Dat, Donat, Dedicat

VIRTUOZ - HRISTO KRSTEVSKI

D.D.D. (Dat, donat, dedicat)

êloto na Borisoviot tatko be{e tvrdo i studeno, br~kite ostro vreàni, simetri~ni, nebare zgolemena petolinejka bez noti na bledata èburava koà-pergament, a uvoto skameneto kako bas - klu~ za site dlaboki dov~era{ni lagi i gluposti, na koi im se iznaslu{a cel ìvot. Klepkite zatvoreni (levata ve|a izbri~ena poradi neodamne{nata operacija na katarakt), a racete poloèni na gradi; samo sredniot prst na desnata dlanka malku podignat ugore, kako tokmu vo smrtniot gr~ da sakal da ja smiri vrevata na site bolni vo sobata, da fati troa mir pred da zaspie, nebare ti{ina }e ima malku na onoj svet. Sepak, koga podobro se zagleda vo taa vrglesta i vko~aneta dlanka, porakata na toj sreden prst moè{e i poinaku da ja sfati. (Gospodi, mu svetna na Boris odnenade`, ne smeam ni da pomislam! Pa belki ne sakal da ni kaè deka sé mu do{lo preku glava, deka ni svrtil grb i né zaebal site po red. Mala {egobijna odmazda, {to li). Ne znae{e kako da mu prijde. Toj den, srede patuvawe, nenadejno, razbra za negovata smrt. Rekoa, ne umrel lesno, pokoj na du{ata mu. Vsu{nost, umiral dolgo i vo te{ki maki. Perforacija na ~irot vo èludnikot, a go le~ea kako srcev bolen. Ja tera{e sedumdeset i prvata. Dolgo, pred o~ite na celiot personal, toj kopnee{e i venee{e poleka, krvarej}i od dena na den. Gi odbiva{e "guskite" vo krevetot, do krajot na ìvotot ostana na noze i svoite najintimni nu`di gi obavuva{e sam, bez ~ija i da e pomo{. Ni{to ne jade{e otkako go odvedoa tamu. Vpro~em, go odrùvaa so infuzija. Edna no}, taka, go na{le strupolen i smrznat vo nu`nikot. Na zborovite na negovata majka deka izmetot mu e crn i krvjosan, lekarite odgovaraa deka toa e poradi lekarstvata. "Nemaj gajle", í velea. Saka{e da znae so {to go klukaat i re{itelno odbiva{e da golta sé i se{to. Na povik od drugite bolni, sestrite ne doa|aa lesno, osobeno no}e. Edna{ nekoja mlada no}na ptica, zafatena so upornite a{ikuvawa na zgodniot staìst, go izbrkala negoviot soben sosed so zborovite: "]e optegne, pa {to deka? Starcite i onaka treba da im gi otstapat krevetite na pomladite, zar ne." (Ni toj negov cimer ne be{e vo cvetot na mladosta). Koga najposle iskrvari, ili se iscedi, podobro re~eno, go ispratija so upat vo Skopje, vo Dràvnata bolnica, za da go simnat tovarot od svojot grb. Upatite ne gi izdavaa lesno. Toa ~ini skapo. Sekoj dinar od Socijalnoto se odleva vo nekoj tu| xeb, bratko moj. Kako i da e, so avtopsija e utvrdeno: "Pri~inata za smrtta - negrià i nestru~nost na centarot od kade {to e donesen pacientot. Pogre{na terapija. Srceto, vsu{nost, bilo vo red. Dolnata granica na normalata. Perforacija na ~irot, {to kako posledica na dolgoto i bolno krvarewe..." itn. Sé vo korist na {tetata. I sega - {to? Komu da mu se obrati ~ovek? Na sudot? \avoli. "Operacijata uspe{na...." i sé vo toj stil. No {to e, tuka e. Bí - {to bí. Potoa, administracijata, lavirinti na birokratijata, mrtove~nica, prezemawe na oblekata, kapewe i oblekuvawe na trupot, kola od pogrebnoto pretprijatie, telegrami, telefoni, yvonewe na site strani, sou~estva, grobnici, venci, grobari, bleh - orkestar, pomen vo vesnicite, bdeewe nad kov~egot na pokojnikot, poslednoto prostuvawe... Seto toa padna vrz grbot na Borisoviot pomlad brat. Toj stigna vo posleden ~as. Bea sobrani site. SIT TIBI TERRA LEVIS, PATER!1

1 Neka ti e leka zemja, tatko! (lat.) 2

Ab ovo

I bí vojna (opasno (z)bí, velat star~i{tata), eroplani pra{(t)ea nad Trome|a pod Belasica, a Borisoviot tatko se dere{e na negovata majka: "Frli go vo endek toa kreskavo golome{e, maj~eto negovo!" RAF gi tepa{e Bugarite, LUFTVAFE gi tepa{e Srbite i Grcite, a Makedoncite, biduvaj}i i Bugari i Srbi i Grci isto vreme, jadea dvojna porcija. Negovata majka izigruva{e kva~ka i podri- paj}i preku nadojdenata reka dol` nafrlenite gramadi od kamewe (most nema{e toga{), povte{e da fati ~ekor so stopanot, vle~ej}i ja negovata trigodi{na sestra i nego ednomese~niot poserko, vo april ~etirieset i prvata. Od gradot do daskalovoto selo nema{e poj}e od dva - tri kilometri. Vo obi~nite denovi toa bi bilo kako pro{etka. Vaka.... Mora i star~i{tata da bile posrani od strav. Propisno. Na toa ne se se}ava{e.

circulum vitae

Ona na {to se se}ava{e be{e suratot na okatiot i nabien Germanec oficer vo golemiot dvor na selskoto u~ili{te, komu mu sedna v skut i mu gi kube{e musta}ite. Vo svoeto povlekuvawe od Solun, Germancite zastanaa za mig da zdivnat i da gi popolnat svoite rezervi provijant. Toga{ go dobi svoeto prvo ~okolado vo ìvotot. A toa se pamti. Kako prva cigara. Kako prva èna. Kako vleguvawe i izleguvawe vo crnata dupka na se}avaweto dol` rabovite na ìvotniot krug...

3 tarabi... kal... pregazen ajvan... taliga... trag od olovni gasenici... pci {to laat...

in medias res

Mnogu godini podocna, Borisovata maturska tema od literaturata ne mu se bendisa mnogu na negoviot tatko. "[to toa vie dene{nite klinci", govore{e toj inatej}i se, "ve~no ne{to pletkate, trtkate, drnkate. Zborovi, zborovi, zborovi. Sé tuku nekoi silni turkanici od zborovi. Vozdu{esto, ve{ta~ko, neuverlivo. Okruglo, pa na }o{e. Kako do`dot okolu Su{evo. Daj brate, nare~ete gi rabotite so vistinskite imiwa, ili nemojte da né tormozite". "No mene, tatko, eve, me izdadoa vo godi{niot almanah", se brane{e nemo}no toj. "Gospod neka ni e na pomo{", odmavnuva{e negoviot tatko. "Se izdade (se predade) ti sebesi, a ne tie tebe. U{te koga ja zabatali violinata. No kojznae. Mo`ebi ima ne{to i vo tie tvoi zanesuvawa. "Ti, zna~i, tatko, bi sakal zborovite da mi bidat cvrsti, opiplivi, od zdrav materijal?" se re{i Boris nekako otskraja, citiraj}i go svojot profesor po literatura. "Da" mu odgovori podbivno i preku volja negoviot tatko. "Kako cigli {to pa|aat vrz glavata na poetot koj minuva". Toj tatkov sovet Boris nikoga{ ne mo`e{e da go zaboravi.

perpetuum mobile

Zapomna u{te ne{to. Koga kako u~enik - osnovec dobi ~ista dvojka od fizika, tatko mu go pra{a za definicijata na perpetuum - mobile... Toj vedna{ optegna kako od pu{ka: "Spored osnovnite zakoni na fizikata za odrùvawe na energijata, perpetuum - mobile ne e mo`no". "Koj ti ja kaà taa te{ka, taa ordinarna glupost?!" pra{a strogo toj. 4 "U~itelot", dofrli Boris brgu - brgu, "koj drug". "Kaì mu ti na toj tvoj u~itel deka e magare i drnkaxija. Da, da, nemoj da zjapa{ vo mene kako tele vo {arena vrata. Slobodno kaì mu go toa {to ti go rekov. I u{te da mu kaè{ deka perpetuum - mobile i u{te kako e mo`no. No, vo nikoj slu~aj so pomo{ta na stap i kanap, ili so negovata {iblinka, so koja ve~no ve zastra{uva. Za perpetuum - mobile trebaat race na virtuoz. Toa da mu kaè{".

Non quis sed quid

Vo izvesna smisla, u{te koga neobi~no palavoto dete nau~i da go recitira Racin vo svojata ~etvrta, a osnovniot noten sistem go sovlada vo pettata, tekot na negovoto detstvo naedna{ se svrte kon bezmilosniot i dolgotraen dril vo procesot na sozdavaweto na eden vunderkind. Taka i mo`e{e da dojde do taa golema neusoglasenost pome|u u~itelovata {iblinka i eden od osnovnite zakoni na fizikata.

predictiones tantum

Sega, vo momentot dodeka Boris gleda{e na drugiot breg, opkru`en so stoletni dabovi, krikovi od kormorani, ribarski kolibi, trski i saz, sirenata na vozot od gr~kata strana go vrati vo stvarnosta. Istiot mig. Lidija ve}e go dovikuva{e od verandata na letnikovecot. Se iska~i po strmata i ostra pateka do kapijata i u{te oddaleku gi slu{na i prepozna zvucite na noviot balet od magnetofonot, poradi ~ija koreografija gi pominuvaa svoite majski praznici vo Star Dojran, domognuvaj}i se do vilata na poznatiot kompozitor

5 i tormozej}i se so denovi poradi neredovnata po{ta i lo{ite telefonski vrski. Vo ubavoto son~evo grat~e na najju`nata to~ka od zemjata, nema{e nitu ìva du{a. Bea kako zatalkani retki ptici, koi sletuvaat na nekoj pust ostrov. So denovi akaa pokraj bregot osameni, sledeni od surii pci, yvon od kravi, divi {atki, kormorani, opkruèni so venec od prastari platani, stebla kalinki, crnici, smokvi, divi kosteni, oleandri, kiparisi, ~empresi i smisluvaa kako vo toa komplikuvano atonalno ~udo od balet (nivniot prv zaedni~ki proekt) da ufrlat barem ne{to vo video delot i od ovaa ~ista dare`livost na prirodata - TOJ, muzi~ki urednik na seriozna muzika vo TV-jata (ponekoga{ i kriti~ar vo dnevniot pe~at) i TAA, koreograf vo teatarot. TOJ, ~etiriesetitrigodi{en ma`, so nezgoden karakter, trom ôd, mrk izgled, sklonost kon piewe, tatko na dve }erki od ve}e raspadnatiot brak i TAA, biv{a balerina, koreograf, trieset i ~etiri, vol{ebna stava, prekrasna dolga kosa i kolku sé u{te ubavo, moèbi duri i u{te pove}e nekoe aglesto i neobi~no lice, vdovica, majka na {esnaesetgodi{en sin. Ima{e samo dvaeset i edna koga prv pat go zapozna Boris. Nivnata vrska trae{e samo edno leto. Se sretnaa povtorno pred dve i pol godini. Sosema slu~ajno. BORIS: Kolata mi e rasipana, {vorc sum non - stop, nemam pokriv nad glavata, na rabota me maltretiraat sekakvi budali, èna mi ne mi dava razvod i jas samo se pra{uvam {to e toa {to sum mu zgre{il na dobriot Gospod Bog {to tolku dolgo me drì vo tvojot krug bez kapka pijalak, a ti preku seto toa u{te i me trpi{... }e se {eknam epten. LIDIJA: Ja znam taa formula. Istata taa vrte{ka ja vrti{ ve}e dvanaeset godini. Kola, {u{ki, pokriv nad glavata, rabota, razvod, pijalak. Tvoite bleskavi {est pri~ini za urivawe na svetot. BORIS: Za kur{um vo ~eloto. 6 LIDIJA: Za jaè okolu vratot. BORIS: Za site gomna vo koi{to se davam. LIDIJA: Odi po |avolite. BORIS: ...|avolite se tuka. Vo mene. LIDIJA: Da. Tvoite {est pri~ini. Tvoite {est xokei na Apokalipsata. Sex legis sub specie aeternitatis. BORIS: Soprvo od tvojata usta toj mrtov jazik ja dobiva svojata vistinska smisla. LIDIJA: Od tvojata usta vo bo`ji u{i. Za koja smisla stanuva zbor? BORIS: Za {estkata. Tvojata {estka. Zavrtena ili prava. Latinska, germanska, ili na{a. Ili francuska. Taa ti e najdobra. LIDIJA: Zna~i, povtorno. Koj za {to, ti za seksot. Seks, seks, seks. Ponekoga{ mislam deka me|u nas i nema ni{to drugo osven seks. Seksot e taa ostra {ajka {to ti se zaboduva vo lejkata (kako da si vo pubertet, Gospodi) i ve}e ni{to ne gleda{ pred sebe. O}orave. Obnevide od seks. Se zbudali. Se {ekna. Dibidus. Klod. Taa tvoja ve~na vrte{ka vo glavata. BORIS: Ih! Barem da e samo tamu. LIDIJA: Ami kade u{te? BORIS: Saka{ li nekoj poopipliv dokaz? LIDIJA: Begaj tamu, more znae{. Odvraten si. BORIS: Prosti mi. Klin so klin se izbiva.

Polno}. Dve goli tela. Pridu{eno svetlo. Diskretno luleewe vo bavniot vodovrte` na srednoevropskite branovi. Dva pola oddale~eni me|u sebe na terezijata - krevet, koja nikoga{ ne mami. Razgovor. Dolgotraen, seopfatliv diskurs po isto{tuva~kata trka po orgazam i smev poradi negoviot v~era{en eho - surogat vo VHS - lentata, toj komi~en sovremen Argus {to sé moè i sé gleda. Toj odvraten mimezis na dene{nite robovi gladija- tori vo arenata na mesoto. ("Za vkusot na eden 60- godi{en kompozitor na seriozna muzika sosema uverliva alternativa, zar ne", se podigrava{e 7 Boris, moèbi pove}e so sebesi otkolku so otsutniot doma}in. Sega povtorno ja potsetuva na nego. "Mu dràm palci" veli, kako da se pravda pred nea, koja celo utro nekako se murti i negoduva. Site tie beskrajni lidawa i isku{uvawa na nivnoto sivo sekojdnevie vo piesite na Generalnata proba, {to gi igraat tolku dolgo, tolku dolgo i predolgo, podolgo od samiot vistinski, moèn i zadaden termin. Rasipuvawe na prosekot od site tie poramnuvawa so eden Nepoznat, no so sekoga{ poznata konstanta. Poletuvawe, zenit, pad. Ist repertoar. Otsekoga{. Zborovi koi ni{to ne kaùvaat. Nema usta na neboto. Prevrtenata lotka na Eros i Tanatos. Zborovi doprva kako za~in na raste~koto i zovrieno traewe na besmislata. Coitus, ergo sum. Tanc na vetrogonite. Treska na teloto. Metalen jazol na muskulite. Let na vretenastite opa{i. Gozba na menaèrijata. Memorija na fetusot vo kapki~ka pot. Fuga na se}avaweto.

Deus ex machina

Vozewe so rastropaniot kec2 niz krivule- stite predeli na planinskiot venec. Negovite neprekinati pcosti. Nejzinata nepomatena smire- nost. Prikazna za moderniot balet, koj nikoga{ ne }e go zdogleda svetloto na denot i sjajot na reflek- torite. Zborovi na priziv i zborovi bez ostatok. Razvod. @eninite neverstva. Buntovni{tvata na sinot na Lidija poradi nejzinoto tutorstvo. Me|usebni ~arki. Brakot na }erka mi i doa|aweto na vnukot na ovoj svet. Reklama na AIDS vo vid na znakot od transformatorot za visok napon. Zlojaznata krasta na ~ove{tvoto niz golemi

2 Kec - Fiat 101, avtomobil na Zastava 8 rozovi bukvi na prvata stranica od magazinot vo skutot na Lidija. MARSOVCITE DOA\AAT. Orson Vels mrtov. Endi Vorhol mrtov. Fasbinder mrtov. Truman Kepot mrtov. Tarkovski mrtov. Viskonti mrtov. Promiskvitetot na izdivnuvawe. Homoseksualizmot sé u{te vo ìlavo opirawe. Oh, Kalkuta, Kalkuta. Klado na ~ove~kite tela. Neprestani podzastanuvawa i potkleknuvawa vo kolenata na kecot - zaecot. Razgovor neugoden za Borisovoto detstvo pri pominot preku presu{enata reka - ponornica (most sega ima) i site tie prepoznatlivi detali okolu daskalovoto selo na vlezot od gradot, site tie odvaj dolovlivi ni{ki na iskinatiot pejza` po tolku godini (u{te nekoe steblo, ~e{ma, nekoj peso~en nanos vo mno{tvoto obi~ni odblesoci. bezmalku, na stoto oko od }oravata vojska pred skoro iljada leta, na ovaa ista zemja). Pred gradskata porta golem {aren displej od avto - servisot na privatniot stopan. Manuk so isto prezime. Duri i lice, ~elo, nos sli~en na Borisoviot. Kako providenie. Kako prstot na sudbinata na patot vo Nedojdija. On the half way to nowhere. "Ti mora da si Boris". "Da, toj sum. A ti, bezbeli, strikoviot sin". Nikoga{ videni. Nikoga{ sretnati. Se rodile, porasnale, oklekavile na ~etiri razli~ni strani od svetot. Samo nekoi bledi lica na deti{ta od nekoi damne{ni sliki vo semejniot album. Mu podava dlanka vo znak na so~uvstvo. Boris nema poim za {to se raboti. Gleda vo mrkoto lice na ~ovekot so isto prezime, nebare zdogledal vampir srede bel den. Da, sno{ti po~inal tatko mu. V mig sfa}a sé i izigruva svetec, mudrec, peltekavej}i. Vadi nekoi nemu{ti zborovi od stomakot i |oa ja potvrduva vesta za tatkoviot pogreb. ôvekot so isto prezime pletka ne{to okolu Borisoviot tatko, dobriot ~ovek od Raven. Toj udira vo klin, Boris vo plo~a. Kecot mi e rasipan, veli. Ovoj mu go nudi svojot ganc nov Benc. Go doturkal od Deutchzland. Nema ni edna godina. 9 Od pe~alba. Ima i benxo i kadet, veli, da ne se pritesnuva, da ne se vozdrùva i ènira. Dizelot e poln do gu{a. Sno{ti go doleal. Po stara cena. "[to? Ne znae{? Ripna gorivoto, ami kako. Za celi peeset procenti." No {to e - tuka e. Samo oxakot da ~adi. ]e dojdat poarni vremiwa. "Zemaj go bencot i i~ gajle da nema{". I onaka utre }e mu go doturka popraveniot kec. Inaku kaj niv e sé OK. Striko mu e dobro. Spolaj mu na Gospoda. Ciao! Izleguva obezglaven od servisot. Lidija go gleda seta is~udena, izleguva od zaecot, se fa}a za me~kata, í prio|a ~ovekot so isto prezime, mrmori umilkuva~ki preku {ofer{ajbnata "toa li e sna{kata"? Boris vedna{ pritiska na pedalot. Zaminuvaat. "[to se slu~uva ovde, po |avolite?!" vreska Lidija. "Umre tatko mi", veli mirno Boris, gi mesti temnite nao~ari i po nekoe vreme, dodava gas do koska. Patot e ramen, sonceto bie pravo v o~i, a Boris go pu{ta radioto do kraj za da ne razgovara so nea. Taa ni{to ne razbira.

Vo 5 min. do 12 ~asot

Borisovite noze letaat sprema neboto, a glavata mu stremi kon bezdnata, kon zemjata. Negoviot tatko se smee na set glas i bie {ega so minuva~ite od tavanot na golemata sobraniska palata na Raven,3 toa pretpladne, dr`ej}i go cvrsto so obete race za bosite stopala, kako da dr`i akrobat od guma vo cirkuskiot trapez, a ne edno odvaj i doprva ispileno goli{travo pili{tar~e.

3 Raven-imaginaren grad. Grad koj ne postoi. Grad na istori- skoto ramni{te na probabilitetot. Se spomenuva vo "Solunska legenda" na Kiril Solunski od 9 vek. 10 "Sekoe ma{ko prooduva glave~ki!" vika na set glas. Toa be{e ~etirieset i pettata. Vo ~etirieset i {estata go frli kako topka vo nadojdenata reka, od nependek, a na negovata izbezumena majka, dodeka kolnej}i go prepoviva{e vo }ebe smrznatoto i rastrepereno pile - mezim~e, í se zakanuva{e deka {ijata }e í ja svitka samo ako se osmeli u{te edna{ da pisne: "I kutrencata plivaat koga }e se otkinat od ku~kata, a kamoli vakov gidija kakov {to e toj! I u{te roden vo zodija~kiot znak na ribata!" Vo svoeto podocne`no iskustvo, Boris dolgo se bore{e so stravot od letawe, a za nekakvi brodovi i ~uda ne saka{e ni da ~ue. Vo istata godina toj puka{e od pi{tol, ode{e vo lov na divi sviwi i leta{e na {kolski eroplan. Toa be{e ona slavno vreme koga na negoviot tatko najbliski mu stanaa negovite "pajta{i - Udba{i".4

Tempo primo

Toga{ gi dobiva i svoite prvi ~asovi po violina. Tatko mu go podu~uva{e sam. Nema{e doverba vo nikoj drug. Najprvin, podbradokot. Pa, drèweto na instrumentot. I gudaloto. Mnogu va`na rabota. N-a-j-v-a-`-n-o o-d s-é. Potoa, prazni ìci. U{te. U{te. U{te prazni ìci. Polni noti. Polni i okrugli. Kako tetkinite cicki. Skali. Skali. Skali. Stakato. Legato. Arko(baleno). Hromatski. Prva pozicija, vtora, treta, ~etvrta, petta... Osminki, {esnaesetinki, triesetivtori. Vibrato. Picikato. Flaòlet. Tremolo. Desnata raka, desnata raka. Da ne se zaboravi desnata raka.

4 UDB-a = Vnatre{na (unutra{wa) Dr`avna bezbednost. 11 Pak prazni `ici, ovoj pat za kazna. Desnata raka e gospodar na violinata. Vo desnata raka e sé. Desnata raka e rakata na virtuozot, 'ba ti go Gospoda. "Tatko, ama ti zaboravi deka jas sum levu~ar!" "Mol~i, magare edno! ]e ti ja izbijam jas tebe od glavata taa lo{a fatka od naopaku. Kako da si se rodil od inaet, sonceto da ti go kalajdisam!" Kadenci. U{te kadenci. Nogata. Takt. Toa. Toa. Skali. Dosta e za denes.

Intermezo

Lidiinata dolga kosa se spletka vo Borisovite vla`ni prsti. Negovata slobodna raka pak posegnuva po pijalakot. Ne im se slu~uva toa tolku ~esto. Im se vrzaa telata vo neraskinliv jazol i sega ne moàt nitu da mrdnat ponatamu. Sé {to }e se obidat, ne im odi od raka. Kako da stapnaa na kriva noga, kako da se doprea so pogre{ni prsti, kako so zabite da se baknaa. Toj vo ritam, taa vo sinkopa, toj na ednata, taa na drugata strana. Nekoj nevidliv |avol im podmetnuva noga. Taa zbor, toj dva. Taa levo, toj desno. [to mi stana, veli toj. [to ti stana, veli taa. Zo{to samo mene da mi stane, veli toj, pa belki i ti ne{to tuka si spletkala, veli toj. [to bi moèla jas tuka da spletkam, Gospodi, jas samo stojam, ~ekam i te gledam kako se ma~i{. Kenka{, se tormozi{ i sebe si i mene. I toj glupav, nepodnosliv pijalak. Pa moèbi e tokmu i vo toa fazonot {to samo gi debne{ moite gre{ki, a samata ni{to ne prevzema{ da ne dojde do toa, veli toj. Taa se fa}a za glavata, a toj í svrtuva grb. Krivo i naopaku. Navestuvawe na kavgata. Dolga, tivka, neo~ekuvana. U{te edna iskra i }e stane lom.

12 Sepak, ne. Municijata e vla`na. Zna~i, pak }orfi{ek. ^ad ima{e, ama ogan ne }e ima. Coitus interrupted. Taa poleka svitkuva opa{ka i re~isi ne~ujno cimoli: "@enata e seta od nekoi tenki ni{ki, `enata e seta od struni, znae{. Eden pogre{en ton..." Toj kako da ne ja slu{a i pove}e poradi sebe si, mrmori niz nos ne{to nerazbirlivo: "Consordino, consordino..."

Mater studiorum

Pi{uvaj Borise, ~iraku na lesnoto ~etivo, mu vele{e tatko mu. Pi{uvaj, zna~i, i nemoj da zabo{otuva{ i blada{. "Amor parentum liberis inatus est". Toa e vo ramkite na dene{niot ~as po latinski. Dicta et sententiae. I vo prevod: "Qubovta sprema roditelite na decata im e vrodena". Ova po kazna {to na majka ti si í gepnal ~orapi za krpenka 5 }e go napi{e{ iljada pati. A isto taka pestotini pati prvata, vtorata i tretata konjugacija na pomo{niot glagol sum, esse, fui vo site vremiwa - od sega{no, preku damna minato, do idno. Da zapomni{ edna{ za sekoga{ koj si ti, a koj e odrodot so koj vezden brka{ topka i tr~a{ kako lud od utro do mrak.

Scerzando

Taa godina na u~ili{niot izlet do Star Dojran, sedum mom~iwa od takanare~enite podobri semejstva se obidoa najprvin so ribarski ~un, a potoa i so goli race da se doberat do bregot na Grcija. Toj izlet vo "imperijalizmot" go platija so

5 Vo godinite po vojnata nema{e vistinski topki. Decata igraa so krpenka t.e. ~orap poln so partali 13 svoite glavi. Po tretoto predupreduvawe, vojnata patrola puka{e vo niv. Me|u niv be{e i najstariot strikov sin. So Boris kradea slivi - xanki, kajsii, duwi - ranki i jabolka petrovki po okolnite ovo{tarnici i ja gonea krpenkata po poleto pokraj u~ili{teto. Na zakopot ne mu be{e. I da saka{e, ne smee{e. Namesto toa, go odvedoa na kino. Go gledaa "Eden den `ivot". Nekolku denovi podocna, UDBA gi urna nivnite grobovi, bidej}i rodninite vre`ale vo kamenot i vakov epitaf: "PADNAA OD RACETE NA NARODNIOT VRAG!"

Koreografija na brakot

Besniot [arec vletuva vo krugot na u~ili{niot dvor i ripa vrz zadnikot na kobilata Zorka. Male~kiot \oko ja pra{uva majka si {to e toa {to go pravi [arec, a taa mu go istegnuva uvoto i strogo go ukoruva: "Ti si edno ne~inlivo deti{te, ete {to". Toj se tegavi i trga, se dere na set glas i dodava: "[to pravi [arec, mamooooo?" "Pra{aj go tatko ti! Pra{aj si go svojot tatko. ]e si go vidi{ ti svojot Gospod koga }e se vrati toj. Toj toa podobro go znae od mene samo koga }e go izvle~e kai{ot". Male~kiot \oko gi {mrka mrsulite, ne umee da zamolkne: "I da znae{ deka znae. Istoto toa toj ve}e go isproba na na{ata vospituva~ka, na Ogra`den, letoska". "[to-o-o-o- o?!" "Toa {to go pravi [arec" "[to, po |avolite, prave{e tvojot tatko?!" "Istoto toa. Duri i pove}e. Toj i ~i~ko Janaki - Udba{ot. Yirkav niz klu~alkata", kreska de~i{teto Boris, dodeka majka mu go gleda v~udovidena za mig, a potoa `estoko go iskaluva vrz nego siot svoj bes.

Da `ivee govornikot

Toa {to toj umee{e da govori, da go najde vistinskiot zbor za sekoja prigoda, bila taa prava ili kriva, pa duri i koga nema{e nikakvi uslovi za govorancii, toa nemu navistina mu be{e lesno i ednostavno. Si umee{e ~ovekot. Toa {to toj izu~i nekoi {koli (u~itelska vo Belgrad i Negotin Kraina) i {to duri i fakultetot moè{e da go prevrti preku glava da ne go spre~e{e vo toa vojnata, toa navistina nema nikakva vrska. So eden zbor, mu ode{e od raka. "Mana u{te od ra|aweto", se {eguva{e ponekoga{ i samiot na svoja smetka. Negovite pajta{i - Udba{i lesno go uo~ija toa. Ima ~ovekot mo} na ubeduvawe. Koga toj }e raspali, bratko moj! Kako po noti, ej! Moè{ ti nemu da mu go zeme{ mu{tikot, moè{ {to saka{ da mu zeme{, mustakot da mu go iskube{, ne daj Boè - ama zborot, nikako! Toa nemu mu e dadeno. Toj e tuka svoj na svoeto. Gospod Bog. Ponekoga{ duri i nim, za volja na vistinata, ne na drago srce, i samo vo retki i isklu~itelni okolnosti, im priznava{e: "Da gi ubedi{ lu|eto vo ne{to, ne e lesna rabota, drugari. Tuka ni{to ne pomaga {to e jasna direktivata. Oti ne se raboti samo za zborovite, mislam za redosledot na zborovite. Nitu za nivniot broj. Nikako. Taa mo} ja poseduvaat, da prostite, samo rodeni la`govci. Da, dobro me slu{navte. R-o-d-e-n-i l-a-`-g-o-v-c-i. Tie. I nikoj drug. Mu se veruva na onoj, koj umee da laè. Znam deka ne e ubavo, ama, ete, taka stojat rabotite {to se odnesuva do toa". I taka, eden ubav den, go izbraa Borisoviot tatko za glaven govornik na mitingot po povod voveduvaweto na zakonot za zadrugite i zabranata za ~uvawe kozi kaj nas. Toa {to toj, inaku, kako op{tinski na~alnik po pra{aweto na {kolstvoto i kulturata be{e zadolèn za sosema drugi raboti, nema{e nikakvo

15 zna~ewe. Se rabote{e tuka, jasno, za negovata "mana od ra|aweto". Si umee{e, ~ovekot. I taka, od toj den, po~naa da se slu~uvaat nekoi ~udni raboti vo nivniot potesen i po{irok semeen krug.

Vo imeto na narodot

(Scena vo soc - realisti~ki manir. Kujna so skromna poku}nina. Pe~ka na drva i dlaboko tenxere vo koe vrie grav. Masa bez pokrivka. ^etiri obi~ni drveni stolovi. Nad pe~kata vezot za gotva~kata: "Gotva~kata ako zbori, ru~ekot }e í zagori". Pokraj kredenecot visi mustaklestiot voda~, a do nego mar{alot. Na kredenecot radio - aparat "Kosmaj". Vleguva nakostre{eniot pop, visok, rumen, stamen, peesetina godini ima. Vo sobata e samo osumgodi{niot Boris i go pra{uva pomalku nervozno: "Kade e tatko ti?" Boris gi gr~i ramenata, a popot se vrtka i mrmori ne{to vo sebe, pod brada. Najposle nekako se pribira, sednuva i mu dava ~okolado na Borisa. Ovoj itro potskoknuva, go otvora prozorecot i se proviknuva kon majka mu vo dvorot, kade{to taa nad koritoto pere. "Mamo, ni dojde dedo na gosti!" Toj mig naiduva i negoviot tatko).

MIHAIL POP-AN\ELOV: [to slu{am, zete, stanuva{ golema yverka, a. Vreska{ levo - desno, go pla{i{ ovoj siromav narod. Huli{ na Gospod, crkovnite sinori gi pomestuva{, mantii i ferexiwa simnuva{, po selata `ari{ i pali{, gi tera{ lu|eto vo zadrugi, crknuva~kata od siroma{tijata ja prisvojuva{, bo`em ja opismenuva{ rajata i veli{ mene }e me apsi{... BORISOVIOT TATKO: Dobro slu{a{, te{te. Vi dojde i na vas crniot petok, ete.

16 Mantiite - za na bostan. Za pla{ilo. Raspop }e se stori{ malku, za promena. MIHAIL POP-AN\ELOV: Nikoga{! Satanaile! Mamonu i sinu |avolov! Izvergotu eden! Jas - raspop! Jas?! Nikoga{! Sî duri ovie stare~ki noze me dràt. Sî duri ima u{te malku pamet vo glavata. Jas toj pogan leb da go jadam nema. BORISOVIOT TATKO: ]e go jade{, }e go jade{ i u{te }e pra{uva{ ima li u{te. ]e jade{ leb so sedum kori, Mihaile Pop - An|elov. MIHAIL POP-AN\ELOV: Poprvo na Sveta Gora koskite }e si gi ostavam na orlite, otkolku vie crveni crvja da me glodate. BORISOVIOT TATKO: ]e jade{, more, }e jade{, pope. U{te kako. Na Srbite im go liè{e gazot, na Bugarite im se drè{e za skutot, mene najde da me zaebava{. E ne moè taka, ìmi sinot Boris. MIHAIL POP-AN\ELOV: Mene obrazot ne mi e na gazot, ta so vas tikvi da sadam. I vie ste mi nekoja vojska. Silna vojska, nema {to! BORISOVIOT TATKO: (go gleda male~kiot Boris so ~okolado vo racete, so izmasteno lice i se dere na nego): Frli go toa |ubre vo smetot! Koj ti go dade toa, da ti go ebam svetitelot?! MIHAIL POP-AN\ELOV: Jas mu go dadov. Koj }e mu dade na vnukot, ako ne jas. UNRA. Amerika, zete. Gospod ja gleda makata narodna. Imame i nie svoi prijateli, ami kako. BORISOVIOT TATKO: (peej}i): Amerika i Anglija }e bidat zemji na proleteri... MIHAIL POP-AN\ELOV: Utre malku. Koga }e si go vidam tilot. Toga{. BORISOVIOT TATKO: ]e si go vidi{, pope, }e si go vidi{. ]e si go vidi{ ti svojot Gospod. Nema ve}e pekol, nema ve}e raj. Nema Gospod. N-e-m-a! Nema ni{to. Se produpi dupkata nebesna. Vi ja svrte {upkata toj va{ Gospod. Dosta zarabotivte na nego. Sega ima da si pluknete na dlanka i teraj, krampaj, oraj crna zemja...

17 MIHAIL POP-AN\ELOV: Bogohulnik! Razvratnik! Ni{to`nik eden! Go predade svojot narod, tatkovinata, ni{to tebe ne ti e sveto! BORISOVIOT TATKO: Koj si pak ti do mojot, pope, mene da me osuduva{?! Kade ima pogolem izednik, seroder i ebo`der od suriot mantija{. Koj ako ne crkvata ja preora duwata, gi ispokara lu|eto i narodite, im ja ispi krvta, so krv zemjata ja nacica. Koj - te pra{uvam jas tebe?! MIHAIL POP-AN\ELOV: Ova nema na dobro da izleze. Ja nasetuvam propasta va{a. ]e vi plati Gospod. ]e dojde edna{ Sudniot den koga gorko }e stradate za svoite greovi. Sevi{niot prostuva. No, zapomni. Edna{ zasekoga{. Nema pogolema od bo`jata kazna. Vo pekol pa|a{ - vo pekol i }e vrie{. BORISOVIOT TATKO: A ti liturgii i litanii }e mi poe{. E moj pope, ne gleda{ kolku si beden. MIHAIL POP-AN\ELOV: Pee{ ti kako poec po selata, kako manga po kr~mite i meanite, go valka{ mojot ~esen obraz so kal. Kreva{ prav kako neskopan ajgar, lapa{, loka{ i diga{ so svoite pajda{i - Udba{i, selski snai i u~itelki opa{uva{ i si go tera{ }efot... kaj ti go dadov ovoj cvet, ovoj gorocvet, ovoj an|el od èna, {to ti go rodi ovoj agwec bo`ji, natema te... BORISOVIOT TATKO: Ej, poleka, o~e pope. Nemoj ènata da mi ja podbucnuva{. Ne s'skaj. Ne ~epkaj vo osiloto. MIHAIL POP-AN\ELOV: Da, da. Ne e selanecot stoka i dobitok. Navikna toj ve}e na toa, ne beri gajle. Da okapuva i da 'rmba dodeka nekoj du{ata mu ja vadi. Navikna toj na sila, namet i vlast. Ve poznava toj vas. Ve poznava. BORISOVIOT TATKO: (sî peej}i): Pa|aj silo i nepravdo...! MIHAIL POP-AN\ELOV: Menuva{e toj i kapa i potkapa i objala i znameto ako saka{, no krstot - nikako! Znae selanecot. Pomudar e toj od vas. Pomudar za vek i vekov. Merete, potkraduvajte, grabete, nosete, no so niv nakraj vie ne }e izlezete, toa jas vi velam, jas Mihail Pop - An|elov. ]e ve 18 ispijanat kako stoka, }e se raskombusate, }e se valkate po stogovite i kalta kako gudiwa so selskite mustri, merakliki i orospii, }e ve nagrbat so }eramidi i skameni~ki namesto leb vo torbite i }e ve oteraat otade maj~inata, tamu otkade {to ste i dojdeni. Vo gradot. Toa vi pravat tie, selanite. BORISOVIOT TATKO: Koj bi rekol. [to mi naprikaà. Drì{ kodo{i i {pioni vo ku}ata, neli. Odi ti malku, pope, tamu otkade {to nikade ne se odi, znae{. ]e mi zaigra{ ti mene kaza~ok, samo koga jas }e ti zasviram... vpro~em, seloto e mrtvo - da ìvee gradot! BORISOVATA MAJKA: (koja vleguva) [to se slu~uva tuka? Ej zastani ~oveku! [to mi go ma~i{ pak tatkoto, po |avolite?! Da ne se mrdna ti od umot, {to ti e?! BORISOVIOT TATKO: (koj pred toa go fa}a za {ija i pak go pu{ta): [to bi sakala da mu pravam? Da mu ja miluvam bradata? MIHAIL POP-AN\ELOV: Gospodi! Boè! Spasenija rabov tvoj milostive i dolgotrpelive kajaj sja o na{ih zlobah ne hotjej smerti gre{nika! No eè obratiti sja na rabat tvojego! Amin! BORISOVIOT TATKO: (pak peej}i): Krevajte se prezreni na svetot!... BORIS: (koj drì zmej od hartija, ja podava glavata niz podotvorenata vrata, vika): Tate, odam da go letam zmejot od ridot!

Hariet Smitson ima qubovnik

Dragi Borise, ve}e dve nedeli kisnam i okapuvam vo Moskva, a od tebe nema nitu traga, nitu glas. Kade se izgubi? Nikoga{ osamenosta ne mi padnala tolku te{ko kako ovie dni. Gospodi, koga samo }e pomislam! I onaka te nema{e ve}e celi sto godini. ^oveku, {to mi pravi{?! Ponekoga{ mi se ~ini

19 deka moèbi }e be{e iljada pati podobro ako voop{to ne se pojave{e. No sega, po sî {to mina... Prosti mi. Sama sum i zagrièna za sinot. îtam knigi. Gi posetuvam pretstavite vo "Boq{oj", na "Tagawka", vo MHAT. Vo hotelot - pustelija. "Rosija", vsu{nost, i ne e hotel. Toa e a`der od beton. Kako postojano da sum pred vlezot vo Getsimanskata gradina. "Ne davaj somne`ta da te ovladee leka, malodu{nost neka umre seka". Ü se vra}am pak na knigata, {to drugo. Lasciate ogni speranza! Prikaski, prikaski, prikaski. Nema fajde. Lesno e da se prikaùvaat prikaski za ìvotot na amebite. Jas, na primer, kojznae zo{to, sekoga{ so radost pomisluvam na polskata poetesa6 koga vo blesokot na vdahnovenieto (nekoja ~udna izme{anost pome|u stravuvaweto i nade`ta) taa govori za holoturijata, {to bi se reklo, za morskoto krastavi~e. No toa vo nikoj slu~aj ne e lesna prikaska, iako navidum sî se odviva mo{ne ednostavno. Vo golemoto more, na dnoto od svetot na ti{inata, bez mnogu izli{ni dvièwa i vo migot, se slu~uvaat golemi ~uda. Krupnata riba ja lapnuva sitnata riba, ili barem vo drzosta na gurmanot i vo slavjeto na tivkata gozba, mu ja odgriznuva opa{kata na male~koto morsko krastavi~e, a potoa toj ist mal itromanko prodolùva da si ìvee so sopstvenata glava, vo avtonomija. Vo slednoto nafrluvawe, strada glavata na doti~niot morski delikates, a toj, sre}nikot, se svrtuva mirno i prodolùva da si ìvee kako vistinski bubreg vo loj, kako ni{to da ne bilo, no ovojpat so svojata obnovena opa{ka. Zna~i, to~no kako {to kaùva i na{ata spomenata poetesa - proro~ica: "Na edniot rab smrt, na drugiot ìvot. Ovde o~aj, tamu nade`. Da se umre samo kolku {to e potrebno, ne pominuvaj}i ja granicata. Povtorno da se izrasne od spaseniot ostatok" Non omnis moriar. Ubavo, zar ne.

6 Se raboti, verojatno za poetesata Vislava [imborska 20 Ubavo, se razbira. No vo na{iov slu~aj, sî e mnogu pokom- plicirano i pote{ko. Stanuva zbor za ne{to drugo. Za reinkarnacijata. Istorija za selidba na du{ite. Ni pomalku, ni pove}e. Vo ovaa prikaska se znae samo po~etokot, krajot e sekoga{ neizvesen. Se veli: Ne jadite meso, devojko. Moèbi jadej}i ne~ija kozja opa{ka, ste izele del i od svojata dvojni~ka od minatite vekovi, koja duri moèla da se vika i Hariet Smitson, zo{to ne (da se pravime malku Angli~ani, za{to koga tie se malku udreni, toga{ toa i navistina se). Of lele! Opasnosta e sekoga{ prisutna. Taa postojano debne. Makar izrazena i vo milijardi- tiot del od beskrajnite mo`nosti na tie kobni i nenaseteni ostatoci. Oti, u~tivo molam, {to ni zna~i nam seta taa tu|a u~enost za smrtnosta i bezizlezot na du{ite, koga duri i najgolemite me|u mudrecite, tie so bo`jiot palec dopreni izbranici so hrabro i re{itelno odnesuvawe, moraat postojano da se vrtkaat i trtkaat vo o~aj ili voshit (ve}e sprema svojata poetska snaodlivost) okolu ve~nata konfucijanska oska (vo {iroko otvorenite o~i pred svetot {to nî opkruùva). Da se spasi samo ona {to moè da se spasi. Da se najde eden nov obid za svetot i pak da se obiduva{. Da se govori za ~ovekot bez oskvernavenite ~uvstva. Mikroskopska proekcija na ~ovekot. Da se navleze vo nego niz presekot na }eliite od mozokot, isklu~uvaj}i go i vklu~uvaj}i go naizmeni~no generatorot na telesnite vibracii od site negovi stanici, rasfrleni niz vremeto i prostorot. Osvojuvawe na vselenata. Da se prikaùvaat prikaski za ìvotot na amebite. Sene{to. Te saka tvoja Lidija

21 Draga Lidija,

Od momentot koga ve isprativme vo Moskva na toj studiski prestoj, idejata za mojot najnov balet ne mi dava mir. Vie, se nadevam, dobro znaete deka otsekoga{ vi bev privrzan. U{te od onie dni koga prv pat ve gledav na premierata od mojot baletski debut. Priznavam, iako ottoga{ pomina tolku vreme, jas ne prestanav da mu se voshituvam na va{iot isklu~itelen talent. Niz mojata glava pominaa bezbroj fantasti~ni idei za deloto {to vam }e vi go posvetam. I najposle, ecoo - la. Utrinava kone~no staviv to~ka na svoeto novo delo. Vpro~em, u{te starite Rimjani rekle: "Aurora Musis amica", zar ne. Vivat Terpsihora, draga moja! Zemete, pogledajte, poslu{ajte, presudete. Vo va{i race sum! Ovie o~ajni okolnosti vo koi `iveeme i tvorime, ostanuvaj}i na opa{kata od nastanite, davej}i se na nivnoto dno bez kakov i da e materijalen ekvivalent (da gi goltne dimna gora!), zna~i, vo haosot na op{testvenite uslovi za umetnosta i umetnicite, jas nao|am nekoi svetli to~ki koi me upatuvaat na vas i na va{iot eteri~en tvore~ki svet.

Va{iot veren,

Sokrat P., kompozitor

Borise, dragi,

mol~i{, seedno mol~i{, ve}e so denovi ne te nao|am doma, se gubi{ kojznae kade i te nema, dodeka telefonot naprazno yvoni. Ne znam zo{to ti go isprativ ona nesre}no pismo za reinkarnacijata. Bev tolku poti{tena, tolku omrlu{ena i neraspoloèna, seta pritisnata od snagata na nekoi neva`ni fakti vrz mojata sitna li~nost i 22 ni{to`nost, zna~i, so trpkite na bezìvotnosta od ovoj ogromen i studen grad, {to prosto posakav makar za mig da izletam od svojata sopstvena koà. Primi go toa taka kako da sakav da si se potsmevnam samata na sebesi, ili kako {to miluva{ samiot. A ti bev i po malku luta. Jas ve}e so denovi go ~ekam Tvoeto pismo, iako znam deka se zgrozuva{ i na samata pomisla deka treba da pi{uva{, a vamu mi se nafrluvaat so svoite mudruvawa sekakvi kreteni. Zamisli si samo! Gospodinot S.P., kompozitorot (pak toj!), mi go ispra}a svoeto najnovo remek - delce i mi izloùva nekoi nebulozi okolu moderniot balet, pretsta- vuvaj}i se sebesi kako `rtva, nebare nesfaten genijalec vo onoj na{ provinciski àbjak, toj smurten {i{ko... (Slu{ni me, te molam! Toj si vreàl vo glavata deka e nekoj od Gospoda ispraten aktuelen Berlioz (so ona svoe {kembe!), pa duri i na svojot pes mu udril ime Hektor!). Ponekoga{ mi doa|a da vrisnam: "E, da, seto toa e ubavo i krasno, druè Sokrate, ama drugarkata Hariet Smitson ovojpat slu~ajno ima qubovnik". Ti barem me poznava{. Tebe ne treba da ti zboruvam. Na talentiraniot ~ovek mu prostuvame sî. Ama na Sokrat P.... Prosto da poludi ~ovek.

Tvoja Lidija

Draga Lidija,

itam da Ve izraduvam. Umetni~kiot sovet na MNT, na svojata v~era{na sednica, go prifati moeto delo za idnata sezona. Sega, po tolku maki i stravuvawa, mi ostanuva da ~ekam na va{iot umetni~ki imprimatur. I u{te samo nekoj {trajk na ansamblot da ne ni se slu~i (da ~ukneme vo drvo!). Vo edno sum siguren. Znam deka klasi~nata Moskva ne vi go ima do kraj pomateno siot onoj kristalen sjaj na ideite za moderniot balet.

Va{iot Sokrat P.

Stradawata po Vivaldi

Vo zimata ~etirieset i osmata, od yidot ve}e be{e simnat mustaklestiot voda~. Polunasmev- natiot profil na mar{alot ostana sam pokraj kredenecot. Borisoviot tatko, vezden namurten i namrden, prestana da pee ruski pesni. Re~isi cela esen go nema{e doma. Ve}e ne mu go donesuva{e ni onoj ubav {aren "Ogowok". Toga{, edno zimsko utro, go povika kaj sebe i pobara od nego da gi u~i naizust ovie stihovi:

Studen trepne` niz sne`nata {ir ezdi A div vetar v zdivot se pika ko str{el Srceto bie a ti se vle~ka{ vezden Mrazot i zabite }e ti gi skr{i

Od ogan ima li poubava slika Duri do`dot sî topi vo siwak i skre` Da se lizga{ toga{ od sre}a da blika{ I da nema{ strav od pad odnenade`

Se vrti{, lizga{, pa|a{ i pak ripa{ Se vturnuva{ siot niz sne`niot nanos A mrazot na par~iwa puka i sipe

Navev od smrznati porti ve}e kosi, [iroko, Borej, mete` od vetroj site Zima e, ej, kakvi radosti nosi.

(Pokraj tekstot na ovaa pesna bea i stihovite na italijanskiot original, od koi Boris ni{to ne mo`e{e da razbere. Na dnoto od pesnata be{e napi{ano i imeto na kompozitorot na "^etirite godi{ni vremiwa" ("Staxuni"). Antonio Vivaldi (1678 - 1741) Toa be{e sî).

24 ]e ja nau~am pesnata, tato. Lesno se pamti. No ~umu mi e? - pra{uva Boris, pritesneto, somne{livo. Nemoj da pra{uva{. Ni{to od pra{uvawata. Res, non verba. To est, od zborovi na delo. Toa sekoga{ go veli i povtoruva na{iot vo`d. Zapomni!

Ars longa, vita brevis

Toj e nekako siot rastroen i izguben. Kako da mu potonale site gemii. Ni{to ne mu odi od raka. Negoviot roden brat ja opleskal rabotata. Go turnale v aps. Pukal na vlasta pri obidot da go {titi imotot, so tapii od tursko i od kralot Aleksandar. A toga{ go stigna i onaa nesre}a so najstariot sin. Zlo i naopaku. Be{e kulak, veli Borisoviot tatko. Toa {to samiot si go bara{e, toa i go snajde. Za sinot mu, mi e àl, veli. Kako na ~ovek. Inaku, ne. A tvojot tatko (toa go zboruva na negovata majka) ne{to mnogu izmrduva, ja tegavi rabotata i zaebava, kaì mu da zbere um vo glavata, zrel ~ovek e, ne sakam pod starost da go pikam v aps. Ponjatna? Bog da ti e napomo{, go kolni i odvra}a ènata, toj tebe so leb, ti nego so kamen, ~ovekot ubavo te udomi koga be{e gusto, a ti nego sega v aps. Sekoja ~est. So nedeli i meseci odi vo nekoi opasni ajdu{tva. So sebe vle~e nekakvi silni kupi{ta letoci - {to so xip, {to so kowi, {to so magariwa, pa potoa go frla preku bugarskata granica. Ve}e ubija nekolku grani~ari. Ne znae{ od {to najprvin }e ogradisa{. Od izgladnetite surii volci, ili od neprijatelski kur{um. Maki i nevolji. Nekoja opasna zbrka se stori. Zort, daskale, zort. Nema den da mine, a nekoj podmolen ekot od granicata da ne dopre do gradot. Koga daskalot }e se dovle~ka dolu, Boris brgu - brgu }e mu skokne na vratot i sî tuku ne{to go potpra{uva. No daskalot mrk, studen

25 umoren i mrzovolen, edna duma da poar~i... Jok, brate. Taka, edno utro, nenadejno, Boris go izvlekuva pi{tolot od tatkoviot Udba{ki {lifer i od ~ist uzur se nafrluva na sestra si. Toj u{te letoska go gleda{e filmot za âpaev, posledniot ruski film koj dojde vo Raven tie godini i bezdrugo saka{e da go imitira, zemaj}i ja svojata sestra na ni{an. Tatko mu u{te nerasonet ripa. go zdogleduva nedugaviot naum na svojot sin i so seta sila se frla vrz nego. Pi{tolot e poln. Za sre}a, uko~en. Go tepa so kai{ot za ostrewe na berbeskiot bri~. Po nekoe vreme, pak mir na Balkanot. Pak nekade xenem se storuva i so denovi izbiva od doma. Se vra}a prikraduvaj}i se kako i koga otide i pak siot rasto~en, poduen, neizbri~en, neotspien, poln so vo{ki, jadeì i bes, istresuva sî od sebesi i grmi naokolu, a seta ku}a od nego se trese. So denovi se vrtka kako raneta yverka. Ne znae {to da pravi so sebe. Najposle go tera Borisa da gi u~i onie sne`ni stihovi. Veli, mrmorej}i pod nos Ars longa, vita brevis. [to }e mu dojde toa? - pra{uva Boris, poj}e od navika otkolku {to go zanima. Mol~i i gledaj si ja svojata rabota, mu veli toj. Koga }e porasne{, samoto }e ti se kaè, i ja zema violinata. Od kujnata brm~i dlabokiot bas na dedo mu. Liceto mu e kako ogreana mese~ina. Likuva. "Go ebavte eòt, zete! Baravte rogovi - ostanavte bez u{i! Stalin tatko - partija majka! Eve vi go - ná! Jadete gomna!" "Da ti se seram vrz kostre{noto runo do pojas, pope!" - vika Borisoviot tatko. Toj gleda vo sina si i u{te dodava: "Ostavi go, sine. Star budala, {to da pravi{. Ne znae {to treska. âvkite mozokot mu go ispile." Majka mu kolne i gi treska vratite. Za mig nastanuva molk. Vo sobata e ladno. Borisoviot tatko pak gi otvora vratite. So cel da go ~eli~i zdravjeto, malku nedostiga i prozorcite da gi raskrili. Toj sekoe utro so sneg se trie gol do

26 pojasot. Go merka sinot, ama u{te ne saka da go podvrgne na spartanski maki. "Ajde mangupe, da vidime do kade doturkavme so na{ata svirka. Ti ve}e gi pomina [ev~ik, Volfart, Sit, Rode i Joakim, taka?" "A-h-a". "Dobro. De, zemi ja violinata". "Tvojata?" "Ne mojata, tuku svojata". "Mi pukna ìca". "Koga stigna, eba si ti go rimskiot papa?! [to pravime sega? Ima da mi struga{ vo ovne{ki creva, mrsulko eden. Po~nuvame, zna~i. Na dneven red e Vivaldi". Gi trie racete. Mu pukaat prstite. "Nadvor e zima, ko~an zima", veli. "Poradi {to u{te od sabajle drugarite se sankaat", dodava Boris i po malku kenka. "Da. Toa e to~no. No, ti malku }e struga{ vo ìcite. êtiri godi{ni vremiwa. Staxuni, {to bi rekle Italijanite. Po~nuvame od najte{koto, taka odi toa sekoga{ kaj mene. Polesno e od pote{koto da se odi kon polesnoto, neli taka? Pove}e legnuva". "\avoli e taka", se javuva pak dedo mu. "Kaj tebe e sî tokmu naopaku. Od zloto kon polo{oto. Toa ti e vo krvta. Borisoviot tatko naluteno vrti so glavata i objavuva: "Kon~erto numero kvatro. L'Inverno, {to }e re~e - zima. Prv stav. 64 takta. Trileri. Kadenci. Nadolni skali vo f - mol. Es - ta..." Borisoviot dedo ima ogromno bradi{te, ama nema vlakna na jazikot koga e vo pra{awe negoviot zet. A i temeto mu odblesnuva koga }e go prese~e son~eviot srp. Kako i site }elavi lu|e i toj naj~esto bira mesta i priliki kade ne mora da ja simnuva kapata. "Ne ozboruvaat lu|eto badijala", vika toj od kujnata. "Imalo, belki, i nekoja ciganska ì~ka vo tvoeto semejstvo. @eni, pijan~ewe, violini... ostavi go deteto na mira... so de~i{tata... da se sanka... da tr~a... da raste... " Negoviot zet ne go ferma ni dva odsto.

Allegro non molto

Trileri. Seto vreme trileri. Segue. Treba da se po~ne silno, sna`no, ne mnogu brzo, no energi~no, ostro. I duri male~kiot sviri, da se ~itaat bez pauza i orginalnite stihovi: "Aggiacciato tremar tra nevi algenti..." Potoa nastapuva soloto vo furiozno tempo na kadencite i nadolnite skali vo f - mol. "Orrido Vento". Vo sé posilna dinamika, stignuvame do omileniot lajt - motiv. Da se sviri taka kako srceto da bie vo petite. "Correr batterdo i piedi ogni momento". Ladno e, studeno, tolku ladno {to i zabite tropaat. "E pel soverchio gel batter i denti". Mana: d e s n a t a r a k a. Nedovolna snaga na gudaloto. Mali otstapuvawa od ritmot. Prednost: prstomerot dobro postaven. Sjaen sluh. Tonovite izleguvaat ~isto. Bez kolebawe.

Largo

Da se sviri bavno. Razvle~eno. Neuverlivost na vibratoto od ~etvrtiot prst, osobeno vo poniskite pozicii. Sé u{te e tolku ne`en i kr{liv. "Passar al fuoco". Toplinata na stihot ovde kako ni{to da ne pomaga. ^etvrtoto prste e seto vko~aneto i tapo. Ja zamisluvam Borisovata dlanka kako minijaturen sve{nik od smrznat kristal, {to poleka se topi vo pe{terata na violinskiot klu~. Postojano mu povtoruvam: "Pazi sine, vibratoto ti e kako sve}a na promaja".

28 Mi nema spas. Toj samo yuri vo prozorecot, sledej}i gi de~i{tata koi niz piskoti i vreskoti letaat od ridot na sankite i lizgalkite. Ovoj largo go ubiva. Voop{to, site bavni raboti gi sviri nekako nebre`no, bez volja. Veli: "Mi li~i{ na Dedo Mraz so prazno }ese!"

Allegro

(so preodno Lento) per aspera ad astra Nikako da stigneme do celta. Sé u{te ni{to ne se nayira. Se zanesuvav deka kade - kade polesno i pobrzo }e naprednuvame. Naprazno! Vistinska brkotnica od svirka i deklamirawe! Male~kiot e moèbi nadaren i so apsoluten sluh, ama kakvo fajde od toa koga e beskrajno mrzliv. Toa {to sepak se obiduvam da go otstranam i spasam e barem taa mrzlivost da ne ja prikriva so lukavstvo. Mnogu opasen spoj! Ni{to ve`bi, ni{to skali, ni{to etidi - toj bi sakal seto toa naedna{ i na brzanica. Eban sluhist. Mu nedostiga istrajnost. ûvstvuvam deka vaka nema daleku da doturka. Mangup eden. [to da pravam so nego? ]e go pogledne{ nakrivo, a toj samo se srdi, {arka i zjae kako tele vo {arena vrata! Do nastapot ostanaa u{te nekolku nedeli. Go pazam i teram, iako znam deka starite bile prokleto vo pravo koga zboruvale deka so sila ne se stignuva do ubavinata. So sila ubajna ne biduva! Xabe site prikaski za te{kite i trnlivi pati{ta do nea. Raspravaj mu ti prikaski za grdoto paj~e, za divata ruà ({ip), za a`derot izednik, za ve{terkite i samovilite, za gasenicata i peperutkata, zboruvaj si ti za {to saka{, drdori si ako nema{ druga rabota, toj nema gajle. Jok. Go boli gazot, a u{te ni kai{ot ne si go raspa{al. Koj znae {to }e izleze od nego na krajot. Dosta mi e. Koga 29 saka ne{to da napravi, go pravi kako zmej. Poinaku, ne. "[to ne ve`ba{, ebiveter eden!" mu vikam po cel den. "[to da ve`bam koga site tie silni vetri{ta od pesnata vezden mi se motaat niz glavata", veli toj. "Bratu~edot", veli, "doturkal i do francuskiot klu~, a jas u{te se a{kam so violinskiot!" "]e te tresnam jas tebe so francuskiot klu~ po glavata, mrsul eden!" - mu vika Borisoviot tatko.

Zrno raster od `oltiot portret

Raven, sredinata na pedesetite

Ima{e denovi koga Borisoviot tatko }e svrte{e i drug list. I pokraj svojata povremena maska na "notoren nam}or i mol~alivec" (kako {to ponekoga{ znae{e da go bocne negovata majka i kako {to toj samiot sebesi se potsmeva{e vo malku podobrite migovi), umee{e glavata dotamu da ja dotera, {to ne znae{e nitu koj e, nitu {to pravi so sebe. Bez ni najmalku merka i tertip, }e prekarda{e{e toj. Sto laprdarii }e mu minea niz usta, }e store{e trista ~uda, }e ispokr{e{e sé okolu sebe vo neviden kr{ i lom. A potoa, kako ni{to da ne bilo. Ba{ kako vo onaa narodnata za kravata, mlekoto i klocaweto. "Aj pust da e, pust da bi gromot {to vezden te brka i ne ti se razbiva od }upot", rede{e Borisovata majka, kr{ej}i gi svoite dolgi i suvi prsti. Vo negovite tropotlivi i nadueni pijanstva, makar kolku i da e ~udno toa, kako da postoe{e nekoj vostanoven red. Nekoj ma|epsan vodovrte`, od koj ne umee{e da ispliva. ]e zaspie{e, taka, ni mrtov ni `iv, gu{ej}i se i krkorej}i sano}, 'rkajki kako top i mrmorej}i nekakvi nejasni zborovi na

30 propadnat komedijant vo ~asot na neuspe{nata generalna proba od li~nata crknuva~ka. "^ovekot ti e samo eden star i pcojsan pes, edna gnila odlu{nata urnatina od brod, edno smrdlivo buni{te od spomeni", bi pcuel toj utredenta, koga nenadejno bi sfatil deka site zglobovi mu se na broj, racete i nozete celi, a od utrobata sé u{te klokotat vulkani. Sepak, na rabot od usnite, }e se najde{e troa mesto da ja sobere i maj~inata pro{talna nasmevka. Kako i taa da be{e nekakov sou~esnik. Toa, od seto ostanato, najmnogu go zbunuva{e Borisa. Toa go tera{e da pa|a na teme od iznenaduvawe, koga }e go vide{e kako te{ko potstanuva, potpren na kov~estite ra~i{ta, trom, kako `iv trup i mrmori luto, preku volja: "Znam. Vreme e. Eve, se digam. Stanuvam". "Pa digni se ve}e edna{", vika majka mu. "Mi se diga stojko", veli toj. I ja gleda okokoreno. Kako buv.

Primalni krikovi

Na Boris mu trgna lo{o u{te na samiot po~etok od negovata muzi~ka kariera. Toj so sudni maki diplomira{e kompozicija na FMU (najmnogu blagodarej}i na nastoj~ivosta na svojot tatko), no seto svoe vreme go minuva{e po kafeanite, kade{to ponekoga{ zarabotuva{e kako "no}en {turec", kako {to sebesi naj~esto se narekuva{e vo {ega, ili po }umezite kade{to se sobiraat site onie ebivetri, koi sebesi sekoga{ poinaku se pretstavuvaat. ("[turcite si {turuvaat, mravkite robuvaat", mu be{e omilena izreka vo toa vreme). Od celokupniot muzi~ki kapital, nemu mu ostana samo toj zlosre}en apsoluten sluh, {to kako nekoja fama go slede{e vo ìvotot, nasekade, nebare senkata na verniot pes. "Moè{ da go zaka~i{ na ma~kata na opa{kata. Moè{ so nego da ja prodolì{ mojata polovna UDB-a{ka kariera", zajadlivo }e go bocne{e ponekoga{ duri i negoviot roden tatko. A toj, ne zameruvaj}i ni{to, }e 31 prodolè{e da si ja struga svojata dolga i monotona letna etida, ba{ kako vistinski {turec. [to se odnesuva do ne{tata okolu sluhot, tuka navistina sé si be{e na svoeto cvrsto i sigurno mesto. Sekoj zvuk vo prirodata (pti~jiot poj, udarot na do`dovnata kapka od }unkot, pa duri i najbanalnoto ~kripewe na vratata, ili prozorecot) toj lesno i leèrno umee{e da go smesti na vistinskiot stepen od violinskiot klu~. No kako {to Gospod ne sozdade nitu edno sovr{eno ~ove~ko su{testvo, taka i na Boris mu podari edna tajna mana, za koja toj, na negova golema nesre}a, i kako {to toa za àl naj~esto se slu~uva, duri ni samiot ne be{e svesen. Dirigiraj}i za prv pat eden sloèn stav od svoeto Divertimento prvenec (negova diplomska rabota), toj nekolku pati, ne pritesnuvaj}i se voop{to, mo{ne grubo í se zakani na nepreciznata flejta, koja postojano mu bega{e od ritmot (nebare }e ja smandori rabotata), mu gi kine{e nervite i ~istite harmonski "grozdovi". Navistina, Borisovata muzika be{e, re~isi, atonalna, no toj seedno si go bara{e svoeto pravo na polna disciplina (od malku blaziranite, i bez somnenie, mo{ne slabo platenite muzi~ari na filharmonijata), zna~i, pravoto na svoj sopstven haos, kako za sebe, taka, i osobeno za drugite, kako {to maticata na p~elite ne mu dava pristap na nikakov natrapnik, iako e navidum sî napolno mo`no i sosema neobvrzno. Be{e von sebesi od bes. Najposle fati so ustata da mu go podsvirnuva hromatskiot premin na nesre}niot muzi~ar. I site naedna{ se poglednaa vo ~udo. [to stana sega? Toa {to go podsvirkuva{e Boris be{e daleku od ona {to be{e napi{ano vo partiturata (so klasi~na notifikacija, se razbira). Toj svirka{e za cela kvinta povisoko (!) [to zna~i toa? [to |avol bara od nego ovoj rosen zelenko? Se majtapi li toj so nas, ili od sabajle stanal na leva noga? - se pra{uvaa muzi~arite od orkestarot. 32 Boris stvarno ne be{e svesen {to se slu~uva. Istiot moment, nebare se pretvora vo nekakov ostaren i razbu{aven romanti~ar od naftalin, toj samo so o~ite i so dopirot na prstite povti da ja dofati vozdu{estata ptica na zvukot, taa perdu{esta i hartiena senka, dale~en i nestvaren, kako da se raboti za gulab na granka, kako ma|epsnik - iluzionist komu trikot so {e{irot nikako ne mu uspeva. "Za toj vid fikcija, za taa prevrtena muzi~ka gramatika, nikoj od nas ne e pismen", se javi prvata violina od orkestarot. Kako e vozmo`no, se pra{uvaa muzi~arite, Boris, mom~eto koe tolku gromoglasno i pompezno im go najavija kako kompozitor so apsoluten sluh, so osvedo~ena insula vo mozokot, sega tolku bezo~no i bezobrazno da se majtapi so niv, da im podmetnuva nekakvi svrteni kvintni kola i zgora na seto toa da se preprava vo palav naivko. Komu toj mu pottura kukavi~ki jajca? Pa toa se sî maheri, bre. Otrpnaa tie na kakvi - ti - ne kreteni i otpadnici vo svojot beden muzikantski vek. Nikoj od niv ne e pes od denes. I da ne go povtoruva{e duri tri pati incidentot so flejtistot, moèbi sî }e si dojde{e na mesto. ]e sfatea vedna{ deka se raboti za {ega, za zabava, deka mom~eto se pravi malku va`no, ili ednostavno pravi podigravka (od skromnost) so samiot sebesi, obiduvaj}i se da ufrli nekoj nov fazon namesto izgubeniot nasmev na melodijata so grozomorno lice na toj atonalen dinosaurus od kompozicija (i pokraj tolku olesnitelniot i nadeèn naslov (divertimento!)7 No, ne. Jok, brate. Rabotata stanuva seriozna. Vidi go ti |avolot! I toga{ lesno se ispokaraa i iznavredija, kako {to toa ve}e odi kaj umetnicite. Nekoi od orkestarot duri odbija da svirat. Se stori edna op{ta vreva. Site {umno reagiraa vo eden glas:

7 divertimento - zabava, da se zabavuva{ 33 "Toj e iluzionist! Toj leta vo oblacite! Krevame race od sî. Ne davame kojgode da se majtapi so nas. Najprvin pile{tarecot neka se izvini fino i kulturno na site, pa potoa moèbi }e prodolìme so svirkata. Zapnaa rabotite. Se rasprsna sî vo Borisoviot debut tolku iznenadno i neo~ekuvano, {to na site, pa duri i na najskepti~nite profesori, koi odvaj li veruvaa vo Borisoviot talent, toj incident im izgleda{e neverojaten. Sî se slu~i za mig. Kako grom od vedro nebo. Otide sî po |avolite. Kako meur od sapunica. Kako da se obiduva{e da poleta na nekoj nestvaren tetoviran balon od koj iste~uva pesok i frla prav vo o~ite na qubopitnite slu{ateli. Sî be{e bez vrska i otka~eno. Do nemajkade. Zbrkata be{e celosna. Nesre}niot flejtist navistina nekolku pati seriozno ja opleska rabotata so svojata nepreciznost, no ona {to mu go svirka{e Boris, toa ne moè{e so ni{to da se sporedi. Duri i toa gi navredi. Toa {to im svirka{e. "Pa ne e, belki, filharmonijata stado bivoli, majkata, pa tuka nekoj da se izìvuva i da nî napojuva kaj prvata selska bara!" Opasno zaglavi Boris. Bilo kako bilo, ostana da zjapa toa golemo ~udewe pome|u niv, kako nepromostiv jaz pome|u tonikata i dominantata, kako krunski svedok za nesovr{enosta na ~ovekovata priroda.

