Operativni Program Zatiranja Varoj 2009 80 Let Radijske Čebelice Ivanke Polanec 90 Let ČD Domžale

Slovenski št.6 čebelar letnik CXI – junij 2009 ISSN 0350-4697

Operativni program zatiranja varoj 2009 80 let radijske čebelice Ivanke Polanec 90 let ČD Domžale

Cebelar-Ovitek 0609.indd 1 26/05/2009 13:17:14 EBELARSTVO MARKO DEBEVEC UŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 Delovni as: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00

Cenjene stranke obvešamo, da smo se 1. 3. 2008 preselili na Opekarsko 16 na Vrhniki.

AŽ-PANJI 10-SATNI AŽ-TRIETAŽNI PANJ

SATNIKI: PRAŠILČEK PREDELAVA AŽ-VRTAN, AŽ 5- IN 7-SATNI VOSKA V LEPLJEN, 7S - 57,40 €, 5S - 52,20 € SATNICE ZBIT 0,79 € /KOS SAMO 0,75 €/KG LR - STANDARD LR 2/3 Naroeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti. Po izjemno Pri izvozu z AC proti Vrhniki, nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,75 eur/kg. desno po magistralni cesti proti Vosek steriliziramo pri 125 oC. • Vosek odkupujemo po 3,12 eur za Ljubljani, 300 m od izvoza naprej kilogram. Z veljavno ebelarsko izkaznico priznamo 4 % popust pri prvo veje križiše desno. Glej nakupu v vrednosti ve kot 50 €. smerokaz.

GRELCI KAKOVOSTNA RSF POSODA STANDARDNI LR-PANJ IN ŽICA ZA SATNIKE KAKOVOSTNE POGAPOGAČEČE STIMULANS ZA MED 179 € IN TOČILA DVOTRETINJSKI LR-PANJ 250 g 4,5 €, AKCIJSKA CENA 298 €! AKCIJSKA CENA 89,60 €! 250 g CINK 2,2 €

• Panji so izdelani natanno in kakovostno. SUPER AKCIJA • Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. SATNICE — AŽ, LR: 0,63 € • Kakovostna izdelava po ugodni ceni.

PRIZNANO VZREJALIŠE Sprejemamo prednaroila za oznaene in EBELJIH MATIC DEBEVEC selekcionirane matice kranjske pasme.

Ne zamuditeSLOVENSKI ČEBELAR sofinanciranja 2/2009 LETNIK CXI ebelarske opreme RS in EU!

Cebelar-Ovitek 0609.indd 2 26/05/2009 13:17:18 KAZALO

UVODNIK UVODNIK Vida Čadonič – Špelič 19797 NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Spoštovane čebelarke Franc Šivic: Novice iz sveta 199 Marko Borko: Novice iz sveta 199 in cenjeni čebelarji! DELO ČEBELARJA PO MESECIH Marija Sivec: Čebelarjeva opravila v AŽ in nakladnih Čebeljo družino, ki panjih v juniju 200 VETERINARSKI NASVETI jo sestavljajo matica, Nacionalni veterinarski inštitut: Veterinarski nasveti za junij 203 nekaj deset tisoč čebel Nacionalni veterinarski inštitut: Operativni program zatiranja delavk ter v letnem ob- varoj za leto 2009 204 dobju še troti in zalega različnih sta- MEDOVITE RASTLINE Trajče Nikoloski: Zeliščni vrt privablja številne čebele 206 rosti, pestijo številne bolezni. Navadno ČEBELARSKI POTOPIS zboli en del družine, bodisi matica, Anže Sobočan: Čebelarstvo na Kitajskem (III. del) 209 čebele ali čebelja zalega, kljub temu ODMEVI pa bolezen vpliva na celotno čebe- Marjan Debelak: Z ocenjevanjem in testiranjem do najboljših matic 212 ljo družino in lahko povzroči tudi njen OBLETNICE propad. Bolezni pokrite in nepokrite Ivanka Polanec: 80 let radijske čebelice Ivanke Polanec 213 čebelje zalege je razmeroma lahko Janez Mihelič: Čebelarsko društvo Domžale praznovalo 90 let 214 prepoznati, saj se znaki kažejo na spre- MLADI ČEBELARJI menjeni zaleženi površini in na ličin- Marko Borko: Tekmovanje mladih čebelarjev – Črna na kah. Najnevarnejša od teh bolezni je Koroškem 2009 216 DOGODKI IN OBVESTILA 218 huda gniloba čebelje zalege ali ameri- OBVESTILA ČZS 224 ška gniloba. Njen povzročitelj – bakte- MALI OGLASI 230 rija – v neugodnih razmerah sporulira. OSMRTNICE 231 S sporami, ki so kužne tudi nekaj de- setletij, se okužba širi v čebelji družini, INDEX čebelnjaku in tudi v oddaljene čebel- EDITORIAL njake. V Sloveniji je bolezen navzoča Vida Čadonič – Špelič 197 že vrsto let in je, žal, kljub predpisanim NEWS FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK in izvedenim ukrepom še nismo izko- Franc Šivic: World News 199 reninili. Med številnimi boleznimi če- Marko Borko: World News 199 belje družine naj omenim še okame- BEEKEEPER’S WORK THIS MONTH Marija Sivec: Beekeeper’s Chores for Alberti-Žnideršič and nelo zalego, ki jo povzroča Aspergillus Langstroth Bee Hives in June 200 flavus, in je zoonoza. VETERINARY ADVICE Varoza je praviloma bolezen ce- NVI: Veterinary Advice for June 203 lotne čebelje družine, saj s prostim NVI: Operative Programme for Combatting Varroatosis 2009 204 FORAGE PLANTS očesom vidna pršica Varroa destruc- Trajče Nikoloski: Herbal Garden Attracts Numerous Bees 206 tor zajeda odrasle čebele in čebeljo BEEKEEPER'S TRAVEL STORY zalego, v kateri se razmnožuje. Njeno Anže Sobočan: Beekeeping in China (Part III) 209 spremljanje in zatiranje mora biti del RESPONSES običajne čebelarske prakse, saj je v Marjan Debelak: Getting the Best Queen by Valuation and Testing 212 ANNIVERSARIES nasprotnem čebelja družina ogrože- Ivanka Polanec: 80 Years of Radio-Bee Ivanka Polanec 213 na tako v biološkem kot ekonomskem Janez Mihelič: Beekeeping Society Domžale Celebrates 90th smislu. Zatiranje varoze zahteva celo- anniversary 214 sten pristop z enotno in sistematično YOUNG BEEKEEPERS Marko Borko: Young Beekeepers' Contest – Črna na Koroškem Nadaljevanje na naslednji strani 2009 216 NEWS AND EVENTS 218 Fotografija na naslovnici: Čebelnjak Gašperja Mraka, postavljen leta 2002, stoji na mirni gozdni jasi v bližini vasi Sv. Duh pri Škofji Loki. Na ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF panjskih poslikavah so upodobljeni Anton Janša, Peter Pavel Glavar, SLOVENIA 224 slovenski grb in občinski grb Škofje Loke, kozolec, različni pregovori SMALL ADS 230 in ptice. Foto: Jože Langerholc OBITUARIES 231

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 197

Cebelar_0609_MK.indd 197 26/05/2009 14:06:52 UVODNIK

Nadaljevanje s prejšnje strani obravnavo celotne epizootiološke enote, jo zunaj panja. To je namreč le eden od ki jo ponazarja preletna razdalja čebel. številnih obrambnih mehanizmov čebelje Pri zdravljenju varoze je treba upošteva- družine pred boleznimi. Videti je, da v ob- ti varnost čebeljih družin, čebelarja in dobju globalnega segrevanja, ko se če- okolja ter ne nazadnje tudi čebeljih pri- belja družina ne more na hitro prilagodi- delkov za človeško prehrano. ti cvetenju rastlin v različnih (drugačnih) Varoza prav tako povečuje možnost obdobjih in najrazličnejšim zunanjim vpli- pojava drugih bolezni, še zlasti virusnih. vom, kot sta onesnaženje okolja in upo- S prehajanjem varoj iz panja v panj se raba različnih pripravkov za zdravljenje namreč iz čebelje družine v drugo čebe- varoze, ti mehanizmi slabijo. ljo družino prenašajo tudi virusi. Stalno spremljanje zdravstvenega sta- Poleg varoze naj omenim še protozo- nja čebelje družine, pravočasno ugotav- arno bolezen odraslih čebel nosemavost ljanje nekaterih povzročiteljev ter strokov- (Nosema apis), s katero je okužena skoraj no ustrezno zdravljenje so načini za ohra- sleherna čebelja družina, od higiene če- njanje čebel, ki nam posredno in neposre- belarjenja pa je odvisno, do kolikšne dno bogatijo življenje. mere se bo razvila in kakšne posledice Prepričana sem, da bo k temu pri- bo imela za čebeljo družino. Za najne- pomogel tudi letošnji program zatira- varnejšo obliko velja sicer njena akutna nja varoj, ki ga je skupaj s Čebelarsko oblika, ki se kaže v grižavosti in umira- zvezo Slovenije pripravil Nacionalni ve- nju čebel, čeprav njena kronična oblika terinarski inštitut pri Veterinarski fa- ni nič manj (ali pa še bolj) nevarna. Ta kulteti. Program financira Ministrstvo se zaradi slabše prehranjenosti kaže v za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predčasnem umiranju pašnih čebel – njegovo izvajanje pa bo nadzirala Vete- nosemavost je namreč bolezen prebavil, rinarska uprava Republike Slovenije. čebele se slabše razvijajo, so manj od- Želim si, da bi se v izvajanje tega porne, zbolevajo za drugimi boleznimi, programa skupaj z veterinarji dejavno prej umirajo in so manj donosne. vključili vsi čebelarji. Kronične bolezni odraslih čebel navadno težko spoznamo pravočasno, Dr. Vida Čadonič - Špelič, saj bolne čebele tako kot zdrave umira- generalna direktorica VURS-a

198 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 198 26/05/2009 14:06:54 NOVICE IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Novice iz sveta

Besedilo: Franc Šivic

Nemčija so pokazala merjenja v mestnem botaničnem vrtu, Znanstvenika iz Beegroup Wuer- naslednja stopnja pa bo še preverjanje na večji zburg sta dokazala, da čebele s tem, biokmetiji. ko obiskujejo cvetoče rastline, spra- Lepo, ni kaj reči! S tem se bo le še povečal vljajo »ob živce« različne škodljive gosenice, ki ob- ugled naših čebel. žirajo liste. Te gosenice imajo naravne sovražnike v najezdnikih. Ko zaslišijo vibracijo najezdnikovih kril, ZDA otrpnejo ali celo padejo na tla. Čebele imajo po- Ameriški čebelar Loren Hale, s dobne vibracije kakor najezdniki, zato se gosenice katerim si dopisujem o našem AŽ- odzovejo enako, če se jim približa čebela, ko leta s panju, je sporočil, da je dobil v roke cveta na cvet. prvo letošnjo številko Slovenskega čebelarja in v Po ugotovitvah obeh znanstvenikov je rezultat njem našel moj članek z naslovom Novice iz sveta. nenehnega stre- Ob pomoči računalniškega prevajalnika je ugotovil, sa, ki so mu izda pišem o najinem sodelovanju in da omenjam tudi postavljene go- njegovo čebelarsko društvo v Severni Karolini. Ko senice na cveto- je to povedal članom društva, so se vsi razveselili, čih kulturah, ki ker so nenadoma postali mednarodno prepoznav- jih pogosto obi- ni. Kako malo je včasih potrebno, da nekoga raz- skujejo čebele, veseliš! Lahko pa se veselimo tudi mi, da postaja za 70 % manj ob- Slovenski čebelar prepoznaven celo v Združenih

Foto: www.insectpod.com žrtega listja. To državah Amerike. Novice iz sveta

Besedilo (prevod in povzetek): Marko Borko

ZDA na milijon ozona in pri pri- V ZDA raziskujejo možnost, da bi bližno 34 °C se je v komori ozon, ki ga že uporabljajo za izboljša- v 10–15 urah znižala nizka nje kakovosti pitne vode in vode v ko- koncentracija obeh pestici- palnih bazenih, lahko pripomogel k čistejšim in bolj dov, toda kar 20 ur je bilo

zdravim panjem. To možnost nakazujejo ugotovitve potrebnih za znižanje višjih Foto: blogs.nature.com laboratorijskih testov, ki jih je izvedla entomologinja koncentracij tau-fluvalinata. Ozon (O3) Rosalinda R. James iz Kmetijske raziskovalne služ- Preučevala je tudi učinkovitost ozona na zatiranje be. Jamesova v državi Utah vodi enoto, ki se ukvarja voščene vešče v vseh njenih razvojnih fazah, od jaj- s sistematičnimi raziskavami biologije žuželk opra- čeca do odraslega osebka. Mlade ličinke in odrasli ševalk. osebki voščene vešče so odmrli samo nekaj ur po Testirala je vplive ozona na dve vrsti pesticidov, izpostavitvi ozonu, jajčeca, ki so najbolj odporna, pa in sicer na kumafos in tau-fluvalinat, ki ju številni so odmrla šele po nekaj dneh. čebelarji uporabljajo za zatiranje varoj. Druge razi- Pri svojem delu je Jamesova ugotovila še, da lah- skave nakazujejo, da se ostanki teh kemičnih snovi ko ozon uniči povzročitelje poapnele zalege in hude kopičijo v panjih in satju. Kot je znano, čebelarji po gnilobe čebelje zalege, vendar mora biti koncentra- navadi znova uporabijo sate, iz katerih iztočijo med. cija ozona za ta namen večja, potreben pa je tudi Ob poskusu je steklene posodice s pesticidom na- daljši čas izparevanja. mestila v majhno, tesno zaprto komoro, potem pa je kemične snovi izpostavila toku ozona. Pri stalni Vir: 50-odstotni vlažnosti v komori je testirala učinkovi- Wood, M. (2008): Ozon lahko pripomore k čistej- tost ozona na pesticida pri različnih temperaturah šim in varnejšim panjem. American Bee Journal, in različnih koncentracijah. Pri uporabi 500 delcev let. 148, št. 7, str. 589.

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 199

Cebelar_0609_MK.indd 199 26/05/2009 14:06:56 DELO ČEBELARJA PO MESECIH Čebelarjeva opravila v AŽ- in nakladnih panjih v juniju

Besedilo in foto: Marija Sivec – Sužid

Narava je v milijonih let poskrbela, da je vse prav. ličino strupa, postanejo odporne tudi proti večji ko- Rastline, ki doslej še niso cvetele – in teh je največ, ličini enakega strupa, ki ga ob koncu pašne sezone cvetijo zdaj. Žuželke, katere koli, so na vrhuncu svo- uporabi čebelar. Posledica je uporaba čedalje večjih jega razvoja. Vreme se je ustalilo, primerna toplota količin strupov ali propad družine. in vlaga povzročata, da je v naravi obilo medičine, Eden izmed dobrih ukrepov proti varozi je pre- posledica večnega daj-dam v naravi pa je, da bodo kinjanje zaleganja. Vsak čebelar ve, kdaj približno, čebele imele dovolj veliko zalogo hrane za preživetje teden dol ali gor, se bo v njegovi okolici pojavila obil- v hudih časih, rastline pa dovolj semen za nadaljeva- na oziroma t. i. glavna paša. Čebelja družina se brez nje svoje vrste. matice ali matičnika ne vede normalno, zato mora Junij je tudi mesec, ko je pri čebelah skoraj naj- biti eno ali drugo vedno v panju. Če je v panju ma- več dela, zato marsikateri čebelar, ki je med tednom tica, je v njem tudi veliko zalege in mladih panjskih v službi, porabi vse vikende in po možnosti še del čebel, ki zase porabijo velikansko količino hrane. Če dopusta, da poskrbi za svoje čebele. je v panju matičnik, je v njem malo odkrite zalege ali Vsi vemo, da se ob obilju hrane v naravi živalske je sploh ni, mladih čebel je manj in gredo tudi prej vrste najbolje razvijajo, so zdrave, odporne in krep- na pašo. V panju je veliko več medu, lahko tudi še ke. Zato ni napak, če v tem obdobju vzredimo kako enkrat več. Zaradi tega je smiselna prekinitev zale- matico in pomladimo družine. Največ čebelarjev se ganja neposredno pred glavno pašo – pri nas je to zanaša na kupljene matice, saj je pri nas servis na okrog 15. junija lipa. Če imamo tedaj v panju še staro tem področju zelo kakovosten, kljub temu pa je vča- matico, jo poiščemo (če je označena, gre hitreje), sih treba vedeti in znati tudi še kaj več, posebej pri vzamemo še en sat pokrite zalege in vse to zložimo v resnih čebelarjih. drug panj. Dodamo en izdelan sat in nekaj satnic ter Vedeti in znati se ne nanaša samo na to, kako za par tednov »pozabimo« nanj. vzrediti matico, ampak tudi na to, kako skupaj z Tisto, kar je ostalo v panju, nima matičnikov, ven- menjavo matice doseči ustavitev razvoja varoj dar bodo čebele, če jih ne bomo ustrezno pripravili, in povečati količino pridelanega medu. takoj potegnile zasilne matičnike. Po navadi so zasilne matice prav tako v redu, vendar jim ne smemo Prekinjanje zaleganja preveč zaupati. Najmanj, kar ob odvzemu matice Da po naših čebelnjakih že več kot dvajset let naredimo, je, da na enem satu s svežo zalego odre- razsaja varoza, je dejstvo, ki ga ne smemo prezreti. žemo sat neposredno pod jajčeci, da se bo matičnik Vsa ta leta proti njej uporabljamo neka sredstva, ki lahko postavil v pravo lego. Poleg tega bodo čebele so pravzaprav strupi. Kopičijo se v vosku, v stenah tako pripravljen nastavek za matičnik pravilno obli- satnih celic in varoje, ki pridejo v stik s to majhno ko- kovale in vanj prinesle več matičnega mlečka. Ugo- tovila sem namreč, da so skoraj vse zasilne matice na satju pred izvalitvijo pojedle vso razpoložljivo hrano, če so bile pripravljene tako, pa tega niso storile. Zlahka si mislim, da so bile v prvem primeru matice podhranjene. Če ga imamo, lahko v družino, ki smo ji odvzeli matico, dodamo rojev matičnik, nič pa ni narobe, če se na tak poseg pripravimo že precej prej in si vzredimo nove matice. Nov način prekinitve zaleganja je tudi kletka, ki jo vdelamo v sat in vanjo za določen čas zapremo matico. Postavimo jo na sredino gnezda. Čebele imajo tako dostop do matice, jo krmijo in ne vlečejo ma- tičnikov. Ko se vsa zalega izleže, jo spustimo in taka Naš poskus omejitve zaleganja matica po navadi normalno zalega naprej.

200 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 200 26/05/2009 14:06:57 DELO ČEBELARJA PO MESECIH

Jenterjeva kletka za vzrejo matic … … in kar spada zraven Kletka za matico je po navadi vgrajena v satnik, (dno celic) mogoče izvleči. Matico zapremo za 24 ki je že predeljen in namenjen izdelavi trotovine za ur, nato jo spustimo in kletko pustimo v panju še 3 izrez in s tem za uničevanje varoj. Zanimiv je model, dni. Vsa jajčeca so približno enako stara. Četrti dan ki mi ga je pokazal čebelar Silvano Ferfolja iz Do- mlade žerke in jajčeca poberemo in jih precepimo. berdoba. Pri tem sistemu to pomeni, da z dna kletke potegne- Sat DB-mere, ki je namenjen za izrezovanje tro- mo plastičen nastavek z jajčecem in nanj nataknemo tovine, je previsok in čebele bi med nosile na zgornjo drug nastavek, oblikovan kot matičnik. Vse skupaj tretjino. Da se to ne dogaja, je sat vzdolžno prede- vstavimo na letvico z luknjami, jih obesimo v vzrejne ljen; zgoraj je v pašni sezoni matica (zapre jo dvakrat, satnike in vstavimo v panje, med zalego, seveda v prvič med akacijevo pašo in drugič med kostanjevo), družine, ki smo jim pred tem odvzeli matice in v kate- spodaj pa so trije deli za trotovino, ki jo dosledno rih smo uničili zasilne matičnike. Za majhne količine izrezuje. Kaj podobnega je mogoče narediti tudi v matic za domačo rabo po mojem čebelarju ni treba AŽ- ali LR-panju. Boste poskusili? ločevati med starterjem in rednikom, mora pa si za- pomniti datum, ko so bila zaležena jajčeca, iz katerih Vzreja matic in narejanje družin bomo vzredili matice. Vzreja matic ni težko delo, vsaj ne tistih za svoje Jenterjeva kletka je čudovita stvar za vse, ki ima- potrebe. Tudi finančni strošek ni velik, potrebnega jo (imamo) nerodne prste in slabe oči. Jajčec oz. je le nekaj potrpljenja in – človeku se mora ljubiti to mladih žerk ni treba prijemati in prenašati ročno, narediti. zato ni nevarnosti, da bi jih med presajanjem poško- Najpreprostejši način za zagotovitev novih matic dovali. so rojilni matičniki. Žal je tako, da teh matičnikov ni Vedeti moramo, da od jajčeca do izleganja mati- vedno takrat, kadar bi jih človek potreboval. Drugi, ce mine 16 dni, lahko tudi kak dan manj, če je vreme zelo preprost način, ki smo ga pri nas veliko upora- pravo. Ker samo približno vemo, kdaj bo medilo, si bljali, preden smo začeli astno vzrejo pod nadzorom vzamemo še nekaj dni rezerve, tako da moramo ma- KIS-a, je bil zgoraj omenjeni način spodrezanega tico za razplod zapreti v kletko vsaj teden dni pred sata. Ker smo imeli čebele 180 km daleč, je bil to predvideno pašo, družine pa začnemo urejati takoj, način kontroliranega preprečevanja rojenja oz. me- njave matic takrat in tako, kot smo želeli sami. Tako smo približno teden dni pred glavno pašo poiskali vse matice, ki še niso skušale rojiti, tudi tiste, ki smo jih zgodaj uredili, da niso rojile, in ki so imele zelo močne družine, in jih umaknili iz panjev. Z njimi smo skupaj s satom zalege iz našega panja naredili nove družine, v tako pripravljene panje pa razporedili ro- jilne matičnike, ko jih je zmanjkalo, pa smo spodre- zovali sate. Pri naslednjem pregledu smo uničili vse matičnike, razen enega, in zadeva je bila končana. Po navadi smo točili še enkrat toliko, kolikor so so- sednji čebelarji povedali zase … Za vzrejo matic uporabljamo Jenterjeve kletke. To so posebne plastične kletke, v katerih je del celic Kletka za matico v kombinaciji z gradilniki

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 201

Cebelar_0609_MK.indd 201 26/05/2009 14:06:57 DELO ČEBELARJA PO MESECIH

stavimo iztočeno satje. Se vam ne da? Ob dobri letini na ta način iz AŽ-panjev pridobimo kar dvakrat več medu kot naši sosedje. Pri nakladnih panjih težav s prostorom ni, celo nasprotno. Čebele imajo dovolj prostora, zato medu ne osušijo dovolj. Zgodilo se nam je, da je v nakla- dnem panju imel skoraj popolnoma pokrit sat pod pokrovci znatno višji delež vode (24 %) kot odkrit med na istem satu (19 %). Refraktometer je na vsakem satu pokazal drugačno vrednost, skupna vsebnost vode po točenju pa je bila 17,6 %. Po predpisih za blagovno znamko je dovoljena vsebnost vode v Kdor si ne zna pomagati sam, bo kupil takšno, in- medu 18,6 %. dustrijsko plastično kletko Kakor koli že, čebelarji imamo vsak svoj način ko so matičniki zaprti, najpozneje petnajsti dan. Ko- dela in vsak svoj prav. Če ne poskusiš nič novega, likor matičnikov ostane, jih poberemo iz panja, razen ostajaš na mestu in tako ni niti napredka niti naza- enega, da še rednik dobi svojo matico in normalno dovanja. Delo postane rutina. Usvojitev novih metod dela naprej. dela, še posebej če se izkažejo za uspešne, pa je motivacija, ki človeka spodbuja, da dela bolje. Na- Voda v medu vsezadnje, zakaj ne bi eksperimentiranje s čebelami Dve dobri paši, tj. oljna ogrščica in regrat, sta za doseganje boljših rezultatov postalo cilj ljubitelj- letos (ponekod) že mimo, preden bo članek obja- skih čebelarjev, tistih, ki niso ekonomsko odvisni vljen, bo končana tudi akacijeva paša, kljub temu od pridelave medu? In potem bi napisali članek o pa ne morem mimo tega, kar me moti pri številnih svojem delu, da bi ga drugi lahko prebrali, skritizi- slovenskih čebelarjih. Velikokrat jih poslušam, kako rali, raztrgali, »prežvečili« in se iz njega kaj novega pripovedujejo, da točijo med šele, ko je vse satje po- naučili. Žal, je v glavah čebelarjev zelo veliko znanja, polnoma pokrito z voščenimi pokrovci. Vsi vemo, da ki ni nikjer zapisano, zato vsake toliko časa znova čebele, ko nimajo več prostora za skladiščenje, pre- izumljamo toplo vodo. prosto ne nabirajo več medičine in lenarijo v panjih, ne glede na to, kolikšna količina hrane je v naravi. V reviji Slovenski čebelar je za članke o izkušnjah Žal so AŽ-panji premajhni, kadar je v naravi obilo čebelarjev namenjena občasna rubrika »Iz prakse nektarja. Dobra stara čebelarska praksa nas uči, da za prakso«. Namenjena je inovativnim čebelarjem, med iz satov iztočimo tedaj, ko je pokritih ena tre- ki jim raziskovalna žilica ne da miru. Želimo si, da bi tjina. Vsakih nekaj dni vzamemo iz medišča krajne rubrika z njihovo pomočjo postala bolj redna. sate, srednje premestimo na rob, v sredino pa po- Uredništvo

Po satnicah iz lastnega čebeljega voska je veliko povpraševanje! Informacije Predelava voska Wachsverarbeitung Imkereiartikel • Ponujamo Vam možnost, da ste navzoči pri predelavi Vaših starih satov in surovega Deutsch Haseldorf 75 voska, zaradi samo ene poti pa prihranite čas in denar. A-8493 Klöch - Steiermark, Avstrija • Potrebna je predhodna najava po telefonu +43-(0)3475/2270. Tel./faks: +43(0)3475-2270 • Predelava je izvedena z napravo, ki je opremljena z najmodernejšo tehniko. E-pošta: [email protected] • Segrevanje s paro in obsevanje z ultravijoličnimi žarki popolnoma izključujeta Spletna stran: www.wachs-hoedl.at možnost okužbe. • Uporaba originalne tehnologije Grander omogoča, da Vaš vosek ostane popolnoma Delovni čas: naraven. • Najmanjša možna količina lastnega voska za predelavo v satnice je 20 kg surovega ponedeljek–petek voska ali 50 kg starih satov. 8.00–12.00, • Čas predelave je približno 3 ure za 20 kg surovega voska in 4 ure za 50 kg starih 13.00–18.00 satov. sobota • Po naročilu izdelamo satnike vseh debelin in velikosti. 8.00–12.00 • Predelava voska poteka vse leto. • Storitve ponujamo po izjemno ugodni ceni. • Kadar koli je mogoča zamenjava starih satov in surovega voska za satnice. Sporazumevamo se • Ponujamo Vam tudi možnost, da plačate samo predelavo. v nemškem jeziku.

