MOETO IME E PENZIONER.Qxd

Dragi Argirovski od reporterski agol

MMOOEETTOO IIMMEE EE PPEENNZZIIOONNEERR

Skopje, 2010 godina Izdava~ i pe~at: "Ri-grafika# Skopje Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Tome Angelovski Dizajn na naslovna stranica: Vladimir Haxi Pulevski Redaktura: Mendo Dimovski Tira`: 800 primeroci

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

364.35-057.75 (497.7)"2009/10# (046)

ARGIROVSKI, Dragi Moeto ime e penzioner / Dragi Argirovski. - Skopje : "Ri-grafika# , 2010. - 331 str. : ilustr. ; 24 sm

ISBN 978-9989-678-12-7 a) Penzioneri - Makedonija - 2009-2010 COBISS.MK-ID 69885450

moeto ime e penzioner

4 moeto ime e penzioner So povod... - predgovor od avtorot

aj sekoj ~ovek postoi iskonska aksioma {to podolgo da se ìvee i {to pove}e da se Ksozdava. So tekot na godinite se zdobivaat i znaewata i mudrosta. No i pokraj toa se smeta deka ne e prijatno da se staree, no toa e edinstveniot na~in pove}e godini da se ìvee. So ovie ìvotni i filozofski misli se soo~uvaat okolu 350.000 stari lu|e vo na{ata zemja, od koi nad 274.000 se penzioneri. Momentalno kako penzioneri dejstvuvaat nekoga{ni profesori, lekari, rabotnici, direktori, op{testvenici, novinari, inèneri, policajci, voeni stare{ini i red ostanati profesii, a slo`no se druàt Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Vlasi, Romi i drugi nacionalnosti. So penzioniraweto profesionalnata kariera i statusot na lu|eto zna~itelno im se menuva. Site profesii se pretopuvaat vo edna vode~ka, a toa e "penzioner". Se menuvaat mnogu aktivnosti, naviki i potrebi. Naj~esto se zgolemuvaat potrebite za vnimanie od semejstvoto, od prijatelite i od op{testvoto, kako i potrebata od nega, zdravje i socijalna za{tita. Penzionerskata identifikacija vo tretata doba e postojana, ìveeme so sli~ni ili isti problemi, dilemi i nadeì. Re~isi site sme ~lenovi na penzionerska organizacija preku koja gi za{tituvame svoite prava od penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe. I ne samo toa, vaka organizirani uspevame da realizirame golem del od novonastanatite potrebi. Pritoa kaj veteranite na trudot se pove}e se zgolemuva ~uvstvoto na esnafska pripadnost. @iveeme vo dinami~no i turbulentno vreme vo koe i penzionerite treba da se do- kaùvaat vo op{testvoto kako potrebna i korisna kategorija. Na toa ~esto ukaùvaat i vo SZPM kako najbrojna i najaktivna nevladina, nepartiska i multina- cionalna penzionerska asocijacija. No, i pokraj toa mnogu penzioneri vo na{ata zemja ako gi pra{ate koj e najgolemiot temen tunel vo Evropa, ne slu~ajno }e odgovorat - toa e tranzicijata vo Makedonija, period vo koj najmnogu se pogodeni ste~ajcite, nevrabotenite i penzionerite, koi{to s? pove}e se soo~uvaat so siroma{tijata. Kako ilustracija za ova moè da posluì podatokot za zna~itelniot pad na standardot na penzionerite. Dodeka vo 1992 godina soodnosot pome|u prose~nata plata i penzija iznesuva{e 77 otsto, vo minatata 2009 godina toj iznesuva{e samo 50,2 otsto, {to zna~i deka vo tranzicijata vrednosta na penziite e namalena za 27 otsto. I u{te eden fakt. Dodeka vo 1991 godina odnosot vraboteni so penzioneri be{e 3 sprema 1, vo minatata toj soodnos e namalen na 1,6 sprema 1. Poradi toa vo knigava analiti~ki se ukaùva na potrebata od namaluvawe na ras~ekorot pome|u prose~nite plati i penzii, kako i za iznao|awe novi formi za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na vozrasnite lu|e, {to e biten pokazatel na razvienosta i solidarnosta na sekoe op{testvo. Nastojuvav da se dobie realna slika za penzionerskiot ìvot i za problematikata na tretata doba kaj nas i pocelosno da se sogledaat evropskite iskustva, kako oznaka na nastojuvaweto na{ata zemja {to poskoro da stane ~len na Evropskata unija, vo koja postojat posebni standardi za ovaa kategorija lu|e. Vpro~em i na{ite penzioneri imaat kreativen kapacitet, iskustvo i mudrost {to vo praktikata nedo-

5 moeto ime e penzioner volno se koristat. Mnogu penzioneri ne prestanuvaat da tvorat, da pi{uvaat poezija i proza, da crtaat, da sozdavaat doma{ni rakotvorbi, da se griàt za podobruvawe na ~ovekovata okolina, a masovni se i posetite na ekskurziite, u~estvuvawata na sportskite natprevari i na folklornite revii. Poznato e deka rekreacijata i me|usebnoto druèwe mnogu zna~at za odrùvawe na fizi~koto zdravje, dodeka penzionerskite revii na pesni, muzika i igri pridonesuvaat za za~uvuvawe od zaborav na na{iot folklor, obi~aite i tradiciite, a so toa i na kulturniot identitet. Sekako vidliva e i potrebata od podobruvawe na uslovite za ìvot i uslovite za aktivnost na penzionerite, so programirana izgradba na penzionerski i starski domovi, klubovi i centri za dneven prestoj i vo duhot na evropskite standardi da se obezbedat uslovi za mirni i bezbedni penzionerski denovi, za zdrav, kvaliteten i so- dràen ìvot na ovaa mnogubrojna populacija. Od reporterski agol e sogledano i zna~eweto na objektivnoto i navremenoto informirawe i vnesuvawe pogolema transparentnost vo donesuvawe na odlukite. Kako skromen pridones na ostvaruvaweto na Strategijata za informirawe i komunikacija so javnosta vo procesot na pristapuvaweto na Republika Makedonija vo EU e i uspe{nata realizacija na damne{nata ideja, so pojavata na besplatniot vesnik "Pen- zioner plus", vo koj se tretiraat golem broj aktuelni pra{awa od ìvotot vo tretata doba. Kako dolgogodi{en hroni~ar, istraùva~, analiti~ar i publicist knigava ja pi{uvav so qubov i grià kon site penzioneri i stari lica, kako gra|ani koi za- sluùvaat da bidat prifateni so ednakvi prava i so principite na solidarnost. Poseben akcent e daden na potrebata od sozdavawe uslovi za niven dostoinstven ìvot. So iznesenite fakti i soznanija, kako i so prikaànite fotografii na nezabo- ravot, knigata "Moeto ime e penzioner" }e moè da posluì i kako del od istorijata na penzionerskoto ìveewe vo Republika Makedonija vo prvata dekada na 21 vek. Sogleduvawa za ovaa problematika se elaborirani i vo predlogot Nacionalna strategija za stari lica 2010 - 2019 godina izgotven od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Strate{kata cel e integracija na starite lica vo site sferi na op{testveniot ìvot. Pritoa sogledana e potrebata za zgolemuvawe na u~estvoto na starite lica vo sistemot na doìvotnoto u~ewe, za sozdavawe mo`nosti za razmena na iskustva i znaewa pome|u generaciite vo ramkite na obrazovnite programi, pottiknuvawe na starite lica na samoodrùvawe i vodewe aktiven zdrav na~in na ìvot preku zgolemena fizi~ka aktivnost i sport, preku kulturna nadgradba i drugo. Tuka se potencirani i pove}e drugi zalo`bi {to se analizirani vo knigata kako {to se: - iskoristuvawe na iskustvoto na starite lica vo kreirawe politiki i donesuvawe odluki na site nivoa; - sproveduvawe na programite za aktivno koristewe na slobodnoto vreme so obezbeduvawe domovi, klubovi i centri za stari lica; - stimulirawe na volonterstvoto za pomo{ na stari i iznemo{teni lica i sli~no. Vo seto toa ne treba da izostane i soodvetna podgotovka na licata pred penzija, za ìvot vo starosta.

Skopje, mart 2010 godina Dragi Argirovski

6 moeto ime e penzioner Za avtorot i negovoto delo

ragi Argirovski e roden na 17 mart 1939 godina vo Kumanovo, nepokor- DDliv i borben grad, vo koj ìveele i ìveat lu|e so duh, a koi se delat po dobrina, a ne po nacija, po vera ili po imot... Kumanovo e grad na {egaxii, na veseli i dobri, qubopitni i èdni za znaewe lu|e, gostoprimlivi doma}ini. I seto ova Argirovski go sobral vo svoite geni, vo svojot karakter i odnesuvawe. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie £ se predava na svojata golema qubov - novinarstvoto, koe kako ìvotna opredelba mu stanuva sopatnik vo ìvotot. Prvite po~etoci mu se vo Makedonskata televizija, od samoto nejzino formirawe, a so novinarstvo se zanimava i denes, kako penzioner. Toj e avtor na prviot televiziski prilog na makedonski jazik. Vo celiot raboten vek e na mo{ne va`ni funkcii, koi baraat golem anga`man, stru~nost i visoki profesionalni standardi. Bil dolgogodi{en urednik na Dopisnata redakcija, na TV-dnevnikot, pomo{nik - odgovoren urednik na Informativnata programa na MTV za nacionalni programi, pomo{nik - generalen direktor na Makedonskata radio-televizija za programski pra{awa, kako i direktor i glaven i odgovoren urednik na NIP "Stopanski vesnik# i na presti`noto spisanie "Makedonski vodi#. Dobit- nik e na nekolku odlikuvawa, na nagradata za publicistika "11 Noemvri#, za novinarstvo "Krste Misirkov#, na Zlatno pero za humanosta, na priznanie- to "Majka Tereza#, na pove}e godi{ni nagradi na MTV i drugi. Novinar po vokacija, so zavr{en Filozofski fakultet, no i op{testveno mo{ne aktiven, Argirovski izvr{uva i mnogu op{testveno odgovorni funkcii me|u koi sekretar i pretsedatel na Republi~kata konferencija na rezervnite stare{ini na Makedonija i ~len na Upravniot odbor na MIA, a vo mart 2009 godina ednoglasno be{e izbran za sekretar na SZPM. Vo svoeto novinarsko dejstvuvawe be{e i inicijator na niza spisanija, feqtoni i vesnici, a toa go prodolùva i po penzioniraweto. Spored negov proekt od januari 2005 godina tri i pol godini vo vesnikot "Nova Makedo- nija# izleguva{e prilogot "Penzionerski vidici#, a od juli 2008 godina i prviot besplaten javen vesnik na SZPM "Penzioner plus# vo koj e aktuelen zamenik-glaven i odgovoren urednik. Vqubenik vo pi{aniot zbor, avtor e na 17 knigi. Pi{uva iskreno, so pozitiven odnos kon ne{tata, no kriti~- nosta i realnata ni{ka se sekoga{ prisutni vo negovite tekstovi i dela. Kako ~ovek sekoga{ e dobronameren, prijatelski raspoloèn i qubezen. Znae da sorabotuva i da pou~i, da drugaruva so lu|eto od site generacii. Zatoa e po~ituvan i omilen, ~ovek so golemo srce, so avtoritet i doverba, so mlade{ki entuzijazam. Qubopiten, elokventen, so vrodeno ~uvstvo na pravednost, kreativnost i pozitivna tvore~ka energija, so jasna misla, imponira i kako sogovornik, i kako avtor, i kako prijatel.

7 moeto ime e penzioner

Takov bil, takov e sega i kako penzioner. Takov e vo ìvotot, takvi se i tekstovite vo negovite knigi. Vo publicisti~kite knigi "Negovoto viso~estvo penzionerot#, "Vo viorot na tretata doba#, "Penzionerska saga# i vo sega{nava "Moeto ime e penzioner#, se objaveni pove}e sogleduvawa, analizi, ocenki, predlozi i mislewa za materijalnata i socijalnata za{tita na penzionerskata populacija, so cel da se obezbedi pokvaliteten, posodràen i podostoinstven ìvot na penzionerite i na starite lu|e vo Republika Makedonija. Istovremeno, so ~uvstvo i odgovornost ukaùva deka zaminuvaweto vo penzija ne treba da pretstavuva period koj ozna~uva kraj na edno ubavo aktivno vreme, bidej}i za mnogumina penzioniraweto e povrzano so negativni asocijacii i misli. Sekako, odeweto vo penzija treba da se povrzuva so po~etok na novo doba vo koe }e se ima vreme i za sebe, toa e po~etok na godini vo koi moè da se posvetite na sebe i da go pravite seto ona {to e sodràno vo me~tite i soni{tata. Moète da peete, da igrate, da muzici- rate, da sportuvate, da glumite, da slikate, da pi{uvate, da odgleduvate cve}iwa ili zelen~uk, da pletete kapi i {alovi za onie koi gi sakate i koi vi se dragi. Vo "Moeto ime e penzioner# avtorot osobeno naglasuva deka penzioniraweto ne treba da bide pasiven period od ~ove~kiot ìvot, tuku naprotiv. Taka e kaj nas, no u{te pove}e e taka vo svetot, vo razvienite zemji i op{testva koi s¢ pove}e stanuvaat svesni za mo}ta na populacijata od tretoto doba, bidej}i aktivnosta na penzionerite i na starite lica se potpira vrz ìvotnoto iskustvo i vrz mudrosta. Mislewa na ekspertite ukaùvaat deka na pripadnicite na ovaa populacija treba da im e jasno deka pasivnosta nosi taga, depresija, osamenost, a aktivnosta radost, druèwe, kontakti so lu|eto od svojata generacija, no i so pripadnicite od site generacii. Knigata "Moeto ime e penzioner# e tokmu za takvite, aktivnite penzioneri, koi utroto go do~ekuvaat so radost i na koi{to denot im e kratok za seto ona {to bi sakale da go napravat, a no}ta i sonot im se vreme koga gi polnat svoite ìvotni baterii za novi postigawa i uspesi. Knigata e viduvawe na penzionerskiot ìvot od eden ubav, pozitiven reporterski agol, no so gledawe na ne{tata bez da bide eliminirana realnosta. Sekoj napis, osvrt, bele{ka, sekoja prikazna e primer kako ìveat i tvorat penzionerite. Ova se ~etiva nameneti za sega{nite i idnite penzioneri, za veteranite na trudot, za ~uvstvoto na odgovornost i dostoinstvo vo sekoj pogled. Analogno na toa ova najnovo publicisti~ko delo na Argirovski e mo{ne interesno, impresivno vdahnoveno i kvalitetno, so po{irok op{testven interes.

Kalina Slivovska Andonova

68 moeto ime e penzioner

Raduvajte se na tretata doba. Toa zna~i deka se dvi`ite napred po patekata na `ivotot.

Stareeweto ne e minuvawe na godinite, tuku ra|awe na zorata na mudrosta.

Trpenieto, qubeznosta, qubovta, radosta, dobrata volja, sre}ata, mudrosta i razbiraweto se osobini koi ne stareat. Neguvajte gi i }e ostanete mladi so du{ata i teloto.

Raboti i sakaj, se drugo nema smisla.

Da raboti{, zna~i da go ispolnuva{ `ivotot so `ivotna radost.

^ovekot gi broi godinite koga ve}e nema {to drugo da pravi.

Rabotata gi otstranuva trite najgolemi zla: zdodevnosta, porocite i nema{tijata.

Tajnata na uspehot vo `ivotot ne e vo toa da raboti{ {to saka{, tuku da go saka{ toa {to go raboti{.

Rabotata mu dava na ~ovekot dostoinstvo i nezavisnost.

Tajnata na mladosta e qubovta, radosta, vnatre{niot mir i nasmevkata.

Najdobar lek od stravot od smrtta, e da raboti{, da si anga`iran.

ôvek e mlad kolku {to misli deka e mlad. ôvek e silen kolku {to misli deka e silen. ôvek e korisen kolku {to misli deka e korisen. ôvek e mlad kolku {to mu se mladi mislite i duhot.

Najdobar lek za ~ovekot e radosta, dobrata misla i nasmevkata.

Na vredniot ~ovek denot mu e kus.

^ovekot ostaruva koga }e prestane da sonuva i koga }e go zagubi interesot za `ivotot.

Plodovite na starosta se qubovta, radosta, spokojstvoto, trpelivosta, qubeznosta dobrinata, verbata i trpenieto.

^ovekot {to raboti, nikoga{ ne e nesre}en i bavno staree.

79 moeto ime e penzioner

106 moeto ime e penzioner

@ivotot vo tretoto doba pod lupa

Vo ovaa rubrika nastojuvav preku moi soznanija, izvestuvawa od sednici na Sobranija i Izvr{ni odbori i razgovori so pretsedatelot na najbrojnata i najaktivnata penzionerska asocijacija - SZPM Du{ko [urbanovski, kako i so ministerot za trud i socijalna politika Xeqal Bajrami da se osoznae potrebata od podobar i soodveten tretman na penzionerite i starite lica vo na{ava zemja i nivno navremeno i to~no informirawe. Pritoa se ponudeni vistinski re{enija za ublaùvawe na ìvotnite problemi na licata od tretoto doba i za osmisluvawe i realizacija na novi metodi i formi na aktivnosti za zbogatuvawe na kvalitetot na ìveewe, a vo soobraznost so me|unarodnite pravni normi na Evropskata unija za sproveduvawe na nacionalnata strategija za stari lica od 2010 do 2019 godina

117 moeto ime e penzioner Sredba so povod so Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM Informirawe od neposreden interes na penzionerite

Za prv pat vo 62-godi{nata istorija na penzionerskata asocijacija, na 25 juli 2008 godina zapo~nuva da izleguva samostojno javno glasilo na SZPM "Penzioner plus#. Ve mo- lime najprvin za na{ite ~itateli da ja pretstavite organizacijata na SZPM i kakvi se Va{ite razmisluvawa za celite i zada~ite na glasiloto? - Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija (SZPM) kako nevladina, neprofitna i nepartiska organizacija e asocijacija na 48 zdruènija na penzioneri kako samostojni pravni subjekti vo koi ~lenuvaat okolu 225 000 penzioneri korisnici na starosna, semejna i invalidska penzija. Zdruènijata dobrovolno se zdruèni vo Sojuzot zaradi za{tita i unapreduvawe na pravata od penziskoto, invalidskoto i zdravstvenoto osiguruvawe. Najvisok organ koj upravuva so Sojuzot e Sobranieto, koe go so~inuvaat delegati izbrani od organot na zdruènijata - Sobranieto, od redot na ~lenovite na Zdru- ènieto, so mandat od 4 godini. Sobranieto na SZPM od redot na negovite ~lenovi izbira Izvr{en odbor od 20 ~lena. Za kontrola na materijalno-finansiskoto rabotewe na Sojuzot, Sobranieto izbira Nadzoren odbor od 5 ~lena od redot na ~lenovite na zdruè- nijata na penzionerite - ~lenki na sojuzot. Sobranieto na Sojuzot usvojuva Statut i Prog- rama za rabota na svoite organi, Finansiski plan i zavr{na smetka za sekoja tekovna godina. Usvojuva i Godi{en izve{taj za rabotata na Izvr{niot odbor. Sobranieto na Soju- zot na predlog na Izvr{niot odbor utvrduva inicijativi i predlozi do Vladata i do Sob- ranieto na Republikata za unapreduvawe i za{tita na pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i zdravstvenata za{tita na korisnicite na penzija. Podnesuva inicijativi i do Ustavniot sud za ocenka na ustavnosta i zakonitosta na zakonite i drugi propisi so koi se povreduvaat ustavnite prava na korisnicite na penzija. Najgolemiot broj penzioneri i korisnici na penzija, ~lenovi na zdruènijata na penzionerite zdruèni vo SZPM pripa|aat na populacijata od tretoto ìvotno doba koi imaat specifi~ni potrebi za ìvot. Mnogumina poradi starost, iznemo{tenost i bolest imaat potreba od poseben reìm na ìveewe. Golem broj se sami, imaat potreba od pomo{ od drugo lice. Eden broj se bez semejstva. Se zdruùvaat vo zdruènija za da moàt polesno da gi zadovolat ne- ophodnite uslovi za ìveewe - zdravstveno zgriùvawe, smestuvawe vo posebni ustanovi za stari lica. Se zdruùvaat i za zbogatuvawe na kvalitetot na ìveewe: druèwe, dvi- èwe, rekreacija i zabava. Ovie potrebi gi zadovoluvaat preku nivnite zdruènija i preku Sojuzot. Na korisnicite na penzija izleguvaweto na penzionerskiot vesnik "Penzio- ner plus#, iako i vo poslednive tri i pol godini imaa "svoj# vesnik - "Penzionerski vidici#, mnogu pove}e }e im zna~i za{to }e sodrì pove}e stranici i pove}e informacii za pra{awa od niven neposreden interes, no i del {to ima zabaven karakter so sodrìna {to }e im bide pobliska do nivnite potrebi. Vesnikot }e pridonesuva i za informirawe na po{irokata javnost za sostojbite na ovaa populaciona grupa gra|ani i za nivnite potrebi, kako i za animirawe na nadle`nite organi na Dràvata za potrebite na ovaa populacija, za zgolemuvawe na ~uvstvoto na solidarnost na pomladata populacija kon ovie sedokosi nivni roditeli, dedovci i babi. Vesnikot }e pridonesuva za zapoznavawe na pomladite so pridonesot na ovaa populacija ne samo za sozdavawe na Makedonskata dràva so

126 moeto ime e penzioner u~estvuvoto vo Narodnoosloboditelnata vojna, tuku i vo obnovuvaweto i izgradbata na materijalnata osnova na od vojnata razorenata zemjata. Prethodno, kako prilog vo "Nova Makedonija#, edna{ mese~no tri i pol godini redovno se objavuvaa "Penzionerski vidici#. Izlegoa vkupno 40 broja na prilogot. Kakvi se ocenkite? - Ocenkite ne samo moi, tuku i na site do koi dopirale "Vidicite#se pozitivni. Golem broj penzioneri so netrpenie gi o~ekuvaa za da pro~itaat za nivnite rezultati postignati na penzionerskite sportski natprevari, da se vidat na fotografiite kako u~esnici na reviite na pesna, igra i muzika. "Vidicite# gi informiraa i za odlukite na organite na Dràvata so koi se zgolemuvale ili se namaluvale steknatite prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Od nego doznavaa za inicijativite dostaveni do nadle`nite organi od strana na organite na Sojuzot. So eden zbor, mo{ne pozitivni se moite ocenki. Vakvi se i poradi faktot {to "Vidicite# pridonesoa za afirmacijata na nastoju- vawata na organite na Sojuzot za podobruvawe na materijalnata polo`ba na korisnicite na penzija vo Makedonija. Denovive e najaveno i otvorawe VEB stranica na SZPM? - Da, taka e. Se pravat poslednite podgotovki za da ja izvr{ime promocijata na "Veb" stranicata na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Na Sojuz kakov {to e na{iot, ovaa forma na prezentirawe i komunikacija so golemiot broj ~lenki - 48 zdruènija na penzionerite, im e neophodna ovaa stranica. Vpro~em, Sojuzot, mislam vo celina, so site negovi ~lenki, glavno tehni~ki e podgotven. Samo nekolku pomalubrojni zdruènija nemaat kompjuteri. Bla- godarenie na Evropskata agencija za rekonstrukcija preku Danskiot sovet za begalci, Sojuzot dobi donacija od 25 kompjuterski seta. Golem broj zdruè- nija se vmreèni na "In- ternet". Zna~i, sozdadeni se materijalni i tehni~- ki pretpostavki i ova ~u- do na tehnikata se najde i me|u najstarata populacija gra|ani. Porano starite gi podu~uvaa mladite vo novitetite, sega vnucite }e gi podu~uvaat svoite dedovci i babi vo rakuvaweto so moderni sredstva na tehnikata. O~ekuvam na{ata Veb stranica da bide ~esto posetuvana i od novinarite, no i od nadle`nite organi na Dràvata, a i od na{ite po~ituva~i: ZELS i nejzinite ~lenki - op{tinite, so koja neodamna potpi{avme Memorandum za sorabotka, Farmacevtskiot gigant "ZEGIN# so kogo, isto taka, imame potpi{ano Memorandum za razbirawe, gra|anskata asocijacija "Proekt razvoj Makedonija" i site koi se zainteresirani ne samo za da razberat za materijalnata polo`ba na veteranite na trudot, tuku i za nivnite katadnevni aktivnosti, da vidat i da pro~itaat za rezultatite na sportsko pole, za kulturno-zabavnite aktivnosti, izleti, ekskurzii vo zemjava i vo stranstvo. Preku ovaa stranica zainteresiranite }e razberat na koi s¢ me|unarodni i doma{ni festivali i manifestacii u~estvuvale starcite. ]e razberat deka dedo Mite od selo Dram~e - Del- ~evsko, iako navleze vo desettata decenija od ìvotot, s¢ u{te go vodi oroto.

137 moeto ime e penzioner

Od ovie pri~ini ne samo jas, tuku i golem broj penzioneri, so netrpenie go o~ekuvaat migot koga }e moàt nivnata asocijacija na penzionerite da ja najdat na stranicata na "Internet#. So usvojuvaweto na noviot Zakon za penzisko i invalidsko osiguruvawe od po~etokot na 2008 godina isplatata na pogrebninata od Solidarniot fond na penzionerite ja vr{i Fondot na PIOM preku svoite podra~ni edinici. Kako se ostvaruva sorabotkata vo izvr{uvaweto na ovaa zakonska odredba? - Iako odredbata od ~lenot 130-b na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ne e precizna, taa, sepak, se primenuva. Spored citiranata odredba, visinata na zad- r{kata od penzijata za solidarniot fond i visinata na isplatata na otpremninata na ~lenovite na semejstvoto za po~inat korisnik na penzija, ja utvrduva Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija vo "sorabotka so Sojuzot na penzionerite na Re- publika Makedonija#. Ne e precizen terminot "sorabotka#. Vpro~em, vo Inicijativata dostavena do Ustavniot sud od pedesetina zdruènija i poedinci e pobarana za{tita na ustavnosta. So ogled na toa {to Ustavniot sud ne donese re{enie za vremena merka, kakva {to se bara{e so inicijativite za poveduvawe postapka da ne se primenuvaat delovite na izmenite na Zakonot do kone~nata odluka na Sudot, Izvr{niot odbor na SZPM za da ne se odolgovlekuva re{enieto i da nemaat posledici semejstvata na po~inatite korisnici na penzija, go soop{ti svoeto mislewe na Fondot na PIOM za visinata na zadr{kata i isplatata {to Fondot go prifati. Sorabotka se ostvaruva so stru~nata slu`ba na Fondot na PIOM i vo pogled na redovno informirawe na SZPM za brojot na korisnicite na penzija po op{tini, za da mo- è Sojuzot redovno da im gi dostavuva sredstvata nameneti za ~lenarina na zdruènijata za nivnite ~lenovi. Nedostasuva informacija od Fondot na PIOM za vkupniot iznos na sredstvata zadràni pri isplatata na penziite i vkupno isplatenite sredstva nameneti za zakopnina i delot namenet za ~lenarina. Ustavniot sud na Makedonija ja po~na postapkata za ocenuvawe na ovie izmeni vo Za- konot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Imate li sogleduvawa za toa kako se odviva ovaa postapka i koga moè da se o~ekuva odlukata na Sudot? - Ustavniot sud na 26 mart 2008 godina donese Re{enie za poveduvawe postapka za ocena na ustavnosta na spornite odredbi na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Koga Ustavniot sud }e ja donese definitivnata Odluka, ne moè da se prognozira i poradi vonrednite izbori za pratenici, a i poradi periodot na godi{nite odmori na Su- dot. Vo SZPM e pokrenata i inicijativa za voveduvawe "Dràvna socijalna penzija#. Nakratko, vo {to e su{tinata na ovaa inicijativa? - Oficijalen predlog za donesuvawe na vakov zakon s¢ u{te ne e dostaven do Sobrani- eto, odnosno do pratenicite. Inicijativata }e bide dostavena po kone~noto zavr{uvawe na izborniot proces. Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija smeta deka so zakon treba da se utvrdi pravo na socijalna penzija za postari od 65 godini koi nemaat drugi izvori na prihodi. Vakvo re{enie e vo primena vo golem broj zemji. Osnova za vakvo re{enie nao|ame vo ~lenot 1 na Ustavot na Republika Makedonija. Postarite gra|ani koi nemaat drugi izvori na prihodi, kako nositeli na pravoto na socijalna penzija, }e bidat zdravstveno osigureni. Vpro~em, spored Zakonot za socijalna za{tita na ovaa kategorija gra|ani im se dodeluva postojana socijalna pomo{, no ova pravo nema traen karakter. Korisnicite na socijalna penzija, namesto socijalna pomo{, }e imaat status na penzioneri. Po toj osnov }e moàt da ~lenuvaat vo penzionerskite zdruènija, a so toa }e ~lenuvaat vo solidarniot fond i vo slu~aj na smrt nivnite semejstva }e dobijat otprem- nina za zakop. Tie, isto taka, }e moàt da koristat pravo na smestuvawe vo penzionerski domovi, da gi koristat penzionerskite odmorali{ta i klubovite za dneven prestoj na penzionerite. So drugi zborovi, }e bidat pokvalitetno zgrièni. Vo organite na SZPM

146 moeto ime e penzioner ima inicijativa i za dostavuvawe oficijalen predlog do pratenicite i do Vladata, so izmena na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe da se utvrdi pravo na penzija i na penziskite osigurenici koi od razli~ni pri~ini ne uspeale da napolnat 15 godini penziski sta` za da moàt da se steknat so pravo na penzija. Osigurenicite se solidarni, po isklu~ok, spored Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, samo da im se obezbedi najnizok iznos na penzija na eden broj korisnici na penzija, koi spored dolìnata na penziskiot sta` i visinata na pridonesot za penzisko osiguruvawe bi imale ponizok iznos na penzija od 4.839 denari po 1 januari 2008 godina. Se ~uvstvuva potrebata i od operacionalizacija na "Strategijata za sorabotka na Vladata na RM so gra|anskiot sektor#. - Imate pravo. Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija kako najbroen reprezent na gra|anskiot sektor silno ja ~uvstvuva potrebata od operacionalizacija na "Strategijata za sorabotka na Vladata so gra|anskiot sektor# usvoena na krajot od 2006 godina, a za period 2007-2011 godina. Strategijata trgnuva od slednive principi: Vo sorabotkata na Vladata so gra|anskiot sektor }e gi po~ituva principite na zaemna doverba, partnerstvo, u~estvo i konsultacii, transparentnost i nezavisnost i odgovornost. Soju- zot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, kako del od gra|anskiot sektor vo Republika Makedonija, o~ekuva Vladata da podgotvi plan za sledewe na sproveduvaweto na Strategijata. Uspe{nata sorabotka me|u Vladata i gra|anskiot sektor pretpostavuva partnerski odnos. Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija o~ekuva partnerski odnos vo re{avaweto na mo{ne {irok broj potrebi na ~lenovite na zdruènija- ta na penzionerite - ~lenki na SZPM i dosledna realizacija na programskite opredelbi na VMRO-DPMNE 2008-2012 godina potencirani na 121 i 122 stranica vo Programata. Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija e podgotven da participira vo sogleduvawata, proektite i utvrduvaweto na instrumentite za nivna realizacija. Na rakovodstvoto na SZPM nema da mu bide te{ko da ja potsetuva Vladata na obvrskite od Programata "PRERODBA VO 100 ÊKORI". Za pottiknuvawe na sorabotkata so lokalnata samouprava be{e potpi{an memorandum so ZELS. Na koi punktovi se o~ekuva pobrzo zaìvuvawe na ovaa sorabotka. - Na op{to zadovolstvo na organite na SZPM i penzionerite vo celina, ja imav privilegijata da go potpi{am "Memorandumot za sorabotka" so toga{niot pretsedatel na Upravniot odbor na ZELS d-r Andrej Petrov. Vo del od op{tinite ve}e se ~uvstvuva duhot na "Memorandumot#. ZELS se obvrza da vlijae vrz negovite ~lenki - op{tinite, po- to~no vrz gradona~alnicite i pretsedatelite na sovetite za potpi{uvawe na "Spogodba- ta za sorabotka# so pretsedatelot na zdruènieto na penzionerite vo op{tinata - ~lenka na SZPM, so koja }e im se ovozmoì na pretstavnicite na zdruènijata na penzionerite da u~estvuvaat vo rabotata na Sovetot na op{tinata, vo negovite rabotni tela, poddr{ka vo obezbeduvawe delovni prostorii i klubovi za dneven prestoj na penzionerite, izgradba ili adaptirawe na soodvetni grade`ni objekti za starski domovi, evidentirawe na penzioneri so naru{eno zdravje, stari i sami, so programa na merki koi proizleguvaat od Zakonot za socijalna za{tita i drugi aktivnosti koi proizleguvaat od "Memorandumot za sorabotka#. O~ekuvam da se sozdadat partnerski odnosi vo re{avaweto na potrebite na starite lica, odnosno penzionerite vo celina, me|u gradona~alnicite i zdruènijata na penzionerite koi dejstvuvaat na podra~jeto na op{tinata. Na koi drugi aktuelni pra{awa e fokusirana aktivnosta na SZPM? - Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija vo naredniot period }e gi aktuelizira od porano dostavenite barawa do Vladata, kako {to se: sozdavawe zakonska osnova za izbor na ~lenovi vo Upravniot odbor na Fondot na PIOM od redot na korisnicite na penzija; vra}awe na ukinatoto pravo za osloboduvawe od participacija za lekovi i za lekuvawe vo bolni~kite, odnosno klini~kite ustanovi, vra}awe na pravoto na K-15 i drugo. D.A.

157 moeto ime e penzioner 20-ti septemvri 2009 godina - Den na penzionerite na Makedonija Intervju so pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski Podobar tretman na penzionerite i starite lica  Povod za razgovorot so Vas e 20-ti Septemvri - Denot na penzionerite na Makedonija. Zo{to e odbran tokmu ovoj den i od koga se odbeleùva? Penzionerite go odbeleùvaat 20-ti Septemvri kako Den na penzionerite vo Makedonija po povod donesuvaweto na prviot Zakon za penziskoto osiguruvawe vo 1946 god. vo toga{nata Na- rodna Republika Makedonija. Sekoja godina ovoj den se odbeleùva so pove}e prigodni manifestacii, sportski natprevari, revii, promocii na knigi, izlo`bi i drugo.  SZPM e najgolemata nevladina asocijacija vo zemjava. Kaète n£ kako e organiziran ovoj Sojuz i koi se negovite celi? SZPM e asocijacija na 51 zdruènie, glavno na starosni i semejni penzioneri, no i na 4 zdru- ènija na invalidski penzioneri. Vo 10 zdruènija, pokraj starosnite i semejnite penzioneri, ~lenuvaat i invalidskite penzioneri. Site zdruènija na penzioneri vo zemjava, osven bitolskoto, se zaedno vo Sojuzot na zdruè- nijata na penzionerite na Makedonija. Zdruènijata, spored Zakonot za zdruènija na gra|ani i fondacii, se samostojni pravni subjekti, so svoi organi koi se izbiraat soglasno so spomenatiot zakon, a toa se: Sobranie izbrano vrz delegatska osnova, Izvr{en odbor i Nadzoren odbor. Sobranieto na Zdruènieto delegira pretstavnik vo Sobranieto na Sojuzot. Organite na Sojuzot gi usoglasuvaat barawata i interesite na zdruènijata za za{tita i unapreduvawe na pravata od penzisko-invalidskoto i zdravstvenoto osiguruvawe, no se griàt i za podobruvawe i zbogatuvawe na op{testveniot standard na penzionerite: odmor i rekreacija, kulturno-zabaven ìvot, sport i drugo.  Taka se organizirani penzionerite, no kakvo e Va{eto mislewe za tretmanot na ovaa populacija od strana na op{testvoto? Tretmanot od strana na op{testvoto ne zadovoluva. Za àl, taka mislat site penzioneri vo Makedonija. Tie se na marginite na op{testveniot ìvot. Ovaa populacija ne u~estvuva vo re- {avaweto za svoite prava i ne vlijae vrz op{testvenite relacii so Dràvata. Nema pretstavnik vo Upravniot odbor na Fondot za penzisko i invalidsko osuguruvawe, nema nitu pretstavnici vo organite i telata na Dràvata, a nema pretstavnici i vo organite na lokalno nivo. Vo poslednite tri izborni ciklusi za pratenici i za organite na lokalnite edinici SZPM im predlaga{e na site politi~ki partii da kandidiraat za pratenici i za ~lenovi na sovetite na op{tinite, pa duri i za gradona~alnici, penzioneri, no, za àl, ili nema{e predlozi ili, ako ima{e nakade, tie bea na poslednite ili pretposlednite mesta na listite. Revoltirani se penzionerite zaradi vakviot odnos, bidej}i nepobiten e faktot deka me|u niv ima lu|e so stru~en i intelektualen potencijal i so ogromno iskustvo od site sferi i profesii. Penzionerite smetaat deka s¢ u{te moàt da bidat korisni i da pridonesuvaat vo op{testvoto. Vo januari 2007 god. Vladata usvoi "Strategija za sorabotka so nevladiniot sektor# i mnogumina se ponadevaa deka Vladata so penzionerskata asocijacija }e vospostavi partnerski odnos, no toa ne se slu~i. Sega, SZPM im upati na pratenicite i na Vladata "Inicijativa vo Zakonot za rabotni odnosi (~l. 246) da se sozdade pravna osnova za da u~estvuvaat i pretstavnici na Sojuzot vo "Ekonomsko-socijalniot sovet# koga se rasprava za pra{awa od oblasta na penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe. Vo golem broj zemji ovoj tripartiten organ (rabotodava~i, Sindikat i Vlada) e nare~en "Fleksi-

166 moeto ime e penzioner bilen tripartiten plus# vo koj u~estvuvaat i pretstavnici na penzionerite. Vo 2008 god. SZPM potpi{a "Memorandum za sorabotka# so Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava, so koj ZELS se obvrza deka negovite ~lenki - op{tinite, odnosno nivnite gradona~alnici, }e potpi{at Spogodba za sorabotka so lokalnite zdruènija na penzionerite, so koja }e im ovozmoàt na pretstavnicite na zdruènieto da u~estvuvaat vo rabotata na Sovetot na Op{tinata, koga }e se razgleduvaat pra{awa od oblasta na socijalnata za{tita, zdravstvoto, domuvaweto, otvoraweto klubovi za dneven prestoj, centri za dneven prestoj na stari, sami i iznemo{teni penzioneri i drugo. ZELS se obvrza op{tinite da sozdavaat uslovi ovaa populacija gra|ani da ima dos- tojno mesto vo op{tinata, kakvo {to i zasluùvaat.  Kako se reflektira{e svetskata ekonomska kriza vrz standardot na penzionerite i starite lu|e vo Makedonija? Penzionerite i starite lica posilno gi po~uvstvuvaa posledicite od svetskata kriza. Vo idnina toa }e bide ponaglaseno, bidej}i visinata na penziite }e prodolì da opa|a, sporedena so prose~nite plati. I vo ovaa prigoda }e potsetam deka odnosot na prose~nite plati i prose~nite penzii od 1992 godina postojano se vlo{uva. Vo 1992 godina prose~nata penzija iznesuvala 79% vo odnos na prose~nata plata, a vo juli 2009 god. padna na nivo od 50,3%! So minatogodi{nata intervencija na Vladata, soodnosot za nekoj procent se podobri. Ovaa godina izostana intervencijata od strana na Vladata, iako so ~l. 59 od Zakonot (Sl. vesnik na RM br.153/07) e propi{ana mo`nosta Vladata sekoja godina od 1 januari i od 1 juli, a do 31 dekemvri, da moè da utvrdi povisok iznos zaradi usoglasuvawe na penziite spored visinata utvrdena so ~l. 37 od istiot Zakon. O~ekuvaniot porast na cenite na toplinskata i na elektri~nata energija te{ko }e gi pogodi penzionerite, osobeno onie so poniski penzii, a takvi se vo najgolem broj.  Makedonija e mala zemja, sepak e interesno kakvi se demografskite dvièwa vo zemjava. Kakvi se Va{ite soznanija po ovaa pra{awe? Svetskite demografski dvièwa nema da ja odminat ni Makedonija. Natalitetot e poznat, starosnata granica na ìvotot i kaj nas se dobliùva do evropskite. Se namaluva brojot na vrabotenite, se zgolemuva brojot na penzionerite, {to zna~i deka }e nedostasuvaat sredstva vo Fondot za namiruvawe na penziskite primawa. Se namaluva brojot na osugurenicite koi treba da obezbeduvaat sredstva za stasanite penzioneri, bidej}i odnosot me|u osigurenicite i penzionerite }e se vlo{uva. Sega toj odnos iznesuva 1,4 osugurenici na 1 korisnik na penzija. Moèbi donekade }e se amortizira ovoj problem so o~ekuvanoto omasovuvawe na brojot na penziskite osugurenici vo dvata novi penziski stolba. Osigurenicite na vtoriot stolb vo 2030 god. }e se steknat so pravo na penzija od ovoj "stolb#, pa taka penzionerite - ~lenovi na Dràvniot fond koj funkcionira vrz generaciska solidarnost }e se steknuvaat so penzija po dvata sistema i verojatno nema taka drasti~no da gi po~uvstvuvaat demografskite promeni, koi sega, a i vo idnina, }e bidat so negativen predznak. Dvata novi penziski stolba bi trebalo da gi ublaàt negativni- te posledici od demografskite promeni.  Zadovolen li ste od postignatite rezultati vo 2009 godina? Tradicionalnite aktivnosti na organite na Sojuzot, kako i na rakovodstvata na zdruènija- ta, se odvivaat vo ramkite na planiranoto i posakuvanoto. Pretstojnoto ~etvrto trimese~je od godinava }e go zavr{ime pozitivno, a {to se odnesuva do aktivnostite - i od niv sum zadovolen. Sojuzot organizira regionalni revii na pesni, muzika i igri na penzionerite, penzionerski sportski natprevari, i toa tradicionalno sekoja godina. Osobeno vnimanie mu posvetuva na informiraweto koe e dvostrano. Za taa cel izdava besplaten vesnik "Penzioner plus# na 16 stranici vo 7.000 primeroci tira`, kako i besplatni bilteni za odràni revii i sportski natprevari. Za zbogatuvawe na informiraweto pridonesuva i emisijata na MTV "Treto doba#, koja e na programata sekoj vtornik. Preku sopstvenata veb-stranica www.szpm.org.mk penzionerite se informirani za slu~uvawata vo vrska so ovaa populacija, za sega{nite i idnite penzioneri i za penzionerite nadvor od granicite na dràvava. Sojuzot be{e inicijator za osnovawe na t.n. "Solidaren fond" vo sekoe zdruènie za zdruùvawe sredstva na ~lenovite na zdruènieto koi se koristat za pomo{ na semejstvata na po~inat penzioner. Servisiraweto na ovie fondovi od

177 moeto ime e penzioner

2008 god. go vr{i Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koj vo soglasnost so penzionerot vr{i zadr{ka od penzijata i za aktivnostite na zdruènieto.  Kakvi se planovite na SZPM za narednite aktivnosti? Planovite se ambiciozni i na momenti me teraat da se zapra{am: dali nie, pripadnicite na populacijata od tretoto doba, ne sme megalomani i dali se vklopuvame vo aktuelnite ekonomski procesi? Predviduvawata so vladinata Programa verificirana od Sobranieto na RM, utvrdena vo 2008 god. po vonrednite parlamentarni izbori, iskaànata dilema ja nadminuva. General- no, Vladata so ovaa Programa se opredeluva za obezbeduvawe dostoinstven ìvot na vozrasnite vo koi spa|aat i penzionerite. So ovaa Programa za mandatniot period, Vladata predviduva: --- Realizacija na najavuvanoto zgolemuvawe na penziite vo 2009 i 2010 godina so vkupen porast od okolu 30% za najniskite penzii i okolu 20 % za najvisokite, vklu~uvaj}i go i porastot od januari 2008, a }e gi razgleda i mo`nostite i za potoa. --- Otvorawe na socijalni servisi za stari i iznemo{teni lica vo nekolku op{tini do sredinata na 2009 god. --- Zgolemuvawe na mreàta na starski domovi, kako i razvivawe na dnevni centri za stari lica preku javno/privatno partnerstvo. --- Stimulirawe na volonterstvoto pri pomo{ na stari i iznemo{teni lica. Penzionerite i nivnite rakovodstva postojano }e potsetuvaat na prezemenite obvrski na Vladata so citiranata Programa. Del od predviduvawata so ovaa Programa za zgolemuvawe na penziite se ostvarija vo 2008 godina. So ovaa intervencija na Vladata se popravi debalansot na prose~nite plati sprema prose~nite penzii i od 52% se zgolemi na 57%, za ve}e vo fevruari 2009 god. toj odnos da se vlo{i, se razbira, na {teta na penzionerite. Vo fevruari prosekot na penziite padna na 50,3%, a so julskata penzija duri i na 49%, taka {to vo odnos na 1992 godina prosekot na penziite vo odnos na platite se namali za celi 20%. Vakvoto ni~kosuvawe na standardot na veteranite na trudot od 1992 do 2009 god. treba da ja zagriì Vladata i Sobranieto na RM, a toa moè da pretstavuva i predizvik na analiti~arite od socijalno-ekonomskata oblast da gi pobaraat pri~inite, kako i da sugeriraat merki i instrumenti. Isto taka, tie bi trebalo da go pretpostavat i vremenskiot period vo koj Dràvata moè da go sanira ovoj neopravdan ras- ~ekor vo standardot me|u potomcite i predcite - roditelite, imaj}i go pri toa vo predvid na~e- loto vrz koe po~iva penziskiot sistem: generaciska solidarnost, spored koj aktuelnite penziski osigurenici obezbeduvaat sredstva za isplata na penziite na svoite postari kolegi. Vo Vladinata programa 2008-2012 god. dobro se markirani merkite na dràvnite organi, no tie treba da se sfatat samo kako osnova. Nu`na e operativna programa, pred s¢ na resornoto Mi- nisterstvo za trud i socijalna politika. Treba da se otvoraat centri za dneven prestoj za stari i iznemo{teni koi ìveat sami, osobeno vo ruralni sredini vo koi bi trebalo da im se obezbedat i zdravstven nadzor, lekarski pregledi, potrebna zdravstvena terapija, merewe krven pritisok i {e}er vo krvta i barem eden obrok dnevno. Potoa, osloboduvawe od participacija za lekovi i le~ewe, zabrzuvawe na programata za izgradba na domovi za stari lica, gerijatriski centri, odmorali{ta i drugo. Za ostvaruvawe na ovie opredelbi na Vladata, neophodno e vklu~uvawe i na organite na lokalnata vlast, kako i na Crveniot krst na Makedonija so koj SZPM potpi{a, isto taka, "Memorandum za sorabotka#. - Vo tek se podgotovkite za potpi{uvawe Dogovor so FPIOM za normativno definirawe na obvrskite na Fondot, {to proizleguvaat od Zakonot za PIOM, a koi se odnesuvaat na postapkata za servisirawe na sredstvata za Solidarniot fond na penzionerite i ~lenarinata za funkcionirawe na zdruènijata na penzionerite. Organite na SZPM utvrdija koncept na "Spogodba za sorabotka" so FPIOM vrz osnova na koja organ na Fondot }e propi{e postapka za na~inot na zadr{ka za Solidarniot fond i za ~lenarinata pri isplatata na penzijata. So ovoj dokument }e se sozdadat obvrski stru~nata slu`ba na FPIOM mese~no da im dostavuvaat na Zdruènijata na penzionerite pregled na po~inatite za aùrirawe na ~lenstvoto vo sekoe zdruènie. Fondot }e ja informira polugodi{no i na krajot na godinata Registriranata organizacija na sojuzite na penzionerite za dvièweto na sredstvata nameneti za Solidarniot fond i za ~lenarina.

186 moeto ime e penzioner

- Zbogatuvawe na formite na druèweto na penzionerite, odnosno pro{iruvawe na sodrìnata na sportuvaweto so novi disciplini: planinarstvo, velosipedizam, kajakarstvo, ribolov i sl. - Zbogatuvawe na formite na kulturno-umetni~koto tvorewe na penzionerite, odrùvawe na poetski mitinzi, likovni kolonii, izlo`bi na rakotvorbi, pro{iruvawe na dramskiot ama- terizam po primerot na kumanovskite penzioneri i drugo. - Pro{iruvawe i zbogatuvawe na formite na informirawe na penzionerite i na po{irokata javnost za sostojbite na populacijata od tretata doba. Vo taa smisla pretstojat natamo{ni aktivnosti: zgolemuvawe na tiraòt na penzionerskiot mese~nik "Penzioner plus", prodolù- vawe na terminot na traeweto na emisijata na MTV "Treto doba#, nastojuvawe vakva emisija da vovedat i drugi elektronski mediumi, pottiknuvawe na pe~atenite mediumi po~esto da pi{uvaat za problemite na ovaa populacija. - SZPM }e inicira do Sobranieto na RM da donese Zakon za propi{uvawe pravo na socijalna dràvna penzija za lica postari od 65 godini, koi nemaat drugi sredstva za ìvot. SZPM }e predloì da se utvrdi pravoto, penzija da moè da se stekne i so pokratok penziski sta` od 15 godini, za lu|e postari od 65 god. Na ovoj na~in }e se namali brojot na "socijalcite" me|u ovaa populacija. Ne samo sega{nite sostavi na rakovodstvata na zdruènijata na penzionerite i na SZPM, tuku i idnite treba da se zaloùvaat za ostvaruvawe na ovie i vakvi merki, kako i da ostvaruvaat odrùvawe na kontinuitetot na tradicionalnite aktivnosti na penzionerite, so ambicii za nivno natamo{no zbogatuvawe i podobruvawe na nivniot kvalitet, a se so cel podostoinstven, podobar i pokvaliteten ìvot na site stari lu|e vo zemjata.  Po~ituvan pretsedatele, Vie ste li~nost na koja moàt da i pozavidat mnogumina i toa dosta pomladi lu|e: imate jasna misla, ubava koncentracija, elokventnost i golema ìvotna i rabotna energija vo sporedba so Va{ata generacija. Na {to se dolì seto toa? Pa, verojatno na golemoto ìvotno i rabotno iskustvo. Dolgi godini se zanimavav so op{testveni i dràvni raboti, odnosno bev na odredeni op{testveni funkcii. Verojatno seto toa vlijaelo na moite karakterni i ~ove~ki osobini, no verojatno se vo pra{awe i genite, pa taka sega kako penzioner, nao|aj}i se vo rakovodstvoto na penzionerskata asocijacija, moàm da se zaloùvam i angaìram so celiot svoj intelektualen potencijal, so o~ekuvawe da bidam pod- dràn od mnogumina sega{ni i idni penzioneri. Posvetuvaj}i i se vo tolkava mera na op{testvenata rabota, imate li vreme za sebe, za drugaruvawe i za drug vid zadovolstva, kako {to e {etaweto, ~itaweto... Imate li nekoe hobi? Vreme za sebe? Za mojata vozrast imam dovolno vreme za drugaruvawe. Drugaruvam kataden so moi vrsnici i so pomladi od mene, se razbira penzioneri. êsto sum prisuten na razni sredbi, manifestacii, nastani, sednici i drug vid druèwe na penzionerite.Toa me ispolnuva. Za {e- tawe ne mi treba vreme, bidej}i vozrasta ja limitira taa èlba. Na pomladi godini dosta se dvi- èv, planinarev, pe{a~ev... Ponekoga{ mi doa|a na pamet da pomislam deka sum si ja ispolnil normata na pomladi godini. Za ~itawe sekoga{ imam i nao|am vreme. îtam informacii, izve{- tai i drugi materijali od zdruènijata na penzionerite, ponekoga{ se nao|a vreme i za prolis- tuvawe na razni stru~ni publikacii od sferata na penzisko-invalidskoto osiguruvawe. Go sle- dam dnevniot pe~at. Gi sobiram napisite so temi od penzionerskoto katadnevje, gi selektiram, pa moèbi }e se najde nekoj so pogolema energija od mene da gi sistematizira i objavi za da znaat pomladite generacii penzioneri {to s¢ se pi{uvalo, {to se komentiralo za nivnite prethodni- ci. Hobi? Re{avam krstozbori. Mi ~ini zadovolstvo koga }e gi najdam odgovorite. So kstozbo- rite si ja ve`bam i odrùvan vo forma memorijata, pa zatoa ~esto pati pri razni sredbi so penzionerite im prepora~uvam koga }e go zemat vesnikot prvo da ja otvorat stranicata so krstozbo- rot i da se obidat da go re{at. Ponekoga{ koga }e mi se stori deka imam pove}e vreme, gi bele- àm tu|ite zborovi (tu|arkite) vo na{iot jazik, drug pat nabrojuvam vev~anski lokalizmi. Ne znam zo{to go pravam toa, no znam deka toa mi go pravi denot ispolnet i prijaten!? K.S.A.

197 moeto ime e penzioner Novogodi{no intervju so ministerot za trud i socijalna politika Xeqal Bajrami Redovna isplata i usoglasuvawe na penziite Na pragot sme na Novata 2010 godina. Gospodin Bajrami, koi bea glavnite aktivnosti i zalo`bi na Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo 2009 godina? - Ministerstvoto za trud i socijalna politika i vo 2009 godina rabote{e na pove}e poliwa va`ni za unapreduvaweto na socijalnata za{tita, kako i na podobruvaweto na socijalnata slika na Republika Makedonija. Isto taka se rabote{e i na podobruvawe na zakonskite re{enija vo pove}e sferi, koi{to gi zasegaat pravata na rabotnicite, pravata na korisnicite na socijalna pomo{ i drugite prava, koi{to se reguliraat so zakonite od na{iot resor: trud i socijalna politika. Glavno na {to se koncentriravme i ovaa godina bea aktivnite politiki za vrabotuvawe i posebno merkata za vrabotuvawe na pove}e od pet iljadi lica preku proektot za javni raboti na op{tinite, finansiran so Operativniot plan za aktivni programi i merki za vrabotuvawe za 2009 godina. Ovie ~e- kori Vladata gi prezede vo ramkite na aktivnostite za spravuvawe so ekonomskata kriza, a licata anagaìrani preku proektot javni raboti ja odrùvaa i obnovuvaa javnata infrastruktura, ja odrùvaa i za{tituvaa ìvotnata sredina i prirodata, so eden zbor vr{ea op{to korisni raboti vo nivnite op{tini, a voedno na ovoj na~in i se pottiknuvaa da razmisluvaat za ponatamo{no vrabotuvawe, namesto da ~ekaat i da se izdrùvaat samo od socijalnata pomo{. Isto taka, 2009 godina be{e godina vo koja{to go donesovme i noviot Zakon za socijalna za{tita, so koj{to se unapredi socijalnata dejnost, rabotevme na Zakonot za semejstvo, vo delot na unapreduvawe na postapkata za posvojuvawe, otvorivme nekolku novi Dnevni centri za lica so posebni potrebi, otvorivme nekolku stanbeni edinici za licata smesteni vo na{ite institucii, odnosno od Zavodot vo Demir Kapija gi premestivme vo stanovi i ku}i vo koi{to gi imaat site neophodni uslovi za edno normalno ìveewe, se razbira so poddr{ka na stru~ni lica. Ova }e prodolì i vo 2010 godina i site ovie aktivnosti se vo ramkite na procesot na deinstitucionalizacija. Otvorivme u{te nekolku narodni kujni za licata koi{to vo odreden period od svojot ìvot se na{le vo socijalen rizik, a se so cel da ne ostanat gladni. Ovaa merka }e prodolì so otvorawe na narodni kujni vo ruralnite sredini, kade {to naj~esto ìveat stari lica. Go donesovme Zakonot za zna- koven jazik, so koj{to im pomognavme na gluvite lica kone~no da ne bidat otse~eni od sekojdnevieto. Rabotevme i na podignuvawe na natalitetot vo Republika Makedonija i vovedovme novo pravo, koristewe na roditelski dodatok za vtoro, treto i ~etvrto dete. Napravivme niza izmeni vo Zakonot za rabotni odnosi, se so cel unapreduvawe na za{titata i pravata na rabotnicite. Ima mnogu drugi raboti za koi{to treba i vreme i prostor za da se nabrojat, no }e zavr{am so nekolkute Dogovori za socijalno osiguruvawe, koi{to godinava bea potpi{ani i toa so Kanada i so Avstralija, so krajna cel - obezbeduvawe na socijalna sigurnost na gra|anite na Republika Makedonija, Avstralija i Kanada. Vo fokusot sekako bea i pra{awata na penzionerskata problematika i griàta za stari lica?

206 moeto ime e penzioner

- Edna izreka veli "Stareeweto na naselenieto e podarok, i treba da se koristi kako prilika da pomineme podolgo vreme so na{ite sakani". Vo fokusot na griàta za starite lica se obezbeduvawe na soodvetna socijalna za{tita (soodvetni sredstva za ìvot, soodvetno domuvawe); obezbeduvawe na vonistitucionalni oblici na za{tita na starite lica (klubovi za dneven prestoj, smestuvawe vo drugo semejstvo i servisi za pomo{ na starite lica vo doma{ni uslovi); obezbeduvawe na poddr{ka i pomo{ od semejstvoto, sosedite, prijatelite, nevladini zdruènija, kako i osnovna pomo{ od dràvata. Potrebno e starite lica da vodat ìvot vo koj{to }e bidat celosno angaìrani nivnite potencijali, ìvot vo koj{to }e ja dobijat potrebnata poddr{ka od semejstvoto, sosedite, prijatelite, vladini i nevladini institucii, a pred se, odgovornosta za nivnata za{tita primarno da se griì dràvata. Kako se ostvaruva strategijata na Vladata za sorabotka so nevladinite organizacii me|u koi se i penzionerskite asocijacii? - Za ovaa Vlada, sorabotkata so nevladiniot sektor izminatava godina be{e eden od prioritetite, bidej}i sekoga{ moè da se slu{nat dobri idei koi {to se vo funkcija na podobruvawe na celokupniot ambient vo dràvava. Vo taa nasoka, jas kako minister za trud i socijalna politika, izminatava godina ostvariv niza sredbi so nevaldinite organizacii, koi {to se od sferata na socijalnata za{tita, od sferata na trudot i se razbira tuka neminovni bea i sredbite so Sojuzite na penzionerite, bidej}i imavme nekolku proekti za koi{to sakavme da go slu{neme i Va{eto mislewe, a ne samo da ja dobieme Va{ata poddr{ka za nivna realizacija. Pobaravme Va{e aktivno vklu~uvawe vo nivnata realizacija. Konkretno, kako ja ocenuvate sorabotkata so SZPM, kako najmasovna i najaktivna penzionerska organizacija vo na{ata zemja? - Konkretno, sorabotkata so SZPM mislam deka e na odli~no nivo i se nadevam deka i penzionerite go delat moeto mislewe. So Va{a poddr{ka napravivme nekolku izmeni vo Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, so Va{a poddr{ka eve sega }e ja realizirame i uslugata na bawsko klimatska rekreacija na korisnici na penzija za 2010 godina, so koja kako {to znaete okolu 10 iljadi penzioneri }e gi ispratime na sedumndeven odmor vo nekoja od bawite vo Republika Makedonija. Ovaa usluga moè da ja koristat lica- korisnici na starosna, invalidska i semejna penzija ostvarena spored propisite na Republika Makedonija i propisite na drugi dràvi so koi{to Republika Makedonija ima sklu~eno dogovor za socijalno osiguruvawe. Korisnikot na penzija moè da ja koristi uslugata samo edna{ vo period od 1 fevruari do 30 noemvri 2010 godina, vo traewe od 7 dena. Uslugata na bawsko klimatska rekreacija opfa}a 6 polni pansioni (no- }evawe so tri obroka dnevno), bawska terapija, eden zadolìtelen zdravstven pregled, tro{oci za prevoz vo visina na povratna avtobuska karta od mestoto na ìveewe na korisnikot do ustanovata vo koja{to }e se koristi uslugata na bawsko klimatska rekreacija. Licata korisnici na penzija koi{to koristat i pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice imaat pravo na pridru`nik za vreme na bawsko klimatskata rekreacija. Gospodine minister, vo Vladinata programa za periodot 2008-2012 godina se predviduva podobruvawe na kvalitetot na ìveewe na vozrasnite gra|ani. Vo SZPM postojat analizi deka soodnosot na plati so penzii i natamu se namaluva na okolu 55 otsto. Kakvi se sogleduvawata i planovite za poka~uvawe na penziite vo novata 2010 godina?

217 moeto ime e penzioner

- Kako rezultat na pozitivnoto finansisko rabotewe na Fondot na PIOM, Vladata na RM, preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Fondot na PIOM prezema obvrska isplatata na penziite da se vr{i na po~etokot na sekoja sedmica od mesecot. Za razlika od drugi dràvi koi{to ja promenija formulata na usoglasuvawe na penziite ili celosno go odloìja usoglasuvaweto, vo R. Makedonija si obezbedi usoglasuvawe na penziite i toa: 3,5% na 1.1.2009 godina; 2,02 % od 1.07.2009 godina, ili vkupno 5,52% za cela 2009 godina Prose~nata penzija vo dekemvri 2008 godina iznesuva 9.541 denari i istata sporedena so penzijata za dekemvri 2007 godina koja{to iznesuva{e 7.848 denari e zgolemena za 21,6%. Vkupnata prose~na penzija vo noemvri 2009 godina iznesuva 10.067 denari i istata e povisoka za 5,5% od prose~nata penzija vo dekemvri 2008 godina. Soodnosot na prose~na penzija vo dekemvri 2008 prose~nata plata vo dekemvri 2008 godina (17.363 denari) iznesuva 55%. Od 1 januari 2010 godina usoglasuvaweto na penzijata }e se vr{i spored porastot na indeksot na tro{ocite na ìvotot vo visina od 50% i porastot na prose~no isplatenata plata na site vraboteni vo Republika Makedonija vo visina od 50%. Trieset otsto od parite koi gi dobivaat sega{nite penzioneri se zemaat direktno od dràvniot Buxet. Moè li da dojde vo pra{awe dosega{nata redovna isplata na penziite? - Isplatata na penziite i ponatamu }e se odviva spored dosega{nata dinamika i ne mo- è da stane zbor za docnewe na isplata, a u{te pomalku za neispla}awe na penziite. Planirana e i izgradba na penzionerski domovi i centri za dneven prestoj na stari lica? - Nie ve}e otvorivme dva dnevni centri za prestoj na stari lica koi {to gi narekuvame Klubovi za stari lica. Vo niv starite lica i penzionerite moàt ne samo da se druàt, tuku i da gi dobivaat potrebnite uslugi, kako {to se zgriùvawe, medicinska pomo{, uslugi i pomo{ vo odrùvawe na li~na higiena, za onie koi{to ne se sposobni toa samite da go pravat, obrok za onie {to ne moàt da si gotvat i takanatamu. I vo 2010 godina }e prodol- ìme so otvorawe na vakvi klubovi za stari lica, posebno vo onie sredini kade {to procentot na starite lica e pogolem. Vo bliska idnina vakov klub za stari lica }e bide otvoren vo Makedonski Brod. Inaku na{a zalo`ba e i podobruvawe na uslovite vo koi {to ìveat starite lica vo starskite domovi. Eve na primer, ovaa godina treba da se otpo~ne so rekonstrukcija i nadgradba na domot za stari lica "Sju Rajder# vo Bitola, za ~ija {to namena od IPA fondovite }e se odvojat 600 000 evra, a od buxetot na MTSP dopolnitelni 150 000 dolari. No, nema tuka da zastaneme i natamu }e vloùvame napori brojot na vakvite domovi za stari lica da se zgolemi, itoa se vo fukncija na unapreduvawe na za{titata na ovie lica. Ve}e godina i pol vo informativniot prostort vo Republika Makedonija redovno izleguva glasiloto na SZPM "Penzioner plus#. Va{ite ocenki za vesnikot? - Mislam deka ova glasilo si ja vr{i funkcijata za koja {to e i nameneto, a toa e informirawe na penzionerite za site novosti i aktivnosti koi {to gi zasegaat niv i se odnesuvaat na nivnoto sekojdnevie i nivnite sekojdnevni problemi. Prodolète i natamu so isto tempo i na ist na~in, a ja imate i na{ata poddr{ka i sorabotka za site temi i dilemi. Va{ata novogodi{na poraka do sega{nite i idni penzioneri i ~itateli na "Penzio- ner plus# - Ona {to sakam da im go pora~am na site penzioneri e deka i natamu ovaa Vlada i jas, kako resoren minister sekoga{ }e bideme na Va{ata strana i }e se obiduvame da gi re{a- vame Va{ite pomali ili pogolemi problemi. Na Vas ostanuva da ni ostanete vo dobro zdravje i da uìvate vo Va{ite penzionerski denovi koi{to eve sega }e Vi gi razubavime i so sedumdneven odmor vo nekoja od na{ite bawi. I za kraj na site sega{ni i idni penzioneri im posakuvam ubavi penzionerski denovi i vo Novata 2010 godina. D.A.

226 moeto ime e penzioner Van~o Muratovski, pretsedatel na SSM Ne se odi napred bez dogovor so trudbenicite uvstvuvam prijatna obvrska da vi se obratam od imeto na Sindikatot. Pred se zatoa {to ^^dvete organizacii prirodno se nadovrzuvaat edna na druga - penzionerite se nekoga{ni trudbenici, dodeka sindikalcite i rabotnicite se idni penzioneri. Ne moè da se zaboravi deka vo 2008 godina se slu~i ekspresnoto menuvawe na Zakonot za rabotni odnosi. Bez nikakvi konsultacii Vladata go donese zakonot, opravdano nare~en "rabotni~ki ustav", so koj rabotnicite se svedeni na lu|e bez pravo na glas. Ukinati se mnogu prava, no najstra{nata izmena e {to rabotodava~ot moè bez nikakvi pre~ki i ograni~uvawa da otpu{ta kogo saka i koga saka. Po ovoj zakon rabotnikot nema zakonsko pravo da se sprotivsta- vi, toj nema mo`nost da se brani na sud, ednostavno gi ima izgubeno elementarnite ~ove~ki prava. Nie vedna{ reagiravme, ukaùvavme deka zemjata ne moè da odi napred so propisi od 19. vek, bidej}i se sozdavaat iljadnici novi nevraboteni, novi socijalni slu~ai. Vladata ne gi prifati argumentite i nie organiziravme javni protesti. SSM }e gi koristi site sredstva da gi zadrì steknatite prava na rabotnicite, vklu~uvaj}i ja sudskata vlast i me|unarodniot faktor. Edna{ zagubenite prava te{ko se vra}aat. Se najdovme vo situacija vo 2008 godina da odbeleùvame sto godini od osnovaweto na sindikalnoto dvièwe vo Makedonija i tokmu na jubilejot da se ukinat pravata na rabotnicite. Sindikatot mnogu postigna za eden vek od postoewe i toa pod razli~ni reìmi, dràvi i vlasti. Me|utoa, tranzicijata minuva so golemi problemi. Vpro~em Evropa ne e slepa i dobro gleda {to se slu~uva vo Makedonija. Brisel preku svoite slu`bi e izvonredno informiran za site zbidnuvawa vo na{ata dràva i ottamu te{kata kvalifikacija deka vo Makedonija ne postoi socijalen dijalog. Inaku, tokmu socijalniot dijalog me|u Vladata, rabotodava~ite i Sindikatot e eden od klu~nite kriteriumi za evroatlan- tskite ambicii na Makedonija. Podednakvo vaèn problem e op{tata sostojba na sindikalno- to dvièwe vo Makedonija. Generalno pra{awe e kolku sindikati ima i koi od niv se vistinski sindikati. Vedna{ da go soop{tam na{iot stav: SSM e za sindikalen pluralizam. Ne samo {to ne ni pre~at drugite sindikati, tuku naprotiv, smetame deka treba da sorabotuvame me|u sebe. Ednostavno nema drug pat osven onoj vo zapadna Evropa, kade sindikatite najprvo me|u- sebno se dogovaraat i posle izleguvaat na pregovori so rabotodava~ite. Zatoa evropskoto tru- dovo pravo stigna do 70.000 stranici i postojano se pro{iruva. Za àl, vo Makedonija se u{te sme daleku od elementarna sorabotka na sindikalnite organizacii. Se u{te preovladuva za- vista, neprijatelstvoto, ~uvstvoto na povisoka vrednost. Ovde se u{te vladee kusoglediot stav deka eden poen od vlasta vredi pove}e od iljada ~lenovi. Ottamu se javuvaat slu~ai koi se, najblago kaàno, sram za sindikalnoto dvièwe - vo svetot, ne vo Makedonija. Izleguva takanare~en sindikat koj javno kaùva deka Prvi maj ne treba da se praznuva! Slu{navme i odobru- vawe na antirabotni~kiot zakon! Vidovme reìrani pretstavi za navoden dijalog, no vo ovaa mala zemja ni{to ne moè da se sokrie, pa farsite predizvikuvaat samo potsmev vo javnosta. Treti postojat samo na hartija i od niv nikoga{ ni{to ne moè da se slu{ne. Vo sekoj slu~aj SSM povikuva na trezvenost, zaedni{tvo i sorabotka - se razbira, so zad- rùvawe na se~ija samostojnost. Nam ne ni e tolku va`no {to koga }e se kaè "sindikat" vo Makedonija se misli na SSM. Iako sme najgolemi sepak smetame deka sindikatite treba da sorabotuvaat za da bidat posilni pregovara~i. Republika Makedonija preìvuva isklu~itelno te{ka sostojba. So godini vladee kriza na ekonomski, socijalen, bezbednosen, me|unaroden plan. Site treba da znaeme {to sakame i kone~no da gi obedinime site progresivni sili vo op{testvoto so edna cel - Makedonija da ja napravime silna, sre}na i bogata zemja.

237 moeto ime e penzioner Isni Jakupi, generalen direktor na Fondotr na PIOM Dosega{nata sorabotka - garancija za idninata

i pri~inuva osobeno zadovolstvo {to kako nov generalen MMdirektor na Fondot na PIOM, moàm da gi pozdravam preku va{iot vesnik "Penzioner plus" site korisnici na penzija vo na{ata dràva i da im posakam mnogu zdravje i uspeh. [to se odnesuva pak, do sorabotkata na Fondot na PIOM i Sojuzot na zdru- ènijata na penzionerite na Makedonija, moàm da gi istaknam slednite zna~ajni odrednici: -prvo, sekoga{ na sednicite na Upravniot odbor treba da prisustvuva pretstavnik na SZPM ~ii idei i predlozi }e se vgraduvaat vo materijalite i odlukite {to gi donesuva ovoj organ, so {to istite dobivaat vo svojot kvalitet; -vtoro, realizacijata na noviot i radikalen reformski zafat vo ovaa svera, ne }e se realizira{e so takvo brzo tempo ako ne be{e iskaànata vzaemna sorabotka so profili- raweto i iznao|aweto na najdobri re{enija na ovoj plan; -treto, sugestiite za otvorawe transakciski smetki {to dojdoa od SZPM bea dobro- dojdeni i prifateni so toa {to postignavme zaedni~ka cel - na{ite penzioneri da nemaat nikakov problem pri isplatata; -~etvrto, domovite za ìveewe na penzionerite {to se vo na{e vladenie sekoga{ bile i }e ostanat otvoreni za principielnata politika {to se sproveduva pri raspredelbata za {to se usoglaseni kriteriumite; -petto, ona {to e dogovoreno, a se odnesuva do redovnoto ispla}awe na penziite vo prvite pet dena od mesecot, na op{to zadovolstvo ve}e go realizirame, {to e golem is~e- kor vo na{ata zaedni~ka politika i, - {esto, vo naredniot period n? o~ekuvaat novi zafati na planot na oìvotvoru- vaweto na tretiot penziski stolb, so {to se o~ekuva ponatamo{no jaknewe na na{ata ekonomska sostojba, osobeno so penziskite fondovi i drugo. Koga kon pogornite nabroeni, a realizirani sorabotki me|u Fondot na PIOM i SZPM, }e se dodadat u{te i mnogu drugi "sitni" zafati, toga{ so pravo moème da konstatirame deka vertikalnata i horizontal- nata sorabotka {to se ostvaruva sekojdnevno me|u nas ne samo {to e za istaknuvawe, tuku e i za pofalba. Nema ni povod ni pri~ina, istata da ne prodolì i vo idnina, vo interes na na{ite penzioneri i vo interes na vkupnata politika na Vladata na Republika Makedonija, {to ja sproveduva vo ovaa svera. Vo april 2009 godina generalniot director na Fondot na PIOM Isni Jakupi ja primi delegacijata na SZPM {to ja predvode{e pretsedatelot Du{ko [urbanovski, pri {to vo srde~na atmosfera be{e izrazen vzaemen interes i podgotvenost za sorabotka za site aktuelni pra{awa na penzionerite. Se usvoi zakliu~ok da se potpie{e Spogodba za sorabotka pome|u Fondot na PIOM i SZPM za na~inot i postapkata za vr{ewe zadr{ka za solidaren fond i ~lenarina pri isplata na penzija, da se aùrira evidencijata i da se vospostavi podobra sorabotka pome|u podra~nite edinici i zdruènijata na penzionerite. Be{e izrazena i potrebata od podobro koristewe na domovite na penzionerite i penzionerskite odmarali{ta, kako i za podobra sorabotka so mese~niot vesnik "Penzioner plus".

246 moeto ime e penzioner Treta i ~etvrta sednica na Sobranieto na SZPM Uspe{ni aktivnosti i novi programski zada~i

o tekot na 2008 godina Sobranieto na SZPM odrà dve sednici Izve{tajot za rabota- VVta na Sobranieto i negovite organi za 2007 godina i Programata za rabota za 2008 godina bea glavni temi na tretata sednica na Sobranieto na SZPM {to na 27 fevruari se odrà vo golemata sala na SSM. So sednicata rakovode{e pretsedatelot na Sobranieto na SZPM Du{ko [urbanovski, a uvodni napomeni za aktuelnite temi podnese toga{niot sekretar na Izvr{niot odbor na Sobranieto êdo Georgievski. Pri toa, kako i vo diskusijata, be{e naglaseno deka vo tekot na 2007 godina aktivnosta na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija glavno be{e naso~ena za zgolemuvawe na penziite i sozdavawe na drugi uslovi za podobar ìvot, kako i za re{avawe na nametnatiot problem so Solidarnite fondovi za pogrebnina, koi so izmenite na Zakonot za PIOM i pokraj izneseni argumenti za sopstvenosta i nekolkugodi{nata uspe{na rabota, bea odzemeni od Zdruènijata na penzionerite. Poradi toa pred Ustavniot sud se pokrenati inicijativi za poveduvawe postapka za preispituvawe na ustavnosta i zakonitosta na oddelni ~lenovi na Zakonot.Ras- pletot se o~ekuva, a dotoga{ }e se postapuva spored vaè~kite zakonski odredbi i normi, spored koi sredstvata na Solidarnite fondovi do semejstvata na po~inatite penzioneri }e se servisiraat preku podra~nite edinici na Fondot na PIOM. Penzionerskata asocijacija iscelo se angaìra i za podobro snabduvawe so lekovi od pozitivnata lista, za otvorawe apteki vo ruralni naselbi, namaluvawe ili osloboduvawe na pla}awe na participacija za zdravstveni uslugi na penzioneri postari d 65 godini i sli~no. Vo organizacija na SZPM i vo 2007 godina uspe{no bea odràni regionalnite i Re- publi~kite penzionerski sportski natprevari, kako i ~etirite regionalni revii na pesna, muzika i igri, ostvareno e u~estvo vo odbeleùvaweto na zna~ajni nastani i datumi od na{ata istorija i sli~no. Posebna naglaska e dadena i na objektivno informirawe na ~lenstvoto i na gra|anite za aktuelnostite vo penzionerskata organizacija, na {to treba u{te pove}e da se raboti. Vo tie ramki i so novi sodrìni Sobranieto ja usvoi i Programata za rabota na Izvr{niot odbor za 2008 godina, kako {to e sproveduvaweto na zakonskata odredba za dostavuvawe na ~lenarina na zdruènijata na penzionerite kako del od promenite vo Zako- not za PIOM. Be{e usvoena i zavr{nata smetka za 2007 godina, so pofalbi za doma}inskoto rabotewe, bidej}i od ostvarenite 4.766.000 denari ima za{teda od okolu milion denari. Sob- ranieto donese i odluka za usvojuvawe na finansiski plan na prihodi i rashodi za 2008 godina vo iznos od 4.385.000 denari. Na krajot za nova ~lenka na SZPM be{e primeno Zdruènieto na penzionerite na Sa- raj. Sobranieto na Sojuzot na zdruènija na penzionerite na Makedonija na 15 dekemvri 2008 godina ja odrà ~etvrtata sednica, na koja se rasprava{e za sproveduvawe na novous- voenite izmeni na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, po negovo ukinuvawe od Ustavniot sud na inicijativa na SZPM, zdruènijata na penzionerite, grupa penzioneri i od poedinci. Na sednicata se razgleda Spogodbata za utvrduvawe na

257 moeto ime e penzioner

SZPM za registrirana organizacija na Sojuzite na penzionerite na Makedonija, kako i Odlukata za visinata na zadr{ka za Solidarniot fond - posmrtna pomo{ i za ~lenarina i visinata na isplatata na pogrebnite tro{oci. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa Du{ko [urbanovski, Ramiz ]azimovski, Simeon Angelovski, m-r Dimitar Stojkoski, Petar Milanovi}, d-r Novica Veqanovski, Lazar Atanasov, Milorad Risteski, Mile Nanevski, Jane Ta{kovski i Andon Markovski, bea izneseni pove}e aspekti na problemot, so zaklu- ~ok deka predloènite re{enija se najsoodvetni za sproveduvawe na Zakonot vo praktikata. So ogled na toa {to so Zakon e utvrdeno visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina da gi utvrduva registrirana organizacija sostavna od Sojuzite na zdruènija- ta na penzionerite na Makedonija, SZPM odlu~i da se opredeli za registrirana organizacija. êtiri ~lena na Odborot na registriranata organizacija predloì SZPM i toa: Du{ko [urbanovski, d-r Krsto Angelovski, Dimitrija Bogatinoski i Qup~o Naumov- ski. ^lenovi na Odborot po predlog na drugite sojuzi se i: Krsto Canov od Sojuzot na invalidite na trudot, Gido Boj~evski od Sojuzot na zdruènijata na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na RM i Dimitar Zarkov, od Sojuzot na invalidskite penzioneri na Makedonija. Na posebna sednica, Odborot za pretsedatel go izbra Du{ko [urbanovski, a usvoi i akt visinata na zadr{kata za solidaren fond za 2009 godina da iznesuva mese~no 120 den. i 20 denari za ~lenarina. No poradi toa {to za oktomvri i noemvri ne be{e izvr{ena zad- r{ka, taa }e se nadomesti so isplata na dekemvriskata i januarskata penzija, pri {to }e se zadrùva po 240 den. za solidaren fond i po 40 den. za ~lenarina. Usvoena e i odluka visinata na posmrtnata pomo{ za 2009 god. da iznesuva 30 000 den., koja spored zakonskite odredbi }e ja vr{i Stru~nata slu`ba na Fondot na PIOM preku podra~nite edinici.

12-ta sednica na Izvr{en odbor na SZPM Vo fokusot: penzionerskite sportski natprevari i revii Izve{taite na Komisijata za sport i rekracija i na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot bea centralna tema na 12-ta sednica na Izvr{niot odbor na SZPM, {to se odrà na 16 fevruari 2009 godina. Obrazloènie za Izve{tajot za Republi~kite penzionerski sportski natprevari dade Zdravko Petkovski, pretsedatel na Komisijata za sport i rekreacija, naglasuvaj}i go zna~eweto na sportuvaweto vo tretata doba i deka vkupno na sportskite natprevari vo 2008 godina u~estvuvale nad 20.000 penzioneri. Be{e iskaàna i pozitivna ocena za zav- r{niot del na igrite vo Radovi{ i deka natprevarite treba da pro- dolàt i da se omasovu- vaat. Vo diskusijata Miroslava Petrovska ja istakna potrebata na sve~enoto otvorawe da prisustvuvaat site natprevaruva~i.Zatoa i natprevarite vo strela{tvo i {ah treba da zapo~nuvaat po sve~e-

266 moeto ime e penzioner nosta, a ne kako {to e praktika pola sat porano. Du{an Pereski re~e deka ne ja negira korisnosta od sportuvaweto i druèweto na penzionerite, no toa stanuva se poskapo i se odrazuva na namaluvaweto na humanitarnata i zdravstvenata pomo{. Ilija Trajanov napomna deka Izve{tajot e seopfaten i deka Biltenot e mnogu dobro podgotven.Kako stru~wak ja istakna korisnosta od sportuvaweto na penzionerite i deka tradicijata treba da prodolì. Se zaloì sredbite vo {ah da trajat pokuso i site natprevari da se odrù- vaat po sve~enoto otvorawe na igrite.Vasko Kaleski istakna deka ovie natprevari treba da se sfatat kako sportska olimpijada na penzionerite, treba da prodolàt i da se omaso- vuvaat. Besnik Pocesta izrazi pofalbi za organizacija na natprevarite i deka osvoenata zlatna medala na penzionerot od Debar }e zna~i nov pottik na Zdruènieto za u~estvo na igrite. Qup~o Janev napomna deka bez ogled na mali propusti sportskite igri se seopfatni i mnogu uspe{ni. Za dopolnitelno finansirawe treba da se ostvaruva pogolema sorabotka so gradona~alnicite i lokalnata samouprava. Done Todorovski potseti deka osnovna aktivnost na zdruènijata e i sportot i rekreacijata i deka treba da se nastojuva brojot na u~enicite da se zgolemuva.Biltenite za sportot i za reviite se mo{ne kvalitetni i se zna~aen dokument za aktivnostite na penzionerite. Asim Jusufi go prifati izve{tajot i deka natprevarite treba da se sogleduvaat i kako masovna sredba i druèwe na penzionerite, a tro{ocite moàt da bidat i poracionalni. Sportot e skap, no treba da bidat opfateni pogolem broj penzioineri, ekipite da se podmladuvaat i da se ostvaruva i me|u- narodna sorabotka. Traj~e Stojanov istakna deka se rabotelo domakinski, no moè da se sportuva i poekonomi~no i deka sredstva moàt da se obezbedat i preku sponzorirawe na sportska oprema i sli~no. Nikola Nikolovski se zaloì vo granicite na finansiskite mo`nosti da se planiraat pogolemi sredstva za regionalnite i republi~kite natprevari. Zaklu~uvaj}i ja diskusijata pretsedatelot Du{ko [urbanovski istakna deka site predlozi treba da gi razgleda Komisjata, za da moè popodgotveno da se organiziraat 14- te Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo 2009 godina. Potrebna e pogolema sorabotka so gradona~alnicite i lokalnata samouprava, {to e zacrtano i vo Memorandu- mot so ZELS i deka tradicijata na sportskite igri e dobra i treba da prodolì. Obrazloènie za odrànite regionalni revii na pesni, muzika i igri vo Radovi{, Ki~evo, Gevge- lija, Ko~ani i Skopje dade Du{an Pereski, pretsedatel na Komisija- ta za kulturno-zabaven ìvot, napomenuvaj}i go kvalitetot na izvedbite i zna~eweto za kulturniot identitet, zdruènija da u~estvuvaat na reviite. Vo diskusijata u~estvuvaa Besnik Pocesta, Mi- roslava Petrovska i Nikola Laf- ~inski. Izve{tajot be{e enoglas- no prifaten so zaklu~ok tradicijata da prodolì i {to pove}e zdruènija da u~estvuvaat na reviite. Za ova da se angaìra i Komisijata za kulturno-zabaven ìvot. Na sednicata bea izneseni i nekoi iskustva od izleguvaweto na "Penzioner plus# i za problemot, poradi recesijata, za obezbeduvawe potrebni sredstva za pe~atewe na vesnikot. ^lenovite na Izvr{niot odbor ja istaknaa pozitivnata ocena za "Penzioner plus# i potrebata od natamo{no redovno izleguvawe na vesnikot za ostvaruvawe na zna~ajnata funkcija na informiraweto na penzionerite i gra|anite.

277 moeto ime e penzioner Dve sednici na Izvr{niot odbor na SZPM Pozitivni oceni za rabotata i aktivnostite

- Razgledana Zavr{na smetka za materijalno finansisko rabotewe za 2008 godina i Finansiski plan za 2009 godina - Poradi zdravstveni pri~ini usvoena ostavka na potpretsedatelot na IO na SZPM Andon Markovski - Za nov potpretsedatel na IO na SZPM ednoglasno e izbran ^edo Georgievski, dosega{en sekretar

o denovite pred odrùvaweto na sednicata na Sobranieto na SZPM Izvr{niot VVodbor odrà dve sednici so koi rakovode{e pretsedatelot Du{ko [urbanovski. Izvr{niot odbor 13-tata sednica ja odrà na 26 fevruari 2009 godina so glavna to~ka od dnevniot red razgleduvawe na zavr{na smetka za minatata godina so pregled na planirani prihodi i ostvareni rashodi za period 1 januari do 31 dekemvri 2008 godina za {to se razvi i opstojna diskusija. Traj~e Stojanov, pretsedatel na Nadzorniot odbor na SZPM, otkako istaka deka sredstvata se koristeni namenski, go pofali domakinskoto rabotewe vo SZPM i ja istakna zalo`bata so vi{okot na sredstva da se sozdadat uslovi za kupuvawe na sopstveni prostorii. Nurie Kad- riu go pofali doma}inskoto rabotewe i ja istakna potrebata od pove- }e druèwe i sorabotka. Nikola La- f~inski postavi pra{awe zo{to se pla}a danok na dobivka od ~lenarina i predloì toa pra{awe stru~no da se prou~i i pre- cizira. Vasko Kaleski ja prifati zavr{nata smetka kako seopfatna i deka treba da se povede inicijativa zakonodavecot da go oslobodi SZPM i zdruènijata od pla}awe danok na ~lenarina, bidej}i ~lenarinata ne e dobivka. Besnik Pocesta ja prifati Zavr{- nata smetka i ocenata na Nadzorniot odbor, no postavi pra{awe za zgolemenite tro{oci na Pravno-ekonomskiot sovet. Kako neprofitna organizacija SZPM sredstvata od delot na ~lenarinata treba da gi koristi namenski i planski i za natamo{no uspe{no informirawe na ~lenstvoto i po{iroko. Du{an Pereski napomna deka zavr{nata smetka e stru~no izrabotena i prifatliva. Vi{okot na sredstva ne treba da bide na smetka na aktivnostite i na humanitarnite dejnosti, a e potrebno da se pomagaat i pomalite zdruè-

286 moeto ime e penzioner nija. Nikola Nikolovski objasni deka Pravno ekonomskiot sovet imal pove}e aktivnosti, bidej}i minatata godina be{e specifi~na poradi donesuvaweto na noviot Zakon za PIOM so pra{aweto na Solidarniot fond. Mirjana Petrovska re~e deka doma}inskoto rabotewe e za pozdravuvawe i deka se zabeleùvaat namaleni tro{oci za isti aktivnosti vo sporedba so predhodnata godina. êdo Georgievski istakna deka nekoi raboti se zavr{eni podobro so pomali tro{oci, a vakvoto rabotewe treba da prodolì i natamu, bidej}i vo 2009 godina tro{ocite }e se zgolemat i so finansiraweto na aktivnostite na so zakon formiranata registrirana organizacija za Solidarniot fond i ~lenarinata. Dragi Argirovski objasni deka planiranite sredstva vo kontoto za Komisijata za informirawe se zgolemeni, bidej}i se prezemeni i tro{oci za Izdava~kiot sovet na vesnikot "Penzioner plus#, koj po~na redovno da izleguva od juli 2008 godina, bez planirani sredstva za taa namena. Pavle Spasev naglasi deka za{tedata e dobra i deka treba da se nastojuva za otkup na rabotni prostorii na SZPM i deka novi za{tedi moàt da se dobijat i vo drugi dejnosti. Ramiz ]azimovski izrazi pofalbi za rentabilnoto rabotewe vo SZPM, so predlog edna{ godi{no da se odrùva zaedni~ka sednica na Izvr{niot i Nadzorniot odbor, so sogleduvawa za toa kolku se po~ituva Statutot. Andon Markovski istakna deka doma}inskoto rabotewe zna~i i da se ima sredstva vo rezerva, a mora da se vodi smetka i za kirijata za prostorot {to se koristi vo zgradata na SSM.Sredstva za odredeni aktivnosti zdruènijata na penzionerite treba da obezbeduvaat od lokalnata samouprava vo duhot na potpi{aniot Memorandum so ZELS. So usvojuvawe na Zavr{nata smetka za 2008 godina, se donese i zaklu~ok Pravno- ekonomskiot sovet da pokrene inicijativa za izmeni na Zakonot za danoci, prihodite i tro{ocite od ~lenarinata da ne se odano~uvaat. Izvr{niot odbor gi razgleda i predlog Pravilnikot za rabota na Odborot na solidarniot fond za posmrtna pomo{ i sredstvata za ~lenarina na zdruènijata na penzionerite na Makedonija i predlog Spogodbata pome|u SZPM I FPIOM za regulirawe na me|usebni obvrski vo vrska so solidarniot fond i ~lenarinata. Na ovaa sednica Izvr{niot odbor na SZPM ja prifati neotpoviklivata ostavka na potpretsedatelot Andon Markovski poradi zdravstveni pri~ini. Pretsedatelot [urbanovski i ~lenovite na Izvr{niot odbor mu izrazija blagodarnost na Markovski za dolgogodi{na uspe{na sorabotka. Na 12 mart Izvr{niot odbor odrà nova, ~etirinaeseta sednica po red, na koja za nov potpretsedatel na IO n SZPM ednoglasno be{e izbran êdo Georgievski, dosega{en sekretar. Opstojna diskusija se vode{e po Izve{tajot za rabota na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija - Sobranito, Izvr{niot odbor i nivnite tela vo 2008 godina i po Programata za rabota na Izvr{niot odbor na SZPM za 2009 godina. Vo uvodnite napomeni na êdo Georgievski i diskusijata na Du{ko [urbanovski, Besnik Pocesta, Pavle Spasev, Ilija Trajanov, Nurie Kadriu, Vasko Kaleski, Asim Jusufi, Qup~o Janev, Qubomir Naumovski, Arsen Ilievski, Dor~e Krstevski, Nikola Laf~inski, Andon Markovski, Dragi Argirovski, Mirjana Petrovska i Done Todorovski, se oceni deka i dvatta dokumenti se seopfatni i davaat realna slika na aktivnostite i na narednite zada~i.