Od toj den, na Boris sî mu se svrte i smati vo glavata. Vo po~etokot duri po malku pla{livo, no podocna sî pove}e i pove}e, sî po~esto i po~esto, toj stoe{e pred taa tainstvena muzi~ka sfinga, postavuvaj}i si na sebe bezbroj pra{awa za svojata nepogre{ivost i proveruvaj}i gi svoite zvuci i noti so godini. Crvot na somnenieto po~na da go nagrizuva. I taka, najposle, trgna vo potraga po tonalitetot na svojot primalen krik, kako prv ~ekor kon svoeto izbavuvawe. 34

Zrno raster od `oltiot portret

Raven, kon krajot na ~etiriesettite

Ima eden portret na Borisoviot tatko vo semejniot album, napraven nekade vo po~etokot na vojnata, na nekoj otvoren pat, na nekoj izlokan krstopat, srede kal i selski otpat, na nekoe volkoebie. Dali e toa Bugarija? Ili Makedonija? Ili moèbi Srbija? - se pra{uva{e ~esto Boris. Treto ne doa|a predvid. Toa e sigurno. Osven Rusija. Oti kal na ovaa planeta ima vo izobilie samo na Balkanot. I vo Rusija. No Borisoviot tatko vo Rusija nikoga{ ne bil. Toa mu be{e mo{ne dobro poznato na Boris. Na zadgrbjeto od taa poòltena fotografija sî u{te se poznavaa bukvite napi{ani so modar moliv "Izlezi od mojot ìvot g - |o allegro ma non troppo!" Kojznae po koj povod. I so ~ija raka. Mnogu podocna, Boris od nekoj svoj prijatel }e slu{ne i vakva anegdota: Doa|a kaj negoviot tatko nekoj glifur i balaban od UDBA so tradicionalna kitka vo narodot poznata kako "zdrav~e - ven~e" i tri jabolka. Vleguva neve{to i poleka vo bolni~kata soba i taman zaustuva da potpra{a za zdravjeto, ovoj vedna{ mu otperda{uva: "Bidej}i znam deka ne si lekar, pomini vedna{ na glavnoto! Na {to ima da zablagodaram za posetata? Da ne te isprati nekoj grobar vo svatovi?" Na Borisoviot tatko, belki, pret~uvstvuvaj}i ja skore{nata smrt, najposle mu se prisakalo da bira dru{tvo vo poslednite migovi od ìvotot. Svoeto zaminuvawe na Goli Otok, se zboruva{e, toj mu go dolèl na toj glifur, na toj balaban. Makar kakov i da e ~ovekot - í zboruva{e ponekoga{ Boris na Lidija - da re~eme onakov, bu{lest i vlaknest, golem i mo}en i {to znam jas u{te kakov Gospod go dal- od srebo il zlato, od krv 35 i meso, ili duri i od blato, siten, pakosen i zol ta duri i so golo oko da ne moè da se vidi, TOJ KAKO TAKOV VOOP[TO NE ME ZANIMA. Toa {to mene me zanima i {to jas sakam da go dolovam kaj nego, toa e ona sitno zrno raster od òltiot portret na tatko mi, ili samo damka krv, koja so ni{to ne moè da se izbri{i. Toj siten i odvaj vidliv zrak {to pod ostar agol se prekr{uva vo ~ovekot. Eden mig: blenda, ekspozicija - ~krap! I gotovo! Vo edna pismena zada~a od toa vreme, Boris kako slobodna tema go izbra svojot anatemisan tatko, pi{uvaj}i za nego kako za RUSKI DON KIHOT. "Tatko mi si vreàl sebesi vo glavata deka e Rusin, no jas ne sum i ne sakam da bidam negov San~o Pansa", pi{uva{e otprilika na po~etokot. I ostana ìv, se razbira. Podocna, vo vremeto na pubertetot, Borisoviot tatko ~estopati mo{ne ostro go kore{e svojot sin, koga ovoj }e se drzne{e da iskaè ne{to glasno vo vrska so voda~ot (nekoj ne ba{ laskav i povolen zbor): "Pssssst! Mol~i, magare edno! I yidovite imaat u{i!" {epka{e voznemireno negoviot tatko. Vo nekoja druga prilika, toj sneveseleno i umoreno }e si pu{te{e na volja pred svojot palav sin: "Podrùvam, sine, sî {to tvori, raboti i misli, no, za àl, kaj nas se bara samo ona {to e tapo, glupo i na linijata. (Partijata, se razbira)". Toa be{e, vsu{nost, generacija polna so strav, so traumi i nezadovolstva. Polna so zort i poòlteni, volneni ga}i. Ma~ena, izgubena, zbutkana vo gluv~ova dupka. Vo podocne`nite godini na ìvotot, koga ve}e be{e stanal klisar, prodava~ na sve}i vo crkvata na Mihail pop An|elov, Borisoviot tatko, iako bez radost, i samiot go priznava{e toa. Zbien vo agolot kako crkven glu{ec. Se razbira, ima{e mnogumina koi nastradaa vo tie matni vremiwa, no sekoj na svoj na~in. 36 Glavno, site poradi svojata sopstvena glava, ako voop{to ja imale. A Borisoviot tatko poradi svojata pregolema pamet. Oti toj be{e i glavest i oklest, navistina. Za dvajca. Nekoi bea ova, nekoi bea ona. Na krajot sepak site zaglavija. Postojat mnogumina koi pove}e bi sakale da se Angli~ani, otkolku ona {to se i za taa cel pravat sî {to pove}e da nalikuvaat na svojot idealen prototip na Angli~anecot, la`no, bez sram i uporno prepravaj}i se vo Angli~anec. Toa naj~esto, neli, kaj nas moèa da bidat snobovite i od takvi snobovski peripetii ne be{e li{ena nitu palankata i takanare~enata provincija, bezdrugo. (Vo nea, se ~ini, duri i za ~ekor pove}e bea izrazeni tie ne{ta, za vlakno podolgo, popreterano, poizvitopereno). Potem, da se prisetime. Zar ne postoela vo visokoto rusko (boljarsko) op{testvo kon krajot na osumnaesettiot i vo tekot na devetnaesettiot vek onaa francuska mimikrija, ona ludilo frankofilsko podobro re~eno, so koe bila zafatena celata ruska aristokratija? Toa toga{, jasno, bilo najizrazeno vo prestolninata, vo Petersburg, no i vo Moskva, pa i vo celata ruska provincija. Zo{to Slovenite ve~no nekogo podrùvale? Prirodno, postojat celi tolpi lu|e koi pove}e bi sakale da pretstavuvaat sî drugo osven samite sebesi, koi ednostavno pove}e sakaat da izigruvaat ludaci otkolku ona {to se - obi~ni, normalni, sekojdnevni i prostosmrtni ~ove~ki su{testva. Ne e, zna~i, mal brojot na onie na koi im e tesno i pretesno vo nivnite sopstveni koì. No ona vo {to se preprava{e Borisoviot tatko, toa be{e za prikaz. Toa navistina be{e otade umot. Toa gi preminuva{e site normalni ~ove~ki o~ekuvawa. TOJ SE PREPRAVA[E VO RUSIN i prave{e sî za da gi uveri lu|eto deka toj, zapravo, po poteklo e Rusin. Vo toa svoe nastojuvawe, toj ne se stesnuva{e da prifati sekakva spogodba so |avolot (ako treba }e zeme i belogardejski pedigre), {to vo onie opasni IB-eovski vremiwa 37 moè{e za nego da ima nesogledivi posledici i {to najposle moè{e da go ~ini sloboda, pa i ìvot. Ja predizvikuva{e sudbinata, a nejzinoto prevrtlivo i nesre}no trkalo moè{e sekoj mig da mu se skr{i vrz glavata. No so nekoj ~uden i neverojaten splet na voljata i upornosta, Borisoviot tatko ni{to ne moè{e da go zbuni. Koga toj ne{to }e naume{e, tuka ve}e nema{e pomo{. Nema{e takov Gospod, koj moè{e da go natera da se povle~e i da se otkaè od svoite celi i nameri. Toj so ista upornost, ako ne i so pogolema èstina, prodolì da si tera po svoeto. Ne se otkaà od svojata ruska fikcija, od svojata donkihotska i manijakalna ideja za la`no pretstavuvawe, iako toa be{e kaznivo duri i po zakonite i zakonikot na ovaa zemja, najdolgiot, no i najnepo~ituvaniot vo svetot. Kojznae zo{to go prave{e toa. [to moè{e vo dlabo~inata na du{ata na eden korav i cvrst Makedonec tolku da se prekr{i pa da go turne na toj sporeden kolosek na bilingvalen i nacionalen otpadnik? [to moè{e tolku da zagospodari so negovata volja za da go zbie vo gluv~ovata dupka na izolacijata i samoizolacijata i da se otkaè od ona {to e? (Nekoi Makedonci navistina lesno i ednostavno se otkaùvaat od ona {to se. Da go zememe primerot koga imate Srbin ili Hrvat vo negovoto dru{tvo, makar opkruèn i so desetina Makedonci, toj }e ti zboruva isklu~ivo srpski i hrvatski i samo srpski i hrvatski, pa makar i nedovolno ~isto i dobro. Makedonecot od site drugi e najmalku samoqubiv i isklu~iv. Vpro~em, istoto toa toj }e go pravi i so bugarskiot i so turskiot, ako treba). Toj balkanski sindrom, toj prevez na edinstvenoto i vistinskoto minato na eden vo su{tina ropski mentalitet ("Vednata glava sabja ne ja se~e!"), toj podani~ki i inferioren recidiv na pripadnikot od maliot narod, na Boris i toga{, a i sega, mu izgleda{e daleku od zdraviot um i razum i toj dlaboko vo sebe go mraze{e i odbiva{e

38 toj tatkovski gnil defetizam i kameleonsko prepravawe vo Nekoj Drug. Makedonecot zapravo poradi golemiot pritisok i dolgotrajnoto ropstvo niz vekovite uspea da opstane o n a { t o e, no na Borisoviot tatko, verojatno podzasileno so ideolo{kata ì~ka vo nego, toa mu be{e seedno i ~uvstvuvaj}i nekoja nesovladliva èlba, nekoj panslavisti~ki vosklik vo sebe, nekoj iskonski i atavisti~ki zatkarpatsko - egzodusko - slavjanski eho na svojata du{a, re{i da bide toa i edinstveno toa - Rusin. Zna~i, Borisoviot tatko se prepravi vo Rusin. No, spored dlabokoto uveruvawe na mnogumina negovi toga{ni prijateli i poznajnici, vo toa moèbi ima{e mnogu pove}e bol{evi~ko zaneseni{tvo, idealizam i pripadnost kon "levoto krilo na istorijata", {to bi se reklo, kon prvata zemja na socijalisti~kata revolucija, otkolku kon samata matu{ka Rusija, ili {to i da e drugo. Treba da se ima vo vid deka so toa Borisoviot tatko mo{ne mnogu gi zapostavi svoite sekojdnevni obvrski kon semejstvoto i deka vo toa otporot na Borisovata majka be{e mo{ne odlu~en i jak. Taa, siroma{kata, se obiduva{e da go spu{ti na zemjata i seto toa vo se}avawata na Boris e eden neviden urnebes, nezaboraven kr{ i lom - dodeka taa strada, se zgrozuva i ma~i okolu nego, kolnej}i go {to neprestano go zapostavuva semejstvoto, toj se buni kako Grk vo aps i gi redi site bogovi i svetci, begaj}i vo nekoi svoi mra~ni raspoloènija i povikuvaj}i se na svoite komunisti~ki kumiri. Jasna rabota: transformacijata na Boriso- viot tatko vo Rusin nastapuva sekoga{ i po pravilo koga toj e "pod gas", koga e pijan. Inaku, vo normalni uslovi toj e sosema poinakov ~ovek. Mrk. Mol~aliv. Nam}or. Velime "vo normalni uslovi", no zapravo, {to toa, vsu{nost, zna~i? Ta Boriso- viot tatko sî do svojata pedeseta godina od ìvotot skoro sekoja ve~er uspeva{e da ja postigne svojata vinska ekstaza. Znakot deka "kapkata na vistinata" so nego zagospodarila be{e pijaniot poj na prvite taktovi od "Internacionalata".

39 Vo potraga po taa povisoka, nekakva potainstvena smisla na svoeto pijano rusofilstvo, be{e mo`na i onaa te{ka, varvarska i besarapska opojnost vo `estokite letni no}i ili viornata svilenkasta omajnost na nekoe proyirno proletno popladne. Naesen, pa duri i zime, pijanstvata na Borisoviot tatko nalikuvaa na orkanski naleti na eden nesovladliv temperament, na eden dlaboko violenten i zapurni~av ~ovek, koga negovite vlaknesti gradi ocrtuvaa alergi~na polumese~ina okolu srceto, a toj izleguva{e na do`dot, gol, ili duri i bos po snegot, da go gasi, da go bara svoeto nedosti`no smiruvawe, svoeto zasekoga{ izgubeno spokojstvo i trpenie. Toga{ }e pee{e so svojot dlabok bas do iznemo{tenost:

VstavaŸ, proklÔtÝem zakleŸmënnìŸ, VesÝ mir golodn∫h i rabov Kipit na{ razum vozmuÈënnìŸ I v smertnìŸ boŸ vesti gotov

malku }e go promrmore{e i smandore{e sredi{niot del i na krajot re{itelno }e go dolove{e finaleto

Eto estÝ na{ posledn∫Ÿ i re{itel√n∫Ÿ boŸ S Internacionalom VosprÔnet rod lÓdskoŸ

i dolgo potoa }e stoe{e vo stav mirno, kako da salutira na nekoj imaginaren Leninov mavzolej, ba{ kako vistinski Avrorin matroz, na mrtva straà, na Crveniot plo{tad. Ottoga{ site poznajnici i prijateli Borisoviot tako go zavikaa Ruski, ime koe cel ìvot }e mu zadava tolku griì, maki i nevolji. Sega, koga go gledame Borisoviot tatko od edna vakva, bi se reklo, relativno golema istoriska perspektiva, dale~ina i distanca, sé pove}e sfa}ame deka negovoto podrùvawe na Rusin, vsu{nost, e edna trajna bol{evi~ko - leninisti~ka opredelba (urnek koj be{e vo moda i izgleda{e 40 kako od Boga daden, op{testveno - politi~ki model za site vremiwa), a eve ve}e kon krajot na ovoj vek taka dramati~no is~eznuva od scenata! Mislam, se razbira, na onoj tip na komesarot vo koèn kaput i ~izmi, opa{an so pi{tol. Nema somnenie deka odnesuvaweto na Borisoviot tatko stoi vo golema sprotivnost so mo{ne ra{irenata pojava na rusofobijata vo svetot, koja sé do pojavata na nivniot ~ovek so beleg na ~eloto, nebare go isprati samoto Providenie, be{e mo{ne ostro izrazena vo svetot (i ne samo na zapadot!), (i ne samo na istokot!), (i ne samo kaj nas). Za volja na vistinata, ima i poinakvi mislewa. No na{ata prikazna se slu~uva nekade pred i po IB. Zna~i, Borisoviot tatko e ~ovek koj ne ode{e po lesnata linija na kratkiot otpor. Toj dlaboko vo sebe go mraze{e ~uvstvoto za kolektivnata pripadnost (iako ne be{e svesen deka toa e vo najdlaboka sprotivnost so idejata vo koja tolku cvrsto veruva{e), ~uvstvoto na stadoto; toj, vsu{nost, be{e crna ovca i ne sklopuva{e lesno sojuz so kompaktniot, sespasitelen i bezbeden majoritet (a majoritetot e samo drugo ime za bol{evizmot, zar ne?). Ova, sekako, vaì samo za ne{tata od negovata duhovna pripadnost. Inaku, vo svojot javen ìvot toj dolgo se preprava{e vo kameleon. Barem dodeka moè{e da izdrì. Poradi toa i piel, belki. @ivee{e, zna~i, seni{en ìvot so svojot prizrak homo duplex kako i tolkumina drugi vo tie matni vremiwa. @ivot pod visok napon na rabot od "predavstvoto". @ivot so edno neizle~ivo rusofilstvo vo sebe, ìvot so fiks - ideja, kako svoe sopstveno alter ego. [to mu donese toa na Borisoviot tatko? [to toa dobrovolno pribegnuvawe vo sekojdnevna laga, vo maska, vreà na negovoto lice? [to drugo osven gr~. Gr~ od bolka. Strav i apatija. Ni{to drugo. Borisoviot tatko be{e ~ovek kogo moèvte samo da go sakate, ili da go mrazite. Treto, vo 41 negoviot slu~aj nema{e i ne moè{e da ima. Be{e eden od onie, koi najmalku od sé umeat da predizvikaat ramnodu{nost, ili barem milosrdie. A skoro nikoga{ ne{to {to spa|a vo redot na beskrvnite i bezli~ni simptomi ~ove~ki.

Usmev na melodijata od letoto i grimasa na zimata

Ima ne{to mo{ne sli~no, ima nekoja golema i nepreodliva sli~nost i podudarnost pome|u onoj prevean izmamnik ve{tak i skrotitel na zmii, od edna, i virtuozot na violinata, od druga strana, zboruva{e Borisoviot tatko. Toa, vsu{nost, }e prodolè{e toj, fiksiraj}i go so onie vodenikavi zeleni o~i i od koi kako sé u{te da lebdi ~udniot odblesok na ve~nata i neverojatna koba, e edno od najgolemite otkritija i umeewa na ~ovekovata mo}. Umeeweto so predmetite i vlasta nad ìvite su{testva. Rabota dostojna za voshit duri i za najgolemite mizantropi. Na svoj na~in, toa e ma|epsni{tvo. Abrakadabra. Hokus - pokus - preparandus. Virtu- ozitetot e ume{nost nad site umetnosti. Vsu{nost, nekoj povisok stepen i smisla na zanaetot. Ima moèbi duri i nekoja prednost kaj skrotitelot na zmiite, bidej}i toj ima rabota so ìvi su{testva, dodeka virtuozot na violinata skrotuva edno, makar kolku i da e ubavo toa, vo su{tina, sepak ve}e skroteno telo - drvo. Negovata golemina bi bila vo toa {to od edna ve}e nesomneno utvrdena smrt, go isku{uva zdivot na ìvotot. Taka zboruva{e Borisoviot tatko.

Zbor e, zna~i, za ~istata Iluzija. Za Iluzijata, tolku ve{to i neraskinlivo svitkana okolu laokoonskoto steblo na ìvotot i faktite. I imaj}i go predvid to~no toj fakt, deka za stanuvawe solist vo muzikata, zapravo, e neop- hodno ona dolgo, ma~no i uporno ve`bawe, pove}e~asovno dnevno otkaùvawe od sé i 42 nastoj~ivost okolu etidite, skalite i siot toj zdodeven i monoton dril, Boris mo{ne rano i definitivno sfati deka od negoviot "virtuozitet" nema da bide ni{to, odnosno, deka od nekoj iden i so sigurnost proektiran virtuozitet na ve}e proglaseniot vunderkind, nema, za àl, da izleze ni{to. Vo nekoi podocne`ni migovi na ìvotot, toj od ~ist inaet, ili qubopitnost, povtorno }e ñ se vrati na violinata i po godina - dve uporno ve`bawe na dosta kompliciranata literatura (Bruks, âjkovski, Sarasate, Krajsler, Paganini, Dvoràk, Ravel, Sen - Sans, Vivaldi, Tartini, Albinoni, i pred site, prirodno, Bah i Mocart) so v~udoviduvawe }e ustanovi deka so golema volja i upornost sepak se stignuva do kakva - takva cel. Toa povtorno svirewe, toa nesekojdnevno i po malku sentimentalno patuvawe niz site znajni i neznajni muzi~ki predeli i ve}e po malku podzaboravenite prostori na eden (navidum) male~ok instrument (vpro~em, kupen mo{ne evtino od nasledstvoto na nekoj belogardeec, {to na Borisa mu dava{e za pravo da izmisluva lesni izgovori deka povtorno i nenadejno se fatil za kralicata na site instrumenti) nego go doveduva{e do voshit. Ne moè{e, imeno, vo prviot mig da poveruva deka toj, ~ovekot koj so godini pred toa ne ja ni doprel violinata, sega, za samo nekolku meseci uporno pove}e~asovno ve`bawe na den, uspea da ovladee so site tie kadenci, legata, stakata, trileri, flaòleti, picikata i site ostanati violinski |avol{tini. Sepak, toa be{e samo standardno svirewe. Nekoe [erlok Holmovsko, amatersko iìvuvawe. Na primer, tretiot stav od Mendelsonoviot koncert, toj samo so golemi napregawa i so mnogu gre{ki (so ~esti izleguvawa od ritam), uspeva{e da go privede kon krajot. Taka be{e, pomalku ili pove}e, so site malku pote{ki dela. Zna~i, ona {to go pi{uva vo site muzi~ki pedagogii za sekojd- nevnoto ve`bawe i izveduva~kiot kontinuitet, sepak stoi. Navistina. Negovoto svirewe na violinata, zna~i, be{e ne{to kako zamena za poplad- nevnata siesta, to est, "civkawe, namesto 'rkawe", 43 kako {to i samiot si se potsmeva{e na svoja smetka. Taka, na krajot, sepak, izleze deka Boris ja gubi svojata tivka izveduva~ka vojna, no go pobeduva, za sre}a, svoeto tivko stradawe po violinata. Vo ova docne`no vra}awe na violinata kako da ima ne{to i od ona nasledeno (od tatka si) vra}awe (na mestoto na zlo~inot, Edipoviot kompleks, praroditelskiot grev), koga i samiot Borisov tatko vo mo{ne poodminatata esen od ìvotot znae{e i umee{e da go svie ne`niot vrat na violinata na svoeto rame, so onoj pateti~en manir vo stavaweto ~e{el na kobili~kata (sosema svoevidna varijanta na konsurdino svirewe), kako voved i podgotovka vo "Ciganskite napevi" od Pablo Sarasate. Ova vtoro, kratko i sre}no vreme od svireweto na Boris, be{e, po nekoe ~udo, belki i poradi negovata ve}e nesomnena zrelost i maèstvenost, daleku podobro, podlaboko, potemelno, posodràjno, pa moèbi duri i poubavo, otkolku ona od pred mnogu godini, koga u{te kako dete, mom~e na pragot od pubertetot i mladosta, go svire{e zavr{niot koncert "êtiri godi{ni vremiwa" od Vivaldi. Negovoto vra}awe na Lidija moèbi samo ja zabrza vo nego taa odluka, a moèbi se rabote{e i za ~ista koincidencija. Kako i da e, toa svoevidno rivalstvo so tatko mu, toa nivno neverojatno i skri{no natprevaruvawe vo svireweto na violina, kako da gi crpi svoite po~etni motivi u{te od onie damne{ni Staxuni na Vivaldi, {to zasekoga{ gi spoi i najposle razdeli na skalata na vremenskata predopredelenost. Kako usmev na melodijata od letoto i grimasa na zimata. No toa premetkawe so osrednosta na Borisa - nervikot i perfekcionistot, o~ebijno, ne mu odgovara{e. I toj, najposle, definitivno i za site vremiwa, ja napu{ti arenata na "virtuozite".

44 Kako da dojde od nekoj porane{en `ivot

Ve}e dolgo vo mercedesot nikoj ni zbor da prozbori. Sedat, mol~at, zamisleni i zagledani vo dale~inite, zbieni vo svoite sedi{ta, eden pokraj drug, zjapaj}i vo tie òlti pretpladnevni flori na Povardarieto, a koga najposle Lidija mahinalno }e go pritisne kop~eto, }e se ra{irat zvucite na Air (Arijata, vtoriot, baven stav od 3 - ta svita vo D- dur BWV - 1068) od Johan Sebastijan Bah i toa za mig }e gi trgne, }e im gi spoi pogledite i racete i toj lesen bran na guda~ite, }e bide lozungot {to doa|a od nekoj porane{en ìvot, no toj znae deka ve}e nikoga{ i ni{to ne moè da bide isto kako {to bilo porano, pa duri i toj besmrten adagio, koj i dvajcata tolku mnogu go sakaa. Najposle Lidija se obide da go vovle~e vo razgovor. Ne ode{e lesno so Boris. Toga{ po~na da mu ja ~ita prikaskata za genijot. "Se zboruva", po~na taa, "deka nekoga{ odamna J. S. Bah go zaboravile negovite sovreme- nici i deka pak go otkrile podocne`nite generacii, bukvalno, vo nekoja mesarnica. ("Vpro~em, toa mo{ne mnogu nalikuva na onaa prikazna za Wutn i na negovoto otkritie na zakonite za zemjinata teà, neli, go znae{ ve}e ona za golemata ~ovekova nu`da na zemjata, jabolkoto {to pa|a od grankata i sli~no na toa. Zar ne?"). Boris voop{to ne reagira{e. Potoa taa prodolì kako ni{to da ne bilo i kako da e sé vo red. "I se zboruva u{te deka rabotata okolu Bah e privedena kon sre}niot kraj blagodarej}i, navodno, na zave{tanieto na golemiot Feliks Bartoldi, avtorot na "Pesnite bez zborovi". Toa e otprilika slikata vo koja treba da se zamisli transformacijata (no ne po pat na reinkarnacija!) na Bahovite inicijali vo nekoja ìva i piftiesta masa od mini - vselenata, koja

45 ve{tiot kasap ja zavitkuva vo notna hartija, kupena eden den pred toa, za badijala. 8 I treba da se zamisli i samiot Feliks Bartoldi Mendelson vo ~asot dodeka go is~ituva seto toa, seto toa soyvezdie od noti, vo toa opkruùvawe so meso, krv i koski, yurej}i so v~udoviduvawe vo nekoja od tie hartieni harmonski vratolomii, od tie vrtoglavi partituri, SO OKOTO NA FATALNATA I KOBNA NEVERBA, dodeka Bah yirka otstrana, kako nekoe tainstveno i ve~no boèstvo na blagosta i ironijata, sme{kaj}i se gore sprema nego, kon ~ovekot, su{testvoto ma~eno od SOMNE@I i porabeno so NEBO". "Kako ti izgleda prikaskata?" - pra{uva taa. Toj samo vrti odre~no so glavata. "Da ti go pro~itam i post - skriptumot?" "Ne". "Sepak, slu{ni: "Opisot na smrtta na nikoj od ìvite da ne se dostavuva. Mrtvite se samo nemi svedoci. Gi vikaat u{te i svetci". Toj mol~i. Taa mol~i. Nikoj ve}e ni{to ne zboruva. Duri i pomalku otkolku porano.

Crna ovca

Vo Borisoviot duh sklonosta kon manguplakot be{e kako vrodena. Poteknuva{e u{te od vremiwata na lektirata (vlijanieto na manguplakot od filmot i knigite! ili u{te podobro - vlijanieto na stopare~kata literatura i filmot vrz adolescentite), u{te od Gavro{, pariskiot gamen, pa do denot dene{en, toj ja nose{e vo srceto taa silna naklonost i simpatija kon mangupot, no mangupot vistinski ~esen, ne orjatinot, ami lukaviot, ve{tiot, privle~niot, {armantniot, non{alantniot, so eden zbor, vistinskiot.

8 Se raboti, bezdrugo, za avtografot na "Pasija po Mateja" 46 Toj go saka{e toj manguplak, go odobruva{e, a moèbi vo izvesna smisla, ponekoga{ i samiot go praktikuva{e (skri{um i instinktivno, se razbira). Ima bezbroj ìvotni okolnosti i primeri vo koi toj se odnesuva{e taka i be{e, vsu{nost, toa - mangup. Mangupot e nekoj i ne{to {to gi privlekuva lu|eto - zboruva{e toj, u{te pred da ja vpie vo sebe famata za negativniot junak - ponekoga{ deluva duri i fascinantno, osobeno vo onoj isklu~itelen velegradski, uli~en, plo~nik - manir. Paunsko ~alamewe po ulicite, specijalno oblekuvawe i govor vo {atro - stil (sleng).9 No ...... Koga mangupot }e ja pomine taa donekade bezbedna granica i bezopasna sostojba, koga }e stane silexija, orjat, neranimajko, tepa~ i fukara, toga{ toa ve}e ne e toa. Toa e ne{to drugo. Toa se potemni strani. Kriminal i bezzakonie. Oti mangupot go sakame vistinski dodeka e pokraj nas, dodeka e "laf", dodeka svojata ve{tina ja pravi na na{i o~i i ni{to ne krie od nas. Ona {to }e go napravi pod "tezgeto", "pod ìtoto", zna~i, onaa svoja posebna ume{nost, onoj kratok i molskavi~en zdiv na negovata ve{tina ("dodeka si rekol bri~") vo meseweto i spalandosuvaweto i vo {to i da e drugo {to se pravi nabrzina - toa ne se smeta. Mu prostuvame. So obete race. Toa vo izvesna smisla, duri i se podrazbira. Popravo, ona {to go pravi mangup. Toa ne se negovi slabosti, tuku ba{ naprotiv. Ona skalilo nad nas obi~nite vle~kovci zemjani - nasproti niv, vonzemjanite. Zna~i, toa se tie {arerni perduvi na taa retka ptica. I, velam, nie nemu toa mu go prostuvame, a ponekoga{ i istaknuvame. No sé e ubavo i dobro dodeka e so nas i pokraj nas, dodeka e in flagranti, dodeka e sé pod kontrola, dodeka sme i nie, obi~nite smrtnici UÊSNICI

9 Doma{na verzija na macho - man. Balkanec. 47 VO IGRATA, ili barem mislime i veruvame deka sme toa. Onoj moment koga }e né isfrlat od igrata, koga }e né {utnat, toga{ za nas manguplakot po~nuva da stanuva ona {to e beda: orjatstvo i sé najlo{o {to moè da se zamisli i {to odi so toa. Toga{ site nie prilegame na izneverena èna, koja }e ni prosti duri i ako í go otkorneme srceto, no neverstvoto - ne daj boè! Neverstvoto (ona grubo, providno i otkrieno) e onaa ni{ka {to né odvojuva od mangupite i orjatite so site nijansi na skalata od vaè~kite principi.

Zabaveni vodopadi na se}avaweto

I dodeka sé u{te vo avtomobilot se volnuvaa zvucite na Air, uspivaj}i go toa dolgo i nemu{to matnilo me|u niv, Boris go fa}a{e onoj sre}en nedelen mig, onoj prazni~en ritual vo nedelata, vo maj ~etirieset i osmata, koga vo centarot na Raven tre{te{e bleh - orkestarot, se viorea znamiwata, grmea govornicite od tribinite (od koi eden be{e i negoviot dotoga{ semo}en tatko), minuvaa sve~enite povorki so transparenti, uniformi i cve}e, koi potoa se srutija kon parkot, gradskiot stadion i rekata i kade site niz nekoe lesno proletno bunilo }e ja do~ekaat i ve~ernata iluminacija nad gradot (topovi so raznobojni raketi }e se nadvijat niz tatonliv ekot od Crn Vrv), a toga{ reki od u~enici, gimnazijalci, vojnici, rabotnici, brigadiri i milicioneri vo stroj }e gi obikoluvaat ulicite i sokacite na Raven so zapaleni karbitni lambi, najavuvaj}i go po~etokot na fakelijadata i onoj ve}e od pamtivek znaen ravenski karneval. Toga{ odnekade brbna vo negovite misli i ubavata Cina, majka mu na negoviot najdobar drugar od detstvoto, vdovicata na nekoj predvoen bogata{, sopstvenik na site monopoli na tutun na jugot od zemjata, bledolika i okata èna, so dolgi tenki trepki i ne`ni race, so koi vezden kine{e i 48 prodava{e bileti vo edinstvenoto kino vo Raven. Vo samiot centar na gradot. I sega, posle tolku godini, Boris so v~udoviduvawe sfati deka taa Cina vsu{nost be{e edno nesekojdnevno i neobi~no lice vo taa siva i monotona palane~ka ednoli~nost, toa bledoliko lice zabradeno so {amija i vo ve~na crnina, taa èna so re~isi porcelanski lik, so mirni race, zborovi i gestovi, majka mu na negoviot najdobar {kolski drugar, toa se}avawe na nemirnite i pla{livi o~i na ènata koja mu se nasmevnuva{e toplo i so golema blagonaklonost na majka vo toa zatanteno seli{te pred tolku godini, vo momentot dodeka ma~ka felka p~enkaren leb so mast i ja soli so aleva piperka (bukovec), ili kine bileti vo toa prepotopsko kino vo Raven, taa tolku mirna i tainstvena èna, taa Cina, sli~na na onaa italijanska yvezda vo {orc od "Gor~ilaviot oriz". Cina ubavicata. I toa postojano obletuvawe okolu {alterot na kinoto na negoviot prikazen tatko i Janaki Udba{ot... Seto toa, za mig, go vrati vo vremeto koga go dobi svoj prv kostum od tvid, na dolgite omajni kapewa vo rekata i prvoto (vistinsko!) davewe vo novoizgradeniot bazen vo centarot na parkot, na ~itaweto na Defo, Skot, Sjenkievi~, na filmovite na De Sika, Roselini, na golemite Francuzi i Amerikanci, na zanesnite berbi na gabi po okolnite dolini, endeci, grmu{ki i koreni, na kolibite od detstvoto osvetleni so lusteri - lambi od tikvi, na biv{ite Cinini imoti, pretvoreni vo rabotni zadrugi i Avgievi {tali na komunizmot, na trgnuvaweto kon dale~noto lozje na dedo mu (hamburg sorta na {palir, odrina) i na site bescelni skitawa okolu ravenskite divi predeli pokraj rekata. Tie trepetni letni no}i od negovoto detstvo vo Raven ne be{e mo`no da se odvojat od se}avawata na taa èna so tolku milozvu~no i yvonlivo ime, od koe kako da se odbivaa zvuci na cimbalo dodeka orkestarot na ungarskite Cigani gi svire{e polno}nite romansi vo ravenskiot park, kako udari 49 so laì~ka po stakleni ~a{i ili ~ajnik od kineski porcelan, bakaren ibrik, |ezve od cink, kako zvukot na kugli~kata od dale~nite kazina (vlijanie na filmot i stopare~kata literatura na prevrtenite Borisovi misli), kako eho od starinski saat i muzi~ka kutija, kako akord od mehani~ko pijano, kako odek od limen baraban, kako kinewe staniol vo nekoe gluvo doba na no}ta, kako vrtewe na nepodma~kana zavrtka okolu marcipanot i licitarskoto srce vo izlogot na najgolemata slatkarnica vo Raven, kako udar od do`dovni kapki od }unkot niz tie tatonlivi vrneì i fu~ewa na vetri{tata nad Raven vo nekoj neviden kijamet - luwa. Toa neprekinato mavtawe na negoviot tatko okolu site tie sletovski grupi mladinci i mladinki, okolu site tie u~iteli po gimnastika i siot toj ostatok od biv{iot sokolski dril vo nego, toa postojano postrojuvawe i povtoruvawe, toa postojano komanduvawe za po~etok na scenata i "ostav" po sekoj neuspe{en obid okolu mamutskite granici na FNRJ, ocrtani so talk ili so prav od var na zeleniot trevnat tepih na stadionot, toa derewe vo megafonot od tribinite i trkata okolu tie silni stroevi od devojki vo lesni gimnasti~ki zdolni{ta i patiki, tie {totuku dovtasani butovi, cicenca i kolkovi mominski i toa mavtawe so rastegliva hartija i podrùvawe na Avnojskite vodopadi od Jajce... toj golem mag i iden reìser na golemite {tafeti ... taa horska muzika na masovicite "Drugarska pesna se ori, pesna {to go slavi trudot", "Oj, Kozaro", "Bile}anka", "Abre Makedon~e", "Pesna na mrtvite proleteri", "Druè Tito, nie ti se kolneme"... Site tie recitatori, oratori, site tie masovici i seratori, koi mavtaat, vikaat, vrevat, se derat i izveduvaat nekoi besni glisti... Site tie pukotnici i plotuni, site tie svirci i tabuanci, site tie barabani i talambasi, site tie pletkawa i kalamburi, site tie majmunski grimasi... Seto toa blednee{e pred navalicata od se}avawata na Cina, ime ~ie i samo spomnuvawe i izgovarawe kaj Boris predizvikuva{e lesno 50 treperewe, kako koga se dopiraat edno so drugo staklo i lamarina, ime {to se izgovara samo so jazikot i zabite, lesno, poleka, odvaj ~ujno C------i------n------a!10 kako eho od {inite na prugata dodeka so prilepeno uvo go sledime doa|aweto na vozot, kako lesno vetre od planinite i tivka skrb na zarobenata p~ela zad zavesite i yuneweto ili crcor na pticite zad prozorcite koi zjapaat prazni i od koi se gleda rekata, uli{teto i samo nekoja retka prepravena yverka, koja treba da se skrotuva, kako nenadejna pomisla na skore{nata smrt.

Koga na bigotot `elkata }e mu go prese~e patot

Seto vreme Boris vozi so nepropisna brzina i duri nekade kaj Stobi gi sledi soobra}ajniot milicioner, koj uspeva da gi prestigne so motorot. Toj gi obikoluva, gi sopira, propisno salutira i bara patni ispravi. Vo brzanicata, strikoviot sin zaborava da im ja predade soobra}ajnata dozvola, a kako za inaet i voza~kata ostanuva vo pregradata na kecot. Soobra}aecot e neumoliv i bara od Boris i Lidija da go napu{tat voziloto, od {to e sosema jasno deka po prinuden pat }e bidat privedeni vo najbliskata miliciska stanica. Boris prv i posleden pat se obiduva da mu objasni kako dojde do toa da sedne zad volanot na mercedesot i kako se upati vo Skopje po trupot na svojot mrtov tatko. Soobra}aecot u~tivo mu veli deka veruva, no vedna{ dodava deka toa na krajot od krai{tata, se sepak samo negovi privatni raboti. Za nego toj e neispraven spored soobra}ajnite propisi i tuka e krajot na prikaskata.

10 Damne{na detska mutacija na nejzinoto vistinsko ime KATINA 51 Tie stojat pokraj mercedesot okolu pedesetina minuti, ~ekaj}i go slu`benoto vozilo, a potoa u{te triesetina minuti patuvawe do prvata miliciska stanica i dodeka ne otpo~nat site proverki i sporedbi so dadenite podatoci i generalii, izminuvaat ne{to pove}e od tri ~asa. Na Boris mu e uskratena mo`nosta da stigne {to porano kaj svojot mrtov tatko. Dodeka trae taa patrolna epizoda, Lidija se obiduva kolku - tolku (ako ne da go razvedri), ona barem da go vrati vo normalna sostojba, preraskaùvaj}i mu bezbroj slu~ki od teatarot, na koi toj voop{to ne reagira. Sepak do negoviot otsuten duh dopira samo prikaskata za èlkata, edna od najprepotopskite ìvotinki na zemjinata topka, koja svrtena so grb go se~e patot na eden bigot, koj veruva vo svojata besmrtnost. Inaku, sprema predanieto i narodnoto veruvawe, èlkata koja leì svrtena kon neboto, donesuva do`d, beri}etna ètva, rodna godina i dolgove~en ìvot. Seta zbrka se sostoi vo toa kako po pat na koreografijata da se odigra toa vo pretstavata. Se razbira, ne do`dot, ami toj dolgove~en ìvot. Moèbi vo svetlinata na Zenonoviot paradoks. Kako aporija na Ahil i èlkata. Kojznae.

Xuxe vo racete na xinot dramolet

lica Borisoviot tatko Janaki Islednikot Prv Izlednikot Vtor Balabanot denuncijant Majorot Frau Popof Erik i u{te nekoi

"Da trgneme po prividenieto" [arl Bodler

Krleà Ako jas, koj vo nomenklaturata bev nikoj i ni{to, znaev i moèv da znam kakvi sé zlo~ini se pravat vo imeto na slobodata, to est vo imeto na borbata protiv Stalin, toga{ toa moè{e da go znae i sekoj ~len na op{tinskiot komitet, a za vrvot i da ne zboruvam. Bi bilo podostoinstveno ako biv{ite ministri i ambasadori, generali i pratenici ne zboruvaat deka ni{to ne znaele za Goli otok. Mol~eweto }e bide povredno od nivnoto naknadno ~udewe. Ako pak odlu~at da kaàt ne{to za toa, toga{ neka se zagledaat poskromno vo svoeto srce, a potem poponizno i poostroumno go procenat svoeto nekoga{no znaewe. Tempo Jas za Goli Otok ne znaev ni{to. Dedier Mene Stevo (Kraja~i}), toga{en minister za vnatre{ni raboti na SRH (Titov milenik -

53 edinstveno toj moè{e da mu se obra}a so "ti") mi zboruva{e deka toj i skulptorot Antun Avgustin~i} go "otkrile" Goli Otok. Spored toa kaùvawe - sé po~nalo od "umetni~ki pobudi". Skulptorot po ostrovot bara{e mermer za svoite skulpturi, pa taka so Kraja~i} naide na Goli Otok. Umetnikot tuka navistina za sebe otkri kamen, a iskusniot policaec - iden logor. Inaku, za vreme na prvata svetska vojna Avstrijancite ovde gi drèle zarobenicite. Spored eden dokument vo vojno - istoriskiot institut vo Belgrad, generalot Du{an Simovi} predlagal na ostrovot da se podigne koncentracionen logor za komunistite. Mo{ne implikativno. Komunistite podocna samite ja svr{ija negovata rabota. ôlakovi} Stalin ubi pove}e komunisti otkolku seta svetska buròazija zaedno. Borisoviot tatko Go pobedivme fa{izmot, no nas nî ubi birokratijata. Si zaminuvam od vas so ~ista sovest i prazen stomak. Ako nekoj od vas islednicite pripuka vo mene po voqata na Gospoda, barem nema mnogu da smrdam. Prviot islednik ]e go ubieme sekoj skot, koj ne e so Ka - Pe - Jot... Markovi} Na geografskata karta e samo edno male~ko krug~e. Ima triagolna forma. Goli Otok e mal ostrov, blizu golemiot Rab, nare~en Goli spored toa {to navistina e gol, kamenit, kako izbri~eno, zbr~kano lice na star stradalnik. Oddale~en e okolu deset nauti~ki milji od bregot, osamen, postojano izloèn na buri i molwi od Sewskiot kanal, kako nekoja fantomska, osamena, napu{tena karpa. (Vistinata za Goli Otok)

"Dali slobodata }e umee da pee, kako {to robjata peeja za nea?" B. Miqkovi}

Majorot Dobiv doverliva informacija deka sno{ti vo 22,02 ~asot, na masata, so meze i pijalak, vo dru{tvo na Janaki i peja~kata od Rekopsovata kr~ma, vo vrska so IB si izjavil doslovno: "Ako ova izop{tuvawe od Kominformot e nekoja kazna, kapric, ili hazjainov11 inaet, toga{ sme go ebale e`ot. Kolku {to jas se razbiram vo voena muzika, toa e nekoj sikter - mar{". To~no li go citirav dlabokoumniot kafeanski filozof? Borisoviot tatko Mo`no e ne{to takvo da sum tresnal. Koga sum malku pod gas, umeam malku da se zaduvam. Vpro~em, koj ti go spomna toa? Belki ne e Janaki? Majorot Ne e. No ne e tvoe nitu da pra{uva{. Ovojpat, pra{uvam jas. Borisoviot tatko Zarem dotamu dojde toa? Majorot Do kade e dojdeno - }e se vidi. A sega samo odgovaraj na pra{awata i nemoj mnogu da mu ja zabi{ rabotata. Ti dogore do noktite. Borisoviot tatko (ironi~no) Of, lele, majkata. Taka zna~i. Ojde kowot vo rekata. Denuncijantot Povelete drugar major. (Mu podnesuva na majorot nekoi dokumenti na potpis. Vo toj moment, na Borisoviot tatko mu minuva niz glavata edna smela misla deka nekako kako niz magla vo sino}e{nata pijanka ja vide sproti sebe na sosednata masa, tromata figura na ovoj balaban, so kogo i onaka ne mu se ~isti smetkite poradi bugarskata emigrantka, Germanka po poteklo, frau Popof i odedna{ po~na da go zadeva balabanot, obiduvaj}i se da go navede na tenok mraz). Borisoviot tatko

11 hazjain = gospodar, stopan (rus.) poznat prekar na Stalin 55 Crna nesre}o, {to ti trebalo da gi izmisluva{ site tie grdi prikaski, site tie odvratni lagi za mene. Neli ti be{e dosta {to ja posra rabotata kaj frau Popof, pa sega si se opnal i vrz mene... Balabanot - denuncijant Za {to zboruvate vie? Ne razbiram {to sakate vie od mene... Borisoviot tatko Razbira{ ti mnogu dobro, razbira{ ti sé. Na lut delija si se nameril ovojpat. Nema lesno da ti trgne od raka eden star borec da napika{ vo gluv~ova dupka. Majorot Dosta. Zamolknete. Dovolno vi be{e. (sprema balabanot) Ti si sloboden. Balabanot - denuncijant Razbiram, drugar major. Borisoviot tatko [to sloboden? Kako sloboden? Pa ti duri i ne znae{ na {to sé e podgotven toj. Toa e gnida. Toj e krvopiec eden, koga ti velam. Toj se obide da ja ucenuva frau Popof i jas za seto toa navreme ti signalizirav. Toj se obide da ja prevrti taa kutra Germanka, koja tolku ni be{e potrebna kaj Erik i ostanatoto dru{tvo. A ti - ni{to. Majorot Jas tebe ti rekov da napi{e{ izve{taj za toa. Borisoviot tatko Ne bev podgotven. Mi nedostiga{e edna karta vo {pilot. Majorot Ja proigra ti taa svoja karta. Ja svrti ti taa svoja pikova dama. Sno{ti. Vo Rekopsovata kr~ma. Borisoviot tatko Ama toa ne e seriozno. Za {to zboruva{ ti? Majorot Znae{ ti mnogu dobro za {to. (Ja kreva telefonskata slu{alka i vika nekogo. Se pojavuva mlad oficer na UDBA i sednuva pokraj ma{inata za pi{uvawe. Majorot pripaluva cigara i trgnuva vo napad). Zna~i dali sme spremni? Spremni. Vo 56 red. Pra{aweto e kratko i jasno. Prosto kako grav: - Mar{alot, ili mustaklijata? Borisoviot tatko [to zna~i toa? Majorot Odgovaraj so odgovor, ne so pra{awe. Borisoviot tatko Ne go razbiram pra{aweto. Majorot Kako se opredeluva{ vo sporot pome|u NIV i NAS? Borisoviot tatko Pa, toa e kako grom od vedro nebo. Majorot Kako go misli{ toa? Toj spor, ili moeto pra{awe? Borisoviot tatko Obete. Majorot Prestani da se majtapi{. Borisoviot tatko Ti velam, za mene toa e kako grom od vedro nebo. Majorot No jas ne sum gromobran, ~oveku. Nie nema da dopu{time koj bilo da né vle~e za nos. Da né dupi vo zdrav mozok. Zna~i - mar{alot, ili mustaklijata? Borisoviot tatko Toa e barem lesno. Se znae. Mar{alot! No i toj e Rusin. Majorot Molam? Kako go misli{ toa? Borisoviot tatko Taka ubavo. Rusin! Od glava do petici. Majorot Vidi sega! Ama mar{alot, bezbeli, ne e Rusin. Otkade ti toa? Borisoviot tatko Ti mnogu se la`e{ ako ne si znael deka mar{alot e Rusin. I so du{ata i so teloto. Najgolem Rusin me|u site Rusi. Pogolem duri i od

57 mustaklijata. Oti mustaklijata, vsu{nost, i ne e Rusin. Toj e Azijat!

"Otkrivaweto na o~iglednosta e edna od su{tinskite odliki na prorokot". Andre Malro

Majorot (preku telefon dava izve{taj, bezdrugo na nekoj vaèn nadreden slu`benik na UDBA): Da. Da. Taka se vika. Frau Popof, po maòt. Germanka, rodena i porasnata vo Bugarija. Mominskoto ime frojlajn Elvira [imel, }erka na nekoj kowu{ar od dvorot na Koburgovi. Navodno, koloraturen sopran i po zanimawe u~itelka po peewe. Ni{to ne bi me ~udelo i ako e vistina, bidej}i tie Germanci, êsi i Boemi muftexii, pome|u dvete vojni, ovde na Balkanot, se nakotija i {len i plen. Ve}e pomina eden mesec otkako so maòt prebegna od Bugarija i ne saka da "zapee" vo vrska so svojata (tajna) misija. (Krkorewe vo telefonot i podolga replika (derewe) od nekoj lut odgovor {to ni{to ne se razbira. Glasot e zasipnat i sosema nerazbirliv)... Jas, se razbira, sé vi isprativ vo ministerstvoto... i dosieto, prirodno... navreme... navreme, jasno... e, sega, prostete no {to moàm jas tuka, toa ne e moja... da, da... razbiram. Kakva èna e, pra{uvate. Pa pred sé, taa si go saka svojot mol~aliv i pomalku kostobolen ma` Asparuh Popov, kako {to toa umeat izvesni polnokrvni i strasni Germanki (zar ne?), no nie nejziniot ma` dobro i cvrsto go pristegnavme pokraj yidot i go drìme sosema izolirano... na rastojanie... da, da... po site propisi. Jasno, Asparuh Popov ni{to ne priznava i uporno vergla edna ista pesna - "Politi~ki azil". Nie sé u{te ~e{lame i du{kame po negovoto dosie. Zasega ne sme iskopale nitu eden adut. No vremeto raboti za nas. [to se odnesuva do frau Popof, taa i so race i so noze kopa da se dobere do nego i da go izvle~e. Taa e,

58 inaku, èna od okolu trieset godini, strojna, rasna i, da prostite, onaka... kako {to re~e eden od na{ite (Janaki, se se}avate na nego, belki, da, da onoj majtapxija i {ejtan kogo ~esto go kaznuvavte) "ebe`liva od glava do petici", no nejziniot izgled o~ebijno mami, bidej}i vo rabotite so srceto i moralot e ednakvo taka tvrda, cvrsta, re{itelna i verna kako i vo svoeto sekojdnevno civkawe na svoite do nemajkade piskavi koloraturi. Se metka okolu muzi~koto u~ili{te, obiduvaj}i se da vovede klas po peewe. Zasega nema nitu eden u~enik, no taa e uporna vo svoite nastojuvawa kako vistinska germanska maska. Se napregame da í nafrlime eden mlad {valer, prirodno, eden od onie na{ite... onaka... stamen... kako od karpa otkornat balaban... no zasega voop{to ne odi... momokot e malku teòk... alo... alo... uf majkata... se prekina vrskata... alo... alo... druè... tu majka mu stara, ni{to ne se slu{a...

BORISOVIOT TATKO VE@BA NA VIOLINA SO SVOJOT SIN VO MUZI^KOTO U^ILI[TE VO RAVEN

Borisoviot tatko e lut i namrden poradi toa {to e pod stalna kontrola i nadzor na svoite dov~era{ni gavazi. Nivnoto neve{to sledewe mu odi na nervi i se obiduva da ja istrese svojata lutina na sinot, na kogo "Godi{nite vremiwa" od Vivaldi o~igledno ne mu odat od raka. Toj mig, naiduva i frau Popof, koja kako i sekoga{ kukumjav~i, pla~e i go moli Borisoviot tatko da í go pu{ti ma`ot od zatvor i da í sredi okolu vrabotuvaweto vo muzi~koto u~ili{te. Borisoviot tatko ja odveduva vo edna od sosednite kancelarii (na direktorot), kade go navlekuva rezeto i bez mnogu da mu ja misli se frla vrz nea i navaluva kako lud. Taa vika, vreska i se trga i najposle uspeva da se izvle~e od negovite `estoki napadi

59 kako nekoja rasperdu{ena koko{ka. Dotoga{, male~kiot Boris yirka niz klu~alkata, dodeka tatko mu so site sili se obiduva da ja javne svidnata i strojna Germanka, tuka, na masata od direktoroviot kabinet. Male~kiot Boris ne smee nitu da pisne, a kamoli da ja prekine svirkata, zo{to so toa }e go "oddade" svoeto "prisustvo". Germankata, najposle, seta iskr{ena, izbezumena i besna, istr~uva niz vratata kako furija i vika na set glas: Balkanci... sviwi... idioti... ìvotni... za ova }e doznae cel svet... cel svet... Majorot (go vika preku telefon balabanot - denuncijant i bara od nego podatoci za bugarskiot terorist Nikola Palazov i najnovata izjava na ministerot za narodna odbrana na NR Bugarija za V'lko êrvenkov) (Se slu{a glas na balabanot - denuncijant): Bugarija e najgolemiot teroristi~ko - diverzantski centar protiv FNRJ. 1948 godina, {efot na bugarskata policija vo Gorna Xumaja Ra~ev go zavrbuva bugarskiot terorist Nikola Palazov, koj v~era izjavi: "Ra~ev mi re~e da zemam eksploziv i oru`je so koe treba da izvr{uvam atentati na istaknati li~nosti. Mi re~e, isto taka, da vr{am atentati vo teatrite i kinata dodeka se odrùvaat pretstavite, so {to bi se sozdal pogolem mete` me|u narodot". Pod broj dva odi informacijata za bugarskiot minister za narodna odbrana generalot Pan~evski, koj vo svojata zapoved od 9 septemvri taa godina kaùva: "Postojanata grià na narodot, Partijata i vladata i li~no na drugarot V'lko êrvenkov za jaknewe na na{ata vojska i flota né zadolùva beskrajno da ja sakame svojata mila tatkovina i da gi mrazime nejzinite neprijateli - titoistite". Vo prodolènie se dava {ifrata na patnata mreà Sofija - Trn, Sofija - Berkovica i Dupnica - ]ustendil. 60 Dali e dovolno ova, drugar major? Majorot (mr{tej}i se): Dovolno e, dovolno. Za po~etok, dovolno. Ostavi mi go toa na masata i pronajdi mi go poru~nikot. Balabanot - denuncijant: Razbiram, drugar major. MAJOROT, PORU^NIKOT, BORISOVIOT TATKO (istata kancelarija) MAJOROT: Ti si se mrdnal od umot! Mar{alot - Rusin! Zdrav li si ti?! A-h-a! Ova gi pominuva site granici! Ova ja prelea ~a{kata! Itra lisica - srede stapica. Ova nema lesno da ti mine, drugar. ]e plati{ skapo za sé. Zna~i, pi{uvaj poru~niku. Da ne go slu{nev ova, nema{e da veruvam. I ni{to drugo da ne kaè{e - ova ti e dovolno, bratec. Za site vremiwa... E, taka. Gotovi li sme, poru~niku? Gotovi? Vo red. Aha, da. Pokraj drugoto, tebe te vikaat i Ruski. Neli taka? BORISOVIOT TATKO: Taka e. MAJOROT: Zo{to? BORISOVIOT TATKO: [to toa? MAJOROT: Zo{to "Ruski"? BORISOVIOT TATKO: Ne znam. Pra{ajte gi niv. MAJOROT: Niv! Koi "niv"? BORISOVIOT TATKO: Pa, belki, onie koi me vikaat taka. MAJOROT: Gi pra{avme. BORISOVIOT TATKO: Pa, ubavo. MAJOROT: E, ne e ubavo. BORISOVIOT TATKO: Zo{to? MAJOROT: Oti ni{to ne ni kaàa. BORISOVIOT TATKO: Nema ni jas. I ne znam zo{to me vikaat Ruski. Moèbi od milost. MAJOROT: \avoli od milost. îja milost? Tvoja, ili nivna? BORISOVIOT TATKO: Ne razbiram. MAJOROT: Ama sé razbira{ ti, bratec. Samo saka{ da glumi{ Angli~anec... to est... Rusin... BORISOVIOT TATKO: Toa ne vi pre~e{e porano. 61 MAJOROT: E sega ni pre~i. Vpro~em, kolku {to ni e poznato, ti otsekoga{ vo dru{tvo forsira{e nekoi ruski pesni i pokraj site na{i prekrasni narodni... a i masovni, bogami. Taka li e? BORISOVIOT TATKO: Pa... neka vi bide. MAJOROT: Odgovori ni ti nam jasno i glasno da te razbere sekoj ~esen ~ovek: taka e, ili ne e taka? BORISOVIOT TATKO: Da. Taka e...i u{te nekako i sekako. MAJOROT: Ti se majtapi{, {to li? BORISOVIOT TATKO: Ama ne, pobratime. Ti peeme nie raznorazni pesni. Pome|u drugoto i ruski, zo{to da ne. MAJOROT: Da slu{neme koi se tie pesni. BORISOVIOT TATKO: Kako da slu{nete?! Ne sakate, belki, sega da vi gi optegnam tuka?! MAJOROT: Ne, bre. Te pra{uvame koi pesni. BORISOVIOT TATKO: A toa. Pa, op{topoznatite. Najpopularnite. Onie koi gi znaat site. To est, onie koi do v~era gi peevme site. Pa i ti me|u nas. MAJOROT: Ostavi me ti mene namira. Ne se raboti tuka za mene. Kaj mene nema{e ni{to politi~ko. BORISOVIOT TATKO: Zna~i samo vo moeto peewe ima{e ne{to politi~ko? Ubavo, bogami. Ubavo, nema {to. No jas sepak ne gledam kakva e razlikata vo peeweto moe, vo peeweto tvoe, ili vo ~ie i da e peewe na edna ista "Volga, Volga, ruska reka", "Ve~ernij yvon", "O~i ~ornije", "Burlacite od Volga", "Kalinka", "Stepa", "Kaza~ok", "Trojka", "Sowa", "Crveniot sarafan" i da ne nabrojuvam pove}e. MAJOROT: Ubav repertoar, nema {to. Kade go nau~i seto toa - toa ~esto se pra{uvav dodeka ni gi rastegluva{e tie stari burùjski ektanii i pejanii. Od svoite belogardejski u~iteli, belki. BORISOVIOT TATKO: Dodeka ti ~uva{e ovci i volovi vo seloto, jas izu~iv i nekoi {koli, prijatele. MAJOROT: Ne sum ti jas nikakov prijatel. I ni{to ne ti vaàt tie tvoi burùjski {koli, kolku 62 da znae{. Jas bev selanec i siromav i gol i so toa se gordeam. A ti, velat, u{te dodeka Bugarite bile tuka, si ja izvival pod kasarnskite laterni, na serenadite i "Lili Marlen". "Lili Marlen", taa fa{isti~ka himna! BORISOVIOT TATKO: Prvo, ne e to~no deka bilo {to sum izvival so bugarskite okupatori i drugo "Lili Marlen" ne e nikakva fa{isti~ka himna, ami edna ubava qubovna pesna. MAJOROT: Go slu{na li ova - qubovna pesna! Kako toa - qubovna pesna?! BORISOVIOT TATKO: Ubava qubovna pesna. Kako {to e ubava masovna "Internacionalata", zar ne. MAJOROT: Hm! BORISOVIOT TATKO: Hm! Hm! MAJOROT: Vpro~em, ti na masa recitira{e i nekoi somnitelni poeti. BORISOVIOT TATKO: Ne znam na kogo misli{. MAJOROT: Ne ti gi znam jas imiwata. No direktivata e jasna. Direktivata e direktiva. Partijata e tuka jasna, pojasna ne moè da bide. Kako zenicata na okoto. Ni{to mra~no i nazadno. Toa go znam. A ti sé nekoi "crni" ovci kole{e pred nas. Ne se znae {to e pocrno. Tvoite pesni, ili tvoeto vino, so koe vezden se doleva{. BORISOVIOT TATKO: [to se odnesuva do vinoto - peki. Go sakam crnoto vino. No ako me pra{uva{ za pesnata... ostavi me. Maka mi ide. Vie ste site vo toa... trubi. Vistinski trubi. Dunsteri. Site do eden. MAJOROT: Toa dali sme nie pravi ili krivi trubi, toa ima koj da kaè. Toa ve}e ne si ti. Toa pravo }e ti go odzememe. No navredata nema da ti ja zaboravam. I ovcite i volovite i site tvoi ektanii, seta tvoja burùjska bov~a, tvojata i onaa na te{tot tvoj pr~ot popovski, sé ti vleguva vo smetkata, site tvoi ruski blujavici, site lajni~i{ta, trojki i balalajki. Site tvoi "crni" dvojnici i pijani~i{ta. Site |uture. Kako nie, bogati, da nemame svoi pesni i bogovi, pa morame da

63 zemame tamu nekoi si levi Rusi. Kako da nemame nie svoi kowi za trka. BORISOVIOT TATKO: Se razbira. Imame nie i svoi magariwa. Samo nema koj da gi java. MAJOROT: [to saka{ so toa da ka`e{? BORISOVIOT TATKO: Toa {to go rekov. I u{te ne{to {to ti nikoga{ nema da go razbere{, pa makar u{te sto pati da se rodi{. MAJOROT: Poru~niku, go slu{na li?! Go slu{na li toa?! Toa zapi{uvaj! Zapi{uvaj! Nema ve}e da trpam nitu edna navreda od taa pogana usta! BORISOVIOT TATKO: Ti smrdliva zlojazna ~umo! [to ti ovde, vsu{nost, pretstavuva{?! Ti mene }e mi glumi{ svetec! MAJOROT: So pti~ka kako {to si ti, otsega nie edinstveno mo`eme da razgovarame samo preku ni{anot. BORISOVIOT TATKO: So koe pravo? Vo ~ie ime? MAJOROT: Vo imeto na narodot!

G e n e r a l n a p r o b a

[to se odnesuva do Boris, toj tri ne{ta nikako ne moè{e da gi skop~a i iskapira vo po~etokot, barem od agolot na prekrasnata gletka na parkot, pred ~ij vlez, na samiot rab i tokmu pokraj nego, se prostira{e golemata dedova ku}a, starovremska i gradena vo onoj specifi~en, pomalku orientalen, no sepak, strogo zemeno, makedonski stil, za{to, pred sî, taa e zatvorena gradba, kako {to re~e u{te i stariot Neimar, so trem i ~ardak, dodeka orientalnata ku}a so divani e sekoga{ otvorena. Makedonskata ku}a e onoj premin od orientalnata kon evropskata ku}a, kade{to imame t.n. "salon vo vozduhot", to est, ~ardak pod pokrivot, namenet za ìvot preku letoto, za zaedni~ki sredbi i sedenki. Makedonskata rabotna pozicija na ~ovekot e vo visina na masata, kako {to se znae u{te od damnina, 64 za razlika od leè~kata polo`ba ili sedeweto so vkrsteni noze i uìvawe vo orientalen stil. I taka, na dolgiot pat od orientalnata kon evropskata ku}a, najnapred mora da se pomine niz pro~uenata makedonska ku}a, a ovaa dedova ku}a po mnogu svoi belezi be{e tokmu takva makedonska ku}a, to est, so trem, ~ardak, divan, dolapi, musandri, minderlaci, mutvaci, no i so nekoi orientalni elementi koi go opfa}aa seto toa so nekoi nezna~itelni razliki i isto taka - so doksati, }o{iwa, plevni, loza i senica vo dvorot i vo dlabo~inata na bav~ata, a fasadata seta pokriena so nekoja patina i ovde - onde so br{len obrabena, zna~i, toj vlez niz portata i tremot vo tainstveniot svet na Borisovoto detstvo ne be{e nitu ednostaven, nitu lesen - vode{e niz mnogu ~uda. No ako bi zboruvale po red za tie tri ne{ta koi tolku ja zbunuvaa negovata fantazija i quboznatelnost, toga{ najnapred bi moralo da se trgne od stariot restoran "Kermes", kako prodolènie na binata i letnoto kino, pa toga{ nekade sosema odnadvor i po strana, Gradskata klanica i najposle, duri tamu nekade vo dnoto i pri krajot kako opa{ka na parkot: zoolo{kata gradina. Mo{ne neobi~en spoj vo taka mal prostor. Vo krugot od okolu stotina metri, toj moè{e da se sudri so site tie neobi~nosti. Najposle, toj tuka go doìvea i svojot prv {ok pri nenadejnata sredba so smrtta. Toj neretko, preku denot, umee{e da svrti i vo klanicata i da gi gleda vxa{enite staklesti o~i od mnogute buluci govetca, pred satrapite da gi tresnat so èlezen ~ekan po glava i ne se strupolat nemo}no vo lokvata od krv, tuka, pokraj odvodniot kanal, ostavaj}i go sekoga{ prikle{ten za taa grozomorna gletka, so izbezumen pogled i tolku vozbuden {to podocna so no}i i no}i se trga{e i ripa{e vo sonot; potem onoj mo}en i tainstven rik na lavot vo gradinata, kogo go hranea so kupi{ta sveò govetsko meso; a duri nekade pred ve~erta, od smiruvaweto na denot vo predve~erieto na no}ta, kako nekoj nejasen i nevidliv premin od pekolot vo 65 rajot, od grubata stvarnost vo ubavata fantazija, vo letnata bav~a na restoranot "Kermes", onie zanesni i tainstveni zvuci na {trajk - orkestarot od ungarskite Cigani, so siot svoj vostanoven repertoar A KAPELA (Monti - ~arda{, Hora stakato od Diniku, [trausovite i Leharovite potpuri, Toseli - serenada) i site tie nagizdeni majstori na no}ta so prima{ot i cimbalistot vo prv plan, so onie nivni zeleni lustravi ko{uli i crveni {amii okolu vratot, site tie zaludnosti, vrevi, zanesni promenadi, korza, isparuvawa, gusti i opojni oblaci od ~ad na skaraxijata i }ebap~iwata, site tie {eta~i okolu kru`nite alei, site tie qubovnici okolu {adrvanot i po temnite mesta na najskrienite klupi vo dlabo~inite na parkot, predizvikuva~koto civkawe na majmunite od bliskata zoo - gradina i nametliviot i monoton {turec - seto toa be{e eden golem i vibranten orkestar od zvuci, {umovi, glasovi, boi na vlezot od toj veli~estven park, so onaa prekrasna scena na letnoto kino, obrabena so drvored od beli brezi, kade {to Boris kako na dlanka, od den na den, od no} vo no}, moè{e da gi gleda i da im se voshituva na site onie celuloidni ~udesii od [arlo, preku Baster Kiton, do Valentino, Barimur, boèstvenata Greta Garbo, ili Glorija Svanson, Hedi Lamar, Ramon Navaro, Xon Xilbert, pa onie nasmeani vqubeni peja~i Edi Nelson i Xenet Mk Donald i site povoeni ruski muìci i kaza~oci, junaci, âpaevi, Frunzei, êsi Roha~i, Jan Husi i najgolemite amerikanski, francuski, italijanski i site ostanati latinski {armeri i ubavici. Toa be{e eden navistina ~uden splet od prira~na krvolo~na romantika vo negovoto prvo i najblisko sosedstvo, na dofat na racete, bezmalku, do samiot breg na Golemata reka, a dedovata ku}a be{e vedna{ tuka, pokraj samite porti na tie tainstveni i neverojatni predizvici na detskata fantazija. Zgora na sî, i re~isi kako kruna na celiot toj pejsa`, be{e tuka i golemiot kip na Narodniot heroj, kogo okupatorite go ubile yverski, po 66 predavstvoto na nekoi mesni ìteli, na toa mesto, ~etirieset i prvata. Toj zanesen vodovrte` vo o~ite na Boris vo detskite godini gi kine{e poleka no sigurno site negovi tajni ni{ki so muzikata i violinata, sî pove}e oddale~uvaj}i go od nametnatata zdodevna programa na ve`ba~kiot dril i sozdavaj}i sî pogolem i sî podlabok jaz pome|u nego i negoviot gordeliv tatko, ~ii o~i bea tolku qubopitno i nade`no vpereni vo nego, osumgodi{noto deti{te, koe tolku mnogu vetuva{e. Negoviot tatko kon krajot na toa leto neo~ekuvano i nenadejno zapadna vo nepredvidlivi te{kotii so svoite pajta{i - udba{i i naedna{ site negovi brodovi i gemii so sekoj den sî pove}e i sî podlaboko po~naa da pa|aat i da tonat. Osumgodi{niot Boris ba{ kako nekoe malo i tvrdoglavo mule po~na da tera inaet so svojot tatko, vo nekoe vreme koga toa na negoviot tatko najte{ko moè{e da mu padne i osobeno vo momentot koga niz klu~alkata od direktoroviot kabinet vo muzi~koto u~ili{te go vide kako ja perda{i onaa golema i strojna Germanka frau Popof, iako, se razbira, toj ne znae{e, nitu moè{e da znae (osven moèbi so nekoj isten~en rab na detskiot instinkt) deka tuka sepak rabotite ne se ~isti, deka toa ne{to ne {tima i se pra{uva{e {to |avol negoviot tatko ima{e da kopa i da vadi od pazuvite na taa tolku voinstvena i odbivna Germanka - dali í vadi nekoja slamka od okoto (kako {to mu re~e deka vadel!), ili í ja vadi du{ata (kako {to slu{na podocna od ukoruvawata na majka mu, mnogu podocna koga kolata im trgna nadolu). Site Borisovi setila u{te i den - denes reagiraat na sekoj mal znak (ton, muzi~ki motiv, boja, miris), koj moè da go navede ili vrati makar samo za mig vo denovite i se}avawata na toa vreme. Dolgite cvetni poliwa na jugot od zemjata u{te go dràt so magnetska snaga skle{ten vo krugot na tie tolku prepoznatlivi i pitomi pejzaì, od ~ii koreni kako i toj samiot da iznikna. Se se}ava{e na golemiot orev na po~etokot od dedovite imoti, 67 zasaden tuka u{te od nekoj star ato{ki kalu|er i namenet za rezbarija (kopanicata) na ikonostasot na crkvata Sveta Bogorodica vo Raven, pa potoa na site onie beskrajni lozovi nizi, cre{i, mindali, slivi, se}avawata na site pci, kowi i stokata {to be{e vo krugot na site tie tolku opusto{eni (podocna) Avgievi {tali na komunizmot, vo koj site trebaa da stanat ednakvi, golemi i dobri, {to }e re~e{e negoviot muzikalen tatko, dodeka negoviot zajadliv dedo vedna{ potoa luto }e odre~e{e i prese~e{e, povikuvaj}i se na edinstveniot i semo}niot svedok, pantokrator i gospodar na zemjata Gospod Isus Hristos. Kako i da e, od toa nesre}no "vadewe slamka" od okoto na voinstvenata frau Popof, kako naedna{ sî da se svrte protiv niv, kako sî gazglava da trgna vo nivniot ìvot. Podocna taa tolku nesre}na i ubava èna sekade i vo sekoja prigoda ja vode{e so sebe i svojata male~ka Lizi, bi se reklo kako svoj male~ok za{titnik, svoj Argus ~uvar. Ne se oddeluva{e od nea, ni dewe, ni no}e. Liza be{e svidno momi~e so pletenki, Borisova vrsni~ka, ili samo ne{to malku pomlada od nego, moèbi nekoj mesec ili godina. Sekade i vo sekoja prigoda po ulicite na Raven tie godini, tie vol~ji i volneni godini na glad, omraza i nedoverba, moè{e da se vidi taa strojna i gorda figura na frau Popof vo dru{tvo na svojata slatka momi~ka, koja li~e{e na svojata ubava majka kako {to li~i kapka do`d na druga kapka do`d, kako nejzina smalena i povtorena forma, kako vi{na na cre{a, kako jajce na jajce, samo {to vo ovoj slu~aj se rabote{e za razli~ni ptici: vo prviot slu~aj, da re~eme, za gulabica, a vo vtoriot moèbi za potpolo{ka, prepelica. Tolku sli~nost ima{e me|u frau Popof i nejzinata }erka Liza Popof. I dodeka Boris so denovi ve`ba{e skali i kadenci od onie gusti partituri na"Godi{nite vremiwa" od Antonio Vivaldi, vo negovite se}avawa postojano se vrtea, prepletuvaa, vra}aa, brkaa i me{aa dva zavr{ni koncerta na {kolskata godina, dva nastana, dve sliki: edna koga kako dete izleze pred brojnata ravenska publika od deca, 68 tatkovci i majki da go gudi Vivaldi (i toa samo stavot za "Zimata") i vtora, koga kako vozrasno mom~e, po osum godini, kako sredno{kolec, go svire{e âjkovski dodeka Liza Popof izveduva{e varijacii na temata za beliot lebed od pro~ueniot "Pas de deux" (vo ovoj slu~aj nekoja sosema slobodna prerabotka vo pastorala pome|u ov~arot - svira~ i samovilata). I dvata slu~ai bea kobni, temni, grdi, vo se}avawata na Boris, duri i svirepi. Vo prviot (onoj od ~etirieset i osmata) na Boris vedna{ po nastapot klincite od negovata ulica mu priredija vistinski ovacii od omraza so voinstvenite povici "U - a UDBA[! U - a UDBA[! U - a UDBA[! U - a - a - a - a!" (ironijata e vo toa {to tokmu toj mig negoviot tatko go odveduvaa na Goli Otok i toa go dozna istiot den, vo onie grozni popladnevni ~asovi dodeka trae{e generalnata proba!) i vo vtoriot slu~aj, po osum godini, toj posle doìveanata romansa so ubavata Liza balerina (negovata prva qubov!), samo nekolku nedeli po zavr{uvaweto na {kolskata godina, be{e isklu~en od gimnazijata. Negovoto u~estvo na zavr{niot koncert i sve~enata akademija po povod krajot na {kolskata godina treba da se zeme pove}e kako nekoj iracionalen gest na otpor sprema {kolskite vlasti, pove}e kako nekoja odmazda vo imeto na svojot tatko, kako buntovnost i nekoj nestvaren, apstrakten, spektakularen i povisok stepen na naludni~ava borba na David protiv Golijat - podigruvawe, ismejuvawe i majtapewe so ravenskata malogra|an{tina. Toa vo sekoj slu~aj ne be{e nekoj po~it kon Raven, negova podlaboka ili kojznae kakva soglasnost so nivnite pravila na igrata, tuku tokmu sprotivno: negovo jasno i nedvosmisleno odbivawe i otfrluvawe na tie do nemajkade svirepi metodi i principi, od koi toj se gnase{e i gi mraze{e od dnoto na du{ata i koi site po red, najposle, gi prekr{i i pogazi. Vpro~em, pri~inata za negovoto isklu~uvawe od gimnazijata be{e taa {to no}e gi gleda{e site kino - pretstavi vo edinstvenoto ravensko kino, a taa privilegija ja stekna taka {to preku denot gi 69 raznesuva{e rolnite i gi lepe{e plakatite po gradot. [kolskite propisi od toa vreme, nekoja ~udna smesa od kartezijansko - bol{evi~ka strogost i disciplina, izri~no im zabranuvaa na u~enicite da odat na no}ni kino - pretstavi. So toa toj direktno go prekr{i Ve~erniot âs vo pove}e od trista slu~ai. Taka Boris ja doìvea gor~livata sudbina na mom~e koe se seli od u~ili{te vo u~ili{te, od grad vo grad, ne moèj}i nikade da se smilostivi, dodeka najposle sosema ne se odvoi od Raven, kako koga ~ovek se odvojuva od svojata sopstvena senka, duri sonceto {to povisoko i poramno ne zableska nad negovata glava, dodeka toj ispraveno ~ekori dolu na zemjata po svojot prav, ili se metka po svojot krivulest pat.

