Žagamo Vejo, Na Kateri Sedimo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Žagamo Vejo, Na Kateri Sedimo jjff. n li?f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 It^ y PRVI PRBDIIODNIKTEDNIK GORENIEC LETA 1900 Gorenjski Glas TOREK, 24. APRILA 2007 Leto LX, št. 33, cena 1,21 EUR, 290 SIT, 19 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 22.000 IZVODOV WWW.GOIIEN(SKIGUS.SI Žagamo vejo, na kateri sedimo Ob dnevu Zemlje je predsednik države opozoril na slab odnos do narave. Drevje sadili in čistili okolje so tudi Gorenjci. STOJAH SAJE v okviru projekta Darilo še po drugih gorenjskih kra- Zemlji aprila zasadili pri- jih. Posebno množične čistil- Kranj - V nedeljo smo praz- bližno 200 dreves po Slove- ne akcije so imeli v občini Ži- novali svetovni dan Zemlje. niji. Akcijo so sklenili v ne- rovnica (na fotografiji). Kaj je Minil je ob krepitvi zavesti, deljo na Bogenšperku, kjer mogoče storiti iz opuščene da se našemu planetu ne je Janez Drnovšek zasadil gramoznice, v katero so tri piše nič dobrega zaradi pod- lipovec. Kot je ob tem ugo- desetletja vozili odpadke, pa nebnih sprememb. Če bomo tovil, s svojimi nepremišlje- so dokazali v Duplici. Tam varčevali električno energijo nimi dejanji žagamo vejo, so gozdarji in učenci uredili in pri ogrevanju stanovanj, na kateri sedimo. park s 1200 sadikami gozd- če se bomo kdaj peljali s ko- Šolska mladina na Gorenj- nega drevja in drevesno lesom namesto z avtom, če skem se zaveda pomena so- učno pot. bomo dosledno ločeno zbira- žitja z naravo. To sta potrdila Ob tem se lahko zamisli- li odpadke in jih ne odmeta- ekološka dneva na Srednji mo nad stanjem komunal- vali povsod, bomo storili veli- gostinski in turistični šoli nih deponij na Gorenjskem. ko za izboljšanje razmer v Radovljica v petek in v Še vedno ni znano, kje bo re- našem okolju. Osnovni šoli Tržič v soboto. gijski center za ravnanje z Na potrebo po drugač- Tam so čistili odpadke po odpadki, marsikje pa ni ure- nem obnašanju so opozo- mestu, kar so ob pomoči ta- jeno ločeno zbiranje odpad- rili tudi člani Gibanja za bornikov in članov društev kov. Brez tega bo moralo biti pravičnost in razvoj, ki so ter drugih organizacij počeli še veliko čistilnih akcij! Žirovničani so za dan zemlje očistili vaški vodnjak. / fmo: Kija Poguar Usoda novih občinskih Prihodnja številka Gorenjskega glasa F/7® 'V- TFfi Gorenjska stanovanj še ni znana z rubriko Zaposlovanje bo izšla v četrtek, 26. aprila. Uresničite svoje želje in ideje.' PETRA LOTRIČ ta namen krije približno po- lovico cene kvardatnega me- Bohinjska Bistrica - Župan tra, če cena ne presega 850 Cenjene kupce obveščamo, da bodo med prvomajskimi prazniki občine Bohinj Franc Kra- evrov. Bohinjci vedo poves- mar, njegov podžupan An- ti, da jim je bilo s strani odprti naslednji naši nakupovalni centri: ton Urh, višja svetovalka za prejšnjega mandata obljub- družbene dejavnosti in go- ljenih 11 stanovanj, vendar Mercator Center Kranj - Primskovo Želimo vam spodarstvo Iva Lapajne ter lx)do morali na morebitno Mercator Center Kranj - Savski otok nekdanja županja Evgenija izpolnitev te obljube počaka- vesele Kegel Korošec so se pred do- ti še kakšen mesec, da se Mercator Center Jesenice brim tednom dni sestali z di- bodo pogovori o tem zaklju- Mercator Center Kamnik prvomajske rektorjem stanovanjskega