297 moeto ime e penzioner Petta sednica na Sobranieto na SZPM Aktivnostite vo interes na penzionerite Dragi Argirovski - nov sekretar na Izvr{niot odbor obranieto na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija na 16 mart ja SSodrà pettata sednica na koja centralna tema be{e Izve{tajot za rabotata vo 2008 godina i Programskite zada~i za 2009 godina. So sednicata rakovode{e pretsedatelot Du{ko [urbanovski, a uvodni zabele{ki dade potpretsedatelot êdo Georgievski, davaj}i akcent na mnogute zna~ajni aktivnosti i na vloènite maksimalni napori za re{a- vaweto na aktuelnite pra{awa na penzionerite kade {to dominantna uloga imaat dràv- nite organi, kako {to e donesuvaweto na noviot Za- kon za PIOM, griàta za podobruvawe na ìvotniot standard, zdravstvenata za{tita, za izgradba na novi domovi na penzioneri i pogolema grià za starite lica za {to be{e potpi- {an Memorandum so ZELS i so Crven krst na Makedo- nija. Od godina na godina se ~uvstvuva se pogolem interes i za sportskite natprevari, reviite, kulturnite samodejnosti, a na poleto na informiraweto vo minatata godina po~na da izleguva vesnikot "Penzioner plus" i be{e otvorena veb-stranica. Potpretsedatelot Georgievski ukaà i na narednite programski zada~i, za potrebata od pogolema kohezija so zdruènijata na penzionerite, za otvorawe novi klubovi i centri za dneven prestoj na penzioneri i sli~no. Vo diskusijata Milorad Ristoski se zaloì da se iznajdat novi modusi i na~ini za podobra sorabotka so soodvetnite ministerstva i za organizirawe debati za zna~ajni pra{awa i problemi. Ramiz ]azimovski govore{e za podobruvawe na metodot na rabotata na Sobranieto na SZPM, za interaktivnosta so zdruènijata na penzionerite i za dinamikata vo rabotata, a m-r Di- mitar Stojkoski za pozitivnite finansiski rezultati kako materijalna osnova za novi aktivnosti. Pretsedatelot na Nadzorniot odbor Traj~e Stojanov izvesti deka so doma}insko i racionalno rabotewe SZPM ima za{tedeno sredstva {to treba da gi nameni kako kredit za kupuvawe sopstveni prostorii. Kon toa se nadovrza i Petar Mi- lanovi} so potrebata od natamo{na grià za sekoj denar imaj}i ja predvid recesijata. Vasko Kaleski go naglasi kvalitetniot skok vo informiraweto, kako i sorabotkata so lokalnata samouprava vo otvorawe klubovi na penzioneri i vo drugi zafati. Pofalbi za sodrìnata i kvalitetot na "Penzioner plus# izrazi i Nurie Kadriu, kako i za uspe{na-

306 moeto ime e penzioner

ta rabota na organite i telata na Sojuzot i na Aktivite na ènite-penzionerki. Andon Markovski gi istakna naporite za odrùvawe sredbi na pretsedatelite na zdruènija- ta so resorni ministri za aktuelni pra{awa, a Jane Ta{- kovski napomna deka sorabotkata so podra~nite edinici na Fondot na PIOM se odviva dobro i deka se pravat napori za vospostavuvawe me|unarodna sorabotka so penzionerite od grani~nite op{tini na Republika Grcija. Asim Jusufi ja istakna me|unarodnata sorabotka na tetovskite penzioneri so Republika Albanija i Re- publika Kosovo i deka sorabotkata so lokalnata samouprava treba da bide na povisoko nivo, no deka ~esto toa zavisi od niv. Zdravko Petkovski govore- {e za zna~eweto na penzionerskite sportski natprevari, a pretsedatelot Du{ko [urbanovski ja naglasi akcija-

ta so ZELS i so Crveniot krst za evidencija na sostojbite na site postari lica od 65 godini i se zaloì za realizirawe na inicijativata SZPM da dobie status na povremen ~len na socijalno-ekonomskiot sovet. ^lenovite na Sobranieto na SZPM ja usvoija Odlukata za Zavr{nata smetka za 2008 i Fi- nansiskiot plan za 2009 godina, a gi prifatija i Pravilnikot za rabotata na Odborot na registriranata organizacija za Solidaren fond i Spogodbata za na~inot i postapkata za vr{e- we zadr{ka pri isplata na penzija za Solidar- niot fond - posmrtna pomo{ i ~lenarina i isplata na posmrtnata pomo{ na semejstvata na po~inat penzioner. Na ovaa sednica Sobranieto ja izmeni i Odlukata za uslovite i postapkata za priem vo ~lenstvo na SZPM na novoosnovani zdruènija na penzioneri vo novite op{tini so 500 ~lenovi, odnosno kako paralelni zdruènija dokolku imaat najmalku 3.000 ~lenovi so povratna pristapnica. Spored toa za novi ~lenovi na SZPM bea primeni Zdruènieto na penzionerite od Op{tinata [uto Orizare i Zdruènieto na penzionerite od Taftali- xe - Skopje. Za novi ~lenovi na Izvr{niot odbor ednoglasno bea izbrani Gafur Saliu i Dragi Argirovski, koj na posebna sednica na Odborot be{e izbran i za nov sekretar na IO na SZPM.

317 moeto ime e penzioner Sredba so Dragi Argirovski, nov sekretar na IO na SZPM Veteranite na trudot zasluùvaat da imaat podobri uslovi za aktiven ìvot ajprvin, kolega Argirovski, dozvolete mi da Vi go ~estitam izborot za nov sekretar NNna SZPM i da Vi posakam uspeh vo rabotata na novata funkcija, koja }e bide vo interes na site penzioneri vo na{ata zemja. - Blagodaram na èlbite. Pred se da kaàm nekolku zbora za mojot izbor. Sobranieto na SZPM na 16 mart odrà sednica so davawe ot~et za minatogodi{nata uspe{na rabota i za zada~ite vo 2009 godina, pritoa bev ednoglasno izbran za ~len na Izvr{niot odbor, a Odborot, na posebna sednica, ednoglasno me izbra za sekretar. Da glasaat site 58 ~lenovi na Sobranieto za mojot izbor e za po~it i za nezaborav, no i odgovornost i obvrska za natamo{en moj anga`man za u{te pogolemi i poplodni aktivnosti na SZPM. Izborot e eden vid i priznanie i satisfakcija za dosega{nata nekolkugodi{na aktivnost vo penzionerskata organizacija, vo koj period zna~itelno se podobri informiraweto so afirmacijata na aktivnostite i problemite vo ìvotot na penzionerite vo na- {ata zemja. Izborot na ovaa funkcija doa|a i kako nagrada za vloèniot trud. - Da, preku vesnikot i preku drugite aktivnosti pokaàv deka ja sakam ovaa organizacija i nastojuvam taa navistina da si go dobie svoeto vistinsko mesto vo Dràvata. Kolega Argirovski, ovoj razgovor neka bide svoevidna promocija za Va{ata angaìra- nost na novata funkcija. Vo taa nasoka Ve mo- lam da ne zapoznaete so planiranite aktivnosti na ovaa najbrojna penzionerska organizacija vo na{ata zemja. - Prvoto trimese~je, glavno mina vo odr- ùvawe ot~etni sednici na zdruènijata na penzionerite za ona {to e storeno vo minatata godina i za usvojuvawe programi za aktivnostite vo 2009 godina, koi se ambiciozni, no os- tvarlivi. Intenzivnata aktivnost prodolì i vo april i maj, koga me|u drugoto, delegacija na SZPM be{e na razgovor kaj direktorot na Fondot na PIOM Isni Jakupi, be{e ostvarena i sredba so noviot gradona~alnik na Skopje, Koce Trajanovski i so ambasadorot na Evrop- skata unija, Ervan Fuere. Na sredbata vo Fondot be{e izrazena podgotvenost za sorabotka za site aktuelni pra- {awa na penzionerite, problemite da se re{a- vaat blagovremeno, da se aùrira evidencijata i da se definiraat i drugite zada~i, osobeno obvrskite na Fondot i na Sojuzot vo vrska so Solidarniot fond i so ~lenarinata, za {to treba da se potpi{e Spogodba me|u SZPM i Fondot na PIOM. Vo sekojdnevnoto dejstvuvawe na funkcijata, vo fokusot se pra{awa od po{iroko zna- ~ewe i interes za penzionerite vo Dràvata, za natamo{no zgolemuvawe na penziite i

326 moeto ime e penzioner kvalitetot na ìvotot, bidej}i vo tranzicijata pokraj nevrabotenite i ste~ajcite, najpo- godeni se penzionerite na koi im bea ukinati nekolku zna~ajni steknati prava na besplatno lekuvawe, beneficii pri letuvawe i sli~no. So samoto toa {to pogrebninite za po~inati penzioneri se ispla}aaat vo podra~nite edinici na Fondot na PIOM, vo site zdruènija na penzionerite, se sozdade mo`nost za zgolemuvawe na aktivnostite, za pobrz razvoj na bazi~noto dejstvuvawe i za zgolemena grià za ~lenovite i voop{to za starite lu|e. Bitno e, spored Statutot na SZPM, mnogu pove}e da se pridonesuva i vo unapreduvaweto na sistemot na organiziraweto i usovr{uvaweto na metodot i sodrìnata na rabotata na zdruènijata, za {to imav sredba so desetina pretsedateli na penzionerskite organizacii, kako i so neposrednoto ~lenstvo. Minatata godina vo maj be{e potpi{an "Memorandum za sorabotka pome|u SZPM i ZELS#. Kako se realizira ovaa sorabotka? Spomenatiot Memorandum sve~eno be{e potpi{an na 9 maj 2008 godina i naide na poseben interes kaj zdruènijata na penzionerite i vo edinicite na lokalnata samouprava. Penzionerite se zna~aen del od ìtelite na sekoja op{tina. Ve}e se potpi{ani nekolku spogodbi za konkretna sorabotka pome|u gradona~alnicite i zdruènijata na penzionerite za realizacija na vladinata programa za izgradba na domovi na penzionerite, otvorawe novi klubovi i za druga neposredna angaìranost. Sekako, veteranite na trudot zas- luùvaat da imaat podobri uslovi za ìvot i za aktivnosti. Denovive toa be{e konstatirano i na sredbata kaj gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski, pri potpi{uvaweto na spogodbata za sorabotka so Gradskiot sojuz na SZP. Zna~ajno e {to vo spogodbata {to se potpi{a pome|u gradona~alnikot na Op{tina "Centar# i soodvetnoto zdruènie na penzionerite be{e utvrdena izgradba na dom na penzioneri, za {to vo gradot ima golema potreba. Sli~ni aktivnosti se prezemaat i vo pove}e gradovi vo na{ata zemja, vo Prilep, Ko~ani, Ohrid, Kriva Palanka i drugi. Se smeta deka nema da ima zdruènie na penzioneri, koe ne e zainteresirano za potpi{uvawe za vakva spogodba vo koja se definiraat zada- ~ite na edinicata na lokalnata samouprava, {to interaktivno }e dejstvuva i na pottiknuvawe na penzionerskite aktivnosti. Vo fokusot e i implementacijata i na Memorandumot za sorabotka so Crveniot krst na Makedonija, osobeno za zgolemuvawe na griàta za stari lica, za {to soodveten pridones treba da dade i vladinata programa za otvorawe na centri za dneven prestoj. ]e se nastojuva ovaa sorabotka vo narednite meseci da se intenzivira. Vo ovoj period se pravat napori i za podobruvawe na sorabotkata so trite Sojuzi, vo koi ~lenuvaat invalidski penzioneri. Problemi ima i tie treba da se re{avaat, a so toa }e se ovozmoì podobra primena na zakonskite odredbi. Dobra mo`nost e da se informirame i za aktivnostite na penzionerite na sportski i kulkturen plan? Ve}e desetina godini po red, maj i juni se meseci {to minuvaat vo znakot na sportskite penzionerski natprevari i na folklornite revii. I godinava SZPM e organizator na osum regionalni sportski natprevari, a doma}ini se na 29 maj ZP Centar - Skopje, 30 maj ZP Kavadarci, 31 maj ZP \or~e Petrov, na 11 juni ZP Novo Selo. Na 13 juni }e se odràt tri regionalni sredbi vo Ohrid, Zletovo i Vinica, a na 14 juni vo Kru{evo. Na ovie regionalni sportski igri u~estvuvaat golem broj penzionerki i penzioneri, natprevaruvaj}i se vo devet tradicionalni sportski disciplini: strela{tvo, pikado, {ah, tegnewe jaè, frlawe |ule, tr~awe, skok od mesto, domino i tabla, a godinava i vo dvoboj za èni i troboj za maì. Kako kruna na op{tinskite i regionalnite natprevari na 26 septemvri }e se odràt 14-tite Republi~ki penzionerski sportski igri, so u~estvo na okolu iljada penzionerki i penzioneri. Od niv, okolu 400 }e se natprevaruvaat so srce i du{a da osvojat bronzen, srebren ili zlaten medal, no va`no e da se u~estvuva, a neka pobedat najdobrite i najpodgotvenite. Pri krajot na juni, po~etokot na juli i vo sptemvri, SZPM }e gi organizira i sedmite

337 moeto ime e penzioner po red Revii na pesni, muzika i igri. ]e se odràt pet regionalni revii vo Probi{tip, Tetovo, Kru{evo, Kavadarci i Vinica. Na site niv se o~ekuva da u~estvuvaat nad 35 zdru- ènija na penzioneri i so svoite bogati programi na izvorni i starogradski pesni i ora, da pridonesat za obnovuvawe i za zbogatuvawe na folklornoto bogatstvo vo na{ata zemja, kako traen beleg na na{iot identitet. Za uspe{no organizirawe na sportskite natprevari i za reviite, Izvr{niot odbor na SZPM denovive formira{e dva organizacioni odbori. Sportskite natprevari i reviite, kako i sredbite na aktivite na ènite-penzionerki i ekskurziite, zna~itelno pridonesuvaat za sozdavawe nezaboravna atmosfera na penzionerski prijatelstva i druèwa, na sre}ni migovi za nadminuvawe na monotonijata, {to e dobro za zdravjeto. Vo Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija se naglasuva i potrebata od kulturni samodejnosti, izlo`bi na doma{ni rakotvorbi, na crteì i drugi likovni tvorbi, na novi knigi sozdadeni vo treta doba i sli~no. Neodamna kumanovskite penzioneri imaa i dramska izvedba na "Len~e kumanov~e#. Toa be{e za prv pat, edna penzionerska organizacija da podgotvi i da realizira eden vakov proekt so visoki kvaliteti. Vie bevte del od mnogubrojnata publika. Kako go doìveavte ovoj nastan? - Za nas penzionerite, pa i po{iroko, toa navistina be{e zna~aen nastan. So poseben voshit ja sledevme izvedbata na "Len~e kumanov~e# od dramskiot pisatel i akademik Va- sil Iqoski, koj e eden od osnovopolo`nicite na sovremenoto makedonsko dramsko tvore{tvo, a tekstot na kumanovski dijalekt go ima napi{ano kako profesor na gimnazijata vo Kumanovo. Sekako za mene kako kumanovec, blizok mi e toj dijalekt, no gi poznavam i amaterite {to ja izvedoa ovaa uspe{na pretstava. Me|u niv ima i moi {kolski drugari i bev prijatno iznenaden od nivnite akterski kvaliteti. Site tie za prv pat se na {picite {to zna~at ìvot, no sosema malku se razlikuvaa vo ostvaruvaweto na ulogite od profe- sionalcite. So golem trud i qubov ja podgotvija ovaa pretstava. Aplauzot od okolu iljada posetiteli vo salata na Centarot na kulturata vo Kumanovo, be{e najdobra potvrda za toa. Dodeka trae{e pretstavata ja zabeleàv i reakcijata na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski koj e eden od glavnite inicijatori za penzionerski kulturni samodejnosti i za formirawe dramski sekcii. Toj be{e voodu{even i kako da se podmladi pokraj edna takva i tolku dobro izvedena pretstava. So ovaa pretstava na 25 maj Dramskata amaterska rabotilnica pri penzionerskoto KUD "\oko Simonovski# so o~ekuvan uspeh, u~estvuva{e i na 45-tiot Me|unaroden dramski amaterski festival vo Ko~ani. So "Len~e kumanov~e# se o~ekuva kumanovskite penzioneri da gostuvaat i vo Skopje i vo drugi gradovi na na{ata zemja. Pokraj toa {to ste sekretar na SZPM, Vie kolega Argirovski, ste i zamenik-glaven i odgovoren urednik na vesnikot "Penzioner plus# i pretsedatel na Komisijata za informirawe i izdava~ka dejnost. Kakvo e zna~eweto na informiraweto na penzionerite? Denovive izleguva desettiot jubileen broj na vesnikot "Penzioner plus#. Toa e prv pat vo {estdeceniskata istorija na penzionerskata organizacija vo na{ata zemja, penzionerite da imaat svoj poseben vesnik. So toa se popolni edna praznina vo informativniot prostor. Vo vesnikot se afirmiraat aktivnostite, no i problemite na okolu 274.000 penzioneri vo Republika Makedonija i so toa se vr{i i informativen pritisok za pottiknuvawe na aktivnostite, no i za re{avawe na problemite, za zgolemuvawe na penzii i podobruvawe na uslovite za ìveewe i za dejstvuvawe. Poradi toa treba da se iznajdat mo`nosti ne samo za redovno izleguvawe na "Penzioner plus#, tuku i za zgolemuvawe na tiraòt. Mnogurojnosta na ovaa populacija i problemite so koi se soo~uva, toa sekako go zasluù- va. C.I.

346 moeto ime e penzioner Rezime od regionalnite sredbi so potesnite rakovodstva na zdru`enijata na penzionerite

o organizacija na SZPM vo tekot na juni 2009 godina se odràa regionalni sostanoci VVso potesnite rakovodstva na penzionerskite zdruènija na koi se rasprava{e za aktuelnosti i problemi od zaedni~koto dejstvuvawe na ovaa najmasovna penzionerska asocijacija vo na{ata zemja. Toa vsu{nost zna~e{e realizirawe na zklu~okot od poslednata sednica na Izvr{niot odbor na Sobranieto na SZPM da im predloì na zdruènijata na penzionerite - ~lenki na Sojuzot, za prodlabo~uvawe na sorabotkata me|u organite na Sojuzot i rakovodstvata na zdruènijata, pokraj formata sostanoci so pretsedatelite na zdruènijata, da se vovede praktika za informirawe i konsultirawe za pra{awa od interes za ~lenovite na zdruènijata - ~lenki na Sojuzot preku sredbi na negovoto rakovodstvo so potesnite rakovodstva na zdruènijata od odreden region vo Republikata. Ovaa forma na komunikacija be{e ostvarena vo Prilep, Tetovo, Probi{tip, Peh~evo i Negotino. Temite {to bea predmet na razgovorot treba{e da proizlezat od interesot na ~lenstvoto na Zdru- ènieto so naglasok na zacrtanite celi i interesi na ~lenovite utvrdeni so Statu- tot na Zdruènieto: standardot na penzionerite i usoglasuvaweto na penziite, zdravstvenata za{tita, smestuvaweto vo penzionerski - starski domovi, gerijatriski centri, klubovi za dneven prestoj, centri za dneven prestoj na penzionerite, odnosot i sorabotkata so organite na lokalnata samouprava (spogodba za sorabotka so gradona~alnikot na op{tinata), sorabotka so op{tinskiot organ na Crveniot krst, funkcioniraweto na Solidarniot fond, distribucijata na ~lenarinata od strana na Registriranata organizacija na sojuzite na penzionerite, sorabotkata so organite na FPIOM, posebno so podra~nite edinici na Fondot, sorabotkata so organizaciite na invalidskite penzioneri i drugo. Naedno se o~ekuva{e da se dade ocenka na sostojbata so isplatata na penziite preku po{tenskite dostavuva~i i kolku Zdruènieto moè da pridonese za celosen opfat na penzionerite koi treba da otvorat transakciski smetki vo delovnite banki. Vo oblasta na informiraweto na korisnicite na penzija da se dade ocenka za kvalitetot na vesnikot "Penzioner plus", za emisijata "Treta doba" na MTV, za sorabotkata so lokalnite sredstva za informirawe i formite na informirawe preku izdavawe bilteni, razni pe~ateni publikacii, tematski konferencii, razni debati i sli~ni formi na u~estvo na ~lenovite na Zdruènieto. Se nastojuva{e da ne izostanat i pra{awata od oblasta na kvalitetot na ìveeweto na ~lenovite na Zdruènieto: sportskite igri, reviite na pesnata, muzikata i igrite i drugite vidovi sredbi na penzionerite.

357 moeto ime e penzioner

Na sostanokot so rakovodstvata na zdruènijata na penzionerite od jugozapadniot region na 3 juni vo Prilep poseben akcent se dade na odnosot i sorabotkata so SZPM i na nekoi problemi so koi se soo~uvaat zdruènijata so predlozi za nivno re{avawe. Se istakna zalo`bata pokraj regionalnite da prodolì praktikata za pozna~ajni temi da se odrùvaat zaedni~ki sredbi so pretsedatelite na zdruènijata vo SZPM, da se podobri izvornoto informirawe na Sojuzot od bazata, za {to kako pozitiven primer be{e nave- deno Zdruènieto na penzionerite od Debar, koe redovno dostavuva zapisnici od sednici i drugi informacii. Se naglasi i potrebata da se zbogati i sorabotkata so Fondot na PIOM. Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski informira{e za nekoi aktuelni pra- {awa i otvori nekoi dilemi, zaloùvaj}i se komunikacijata na ~lenovite na IO so zdru- ènijata da bide na potrebnoto nivo, griàta za podobar standard na penzionerite da prodolì, da zajakne sorabotkata na zdruènijata so lokalnata samouprava so potpi{u- vawe spogodbi soglasno Memorandumot pome}u ZELS I SZPM, kako i so Crveniot krst i sli~no. Toj posebno se zadrà i na o~ekuvawata od Spogodbata so Fondot na PIOM za solidarnite sredstva, naedno i da se podobri evidencijata na ~lenstvoto i informiraweto za isplatata na pogrebninata, a najavi i barawe za vra}awe na sredstvata zadràni od dekemvriskata penzija vo 2007 godina nameneti za posmrtnina. Na 10 juni regionalen sostanok se odrà vo Tetovo so prisustvo na rakovodstvata od skopskite zdruènija, Tetovo i Gos- tivar. Pritoa pretsedatelot [urbanovski informira{e i za sredbite so ministerot za trud i socijalna politika Xeqal Baj- rami i zamenik-ministerot Spi- ro Ristovski vo vrska so predlog na Vladata za privremena promena na na~inot na usoglasuvawe na penziite poradi voveduvaweto na noviot na~in na presmetnuvawe na platite, so {to dojde do ve{ta~ko zgolemuvawe na neto-platite zaradi dodavaweto na tro{ocite za hrana i prevoz. Poradi toa se predlaga usoglasuvaweto na penziite godinava da se pres- metuva vrz osnova na realnoto zgolemuvawe na platite, bez vrednosta na prevozot i hranata. [urbanovski ja istakna potrebata i pokraj recesijata Vladata da go iskoristi zakonskoto pravo za zgolemuvawe na penziite na zagrozenite penzioneri, {to e zacrtano vo Vladinata programa za 2009 i 2010 godina, a informira{e i za inicijativata za propi{u- vawe pravo na socijalna penzija na postari lica od 65 godini, za strategijata na Vladata za sorabotka so nevladiniot sektor, kako i za donesuvawe Zakon za u~estvo na penzionerite vo rabotata na Ekonomsko-socijalniot sovet. Na 15 juni se odrà regionalen sostanok vo Probi{tip so u~estvo na pretstavnici na zdruènijata od Kumanovo, Kratovo, Kriva Palanka, Probi{tip, Zletovo, Lozovo, Rado- vi{, Sveti Nikole i [tip. Se diskutira{e za sostojbite i za pra{awata vo vrska so servisiraweto na Solidarniot fond od strana na FPIOM, za materijalno-finansiskata sostojba na zdruènijata, za ostvaruvawe na Programata na SZPM i na zdruènijata, za usoglasuvawe na penziite spored izmenetata {ema, 20 otsto od porast na platite i 50 otsto od porastot na tro{ocite na ìvot, kako i za problemite so penzionerskite domo-

366 moeto ime e penzioner vi, za griàta za starite lica, za penzionerskite sportski igri, folklornite revii itn. Potpretsedatelot na SZPM êdo Georgievski objasni pove}e dilemi za dejstvuvaweto na Sojuzot i zdruènijata po usvojuvaweto na noviot Zakon za PIOM i ukaà na potrebata zdruènijata so pogolem interes da gi sledat site zbidnuvawa i da se naso~at kon najaktuelnite potrebi na ~lenstvoto. Poseben akcent se dade i na potrebata od podobra sorabotka so lokalnata samouprava i so Crveniot krst, od interaktivnost vo sorabotkata so SZPM, bidej}i osven ZP Kumanovo site drugi zdruènija od ovoj region ne najdoa za potreba rakovodstvoto na SZPM da bide pokaneto na ot~etnite sednici na sobranijata, a ne se dostaveni i zapisnici od odrànite sednici. Na 24 juni regionalen sostanok se odrà vo Peh~evo so u~estvo na potesnite rakovodstva (pretsedateli na sobranija, na izvr{ni odbori, sekretari, pretsedatelki na aktivi na èni i delegati vo Sobranieto na SZPM) na zdruènijata na penzionerite od Strumi- ca, Berovo, Ko~ani, Del~evo, Makedonska Kamenica, Vinica, Novo Selo i Peh~evo. Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski vo uvodot gi potseti prisutnite za aktuelnite problemi vo dejstvuvaweto na penzionerite vo na{ata zemja, za standardot i kvalitetot na ìvotot vo tretata doba, za promenite vo sistemot na usoglasuvaweto na penziite, za servisiraweto na penziite i ~lenarinata i rabotata na Registriranata organizacija, za Predlog-spogodbata za sorabotka so Fondot na PIOM, za spogodbite za sorabotka na zdruènijata so lokalnata samouprava i Crveniot krst, kako i za inicijativata dostavena do Vladata i Sobranieto na RM za u~estvo na penzionerite vo Ekonomsko- socijalniot sovet. Vo diskusijata be{e pozdravena ovaa nova forma na sredbi za pottiknuvawe na sorabotkata na zdruènijata so SZPM. Se pobara Fondot na PIOM da dava po~esti informacii za tro{eweto na sredstvata za pogrebninata kako i za dvièweto na ~lenstvoto, a ~lenarinata na zdruènijata da se dostavuva ponavremeno. Be{e konstatirano deka servisiraweto na sredstvata od Solidarniot fond za pogrebninata preku podra~nite edinici na FPIO se odviva na zadovolitelno nivo. Me|utoa, penziite stagniraat, no treba porealno da se gledaat rabotite i da bideme poedinstveni, so toa rezultatite }e bidat podobri. Be{e potencirana i potrebata od izgradba na regionalen dom na penzioneri vo Ko- ~ani, a stana zbor i za najavenata inspekcija vo zdruènijata na penzionerite od Dràv- niot inspektorat na Ministerstvoto za pravda, iako SZPM i zdruènijata ne se dràvni organi, tuku nevladini organizacii bez osobeni ovlastuvawa. Se istakna i potrebata organite na zdruènijata na penzionerite redovno da sorabotuvaat i me|usebno da se informiraat so delegatite vo Sobranieto na Sojuzot i so ~lenovite na IO na SZPM. So u~estvo na potesnite rakovodstva na zdruènijata na penzionerite od Vardarskiot region sostanokot se odrà na 25 juni vo Negotino. Vo uvodnite zabele{ki pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski poseben akcent dade na usoglasuvaweto na penziite i napravi paralela za padot na standardot na penzionerite vo tranzicijata, a zboruva{e i za zna~eweto na prestojnoto potpi{uvawe na Spo- godbata so Fondot na PIOM i usvojuvaweto na Pravilnikot za solidarnite sredstva i ~lenarinata. Se zaloì za principot na solidarnost i humanost i za zdravstvena za{tita na site stari lica, da se zbogatat formite na aktivnost vo zdruènijata osobeno za aktivirawe na ogranocite, a se zaloì i na kulturen plan za formirawe dramski, literaturni i likovni sekcii, da se zbogati izdava~kata dejnost, da se otvoraat klubovi na penzioneri so galerii i sli~no. Vo del od diskusijata be{e potencirano deka SZPM docni vo reakciite i deka nedostasuva zaedni~ka strategija, deka se potrebni izmeni na Statutot na SZPM, a Pravno- ekonomskiot sovet da go prou~i pra{aweto na visinata na nagradite na funkcionerite vo zdruènijata na penzionerite i predloì nivno izedna~uvawe. Me|utoa, pove}e diskutanti gi poddràa aktivnostite na SZPM vo site poliwa od dejstvuvaweto, imaj}i go predvid minatogodi{noto zgolemuvawe na penziite, zgolemeni-

377 moeto ime e penzioner ot rejting, povedenite inicijativi do Vladata i Sobranieto na RM, potpi{anite Memorandumi za sorabotka so ZELS i Crveni- ot krst, se pomasovnite i pokva- litetnite sportski natprevari i folklorni revii, podobrenata zdravstvena za{tita i snabdenosta so lekovi, izdavaweto na vesnikot "Penzioner plus# i negovata veb-stranica, zgolemenata zastapenost vo republi~kite i lokalnite mediumi i drugo. Be{e dadena i celosna poddr{ka za odrùvawe na regionalni sostanoci po oddelni temi, a za pozna~ajnite sredbi da se odrùvaat so pretsedatelite na zdruènijata. Iako sredstvata od Solidarniot fond za pogrebnina vo podra~nite edinici navremeno se isplatuvaat se pobara natamo{- no podobruvawe na sorabotkata so FPIOM, osobeno za navremeno informirawe za dvi- èweto na ~lenstvoto i sli~no. Se postavi i pra{aweto zo{to i pokraj golemoto glasa~- ko telo, penzionerite imaat mal brojot pratenici i ~lenovi na op{tinskite soveti? Se naglasi i potrebata od izgradba na sovremen regionalen penzionerski dom. Be{e iznesena pozitivna ocenka za sodrìnata i kvalitetot na dotoga{nite 10 broja na vesnikot "Penzioner plus# i deka treba da se sozdadat trajni uslovi za negovo natamo{no redovno izleguvawe. Sublimirano od pette regionalni sostanoci moè da se izdvojat nekolku konstatacii: - Na odrànite sredbi prisustvuvaa 122 pretstavnici na potesnite rakovodstva od re- ~isi site zdruènija na penzioneri - ~lenki na SZPM, a vo diskusijata u~estvuvaa 48. - Sredbite se ocenija kako korisni, deka i natamu treba da se odrùvaat za oddelni temi, a za pozna~ajni da ima i sostanoci vo SZPM so pretsedatelite na zdruènijata na penzionerite, so prisustvo na resornite ministri, direktorite na Fondot na PIOM i na Fondot za zdravstvo i drugi. - Se poddrùvaat aktivnostite na SZPM vo site poliwa na dejstvuvaweto, osobeno za za{tita na pravata na penzionerite i za podobar standard i kvalitet na ìvotot vo tretata doba (organizirawe sportski natprevari, folklorni revii i sl.). - Se poddrùvaat inicijativite za donesuvawe Zakon za u~estvo na penzionerite vo rabotata na Ekonomsko-socijalniot sovet i za pravo na socijalna penzija za site lica postari od 65 godini. - Da se po~ituva interaktivnosta vo informiraweto, bidej}i ima zdruènija na penzioneri - ~lenki na SZPM {to retko izvestuvaat za odrùvaweto na ot~etnite sednici ili drugite zna~ajni sredbi i ne dostavuvaat zapisnici ili informacii za odrànite sednici. - I pokraj po~etnite rezultati potrebno e da se zbogati sorabotkata so FPIOM. Da se nastojuva vra}awe na zadrànite sredstva od dekemvriskata penzija vo 2007 godina i poredovno da se informira za rabotite od zaedni~ki interes. - Se ~uvstvuva potreba i od podobra sorabotka pome|u organite na zdruènijata na penzionerite i delegatite na Sobranieto na Sojuzot i ~lenovite na Izvr{niot odbor na SZPM, kako i nivno zaedni~ko angaìrawe za realizirawe na Memorandumite za sorabotka so ZELS i so Crveniot krst (potpi{uvawe spogodbi so gradona~alnici, izgradba na domovi i otvorawe klubovi na penzioneri, grià za stari lica i drugo). - So ogled na pozitivnite ocenki za sodrìnata i kvalitetot na vesnikot "Penzioner plus# se naglasi potrebata da se obezbedat trajni izvori za redovno izleguvawe na ovoj vesnik na SZPM.

386 moeto ime e penzioner Sednici na Izvr{niot odbor na SZPM Za{tedi so doma}insko rabotewe a den 23 juli 2009 god. Izvr{niot odbor na SZPM ja odrà svojata 17-ta sednica na ~ij NNdneven red bea: Usvojuvawe na Inicijativa za dopolnuvawe na ~l. 246 od Zakonot za rabotni odnosi; Pravilnikot za rabota na Odborot na solidarniot fond za posmrtna pomo{ i sredstva za ~lenarina na Zdruènijata na penzioneri na Makedonija; Spogodba za na~inot i postapkata za vr{ewe pri isplata na penzija za Solidarniot fond - posmrtna pomo{ i ~lenarina i isplata na posmrtna pomo{ na semejstvata na po~inatiot korisnik na penzija, kako i Izve{tajot na Komisijata za sport za odrànite Regionalni sportski natprevari. Seto ova be{e ednoglasno usvoeno. Posebno be{e pozdravena Inicijativata za dopolnuvawe na ~l. 246 od Zakonot za rabotni odnosi, koja go legitimitira SZPM kako biten faktor vo op{testvoto koj se griì za statusot na idnite penzioneri. Se istakna deka so usvojuvaweto na Pravilnikot za rabota na Odborot na solidarniot fond za posmrtna pomo{ i sredstva za ~lenarina na Zdruènijata na penzioneri na Make- donija i Spogodba za na~inot i postapkata za vr{ewe pri isplata na penzija za Solidar- niot fond - posmrtna pomo{ i ~lenarina i isplata na posmrtna pomo{ na semejstvata na po~inatiot korisnik na penzija, }e se vovede red vo ovaa problematika i }e dade pozitivni rezultati. [to se odnesuva do Izve{tajot na Komisijata za sport za odrà- nite Regionalni sportski natprevari, be{e konstatirano deka e seopfaten i gi dava slu~uvawata i uspesite na sportskite penzionerski natprevari na koi penzionerite zedoa masovno u~estvo. Na sednicata, isto taka, be{e izbran Stamen Filipov, za nov ~len na Pravno-ekonomskiot sovet na Izvr{niot Odbor na SZPM. ^lenovite na Izvr{niot Odbor bea prisutni i na zaedni~kiot sostanok so Izdava~- kiot odbor i redakcijata na vesnikot "Penzioner plus# po povod edna godina od negovoto izleguvawe. Na posebna sednica Izvr{niot odbor na SZPM rasprava{e po izve{taite za odrà- nite 14-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari i 7-ta Revija na pesni, muzika i igri. Vo uvodnoto izlagawe na Zdravko Petkovski, pretsedatel na Komisijata za sport na SZPM i vo diskusijata vo koja u~estvuvaa Ilija Trajanov, Done Todorovski, Nurie Kad- riu, Qup~o Naumovski, Besnik Pocesta, Du{an Pereski, Vasko Kaleski, Nikola Niko-

397 moeto ime e penzioner lovski, Arsen Ilievski, Andon Markovski i Mira Petrovska, se oceni deka ovaa zna~ajna sportska penzionerska manifestacija bila uspe{na, a bea izneseni i nekolku zabele{ki i predlozi za izmeni na Pravilnikot za sport, za odrùvawe na igrite vo dva dela, za voveduvawe novi disciplini i sli~no. Se konstatira deka predlozite traba da se ana- liziraat i od ekonomski aspekt, a potrebnite izmeni na Pravilnikot da se usvojat do krajot na mart idnata godina, za da moè propoziciite blagovremeno da se prou~at i pravilno da se primenat vo praktikata na op{tinskite, regionalnite i republi~kite penzionerski natprevari. Kratko obrazloènie na izve{tajot za odrànite sedmi regionalni revii na pesni, muzika i igri dade Du{an Pereski, pretsedatel na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot na SZPM, a vo diskusijata u~estvuvaa Dragi Argirovski i Du{ko [urbanovski. Pri toa se istakna deka reviite bea uspe{no organizirani, deka so svoi programi u~estvuvaa rekorden broj zdruènija na penzioneri i deka e zbogatena sorabotkata so gradona~alnicite i lokalnata samouprava, a bea izneseni i novi predlozi i formite na kulturnoto ì- veewe vo tretoto doba. Na sostanokot na IO na SZPM, isto taka, be{e razgledana i Informacijata za devet- mese~noto ostvaruvawe na finansiskiot plan na SZPM za period od 1 januari do 30 septemvri 2009 godina i zaklu~ocite na Nadzorniot odbor na Sobranieto na SZPM. Vo obrazloènieto {to go dade Traj~e Stojanov, pretsedatel na Nadzorniot odbor, kako i vo diskusijata koja slede{e potoa, se istakna deka i pokraj zgolemenite aktivnosti, so doma- }insko rabotewe na SZPM, tro{ocite se namaleni i ostvareni se i za{tedi. ^lenovite na Izvr{niot odbor go usvoija i predlogot za izmena na Odlukata za priem vo ~lenstvo vo SZPM, taka {to vo Sojuzot moè da bide primeno zdruènie na penzioneri osnovano na podra~je na op{tini vo koi dotoga{ nemalo, ako brojot na ~lenovite na novoto zdruènie iznesuva 1/3 od vkupniot broj na penzioneri vo op{tinata. Na sednicata se rasprava{e i za propi{uvawe pravo na socijalna dràvna penzija, za {to uvodno obrazloènie dade pretsedatelot Du{ko [urbanovski. Po diskusijata vo koja u~estvuvaa Nikola Nikolovski, Vasko Kaleski, Qup~o Janev, Besnik Pocesta i Dragi Argirovski, se usvoi zaklu~ok za ovaa inicijativa da se proiznese Pravno-ekonomskiot sovet na Izvr{niot odbor, kako i Sobranieto na SZPM.

Izvr{niot odbor na Sobranieto na Sojuzot na zdru`enijata na penzionerite na Makedonija soglasno ~l. 71 stav 2 od Ustavot na RM zaklu~i Da im predlo`i na ovlastenite predlaga~i Sobranieto i Vladata na RM za donesuvawe na Zakon: za pravo na socijalna penzija

Na Sobranieto na R. Makedonija da mu predloàt da donese Zakon so koj }e propi{e pravo na socijalna dràvna penzija za gra|anite koi ne se korisnici na penzija i se postari od 65 godini, a nemaat sredstva za ìvot. Izvr{niot odbor za vakvata Inicijativa se opredeli, pokraj drugoto i poradi toa {to vo kategorijata gra|ani postari od 65 godini se i rabotnici koi poradi razni pri~ini ne ostvarile penziski sta` podolg od 15 godini, poradi koe ne- moàt da se steknat so pravo na starosna penzija. Izvr{niot odbor na SZPM za vakvata Inicijativa se rakovode{e od ustavnite na~ela od ~lenovite 1 i 8 od Ustavot na R.M. spored koi Republika Makedonija e i "socijalna dràva#, a edna od temelnite vrednosti na ustavniot poredok od ~l.

406 moeto ime e penzioner

8 e "humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta# , i spored ~lenot 34 na Usta- vot "Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe...# So Zakonot treba da se propi{e imotniot cenzus na baratelot na "socijalna dràvna penzija#. Visinata na socijlnata dràvna penzija treba da obezbeduva minimalna egzis- tencija za ìvot. Korisnicite na ova pravo }e se steknat i so pravoto na zdtravstveno osiguruvawe, pravo da ìvejat vo penzionerski dom, da gi koristat penzionerskite odmarali{ta, da prestojuvaat vo klubovite na penzionerite, da u~estvuvaat na penzionerskite sportski natprevari i reviite na pesna, muzika i igri, so {to }e im se zbogati kvalitetot na ìveewe. Izvr{niot odbor na SZPM opredeluvaj}i se za ovoj predlog se rakovode{e i od Vladinata Programa usvoena od Sobranieto na RM na vonrednite parlamentarni izbori vo 2008 godina vo oddelot "Dostoinstven ìvot na penzionerite#. * * * Vo me|uvreme Nadzorniot odbor na Sobranieto na SZPM na 22 oktomvri odrà pro{irena sednica na koja be{e razgledano finansiskoto i materijalno- to rabotewe na Sojuzot od 1 januari do 30 septemvri 2009 godina. So sednicata rakovode{e Traj~e Stojanov, pretsedatel na Odborot, a obrazloènie na podnese- niot pregled na prihodi i rashodi dade smetkovoditelot Bor~e Temelkovski. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa Ramiz ]azimovski, Sofija Simoska, Kiril Dimeski, Traj~e Stojanov, kako i êdo Georgievski, potpretsedatel i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM, se konstatira deka i pokraj zgolemeni aktivnosti rashodite vo ovoj period se vo ramkite na planiranoto i deka so domakinsko i ekonomi~no rabotewe se ostvareni pozitivni rezultati vo finansiskoto rabotewe. Pravno-ekonomskiot sovet na IO na SZPM, na 5 noemvri odrà pro{irena sednica na koja se pokrena inicijativa za izmeni na Statutot na SZPM. Po vovednite napomeni na pretsedatelot na Sovetot Nikola Nikolovski i diskusijata vo koja u~estvuvaa Du{ko [urbanovski, Vasko Kaleski, Aleko Petanovski, Qup~o Janev, Andon Markovski, Pavle Velkovski, Risto Prentovski i Stamen Filipov se konstatira deka e potrebno odredeni stavovi da se izmenat i usoglasat so noviot Zakon na PIOM, a vo me|uvreme se o~ekuva da se donese i nov Zakon za zdruè- nija na gra|ani i fondacii.Poradi toa se formira rabotna grupa na Pravno-ekonomskiot sovet koja treba da go prou~i ova pra{awe i da dostavi mislewe i predlozi do Izvr{niot odbor na SZPM, odnosno do Komisijata za statutarni pra- {awa.

417 moeto ime e penzioner Sostanok so pretsedateli na zdruènija na penzioneri - ~lenki na SZPM Poddràna predlog Spogodba za sorabotka so Fondot na PIOM o Skopje na 17 dekemvri 2009 godina se odrà sredba na koja prisustvuvaa nad 75 pret- VVstavnici na zdruènijata na penzionerite - ~lenki na SZPM i ~lenovi na Izvr{niot odbor na Sojuzot, na koja vo centarot na vnimanieto bea predlog spogodbata na Odborot na Registriranata organizacija na SZPM so Fondot na PIOM, implementacijata na Me- morandumite za sorabotka na SZPM so ZELS i Crveniot krst na Makedonija, formite za zbogatuvawe na kvalitetot na ìvotot na penzionerite i drugi aktuelni temi. Otvoraj}i ja sredbata pretsedatelot na Sobranieto na SZPM Du{ko [urbanovski istakna deka sostanokot treba da se sfati kako prodolènie na pette regionalni sredbi {to se odràa pred nekolku meseci, a dade i objasnuvawe za predlog Spogodbata {to Regi- striranata organizacija za Solidaren fond i ~lenarina treba da ja potpi{e so Fondot na PIOM, koja }e im posluì kako osnov za donesuvawe upastvo za postapkata na slu`bite na FPIOM. Uvodno izlagawe za temite od sostanokot dade Dragi Argirovski, sekretar na Izvr{- niot odbor na SZPM, pri {to potencira deka za ostvaruvawata na Memorandumite za sorabotka potpi{ani minatata godina pome|u SZPM i ZELS i Crveniot krst na Makedoni- ja, godinava se sklu~eni zna~itelen broj spogodbi pome|u gradona~alnicite i zdruèni- jata na penzionerite, kako i so op{tinskite odbori na Crveniot krst, so {to konkretno se realizira zaedni~kata sorabotka. Govorej}i za zada~ite na SZPM i zdruènijata na penzionerite sekretarot Argirovski istakna:- - @iveeme vo dinami~no i turbulentno vreme vo koe i penzionerite treba da se dokaùvaat kako potrebna i korisna kategorija. Posebno toa se odnesuva za SZPM kako najbrojna i najaktivna nevladina, nepartiska i multina- cionalna gra|anska asocijacija. Me|u- toa, mnogu penzioneri vo na{ata zemja ako gi pra{ate koj e najdolgiot temen tunel vo Evropa, ne slu~ajno }e vi odgovorat - toa e tranzicijata vo Makedonija, vo koja najmnogu se pogodeni tokmu penzionerite, so ste~ajcite i nevrabotenite. Kako ilustracija na ova moè da posluì podatokot za zna~itelniot pad na standardot na penzionerite. Soodnosot na prose~na penzija so prose~na plata vo 1992 godina iznesuva{e 77 otsto, a vo 2008 godina 55 otsto. Kaj starosnite penzioneri toj soodnos vo 1992 godina iznesuva{e 89 otsto, a vo minatata godina 62 otsto. Zna~i vo tranzicijata vrednosta na penziite e namalena od 22 do 27 otsto. Tokmu vo takvi uslovi e potrebno so zgolemuvawe na penziite da se obezbedat potrebnite sredstva za ìvot i da se

426 moeto ime e penzioner

iznao|aat novi formi za zbogatuvawe na kvalitetot na ìvotot na penzionerite. Pri toa treba da se koristat pozitivnite evropski iskustva vo griàta za penzionerite i starite lica, so otvorawe na sovremeni penzionerski i starski domovi, klubovi i centri za dneven pretstoj, donesuvawe na Zakon za organiziranosta na penzionerite i sli~no. Vo uvodnoto izlagawe Argirovski ukaà i na zna~eweto na sportskite natprevari i na regionalnite revii za zbogatuvawe na kvalitetot na ìvotot na penzionerite: - Medicinskite eksperti prepora~uvaat deka so sportuvaweto moè da se zapo~ne vo bilo koj period od ìvotot, bidej}i e dokaàna sposobnosta na postarite lica da se adaptiraat i so fizi~ka aktivnost da otpo~nat duri i vo osumdesetite i devedesetite godini od ìvotot. Poradi toa ima razmisluvawa za izmeni i dopolnuvawa na Pravilnikot za natprevari, so voveduvawe novi disciplini, odnosno republi~kite natprevari da se odrùvaat vo dva dela, na leto atletski disciplini, a na esen takanare~eni salonski igri, za da moè {to pogolem broj penzioneri da u~estvuvaat, a i pomalite gradovi da bidat doma}ini. Toa se odnesuva i za reviite na pesni, muzika i igri, bidej}i ova kulturno druèwe na penzionerite zna~itelno pridonesuva za obnovuvawe i za zbogatuvawe na na- {ata folklorna riznica.So umetni~ki dostreli na{ite ansambli, peja~ki grupi i muzi- ~ari se po~esto osvojuvaat priznanija i nagradi na razni me|unarodni festivali. Fol- klorot e stoèr na na{ata narodna kultura i tradicija. Pesnata, muzikata i oroto, obi- ~aite i nosiite na Makedoncite, Albancite, Turcite, Srbite, Vlasite, Romite i na drugi vo Makedonija naj~esto ukaùvaat na soìvot i na identitet, {to i natamu treba da se neguva, a sedumgodi{nata tradicija na reviite i postignatiot rekorden broj na zdruènija u~esnici, govori deka ovaa kulturna manifestacija e dobro prifatena od penzionerite. Ima razmisluvawa reviite da bidat ànrovski, da se vovede tradicija na poetski miting, da se otvori galerija na doma{ni rakotvorbi, da se odràt regionalni sredbi za humor i sli~no. Pri toa treba da se ima predvid deka penzionerite ne se zdruùvaat vo penzionerskata asocijacija samo za za{tita na pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe, tuku i za zbogatuvawe na kvalitetot na ìveewe. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa Ramiz ]azimovski od Labuni{ta, Dimitrija Boga- tinovski od Kisela Voda, \or|i Trp~eski od Ohrid, Nurie Kadriu i Vasko Kaleski, ~lenovi na Izvr{niot odbor, Mom~ilo Markovski od Veles, Pavle Spasev od Centar, Meto- dija Novkovski od \or~e Petrov, Dimitar Lazarevski od Peh~evo, Arif Bekiri od [uto Orizari, Cvetko Merxanovki od OVR, Qup~o Angelovski od Kratovo, \or|i Serafimov od Ko~ani, Dan~e Daskalovska od Strumica i Krsto Stojanovski od Kru{evo, glavno be- {e poddràna predlog Spogodbata so Fondot na PIOM kako dokument so koj se obezbeduva trajna osnova za re{avawe na problemite so Solidarniot fond, poradi {to treba {to poskoro da se potpi{e. Be{e iskaàna i pozitivna ocena za sorabotkata so pogolem broj gradona~alnici i lokalnata samouprava, kako i so Crveniot krst, a bea predloèni i novi formi za zbogatuvawe na kvalitetot na ìvotot na penzionerite.

437 moeto ime e penzioner Ustavniot sud na RM Ne se poveduva postapka za Zakonot na PIOM stavniot sud na Republika Makedonija denovive donese re{enie da ne se povede pos- UUtapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenovite 130-a, 130-b i 130-v od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na navedenite ~lenovi od Zakonot pokrena Zdruènieto na penzionerite od Del~evo, kako i nekolku penzioneri od Bitola i [tip. Sudot na sednicata utvrdi deka spored osporeniot ~len 130-a od Zakonot: "na korisnik na penzija, so negova soglasnost, mu se zapira del od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za isplata na posmrtna pomo{ za ~lenovite na negovoto semejstvo i ~lenarina za ~lenovite vo zdruènie na penzioneri). Sredstvata za solidaren fond- posmrtna pomo{, Fondot gi uplatuva na posebna smetka so naznaka, Sredstva za solidaren fond-posmrtna pomo{ na korisnici na penzija". Spored sporniot ~len 130-b od Zakonot: izdvojuvawe na posmrtna pomo{ i ~lenarinata se vr{i od penzijata na korisnikot na penzija, mese~no, pri isplata na penzijata, osven od semejnata penzija na dete ostvarena po osnov na {koluvawe. Visinata na zadr{kata za posmrtna pomo{ i ~lenarina, visinata na isplatata na posmrtna pomo{ vo zavisnost od akumuliranite sredstva i smrtnosta na korisnicite na penzija, na~inot na raspredelba na ~lenarinata, na~inot i postapkata za isplata na posmrtna pomo{ na korisnicite na penzija od sredstvata na solidarniot fond vo edis- nstven iznos za site korisnici na penzija, kako i na~inot na raspolagawe so slobodnite i neiskoristeni sredstva od posmrtna pomo{, so akt gi utvrduva registrirana organizacija na sojuzite na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija gi dozna~uva na smetkata {to ja opredeluva registriranata organizacija sostavena od sojuzite na zdruènijata na penzionerite# . Od obrazloènieto na predlogot na Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe se konstatira deka sega spornite zakonski re{enija se vo nasoka na usoglasuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so Odlukata na Ustavniot sud, a vo sorabotka so pretstavnici na sojuzite na zdruènijata na penzioneri, ministerstvoto za trud i socijalna politika i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija, so cel za nepre~eno servisirawe na sredstvata po osnov na posmrtna pomo{. Od odredbata na ~len 130-v od Zakonot proizleguva deka Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija preku podra~nite edinici vr{i isplata na posmrtnata pomo{, odnosno se javuva samo kako servis vo ime i za smetka na korisnicite na penzija. Trgnuvajki od navedenite ustavni odredbi, sodrìnata na osporenite ~lenovi od Za- konot nasprema navodite vo inicijativite, Sudot oceni deka istite se neosnovani. Spored Sudot, a poa|ajki od dobrovolniot na~in na formiraweto na solidarniot fond, utvrdenata edinstvena visina na posmrtna pomo{ od strana na edinstvena registrirana organizacija na site sojuzi; transparentnosta na raboteweto na ovaa organizacija; raspredelbata na sredstva od ~lenarinata na sojuzite na penzioneri vo zavisnost od nivniot broj, kako i ulogata na Fondot vo pribiraweto i servisiraweto na osigurenicite, odnosno nivnite semejstva moè da se konstatira deka retko kade vo druga oblast jasno doa|aat do izraz principite na humanosta, socijalnata sigurnost, vzaemnosta i solidarnosta bez pritoa da bidat dovedeni vo pra{awe slobodata na zdruùvawe, pravoto na sopstvenost, na~eloto na vladeeweto na pravoto i drugi ustavni odredbi.

446 moeto ime e penzioner

Sredba na ministerot za trud i socijalna politika Xeqal Bajrami vo SZPM Korisni razgovori za poplodna sorabotka a po~etokot na 2010 godina, poto~no na 12 januari ministerot za trud i socijalna po- NNlitika Xeqal Bajrami so svoite sorabotnici go poseti Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija i razgovara{e so pretsedatelot na ovaa najbrojna i najaktivna penzionerska asocijacija Du{ko [urbanovski i so negovite sorabotnici. Ova e nivna prva sredba vo prostoriite na SZPM, koja, pokraj protokolarniot ima{e i raboten del i me|usebno informirawe za sostojbite vo oblasta na penzisko-invalidskoto osiguruvawe i za pra{awa od oblasta na zaemnoto dejstvuvaweto. Za vreme na razgovorite bea postaveni pra{awa do ministerot, a koi imaat mnogu golemo zna~ewe za penzionerite, kako {to se zgolemuvawe na penziite, rekonstrukcija i izgradba na novi penzionerski i domovi za stari lica, podobruvawe na zdravstvenata za{- tita na starata populacija gra|ani i drugo. Penzionerskoto rakovodstvo se interesira{e za merkite {to treba da se prezemat za podobruvawe na odnosot na prose~nite penzii sprema prose~nite plati koj sega iznesuva 50,2%. Be{e pobarano pretstavnici na Sojuzot da u~estvuvaat vo rabotata na Upravniot odbor na Fon- dot na PIOM vo svojstvo na ~lenovi, onaka kako {to toa se praktikuvalo pred i neposredno na po~etokot na tranzicioniot period, kako i za sozdavawe normativni osnovi za penzionersko u~estvo vo odlu~uvaweto na Socijalno-ekonomskiot sovet. Se istakna i potrebata od donesuvawe Zakon za socijalna dràvna penzija za lica koi ne koristat penzija po niedna osnova, a se postari od 65 godini i se bez sredstva za ìvot. Sojuzot ja pod- drà odlukata na Vladata za bawska rekreacija na penzionerite i se zaloì za sanacija i dogradba na postojnite penzionerski odmorali{ta od koi dve se na lokaliteti so mineralno-termalni vodi, vo Bansko kaj Strumica i vo Katlanovo, {to }e ovozmoì u{- te pogolem broj penzioneri da koristat bawsko-klimatski odmori. Ministerot be{e informiran deka SZPM poddràn od Odborot na Solidarniot fond na Registriranata organizacija od penzionerskite sojuzi vo Makedo- nija, usvoi predlog na Spogodba za sorabotka so FPIOM. Penzionerite se interesiraa za toa kako }e se realiziraat predviduvawata so "Strategijata za sorabotka na Vladata so nevladiniot sektor# i pritoa ukaàa deka partnerstvoto po ovaa osnova ne treba da se ostvaruva so neformalni pretstavnici na penzionerite koi se anonimni i nemaat legi- timitet da gi pretstavuvaat penzionerite. Be{e postaveno pra{aweto za postapkata na Upravniot inspektorat na Ministerstvoto za pravda koj vo minatata godina vr{e{e inspekcija vo zdruènijata na penzionerite-~lenki na SZPM koi nemaat javni ovlastuvawa. Penzionerite pobaraa dopolnuvawe na Zakonot za zdruènija na gra|ani i fonda-

457 moeto ime e penzioner cii so koj }e se uredi na~inot na organizirawe na penzionerite ili pak da se donese poseben Zakon, bidej}i vo na{ata zemja ima nad 274.000 penzioneri. Po del od ovie pra{awa ministerot iznese svoi mislewa, stavovi i zalo`bi i deka za niv }e ja informira Vladata. Po sredbata sleduva{e pres-konferencija na koja svoi izjavi dadoa ministerot Bajrami i pretsedatelot [urbanovski. Ministerot Bajrami informira{e deka bea vodeni navistina korisni razgovori, a dijalogot i ponatamu }e pro- dolì so krajnite korisnici na aktivnostite na Minis- terstvoto za trud i socijalna politika za pove}e pra{awa koi gi sproveduva Vladata na Makedonija, a gi zasegaat starite lica, kako {to se: - Vo vrska so akcijata na Vladata za ispra}awe na 10 000 penzioneri na bawsko-rekreativen odmor vo bawite vo Makedonija, Vladata }e nastojuva da bidat obezbedeni standardni uslovi po ednakvi ceni vo bawite vo Strumi- ca, Negorci, Katlanovo i Debar, a penzionerite }e se upa- tuvaat vo najbliskata bawa vo regionot vo koj{to ìveat. - Postapkata za izgotvuvawe Nacionalna strategija za za{tita na stari lica, se o~ekuva da bide gotova do krajot na mart, poso~uvaj}i deka pred nejzinoto usvojuvawe }e bide dostavena do Sojuzot i dokolku imaat nekoja zabele{ka }e bide sogledana mo`nosta da bide vnesena. - Spored planot, ovaa godina }e se otvorat novi ~etiri dnevni centri za stari lica, za {to ima sredstva vo buxetot na Vladata. - ]e bide izneseno pred Vladata baraweto od penzionerite, da se vklu~at nivni pretstavnici vo Upravniot odbor na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe i vo Soci- jalno-ekonomskiot sovet, koj treba da se konstituira spored novite kriteriumi za repre- zentativnost na socijalnite partneri. - Vo vrska so interesiraweto na penzionerite za renovirawe i pro{iruvawe na kapacitetite na penzionerskite odmorali{ta, nadle`nosta za ovaa aktivnost e na FPIOM kade {to ima obezbedno sredstva i toa }e se odviva vo tekot na ovaa godina. Pretsedatelot na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, Du{ko [urbanovski, iskaà zadovolstvo od ostvarenata sredba so ministerot obrnuvaj}i mu se so "na{iot" minister, pritoa mislej}i na site penzioneri, a poradi misijata na ministerstvoto na ~ie ~elo e toj. [urbanovski se nadeva deka vakvite sredbi "na vrvot" }e pos- tanat tradicija i }e prodolàt vo idnina preku po~esta komunikacija so Vladata i Mi- nisterstvoto so {to pra{awata i problemite koi gi interesiraat penzionerite podobro i "izvorno" }e bidat razbrani i re{avani, kako {to vpro~em e deklarirano i od Vladata za sorabotkata so nevladiniot sektor. Na po~etokot pretsedatelot [urbanovski se iska- à deka Sojuzot ja poddrùva merkata na Vladata za pra}awe na 10.000 penzioneri na bawsko-klimatska rekreacija. Toj istakna deka okolu osum otsto od penzionerite se so najniski primawa i imaat potreba da koristat bawa, no materijalnite mo`nosti ne im dozvoluvaat, pa ovaa merka dobro }e im dojde. Toj izjavi deka e zna~ajno da se renoviraat i pro{irat trite penzionerski odmorali{ta, a ja obrazloì i inicijativata na SZPM za donesuvawe Zakon za socijalna dràvna penzija koja bi ja dobile onie so preku 65 godini koi po nitu edna osnova ne obezbeduvaat sredstva. Taka, bez da se menuva Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, }e se dobie nov kvalitet vo socijalnata za{tita.

466 moeto ime e penzioner

Vo duhot na evropskite vrednosti i sorabotka

Sojuzot na zdruènijata na penzionerite vo Makedonija so svoite aktivnosti se pove}e se zaloùva da gi neguva evropskite vrednosti. Afirmacijata na toa preku prilogot "Penzionerski vidici# vo Nova Makedonija i glasiloto za sega{ni i idni penzioneri "Penzioner plus#, televiziskite emisii "Treto doba# na MTV, "Ranoden# na A1 televizija, Alfa, Skajnet i drugi, no i vo pove}e dnevni vesnici, pridonese rejtingot na ovaa gra|anska penzionerska organizaciija se pove}e da se zgolemuva. So potpi{uvaweto na Memorandumite za sorabotka pome|u SZPM i ZELS i Crveniot krst na Makedonija se pridonese zna~itelno da se zbogati sorabotkata na lokalnata samouprava so zdruènijata na penzionerite, da se otvoraat klubovi za dneven prestoj na penzionerite, da se zgolemi u~estvoto na penzionerite vo rabotata na Sovetite na op{tinite i nivnite rabotni tela, da se pristapi kon evidentirawe i pomo{ na stari, bolni i osameni stari lica, da se inicira izgradba na penzionerski domovi i sli~no. Vo poslednite nekolku godini temelno se transformira i penziskiot sistem vo Republika Makedonija. Toa rezultira{e isplatata na korisnicite na penzija da se vr{i vo prvite 6 denovi vo mesecot. Se vovedeni i tri penziski stolba {to zna~i i dobliùvawe na penziskiot sistem vo kompatibilnosta so penziskite sistemi vo zemjite od Evropskata unija. Podgotvena e i Spogodba pome|u SZPM i Fondot na PIOM za regulirawe na me|usebnite obvrski za Solidarniot fond i ~lenarinata, kako edinstven primer vo svetot.

477 moeto ime e penzioner Spored javnoto mislewe Zabeleìtelen rejting na SZPM ako del od programata na Gra|anskata platforma na Makedonija i Makedonskiot KKcentar za me|unarodna sorabotka vo prvata polovina na juli 2007 godina be{e sprovedena anketa vo doma}instvata so nacionalen reprezentativen primerok od 1.601 ispitanik od site kraevi na na{ata zemja. Od niv 49 otsto bea èni, a 51 otsto maì, a vo odnos na etni~kata zastapenost 64,5 Makedonci, 24,6 Al- banci i 10,9 otsto od drugite etni~ki grupi. Selskata populacija be{e zastapena so 42,7, a grdskata so 57,3 otsto, od {to Skopje so 20 otsto. Na promocijata na rezultatite od istraùvaweto {to se odrà na 10 oktomvri be{e istaknato deka samo 45,4 ots- to od gra|anite imaat doverba vo gra|anskite organizacii. Na listata od 23 gra|anski organizacii za Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija slu{nale 87,8 otsto, vedna{ zad Make- donskiot crven krst, a na treto mesto se nao|a Helsin- {kiot komitet za ~ovekovi prava na RM. Za vaka visokiot rejting na SZPM sekako pridones ima zgolemenata aktivnost na penzionerskata populacija vo na{ata zemja, kako i zgolemenoto i to~no informirawe vo prilogot "Penzio- nerski vidici#, nedelnata emisija "Treta doba# na MTV i nekoi drugi mediumi. Istraùvaweto pokaà deka SZPM i spored poznavawe od gra|anite se nao|a me|u tri vode~ki gra|anski organizacii vo na{ata zemja. Vpe~atlivo e i toa {to spored is- traùvaweto vo javnosta za rabotata na SZPM preovladuva pozitivno mislewe od 38,8 otsto, i samo 4,7 otsto negativno, {to, isto taka, ukaùva na zabeleìtelniot rejting na penzionerskata asocijacija vo na{ata dràva, ispred Sojuzot na organizacii na ènite na RM, Most, Dvièweto na ekologistite, Helsin{kiot komitet, Fondacijata otvoreno op{testvo, Zaednicata na invalidskite organizacii, Elhilam, Transparetnost na Makedonija, Zdru`nieto na novinarite na Makedonija, Sojuzot na studentite, Polio plus, Zaednicata na edinicite na lokalna samouprava i drugi.

486 moeto ime e penzioner Evroambasadorot Ervan Fuere na sve~ena penzionerska sredba vo Skopje

evetti maj e den na evropskoto semejstvo i na onie koi sakaat da mu se priklu~at. Po DDtoj povod vo Klubot na penzionerite "Jane Sandanski" - ogranok vo Op{tina Aero- drom na Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda" se odrà sve~ena penzionerska sredba, posvetena na Denot na Evropa. Za zna~eweto na denot govorea Negovata Ekse- lencija, specijalniot pretstavnik na Evropskata unija i ambasador, {ef na delegacijata vo R Makedonija Ervan Fuere i gradona~alnikot na Op{tina Aerodrom Ivica Koneski, a kako gosti prisustvuvaa i pretstavnici od SZPM na ~elo so pretsedatelot Du{ko [urbanovski i sekretarot Dragi Argirovski, od SZP na Skopje pretsedatelot Krsto Angelovski, rakovoditelot na Penzionerskiot dom Aero- drom Vele Stojkovski, pretsedatelite na zdruènijata na penzionerite na Gazi Baba, Karpo{, Centar, âir, \or~e

Petrov, Saraj, Kisela Voda i pretstavnici od MVR. Sve~anoto izlagawe za istoriskiot razvoj na obedi- nuvaweto na Evropa, evroambasadorot Fuere go zapo~na so potsetuvawe na 9 maj 1950 godina, koga francuskiot minister za nadvore{ni raboti Robert [uman, za prv pat javno ja iznese deklara- cijata i predlo`i osnovawe na evropska zaednica. Jasno e deka do dene{nata brojka od 27 zemji - ~lenki ne e dojdeno samo za eden mesec nitu za edna godina. Preku primerot na sopstvenata zemja Irska, evroambasadorot go opi{a patot na pro{iruvaweto i izgradbata na instituciite na novata zaednica. Vo Irska podgotovkite za za~lenuvawe zapo~nale vo sredinata na {e- esettite godini, a kako mnogu zna~ajni gi naglasi intenzivnite aktivnosti vo oblasta na obrazovanieto i konsenzusot na site politi~ki partii po pra{aweto za za~lenuvaweto. Taka, vo prvoto pro{iruvawe vo 1973 godina, na {este zemji osnova~ki im se pridru`ija

497 moeto ime e penzioner u{te tri me|u koi i Irska. Potoa sleduvaat novi priemi vo 1981 i vo 1986 godina, a so Dogovorot od Mastriht koj stapi na sila na 1 noemvri 1993 godina sozdadena e Evropskata unija. Sleduva- at pro{iruvawa vo 1995, 2004 i 2007 godina. Kako {to se izrazi ambasadorot "kartata na EU nema da bide kompletirana dodeka ne bidat vklu~eni i preostana- tite zemji od Balkanot vklu~uvaj}i ja i Makedonija". Potoa so pozdravni zborovi se obrati gradona~alnikot na Op{tina Aerodrom Ivica Koneski. Toj vo ime na ìtelite na Op{tina Aero- drom im go ~estita praznikot na site Evropejci, izrazuvaj}i nade` deka i Makedonija mnogu skoro }e stane del od Unijata. Gradona~alnikot se zablagodari na Zdruènieto na penzionerite i veti deka i ponatamu }e sorabotuva i }e ja dava svojata poddr{ka za ostvaruvawe na aktivnostite, kako i za podobruvawe na uslovite na sekojdnevnoto ìveewe vo Domot na penzionerite. Toj naglasi deka }e nastojuva da se ispolnat site zalo`bi Op{tinata da bide me|u vode~kite vo Republika Makedonija. Pretsedatelot na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija Du{ko [urbanovski, upati ~estitki za Denot na Evropa i po toj povod na evroambasadorot Ervan Fuere mu vra~i del od spisanijata {to gi izdava ovaa najmasovna i najaktivna penzionerska organizacija vo na{ata zemja.

506 moeto ime e penzioner ZELS potpi{a Memorandum so SZPM a devetti maj 2008 godina, vo prostoriite na ZELS, toga{niot pretsedatel na ZELS, NNAndrej Petrov i pretsedatelot na Sojuzot na zdruènija na penzioneri na Makedonija, Du{ko [urbanovski, potpi{aa Memorandum za sorabotka. Celta na ovoj Memorandum e da se sozdadat uslovi za sorabotka me|u ovie dve zdruènija. Spored Memorandumot i dvete strani se zaloìja za vzaemno pomagawe, a ZELS se zaloì da dostavi preporaki do site op{tini da sklu~at poedine~ki Spogodbi za sorabotka so zdruènieto na penzioneri na soodvetnata op{tina - ~lenka na Soju- zot vo ramkite na koja }e vr{at planirawe na vzaemnite aktivnosti, kako i izgotvuvawe programa za izgradba na stare~ki domovi, klubovi za prestoj na penzionerite i obezbeduvawe na rabotni prostorii i kancelarii za potrebite na ogranocite na zdruènieto. ZELS }e se zalaga op{tinite da ostvarat tesna sorabotka so Sojuzot na penzionerite i vzaemno da gi koordiniraat aktivnostite vo nasoka na obezbeduvawe na evidencija na penziskite osigurenici koi imaat potreba od pomo{ vo nabavkata na lekarstva, medicinska pomo{ kako i obezbeduvawe na nivna direktna pomo{ vo zavisnost od sredstvata so koi raspolaga soodvetnata op{tina, kako i da inicira preporaki so op{tinite za re{avawe na pra- {awata za tekovno funkcionirawe. Isto taka, ZELS }e se zalaga za poddr{- ka na formite na informirawe na ~lenovi na zdruènijata na penzionerite za aktivnostite preku vzaemno utvrduvawe na formata na distribucija na vesnici i drugi izdanija.

517 moeto ime e penzioner MEMORANDUM ZA SORABOTKA Zaradi efikasno izvr{uvawe na politikata na razvojot na penziskoto i invalidsko- to osiguruvawe i pravata na penziskite osigurenici; So cel sodavawe soodvetni preduslovi za sorabotka pome|u zdruènijata na penzionerite i edinicite na lokalnata samouprava; Zaradi sozdavawe uslovi za primena na formi i mehanizmi na podobruvawe na kvalitetot na ìvot i podobruvawe na uslovite za funkcionirawe na zdruènijata na penzionerite vo Republika Makedonija; Zaradi obezbeduvawe vklu~enost na zdruènijata na penzionerite kako gra|anski organizcii, osobeno vo delot na identifikacijata na problemite i zaedni~ki pristap vo nivnoto re{avawe; So zalo`ba za ponatamo{en razvoj i podignuvawe na stepenot na sorabotka vo idnina; dolupotpi{anite strani vzaemno ja utvrdija i usoglasija sodrìnata na sledniot:

MEMORANDUM ZA SORABOTKA vo Skopje, na 9 maj, 2008 g. sklu~en pome|u: Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava na R.M. - ZELS, prestavuvana od Pretsedatelot, g. Andrej Petrov, i Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Makedonija pretstavuvan od Pretsedatelot, g. Du{an [urbankovski so slednata sodr`ina:

^len 1 Predmet na ovoj memorandum pretstavuva vospostavuvawe na sorabotka pome|u Soju- zot na zdru`enijata na penzioneri na Makedonija i Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava na R.M. - ZELS so cel utvrduvawe na vzaemni inicijativi za realizacija na zalo`bite opi{ani vo preambulata na ovoj memorandum.

^len 2 So ovoj Memorandum, vo ramkite na zalo`bite istaknati vo preambulata na ovoj Dokument, dvete strani se obvrzuvaat da go realiziraat slednoto: 1. Sojuzot na zdru`enija na penzionerite na Makedonija:  }e gi koordinira aktivnostite na svoite ~lenki vo nasoka na usoglasuvawe na potrebite i inicijativite opfateni so ovoj Memorandum;  }e go sledi sproveduvaweto na ovaa aktivnost i }e predlaga metodi i mehanizmi za efikasna realizacija na utvrdenite formi na sorabotka;  }e predlaga konkretni planovi na aktivnosti i proekti kako mehanizam na realizacija na sorabotkata vo ramkite na celite i zada~ite utvrdeni so Stautot na ovaa organizacija a vo sorabotka so svoite ~lenki; 2. ZELS se obvrzuva:  da dostavuva preporaki do svoite ~lenki - op{tinite za zaklu~ocite utvrdeni vo ramkite na formite na sorabotka;  da inicira formirawe na zaedni~ko rabotno telo sostaveno od pretstavnici na ZELS i Sojuzot na penzionerite vrz paritetna osnova zaradi sledewe na realizacijata na planiranite aktivnossti;  ZELS }e dostavi preporaka do svoite ~lenki - op{tinite da sklu~at poedine~ni Spogodbi za sorabotka so zdru`enieto na penzioneri na soodvetnata op{tina - ~lenka na

526 moeto ime e penzioner

Sojuzot vo ramkite na koja }e vr{at planirawe na vzaemnite aktivnosti, kako i izgotvuvawe na programa za izgradba na stare~ki domovi, klubovi za prestoj na penzionerite i obezbeduvawe na rabotni prostorii i kancelarii za potrebite na ogranocite na zdruènieto.  ZELS }e se zalaga op{tinite da ostvarat tesna sorabotka so Sojuzot na penzionerite i vzaemno da gi koordiniraat aktivnostite vo nasoka na obezbeduvawe na evidencija na penziskite osigurenici koi imaat potreba od pomo{ vo nabavkata na lekarstva, medicinska pomo{, kako i obezbeduvawe na nivna direktna pomo{ vo zavisnost od sredstvata so koi raspolaga soodvetnata op{tinata;  da inicira - da dostavuva preporaki do op{tinite za re{avawe na pra{awata za tekovno funkcionirawe (pr. obezbeduvawe na rabotni prostorii, klubovi za dneven prestoj na penzionerite itn.) na poedine~nite Zdruènija na penzioneri ~lenki na Sojuzot - strana potpisni~ka na ovoj Memorandum.  vo ramkite na institucionalnoto jaknewe na organite i telata na op{tinite, da dostavuva preporaki za obezbeduvawe na visok stepen na vklu~enost na zdruènijata vo rabotnite tela i organi na op{tinite vo ramkite na diskusiite za re{avawe na otvorenite pra{awa vo interes na penziskite osigurenici i ostanati pra{awa od interes za gra|anite na op{tinata;  }e se zalaga za poddr{ka na formite na informirawe na gra|anite - osigurenici kako lica ~lenovi na zdruènijata na penzionerite vo redovnoto informirawe za aktivnostite preku vzaemno utvrduvawe na formata na distribuicija na vesnici i drugi izdanija.  }e se zalaga za obezbeduvawe na preduslovi za kulturno izrazuvawe na ~lenovite na zdruènijata preku vklu~enost vo razni kulturni manifestacii vo zavisnost od interesot (hor, literatura, sportski igri itn.).  }e gi stavi na raspolagawe svoite stru~ni kapaciteti vo nasoka na podobruvawe na regulatornata ramka so koja se ureduvaat pravata na penziskite osigurenici preku rabotnite tela i organi na ZELS;

^len 3 Sodrìnata na ovoj Memorandum moè da se menuva samo so pismena soglasnost na drugite strani-potpisni~ki. Istiot moè da bide prekinat od bilo koj potpisnik so prethodna najava od 30 dena.

^len 4 Ovoj Memorandum za razbirawe stapuva na sila od denot na potpi{uvaweto - 9 maj 2008 godina.

537 moeto ime e penzioner Intervju so Koce TRAJANOVSKI, pretsedatel na ZELS Sorabotkata so zdruènijata na penzionerite e mnogu zna~ajna G-dine Trajanovski, vo ovoj mandaten period bevte potpretsedatel, a pred nekolku meseci Upravniot odbor ve izbra za pretsedatel na Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava. Kakvi se va{ite dosega{ni iskustva od rabotata na ovaa zna~ajna institucija? -Na 29 avgust vo prostoriite na ,,Ku}ata na op{tinite#, kako {to ja narekuvame zgradata na Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija - ZELS, Upravniot odbor ja odrà 12-tata sednica na koja ednoglasno bev izbran za pretsedatel na ZELS. Vsu{nost da bide{ pretsedatel na ZELS zna~i da bide{ prv me|u ednakvite. Pot- pretsedatelskata funkcija {to ja imav dotoga{ ne be{e samo formalnost tuku naprotiv bev aktiven i sorabotuvav so dotoga{niot pretsedatel na ZELS g. Andrej Petrov i so potpretsedatelot g. Nevzat Bejta i se razbira so ~lenovite na celiot Upraven odbor na ZELS i so site gradona~alnici. Navistina intenzivno rabotevme, a jas go prodolìv toj kontinuitet, vnesuvaj- }i i nekoi odredeni novini i dopolnitelni aktivnosti. Imeno, koga velite deka ZELS e zna- ~ajna institucija, apsolutno ste vo pravo, bidej- }i taa pretstavuva asocijacija vo koja iako ~lenstvoto e na dobrovolna osnova, ~lenuvaat site 84 op{tini i Gradot Skopje kako posebna edinica na lokalnata samouprava. A ~lenuvaat site bidej- }i toa e asocijacija vo koja e sozdadena atmosfera na me|usebna sorabotka, postignato e visoko nivo na edinstvo me|u ~lenovite. Site sme svesni deka imame zaedni~ki problemi koi treba zaedni~ki da gi re{avame, so cel da im obezbedime popovolni uslovi za ìveewe na na{ite gra|ani. ZELS e posvetena na gradewe na sistem na lokalna samouprava po merka na gra|anite. Taa e nacionalna asocijacija na site op{tini vo zemjata koja gi zastapuva i afirmira na{ite interesi pred centralnata vlast, pred Vladata i drugite institucii i pred javnosta i pretstavuva centar za uslugi od sferata na lokalnata samouprava. ZELS postoi od 1972 godina, no pointenzivno se etablira od 1990 godina koga vo zemjava ne postoe{e seopfaten zakon za lokalnata samouprava, a se zgolemija so startot na decentralizacijata na 1 juli 2005 godina. ZELS stana dostoen partner na Vladata so koja imame potpi{ano Memorandum za sorabotka, a rezultat na toa se i golemiot broj sredbi {to gi imame so ~lenovite na Vladata, so premierite i so ministrite, osobeno od onie ministerstva ~ii nadle`nosti minaa i na lokalnata vlast. ZELS sorabotuva i so mnogubrojni doma{- ni, stranski i me|unarodni organizacii prisutni vo na{ata zemja a, isto taka, i e polnoprav- na ~lenka na Kongresot na lokalni i regionalni vlasti vo Evropa (CLRAE), na Sovetot na evropski op{tini i regioni (CEMR), na Mreàta na asocijacii na lokalni vlasti od Jugois- to~na Evropa (NALAS), (ALDA) i drugi. Za da se postigne su{tinska realizacija na zalo`- bite za podignuvawe na kvalitetot na demokratskoto ostvaruvawe na procesite od lokalen karakter ZELS, isto taka, go analizira i komparira postignatoto nivo na demokratski razvoj na op{tinite vo procesot na decentralizacijata na vlasta. Do ZELS sekojdnevno se upa- tuvaat barawa za specifi~nite problemi na lokalnite vlasti i se pravat analizi na sostojbite. ZELS e predlaga~ na golem broj re{enija na op{tinskite problemi kade {to argumen-

546 moeto ime e penzioner tirano se zastapuvaat interesite na lokalnata samouprava. Lokalnite vlasti treba da gi sledat najsovremenite evropski standardi i primerite za efikasno, transparentno rabotewe vo interes na svoite gra|ani. Sega{nite gradona~alnici se prvata generacija na koi im se preneseni brojni nadle`nosti od decentralizacijata, pa tie go imaat i najgolemiot tovar vo ovoj proces. Zatoa vo ramkite na ZELS gi iznesuvame zaedni~kite problemi, pred- lagame re{enija, na~in kako da se nadmine i kako da se podobri odredenata sostojba i potoa izleguvame so predlog pred Vladata i barame promeni. Vsu{nost i Premierot Nikola Gruevski na sredbata {to ja ima{e vo ZELS vo dekemvri minatata godina, zaedno so pogolem broj ministri i so Uprav- niot odbor na ZELS, istakna deka ZELS e edinstvena asocijacija koja koga bara odredeni promeni, zakonski ili drugi, toa go potkrepuva so niza argumenti pri {to istovremeno nudi edno ili pove}e re{enija za nadminuvawe na problemot. E toa e ZELS.. Konkretno, kako go ocenuvate dosega{noto sproveduvawe na decentralizacijata vo na{ata zemja? -Smetam deka ovoj proces se odviva uspe{no, so site svoi slabosti i doblesti. Napraveni se golem broj korekcii na odredeni zakoni za koi praktikata pokaà deka ne se najadekvatni za sproveduvawe na procesot na decentralizacijata. Bea napraveni izmeni vo oblasta na da- nocite, zafa}aweto del od sredstvata za koncesii od lokalnata vlast, izmeni vo Zakonot za centralen registar, vrateni bea starite dolgovi od oblasta na obrazovanieto, donesen e nov Zakon za osnovnoto obrazovanie kade {to se prifateni i del od predlozite na ZELS, postignavme zgolemuvawe na sredstvata za obrazovanie vo Buxetot na RM i od 700 milioni denari, so argumentirano lobirawe izdejstvuvavme zgolemuvawe do edna milijarda i sedumstotini milioni denari. Op{tinite napravija golem broj rekonstrukcii i drugi kapitalni zafati vo mnogu u~ili{ta, kako rezultat na agilnosta na lokalnite vlasti i so zalo`ba na ZELS i poddr{ka od stranskite donatori. Izdejstvuvavme, pri donesuvaweto na novi ili izmeni na doneseni zakonski re{enija od oblasta na lokalnata samouprava, svoe mislewe da dadat i op{tinite, preku pretstavnici od ZELS, a vo toj kontekst vo Sobranieto na RM se formira- {e posebna Komisija za lokalna samouprava. So toa ni se otvora u{te edna mo`nost za lobirawe i argumentirano zastapuvawe na na{ite interesi ne samo pred Vladata, tuku neposredno i pred izglasuvaweto na izmenite vo zakonodavniot dom. Osobeno e va`no {to be{e donesen Zakonot za ramnomeren regionalen razvoj, za koj intenzivno diskutirame vo ZELS za negova pointenzivna implementacija i zaìvuvawe vo praktikata. Va`ni za op{tinite se i izmenite na Zakonot za grade`no zemji{te, so koi e ovozmoèno zgolemuvawe na udelot na op{tinite vo raspredelbata na sredstvata od proda`ba na zemji{teto i toa vo soodnos 80 - 20% vo korist na op{tinite. Ova re{enie }e obezbedi zna~itelen i dopolnitelen finansiski prihod za op{tinite. Pretstavnici od op{tinite se aktivni ~lenovi na Komitetot za grade`na ekspanzija, ~ija cel e da se obezbedi {to porapiden infrastrukturen razvoj na op{tinite. Navistina od po~etokot na decentralizacijata, vo ovie re~isi ~etiri godini, so

557 moeto ime e penzioner zaedni~ki zalo`bi postignavme golem napredok vo upravuvaweto na lokalnata vlast i obezbeduvaweto na poadekvatni uslovi za gra|anite. Mislam deka toa gra|anite i go ~uvstvuvaat i {to e pokazatel deka ne{to se dviì nanapred. No sepak imame i odredeni zastoi vo decentralizacijata. Spored Vas, {to treba da se napravi za dograduvawe na procesot na prenesuvaweto na vlasta od centralno na lokalno nivo? - Bi naglasil deka nie kako op{tini, isto taka, bi trebalo pointenzivno da se svrtime i kon samite sebe, kon podobruvawe na na{ite potencijali i maksimalno iskoristuvawe na zakonski utvrdenite mo`nosti. Smetam deka op{tinite i natamu treba da gi jaknat svoite kapaciteti, {to zasega go pravime najmnogu so pomo{ na ZELS i na stranskite donatori. Gra- dona~alnicite se menlivi, no administracijata e taa koja go so~inuva stolbot na razvojot na op{tinata i mora da bide stru~na i osposobena. Obezbeduvaweto na pogolema finansiska stabilnost na op{tinite, odnosno izmeni na odredbite od Zakonot za finasirawe na edinicite na lokalnata samouprava se edno od prioritetnite zalo`bi na edinicite na lokalna samouprava, no sepak treba i nie op{tinite da se potrudime da ja podobrime naplatata na dano- cite, da gi intenzivirame site potrebni podgotovki za obezbeduvawe na lokalen ekonomski razvoj, vo smisla na navremeno donesuvawe na urbanisti~ki planovi, ras~istuvawe na imotno pravnite odnosi na odredeni lokacii, pointenzivno da u~estvuvame vo sopstvenata i op{tata promocija za privlekuvawe na stranski i doma{ni investicii, da rabotime transparentno i da imame sluh za potrebite na gra|anite i maksimalno da odgovorime na nivnite barawa. Mislam deka napredok imame, ona {to sleduva i {to se prioriteti na ZELS se: zgolemuvawe na procentot na DDV za op{tinite, od sega{nite 3% na najmalku 6% i zafa}awe od najmalku 30% od personalniot danok vo koris na op{tinite. Isto taka mnogu va`no e grade`noto zemji{te da bide dadeno na menaxirawe na op{tinite, no tuka smetam deka e potrebno prvo da se ras~istat site sporni imotno-pravni odnosi od strana na centralnata vlast, za da nemame dopolnitelni problemi. Potoa sleduva donesuvawe na Zakonot za legalizacija na nelegalnite gradbi, a vo odnos na ruralnite op{tini smetame deka e nu`no op{tinite da bidat vklu~eni vo postapkata na upravuvawe i raspredelba so dràvnoto zemjodelsko zemji{te, a raspolagaweto, davaweto pod zakup i drugi formi na upravuvawe so istoto da bide izvr{e- no po prethodno dobieno mislewe od strana na op{tinata na ~ija teritorija se nao|a soodvetnoto zemji{te. Istovremeno, nastojuvame da se prenese na op{tinite pravoto na upravuvawe vrz zemjodelskoto zemji{te koe e rascepkano do 2 hektari. Na{ stav e sredstvata dobieni od zakupninite na zemjodelskoto zemji{te da se raspredelat vo soodnos 50-50% pome|u dràva- ta i op{tinite. ZELS ja utvrdi i potrebata od izgotvuvawe na posebna studija i planirawe za iznao|awe na optimalno re{enie za upravuvawe so zemjodelskoto zemji{te, so pasi{tata i so {umite vo zemjata i promovirawe na privatizacijata na obrabotlivoto zemji{te. So ogled na toa {to vo Republika Makedonija ìveat nad 270.000 penzioneri, mo{ne e zna~ajna sorabotkata na nivnite zdruènija so gradona~alnicite i so lokalnata samouprava. Za pottiknuvawe na ovaa sorabotka na 9 maj minatata godina be{e potpi{an Memorandum pome|u ZELS i SZPM. Kakvi se va{ite sogleduvawa za toa kako se ostvaruva dosega{nata sorabotka? -Memorandumot za sorabotka be{e potpi{an na golemo zadovolstvo na dvete strani i na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite i na ZELS. Penzionerite se na{i gra|ani, koi treba da se respektiraat ne samo poradi nivnata vozrast, tuku pred se poradi ona {to go ostavile zad sebe, odnosno {to go napravile za nas vo tekot na svojot raboten vek. Isto taka, li~no smetam deka od penzionerite moè da se nau~at mnogu ne{ta, da se "iskoristat" za dobivawe na mudri soveti, koi se steknuvaat kako rezultat na bogatoto ìvotno iskustvo. Op{tinite isto taka moè da nau~at mnogu od penzionerite, bidej}i tie go imaat iskustvoto na op{tinskata organiziranost, koga golem broj od ovie nadle`nosti {to gi dobivme vo 2005 godina, vo prethodniot period bea sproveduvani tokmu vo op{tinite. Zato i be{e sklu~en Memorandu- mot koj pretstavuva edna ramka vo koja se oficijalizira vospostavuvaweto na sorabotkata na

566 moeto ime e penzioner dvete organizacii so cel utvrduvawe na zaemnite inicijativi. Memorandumot be{e sklu~en zaradi efikasno izvr{uvawe na politikata na razvoj na Penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i pravata na penziskite osigurenici; so cel sozdavawe soodvetni preduslovi za sorabotka pome|u zdruènijata na penzionerite i edinicite na lokalnata samouprava; zaradi sozdavawe uslovi za primena na formi i mehanizmi na podobruvawe na kvalitetot na ìvot i na uslovite za funkcionirawe na zdruènijata na penzionerite vo Republika Makedonija i zaradi obezbeduvawe vklu~enost na zdruènijata na penzionerite kako gra|anski organizacii, osobeno vo delot na identifikacijata na problemite i zaedni~ki pristap vo nivnoto re- {avawe. Jas bi rekol deka op{tinite, koja pomalku koja pove}e, dosega imaa i razvivaa sorabotka so zdruènijata na penzionerite. Golem broj od ovie zdruènija imaat prostorii tokmu vo op{tinite, a imame primeri i na sorabotka na op{tini vo pogled na organizirawe na zaedni~ki nastani. [to treba da se napravi za natamo{na implementacija na Memorandumot, za sklu~uvawe na poedine~ni spogodbi, izgotvuvawe programi za izgradba na stare~ki domovi, otvorawe klubovi na penzioneri i sli~no? - Sekoja op{tina se stremi da gi zadovoli interesite i barawata na svoite gra|ani, da obezbedi pokvalitetni uslugi i podobri uslovi za ìvot. Koga velam gra|ani, zna~i apsolutno mislam i na penzionerite. Zatoa koordinacijata i sorabotkata na op{tinite so penzionerskite zdruènija navistina treba se pove}e da se zajaknuva. Penzionerite treba pohrab- ro da izleguvaat so svoite barawa i konkretno da gi specificiraat i iznesuvaat pred lokalnata vlast. Zaemnata koordinacija vo nasoka na obezbeduvawe na evidencija na penzionerskite osigurenici koi imaat potreba od pomo{ vo nabavka lekarstva, medicinska pomo{, kako i obezbeduvawe na direktna pomo{, vo zavisnost od sredstvata so koi raspolagaat, da bidat osnova i za drugi brojni zaedni~ki aktivnosti. Vsu{nost op{tinata osven {to direktno }e se obiduva da pomogne, isto taka }e moè da obezbedi koordinacija i sorabotka so drugi zdru- ènija. Taka vo op{tina Gazi Baba imamve aktivnosti so Aktivot na ènite penzionerki po povod Vasilica, kade {to tie prigotvija bogata trpeza od vasili~arski jadewa, a del od sredstvata bea nameneti za Centarot za deca so posebni potrebi od naselbata @elezara. Vo odnos na programite za izgradba na stare~ki domovi, stanuva zbor za pogolemi kapitalni investicii za koi zasega op{tinite nemaat dovolno finansiski sredstva, no i tuka ima re- {enija. So Zakonot za javno-privatno partnerstvo se otvoraat mo`nosti za golem broj drugi prioriteti vo op{tinite, pa se razbira deka interes bi imalo i za vakva aktivnost. Sakam da kaàm deka poleto na sorabotka na zdruènijata na penzionerite i op{tinite navistina ne e malo, i deka raspoloènie postoi na dvete strani. Ona {to dosega moèbi nedostasuvalo e razgoruvawe na odredena obostrana inicijativa, za {to smetam deka }e bide nadminato vo sledniot period koga op{tinite s¢ pove}e finansiski }e zajaknuvaat i }e imaat pogolemi mo`nosti i za realizacija na konkretni inicijativi i dogovori. Vie ste i gradona~alnik na Op{tina "Gazi Baba#. Kako se ostvaruva sorabotkata so Zdru- ènieto na penzionerite? - Kako {to napomnav i prethodno na{ata sorabotka nikoga{ ne prestanuva. Ona {to posledno moàm da go izdvojam e posetata na Penzionerskiot dom vo Avtokomanda za Vasilica kade {to sekoja godina tradicionalno dodeluvame na site stanari na ovoj dom prigodni podaroci. Minatata godina izdvoivme i sredstva so koi gi opremivme penzionerskite zdruzenija vo mesnite i urbanite zaednici so {ahovski tabli. Isto taka be{e sponzoriran i turnirot vo {ah pome|u penzionerite. Sorabotkata }e prodolì i vo idnina se so cel sozdavawe na podobri uslovi za ìvot i polesno ostvaruvawe na potrebite na penzionerite. D.A.