MAJOROT, FRAU POPOF (kancelarijata na UDB-a) MAJOROT: Draga drugarke, sudbinata na va{iot ma` e vo va{ite race. Sami }e odlu~ite dali va{iot ma` }e bide pu{ten na sloboda, ili ne. FRAU POPOF: [to rekovte vie? Zar od mene zavisi taa odluka? MAJOROT: Da, da. Nemojte da se ~udite. Sî e vo va{ite race. Imam namera da vi ponudam doverliva zada~a. Ako ja zavr{ite ~esno i dobro, na na{e zadovolstvo, vedna{ }e go pu{time va{iot ma`. Zna~i, za {to stanuva zbor? Ovde imame grupa germanski zarobenici, koi bi moèle da ni bidat od golema pomo{. Tie, me|utoa, ne sakaat da sorabotuvaat. Tuka, nedaleku od Raven, gore vo edno bawsko letovali{te, vo dnoto na {umata, gi ~uvame tie Germanci. @iveat vo baraki. Ni treba nivna stru~na pomo{ okolu edna na{a dràvna rabota, to est proekt, kako {to toa, neli, popravilno se kaùva. Im ugoduvame vo sî. Gi ~uvame kako kapka voda na dlanka. Imaat duri i dovolno birana hrana, toa {to nema nikoj vo ovaa dovolno nama~ena i opusto{ena zemja. No tie, gospodata, uporno odbivaat da ni go pruàt svoeto znaewe, svoite 70 intelektualni uslugi. Ni nudat samo gola fizi~ka snaga. Toa nam, se razbira, ne ni e dovolno. Nitu potrebno, vpro~em. FRAU POPOF: Ubavo. I {to imam jas so toa? MAJOROT: Poleka, poleka, drugarke. ]e doznaete sî. Sî vo svoe vreme. Zna~i, povikavme izvesen broj mladi, zgodni èni od site krai{ta na zemjata, ~ii maì se vo razni zatvori. Sî se toa èni koi znaat, ili donekade znaat germanski. Vie ste rodena Germanka i poradi toa kako sozdadena za taa zada~a. ]e bidete preveduva~ na na{iot najvaèn zarobenik. FRAU POPOF: (ogor~ena e, navredena i ponièna. Niz odvaj vozdràni solzi, so jad mrmori): Pobarajte si nekoj drug preveduva~. Jas ne sum dobra za taa rabota. MAJOROT: (iznenaden, lut) Kako toa, molam? [to ima lo{o vo toa?! (Pauza. Ne{to potivko, popribrano, po~ove~no) Znam, znam, zagrièni ste poradi va{eto dete, no ni{to za toa. Nie }e se griìme za nego, kako da e vo pra{awe na{eto sopstveno dete.

Scenata se povtoruva nekolku pati i na krajot se zavr{uva so toa {to majorot i frau Popof groteskno mavtaat so racete i mrdaat so usnite, pravej}i bezbroj nejasni dvi`ewa, grimasi, gestovi i mimiki, tokmu kako vo nekoja fantazmagori~na pretstava od pantomima, kako vo nekoj paroksizam na ludilo, koe nenadejno obajcata gi zafatilo.

K a k o s e ~ i s t a t d a m k i

Boris ponekoga{ i den - denes se pra{uva kako bi bilo dobro nekoj {to e dovolno pameten, mudar i zrel da ja zeme rabotata vo svoi race i edna{ zasekoga{ ~esno da ja istraì i oblikuva taa zanimliva statistika na site êsi i Germanci 71 misioneri, na site onie neverojatni fantasti i entuzijasti od starata dobra Bohemija, koi nekade vo prvite decenii na ovoj vek (osobeno po prvata svetska vojna) se srutija vo dràvata SHS, prenesuvaj}i gi svoite ne mali znaewa od muzikata, sokolska gimnastika i mnogu drugi umeewa i ve{tini i vo najoddale~enite i vo najzabavtanite i najzatantenite krai{ta na ovoj sur Balkan. Prviot den, u{te koga vo edno letno izgrejsonce se pojavija na ulicite na Raven begalcite od Bugarija Asparuh Popov, negovata prekrasna èna frau Elvira Popof i male~kata im }erka Liza, moè{e na site da im se pristori deka tie se popravo nekoi odvoeni i zadocneti lastovici od jatoto koe {totuku stigna i gi svi svoite gnezda u{te od minatata vojna. No ne be{e taka. Sekavi~no se dozna sî za niv. Be{e toa edna pomalku ta`na i neobi~na prikaska za edna druga i poinakva dvojka dojdenci, koi vo po~etokot moèa da ni izgledaat kako onoj predvoen oficer - kavaler so Ruà, onoj kapelnik i negovata èna od Bawska Bistrica, edna do krajnost komi~na i sme{na dvojka dojdenci vo na{iot mal grad od vremeto na onaa vojna, no ne be{e taka, ne, i ne se znae so sigurnost koj i zo{to toa podocna go iskrivi i od nekoi samo nemu poznati pri~ini go pome{a so edna ista anegdota za kalinkata i misirkata na ravenskiot pazar. Se raboti, imeno, za toa deka bugarskite begalci Asparuh Popov, negovata èna Elvira i }erkata im Liza boèm u{te od prviot den na nivnoto begstvo, u{te neprijaveni na zvani~nite vlasti, baraj}i nekoi negovi podale~ni rodnini i bezuspe{no obiduvaj}i se da stapat vo kontakt do niv, se najduvaat sosema slu~ajno na ravenskiot pazar i za rodninite kupuvaat misirka od nekoj natrapliv Cigan {to se poseruva vrz èniniot fustan (ne toj Cigan, ami misirkata, se razbira!) i kojznae {to |avol gi tera{e na toa, sal golema |urultija se krena okolu niv. Da bide nesre}ata u{te pogolema i frau Elvira Popof vo svojata ènska qubopitnost toj moment otvori kora od kalinka od edna sergija, 72 obiduvaj}i se da go vkusi toa ju`no mediteransko ovo{je i ne sakaj}i ja izvalka svojata bela, so ubavi narodni tanteli i so vez obrabena bluza od ~ist bugarski len. Nejziniot ma`, siot voznemiren i lut {to rabotite zemaat tolku nesakan tek (namesto vo turkanicata da se dviàt nezabeleàni, tivko i po strana, tie sozdavaat sî pogolema zbrka okolu sebe, oddavaj}i go so toa svoeto nesakano prisustvo), postojano se vrtka i razgleduva, mislej}i na svoeto kutro dete (}erki~kata ja ostavija da sedi sama na klupata vo parkot, tuka, vedna{ zad agolot). [to da pravi{! - misle{e toj vo sebe. So ènata duri ni patot vo pekolot ne ti e siguren i bezbeden. Gi stisna zabite, glumej}i nedovetna blagodarnost, za{to raspoloènite minuva~i, koi site po red gi zapiraa i kako koj }e dojde od taa qubopitna tolpa im dava soveti i najasolni recepti za toa kako se ~istat damki. Vo toj, na po~etokot sosema normalen i obi~en nastan, kade samo edna postara èna im sugerira ne{to vo vrska so toa kako od (kalinkata - misirkata) se ~istat damki, najposle se sobira tolkava tolpa lu|e okolu niv {to nabrgu sî stanuva skoro kako nekoja javna licitacija, kade nadglasuva koj kogo stigne i kade site vikaat vo eden glas, kako da se natprevaruvaat i sporat okolu toa koj poprvo i {to podobro }e im pomogne na dojdencite. Vo pra{awe e, se razbira, ona svoevidno i nadaleku poznato gostoprimstvo na na{ite lu|e, no seto toa e sepak izme{ano i so nekakva itromanska qubopitnost, pa ako sakame ~esno da si priznaeme, i so zlodejnost, pakost i so seto ona {to ni e poznato od na{ite palane~ki naviki, obi~ai, karakteri, }udovi i besovi. Dvojkata begalci, zbuneti, izgubeni i upla{eni do nemajkade poradi taa me~kina usluga, poleka zaminuvaat, obiduvaj}i se da se kurtulat od qubopitnata tolpa i svrtuvaj}i kon obli`niot park po~nuvaat da se karaat i ukoruvaat me|usebno, potsetuvaj}i vo tie momenti na nekoj kutar i groteskten noj, koj ja zakopal svojata glava vo pesokot. Bea navistina mo{ne daleku od svojata planirana konspiracija toj den. 73 Mom~eto koe sosema slu~ajno toj mig sednuva na sosednata klupa, drèj}i ja vo skutot crnata futrola na svojata violina, e na{iot male~ok Boris i na ubavata frau Popof toj mig vo o~ite nenadejno í zaiskruva i preletuva sre}na pomisla (koja moèbi }e ja iskupi kaj nejziniot strog i metodi~en ma`) da go upotrebi i iskoristi toa mom~ence, dete so tolku umni i bistri o~i, koe taka odnenade` im se ukaà na patot. I ne gubej}i vreme, frau Elvira Popof seta se nafrluva na mom~enceto. Go pra{uva ova i ova, ona i ona, go pra{uva kade e po{tata, kade e crkvata, kade e u~ili{teto, kinoto, bolnicata, koj e koj i {to e {to vo gradot, go pra{uva ima li tatko, ima li sestri~ka, dali e edin~e, ili Gospod gi pomiluval i so brat~e i so sestri~ka, go pra{uva {to raboti i Boris najposle gi poveduva tamu kade{to sakaat tie, doveduvaj}i im go napomo{ duri i svojot tatko i pomagaj}i im vo sî toj prv den od nivnoto begstvo od Bugarija i vleguvaweto vo Raven. Podocna, mnogu podocna, zjapaj}i niz klu~alkata na direktoroviot kabinet vo muzi~koto u~ili{te, Boris i samiot moè{e da se uveri vo toa deka postarite lu|e (ili postarite deca, kako sakate), od nekoi nemu sosema nepoznati pri~ini, mo{ne ~esto se obiduvaat da si gi ~istat damkite eden na drug (be{e sepak premnogu male~ok za da sfati deka praveweto damki eden na drug im be{e u{te po~esta i poomilena igra!). Najmalku od sî, se razbira, be{e va`no od {to se tie damki; od veresijata na misirkata, od ~ove~kite otpadoci i ne~istotii, od sokot na kalinkata, ili od krvta. Seedno ~ija.

ERIK, FRAU POPOF, GERMANSKI OFICERI, @ENI (Na klupata, vo parkot, sedat eden pokraj drug, Erik i frau Popof. Vo zadninata, na edna sosema pristojna oddale~enost od niv, dvojki od germanski oficeri i èni. Nekoi {etaat nagore - nadolu. Nekoi samo razgovaraat, a nekoi vodat qubov, ili podobro kaàno, se obiduvaat da vodat 74 qubov. Se slu{a piskot, smea i ponekoj zvuk na dale~na i nerazbirliva pesna). FRAU POPOF: Mi zapna zborot, kako koska vo grloto... ERIK: Zboruvavte za jadewata vo dvorot, mi se ~ini. FRAU POPOF: Da, da. Taka e. Ne se se}avam koga posleden pat sum jadela takvo ne{to. Navistina |avolski se potrudija okolu nas ovie... primitivci... dva vida pe~eno... garnirung... i toa jako vino... ERIK: Da. Moram i samiot da priznaam. Od po~etokot na vojnata... eve, ve}e pominaa skoro osum godini, od koi golem del od vremeto pominav na Isto~niot front, vo Rusija, vo Grcija i najposle vo ovaa tuka zatantena zemja... jas u{te ne sum jadel tolku dobro... toa e navistina kako nekoe ~udo... ne znam {to da kaàm... FRAU POPOF: I {to ima ~ovek da kaè na seto toa, navistina. Kolku im se podobri, pomasni i povkusni nivnite jadewa, kolku im se pojaki i poostri nivnite pijalaci, tolku i nedorazbirawata i jazot pome|u nas e sî pogolem i podlabok. Zar ne vi se ~ini i vam taka? ERIK: Ne sum sosema siguren dali dobro ve razbrav. Mislite li na jazot pome|u niv i nas voop{to, ili na jazot pome|u vas i mene? FRAU POPOF: O... zar taka? Gospodine Erik, vie ste umen, inteligenten, obrazovan ~ovek. Vam ne vi treba ni{to dvapati da vi se zboruva. Ne sakam da ve navreduvam. U{te pomalku da ve lutam? Da bideme ~esni. Vo na{ite veni te~e ista krv. Da ne si ja ote`nuvame samite na sebesi i onaka te{kata situacija. Da ne si go zagor~uvame samite na sebe svojot ìvot. ERIK: Kakva neprijatnost vi storiv? FRAU POPOF: Nikakva, nikakva. No ne gi sakam tie i takvi aluzii. Ve}e vi rekov, iako najstrogo mi zabranija od nivna strana da zboruvam so vas za toa. Jas sum maèna èna i majka na sedumgodi{na }erka. Jas ne sum nikakva vdovica od vojnata, kakva {to tie po sekoja cena sakaat da me pro{vercuvaat kaj vas, stavaj}i me na va{e 75 raspolagawe. Jas ne sum i ne sakam da bidam ni~ie meso na àrot od podgreanite ambicii, planovi, ili ne~ii pogre{ni, surovi strasti, ili koj ve}e }e mu znae {to. Vi velam: jas ovde ja vodam svojata posledna bitka na ìvot i smrt za nego, nivniot zarobenik, za mojot ma` Asparuh Popov i za ona moe kutro dete, za Liza. Jas sum vo va{ite race. Sfa}ate li? Sfa}ate li? ERIK: Da. Se pla{am deka sfa}am... i zar tolku go sakate? Mislam... toj va{ ma`? FRAU POPOF: Da. ERIK: Toj va{ Bugarin? Toj Asparuh Popov? FRAU POPOF: Da. Go sakam. ERIK: Gospod neka vi e napomo{, èno!

(Vo prodolènie na scenata, nekade vo zadninata i vdlabninata, nekolku prosti èni mija~ki na sadovi gi mijat ne~istite sadovi od ru~ekot, a frau Popof stanuva i se upatuva kon niv, obiduvaj}i se da im se priklu~i vo mieweto sadovi. Nejziniot tatko, kowu{ar na dvorot od Koburgovite, ubavo ja vospita svojata }erka Elvira. Pokraj toa {to í ovozmoì najvisok stepen na obrazovanie, toj í vreà vo glavata da ne odbiva i da ne se srami od nikakva rabota pod nebesnata kapa. I frau Popof re{itelno go slede{e toj tatkov sovet, makar kade i da bila i makar {to i da rabotela. Sega, neo~ekuvano i nenadejno, eden straàr vedna{ pritekna i blago, no dovolno odlu~no ja otturna nastrana, spre~uvaj}i ja da í se priklu~i na ènskata rabotna brigada. Taa, kone~no, razo~arana, se povlekuva na drugiot kraj na scenata. Sednuva na edna od slobodnite klupi, vadi edno {amiv~e i si go pokriva liceto so dlankite. Erik dolgo ja gleda oddaleku i najposle sepak í prio|a, poleka, tivko, vnimatelno, navednuvaj}i se nad nea, í ja spu{ta dlankata na ramoto i se obiduva da ja ute{i. Taa vo po~etokot ne mu obra}a vnimanie, no potoa odnenade` udira vo pla~ewe. Trognata e, ima lesna treska. Erik so

76 seta sila na svojata ma{kost ja pregrnuva, no taa re{itelno se protivi). FRAU POPOF: Kako vo bordel... kako vo bordel... kako vo bordel... zar ne vi se ~ini, gospodine Erik... kako vo bordel... zar ne? ... zar ne? ... zar ne?... (ZAVESATA) (No}. Reflektor i `ici. Potsetuva na logor, samo {to namesto kukasti krstovi ima yvezdi petokraki. Baraki. Park. Klupi. Na masata kade{to pred toa rabotea mija~kite na sadovi, nema ni{to, sî e sosema ~isto, isprazneto, ispereno. Bolska i se laska sî. Edinstveno nekoj radio - aparat na baterii tre{ti na set glas. Nekoi igraat karti. Nekoi domino. Nekoi tancuvaat. Ubavite [trausovi valceri vo izvedba na guda~ite na Mantovani se {irat niz planinskata no}, skoro prizra~no nestvarno. Dvojkite tancuvaat i naizmeni~no si gi menuvaat svoite partneri me|usebno. Tokmu kako nekoj bal pod maski).

IGRAAT ERIK I FRAU POPOF FRAU POPOF: Pomina vojnata, pominaa site voeni straotii... a vo du{ata pustelija... tie ja dobija ovaa vojna, kako {to ja dobija i minatata vojna, kako {to }e ja dobijat i idnata vojna i kako {to }e gi dobijat site |avolski vojni na svetot, otsega pa vo vek - i - vekov... i go sakale nie toa ili ne... tie na krajot od krai{tata }e go dobijat i seto ona {to go baraat od nas... so milost ili nasila... i toa e svr{ena rabota... svr{eno e so nas... {to velite vie na toa, gospodine Erik? ERIK: Ne velam jas ni{to. Mene mi e seedno. I onaka ne znam ve}e ni{to. Ne znam duri ni kako se vikam. Ne me zasega ni{to. Ni tie, ni vie. Ni{to. Ni{to. Ni{to. FRAU POPOF: Oèneti li ste? Imate li deca? ERIK: Ne. Ne sum ènet. I nemam deca, spolaj mu na Gospoda. FRAU POPOF: Zatoa ste vie tolku siguren vo sebe. Tolku re{itelen. Tolku cvrst i samouveren. Taka nedofatliv i neranliv. Mislev 77 deka e toa poradi va{ata mladost, poradi va{ata isklu~itelna ma{kost... mislev.. no ne e taka... o~igledno... ERIK: Pogre{no ste mislele. Jas - mlad! Ha - ha - ha - ha! Jas vlegov vo trieset i osmata. Toa ve}e ne e mladost. Vpro~em, da nî pogleda nekoj vaka otstrana, bi rekol deka sum vi tatko. (Taa èstoko protestira!) Vam, velite, vi go zarobile maòt, a mene vo ovaa vojna mi izgina sî, sî moe ìvo i drago {to imav. Sî. FRAU POPOF: Soàluvam. O, tolku mnogu àlam, veruvajte. Vo bombardirovkite? ERIK: Da. FRAU POPOF: Izgledate tolku cvrst, re{itelen i silen. ERIK: Na nikogo ne mu pi{uva na ~eloto koj e i {to e. FRAU POPOF: Da. No za mene vedna{ rekovte deka sum nekoja sentimentalna i vqubena du{a. ERIK: Se {eguvav. FRAU POPOF: Navistina? Izgledavte tolku seriozno. Tokmu kako i sega. Tolku seriozno i neranlivo. ERIK: Site nie izgledame isto. No vo su{tina, site sme krvavi pod koàta. (smea) (PAUZA) (Zastanuvaat. Ve}e ne tancuvaat) FRAU POPOF (dvoumej}i se): Zo{to ne im go dadete ona {to go baraat od vas? (PAUZA. Erik ja gleda somnitelno i nedoverlivo) ERIK: A {to e toa {to tie go baraat od nas? FRAU POPOF: Jas toa ne go znam. Toa najdobro bi moèle da go znaete vie. (PAUZA. IZNENADENOST. ERIK I FRAU POPOF trgnuvaat kon masata. Sednuvaat vo istiot moment) ERIK: A koj moè mene da mi garantira deka vie navistina ste taa èna za kakva {to se pretstavuvate? Koj moè so sigurnost da tvrdi deka tokmu vie i edinstveno vie ste taa frau Elvira Popof, mominsko ime [imel, Germanka od 78 Visbaden, a ne da re~eme nekoja balkanska Mata Hari, koja saka da go nasamari i omaskari kutriot Erik? A? Koj go veli toa, ve pra{uvam jas vas? FRAU POPOF: [to slu{am od vas, gospodine Erik? Zar jas navistina moàm da vi li~am na tamu, nekoja takva... avanturistka... zar jas navistina taka moàm da vi izgledam... o, Gospode Boè... {to ne }e slu{nam jas od vas u{te... i zo{to ne mi veruvate... koga jas sum navistina taa... edinstveno jas... Elvira Popof, toa bi moèl sekoj da go potvrdi. Eve, pra{ajte gi duri i niv. Pa tie znaat sî za nas. Tie }e vi kaàt koja sum jas. [to sum jas. ERIK: Ah, vie navistina ste prekrasna. Nedopirliva. Sî vi veruvam jas frau Popof. Sî. A osobeno na niv. Na niv posebno. Ne griète se. Ni{to ne griète se. ]e gi pra{am jas niv. Samo {to ne sum gi pra{al. Eve, ve}e trgnuvam. (Erik zaminuva. Vo krugot ostanuva samo frau Popof. Valsot prestanuva. Dvojkite tancuva~i se oddale~uvaat, niz glasna smea. Frau Popof potamina se vrti okolu sebe. Mrak. Potpolna temnina. Smea na tancuva~ite, koja poleka se gubi vo dale~inite).

PRVIOT ISLEDNIK, FRAU POPOF (kancelarijata na islednikot) ISLEDNIKOT PRV: Frau Popof, ne{to slabo ni odat rabotite. Na{iot narod ubavo veli "po utroto denot se poznava". FRAU POPOF: Jas vi rekov u{te tamu dolu, vo gradot. Ne sum vi dobra za taa rabota jas, gospodine. ISLEDNIKOT PRV: Drugar, frau Popof! Vikajte me drugar! Pak li e vo pra{awe nekoja na{a gre{ka? [to pogre{ivme sega? FRAU POPOF: Ne velam jas ni{to za vas... drugar... ednostavno... ne me biduva za taa rabota...

79 ISLEDNIKOT PRV: A zo{to, molam u~tivo? Nikoj ne ve brka da kopate lozje. Ona {to se bara od vas bi moèla da go napravi sekoja... FRAU POPOF: ...orospija. Toa sakate da go kaète, zar ne? ISLEDNIKOT PRV: Vidi, vidi! Kakva dama so strog moral stoi tuka pred mene! (Pauza. Nasmeanoto i potsme{livo lice na prviot islednik naedna{ go menuva izrazot i stanuva sosema namurteno i luto) ISLEDNIKOT PRV: Ili i ponatamu }e ja ispolnuvate svojata zada~a spored na{ata èlba, ili nikoga{ ve}e nema da go vidite svojot ma`. Pa vie ste razbrana. Morame od tie lu|e da izvle~eme sî. Sî. A toa moème samo so pomo{ na vas i na va{ite kole{ki. Razbirate li? Strpete se u{te malku dodeka ne najdeme zamena za vas. No dajte, potrudete se malku, doboga. Eve, prijdete. Prijdete, prijdete, koga vi velam. (Frau Popof prio|a bez volja, pla{livo i nere{itelno). (Islednikot prv vadi nekakva fascikla od biroto i ñ podava grst listovi hartija) ISLEDNIKOT PRV: Povelete! îtajte! Seto toa tie go napi{aa. Svoera~no. Nikoj ne im diktira{e. Toa go napravija kako doma{na rabota vo u~ili{te. Va{ite kole{ki, da. Ne ~udete se. Za samo nekolku denovi, pogledajte kolkav kup hartija e ispi{an tuka. A vie... nitu edno zbor~e... vie... koja e najobrazovana od site... nitu eden edinstven red... ~itajte! îtajte! FRAU POPOF (~ita poleka, peltekavej}i i re~isi ne veruvaj}i): "...vo po~etokot ne saka{e da se vpu{ta vo nekoi pogolemi intimnosti... no nabrgu sé trgna kako po loj... mi go sle~e najprvin gradnikot... a potoa i ga}i~kite"... (Frau Popof gi frla hartiite na islednikovata masa, gnasej}i se, seta vozbudena i voznemirena do krajni granici, izletuva 80 kako furija od kancelarijata, treskaj}i gi silno vratite. Islednikot po nea, vo hodnikot, vika na set glas. Glasot na islednikot prv odeknuva niz hodnicite: "Frau Popof! Frau Popof! Vratete se, koga vi velam! Toa e naredba! Frau Popof!")

ISLEDNIKOT VTOR, FRAU POPOF (istata kancelarija) ISLEDNIKOT VTOR: Dojdovte. FRAU POPOF: Me povikavte, dojdov. ISLEDNIKOT VTOR: Gledam. Ve povikav za da vi soop{tam da ne doa|ate ve}e. I onaka od vas nikakva polza. FRAU POPOF: Vo red. (Pauza i kratko dvoumewe) A mojot ma`? [to e so mojot ma`? ISLEDNIKOT VTOR: (ostro) Toa ne e vo mojot resor. FRAU POPOF: No vie li~no mi vetivte... ISLEDNIKOT VTOR: Ne znam jas {to sum vi vetil. Ako bilo {to sum vi vetil... toga{ toa mora da bilo povrzano... ne, ne. Ni{to jas ne sum moèl da vi vetam. Toa vie samo taka ste si... voobrazile. Da. Voobrazile. Vpro~em, nie go zavr{ivme razgovorot. Bi ve molel da ja napu{tite kancelarijata. Slobodni ste. Za va{iot ma` nemam {to da vi kaàm. No moèbi ima majorot. Toj moèbi ne{to pove}e }e vi kaè za toa. Pra{ajte go. Zbogum! FRAU POPOF: A {to e so mojata Liza? Kade e mojata Liza? Mi be{e veteno... ISLEDNIKOT VTOR: Ni{to vam ne vi bilo veteno. Za sé }e ve izvesti majorot. Koga }e se simnete vo gradot. Ili moèbi mladiot potporu~nik. Onoj mustaklest balaban. Toj znae sé za toa. Doviduvawe. (Frau Popof zaminuva.

81 Vo isto vreme, dodeka taa izleguva, od hodnikot naiduva Erik, kogo go priveduvaat so pridru`ba. Tie kratko zastanuvaat pri sredbata vo hodnikot, kako bi mo`ele da se razminat eden so drug i se gledaat nemo vo o~ite. Toa malku potsetuva na onaa stara prikazna za dvete kozi na mostot. Nelagodnosta na povtornata sredba trae samo mig - dva, a potoa, bez pozdrav, si svrtuvaat grb eden na drug i poleka se gubat sekoj na svojata strana).

A n t i d i r i n g, i l i i d e e n k o n t r a p u n k t

Vo po~etokot na godinata majorot ostro go kritikuva{e Borisoviot tatko zatoa {to planski, sistematski i sprotivno na sekoja idejna direktiva, lansira tamu nekoi tu|i, zapadni i dekadentni ("gnili") pesni, namesto na{ite op{topoznati masovni i revolucionerni (kako {to be{e ve}e re~eno i porano) od tipot na "Bile}anka", "Oj, Kozaro", "Abre Makedon~e, kade se sprema{", "Druè Tito, nie ti se kolneme", "Drugarska pesna se ori, pesna {to go slavi trudot", "Pesnata na mrtvite proleteri", "Druè Tito, qubi~ice bela" i sli~ni na niv. Padnaa, isto taka, mo{ne te{ki zborovi na optu`ba i zabele{ki okolu negovoto nepravilno forsirawe na nekoi vo narodot nepopularni i nerazbirlivi klasici (Vivaldi itn.) Ne be{e propu{tena nitu onaa svoevidna komunisti~ka ikonoklastija, vo vid na sosema slu~ajno otkrienoto odlevawe na makedonskoto duhovno i umetni~ko bogatstvo (ikoni, umetni~ki predmeti od neprocenliva vrednost, rezbarii i sl.) vo Moskva, Sofija, Belgrad, London i vo drugi belosvetski centri, {to Borisoviot tatko go dozna od nekoi bugarski i germanski zarobenici i potoa javno i èstoko go kritikuva{e (bez niedna i prethodna konsultacija so pretpostavenite slu`benici na UDBA) poradi {to dobi mnogu 82 ostri i luti ukori od site strani. Toa {to Borisoviot tatko nema{e vlakna na jazikot, toa mnogumina go znaeja i po~uvstvuvaa kaj nego u{te od porano, no da se kritikuva onaa "vi{a" i od centarot sosema dovolno i kompetentno kontrolirana "linija na vlasta", be{e sepak, najblago re~eno, nevnimatelno i preterano. Barem nemu mu be{e taka re~eno. Toa mu be{e, belki, ne{to kako posledna opomena. Ona {to dojde i usledi podocna, toa samo ja prelea ~a{ata. Toj, da re~eme, go zede vo za{tita i direktorot na gimnazijata vo Raven koga ovoj krena {um poradi o{teteniot portret na Goce Del~ev, delo na poznatiot slikar Lazar Li~enoski, frleno pred toa vo vla`nite vizbi na ravenskata gimnazija, kade {to nekoga{ i samiot slaven vojvoda u~itelstvuval. UDB-a pak mo{ne ostro reagira{e i go povika Borisoviot tatko na slu`ben razgovor vo ~etiri o~i. Rabotite od den na den stanuvaa sé polo{i i polo{i, a pati{tata i vrvicite sé potesni i potesni za Borisoviot tatko. Toj, barem vo po~etokot, toa go prima{e sosema studeno i ne saka{e da kreva prav. Se obiduva{e seto toa da go sfati od po malku sme{nata i komi~- nata strana. Re{i so site tie "podmetnuvawa" i "provokacii" da se {eguva i majtapi, prepravaj}i se vo nekoj nestvaren i fantomski dvorski {ut, no sepak nekade dlaboko vo sebe, so rabovite na negovata proniklivost i instinkt, ~uvstvuva{e deka ne{tata trgnaa vo pogre{na nasoka i deka moè na svojot vrat da si navle~e golemi neprijatnosti. Najlo{oto sepak ne moè{e da go o~ekuva, a kamoli da go predvidi. Na toa nitu vo sonot ne mu se nadeva{e. Zatoa toj, odnenade`, zboruva{e vaka: golemo ~udo. Da ne e rabotata, vo su{tina, tolku sme{na, smatena i budalesta, bi bila àlna. Vpro~em, dosta mu e na narodot sekojdnevni opa{ki, gladovi i nema{tii. Lebovi na to~ki, Trumanovi jajca, ribji zejtin i mleko vo prav. Da mu dademe malku vic i veselba, leb i igri, da go spletkame barem za mig vo "zlatestata pajaìna na duhot". Toa e, belki vo krvta i prirodata na ovde{niot ~ovek. Koga }e zgusti, koga 83 }e stegne i prestegne, a ti, bratec, svrti sé na majtap, udri gajle na dajre. Taka bilo toa otsekoga{. Toa, velat, né spasilo. I taka Borisoviot tatko bi prodolìl da se {eguva, da se majtapi i ismejuva so sé i se{to, so svoite vo po~etokot tolku nakloneti, a potoa tolku kobni pajta{i - udba{i. Bi gi kaùval svoite vicovi i {egi (vo svojstvo na "minister za zdravje i narodna veselba"), svoite pro~ueni dosetki vo vrska so kvartetot (kako, "kvartet - toa e vo red, no neka e toa {to pomasovno, drugar!") koga na majorot na UDB - a mu javi po telefon deka go povikal poznatiot ansambl od glavniot grad, koj vo sabotata treba{e da priredi koncert na kamerna muzika, ili onoj vic vo vrska so baletot, koj {to toj li~no go pokani od najsevernata republika, po {to dobi zdrava i konstruktivna kritika od op{tinskiot komitet (kako "zo{to sonceto da ti go kalajdisam, si angaìral samo dvajca (pas de deux) koga si moèl toa malku pomasovno, a ne tie kletnici tolku da se ma~at, da se protegaat i odat na prsti"). Itn. Pa potoa, isto taka, onoj incident so majorot, koga pred po~etokot na baletskata pretstava mu naspomena ne{to na negova adresa vo vrska so natpisot "no smoking", ostanat na yidot vo holot u{te od predvoenite vremiwa vo edinstvenoto ravensko kino (pod pokriv), i koga, aludiraj}i na majoroviot koporan (mo{ne neprili~na obleka za tolku sve~ena prigoda!) lavna onaka bez vrska, ukaùvaj}i so pokazalecot na negoviot kostum: "No smoking - grombi stil!" Da. Toa bea ne{ta i nastani, koi potoa so godini se preraskaùvaa vo ravenskata malogra|anska sredina. I kako {to raste{e negovata reputacija na itroman i majtapxija, taka i negoviot ceh kaj vlasta vo Raven stanuva{e sé pogolem, sé poteòk i sé podolg. Isto taka, Borisoviot tatko umee{e mnogumina da naluti i poradi toa {to porano neretko be{e zemano kako negova ~ista doblesnost, ili prednost na u~eniot, obrazovaniot,

84 inteligentniot i duhovitiot ~ovek: toa {to zboruva{e na ~ist literaturen makedonski jazik. Vo pomalku zaostanatata ravenska sredina, vo taa palanka na najju`nata to~ka od zemjata, negovite sogra|ani, ~ii u{i bea polni so vekovi od zvucite i ritamot na svojot dijalekt, toa te{ko minuva{e. Sosema nenaviknati na toj nov jazik, site do eden si govorea na svojot poznat ravenski dijalekt. Vo po~etokot tie ne moèa da go prifatat toj i takov makedonski jazik. Sega na mnogumina toa im izgleda{e kako toj, Borisoviot tatko, da se pravi vaèn, kako so tie svoi prepravawa i pr~ewa vsu{nost se prestoruva vo klovn, {to li, kako da ja potcenuva sopstvenata sredina, kako da se majtapi so sé i so sekoj. Toj, po mnogu ne{ta, nov makedonski literaturen jazik (za{to toa e jazik koj e graden vrz osnovite na centralnite makedonski govori) na niv im izgleda{e bezmalku ve{ta~ki prepotenten, visokoparen i nepogoden za tvrdata i konzervativna ravenska sredina. No Borisoviot tatko duri i vo toa najde nekoj svoj |avol i ne saka{e da se pot~ini na nivnite èlbi i zabele{ki. Toj i ponatamu si tera{e po svoeto. Negovoto preobrazuvawe i presvrtuvawe vo jazi~en kameleon ("Taka e so site lu|e koi imaat talent, sine, veruvaj mi!" - bi mu zboruval toj na svojot sin vo nekoi retki momenti koga samiot so sebesi be{e zadovolen, "bidej}i ~ovekot, vsu{nost vredi onolku kolku {to znae i umee jazici da govori!") stanuva{e sé po~esto kolku {to rastea i se mnoèa zabele{kite na vlasta na negova smetka. Toj nasekade tre{te{e so svojot metalen bas - bariton i ponatamu i bezobyirno stavaj}i go akcentot na tretiot slog od nanazad,12 ne svrtuvaj}i mu vnimanie na {to i da e i na koj i da e vo javnosta, na slu`benite mesta, vo kafeanite, na pazarot i ulicata - nasekade. Vpro~em, negoviot najsilen adut be{e vo toa {to taka be{e predvideno i so zakonot. Taka zboruvaa i propisite: to est, na

12 Glavna i osnovna karakteristika na sovr. mak. liter. jazik 85 javnite i slu`benite mesta da se zboruva isklu~ivo i samo na literaturen makedonski jazik. "Da. Treba da se znaat {to pove}e jazici, sine. Da se setime samo na bajkata za Vavilonskata kula". Od taa gledna to~ka i barem {to se odnesuva do toa - so Borisoviot tatko sé be{e vo najdobar red... No ponekoga{, na {ega, i samiot Boris mu zabeleùva{e na svojot tatko i zboruva{e deka makedonskiot literaturen jazik nepreodolivo go potsetuva na slap od planinski brzak, na ostriot ritam na brziot voz, ili zboruvaj}i sosem na muzi~ki jazik, na tokata (ta - ta - ta - ta - ta - ta - ras - ta - ta - ta - ta - ta - ta!) Osven toa (sosema nepotrebno i surovo od negova strana!) toj ponekoga{ u{te i }e go podbocne{e, navidum cini~no i èstoko, a vsu{nost sosema nezlonamerno, deka toj, belki, sepak, zboruva na eden "nepriznaen" jazik i deka poradi toa i ne mu zabeleùva mnogu, bidej}i seto ona {to go govori i kaùva na eden nepriznaen jazik, bezmalku, kako i da ne e izre~eno i izgovoreno, oti toj jazik, neli i - NE POSTOI!" Toa bea ostri i neprijatni osila, koi mladite generacii Makedonci ponekoga{ im gi upatuvaa na postarite generacii od svoite tatkovci poradi nivnoto kameleonstvo i dolgotrajniot oportunizam vo minatoto. Sepak, Borisoviot tatko be{e ~ovek so poinakov, bi se reklo, osoben kov. Vo edna ponategnata varijanta i podale~na proekcija na negovite duhovni skali, mnogumina moèa bez kakva i da e maka da go vidat i dosegnat i na ona zavidno nivo na intelektualec, koj podednakvo dobro se snao|a{e i vo srpsko (hrvatskiot) jazi~en idiom i vo bugarskiot, a bogami pomalku i vo francuskiot, {to na sevkupnoto negovo intelektualno su{testvo mu dava{e ton na poliglotski {ik i specijalen imix na redok, bi se reklo "svetski" ~ovek. I najposle, i zgora na seto toa, be{e onaka fanati~no i so duhot i so teloto zakolnat, da ne kaème, bezmalku, prokolnat Rusin.

86 Mu se otrgnuva{e toj, i u{te kako, na sekoj malku postandarden sud i so glavata i so opa{kata, pa toa ti e, misle{e Boris za svojot tatko na Denot na negovata smrt, sedej}i vo mercedesot, ili dengubej}i i okapuvaj}i okolu milicionerskata stanica na patot za Skopje.

BORISOVIOT TATKO, JANAKI (samica vo istra`niot zatvor) JANAKI (seriozno i tivko): Sakam najprvin da znae{. Doa|am vo najgolema tajnost. Nikoj ne znae za moeto doa|awe. Ni majorot. Se raboti za mito, no nemoj ni{to da me pra{uva{. Plati tvojot te{t, Mihail Pop Angelov. Sega - ~uj! Dve ne{ta presudija vo tvojot slu~aj. Po moe mislewe, majorot tebe ti zaviduva i qubomoren e na tvojata u~enost. Ti ima{ fakultet, toj nema. Sviri{ na violina, toj nema sluh. Ima{ {arm, te sakaat ènite, pee{, pie{, se {eguva{, ne gi zaobikoluva{ kafeanite, a toj niedna od tie raboti ne bi moèl da pravi ni na sone, a bi sakal. Toa e jasno. Drugoto e toa {to ti si mu zet na Mihail Pop Angelov i toa {to nema{ vlakna na jazikot, ima{ prekrasni de~iwa, a toj vo svojot glupav, prazen i jalov desetgodi{en brak nema ni{to, latvik e vo sé, ti velam, te mrazi od dnoto na du{ata. Sekoga{ lae{e protiv tebe kaj povisokite vlasti vo Skopje. Spomnuvaa duri i nekakva prijava za onoj tvoj nesre}en - "sikter - mar{". Toa go znae{ i samiot. Isto taka e re~eno (uveren sum deka se raboti za istiot izvor) kako navodno si tvrdel deka na{ata revolucija (kako i kineskata) ja krenalo selanstvoto, a ne rabotni~kata klasa, za{to nie popravo i nemame nekoja rabotni~ka klasa. Raka na srce, ova poslednoto, mi se ~ini, e to~no. Mislam deka takvo ne{to navistina potspomna vo onaa raspravija so oficerite na masa. Nekolku pati so nogata te butnav, ama jok bratec, koj tebe }e te sopre koga edna{ }e ja svrti{ svojata vrte{ka. BORISOVIOT TATKO: Vo red. Jas go znam toa. Toa go znaat site. No {to mi vredi toa? Ne si ja otkril Amerika, ~oveku... 87 JANAKI: Pa kako ne sfa}a{? Sé e jasno, pojasno ne moè da bide. Neka te mrazi toj tebe kolku {to saka, no seto toa, se razbira, nema nikakva vrska so IB, sfa}a{ li. Toa bi go znaele i malite de~iwa, no koj na taa maska da í dokaè. Se nadevame deka na sudot }e se najde i nekoja popametna glava od taa cepanica. Osven toa, slu{am deka grupata od onie selani od podse~kite sela mu ja zadràle vo Skopje poradi neosnovanosta na tu`bata. Se zboruva deka dobile osloboditelna presuda. Ni{to ne bi me ~udilo ako i navistina ja dobile. Pa, kako i ne bi ja dobile, bratec, koga se raboti za petmina sosema nepismeni selani! Kade tie ne{to }e pletkaat okolu IB, koga ne moàt saglamno nitu svoeto ime da go {arnat, osven da turat palec. Mu se zamerile u{te od porano, oti mu pravele problemi okolu vleguvaweto vo SRZ.13 Zatoa, ti velam, glavata gore. Ne o~ajuvaj. Jas veruvam deka na sevo ova naskoro }e se smeeme. ]e pomine kako nekoj grd son. Taka. A sega odam. Ostani mi so zdravje. Ne taguvaj. Kopame i so noze i so race da te iskubime ottuka. Nema da im trgne od raka da nî skr{at. Toa e stado volovi, veruvaj mi. Sakaat da se napravat va`ni. Kopneat za unapreduvawe vo slu`bata. Lovat vo matno. Sakaat da mu se bendisaat na ministerstvoto gore. Boèm, tie se edinstvenata budna pretstraà na partijata, na vlasta i na granicata. Eve im go - ná! Na lut protivnik se namerija ovoj pat. Ti si za niv pregolem zalak, pregolema riba. ]e te zapomnat tie tebe. ]e im ostane{ kako koska vo grloto. Nema da uspeat da te progoltaat. Vpro~em, koj na drug jama kopa... BORISOVIOT TATKO: Go gleda{ li Boris? Kako mi e ~ergata? JANAKI: Sî e vo red. I~ da nema{ gajle. Ako nikoj drug, ona barem Mihail pop Angelov e tuka. Sakal - nejkel, taka e toa, bratec. Krvta ne e voda. Ne griì se. V~era isprativ vo Skopje cel kup materijali za tebe. I samiot znae{: u~estvo vo

13 SRZ - Selski rabotni zadrugi 88 vojnata, Agitprop, pograni~nite peripetii. Zedov i nekoi potpisi, svedo~ewa, mislewa od nekoi drugari. [to saka{ pove}e? Tebe ti ostanuva samo edno: bidi miren i so~uvaj gi nervite! Ostanatoto e na{e. Zdravo! (Tropa na {pionkata. Vleguva stra`arot. Mu ja otvora vratata. Janaki ja napu{ta prostorijata na samicata, namigaj}i mu na Borisoviot tatko).

Arbeit macht frei 14

Po tri meseci pominati vo istra`niot zatvor vo Raven, Borisoviot tatko najposle se najde pred liceto na pravdata. Tie procesi se odvivaa tivko, vo najgolema tajnost, daleku od o~ite i u{ite na publikata i javnosta. Se razbira, najgolem del od niv e suden i kaznuvan spored Krivi~niot zakon i spored Osnovniot zakon za prekr{o~ni postapki, {to vo vojnite, {to vo civilnite sudovi. Kaznite iznesuvaa naj~esto dve godini prisilen i op{testveno korisen trud i osudenite vedna{ potoa, no}e, se upatuvani vo "nepoznato", do pristani{teto Bakar, od prethodnoto prfatili{te (rie~kiot zatvor) i so brodot "Punat" se prefrluvani na Goli Otok. Samo pomal del od osudenicite e upatuvan na Sveti Grgur, Rab, Bile}a, Ugljan, ili Stara Gradi{ka.

(D. Markovi}: "Vistinata za Goli Otok")

"Vo tie matni, vo tie presudni vremiwa po vojnata, posle objavuvaweto na IB, najva`nata zada~a na KPJ be{e da gi izolira Ibeovcite, svoite najopasni protivnici za poredokot,

14 Vo rabotata e spasot (germ.) Natpis na vlezot na fa{isti~kite konc - logori Au{vic, Dahau i dr. 89 dràvata i vlasta, no taka {to tie da ne moàt da begaat, nitu da kontaktiraat so svetot. Kade bile i {to se slu~uvalo so niv ne znaele duri ni nivnite najbliski rodnini, nitu koj i da e drug osven "zadolènite". I taka be{e sî do sredinata na pedesettite godini. Ve}e u{te od poodamna se znae (a utvrdeno e so nepobitni fakti) deka vo 1949 godina od vkupniot broj apsewa koi gi ima izvr{eno UDBA, 47% bile neopravdani (!), to est, po zavr{enata istraga lu|eto se pu{tani od istra`niot zatvor ili od sudeweto. Na izdrùvaweto na kaznata {to poradi tortura i nasilie, razni prinudi, ma~ewe so èd, fizi~ki presmetki, samoubistva, ili epidemii nastanati od te{kite i nehigienski uslovi na ìvot, mnogu osudenici zasekoga{ gi ostavija svoite koski na Goli Otok. Grobovite ne im se obeleàni. Najte{kiot oblik na odmazda bil bez somnenie onoj vo nasilnata istraga, spored koja na izdrùvawe na kaznata otide i izvesen broj potpolno nevini lu|e, koi bea `rtvi na montirani procesi od strana na nesovesnite slu`beni lica. Me|u osudenicite ima{e, isto taka, i takvi, ~ija vina so dene{niot re~nik na pravnata terminologija bi moèla da se okvalifikuva kako "verbalen delikt". Tie neverojatni stradawa na nevinite lu|e, podocna, komunisti~kata vrhu{ka (vrvna vlast) gi pravda{e so svojot sado - mazohisti~ki slogan REVOLUCIJATA GI JADE SVOITE DECA".

[to se odnesuva do Borisoviot tatko, negoviot slu~aj po mnogu ne{ta e sosema isklu~itelen i od eden osoben, makar i ne mnogu atraktiven agol (da re~eme, statisti~kiot) re~isi edinstven. Toa, se razbira, ne se odnesuva na onoj del koj ja otvora perspektivata na dosega{niot tek na prikaskata, ami eventualno na onoj koj bi moèl da usledi i duri so svoite novi poedinosti da ukaè na nekoi svoi novi elementi, makar i vo edna probabilita~na, no sepak tolku la`liva to~ka na ~ovekoviot ìvot, koja ednostavno se odnesuva, ili

90 barem bi moèla da se odnesuva, na negovata "sostojba na duhot". Vo toj pogled, navistina, prikaskata za Borisoviot tatko bi moèla da ni izgleda i neobi~na i pove}e otkolku netipi~na vo odnos na kli{eto na golooto~kata epopeja i golgota. Vo slu~ajot so Borisoviot tatko sé zapo~na taka kako gorata da se potrese, a {to pove}e slu~ajot odminuva{e i se pribliùva{e kon svojot neizbeèn kraj, izgleda{e kako deka }e se rodi glu{ec i deka od naduvaniot balon, na krajot sepak }e izleze samo edna dupka i meur od sapunica. Nedovolno duri ni za miewe na ne~ii ne~isti sovesti. No da trgneme po red. Najprvin, koga stanuva{e zbor za toa deka toj tvrdel deka mar{alot e Rusin, toj na sudot, ne stesnuvaj}i se, vedna{ i mo{ne usrdno prizna i povtori od zbor do zbor deka ne{to takvo stvarno i mislel i rekol, bidej}i kako {to se znae i vo narodot, mar{alot vo tekot na svojata dolgogodi{na ilegalna rabota me|u dvete vojni biduval ne samo Rusin, tuku i Germanec, pa duri i Tur~in, menuvaj}i gi svoite imiwa i prezimiwa, svoite dokumenti i paspartui sprema prilikite i sprema potrebite. Tokmu kako onoj Janus od starite prikaski. [to se odnesuva do ostanatiot del od obvinenieto - deka navodno ja potcenuval ulogata na rabotni~kata klasa vo revolucijata za smetka na selanstvoto i deka upotrebuval mo{ne neprili~ni zborovi vo vrska so kominformot ("sikter - mar{!") i na niv sli~ni - toj i tuka se posluì so itrina. Vo prviot slu~aj se vade{e so Vladimir Ili~, povikuvaj}i se na mnogu knigi i na golemata literatura od doma{ni i stranski izvori po tie pra{awa (za kineskata revolucija), a vo vtoriot zboruva{e dolgo za stilistikata i stilskite figuri, pribegnuvaj}i pak kon citatite na poznatite marksisti od na{ata zemja (Kardeq, Ziherl), taka{to sudiite popravo i ne moèa da go razberat poradi {to vedna{ go prekinaa, izbegnuvaj}i da vodat so nego tolku delikatni 91 debati za pra{awa kade ni tie, a verojatno nitu samiot Borisov tatko, ne znaeja mnogu. Pokraj toa, odnekade duri i na sudiite im be{e dojaveno deka mustaklijata e voobrazen avtoritet vo lingvistikata i deka toa i inaku e negova potesna struka i specijalnost, poradi {to go ima{e i onoj pro~uen spor so slavniot akademik Rom, po {to sudiite vratolomno gi preripnaa site poedinosti na toa pra{awe, kako voop{to da ne be{e spomenato vo tu`bata. Taka, izgleda, {to balgodarej}i í na sre}ata, {to na slu~ajnosta, a bogami i na stravot od seni{nite musta}i na kremaqskiot hazjain, Borisoviot tatko go poloì i vtoriot, mo{ne kriti~en ispit pred strogite ravenski sudii, pomalku i so blef. Spored zborovite na nekoi toga{ni retki u~esnici na sudeweto, posledniot tragikomi~en obid na tuìtelot bil koga go povikal majorot kako svedok i se obidel da gi uveri sudiite kako Borisoviot tatko vo nekolku sosema slu`beni prigodi go pcuel i navreduval. Toa be{e kraj. Toa moèbi pretegna i presudi vo toj na po~etokot tolku kompliciran, opa~en i neizvesen slu~aj. Pretsedatelot na sudot vedna{ i mo{ne ostro reagira{e. Toj so seta strogost se nafrli na tuìtelot. Kako so toa i da go kaznuva{e za negovata nesmasnost i lo{oto odnesuvawe na sudeweto, za{to skoro po site to~ki go proma{i odnapred razrabotenoto scenario. - Ama, po |avolite, kakva pri~ina e toa? Golemo ~udo - pcuewe! Pa toa e za sudija za prekr{oci, a ne delo protiv narodot i dràvata! Pretsedatelot na sudot uveren deka vo ovoj slu~aj se raboti za krajno nemotiviran, bespri~inen, ili vo najlo{ slu~aj, lo{o postaven i voden predlog na tuìtelot, go prekinuva procesot i proglasuva pauza. Mu prio|a vo hodnikot na tuìtelot, uviduvaj}i ja seta besmislenost na tu`bata. Go pra{uva. - Go ~uvte li ova, tuìtelu? - Go ~uv.

92 - Pa kako da osudime ~ovek za vakvo ne{to? Jas moàm da razberam deka vam po "klu~" vi treba i nekoj Ibeovec, ama {to e mnogu, mnogu e. - Se soglasuvam. Oslobodete go! Na ova, pretsedatelot na sudot, najprvin gorko }e se nasmevne i vedna{ potoa, seriozno i strogo, }e re~e: - E, toa ne moàm. Leè{e tri meseci vo istraèn zatvor, pa barem tolku moram i da go osudam... I taka, Borisoviot tatko, ni kriv ni dolèn, dobi presuda vo traewe od sé na sé tri meseci OP[TESTVENO KORISNA RABOTA.

93 Zrno raster od `oltiot portret

(1949 - 1954)

Toa bea godinite koga zapo~na tnr. studena vojna. Ili, godinite na vtorata petoletka. Rabotnicite od Solin prvi }e gi dobijat klu~evite od fabrikata. Toa se, velat, denovite na gladot. I stradot. Pomina ve}e mnogu vreme od onoj koben 30-ti juni, koga be{e objavena Rezolucijata na IB. Be{e i pettiot kongres na Ka-pe-jot. Preku sedum motorizirani divizii na SSSR bea stacionirani dol` granicite na FNRJ. Vleze i prviot "proben pilot" vo noviot tip mlazen avion Es - 49 A, prv kaj nas. Tempo ode{e vo SAD da moli za pomo{, za{to nad zemjata se nadvi senkata na gladot. "]e jademe i lisje ako treba" zboruva{e toj, preteruvaj}i vo sé, kako i sekoga{. UNRA e najgolemata i najubavata krava na na{eto detstvo. Taa ni go dade prvoto ~okolado i mleko vo prav. "A {tom e takva edna krava - toga{ i qubovta ni e prava", pee{e so voodu{evuvawe poetot za deca od Makedonija. Na{ite novope~eni diplomati se podgotvuvaa da ja predadat "Belata kniga" vo OON. Poradi obezbeduvaweto na granicite sprema zemjite od Isto~niot blok, drasti~no zgolemen vojniot buxet. Golemi zagubi vo stopanstvoto. Kardeq se zaloùva za legalizacija na koncentracionite logori vo Povelbata za ~ovekovite prava vo OON (!). Za sre}a, ja povlekuva vo posleden moment. Miha Marinko ubeduva ~etvorica nevini komunisti Slovenci za dobroto na partijata da ja priznaat svojata vina da ne gi snajde sudbinata na nivnite edinaeset strelani drugari. Nasilna kolektivizacija vo SRZ (selski rabotni~ki zadrugi). Od 1.318 vo januari, kon krajot na dekemvri ve}e gi ima 6.492! Mnogumina koi se protivea na ovaa direktiva, se najdoa vo zatvor. Zapo~na izgradbata na Nov Belgrad. Luj Adami~ ja poseti zemjata. Umre Oton @upan~i~. Umre Vladimir Nazor. Likvidacija na "JUSPAD" i 94 "JUSTA". Vo kinata se prikaùvaat poslednite ruski filmovi "Kamen cvet", "âpaev", a po~nuvaat da se prikaùvaat i na{ite "Slavica", "Barba @vane", "]e ìvee ovoj narod". Se potpevnuvaat pesnite "Besa me mu~o", "La kukara~a" i ne{to podocna "Mama Huanita". Na ma{kiot pol strogo mu se zabranuva da nosi tesni pantaloni. Prvi me|unarodni uspesi na na{ite sportisti. Kon krajot na fevruari osnovan univerzitetot "Kiril i Metodij" vo Skopje. Odràn kongresot na Ka-pe-jot na Makedonija, na mladinata, na AF@ i na sindikatot. Naslovite vo vesnicite so denovi govorat za "Mar{aloviot plan". "Mar{aloviot plan" - stopanska, Trumanovata doktrina - politi~ka alternativa na SAD za dominacija vo me|unarodnite odnosi. Kraj na gra|anskata vojna vo Grcija. Egzodus na Makedoncite od Egejska Makedonija. Golemi promeni i politi~ki pomestuvawa vo êhoslova~ka. NATO - izraz i instrument na STUDENATA VOJNA. Besneat ~istki vo zemjite na Isto~na Evropa (sudewata na Ko~i Yoye, Laslo Rajk, Rudolf Slanski i Traj~e Kostov). Berlinskiot yid - simbol na podelenosta na sovremeniot svet i pri~ina na mnogu tragedii. Truman go smenuva Daglas Makartur. Lovot na ve{tici vo SAD ne zapira. Zapo~nuva dekolonizacijata na Tretiot svet. Globusot se vrti okolu Atomskata pe~urka. Dali sovremeniot svet }e ja progolta svojata najgolema i najotrovna gaba?! Albert Ajn{tajn izjavi: "Koga bi se rodil povtorno, bi bil limar". Tie denovi majorot na UDB-a ja povika Borisovata majka. Pora~al preku Janaki da dojde. Koj |avol mu treba }erka mi? - se pra{uva{e vo ~udo Mihail pop Angelov. Da e po fustani - ne e. Da e meraklija i ènskar - ne e. Da e pijani~i{te i sarvo{ - i toa ne e. Toa e mojot zet. Mojot zet - e, ama ovoj - ne e. Za ovoj u{te ne sum ~ul, a sepak, koj }e go znae. Samo Gospod eden znae {to sé ima vo vrzana vre}a, koj znae {to sé se krie tamu, so tie komunari rabotite nikoga{ ne ti se ~isti. Da e skot i ucenuva~ - toa e. Da e èlen za vlast, da e 95 lakom na vlast i mast, da e srebroqubec - toa e. No koj ne e toa denes, maj~eto nivno, |avol da go zeme. "]erko, da ne krie{ ti ne{to od mene? Da ne ti ispadnal moèbi nekoj zlatnik od }eseto {to ti go dadov na denot na tvojata ven~anija, ili onoj na{ palav vnuk..." í se vnesuva vo liceto vozbudeniot i zagrièn Mihail pop Angelov, vo liceto na svojata }erka, Borisovata majka, a ovaa seta izgubena i ispla{ena se vrtka naokolu, kukurika okolu ku}ata, ne znae {to da pravi i kade da se vturne poprvo. "Jok, bre, tatko, ostavi me namira. Ostavi me i mene i deteto moe" mu veli taa i go kolne vo sebe denot koga go sretna Borisoviot tatko. Nejze sé moè{e da í promolkne, no zloto nikako. Nikako i nikade. Ima taa nos za zloto. Taa znae deka i toa e del od toa negovo ve~no i vrodeno zlo {to go nosi vo sebe i go see naokolu, toj nejzin nezauzdan i nepredvidliv ma`, koj í go zagor~uva ìvotot. Pak e toa nekoe negovo maslo, prokolnuva vo sebe Borisovata majka i se krsti pod kandiloto na Sveta Bogorodica, majkata na ìvotot. No, ne. Taa nema da odi vo UDB-a. Nitu za ìva glava. Za nea toa e najomrazenata ku}a vo set Raven. Taa zloglasna ku}a na {pioni i ubijci. Tamu na nejziniot ma` mu zedoa merka, a nejze du{ata. Taa ku}a gi ~ine{e tolku nervi i stradawa, im go zede zdravjeto, vnese nemir, premre`, strav i koba vo nivnoto dotoga{ sre}no semejstvo. Taa tamu ne }e odi, ni za ìv Gospod, ne, toj prag taa da go pomine nema, pa makar da se slu~i i ona najlo{oto. (Pora~al majorot da dojdam. Vidi, bogati!) Pora~al majorot, golemo ~udo. [to u{te nema da mu padne na um na toj prostak i gexo, na toj selanec, komu zdivot u{te mu smrdi na proso, luk i bakrdanik, toj opinok, komu sé vo ku}ata mu true na lepe{ki, na toj }utuk i nedodelkan na poklonenie i metanie da mu odam (!), ne, ne i ne, vo UDB-a }erkata na Mihail pop Angelov nema da odi, }erkata na sve{tenici, granka od najstaroto steblo na Raven, }erka od koleno, na haxii, {umski vojvodi, crkveni velikodostojnici, biv{i bogata{i, gazdi i sejbii na mnogu vilaeti. 96 I ako ve}e mora da odi, toga{ }e se odi vo svoeto i na svoeto. Vo svojata ku}a, vo onaa {to ja odzedoa od nejzinata dedovina, vo onaa vo koja go pomina svoeto detstvo, vo omilenata ku}a pod Gol Rid, {to dràvata im ja odzede, im ja ukrade i goltna (da dade Gospod da se zadavi!) mufte za da ja dade kako mu{tulak na svojata sojta senekakva, podlizurkovci i glupaci, {to sega izigruvaat gospoda, vlast i mo}. ]e odi taa vo svoja ku}a. Onaa vo koja ìvee majorot, ne pritesnuvaj}i se da im frla odozgora i drva i kamen, da im gazduva i popuva, da gi daruva so svojata milost i da gi blagoslovuva. ]e odi taa vo svojata avlija i }e se napie voda od ~e{mata pradedova. Ja znae èna mu Milica, so koja zaedno porasnaa, taa siroma{ka Milica ~ija majka 'rmba{e i skapuva{e nad koritoto. Da. Majka í be{e pera~ka, no taa sega e gospo|a. Se se}ava{ li, tatko? U{te ~avkite ne mi go ispile mozokot. Odam tamu, tatko. Nemoj }erko. Nevela e toa. Odam, tatko, odam. Odam tamu pa makar Crn Vrv i na glavata da mi se urne. I zaminuva majka mu na Boris vo ku}ata, nave~er, na Badnik ve~er, vo sabotata na nedela, na suv stud, vo ku}ata na Gol Rid pod Crn Vrv, pominuva niz porti kako senka i se potkraduva niz avlijata, tropa na vrata, ja vika Milica. Ü otvara majorot, li~no. Sve`, izbri~en, rumen vo liceto. Nasmean. Bademantil. Qubezno ja voveduva vo ku}ata. Od Milica ni traga, ni glas. Tuka nekade e, belki. Se metka niz ku}i. - Milice, dojdi da vidi{ koj ni do{ol na gosti! No, ne. Milica ja nema, pa ja nema. Sigurno skoknala do kom{iite. ]e se vrati taa, veli. Tuku {to ne e. Da, re~e deka odi po {e}er, {to da pravi{. Vedna{ }e se vrati. Samo {to ne e. Skoro vo istiot moment i dvajcata se spu{taat vo dlabokite izliàni koèni fotelji. Porano tuka bea minderlaci. Tie koèni fotelji pamtea i poubavi denovi i na niv Borisovata majka 97 se se}ava u{te od damnini, za{to ~esto gi gleda{e vo direkcijata na monopolot. Ü zboruva{e ve}e i na Cina za toa. Sé smotaa, sé zdiplija, sé drpnaa do {to moèa da se doberat vo taa op{ta pqa~ka i grabe`, do {to se dokopaa tie novajlii. Se naka{luva Borisovata majka. Se naka{luva majorot. - Pa? - }e veli taa. - [to - pa? - }e veli toj vo ~udo. - Pa - toa. Si me baral. - A, toa - pak }e veli toj. - Da. Te barav. Ama, pravo da ti kaàm, ne te o~ekuvav tuka, da prosti{. - Ami kade? - Vo kancelarija, se znae. - Ne sum jas tvoja slu`beni~ka, nitu sum kon~e da me vle~e{ koga }e ti se posaka. [to }e sum ti jas vo UDB-a? - Hm, ni{to. - Kako ni{to, doboga. Trojca lu|e mi pora~aa da dojdam! - Ah, da. Se raboti za tvojot ma`, se razbira. - [to ima{ ti u{te so mojot ma`? Zarem ne go nabutka vo zatvor? [to saka{ u{te od nego? - Ni{to, ni{to. (Stanuva, zazema sve~ena poza, se zdrvuva siot nekako neprirodno, se zagleduva vo slikata na mar{alot vo partizanska uniforma, koja visi na istoto mesto kade{to porano be{e golemiot portret na pirinskiot car Sandanski, i re~isi so sve~en ton, objavuva): - Vo imeto na partijata, narodot i dràvata, od tebe, drugarke, barame da go ostavi{ svojot ma` Ibeovec! Taa seta se sa{tisa. Go gleda v~udovideno. Stanuva za mig, peltekavej}i i mavtaj}i so racete i vedna{ potoa pak pa|a vo foteljata, kako pokosena. Se krsti. Na o~ite ne im veruva. Na u{ite ne im veruva. - [to re~e? - Toa {to slu{na. Od tebe se bara da se otkaè{ od svojot ma`, neprijatelot na ovaa zemja.

98 ]e potpi{e{ samo edno par~e hartija i vedna{ dobiva{ razvod na brakot. Razbira{? Borisovata majka u{te ne moè da sfati. Vo {ok e. Sé moè{e da o~ekuva, na sé moè{e da se nadeva od majorot, no da ja ven~uva i razven~uva, na toa ne se nadeva{e nitu nasone. - Da go ostavam svojot ma` - veli{?! - Da. - Mojot ma`... so tri nejaki de~iwa... so èna ìva... da si go ostavam maòt, veli{... ti... ti toa mi go veli{?!... - Da, jas. A koj drug? Za decata i~ ne beri gajle. Dràvata }e se griì za niv. I za tebe. Toa jas ti go garantiram. - Ti toa mene mi go garantira{?! - Da. Jas. Li~no i personalno. - A koj si toa ti... Gospod Bog... ti ven~anijata da mi ja poni{tuva{... ti... {to ne te ostavi tebe Milica... ti koj nema{ ni dete ni kote... prazna i pusta ku}a... tu|a ku}a... pust ìvot... da si go ostavam maòt... mojot ma`... (go pluka srede lice) da dade Gospod pametta da te ostavi... da dade Gospod ku~ka porodot da ti go okoti... da dade Gospod ku}ata na glava da ti se urne... oooooooooooooooooj!...... ! Borisovata majka gleda da se dobere do prvata cvrsta alatka vo racete, pa da go tresne, da go ~ukne, so seta sila da go optegari, }upkata da mu ja raskr{i, tuka, na pragot od svojata mominska soba, pokraj starite odai maj~inski. Odnekade i Milica se pojavi, ja fa}a za race, ja smiruva, se obiduva da ja vrazumi, no Borisovata majka izletuva vo avlijata, juri niz kapijata, pa vo no}ta, begaj}i i kolnej}i ja ku}ata na svoeto detstvo, kolnej}i go majorot, dràvata i vlasta, zapilkuvaj}i po pravda i Gospod srede taa studena zimska no}, vo taa no} bez yvezdi, koga lu|eto prestanaa da veruvaat vo ~uda, prestanaa da veruvaat vo lu|e, prestanaa da veruvaat vo Gospoda i koga toj beden Raven so svoite zamrznati i stisnati sokaci i kaldrmi izgleda{e kako nekoe nejasno providenie na pekolot vo zemskoto carstvo, na patot kon vtoroto

99 pri~estie, na krajot od svetot, kade {to i Gospod gi zabatali lu|eto.

Stani Murto - sedi Kurto!

"Povoenata deviza na Ka - pe - jot be{e "vo slobodata site }e bideme ednakvi", i so nea prakti~no e soborena predvoenata bur`oazija. Po vojnata e izvr{ena nacionalizacija, a vo predvoenite vili i palati se vseli komunisti~kata vrhu{ka".