čili. Cene kvadratnega metra po naslednjem delovnem času: sklada Primožem Pircem in 46 Gradisovih stanovanj, Id praznike izvršnim direktorjem Gradi- bodo vseljiva konec letošnje- • petek, 27. aprila od 8.00 do 13.00 ure sa Urošem Ogrinom. Pogo- ga leta, se gibljejo od 1.750 • torek, 1. maja ZAPRTO varjali so se o stanovanjih, ki do 2.300 evrov in so odvisne • sreda, 2. maja od 8.00 do 13.00 ure jih Gradiš gradi v Bohinjski od lege stanovanja, je pove- Bistrid, in sicer, koliko in po dal Ogrin. Glede na po^tke Mercator TC Lesce kakšni ceni kvadratnega me- z njihove spletne strani je 21 tra bi jih lahko občina kupila stanovanj že rezerviranih. • petek, 27. aprila od 8.00 do 12.00 ure kot neprofitna stanovanja. Na listi za občinska stanova- • torek, 1. maja ZAPRTO Si ercator Predstavniki občine so zago- nja pa je v Bohinju 20 prosil- • sreda, 2. maja od 8.00 do 12.00 ure tovega izvedeli le, da sklad v cev, kar je več kot lani. 33 AKTUALNO GORENjSKA KRONIKA EKONOMIJA VREME Pokazali zapore SDV Pesek namesto igrišč Obtoženi je spregovoril Št^o desetinke sekunde Danes bo spremenljivo oblačno. Vlada je pretekli teden novinarjem Blejski Športni park so lani vefinoma Silvo Likar, ki se je obtožb goljufij za v Niku Železniki so v dvajsetih letih Popoldne bodo posamezne dovolila obisk in snemanje zaporov obnovili. Letos so nameravali asfelti- več kot 40 tisoč evrov doslej branil z povečali proizvodnjo za skoraj deset- plohe. Jutri bo še nekaj S nekdanje Službe drtavne varnosti v rati Se veinamensko ploSčad za ko- krat. Lani so začeli dozidavo proiz- molkom, je na zadnji obravnavi ven- ohlačnosli. V četrtek bo kleti stavbe notranjega ministrstva Sarko, rokomet, kegljanje na ledu in darle podal zagovor. Krivdo za nepo- vodnih prostorov. Niko je Se posebej na Beethovnovi ulici v Ljubljani. Celi- druge Športe, vendar v občinskem ravnane račune zavrača. znan zaradi proizvodnje mehaniz- ve&noma sončno. ce bodo zavarovali kot zgodovinski proračunu ni bilo denarja, zato so mov za registratorje, s katerimi do- spomenik. dela ustavili. sega četrtinski delež na evropskem OD trgu. 8/20°C jutri: spremenljivo oblačno 4 8 17 POLITIKA [email protected] Minister Žagar Z Župani DANICA ZAVRL ŽLEBIR Gorenjska enotna znamka prioritete v razvoju regij in drugih spodbud vladne Brdo pri Kranju - Včeraj se je službe za lokalno samo- v pokrajinski členitvi Slovenije enotno Gorenjsko vidi tudi poslanec Državnega zbora Rudi Veršnik minister za lokalno samo- upravo in regionalno politi- (SDS) iz Kamnika. Pravi, da je Gorenjska enotna blagovna znamka. upravo in regionalno politi- ko. Pred posvetom na Brdu ko Ivan Žagar na Brdu se- je minister Žagar obiskal stal s slovenskimi župani. mestno občino Kranj in z DANICA ZAVRI ŽLEBIR sameznih projektih, tudi po Na delovnem srečanju z na- županom Damijanom Per- razvitosti ni zelo velikih raz- slovom Razvojne spodbude netom in sodelavci govoril o Pripravljen je paket zako- lik. Večina občin ima proble- na regionalni in lokalni rav- oblikovanju regij, vlogi go- nodaje, ki naj bi do leta me s smetmi, kanalizacijsko ni so spregovorili o pro- renjskih občin s poudarkom 2009 uzakonil pokrajine. infrastrukturo in preskrbo s gramskih dokumentih na občini Kranj pri regiona- Kako vi gledate na prihod- pitno vodo. Veliko je tudi lo- 2007 do 2013, predstavili lizaciji