202 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 202 26/05/2009 14:06:59 VETERINARSKI NASVETI Veterinarski nasveti za junij

Besedilo: Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani

Spremljanje poletnega naravnega odpada varoj Od junija naprej (med medenjem) naj čebelar pri kontrolnih družinah na testnih vložkih z mrežami spremlja naravni odpad varoj. Štetje varoj naj ponovi vsaj trikrat v obdobju treh tednov (enkrat na teden). Podatke o povprečnem dnevnem naravnem odpadu varoj naj redno zapisuje v dnevnik veterinarskih posegov. Če čebelar ugotovi, da je povprečni naravni odpad varoj v tem obdobju več kot tri varoje na dan, naj o tem obvesti veterinarja NVI, ta pa bo po svoji strokovni presoji predpisal dodatne ukrepe za zašči- to zdravja čebel še pred poletnim zatiranjem.

Spremljanje naravnega odpada varoj omogoča Foto: MB pravočasno in učinkovito zatiranje varoj, preden bi Dnevnik veterinarskih posegov se zajedavci tako razmnožili, da bi bil ogrožen obstoj čebelje družine. Za realno oceno napadenosti dru- zani obliki in z oštevilčenimi listi. Čebelar za vse svoje žin z varojami je treba naravni odpad varoj spremljati čebelnjake vodi en dnevnik veterinarskih posegov. V vsaj 20 dni oziroma en ciklus razvoja čebele. njem mora čebelar navesti splošne podatke: Odpad varoj naj čebelar spremlja na ustreznem • ime, priimek; testnem vložku, ki prekriva celotno površino pod- • naslov stalnega bivališča; nice, le izjemoma pretežni del podnice panja, in je • KMG-MID številko; zaščiten z mrežo. Za realnost ocene odpada varoj je • naslov in številko SI stojišča čebelnjaka; najbolje, da odpad varoj šteje pri vsaki čebelji družini • število gospodarskih in rezervnih čebeljih družin; posebej, najbolje pri vseh, sicer pa najmanj pri še- • če ima čebelar več kot en čebelnjak, vpiše po- stih družinah. Če je na stojišču več kot 60 čebeljih datke za vsak čebelnjak posebej v skupni dnevnik družin, naj odpad varoj šteje najmanj pri 10 odstotkih veterinarskih posegov; čebeljih družin. • dnevnik mora biti potrjen pri veterinarski organi- O odpadu varoj čebelar vodi evidenco v dnevni- zaciji in veterinarju, ki izvaja zdravljenje čebel v ku veterinarskih posegov. Pri ugotavljanju števila va- skladu s predpisi. roj v čebeljih družinah in vodenju evidence o odpadu O neželenih stranskih učinkih zatiranja varoj varoj v dnevniku veterinarskih posegov čebelarju mora čebelar že med zatiranjem obvestiti veterinarja svetuje preglednik ali veterinar. Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Čebelar z Nacionalnim Zatiranje varoj veterinarskim inštitutom sodeluje tudi pri izpolnjeva- Čebelar izvede zatiranje varoj po navodilu vete- nju obrazca za JAZMP. rinarja NVI. Pri tem mora uporabljati izključno tista Med izvajanjem zatiranja varoj mora čebelar zdravila, ki jih je na podlagi zakonskih in pod- uporabljati osebna zaščitna sredstva, upoštevati zakonskih določil predpisal veterinar. Ob izda- predpise o varstvu okolja in skrbeti za to, da so če- ji zdravila oz. recepta mora čebelar predložiti belji pridelki iz njegovega čebelnjaka neoporečni in dnevnik veterinarskih posegov; ta mora biti v ve- s tem varni.

ebelarstvo in vzreja matic Sprejemam naroËila za oznaËene matice kranjske Jožef Jakši sivke iz odbranih matiËarjev, vzrejene pod nadzorom KIS. Matice lahko prevzamete osebno Kapca, Glavna ulica 21, ali po pošti. 9220 Lendava, tel.: 051/367 153 ali 051/625 447

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 203

Cebelar_0609_MK.indd 203 26/05/2009 14:06:59 VETERINARSKI NASVETI Operativni program zatiranja varoj za leto 2009

Besedilo: Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani

Namen programa • da ni razlike ali je zelo majhna razlika med naravnim od- • Poenotiti zatiranje varoj: časovno usklajeno zatiranje va- padom varoj in odpadom varoj med zatiranjem; roj pri vseh čebeljih družinah na zaokroženem geograf- • da je odpad varoj po prvem zimskem zatiranju večji od skem območju z enako zdravilno učinkovino na podlagi 100. ugotovljene populacije varoj. • Načrtno spremljanje učinkovitosti zdravila na varojo, Imetnik odpad varoj beleži v dnevnik veterinarskih po- spremljanje zdravstvenega stanja čebel in ugotavljanje segov (DVP). stranskih učinkov na čebele, čebelarja in na okolje ter ugotavljanje ostankov zdravila v čebeljih pridelkih. Zatiranje varoj • Zagotoviti varno uporabo učinkovin za zatiranje varoze • Zatiranje varoj predpiše po strokovni presoji veterinar NVI. čebel ob zagotavljanju varnih čebeljih pridelkov. • Da lahko veterinar NVI predpiše zdravilo, mu mora imetnik čebel predložiti Dnevnik veterinarskih posegov, v ka- Podatki o napadenosti čebeljih družin z varozo so pod- terem ima vpisane svoje osebne podatke (ime, priimek, laga za načrtno in pravočasno zatiranje varoj pri čebelji naslov) in podatke o čebelnjaku: za vsak čebelnjak vpi- družini. sati številko SI, število gospodarskih in rezervnih čebeljih družin ter lokacijo. Podatke o odpadu varoj ima zapisane Namen spremljanja odpada varoj v DVP ali jih veterinar pridobi iz anamneze. • Ugotoviti, kakšna je napadenost čebeljih družin z varozo • Ob predpisovanju zdravila izda veterinar imetniku tudi pi- pred pričetkom zatiranja. sno navodilo za uporabo zdravila in navodilo za ravnanje • Določiti pravočasno zatiranje varoj. z ostanki zdravil. • Ugotoviti stopnjo odpada varoj med zatiranjem. • Primerjati podatke o odpadu varoj pred zatiranjem s po- Čas zatiranja: datki o odpadu varoj med zatiranjem. • po potrebi spomladi • Oceniti učinkovitost zdravila (odpad varoj med zatiranjem • obvezno poleti po zadnjem točenju medu naj bi bil 50 krat večji kot naravni odpad varoj). • po potrebi v jeseni • obvezno pozimi v času, ko je čebelja družina brez Spremljanje odpada varoj zalege • Spremljanje odpada varoj in beleženje podatkov omogo- ča pregled ter nadzor čebelarja in veterinarja nad varozo • imetnik čebel izvede zatiranje varoj po navodilu ve- in zdravstvenim stanjem čebeljih družin. terinarja NVI • Je pomemben ukrep, ki omogoča pravočasno in učinko- • upoštevati mora čas pričetka zatiranja, trajanje zati- vito ukrepanje. ranja, način uporabe zdravila • Imetnik čebel spremlja odpad varoj na testnem vložku, ki • IMETNIK MORA VODITI EVIDENCO O OPRAVLJE- prekriva celotno površino podnice panja, izjemoma pre- NEM ZATIRANJU PO PISNEM NAVODILU VETERI- težni del podnice panja in je zaščiten z mrežo. NARJA NVI • Odpad varoj spremlja pri najmanj 6 čebeljih družinah; če je na stojišču več kot 60 čebeljih družin, najmanj pri • imetnik mora delati tako, da bo zagotovil varne če- 10-odstotkih čebeljih družin. belje pridelke • Pri spremljanju odpada varoj lahko svetuje imetniku če- • po zaključku vsakega zatiranja mora imetnik zdravi- bel tudi preglednik. lo takoj odstraniti iz panjev • zatiranje opravlja v času, ko v panjih ni medu in ob Imetnik spremlja odpad varoj: izpraznjenem medišču, satje, ki je bilo obremenjeno 1. pred uporabo vsakega zdravila, najmanj tri tedne: z zdravilnimi učinkovinami, naj ne uporablja za pri- spomladi, poleti, jeseni dobivanje medu za prehrano ljudi 2. med vsakim zatiranjem varoj, od začetka do konca učin- kovanja zdravila (1 do 3 tedne po odstranitvi zdravila iz • med izvajanjem zatiranja varoj imetnik čebel uporablja panjev): osebna zaščitna sredstva a) poleti in pozimi • neželenih stranskih učinkih zdravljenja imetnik čebel ob- b) spomladi ali v jeseni, če opravlja zatiranje vesti veterinarja NVI že med samim potekom zdravljenja in sodeluje z veterinarjem pri izpolnjevanju obrazca za Imetnik čebel obvesti veterinarja NVI, ko ugotovi: Javno agencijo RS za zdravila in medicinske pripomočke • da je naravni odpad varoj večji od dopustne meje; (JAZMP)

204 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 204 26/05/2009 14:07:05 VETERINARSKI NASVETI

Spomladansko spremljanje naravnega odpada varoj Jesensko zatiranje varoj in spomladansko zatiranje varoj • V kolikor je povprečni naravni odpad varoj v jeseni več kot • Spremljanje naravnega odpada varoj omogoča pra- 3 varoje na teden, obvesti imetnik čebel veterinarja in vočasno in učinkovito zatiranje varoj, preden bi se opravi jesensko zatiranje varoj po njegovem navodilu. tako razmnožile, da bi bil ogrožen obstoj čebelje družine. Zimsko zatiranje varoj • V kolikor je pri čebelji družini spomladi ugotovljen pov- • V zimskem času, ko ni zalege, so vse varoje na čebelah, prečni naravni odpad več kot 1 varoja na dan, opravi zato lahko pričakujemo, da bo prav to zatiranje najučin- imetnik čebel zatiranje varoj. kovitejše. • Zatiranje varoj opravi pred začetkom medenja na • Zimsko zatiranje varoj je obvezno. način, ki ga predpiše veterinar NVI. • Opravi se pravočasno, natančno in istočasno pri vseh čebeljih družinah na zaokroženem geografskem obmo- Poletno spremljanje odpada varoj in poletno zatiranje čju v času, ko ni zalege, od novembra tega leta do konca varoj januarja naslednjega leta. • Od meseca junija naprej spremlja imetnik čebel vsaj tri tedne naravni odpad varoj. Za zimsko zatiranje varoj v letu 2009/2010 bo veterinar • Imetniki čebel sporočajo veterinarju NVI podatke o narav- NVI predpisal zdravilo z aktivno učinkovino: nem odpadu varoj, ko je povprečni naravni odpad varoj • Perizin (kumafos) več kot 3 na dan. • mlečna kislina • Po zadnjem točenju medu morajo vsi imetniki čebel • oksalna kislina opraviti zatiranje varoj istočasno na zaokroženem geografskem območju. Zaradi boljšega obvladovanja varoze je priporočlji- • Termin poletnega zatiranja varoj določi veterinar vo, da imetnik čebel podatke o opravljenem zatiranju NVI na podlagi rezultatov naravnega odpada varoj in ugotovljenem odpadu varoj vpiše v tabelo v prilogi 6 in pašnih razmer na območju. in jo posreduje veterinarju NVI do 1. 2. 2010 (Priloga • Poletno zatiranje varoj se prične najkasneje do 6 – Evidenca o odpadu varoj). Prilogo bo imetnik čebel 31.7.2009, izjemoma lahko veterinar NVI določi tudi dobil pri izdaji zdravila. drugače. Splošno navodilo za uporabo zdravilnih raztopin, ki se V letu 2009 bo veterinar NVI predpisal zdravilo za pole- uporabljajo za kapanje ali pršenje neposredno po čebelah tno zatiranje do konca meseca junija: je, da je potrebno prilagoditi temperaturo zdravilne raztopi- • Za ekološka čebelarstva: Apiguard z zdravilno učinkovi- ne temperaturi gnezda. no timol, izjemoma mravljično kislino. Pri zimskem zatiranju varoj mora biti zunanja tempera- • Za konvencionalna čebelarstva: Apivar z zdravilno učin- tura najmanj +5°C. kovino amitraz, izjemoma Bayvarol (flumetrin).

Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bo veterinar NVI Ker je »Operativni program /../« uradni dokument NVI vanj predpisoval na posameznih enotah NVI po predhodnem niso bili vneseni lektorski popravki. naročilu. Uredništvo

Tabela: Način uporabe zdravil za zatiranje varoj v letu 2009 Ime Način uporabe Čas in trajanje zatiranja zdravila 2 trakova za gospodarsko čebeljo družino, za rezervno družino po Apivar Poleti po zadnjem točenju medu, 6 tednov. 1 trak obesiti v plodišče ob zalego. 4 trakove za gospodarsko čebeljo družino, za rezervno družino po Bayvarol Poleti po zadnjem točenju medu, 6 tednov. 2 trakova obesiti v plodišče ob zalego. Jeseni in pozimi v času brez zalege. Največ dvakrat Perizin Kapanje neposredno po čebelah, na zasedeno ulico po 2-5 ml. v presledku 7 dni. Poleti po zadnjem točenju medu. Skupni čas zati- Apiguard Posodico z gelom odpremo in postavimo nad plodišče. ranja je 30 dni (1 posodico na 15 dni). Kratkotrajno izhlapevanje s podnice panja: 85% hladna raztopina Poleti ali jeseni po zadnjem točenju medu. 2-3 krat kranjič 3 ml v presledku 5 dni. mravljična AŽ 10 satar 15 ml Dnevne temperature: 12-20°C zatiranje podnevi, kislina AŽ 9 satar 10 ml 20-25°C zgodaj zjutraj ali zvečer, AŽ 7 satar 7 ml več kot 25 C zgodaj zjutraj. AŽ 5 satar 5 ml LR 1 etaža 15 ml mlečna Jeseni in pozimi v času brez zalege. Po potrebi se Pršenje neposredno po čebelah na satju in stenah panja. kislina lahko ponovi v presledku 7 dni. oksalna Jeseni in pozimi v času brez zalege. Zatiranje se Pršenje ali kapanje neposredno po čebelah. kislina opravi 1 krat.

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 205

Cebelar_0609_MK.indd 205 26/05/2009 14:07:05 MEDOVITE RASTLINE Zeliščni vrt privablja številne čebele

Besedilo in foto: spec. Trajče Nikoloski, dipl. inž. agr. in hortikulture

Pri gojenju in urejanju zeliščnih vrtov moramo Najbolje bo, če kuhinjska zelišča uporabljamo razmisliti, za kaj bomo zelišča z vrta uporabljali. Jih sveža, le nekatera izmed njih lahko tudi dobro posu- bomo uporabljali v kuhinji ali v zdravilstvu? Med po- šimo. Odlično posušimo: navadni rožmarin (Rosma- sameznimi zelišči je pogosto težko potegniti ostro rinus officinalis), šetraj (Satureja hortensis), meto ločnico, tako kot poetično opiše W. Shakespeare v (Mentha sp.), materino dušico (Thymus vulgaris) in svojem delu Romeo in Julija: »Med vlakni drobne navadno dobro misel (Origanum vulgare). te cvetlice, skrit je strup poguben in sok zdravilen: Različne kuhinje po svetu uporabljajo različna ze- njen vonj srce nam poživi in čute, okus zbudi, vsem lišča. Tako skandinavski čebelarji v svojih kuhinjah in udom krče ljute. Tako dva kralja križata si pota v v svojem zeliščnem vrtu namenijo več prostora kopru rastlinah in ljudeh: zlo in dobrota.« Številna zelišča (Anethum graveolens), ki je njihova poglavitna za- uporabljamo tako v kuhinji kot v zdravilstvu, hkrati pa čimba, saj ga stalno uporabljajo z ribami, s kislo vlo- so izdatna in odlična paša za čebele in metulje. Pri ženo zelenjavo in prekajenim mesom. Italijanski če- izbiri rastlin sledimo določeni tematiki. To so lahko vr- belarji za italijansko kuhinjo sadijo baziliko (Ocimum tovi za čebele in metulje z medovitimi rastlinami, vrto- basilicum), ker je obvezna sestavina pri testeninah vi rastlin z užitnimi cvetovi, večerni, grajski vrtovi itd. in v juhah. Slovenski čebelarji se zelo težko odločijo, Vendar bi morali čebelarji stremeti za tem, da v naše katerim zeliščem naj dajo prednost, ker je slovenska vrtove posadimo vse tiste dišavnice in zdravilne rastli- kuhinja tako bogata z različnimi jedmi, da ima vsak ne, ki so jih v starih časih na vrtu gojile naše babice ter kraj svojo karakteristično zel, ki da izviren okus na- jih uporabljale v kuhinji in domačem zdravilstvu. Ker je rodnim jedem. večina zelišč pozabljena, ne bo odveč, če prav njim in Praviloma so vsa ta zelišča odlična paša za čebe- zeliščnim vrtovom namenimo nekoliko več pozornosti. le in metulje. Za čebelarje postajajo vedno zanimivej- Zdaj je pravi čas za načrtovanje, tako da bomo pri ureja- ši tudi vegetarijanci, ki zelo radi uporabljajo zelišča z nju zeliščnega vrta marsikaj lahko postorili že letos. močnim okusom po zemlji ali kvasu. Zaradi tega kot začimbe blagih jedi uporabljajo luštrek (Levisticum Kuhinjski zeliščni vrt officinale), navadno zeleno (Apium graveolens) in Kuhinjska zelišča so poglavitna sestavina števil- šetraj (Satureja hortensis). nih zelo okusnih jedi, te rastline pa rade obiskujejo tudi čebele. Na kuhinjskem zeliščnem vrtu lahko Načrtovanje kuhinjskega zeliščnega vrta pridelujemo začimbnice in dišavnice, ki zmanjšuje- Starejši čebelarji naj si ne omislijo večjega vrta, jo mastnost mesa in pospešujejo prebavo po težko kot ga bodo zmožni vzdrževati, če nočejo, da bi jim bil prebavljivih obrokih. Zeliščnice pridelujemo za zači- vrt v napoto, namesto v veselje. Za vrt je idealna mir- njanje in spreminjanje okusa vsakdanjih jedi, saj ga z na, sončna in zavetrna lega, to pa posebej odgovarja njimi bodisi zaostrimo bodisi osvežimo. tudi čebelam. Obrnjen naj bo na jug, saj večina ku-

V ospredju in skrajno desno pisano listni žajbelj (z belo Urejen zeliščni vrt črto na robovih lista), v ozadju žajbelj z zelenimi listi

206 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 206 26/05/2009 14:07:06 MEDOVITE RASTLINE

Več vrst met od navadne do mačje in poprove V ospredju cvet artičoke v ozadju tudi rabarbara mete, v ozadju origano in origano hinjskih zelišč, potrebuje za svojo rast obilico sonca. ki jih nameravamo gojiti. Večina gospodinjstev potre- Najbolje bo, če ga uredimo čim bliže hiši ali ob hiši, v buje le eno ali dve trajni zelišči, npr.: žajbelj (Salvia neposredni bližini čebelnjaka. Idile te vrste seveda ni officinalis), luštrek (Levisticum officinale) in navadni mogoče najti na vsakem koraku, vendar jo lahko sami komarček (Foeniculum vulgare), šope enoletnic, ustvarimo. Poti utrdimo, položimo tlakovce, plošče ali npr.: baziliko (Ocimum bazilicum), vrtno krebuljico potrosimo lubje, sekance, tudi do čebelnjaka naj bo (Anthriscus cerefolium) in koriander (Coriandrum pot preprosta, naravna, brez dodatkov umetnih ma- sativum), ter nekaj dvoletnic, npr.: peteršilj (Petrose- terialov. Senčnice ali ute so že domena večjih vrtov. linum crispum), navadno kumino (Carum carvi). Čebelarji pa imamo namesto ute čebelnjak. Tudi vodni objekti so lahko okras zeliščnega vrta, bolj po- Za obrobke lahko uporabimo vrtno materino duši- membni pa so kot vir vode za čebele. co (Thymus vulgaris), drobnjak (Allium schoenopra- sum) in malo strašnico (Sanguisorba minor). V rahli Razvrstitev zelišč senci bomo gojili meto (Mentha sp.), vrtno krebuljico Zeliščni vrt ob hiši bo lepo urejen del našega zu- (Anthriscus cerefolium), vrtni janež (Pinpinella ani- nanjega bivalnega okolja. Ko imamo na vrtu že veliko sum) in kumino (Carum carvi). Vse te rastline imajo zdravilnih zelišč, se postavi vprašanje, kako jih bomo močno dišeče liste. razvrstili in uredili. Razvrščati jih lahko začnemo po Ker za vsako jed raste primerno zelišče, bomo go- različnih merilih. Pomembne lastnosti, ki jih upošte- jili najbolj priljubljena kuhinjska zelišča: angeliko (An- vamo, so trajanje vegetacije, velikost rastline, rast, gelica arhangelica), baziliko (Ocimum bazilicum), barva listov in cvetov, zahtevnost glede lege in veli- česen (Allium sativum), drobnjak (Allium schoeno- kokrat tudi primerna soseščina. Glede na življenjsko prasum), sladki janež (komarček) (Foeniculum vul- dobo rastlin ločimo: enoletnice, dvoletnice, trajnice. gare), koper (Anethum graveolens), kodrasto meto • Enoletnice »crispii« (Mentha spicata), meliso (Melissa officina- Enoletnice posejemo ali posadimo vsako sezono lis), luštrek (Levisticum officinale), koriander (Cori- na novo. Pogosto je seme takšnih rastlin hitro kale- andrum sativum), majaron (Origanum majorana), če, tako da v eni sezoni zrasteta dve ali tri generacije. Semena nekaterih rastlin prezimijo na vrtu in znova skalijo prihodnjo pomlad. • Dvoletnice Prvo sezono največkrat razvijejo bogato listno ro- zeto, cvetijo pa šele naslednjo sezono. To moramo upoštevati, če želimo doseči tudi okrasni učinek. • Trajnice Njihov življenjski ciklus je daljši. Pri njih je treba vedeti, kako jih pripravimo na prezimitev in kaj stori- mo, da bodo prihodnjo sezono uspešno pognale. Številna zelišča imajo živobarvne cvetove, deko- rativna so v barvitosti listov, širijo prijeten vonj, pri- vabljajo čebele in so bujne rasti. Sadimo jih po sku- pinah. Velikost gredic je odvisna od količine zelišč, Vodni objekt

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 207

Cebelar_0609_MK.indd 207 26/05/2009 14:07:07 MEDOVITE RASTLINE

dovolite, da si z vaše bogato pogrnjene mize »zelišč- nega vrta« postrežejo tudi čebele.