(NIN, 2039)

"Sepak ostanuva potpolno nejasno kako edna vlast misle{e da ostane moralna snaga (a toa zna~i i vistinska politi~ka snaga i vizija) propovedaj}i skromnost, umerenost, po`rtvuvawe, ednakvost, pravda, nu`no "stegawe na kai{ot", borba za sekoj (~esen) ~ovek, ìveej}i vo palati, uìvaj}i vo svoite proslavi i misi, pr~ej}i se niz svoite dvorovi kako petel gavan {to udira po drug, nebare se raboti za koko{ki. Taa vlast mora{e da ostane ona {to stana - prazna dràvna pragmatika, vo koja nikoj seriozno ne veruva, tuku samo ja podnesuva".

Krle`a

"Najlo{oto {to mo`e da mu se slu~i na eden ~ovek, toa e tatko mu da ja dobie vojnata. Ako mu se slu~i toa, svetot nikoga{ nema da bide negov".

Pavi}

Borisoviot tako nikoga{ i nikade vo svojot ìvot ne be{e do~ekuvan so prat, ili propu{tan niz {palir od postroeni zatvorenici vo dva reda, tepan so tupanici, bien so stapovi, kamenuvan, plukan, bluen, ~ere~en i glodan, niz voinstveni i krvolo~ni povici na razjarenite "crvenoko{ci" so 100 mar{alovoto perje na glavata: "U- a bando! U- a bando! U - a - a - a - a - a - a!" Toj ne pomina niz toj t.n. "topol zajak". Ne be{e ma~en so èd vo vrelite letni dni i ne be{e teran na onaa sizifovska rabota da prenesuva kameni od eden kup na drug po cel bo`ji den. Kako da se rabote{e za megdan na deliite, za frlawe kamewa od ramena, a ne za najgrozna tortura. Ne be{e teran da tol~i kamen na najsilnoto pladnevno sonce, vo najgolemata gore{tina i èga. Kamen na Goliot tol~ea drugi. Toj, u{te pove}e, ne be{e izloùvan na neprekinati soslu{uvawa ("negovata opa{ka ne se vle~e{e po zemjata"), takanare~eniot konvejer, kade od `rtvata se bara{e da se se}ava duri i na vkusot na maj~inoto mleko, a za nagrada (dokolku ne }e go iznevere{e pameteweto!) bi bil ispra}an "von ìcata" i vo najdobriot slu~aj vo nekoja "gomnarska brigada" na raznoraznite gradili{ta od prvata petoletka - od Bakar do Rieka, od avto - patot, do branata na Vinodol, do prugata Vere{ - Breza, ili na nekoj sli~en rajski predel. Navistina, od nego mnogu pati izri~no be{e barano javno da se pokae i da se otkaè od sé {to porano mislel i govorel i da napravi u{te nekoja korisna rabota za svojata dràva, narodot i partijata koja ne bi sakal da ja stori, no mnogu ne{ta sepak se razminaa so nego. Da. Ja po~uvstvuva toj ne~istotijata, gladot i smrdeata. Bole{tinite i toa. Ja po~uvstvuva toj seta jarost i surovost na migot. Vide duri i kako nekoi o~ajnici i desperadosi si presuduvaat samite na sebesi. No na nego li~no, na Borisoviot tatko, nikoga{ ne mu se slu~i makar samo i da pomisli, a kamo li da se re{i na ne{to duri i nalik na toj i takov ~in. Na takov sudbonosen i posleden ~ekor. Go po~uvstvuva toa, da, go po~uvstvuva toj gor~liv vkus na kaznite i bedata na zatvorskiot reìm. Site zatvorski majmunlaci, ujdurmi i pcosti. Vide skotovi koi za cigar tutun i na svoeto rodeno dete i o~ite bi mu gi iskopale. Vide sekakvi davajgazi i ~ove~ki kurvi. Vide sene{to. Sepak, ne be{e 101 "bojkotiran brigadir crnoko{ula{ so crveni lampasi", ne mu be{e "mien mozokot so solena morska voda" "ne vade{e pesok na bregot srede zima, vo voda do papokot", ne be{e nitu rimski galiot, nitu burlak od Volga koj vle~e sanki od balvani i {tici, vpregnat so jaìwa i letvi po golooto~kite laguni, niz glib, kal i crvena ilovica, po rabotilnicite golooto~ki, ne be{e na Lopar, ne mu be{e "isteruvan |avolot", ne be{e "dvomotorec" (povratnik na Goli), ne rabote{e pod "lebedot" (kazan "mini" teòk 260 kgr. - tovar za ~etvorica po 4 klm.!), nosej}i ogromni gramadi delkan mermer po cel den, ne prima{e na grb po 4 - 5 vre}i cement odedna{ i ne be{e pod taa pekolna zakana koja moè{e za mig da go sma~ka sekoe ~ove~ko podobie. Nikoga{ ne stigna vo pristani{teto Bakar i ne go vozea no}e vo potpalubjeto na brodot "Punat", koga se trepne i kolne najgor~livata ~ove~ka sudbina i neizvesnost, koga se mrazi seto ~ove~ko vo sebe, koga po no}ta, po temen mrak, te nosat nekade daleku, daleku kon morskata {ir, da te turnat tamu na nekoi gladni a`deri, na nekoi golemi krvoèdni ali i morski pci. I najposle, toj ne ja vide nitu "Petrovata dupka", taa zloglasna jama na smrtta, nitu "Mermerot", nitu rabotili{teto "101". Toj ne se krste{e vo golooto~kiot "Manastir", nitu ja brka{e drobilnicata "Mamut", ne go seti na svoja koà pro~uenoto golooto~ko "}ebe", ne ~eka{e vo stroj kako "revidirec" "dvomotorci", ne pomina nitu eden od site devetstotini devedeset i devet golooto~ki krugovi, toj, Borisoviot tatko, ne pomina nitu mal del od seto toa znaeno i neznaeno na Goli Otok. Ednostavno: TOJ NIKOGA[ VO SVOJOT @IVOT NE BE[E TAMU! Da. Prosto i ednostavno - toj ne be{e tamu, a siot svoj ìvot ja vle~e{e so sebe svojata fatalna ibeovska, Golooto~ka i "ruska" opa{ka. Svojata neverojatna kazneni~ka fama. Oti ako bilo koga vo Ravenot niz ovoj dolg polovina vek se zboruvalo za IB-to, za Goli Otok 102 ili povoenata ruska taratunga, toga{, kako po nekoe nepi{ano pravilo, Borisoviot tatko na site im izleguva{e pred o~i. Toj, samo toj i edinstveno toj, pome|u tolku drugi. Toj nekako na site im izgleda{e kako nekoja najpogodna li~nost koga be{e vo pra{awe toj kratok povoen ruski presvrt i na{iot xenem od seto toa. Nebare, "si imame i nie svoj kow za trka". Toj be{e smesten vo toj model, vo taa tesna malogra|anska ramka, vo toj duhoven urnek na palankata, vo toj oglamnik, i teran, i butkan i pcuen kako ku~e. Samiot Borisov tatko, za ~udo, nikoga{ ne ja odre~e taa neverojatna, taa fantazmagori~na spletka. Taa itro{tina. Taa podmetnata i namestena dalavera. U{te pove}e, toj ne be{e ni svesen {to sé se zboruva za nego, {to zboruvaat lu|eto po gradot (nie sme samo ogledala vo koi se ogleduva svetot, a samite ne znaeme ni koi sme, ni {to sme na ovoj svet! Svet! [to e toa svet? Zrno pesok... i taka natamu), a koga vo po~etokot, u{te koga se vrati od zatvor po nekoi 8 - 9 meseci (mu go prodolùvaa rokot dvapati poradi dodatni interni zatvorski kazni vo Idrizovo!) i sfati deka |avolot ve}e odamna ja odnel {egata, deka ja izgubil rabotata, deka go upropastil semejstvoto i deka seto ona {to dotoga{ go znael ve}e ne e ni oddaleku takvo i ne izgleda taka, zna~i, svetot sosema se promenil za samo edna godina i sega ve}e ni{to ne e isto, nitu sli~no, ni pribli`no na prethodnata sostojba i koga kone~no sfati deka sé ìvo i poznato mu vrti grb, deka toj i takov nov svet mu izmolknuva, deka ne mu ja poznava ve}e nitu glavata nitu opa{kata, koga razbra deka po~vata se lulee pod negovite noze, toj naedna{ zastana, plukna i opcu i za site vremiwa izgubi volja da se natega, da zboruva i objasnuva {to i da e na tie lu|e, na tie Neverni Tomi, koi vo nego gi kokorat o~ite kako da e satanata li~no, koj slegnal da yirne vo pekolot i pak da se izme{a me|u niv. Ne saka{e na nikogo da mu zboruva. U{te pomalku da polaga smetki. Ne go interesira{e. Izgubi sekakva volja. Izgubi sekakva èlba 103 povtorno da se zadeva so niv, pak da tera inaet so svetot, pa makar {to i da bilo i makar {to i da se slu~ilo vo negovata pobliska ili podale~na okolina. Zede kako nekoja pusija, nekoj tivok otklon i kratkovidna, li~na merka na gardot i inaetot vo sebe, go markira patot pred sebe so bela kreda na li~na izolacija (samoizolacija), vidno i jasno go opa{a svojot mal krug so famata na nedopirliv ravenski ~ar{iski yvizder i prototip za "ubiec na vremeto", na malogra|anskata qubopitnost, na palane~kite kuriozumi i relikti i si svrte sebesi vo glavata deka toj e od Gospod ispraten majstor za rasipuvawe na site nivni smetki. Re{i da bide toa. Da mo~a sproti veterot. Da gi nervira. Da gi zaebava. Dolgo. So naslada. I so zadovolstvo. Koga zaminuva{e vo zatvor, toj seta vina ja frla{e na majorot. Na UDBA[KIOT krug na Raven i okolu Raven, na slepata i glupava vlast. Se se}ava{e na zborovite na Janaki, na ispra}aweto, vo Skopje. Se se}ava{e na prikaskite za majorot. Major! Kakov major! Se se}ava{e na Janakieviot smev. Se se}ava{e na sé. "Kakov major, bre, leb~eto tvoe, ostavi go toj major - major e toj kako {to sum i jas Stenka Razin, ili kako {to popot e ona kurvari{te Raspu}in za koj {to mnogu se zboruva{e, znae{, a vsu{nost, majorot ne e nikoj drug tuku onoj, brate, Stanko sviwarot od Dolni Rog, tuka, pod se~anskite korii, koj za vreme na koliktivizacijata pale{e i gase{e vo Potse~a, gi drè{e onie govori po selata, se se}ava{ i na onoj mojon Zak itromanec, zar ne, onoj {to vezden mu drè{e kontra i kogo vezden mi go pra}aa vo UDB-a da go pomineme malku niz race - e toj Zak (toa nikoga{ ne ti go priznav), raka na srce, e nekoj moj podale~en rodnina, i koga sé }e se slegne{e, jas nave~er mirno }e go odvedev doma kaj mene, so meze i rakija ({to toj mi ja donesuva{e, onaa onaka merakliska, go znae{ ti toa, od najlutiot prvak, a mezeto bogovsko, lep~eto tvoe, se se}ava{ u{te, a - e, zna~i, toj Zak vaka ti pletka za majorot, to est, Stanko sviwarot od Dolni Rog. Veli: 104 "]e ti dojde Stanko sviwarot od Dolni Rog, me|u svoite selani, pa gi tera lu|eto vo zadruga. ]e go sobere narodot pred zadrugata, kogo pred toa Vre{ko proto|erot gromko go brka niz selo, }e se naper~i siot, }e se natrtori, pa vaka na lu|eto im drdori: - Koga e su{a kaj nas, koga na{iot Dolni Rog do`dovite }e go zaobikolat - nema beri}et, nema ìto, ni e~men, ni p~enka, ni 'r`. Stokata gladna, lu|eto gladni - pomorija, gladija - do anasana. Znaete i sami kako e. Taka li e? (Taka e, vikaat selanite bezvolno, tuka i tamu). - Sigurno deka e taka. Ama koga vo Sovetskiot Sojuz nema do`d - nikomu ni{to. Nema zima. ]e dojdat aeroplanite - }e pu{tat do`d - kolaj rabota! Saka{ do`d - saka{ }elepur. @itoto zeleno, nivite zeleni, trevata zelena - milina edna, veli Stanko sviwarot od Dolni Rog, se kikoti i frla k'~ovi kako rosen zelenko na zelena livada. Na toa gromko, nekade odzadi, mojot Zak itromanec, ni pet ni {est: - LA@E! Stanko se svrtuva okolu sebe, }e se ovrgoli siot, gleda temno i ne veruva, mol~i, ve}e znae kolku e ~asot, ama Zak kako Zak, i~ gajle nema, {egobiec, neprokopsanik i bekrija, go suka mustakot i mol~i. Nikoj ne saka od niv na megdan pred celoto selo. Stanko mu {epka na uvo na Vre{ko proto|erot: "Neka lae, neka drdori, neka treska, glupakon. ]e mu zemam merka. Koga - toga{!" - Vo Sovetskiot Sojuz, veli toj, ni{to so race ne se ~epka. Tamu ma{inite sé rabotat. Tie oraat edna{ vo pet godini. Kalemat troskot - a troskot ko troskot - rukne dodeka migne{ - ti so oko, a troskotot skoka - dava sé {to saka{: saka{ ìto - saka{ }elepur! Od troskotot - ìto! I toa dve ètvi godi{no! I taka, za pet godini. Udri mu kalem Zak, udri rabo{, pa da si go vidi{ fajdeto! Taka - Stanko sviwarot. A na toa, Zak, Zak itromanecot: - L - A - @ - E!

105 Na{iot sogovornik si ja golta svojata jabol~ica, pcue vo sebe, pa pak se provikuva kon nasobranite selani: - Vo Sovetskiot Sojuz sekoja ovca dava od 50 do 60 kilogrami volna. Dva pati godi{no. I toa - crvena! A Zak, {to drugo. Vika: - L - A - @ - E! ]e se svr{i i toa, pa ajde site doma. Site po doma, ergen po moma. Bilo {to bilo. Vleguva Stanko sviwarot vo selskata kancelarija na SRZ i poleka gi vika site po spisok. Gi zapi{uva lu|eto vo zadruga. Ama Zakot - jok. Utredenta go vika vo gradot. Vo UDB-a. I mi go predava mene. Ajde, veli, davaj ti Janaki, teraj go ovoj junak da ni zaigra kaza~ok! Kade go najde nego, druè majore! Prosto e toa i glupavo. Zarem toj }e igra takvi igri, vrat da skr{i. Ne e sedlo za magare! - A koi ora moè toj da ni gi zaigra tuka? - pra{uva toj. A jas, |oa, mislam i se prepravam, pa }e velam: - Da mu go udram jas nemu TE[KOTO, druè majore? Za nego e toa. - Udri mu! - veli toj. [to da pravi{. Toj ni poim nema deka jas i Zak sme si svoi. Taka ti e toa, bratec. Toa ti e tvojot major.

Taa dolgogodi{na, Golooto~ka, Ibeovska fama na Borisoviot tatko, taa relativno kratkotrajna i tolku sudbonosna faza vo negoviot ìvot, sozdade ne{to sosema novo, napravi drug ~ovek od nego. Toj, da re~eme, porano gi saka{e decata, sega duri i ne se svrtuva{e kon niv. Be{e tolku strpliv i metodi~en. Roden pedagog. Od nego decata ne se pla{ea, no umee{e za sebe kaj niv da pribavi nekoj ~uden avtoritet. Go slu{aa. Go goltaa so o~ite. Im be{e interesen. So eden zbor: umee{e so decata. A koj gi saka decata i kogo decata go sakaat, vistinski ~ovek e, se veli me|u narodot. Sega bega{e od decata. Porano pie{e. Sega, re~isi, ne se trezne{e. Porano ponekoga{ sednuva{e i zad {ahovskata 106 tabla. Umee{e so ~asovi da treska so figurite vo svoite luti nadmudruvawa so Janaki. Sega figurite i plo~ata, ili bilijardskiot stap odvaj }e gi dopre{e. Toj porano vode{e smetka za sebe, barem {to se odnesuva do redovnoto bri~ewe i oblekuvawe. Sega be{e zapusten i so denovi ne ja menuva{e ko{ulata, oblekata. I porano 'r~e{e no}e taka{to cela ku}a od nego se trese{e od toa mo}no 'r~ewe. Sega retko spie{e, a ako sepak zaspiva{e po dolgite "belono}ni" bdeewa i pijanki, toga{ negovoto 'r~ewe utredenta moè{e da se ~ue duri do Crn Vrv. Porano go saka{e dru{tvoto na ènite. Kako da doìvuva{e nekoja ~udna i neverojatna metamorfoza vo dru{tvo na ènite. Negovoto lice, pogledot, odnesuvaweto - seto toa porano se menuva{e vo dru{tvo so ènite, osobeno ako me|u niv ima{e i nekoja svidna. Kako so nekoe ma|epsni~ko stap~e, toj umee{e vo dru{tvo na ènite ne{tata da gi svrti vo svoja polza. ]e stane{e odedna{ duhovit, {armanten, dare`liv i }e gi sipe{e svoite dosetki kako od rakav. Sega ènite ne gi ni zabeleùva{e. Sî {to rabote{e porano, rabote{e dlaboko i temelno. So golema doza na koncentracija na liceto, racete i duhot. Sega samo }e gi smandore{e ne{tata. Barem taka izgleda{e. Vo po~etokot se ~ine{e deka toa e samo privremeno, kako nekoe negovo momentno raspoloènie. Kako nekoj negov hir. No, ne. Daleku od toa. Toa se razvle~e, se oddolì, se rastegli i potraja. Kako da mu pomina vo navika. Da. Toa be{e sosema drug ~ovek. Borisoviot tatko ve}e nikoj ne moè{e da go prepoznae. Kaj onie koi porano znaeja i ìveeja vo negovata pobliska ili podale~na okolina nastana nekoe ~udewe i neverba vo po~etokot, a potoa mnogumina krenaa race od nego, uvereni, bezdrugo deka toa se posledici na negovata golooto~ka epizoda i tvrdiot zatvorski reìm. Porano toj be{e vistinski rudnik na duhovitost. Vo nego ima{e nekoja ~udesna klica na veselba, edna òvijalna ìca, ìvotna energija i snaga, koja nikoj ne moè{e da ja skroti i sovlada.

107 I vo najtemnite migovi, toj kako da kr{e{e sî pred sebe, si probiva{e pat do drugite. I toga{, koga be{e naoko lut, besen i neraspoloèn, na site im izgleda{e deka toa e samo momentno, deka e takov samo zatoa {to toa go zabavuva i {to saka da go menuva raspoloènieto, {to toa raspoloènie e samo podgotovka i voved vo negovata dolga i so maka spe~alena pobeda nad samiot sebesi - znak deka so nego nabrgu }e zavladee onaa veli~estvena i dolgotrajna vinska ekstaza. I taka, na najvisokata to~ka od svoite duhovni i fizi~ki mo}i, toj be{e vistinski izvor na veselba i radost za sekogo koj bi se na{ol vo negoviot krug. Be{e neskr{liv dioniziski, bahovski, epikurejski duh. Umee{e da uìva vo sekoja pijana kapka od ìvotot. Be{e vistinski hedonist. Sega sî be{e sosema poinaku. Sega sî be{e obratno. Naopaku. Krivo i sakato. Kilavo. Negovite vinski ekstazi go vodea i turkaa vo mrak. Vo sî podlabok i vo sî pocrn mrak, od koj retko izleguva{e na svetlinata na denot, a i koga }e izleze{e od nego, nikoj ve}e ne moè{e da go prepoznae, da go prifati, ili u{te pomalku, da go sfati i razbere. Svetot od pedesetata pa natamu ve}e ne be{e onoj ist svet od ~etirieset petata pa navamu. Site radosti, set entuzijazam, siot optimizam kako naedna{ da is~ezna, kako so no` da be{e prese~eno sî. Izgradbite, juri{ite, udarnite brigadi, [amac - Saraevo, Br~ko - Banovi}i, kolektivniot duh, seto toa pomina kako tatne` od lokomotiva. Sî otide po |avolite. Pijanstvoto po pobedata nad fa{izmot ispari kako so raka odneseno. Vkusot na otreznuvaweto be{e gor~liv: urnatini, glad, siroma{tija, nepismenost, vekovna zaostanatost na site poliwa od ìvotot. Vo po~etokot, koga zavr{i vojnata, na site im olekna i im se pristori deka radosta i slaveweto }e potraat podolgo. No, nabrgu sî izleze na jave, bidej}i dotoga{ kako site da sonuvaa nekoj ubav i rozov son. (Vistina e deka [vabata ja izgubi vojnata - no [vabata }e go dobie mirot. Toj sekoga{ pobeduva{e vo mirot, zboruvaa postarite, popametnite i pomudrite. Taka zboruvaa site onie koi imaa malku podobro i podolgo 108 pametewe. Takvite bea vo malcinstvo, se razbira, no vremeto otsekoga{ mu dava{e za pravo i rabote{e za malcinstvoto, ne za mnozinstvoto). Sega sî be{e zameneto so strav, somne`, trepne`, nedoverba, denuncijacii, borba za gol ìvot, za opstanok. Za leb. Sî do amerikanskata pomo{, ogromniot nedostig vo sî (vo hrana, obleka i dr.), naloùva{e racionalno snabduvawe ("ìvot na to~ki", kupon - sistem). A toa, se razbira, vo lu|eto vnesuva{e nemir, zavisnost vo sî, svitkuvawe, podmetnuvawe, oportunizam, poslu{nost, snishodlivost i ugoduvawe na vlastite. No toa, se razbira, ne se odnesuva{e na Borisoviot tatko. Tokmu naprotiv i sprotivno na sî, kolku {to sî pove}e svetot se povlekuva{e vo sebe, toj sî pove}e i pove}e go pokaùva{e svojot revolt i re{enost da se sprotivstavi i da gi kr{i tie neramnopravni "pravila na igrata". Na nikogo ne mu se trga{e od patot, na nikogo ne mu se pokoruva{e. Na popot mu vele{e pop, na bobot bob. Ne bere{e gajle za ni{to. Od ni{to ne se pla{e{e. "Umreno magare od volk ne se pla{i," zboruva{e toj. "Nitu ne{to sum ukral, nitu ne{to sum izlaàl - neka se pla{at onie koi kradat, grabat i go laàt ovoj siromav narod", zboruva{e Borisoviot tatko vo retkite migovi na priznanieto, koga ve}e ne moè{e da istrpi nekoja sosema o~ebijna navreda, nepravda ili provokacija od strana na vlasta, ili od nekoj obi~en ~ovek vo tie mra~ni, vo tie matni denovi. Koga }e dojde{e nekoj vaèn glavu~ (buxa) vo Raven, naedna{ sî }e se rastr~a{e vo gradot. Udba{ite }e se raspolzea kako nekoi vredni mravki, kako nekoi pregladneti stra~ki koga }e zdogledaat mr{a na patot. Kako koga drozdovite }e zdogledaat bostan, ili lozje bez stra{ilo na nivata. Toga{ najprvin }e go soberea Borisoviot tatko i }e go piknea "na toplo". Malku da se "odmori". Koga - gode nekoj buxa }e se namere{e na Raven, Borisoviot tatko odnapred (u{te sabajle) si go prefrluva{e }ebeto preku ramoto i pravo od kafeanata ode{e vo svojata "spalna soba" vo obli`niot, gradski zatvor. Toj i inaku mora{e 109 sekoja nedela da im se javuva na vlastite, no toa go prave{e samo od nemajkade i ne sosema redovno. Ne gi ferma{e mnogu, a zakanite se redea i redea, prijavite se trupaa edna vrz druga. Nitu im se pla{e{e, nitu vode{e smetka poradi nivnata zabrevtana trudoqubivost. "Koga }e izleze{ od ovde, }e bide{ kako nov", go zadevaa straàrite i milicionerite, koi gi pametea vremiwata od pred godina ili dve, pa i pove}e, koga stoeja mirno pred nego i mu salutiraa do nebo. "Da dade Gospod sekoj den da vi doa|a po eden buxa na gosti. Em malku }e rabotite, em }e se odmaram od kafeanata, a i gradot }e ima nekoe fajde od toa: }e ja is~istite sekoja dupka, }e ja isperete sekoja krpa, }e go izliète sekoe }o{e, ba{ kako {to mi go lièvte gazot porano!" - }e im odgovore{e Borisoviot tatko, ne pla{ej}i se od }otek. ("Najva`no od sî e tokmu toa: da im pokaè{ deka ne im se boi{. Ako vidat deka im se boi{, ako vo tebe namirisaat zort - si go obral bostanot! Si si go ebal eòt! ]e jade{ }otek, }e te perda{at kako vol na tu|a zelka, pa toa ti e", mu zboruva{e toj podocna na Boris, vo nekolku podocne`ni momenti od ìvotot). Sega, sepak, sî be{e poinaku. Sî se svrti gazglava vo negoviot ìvot. Sî naedna{ se svrti naopaku. Na eden od onie buxi, koj slu~ajno bapna ne{to porano vo Raven od predvidenoto, a inaku sosema dobro go poznava{e nego, za{to kaj nego go mina anafalbetskiot kurs, ne znae{e da mu objasni {to }e mu e toa }ebe i dru{tvoto na milicionerot. (Toj buxa ne znae{e ni{to nitu za negoviot golooto~ki i Ibeovski brodolom). Iako buxata - glavu~ podocna ne prevzede ni{to vo smisla na svoja li~na za{tita, ili barem odmazda poradi nanesenata navreda od strana na Borisoviot tatko, straàrot koj go sproveduva{e svojot zatvorenik (raka na srce, malku pivnat i od kafeanata) se kolne{e vo svoeto najrodeno deka so svoi u{i slu{nal kade ovoj ladnokrvno go provocira so svojot dolg jazik bez vlakna. Tvrde{e imeno deka Borisoviot tatko otprilika vaka mu otperda{il:

110 "Me baraa za bostansko pla{ilo vo gradot, oti ne znaat kako da se kurtulat od vas, kako da se oslobodat i da ve nabrkaat ottuka, vas klukajdrvcite i {tetnici politikantski!"

111

Astralna proekcija

Svetlosnite refleksii na sonceto od vetrobranot na mercedesot okolu periferijata na gradot ispi{uvaat opisni efekti na realisti~kata postapka vo imenuvawata na ne{tata, predelite i to~kite na gledi{tata, kako i na pogledite na svetot spored azimutot (vo najglobalniot aspekt). Zelenite drvoredi na Katlanovo, konturite na Idrizovo, son~ogledite pred Maxari, Avtokomanda, Sin|eli}, [uto Orizari, potoa svrtuvaweto kaj golemiot most i vleguvaweto vo zonata na poliklini~kiot centar, na padinite na Vodno. Toa e dolga i ostra linija od socijalnoto dno do politi~kiot vrv na zemjata. Dolgotrajnata i bezuspe{na obikolka na parkingot go primoruva Boris patot preku birokratijata do tatkoviot trup da go pomine pe{. Lidija ostanuva vo mercedesot, a negovoto kru`no sleguvawe od mrtove~nicata izgleda vaka:

Kako {to komorite so mrtovcite {to podolgo i {to pobezbolno se ukaùvaat pred Borisovite umoreni o~i, stanuva sî pojasno deka 112 trupot na negoviot tatko nikoga{ nema da bide pronajden i identifikuvan. ôvekot koj ja vr{i ovaa spektakularna demonstracija potsetuva na nekoj prepraven svetec. Valkano - bela uniforma nalik na rimska toga, a negovata brada krie crti na lice koe bi moèlo da zaokruì eden iznenaduva~ki dlabok krug na vremeto, a sepak, i vo isto vreme, da se rasprskaat okolu negovoto lice kako mali koncentri~ni krugovi i lizar~iwa vo vodata na bunarot. Vremeto poleka se rastegluva vo negovata svest i toj, gubej}i sekakva nade` deka ve}e koga i da e povtorno }e go vidi svojot tatko, makar i mrtov, po~nuva da ~uvstvuva nekakva nejasna sila na muskulite i duhot, bran na potonuvawe i vozdignuvawe nad materijalnite to~ki i koordinati na dvièweto. Lu|eto koi veruvaat vo ~uda bi rekle deka so nego po~nuva da vladee |avolot i deka siot e obzemen so ma|ii. Lu|eto nakloneti kon pogledite na svet "od vtora raka" ili "od treto oko", bi rekle deka se raboti za ~ovek koj vo mladosta se zagledal vo nekoja Ciganka, vo nekoja |avolica, vo nekoja rajska ptica so {areni perja. Znam deka za vkusovite i boite ne treba premnogu da se rasprava, no izvesno e deka site lu|e koi se nakloneti kon zelenata boja se spremni za site vidovi |avol{tini. Taka Borisoviot tatko vo vselenata be{e predopredelen, predviden, otvoren i naso~en u{te od negovoto najrano detstvo. Toj sega e podgotven da se nurne duri i dvaeset vekovi vo podzemjata i katakombite na minatoto makar kolku samo da dopre do edna edinstvena Vergilieva misla, so kogo kako poleka da pominuva i se prikraduva i vo najskrienite to~ki na lavirintot. Negoviot tatko ìvee{e sedumdeset i edna godina na planetata Zemja, no Borisovata neskrotliva qubopitnost go vle~e{e duri i vo najoddale~enite predeli na prapo~etocite i pratatkovcite. Poetoviot stih za golemiot gr~ki materijalisti~ki filozof Epikur glase{e

113 "FELIX, QUI POTUIT RERUM COGNOSCERE CAUSAS"15 Citiraj}i go toj mo{ne karakteristi~en stih za ìvotot na Borisoviot tatko na planetata Zemja, ÔVEKOT VO BELO i so TOGATA KOJA PO MNOGU NE[TA POTSETUVA NA VERGILIEVATA OBLEKA, go pra{uva Borisa: "Ti li si toa, Horacie?" "Ne" veli Boris. "Toj ve}e odamna si pomina. Jas doprva se ra|am, ili treba da se rodam. Spored site kaùvawa na svet treba da dojdam so pomo{ta na carski rez". "I sigurno ne si Horacie?" "Ne. Ve}e vi kaàv. Toj ve}e odamna si pomina". "Ama toj, se razbira, ne moèl vo nikoj slu~aj odamna da si pomine, koga jas sî u{te sum ìv! Zarem ne vi se ~ini?" "Pa, da. Vo pra{awe e, belki, nekoja gre{ka". "Da, da. Gre{ka, bezdrugo. Non omnis moriar. 16 Vpro~em, otkade ti tebe sevo ova znaewe? Kade go nau~i toj moj stih?" "Jas ni{to ne nau~iv. JAS ZNAM SÑ. Jas sum sopstvenik na edinstveniot UNIVERZALEN XEBEN JAPONEC". "[to ti e toa?" "Mal metalen ~asovnik. Go ot~ukuva seto vreme i site jazici na svetot. Gi pamti duri i neva`nite ne{ta. Sekoj objaven stih od svetot i vremeto na minatoto i sega{nosta. Nedostiga samo eden ~ip, pa da ja ufrli i programata na sevselenskoto vreme na idninata". "Ah, da! Se setiv. Ti si Dante! Ti si prepraveniot Dante! Toj tolku mnogu qube{e da izmisluva! Toa e gre{nikot od pomladata garda kogo mi go dovlekoa ovde u{te vo Kvatro~entoto". "Ne. Ne sum Dante, ~oveku" veli Boris. "Nikoga{ nema da pogodite koj sum jas. Zaludno se

15 "Blaze si mu na onoj koj ja razbira su{tinata na rabotite" 16 "Ne umira sî" (poznat Horaciev stih) 114 trudite. LASCIATE OGNI SPERANZA! 17 Jas sum ~ovek od drugo vreme. Jas go nadminav duri i samiot pekol".

Izleguvaweto od lavirintot se odviva so pomo{ta na UNIVERZALNIOT XEBEN JAPONEC, koj uka`uva na Arijadninata srebrena ni{ka, ili na Lidiiniot parking-avtomat. [ifrata e vo vid na rebus. Vra}awe vo idninata. Znaci na parkingot i metalni ramki na mercedesot. Stotina mercedesovi kowski snagi, ednakvo e, ili barem treba pribli`no da odgovara na nekakov moderen Minotaurus. No nitu letot vo idninata, kako {to nitu padot vo minatoto, ne e nitu najmalku lesen, nitu poslan so ru`i, se razbira. Potrebna e ogromna snaga na voljata, umeeweto, koncentracijata i "budniot son". Potrebno e sopstveno nadminuvawe, skok preku sebe i sopstvenata senka, nekoja krilesta vozvi{enost nad obi~niot svet i ne{tata od sekojdnevieto, treba da se ima brzina i ~uvstvo na virtuoz na anemograf, treba da se ovladee so nekoj helio - sistem od site yvezdi. TREBA DA SE DOPRE SVETOT NA ASTRALNATA PROEKCIJA.

Vo najgruba smisla na zborot, da se dostigne privremenata razdelba na teloto i du{ata. Najoddale~enite krai{ta na planetata, da se stigne tamu po najfantasti~nata linija na nebeskite tela i galaksii. Da se leta dlaboko niz Son~eviot sistem, do planetite Merkur i Jupiter. So pomo{ta na vselenskite sondi da se vidi nebeskata sinevina okolu Zemjata, son~eviot purpuren odblesok okolu nea, kako i dobrite svetlosni vibracii na vselenskite legii, tenkata ni{ka na atmosferata i magnetnoto pole okolu Merkur. Da se vidi "gigantskata igra na ~esticite" pridvièna od Son~evoto zra~ewe i da se doìvee taa magnetna sfera kako "nekoj vid na vàrena

17 "Ostavete sekakva nade`" (poznat Danteov stih) 115 plazma", da se vidat odblesocite na svetlosta, koi dolovuvaat najraznovidni efekti od site boi vo prelivi, da se vidi zamra~uvaweto na sonceto, da se vidat oblacite nad planetata koi mo{ne brzo se dviàt, da se vidi duri i nekoj vid od primitivnata vegetacija i prapo~etokot na ìvotot vo vsevkupnata vselena. Da se dostigne toj ~udesen fenomen na astralnata proekcija vo mnogu dolgi vremenski periodi, duri i do "devet ~asovi", "pa i pove}e". Da se dostigne najjakata to~ka na mo}ta vo tnr. polo`ba na s r e b r e n a t a n i { k a. Srebrenata ni{ka od to~kata pome|u o~ite na materijalnoto telo, do to~kata na tilot od astralnoto telo. Da se dviì{ so golema lesnotija napred i nazad, gore i dolu, vdol` reflektira~kite eteri~ni vremenski pateki. Da se stigne vo dlabokoto minato, kako i vo mo{ne pomestenata i progresivna idnina. Da se dostigne tajnata na umeeweto na ASTRALNATA PROEKCIJA niz: pametewe na soni{tata, konstrukcija na soni{tata, niz svesta deka se sonuva i najposle da se dostigne to~kata na budeweto vo astralnoto ramni{te na svetlinata, {to, vsu{nost, e i celta na seto u~ewe. Da se ovladee so tehnikata na ASTRALNATA PROEKCIJA - DA SE VIDAT VO SONOT SVOITE RACE. Da se dostigne stadiumot koga BUDNO SE SONUVA. DA SE KONKURIRA NA GOLEMOTO I NEVIDLIVO KRILATO SU[TESTVO.

"Va{iot tatko go prezedoa utrinava. Eve gi dokumentite. Da mi go ka`evte toa, }e si za{tedevte i sebesi i mene mnogu izgubeno vreme i trud" veli ~ovekot vo valkano - bela uniforma. "Navistina?" "Da. Va{iot tatko e odnesen u{te sabajle". "No koj go prezede mojot tatko?! - pra{uva Boris vo ~udo. "Ne znam. Ovde pi{uva deka toa bil negoviot sin".

116 "Ah, taka zna~i. Prostete, ve molam" veli Boris. "Ne znaev" i si zaminuva izgubeno i nervozno od poliklini~kiot centar vo Skopje.

Ki{

... Nabquduvav vo svoeto detstvo nekoi magioni~ari ([klovski naveduva sli~en primer), koi me drèa, koi ja drèa publikata, so svoite magioni~arski trikovi vo ma|epsaniot svet na ne{to natprirodno, i so svoite hokus - pokusi, so svoite abrakadabri nî doveduvaa do voshit, do nekoj metafizi~ki trepne` koj provejuva od seto {to vo toa ima{e privid na ne{to vonzemsko, demonsko, ~udesno. Kakvo razo~aruvawe na krajot, koga toj ~udotvorec, ~ovekot vo dosluh so silite na mrakot, í go svrti grbot na publikata i ni ja pokaà opa~inata na svojata ve{tina, ednostavnite trikovi, topki~kata na dlankata, noòt {to se vovlekuva vo koricite, kafezot so dvojno dno! Zo{to - si govorev toga{ na sebesi - zo{to mi go stori toa, zo{to me razo~ara! Daleku od toa deka bev sre}en {to mi gi otkri svoite tajni! Vra}aj}i se doma, se obidov so pomo{ na topki~kata da napravam nekoja od tie majstorii {to ni gi pokaà, da gi povtoram tie ednostavni zada~i, i sfativ, posle dolgi i naporni ve`bi, deka ne samo {to jas toa nema da moàm nikoga{ da go izvedam tuku i deka toj vtor del na magioni~arskata to~ka, toa pokaùvawe na opa~inata na igrata, taa boèmna demistifikacija, deka i toa bilo del od majstorijata. No so toa moeto razo~aruvawe ne be{e pomalo. Is~ezna magijata, is~ezna ma|epsanosta, is~ezna veruvaweto vo ona "ne{to", vo ona ne{to {to im e dadeno samo na retkite i sre}ni poedinci, toa op{tewe so demonskite sili na mrakot!

(^as po anatomija, str. 98)

117

Pana|ur vo Raven

Naesen vo Raven sekoga{ pristignuva{e i cirkusot "Bohemija". So denovi se vle~ea konvoite i diliànsite so golemite, opasni i egzoti~ni yverovi. Nekoi deca vo Raven prv pat vo ìvotot toga{ }e videa slon, lav, ili majmun, so doa|aweto na toj golem cirkus. Se zboruva{e deka so pomo{ta na "Bohemija" nastana i onaa, podocna pro~uena, zoolo{ka gradina. Klimata vo Raven be{e mo{ne pogodna za ìvotot na tie tropski ìvotni. Zimite bea blagi, letata topli, a ovo{je, zelen~uk i meso sekoga{ ima{e vo izobilstvo. Kolku du{a ti saka. Taka najprvin zapo~na so majmunite, pa so nekoj obolen lav, koj samo so ~udoto i so blagotvornoto deluvawe na sonceto od ova ju`no i pitomo podnebje, preìvea. Upravata na "Bohemija" so godini go blagoslovuva{e Raven i ravenskite gradski tatkovci poradi toa. Nema{e godina da pomine a cirkusot "Bohemija" da ne go svitka svoeto gnezdo (onaa orija{ka i vibrantna {atra vo site boi na boìlakot) okolu zelenite poliwa i dol` golemata reka zad parkot. Taka be{e toa so godini. Ve}e bea baegi poodminati i pedesetite, koga vo Raven povtorno pristigna "Bohemija" i gi istovari svoite golemi, {arenoliki i tolku {umni tovari i zapregi. Sî ìvo dojde da gi vidi i da gi pozdravi svoite stari dobri poznajnici i prijateli. "Se pra{uvam, Lizo" í zboruva{e Boris na devojkata pokraj sebe, oble~en vo noviot tvid - kostum ("oblekata od tvid go pravi ~oveka!" - mu re~e tatko mu koga prvpat go zdogleda vo nego), so koja pred toa so ~asovi go gude{e Dvoràk vo muzi~koto u~ili{te, dodeka taa go pridruùva{e na pijano, - "zo{to cirkusot nikoga{ ne ni doa|a lete koga sme slobodni kako ptici, ami sekoga{ taka }e ni se dovle~ka na pragot od esenta, koga e po~etok na u~ebnata godina".

118 "Ne znam, Borise. Otkade bi moèla da znam", odgovara{e Liza Popof so re~isi crcorliv glas, ne svrtuvaj}i go pritoa pogledot i ne osvrnuvaj}i se kon nego. "Nema, belki, da kaè{ deka toa ti pre~i?" - mu se nasmevna sepak za moment i igraj}i palavo so jo - jo-to. Taa tokmu toj mig so golema qubopitnost zjapa{e i kokore{e o~i vo istovarot na kafezot so male~kite lav~iwa i im dofrluva{e nagaleno oddaleku. "Lav~iwa moi! Lav - ~i - wa! Of, kolku ste slatki! Pogledaj gi, Borise! O, Gospodi! - crcore{e Liza Popof, visoka, crvenokosa i bujna, ison~ana, nasmeana, zadovolna i sre}na. Vistinska pupka od devoj~e. "Sé mi se ~ini, Lizo, deka toa, ako ni{to drugo, go pravat poradi trgovija", si kombinira{e Boris seriozno, vrtej}i so glva i besej}i se so seta sila vrz cirkuskite re{etki. "Trgovija?! Begaj tamu, {to ti pa|a na um?!" - go pogleda taa seta vo ~udo. "Kakva vrska ima trgovijata so seto toa, ti se molam, Borise?!" "Ima, ima, Lizo", - uporen e Boris i í se vnesuva vo liceto. "Pa, pana|ur e. Kaì, zarem ne e? A pokraj toa..." "Pokraj toa - {to? Pana|urot e zabava, a ne trgovija". "I toa e, i toa e, koga ti velam", ne se predava Boris. "Neka ti bide" pominuva preku sé Liza. "I znae{ li u{te {to" - veli Boris. "Ne. Da slu{nam", veli taa. "Site ovie pana|uri mene mi li~at kako na nekoja golema preselba na ptici. Koga e leto vo onie studeni krai{ta, site itaat na sever, a koga malku }e zaladi, eve ti gi niv. Pak letaat na jug. Kaì, zarem ne e taka?" "Ama, taka e. Samo kakva vrska ima seto toa so trgovijata. Toa te pra{uvam". "Eve kakva: tie nam ni donesuvaat ona {to ovde go nemame, raznorazni krp~iwa i polni ko{nici sekakvi ~udesii i laìpari, zabava i toa, vpro~em pogledaj gi samo naokolu ovie sergii i siot toj cirkus, tie do{le tuka da né nasmeat i da 119 ni ja tutnat svojata stoka, a vo zamena za toa odovde }e odnesat celi kupi{ta hrana, ovo{je, zelen~uk za tur{ija, pijalak, na{ata pro~uena rakija i vino i |avol }e go znae u{te {to sé ne" "Pa neka e duri i taka. [to né zasega toa nas". "Koj veli deka né zasega. Samo velam. Onaka". Liza se zagleduva vo nego, pa naedna{ se pribira seta, stanuva seriozna za mig, pa {tom }e sfati deka malku preterala, pak }e go pomiluva so svojata {iroka i zanesna nasmevka. "Qubomoren si na onoj lav vo spie~ki stav, taka li", go pra{uva taa {egobijno i so proniùva~ki ton. Se {eguva so nego i mu se vnesuva vo liceto. "Taka e", odgovara toj, boèm luto i seriozno. I vedna{ potoa obajcata prskaat vo smea.

Koga Nemata Morfa ja otvori cirkuskata blagajna, tie me|u prvite poitaa i nagrnaa da kupat vleznici. Za eden ~as, sî be{e prepolno. Okolu kru`niot prostor so {tici na arenata, svetot se turka{e so seta sila. @elbata za promena na sivoto i makotrpno sekojdnevie od prostiot svet na rabotnici i rabotni~ki, onie koi so te{ka maka i zemjodelska rabota niz {irokite ravenski poliwa go pe~alea svojot leb, gi turka{e site niv vo racete na tie novopridojdeni belosvetski maheri, vo toj {arenolik, neverojaten i fantasti~en svet na tie majstori na smeata, vidovitosta, ve{tinata, natprirodnata snaga (fakiri koi svivaat èlezo, jadat {ajki, staklo, ìleti, odat po ogan i baraat da gi zatrupuvaat so pesok!), tie umetnici i izmamnici so site tie nivni vratolomii i burgii so kowite, majmunite, slonovite, lavovite i ostanatite cirkuski ìteli. Tie kutri lekoverni lu|e se predavaa so seta èstina vo kanxite na tie preveani monstrumi i ~udovi{ta, veruvaj}i vo site praznoverija, trikovi i majmunlaci, frlaj}i se glave~ki vo vodovrieòt na izmamite i {arenite lagi na raznoraznite klovnovi, lu|e - ispolini, devojki - gumi, se~i - }esi, la`govci i seni{ta. Tie uìvaa vo toa. Tie go sakaa toa. I go sakaa taka. 120 Tie sakaa da gi laàt. Tie gi dale svoite pari zatoa da gi laàt. I im be{e ubavo. Vistina, ne trae{e dolgo, dodeka migne{ so o~ite be{e gotovo, kako svrtuvawe na ringi{pilot, toa be{e sî, ama barem be{e ubavo. Kako nekoj son. Rozov son, koj trae samo tolku kolku da udri{ dlanka od dlanka, kolku da se zalulka vo svesta i da zaigra vo okoto, kako plameno jazi~e od ogan koe u{te prviot razvigor }e go ugasne za mig. Sepak, eden me|u niv, tokmu kako nekoj ~udotvorec, se izdeluva{e od ostanatite. Toj nikoga{ ne se menuva{e. Ostanuva{e ist, veren na publikata i po nekoe ~udo, sekoga{ povtorno doa|a{e vo Raven. Toa be{e dobriot star Rok, Golemiot Rok, majstor na iluziite, mag na vol{ebstvata, hipnozata i parapsihologijata, pro~ueniot Balkanski Nostradamus, maestro ROK. Go znaeja site. Odovde do Srem. Im be{e drag na site. I na decata i na starcite. Ja znaeja negovata topla nasmevka, go pamtea negoviot dlabok glas, negovata kratka kozja bradi~ka, negovata èlezna proteza na levata noga, negoviot miren i melanholi~en pogled koj gleda{e sî i kako za ni{to da ne àle{e, negovata qubov kon decata i najposle negovata postojana i verna pridru`ni~ka, ubavata i tainstvena devojka, Nemata Morfa. I pak be{e tuka. Me|u niv. So toa svoe dolgnavesto i melanholi~no lice, sakat ôd, i so svojata {armantna pridru`ni~ka, za koja ovde - onde se {epka{e deka e nekade od ovie krai{ta. Mu be{e devojka za sî. Da gi pridrì gulabite i {amiite, dodeka toj gi "poroduva" niz rakavite, da í pravi venec od piratski noòvi okolu glavata, da ja se~e so pila vo sandakot so dvojno dno i vo sekoja hipnotizerska seansa da mu se najde pri raka. Toj den Boris i Liza bea na sedmoto nebo. Golemiot Rok gi izvle~e od Morfiniot {e{ir i gi dovede na scenata. Gi hipnotizira i izveduva{e so niv {to saka. Sekakvi burgii, trikovi i urnebesi. Letaa kako dve rajski ptici so {areno perje okolu scenata, kruèa i crcorea okolu Raven, letaj}i i lebdej}i, na golemo zadovolstvo, gromoglasna smea, 121 aplauz i nepodeleni simpatii na ravenskata publika. Dolgo potoa tie ne znaeja {to bilo i {to se slu~ilo so niv i ostanaa kako zamelu{eni tuka okolu scenata, dodeka povtorno ne gi zabeleà Rok i gi povede vo svoeto kombi malku da gi po~esti so ~aj i vo pauzata me|u dvete pretstavi u{te pove}e da gi okuraì, da gi nasmee i olabavi. Liza be{e kako opiena, kako ma|epsana. Mu dofrluva{e bezbroj pra{awa na Golemiot Rok, nebare pred sebe go gleda samiot ma|epsnik od Oz. Ne prestanuva{e da go ispra{uva i potpra{uva. A Golemiot Rok se nasmevnuva{e pod mustak, odgovaraj}i í so golema presretlivost na sekoe pra{awe i potpra{awe. Za letaweto, za hipnozata, za Gospoda i lu|eto. Za {to sî ne.

VAKA GOLEMIOT ROK IM ZBORUVA[E ZA LEVITACIJATA GLEDAJ]I GI V O^I BORIS I LIZA

Deca moi. Levitacijata e ne{to sli~no na ona {to denes se obidov da storam so vas. No ne uspeav vo toa. Toa e ne{to {to najprvin treba da se napravi so samiot sebesi. Toa e, vsu{nost, ne{to kako Karma, ne{to kako Daemon. Toa e najvisok stepen na duhot. Koga so snaga na voljata i so pomo{ na fantazijata, ~ovekot ja dostignuva polo`bata na lebdewe nad zemjata. Toa dvojstvo na duhovnoto i telesnoto - vo LEVITACIJATA. LEVITACI- JATA e praznik na duhot nad teloto. No toa, sekako, ne e lesno da se razbere. Treba da se znaat tolku ne{ta, za da se razbere makar samo eden del od levitacijata. No mo`ebi eden den }e razberete. Kojznae.

122 Histeri~ni kadenci na qubomornite `enetini poradi Sinite An|eli alias kafanski peja~ki

Socijalizmot po~na da bui. So pomo{ta na vujko Sem li, so pomo{ta na kreditite li, so pomo{ta na snaodlivosta na ovoj ili onoj, glavno, rabotata sepak trgna. Nikoj ve}e ne be{e gladen, nitu bos, nitu gol. Bogatite, sre}nite i ubavite i ponatamu letaa na kriljata na fortunata, fa}aj}i se za ostrata griva na diviot kow i javaj}i na opa{kata od dobrite vetri{ta, a siroma{nite, zlite i grdite i ponatamu polzea i se vle~kaa po kalta na zaboravot i àbjacite. Mrtvite bukvi na hartija govorea za stegawe na kai{ot i za ednakvost. No - sepak se dviè{e! I vo najodale- ~enite seli{ta svetna elektrika. Fabrikite niknuvaa kako pe~urki po do`d. Rusite tuka ve}e odamna gi nema{e - daleku im bila ubavata ku}a - no ima{e polno [vabi, Ameri, Angli~ani. Koj raboti - ne se pla{i od glad. Za sekoj ~esen i vreden tuka moè{e da se najde po ne{to. Ednakvost vo siroma{tijata, zboruvaa. No na nekoi, bogami, im se pozlati. Niv moèbi gi ima{e malkumina - odvaj eden na sto - no gi ima{e. Toa bea glavno partijci i lu|e na vlast - funkcioneri, glavu~i (buxi). Na niv sî im pa|a{e od nebo: hrana, stanovi, ku}i, palati, limuzini, fotelji, patuvawa, jahti, aeroplani... (ova poslednoto, raka na srce, retko i za àl, so mo{ne meko spu{tawe!) Xganot se nastrvi. Se polakomi. Se osevapi. No sepak rabotite trgnaa na podobro. Filmot stanuva{e sî pozapletkan. Sî pozanimliv, sî pointeresen. Sî povozbudliv. Sî pozamrsen. Kako da go reìra{e debeliot Hi~kok, li~no. Tie denovi vo Raven pristigaat i Sinite Angeli. Toa se kafeanski peja~ki, nebare sestri blizna~ki, barem taka izgleda{e: kako edna majka da gi be{e rodila, kako edna cicka da gi be{e zadoila. Bea onaka krupni i rasfrleni, so nogari a la Marlen Ditrih, so butovi i kolkovi {to 123 po~nuvaat odozgora, tokmu od samiot pleksus - solaris, so sifoni od koi i vinoto vo bo~vite fa}a pena, so o~i i pogledi od koi se mati vo glavata. Toa leto, sekoja no} vo "Kermes" - urnebes! Ungarskiot Ciganin, prima{ot Pi{ta, so gudaloto gi izvlekuva banknotite od gradite na Sinite An|eli nebare najve{tiot zmijar otrovnici {arki ili poskoci uboiti vadi i sobira po ravenskoto pole, po potse~kiot kr{. Seta ma{kotija od Raven, od 17 do 77, nalegna kon parkot i od sedum nave~er pa sî do posle polno}ta, ne izbiva od "Kermes". â{ite svetkaat, kelnerite letaat, kamen da go zatrupa cel Raven, pesnata tre{ti, skarata ~adi, stakloto prska, a Sinite An|eli pa|aat od neboto i go bombardiraat ovoj miren i od pamtivek zafrlen grad. Ta - ta - ta - ta - ta - ta - ras - ta - ta - ta - ta - ta! "Tatko kupi mi top!" peat sestrite na set glas, a nad siot grad se ori. Za tri meseci, ili polovina leto (bidej}i vo Raven letata traat podolgo, re~isi {est meseci!) Sinite An|eli, tie dve nevideni seks bombi od sever na Ba~ka, go isprepla{ija, tolku go izminiraa i izre{etaa gradot, {to bez ni najmalku pardon, sosema go ruiniraa. Go sramnaa Raven so zemjata. Na~isto. Moralno i materijalno. Poedine~no i familijarno. Isprekinato i rafalno. Vkupno i fragmentarno. Agrarno i ratarno. Setilno i seksualno. Grupno i individualno. Oralno i analno. Po~esno i ritualno. Vo total i vo gro - gro - gro plan. Ja naru{ija ~etvrtata petoletka, spored zborovite na gradskite otci. Napravija takov xumbus, takov rusvaj, lom i darmar, nebare niz rodnata i plodna ravenska ramnica profu~e naezda od skakulci. Ne se pameti poberi}etna godina vo Raven, a kesiwata na raven~ani nekoj tolku {teto~inski, svirepo i majstorski da gi isprazni kako {to toa go storija tie dve rajski ptici so {areno perje, tie prvi lastovi~ki vo ranata prolet na seksualnata revolucija vo toj zaostanat kraj na jugot od zemjata.

124 Toa leto AF@ od Raven go kreva svojot glas. Se potpi{uvaat peticii za isteruvawe na Sinite An|eli od gradot. Peticijata e ispratena i do site pobliski sela, do site okolni palanki i grat~iwa. Koloni èni so transparenti odat niz gradot, demonstriraat i {trajkuvaat pred golemata sobraniska palata. Prviot pat ni{to ne im uspeva i tie uporno ja povtoruvaat celata taa taratunga u{te tripati po red vo tekot na letoto. Pretsedatelkata na AF@, edna inaku mo{ne akuratna èna - aktivistka, go organizira seto toa, koristej}i go svoeto golemo rusko iskustvo, kade {to be{e ispratena na nekoja partiska doobrazba. Taa postojano povtora, citira i bara od umetnicite da im iznapi{at so golemi bukvi na transparentot edna stara ruska pogovorka, koja spored nejzinoto dlaboko ubeduvawe na najdobar i najefikasen na~in }e gi istera an|elite (~itaj |avolite) od gradot i }e gi izrazi site ènski stremeì i barawa. Pogovorkata glasi: "Strplivosta e edinstvenoto oru`je na ènata. So strplivosta i od trevata dobivame mleko!" Taa smeta{e deka so toa gi pogoduva najdlabokite ènski ~uvstva, najtenkite ènski ì~ki vo Raven i okolu Raven. I í veruvaa. Taa siot svoj ìvot se probiva{e niz site maki i nevolji so svoite sopstveni (goli) race (do lakti), onaka, po frontovski, akcija{ki, kampawski, istureno, smelo, gradi vo gradi. I navistina, so svoite ogromni i ispre~eni gradi, taa be{e vistinski gradobran na ènskata organizacija vo gradot, aktivist, masovik i podbucnuva~ na site akcii na ènite, bez konkurencija. Ne se pameti nekoja druga èna vo podale~noto ili vo pobliskoto minato so takva nenasitna volja za mo} i vlast, so takva nevidena energija rabotite da gi drì pod svoja kontrola i najposle, èna so pogolema laktacija od nea. Be{e prva vo sî, bez somnenie. Gradskite otci site povtoraa vo glas: "Da, strplivost - toa e vo red - no ova ve}e ja prelea ~a{ata!" I nikoj ne sfati {to tokmu sakaa so toa da kaàt gradskite tatkovci. Sekoj toa si go 125 tolkuva{e na svoj na~in. Gi zema{e tie zborovi onaka kako {to nemu najdobro i edinstveno mu odgovara{e. Maìte zboruvaa deka e dosta so tie ènski budal{tini i sobirawa (zna~i, toa be{e taa "preleana ~a{a"), a ènite, pak, toa go tolkuvaa na svojot tvrdoglav na~in, kako, mar{ na tie izopa~eni i zlodejni orospii, na tie belosvetski kurvi~i{ta (ja branuvaa tie burata vo ~a{kata voda na svojot ènski na~in, ne otstapuvaj}i nitu za pedal vo svojata namera da gi isteraat Sinite An|eli). Nejse. Eden den, taka, zdogleduvaj}i go Borisa kako sedi na klupata pokraj fontanata vo parkot, so svojata ve~na crna futrola na violinata vo skutot, edna od sestrite, onoj nemu poblizok Sin An|el, zastana za mig pri pominuvaweto, se zagleda vo ubavoto {esnaesetgodi{no mom~e, ja rastrese grivata na svojata rusa kosa pod koja se nayiraa i bleskotea ogromni obetki od zlato, pa }e veli: "Ti sviri{ violina?" "A - h - a". "I znae{ da ~ita{ noti?" "I toa". "Toga{ trgni so nas". A Boris od nemajkade se podiga od klupata i pokaùva vo pravecot na Liza, koja tokmu vo toj moment naiduva otkaj kapijata, pod arkadite na vlezot. Toj mirno se svrtuva i trgnuva po Liza, ne osvrnuvaj}i se ni najmalku na natrapliviot i prokolnat Sin An|el. Utredenta pak go sre}avaat Sinite An|eli. Ovojpat Bucko - Slu~ajot gi sostavi kaj terasata od restoranot "Kermes". "[to ne dojde v~era?" - go kori istiot an|elski crcor. "Kade?" - pra{uva ovoj, pravej}i se malku na udren. "Na sedmoto nebo" veli Siniot An|el i kikotej}i se, go zema pod raka. Go vodat pravo vo svojot konak na katot na restoranot "Kermes". A toj - {to da pravi, kutriot - odi i mol~i. Ni{to ne zboruva. Malku se pla{i i dvoumi, golta knedli odvreme - navreme i se vrti okolu sebe. 126 Nema, belki, sestrite da go izedat za pojadok. Ili da go gricnat za uvceto. Kojznae. Vleguva vo nivniot budoar i sednuva na divanot. So skrsteni noze. Nebare vistinski Tur~in. Go nudat so ~okoladni bomboni. Malku go merkaat, pa potoa an|elot go naveduva na tenok mraz. Saka malku da se zadeva so nego. "Ubava ti e ~upata". "Ubava". "Ja saka{ li mnogu" Boris se sme{ka. Ba{ mu zadavaat golemi maki. Taa se sme{ka. Sestra ñ se sme{ka. Site naedna{ se sme{kaat. Siniot An|el go otvora {kaf~eto od natkasnata, vadi nekakva pesnarka, ja svrtuva na prvata stranica kade {to e slikata na Merlin Monro i mu ja predava vo racete, nebare mu podaruva nekoja sveta i skapocena relikvija. "Ova sakam da me nau~i{". "Nijagara?" "Toa". "Lesno e toa". Siniot An|el se nafrluva vrz nego, mu sednuva vo skut i so seta sila go qubi vo dvata obraza. Onaka, od srce. Vistinski. Po selanski. So plunka. I sî. Mmmmmmmm - m! Cmok! Boris se smee. Taa se smee. Sestra ñ se smee. Toj mig nekoj silno tropa na vratata. Sestra ñ odi da otvori. "Koj e toa?" - pra{uva Prviot An|el. "Toa se onie istite koi minatiot pat izigruvaa prvoborci na seksualnata revolucija, so dve spomenici" veli Vtoriot An|el. Glasot ñ e sneveselen. Na pragot stoi negoviot tatko. Zad nego, Janaki. Tatko mu siot meden. Se topi od milina. (Od pred izvesno vreme dobil nekakva crknuva~ka, nekoi dopolnitelni honorarni ~asovi vo muzi~koto u~ili{te, kade{to privremeno zamenuva{e nekoja mlada rodilka, pa sega parite go ~e{kaat i pe~at). Toj moment go zdogleduva Borisa, pa nebare }e veli - Grom i pekol! "Otkade ti tuka?!" 127 Nebare ~ovekot go potrefi damla. Go svetnuva so pogledot i mu vika: "[to bara{ ti tuka, òltoklunec eden, {to saka{ ti tuka, magare edno?!" i go tegle za uvoto, kubej}i so seta sila. I TOJ KRITIÊN MOMENT pome|u medenoto lice i ovoj psiholo{ki {ok na Borisoviot tatko, na{iot mlad junak go vpiva vo svojata svest zasekoga{, za siot svoj ìvot, za site vremiwa - zna~i, tuka se krie zajakot! - misli toj i brgu - brgu, strupoluvaj}i se niz rasklatenata harmonika na skalite, potpomognat so gelenderite i balustradite od stara dabovina, toj ja spra{tuva od "Kermes", vrapito, nebare po nego jurat site lovci i site ravenski zagari, tr~aj}i so brzina na ranet zajak, tr~aj}i ja trkata na svojot ìvot, kako prv pat pred sebe da zdogledal seni{te od demon i senka od ne~estiviot, vo toj interval pome|u medeniot izraz i {okot na liceto od svojot tatko, kako da go vide seto nedorazbirawe so samiot sebe, seta zbrka na svojot ìvot, ona sudbinsko NE i DA vo rotacijata na uspienata svest i sovest od svoite predci i pratatkovci, onie stari pijani~i{ta i selski vodeni~ari po tatkovoto koleno, otrovnata supstanca na svoite geni, kako da dobi zape~atena presuda za svojata temna potsvest na uvid. Odnapred. Begaj}i od samiot sebesi, kako da se o{evratuva{e i uriva{e sî ponisko i ponisko vo toj grozen, predo~en svet. Se seti na Ogra`den i vospituva~kite, se seti na frau Elvira Popof, na majkata od svojata devojka, kako niz nekoja magla, so rabot na svesta. Dolu, pred sobraniskata palata, ènite diveeja i gi izvikuvaa svoite voinstveni povici protiv SINITE AN\ELI.

Popis

Ve~erta, doa|aa popi{uva~i vo ku}ata na Borisoviot dedo i zemaa podatoci od doma{nite. Pra{uvaa, pra{uvaa, pa zastanaa. I taman trgnaa da 128 si odat, koga na vratata - toj. Borisoviot tatko. Glava na semejstvoto. I pi{uva~ite nagrnaa na nego. Na pra{aweto so {to se zanimava - vo grafata na zanimawata - toj luto mu go otrgna hemiskoto penkalo od racete na eden od popi{uva~ite i gi vnese slednite zborovi: "so mo~awe sproti veter i so opra{uvawe na bilkite". Na ostanatite pra{awa ne odgovori.

Virtuozi i papagali

Eden den, se seti Boris, tatko mu (dodeka be{e male~ok) mu raskaùva{e i vakvi prikazni. Vo stilot, dojdi sine, sedni mi vo skutot i slu{aj go ova {to }e ti kaàm. Paganini umeel na violinata takvi bravurozi i vratolomii da izvede {to toa so ni{to ìvo i so nikoj vo prirodata ne moèlo da se sporedi. Nemalo takvo ìvo su{testvo koe makar i pribli`no moèlo da go imitira (lastovicata, slavejot, papagalot i sl). No eden den do{ol Paganini vo nekoe zafrleno mesto na jugot od Italija i vo nekoj zamok doìveal eden papagal tolku dobro i ve{to da go imitira {to na sekoj negov ton toj dvojno mu gi otsvirkuval tonovite. Paganini osminka - ovoj dve {esnaesetinki. Paganini {esnaesetina, ovoj triesetivtora i sî taka. Paganini najposle se iznerviral i ja skinal e - ìcata. Papagalot na toa ja skinuva i e i a ìcata. Paganini ja skinuva vtorata ìca, a papagalot ve}e gi skinuva site. Toga{ Paganini ja kine i tretata ìca, a papagalot }e mu otcrcori: "[to ~eka{? Sega sviri na g - ìcata!" A Paganini ve}e lut do nemajkade, veli: "Vo red, jas }e sviram na g - ìcata, no na {to }e sviri{ ti?" A papagalot ni pet, ni {est: "Samo ti sviri, pa }e slu{ne{. Jas ve}e nekako }e se snajdam. Moèbi so klunot }e te sledam". I taka - pak. 129 Paganini edna{ - ovoj dvapati, Paganini ton, ovoj dva, Paganini ve}e ne moè da izdrì, pa mu se razvikuva na papagalot - "Pa, dobro, bre, papagalu eden, pa kaì mi kako toa ti sekoga{ dvojno otsvirkuva{?" A papagalot mirno }e veli: "Jas voop{to ne svirkam dvojno. Toa tebe samo taka ti se ~ini. Jas edna{ svirkam, a vtoriot pat ikam, to est, imitiram!" POUKATA BE[E: Takvi sme ti nie, sine, Makedoncite. Nie vo sebe mislime na makedonski, a zboruvame ili srpski, ili bugarski, ili gr~ki, ili turski jazik. Ete. Sî morame dvojno da pravime. [to da pravi{. Takva ni bila sudbinata.

Golemiot Rok zboruva

Deca moi. Sekoi dve iljadi godini vo svetot nastanuva DARMAR. Toa e period, koj uslovno bi moèle da go nare~eme kako epoha, Nova Era ili kako {to miluvame, no edno e va`no - posle sekoi dve iljadi godini nastanuva edna celosna promena, ostar presvrt vo sî, i vo pogled na duhovnite, i vo pogled na materijalnite fakti, so eden zbor, promeni so dalekuse`ni, dlaboki i nesogledivi posledici. Svetot {to gi otkri pismata, beleì {est me|usebno povrzani i soodvetni vremenski celini i relacii, sprema zodija~kata {ema na dvanaesete znaci. Vo eden period vo dlabo~ina od okolu deset iljadi godini toa sovr{eno odgovara, da re~eme, na zodija~kata {ema na LAVOT, koj to~no vo eden takov ogromen vremenski period go se~e po~etokot na ~ovekovite pronajdoci na osnovnite orudija - patot kon homo sapiens. Po~etokot na ~ovekoviot ispraven ôd na zemjata. Potoa svetot ìvee{e vo znakot na RAKOVATA (obratnica) promena i materijarhatot. Pa doa|aat BLIZNACITE, koi se simbol na umot, inteligencijata, intelektualniot, op{tiot napredok vo sî. Toa e period vo koj, da re~eme, asiro - vavilonskata civilizacija go pronao|a trkaloto, 130 pa potoa lostot i trkaloto, pa metalot i sî okolu metalot i oganot. Po niv svetot vleze vo znakot na BIKOT, {to pretstavuva ostvaruvawe, otelotvoruvawe, materijalizacija na site ~ovekovi me~ti na zemjata. Tuka e Egipet, pred site, so site svoi brojni piramidi, faraoni i na toa sli~no. Potoa svetot ìvee vo senkata na OVENOT, znak koj e pod mo{ne silno vlijanie na planetata Mars, toa e voinstven znak, vreme na makedonskite i rimskite osvojuvawa, vremeto na Aleksandar, Cezar i drugite. I najposle, doa|a na{iot period, period na zavr{etokot od ova vreme, vo zalezot na bogovite, voinstvenite povici, golemiot nacionalizam i klepsidrata koja istekuva, toa e vremeto na astrolo{kata epoha na RIBITE, na{eto vreme, ova prokleto vreme koe poleka nî napu{ta, vremeto na hristijanstvoto, misticizmot i na sî poprisutniot islam. [to se odnesuva do mene, jas verojatno }e bidam pretvoren vo prav i pepel na istekot od toa vreme vo opa{kata na RIBITE i nema sigurno da go doìveam ona {to }e go doìveete vie. Deca moi. Vie }e vlezete vo sledniot astrolo{ki ciklus pod znakot na AKVARIUSOT, to est, vo svetot na VODOLIJATA, vo vremeto na nastapuva~kiot humanizam, na sekakvite socijalni, rasni, kontinentalni i planetarni razdviùvawa i na ona najva`noto - na ogromnata tehni~ka i tehnolo{ka eksplozija. Vie koi }e ostanete da se greete na dnoto od taa erupcija na vulkanot, na taa dvojna slika za napredokot na zemjata, vo koja sekoga{ ostanuva da 'rti i semeto i samouni{tuvaweto, sepak najgolemata opasnost i smrten neprijatel }e go imate vo Uranovata senka, od taa postojana zakana, za{to ne zaboravajte edna rabota: VODOLIJATA vi e pod direktno vlijanie na URAN (simbolot na atomskata energija!) i nego postojano }e si go imate nad vratot. Toa e novootkriena planeta i zatoa taa ozna~uva ne{to sosema novo i nepredvidlivo. ÛVAJTE SE, DECA MOI. Toa vi go prepora~uva ROK, 131 BALKANSKIOT GURU, @REC I [AMAN, BALKANSKIOT NOSTRADAMUS!