ter o predvidenem nji nastanek pokrajin? kalnih cest, ki so potrebne implementacijske strukture obsegu prenosa funkcij z "Ustanovitev pokrajin je posodobitve, velik interes pa od 2007 do 2013, razvojne države na pokrajino. bila očitno zelo trdo jabolko, vlada tudi za tako imenovani v katerega si nobena od drugi ring na relaciji Želod- prejšnjih vlad ni upala nik-Vodice, ki bo omogočil ugrizniti. Šele sedanji vladi boljše povezave z avtocest- je uspelo najprej pripraviti nim križem. Posamezna ob- zakonske osnove, za katere čina v tej regiji predstavlja je bilo potrebno dvotretjin- mestno jedro in obsežno po- sko soglasje in sedaj je pred deželsko okolico, ki je neraz- nami sklepno dejanje: spre- vita in potrebuje veliko de- jetje vseh ključnih pokrajin- narja za vsak projekt." skih zakonov. Prepričan Rudi Veršnik (desno) /Foio:TinaDoki sem, da je za enakomemejši Ali lahko pojasnite tudi razvoj in pospešitev razvoj- turizmom in gospodar- jih z večjo drznostjo usmer- predlog, da bi bila Ljublja- nega ciklusa ustanovitev po- stvom, obdana z verigo Julij- jati v pridobivanje razvojnih na kot glavno mesto pokra- krajin nujna. Interesi, ki cev in Karavank in poseljena programov, ki sta jih razpi- jina zase? presegajo meje posameznih z ljudmi, ki so delavni, sovali država in EU. Prepri- "Ljubljana kot glavno me- občin se bodo lahko uspeš- vztrajni in gorenjsko trdni. čan sem, da bo ustanovitev sto ima, glede na predlog po- no reševali le na regijski rav- Vse to ji daje pečat enotne regije Gorenjski prinesla ti- krajin, ustrezno število prebi- ni. Tudi državne in evropske regije z močnim centrom v sto, kar ji sedaj manjka: pra- valcev, večino državnih, izob- projekte bo možno usmerja- smislu kadra in stroke v Kra- vo povezavo med lokalnimi raževalnih in kulturnih insti- ti v manj razvite regije in jili nju." skupnostmi in usmerjanje tucij. Glavni problemi so po- tako počasi izenačevati, dru- razvojnih programov na lo- vezani s prometom, saj mora gače povedano zmanjševati Gorenjska je včasih veljala kalna območja." glavno mesto vsakodnevno arih razlike med njimi." za tretjo najbolj razvito po- sprejemati migracije iz okoli- izžrebanemu naročniku časopisa krajino v Sloveniji, danes Zakaj po vašem mnenju ških krajev. Neučinkovitost Gorenjski Glas Gorenjska naj bi bila po pa zaostaja po vseh kazal- občine severno in vzhodno javnega prometa v Sloveniji vladnem predlogu enotna cih. Kje vidite razlog za od Ljubljane ne sodite v se zlasti ^že v Ljubljani, zato pokrajina, obstajajo pa tudi stagnacijo? osrednjo pokrajino? bo v prihodnje največji izziv Knjigo prejme PAVEL BEŠTER iz Žirovnice. težnje po delitvi na dve. Ka- "Ozka zaprtost v lastao "Osrednjeslovenska po- samega mesta urediti učin- tera od rešitev se vam zdi okolje, premalo sodelovanja, krajina je po mojem mnenju kovit javni prevoz, tako v sa- bližja? premajhna ambicioznost glede na druge predloge po- mem mestu kot tudi v pove- "V nobenem primeru se nosilcev razvoja, morda tudi krajin s 498 tisoč prebivalci zavi z okolico. Ljubljano kot KOTIČEK ZA NAROČNIKE mi ne zdi smiselna delitev gorenjski značaj so po mo- prevelika, tako kot je zasav- možno pokrajino v večini Gorenjske. Menim, da je jem mnenju razlog za stag- ska s 46 tisoč prebivalci pre- predstavlja mesto z veliko Gorenjska enotna blagovna nacijo Gorenjske.