Viri: Attenborough, D. (1995): Zasebno življenje rastlin. Ljubljana: Cankarjeva založba. Brickelll, C. (1999): Drevesa, grmovnice in cvetlice. Ljubljana: Mladinska knjiga. Bernard, A. (1999): Okrasni vrt. Ljubljana: Kmečki glas. Bremness, L. (1997): Velika knjiga o zeliščih. Lju- bljana: Mladinska knjiga. Golob, I. (1989): Razmnožujemo okrasne rastline. Ljubljana: Kmečki glas. Hillier, M. (1993): Vrt v malem. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zelenjadnice, dišavnice, začimbnice – pravi čebelji Fisher, S. (2004): Vrt na hitro. Ljubljana: Mladinska vrt knjiga. origano (Origanum sp.), francoski pehtran (Artemi- Klauckeja, P. (1994): Naravni zdravnik – zdravje iz sia dracunculus), petrešilj (Petroselinum crispum), zdravilnih rastlin. Ljubljana: Slovenska knjiga. šetraj (Satureja hortensis), krebuljico (Anthriscus Osvald, J., in Osvald, K. M. (1994): Pridelovanje ze- cerefolium), timijan (Thymus vulgaris), zeleno (Api- lenjave na vrtu. Ljubljana: Kmečki glas. um graveolens) in žajbelj (Salvia officinalis). Kot Seymour, J. (1982): Vse o vrtnarjenju. Ljubljana: posebnost pa še: dišečo pelargonijo (Pelargonium CZNG. sp.), lovor (Laurus nobilis), rožmarin (Rosmarinus Toplak Gale, K. (2002): Zdravilne rastline na Slo- officinalis), žafran (Crocus sativus) in brinove ja- venskem. Ljubljana: Mladinska knjiga. gode (Juniperus communis). Uživajte v domačem Škerlj, T. (1987): Zelenjava in zelišča. Ljubljana: zeliščnem vrtu in pri pripravi okusnih jedi, hkrati pa Mladinska knjiga.

208 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 208 26/05/2009 14:07:08 ČEBELARSKI POTOPIS Čebelarstvo na Kitajskem (III. del)

Besedilo: Anže Sobočan, foto: Maja Kozinc

Xishuangbanna, pokrajina na jugu Yunnana, je domačini oblečeni v puloverje, večina rastlin in z poleg otoka Hainan v Južnem kitajskem morju edino njimi tudi čebele pa v fazi »zimskega« mirovanja. območje s tropskim podnebjem na Kitajskem. Maticam so preprečili zaleganje, ker še dva meseca Na tem majhnem območju je bila v preteklosti ne potrebujejo močnih družin. raznovrstnost rastlin in živali pestrejša kot v vsej Kavčuka sva se hitro naveličala, sita pa sva bila preostali državi skupaj, žal pa se je v zadnjih de- tudi banan, ki so jih prav tedaj obirali in nalagali na setletjih hitrega razvoja zelo spremenilo tudi to. tovornjake, namenjene na sever. Zato sva se odpravila Večji del tropskega deževnega gozda je uničen, v notranjost regije, stran od velikih cest, da bi našla živali so izginile. Pragozd tisočletnih dreves so po kak košček še neokrnjenega gozda. Xisuhangbanna hribih zamenjale plantaže kavčuka, po ravninah pa in otok Hainan sta edini območji Kitajske, na katerih plantaže bananovca. živijo orjaške čebele (Apis dorsata F.) in pritlikave Iz kavčuka pa ne kaplja le guma. Aprila, ko čebele (Apis florea F.), ki jih je na najino srečo še zacveti, je tudi bogat vir medičine, zato so donosi medu velikanski. Z lastnikom čebelarstva smo si ogledali njegova stojišča na robovih plantaž. Z vsakim stojiščem upravlja ena družina ali par. Na vsakem je nameščenih od sto do dvesto panjev, ob njih pa je preprosta lesena baraka, v kateri je domovanje čebelarjev in čebelark. Lastnik jim kupuje panje in drugo opremo ter po točenju pobere med. Ob dobrih letinah so povprečni donosi več kot sto kilogramov medu na panj. Ob najinem obisku, to je bilo sredi januarja, so cvetele limone, mango, buče, fižol, oljna ogrščica, čajevec, slive ter številne divje grmovnice in rože ob potokih in na strminah, ki so ušle uničenju monokulture. Čeprav so se temperature čez dan povzpele na približno 30 °C, so bili premraženi Orjaška čebela (Apis dorsata Fabricius)

Mladi čebelar na robu plantaže kavčuka Pritlikava čebela (Apis florea Fabricius)

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 209

Cebelar_0609_MK.indd 209 26/05/2009 14:07:11 ČEBELARSKI POTOPIS

Vodoravno obešena drevesna dupla naseljena z Azijska čebela (Apis cerana) na cvetu čajevca azijskimi čebelami so precej pogosta

vedno mogoče opaziti na različnih cvetovih. Obe spet polna. Roji se v izpraznjena dupla naselijo sami. vrsti gnezdita na prostem, tako da na drevesno vejo Iz vsakega dupla dobijo približno pet kilogramov medu obesita en sam sat. Selita se z letnimi časi. na leto, to pa je za polovico manj, kot ga profesionalni Orjaške čebele lahko naberejo približno čebelarji, ki cerane prevažajo na intenzivne paše, štirideset kilogramov medu na leto. Shranjujejo iztočijo iz enega panja s premičnim satjem. ga v zgornjem, deset centimetrov debelem delu V teh vaseh takih panjev za zdaj še ne poznajo, a sata. Po navadi gnezdijo več kot deset metrov nad tudi to se bo kmalu zgodilo. Tudi če v vasi ni niti enega tlemi. Ker so le malce manjše od dveh centimetrov stranišča, ima vsaka hiša televizijski sprejemnik, in v bližini gnezda zelo napadalne, je nabiranje osnovno sredstvo za asimilacijo. Pozneje sva v tega medu lahko precej nevarno opravilo. Kljub mestu kupila čebelarski film iz zbirke, namenjene temu še vedno obstajajo drzni nabiralci. Avtohtoni za kmetijsko izobraževanje. Film prikazuje, kako prebivalci nabirajo v preostalih koščkih pragozda izdelamo nakladne panje in kako satje skupaj z med vseh čebel, predvsem pa med ceran. Ti ljudje zalego iz dupel premestimo na zažičene satnike. so manjšine, ki živijo v tradicionalnih skupnostih, v Preprost način življenja in s tem tudi čebelarjenja, vaseh med nasadi sladkornega trsa, čajevca in riža. nedotaknjen tisoče let, bo kmalu podlegel pritiskom V večini vasi sva spoznala čebelarke in čebelarje, napredka. ki imajo po navadi v nekaj drevesnih duplih naseljene družine cerane. Enkrat na leto nekaj družin uničijo, Viri: da iz satja iztisnejo med, enako kot naredijo tudi z Zhang Fuxing, Xiandai yangfeng shengchan (Mo- družinami, ki jih najdejo v gozdu. Še bolj kot med so derno čebelarstvo), Zhongguo nongye daxue hranilne ličinke in bube, ki veljajo za običajne čebelje chubanshi, Beijing, 2005, tretja izdaja. pridelke tudi v drugih delih Kitajske. Nekaj družin pustijo, in ker cerane pogosto rojijo, so vsa dupla hitro (Nadaljevanje v prihodnji številki)

• UINKOVITA UPORABA BREZ RONEGA URAVNAVANJA PRI SPREMEMBAH TEMPERATURE • PREPROSTA UPORABA V STANDARDNIH AŽ- IN NAKLADNIH PANJIH • POASNO POVEEVANJE KONCENTRACIJ MRAVLJINNE KISLINE • ZA VEKRATNO UPORABO

Rena ulica 6, Ljubljana PAKETNA Tel./faks +386 1 251 16 53, GSM: +386 41 863 876 DOSTAVA

210 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 210 26/05/2009 14:07:13 ČEBELARSKI POTOPIS Apimondia 2009, Montpellier, Francija

OBISK SVETOVNEGA ČEBELARSKEGA KONGRESA – POTOVANJE Z AVTOBUSOM Termin: 13. do 17. september. Cena: 399 EUR. Cena je izračunana aprila 2009 za 45 oseb. Če bo prijavljenih manjše število oseb, se bo spremenila tudi cena. Cena vključuje: prevoz s kakovostnim turističnim avtobusom po programu, cestnine in parkirnine, 4 polpenzione (zajtrk, večerja) v hotelu 2*lux/3* (v dvoposteljnih sobah, TWC), zunanje oglede po programu, strokovno vodstvo, organizacijo in izvedbo potovanja, nezgodno zavarovanje in DDV. Doplačila: degustacija vina – 5 EUR, obiski čebelarstev, vstopnina za strokovni del v okviru Apimondie. Možna doplačila: enoposteljna soba –100 EUR. Odstopnina: 16 EUR (ob dokumentirani višji sili). Način plačila: 100 EUR ob prijavi, razlika na obroke do 14 dni pred odhodom. Pri plačilu se sklicujte na sklicno številko 919.

Splošni pogoji so sestavni del programa. Prijave sprejemamo v agenciji Aritours. Ker je število prostih mest omejeno, pohitite s prijavami! Za programe pokličite v agencijo Aritours, tel. št. 02/252 16 19, ali pišite na [email protected]. Program si lahko ogledate tudi na: www.aritours.si.

41. kongres

FRANCIJA - MONTPELLIER • 15.-20. SEPTEMBER

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 211

Cebelar_0609_MK.indd 211 26/05/2009 14:07:17 ODMEVI Z ocenjevanjem in testiranjem do najboljših matic

Besedilo: Marjan Debelak

Najprej o majhni lepotni napaki v začetku članka stnostih, ki jih čebelarji cenimo, torej po količini na- g. Janeza Gregorija »Z ocenjevanjem in testiranjem branega medu, manjši rojivosti in napadalnosti, boljši do najboljših matic« (SČ, št. 4, april 2009, str. 126), odpornosti proti boleznim in zajedavcem itd. Te la- v katerem avtor trdi, da je matica »mati vseh članov stnosti družine pa se spremenijo, ko se v družini po- čebelje družine«. Pri tem namreč ni omenil, da so javi druga matica. Za ohranjanje pozitivnih lastnosti je tudi čebele delavke v določenih pogojih sposobne zelo pogosto odločilna tudi lega panja v čebelnjaku. zalegati neoplojena jajčeca, iz katerih pa se seveda Seveda imamo v vseh primerjavah v mislih normalno izležejo samo troti. zdrave in sprašene matice, ki so v teh družinah. Takoj v nadaljevanju avtor navaja, da obstajajo Zato si čebelarji od nekdaj prizadevamo, da bi matice s širokimi in šibkimi oprsji. »Matice s šibkim vzredili ali kupili samo matice s tako dobrimi lastnost- oprsjem lahko preidejo skozi matično rešetko in mi. Pa jih na ta način, žal, ne najdemo in jih kljub čebelar ima z njimi večne težave ...«, povsem lo- vsem naporom najbrž tudi ne bomo! Avtor prispevka gično zatrjuje. S to trditvijo, ki med čebelarji ni tako se tega očitno zaveda, zato priporoča predhodno redka, sem se s prijateljem ukvarjal tudi sam, ko sva »testiranje matic«. Zamisel je lepa, vendar, kdo jo preizkušala zamisel o učinkovitosti t. i. lesice in bila v bo uresničil? Bilo bi sijajno, če bi to zamisel izvedli dvomih, ali le ne bo katera matica šla skozi matično poklicni vzrejevalci matic. Nato bi tako testirane ma- rešetko. Več kot desetim najmočnejšim družinam sva tice prodajali z garancijo o vseh navedenih pozitivnih v rojilnem obdobju več let za celotno rojilno obdobje lastnostih. O ceni takih matic ne razmišljam. Kaj pa poskusno natikala pred žrela lesice (z matično re- vsi drugi čebelarji, ki naj bi sami opravili priporočeni šetko). Skoznje so iz vsake družine leteli številni roji: postopek testiranja? Koliko jih ima možnost in voljo prvci, drujci, tretjaki itd. Vsak ne samo enkrat, ampak skrbeti za dva čebelnjaka, ki sta med seboj precej tudi po večkrat. Skozi matično rešetko so skušale pri- oddaljena? Koliko čebelarjev bi izvedlo tako zah- ti tako stara matica kot številne mlade matice, vendar teven postopek testiranja, ki traja celo leto ali celo se niti enkrat ni zgodilo, da bi z rojem uspelo skozi sezono? matično rešetko priti tudi matici! Glede na to je ma- Za konec pa še pripomba ali predlog. Osnovno tico s »šibkim« oprsjem silno težko najti, če sploh! odbiro matic le opravljajmo tako, kot jo po večini že Morda se pripeti, da se komaj izležena matica pri ka- znamo in tudi izvajamo. Ni težavna in opravljena je kem vzrejevalcu matic vendarle zrine skozi matično mimogrede. Za večje donose medu, ki so pogla- rešetko, ker še ni imela povsem utrjenega hitina na vitni smoter večine čebelarjev (le redki s(m)o čisti oprsju ali pa je bila vzrejena iz prestare ličinke. Ali so ljubitelji čebel), pa je »več svetlobnih let« daleč od vsi čebelarji natančno pregledali tudi kakovost matič- vsake odbire – izbira najboljše tehnologije čebelar- ne rešetke in drugih morebitnih prehodov matice iz jenja! Še tako dobra matica medarica v družini ne panja na prosto ali v medišče? more ustvariti razmer za rekordne donose medu, Pa še nekaj pripomb na odbiro matic ali selekci- če v panju ni ustreznega prostora in če čebelar ne jo, ki jo avtor priporoča v članku. Najprej to, da res uporablja najboljšega načina čebelarjenja. To pa je vsak čebelar vidi, kako neka družina izstopa po la- že druga tema.

212 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 212 26/05/2009 14:07:18 OBLETNICE 80 let radijske čebelice Ivanke Polanec

Zdaj, ko sem že globoko v tretjem življenjskem obdobju, razmišljam, kaj me je pred dolgimi leti zbli- žalo s čebelico in njenim poslanstvom ter s čebelarji. Naj se vrnem v tisto davno leto 1986. Takrat sem na- mreč v samostojno vodenje prevzela oddajo »Kmetijski nasveti«, ki je bila na programu vsak dan, razen sobote in nedelje, ob 12.30 uri. Do takrat so bili čebelarski prispevki po navadi na sporedu enkrat na mesec. Čebelarji so svoja besedila pošiljali v pisni obliki, za končno pred- vajanje pa so besedilo prebrali napovedovalci. Ko so mi moji predpostavljeni na prvem programu tedanjega Radia Ljubljana dali možnost samostojnega oblikovanja in urejanja, sem tej oddaji s tradicijo želela vdihniti več življenja tako v njeni obliki kot tudi vsebi- ni. Zato sem si priskrbela seznam čebelarjev, vzela »pot pod noge« in se skupaj s snemalno tehniko odpravila na teren. Marsikdaj je snemanje potekalo kar pred čebelnjakom, tako da je bilo na posnetkih slišati tudi brenčanje čebel, kar je bil dokaz, da prispevek ni sneman v studiu. Prav snemanja na terenu pa so mi približala čebele in čebelarje. Vedno bolj sem ugota- vljala, da bo treba o tej dejavnosti govoriti pošteno in večkrat. Čebelarje sem želela navaditi na določene dneve za njihove prispevke. Še danes ugotavljam, da

je bila odločitev o predvajanju oddaje po radiu vsak Foto: arhiv Ivanke Polanec drugi torek pravilna, prav tako pa tudi, da sem vsebi- Ivanka Polanec s tedanjim predsednikom ČZS Loj- no oddaj in čas predvajanj redno pošiljala takratne- zetom Peterletom pri čebelarju jubilantu Jožetu Ma- mu uredniku mesečnika Slovenski čebelar, gospodu renčetu ob njegovi 100-letnici leta 2001 Janezu Miheliču. Tako so bili namreč čebelarji redno obveščeni o tem, kdaj in kaj lahko s čebelarskega po- dročja poslušajo v radijskih Kmetijskih nasvetih. Danes sem ponosna na to, da sem nekaj več kot dve desetletji redno sodelovala s čebelarji, ČZS in čebelicami. Očitno pa so to sodelovanje opazila tudi čebelarska društva, saj me na to prijazno spominja kar nekaj priznanj za sodelovanje na tem področju in promocijo čebelarstva. Še posebej pa mi je pri srcu odličje Antona Janše II. stopnje, ki mi ga je podelilo ČD Mengeš, katerega častna članica sem še dandanes. Globoko se mi je vtisnil v spomin tudi obisk pri če- belarju Jožetu Marenčetu marca leta 2001, ob njegovem stotem rojstnem dnevu. Takrat sem z jubilantom posnela tudi prijeten pogovor. Preveč bi bilo naštevati, koliko prijetnih srečanj sem doživela z mengeškimi in drugimi čebelarji na strokovnih izletih in na različnih predavanjih, vsak, še tako kratek pogovor o čebelarstvu pa mi je pomagal pri ozaveščanju o pomembnosti dela v tej stroki. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali, da sem lahko spoznavala življenje čebel in

Foto: MB delo čebelarjev. Ivanka Polanec ob prejemu odlikovanja Antona Ivanka Polanec Janše I. stopnje 4. aprila 2009

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 213

Cebelar_0609_MK.indd 213 26/05/2009 14:07:19 OBLETNICE Čebelarsko društvo Domžale praznovalo 90 let

Kar nekaj časa so se člani ČD Domžale pripra- ljudske pevke. Nato so z recitacijami in plesom vljali na praznovanje visokega društvenega jubi- nastopili učenci OŠ Krtina, tamburaški ansambel iz leja in s tem tudi organiziranega čebelarjenja na Reteč pri Škofji Loki in narodnozabavni ansambel območju občine Domžale. V lepo okrašeni dvorani Jureta Svetlina. Sledili so slavnostni govori. Dom- PGD Žeje v Žejah nad Dobom se je 18. aprila 2009 žalski župan je med drugim dejal, da se od številnih zbralo skoraj dvesto udeležencev, čebelarjev do- društev, ki delujejo v občini Domžale, le malokatero mačega in sosednjih ČD, ljubiteljev čebelarstva in lahko pohvali s tako visokim jubilejem delovanja, ter predstavnikov organizacij, ki sodelujejo z društvom. dodal, da se je čebelarstvo na Domžalskem v tem Prireditev je potekala v okviru proslav ob dnevu Ob- obdobju ne samo ohranjalo, temveč tudi razvijalo in čine Domžale. strokovno izpopolnjevalo. Ob tem je izrazil razume- Med gosti so bili domžalski župan g. Toni Dra- vanje in podporo čebelarjem ob lanskem pomoru gar, svetovalka v uradu župana ga. Vera Vojska, čebel zaradi zastrupitve. evropski poslanec g. Lojze Peterle, predstavnik Predsednik ČD Domžale g. Mihelič je orisal ČZS Anton Tomec, direktor tovarne barv in lakov dogodke izpred devetdesetih let. Prva čebelarska Helios g. Marko Vresk, predstavniki sosednjih če- organizacija, ki je delovala na območju kar petih belarskih društev, tj. ČD Kamnik, ČD Mengeš, ČD zdajšnjih občin, med njimi tudi na območju zdajšnje Lukovica, ČD Dolsko in ČD Moravče. občine Domžale, je nastala leta 1919 in je imela se- Že ob vhodu so goste z medenim likerjem in medico sprejeli predsednik ČD Domžale g. Janez Mihelič ter predsedniki treh čebelarskih družin, ki delujejo v okviru društva, in to g. Marjan Koderman (Krtina), g. Edo Rems v imenu družine (Homec) in g. Marjan Košak (Domžale). Praznovanje so počastili praporščaki vseh so- delujočih društev in se poklonili navzočim, čebelar- sko himno pa so zapele članice zbora Domžalske Foto: Katja Mihelič Foto: Katja Mihelič

214 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 214 26/05/2009 14:07:20 TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Rezultati 32. državnega tekmovanja in srečanja mladih slovenskih čebelarjev – Črna na Koroškem 2009

Nižja skupina

Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 34 do 39 točk srebrno priznanje 31 do 33 točk bronasto priznanje 28 do 30 točk priznanje o udeležbi do 27 točk

Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva ZLATO PRIZNANJE 39 Matic Palčič, Blaž Otoničar Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 38 Dan Toškan, Andraž Kofol Andreja Smrdelj OŠ Dekani 38 Luka Bubnič, Matic Čič Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 37 Rok Cafuta, Tina Cafuta Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 36 Benjamin Jezernik, Lena Uranjek Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 36 Jan Gale, Sebastjan Pacek Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 36 Matevž Bone, Maj Peter Pahor Bogdan Bone OŠ Dobravlje 36 Matej Možek, Lucija Župevc Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 35 Simon Šelih, Bernard Šelih Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 35 Saša Krstič, Žan Krebs Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 34 Miha Rožac, Aleks Rener Andreja Smrdelj OŠ Dekani 34 Anže Dolinar, Val Zupan Viljem Kavčnik OŠ Šenčur 34 Luka Sojer, Blaž Sojer Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar Ljubljana 34 Maja Kuhl, Katja Potisk Norbert Jedlovčnik ČD Slovenska Bistrica 34 Melisa Fras, Bojan Roškarič Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva SREBRNO PRIZNANJE 33 Beno Lah, Žiga Novak Nada Mesarič ČD Ljutomer 33 Jan Hercog, Rene Kekec Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 33 Luka Hercog, Monika Hercog Andrej Jernej ČD Slivnica pri Celju 33 Kristjan Klavžar, Anže Božičnik Mirela Zalokar OŠ Koprivnica 32 Tina Brcar, Sara Krnc Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 32 Miha Pezdirec, Doroteja Turkovič Danica Fabac OŠ Metlika 32 Valentina Žabkar, Barbara Pacek Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 32 Anže Vedlin, Simona Korošec Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 32 Primož Cmok, Tilen Cmok Andrej Jernej ČD Slivnica pri Celju 32 Miha Gunzek, Miha Gradišnik Andrej Jernej Podružnična šola Blagovna 31 Rok Šilc, David Belaj Brane Borštnik ČD Velike Lašče 31 Matej Humar, Benjamin Šoln Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 31 Karin Marin Andrej Kozinc OŠ Boštanj 31 Davor Horjak, Blaž Planko Andrej Jernej OŠ Primoža Trubarja Laško - podružnica Laško Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva BRONASTO PRIZNANJE 30 Nika Samsa, Klavdija Dolgan Ivan Lavrencij Požar OŠ Dol. Košana 30 Rok Preskar, Sara Omerzel Martin Dušič OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 30 Jernej Dražnik, Matej Gerl Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 30 Florjan Pahovnik, Marko Vavdi Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 1.30 Sanja Hošpel, Tina Ozmec 2. Nada Mesarič ČD Ljutomer 30 Sara Kovač, Valeria Kučan Brigita Novak Voroš OŠ Gornji Petrovci 29 Ed Hasanović, Katja Jerovšek Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 29 Tina Bauman, Tea Obad Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 29 Jan Sluga, Denis Štepihar Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 29 Ana Štampar, Lucija Pušenjak Nada Mesarič ČD Ljutomer 29 Vid Brožič, Andraž Požar Ennio Del Piero OŠ Pivka 29 Jan Zver, Tomaž Majcen Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava

PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI I

TMC priloga.indd I 26/05/2009 13:19:47 TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV

29 Tim Zemljič, Niko Veingerl Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 29 Tinkara Zalokar, Gašper Letnar Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 28 Tim Gregorčič, Urban Oštir Ksenija Pirnar OŠ Mokronog 28 Alen Meznarič, Miha Štampar Nataša Horvatić OŠ Stročja Vas 28 Sara Praznik, Nuša Blatnik Andrej Kozinc OŠ Boštanj 28 David Šegula, Martin Kitak Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 28 Simon Savič, Erik Korošec Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 28 Samuel Plečko, Primož Skledar Tatjana Vedlin OŠ Majšperk 28 Domen Mali, Urška Tišler Cveto Frelih OŠ Tržič - podružnica Podljubelj 28 Nika Mačkovšek, Darko Zelič Andrej Jernej OŠ Primoža Trubarja Laško - podružnica Laško 28 Peter Polak, Aljoša Jug Andrej Jernej Podružnična šola Blagovna 28 Sašo Likovič, Nastja Dokl Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU 27 Tadej Senič, Matevž Flis Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 27 Timotej Kreft Tomaž Lešnjak OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki 27 Sara Cetl, Matej Krendl Jože Matavž ČD Peter Dajnko Gornja Radgona 27 Matevž Šuštaršič, Sara Vehar Franc Vehar OŠ Dobrnič 27 Sabina Mansutti, Tjaša Terčič Andrej Jernej ČD Slivnica pri Celju 27 Špela Vrtačnik Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 26 Jaka Bizjak, Timotej Grm Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 26 Gašper Dušič, Ana Omerzel Jože Žmavc ČD Dobova Kapele 26 Sebastjan Bukovec, Špela Laci Jožef Bukovec OŠ Kobilje 26 Mija Zala Smrečnik, Nika Razgoršek Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 26 Matic Močivnik, Gal Germadnik Marjeta Sušnik OŠ Črna na Koroškem 26 Ana Murko Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 26 Jaka Slapnik, Nik Dimitrijevič Andrej Jernej OŠ Ljubečna 26 Monika Kurbus, Sara Smrke Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova 26 Katarina Tement, Bernarda Topolovec Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 25 Sara Juršič Martin Dušič OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 25 Denis Kapčič, Marko Dušič Jože Žmavc ČD Dobova Kapele 25 Rok Mastnak, Tomaž Goršek Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 25 Tjaša Šalamun, Aljaž Šalamun Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 25 Urška Uhan, Vanja Čeh Franc Vehar OŠ Dolenja Nemška vas 25 Jerica Horjak, David Bovha Andrej Jernej OŠ Primoža Trubarja Laško - podružnica Laško 24 Martin Zagruševcem, Blaž Sluga Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 24 Zala Fotivec, Kaja Koca Brigita Novak Voroš OŠ Gornji Petrovci 24 Tomas Kondič, Eva Lajh Slavica Golob OŠ dr. Franja Žgeča Dornava 23 Klemen Brezovnik, Luka Glažar Ivan Lavrencij Požar OŠ Dol. Košana 23 Januš Grm, Žiga Sodja Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 23 Rok Feuš, Marko Copot Nataša Horvatić OŠ Stročja Vas 23 Špela Sušnik Paradiž, Urša Retko Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 23 Viktorija Kuhar, Tjaša Krof Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 23 Tim Gliebe, Marko Simonič Ivanka Lorenčič JVI in VVZ OŠ Sv. Ana 23 Chiara Franceska Kalamar, Patricija Kranjec Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 22 Aleš Štifter, Žan Lesnik Marjeta Sušnik OŠ Črna na Koroškem 22 Tina Mlinarič Nada Mesarič ČD Ljutomer 22 Melani Horvat, Endrina Varga Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 22 Lea Sapač, Dominik Šebok Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 22 Luka Karmelj, Žana Studen Cveto Frelih OŠ Križe 22 Miha Klemenčič, Aaron Veldin Cveto Frelih OŠ Tržič 21 Sara Kurbos, Jan Ivanuša Marija Andrejč OŠ Kapela 20 Lucijan Skube, Žan Gazvoda Franc Vehar OŠ Dobrnič 20 Davor Šegula, Žan Šilak Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 19 Larisa Glažar, Maja Srebot Ivan Lavrencij Požar OŠ Dol. Košana 19 Nina Petkovič, Jasna Horvat Emil Tkalec OŠ Miška Kranjca Velika Polana 19 Nejc Kovačič Marjetka Kocuvan OŠ Markovci 18 Sara Tamaško, Kaja Sever Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 18 Urh Poglavc, Martin Rakar Franc Vehar OŠ Dolenja Nemška vas 18 Luka Ropret, Gašper Logar Kavčnik Viljem OŠ Šenčur 17 Kolenko Karolina, Hana Banfi Alenka Kolenko Dvojezična OŠ Lendava 17 Blaž Novak, Rok Murn Franc Vehar OŠ Dobrnič 16 Tadej Štepihar, Tim Sluga Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 16 Tina Uhan, Blažka Smolič Franc Vehar OŠ Dolenja Nemška vas 15 Gašper Artank, Boštjan Medved Rudi Zanoškar OŠ Dobrna 15 Lara Čas, Maša Poberžnik Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 15 Ana Kotnik Mačič, Nina Kumprej Marjeta Sušnik OŠ Franja Goloba Prevalje 12 Luka Car, Mitja Vesel Franc Vuk Dvojezična OŠ Dobrovnik

II PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

TMC priloga.indd II 26/05/2009 13:19:49 Apimedica & Apiquality Forum 2010

3. apimondia mednarodni forum o apiterapiji in 2. apimondia mednarodni forum o apikvaliteti

28. september do 2. oktober 2010 Slovenija · Ljubljana, Maribor, Bled, Lipica, Dolenjske Toplice

organizatorja Čebelarska zveza Slovenije Apimondia www.czs.si www.apimondia.org

vsebina • strokovna predavanja • satelitski simpoziji • API-EXPO – mednarodna razstava čebelarske opreme in izdelkov

• mednarodno tekmovanje za najboljši med in medeno pijačo

• predavanja za javnost • festival čebelarstva in čebelarski izleti po vsej Sloveniji

Maribor

Lipica Ljubljana Bled Dolenjska

oglas cebelar2.indd I 26.5.2009 8:39:50 Apimedica & Apiquality Forum 2010

Čebelarjenje zdrav način življenja

Terme Dolenjske Toplice

So eno najstarejših naravnih zdravilišč v Evropi, ki se nahajajo sredi z vinogradi porasle doline Krke. Ta priznani zdraviliški kraj z bogato tradicijo se od lani lahko pohvali z novim, sodobnim Hotelom Balnea, namenjenem vsem, ki želijo preživeti sproščujoč ali aktiven oddih v čudoviti naravi ob pestri ponudbi storitev za dobro počutje. V Wellness centru Balnea, ki novi hotel povezuje z atraktivnim panoramskim hodnikom, se gostje razvajajo v termalnih bazenih, savnah, ob masažah ali s priljubljenimi programi za pare. Za tiste, ki želijo storite nekaj več za svoje zdravje - lepo oblikovati svoje telo, lažje zaspati ali se odvaditi od kajenja - pa v Balnei poskrbijo z novimi programi, ki temeljijo na refl eksoterapiji.

Sproščujoče počitnice lahko združite s kolesarjenjem, nordijsko hojo, sprehodi ali plavanjem v več termalnih bazenih. Blagodejne učinke termalne vode s temperaturo 36 °C uporabljajo tudi pri programih zdravljenja v Centru za medicinsko rehabilitacijo. Celotno ponudbo Term Dolenjske Toplice dopolnjujeta še hotela Kristal**** in Vital**** ter počitniški kamp***, ki je odprt vse leto. Dobrodošli v Termah Dolenjske Toplice. Za kratek pobeg od hitrega vsakdana ali daljši aktivni oddih, da si naberete novih moči in sveže energije.

oglas cebelar2.indd II 26.5.2009 8:40:10 PROGRAM ZATIRANJA VAROJ Urnik izdaje zdravil za čebele za poletno zatiranje varoj

Pooblaščena oseba ČD pripravi urnik za svoje ČD (približno 8–10 čebelarjev na uro) in nenaseljen panj s praznim satjem na kraju izdaje zdravila. Ob izdaji zdravila bo potekala tudi registracija še neregistriranih čebelnjakov. Neregistrirani čebelarji naj za registracijo čebelnjaka predložijo svoj EMŠO, davčno številko in podatke iz katastra za čebelnjak – šifro in ime katastrske občine ter številko parcele.

NVI enota Maribor-Ptuj, Šentiljska c. 109, 9.jun. 13.00-14.30 Ruše paviljon ČD Ruše Maribor Lovrenc na Čebelarski dom ČD 9.jun. 15.00-16.30 Čebelarji morajo s seboj prinesti lanske dnevnike Pohorju Lovrenc Čebelarski dom ČD vet. posegov (zvezke). Zdravila za sonaravno 9.jun. 17.00-18.00 Selnica ob Dravi zatiranje varoj se bodo izdajala na sedežu enote Selnica dom upokojencev 10.jun. 7.00-11.00 Slovenj Gradec NVI Maribor-Ptuj, Šentiljska c. 109, Maribor, po Slovenj Gradec predhodnem naročilu. Tenis igrišče 10.jun. 11.30-14.00 Dravograd elektrarne Dravograd Datum Ura ČD Lokacija 10.jun. 14.30-15.30 Vuzenica-Muta Sv. Vid-paviljon ŠD ekološka NVI enota Maribor- 10.jun. 16.00-18.00 Radlje gostilna Erjavec 2.jun. 8.00-12.00 čebelarstva Ptuj Središče ob gostilna Prosnik- 11.jun. 7.30-10.00 Čebelarski dom Dravi Ormož 3.jun. 8.00-10.00 Poljčane Poljčane gostilna Prosnik- 11.jun. 7.30-10.00 Ormož Čebelarski dom Ormož 3.jun. 8.00-10.00 Makole Poljčane Pri čebelnjaku ČD 11.jun. 11.00-12.30 Turnišče 3.jun. 10.30-15.00 Oplotnica terasa zg. Špar Turnišče Slovenska 3.jun. 10.30-15.00 terasa zg. Špar 11.jun. 13.00-14.30 Majšperk pri g. Peršuhu Bistrica 12.jun. 7.30-9.00 Cerkvenjak gostišče Petovar 3.jun. 15.30-16.30 Rače pri g. HER Podova 51 12.jun. 7.30-9.00 Cerkvenjak 1 gostišče Petovar 3.jun. 17.00-18.30 Hoče A. Greif OŠ Hoče Sveta Trojica- sedež ČD 12.jun. 9.15-13.00 gostišče Petovar 4.jun. 7.00-9.00 Ptuj Lenart Trstenjakova, Ptuj 12.jun. 9.15-13.00 Jurovski dol gostišče Petovar prostori ČD Markovci - 4.jun. 9.15-11.00 Markovci 12.jun. 13.30-14.30 Sveta Ana občina Sv. Ana GD Nova vas prostori ČD Markovci - krajevni urad Zg. 4.jun. 9.15-11.00 Zavrč 12.jun. 15.00-16.30 Velka-Sladki vrh GD Nova vas Velka NVI enota Maribor- 4.jun. 11.15-13.00 Gorišnica Petrol Žiherl - terasa 15.jun. 8.00-12.00 Ptuj 4.jun. 13.15-14.00 Dornava Gasilski dom Dornava NVI enota Maribor- 16.jun. 8.00-12.00 4.jun. 14.00-15.00 Juršinci Gasilski dom Dornava Ptuj Črna na Čebelarski dom ČD 5.jun. 7.00-9.00 NVI enota Maribor- Koroškem Črna 22.jun. 8.00-12.00 Ptuj Čebelarski dom ČD 5.jun. 9.15-11.00 Žerjav Žerjav 5.jun. 11.30-13.00 Mežica gostilna Krebs NVI enota Celje, Trnoveljska cesta 1, 5.jun. 13.30-15.00 Prevalje gostilna Rifl 3000 Celje Ravne na 5.jun. 15.30-16.30 gostilna Delalut Koroškem Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bodo izdajali 5.jun. 17.00-18.00 Kotlje prostori ČD-Kotlje na sedežu enote NVI Celje, Trnoveljska c. 1, Celje, NVI enota Maribor- vendar jih je treba naročiti vnaprej. Imenik čebel 8.jun. 8.00-9.00 Zg. Kungota Ptuj mora ob izdaji zdravila predložiti vaterinarju NVI svoj NVI enota Maribor- 8.jun. 9.00-11.00 Maribor-Tabor Dnevnik veterinarskih posegov. Ptuj 8.jun. 12.15-13.00 Pesnica krajevni urad Pernica Datum Ura ČD Lokacija 8.jun. 13.30-14.30 Malečnik OŠ Malečnik

8.jun. 15.00-16.00 Pobrežje Pri Bobru (Vauhnik) NVI enota Celje 7.00-14.00 naročanje od 7.00 8.jun. 16.30-17.00 Kamnica prostori DU Kamnica ekološka 2.jun. (odmor do 8.00 na tel. št. NVI enota Maribor- čebelarstva 9.jun. 7.00-9.00 Maribor- mesto 10.30-11.00) 03/541 93 36, Ptuj 041/900 005 NVI enota Maribor- 9.jun. 9.00-11.00 Studenci-Pekre Ptuj 3.jun. 8.00 Podčetrtek Podčetrtek, občina

PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI I

NVI priloga.indd I 26/05/2009 13:24:51 PROGRAM ZATIRANJA VAROJ

Šmarje pri Šmarje pri Jelšah, Slivnica pri Gorica pri Slivnici, 3.jun. 12.00 18.jun. 13.00 Jelšah Čebelarski dom Celju Gasilski dom 4.jun. 8.00 Radeče Radeče, pri Strnadu 8.00-14.00 Laško, Strmca 81 a, 19.jun. (odmor 11.00 Laško Hrastnik, Čebelarski pri Francu Šolarju 4.jun. 11.00 Hrastnik -11.30) dom Velenje, OŠ M. Hrastnik, Čebelarski Mlinšek 4.jun. 13.00 Trbovlje 20.jun. 8.00 Toledo; po seznamu dom Velenje ČD M. Velenje Robanov Kot 33, pri 5.jun. 8.00 Solčava 20.jun. 13.00 Vinska Gora Velenje, OŠ M. Toledo Stanislavu Ošepu Polzela, čebelarski Luče, Kmetijska 23.jun. 8.00 Tabor 5.jun. 11.00 Luče dom zadruga Polzela, čebelarski 5.jun. 14.00 Ljubno Ljubno, pri Kumru 23.jun. 10.00 Vransko dom Polzela, Čebelarski Polzela, čebelarski 6.jun. 8.00 Gotovlje 23.jun. 12.00 Braslovče dom dom Polzela, Čebelarski Polzela, čebelarski 6.jun. 10.00 Griže 23.jun. 13.00 Polzela dom dom Polzela, Čebelarski 6.jun. 11.00 Prebold 24.jun. 8.00 Kokarje Nazarje, Vrbovec dom Polzela, Čebelarski 24.jun. 11.00 Gornji Grad Gornji Grad, pri Jošku 6.jun. 13.00 Šempeter dom Druge delovne dneve od dneva dobave zdravila do konca junija po 7.00-14.30 vnaprejšnjem naročilu na tel. št.: 03/541 93 36, 041/900 005 Ravne pri Gaberke (lokacijo 8.jun. (odmor od 7.00 do 8.00 na naslovu NVI enota Celje. Šoštanju določi ČD) 11.00-11.30) Rogaška Rogaška Slatina, 9.jun. 8.00-11.00 Slatina Kulturni dom NVI enota Murska Sobota, Noršinska c. 35, 9.jun. 12.00 Rogatec Rogatec, občina 9000 Murska Sobota Slovenske Slovenske Konjice, 10.jun. 8.00 Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bodo izdajali na Konjice krajevna skupnost sedežu enote NVI Murska Sobota, Noršinska c. 35, Slovenske Konjice, 10.jun. 11.00 Zreče krajevna skupnost Murska Sobota, vendar jih je treba naročiti vnaprej. Vsi čebelarji lahko dvignejo zdravilo lahko dobijo Slovenske Konjice, 10.jun. 13.00 Loče krajevna skupnost osebno na enoti NVI Murska Sobota: dopoldne od Šmartno ob Šmartno ob Paki, 8.00 do 14.00, in to od 1. do 12. junija 2009. Vsak 11.jun. 8.00 Paki občina čebelar mora imeti s seboj dnevnik, ki ga je imel pri Mozirje, restavracija lanskem razdeljevanju zdravil in ki ima evidenčno 11.jun. 10.00 Mozirje Gaj številko. Če dnevnik nima evidenčne številke, ni Rečica ob Mozirje, restavracija 11.jun. 13.00 veljaven in pri razdeljevanju zdravil ne bo upoštevan. Savinji Gaj Prosim, da na terenu prevzemajo zdravila samo 12.jun. 8.00 Ponikva Ponikva, pri J. Palčniku čebelarji, ki zdravila ne morejo prevzeti dopoldne, Planina pri Sevnici, 12.jun. 10.00 Planina oziroma so službeno zadržani. krajevna skupnost Planina pri Sevnici, Datum Ura ČD Lokacija 12.jun. 12.00 Dobje krajevna skupnost NVI enota 1.jun. 7.00-9.00 Bakovci NVI enota Celje, po Murska Sobota 7.00-14.00 vnaprejšnjem naročilu 13.jun. (odmor Celje Murska NVI enota na tel. št. 03/541 1.jun. 11.00-15.00 10.30-11.00) Sobota Murska Sobota 93 36 1.jun. 16.00-17.00 Beltinci Čebelarski dom Beltinci 16.jun. 7.00-9.30 Dobrna NVI enota Celje Gostilna ob potoku NVI enota Celje, po 1.jun. 17.30-19.00 Črenšovci 16.jun. 10.00-15.00 Vojnik Črnec seznamu ČD Vojnik Gostilna ob potoku 1.jun. 17.30-19.00 Velika Polana 8.00-14.00 Izlake, čebelarski Črnec 17.jun. (odmor Zagorje dom, po seznamu ČD NVI enota Murska 11.00-11.30) Zagorje 2.jun. 8.00-10.00 Tišina Sobota Gorica pri Slivnici, 18.jun. 8.00 Blagovna NVI enota Murska gasilski dom 2.jun. 10.00-14.00 Puconci Sobota Gorica pri Slivnici, 18.jun. 9.00 Dramlje gasilski dom 2.jun. 16.00-18.00 Lendava Gostilna Jakšič Kapca Gorica pri Slivnici, 2.jun. 16.00-18.00 Kapca Gostilna Jakšič Kapca 18.jun. 10.00 Šentjur Gasilski dom, po Gornja Pisarna ČD, 3.jun. 15.00-16.00 seznamu ČD Šentjur Radgona Gornja Radgona

II PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

NVI priloga.indd II 26/05/2009 13:24:52 PROGRAM ZATIRANJA VAROJ

Mestni trg 4 (ČZS- 3.jun. 16.00-17.00 Radenci Čebelarski dom Radenci 19.jun. 13.00 Metlika JSSČ) 3.jun. 17.00-18.00 Veržej Gostilna Kasač, Veržej Hram na Pleterskem Križevci pri Gasilski dom Križevci pri 22.jun. 9.00-12.30 Šentjernej 3.jun. 18.00-19.00 hribu, Drča Ljutomeru Ljutomeru Brežice Krajevna skupnost 4.jun. 15.00-17.00 Ljutomer Čebelarski dom Ljutomer 23.jun. 9.00-12.30 Dobova-Kapele Krška vas 4.jun. 15.00-17.00 Razkrižje Čebelarski dom Ljutomer Gasilski dom Sveti Jurij ob Kmečki turizem pri 24.jun. 9.00-11.00 Šmarjeta 4.jun. 18.00-20.00 Šmarjeta Ščavnici Alenki, G. Ivanjci Ljudmila Kuplenik, Kmečki turizem pri 24.jun. 12.30. Kostanjevica na Krki 4.jun. 18.00-20.00 Negova Grajska cesta 35 Alenki, G. Ivanjci Čebelji Gradič, Krajevna skupnost 5.jun. 12.00-13.00 Rogaševci 26.jun. 9.00-12.30 Krška vas Rogaševci Krška vas NVI enota Novo 5.jun. 13.30-15.00 Grad Grad, pri Kočarju 29.jun. 9.00-13.00 zamudniki mesto 5.jun. 16.00-17.00 Prosenjakovci pri Kozicu, Prosenjakovci NVI enota Novo 30.jun. 9.00-13.00 zamudniki mesto Kobilje pri Antolin Stanku, 5.jun. 18.00-19.00 Dobrovnik Kobilje Moravske 8.jun. 15.00-17.00 po dogovoru Toplice NVI enota Ljubljana, Gerbičeva 60, 1000 8.jun. 18.00-19.00 Šalovci pri Rudiju, Šalovci Ljubljana Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo NVI enota Novo mesto, Šmarješka cesta 2, izdajala na sedežu enote NVI Ljubljana, Gerbičeva 8000 Novo mesto 60, Ljubljana, po predhodnem naročilu. Kraj izdaje zdravil bodo določili predsedniki Datum Ura ČD Lokacija čebelarskih društev. Zdravila za sonaravno zatiranje 4.jun. 9.00-11.00 Barje Osnovna šola Livada varoj bomo izdajali na sedežu enote NVI Novo 4.jun. 12.00-14.00 Ig Gostilna Ulčar, Ig mesto, Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto, dne 3. Škofljica Šolski čebelnjak junija 2009. 4.jun. 15.00-16.00 in Carnica Škofljica Grosuplje Datum Ura ČD Lokacija Videm Občinska stavba 5.jun. 12.00-14.00 ekološka NVI enota Novo -Dobrepolje Videm 3.jun. 8.00-12.00 čebelarstva mesto 5.jun. 15.00-17.00 Grosuplje Čebelarski dom Novo mesto, Krka NVI enota Novo 4.jun. 8.00-15.00 Gostilna Baron, tov. mesto 8.jun. 10.00-13.00 Logatec Logatec Gasilski dom, 5.jun. 9.00-12.30 Straža-Dol. Toplice Straža Društveni prostori, 8.jun. 14.00-17.00 Vrhnika Tržaška.c. 11, večnamenska 5.jun. 14.00 Dvor Vrhnika dvorana na Dvoru Hren Antonu, Pot v Čebelarski dom, 9.jun. 10.00-12.00 Borovnica 8.jun. 9.00-13.00 Sevnica jele 4, Borovnica Cesta na grad 16a Not.Gorice in Krajevna skupnost 9.jun. 13.00-15.00 9.jun. 9.00-11.00 Šentjanž Krajevna skupnost Krim Notranje gorice Lovska koča 9.jun. 12.30. Mokronog-Trebelno 9.jun. 16.00-19.00 Polhov Gradec Čebelarski dom Trebelno Gasilski dom, Ljubljana- NVI, Gerbičeva 60 , 11.jun. 9.00-12.30 Leskovec 10.jun. 9.00-11.00 Leskovec Center Ljubljana Cemič Jože, Zaloke Zadružni dom v 11.jun. 13.30 Raka 10.jun. 11.00-15.00 Ljubljana-Polje 10a, Raka Zadvoru sedež ČD, Društveni prostori v 15.jun. 9.00-13.30 Črnomelj 10.jun. 16.00-18.00 Dolsko Kolodvorska c. 34 Dolskem Čebelarski dom, 11.jun. 9.00-11.00 Stična in Krka Gasilski dom Stična 16.jun. 9.00-11.00 Senovo-Brestanica Senovo Lukovica in ČCS , Brdo pri 11.jun. 12.00-16.00 OŠ Mihaila Domžale Lukovici 8 16.jun. 13.00 Krško Rostoharja, Ul. 4. Moravče in ČCS , Brdo pri 12.jun. 9.00-13.00 julija 33 Mengeš Lukovici 8 18.jun. 9.00-12.30 Trebnje Lanšprež 12.jun. 14.00-17.00 Litija Ribiški dom Litija 18.jun. 13.30 Šentrupert grad na Veseli Gori Gasilski dom Velike 15.jun. 9.00-12.00 Velike Lašče Občinska zgradba Lašče 19.jun. 9.00-11.30 Semič Semič 15.jun. 13.00-16.00 “APIS” Ribnica Čebelarski dom

PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI III

NVI priloga.indd III 26/05/2009 13:24:54 PROGRAM ZATIRANJA VAROJ

16.jun. 11.00-15.00 Kočevje Gostilna Marof NVI enota Nova Gorica, Pri Hrastu 18, 5000 Nova Gorica Skaručna, Tome Tone, 17.jun. 11.00-15.00 Tacen in Kajakaška 63, Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bomo izdajali Medvode Tacen na sedežu enote NVI Nova Gorica, Pri Hrastu 18, Nova Gorica, po vnaprejšnjem naročilu.