I u{te zboruva GOLEMIOT ROK

Na svetot `iveat mnogu lu|e, narodi i nacii (i }e gi ima i u{te pove}e na istekot od ovaa epoha), no ako bi sakale da se obideme site lu|e na ovoj svet da gi zbutkame vo eden ko{, ili da gi svedeme na dva vida, na dve osnovni grupi, ili podgrupi (dokolku toa ne e malku presmelo i sosema, sosema uprosteno!), toga{ osven razlikata vo polovite, koja kako {to znaeme e bipolarna, nie isto taka zabele`uvame mo{ne izrazena i karakteristi~na podelba na lu|eto spored onie najop{ti karakterni razliki. Toa se

A S T R O L I T I i G E A T R O N I

Prvite se leta~i, ili onie {to letaat (poradi {to e potrebno sekoga{ da se obeleùvaat vo vertikalna polo`ba i {ema vo prostorot i vremeto), a vtorite se vleka~i ili polzavci, no za da izbegneme sosema kakva i da e pogrda asocijacija pritoa, bi rekle poednostavno, onie {to odat. Prvite ìveat na nebo (povremeno, se razbira!), a vtorite se postojano na zemjata. Prvite se toplokrvni. Vtorite ladnokrvni. Prvite imaat krilja (tie se krilesti su{testva), a vtorite izrazena mo} za prepravawe, a ponekoga{ ìveat duri i vo oklopi. Najvoop{teno kaàno, ednite se sonuva~i (zanesenici, tvorci, nervici), a drugite realisti (prakti~ari, mudri, ladni). Se razbira, vo 132 sekoj ~ovek, poedinec, tip, ima osobini i na edniot i na drugiot znak, no sekoga{ se zema ona {to preovladuva, ona {to ja obeleùva i opredeluva edna li~nost, eden subjekt. Na prvite simbolot im e ORELOT, na drugite @ELKATA, ili SVETIOT BIK. Ve}e sprema op{tata {ema i drevnata formula na TETRAGRAMATONOT i elementite za sozdavawe na univerzumot (pramaterijata) i psiholo{koto dejstvo izrazeno niz ~etirite osnovni elementi i ~etirite sveta na KABALATA. To est: VOZDUHOT - OGANOT - VODATA - ZEMJATA. Ili MEÔT - STAPOT - PEHAROT - PARI^KATA. Ili ~etirite sveti ìvotni: ÔVEKOT - LAVOT - ORELOT - BIKOT. Ili

vozduh ogan voda zemja dvi`ewe {irewe sobirawe dopirawe

Vozduhot ima sina, oganot crvena, vodata srebreno - siva ili bela i zemjata òlta boja. Samo eterot, ili aka{ata, ima crna boja. Zna~i, za da ja razbereme teorijata za ASTROLITITE i GEATRONITE, najprvin morame da kaème deka spored narodnite predanija orelot ìvee okolu trista godini i deka toa kaj nekoi bi moèlo da predizvika izvesni nedoumici ako ne znae deka èlkata ili svetiot bik ìveat u{te i podolgo spored tie isti predanija (celi iljada godini!) i sprema toa, po mnogu ne{ta, pretstavuva posilen znak. Tie, po nekoe vascelo i sevkupno ishodi{te, go pobeduvaat lete~kiot znak na ASTROLITITE. ASTROLITITE ìveat kratko, no kako {to obi~no se veli, sre}no. GEATRONITE ìveat dolgo, no bez mnogu branuvawa, nategawa i promeni.

133 Se veli: }e im dodeat na krajot i na Gospoda i na lu|eto so svojata dolgove~nost. Kako Ve~niot Evrein. Kako Holan|aninot Skitnik. Zamislete si samo vie koi, da re~eme, ja poznavate muzikata, {to vam bi moèla da vi zna~i razlikata pome|u ìvotite na eden fascinanten Amadeus, na primer, i eden ov~ar od Kavkaz, vistinskiot Metuzalem na zemjata. I taka natamu. Najgolemiot del od ASTROLITITE od svetot na umetnosta i znaeweto, ìveele kratko. Kako primer da go zememe Wego{, Rembo, Lermontov, Modiljani. Nikoj od niv ne ja doìveal ~etiriesetata. Ima i takvi, koi ìveele u{te pokratko. Sî {to e ubavo, trae kratko. Za àl. Toa e osnovno pravilo na ìvotot. Pravilo broj eden. Zapamtete go toa! Toa vi go kaùva ROK, BALKANSKIOT NOSTRA- DAMUS! Pome|u ASTROLITITE i GEATRONITE ima mnogu razliki, odliki i nijansi, kako {to rekov, i zatoa podelbata ne e stroga, ni oddaleku tolku stroga kako {to bi moèla da ni izgleda na prv pogled. Vo sekoja grupa postoi golem broj na podgrupi i razliki, no ovde stanuva zbor samo za op{tite i glavnite ozna~uvawa. Toa e samo najop{tata podelba. Inaku, vo tekot na ìvotot, vo tekot na rasteòt i sozrevaweto, lesno moè da se slu~i tipot koj vo po~etokot im se priklonuva na ASTROLITITE odnenade` i neobjasnivo da pomine vo GEATRONITE, ili obratno. Takvi pojavi vo prirodata ima mnogu i tie kolebawa ne treba da nî ~udat. ASTROLITITE se kako meteori. ]e blesnat vo no}ta i potoa se gasat. GEATRONITE nikoga{ ne bleskaat. Zatoa tie nikoga{ i ne gasnat.

Da se letne so orlite

Ne treba da se me{aat ASTROLITITE so ova staromakedonsko predanie koga orlite se zemaat, ili bi moèle da se zemat, kako simbol i na 134 GEATRONITE. Za{to vo makedonskiot narod ima pogovorka "da letne{, da pojde{ so orlite", vo smisla, da se ìvee dolgo, da se ìvee trista godini. Toa, se razbira, vo edna poprakti~na smisla, zna~i cel eden ~ove~ki eon. Vo sekoj slu~aj, vo Makedonija ako kaè{ "letni so orlite", toa zna~i isto kako i da se ìvee dolgo. Da se bide dolgove~en. Od eden drug agol, od agolot na semantikata, pak, toa e ne{to sosema poinaku, se razbira. Toa e kaàno vo ironi~na smisla. Su{tinata na celata taa zbrka bi se sostoela vo slednoto: ~oveku, proìvej go dobro ovoj zemski ìvot koj ni e zadaden na site, stori sî da go ispolni{ najdobro {to umee{ i znae{ svojot ~ove~ki dolg i zada~a ~ove~ka, no nemoj da se zanesuva{ i poveduva{ za nekakva slava, bogatstvo, ili zadgroben ìvot (ve~nost) - oti vo ~ove~kiot ìvot sî e kratkot- rajno, bezna~ajno, ma~no i krajno neizvesno. Taka, ete, vi stojat ne{tata so ovozemskiot ìvot. Od druga strana, pak, za lu|eto od tipot na Borisoviot tatko. ~ovekot koj nekoga{ be{e ateist, ne znaej}i deka, vsu{nost, e agnostik vo krvta, filmot e jasen, mo{ne kratok, i sî {to ima da se slu~i, }e se slu~i tuka, na zemjata. Da. Toj moè da prodava i sve}i vo crkvata na svojot te{t Mihail pop An|elov, da prodava kratki svete~ki ìtija i indulgencii za prostuvawe na greovite, no toj toa go pravi samo tolku kolku da zaraboti za ìvot. Inaku, dlaboko vo sebe, toj ja prezira taa eshatolo{ka itro{tina i mo{ne studeno veli: - Sî e beda, ~emer i jad! A ako be{e pijan, }e dodade{e u{te i nekoj ton ponisko, za da go zadovoli prostiot svet - Sî e mo~awe, osven sereweto! I obratno. No i mo~aweto e serewe koga se mo~a sproti veter! No da go ostavime za moment Borisoviot tatko i da se vratime na na{ata sintagma okolu orlite. Vo najop{ta smisla na zborot, porakata na ovaa sintagma e: - Nemoj da si skràv! Daj im gi parite na mladite ako ve}e ne si mlad. Nema svoite pari vo grobot da gi nosi{. Se razbira, ako ima{ pari i pod uslov parite {to gi poseduva{ i 135 navistina da se tvoi. Inaku, vo sprotivno, }e si ja dade{ svojata du{a. No {to i da dade{, pari ili du{a, vo krajna linija, fajdeto ne se gleda. Najdobro {to moè{ da stori{ e toa da vnimava{ svojata du{a slu~ajno da ne mu ja prodade{ na |avolot. Makar da go napravi{ i podvigot na Alkesta, ili da propadne{ vo samoqubie i sebi~nost kako nejziniot ma` Feres, na potomcite nema da im ugodi{. Nikoga{. Toa e smislata na ovaa prikazna za orlite.

Pelivani

Od utro zvucite na gajdite, zurlite i tapanite se slu{aat do nebo. Te{kite ritmi i melodii na Balkanot se izvivaat i tre{tat od livadite vo podno`jeto na Se~a do Crn Vrv. Na pana|urot sî vrie kako vo kotel - sî se proviknuva, kreva vreva i sekoj Cigan svojot kow si go fali. Sî e vo poln ek. Od prodava~ot na {e}erlemi, marcipani, licitarski srca i kakvi - ti - ne drangulii, preku ~ovekot so zmii okolu vratot, pa sî do onoj prodava~ na lozovi i tip - top, do samiot re~en breg. Se prodava sî: gumi za velosiped, kandila, {andani i ikoni, iznosena obleka, ~ajnici, |ezviwa, ekscajzi i pribori za kafe, vino, rakija, }ilimi, koì, sî od drvo i metal; tuka se ramo do ramo site prodava~i i preprodava~i od Pe} do \evgelija, raznesuva~i na ~uda i sekakvi ~udotvorci, raznorazni nakupci i prekupci, alvaxii i bozaxii, iskusni itromani, mativodi i neranimajkovci, prematari, bezdri|ani so platovi i svila i koj u{te ne. Se prodava sî, ama ba{ sî: od igla do lokomotiva. Vo Raven tie denovi se rastara{kaa i svira~i i peja~i i tan~eri od site krai{ta na Makedonija. Od Sko~ivar i Germijan kaj Bitola, od Smilevo i Ba{ino selo kaj Veles, od êlopek kaj Tetovo i Krivoga{tani kaj Prilep grad, od mariovskiot kraj, od Qubanci Skopsko, od Gali~nik, od Drenok kaj Debar i otkade sî ne. 136 Od utro do mrak se izvivaat ora i se {areneat nosii od site krai{ta na makedonskata zemja. Sepak, vo site nosii belata boja preovladuva, se vee na site strani. Ja ima nasekade, vo sekoja makedonska nosija, barem {to se odnesuva do krojkata, no seto toa e ukraseno so mo{ne bogati tanteli, srma, opto~eno so srebren i zlaten metal, a ukrasite se prete`no so crna ili so crvena nijansa: bikiwi, {iriti, gajtani, monistra, kiti. Ma{kata obleka e mnogu poednostavna od ènskata i se sostoi prete`no od belo doma{no platno. Se veli "seko selo ba{ka adet - ba{ka ruvet". Nikoga{ mom~eto Brsjak nema da zeme nevesta od Mija~kiot kraj (iako "Mijacite se od boljarski rod i poteklo", barem {to se odnesuva do predanijata i nosiite!) ako taa ne ja izmeni svojata nosija. I obratno. Neka bide taa najubava i najumna moma vo seloto, mom~eto sepak pri toa }e ñ re~e: "Ne vodam me~ka v ku}i!" Makedonskite nosii se mo{ne bogati. Gi ima so~uvano vo preku sedumdeset vidovi, {to ma{ki, {to ènski. Nosijata e biten beleg na rodot. Taa se ~uva kako svetost. I èna~kata i maà~kata i ra|aweto i smrtta - sî e povrzano so zlatni alki so nosijata. Kaj ènskata nosija u{te moè da se sretne: elek, saja, pojas, skutwak, }ustek, kal~un, kiteni krp~iwa, rakavi so sorki, tanteli, {amii so venec - dijadema, preniz, sokaj, uzobraènik i venec (seto toa e opto~eno so srebro) itn.; a kaj ma{kata nosija xamadan, kai{ kovan, kapa, pojas, ~orapi, dizgii, }ustik, xube, opinci, svirajka (pa na pojas da ja zaka~i{!). I makar koe oro da se igra: te{koto, ajdu~koto, kalajxiskoto, komitskoto, rusajliskoto, nevestinskoto, ili koe i da e drugo makedonsko oro - edno e prisutno vo site niv - vo osnova na site im e srceto, ritamot i strasta. Ritamot na makedonskite ora (igri, tanci) e edinstven - od najbavnite do najbrzite, najìvite i najludite i ona {to pritoa e va`no e deka site tie, ili skoro site, imaat mo{ne izrazeni asimetri~ni, sinkopirani ritmi od neparni strukturi (sedum - osminski, 137 devet, edinaeset, trinaeset, petnaesetosminski taktovi itn). Velat deka nikoj {to ne e roden pod ova sonce ne umee tolku dobro, tolku ve{to, izvorno i verno da odigra i doìvee edno vistinsko makedonsko oro. Toa e eden neviden zanes kade{to prestanuva sî - koga "neboto i zemjata go vodat svojot nem, trevoèn i iskonski dijalog", kako {to pee stariot poet od prilepskiot kraj.18 No ene go i Faik, pro~ueniot i silen Faik od ânaklarci, nepobediviot pelivan i najgolemiot bora~ "|ure{lija", majstor na site bore~ki zafati i pobednik na skoro site |ure{i vo Makedonija, pa i ponatamu, do Kosovo i Bosna. Toa e zgoden, ple}ast ma`, muskulest i jak delija od okolu dvaeset i pet - {est godini, so kuso potstrièna kosa, so tesni koèni pantaloni i koèn fes, gol do pojasot, od ~ie telo, race, bedra i kolena se sliva {arlagan (zejtin) na sonceto, kako pred toa celiot da go brknale vo kazan so {arlagan i sega se sliva od nego, sjaej}i i bleskotej}i na sonceto kako nekoj bronzen kip. Se znae dobro zo{to e seta taa izmastenost. Pravilata se takvi. Borbata mora da potrae {to podolgo, zafatite da bidat {to pote{ki i povredi da ima {to pomalku. Nekoi borbi na takvite, po pravilo sekoga{ izmasteni protivnici, znaat da se oteglat so ~asovi. Ponekoga{, velat, moàt da potrajat i so denovi. (]e ti dojdat, tuka, utredenta obata protivnika, }e zastanat kaj istoto mesto, polo`bata na teloto i fatot na racete i }e prodolàt ponatamu, kako da nemalo prekin!) Pro~ueniot Faik od ânaklarci, koj na ravenskiot pana|ur pobeduva{e i staro i mlado od 18 do 40 godini, ve}e dolgo gi uriva site protivnici {to }e mu izlezat na megdan i toa go pravi po red ve}e sedum godini. Nego, velat, ~ovekot koj ni{to drugo ne umee da raboti, osven samo da se bori i misli na svoite novi zafati i |ure{i, go hrani celoto selo ânaklarci, otkade

18 Zbor e za Blaè Koneski, se razbira. 138 {to doa|a. Dnevno sma~kuva do tri kilogrami meso, jade med, pie mleko, nautro mu trebaat deset jajca i mnogu baklavi, rahatluci i tatlii. Namesto voda pie {erbet. Alkohol nikoga{ ne pie i poradi verata i Kurranot, a i poradi mnogu drugi raboti, no naj~esto jade meso od oven, so site orientalni, dobro zasoleni i zapipereni jadewa. Najomileni mu se onie so pilav od ko~anski oriz. Velat ne e azganlija. Qubov nikoga{ ne vodel. Ne smeel, za{to toa snagata ja odzemalo, a sakal, velat. Siromav. Toa mu bilo strogo zabraneto, osobeno vo vreme na borbite, na pana|urite, javnite nastapi - |ure{i i, se razbira, na Ramazanskite posti. Toj e najsilniot ~ovek vo set kraj, ~ovek vo koj sekoja ìli~ka nabreknuva, bui, a krvta mu vrie kako na vistinski ajgar, ubav kako Jusuf (onoj istiot poradi kogo Egipjankite ve}e tri pati si gi se~ea racete, mislej}i deka se~at plodovi!) i silen kako bik, a ne smee da si ja utaloì èdta od vrutocite mominski, iako Alah ne mu brane{e. Ne mu brane{e ni sto èni da ima, samo da saka{e, oti da gi hrani i oblekuva toj moè{e, toj, slavniot Faik od ânaklarci, kolaj rabota za nego, moè{e i u{te kako, bez kakva i da e maka, obilno. No pelivanot e ~ovek posveten na Alah, pa ete, taka ti e toa. Be{e navistina fascinantno da se gleda taa ~ove~ka drama, taa vistinska balkanska korida, bez bikovi i ìvotni, bez ubivawe i krv, so goli ~ove~ki race, so nekoja tainstvena ubavina {to od iskoni tie borbi ja izmamuvaat kaj lu|eto, site uporni svedoci pod usvitenoto sonce, no koja taka odnenade` i so vremeto is~ezna od na{ite poliwa i livadi, od pana|urite, od site gradovi na Balkanot. Nekoga{ |ure{ot pokraj cirkusot be{e glavna atrakcija, centralna to~ka, nastanot na sekoj pana|ur. Toa ve}e odamna ne e taka. Bi se sobrale, taka, najsilnite tajfi pelivani od site krai{ta na Makedonija i so denovi bi gi odrùvale svoite na daleku pro~ueni |ure{i, po site poznati pana|urski gradovi. Nagradite bea vo natura (oven, tele, vre}a oriz i sl.). Postoe{e eden utvrden ritual i za vreme na 139 po~etokot i za krajot na borbata. Najprvin na poljankata izleguvaa site protivnici i bea pretstavuvani na publikata. Bora~ite se per~ea, se ma~kaa so {arlagan, se predizvikuvaa eden so drug i sekoga{ bea sledeni so zurlite i tapanite i bea pottiknuvani so nekakov silen, gromok, bi se reklo, so koben voinstven ritam. Tie kruàt eden okolu drug, ispituvaj}i si gi silite, potskoknuvaj}i i udiraj}i dlanka so dlanka, dlanka po peta, ili dlanka od bok. Potoa zapo~nuvaat so svoite bore~ki zafati, prepki, itro{tini i majstorii. Dozvoleno e sî so racete i nozete. Borbata ne e zavr{ena sî duri eden od protivnicite ne bide poloèn na grbot. Toga{ sudiite ozna~uvaat kraj. A toa, rekovme, umee da se rastegli na ~asovi i ~asovi, ponekoga{ da zajde dlaboko vo no}ta. I koga najposle publikata po~ne da se raziduva, da gubi trpenie i interes za borbata, tuka e silnata muzika, tuka se gajdite, zurlite i tapanite i dajriwata, koi vnimatelno go sledat sekoe malku poresko dvièwe, svrtuvawe ili presvrt vo borbata. Sekoj poostar zafat na protivnikot. Sekoj napa|a~ki gest. Taa umorenite bora~i gi pottiknuva. Toa e eden navistina dramati~en i epski ritual na snagata, ma{kosta, ve{tinata, izdr`livosta, napnatosta, voljata i oslobodenata energija, koja so ni{to ne moè da se sporedi. Faik od ânaklarci be{e majstor nad majstorite. Pelivan nad pelivanite. Gospodar na prostorot i pobednik na site |ure{i. Od Pe} do Raven.

Paracelzusoviot me~

Edna no} na istekot od letoto, nekoj za~uka na Borisovata vrata. Toa be{e nekoj postar poznajnik. Boris odvaj go prepozna, sonliv i zbunet, zablesnat od ostriot odblesok na mladata mese~ina. 140 "[to treba?" - go pra{uva vo ~udo. "Go pretepaa tatko ti", mu zboruva tivko poznajnikot. "Koj?" "Kade?". Se probudi Boris naedna{, iznenaden. "Ene go kaj leì krvav. Vo gradinata na "Kermes"." Pogledna vo ~asovnikot. Be{e pominata polno}ta. Se oble~e nabrzina i izleta kako furija, kako od katapult. Na terasata od restoranot ve}e nema{e nikoj. Be{e fajront. Od gostite tuka be{e samo bezdelniot Rok i negovata cirkuska bratija, no nitu muzika, nitu kelneri ve}e nema{e. Bea sami. Bea sami, tie ~etvoricata, i tivko razgovaraa vo no}ta na polnata mese~ina. Rok vedna{ go pozna svojot mlad prijatel, go povika da im se priklu~i i go pra{a poradi {to vo tie docni ~asovi talka sam niz parkot, no vedna{ i vo istiot mig sfati deka so nego ne{to ne e vo red i deka site kozi ne mu se na broj. "Kade e tatko mi? [to se slu~i so mojot tatko?" povtoruva{e Boris, vrtej}i se okolu sebe, prepla{en. Samo {to ne udri na pla~ewe. No se vozdrà, kuraèj}i se pred Rok. Se preprava{e vo pogolem laf otkolku {to be{e. "Tvojot tatko! Kade bi trebalo da bide tvojot tatko?" - pra{uva Rok i mu se vnesuva vo liceto. "Ne znam. Velat deka bil tuka nekade. Velat deka go pretepale tatko mi. Moèbi nekade e proboden so no` i sega leì sam, oblean so krv". "No ovde nema nikoj, sinko. Jas no}eska ne ti go vidov tatkoto. Vpro~em, go poznavam li jas? Tvojot tatko... neli e toa onoj gospodin koj ponekoga{ ja potpevnuva "O~i ~ornie?" "Da. Toa e toj". "No, ne. Jas no}eska ovde ne go zabeleàv. A dolgo sme tuka. Neli taka, prijateli?" "Taka e", odgovorija ovie vo eden glas. Toga{ Rok kako naedna{ da se seti, potstana, go fati Borisa pod raka i go povede kon restoranot "Kermes", po zaobikolen pat, na zadniot vlez, vo dlabo~ina na parkot. Nabrgu go pronajdoa Borisoviot tatko. Leè{e na patekata pokraj ìvata ograda, kaj zadniot vlez, pred vratata za pomo{niot personal, kade{to pred nekoj den Boris i samiot 141 vleguva{e vo dru{tvo na Sinite An|eli. Be{e celiot oblean so krv, izligaven, ispokinat, stenka{e tivko, poleka i ma~no, drèj}i se so racete i sobiraj}i ja kajganata pod {licot, ofkaj}i od bolka. "Ah, majkata va{a barabska!" - povtora{e do besvest i iznemo{ten, dodeka soblaznuva~kata svetlina na mladata mese~ina mu udira{e pravo vo lice i go ocrtuva{e negoviot ostar profil. "Ah, majkata va{a barabska!" Vie{e kako nekoe raneto pci{te vo no}ta. Se obiduvaa da go podignat na noze. Im uspea duri vo tretiot obid. Borisoviot tatko ne be{e pri svest. True{e siot na vino. Kako pod sebe da be{e isturil sî: i crevata i èludnikot, koj pri blednikaviot otsjaj na mese~inata potse}a{e na nekakva òlta rakavica prevrtena vo trevata. Rok go povede kon bregot na rekata. Ottamu do negovoto kombi nema{e pove}e od stotina metri. Boris mol~e{e i go vle~e{e svojot tatko, gledaj}i povremeno vo negovite krvavi ligi. Znae{e deka e gotovo so negoviot tatko. Deka e svr{eno so nego. Znae{e deka ve}e mu nema pomo{. Deka mu nema spas. [to se slu~i naedna{ so ona nekoga{no ~ove~i{te od negoviot tatko? - se pra{uva{e tivko i dlaboko vo sebe {esnaesetgodi{niot Boris. Nema{e ve}e den, nitu no}, a nekoj da ne go dovle~ka doma pijan. Toa ne be{e ve}e onoj stariot. Nioddaleku. Ve}e ne be{e ni senka od onoj ~ovek. Sî otide po |avolite. Rok go vovlekuva{e i smestuva{e vo kombito, spu{taj}i go poleka i vnimatelno na krevetot. Izleze za moment i se vrati so torbi~kata za prva pomo{. Gleda{e vo Boris so svojot blag, nem i zagrièn pogled na ~ovek komu mu e àl, no komu sî na ovoj svet mu e jasno kako na dlanka, ja otvora{e prevrskata i gi rede{e rabotite na natkaznata, kako toa da go rabotel iljada pati pred toa, kako tokmu toj a ne nekoj drug sekoja no} da dovlekuva vo svojot krevet po eden takov okrvaven i ranet skot. Mu gi odmiva{e ranite poleka, gi zaviva{e i prevrzuva{e so zavoj i lepilo. Nabrgu sî si dojde na svoe mesto. Negoviot tatko ve}e go fa}a{e voobi~aeniot ritam od koj 142 sekoja no} se trese seta ku}a, a site doma{ni {etaat kako mese~ari do docnite ~asovi, srede gluvo doba. "Od ova mo}no 'rkawe }e izbegaat duri i divite yverovi i site ìvotni od kafezite", veli Boris, zasrameno i pritesneto. "Ne beri gajle. Ovde nie nemame divi ìvotni. Seto toa nie go skrotivme, sinko. Nema pogolem yver od ~ovekot", go smiruva Rok. Boris gleda nemo i koleblivo vo Rok, slegnuvaj}i so ramenata. Odvaj veruva vo ona {to stariot dobar Rok go kaùva. Rok se vrti okolu sebe, se metka okolu plinskoto re{o, se obiduva na sebe da si prigotvi kafe. Boris nemo zjapa vo vrvot na svoite prsti. Siot nekako e zdrven, omrlu{en, se ~uvstvuva glupavo, vo nego se me{aat stravot i sramot, negovite zborovi kako da gi izgovoruva nekoe drugo jas vo nego, no ne e svesen za svoite skràvi odgovori, ne e svesen za svoite zborovi, dvièwata mu se mahinalni, bez volja se odnesuva sprema sî, mlitav e, umoren, lut na tatka si, lut na sebesi, lut na siot svet. "[to ni raboti mladata balerina?" - pra{uva Rok onaka, od nemajkade, kolku samo da go odvle~ka od mislite na tatko mu. Boris gleda vo svojot ~asovnik i poleka mrmori: "Ovoj ~as, bezdrugo, spie". "Go sonuva svojot princ na bel kow". "Moèbi. Kojznae". "Jas toa go znam, sinko. Ü i vidov o~ite". "Zarem i toa se gleda?" "Sî se gleda, sinko. Vo o~ite sî pi{uva". "A vie go poznavate sekoj rakopis, zar ne?" "Toa biduva so godinite, sinko. A kolku jas bi sakal da ne znam ni{to. Oti jas znam deka ni{to ne znam, no {to mi vredi toa koga znam deka toa ne go znaat i drugite. Razbira{? Jas na drago srce bi zjapal vo neboto i bi zavival kako pes. A ti? [to mi raboti{ ti?" "Jas? Ni{to. Jas samo si sedam na kolenici i duvam vo nokti". 143 "O, kolku prekrasna rabota! A kade e Liza? [to ve nema ovie denovi?" "]e dojdeme utre". "Da dojdete, navistina. Te dràm za zbor". Borisoviot tatko poleka zema{e zalet za poletuvawe vo vselenata. Po~na da struga so seta sila. Se raspa|a{e negoviot skafander. Se odvojuva{e od svojot zemjin modul. Rok gleda{e vo toa izbr~kano lice so venecot od prvite pobeleni vlakna. Toga{ poleka ja izvle~e ogromnata torba od agolot i po~na da prebaruva po nea. Izvle~e nekakov metalen instrument, dolg okolu 30 santimetri, {irok 15 santimetri i mu go podade na Boris da go pridrì za mig. Metalniot predmet otprilika izgleda{e vaka:

obito

apdosel PPP vli DOX FATO

immo

Mu re~e deka e toa Paracelzusoviot me~. Edno od najsilnite i najmo}nite orudija na starite alhemi~ari. GOLEMIOT ROK, SLAVNIOT BALKAN- SKI NOSTRADAMUS po~na da obikoluva okolu Borisoviot tatko, podigaj}i go me~ot so desnata raka nad svojata glava vo znakot na KRSTOT, opfa}aj}i ja so dvi`eweto na racete negovata aura i {epkaj}i se obiduva{e da odgatne nekoi nevidlivi magii, da ubie so trozabecot nekoi otrovni i {tetni larvi od negovite negativni misli, ~uvstva i energija. "Gi ni{tam larvite", govore{e brgu i kako vo trans Golemiot Rok, prodol`uvaj}i ja svojata neverojatna seansa, "Tie gadni, tie otrovni paraziti od astralnite sferi" i mavta{e kako nekoj golem orel nad Borisoviot tatko vo interval od okolu metar oddale~enost, so brzi udari na

144 me~ot. Takvi udarci Rok zadade bezbroj, uni{tuvaj}i gi larvite so golema brzina i vo golemina otprilika na ~ove~ka dlanka. Toj be{e ~udotvorec i gledarec i gi gleda{e dobro, "eve gi! eve gi! eve u{te edna! i u{te edna!" zboruva{e toj brzo i na preskok, ne obyiraj}i se na Borisovata v~udovidenost i totalna zamelu{enost od polno}- nata gletka {to se odviva{e pred nego, no sepak ne saka{e makar i edna od otrovnite larvi da mu promolkne ili izbega. Vo momentot koga }e pogode{e nekoja od larvite, taa, so ogled na toa {to e astro - metalen koncentrat (kako {to zboruva{e set vo zanes Golemiot Rok), vedna{ is~eznuva{e, toj ja uni{tuva{e, za{to nejzinata energija vo kontakt so zapcite na me~ot se prazne{e kako preku gromobran. Toa be{e soblaznitelna igra, polno}en dance macabre okolu aurata na Borisoviot tatko, vo koja GOLEMIOT ROK, SLAVNIOT BALKAN- SKI NOSTRADAMUS, gi vnesuva{e site svoi fizi~ki i mentalni sili kako bi se vozdignal nad pekolnite i satanskite bodeì na mrakot koi go razoruvaat teloto i duhot na Borisovio tatko, koi ja ubivaat i razjaduvaat seta ìvotna energija, tie polno}ni vampiri koi ja cicaat krvta i sokovite od ìlite i mo}ta na zdraviot ~ove~ki organizam. Toj ja upotrebi seta svoja para - psiholo{ka, iscelitelska i ma|epsni~ka mo}, seto svoe magnetsko zra~ewe na voljata. Be{e kako opsedant, zaslepen. Izgleda{e seni{no i nestvarno. Nikoga{ ni pred toa ni posle toa Boris ve}e ne go vide takov. Seansata be{e pri samiot kraj, koga Borisoviot tatko, odnenade` se probudi. Se krena i potpre na laktite, a Rok i Boris se zagledaa vo nego kako toj moment da go zdogledale Ne~estiviot, kako da se digna od mrtvite, kako mrtovec da stanal nad svojot sopstven grob. "[to e ova... koj si ti, bre... {to se slu~uva tuka... Borise, {to saka ovoj Drakula od mene?" Negoviot tatko stana i se zagleda vo niv so svoite zeleni vodenikavi o~i, nebare tokmu toj mig sleguva od nekoja druga planeta. 145 Koga podocna zaminaa, koga go napu{tija toa mra~no svrtali{te, Borisoviot tatko popat povtorno po~na da gi postavuva svoite besmisleni i polupijani pra{awa. Na Boris toga{ navistina mu se pristori za mig deka tatko mu kojznae koga i kojznae kade, no nekako sigurno i nekade izvesno uspeal da se pro{vercuva, da se vovle~e i promolkne od nekoja druga, vo ovaa tuka{na planeta. Ako navistina ima ìvot pred ìvotot, kako {to veli Rok, toga{ negoviot tatko nekoga{ bil majtapxija, ili klovn. Site negovi postapki, site negovi pra{awa i odgovori i site negovi ~ekori vo tekot na toa posledno leto na Boris vo rodniot Raven, sî pove}e go uveruvaa vo toa. Toj ve}e so godini ne se trezne{e. Kolata mu trgna nadolu. Toj miùrka{e i go tera{e svojot lud kow, stremitelno odej}i glave~ki vo propast, mislej}i deka gi brka svoite vinski mu{i~ki vo glavata. Ekstazata is~ezna. Vo glavata ima{e sî pove}e mu{i~ki. Cirkusot "Bohemija" odamna go napu{ti Raven. Odletaa site {areni ptici so zeleno perje.19 Nabrgu i Liza otide od gradot. Se preseli nekade daleku, vo nekoj pogolem i severen grad. Ostana samo violinata, u~ili{teto, kinoto i toa. Tatko mu ne prestana da pie. Od Rokovite proro{tva ne izleze ni{to. Be{e nekoe ludo vreme. Nikoj ve}e ne veruva{e vo ma|ii. Be{e nekoe opa~no i ludo vreme vo koe nikoj nikomu ve}e ne moè{e da mu veruva. Veruva{e samo Mihail pop Angelov. Vo Gospoda.

19 Ovie zborovi, nebare od nekoj deseterec, vo narodnoto tvore{tvo (vo pogovorkite) imaat i mnogu podobri re{enija. Na primer, "NEKA E KOKO[KATA [ARENA, MAKAR I DA NE SNESE JAJCA!" 146 Od Blohovata "utopija" do Kejxovata "ti{ina" {eta pijano na trkalca

"Muzikata e damka maslo koja go valka okeanot na ti{inata", veli kompozitorot i poetot Dubravko Detoni i toj vaka "detonira" pome|u Blohovata "utopija" i Kejxovata "ti{ina":

Presto

( ( ) ( ) ) ( ) ) ( ( ) ? ) ( ( ) ( )

( ) ) ) ( ( ( ) ) ? ) ( ( ( )

Glasot na spikerot od radioto vleguva vo muzi~kata {pica, koja ja najavuva Borisovata postojana nedelna rubrika na seriozna muzika. "Blokot emisii od noviot ciklus "PATI[TATA I STRANPATI[TATA NA SOVREMENATA SERIOZNA MUZIKA" go zapo~nuvame so dene{niot osvrt na Boris K..." Lidija se pomestuva vo sedi{teto na mercedesot i go poja~uva radioto. Milo í e, se gordee so Boris i go zagleduva diskretno pod oko, no so o~igledna i pomalku ta`na simpatija. Borisoviot glas na radioto zvu~i u{te podlaboko i u{te posonorno otkolku obi~no. Taa go saka toj negov dlabok glas. [to se odnesuva do nego, toj sekoj pat se trga na zvukot od svojot glas na radioto, za{to mu se pri~inuva za nijansa poinakov otkolku {to e (nekako podlabok i po malku tu|!). Nejze í se dopa|a. Taa go saka toj glas, negovata cvrsta brada i po malku otsutniot pogled, a toj nejzinite val~esti bedra i ume{nosta siot da go zavitkuva (da go opfa}a seta i so teloto i so duhot), da se vitka okolu nego i ve}e so godini da bide sekoga{ vo negovata blizina koga e toa najpotrebno. Muzikata im e edna od onie op{ti zaedni~ki crti vo mozaikot na sekojdnevicata, koja

147 gi drì vo nekoj postojan, nepromenliv i bi se reklo skoro napnat sklad na ramnoteà i razbirawe. Delikaten balans na dinami~na ramnoteà. Muzikata gi soedinuva na eden edinstven i nepovtorliv na~in. Taa e toa nekoe op{to mesto vo sekoja nivna pojdovna to~ka, makar da se raboti i za naj{irokata skala od site zaedni~ki tajni, sakawa, tragawa, lutawa i nao|awa. Muzikata e nivniot spontan, impulsiven i parasimpati~ki reagens na nadvore{niot svet. Svetot na zvucite e nivnoto zaedni~ko magnetno pole i kaj - gode da odat, {to - gode da baraat i kade i da e da stignat, muzikata e nivnata postojana i verna pridru`ni~ka. Kako nekoja nivna senka. Kako nekoe vtoro Jas vo niv samite. No tokmu toj moment Borisoviot bariton odeknuva od radioto za ne{to drugo, za ne{to sosema sprotivno od toa, zemaj}i go kako svedok eden od najkompetentnite umovi vo svetot na zvucite od sredinata na stoletieto, Adorno. "Mo`nosta na muzikata stana neizvesna" veli toj. "Nea ne ja zagrozuva samo faktot {to taa bi bila dekadentna, individualisti~ka i asocijalna, kako {to í prefrluva reakcijata. Taa u{te ne e dovolno takva. Taa se obiduva svojata anarhi~na sostojba vo mislite da ja prevrti vo izvesna sloboda, no taa istiot moment í se izroduva vo slika i prilika na svetot protiv kogo taa se buni, í otstapuva vo poredok. A so poredokot nema da zavladee. So toa {to muzikata slepo i bez pogovor ja sledi istoriskata tendencija na svojot sopstven materijal i se prodava vo izvesna smisla na svetskiot duh (a ovoj ne e svetski um), taa vo svojata nevinost ja zabrzuva katastrofata koja istorijata se gotvi da í ja priredi na sevkupnata umetnost. Taa na istorijata í dava za pravo, a istorijata za vozvrat }e ja proglasi za bespravna. No toa sega na ovaa osudeni~ka na smrt povtorno í dava za pravo i í pruà paradoksalna {ansa da postoi i ponatamu. Vo la`niot poredok i propasta na umetnosta e la`na", imeno.

148 Vo ponatamo{niot tekst na svojot eseisti~ki diskurs Boris se povikuva i na Foht i ja istaknuva negovata analiza za prvata antinomija na Adorno kako "idealen primer za negacija na negacijata podignata na kub" i prodolùva so "dijalekti~koto podigawe na ~etvrtiot stepen" dokolku muzikata "prestane da bide op{testvena i ako mu svrti grb na op{testvoto, prestanuvaj}i da go odrazuva". I taka pak se vrtime vo krug okolu neoaristotelovskata,20 ili starata marksisti~ka doktrina za teorijata na odrazot. Potoa Boris se prefrla na Bloh, Ingarden, Stravinski, [enberg, Lefevr i na nekoi drugi patnici od yvezdenite rabovi na muzi~kata utopija od dvaesetiot vek. Skokaj}i pomalku lesno preku Adornovite premisi "za muzikata kako soznanie, koja so sopstvenata disharmonija ja izrazuva i disharmonijata na svetot, teraj}i go vo laga i op{testveniot poredok", preminuvaj}i, zna~i, preku poznatite Adornovi antinomii, toj so seta snaga na svojata vrodena ostroumnost se frla na Bloh, kade bara i nao|a izvesna potpora za svojata (ASTROLITSKA) "perduvesta nade`" vo negovata filozofija "DUHOT NA UTOPIJATA", koga zboruva za onoj metafizi~ki stepen na JAS ISKAZOT vo deloto i í dodava na muzikata u{te edna transcedentna dimenzija, kinej}i ja onaa "zlatesta pajaìna pome|u srceto i umot" (Krleà). Za Ernst Bloh muzikata ostanuva poslednoto ~ovekovo uto~i{te. I bezmalku zagledan vo sedmiot krug na Stefan Georg, toj ja gleda muzikata kako "~uvstvuvawe na zrak od nekoja druga planeta". - "Dali e opravdana Blohovata nade`?!" - se pra{uva sosema retori~ki Boris K. Lidija blagonaklono se svrtuva kon nego, dopiraj}i go ne`no so dlankata i niz svidna nasmevka povtoruva nekolku pati po red:

20 Vulgarizirana soc - realisti~ka varijanta 149 - Opravdana e! Opravdana e! Opravdana e! (zboruvaj}i im istovremeno i na onoj od radioto i na ovoj vo kolata?) "Za Roman Ingarden" veli ponatamu Boris, "centralniot problem na muzi~kata umetnost e problemot na identitetot na muzi~koto delo. Spored nego, toa e ontolo{ki heteronomno, to est, so ednata noga e vo realniot, a so drugata vo idealniot svet. Taa astralna i metafizi~ka pozicija na muzikata, go stava deloto vo jasen ras~ekor, {to bi se reklo, od istoriska to~ka na gledi{teto toa doìvuva aberacija, bidej}i samata istorija i vremensko - prostorna determinacija e organski tu|a na deloto. Ili svedeno na teza i antiteza, pra{aweto glasi: - Kako moàt dva generi~ki razli~ni sveta da koegzistiraat? Ili u{te poednostavno: Kako moè ne{to istovremeno da bide i idealno i realno? Toj gi bara svoite odgovori (dali pritoa gi nao|a, toa e sosema druga rabota) niz tri sosema razli~ni relacii: - muzi~koto delo intencionalno opredeleno so notniot zapis - muzi~koto delo kako optimalen estetski predmet - muzi~koto delo kako konkreten estetski predmet. I vra}aj}i se na dolgiot pat kon Platon, nie bi rekle: DUHOT E ZATVOREN VO TELOTO. I ponatamu: sekoe ostvareno muzi~ko delo e del od idealnoto carstvo na muzikata, fragment, ~estica otkinata od planetarniot blok na harmonijata na sferite (Platon e pitagoreec par exellence), ili, ako sakame, pretvoraweto na ne~ujnata muzika vo ~ujna (vo toj pogled Kejxovata paradigma na "ti{inata" (kompozicija na bukvalna ti{ina vo traewe od 4,3 min.) e sosema re~ita! - i pri seto toa imaj}i ja vo vid ~ujnosta, materijalizacijata, gra|ata na vkupniot instrumentarium i interpretatorskite "tolkuvawa" - seto toa doveduva do generi~koto oddale~uvawe od idealot. Sprema toa: nikoj ne bi bil idealen tolkuva~ na svoeto delo. I nikoj od vaka postaveniot problem bez Platon ne bi moèl da izleze od lavirintot na muzi~kata aporija". I u{te veli Ingarden: "Vo muzikata egzistira samo partiturata, 150 transcendiraj}i ja, no i otstapuvaj}i od izvedba do izvedba. Od toa ne e osloboden duri ni samiot kompozitor, koj bi moèl da bide "idealen medium" na sekoja sopstvena kompozicija". So svojot "vnatre{en sluh", toj poseduva avtenti~en prostor za priem na Ingardenoviot ideal. Toj e bog (demiurg) na svojata sopstvena religija. No ne retko denes vo nea osven nego samiot, nikoj ve}e ne veruva. Ostana u{te da se osvrne na Lefevr, koj od svoja strana se povikuva na Ni~e vo svoeto "Ra|awe i rodoslov na konceptot", kako zbir od premisi (barem {to se odnesuva do svetot na zvucite) "za filozofijata i tragedijata, kako duh na muzikata". No i toj, kako i negovite prethodnici, mo`nosta na muzikata ja sveduva na nekakov ne sosema prepoznatliv estetski probabilitet, otstranuvaj}i ja od svesta "epistemolo{kata kompetencija" na filozofskiot diskurs. Krevaj}i gi svoite race od nea, se razbira, ne kako od ne{to ili od nekoj od kogo na drago srce si zaminuvame (tuku naprotiv), toj sepak go isprazni neboto na muzikata za u{te eden otsuten bog. Crnite dupki na toa nebo potsetuvaat na ogromen ambis na vselenskata ~elust so izvadeni vilici i sega e pra{awe na vremeto dali taa koga i da e povtorno }e bide naselena i so po nekoja yvezda. Ili vilica. I tuka be{e krajot na Borisoviot termin na radioto. Emisijata be{e prosledena so zavr{nata muzi~ka {pica kako i na po~etokot: so lesnite i razveani kadenci na Dubravko Detoni od atonalnata kompozicija "Pijano na trkalca". Lidija gleda{e so taga vo podvienata silueta na Boris, koncentriran na vozeweto i volanot. Taa se povle~e vo sedi{teto, obiduvaj}i se da se potskrie od prejakoto sonce i mu ja stegna mi{kata vo znak na podr{ka i soglasnost so ona {to dotoga{ tolku uverlivo i vdahnoveno go zboruva{e vo svojata emisija. Kako da vide eden malku poinakov svet, svet koj dotoga{ go bara{e vo mislite i saka{e da go zgrap~i, besej}i se vrz negovite fluidni rabovi i luleej}i se so negovoto lesno i koncentri~no kruèwe okolu potsvesta, 151 kako vo nekoi podvodni yvona. Go vide onoj dale~en son, onoj dale~en otsjaj na vremeto u{te od svojot debut vo baletot "ÛDO VO SELOTO" na kompozitorot Sokrat P., koga vsu{nost prv pat go sretna Borisa. Ottoga{ pominaa celi trieset godini. Cela ve~nost. Kakov be{e Boris toga{? Moèbi malku poslab, pokov~est. Visok i strog. Strasten pu{a~. Po malku nervik. Ima{e samo dve vratovrski i sekoj pat }e pogre{e{e vo toj skuden izbor, vrzuvaj}i ja sekoga{ teget vratovrskata so braon kostum i obratno, kako kaj Kleoviot "Klovn" (teget - usta, lice - braon). Ostava{e vpe~atok na ~ovek koj nema vreme i kako da e vo nekoja postojana turkanica, vo nekoja postojana trka i frka. Sekoga{ }e izbere{e pogre{en sorabotnik. Sekoga{ }e izbere{e pogre{en prijatel. Ednostavno: vo ne{tata ìvotni i prakti~ni be{e do nemajkade mrzliv (ne neve{t, ami tokmu taka: mrzliv!), {to nitu oddaleku ne moè{e da se kaè za ne{tata vo vrska so negoviot ìv duh. @ivee{e eden intenziven vnatre{en ìvot i ima{e neverojatna mo} na transformacija, preobrazba, mimikrija. I koga bi moèle da ja prevrtime narodnata mudrost vo ne{to sosema poinakvo, vo ne{to sosema neo~ekuvano, po pat na oksimoronskata logika, bi rekle vo bukvalna smisla "odnadvor - glat, odvnatre - jad!" Se jade{e samiot sebesi so apetit na morski rak, a naoko izgleda{e taka nezainteresirano, nedopirlivo, stu{eno, ladno i nepristapno. So metodi~nosta na pajak ja plete{e mreàta na svoite neprijateli na site strani kade{to }e se pojave{e, {irej}i rea na omraza i zavist okolu sebe, ìveej}i ìvot na ~ovek so pogre{na adresa, no so mo{ne sigurni vpe~atoci vrz osnova na ostrinata na karakterot i linijata na li~niot stav vo sî i se{to. A taa? Kakva be{e taa vo tie dale~ni denovi na docnite {eesetti? Pred sî, ubava. Kako i sekoga{. Svidna. Draga. Mila i prirodna. Taa slika za nea patuva{e 152 so brzina na svetlinata, zna~i daleku pobrgu i od nea samata, {irej}i koncentri~ni krugovi na voshit okolu taa vihrena pojava. Be{e tenka, bestelesno lesna i za golemo ~udo, ni najmalku povr{na. Saka{e da prodira vo sî do {to }e se dopre{e i so svoite dlaboki temni o~i saka{e da pronikne vo sr`ta na sî. Ja saka{e poezijata i muzikata. I, se razbira, tancot. Be{e i Klio i Melpomeni i Terpsihora i Talija i Evterpa i Uranija i Polihimnija i Kaliopa vo isto vreme. Najposle, be{e i balerina, a balerinite, na nekoj na~in, go soedinuvaat seto toa. I ubavinata, i muzikata, i dramatikata. I sonceto i molwite. Od sî na svetot najte{ko se pomiruva{e so povr{nosta. Ja mraze{e povr{nosta od dnoto na du{ata. Od povr{nosta moèbi samo gluposta moè{e pove}e da ja povredi. Da ja izvadi od takt. Da ja voznemiri. Ne moè{e da se pomiri so ~ove~kata glupost. ôve~kata glupost ja smeta{e za izvor na site svoi nevolji. Taa be{e mnogu postroga od Borisa {to se odnesuva do toa, zo{to toj ednostavno govorej}i, donekade polesno se pomiruva{e so sî i se{to i site tie ne{ta gi prima{e mnogu poprirodno, kako nuèn katalizator na mudrosta. Kako }e ja prepoznaeme i odvoime mudrosta da ne e gluposta i svetata prostota? - zboruva{e toj po malku na {ega, gledaj}i go siot nejzin otpor i re{enost. Lidija vode{e èstoka bitka so nego. Taa znae{e {to saka i za razlika od nego, toa {to go saka{e umee{e da go ostvari. Toj neretko znae{e da gi najde pati{tata do pobedata, no nikoga{ ne znae{e da gi sobere lovorikite. I toa moèbi be{e edinstvenata podlaboka razlika me|u niv. Edinstvenata podlaboka nepodobnost na karakterite, koja, za sre}a, ne doveduva{e do nekoi pogolemi nedorazbirawa. U{te pove}e, toa moèbi, na izvesen na~in, duri i gi dopolnuva{e. Dali taa go izbra Borisa? Se razbira deka taa go izbra. So siot onoj poznat defanziven ènski arsenal i lakonska 153 strategija na maticata, koja go mami trutot vo ma|epsaniot krug na kone~nata presmetka i do celiot toj tragikomi~en ritual na "svadbeniot let". No zo{to taa bi izbrala eden oènet ~ovek i taka popadnala vo stapicata na odvratniot stereotip so triagolna forma? Pra{aweto e kade - kade polesno od odgovorot. Toa e ne{to za {to ednostavno ne moè da se zboruva na tolku uprosten i krajno lekoveren na~in. Nikoj nikogo ne go izbra. Nekoj |avol ja vpletka svojata opa{ka vo seto toa i moèbi sakal taka i tuka ve}e nema{e pomo{. Tie se sretnaa, se razdelija, dolgo bea odvoeni i pak se sostavija. Toga{ pak nekoj mal, prepraven vrag gi zede pod svoe. I toa e sî. Tuka ve}e nema nitu nekoja osobena pamet, nitu nekoja sevidliva mudrost. Rabotite se slu~uvaat onaka kako {to se slu~uvaat, ili nikako ne se slu~uvaat i tuka ve}e nema pomo{, nema bog i toa e toa.

Taka zboruva{e Golemiot Rok

Koga na svetot ne bi bile ASTROLITITE, svetot so vekovi, so mileniumi bi ostanal ist - ne bi se menuval nikoga{. Sonuva~ite se najgolemite "vinovnici" {to svetot tolku mnogu i tolku nesopirlivo se menuva. Tolku brzo i tolku skokovito. Tolku nepredvidlivo. I v~udovidu- va~ki. Site golemi sonuva~i bile ASTROLITI. Tie gi sonuvale svoite pronajdoci, go unapreduvale i go menuvale svetot. Astrolitite se misliteli, filozofi, poeti, nau~nici, pronajduva~i, astronomi, hemi~ari, fizi~ari, biolozi, lekari, inèneri, umetnici, muzi~ari, so eden zbor: lu|e koi ne sakaat i ne moàt da se pomirat so sostojbata status quo. Lu|e koi ne se zadovoluvaat so dadenata stvarnost. Lu|e koi sekoga{ sakaat pove}e i se stremat kon povisoki celi. A za da se stigne podaleku i pove}e, mora da se leta, da se sonuva. Dedalus i Ikar bile prvite ASTROLITI. Denes ~ovekot leta vo vselenata, a kojznae, moèbi u{te utre }e otkrie novi pati{ta vo kosmi~kite 154 prostranstva, nekoi novi oblici na ìvot i na drugite planeti. Moèbi nekoi novi yvezdi, nekoi novi sistemi i galaksii i }e go pro{iri svojot ìvoten prostor do nesluteni dimenzii, }e osvoi novi horizonti vo vselenata, novi perspektivi, vidici. Da se bide GEATRON, toa ne e nedostatok. Nioddaleku. Toa e samo fakt. Samo toa i ni{to pove}e. Kako {to e gol i vistinski fakt da se bide cica~, glodar ili opnokrilec. No da se bide ASTROLIT, toa e ve}e ne{to drugo. Toa e kako osvetuvawe. Toa e bo`ji dar. Ne im e daden na site. Toa e ~est i slava. Toa e golema prednost vo odnos na ostanatiot ~ove~ki rod. Toa e dopir na izbranite. Epifanija e toa na ~ovekot. - Ama toa e besmisleno! - }e re~e nekoj. - Nema ~ovek na zemjata, pa duri i me|u onie najtvrdokornite i najnepodvi`nite (vo duhovna smisla, se razbira), a koi vo nekoi ìvotni situacii i okolnosti ne bi sonuvale so budni o~i. Na takvite jas im odgovaram: - Da. Vistina e, na site lu|e, bez isklu~ok, sonot im e vrodena rabota. Dar od bogovite. No samo na ASTROLITITE sonot im e vistinskiot ìvoten dvigatel. Sonot e izvor i hrana na ASTROLITITE. Toa im e mojot odgovor na site.

"Ako e vistina deka {trkovite go donesuvaat porodot, toga{ nie sme porod na Siljan [trkot"21

(B. Koneski)

21 "Siljan [trkot" e stara makedonska legenda vo koja Siljan (odbegnatiot bluden sin) se prepravil vo {trk i vra}aj}i se posle dolgi skitawa pome|u svoite, go svil svoeto gnezdo nad svojot oxak i ogni{te i gledaj}i go `ivotot na svoite doma{ni, strada. 155

Leta~kiot virtuoz

Poslednite zborovi na Borisoviot tatko koga sinot dojde da go poseti vo ravenskata bolnica bea kako izvadok od nekoja detska bajka. Negoviot monolog te~e{e otprilika vaka: "Sonuvav no}eska ~uden son, sinko, |oa - miti sviram jas, ni pomalku ni pove}e, tuku ba{ "\avolskite trileri" od Xuzepe Tartini, tokmu kako {to i toj samiot pred nekolku vekovi gi sonil vo svojot roden Piran i stojam visoko, gore, na samiot pokriv od sobraniskata palata, nebare petel, kako nekoj crven petel pred mugri i sviram, sviram, a narodot iskol~il o~i, na~ulil u{i i slu{a li slu{a i ne mo`e da veruva i gleda vo mene kako vo nekoj bog, kako vo nekoe ~udo, providenie, {to li, i se krsti, se krsti - eve vaka

Do pladneto se sobra cel grad i slu{aat lu|eto, se ~udat i mi pleskaat, me blagoslovuvaat do nebo. Ona, }e se jave{e tuka i tamu i po nekoj od onie gradski yvizderi i glasno }e bara{e da raspalam nekoja narodna, nekoja na{a treskavica, no pobo`nite lu|e brgu }e go vrazumea i smirea dodeka so okoto da migne{. Edni vikaa "an|el e", a drugi vikaa "|avol e", treti "toa e nekoj prepraven izmamnik, koj saka da ni gi spalandosa parite", "toa e nekoj manijak, koj saka da nî zastra{i", vikaa

156 ~etvrti, a petti dodavaa "toa e nekoj majtapxija koj saka da nî zaebava". I taka, koj kako stigne, druga pesna pee. Jas najsetne zapiram, zapiram malku kolku da odmoram, ama tolpata ne saka da se razotide, da si pojde, da me ostavi sam na ovoj golem pokriv, kade {to sekoe leto {trkovite se doseluvaat. Koj ne saka cirkus bez pari? - velat. Ne zaminuvaat u{te dolgo, nitu za ìva glava. Sedat, zjapat vo mene i ~ekaat da se slu~i ne{to. Da se slu~i, belki, nekoe ~udo. Nekoj |avol. Kojznae. Da se strupolam, da se o{evratam odozgora, moèbi. Po~naa duri i obloùvawa da pa|aat. ]e prodolì - nema - }e letne - nema i sî taka. Se najdoa tuka duri i takvi me|u niv koi uspeaja da gi nagovorat ostanatite da rasposlat mreì i da me fa}aat i lovat. Nebare peperuga. Padnaa silni oblozi okolu toa. Parite letaa na site strani. Tokmu kako da sum nekoja peperuga, majkata, ba{ kako da sum nekoja rajska ptica so {areni perja, pa nebare }e se zbogatat so toa {to }e me ulovat, {to }e me fatat. Kako da sum nekoja zlatna ribi~ka. Nebare od mene }e napravat punet fazan od slama, ili ne daj boè, }e me trampat za ralo opinci, nebare }e me ispresuvaat za insektarium, za herbarium, nebare koàta }e mi ja o{tavat. Kojznae {to sî mi mislea tie i na {to se nadevaa, {to mustra mi kroeja moite bezdelni raven~ani, tie prokleti ~amatari. Vo sekoj slu~aj, rabotata stanuva{e sî ponapnata i ponapnata, tolpata sî ponervozna i ponervozna, trpenieto be{e ve}e pri kraj. Sepak, nikoj ne si zaminuva{e. Nikoj ne be{e zijan. Edni zarabotuvaa na ~ovekovata lekovernost i al~nost, a drugite, ako ni{to drugo, barem se zabavuvaa. Ti velam, sinko. Nikoj ne be{e zijan. Moèbi samo gradskata kafeana. I bankata. To est, filijalata na belosvetskata banka. I dodeka taka go ~ekaa moeto pa|awe, ili mojot let me|u oblacite (ne znam samo od kade im takva pomisla deka }e poletam po |avolite, nebare tamu nekoja si ve{terka so metla na }ilim - niz glavata mi mina siot moj ìvot. Ako letnam, si velam, }e bidam junak, ako tresnam vo kalta - }e bidam gomno, da mi prosti{, }e bidam grst jad - {to 157 da pravam, si mislam. Gledam odozgora od sobraniskata palata i vo eden mig (gore - visoko, dolu - dlaboko! gore - ogan, dolu - voda!), vo onoj me|upro- stor pome|u letot i padot, mi minaa mornici, nekoj grozomoren zdiv na providenieto, gi vidov site sliki na mojot ìvot, isprevrteni, ispretureni, o{evrateni, kosi, pravi - ti velam - siot moj ìvot - seta moja prokletija - sî duri ne naide ti - sî duri ne dojde, se se}ava{ li, sine - sî duri ne brbna so onaa svoja tajfa, so onaa tvoja televiziska banda snimateli, kamermani, osvetliteli, skriptomani, so site tie telemitomani, oti seto toa jas navreme go bev predvidel, dlaboko vo sebe go doìveav i znaev i sakav samo da go snimat toj moj posleden show, momentot koga poletuvam vo ìvo, toj moj posleden tango d'amore, prevrtuvawe napred preku sebe, dance macabre, skok na smrtta od trapezot, let vo vselenata, spust niz samiot sebesi i svojata sopstvena senka, mojata posledna ìvotna oktava, kadenca, visoko "c", {to saka{ pove}e, bev kako nekoj |avol, ve~en orel, leta~ki vol{ebnik so gudalo od kowska griva ili opa{ka, samo jas i toj NEKOJ DRUG VO MENE koj cel ìvot me zaebava, me progonuva i ne mi dava da zdivnam, a ti tokmu toga{ bapna od nekade i belki me prepozna vo posledniot moment, po svireweto li, ili po dolìnata na moeto premisluvawe ili prepravawe, poto~no kaàno, i se razvika, se se}ava{ li, sine, grmna na set glas so ona otse~no i gromko REZ ({to vo va{iot TV - sleng zna~i "ostav", ili taka ne{to!). (SEPAK NE SAKA[E DA ZARABO- TI[ NA SMRTTA NA TATKA SI!), pa taka jas se razbudiv siot vo pot, ne znaej}i dali operacijata e uspe{na a pacientot mrtov, ne znaej}i dali e toa posledica na anestezija ili evtanazija, ne znaej}i dali e toa mojot posleden SUDEN DEN.

Niz Borisovata potsvest se pletka mno{tvo od nejasni zborovi, se trkalaat sklopovi od re~enici bez vidliva i dofatliva smisla so momentite na negovite se}avawa na

158 tatko mu i Raven, so asocijaciite i reminiscenciite na negovoto detstvo i mladost. Toa izgleda{e, otprilika, vaka:

PU[TI GO MOZOKOT NA OTAVA I NEKA ODI SE VO MAKÛ - PIKÛ (Da se isfrli pod itno kopulativniot glagol, koj po mnogu ne{ta ja menuva prvobitnata smisla pri pogledot na rekata). DR@AVNITE PEÛRKI SE OTROVNI (bidej}i dràvata odumira), SRZ ideologija i na toa sli~no. (Pominuvaat pokraj nekoe selo). UDBA[ SO MEKO SRCE I GUMENA GLAVA (Tatkovata smrt i sno{niot Lidiin seks. Eros i Tanatos). (Pogled na soobra}aecot). ZVUÊN NASLOV ZA NEMIOT FILM (Na radioto zboruvaat za filmskiot repertoar) (Greta Garbo go baknuva Velikiot [arlo xuxeto. [arlo ja baknuva Greta. Greta pak se majtapi). SEKEQI GULA[ I RAKOCIEV MAR[ (Na Lidija í krkorat crevata!) (Gladna vselena, vulva interogativa, dostoinstvo na dualizmot, potpuri na List, [traus, Lehar i Ofenbah). ACTA EST FABULA (Site iluzii is~eznaa!) (Lidija mu pa|a vo pregratkata) HAPPY END (Bez iscedok od krv, plukanici, strani jazici i tela vo organizamot!) (Mlak bakne` na so~ustvo). DUSTABANLII I STOMAKOZBORCI (Mujo i Haso na Nijagara zboruvaat za toa kakov xumbus od AVNOJ bi napravile. (Na radioto zboruvaat za politika). BAL NA VODA (Na radioto povtorno zboruvaat za filmskiot repertoar). (Se}avawa na Tarzan i na ostanatoto dru{tvo svingovi od pedesetite godini, koi isto taka gi nare~uvaa u{te i stado lemuri i koi bea poznati po majmunskite krikovi, letovite od edno drvo na drugo vo golemiot park, po tesnite pantaloni, tepa~kite po igrankite i site toga{ni peripetii na

159 palane~kiot manguplak, temperament, mentalitet i kolorit).

"Beatles" - ite peat na radio

..."Elynor Rigby"... "Yesterday"... "Mishelle"... "Hey Jude"... "Something"... Let it be".. "Sergent Piper"... "Yellow submarine"... "She is a women"... "Help!"... "All you need is love"... "Don't let me down"... "Girls"... "Revolution"... "Give chance the peace"... "The long windy road" ...itn... itn...

Lidija veli

"Beatles" - ite se vistinski izvor, no tie sepak ne se vistinskiot rok, zar ne. "Beatles" - ite se klasika. Vistinskiot rok, po sî izgleda, leì vo korenite na "Rollingstones" - ite. Od "Satisfaction" do muzikata na Heavy metal, od Led Cepelin do Deep Purple, od Pink Floyd preku Queen do Dire Straits, to est, do Hard Rock itn. ima{e navistina mnogu matni vodi da pominat - sî do dene{nite sosema sterilni lelekawa vo koi se sliva taa golema reka, toj bu~en i zafu~en vodopad od zvuci, stilovi i ritmi. Grozna treska i eksplozija na besmislata. Xon Lenon: "Bitlsite se popopularni i od Isus Hristos". Eden kompozitor na seriozna muzika: "Harmonskata progresija na edna kompozicija na seriozna muzika sodrì pove}e ~initeli, dodeka pop - muzikata ili t.n. rok odvaj dva - tri: (tonika, dominanta i subdominanta). I toa e sî". Men~ikov: "Moèbi rokot na zapad izmenil mnogu ìvoti. No na istokot, toj gi s p a s i na{ite ìvoti." Vlatko Stefanovski: "[to e toa rok?

160 Rokot vi e ona koga adrenalinot }e {ibne vo glavata. Rokot e ne{to von i nad establi{mentot. Toa e edna konstantna sostojba na duhot "off", nikoga{ "on". Op{t slogan na rokerite: "Rokot e vozduh, sonce i voda". U{te eden op{t slogan na rokerite: "SEKS, DROGA I ROK N ROL!" Goran Bregovi}: "Sî e rok 'n rol!"

I u{te veli Lidija

Rokot ne e samo posebna muzika, rokot e, popravo, posebna filozofija na ìvotot. Toa e nivoto na rebel stav, toa e opozit sprema etabliranosta, sprema establi{mentot, ako saka{, kako {to kon krajot na {eesetite, onie sjajni, ludi i prekrasni {eesetti godini, toa be{e hipi - dvièweto, samo {to rokot, vsu{nost, e mnogu pogolema caka i finta od onaa gola anti - voena kampawa, neli taka. FATI GO RITMOT, FATI GO RITMOT THE ANSWER, MY FRIEND, IS BLOWING IN THE WIND. Rokot, jas duri bi se osmelila da re~am, e ne{to {to vo edna po{iroka, poslobodna i porastegliva proekcija na spekulacijata i interpretacijata bi moèl da se stavi vo redot na negovite ~isti adekvati vo dadaizmot, ili nadrealizmot (od po~etokot na ovoj vek) kade vojnata protiv TRADICIJATA i NEJZINOTO NEUMOLIVO URIVAWE e vsu{nost onaa vistinskata i najvistinskata poenta i na onoj i na ovoj pravec i dvièwe. Se soglasuva{ li, Borise? Ne znam. Ne gi sakam xvakite vo toj stil. Nemoj da se podbiva{, Borise. Rokot ne e samo ekstati~na i elektronska bu~ava so jasno naglaseni i tvrdo postaveni ritmi~ki strukturi. Rokot e ne{to mnogu pove}e od toa. Nie sega duri i 161 ne pret~uvstvuvame {to sî vo svojata golemina i {iroka torba ne opfa}a i ne krie rokot. Rokot, vo krajna linija, e moda, rokot e duri i poezija, rokot e hrana, droga, na~in na ìvot. Zar ne? No jas si go sakam xezot, mila moja. Jas go sakam XEZOT. ALL THAT JAZZ, veli toj, po malku za sebe. Taa ne obrnuva vnimanie na toa i prodolùva: Rokot, so eden zbor, e kultura na modernata civilizacija. Rokot e samiot ìvot. Kade vo seto toa se Bitlsite, pra{uva Boris. Vo samiot epicentar. Tie se centralna to~ka. Centralna banka na podatoci za mojata generacija. Na{a emocionalna {tedilnica. Tie se papo~nata lenta. Rodona~alnici. Kapetani, kormi- lari, krmano{i, kontrolori, gospodari na vselenata, vonzemjani su{testva. Tie se najvpe~atliviot zvuk. Tie se na{iot ìg i imix, veli taa. A toj vedna{ se nadovrzuva: Znam, znam. Ama nekoj na toa }e kaè: "A kade e tuka umetnosta? Ne zabavata, ami umetnosta so golemo U. Vo svetot na lesnite noti moèbi toa e duri i taka kako {to velite vie, draga moja, no toa vo nikoj slu~aj ne moè lesno da se generalizira za siot prostor na muzi~koto nebo, taa najinteligibilna, najeteri~na i najvirtuelna sfera na celokupnoto ~ovekovo umeewe i ve{tina, taa "trepetna pateka i pajaìna {to vodi do samoto muzi~ko nebo", kako {to ve}e bi rekol i samiot poet, a jas tuka o~igledno mu ja rasipuvam rabotata. Taa e seta zbuneta i razo~arana. Veli: - Kade e toga{ mestoto na serioznata muzika vo seto toa, }e kaè moèbi nekoj, i toj nekoj, bi moèl duri da bide i samiot Boris K., ovoj tuka prisuten subjekt, moj qubimec i omilen kompozitor na seriozna muzika. KA@UVAM, veli Boris. Kaùva{, se razbira. Za{to tokmu zatoa rabotite tolku i se kompliciraat. Poradi taa, takanare~ena, seriozna muzika. Da e barem, ili makar samo vistinita. A taa e seta, nekako, pazi boè. Od nebo pa vo rebra, ne moè{ da ja fati{ 162 nitu za glava nitu za opa{ka. ûval Gospod. Vistinska kakofonija. Matnilo edno, brate. MI GI KRADE[ ZBOROVITE OD USTA, veli Boris. Bidej}i, spored na{iot prijatel [kvorecki "generalizacijata e rabota na idiotite - samo partikularizacijata e vistinskoto ne{to". Vo red, samo jas sepak ne kapiram vo {to se sostoi {tosot. Stvarno, Borise. Na {to po~nuva sevo ova da li~i? Takanare~enata seriozna muzika od ovaa na{a grozna dene{nica - toa e vistinski bulama~, eden takov nevozmoèn artificielen sklop, eden takov prevrten i neupotrebliv organon, eden metalen i ve{ta~ki dinosaurus, ~ija onematopeja nekoi ja nare~uvaat sovremena muzika. Neka im bide. Ajde tie seznajkovci neka go vperat prstot vo nekoj od tie silni opusi na metalnite, elektron- skite ili ne znam ve}e kakvi sî ne eksperimentalni i mastodontski ~udovi{ta i bez kefalo i bez apendiks, neka bide toa duri i eden Xon Kejx, na primer, i da re~eme duri i so negovata slavna "Ti{ina" vo traewe od 4,3 min. i toga{ }e go dobieme ona {to }e go dobieme i ona {to vsu{nost edinstveno vo toj slu~aj i moème da go dobieme: ROBOT, KOMPJUTER, MRTVA, ÊLI^NA MEHANI^KA IGRA^KA BEZ SRCE, DU[A I MOZOK, SO GOLA I NEUPOTREBLIVA MEMORIJA OD PROGRAMIRANI I KODIRA- NI BESMISLICI, svojata vistinska slika na taa i takva paradigma na serioznata muzika. Kazimir Maqevi~ so ~etki~kata samo }e go dopre platnoto i }e obeleì male~ka to~ka na ogromniot bel prostor i toa nekoi }e go nare~at apstraktno slikarstvo. Xon Kejx }e sedne pokraj pijanoto i }e "odmol~i " 4,3 min. (isto taka bi moèl i slonot samo da se potpre (nasloni!) na pijanoto!) i toa }e go nare~at muzi~ka "Ti{ina". Zna~i li toa deka i Xejms Xojs, ili Semjuel Beket treba{e da ni podmetnat prazna bela hartija pred nosot pa toa vedna{ da go proglasat kako roman na "Ve~niot molk?" 163 Kojznae do kade vaka bi doturkale. Kako da se nare~e so imeto na umetnosta literaturata na nenapi{anite zborovi i re~enici, muzikata od ne~ujni tonovi i zvuci, slikarstvoto so nevidlivi boi i linii?! Toa, belki, }e da e isto kako da veruva{ ne vo ~ovekot ami vo nekakvo apstraktno navestuvawe na ~ovekot, toa e ne{to kako frleno seme vo vetar od koe nema da izrti nitu rizom nitu zrno od plod, nitu fetus, toa e isto kako da veruva{ vo senka. Toa e balet bez dvièwa, ili ritual na podvi`ni kosturi - skeleti. Taa religija ve}e ja odboleduvavme. Tie paganski relikti ve}e odamna se zaboraveni. Toj deus ex machina ve}e odamna se urna i o{evrati vo ambisot na bezumieto i nebidninata, od svoite pekolni viso~ini, od svoite crni dupki od koi zjapa praznina i ni{to pove}e. Golema vselenska nula. Golo. Uàsno. Ladno.

164 "Vo onaa merka vo koja zakonite na matematikata se odnesuvaat na stvarnosta, tie ne se sigurni; i vo onaa merka vo koja tie se sigurni, ne se odnesuvaat na stvarnosta".