577 moeto ime e penzioner Penzionerite potpi{aa pove}e spogodbi za sorabotka ovoizbraniot gradona~alnik na Skopje Koce Trajanovski, na 23 april 2009 godina, ja NNprimi delegacijata na Gradskiot sojuz na zdruènijata na penzioneri, {to ja pret- stavuvaa pretsedatelite na ZP. Pretsedatelot na SZP na grad Skopje, d-r Krste Angelov- ski, otkako mu go ~estita{e izborot za gradona~alnik, imformira{e deka vo glavniot grad na Republika Makedonija ima okolu 80.000 penzioneri. Posebno ja istakna potrebata za pogolema sorabotka na zdruènijata na penzionerite so lokalnata samouprava vo skopskite op{tini, za {to treba da se potpi{at spogodbi vo ramkite na Memorandumot potpi{an pome|u SZPM i ZELS. Na sredbata prisustvuvaa pretsedatelot na SZPM, Du{ko [urbanovski i sekretarot Dragi Argirovski, kako i ~lenot na Sovetot na grad Skopje, profesor d-r Vlado Popov- ski. Na krajot od sredbata gradona~alnikot na Skopje i pretsedatelot na SZP Skopje, potpi- {a spogodba za me|usebna sorabotka na Gradot so Gradskiot sojuz na zdruènijata na penzioneri. Voedno, vakva spogodba potpi{aa i gradona~alnikot na op{tina "Centar", Vladimir Todorovi} i pretsedatelot na IO na Zdruènieto na penzionerite na Centar, Pavle Spasev. Po povod usvoeniot Memorandum za sorabotka pome|u SZPM i ZELS, vo juni 2009 godina vo Ohrid na prigodna sve~enost, a vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski, be{e potpi{ana trilateralna Spogodba za sorabotka me|u Zdruènieto na penzionerite na Ohrid i Debrca i Lokalnata samouprava na op{tinite Ohrid i Deb- rca.Ovaa trilateralna Spogodba ja potpi{aa gradona~alnikot na op{tinata Debrca Lup~o Koj~inoski, pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP na Ohrid i Debrca \ori Trp~eski, a vo otsustvo na gradona~alnikot na Ohrid , potpisnik be{e sovetnikot za obrazovanie Mitre Veljanoski. Spogodbata kako zna~aen dokument za sorabotka me|u Op{tinite Ohrid i Debrca i ZP, obvrzuva na formirawe na zaedni~ko rabotno telo so lokalnata samouprava na Ohrid i Debrca i na ZP vrz paritetna osnova za realizacija na mnogubrojni planirani aktivnosti od vzaemen interes. So ovoj praven akt, lokalnata samouprava prezema obvrska da iznajde lokacija za izgradba na Dom za stari lica, za klubovi za prestoj na penzioneri vo ruralnite sredini, rabotni prostorii na mesnite ogranoci, da gi kordiniraat aktivnostite za evidencija na penziskite osigurenci na koi im e potrebna pomo{ za nabavka na lekarstva, medicinska i pari~na pomo{ i sli~no. Isto taka, Spogodbata predviduva Lokalnata samouprava da iznajde formi i na~ini, ZP da bide vklu~eno vo rabotnite tela i komisiite na Sovetite na dvete op{tini Ohrid

586 moeto ime e penzioner i Debrca, za problematika koja se odnesuva na ìvotot i aktivnosta na penzionerite, potoa za navremeno nivno informirawe za odlukite na Sovetot, za kulturno izrazuvawe na penzionerite preku razni kulturni manifestacii, literaturni sredbi, sportski natprevari i u~estvo na turisti~ki manifestacii na koi penzionerite moàt uspe{no da se pretstavat so peja~kata grupa i so sportski ekipi vo prezentacija na gradot. Zdruènieto na penzionerite od Ohrid i De- brca, pak so ovaa Spogod- ba za sorabotka se obvrzuva da gi programira formite metodite na aktivnost za sorabotka so lokalnata samouprava, preku mesnite odbori da organizira aktivnosti so urbanite i mesnite zaednici vo gradskite i ruralnite sredini, da povede inicijativa za organizirawe na soobra}ajni patroli od penzioneri i u~enici za bezbedno minuvawe na penzionerite preku frekfentnite soobra}ajnici vo gradkoto podra~je, osobeno vo letnite meseci, da se vklu~uva vo lokalni ekolo{ki i ruralen turizam, vo akcii za ~istewe i ureduvawe vo gradot i selskite naselbi, vo zbogatuvawe na formite za aktvirawe na è- nite penzionerki preku Aktivot na èni, za informirawe na penzionerite na lokalnite mediumi, vklu~uvawe vo akcii za po{umuvawe, ureduvawe na gradot, odbeleùvawe na dràvni praznici i drugi manifestacii od vzaemen interes. Spogodba za sorabotka vo oktomvri 2009 godina be{e potpie{ana i pome|u ZP âir i Butel i lokalnata samouprava na dvete op{tini. Ovaa spogodba ja potpi{aa gradona~alnikot na op{tinata âir, Izet Mexiti i gradona~alnikot na op{tinata Butel, Petre Latinovski, a od strana na ZP ja potpi{a pretsedatelot na IO na Zdruènieto Pero Ta- gasoski. Predmet na ovaa spogodba e konkretizacija na opredelbite od Memorandumot, koj obvrzuva na programski aktivnosti i formirawe posebno telo sostaveno na paritetna osnova od pretstavnici na lokalnata samouprava i ZP. So ovaa spogodba lokalnata samouprava od dvete op{tini prevzema obvrski da se realizira programiranata izgradba na penzionerski i domovi za stari; da se planira izgradba na klubovi za prestoj i rekreacija na penzionerite; obezbeduvawe evidencija na penzioneri koi imaat potreba od medicinska, materijalna i druga pomo{; pogolema vklu~enost i angaìrawe na ~lenovite na ZP vo organite i telata na Op{tinite i drugo. Spogodbata predviduva i obvrska na lokalnata samouprava za poddr{ka na kulturno-zabavniot ìvot na penzionerite, kako i vklu~u- vawe na Zdruènieto vo akcii i aktivnosti koi se od po{irok javen i op{testven interes. Isto taka lokalnata samouprava se obvrzuva da predvidi finansiski sredsva vo svoite finansiski planovi i buxeti za podr{ka na ZP i navremeno informirawe za odlukite na sovetot. Od druga strana ZP âir i Butel, so ovaa spogodba za sorabotka se obvrzuva da gi programira sodrìnite, oblicite, formite i metodite na sorabotka so Op{tinite âir i Butel i preku svoite ogranoci da vospostavi tesna sorabotka so Urbanata zaednica na op{tinata kade }e inicira aktivnosti vo sorabotka so u~ili{tata i organite na OVR, }e pokrene inicijativa za organizirawe soobra}ajni patroli za bezbedno minuvawe na ulicite so frekfenten soobra}aj na penzionerite i u~enicite Voedno }e gi podrì inicijativite na op{tinata za razvoj na soodvetni oblici na ekolo{ki aktivnosti i razvoj na ruralen turizam. Penzionerskite domovi treba da se razvijat vo centri za zaedni~ko dru-

597 moeto ime e penzioner

èwe, neguvawe na kulturno zabavni i rekreativno- sportski, edukativni, zdravstveni i drugi aktivnosti i manifestacii ne samo za penzionerite tuku i za drugi zainteresirai gra|ani. So spogodbata se planira i permanentno zbogatuvawe na formite na aktivnostite na ènite - penzionerki preku akcii za po{umuvawe, ureduvawe na teritorijata na op{tinite i odbeleùvawe na praznici. Na den 18.08.2009 godina, vo prostoriite na Op{tina Makedonska Kamenica se oddrà sostanok pome|u Zdruènieto na penzioneri i Gradona~alnikot na Op{tina Makedonska Kamenica. Na sostanokot se razgovara{e za dosega{nite aktivnosti, momentalnata sos- tijba, kako i planovite za vo idnina i na dvete institucii. Na istiot den Op{tina Makedonska Kamenica pretsatvuvana od Gradona~alnikot m-r Darko Mitevski i pretsedatelot na Zdruènieto na peznioneri Vidin Konevski, potpi- {a spogodba za sorabotka. Predmet na ovaa spogodba pretsatvuva realizacija na odredbite od Memorandumot sklu~en pome|u ZELS i SZPM, a so cel vospostavuvawe efikasna sorabotka pome|u u~esnicite vo ovaa spogodba. So ovaa spogodba i dvete institucii se obvrzuvaat za konkretni aktivnosti, a se so cel da se podobri statusot na penzionerite vo Op{- tina Makedonska Kame- nica. Spogodbata ve}e se promovira pred cel- nite grupi i se o~ekuva naskoro da se pristapi kon realizacija na zacrtanite aktivnosti. Sorabotkata me|u penzionerite i lokalnata samouprava na Berovo e od osobeno zna- ~ewe za dvete strani, zaradi faktot {to brojot na penzionerite iznesuvaa okolu 2000 ì- teli, {to e edna petina od vkupnoto naselenie vo op{tinata Berovo. Vo ramkite na podobruvawe na sorabotkata na povisoko nivo, se odrà sostanok na gradona~alnikot Dragan Naxinski so zainteresirani ~lenovi na Zdruènieto na penzionerite od op{tinata Berovo, kako i so ~lenovi na penzionerite - invalidi i trudovi invalidi. Vo konstruktivna atmosfera penzionerite pobaraa pomo{ od lokalnata samouprava za re{avawe na postoe~kite problemi vo raboteweto na objektot na Domot na penzionerite vo Berovo. Stanuva zbor za ureduvawe na pomo{na prosotrija vo domot i sozdavawe na mo`nosti za rabota na restoranot vo penzionerskiot dom spored HASAP sistemot. Gradona~alnikot Naxinski vetil deka }e se zaloì za pobrzo re{avawe na urbanisti~kite problemi za re{avawe na ovie pra{awa. Posebno vnimanie kaj penzionerite predizvika i re{avaweto na nivnata lo{a materijalna sostojba. Pri toa be{e zaklu~eno deka vo idnina so sorabotka na berovskoto zdruènie i na lokalnata samouprava, preku izrabotka na socijalni karti, na najzagrozenite kategorii na penzioneri }e im se obezbedi ednokratna pomo{. Na sostanokot pogolem broj na penzioneri iznesoa svoi viduvawa na sostojbite vo op{tinata i se zaklu~i deka najva`no e {to postoi sorabotkata me|u op{tinata i penzionerite na najvisoko mo`no nivo, so {to se o~ekuva i podobruvawe na ìvotot na najvozrasnata kategorija na gra|ani vo op{tinata Berovo. Spogodbi bea potpi{ani pome|u gradona~alnicite i zdruènijata na penzionerite vo Ko~ani, \or~e Petrov, Gazi Baba, Zelenikovo, Kisela Voda, Kumanovo, Lipkovo, Staro Nagori~ane, Prilep, Makedonski Brod, Radovi{, Saraj i drugi.

606 moeto ime e penzioner Memorandum za sorabotka pome|u SZPM i Crven krst na RM a 6 noemvri vo prostoriite na NNSZPM sve~eno be{e potpi- {an Memorandum so Crven krst na Makedonija, so {to se reguliraat zaemnite odnosi i obvrski za natamo{na pouspe{na sorabotka, a vo soglasnot so vaè~koto zakonodavstvo i internite akti na dvete zna- ~ajni i masovni nevladini organizacii. Vo ovaa prigoda Generalniot sekretar na Crveniot krst na Ma- kedonija Sait Saiti istakna deka inicijativata za sorabotka e prifatena so zadovolstvo i deka aktivnostite }e bidat naso~eni i na lokalno nivo, pri {to }e bide opfateno i ublaùvaweto na odredeni socijalni problemi na penzionerite i starite lica. - Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedo- nija vo naredniot period }e gi aùrira svoite aktivnosti za pomo{ na penzionerite koi{to se na vozrast nad 65 godini koi{to imaat najte{ki oblici na nepodvi`nost, potencira Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM. Edinicite na lokalna samouprava, zdruènijata na penzionerite vo op{tinite i vo- lonterite na Crveniot krst vo ramkite na nivnata humanitarna funkcija treba da im pomagaat na penzionerite koi{to se nepodvi`ni ili imaat potreba od kupuvawe lekovi i drugi osnovni potrebi. Se nadevame, istakna [urbanovski deka }e postigneme dobri rezultati na ova pole i zaradi faktot {to i Vladata veti deka vo idnina }e go poddrùva volonterstvoto.   Crveniot krst na Republika Makedonija i Sojuz na zdruènijata na penzioneri na Ma- kedonija, so èlba da gi reguliraat vzaemnite odnosi za ponatamo{en razvoj i sorabotka vo idnina, a vo soglasnost so vaè~koto zakonodavstvo i internite akti, dolupotpi{anite strani go utvrdija i usoglasija sledniot

617 moeto ime e penzioner

MEMORAN DUM ZA SORABOTKA pome|u Crveniot krst na Republika Makedonija zastapuvan od Sait Saiti, vd. Generalen sekretar i Sojuzot na zdruènijata na penzioneri na Makedonija Pretstavuvan od Du{an [urbanovski, Pretstedatel sklu~en na den 6 noemvri 2008 godina Cel na Memorandumot ^len 1 Cel na ovoj memorandum pretstavuva vospostavuvawe na sorabotka me|u gorenavedenite strani, so cel utvrduvawe na vzaemni inicijativi i nivna realizacija. Zaedni~ki inicijativi ^len 2 So ovoj memorandum dvete strani se angaìraat da gi realiziraat slednite zaedni~ki inicijativi: 1. Sojuzot na zdruènijata na penzioneri na Makedonija:  }e prepora~a na svoite ~lenki da vospostavat tesna sorabotka so OOCK vo op{tinite za implementacija na zaedni~ki proektni aktivnosti;  }e gi koordinira aktivnostite na svoite ~lenki vo nasoka na usoglasuvawe na potrebite i inicijativite opfateni so ovoj Memorandum;  }e predlaga konkretni planovi na aktivnosti i proekti; 2. Crveniot krst na Republika Makedonija:  }e prepora~a na OOCK da vospostavat tesna sorabotka so zdruènijata na penzioneri vo op{tinite za implementacija na zaedni~ki proektni aktivnosti;  }e gi koordinira aktivnostite na OOCK koi vrz osnova na utvrdeni prioriteti vo sorabotka so zdruènijata na penzioneri }e bidat nameneti za zadovoluvawe na potrebite na penzionerite;  }e inicira OOCK da sorabotuvaat so lokalnite samoupravi, vladini i nevladini organizacii za nivna vklu~enost i poddr{ka vo implementacija na zaedni~ki proekti.  }e inicira OOCK da se zalagaat za poddr{ka i pomo{ na penzionerite koi imaat potreba od razre{uvawe na odredeni socijalni problemi;  }e predlaga razni formi na aktivnosti za poddr{ka i pomo{ na penzionerite;  }e se zalaga za promovirawe na potrebite na penzionerite, preku organizirani aktivnosti, so cel podigawe na javnata svest za potrebnata grià i pomo{ pred se na starite i iznemo{teni lica. ^len 3 Dvete strani }e obezbedat me|usebna sorabotka i poddr{ka, kako i sorabotka so drugi institucii i organizacii, vklu~uvaj}i:  koordiniranost vo implementacija na aktivnostite  me|usebno informirawe i izvestuvawe. Zavr{ni odredbi ^len 4 Ovoj memorandum vleguva vo sila so denot na potpi{uvaweto. ^len 5 Vo slu~aj na pote{kotija vo implementacija na odredbite na ovoj memorandum, stranite vedna{ me|usebno se konsultiraat. Dokolku bilo koja od stranite odlu~i da go prekine memorandumot, toa treba da se napravi so formalno pismeno izvestuvawe do drugata strana, 30 dena odnapred. ^len 6 Ovoj memorandum e potpi{an vo 4 (~etiri) ednoobrazni primeroci, od koi po 2 (dva) za sekoja strana.

626 moeto ime e penzioner Sorabotka na penzionerite so Crveniot krst na Republika Makedonija nogu penzioneri vo tekot na ìvotot bile volonteri vo Crveniot krst, a golem broj MMs¢ u{te se aktivni. Ima penzioneri koi sega se za~lenuvaat vo Crveniot krst i se vklu~uvaat kako volonteri vo mnogu negovi aktivnosti. Crveniot krst na Republika Ma- kedonija vo soglasnost so principite, celite i misijata razviva mnogu aktivnosti za naselenieto, od koi golem broj se odnesuvaat direktno za potrebite na penzionerite i najmnogu za starite i iznemo{teni lica koi imaat zgolemeni zdravstveni i sli~ni potrebi, a nemaat rodnini ili prijateli koi moàt da im pomognat. I Crveniot krst nema neograni~eni mo`nosti. No, zatoa so dobro planirawe, organizirawe i mobilizirawe volonteri, donatori i so zdruùvawe so drugi organizacii, so lobirawe vo lokalnata zaednica i drugi dràv- ni slu`bi, uspeva da im pomogne na zagrozenite. Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda" vo dolg vremenski period ima odli~na sorabotka so Op{tinskata organizacija na Crveniot krst. I dvete gra|anski zdruènija imaat nadle`nost za reonot {to go opfa}aat op{- tinite: Aerodrom, Zelenikovo, Sopi{te, Srudeni~ani i Kisela Voda. Vo ovoj reon so mnogubrojno naselenie, ìveat penzioneri so mnogu razli~en socijalen status i li~ni potrebi. Pomo{ta koja na mnogu penzioneri im e potrebna ne sekoga{ se sostoi vo materijalni dobra. U{te pred potpi{uvaweto na Memorandumot na najvisoko nivo, sorabotkata pome|u ovie dve zdruènija na gra|ani formalno be{e regulirana preku Pismo za nameri. Taka ovie dve zdruènija na gra|ani vo ramkite na svojata, so akti opredelena misija, ostvaruvaat mnogu zaedni~ki aktivnosti. Zdruènieto na penzionerite ima svoja Osnov- na organizacija vo ramkite na Crveniot krst i mnogu penzioneri se aktivni volonteri nezavisno dali nekoja aktivnost se odnesuva na penzionerite ili za drugi grupi od naselenieto. Od druga strana Crveniot krst spored programski ili zaedni~ki dogovoreni aktivnosti redovno sproveduva razni akcii kaj penzionerite. Vo oblasta na socijalnite potrebi lobira za pomo{ i dostavuva paketi so hrana i proizvodi za odrùvawe higiena. Vo ramkite na zdravstvenite potrebi se vr{at zdravstveno-edukativni predavawa za podobruvawe na stilot na ìvotot i za unapreduvawe na zdravjeto na penzionerite i se vr{at razni terenski medicinski pregledi (pr. merewe krven pritisok, na nivo na glikoza i holesterol vo krvta i sl.). Se planiraat i volonterski aktivnosti za poseta vo domovite na starite i iznemo{teni lica na koi bi im se pomagalo so razni sitni, no mnogu va`ni uslugi. Se planiraat i razni aktivnosti vo oblasta na kulturnozabavniot ìvot i rekreacijata, kako {to se na primer poseti, drugaruvawa, ~itawe knigi i napisi, a penzionerkite }e gi u~at mladite na ve{tina za pletewe, razmena na kulinarski recepti i sli~no.

637 moeto ime e penzioner Spogodbite za sorabotka-pottik za novi aktivnosti enovive vo Debar vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski bea DDpotpi{ani spogodbite za sorabotka pome|u Zdruènieto na penzionerite i lokalnata samouprava, kako i so Op{tinskiot crven krst. Spogodbata za sorabotka najprvin be{e potpi{ana pome|u gradona~alnikot na Op{tina Debar Argetim Fida i pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite Besnik Pocesta. Be{e istaknato deka spogodbata treba da pridonese za natamo{no podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na penzionerite, otvorawe penzionerski klubovi, kako i dnevni centri za stari lica. Pretsedatelot [urbanovski informira{e za prezemenite inicijativi za voveduvawe socijalna penzija vo dràvata, kako i za drugi aktivnosti na ZSPM. Vo imeto na Zdruènieto na penzionerite Besnik Pocesta potpi{a i spogodba za sorabotka so Op{tinskiot crven krst pretstavuvan od sekretarot Isni Telgiu. Zacrtani se konkretni planovi i zaedni~ki proekti za sorabotka osobeno za podobruvawe na griàta za stari i iznemo{teni lica, kako i organizirawe humanitarni akcii. Treba da se istakne deka debarskoto zdruènie na penzioneri izdvoi skromna , no dobro- dojdena finansiska pomo{ za svoite ~lenovi, ~ii domovi nastradaa od zemjotresot {to go potrese debarskiot kraj vo septemvri godinava. Vakviot human ~ekor na ova Zdruènie se bazira vrz Pravilnikot za pomo{ na svoite ~lenovi vo slu~aj na prirodni nesre}i. Debarskoto zdruènie, vo koe se i penzionerite od sosednata op{tina Centar @upa, ima nad 2.200 ~lenovi. Vo Kru{evo vo prigodna atmosfera vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{- ko [urbanovski bea potpi{ani spogodbite za sorabotka na Zdruènieto na penzionerite so lokalnata samouprava i op{tinskata organizacija na Crveniot krst. Spo- godbite gi potpi{aa gradona~alnikot Va- sil~o Dam~eski, sekretarot na OO na Crveniot krst Anastasija \orgieska i pretsedatelot na penzionerskoto zdruè- nie Krsto Stojanovski. Dogovorena e tesna sorabotka i pari- tetni odnosi vo re{avaweto na griàta za stari lica, za{tita na ìvotna sredina, snabdenosta so lekovi, odrùvawe na Pen- zionerskiot dom, organizirawe na humanitarni akcii i sli~no. Stana zbor i za pogolemo vklu~uvawe na penzionerite vo sovetodavnite i rabotnite tela i organi na Op{tinata i vo Op{tinskata organizacija na Crveniot krst. Spogodba za sorabotka potpi{a i Zdru- ènieto na penzionerite \or~e Petrov so Op{tinskata organizacija na Crveniot krst Karpo{. Spogodbata ja potpi{aa pretsedatelot na Izvr{niot odbor na zdruènie- to Metodija Novkovski i sekretarkata na OO na Crveniot krst Mare Ko~oska. Pri toa bea utvrdeni prioritetite na sorabotkata, osobeno za organizirawe zaedni~ki akcii za pribirawe pomo{ i poseta na bolni, iznemo{teni i socijalno zagrozeni stari lica.

646 moeto ime e penzioner "Nikoj ne moè sam# riàta i pomo{ta na starite i iznemo{teni lica e del od osnovnite programski zada- GG~i na organizacijata na Crveniot krst na Republika Makedonija, {to poakcentirano se organizira vo tekot na "Nedelata na grià za stari lica# {to se odrà od 16 do 22 noemvri pod moto "Nikoj ne moè sam#. Po toj povod se ostvarija zna~ajni aktivnosti vo sorabotka so zdruènijata na penzionerite vo pove}e gradovi vo na{ata zemja, za edukacija na starite lica za osnovni poznavawa na prvata pomo{, poseti na osameni i iznemo{teni lica vo nivnite domovi, osobeno vo ruralni sredini i sli~no. Bea organizirani i akcii za besplatno merewe na krvniot pritisok i {e}er, poseti na penzionerski domovi, predavawa, konkursi za likovni i literaturni tvorbi i drugo. Po inicijativa na Crveniot krst na Makedovija, a vo sorabotka so golem broj na zdru- ènija na penzioneri i drugi nevladini organizacii, kako i lokalnite samoupravi, od 16 do 22 dekemvri be{e odbeleàna i "Nedela za grià na stari lica#. Po toj povod, po inicijativa na zdru- ènieto za unapreduvawe na uslovite za grià i smestuvawe na stari lica "Huma- nost#, se oddrà sredba za donesuvawe platforma za zaedni~ki aktivnosti za podobar i pokvaliteten ìvot na starite lica. Na ovaa sredba bea prisutni pretstavnici od pove}e Sojuzi i Zdruè- nija me|u koi pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, pretstavnici od Zdruènieto na veterani od odbranata i bezbednosta na RM, Crveniot krst na Ki- sela Voda, CIKA, i JU ZSD. Potpi{a- niot Memorandum ima za cel: zaedni~ko lobirawe za donesuvawe na zakonski re- gulativi za stari lica; zaedni~ka borba za po~ituvawe na pravata i tretirawe na problemite na starite lu|e; iznao|awe na~ini za finansirawe na servisite za nega vo doma{ni uslovi; otvarawe dnevni centri i nivno finansirawe; idno zaedni~ko u~estvo na proekti za koristewe na IPPA fondovite i pro{iruvawe na kapacitetite za instucionalna za{tita na stari lica. Vrz osnova na Memorandumot za sorabotka, ZP Negotino i Demir Kapija i Op{tinskata organizacija na Crveniot krst, realiziraa nekolku zaedni~ki aktivnosti. Na 19 noemvri 2009, a po povod "Nedelata za grià na stari lica#, vo klubot na èni penzionerki "Negotinijana# d-r Mile To{ev potpredsedatel na op{tinskata organizacija na Crveniot krst odrà predavawe i kratka video prezentacija za Prva pomo{ kaj povozrasnata populacija. Isto taka, aktivistite na Crveniot Krst vo sorabotka so Zdruènieto na dijabeti~ari sprovedoa akcija za merewe {e}er vo krvta na okolu 200 penzioneri i drugi lica. ^lenovi na mladi vo Crveniot krst go posetija i domot za stari lica "@ana# kako i 10 domovi na stari i iznemo{teni lica, na koi im doniraa paketi so hrana, obleka i higienski materijali. Vo Kru{evo, vrz osnova na Spogodbata za sorabotka me|u Op{tinskata organizacija na Crveniot krst i ZP Kru{evo bea odràni predavawa od interes na starite lu|e, kako i besplatni merewa na krven pritisok i {e}er vo krvta. Aktivot na ènite-penzionerki gi poseti starite i osameni lica vo site ogranoci na op{tinata. Na 13 penzioneri so mali penzii im podarija paketi so hrana i obleka. I ZP od Ohrid i Debrca, so pove}e humanitarni i edukativni akcii, ja odbeleàa

657 moeto ime e penzioner

"Nedelata na grià za stari lica#. Vo aktivnsotite svoj pridones dade i Op{tinskiot Crven krst, a seto toa be{e vo ramkite na Spogodbata za sorabotka, koja be{e potpi{ana, godinava na Denot na penzionerite, 20 septemvri. Be{e odràna kulturno zabavna programa, a bea obezbedeni 20 besplatni vakcini za socijalno i zdrastveno najzagrozeni penzioneri, za za{tita od svinskiot grip A/H1/N1. Soglasno potpi{aniot Memorandum za sorabotka pome|u SZPM i Crveniot Krst na RM, pretsedatelite na Zdruè- nieto na penzioneri i na O.O na Crveni- ot krst vo Ko~ani \or|i Serafimov i Mitko Petrov i oficijalno ja potpi{aa spogodbata za sorabotka, {to }e dade nov pottik za zaedni~ki aktivnosti. Me|u- sebnata sorabotka, so poddr{ka od lokalnata samouprava posebno treba da pridonese za permanentna grià za stari i iznemo{teni lica. Po povod ,,Nedelata na grià za stari lica# ZP Veles i Op{tinskata organizacija na Crveniot krst odràa niza aktivnosti i rabotilnici. Be{e odràna obuka za spravuvawe so kriza, poseta na stari lu|e i drugo. Zaedni~ki aktivnosti ima{e i na ZP [tip i Op{tinskata organizacija na Crveniot krst. Od gradona~alnikot na [tip d-r Zoran Aleksov, poddràna e inicijativa za izgradba na starski dom. Golem broj aktivnosti ima{e i vo Gevgelija, Vinica, Makedonski Brod i drugi zdru- ènija na penzioneri vo na{ata zemja. Seto ova e u{te edna potvrda deka starite lu|e ne treba da bidat zaboraveni.

666 moeto ime e penzioner

Odborot na Solidarniot fond-posmrtna pomo{ i sredstvata za ~lenarina na zdru`e- nijata na sojuzite na penzioneri na Makedonija soglasno ~l.130-b na Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM# br.152/2008) i ~l.3 od Spogodbata za utvrduvawe na Registrirana organizacija na sojuzite na penzionerite na Makedonija i Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Make- donija sklu~ija:

P R E D L O G S P O G O D B A Za na~inot i postapkata za vr{ewe zadr{ka pri isplatata na penzijata za solidarniot fond-posmrtna pomo{ i ~lenarina i isplatata na posmrtnata pomo{ na semejstvata na po~inatite penzioneri

1. Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija soglasen e pri isplatata na penzijata da vr{i zadr{ka za Solidarniot fond-posmrtna pomo{ i za ~lenarina na penzionerite i od zadrànite sredstva za solidareniot fond da vr{i isplata na semejstvata na po~inati penzioneri preku podra~nite edinici vo visina {to }e ja opredeli Odborot na solidarniot fond-posmrtna pomo{ . 2. Zadrànite sredstva za ~lenarina na zdruènijata na penzionerite vo rok od 8 dena po isplatata na penzijata da gi uplatuva na smetkata na registriranata organizacija za taa namena. 3. Isplatata na posmrtnata pomo{ PE da ja vr{i najdocna vo rok od 3 dena po podnesu- vaweto na baraweto na semejstvoto na po~inatiot penzioner. 4.Tekstot na obrazecot na baraweto spogodbeno go utvrduvaat FPIOM i Odborot na Solidarniot fond-posmrtnata pomo{. 5. Podnositelot na baraweto priloùva: ~ek od poslednata penzija, izvod od mati~nata kniga na umrenite na po~inatiot penzioner, li~ni podatoci i adresa, kartonot od transakciskata smetka na baratelot i negova adresa i smetka od pogrebalnoto pretprijatie, odnosno izjava na primatelot na sredstvata za izvr{eniot zakop. 6. FPIOM preku svoite podra~ni edeinici, se soglasuva na lokalnite zdruènija na penzionerite da im dostavuva mese~en pregled na po~inati i novodojdeni penzioneri vo elektronska ili pe~atena forma so koloni : reden broj , penziski broj, prezime i ime, i adresa na ìveewe. 7. FPIOM na Odborot na Registrirana organizacija mu dostavuva polugodi[en i godi{en pregled na brojot na po~inati penzioneri, za site zdruènija na penzionerite , vkupen iznos na isplatenite sredstva i ostatok za naredniot mesec . 8. FPIOM e soglasen da mu dostavuva na SZPM spisoci vo elektronska forma za site penzioneri na koi im se vr{i zadr{ka pri isplatata na penzijata za Solidaren fond - posmrtna pomo{ i za ~lenarina, dva pati vo godinata, vo januari i juli. Spisocite }e se dostavuvaat na e-mail adresata na SZPM , a na Zdruènijata preku CD ili USB memorija. 9. FPIOM e soglasen na podnositelite na barawe za ostvaruvawe na pravo na penzija da im vra~i obrazec na izjava vo dva primeroci za soglasnost da im se vr{i zadr{ka od penzijata za Solidaren fond i za ~lenarina i edniot primerok da mu go dostavuva na Zdru- ènieto na penzionerite za koe se opredelil baratelot na penzijata. 10. FPIOM se obvrzuva blagovremeno da gi ispituva navodite vo poplakite upateni do nego na rabotata na vrabotenite vo podra~nite edninici vo odlu~uvaweto za nivnite prava koi se odnesuvaat na isplatata i vremetraeweto na postapkata za isplata. Fondot za utvrduvawe sostojbi }e go informira podnositelot na poplakata najdocna vo rok od 10 dena. FPIOM kopija od izvestuvaweto od predhodniot stav }e mu dostavi na odborot na Re- gistriranata organizacija na solidarniot fond pri SZPM.

677 moeto ime e penzioner

FPIOM }e go izvestuva organot od stav 3 na ovaa to~ka od Spogodbata i za poplakite na penzionerite {to se odnesuvaat na postapkata na izjasnuvawe na baratelite na pravo na penzija dali sakaat da im se vr{i zadr{ka od penzijata za solidarniot fomd i za ~lenarina. 11. FPIOM se obvrzuva na Odborot na Registriranata organizacija na Sojuzite na zdruènijata na penzionerite vo Makedonija da gi dostavuva vo foto kopija poplakite- prigovorite (àlbite) upateni do PE na FPIOM, odnosno do Centralata na Fondot koi se odnesuvaat na rabotata na PE vo vrska so isplatata na pomo{ta za po~inat penzioner, kako i koga bez soglasnost na penzionerot Fondot prekinal da mu vr{i zadr{ka za solidarniot fond i ~lenarina ili koga pri podnesuvawe barawe za ostvaruvawe pravo na penzija ne go informiral baratelot deka treba da go potpi{e obrazecot na baraweto vo dva primeroci so kogo se soglasuva da mu se vr{i zadr{ka pri isplatata na penzijata za solidarniot fond i za ~lenarina. 12. PE na PIOM po prigovor na penzionerot ili na ~len na semejstvototo na po~inat penzioner }e napravi zapisnik i }e pobara od poplakuva~ot da se potpi{e na zapisnikot i dokolku ne moè da postapi po prigovorot, zapisnikot vedna{ da go dostavi do nadle`- nata slu`ba vo Centralata na Fondot. Primerok od zapisnikot }e dostavi i do Odborot na Registriranata organizacija na solidaren fond. Odborot na solidarniot fond na Registriranata organizacija redovno }e go informira FPIOM za odlukite koi se odnesuvaat na visinata na zadr{kata za solidarniot fond i za ~lenarinata na zdruènijata kako i za visinata na isplatata na otpremninata za zakop na po~inat penzioner.

Odbor na solidarniot fond Fond na PIOM pretsedatel

ako {to e poznato, vo vtorata polovina na januari 2009 godina se izvr{i preseluvawe KKna Stru~nata slu`ba - Centrala na Fondot na PIOM vo noviot objekt {to se nao|a vo blizina na @elezni~ka stanica na ul. "Vladimir Komarov" bb (vo neposredna blizina na Osnovnoto u~ili{te "Bra}a Miladinovci#). Vo noviot objekt - zgrada na Fondot na PIOM se preselija i vrabotenite od podra~nata edinica na Fondot od Skopje. Vo noviot objekt {to zafa}a 6000 m2, sozdadeni se site prostorni i tehni~ki uslovi za ponatamo{na uspe{na rabota na vrabotenite, {to e vistinski predizvik za besprekorno pru`awe uslugi na klientite i ponatamo{na afirmacija na Fondot na PIOM. Ova e i povod da se potsetime na zna~ajnoto zgolemuvawe na penziite vo 2008 godina koga se izvr{i usoglasuvawe na penziite

686 moeto ime e penzioner soglasno izmenite na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, i toa: za 50% od dvièweto na prose~no neto isplatenata plata na site vraboteni vo Republikata i isto tolku procenti od dvièweto na indeksot na tro{ocite na ìvot. Penziite se usoglasuvaat vo januari i vo juli, spored procentot na indeksot na tro{ocite na ìvotot vo prethodnoto polugodie i na dvièweto na prose~no isplatenata neto plata na site vraboteni vo Republika Makedonija vo prethodnoto polugodie vo odnos na polugodieto koe mu pret- hodi. Soglasno ovaa zakonska opredelba i vaè~kite propisi, a spored objavenite statis- ti~ki podatoci od strana na Dràvniot zavod za statistika za dvièweto na platite na vrabotenite i objavata za dvièwe na tro{ocite na ìvot vo Republika Makedonija, vo 2008 godina penziite se usoglaseni i toa: od januari za 4,45% i od juli 2008 godina za 5,10%, odnosno vkupnoto usoglasuvawe iznesuva 9,78%. Me|utoa, ona {to posebno treba da se naglasi e faktot deka pokraj navedenoto usoglasuvawe, penziite za 2008 godina so Odluka na Vladata na Republika Makedonija se usoglasija so povisok procent, od procentot na usoglasuvawe na penziite utvrden vo ~len 37 od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Od spomenatata analiza moè da se vidi deka zgolemuvaweto na penziite se vr{elo vo zavisnost od iznosot na ostvarenata penzija, i toa: od januari 13,15% i od juli 3,54% za korisnicite na penzija so ostvarena penzija do 6.000,00 denari, potoa od januari 8,3% i od juli 2,58% na korisnicite na penzija so ostvarena penzija nad 6.000,01 do 10.800,00 denari, od januari 5,4% i od juli 1,62% za korisnicite na penzija so ostvarena penzija nad 10.800 do 15.000 denari i za 3,4% od januari i 0,66% za korisnici na penzija so ostvarena penzija nad 15.000,01. Vo prilog na faktot deka ovaa i vakva penziska politika gi dava najdobrite dosega{- ni rezultati, najdobro pokaùvaat u{te i ovie podatoci: so vkupnoto usoglasuvawe na penziite vo 2008 godina, prose~nata penzija od juli 2008 godina iznesuva 9.548 denari i istata vo odnos na prose~nata plata na site vraboteni vo Republikata (15.820 denari objavena za avgust 2008 godina) u~estvuva so 60,4%. U~estvoto na prose~nata penzija vo odnos na prose~nata plata e zgolemeno za 10 procentni poeni vo odnos na dekemvri 2007 godina koga u~estvoto iznesuva{e 50,5%, {to ukaùva na faktot deka vo 2008 godina penziite se zgolemeni pove}e vo odnos na platite. Ostvaruvawe na pridonesite - Planirano e namaluvaweto na stapkata na pridonesi {to po~na vo 2009 da zavr{i vo 2011 god. Se bara pret- pazlivo sledewe na zakonskiot propis i konkretnata sostojba

enziskata reforma {to ve}e e implementirana kaj nas, po mnogu ne{to gi pokaà PPsvoite pozitivni i afirmativni rezultati. Daleku bi ne odvelo nivnoto nabroju- vawe, zatoa ovoj pat }e ukaème na u{te eden segment koj ve}e se realizira, a }e zavr{i vo slednata 2011 god. Imeno, od 2009 god. po~na da se primenuva Zakonot za pridonesi za zadolìtelno socijalno osiguruvawe so koj e uredena visinata na stapkata na pridonesot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. No, treba da se istakne deka se predviduva postepeno da se namaluva vo periodot od 2009 do 2011 god. od 21,2% na 15%, so slednata dinamika: vo 2009 god. stapkata se namali na 19%, vo 2010 god. na 16,5% i vo 2011 god. treba da iznesuva 15%. So ovoj Zakon e regulirana i visinata na najniskata osnovica na koja se pla}aat pridonesite vo iznos od 50% od prose~nata plata, {to pretstavuva namaluvawe na prethodnata

697 moeto ime e penzioner osnovica koja iznesuva{e 65% od prose~nata plata. Vakvite prifateni elementi imaat neposredno vlijanie vo razvojot na penziskiot sistem vo Republika Makedonija, no isto taka imaat i odredeni reperkusii vo naplatata na pridonesite i vo ostvaruvaweto na prihodi na Fondot na PIOM. Za implementacija na spomenatiot Zakon, mora da se istakne golemiot pridones na vrabotenite vo Fondot na PIOM i nivnoto iskustvo. Imaj}i vo predvid deka vo 2006 godina se implementiraa reformite vo penziskiot sistem pri {to be{e ovozmoèno po elektronski pat da se dostavuvaat podatoci i da se naplatuva pridonesot poedine~no po osigurenik, noviot pak kompjuterski na~in ovozmoì u{te pogolemi pozitivni efekti vo naplatata na pridonesot. Taka, vo 2006 i 2007 god. Fondot ima{e zgolemeni prihodi za po 10%, a vo 2008 godina 20% vo odnos na prethodnite godini. So reformite, isto taka, se ovozmoì i avtomatskoto generirawe na podatocite za sta` i plata, odnosno M4 podatocite. Implementacijata na Zakonot za pridonesi za zadolìtelno socijalno osiguruvawe, pokaùva deka porastot na prihodite ne e kako {to be{e vo 2008 god., odnosno efikasnos- ta ne e vo tolkav procent vo odnos na periodot koga Fondot na PIOM sam ja vr{e{e naplatata na pridonesite, bidej}i od 2009 god. naplatata ja vr{i Upravata za javni prihodi. So ovoj Zakon, na Fondot na PIOM mu e ostaveno pravoto da ja vr{i kontrolata na neplatenite pridonesi i naplatata na zaostanatite pridonesi do dekemvri 2008 god. Za realizacija na ova Fondot ima poseben modul za kontrola, spored koj se iskaàni podatocite za neplatenite pridonesi do krajot na 2008 god. vo iznos od okolu 4 milijardi denari. Vo ovoj period se naplateni pridonesi vo iznos od 2.200 milioni denari (po osnov na kontrola i po osnov na Zakonot za pretvorawe na pobaruvawata vo traen vlog na obvrznicite vo "Ohis#- Skopje, "Erokompozit#- Prilep, "Tutunski kombinat# - Prilep i "Emo# - Ohrid, kako i 300 milioni denari po osnov na Zakonot za otpi{uvawe na kamati na dospe- ani obvrski po osnov na danoci i pridonesite za zadolìtelno socijalno osiguruvawe. Vo odnos na isplatata na penziite, moè da se kaè deka predviduvaweto na padot na stapkata na pridones so sekoja godina za 10%, presmetkite {to Fondot na PIOM gi napravi go pokaùvaat slednoto: prihodite ne se ostvaruvaat, potoa za smetka na izvornite prihodi se zgolemuvaat transfernite sredstva od Buxetot na RM, odnosno ako vo 2009 god. izvornite prihodi se namaleni od 67% na 62%, vo 2010 god., dokolku stapkata na pridones za PIO se namali na 16,5%, izvornite prihodi }e padnat na 57%. So ova }e se zgolemi deficitot, odnosno u~estvoto na transfernite sredstva od Buxetot na RM. Poradi navedenoto bi bilo dobro stapkata na pridones za PIO i vo idnina da se zad- rì na 19%, odnosno maksimalno da se namali za 1%. Za ova se prezemeni ~ekori vo Fon- dot na PIOM i se izvesteni Ministerstvoto za finansii i Ministerstvoto za trud i socijalna politika, pri {to e ukaàno deka ako prodolì trendot na namaluvawe na stapkata na pridones, }e se zagrozi dejnosta na Fondot na PIOM i penziskiot sistem voop- {to, poradi {to ne }e moè da se obezbeduvaat potrebnite sredstva za redovna isplata na penzii. Me|utoa, treba da se kaè deka i pokraj toa {to Fondot na PIOM gi izvesti dvete ministerstva, vo Buxetot na RM za 2010 god., sepak e utvrdeno stapkata na pridonesot za PIO za ovaa godina da iznesuva, odnosno se namaluva od 19% na 18%, zna~i za samo eden procent.

706 moeto ime e penzioner Penzionerski domovi i domovi za stari lica vo Makedonija

o Makedonija ima 37 domovi za penzioneri I stari lica. Fondot za penzisko i inva- VVlidsko osiguruvawe stopanisuva so 13 penzionerski domovi i nekolku se na zdruèni- jata na penzionerite. Od domovite za stari lica so ~etiri upravuva Ministerstvoto za trud i socijalna politika, no, mnogu pove}e se privatni, a najmnogu vo Skopje. Od 13 domovi na Fondot, vo Skopje ima tri i toa Domot vo Aerodrom so kapacitet od 142 stanovi, vo Avtokomanda so 44 stanovi i Domot vo \or~e Petrov, koj raspolaga so 30 stanovi. Ostanatite domovi se nao|aat vo Prilep, Gevgelija, Vinica, Probi{tip, Del~e- vo, Ko~ani, Kriva Palanka, Sveti Nikole i dva ima vo Gostivar. So Domot "Lika ôpo- va" vo Topansko Pole vo Skopje stopanisuva Zdruènieto na penzionerite vo âir. Site tie imaat vkupno 341 stanbena edinica so povr{ina od 16 do 30 kvadratni metri. Istraùvaj}i go ovoj problem Kalina Andonova konstatira deka najbarani, sekako, se stanbenite edinici na domovite so koi raspolaga FPIOM, bidej}i kirijata za niv iznesuva 23 denari od kvadraten me- tar ili mese~niot iznos {to go pla- }aat stanarite e okolu 600 denari. So ostatokot od svojata penzija tie gi pokrivaat komunalnite uslugi i, sekako, svoite ìvotni potrebi, kako {to se ishrana, obleka, obuvki, lekovi i drugite ìvotni tro{oci. Vo niv stanarite ìveat kako vo stanbenite zgradi, so taa razlika {to imaat i prostorii za zaedni~ko druèwe, za gledawe televizija, za ~itawe i za kolektivni igri. Va`no e da go po~ituvaat ku}niot red. Uslov da se dobie stan vo nekoj od domovite na FPIOM treba pred s¢ da se bide korisnik na penzija, potoa da se kompletira dokumentacijata so molba:  ~ek od penzijata,  ven~anica ili umrenica od sopru`nikot,  re{enie za razvod na brakot,  dokaz za sopstvenost, odnosno dokaz deka poslednite pet godini liceto ne poseduva imot na svoe ime, dokaz za stanbenata sostojba, odnosno deka korisnikot ìvee pod kirija i vo kolkav stan  li~na karta,  uverenie od UJP za materijalnata sostojba,  dokaz za brojot na ~lenovi vo semejstvoto,  uverenie za dràvjanstvo i ìtelstvo  potvrda od lekar za zdravstvenata sostojba Za da se dobie stan vo nekoj od domovite, starosnata granica ne e bitna, iako stanarite se glavno lica postari od 65 godini. Potrebno e samo liceto da moè da gi vr{i osnovnite ìvotni funkcii. Dokolku za vreme na koristeweto na stanot mu se naru{i zdravjeto do taa mera da ne moè da se griì sam za sebe, Fondot vo sorabotka so Centarot za soci-

717 moeto ime e penzioner jalni griì go smestuva vo nekoj gerijatriski centar. Od FPIOM velat deka zasega na nivnata lista na ~ekawe ima 27 penzioneri, a redovno ima pobaruvawa od po pedesetina. êkaweto trae i po nekolku godini! Vo Makedonija postojat ~etiri doma za stari lica, koi se pod ingerencija na Minis- terstvoto za trud i socijalna politika. Toa se Gerontolo{kiot zavod "13 Noemvri#, oddel "Majka Tereza# - Skopje, potoa Domot za stari lica "Sju Rajder# vo Bitola, "Zafir Sajto# vo Kumanovo i "Kiro Krsteski-Platnik# vo Prilep. Mnogu pove}e privilegii starite lica moàt da dobijat vo privatnite penzionerski domovi. Prestojot tamu e dosta poskap. Vo Skopje ve}e se otvoreni {eeset privatni penzionerski domovi i vo niv, vo zavisnost od uslugite {to se dobivaat, mese~no se pla}a od 300 do 450 evra. Eve nekoi od privatnite domovi vo Skopje: Domot za stari lica "Meri Terzieva# e lociran vo naselbata Aerodrom i ima kapacitet za okolu 70 stanari. Objektot raspolaga so 24 sobi, a sekoja ima bawa, televizor so ka- belska, centralna klima i alarm-kop~e. Domot ima dve dnevni sobi za zaedni~ko dru- èwe, trpezarija, recepcija i peralnica. Stanarite sekojdnevno imaat tri glavni obroka i dve uìni pome|u obrocite. Li~ni èlbi se usoglasuvaat so nivnata op{ta starosna i zdravstvena sostojba vo konsultacija so medicinskiot tim, koj na pacientite im obezbeduva celosna medicinska za{tita, snabduvawe so lekovi, op{ti lekarski pregledi. Sta- narite imaat i organiziran bogat kulturno-zabaven ìvot. Sekako, imaat pravo i na poseti od najbliskite, kako i mo`nost tie da odat kaj niv. "Vita-vi# e privaten penzionerski dom, smesten vo naselbata Radi{ani. Objektot ima kapacitet za 21 lice, a sobite se ednokrevetni, dvokrevetni i trokrevetni. Izborot sekoj go pravi po èlba vo zavisnost od toa dali saka da bide poosamen ili moèbi preferira ìvot so u{te nekoj svoj vrsnik. I ovoj dom vodi smetka za kulturno-zabavniot ìvot na starite lica, se griì za nivnata terapija i ima 24-~asoven medicinski tretman. Na vlezot na Radi{ani e penzionerskiot dom "@ana#, so kapacitet za 35 stari lica i kompletna medicinska nega za niv. Da se dobie mesto vo ovoj objekt mora da se ~eka na red, a na listata na ~ekawe ve}e se zapi{ani 17 lica. Vo naselbata \or~e Petrov opstojuva privatniot penzionerski dom "Sveti Pantelej- mon#, a kapacitetot od 30 stanbeni edinici e ispolnet. Vo ovoj dom sobite se ednokrevetni i dvokrevetni, a ishranata e preku ketering-slu`bi i po èlba na stanarite. Del od niv se lica {to pretrpele mozo~ni udari, podvi`ni ili nepodvi`ni, no i zdravi lica koi moàt da se griàt za sebe. I vo ovoj dom red ~ekaat 20 stari lica. "Panada# e privatna profesionalna ustanova za grià i nega na stari, snemoèni i bolni lica. Smestena e vo vikend-naselbata Ore{ani. Objektot ima 18 dvokrevetni i trikrevetni sobi od po 18 kvadratni metri. Sekoja soba e opremena so TV-priemnik povrzan so satelitska antena, radiopriemnik, klima-ured, protivpoàren aparat, sigurnos- ni kameri, kop~e za povik na sestra, medicinski du{eci i kreveti so mehanizam za podigawe. So 20 son~evi kolektori se obezbeduva postojano koli~estvo topla voda. Vo Domot se koristi najsovremena aparatura za fizikalna terapija na pacientite. Samo pari i medicinska dokumentacija se potrebni za vlez vo privatnite domovi, no i vo ovie domovi se ~eka red. Ubavi uslovi nudat i domovite "Zipo# od [tip, "Spiro Zahov# od Strumica i drugi. Domovi za stari se po~esto se otvoraat, bidej}i raste svesta kaj gra|anite deka na starite lu|e im e potrebna grià i nega. Sepak, domovi nedostasuvaat vo celata zemja, bidej}i celi 20 godini dràvata ne izgradila nitu eden nov. Potreba za novi penzionerski domovi e o~igledna, za {to pove}e treba da se angaìra Vladata I lokalnata samouprava, bidej}i a privatnite naj~esto im se nedostapni na starite lu|e zaradi visinata na penziite. Osvrnuvaj}i se na ovaa pra{awe sorabotni~kata od Fondot na PIOM Sneàna Kutu- zovska istakna deka se pravat napori stanarite vo site trinaeset penzionerski domovi da imaat pristojni uslovi za ìveewe. Kako {to e poznato vo ovie domovi generacii penzio-

726 moeto ime e penzioner neri na{le, {to se veli "krov nad glavata", no i dobri uslovi za ìveewe i prestoj. Stanu- va zbor za penzionerskite domovi: vo Op{tina Aerodrom, vo \or~e Petrov, vo naselbata Avtokomanda, Kisela Voda, Prilep, Gevgelija, Vinica, Probi{tip, Del~evo, Ko~ani, Kriva Palanka, Bitola, Sveti Nikole i dva penzionerski doma (star i nov) vo Gostivar. Vo ovie penzionerski domovi ima 348 stanovi, ~ija korisna povr{ina iznesuva 9.674 kvadratni metri, a vo istite prestojuvaat 468 stanari. No, ona {to treba posebno da se istakne e faktot deka Fondot na PIOM, i pokraj ograni~enite finansiski sredstva, nastojuva {to e mo`no pove}e da odvoi za adaptacija i rekonstrukcija posebno na onie penzionerski domovi {to se izgradeni pred pove}e godini. Taka, na krajot od 2008 godina be{e zavr{e- na rekonstrukcijata na penzionerskiot dom vo naselbata Aerodrom, no vo isto vreme, be{e izvr{e- no i pro{iruvawe, so {to se dobija u{te {est novi stanovi. Istite, na op{to zadovolstvo, bea vsele- ni na po~etokot od 2009 godina... Me|utoa, za da se dobie jasna slika za brojot na penzionerskite domovi vo na{ata dràva, treba da se istakne slednoto: nivniot broj iznesuva 39 objekti (stari i novi zgradi), a sopstvenosta e razli~na. Najgolem broj od ovie penzionerski objekti gi imaat vo svoe vladenie, odnosno stopanisuvaat op{tinskite zdruènija na penzionerite kako {to e toa slu~aj so zdruènieto na penzioneri vo Veles, so stariot objekt raspolaga isto taka zdru- ènieto na penzioneri od Bitola, a takov e slu~a- jot i vo [tip, Radovi{, Valandovo, dvata penzionerski doma vo Gevgelija, kako i domovite so koi raspolagaat zdruènijata na penzionerite od Strumica, Kavadarci, (dvata doma) vo Negotino, potoa Tetovo, Debar, Ki~evo, Ohrid, Resen, kako i Kumanovo, pa Kratovo, Makedonski Brod, Kru{e- vo, Berovo i vo Op{tina âir. No, ima i dvojno vladenie, kako {to e so penzionerskite domovi vo Del~evo (star objekt) na Fondot na PIOM i Fondot za zdravstvo, dodeka penzionerskiot dom vo Demir Hisar e vo vladenie na Fondot na PIOM, na zdruènieto na penzionerite i Op{tinskiot odbor na Crveniot krst , a stariot objekt na penzionerskiot dom vo Gostivar e vo vladenie na Fondot na PIOM i Gostivarskoto zdruènie na penzioneri, dodeka 2/3 od penzionerskiot dom vo Prilep e na Fondot na PIOM, a 1/3 e na So- juzot na borcite, a penzionerskiot dom vo âir e vo sopstvenost na Op{tinskoto zdruè- nie na penzionerite od ovaa op{tina. Spored politikata na Vladata, a poradi narasnatiot interes na penzionerite za prestoj i ìveewe vo ovie objekti, se veruva deka vo naredniot period (iako vladee ekonomska kriza, odnosno recesija) za ovaa namena }e se iznajdat dopolnitelni sredstva za izgradba na novi objekti, so {to bi se zgolemil nivniot broj, kako i opfatot na korisnicite, nezavisno od faktot {to vladee interes i za vklu~uvawe na privatniot kapital i vo ovoj biznis.

737 moeto ime e penzioner Sredba so Veqan Stojkovski, upravnik na Penzionerskiot dom "Jane Sandanski# vo op{tina Aerodrom Se podobruvaat uslovite za ìvot na penzionerite  So Va{eto doa|awe na ~elo na Domot prezemeni se konkretni merki i aktivnosti za podobruvawe na smestuva~kite kapaciteti i unapreduvawe na rabotata. Vsu{nost, {to e napraveno? Najprvo sakam da istaknam deka Penzionerskiot dom "Jane Sandanski# e najgolem vo Republika Makedonija i raspolaga so vkupno 142 stanovi. Korisnici na stanovite se penzioneri, ìteli na Skopje, koi gi ispolnuvaat uslovite soglasno Pravilnikot za dodeluvawe stan vo penzionerskite domovi. Stanovite se izdavaat vrz osnova na sklu~en dogovor za naem. Site obvrski koi proizleguvaat od dogovorot korisnicite se dol`ni navremeno da gi ispolnuvaat i sami da se griàt za svoite li~ni potrebi. Moeto doa|awe na ~elo na Domot, vsu{nost, koincidira so doa|aweto na novoto rakovodstvo na Fondot na PIOM vo 2006 godina. Toga{ Domot go zateknavme vo mo{ne nepo- volna sostojba. Re~isi 35 godini od negovata izgradba malku se vodelo smetka za tekovno- to i investiciono odrùvawe. Otkako izvr{ivme snimawe na sostojbata, se zafativme so otstranuvawe na nedostatocite i po~navme so renovirawe na objektot. Najmnogu napravivme vo 2007 godina. Po~navme se od koren da menuvame i poprava- me, od pokrivot, potpo- krivot, bojadisuvawe, promena na neispravna- ta oprema, zamena na vratite i na elektri~- nata instalacija vo hodnicite, postavuvawe novi kerami~ki plo~ki, neonski svetla i drugo. Isto taka, golemi zafati napravivme i vo 2008 godina, koga ja sredivme fekalnata i atmosferskata kanalizacija i promenivme vrati i prozori na ~etiri vlezovi na site katovi. Ovde posebno sakam da naglasam deka vo dosega neiskoristeniot prostor izgradeni se {est novi stanovi so celosna sanitarna oprema i fasada na terasite. Poradi krajno lo{ata sostojba na stanovite koi bea bez podna za{tita i so amortizi- rana oprema, izvr{eno e renovirawe i detalno opremuvawe na 64 stanovi. Potoa, izvr{e- no e renovirawe na prethodno opoàrenata prostorija koja sega se koristi kako frizerski salon. Celokupnata finansiska konstrukcija za dosega{nata sanacija na Domot iznesuva okolu 30.000.000 denari. Za 2009 godina planirame i se nadevame deka }e izvr{ime celosna sanacija na ostanatite 72 stana so izveduvawe na site potrebni pridru`ni raboti.

746 moeto ime e penzioner

 So renoviraweto i dograduvaweto novi prostorii zna~itelno gi podobrivte smestuva~kite kapaciteti na Domot. [to u{te }e se prezeme za potrebite na penzionerite? Zaedno so na~alnikot na Sektorot za stopanisuvawe so imot vo Fondot na PIOM, sekoi tri meseci odrùvame sredbi so stanarite, na koi razgleduvame tekovni pra{awa i problemi. Za re{avawe na istite imame celosna poddr{ka od povisokoto rakovodstvo na Fondot. Intencija e postojano da se vodi grià za stanarite. Taka, so nevladinata organizacija "Humanost# - Skopje, sklu~ivme dogovor za davawe besplatna nega na postari i iznemo{teni lica. So ovoj proekt se opfateni odreden broj stanari koi }e koristat zdravstveni, higienski i drugi uslugi. So renoviraweto na Domot zna~i- telno e podobreno i raspoloènieto kaj stanarite. Od druga strana i interesot za smestuvawe e se pogolem. Iako Domot e so najgolem kapacitet vo Re- publika Makedonija, ne moè da gi zadovoli barawata na penzionerite od pri- ~ina {to vo poslednite 30 godini ne se izgradeni dràvni objekti za vakva namena. No, vo naredniot period, soglasno Programata na Vladata na RM i lokalnata samouprava, predvidena e izgradba na penzionerski domovi. Vo sostav na Domot se nao|a i klubot na Zdruènieto na penzioneri "Kisela Voda#, kancelarija za ogranokot, kako i prostoriite na Gradskiot sojuz na penzioneri - Skopje. Tuka se smesteni i nekolku korisnici na deloven prostor, koi im se na usluga na penzionerite, kako {to e ambulantata so mati~en lekar, marketot KAM, aptekata i frizerski- ot salon.  Bezdrugo, ovde treba da se kaè ne{to okolu reguliraweto na novata sopstvenost na Domot. Bez ogled na ishodot od sudskata postapka, Penzionerskiot dom, samoto ime govori, deka e na penzionerite. Kolku e toa navistina taka? Od prethodno kaànoto, navistina e jasno deka se {to e napraveno i {to }e se pravi za Domot, vsu{nost e za negovite korisnici, koi se penzioneri. Me|utoa, od 2001 godina, so Odluka na Vladata na RM, od Sojuzot na penzioneri Domot go prezede i so nego rakovodi Fondot na PIOM. Potoa, od strana na Gratskiot sojuzot na penzionerite be{e poveden sudski spor za dokaùvawe na sopstvenosta. So sudska Odluka od 23. 03. 2009 godina, tu`be- noto barawe na Sojuzot e odbieno vo celost, a domot "Jane Sandanski" e dodelen za upravuvawe i stopanisuvawe na Fondot na PIOM, so namena za koristewe na penzionerite.  Kakva e Va{ata sorabotka so zdruènijata na penzionerite i so kakvi predizvici }e se spravuvate vo naredniot period? Neposredna prakti~na sorabotka i razbirawe imame so Gradskiot sojuz na penzioneri i Zdruènioeto na penzioneri "Kisela Voda", za {to posebna zasluga imaat pretsedatelite d-r Krste Angelovski i Dim~e Bogatinoski. [to se odnesuva do na{ata rabota za naredniot period, moàm da kaàm deka, pokraj zavr{uvaweto na planiranite proekti za 2009 godina, vo sorabotka so op{tinata Aerodrom, gradot Skopje i so nadle`nite komu- nalni pretprijatija, }e nastojuvame, ne samo penzionerskiot dom, tuku i negovata okolina da ja pretvorime vo vistinsko kat~e za penzionerite, kade {to vo mir i spokojstvo stanarite }e gi pominuvaat svoite penzionerski denovi.

757 moeto ime e penzioner Nedostig od penzionerski domovi vo Republika Makedonija edostigot od penzionerski domovi sestrano go prou~i i istaknatiot novinar na ves- NNnikot "Nova Makedonija# Aleksandar Dimkovski, konstatiraj}i deka dodeka na nekoj ne mu se stemni, na drug nema da mu se razdeni. Ovaa izreka so godini na svoja koà ja ~uvstvuvaat penzionerite {to ~ekaat smestuvawe vo nekoj od penzionerskite domovi vo zemjava. Edinstven na~in da vlezat tamu e nekoj od postojnite stanari da po~ine i taka da se oslobodi mesto za niv. Se ~eka i po pet- {est godini. Listata na aplikanti od den na den e s¢ pogolema. Stotici babi i dedovci niz zemjava trpelivo ~ekaat da dojde nivniot red. Za penzionerite najprivle~ni se dràvnite penzionerski domovi kade i cenite za smestuvawe se najniski. No da vleze{ tamu e kako da dobie{ xek-pot. Vo Skopje ima nad 70.000 penzioneri, a mesta vo domovite, koi patem ve}e se popolneti, ima samo za 300. Na nivo na celata dràva sostojbata e u{te polo{a. Vo 13-te dràvni doma vo Makedonija, so koi stopanisuva Fondot na PIOM, prestojuvaat vkupno 468 penzioneri. Premalku- e slab zbor da ja otslika ovaa sostojba. Izrazeno vo procenti ispa|a deka zgrièni vo dràvnite domovi se samo 0,1 % od vkupno 274.000 penzioneri kolku {to gi ima vo zemjata. Prosekot ne go podobruvaat nitu desetinata privatni stare~ki doma, koi se so pomal kapacitet, no so mnogu povisoki ceni. Izgradbata na novi domovi za stari lica e predvidena i vo programata na vladeja~kata partija. - Vo domot vo âir kapacitetot e celosno ispolnet. Vo dosega{nata praktika ne sme imale slu~aj nekoj da se premesti ili da go napu{ti domot. Do soba moè da se dojde edinstveno nekoj da po~ine, pa toga{ da se oslobodi stanot. Na na{ata lista na ~ekawe za smestuvawe ima 4-5 slu~ai, no kolku vreme }e ~ekaat e neizvesno i neodredeno, zavisno dali nekoj }e umre ili neni izjavi Pero Tagasoski, pretsedatel na zdruènieto na penzioneri od âir i Butel. Toj veli deka za penzionerite imalo mnogu poprifatlivi inicijativi otkolku {to e vladinata merka za besplatna bawa, bidej}i zdruènieto i dosega preku leto gi ispra}a- lo na bawa. - Za penzionerite gradeweto domovi e najpotrebno vo momentov, bidej}i golem del od niv nemale mo`nost da dojdat do svoj pokriv nad glavata. Vo domot vo âir se smesteni penzioneri so niski primawa od 4.000 do 6.000 denari.Zaradi toa ne sakame da ja poka~uvame nitu kirijata za stanovite i taa e navistina minimalni. Taka za pogolemite stanovi kirijata e 900 denari, dodeka za garsonierite 550 denari. Domot e prili~no amortiziran i ima ~esti intervencii na vodovodnata mreà, elektri~nata instalacija, kanalizacija- ta i sli~no - veli Tagasoski. I vo najgolemiot penzionerski dom vo zemjava, "Jane Sandanski" vo naselbata Aerod- rom, so godini se ~eka red za mesto. - êkaweto e najmalku 5-6 godini. Momentalno ima 40 lu|e {to ~ekaat u{te od 2004 godina. Sekojdnevno se javuvaat po 3-4 novi penzioneri {to sakaat da apliciraat - ni izjavi Veqan Stojkovski, upravnik na domot. Toj naglasuva deka vo poslednite tri godini preku Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe se investirani 550 iljadi evra za renovirawe na domot. - Pred 3 godini ovaa ustanova be{e pred raspa|awe, so dotraena elektro i vodovodna mreà, iskr{eni prozorci i vrati, parno {to te~e, lu|eto ìveeja na betonski pod i sli~no. So renoviraweto seto toa se smeni i sega Domot ima 3.800 m2 sovremen stanben

766 moeto ime e penzioner prostor i 2.000 m2 deloven prostor. Sekoj stan ima nov strujomer i vodomer, nov laminat na podot, prozorci so zvu~na i toplinska izolacija, novi bawi, itn - veli Stojkovski. Vo negovata izjava moèvme i li~no da se uverime. zo{to odnatre domot navistina li- ~i na sovremen hotel. Ilija Ognenovski, koj tuka e smesten od 1990 godina, veli deka e prezadovolen od uslovite {to gi ima sega. - Imam pet deca, dve devoj~iwa i tri ma{ki, ama sekoj si go gleda svoeto, so solzi vo o~ite- ni izjavi Ognenovski. Vo domot sega ima 142 stana so 180 stanari. - Kirijata {to ja pla}aat stanarite e minimalna i iznesuva 23 denari za m2. Taka za najmalite sobi se pla}a od 380-400 denari. Vo prizemjeto koe se izdava pod zakup ima mar- ket, ambulanta so op{t lekar, prodavnica za burek i beli pe~iva, frizernica i drugi objekti {to penzionerite gi koristat za svoi potrebi . Od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe ni izjavija deka minatata godina, poradi globalnata ekonomska kriza i merkite za {tedewe na Vladata, bile namaleni sredstvata za investirawe, izgradba i renovirawe na domovite. - Iako sredstva za 2009-ta bea pomali i iznesuvaa 5- 6 milioni denari, sepak izvr{eni se grade`ni zafati vo penzionerskite domovi vo Aerodrom, Avtokomanda i \or~e Petrov. Za 2010 godina se podgotvuva programa za rabota koja treba da se usvoi do fevruari, koga }e se znaat i potrebnite finansiski sredstva- veli Trajko Prem~evski, pomo{nik direktor na Fondot. Ministerot za trud i socijalna politika Xeqal Bajrami tvrdi deka Vladata podgotvuva Nacionalna strategija za za{tita na stari lica, koja }e bide usvoena kon krajot na mart. - Zalo`ba na Vladata e da otvorime {to pove}e dràvni centri za stari lica. Minata- ta godina otvorivme dva , dodeka za 2010 godina e predvideno otvorawe na u{te ~etiri novi dràvni centri za stari lica - ni izjavi Bajrami. Dragi Argirovski, sekretar na Sojuzot na zdruènija na penzioneri na Makedonija, ja naglasuva potrebata od izgradba na penzionerski i domovi za stari lica, klubovi i centri, sozdavawe evidencija na penzioneri {to imaat potreba od medicinska, materijalna i druga pomo{. - Seto toa treba da pridonese za ponatamo{no podobruvawe na kvalitetot na ìvot na penzionerite. Vo Makedonija od tranzicijata najmnogu se pogodeni tokmu penzionerite ~ij standard e zna~itelno opadnat. Soodnosot na prose~na penzija so prose~na plata vo 1992 godina iznesuva{e 77 otsto, vo 2008 be{e 55 otsto za vo 2009 da opadne na 50,2 otsto - veli Argirovski. Vo Makedonija ima 274.000 penzioneri organizirani vo ~etiri sojuzi.

777 moeto ime e penzioner Iskustva so privatnite penziski fondovi, kaj nas i vo svetot

o Makedonija, vo na{eto opkruùvawe, no i vo svetot nastanaa reformi i promeni vo VVna~inot na obezbeduvawe sredstva za penzii. No, re~isi sekade penziskite sistemi se potpiraat na tri penziski stolba: Prviot stolb se narekuva dràvniot fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe, koj e zadolìtelen i od koj se obezbeduvaat sredstva za penzionerite, glavno {to gi upla}aat vrabotenite. Ovoj fond e del od socijalnoto osiguruvawe i so tekot na vremeto e se posiroma{en zaradi nevrabotenost, a i zaradi demografskite promeni, odnosno zaradi s¢ po- golemiot broj na stari lu|e nasekade vo svetot. Ovoj fakt rezultira so s¢ polo{ standard na starite lu|e, i so s? pogolem tovar na buxetite na dràvite, a pogotovo toa e taka vo zemjite vo tranzicija. Vtoriot stolb koj postoi re~isi sekade, se finansira so del od zadolìtelnoto penzisko osiguruvawe koe se naso~uva vo privaten penziski fond. Visinata na dopolnitel- nata penzija zavisi od uplatenite sredstva, zgolemeni so profitot koj go ostvaruva kompanijata koja so niv upravuva. Spored stru~wacite ovoj fond }e obezbeduva sigurni sredstva za bezbedna starost. Tretiot stolb go karakterizira dobrovolen dogovoren odnos me|u poedinecot i nekoj privaten penziski fond i ovoj odnos e najfleksibilen. Ova e dobrovolno privatno penzisko osiguruvawe koe im dava mo`nost na site, i na vraboteni i na nevraboteni, da pla}a- at onolku sredstva kolku se vo mo`nost, no postoi minimalen limit. Ovoj e za pobogatite! Postojat zemji kade {to go ima samo prviot, prviot i tretiot ili vtoriot i tretiot. Site tri gi ima vo slednite evropski zemji vo tranzicija: Polska, Ungarija, Bugarija, Hrvatska, Estonija, Litvanija i kaj nas vo Makedonija. Interesni se iskustvata i slu~uvawata od privatnite penziski fondovi vo drugite zemji. Srbija Do 2006 godina vo Srbija postoel zamo prviot stolb, odnosno uplatuvawe na sredstva vo dràvniot fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe, koe go karakterizira nepovol- niot odnos na brojot na vrabotenite i brojot na penzionerite. Kako posledica na toa 40 % vo fondot podmiruva dràvata. Visokata prose~na starost na naselenieto od 40,3 godini i niskiot natalitet dopolnitelno negativno vlijaat. Sega{nata prose~na penzija iznesuva 58% od prose~nata plata ili okolu 240 evra. Od ovie pri~ini naselenieto, odnosno rabotodava~ite i vrabotenite se naso~uvaat kon privatnite fondovi na vtoriot i tretiot stolb. Svetskata banka im sovetuva zamrznuvawe na penziite, a potoa porast samo za procentotot na inflacijata. Se o~ekuva da opa|a procentot na penziite vo odnos na prose~nata plata, no ne smee da padne pod 40%, procent koj go ima vo mnogu zemji vo Evropa i svetot, spored standardite na Me|unarodnata organizacija za trud! Hrvatska Na krajot na 2006 godina brojot na korisnici na penzija iznesuval 1,32 milioni, {to e pribli`no isto so brojot na vrabotenite koj iznesuva 1,4 milioni. Vo 2002 g. voveden e vtoriot penziski stolb. Vo vtoriot stolb se izdvojuvaat 7,78% od zadolìtelnite sredstva za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo dràvniot fond, odnosno vo prviot stolb. So zadolìtelniot stolb upravuvaat ~etiri kompanii, formirani glamno od banki. Ungarija Vo Ungarija postojat 18 zadolìtelni penziski fondovi, a trostolbniot penziski

786 moeto ime e penzioner sistem voveden e vo 1998 godina. Vo niv ~lenuvaat 2,5 milioni vraboteni ili 63 % od vkupno rabotnosposobnoto naselenie. Vo 70 dobrovolni pak penziski fondovi "{tedat" za penzija 33% od vrabotenite, no 25% ne pla}aat redovno! Sepak se smeta deka penziskiot sistem e uspe{en. Velika Britanija Vo ovaa zemja Vladata gi stimulira rabotnicite celosno ili delumno da go upla}aat penziskoto osiguruvawe vo privatnite penziski fondovi. Od ova pozitivno e toa {to Vladata uspeala da ja odrì potro{uva~kata za penzii na 5% od bruto-doma{niot proizvod. Negativno e toa {to penzionerite nemaat kojznae kakva dobivki. Razo~aruvaweto kaj poedinci e zgolemeno bidej}i privatnite penziski fondovi davale vetuvawa i prognozi za golema dobivka. Zaradi revoltot koj nastanal, fondovite bile prinudeni da platat ot{teta vo iznos od pove}e milijardi dolari. Isto taka, zaradi malata doverba vo sistemot, stapkata na uplata vo privatnite stolbovi relativno se namalila. Ekspertite se pla{at deka moèbi }e se slu~i golem broj penzioneri da ja do~ekaat tretata doba kako siroma{ni, so mnogu nizok standard. [vedska Penziskoto osiguruvawe od 18,5% vo [vedska, zaedni~ki go pokrivaat rabotodava~i- te i vrabotenite. Od ovie sredstva 2,5% se naso~uvaat kon privatnite fondovi. Vrabote- nite imaat izbor od duri 633 fondovi, vklu~uvaj}i go i po~etniot, dràvniot penziski fond. Povlekuvaweto na sredstvata od privatnite fondovi moè da po~ne na vozrast od 61 godina. Dobro i pozitivno e toa {to rabotnicite imaat re~isi celosna kontrola nad nivnite smetki vo privatnite fondovi, a vo isto vreme i ponatamu se pod za{tita na dràvniot sistem, koj s¢ u{te obezbeduva najgolem del od prihodot na penzionerite. Ne- gativno e pak toa {to penzionerite se na maka koj fond da go izberat bidej}i gi ima mnogu. Po prvi~niot entuzijazam pri izborot na fond, najgolem del od [ve|anite sega se opredeluvaat za startniot fond koj beleì dobivka nad prose~nata, a vo isto vreme ima i pomali manipulativni tro{oci. No, duri i [vedska, koja ima relativno stabilen sistem, razmisluva za promeni i reformi, se so cel da pottikne poaktivno u~estvo na vrabotenite vo privatnite penziski fondovi. ê{ka Vo Republika ê{ka od privatnite dobrovolni penziski fondovi postoi samo tretiot stolb, koj e voveden vo 1995 godina, no negoviot dizajn ne se pokaàl kako dobar, bidej- }i ~lenovite moàt lesno da si gi zemat parite so zna~itelni dano~ni olesnuvawa, pa pove}e li~el na fond za srednoro~no {tedewe. Vo dobrovolnite fondovi ~lenuvaat ne{to pove}e od 60% od vrabotenite. Profitot vo ovie fondovi edvaj ja pokrival stapkata na inflacija vo odredeni periodi, pa se smetaat za nemnogu uspe{ni. Singapur Sistemot vo Singapur funkcionira sli~no kako i sekoja druga zadolìtelna programa za {tedewe sredstva. Uplatata e relativno visoka i iznesuva 33%, a so nea se opfateni sredstva za penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe, za obrazovanie i domuvawe. Rabot- nicite moè da gi povle~at sredstvata na 55 godini, no samo ako dotoga{ uplatile odnapred utvrdena spored propoziciite suma. Ako participientot izjavi èlba, postoi mo`- nost sredstvata da bidat prefrleni i vo drugi fondovi po li~en izbor. Poradi mo`nosta dosta rano da moè da se povle~at uplatenite sredsva, na nekoi Singapurci im ostanuvaat relativno malku pari za penzii koga }e se penzioniraat. Generalno, ovie iskustva moè da posluàt kako lekcija deka nikoj ne go napravil "ona vistinskoto" u{te vo prviot obid. Ako gi pogledneme zemjite {to imaat pove}e stolbovi na penziskiot sistem, }e vidime deka vetuvawata se ubavi, no i rizicite se ednakvo golemi!

797 moeto ime e penzioner Op{testvo za site vozrasti a 14 dekemvri 1990 godina, Generalnoto sobranie na ON donelo odluka 1-vi oktom- NNvri da bide Me|unaroden den na starite lica, sledej}i ja inicijativata, {to bila usvoena vo Viena vo 1982 godina na Svetskoto sobranie na stareeweto pri {to bil usvoen "Plan za akcija za stareeweto vo svetot#. Vo taa godina Generalnoto sobranie na ON usvoilo principi na Obedinetite nacii za starite lica. Vo 2002 godina, na vtoroto Svet- sko sobranie na stareeweto vo Madrid, usvoen e "Me|unaroden plan za akcija za stareeweto# koj treba da odgovori na predizvicite i mo`nostite za stareeweto na naselenieto vo 21 vek i se promovira{e na~inot za razvojot na op{testvoto za site vozrasti. Me|unarodniot den na starite lica za prv pat e odbeleàn vo celiot svet na 1-vi oktomvri 1991, i ottoga{ se odbeleùva i slavi sekoja godina, so cel da se sogledaat problemite i da se sumiraat rezultatite od dejstvoto vo svetot na ovaa mo{ne silna po broj populacija. Spored istraùvawata starite lu|e nare~eni se "Nova sila za razvoj#. Kako rezultat na tie istraùvawa s¢ pove}e im se posvetuva vnimanie na starite lu|e i se nastojuva kako populacija da ne se marginalizirani kako dosega. Sociolozite i drugite op{testveni strukturi tvrdat deka politi~ki partii s? po~esto i se obra}aat na ovaa populacija, svesni za nivnata pred s¢ glasa~ka mo}, no i za intelektualniot kapacitet i iskustvo. Potencijalot i silata na starite lu|e rapidno se zgolemuva vo svetot. Denes, {irum svetot, ima okolu 600 milioni lica, na vozrast od 60 i nad {eeset godini. Ovoj broj se o~ekuva da se udvoi do 2025 godina i }e dostigne skoro dve milijardi do 2050 godina. Najgolemoto mnozinstvo od niv e vo zemjite vo razvoj. Nasekade se prezemaat akcii da im se pomaga na starite lica i toa so volonterska rabota, so cel da se podobri nivniot standard, bidej}i nivnoto iskustvo i znaewe se drago- ceni. Vo [panija i vo drugi dràvi postarite lu|e za minimalen nadomestok ili besplatno kako volonteri, organizirano se griàt za bolni, no i za podobruvawe na standardot na ovaa populacija preku izgradba na domovi, dnevni centri, zdravstveni participacii, zgolemuvawe na penziite i drugo. Pridonesot za razvoj na op{testvoto od strana na postarite lu|e bi bil pogolem, ako se vodi grià tie da bidat zdravi. Vo soglasnost so "Me|unarodniot plan za akcija# donesen vo Madrid, Svetskata zdravstvena organizacija u{te vo 2002 godina usvoi dokument "Ramkovna politika za aktivno stareewe#, vo koj gi poso~i priodite i perspektivite za zdravo stareewe vo tekot na celiot ìvot. Od druga strana pak, ogromen broj stari lu|e ìveat osameni i izolirani, a samo vo Velika Britanija gi ima pove}e od 1,2 milioni. Spored noviot izve{taj zagriùva problemot na raste~kata fragmentacija na semejstvata, starosnata diskriminacija i padot na uslugite za poddr{ka na starite lu|e. Dobrotvornata organizacija Help the Aged tvrdi deka okolu 300.000 stari lica vo Velika Britanija pominuvaat cel eden mesec, bez da zbo- ruvaat so nekoj ~len na semejstvoto ili sosed. Za nekoi, nivniot edinstven ~ove~ki kontakt e so mlekarot ili po{tarot. Zaradi ovie fakti Me|unarodniot den na starite lu|e i ovaa godina be{e odbeleàn niz celiot svet, so naglaska na promovirawe na javnata svest i grià za starite lica. I vo Makedonija be{e odbeleàn 1-vi oktomvri Me|unarodniot den na starite lu|e. Po toj povod se odrà Sredba na pretstavnici na makedonskite penzioneri so ministerot za trud i socijala Xeqaq Bajrami, na koja prisustvuvaa pretsedatelot i sekretarot na SZPM Du{ko [urbanovski i Dragi Argirovski, pretsedatelot na Sojuzot na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija na RM Gido Boj~evski, pretsedatelot na So- juzot na invalidskite penzioneri na Makedonija Dimitar Zarkov, pretstavnikot na So-

806 moeto ime e penzioner juzot na invalidite na trudot Megde Ramadanovski, kako i direktorot na Fondot na PI- OM Isni Jakupi. Be{e istaknato deka makedonskite penzioneri se zadovolni od naporite {to gi pravi Vladata za da se podobri nivnata finansiska sostojba, no, sepak smetaat deka taa i natamu treba da se podobruva i so redovnite, no i so vonredni merki. Vo 1992 godina prose~nite penzii bea 79 procenti od prose~nite plati, a deneska se 50,5 procenti. Mora da se pravi napor od dràvata da se podobri situacijata. Lani Vladata dade poka~uvawe za site penzii, osobeno za onie so niski primawa. Taa intervencija od Vladata e dobra, no potrebni se i drugi vonredni intervencii. So zajaknuvawe na finansiskata sostojba na penzionerite }e se re{i i nivniot najgolem problem, odnosno nemo`nosta da kupuvaat lekovi, bidej}i mnogu od niv imaat od edna do tri ili pove}e hroni~ni bolesti. - Isto taka, nie sakame da inicirame da se donese zakon za pravo na socijalna dràvna penzija. Nad 200 iljadi gra|ani vo Makedonija se postari od 65 godini, a samo sto i nekolku iljadi primaat penzija, drugite ne. Kade se tie lu|e, kako ìveat, od {to? Mislime deka e potrebno i da se dade mo`nost pravo na penzija da se ostvari i so pomalku od 15 godini, istakna Du{ko [urbanovski, pretsedatel na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Na ovaa sredba ministerot Bajrami potencira{e: - Ministerstvoto i Vladata se zadovolni od razbiraweto na penzionerite za nemo`- nosta vo celost da se realizira poka~uvaweto za periodot od juli do krajot na godinava. Ne znam dali imaat pri~ina da se àlat koga penziite si gi dobivaat sekoja prva nedela od mesecot, nema docnewe. Ona {to e veteno go ispolnuvame. I pokraj ekonomskata kriza nie kako dràva uspevame da obezbedime blago poka~uvawe od juli do krajot na godinava, za razlika od drugi zemji vo regionot kade {to penziite ili se zamrznati ili se namaleni. Ministerot naglasi deka spored Zakonot vo 2010 godina usoglasuvaweto na penziite }e bide so po 50 otsto od poka~uvaweto na platite i na ìvotnite tro{oci i deka se raboti na izgotvuvawe Nacionalna strategija za podobruvawe na statusot na stari lica koja treba da bide gotova do krajot na godinava. Rabotnata verzija, }e bide dostavena do site zdruènija na penzioneri, so cel da moàt da ja razgledaat i da dadat preporaki, koi po mo`nost }e bidat vgradeni vo nea. Na sredbata so penzionerite ministerot Bajrami najavi prodolùvawe na otvoraweto na dnevni centri za stari lica, pottiknuvawe na izgradba na domovi na penzioneri, kako i kontinuirano re{avawe na site pra{awa povrzani so starite lu|e vo Makedo- nija.

817 moeto ime e penzioner Moi komentari So po~it kon starite lica o naslovnata poraka vo na{ata zemja sekoja godina se nastojuva da se zgolemi griàta SSna starite lica. Poznato e deka vo Republika Makedonija ima okolu 270.000 starosni, semejni, invalidski i voeni penzioneri, od koi nad 130.000 se postari od 65 godini. Me|u- toa, kako {to potenciraat vo Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, vo na{ata dràva ima i okolu 100.000 stari lica koi ne se penzioneri, a se naj~esto socijalno neobezbedeni. Tokmu tie, kako i starite i osameni penzioneri, se naj~esto cel na krat- ci i na brutalni razbojnici. Kako potsetuvawe }e navedeme samo nekolku primeri, iako vo policiskata statistika toj broj e pogolem i zagriùva~ki.Edna 84 godi{na {tipjanka bila ma~ena od nasilnici koi barale zlato ili pari, a na{le samo 190 denari, kaj Mariovsko mom~iwa pretepale 70 godi{ni sopru`nici za samo 610 denari, a pak vo [tip be{e brutalno izma~uvan 85 godi- {en starec za iljada denari. @rtvi na nasilstvo bea i star bra~en par od bitolski region so odzemeni 600 evra, a so izmami bea ograbeni i nekolku kumanovski penzioneri. Dvajca mladi vo Tikve{ko izmamija pove}e penzioneri deka }e dobijat poka~uvawe na penzija, a za taa laga im naplatija po 2.000 denari. Pretepani starci ima{e i vo Skopje, vo Tetovsko i vo drugi mesta, a {to e u{te pos- tra{no nekolku stari lica bea ubieni na lice mesto, odnosno podlegnaa na povredite vo bolnicite. Ispovedta na eden pretepan starec e potresna: "Dojdoa dvajca vo sred no} i so vperen pi{tol mi baraa pari, me tepaa i maltretiraa i mi zedoa 3.000 denari, a penzijata mi e 5.000 denari. Mnogu mi e te{ko, sepak sum sre}en {to ostanav ìv, bidej}i lesno moè{e i da me ubijat.Traumite nema da mi is~eznat do krajot na ìvotot#. Starite lu|e se lesen plen, bidej}i naj~esto se sami i izolirani, a aramiite toa znaat da go iskoristat.Tokmu zatoa mnogu ku}i vo selata vo koi ìveat samci sega se pod klu~. No, o~igledna e potrebata ne samo od pogolem policiski nadzor, tuku griàta za stari lica treba da bide poseopfatna i permanentna. Vo Skopje i vo site pogolemi gradovi vo na{ata zemja ima potreba od izgradba na Domovi na penzioneri i za stari lica, {to treba da bide eden od prioritetite na Fondot na PIOM i na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Vpro~em, vo skopskite domovi na penzioneri vo Aerodrom, \or~e Petrov, Avtokomanda i âir evidentirani se golem broj penzioneri na listata za ~ekawe za vse- luvawe, a sli~na e polo`bata i vo nekolkute domovi za zgriùvawe na stari lica od koi dobar del se vo privatna sopstvenost i se dostapni samo za onie koi se vo podobra materijalna sostojba. Zatoa so humanitarnite akcii za sobirawe obleka, hrana i lekarstva treba da se soberat i pari od donatori nameneti za podobruvawe na uslovite vo dràvnite domovi za stari lica: "Majka Tereza# vo skopsko Zloku}ani, "Zafir Sajto# vo Kumanovo, "Ki- ro Krstevski-Platnik# vo Prilep i "Sju rajder# vo Bitola. Sekako, griàta za stari lica e osobeno zna~ajno pra{awe, bidej}i od uspe{nosta na re{avaweto na ovoj problem se ocenuva i vkupnata socijalna politika na sekoja dràva.