Recommended publications
  • EHO93 Layout 1
    ^itajte ne i na internet i tamu sme besplatni skopskoeho.mk br. 93 15.11.2018 BRZOTO KUMSTVO, POPULARNO I NA LOKALNO NIVO Zarem na ulici po tri imiwa }e im Na porane{noto smenat, a dupkite „Vardari{te“ |ubreto i natamu se trupa, a neli isti }e ostanat? treba{e park da bide? Skopje treba da ima nekolku centri, osmisleni na eden sofisticiran na~in Dodeka Naumovski i Smilevski zboruvaat za trotoari gra|anite baraat seriozni proekti 2 VO FOKUSOT Partizanite ne oslobodija od fa{izmot, a nie kako da gi zaboravame Gorda istorija e toa! No, se se}ava li dene{no Skopje dovolno na ovie istoriski migovi? Se oddava li dovolno priznanie na toga{nite borci i ja neguvaat li skopjani taa tradicija i svetla istorija? Na ova treba site da dademe odgovor, i instituciite, i u~ili{tata, i roditelite kopje go odbele`a svoeto oslo- na parada na koja u~estvuvale oslo - Sboduvawe od fa{izmot i oku- bo ditelite. pacijata. Za mnogumina skopjani toa Gorda istorija e toa! No, se se}a va ne ma{e nitu da bide poznato, da ne li dene{no Skopje dovolno na ovie ima{e po nekoe zname na bande ri- istoriski migovi? Se oddava li do- te. Za `al od godina vo godina slav- volno priznanie na toga{nite borci ni ot den i negovata proslava se i ja ~uvaat li skopjani taa tradicija i po ve}e blednee. svetla istorija? Na ova treba site da Inaku, na 13 noemvri 1944-tata si dademe odgovor, i instituciite i go dina, makedonskite partizani po- u~ili{tata i rodi te lite.
    [Show full text]
  • Competition Between Minority Ethnic Parties in Post-Conflict Countries
    Competition Between Minority Ethnic Parties in Post-conflict Countries: Performance of Minority Parties in Croatia and Macedonia by Dane Taleski Submitted to Central European University Department of Political Science In partial fulfillment of the requirements for the degree of DOCTOR OF PHILOSOPHY Supervisor: András Bozóki Budapest, September 2014 1 ABSTRACT Academic and policy studies argue that an inclusive approach is needed for sustainable peacebuilding. This justifies the inclusion of former combatants into political parties, but some argue that it can have negative consequences for democratization. Institutional engineering is proposed to forge cross-cutting parties; however it is puzzling to find that parties from rebels often dominate in the post-conflict period. To address this puzzle I look at minority ethnic parties in post-conflict Croatia and Macedonia. SDSS dominates the competition between Serb parties in Croatia and DUI dominates between Albanian parties in Macedonia. To answer why this is so, I first look at the process of their formation and functioning and second I compared them to other minority parties. Despite the common history in Yugoslavia, the inter-ethnic conflicts, the post-conflict conditions and institutional environments for minority politics were very different in Croatia and Macedonia. My level of analysis is the competition between minority parties in each country. Because of the similar outcomes, under varying conditions, I consider that the finding in one country control for the other. Using process tracing I analyzed data from 78 interviews, party content, media and archival sources. The findings were corroborated with quantitative analysis of electoral data from national and sub- national elections in the entire post-conflict period.
    [Show full text]
  • Download File
    Eastern European Modernism: Works on Paper at the Columbia University Libraries and The Cornell University Library Compiled by Robert H. Davis Columbia University Libraries and Cornell University Library With a Foreword by Steven Mansbach University of Maryland, College Park With an Introduction by Irina Denischenko Georgetown University New York 2021 Cover Illustration: No. 266. Dvacáté století co dalo lidstvu. Výsledky práce lidstva XX. Věku. (Praha, 1931-1934). Part 5: Prokroky průmyslu. Photomontage wrappers by Vojtěch Tittelbach. To John and Katya, for their love and ever-patient indulgence of their quirky old Dad. Foreword ©Steven A. Mansbach Compiler’s Introduction ©Robert H. Davis Introduction ©Irina Denischenko Checklist ©Robert H. Davis Published in Academic Commons, January 2021 Photography credits: Avery Classics Library: p. vi (no. 900), p. xxxvi (no. 1031). Columbia University Libraries, Preservation Reformatting: Cover (No. 266), p.xiii (no. 430), p. xiv (no. 299, 711), p. xvi (no. 1020), p. xxvi (no. 1047), p. xxvii (no. 1060), p. xxix (no. 679), p. xxxiv (no. 605), p. xxxvi (no. 118), p. xxxix (nos. 600, 616). Cornell Division of Rare Books & Manuscripts: p. xv (no. 1069), p. xxvii (no. 718), p. xxxii (no. 619), p. xxxvii (nos. 803, 721), p. xl (nos. 210, 221), p. xli (no. 203). Compiler: p. vi (nos. 1009, 975), p. x, p. xiii (nos. 573, 773, 829, 985), p. xiv (nos. 103, 392, 470, 911), p. xv (nos. 1021, 1087), p. xvi (nos. 960, 964), p. xix (no. 615), p. xx (no. 733), p. xxviii (no. 108, 1060). F.A. Bernett Rare Books: p. xii (nos. 5, 28, 82), p.