ALBERT AJN[TAJN (Geometrie und Erfarung, Springer Berlin 1921)

165 Glasot na spikerot na radioto objavuva: "VO RAMKITE NA BLOKOT OD EMISIITE "PATI[TATA I STRANPA- TI[TATA NA SOVREMENATA SERIOZNA MUZIKA" ja emitirame premiernata izvedba na "SIMFONIJATA br. 1" od kompozitorot Boris K. So makedonskata filharmonija dirigira avtorot. s t a v o v i - Allegro ma non troppo (Voved, ekspozicija, I tema, most, II tema, razvoen del, razrabotka, razvoj na I i II tema, repriza, I tema, most, II tema, usoglasuvawe, slivawe vo op{tiot i zaedni~kiot tek, CODA. - Andante sostenuto - Scerzo - Allegro vivace

166

S I M F O N I J A

167

Voved

Site zboruvaa glasno; xagorot be{e potpoln i nesnosen; moment pred po~etokot na koncertot i poslednite podgotovki pred nastapot; zvucite od scenata ne stivnuvaa: violinskite kvinti, {timuvaweto na violinite, ~elata i basovite, dominantnoto "a" na pijanoto i turkanicata na site duva~i i limeni instrumenti po nego (nebare love~kiot rog dava znak na poterata da trgne vo {umata!) - celata taa groteskna falanga od flejti, klarineti, oboi, fagoti, horni, trubi, trompeti, pikola, a ponekoga{ duri i gromoglasnite timpani - seto toa tre{te{e na set glas, seto toa tatne{e i vreska{e do nemajkade, a toj "tutti" od celosniot i nedofatliv zvu~en haos, toj bizaren kontrapunkt na site zvuci, prodira{e so seta sila vo ranlivata svest, do sr`ta na dlabokiot i vistinski trepne` pred sinoviot nastap, vo najtenkite ni{ki na razneèniot sluh na Borisoviot tatko, kako nekoj neartikuliran ek od nikoga{ neodgatnatoto ~udovi{te vo nego samiot, kako duhovna reinkarnacija od nekoj porane{en ìvot, kako del od atavisti~kata onematopeja na site vselenski nedorazbirawa - kako vo migot na sozdavaweto na svetot. Be{e pritesnet, zakovan i nem vo svoeto sedi{te, kako nekoja ~eli~na i zategnata pruìna. Taa zvu~na poplava na site instrumenti od scenata se razlea kako nevidliva mreà pome|u publikata i izveduva~ite, kako nekoja bockava zvu~na membrana pome|u qubopitniot svet na publikata i negoviot sin - kompozitor, demijurgot na novite svetovi.

168 Ekspozicija

Go gleda{ li tatko ti me|u publikata, svojot tatko i slu~ajniot sozdatel po milosta na maj~icata bo`ja, svojot Tvorec i Daritel vo ~ove~ki oblik, moj Borise. Tvojot tatko i slu{atel. ôvekot osamen i neobi~en... biv{iot plenik. Natrapnik me|u seta taa tolpa svedoci... i izbran svet... Ene go kaj sedi, mol~i i ~eka, ne davaj}i znak od sebe. Pritesnet, nem i zakovan na sedi{teto kako nekoja ~eli~na, zategnata pruìna. Siot e nakostre{en, naeèn, okokoraven, no inaetliv i gord. Laden, stu{en i namurten kako nekoja bockava zvu~na membrana pome|u publikata i scenata. Na liceto ima izraz na sudija i prorok. Sepak, toa e samo privid. Toa e laga i izmama. Arkti~ki mir na ~eloto. Samo Bog sozdava od ni{to. Nie sme male~ki i gre{ni su{testva, pa makar vo sudniot ~as na ra|aweto i smrtta i samiot |avol da si ja vme{al opa{kata, kumuvaj}i i pomagaj}i, a ne krilatite i mo}ni su{testva kako {to se Samiot Tvorec na Pettata Esencija od astralnite svetovi na alhemi~arskite vizii i mistiki. Zapomni go toa, moj Borise. Kogo me~tae{e da sretne{ i kogo sî vide vo ~asot na Providenieto dodeka mavta{ kako raneto orli~i{te nad metalniot oklop na orkestarot i viori{ nad svetot so svojata Besmisla, na kogo mu se nadeva{e srede nepovtorliviot moment na "DIES IRAE" i "LACRIMOSA".22 Vo ~asot na vdahnovenoto svivawe i nedostapnite prostranstva na bolot vo napregnatoto ADAGIETTO od Pettata simfonija vo cis - mol od docniot vienski romanti~ar 23 - sekoga{ se dvoume{e me|u [enbergovite

22 Od mocartoviot "REKVIEM" 23 Se raboti za Gustav Maler (1860 - 1911) 169 dodekafonski lavirinti i palja~ovskite groteski na Stravinski - sklopuvaj}i mozaik od kongenijalna lesnotija na Rusinot i fascinantniot mocartov duh, obiduvaj}i se da se promolkne{ niz siot toj zvu~en panoptikum so ritam i manir na beznade`na tromost. Metuzalemot Stravinski (91) bezmalku tripati go nadìvuva krevkiot Mocart (35) blagodarej}i, belki, na nekoi tainstveni i transcedentni pati{ta, na nekoi me|uplanetarni soyvezdija na reinkarnacijata. Skudoumnoto poluboèstvo - mera~ na ~ovekovite tekovi - gromoglasno se smee od vselenata, pijan od sitost i veselba, bezgrièn, zol i raspojasan majtapxija. Sekoga{ gubi i gi me{a ~ovekovite merki. Kako da gi krie pobedni~kite karti vo {pilot. Ili rakavot. A ti? Kade svitka opa{ka, kade zaskita i {to zapna vo zol ~as, koj |avol si go gubi{ vremeto vo tie luwi~avi atonalni dlabo~ini dodeka mavta{ kako nekoj naludni~av ~uvar i spasitel na is~eznatite svetovi na ti{inata i se}avawata? ôvekot, velat dokaànite majtapxii, e ma{ina koja proizveduva ìvot. Potekloto na umetnosta, sepak, e malku posloèna i poìva rabota, moj Borise. Robot, ~ija memorija, senzorska konstrukcija i ekstati~ki sklop na membranite pridviùva iljadnici i iljadnici ~ipovi i integralni kola vo ~asot dodeka ni gi diktira svoite monotoni komandi so glas, lik i mimika na bankarski ~inovnik: NIKOGA[ TI NE MO@E[ DA MI DADE[ ONOLKU KOLKU [TO MO@AM JAS DA TI ZEMAM, I DA TE LI[AM OD SÑ, MOJ BORISE - e sosema poinakvo eho od ona {to go posakuvame, mu se nadevame i go zamisluvame. Jas rabotam tivko. Nevidlivo. Poleka. Postapno. So metodi~nosta, so prakti~nosta i strplivosta na pajakot. Toa go kaùva robotot i dodava:

170 Jas sum ma{ina vo strujnoto kolo na vremenskite eoni i soodvetno na toa postepeno ja gradam svojata nepogre{liva strategija na sekogo da mu go odzemam nezasluènoto, lekomisleno podadenoto, odzemenoto i prisvoenoto, na sekogo da mu go odzemam la`noto bogatstvo i tu|ite pari - DA ZEMAM POVE]E OTKOLKU DA DADAM - so eden zbor, da cicam, du{kam i goltam so svojata nenasitna visokonaponska i visokokamatna stapka na porast, da trupam sî vo vselenskata utroba na gladot. A jas velam: Jas sum tvoj slu{atel, ni najmalku sli~en na taa ~udovi{na ala od metal, jas sum su{testvo so krvotok, zdiv i slabi nervi. @rtva na zabestoto sonce. Jas sum tvoj slu{atel. I ni{to pove}e. Onoj koj treba da progovori vo imeto na site ASTROLITI I GEATRONI, ona h o r i z o n t a l n o i v e r t i k a l n o vkrstuvawe, ona volnuvawe na magijata i setilata, dodeka mavta{ i gi predizvikuva{ site tie buri i luwi pod svoite race od dirigentskiot pult, otkoso i od visina, kako od nekoja lansirna rampa, kako od nekoja gromka propovednica vo ~asot na kr{tevaweto na toa novo su{testvo, male~ko, perdu{esto, krilato su{testvo, moj Borise - TOA SI TI, TI I NIKOJ DRUG. ZAPOMNI GO TOA. SÑ E VO TVOI RACE! Vo publikata sedat lu|e i èni, koi me|usebno odvaj i se poznavaat (nekoi me|u niv nikoga{ ne se sretnale, ni videle, ni ~ule i po sî izgleda nikoga{ nema da se zapoznaat), a vo Borisoviot ìvot igraat (ili ve}e odigraa) tolku va`ni, tolku nezaobikolivi, i bi se reklo, duri i presudni ulogi.

171

Borisoviot tatko Borisovata majka Mihail pop An|elov Lidija Sokrat P. Borisovata sestra Borisoviot zet Borisovata postara }erka Borisovata pomala }erka Asparuh Popov frau Elvira Popof frojlajn Liza Popof Katina, alias Cina i edno celo mnoèstvo od muzi~ari, novinari, prijateli i slu~ajni poznanici i posetiteli, no jas vo nikoj slu~aj ne bi smeel da se obloàm i tvrdam deka vo dlabo~inata na temninata ne uspeale da se vovle~at i prislam~at me|u niv i nekoi odvaj dofatlivi, no èdno povikuvani, o~ekuvani i prepraveni duhovi vo an|elski ili satanski ode`di, kako

Antonio Vivaldi Hektor Berlioz Rihard Vagner Igor Stravinski (koj po mnogu ne{ta go poni{tuva prethodniot znak na prisustvo) Sara Bernar Isidora Dankan kako i golemite senki na AKVARIUSOT Lu Salome Virxinija Vulf Isidora Sekuli} i mnogu drugi slavni i pomalku slavni li~nosti maì i èni, koi eden drug se poni{tuvaat kako vistinski prepotopski duhojadi, ili se dopolnuvaat i mnoàt kako svetlosen snop od meteoriti pri vselenskiot sudir na ASTROLITITE i GEATRONITE vo luwi~avite prelivi na vremenskite eoni.

172

I TEMA

Astroliti i geatroni

"Astrolitite `iveat pokratko od Geatronite, no na Astrolitite Gospod im dal mo} da patuvat niz vremeto, niz minatoto i idninata, isto tolku dobro, mo`ebi duri i podobro, otkolku koga se raboti za zatapkanite pateki na sega{nosta".

Rok

Borisoviot tatko vo tekot na svojot ìvot ~esto go menuva{e raspoloènieto i odnosot sprema mnogu lu|e i predmeti, no negoviot odnos kon knigata nikoga{ ne se izmeni. Toj ja vle~e{e svojata biblioteka kako nekoj prepotopski baga` od Noevata lotka nebare onoj nesre}en {tipski intelektualec od po~etokot na ovoj i krajot na minatiot vek, Arsenij Kostencev, koj niz buri i nesre}i, talkaj}i od edna nevolja vo druga, svojata ambivalentna polo`ba na nepriznat i progonuvan Makedonec, si ja ote`nuva{e u{te i so toa {to ìvee{e vo edna, vo su{tina, tipi~na, zaostanata tursko - pa{ala~ka sredina. Sebe, inaku, najmnogu i naj~esto se narekuva{e kako knièven molec. Be{e, so eden zbor, edna od onie tragikomi~ni figuri - zanesenici, koja ne moè{e da prodre vo trikot i da ja proyre lagata deka "so sekoja novokupena kniga }e ja otkrie TAJNATA NA @IVOTOT". Naprotiv, ne ja sfa}a{e onaa prosta i ednostavna vistina deka {to pove}e kupuva i ~ita knigi, sî pove}e vleguva vo stapicata deka sî

173 pomalku znae, go sfa}a i razbira toa ~udovi{te, taa lamja na ìvotot. I taka. ~itaj}i gi i sobiraj}i gi svoite knigi vo tekot na godinite, sozdavaj}i go svojot iracionalen duhoven egzil, metkaj}i se postojano i mo{ne ma~no pome|u pijanicite i retkite intelektualci (i biduvaj}i ~esto i ednoto i drugoto i samiot, vo isto vreme), Borisoviot tatko vo nekoi od najubavite migovi na svoite (raka na srce, sî poretki i kako {to odminuvaa godinite, sî pokratki) lucida interval-i, sednuva{e pokraj masata i so ~asovi go obeleùva{e na zadgrbjeto od koricite so svojot fin kaligrafski rakopis sekoj oddelen naslov, so sopstvenite inicijali. Toa be{e tolku retka gri`livost za knigata, nekakva pedantnost {to se grani~e{e so vistinska trogatelnost na zaneseni{tvo. Toj so toa grade{e, ne uviduvaj}i i ne znaej}i, u{te edna gola i {upliva iluzija vo svojot sopstven dom, u{te edna propadnata investicija i tuka nema{e nikakva sebi~nost, skràvost, ili da re~eme, gopsekovska skaperni~ka al~nost po zlato ili drska beskrupulozna samosvest i posedni~ka posesivnost na preriski tera~ na dobitok koj udira vàren ìg na koàta od divite stada ìvotni - toj samiot na Borisa ne retko mu zboruva{e: "Koga ~ita{ kniga, sinko, toga{ samo ~itaj ja knigata i nemoj slu~ajno da {arka{ i podvlekuva{ redovi vo nea, za{to so toa, makar i nesvesno, mu go odzema{ svetoto pravo na sekoj iden i potencijalen ~itatel da ja otkrie "svojata tajna", da go najde "svojot tekst" vo tekstot {to ne e tvoj, ili ne e samo tvoj itn. Naso~uvaj}i gi svoite deca da ja sakaat, da ja ~uvaat i po~ituvaat knigata, toj zasekoga{ kaj Borisa go vsadi onoj neobi~en respekt i stravo- po~it sprema pe~atenata hartija, {to toj vo po~etokot, ne na drago srce i duri so izvesno ~uvstvo na stesnuvawe i vina, uspeva{e sebesi da se vtera vo paradoksalnite situacii koga te{ko se razdeluva{e duri i od starite i ve}e odamna pre- pro~itani vesnici. Toa be{e edna navistina neverojatna i, taka da se kaè, sudbinska predopredelba sprema knigata, do feti{. 174 "Koj u{te deneska, tatko, drì do knigata, zboruva{e ponekoga{ vo {ega maliot Boris, koga be{e ve}e po~nal da ja sfa}a seta golemina na toj iracionalen i apsurden odnos kon knigata na svojot tatko. Svoite zabele{ki toj sepak ne gi li{uva{e od onaa blaga i ta`na nasmevka na simpatija i razbirawe, na {to vedna{ }e se nadovrze{e i negovata majka, a ako be{e tuka, i negoviot tvrdoglav i za kritika sekoga{ gotov dedo Mihail pop An|elov. "Poarno }e ti bide ako im kupi{ na decata malku meso, ovo{je i zelen~uk namesto da ti rastat rahiti~ni i {trklesti od sekojdnevnite popari, bakardanici i prosenici. Denes od tebe podobro ìveat sekakvi nepismeni budali i gexovci, neranimajkovci i prostaci, moj zete. Namesto da si ja tepa{ glavata so tie glupavi kniì{ta, poarno }e ti bide ako malku pove}e i podobro gi hrani{ i oblekuva{ (obla~i{ - razg., ravenski dijalekt). "Oblekuvaj gi (obla~i gi) ti, gospodine seznajko, zo{to i onaka ti vedri{ i naobla~uva{ (obla~i{) vo ovaa ku}a", }e se nafrle{e Borisoviot tatko na tie zborovi od Mihail pop An|elov, s'skaj}i od bes. Nivniot odnos do krajot na ìvotot ostana ist, studen, a {to pove}e materijalno propa|a{e, Borisoviot tatko be{e vo sî pogolema defanziva vo odnos na glavniot uriva~ na negoviot ku}en, sopru`ni~ki i tatkovski avtoritet. Sepak, toj ne obra}a{e vnimanie na sekojdnevnite drdorewa na svojata verna i mo{ne po`rtvuvana sopruga i skoro so ednakvo trpenie prodolùva{e odvreme navreme da dovlekuva doma celi kupi{ta knigi, koi vo onaa dupka od ku}a i prenatrupanost nema{e ve}e kade da se smestat. Po~naa duri i da se prepnuvaat od niv. No Borisoviot tatko ne se ograni~uva{e samo i edinstveno na knigite. Toj so ednakva, ako ne i u{te so pogolema upornost, sobira{e i noti. NOTITE BEA NEGOVATA OMILENA I SVETA LEKTIRA. NEGOVATA VE^NA TEMA GROSA. Se se}ava{e so kakva predadenost i radost, so kakvo (bezmalku) olimpisko trpenie sede{e nekoga{ so no}i, prepi{uvaj}i noti, koi prethodno 175 }e gi izmole{e i pozajme{e od nekoi odvaj dostapni staroevrejski ili belogardejski arhivi, ostavnini, legati i biblioteki od donatori (iznao|a{e stotici i stotici tajni kanali da se dobere do niv!), prepi{uvaj}i gi so ~itok i nenadminato ubav rakopis onie tolku pati svirani i poznati raboti, kako, da re~eme, Mocartovata "Mala no}na muzika", romansata vo fis - mol od âjkovski, "Humoreskata" na Dvoràk, romansite vo f i g - dur od Ludvig Van Betoven i tolku drugi popularni i poznati raboti. Gi prepi{a site najpoznati violinski koncerti, nadevaj}i se i veruvaj}i deka eden ubav den }e gi slu{a vo izvedba na svojot nadaren sin. Tuka bea Mocartovite a, de i g - koncerti, Betovenoviot vo d - dur, âjkovski vo d - dur, Mendelson vo e - mol, Bruk vo g - mol, Brams vo d - dur (spored nekoi najte{kiot, vo tehni~ka smisla!), Sen - Sansovoto delo "Introdukcija i rondo kapri~iozo", Sibeliusoviot, Ha~aturijanoviot koncert i eden cel kup literatura, po~nuvaj}i od Paganini, Sarasate, Krajsler, Viewavski, Ravel (pro~ueniot "Cigan") i Laloovata "[panska simfonija", do Vivaldi, Koreli, Tartinii Albinoni i najposle, kako kruna na sî, go prepi{a i nenadminatiot i veli~estven Johan Sebastijan Bah, so negovite sonati - partiti za solo violina i u{te mnogu popularni i prekrasni noti i koncerti. Toj prosto ~uvstvuva{e kako nekoe (bezmalku) fizi~ko zadovolstvo u{te so samiot dopir na notite i partiturite. NOTITE BEA NEGOVA SVETOST. Taka i moè{e da dojde do toa Boris so tekot na godinite da ja gradi i najposle da ja izgradi svojata neraskinliva, vistinska i dlaboka vrska so muzikata i literaturata. Seto toa be{e zasnovano na neprestanoto slu{awe i ~itawe. Be{e notoren ~itatel i slu{atel. Toj stvarno i navistina uìva{e samo vo tie dve aktivnosti. Za ostanatite raboti be{e nepopravlivo mrzliv. Be{e nadaren i za nekoi sportovi (ko{arka, atletika, fudbal) no vo pomala merka i nema{e vreme za niv. [to se odnesuva do pi{uvaweto, toa go prave{e retko, bez volja i so golemo vloùvawe na dodaten napor i 176 odre~uvawe od svoite vkoreneti navici i inercija. Mu be{e potrebno edno celo ma~no i neprijatno siluvawe na sopstvenata volja. Be{e ~udno i toa {to nikoga{ ne se obide vo poezijata, kako {to pravea bezmalku site negovi vrsnici vo toa vreme. Pa i podocna, koga navistina po~na da pi{uva. Pi{uva{e te{ko i retko i vedna{ pomina na te{ko svarlivata i nepodatliva proza (se razbira, ako "proza" moàt da se nare~at onie negovi mnogubrojni muzi~ki osvrti i napisi po vesnicite), bi se reklo, bezmalku omalovaùvaj}i se samiot sebesi i svojot sopstven talent. So toa toj kako od nesakawe da go li{uva{e svojot rakopis od pe~atot na prepoznatlivosta i na orginalnosta na sopstveniot stil. No, kojznae. Moèbi taa bezli~nost, vsu{nost, i be{e negoviot stil. Negovoto tajno oru`je i obezoruùva~ko sredstvo. Kojznae!

Prvite taktovi na svojata simfonija Boris K. po~na da gi sozdava vo vremeto koga ~ovekot po~na da leta vo vselenata. Se slu~i toa, zna~i, kon krajot na pedesetite, vo po~etokot na {eesetite, vo ranite utrinski ~asovi, na ubavoto koncertno pijano (Steinway & sons) zad kulisite, vo agolot na zamra~enata scena od teatarot, skrien, navednat, zad te{kite grimizno - skarletni zavesi. Toj, bezmalku, siot svoj apsolventski rok na studiite po kompozicija na FMU go pomina kako korepetitor na baletot. Vsu{nost, otprvin toj ja brka{e harmonskata progresija so nevoobi~aeno golem broj ~initeli vo prvata tema, baraj}i ja niz nejzinata logi~ka modulacija ni{kata na melodiskata linija od vtorata tema kako i nejzinoto prirodno razre{uvawe, kako odgovor i opozit na glavnata tema. Ne bara{e dolgo. Vedna{ mu pojde od raka. Vo po~etokot malku prenate`natite harmonski grozdovi, svojstveni na novite muzi~ki {emi, svojstveni na novata muzi~ka sintaksa, semantika i semiotika, podocna samite go nametnaa modulaciskiot diktat. Sî ode{e spored prirodniot pat na svojata vnatre{na logika na materijalot. 177 Temata izleze od pijanoto so brzina na bizarna lesnotija i re~itost. Bezmalku nenajaveno. Sama od sebe. Kako vo migovite na detskata mutacija, kako to~ka na 'rtewe na rizomata i semeto vo zemjata, kako moment na primalnata energija na su{testvoto i esencijata. Be{e nekakvo do`dlivo i vetrovito proletno vreme. Stu{eno aprilsko utro. Vo teatarot, re~isi, nema{e nikoj. (Yvezdite sjaat no}e!) Ogromnata zamra~ena sala na teatarot pod nego prilega{e na nekoja crna otvorena i zinata ~elust. Dolgite redici od sedi{ta {to odvaj se nayiraa niz podotvorenata vrata na sredi{nata loà, bleskotea vo temninata kako nekoja {upliva, simetri~na i uredno sloèna vilica. Zlodejna i bezzaba ~elust. A toj eden edinstven male~ok svetlosen signal, toj male~ok zrak svetlina vo centarot na salata, menuva{e sî, celata su{tina na temninata, siot negov po~eten strav pred crno - belata vilica na pijanoto. Be{e obzemen so muzikata. Ni{to ne gleda{e pred sebe. Dolgo go nose{e vo sebe onoj po~eten motiv. Go razjaduva{e odvnatre. Utrinava, koga nenadejno i vo pomin saka{e samo zgora - zgora da go dopre pijanoto, misle{e povtorno }e go potisne i odloì vo potsvesta. Vo toj dlabok sef na memorijata. Vo tie studeni, temni komori i pretsobja na potsvesta. No {tom sedna, odnenade` trgna sî. Neo~ekuvano. Vedna{, to~no, bez zapirawe. Kako po nekoj vnatre{en diktat, kako po nekoj nem dogovor pome|u negovite tajni misli i onie skrieni harmonski {ifri, koi so nekoja nevidena snaga obzemaat sî i ja poplavuvaat svesta na vnatre{niot sluh, bez najava, ne~ekano, napravo. Instinktivno. Temelno. Celosno. Temata se najde samata sebesi. Po~etniot motiv be{e samo lozung. Zamaec. Agens movens. Taa vnatre{na podvi`nost na temata e kako nekoja virtuelna to~ka pri dopirot na masata i brzinata na kvadraten stepen, kako vo neizbe`nata ajn{tajnova formula, to~ka koja opfa}a, obzema i 178 gi vklu~uva site mozo~ni brazdi. Naedna{ ve}e ni{to osven muzikata ne postoi okolu vas, vo vas i von vas. Taa postanuva va{a zafatnina. Ve osvetluva celosno. Izvle~eni ste od svetot. Iscicani. Frleni vo nekoi svetlosni i zra~ni brazdi. Vo nekoe novo gravitaciono pole na vselenskiot, vonzemjen i planetaren let. Celosno. Neotpoviklivo. Bespomo{no. Magijata na "CRNATA KUTIJA" na pijanoto zboruva namesto vas. Taa ja beleì, otkriva i identifikuva seta tragika, seta katastrofi~nost na ve~nite nesrazmeri i neusoglasenosti pome|u va{ite èlbi i va{ite mo`nosti i mo}i. Sudba na krevkoto su{testvo i prokletstvo na nedostapniot demijurg, koj tainstveno, nevidlivo i beskone~no vi se krivi i potsmeva od temnite dlabo~ini ili nekade otskraja, dodeka vie pretkate vo nadzvu~nite predeli na svoite predci - ASTROLITITE. Sî stanuva pojasno koga se gleda od viso~ina. Sî e dostapno. Na dofat na racete. A tolku daleku i tolku nedosti`no vo isto vreme! Bi letnal, bi kinel sinxiri, bi go prokolnuval |avolot vo sebe, no sî e to~no opredeleno so PARTITURATA. Vo nea e sî. Taa sodrì sî, seta teìna i apsurd na momentot. Odnapred, u{te mnogu porano, mnogu mnogu porano, u{te pred tvoeto sednuvawe pred pijanoto, pred voop{to i da za~ekori{ vo zabranetoto pole na Nevozmo`noto, te presretnuva progresijata na beskone~nite kombinacii i varijacii, onoj Nevidliviot pred Tebe ja svr{il seta tvoja rabota. Te ogradil so oktavi. So dijatonski skali. So dodekafonski {emi. So paraboli, koroni, klaustrofobi~ni kodi, akordi, noni, sekstoli, periodi, pauzi, so geometrisko sovr{enstvo na ravenkite. Toj Nevidliv Nekoj vo Tebe, koj neprestano ti se krivi zad temninata, kako da podava glava od nekoi nedostapni dlabo~ini, kako belutrak - alka, kam~e - predizvik vo temnite vodi na muzi~kite prostranstva.

179 Boris K. e vo zenitot na svoite tvore~ki zanesi i toj, prirodno, ja previduva mo`nosta deka nekoj vo temninata moèbi vnimatelno go sledi, gleda i slu{a. Toj ni{to ne gleda. Naviknat svoite muzi~ki temi, motivi i dilemi da gi re{ava na mnogu polo{i klavijaturi (naj~esto, sepak, vo ogradeniot prostor na hermeti~kiot vnatre{en sluh) po tesnite baletski sali, po muzi~kite u~ili{ta, na privatnite pijanina kade {to gi drè{e svoite honorarni ~asovi, na onie rashoduvani pijanina vo FMU, na onie prepotopski, ras{timuvani pijanina, dekuraìra~ki, deprimira~ki, demotivira~ki, destimulira~ki pijanina - masa od drvo, lim, filc, ìci i slonova koska na tipkite (ottamu, belki, i onaa katahrezaoksimoron "kako koga slonot }e se nasloni (potpre) na pijanoto!", so eden zbor, pijanina bez zvuk i so mnogu rasipani tonovi; toj ovoj mig na retkosta i harmonijata saka{e da go oddolì do beskone~nost, da go iskoristi do maksimum, da izvle~e polna mera i efekt od toj od Gospoda daden zvu~en katapult. Da gi torpedira site svoi somnambuli zvu~ni iluzii. Ni{to ne gleda{e Boris K. toa utro. A go slu{naa mnogumina. Sekoj od svojot agol. Go slu{na i Sokrat P. Otkako ja slu{na niz podotvorenata vrata taa neobi~na zvu~na masa, koja tolku mo}no ja ispolnuva{e teatarskata sala vo tie po malku nesekojdnevni migovi - be{e sî u{te rano - odvaj ne{to posle osum ~asot - slu{aj}i go, zna~i, toj nenajaven utrinski koncert, maestro Sokrat P., koj tokmu toj den ne{to be{e podranil kaj upravnikot na teatarot poradi dolgo dogovoraniot baletski proekt, se pritai poleka, na prsti, to~no vo sredi{nata loà otkade {to dopira{e onoj odvaj zabele`liv svetlosen zrak. Te{ko ja raspozna siluetata na poznatiot mlad ~ovek, koj tolku silno i bez najmalku obyiri gi demonstrira{e svoite "javni greovi" vo salata na teatarot, kako od nekoja misteriozna bogohulna propovednica. Negovoto gromko svirewe na toa "dobro temperirano" pijano, 180 moè{e da se slu{ne duri i na onoj breg od Vardar, duri do rabot na drveniot most. Vo toa vreme, Sokrat P., be{e ~ovek na sredni godini. Zaliàna kosa, predvoena frizura na gri`liv kico{ (konte), koj spie so mreì~ka na glavata. Blazirani maniri na fin gospodin, koj celata izve`banost na svojata kruta mehanika na odnesuvaweto ja sovlada u{te pred vojnata, po okolnite evropski centri (Zagreb, Viena, Prag) sekoga{ na dràvna smetka. Denes pee ne{to poinakvi arii. Uporno, so godini, toj se pretstavuva vo "drugar". Toj sekoga{ e "vo tek". Toj sekoga{ e "na linijata". Partiskata, se razbira. Poradi toa {to vo proletta ~etirieset i petatta izleze na planina so grupa svoi sou~enici i krivo - levo podgotvi nekolku horski pesni~ki za sve~eni prigodi (vo strogo rusko - sovetski manir), toj i den - denes moè sekomu drsko da mu skreska vo mustak, neprestano i ve{to da se vrtka, suka i vovlekuva pod koàta na sekoj partiski vrv, a vo golema merka i samiot da bide del od taa vlast, barem vo sferata na matnite vodi od kulturata. Svojot male~ok trimese~en vlog vo vojnata, toj ve}e petnaesetina godini go naplatuva so fantasti~na kamata, so udivitelna upornost. Toj e pretstavnik na site mo`ni partiski organi vo republikata, patentiran du{egri`nik, {ampion na kulturtregerite i idol na prolet - kultot na svojot narod. Boris K. ne drì mnogu do Sokrat P. Go smeta za partizanski kompozitor. A taa sintagma e sekomu pove}e od jasna. Na mladite osobeno. Taa ozna~uva sî. Za nego zboruva so nekakvo luto omalovaùvawe i odvaj uspeva da go prikrie nedostigot na svoite obyiri na mladiot kon postariot kolega. Takvi kompozitori so nekolku masovni horski pesni vo opusot gi ima cela duzina. Toa e ve}e do nemajkade izliteniot model na ve~niot Mokrawac. Tie kompozitori - epigoni kaj nas gi ima i {len i plen. Eden od niv e i doti~niot gospodin, kako da saka da ni soop{ti

181 odvaj prikrienata ironi~na nasmevka na liceto na Boris K. Ona {to toj vo muzikata bara i se obiduva da najde, za maestroto Sokrat P. e vistinsko "{pansko selo", "vi{a matematika". Toj ne se razbira vo tie roglesti "novotorii", vo tie "|avolski harmonski bastardi" (po~esto veli "nafrloci"). Toa {to go rabotat tie, veli maestroto Sokrat P. i so toa verojatno go ima na um krugot okolu Boris K., toa ~ovek ne moè da go fati nitu za glava nitu za opa{ka. Sepak, ova utro, toj vnimatelno i so golemo trpenie go sledi ova beskrupulozno harmonsko i formalno raspar~uvawe (vo ìvo!) i sfa}a kolku e toa daleku od negovite {emi, kalapi i standardi, od negovoto tvrdoglavo razmisluvawe na nivoto od folklornite citati. Da, zna~i, toa e toj nov kakofoniski vampir, misli toj vo sebe, so golema zbrka vo glavata, so golema me{anica od opasna, opa~na, organska odbojnost duri, no ve}e malku nesiguren, kolebliv i otrgnat od onaa voobi~aena ubedenost vo ispravnosta na svoite staromodni i zakoraveni idei. Predrasudi, poto~no re~eno. U{te pove}e, toj e ve}e poodamna po malku na~nat i zapla{en od ovaa seprisutna, bezmalku planetarna agresija na toa atonalno ~udovi{te, ispla{en i nervozen {to toj gromoglasen Marsovec vleguva tolku pompezno, marcijalno i osvojuva~ki na golema vrata, niz triumfalnata kapija na Modernizmot, in modo grosso). "Duri i doblestite ponekoga{ }e se umorat i istro{at od pregolema upotreba", proletuva niz svesta nekoja zaboravena misla od siot onoj arsenal na sobrani mudrosti od negovata mladost. Sokrat P. e razni{an i vteran pokraj yidot, do samite rabovi na neverbata i se somneva vo sopstvenite snagi. No ako slu~ajno bi go pra{ale ne{to vo vrska so toa mladiot Boris K., toj samo lesno bi odmavnal so rakata i somne{livo bi zavrtel so glavata. ]e vi re~e: "Vo slu~ajot na tie gospoda ne moè da stane zbor za nekakvo r a z m i s l u v a w e. Daleku od toa. Za toa treba mnogu 182 pove}e. Najprvin, mo} i snaga od sopstvenite, li~ni stavovi, misli, soznanija, ~uvstva, dlabo~ini na pogledite. Kompozitorite od tipot na Sokrat P. voop{to ne moraat da razmisluvaat. @elezna ramka na nacionalniot formalizam. Dlaboko. Kako vo formalin. Tie go izrazuvaat samo svoeto soglasuvawe. Tie se samo opa{ka vo teloto na prosekot koj predolgo i prekomotno se vle~ka i preme}a. Ve}e so godini, so decenii. Na{ata zada~a vo seto toa e malku da im gi rasipuvame smetkite odnapred svedeni, da gi nervirame, da im go skokotkame uvoto. Toa bi bil na{iot parapateti~ki stav vo odnos na niv. Da. Mojot osnoven stav vo celata taa zbrka e nesoglasuvaweto. Jas sum siot vo stavot na negativitetot, vo stavot na delotvornata nakostre{enost, zna~i ne vo defanzivata na kameleonsko - eòvskata strategija, tuku tokmu taka, vo agresivniot, bockav streme` kon urivawe na tradiciite, protivnik na komocijata i ograni~uva~kite optovaruvawa pod maskata na zabludite, nemo}ta, ili semo}ta na pozitivisti~kite proseci. Mojata ereti~ka intonacija e vpregnata so delikatnata i napnata preciznost na site kriti~ki struni. Nema ve}e popust i milost za osrednite, prose~nite, podobnite, rasipi - {timeri i kvazireda~i, simsari so blaga ìca i linija na kratok otpor, "slu{nete nî" vi ja poni{tuvame povlasticata i kuponot za èlatinskata masa na ki~ot, vie sladnikavi, seprifatlivi i srcepara~ki mediokriteti!" ]e im gi skokotkame uvcata, pa makar da im go probieme i zvu~niot yid, pa i seta nivna piftiesta masa na nevkusot, siot niven vosok na ve~niot nesluh i tapoglavost. @recot na Isklu~ivosta ne e od Pagansko Poteklo.

Toa go misli i ~uvstvuva Boris K, dodeka gi brka svoite harmonski progresii so ritmot na

183 brazata eliminacija na nebitnoto i izli{no povtoruvawe. Vo salata e mra~no i vladee nekoja dlaboka, celosna i misti~na napnatost. Borisovata muzika samo go zgolemuva toj vpe~atok. Nad nego nenadejno i neo~ekuvano se natkriluva Lidiinata senka. Se pribli`uva sosema blizu do nego, re~isi na samiot rab od pijanoto. Mu se vnesuva vo liceto. Koncertot nema da potrae dolgo. Nabrgu }e se odglasat poslednite, predizvikuva~ki i siloviti akordi. Pobedni~kiot venec na atonalnite sozvu~ija. Lidija }e vleze kako to~ka vo koronata na poslednite Borisovi noti. ]e se oglasi i mlakiot aplauz na maestroto od dale~inata, od po malku seni{no osvetlenata lo`a. Boris odnenade` }e bide svesen za tu|oto prisustvo vo salata. Nad nego }e se nadvisnat poinakvi, kade - kade poprozai~ni obvrski na teatarskiot korepetitor.

184 Pogre{no se misli deka, da re~eme, site umetnici se sre}ni, ubavi i pametni lu|e i poradi samoto toa {to se zanimavaat so retki (tvore~ki) raboti i deka ottamu, avtomatski, mu pripa|aat na golemoto semejstvo ASTROLITI. Ne e obvrzno i vo praktikata toa sekoga{ ne biduva taka. Se slu~uva, imeno, mnogu od umetnicite, vsu{nost, da zatalkaat vo umetnosta, a nekoi od niv se zakoraveni GEATRONI. Tie nikoga{, nitu so edna svoja noga ne stapnale vo onoj sinkast, vo onoj violetov i spektralen, fantasti~en svet na ASTROLITITE i nitu so edna crta na svojot karakter, ili na duhovnata pripadnost i predopredelenost, ne bile, nitu pak koga i da e }e bidat makar i sli~ni na ASTROLITITE, na toj fluiden svet od vonzemjani. Imaj}i go, zna~i, toa vo vid, nema da bide nikakvo iznenaduvawe ako vo `ivotot naidete na poedinci od golemata astrolitska fela i me|u onie pretstavnici od najobi~nite zanimawa, so koi inaku se zanimavaat GEATRONITE, kade invencijata, soni{tata i tvore~kiot `ar, gledaj}i barem povr{no, ne se vo prv plan. Toa e ona kameleonsko i golemo prepravawe (mimezis) na umetnosta.

ROK

185

Nekade pod strmninite i padinite na Vodno se nao|a Sokratoviot dom. Toa e edna od onie luksuzni ku}i, koi vo vremeto na ortodoksniot komunizam po~naa da niknuvaat kako pe~urki po do`d, a bea nameneti za onie retki izbranici na vlasta, partiski mandarini i CeKaovski vrvnici od najvisokite op{testveni skali i piramidi. Tesniot krug na vlasta. Sokratovata ku}a be{e golema dvospratna vila, gradena vo ednoli~en i monoton stil na sivilo, beton, mermer i staklo, so suteren i golema garaà, ogradena so ìva angliska ograda od treva i mal ovo{tarnik vo sredinata na dvorot. Vodno e stiliziran, moderen i spektakularen ~ardak nad Skopje. Toa e najelitniot, najdiskretniot i najapartniot kat vo novokomponiranata panorama na starogradskoto, makedonsko i orientalno Skopje. Toa e naselba na crvenata buròazija. Taka, barem, mnogumina ja vikaat. Toa ime se odoma}ini kaj obi~niot narod. Sokrat P. e, inaku, ~len na najvisokiot partiski organ, a naskoro }e stane i Akademik. [oferot na komitetot najprvin itro podripna so reverans kon mladata balerina Lidija, i svojata bezmalku ònglerska rutina, tukure~i so kompjuterska to~nost, za samo edno del~e na sekundata podocna, ceremonijalno ja otvori te{kata vrata na mercedesot i za svojot patron, Sokrat P. Posleden izleze Boris, po malku pritesnuvaj}i se i kako da se sramuva od samiot sebesi. Sokrat P. gi vovede svoite mladi gosti vo ku}ata so manir na vladetel i so krutosta na nekakov pripadnik na papskata kurija. Vedna{ pominaa vo prostraniot salon. Doma{nata pomo{ni~ka gi ponudi so slatko, spored stariot dobar makedonski obi~aj, vedna{ {tom se smestija vo udobnite i dlaboki fotelji. Doma}inkata ja nema{e. Sokrat P. neumisleno go ulovi Lidiiniot pogled, koj poleka i diskretno, no so golema i neskriena qubopitnost, pominuva{e

186 preku mnogubrojnite sliki vo maslo, naredeni vdol` yidovite na salonot. "Toa e eden pomlad Martinovski", zboruva{e toj so ne mala doza na falbaxiska sigurnost i vidliva gordost. Be{e toa nekoe pomalku poznato maslo od golemiot i vozbudliv ciganski ciklus na poznatiot makedonski slikar. "Ona tamu e Li~enoski. U{te od negovata rana, pariska faza" ode{e ponatamu Sokrat P. "Toj do nego e ne{to postariot Pandilov". "Ona tamu pod bibliotekata e Cicova karikatura". "Da. Imam ne{to i od ovie pomladite m o d e r n i s t i (Kondovski, Mazev, Petleski) rede{e ponatamu Sokrat P. i nebare zemajki go na ni{an mladiot kompozitor Boris K., provociraj}i go i fiksiraj}i go diskretno so pogledot. Boris K. ostana mrtov laden na negoviot proyiren manevar. Toj voop{to ne reagira{e na negovata naglasena i napadna aluzija so modernistite. Vo Sokratoviot ton nema{e ni{to maliciozno. Toa be{e, pove}e, nekoe {egovito i dobronamerno, po malku dodvoruva~ko nametnuvawe na onoj sekoga{ ostar, isklu~iv i beskompromisen kriterium na mladosta. Boris K. ja sfati Sokratovata cel. Ne vleguva{e vo duel i ne saka{e da go navedat na tenok mraz. Nadvor april ja izveduva{e svojata poznata karnevalska pretstava na prepravaweto. Tanc na oblacite i son~eva krienka. ]e zaromole{e do`dec kolku edno polovina ~as, a vedna{ potoa i sosema nenadejno, }e ogree{e sonce. Takvo be{e i nivnoto raspolo`enie. Od nedoverba i nesigurnost, do quboznatelnost i simpatii. Boris se fati za xebot i ja ponudi so cigara svojata sosetka. "Gospo|ice" - re~e toj, vnesuvaj}i ñ se vo liceto. "Taa ne e gospo|ica", ripna Sokrat P. kako od katapult. "Prostete, gospo|o".

187 "Ne e ni toa" insistira{e Sokrat P. i ponatamu. "Toga{, ne znam", se zbuni sosema Boris K., |oa opravduvaj}i se. "Taa e drugarka. Drugarka La - ska, mlad ~oveku". "Ah, taka zna~i. Prostete u{te edna{. Ne znaev". "Ete, sega go znaete i toa"". "Da. Da. Izvinete. Ne mislev ni{to lo{o... vpro~em, rekovte La - ska, zar ne?" "Da" se javi Lidija za prv pat, sme{kaj}i se diskretno. "Mi zvu~i mo{ne poznato. Ne ste, belki..." "Da. Pogodivte, mlad ~oveku", se javi pak uporniot Sokrat P. "Taa e sopruga na na{iot slavodoben ambasador La - ski. Ste slu{nale, zarem ne?" (Ne se razbraa. Toj misle{e na poznatiot sportist La - ski. Ne bea vo nikakva vrska. Toa go otkri podocna. No se prave{e neve{t). "O, da! Se razbira deka sum slu{nal. Kako da ne!" Sepak ne uspea da go prikrie svoeto iznenaduvawe. Saka{e da kaè deka soprugata na ambasadorot La - ski, vo najmala raka, moè{e i mora{e da si ja zamisli kade - kade postara i verojatno ne tolku ubava, no se zadrà od ponatamo{en komentar. Za sre}a, vo posleden ~as. Ostana samo neprijatniot vpe~atok na nedore~enoto. Site to~no sfatija za {to se raboti, no nikoj toa ne go izusti. Toga{ Sokrat brgu - brgu, nebare vadi kosteni od ogan, pojde do pijanoto, zede vo racete edna pomale~ka notna tetratka, se svrte brgu kon Boris i mu ja podade (kako na ~inija). No bez ni najmalku servilnost, se razbira. Tokmu naprotiv. Go slede{e nemo, vko~aneto, so nekakva zbrkanost, koja ode{e od jasnata i nedvojbena qubopitnost, do nekoja skriena no dovolno samosvesna i nedopirliva prepredenost na samoqubiviot i samonare~eniot maestro. Gleda{e vo nego kako {to gleda u~itel vo svojot u~enik. Situacijata be{e 188 prili~no napnata. Bezmalku, groteskna. Ne moè{e, se razbira, da stanuva zbor za nekakva, makar samo i navestena nadmo}. Ni zbor. Sokrat P., zna~i, u{te na samiot start se obiduva{e rabotite da gi svrti vo svoja korist. Da zeme sî vo svoi race, da fati inicijativa. Da gi re{i site problemi na brzanica i da go vospostavi svojot nem, povlasten, svojot komanden i po mnogu ne{ta podvièn most na avtoritet sprema svojot pomlad i nadeèn kolega. @elezoto se kali dodeka e è{ko. Go fiksira{e Boris K. kako {to kobrata se obiduva da go hipnotizira itriot i brz mungos. Sepak, negoviot blef na mladiot Boris mu izgleda{e sosema providen. "Da. Toa e pijano - izvodot na mojot nov balet", objavi Sokrat P. sî u{te nesiguren kako na toa }e reagira Boris K. Mol~ea dolgo. Boris K, ne mnogu navredlivo, no pomalku nebre`no gi prelistuva{e prvite stranici na notnata tetratka. Poto~no kaàno so manir na rutiniran ~itatel in prima vista. "Orkestracijata, se razbira, u{te ne stignavte da ja napravite", be{e pove}e konstatacija otkolku pra{awe {to mu go upatuva{e Boris. "Da. Da. Toa e samo edno sporedno, taka da se kaè, t e h n i ~ k o pra{awe", re~e Sokrat P., so bagatelen ton. "Sigurno", vozdivna kratko, no so mo{ne skriena ironija vo glasot Boris K. Sokrat mu se vnese vo liceto na mladiot ~ovek i kako malku da se pravda, se obide u{te edna{ da odglumi naivnost. "Vro~em, znaete kako e. Hirurgot go otvora i go ~isti bolniot. No hirurgot ne {ie rani, zar ne. Toa go pravat asistentite". "Da. Da", mrmore{e tivko, zbrkano i melanholi~no, sotto voce mladiot Boris K. ne znaej}i dali vedna{, tuka, ne gubej}i ni mig, da mu ja otperda{i na ovoj zalièn maestro vistinata v srede lice, ili da go ostavi u{te malce da ja izveduva ovaa komedija so negoviot folkloren 189 balet. Gleda{e prili~no mahinalno i begum niz onie sedum osminski, nepravilni, asimetri~ni ritmi~ki igri, so v~udoviduvawe otkrivaj}i gi ~istite citati i kompilacii na ve}e poznatite temi i motivi od narodnata folkloristika, od onie stari i tolku bogati, zlatni makedonski muzi~ko ritmi~ki rudnici, povremeno svrtuvaj}i go pogledot kon ubavata balerina, so bezmalku nemo pra{awe na liceto - zarem i taa ne go gleda ona {to go gleda toj i {to najposle bi go videl i samiot slepec . Samo negovata vrodena srame`livost go spre~uva{e rabotite vedna{ da gi postavi na svoe mesto i vo eden zdiv da gi re{i site dilemi, site nedorazbirawa i site tajni revnosti pome|u sebe i Sokrat P. Da gi izvede rabotite na ~isto. Vistinata na sonce. No onie dlaboki òlto - zeleni o~i na Lidija kako da go spre~uvaa vo toa. Gleda{e vo notnata tetratka kako da si gleda vo svoite prsti, kako sî u{te da pletka vo temninata po crno - belite vilici na pijanoto na scenata od teatarot i go povtora{e so odvaj ~uen glas naslovot na Sokratoviot balet" "ûdo vo seloto"... "ûdo vo seloto"... Be{e kako vo nekoj trans. Kako vo nekoja golema nedoumica. Kako da re{ava nekoi rogati krstozbori. Sokrat P. bez ni malku takt, ve}e go bara{e negovoto mislewe ("Kako mu izgleda sevo ova?") i malku podocna, re~isi so molben glas ("Barem na prv pogled?") [to da mu kaè na ovoj neverojaten, na ovoj fantazmagori~en, na ovoj tolku izve{ten, paraboli~en i groteskten partiski ~elnik, trgovec so aplauz, zalutan politi~ki mo}nik vo svetot na umetnosta kojznae koga, kojznae zo{to i kojznae kade. Da mu skreska v mustak deka o p e r a c i j a t a e u s p e { n a a p a c i e n t o t m r t o v... ve}e odamna mrtov, nepodvièn i tap, pred voop{to i da bide dovle~en do onie stearinski osvetleni i formalinski is~isteni sali za operacija. Sî e vo stilot na najdlabokata, najesencijalnata kiselin-

190 ska supstanca. Vo rakavici. Elegantno. Kako sovr{en zlo~in. "ûdo vo seloto"... "ûdo vo seloto"... povtoruva{e vo sebe Boris K., svesen za faktot deka duri i samiot naslov e citat na onaa poznata narodna pesna, vo koja barem ima duh, vo koja sî vrie od zavodliv humor, {ega i razuzdanost. Kade e tuka talentot? Kade e invencijata? Kade e duhot? Zarem toa ne e edno golemo majmunsko prepravawe i izigruvawe so ve}e tolku dobro obrabotenite i do nemajkade koristenite, do samite koreni taka da se kaè iscedenite plodovi na na{eto narodno bogatstvo, na na{eto folklorno nasledstvo. Sokrat P. go preraskaùva{e i objasnuva{e libretoto na baletot "ûdo vo seloto", obra}aj}i ñ se pove}e na Lidija otkolku na Boris, koristej}i ja prilikata malku da go zabo{oti neprijatniot vpe~atok {to nenadejno se sozdade po dolgoto premisluvawe, dvoumewe i neizjasnuvawe na Boris na negovoto sosema jasno, direktno i otvoreno pra{awe. Podobro {to ne go ni slu{na. Podobro {to vozot go svrti na drug kolosek. Borisoviot odgovor }e be{e vo stilot na onaa pro~uena alkarska preciznost. ]e ga|a{e to~no vo "sridata". Sokrat P. voodu{eveno prodolì da ja izloùva sodrìnata, temite i slikite na svojot balet. Gi izloùva{e svoite idei okolu toa kako ja zamisluva koreografijata. Govore{e: "Kako {to veli ve}e i onaa narodnata - ~udo, ~udo stana vo seloto onoj den koga vo nego ogrea sonce po dolgata i studena zima, a so sonceto i proletta, a so proletta i \ur|ovden, a so \ur|ovden i ciganskite tanci, a so tancite i dodolite, a so dodolite i site prigratski dojdenci, seta onaa {arena i igralita varo{arija, site onie pana|urski ptici so {areni perja odovde, odonde, otkadene... koj sî ne dojde vo seloto... mom~iwata i momite se sobiraat sred selo, itro ripaat i se fa}aat za oroto, a potoa momite se lulaat na najdebelata dabova granka, srede seloto, mom~iwata gi turkaat i krevaat do neboto, podvresnuva, se smee 191 i luduva ènskoto srce, veselo e sî naokolu i divo bijat gradite na site junaci, e~i pesnata, vikotnici, krikovi i podviknuvawa se slu{aat otade reka, sî do gorata i planinata, sî do neboto. Vo vtorata slika na baletot, na zelenata livada okolu {umskiot potok, igraat samovilite i ja izvivaat pesnata: "Daj mi, boè, |er|ef od biqura, Daj mi, boè, igla od merxana, Da naveza smiqago jorgana, Da pokrijam sebe i junaka, Da si vidam junak kako spiet". Mladiot junak, mladiot ajdutin i komit, na{iot slavodobiten vojvoda, so devet luti rani zarasnati na srceto, sleguva vo seloto, go gleda oroto na mladite devojki, a tuka e i negovata quba, najubaviot cvet me|u site momi. Mladiot beg, isto taka, ja namera~il najubavata. Site junaci im davaat ni{an na svoite sakani, samo na najubavata nema koj da í dade. Ona ima koj, ama eden e poj}e. Eden e otpoj}e. Dal od begot, eli od junakot. I taka... borbata pome|u begot i mladiot junak go dostignuva svojot vrv koga vo tretata slika na baletot, na ètvata, vo vremeto na zreloto leto na berbata i ètvata, koga niz {irnoto pole na site strani odeknuvaat ètvarski pesni, doa|a do toj lut i krvav boj pome|u begot i odbegnatiot junak. I sî vo toj stil... So edna duma, na edno {iroko platno od strogo folklorni boi, motivi i sliki go gledame sudirot pome|u dobroto i zloto, qubovta i omrazata, slobodata i ropstvoto, |avolot i Gospod, Alah i Hristos, Itar Pejo i Nasredin oxa, xamijata i crkvata, polumese~inata i krstot, popot i muezinot, i}indijata i liturgijata, pome|u dva Duha, pome|u dva sveta, dve civilizacii, dva pogleda na svet... ve~na tema, zar ne deca moi, triumfalno go zavr{uva svoeto gromko finale Sokrat P. Begaj - da begame, mu se pletka niz glavata osloboditelnata misla na Boris K. celo vreme, sfa}aj}i kone~no deka Sokrat P. so stil na vistinski matrapaz se obiduva vo pove}e navrati 192 (pritoa dobro vnimavaj}i da ne go slu{ne i da ne go vidi Lidija) da go nagovori i da go vovle~e vo svojot pekolen plan okolu toa "patem malku da mu ~krtne od orkestracijata", so {to, demek, "baletot bi dobil troa vo tenzijata i harmonskata ìvost", no seto toa nekako pod tezgeto, pla{livo, tivko, |oa - miti, epten mi e eventualno, znae{, moàm jas i poarni pomo{nici od tebe da najdam samo so prstot da mrdnam, i taka natamu. Boris K. dobro razbra sî, no se prave{e malku neve{t, namerno tegavej}i i odolgovle~uvaj}i ja rabotata, ~ekaj}i sekoj mig Lidija da se pojavi na vrata (zad koja se izgubi malku pred toa kolku da se "dotera"), pa duri potoa da mu dade pojasen i posiguren odgovor na negoviot diskreten i strogo doverliv menaxerski manevar. "Edinstveno {to moè da se napravi so ova, toa e negovoto izrazito pastoralno ruvo kompletno da go zamenime i da go preoble~eme vo nekoja, da re~eme, satirska groteska. Niedna druga varijanta ne doa|a predvid". re~e otse~no i mnogu poostro otkolku {to saka{e i samiot vo prviot mig. Sokrat P. dolgo i za{emeteno yure{e vo Borisa. Ne moè{e da im poveruva na svoite sopstveni u{i. Be{e lut i kimkav na Borisa {to seto toa go "lavna" vo prisustvo na Lidija, a potoa, sî u{te ne moèj}i da sfati deka tuka, nekoj, vaka bezobrazno i nependek si dozvoluva sebesi takva nevidena sloboda i ne~uena drskost na eden Sokrat P., na eden maestro, na edna, bezmalku, nacionalna figura, na idniot Akademik, da mu trese senekakvi trici i kol~i{ta, da mu frla prav vo o~ite, da se majtapi so negovoto chef d'oeuvre, od "~istata drama, taka da se kaè, od qubovnata tragedija, so re~isi anti~ki akcenti" da bara soglasnost za edno takvo poniùva~ko uniùvawe vo bezdnata i dnoto od nedovetnata groteska. "[to vi pa|a na um, mlad ~oveku?!" - {arka so o~ite vo nego, siot za~uden, Sokrat P. Toa be{e tivok krik na o~aj i navredena gordost. "Mene ni{to. Me pra{avte - vi odgovoriv. Vi go iznesov samo svoeto li~no mislewe" re~e Boris, so sosena ramnodu{en glas. 193 "No jas ne go barav va{eto mislewe, doboga", be{e razo~aran od vozbuda Sokrat P. "Jas vam, kako baletski korepetitor, vi go dadov va{iot del od rabotata. Da í go otsvirite na drugarkata La - ska muzi~kiot del od mojot balet, mojot zaedni~ki proekt so drugarkata La - ska. Fer{tenzi?" Boris K. gleda{e v~udovideno vo natrapliviot, zapurni~aviot i zaliàn maestro. Potoa tivko, nevolno i bavno gi spu{ti svoite ramena vo neverba, lesno, samo so rabot na pogledot pomina preku Lidija, ispituvaj}i moèbi za moment dali i vo nejziniot zbunet pogled ima malku milost i razbirawe za negovata nezgodna polo`ba vo koja nasila be{e turnat i poleka trgna kon vratata. Mig - dva, Sokrat P. mol~e{kum go gleda{e, a potoa brgu - brgu, sfa}aj}i deka do krajot treba da odglumi dobar doma}in, po~na da protestira i se str~a po nego. Ima{e izraz na izduvan balon na liceto. "Kade trgnavte? Mlad ~oveku! Zastanete! Zastanete, koga vi velam!" No Boris K. ne se svrti. Ne go udostoi nitu so pogled. Se izgubi vedna{ zad vratata. Sokrat P. stoe{e zbunet na sredinata od salonot, kako nekoj rasplakan pili{tarec koj tokmu toj mig go skr{il najskapiot staklen predmet vrz mebelot i ja ~eka zasluènata kazna, siot vo nedoumica i is~ekuvawe, gledaj}i skoro so nedolèn pogled i pravdaj}i se kon Lidija: "Si otide! Si otide bez da se pozdravi so nas!"

Baletskite probi na Sokratovoto "ûdo vo seloto" zapo~naa kon krajot na april i so nekoi prekini (preku letoto probi nema{e) se rasteglija od esenta pa sî do Nova godina. Boris K. ja prodolì svojata honorarna korepetitorska rabota vo teatarot, a pritoa Sokrat P., osven vo dve - tri priliki, ni ne go vide. Inaku, toj sekoga{ se obiduva{e qubezno da go pozdravi Borisa. [to se odnesuva do Lidija La - ska, taa se odnesuva{e sosema prirodno sprema nego i od taa strana Boris 194 ne moè{e na "drugarkata ambasadorka", primabalerina i koreograf, da í zabeleì {to i da e. Zgora na toa, taa vo nekolku mo{ne kriti~ni momenti (bea vo pra{awe nekoi ritmi~ko - scenski dilemi) otvoreno go pobara i negovoto mislewe. Eden den, taka, go povika upravnikot na teatarot. Toa be{e nekade kon krajot na letoto. Vsu{nost, vo po~etokot na septemvri. Vo upravnikovata kancelarija be{e i Lidija La - ska. Izgleda{e vol{ebno. Ison~ana vo tenot ({totuku se vratila od nekoi dale~ni zemji), razvioren lesen fustan vo forma na trapez, goli ramena, nasmeana, svidna, prirodna, strojna, nezapirliva. Upravnikot na teatarot be{e eden belokos striko re~isi na pragot od starosta, ~ovek so male~ok rast, prgav, izbuvliv, no mo{ne vitalen i òvijalen tip. Toj vedna{ pomina na rabotata. "Sednete, mom~e! Pu{ite?" "So zadovolstvo". "Povelete". "Blagodaram!" "Slu{ajte. Nie ve}e odamna treba{e da zapo~neme so orkestarskite probi, no tuka rabotite malku zapnaa okolu drugarot Sokrat". Upravnikot naedna{ se zbuni i ne znae{e kako da prodolì. Boris go gleda{e vo nedoumica, svrtuvaj}i go svojot nem pogled kon Lidija. "Ne gledam - re~e toj zbuneto - "ne gledam vo kakva vrska e toa so mene". Belokosiot striko si go ~e{ka{e tilot, gledaj}i odvreme - navreme vo Lidija, kako da ja bara nejzinata pomo{. "O, se razbira, se razbira, dragi Borise... videte... koga ~ovek dojde vo izvesni godini, negovite vitalni funkcii vo mnogu ne{ta po~nuvaat da otkaùvaat. Drugarot Sokrat, znaete, e bolen ~ovek. Mnogu bolen ~ovek..." Tuka pak naedna{ zastana. "Jas go vidov v~era, mi se ~ini. Izgleda{e sosema normalno. Zdrav. Bodar. Rumen. Vedar," se iznenadi, |oa, Boris.

195 Upravnikot na teatarot padna u{te vo podlabok, vo u{te pogolem o~aj. "Ah, dragi Borise. Vie ste mlad ~ovek. Ne go znaete vie toa. Koga site raboti vo ìvotot bi bile takvi kakvi {to nam ni izgledaat na prv pogled... kolku bi bilo toa ubavo i prekrasno. Kade bi ni bil krajot. E, ama ne e taka. Ni oddaleku. Za àl". "Vo red" re~e najposle Boris. "Za {to se raboti?" "Se raboti za toa", re~e toj, "vie da ja izrabotite orkestracijata!" Boris siot se sobra, se namurti, se nakostr{i. "Ne doa|a predvid!" - re~e otse~no i ramno. "Ah, nemojte taka. Nemojte taka ostro, mom~e. ûmu taa ostrina". "Nema tuka nikakva ostrina". "Vo red. Da kaème, odbivnost". "Nare~ete go toa kako {to sakate. No jas ne sum zainteresiran. ôvek ne{to pravi, ili ne pravi. Nekoj pravi ova, nekoj ona. Nekoj moè da ubie ~ovek, a nekoj pak, ne moè nitu petle da zakole. Jas, li~no, ne sakam da prepravam i u{te pove}e da rasipuvam ne~ii tu|i gre{ki. Vpro~em, dali e toa negova èlba?" Toj mig nad nego se nadnese Lidiinata senka. Go fati za obete race i se zagleda vo nego so dlabok, proyiren pogled. Najposle milo mu se nasmevna: "Borise, napravete go toa! Ve molam!" - re~e i mu gi pu{ti racete, koi pred toa tolku cvrsto gi stegna vo svoite. Istiot moment, ne ~ekaj}i go odgovorot, nitu negovata soglasnost, taa se svrti od nego i odviori od upravnikoviot kabinet. Upravnikot i Boris ostanaa sami, kako nekoi dobri stari poznajnici, kako nekoi zakoraveni vinovnici, koi {totuku se oslobodija od svojot krunski svedok. "I?" - re~e upravnikot. "Vo red", re~e Boris. "]e vi dadam tri svoi plati kako honorar". "A tie, bezdrugo, ne se posni". 196 "Ne se ba{ ni premnogu masni. Toa se dvaeset i edna iljada". "Ne se. Toa se ~etiri tenki rabotni~ki plati. êtiri okapuva~ki. A ako sepak odbijam? [to toga{?" "Pa ve}e go dadovte svojot zbor!" "A ako sepak odbijam i pobaram redovno i postojano vrabotuvawe namesto tie va{i bedni tri plati". Upravnikot povtorno zapadna vo dlaboki misli. Se gledaa dolgo. Mo{ne dolgo i ma~no. "Vi rekov ve}e sî okolu toa. Tuka nema ni{to novo. Ne moàm da ve izraduvam. Da se pra{uvam jas, vedna{ bi vi go izdal re{enieto". "Koj se pra{uva?" "O, koj ne. Vie toa dobro go znaete, dragi Borise. Znaete ve}e i sami. Odlu~no se protivat drugarite od Komitetot. VIE STE SIN NA UDBA[ - IBEOVEC. [to da se pravi. Toa e toa i tuka ve}e nema pomo{. Nema bog. Morate da go trgate roditelskiot grev". "Taka zna~i?" "Za àl". "Vo red. Toga{ }e mi platite ramno 30.000". "Ah, ne moàm tolku". "Ami kolku?" "Da re~eme, dvaeset i osum. Znaete, faktorot sedum. êtiri po sedum e mojot maksimum". "Vo red. Toga{ mnoète go faktorot so pet". "Me zaklavte, dragi Borise. Mene li~no i celata na{a umetnost, nacija..." "Ni{to ne vi e vam. ]e preìveete vie. ]e gi preìveete vie site buri i nevolji. Vie ste besmrten. Vie i va{iot slavodobiten maestro Sokrat P. Vie i siot toj va{ GEATRONSKI ROD!"

Svoite prvi znaci na pederastija vo odnos na Boris K. Sokrat gi projavi nekolku denovi pred premierata. Nao|aj}i go edno utro sam vo salata za probi i slu{aj}i gi prvite taktovi na svojot ne{to pomoderniziran balet, Sokrat P. poleka i 197 diskretno sedna pokraj Boris i so desnata raka (so eden prst) po~na da ja vodi melodiskata linija za edna oktava povisoko. Negovata sekoga{ zaliàna kosa, jakite parfemi, svilenite ko{uli, raskop~anite gradi, negovite dolgi i zna~ajni pogledi upateni kon Boris, negovoto podmetnuvawe i premestuvawe na stol~eto, glupavoto vrtkawe, negovite neve{ti obidi za ekvilibristika i akrobacii, edno sosema nametlivo triewe na gazestata zadnica od Borisovite kov~esti i muskulesti race i lakti - seto toa bea jasni znaci i signali na eden homoseksualec. Boris prosto ne moè{e da veruva. Vo po~etokot ni{to ne zabeleùva{e i brgu gi ottrgna svoite zalutani misli za pederastijata, no {tom nabrgu pristigna i Lidija, Sokrat P. vedna{ go promeni izrazot na liceto i celokupnoto svoe odnesuvawe, od razneèno kon qubezno. Boris nervozno zapali cigara i po~na da mu dofrluva ogromni oblaci od ~ad na Sokrat, koj ne go podnesuva{e toa. Se oslobodi od nego za mig. Se raatisa. No ne be{e siguren dali pred sebe ima eden prevean i istovremeno mo{ne diskreten inteligenten i te{ko odgatliv homoseksualec. Da ne pristigne{e Lidija tolku rano, da ostanea samo malku podolgo, moèbi Sokrat P. }e pruè{e malku pove}e detali i dokazi za svojata skriena slabost i nastranost kon istiot pol. Vaka, sî ostana da visi vo vozduhot, kako nekoj mal fluiden meur od sapunica, kako nekoj navesten oblak od somne` vo mo{ne matnata sfera na probabilitetot. Somneòt ostana da tlee vo Borisovata svest, da treperi vo negovoto oko, odloèno jazi~e ogan od koe moè{e da izbie i da bukne samo za eden mig cel eden poàr od odvratnost i vistinski prolom na bes i ma~nina vo gradite na Boris. Uspea naskoro da gi ottrgne tie misli od svojata quboznatelna i somni~ava svest. Lidija so samoto svoe prisustvo mu ovozmoì da pomine preku sî, vedna{ da zaboravi na sî. Denovite na premierata bea pred niv. 198 Site bea vo nekakvo nervozno is~ekuvawe.

Denot na premierata prote~e vo nekakva treskavi~na brzanica. Vladee{e onaa voobi~aena nervoza, op{ta brkotija pred nastapot. Na site strani se zboruva{e za prviot nacionalen balet. Vesnicite, radioto, televizijata, zvu~nicite na korzoto, plakatite izlepeni na sekade po gradot, kol - porterite i sî ìvo toa blago dekemvrisko utro - sî brm~e{e kako vo eden glas: "ûdo vo seloto"... "ûdo vo seloto"... Boris K. tokmu tie denovi, nekade srede pauzata na generalnata proba, go slu{na stariot maestro L. M., u{te pred vojnata eden od najpoznatite dirigenti vo zemjata, kako veli: "ûdo vo seloto!" ûdno li ~udo! Dosta be{e! Dosta! Basta! Me slu{ate li? Basta! Mi gi probivte u{ite". Toj vo toa kolektivisti~ko, partizansko i pionersko vreme na op{tata izgradba (i nadgradba, se razbira) ìvee{e vo Makedonija kako po nekoja kazna. Velat, bil takare~i simnat od besilkata po vojnata kako domobran i petokolona{ i prefrlen po zada~a vo zaostanatite predeli da gi pro{iri kulturnite vidici na ovoj muzikalen, no re~isi nepismen narod. Takva bila, velat, direktivata. Od mar{alot, li~no. Kojznae. Moèbi vo toa imalo i nekoja vistina. Kako i da e, vo filharmonijata vladee{e vistinski haos. Sostavot be{e pazi boè. Kako da padnal od Mars. Kako da pristignal vo nekoja prepotopska Noeva lotka. Vo nego svirea Germanci, êsi, Ungarci, Cigani, Romanci, Italijani, Srbi, Hrvati, Makedonci - koj ti ne. I {len i plen. Filharmoniskiot korpus be{e edno golemo razgraneto steblo so isprepleteni granki od mnogute stari logora{i i voeni zarobenici, od koi mnogumina duri i se ispoènija i svitkaa gnezda vo ovie ju`ni krai{ta na zemjata. Be{e toa edna po malku nestvarna i fantasti~na Kula Vavilonska vo koja odeknuvaa site jazici na svetot. Vpro~em, taka be{e i so operskite peja~i.