826 moeto ime e penzioner Klubovite na penzioneri - potreba za dneven prestoj o Zdruènijata na penzionerite vo na{ata zemja rabotat pove}e Klubovi za dneven VVpretstoj, koi zna~itelno pridonesuvaat za podobro druèwe i informirawe na ~lenstvoto i za nadminuvawe na monotonijata vo tretata doba.Poradi toa zdruènijata naj- ~esto vo sorabotka so lokalnata samouprava izdvojuvaat od svojata ~lenarina sredstva za izgradba, dogradba, rekonstrukcija i adaptacija na klubovi , so {to se sozdavaat uslovi za human i kulturno-zabaven ìvot na penzionerite. Klubovite na penzioneri vo Ohrid, Prilep, Ve- les, Tetovo, Resen, Kavadarci, Debar, vo "Kisela Vo- da# i "Gazi Baba# vo Skopje, vo Struga, Ko~ani, Bero- vo i nekoi drugi gradovi organiziraat razni aktivnosti za odmor i rekreacija na ~lenstvoto, preku igrawe {ah, domino, tabla i karti, kako i sledewe na dnevniot pe~at i na prilogot za penzionerite "Penzionerski vidici", koj navleguva vo ~etvrta godina od redovno izleguvawe vo vesnikot "Nova Ma- kedonija#. Vo Klubovite se pie kafe i bezalkoholni pijaloci, se razgovara za aktuelnite sostojbi vo penzionerskata asocijacija, se odrùva- at predavawa za razni oblasti od ìvotot, a naj- ~esto za zdravstvenata za{tita. Se organiziraat i humanitarni akcii i poseti na iznemo{teni stari lica, kako i dogovori za uspe{no izvr{u- vawe na progrmskite zada~i na zdruènieto. Vsu{nost i vo pogolem broj Domovi na penzioneri postojat klubski prostorii za dneven prestoj i odmor na penzionerite. No, neminovna e potrebata od izgradba na novi domovi i klubovi na penzionerite.Toa osobeno se odneuva za skopskata op{tina Centar kade vakvi objekti ne postojat, iako potrebata e golema. Vo posledno vreme vo nekolku gradovi se izgradeni novi sovremeni klubovi na penzioneri. Taka naprimer, Zdruènieto na penzioneri vo Kavadarci so za{tedeni sredstva od ~lenarina i od donacii otvori Klub na penzioneri so letna bav~a, so prostorii za aktivnost na Aktivot na ènite-penzionerki, za muzi~ka i sportska sekcija i za upravata, so {to site aktivnosti se zgolemija. I Zdruè- nieto na penzionerite "Kisela Voda" otvori nov klub "Jane Sandanski# vo skopskata op{- tina Aerodrom, kade pove}e tradicionalni i novi aktivnosti gi karakterizira masovna po- setenost, dobro druèwe i zabava, so interes za sledewe razni predavawa, akcii i blagovremeno informirawe. Ovde samo vo 2007 godina dneven pretstoj ostvarile okolu 6.000 penzioneri, {to jasno ukaùva deka ovoj klub so svojata mestopolo`ba i sovremeni uslovi za pretstoj i rabota, se pouspe{no ja vr{i funkcijata vo interes na ~lenstvoto. Vakvite primeri sekako treba da gi sledat i drugite zdruènija na penzioneri vo na- {ata zemja.

837 moeto ime e penzioner U{te eden prozorec kon svetot za penzionerite a 20.8.2009 godina vo prisustvo na pret- NNstavnici od pove}e zdruènija na penzioneri, kako i na pretstavnici na elektronskite i pi{anite mediumi, kompanijata T-Mobile Makedonija, Akcionersko dru{- tvo za mobilni komunikacii go promovira- {e najnoviot paket, namenet za najstarata populacija vo Makedonija, tarifniot model za penzioneri: "PENZIONER#. Od imeto na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite od Makedonija prezentacijata ja otvori sekretarot na SZPM, Dragi Argirovski. Toj istakna dek SZPM e najgolemata nevladina i nepoliti~ka asocijacija vo dràvata. Opfa}a 48 zdruènija na starosni, semejni i invalidski penzioneri. Noviot tarifen model }e go koristi celna grupa od okolu 270 000 penzioneri. Bi bilo u{te poubavo da moàt da go koristat site lu|e postari od 65 godin, koi i ne se korisnici na penzija. Verojatno eden den }e se pojavi i takov tarifen model, bidej}i mobilniot telefon e prozorec kon svetot za site, a pogotovo za ovaa populacija so namaleni sposobnosti za dvièwe zaradi godinite i red drugi okolnosti. So noviot tarifen model, kompanijata T-Mobile ovoj prozorec kon svetot, im go otvori u{te po{i- roko, za {to penzionerite }e im bidat blagodarni. Isto taka, so ovoj relativno evtin tarifen model, T-Mobile se pridruùva i dava svoj ptidones vo evropskite i svetskite stre- meì i opredelbi za grià kon lu|eto od tretata doba i naporite za podobar i pohuman ì- vot na starite lu|e. Noviot tarifen model "Penzioner" e rezultat na SZPM i kompanijata T-Mobile tokmu vo taa nasoka. Od strana na kompanijata T-Mobile prisutnite na prezentacijata gi pozdravi direktorot Branko Stan~ev koj istakna: Noviot tarifen model koj go voveduva T- Mobile, e kreiran specijalno za penzionerite i e edinstven model na pazarot vo Makedo- nija. Modelot im ovozmoùva na penzionerite-korisnici da gi realiziraat svoite potrebi, preku ednostavna i povolna tarifa skroena spored komunikaciskite potrebi i materijalnite mo`nosti na ovaa populacija. So novata tarifa sekoj penzioner dobiva 200 minuti za razgovori vklu~eni vo pretplatata i mo`nost da zboruva so najbliskite od "Mo- jot krug#,kako i so drugi penzioneri za samo 2,9 denari minuta. Dokolku ne se iskoristi pretplatata se prefrla vo naredniot mesec. Cenata kon site ostanati mreì e samo 5,9 den/min., a cenata za SMS poraki e 3 denari. Za aktivirawe na tarifata potrebno e da se priloì samo "~ekot# od penzijata, koj pretstavuva potvrda od PIOM deka podnositelot e penzioner. T-Mobile naedno im nudi na penzionerite mo`nost za dobivawe na besplaten telefon, so povolna doplata za doverba. So noviot tarifen model penzionerite }e moàt da si razgovaraat za ubavite momenti od minatoto, no i za s¢ ona {to pretstavuva sega{nost. Modelot "Penzioner# timot go izraboti so golemo zadovolstvo i po~it kon idnite korisnici - penzionerite, istakna na krajot Stan~ev. Ubavo bi bilo koga i drugi kompanii bi go sledele ovoj primer, so {to bi pridonele za podobruvawe na standardot na penzionerite.

846 moeto ime e penzioner Prepoznatliva pozitiva vo svetot o organizacija na Gra|anskata organizacija "Den na drvoto - zasadi ja svojata idnina# VVna 13 noemvri 2009 godina se realizira{e ~etvrtata akcija za po{umuvawe. Pou~eni od prethodnite dve akcii, koga vremeto ne be{e pogodno za podolg prestoj na otvoreno, vo konsultacija so hidrometeorolozite, za ovaa akcija vremeto be{e izbrano da bide son~evo. Toa pridonese gra|anite masovno da izlezat na po{umuvawe. Mnogu gra|ani so pravo se interesiraa za rezultatite od prethodnite po{umuvawa. Vo Akcijava se zasadija nad 7 milioni sadnici. So toa, vo poslednite dve godini vo Republi- ka Makedonija se zasadija okolu 20 milioni sadnici ili po 10 na sekoj gra|anin. Zdru- ènieto "Den na drvoto#, od nadle`nite dobi oficijalni podatoci. Spored niv od za- sadenite sadnici vo 2008 godina kriti~niot period od edna godina, go preìveale 57,7%. Zaradi povolnite klimatski uslovi vo letoto {to izmina, se o~ekuva procentot na zafatenost na drvcata zasadeni vo 2009 godina, da bide zna~ajno pogolem. Spored utvrdenite standardi procentot nad 50% zafatenost, se smeta za uspe{no po{umuvawe. Za volja na vistinata, ima lokacii kade zafatenosta e nezadovolitelna, no i lokacii kade zafatenosta e odli~na so nad 90% zafatenost. Vo Izvr{niot odbor se napraveni presmetki, koi }e bidat benefitite na ~ovekot od drvca zasadeni vo 2008 i 2009 godina. Po 30 godini koga drvcata }e bidat "vozrasni", tie godi{no }e apsorbiraat okolu 1 500 000 toni SO2, }e osloboduvaat 1 000 000 toni kislorod, (dovolen da egzistriraat okolu 500 000 gra|ani), }e absorbiraat okolu 500 000 toni pra{ina,... Okolu {umite temperatirata }e bide poniska za 5-8 stepeni celziusovi, vla- gata vo {umite }e bide za 15 - 30 % pogolema, }e se namat {tetite od poroite, izvorite }e bidat popostojani, a kvalitetot na vodata podobar, .... Vo ovaa prilika nema da gi navedeme iskaànite priznanija od stranski diplomati, umetnici i poznati svetski informativni agencii. Samo }e potsetime deka site bea pozitivni. Makedonskite akcii za po{umuvawe se poso~uvaat kako edinstven primer vo svetot. Tokmu zaradi pofalbite na svetskite vode~ki agencii vo 2008 godina, g-n Boris Trajanov dobi nagrada od me|unarodnata organizacija The Supre- me Master Ching Hai International Association, koja donira{e i zna~ajni finansiski sredstva, bez barawe za formalni proceduri, aplicirawe, ubeduvawa i sli~no. Pred dva meseci na Maestro Trajanov, od OON mu be{e dodeleno priznanieto "Prv ambasador na zelenata planeta#. Vo ovaa prilika treba da se istakne deka uspehot }e izostane{e, dokolku Vladata na Republika Makedonija, lokalnata samouprava, stru~nite i obrazovni institucii i drugi, ne ja podràa akcijata. Vo ovaa uspe{na akcija svoj pridones dadoa i penzionerite od pove}e gradovi na na{a- ta zemja.

857 moeto ime e penzioner Potprograma Grundvig - Programa za Do`ivotno u~ewe

ako se rakuva so soodveten mobilen telefon? Kako da ispratam e-meil na rodninite KKvo Norve{ka? Dali penzionerite vo Germanija imaat organiziran socijalen ìvot? Kakvo e nivoto na po~ituvawe na gra|anskite prava na penzionerite vo Francija? Kolku ènite penzionerki vo Evropa gi poznavaat ubavinite na Makedonija, i dali go probale na{iot ajvar? Dali postoi i koj go podgotvuva vesnikot sli~en na PenzionerPLUS vo Slovenija? Kakva e gastronomijata i folklorot vo [panija? Dali "babinoto blagce# e podednakvo vkusno vo Bugarija, Velika Britanija i [vedska? Dali penzionerite od Fin- ska i Makedonija se zanimavaat so isti problemi vo oblasta na zdravstvenata za{tita? Moème li ne{to da nau~ime od niv? Kakvi se ìvotnite prikazni na ènite vo Baskija i dali se tie vo nekoja mera sli~ni na prikaznite na ènite od Egejska Makedonija? Dali penzionerite vo Ungarija, Makedonija i Turcija podednakvo zdravo se hranat? Ako se ova nekoi od pra{awata koi barem edna{ vo ìvotot ste si gi postavile, odgo- vorot moèbi leì vo potprogramata Grundvig, akcentira rakovoditelkata na oddelenieto Qupka Bakarxieva - So otvoraweto na ovaa Programa, za prv pat vo 2009 godina, makedonskite gra|ani i institucii, aktivni vo poleto na obrazovanie i obuka, imaa mo`nost da iniciraat proekti koi }e ja zgolemat sorabotkata i razmenata na iskustva so svoite kolegi od Evropa. Pravoto na u~ewe e edno od temelnite ~ovekovi prava i ne e generaciska privilegija i monopol samo na mladite, toa e celoìvoten i doìvoten proces. Postarite se postaveni pred novi obrazovni predizvici, prifa}aj}i go individualnoto i institucionalnoto unapreduvawe kako svoja kontinuirana obvrska. Ponudite za u~ewe od sekakov vid mora da bidat relevantni za interesite i èlbite na lu|eto i usoglaseni na nivnite ìvotni okolnosti. Doìvotnoto u~ewe e pravo na sekoj ~ovek, bez ogled na negovoto obrazovno nivo, vozrasta i kakva bilo pripadnost. Grundvig e sostaven del na Programata Doìvotno u~ewe, koja }e ovozmoì pogolema mobilnost na individualcite i instituciite koi se vklu~eni vo obrazovanieto za vozrasni, na formalno, na neformalno ili na informalno nivo. Nastanuva kako rezultat na sogleduvawata deka vozrasnite, osobeno postarite lica, mnogu te{ko se vklu~uvaat vo obrazovni inicijativi vo tekot na svojot ìvot. Se smeta deka moèbi }e bidete u~enik ili student vo formalniot sistem na obrazovanie 20tina godini, no dokolku imate sre}a, vozrasen ~ovek }e bidete 50tina ili pove}e godini. Ova vreme treba da bide ispolneto aktivno, kvalitetno i korisno. Grundvig obrabotuva temi od oblasta na generalnoto obrazovanie za vozrasni i na svoite korisnici im ovozmoùva steknuvawe ve{tini koi obezbeduvaat podobra pozicija na pazarot na trudot, no i kvalitetno ispolnuvawe na slobodnoto vreme i podignuvawe na kvalitetot na ìveewe. Imeto na potprogramata doa|a od Nikolaj Frederik Grundvig (1783-1872), danski sve{tenik i pisatel, osnova~ na Nordiskata tradicija na doìvotno u~ewe. Negoviot koncept za narodno sredno u~ili{te koe se posetuva popladne, se zasnova na idejata deka obrazovanieto treba da bide dostapno do site gra|ani niz celiot ìvotot i treba da gi vklu~uva ne samo znaeweto, tuku i gra|anskata odgovornost i li~en i kulturen napredok. Grundvig ovozmoùva internacionalna razmena na iskustva, znaewa i praktiki so partneti od pove}e od 30 zemji (27 zemji ~lenki na EU, 3 zemji ~lenki na EFTA-EEA: Lih- ten{tajn, Island i Norve{ka, i Turcija), i od ovaa godina, Makedonija i Hrvatska. Site

866 moeto ime e penzioner aktivnosti treba da imaat isklu~ivo naglasena evropska dimenzija. Oblastite vo koi mo- è da se deluva vo ramkite na Grundvig se prili~no {iroki i im ovozmoùvaat na site zainteresirani socijalni partneri vo oblasta na obrazovanieto na vozrasni soodvetno mesto. Grundvig celi kon: pottiknuvawe na mobilnosta i sorabotkata vo oblasta na obrazovanieto za vozrasni niz cela Evropa, poddr{ka na licata od ~uvstvitelni i marginalizirani socijalni grupi, postari lica i tie koi predvremeno go napu{tile obrazovanieto, poddr{ka na razvojot na inovativni praktiki i niven transfer, poddr{ka na razvojot na inovativni IKT sodrìni, uslugi, pedago{ki metodi i praksa za doìvotno u~ewe i podobruvawe na pedago{kite pristapi i rakovodeweto na organizaciite. U~esnici moàt da bidat site poedinci i institucii koi na nekoj na~in se vklu~eni vo obrazovanieto za vozrasni, samite u~enici (postari lica), institucii i organizacii koi obezbeduvaat mo`nosti za u~ewe (formalni i neformalni), institucii vklu~eni vo obuki za personalot vo obrazovanieto za vozrasni, istraùva~ki centri i tela, u~eni~ki i nastavni~ki asocijacii, servisi za sovetuvawe i informirawe, lica i strukturi odgovorni za sistemi i politiki vo oblasta na lokalno, regionalno ili nacionalno nivo, pretprijatija, volonterski tela, NVO itn. Vo 2009 godina, sektorskata programa Grundvig ponudi aktivnosti koi promoviraat mobilnost na individualci vklu~eni vo obrazovanieto za vozrasni. Celta e ovie lu|e da se steknat so novi znaewa, iskustva i pozitivni praktiki vo oblasta na nivnoto rabotewe, no i da se zapoznaat so svoite kolegi od drugite evropski zemji i da kreiraat pogolemi proekti kako odgovor na nivnite zaedni~ki potrebi. Pokonkretno, bea sprovedeni slednive akcii: Obuka na rabotno mesto, Poseti i razmeni i Podgotvitelni poseti. Nacionalnata agencija za evropski obrazovni programi i mobilnost e nadle`na institucija za decentralizirano sproveduvawe na programata "Doìvotno u~ewe# vo Re- publika Makedonija. Nacionalnata agencija go organizira procesot na selekcija na prijavenite predlog-proekti, ispla}a sredstva i vr{i nabquduvawe na sproveduvaweto i na izvestuvaweto po proektite.

877 moeto ime e penzioner Reguliraweto na bilateralni dogovori za stranski penzii o izminatite tri-~etiri decenii, pred s¢ od ekonomski pri~ini vo potraga po vrabo- VVtuvawe zaminale od na{ata zemja pove}e iljadi lu|e vo stranstvo. Ottuka, pra{aweto za niv ja prezemaa nadle`nite ministerstva i stru~ni slu`bi, koi vodele grià za toa kako vo idnina bi se razre{uvale odnosite za dobivawe penzii i za{titata na korisnicite od stranskite dràvi. Vo izminatite sedumnaesetina tranziciski godini, na{ata dràva, odnosno Minis- terstvoto za trud i socijalna politika na ~elo so Vladata, vospostavi brojni bilateralni kontakti so pove}e zemji vo koi rabotat na{i gra|ani i potpi{a soodvetni me|unarodni dogovori so koi se razre{uvaat uslovite i visinata na penziskite primawa vo zavisnost od zemjata vo koja rabotele ili rabotat, a {to se dobivaat preku Fondot na PIOM. So toa i na delo e potvrdena griàta na na{ata dràva za vrabotenite vo stranstvo, a toa }e re~e, so potpi{u- vaweto na vakvite dogovori nivnata penziska sigurnost e trajno i kone~no regulirana... Od raspolo`livata dokumentacija se gleda deka Republika Makedonija vedna{ po osamostojuvaweto potpi{a bilateralni dogovori so porane{nite ~lenki na federacijata: Slovenija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Srbija i Crna Gora, so {to bea razre{eni pra{awata za priznavaweto na penziskiot sta`, visinata na penziite i nivnoto regulirawe za dobivawe. Vo spisokot se i slednite konkretni i uspe{ni zafati: potpi{an e dogovor so Avstrija (1998 god.), potoa so Turci- ja (2000-ta god.), pa so [vajcarija (vlezen vo sila 2002 god.), so Bugarija (vo 2003 god.), so Germanija (vlezen vo sila 2005 god.), so ê{ka i Kralstvoto Holandija (~ii dogovori se vlezeni vo sila vo 2007 god.) i dogovorot so Romanija (vo 2008 god.). Postoi interes i za celosno regulirawe na dogovori so Libija i Egipet (dogovor za izbegnuvawe za dvojno pla- }awe na pridonesot) i SAD so koi e postignat reciprocitet vo pla}aweto na penziite, kako i so pove}e drugi zemji. Vakov zafat vo 2009 godina e prezemen i so Avstralija, vo koja ima golem broj na{i gra|ani. Od druga strana i na{eto zakonodavstvo se prilagoduva kon evropskata legislativa, {to e garancija za uspe{nosta vo ovaa svera i zalagaweto na Fondot na PIOM vo ovoj del, navreme da se reguliraat pra{awata za penziite na na{ite vraboteni vo stranstvo i za nivniot priem i ispla}awe vo na{ata dràva.

886 moeto ime e penzioner Starosta e najzdrava vo Danska ajnovite istraùvawa pokaùvaat deka vrz ìvotniot vek, pokraj naslednite geni, vli- NNjaat i op{tite priliki. Toa nedvosmisleno go potvrdila i studijata vo britanskata medicinska revija "Lanset#, ~ii naodi, neodamna objaveni dobija golem publicitet. Klu~na ocenka e deka se ìvee podolgo, no kolku dolgo i kako - dali so polno zdravje, ili so stare~ki problemi - zavisi od toa koj kade ìvee. Bidej}i studijata gi sledela vitalnite statistiki samo na ~lenkite na Evropskata unija (isklu~uvaj}i gi pritoa dvete najnovi, Romanija i Bu- garija), eden od naodite e i deka o~ekuvaniot ìvoten vek vo nejzinite pobogati ~lenki e duri do 14 godini podolg od onoj vo pridojdenite zemji. Toa prakti~no zna~i deka prose~en ma` koj denes ima 50 godini vo Italija, Holandija, [vedska ili na Malta, moè da o~ekuva deka sosema normalno, bez potreba svoite aktivnosti da gi ograni~uva poradi bolest ili nekoja druga stare~ka nesposobnost - }e poìvee u{te prili~no dolgo posle sedumdesetiot rodenden. Me|utoa, na takvo ne{to, ne moàt da se nadevaat dene{nite pedesetgodi{nici od Unga- rija, Letonija, Slova~ka ili Litvanija. Razlikata me|u naciite so najdolg i najkratok prose~en ìvoten vek e 9,1 godina za maìte (80,4 vo Italija nasproti 71,3 vo Letonija). Koga stanuva zbor za ènite, ova "rastojanie# e ne{to pokratko (so napomena deka ènite sekade ìveat podolgo: 85,4 vo Francija nasproti 79,3 vo Letonija). Iako Italijancite go zavzemaat prvoto mesto na listata na dolgove~nosta so 80,4 godini, tie se duri treti vo ligata na "kvaliteten ìvot#: nivnite zdravstveni problemi po~nuvaat vo 71 godina. Francuzinkite ja imaat ~esta da se najdolgove~ni vo Evropa - prose~niot vek im e 85,4 godini, no i tie, kako i Italijancite, po 71 godina po~nuvaat da se soo~uvaat so za~estena poseta na lekarite. Naj- razo~arani spored ovoj izve{taj se Britankite, ~ij ìvoten vek vo "gorniot dom# na ~lenkite na EU e me|u najniskiot: samo 82,7 godini. Najprijatno iznenaduvawe e Malta, mala sredo- zemna zemja (so tradicionalna mediteranska kujna), ~ii ìteli, iako imaat samo tretina od dohodot na Danska "po glava#, go zavzemaat vtoroto mesto spored brojot na godini na zdrav ìvot - moèbi tokmu poradi spomenatiot na~in na ishrana. Na sprotivniot kraj e Estoni- ja, porane{na sovetska republika na Baltikot, koja vo Evropskata unija vlegla vo 2004 godina, kade poserioznite problemi so zdravjeto po~nuvaat vo prosek ve}e so 59 godini kaj maì- te i vo 61 kaj ènite. Tamu vkupniot ìvoten vek e, isto taka, me|u najniskite vo EU: maìte vo prosek do~ekuvaat samo 73 godini, a ènite duri nad 80. No, spomenatite razliki vo oddelni zemji te{ko deka odat vo prilog na ambiciozniot plan ~ii parametri se postaveni vo Brisel: stapkata na vrabotenite, onie me|u 55 i 64 godini, da se poka~i za 50 otsto do 2010 godina, za polesno da se podnesat raste~kite tro{oci za zdravstvenata za{tita i finansiskite pritisoci vrz penziskite sistemi. Generalno, gra|anite na dràvite osnova~i na Evrop- skata unija, onie 15 zemji {to ja so~inuvale pred da zapo~ne nejzinoto ambiciozno pro{iruvawe, ìveat podolgo i pozdravo od pove}eto ìteli na novite ~lenki, ocenka e na istraù- va~ite od "Lanset#, ~ija studija predo~ila uverliva korelacija me|u "produktivnoto zdravje# na postarite ìteli, vkupnoto nacionalno bogatstvo i procentot koj od bruto nacionalniot proizvod se izdvojuva za zdravstvena za{tita na postarite. Kako edna od glavnite pri- ~ini za golemata razlika vo o~ekuvaniot ìvoten vek, istraùva~ite go navele na~inot na koj se tretiraat hroni~nite zaboluvawa. Tokmu zaradi toa e te{ko dosti`na spomenatata cel da se poka~i stapkata na onie vraboteni koi se vo zavr{nite godini od rabotnata kariera - dokolku ne se napravat zna~itelni unapreduvawa vo zdravstvenata za{tita kaj "pomladite# ~lenki na EU. Op{to zemeno, o~ekuvaniot ìvoten vek vo Evropa postojano raste: vo ovoj moment prosekot na EU e 78,6 godini za maìte i 83,5 godini za ènite, a prosekot na godinite od koi po~nuvaat zdravstvenite problemi e 67,3 za maìte i 68,1 za ènite. Me|u "postarite" ~lenki na Unijata, i maìte i ènite imaat natprose~en ìvoten vek vo Britanija, Francija i Grcija, dodeka pod prosekot se Germanija, Finska, Portugalija i ê{ka. Vo celiot svet, prosekot e 66,2 godini: 64,3 za maìte i 68,3 za ènite.

897 moeto ime e penzioner Penzionerite najdobro ìveat vo Avstrija ivotot na penzionerite i starite lu|e se razlikuva od zemja do zemja. Nekade tie ì- @@vear vo ubavi uslovi, imaad dobar standard. Nekade toa voop{to ne e taka. Spored istraùvawata na amerikanskiot magazin "Forbs" penzionerite i starite lu|e najdobro e da ja do~ekaat starosta vo Avstrija. Drugi zemjite vo svetot kade ubavo ìveat pripadnicite na tretoto doba, pokraj Avstrija koja e na prvo mesto se:: Tajland,Italija, Panama, Republika Irska, Avstralija, Francija, Malezija, [panija i Kanada. Vo podgotovkata na rang listata istraùva~ite zemale vo predvid nekolku kriteriumi:tro{oci na ìvot, bezbednost, medicinska za{tita i drugo. Spored ekspertite nitu vo edna dràva ne e se idealno. Nekoi dràvi se visoko oceneti po eden kriterium, a vo druga oblat se pak ne. Ovoj fakt kaùva deka ne postoi nikade "raj na zemjata#. Spored istraùvawata na "Forbs# Viena ima najvisok indeks na kvalitetot na ìvot vo svetot, so mnogu dobro organiziran i dizajniran medicinski sistem i za{tita i bolnici od svetski rang. Vo 1989 godina, Viena se vklu~uva vo mreàta "Zdravi gradovi# na Svetskata zdravstvena organizacija vo koja ~lenuvaat pove}e od 80 gradovi, a zaradi gri- àta za zdravjeto na povozrasnite gra|ani i vo podmreàta "Zdravo stareewe# ~ija glavna zamisla e pozitivna i dinami~na slika za stareeweto i odrùvawe na zdravjeto i vo poodminati godini. [to se odnesuva do zdravjeto, se razbira pomladite-stari se pozdravi, no interesen e podatokot kaj populacijata postara od 75 godini kade so svoeto zdravje se zadovolni 51,9% od maìte i 43,9% èni iako so starosta normalno raste brojot na poseti kaj lekar. Inte- resno e toa {to vo bolni site prestojuvaat pove}e od ènite na vozrast nad 75 godini, a maìte preferiraat da boluvaat doma. Vo Viena na starite lu|e im se na raspolagawe 6 300 negovateli i negovatelki, me|u koi ima diplomirani negovateli i negovatelki, posebno obu~eni gerontolo{ki pomo{ni~ki i pomo{nici i gerontolozi. I drugite podatoci povrzani so populacijata koja ja so~inuvaat penzioneri i stari lu|e vo Viena, se isto taka, interesni.Eve na primer za pu{eweto. Po 60-tata pu{at 20%, a po 75-tata godina samo 10%. So alkoholot sostojbata e polo- {a. Maìte "vodat# vo site vozrasti, no najve}e se pie pivo, potoa vino, a samo 5-6% ès- toki pijaloci. Site znaat deka rekreacijata e dobra za zdravjeto, no retko se rekreiraat. Nikoga{ ili re~isi nikoga{ ne rekreiraat 35% vozrasni maì i 43,8 % èni na vozrast nad 60 godini. Procentot se zgolemuva so godinite. Pozdravo se hranat postarite èni i toa do 75 godini, a potoa ne vodat posebna grià za zdrava ishrana! [to se odnesuva do povredite, starite lu|e vo Viena naj~esto se povreduvaat doma ili koga {etaat i sportuvaat. Pove}e stradaat postarite èni, a pomalku vozrasnite maì! Vo Viena odnosot me|u rabotosposobnite i onie koi se postari od 65 godini e 1:4,5, ili 22%. U~estvoto na èni me|u seniorite se zgolemuva so porastot na godinite (taka e i vo mnogu drugi zamji, ènite ìveat podolgo) i toj procent e 52,8 vo starosnata grupa me|u 55 i 64 godini i 76,6% nad 85 godini. Interesno e i toa deka duri 20,3% od starite lu|e ne se rodeni vo Viena! Spored podatocite na Statistik Austrija 44,1% od maìte i 38,5% èni ìveat vo brak. Ovaa ramnoteà e poremetena kaj postarata populacija. Kaj populacijata me|u 50 i 54 godini, 60,2% èni se vo brak i 71,9% maì. Kaj ènite me|u 65 i 75 godini 45,5% se vo brak, a maìte na istite godini duri 77%. Vo starosnata grupa nad 85 godini, vo brak se 50,9% maì i samo 7,1% èni. Ovie podatoci pokaùvaat deka ènite se posposobni za samostoen ìvot i vo poodminati godini! Sopstvena kola imaat 40% lu|eto postari od 70 godini, no starite èni pove}e koristat gradski prevoz, no taka e i kaj pomladite.

906 moeto ime e penzioner

Procentot na vraboteni me|u 60 i 65 godini e mnogu mal okolu 5-6%. Maìte penzioneri vo Viena zemaat pogolmi penzii. Prosekot za maì e 1 367 evra mese~no, a na ènite penzioneri 978 evra. I ednite i drugite dobivaat 14 penzii godi{- no! Vozrasnite u~estvuvaat i vo Sobranieto na Viena. Na 100 pratenici 10, se postari od 60 godini, {to zna~i ovaa populacija vo Viena, odnosno vo Avstrija ne e na marginite na op{testvoto i aktivno u~estvuva vo odlu~uvaweto i vo op{testveniot ìvot, {to e ret- kost vo svetot. Starite lu|e po~naa da i teàt na EU Vo najnepovolna pozicija se Velika Britanija, Irska, Kipar, Letonija, Litvanija, Malta, Romanija, Slova~ka, Slovenija, Holandija, ê{ka, [panija i, osobeno - Grcija. Stareeweto na naselenieto vo Evropskata unija }e ima pogolemi negativni posledici vrz buxetite na nejzinite zemji-~lenki, od onie {to gi predizvika aktuelnata globalna ekonomska kriza, predupreduva Evropskata komisija vo svojot izve{taj za odr`livosta na javnite finansii na EU. Evrokomisijata im prepora~uva na vladite na zemjite-~lenki na EU da prezemat soodvetni merki so cel da se izbegne zgolemuvawe na zadolènosta, da se namalat buxetskite deficiti, da porasne vrabotenosta i da se reformiraat penziskite i zdravstvenite sistemi. Buxetskite deficiti na zemjite - ~lenki na EU se zgolemija od 0,8 procenti od bruto doma{niot proizvod (BDP) vo 2007, na {est otsto 2009 godina, a se o~ekuva 2010 godina tie da dostignat i do sedum procenti. Komisijata o~ekuva do krajot na 2010 godina vkupniot bruto dolg na vladite od sega{nite nad 20 procenti od BDP, da porasne na duri 80 otsto! Iako zgolemuvaweto na dolgot i deficitot samo po sebe e impresivno, prognoziranoto vlijanie na stareeweto na naselenieto vrz javnite finansii }e bide nekolkukratno pogolemo, prenesuva MIA. Vo dokumentot se poso~uva deka Bugarija, Danska, Estonija, Finska i [vedska se vo relativno najdobra pozicija vo ramkite na EU, imaj}i gi predvid nivnata povolna buxet- ska sostojba i celokupnite reformi na penziskite sistemi {to gi sprovedoa vo poslednite godini. Vo vtorata grupa na srednorizi~ni zemji, Evrokomisijata gi smestuva Avstri- ja, Belgija, Germanija, Italija, Luksemburg, Polska, Portugalija, Ungarija i Francija, koi iako me|usebno se razlikuvaat vo vrska so sostojbite na nivnite buxeti i tro{ocite povrzani so stareeweto na naselenieto, sepak imaat odr`livi finansii na podolg rok. Spored Komisijata, vo najnepovolna pozicija se Velika Britanija, Irska, Kipar, Leto- nija, Litvanija, Malta, Romanija, Slova~ka, Slovenija, Holandija, ê{ka, [panija i, osobeno - Grcija, za koi se predviduva zna~itelno zgolemuvawe na tro{ocite povrzani so stareewe na naselenieto, koi pak, vo pove}eto slu~ai, }e bidat prosledeni so golemi bu- xetski disbalansi. Obama bara pari za vozrasnite gra|ani Amerikanskiot pretsedatel Barak Obama predloì da bidat potro{eni 13 milijardi dolari vo tekot na 2010 godina so cel da im se pomogne na 57 milioni vozrasni gra|ani, voeni invalidi i veterani. Obama pobara da bide prodolèna za u{te edna godina programata za dodeluvawe pomo{ vo visina od 250 dolari po ~ovek poradi ekonomskata recesija. "Treba da dejstvuvame vo interes na najzagrozenite od ovaa recesija. Ovaa suma }e im obezbedi pomo{ na pove}e od 50 milioni lica vo tekot na 2010 godina, koja }e ima efekt ne samo za niv, tuku i za ekonomijata kako celina#, izjavi amerikanskiot pretsedatel, povikuvaj}i go Kon- gresot da go poddrì planot.

917 moeto ime e penzioner Raste brojot na amerikanskite penzioneri koi rabotat o SAD se pove}e e prisutna pojavata amerikanci da rabotat i posle 65-ta godina na VVstarost. Masovnosta na pojavata verojatno }e ja promeni prirodata na odeweto vo penzija i na amerikanskata rabotna sila vo celina. Ne retko na rabotnite mesta }e se sretnat postojano vraboteni so starost povisoka od 65 godini, {to ja pokaùva tendencijata koja ja nametnuva realnosta i koja im predstoi na postarite amerikanci. Za ilustracija na navedenoto neka posluì faktot deka vrabotenosta pome|u ènite od 65 do 67 godini vo poslednive deset godini se zgolemila od 17 % na 23%. Pove}eto od polovinata od ovie èni sega raboti celo rabotno vreme, {to pred edna decenija iznesuvalo okolu 40%. Ne{to sli~no se javuva i kaj maìte od istata starosna grupa: 30% rabotat sega, nasproti 27% od pred edna decenija, a brojot na onie koi rabotat celo rabotno vreme se zgolemil od 57% na 68%. Tendencijata e o~igledna i sekako bara op{testven odgovor. Se razbira, kako i sekoe seriozno op{testvo, i amerikanskoto, gi sledi ovie tendencii i vr{i opse`ni istraùvawa. Golem del na pripadnicite od taa generacija rodeni od 1946 do 1964. godina, vkupno 69%, istaknuvaat deka planiraat da prodolàt so rabota i posle tradicionalnata starost za penzionorawe, koja e 65 godini. Promenite {to gi nametnuva ìvotot, zna~i, doveduvaat do napu{tawe na nekoga{niot amerikanski son za odewe vo penzija, zasekoga{ napu{tawe na rabotata i prepu{tawe na ugodnosta na pro{etkite i patuvawata po svetot, tro{ewe na vremeto na individualnite hobi zanimawa i na bescelno bezdelni~ewe. Za takviot na~in na ìvot se potrebni pari~ni sredstva koi ja nadminuvaat dràvnata penzija, a taa vo SAD iznesuva vo prosek mese~no 866 dolari, ili godi`no 10.400 dolari. Se o~ekuva okolu 78 milioni lu|e od "bejbi bum# generacijata da gi ispolnat uslovite za penzionirawe. Na sekoi pet rabotnika koi }e zaminat vo penzija, kompaniite }e mo- àt da obezbedat samo trojca mladi rabotnici koi }e se vo sostojba da gi zamenat. Presme- tano e deka ovie godini }e se izgubi 39% od rabotnata sila vo Amerika, a toa se lu|e koi se potrebni za normalno odvivawe na tehnolo{kite procesi. Taka, i nasproti penzioniraweto, tie }e bidat stimulirani da ostanat na rabota. Starite rabotnici }e moàt da se prefrlat da rabotat i na podra~ja vo koi nedostasuva rabotna sila, kako {to se zdravstvena nega ili maloproda`ba, blagodarenie na nivnoto ìvotno i rabotno iskustvo. Taka e vo Amerika, a kako }e bide kaj nas }e vidime!

926 moeto ime e penzioner

Vo fokusot: zdru`enijata na penzionerite

Vo Republika Makedonia deluvat ~etiri Sojuzi na penzioneri: Sojuz na zdruènija na penzioneri na Makedonija, Sojuz na zdruènija na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na RM, Sojuz na invalidski penzioneri na Makedonija i Sojuz na invalidi na trudot na Makedonija. Site tie imaat svoi zdruènija. SZPM kako najbrojna i najaktivna gra|anska penzionerska asocijacija kako ~lenki ima 52 zdruènie glavno na starosni i semejni penzioneri. Od moite sogleduvawa, a so razvivaweto na dopisnata mreà na vesnikot "Penzioner plus# i od javuvawata na na{ite dopisnici, moè da se dobie realna slika za aktivnosta i zna~eweto na zdruènijata na penzionerite.

937 moeto ime e penzioner

P R E G L E D na zdru`enija na penzioneri ~lenki na SZPM so sostojba na 01.01.2010 god.

Red. broj broj Ime na zdru`enie na ~lenovi

01 ZP Berovo 2051 02 ZP Peh~evo 814 03 ZP Makedonski Brod 1158 04 ZP Valandovo 1617 05 ZP Vinica 2145 06 ZP Gevgelija 3314 07 ZP Bogdanci 1167 08 ZP Star Dojran 541 09 ZP Gostivar 5674 10 ZP Debar 1822 11 ZP Del~evo 2847 12 ZP M.Kamenica 1170 13 ZP Demir Hisar 1541 14 ZP Kavadarci 4793 15 ZP Ki~evo 3882 16 ZP Ko~ani 5294 17 ZP Kratovo 1671 18 ZP Kr.Palanka 2483 19 ZP Kru{evo 1571 20 ZP Kumanovo 11944 21 ZP Negotino 3231 22 ZP Ohrid 8316 23 ZP Prilep 11771 24 ZP Probi{tip 1777 25 ZP Zletovo 450 26 ZP Radovi{ 3453 27 ZP Resen 2756 28 ZP Sv.Nikole 2417 29 ZP Lozovo 328 30 ZP Gazi Baba 11253 31 ZP Karpo{ 5763 32 ZP K.Voda 19871 33 ZP Centar 12550 34 ZP ^air 9193 35 ZP Struga 3837 36 ZP Labuni{ta 704 37 ZP Strumica 8652 38 ZP Novo Selo 1270 39 ZP Tetovo 11109 40 ZP Veles 7568 41 ZP [tip 7450

946 moeto ime e penzioner

42 ZP \. Petrov 5006 43 ZP \. Petrov lokalna samouprava 683 44 ZP Taftalixe 4273 45 ZP [uto Orizari 383 46 Zdruènie na Voeni penzioneri 1563 47 Zdruènie na Invalidski penzioneri Prilep 2046 48 Zdruènie na Invalidski penzioneri Ohrid 1374 49 Zdruènie na Invalidski penzioneri Veles 1489 50 Zdruènie na Invalidski penzioneri Kavadarci 1229 51 ZP Saraj 1530 52 ZP MVR 1455

V K U P N O 212.195

Vo Republika Makedonija postojat i tri Sojuzi vo koi ~lenuvaat invalidski penzioneri i toa: - Vo Sojuzot na zdru`enijata na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na R. Makedonija vkupno 32.282 od koi 15.956 starosni i semejni penzioneri od ZP Bito- la. - Sojuz na invalidski penzioneri na Makedonija 7.100. - Sojuz na invalidi na trudot na Makedonija 12.362. Vkupno ~lenovi na zdru`enija na penzioneri vo Republika Makedonija 263.939.

957 moeto ime e penzioner Vo Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na grad Skopje Koordinirani aktivnosti ojuzot na zdruènijata na penzionerite na grad Skopje kako posebna forma na delu- SSvawe gi koordinira aktivnostite na site zdruènija na penzioneri vo glavniot grad na na{ata zemja- ~lenki na SZPM. Na sednicata na Sobranie {to se odrà vo mart 2008 godina be{e razgledan Izve{tajot za rabotata vo 2007 godina so presmetkata na prihodite i rashodite i Programata za rabota vo 2008 godina. Ovoj Sojuz ostvaruva koordinirani aktivnosti na sedum penzionerski organizacii {to deluvaat vo metropolata so vkupno okolu 80.000 ~lenovi. Poa|aj}i od toa pretsedatelot na Gradskiot sojuz d-r Krste Angelovski vo uvodnoto izlagawe posebno potencira deka vo fokusot na vnimanie bea izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so koj se reguliraat fundamentalnite pra{awa od ovaa oblast, so pozitivnata izmena na metodologi- jata na usoglasuvawe na penziite so 50 otsto od rastot na platite i 50 otsto od ìvotnite tro{oci. Od po~etokot na 2007 godina vo ramkite na Gradskiot sojuz e formiran i Koordinativen odbor kako poseben sovetodaven oblik na dejstvuvawe, a so cel za poefikas- no dogovarawe, koordinirawe i re{avawe na opredeleni pra{awa od interes na skopskata penzionerska organizacija. Za aktuelnite pra{awa be{e odràna i sredba so toga{niot gradona~alnik Tri- fun Kostovski so posebno barawe za obezbeduvawe prostorni uslovi za rabota na ogranocite, za izgradba na penzionerski domovi, za benificirano koristewe na gradskiot prevoz i sli~no. Kako {to be{e istaknato vo diskusijata ovie pra{awa i natamu ostanaa otvoreni. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa Dim~e Ilievski, Milislav Dimevs- ki, Jovan Tasevski, Pavle Spasov, Cvetko Merxanovski, êdo Vasilev, Branislav \o{evski, Strahiwa Vasilev, Metodi Novkovski, Dragi Argirovski i Du{an Pereski be{e podràn izve{tajot so posebna naglaska na pra{awata za ìvotniot standard na penzionerite, socijalnata i zdravstvena za{tita, odmorot i rekreacijata i koristeweto na Rekreativniot centar Katlanovo, a so dopolnitelni predlozi be{e usvoena i Progra- mata za rabota vo 2008 godina. Konstruktivna rasprava se vode{e i na sednicata na Sobranieto na Sojuzot na zdru- ènija na penzioneri na grad Skopje, pri krajot na april 2009 godina, na koja bea razgledani rabotata i postignatite rezultati vo 2008 godina. So sednicata rakovode{e pretsedatelot na SZP - Skopje d-r Krste Angelovski, koj vo vovednoto izlagawe gi istakna osnovnite aktivnosti i postignatite uspesi vo rabotata i gi akcentira predizvicite so koi treba da se spravat zdruènijata vo naredniot period. Ocenuvaj}i ja rabotata na So- branieto, toj zaklu~i deka Zdruènieto sekoga{ rabotelo vo poln sostav i mo{ne kon- struktivno. Za uspe{nata implementacija na Programata posebno ja naglasi ulogata i pridonesot na Izvr{niot odbor na Sojuzot, koj minatata godina razgledauval pove}e od 20 pra{awa.

966 moeto ime e penzioner

Pretsedatelot Angelovski posebno go istakna zna~eweto na sorabotkata na zdru- ènijata, kako vo ramkite na Sojuzot, taka i po{iroko. Vnatre{nata sorabotka glavno bila naso~ena kon me|usebnite dogovarawa i konsultacii, pokrenuvaweto inicijativi i koordiniraweto akcii od zaedni~ki interes na penzionerskata organizacija, u~estvoto vo rabotata na organite i telata, me|usebnoto informirawe i drugo. Konstatirano e deka uspe{na nadvore{na sorabotka e ostvarena so zdruènijata na penzioneri od Tetovo, Gostivar, Veles, Kumanovo, Sveti Nikole, Kavadarci, [tip, Probi{tip, Kratovo, Prilep i drugi. Posebno mesto zazema sorabotkata so SZPM i Redakcijata na "Penzion- er plus", a vospostavena e sorabotka i so FPIOM i podra~nata edinica vo Skopje. Bez- drugo, tuka spa|a i sorabotkata so Penzionerskiot dom "Jane Sandanski"- Aerodrom, za koja pofalno se izrazi upravnikot na Domot, Veqan Stojkovski. Kako mo{ne uspe{na i plodotvorna be{e oceneta sorabotkata so Menaxmentot na Dru{tvoto za fizikalna medicina i specijalizirana rehabilitacija Katlanovska bawa DOO Katlanovo, koja se ostvaruva preku Rekreativniot centar vo Katlanovo. U~estvuvaj}i vo diskusijata sekretarot na SZPM Dragi Argirovski istakna deka So- juzot na ZP na Skopje go opravda svoeto postoewe, bidej}i pri formiraweto imalo mislewe i golem skepticizam za potrebata od vakov sojuz na zdruènija na nivo na gradot. Toj poso~i i nekoi problemi so koi se spravuva Sojuzot, a koi nastanaa kako posledica na tranzicijata vo Republika Makedonija. Argirovski pozitivno se izrzi za Izve{tajot za rabotata na Sojuzot i go okarakterizira kako seopfaten i koncizen i dade sugestii za podobro polzuvawe na kapacitetite na RC -Katlanovo. Toj ja poddrà Programata za rabota na Sojuzot za narednata godina, a posebno se zaloì za pro{iruvawe na kulturno- zabavniot ìvot na penzionerite i formirawe na gradski hor. Mo{ne pozitivno za Izve{tajot za rabotata na SZP-Skopje se izrazi i Du{an Peres- ki, koj se soglasuuva za RC-Katlanovo deka e mala iskoristenosta od ~lenovi na SZP i na mislewe e deka kvotniot sistem popre~uva pogolem priliv na posetiteli. Toj predloì da se razmisli za izmena na ograni~uvawata vo odnos na visinata na penziite i benefici- ite na korisnicite. Pretsedatelot na ZP "Saraj# Rufat Ramadani ja potencira{e potrebata od pogolema sorabotka so organite na lokalnata samouprava, bidej}i tie se vo mo`nost da im pomognat na zdruènijata vo nadminuvaweto na nekoi problemi, na primer kako {to e obezbeduvaweto prostor za rabota, so koj ova zdruènie ne raspolaga. Zatoa bara Sojuzot da se izbori za prisustvo na svoi ~lenovi vo komisiite na organite na lokalnata samouprava, koi }e gi informiraat nadle`nite za problemite na penzionerite. Za potrebata od takva sorabotka so organite na lokalnata samouprava zboruva{e Milivoe Dimovski, koj posebno go istakna problemot na penzionerite od Zelenikovo vrzan za nemaweto transakcioni smetki vo po{tata. Posebno vnimanie na sednicata mu be{e posveteno na materijalno-finansiskoto rabotewe na Sojuzot na ZP na Skopje vo 2008 godina, za {to po{iroko obrazloènie dade pretsedatelot na Nadzorniot odbor Vuka{in Spasovski. Toj istakna deka pri izvr{eniot nadzor na godi{nata smetka na Sojuzot ne se registrirani nedostatoci ili nepravilnosti. Zboruvaj}i za prihodite na gradskiot sojuz, pretsedatelot na ZP OVR - Skopje Cvetko Merxanovski se interesira{e i za vra}aweto vo vladenie na Penzionerskiot dom "Jane Sandanski#, {to e vo sudska postapka. Na dneven red na sednicata na Sobranieto dopolnitelno be{e postaveno pra{aweto za formiraweto na ZP "Taftalixe#, kako paralelno zdruènie, za {to sprotivstaveni stavovi ima{e toga{niot pretsedatelot na ZP "Karpo{# Trajko Savevski. Sepak, stavovite se usloglasija, otkako se utvrdi deka formiraweto ima praven osnov i deka toa pretstavuva izraz na demokratijata. Na krajot na sednicata, so izvesni doponlenija, Sobranieto ednoglasno ja usvoi Pro- gramata za rabota na Sojuzot na ZP na grad Skopje za 2009 godina.

977 moeto ime e penzioner

Intervju so D-r Krste Angelovski, pretsedatel na Sojuzot na ZP na Skopje [iroka platforma za sorabotka -dine Angelovski, Vie so gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski, na 23 april GGovaa godina potpi{avte Spogodba za sorabotka pome|u Gradot i Sojuzot na ZP na Skopje. Vrz koi osnovi se temeli Spogodbata i {to, vsu{nost, taa pretstavuva? Tokmu taka, na 23 april be{e sve~eno potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u gradot Skopje i Gradskiot sojuz na ZP, kako i op{tinata "Centar# i soodvetnoto zdruènie na penzioneri. Spogodbite gi potpi{aa: za gradot Skopje, gradona~alnikot Koce Trajanovs- ki, za op{tina "Centar# gradona~alnikot Vladimir Todorovi}, a od strana na penzionerite, pretsedatelot na IO na ZP "Centar# Pavle Spasev i jas kako pretsedatel na Gradska- ta penzionerska organizacija. Vo Republika Makedonija vo tek e potpi{uvaweto spogodbi za sorabotka na zdruènijata na penzioneri ~lenki na SZPM i op{tinite kako edinici na lokalnata samouprava. Osnova za ova potpi- {uvawe pretstavuva Memorandu- mot sklu~en pome|u ZELS i SZPM na 9-ti maj 2008 godina. So ovaa Spogodba prvpat op{tinskoto zdruènie na penzioneri se treti- ra kako partner vo sorabotkata so op{tinata. Spogodbata zaedno so Godi{nata programa, vsu{nost, pretstavuvaat platforma za sorabotka pome|u dvete strani i gi opfa}a osnovnite so- drìni, oblici i metodi na me|usebna sorabotka. Kako takva, taa moè da se prisposobu- va na konkretnite potrebi i uslovi na Op{tinata i otvorena e za vklu~uvawe na drugi subjekti, kako {to se: "Crveniot krst#, "Ekolo{koto dru{tvo#, Sovetot za bezbednost na soobra}ajot i drugi. Koi pozna~ajni sodrìni, oblici i metodi na sorabotka se predviduvaat vo spogodbite pome|u zdruènijata na penzioneri i op{tinite? Vo spogodbite za sorabotka pome|u zdruènijata na penzioneri i op{tinite i na nivo na Gradskiot sojuz na ZP i gradot Skopje, nazna~eni se osnovnite sodrìni, oblici i metodi na sorabotka. Kako pozna~ajni moàt da se izdvojat slednite: - Izgradba na penzionerski i stare~ki domovi (vo Skopje dva od koi eden vo "Centar#) na princip na javno-privatno partnerstvo; - Prerasnuvawe na postojnite penzionerski domova i vo moderni centri za zaedni~ko druèwe, za neguvawe na kulturno-zabavni, rekreativno-sportski, literaturni, eduka- tivno-zdravstveni i drugi aktivnosti i manifestacii, ne samo za penzionerite - korisnici na Domot, tuku i za drugi zainteresirani gra|ani; - Pruàwe soodvetna pomo{ za podobruvawe na uslovite za odmor i rekreacija vo Do- mot vo Katlanovo i po potreba za koristewe na del od kapacitetot od penzioneri i od drugi lica, posebno socijalno zagrozeni i so naru{eno zdravje; - ]e se prezemat aktivnosti za intenzivirawe na rabotata na Univerzitetot "Treto doba# kako organiziran oblik za doìvotno u~ewe i aktiven zdrav ìvot vo treto doba i

986 moeto ime e penzioner

aktivirawe na penzionerite preku aktivi na èni , zbogatuvawe na formite za informirawe i so zaedni~ki izdanija i drugo. - U~estvo na penzionerite vo rabotata na organite i telata na javnite pretprijatija (UO, u~ili{ni odbori, komisii i drugo) vo izgotvuvawe i realizacija na odredeni proekti; - Beneficii na penzionerite nad odredena vozrast vo javniot gradski soobra}aj i zaedni~ko organizirawe soobra}ajni patroli za pobezbedno minuvawe na ulicite od strana na u~enicite i drugi lica so posebni potrebi; - Razvoj na oblici na ruralen turizam i ekolo{ki akcii; - Odrùvawe na kulturno-istoriski spomenici, parkovi, igrali{ta, odbeleùvawe na dràvni i drugi praznici; - U~estvo vo akcii i aktivnosti od po{irok i javen interes (po{umuvawe, ureduvawe na prirodata i ~ovekovata sredina i drugo); - Organizirawe na zaedni~ki manifestacii od kulturno-zabaven i rekreativen karakter (hor, folklorni grupi, literaturni nastani, izlo`bi na rakotvorbi) i taka natamu. Za koi sodrìni, oblici i metodi na sorabotka stanuva zbor vo spogodbite za u{te ponisko nivo, pome|u ogranocite i urbanite zaednici? I za ova nivo na sorabotka pome|u ogranocite i UZ vo spogodbite se predvideni pove- }e sodrìni, oblici i metodi od koi }e gi istaknam pozna~ajnite: Zaedni~ko programira- we na del od aktivnostite: evidencija na stari bezpomo{ni, hroni~no bolni i drugi lica, pruàwe organizirana pomo{ na istite, snabduvawe so lekarstva, programirano koristewe na prostoriite za aktivnostite na ~lenovite na ogranocite i na UZ, obezbeduvawe soodveten prostor za otvorawe klubovi za dneven prestoj i rekreacija na penzionerite i drugo. Kakvi aktivnosti }e prezeme Gradskiot sojuz na ZP i gradot Skopje za da se implementi- raat spogodbite vo praktika? So cel dogovorenata sorabotka da ne se pretvori vo kratkoro~na kampawa, tuku da ima dolgoro~en karakter, se predviduva osnovawe na posebno telo sostaveno na paritetna osnova od dvete strani - potpisni~ki na Spogodbata, koe }e sledi, koordinira i pottiknuva, }e prezema i predlaga merki za razvoj i unapreduvawe na sorabotkata i dograduvawe na Spogodbata. Bezdrugo, ovde u{te edna{ sakam da naglasam deka so Spogodbata se postaveni osnovite za sorabotka pome|u zdruè- nijata na penzionerite i edinicite na lokalnata samouprava i sozdadeni se soodvetni preduslovi za realizacija na predvidenite sodrìni i aktivnosti. So zaedni~ko angaì- rawe i vospostavuvawe prakti~ni formi i mehanizmi na dejstvuvawe, treba da se postigne podobruvawe na kvalitetot na ìvot na penzionerite , kako i na uslovite za funkcionirawe na zdruènijata na penzionerite vo Republika Makedonija zaradi obezbeduvawe vklu~enost na ZP kako gra|anski organizacii, osobeno vo delot na identifikacijata i re{avaweto na problemite. SZP na Makedonija i na gradot Skopje imaat potencijal i se podgotveni za uspe{no realizirawe na sodrìnite na Spogodbata i programskite opredelbi na zdruènijata na penzionerite. Zatoa, koordinacijata i sorabotkata na op{tinite so penzionerskite zdruènija navistina treba se pove}e da zajaknuva.

997 moeto ime e penzioner Rabotata na Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda" - Skopje od reporterski agol Pred novi predizvici o najbrojnoto i edno od najaktivnite penzionerski zdruènija vo na{ata zemja ak- VVtivnosta se odviva sekojdnevno. Na sekoja poseta na zdruènieto, vo razgovorite so rakovodnite strukturi, kako i na sednicite na Sobranieto i na Izvr{niot odbor sekoga{ se posavuvaat aktuelni temi i dilemi, potrebata od novi aktivnosti za angaìrawe na {to pogolem broj ~lenovi. Taka, so usvojuvawe na pozitivnata godi{na presmetka za prihodi i rashodi na zdruènieto i na Solidarniot fond za 2007 godina zapo~na so rabota petata sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite na skopska "Kisela Vo- da#, {to se odrà vo mart 2008 godina. Centralna tema na ovaa pro{irena sednica, so u~estvo i na pretsedatelite na Od- borite na ogranocite, be{e Izve{- tajot za rabotata na organite i telata na zdruènieto za 2007 godina i Programata za rabota za 2008 godina. Vo uvodnite napomeni Dimitri- ja Bogatinoski, pretsedatel na Iz- vr{niot odbor, naglasi deka se ostvareni pozitivni rezultati vo rabotata i deka domakinskoto i zakonsko rabotewe e konstatirano i vo javnata diskusija vo ogranocite. Vo ovaa najbrojno penzionersko zdruènie vo na{ata zemja, vo koe ~lenuvaat okolu 19.500 starosni i semejni penzioneri od op{tinite Aerodrom, Kisela Voda, Studeni~ani, Sopi{te i Zelenikovo bea ostvareni zna~ajni aktivnosti za za{tita i unapreduvawe na pravata i interesite na penzionerite, za zgolemuvawe na penziite i sli~no. Me|utoa, kako {to se potencira, poseben problem nastana so zakonskata odluka isplatata na posmrtnata pomo{ od Solidarniot fond da ja vr{i Stru~nata slu`ba na Fondot na PIOM preku podra~nite edinici so edinstven iznos za site penzioneri vo na{ata zemja. Ovoj iznos od januari 2008 godina iznesuva 30.000 denari {to e za 6.000 denari pomalku od ona {to vo 2007 godina go isplatuva{e zdruènieto, a iznosot za bra~nite drugari od 18.000 denari se ukina. Vo diskusijata bea pozdraveni zafatite za otvorawe novi klubovi za dneven pretstoj na penzionerite vo naselbata Vardar i Zelenikovo, uspesite na Republi~kite penzionerski sportski natprevari i na regionalnata revija na pesni, muzika i igri vo Kumanovo, izleguvaweto na "Informatorot# i drugo. Po ednoglasnoto usvojuvawe na Izve{tajot i Programata, pretsedatelot na Sobrani- eto Done Todorovski na 20 aktivni i zaslu`ni ~lenovi im vra~i blagodarnici od zdruènieto. Sli~na rasprava be{e i na sednicata na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda# na 24 dekemvri 2008 godina na koja centralna tema be{e Predlogot na finansiskiot plan na prihodi i rashodi za 2009 godina. Vo uvodnoto izlagawe Dimitrija Bogatinoski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto posebna naglaska dade na zacrtanite planski zada~i za ~ie ostvaruvawe se obezbeduvaat potrebnite materijalni sredstva, {to }e ovozmoì natamo{na uspe{na di-

1006 moeto ime e penzioner namika na aktivnostite. Pri toa ja potencira angaìranosta na Izvr{niot odbor za sozdavawe prostorni uslovi za rabota na ogranocite i deka od site sredstva od ~lenarina 40 otsto se planiraat za pogolema aktivnost na bazi~nite organizacii. Bogatinoski iznese deka finasiskiot plan bil razgledan i poddràn od Odborite na ogranocite i deka so racionalno tro{ewe na sredstvata vo novata 2009 godina se o~ekuvaat zbogateni aktivnosti na poleto na zdravstvenata za{tita, kulturata, sportot i rekreacijata. Vo diskusijata Nade`da Topaloska vo ime na ogranokot "Cvetan Dimov# ja istakna ednoglasnata poddr{ka na finasiskiot plan, deka e pregleden, jasen, kvaliteten i racionalen. Se zaloì pove}e vnimanie da se dava na sportskite aktivnosti, bidej}i kako najbrojno zdruènie vo na{ata dràva treba da ima podobri rezultati na Republi~kite penzionerski sportski natprevari. Velimir Cvetanovski i Slobodan Ilievski se za- loìja za pogolema racionalizacija, a Ivan Cvetanovski i Milivoj Dimevski za sozdavawe socijalna karta na ~lenstvoto i za pogolema pomo{ na bolni i osameni penzioneri so niski penzii. Vo vrska so ova Dragi Argirovski ukaà na potpi{aniot Memo- randum na SZPM so Crveniot krst na Makedonija i potrebata od negova implementacija na op{tinsko nivo. Vlado Simovski ja istakna potrebata od domakinko tro{ewe na sekoj denar, posebno vo godinata koga zemjata ja zafa}a svetskata kriza na recesija. Vo diskusijata ova go podràa i Kiro Cvetkovski, êdo Vasilev i Du{ko Atanasovski, a Tomo Ban- doliev, Fadil Idrizi, Jakim Zaovski i Rahilka Trajkovska go prifatija planot kako vaèn dokument za natamo{na u{te pouspe{na aktivnost. So izmeni i dopolnuvawa na poedini stavki Sobranieto go usvoi Finansiskiot plan na prihodi i rashodi za 2009 godina vo ednakov iznos od po 6.060.000 denari. Na ovaa sednica Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda" donese Odluka za dodeluvawe na blagodarnici za aktivnosta vo ostvaruvawe na celite i zada~ite od oblasta na organizirawe kulturni dejnosti vo Klubot na qubitelite na knigata.Blagodarnici se dodeluvaat na d-r Vasil Tocinovski, Goce Ristevski, Aneta Vasileva, Kire Ilievski, Mihail Renxov, Borivoe [uminoski, Angelina Markus, d-r Zoran Todorovski i Fondacijata "Ramkovski#. Na osmata sednica odràna na 4 mart 2009 godina Sobranieto se konstatira deka vo najbrojnoto zdruènie na penzioneri vo na{ata zemja vo 2008 godina bea ostvareni zabeleìtelni rezultati vo mnogubrojnite aktivnosti, kako i vo predlagawe merki i re{enija za podobruvawe na uslovite i kvalitetot na ìv- otot na penzionerite. Vo uvodno- to izlagawe pretsedatelot na Iz- vr{niot odbor Dimitrije Boga- tinoski dade presek na aktivnostite na organite i komisiite i na 11 ogranoci i klubovi, na postigawata vo site oblasti na organiziranoto dejstvuvawe, na informiraweto i drugo.Poseb- no za odbeleùvawe e griàta za otvorawe klubovi na penzioneri vo site ogranoci. Vo minatata godina bea otvoreni dva kluba vo "Vardar# i Zelenikovo, a se kupeni ~etiri prostorii za otvorawe klubovi i vo ogranocite "Kisela Voda#, "11 oktomvri# - tvrda gradba, Novo Lisi~e i vo "Jane Sandanski#. U~estvuvaj}i vo diskusijata gostinot od SZPM êdo Georgievski gi pofali zalo`bite na rakovodstvoto na ovaa zdruènie za sozdavawe solidni uslovi za pottiknuvawe na aktivnostite na ogranocite, za griàta za informirawe i drugo.Toj gi iznese i zalagawata na SZPM za podobruvawe na materijalnata polo`ba na penzionerite, a go is-

1017 moeto ime e penzioner takna zna~eweto na potpi{anite Memorandumi so Vladata, ZELS i Crven krst. Na ova ukaà i d-r Krste Angelovski, pretsedatel na Gradskiot odbor na SZP, dodeka Vele Stoj- kovski, upravitel na Domot na penzionerite vo Aerodrom informira{e za obemnata rekonstrukcija na objektot za podobruvaweto na ìvotot na penzionerite. Vo diskusijata u~estvuvaa i Traj~o Atanasovski, Kiro Cvetkovski, Du{ko Atanasovski, Jakim Zaos- ki, Vlado Simoski, Nade`da Topaloska, Ivan Cvetanovski, Slobodan Ilievski, Bogoe Jovanovski, êdo Vasilev, Milivoe Dimkovski i Kiro Kostadinovski. Izve{tajot za rabotata na organite i telata na zdruènieto i zavr{nata smetka za 2008 godina bea ednoglasno usvoeni, kako i Programata za rabota vo 2009 godina.Na krajot i ovoj pat na 22 istaknati aktivisti im bea dodeleni blagodarnici. I vo vtoroto polugodie vo 2009 godina Sobranieto na zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda# odrà tri sednici na koi be{e konstatirano deka se rabotelo doma}inski i deka se ostvareni site planirani aktivnosti, a posebno za pofalba e otvoraweto na nekolku klubovi na penzioneri kupeni so sopstveni sredstva na zdruènieto. Vo usvoeniot finansiski plan za prihodi i rashodi za 2010 godina se planirani sredstva i za ureduvawe na kupeniot prostor na sovremeni rabotni prostorii na zdruènieto. Noviot klub na penzioneri vo Zelenikovo od reporterski agol bav den. So rakovodstvoto na Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda" so grad- UUskiot avtobus patuvame po te~enieto na rekata Vardar kon Zelenikovo, taa ubava zelena dolina vo Taorskata klisura i Kadina reka, a vo podno`jeto na planinata Kitka. Vo ovie prekrasni prirodni ubavini ìveat okolu 4 iljadi ìteli na op{tinata Zelenikovo, od koi nekolku stotini se starosni i semejni penzioneri, koi preku ogranokot vo Dra~evo se ~lenovi na najbrojnoto penzionersko zdruè- nie vo na{ata zemja "Kisela Vo- da#. I ne samo toa. Zelenite padini na Kitka pretstavuvaat i turisti~ka destinacija na pove}e penzioineri od Skopje. Seto toa be{e i povod penzionerskata organizacija vo sorabotka so lokalnata samouprava da pristapi kon ureduvawe na Klub za dneven prestoj na penzionerite, {to sve~eno be{e otvoren na 22 april 2008 godina. Kako celo Zelenikovo da ìvee- {e so ovoj nastan. Najprvin so prigodna programa posvetena na babite i dedovcite vpe~atlivo se prestavija u~enicite na osnovnoto u~ili{te "Marko Cepenkov", a potoa klubot sve~eno go otvorija Dim~e Bogati- noski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite

1026 moeto ime e penzioner

"Kisela Voda# i Bor~e Gievski, gradona~alnik na op{tina Zelenikovo, a svoe obra}awe ima{e i Simeon Janevski, pretsedatel na ogranokot na Dra~evo. Bogatinovski posebno ja naglasi griàta na zdruènieto za sozdavawe uslovi za rabota na ogranocite, za {to ja pofali sorabotkata so lokalnata samouprava od Zelenikovo, na ~elo so gradona~alnikot. Klubot zna~itelno treba da pridonese za podobro druèwe i informirawe na ~lenstvoto i za nadminuvawe na monotonijata vo tretoto doba. I ne slu~ajno istaknatiot penzionerski aktivist Milivoj Dimkovski e radosen {to dolgogodi{nata èlba im e ostvarena, a ubavata atmosfera {to ja sozdade Pece gajdajxijata od Taor pridonese da se zaigra i makedonskoto oro. Novi klubovi Pri krajot na 2009 godina sve~eno be{e obeleàno otvoraweto na nov klub za dneven prestoj na penzionerite vo op{tina Aerodrom. Zdruè- nieto na penzionerite "Kisela Vo- da# vo ~ija teritorijalna nadle`- nost se i penzionerite od op{tina Aerodrom so sednica na Izvr{niot odbor i mala sve~enost go pu{ti vo upotreba noviot prostor na penzionerite. Toa se ubavo uredeni prostorii od peesetina kvadratni metri funkcionalno opremeni za nekolku- ~asoven dneven prestoj. Znaej}i deka penzionerite imaat dovolno "slobodno# vreme i imaat naviki za drugaruvawe i dru{tveni aktivnosti, so domakinsko rabotewe i {tedewe rakovodstvoto na zdruènieto zaedno so site svoi ~lenovi-penzioneri se griàt da obezbeduvaat i prostorii-klubovi za dneven prestoj. Ova zdruènie dosega ima obezbedeno pove}e klubovi vo ramkite na pette op{tini za koi ima teritorijalna nadle`nost. ]e gi spomeneme samo novite klubovi, toa se: vo op{tina Zelenikovo klubot "Zelenikovo#; vo op{tina Kisela Voda klubovite "Kisela Voda#, "11 Oktomvri# baraki i zgradi, i "Cvetan Dimov#; a }e se renovira i klubot vo op{tina Sopi{te. Sogle- duvaj}i deka vo op{tinata Aerodrom ìveat nad 9.000 ~lenovi i deka postojniot klub "Jane Sandanski# ne moè da gi zadovoli site potrebi, neodamna kupeni se i opremeni dva novi kluba ("Novo Lisi~e# i "Aerodrom#). Na toj na~in, na tolkaviot golem broj ~lenovi im se ovozmoì, so dobra organizacija, barem donekade da imaat mo`nost za dnevni dru{tveni aktivnosti. Jasno e deka seu{te ima potreba i od drugi prostorii, koi moàt da se obezbedat so kupuvawe ili vo sorabotka so lokalnata samouprava. Vo klubovite se odvivaat individualni aktivnosti kako {to se gledawe televizija, ~itawe devni vesnici ili ednostavno odmorawe i razgovor. Vo niv se praktikuvaat dru{tveni igri, natprevari i sredbi (karti, {ah, domino, tabla, izlo`bi i sl.). Se sproveduvaat i organizirani programski aktivnosti kako {to se razni predavawa, a rabotat i razni sekcii (aktiv na èn- ite, klub na qubiteli na knigata, peja~ka, igraorna i drugo.). Blagodarej}i na anga`manot na poedini aktivisti od ogranokot "Jane Sandanski# i organiziranata trajna sorabotka so me|unarodnata gimnazija "NOVA# vo noviot klub "Aerodrom#, so donacija od gimnazijata, opremeno e i kat~e so 4 kompjuteri kade {to penzionerite moàt da ja izu~uvaat nivnata upotreba, a tie {to toa ve}e go znaat da gi koristat. Po povod Denot na penzionerite na Makedonija 20 septemvri Klubot qubiteli na knigata na penzionerite od ogranokot "Jane Sandanski# Skopje, organizira{e ednodnevna ekskurzija do Srumica i do Smolarskite vodopadi. Eskurzijata be{e dobro osmislena so

1037 moeto ime e penzioner programa kako pri patuvaweto taka i vo Strumica i vo Smolari. Za vreme na patuvaweto za ~etirite pogolemi popatni gradovi, iskusen voditel raskaùva{e za istoriskite i za dene{nite znamenitosti i karakteristiki za Veles, [tip, Radovi{ i za Strumica. Vo Strumica bea pre~ekani od grupa strumi~ki penzioneri, a vo ramkite na toa ima{e sredba na rakovodstvata na Zdruènieto na penzionerite od Kisela Voda i Zdruènieto na penzionerite od Strumica. Vo razgovorite se izneseni uspesite na zdruènija- ta, no i odredenite problemi, odnosno naporite i aktivnostite za nivnoto nadminuvawe. Dvete strani vetija deka iskustvata od odredeni uspe{ni re{enija }e gi inko- rporiraat i vo svoite programi. Vo soglasnost so odnapred podgotvenata programa, dvete delegacii poloìja buketi cve}iwa na spomenicite na porane{niot pretsedatel Boris Trajkovski i najgolemiot voda~ na revolucionernoto dvièwe na Makedonija Goce Del~ev. Pred spomenikot na Goce Del~ev se odrà i kratok recital. Po kratkoto razgleduvawe na Strumica, ekskurzijantite se upatija kon Smolarskite vodopadi. Za da se vidi toa ~udo na prirodata na planinata Belasica, treba da se sovlada zna~ajna visinska razlika so mnogubrojni skali od priroden kamen. Protivstavuvaj}i im se na godinite, kako i qubovta kon prirodata i èlbata da se sovlada sekoja pre~ka uspe{no ja izvr{ija re- ~isi site ekskurzijan- ti. Samiot vodopad i ~uvstvata {to gi budi ne moè da se opi{aat so voobi~aen tekst. Toa treba samo da se doìvee. Ako nekoj se obide da razmisluva kako e sozdaden toj fe- nomen, ili kolku godini trebalo da pominat, za istiot da bide takov kako {to e sega, }e se soo~i so vremenski prostor od iljadnici godini, koga relativno malite koli~ini voda, no postojno i zime i leto, uspeale da ja napravat taa ~udesna tvorba. Na krajot pri vra}aweto site posakaa pove}e takvi ekskurzii so osmislena programa, pri {to, novite soznanija na na{ata tatkovina, zapoznavawe so penzionerite od drugite gradovi i so nivnite uspesi, kako i ubavoto me|usebno druèwe, }e go zbogatuva penzio-

1046 moeto ime e penzioner

nerskiot ìvot so pove}e interesni sodrìni. Klubot organizira{e i "Ednodnevno kulturno- istorisko patuvawe vo Tikve{ijata#. Patuvawe- to se izvede na den 10 juni (sreda) 2009 godina vo sorabotka so Sojuzot na borcite na Makedonija i gra|anite prodolùva~i, odnosno so negoviot me- sen odbor 13 Noemvri - Aerodrom. Pritoa, soglasno planot, se realiziraa predvidenite aktivnosti na nekolku lokacii. Grupata qubiteli na knigata i ~lenovite na Sojuzot na borcite so bodar duh, go zapo~naa patuvaweto vo utrinskite ~asovi. @elbata da se realiziraat site predvideni aktivnosti be{e silna i bez popatni zastanuvawa se pristigna do prvata odrednica, nekoga{niot "Kralski imot#, sega Vinarija "Elenovi# vo Demir Kapija. Tamu be{e realizirana temata: "Sledewe na istorijatot na vinoto, kako moderna turisti~ka tendencija i zapoznavawe so brendovite na vinoto vo Makedonija#. So pomo{ na vodi~ot-raskaùva~ posetitelite se zapoznaa so istorijata na razvojot na vinarijata vo koja poseben kuriozitet prestavuva "Kralskata Vila - Marija#, koja datira od triesettite godini na dvaesetiot vek. Pritoa se napravi obikolka i razgleduvawe na najstarata vinarska vizba vo Makedonija. Temata "Odbeleùvawe na herojskite nastani od Narodno osloboditelnata i an- tifa{isti~ka vojna (1941- 1945) vo Tikve{ko, se realizira vo Vata{a, poto~no vo spomen ku}ata na narodniot heroj Stra{o Pinxur. Tamu be{e razgledana postojanata postavka, a za mnogu detali od ìvotot i herojskoto delo na Stra{o Pinxur, kako i za slu~uvawata vo negovoto vreme, vdahnoveno zboruva{e kustosot od Muzejot Kavadarci. Glavniot del od performansot se odviva{e na mogilata i uredenite tereni vo znak na spomen i po~it na strelanite 12 Vata{ki deca.Od imeto na Klubot na qubitelite na knigata i Sojuzot na borcite be{e poloèno cve}e na mogilata i so ednominutno mol~ewe se oddade po~it. Potoa za slu~uvawata i strelaweto na 12 mladinci od Vata{a od strana na toga{nata bugarska fa{isti~ka vojska, zboruva{e diplomiran istori~ar. Nekolu ~lenovi na Klubot izvedoa prigoden recital, a recitiraa i svoi tvorbi posebno napi{ani za ovaa prigoda. Temata "Poseta na kulturno istoriski spomenik# se ostvari vo Mokli{kiot manastir "Sv. Nikola#.

1057 moeto ime e penzioner Sve~eno odbeleàna 55 godi{ninata od osnovaweto na ZP "Centar# - Skopje Priznanija za najaktivnite o Zdruènieto na penzionerite "Centar# vo Skopje na 22 januari 2009 godina se VVodrà prigodna sve~enost po povod 55 godi{ninata od osnovaweto na ovaa penzionerska organizacija vo op{tinata. So prigodni zborovi sve~enosta ja otvori d-r Krste An- gelovski, pretsedatel na Sobranieto na zdruènieto, pozdravuvaj}i gi gostite, me|u koi, pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski . Za zna~eweto na jubilejot zboruva{e Pavle Spa- sev, pretsedatel na Izvr{niot odbor, potsetuvaj}i deka pred 55 godini e odràno Osnova~- ko sobranie i e donesen prviot Sta- tut na Zdruènie- to i ottoga{ se odràni razni aktivnosti, posebno za za{titata na pravata i na standardot na penzionerite, kako i za uspe{no deluvawe

na Solidarniot fond za zaemna pomo{. Pri toa go naglasi namenskoto tro{ewe na sredstvata za odrùvawe na objektot, za funkcionirawe na organite i telata na Zdruènieto, za sportski i kulturni aktivnosti, za dodeluvawe ednokratna pari~na pomo{, organizirawe ednodnevni i dvodnevni ekskurzii so 50 otsto participacija za prevozot, za odmor na penzionerite vo Rekreativniot centar vo Katlanovo, za izdavawe na penzionerski informator i drugo. Vo imeto na SZPM pretsedatelot Du{ko [urbanovski ja istakna korisnosta od me|u- sebnata sorabotka na zdruènijata, kako i potrebata od novi dejnosti i zgolemuvawe na griàta za stari lica. Za uspe{na sorabotka i aktivnost blagodarnici se vra~eni na SZPM, na Vlado Sta- menkov, na SZ na grad Skopje, na Zdruènijata

1066 moeto ime e penzioner

na penzionerite Pri- lep, Veles, Sveti Ni- kole, Gazi Baba, \or- ~e Petrov, Karpo{, Kisela Voda i âir, na Domot na penzionerite Aerodrom i na pretprijatijata "Al- eksandrija A# i "Tri zvezdi# - Skopje. Po- sebno priznanie e dodeleno na Dimitar Ja- nev, a pofalnici na Spiro Nikolovski, Marija Janeva, Tra- janka Stoilkovska, Ana Temelkova, Risto Kam~evski, Boge Janevski, Vladimir Todorovski, Qubica Krstev- ska, Veska Stoj~evska, Kiril Donevski, \or|i Denkovski i Gorica Kostovska. Za sportisti vo 2008 godina bea proglaseni Nade`da Todorova, Zlate Stefanovski i Petar Mirkovi}, koi dobija pehari. Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite od skopski "Centar# na 27 fevruari 2009 godina ja odrà devettata sednica na koja be{e usvoen izve{tajot za rabotata na zdruènieto vo minatata godina so pozitivna godi{na smetka na prihodi i rashodi, a bea prifateni i Finansikiot plan i Programata za rabota vo 2009 godina. Vo vrska so ostvaruvawata i programskite zada~i prigodno uvodno izlagawe ima{e Pavle Spasev, pretsedatel na Izvr{niot odbor, istaknuvaj}i deka programskite i drugite aktivnosti se ostvareni vo ramkite na predviduvawata i raspolo`livite sredstva i deka sekoga{ se vodelo smetka za doma}insko i ekonomi~no rabotewe. Spored Spasev, pozitivnite rezultati davaat garancija za natamo{na zbogatena aktivnost vo interes na {to pogolem broj penzioneri preku organizirawe ekskurzii, pogolemo koristewe na Rekreativniot centar vo Katlanovo i ostvaruvawe podobri rezultati vo sportskite natprevari i vo kulturno-zabavniot ìvot. Ja istakna i potrebata od pogolema sorabotka so lokalnata samouprava, osobeno za sozdavawe uslovi za podobro funkcionirawe na os- umtte ogranoci. Obrazloùvaj}i go izve{tajot na Nadzorniot odbor za materijalno-finansiskoto rabotewe vo 2008 godina, pretsedatelkata na ovoj odbor Elena Mojsova naglasi deka ne se zabeleàni nepravilnosti, dodeka Aleksandar Karovski i Kiro Tomovski istaknaa deka i bez prostor ogranocite imaat aktivnosti, no tie }e bidat pogolemi dokolku se re{i ovoj problem. Za otvorawe novi klubovi za dneven prestoj na penzionerite se zaloì Jor- dan Arsovski, a za poosmisleno organizirawe na ekskurziite \or|i ûrlinov, dodeka Spiro Nikolovski gi istakna uspesite vo sportskite aktivnostite. Pozdravi za uspe{na sorabotka upatija Mom~ilo Markovski i Du{an Pereski, a pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski ja istakna potrebata od izgotvuvawe analiza za ostvaruvawe na celite na penzionerskata organizacija vo na{ata zemja i za zbogatuvaweto na kvalitetot na ìveewe. Se zadrà i na problematikata na Solidarniot fond so ocena deka noviot zakonski sistem e prifatliv i deka vo sorabotka so Fondot na PIOM toj treba da se usovr{uva.

1077 moeto ime e penzioner Od aktivnosta na Zdruènieto na penzionerite vo Kumanovo So novi kreativnosti vo dejstvuvaweto o nekolkudeceniskoto postoewe Zdruènieto na penzionerite na Kumanovo vo VVposlednite tri godini gi ostvri najdobrite rezultati. Posebno vo ovoj period toa se dokaà kako kreativno zdruènie so voveduvawe novi idei vo svoeto rabotewe, osvojuvaj}i go peharot dvapati po red na Republi~kite penzionerski sportski natprevari, po- kaùvaj}i vrvni kvaliteti vo nastapite na Kulturno-umetni~koto dru{tvo "\oko Simo- novski# i formiraj}i ja prvata dramska amaterska penzionerska rabotilnica vo na{ata zemja so prekrasnata izvedba na bitovata drama "Len~e kumanov~e#. Konstatacijata za realiziranite zada~i skoro vo site segmenti na svoeto dejstvuvawe be{e opservirana i na sednica na Sobranieto na zdruènieto vo april 2009 godina pri usvojuvawe na izve{taite za 2008 i programite za rabota vo 2009 godina. Kratok osvrt za raboteweto na Sobranieto i negovite organi i tela podnese pretsedatelot Traj~a Jankovski, a na oddelni segmenti se zadrà i potpretsedatelkata Qubica Kuzmanovska. Tie dadoa realna slika za angaìranosta na organite i telata vo 2008 god. i poso~ija neophodni nasoki za planiranite naredni aktivnosti.Nivnite konstatacii, so pove}e umesni predlozi i idei, gi dopolnija Radomir Karevski, Spirko Nikolovski, Qube Dimitrievski, Novko Petru{evski, Violeta Deur, Rade Georgievski, Vlado Tra- jkovski i Stefan Ilievski. Svoe viduvawe za aktivnostite na ova Zdruènie i za sevkupnata klima vo penzionerskata organizacija na Makedonija ima{e pretsedatelot na Sojuzot Du{ko [urbanovski.Vo ovaa prilika zboruva{e za toa vo koja mera uspeal Sojuzot na penzionerite da gi ar- tikulira interesite na penzionerite i nivnite zdruènija. Ponatamu gi apostrofira naporite na Sojuzot za za{tita na op{testveniot standard na penzionerite, zgolemuvaweto na penziite, zdravstvenata za{tita, opstojuvaweto na Solidarniot fond, griàta za podobruvawe na kvalitetno informirawe i sl. Pretsedatelot na Nadzor- niot odbor Bo{ko Boìnovski, gi iznese aktivnostite na ovoj organ za materijalno-finansiskoto rabotewe na Zdruènieto, kako i planirawata na prihodite i rashodite. Op{ta konstatacija e deka sevkupnoto rabotewe e vo soglasnost so zakonskite propisi i nema nikakvi zloupo- trebi. Ovie konstatacii bez zabele{ki bea prifateni od prisutnite na sednicata. Dopisnikot od Kumanovo Spirko Nikolovski vo prepoznatliv stil posebno go zabele- ì dodeluvaweto na Noemvris- kata nagrada na Kumanovo vo 2009 godina na penzionerskoto- kulturno umetni~ko dru{tvo "\oko Simonovski# na ZP od Ku-

1086 moeto ime e penzioner manovo, koe vo svoeto {estogodi{no postoewe u~estvuva{e na mnogu festivali vo zemjata i stranstvo. Od site nastapi se vra}a{e so vredni nagradi i priznanija za prikaàniot kvalitet vo neguvawe na makedonskoto folklorno bogatstvo i tradicii. No, sekako, najvredno priznanie {to }e ostane zapi{ano vo negovata istorija, e nagradata "11 Noemvri#, {to ja dobi vo Kumanovo po povod 65 -godi{ninata od odloboduvaweto na gradot. Visokoto priznanie na gradot Kumanovo go dobi za svoeto u~estvo vo zbogatuvawe na kulturno-zabavniot ìvot, za pridonesot vo razvojot na kulturno-umetni~kiot ama- terizam i za avtenti~nata prezentacija na folklornoto bogatstvo. Dosega Dru{tvoto ima odràni 96 javni nastapi. Vo svojot grad za penzionerite i gra|anite se odràni golem broj koncerti. Od niv poseben beleg i so poseben interes se sledat tradicionalnite celov~erni koncerti "Majski rakuvawa# i "Penzionerite za svojot grad#, vo koi u~estvuvaat site sekcii na Dru{tvoto. Vo 2009 godina, koga ansamblot go dostigna svojot najgolem dostrel, ima odràni triesetina javni nastapi. Dru{tvoto u~estvuva{e na festivalite "Ilindenski denovi# vo Bitola, Dolneni, "Todorica# vo Sveti Nikole i Radovi{. Za odbeleùvawe e i toa deka ansamblot e redoven u~esnik na republi~kite revii na pesna, muzika i igra, koi gi organizira Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Vreden uspeh postigna i novoformiranata Penzionerska dramska amaterska rabotilnica na Dru{tvoto. So dramskoto delo "Len~e Kumanov~e#, se pretstavi vo vistinsko izdanie. Pokraj vo Kumanovo ovaa pretstava imaa zadovolstvo da ja prosledat penzioneri i gra|ani vo Ko~ani, Probi{tip, Kriva Palanka, Radovi{, Negotino, Vinica i drugi. Vo poslednite godini KUD "\oko Simonovski# ima{e pove}e gostuvawe vo stranstvo, tripati vo Sofija, potoa na festivalot vo Varna, Tirana i Podgradec vo Albanija, Zre- wanin, Jabuka i Ka~arevo vo Srbija i \akovo vo Hrvatska. I ne samo toa. Vo organizacija na Komisijata za Kulturno-umetni~ki samodejnosti i Aktivot na èni penzionerki, na 5 mart 2009 godina se odrà poetsko-muzi~ka ve~er. Na ovaa tradicionalna manifestacija na poetskiot zbor se pretstavija deset poetesi i poeti od Zdruènie- to. Na raspi{aniot nagraden lite- raturen konkurs so li~ni tvorbi na tema "Rakatka rozi za edna qubov# se pretstavija sedum poetesi i trojca poeti.. Prvoto mesto go osvoi Bogatin Josimovski, vtoroto Stanka Jordanovi} i tretoto Du{ka Gievska. Na ovie avtori pretsedatelot na Zdruènieto Traj~a Jankovski im vra~i po edna kniga, diploma za osvoenoto mesto i karanfil, a na ostanatite blagodarnici za u~estvo. Kolku e ova zna~ajna manifestacija na poetskiot pi{an zbor se uveriv koga izvestuvav od {estata poetsko-muzi~ka sredba vo oktomvri 2009 godina. Vo kumanovskiot hotel "Kristal# prisustvuvaa nad 300 penzionerki i penzioneri od skopskite zdruènija "Gazi Baba#, \or~e Petrov 1 i 2, Taftalixe, Karpo{ i âir, od Probi{tip, Radovi{, Veles, [tip, Debar, Kriva Palanka, Sveti Nikole, Vinica, Prilep i od gradot doma}in.

1097 moeto ime e penzioner

Sredbata ja otvori Boàna Tra- jkovska, pretsedatelka na Aktivot na èni penzionerki, a prisutnite gi pozdravi i Traj- ~a Jankovski, pretsedatel na ZP. Od imeto na organite na SZPM manifestacijata ja pozdravi pretsedatelot Du{ko [urbanovski so poraka taa da prerasne vo miting na poezija. Na anonimniot konkurs na tema "Gradot moj - lulka na moeto postoewe# bea dobieni 28 tvorbi od poetesi penzionerki od pove}e gradovi vo na{ata zemja. @iri komisijata Stoj- ka Trajkovska, Mica Lazarevska i Traj~e Nikolovski, profesori po makedonski jazik, prvata nagrada ja dodeli na Jovanka Markovska od Veles, dve vtori na Mirjana Slaveska od Prilep i Fotija Stoj~evska od Kumanovo i dve treti na Lidija Jeremi} od Karpo{ - Skopje i Cveta Spasikova od [tip. Vo mo{ne prijatna atmosfera bea pro~itani site nagradeni pesni. Vo Kumanovo se odrà i celove~eren tradicionalen koncert "Penzionerite za svojot grad# so u~estvo na penzionersko KUD "\oko Simonovski#, a kako gosti nastapija folklorni grupi na penzioneri od Radovi{. Prethodno vo avgut se odrà i ubavo i nezaboravno druèwe vo Pelince, kaj Memori- jalniot centar pokraj rekata P~iwa na koe prisustvuvaa nad 850 penzioneri od site kraevi na na{ata zemja. No, karakteristika na penzionerite vo Kumanovo se zabavno sportskite ve~eri na koi se proglasuvaat najdobrite sportisti i treneri. Pri krajot na 2008 godina na tradicionalnata novogodi{na zabavno-sportska ve~er, kako gosti prisustvuvaa gradona~alnikot i pretsedatelot na Sovetot na op{tinata d-r Zoran Damjanovski i Zoran Petru{evski i toga{niot sekretar na SZPM êdo Geor- gievski. Za zna~eweto na ovaa tradicionalna penzionerska sredba zboruva- {e Traj~a Jankovski, pretsedatel na Zdruè- nieto na penzionerite, a Qubica Kuzmanovska, pretsedatelka na Komi- sijata za sport i rekreacija se osvrna na postignatite zna~ajni uspesi vo 2008 godina, me|u {to i osvoenoto prvo mesto na Republi~kite penzionerski sportski nat-

1106 moeto ime e penzioner prevari vo Radovi{. Za najdobar penzioner sportist be{e proglasen Blaò Sta- nojkov, a za sportistka na godinata Elena Apostolovska. Za osvoena zlatna medala na republi~kite natprevari diploma dobi Branko Po~u~a, a za srebreni Tomislav Panevski i {ahiskite Vera Trajkovska i Janinka Kos- tadinovska. Za dolgogodi{en pridones vo razvojot na sportskiot ìvot na penzionerite blagodarnici dobija Traj~a Jankovski i Spiridon Nikolovski, kako i trenerite Milorad Ivanovski, \or|i Dimitrovski, Novko Petru{evski, Rusomir Janevski, Stojko Zdravkovski i Qubi- ca Kuzmanovska, koi preku celata godina volonterski i neumorno gi podgotvuvaat sportistite za natprevari. Mnogu prijatna atmosfera be{e sozdadena i na novogodi{nata zabavno-sportska ve- ~er {to se odrà na 29 dekemvri 2009 godina. Najprvin na sredbata kratki obra}awa imaa Traj~a Jankovski, pretsedatel na ZP Kumanovo i Du{- ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, a pretsedalkata na Komisijarta za sport Qubica Kuzmanovska dade kratok osvrt za sportskite aktivnosti i osvojuvaweto na peharot na 14- te Republi~ki penzioinerski sportski natprevari vo Stru- ga. Za sportist na godinata be{e proglasena Slavica Lamba{a, a diplomi dobija nosi- telite na medali Blaò Stanojkov, Branko Po~u~a, Goce Angelov, Elena Apostolovska, Borjana Rali} i Tomislav Panevski. Blagodarnici im bea vra~eni i na trenerite, a sve~enosta prodolì so pesna i igra.