    [Show full text]
  • Media Operations for Web1.Indd
    Media Operations during SALW Control Interventions SEESAC Internacionalnih Brigada 56, 11 000 Belgrade, Serbia and Montenegro South Eastern Europe Clearinghouse for the Tel. (+381) (11) 344 6353 / Fax. (+381) (11) 344 6356 Control of Small Arms and Light Weapons URL: www.seesac.org / Email: [email protected] Media Operations during SALW Control Interventions (2004-08-15) The South Eastern Europe Clearinghouse for the Control of Small Arms and Light Weapons (SEESAC) has a mandate from the United Nations Development Programme (UNDP) and the Stability Pact for South East Europe (SPSEE) to provide operational assistance, technical assistance and management information in support of the formulation and implementation of SALW co-ordination, control and reduction measures, projects and activities in order to support the Stability Pact Regional Implementation Plan, thereby contributing to enhanced regional stability and further long-term development in South Eastern Europe. For further information contact: Team Leader SEESAC Internacionalnih Brigada 56 11000 Belgrade Serbia and Montenegro Tel: (+381) (11) 344 63 53 Fax: (+381) (11) 344 63 56 www.seesac.org Media Operations During SALW Control Interventions, SEESAC, 2004 ISBN: 86 - 905231 - 9 - 7 This study was researched and written by Simon Rynn, Tijana Vukadin (SEESAC Communications Officer) and Alain Lapon (SACIM Project Manager) during early 2004. The Section entitled ‘Media Relations: Guidelines’, was written by Simon Rynn, as were Annexes A-D and the Introduction. The case study of the SALW collection in Macedonia was written by Alain Lapon, while Tijana Vukadin wrote the case study of SALW reporting in Albania and Kosovo. The project was managed by Adrian Wilkinson, and copy-edited by Adrian Wilkinson and Larry Attree.
    [Show full text]
  • EHO82 Layout 1
    br. 82 30.08.2018 I VO NOVATA U^EBNA GODINA S¤ E „PO STARO“ Zo{to skopski u~enici i godinava }e u~at informatika crtaj}i Vlasta neka ispe~ati smeneti ustav i kompjuter na tabla? u~ebnici, spored dogovorot so Atina, za da vidime {to ne ~eka Bi odzel tri ~etvrtini od figurite na glavniot gradski plo{tad [to pu{at onie koi go prekopuvaat i uni{tuvaat Vodno? 2 VO FOKUSOT ]E SE PIE KAFE SO VKUS NA KARAMELA... Kupija li gradskite vlasti 755 kilogrami kafe za da si gledaat vo {oljite {to treba da gradat? Ova navistina ne e vo red! Edinaeset iljadi evra se pregolemi pari za da se ispijat kako kafe. Toa mo`e da se namali, a parite da se prenamenat za ne{to pokorisno, reagira skopjankata Vesna Krstevska ovelete, instant, espreso, fil- derot. Tamu, od tenderskata dokume- Pter, kapu~ino, arabika i robusta, n tacija koja mo`evme da ja vidime na sredno pe~eno... vakov izbor vo na - veb-sajtot na Biroto za javni na ba v - red nive meseci }e ima skopskata ki mo`e da se presmeta deka na grad- gra dska administracija, sovetnici - skite vlasti vo narednive dve te i gostite vo objektite na Gradot go dini }e im bidat potrebni ni po- Skopje koga e vo pra{awe pieweto malku ni pove}e otkolku 755 kilo- kafe. Izborot e kako vo Hilton ho- grami najrazli~ni kafiwa!? Malku tel, a za toa se pogri`ija do ma }ini - ili mnogu, mo`e da proceni sekoj te, odnosno, gradskite vlasti koga vo skopjanec od ~ii pari se finansira }er, 50 kilogrami kafeav {e}er i april godinava objavile tender za i ovaa nabavka.