199 Vo edna, vo samo edna operska pretstava od toa vreme, moèvte da go slu{nete Don Hoze kade izjavuva qubov na francuski jazik, crnoplotnata ubavica odgovara na srpsko - hrvatski, a horot gi pra{uva ili pridruùva na italijanski ili ruski jazik. Na ova muzi~ko nebo tie godini vladee{e vistinska kakofonija. Navistina. Sî be{e vo svojot najdobar nered: {areno, vreskotno, {umno i do nemajkade ispome{ano. Boris K. so svoite u{i go slu{a{e maestroto L. M., barem najmalku sto pati na den, kade toj neobi~en i navistina fantasti~en zbir od muzi~ari go narekuva ESPERANTO - FILHARMONIJA, PRE@IVE- ANA BANDA PIRATI I BRODOLOMNICI, ABONIRCI NA ARMIJATA NA SPASOT. Maestro L. M. be{e neumoren vo iznao|aweto cel repertoar navredi na smetka na kutrite muzi~ari od filharmonijata [to se odnesuva do Boris K., toj tie denovi be{e na golemi maki. Nemu ni{to ne mu ode{e od race. Svoite korepetitorski probi odamna gi zavr{i. Orkestracijata na baletot uredno ja predade na stariot upravnik, parite ne gi dobi, a be{e {vorc i tenok {to potenok ne moè{e da bide, ode{e kako nekoja senka niz gradot, kako po inercija, be{e i na probite. Nikoj ni{to ne go pra{uva{e. Nikoj ne go bara{e, ne mu se obra}a{e nitu poglednuva{e. Se odyiva{e - a nikoj ne go vika{e! Be{e tuka kako nekoj nepotreben pion, kako nekoj nepotrebno udvoen pion, koj ja rasipuva pozicijata na sopstvenite figuri. Be{e kako nekoj neprijaten, taka da se kaè, krunski svedok na nekoja tajna, valkana spletka, na nekoja dlaboka i podmolna itro{tina. Svetot kako naedna{ da sklu~i zagovor protiv nego. Kade i da se svrte{e, nasekade nekomu mu stoe{e na patot. Mu gaze{e na mozolka. Ne znae{e kade da se vitosa. Ne znae{e kade zadnikot da go mrdne, kade glava da svrti. Postojano nekomu mu pre~e{e. Postojano od nekogo se sepka{e i prepka{e. Postojano nekomu se izvinuva{e. A nemu 200 nikoj ne mu se javuva{e. Nasekade naiduva{e na namesteni, iskriveni lica. No sî u{te ne go gube{e zdivot. Be{e siot vo nekoe nejasno, nesvesno, ~udno is~ekuvawe. Najposle, vo toa i takvo raspoloènie, dojde i denot na premierata. Ne znae{e {to da pravi so sebe. Da odi, ili ne. I re{i na krajot - }e go pra{a maestro Sokrat P. - pa {to bide neka bide. [to saka neka bide. Ovoj se stopi od milina na samiot zvuk od negoviot glas. "Se razbira deka misli na nego! Kakvi se toa glupi pra{awa, doboga?! ]e bide vo loàta so nego, ami kako... kakva galerija, po |avolite... pokraj nego, so nego. Na centralnoto mesto!" Zna~i, na samiot tron. ("Vidi go ti, mangupot! Pak saka da si ja duvne! E, ne. Ovoj pat malku morgen!" Ima ovoj pat da sedi tamu kade{to mu e mestoto. Da bdee kako {to bdee i toj samiot. Pokraj nego, so nego. Za{to toa, so eden del, so eden golem i ne pomalku zna~aen del, e i negova rabota! Vo nea del od sebesi vgradil i toj samiot. Go vdahna svojot zdiv. Go udri svojot ìg. "Zapomni, zna~i, dragi Borise: moj uspeh - tvoj uspeh! Moj neuspeh - tvoj neuspeh! Fer{tenzi?") "Jawol" "Gut Lieb Boris. Auf wiedersehen!" "Hasta la vista, senor!" Toj nema{e nitu ~estit ve~eren kostum. Za nekakva pomisla deka bi moèl eventualno da ja povede i svojata èna na premierata ne moè{e da stanuva ni zbor. Ne moè{e nitu da sonuva za toa. Nikoj od umetnicite i lu|eto koi so nego doa|aa vo dopir ne znaeja deka toj e ve}e oènet, ve}e odamna oènet, deka, zgora na toa, e i tatko na dve }erki. No koj sega }e misli na toa. Koj so toa }e se bavta. Na negoviot socijalen status i onaka nikoj ne smeta{e. Naprotiv. Toj male~ok i ne tolku bezna~aen detal, vsu{nost, be{e negoviot vistiski i glaven hendikep. Negovata zla sre}a. Ahilovata peta. SIN NA UDBA[ - IBEOVEC! - SIN NA 201 UDBA[ - IBEOVEC! Toj refren go slede{e nasekade. Cel ìvot. Vo u~ili{teto. Vo vojskata. Na studiite. Na rabotata (koga mnogu podocna kone~no ja dobi!) Sekade kade{to doa|a{e vo dopir so onie od koi zavise{e negovata sudbina. Negovata rabota. Stanbenoto pra{awe. (@ivee{e vo stanot {to negovata sopruga go dobi od pretprijatieto. Taa rabote{e vo edna golema firma kade {to maòt na negovata sestra be{e eden od direktorite. Svoevremeno baraj}i rabota, vrski i poznanstva, taka nabastisa i na nea. Taka se zapoznaa. No podocna negoviot zet digna race od nego. Ne saka{e da se znae deka se vo kakva i da e rodbinska vrska. Deka se svoi. Toa go krie{e kako ~uma. Ne saka{e da se izdade. Da se kompromitira. Malku mu se negovite sopstveni griì, malku mu e toa {to so godini vle~ka na vratot }erka na eden UDBA[ - IB-ovec, pa sega u{te i da rizikuva i so nejziniot brat. Ne. Toa ne doa|a predvid. Pokraj toa, Negovata sestra e totalen anonimus. No toj ve}e ne e toa. Sepak, barem {to se odnesuva do garderobata, Boris nekako se snajde. Go oble~e svojot barski kostum. Temnata obleka vo koja gi pominuva{e svoite bessoni, beli no}i, vo barot na Gradskata kafeana. Toj so godini zarabotuva{e za ìvot svirej}i vo barot. Sekoja no}, osven ponedelnikot. Sokrat P. pristigna vo dru{tvo na ambasadorot La - ski i svojata èna @ivka, sestra na eden od povisokite partiski ~elnici. Gi voze{e {oferot na komitetot. Vo Ce - Ka-ov-skiot mercedes. Koga sfati deka drugarkata @ivka P. i ambasadorot La - ski }e gi zazemat mestata vo prvite redovi na salata, malku mu olesna. Se izraduva deka vo loàta moèbi }e ostane sam. Ili, vo najlo{ slu~aj, so nekoi nepoznati lu|e. No ne be{e taka. Se izmami. U{te ne be{e daden ni vtoriot signal na yvon~eto, a Sokrat P. ve}e se be{e vovlekol vo loàta. Bea sami. Tie dvajcata. Pretstavata te~e{e dobro. Duri, iznenaduva~ki dobro. I solistite i orkestarot i baletskata grupa i scenografijata - sî 202 funkcionira{e besprekorno. Kako po loj. Sokrat P. ve}e posle prviot ~in po~na da go buvtali Borisa, najprvin vo slabinite, a potoa po ramenata, pa racete i laktovite, pa vo butinite - duri najposle, koga dejstvieto go dostignuva{e svojot zenit, vo momentot na scenata na masovniot tanc vo vtoriot ~in, koga se slu{aat pukotnicite pome|u Turcite i komitite, rakata na Sokrat ne padna (|oa slu~ajno) na Borisoviot {lic. Borisovata reakcija be{e molskavi~na. @estoka i momentna. Go otturna so seta sila od sebe i izleta od loàta kako furija. Od pukotnicata na scenata ni{to ne se slu{na. Nikoj ne zabeleà ni{to vo edna od glavnite loì. Da ne bea tie spasonosni plotuni, koj znae dali koj i da e }e moè{e da go spasi skandalot koj sigurno }e izbie{e. Vaka, sî pomina nezabeleàno. Boris be{e bled i vozbuden. Trepere{e kako pra~ka. Sleze so dolgi ~ekori vo suterenot i vedna{ se potpre vrz {ankot na teatarskoto bife. Zvucite tre{tea na set glas. Vedna{ iskapi dva dupli ruma. Ne ni znae{e {to pie. Pie{e bez razmisluvawe. Na eden zdiv. Zapali cigara i poleka gi demne{e vrvovite na svoite prsti. Trepetot na dlankite poleka se smiruva{e. Orkestarot svire{e TUTTI. Toa bea poslednite taktovi. Aplauzot be{e snaèn. Gromoglasen. Prolom od odu{evuvawe. Publikata gi vra}a{e tan~erite skoro osum pati, po red. Toa be{e uspeh. Bez somnenie. Najposle nekako nenadejno, odedna{, sî se smiri. Sleduvaa nekoi govorancii. Kaj nas ni{to ne minuva bez govorancii. Go slu{na glasot na Sokrat P. Toj zboruva{e za primabalerinata na pretstavata. Govore{e so odu{evuvawe za Lidija La - ska. Za maestroto L. M. Za scenografijata. Za kostimografijata. Za celiot baletski ansambl. Za solistite. Za prekrasnoto i neizmerno muzi~ko 203 bogatstvo na makedonskoto narodno nasledstvo. Govore{e za sebe. Vozdràno. Skromno. Govore{e za sebe kako da govori za ne{to drugo, vo sklopot na celata baletska umetnost. Se gleda{e deka se raboti za ve{t govornik. Govore{e nekoi golemi pateti~ni frazi vo istoriski relacii. Govore{e onaka kako {to govorat site partiski ~elnici na javnite sobiri. So odnapred napi{ani referati. So pozajmeni zborovi od nekoi izgubeni, bezli~ni i bezimeni anonimusi, krevaj}i go do nebesa svojot pobedni~ki pehar i pukaj}i od slava, vlast i laèn oreol. Boris K. ne go ni spomna. Be{e toa u{te edna vo nizata, kako i tolku drugi, sigurna i lesna, bezmalku rutinska pobeda na mo}nite GEATRONI nad lesnokrilnite i nemarni ASTROLITI.

204

MOST I

Golemiot reformator na operata, tvorecot na GESAMKUNSTWERK - ot,24 tatkoto na takanare~enata "muzi~ka drama", slavniot germanski kompozitor Rihard Vagner (1813 - Lajpcig - 1883 - Venecija) dojde pred krajot na svojot buren i so avanturi ispolnet ìvot na samiot rab od Balkanot, vo Makedonija, vo Monastiri, alias Bitola, vo "konzulskiot grad", pokraj drevnata Heraklea, vo gradot so 13 konzuli i 5.000 pijana, no sepak, vo toa vreme vistinska kasaba, palanka so mo{ne izrazena orientalna arhitektura, so naglasena turska influencija vo sekoj pogled (so xamii i minariwa - Bitola, genem baban Bitola!) i ostana vo nea nekolku dena, uìvaj}i go pritoa gostoprimstvoto na svojot omilen i mo{ne privrzan u~enik Dimitrie Lala - bitol~anecot, koj vo toa vreme ve}e be{e postaven za direktor na operata vo Atina. [to sakal, {to baral Vagner vo taa balkanska zatantalina na krajniot jug od Evropa, kojznae i koj bi moèl toa da go znae. Moèbi ja iskoristil i ja prifatil pokanata na svojot drag u~enik, vrzuvaj}i go korisnoto so ubavoto, ispolnet so nade` deka svojot posleden grandiozen proekt }e go proveri vo avtenti~niot ambient na olimpiskite boèstva. Moèbi sakal makar samo za mig vo drevnata prestolnina i kolevka na golemata drama da go obnovi svojot bajrojtski sjaj. Kojznae. Edno e sigurno. Bidej}i ve}e bil vo poodminati godini, ne moèlo da stanuva zbor za nekakva nova egzoti~na i strasna qubovna avantura so nekoja balkanska madam Vezendonk, no kakov vulkan od ~ovek bil toj, koj bi moèl so sigurnost

24 GESAMKUNSTWERK - edinstvo na muzikata, libretoto i scenskata postavka 205 da tvrdi takvo ne{to. Ne e za veruvawe ni toa deka na pat bi moèla da go podgoni zapurni~avata Kozima, nitu nekoe nevozmo`no barawe ili nekoj naludni~av nalog na Ludvig II Bavarski, a najmalku od site bezdrugo negoviot genijalen i pred krajot na ìvotot sî poreligiozen te{t, koj zgora na toa duri i go nadìvea. Edinstveno, budelo ova kakvi i da e arievski asocijacii, ili ne, ostanuva faktot deka vo site biografii na Rihard Vagner negovata bitolska epizoda kako da e izbri{ana so guma, odveana so vetrot, odbegnata, prikriena i obvitkana so prevez od tajni i misterii. Taka, za àl, edinstven siguren znak za negovoto doa|awe i prestojuvawe vo Bitola bi bil spomen - muzejot i plo~ata na vlezot od ku}ata na Petar Lala, ostanuvaj}i tuka da svedo~i za toj nastan sî do na{ite dni, bi se reklo, nebare nekoj moderen borhesovski palimpsest. Sepak, crvot na qubopitnosta, ja podava svojata ligava glavi~ka niz "crnite dupki" na zaboravot i pod pravot na starite dokumenti. Se tvrdi, imeno, (taka vpro~em predanieto se vrzuva za predanieto spored dobrata stara usna tradicija) deka golemiot maestro na patot za Monastiri svrtil nakratko i vo Raven. Raven! Po |avolite! Zo{to?! ûmu?! Rihard Vagner, velat, poslednite godini od svojot ìvot stanuval sî posueveren, sî pomisti~en i sî ponepristapen. Sepak, kako bilo da bilo, se tvrdi deka toj vo Raven zatalkal moèbi i poradi toa {to spored nekoi predanija, ili predviduvawa na nekoja venecijanska gledarica, Raven moèlo da bide mitskoto mesto vo astralnata linija na negovata ovozemska reinkarnacija. Pred mnogu godini, se zboruva, vo Raven ìveal posledniot potomok na starata vizantiska notariuska loza, od koja bi moèl da poteknuva direktniot pra - pra -pra - pradedo na ovoj so slava oven~an ~ovek u{te za vreme na negoviot ìvot i toj brgu - brgu, ne gubej}i ni ~as, saka{e vedna{, tuka, na lice mesto, da se uveri vo postoeweto i verodostojnosta na tie prikaski na starata ve{terka. 206 Na patot za Raven, zna~i, go vode{e koba. I kako {to toa sekoga{ biduva (sekoj "da go gleda ona vo {to se ogleduva" i sekoj "da go ~ue ona po {to }e se pro~ue") taka i Rihard Vagner vo svoeto kratko zadrùvawe i poseta na Raven uspea so pomo{ na muzi~arite i na lu|eto nakloneti kon iskosenite sliki i pogledi na svet, svojata ASTROLITSKA genetska pripadnost (da patuva niz vremeto, igraj}i se i biraj}i pome|u minatoto, sega{nosta i idninata kako pome|u dve, ili tri ednakvo omileni izletni~ki mesta vo okolinata na ve~noto ìveali{te) ja stavi vo slu`ba na senekakvi dosetuvawa i pretpostavki deka boèstvenoto poteklo na prikaskite od site zemji, vremiwa i lu|e, vo su{tina, e edna golema i otvorena kniga, polna so raznovidni iznenaduvawa i ostri presvrti. Toj, skokaj}i preku moriwa i planini, vo eden relativno kratok vremenski period, gi probi i zvu~niot i svetlosniot yid i kako od {ega stigna sî do ovie na{i vremiwa. So toa, toj nas nî ozra~i, nî prosvetli duri so aktuelna smisla, bez ogled na sî, bez ogled duri i na razni{anosta na metaforata za site vrednosni definicii i vremenski distanci. Taka, i pokraj tolku mnogu eksploatiranite rasni, klasni ili krvni predrasudi na ovoj ili onoj podocneèn germanski podanik na slavnite mitovi za Nibelunzite ili ostanatite germanski mitovi za samrakot na bogovite i taka natamu, ostanuva faktot deka Rihard Vagner, makar koj {to mislel i makar koj {to rekol, i pokraj svojata slavna ~etiriesetiosma{ka epizoda i siot svoj antisemitizam, ostanuva do krajot, mereno i so apsolutni i so relativni ar{ini, svoj i po mnogu ne{ta, sosema nezavisen duh. Se zboruva, ponatamu, deka na pat za Atina, pristigaj}i vo Skopje, pred doa|aweto vo Raven, ostanal edna no} i na skopskoto Kale, kade{to za qubov i vo spomen na svojot te{t Ungarec svirel vo dru{tvo na poznatiot suboti~ki prima{ Dragutin Kekin, prijatelot na Karlo Sena{i. Toa bila pro~uenata Listova Ungarska rapsodija. Vo ovaa prigoda verojatno go sretnal i mladiot kompozitor 207 Boris K., junakot na na{ata prikaska, so kogo povel razgovor za muzikata, za moderniot balet, za operskite primadoni, za mnogu poznati li~nosti i za bezbroj (toga{) va`ni ne{ta. Retkite svedoci dolgo posle toj nastan ja prenesuvale prikaskata za neverojatnata bliskost na nivnite stojali{ta po mnogu (toga{) aktuelni (duri) i politi~ki pra{awa, onie bezmalku krilati i fluidni refleksii na nivnite misli, onie fantasti~ni i (velat) fluorescentni ode`di na nivnite retori~ki presvrti, {egi, anegdoti i dlaboki promisli vo tekot na celiot toj nenadeen i kratkotraen, no ne i pomalku zanimliv razgovor i sredba na eden genij i mladiot oboàvatel. Seto toa bilo, bi rekle, vo domenot na fantasti~noto i neverojatnoto, ona {to obi~no go narekuvame i vrzuvame so poimot za PRSTOT NA SUDBINATA. Mladiot i pomalku upla{en Boris K. go kr{el svojot jazik, obiduvaj}i se da mu se dodvori na Velikiot Maestro, so celi slapovi od {umni i penlivi komplimenti. Slavniot Maestro iznasileno se sme{kal i branel kako umeel i znael, iznenaden, sepak, deka negovata slava doprela tolku daleku, duri i vo ovie zafrleni krai{ta, na rabot od civilizacijata. "No vie samo mi laskate, mladi~u", govorel toj blazirano i samosvesno, naviknat na falbi i po~esti. "Ni zbor, ni zbor, va{a visost" povtoruval kako ma|epsan i ve}e sosema servilen Boris K. Od toj moment, pa natamu, sî se odviva kako vo nekoj nepovrzan son. Rihard Vagner ja mesti svojata violetova baretka preku svoeto nabr~kano ~elo, go vperuva u{te edna{ i ovoj pat so vidliva maka svojot lorwon vo mladiot Boris K., baraj}i od nego da sedne so niv okolu postavenata masa. Ru~ekot e kralski. Jadewata se bogovski. Atmosferata e napnata. Se slu{a duri i muva vo let. Mehani~kite odeci na srebreniot escajg i yvonot na kristalnite ~a{i ostro ja se~e misti~nata ti{ina i poleka no sigurno ubiva sekakov apetit kaj stariot Maestro. 208 Vagner se murti, no negovata poslovi~na lo{a volja u{te go nema zafateno i sovladano. Negoviot veren u~enik i predaden oboàvatel Dimitrij Lala gleda vo svojot mentor kako niz nekoe namurteno boèstvo od mermernite statui okolu Akropolis i po malku e i lut i revnosen na mladiot Boris K., koj taka lesno i spontano mu vleguva vo zbor na slavniot gost. Na nego samiot za toa mu trebaa godini i godini. Siot e nadnesen nad nego, kako nekoj veren Kerber, pes - ~uvar. Kako bibliskiot Argus. Ovoj negov temperamenten zemjak po malku kako da go zamoruva i voznemiruva Vagner. [to da se pravi? [to da se pravi? Da go izbrka ovoj natrapnik od trpezata. Da dade nekoj diskreten znak na poslugata da go izbrkaat od masata. No, ne. Moèbi }e go naluti gospodarot. Moèbi nepotrebno }e go razdrazni golemiot ~ovek vo ~ii nesigurni }udi i karakter tolku pati imal mo`nosti i samiot da se uveri. Ne. Ne treba da se ~epka mladiot Boris K. Po nekoe vreme, Vagner samiot ja prese~uva neprijatnata ti{ina okolu masata. "Do kade dopiraat liniite na mojata Beskone~na Melodija spored va{ite dene{ni estetski merila?" - pra{uva pomalku gordelivo i so silna vnatre{na tenzija na vrodenata otse~nost i veli~ina. Boris K. malku se vrtka vo mesto, zate~en e, ne e podgotven da vodi beseda za toa so slavniot Maestro, dojden vo ovaa balkanska pustelija kojznae zo{to, kojznae kako, kojznae kade i kojznae koga. "Do kade dopiraat ... pra{uvate Maestro. Pa... dopiraat daleku... bi rekol duri..." "Toa ne e nikakov odgovor, mladi~u. [to mi tresete tuka razni trici i kol~i{ta. Dopiraat, ili ne?" "O, da! Se razbira, Maestro. Dopiraat tie linii, i u{te kako. Kako pravi, dlaboki i ubavo ocrtani hiromantski linii na dlankata od nekoj isto~en vol{ebnik so devet ìvoti. No..." "[to no?"

209 "Se pla{am deka onoj bajrojtski sjaj, onoj pompezen scenski i izveduva~ki volumen, barem {to se odnesuva do grandioznosta, od va{eto vreme do denes, ve}e ne e dostignat. Nitu nadminat. Ni oddaleku. Sî e postegnato, poprakti~no, poevtino. Otfrleni se site skapoceni re{enija. Pred sî, drasti~no e namalen brojot na izveduva~ite, orkestarot, horot, baletot, scenografijata e reducirana do krajni mo`ni granici i svedena na ona najnu`noto, pomalku ima sufiti i podvi`nost na scenata vo celina, izbegnat e siot mastodontski oklop na pretstavata". "Zna~i, taka". "Da, Maestro". "Se odnesuva li toa samo na ovoj zaostanat svet od rabot na Orientot?" "O, pomalku ili pove}e, toa e nasekade isto". "Zna~i, ja raskumbusavte mojata prekrasna rajska ptica na inspiracijata". "Jas toa ne bi go narekol taka, Maestro". "Ami kako?" "Sî e mnogu pofunkcionalno, poizrazito i povpe~atlivo. Taka e so "Tanhojzer", so "Loengrin", so "Tristan i Izolda", so "Holan|aninot skitnik", so "Majstorite peja~i", a da ne zboruvame za "Prstenot na Nibelunzite" i da ne nabrojuvam ve}e..." "Hm!" "Ve uveruvam, Maestro". "Ne moète vie mene da me uverite. Barem ne tolku lesno. Ne moè kva~kata da se pretvori vo slavej, nitu petelot da li~i na paun. Toa e edno. A drugo, kako vam li~no vi se dopa|a mojata muzika?" "O, potpolno me zbunivte, maestro. Prostete, no {to }e vi e vam moeto mislewe. Jas ne sum dostoen. Vpro~em, ne se raboti tuka za nikakvo dopa|awe, ili nedopa|awe. Najmalku bi moèlo da se zboruva za toa. Stanuva zbor za ne{to sosema drugo". "Za {to stanuva zbor?" "Stanuva zbor za toa deka samata va{a muzika e mnogu pove}e od obi~niot tvore~ki zanes i sentiment. Taa ozna~uva eden povisok stepen na 210 muzi~kata semantika, taa vleguva vo redot na vode~kite lajt - motivi, taa e idejno - filozofska oska na celo edno dvièwe i filozofija na ìvotot. I ne samo na edno pokolenie". "Dali bi moèle toa malku poednostavno da mi go izloìte, mladi~u". "Ne. Se pla{am deka sega, vo ovoj moment, vaka napravo, so dva - tri zbora, bi moèl samo pove}e da gi spletkam rabotite". "Zo{to? Ne razbiram". "Pa... potrebno e prethodno da se objasni siot toj sloèn pristap na va{iot nacionalen stav i reformisti~ki potfat vo celina; muzikata, literaturata, dramata, skulpturata, arhitekturata i sli~no na toa, pa duri toga{ eventualno seto toa da se postavi vo ovoj dene{en kontekst". "Imam dovolno trpenie, mladi~u. Celi trista godini". "Ah, potrebno e tolku ne{ta da se objasnat, Maestro. Da re~eme, za po~etok, bi trebalo najprvin da ja znaete ulogata na avstriskiot kaplar vo seto toa, to est, molerot so specijalni musta~iwa Dolfi, vo celata taa apokalipti~na spletka, pa moèbi duri toga{... samo toga{..." "Avstriskiot kaplar, to est, molerot Dolfi so specijalnite musta~iwa... {to zna~i sevo ova i kakva vrska ima toa so mene i so mojata umetnost, mladi~u?!" "Ah, eve... gledate. U{te ne sum ni po~nal, a ve}e se ra|aat nedorazbirawa. Vi velam, Maestro. Seto toa e mnogu mnogu pospletkano i pozamrseno otkolku {to izgleda na prv pogled. .. bi trebalo tolku ne{ta najprvin da se objasnat... tolku ne{ta da se razjasnat..." Toj mig, Dimitrij Lala, verniot podanik na negovoto viso~estvo Vagner, koristej}i go momentot na nevnimanie i zbunetost na Boris K., mu protna pod masata na velikiot Maestro edna kafeavo vkori~ena bro{ura na germanski jazik, naslovena kako "Die Poetik des Muzik" od Igor Stravinski i {epkaj}i mu diskretno na uvoto deka mladiot Boris K., vsu{nost, e ognen privrzenik i ve}e zastapnik na toj "otka~en Rusin", koj ve}e vo 211 samiot po~etok na toa "glupavo i sentenciozno ~etivo" go iskaluva siot svoj bes i neukost, seta svoja ne~uena pakost, nafrluvaj}i se na velikiot Vagner". Taka, nakleveteniot Boris K., do krajot na ovaa neobi~na sredba, ve}e nema da dojde do zbor i razdelbata so slavniot Maestro }e bide mo{ne ma~na, vozdràna i studena. Pri~inata za seto toa }e bidat dva ili tri ubavo nafrleni i potcrtani pasusa (so crven moliv) vo samata bro{ura, kade bukvalno stoi: "Kaj Vagner ima dva vida lajt - motivi: eden gi simbolizira apstraktnite idei (temata na sudbinata, temata na odmazdata itn.), a vtorite pretendiraat da prikaùvaat predmeti ili konkretni likovi: napr., me~ ili zanimlivoto semejstvo na Nibelunzite..." "Vagner, zna~i, muzikata, vulgarno nare~ena kako prosto skokotkawe na setilata, naglo ja prestori vo mra~ni ispraznosti na umetni~kata religija, so site svoi limarski izlozi, misti~ni voeni arsenali i vokabular natopen so razvodeneta religioznost, taka{to muzikata edinstveno zatoa ne se prezira, za{to se zadu{ila pod literarnoto cve}e..." "A muzikata e", veli ponatamu istiot toj Stravinski, "mnogu pobliska do matematikata otkolku do knièvnosta, moèbi ne do matematikata sama, no sekako do matemati~koto mislewe i do matemati~kite odnosi..." Poradi {to: "... Beskone~nata melodija se javuva kako provokacija na dostoinstvoto, pa duri i na samata funkcija na melodijata, koja, prirodno, e muzi~ka pesna na eden so takt ograni~en period. Pod Vagnerovoto vlijanie se pre~ekoruvaat zakonite koi na pesnata ñ garantiraat ìvot, a muzikata ja gubi svojata melodiska nasmevka". Kutriot Vagner! Od toj moment, pa ponataka, za muzikata ve}e nema da se povede zbor. Velikiot Maestro ostro }e ja svrti glavata od mladiot Boris K., davaj}i mu so toa na znaewe deka ve}e ne e poèlen sogovornik. 212 Edna{ ili dvapati, toj ostro }e go prostrela so o~ite i samo patemno }e go svrti svojot nadignat i prezriv profil kon Boris K., pokaùvaj}i mu ja svojata vrodena veli~ina, svojot gord i veli~estven gnev. Boris K. e smesten na najniskata skala, na samiot rab od smrznatata to~ka od odbivnosta i ramnodu{nosta. ]e se zboruva potoa za sî drugo, samo ne za muzikata. Za èleznicata, za Orient - Ekspresot, za vojnite {to se vodat po raznite novi boi{ta i bojni poliwa, za poznatite dalaveri {irum evropskite prestolnini, no za muzikata ni zbor pove}e. Rihard Vagner }e ja napu{ti ovaa mra~na i misteriozna balkanska po~va, progonuvan so dlaboki somneì i raskinuvan so golemi griì. ]e otpatuva onaka kako i {to dopatuva: prekrien so dlabok prevez na tajnite i kobnoto nedorazbirawe na ve~nata neverba i quboznatelnosta na prostiot svet. ]e ja napu{ti Makedonija, sleden od ostroto oko na somneòt na turskite valii, }e ja zduvne brgu - brgu od ovaa mra~na balkanska scena, zagledan vo ve~nosta, kako ovde nikoga{ i da ne bil, opkruèn so svojata nebulozna svita, koristej}i ja kade - kade novosteknatata civilizaciska pogodnost na èleznicata, kaj - gode, pak, diliànsata na brzite po{tenski ko~ii, na pat za Atina, preku Monastiri i Solun. ]e bidat toa poslednite godini od negoviot ìvot.

213

I I TEMA

E r o s i T a n a t o s

Boris K. za Rokovata smrt razbra od vesnicite. Taka da se kaè, od stranicata za àlni vesti. Cirkusot "Bohemija" ja objavi smrtta na svojot veteran. "Smrt? [to e toa smrt? Nepogre{liv fiks na zaboravot {vrknat vo venite? Smrtta na eden komedijant, koj do v~era go rasmejuva{e, razveseluva{e i zabavuva{e svetot so svoite bravuri, burgii i tajni ve{tini. Velat, nema smrt bez Sudniot den. Da. Sosema to~no. No vsu{nost, nema smrt, velat pak, barem onaa vistinska smrt, dodeka od ~ovekot ostanuva ne{to vo se}avaweto na lu|eto. Rokovite trikovi brgu }e bidat zaboraveni. Koj }e se se}ava na nego? Negovata postojana pridru`- ni~ka, mladata i preubava Morfa? No kako taa, kutrata, da svedo~i za nekogo koga i samata e dovolno nepismena i ve}e u{te od ra|aweto bespomo{no nema? Da. Nema nade` za Rok, Balkanskiot Nostradamus. Za{to prviot ~ekor kon vistinskata smrt, velat site ìvi svedoci i posetiteli na cirkusot, ~ovekot go pravi onoj moment koga }e prestane da go ìvee samiot ìvot i }e po~ne da se se}ava na ìvotot. Toa e, belki, istiot onoj moment koga klovnot }e prestane da gi rasmejuva lu|eto, a akrobatot na trapezot }e padne vo bezdnata na raspnatata mreà. A publikata debne. Taa sekoga{ debne. Gladna za krv ili smev. Publikata e pajak na tu|ata nemo} i majstor na potsmevot. Zna~i, vo se}avawata 'rti crnoto seme na smrtta.

214 I ako ìvotot vo golem del e samo ~ovekovo se}avawe, a toj po mnogu ne{ta toa i e, toga{ toa e vsu{nost edno golemo ~ovekovo momento mori. Prirodno, na lu|eto so malku po~ustvitelni nervi i sluh toa bi moèlo da im izgleda, da im prozvu~i i po malku preterano, po malku neprijatno. Bi moèlo toa, se razbira, i poinaku da se kaè. Sî, apsolutno sî moè poinaku (podobro, ili polo{o) da se kaè. Sekoga{. Zavisi samo koj kaùva i {to kaùva. Zavisi od okolnostite i prilikite vo koi ne{to (ova ili ona) se kaùva. Za{to ponekoga{ edno se kaùva, a drugo se misli. Ili obratno. Ottamu, zboruvaj}i strogo zemeno za smrtta na ~ovekot, sepak, }e se soglasite, se nadevam, deka ne e i ne bi bilo mo`no da se isfrli od sebe cel kup nepristojnosti vo stilot: "I ako ìvotot vo golem del e samo ~ovekovo se}avawe, a toj po mnogu ne{ta toa i e, toga{ toa, vsu{nost, e edno golemo ~ovekovo serewe. Da. Edno golemo i neprestano ~ovekovo serewe". I u{te pomalku, veruvam: "Sî e serewe - osven mo~aweto". Se razbira. A za sekoj slu~aj da ne bi ja utnale rabotata, ili pogre{no mislele ("a da se misli i da se sere, ne e isto, zar ne?"), bi dodale vo toj sli~en emeti~ki, invektiven i bezmalku kopulativen stil - deka ~ovekot, vo su{tina, ne e ednokleto~no (ne vo smisla na ameba, se razbira), to est, samo biolo{ko, tuku neli i po malku spiritualno su{testvo. (Bidej}i duhot ne smrdi!). Eve ja utehata. Taka. Sega malku mi olekna. Ne bi sakal koj i da e makar i da pomisli deka nie, zboruvaj}i za Rok sakame ne{to iluzionisti~ki, parapsiholo{ki, hipnoti~ki da zabo{otime i skrieme od pronikliviot i sevidliviot ~itatel. Pod ìtoto. Ili, pod {e{irot.

[to go odvojuva{e Rok od ostanatite? Sosema uprosteno govorej}i, apstrakcijata i aberacijata na stvarniot svet, na svetot na faktite, be{e onoj tainstven rakurs vo pogledite i

215 mislewata na Rok. Negovata sevidliva jukstapozicija. Negoviot iskosen svetogled. Znak za raspoznavawe. Point of view. Pogledi na eden komedijant. Pogledi vo koi sî be{e isprevrteno i nesigurno. Ispretureno i isprese~eno. Postaveno na razli~ni mesta. Sekoga{ vo opasnost od uni{tuvawe, ili samouni{tuvawe. Duri i tvrdokornata relacija na trodimenzionalnata verzija za viso~i- nata, {irinata i dlabo~inata na perspektivata i vremenskata predopredelenost, koja otsekoga{ grani~ela so nevozmo`noto, koja za ~ovekot e samo fluid i apstrakten element, nadvor od vidnoto pole, tokmu zad tilot. Ottamu, so samoto fizi~ko is~eznuvawe na Rok, zna~i vedna{ i vo eden mig (no sfateno vo najrelativna smisla), ne prestana da deluva i onaa po malku spektralna i za standardnata optika nedofatna mo} na negovoto vlijanie za poimawe na rabotite i pojavite vo prirodata. Mnogu poznati vrski od pri~insko - posledi~niot tek i magi~no - koncentri~noto struewe na svesta, pod Rokovoto specifi~no, originalno i nezapirlivo vlijanie, ve}e ne izgledaa taka kako {to ~ovek prethodno gi soznava{e i prifa}a{e vo prvobitnata i izvorna varijanta. Nekoi raboti, koi taka mo}no go greaja duhot na se~ii soznanija niz godinite, nekoi duri i voobi~aeni {emi na misleweto, koi bezmalku vo sekoj um steknuvale polo`ba na dogmi ili imale stra{no vlijanie i snaga vrz na{ite stavovi po mnogu pra{awa na ìvotot, pod Rokovite sofisticirani navaluvawa so originalni i neo~ekuvani primesi go menuvaa svojot star i ve}e otstoen, izliten oblik. Toj umee{e na ne{tata i na pojavite da im najde nekoe novo mesto pod sonceto, nekoe novo ruvo na preobleka, da gi postavi vo novi i nesluteni odnosi i dimenzii, da im dade poinakvo zna~ewe. Se slu~uva{e toa so mnogu raboti i pojavi, se razbira, kaj - gode duri i so takvi gore - dolu aksiomati~ni i taka da se kaè ~eli~ni formi i poimawa na fizi~kite zakoni od ~ie nesogledivo pole na vlijanieto dovolno bi bilo da se odvoi, da re~eme, makar samo onoj do skoro 216 neprikosnoven i nepromenliv fluid na gravitacijata, pa vedna{ da bide sî pojasno za goleminata i mo}ta na toa i takvo Rokovo vlijanie. Toj blagodarej}i na svojata od Boga dadena astrolitska su{tina, uspea na ne{tata i pojavite da im dade edna povisoka smisla vo igrata na misleweto i voobrazbata na soznanieto: let. Let, no ne vo voobi~aenata smisla na zborot. Moèbi poto~en izraz za pojavata so koja Rokovoto mislewe se odvojuva{e od ostanatite e ne{to {to bi bilo vo najtesna vrska i najblizu do poimot na trepereweto (levitacijata), a ne letot. Za{to negovata misla trepere{e nad su{tinata, taa samo zgora - zgora ja dopira{e materijalnata bit. Taa ja kine{e ni{kata na stvarnosta, voznesuvaj}i se nad nea samata, begaj}i od nea, zemaj}i eden po malku paradoksalen, nedofatliv i duri paraboli~en lak na aberacija i distinkcija. âs }e se najde{e vo nedofatlivite viso~ini, menuvaj}i ja sekoj pat svojata forma pod navalicata i pritisokot na svetlinata i brzinata, ~as nenadejno }e ve zaplisne{e i dopre{e so seta svoja ostrina na molskavi~nata prisutnost i itrina na snagata, naglo, bez ostatok, spored nekoja odamna utvrdena i preoblikuvana jasnotija. I ozra~uvawe. Rok sekoga{ umee{e da iznenadi. Snagata na negovata mo}, verojatno, i be{e skriena tokmu vo toj ednostaven trik na umeeweto: da ve iznenadi. Vie nikoga{ ne moèvte da pret~uvstvuvate, da nasetite, da predvidite otkade imeno ve demne opasnosta, ili vo mnogu poredok slu~aj, otkade sre}ata vi gi gotvi svoite skràvi i retki iznenaduvawa, a osobeno nikoga{ Rokovata intelektualna, prirodna, senzibilna reakcija na ne{tata i pojavite od onaa mlaku povisoka sfera na ~ovekovoto okruùvawe. Negoviot mehanizam kako otsekoga{ da krie{e edno rezervno, edno kop~e pove}e, koe potoa moè{e odnenade` siot sistem da go svrti od naopaku. Kako da postoe{e nekoe samo na prv pogled bizarno, a vsu{nost, mo{ne promisleno, apsolutno i ~udno needinstvo pome|u negovite dvièwa, misli i zborovi 217 (ve{ta~ka neusoglasenost, vsu{nost) vo onaa opredelena i standardna smisla na normalnite ~ove~ki reakcii i psihosomatski utvrduvawa (i {abloni). Negovite virtuelni reakcii na site predizvici od nadvore{nite vlijanija imaa malku poinakov, bi se reklo, malku pobogat i podelotvoren tek i repertoar. So eden zbor, Rok be{e neobi~en, nestandarden, nonkonformist, voznemiruva~ki iznenaduva~ki (osobeno za malogra|anskite kalapi i standardi), ponekoga{ duri i moèbi troa nastran (saka{e, na primer, isto kako i Borisoviot tatko, da se bawa vo zamrznatata reka), preterano samosvoen (svoeobrazen, osobenik), bi se reklo so dene{en re~nik, otka~en, nestvaren, porazuva~ki poinakov od drugite po mnogu ne{ta - ne malku poinakov od ostanatite - tuku tokmu taka - porazuva~ki poinakov od ostanatite - retka ptica - vonzemjanin, so {atrova~ki sleng kaàno - genijalec, samo koga toa ne bi ja vleklo opa{kata na ona odvratno, melanholi~no palane~ko magare za voobrazeniot genijalec, se razbira. I imaj}i go, zna~i, seto toa vo vid, se postavuva ve}e po malku srame`livo, no ne pomalku provokativno, tainstveno i skrieno, sî pove}e i pove}e poddavaj}i se zad providnite zavesi na site komedijantski, karnevalski, negromantski i operetski preobleki - pra{aweto: - dali, moèbi, Rok, vo su{tina, e onoj vistinskiot Borisov tatko, za kogo seto vreme stanuva{e zbor, ili moèbi samiot Borisov tatko e toj preoble~en, prepraven, zapurni~av i tainstven vonzemjanin Rok?! - Do kade dopiraat somneìte i pretpostavkite za toa?! (Barem od agolot na Borisovata odamna voznemirena i razvolnuvana svest?!) Te{ko bi bilo denes za toa da se kaè ne{to {to to~no bi pogodilo vo sr`ta na ona {to so najtenki ni{ki e vrzano za tnr. tvore~ki poriv, ili mnogu poednostavno izrazeno preku semo}nata deviza za energijata na fantazijata, samo da ne e 218 tuka onoj zlokoben a p s o l u t e n s l u h negov, koj rasipuva sî i koj za inaet na sekoja logika i priroda na ne{tata go udri svojot pe~at na najbolnoto mesto, koj taka mo}no i jasno ja obeleà Borisovata svest i seto toa matno pole od vidicite na duhot, no i porazuva~ki dlabokoto ~uvstvuvawe na svetot. ^ u v s t v o t o z a c e l o k u p n o s t a n a s v e t o t, poto~no kaàno. I u{te mnogu ne{ta {to ~ovek vo malku ponormalni okolnosti bi moèl ednostavno da gi pot~ue. (Da se prepravi deka lo{o gi slu{nal, imeno.) Pa i samata smrt, se razbira. I samata krilata ~udovi{na smrt. Za{to smrtta, vsu{nost (barem takva bi trebalo da bide sprema mnogute verodostojni svedoci i o~evidci) e mnogu poednostavna rabota i mislata za nea kade - kade popodnosliva koga ne bi bile site tie {umovi, yvekot i zvuci na yvonata... koga ne bi bile onie nepodnoslivi i gromoglasni fanfari, koi vo tekot na siot ìvot postojano trubat i go najavuvaat nejzinoto neumolivo doa|awe i ceremonijal. Tie mo}ni erihonski trubi. I edinstveno vo taa smisla, nemo}ta za govor ima svoja prednost. A ubavata Nema Morfa, toa nesre}no nemo su{testvo, bi rekle, i samoto vpletkuvawe na bogovite kako da ja izdignuva na onoj povisok stepen, moèbi duri i na samiot piedestal na vistinskoto spasenie.

Borisoviot brak e posebna tema. Pred sî, toj se o`eni mnogu mlad. Re~isi, dete. Nema{e ni polni dvaeset. Ubavata sekretarka vo pretprijatieto so koe rakovode{e negoviot zet "go ispi vo ~a{ka", za samo edna no}. Vo edna luda no} na mladata mese~ina. Koga se razbudi utredenta, ve}e be{e docna: na rakata mu sjae{e zlat prsten. Po~vata mu se lula{e pod nozete, oti stoe{e na lud kamen. Svetot mu se svrti okolu glavata so brzina na svetlinata. Sî se slu~i kako grom da go tre{ti. Se zedoa na brzina. Ostana trudna. Potoa dobi stan

219 od pretprijatieto i sî be{e gotovo za mig. Dur trepne{ so okoto. Dur plesne{ so dlanka. Dur re~e{ bri~. Taa rabote{e. Toj dewe se izleùva{e i |oa studira{e, a no}e svire{e po no}nite lokali. Najprvin dojde prvoto, a za nekolku godini i vtoroto bebe. Sî ode{e kako po loj. Kako nem film - burleska vo svojot zastra{uva~ki speed - up motion. No denes, koga Boris K. gleda na svetot od perspektivata na ~etiriesetgodi{nik i od eden ostar agol na kriti~nosta od zrelata maèstvenost, zna~i, od golema vremenska distanca, toj sosema dobro znae i sfa}a deka negoviot brak, nasproti sî, be{e edna golema {arena laga, edna ~ista i dlaboka iluzija, bezdna, ostar svijok vo prazno, edno golemo i neoprostlivo proma{uvawe. Toa e onaa tolku dobra stapica od prikaskite za loveweto na maòt, toa nezauzdano, ponekoga{ rogato i pomalku jarosno ìvotno - ma`, koe ne retko umee pamet da izgubi pri prvoto soblekuvawe na zmiskata koà, na {u{kaweto na prviot fustan koj }e naleta vo ìvotot. Toa e onaa tolku dobro znaena krivulesta pateka i zmiulesta vrvica od v o s h i t u v a w e t o d o z a s i t u v a w e t o, onoj prastar oblik na igrata, obigruvaweto, ritualot na maòt i ènata pod ve~nata senka na smokviniot list i kasnuvaweto na jabolkoto. Toj stereotip, toj model, taa {ema, taa kamenokr{a~ka na ìvotot, taa deponija na nepotrebniot i preteran seks i zaludnite ~uvstva, solzi, kaewa, razo~aruvawa, sevozmo`ni frustracii po materijalnite oskudici i prvite gor~livi otreznuvawa, optuùvawa, obostrani prefrluvawa, samosoàluvawa i najposle neverstva, toa e toj star, toj prastar i na site otpove}e dobro poznat pat, na ~ij {to kraj nema ni{to osven bezdna od beznade`nost i praznina, po {to, eden den, eden ubav i nenadeen den (koga ve}e ne o~ekuvate duri ni izgrejsonce a kamo li ne{to posvetlo i porozovo) mu vrtite grb na seto toa, terate sî vo maj~inata, go {utirate toj ve}e izduvan balon i si velite: "by, by, my sweet home" i si ja zateruvate pod mustak

220 svojata li~na lalabajka, vo ~est na samiot sebesi, vo ~asot na svojata nova rolja na klovn poln so samosoàluvawe, cinizam, odvratnost i odbivnost sprema sî ìvo i mrtvo od svojata najbliska i najodale~ena rodbinska vrska i okolina i trgnuvate vo svetot kako vistinski volk - samotnik, 'rèj}i na sekoja yverka okolu sebe i {irej}i ja taa uàsna rea na omraza i smrde` na otfrlen. Go napu{tate domot, decata, brakot, krevate sidro, gi digate edrata i vleguvate vo novi i u{te pogolemi nevolji i rizici, od eden vo drug pogolem brodolom, od eden vo u{te pogolem Titanik i drugi morski ~udovi{ta i brodski gnileì, mirnodopski Vaterloa. Od edna vo druga naludni~ava, bezmilosna i surova bitka. I toga{, vo momentot koga sfa}ate deka ste izgubile sî, deka ste gubitnik u{te od ra|aweto, spored nekoj od Gospoda ispraten amanet - plukate nastrana, pcuete i odite ponatamu, ne znaej}i i ne gledaj}i kade. Stanuvate naedna{ slepi za sî. Taa kone~na zaguba, toj moment, vam vi izgleda kako najmirno pristani{te na spasuvaweto, kako edinstven prifatliv la~ na nade`ta, kako edinstven izlez, makar kolku toa apsurdno da izgleda i da zvu~i, toa e toj zaden izlez na nadvore{nata vrata od ìvotot, koga ve}e odamna e daden znakot za uzbuna, toa e taa NEBIDNINA vo site MOLITVI NA TELOTO,25 toa e toj prv ~ekor kon novoto, nepoznatoto, fascinantnoto ni{toèstvo, vo onie nedopirlivi utra srede siwak koga ve}e nema kade i koga ~elniot sudar so samiot sebesi, so golemoto ogledalo na prazninata i besmislata sub specie aeternitatis izgleda kako posledno prifatlivo uto~i{te. Kako posledna KARMA. Podocna nekoi toa go narekuvaat zrelost. Zavisi. Kako koj miluva. Komu {to }e mu dopadne v race. I kako koj gi gleda ne{tata i svetot okolu sebe.

25 klu~nata tema i motiv vo poetikata na poznatiot makedonski poet Aco [opov 221 Toj ba{ ne be{e od onie posre}nite izbranici. Boris gleda{e na svetot so ostro oko na vistinski nemtur. Temerut. Toj be{e po malku opa~en mrzovolnik, ve~en nezadovolnik i mrmorko. Be{e sin na svojot tatko. [to se odnesuva do negovata èna, taa na svetot na umetnosta gleda{e, podobro kaàno zjae{e, so ramnodu{en pogled na èna koja ne se razbira vo seto toa, so skepsa i dosada, pa duri ponekoga{ i so otvorena odvratnost i omraza. Se razbira, toa ne be{e taka vo po~etokot. Barem dodeka trae{e nivnata rana faza na bra~nata idila, dodeka svetkaa molwi i gromovi okolu postelata. No posle taa obostrana Pirova pobeda, posle taa uporna i beskrajna Nanajska bitka pome|u polovite,26 toa ve}e ne bea onie o~ajni krikovi na polno}nite uìvawa od dolgiot repertoar na nivnite ma~e{ki simfonii, onie beskrajni, prodolèni i rastegleni orgazmi, koga se pa|a na temeto i koga se leta od neboto pa vo rebrata. @ivotnite se parat. Edna{. Dvapati. Tripati. Vo sezonata. Lu|eto skapuvaat od seks. Taa sega pee{e poinakva pesna. Negovata èna? Toa e drug svet. Toa e siviot svet na ~inovnicite. Taa be{e kralica na hipokrizijata. Muza na birokratijata. Taa e ptica od drugiot breg. Tamu kade {to rekata ne te~e ami stoi. Taa ne go razbira svetot na umetnosta. Tug ñ e. Se pla{i od nego. Ne go saka. Taa trguva. Taa poprvo trguva. So sî i se{to. Duri i so ~uvstvata. Ne ~epkaj vo moeto osilo - nema ni jas vo tvoeto. Vo sprotivno, }e ima lom. Vrati mi gi moite àlci. No frlenata strela ne se vra}a. Skr{eniot leb ve}e ne se lepi. Osata {to bocka - umira. I taka, nivnoto bra~no pristani{te, kako pomalku ili pove}e ova ili ona, ili makar ~ie i da

26 NANAJSKA BITKA - narodna igra kaj nekoi severni ruski narodi, kade{to eden prepraven tan~er izveduva igra so nozete i so racete, tokmu kako da se raboti za dvajca protivnici. Figurativno: zaludna, beskorisna borba 222 e bra~no pristani{te, e po malku kako nekoja potonata gemija, iracionalno skrijali{te, mesto za privremen prestoj, kratka po~inka, zati{je pred bura, kotva na zaludnoto opirawe na slobodata. Piratsko maskirawe. Grabe`. Nivnata reka e ve~na delta. Nivnoto more e drugo more. Toj e ve~na plima. Taa ve~na oseka. Brak - toa e FORMULA NA ALHEMIJATA vrz baza na fizikusot i golata fizi~ka privle~nost. LIBIDO. LAKOMA @ED. STRAST. Toa e potro{en materijal. Toa e stoka so ograni~en rok na traewe. Brak? Pregolem ceh. Lajna. Toa e Borisovata bra~na prikazna.

223

RAZVOEN DEL RAZRABOTKA RAZVOJ NA I I II TEMA REPRIZA

Be{e ponedelnik, den koga Boris se odmara{e i izle`uva{e od no}noto svirewe. Ne{to sepak ne mu dava{e da spie. Go jade{e i ~e{a{e po temeto. Stana, se oble~e nabrzina i izleta od ku}ata. Nabrgu se najde vo teatarot. Go pobara upravnikot, no nego go nema{e. Go zede honorarot od sekretarkata na teatarot. Toga{ taa diskretno go povika na strana prenesuvaj}i mu ja porakata na upravnikot. Izvestuvaweto be{e kratko, skoro telegrafsko: "Od Nova godina vi prestanuva honorarniot odnos za korepetitor na baletot. Ve}e ne morate da doa|ate na probi". Toa be{e sî. Boris gi iskol~i o~ite vo sekretarkata i potsvirna od iznenaduvawe. "Zo{to, doboga? Kade e upravnikot?" Sekretarkata nemo i nemo}no ja navedna glavata, spu{taj}i gi ramenata. Ne saka{e ve}e ni{to da mu objasnuva. Toj se vrtka{e u{te malku naokolu, ~ekaj}i upravnikot da se vrati (od bankata, verojatno) i vedna{ potoa, skr{en i nervozen, go napu{ti teatarot. Tie denovi toj kako da polude. Bara{e rabota na site strani. Kaj - gode ode{e, na kogo -gode }e mu se obrate{e za pomo{, site go gledaa naporki i mu vrtea grb. Site se povikuvaa na drugarite Sokrat P. i ambasadorot La - ski. Kone~no - be{e SIN NA UDBA[ - IBEO- VEC. Toj refren go slede{e nasekade, kaj i da se pojave{e i makar {to da prave{e. Toa be{e negovata dolga crna opa{ka, koja so godini ja vle~ka{e so sebe. Be{e o~aen. Ostana da `ivee na nesigurnoto no}no svirewe vo barot. Negoviot bes, nervozata i omrazata stanaa sî poo~igledni i sî

224 poostri. Sepak, utroto pred Nova godina zede nekoj malku podebel avans za pretstojnoto svirewe. Toa ve}e be{e dobar kamen zaedno so onoj masen honorar od teatarot. Od taa strana, zna~i, barem {to se odnesuva do kamenot, edno izvesno vreme, toj nema{e {to da mu ja misli. Poleka se smiruva{e branot na prvata èstina, branot na prviot nezauzdan gnev. Toj gnev be{e vperen na site lu|e. Go mraze{e siot svet. Be{e stanal vistinski mizantrop. Ne mraze{e nikogo opredeleno, nikogo posebno, no suratite na Sokrat P. i na ambasadorot La - ski tie denovi ne moè{e da gi smisli. Ne moè{e da gi vidi. Da gi sretne{e slu~ajno na ulica, }e im go svitka{e vratot. Tuka, na o~i na cel svet. So zabite }e gi iskine{e na par~iwa. Kako razjaren volk. Tolku snaga i omraza se nasobra vo nego. Ja zede ma{inata za pi{uvawe, sedna na masata i instinktivno po~na da udira po ma{inopisot, kako da ~uka po klavi{ite na pijanoto i kako da re{il da gi izmeni site dotoga{ napi{ani noti od svojata prva simfonija. Zborovite izleguvaa sami od sebe. Go pi{uva{e napisot "EDNA LASTOVICA NE JA PRAVI PROLETTA". Toa be{e èstok poroj od zborovi, besna navalica na kriti~ki zborovi za Sokratoviot balet "ûdo vo seloto". Ne {tede{e nikogo. Duri ni sebesi. Vsu{nost, sebe najmalku. Kritikuva{e sî. Muzikata, orkestarot, izveduva- ~ite, svojata orkestracija. Sî po spisok. Ja fale{e samo koreografijata i kreacijata na Lidija La - ska, so koja na izvesen na~in go opravduva{e i onoj nesomnen uspeh {to baletot go doìvea kaj po{irokata publika. Da. No "edna lastovica ne ja pravi proletta", zar ne. Toj priznava{e deka, zemeno vo celina i vo najop{ta smisla na zborot, samata pretstava doìvea ubav priem, pa duri i uspeh, no, po |avolite, uspeh, uspeh, uspeh - pa {to duri i ako e uspeh - vpro~em - {to, vsu{nost, pretstavuva uspehot?! Uspeh kaj publikata?

225 Pa kaj nea i onaka uspeva samo uspehot, zar ne. Uspeh - golemo ~udo. Vistinata e malku poinakva. Mojot odgovor na seto toa e lesen i ednostaven - PUBLIKATA SAKA KI^! Sî {to saka publikata, toa e a priori, so krajno somnitelno poteklo. Ne retko i vo najgolem broj slu~ai - PUBLIKATA SAKA KI^! Ki~ i ni{to drugo. Publikata saka golemi i {areni lagi i paralagi. Publikata saka golemi masni slatki i oblandi na samozalaùvawe. Publikata e ne{to kako nekoe nesigurno i neiskusno deti{te, ponekoga{ sosema razgaleno i nenasitno, nea moè sekoj malku pogolem maher da ja uspie, da ja izmami, da ja zalulka vo sladok rozov son i snovidenie, treba samo malku pove}e {e}erni vetuvawa i liàv~iwa. Pod zanesnite ladala na ki~ot sî e vozmo`no. ABRA - KADABRA! Toj mo}en i sevozmoèn ki~! Nema ni{to bez ki~ot. KI^ ILI PROPAST! Toj pi{uva{e vo svojot napis: "Ki~ot e vistinski dvojnik, taka da se kaè, bliznak na umetnosta. Otkako postoi umetnosta, ottoga{ belki postoi i ki~ot. No sepak, taa tenka linija, taa fluidna ni{ka, toj tainstven premin od krvotokot na umetnosta kon ~istiot ki~, te{ko deka koj i da e so sigurnost i so lesnotija }e go utvrdi. Navistina, {to e toa ki~? Ki~ot, da re~eme, Kundera go bara, nao|a i gleda duri i kaj takvi velikani kako {to e eden Petar Ili~ âjkovski (vo negovata besmrtna [esta, na primer, i kaj Edvar Grig i kaj mnogu drugi tnr. bardovi na romantizmot!) Ki~ot e neraskinlivo vrzan za ~ovekot vo sekoj mig na negovoto ìveewe, bi se reklo, toj e kako senka i opa{ka na ~ovekoviot vnatre{en ìvot (zamislete si ja samo taa sintagma - Vnatre{na Senka na ôvekot!) Ki~! \avol neka go zeme! Mi se ~ini, najblisku sum vo razmisluvaweto do ki~ot toga{ koga za moment }e se prisetam na 226 onoj proleten den od moeto detstvo vo provincijata. Jas, mojata majka, tatko i sestra odime kaj mesniot fotograf i ispolnuvame eden tolku karakteristi~en i voobi~aen ritual na tipi~noto malogra|ansko semejstvo: se slikame za semejniot album! Se se}avam, moite roditeli gi oblekoa po posledna moda, a mene i sestra mi nî stokmija vo onaa tradicionalna mornarska obleka za deca, sekoga{ uredno sloèna na zaka~alkata i is~etakana od pravot {to se nasobral tuka od pregolemata upotreba na bezbrojnite mu{terii. Onoj mig koga fotografot, eden rumen i goen ~i~ko od okolu {eesetina godini, ja najavuva i niz smev ja vabi onaa pro~uena pti~ka, koja sekoga{ treba da letne ili da sleta na negovata debela dlanka - toa e, vsu{nost, to~no toj mig koga KIÔT PO^NUVA DA CARI vo mojot detski um i kone~no da oìvuva slikata za la`nata ode`da na moeto detstvo. I ete, od tie pti~ki, koi nekoga{ odamna, ili tokmu od neodamna, trebale da letnat ili da sletaat na ne~ija debela dlanka, ve}e mi dojde preku glava. Mi zdodea seto toa i vi velam, navistina vi velam: - I{! Mi doa|a da povratam. Od site tie pti~ki denes moàm da vi svaram ~orba. Vam moèbi }e vi bide vkusna. Mene - ne. No makar da vi e i onaa edinstvena lastovica koja nikoga{ nema da ja napravi proletta, mene sekoga{ }e me potse}a na pomija. Na blujavica". Taka Boris stavi to~ka na svojata gnevna i besna tirada po povod Sokratoviot balet "ûdo vo seloto". I za prekrasno ~udo, sosema neo~ekuvano i poradi nekoja nepredvidliva zbrka vo redakcijata, toa utro "Edna lastovica ne ja pravi proletta" ja zdogleda videlinata na denot vo golemiot i edinstven dneven vesnik koj izleguva vo gradot, vo relativno visok tira`. Reakciite bea burni. Go baraa na site strani. Mu se zakanuvaa. Go pcueja. Sakaa, bezmalku, da go lin~uvaat. Slu{na takvi glasovi, koi pred toa ne moè{e da gi slu{ne nitu na sone. Go baraa negoviot skalp.

227 Ve~erta, stignuvaj}i na recepcijata vo barot, nenadejno, se javi po telefon i Lidija La- ska. Ne moè{e da im poveruva na svoite sopstveni u{i. Najprvin saka{e da znae zo{to tolku dolgo go nema vo teatarot, uveruvaj}i go vo toa deka ve}e po malku se ~uvstvuva negovoto otsustvo, na {to toj ne moè{e ni{to da ñ odgovori. Potoa taa mirno prodolì vo vrska so napisot "Edna lastovi~ka ne ja pravi proletta", ubeduvaj}i go deka toa {to toj go pi{uva, toa {to go kaùva, barem {to se odnesuva do nea, moè da go razbere i po malku go sfa}a negoviot bes, no ne prestana da gi redi pofalbite na negova smetka. Go fale{e negoviot talent. Go fale{e negoviot redok kompozitorski trud. Ja fale{e negovata korepetitorska rabota. Mu zboruva{e deka e moderen i po sfa}awata na muzikata i po ideite {to gi zastapuva. So eden zbor, mu zboruva{e za toa deka taa beskrajno veruva vo nego i vo negoviot vroden dar. Toj samo se sme{ka{e na toa i po malku cini~no vozvra}a{e: "Kakov talent, kakvi saltanati? Jas sum SIN NA UDBA[ - IBEOVEC, gospo|o ambasadorke! Zarem toa vie ne go znaevte?!" Toga{ taa malku go promeni svojot ton. Go stori toa taka kako istovremeno malku ganglivo (belki, poradi nastinkata) i da go kori {to tolku lesno se otkaùva od ponatamo{nata igra, od ponatamo{nata borba i predizvici. "[totuku kartite legnaa" zboruva{e taa, "tokmu po~na da stanuva zanimlivo i vozbudlivo, vsu{nost, nade`no, a vie ve}e zbri{avte" zboruva{e taa, kako vo me|uvreme ni{to da ne se slu~i. Boris kruto ñ odgovori i na toa: "Da nemam sluh i da ne ja slu{am taa dvosmislena ti{ina pome|u va{ite zborovi, koja stopati e pote{ka i pore~ita od niv, i da sum malku ponaiven otkolku {to sum i kako {to moèbi izgleda deka sum, moèbi i bi vi poveruval. No vaka... mi se ~ini kako da mi izre~uvate nekoja te{ka presuda, nekoja osuda, {to li, no ve{to i ne`no zavitkana so toj proyiren celofan, od va{ite fatalni komplimenti. Denes mnogumina mi se javuvaa po telefon. Mnogumina mi se zakanuvaa i me predupreduvaa. Me poniùvaa i 228 me navreduvaa. Baraat u{te nekoja podlaboka dupka da me zakopaat vo nea. Da me frlat i da me zgazat. Da me sokrijat i da me premol~at. No vie...vie me ubivate ne`no. Belki za promena. Sepak, vi blagodaram, gospo|o La - ska!" "[to e toa? Cinizam? Vo red. Sakam samo da znaete. Vam cinizmot ne vi prilega. Ne go poreknuvam va{iot isklu~itelen dar kon neobi~noto izrazuvawe. No se laète, Borise. Kako go rekovte ona okolu presudata... ?" "Ne sakam da gi povtoruvam rabotite, koi so prosto svrtuvawe na smislata }e odat samo vo va{ prilog, a na moja {teta". "O, kolku gorko vie se laète, Borise!" "Bi sakal da e taka. Navistina bi sakal makar eden edinstven va{ zbor da e vistinit". "]e vidite. ]e se uverite i samiot vo toa. ]e sfatite, Borise... dragi". I ja spu{ti slu{alkata. Izgleda{e toa kako nekoe nejasno vetuvawe. Vo sekoj slu~aj, toa be{e mo{ne daleku duri i od pomislata na kakvo i da e predupreduvawe. Toa be{e gest na prijatelstvo. Simpatija. Podr{ka. Gest na dobra volja. Pruèna raka. Mu go re~e duri i ona "dragi", zar ne. Dali be{e toa samo ~ista kurtoazija? Dali toa samo onaka ñ se otrgna? Vo oganot na razgovorot. Zbor. Samo prazen zbor i ni{to pove}e. Mahinalno. Bez kakva i da e podlaboka smisla i zna~ewe. Boris ostana zamislen, prostum pogledna vo ramkite na golemoto ogledalo nad garderobata, pomina so rakata preku branot bujna kostenlivo - kadrava kosa, se nasmevna samouvereno na sebesi i posle tolku dolgo vreme, najposle, se nasmevna so nasmevka na majtapxija i mangup. Samiot na sebesi. Vo pominot duri i mu namigna i go potapka po ramoto i smurteniot garderober. Potoa trgna kon barot.

Vedna{ po Novogodi{nata no}, rabotite trgnaa vo sosema druga nasoka. Se slu~i toa sosema nenadejno i neo~ekuvano. Vra}aj}i se od dolgoto i mo{ne zamorno svirewe, onaka sonliv, neotspien, 229 umoren, otepan, vo ona grozno "belo - no}no" raspoloènie, koga ~ovek ne e vo sostojba ni bela me~ka da vidi pred sebe, toj ja sretna Lidija La - ska, no pod mo{ne ~udni i neobi~ni okolnosti. I samoto mesto i vremeto koga ja sretna, bea sosema nevoobi~aeni. Be{e rano utro. Nekade pred {este. Prvoto, studeno novogodi{no utro. Tokmu pominuva{e preku plo{tadot, vo centarot, potskoknuvaj}i preku poto~iwata okopneti santi mraz i sneg, pazej}i da ne se natopi i gi izvalka krai{tata od kaputot, zna~i, samo {to za~ekori na trotoarot, koga na osameniot i umoren pe{ak nenadejno naleta me~ka, no ne bela, tuku crna "me~ka". Toa be{e komitetliskiot mercedes, zad ~ij volan be{e ambasadorot La - ski vo dru{tvo na svojata èna i so svoite nerazdelni prijateli Sokrat P. i negovata pro~uena @ivka komitetlika, stokila{ka. Bea stra{no veseli, bu~ni, razneèni, i verojatno, po malku èlni i za utrinska {ega. Uspeaja sosema da go "izbawaat" i da go izvalkaat so kal od raska{aveniot sneg svojot èstok i lut kriti~ar, sre}ni {to tolku brgu im se pruì prilika za revan{. Toa ne sakaa i ne smeeja da go ispu{tat od racete. Nitu za ìva glava. Boris izgleda{e àlno. Kako iskisnato kutre. Kako pomo~ano prase. Se smeeja Sokrat P., @ivka P. i ambasadorot La - ski. Ostavaj}i go taka nemo}en, izvalkan i kalliv na trotoarot, tie se smeeja na set glas, se vitkaa i previtkuvaa od smeewe vo svojata topla i udobna limuzina so krzneni sedi{ta, raskukurikani i sre}ni {to vicot sosema im uspea. Kako niz magla, mu se pristori deka @ivka komitetlikata mu pokaùva magare{ki u{i i volovski rogovi. Slikata be{e i àlna i sme{na vo isto vreme. Boris ne stigna ni da se svrti okolu sebe. Sî se zbidna za mig. Ne sfa}a{e ni{to. Gi vide samo nasmeanite i zagu{eni lica na Sokrat P., na negovata debela èna i ambasadorot La - ski. Ne be{e siguren dali zaedno so niv se smee{e i Lidija La - ska. Taa sede{e napred, pokraj svojot ma`, ambasadorot. Ne moè{e da ja sledi. Ne moè{e da go vidi nejziniot lik.

230 Nejzinoto ubavo, sonlivo i tolku karakteristi~no lice.

Nekade po Boì}nite praznici, koi spored strogo kontroliranite soc - realisti~ki kalendari bea sosema izbri{ani, proskribirani i zabraneti i koi siot narod gi slave{e tajno, samo vo krugot na svoite semejstva, intimno i sveto, Boris K. talka{e niz gradot, izyemnat, sam i bez cel, zjaej}i so izguben pogled vo uli~nite prodava~i, vo visokite i nakiteni Novogodi{ni elki, koi nekoi tainstveni poklonici na vernicite sekoja godina, sî do Boì}, kako da "zaboravaat" da gi otstranat od plo{tadot. Kako po nekoe ~udo, tokmu vo denovite koga se slavea pravoslavnite hristijanski praznuvawa na Boì}, okolu visokite i nakiteni elki, bi se srutil cel grad, i staro i mlado, bi se zbral svetot od site strani kon plo{tadot na gradot, kako po nekoj dogovor, kako po nekoj nepi{an zakon, a bi se na{ol tuka i po nekoj uspien Dedo - Mraz, koj kako tuka da ostanal da yvizdi na snegot u{te od Novogodi{nite no}i i koj kako za qubov i vo ~est na Boì} da gi prespal site ostanati Novogodi{ni no}i. Toj kako sekoga{ da gi ~eka{e samo niv, tokmu toj sekoga{ veren i pravoveren svet, na nego i so nego da gi podeli svoite mnogubrojni i retki, bo`ji podaroci. Boris K. gleda{e vo seto toa so istata ramnodu{nost i skepsa na ve~en podozritel. So tekot na godinite, negovata neverba stanuva{e se pogolema i pogolema. Ne gi saka{e onie dolgi i studeni praznici. Dobar del od januari go pominuva{e vo barot, denono}no, skapuvaj}i od rabota i neprestano svirewe. Januari e mesec koj vo se}avaweto na Boris ostana kako vreme koe nezapirlivo go vle~e{e kon pomislata na ~ista bela postelina, na krevet i son. Na eden dolg i beskraen son. Toj needna{ se {eguva{e so svoite muzi~ki sojti. "Podobra e duri i belata smrt, otkolku belata no}. Ovaa dolga no}na morni~avost". Mnogumina se sloùvaa so nego.

231 Sî mu be{e ve}e odamna poznato, zdodevno, zamorno i prepovtoreno. Ve}e ni{to ne go vle~e{e kon tie ubavi i retki Novogodi{ni i Boì}ni praznuvawa. Potona vo svoeto barsko, neprekinato svirewe. Mu dojde sî do glava. Se prelea ~a{kata. Toj se obiduva{e da gi otepa onie nekolku ~asovi {to mu preostanuvaa do negovoto postojano no}no svirewe vo barot. Toj period na godinata, zna~i, od Nova godina, preku Boì} pa sî do onie do nemajkade veseli, {umni i raspojaseni no}i na sveta Vasilica (stara Nova godina, popularno nare~ena "ciganska Nova godina") pak zema{e zalet so seta sila i brzina. Sî povtorno se vrte{e so svojot lud i otka~en ritam. Tie nekolku nedeli treba{e da se preìveat, herojski da se izdràt na noze, krvavo i sluganski da se podnesat site pregladneti surati koi uni{tuvaat lapaj}i iljadnici i iljadnici pe~eni jagniwa i prasiwa, da se izdràt site pijani i polupijani poznajnici i nepoznati koi vi se besat vrz vratot, da se |on~i i yvizdi do utroto vo svirewe bez prestanok, mese~arski, krvavo, 'rmbaj}i i skapuvaj}i "crne~ki" bez zdiv, bez son i odmor. Tie denovi, slu{na i na radio, a niz gradot ve}e bea nasekade izlepeni plakatite i reklamite za repriza na Sokratoviot balet "ûdo vo seloto". I tokmu toj mig, vo ~asot koga za~ekori kon svojot postojan kat vo Gradskata kafeana ("Makedonija"), kade {to sekoga{ olabaveno }e go ispei{e svoeto gor~livo kafe pred sleguvaweto vo barot, toj povtorno go vide plakatot (na vratata) so likot na ubavata Lidija La - ska i toga{ naedna{ mu svetna vo glavata. Ne! Toa ve}e ne }e moè i ne }e saka da go trpi! Odlukata padna vo istiot mig. Istiot ~as, toj trgna kon teatarot.