1117 moeto ime e penzioner

Petta sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Prilep Respektirani uspesi i kvalitet vo rabotata oga vo mart 2008 godina prisustvuvav na pettata sednica na Sobranieto na Zdruèni- KKeto na penzionerite na Prilep bev ptrijatno iznenaden od organiziranosta i od kvalitetno podgotvenite materijali: Izve{tajot za rabotata na Sobranieto, Izvr{niot odbor i pomo{nite tela i finansiskoto rabotewe vo 2007 godina. Vo uvodnoto izlagawe {to go podnese pretsedatelot Pande Ba~anonoski i vo diskusijata be{e istaknato deka ova zdruènie vo koe ~lenuvaat okolu 12 iljadi penzioneri ostvari rezultati dostojni za po~it i respekt. Organizirano na dobrovolna osnova kako nevladina i neprofitna organizacija Zdruènieto se angaìra za pocelosna i edinstvena za{tita i unapreduvawe na pravata od penziskoto osiguruvawe, kako i za koordinirawe i unapreduvawe na kulturnite, sportskite i humanitarnite potrebi na penzionerite. Vo seto toa se ostvareni brojni uspesi. Pri toa be{e pozdraveno zgolemuvaweto na penziite, iako nestabilnata ekonomska polo`ba vo dràvata ne ja nadminuva i ovaa kategorija gra|ani. Bea izneseni i postigawata na regionalnite i Republi~kite penzionerski sportski natprevari, kako i na regionalnata revija na pesni, muzika i igri vo Ohrid. Za zbogatuvawe na kulturno-zabavniot ìvot posebno zna~ewe ima manifestacijata "Penzionerite peat# na koja pokraj kulturno-umetni~kite dru{tva "Penzioner# i “Penka Koteska# u~estvuvaat i peja~ki grupi od zdruènijata na penzionerite od Bogdanci, Kavadarci, Negotino i dru{tvoto "Sirma Vojvoda# od Bitola. Za ovaa manifestacija vladee golemo interesirawe, bidej}i samo na sredbata vo Prilep zedoa u~estvo 800 ~lenovi i posetiteli. Be{e naglasena i sorabotkata so lokalnata samouprava, so ~ija pomo{ se o~ekuva do krajot na 2008 godina da se otvorat klubovi na penzioneri za 4 ogranoci na podra~jeto na op{tina Prilep i eden vo Krivoga{tani. So dobivaweto na ovie prostorii se o~ekuva zna~itelno da se podobri polo`bata so dneven pretstoj na penzionerite i }e se ovozmoì u{te podobro funkcionirawe na ogranocite. U~estvuvaj}i vo diskusijata pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski govore{e za aktuelnite pra{awa od dejstvuvaweto na penzionerskata asocijacija, a posebna pofalba dade na Zdruènieto na penzionerite vo Prilep, kako edno od najuspe{nite vo na{ata zemja, {to go potvrduvaat i pove}eto izneseni podatoci vo godi{nite izve{tai za rabotata na organite i telata na zdruènieto vo 2007 godina, na Sekcijata na èni-penzionerki, na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot, na Komisijata za sport, na Komisijata za odmor i rekreacija i na Komisijata za zdravstvo i socijala. Za zgolemenite aktivnosti vo periodot januari-septemvri 2008 godina i za uspe{nite finansiski rezultati, vo svojot osvrt na{iot dopisnik m-r Dimitar Stojkovski posebno naglasuva deka Zdruènieto na penzionerite od Prilep vo po~etokot na sekoja tekovna godina so finansiski plan, donesen od Izvr{niot odbor i Sobranieto gi utvrduva: vkupniot prihod, vkupnite rashodi i finansiskiot rezultat. Vo tekot na godinata se sledi negovoto izvr{uvawe vo pokusi vremenski periodi, odnosno periodot januari - mart, januari - juni i januari - septemvri. Na toj na~in se doa|a do soznanie dali izvr{uvaweto e vo ramkite na predviduvaweto vo godi{niot finansiski plan. Potrebno e i va`no e da se istakne deka e za~uvan principot na demokrati~nost, bidej}i ovaa problematika se razgleduva ne samo na Izvr{niot odbor i na Sobranieto, tuku i vo site ogranoci na Zdruènieto koi se 25 na broj. Rabotata na Zdruènieto na penzionerite od Prilep vo periodot januari - septemvri

1126 moeto ime e penzioner be{e naso~ena kon postignuvawe na slednite celi: aktivnosti vo oblasta na sportot, rekreacija i kultura, humanitarni aktivnosti, usoglasuvawe na site aktivnosti so predviduvawata vo finansiskiot plan za 2008 godina i podobruvawe na finansiskata polo`ba na Zdruènieto. Vo periodot januari - septemvri vkupniot prihod na Zdruènieto iznesuva 4.585.000 denari. Ako se ima predvid deka Zdruènieto na penzionerite e neprofitna organizacija, postojat ograni~eni mo`nosti za zgolemuvawe na vkupniot prihod, bidej}i sredstvata po osnova na ~lenarina od svoite ~lenovi, e najgolem izvor na prihodi, so u~estvo od pove}e od 50% vo strukturata na vkupno ostvarenite prihodi. Me|utoa Zdruènieto na penzionerite od Prilep vo izminatiot vremenski period uspea da obezbedi u{te eden mnogu zna~aen izvor na prihodi preku oro~uvaweto na raspolo`livite slobodni finansiski sredstva. Imeno vo izminatiot pove}egodi{en period kako rezu- latat na pozitivnite razliki pome|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi se sozdavaa zna~itelni slobodni finansiski sredstva na ìro-smetkata, za koi se dobiva{e simboli~en iznos na kamati po viduvawe. Poradi toa, po inicijativa na rakovodstvoto na Zdruènieto, i so odluka na Izvr{niot odbor i Sobranieto se pristapi kon oro~uvawe na ovie sredstva. Na ovoj na~in se obezbedi nov izvor na prihodi koi na godi{no nivo iznesuva pove}e od 750.000 denari. Tret zna~aen izvor na prihodi se ostvareni po osnova na kirija od korisnicite na delovnite objekti - sopstvenost na Zdruènieto. Ovie prihodi postojano se zgolemuvaa vo soglasnost so pazarnite uslovi. Prezemenite merki i aktivnosti vo izminatiot vremenski period dovedoa do jaknewe na finansiskata stabilnost i sigurnost na Zdruènieto. Toa go prikaùvaat slednite podatoci: Na 30.9.2008 godina Zdruènieto raspolaga{e so slobodni finansiski sredstva na ìro-smetkata vo vkupen iznos od 2.818.550 denari nameneti za finansirawe na tekovno- to rabotewe i 12.480.579 denari oro~eni sredstva. Prikaànata finansiska polo`ba be{e osnova za finansiraweto na site ambiciozni aktivnosti na Zdruènieto vo periodot januar - septemvri 2008 godina. Zdruènieto na penzionerite od Prilep preku svoite KUD "Penzioner# i "Penka Koteska# so vpe~atliv nastap u~estvuva{e na regionalnite i republi~kite folklorni revii. Na sportskite natprevari Zdruènieto postigna izvonredni rezultati pri toa na regionalnite sportski natprevari go zazede vtoroto masto. Posebno zna~ewe imaat humanite aktivnosti naso~eni kon pomagawe na svoite ~lenovi - penzioneri. Toa go pokaùvaat slednite pokazateli: - Periodot januari - septemvri na ime nepovratna pari~na pomo{ isplateni se finansiski sredstva vo vkupen iznos od 375.000 denari. Korisnici na ovaa pomo{ se penzioneri koi stradaat od te{ki bolesti. Zdruènieto im pomaga na svoite ~lenovi i so participacija, odnosno u~estvo vo tro{ocite za bawsko-klimatsko lekuvawe na penzionerite. Ovaa participacija na godi{no nivo }e dostigne iznos od 380.000 denari. Vo vrska so ovaa participacija potrebno e da se istakne deka za penzionerite so najniski penzii, odnosno do 6.000 denari Zdruènieto vo celost gi pokriva tro{ocite, a za onie koi primaat pogolemi penzii procentot za participacija se dviì vo ramkite od 10 do 50 % vo zavisnost od visinata na penzijata. Vo Zdruènieto na penzionerite vo Prilep dobro rabotat i klubovite, kade penzionerite imaat mo`nost da raspravaat i da razmenuvaat mislewa za nastanite vo Repub- likata i vo gradot, a posebno za onie {to se odnesuvaat na problemite vo penzionerskata asocijacija; - Sledewe na elektronskite (TV) mediumi i na pe~atenite mediumi (,,Zenit#, ,,Pen- zioner plus#, ,,Nova Makedonija#, ,,Utrinski vesnik#, ,,Vreme#, ,,[pic# i dr.); - Odrù- vawe na predavawa na temi od zdravstvoto, ekologijata, kako i za istoriski nastani i li~nosti od na{ata revolucionerna istorija; - Literaturni ~itawa, prezentirawe na li~ni tvorbi i drugo; - Muzi~ko-zabavni druèwa; - Koristewe na prostoriite na klubot od strana na Kulturno-umetni~kite dru{tva ,,Penzioner# i ,,Penka Koteska# za probi,

1137 moeto ime e penzioner

kako i od Sekci- jata na èni za nivni aktivnosti. Prviot klub na Zdruènieto na penzionerite lociran vo centarot na gradot, zapo~na so rabota pred triesetina godini i raspolaga so ogrom- na sala za dneven prestoj na penzionerite so 150 sedi{ta, so sala za sostanoci, biblioteka, bife, poseben sanitaren jazol. Pokraj toa ima i edna golema terasa vo koja vo letnite meseci se koristi za igrawe na {ah. Vo izminatiot vremenski period Zdruènieto postojano go podobruva{e ambientot vo klubot za poprijaten prestoj na penzionerite so investirawe vo nov inventar i oprema. Najgolemata i najzna~ajnata investicija vo taa nasoka e ostvarena vo 2003 godina so realizacijata na proektot za izvedba na centralno greewe i ventilacija, {to ovozmoì kvalitetno zagrevawe i ventilacija na site prostorii na klubot. Krste Risteski koj e postojan posetitel na klubot veli: Vo klubot postojano ima golemo prisustvo na penzioneri, poslugata od bifeto e na visoko profesionalno nivo, se sluì ~aj, kafe i bezalkoholni pijalaci po mnogu niski ceni, higienata e na visoko nivo. Se javi i potreba od klubovi vo urbanite naselbi. Pr- viot takov disperziran klub po~na so rabota vo 2003 godina, koj gi opfati urbanite zaednici ,,Korzo# i ,,â~orica#. Ovoj klub ja koristi otstapenata prostorija od Javnoto pretprijatie za stopanisuvawe na stanben i deloven prostor na Makedonija, a za koja Zdruè- nieto pla}a kirija. Vtoriot disperziran klub na Zdruènieto se formira{e vo 2005 godina so otstapuvawe na prostoriite od porane{nata Op{tina Topol~ani. Tretiot disperziran klub vo urbanata zaednica ,,Rid# po~na da funkcionira vo juli 2008 god. Na toa im prethodea pove}emese~ni podgotovki vo koi dojde do izraz konkretnata prakti~na primena na odredbite sodràni vo Memorandumot za sorabotka, sklu~en pome|u Zaedni- cata na edinicite na lokalnata samouprava na R Makedonija - ZELS i Sojuzot na zdruè- nijata na penzionerite na Makedonija - SZPM. Vrz osnova na dogovorite na Zdruènieto na penzionerite - Prilep i lokalnata samouprava vo 2009 godina, }e se pristapi kon sozdavawe na dva kluba i toa vo urbanite zaednici ,,Vi{ne# i ,,Varo{#, a vo drugite urbani zaednici e obezbeden prostor za aktvivnost na ogranocite. Klubovite na Zdruènieto na penzionerite od Prilep imaat pozitivno vlijanie vrz psihi~kata sostojba na penzionerite, bidej}i pri nivniot prestoj vo klubot gi zaboravaat svoite problemi i griì, taka {to im se vra}a vedroto raspoloènie, a do izraz doa|a i izraz prilepskiot majtap. Na sednicata na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Prilep {to se odrà na 26 fevruari 2009 godina se konstatira deka so racionalno rabotewe se postignati golemi uspesi. Vo vovednoto izlagawe toga{niot pretsedatel na Zdruènieto Pando Ba~anoski se zadrà na aktuelnite pra{awa vo ostvaruvawe na celite i zada~ite na penzionerskata organizacija i na aktivnostite na Izvr{niot odbor i Sobranieto, na postignatite rezultati vo sorabotkata so lokalnata samouprava za otvorawe novi klubovi na penzioneri, za humanitarnite akcii, za sistemot na informiraweto i drugo.

1146 moeto ime e penzioner

Planiranite aktivnosti so finansiskiot plan se ostvareni vo celost so toa {to Kul- turno-umetni~kite dru{tva "Penzioner# i "Penka Koteska# vo minatata godina imaa 15 nastapi so uspesi na Regionalnata revija vo Ki~evo i na kulturno-umetni~kata manifestacija "Penzionerite peat#. Poseteni se i pove}e teatarski pretstavi na Narodniot teatar "Vojdan êrnodrinski# vo Prilep, a bea organizirani i nekolku ekskurzii za nad iljada penzioneri od site ogranoci. Zadovolitelni rezultati se postignati i na sportskite natprevari, a bogata aktivnost ostvari i Sekcijata na èni penzionerki. Pozitivnata finansiska polo`ba obezbeduva sigurnost i stabilnost vo rabotata i vo novata 2009 godina. Na sednicata na Sobranieto na Zdruèni- eto na penzioneri vo Prilep, odràn na den 13 maj 2009 godina, ednoglasno za pretsedatel na sobranieto e izbran dipl. pravnik Kiril \or|ioski, koj po penzioniraweto u{te vo 2006 god se vklu~il vo stru~nata slu`ba na ZP Prilep, kako sekretar, a po po~inuvaweto na Pando Ba~anoski ja obavuval funkcijata vr- {itel na dol`nost pretsedatel. Spored odredbite na Statutot na Zdruènieto , toj }e bide i pretsedatel na Izvr{niot odbor na Sobranieto. Na postavenoto pra{awe za celite i zada- ~ite na zdruènieto, novoizbraniot pretsedatel go dade sledniot odgovor: - Prodolùvame so dosega{nata odli~na sorabotka so site zdruènija na penzioneri vo RM, kako i so SZPM; u~estvo na folklorni revii i sportski natprevari, izdvojuvawe na finansiski sredstva za humanitarni akcii, kako {to se: nepovratna pari~na pomo{, participacija za bawsko lekuvawe, sproveduvawe na dogovorot so JP za stopanisuvawe so {umi "Makedonski {umi# za snabduvawe so ogravno drvo na 850 penzioneri na deset rati, kako i drugi programski zada~i. Sobranieto na Zdruènieto na penzioneri od Prilep na sednicata vo oktomvri 2009 godina go razgleda i usvoi finansiskiot izve{taj za periodot januari-septemvri 2009 godina, pri {to se akcentira{e deka vo sporedba so planskite predviduvawa vkupniot prihod e zgoleemen za 9, vkupnite rashodi se smaleni za 15, a finansiskiot rezultat izrazen preku bruto dobivkata zgolemen e za 70 indeksni poeni. Vo sporedba so istiot period od minatata godina bruto dobivkata e zgolemena za tri pat. Spored toa, proizleguva zaklu~okot deka Zdruènieto na penzioneri od Prilep vo periodot januari-septemvri 2009 godina ima postignato izvonredni finansiski rezultati. So ostvareniot vkupen prihod se ovozmoì finansirawe na site planirani aktivnosti vo oblasta na kulturno-zabavniot ìvot, odmorot, rekreacijata i sportot. Kulturno umetni~kite dru{tva na Zdruènieto "Penzioner# i "Penka Koteska# odrà vkupno 16 koncerti, od koi na lokalno nivo 6, na regionalno 6 i na republi~ko nivo 4. Na ovie koncerti prezentiran e makedonskiot folklor, odnosno starogradskite i izvornite makedonski narodni pesni, muzika i igri. Posebno se istakna u~estvoto na ovie dve dru{tva na jugo-zapadniot region {to gi opfa}a zdruènijata od Prilep. Bitola, Kavadarci, Ne- gotino, Gevgelija, Bogdanci i Valandovo. I na manifestacijata "Etno grad# vo Kru{evo dvete kulturno-umetni~ki dru{tva imaa mnogu vpe~atliv nastap, za koj dobija posebni priznanija od Ministerstvoto za kultura.

1157 moeto ime e penzioner

Zdruènieto na penzioneri od Prilep be{e organizator i na Godi{en koncert na koj pokraj kulturno-umetni~kite dru{tva "Penzioner# i "Penka Koteska# zedoa u~estvo i kud "Ilinden# od Krivoga{tani, oktetot "Prilep#, artisti od teatarot i poetesi od sekcijata na èni penzionerki. Ovoj nastan go sledea nad 600 gleda~i. Prodolì i tradicijata so otkup na karti za 900 penzioneri da prisustvguvaat na teatarski pretstavi, vo izvedba na narodniot teatar "Vojdan êrnodrinski# od Prilep. Ostvareni se 7 ekskurzii na razli~ni lokacii na koi zedoa u~estvo pove}e od 1 000 penzioneri. Zdruènieto na penzioneri od Pri- lep ima{e i mnogu uspe{en nastap na regionalnite i republi~klite sportski natprevari. Imeno, na regionalnite sportski natprevari be- {e sevkupen pobednik, a na republi~kite sportski natprevari go osvoi treto- to mesto. Zdruènieto na penzioneri od Pri- lep posveti posebno vnimanie na humanitarnite aktivnosti, so pomo{ na zagrozeni ~lenovi vo vkupen iznos za 2009 godina od 450 000 denari,. za tro{oci za bawsko-klimatsko lekuvawe na penzionerite, okolu 300 000 denari. Pokraj toa Komisijata za zdravstvo organizira{e pove}e stru~ni predavawa od medicinskata oblast koi predizvikaa golem interes kaj penzionerite. Za odbeleùvawe e i aktivnosta na Sekcijata na èni-penzionerki koi vo ovoj period se angaìraa na poleto na kulturno-zabaven i edukativen del, druèwe, poseti, izleti, humanitarni aktivnosti i sorabotka so drugi subjekti.

1166 moeto ime e penzioner 35 godini od formiraweto na Zdruènieto na penzionerite "Gazi Baba# - Skopje Sve~eno vo znak na minatoto i idninata o prijatna atmosfera, vo prisustvo na golem broj ~lenovi od ogranocite i gosti na 12 VVdekemvri 2007 godina vo Skopje se odrà sve~ena sednica na Sobranieto na Zdru- ènieto na penzionerite "Gazi Baba#, a po povod 35 godi{ninata od formiraweto na ovaa penzionerska organizacija. Sve~enosta ja otvori pretsedatelot na Organizacioniot odbor Vuka{in Spasovski, a za zna~eweto na jubilejot i za razvojot na organizacijata prigoden govor ima{e Du{an Pereski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto. Pri toa toj potseti deka na 12 dekemvri 1972 godina Zdru- ènieto bilo registrira- no i zapo~nalo so rabota vo skromni uslovi i za razlika od sega{nata mnogu ra- {irena dejnost i aktivnost, toga{nite 1.100 penzioneri zapo~nale da go trasiraat patot na organiziranosta i dejstvuvawe- to.Sega Zdruènieto ima okolu 12.300 ~lenovi vo 11 ogranoci {to uspe{no funkcioniraat. Objasnuvaj}i ja paradigmata na samiot ~in na penzionirawe i vremeto na penzionerskoto ìveewe Pereski posebno naglasi deka za mnogu penzioneri toa ne e ednostaven i lesen slu~aj, bidej}i ~ovekot se odvojuva od sekojdnevniot proces na intelektualna ili proizvodstvena rabota i od sredinata vo koja deluval pove}e godini. Poradi toa zdruènieto treba da sozdade mo`nosti, formi i uslovi penzionerite uspe{- no da se vklopuvaat vo ìvotot vo tretata doba i so druèweto i aktivnosta da ja nadminuvaat osamenosta. Tokmu zatoa vo penzionerskata organizacija se iznao|aat na~ini za {to podobro organizirano koristewe na slobodnoto vreme so zaedni~ko drugaruvawe na izleti, poseti na kulturni i istoriski mesta, na teatarski i drugi pretstavi, na sportski i kulturni sredbi, a zna~ajna e i ulogata na Klubovite za dneven prestoj, me|usebnoto informirawe i drugi formi i sodrìni. Vo svoeto izlagawe Du{an Pereski se osvrna i na problemot so niskite penzii pri {to re~e: Ovaa generacija na penzioneri, vo svojot 40 godi{en raboten vek, gi ponese osnovite na na{iot ekonomski, socijalen i politi~ki povoen razvitok. Zaradi toa zasluùvame da ni se obezbedat materijalni i drugi uslovi za miren i dostoen penzionerski

1177 moeto ime e penzioner

ìvot. No, za àl, vo sekojdnevieto toa ne izgleda taka.Sega vo zdruènieto najaktuelno e kako i na koj na~in da im pomogneme na penzionerite so niski penzii, ~ij broj e dosta golem. Na{ata materijalna baza od ~lenarinata po 18,40 denari od ~len nedozvoluva pogolemi zafati na ovoj plan, iako sekoja Nova godina i Boì} im dodeluvame po 150 paketi so prehrambeni artikli i okolu 300 kalendari, a u~estvuvame i so 50 otsto participacija za bawsko i klimatsko lekuvawe i sli~no. Sekako dràvata e nadle`na so zgolemuvawe na penziite i so drugi zafati da go podobri standardot na penzionerite-. So prigodni zborovi jubilejot go ~estitaa Andon Markovski, toga{en potpretsedatel na SZPM, Krste Angelovski, prtesedatel na Gradskiot sojuz na zdruènijata na penzionerite na Skopje, Pando Ba- ~anoski, toga{en pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite na Prilep i Aleksandar Rali}, sekretar na zbratimenoto zdruènie od Kumanovo. Sve~eno bea vra~eni i priznanijata za uspe{na aktivnost na Ogranokot "ênto#, na Aleksandar Rikalovski, pretsedatel na Ogranokot vo Petrovec, na Klubot na penzionerite "Avtokomanda#, na KUD "Penzioner# , na Aktivot na èni-penzionerki i na Du{an Pereski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na zdruènieto. So uspe{na programa nastapi i me{ovitiot hor na Kulturno-umetni~koto dru{tvo "Penzioner#. Zdruènieto na penzionerite od "Gazi Baba# sekoja godina sve~eno go odbeleùva 12- ti Dekemvri. Vo 2008 godina na rabotnosve~ena sredba pokraj penzionerite od ova zdruènie, u~estvuvaa i gosti od pove}e drugi zdruènija vo republikava, kako i gradona~alnikot na Op{tina "Gazi Baba# i pretsedatel na ZELS Koce Trajanovski. Sredbata ja otvori pretsedatelot na Sobranieto Vuka{in Spasovski, a za postigawata i za narednite aktivnosti zboruva{e pretsedatelot na Izvr{niot odbor Du{an Pereski, koj pri toa potseti deka zdruènieto deneska broi 11.150 penzioneri i 650 sopru`ni~ki na penzionerite. Vo aktivnostite, spored zborovite na Pereski, ima golemi promeni. Tie osobeno doa|aat do izraz vo formiraweto na novi formi na rabota i vo pro{iruvaweto na nivnata dejnost. Toa e pozitivno, no e daleku pod planiranoto, za{to postojano ima potreba od novi formi na rabota, so cel da se odgovori na potrebite i interesite na penzionerite. Pri~ina za toa {to do kraj ne moàt da se realiziraat zacrtan-

1186 moeto ime e penzioner ite planovi i programi se nedovolnite sredstva so koi raspolaga zdruènieto, koi iznesuvaat 205.000 denari mese~na ~lenarina. Du{an Pereski potseti i na emotivnite problemi na penzionerite, na onie koi po penzioniraweto se ~uvstvuvaat neaktivno, bespolezno, osameno... deka toa te{ko go pod- nesuvaat i zatoa zdruènijata treba da najdat na~ini za da im pomognat za nadminuvawe na samotijata, na monotonijata i toa preku osmisluvawe i organizirano koristewe na slobodnoto vreme. Do sega na ovoj plan zdruènieto ima napraveno mnogu. Organizirani se izleti za okolu 1 500 penzioneri, ima razvieno sportski aktivnosti, poseta na kulturni manifestacii, istoriski lokaliteti, mnogu sredbi so razli~ni sodrìni, otvorawe klubovi za dneven prestoj na penzionerite, odrùvawe tribini, predavawa na aktuelni temi, prednovogodi{ni sredbi, kako i formirawe na KUD so pove}e sekcii.

"Imaj}i go predvid na{iot pridones vo razvojot na na{ava zemja za vreme na 40-godi{niot raboten vek na penzionerite, nie ne zasluìvme da imame tolku nizok procent na godi{noto usoglasuvawe na penziite, nie ne zasluìvme so 65 godini, da nemame pravo da bideme oslobodeni od participacijata za zdravstveni uslugi...# istakna Pereski i prodolì: "Sega poleka no sigurno, Vlastite prezemaat merki za podobruvawe na materijalnata sostojba na penzionerite osobeno na onie so niski penzii.# No, potrebno e da se izraboti strategija za za{tita na starite lica kako i da se izgradat pove}e penzionerski domovi. Vo rabotniot del u~estvuva{e i toga{niot gradona~alnik na "Gazi Baba# i pretsedatel na ZELS Koce Trajanovski, koj na penzionerite im posaka dobro zdravje i dolg ìvot i go izrazi zadovolstvoto {to e po vtor pat so niv. Pri toa toj im veti: "Vo 2009 godina so Buxetot na op{tinata }e predvidime sredstva za aktivnostite na penzionerskata organizacija, a isto taka }e se zaloàm vo sekoja mesna zaednica da se otvori klub na penzioneri". Na sve~enosta bea dodeleni i nekolku pofalnici za aktivnost na ogranocite, a peja~kata grupa i solistite od KUD "Penzioner# ispolnija pove}e poznati makedonski narodni pesni. Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite "Gazi Baba# na 25 fevruari 2009 godina odrà pro{irerna sednica na koja bea razgledani i usvoeni Godi{niot izve{taj na Izvr{niot odbor za ostvaruvawe na celite i zada~ite preku rabotata i aktivnosta na organite, telata i oblicite vo 2008 godina, kako i zavr{nata smetka i izve{tajot na Nad- zorniot odbor. So sednicata rakovode{e Vuka{in Spasovski, pretsedatel na Sobrani- eto, a uvodno izlagawe ima{e Du{an Pereski, pretsedatel na Izvr{niot odbor. Pri toa toj akcentira deka vo 2008 godina zdruènieto ostvarilo dosega najgolema organizirana, {iroka i mo{ne uspe{na rabota posebno vo realizacijata na pravata na penzionerite od oblasta na penziskata i zdravstvenata za{tita, na kulturno-zabavno i sportsko pole, odmor i rekreacija, vo dodeluvawe humanitarna pomo{, kako i vo informiraweto, osobeno vo "Penzioner plus# i emisijata "Treto doba# na MTV. Naglaska e dadena na ak-

1197 moeto ime e penzioner tivnosta na 11 ogranoci i osum Klubovi vo koi dnevno prestojuvaat po okolu 300 penzioneri, a kako razvieno zdruènie celokupnata rabota se realizira preku 20 formi, so- drìni i oblici na deluvawe. U~estvuvaj}i vo diskusijata Marija Ilijevska, Branko \uri}, Slavica Trimpareva, Risto Torbankov, Mitre Ta{evski i Ivan~o To{ev se zaloìja za pottiknuvawe novi aktivnosti i sorabotka. Na 12 dekemvri 2009 godina vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, prate- ni~kata Darka Petru{evska, gradona~alnikot na Op{tina Ara~i- novo Bajrami Basri i drugi gosti sve~eno be{e odbeleàn Denot na skopskoto Zdruènie na penzionerite "Gazi Baba.# Otkako horot na penzionerite ja ispolni himnata, prigoden referat za 37 godi{ninata od formiraweto na zdruènieto podnese Du{an Pereski, pretsedatel na Izvr{niot odbor. Pri toa toj posebno se zadrà na postigawata vo poslednite nekolku godini, koga so svoite aktivnosti ovaa penzionersko zdruènie se naredi me|u najdobrite vo na{ata zemja. Toa dojde kako rezultat na voveduvawe novi oblici i formi vo rabotata, otvorawe na klubovi vo ogranocite i angaìrawe na pogolem broj penzioneri vo site aktivnosti. Vo Zdruènieto ~lenuvaat 11.200 starosni i semejni penzioneri i 450 sopru`nici, koi ne se penzioneri, no redovno pla}aat ~lenarina i sredstva za posebniot Solidaren fond na organizacijata. Za postignati rezultati vo rabotata priznanija dobija nekolku aktivisti, a sredbata zavr{i so pesni i ora. Vo 2009 godina pet godini uspe{- no rabotewe odbe- leà i Aktivot na ènite penzionerki pri Zdruèni- eto na penzionerite "Gazi Baba#. Po povod petgodi- {ninata od formiraweto na Akti- vot vo restoranot "Hanibal# se odr- à prigodna sve~e- nost i sredba na penzionerki od nekolku gradovi vo na{ata zemja. Sredbata ja otvori Marija Ilijevska, pretsedatelka na Aktivot, pri {to istakna deka se postignati zadovolitelni rezultati, posebno na kulturno-zabavniot ìvot i vo humanitarnite akcii. Kulturno-umetni~koto dru{tvo ima{e pove}e uspe{ni nastapi na razni manifestacii. I ovaa sredba mina vo prijatna atmosfera, so pesni, muzika i igra .

1206 moeto ime e penzioner Sobranie na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo Istaknati postigawa kako pottik o prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i drugi gosti Sobrani- VVeto na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo vo oktomvri 2007 godina odrà pro{irena sednica na koja centralna to~ka za razgleduvawe be{e Izve{tajot za ednogodi{nata rabota na organite i telata na tetovskata penzionerska organizacija za periodot oktomvri 2006 do oktomvri 2007 godina. Vo uvodnite napomeni {to gi iznese Nevret Ja{ari, pretsedatel na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo bea podràni konstataciite vo Izve{tajot deka

i vo ovoj period se prodolìlo so uspe{noto i doma}insko rabotewe i deka posebni uspesi se postignati na 12-tite Republi~ki penzionrski sportski natprevari kade be{e osvoen golemiot preoden pehar kako sevkupen pobednik i na Regionalnata folklorna revija vo Kumanovo so vpe~atliv nastap na peja~ka grupa, è- nsko trio i dueti so {areno- likost i originalnost na izvorni i starogradski pesni od etni~kite zaednici {to ìveat na ova podra~je. Vo Izve{tajot se konstatira deka vo zdruènieto ~lenuvaat okou 11.000 starosni i semejni penzioneri i deka stepenot na ostvaruvaweto na planiranite prihodi po site osnovi e dosta visok, {to ovozmoùva dobra finansiska podloga za uspe{no ostvaruvawe na planiranite programski aktivnosti predvideni so finansiskiot plan, se razbira, pod uslov ako doma}inski se stopanisuva so sredstvata. Izvr{niot odbor, preku Komisijata za Statutarni, organizacioni i kadrovski pra- {awa permamentno gi sledel zakonskite propisi od oblasta na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, kako i za ostvaruvawe na funkciite na solidarnite sredstva, pri {to ostro se reagiralo na predlogot tie da se servisiraat preku podra~nite edinici na Fondot na PIOM. Na toj na~in direktno se me{a vo najelementarnite prava penzioneri-

1217 moeto ime e penzioner te sami da raspolagaat so svoite sredstva {to e osnovno demokratsko pravo na sekoj ~ovek. Vo 2007 godina Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo na svoite ~lenovi ovozmoì po poniski ceni koristewe na bawsko-klimatsko lekuvawe vo Debarski Bawi, vo Reha- bilitacioniot centar vo Katlanovska Bawa, kako i vo Pretor na Prespanskoto Ezero. Poradi o~evidnata disproporcija na penziskite primawa i zgolemenite ìvotni tro{o- ci be{e sprovedena i humanitarna akcija za pomo{ na najzagrozeni 54 penzioneri i nivnite semejstva vo vkupen iznos od 236.000 denari.Za ova namena se nastojuva da se obezbedi pogolem iznos na sredstva. Zabeleìtelna aktivnost pokaùva i Aktivot na èni penzionerki so organizirawe sredbi , kako {to be{e sredbata na zeleno kaj Le{ok, eksurzii vo Ohrid, Struga, Negors- ki Bawi, Kavadarci, Ko~ani i Prilep, kako i vo Albanija, a vo Tetovo se organizira{e i druèwe na èni penzionerki od 20 gradovi od na{ata zemja. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa: Hristivoje Trifunovski, d-r Du{ko Trp~evski, Slavica Kostovska, Mir~e Kitanovski, Vuksan Bulatovski, Stoislav \or~evski, Sofija Simoska, [aban Azizi, Aleriza Iseni, Jablanka Veselinovska, Faik Ja{ari i Koce Ko- cevski posebno be{e potencirana timskata rabota, potrebata od u{te pogolema sorabotka so mesnite ogranoci vo realiziraweto na programskite zada~i od site sveri na dejstvuvawe, podobro me|usebno razbirawe i deluvawe za ostvaruvawe na zaedni~ki celi i interesi. Sobranieto go pozdravija i gostite Besnik Pocesta, Nedelko Trajanovski, Dragi Ar- girovski i pretsedatelot Du{ko [urbanovski, pri {to se osvrna na problemot {to se zagovara so solidarnite sredstva na penzionerite da raspolaga Fondot na PIOM, gi iznese i dilemite okolu usoglasuvawe i zgolemuvawe na penziite, za {to re{ava dràvata, a penzionerskata organizacija samo moè da bide nastoj~iva i so pove}e argumenti da ukaùva na taa potreba. [urbanovski posebno gi pofali sportskite i kulturnite samodejnosti, so {to na penzionerite im se podobruva ìvotot za da moàt polesno da go nosat tovarot na godinite, odnosno deka so podobruvawe na kvalitetot na ìvotot se za~uvuva i umot vo tretata doba. Na krajot pretsedatelot na Izvr{nit odbor na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo Slave Lazarevski gi zapozna gostite so sorabotkata so lokalnata samouprava i nevladinite organizacii od op{tinite pod [ar Planina, kako i za ostvarenite kontakti so penzionerskite organizacii na Pogradec - Albanija i Pri{tina-Kosovo, so razmena na mislewa i iskustva i so predlozi za idna sorabotka od vzaemen interes. Na pro{irenata sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo {to se odrà na 31 oktomvri 2008 godina, a od koja izvestuvav, se istakna deka vo godinata {to izminuva, Zdruènieto na penzionerite vo gradot pod [ara ima postignato zna~ajni rezultati, so koi penzionerite se gordeat, a istovremeno zna~at i ostvaruvawe na planskite predviduvawa. Sepak, vo tekot na godinata organizacijata se sudruvala i so problemi vo tekovniot od, koi so dopolnitelni anga- ìrawa glavno bile uspe{- no razre{uvani. Ovaa nevladina i nepartiska organizacija ima re~isi 11.000 ~lenovi, raspolaga so svoj Dom na penzionerite, a ne- posrednite aktivnosti na podra~jeto gi ostvaruva preku 21 ogranok. Vo tekot

1226 moeto ime e penzioner na godinata, Izvr{niot odbor pove}e pati mnogu pra{awa gi razgleduva{e na pro{i- reni sednici so pretsedatelite na ogranocite, na soodvetnite komisii, a vo site slu~ai praktikuvano e po materijalite da raspravaat neposredno penzionerite vo svoite mati~- ni organizacii, da davaat sugestii i predlozi za kone~no da bidat zazemeni stavovi. Se razbira, dominiraa pra{awa od za{titata na steknatite prava od penziskoto osiguruvawe, isplatata i usoglasuvaweto na penziite kako {to e utvrdeno so Zakon. Ednokratna pomo{ na najzagrozenata kategorija penzioneri vo tekot na godinata dodeleni se na 84 lica, vo vkupen iznos od nad 270.000 denari. Ostvarena e obostrana i plodna sorabotka so Zdruènieto na penzionerite vo Gostivar, Debar, Saraj i drugi vo Repub- lika Makedonija, kako i so Pri{tina vo Kosovo i Pogradec vo Albanija, koja se pro{iruva i na aktivite na èni. Osvrnuvaj}i se na izve{tajot za rabota vo ednogodi{niot period, pretsedatelot na Sobranieto na Zdruènieto Nervet Ja{ari se zaloì za pogolema analiti~nost vo rabotata, a kako zna~ajno go istakna proglasuvaweto na Domot na penzionerite za sopstvenost na Zdruènieto i prezemaweto rekonstrukciski zafati so sopstveni sredstva. Namera e ovoj penzionerski dom da stane sovremen funkcionalen objekt, so nov lik i so novi uslovi za prestoj i smestuvawe na penzionerite. Vo diskusijata u~estvuvaa: Vuksan Bulatovi}, Mir~e Kitanovski, Asim Jusufi, Stoislav \or~eski, Aleksandar Todoroski, d-r Du{ko \or~evski, [aban Azisi, Faik Ja{ari, Jablanka Veselinovska, kako i pretsedatelite na zdruènijata od Debar, Saraj i Gostivar i site vo osnova pozitivno ja ocenija ednogodi{nata rabota, prenesuvaj}i go toa kako mislewe na nivnite ogranoci, no i kako pretstavnici na organite i telata na Zdruènieto. Vo raspravata po izve{tajot u~estvuva{e i pretsedatelot na SZPM - Du{ko [urbanovski, posebno informiraj}i za prezemenite ~ekori so Ministerstvoto za trud i socijalna politika za ostvaruvawe na funkcijata na Solidarniot fond, kako i za potrebata od pogolema sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava i iznao|awe sodrìni od obostran interes. Inaku, izve{tajot be{e ednoglasno usvoen, a zabele{kite {to gi dadoa oddelni ~lenovi na Sobranieto, posebno }e bidat razgledani, a najaktuelnite }e bidat vgradeni vo programata za rabota. Na{iot dopisnik Gojko Eftovski informira{e za sednicata na Sobranieto {to se odrà vo oktomvri 2009 godina. O~igledni rezultati i postigawa i vistinsko zadovolstvo od ostvarenite programski zada~i, bea osnovnata karakteristika za ednogodi{nata rabota na organite i telata na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo. Sepak, po bogatata i konstruktivna diskusija pobarano e u{te pogolemo natamo{no angaìrawe na rakovodstvoto na penzionerite i u{te posodràjna natamo{na rabota. Ili, kako {to istakna Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM "iako tetovskoto zdruènie e edno od najaktivnite vo Makedonija, ima prostor za zbogateni sodrìni#. Obrazloùvajki go izve{tajot za ednogodi{nata rabota, Nervet Ja{ari, pretsedatel na Sobranieto, go naglasi postigaweto vo racionalnost, efikasnost i namaleni tro{oci vo funkcionirawe- to. Vo taa smisla i predlozite za pomal broj delegati vo Sobranieto, pomalku ~lenovi na Izvr{niot odbor, no zatoa pak po~esti kontakti so ogranocite i nivna kontinuirana aktivnost, izdvojuvawe sredstva za nivno funkcionirawe, na dodeluvawe ednokratna pari~na pomo{ na najzagrozenite penzioneri, omasovuvawe na ekipite za u~estvo na sportski i kulturno-zabavni manifestacii od regionalen i dràven karakter, vospostavuvawe pobliska sorabotka so drugi op{tinski zdruènija vo zemjata, no i so oddelni srodni asocijacii vo zemjite od bliskata okolina. Vo diskusijata, Vuksan Bulatovi}, Stoislav \orgievski, Faik Ja{ari, Du{ko Trp- ~evski, Aleksandar Todorovski, Mir~e Kitanovski, Gojko Eftoski, Sadri Bexeti, Asim Jusufi i drugi pobaraa vo site aktivnosti da se vklu~at {to pove}e penzioneri i ogranoci. Vo diskusijata u~estvuvaa i pretstavnici na op{tinskite zdruènija na penzionerite od Gostivar, Labuni{ta, Saraj i Debar.

1237 moeto ime e penzioner

Vo maj 2009 godina vo organizacija na Aktivot na ènite penzionerki na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo, vo restoranot "Elektra# se odrà tradicionalna sredba na 450 penzionerki od Gos- tivar, Debar, Ki~evo, Ohrid, Resen, Bitola, Prilep, Tetovo, Kava- darci, Veles, [tip, Ko- ~ani, Kratovo, Kru{e- vo i od skopskite zdru- ènija Gazi Baba, Kar- po{ - Taftalixe i \or- ~e Petrov 1 i 2. Prigodno sredbata ja otvori Sofija Simo- ska, pretsedatelka na tetovskiot Aktiv na ènite penzionerki, a pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski zboruva{e za zna~eweto na ovie sredbi po- èluvaj}i im na site prisutni dobro zdravje i dobro ras- poloènie. Na penzionerkite i na gostite dobredojde vo Tetovo im posaka noviot gradona~alnik Sadi Bexeti, izrazuvaj}i golem respekt kon penzionerskata populacija i oddavaj}i po~it kon seto ona {to tie go sozdale za pomla-

dite generacii, za gradot i za na{ata zemja. Pri toa otvoreno veti deka sorabotkata so Zdruènieto na penzionerite postojano }e se zajaknuva, posebno vo re- {avaweto na problemite {to se vo nadle`nost na lokalnata samouprava. Grado- na~alnikot go pozdravi druèweto, so èlba penzionerite da go so~uvaat svoeto zdravje, bidej}i s¢ u{te se potrebni za pomladite generacii. Organizacijata na sredbata be{e na potrebnoto nivo, a zaedni~kiot ru~ek mina so dobra muzika i op{ta veselba na site u~esnici. Zdruènieto na penzionerite na Tetovo se pove}e ja zbogatuva i me|unarodnata sorabotka.Vo ramkite na toa , vo vozvratna poseta na gradot pod [ara, bea okolu 50 penzionerki od penzionerskata organizacija na Pri{tina, predvodeni od pretsedatelot na or-

1246 moeto ime e penzioner

ganizacijata Hamit Hal- iti i pretsedatelkata na èni - penzionerki Mu- bera Kosumi. Gostite bea sve~eno do~ekani na plo- {tadot vo Tetovo od strana na pretsedatelite na Sobranieto i na Izvr- {nioit odbor na Zdru- ènieto na penzionerite Nervet Ja{ari i Sla- ve Lazarevski, ~lenovite na IO na SZPM Asim Ju- sufi i Nurie Kadriu i pretsedatelkata na Ak- tivot na ènite - penzionerki Sofija Simovska, kako i drugi aktiviski. Potoa bea poseteni [tuloviot univerzitet, kompleksot Arabati Baba Te}e i [arenata xamija. Zaedni~kiot ru~ek {to be{e organiziran vo hotel "Makedonija# be{e iskoristen za sredba so gradona~alnikot na op{tina Tetovo, za razmena na iskustva i za podgotvenosta za prodlabo~uvawe na me|usebnata sorabotka na dvette penzionerski organizacii. Stotina penzioneri od Te- tovo, pove}eto èni, na 11 juli 2009 godina ostvarija ednodnevna rekreativna ekskurzija vo gradot Prizren - Kosovo. Ova prakti~no zna~i prodolùva- we na edna vostanovena tradicija za me|usebni razmeni na poseti na penzionerite od tetovskiot kraj so Kosovskite. Na minuvawe, tetovskite penzioneri se zadràle vo turisti~kiot centar Breznovica. Vo gradot Prizren, poseteni bile kulturno-istoriskite spomenici, a posebno vnimanie pri- vlekle trite verski objekti stari nekolku vekovi: xamijata, gradena vo osmanliskiot period i pravoslavnata i katoli~kata crkva, koi se nao|aat vo starata ~ar{ija vo centralnoto gradsko podra~je. Ekskurzijata e realizirana so poddr{ka na Zdruènieto na penzioneri Tetovo i pretstavuva del od programata na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot.

1257 moeto ime e penzioner Treta sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo âir - Skopje Potreba od novi aktivnosti obranieto na Zdruènieto na penzionerite vo âir na 23 SSmaj 2008 godina ja odrà svojata treta sednica vo noviot sostav, na koja pod rakovodstvo na pretsedatelot \oko Hristov, se rasprava{e po izve{tajot za rabotata na Izvr{niot odbor vo periodot maj 2007 - maj 2008 godina, a be{e usvoena i ocenata na Nadzorniot odbor za finasiskoto rabotewe i Izve{tajot na knigovodstveno-bilansnata i finansisko-materijalnata sostojba za 2007 godina i Finansiski plan za 2008 godina. Pretsedatelot na Izvr{niot odbor Petar Tagasoski vo uvodnite napomeni iznese deka vo izve{tajniot period organizacijata bila soo~ena so problemi, koi pretstavuvale seriozna pre~ka vo realizacijata na programskite aktivnosti, kako {to se opoàruvaweto na barakata vo koja bea smesteni klubot na penzionerite i ogranokot "Velko Vlahovi}#, a poradi pokrenatata inicijativa za formirawe posebno zdruè- nie prestana da raboti i ogranokot i klubot vo [uto Orizari. Zna~i, od vkupno 6, aktivnost imaat 4 ogranoci i samo eden Klub na penzioneri "@ivko Brajkovski#, {to e nedovolno, bidej}i zdruènieto ima okolu 9.000 ~lenovi. Bile organizirani pet eksurzii {to se prifateni od pogolem del penzioneri, kako i sportski natprevari, no spored uvodni~arot, potrebni se novi zalo`bi za otvorawe klubovi, za potiknuvawe kulturno-zabavni aktivnosti, za bawsko-klimatskite lekuvawa i sli~no. Vo izve{tajot posebna naglaska se dade na problemot so odrùvaweto na Domot na penzionerite, kade poradi ~estite defekti na zastarenata instalacija, se javuva potreba od rekonstrukcija, a za {to nedostasuvaat sredstva. Se u{te ne e re{eno i pra{aweto na sopstvenosta na ovoj Dom, bidej}i se vodi sudski spor so Fondot na PIOM, iako kako {to be{e istaknato, argumentite se na strana na zdruènieto. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa Lazo Ristovski, Zdravko Re- menski, Riste Men~ev, Pandora Caneva, Stojan Nikolov i @ivko Vu~kovski be{e potencirana potrebata za pogolema sorabotka so lokalnata samouprava za otvorawe novi klubovi, a bea izneseni i problemi so snabduvawe so lekovi i zdravstvena za{tita i so Soli- darniot fond po prezemaweto od Fondot na PIOM. Vo diskusijata Andon Markovski, toga{niot potpretsedatel na IO na SZPM informira{e za sorabotkata so

1266 moeto ime e penzioner

Fondot na PIOM za redovna i navremena isplata na penziite i na ~lenarinata, kako i za drugi aktuelnosti. Vo prisutstvo na pove}e pretsedateli na ogranoci, aktivisti i drugi gosti Zdruèni- eto na penzionerite od Op{tina âir na 26 maj 2009 godina go odrà svoeto godi{no sobranie. Vovedno izlagawe za rabotata na ZP âir vo 2008 godina ima{e pretsedatelot Pero Tagasoski koj se zadrà na aktuelnite pra{awa vo ostvaruvawe na celite i zada~ite, napomenuvaj}i deka iako vo minatata godina se rabotelo vo te{ki uslovi, rezultatite od raboteweto i godi{nata smetka se pozitivni. Minatata godina, napomena Tagasoski, be{e turbulentna po promenite {to nastanaa so Solidarniot fond, ograni~eniot priliv na sredstva, nenavremena isplata na ~lenarinata i op{tata te{ka ekonomska sostojba vo dràvata koja se odrazi i kaj ova Zdruènie. Posebno po izvesnite izmeni vo strukturata na Zdruènieto otkako ogranokot vo [uto Orizari formira sopstveno Zdruènie i opoàruvaweto na prostoriite na ogranokot "Veqko Vlahovi}#. Pofalni zborovi pretsedatelot izre~e za aktivnosta na ogranokot "@ivko Brajkovski# vo ~ij sostav mnogu uspe{no raboti aktivot na ènite. I humanitarnata aktivnost na ova Zdruènie e na vidno nivo. Donirani se po 5.000,00 denari na dve lica od Prilep, 3.000,00 denari na socijalno zagrozen penzioner od Zdruènieto i 5.000,00 denari na bolno dete od Bitola. Ednoglasno be{e prifaten izve{tajot za rabotata na ZP vo minatata 2008 godina, a vo fokusot na vnimanieto bea godi{niot izve{taj za rabotata na organite i telata, programata za rabotata vo 2009 godina, godi{niot izve{taj na knigovodstveno-bilansna i fina- sisko-materijalnata sostojba za 2008 godina i finansoviot plan za 2009 godina, rabotata na klubovite na penzionerite i drugi odluki od tekovnoto rabotewe. Zemaj}i zbor od imeto na SZPM penzionerite gi pozdravi sekretarot Dragi Argirov- ski, koj me|udrugoto naglasi deka ima izvesen napredok vo rabotata na Zdruènieto, a posebno napomena za pogolemata angaìranost okolu sorabotkata so lokalnata samouprava za pogolema vklu~enost na penzionerite vo organite, telata i komisiite i drugite organi vo Op{tinata, so {to moàt da pridonesat za pokvalitetna i pogolema za{tita na starite lica. Georgi Hristov vo svojata diskusija ja istakna ednoglasnata poddr{ka na finansiskiot plan, deka e pregleden, jasen, kvaliteten i racionalen. Se zaloì pove}e vnimanie da se dade na sportskite aktivnosti za podobri rezultati na republi~kite penzionerski sportski natprevari, a Stojan Nikolov se zaloì za sozdavawe socijalna karta na ~lenstvoto i za pogolema pomo{ na bolni i osameni penzioneri so niski penzii. Risto Men~ev ja istakna potrebata od doma}insko tro{ewe na sekoj denar, posebno vo godinata koga zemjata ja zafa}a svetska kriza. Vo diskusiite ova go poddràa i @ivko Vu~kovski, Zdravko Remenski i Nada Dav~eva, i vo celina gi pozdravija postignatite uspesi no ja potenciraa i potrebata od podobro funkcionirawe na klubovite, za sozdavawe podobri uslovi za nivno rabotewe. Pri toa gi istaknaa i postignuvawata vo organiziraweto ekskurzii, odmori i rekreacija, kako i na sportskite natprevari, reviite i sli~no. Na novogodi{nata sve~enost vo Op{tina Butel gradona~alnikot Petre Latinovski na pretsedatelot na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite "âir i Butel# Pero Tagasoski, mu dodeli spomen blagodarnica i ra~en ~asovnik vo znak na negoviot pridones za sorabotka so lokalnata samouprava i za afirmacija na zdruènieto. - Ovaa priznanie e rezultat na nesebi~nata angaìranost na site lu|e okolu mene za za{tita na interesite na sekoj penzioner i za sozdavawe podobri uslovi za ìvotot i druèweto vo tretoto doba- istakna Tagasoski.. Na{iot sorabotnik Vasil Pa~emski od reporterski agol ja sogleda i rabotata na Do- mot za penzioneri za stari lica "Lika ôpova# lociran vo naselbata âir vo Skopje, koj

1277 moeto ime e penzioner

svojata funkcija ja ostvaruva od 1979 godina. Vo Domot ima 48 stana vo koi momentalno se smesteni 53 stanari, me|u koi ima i bra~ni parovi. Korisnici na stanovite, se glavno penzioneri koi gi ispolnuvaat uslovite soglasno Pravil- nikot i se izdavaat vrz osnova na sklu~en dogovor za naem. Vo domot ima i zaedni~ka sala za dneven pretstoj, kade stanarite gledaat TV, ~itaat vesnici i knigi, igraat {ah, karti i domino. Ima i dvor, so trevnik, cve}iwa i klupi za odmor. So Domot upravuva Zdruènieto na penzioneri âir i Butel. Pretsedatelot na Izvr{niot odbor na zdruènieto, Pero Taga- soski, istaknova deka blagodarej}i na sorabotkata so gradona~alnikot na op{tina âir i so lokalnata samouprava uslovite za ìvot vo domot postojano se podobruvaat, a interesot za smestuvawe na penzioneri sekoga{ e golem. Rakovoditelot na domot Laze Ris- tevski dodava deka vo sorabotka so op{tinata }e se nastojuva ne samo vo domot, tuku i vo okolinata da se sozdadat uslovi za miren pretstoj na penzionerite i starite lica. Za zdravjeto na ovaa populacija vo domot sekojdnevno se griì d-r Ana Stanoevska. Posebno vnimanie vo Domot se posvetuva na kulturno-zabavniot ìvot so organizirawe folklorni, literaturni i drugi nastapi, a neizostanuvaat rodendenski i prazni~ni odbeleùvawa. Nekolku pati vo godinata za stanarite se organiziraat ednodnevni ekskurzii do izletni~ki mesta, kulturno-istoriski lokaliteti i manastiri. - Navistina sme zadovolni od uslovite za ìveewe i griàta za nas penzionerite vo Domot, veli bra~niot par Milena i Du{ko ângovi. Sli~ni iskaùvawa imaa i drugi stanari vo Penzionerskiot dom vo âir. @enite penzionerki, pokraj toa {to se glaven stolb na semejstvoto, tie se i borci vo sekoj pogled i oplemeneti koi nastojuvaat da postignat {to pove}e vo ìvotot. Iskustvo- to go pravi ~ovekot, a duhovnoto se nadopolnuva. Takvi se i ènite penzionerki od klubot vo Butel, predvodeni od pretsedatelkata, neumornata Nada Dav~eva. Re- {ija, se dogovorija i ostvarija. Za niv granicite ne se pre~ka. Na osmi maj 2009 godina otidoa da go posetat Zdruènieto na èni penzionerki vo Op{tina Pustec, Alba- nija. Prevozot im go obezbedi Op{- tinata Butel, knigi za ìtelite od Pustec i Golo Brdo obezbedi Sneà- na Klin~aroska i Zdruènieto na penzionerite od âir, a pomo{ vo ali{ta obezbedi pretstavni~kata od "Zonta#. No da ne gi zaboravime i è- nite koi bea na poseta. Sekoja donira{e ali{ta i razni drugi ne{ta. "Nikoga{ ne sme bile vo Pustec i bevme mnogu qubopitni kako izgleda, se razbira i da go osveìme duhot so zapoznavawe na novi mesta i novi lu|e. Voop{to ne gi po~uvstvuvavme pominatite kilometri i za umor mesto nema{e. Patuvavme dewe pa moèvme da uìvame vo ubavinite na proletta. S¡ naokolu be{e zeleno i rascvetano... Uìvawe... Ba- jka...#, raskaùva pretsedatelkata Dav~eva.

1286 moeto ime e penzioner

"Ne pre~ekaa, veli taa, ènite so pretsedatelkata Elena Koleska. Po~uvstvuvavme deka vo nivnoto dru{tvo ubavo }e se ~uvstvuvame. Site bea voodu{eveni od na{eto pristignuvawe i kaj niv blika{e radost i sre}a, a od ustite im izleguvaa mili i topli zborovi. Posetivme edno u~ili{te i edna crkva, a potoa otidovme vo Op{tinata kade {to ne pre~eka gradona~alnikot Edmond Temelko. Kako vrv na ovaa poseta e dogovorot za natamo{na sorabotka. Na kraj sredbata se krunisa so zaedni~ki ru~ek, muzika i veselba. U{te edna godina po obi~aj, vqubenicite na drevnata igra na {eeset i ~etiri poliwa na Hrvatskata zaednica vo Republika Makedonija kako doma}ini i {ahistite od Zdruènieto na penzioneri "âir i Butel# odràa {ahovski natprevar kade pronajdoa mesto i mo`nost da dokaàt {to ostanalo od {ahovskoto iskustvo i da ja potvrdat privrzanosta kon ovaa vol{ebna igra, a so toa i da se stekne prijatelstvo. Figurite se vkrstuvaa, pa|aa `rtvi i na krajot site bea zadovolni zo{to pobedi druèweto. Sredbata e tradicionalna, a se odrà na deseti dekemvri 2009 godina vo prostoriite na Zaednicata na Hrvati. Natprevarot se odigra spored dvokruèn sistem, a sekoja ekipa broe{e po ~etiri natpevaruva~i. Boite na ZHRM gi branea Zvonko Vidovi}, Klaudio Hodej, Boì- dar Vidovi} i Xino Mato{evi}, a gostinskata ekipa ja zastapuvaa Dimitrie Nikolovi}, Stojan Nikolov, Ace Kostovski i Ilija Janevski. Sredbata pomina vo odli~na atmosfera, a me~ot zavr{i bez pobednik. Na krajot, po zavr{uvaweto na sportskiot del slede{e mal koktel, druèwe na u~esnicite kako i razmena na mali podaroci. Seto toa e znak deka site sportski igri me|u koi i {ahot, na licata od tretoto doba im zna~at mnogu, a {ahot kako edna od najubavite igri im pripa|a na site generacii i za- sluùva pogolemo vnimanie i po~it. Na novogodi{nata sve~enost za 2010 godina organizirana od Op{tinata "Butel#, bea pokaneti i pretstavnici na penzionerite od ZP "âir i Butel# pri {to gradona~alnikot na Op{tinata Petre Latinovski za posebno angaìrawe, dobrata sorabotka na ZP so lokalnata samouprava, dobrata afirmacija na Zdruènieto, a i kako najvozrasen penzioner vo Zdruèni- eto, Pero Tagasoski, pretsedatel na ZP "âir i Butel#, mu dodeli spomen blagodarnica, ra~en ~asovnik so vti- snat soodveten tekst. Pri vra~uvaweto neizbe`ni bea golemite emocii na Tagasoski, kako reakcija na iskaànite ubavi zborovi za negoviot ìvot i aktivnosti, blagodarnost za negovata dolgogodi{na kvalitetna prosvetna dejnost i potsetuvawe na faktot deka Tagasoski e eden od prvite u~iteli vo Makedonija i Pirin- skiot del na Makedonija. - Ovoj prigoden ~in i ovaa spomen blagodarnica se rezultat na nesebi~nata angaìra- nost i na lu|eto okolu mene, za na{iot pridones vo za{tita na interesite na sekoj penzioner i za sozdavawe podobri uslovi za ìvotot i druèweto vo treto doba. Taka slo`ni, postigame podobri rezultati. Poddr{kata i razbiraweto na koi naiduvame vo lokalnata samouprava i kaj gradona~alnikot e eden od najva`nite uslovi koj ni vdahnuva verba i èl- ba za bezprekorna rabota na site penzioneri od na{eto zdruènie, a toa treba da bide kako primer za drugite vo na{ata dràva. Blagodarnost do gradona~alnikot koj dade visoka ocena za rabotata ZP i za na{ata zaedni~ka sorabotka. Dosega celosno ne pomaga{e i se nadevam deka }e prodolìme so istoto tempo i vo idnina.- istakna Tagasoski.

1297 moeto ime e penzioner Vo Zdruènieto na penzionerite vo Strumica Sredba so Dan~e Daskalovska, pretsedatelka na Izvr{niot odbor Penzionerskiot " brod" naso~en kon mirni vodi a poslednata redovna sednica, ~lenovite na Sobranieto na Zdruènieto na pen- NNzionerite vo Strumica vodea òl~na rasprava po Izve{tajot na Odborot za nadzor i kontrola. Vo diskusijata bea upateni seriozni zabele{ki na prekr{uvaweto na odredbite od Pravilnikot za finansisko rabotewe, samovolno i nenamensko tro{ewe na sredstvata i sli~no. Revoltot na ~lenstvoto be{e dotolku ponaglasen, {to odgovornite lica vo Izvr{niot odbor, i pokraj ukaùvaweto i serioznite zabele{ki iskaàni na predhodnata sednica na Sobranieto, namesto samokritika i podobruvawe na sostojbata vo sverata na finansisko- to rabotewe, dozvolile povredite na Pravilnikot za finansisko rabotewe da eskaliraat. Poradi seto ova, na predlog od 10 ~lenovi na Sobranieto, be{e pobarano, na pretsedatelot na Izvr{niot odbor, kako najodgovoren za vakvata sostojba, da mu bide izglasana ne- doverba. Za taa cel, po 15 dena be{e zakaàna nova sednica, na koja od dvajcata predloèni kandidati so tajno glasawe, za nov pretsedatel na Izvr{niot odbor be{e izbrana Dan- ~e Daskalovska, diplomiran ekono- mist.

Gospo|o Daskalovska, {to be{e glavniot povod da ja prifatite ovaa funkcija?

- Da bidam iskrena, konstatiranite slabosti vo finansiskoto rabotewe, edinstven- ite zalo`bi na brojnite diskutanti za ~isti smetki, za transparentno, javno i domakinsko rabotewe i sproveduvawe na normativnite akti na Zdruènieto i na SZPM, bea glaven predizvik da ja prifatam funkcijata {to ja podrazbiram i kako golema obvrska. Li~no smetam deka, Zdruènieto na penzionerite vo Strumica, koe broi 7.786, ili zaedno so penzionerite so op{tinite Bosilovo i Vasilevo vkupno 10.838 ~lenovi, go zasluùva, dostojnoto renome, koe zdruènieto go vbrojuva me|u podobrite vo Makedonija, da prodolì da raste vo pozitivna nasoka.

Kolku ste zadovolni od srabotenoto vo izminatite nekolku meseci?

- Me|u prvite pra{awa so koi se zafativme be{e, ureduvaweto na odnosite so zakupnikot na restoranot vo Domot na penzionerite, firmata ,,Saragosa#, od Strumica. Postignavme soglasnost vrz baza na aneks-dogovor, za dve godini smetano od mart 2009 go-

1306 moeto ime e penzioner dina, zakupnikot da ja nadomesti celata zakupnina, da nema pravo da gi naplati sredstvata vloèni od negova strana za renovirawe na objektot, salata da se koristi i za sednici na Sobranieto na ZP, za organizirawe na priredbi so zabavna sodrìna i site uslugi vo restoranot da imaat popust za ~lenovite na zdruènieto i negovite tela. Neodamna be{e izvr{ena rekonstrukcija na pokrivot na Domot na penzionerite i popravka na elektri~nata instalacija vo prostoriite za domuvawe. Sli~na intervencija e izvr{ena i vo klubovite na penzionerite vo s.Dabile, Bosilovo, Prosenikovo i vo Piperevo. Nad 200 ~lenovi na ZP prisustvuvaa na sve~enoto odbeleùvawe na 20-ti septemvri, Denot na penzionerite. Vo sportskite natprevari na lokalno i regionalno nivo, u~estvuvaa 60 na{i ~lenovi, osovjuvaj}i 6 prvi, 2 vtori i 3 treti mesta vo devet sportski disciplini. Posebno go istaknuvame u~estvoto na 24 na{i natprevaruva~i na Republi~kite sportski natprevari vo Struga, kade za prv pat osvoivme 3 prvi mesta. Nad 130 na{i ~lenovi u~estvuvaa na ednodnevnite ekskurzii vo Dojran i manastirot "Brest# kaj Radovi{, kako i na piknikot vo Peh~evo. Na muzi~kata revija vo Kavadarci, uspe{no bevme pretstaveni od 34 na{i ~lenovi. Soglasno Statutot i pravilnicite za rabota, vo ovoj period aktivno rabotea i ostanatite tela: Komisijata za op{testven nadzor i kontrola preku dodeluvaweto na ednokratna pari~na pomo{, isplatata na participacijata za klimatsko i bawsko lekuvawe i sli~no. Vo o~ekuvawe sme i na razre{uvaweto na imotno-pravnite odnosi, odnosno sopstvenosta na Klubot na penzionerite vo Strumica (sproti Op{tinskiot sud), koj objekt po neprekinatoto koristewe celi 24 godini od ZP, poslednite dve godini ima klu~ na vratata.

Koi `elbi, do koga ste na ovaa funkcija, sakate posebno da Vi bidat ostvareni?

- Soglasno Memorandumot za sorabotka me|u SZPM i ZELS, sorabotkata na Zdruè- nieto na penzioneri i lokalnata samouprava vo Strumica se na posakuvanoto nivo. Prav- ime napori i naskoro o~ekuvame definirawe na me|usebnata sorabotka i so lokalnata samouprava na op{tina Bosilovo, a potoa, veruvam i so lokalnata vlast vo op{tina Vasilevo. So posebno vnimanie na{eto ~lenstvo ja sledi i o~ekuva vo bliska idnina da bide realizirana inicijativata od gradona- ~alnikot na Strumica Zoran Za- ev, za izgradba na Dom za stari lica vo Strumica, koj }e sluì, veruvam, i za lu|eto od po{irokiot region. Zdruènieto ima realni iz- gledi, postojaniot depandans na Penzionerkiot dom vo Strumica od 10 ednosobni stanovi za prestoj na na{i ~lenovi da se pro{iri so dogradba na u{te najmalku 40 ednosobni stanovi. Ako pred 40 godini Marija Georgieva be{e pretsedatel na odborot za izgradba na postoe~kniot penzionerski dom, moja iskrena èlba e, za vreme na mojot mandat da zapo~ne dograduvaweto na kapacitetot za nov stamben prostor, za {to se sozdavaat uslovi. I.S.

1317 moeto ime e penzioner Godi{no Sobranie na ZP Ohrid i Debrca Vo te{ka godina, dobri rezultati o prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski, gradona~alnikot na VVOhrid Aleksndar Petreski, na Debrca Lup~o Koj~inoski, pretsedatelot na Sovetot na op{tinata Ohrid, Vlado îngoski i delegatite na SZPM od Ohrid Vasko Kaleski i Anastas Ivanoski, kon krajot na fevruari 2009 godina, Sobranieto na ZP od op{tinite Ohrid i Debrca odrà godi{oto redovno Sobranie na koe se rasprava{e za aktulenite temi od rabotata. Vo fokusot na vnimanieto bea Godi{niot izve{taj za rabota na organite i telata, Programata za rabota vo 2009 godina, Godi{nata smetka za materijalno-finansiskoto rabotewe i izv{tajot i Programata za rabota na Klubot na penzionerite. Is- to taka, ednoglasno be{e prifaten pre~isteniot tekst so izmenite i dopolnuvawatata na Statutot na ZP, kako i drugi odluki od tekovnoto rabotewe. Kus osvrt za raboteweto na ZP Ohrid i Debrca vo 2008 godina, podnese pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP \or|i Trp~eski, napomenuvaj}i deka iako vo minatata godina se rabotelo vo te{ki uslovi, rezultatite od raboteweto i Godi{nata smetka se pozitivni. Godinata be{e turbulentna po promenite {to nastanaa so Solidarniot fond, ograni- ~eniot priliv na sredstva, nenavremenata isplata na ~lenarinata i op{tata te{ka ekonomska sostojba vo dràvava koja se odrazi i kaj site zdruènija. Pofalni zborovi za uspe{noto rabotewe na ZP iskaàa \urica Risteski, Vasko Kaleski, Marinela Jovanovi}, Zore Mickoski, Anastas Ivanoski, Vlado îngoski i gradona~alnikot na Ohrid Aleksndar Petreski, koj se zaloì za u{te podobra sorabotka so lokalnata samouprava i za izgradba na sovremen Dom na penzioneri. Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski, potseti na neophodnosta od potpi{u- vaweto na Spogodbata za sorabotka na ZP so Lokalnata samouprava vo gradovite, so {to se potiknuva pogolema vklu~enost na penzionerite vo organite, telata i komisiite, upravnite odbori vo javnite pretprijatija i drugi, so {to moàt da pridonesat za pokvalitetna i pogolema za{titata za starite lica i za drugi aktivnosti.. Zdruènieto na penzionerite na Ohrid i Debrca so sve~ena sednica vo pro{iren sostav so delegatite na Sobranieto, ~lenovite na Izvr{niot i Nadzorniot odbor, pretsedatelite na Mesnite ogranoci i so mnogubrojni gosti, go odbeleà 20 septemvri Denot na penzionerite na Makedonija. Sednicata ima{e raboten i sve~en del. Vo rabotniot del za ulogata na penzionerskata organizacija vo uslovi na ekonomska kriza vo dràvata i postavenosta na Mesnite ogranoci na penzionerite i za aktivnostite na organite i telata vo prvoto polugodie od 2009 godina, govore{e pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP \or|i Trp- ~eski. Na Sve~e-

1326 moeto ime e penzioner nata sednica prisustvuvaa, pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski, pretsedatelot na Sovetot na op{tinata Ohrid Du{ko Jakov~eski, pretsedatelot na op{tinskiot Crven krst Sa{o To~ko, pretsedatelkata na Sobranieto na ZP na Ohrid i Debrca Evda Lupeska, delegatot vo SZPM m-r Atanas Ivanoski i drugi gosti i prestavnici na mediumite. Pretsedatelot na Izvr{niot odbor \or|i Trp~eski podnese referat za zna~eweto na Denot na penzionerite, za dosega ostvarenite pridobivki za penzionerskata organizacija, a potoa, slede{e potpi{uvawe na Spogodba za sorabotka me|u ZP Ohrid i Debrca i Op{tinskiot Crven krst na Ohrid. Prisutnite na sednicata gi pozdravi i pretsedatelot na Sovetot na op{tinata Ohrid Du{ko Jakov~eski.koj re~e deka sorabotkata me|u ZP i Lokalnata samouprava e dobra i taa treba da se unapreduva i prodlabo~uva. Barawata na penzionerite }e bidat i na{a zalo`ba i obvrska, re~e toj. Na sve~enata prigoda, po povod Denot na penzionerite i vo ~est na golemata aktivnost i za nesebi~niot pridones vo borbata za re{avawe na pravata i problemite na penzionerite vo Republikava i kako dolgogodi{en aktivist i prv ~ovek na penzionerskata organizacija, na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski, poznatata hroni~arka, recitator- ka i aktivistka Marinela Jovanova, so posveta mu podari primerok od nejziniot avtorski trud-zbornik "Ohridski literaturni tvorci od Prli~ev do denes#. Spogodbata za sorabotka me|u ZP na Ohrid i Debrca i Crveniot krst od Ohrid ja potpi{aa pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP \or|i Trp~eski i pretsedtelot na Crve- niot krst na Ohrid Sa{o To~ko, koj istakna deka ova }e dade nov imperativ za zbogatuvawe na sorabotkata posebno vo griàta za stari lica. Za zna~eweto na Denot na penzionerite i za spogodbata zboruva{e pretsedatelot Du{ko [urbanovski, naglasuvaj}i ja potrebata od spogodbeno pottiknuvawe na sorabotkata so lokalnite samoupravi i so Crveniot krst vo site op{tini vo na{ata zemja. Ohridskiot dopisnik Krste Spaseski pri krajot na 2009 godina informira{e i za odrànata sedma sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite na op{tinite Ohrid i Debrca na koja se rasprava{e za aktivnostite vo godinata {to izmina. Pretse- datelot na IO na ZP \or|i Trp~eski vo uvodnoto izlagawe istaknal deka i pokraj sloènite ekonomski uslovi programata e vo celost realizirana, blagodarej}i i na domakinskoto rabotewe. Govore{e i za griàta za podobra zdravstvena za{tita , za realizacijata na spogodbite za sorabotka so lokalnite samoupravi i so Crveniot krst, za doma{nata poseta na starite lica, za u~estvoto na folklornite revii i sportskite natprevari. Vo 2009 godina bile organizirani i pove}e ednodnevni izleti na koi u~estvuvale 1.200 penzioneri, pri {to najgolemo interesirawe vladeelo za posetata na grobot na muzi~kata legenda To{e Proevski vo Kru{evo. Vo diskusijata Zore Mickovski, Mihajlo Naumovski, Kitan Veqanovski, Ilija Nikolovski, Kostadin Jakov~eski, Vasko Kaleski, Dobre [alamanoski, Naum Eftimos- ki, Dragan Petreski i Vlado îngovski izrazile zadovolstvo od postignatite rezultati na zdruènieto i istaknale nasoki za u{te pokvalitetna rabota vo 2010 godina. Vo diskusijata u~estvuval i pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski koj glavno se zadràl na aktivnostite na Sojuzot za u{te podobra sorabotka so Fondot na PIOM, za voveduvawe dràvna socijalna penzija, za vladinata akcija za bawsko-klimatska rekreacija na 10.000 penzioneri vo 2010 godina, za potrebata od ureduvawe na penzionerskite odmarali{ta, izgradba na novi penzionerski i starski domovi i sli~no.  Pretstavuvaweto na ova zdruènie }e go zavr{am so potsetuvawe na slednata bele{ka od reporterki agol za koja posebna inspiracija dobiv vo avgust 2008 godina pri posetata na penzionerite vo ohridski Zavoj. Be{e dolgo toplo leto. Vo vikend Ohrid e poln so gosti, a patuvame kon seloto Zavoj na penzionerska sredba. Oddeluvaj}i se od magistralniot pat Ohrid - Resen, so voziloto

1337 moeto ime e penzioner se iska~uvame po sviocite na selskiot asfalten pat kon pazuvite na Petrinska Planina na nadmorska viso~ina od okolu 1.400 metri kade {to beskrajnoto {umsko zelenilo i ~istoto nebo celosno ja otvoraat gletkata na seloto Zavoj. @ivopisnata gletka i sveàta planinska klima osvojuvaat. Potsetuvaj}i ne na istorijatot na seloto Zavoj, pretsedatelot na Mesnata zaednica, penzionerot Risto Mitreski iznese podatoci deka vo dale~nata 1582 godina ovde slo`no ìveele 66 doma}instva so 344 ìteli, glavno so risjansko poteklo, a eden vek podocna vo Stari Zavoj imalo nad sto ku}i. Na nekolku kilometri pogore povidnite familii go formirale i sega{noto selo Zavoj. Selanite aktivno u~estvuvale vo Ilindenskoto vostanie, a Spiro \or{oski, Veljan i Stevo Trp~eski, Spase Veqanoski i Risto Janeski dobile Ilindenska penzija. U~esnik vo Mladoturskata revolucija bil nacionalniot deec, sorabotnik na Jane Sandanski u~itelot Anastas Mitrev, tatko na osnovopolo`- nikot na sovremenata makedonska literaturna kritika, akademik Dimitar Mitrev.

Na visoramninata se nao|a ubava crkva "Sveta Bogorodica#, za koja pretsedatelot na Crkovniot odbor Dimitar Trajanovski informira{e deka so sredstva od mesnoto naselenie hramot e izgraden 1936 godina. Vremiwata minuvaat, spomenite ostanuvaat. Tokmu vo toj duh, na 16 avgust gospodovo leto 2008, vo Zavoj se odrà pro{irena sednica na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite na op{tinite Ohrid i Debrca so prisustvo na ~lenovite na ogranocite od selata Kuratica, Pla}e, Re~ica, Svini{ta, Openica i doma}inite od Zavoj, kako i na gostite: Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, Qup~o Koj~inoski, gradona~alnik na Op{tina Debrca, Petre Petreski - Kalimero, ~len na Sovetot na Op{tina Ohrid, Evda Lupeska, pretsedatel na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite, kako i pretsedatelite na penzionerskite organizacii od Prilep - Pando Ba~anoski, od Struga - \urica Ristoski, od Resen - Dor~e Krstevski, od Debar - Besnik Pocesta, od Ki~evo - Stojan Sta- nkovski, od Kru{evo - Krste Stojanovski i od Makedonski Brod - Milovan Markovski. Na sednicata se rasprava{e za aktuelnite sostojbi vo penzionerskata organizacija, so akcent na aktivnostite vo prvoto polugodie i za materijalno-finansiskoto rabotewe vo ovoj period na Zdruènieto i Klubot na penzionerite. Vo uvodnoto izlagawe {to go podnese \or|i Trp~eski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto i vo diskusijata be{e konstatiran zabeleìtelen uspeh vo aktivnostite i pozitivnost vo materijalno- finansiskoto rabotewe. Pritoa posebno bea istaknati godine{nive uspesi na regionalnite penzionerski sportski natprevari vo Makedonski Brod i na regionalata revija na pesni, muzika i igra vo Ki~evo.

1346 moeto ime e penzioner

Za aktivnostite i aktuelnostite na penzionerskata populacija vo zemjava zboruva{e Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, istaknuvaj}i ja blagodarnosta za zgolemenite penzii, bidej}i so intervencijata {to ja napravi Vladata godinava najniskite penzii se zgolemeni za 16,8 otsto, a zaedno so zakonskoto usoglasuvawe za 28,3 otsto. I pokraj toa vo sporedba so 1992 godina vo odnos na prose~niot iznos na platite, penziite na starosnite, semejnite i invalidskite korisnici i natamu zaostanuvaat za okolu 24 otsto. Poradi toa Vladata na RM i natamu }e treba da go koristi zakonskoto pravo pokraj usoglasuvawe na penziite da oddeluva i dopolnitelni sredstva za zgolemuvawe na penziite. [urbanovski informira{e i za inicijativata za voveduvawe dràvna socijalna penzija i se zaloì za implementacija na Memorandumot so ZELS, za {to op{tinite i zdruèni- jata na penzionerite }e treba da sklu~at spogodbi za zaedni~ki interesi na konkretna sorabotka. Vo diskusijata osobeno be{e istaknato zna~eweto na odrùvawe penzionerski so- biri vo priroda so zapoznavawe na svojata okolina i istorija, a se dade akcent i na informiraweto so zadovolstvoto od izleguvaweto na prviot broj na besplatniot mese~en vesnik "Penzioner plus# i na ~etvrtiot broj na "Penzionerski informator# na Zdruèni- eto. Sredbata vo prekrasniot ohridski Zavoj so zelenata visoramnina, planinskiot vozduh i gostopriemlivosta na ìtelite, na site prisutni }e ostane vo nezaborav.  Pri krajot na 2009 godina Sobranieto na ZP na op{tinite Ohrid i Debrca, ja odrà sedmata sednica vo pro{iren sostav so pretsedateli na mesnite ogranoci i gosti. Pri toa pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP \or|i Trp~eski, podnese infromacija za aktivnostite na zdruènieto vo 2009 godina i za rabotata na Klubot na penzionerite, istaknuvaj}i deka i pokraj sloènite ekonomski uslovi, programskite opredelbi se realizirani vo site segmenti od komisiite, odborite i Sobranieto. Dejstvuvavme vo mnogu te{ki uslovi, no sepak, od ona {to go postignavme so doma}insko rabotewe, moème da bideme celosno. Vo godinata {to izmina usvoen e noviot Statut, potpi{ana e trilateral- nata spogodba so op{tinite Ohrid i Debrca, soglasno Memorandumot za sorabotka so ZELS, i spogodbata za sorabotka so Op{tinskiot Crven Krst, podobrena e snabduvaweto so lekarstva, griàta za podobra zdravstvena za{tita, za ednodnevnite izleti na 1.200 penzioneri na koi glavna destinacija im be{e posetata na Kru{evo i grobot na muzi~ata legenda To{e Proeski, ostvarena e doma{nata poseta na starite lica, u~estvoto na folklornite revii, sportskite natprevari, snabduvaweto so prehranbeni artikli, ogrevno drvo i obezbeduvawe na besplatni vakcini za 20 zdravstveno najzagrozeni penzioneri od ruralnite sredini. Vo diskusijata :Zore Mickoski, Mihajlo Naumoski, Kitan Veljanos- ki, Ilija Nikoloski, Kostadin Jakov~eski, Vasko Kaleski, Dobre [alamanoski, Naum Eftimoski, Dragan Petreski, Vlado îngoski i drugi gi podràa podnesenite izve{tai. Vo diskusijata u~estvuva{e i pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanoski, koj posebno se zadrà na predlogot za dràvna socijalna penzija i za potpi{uvaweto na Spogodba so Fondot za PIOM, so koja }e se reguliraat site obostrani pravni normi.

1357 moeto ime e penzioner Vo Zdruènieto na penzionerite vo Veles Na pragot na odrùvaweto na 12-tite Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo 2007 godina go posetiv Zdruènieto na penzionerite vo Veles pri {to imav povodno intervju za "Penzionerski vidici# so pretsedatelot na zdruènieto Mom~ilo Markovski Programiranite aktivnosti uspe{no se realiziraat - Zdruènieto na penzionerite na Veles na 15 septemvri 2007 godina e doma}in na 12- tite Republi~ki penzionerski sportski natprevari. Po 2001 i 2005 godina ova }e bide po tret pat da bidete doma}ini na penzionerite sportisti od site kraevi na na{ata dràva. - Toa e priznanie, no i golema obvrska. Podgotveni sme zada~ata i doverbata {to ni ja dade SZPM, kako organizator na ovie zna~ajni tradicionalni sredbi, i ovoj pat uspe{no da ja ostvarime. Kako {to e poznato ovaa penzionerska sportska manifestacija }e se odrì na sportskite tereni kaj ezeroto "Mladost# vo prisustvo na okolu 800 penzioneri, od koi 356 natprevaruva~i vo devet disciplini. Sportskite igri se mnogu omileni me|u penzioinerite, a na godina{nive republi~ki sportski natprevari na{eto zdruènie }e u~estvuva vo sedum disciplini vo ma{ka i ènska konkurencija. - Koja e karakteristika na aktivnoste na vele{kite penzioneri vo 2007 godina? - Rabotime programski, a nastojuvame site planirani aktivnsoti uspe{no da gi realizirame. Zdruènieto, svojata dejnost glavno ja naso~i kon prezemawe i razvivawe raboti i aktivnosti za ostvaruvawe na pravata na svoite ~lenovi, za unapreduvawe, jaknewe i razvivawe na demokratskite odnosi vo odlu~uvaweto, soo~uvaj}i se so problemite i pra{awata od penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe, kako i so organizirawe na kulturno-zabaven ìvot na penzionerite, na odmorot, sportot i rekreacijata. Kako ilustracija na ova }e napomenam deka so uspeh u~estvuvavme na regionalnata folklorna revija vo Valandovo, organiziravme poseti na teatarski prestavi, ekskurzii do na{i poznati izleti{ta i kulturno-istoriski spomenici, zaedni~ko druèwe so penzionerite od Pri- lep, Kavadarci, Karpo{, \or~e Petrov, Kumanovo i drugi, a godinava vovedovme i participacija od 20 otsto za klimatsko-bawsko lekuvawe na penzionerite. Vpro~em, godina{nava Programa za rabota na zdruènieto se bazira vrz iskustvata osoznaeni vo izminatiot mandanten period, posebno od praktikata so svoite specifi~nosti, vklu~uvaj}i inicijativi za zbogatuvawe na aktivnostite od site oblasti. - Soglasno celite i zada~ite na zdruènieto, kako samostojna, nevladina, nepoliti~- ka i neprofitna organizacija, treba da se nastojuva vo aktivnostite da bidat vklu~eni {to pogolem broj penzioneri. Kako se ostvaruva ovaa zna~ajna programska zada~a? - Vo Zdruènieto na penzionerite vo Veles ~lenuvaat nad 8.100 starosni i semejni penzioneri, koi se organizirani vo 14 ogranoci od koi 9 se vo Veles i po eden vo Gradsko, â{ka, Ivankovci, Izvor i Bogomila. Osnoven problem e nedostig na rabotni prostorii, {to nastojuvame da go re{ime vo sorabotka so lokalnata samouprava. Uspe{no rabotat tri Klubovi na penzioneri vo Veles, Gradsko i â{ka vo koi dnevno prestojuvaat golem broj penzioneri,se druàt igraj}i {ah, karti, domino, gledaat televizija i se informiraat za site aktivnosti na penzionerskata asocijacija. Samo vo Klubot vo Veles dnevno prestojuvaat vo prosek po 150 penzioneri. Golemo interesirawe vladee za ekskurzii i za drugi aktivnosti, a se ~uvstvuva potrebata i od natamo{no unapreduvawe na organi-

1366 moeto ime e penzioner

zacijata, na metodot i sodrìnata na rabotata, posebno vo sledeweto na socijalnata polo`ba na penzionerite i mo`nosta za humanitarna pomo{ preku razni formi. Redovno se sledat sostojbite so Solidarniot fond za vzaemna pomo{ na korisnicite na penzija, pri {to davame cela podr{ka na SZPM servisiraweto da se izvr{uva kako dosega. - Kako ja ocenuvate sorabotkata so lokalnata samouprava i nevladinite organizscii? - Pra{aweto e mnogu aktuelno. So lokalnata samouprava koja so decentralizacijata dobiva se pogolemi ingirencii ostvaruvame mnogu dobra sorabotka, kako i so gradona~alnikot i so Centarot na nevladinite organizacii na Veles. Blagodarej}i na toa dobiena e donacija od Svetskata banka vo iznos od okolu 500.000 denari , taka {to ja uredivme malata sala so dva novi kompjuteri povrzani so Internet, sozdadovme kat~e za aktivnost na èni-penzionerki, del za ~itawe vesnici i gledawe televizija, nabaveni se novi masi i stolovi, otvorena e ambulanta za dnevni pregledi, postavena e nova ograda na terasata i àrdinerii so cve}iwa. Predhodno be{e izgraden i kos pokriv na Penzionerskiot dom, sovremenoto neonsko osvetluvawe i drugi zafati, se so cel za podobruvawe na ìvot i dneven prestoj na penzionerite. Vo Domot ima 12 garsoweri i 12 ednosobni stanovi koi sekoga{ se polni . Organizirame i humanitarni manifestacii, kako {to e "Blakcata na baba#, a neodamna ostvarivme i zaedni~ko druèwe vo ramkite na manifestacijata na Crveniot krst "Za posre}no detstvo#, pri {to pove}e od dvesta u~enici, penzioneri i deca vo Mladinskiot park vo Veles se natprevaruvaa vo pikado, {ah, ko{arka i pink-pong.Toa be{e spektaku- larna manifestacija so humanitaren karakter.



Vo organizacija na Zdruènieto na penzionerite-Aktiv na èni penzionerki od Ve- les na po~etokot na fevruari 2008 godina vo prijaten ambient vo motelot "Na Vele{ko# kraj ezeroto "Mladost# se odrà trinaeseta tradicionalna humanitarna manifestacija "Blakcata na baba# na koja prisustvuvaa penzionerki od Ko~ani, Ki~evo, Prilep, Kisela Voda i Karpo{ - Skopje, Tetovo, Kratovo, Kru{evo, Kumanovo, Ohrid, Bitola, od dve zdruènija od \or~e Petrov, od Veles i drugi. Na prisutnite okolu 500 penzionerki od site kraevi na na{ata zemja so prigodni govori se obratija Mom~ilo Markovski, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite, Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM i Ace Kocevski, toga{en gradona~alnik na Veles, a manifestacijata za otvorena ja proglasi Marija \eor|ieva, pretsedatelka na Ak- tivot na èni penzionerki od gradot domakin.

1377 moeto ime e penzioner

Osnovno moto na manifestacijata e prezentirawe i proda`ba na starinski blaga {to gi podgotvuvaat penzionerkite, kako interesen i korisen primer na prenesuvawe na tradiciite. Sobranite sredstva sekoja godina se dodeluvaat vo humanitarni celi, a ovoj pat pomo{ta }e bide dodelena na Detskoto oddelenie pri Javnata zdravstvena organizacija-op{ta bolnica Veles. Spored mene na site prisutni vo ubavi se}avawa }e im ostane i tradicionalnoto druèwe, pesnata, oroto, razmenata na iskustva pome|u aktivite na èni penzionerki, sozdavawe- to novi prijatelstva i sli~no. A vo fevruari 2009 godina vo motelot "Na Vele{ko# po 14-ti pat se odrà kulturno-humanitarnata organizacija "Blakcata na baba# {to ja organizira{e Ak- tivot na èni penzionerki od Ve- les. Na manifestacijata u~estvuvaa zdruènija na ènski penzionerski aktivi od 17 gradovi na Makedonija. Vrednite penzionerki pred prisutnite se pretstavija so starinski blaga koi se karakteristi~ni za mati~nite trpezi od gradovite: Gevgelija, Bogdanci, Tetovo, Gostivar, \or~e Petrov 1 i 2, [tip, Ko~ani, Radovi{, Prilep, Kru{evo, Bitola, Ki~evo, Ohrid, Kratovo, Probi{tip i Veles. Prisutnite gosti okolu 560 lica, od imeto na organizatorot gi pozdravi pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite na Veles Mom~ilo Markovski i pretsedatelkata na Aktivot na ènite Marija \eorgieva pri {to izrazija zadovolstvo od odzivot i u~estvo- to na gostinkite koi se vklu~ija vo humanitarnata misija, da se pomogne na lica na koi im e potrebna pomo{. Od ime na gradot doma}in prisutnite gi pozdravi toga{niot gradona~alnik Ace Ko- cevski. So posebna po~it penzionerkite gi pozdravi i toga{niot sekretar na Sojuzot na zdruènijata na penzioneri na Makedonija, êdo Georgievski, naglasuvaj}i go zna~eweto na manifestacijata, kako primer na druèwe, sorabotka i humanost. Aktivot na èni penzionerki dodeli i pove}e Blagodarnici za poddr{ka i sorabotka. Manifestacijata mina i kako ubava zabava so makedonskoto oro i pesna, vo izvedba na grupata "Negros#. Ovoj pat sobranite sredstva od manifestacijata "Blakcata na baba# bea donirani na javnata ustanova Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota-Dneven centar za lica so posebni potrebi od Veles. Godini nanazad, penzionerkite preku ovaa manifestacija oddelija sredstva za ~ovekot so posebni potrebi Mile Stojanovski, na Boban Stojkovski, na Monika Petru{evska i na Detskoto oddelenie pri Javnata Zdravstvena Organizacija Op{ta bolnica - Veles. Na 7 fevruari 2010 godina vo motelot na Vele{ko be{e odràna po 15 pat manifestacijata "Blakcata na baba#. To~no pred 15 godini toga{noto rakovostvo na ènite penzionerki Liljana Andreeva i @ivka Ilievska ja vostanovija ovaa manifestacija se so cel da se obnovat starinskite blaga i da bidat se poprisutni na semejnite trpezi, a isto taka i svojata penzionerska humanist da ja pokaàt kon licata na koi im e potrebna materijalna pomo{. Od toga{ pa se do denes sekoja godina se odrùvaat ovie sredbi . Ovoj pat ZP Veles be{e doma}in na 500 penzionerki od Makedonija. Na prepolnata trpeza na starinski blaga od site kraevi na Makedonija moè{e da se vidat blakcata koi se amanet od na{ite pretci i so godini se prenesuvaat od generacija na generacija.