NVI enota Kranj, Kranjska cesta 16, 4202 Datum Ura ČD Lokacija Naklo 8.00-12.00 in sedež ČD Tolmin na 3.jun. Tolmin Zdravila za sonaravno zatiranje varoj se bodo 13.00-16.00 Čiginju 8.00-12.00 in Šempeter in NVI enota Nova izdajala na sedežu NVI enote Kranj, Kranjska c. 16, 4.jun. 4202 Naklo, po predhodnem naročilu. 13.00-15.00 Bazara Gorica 8.00-12.00 in NVI enota Nova 5.jun. Nova Gorica 13.00-15.00 Gorica Datum Ura ČD Lokacija 8.jun. 15.00-18.00 Postojna sedež ČD Postojna ekološka 1.jun. 7.00-9.00 NVI enota Kranj čebelarstva Društvo Breznica – A. Janšev čebelnjak, 9.jun. 8.00-13.00 Cerkno upokojencev 2.jun. 8.00-10.00 Janša Breznica Cerkno Gasilski dom na 8.00-12.00 in NVI enota Nova 2.jun. 11.00 Jesenice 10.jun. Kanal-Brda Blejski Dobravi 13.00-15.00 Gorica Prof. Severin 8.00-12.00 in Krajevna skupnost 11.jun. Ajdovščina 3.jun. 8.00-10.30 Radovljica Golmajer, Ljubljanska 13.00-16.00 Ajdovščina c. 10, Radovljica Osnovna šola Lovski dom pod 15.jun. 14.00-17.00 Bovec 3.jun. 11.30-14.00 Bled-Gorje Bovec gradom na Bledu Izobraževalni center g. Rado Lotrič, Na 16.jun. 15.00-18.00 Pivka 4.jun. 8.00 Železniki Slovenska vas Kresu 7, Železniki 4.jun. 10.30-12.00 Selška dolina Pisarna KS v Selcih 17.jun. 15.00-18.00 Idrija ČD Idrija 4.jun. 12.30-15.00 Škofja Loka Dom čebelarjev Brode Dom upokojencev v 5.jun. 8.00 Bohinj Bohinjski Bistrici NVI enota Nova Gorica, Trg 28. avgusta 3, Dom upokojencev v 5.jun. 11.00 Begunje Sežana Begunjah Zdravila za sonaravno zatiranje varoj bomo izdajali 5.jun. 14.00 Naklo NVI enota Kranj na sedežu enote NVI Nova Gorica, Trg 28. avgusta Gasilski dom Brezje 6.jun. 7.00-10.00 Tržič pri Tržiču 3, Sežana, po vnaprejšnjem naročilu. Lovski dom 6.jun. 10.30-12.30 Goriče Pangeršica Datum Ura ČD Lokacija Jože Kokl, Potoče 24 6.jun. 13.00 Preddvor Atelšek Ivan, Povir a, 4205 Preddvor 9.jun. 8.00 Sežana 52a, 6210 Sežana 8.jun. 8.00-12.00 Kamnik Pri Slavki, Podgorje NVI enota, Trg 28. vsak torek Komenda – P. 8.00-10.00 avgusta 3, 6210 8.jun. 13.00 Hram Gorjan na Gori v juniju P. Glavar Sežana NVI enota, Istrska c. 9.jun. 7.00-10.00 Kranj NVI enota Kranj 11.jun. 8.00 Koper 13, Koper 9.jun. 11.00-13.00 Besnica Nemilje vsak NVI enota, Istrska c. četrtek v 8.00-10.00 10.jun. 8.00-12.00 Cerklje Pri Kernu v Cerkljah 13, Koper juniju 10.jun. 13.00 Britof-Predoslje NVI enota Kranj čebelarski dom Čebelarski dom v 10.jun. 8.00 Ilirska Bistrica Antona Žnideršiča 11.jun. 8.00-11.00 Žiri Žireh v IB Cvetka Jezeršek, čebelarski dom 11.jun. 11.30-12.30 Sovodenj Sovodenj 24.jun. 12.00-14.00 Ilirska Bistrica Antona Žnideršiča Poljane-Gorenja Pri Jakuc, Srednja vas v IB 11.jun. 13.00 Begunje pri vas 2, Poljane 15.jun. 9.00 Cerknici 12.jun. 7.00-14.00 Škofja Loka Dom čebelarjev Brode G. Kimovec Damjan, Cerknica, Čebelarski dom 13.jun. 7.00-9.00 Šenčur 24.jun. 8.00-10.00 Šenčur Rakek Cerknica Prof. Severin Vesel Stanislav, 13.jun. 11.00-13.00 Radovljica Golmajer, Ljubljanska Loška dolina 17.jun. 9.00 Ograde 8, 1386 c. 10, Radovljica Bloke G. Tramte Alojz, Dovje Stari trg pri Ložu 27.jun. 8.00-11.00 Kranjska Gora 57, Dovje Druge delovne dneve do konca junija po NVI enota Nova Druge delovne dneve do konca junija po predhodnem naročilu na vnaprejšnjem naročilu na tel. št. 05/731 Gorica, Trg 28. tel. št.: 04/277 06 20 ali 041/645 769 02 84 avgusta 3, Sežana

IV PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

NVI priloga.indd IV 26/05/2009 13:24:55 Apimedica & Apiquality Forum 2010

Čebelarjenje zdrav način življenja

Na Gospodarskem razstavišču je kot v panju

Slavnostna podelitev nagrad Vino Ljubljana je lani potekala v dvorani Jurček. Vsako leto se na GR odvije prestižna prireditev za Gospodarsko razstavišče (GR) imetnike Diners Black Card z uglednimi mednarodnimi – največji gosti. prireditveni center v Sloveniji se je v sam vrh tovrstne ponudbe v Sloveniji uvrstil z merili, kot so tradicija, sodobna oprema in profesionalni Lani (2008) je GR obiskalo 380.000 ljudi. Na odnos. V značilni moderni funkcionalistični poslovnih konferencah, seminarjih ali kongresih arhitekturi z znamenito gobasto konstrukcijo gostimo od 25 do 5000 kongresnih udeležencev pavilijona Jurček je na voljo 20 multifunkcijskih hkrati. Ob sejemskih prireditvah – v organizaciji prenovljenih dvoran z 12.680 m2 pokritih in GR jih je 20 letno – pa smo zabeležili tudi več kot 5.000 m2 zunanjih površin, ki omogočajo celovito 15.000 obiskovalcev dnevno. Osebni pristop ekipe ponudbo storitev na področju kongresne, GR sledi željam naročnika tudi glede namestitev, zabavno-razvedrilne in sejemske dejavnosti. cateringa in ostalega spremljevalnega programa. Prednosti, ki jih ponuja GR: Na GR je kot v čebelnjaku. Vsak dogodek je kot • Izvrstna lokacija v središču mesta panjska končnica originalna zgodba zase. Pri • Prek 3500 parkirnih mest v okolici, 100 na nas brenči od dela kot v panju. Vabimo vas, da si dvorišču GR izberete svojo panjsko končnico in si, ko je dogodek • Fleksibilne dvorane, ekipe in mreža partnerjev za vami, kot zadovoljen čebelar obliznete prste. • Dogodki na ključ

Sejemsko prireditev Narava-zdravje vsako leto začetek Pomembna prelomnica v zgodovini GR je oktobra obiščejo tudi čebelarji. 13. plenarno zasedanje OVSE leta 2005.

III

oglas cebelar2.indd III 26.5.2009 8:40:15 Apimedica & Apiquality Forum 2010

Čebelarjenje zdrav način življenja

Glavne teme Foruma

plenarna • celovita obravnava uporabe čebeljih pridelkov od pomena kvalitete predavanja čebelarske opreme, postopkov pridobivanja in predelave čebeljih pridelkov in načina uživanja oziroma uporabe Ljubljana - Gospodarsko razstavišče apiquality • stanje in potrebe po dopolnitvi mednarodnih predpisov (zakonodaje) in forum standardov za kvaliteto čebeljih pridelkov • uspešnost uvajanja sistemov kontrole kvalitete pri pridobivanju in predelavi čebeljih pridelkov • pomen uvajanja lokalnih blagovnih znamk in njihova uspešnost na trgu

apimedica • prehranska vrednost čebeljih pridelkov, še zlasti za prehrano skupin glede forum na starost in aktivnost s posebnimi prehranskimi potrebami

• vloga mikroorganizmov za dodano kvaliteto čebeljih pridelkov (primer GR arhiv Krka, Terme arhiv Šivic, F. Skok, J. Pivka, J. Kladnik, B. foto: medu in cvetnega prahu) • medicinska uporaba medu, najnovejši trendi in stanje na trgu

satelitski Apikvaliteta simpoziji • kvaliteta čebeljih pridelkov – usmerjenost v ekološko pridelavo Maribor, Bled, • tehnologija čebelarjenja s poudarkom na pridelavi izdelkov visoke Lipica, Dolenjske Toplice kakovosti, predvsem v medicini Apimedica • čebelji pridelki v prehrani in zdravstveni negi ljudi in živali Apiterapija • čebelji pridelki v zdravstveni negi ljudi

sekretariat Čebelarska zveza Slovenije foruma Nataša Lilek Brdo 8, SI-1225 Lukovica, Slovenija Rok za oddajo T: +386 (0)1 729 61 33 povzetkov: F: +386 (0)1 729 61 32 E: [email protected] 15. februar 2010 kongresni GO®MICE organizator Gorazd Čad Zadnji rok za Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 (0)1 430 51 03 zgodnjo prijavo: F: +386 (0)1 430 51 04 15. maj 2010 E: [email protected] www.go-mice.eu

Več informacij www.apimedica.org, www.apiquality.info

oglas cebelar2.indd IV 26.5.2009 8:40:17 TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Srednja skupina

Priznanje Število zbranih točk zlato priznanje 41 do 45 točk srebrno priznanje 36 do 40 točk bronasto priznanje 32 do 35 točk priznanje o udeležbi do 31 točk

Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva ZLATO PRIZNANJE 45 Ema Štefanič, Anja Švajger Andrej Sitar OŠ Dragatuš 45 Tadej Bolner, Aljaž Potočki Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 44 Luka Lešnik, Anže Konečnik Marija Mlaker OŠ Pesnica 43 Tilen Marolt, Jure Vavdi Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 43 Gregor Lekše, Žiga Ajster Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 42 Leon Režek, Žan Vlašič Danica Fabac OŠ Metlika 42 Urška Štajdohar, Ana Gorše Andrej Sitar OŠ Dragatuš 42 Katarina Vrzel, Luka Dekleva Ennio Del Piero OŠ Pivka 42 Igor Ranfl, Miha Prelog Zdravko Roškar ČD Gorišnica 41 Aljaž Mulej, Ana Prek Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 41 Nena Rajšek, Barbara Lešnik Marija Mlaker OŠ Pesnica 41 Matjaž Brdnik Majda Ferk II. OŠ Slovenska Bistrica 41 Matteo Turkovič, Karl Plut Danica Fabac OŠ Metlika 41 Jože Prušnik, Rok Krivec Jože Kumer OŠ Blaža Arniča Luče 41 Nastja Slaviček, Maja Knežević Stanka Smojver OŠ Janka Padežnika Maribor 41 Marko Hedl, Endrina Gorjup Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 41 Domen Robič, Bine Šteger Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 41 Jure Pfajfar Andrej Kozinc OŠ Boštanj 41 Maja Mihalinec Zdravko Roškar OŠ Gorišnica Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva SREBRNO PRIZNANJE 40 Peter Čemažar, Toni Klemen Boštjan Sojer OŠ Danile Kumar Ljubljana 40 Mark Štor, Samo Gregorčič Bogdan Bone OŠ Dobravlje 40 Naja Verhovčak, Žan Vrzel Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu 40 Filip Černelič, Matjaž Ajster Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem 40 Gašper Renko, Svit Burger Branko Peternelj OŠ Miroslava Vilharja Postojna 39 Ana Krnc, Miha Brcar Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 39 Samo Roškar Anita Kokol OŠ Dušana Flisa Hoče 39 Matic Jan Gradišnik, Patrick Vagner Janez Zemljič OŠ Malečnik 38 Sonja Brcar, Petra Jerič Joži Gole OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert 38 Aleš Jud, Benjamin Pavel Jože Kuhar POŠ Bodonci 38 Alen Kovač, Aleš Jakoša Suzana Kovač Dvojezična OŠ Prosenjakovci 38 Patricija Nezman, Marcel Nezman Leandra Mernik OŠ Miklavž na Dravskem Polju 37 Ana Matuc, Jernej Režek Drago Kotnik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 37 Matej Jud, Patrik Bokan Alenka Cör, Jože Kuhar OŠ Puconci 37 Sara Medvar, Grega Novak Črt Lasbaher Nada Mesarič ČD Ljutomer 37 Žan Pfifer, Anja Zafošnik Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 37 Alen Novinc, Jan Likar Bogdan Bone OŠ Dobravlje 36 Bine Tršavec, Žiga Časar Janez Zemljič OŠ Malečnik 36 Grega Grajžl, Matic Kuselj Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 36 Katja Zupančič, Nina Simona Kostelac Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 36 Tine Šteger, Anja Gorjup Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi 36 Doroteja Mihalič, Tadeja Flisar Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva BRONASTO PRIZNANJE Alenka Cör, Jože 35 Klementina Kous, Matej Ružič Kuhar OŠ Puconci 35 Neža Petan, Karmen Krejan Suzana Pacek OŠ Jurija Dalmatina Krško 35 Klara Smrdelj, Ana Glažar Ennio Del Piero OŠ Pivka 35 Lucija Fleisinger, Valens Frangež Jože Matavž ČD Peter Dajnko Gornja Radgona 35 Špela Perner, Katja Vojsk Zdravko Roškar ČD Gorišnica 35 Maja Hajdinjak, Eva Horvat Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci 34 Ines Matuc, Krištof Mikelj Drago Kotnik OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica 34 Gregor Lugarič Aleš Gracej Majda Ferk OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 34 Nastja Fekonja, Dominika Tkalčič Marija Andrejč OŠ Kapela 34 Jia Ming Qiu, Ana Đaković Ismet Čenanović ČD Peter Močnik Studenci Pekre 34 Kaja Grušovnik, Mitja Rauh Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu 34 Niko Bec, Sara Mravlja Stegenšek Andrej Kozinc OŠ Boštanj 33 Sandi Lovrin, Rika Ružič Janez Vlahovič ČD Črnomelj

PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI III

TMC priloga.indd III 26/05/2009 13:19:52 TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV

33 Petra Kristl, Manja Pehan Irena Tarkuš Trikič OŠ Sladki Vrh 33 Urban Žemlja, Urban Koser Stanko Noč OŠ Žirovnica 33 Kaja Flegar, Kaja Plošnik Lidija Pfifer OŠ Rudolfa Maistra Šentilj 33 Nataša Dojnik Blaž Lovrič OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Sveti Duh na Ostrem Vrhu 33 Rene Cetl, Leon Fras Jože Matavž ČD Peter Dajnko Gornja Radgona 33 Rebeka Kovačec, Anja Hribar Zdravko Roškar OŠ Gorišnica 32 Simon Hozjan, Alen Utroša Emil Tkalec OŠ Miška Kranjca Velika Polana 32 Jasmina Potnik, Gašper Colja Majda Ferk OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 32 Taja Krenos, Dorina Perger Jože Kuhar POŠ Bodonci 32 Sara Koštric, Karmen Janžekovič Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci 32 Urška Kur, Bianca Kaučič Rajšp Slavica Trstenjak OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU 31 Dejan Eržen, Jan Jankovič Ksenija Pirnar OŠ Mokronog 31 Vid Grašič, Ajda Čop Jurman Helena Cilenšek OŠ F.S. Finžgarja Lesce 31 Gašper Zevnik, Mitja Verbič Franci Strupi OŠ Davorina Jenka Cerklje 31 Lara Mernik, Klavdija Pifer Irena Tarkuš Trikič OŠ Sladki Vrh 31 Žan Vukan, Gregor Trplan Dragica Vereš OŠ Gornja Radgona 30 Tomaž Purgar, Matjaž Vojsk Franci Strupi OŠ Davorina Jenka Cerklje 30 Aljoša Klemenčič, Denis Belak Marija Andrejč OŠ Kapela 30 Martina Belec, Mateja Šlihthuber Brigita Novak Voroš OŠ Gornji Petrovci 30 Blaž Dlopst, Leon Grum Pavel Praper OŠ Mežica 30 Rebeka Primožič, Blaž Satler Zdravko Roškar OŠ Gorišnica 29 Nejka Supanič, Anemari Rajšp Irena Tarkuš Trikič OŠ Sladki Vrh 27 Adriana Gergjek, Patricija Šadl Alenka Cör OŠ Puconci 27 Špela Bezjak, Monika Kanfl Zdravko Roškar ČD Gorišnica 25 Blaž Štifter, Kristina Čofati Marjeta Sušnik OŠ Črna na Koroškem 25 Amadej Mukenauer, Sandi Recek Ivanka Lorenčič JVI in VVZ OŠ Sv. Ana 25 Jani Kovačič Norbert Jedlovčnik OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 25 Jana Časar, Gregor Šeruga Brigita Novak Voroš OŠ Gornji Petrovci 25 Ana Čufer, Ema Marc Bogdan Bone OŠ Dobravlje 24 Sabrina Lorber, Aleksej Černčič Martin Duh OŠ Veržej 24 Emil Laslo, Kevin Cerovec Franc Vuk Dvojezična OŠ Dobrovnik 24 Erik Feher, Grega Novak Alenka Kolenko Dvojezična OŠ Lendava 24 Mitja Rajzman, Mišel Šmigoc Irena Tarkuš Trikič OŠ Sladki Vrh 23 Tadej Janič, Beno Skledar Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci 22 Sanny Škerban Jakob Madjar OŠ Sveti Jurij Rogašovci Višja skupina

priznanje število zbranih točk zlato priznanje 45 do 50 točk srebrno priznanje 42 do 44 točk bronasto priznanje 38 do 41 točk priznanje o udeležbi do 37 točk

Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva ZLATO PRIZNANJE 46 Črtmir Kuhl Norbert Jedlovčnik ČD Slovenska Bistrica 45 Klemen Dolšak, Jaka Pečnik Brane Borštnik ČD Velike Lašče 45 Katja Tomanič, Polona Pavlin Norbert Jedlovčnik ČD Slovenska Bistrica Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva SREBRNO PRIZNANJE 44 Simon Ranfl, Tomaž Perner Zdravko Roškar ČD Gorišnica 43 Jernej Mazej, Marjeta Sope Trajče Nikoloski Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje 42 Urška Lisec, Veronika Planinc Lucija Gradišar Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto 42 Katarina Zalokar, Aristel Škrbič Daniela Zalokar OŠ Leskovec pri Krškem Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva BRONASTO PRIZNANJE 41 Janez Šivic Bogdan Jereb OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica 41 Timi Gomboc Jože Kuhar POŠ Bodonci 41 Patrik Letina, Matej Kranjec Koloman Kozic ČD Prosenjakovci 41 Peter Dobravec, Damijan Šeme Lucija Gradišar Grm Novo mesto 38 Sebastjan Umek Babič, Gašper Gantar Lucija Gradišar Grm Novo mesto Točke Ekipa Mentor Naziv šole / društva PRIZNANJE O UDELEŽBI NA TEKMOVANJU 35 Doris Letina Koloman Kozic ČD Prosenjakovci 30 Tamara Kondrič, Sandi Zagoršek Slavica Golob ČD Dornava 23 Rok Starešinič, Janez Frankovič Janez Vlahovič ČD Črnomelj

IV PRILOGA - SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

TMC priloga.indd IV 26/05/2009 13:19:54 OBLETNICE

dež v Krtini, eden njenih vodilnih članov pa je bil učitelj Šmajdek iz Krtine. Nato je predstavnik ČZS g. Anton Tomec čestital društvu ob visokem jubileju in predsedniku iz- ročil najvišje čebelarsko priznanje ČZS, odličje Antona Janše I. stopnje. Društvu so čestitali in se zahvalili članom za njihovo prizadev- no delo tudi nekdanji predsednik ČZS in evropski poslanec g. Lojze Peterle in predstavniki sosednjih čebelarskih društev. Predsednik društva je ob po- moči predsednikov družin 22 po- sameznikom in organizacijam, ki so do zdaj društvu pomagali ure- Foto: Katja Mihelič sničevati delovni program, izročil priznanja ČD Domžale. Članom, ki so najzaslužnej- Zelo veselo je bilo pri licitaciji pečene svinjske gla- ši za uspehe društva, pa je podelil 14 odličij Antona ve, ki si jo je z uspešno licitacijo zagotovila ga. Olga Janše III. in pet odličij Antona Janše II. stopnje. Pavlin iz Domžal, predsednica Društva narodnih ČD Domžale je sredstva za prireditev zagotovilo noš Domžale. na zanimiv in zabaven način, saj so sponzorji prire- Janez Mihelič, predsednik ČD Domžale ditev sponzorirali z izdelki, ki so jih licitirali navzoči.

POJASNILO V članku z naslovom »Čebelarski sejem – Celje služba medenja pri MKGP, KIS in ČZS in da jo je vo- 2009«, objavljenem v 5. št. SČ, maj 2009, na str. dil vodja ONS g. Pavel Zdešar, ki ga ni v vidnem po- 183, bi bilo prav in potrebno omeniti tudi pomem- lju objavljene fotografije. Za izpustitev pomembnega ben podatek, da je bila organizatorica okrogle mize podatka se vodji in številnim zvestim sodelavcem te o gozdnem medenju Opazovalno-napovedovalna službe opravičujemo. Uredništvo

Vzreja matic JOŽE HERBAJ Nedeljica 29, 9224 TURNIŠČE Tel.: 02/572 14 70 in GSM: 041/214 980 Sprejemamo naročila za označene matice kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. MATICE LAHKO PREVZAMETE OSEBNO, POŠILJAMO PA JIH TUDI PO POŠTI!