Be{e re{itelen i nem. Re{en siot svet da go potpre so racete ako treba, no i da frli sî vo bezdnata, vo ambisot na mrakot, vo grom i pekol 232 Ode{e kon svojata cel kako ma|epsan, kako hipnotiziran i pijan od svoeto sopstveno opsesivno gorivo na libidoto vo sebe. I za ~udo, za nekoe prekrasno i nevideno ~udo, nikoj ne mu stoe{e na patot. Se protna vo teatarot, a pritoa nikoj od poznatite ne go zabeleà i vide. Sî be{e nekako razletano okolu scenata. Hodnicite bea pusti i prazni. Ja najde vo garderobata. Be{e sama. Vleze brzo, se pribliì, se prikrade nebare na prsti, energi~no i mnogu ve{to go {trakna patentot na bravata. Nema{e nikakvi svedoci. Bea sami. Taa i toj. Najposle. Lidija istrpna seta. Ispla{ena i za~udena. Be{e zbuneta, vozbudena, prepla{ena. Be{e napnata. Kako optegnata strela. Gleda{e izbezumeno vo Boris, seta treperej}i. Trepere{e kako vejka. Boris nemo ñ prio|a{e, so seni{en izgled na ~ovek koj kako da saka da go uni{ti svojot slab i krevok protivnik. Sî be{e tolku nenadejno i neo~ekuvano. Tolku sna`no, naludni~avo i strasno. Taa vo istiot mig mu padna na gradite. Pla~e{e. Pregratkata be{e nezdràna i momentna. Po~naa èstoko da se baknuvaat, pa|aj}i brgu vo sî podlabok i podlabok zanes. Mahinalno, sfa}aj}i deka taa e sosema gola pod nametkata, vedna{ i nezapirlivo vleze vo nea, nesvesni i toj i taa deka toa go pravat na natkaznata i {kafovite od golemoto ogledalo vo garderobata. Sî se slu~i kako vo nekoj son. Kako vo nekoj tainstven procep na sino}e{nata, nedosonuvana morni~avost, kako vo nekoe prepotopsko davewe vo bezdnata na nemirot i bolot, od koj naedna{ se pokaùva spasitelniot pojas, frlen odnenade` i vo posleden ~as, od nekoja sna`na i nevidliva raka. Potoa, isto kako i {to po~na, naedna{ brzo i nestvarno, stivna sî. Padnaa i is~eznaa site matni senki na neizvesnosta. So lesnotija na pajaìnata i nevidlivata mreà na spasot. Vo momentot na Providenieto, im se pokaà patot. Pretstavata te~e{e brzo, taa bezmalku prote~e i pomina, a Lidija La - ska, seta so magija 233 obzemena, opfatena i zanesena, ni ne zabeleà deka leta na krilata na publikata i pome|u tajnite i strasni bakneì na Boris zad kulisite, vo garderobata. Sî be{e vol{ebno, tainstveno, ludo. Vedna{ po pretstavata tie poletaa kako nekoi {tuknati i ostrveni ptici. Taa ni ne sfati deka na o~igled na site vleguva vo taksito, so Boris, nemirna, upla{ena, no sre}na, izbezumena i nekako sepak polna so milost sprema nego i studeno gorda sprema nekoi pove}e otkolku qubopitni pogledi okolu teatarot. Sfati deka odi vo presret, deka leta, deka viori kon onie sjajni bockavi no}ni yvezdi na ludiloto - nasetuva{e moèbi nekoj mal del od najproniklivata publika, koj ñ be{e privrzan do oboùvawe. (Vkusot na ludiloto ima mo} na gor~livo spasenie! - ñ se pletka{e odnekade vo glavata). Nabrgu se najdoa na periferijata od gradot. Tamu kade{to otsednuvaat kamionxii, komarxii i raznorazen no}en xgan od skitnici. Go zedoa najoddale~eniot bungalov i se frlija eden na drug vo pregratkite. Boris ja gleda{e vo ~udo. Ne moè{e da veruva. Ne moè{e da ja sfati Lidija. Site tie besramni, nagonski i polusvesni gr~evi na teloto, siot toj prolom na ekstati~nite krikovi, site tie sonlivi, otka~eni, ispokinati zborovi bez zna~ewe i smisla koi taa oniri~ki gi {epka na negovite u{i - zarem toa moè da bide vistina, zarem toa moè da bide makar i eden mal del na vistinata. Ne moè{e ni da sonuva deka mladata gospo|a Lidija La - ska, èna, re~isi devojka, gospo|a ministerka, primabalerina, bleskava i nepovtorliva yvezda na nacionalniot balet, majka na trigodi{en sin, ne znae {to e toa orgazam i deka taa plima na orgazmot, taa golema bestelesna i dlabo~inska magija na setilata za prv pat vo ìvotot ja ~uvstvuva vo sebesi so seta svoja sila, so seta èstina na bolkata i ubavinata od zrelata plotnost na ènata. Kako prv pat da leta na opa{kata od diviot vetar, javaj}i na nego so seta

234 sila i fa}aj}i se za nea tolku sna`no, potpolno i predadeno. Ekstazata be{e celosna. Vo po~etokot, misle{e deka taa glumi. Deka samo taka se preprava i ~alami. Deka samo se isto{tuva. Ma~kasto se umilkuva. Ni{o drugo. Sekoj nejzin zbor, dvièwe i trepet na teloto ukaùva{e na toa deka so nea ne{to ~udno se slu~uva. Be{e toa kako nekoe otkritie. Kako primalen krik na zrelata senzualnost. Kako erotski {ok na ènata. No ~umu, po |avolite, tie iznenaduvawa? Rabotata sepak e tolku jasna, ednostavna i lesno odgatliva. [to, vsu{nost, i koja, popravo, e Lidija La - ska? Osven ona {to toj pomisluva vo sebe deka taa e, zna~i, osven toa {to taa so seta du{a i telo e daruvana i u{te so iljada i edna rabota zgora na toa, taa sepak e, na krajot na krai{tata, bila i ostanala samo edna mlada i preubava èna od sî na sî 21 godina, koja vo ìvotot nemala nikoj i ni{to osven toj svoj 50-godi{en glavu~, gospodin ambasador La - ski, edno dolgo i predolgo detsko sirakuvawe, potpolno uni{teno detstvo bez obata roditeli, izrasnata vo siropatili{te i dom za sira~iwa, pod budnoto i vnimatelno oko na biv{iot mladinski komandant od mnogute sojuzni mladinski rabotni akcii, kade{to Lidija La - ska, po milosta na slu~ajot, edno leto se najde kako vodonosec. Da. Toj biv{ gospodin ("drugar"_ komandant od mnogute toga{ tolku popularni SMRA) stana nejzin du{egri`nik, mentor, mecena, staratel i na krajot od baladata, ili na krajot od sre}nata bajka za princot na bel kow (no vo na{iot slu~aj, za sre}a ili nesre}a, zavisi kako se zeme, samo so crna "me~ka") duri i nejzin ìvoten sopatnik. Soprug, ma`. Be{e dvaipol pati postar od nea. Tuka za nekakva qubov te{ko deka moè{e da stanuva zbor. Za razbirawe, po~it, simpatija, moèbi. No za qubov... Toj inaku stori sî za nea. I u~ili{teto i baletot, i oblekata, i hranata, i site ostanati 235 poedinosti od dolgiot spisok na ìvotnata sekojdnevica na Lidiniot adolescenten period i kratkotrajnoto mominstvo - seto toa be{e vo negovi race. No ona najva`noto - qubovta - toa ne moè{e da ñ go pruì. Lidija La - ska ili Pepela{ka, kako {to bi moèle da ja nare~eme, da ne be{e onaa retka darovitost, orginalnost, dobar vkus i mirna pamet nejzina, nema{e ni koga, ni kade, ni vo kogo da se vqubi. Taa sprema svojot ma` gae{e tatkovski ili }erkinski ~uvstva na blagodarnost i respekt. Ni{to pove}e. Da. Ü dade sin. I taa so seta sila na qubovta se frli na sinot. No toa sepak ne be{e dovolno. Toa ne be{e toj vid na qubovta. "Toa e drugiot ~ift rakavi", {to bi rekol onoj slaven pisatel, koj, belki, sî u{te e vo moda. Ova sega, so Boris, toa be{e ne{to drugo. Toj napolno ja izvadi od takt. Toj ñ ja zbrka rabotata. Ü gi razmrda site buba~ki vo glavata. Svetot ñ go svrti okolu uspienata i xumkava glavi~ka i svest. Ja zbuni. Ja {ekna. Ja izlude. Za edna no}. Za samo edna edinstvena no}. Ne veruva{e deka takvo ne{to voop{to postoi. Toa go ima{e samo na filmot. Da. I vo romanite. No, vaka. Vo ìvotot. Na jave. Iljada pati - NE! Gospod neka ja ~uva.

Vo tekot na tie tri dena, tie tri ludi, bessoni no}i, nivnite tela, re~isi, ne se razdelija. Be{e toa onoj tolku dolgo zadu{uvan i sokrivan krik, toj neute{en krik na beliot lebed, prenesuvan preku tanc, na scenata, so tolku mnogu svidnost, dar i ubavina. Sega toa taa go po~uvstvuva so seta sila na nejzinata iskonska dlabo~ina. So celata skala na teloto i du{ata. Taa sfati. Ne mora{e da go bara Boris. Boris samiot }e ja najde{e, bez nejzina pomo{. Sî gi turka{e vo toj neizbeèn vitel na strasta i qubovta. Ü zboruva{e: "Lidija, ova {to nam ni se slu~uva, toa ve}e se slu~ilo i im se slu~uvalo na iljadnici. Na 236 milioni. Na iljadnici lu|e i èni. Nie sega, ovoj moment, samo go otkrivme. Go doprevme. Go po~uvstvuvavme. Kako i mnogu du{evni i ~esni lu|e. (Eden od niv e i Rok, mojot drag, golem i nezaboraven Rok, onoj pro~uen i od neodamna ve}e pokoen Balkanski Nostradamus, kogo go smetam za svoj vtor tatko, ne edna{ umee{e da kaè): "Na svetot" zboruva{e toj - "postojat dva vida lu|e: ASTROLITI i GEATRONI. Ednite letaat, a drugite cvrsto se dràt za zemjata. Ednite se mnogu ~uvstvitelni, a mnozinstvoto od niv ramnodu{ni. ASTROLITITE, lu|eto koi letaat, ili podobro re~eno, lu|eto koi treperat (lebdeat) vo oblacite, toa se vistinskite gospodari na svetot". "Da. Ludiloto ponekoga{ se isplatuva", veli Lidija sosema seriozno, vozdrùvaj}i se da ne prsne vo smea. Boris go murti svoeto ~elo i ne dopu{ta nekoj da se majtapi so negovite kaùvawa za Rok, Balkanskiot Nostradamus. "Nemoj da se potsmeva{, Lidija. Te molam. Slu{aj me i }e vidi{ i samata deka vo toa ima ne{to. Toa e ne{to {to e mo{ne sli~no i mnogu naveduva na budizmot. Rok zboruva{e za ASTROLITITE kako za lu|e koi uspevaat da izletaat od svojata sopstvena koà, od svojata sopstvena lu{pa (obvivka). Makar samo za mig da se oslobodat od samite sebesi. Od onoj teòk i nepodnosliv jarem na svoeto JAS, od ona razorno breme na sopstvena li~nost i EGO. "Zapomni!" zboruva{e Rok. "Sî e vo letaweto. Ostanatoto e navika i }ud". Dolga e i mo{ne pou~na taa teorija za ASTROLITITE i GEATRONITE, taa ponekoga{ tolku prosta i ednostavna vistina i fakt, a vsu{nost, taa Rokova tema grossa, taa primeneta filozofija na ìvotot". A Lidija na toa }e podzeme{e: "Sepak, sepak i po sto pati sepak, dragi Borise, ne bi sakala da te povredam, u{te pomalku da ~epkam vo tvoite sveti ne{ta. Primi go ova pove}e kako nekoe moe pra{awe. Zar ne postoi i onoj strav od letawe vo seto toa? Lu|eto privrzani 237 na zemjata, na po~vata, so svoite sna`ni nepokoleblivi i nedopirlivi porivi da ostanat cvrsto vrzani za zemjata, zna~i, tie GEATRONI, kako {to ti gi narekuva{, ili kako {to ve}e gi vika toj tvoj Rok, da, toj slaven Balkanski Nostradamus - zar tie ne se, vsu{nost edinstvenite i neprikosnoveni gospodari na svetot?! Ti moèbi ne se sloùva{ so mene, ili moèbi jas ne se vklopuvam vo kalapite na toj tvoj slaven U~itel, no veruvaj, so svojot dlabok instinkt na èna, so svojata gola ènska intuicija, ako saka{, jas sfa}am i razbiram deka tie mo}ni, zemski mastodonti, tie takanare~eni GEATRONI - da tie, vsu{nost, vladeat so na{ite sevkupni senzorski i mehani~ki stanici vo vremeto i prostorot. So eden zbor: so na{ite ìvoti". "Kako toa?" "Ubavo" - veli Lidija. "Da zememe makar eden primer. Da ja zememe, da re~eme, ~ovekovata pamet. Ili u{te podobro. Da ja zememe makar ~ovekovata glupost, ako saka{. Za vaka lesni i kristalno jasni ne{ta ne ni treba ni~ija i nikakva pomo{. Ne treba duri ni da se spomenuvaat onie glamjosani kladi - tela od srednovekovnite zandani i pomra~uvawa na umot, na eden Galilej, da re~eme, ili Xordano Bruno, ili Savonarola, Erazmo, Rable, ili onoj sveti Frawo Asi{ki. Ne ni treba pomo{ta duri ni na onie nam mnogu pobliski, Flober, da kaème. Ili koj saka{ drug. Site tie zboruvaa, besedea za GLUPOSTA. Za svetata i nenadminata GLUPOST. Gluposta e najmo}nata kralica na svetot. Taa caruva so svetot. Nakitena so vlast i tradicija, taa prakti~no e nepobediva. Strelata na nejzinata elejska aporija sepak poletuva od lakot, no nikoga{ ne zatapuva, bidej}i postojano pominuva niz prazni glavi, kade{to najlesno si probiva pat. Snagata na gluposta e vo sojuzot. (Prikaskata za bra}ata i stap~iwata, si spomenuva{, zar ne, dragi Borise?!) Gluposta e zakon. Taa e aksiom. Vremeto e minlivo. Ubavinata e minliva. Slavata e minliva. Sî e minlivo. Samo gluposta e ve~na. (No gluposta, se razbira, sfatena i pro~itana kako prepraveno ~udovi{te vo 238 uniformata na vlasta, politikata, vrvnata mo} i ve{tinata vo vladeeweto so svetot!) Boris gleda vo snevidenoto i ubavo lice na svojata milosnica i mrmori boèm naluteno: "Ah, da, kakva li nevolja! Glupost?! Nea ja zaboravivme. Kako da se izbega od nea? Kako da se odvoi, kako da se prepoznae, i ras~leni Gluposta od Mudrosta?" Taa se nasmevnuva, igraj}i si nebre`no so dolgite svetli snopovi od bujnite i rasko{ni kosi: "Ni{to polesno od toa", veli i dodava, podrùvaj}i go: "Toa ti e isto kako {to se razlikuvaat qubopitnosta na umetnikot od qubopitnosta na malogra|aninot. Na primer: vo ènskiot akt umetnikot gleda ubavina. A {to gleda malogra|aninot? Toj gleda - meso. Zar ne?" Tie se sakaat, se smeat, se sakaat, se smeat, i pak se sakaat, a potoa izmisluvaat svoi prikaski, sî ponovi i ponovi prikaski, sî postari i sî postari prikaski, kako onaa drevnata i taka dobro na site znaena bajka za devojkata koja seka no} vo nizata od tri neprestano probdeani godini, zna~i iljada i edna no}, morala da go uspiva svojot vladetel, monarh, sultan, {ah, vezir, so sî ponovi i ponovi prikaski, so sî pointeresni i povozbudlivi prikaski, odvlekuvaj}i go negovoto vnimanie od grubostite na svetot i uàsot na smrtta. Od kobnata odluka i presudata. Da. Vo erata na celosnata ~ovekova tromost, izgubenost, otu|enost, tapost i egoizam, prikaskite i asocijaciite na ubavata arapska princeza moàt da deluvaat tolku fascinantno, tolku osveùva~ki, Kako reklamen TV - spot za koka - kola. Coca - cola - can't beat the feeling! Tie se smeat i se sakaat, pa pak se smeat i se sakaat, pa vedna{ potoa i nenadejno prsnuvaat vo smea i se rasprsnuvaat vo bleskav slap od kristalen prav na smevot vo iljadnici i iljadnici kristalni kocki~ki ne`nost i smev, lovej}i ja me|u prstite nivnata mreà od ultravioletovi refleksii, zad site protoni i neutroni, tie nevidlivi ~estici na atomot, zad site kristalni sferi, pa vedna{ potoa gi zarinkuvaat svoite è{ki glavi vo topliot 239 pesok na svoite iluzii i snovidenija, lazej}i poleka eden kon drug, pominuvaj}i go svojot dolg pat so brzina na prepotopska èlka vo pustina - svojata golema i nezaobikolna pateka i relacija od ve~nata èlba i èd za otkrivawe na Drugiot, preku bezdnata na vrtoglavoto Jas, do vselenata na Pettata Esencija, od quboznatelnosta do aporijata, od voshituvaweto do zasituvaweto, od totalnata izgubenost do kone~noto smiruvawe.

240 MOST II

Xon Lenon vo rajot

Vo Borisoviot ìvot ni{to ne se izmeni. Tatko mu ne prestana da pie. Majka mu ne prestana da boleduva. Dedo mu ne prestana da veruva vo Gospod. Ni{to od golemite Rokovi proro{tva ne se obistini. Sî si ostana isto kako {to be{e i pred vremeto na golemite vetuvawa na slavniot Balkanski Nostradamus. Pominaa mnogu godini ottoga{. Denes, vo ekot na ogromnata vselenska penetracija na ASTROLITITE, no vo isto vreme i na golemiot GEATRONSKI lov vo matno na raznorazanite voeno - podbucnuva~ki i razurnu- va~ki ataci na senekakvite voinstveni divjaci koi sî u{te skokaat od granka na granka vo pra{umata na ve~niot lov, nasilstva i ubivawa (gledajte gi deca moi, gledajte gi i zapametete gi za site vremiwa! Toa se pcite na vojnata! - kako sî u{te da odeknuva{e glasot na velikiot Rok). Denes, vo senkata na golemite mra~ni tipovi i pomra~uvawa, na lu|eto bezumnici, posle Slavonija, Lika, Kraina, Dalmacija, Bosna i Hercegovina, sî stana poinaku. Sudovite za rajot i pekolot ve}e ni oddaleku ne se tolku sigurni. Denes ve}e ne ste sigurni kade prestanuva rajot, a kade zapo~nuva pekolot. I obratno. [to se odnesuva do samiot Boris, negovata misla kako sî u{te da ne go be{e svrtila svojot kriti~en krug okolu rabot na sovesta, koj so {ahovski jazik bi moèle da go imenuvame kako iznudica. Toj, urednikot na seriozna muzika na televizijata, kako deùren voen pajak vo redakcijata, gi sobira site traurni ni{ki na pateti~nata muzika, kako po~it kon padnatite i zaginatite voini. Patem ima edna anegdota za toa i taa sî u{te kruì okolu televiziskata ku}a u{te od denovite na tnr. tvrd real - socijalizam. Boris, imeno, {totuku be{e primen na rabota koga umre nekoj 241 buxa - politi~ar. Go povikaa vo kabinetot na generalniot direktor, pa nervozniot direktor vikaj}i }e mu zabeleì {to na TV-jata nema dovolno "traurna" muzika. Boris, kutriot, vedna{ }e se frli na rabota i za den - dva }e uspee da natutka ogromen kup materijal so "traurna" muzika. ]e dojde, siot poln so prav i razbu{aven kaj direktorot, pa }e mu veli: "Ete sega, evala, moè da izumre cel CEKA, pa i Pretsedatelstvoto, ako se tamu malku!" Odvaj izvle~e ìva glava. Denes go gledame vo sosema poinakva, neobi~na uloga (no za ovie lo{i voeni vremiwa i pomalku prozai~ni i sosema bezbedni okolnosti) kade podgotvuva scenario za memorijalniot portret na slavniot Xon Lenon, vo edna, bi se reklo, voobi~aena antivoena kampawa "Give chance the peace", imeno. Mu veli toj na onoj ist direktor od prethodnata anegdota: "Mene izgleda sekoga{ mi pa|a vo delot da izigruvam kolekcioner na retki babi i àbi". "Zo{to?" - go pra{uva ovoj, siot vo nedoumica. "Kako zo{to?" veli Boris. "Kakva e vrskata, kaète mi vie mene, kakva e fintata eden urednik na seriozna muzika da se pletka so rok - muzikata?!" Direktorot veli: "Nikakva. No vie ste istiot onoj koj mene li~no mi otperda{i vo edna prigoda deka Bitlsite se klasika. Zar ne?" Boris pak ostana bez zbor. Vsu{nost, toa e rabota koja toj voop{to ne ja saka. Daleku od toa. Toa e rabota koja toj samo ja smandoruva. Po ritmot na onaa zabrevtana televiziska drobilka (vo postojana itanica, vo postojana brzanica, vo trka i frka so vremeto), so nekoja tvrda postojanost na mislovnata isklu- ~ivost, vo koja mnogu od improvizacijata, nekompe- tencijata, inercijata, rutinata, pau{alno agre- sivnoto neznaewe, voluntarizmot i u{te mnogu ne{ta, pretstavuvaat osnoven model na odnesuvawe. Inaku, samoto scenario e raboteno vo strogo nadrealisti~ki manir. Boèm, sî se slu~uva vo rajot. Poznato e deka Xon Lenon u{te za vreme na

242 svojot zemski `ivot vo edna prigoda opasno se zameri duri i na samiot Gospod Bog Isus Hristos.27 No bo`joto milosrdie nema granici. Gospod sepak go primi na gradite. Toa e onaa ista stara bibliska prikaska za bludniot sin. Verojatno ne be{e vo pra{awe samo negovata samarjanska slabost kon site gordelivi nerazbranici, tuku mo`ebi im be{e potreben i poradi nekoi planovi okolu odamna najavuvanite mileniumski meni na harmoniskite soyvezdija vo vremeto na raznite i materijalni i duhovni fleksii na zemjata, to est, promenata na harmonijata na sferite i vo senka na pregolemiot nesklad: gladot, rasnite i nacionalnite sudiri na starata dobra planeta terra nostra, na edna i sitosta i veselbata, na druga strana. Vo svojata brzopleta blagodarnost i verojatno sosema precenuvaj}i gi svoite sega{ni realni mo`nosti, Xon Lenon na svoite novi gospodari im veti duri i sosema nov i originalen mjuzikl. Ne{to {to ne vtasa da go napravi duri i vo onie svoi stari, najdobri vremiwa, koga i samata kralica go kite{e so najvisokite imperijalni ordeni (Raka na srce, toj seto toa podocna demonstrativno go vrati). Imagine that.

Velat deka vo rajot Xon Lenon sosema go promenil svojot stil. Futrolata. Perjeto. Go promenil duri i svojot fizi~ki izgled i celokupniot image, no toa, se razbira, ne vlijaelo nitu za jota na negovite muzi~ki, nitu na negovite poetski mo`nosti. Seto toa ne bilo vo nikakva vrska, ili vo nekoja pogolema sprotivnost so negovite zemski spomeni, kako {to, vpro~em, osven nekoi sosema sre}ni i retki muzi~ko - lirski migovi od nea i nema bogznae kolku poedinosti za se}avawe, falba i gordeewe. Va`no e i toa deka kolku -gode vremeto si mine{e i prote~uva{e (no ve}e vo merkata i so ~asovnikot na zemskata predopredelenost) toj sî pove}e potse}ava{e na

27 Se raboti za negovata izjava vo vesnicite deka "Bitlsite se popopularni i od Isus Hristos!" 243 Pol Mak Kartni, so kogo i onaka go vrzuvaa najtenkite ni{ki od slavnite denovi koga pusto{ea niz svetot. Tekstovite im bea sî popomirlivi, sî poednostavni, sî poolabaveni. Muzi~kite delnici sî ponepretenciozni. Seto toa, se razbira, na radost i zadovolstvo i na ovde{nite i na tamo{nite fanovi. Ü pi{uva{e dolgi i mo{ne sme{ni pisma na svojata sopruga Joko Ono, so nejasni poraki za idninata na sinot, a vo slobodnite ~asovi saka{e da sedi skukolen i nem vo skutot na Karl Marks (ili na Gru~o Marks - ovoj podatok sî u{te ne e sosema sigurno proveren!) i da mu ja kube bradata, ili musta}ite. Toa e verojatno slika koja vo vlakno potsetuva na onoj prastar manir od nadrealisti~kite arhivi. Site u{te, belki, se se}avaat na palavostite na Marsel Di{an i Maks Ernst i na nivnoto istorisko kubewe na bradata na Dostoevski, bezdrugo. Bez ogled na toa {to ve}e nema ìvi svedoci. Ni{to pomalku ne e poznato nitu ona majtapxisko prepravawe i docrtuvawe mustak~iwa i bradi~ka na tain- stvenoto Xokondino lice. No, docrtuvaweto musta}i Xon Lenon pove}e pretpo~ita{e da go praktikuva na malku poinakvi faci od gorespo- menatite i za razlika od niv kaj nego sepak dominira{e pove}e karikaturalno - pikturalnata finesa i duhovitata groteska otkolku ona detinesto murtewe, rasipuvawe na igrata i podrùvawe na starite umetnici. Ne e jasno {to saka{e so toa da postigne, no belki se obiduval da go otepa vremeto - taa beskone~na ni{ka na vremeto - najlo{iot vid prednost za ~ovekot koj dostasuva vo rajot (!). Koga }e go pra{aa na {to go potsetuvaat musta}ite i na {to poprvo tie se simbol, toj gi simnuva{e ramenata, prave{e misteriozna faca i mo{ne neodredeno se sme{ka{e, vperuvaj}i go pogledot nekade nastrana. Pritoa lesno ja ~epka{e dolnata usna. Potoa gromoglasno }e se nasmee{e: "Ih! Na {to me potsetuvaat musta}ite - pra{uvate. Kojznae. Moèbi na âplin. Moèbi na klovn. Ili na Hitler. Ili ednostavno: na op{topoznatiot znak na mercedesot. Ete". 244

245

ZAVR[EN DEL

Coda

Malku po polno}ta, silno tropawe na vratite od bungalovot, gi digna na noze Boris K. i Lidija La - ska. Zasipnatiot glas na ambasadorot La - ski odekna niz studenata i gluva januarska no}. "Otvaraj!" - ja~e{e ehoto na negoviot pis- kotliv glas. Toa be{e kako grom od vedro nebo. Idilata be{e prekinata grubo i nasilno. Odnenade`. Potoa sî se odviva{e na brzina. So ritmot na burleska. Vo stilot na nem film. Taa upla{eno ja podade glavata i otvaraj}i ja vratata go pu{ti da vleze vnatre. Toj sepak pove}e saka{e da ostane nadvor, ne pominuvaj}i go pragot. Nemo stoe{e i ~eka{e taa da izleze. Taa, seta vozbudena i izgubena, treperej}i izleze vo ladnata no}. Be{e seta skr{ena. Potoa tivko i bez zbor pojde so nego. Na stotina metri od bungalovot, na rabot od golemiot park, ograden so ìva ograda, so golem drvored, elki, àlni vrbi, tui, so drugi bungalovi, izgubeni pome|u borovite, na samiot izlez i kaj portite na parkot, brm~e{e motorot na crniot mercedes, so onie op{topoznati registarski tabli~ki, so dve nuli na krajot, pred koi site soobra}ajci stoeja mirno i zdrveno, nebare se od mermer i salutiraa do neboto. Vo posledno vreme, ambasadorot La -ski redovno go otpu{ta{e slu`beniot {ofer od Komitetot i ja prevzema{e li~nata grià okolu volanot. Poradi toa mora{e da ja istrpi i ostrata kritika od najvisokoto mesto. Molkot i ti{inata me|u niv dvajcata be{e golema i te{ka, tokmu kako onie (pove}e naseteni otkolku vidlivi) temni konturi na golemite

246 planinski venci vo podno`jeto na Skopje, od ovie periferiski lakovi na gradot. Najposle, pred i obajcata da vlezat vo udobnata i zgreana limuzina, toj }e re~e: "Te najdov na ulica. Te vovedov vo ìvotot od ulica - od samoto buni{te. Te vra}am tamu kade{to pripa|a{: na ulicata!" êloto mu be{e temno. Tonot studen. Go izre~e toa so glas na laden mir. Taa ni{to ne odgovori na tie zborovi od svojot ma`. No}ta be{e tivka i po malku kako da se lepe{e nekakov siwak od rabovite na {umata. Ni{to ne se gleda{e vo dale~inite. Voze{e brzo i mo{ne re{itelno. Od sprotivnata nasoka nema{e nikakvi vozila. Toa malku go povle~e da pritisne na pedalot za gas u{te posilno. Patot be{e vlaèn i mnogu nesiguren. Sepak, te{kata i cvrsta mehanika na mercedesot vleva{e doverba. Taa znae{e deka maòt ñ e na slu`beno patuvawe vo Belgrad i deka treba da se vrati duri po edna nedela. No, o~igledno, na nekogo mnogu mu se brzalo da im gi rasipe site planovi. Deteto im be{e ve}e pove}e od mesec dena kaj negovite stari roditeli i sestra mu, vo provincijata. Sî izgleda{e tolku normalno i bezbedno samo do pred nekolku ~asovi. Sega sî otide po |avolite. Sî se svrti naopaku. Niz nejzinata glava se roeja sekakvi misli. Filmot brgu se odviva{e vo nejzinite treskavi~ni razmisluvawa. Verojatno telefoniral pove}e pati i otkako se uveril i samiot deka ve}e dolgo ja nema doma, ja zel rabotata vo svoi race. Naedna{ stana sosema svesna za svojata postapka. Otreznuvaweto be{e celosno. Ja sfati seta golemina na svojata nepromislenost i lekovernost da trgne so Boris K. Toj moment, nenadejno, se poglednaa so dolg, ispituva~ki pogled. Negovite o~i se~ea niz nea. Taa vide kako nekoj trepne` vo negovite temni o~i, nekakov tap i bezizrazen bol, nekoja nema i cvrsta èlba za odmazda. Taa go poznava{e re~isi sekoj 247 izraz na negovoto lice. Takov dotoga{ nikoga{ ne go be{e videla. Toj izraz ne go poznava{e. Se ocrtuva{e toa sosema jasno na krai{tata, na rabovite od vla`nite belki. Be{e toa pogled na ~ovek koj probdeal nekolku no}i. Koj pominal niz te{ka agonija na bessonicata. Istiot mig, se slu~i sî. Momentno. Vo delot od sekundata. Tovarniot kamion dlaboko ja se~e{e krivi- nata. Sudirot be{e neizbeèn. Toj ostana so volanot na gradite, navednat, uko~en i nem, a taa se najde duri vo dlabokiot endek, isfrlena, okrvavena, vo nesvest. Za polovina ~as, sî be{e gotovo. Taa vo {ok - soba. Toj vo mrtove~nica. Boris K. za seto toa dozna utredenta. Na radioto. Od vesnicite. Izvestuvawata bea {turi, kruti i kratki. Ambasadorot La - ski be{e pogreban so najgolemi po~esti. Vo alejata na zasluènite gra|ani, na Butel. Lidija ostana na dolgo i te{ko boleduvawe. Najprvin niz tri dolgotrajni operacii ñ gi spasuvaa zdrobenite i skr{enite race, a potoa taa dolgi godini gi vle~e{e posledicite od nekolkute skr{eni rebra i agonijata na golemata i dolgotrajna depresija i {ok. Mladiot i zdrav organizam, sepak, gi podnese site nevolji. Nikoj nikoga{ ne ñ go spomena neverstvoto. Nitu nekoj od negovite najbliski, nitu bilo koj od negovite sorabotnici. Ako nekoj od o~evidcite voop{to mu go do{epnal mestoto na nivnata tajna sredba, toj po ambasadorovata smrt zamolknal zasekoga{. Moèbi se pla{el od posledicite i komplikaciite. A moèbi, ednostavno, takov do{epnuva~ i nemalo. Kojznae. Sî ostana vo temninata na ve~nata misterija. Zakopano dlaboko vo nejzinata i Borisovata svest. Nabrgu Boris K. otpatuva vo Germanija. Ve}e nitu se vidoa, nitu se slu{naa.

248

Andante

Po desetina godini, otkako Boris K. se vrati od stranstvo, svetot ve}e sosema se be{e promenil. Ni{to ve}e ne potsetuva{e na onaa zemja, na onoj grad, od koj Boris nekoga{ taka odamna be{e otpatuval so cvrsta re{enost i namera nikoga{ ve}e da ne se vrati. Sepak, ìvotot si vrve{e po eden drug tek. Sî be{e promeneto. Re~isi, od koren. Socijalizmot (vo svojata komunisti~ka podvarijanta) padna. Padna Berlinskiot yid. Celiot Isto~en blok (zemjite na var{avskiot pakt) go otfrli tvrdiot sistem na real - socijalizmot. Na istoriskata scena se pojavija lu|e od tipot na eden Gorba~ov, Havel. Koreniti promeni gi zafatija biv{ite SSSR, Polska, êhoslova~ka, Ungarija, Bugarija. Vo Romanija izbi gra|anska vojna so kobni posledici. Vojskata i narodot go vteraa do yidot diktatorot âu{esku. Vo Bugarija padna i @ivkov. Istoto mu se slu~i i na Erih Honeker. Ira~kiot fundamen- talizam, Huseinovata tvrdoglavost i naezdata na Islamot, donesoa novi razurnuvawa. Sudirot pome|u Izrael i Arapite sî u{te ne e okon~an. SAD i bogatata EEZ stanaa edinstveni i vistinski gospodari na svetot. Dinami~niot balans na oru`jeto pome|u Va{ington i Moskva, kone~no, be{e naru{en. Za site vremiwa. Tegot na terezijata pretegna na posilnata, amerikanskata strana. Pomina vremeto na komunizmot. Prizrakot na nacionalizmot stapuva so seta sila vo presret na noviot vek. Toa e toj nov bau~ koj pusto{i, vie nad Evropa. Na ovoj svet mu se zakanuva glad, uni{tuvawe, AIDS, bolesti, vojna, ekolo{ka smrt. Na edna strana se bogatite (mnogu mal del), na druga siroma{nite. Samo edna desetina od

249 svetot u`iva vo izobilstvo i blagosostojba. Vo Afrika i Azija na golemo kosi pomorijata i gladijata. Bogatiot sever i siroma{niot jug. Geo - politi~kata karta na svetot ne e promeneta. Vo toj pogled, sî e isto. Globusot po~na da ~kripi. Mu treba temelno podma~kuvawe. Mo`ebi toa, mu se vsu{nost, negovite posledni zavrtki. Dance macabre. Pro{talniot vals. Voved vo erata na NEGATIVNATA UTOPIJA na vlezot od idniot milenium, vo znakot na astrolo{kiot presvrt vo AKVARIUSOT, kako {to bi rekol ROK MAGNUS I, sega ve}e pokojniot Balkanski Nostradamus.

Nemirniot duh na Borisoviot tatko toa ne moè{e da go podnese, da go prifati. Tie crni pret~uvstva, tie kobni predviduvawa, tie postojani zakani za kone~noto uni{tuvawe, na krajot sepak uspeaja da go skr{at, potpolno da gi uni{tat site negovi nadeì. Da go dokraj~at. Da go dotepaat. Toa, verojatno, be{e vistinskiot po~etok na krajot na Borisoviot tatko. Toj poslednite denovi od svojot ìvot gi pominuva{e kako klisar i prodava~ na sve}i vo crkvata na svojot te{t Mihail pop An|elov. Ne moè{e nitu da sonuva i vo svoite najcrni soni{ta deka eden ubav den taka i na takov beden na~in }e ja zavr{i svojata "bogata i sjajna kariera na prekalen borec za komunizmot t.e. revolucioner". Izleze na krajot kako nekoj najgolem {egobiec, nikakvec, majtapxija i ugursuz da go kroel terkot na negovata zla sudbina. Sî be{e vo svojot najdobar nered. Sî se svrti naopaku. [to se odnesuva do Borisa, toj mnogu patuva{e (Germanija, Belgija, Francija, [vajcarija), mnogu rabote{e (glavno, po night club- ovite), napravi sî da se izvle~e od siroma{tijata, mnogu po~na, mnogu zafati (vo glavata mu se roeja stotici proekti), mnogu ne zaraboti. Sepak, siromav i gol ne ostana. Donese nekoi {u{ki. Im kupi stanovi na svoite }erki, im ja dade svojata ubava uvozna limuzina, a samiot ostana so kratki rakavi. Voze{e doma{na, evtina kola. Kec.

250 Toga{, edna no}, otkako ve}e se be{e vrabotil na TV-jata, nenadejno, ja sretna i Lidija La - ska. Sredbata be{e nekako studena i po malku kako vozdràna. Treba{e da pomine izvesno vreme dodeka ne se naviknaa na toa deka vo tekot na narednite denovi, moèbi meseci, pa duri i godini, ~esto }e se gledaat, }e se sre}avaat. Izgleda{e, popravo, kako nivnata prva sredba deka, vsu{nost, }e im bide i posledna. Kako deka }e se razminat. Za site vremiwa. Taa pove}e nalegnuva{e kon toa. Pokaù- va{e izvesen gord, po malku zakop~an i rezerviran stav na odbivnost, nesigurnost i pretpazlivost. Be{e ve}e zrela èna. Zaludnata nade`, stravot, somneìte, ja osen~ija svojata sepiesta mreà okolu nejzinite fini val~esti crti na ubavoto lice. Toa ve}e ne be{e onaa topla, pla{liva i crcorliva ptica, koja {totuku poletuva od prvite razlisteni granki na stebloto od ìvotot. Vo nejzinata bleda nasmevka se ogleduva{e melanholija. I kako {to toa sekoga{ biduva, slu~ajnosta pak gi sostavi. Be{e pak ona grozni~avo vreme sproti Novogodi{nite praznici, koga Lidija, odnenade`, se najde vo nekakva nezgodna polo`ba pokraj eden od mnogubrojnite natrapnici - dodvoruva~i, nekoj vtorostepen akter nasilnik, taka da se kaè, koga Boris {totuku pominuva{e pokraj teatarot, i ñ ponudi pomo{, otvoraj}i ñ ja vratata na svojot "kec". Nadvor besnee{e viulica. Vedna{ vleze vo kolata. Odvaj uspea da ja smiri. Trepere{e seta. I moèbi tokmu taa vozbuda gi pottikna vo niv starite spomeni. Ja odveze doma. Go primi. Se qube{e so nego. Leè{e pokraj nego. No toa kako ve}e da ne be{e toa. Bea kako vrzani "vre}i" eden pokraj drug, ne pravej}i ni{to, zjaej}i seto vreme vo tavanot, nemi i bez zbor. Taka tie sceni na "smiruvaweto" i celosnata odzemenost se povtoraa i redea edna po druga, od den 251 na den. Od no} vo no}. Tie }e se sretnea, }e trgnea nekade, }e legnea eden pokraj drug, i taka, bezmalku kako ma|epsani, }e mol~ea so ~asovi. Taa, najposle, prozbori. Eden petok, vetrovit i studen petok, re~e deka e "izgleda sî popusto i deka toa ve}e nikade ne vodi". Taa prva go izre~e toj zbor za razdelbata. Toga{ pak i odnenade` trgna sî. Se razbranuva. Se razvolnuva. Mnogu posilno i posna`no. Mnogu poludo i postrasno. Da ne se obide{e da se ottrgne od nevidlivite kanxi na toa uspieno, samo privremeno uspieno ~udovi{te na strasta vo niv, toj skrien amok na qubovta, moèbi nikoga{ nema{e da se slu~i toj povtoren prolom, toj poroj na zabavenite vodopadi i toa nevideno praznewe na tie kumulusi okolu nivnite erotski zoni. I koga ve}e edna{ trgna, vra}awe i otstapuvawe nazad nema{e. Se najdoa i prepoznaa vo mrakot. Pak. Poblisko i pocvrsto. Ve}e ne saka{e, ne smee{e i ne moè{e da go ispu{ti od svoite race. Od toj moment, Boris K. stana nejzin.

S c e r z o

Sredbata so Sokrat P. be{e sosema poinakva. Pred sî, ve}e ne postoe{e Komitetot. Toj nema{e vlast, plateni voza~i i @ivkiniot brat. Da. No kako za vozvrat, Sokrat P. be{e Akademik. Toj "miraz" go stekna od prethodniot reìm. Sega toa mu doa|a{e ne{to kako dodatok na penzijata, pove}e kako nekoja titularna potpora, mnogu poblisku do rangot na causa honoris otkolku vistinsko i precizno opredeluvawe na negoviot op{testven status. Na site im be{e blisku do pametot otkade Sokrat P. vo Akademijata. Sekoj od na{ite porano istaknati umetnici, po pravilo, 252 ima{e nekoj mo}en za{titnik, mecena, podràvatel vo visokata vlast, od Ce - Ka, ili od Predsedatelstvoto, ili od Vladata. Ne moèvte ni da pomislite na nekoja poambiciozna ili posmela avantura na sozdavawe kariera bez svoj ~ovek, bez svoj adut vo rakavot, bez svoj xoker vo igrata. Sî be{e podredeno na toa da najdete svoj patron. "Koj stoi zad nego? Koj go {titi? Koj mu e grb?" - toa bea obligatni pra{awa. Toa be{e neophoden op{testven paso{. Va{iot vlezen bilet vo strogo ogradeniot, zatvoren i opredelen krug. Alka vo sinxirot. Vol{ebno stap~e i deviza za pe{terite na Sezam. Moravte najprvin da bidete i Ali - Baba i opkruèn so vrski i vrski~ki od raznovidni razbojnici, napati i ne retko, i so mnogu pogolem broj duri i od onoj utvrdeniot za ~etiriesetmina od niv. Sega izgleda, sepak, filmot se be{e izmenil. Ve}e ne be{e na repertoarot toj mra~en java~. Nastapi vremeto na drugite java~i. Polno}nite java~i. A, bogami, i na onie mnogu polo{i java~i na Apokalipsata. Be{e vreme na vojnata {to nastapuva{e. Starite avtoriteti padnaa. Nikoj ve}e ne gi zema{e seriozno. A novi u{te nema{e. Novite heroi moraa da izgledaat malku poinaku. Da se razlikuvaat od svoite prethodnici. Vladee{e nekoja u{te polo{a i u{te poopa~na treska. Nekoja op{ta zbrka. Trka i frka za vlast. Sokrat P. vo Boris K. go gleda{e bezmalku svojot spasitel. Svojot adut. Svojata slamka. Tajniot xoker. Favoritot - java~ vo trkata, idniot partiski ~elnik, noviot ~ovek kako sozdaden za ovie novi i nesigurni vremiwa. Toj ne saka{e da se predade, nasproti sî. Vkusot na vlasta go drè{e vo svoeto magnetno pole na vlijanieto. Vlasta be{e koskata {to ne saka{e da ja ispu{ti od rakata. Vlasta be{e negova agonija, mornica, koba, strast, ìvotna opredelba, negovoto vtoro Jas, negoviot credo, seta negova religija i edinstvenoto boèstvo. Toj, zna~i, go debne{e i turka{e Boris K. vo taa orovrtele{ka na izbornata glasa~ka ma{ine- 253 rija, vo taa trka za vlast, vo ekot na nastapuva~koto pluralisti~ko ludilo. Borisa go krase{e {mekot na obespraveniot SIN NA UDBA[ - IBEOVEC, epitet i karta koja za prv pat vo ìvotot mu se najde pri raka. Adut vo forma na nekoga{na pikova dama. I koristej}i gi site vrski i poznanstva od biv{iot reìm toj sî u{te ne saka{e da gi ispu{ti svoite konci, toj svoite mnogubrojni zoni na vlijanie i {irokata skala na vlasta od site registri (zakonodavnata, izvr{nata i sudskata) sî u{te ja stava{e vo pogon. Site karti gi drè{e vo igra. Gi sobira{e poslednite koski od trpezata na biv{ata gozba. Patem se obiduva{e da go organizira svojot nov lov. Sokrat P. be{e eden od tie stari simsari, koi se obiduvaa da se {lepuvaat na brodot na "novite lu|e", "novite idei", "novite demokratski kadri", "novite reformisti" i na niv sli~nite. Boris K. najprvin dobi ubavo uredni~ko mesto na TV-jata. Negovite dela po~naa da se izveduvaat na koncertnite podiumi. Go izbraa za ~len na Sojuzot na kompozitorite i go postavija za sekretar. Mu predloìja da ja podgotvi i svojata doktorska disertacija. Nabrgu i magistrira{e i doktori- ra{e. Stana dopisen ~len na MANU. [to saka{e pove}e? Zar moè{e i da pomisli i da sonuva takvo ne{to pred nekolku godini? Sî se odviva{e so filmska brzina. Toj ja prifati igrata i se prave{e po malku na udren i neve{t. Se izitri toj na makata. Ja prifati boèm i onaa partiska lakrdija. Prifati sî. Ona, vistina e, na izborite ne uspeaja. Ne pominaa. No, ne e va`no. Svetot i ponatamu se vrti okolu svojata oska. A negovata dotoga{ "satanska" i "nerazbirliva" muzika, sekoj den se vrti na radioto. Zar ne? Zna~i, Boris K. ve}e ne be{e naiven. Ni oddaleku. Toj uspea da go navle~e i eden tolku zakoraven maher kakov {to be{e Sokrat P., da go 254 turne na "svojata vodenica" iako vo po~etokot izgleda{e deka pak sî }e si vrvi po staro. Toj sega si poigruva{e so nego. Sokrat P. be{e nadminat, sme{en, ostaren peder, na site dostoen za potsmev. Tragikomi~na figura, koja i samoto vreme ja be{e pregazilo.

Allegro vivace

Na Boris K. najposle mu pukna filmot. Toj gi izvadi na masa site aduti. Edinstvenata svrtena karta mu be{e Sokrat P. Igra{e varijanta na otvoren, amerikanski poker. I toga{ trgna sî. I karierata. I parite. I slavata. Zna~i, sî be{e itro{tina. Stapica. Trik. Jamka. [tosot, zna~i e vo blefot. Da se mami na kartite. Koga be{e otvoren, mlad, surov, nedodelkan, doverliv, bezmalku lekoveren zborliv pes koj vrti so opa{kata, svetot mu se smee{e zad grb i go ismejuva{e. Go saskaa, tepaa, tormozea. Go smetaa za naiven diletant. [tom ja promeni taktikata, futrolata, stilot, imixot, glumej}i profesio- nalec, rigiden, stra{en i otrakan maher, potonat vo site finesi i nijansi na zanaetot - se zatvori i zakop~a do grloto, ne li{uvaj}i se od hipokrizija i lagi, ne gadej}i se od sekakvi hoh{tapleri (maskata na liceto mu be{e neprobivna!) - povlekuvaj}i se, otstapuvaj}i i stapisuvaj}i se: t o g a { m u p o v e r u v a a site! Namesto gromoglasnata smea i potcenuvawe, dobi aplauz na otvorena scena. S'est la vie. Tuka, zna~i, se kriel zajakot. Ete. Se povtori vo negovata svest tatkovata i Rokovata maksima: IM SE VERUVA SAMO NA ONIE, KOI UMEAT DA LA@AT! Zna~i, toa e toa. Ete.

255 I toga{, iznenaden i v~udoviden, po kojznae koj pat vo ìvotot (na nekoi moè da im se pristori deka vo toj pogled ni e potrebna mnogu po{iroka, istoriska otstapnica) toj gi pribira svoite misli, si svirka i se soàluva samiot sebesi kako ne moèl i porano da sfati so svojata bespomo{na kusogledost, naivnost i glupost deka seto toa e eden ist krug, eden ist glas i eho koj ni stignuva od dale~inata na onie zadocneti arhetipski sledbenici vo ~asot na otkritieto - Eureka! Boris K. be{e sin na svojot tatko. Sî, apsolutno sî, so straotna identi~nost, se vrti i povtoruva vo nas i okolu nas. Circulum vitae. Taka Borisoviot tatko svoevremeno, verojatno, mora{e da gi zema site raboti i siot svoj ìvot od onoj najlo{ agol: premnogu seriozno. Toj ne umee{e, ili moèbi ne saka{e (kojznae sega!) da se sprotivstavi na svojata pregolema serioznost. Moèbi toa mu go vsadi vojnata. Toa bea generacii pritisnati od golemoto vlijanie, od totalnata vladea~ka neprikosnovenost na ideolo- giite. Na niv im bea potrebni bogovi. Borisovata generacija se obiduva{e da se oslobodi od niv. Da gi otfrli. Da gi sovlada. Da gi simne od tronot. I moèbi donekade uspeaja vo toa. Iako i samiot toj obid e ~in na golema li~na hrabrost i golema avantura. Ne be{e lesno, a moèbi duri e i iracionalno da se stane gospodar na svetot, barem vo onie negovi vitalni prostori, kade {to tatko vi ja "dobil vojnata". Tie sekoga{ }e bidat vo senka na svoite tatkovci. Na svoite po malku nadminati, dragi i umorni heroi, primeri, nepovtorlivi figuri na svoite tatkovci.

Na radioto e~ea poslednite disonantni akordi i taktovi od Borisovata simfonija br. 1. Be{e toa potresen i, pred sé, eden gromoglasen

256 TUTTI vo svoeto navleguva~ko i zavr{no forte - fortisimo. Borisovoto ~elo be{e seto obleano so pot, a za toa ne be{e duri ni svesen. Da. Se}avawata doa|aa nezapirlivo i neumolivo. Toa be{e snimka od javniot koncert na makedonskata filharmonija. Edinstvena snimka na negovata simfonija br. 1, kolku {to nemu mu be{e poznato. Mnogumina toga{ mu prio|aa, ~estitaa, go qubea, go kitea so cve}e. Samo negoviot tatko ne mu prio|a{e. Utredenta, koga otide do nego, vo ku}ata na sestra mu kade {to toj postojano otsednuva{e koga }e im dojde{e na gosti, mu go spomna toa. Toj {totuku se gotve{e za doma, vo Raven. Go ~ekaa negovite sve}i vo crkvata na dedo mu Mihail pop Angelov. Be{e nekako siot zdrven, zbunet, nepriroden. Se gleda{e deka mu e milo poradi sinot, no ne umee{e da go pokaè toa. Ne umee{e ve}e da se raduva duri ni na uspehot na svojot sin. Naprotiv. Be{e nekako krut i nepristapen. Re~e: "Be{e dobro". I, belki, da ne go razo~ara, dodade vedna{ potoa: "Moè{e i podobro. No dobro e i vaka". Toa be{e sé. Toa be{e nivnata posledna sredba. Lidija, sledej}i gi negovite posledni reakcii, go bri{e{e so {amiv~eto i mu ovozmoù- va{e i ponatamu cvrsto da se drì na patot, koj zaplisnat so sonce, gi otvora{e pred niv svoite {iroki i vselenski ogoleni ravenski konturi i predeli. Poleka se pribliùvaa kon Raven. Se bliè{e krajot na nivnoto dolgo kru`no patuvawe okolu Makedonija. Be{e toa eden od najdolgite denovi vo Borisoviot i Lidiiniot ìvot. No sé u{te ne be{e gotovo sé. Gi ~eka{e odarot na Borisoviot tatko. Taa ne smee{e da odi na pogrebot. Tamu }e bidat samo negovite doma{ni. A tie ìveat vo slobodna zaednica.

257 Spikerot na radioto go odjavi blokot na serijata emisii "Pati{ta i stranpati{ta na sovremenata seriozna muzika". Lidija seta se zbra vo nego. Tokmu toj mig, Boris pomina pokraj golemiot soobra}aen znak, koj go obele`uva vlezot vo negoviot roden grad, Raven.

Krvav interludium

Smestuvaj}i ja vo hotel, vo samiot centar na gradot, Boris pojde do obli`nite trafiki, po vesnici i cigari. Ü go kupi siot dneven i ve~eren pe~at. Naslovite bea polni so barut. Sé tre{te{e, sé be{e poplaveno so vestite za vojnata. Gra|anskata vojna plamna na boi{tata od nekoga{na Jugoslavija. So seta sila. Krvava, nerazumna, iracionalna, bratoubistvena vojna. (Kain i Aveq go prodolùvaat svojot iljadagodi{en razgovor so noòvite). Vo Hrvatska, Dalmacija, Bosna i Hercegovina, nasekade samo krv, ogan, smrt, glad, zbeg, egzodus. Zemjata gori, zafatena so voeniot vior. Poàri, urnatini, grozni nedela na izbezumenite voeni ordi, koi ubivaat, grabaat, siluvaat, diveat, kolat i lokaat ~ove~ka krv, uni{tuvaj}i sé pred sebe. Svetot gleda na seto toa i se krsti. So krvta na neviniot narod, so krvta na nevinite du{i. PILAT HOMO POLITIKUS - ZOON POLITI- KON , si gi mie racete. Kako po nekoe ~udo nevideno, Makedonija ostanuva nastrana, nevovle~ena vo seto toa. Edinstveno par~e zemja na Ju`nite Sloveni, nad koe branot na razumot go istera ognenoto jazi~e na vojnata. Boris poleka vleguva vo liftot i se moli vo sebe toa i da ostane taka do krajot na taa najgrozna vojna otkako postoi svetot i lu|eto na zemjata.

258 Rekviem za tatkoto

êloto na Borisoviot tatko be{e tvrdo i studeno, br~kite ostro vreàni, simetri~ni, odvaj ne{to podzgolemena petolinejka bez noti na bledata èburava koà, kako na òlt pergament, a uvoto skameneto kako bas - klu~ za site dlaboki dov~era{ni lagi i gluposti, na koi im se iznaslu{a cel ìvot. Nad negoviot odar se pokloni cel Raven. Zo{to vo smrtta ima{e tolku mnogu prijateli, a za ìvotot nitu eden? - se pra{uva{e nemo i po malku vo ~udo negoviot sin Boris K. Prestareniot Mihail pop Angelov be{e dlaboko potresen i oàlosten so smrtta na svojot zet. Toj go nadìvea i nego i svojata }erka. Mu pee{e opelo so treperliv, iznemo{ten, stare~ki glas. "Ve~naja pamjat Ve~naja pamjat..." Pokojnikot ve}e ne smeeja da go dràt vo ku}ata nitu edna minuta podolgo. Vo ovie ju`ni krai{ta na Makedonija, letata pristigaat tolku rano. Boris ne gi gleda{e svoite doma{ni, svoite rodnini. Toj ne gleda{e vo nikoj. Tie sprema nego pokaùvaa izvesni znaci na prekor, kojznae zo{to i koj znae poradi koja pri~ina. Podocna sepak razbra. Negoviot tatko, imeno, u{te v~era trebalo da bide poloèn vo svoeto ve~no ìveali{te. Go zadràle samo poradi nego, dodeka toj "tamu nekade, kojznae kade, se metkal i akal so onaa, neven~anata". Bleh - muzikata be{e postroena. Mrtove~- kata kola podgotvena. Litanijata po~na. Procesijata so bavni, te{ki ~ekori, trgna kon Novoselskite grobi{ta. Pominuvaa niz samiot centar na gradot. Kojznae zo{to Boris K. tie migovi misle{e na sosema drugi ne{ta, a ne na onie gromki govorancii, koi nekoga{ tolku odamna negoviot tatko gi drè{e na balkonot na taa preubava i sé u{te stamena palata. Misle{e na sé drugo samo ne

259 na toa. Misle{e na onie nezaboravni tatkovi }oteci poradi kra`bata na {trkovite jajca od oxakot na sobraniskata palata, koga siot sre}en ñ gi donesuva{e na majka si {trkovite jajca za Veligden. Site deca vo maaloto dobivaa grst {areni jajca, osven nego. Borisoviot tatko ne saka{e ni{to {to be{e vo vrska so Isus Hristos. A mo`ebi, ednostavno, ne saka{e negoviot sin da se katera tolku visoko. Na neboto pod oblacite. Toj veruva{e vo drugi bogovi. Poradi toa, na negovata plo~a, namesto krst, }e visi yvezda. Kako na prv i posleden od negovoto mnogubrojno pleme, vo Raven. SIT TIBI TERRA LEVIS, PATER!

Ridendo dicere verum 28

Boris i Lidija se vozat so popraveniot kec niz uli~kite na maliot Raven i gledaat tolpi golemi zmiulesti redi{ta pred prodavnicite za crn "naroden" leb, pred du}anite. "[to se ~eka tuka?" - pra{uva Lidija vo ~udo, koja neodamna se vrati od Moskva, pa sega nekoi raboti nenadejno ñ izgledaat taka kako voop{to da ne se slu~ile i, zgora na sé, slednite migovi ñ se pristorija kako i da ne se vra}ala od toa patuvawe. Vo Moskva, imeno, taa im se iznagleda na redi{tata i {palirite. Za cel `ivot. "Bileti za teatar", veli Boris so luta ironija vo glasot. "Znae{ ve}e kako odat tie raboti so onoj vic", veli toj. "Ne, Kakov vic?" "Pa, toj. Koga ti (tu|inka, |oa) me pra{uva{ mene mesniot `itel (|oa) "{to se dava vo teatarot toj den?", a jas tebe ti odgovaram (|oa) "Pra{ok za

28 Niz smea da se kaè vistinata (lat.) 260 perewe", ili "Kakao", ako taka pove}e ti se bendisuva. Kapira{?" Lidija se sme{ka blagonaklono, pa }e veli: "Mora da e nekoja golema maka, nekoja opasna ne~istotija, {tom se sobralo tolku narod". "Ovde ne e nikakva golema ne~istotija vo pra{awe, gospo|o. Vo ovaa zemja se vodi vojna!" - mrmori naluteno Boris i pcue pod nos. Toj vadi pari od pari~nikot da go plati poskapuvaweto na benzinot ("koga stignavte, bre, po |avolite!) i da dade bak{i{ na Cigan~eto za miewe na vetrobranot, a od nego slu~ajno ispa|a òltiot portret - foto na tatko mu. Go zagleduva malku so taga i pomisluva vo sebesi - ima{ nekakva melanholi~na nasmevka, tatko - dali samo taka se nasmevnuva{ - ili ni se potsmeva{ i bie{ {ega so nas?! Toj mig, mu pa|a na um i onoj negov potkrenat sreden prst vo pretsmrtniot gr~, koga na site i zasekoga{ im pokaà - {ipinki! Boris i Lidija sedat zbieni eden pokraj drug, nemi, otsutni, potonati za mig vo nekoi svoi misli dodeka polna~ot si ja vr{i svojata rabota, a potoa vedna{ i nenadejno trgnuvaat niz ~kripewe na gumite i bez zastanuvawe, pominuvaat pokraj golemiot soobra}aen znak {to go poni{tuva imeto na toj izguben grad (Raven) na jugot na zemjata i nabrgu se vklu~uvaat vo {irokiot me|unaroden avto - pat. Od toj ~as, po~nuva i nivnata nova avantura. Avtomobilot odnenade` kako da dobiva krilja i se pretvora vo nekakva metalna supersoni~na ptica, vo leta~ka ~inija, vo NLO, koj se obiduva da go probie zvu~niot yid. Koga }e uspee vo toa, idniot ~ekor e vleguvaweto vo nekoja nova galaksija, vo nekoja nova zona na ~ovekot, kade lu|eto letaat, kade brat ne kole brat, vo nekoe sino zanesno Ni{to, minuvaj}i niz mnogu crni dupki na me|uprostorot od vonplanetarniot pat i pramaterijata, daleku od dobrata stara zemja, koja poleka umira vo svojot infernalen gr~ na samouni{tuvaweto.

261 I kako vo sekoja sre}na bajka, tie }e pojdat da letaat so orlite, po primerot na site ASTROLITI. No... toa e druga prikaska.

12 juni 1992

262

POGOVOR

VIRTUOZNO

Hristo Krstevski: Virtuoz, roman vo multimedijalna tehnika

Hristo Krstevski, prozaist od format, polemi~en promisluva~ na literaturata, pisatel koj znael, vo ime na odbrana na literaturnite vrednosti da dojde i vo sudir so oficijalnite literaturni advokati, lu|e koi ne retko i re{avaat za sudbinata na ona {to kako ma{inopis se nao|a me|u koricite, eve, so romanot Virtuoz gi overuva nesomnenite kompetencii na negovoto pero. Stavot e jasen i nedvosmislen: toj moè da se podloì na argumentacija koja samo }e go zacvrsti. Takvata argumentacija, vo vakva edna prigoda, za àl, spored prirodata na ne{tata }e mora da bide selektivna i sumirana. Virtuoz e roman {to ñ postavuva novi standardi na na{ata literatura, vo forma na predizvik koj moàt da go prifatat natamu samo odbranite. Vo novata romaneskna koncepcija {to Krstevski ja ponuduva - mesto za nepismeni, polupismeni i biznismeni (vo literaturniot zanaet) - nema. Najprvin: romanot Virtuoz na moè da se ~ita so voobi~aenite ~ita~ko - recenzentski naviki. Toj ne bara razgalen kriti~ar - ~itatel {to od udobnosta na svojata akademska fotelja }e go "sobere" kajmakot, posluèn kako na podavalnik, kapriciozno buntuvaj}i se duri i pri najmala potreba samiot da vleze aktivno vo igrata so tekstot. Virtuoz ñ pripa|a na onaa grupa literaturni dela {to obi~no i vo posledno vreme za~esteno se imenuvaat kako multikodni, polise- mioti~ni, ili, ako sakate - postmoderni, so izrazen 263 intertekstualen aspekt. Toa pak ne zna~i ni{to drugo, osven deka prostorot na tekstot e mesto kade se sre}avaat pove}e tipovi govori, pove}e citirani kodovi. Da se napi{e takov roman, treba pred sî, da se poznavaat govorite na na{eto doba; za da se pro~ita takov roman, treba, ako ni{to drugo, da se ima smisla za semioti~ki poliglotizam, oti rasprava preku razli~ni tipovi govori. Pisatelot, a so nego i ~itatelot, koj vo vakviot tip dela e ne pomalku pisatel (toj od ponudeniot tekst - partitura gi aktivira onie semioti~ki kapaciteti koi gi prepoznava i koi gi poznava kako kulturni matrici), zaedno vleguvaat vo beskrajnata avantura na neprekinatata semioza na tekstot. Virtuoz na Hristo Krstevski e vistinski roman - leksikon na postmodernata knièvnost. Taa negova isklu~itelnost trgnuva u{te od zamislata na kompozicijata. Toa e roman - kontrapunkt. Onie koi imaat makar i minimalno muzi~ko obrazovanie, znaat {to zna~i toa: logikata na takvata muzi~ka sintaksa se sostoi vo vodewe na dve navidum nezavisni linii, koi na vertikalnata oska (vo muzikata e toa harmonskiot aspekt, vo literaturata paradigmatsko - semanti~kiot aspekt) sozdavaat celosen, zaokruèn znak. Onie pak koi nemaat muzi~ko, no imaat literaturno obrazovanie, sigurno }e se setat na istoimeniot roman na golemiot Oldos Haksli. Hristo Krstevski so Virtuoz stanuva negov rodnina: kopneòt po semioti~kata simulacija na drugoto, edno od klu~nite svojstva na postmodernoto doba i osobeno - sporedbata so eden da se simulira drug ànr ili medium - ovde e poetsko na~elo od prv red. Moderniot/postmoderen sinkretizam e na delo, semioti~kiot poliglotizam e potvrden, svetot e opfaten so razli~ni gnoseolo{ki instrumenti - diskursi. Romanot simulira muzi~ka sintaksa. Toj e "muzikaliziran". Toj bukvalno se "slu{a". Toj kopne` za raskinuvawe so gutenbergovite ograni- ~uvawa na pismoto i grafomanijata e u{te eden prepoznatliv beleg na vremeto na dekonstrukcijata i poststrukturalizmot, vreme na radikalna skepsa 264 vo ozna~itelite. No, Virtuoz e i otvorena, nezavr{ena partitura. Vo nea, kako i vo sekoja partitura, sekoj "instrument" si ima svoj registar. Povr{inata, ozna~itelskata konfiguracija na eden registar se razlikuva od konfiguracijata na drug. Na str. 19, da re~eme, nastanuva edno ànrovsko prekodirawe: od edna voobi~aena prozna procedura na iskazot, se minuva vo dramatur{kiot modus. Na str. 25, sre}avame epistolarna konfiguracija: vmetnato e pismo na Sokrat P., kompozitor do Lidija. Na str. 27, vo fragmentot pod naslov "Stradawata po Vivaldi", vmetnat e tekst na idealno izbrusen sonet. Na str. 115, inkorporiran e fragment od "Nin" br. 2093; na str. 128 ~itame eden "ezoteri~en" spis, kniga na tajno znaewe za astralnata proekcija, na str. 152 se sre}avame so edna nova "antropolo{ka" klasifikacija na homo sapiensot vo dve grupi: "astroliti" i "geatroni", na str. 170 se soo~uvame so semioti~kiot sistem na petolinieto, a celiot roman obiluva so esei za ontologijata, i po{iroko - filozofijata na muzikata (na primer, str. 171). Od kade edna takva raznorodna diskursna praksa, od kade eden takov splet i preplet na kulturni kodovi? Od kade edna takva semioti~ka glad da se objasni svetot? Od kade tolku mnogu kodovi, od kade takva "eksplozija" vo arhivata na ~ovekovoto znaewe, vo zaedni~kata biblioteka na ~ove{tvoto? Ednostavno: ottamu {to pove}e se nema doverba vo monolitnosta na diskursot. Se propoveda dijaboli~nosta na diskursot (od Bahtin navamu toa e redovna sostojba vo teoriskite promisluvawa za literaturata), negovata polemi~- nost i poliformnost. Virtuoz e roman koj ne se pla{i da gi testira sopstvenite, krajni granici do koi moè da odi, a da ne go naru{i elementarnoto pravilo na ànrot. Toj e roman za pove}eglasieto na vekot, toj po forma i po pismo go simulira xagorot vo ~ekalnicata za sledniot vek, krajot na ova ta`no stoletie vo koe ~ovekot se izgubi sebesi i niz ideolo{kite re{etki prepoznatlivi od na{eto podnebje, u~ej}i da govori samo eden jazik, 265 samiot si ja iskorna kosata od glavata. Toa e roman {to raskaùva dve gor~livi prikazni za dve nerazbrani i tragi~ni figuri, tatko i sin, od koi prviot e Udba{, a drugiot e nerazbran umetnik vo postojan (vnatre{en i buren) konflikt so totalitarnata vlast. Vo edna takva, brilijantna, vnimatelno vodena, re~isi Kunderijanska prikazna za odnosot jas - vlast (ili, u{te podobro jas - tatko - vlast) nema mesto za zastoj, sî e interesno i ìvo raskaàno, niz igri na kodovi i nivni preseci. No, Virtuoz ne e dekorativen roman koj kodira vo pove}e registri za da bide seto toa "{areno". Po odnos na svojata referenca kon stvarnosta toj e silen i gor~liv, ostar bode`. Toj raskaùva vistinoliki (ako ne i vistiniti), gor~livi prikazni za stapot na vlasta, vo edno na{e prepoznatlivo dov~era{no (i dene{no?!) milje, za moralanata propast na onoj {to vladee, za besnata pena {to ja frla vlasta kako zdiveno ku~e, vrzano so sinxirot na mizantropijata kon sposobnite i samostojnite. Site tie nezavisni semioti~ki registri, site tie razli~ni diskursi, site tie kulturni kodovi, dobivaat smisla duri otkako }e se integriraat eden vo drug po vertikalnata oska na smislata. Nivniot princip na integracija e: pomaloto vleguva vo pogolemoto, prvoto vo vtoroto, dobivaj}i smisla, no i davaj}i mu smisla na hierarhiski nadredenoto kodno nivo. Taka se gradi hierarhijata na tie kodovi vo tekstot. Taka se simulira, na eden formalen plan i poimot na virtuoznosta, inaku centralna, gor~liva i cini~na metafora za Boris, ~ovek za koj virtuoznosta na ìveeweto ostanuva vo senka na ambicijata da stane muzi~ki virtuoz. Taa diskretna i fina, delikatna igra na kodovite vo Virtuoz glavno se odviva spored dva principa: osporuvawe na stvarnosta, onamu kade taa se zakanuva da go izbri{e identitetot, i, potvrduvawe na stvarnosta tamu kade {to fikcijata se zakanuva da go"odlepi" romanot od negovata referenca. Prvoto se ostvaruva kako mitski (se koristi mit), misti~en (se simulira 266 mit) ili mitolo{ki kod (se eksplicira so nau~en diskurs problemot na nekoj mit). Vtoroto se ostvaruva kako dokumentaren kod (se simulira ili se priveduva verodostoen dokument), za da se zasili ona {to Rolan Bart go imenuva{e kako "efekti na realnoto". Romanot e majstorski izveden vo smisla na ramnoteà na ovie dva principa. Nezaboravni se, vo smisla na prvata postapka, stranicite za Astrolitite (lu|e - me~tateli) i Geatronite (lu|e - pragmati~ari, na koi duri i vo imeto im stoi korenot "tron"). Od druga strana, diskursot se {titi od sindromot na neverojatnosta so toa {to preku obilen, kompetenten i strog eseizam obezbeduva "informanti" i argumenti. êsto, taa postapka na obezbeduvawe na verojatnosta posegnuva i po specijalisti~ki stilski sredstva: na primer, istoriskiot prezent, kako stilsko svojstvo na "zasilena verodostojnost", koga se raskaùva nekakva istorija, stanuva glavna stilogena operacija. Kratko re~eno, romanot Virtuoz na Hristo Krstevski e virtuozno i vdahnoveno napi{an roman. Toa e roman - paradigma za najnovata makedonska produkcija. Toj e rezonans (neka se posluìme ovde so toj muzi~ki termin) na najaktu- elnite evropski iskustva so polimorfnosta na diskursot na literaturata. Toj e praznik za ~itatelot, koj samiot }e odbira {to }e aktivira od ponudenata partitura.

fevruari - mart 1994 Venko Andonovski Skopje

267