1386 moeto ime e penzioner

Gostite najnapred gi pozdravi pretsedatelot na Zdruènieto na penzioneri Mom~ilo Markovski, a pretsedatelkata na Aktivot na è- ni penzionerki Marija \eorgieva im posaka toplo dobredojde na 18 penzionerski organizacii., istaknuvaj}i deka sobranite sredstva }e bidat dodeleni na {estgodi{niot Igor Panov za operacija na pan- kreas vo Belgrad. Na otvoraweto na sredbata govore{e i pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski koj ja istakna vrodenata humanist na ènata koja osobeno se manifestira vo podocne`nite godini koga nesebi~no se griì i za vnucite, no i za licata od po{irokata zaednica kako {to e primerot so ovaa manifestacija. Od imeto na gradot doma}in pristnite gi pozdravi i Gradona~alnikot na Veles Goran Petrov pri {to ja iskaà voshitenosta od ènite penzionerki na Makedonija koi site zaedno }e pomognat na edno malo dete od Veles, za {to od imeto na lokalnata samouprava donira{e 10.000 denari. êstitaj}i go jubilejot na prisutnite im posaka dobro zdravje i u{te mnogu godini aktivnost, a veti deka }e go finansira pe~ateweto na knigata vo koi penzionerkite }e gi zabeleàt site starinski blaga koi kako amanet gi ostavile prethodnite generacii. Sredbata prodolì so druèwe, pesna i igri. Vo septemvri 2009 godina vo s. Bogomila op{tina â{ka, vo organizacija na Minis- terstvoto za trud i socijalna politika i Lokalnata samouprava, be{e otvoren Centar za dneven prestoj na stari lica, {to e vtor od vakov vid vo ruralnite sredini. Centarot koj e opremen so potrebniot inventar i audieo-video aparati }e go koristat site stari lica od s. Bogomila i bliskite okolni sela koi gi ima dosta golem broj. Vo Centarot korisnicite }e moàt pokraj drugoto, da ~itaat dneven pe~at, da igraat pove}e dru{tveni igri i da obavuvaat drugi aktivnosti, bidejki Centarot e prijatno kat~e vo koe moè da se prestojuva. Interesno e da se istakne deka vo Centarot e otvorena i narodna kujna od koja, za sega }e se obezbeduva obrok na 32 lica, spored kriteriumite na Centarot za socijalni raboti Veles. Poto~no im se deli besplatna hrana-po eden obrok vo denot, pri {to licata koi se nemo}ni i ne moàt sami da dojdat po hranata, istata im se nosi vo nivnite domovi, {to e edinstven vakov slu~aj vo ruralnite sredini vo dràvava. Vakov Centar za prestoj na stari lica, no bez narodna kujna, postoi i vo naselbata â{ka, koj spored dobienite podatoci e prviot Centar od vakov vid vo na{ava dràva izgraden vo ruralna srdedina i istiot uspe{no funkcionira pove}e godini, a zdruènieto na penzioneri od Veles mu podari satelitska antena, bidej}i penzionerite od op{tina â{ka se ~lenovi na ovaa zdruènie i se brojni korisnici na objektot. Denovive prtesedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, zaedno so pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite Veles, Mom~ilo Markoski i prestavnik na Centarot za socijalna rabota od Veles, gi posetija ovie dva centri, pri {to podetalno se zapoznaa so na~inot na organizacija i rabota. Pri toa pretsedatelot [urbanovski vode{e neposred- ni razgovori so prisutnite penzioneri vo centrite okolu niza pra{awa {to se od interes za penzionerite, kako {to se: zdrvastvenoto osiguruvawe i zdravstvenite uslugi, usoglasuvaweto na penziite, solidarnite fondovi i drugo. Otvaraweto na vakvi centri vo rurarnite sredini e dobra praktika, koja treba da prodolì i vo idnina, bidej}i na na{ite ~lenovi im ovozmoùva zaedni~ko druèwe i drugi aktivnosti, {to vo osnova go podobruva kvalitetot na ìvotot na penzionerite.

1397 moeto ime e penzioner

Pretstavuvaweto na Zdruènieto na penzionerite vo [tip go zapo~nuvam so bele{kata od pretpoznatlivata rubrika vo Poseta na ... {to ja napi{av vo noemvri 2007 godina. Impulsi kon bazata i gra|anite o centarot na Isto~na Makedonija, kaj rekite Bregalnica i Otiwa, gradot [tip od VVden na den go menuva svojot lik vo pozitivna smisla na zborot, a poseben beleg os- tavaat i starite kulturno-istoriski spomenici kako {to se [tipsko kale i Isar, Bezis- tenot, ostatocite od nekoga{niot grad Bargala i drugi. [tip e poznat i so tradicionalniot festival na zabavna muzika "Mak-fest#, no i so aktivnosta na Zdruènieto na penzionerite koe vo noviot mandat svoite celi se pove}e gi naso~uva kon bazata i gra|anite. Vo zdruènieto ~lenuvaat okolu 8.000 starosni i semejni penzioneri, koi dejstvuvaat i vo mesnite zaednici kade postojat 12 penzionerski ogranoci. - Poradi toa {to ne bevme zadovolni od aktivnosta na ogranocite, vo noviot mandanten period pristapivme kon zajaknuvawe na organizacio- nata postavenost so naglaska na novi programski zada~i koi uspe{no se prifateni ne samo od penzionerite, tuku i od gra|anite. Nastojuvame so dvonaso~enost ogranocite da bidat nositeli na predlozi za re{avawe na problemite, no i kreatori so angaìrawe na {to pogolem broj ~lenovi. Taka, pri evidentiraweto na ~lenstvoto po ogranocite se evidentiraat i materijalno zagrozenite penzioneri - istakna Mihail Kralev, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite na [tip i Karbinci. - Voedno prioritetni celi ni bea da bideme i dobri doma}ini na Pettata revija na pesni, muzika i igri {to ja organizira{e Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, na koja so prigodni programi nastapija folklorni ansambli i peja~ki grupi, solisti i instrumentalisti od 11 penzionerski zdruènija od Isto~na Makedoni- ja od Berovo, Vinica, Del~evo, Zletovo, Ko~ani, Makedon- ska Kamenica, Probi{tip, Radovi{, Sveti Nikole, Stru- mica i [tip, dodade vo toa vreme sekretar na Zdruènieto Mihajlo Protogerov. Poseben uspeh e formiraweto na me- {ovitiot hor, na orkestarot i trio Veselinovi koi nasta- puvaat so starogradski pesni, za {to mnogu penzioneri i gra|ani iskaùvaat javni priznanija. I ne samo toa, veli Protogerov, zadovolitelen uspeh postignavme i na 12-ti Re- publi~ki penzionerski sportski natprevari {to vo septemvri se odràa kaj Vele{koto Ezeroto "Mladost#, kade vo {ah ma{kata ekipa go osvoi prvoto mesto, a ènskata vtoro. Za najdobar {ahist be{e proglasen Vasko Krstev, a na tabla Vasil Kirovski go osvoi tretoto mesto.- Zdruènieto na penzioneri za [tip i Karbinci ostvaruva dobra sorabotka so lokalnata samouprava i so nevladinite organizacii.Se nastojuva re{avawe na problemite {to gi zasegnuvaat penzionerite, za{tita i unapreduvawe na nivnite prava, odbeleù- vawe na zna~ajni dati i dràvni praznici i sli~no.Posebna naglaska se dava na inicija-

1406 moeto ime e penzioner tivata za izgradba na Dom na starci, za {to vo ovoj region ima golema potreba.Zdruèni- eto pristapi i kon participacija na bansko i klimatsko lekuvawe vo visina od 30 otsto od cenata na dnevniot pansion so {to zna~itelno se zgolemi brojot na korisnicite na okolu 200 penzioneri godi{no. So participacija od 50 otsto od prevozot se stimuliraat i ek- surziite za {to ima se pogolem interes. Godinava ima{e poseta na znamenitosti vo Va- landovo, Dojran, Peh~evo i drugi mesta, za {to posebna aktivnost pokaùva Aktivot na èni penzionerki. Posebna grià se vodi i za odrùvawe na objektite {to se vo sopstvenost na zdruè- nieto. Stanuva zbor za upravnata zgrada vo koe e sedi{teto na zdruènieto, Dom so 12 garsonieri i dva kluba na penzioneri. Zavisno od finansiskite sredstva se vr{at adaptacii i nabavki na nov inventar, a se ~uvstvuva potreba i od otvorawe penzionerski klubovi vo pogolemite naseleni mesta, kako i {ahovski, pikado, domino i drugi klubovi na sportisti penzioneri. - Za odbeleùvawe e i na{eto u~estvo na [tipsko kulturno leto vo lokalitetot na parkot "Krte}e-Suitlak# so promenaden koncert na me{ovitiot hor "Penzionerski cvetovi# i trioto "Veselinovi# so orkestarot od narodni instrumenti, a vo prisustvo na okolu iljada gleda~i od razni vozrasti-naglasi Cveta Spasikova, novata pretsedatelka na Odborot za kultura pri zdruènieto. Na koncertot na me{ovitiot hor vo Domot na kulturata "Aco [opov# prisustvuvaa okolu 500 penzioneri i gra|ani, a na ovaa scena so nova kvalitetna programa nastapivme i na Regionalnata revija na pesni, muzika i igri. Pri toa se razviori ubavata izvorna i starogradska pesna prosledena so nosii vo ìvo razigrani boi, so koreografii i atraktivni nastapi so pridru`ni elementi. Taka, uspe{no se neguva{e folklornoto bogastvo kako tradicija za novite generacii. Posebni koncerti imavme i vo Bezistenot za gra|ani na [tip, kako i vo bawa Keòvica za stari i bolni lica. Ima nastojuvawe i za razmena na koncertni nastapi so gradovi od Isto~na Makedonija.- Na krajot pretsedatelot Mihail Kralev posebno ja istakna dobrata sorabotka so SZPM, kako i so zdruènijata od isto~niot region, so Strumica, Radovi{, Sveti Nikole, Lozovo, Vinica i drugi, pri {to se izgraduvaat zaedni~ki stavovi po aktuelni pra{awa od penzionerskata problematika, kako {to e problemot so Solidarnit fond, za zdravstvenata za{tita, za zgolemuvawe na penziite i sli~no. Seto toa treba da pridonese vo idnina Zdruènieto na penzionerite za [tip i Kar- binci da postigne u{te podobri rezultati na site poliwa na svoeto dejstvuvawe. Na toa upatuva i javuvaweto na na{iot dopisnik Cveta Spasikova. Ako muzikata ja hrani du{ata, go potkreva teloto, go prodolùva ì- votot, toga{ taa e pridru`ni~ka na site ubavi momenti do krajot na ìv- otot. Tokmu toa go napravi Zdruè- nieto na penzioneri od [tip orga- niziraj}i Novogodi{en koncert na me{ovitata peja~ka grupa ,,Penzion- erski cvetovi# so orkestarot i stru- ~niot rakovoditel Mile Serafi- mov. Be{e izveden nov repertoar. Se slu{aa ubavite makedonski pesni: Makedonsko devoj~e, Jovano Jovanke, Lenka Pingova, [tipskiot splet od drevni starogradski pesni vo nov aran`man koj dade nova sveìna na scenata. Kako gosti nastapija ,,Trio Veselinovi# so orkestarot od narodni instrumenti so

1417 moeto ime e penzioner igraornata grupa. Tie na scenata gi donesoa: [tipskata gajda, Mito {ejtan Mito, Arnaut- sko oro i drugi. Grupata "âjka# pri Zdruènieto na Rusi od Skopje, pokraj ruskite pesni napravi prijatno iznenaduvawe so koreografijata ,,U~ime mamo karaj me#. Velat krajot go krasi deloto. Taka doma}inite, me{ovitata peja~ka grupa ,,Penzion- erski cvetovi# i grupata "âjka# zaedno na scenata izvedoa makedonska i ruska pesna koja dovede i do zaedni~ko oro. Rakovodstvoto na Zdruènieto na penzioneri od [tip, dade nesebi~na poddr{ka ovoj koncert da uspee, a za vozvrat dobi ogromno zadovolstvo so noviot repertoar i kvalitet, {to ja voodu{evi mnogubrojnata publika, koja so silno rakopleskawe gi nagraduva{e izveduva~ite na koncertot koj se o~ekuva da stane tradicionalen. Druèweto na doma}inite i gostite prodolì vo penzionerkiot dom vo [tip, kade se razmenija mislewa i iskustva za penzionerskite druèwa i sorabotka. Zdruènieto na penzioneri vo [tip rabote{e mo{ne doma}inski i gi re{ava{e uspe{no tekovnite problemi vo 2008 godina, re~e pretsedatelot Mihael Kralev vo pod- neseniot izve{taj na ot~etnoto sobranie, a Mladen Veselinov ja prezentira{e presmetkata koja zavr{i uspe{no. Potoa site pretsedateli na komisii podnesoa izve{taj za rabotata na istite i programi za 2009 godina. Zdruènieto vodi smetka za standardot na svoite ~lenovi zatoa obezbedi ogrevno drvo 4.200 kubni metri za penzionerite. Vo oblasta na udomuvaweto zdruènieto raspolaga so dvanaeset garsonieri koi se popolnuvaat od zagrozeni penzioneri. Momentalno e praz- na edna garsoniera za koja e raspi{an konkurs, a komisijata }e odlu~i koja od molbite }e bide odobrena posle posetata na prijavenite. Eden golem probelm e nivnoto redovno odrùvawe, bidej}i stanarite pla}aat minimalna kirija. Zatoa zdruènieto odvojuva sredstva za odrùvawe, pa e donesena odluka za obnovuvawe na pokrivot so limena konstrukcija. Podolgo vreme se nametnuva pra{aweto za izgradba ili rekonstrukcija na prostor za udomuvawe na zagrozeni penzioneri. Isto taka golema e potrebata za izgradba na gerijatriski centar. Vremiwata se menuvaat, griàta za starite iznemo{teni lica ne e samo nivna i na nivnite deca, tuku i na site institucii vo gradot i republikata. Grià- ta za vozrasnite ostanuva problem {to treba da se re{ava vo semejstvoto i instituciite na gradsko i dràvno nivo. Toa e na{a i moralna obvrska zarem ne!? Na 30.07.2009 godina vo naselbata Sewak vo [tip zdruènieto na penzioneri otvori novo prijatno kat~e za prestoj i zabava na penzionerite. Tuka penzionerite se druàt, se osve- ùvaat, se zabavuvaat so {ah, tabla, domino, pikado i go sledat dnevniot pe~at, a posebno e omilen nivniot vesnik "Penzioner plus#. Interes ovde projavija i ènite penzionerki da imaat svoj den za dru- èwe i za sostanoci. Zdruènieto ima otvoreno pove}e vakvi disloci- rani klubovi koi uspe{no rabotat. Tendencija e da se prodolì so otvorawe na vakvi klubovi ne samo vo gradskata sredina, tuku i vo ruralnite sredini, ako postojat osnovni uslovi za toa. Ve}e se razgovara{e za vakov klub so op{tina Karbinci kade ima projaveno interes od penzionerite.

1426 moeto ime e penzioner Pro{irena sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Gostivar Aktivnosti od ìvoten interes na penzionerite druènieto na penzionerite vo Gostivar uspe{no dejstvuva pove}e godini i so svoite ZZokolu 5.600 ~lenovi vo 23 ogranoci ima zna~ajna uloga vo sogleduvawe i re{avawe na pra{awata i problemite od ìvoten interes na penzionerite. Ova be{e konstatirano i na pro{irenata sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite, {to pod rakovodstvo na toga{niot pretsedatel Satki Nurdini se odrà na 15 mart 2008 godina, a na koe ednoglasno bea usvoeni izve{taite za rabotata na Izvr{niot odbor i negovite tela i zavr{nata smetka za 2007 godina, kako i finansiskiot plan za prihodi i rashodi i Pro- gramata za rabota za 2008 godina. Vo prigodnoto vovedno izlagawe {to go podnese sekretarot na zdruènieto Ande Ste- fanovski posebno be{e naglasena angaìranosta na Izvr{niot odbor vo pottiknuvawe na site aktivnosti na penzionerite, kako i vo vrska so solidarnite sredstva. I vo minatata godina prodolìla tradicijata na u~estvo na regionalnite i Republi~kite penzionerski sportski igri i na folklorni revii , a se organizirani i pove}e ekskurzii do zna~ajni istoriski mesta i prirodni ubavini vo Republika Makedonija. Vo celina se rabotelo ekonomi~no i domakinski, sozdavaj}i edinstvo vo dejstvuvaweto na ~lenstvoto od site edinteti. Sredstvata se koristeni namenski i delovnata 2007 godina uspe{no e zavr{ena. Vo bogatata diskusijata vo koja u~estvuvaa Be}ir Amiti,Tome Rafajloski, Ajredi Is- mani, Milo{ Trpeski, Vitko Ogwanoski, Najdo Ristoski, Namik Arslanoski, Trpe Di- moski, Qube Nikoloski, Dime Mojsoski , Duke Kiroski i drugi kako eden od najaktuelnite problemi be{e poso~ena zdravstvenata za{tita na penzionerite i te{kotiite so snabduvaweto na lekarstva od pozitivnata lista i deka se u{te vaì restriktivnosta na propisite vo odnos na porano steknatite prava. Stana zbor i za potrebata od pogolema sorabotka so SSM i nevladinite organizacii, kako i za angaìranosta na lokalnite samoupravi za otvorawe na klubovi za dneven prestoj na penzionerite. Zemaj}i u~estvo vo diskusijata Dragi Argirovski, pretsedatel na Komisijata za informirawe na IO na SZPM go istakna zgolemeniot rejting na Sojuzot i gi iznese novite zafati za u{te podobro informirawe na penzionerite i javnosta , a na krajot Andon Markovski, vo toa vreme potpretsedatel na SZPM , govore{e za za{titata na pravata na penzionerite soglasno ustavnoto na~elo na socijalna pravda i sigurnost, za tekot na pokrenatite inicijativi za za{tita na ustavnosta za odzemenite sredstva od solidarniot fond i za drugi aktuelni pra{awa od interes na penzionerite. Vo Domot na penzionerite "Cvet# vo Gostivar na 14 mart 2009 godina se odrà pro- {irena sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite na koja se usvoi izve{- tajot za rabotata vo minatata godina i zavr{nata smetka na prihodi i rashodi, kako i Programata za rabotata vo 2009 godina so finansiskiot plan. Vo uvodnoto izlagawe {to go podnese Nijazi Xelili, noviot pretsedatel na Zdru- ènieto, posebna naglaska be{e dadena na aktuelnite pra{awa od deluvaweto na ovaa nepartiska i nevladina multietni~ka organizacija za dosledna i celosna primena na pravata na penzionerite, na uspe{noto ostvaruvawe na programskite zada~i, na domakinsko- to rabotewe i drugo. Pri toa gi istakna i postignuvawata vo organiziraweto ekskurzii,

1437 moeto ime e penzioner odmori i rekreacija, kako i na sportskite natprevari i reviite, a govore{e i za zna~e- weto na "Penzioner plus# i za potrebata od prodolùvawe na izdavawe na lokalen penzionerski Bilten na makedonski i albanski jazik. Vo diskusijata Najdo Ristoski, Milo{ Trpeski, Vitko Ogwanoski, Ismail Rexepi, Duke Kiroski, Ande Stefanoski, Ajredin Ismail i Namik Arslanovski vo celina gi pozdravija postignatite uspesite, no ja potenciraa i potrebata od podobro funkcionirawe na klubovite na penzionerite vo Gostivar i @irovnica, za pomo{ na stari i iznemo{teni lica, za sozdavawe podobri uslovi za rabota na ogranocite i sli~no. Vo kontekst na toa zboruva{e i Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, a informira{e i za rabotata na Odborot na registriranata organizacija za Solidaren fond i ukaà na zna~eweto na sorabotkata so Fondot na PIOM i na potrebata od aùrirawe na evidencijata na ~lenstvoto.

Vo Zdruènieto na penzionerite vo Gostivar vo 2009 godina se organiziraa pove}e aktivnosti za koi vladee{e golemo interesirawe kaj ~lenstvoto. Posebna aktivnost ima{e Aktivot na èni penzionerki koi vo Veles, [tip, Tetovo i Radovi{ se druèa so kole{- kite od pove}e gradovi vo na{ata zemja. Se razmenuvaa iskustva, se steknaa novi prijatelstva i seto toa so muzika i igra sozdava{e dobro raspoloènie. Okolu 150 penzioinerki i penzioneri od Gostivar go posetija i Memorijalniot muzej vo Pelince, a gi razgledaa i znamenitostite na Kumanovo. 150 gostivarski penzioneri pretstojuvaa vo hotelot Molika na Pelister i gi posetija Bitola i manastirot Sveti Pre~ista kaj Ki~evo. ZP Gostivar u~estvuva{e i na regionalnite sportski igri vo Saraj - Skopje i na Re- gionalnata revija na pesni, muzika i igri vo Tetovo. Vo Gostivar imav interesna sredba i so Xelili Ze}ire od selo Srbinovo, kako ve{ta èna koja dobrovolno se nafati da podgotvi eden starinski specijalitet koj se vika "[e}er-pare#, a za negovoto izgotvuvawe se bara golem napor i ve{tina. Za da se izgotvi ovoj specijalitet treba najmalku ~etiri sati rabota. Pri izgotvuvaweto ima posebna

1446 moeto ime e penzioner

tehnologija {to treba re- dosledno da se obraboti kako smesata, izrabotka od testoto, figuri vo cvetovi, potoa na~inot na pe~eweto, podgotovka na {erbetot i posebno vni- matelnoto stavawe na {erbetot vo {e}erpare- to, bidej}i ne smee da se stavi nitu mnogu è{ko, nitu mnogu ladno. Ovoj star specijalitet se izgotvuva za posebni prigodi kako {to se: svadbi, praznici, roden- deni i sli~no, a so uspeh se pretstavi na humanitarnata manifestacija "Bla- kcata na baba#, {to tradicionalno ja organizira Aktivot na èni penzionerki od Veles. Ze}ire Xelili, ima snaa i }erki kako i drugi zainteresirani i gi podu~uva da ja nasle- dat ovaa majstorija. Ze}ire Xelili e mnogu ve{ta i za drugi specijaliteti koi se vo izumirawe kako {to se: ka~amak, pitulici, kolpite, blago, baklava, tatlii, alva, ravanija, razni torti i drugo. Xelili so voshit zboruva za humanitarnata manifestacija "Blakceto na baba# bidej- }i na vakov na~in me|usebno se druìme, zbliùvame i se sklopuvaat novi prijatelstva koi ostanuvaat nezaboravni za cel ìvot.

1457 moeto ime e penzioner Vo poseta na...Zdruènie na penzioneri vo Ko~ani Godini na novi predizvici i uspesi ekoja poseta na penzionerskata organizacija vo gradot na orizot- Ko~ani mi predi- SSzvikuva poseben interes, poradi plodotvornata aktivnost i voveduvawe novi formi za angaìrawe na {to pogolem broj penzioneri. Takov beleg ima{e i pro{irenata sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Ko~ani, {to se odrà vo april 2008 godina na koja prisustvuvaa pretsedatelot i toga{niot sekretar na SZPM Du{ko [urbanovski i êdo Georgievski, kako i drugi gosti. Vo polnata sala na Klubot na penzionerite od 38 prisustvuvaa 37 ~lenovi, a site materijali za ot~etno-programskata sednica bea razgledani i vo 17 ogranoci na teritorijata na op{tinite Ko~ani, Zrnovci i ê{inovo - Oble{evo kade vkupno ima nad 5.000 starosni i semejni penzioneri. Za ubavata atmosfera svoj pridones imaa i ukrasenite zi- dovi na Klubot na penzionerite so nad 80 blagodarnici i priznanija {to vo izminatiot period, po razni povodi, gi ima dobieno Zdruènieto na penzionerite vo Ko~ani, kako edno od najdobrite vo na{ata zemja. Pretsedatelot na Zdruènieto \or|i Serafimov vo sublimiranoto uvodno izlagawe posebno se zadrà na aktivnostite vo minatata i Programata za rabota vo ovaa godina, kako i na finansiskoto rabotewe, vo koe poradi racionalnoto i doma}insko rabotewe i ovoj pat se ostvareni pozitivni rezultati. Vo sorabotka so SZPM i zdru- ènijata na penzionerite od regionot bile prezemeni site aktivnosti za realizacija na ustavni prava na korisnicite na penzija, za podobruvawe na zdravstvenata za{tita, zgolemuvaweto na penzii, za pomagawe na socijalno zagrozenite i bolni penzioneri i sli~no. Se- rafimov ja istakna i sorabotkata so lokalnata samouprava i potrebata od doizgradba na Upravnata zgrada na zdruènieto {to se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je i izgradba na nov regionalen dom na penzionerite. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa: Lazar Mitev, d-r Pavlina Todosova, Qubica Nako- va, Haralampie Arsovski, Ta{ko Kostov, Ivan Dimitrov, Ivan Pavlov i drugi se zalo- òja za pogolema edukacija na penzionerite, za problemot so snabdenosta so lekovi i za podobruvawe na kvalitetot na ìveeweto. Vo diskusijata Petar Efremov pretstavnik na Sobranieto na op{tina Ko~ani, Mima Arsova i Marija Ivanova, od podra~nite edinici na Fondot na PIOM i na FZZO ja istaknaaa uspe{nata sorabotka so Zdruènieto na penzioneri vo Ko~ani. U~estvuvaj}i vo diskusijata pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski se zaloì za voveduvawe "Dràvna socijalna penzija# za stari lica nad 65 godini koi ìveat bez nikakov prihod i nemaat penzija i da se definira najniskiot iznos na penziskite primawa vo odnos na tro{ocite na ìvot. Penzionerskata asocijacija vo Ko~ani i za 2008 godina usvoi seopfatna programa, za

1466 moeto ime e penzioner

~ija realizacija e potrebna u{te pogolema aktivnost i racionalno i namensko iskoristuvawe na finansiskite sredstva. Veruvame deka vo toa }e uspeeme, naglasi Serafimov, so predhoden blagoslov za lu|eto od treta doba za dobro zdravje i dolg ìvot i realizirawe na ovaa i idni programi. Sobranieto na Zdruènieto na penzioneri na op{tina Ko~ani, na ot~etnata sednica vo april 2009 godina posebna naglaska dade na razgleduvaweto na Izve{tajot za rabota vo 2008 godina, a be{e usvoena i zavr{nata smetka za finansiskoto rabotewe. Be{e konstatirano deka racionalnoto i {tedlivo rabotewe, obezbedilo uspe{no sproveduvawe na programata i za{teda na finansiskite sredstva, koi se rasporedeni vo Delovniot fond na Zdruènieto. Obra}aj}i im se na prisutnite pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite - Ko~ani, \or|i Se- rafimov istakna deka programata za rabota zacrtana za izminata godina e sprovedena vo celost i toa sosema uspe{no. Ostanuva nezado- volstvoto, dodade pretsedatelot Serafimov, od aktivnosta za obezbeduvawe na ogrevno drvo, kade i pokraj site napori, podru`nicata "Osogovo# od Ko~ani, kako edinstven snabduva~, ne gi ispolni dogovorenite obvrski. Zatoa, godinava ve}e se prezemeni site merki i aktivnosti {to garantiraat tekovno i navremeno obezbeduvawe na penzionerite so ogrevno drvo. Vo diskusijata be{e istaknata potrebata od natamo{na za{tita na statutarnite prava na penzionerite; unapreduvawe na sorabotkata so Fondot za PIOM, Fon- dot za zdravstvo, Direkcijata za lekovi i SZPM za zgolemuvawe na penziite, poefikasna zdravstvena za{tita i pogolemo prisustvo i dostapnost na lekovite od pozitivnata lista, vo interes na penzionerite. Posebna naglaska be{e dadena i na sorabotkata so lokalnata samouprava za razre{uvaweto na prostornite uslovi za rabota i drugo. Pretsedatelot na SZPM, Du- {ko [urbanovski, osvrnuvaj}i se na raboteweto na zdruènijata, ja naglasi kontinuiranata aktivnost na ko~anskite penzioneri, vo site sferi na rabotewe. Veteran- ite na trudot, kako {to gi nare~e penzionerite, se s¢ u{te aktivni na sportski i na kulturno-zabaven plan. Organiziraweto na natprevari i muzi~ki revii, vo sekoj pogled gi obedinuva lu|eto od tretata doba, a druèwe i zabavata, gi podmladuva. "Vo mojata programa, ve}e se zacrtani pove}e aktivnosti vo interes na penzionerite - im se obrati na prisutnite noviot gradona~alnik na Op{tina Ko~ani, Ratko Dimitrovski. Predvidenata sorabotka se sostoi vo: iznao|awe sredstva i lokacija za izgradba na nov, sovremen i moderen penzionerski dom vo Ko~ani. Intenzivno }e se raboti i na otvorawe novi mesni kancelarii

1477 moeto ime e penzioner vo naselenite mesta: Orizari, Grdovci, Gorni i Dolni Podlog, Mojanci i Trkawe, kade penzionerite od ovie sredini }e moàt da se sobiraat i druàt, po primerot na penzionerskite klubovi vo urbanite naselbi. Penzionerite se sostaven del na op{testvenoto ìveewe, a nivnata rabota ne e zavr{ena so odeweto vo penzija. Vo niv ima dovolno mudrost i idei, za intenzivno vklu~uvawe vo rabotata na lokalnata samouprava". Na sednicata stana zbor i za zna~eweto na informiraweto, za sorabotkata so lokalnite mediumi i vesnikot "Penzioner plus#. Za sve~enoto pu{tawe vo upotreba na novite prostorii na Zdruènieto na penzionerite vo Ko~ani, izve{taj ni isprati na{iot dopisnik Il~o Lazarovski. Renovi- ranata zgrada na protivpoàrniot dom vo Ko~ani locirana vo strogiot centar na gradot, ve}e i oficijalno e sedi{te na Zdruènieto na penzioneri od Ko~ani. Na 20-ti noemvri 2009 godina, vo prisustvo na visoki pretstavnici od SZPM me|u koi i pretsedatelot Du{ko [urbanovski, sve- ~eno bea pu{teni vo upotreba novite prostorii adaptirani spored najsovremenite standardi i normi. Na sve~enosta organizirana po toj povod, crvenata lenta ja prese~e gradona~alnikot na op{tina Ko~ani Ratko Dimitrovski, koj pred prisutnite gra|ani, gosti i penzioneri od okolnite op{tini me|u drugoto istakna: Ovoj sve~en ~in po povod pu{taweto vo upotreba na novite prostorii na ZP od Ko~ani e u{te potvrda pove}e za na{ata plodna sorabotka, koja od den na den se pove}e ja prodlabo~uvame. Na ovoj pozitiven ~ekor ne samo za penzionerite, tuku i za site gra|ani na op{tina Ko~ani mu prethode{e potpi{uvawe spogodba pome|u lokalnata samouprava i ZP Ko~ani, za razmena na prostorii so koja op{tinata dobiva novi prostorii za uspe{no sproveduvawe na edno{alterskiot sistem, a penzionerite nov penzionerski klub, dve novi sali za kulturno-umetni- ~ki podgotovki i sostanoci i nekolku moderni kancelarii. No sorabotkata ne zastanuva ovde, izjavi gradona~alnikot Di- mitrovski. Vo najskoro vreme }e se realizira i proektot za izgradba na nov penzionerski dom na lokacijata na porane{nata kasarna vo Ko~ani, kade ve}e te~at podgotovkite za prostorno ureduvawe i urban- izacija. Pozdravuvaj}i ja ovaa uspe{na sorabotka pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski istakna deka ova treba da bide primer i na site lokalni samoupravi za implementaci-

1486 moeto ime e penzioner ja na potpi{aniot Memorandumot za sorabotka so ZELS. Samo so zaedni~ki akcii i sorabotka moè da se podobrio kvalitetot na ìvotot na penzionerite. Donesovme odluka deka imame sili i mo`nosti da go podobrime sekojdnevieto na sekoj na{ ~len, re~e pretsedatelot na ZP Ko~ani \or|i Serafimov. Izminative dva-tri meseci se zafativme so realizacija na eden navidum ednostaven, no vo su{tina mo{ne makotr- pen proekt. Zatoa angaìravme proektantska ku}a {to go izgotvi stru~niot plan za rabota, koj uspeavme da go sprovedeme vo odnapred zacrtaniot rok. Vpro~em na{eto zdruènie kako edno od najaktivnite vo zemjava, so nad 6000 ~lenovi penzioneri, kone~no i zasluùva{e da raboti i funkcionira vo podobri i posovremeni prostorni uslovi. - Sorabotkata so lokalnata samouprava Ko~ani }e ja prodolìme i ponatamu so novi proekti i investicii, so edinstvena cel za podobruvawe na uslovite i ìvotot na site gra|ani vo op{tinata, me|u niv i penzionerite koi siot svoj ìvot go imaat posveteno na razvoj i blagosostojba vo vkupnoto ìveewe. Na sve~enosta po povod pu{taweto vo upotreba na novite prostorii na ZP Ko~ani prisutnite penzioneri ne go krieja zadovolstvoto od uspe{no realiziraniot proekt. Inaku, desetina godini nanazad Zdruènieto na penzioneri - Ko~ani niz godi{nite programi za rabota, ja istaknuva nu`nosta i od izgradba na soodveten, sovremen penzionerski dom, koj vo potpolnost }e odgovori na se pogolemite potrebi za zgriùvawe na ovaa kategorija gra|ani i ne samo od op{tinata, tuku i od ostanatite op{tini od isto~niot del na zemjava: Vinica, Berovo, Del~evo, Peh~evo i Makedonska Kamenica i drugi. Izmi- native meseci Zdruènieto na penzionerite od Ko~ani gi intenzivira{e naporite za iznao|awe i sozdavawe kompletna platforma za izrabotka na idejno re{enie i nacrt proekt za izgradba na penzionerski dom. Predvideno e noviot dom da bide zaedni~ko ìvieali{te na penzionerite, so nivno celosno smestuvawe i zgriùvawe, kade pokraj kompletnata ishrana, }e im bide obezbedena denono}na zdravstvena za{tita i uslovi za rekreacija, razonoda i druèwe. Stanuva zbor za moderna i sovremena ustanova koja nema da funkcionira vrz socijalen princip, tuku }e se prilagodi na komercijalna osnova, soglasno pazarnite uslovi, a uslugite }e bidat vrednuvani spored tekovnite ekonomski parametri, {to }e ovozmoì kompleten i neprekinat proces na sorabotka na penzionerite so site ostanati segmenti od op{testvenoto ìveewe. Od dosega{nite kontakti so stru~nite konsultanti, ve}e se vo faza na izrabotka predlog-idejni re{enija so osnovnite tehni~ki karakteristiki na novitot stamben objekt za penzioneri, so planirana bazna povr{ina od okolu 700-800 metri kvadratni, so po- drumski prostorii i prizemje, so viso~ina od 2 do 3 kata kade }e se nao|aat 20-25 dvokrevetni sobi, 30-35 ednokrevetni i 20 apartmani. Prostoriite }e bidat opremeni so zaseben toalet, tu{ kabina, terasa, televizor i potrebniot mebel za sekojdneven prestoj. Vo prizemniot del, zacrtani se prostorii za zaedni~ka sala za trpezarija, ambulanten del, sala za TV i pe~at i drugo. Dvornoto mesto okolu domot so planirana povr{ina od okolu 3.000 metri kvadratni, }e bide parkovski uredeno so pateki za pe{a~ewe i klupi za odmor, a proektiran e prostor i za malo tenisko igrali{te i igrali{te za mini-golf. Kompletnata zelena povr{ina }e bide obezbedena so stabilna ograda, a na delot pred vlezot na objektot odbeleàn e soodveten parking-prostor. Za kompletnata usluga na penzionerite - stanari vo domot, }e se griì uprava, opsluùvana so 30-tina vraboteni: gotva~i, kelneri, ~uvari, higieni~ari, domari, lekar, sestra i bolni~ar. Za realizacija na eden vakov mega-proekt ZP - Ko~ani ve}e ima razraboten plan i koncepcija, iako stanuva zbor za proekt koj bara pogolemi finansiski sretstva. ZP - Ko~ani ve}e u~estvuva{e na sesijata na forumot na zaednicite, organiziran preku nevladinite organizacii, od kade o~ekuva finansiski sredstva vo visina od 10.000 evra, potrebni za izgotvuvawe na kompletnata tehni~ka dokumentacija (ideen i izvedben proekt). Lokacijata na domot }e bide obezbedena od lokalnata samouprava na op{tina Ko~ani, so koja ve}e se realizirani potrebite kontakti, a poso~enoto mesto (severnata strana od kasarskiot krug vo mestoto

1497 moeto ime e penzioner nare~eno Usova ê{ma) vo na~elo e prifateno. Preku obezbedena lokacija i izgotven glaven proekt se sozdavaat uslovi za podnesuvawe barawe do Vladata na R.M za potrebnite finansii za otpo~nuvawe so izgradba na ovoj zna~aen objekt, ne samo za penzionerite, tuku i za ostanatata postara populacija od isto~niot del na zemjava. Dopolnitelni sredstva }e se pobaraat od stranski donatorski zdruènija i ambasadi koi ve}e nudat finansiska pomo{ za izgradba na vakvi objekti. Najva`no od se e ovaa aktivnost na ZP - Ko~ani da bide podràna od site organizacii i institucii vo regionov i po{iroko, kako bi moèlo dolgogodi{niot son na lu|eto od tretoto doba i na onie {to doa|aat, kone~no da bide ostvaren. Vo 2009 godina Zdruènieto na penzioonerite - Ko~ani, realizira tridnevna ekskurzija, nadvor od granicite na na{ata zemja - vo sosedna Srbija. Imeno pove}e od 40 penzioneri imaa privilegija da uìvaat vo ubavinite na bawolo{kite centri, kulturno-istoriskite spomenici i ostanatite znamenitosti na [umadija (centralna Srbija), nekoi za prv pat, a del od niv da gi osveàt vpe~atocite {to gi imale od pred 2-3 decenii. Nabienata agenda koja ovozmoì vo rok od 3 dena ko~anskite penzioneri da zapoznaat {to pove}e naseleni mesta od bogatata ponuda na severniot sosed, zapo~na so poseta na Kru{evac, kade be{e razgledan manastirot Lazarica. Istiot den vo Trstenik, go posetija manastirot Qu- bostiwa, a ve~erta av- tobusot gi odnese ekskurzijantite vo Vr- wa~ka Bawa, vo hotel "Slavija#, kade be{e organizirano smestuvawe i spiewe. - Mnogu sme zadovolni od prestojot, od infrastrukturata na bawolo{kite centri, koi za razlika od porano se renovirani i preuredeni i dopolnitelno opremeni - izjavi za "Penzioner plus# - Todor Manov, koj na ovaa ekskurzija patuva{e zaedno so soprugata Marija. Vtoriot den penzionerite go posetija centralniot del na Kraqevo, naselenite mesta @i~a i Studenica, a se zapoznaa i so prirodnite ubavini na Materu{ka Bawa. Smestu- vawe i spiewe be{e organizirano vo hotel "Ozren# vo Ni{ka Bawa. Utroto vo okolinata na Ni{ bea razgledani pove}e memorijalni spomenici, a vo mar{utata na posledniot den od ekskurzijata be{e pomestena i posetata na Vrawska Bawa. Penzionerite se prezadovolni od ona {to go vidoa, a osobeno silen vpe~atok im ostavija novite poznanstva i druèweto so prijatelite od sosedna Srbija. "Vpe~atocite }e ni ostanat vo trajno se}avawe# - izjavi Ivan Mirolajski, potenciraj}i deka vakvite ekskurzii treba da se organiziraat po~esto . Se o~ekuva vo 2010 godina penzionerite od ko~ansko da posetat nekoja druga sosedna zemja.

1506 moeto ime e penzioner

Petta sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite \or~e Petrov Pred novi zna~ajni zada~i obranieto na Zdruènieto na penzionerite \or~e Petrov vo maj 2009 godina, so koe ra- SSkovode{e pretsedatelot primarius d-r Jovan Tasevski, na svojata petta sednica dade pozitiven ot~et za rabotata vo 2008 goidina, a usvoi i programa za aktivnosti vo 2009 godina. Izve{taj za rabotata na Izvr{niot odbor za 2008 godina podnese pretsedatelot na odborot Metodija Novkovski, ukaùvaj}i na potrebata od natamo{en razvoj na ogranocite, na klubovite na penzionerite, na informiraweto i na drugi dejnosti.Vo zdruènieto ima {est ogranoci, od koi vo tri nema elementarni uslovi za rabota i se ~uvstvuva nedovolno angaìrawe na po{irokoto ~lenstvo. Iako e formirano pred osum godin se u{te ima problemi so koristeweto na Domot na penzionerite vo \or~e Petrov, nema kompletna evidencija na ~lenstvoto, delbeniot bilans so ZP Karpo{ ne e realiziran, a so seto toa se javuva i nedostig na finansiski sredstva za planiranite aktivnosti. Novkovski ja istakna uspe{nata rabota na komisiite za zdravstvo, kulturno-zabaven ìvot, sport i rekreacija i deka se organizirani pove}e izleti na koi u~estvuvale okolu iljada penzioneri. Vo diskusijata u~estvuvaa Da- fina Petrovska, Krsto Tren~evski, Qubinko Ristov, Liljana Ugrinovska, Faruk Asanovs- ki, d-r Novica Veqanovski, Cvetko Mihajlovski, Krsto Zlatevski, Metodija To{evski i Jovan Petru{evski, koi glavno se zadràa na narednite zna~ajni zada~i za u{te podobra sorabotka so lokalnata samouprava, sozdavawe uslovi na postojnite i formirawe novi ogranoci, za poefikasna rabota, za nov Statut, za obedinuvawe so paralelnoto zdruènie na penzioneri vo op{tinata i sli~no. U~estvuvaj}i vo diskusijata sekretarot na SZPM Dragi Argirovski go istakna zna~eweto na sorabotkata so lokalnata samouprava, so Cr- veniot krst i so drugi nevladini organizacii za pogolema grià kon starite lica, a dade akcent i na potrebata od natamo{no podobruvawe na informiraweto na ~lenstvoto, {to }e bide i pottik za nivno poaktivno u~estvo vo site planirani aktivnosti, so {to se dobiva i podobar kvalitet. Vo organizacija na Zdruènieto na penzionerite od \or~e Petrov vo istoriskoto Ku~kovo se odrà piknik na koj u~estvuvaa okolu 600 penzioneri od Veles, Ko~ani, Vinica, [tip, Radovi{, Berovo, Peh~evo i od Skopje. Piknikot se organizira{e vo sorabotka so Op{tina \or~e Petrov, a po povod Denot na op{tinata - 28 juni. Penzionerite najprvin po- loìja cve}e na spomenikot na \or~e Petrov - patronot na gradot. Piknikot se odrà vo okolinata na selo Ku~kovo, a so prigoden govor go otvori Metodija Novkovski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite \or~e Petrov, istaknuvaj}i deka ovaa prva vakva sredba ovozmoùva penzionerite neposrerdno da se zapoznaat so ubavinite na Ku~kovo, so 14 crkvi i manastiri, me|u koi i "Sveti \or|i - pobedonosec# od 14 vek. I pokraj do`dlivoto vreme penzionerite ponesoa ubavi spomeni od ova istorisko i izletni~ko mesto. Gostite od Ko~ani, Vinica i drugi gradovi vo Skopje ja posetija Spomen ku}ata na Majka Tereza, a go razgledaa plo{tadot i ulicata "Makedonija#.

1517 moeto ime e penzioner Sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Ki~evo Nade` za nadminuvawe na problemite obranieto na Zdruènieto na starosnite i semejnite penzioneri od Ki~evo na SSpro{irenata sednica vo april 2009 godina na rakovodstvoto mu dadoda preodna ocenka, za{to vo 2008 godina so zavr{nata smetka se javuva "crna dupka# koja te{ko }e moàt da ja saniraat bez nadvore{na intervencija. Zagubata vo raboteweto se javuva glavno od klubot vo Domot na penzionerite i Solidarniot fond na sopru`cite na penzionerite. Be{e povtorena molbata, Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija vo ramkite na negovite mo`nosti, da donira opredelen iznos za sanirawe na zagubata. Barawe e dostaveno i do zdruènijata na penzionerite od Jugozapadniot region. Poddràna be{e programata na Izvr{niot odbor za izgotvuvawe proekt za rekonstrukcija na penzionerskiot dom so donacija od Japonskata vlada. I na ovaa "ot~etna# sednica na Sobranieto na ZP Ki~evo preovladuvaa àlbite na penzionerite na slabostite vo funkcionirawe na zdravstvenata za{tita: oddale~enite mesta vo Op{tinata se ostaveni bez lekar, neredovnost vo snabdevenost na aptekite so lekarstva od pozitivnata lista i se razbira, ve~nata tema - niski penzii. Se insistira{e na pogolema nastoj~ivost od strana na Sojuzot vo barawata do nadle`nite organi za podobruvawe na materijalnata polo`ba na veteranite na trudot, kako {to se narekuvaat korisnicite na penzija. Od pretsedatelot na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite Du{ko [urbanovski, koj prisustvuva{e na sednicata, pobaraa, organite na Sojuzot da bidat pokategori~ni vo barawata za realizirawe na vetuvawata na Vladata so Vladinata programa usvoena od Parlamentot po vonrednite parlamentarni izbori vo 2008 godina, za podobruvawe na materijalnata polo`ba na penzionerite, izgradba na penzionerski starski domovi, centri za dneven prestoj i klubovi na penzioneri za{to vo zdruènieto ~lenuvaat golem broj penzioneri koi ìveat vo zafrlenite ruralni naslebi, koi se stari, bolni i golem broj sami. Aktivot na èni penzionerki pri Zdruènieto na penzionerite od Ki~evo vo septemvri 2009 godina vo Ku}ata na umetnosta vo seloto Kneìno, vo podno`jeto na planinata Bistra uspe{no ja organizira{e sredbata na penzionerki od Veles, Kavadarci, Ohrid, Struga, Karpo{, \or~e Petrov, Prilep, Tetovo, Bitola, Kru{e- vo, Demir Hisar i Ki~evo. Pretse- datelkata na Aktivot na èni penzionerki Angelina Ristoska na zaedni~koto druèwe informira- {e za srednovekovniot manastir i drugite znamenitosti vo Kneì- no, kako i za svetskata likovna ko- lonija. Gostite gi pozdravi Stojan Stankovski, pretsedatel na Zdru- ènieto na penzionerite na Ki- ~evo, a prigodna re~ ima{e Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM. Vo prijatniot ambient na nadmorska viso~ina na okolu iljada metri, so prirodna hrana i muzika penzionerkite od pove}e gradovi od na{ata zemja denot go minaa vo druèwe so nesekojnevno raspoloènie.

1526 moeto ime e penzioner Zdruènie na penzioneri vo Radovi{ Zgolemeni aktivnosti o prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i drugi gosti i na pen- VVzionerki i penzioneri od zdruènijata na penzionerite od "Kisela Voda# - Skopje, [tip, \or~e Petrov, Berovo, Peh~evo, Kratovo, Negotino i od gradot doma}in, na 16 maj 2009 godina vo restoranot "[ampion# se odrà tradicionalna sredba na druèwe, razmena na iskustva i igra. Otvaraj}i ja sredbata pretsedatelot na Zdruè- nieto na penzionerite na Radovi{ i Kon~e Jovan Ef- timov izrazi zadovolstvo {to tradicijata na vakvite sredbi prodolùva i deka sekoga{ se sozdava prijatna atmosfera. Pozdravuvaj}i ja ovaa manifestacija vo ime na SZPM potpretsedatelot êdo Georgievski istakna deka vakvite sredbi {to gi organiziraat aktivite na èni penzionerki na zdruènijata na penzionerite pridonesuvaat ne samo za zbogatuvawe na sorabotkata vo tretoto doba, tuku i za sozdavawe na migovi na sre}a i radost. Prestojot vo Radovi{ be{e iskoristen i za poseta na zna~ajni znamenitosti, me|u koi i hramot "Sveta Troica#. Vo organizacija na Zdruènieto na penzionrite od Radovi{ na 4 juli 2009 godina se odrà ednodneven izlet na zeleno vo Star Dojran na koj prisustvuvaa penzioneri od jugoisto~niot del na Makedonija. Za piknikot vladee{e golemo interesirawe. Penzioneri od pove}e gradovi se druèa so pro{etki pokraj Dojranskoto Ezero, me|usebno informiraa, a ne izostana veselba so ìva muzika i oro pod senkite na javorite. Vo organizacija na Komi- sijata za sport i rekreacija pri Zdruènieto na penzionerite vo Radovi{ tradicionalno se odrùva rekreacija so velosipedi. Glavniot sobir na penzioneri velosipedisti vo 2009 godina se odrà pred crkvata Sveta Troica vo Rado- vi{, a se voze{e do manastirot Sveti \or|ija vo selo Ora- ovica odale~eno nad 15 kilometri. Spored izjavata na pretsedatelot na Komisijata i glavniot organizator Ilija Trajanov, rekreacijata so velosipedi i ovoj pat minala vo prijatna atmosfera. I predhodnata godina so vozeweto so velisoped do izletni~koto mesto manastir Sveti \or|ija, selo Oraovica u~estvuvaa nad 50 penzioneri. Uspehot na ovaa nesekojdnevna rekreacija na radovi{kite penzioneri pridonese Komisijata da planira, da organizira i penzionerski natprevar vo plivawe na Dojran- skoto Ezero, kako i ednodneven planinarski izlet na Pla~kovica.

1537 moeto ime e penzioner êtvrta pro{irena sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Struga Novi vidici na aktivnosti obranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Struga na 6 mart 2009 godina ja odrà SS~etvrttata pro{irena sednica na koja so pozitivna ocena bea usvoeni Izve{tajot za rabotata na organite i telata i zavr{nata smetka za 2008 godina, kako i godi{na orienta- ciona Programa za rabota vo 2009 godina. Vovedno izlagawe podnese \urica Ristoski, pretsedatel na Zdruènieto, potenciraj}i deka site programski aktivnosti bile relativno dobro izvr{eni, kako {to se pra{awata na zdravstvenata za{tita, sportskite natprevari, kulturno-zabavnite sredbi, aktivnostite vo ramkite na asocijacijata na penzionerite od Jugo-zapadniot del na Makedonija, rabotata na Aktivot na èni-penzionerki, na Klubot na penzioneri i sli~no. Otkako gi pozdravi zakonskite re{enija za Solidarniot fond, Ristoski posebno go naglasi zna~eweto na vesnikot "Penzioner plus# koj zna~itelno pridonesuva za navremeno informirawe za se {to se slu~uva vo penzionerskata asocijacija vo na{ata zemja od aspekt na za{titata na ìvotniot standard, zdravstvoto, sportskite i muzi~ko- zabavnite aktivnosti, za rabotata na Fondot na PIOM i drugi, {to se zna~aen stimul za pogolemo angaìrawe na penzionerite i za razvoj na bazi~noto organizirawe. Vo diskusijata Rade Pejoski, Ajro Memedi, Osman [ej, Inaet ]ondra, Lambe Lazarov- ski, Olga Mileska, Denaemin Ko~oski, Elisaveta Lazarevska, Nade`da âtoro{koska i Radoe Vlaj~eski glavno gi podràa iznesenite konstatacii vo uvodnoto izlagawe i izve{taite, so potreba za otvorawe klubovi za dneven prestoj na penzioneri vo Vele{ta i drugi pogolemi mesta, za organizirawe pove}e ekskurzii i neguvawe na borbeni tradicii, za podobri podgotovki za sportski natprevari i za u~estvo na revii, za kreativnost vo rabotata i sorabotka so lokalnata samouprava. U~estvuvaj}i vo diskusijata pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski ja istakna griàta za starata populacija i voveduvawe socijalna penzija, kako i potrebata od vzaemna sorabotka so lokalnata samouprava i Crveniot krst i pottiknuvawe na humanitarnite aktivnosti.Pretsedatelot [urbanovski informira{e i za predlog Spogodba- ta pome|u SZPM i FPIOM za regulirawe na me|usebni obvrski za Solidarniot fond i ~lenarinata, kako edinstven primer vo svetot. Predhodno vo organizacija na Aktivot na èni-penzionerki na Zdru`nieto na penzionerite vo Struga vo hotelot "Drim# se odrà tradicionalnata sredba na penzionerki koja mina vo duhot na patriotizmot i drugaruvawe na okolu 250 penzionerki od Ohrid, Bitola, Gevgelija, Prilep, \or~e Petrov, Debar, Tetovo, Ki~evo, Kru{evo i Struga. Pozdravuvaj}i gi, pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski ukaà na angaì- raweto na penzionerskata organizacija za podobruvawe na kvalitetot na ìveeweto vo

1546 moeto ime e penzioner

tretata doba i na zna~eweto na druè- weto i rekreacijata, a so prigodni zborovi se obrati i \urica Ristoski, pretsedatel na Zdruèni- eto na penzionerite od gradot doma}in. Posebno impresivno izlagawe ima- {e dolgogodi{nata pretsedatelka na Aktivot Olga Mile- ska, potenciraj}i go osnovnoto moto na druèweto vo znakot "Makedonija opstojuvala so vekovi, opstojuva i }e postoi ve~no". Ta`ni sme i zamis- leni za negiraweto na na{eto ime i nacionalnost, dodade Mileska, no na{ite pretci ni ostavija amanet da sme gordi makedonci vo na{ata sakana Makedonija sekade kaj ne ima, za {to be{e pozdravena so buren aplauz. I na samata zabava bea prezentirani makedonski revolucionerni napevi i poetski tvorbi, so èlba da se ~ue ona {to sme i ve~no }e bideme. Pri toa vo pridru`ba na muzi~kiot ansambal najglasno odeknuva{e pesnata "Edno ime imame#. Aktivot na èni penzionerki od Struga e eden od najaktivnite vo na{ata zemja. Edna{ nedelno se odrù- vaat redovni sostanoci za me|usebno informirawe i drugaruvawe, za edukacija, sportuvawe i rekreacija. Se tretiraat pra{awa za ekologijata, komunaliite, za podgotovkite na turisti~kata sezona, za sorabotka so nevladini organizazcii vo humanitarni akcii i sli~no. Voobi~ajnata aktivnost po~nuva vo po~etokot na godinata, so odbeleùvawe na starata Nova godina i Denot na ènata -8 mart, a potoa se organiziraat i ekskurzii so poseta na istoriski mesta i manastiri. Os- novnite tro{oci na ovie aktivnosti se na teret na samite u~esni~ki, pomognati od zdruènite sredstva od ~lenarinata i od donacija na op{tinata.

1557 moeto ime e penzioner Sredba so Ilija Pemov pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite vo Kavadarci Navremeno organizirawe na planiranite aktivnosti druènieto na penzionerite vo Kavadarci spa|a vo zdruènijata koi se griàt za ZZsvoeto ~lenstvo, so cel da im go olesnat i razubavat kolku tolku ìvotot vo ovie te{ki vremiwa. G-n Pemov, kaète ni kako funkcionira{e Va{eto zdruènie vo 2008 godina? - Vo tekot na 2008 godina, Zdruènieto na penzionerite vo Kavadarci uspe{no gi realizira{e planiranite aktivnosti na Sobranieto, Izvr{niot odbor i na pomo{nite tela, poto~no na komisiite i na Aktivot na èni-penzionerki. Za taa cel se odràni pove}e sednici i drugi bitni sredbi {to rezultira so navremeno organizirawe na zacrtanite aktivnosti za taa godina. Od niv bi izdvoil nekolku pozna~ajni koi pridonesoa za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na na{i- te penzioneri. Zatoa najnapred bi go izdvoil snabduvaweto so ogrevni drva na 309 semejstva na penzioneri, brojka {to ne e za potcenuvawe, preku isplata na osum mese~ni rati i navremena dostava do korisnicite. Najgolemiot del aktivnosti se organiziraa preku komisiite. Toa ovozmoì u~estvo na kavadare~kite penzioneri na sportskite regionalni i republi~ki natprevari i osvojuvawe na pove}e nagradi, potoa organizirawe na ekskurzii i poseti na istoriski, kulturni i izletni~ki mesta so koi se opfateni okolu 500 penzioneri. So participacija od 20% za koristewe na bawi i odmorali{ta se zgolemi interesot na penzionerite iako standardot na penzionerite s¢ u{te nepovolno vlijae na zgolemuvawe na brojot na korisnici na ovie kapaciteti. Na kulturno-zabaven plan vo tekot na 2008 godina bea organizirani nekolku manifestacii i toa za odbele- ùvawe na praznikot na lozarite sv. Trifun, De- not na penzionerite i u~estvo na na{i pretstavnici, literati i peja~- kata grupa na ZP Kava- darci na pove}e op{tin-

1566 moeto ime e penzioner ski, regionalni i republi~ki nastani. Na planot na zdravstvenata edukacija na penzionerite se odràa pove}e predavawa od oblasta na zdravstvenata za{tita od stru~ni lica kako i organizirano redovno merewe na krvniot pritisok vo sorabotka so Crveniot krst. Aktivot na penzionerkite vo sorabotka so Komisijata za proslavi, organiziraa odbeleùvawe na lozarskiot praznik, Denot na ènata Osmi mart i u~estvo na sredbi na ènite vo pove}e gradovi od Republikata, kako i vo lokalni ramki. Za izdvojuvawe e uspe{nata organizacija na republi~kata proslava na sv. Trifun ~ij doma- }in bevme nie, a prisustvuvaa nad 500 gosti. Za svojata rabota i aktivnosti, Zdruènieto redovno gi informira{e svoite ~lenovi vo ogranocite, no i preku lokalnite televizii i vesnikot "Penzioner plus#. Koi aktivnosti gi planirate vo 2009 godina? - Vo 2009 godina ZP Kavadarci }e go zadrì kontinuitetot vo organiziraweto na pove}eto spomenati aktivnosti koi se pokaàa za uspe{ni i dobro prifateni od penzionerite. Vo toj kontekst }e gi izdvojam: snabduvaweto so ogrevno drvo, sportskite i rekreativnite aktivnosti, kulturno-zabavnite, edukativni i drugi sodrì- ni. Ovaa godina pokraj u~estvo, treba da obezbedime i dobri uslovi za odrùvawe na Re- gionalnite sportski natprevari kako doma}ini i za taa cel Izvr{niot odbor ve}e imenuva odbor neposredno zadolèn za ovaa aktivnost. ]e prodolì uspe{nata sorabotka so ZP Ko~ani i toa ne samo na sportski plan, no i na kulturno-zabaven i rekreativen. Kava- dare~kite penzioneri }e imaat mo`nost da posetat pove}e znamenitosti vo Kru{evo, Ku- manovo, Kriva Palanka kako i izletni~kite mesta na Koùv Planina. I godinava na{ata Pea~ka grupa }e u~estvuva na me|uop{tinskata manifestacija "Penzionerite peat# kako i na republi~kata revija na narodni pesni i igri, potoa, za Denot na penzionerite }e se organizira manifestacijata "Baba i dedo" i kulturno-umetni~ka programa za penzionerite, besplatni teatarski pretstavi i nastapi na literaturni nastani. So {to u{te moè da se pofalite koga e vo pra{awe rabotata na va{eto zdruènie? Koi Vi se idnite planovi? - Za odbeleùvawe sekako se na{ite angaìrawa za uspe{na rabota na klubovite na Zdruènieto i toa dva vo gradot i nekolku vo pogolemite sela vo op{tinite Kavadarci i Rosoman vo odnos na nivnoto odrùvawe i opremuvawe. Kontaktite so razgranocite na Zdruènieto i podobruvawe na nivnata aktivnost e me|u prioritetnite zada~i i za taa cel se predvideni nekolku rabotni sredbi i pomo{ tamo kade {to }e ima potreba od toa. So ogled deka postoi interes, a Zdruènieto ima i planirani sredstva za razvoj i investicii, godinava }e se napravat napori za obezbeduvawe na smestuva~ki kapaciteti za odmor na penzionerite vo pobliskoto opkruùvawe odnosno na lokacii vo Op{tinata Kavadarci preku kupuvawe ili izgradba na objekt. Ovaa inicijativa naide na poddr{ka ne samo kaj ~lenovite na razgranocite na Zdruènieto, no i me|u po{irokoto ~lenstvo i e pozdravena kako mo{ne dobra za{to se raboti za dobivawe na objekt za penzionerite preku namensko koristewe na sredstvata obezbedeni od nivnata ~lenarina.

1577 moeto ime e penzioner

Na{iot dopisnik Fruska Kostadinovska informira{e i za vekovnata tradicija na odbeleùvaweto na praznikot na lozarite 14 fevruari vo najgolemoto vinogorje vo Makedonija-Tikve{ijata. Praznikot na lozarite i vo 2009 godina se odbeleà so pove}e nastani i masifestacii. Na Sv. Trifun, za{titnikot na ovo{jeto, gradinarstvoto i poleto, mu ~estvuvaa i kavadare~kite penzioneri na koja prisustvuvaa okolu 500 gosti od Prilep, Veles, Bito- la, Kumanovo, Bogdanci, Gevgelija, Ki~evo, Valandovo, Ko~ani, Radovi{, Strumica, "Ki- sela voda# i "Karpo{# od Skopje, koi bea pozdraveni od domakinite Cveta Malinkova i Ilija Pemov. Organizatorot na proslavata, Aktivot na penzionerki pri ZP Kavadarci, se angaìra na svoite gosti da im obezbedi toplo gostoprimstvo, dobra zabava i potsetuvawe na obi~aite koi kavadare~kite lozari od pamtiveka gi neguvaat na Denot na sve- tecot Trifun. Zaradi studenoto vreme, zakrojuvaweto na vinovata loza namesto na lozje, se izvr{i vo samata sala kade be{e proslavata, a potoa se podeli poga~a i se nazdravi za beri}etna godina i zdrav rod na lozjata. U~enici od Gimnazijata "Dobri Daskalov# so vokalna pridru`ba na Angel Totov i orkestar, izvedoa recital posveten na grozjeto i vinoto {to za ovaa prigoda go podgotvi Van~o Mrkev, pro- fesot vo penzija. Voedno bea proglaseni i nagradeni najdobrite tvorbi na tema "Vinoto, hrana i lek# na konkursot {to po povod praznikot na lozarite go raspi{a Komisi- jata za kulturno-zabaven ìvot pri ZP - Kavadar- ci. Najdobrite tvorbi bea pro~itani, a proslavata prodolì so pesni i igri i dobro raspoloènie na na~in na koj samo penzionerite umeat da se zabavuvaat. Inaku, nad {est godini vo ramkite na aktivnostite na zdruènieto na penzioneri Kavadarci, uspe{no raboti peja~ka grupa vo koja ~lenuvaat pove}e penzioneri. Momen- talno, grupata broi 15 ~lenovi (maì i `ni) i orkestar. Se neguvaat rodnokrajni pesni, pred se, starogradski i izvorni. Izborot na repertoarot vo sorabotka so ~lenovite, go pravi rakovoditelot na grupata, \or|i Jordanov, muzi~ki pedagog vo penzija. Vo izminatiov period, ovaa peja~ka grupa ima nastapuvano na site dosega odràni Re- publi~ki i Regionalni revii na muzika, pesni i igri na koi ima{e zabeleìtelen uspeh. Nekolku pati vo godinata, grupata nastapuva i na manifestacijata "Penzionerite peat# {to se odrùva vo ramkite na me|usosedskata sorabotka so ZP od Prilep, Negotino i Gevgelija, pro{irena so Bogdanci i Valandovo. Poslednive dve godini na ovaa muzi~ka priredba nastapija i pea~ki grupi i ansambli od drugi gradovi kako od Ko~ani i [tip. Vo tekot na godinata, Pea~kata grupa redovno nastapuva vo Kavadarci na priredbi {to se organiziraat po najrazli~ni povodi, kako {to se: odbeleùvawe na zna~ajni nastani i godi{nini, Tikve{kiot grozdober, Sveti Trifun, Nova godina i drugo.

1586 moeto ime e penzioner Grupata "Raspeani Penzioneri# na ZP Negotino Zasluèno "Priznanieto 8 Noemvri" p{tina Negotino po povod Denot na osloboduvaweto - 8 Noemvri, ima vospostaveno OONagrada i Priznanie 8 Noemvri za organizacii i poedinci koi postignale zna~ajni rezultati vo poedini oblasti. Vo 2009 godina, na 65 godi{ninata od osloboduvaweto, Sovetot na Op{tinata na sve~ena sednica gi dodeli ovie presti`ni priznanija. Me|u drugite, "Priznanie 8 Noemvri# dobi grupata "Raspeani penzioneri# za zna~ajni pos- tignuvawa vo oblasta na kulturata. Vo obrazlo- ènieto stoi deka priznanieto se dodeluva zaradi petgodi{noto uspe{no rabotewe i u~estvo na zna~ajni priredbi, manifestacii, humanitarni koncerti i festivali, so {to grupata doprinese za afirmacija na Op{tina Negotino. Obrazlo- ènieto zavr{uva so: "Za ovie entuzijasti edinstvena nagrada i golemo zadovolstvo pretstavuva soznanieto deka izvornata narodna pesna }e prodolì da ìvee i da se neguva i smetame deka "Priznanieto 8 Noemvri" }e im pretstavuva dopolnitelen motiv za prodolùvawe na svojata aktivnost#. Priznanieto na pretsedatelot na grupata Jo- van Dav~ev mu go vra~i gradona~alnikot na Op- {tina Negotino, Pane Trajkov, {to be{e pro- prateno so burni aplauzi od prisutnite na sve~enata sednica na Sovetot. Osmonoemvrisk- oto ~estvuvawe be- {e zbogateno so pretstavata na dramata "Len~e Kuma- nov~e# od Vasil Iqoski vo izvedba na penzionerskiot dramski ansambl od Kumanovo, koja be- {e so golemo vnimanie prosledena i odli~no primena od prisutnite vo salata na centarot za kultura "Aco \or~ev#. Akterite-amateri prikaàa zrela akterska igra za {to bea na- graduvani so gromoglasni aplauzi na otvorena scena vo tekot na pretstavata i so dolgo- trajni ovacii po nejzinoto zavr{uvawe.

1597 moeto ime e penzioner

Penzionerite od Negotino i drugite prisutni zaminaa pobogati za edno kulturno doìvuvawe, a moèbi i so pottik za nivno angaìrawe na ovoj plan. Negotino, gradot na grozjeto i vinoto, pi{uva dopisnikot Petar Stefanov, be{e doma}in i na manifestacijata "Penzionerite peat" {to se odrà vo salata na Nacionalna- ta ustanova - Dom na kulturata "Aco \or~ev#. Na tradicionalnata manifestacija zedoa u~estvo penzionerskite ansambli od jugozapadniot region i toa od: Bitola, Prilep , Kavadarci, Negotino, Valandovo, Gevgelija i Bogdanci. So svoeto u~estvo, kako gosti, se pretstavija i penzionerite od [tip. Manifestacijata ja otvori pretsedatelot na Zdruènieto doma}in - Kosta ]upov koj istakna deka vakvite druèwa se odvivaat pove}e godini i pridonesuvaat za kvalitetot na ìveeweto na penzionerite koi muzikata gi veseli, krepi i oblagoroduva i zatoa ovie manifestacii treba da se odrùvaat i ponatamu. Gradona~alnikot na Op{tina Negoti- no - Pane Trajkov gi pozdravi prisutnite, im posaka prijaten prestoj, go istakna u~estvoto na peja~kata grupa na site proslavi i manifestacii vo Op{tinata i po- {iroko, za prodolù- vaweto na muzi~kata tradicija vo gradot i afirmacijata na Op- {tinata. Muzi~kiot del zapo~na so izvedbata na Oroto "Osogovska" vo interpretacija na orkestarot na grupata "Raspeani penzioneri# od Negotino. I drugite peja~ki grupi imaa uspe{ni nastapi.

1606 moeto ime e penzioner Zdruènie na penzioneri vo Gevgelija Rabota vo kontinuitet i transparentno o Zdruènieto na penzionerite na op{tina Gevgelija site aktivnosti se ostvaruvaat VVprogramirano, so predvidenite sredstva planirani so finansiskiot plan.Programa- ta i finansiskiot plan se vo soglasnost so Statutot na Zdruènieto. Zdruènieto spa|a me|u srednite Zdruènija po brojot na penzionerite, bidej}i prose~niot broj za poslednite nekolku godini iznesuva 3.100 do 3.290 penzioneri, koi se organizirani vo 13 ogranoci od koi ~etiri vo gradot i devet vo naselenite mesta vo op{tinata. Zdruènieto raspolaga so restoran, dva doma so vkupno 30 garsonieri vo koi ìveat ~lenovi penzioneri, glavno so niski primawa, zatoa i kiriite imaat socijalen karakter od 600 do 700 denari. Zdruènieto raspolaga i so dva kluba na penzioneri, vo naseleni mesta Ne- gorci i Miravci. Vo restoranot i dvata kluba, penzionerite se druàt sekojdnevno kade se zabavuvaat i igraat tabla, domino i {ah i taka sekojdnevno go pominuvaat svoeto vreme. Vo poslednite nekolku godini vo Zdruènieto dosta se zgolemeni aktivnostite na organite; Sobranieto i Izvr{en odbor i pomo{ni tela, komisiite za Kulturno zabaven ìvot, sport i rekreacija, Komisija za re{avawe stanbenite pra{awa na penzionerite i Odborot n solidaren fond. Isto taka, pri Zdruènieto postoi i Aktivot na èni penzionerki, koj aktivno raboti i u~e- stuva vo site aktivosti {to se organiziraat vo Zdruè- nieto, soglasno svojata programa so koja se programi- rani aktivnostite na aktivot. Se organiziraat predavawa od zdravstvoto: za rano otkrivawe na rakot na dojkata, za osteoporozata, koristewe na lekovi i drugo. Zdruènieto u~estuva so svoite aktivnosti na lokalno, regionalno i republi~ko nivo. Na lokalno nivo so odbeleùvawe i druèwe po povod do~ek na nova godina, 8-mi mart- denot na ènata, 20 septemvri-denot na penzionerite, kako i praznikot na osloboduvawe na Gevgelija i Gevgelisko i drugi aktivnosti. Na reginalno nivo na organiziranite revii od kulturno zabaven ìvot i na sportskite natprevari vo devet disciplini. Zdruènieto osvojuva{e pehari i diplomi za os- voenite prvi i vtori mesta. Na inicijativa na aktivot na èni formirana e peja~ka grupa i orkestar, koj aktivno u~estvuva na organiziranite revii i narodni pesni. Pokraj site ovie aktivnosti Zdruènieto u~estvuva i na tradicionalno druèwe "Penzionerite peat# so Zdruènijata od Bitola, Prilep, Kavadarci, Negotino, Valan- dovo i Bogdanci. Isto taka, vospostavena e sorabotka i so mnogu Zdruènija od Repub- likata, a se organiziraat ekskurzii vo na{ata zemja i edna vo Republika Bugarija. Pozitivnite finansiski rezultati pridonesoa vo 2007 godina da se izvr{i renovirawe na restoranot so {to se podobreni uslovite penzionerite poudobno da prestojuvaat i da gi igraat penzionerskite igri {ah, domino, tabla i poubavo da go minuvaat svoeto vreme. Opredelbata na organite i rakovodstvoto na Zdruènieto e dobro informirawe na ~lenstvoto i po{irokata javnost vo op{tinata za site aktivnosti {to se objavuvaat pre-

1617 moeto ime e penzioner ku lokalni mediumi, RTG i TV "No- va# i vesnikot na SZPM "Penzioner plus# [to gi podgotvuva ~lenot na Izvr{niot odbor na zdruènieto i dopisnik Tome Ku- senikov. Po povod 35 godini na rabota na Zdruènieto be- {e izdadena i monografija vo koja se obraboteni podatocite za aktivnostite i rabotata na Zdruènieto vo poslednite godini so finansiskite ostvaruvawa koi bea pozitivni. Zdruènieto sekoja godina, po tradicija dodeluva po okolu 100 paketi vo prehranbeni produkti na penzioneri so niski penzii, a po povod Novata godina i Boì}nite praznici. - Vo 2008 godina, gi realiziravme planiranite zada~i vo site sveri od raboteweto, celosno sum zadovolen, a èlba mi e natamo{nive rezultati da bidat u{te podobri. Koga go velam ova, pred se mislam na natamo{noto racionalno finansisko rabotewe so zgolemeni aktivnosti. Mo{ne zna~ajni se i posetite vo na{ite ogranoci vo naselenite mesta, a posebno vo Miravci na kulturnata manifestacija \uro Mara - veli, pretsedatelot na ZP Dragi{a Jovanovi}. Toa be{e potvrdeno i vo mart 2009 godina koga Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite na op{tinata Gevgelija go usvoi Izve{tajot za rabota i finansiskiot izve{taj za 2008 godina i Programata za predvidenite aktivnosti i Finansiskiot plan za 2009 godina. Vo obemnata diskusija pozitivno bea oceneti navedenite izve{tai so zaklu~ok deka i vo 2009 godina aktivnostite pointenzivno da prodolàt. Sekako treba da se ima pogolem kontakt so ogranocite na Zdruènieto vo naselenite mesta, so cel za pottik za nivno zgolemeno u~estvo vo site aktivnosti vo zdruènieto-istakna pretsedatelot na Zdruènieto Dragi{a Jovanovi}. Be{e istaknato deka vo poln ek se podgotovkite na ekipite za nastapot na regionalni sportski natprevari, a peja~kata grupa "Sava Mihajlov# intenzivno se podgotvuva za regionalnite revii na pesni, muzika i igri. Ak- tivot na èni - penzionerki pri zdruènieto ima pove}e aktivnosti za zdravstvena edukacija na ~lenstvoto.

1626 moeto ime e penzioner

Po povod 20 septemvri - Denot na penzionerite na Makedonija vo 2009 godina vo pove}e zdruè- nija se odràa prigodni sve~eno- sti na koi se sumiraa postignatite rezultati vo rabotata, no i drugarski ve~eri, koncerti, ekskurzii i humanitarni akcii. Zdruènieto na penzionerite od Gevgelija sve~enosta ja odr- à vo Negorski Bawi, pri {to za zna~eweto na praznikot govore- {e pretsedatelot Dragi{a Jova- novi}. Be{e promovirana i novata monografija za rabotata i uspesite na zdruènieto, a na prisutnite im be{e podelen i sve~enioit broj na vesnikot "Penzioner plus". Seto toa be{e i povod da se progovori i za zna~eweto na informirawe- to na penzionerite. Po povod 65 godi{ninata od osloboduvaweto na Gevgelija na 7 noemvri 2009 godina se odrà penzionerska sredba na koja prisustvuva- {e gradona~alnikot Ivan Frangov, pretsedatelot i potpretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i êdo Georgievski i gosti od zdruè- nijata na penzioneri od Strumica, Radovi{, \or~e Petrov i Ohrid. Na sredbata za zna~eweto na praznikot, za sorabotkata so lokalnata samouprava i za nekoi aktivnosti zboruva{e Dragi{a Jovanovi}, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite na Gevgelija. Vo prigodnata programa bea ispolneti revolucionerni tvorbi, recitacii i izvorni makedonski pesni.

1637 moeto ime e penzioner Sednica na Sobranieto na ZP od op{tina Berovo Pro{iruvawe na sorabotka ruènieto na penzionerite od op{tinata Berovo vo april 2009 godina odrà sednica ZZna Sobranieto na koe be{e razgledana zavr{nata smetka za raboteweto vo 2008 godia. Pri toa be{e zaklu~eno deka zdruènieto rabotelo spored zakonskite propisi i ostvarilo pozitivno saldo. Na sednicata be{e usvoena i Programata za rabota na berovskoto zdruènie za 2009 godina. Me|u drugite aktivnosti, be{e donesena odluka za pro{iruvawe na sorabotkata so sosednite zdruènija na penzionerite i po{iroko. Vo programata e planirano da prodolì u~estvoto na horot i orkestarot na reviite {to gi organizira SZPM, kako i na koncerti na lokalno nivo. Na sednicata na sobranieto be{e donesena i odluka za dodeluvawe na nepovratna finansiska pomo{, pod odredeni kriteriumi, za penzionerite koi se vo lo{a materijalno sostojba. Isto taka be{e odlu~eno Zdruènieto na penzionerite od op{tinata Berovo da participira i vo tro{ocite za bansko i stacionarno lekuvawe na svoite ~lenovi. Be{e donesena i odluka za rekonstrukcija na restoranot koj raboti vo sostav na domot na penzionerite. Zdruènieto na penzionerite od Op{tinata Berovo aktivno se vklu~i vo iskoristu- vaweto na obnovlivite izvori na energija. Taka, vo ramkite na odbeleùvawata na praznikot 11 Oktomvri vo 2008 godina, sve~eno be{e pu{ten vo rabota sistemot za iskoristuvawe na son~evata energija. So negovata upotreba sega se zatopluva vodata vo objektot na zdruènieto poznat kako Penzionerski dom. - Finansiraweto na proektot e pomognato od strana na Agencijata za razvoj od Repub- lika Avstrija koja kako grant obezbedi 40 procenti od okolu 615 000 denari {to bea potrebni da se instalira sistemot za solarna energija vo domot - veli pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite od Op{tinata Berovo, Jovan Dupkarski. Ostana- tite sredstva gi obezbedi na{eto zdruè- nie. Nie sme celosno zadovolni od dosega- {nata rabota na solarniot sistem. So koristeweto na sonceto kako izvor na energija, toplata voda, sega po poniska cena, ja ima vo penzionerskiot klub i vo sovremenite prostorii kade {to pretstojuvaat gostite i ko-

1646 moeto ime e penzioner risnicite na na{ite uslugi - napomna Dupkarski. Sepak, so instaliraweto na solarniot sistem ne zavr{uvaat ambiciite na berovskite penzioneri, javuva na{iot dopisnik Dragi Rolevski. Se nastojuva koristeweto na sonce- to, kako alternativen i najevtin izvor na energija, da se pro{iri i vo Domot na penzionerite kade za greewe se koristi ogrevno drvo. - Novoto iskustvo ni potvrdi deka ponatamo{nite aktivnosti treba da se naso~at i ovoj sistem da koristi son~eva energija. Na toj na~in zna~itelno }e go namalime koristeweto na elektri~nata energija i na drvoto kako energensi. So toa }e gi zgolemime za{tedite vo na{eto rabotewe. Od druga strana pak, aktivno se vklu~ivme i vo za{titata na planetata Zemja so neispu{tawe na {tetni gasovi vo atmosferata. Vsu{nost nie poaktivno se vklu~uvame vo ekolo{kite aktivnosti - veli Dupkarski. Potvrda deka penzionerite od Op{tinata Berovo celosno ja poddràa ovaa investicija e faktot {to tie bea masovno prisutni na sve~enoto pu{tawe vo rabota na solarniot sistem. - Instaliraweto na son~evite kolektori na zgradata na Domot na penzionerite e vtor vakov proekt vo javnite institucii vo Op{tinata Berovo istakna toga{niot gradona- ~alnik Venko Pa{aliski. Iskustvoto od prviot sistem, koj be{e pu{ten vo upotreba pred dva meseca, na drug objekt vo gradot, pokaà deka tro{ocite na smetkata za elektri- ~na energija kaj nego se namaleni za re~isi 70 otsto vo odnos na porane{nite rashodi za ovaa stavka. Toa samo ja potvrduva opravdanosta od koristeweto na obnovlivite izvori na energija, pred s¢, na onaa {to se dobiva od sonceto. Zdruènieto na penzionerite dodeli blagodarnici na Op{tinata Berovo, na Vladata na Republika Avstrija i na firmata "Alterna - grup" od Skopje koja{to be{e izveduva~ na rabotite. So samoto podobruvawe na uslovite za ìvot, druèwe i rabota se o~e- kuvaat i novi rezultati vo aktivnosta na zdruènieto. Zdruènieto na penzionerite od op{tinata Berovo go zavr{i renoviraweto na restoranskiot del koj raboti vo sostavot na Domot na penzionerite vo Berovo. Renoviraweto na restoranot i na pomo{nite prostorii be{e naloèno od potrebata za po~ituvaweto na HASSAP standardot koj od po~etokot na godinava se primenuva vo Republika Makedonija. - Za renoviraweto na restoranot bea vloèni 1 452 000 denari - veli pretsetdaelot na ZP, Jovan Dupkarski. Sredstva se obezbedeni od Zdruènieto na penzionerite od op{tinata Berovo. So toa se ispolneti normativite koi se predvideni spored HASSAP standardot za rabotewe na restoranot vo domot - napomenuva Dupkarski. Inaku, na sve~enoto otvorawe, pokraj drugite gosti, prisustvuvaa i pratenikot od izbornata edinica broj 3, Mile Pa~emski i gradona~alnikot na op{tinata Berovo, Dra- gan Naxinski. - Ja ostvarivme zaedni~kata cel, na ZP i na Lokalnata samouprava preku urbanisti~ki re{enija, da se renovira restoranot - re~e gradona~alnikot na op{tinata Berovo, Dra- gan Naxinski pri otvoraweto na restoranot vo penzionerskiot dom. ]e se zablagodaram i na vas i na va{iot pretsedatel, koj so svojata upornost i entuzijazam doprinese za zado- voluvaweto na potrebite i na penzioneirite no i na gra|anite od Berovo - napomena Nax- inski.

1657 moeto ime e penzioner Sednica na Sobranieto na penzionerite vo Resen Zaìvuvawe i na ogranocite a 17 juli 2009 godina vo Zdruènieto na penzioneri na Resen se odrà redovna sedni- NNca na Sobranieto na Zdruènieto na koja prisustvuvaa 27 pretstavnici na ogranoci, kako i gosti na SZPM. Preku odrùvawe na vakvi sednici so koi rakovode{e pretsedatelot na Sobranieto na Zdruènieto Dor~e Krstevski, a na koi prisustvuvaa golem broj na ~lenovi, Zdruènieto uspeva{e i uspeva da ostvari javnost i transparentnost vo rabotata vo uslovi koga vo o{tinata ne funkcionira nitu eden elektronski ili pe~aten medium. Sobranieto najprvo gi razgleda izve{taite na Izvr{niot odbor i na Nadzorniot odbor, a potoa i godi{nata smetka za 2008 godina i po iscrpna i plodna diskusija istite bea usvoeni. Pri toa bea izneseni pofalbite za dobroto i doma}insko rabotewe na zdruèni- eto, izrazeno preku pozitivnite finansiski rezultati. Vo minatata godina ne izostanaa redovnite aktivnosti na zdruènieto, bea organizirani ednodnevni ekskurzii, a Zdruènieto se pokaà kako dobar organizator i doma}in na regionalnite sportski penzionerski natprevari na koi u~estvuvaa 160 natprevaruva~i- penzioneri qubiteli na sportot. êsta tema za diskusija na sednicite na organite na zdruènieto be{e zdravstvenata za{tita i problemi svrzani so zdravjeto na ~lenstvoto. Ne izostanaa i humanitarnite aktivnosti, pri {to posebno bea naglaseni onie {to gi sprovede Aktivot na ènite penzionerki za domot za deca so posebni potrebi vo Bansko i drugo. Vo septemvri 2008 godina Zdruènieto na penzioneri vo Resen be{e doma}in na kulturni sredbi na deset zdruènija od jugozapadniot del na dràvata, pri {to se sozdade nezaboravno drugaruvawe vo ubavata Prespa. Kako potsetuvawe na ova treba da dodademe deka toga{ se istakna deka e mnogu va`no {to se prodolùva tradicijata za organizirawe na vakvi sredbi. - Na sredbite se druìme, od poblisku da se zapoznaeme i razgovarame za mnogu aktuelni pra{awa od zaedni~ki interes. Posebno mo- ème da razmenime iskustva za pove}e segmenti od na{eto op{testveno ìveewe, pri {to smetam deka ovie na{i 26-ti Kulturno- zabavni sredbi }e ni ostanat vo dolgo se}avawe, re~e vo pozdravniot zbor, domakinot na sredbite, pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite na Op{tina Resen, Dor~o Krsteski. Na prisutnite okolu 700-te penzioneri, so topli i srede~ni zborovi prijatno druèwe im posaka pretsedatelot na Sojuzot na zdruè- nijata na penzionerite na Makedonija Du{ko [urbanovski. Vo ovaa prilika, toj im go ~estita praznikot 20 septemvri- Denot na penzionerite na Makedonija i im posaka dobro zdravje Moja sugestija, podvle~e pretsedatelot [urbanoski, e ovie sredbi pokraj drugaruvaweto i zabavata, da dobijat i kulturen beleg so nastap na penzionerki i penzioneri so li~- ni tvorbi, so prestavuvawe na izraboteni sli-

1666 moeto ime e penzioner

karski tvorbi vo razni tehniki i doma{ni rakotvorbi, i tie da se izlo- ùvaat na eden mal prostor vo objektot kade {to se odrùvaat sredbite. Veruvam, deka penzionerite znaat da tvorat i ima mnogu i profesionalci i amateri koi imaat afiniteti kon ovie umetnos- ti. Zo{to toa da ne go prezentirame. ]e se zalo- ìme vo Skopje da otvorime Muzej na li~ni tvorbi na penzionerite {to }e bidat dostapni za site gra|ani. Na sredbata prisutvuvaa okolu 700 penzioneri od 10 zdruènija: Ohrid, Prilep, Makedonski Brod, Kru{evo, Ki~evo, Demir Hisar, Struga i doma}inot Resen. Op{ta e ocenkata deka druèweto mina vo prijatna i vesela atmosvera so dobra muzika, a voodu{eveni od tekot na manifestacijata, penzionerite izrazija zadovolstvo od organizacijata na ovie prespanski sredbi vo Resen. Pretsedatelite na ZP od ~etvrtiot Jugozapaden region od Kru{evo, Prilep, Make- donski Brod, Demir Hisar, Ki~evo, Struga, Debar i Ohrid, vo pro{iren sostav so pretsedatelite na Komisiite za kultura, na krajot od januari 2010 godina odràa zaedni~ki sostanok vo Resen na koj se donese odluka da se podrì i godinava odrùvawe na dve zna~ajni penzionerski manifestacii 15-ti jubilejni Republi~ki sportski natprevari i Osmi po red Regionalni revii na pesni, muzika i igri.Po pozdravniot zbor na pretsedatelot na regionot Krste Stojanoski, prisutnite gi pozdravi i doma}inot na sredbata, pretsedatelot na ZP Resen Dor~e Krsteski. Vo diskusijata prv izlaga~ be{e Risto [ikleski od Prilep, koj se zaloì, dvete manifestacii da prodolàt da se odrùvaat i ovaa godina, bez ogled na sevkupnata ekonomska sostojba vo dràvava i izborite vo penzionerskata organizacija. Toa go podrà i pretsedatelkata na Aktivot na èni penzionerki od Ohrid Ruà Baleska, kako i pretsedatelot na ZP Demir Hisar Pero Buba~eski, koj potencira deka, ima mo`nost zdruènijata za prodolùvawe na ovaa tradicija da skusat nekoi drugi dava~ki ili da baraat pomo{ od lokalnata samouprava. Pretsedatelot na ZP Ohrid \or|i Trp~eski, isto taka, se zaloì godina{nava ju- bilejna sportska sredba da bide organizirana na povisoko nivo i pobara fer sudewe i realno ocenuvawe na rezultatite. Bezrezevna podr{ka dadoa i Kiril \orgievski, pretsedatel na ZP Prilep, Mirko Trpeski, sekretar na ZP Struga, Besnik Pocesta, pretsedatel na ZP Debar, Niko Markovski od Makedonski Brod i domakinot Dor~e Krstevski. Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski istakna deka Folklornite revii i Sportskite natprevari vo 2010 godina }e se odràt bez ogled na faktot {to e izborna godina i {to pove}e zdruènija imaat finansiski pote{kotii vo raboteweto. [urbanovski, potencira deka e potrebno vo ramkite na ovie manifestacii da se vnesat i drugi so- drìni kako {to se poezija, dramski pretstavi, izleti, pro{etki vo priroda i rekreativni aktivnosti

1677 moeto ime e penzioner Zdruènie na penzioneri vo Kriva Palanka Sorabotka na penzionerite od Jabuka kako most na nezaborav o ~est na ilindenskite praznici delegacija na Zr- VVduènieto na penzionerite na Kriva Palanka i na trudovi invalidi vo 2008 godina go poseti Zdruènieto na penzioneri vo Pan~evo i mesniot ogranok vo selo Jabuka - Republika Srbija. Na priemot prisustviva{e i toga{niot ambasador na R. Makedonija vo R. Srbija Aleksandar Vasilevski. So u~estvo na doma}inite i na delegaciite od Ka~arevo, Ni{, Kriva Palanka, Tetovo, Novi Sad i od Subotica na otvoren prostor se prigotvi tradicionalnoto "tav~e grav~e#. Gostite gi pozdravi Goran Mitevski, pretsedatel na Mesnata zaednica vo Jabuka, a za aktivnostite na SZPM govore{e pretsedatelot na Zdruènieto ne penzionerite od Kriva Palanka Slavko Stojanovski. Pri- toa toj istakna deka ovaa manifestacija treba da pro- dolì, da se neguva, da se dograduva i da posluì kako most na nezaborav na generaciite koi doa|aat. Po sve- ~eniot del se sozdade op{ta veselba na koja se peeja i igraa makedonski pesni i ora. I vo 2009 godina vo ~est na dvojniot makedonski praznik Ilinden, Zdruènieto na penzionerite od Kriva Palanka organizira{e ~etiridnevna ekskurzija do Banat vo Vo- jvodina. Interesot na penzionerite be{e golem za da gi posetat svoite rodnini koi tamu ìveat po kol- onizacijata vo dale~nata 1946 godina. Penzionerite od Kri- va Palanka na 1 avgust u~e- stvuvaa na sve~enata akademija vo Pan~evo {to po povod Ilinden ja organizira{e Nacionalniot sovet na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Re- publika Srbija, a na 2 avgust prisustvuvaa i na "Etno festivalot na hrana - Tav~e grav~e# vo Jabuka. Od seto toa krivopalane~kite penzioneri ponesoa ubavi spomeni so nezaborav. Zdruènieto na starosni i semejni penzionerio od Kriva Palanka uspe{no organizira{e i dvodnevna ekskurzija do Vrwa~ka Bawa, Republika Srbija. Patem so zvucite na gajda, kaval i pesna bea poseteni i Vrawska Bawa, Ni{, Aleksinac, Kru{evac i Trstenik. Posebno doìvuvawe be{e razgleduvaweto na ubavinite na Vrwa~ka Bawa, na izvorite na lekovitata voda i na cvetnite alei, kako i na smestuva~kite kapaciteti.