V NEKAJ MINUTAH lahko spremenite AŽ-čebelarjenje v SODOBNO NAKLADNO ČEBELARJENJE! Izdelujemo nakladne GJ-panje AŽ-mere, združljive z LR-panjskim sistemom, večnamensko podnico – tudi za pripravo rojev (ometencev) in predelavo kristalizirane oz. melicitozne mane (podnica je združljiva z LR-nakladami) po načrtih univ. dipl. inž. Ivana Jurkoviča. Zdaj izdelujemo tudi satnike za GJ- in AŽ-panje. Prilagodljiva, večnamenska podnica za nakladne LR- in GJ-panje. Svetovna novost v čebelarstvu! Ugodne cene! Prilagodljiva, večnamenska podnica PETER ZAKRAJŠEK, s. p. za nakladne LR- in GJ-panje. Pretnarjeva 6, 1210 Ljubljana - Vižmarje Svetovna novost v čebelarstvu! Tel.: (01) 512 62 51

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 215

Cebelar_0609_MK.indd 215 26/05/2009 14:07:23 MLADI ČEBELARJI Tekmovanje mladih čebelarjev - Črna na Koroškem 2009

V votlini gore Peca, pod katero leži Črna na Koroškem, je po ljudski legendi pribežališče kralja Matjaža – dobrega in pravičnega kralja, ki je svojim podložnikom pomagal reševati njihove stiske. Tja je pobegnil pred sovražno vojsko. Kot še pravi le- genda, se bo kralj Matjaž prebudil, vrnil in premagal sovražno vojsko, ko se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize. Da je napočil ta trenutek, se je zazdelo v soboto, 9. maja 2009, ko je v Črni na Koroškem potekalo 32. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev, ki so ga letos skupaj s ČZS pripravili OŠ Črna na Koroškem, istoimensko čebelarsko

društvo in občina. Je Kralj Matjaž prišel na pomoč Foto: MB slovenskim čebelarjem? Staknjene glave iščejo pravilne odgovore Na neki način morda res, saj se je letos na tekmovanje mladih čebelarjev prijavilo kar 210 ekip kaže na popularnost čebel in zanimanje mladih za oz. 403 tekmovalci iz 75 čebelarskih krožkov iz čebelarjenje. Iz marsikaterega čebelarskega krož- vse Slovenije. Tako množične udeležbe ni bilo še ka so namreč izšli zdajšnji uspešni čebelarji, ki so na nobenem tekmovanju doslej. Organizatorji so pomladili čebelarske vrste in nadaljevali tradicijo bili rekordnega števila tekmovalcev veseli, saj to čebelarjenja. Eden izmed nekdanjih krožkarjev je

Dominika Tkalčič iz OŠ Kapela Matjaž Brdnik iz II. OŠ Sloven- je bila tokrat drugič na tekmova- ska Bistrica je bil na tekmovanju, krožek pa obiskuje že četrto nju drugič, krožek pa obiskuje leto. Na tekmovanju ji je bil všeč drugo leto. Doma nimajo čebel, zabavni program, vprašanja se vendar občasno pomaga sose- ji niso zdela pretežka, zato bo du čebelarju. Ko bo polnoleten, zadovoljna z rezultatom, kakršen koli že bo. bo morda začel čebelariti tudi sam. Na tek- Doma pri delu s čebelami pomaga očetu, ne- movanju je vesel srečanja s prijatelji s čebe- kega dne pa bo morda čebelarila tudi sama ali larskega tabora. Lani je dobil zlato priznanje, pomagala čebelariti komu drugemu. upa, da ga bo letos tudi.

216 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 216 26/05/2009 14:07:24 MLADI ČEBELARJI

Nastja Slaviček, Maja Kneževič, Ming Jia Qiu Foto: MB in Ana Dijakovič so učenke OŠ Janka Padežni- Prejemniki zlatih priznanj se veselijo uspeha ka Maribor. Tekmovanja so se udeležile tretjič, krožek pa obiskujejo tretje leto, ker rade preu- mentorjev čebelarskih krožkov. Na posvetu so se čujejo čebele. Z njimi se ukvarjajo njihovi stari mentorji seznanili z letošnjim potekom tekmovanja starši in jim včasih priskočijo na pomoč. Tek- ter izbrali organizatorja prihodnjega tekmovanja. movanje je po njihovem mnenju »zakon«, dru- Leta 2010 bo to v Cerkljah. ženje je zanimivo in pestro, saj srečajo znance, Po tekmovanju so sledili vodeni ogledi manjše s katerimi se ne vidijo celo leto. Mogoče bodo čebelarske razstave ter znamenitosti in lepot kraja kot odrasle začele čebelariti, če bo za to tudi gostitelja. Na osrednjem prizorišču pa so prireditelji njihov bodoči mož. pripravili zabavni program z glasbo, žrebanjem nagrad in razglasitvijo rezultatov, ki so jih mladi čebe- zdaj celo na vrhu organiziranega slovenskega če- larji že nestrpno pričakovali. Nagrade za nagradno belarstva. žrebanje je prispevala Umanotera – Slovenska fun- V središče mesta je zjutraj prihajalo vedno več dacija za trajnostni razvoj, darila za vse udeležence avtobusov, iz njih pa so izstopali zehajoči obrazi pa je zagotovil Medex. Letošnja posebnost tekmo- mladih čebelarjev. Ob sladkem zajtrku so pozabili vanja so bile nagrade za prejemnike zlatih priznanj, na vso utrujenost, njihove sive celice pa so se pre- ki jih je za podporo mladim čebelarjem darovalo budile za izziv, ki je bil pred njimi. Po zajtrku je sledil podjetje L'Oreal Slovenija. Prejemniki zlatih priznanj še gostoljuben sprejem organizatorjev, na katerem bodo ob podpisu potrebnega soglasja upravičeni do so nas pozdravili predsednik ČD Črna na Koroškem nagrade – 10-satnega AŽ-panja s čebeljo družino, s Ludvik Germadnik, ravnateljica OŠ Črna na Koro- katero bodo lahko začeli svojo čebelarsko pot. škem ga. Jožefa Ovnič ter župan g. Janez Švab. Na svojo pot pa čeprav so se nato odpravili vsi Krožkarje pa je prišla pozdravit tudi »moštna d'čva«, udeleženci, nekateri bolj, nekateri manj veseli uspe- najlepše dekle med pridelovalci mošta. Nato se je ha, so vsi dali vse od sebe in si prislužili priznanje. začelo tekmovanje, sočasno pa je potekal posvet MB Sušilnice SUŠA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu. Sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd.

Blaž Okorn, s. p., Sp. Sorica 1a, 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517, e-pošta: [email protected] Nakup sušilnice subvencionira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 217

Cebelar_0609_MK.indd 217 26/05/2009 14:07:31 DOGODKI IN OBVESTILA Evalvacija usposabljanj v obdobju od aprila do decembra 2008

Uvod Golmajerja (30,2), Saše Mikića in Tanje Arih (30), Mi- Sestavni del usposabljanj čebelarjev, ki jih izvaja lana Megliča (28,48) in Janeza Kropivška (27,92). ČZS oz. JSSČ na območju društev, so tudi evalvaci- je oz. ocenjevanje posameznih usposabljanj, saj na Analiza evalvacijskih vprašalnikov ta način spremljamo njihovo kakovost, ki jo želimo V obdobju od aprila do decembra 2008 je čebe- zagotavljati tudi v prihodnosti. Udeleženci vsako- larska usposabljanja izvajalo 26 predavateljev. Ude- kratnega usposabljanja v evalvacijskem vprašalniku leženci so predavatelje in vsebino programov po ocenjujejo vsebino programa, predavatelja, organi- večini ocenjevali s 6-stopenjsko lestvico (odgo- zacijo izvedbe usposabljanj, pričakovanja itd. Povra- vor od 1–3 je pomenil negativno, od 4–6 pa po- tne informacije udeležencev so pomemben kazalnik zitivno oceno). Od 3.128 evidentiranih udeležencev uspešnosti dela predavateljev in izvajalca. Preden usposabljanj je vprašalnike izpolnilo 2.350 slušatel- predstavimo skupne ocene evalvacij, naj prikaže- jev. Vsebina programov je na splošno ocenjena pomo nekaj informacij o poteku usposabljanj, zbranih zitivno, 45 % udeležencev pa jo je ocenilo z najvišjo iz podatkov o udeležencih, temah in predavateljih v oceno. Predavatelji so bili na splošno ocenjeni še bo- obdobju od aprila do decembra 2008. lje, saj jih je kar 52,4 % udeležencev ocenilo z najvišjo oceno. Poglejmo ocene na posamezna vprašanja. Analiza usposabljanj Največ usposabljanj je bilo izvedenih o temah Pri- Ocena vsebine programa delava in predelava propolisa (15), Smernice dobrih Iz grafa je razvidno, da na vprašanje o tem, kako higienskih navad v čebelarstvu (13), Čebelje paše in so zadovoljni z vsebino programa, ni odgovoril od- značilnosti pašnih virov (10) in Vzreja čebeljih matic stotek udeležencev, 2 % jih je obkrožilo oceno med za lastno uporabo (9). 1 in 3, oceno med 4 in 6 pa je obkrožilo kar 97 % Zanimiv je tudi podatek o tem, katere teme so udeležencev usposabljanj. bile najbolje obiskane. Med pestro izbiro tem so bile Ocena predavateljev povprečno najbolje obiskane Vzreja čebeljih ma- Za udeležence je pomembno, da je predava- tic in čebeljih družin (povprečno 38 udeležencev), telj poznavalec strokovne teme, o kateri predava. Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo (povprečno OCENA VSEBINE 37 udeležencev), Vzreja čebeljih družin (povprečno 1. 2. 3. 37 udeležencev), Apitehnični ukrepi (povprečno 35 0% 0% 2% NI ODGOVORILO 4. udeležencev), Pridelava in predelava propolisa (pov- 1% 12% prečno 32 udeležencev) ter Pridelava in predelava 6. voska (povprečno 30 udeležencev). 45% Največ predavanj so izvedli: Milan Meglič (21), Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik (15), Janez Kro- 5. pivšek (13), Franc Šivic (12) in Franc Prezelj (8). 40% Povprečno največje število slušateljev se je udeležilo predavanj Boštjana Noča (42,5), Jožeta Mura (32), NI ODGOVORILO 1. 2. 3. 4. 5. 6. Norberta Jedlovčnika in Vlada Pušnika – skupno predavanje (31,8), Franca Prezlja (31,37), Severina Graf 1: Skupna ocena vsebine programa ZAŠČITNA OPREMA ZA ČEBELARJE Ana Kunstelj, s. p., Šiviljstvo Kunstelj čebelarski jopiči, kombinezoni, klobuki, kape, rokavice (mehko usnje), mini - črpalke TOČILA ZA MED Svetovalna službainž. Jože Kunstelj, v Pomurju s. p. točila, deli za točila, motorji, ročna gonila, posode za medObveščamo vas, da bo svetovalec Javne svetovalne službe v čebelarstvu g. Tomaž Samec (tel.: Zavrti 41, 1234040/436 Mengeš 517), od aprila dalje, enkrat tedensko tel./faks: +386 (0)1 723in 70 sicer 27, GSM ob 031/352ponedeljkih 797 med 8.00 in 14.00 uro e-pošta: [email protected]

218 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 218 26/05/2009 14:07:33 DOGODKI IN OBVESTILA

Med anketiranimi na vprašanje o oceni preda- ne vseh predavateljev, ki so prejeli največ najvišjih vateljev ni odgovoril odstotek vprašanih. Tudi iz ocen: spodnjega grafa je razbrati, da so bili anketirani s • Franc Absec (Izdelava medenih pijač), predavatelji zadovoljni, saj jih je kar 98 % obkro- • Tanja Arih (Čebelarski turizem), žilo ocene med 4 in 6, nezadovoljen pa je bil le • Janko Božič (Izbrana poglavja iz biologije čebel), odstotek anketiranih. • Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik (skupna ocena) (Pridelava in predelava propolisa), OCENA PREDAVATELJA • Andreja Kandolf (Smernice dobrih higienskih navad 1. 2. 3. 0% 0% 1% v čebelarstvu, Izbrana poglavja iz biologije čebel),

NI 4. ODGOVORILO • Janez Kropivšek (Vzreja čebeljih družin in čebeljih 9% matic), • Saša Mikić (Trženje in ekonomika prodaje čebeljih pridelkov),

6. 5. • Boštjan Noč (Vzreja čebeljih matic za lastno upo- 53% 36% rabo), • Franc Šivic (Čebelje paše in značilnosti pašnih vi- NI ODGOVORILO 1. 2. 3. 4. 5. 6. rov, Čebelarski turizem).

Abecedni seznam predavateljev, katerih preda- Graf 2: Skupna ocena predavateljev vanja so prejela največ najvišjih ocen za vsebino: • Tanja Arih (Čebelarski turizem), Ocena organizacije izvedbe usposabljanj • Janko Božič (Izbrana poglavja iz biologije čebel), Skupna ocena udeležencev je bila, da so po • Norbert Jedlovčnik in Vlado Pušnik (skupna ocena) večini zadovoljni z organizacijo izvedbe predavanj, (Pridelava in predelava propolisa), saj jo je samo 3 % anketiranih ocenilo s 3. Večina • Andreja Kandolf (Smernice dobrih higienskih navad udeležencev (46 %) pa je organizacijo izvedbe oce- v čebelarstvu, Izbrana poglavja iz biologije čebel), nila s 6. • Janez Kropivšek (Vzreja čebeljih družin in čebeljih matic), Ali so se vaša pričakovanja uresničila? • Nataša Lilek (Smernice dobrih higienskih navad v 87 % anketiranim so se pričakovanja glede uspo- čebelarstvu), sabljanj uresničila, 9 % pa jih je odgovorilo, da so • Saša Mikić (Trženje in ekonomika prodaje čebeljih bila njihova pričakovanja le delno uresničena. pridelkov), • Boštjan Noč (Vzreja čebeljih matic za lastno uporabo), Koliko pridobljenega znanja boste uporabili pri • Milan Starovasnik. (Tehnologija čebelarjenja z na- svojem delu? kladnim panjem, Rotacijsko čebelarjenje) Ena poglavitnih povratnih informacij, ki jo želimo prejeti od udeležencev, je uporaba pridobljenega Sklep znanja pri njihovem delu. Analiza vprašalnikov zgo- V letu 2008 so bila izvedena številna teoretična vorno kaže, da bo kar 66 % vprašanih uporabilo ve- usposabljanja. Kot ugotavljamo, bo treba v prihodnje čino pridobljenega znanja, 22 % pa vse pridobljeno vložiti še precej truda za njihovo nadgradnjo z delav- znanje. 9 % vprašanih bo pri svojem delu uporabilo nicami na terenu. Zavedati se moramo, da je obisk le malo pridobljenega znanja. predavanj odvisen od potrebe po seznanjanju z neko temo, znanja slušateljev, števila čebelarjev na nekem Ali je ta program pomemben za vaše delo? območju, od tega, ali je bila določena tema na pro- Podobno kot pri gornjem vprašanju je na vpraša- gramu pred kratkim, poznavanja predavateljev itd. nje, ali je program pomemben za vaše delo, 84 % an- Predpostavljamo tudi, da so udeleženci usposabljanj ketiranih odgovorilo, da je pomemben. Manj pomem- na vprašanja v evalvacijskih vprašalnikih odgovarjali ben oz. nepomemben je program za 9 % anketiranih. realno, kajti le na ta način bomo lahko v prihodnje izboljšali kakovost in organizacijo usposabljanj ter Ocena dela svetovalne službe izpolnili pričakovanja slušateljev. Skupna ocena o delu je pomembna tudi za zapo- Lidija Senič, vodja JSSČ slene na ČZS v JSSČ, saj nam pove, ali smo na pravi poti oz. ali delamo dobro. Iz analize je razbrati, da so Pravilen naslov članka objavljenega v SČ št. 4, anketirani z našim delom zadovoljni, saj jih je 82 % april 2009 na strani 150 se glasi: Novi pravil- naše delo ocenilo z ocenami od 4 do 6, nezadovolj- nik o označevanju čebelnjakov in stojišč. Temu nih oz. tistih, ki so delo JSSČ ocenili z ocenami od 1 ustrezno se spremeni tudi navedba Pravilnika v do 3, pa je bilo 11 %. samem besedilu članka. Navajamo tudi abecedni seznam zgornje tretji- Uredništvo

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 219

Cebelar_0609_MK.indd 219 26/05/2009 14:07:34 DOGODKI IN OBVESTILA Slovenjebistriški čebelarji na Goričkem Ker smo se prejšnja leta na strokovne ekskurzije parka Goričko. V zahodnem delu so domačije sodob- podali v sosednje države, smo se letos odločili ostati v no urejene, ljudje pa so zaposleni predvsem v Avstriji. Sloveniji. Na našo prošnjo se je prijazno odzval dr. Ka- Svoje prihranke vlagajo v urejanje domačij in okolja. pun in pripravil zanimiv načrt spoznavanja čebelarstva V vzhodnem delu je dvojezično območje. Svet je ne- in pokrajinskega parka Goričko. Slišali smo za ekolo- obdelan, hiše se praznijo, po vaseh domujejo redki, ško čebelarstvo, katerega lastnik se je usposabljal tudi ostareli vaščani. V tem delu so že več domačij odkupili s pomočjo evropskih sredstev. V prospektu smo pre- Angleži. brali, da se med cvetočimi griči in travniki razprostira V Selu smo obiskali umetnostni biser Prekmurja, izletniška kmetija z ekološkim čebelarstvom. Na poti znamenito rotundo sv. Nikolaja. Cerkvica je okrogle tja nam je pogled objel zeleni grič, na široko obdan z oblike, nekje iz 13. stoletja. Rotunda ima zdaj status gozdom, v sredini te prelepe narave pa smo ugledali kapelice. Poslikana je s freskami, izdelanimi s poseb- »čebelji gradič«. no risarsko tehniko. Ob vstopu v svetišče te objame neka čudna energija. Vse je skromno, brez vsake po- zlate, kljub temu pa deluje intimno. Dr. Kapun nam je na svoji vzrejni postaji v Mar- tjancih skupaj z ženo pripravil posebno čebelarsko- zeliščarsko doživetje. Gospa je predstavila številna zelišča, ki jih z možem gojita v lesenih rondojih. Ob vsakem zelišču je predstavila njegovo zdravilnost, še posebej v povezavi s čebeljimi pridelki. Dr. Kapun nam je pojasnil svoj način vzreje matic na celem AŽ-satu v posebej prilagojenih prašilčkih. Letos na domačem tržišču po njih ni bilo velikega povpraševanja, izvoz pa Foto: Norbert Jedlovčnik zavirajo birokratski postopki, saj mora za spremni do- Čebelnjak-muzej iz 19. stoletja v Krapju pri Veržeju kument odšteti enak znesek za eno ali za sto matic. Ekskurzijo smo sklenili z ogledom čebelnjaka iz Stopili smo na »sladko pot«, na kateri nas je pri- 19. stoletja z vso opremo v Krapju. Tudi tam nas je čakal lastnik – čebelar g. Kisilak z družino. Že na prvi sprejela mlada družina. Vodili so nas po očetovi zapu- pogled je bilo videti, da je bilo v »gradič« vloženega ščini, ki so jo mladi oživili in kot zanimiv muzejček po- precej denarja, še več pa vsakodnevnega dela pridnih in skrbnih gospodarjevih rok. Osnovni obrisi turistične kmetije z ekološkim čebelarstvom so končani, vendar je vse še v razvoju. Iz gospodarjevih ust dobesedno vrejo ideje o tem, kaj vse bo še postoril, da bi bil bodisi VZREJA MATIC enodneven ali dalj časa trajajoč obisk za goste čim bolj prijazen in zanimiv. Na turistični kmetiji so apartmaji s štirimi zvezdicami za stacionarne goste, priročni raz- AVGUST BUČAR stavni prostor s prodajalno in degustacijski prostor. Na njej je tudi zoološki oddelek, primeren za majhne me- Ulica bratov Učakar 100 stne otroke, ki prvič vidijo živali od blizu. Tam se jih lah- 1000 Ljubljana ko dotaknejo, jih vzamejo v naročje, se naučijo skrbeti zanje. Na voljo so zajčki, ovčke in oslica. V okviru turi- VZREJALIŠČE: stične kmetije nastaja tudi muzej, v katerem je že zdaj JANČE – DOLGO BRDO na ogled zanimiva zbirka čebelarskega orodja iz tega Tel.: 041/696 210 okoliša. Za čebelarje je zanimiv 100 let star čebelnjak e-pošta: [email protected] s koši. Postavljen je tudi nov čebelnjak z AŽ-panji, ob gozdu pa v zavetrju domujejo nakladni panji. G. Kisila- ka smo pošteno namučili s številnimi vprašanji o tem, Sprejemamo naročila za označene kako se ekološko čebelarjenje obnese v praksi. Zatrdil matice kranjske sivke iz odbranih je, da je zadovoljen in da nima posebnih težav. matičarjev pod nadzorom KIS. Vsi navdušeni smo zapustili »čebelji gradič«. Dr. Kapun nas je med vožnjo opozarjal na velike razlike Prevzem matic osebno ali po pošti. v razvitosti vzhodnega in zahodnega dela krajinskega

220 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 220 26/05/2009 14:07:35 DOGODKI IN OBVESTILA

stavili v prostor. Spet veliko truda in pridnih rok. Vsak stiteljem iskreno zahvalim za ves trud, za ure njihovega udeleženec je bil zadovoljen in splošno mnenje je bilo, tihega dela, tudi pionirskega, za prijazen sprejem in da so veliko več dobili in pridobili, kot je bil vreden si- prijetno počutje na Goričkem, pa tudi za to, da je bilo cer nepričakovani prispevek za ogled, predstavitev in naše razpoloženje tako prijetno in sproščeno. Posebej pokušanje bogatih dobrot. hvala gospe in gospodu Kapun. V imenu udeležencev ekskurzije naj se vsem go- Norbert Jedlovčnik Pokal za prizadevne člane V vsakem društvu je tudi nekaj takih članov, ki za svoje delo v tem letu, izstopajo s svojim delom, odnosom do društva in ampak za vsa leta njego- do drugih članov. Vedno so pripravljeni storiti vse za vega prizadevnega dela društvo. Večkrat se potem lahko samo še vpraša- v društvu. Več mandatov mo, kako naj se tem ljudem zahvalimo za njihovo je bil predsednik dru- požrtvovalnost, za delo v skupnosti. V ČD Rogaška štva, več let je skrbel za Slatina smo se odločili, da takšnega člana vsako zdravstveno varstvo če- leto nagradimo s prehodnim društvenim pokalom. bel v društvu, v zadnjem Tako smo ta pokal prvič podelili na letošnjem času pa je bil posebej občnem zboru. Kot prvi ge je prejel Branko Padjan, dejaven pri vseh naših ki je hkrati tudi donator pokala. Na njem je zapisano: srečanjih in druženjih, »Prehodni pokal – najbolj prizadevnemu čebelarju še posebej pri srečanjih Čebelarsko društvo Rogaška Slatina«. Na eni stra- s člani ČD Turnišče pri ni je vgraviran tudi portret Antona Janše z osnovnimi Ptuju. V upravnem odbo- podatki: »Slovenski slikar in čebelar, rojen 1734 ru ga poznamo tudi kot ti- Breznica na Gorenjskem« in letnico smrti: »1773 stega, ki na vsakem se- Foto: Branko Janžek Dunaj – deloval kot prvi učitelj modernega čebe- stanku dobesedno iz ro- Prehodni pokal za čebe- larstva.« Na drugi strani sta čebela in cvet. Med Jan- kava stresa nove ideje larje ševim portretom in sliko čebele je prostor za napis za društveno delo. Člani imena prejemnika pokala in leto prejema. Pokal so društva ga poznamo tudi po tem, da si vedno najde izdelali v Steklarni Rogaška Slatina, graversko delo čas za strokoven pogovor o čebelah«. je opravil priznani steklarski umetnik, graver Remi Branko Padjan je ob donaciji pokala tudi pouda- Kočica iz Rogaške Slatine. Pokal bo krasil društvene ril: »Ta pokal naj nas ne ločuje, ampak združuje, prostore. krepi in prinaša naj nove ideje za skupno korist Še kratka utemeljitev podelitve nagrade.»Prvi vseh članov.« prejemnik pokala za najprizadevnejšega člana ČD Branko Janžek Rogaška Slatina Branko Padjan dobi pokal ne samo

V našem čebelarstvu lahko dobite matice, vzrejene v plemenilčkih, Franc Šolar velikosti treh AŽ-satnikov. Matice so vzrejene pod kontrolo KIS. Podnart 12, 4244 Podnart Matice oz. čebele so gorenjskega in alpskega ekotipa, zanje pa je tel: 04/533 11 43, GSM: 051/603 899 značilno, da zelo dobro izkoriščajo gozdno pašo. Ob nakupu boste e-pošta: [email protected] dobili matični list o izvoru plemenskih živali.