    [Show full text]
  • Summary from the First Sequel of the 5Th Session
    Summary from the first sequel of the 5th session SKOPJE, 03/21/2012 – on the first sequel of the fifth session, the members of the Broadcasting Council have reviewed the Information on the satellite televisions’ working, after which it was unanimously decided to have BM TV license revoked, based on article 63, paragraph 1 line 1, because of non commencing their activity within the envisaged deadline. Jungle TV, Perspektiva TV (Sky Net Plus), 24 Vesti TV, AB Kanal TV and Pink 15- TV have a deadline of 15 days to remove the obstacle because of which they do not broadcast their program through a satellite and to settle their obligations towards the Broadcasting Council, otherwise the Council will revoke their licenses for performing broadcasting activity. After the analysis of the reports on the conducted monitoring, the Broadcasting Council sentenced the following indications and measures: Jungle TV: 4 written warnings with a demand for publishing; Nasha TV: 2 indications; AB Kanal TV: 2 indications; Alfa TV: 4 indications; Sitel 3 TV: written warning with a demand for publishing and an indication; Pink 15- TV: 3 written warnings with a demand for publishing and one indication; 24 Vesti TV: no violations; Perspektiva TV: 2 indications; Sonce TV: 2 indications. After the conducted monitoring of A2 TV it was concluded that a letter should be sent to the broadcaster and to the trustee of the bankrupt’s estate to point out to the fact that A2 TV does not fulfill the conditions from the license and that the television should give additional information on their factual condition and on their further plans.
    [Show full text]
  • 1 “Skopje 2014” – Between Belated Nation-Building and the Challenges of Globalisation a Dissertation Submitted in Partial
    Skopje 2014 – Between Belated Nation-Building and the Challenges of Globalisation A Dissertation Submitted in Partial Fulfilment of the Requirements for the Degree of doctor philosophiae to the Department of Political and Social Sciences of Freie Universität Berlin by Zan Ilieski Berlin, 2017 1 Reviewers: Prof. Dr. Manuela Boatca Albert Ludwig University of Freiburg Institute of Sociology Global Studies Programme Prof. Dr. Katharina Bluhm Freie Universität Berlin Department of Political and Social Sciences Institute for East-European Studies Date of defense: 19 July, 2017 2 TABLE OF CONTENTS TABLE OF CONTENTS...............................................................................................................................3 SUMMARY...............................................................................................................................................9 ZUSAMMENFASSUNG............................................................................................................................12 CHAPTER 1: INTRODUCTION..................................................................................................................16 CHAPTER 2: THEORETICAL FRAMEWORK..............................................................................................27 Research problem..................................................................................................................................27 Democracy – a contested notion...........................................................................................................34
    [Show full text]
  • TAJ Za Rabotata Na {Estiot Prateni~Ki Sostav Na Sobranieto Na Republika
    Mandaten izve{taj 2008-2011 1 Sobranie na Republika Makedonija I Z V E [ T A J za rabotata na {estiot prateni~ki sostav na Sobranieto na Republika Makedonija 21.06/2008 - 14.04/2011 Mandaten izve{taj 2008-2011 2 Mandaten izve{taj 2008-2011 3 1. VOVED Po~ituvani, Pred vas e izve{tajot za rabota na Sobranieto na Republika Makedonija vo negoviot {esti mandaten period (juni 2008 - april 2011 godina). Koristej}i ja ve}e standardnata metodologija Izve{tajot pretstavuva svoevidna sinteza na poedine~nite godi{ni izve{tai vo izminatiov mandaten period. Vo nego se sodr`ani detalni informacii za plenarnite sednici, za aktivnostite na rabotnite tela, za intenzivnata me|unarodna sorabotka, kako pove}e metodolo{ki uredeni podatoci za aktivnostite koi se odvivaat vo Sobranieto. Informacii za rabotata na parlamentarnite grupi i delegacii na Sobranieto i zaedni~kite aktivnosti so nevladiniot sektor i me|unarodnite organizacii. Vo nego e vklu~en i pregledot na aktivnostite za obuka i zajaknuvawe na i profesionalniot kapacitet na sobraniskata administracija. Informacii povrzani so proektnite i programskite aktivnosti na pratenicite i slu`benicite na planot na harmonizacijata na doma{nata so evropskata legislativa, i taka natamu. Po~ituvani gra|ani, Na prvata konstitutivna sednica na Sobranieto na Republika Makedonija vo svojot inagurativen govor istaknav deka mojata cel e kako pretsedatel zakonodavniot dom da go gradime kako vistinski hram na demokratijata. Ubeden sum deka vo ovoj mandaten period site sto dvaeset pratenici napravivme kvalitativen ~ekor napred vo ostvaruvaweto na parlamentarnata demokratija, kako i vo realizacijata na na{ata strate{ka opredelba a toa se evroatlanskite integracii.