1686 moeto ime e penzioner

Posebno za pozdravuvawe be{e drugaruvaweto me|u penzionerite i nivnoto zadovolstvo od pretstojot vo ovaa bawa so svetsko zna~ewe. I za ovaa ekskurzija vladee{e golemo interesirawe me|u krivopalane~kite penzioneri. Na{iot dopisnik Arsen Ilievski podgotvi i bele{ka za penzionerka - uspe{na planinarka. Stanuva zbor za Katica Borizovska edna od najaktivnite penzionerki vo Zdruènieto na penzionerite vo Kriva Palanka, èna so entuzijazam i neis- crpna energija, sportist i planinarka, koja ima so {to da se pofali. Samo da potsetime deka na 11-tite Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo Krani, ènskata ekipa vo pikado na ZP Kriva Palanka go osvoi prvoto mesto, a Borizovska be{e proglasena i za najdobra pikado - majstor na igrite. I ne samo toa, taa na me|u- op{tinski sportski natprevari uspe{no u~estvuva i vo tr~awe na 60 metri, na karti i dolgi pateki. No, najgolema qubov i e planinareweto. Ka- ko ~len na planinarskoto dru{tvo "Ruen# podolgo vreme u~estvuva vo osvojuvawe na pove}e planinski vrvovi vo na{ata zemja, vo Evropa, pa i po{iroko. Kako podgotovka za toa i sluàt mar{evite, kako {to e relacija od Sveti Ni- kole do manastirot Joakim Osogovski vo dolì- na od 86 kilometri. - Vakvite podgotovki se mnogu bitni, bidej}i da se osvojat planinskite vrvovi "Solun- ska glava#, "Pelister#, "Titov vrv#, "Korab# i drugi, ne e taka lesna rabota, a zadovolstvoto e mnogu golemo - veli sekoga{ raspoloèna za razgovor Katica. Nezaboravni i se i spomenite od iska~uvaweto na okolu 3.000 metri na planinskiot vrv na Rila vo Bugariija i na Olimp vo Grcija, a posebno na bibliskata planina "Ararat# na Tursko-Uranskata granica na nadmorska viso~ina od 5.200 metri. Uspesite i natamu se redat. Penzionerkata od Kriva Palanka vo 2009 godina uspea da go osvoi i najvisokiot vrv vo Evropa "Elbrue#, {to se nao|a na planinata Kavkaz vo Rusija na 5.640 metri, a za novata 2010 godina planira da se iska~i i na "Kilimanxaro# vo Afrika, na nadmorska viso~ina od 6.700 metri. Katica e neumorna. Nao|a vreme da se druì so penzionerkite, ja ureduva semejnata gradina i vr{i drugi semejni raboti, a pe~e i ubava rakija. Spored nea se {to se raboti so qubov i zadovolstvo ne zamoruva, tuku dava zadovolstvo, relaksacija i rezultati.

1697 moeto ime e penzioner Sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Vinica Pred novi predizvici o prisustvo na goti od SZPM, od Ko~ani, Del~evo, Makedonska Kamenica i Peh~evo VVSobranieto na Zdruènieto na penzionerite od Vinica na 31 mart 2009 godina odrà sednica na koja be{e usvoen izve{tajot za rabotata vo 2008 so zavr{na smetka, a bea usvoeni i programskite zada~i i finansiskiot plan za 2009 godina. Uvodni napomeni dade pretsedatelot na zdruènieto Mladen Petrov, istaknuvaj}i deka zdruènieto go so~inuvaat site grupi na penzioneri: 2070 starosni, semejni, invalidski i zemjodelski, a se za~leneti i 210 nivni bra~ni drugari. Aktivnosta glavno se organizira preku ogranocite vo Vinica, Blatec, Ja}imovo, Dragobra{te i Istibawa. Zdruènieto uspe{no nastapi na regionalnata revija na pesni, muzika i igri vo Ko~ani, kako i na regionalnite sportski natprevari vo Berovo kade bea osvoeni pet prvi mesta i toa vo tabla, frlawe |ule, tr~awe vo ma{ka i {ah i strelawe vo ènska konkurencija, me|utoa na Republi~- kite natprevari vo Radovi{ ne se ostvarija o~ekuvanite rezultati. Vo tekot na 2008 godina bea organizirani i ednodnevni izleti so poseti na istoriski mesta, crkvi, manastiri i drugi znamenitosti, a bea organizirani i drugi aktivnosti, kako {to e tradicionalno- to odbeleùvaweto na Tomina nedela.Vo diskusijata u~estvuvaa Vlado Atanasov, Boris Jovanov, Divaniz Ivanov, Slav~o Mitov, Branko Ivanov i drugi, pri {to glavno be{e akcentiran problemot so sopstvenosta na Domot na penzionerite vo Vinica, kako i so snabdenosta so lekovi.Zavr{nata smetka za 2008 godina ja obrazloì Nevenka Lazarova, a pretsedatelot na Nadzorniot odbor Blagoj Popov izrazi pofalbi za zakonskoto i doma}inskoto rabotewe na zdruènieto. U~estvuvaj}i vo diskusijata êdo Georgievski, potpretsedatel na SZPM govore{e za ostvarenite ustavni i zakonski prava na penzionerite, za usoglasuvaweto na penziite so popovolni procenti, kako i za zna~eweto na druèweto i informiraweto. So pove}e prigodni manifestacii Zdruènieto na penzionerite vo Vinica go odbeleà 21 noemvri 2009 godina kako den na penzionerite vo op{tinata. Po toj povod vo Penzio- nerskiot dom se odrà prigodna sve~enost na koja za zna~eweto na praznikot i za ostvarenite rezultati vo rabotata na penzionerskata organizacija referat podnese Mladen Petrov, pretsedatel na zdruèni- eto. Vo prigodnata programa nastapi peja~kata grupa na Aktivot na èni-penzionerki, a so poseben aplauz be{e pozdraveno ispolnuvaweto na pesnata "Koga si bevme mladi-od qubov stradavme, a sega ostarevme-za qubov stradame#. Vo zaedni~kata programa nastapija i ~lenovi na Crveniot krst so svoi sostavi posveteni na stari lica. Vo ~est na praznikot vo sinata sala na Domot na kulktura vo Vinica, gostuva{e i dramskata rabotilnica na penzionersko KUD "\oko Simonovski# od Kumanovo, pret-

1706 moeto ime e penzioner stavuvaj}i se so dramskata pretstava "Len~e kumanov~e# od akademik Vasil Iqoski. Ova be{e primer za uspe{na sorabotka i druèwe na penzionerite. Vo Vinica tradicionalno e odrùva i manifestacijata "Tomina nedela#. Taka vo organizacija na Aktivot na èni-penzionerki pri Zdruènieto na penzionerite vo Vini- ca, na 10 maj 2008 godina na manifestacijata "Tomina nedela# prisustvuvaa nad 250 pretstavni~ki na pone`niot pol od Bogdanci, Peh~evo, \or~e Petrov-Skopje, [tip, Krato- vo, Berovo, Vinica, Sveti Nikole, Veles i Probi{tip. Sredbata mina vo mo{ne srde~na atmosfera, so pesni i ora. Za zna~eweto na ovaa sredba govorea Mladen Petrov, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite od Vinica i istaknata aktiviska Milica Kostadinova, pora~uvaj}i penzionerite vo na{ata zemja da bidat edinstveni, bidej}i samo slo`ni }e moàt da se izborat za svoite ustavni i drugi prava. Na organizatorot sve~eno im be{e vra~ena monografija na op{tina \or~e Petrov, a aktivistkata Lila Ugrinovska se pretstavi so "àl za mladosta#. So aplauz be{e pozdravena i solo izvedbata na Trajanka Delova od Veles, duetot Elena Miteva i Mladen Petrov i ispolnenieto na kemane na Stoil Manasiev od Vinica. Tradicionalnata manifestacija "Tomina nedela# i vo 2009 godina mina vo znakot na neguvaweto na obi~aite, na pesnata, na igrata i na druèweto. Na 9 maj vo restoranot "Sliv# se druèa okolu 350 penzionerki i penzioneri od Ko~ani, Bogdan- ci, Peh~evo, Struga, Sveti Ni- kole, Kratovo, Kriva Palanka, Makedonska Kamenica, Radovi{, Dojran i Vinica. Manifestaci- jata so prigodna re~ ja otvori Mladen Petrov, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite vo Vinica, a Denot na pobedata i na Evropskata unija im go ~estita Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, dodeka za aktivnostite na Aktivot na èn- ite-penzionerki zboruva{e Milica Kostadinova, ~len na Sobranieto na SZPM. Muzi~kata grupa "Kompas# so ispolnenie na stari makedonski pesni sozdade dobro raspoloènie, a prvoto oro go povede 90-godi{niot Ignat Jordanov, penzioner od Bla- tec. Aktivot na ènite penzionerki od Vinica organizira{e i ekskurzija do Bitola i Kru{evo. Pri toa okolu 110 penzionerki go posetija lokalitetot Heraklea, muzejot na Kemal Ataturk i [irok sokak, posebno bea impresionirani od ubavinite na gradot na Kru{evskata republika, a so poseta na grobot na To{e Proevski i na crkvata Sv. Preo- braènie dadoa dostojna po~it na makedonskata muzi~ka legenda.

1717 moeto ime e penzioner Za podgotovka na reporterskata bele{ka " Vo poseta na...# vo april 2008 godina go posetiv Zdruènieto na penzioneri vo Debar So vzaemna sorabotka kon uspesi bav proleten den. Vo ìvopisnata dolina na rekata Radika so voziloto patuvame kon De- UUbar zaedno so pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, po~esniot pretsedatel Vite Isjanovski i voza~ot Najdo Eftovski. I dodeka po~esniot se potsetuva na denovite na det- stvoto i mladosta minati vo ovoj kraj, uìvame vo prekrasniot ambient na Radika, vo prirodnite ubavini i vo odblesokot na son~evite zraci od bistrite vodi na rekata {to ìvot zra~at i zna~at. Vo centarot na Debar kaj Domot na penzionerite se ostvaruva srde~na sredba so pove}e penzioneri dojdeni da prisustvuvaat na pro{irenata sednica na Sobranieto na Zdruènie- to. Vo Domot se i rabotnite prostorii na organizacijata, kako i sovremeno ure- den Klub za dneven pretstoj na penzionerite i nasekade e istaknata porakata "Do- bro dojdovte vo va{ata ku- }a#. Pokraj od Skopje, gosti ima{e i od Zdruènijata na penzionerite od Tetovo, Ohrid, Struga i Labuni{ta Vo takov ambient vo golemata sala na Domot se odrà sednicata na Sobranieto na koja se razgleda Izve{tajot za rabotata na organite i telata na ova Zdruènie za 2007 godina so zavr{nata smetka na prihodite i rashodite, Programata za rabota za 2008 godina so Finansis- ki plan, a se rasprava{e i za Solidarniot fond za pogrebnina koj od po~etokot na ovaa godina e vo nadle`nost na podra~nata edinica na Fondot na PIOM. Vo uvodnite napomeni {to gi iznese Besnik Pocesta, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite na Debar i Centar @upa istakna deka angaìraweto na okolu 2 iljadi penzioneri od ovoj region glavno bilo naso~eno kon za{tita i unapreduvawe na nivnite prava {to proizleguvaat od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, za podobruvawe na zdravstvenata za{tita, za kulturnite, sportskite i humanitarnite potrebi, za zgolemena sorabotka so nevladinite organizacii i sli~no. Posebno be{e akcentiran problemot so nedostig na lekovi i za pokrenatata akcija za otvorawe apteka vo Centar @upa. Pretsedatelot Pocesta potencira deka i vo minatata godina se rabotelo domakinski, taka {to se ostvareni pozitivni finansiski rezultati, a se o~ekuva taa tradicija da prodolì i vo 2008 godina. Po~esniot pretsedatel Vite Isjanovski dobienite materijali za sednicata gi oceni kako celosni, jasni i precizni i deka Zdruènieto pokaàlo vidni aktivnosti so zalo`ba da se razviva pogolema sorabotka so sindikatite, kako {to sorabotuvaat penzionerskite organizacii so evropskite sindikati, naveduvaj}i gi pri toa primerite na Italija i Francija i deka vo zemjite od Evropskata unija griàta za starite lica e podignata na visoko nivo. Pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski informira{e za minatogodi{nata uspe{- na rabota na Sojuzot i za Programata za rabota za 2008 godina, kako i za pokrenatata postapka na Ustavniot sud za ocenuvawe na izmenite od Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe

1726 moeto ime e penzioner vo vrska so Solidarniot fond za posmrtni tro{oci na penzionerite i se zaloì za pogolema socijalna grià na dràvata, za podobruvawe na sorabotkata na Vladata so gra|anskiot sektor i na zdruènijata na penzionerite so Zaednicata na lokalnata samouprava. Vo diskusijata u~estvuvaa i rakovoditelite na podra~nite edinici vo Debar na Fondot na PIOM i na zdravstvo Astrit [arku i Ili Muladauti, gostite Ramiz ]azimovski,Sadik Koleci, \urica Ristoski, Nervet Ja{ari, \or|i Trp~eski i Dragi Argirovski, kako i ~lenovi na Sobranieto i Nadzorniot odbor i pretsedateli i sekretari na ogranoci: Irfan U{telenca, Liman Xemoski, Gafur Boli~i, Marionka U{telenca, Alija Islamoski, Xavid Karpuzi i drugi. Pri toa bea pozdraveni postignatite rezultati i bea dadeni nasoki za po- masovni aktivnosti na poleto na kulturnite samodejnosti i sportot, na Aktivot na èni penzionerki, kako i za novi zafati vo informiraweto na ~lenstvoto i sli~no. Sekako i kaj penzionerite vo Debar ìvot zra~i. Na{iot debarski izvestuva~ Vjolca Sadiku ja slede{e ~etvrtata sednica na Zdruènieto na penzionerite vo Debar, koja vo prijatna atmosfera i vo prisustvo na pogolem broj gosti od Skopje, Tetovo, Gostivar, Ohrid, Struga i Labuni{ta se odà na 19 mart 2009 godina. Na ovaa sednica bea usvoeni Izve{tajot za rabotata na organite i telata vo 2008 godina i Zavr{- nata smetka za prihodi i rashodi, kako i finansiskiot plan i programskite zada~i vo 2009 godina i drugi dokumenti. Prigodno vovedno izlagawe ima{e pretsedatelot na zdruènieto Besnik Pocesta pri {to napomna deka 1860 starosni i semejni penzioneri organizirano dejstvuvaat vo 8 ogranoci vo Debar, Centar @upa i selata, ostvaruvaj}i gi planiranite zada~i i deka so domakinsko rabotewe se zabeleàni tradicionalno pozitivni finansiski rezultati. Se zaloì za podobra zdravstvena za{tina na penzionerite, za otvorawe apteka vo Centar @upa, kako i Klub na penzioneri, a govore{e i za postignatite rezultati na sportsko pole i druèwe i za prezemenite merki vo 2009 godina za prv pat da se u~estvuva na regionalnata revija na pesni, muzika i igri {to gi organizira SZPM. Za dobrata rabota na zdruènieto se izkaàa i u~esnicite vo diskusijata: Irfan U{telenca, Baudin Ilnica, Liman Xemovski, Gafur Boli~i, Marionka U{telenca i Uran Tarane{i, pri {to se zaloìja i za humanitarna pomo{ i grià za stari lica, za organizirawe ekskurzii vo zemjata i stranstvo, za pogolemo deluvawe na Aktivot na èni penzionerki, a stana zbor i rabotata na sovremeno uredeniot Klub na penzioneri vo De- bar. Pozdravuvaj}i gi postignatite rezultati vo rabotata na zdruènieto sekretarot na SZPM Dragi Argirovski informira{e za prezemenite aktivnosti za informiraweto na sega{nite i idnite penzioneri, kako i za potrebata od izmeni na Statu- tot na SZPM. Za potrebata od natamo{no zgolemuvawe na penziite i za zna~eweto na Memorandum so ZELS i za potpi{uvawe spogodbi za sorabotka so edinicite na lokalnata samouprava govore{e Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, zaloùvaj}i se zaedno so Crveniot krst da se organiziraat akcii za pomo{ na osameni i iznemo{teni penzioneri, za otvorawe centri za dneven prestoj na stari lica i sli~no.

1737 moeto ime e penzioner

Vo juni 2009 godina za vreme na odrùvaweto na 14-te Regionalni sportski natprevari od jugozapadniot region vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko[urbanoski i drugi gosti, pretsedatelot na Sindikatot na Podgradec, Albanija Naziv Daljani, vo znak na uspe{na sorabotka i potik za unapreduvawe na prijatelstvoto me|u zdruènijata na penzionerite na Podgradec i Debar, na pretsedatelot na Zruènieto na penzionerite na Debar Besnik Poces- ta, mu be{e vra~ena Povelba za po~esen ~len na Sove- tot na penzionerite na Podgradec, Albanija. Pretse- datelot na ZP Debar Besnik Pocesta, toplo i srde~no se zablagodari i najavi deka sorabotkata me|u dvata grada, uspe{no }e prodoì i vo naredniot period. Na sredbata so pretsedatelite na Zdruènieto na penzionerite od jugozapadniot region koja vo septemvri 2009 godina se odrà vo Debar, osnovna tema be{e balansirawe na penziite i standardot na ovaa kategorija gra|ani. Spored pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski , sekoj den vo fondot se namaluva uplatata za penziite i vo posledno vreme isplatata na penziite se realizira so intervencija na sredstvata od dràvniot buxet i toa 30%. Na sredbata na koja prisustvuvaa i pretsedatelite na zdruènijata na penzionerite na Debar, Ohrid, Struga, Kru{evo, Prilep, Ki~evo, Resen i od drugite gradovi na jugozapadniot region povtorno se istakna potrebata za zgolemuvawe na penziite, bidej}i se ~uvstvuva opa|awe na standardot na penzionerite. Pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite od Debar, Besnik Pocesta i pretsedatelot na Asocijacijata na penzionerite od ovoj region Krsto Stojanovski istaknaa deka treba da prodolì poddr{kata na penzionerite za nabavka na drva za greewe, kako i na drugi neophodni i skapi artikli i toa na rati. Vo organizacija na Zdruènieto na penzionerite od Debar se realizira i uspe{na dvodnevna ekskurzija vo Republika Albanija, kade bea poseteni nekolku istoriski mesta vo Dra~, Kaleto vo Kruja, Elbasan, Tirana i drugi. Okolu 50 debarski penzioneri izrazija golemo zadovolstvo od ona {to go posetija, bidej}i dosega nemale mo`nost da pretstojuvaat vo ovie mesta. Pri toa dobro se druèle i relaksirale. Za odbeleùvawe e {to na Sedmata folklorna revija na pesni, muzika i igri vo Kru{evo, za prv pat se prestavi i ZP Debar. Nastapot na folkloristite be{e uspe{en. Posebno Buran Bali so svojot dvoì~an tambura{ki instrument - "~ifte lia# so pesnite {to gi ispolni na albanski jazik, pobudi golemo vnianie kaj prisutnite. Negoviot nastap be{e bez malku profesionalen, ~ist, milozvu~en i prijaten za slu{awe. - Jas, u{te kako mal ja zasakav muzikata. Taa mi e famil- ijarna darba po nasledstvo na mojata majka.Celiot raboten vek mi mina vo muzika. Bev u~itel po muzi~ko i taka se penzionirav. I sega vo penzionerskite denovi, sum aktiven na muzi~ki plan. Sviram, re~isi na site instruenti. Po~nav so pijano, a eve ì~anite instrumenti, posebno "~ifte lia- ta#, stana moj dolgogodi{en pridru`nik. Se ~ini , bez nego, nemoàm ni ìvotot da si go zamislam. Sviram doma so semejstvoto, po razni povodi i so dru{tvo. Sekako i na narednite regionalni revii, o~ekuvam da nastapuvam, dokolku me sluì zdravjeto, istakna toj.

1746 moeto ime e penzioner Sednica na Sobranieto na Zdruènito na penzionerite vo Probi{tip U{te edna uspe{na godina osledniot mesec od minatata i prviot od tekovnata godina se meseci koga se pravat anali- PPzi na planiranoto i realiziranoto, se izrabotuvaat novi programi, se planiraat novi aktivnosti. Vo taa nasoka se odviva{e i poslednata sednica na Sobranieto na ZP Probi{tip, koja se odrà pri krajot na dekemvri 2009 godina. Vo svoeto vovedno izlagawe pretsedatelot na Zdruènieto To{o Aksentiev istakna deka i pokraj golemite problemi so finansiite mo- ème da bideme zadovolni od postignatoto, za{to zad nas ostavame u{te edna plodna i uspe{na godina. Vo diskusiite, kako {to informira na{iot hronolo{ki prosleduva~ Milevka Zdrav- kovska, bilo istaknato deka obele`je na Zdruènieto i ovoj pat e KUD "Veseli penzioneri# koe vo 2010 godia }e ja proslavi 35-tata godi{nina od svoeto postoewe. Vo tek na 2009 godina od trite festivalski nastapi se vratija so pet osvoeni nagradi, a toa se potvrduva so godini nanazad. Na penzionerskata Revija na pesna, muzika i igra, na koja doma}in be{e Zdruènieto od Probi{tip, ovie sedokosi igraorci, pesnopojci i instrumentalisti dokaàa deka se dostojni na imeto {to go nosat i deka dràt do opredelbata da go neguvaat tradicionalniot folklor. Pokraj Revijalniot nastap imaa i pove}e koncertni nastapi vo op{tinata i vo drugite gradovi kako {to se Skopje, Kumanovo, nastapot na TV "ALFA# i mnogu drugi po razni povodi. Kaj zruènijata na penzionerite, so svoite aktivnosti se vbrojuva me|u najmalite, no najuspe{no i najaktivno zdruènie, za{to onaa {to go neguvaat i plasiraat e interesno i za strancite, ~esti gosti na Probi{tip. Vo ni{to ne zaostanuvaat i sportskite aktivnosti. Vo 2009 godina se odràni ~etiri me|uop{tinski sredbi, edna regionalna i eden nastap na Republi~kite sportski igri vo Stru- ga od kade se vratija so osvoena zlatna medala vo tegnewe jaè za maì. Griàta za stari, bolni i iznemo{teni lica e, isto taka, prioritet na Zdruènieto. ês- to pati se intervenira so ednokratna pomo{, a za onie so naru{eno zdravje i niski primawa bea obezbedeni bawski lekuvawa za 41 penzioner, kade Zdruènieto celosno gi pokriva{e patnite tro{oci, a vo tretmanite u~estvuva{e od 10% do 30% vo zavisnost od visinata na penzijata. Vo prosek za sekoj penzioner se donirani po 2.000,- denari. Vo presret na Novogo- di{nite i Boì}nite praznici pak, na 30 penzioneri ~ija penzija e do 6.000,- denari, im se vra~ija prehrambeni paket~iwa vo vrednost od po 500 denari ili vkupno 15.000 denari. Vo 2009 godina be{e potpi{an dogovor so op{tinskata organizacija na Crveniot krst i se sprovede prvata zaedni~ka akcija od oblasta na zdravstvoto, proverka na {e}er vo krvta i merewe na krvniot pritisok. So Zdravstveniot dom "Nada Mihajlova# i PZO D-r "Mijal~e Andonov" postoi dolgogodi{na i kontinuirana sorabotka za edukacija na penzionerie za odredeni zdravstveni problemi, kako {to se bolest na prostatata, svinskiot grip, vremenskite promeni i nivnoto vlijanie vrz zdravjeto na gra|anite od treta ìvotna doba. êsto se vr{at besplatni pregledi, a tuka se i posetite na bolnite od ruralnite sredini. Druèweto na zeleno, ekskurziite se najmasovni i za niv postoi najgolem interes, od pri~ina {to istite se relaksira~ki. Poseteni se pove}e kulturni i istoriski mesta vo Make- donija, a tradicionalno sekoja godina se posetuvaat i na{ite ezerski biseri Dojran i Ohrid. Organizirani se deset ekskurzii, a poslednata ja organizira{e ZP Probi{tip vo kompleksot na Lesnovskiot manastir, a vo ~est na Denot na penzionerite. Vo sorabotka so lokalnata samouprava i gradona~alnikot istata se izvede na 21- septemvri, praznikot na manastirot, a prisustvuvaa nad 10.000 gosti od site kraevi na Makedonija. Toj den Lesnovo be{e Makedonija vo malo. Predizvikot da se sobere tolku narod na edno mesto e preubaviot manastir so pro~ueniot ikonostas i fresko-ìvopisot, ~istiot vozduh i prekrasnata okolina. Postojat uslovi Lesno- vo da prerasne vo selo za razvoj na selskiot turizam, za {to se sozdadeni site uslovi vo delot na infrastrukturata i so adaptacija na dve zgradi za priem na gosti. Ovaa sredba Zdruènieto ja iskoristi za dogovor so pretsedatelite na zdruènijata koi bea vo Lesnovo za ponatamo{no zaedni~ko deluvawe i pogolema sorabotka, kako i za osmisluvawe na vakvite druèwa.

1757 moeto ime e penzioner Penzionerskiot dom - vtor dom za penzionerite od Kru{evo

ekovnoto odrùvawe na Penzionerskiot dom vo Kru{evo e postojana i najprioritet- TTna zada~a na organite i telata na Zdruènieto na penzionerite na Kru{evo. Vo poslednite nekolku godini vo Penzionerskiot dom se izvr{eni pogolemi rekonstrukcii: smeneta e celokupnata drvenarija od prozorci, vrati i {ankot, renovirani se sanitarnite jazli i stanovite vo koi se smesteni penzionerite, a ovaa godina izvr{ena e i rekonstrukcija na parnoto greewe pri {to e staven nov kotel i e zameneta dotraenata toplotna izolacija. Za site ovie reboti vloèni se 1.500.000 denari, sredstva vo sopstvenost na Zdruènieto na penzionerite Kru{evo, koi so maksimalno {tedewe i doma}insko rabotewe na site dosega{ni rakovodstva, se uspea da se za{tedat i namenski da se iskoristat za permanentno odrùvawe na Penzionerskiot dom. Bifeto i salata za dneven prestoj na penzionerite so kapacitet od nad 100 sedi{ta se mo{ne dobro opremeni i uredeni.Vo bifeto sekoj pensioner ima mo`nost da se napie kafe i bezalkoholni pijalaci po mnogu niski ceni, tie imaat mo`nosti da igraat karti, domino, {ah, tabla i drugo, da razgovaraat za problemite koi gi ma~at, za zdravjeto, za penziite i sli~no.Vo salata za dneven prestoj moè da se vidat porane{ni rabotnici, zemjodelci, lekari, profesori, novinari; Make- donci, Vlasi, Albanci, Turci i drugi nacionalnosti. No, tuka se site isti - site se penzioneri. Tuka se razgovara za politikata, za problemite vo op{tinata, za nema{tijata, za nevrabotenosta, za megayvezdata To{e Proeski i sli~no. Salata za dneven prestoj na penzionerite sekoga{ e polna, a vo zimskite meseci te{ko moè da se najde sloboden stol. "Ovde ni e podobro od doma# velat penzionerite Spiro Mocan i Ilija Risteski povozrasni penzioneri koi sekojdnevno moàt da se vidat vo salata. "Da ne be{e ova prekrasno kat~e ne znaeme kade bi odele. Ovde preubavo se ~uvstvuvame#. Takvi zborovi moàt da se slu{nat od mnogu penzioneri koi sekojdnevno prestojuvaat vo salata. Zdruènieto na penzionerite - Kru{evo i ponatamu }e vodi grià da im se obezbedat uslovi za pristoen prestoj na peznionerite vo ovoj dom. Na{iot hroni~ar Gligor Angeleski informira i za uspe{nta ekskurzija so druèwe na koja u~estvuvaa nad 200 penzioneri ili 19 otsto od vkupniot broj. Na predlogot na Komisijata za sport i rekreacija, Izvr{niot odbor na Sobranieto, odlu~i na ednodnevnata ekskurzija da se posetat manastirite: Sv. Gavril Lesnovski i Sv. Joakim Osogovski, a penzionerite od muslimanska veroispoved od mesniot ogranok s. @ito{e da gi posetat kulturno - istoriskite spomenici vo Bitola, Struga i Debar. Ekskurzijata se izvede vo najdobar red, a penzionerite imaa mo`nost da se vidat i druàt, da se raspra{uvaat za zdravjeto, za zgolemuvaweto na penziite, lekarstvata i

1766 moeto ime e penzioner sli~no. Penzionerite i penzionerkite peeja stari makedonski i vla{ki izvorni pesni, potsetuvaj}i se na mladosta. Za vreme na posetite na manastirite penzionerite bea voodu{eveni od pre~ekot i izlagawata na monasite, osobeno za zna~eweto na istoriskite i kulturnite vrednosti na istite, za prekrasnite i unikatni ikonostasi, freskite i sli~no. Be{e gordost da se ~ustvuva{ Makedonec koga }e razbere{ i na lice mesto }e se uveri{ deka site tie prekrasni dela se izraboteni od racete na na{ite predci so ~ii kulturno - umetni~ki i istoriski dela nie denes se gordeeme. Iako relacijata be{e dosta dolga i naporna, penzionerite bea zadovolni so seto ona {to go vidoa, a na vra}awe se razdelija so nade` i verba deka }e posetat i drugi kulturno - istiriski spomenici. Vo april 2009 godina vo Kru{evo se odrà sredba so pretsedatelite na Asocijacijata na Zdruènijata na penzionerite od jugo-zapadniot region od Republika Makedonija, vo koja ~lenuvaat nad 60.000 penzioneri od zdruènijata: Debar, Struga, Ohrid, Ki~evo, Re- sen, Makedonski Brod, Prilep, Demir Hisar i Kru{evo. Na sredbata se rasprava{e po tri pra{awa i toa: Vlijanieto na globalnata finansiska kriza vrz finansiskata sostojba vo zdruènijata na penzionerite; problemi koi se javuvaat vo poedini zdruènija vo vrska so obezbeduvawe na ogrevno drvo na penzionerite na pove}e rati i izbor na nov pretsedava~ na asocijacijata vo narednite dve godini. Uvodno izlagawe podnese \urica Risteski, dotoga{en pretsedatel na asocijacijata, koj istakna deka globalnata finansiska kriza koja ja zafati na{ata dràva, ima mo{ne negativno vlijanie i vrz finansiskata sostojba na Zdruènijata na penzionerite.Vakva- ta sostojba, }e pridonese kaj oddelni posiroma{ni Zdruènija da gi odloàt nekoi planirani aktivnosti i da se prilagodat na realnite finansiski mo`nosti. Se zaklu~i SZPM da gi razgleda projavenite problemi vo nekoi zdruènija vo vrska so obezbeduvaweto na ogrevno drvo na penzionerite na pove}e rati i vo konsultacija so nadle`nite ministerstva da nastojuva da se nadminat . Voedno od SZPM se bara, na sednicite na koi }e se rasprava za vitalni pra{awa od interes na penzionerite, da bidat povikani i pretsedatelite na op{tinskite zdruènija na penzionerite, bidej}i tie najdobro gi znaat sostojbite i problemite vo bazata. Za nov pretsedava~ na asocijacijata na zdruènijata na penzionerite od jugo-zapadniot region vo narednite dve godini, ednoglasno be{e izbran Krsto Stojanoski, pretsedatel na Zdruènijata na penzioneri od Kru{evo. Po povod odbeleùvaweto na 20 septemvri - Denot na penzionerite na Makedonija, na 13.09.2009 godina Zdruènieto na penzionerite Kru{evo be{e doma}in na tradicionalnite kulturni sredbi na zdruènijata na penzioneri od jugo-zapadniot region od Repub- lika Makedonija. Na sredbata u~estvuvaa zdruènija na penzioneri od Prilep, Demir Hisar, Resen, Ohrid, Struga, Ki~evo, Makedonski Brod i Kru{evo, so nad 500 penzioneri. Na sredbata prisustvuvaa pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i sekretarot Dragi Ar- girovski. Soglasno izgotvenata programa, penzionerite organizirano posetija nekolku kulturno - istoriski spomenici i lokaliteti vo Kru{evo koi go odbeleùvaat kulturnoto i istorisko nasledstvo na makedonskiot narod. Vo hotelot "Montana# se odrà drugarska veselba. Prekrasnite zvuci na muzi~kite instrumenti od koi se slu{aa ubavite makedonski i vla{ki pesni i neumornoto igrawe i peewe, pridonesoa penzionerite da zaboravat na svoite sekojdnevni griì vo nezabo- raveno raspoloènie. Penzionerite bea odu{eveni od seto toa {to toj den, nekoi za prv pat, go vidoa i doìveeja vo prekrasniot grad muzej, Kru{evo.

1777 moeto ime e penzioner Vo Zdruènieto na penzionerite "Karpo{#-Skopje Novi klubovi na penzioneri p{tina Karpo{ vo naselbata Kozle otvori klub na penzionerite, koj sve~eno go OOpu{ti vo upotreba gradona~alnikot Stev~o Jakimovski. Penzionerskiot klub se nao|a na ul. "Kozle# bb, po benzinskata pumpa na "Makpetrol# i vo nego penzionerite od nekolku skopski naselbi }e moè da odrùvaat sostanoci, da se druàt i da go minuvaat slobodnoto vreme. Klubot e opremen so televizor, DVD-pleer, kompjuter, internet-vrska, friìder, dru{tveni igri i sli~no. Site tro{oci za opremuvawe na klubot, kako i natamo{nite tro{oci za odrùvaweto }e bidat na tovar na Op{tina Karpo{ i na nekolku firmi {to rabotat na ovaa podra~je.Ovoj e prviot od desette klubovi {to }e bidat otvoreni na teri- torojata na Karpo{, {to gradona~alnikot im go veti na penzionerite pri prezemaweto na gradona~alni~kata funkcija. Taka, i po povod 33-tiot rodenden na skopskata op{tina Karpo{ gradona~alnikot Stev~o Jakimovski sve~eno otvori nov klub na penzioneri vo objektot na gimnazijata Nikola Karev. Klubot }e bide otvoren sekoj raboten den i vo nego penzionerite }e moàt sekojdnevno da se druàt. Od Op{tinata najavija deka naskoro }e otvorat u{te dva kluba nameneti za postarite ìteli vo Vlae i Zloku}ani.So toa povozrasnite ìteli od ovie naselbi }e gi dobijat site uslovi za uìvawe vo nivnite spokojni denovi. Godi{en bilans na novoosnovanoto Zdruènie na penzionerite od op{tinata Saraj Pozitivno oceneta ednogodi{nata aktivnost a 4 mart 2009 godina Sobranieto na novo osnovanoto zdruènie na penzionerite NNSaraj, kraj Skopje, ja odrà prvata godi{na ot~etna sednica na koja se napravi bilans na raboteweto na Zdruènieto Saraj vo 2008 i tri meseci od 2007 god. koga e osnovano, na koja prisustvuva{e i Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM. Vo ova Zdruè- nie ~elenuvaat penzionerite koi ìvejat na podra~jeto na op{tinata Saraj. Tie pred toa ~lenuvaa vo Zdruènieto na penzionerite "Karpo{# - Skopje. Po barawa na rakovodstvo- to na Zdruènieto, Sojuzot na Zdruènijata na penzionerite na Makedonija vo minatata godina go primi za ramnopravna ~lenka vo Sojuzot so drugite zdruènija, koga Sobrani- eto na SZPM mu go verificira mandatot i na delegatot na Zdruènieto Saraj, Rufat Ra- madani. Na ot~etnata sednica be{e konstatirano deka site 1.560 penzioneri koi ìvejat na podra~jeto na op{tinata Saraj se ~lenovi na Zdruènieto na penzionerite. Ednogodi{nata aktivnost be{e pozitivno oceneta. Penzionerite na Saraj aktivno se vklu~ile vo zaedni~kite aktivnosti na penzionerite zdruèni vo SZPM vo oblasta na sportsko-rekreativnite i kulturno-zabavnite aktivnosti. Penzionerite od zdruèni- eto u~estvuvale vo pogolem broj disciplini na "op{tinskite kvalifikacii# za u~estvo na Reginonalnite vo Tetovo. Nad 150 penzioneri bile na dve ekskurzii (100 vo Struga i 50 vo Bitola i na Prespanskoto Ezero). ^lenovite na Zdruènieto Saraj bea u~esnici i na Regionalnata revija na pesni i igri {to se odrà vo Gazi Baba - Skopje. So Programata za aktivnostite vo 2009 godina planiraat da u~estvuvaat na regionalnite penzionerskite sportski igri vo \or~e Petrov i toa vo pove}e disciplini i na regionalnata revija na

1786 moeto ime e penzioner pesna, muzika i igri vo Tetovo. Sobranieto ja usvoi i zavr{nata smetka na prihodite i rashodite za 2008 god. so ocenka deka sredstvata od ~lenarinata na penzionerite namenski se koristat. Donesoa i fi- nansov plan za 2009 god. ^lenovite na zdruènieto na penzionerite izrazija podgotvenost vo 2009 godina da pla}aat ~lenarina vo iznos od 30 denari mese~no namesto 20 kolku {to pla}aat site ~lenovi na zdruènijata ~lenki na Sojuzot. Be{e potencirana potrebata od pobogata sorabotka so Gradona~alnikot i Sovetot na op{tinata i so Op{tinskiot odbor na Crveniot krst soglasno potpi{anite memorandumi za sorabotkata me|u SZPM i ZELS i Crveniot krst na Makedonija. Rakovodstvoto na Zdruènieto be{e zadolèno da vospostavi katadnevni kontakti so organite na Op{tinata i Crveniot krst potpi{uvaj}i za toa Spogodba za sorabotka. Sednica na Sobranie na Zdruènieto na penzionerite vo Demir Hisar Uspe{na sorabotka druènijata na penzionerite Demir Hisar iako so mal broj na penzioneri i nedovol- ZZni finansiski sredstva, beleì dobri rezultati vo rabotata. Na 20.03.2009 godina se odrà Sednica na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite, pri {to bea razgledani: Izve{tajot za rabota za 2008 godina i Izve{tajot na Nad- zorniot odbor, Predlog Odlukata za usvojuvawe na Zavr{nata smetka za 2008 godina, Predlog Odlukata za usvojuvawe na Finansiskiot plan i Planot za rabota za 2009 godina.Vo diskusijata bea podràni aktivnostite, a ima{e i predlozi za podobruvawe na rabotata. Vo izve{tajot be{e istaknato deka Zdruènieto na penzionerite Demir Hisar vo 2008 godina aktivno u~estvuva{e na sportskite natprevari, kulturnite sredbi, ednodnevnite ekskurzii, a Aktivot na ènite penzionerki u~estvuvaa na pove}e sredbi vo RM. Be{e pozdravena sorabotkata so bore~kata organizacija, so koja na 18 avgust 2008 godina, denot na ARM, be{e organizirana poseta na Karaorman i Slavej planina, na mestoto kade vo 1943 godina na istiot den e formiran Prviot bataqon na NOAVM "Mir~e Acev# Po povod 2 septemvri-Denot na osloboduvaweto na Demir Hisar vo 2007 godina za prv pat se odrà sredba na penzionerkite od Jugo- zapadniot region, na koja na samiot po~etok prisustvuva{e Branko Crvenkovski, vo toa vreme pretsedatel na Republika Makedonija vo pridru`ba na toga{niot gradona~alnik Qup~o Najdovski. Pri toa pretsedtelot Crvenkovski be{e srde~no pozdraven od penzionerkite i penzionerite od Prilep, Kru{evo, Ohrid, Makedonski Brod, Ki~evo, Resen, Bitola i Demir Hisar, kako i od pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski. Sredbata ja otvori pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite na Demir Hisar Petar Buba}ovski, pri {to naglasi deka

1797 moeto ime e penzioner vakvite sredbi, kako programski zada~i, mnogu zna~at za druèwe, relaksirawe i informirawe na penzionerite. Crvenkovski istakna deka mu pretstavuva ogromno zadovolstvo sredbata so pretstavnicite na najvozrasnite i najpo~ituvanite gra|ani na Republika Makedonija. Den- ovite na osloboduvaweto na gradovite od okupatorite treba da se pametat i slavat od site generacii, bidej}i slobodata e bitna za sekogo i potencira: - Posebno me raduva {to penzionerite vo na{ata zemja se aktivni, se angaìraat za svoite prava, vr{ej}i korisen pritisok za zgolemuvawe na penziite i nadminuvawe na siroma{tijata i za podobra zdravstvena za- {tita, a naporedno so toa organizatori se na sportski i kulturni aktivnosti i na nezaboravni druèwa i sre}avawa.Problemite na penzionerskoto ìveewe treba da se re{avaat, bidej- }i Republika Makedonija i spored ustavot e socijalna dràva i taa treba da vodi smetka podednakvo za site strukturi na gra|ani, a posebno za onie koi celiot svoj ìvot go vloìle vo izgradba na na{ata zemja, kako {to se ~lenovite na SZPM. Od srce vi posakuvam dobro zdravje, li~na sre}a, napredok i se najdobro- Na sredbata govore{e i Natka Korunovska, pretsedatelka na Aktivot na èni penzionerki pri Zdruènieto na penzionerite na Demir Hisar, a potoa vo igra i veselba nekolku ~asa se druèa penzionerkite od ovoj region. Zdruènie na penzioneri vo Makedonska Kamenica Cera - gostoqubiva za penzionerite rugaruvaweto na penzionerite od severo - isto~niot region u{te edna{ dobi na zna- DD~ewe so odrùvaweto na piknik - sredbata vo mesnosta Cera vo op{tinata Makedons- ka Kamenica. Nekolku stotini penzioneri od Probi- {tip, Zletovo, Ko~ani, Vi- nica, Makedonska Kameni- ca, Peh~evo i Berovo na verskiot praznik "Pokrov na Presveta Bogorodica" na pitomi padini okolu seloto Cera imaa mo`nost, nekoi za prv pat, zaedno so mesnoto naselenie da prisustvuvaat na narodniot ru- ~ek podgotven vo ~est na praznikot.

1806 moeto ime e penzioner

- Iako utroto najavi "zimski# temperaturi, nevoobi~aeni za oktomvri, sepak jas sum zadovolen od prisustvoto na penzionerite. Denot donese son~evo vreme koe penzionerite go iskoristija za me|usebni sredbi, drugaruvawa i poseta na manastirskata crkva i konacite. Neodminlivo e zadovolstvoto i zaradi prisustvoto na penzionerskata sredba na gradona~alnicite na Makedonska Kamenica Darko Mitevski i na Ko~ani, Ratko Dim- itrovski. Za prvpat, penzionerskata sredba vo Cera, be{e prosledena i od novinari od Republi- ka Bugarija. - izjavi Vidan Konevski, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite od op{tinata Makedonska Kamenica, organizator na sredbata. Na piknikot za penzionerite be{e organizirana i muzika "vo ìvo# taka {to mnogumina imaa mo`nost, preku oroto i pesnata, da go pozdravat i prviot sneg vo ovaa sezona koj se gleda{e na oddale~enost od samo nekolkku stotina metri od seloto Cera. Site prisutni im oddadoa priznanie na doma}inite za uspe{nata organizacija i vetija deka i idnata godina povtorno }e dojdat. Zdruènie na penzioneri vo Makedonski Brod ôvekot so mnogu talenti druènieto na penzionerite vo Makedonski Brod vo tekot na 2009 godina ostvari ZZpove}e aktivnosti, a za prv pat u~estvuva{e na Sedmata regionalna revija na pesni, muzika i igri {to se odrà vo Kru{evo. Branislav Markoski ne samo {to se potvrdi kako uspe{en solo-peja~, tuku se pretstavi i kako uspe{en imitator na mnogu poznati umetnici od porane{nite ju-prostori. Realativno mladiot penzioner od Makedonski Brod, znae na originalen na~in da imitira mnogu poznati javni li~nosti od politikata, muzikata i sportot. Kako rezultat na toa vo 1970/80 godini, nastapuval na mnogu koncerti so Vaska Ilieva, Nikola Badev, Miroslav Ili}, Lepa Brena i mnogu drugi. Branislav bil ~len na KUD "Ko~o Racin# od Skopje, so koe ima ubavi spomeni i nezaboravni doìvuvawa, koi zasekoga{ }e gi pameti i koi nema nikoga{ da iz- bledneat. [to se odnesuva do imitiraweto, toj odli~no imitira porane{ni sportski komentatori, kako {to se Marko Markovi}, Mladen Deli}, Ivko Pangoski, Zoran Mihajlov, i mnogu drugi. Toj veli deka poseduva i likovno-umetni~ki talent. Naj~esto slika pejzaì, mrtva priroda, ruralni motivi, a podolgo vreme e i dobar sportist. Se zanimava so atletika, bidej}i ja saka i mu pravi zadovolstvo. Po~esto se rekreira za dobro zdravje i fizi~ka kondicija. - Relativno sum mlad penzioner, veli Mar- koski, bidej}i so 30 godini beneficiran sta` kako slu`benik vo Podra~noto oddelenie na resornoto Ministerstvo za odbrana vo mojot roden grad se penzionirav, izjavi Branislav Markoski, sekoga{ vedar, raspoloèn i prijaten za razgovor, ~ovek od koj postojano zra~i pozitivna energija.

1817 moeto ime e penzioner Od reporterski agol ja sledev nekolku godi{nata gradba na penzionerskiot dom na Zdru`enieto na penzionerite vo Labuni{ta Od ideja, do izgradba i planovi za nadgradba

o stru{ko Labuni{ta, i pokraj ukinuvawe na op{tinata, prodolì so rabota VVZdruènieto na penzionerite so uspe{no realizirawe na programskite aktivnosti. Pottik za novi aktivnosti sekako }e dade novoizgradeniot Penzionerski klub, mi naglasija pri mojata prva poseta na ova privle~no planinsko mesto vo oblasta na Drimkol pod {umovitata Jablanica. - Idejata za izgradba na penzionerskiot klub izgleda{e kako neostvarliva, me|utoa so celosna poddr{ka na Izvr{niot odbor na SZPM i nekolku penzionerski zdruènija, èlbata na rakovodstvata na site penzioneri od Labuni{ta stana vistinsko delo-so gordost ni izjavi dolgogodi{niot istaknat aktivist Ramiz ]azimoski, porane{en ~len na IO i sega{en potpretsedatel na Nadzorniot odbor na Sobrani- eto na SZPM. Izgradbata na ovoj penzionerski klub be{e notirana na po~etokot na 2003 godina vo Akcioniot plan za ~etirigodi{nata rabota na SZPM, so {to nekolku penzioneri entuzijasti iscelo se angaìraa za re{avaweto na prostornoto pra{awe, so izrabotka na tehni~kata dokumentacija, izbor na lokacija, kako i na proekt za izgradba na objektot. Sred- stva bea obezbedeni od razni izvori od donatori od Repub- likata, od firmi od Labuni{ta, kako i 70.000 denari od So- juzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Investicionata aktivnost ~ine{e okolu 25.000 evra. Objektot se nao|a vo strogiot centar na naselbata so deloven prostor od 70 kvadratni metri, sala za sostanoci od 50 kvadratni metri sovremeno opremena so inventar, novi ka- binetski prostorii od 20 kvadratni metri i drugo. Zdruènieto raspolaga so kompjuter, televizor, telefaks i fotokopir, {to ovozmoùva sovremena komunikacija . - Obezbedeni se celosni uslovi za prestoj na penzionerite i za nivno druèwe, informirawe i dogovori za novi aktivnosti- is- takna Nazif Imeroski, pretsedatel na Zdruènieto na penziner- ite vo Labuni{ta. Aktivistite Dilaver [a}i- roski i Nejat Saloski od Labi- ni{ta i Ramadan Bajramoski, Iso Avmedoski i Asan Osmanoski od s.Podgorci naglasija deka ovoj objekt pretstavuva poseben uspeh i glavna osnova za natamo{niot razvoj na penzionerskiot ìvot na ova podra~je.

1826 moeto ime e penzioner

Vo juli 2008 godina, vo toa toplo leto, po vtor pat prestojuvav vo Labuni{ta, povodno za sve~eno predavawe vo upotreba na noviot penzionereski klub. Osveùvaweto se po~uvstvuva u{te pri samoto pristignuvawe vo centarot na Labuni{ta, predpladneto na vtori juli. Od noviot centar rasposlan so granitni koc- ki na 5 iljadi kvadratni metri, izgraden so donacija na eden penzioner, otsjajot na son~evite zraci se pove}e se {ire{e kon stanbenite i delovnite objekti, xamijata i du}anite, pri {to do poln izraz doa|a{e novata bela fasada na Penzionerskiot klub. Vo ovoj moderen objekt se odrà sve~ena sednica na Izvr{niot i Nadzorniot odbor na Zdruènieto na penzioneri vo Labuni{ta so gosti od SZPM, Fondot na PIOM i od sosednite zdruènija Struga i Debar. Pozdravuvaj}i gi prisutnite, pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite vo Labuni{ta Dilaver [a}iroski istakna deka ovoj objekt prestavuva poseben uspeh i glavna osnova za natamo{niot razvoj na penzionerskiot ìvot vo ova podra~je. Od vkupno nad 5.000 ìteli, okolu 700 se semejni, starosni i invalidski penzioneri. Za istorijatot na gradbata na klubot so poseben pietet i gordost zboruva{e poznatiot aktivist i mo{ne zasluèn za izgradbata Ramiz ]azimoski: - Izgradbata na ovoj klub stana stvarnost blagodarej}i na maksimalnoto angaìrawe i entuzijazmot, bidej}i objektot e izgraden edinstveno so sredstva na penzionerite i donatori, bez nitu eden denar od dràvata. Posebna blagodarnost treba da se dade na SZPM, kako i na zdruènijata na penzionerite "Kisela Voda# i "Gazi Baba# od Skopje, na Kumanovo, Prilep, Kru{evo, Struga, De- bar i drugi koi doniraa 4.500 evra, na pomo{ta od grade`nite pretprijatija, na [umskoto stopanstvo, na Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka za po- dareniot mebel i drugi. Vkupnata investicija iznesuva okolu 25.000 evra. Vo ime na SZPM sobirot go pozdravi pretsedatelot Du{ko [urbanovski, so ~estitki za postignatoto i so zdravje da se koristi dolgo godini i deka penzionerite ako se dogovorat moàt da sozdavaat novi dela. Ovoj moderen klub }e ovozmoì pogolemo druèwe na penzionerite, nivno informirawe i {irewe na aktivnostite. Vo znak na se}avawe pretsedatelot [urbanovski im podari ziden ~asovnik, kako i knigata "Penzionerska saga". \urica Ristoski i Besnik Pocesta pretsedateli na Zdruènieto na penzionerite od Struga i Debar go pozdravija golemiot uspeh so izgradbata na ovoj klub i deka toa treba da bide primer za site penzionerski organizacii. Kon ova se pridruì i Andon Markovski, potsetuvaj}i deka Ramiz ]azimoski, po~inatiot Nazif Imeroski i drugi aktivisti od Labuni{ta rabotea so qubov, znaej}i deka objektot }e bide namenet za mnogu generacii

1837 moeto ime e penzioner penzioneri. Pretstavni~kite od Fondot na PIOM Donka Cvetanovska i Vangelica Markovska ja pozdravija inventivnosta i istrajnosta na penzionerite, gradej}i nov moderen klub vo koj }e moàt polesno da gi minuvaat godinite od tretoto doba. Spase Mali- noski, penzioner od Podgorci istakna deka izgradbata na ovoj objekt prestavuva poseben uspeh i izrazi èlba Klubot {to pove}e da se koristi za druèwe i dogovarawe za novi aktivnosti. Noviot penzionerski klub vo Labuni{ta pokraj sala za sostanoci i druèwa ima rabotni prostorii za zdruènieto, so kompjuter i telefaks za sovremena komunikacija, kako i deloven prostor. So toa se sozdadeni site uslovi za funkcioniraweto na klubot i se o~ekuva pokraj organizirawe ekskurzii i bawski lekuvawa, penzionerite od Labu- ni{ta, Podgorci i Borovec da se angaìraat i za kulturni, sportski i drugi aktivnosti. Ovoj objekt denes vredi pove}e od 150 iljadi evra, a za negovata izgradba se potro{eni okolu 30 iljadi evra. So vakov uspeh retko moàt da se pofalat drugite ~lenki vo Soju- zot. Pu{taweto na klubot vo upotreba i programskite aktivnosti vo 2009 godina dadoa beleg na uspe{nata rabota na zdruènieto, vo koe se pruà administrativno tehni~ka pomo{ na penzionerite i toa vo oblasta na podgotovkata na dokumentacija za isplata na pogrebni tro{oci za po~inat penzioner, potvrdi za bawsko lekuvawe i osloboduvawe na invalidskite penzioneri od taksata na fiksni telefoni i sli~no. Me|utoa, glaven beleg na programata be{e i organizairawe petdnevna ekskurzija na penzionerite vo Republika Albanija. Za dobro organizirawe na ekskurzijata se griè{e posebna komisija, koja dogovari prevoz za patuvawe i hotelsko smestuvawe so aran`man za ishrana i no}evawe i pravi programa za poseta na kulturno istoriski spomenici i znamenitosti. Vo izmiatite pet godini na ovie ekskurzii u~estvuvaa okolu 200 penzioneri od Labuni{ta, Podgorci i Borovec. Dobienoto iskustvo se o~ekuva vo idnina da pridonese ovie ekskurzii da se organiziraat so u{te pogolema ekonomi~nost i racionalnost, veli pretsedatelot na ZP Labu- ni{ta Dilaver [a}irovski. Se razmisluva so Programata za rabota za 2010 i 2011 da se predvidi nadgradba na objektot za u{te eden sprat, za {to treba da se podgotvi tehni~ka dokumentacija i odobre- nie za nadgradba, potencira Ramiz ]azimovski aktiven ~len na Sobranieto na SZPM i potpretsedatel na NO na Sobranieto na SZPM. Celta na nadgradbata dava mo`nost za zajaknuvawe na zdruènieto, bidej}i se ovozmoùva uslov za izdavawe pod zakup na postojnite delovni prostorii. Pokraj ovaa cel se saka da se ukaè na po{irokata javnost deka i vo vreme na recesija vo na{ata dràva ima lu|e koi umeat da gradat novi kapaciteti i deka e vreme da se vrednuva op{testveniot i individualniot trud na sekoj poedinec. Finan- siraweto na dogradbata se planira da bide obezbedeno od samoto zdruènie, kako i od donatori .

1846 moeto ime e penzioner Zdruènie na penzioneri vo Zletovo Pove}e aktivnosti vo te{ki uslovi vo 2009 godina Zdruènieto na penzionerite vo Zletovo gi ostvari site programi- IIrani aktivnosti. Vo Zdruènieto aktivno rabotat pove}e komisii: za sport i rekreacija, za griì za zdravjeto na penzionerite i za neguvawena kulturnite tradicii. Vo sostavot na Zdruènieto aktivno raboti i Aktivot na ènite penzionerki. Za da si go razubavat ìvotot vo tretoto doba, pokraj site aktivnosti {to edna èna gi ima vo svoe- to sekojdnevie, se nao|a vreme i za druèwe. Po povod denot na ènata Ak- tivot na ènite penzionerki ostvari pove}e aktivnosti: poseta na manastirskiot kompleks vo Lesno- vo, literaturna sredba so èni penzionerki poetesi i odrùvawe na drugarska ve~er so bogata kulturno zabavna programa. Vo Zdruènieto se nadevaat deka naskoro }e se otvori penzionerski klub, koj e vo izgradba. I pokraj soo~uvaweto so materijalni pote- {kotii se organiziraat pove}e aktivnosti na poleto na kulturniot i sportskiot ìvot na penzionerite i se ostvaruva dobra sorabotka so penzionerskite zdruènija vo regionot. Kako {to e poznato Zdruènieto na penzionerite vo Zletovo e formirano pri krajot na 1998 godina i vo nego ~lenuvaat 460 starosni i semejni penzioneri. Rabotata se organizira i preku {est ogranoci, me|utoa golem problem pretstavuva nedostigot od soodvetni rabotni uslovi. Sepak na povidok e trajno re{avawe na ovoj problem. Po barawe na Zdru- ènieto, im e dodelen bez nadomest na trajno koristewe delumno izgraden objekt vo centarot na Zletovo. So izraboteniot proekt tuka se planira da se uredi Klub na penzioneri za zletovskiot region, {to }e ovozmoì nivno druèwe, igrawe na tabla, domino, {ah i bilijard, kako i ~itawe na dneven pe~at, na penzionerski bilteni i na vesnikot "Pen- zioner plus#. Na vtoriot kat }e bidat kancelarii za izvr{uvawe na administrativnite raboti na Zdruènieto, kako i prostor za folklornata sekcija i za drugi aktivnosti. Za ovaa namena objektot ve}e se ureduva za {to se vloèni okolu 450.000 denari, glavno sopstveni sredstva na Zdruènieto, kako i donacii od rudnicite "Zletovo#, od "Gna- nit# - Del~evo i od fabrikata za cement vo Strmo{. No, za celosnoto ureduvawe na objektot i za predavawe vo upotreba potrebni se u{te 400.000 denari i se pravat napori tie da se obezbedat od razni donacii, kako i so dobrovolna rabotna raka na penzioneri i ìteli od Zletovo. Spored seto toa èlbata za otvorawe na Klubot na penzioneri vo Zletovo, se ~ini deka e ostvarliva i e vo interes na sega{nite i idnite generacii penzioneri. Da napomene- me i toa deka vo Zletovo ìveat i okolu 200 invalidski penzioneri, a so naglaseniot razvoj na ruralniot turizam i so izgradbata na hidrosistemot "Zletovica# }e se otvoraat i novi dejnosti za zgolemuvawe na vrabotenosta, a so toa i za sozdavawe na novi penzioneri.

1857 moeto ime e penzioner Zdruènie na penzoneri vo Peh~evo Piknik na Ramna Reka ale{evijata i penzionerite od Zdruèneieto na penzionerite od op{tinata MMPeh~evo u{te edna{ se pokaàa kako dobri doma}ini na nad 1150 penzioneri od jugoisto~niot del na Makedonija. Vo letoto gospodovo vo 2009 godina vo uslovi koga vo ostanatiot del od Makedonija letnite temperaturi dostignuvaa i nad 40 stepeni celziusovi, gostite na peh~evskite penzioneri uìvaa na planinskata visoramnina na nadmorska viso~ina od nad 1000 metri. Vo ovie pre- deli te~at i pove}e potoci i reki~ki od koi se sozdava najgolemata reka vo Isto~na Ma- kedonija, rekata Bregalnica. - Na drugaruvaweto ima{e penzioneri od Peh~evo, Bero- vo, Ko~ani, Makedonska Ka- menica, Vinica, Del~evo - veli pretstedatelot na Zdruèni- eto Dimitar Lazarovski. Sepak najgolem be{e brojot na penzionerite koi {to dojdoa od Radovi{, a niv gi ima{e duri 300. Mesnosta Ramna Reka nudi ubava priroda, bogata {uma, dobra i pitka voda, a nie uspeavme da orgaizirame i ugostitelski du}ani, - dodava toj. Ni najsilnoto sonce ne be{e pre~ka da se zaigra oro, iako mnogumina od penzionerite se odlu~ija da napravat pro{etka vo planinata. Ednodu{no be{e nivnoto voodi{evuvawe od prekrasnoto mesto "Ramna Reka#. Mnogumina od niv sobraa kantarion, zdravec, papra i drugi bilki za ~aevi, no i {umski jagotki. Peh~evskite doma}ini im ovozmoìja na gostite da se pretstavat, pred se so izvedba na makedonska narodna pesna. Mno- gubrojni bea i sredbite me|u penzionerite koi {to ne se videle podolg period, a ima{e i takvi koi ne se sretnale od vremeto koga nivnata rabota gi sprijatelila, no so penzioniraweto tie vrski bile prekinati. Na razdelbata mnogumina vetija deka i na narednata sredba vo "Ramna Reka# }e bidat prisutni. To~no po 6 godini, vo isto~niot region, peh~evskite penzioneri povtorno }e bidat doma}ini, a ovoj pat gostite zadovolni si zaminaa od najisto~nata to~ka na Make- donija. Po povod 7 septemvri, denot na osloboduvaweto na Peh~evo, pretsedatelot na Zdru- ènieto na penzionerite, Dimitar Lazarovski i sekretarot Blagoj Gugu{evski se do- bitnici na Plaketa na Lokalnata samouprava za nivniot pridones vo razvojot na op{tinata. - Priznanijata ni se dodeleni za mojot i anga`manot na Gugu{ovski za otvoraweto na

1866 moeto ime e penzioner

nov grani~en premin me|u Republika Makedonija i Republika Bugarija, na teritorijata na op{tinata Peh~evo - veli pretsedatelot an ZP od Peh- ~evo, Dimitar Lazarovski. So aktivnostite za preminot se zapo~na vo 1994 godina. Idejata be{e samoinicijativna na nas dvajcata. So poddr{kata na gradona~alnicite i drugite strukturite podocna patot za grani~niot premin od stranata na Makedonija e doveden do faza za realizacija na teren - prodolùva Lazarovski. Sega ostanuva redot na pomladite generacii da go prodolàt ovoj proekt za kone~no realizirawe na izgradbata na grani~niot premin vo blizinata na Peh~evo. Prikaznata ja potrvduva i sekretarot na ZP od op{tina Peh~evo, Blagoja Gugu{evski i dopolnuva: - Priznanijata koi {to gi dobivme po povod 7 septemvri, vsu{nost indirektno, se i priznanija i za penzionerite vo op{tinata Peh~evo. Na- {iot anga`man be{e i za izgradbata na infrastrukturata vo gradot. Penzionerite od Zdruè- nieto na penzionerite od op- {tina Peh~evo pokrenaa nova inicijativa so koja }e treba da se podigne kvalitetot na op{testvenoto ìveewe na najvozrasnata grupa na gra|a- ni od najisto~niot del na Ma- kedonija. Stanuva zbor za aktivnosti so koi se pravat napori za dobivawe na objektot na sega{niot Dom na penzionerite na trajno koristewe. Za taa namena vo tek se kontakti so lokalnata samouprava vo Peh~evo so {to bi se realizirala inicijativata. Celta, pak, na penzionerite, e deka so dobivaweto na pravoto na trajno koristewe na penzionerskiot dom }e se steknat mo`nosti za investirawe vo rekonstrukcija na zgradata. Na toj na~in penzionerite od Peh~evo }e dobijat posovremeni uslovi za sproveduvawe na svoite aktivnosti. - So dobivaweto na pravoto za trajno koristewe ZP }e moè da aplicira za dobivawe na finansiski sredstva so koi bi se realizirala ovaa zamisla - veli pretsedatelot na ZP, Dimitar Lazarovski. Domot ima povr{ina od okolu 100 metri kvadratni. Vo objektot raboti penzionerski klub, postoi sala za sostonoci, kancelarija, kako i pomo{ni prostorii. Inaku, vo op{tinata Peh~evo se registirani okolu 1000 penzioneri.

1877 moeto ime e penzioner Zdruènie na penzioneri [uto Orizari Tro{ka nade` za prostorniot problem elbata na mnogute penzioneri od Op{tina [uto Orizari da imaat svoe zdruènie i @@kat~e koe e od interes na sega{nite i na idnite penzioneri kade {to vo prijatna atmosfera, zabavuvaj}i se, }e go pominuvaat svoeto slobodno vreme, se ostvari vo 2008 godina, koga odvojuvaj}i se od ZP "âir#, kade {to bea kako ogranok, formiraa svoe Zdru- ènie, a pred nekolku meseci se i vo sostavot na SZPM. Pove}eto od ~lenstvoto vo ova Zdruènie se od romska nacionalnost, a mal broj se od drugite nacionalnosti i od drugite etni~ki zaednici. Kako novo- formirano zdruènie, postojano doa- |aat, gi posetuvaat, se interesiraat i se za~lenuvaat novi penzioneri so {to sekojdnevno brojot na ~lenstvoto se zgolemuva. - Imame svoja godi{na programa i site aktivnosti se odvivaat periodi~no, - ni re~e Arif Bekir, pretsedatel na ZP od [uto Orizari. - Se sobirame postojano so na{ite ~lenovi penzioneri i gi informirame za programskite aktivnosti na Zdruènieto i po{iroko. Imame predvideno aktivnosti re~isi za site praznici, kako za religioznite taka i za dràvnite. Prodolùvaj}i go razgovorot, na na{eto pra{awe, dali }e u~estvuvaat na regionalnite revii i na sportskite natprevari, Bekir odgovori: - Sekako deka }e u~estvuvame na regionalnite sredbi i na drugi manifestacii kako vo Op{tinata taka i nadvor od nea i toa na kulturen i na sportski plan, no nema da gi izos- tavime i sredbite so drugite zdruènija vo Makedonija. Is- to taka, planirame zbratimuvawe so zdruènija na penzioneri od op{tini koi vo svoeto ~lenstvo imaat Romi. Eden od na{ite najgolemi problemi e prostornoto pra- {awe. Vo Op{tinata ima dom, a nie penzionerite nemame prostorii. I za obi~ni sredbi barame prostorija, no dosega sekoga{ ni izleguvale vo presret. Razgovaravme so nadle`nite institucii za seto toa i tie ni dadoa tro{ka nade` - raskaùva Arif Bekir. Vo sekoj slu~aj, pozitivno e toa {to i pokraj ovie prostorni problemi Zdruènieto vo celost funkcionira i se nadevaat naskoro na pozitovno re{avawe na ovoj i na drugite problemi {to gi ma~at.

1886 moeto ime e penzioner Zdruènie na voeni penzioneri na Republika Makedonija Potreba od poorganizirano dejstvuvawe o povod 15-set godi{ninata od formiraweto na Zdruènieto na voenite penzioneri PPna Republika Makedonija na 10 dekemvri 2007 godina vo Domot na ARM se odrà sve~ena sednica na Sobranieto na koja prisustvuvaa i pove}e gosti me|u koi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, Ilija Nikolovski, pretsedatel na Zdruènieto na armiski i policiski veterani i drugi. So sednicata na Sobrani- eto rakovode{e pretsedatelot na Zdruènieto Jordan Jordanov, a referat na tema petnaeset godini borba za ostvaruvawe na socijalno-pravnata i materijalnata sigurnost na voenite penzioneri podnese Jovan Karakutovski, ~len na Izvr{niot odbor. - To~no pred 15 godini, na 10 dekemvri 1992 godina, se javi potreba od formirawe na Zdruènieto na voenite penzioneri vo Republika Make- donija so zada~a da se re{i pra{aweto so isplata na penziite na ~lenovite koi porano pripa|aa na eden drug penziski sistem, kako i za re{avawe na stanbenoto i drugi pra{awa, naglasi Karakutovski, pri {to od sega{na distanca konstatira deka stanbenoto i nekoi drugi pra{awa generalno pozitivno se re{eni, me|utoa pra{aweto na visinata na penziite se u{te e otvoreno za {to po odbivaweto na tu`bata od strana na Vrhovniot sud na RM e podnesena àlba do Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazburg, od kade se ~eka odgovor.- Be{e izneseno i toa deka vo poslednite nekolku godini Zdruènieto organizira{e 12 ednodnevni izleti do poznati turisti~ki i istoriski mesta na koi u~estvuvaa nad 500 ~lenovi, a se planiraat i drugi aktivnosti od humanitaren i drug karakter, me|utoa kako problm se javuva nedostig od prostorni uslovi. Po povod jubilejot sve~eno bea dodeleni plaketi na: Glavniot odbor na Sojuzot na borcite, Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, na prviot pretsedatel na Zdruènieto Dim~e Savevski (posthumno), na Zdruènijata na penzionerite na skopski "Karpo{# , Kumanovo i [tip, na ~lenovite na Izvr{niot odbor Jordan Jordanov, Dra- gan Bozarevski, Jovan Karakutovski, Mihajlo Ristovski, Du{an Spasovski, Panta ô~kovski i Milo{ Popovski, kako i na sedum ~lenovi na Ogranokot od Bitola, na {est od Ohrid, na po ~etiri od Karpo{ i Centar - Skopje, na po dvaica od skopski Aerodrom i [tip i po eden od ogranocite vo Kumanovo i Strumica. Vo ime na nagradenite se zablagodari Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM pri {to se zaloì za novi programski aktivnosti i za podobruvawe na standardot na penzionerskoto opstojuvawe i ìveewe vo na{ata zemja. Izve{tajot za rabotata vo 2008 godina i programkite zada~i vo novata 2009 godina bea glavni temi na razgleduvawe na Sobranieto na Zdruènieto na voenite penzioneri na Re- publika Makedonija, {to vo fevruari 2009 godina se odrà vo Domot na ARM vo Skopje.

1897 moeto ime e penzioner

Vo imeto na Izvr{niot odbor na Zdruènieto za aktuelnostite vo rabotata uvodni napomeni dade Dragan Bozarevski, zadrùvaj}i se na zakinatite steknati prava na voenite penzioneri za poka~uvawe na penziite vo 1992 godina, a gi iznese i izvesnite nedorazbirawa vo 2008 godina so Zdruènieto na penzionerite "Karpo{# i novoformiranoto zdruènie Taftalixe DDD- Skopje , {to se odrazi na sorabotkata i na vkupnite aktivnosti. Bozarevski go potencira{e i problemot so nemawe najminimalni uslovi za rabota, ne samo vo Skopje, tuku re~isi i vo site ogranoci na Zdruènieto vo na{ata zemja. Obrazloùvaj}i ja Pro- gramata za rabota vo 2009 godina, Jordan Jordanov, pretsedatel na Sobranieto na Zdru- ènieto na voenite penzioneri na Republika Makedoni- ja, posebno ja naglasi potrebata od izmeni i dopolnuvawa na Statutot na organizacijata i utvrduvawe to~na evidencija na ~lenstvoto, racionalno i namensko tro{ewe na finansiskite sredstva, ostvaruvawe na neposredna sorabotka so Sojuzot na borcite, Zdru- ènieto na voenite veterani, Organizacijata na rezervnite stare{ni i drugi. Planirani se i ednodnevni rekreativni izleti vo Smilevo i drugi istoriski mesta, sportski aktivnosti, grupni poseti na teatarski i kino pretstavi i sli~no. Vo uvodnite izlagawa i diskusijata be{e istaknata i potrebata od u{te ponaglasena aktivnost vo davawe solidarna pomo{ na bolni i osameni ~lenovi, kako i po~esti poseti vo nivnite stanovi,vo stara~ki domovi i vo bolnici. Sobranieto na Zdruènieto na voenite penzioneri na RM na 17 dekemvri 2009 godina, vo Domot na ARM odrà godi{na konferencija na koja be{e oceneta rabotata na Zdruè- nieto i bea usvoeni rabotni dokumenti za 2010 godina. So konferencijata rakovode{e pretsedatelot na ZVP Jordan Jordanov, a izve{taj za rabotata podnese zamenikot-pretsedatel, Dragan Bozarevski. Ocenuvaj}i ja rabotata na Zdruènieto, toj istakna deka planiranite aktivnosti na organite, kako vo Skopje, taka i vo vnatre{nosta, uspe{no se realizirani. Blagodarenie na planskoto dejstvuvawe na ogranocite, voenite penzioneri gi ispolnuvaa programskite zada~i i redovno se vklu~uvaa vo aktivnostite na op{tinskite zdruènija, zbogatuvaj}i go sportskiot i rekreativno-zabavniot ìvot, a mnogumina u~estvuvaa vo regionalnite i republi~kite natprevari vo organizacija na SZPM. Bozarevski napomena deka nekoi ogranoci se u{te ne uspeale da izgradat soodveten odnos kon op{tinskite zdruènija, {to dovelo do nedorazbirawa pri koristeweto na zadni~ki prostorii i ote`nato ostvaruvawe na planiranite aktivnosti vo obezbeduvaweto povolni uslovi za rabota, osobeno za Izvr{niot odbor i ogranocite vo Skopje. Za aktuelnite problemi i postignatite uspesi vo ogranocite se proiznesoa pove}e diskutanti me|u koi i Angele Lazarevski, Ilija Petkovski, Gavrilo Popovski, Mitko Evti- mov, \or|e Zarinski, Vinko Katanec, Zvonko Vugre{ek i drugi. Na krajot od sednicata be{e zaklu~eno deka Zdruènieto mora da prodolì poorganizirano i so pogolema odgovornost da se odnesuva kon svoeto ~lenstvo i obvrskite koi proizleguvaat od statu- tite na ZVP na RM i na SZPM.

1906 moeto ime e penzioner Godi{no ot~etno sobranie na Zdruènieto na penzionerite vo Lozovo So podobra sorabotka, }e ima podobri rezultati druènieto na penzioneri od Lozovo, odrà godi{no ot~etno sobranie. Vo rabotnata Zatmosfera, vo prisustvo na site ~lenovi na sobranieto kako i na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, potpretsedatelot na IO êdo Georgievski i ~lenot na IO Andon Markovski, se razgovara{e za ednogodi{nite aktivnosti na Zdruènieto, za zavr{nata smetka i za Programata za rabota za 2009 godina. Vo diskusijata vo koja u~estvuvaa i doma}inite i gostite, be{e oceneto deka iako rezultatite se pozitivni, postojat seu{te ne realizirani pra{awa, kako {to se podobruvawe na rabotata na selskite ambulanti, snabduvawe so ogrevno drvo, koristewe na klubskite prostorii za pove}e nameni i drugo. Isto taka be{e poddràna i inicijativata na SZPM za zgolemuvawe na penziite i nivno usoglasuvawe. Be{e oceneto deka zdruènieto nema finansiski sredstva za u~estvo na kulturno-zabavni, sportski i drugi aktivnosti, kako i za bawsko lekuvawe, ekskurzi i drugo. So podobra sorabotka so gradona~alnikot na Op{tina Lozovo i Op{tinskiot odbor na Crveniot Krst postojat mo`nosti rezultatite od rabotata na ovaa Zdruènieto da bidat podobri. Zdruènie na penzioneri na lokalna samouprava \or~e Petrov Pove}e godini Zdruènieto na penzioneri i Aktivot na èni penzionerki od lokalnata samouprava \or~e Petrov od Skopje, tradicionalno organiziraat sredba so zdruènija i Aktivi na èni penzionerki od Makedonija so koi se ostvaruva plodna sorabotka i naizmeni~ni me|usebni poseti. Ovoj pat sredbata se odr- à na 11-ti april 2009 godina i na nea prisutstvuvaa penzionerki od Veles, Bog- danci, Ki~evo, Gevgelija, Struga, Tetovo, Bitola, Kra- tovo, Probi{tip i od ZP Gazi Baba i Taftalixe - Skopje. Sredbata be{e iskoristena za razmena na iskustva, natamo{na sorabotka i novi idei, a na prvo mesto be{e druèweto. Pokraj pro{etkata niz Skopje be{e napravena i poseta na ku}ata na Majka Tereza i na ezroto Matka. Druèweto prodolì so muzika i veselba vo restoranot na ezeroto Treska, kade so prigodni zborovi gostite bea pozdraveni od pretsedatelkata na Sobranieto na Zdruè- nieto na starosni i semejni penzioneri od \or~e Petrov, Verica Mi{kova, kako i od pretsedatelkata na Aktivot na ènite penzionerki Darinka Kole}evska. Penzionerki- te si zaminaa zadovolni od sredbata na koja be{e sozdadena prijatna i vesela atmosfera so pesni i ora od site kraevi na na{ata zemja.

1917 moeto ime e penzioner Od aktivnosta na zdruènijata na invalidskite penzioneri Vo Prilep- posebna grià za pravata na penzionerite druènieto na invalidskite penzioneri vo Prilep od 2004 godina e ~lenka na ZZSZPM i ottoga{ ostvaruva zgolemeni aktivnosti. Dvigateli na aktivnosta se ~lenovite na Izvr{niot odbor i na Sobra- nieto, kako i Aktivot na èni. Spored pretsedatelot na Zdruènieto Tome Mazgaloski posebna grià se vodi invalidskite penzioneri da gi koristat popustite za registracija na vozila i patarina, kako i za telefonski tro- {oci i kablovska tv programa. Zdruènieto za svoite ~lenovi organizirano vr{i i nabavka na ogrevno drvo. Godinava bea organizirani i dve eksurzii, kako i u~estvo na invalidskata penzionerska sredba vo Kavadarci. Se nastojuva sorabotkata so SZPM u{te pove}e da se intenzivira. Vo Veles tradicionalni sredbi o Veles pove}e godini uspe{no raboti Zdruènieto na invalidski penzioneri koe VVdeluva vo ramkite na SZPM. Po povod me|unarodniot den na licata so posebni potrebi vo fevruari 2009 godina se odrà tradicionalna manifestacija na koja za dolgogodi{na aktivnost vo penzionerskata organizacija blagodarnici im bea dodeleni na Trajko Panov, Petre Ne~ev, Petre ûpovski, Sneàna Ilkovska, Tome Malinov i Toni Kalajxiev. Priznanie za posebno angaìrawe vo rabotata i afirmacija na Zdruènieto dobi pretsedatelot Lazar Atanasov, koj pri toa istakna: - Zdruènieto na invalidskite penzioneri ostvaruva pove}e zna~ajni zada~i za za{tita na interesite na sekoj ~len i za sozdavawe podobri uslovi za ìvot i druèwe vo treto doba. Samo slo`ni i dobro informirani }e moème da postigneme u{te podobri rezultati vo rabotata. I po povod Svetskiot den na inva- lidiziranite lica Zdruènieo na invalidskite penzioneri vo Veles organizira{e sve~enost so zaedni~ka zabava. Stotina penzionirani lica srde~- no gi pozdravi Slav~o âdiev, pretsedatel na Sovetot na op{tinata, posakuvaj}i im dobro zdravje i dolg ìvot, a informira{e i za prezemenite merki za popristapno dvièwe na licata so posebni potrebi. Pretsedatelot na Zdruènieto Lazar Atanasov i sekretarot Trajko Panov posebno se zaloìja za otvorawe na centri i klubovi za dneven prestoj na invalidskite penzioneri i za zgolemuvawe na penziite. Zdruènieto organizira pove}e aktivnosti za re{avawe na penzionerskite problemi i potrebi. Druèweto mina vo dobro raspoloènie, so muzika, pesni i lotarija.

1926 moeto ime e penzioner Vo Zdru`enieto na invalidskite penzioneri vo Kavadarci Ostvaruvawe na benificiite na invalidskite penzioneri

o povod Denot na penzionerite na Makedonija 20 septemvri i op{tinskiot praznik 7 PPseptemvri 2008 godina vo Kavadarci se odrà Sredba na invalidskite penzioneri od Makedonija. Doma}in na sredbata be{e Aktivot na penzionerki pri Zdruènieto na invalidskite penzioneri od Kavadarci, {to e formiran vo po~etokot na 2007 godina i dosega ima organizirano pove}e aktivnosti. Na sredbata prisustvuvaa gosti od Bitola, Ohrid, Gevge- lija, Prilep, Kumanovo, Strumica, Demir Hisar i od [tip. Pretsedate- lot na SZPM Du{ko [urbanovski vakvite sredbi gi okarakterizira kako pridones za prodolùvawe na ìvo- tot na penzionerite i se zaloì za pogolema sorabotka pome|u sojuzite na penzionerite vo na{ata dràva, bidej- }i interesite na site penzioneri se zaedni~ki. Na ovaa sredba namesto dosega{nata Len~e Fil~evska od Ohrid, za nova pretsedatelka na Aktivot na invalidskite penzionerki na Makedonija be{e izbrana Nina Stamenkovska od Kavadarci. Sredba so Stoj~e Ristov, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na invalidksi penzioneri - Kavadarci So re{avaweto na finansiskite problemi od pred edna godina vo Zdruènieto na invalidski penzioenri vo Ka- vadarci se sozdadoa uslovi za noramlno funkcionirawe i realizirawe na programata za rabota. Koi bea pozna~ajni aktivnosti vo 2008 godina? - Od 2008 godina. od koga raspolagame so finansiski sredstva uspe{no gi ostvaruvame planiranite aktivnosti i na{ite penzioneri toa ve}e go po~ustvuvaa. Moram da go izdvojam redovnoto ispla}awe na sredstvata od solidarniot fond na semejstvata na po~inatite penzioneri i izedna~uvaweto na iznosot na nivo na Republika {to porano ne be{e slu~aj. Vo Zdruènieto ~lenuvaat 1.255 invalidski penzioneri i tie ~esto se sre}avaat vo na{ite prostorii. Imavme mo`nosti da organizirame eksurzii i poseti na Kru{evo, Strumica, Radovi{, mesnosta Smrdliva Voda kaj Gevgelija i drugi, a na{i pretstavnici u~estvuvaa i na regionalnite sportski natprevari. So zabeleìtelni aktivnosti se izdvojuva Aktivot na èni-penzionerki koj po povod op{tinskiot praznik na Kavadarci - Sedmi septemvri, organizira{e sredba na penzionerkite - invalidi od pove}e gradovi vo Makedonija. Isto taka, na{i penzionerki redovno se prisutni na

1937 moeto ime e penzioner sli~ni manifestacii i sredbi vo Republikata, kade se druàt i zabavuvaat. Zasluùva da se spomene i na{eto angaìrawe vo snabduvaweto na penzionerite so ogrevno drvo na osum mese~ni rati. Na koi aktivnosti posvetuvate pogolemo vnimanie vo 2009 godina? - Prodolùvame so aktivnostite od lani, pred se, tuka bi go spomeneal povtorno obezbeduvaweto na na{ite penzioneri so ogrev za narednata zima, {to mnogu im pomaga poradi visinata na ovie izdatoci. I vo 2009 godina, u~estvuvame na penzionerskite sportski igri, kako i so organizirawe na poseti i ekskurzii na pove}e gradovi i znamenitosti. Vo ovie aktivnosti zna~ajna uloga ima i Aktivot na ènite, koi kako i sekoga{ vo pogolem broj se prisutni vo site organizirani aktivnosti. Se znae deka ~lenovite na Zdruè- nieto na invalidski penzioenri imaat odredeni privilegii, za razlika od starosnite i semejni penzioneri. Kol- ku tie se koristat i {to pokaùva praktikata? - Iskustvata se razli~ni, spored moi sogelduvawa kako i reakciiite od strana na invalidskite penzioneri, penzionerskata invalidska karti~ka ni ovozmoùva popusti vo èlezni~kiot i avio prevoz vo na{ata zemja, no ovoj benefit invalidskite penzioneri retko go koristat bidej}i tie pove}e se orientirani na avtobuski i taksi prevoz. Invalidskite penzioneri ~esto ja koristat privilegijata da go izbegnat dolgoto ~ekawe pri koristewe na zdravstvenite uslugi vo ambulantite i klinikite. Iako se javuvaat i pote{kotii, sepak go koristime i popustot od 20% pri registracija na avtomobolite, osobeno onie invalidski penzioneri koi imaat ote`nato dvièwe. Moram da ukaàm i na problemot na naplatata na patarinata, iako pri organizirani patuvawa sme oslobodeni, sepak toa ponekoga{ ne se po~ituva. Za ovie i drugi problemi na koi naiduvaat na{ite penzioneri pri koristewe na svoite prava za pomo{ se obra}aat vo Zdruènieto i se obiduvame vo ramkite na na{ite mo`nosti i prava da pomogneme vo nivno razre{uvawe. Na{iot dopisnik ni javi deka vo odbeleùvaweto na tradicionalniot tikve{ki grozdober vo 2009 godina se vklu~i i Zdruènieto na invalidski penzioneri od Kavadarci. Vo organizacija na aktivot na penzionerki pri ova zdruènie, se odrà tradicionalnata sredba na nad 300 invalidski penzioneri od Makedonija, od Bitola, Ohrid, Prilep, Veles, Negotino, Strumica, Bogdanci, Valandovo, Kumanovo, Tetovo, [tip, Rosoman i Kavadarci. Prisutnite gi pozdravija pretsedatelot na ZIP Kavadarci, Stoj~e Ristov i pretsedatelkata na aktivot na penzionerki Nina Stamenkova. Potoa, nekolku penzionerki od Kavadarci i Veles pro~itaa svoi stihovi posveteni na grozdoberot, qubovta i ìvotot vo treto doba. Sleduva{e dobra zabava na koja gostite bea po~esteni i so vkusno tikve{ko grozje. Prisutnite bea informirani deka za nova pretsedatelka na aktivot na ZIP na Make- donija e izbrana Bojka Cileva od Strumica.

1946 moeto ime e penzioner Vo zdruènieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija vo Tetovo Pove}e zabeleìtelni aktivnosti druènieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija vo Tetovo na 3 ZZdekemvri 2008 godina odrà Sve~ena sednica na koja prisustvuvaa ~lenovi na So- branieto, pretsedateli na pomo{nite tela, na mesni ogranoci i sekcii i gosti od nekolku nevladini organizacii. Sednicata so prigodni zborovi ja otvori pretsedatelot na Zdruènieto Jugoslav Arizankoski, a prigoden referat za zna~eweto na denot i za aktivnostite podnese Gido Boj~evski. Za uspe{na sorabotka Komandata na tetovskiot garnizon na ARM na Zdru- ènieto na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija im vra~i blagodarnica. Pred sve~e- nata sednica se odrà i seminar so pretsedatelite na mesnite organizacii i sekcii na zdruènieto na koj se rasprava{e po osvrtot za sproveduvawe na Programa- ta za 2008 godina i za narednite zada~i. Vo diskusijata posebno bea istaknati uspesite vo rabotata i vo informiraweto, kako i griàta za humanitarna pomo{ na ~lenovite, za bawsko lekuvawe i odmor. U~esnicite na seminarot bea informirani i za sproveduvawe- to na normativnite akti, za Zakonot na PIOM i za zakonite od invalidskata problematika. Zdruènieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija od Tetovo be{e organizator na ednodnevna nau~no - rekreativna ekskurzija na ~lenstvoto vo istorisko Kru{evo. Na 30 maj 2009 godina tetovskite invalidi pominaa eden den vo zapoznavawe na istoriskite vrednosti i spomenicite od minatoto na ovoj grad. Trite avtobusi so nad 150 ~lenovi se dovolna ilustracuja za ogromniot interes i èlba da se bide neposreden u~esnik na ekskurzijata i barem za moment da se doìveat slu~uvawata od na{ata slavna istorija od pred pove}e od 100 godini. So golema po~it i interes be{e posetata na rodnata ku}a i muzeite posveteni na najpopularnata pea~ka yvezda od na{ata zemja - To{e Proes- ki. Kako {to ne informira{e Jugoslav Arizankovski, pretsedatel na Zdruènieto, vo tekot na ovaa nau~no-rekreativna ekskurzija, bile poseteni u{te i Me~kin Kamen, spomen kompleksot Makedonium, kako i grobot i manastirot na To{e Proeski vo Kru{evo. Na site mesta za zna~eweto i vrednostite na istoriskite zbidnuvawa, kako i onie objekti svrzani za ìvotot i muzi~koto umeewe, znaewe i talent na To{e Proeski, zboruvale profesionalni kustosi i istori~ari. Na deset ~lenovi na Zdruènieto na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija vo Tetovo im e dodelena finansiska pomo{ vo vkupen iznos od 60.000 denari. Pri konkretiziraweto na pomo{ta i odreduvaweto na korisnicite, Pretsedatelstvoto se opredeli da im dodeli na najzagrozenite so niski primawa, a koi vo me|uvreme se sudrile

1957 moeto ime e penzioner so elementarni nepogodi, kako poàri i poplavi ili lica so medicinska dokumentacija za te{ki bolesti. Pretsedatelot na Op{tinskoto zdruènie Jugoslav Arizankoski obrazloùvaj}i ja realizacija na programata vo prvoto polugodie od 2009 godina, potencira{e u{te nekolku pra{awa: Po pet godini, Zdruènieto gi dobilo oficijalnite spisoci za svoeto ~lenstvo, a 480 dosega{ni ~lenovi vo Zdruènieto "Trudbenik#, dale izjavi za preminu- vawe i vra}awe vo svoeto mati~no zdruènie; Pretsedatelstvoto ja poddrùva inicijativata vo op{tinite da ima edinstveno zdruènie i na nivo na zemjata eden Sojuz; vo prvo- to {estmese~ie 60 invalidi na Tetovo koristele bawsko-klimatsko lekuvawe, a 700 prostorni metri drva bile otkupeni od ~lenstvoto za zadovoluvawe semejni potrebi. Ova zdruènie, zaedno so zdruènijata na invalidskite organizacii, lokalnata samouprava i Germanskoto dru{tvo za tehni~ka pomo{, potpi{aa memorandum za sorabotka i preku ovlasteni pretstavnici u~estvuva vo ostvaruvaweto na Akcionen plan. Vo Zdruè- nieto na penzionerite Tetovo zapo~nati se i intenzivni i sodràjni izmeni, podgotveno da se startuva za pretstojnite izbori vo ogranocite na Op{tinskoto zdruènie. Vo orga- nizaciona smisla niz reformite se bara pogolema aktivnost na delegatite i ~lenovite na organite i telata i povratno informirawe do bazi~nite strukturi i obratno. Predloèno e noviot sostav na Sobranieto da bori 39, namesto 47 delegati, a IO od sega{nite 17, da se namali na 13 ~lenovi. Na ovoj na~in bi se namalile i finansiskite izdatoci. Se predlagaat izmeni i vo rakovodnata struktura. Utvrden e i predlog vo Zakonot za zdruènijata na gra|ani i fondacii da se predvidi da ne moè da se formira zdruènie na penzioneri so pomalku od 1.500 ~lenovi. Po povod "Nedelata na lica so invalidnost# na 3 dekemvri 2009 godina Zdruènieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija vo Tetovo odrà sve- ~ena sednica na Sobra- nieto, na koja prisustvuvaa i golem broj gosti. Vo prigodniot referat posveten na Me|u- narodniot den na invalidnost be{e iznesen istorijatot na aktivnostite za da se podigne stepenot na poznavawe i razbirawe na problemite na ovie lica vo svetot i kaj nas. Se iznese i podatokot deka od nad 100.000 lica so invalidnost vo Republika Makedonija, nad 47.000 se so trajno zagubena rabotna sposobnost, a ima i okolu 40.000 korisnici na semejna penzija nasledena po osnov na invalidnost.Stana zbor i za aktivnostite na zdruènieto za dobivawe na status na invalidska organizacija, za humnitarna pomo{ na ~lenstvoto i drugo. Istiot den Zdruènieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija vo Tetovo odrà i seminar so pretsedatelite na mesnite organizacii i sekcii na koj se razgleda sproveduvaweto na normativnite akti vo duhot na Zakonite od invalidskata problematika, a se rasprava{e i za programskite aktivnosti.