Vzreja čebeljih matic HENRIK ZALETELJ Fužina 59, 1303 Zagradec TEL.: 01/788 60 86, GSM: 041/775 333 E-POŠTA: [email protected] • Sprejemamo naročila za označene matice ter matičnike čiste kranjske sivke. Vzreja poteka pod nadzorom KIS. • Naročila sprejemamo po telefonu ali po e-pošti.

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 221

Cebelar_0609_MK.indd 221 26/05/2009 14:07:35 DOGODKI IN OBVESTILA ČD Lendava je dobilo nov prapor

Člani ČD Lendava smo 7. junija lani razvili svoj prapor. Na priložnostni slovesnosti, na kateri smo se zbrali čebelarji, naši družinski člani, čebelarji iz sosednjih društev ter čebelarji iz ČD Sojtor iz Ma- džarske, je prapor razvil predsednik ČD Lendava Štefan Cigut in ga izročil praporščaku. Ob tej pri- ložnosti je čebelarje nagovoril predsednik ČZD Po- murja dr. Stanko Kapun, zaslužni čebelarji pa so prejeli odličja Antona Janše in Petra Dajnka. Pra- znovanje smo združili tudi s tradicionalnim čebelar- skim piknikom. Prapor krasi tudi 11 spominskih trakov ter 43 zlatih in 15 srebrnih žebljičkov. Ob tej priložnosti

je društvo izdalo zloženko, v kateri so na kratko Foto: Marjan Časar predstavljene zgodovina čebelarjenja in dejavnosti društva, del pa je namenjen tudi sponzorjem in do- Delo v društvu je v zadnjem obdobju zelo razgi- natorjem. bano, saj skušamo v svoj program nenehno vgraje- Društvo ima zdaj 40 članov, ki čebelarijo s 700 vati nove izzive. Že naslednji je prav gotovo 80-le- čebeljimi družinami. Razveseljivo je, da se članstvo tnica organiziranega čebelarjenja v Lendavi, ki jo nenehno povečuje, saj se je v minulih štirih letih bomo praznovali prihodnje leto. Naj medi! povečalo za 14 članov. Štefan Cigut, predsednik ČD Lendava Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA

47. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo posebej predstavili na dan čebelarjev, ki bo od 29. avgusta do 5. septembra 2009 v Gornji v nedeljo, 30. avgusta 2009. V okviru dneva Radgoni, bo skoraj pol stoletja trajajočo zgodovino čebelarjev bodo pripravili strokovni posvet, podelili letos popestril s številnimi novostmi in z novim bodo priznanja, osvojena na ocenjevanju medu, imenom AGRA. Ena izmed novosti letošnjega ter postavili tržnico medu in medenih izdelkov. sejma je ocenjevanje medu, ki ga bo Pomurski ČZD Pomurje bo pripravilo tudi čebelarsko sejem pripravil od 10. do 12. avgusta. Prijavnico strokovno razstavo. Čebelarji bodo imeli pri na razpis za ocenjevanje medu dobite na spletni nakupu vstopnic možnost uveljavitve skupinskega strani: www.pomurski-sejem.si/slo-ocenjevanja/ popusta, za prejemnike zlatih odličij na letošnjem med2009.htm tekmovanju mladih čebelarjev pa bo vstop na ČZS, JSSČ, ČZD Pomurja in KGZ Murska sejmišče brezplačen. Več informacij na: www. Sobota bodo med in čebelarstvo na sejmu še pomurski-sejem.si.

MATICE ČEBELARSTVA PISLAK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Največje slovensko vzrejališče matic z več kot 50-letnimi izkušnjami Vam tudi letos ponuja oprašene in neoprašene matice z vrhunskimi proizvodnimi lastnostmi. Matice so trenutno na voljo po 8 EUR (+ stroški pošiljanja), sicer pa Vam zamenjavo, če ta ni nujna, priporočamo po kostanjevi paši, saj takrat pri nas dobite še posebej kakovostne matice po precej ugodnejši ceni. Zaradi velikega zanimanja Vas prosimo, da matice pravočasno rezervirate. Dobava po pošti ali osebno. Če želite razširiti ponudbo Vaših izdelkov, Vam je na voljo tudi naravni matični mleček. Tel.: 031/734 905 (Robert), 02/796 10 51 (med 8. in 11. uro dopoldne) ali [email protected], www.cebelarstvo-pislak.si

222 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 222 26/05/2009 14:07:36 DOGODKI IN OBVESTILA Zahvala jubilantom ČD Sežana

V minulem letu je ČD Sežana uspelo na različ- nih področjih dela postoriti veliko stvari – od promo- cije blagovne znamke »Kraški med«, izobraževanja članstva, trženja čebeljih pridelkov, sodelovanja šol in vrtcev do ocenjevanj medov itd. ČD Sežana deluje na temeljih, ki so jih postavili naši najstarejši člani. Spoštujemo jih, ker cenimo njihovo delo v preteklosti. Društvu so podarili zelo veliko svoje energije in svojega časa in tudi dandanes zavzeto spremljajo njegovo delovanje. Ob življenjskem jubileju smo se jim zahvalili za dolgo- letno delo v čebelarski organizaciji. Ganljivo je bilo, kako ponosno in počaščeno so društveno zahvalo Foto: Bogdan Macarol sprejeli jubilanti Bogomir Marsetič, Bernard Kljun, Z leve proti desni: Viktor Saksida, Srečko Kukanja, Jože Federigo, Emil Gomezel, Stane Lavrenčič, Bogomir Marsetič, Stane Lavrenčič, Bruno Ivančič, Jože Kuk in Srečko Kukanja. Še enkrat vsem is- p. d. p., Emil Gomezel, Ivan Atelšek, p. d., Jože krena hvala! Federigo in Anton Grandič Jožef Švagelj Medeni dan v Slovenskih Konjicah

ČZ Slovenske Konjice v sodelovanju s ČZS in predavanja, od 16. do 18. ure pa bo v dvorani JSSČ vabi v četrtek, 18. junija 2009, na Medeni Artemida Hotela Dravinja potekala okrogla miza o dan v Slovenske Konjice. Osrednje dogajanje razvoju čebelarstva na podeželju, ohranitvi tradicije bo od 8. do 18. ure potekalo na Mestnem in o sodobnih usmeritvah v razvoju čebelarstva. trgu v Slovenskih Konjicah. Slovesno odprtje Za učence osnovnih šol in malčke iz vrtcev bodo s pozdravnim govorom predsednika ČZS in dopoldne v Kulturnem domu pripravili prikaz filmov predsednika ČZ Slovenske Konjice bo ob 10. uri o življenju čebel in življenju v naravi, ki si jih bodo dopoldne. popoldne lahko ogledali tudi odrasli. V Kulturnem Od 8. ure naprej bo odprta čebelarska domu bosta od 17. do 27. junija odprti razstava tržnica, na kateri bodo lahko obiskovalci pokušali umetniške fotografije iz življenja čebel in razstava čebelje pridelke in izdelke ter jih tudi kupili, si promocijskega gradiva s področja čebelarstva. ogledali različne prikaze, npr. pridelavo propolisa, Celoten potek dogajanja na medenem dnevu si voska, matičnega mlečka, izdelavo satnikov in lahko ogledate na spletni strani ČZS. slikanje panjskih končnic itd. Od 8. do 18. ure Vse ljubitelje in ljubiteljice čebel vabimo, da se bodo v Modri dvorani Hotela Dravinja potekala nam pridružijo na medenem dnevu!

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 223

Cebelar_0609_MK.indd 223 26/05/2009 14:07:38 OBVESTILA ČZS Čebelarski pregledniki svetujejo čebelarjem

Čebelarski pregledniki so v letu 2008/09 uspešno jem tudi pri vzpostavitvi tega nadzora. V okviru interne zaključili usposabljanje, tako da v tem letu deluje na kontrole izvedejo poleg osebnega svetovanja čebelar- celotnem območju Slovenije mreža čebelarskih pre- ju tudi terensko analizo medu, v okviru katere opravijo glednikov. senzorično analizo medu, ugotavljajo vsebnost vode v medu ter izmerijo njegovo električno prevodnost, Kdaj poklicati čebelarskega preglednika? vse to pa je čebelarjem v pomoč pri določanju izvora Če se pojavi kakšno vprašanje oziroma problem, medu. Čebelarji bomo s tem zagotovili varna živila ter ki ga čebelar ne zna razrešiti sam, se o tem posve- sledljivost čebeljih pridelkov od cveta do kozarca. tuje s čebelarskim preglednikom iz svojega okoliša. Ti delujejo v okviru JSSČ in sestavljajo osnovno Izvajanje nalog čebelarskih preglednikov svetovalno mrežo. Njihove dejavnosti so usmerjene Poglavitna naloga čebelarskih preglednikov je v izvajanje splošnih preventivnih ukrepov, osnovne pomoč čebelarju pri pregledovanju čebeljih družin, odbire v čebelarstvu, svetovanje pri prevozih čebel, ocenjevanju pravilnosti razvoja in živalnosti družin ter izvajanje interne kontrole medu itd. izvajanje notranjega nadzora medu. Čebelar pokliče preglednika, kadar je negotov Svetovanje čebelarjem začetnikom ali kadar mu kaj ni jasno, ob morebitnem pojavu Čebelarski pregledniki pomagajo tudi čebelarjem sprememb pri razvoju družin, neobičajnega vedenja začetnikom pri reševanju težav, ki jih ti ne znajo rešiti ali ob pojavu sprememb čebel, zalege ali družin. Na- sami. Čebelarji začetniki bodo na podlagi svetovanja loga čebelarskega preglednika je pomagati čebelar- čebelarskih preglednikov postali samostojnejši pri ju in ugotoviti morebitna odstopanja od normalnega oskrbi svojih čebeljih družin, pa tudi pri poznavanju stanja v družini. Obisk in svetovanje čebelarskih pre- njihovega razvoja in živalnosti. glednikov sta za čebelarje povsem brezplačna, saj stroške povezane s tem poravnava ČZS, s sredstvi iz Vključitev v notranji nadzor medu programa JSSČ. Zato pozivamo čebelarje, da izkori- Ne glede na to, kako veliko je naše čebelarstvo ter stite to svetovanje, saj bo pripomoglo k uspešnemu kje prodajamo med in druge čebelje pridelke, smo če- gojenju čebeljih družin ter k varni in kakovostni pri- belarji v skladu z zakonodajo dolžni zagotavljati notranji delavi čebeljih pridelkov. nadzor. Zato čebelarski pregledniki pomagajo čebelar- Tomaž Samec, svetovalec JSSČ za varno hrano Seznam čebelarskih preglednikov za posamezna območja v Sloveniji

Okoliš Ime in priimek Telefon Dejan Urankar 041/370 704, 01/723 21 19 Franc Gosar 041/767 595, 01/833 22 03 Boštjan 041/621 721 Branko Borštnik 031/336 905, 01/788 14 90 Vindšnurer Janko Božnar 051/300 696, 01/364 55 65 Jože Frelih 040/622 750, 04/519 25 65 Rudolf Cerk 01/754 62 68 Jože Knific 051/216 790, 04/595 88 54 Stanislav Knežič 01(895 19 50 Jožef Kokl 041/538 223, 04/255 15 86 Marjan 041/244 590 Janez Luznar 041/948 077, 04/533 39 14 Koderman Frančišek Aleksander 040/131 612, 01/786 31 48 041/663 903, 01/831 72 55 Kolenc Mikuš Gorenjski Roman Marinko 051/391 121, 01/365 11 68 Jože Mur 031/309 841, 04/518 16 15 Roman Mavec 041/818 804 Janez Perčič 041/603 073

Ljubljanski Jožef Novak 01/541 61 99 Miha Rozman 031/429 938, 04/533 10 78 Franc Prezelj 041/295 766, 01/831 54 45 Janez Markič 031/365 021, 04/257 12 47 Jože Pugelj 031/694 076, 01/787 00 46 Simon Ozebek 041/435 173, 05/374 53 08 Marija Sivec 031/870 709, 05/388 58 56 Aleš Rodman 031/298 302, 05/364 00 66 Alojzij Strmole 01/541 67 02 Ciril Rupnik 041/475 308, 05/374 23 09 Viktor Svetlin 041/830 008, 01/721 16 18 Slavko Ružič 031/689 155, 05/302 49 52 Primorski Bernarda Svetlin 041/220 838, 01/721 16 18 Anton Sušl 041/613 595, 05/366 53 38 Žarko Šnajdar 031/803 070, 01/894 21 24 Dušan Žunko 031/870 709, 05/388 58 56

224 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 224 26/05/2009 14:07:39 OBVESTILA ČZS

Ivan Atelšek 041/649 142, 05/734 26 67 Peter Babnik 041/211 295 Klavdijo Babič 041/825 680, 05/657 13 69 Ivan Čopar 041/665 178, 03/583 18 69 Gorazd Gradi- Zdenko Benčič 031/321 324, 05/680 26 75 040/801 073, 03/492 20 07 šnik Martin Cernatič 041/528 751, 05/307 87 09 Vili Grm 031/231 854 Jugoslav Logar 041/391 174, 05/757 10 16 Oktavijan Iršič 040/427 926, 02/818 01 88 Stanislav Roj 051/315 874 Andrej Jernej 040/650 850, 03/574 18 20 Celjski

Obalno-kraški Branko Skrt 041/484 174 Stane Kokelj 040/268 803, 03/759 23 90 Zorko Šabec 070/758 752 Ivana Kovačević 041/936 306 Danijel Šavli 041/664 562 Janez Kropivšek 031/241 522, 03/572 52 07 Grozdan Trobec 040/295 854, 05/769 00 55 Franc Podrižnik 041/420 821, 03/583 41 42 Stanislav Car 041/736 384, 01/528 37 53 Franc Šolar 041/704 158, 03/573 16 36 Miroslav Cetina 041/577 256, 05/726 10 91 Marko Cesar 041/609 348, 02/331 35 52 Zvone 041/429 468 Konstantinovič Martin Čuš 041/758 017, 02/773 23 41 Jožef Marinč 041/517 481, 01/754 13 25 Mihael Kamplet 02/613 41 91 Notranjski Helena Marinč 041/267 460, 01/754 13 25 Darko Lorenčič 02/644 50 11 Miro Leskovec 041/939 021, 01/754 28 34 Srečko Mihelak 031/206 775

Franc Kobe 041/940 606, 07/308 91 89 Podravski Vlado Pušnik 041/610 110, 02/613 19 04 Anton Koželj 031/619 961, 01/787 58 93 Tomaž Šauperl 041/726 175, 02/613 25 06

Dolenjski Vinko Sajtl 041/546 528, 07/308 18 38 Franc Tomažič 051/358 051 Karlo Bičanič 040/327 531, 03/564 11 33 Matej Leskovar 031/457 155, 02/803 65 98 Štefan Otmar 031/591 077, 03/562 74 30 Stanislav Čiček 041/530 68 Brvar

Zasavski Jernej Čontala 040/892 240, 02/557 11 05 Janez Vozel 03/567 51 78 Jakob Madjar 041/598 356, 02/524 16 55 Jože Cemič 041/354 410, 07/497 54 74 Franc Panker 051/888 455, 02/530 41 06 Edvard Dolmovič 041/625 840

Pomurski Milan Seršen 041/788 079, 02/588 12 15 Lucija Gradišar 041/443 810, 07/814 07 14

Posavski Avgust Sinic 041/590 492, 02/546 10 22 Branko 031/681 393, 07/495 12 80 Hriberšek Franc Tratnjek 041/606 013, 02/542 17 39 Janko Goričan 041/332 698, 02/878 84 48 Vladimir Linasi 040/228 505, 02/884 51 11 Dušan Milinkovič 031/651 006 Pavel Praper 041/340 953, 02/823 50 27

Koroški Maksim Proje 040/190 184, 02/823 90 69

Belokranjski Jožef Veselič 041/499 191, 07/305 90 04 Franc Tretjak 041/420 104, 02/887 29 67 Čebelarski tabori Čebelarska zveza Slovenije že nekaj let zapored organizira enodnevne in tridnevne čebelarske tabore. Tako bo Čebelarska zveza Savinjsko-šaleškega območja pripravila tri enodnevne tabore. V Šmartnem ob Paki bosta 30. junija 2009 potekala dva tabora hkrati, tretji pa bo 29. junija v Lučah. Prijave za enodnevni tabor pošljite na naslov: Aškerčeva 22, 3330 Mozirje. Kontaktna oseba je Marko Purnat, tel.: 03/583 17 39 ali 041/791 231. Tridnevni čebelarski tabor bo od 22. do 24. junija potekal na Čebelarski zvezi Slovenije. Pri- javnice pošljite na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Kontaktna oseba je Janez Kert, tel.: 040/436 513. Prijavnico za tridnevni tabor najdete na spletni strani ČZS. Prijave sprejemamo po vrstnem redu prispetja do zapolnitve prostih mest oziroma do 20. junija za enodnevne tabore in do 10. junija za tridnevni tabor.

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 225

Cebelar_0609_MK.indd 225 26/05/2009 14:07:39 OBVESTILA ČZS Borza medu in borza čebeljih matic

Kljub zdravilni učinkovitosti medu in njegovi Za povečanje uspešnosti prodaje čebeljih splošni koristnosti za zdravje imamo čebelarji pridelkov je Javna svetovalna služba v veliko težav pri njegovi prodaji in prodaji preostalih čebelarstvu vzpostavila dva spletna portala. pridelkov iz čebeljega panja. Brez uspešnega Na spletnem portalu Slovenski med trženja čebeljih pridelkov pa ni uspešnega www.slovenskimed.si/Si/ boste našli koristne čebelarjenja in tudi ne razvoja čebelarstva. Da informacije o ponudbi slovenskega medu pri bi bili čebelarji pri prodaji čebeljih pridelkov čim čebelarjih po vsej Sloveniji. Obiščite slovenske uspešnejši, moramo v prihodnje vložiti veliko čebelarje in se prepričajte o njihovi ponudbi. več truda v prodajo in druge tržne dejavnosti. Vzrejevalci matic vsako leto prodajo približno Najboljšemu čebelarju tudi najbolj pridne 30.000 čebeljih matic v tujino, po večini v Srednjo čebele in rekordna letina ne pomagajo veliko, in Zahodno Evropo, nekaj pa tudi v čezmorske če pridelkov ni sposoben prodati po dobri ceni. dežele. Da bi bili pri prodaji še uspešnejši, jim je Trženje čebeljih pridelkov je eno od tistih področij odslej na voljo še spletni portal Slovenija – domovina čebelarstva, ki mu namenjamo najmanj pozornosti. kranjske čebele www.kranjska-cebela.si/Si/. Zavedati pa se moramo, da sta prodaja medu in Oba portala sta prevedena tudi v tuje jezike. drugih čebeljih pridelkov porabniku ter znanje Dostop do portalov je mogoč tudi prek spletne komuniciranja s kupci pravzaprav pika na »i« strani ČZS www.czs.si, na kateri ju boste našli v našega čebelarjenja. rubrikah Borza matic in Borza medu. Natečaj za čebelarski turistični spominek

Predlanskega natečaja za izdelavo čebe- na komisija, ki jo bodo sestavljali člani Komisije larskih turističnih spominkov se je udeležilo kar za ohranjanje čebelarske kulturne dediščine in nekaj osnovnih šol. Prejeli smo veliko turističnih predstavniki Turistične zveze Slovenije, in sicer spominkov, javnosti pa smo jih še enkrat predsta- po naslednjih merilih: izpovednost, originalnost, vili na tradicionalnem posvetu o čebelarskem tu- tehnična dovršenost ter estetika. rizmu 6. decembra lani na Brdu pri Lukovici. Tudi Izkušnje kažejo, da turisti največkrat kupujejo letos si želimo vaših idej za čebelarske turistične spominke, katerih cena ni višja od 10 EUR, zato spominke. vsem udeležencem natečaja svetujemo, da posla- Letošnji natečaj smo nekoliko spremenili. ne spominke oblikujejo v tem cenovnem obsegu. Nanj se lahko prijavite vsi (torej ne samo osnovne Izdelki naj bodo preprosti, iz različnih materialov, šole), ki imate izvirne zamisli za izdelavo čebelar- po možnosti pa naj omogočajo tudi serijsko pro- skih turističnih spominkov. Motivi naj bodo pove- izvodnjo. zani s čebelo, čebelarstvom in z naravo. Gradivo Uradna razglasitev nagrajencev in slovesna pošljite do 10. novembra 2009 na naslov: ČZS, podelitev priznanj bo v okviru tradicionalnega po- Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, s pripisom sveta o čebelarskem turizmu, ki bo 5. decembra »Turistični spominek«. Pravočasno prispele čebe- 2009 na Brdu pri Lukovici. larske turistične spominke bo ocenjevala meša- VZREJA MATIC »EBELARSTVO DREMELJ Ivan Dremelj Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji tel.: 01/899 11 31, GSM: 041/656 056 Sprejemam prednaroila za oprašene in neoprašene oznaene matice iste kranjske sivke iz odbranih matiarjev, zrele matinikov in zrele matinike. V drugi polovici sezone bodo matice cenejše. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti.

226 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 226 26/05/2009 14:07:39 OBVESTILA ČZS Nakup sladkorja V dogovoru s trgovsko verigo Cash&Carry, ki posluje v okviru podjetja Mercator, se je prodaja sladkorja po predhodnem naročilu začela 18. maja. Za naročnike bo sladkor na voljo v tednu dni od oddaje vašega skupnega naročila, in to v eni od dogovorjenih prodajaln Cash&Carry. V SČ št. 5, maj 2009 na str. 192 so bili objavljeni naslovi trgovin in cene sladkorja. Možen je nakup tudi manjših količin sladkorja. Povprečna cena medu v prodaji na drobno leta 2008 Komisija UO ČZS za ekonomiko čebelarjenja ugotovila in potrdila povprečno ceno medu v prodaji je na svoji 5. redni seji, 16. aprila 2009, sprejela na drobno v letu 2008. Ta je osnova za obračun sklep, na podlagi katerega je v skladu s 4. in 5. povračila stroškov, ki jih imajo izvajalci pašnega reda alinejo 6. člena Pravilnika o katastru čebelje paše, pri razporejanju čebel. čebelarskem pašnem redu, prometu s čebelami in Povprečna cena medu v prodaji na drobno v programu napovedi medenja (Ur. l. RS, št. 94/03) letu 2008 je bila 5,62 EUR/1 kg. Izžrebane številke nagrad Umanotera

ČZS in Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera sta leta 2008 podpisali dogovor o sodelovanju pri projektu Krilca. Iz tega naslova je ČZS za nakup nagrad (75 čebeljih matic, treh nožev za odkrivanje satja, sedem 5-satnih AŽ-panjev prašilčkov s pripadajočimi satnicami) pridobila 1.432,00 EUR namenskih sredstev. Njihovi dobitniki so mladi čebelarji, ki so se 9. maja 2009 udeležili 32. dr- žavnega tekmovanja mladih čebelarjev v Črni na Koroškem, na katerem smo tudi izžrebali nagrade. Nekateri udeleženci tekmovanja so iz Črne na Koroškem odšli prej, preden smo javno razglasili re- zultate žrebanja, zato niso prevzeli darilnih bonov. Zaradi tega vas obveščamo o dobitkih in izžrebanih številkah, katerih imetniki niso znani:

Izžrebana številka 338 419 425 453

Dobitek čebelja matica nož za odkrivanje satja 5-satni AŽ-panj prašilček s satnicami

Imetnike navedenih izžrebanih številk vabimo, da na naš naslov do 10. junija 2009 pošljejo žreb- ni listek ter svoje podatke (ime in priimek ter poštni naslov), da jim bo ČZS lahko poslala pripadajoči darilni bon, s katerim bodo v trgovini Čebelarna na Brdu pri Lukovici lahko do 30. julija 2009 prevzeli nagrado. Vse podrobnosti v zvezi s prevzemom nagrade vam bo posredovala ga. Milena Kepic po tel. št.: 01/729 61 18. Ob tej priložnosti se Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera zahvaljujemo za dozdajšnje sodelovanje. Upamo, da bo to v prihodnje obrodilo še bogatejše sadove v prid našega čebelarstva.