    [Show full text]
  • Broadcasting Council of Republic of Macedonia
    Subcommittee on Innovation, Information Society and Social Policy 27- 28.02.2011 BROADCASTING COUNCIL OF REPUBLIC OF MACEDONIA BROADCASTING COUNCIL Subcommittee on Innovation, Information Society and Social Policy 27- 28.02.2011 BROADCASTING COUNCIL OF REPUBLIC OF MACEDONIA BC published the Analysis of the Broadcasting Market for 2010 Key findings: Subcommittee on Innovation, Information Society and Social Policy 27- 28.02.2011 BROADCASTING COUNCIL OF REPUBLIC OF MACEDONIA Television industry: 78 television stations • MRT – Public Broadcasting Service • 77 commercial stations, including: - 5 nationwide through terrestrial transmitter (one of them no longer broadcast television program) - 13 satellite (of which 10 broadcast programs) - 49 at the local level Subcommittee on Innovation, Information Society and Social Policy 27- 28.02.2011 BROADCASTING COUNCIL OF REPUBLIC OF MACEDONIA Key findings from the operation of TV stations in 2010 Revenues: - Total revenues for all TV stations (excluding A1) – 27 mio. EUR Expenditures: - Total spending on television at the state level - 13.79 mio. EUR - Most of the expendetures have been spent on programming production. - Best financial results have been achieved by Sitel TV. - Three satellite TV’s reported financial gains. Subcommittee on Innovation, Information Society and Social Policy 27- 28.02.2011 BROADCASTING COUNCIL OF REPUBLIC OF MACEDONIA Financial activities of the PBS MRT Revenue sources: Incomes within the last three years (in mio EUR) 600,00 8,76 500,00 400,00 5,90 300,00 4,54 200,00
    [Show full text]
  • ANALYSIS of the BROADCASTING ACTIVITY MARKET for 2011 Content
    ANALYSIS OF THE BROADCASTING ACTIVITY MARKET FOR 2011 Content: INTRODUCTION 1. RESUME OF THE ANALYSIS 2. TELEVISION MARKET 2.1. Key findings 2.2. Macedonian Television 2.3. Television stations on national level 2.3.1. Main advertising industries in the television sector 2.3.2. Main advertising companies in the television sector 2.4. Regional television stations 2.5. Local television stations 3. RADIO MARKET 3.1. Key findings 3.2. Macedonian Radio 3.3. Commercial radio stations on national level 3.4. Regional radio stations 3.5. Local radio stations 4. INFORMATION ON THE RATING AND THE RANGE 4.1. Shares of the television stations in the total rating 4.2. Most viewed program content 4.3. Range of the radio stations 5. OWNERSHIP STRUCTURE 5.1. Anti concentration measures of the Broadcasting Council 5.2. The broadcasters’ ownership structure 5.3. Changes in the ownership structure 2 INTRODUCTION The Broadcasting Council developed the first analysis of the broadcasting activity market in 2007 and it contained the information on the broadcasters’ economic performance in the period between 2004 and 2006. Since then, the Council prepares annual analyses of the broadcasting activity market every year. In this document, the economic aspects of the public broadcasting service and the commercial broadcasters’ working for 2011 are analyzed. The economic performance of the entities in the television industry is separately analyzed (Chapter 1), and the entities of the radio industry as well (Chapter 2), according to the definition of the relevant media market from the aspect of the product (that is comprised of products and services that from their featuring aspects, prices or manner of usage are considered as replaceable for the consumer).