VZREJA MATIC »EBELARSTVO DREMELJ

Janez Dremelj GSM: 041/836 050, 041/779 119, tel.: 05/971 06 2233 Dragovšek 13, 1275 Šmartno pri Litiji, e-pošta: [email protected] Sprejemam naroËila za matice Ëiste kranjske sivke iz odbranih matiËarjev, zrele matiËnike in druge Ëebelje pridelke. Matice so oznaËene. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 227

Cebelar_0609_MK.indd 227 26/05/2009 14:07:40 OBVESTILA ČZS Cene medu v prodaji na drobno v maju V Javni svetovalni službi v čebelarstvu smo maja izvedli telefonsko analizo cen slovenskega medu, ki ga čebelarji prodajajo na domu. V analizo smo vključili 23 čebelarjev iz vse Slovenije. Povprečna cena 900 g medu v prodaji na drobno je 6,08 evra. Povprečna cena, preračunana na kilogram medu, je tako v prodaji na drobno 6,76 EUR za kg. Tabela: Povprečna cena medu v prodaji na drobno po sortah

Sorta Mešani Cvetlični Gozdni Akacija Lipa Kostanj Hoja Cena EUR/ 900g 6,00 5,73 6,13 5,87 5,87 6,13 6,85

Povprečna odkupna cena medu v večjih posodah pri odkupovalcih je 2,82 evra za kilogram. V zadnjem času se odkupne cene niso spreminjale. Na cene medu tudi še ni vplivala nova sezona točenja, ki je po informacijah s terena precej bogata. Za zdaj še ne moremo točno napovedati, kako se bodo gibale odkupne cene slovenskega medu v prihodnjih mesecih. Prejšnje preverjanje cen medu s telefonsko analizo je bilo izvedeno decembra 2008. Povprečna cena medu, ki je bila pridobljena po enaki metodi, nam je pokazala, da so se cene medu v prodaji na domu zvišale za 12 centov, kar predstavlja 2% zvišanje cen. Ob letošnji dobri letini, nikakor ne smemo dovoliti znižanja cen. Vztrajati moramo pri doseženi ceni, ker je slovenski med dokazano kakovosten. Na ČZS skušamo s promocijo medu in čebeljih pridelkov ter osve- ščanjem ljudi o uporabi in koristnosti pridelkov iz čebeljega panja vplivati na povečanje porabe vseh čebeljih pridelkov. Upamo, da bomo z navedenimi promocijskimi orodji vplivali tudi na ceno medu. Darovalci literature Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika tudi ob vaši pomoči stalno dopolnjuje svoj čebelarski knjižni fond, ki so ga v preteklosti po večini zbrali prav čebelarji. Maja sta čebelarsko literaturo v knjižni fond knjižnice prispevala: • ga. Marta Repanšek, Center 131, 2392 Črna na Koroškem; • Universita degli studi di Udine, Via delle Scienze 208, 33100 Videm, Italija; • g. Stane Sajevec, Piramida 1, 2116 Maribor. Na ČZS skušamo s promocijo medu in čebeljih pridelkov ter osveščanju ljudi o uporabi in koristnosti pridelkov iz čebeljega panja vlivati na povečanje porabe vseh čebeljih pridelkov. Upamo, da bomo z navedenimi promocijskimi orodji vplivali tudi na ceno medu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste na ta način prispevali k obogatitvi knjižnega fonda naše knjižnice, hkrati pa vas vabimo, da to storite tudi tisti, ki imate to možnost. Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika na ČZS je odprta vsak (delovni) četrtek od 13. do 17. ure! Dostop do knjižnice prek spleta: http://cobiss.izum.si/ > COBISS > specialne knjižnice, drugo > Čebelar- ska zveza Slovenije, Lukovica

ebelarstvo in vzreja matic Jožica in Jožef Tratnjek Pri nas dobite kakovostne in oznaene matice kranjske sivke iz odbranih matiarjev. Vzreja poteka pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Matice lahko prevzamete osebno ali pa vam jih pošljemo po pošti, tudi v tujino. Tel.: 041/886 652 ali 041/619 524

228 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 228 26/05/2009 14:07:40 OBVESTILA ČZS Urnik usposabljanj

ČZS nadaljuje s programom usposabljanja čebelarjev. Vsa usposabljanja in delavnice so namenjene vsem slovenskim čebelarjem. Maja in junija bodo v okviru programa usposabljanj potekale tudi delavnice na terenu. Pogoj za izvedbo delavnic je najmanj 12 in največ 16 udeležencev. Obvezna je vnaprejšnja poimenska prijava udeležencev, pet dni pred izvedbo vsake delavnice kontaktni osebi. Zaradi vremena so mogoče tudi spremembe datumov, zato spremljajte obvestila na naši spletni strani www.czs.si/ Datum Čas Tema Predavatelj Kraj Kontakt Vzreja čebeljih matic za lastno Poslovno trgovski center g. Kovše 17.jun. 16.00 Janez Kropivšek uporabo Vojnik 031/267 198 Delavnice Datum Čas Tema Predavatelj Kraj Kontakt Vzreja čebeljih matic za lastno ga. Podlesnik 5.jun. 12.00 Boštjan Noč Žirovnica uporabo 01/729 61 24 Vzreja čebeljih matic za lastno ga. Podlesnik 5.jun. 16.00 Boštjan Noč Žirovnica uporabo 01/729 61 24 Vzreja čebeljih matic za lastno g. Gosar 6.jun. 9.00 Franc Gosar ČD Skaručna, Tacen uporabo 041/767 595 Vzreja čebeljih matic za lastno ga. Podlesnik 6.jun. 9.00 Boštjan Noč Žirovnica uporabo 01/729 61 24 Vzreja čebeljih matic za lastno ga. Podlesnik 6.jun. 13.00 Boštjan Noč Žirovnica uporabo 01/729 61 24 Vzreja čebeljih matic za lastno ga. Podlesnik 7.jun. 9.00 Boštjan Noč Žirovnica uporabo 01/729 61 24 Vzreja čebeljih matic za lastno ga. Podlesnik 7.jun. 13.00 Boštjan Noč Žirovnica uporabo 01/729 61 24 ga. Podlesnik 11.jun. 16.30 Gozdno medenje Franc Šivic Dobrna 01/729 61 24 g. Janžek 13.jun. 9.00 Medovite rastline Franc Šivic ČD Rogaška Slatina 031/608 879 g. Škulj 17.jun. 17.00 Gozdno medenje Franc Šivic APIS Ribnica 041/368 115 Vzreja čebeljih matic za lastno g. Mihelič 27.jun. 9.00 Franc Panker Lukovica uporabo 040/209 004 Zakaj ne morete prodati medu na domu? Ali ste se kdaj vprašali, zakaj prodajate med ve- razpredel- dno enim in istim strankam – vašim sosedom? Ali se nica, v ka- sprašujete, zakaj nikoli ne prodate medu mimoido- tero vpiše- čim? Ker nimate kvalitetnega medu? NE! Zaupamo te točne vam pravi odgovor. Zato ker nimate označeno, kje podatke, se med lahko kupi. ki se nati- Z željo oglaševanja ljubiteljskih čebelarstev, snejo na smo izdelali oglaševalske table. Ljubiteljski čebelar- tablo. ji običajno ne investirajo v promocijo, oglaševanje in trženje. Zato smo izdelali enotno oglaševalsko tablo Cena table je 12,00 EUR z DDV. V ceno je z napisom »ČEBELARSTVO – prodaja čebeljih pri- vključena; aluminijasta plošča s štirimi luknjami v delkov« (na tabli je lahko tudi vaš naslov). velikosti 2x300x500mm; izdelava grafike; digitalni Tablo lahko naročite pri predsednikih ČD, ki tisk na dolgo obstojno folijo, ter lepljenje grafike na bodo zbrana naročila posredovali na ČZS. Kontak- podlago. Možno pošiljanje po pošti. Cena table in tna oseba na ČZS je Janez Kert, tel.: 040/436 513. dostave se plača po povzetju in znaša 16,00 EUR. Zbrana naročila prosim pošljite v elektronski obli- Če table prevzamete na ČZS, se plačajo z gotovino ki na naslov [email protected]. Predsednikom ČD ali na TRR 02300-0013332037 v roku petih dni je bilo posredova-na barvna fotografija grafike ter (če je prejemnik pravna oseba).

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 229

Cebelar_0609_MK.indd 229 26/05/2009 14:07:41 OBVESTILA ČZS Tekmovanje mladih čebelarjev ter čebelarski praznik v letih 2011 in 2012

ČZS vabi vse čebelarske organizacije k sodelovanju pri soorganizaciji državnih tekmovanj mladih čebelarjev ter slovenskega čebelarskega praznika v letih 2011 in 2012. Državna tekmovanja mladih čebelarjev vsako leto potekajo prvo soboto v maju, če prva sobota ni praznična, sicer pa drugo soboto v maju. Slovenski čebelarski praznik praznujemo na soboto, ki je najbližja 20. maju, rojstnemu dnevu Antona Janše. Čebelarske organizacije vabimo, da izrazijo pisno namero za prevzem soorganizacije državnih tekmovanj mladih čebelarjev in slovenskega čebelarskega praznika v letih 2011 in 2012 ter jo do 30. avgusta 2009 posredujejo na naslov ČZS. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje.

MALI OGLASI

RAZPISI ZA STOJIŠČA Avtomatski odzivnik za paše – tel.: 01/729 61 20.

Društvo ljubiteljev čebel APIS Rib- Bohinjsko Jezero. Dodatne informaci- ČD Selnica ob dravi sprejema pisne nica zbira prijave za hojevo pašo je dobite po tel.: 031/838 908. prijave za dovoz čebel na pašo na ob- na Veliki in Mali gori. Informacije in močju občine Selnica ob Dravi na na- zbiranje prijav: g. Janez Arko, tel.: ČD Ljubljana Moste-Polje obvešča, slov: Anton Vrčko, Široka ul. 14, 2352 01/836 10 66 in 031/ 836 213. da lahko prijave za kostanjevo pašo Selnica ob Dravi, tel.: 02/671 34 41 pošljete na naslov: Janez Jere, Zgor- ali 031/839 036. Obravnavani bodo ČD Ig sprejema prijave za hojevo nja Besnica 3a, 1129 Ljubljana-Za- samo tisti čebelarji, ki bodo podali pi- pašo pri svojih poverjenikih: Anton log. Informacije po tel. 01/36 71 119 sne prijave na predpisanih obrazcih s Maček, Iška vas 40, Ig – za katastr- ali 041 988 965. predloženimi predpisanimi dokazili in ti- sko območje Iška, Iška vas, Gornji sti, ki so v preteklih letih poravnali svoje Ig, Krim; Jože Piškur, Dobravica ČD Loška dolina sprejema pisne vlo- obveznosti do ČD Selnica ob Dravi. 11a, Ig – za katastrsko območje ge za dovoz čebel na gozdno in hojevo Brdo, Škrilje, Golo, Zapotok in Mo- pašo do 15. junija 2009. Pisne vloge ČD Dolsko sprejema pisne vloge za kerc; Pavel Petrovčič, Iška vas 82a, naj čebelarji v skladu s Pravilnikom o dovoz čebel na kostanjevo pašo na Ig – za katastrsko območje Kot, Stra- katastru čebelje paše pošljejo na na- naslov: Janez Mihelčič, Petelinje 10, homer. slov poverjenika: Franc Sterle, Kozari- 1262 Dol pri Ljubljani. šče 18/a, 1386 Stari trg pri Ložu, tel.: ČD Bohinj sprejema vloge za dovoz 041/567 330; Branko Kovač, Pod- ČD Litija sprejema prijave za kostanjevo čebel na gozdno pašo na Jelovici. cerkev 45,1386 Stari trg pri Ložu, tel.: pašo do 6. junija 2009 na naslovu po- Pisne prijave pošljite na naslov: Stani- 031/823 346. verjenika: Janez Tehovnik, Kresnice 5, slav Žmitek, Stara Fužina 10, 4265 1281 Kresnice, tel.: 041/358 910.

EBELARSTVO JUG Z kvaliteto VZREJNIVZ CENTER RODICA Grant 1e 5242 Grahovo ob Bai do uspeha EBELJE MATICE Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Ponujamo Vam kakovostne in označene matice kranjske sivke. Matice lahko naročite po tel: 031/254 995 ali 05/380 49 58. Zaradi velikega povpraševanja je zaželena rezervacija. Odobrimo tudi količinski popust. Se priporočamo!

230 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 230 26/05/2009 14:07:42 MALI OGLASI

PRODAM TAM 5000 za 60 AŽ-panjev, z Ročno točilo za med na 4 sate, Cvetni prah osmukanec, tel.: atestom, tel.: 031/798 426. 60 EUR, tel.: 031/446 031. 041/990 360. 8 novih AŽ-panjev 10-satarjev, Sveže zamrznjeni cvetni prah 20 novih AŽ-panjev 7-satarjev KUPIM in električno točilo INOX, tel.: ter nekaj plemenilčkov, tel.: Avtomobilsko prikolico za 040/249 323. 031/501 801. prevoz čebeljih panjev ali nava- Slivovo in hruškovo žganje za 8 AŽ-panjev 10-satarjev in lipo- dno, atestirano, tel.: 040/745 medico, tel.: 01/895 71 99. ve AŽ-satnike, tel.: 05/308 84 815. Paketne čebele – roje, tel.: 53. Revijo Slovenski čebelar, vse 031/617 394. Podnični smukalnik za GJ- in letnike, tel.: 031/619 961. 10 AŽ-panjev (10-satarji) s če- LR-panje za smukanje cvetne- Čebelje družine ali roje, po beljimi družinami, tel.: 051/426 ga prahu, tel.: 01/512 62 51. simbolični ceni, za obnovo če- 618. 400 kilogramov semena ajde, belarstva, tel.: 051/827 129. Čebelnjak, star tri leta, v celo- tel.: 07/308 23 06. Točilo za med na 3 sate z alu- ti opremljen, panje brez čebel, Nekaj rezervnih družin, zaradi minijasto ali nerjavečo posodo poceni, ogled po dogovoru zmanjšanja čebelarstva (Ptuj), na ročni ali motorni pogon, tel.: (Radovljica), tel.: 04/531 43 tel.: 041/652 729 (kličite po 04/574 10 15. 61. 8. juniju!).

OSMRTNICE

MIRKO POGAČNIK ALOJZ PLEŠEJ larstvom. Leta 1975 se je včlanil 1932–2008 1944–2008 v Čebelarsko družino Ravne na Koroškem, pozneje .pa je postal Januarja letos Lani, ko se na- član Čebelarskega društva Pre- nas je pretresla rava začela prevalje. Čebelaril je povprečno s 15 novica, da je umrl bujati, nas je 20. čebeljimi družinami – v domačem naš član Mirko aprila pretresla čebelnjaku ter na kmetiji Ocvirk Pogačnik. Rodil novica o nenadni nad Prevaljami. Njegovo čebelar- se je 13. marca smrti našega dol- stvo je zdaj prevzel sin Srečko. 1932. Čebele goletnega člana Kljub invalidnosti je pomagal oko- je podedoval po Alojza Plešeja. liškim kmetom pri negi in čiščenju očetu in uspešno čebelaril polnih Rodil se je 12. maja 1944 v kra- gozdov. Prevaljskim čebelarjem 20 let. Član ČD Selška dolina je bil ju Selovec pri Slovenj Gradcu, bo ostal še posebej v lepem spo- od začetka svojega čebelarjenja svoja otroška leta pa je preživel minu kot dober solopevec, saj je leta 1988. Doma je bil na kmetiji v v Podvelki. Že kot mlad fant se vedno znal poskrbeti za odlično Pozirnu in tam je ves čas čebelaril je izučil za zidarja ter se zaposlil razpoloženje, bil pa je tudi član z 8 do 10 panji. Od njega smo se pri Gradisu. Tudi po hudi prome- nekaj pevskih zborov. Z njegovim poslovili 20. januarja 2009. tni nesreči z motorjem je ostal odhodom smo izgubili dobrega V spominu nam bo ostal kot do- zvest svojemu zidarskemu po- prijatelja in pevca. Čebelarji ČD ber prijatelj in čebelar. klicu. Skupaj z ženo sta si tedaj Prevalje ga bomo ohranili v traj- ČD Selška dolina na Prevaljah zgradila hišo, hkrati nem spominu. pa se je začel ukvarjati s čebe- ČD Prevalje Vzreja matic DARKO GRM Hude Ravne 1 – Dole pri Litiji Tel.: (01) 897 21 45 – GSM: 041/900 606

• Sprejemamo naročila za označene matice čiste kranjske sivke iz odbranih matičarjev pod nadzorom KIS. • Ponujamo vam tudi matičnike črne barve za pridobivanje matičnega mlečka ali za vzrejo matic.

SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI 231

Cebelar_0609_MK.indd 231 26/05/2009 14:07:43 OSMRTNICE

IVAN DAMEJ Kakršen je bil do čebel, tak je bil JOŽEF NOVAK 1914–2008 tudi do ljudi: vedno miren, preuda- 1914–2009 ren in razumevajoč, zato so ga ce- Pivški čebelarji nili tako njegovi sokrajani kot tudi Čebelarji ČD Ro- smo se julija lani stanovski tovariši – čebelarji. gatec smo živeli poslovili od na- Za svoje neutrudno delo na po- v upanju, da se šega dolgoletne- dročju čebelarjenja je leta 1985 bomo prihodnje ga člana Ivana prejel odličje Antona Janše III. leto lahko skupaj Dameja. Rojen stopnje. Ob visokih življenjskih veselili 110-letni- je bil v Pivki, kjer jubilejih – 70- in 80-letnici – pa ce delovanja dru- si je zgradil svojo je prejel tudi odličji Čebelarske štva in pridobit- hišo, poleg nje pa je postavil če- zveze Savinjsko-šaleškega obve društvenega prapora. belnjak, da je bil lahko vsak dan močja SAŠA. V nedeljo, 5. aprila 2009, pa nas pri čebelicah. Tudi v poznejših le- Mozirski čebelarji se bomo Ma- je pretresla novica, da smo izgu- tih je čebelaril z velikim veseljem. ksa spominjali s hvaležnostjo bili Novakovega Jožefa. Pa prav Bil je vnet prevaževalec na ho- za vse, kar je dobrega storil za spomladi, ki jo je imel najraje, saj jevo pašo, zato je čebele vsako napredek čebelarstva. Za njim je številne pomladi pred svojim leto prevažal na Javornike. bo ostala praznina, ki je ne bo čebelnjakom opazoval prebuja- Imel je sodoben sadovnjak in mogoče zapolniti. Naj mirno po- nje čebel in se s čebelami veselil bil velik ljubitelj narave. Od leta čiva! prvega cvetja. 1950 je bil član Čebelarskega ČD Mozirje Rodil se je 22. februarja 1914 v društva in Čebelarske družine Logu, in to kot edinec v kmečki Košana, ki je del ČD Pivka in CIRIL RENGEO družini. Kot kmečki otrok je bil je bila ustanovljena leta 1952. 1954–2008 navajen trdega kmečkega dela, Sodeloval je v upravnih organih zaposlil pa se je kot sprevodnik društva. Za svoje delo je prejel Ko so se začele na železnici. Preselil se je v Ro- več priznanj. Zadnje je prejel leta čebele pripravlja- gatec, kjer je živel vse do svoje 2007. Za delo v društvu je prejel ti na zimski poči- smrti. V dveh zakonih – prva žena tudi odličji Antona Janše III. in II. tek, nas je pre- mu je umrla – je postal oče dveh stopnje. Ohranili ga bomo v le- senetila žalostna hčera in sina. pem spominu. novica, da nas je Čebelam je dal svoje srce že dav- ČD Pivka, Vladimir Jenček za vedno zapustil nega leta 1936, ko je postal tudi naš zvesti prijatelj član ČD Rogatec. Naš član je bil MAKS NARALOČNIK in član ČD Beltinci. vse do leta 2000, zadnjih devet 1924–2009 Kljub hudi bolezni je bil do zadnje- let pa je bil tudi častni član. V ČD ga predan čebelam, za katere je je s svojim poštenim in vzornim Sredi zime smo lepo skrbel, saj so mu bile nekaj delom vtisnil nepozaben pečat, za se mozirski če- najdragocenejšega. Čebelaril je svoje delo pa je prejel tudi odličji belarji poslovili s 30 čebeljimi družinami, in to na Antona Janše III. in II. stopnje. V od dolgoletnega treh lokacijah, da bi jim zagoto- ČD je opravljal pomembne nalo- člana našega dru- vil kar najboljšo pašo. S srcem in ge, kot so odbornik, tajnik in tudi štva Maksa Na- dušo je bil tudi praporščak. Čeprav predsednik, predvsem pa nam je raločnika. Rojen je bil hudo bolan, se je vsake ura- bil vzor dobrega čebelarja. je bil leta 1924 dne prireditve udeležil v čebelarski Čeprav je praznoval že 95. rojstni v kmečki družini v Šmihelu nad uniformi ter s častnim društvenim dan, je še vedno rad pokramljal Mozirjem. V takratno Čebelarsko praporom. Bil je tudi oskrbnik če- s svojimi prijatelji čebelarji. Zara- družino Mozirje se je včlanil že leta belarskega doma. Obiskoval ga je di njegovih misli, besed in dejanj 1949 in ji bil zvest vse do konca. vsak dan, tudi večkrat na dan, ter ter nepozabnih srečanj, ki smo Nikoli ni čebelaril z več kot deseti- skrbno kosil travo in urejal okolico. jih preživeli z njim, bomo Jožefa mi čebeljimi družinami. S čebelami Za tabo, dragi Ciril, je ostala velika ohranili v trajnem in hvaležnem se je ukvarjal z velikim veseljem in praznina. Pogrešali te bomo prija- spominu. Jožef, hvala ti za vse, kar ljubeznijo, saj se je ob njih umiril telji in člani ČD Beltinci. si storil za nas in našo čebelarsko in sprostil. Zadnjih nekaj let pa mu Štefan Šemen, družino. je bolezen vzela to veselje, njegov predsednik ČD Beltinci Čebelarji ČD Rogatec čebelnjak pa, žal, ostaja prazen.

232 SLOVENSKI ČEBELAR 6/2009 LETNIK CXI

Cebelar_0609_MK.indd 232 26/05/2009 14:07:46 Revijo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Naslov spletne strani ČZS: www.czs.si Spletna stran revije: www.czs.si/slovenskicebelar.php Avtomatski odzivnik za paše – tel.: (01) 729 61 20. Elektronska pošta: urednik Marko Borko: [email protected] – tajnik Anton Tomec: [email protected] – poslovna sekretarka Barbara Dimc: [email protected] – predsednik Boštjan Noč: [email protected] Tel.: tajništvo: (01) 729 61 00, faks: (01) 729 61 32, Barbara Dimc: 041 370 409, Anton Tomec: (01) 729 61 02, Boštjan Noč: 040 436 512, uredništvo: (01) 729 61 14, Marko Borko: 051 637 204. Kontaktni podatki Javne svetovalne službe v čebelarstvu: Lidija Senič, vodja službe: 040 436 515, [email protected], Vlado Auguštin, spec. za tehnologijo: 040 436 516, [email protected], Janez Kert, spec. za ekonomiko: 040 436 513, [email protected], Nataša Lilek, spec. za varno hrano: 040 436 514, [email protected], Tomaž Samec, spec. za varno hrano: 040 436 517, [email protected], Janja Podlesnik, administrativna delavka, 01 729 61 24, [email protected]. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, dr. Janez Grad, dr. Aleš Gregorc, Janez Gregori, prof. biol., Janez Mihelič, univ. dipl. biol., Borut Preinfalk, dr. vet. med. Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Letna naročnina za leto 2009 za nečlane je 45 €, za naročnike iz tujine je 50 €. Posamezna številka stane 4 € za člane oz. 7 € za nečlane. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dva na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Cene so brez DDV. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Priprava za tisk in tisk: Littera Picta, d. o. o., Barletova cesta 4, 1215 Medvode Naklada: 6450, Tiskano: 26. 5. 2009 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu.

Cebelar-Ovitek 0609.indd 3 26/05/2009 13:17:21 Cebelar-Ovitek 0609.indd 4 26/05/2009 13:18:12