    [Show full text]
  • Western Balkans at the Crossroads: Assessing Influences of Non-Western External Actors
    Western Balkans at the Crossroads: Assessing Influences of Non-Western External Actors Barbora Chrzová, Anja Grabovac, Martin Hála, Jan Lalić (Eds.) Editors: Barbora Chrzová, Anja Grabovac, Martin Hála, Jan Lalić Authors: Vesa Bashota, Maja Bjeloš, Barbora Chrzová, Jan Lalić, Srećko Latal, Martin Naunov, Hana Semanić Proofreading: Alyssa Wilson, Zack Kramer Published by the Prague Security Studies Institute, May 2019, Prague The publication is written within the framework of the project ti- tled “Western Balkans at the Crossroads: Assessing Non-Democratic External Influence Activities“ led by the Prague Security Studies Institute with the support of the National Endowment for Democracy. About the project The project “Western Balkans at the Crossroads: Assessing Non-Democratic External Influence Activities“ has sought to identi- fy, analyse and publicise Russian, Chinese, Turkish, and Gulf State and Iranian influence activities and engagements in the five post-Yugo- slav and non-EU member countries: Serbia, Bosnia and Herzegovina, Montenegro, North Macedonia, and Kosovo. The project team has consisted of four Prague-based experts –Barbora Chrzová, Martin Hála, Jan Lalić and Anja Grabovac– and five researchers from each of the Balkan countries in focus – Vesa Bashota (Kosovo), Maja Bjeloš (Serbia), Srećko Latal (BiH), Martin Naunov (North Macedonia) and Hana Semanić (Montenegro). It has presented its findings and recom- mendations to local and international experts, civil society, the me- dia, and the public through six thematic briefs,
    [Show full text]
  • MOETO IME E PENZIONER.Qxd
    Dragi Argirovski od reporterski agol MMOOEETTOO IIMMEE EE PPEENNZZIIOONNEERR Skopje, 2010 godina Izdava~ i pe~at: "Ri-grafika# Skopje Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Tome Angelovski Dizajn na naslovna stranica: Vladimir Haxi Pulevski Redaktura: Mendo Dimovski Tira`: 800 primeroci CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 364.35-057.75 (497.7)"2009/10# (046) ARGIROVSKI, Dragi Moeto ime e penzioner / Dragi Argirovski. - Skopje : "Ri-grafika# , 2010. - 331 str. : ilustr. ; 24 sm ISBN 978-9989-678-12-7 a) Penzioneri - Makedonija - 2009-2010 COBISS.MK-ID 69885450 moeto ime e penzioner 4 moeto ime e penzioner So povod... - predgovor od avtorot aj sekoj ~ovek postoi iskonska aksioma {to podolgo da se `ivee i {to pove}e da se Ksozdava. So tekot na godinite se zdobivaat i znaewata i mudrosta. No i pokraj toa se smeta deka ne e prijatno da se staree, no toa e edinstveniot na~in pove}e godini da se `ivee. So ovie `ivotni i filozofski misli se soo~uvaat okolu 350.000 stari lu|e vo na{ata zemja, od koi nad 274.000 se penzioneri. Momentalno kako penzioneri de- jstvuvaat nekoga{ni profesori, lekari, rabotnici, direktori, op{testvenici, nov- inari, in`eneri, policajci, voeni stare{ini i red ostanati profesii, a slo`no se dru`at Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Vlasi, Romi i drugi nacionalnosti. So penzioniraweto profesionalnata kariera i statusot na lu|eto zna~itelno im se menuva. Site profesii se pretopuvaat vo edna vode~ka, a toa e "penzioner". Se menu- vaat mnogu aktivnosti, naviki i potrebi. Naj~esto se zgolemuvaat potrebite za vni- manie od semejstvoto, od prijatelite i od op{testvoto, kako i potrebata od nega, zdravje i socijalna za{tita.
    [Show full text]