1966 moeto ime e penzioner Zdruènie na invalidi na trudot Ohrid Za{titata na invalidite na trudot druènieto na invalidite na trudot, e dobrovolna, socijalna, humanitarna organi- ZZzacija koja deluva na podra~jeto na Op{tinata Ohrid i Debrca. Zdruènieto e edno od prvite invalidski organizacii koe ima za cel da gi sogleduva, sanira i pomaga invalidite vo re{avaweto na nivnite problemi od site kategorii, so izgubena ili namalena rabotna sposobnost. Aktivnosti vo 2008 godina, spored pretsedatelot na Zdruènieto Blagoja Krstanoski, se odvivaa soglasno Programata za rabota, koja celosno e realizirana. Kako prioritetni zada~i bea edukacijata za namaluvawe na invaliditetot i za{tita pri rabota. Zdruènieto ostvaruva uspe{na sorabotka so Lokalna- ta samouprava, op{tinskite invalidski zdruènija, Zdruènieto na penzionerite, Podra~nite edinici na PIOM, FZO, , Crven krst, Op{tinskiot sindikat i drugi organizacii, kako i so zdruènija na invalidi na trudot od Struga, Debar, Ki~evo, Bitola, [tip, i drugite ~lenki na Sojuzot na invalidite na trudot na Makedonija. Od Me|unarodnata sorabotka, Zdruènieto sorabotuva so invalidite na trudot od Albanija, blagodarenie na pretsedatelot Abdula Omuri, koj e inicijator za organizirawe na pograni~ni sredbi na zdruènijata od Kor~a, Pogradec i Pe{kopeja od Albanija i Ohrid, Struga i Debar od Makedonija. Na pove}eto ostvareni sredbi na invalidi na trudot i invalidski penzioneri od Makedonija i Albanija, bea razmeneti mislewa i iskustva za podobruvawe na ìvotot na invalidite od dvete sosedni dràvi. Na pokana na Zdruènieto na ivalidite na trudot na Albanija, delegacija na zdruènijata na Ohrid, Debar i Struga, prisustvuva{e na êtvr- tiot kongres na invalidite na trudot na Albanija, koj na 10 i 11 noemvri 2008 godina se odrà vo Tirana. Vo ramkite na Zdruènieto, od pred nekolku godini aktivno raboti Aktivot na èni na invalidi na trudot, koe organizira humanitarni akcii, doma{na poseta i drugo. Zdruènieto aktivno u~estvva na sportskite natprevari na invalidite na trudot vo Tetovo i Prespa, na koi postignuva zabeleìtelni rezultati. Vo maj 2009 godina vo vozvratna poseta na Ohrid, prestojuva{e delegacija na Sojuzot na invalidite na trudot na Republika Albanija. Vo delegacijata bea pretsedatelot na invalidite na trudot Abdula Omuri, generalniot sekretar Mar Marku, pretsedatelkata na Zdruènieto na trudovite invalidi na Kor~a Rejmonda Jakupi i drugi gosti. Na sredbata vo Ohrid, be{e oceneta dosega{nata sorabotka, a bea poso~eni i na- sokite za prodlabo~uvawe na zaemnite natamo{ni aktivnosti na sojuzite na trudovite invalidi na Republika Albanija i Republika Makedonija. Oceneto e deka dosega{nata sorabotka se odviva uspe{no i taa treba pointenzivno da prodolì, vo re{avaweto na problemite {to gi imaat dvata sojuza, bidej}i barawata i potrebite im se isti. Vladite na Makedonija i Albanija i ministerstvata za trud i socijalna politika, e dogovoreno da se angaìraat vo zaedni~ka nasoka za podobruvawe na zakonskata regulativa za za{tita i podobar standard na ovaa kategorija na gra|ani.

1977 moeto ime e penzioner

Delegaciite na invalidite na trudot na Albanija i na Makedonija, gi primi i gradona~alnikot na Ohrid Aleksandar Petreski, koj izrazi zadovolstvo od nivnata dosega{na sorabotka i im posaka u{te pobliska i podobra sorabotka, a za niv organizira{e i poseben priem. Vo ramkite na svoite aktivnosti, Ak- tivot na èni pri Zdruènieto na invalidite na trudot od Ohrid, na den \ur|ov- den go posetija Specijalniot zavod za decata so pre~ki vo razvojot vo Gevgelija. Na {titenicite na Zavodot, zaedno so drugi aktivi na trudovi invalidi, im podarija obleka i obuvki i drugi skromni podaroci. Istiot den, pretstavni~ki na pove}e zdruè- nija na èni trudovi invalidi ja posetija i Crkvata "Sveti \or|ija# vo Valandovo, kade {to be{e organizirana i prigodna zabava. So prigodna sve~enost, Zdruènieto na invalidi na trudot od Ohrid i Debrca go odbeleà i 3-ti dekemvri -Me|unarodniot den na licata so hendikep.

Krsto Canev, pretsedatel na Sojuzot na invalidi na trudot na Makedonija o Op{tinskite zdruènija na invalidi na trudot ~le- VV nuvaat i invalidski penzioneri, a 2008 i 2009 godina bea karakteristi~ni po mnogubrojni aktivnosti, regionalni sredbi, poseti na kulturno-istoriski spomenici vo Republika Makedonija i drugo. Se odràa i sportski natprevari vo {ah, domino, tegnewe jaè i tr~awe na sto metri. Vo pove}e gradovi posebno be{e odbeleàn 3-ti dekemvri - svetski den na invalidi, so sve~eni sednici i druè- wa, kako i humanitarni poseti na te{ki invalidi. Za narednata 2010 godina aktivnostite }e bidat u{te pogolemi. ]e se nastojuva preku registriranata organizacija za Solidaren fond u{te pove}e da se sozdavaat uslovi za podobra sorabotka so Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, kako i so Sojuzot na invalidskite penzioneri i Sojuzot na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija. Vo presret na Me|unarodniot den na licata so invalidnost 3 dekemvri 2009 godina Zdruènieto na invalidi na trudot od Sveti Nikole organizira prigodna sve~enost na koja posebno vnimanie be{e posveteno na najzagrozenite penzioneri, a na troica im e dodelena pari~na pomo{. Ova mala sve~enost so svoeto prisustvo ja po~esti gradona~alnikot na Sveti Nikole Robert Georgiev i pretsedatelot na Sovetot na Op{tinata Vasko Pa{ovski. Bea prisutni i gosti od mesnite zaednici od Amzabegovo, Erxelija, Lozovo, Gorabinci, Crnili{te i Mustafino. Sve~enosta prodolì so druèwe, so ubava muzika i pesna, vo prijatna i vesela atmosfera.

1986 moeto ime e penzioner Sredba i na Zdruènieto na invalidski penzioneri vo Sveti Nikole o prisustvo na Dimitar Zarkov, pretsedatel na Sojuzot na invalidskite penzioneri VVna Makedonija i drugi gosti Zdruènieto na invalidskite penzioneri od Sveti Nikole organizira zaedni~ka sredba na koja prisustvuvaa nad 150 penzioneri od Kratovo, Radovi{, [tip, Kumanovo, Make- donska Kamenica, Veles, Skopje i Lozovo. Sredbata be{e iskoristena i za zbratimuvawe na dvette penzionerski zdruènija od Makedons- ka Kamenica i Sveti Nikole. Pretsedatelot na Zdruènieto na invalidskite penzioneri od Sve- ti Nikole Simeon Mihailovski istakna deka }e se nastojuva sredbaa da bide tradicionalna i u{te pomasov- na. Formiran Sojuz na intelektualci od treto doba Pottik za intelektualniot potencijal a 2 juni ovaa godina, vo salata na Humanitarniot dom "Dare Xambaz# vo Skopje, se NNodrà osnova~ko sobranie na koe be{e formiran Sojuz na intelektualci od treto doba za aktivnosti vo Makedonija, dijasporata i svetot (SITD - AMDS). Sve~eniot po~etok na ovoj nastan be{e odbeleàn so "Odata na radosta# vo izvedba na orkestarot na OU "Dimo Haxi Dimov# od Skopje pod dirigenstvo na profesorkata Semika Ramiz. Pozdraven govor za formiraweto na Soju- zot ima{e pretsedatelkata na Inicijativniot odbor, m-r Grozda Dano- va. Taa ja istakna potrebata za postoeweto na vakov sojuz kako predizvik i pottik za sekoj intelektualec od treto doba za da moè da go dade svojot udel vo prifa- }aweto i neguvaweto na pozitivnite vrednosti vo op{testvoto, vo re- {avaweto na problemite i podobruvaweto na ìvotot i zdravjeto na ovaa populacija, ispolneto so humanost, so entuzijazam i patriotizam i da pridonesuva so svoeto rabotno iskustvo i mudrost {to gi poseduva. Intelektualcite so svojot stru~en i nau~en potencijal, kako dviè~ka sila na op{testvoto, preku Sojuzot }e moàt da ja

1997 moeto ime e penzioner potvrdat taa dinamika i podgotvenost za prenesuvawe na iskustvata i znaewata i za razvivawe posebna sorabotka so mladite generacii i dijasporata. Istaknuvaj}i go zna~ewe- to na ovoj nastan, m-r Danova naglasi deka osnovna pozitivna cel e da se inicira i povle~e napred aktivniot intelektualen potencijal od treto doba za da se zasili "motorot na op{testvoto# i da se proklamiraat vistinskite eti~ki vrednosti, so {to sekoj }e go dobie svoeto mesto po struka, po nauka i po uspesi za progres, a ne da vladeat izmisleni i ne- realni kriteriumi za vrednostite. Formiraweto na SITD-AMDS be{e pozdraveno i od pretstavnici na Detskiot par- lament na Makedonija, koi izrazija podgotvenost za sorabotka i pobaraa pomo{ vo ostvaruvaweto na nivnite proekti: "So qubov i po~it kon na{ite babi i dedovci" i "Mir i qubov za decata# so sostavniot del "Karavanot na prijatelstvoto niz Makedonija#. Tie ja naglasija `elbata vo realnost da ja realiziraat simbiozata od mladite so silata i znaeweto i so iskustvoto i mudrosta od vozrasnite. Po izborot na rabotnoto pretsedatelstvo vo sostav: Blagorodna Nikodinovska, m-r Grozda Danova, Maca Serafimovska, Krste Vasilevski, Milo{ Nestorovski i Qube Sto- jkovski, vrz osnova na Zakonot za zdru`uvawe na gra|ani i fondacii, na sednicata na So- branieto bea doneseni site dokumenti i akti potrebni za registrirawe i funkcionirawe na Sojuzot na intelektualci od treto doba so aktivnosti vo Makedonija, dijasporata i svetot. Na sednicata be{e usvoen i Statut na Sojuzot so koj se utvrdeni osnovnite principi, celi i zada~i na dejstvuvawe, a regulirano e i ~lenuvaweto i finansiraweto na SITD - AMDS. Isto taka, so odluka na osnova~koto sobranie na Sojuzot bea utvrdeni organite i rabotnite tela na SITD - AMDS i bea izglasani ~lenovite na Sobranieto, na Upravniot i Nadzorniot odbor i na Stru~no-nau~niot sovet. Za pretsedatel na SITD - AMDS be{e izbran Krste Vasilevski, a za po~esni pretsedateli: d-r Dimitar Mir~ev i gradona~alnikot na op{tina "Centar#, Vladimir Todorovi}.

2006 moeto ime e penzioner

Vqubenost vo folklorot i vo kulturnata nadgradba

Za podobruvawe n kvalitetot na ìvotot na penzionerite zna~itelno pridonesuvaat organiziraweto na folklorni reviii, promocii na knigi, otvorawe na izlo`bi na crteì i doma{ni rakotvorbi i drugo. Folklorot e stoèr na na{ata narodna kultura i tradicija. Pesnata, muzikata i oroto, obi~aite i nosiite na Makedoncite, Albancite, Turcite, Srbite, Vlasite, Romite i na drugi ìteli vo Makedonija naj~esto ukaùvaat na soìvotot i na identitetot, {to i natamu treba da se neguvaat. Tokmu poradi toa pred sedum godini kako nova sodrìna vo penzionerskite aktivnosti SZPM gi vovede regionalnite revii na pesni, muzika i igri. Ova kulturno druèwe na penzionerite zna~itelno pridonesuva za obnovuvawe i za zbogatuvawe na na{ata folklorna riznica, a so svoite umetni~ki dostreli penzionerskite ansambli, peja~ki grupi i muzi~ari se po~esto osvojuvaat priznanija i nagradi na razni me|unarodni festivali. Vo knigava objavuvam prikazi za reviite {to se odràa vo 2007, 2008 i 2009 godina, bidej}i za predhodnite se osvrnav vo moite publicisti~ki knigi "Negovoto viso~estvo penzionerot# i "Penzionerska saga#. O~igledno e deka kulturnite samodejnosti i reviite pridonesuvaat za kvalitetot na ìveewe na penzionerite, bidej}i vakvite dejnosti gi veselat, krepat i oblagoroduvaat.

2017 moeto ime e penzioner Petta revija na pesni, muzika i igri Masovnost i kvalitet laniranite aktivnosti za kulturno-zabavno pole i vo 2007 godina se sprovedoa us- PPpe{no. Akcentot na angaìraweto na penzionerskite zdruènija i nivnoto ~lenstvo be{e staven vrz odrùvawe na reviski nastapi na ispolniteli na izvorni narodni i starogradski pesni, muzi~ki numeri i narodni ora - solisti, dueti i pogolemi grupi, horski i orkestarski sostavi i igraorni grupi. Vo organizacija na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, se odràa petti jubilejni regionalni revii na pesni, muzika i igri vo Ohrid, Kuma- novo, Valandovo i [tip. Spored ocenkata na Komi- sijata za kulturno-zabaven ìvot i Organizacioniot odbor na Izvr{niot odbor na SZPM, na ovie revijalni kulturni sredbi penzionerite od na{ata zemja pokaàa ne samo masovno u~estvo, tuku i kvalitet, so novi programski sodrìni, so raznobojni nosii i narodni instrumenti, so ispolnuvawe ubavi starogradski i izvorni pesni i ora, a za prvpat nastapija i gosti od Republika Bugarija, so {to poleka no sigurno, ovaa penzionerska kulturna manifestacija dobiva i me|unaroden karakter. Kako novina be{e i organiziraweto na defilea na u~esnicite niz ulicite na gradovite doma}ini, {to be{e pozdraveno i od gra|anite. Regionalnata revija na pesni, muzika i igri vo Ohrid se odrà na 22 juni 2007 godina so u~estvo na zdruènija na penzioneri od Prilep, Kru{evo, Ki~evo i Ohrid, a kako gosti nastapija penzioneri od Stara Zagora od Republika Bugarija. Vo Kumanovo Revijata se odrà na 29 juni so u~estvo na zdruènijata na penzionerite od Tetovo, Gostivar, Gazi Baba, Kisela Voda, \or~e Petrov, Kratovo i Kuma- novo, a u~estvuva{e i peja~ka od Sofija-Republika Bugarija. Na Revijata i prethode{e i izlo`ba na doma{ni rakotvorbi podgotveni od kumanovskoto Zdruènie na penzionerite. Artefaktite gi izrabotile kumanovskite penzionerki. Za site prisutni izlo`bata be{e prijaten kulturen nastan i be{e prosledena so interes i toplo pozdravena. Vo Valandovo Revijata se odrà na 6 juli 2007 godina so peja~ki grupi na zdruèni- jata na penzionerite od Veles, Kavadarci, Negotino, Gevgelija,Bogdanci i Valandovo. Regionalnata revija na pesni, muzika i igri {to se odrà na 27 septemvri 2007 godina vo [tip be{e najmasovna, so u~estvo na zdruènijata na penzionerite od Strumica,

2026 moeto ime e penzioner

Ko~ani, Radovi{, Berovo, Sveti Nikole, Vinica, Del~evo, Probi{tip, Zletovo, Make- donska Kamenica i [tip. Komisijata za kulturno-zabaven ìvot oceni deka zdruènijata na penzionerite od Ohrid, Kumanovo, Valandovo i [tip uspe{no gi izvr{ija prezemenite obvrski. Reviite stanuvaat tradicija, taka {to na Pettata revija na pesni, muzika i igri u~estvuvaa kulturno-umetni~ki dru{tva, peja~ki grupi, folklorni ansambli, solisti i instrumentalisti od 28 zdruènija na penzioneri od na{ata zemja. Ovaa kulturna manifestacija so 616 izveduva~i ja sledea okolu 2.050 penzioneri i gra|ani. U~estvoto na lokalnata samouprava, isto taka, be{e zadovolitelno, iako na toj plan treba pove}e da se raboti. Se konstatira napredok vo izvedbata na programskite to~ki, vo odnos na izborot na pesnite, orata i muzikata, na narodnite nosii i instrumenti. Izvr{niot odbor na SZPM i nejzinata Komisija za kulturno-zabaven ìvot nastojuvaat na reviite da u~estvuvaat site zdruènija na penzionerite od na{ata zemja. Poradi toa be- {e stavena zabele{ka za neu~estvoto na zdruènijata na penzionerite od Karpo{, Centar, âir i MVR od Skopje, na Kriva Palanka, Resen, Struga, Debar, Peh~evo i drugi. Ne se ispolnija o~ekuvawata deka }e se zgolemi brojot na zdruènijata- u~esnici. Nema{e ni mnogu novi ino- vacii vo sodrìnata - se povtorija glavno poznatite to~ki. Novinite vo programite kaj nekoi zdrènija predizvikaa interes i stanaa povod za razmisla kaj niv. Godinava se pee{e pokraj na makedonski i na albanski, turski, srpski i za prvpat na vla{ki jazik. Se o~ekuva da prozvu~at i drugi jazici na koi se govori vo Makedonija. Poradi nastap na zbratimeni penzioneri od Stara Zagora, Republika Bugarija so ohridskite penzioneri, se pee{e i na bugarski jazik. Se otvorija nekoi pra{awa. Pred se, ima li potreba od novi regioni, potrebata od odrùvawe revii i vo pomali gradovi dokolku se nadmine problemot so sali za odrù- vawe priredbi i za druèwe. Kaj nekoi zdruènija se javuva problem na materijalni sredstva, kaj drugi nedostasuvaat inicijativi za formirawe peja~ki, instrumentalni i igraorni grupi i privlekuvawe na poedinci sposobni za nastap. Prisutna e potreba od izgotvuvawe novi propozicii, no i po~ituvawe na dogovorenite normi, bidej}i s¢ u{te ima nedisciplina pri koristewe na dogovoreni programi i nivni vremetraewa. Site ovie i sli~ni pra{awa }e bidat predmet na raspravi i se o~ekuvaat pozitivni efekti vo narednite revii. Reviite ne samo {to pridonesuvaat za razvojot na kulturno-zabavnite samodejnosti na penzionerite i za nivno druèwe i sorabotka, tuku i za neguvawe na izvorniot melos i folklornite tradicii vo na{ata zemja. Voedno, Izvr{niot odbor ja potvrdi op{to- prifatenata ocena za uspe{nosta na Pettata revija na pesni, muzika i igri, {to treba da bide osnova i za nekoi noviteti za u{te pouspe{no organizirawe na ovaa zna~ajna kulturna manifestacija.

2037 moeto ime e penzioner

[esta regionalna revija na pesni, muzika i igra vo Radovi{ Nesomnen pridones vo neguvaweto na folklornite tradicii

o organizacija na SZPM vo ramkite na {estite po red Regionalni revii na pesni, VVmuzika i igra vo Radovi{ na 27 juni 2008 godina se odrà uspe{na penzionerska manifestacija na koja so prigodni folklorni izvedbi se pretstavija zdruènijata na penzionerite od Probi{tip, Kratovo, Lozovo, Zletovo, [tip i gradot doma}in Radovi{. Po defileto na u~esnicite niz gradot, sredbata vo Cen- tarot na kulturata ja otvori pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite od op{tinite Radovi{ i Kon~e Jovan Eftimov, srde~no pozdravuvaj}i gi u~esnicite na revijata i gostite, me|u koi pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i gradona~alnikot na Rado- vi{ d-r Robert Velkov, istaknuvaj}i deka za oro i za pesna ne se va`ni godinite i deka za muzika moè da se ima sluh i darba i vo penzionerskite denovi. So prigodna ~est sredbata ja pozdravi Gradona~alnikot d-r Robert Velkov potsetuvaj}i deka druèweto so pesnata ja relaksira du{ata, poradi {to penzioin- erskata asocijacija }e treba da nastojuva vakvite kulturni manifestacii da prodolàt so u{te pogolema masovnost. Revijata za otvorena ja proglasi êdo Georgievski, toga{en sekretar na SZPM, napomenuvaj}i deka pokraj vo Radovi{, regionalni revii na pesna, muzika i igra }e se organiziraat i vo Ki~evo, Gevgelija, Ko~ani i Skopje i deka na toj na~in }e se dade pridones vo neguvaweto na folklornite tradicii i vo zbogatuvaweto na kulturniot ìvot na penzionerite. Vo revijalniot del, pozdraveni od mnogubrojnata publika, najprvin se pretstavi poznatoto Kulturnoumetni~ko dru- {tvo "Veseli penzioneri# na Zdruènieto na penzionerite od Probi{tip so kola`na programa od pesni, ora i obi~ai od Probi{tipskiot kraj. Be{e izvedeno masovno me{ano oro so pesna "Golema svadba#, ma{ko oro "Arnaut# i ènsko "[ipkata#, a grupa gajdarxii so karakteristi~en melos, bea srde~no pozdraveni. U~esnicite od Zdruènieto na penzionerite od Kratovo se pretstavija so splet izvorni pesni od Kratovskiot kraj vo izvedba na ènsko trio, gajda, gusla i tapan. Pesnopoecot Tozo Mil~ev so orkestarot od Zdruènieto na penzionerite od Lozovo ispolni dve pesni: "Kowa javam# i "Zajko kukurajko#.

2046 moeto ime e penzioner

So izvorni pesni i nosii uspe{no se pretstavija tri ènski trija od Zdruènieto na penzionerite od Zletovo, a osobeno so pesnite: "So- nevata majka na sonceto zbori#, "Izlegla Jana po pole" i "@albi àli Makedonija# vo pridru- `ba na kavalxija. Dostoinstveno so pesna, igra i narodni nosii se pretstavija i doma}inite, Zdruènieto na penzionerite od Radovi{ i Kon- ~e, osobeno Vo- kalno instrumentalniot ansambal "Raspeani radovi- {ani" so pesnata "Leto 1762#, trio- to "Inevki# i igraorna grupa od selo Iwevo, kvar- tetot "[ipkov- ki#, splet na ora "Osmica# i golemata grupa gajda- xii.

Ubaviot vpe~atok go zaokruì nastapot na Zdruènieto na penzionerite od [tip, so {tipskata vesela gajda, poznatoto trio Veselinovi so "Ajde vino pijam# vo pridru- `ba na orkestarot so narodni instrumenti i me{ovitiot hor "Pen- zionerski cvetovi# so pesnata "Te vidov i se zaqubiv# i drugi. Na pretstavnicite na zdruènija za uspe{no u~estvo na revijata blagodarnici im vra~i Andon Markovski, toga{en potpretsedatel na SZPM, a potoa vo restorantot "[ampion# prodolì zaedni~koto druèwe.

2057 moeto ime e penzioner [esta revija na pesni, muzika i igra vo Ki~evo Vo znakot na izvorna i starogradska pesna o {estgodi{nata tradicija na folklornite revii za prv pat doma}in be{e Zdruè- VVnieto na penzionerite vo Ki~evo. Dobrata organizacija be{e karakteristika i na ovaa revija na pesni, muzika i igra, {to na 28 juni 2008 godina se odrà vo Domot na kulturata vo Ki~evo na koja se pretstavija Kulturno-umetni~kite dru{tva "Penzioner# i "Penka Koteska# na Zdruènieto na penzionerite od Prilep, kako i peja~ki grupi i solisti na zdruènijata na penzionerite od Ohrid, Ki~evo, Kru{evo i Demir Hisar. U~esnicite na ovaa kulturna manifestacija najprvin bea srde~no pozdraveni na defileto od gra|anite na gradot pod Kopa~ijata, a vo sve~eniot del na revijata so prigoden pozdrav se obrati Stojan Stankovski, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite od Ki~evo, napomenuvaj}i deka i pokraj te{kite materijalni uslovi zdruènieto so entuzijazam na ~lenstvoto u~estvuva vo pove}e aktivnosti vo ovoj region, kako i vo sportskiot i kulturniot ìvot. [estata revija na pesni, muzika i igra na zdru- ènijata od Jugozapadniot region na na{ata zemja za otvorena ja proglasi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, poèluvaj}i u~esnicite i gostite ve~no da se se}avaat na ovaa sredba i vo idnina site zdruènija od ovoj region da u~estvuvaat na revijata. So vakvite sredbi na penzionerite se ovozmoùva teìnite na godinite polesno da gi nosat. Soju- zot prezema i drugi aktivnosti za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot vo treto- to doba za {to e potrebno zdruènijata da ostvarat pouspe{na sorabotka so lokalnata samouprava. Na revijata peja~kata grupa na Zdruènieto na penzionerite od Ki~evo ispolni nekolku pesni, a so aplauz be{e pozdraven duetot Filiza Sa- rafiloska i Vojka Stojkoska koi ispolnija edna izvorna pesna. Vo prigodna narodna nosija Ante Trajanoski ja ispolni pesnata "Koga si bolna leg- nala Dano#, a Stojan Sofronioski na gajda splet na ora od ovoj kraj. So tradicionalen reprezentativen kvalitet se pretstavi Kulturnoumetni~koto dru{tvo "Penzioner# od Zdruènieto na penzionerite od Prilep so "Grmele topovi# i drugi starogradski pesni, a duetot Qubica Barlakoska i Nikola Ilioski ja ispolnija "Kinisalo malo mome#.

2066 moeto ime e penzioner

Zdruènieto na penzionerite od Kru{evo na ovaa revija se pretstavi so duetot Roksanda Hasani i Nikola [tabe so orkestar, so ispolnenie na dve vla{ki i edna makedonska pesna. Peja~kata grupa "Raspeani Ohri|anki# na Zdruènieto na penzionerite od Ohrid ispolni nekolku pesni me|u koi "Jas sum moma Ohri|anka" i "Kade si trgnala Kato#, a uspe{en nastap i ovoj pat ima{e interpretatorot Kiril Mickoski so "Zajdi, zajdi" i drugi pesni. So aplauz be{e pozdravena i Velika Nastoska za izvedba na izvorna narodna pesna vo pridru`ba na gajda na Cvetko Blaèvski. Srde~no be{e pozdravena i Spasa Jankuloska od Zdruènieto na penzionerite od Demir Hisar za poetskata tvorba "Makedonija#. Na krajot impresiven nastap ima{e ènskiot oktet na Kulturno-umetni~koto dru{tvo "Penka Koteska# od

Zdruènieto na penzionerite od Prilep so "Izvor voda izvi- ra{e" i drugi izvorni pesni, kako i duetot Cvetanka Temos- ka i Sote Stevanoski so pesnata "Ajde dojdi Sofke#. Uspe{en nastap na gajda ima{e mladiot Aleksandar Stojanovski. Za u~estvo na revijata, na Zdruènija blagodarnici im vra~i Du{an Pereski, pretsedatel na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot na SZPM, a zaedni~koto druèwe prodol- ì vo restoranot "Union#.

2077 moeto ime e penzioner [esta revija na pesni, muzika i igra vo Gevgelija Uspe{en nastap na solo-peja~i, dueti i peja~ki grupi o organizacija na SZPM na 11 juli 2008 godina vo Domot na penzionerite vo Gevge- VVlija se odrà tretiot del od [estata revija na pesni, muzika i igra, pri {to, i pokraj toploto vreme, mnogubrojnata publika ima{e mo`nost da gi prosledi kulturno- umetni~kite dostigawa na penzionerite od Strumica, Bogdanci, Valandovo, Veles, Kavadarci, Negotino i Gevgelija. Najprvin, site u~esnici i gosti bea pre~ekani so tradicionalniot gevgeliski obi~aj, so poga~a i sol, posluèni od ubavi momi vo prekrasni nosii {to go simboliziraa spojot na iskustvoto i mladosta. Poznatiot ansambal "Bojmija#, ima{e nastap i na otvoraweto na revijata. Pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite od Gevgelija Dragi{a Jovanovi} otkako gi pozdravi u~esnicite i gostite, me|u koi pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i pretstavnicite na ZP Prilep i Kisela Voda - Skopje, istakna deka penzionerite vo svojot raboten vek dadoa golem pridones vo izgradbata na zemjava i zatoa treba penzionerskiot ìvot da go minat {to porelkak- sirano, so druèwe i sorabotka. Vo imeto na SZPM revijata za otvorena ja proglasi toga{niot sekretar êdo Georgievski, naglasuvaj}i deka penzionerite od Makedonija so qubov ja neguvaat tradicijata na pesna, muzika i igra, davaj}i nov kvalitet na ìvotot vo tretata doba i na za~uvuvaweto na makedonskiot kulturen identitet. Zdruènieto na penzionerite na Strumica i ovoj pat se pretstavi so kvalitetna programa i koreografija, peja~kata grupa so "Himnata na penzionerite#, duetot Bosiqanovi so "[to ja nema Cveta", potoa obi~ajnata izvorna pesna "Mitro#, a so aplauz be{e pozdravena izvedbata na peja~kata grupa i orkestarot "Makedonija nezaboravna#. So nov repertoar uspe{en nastap ima{e i Zdru- ènieto na penzionerite od Bogdanci, osobeno duetot Mitko Popisiev i Katerina Peeva so pesnata "Kalino mome# i peja~kata grupa so "Pejam za da ne zapla~am#. So izbor od bogatiot repertoar na izvorni narodni pesni se pretstavi oktetot na Zdruènieto na penzionerite od Valandovo, a osobeno vnimanie privlekoa pesnite "[to da pravam, {to da ~inam# i "Stani Donke"# So nekolku pesni i oro od povardarie, se pretstavi Zdruènieto na penzionerite od

2086 moeto ime e penzioner

Veles, a osobeno dobar nastap ima{e Menda Jo- vanova so "Kirjana vino prodava#. So dobar izbor pesni "Ivanice mori galabi- ce#, "Brala moma kapi- ni# i drugi se pretstavi i peja~kata grupa na Zdruènieto na penzionerite od Kavadarci, a toa moè da se kaè i za peja~kata grupa i orkestarot na Zdruènieto na penzionerite od Ne- gotino so ispolnuvawe na "Aj stani Milke porano" i "Tri no}i ne sum zaspala#. Vpe~atliv nastap imaa i doma- }inite - Zdruè- nieto na penzionerite od Gevge- lija, peja~kata grupa i orkestarot pod rakovodstvo na Risto Sta- nkov so pesnata

"Ubava si Gevgelijo#, duetot Du{anka Ar|a- nova i Dragan Baki} so "Kaì, kaì stara le babo#, a so aplauz be{e pozdravena i dobrata interpretacija na To- mislav Simeonovski na pesnata "Argir }e odi komita#. Revijata zavr{i so milozvu~na pesna posvetena na ~ovekovite prava. Na krajot blagodarnici od SZPM za u~estvoto na revijata gi vra~i Du{an Pereski, pretsedatel na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot.

2097 moeto ime e penzioner [esta revija na peni, muzika i igri vo Ko~ani Tri zdruènija so bogata programa a 10 oktomvri 2008 godina, na pragot na golemiot praznik - Denot na vostanieto na NNmakedonskiot narod, vo organizacija na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, vo Ko~ani se odrà regionalna revija na pesni, muzika i igra. Prekrasen esenski den. I dodeka niz {irokite plodotvorni orizovi poliwa vo Ko- ~anska kotlina intezivno se bere{e "beloto zlato#, na kejot na ~istata i hortikultur- no uredena Ko~anska Reka, se odrà defile na u~esnicite na revijata, pri {to son~e- vite zraci so poseben sjaj se odblesnuvaa od monistite na ubavite narodni nosii. Vo takov ambient vo Centarot na kulturata "Beli mugri#, vo duhot na 100-godi{ninata od ra|aweto na Ko~o Racin, osnovopolo`nikot na sovremenata makedonska poezija, se odr- à regionalnata revija, kako kulturna manifestacija na penzionerite, na koja u~estvuvaa peja~ki grupi, solopeja~i, muzi~ari i igraorci od penzionerskite zdruènija Berovo, Vinica i Ko~ani. Vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i drugi gosti, najprvin govore{e \or|i Serafimov, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite na Ko~ani, koj otkako se zablagodari za iskaànata doverba i za sorabotkata so SZPM, izrazi àlewe {to glavno od subjektivni pri~ini na revijata nema da nasta- pat zdruènijata od Del~evo, od Makedon- ska Kamenica i od Peh- ~evo. Vo imeto na lokalnata samouprava na Op{- tina Ko~ani odrùva- weto na revijata go pozdravi Venco Bojkov, a za otvorena ja proglasi êdo Georgievski, toga{en sekretar na SZPM, pri {to posebno go naglasi zna~ewe- to na ovaa penzionerska kulturna manifestacija za neguvaweto na bogatite folklorni tradicii na makedonskiot narod. Na so vkus uredenata scena na Domot na kulturata so starogradska obleka, doma{ni rakotvorbi, stomni, ko- tle i drug prigoden dekor, najprvin se pretstavija me{a- nata peja~ka grupa i solopeja~i od Zdruènieto na penzionerite od Berovo, koi pozdraveni so zasluèn aplauz, potsetija na ubavite stari makedonski pesni od Male{evijata. Od bogatiot repertoar peja~kata grupa gi ispolni

2106 moeto ime e penzioner

pesnite "Kukavici zakukaa#, "Ah mori majko#, "Kaqo, Kalino devoj~e# i "Donke Done#, a solo peja~ite Asan Pilov i Jovan [umanski se pretstavija so dobra interpretacija na "Tie pusti pari# i "Majka na Marika duma- {e#. Vokalnoto ènsko trio i vokalno- instrumentalniot sostav na Zdruènieto na penzionerite od Vinica pokaàa kvalitet pri ispolnuvaweto splet pesni i muzika od Vini~ko. Se svire{e na kemane, na gajda i na drugi narodni instrumenti, pri {to osobeno se istakna Mone Iliev, koj ispolni i nekolku izvorni pesni. So tradicionalni izvorni pesni od ovoj kraj nas-

tapi i vokalnoto ènsko trio. Ostavaj}i mnogu dobar vpe- ~atok kaj gleda~ite vo polnata sala, so nova koreografija i novi kulturno-umetni~ki dejnosti se pretstavija okolu 50 u~esnici na Zdruènieto na penzionerite od Ko~ani. Peja~kata grupa ispolni starogradski pesni od ovoj kraj "Mari~e belo crveno#, "Ajde, ajde li~no mome# i "Miluvam mome beloto lice". @enskiot sekstet, vo {areni narodni nosii, ispolni izvorni orizarski pesni "Izvika mome od pole#, "Bre \ur|e#, "Ej, Ruìce#, "Voj- nici se berat# i drugi, a za prv pat na regionalnite revii se pretstavi i masovnata igraorna grupa vo koreografija na Ta{ko Kostov. Vo izvedbata na "Nevestinsko oro#, "Na tripati za pojas# i "Staro makedonsko oro" igraorcite od Ko~ani pokaàa deka e sozdaden u{te eden uspe{en penzionerski ansambl vo na{ata zemja. U~esnicite na revijata bea pozdraveni so dolg aplauz, a vo imeto na SZPM priznanija im vra~i Miroslava Petrovska, ~len na Izvr{niot odbor i ~len na Komisijata za kulturno-zabaven ìvot. So muzika i igra prijatna atmosfera be{e sozdadena i na druèweto vo restoranot "Sliv# kaj Vinica.

2117 moeto ime e penzioner [esta revija na pesni, muzika i igri vo Skopje Programa vo znakot na masovnost, me|uetni~nost i kvalitet a 15 oktomvri 2008 godina vo Skopje vo organizacija na SZPM se odrà pettiot, NNposledniot del od [estite po red regionalni revii na pesna, muzika i igra na koj so svoi programi u~estvuvaa devet zdruènija na penzioneri: "Gazi Baba#, "Gostivar#, "\or~e Petrov#, "Karpo{#, "Kisela Voda#, "Kumanovo#, "Saraj#, "Tetovo# i "âir#. Vo polnata sala na restoranot Hanibal be{e zabeleàno prisustvoto na Du{ko [urbanovski, pretsedatelot na SZPM, na Koce Trajanovski, gradona~anik na Op{tina "Gazi Baba", na Menka Temelkovska i na Sowa Ba~ovska, rakovoditeli na Fondot na PIOM i na drugi gosti. Na sve~enoto otvorawe na revijata najprvin govore{e Du{an Pereski, pretsedatel na Komisijata na kulturno-zabavniot ìvot na SZPM i pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite "Gazi Baba#, istaknuvaj}i kako doma}in, deka ovaa kulturna penzionerska manifestacija, nesomneno pridonesuva za za~uvuvawe na na- {eto bogato izvorno i starogradsko folklorno tvore{tvo kako traen beleg na na{iot identitet. Sobirot na penzionerite go pozdravi i Koce Trajanovski, gradona~alnik na op{tina "Gazi Baba#, izrazuvaj}i zadovolstvo od pridonesot na penzionerite vo {i- reweto na kulturata, na sorabotkata i na druèwata. Pri toa potencira deka kako pretsedatel na ZELS }e se zaloì site gradona~alnici vo R. Makedonija vo ramkite na potpi{aniot Memorandum mnogu pove}e da sorabotuvaat so zdruènijata na penzionerite. Revijata za otvorena ja proglasi êdo Georgiev- ski, toga{en sekretar na SZPM, pri {to se osvrna na pozitivnata {estgodi{na tradicija vo odrùva- weto na ovaa manifestacija i na potrebata od zbogatuvawe na sredbite i zgolemuvawe na brojot na u~esnici, se so cel {to pocelosno i pouspe{no da se neguvaat tradiciite i da se sozdava atmosfera na sorabotka, prijatelstvo i druèwe. Vo programskiot del najprvin se pretstavi Zdruènieto na penzionerite "Gazi Bab# so peja~ka grupa i solo-izvedbi na Marija Ilijevska, Risto Stojkovski i \or|i Tasevski, kako i orkestarot na izvorni narodni instrumenti, gajda, kaval i tarabuka pod rakovodstvo na Aleksandar Trpovski. Soliden nastap ima{e i Zdruènieto na penzionerite od Gostivar so duetite: Ilinka i Branko Bi{koski vo ispolnenuvawe na makedonskata pesna "Kalo le, Kalo devojko# i Ali Imeri i Fariz Limani so albanskata pesna "O {to ima{ bilbil#. So aplauz bea pozdraveni i izvedbite na kavali od Rizvan Sinani i Sala [abani i na

2126 moeto ime e penzioner

solopeja~ite [aindere Stafai i Jelena Ja}imoska. Eden duet i solo-peja~i go pretstavija Zdruènieto na penzionerite "\or~e Petrov#, me|u koi Mile Goti} so srpska pesna "Da sakam druga ne mo- àm# i Ilija Stojanovski, so makedonskata "Kru{evo aber pristigna#, a Dragan Sugareski ispolni splet melo- dii so gajda. Zdruènieto na penzioneri "Karpo{# - Skopje be{e pretstaveno od peja~kata grupa "Serenada" so nekolku melodi~ni horski pesni i duetot Nacka Slavkova i Sava Tahovska so pesnata "Si zaqubiv edno mome#. So splet na izvorni instrumenti, gajdi i kavali uspe{en nastap ima{e i Zdruènieto na penzionerite na "Kisela Voda# - Skopje, kako i igraornata grupa so "Me{ano narodno oro# i solo-peja~ite Stojan Veqanovski i Zdravko \or|ievs- ki so starogradski pesni.

Sekako najdobar vpe~atok ostavija u~esnicite na Zdruè- nieto na penzionerite od Kuma- novo pretstaveni od penzionerskoto kulturno-umetni~ko dru- {tvo "\oko Simonovski# posebno so izvedbata na spletot "Bil- jana platno bele{e# vo pridru- `ba na orkestarot na narodni instrumenti i peja~ka grupa pod dirigentstvo na Aleksandar Ge- orgievski, a vo koreografska postanovka na Marjan Bo{kovski. Peja~kata grupa ja ispolni i pesnata "Povali se Ili- ja delija#, a solo-peja~ot Sime Bojaxievski "Lihnida kaj~e vesla{e#. Na revijata za prv pat se pretstavi novoformiranoto Zdruènie na penzioneri od skopski Saraj so duo kavali [efket Qatifi i Jonus Saidi. Zabeleìtelen vpe~atok ostavi i nastapot na Zdruènieto na penzionerite od Tetovo so programa na makedonski i na albanski jazik. So izvorni pesni se pretstavi duetot sestri Mitra Jovanovska i Dosta Janevska, dodeka ènskoto trio vo pridru`ba na gajdaxijata Tome Bogdanovski ispolni dve pesni "Nevesto kale{a# i "Voda pokraj vrata#. Potoa dve pesni na albanski jazik ispolni duetot Melita Me}a i Sanija Musovi}, a peja~kata grupa splet na albanski narodni pesni. Za prv pat soliden nastap ima{e i Zdruènieto na penzionerite od âir-Skopje so ispolnuvawe na oroto "Kavadarka# od igraornata grupa, potoa ènsko- to duo so "Bitola moj roden grad#, solo Aneti Zija so "Roko mandolina# i peja~kata Branka Stavrevska so "Cvetinite o~i ~ere{ovi#. Vo imeto na SZPM Du{an Pereski gi vra~i priznanijata za u~estvo, a sredbata prodolì so zaedni~ko oro i so pesni.

2137 moeto ime e penzioner Vo 2009 godina Sedma revija na pesni, muzika i igri

o Odluka na Izvr{niot odbor na SZPM vo 2009 godina be{e organizirana Sedma revija na pesni, muzika i igri. Za toa be{e formiran i Organizacionen odbor na SS~elo so pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski. Organizacioniot odbor, zaedno so Komisijata za kulturno-zabaven ìvot intenzivno pristapi za {to podobro organizirawe na regionalnite revii i za uspe{no prodolùvawe na tradicijata. Vo sorabotka so pretsedatelite na zdruènijata na penzionerite bea odredeni pet centri za odrùvawe na reviite i toa: Probi{tip, Tetovo, Kru{evo, Kavadarci i Berovo. Pred odrùvaweto na regionalnite revii se odr- àa i dogovorni sredbi so pretstavnicite na zdruè- nijata na penzionerite i nivnite pretsedateli na komisiite za kulturno-zabavniot ìvot so ~lenovi na Organi- zacioniot odbor. Na ovie sredbi bea dogovoreni terminite za odrù- vaweto na regionalnite revii, za brojot na u~esnicite, vremetraeweto na to~kite, za scenarioto, voditelite, ozvu~uvawata, za izrabotka na priznanija, odreduvawe na restorani za zaedni~ko druèwe po zavr{uvaweto na reviite i sli~no. Na 30 juni Regionalna revija se odrà vo Probi{tip, na koja govorea Todor Aksentiev, pretsedatel na ZP, Toni Tonevski, gradona~alnik i êdo Georgievski, potpretsedatel na SZPM, a priznanijata gi vra~i Du{an Pereski, pretsedatel na Komi- sijata za kulturno-zabaven ìvot. Vo programata u~estvuvaa zdruènijata od Radovi{, [tip, Probi{tip, Kumanovo, Sveti Nikole, Kriva Palanka, Zletovo i Kratovo. Na 3 juli Regionalna revija na pesni, muzika i igri se odrà vo Tetovo na koja govorea Nervet Ja{ari, pretsedatel na Sobranieto na ZP, Kurti{ Kurti{i, pretstavnik na op{tinata i Dra- gi Argirovski, sekretar na SZPM, a priznanijata gi vra~i êdo Georgievski. So svoi programi u~estvuvaa zdruènijata na penzionerite od Skopje: Gazi Baba, Ki- sela Voda, Saraj, Centar, âir, [uto Orizari, \or~e Petrov, Gostivar i Tetovo. Na 5 juli Regionalna revija se odrà vo Kru{evo na koja govorea Krsto Stojanovski, pretsedatel na ZP, Vasil~o Dam~eski, gradona~alnik i Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, a priznanijata gi vra~i Dragi Argirovski.

2146 moeto ime e penzioner

So programski to~ki u~estvuvaa ZP Prilep, Ohrid, Ki- ~evo, Kru{evo, Demir Hisar, Debar i Makedonski Brod. Na 17 septemvri Regionalna revija na pesni, muzika i igri, se odr`a i vo Kavadarci na koja prigodni obra}awa imaa Ilija Pemov, pretsedatel na IO na ZP, Aleksandar Panov, gradona~alnik i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM, a priznanijata gi vra~i Du{an Pereski.

Vo programata u~estvuvaa zdru`enijata na penzionerite Bogdanci, Valan- dovo, Veles, Kavadarci - starosni, Gevgelija, Nego- tino, Kavadarci - invalidski penzioneri i Strumica. Vo ~est na Denot na penzionerite na 20 septemvri Regionalna revija se odr`a

vo Berovo na koja govorea gradona- ~alnikot Dragan Naxinski i potpretsedatelot na SZPM êdo Geor- gievski, a priznanijata na zdruè- nijata gi vra~i Dragi Argirovki. Na revijata so programi u~estvuvaa zdruènijata na penzionerite od Ko~ani, Vinica, Makedonska Kame- nica, Peh~evo i Berovo. Za odbeleùvawe e deka na Sed- mata revija na pesni, muzika i igri vo 2009 godina u~estvuvaa vkupno 37 zdruènija na penzioneri, {to e svoeviden rekord. Me|utoa, za kritika e neu~estvoto na ZP Del~evo, Karpo{, Resen, Struga i nekoi drugi. Vo celina zemeno godinava e postignat zgolemen kvantitet i kvalitet na programite. Na pette regionalni revii zedoa u~estvo okolu 250 u~esnici, pogolem broj vo narodni nosii, ispolnuvaj}i glavno izvorni i starogradski pesni, so {to dadoa svoj pridones vo za~uvuvaweto na bogatata folklorna tradicija. Za regionalnite revii vladee{e golemo interesirawe i se smeta deka gi sledea nad 2.500 penzioneri i gra|ani. Zabeleìtelno be{e i u~estvoto na gradona~alnicite i na drugi pretstavnici na lokalnata samouprava. Uspe{nite podgotovki i izborot na dobri programski sodrìni, kako i drugite organizacioni raboti, pridonesoa za uspe{no zavr{uvawe vo celina na Sedmata revija na pesni, muzika i igri.

2157 moeto ime e penzioner Sedma revija na pesni, muzika i igri vo Probi{tip Vo znak na izvorniot folklor, bogatiot kolorit na nosii i kvalitet na izvedbite evijata na pesni, muzika i igri, sedmata po red, na 30 juni 2009 godina se odrà vo RRgradot na rudarite i akumulatorskata industruja, vo Probi{tip, tokmu tamu kade {to zapo~na pred sedum godini. Op{ta karakteristika za revijata e visokoto nivo na organiziranost, prezentacijata na na{ite tradicii, izvorniot folklor, bogatiot kolorit na nosiite i {to e najva`no dobriot kvalitet so koj se pretstavija u~esnicite. Vo prepolnata sala na kinoto "Rudar" se bara{e mesto pove}e, {to zna~i deka interesot za Revijata be{e nad o~ekuvanoto. Na samiot po~etok gostite i u~esnicite gi pozdravi pretsedatelot na ZPO Probi{tip, Todor Aksentiev, koj istakna deka mu pri~i- nuva ~est i zadovolstvo {to ovde se odrà prvata revija, {to ova zdruènie ja odigra pionerskata uloga vo druèweto na penzionerite na poleto na kulturata, pozdravuvaj}i gi so tradicionalnoto rudarsko SRE]NO. Od ime na gradot doma}in, na gostite im se obrati i gradona~a- lnikot na op{tinata Toni Tonevski, koj im posaka prijaten prestoj na gostite i u~esnicite, uspe{en nastap, mnogu zdravje i dolg ìvot. Milo mi e {to ste izbrale forma da si go organizirate ì- votot na ovoj na~in, a se znae deka so pesnata, igrata i muzikata ìvotot moè samo da se napravi pointeresen i da se prodolì, istakna Tonevski, i dodade deka sekoga{ }e nastojuva da gi podrùva penzionerite, da im gi ovozmoì nivnite aktivnosti, bidej}i na toj na~in tie ne samo {to se promoviraat kako KUD, ja promoviraat lokalnata samouprava, pa i op{tinata. Nivnite nastapi se vistinski praznik za gra|anite na op{tinata. Revijata za otvorena ja proglasi potpretsedatelot na SZPM êdo Georgievski, koj istakna deka tokmu pred sedum godini i tokmu vo ovaa sala zapo~naa aktivnostite so desetina dru{tva ili folklorni grupi. Zapo~navme dosta smelo i toa se isplati. Denes retko vo koe zdruènie ne postoi KUD, folklorna grupa, hor, instrumentalisti, solisti itn. Raduva faktot {to od godina vo godina se beleì kvalitetot vo nastapite, se istraùvaat na{ite stari obi~ai i pesni, se neguvaat tradiciite, no ne se zaborava i sovremenoto muzicirawe. êst da ja otvorat revijata im pripadna na doma}inite.Tie zapo~naa so eden star obi~aj "Kitewe na stoèr# protkaen so èt- varska pesna, a potoa ispolnija nekolku pesni i ora od Probi- {tipsko.Toa be{e izvedba, nagradena so buren aplauz. Gostite od Radovi{, isto taka, se pretstavija so izvorni pesni na ènsko vokalno trio i so izvedba na inevsko oro, kako i so duet kavali i solo gajdi. Penzionerite od gradot pod Isarot, od [tip, nastapija so tri horski pesni vo pridru`ba na naroden orkestar, a trioto

2166 moeto ime e penzioner

"Veselinovi# ispolnija dve kvalitetni izvorni pesni vo pridru`ba na gajda. @ensko vokalno trio, vo pridru`ba na duet kavali od Sveti Nikole, ispolni dve izvorni pesni. Kra- tov~ani se pretstavija so me{ovito trio vo pridru- `ba na gajda i gusla, a potoa instrumentalistite izvedoa splet ora. Za prv pat nastapija i ~lenovite od penzionerskoto zdru- `enie od Kriva Palanka. Duetot kemane i gajda, a potoa samo so kemane, izvede splet ora od Krivopa- lane~ko. Gostite od Kumanovo ponudija ne{to novo. Pok- raj dvete horski izvedbi, dramskata rabotilnica pri Zdru`enieto se pret-

stavi so koreografijata "Bil- jana platno bele{e#, koja isto taka be{e burno pozdravena od prisutnite. Sredbata ja zatvorija, tri `enski tria od Zle- tovo, koi nastapija so pesni vo pridru`ba na gajda i kemane. Na krajot pretsedatelot na Komisijata za kulturno zabaven `ivo, Du{an Pereski na u~esnicite na revijata im vra- ~i priznanija za u~estvo.

Dru`eweto prodol`i vo hotelot San Niko, kade se pee{e i igra{e do doc- nite popladnevni ~asovi. Programata od Revijata vo celost se emituva{e na lokalnata televizija, a po barawe na gleda~ite i se rep- rizira{e.

2177 moeto ime e penzioner Sedma regionalna revija na pesni, muzika i igri vo Tetovo Multietni~ka programa na izvoren i starogradski folklor o polnata sala na Centarot na kultura vo gradot pod [ara na 3 juli 2009 godina se VVodrà regionalnata revija na pesni, muzika i igri na koja so svoi programi zedoa u~estvo peja~ki i igraorni grupi, dueti, solisti i instrumentalisti na zdruènijata na penzionerite Gazi Baba, Gostivar, \or~e Petrov, Kisela Voda, Saraj, Centar, âir, [uto Orizare i Tetovo. Najprvin Nervet Ja{ari, pretsedatel na Sobranieto na Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo srde~no gi pozdravi gostite, me|u koi i pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, a na u~esnicite na revijata im posaka uspeh vo prezentacijata na folklorot od regionot i so sodràjna programa da potse- tat na starite dobri izvorni i starogradski pesni od na{eto kulturno bogatstvo. Prisutnite gi pozdravi vo ime na gradona~alnikot sovetnikot Kurti{ Kurti{i, a revijata za otvorena ja proglasi Dragi Argirovski, sekretar na SZPM pri {to, me|u drugo- to, istakna deka deka Sojuzot na zdru- ènijata na penzionerite na Makedonija, sedma godina po red go organizira ova kulturno druèwe na penzionerite, koe zna~itelno pridonesuva za obnovuvawe i za zbogatuvawe na na{ata folklorna riznica, no i za kulturna relaksacija mnogu bitna za tretoto ìvotno doba. So svoite umetni~ki dostreli i zrelost penzionerskite ansambli, peja~ki grupi i muzi~ari se po~esto osvojuvaat priznanija i nagradi na razni me|unarodni festivali, kako {to se vo Dolne- ni, Bitola, Ko~ani i drugi. Vo sekoj slu~aj, napomna Argirovski, reviite, ne samo {to pridonesuvaat za za~u- vuvawe od zaborav na na{iot folklor, na obi~aite, na tradiciite i kulturniot identitet, tuku imaat golem udel i vo podobruvaweto na sodrìnata i na kvalitetot na ìvo- tot na penzionerite.

Revijata mina vo znakot na multietni~- ka programa na izvoren i starogradski folklor na makedonski, albanski, srpski i romski jazik. Peja~kata grupa na skopskoto zdru`e- nie na penzioneri Gazi Baba ispolni tri pesni, a solopeja~ot \or|i Tasevski uspe{no ja interpretira{e pesnata "Sevdalino maloj mome#. Po niv nastapija pretstavnicite na Zdru`enieto na penzionerite od Gostivar Mustafa Kamberi, Jelena Jakimovska, Bran-

2186 moeto ime e penzioner

ko i Milenka Bi{koski, kako i trioto Ali Imeri, Fariz i Iqaz Limani. Us- pe{na izvedna so kavali izvedoa Sala [abani i Emin Xaferi. Od Zdru`enieto na penzionerite na op{tina \or~e Petrov se pretstavija solo peja~ite Mile Goti}, Stojan i Nat- ka \urovski i Ilija Stojanovski, a Dra- gan Sugarovski ispolni splet na gajda,

dodeka od najbrojnoto penzionersko zdruè- nie vo na{ata zemja "Kisela Voda# se pretstavija solo peja~ite Tawa Jovanovi} i Stojan Veqanovski i igraornata grupa so dve ora, a posebno be{e pozdravena muzi~kata izvedba so gajdi i drugi narodni instrumenti. So aplauz be{e pozdraven i nastapot na duo so kavali na Zdruènieto na penzionerite od op{- tina Saraj, a od Zdruènieto na penzionerite na op{tina Centar - Skopje nastapija solo peja~ite Trajanka Tomova i Zlate Stefanovski. Zdruènieto na penzionerite od skopski âir osven so igraorna grupa se pretstavi i so solo izvedbi na Bra- nislava Stavrovska i Zija Ameti i duetot Vera i Len~e. Za prv pat na revijata u~estvuva{e i novoformiranoto zdruènie na penzioneri na skopskata op{tina [uto Orizare so istaknata interpretacija na romski pesni na [efki Kajtaz, so naroden orkestar i igraorna grupa so ~u~ek. Na krajot pozdraveni so aplauz nastapija domakinite - Zdruènieto na penzionerite na Tetovo so dve peja~ki grupi so splet na make-

donski i albanski narodni pesni, a tradicionalno so kvalitetna narodna pesna se pretstavi duetot Tome Ugrinovski i Mitra Jovanovska. Priznanija za u~estvo na revijata na u~esnicite im gi vra~i ^edo Georgiev- ski, potpretsedatel na SZPM.

2197 moeto ime e penzioner Sedma revija na pesni, muzika i igri vo Kru{evo So zbogatena sodrìna i kvalitet o drevno Kru{evo, vo koncertnata sala na hotel "Montana" mnogubrojnata publika VVna 5 juli 2009 godina ima{e mo`nost da ja prosledi sodràjno zbogatenata revija na pesni, muzika i igri {to ja organizira{e SZPM, a na koja nastapija dvette kulturno- umetni~ki dru{tva na Zdruènieto na penzionerite od Prilep, peja~kite grupi na zdruènijata na penzionerite od Ohrid, Ki~evo i Kru{evo, solo peja~ka i poetesa od Zdruènieto na penzionerite Demir Hisar i za prv pat so prigodni programi se pretstavija zdruènijata na penzionerite od Debar i Makedonski Brod. Na u~esnicite i gostite dobredojde vo najvisokiot grad na Balkanot, vo gradot na Ilinden i Kru{evskata republika, na Ka- rev i Pitu i na najgolemata makedonska i balkanska zvezda To{e Proevski, im posakaa pretsedatelot na Zdruènieto na penzionerite Krsto Stojanovski i gradona~alnikot Vasil~o Dam~eski poèluvaj}i uspeh na ovaa kulturna manifestacija. Pri toa Dam~eski posebno ja pofali penzionerskata organizacija istaknuvaj}i deka e edna od najaktivnite vo op{- tinata i deka vo sorabotka so lokalnata samouprava se o~ekuvaat novi zbogateni aktivnosti. Revijata za otvorena ja proglasi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM posakuvaj}i im na u~esnicite dobro zdravje i dru- èwe. Vo prigodniot govor posebno naglasi deka sedumgodi{nata tradicija i postojan- oto zgolemuvawe na brojot na u~esnicite e dokaz deka ovaa kulturna manifestacija e dobro prifatena od penzionerite. Toj se zalo- ì za u{te pogolemo angaìrawe na penzionerite na umetni~ki plan, so dramski i drugi izvedbi, otvorawe galerii na doma{ni rakotvorbi, na likovni izlo`bi i drugo, bidej}i penzionerite ne se zdruùvaat vo penzionerskata asocijacija samo za za{tita na pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe, tuku i za zbogatuvawe na kvalitetot na ìveewe. Vo programata pokraj makedonski, bea ispolneti i vla{ki, albanski i srpski pesni.Se pee{e za borbata na narodite vo Makedonija za sloboda, makite, me~tite i qubovta. Prvi nastapija domakinite - Zdruènieto na penzionerite od Kru{evo so peja~ka grupa "Raspeani kru{ev~ani# i solo peja~i Rosanda Hasanu i Dan~e Haxilega koi ispolnija nekolku makedonski i vla{ki pesni. Branislav Mar- kovski kako solist na Zdruènieto na penzionerite na Ma- kedonski Brod pri- druùvan od armoni- ka{ ispolni makedonska i srpska pes-

2206 moeto ime e penzioner

na, a emitira{e i sportski komentatori. Istaknat nastap imaa kulturno-umetni~- kite dru{tva "Penzioner# i "Penka Koteska# na Zdru`e- nieto na penzionerite od Prilep so pesni i ora od ovoj kraj, a tambura{ot Buran Ba- li i Koqa Ignova od Zdru`e- nieto na penzionerite na De- bar ispolnija albanska i makedonska pesna.

Peja~kata grupa od Zdru- `enieto na penzionerite na Ki~evo ispolni dve makedonski pesni, solo peja~ot Anto Trajanovski ja interpretira{e pesnata "Zo{to me rodi siromav#, a Stojan Sofronievski so gajda go ispolni "Sandevo oro" karakteristi~no za ki~evskoto podnebje. Zabele`itelen napredok na programata ima{e

i peja~kata grupa "Raspeani ohri|a- nki" na Zdru`e- nieto na penzionerite od op{tinite Ohrid i De- brca, a kako solo izveduva~i nastapija Velika Nas- tovska so izvorna i Kiril Mickov- ski so starogradska pesna. Programskiot del na revijata zavr{i so nastapot na Ko- ca Ognenoska solo peja~ka na Zdru`enieto na penzionerite od Demir Hisar koja izriciti- ra i li~na tvorba, a posledna nastapi Spasa Jankulovska so poezija od svojata zbirka. Priznanija na u~esnicite na revijata im gi vra~i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM.

2217 moeto ime e penzioner Sedma revija na pesni, muzika i igri vo Kavadarci Uspe{en nastap na pove}e peja~ki grupi o povod Denot na penzionerite na 17 septemvri 2009 godina Kavadarci be{e doma- PP}in na Sedmata revija na pesni, muzika i igri na koja nastapija peja~ki grupi i ansambli od Veles, Kavadarci, Negotino, Valandovo, Bogdanci, Gevgelija i Strumica. U~esnicite i gostite najnapred gi pozdravi Ilija Pemov, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruèni- eto na starosni i semejni penzioneri koj se zablagodari za doverbata od organizatorot SZPM, ovaa muzi~ka manifestacija za jugoisto~niot region na Makedonija da se odrì vo Kavadarci. Vo aktivnostite na Zdruènieto, istakna Pemov, pokraj priredbi od oblasta na narodnata muzika, za penzionerite se organiziraat i drugi aktivnosti so koi se pridonesuva za pokvaliteten ìvot na pripadnicite na tretata doba. Srde~no dobredojde na prisutnite im posaka i gradona~alnikot na gradot- doma}in Aleksandar Panov koj vakvite manifestacii gi oceni za potrebni vo ìvotot na penzionerite. Toj osobeno ja naglasi mo{ne uspe{nata sorabotka so ZP, pritoa istaknuvaj}i go angaìraniot odnos na penzionerite vo realizirawe na dogovorenite zaedni~ki proekti. Tie moàt da sluàt za primer na drugite novoformirani zdru- ènija kako treba da rabotat ovie nevladini organizacii. Vo imeto na organizatorot, SZPM, sekretarot Dragi Argirovski najprvin na site prisutni vo polnata sala vo Domot na kulturata, im go ~estita Denot na penzionerite 20 septemvri, pri {to potseti nakuso na istoriskiot razvoj na penzionerskata organizacija vo Makedonija vo izminatite ne{to pove}e od {est decenii. Denes, istakna Argirovski, vo na{ata zemja ima 275 iljadi penzioneri od koi okolu 220 iljadi se ~lenovi na SZPM. Toj re~e deka bitieto na makedonskiot narod e narodnata pesna i igra preku koi toj gi iskaùval svoite ~uvstva i koga odel na pe~alba, i koga se borel za sloboda i koga slavel. Tokmu zatoa ovie penzionerski manifestacii imaat golem udel vo za~uvuvaweto na tradiciite i folklorot na na{iot narod. Po- toa, sekretarot na SZPM ja proglasi Sedmata revija na pesni, muzika i igri vo Kava- darci za otvorena, posakuvaj}i im uspe{en nastap na u~esnicite. Peja~kite grupi od Bogda- nci, Valandovo i od Veles pri- druùvani od narodni orkestri ispolnija pove}e starogradski i izvorni narodni

2226 moeto ime e penzioner

pesni kako "Tri no}i ne sum spalo#, "Ka- ranfilo, Filo mome#, "Vele{kite erge- ni" i nekolku narodni ora. Sleduvaa nastapite na solisti i peja~- ki grupi od Kavadarci, Gevgelija i Nego- tino vo ~ija izvedba bea ispolneti pove}e pesni od koi ima{e nekoi koi{to prvpat

bea javno izvedeni: "Tri no}i ne sum zaspalo#, "Zo{to pie{ prijatele#, "Sakam da se `enam# i drugi. Kako solisti od ZP Kava- darci nastapija Risto Gelevski i Dimitar Pletvarski. Od gradot doma}in u~estvuva{e na revi-

jata i Zdruènieto na invalidskite penzioneri za koi nastapi vokalniot solist Traj~e Lazarov so pesnite "Ni- ko, Niko# i "Zajdi, zajdi jasno sonce#. Ubav nastap imaa i strumi~ani so tri pesni, me|u koi "Pod kulite na Strumica#. Na zdruènijata priznanija za u~estvo im dodeli Du{ko Pereski, pretsedatel na Komisijata za kultura pri SZPM. Na revijata prisutnite imaa mo`- nost da gi prosledat dvete najuspe{ni literaturni tvorbi na tema "Baba i dedo# i esejot "Esenta na mojot ìvot# od u~eni~kite Milica Jovanova od 53 od OU "To{o Velkov - Pepeto# i Mikarem Div- ja~eva od 33 pri SOZ[U "\or~e Petrov# od Kava- darci po povod 20 septemvri Denot na penzionerite.

2237 moeto ime e penzioner Sedma regionalna revija na pesni, muzika i igri vo Berovo Uspe{no prezentirawe na muzi~koto tvore{tvo o ~est na Denot na penzionerite na Makedonija na 20 septemvri vo Berovo, vo orga- VVnizacija na SZPM, se odrà Sedma revija na pesni, muzika i igri, na koja so prigodni programi u~estvuvaa kulturnite sekcii na zdruènijata na penzionerite od Ko~ani, Vinica, Peh~evo, Berovo i Makedonska Kamenica. Vo polnata sala na gimnazijata "Aco Ruskovski# sve~enosta ja otvori gradona~alnikot na op{tina Berovo Dragan Naxinski poèluvaj}i im na site prisutni dobro zdravje i dolg ìvot i po~esti vakvi sredbi koi pridonesuvaat za sozdavawe potrebna sprega za podobro zapoznavawe, za prijatelstvo i za sorabotka. Toj go istakna i zna~eweto na sorabotkata na lokalnata samouprava so penzionerskata organizacija, koja s¢ pove}e se razviva vo interes na site gra|ani vo op{tinata. Manifestacijata za otvorena ja proglasi êdo Georgievski, potpretsedatel na SZPM, istaknuvaj}i deka se slavi dvoen jubilej 63 godini od postoeweto na Sojuzot i sedum godini od prvata regionalna revija. Iako vo dale~nata 1946 godina vo Makedonija kako nerazviena ima{e mal broj penzioneri, so razvojot toj broj postojano se zgolemuva{e, taka {to denes vo na- {ata zemja ìveat nad 276.000 penzioneri, od koi 220.000 se ~lenovi na SZPM. Postojano se zgolemuvaat i aktivnostite, taka {to vo 2003 godina se rodi i idejata za novi sodrìni vo penzionerskiot ìvot, za odrùvawe folklorni revii, bidej}i iako vo poodminati godinite penzionerite sakaat da zapeat, da zaigrat i da zasvirat. Prvata revija se odrà vo Probi{tip i ottoga{, kako {to re~e Georgievski, reviite postojano se odrùvaat so zbogateni sodrìni, uspe{no neguvaj}i gi izvornite i starogradskite pesni i obi~ai. Na revijata vo Berovo so bogata sodrìna i vo ambient na {areni osogovski nosii se pretstavija peja~kite grupi, ansamblot i gajdaxiite na Zdruènieto na penzionerite od Ko~ani. Trioto gajdi uspe{no izvedoa splet na narodni pesni, a sekstetot èni ispea izvorni pesni, me|u koi "Izgrea yvezda Denica# i "@etvarska#. Ma{kata igraorna grupa se pretstavi so "Nevestinsko" i "Na tri pati#, a me{anata so "Eleno mome#. So pesnata#Tode, Tode, beg te vika# nastapi Stoj- ka Manasieva, dodeka Ubavka Mileva so interpretacijata na "Ne{o pile# potseti na glasot na doajenot na makedonskata muzika Vaska Ilieva. Ubav vpe~atok ostavija i solistite na gusla i gajda Atanas \or|iev i Todor Stojanov. Muzi~kiot sostav }emane, gajda i truba na Zdruènieto na penzionerite od Make- donska Kamenica otsviri oro, a duetot

2246 moeto ime e penzioner

Mil~ova - Hristova so poseben kvalitet ja ispolni pesnata "Zajdi, zajdi, jasno sonce#. Du- {an Bogatinov ja ispea "Ubava Stojna komita#. Od Zdruènieto na penzionerite od Peh~evo so poezija nastapi penzionerkata Dragi- ca Lazarova, kako i so esejot "Misli od mojata ìvotna filozofija#. I ovoj pat zabeleìtelen be{e nastapot na vokalno-instrumentalniot sostav i na vokalnoto ènsko trio od Zdru- ènieto na penzionerite na Vinica koi ispolnija splet izvorni pesni i ora od ovoj kraj. Zabeleìtelen nastap imaa i doma}inite - Zdruènieto na penzionerite od Bero- vo. Me{ovitata peja~ka grupa ispolni nekolku pesni od Male{evijata, me|u koi i

"Ka`i Rajne#, "Odozdolu ide ludo mlado# i "Kaqo, Kalino devoj~e", potoa Borivoe Manevski nastapi so "Ah mori majko#, a Asan Pilov pee{e za "Tie pusti pari#.

Priznanijata za u~estvo na pretstavnicite na zdruènijata im gi vra~i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM, koj naglasi deka so Revijata vo Berovo uspe{no e zaokruèna sedmata penzionerska kulturna manifestacija na pesni, muzika i igri. Vo 2009 godina na regionalnite revii vo Pro- bi{tip, Tetovo, Kru{evo, Kavadarci i Berovo u~estvuvaa vkupno 37 zdruènija na penzioneri, {to e svoeviden rekord.

2257 moeto ime e penzioner Penzionersko KUD "\oko Simonovski# od Kumanovo Reprezent na makedonskiot folklor ulturno-umetni~koto dru{tvo "\oko Simonovski# na Zdruènieto na penzioner- KKite od Kumanovo e edno od najaktivnite vo na{ata zemja. Nad {est godini so obmis- lena i kvalitetna programa dru{tvoto nastapuva na scenite vo Makedonija i nadvor od nea, osvojuvaj}i pove}e nagradi i priznanija. Hroni~arot }e zabeleì deka so aplauz bea prifateni site nivni nastapi na reviite na pesni, muzika i igri {to gi organizira SZPM, a u{te vo 2007 godina premierno se pretstavi na Me|unaroden festival vo Varna, Republika Bugarija. Ansamblot na Dru{tvoto nastapi so spletot "Biljana platno bele- {e# so koreografska i muzi- ~ka pridru`ba, kako i so nekolku solo peja~i. Tana Iva- nova ja ispolni pesnata "Os- tanala èna udovica#, a Si- meon Bojaxievski ja interpretira{e pesnata "Stara violina#. Svoj udel vo prezentacijata na Dru{tvoto ima{e i me{ovitiot hor so pesnite "Dodolska# i "Ma- rika moma ubava#. Popularnoto trio vo sostav Rada Markovi}, Tana Ivanova i Mirjana Ilievska se pretstavi so splet od izvorni pesni od Kumanovsko. Posebna solisti~ka izvedba ima{e i Boàna Trajkovska so italijanska kancona "Katerin#. Krajot na ova pretstavuvawe go ima{e i me{ovitata folklorna grupa so izvedba na spletot "Svadba# so obi~ajni igri i pesni od Kumanovsko. So seto toa ovaa penzionerskoto kulturno- umetni~ko dru{tvo se pretstavi kako dostoen reprezent na makedonskiot folkor. Vo 2008 godina bea odràni uspe{ni koncerti vo Jabuka i Ka~arevo na koi prisustvuvaa okolu 500 ìteli na Vojvodina so makedonsko poteklo. Poseben uspeh be{e ostvaren na gostuvaweto na Me|unarodniot festival vo Zrewanin na koj vo silna konkurencija ansamblot od Kumanovo be{e proglasen za najdobar, koreografot Marjan Bo{kovski dobi zlaten medal, a gajdaxijata \ore Radevski specijalna diploma. Istata godina vo noemvri so celove~eren koncert"Penzionerite za svojot grad" vo Kumanovo be{e odbeleàna petgodi{ninata od formiraweto na dru{tvoto. Vo prepolnata sala na Centarot za kultura so bogat repertoar se pretstavija site 9 sekcii na dru{tvoto, me|u koi i fragmenti od spletovite "Kumanovo#, "@etvarka#, "Svadba# i "Biljana platno bele{e#. Za odbeleùvawe e deka za pet godini dru{tvoto priredi nad 70 javni nastapi i 9 konceri vo stranstvo. Uspesite prodolìja i vo tekot na 2009 godina, posebno na jubilejniot festival na narodni instrumenti i pesni vo Dol- neni.

2266 moeto ime e penzioner Penzionerskata amaterska dramska rabotilnica vo Kumanovo Zna~ajna izvedba na dramata Len~e Kumanov~e" " enot 23 april 2009 godi- DDna }e ostane dolgo, dolgo vreme vo pamtewe po prekrasnata dramska izvedba na bitovata drama na Vasil Iqoski - "Len~e Kumanov- ~e#, u{te poznata kako Bega- lka. Koncertnata sala na Centarot za kultura vo Ku- manovo be{e pretesna da gi primi site zainteresirani {to dojdoa da ja doìveat praizvedbata na ova dramsko delo, koe prozvu~i prijatno na ubav kumanovski dijalekt. U{te na samiot po~etok, vo prviot ~in, publikata go po~ustvuva vremeto na nasta- nuvawe na popularniot tekst na avtorot. Aplauzite se nièa kako na filmska lenta kako {to se odviva{e pretstavata od eden vo drug ~in. Vedna{ se po~ustvuva golemo zadovolstvo kaj prisutnite od uspe{nite interpretacii na likovite so koi se soìvu- vaa izveduva~ite. Likovite bea uspe{no prikaàni. Krajot na pretstavata be{e do~ekan so vistinski ovacii od strana na publikata. Toa be{e izraz na najgolema blagodarnost za premiernata izvedba, za prijatnata ve~er {to im ja priredija akterite - penzioneri. Site {esnaesetmina protagonisti mnogu uspe{no i na op{to zadovolstvo gi odigraa svoite ulogi. Spored mnogumina dobri poznava~i na ovaa umetnost, penzionerite amateri pokaàa mnogu artisti~ki talent i umeewa. Za primer be{e Novko Petru{evski vo ulogata na Axi Trajko, Slavica Lamba{a kako Len~e, Milanka Zafirovska kako Mirsa, Qubica Kuz- manovska kako Don- ka, Radosvet Iliev- ski vo ulogata na Bo{ko i site drugi akteri. Kritikata pozitivno gi ocenuva i uspe{nite re{enija na scenografijata, kostimografijata, kako i prikaànite inserti na video bi- mot postaven na scenata.

2277 moeto ime e penzioner

Kumanovo ìvee{e so premiernata izvedba na ova dramsko delo na Vasil Iqoski. Impresiite se u{te se doìvuvaat i preraskaùvaat vo mnogu sredini vo gradot.Takvi soznanija pristignuvaat i od pove}e mesta od Makedonija po prosleduvaweto na inserti od ovaa pretstava na MTV vo emisijata "Treto doba#. êstitki pristignaa od site strani. Tie se dotolku pozna~ajni, za{to ovaa pretstava e izvedena od penzioneri od najrazli~ni zanimawa i profesii, koi nemale nikakvi kontakti so ovoj vid umetni~ko tvore{tvo. Nitu najgolemite skeptici ne moèa da o~ekuvaat deka ovaa penzioerksa dramska rabotilnica moè da postigne vakov uspeh. S.N. Na Me|unaroden dramski amaterski festival vo Ko~ani Posebno priznanie za Len~e Kumanov~e" estivalskiot odbor na 45-tiot Me|unaroden" dramski amaterski festival koj se FFodrà od 25 do 30 maj 2009 godina vo Ko~ani na pretstavata "Len~e Kumanov~e# i dodeli: Specijalno priznanie za sevkupen uspe{en akterski kolektiven nastap i za poseben pridones vo razvojot na amaterizmot vo doma{noto glumi{te.. So ovaa pretstava be{e otvoren festivalot. Po izvonrednata premier- na pretstava i dvete rep- rizni izdanija koi bea proprateni so burni aplauzi i odu{evuvawe od publikata vo Centarot za kultura "Beli mugri# vo Ko~ani, amaterite artisti pokaàa deka site kom- plimenti se opravdani. Spored pi{uvaweto na lo- kalniot vesnik "Aktuel- nosti# od penzionerite amateri, iako vo tretoto doba poseduvaat ìvotna energija, ve{tina i akterstvo. Toa go potvrduva izvonredno odigranata pretstava na bitovata drama "Len~e Kumanov~e#. Po pretstavata be{e odràn razgovor na koj izvedbata dobi mnogu pofalbi.Be{e istaknato deka za celokupnosta na ubaviot vpe~atok, pokraj glumata pridonele i reìjata, kako i avtenti~nata kostimografija i scenogravskata postavka. Vo sekoj slu~aj seto ova vo Ko~ani be{e golemo doìvuvawe, a ~estitki doa|aa od site strani, od publikata od ìrito, od festivalskata uprava ...

2286 moeto ime e penzioner

Kulturno-umetni~kite dru{tva "Penzioner# i "Penka Koteska# od Prilep Ambasadori na makedonskiot folklor o sostavot na Zdruènieto na penzioneri Prilep postojat dve kulturno-umetni~ki VVdru{tva "Penzioner# i "Penka Koteska#. Prvoto so peja~kata grupa sostavena od 20 ~lena od koi 10 se maì i 10 èni i orkestarot od 6 ~lena na avtenti~en na~in ja pretstavuvaat makedonskata starogradska pesna, muzika i nosija, a vtoroto preku peja~kata grupa sostavena od 12 ~lena-èni i orkestar so izvorni narodni instrumenti gajdi, kavali, tamburi i tapani avtenti~no ja neguva izvornata makedonska pesna, muzika, igra i nosija. Po~etocite na KUD "Pen- zioner# datiraat od 1975 godina, a na KUD "Penka Koteska" od 1983 godina. Vo ovoj izminat vremenski period KUD "Penzi- oner# ima ispeano 120 pesni, a KUD "Penka Koteska# 80. Seko- ja od ovie pesni se interpreti- rani pove}e pati. Aktivnosta na ovie KUD se naso~eni kon: odrùvawe na koncerti vo Prilep i okolnite naseleni mesta po povod zna~ajni datumi od na{ata nacionalna istorija i drugi povodi kako {to se denot na penzionerite, posetata na Domot na stari lica i drugi; u~estvo vo site muzi~ki manifestacii na regionalnoto i republi~ko nivo organizirani od penzionerskata asocijacija; u~estvo i vo drugi manifestacii koi se odrùvaat vo Republikata kako {to se: "Ilindenski denovi#, "10 dena Kru{evska Republika#, "Meglensko- Mariovski sredbi#, Balkanskiot festival na starogradski narodni pesni vo Ohrid, Me|unarodniot festival "Pece Atanasovski# vo s. Dolneni i drugi. I dvette dru{tva imaa vpe~atliv nastap na makedonskata nacionalna televizija vo emisijata "Treto doba#. Od oficijalnite priznanija da spomeneme deka KUD "Penzioner# na manifestacijata "Ilindenski denovi# dobi zlatna plaketa za najdobro dru{tvo vo Republikata, a na festivalot vo Dolneni vo kategorijata najmlad gajdaxija prvoto mesto go osvoi ~len od KUD "Penka Koteska#. Za organizacijata na site aktivnosti na kulturno-umetni~kite dru{tva "Penzio- ner# i "Penka Koteska# zna~aen pridones davaat rakovoditelite Quben Dimeski, Vasil Najdoski i Violeta Ko~oska. Na krajot bi trebalo da se istakne ogromnata uloga i zna~ewe na ovie dru{tva, bidej}i pridonesuvaat za za~uvuvawe na na{eto bogato izvorno i starogradsko folklorno tvore{tvo, kako traen beleg na na{iot identitet. Toa stanuva u{te poaktuelno vo uslovi na negirawe na makedonskiot jazik, kultura i identitet od nekoi sosedni dràvi. D.S.

2297 moeto ime e penzioner Vo Negotino: Tri jubilei o povod 55 godi{ninata od formiraweto na Zdruènieto na penzionerite - PPNegotino i Demir Kapija, 15 godini postoewe na Klubot na èni - penzionerki "Negotinijana# i 5 godini od aktivnoto rabotewe na grupata "Raspeani penzioneri#, vo hotel "Park# -Negotino, vo dekemvri 2009 godina se odrà penzionerska sredba na koja u~estvuvaa okolu 300 penzioneri. Za zna~eweto na tritte jubilei govore{e pretsedatelot na Zdruènieto, Kosta ]upov, ukaùvaj}i deka vo dale~nata 1954 godina be{e formirana prvata penzionerska organmizacija vo regionot, a osnova~i bea: Pano Maliminov - pretsedatel, Atanas Ivanov - sekretar i Vasil Tefov - blagajnik. Iako brojot na penzionerite toga{ ne bil golem, gi imalo pedesetina, sepak formiraweto na organizacijata imalo i ima golemo zna~ewe, bidej}i preku nea se {titat interesite i pravata na ovaa kategorija gra|ani. Sega vo ZP Negotino i Demir Kapija, ~lenuvaat nad 3 000 starosni, semejni i invalidski penzioneri, kako i invalidi na trudot. Na teritorijata na dvete op{tini funkcioniraat 13 ogranoci. Zdruènieto poseduva dva penzionerski doma, po eden vo Negotino i Demir Kapija, so 12 stanovi vo koi se smesteni penzioneri. Vo pette penzionerski kluba (Negotino, Demir Kapija, Krivolak, Dolni Disan i Voj{anci) penzionerite se sre}avaat, komuniciraat, se zabavuvaat i rekreiraat. Posebno treba da se istakne postoeweto na Klu- bot na èni - penzionerki "Negotinijana# vo Negoti- no, koj odbele`va 15 godi- {en jubilej, a za {to golema zasluga ima pretsedatelkata Cveta Leontevska. Spored nea vo celina e ostvarena celta za otvorawe na klubot penzionerkite da se druàt, da se relaksiraat, educiraat, sportuvaat, da se zabavuvaat i da u~estvuvaat vo razni op{testveni i humanitarni aktivnosti. Vo organizacija na klubot se realizirani i brojni izleti i poseti na kulturno-istoriski spomenici vo site kraevi na na{ata zemja. Za razvojot i unapreduvaweto na kulturno-zabavniot ìvot vo najgolema mera pridonesuva i vokalno-instrumentalnata grupa "Raspeani penzioneri" koja odbeleà 5 godini od formiraweto. Za ovoj vremenski period, istakna Jovan Dav~ev, pretsedatel na grupata, se ispejani okolu 70 pesni na 63 nastapi vo op{tinata i Republikata. Na sredbata na penzionerite prisustvuva{e i gradona~alnikot na Op{tina Negotino - Pane Trajkov, koj gi pozdravi prisutnite penzioneri i im posaka dobro zdravje i dolg ìvot. êstitaj}i gi jubileite toj gi akcentira uspe{nite aktivnosti na ovie oblici na dejstvuvaweto na penzionerite i nivniot ogromen pridones za afirmacija na op{tinata, posakuvaj}i im u{te mnogu vakvi jubilei.

P.S.

2306 moeto ime e penzioner Pet godini od formiraweto na peja~kata grupa "Raspeani ohri|anki# Penzionerite pejat za penzionerite" " ktivot na èni penzionerki so Muzi~ko-poetska ve~er "Penzionerite pejat za pen- AAzionerite# na 15 dekemvri 2008 godina ja odbeleàa pet godi{ninata od formiraweto na Peja~kata grupa "Raspeani ohri|anki#, koja uspe{no raboti vo ramkite na Zdruènieto na penzionerite na op{tinite Ohrid i Debrca. Za zna~eweto i dosega{nite uspesi na peja~kata grupa, pred prisutnite na sredbata na penzionerite, zboruva{e rakovoditelot na grupata i pretsedatelka na Komisijata za kultura pri Zdruènieto na penzionerite Ruà Baleska. Peja~kata grupa raboti kontinuirano i go neguva starogradskiot melos na Ohrid, a ne ja zapostavuva i izvornata narodna pesna od podra~- jeto na Debrca i drugite ruralni selski naselbi. Vo izminatite pet godini, grupata ima nastapuvano na pove}e revii, me- |u koi vo Prilep, Nego- tino, Bitola, Gostivar, Ki~evo, kako na drugi sredbi na penzionerite po razni povodi. Pove- }epati, grupata ima nastapuvano i na folklorni manifestacii {to tradicionalno se odrùvaat vo letniot period vo Ohrid. Za odbeleùvawe od aktivnosta na grupata, e Revijata na narodni pesni i igri za penzionerite od Zapadniot region, koja vo juni minatata godina se odrà vo Ohrid, a na koja uspe{en doma}in be{e peja~kata grupa "Raspeani ohri|anki". Ostvarena e sorabotka so pove}e ansambli i peja~ki grupi od na{ata zemja, kako i so Stara Zagora od Bugarija i Podgradec od Albanija. Za uspe{nata prezentacija na ohridskiot starogardski melos i izvornata narodna muzika od podra~jeto Debrca, ohridskata peja~ka grupa ima dobieno pove}e nagradi i priznanija. Na Muzi~ko poetskata ve~er, so li~ni tvorbi nastapija nekolku penzionerki-poetesi, Marinela Jovanovi}, Poliksena Tunteva, Zorica Ilieska i Liljana Poposka, a be{e izvedena i bogata muzi~ka programa so nastap na peja~kata grupa koja ispolni starogradski i izvorni narodni pesni, po {to slede{e op{ta veselba. K.S.

2317 moeto ime e penzioner Vo Ko~ani - tradicionalen prednovogodi{en koncert o povod 20-ti dekemvri 2009 godina- denot na penzionerite na Ko~ani, vo salata na PPmultikulturniot centar vo Ko~ani se odrà tradicionalniot prednovogodi{en koncert, na koj u~estvuvaa i Z.P. od Berovo i Kavadarci. Vo sve~en ambient vo prepolnetata sala na po~etokot nastapija gostite penzioneri od Berovo so spletot pesni: "Oj zeleno Zeleniko#, "Ogin gori v planinata#, Devoj~e belo crveno, "Tie pusti pari# i drugi. Me{anata pea~ka grupa pri Zdruènieto na penzionerite od Kavadarci koja se pretstavi so pesni od svojot repertoar : "Lenka pi{e bela kniga# , "Moma }e si dojde doma#, "Tri no}i ne sum zaspalo#, "Tikve{ roden kraju moj# i drugi. Na krajot pred brojnata publika se pretstavi doma}inot, penzionerite od Zdr- uènito na penzionerite od Ko~ani so programata: "Ej Ruì- ce neverna druga~ko#, "Obloga fatil Petko klapajko#, "Nevestin- sko oro#, "Ajde se na- ka~iv Osogovo#, "Trg- na mi Lenka na vodenica#, me{anoto oro "Na tri pati# i orkestar so gajda. U~esnicite na novogodi{niot koncert vo Ko~ani, bea prezadovolni od vkupniot vpe~atok. Pretsedatelot na Z.P. od Berovo, Jovan Dupkarski izjavi: "Prijatno sum iznenaden od ona {to go vidov ovaa ve~er vo Ko~ani. So ova dokaàvme deka seu{te vredime i vo na{ata treta mladost. Ja ~uvame bogatata riznica na pesni od kraevite od koi doa|ame i ja prenesuvame na generaciite {to doa|aat”. Vo imeto na penzionerite od Kavadarci, Traj~e Stojanov re~e: “Prezadovolen sum od koncertot. Ve}e treta godina sme zaedno so na{ite vrsnici od Ko~ani, ne samo na kulturen i sportski plan, tuku na{ata sorabotka zapo~na da se razviva i vo stopansko-ekonomska nasoka, {to e za pozdravuvawe i pretstavuva primer i za ostanatite zdruènija niz Makedonija#. Vo uloga na doma}in i organizator na manifestacijata, pretsedatelot na Z.P. Ko~ani \or|i Serafimov, najprvo im se zablagodari na gostite za uspe{na i plodna sorabotka, istaknuvaj}i deka e prezadovolen {to sekoja godina novogodi{niot koncert vo Ko~ani se zbogatuva so novi u~esnici i sodrìni. Vo idnina }e se napravat seriozni napori sredbite da se nadopolnat so u~estvo na pove}e razli~ni zdruènija od Makedonija, zemja vo koja ima tolku unikaten i razli~en folklor, koj treba da se neguva i prenesuva od koleno na koleno. I.L.

2326 moeto ime e penzioner KUD "Veseli penzioneri# od Probi{tip Nagradi i priznanija a 26-ti april 2009 godina vo radovi{koto selo Iwevo po 14-ti pat se odrà Me|u- NNnarodniot festival na izvoren folklor "Gajda 2009#, na koj zedoa u~estvo 22 KUD, folklorni grupi i ansambli od Makedonija, Bugarija i Holandija. Me|u u~esnicite i vo ilna konkurencija, nastapija i ~lenovite na KUD "Veseli penzioneri# od Probi- {tip. Festivalot go slede{e stru~na ìri komisija, a go prosledija nad iljada posetiteli, vqubenici vo tradicionalnata muzika. U~esnicite na festivalot, nastojuvaa da se prestavat vo {to poubavo i poaftenti~- no svetlo, kako so pesnite, taka so orata, obi~aite i izvornite orkestri ili solo izvedbi. Prisutnite najnapred gi pozdravi gradona~alnikot na op{tina Radovi{, d-r Ro- bert Velkov, posakuvaj}i im toplo dobredojde i prijaten prestoj vo ovaa radovi{ka pitom- ina, napomnuvaj}i deka celta na festivalot e da se ot- trgnat od zaborav ubavite makedonski tradicii i da im se ostavat vo amanet na mladite generacii koi }e go prodolàt nivnoto neguvawe. Me|u u~esnicite, moèa da se zabeleàt sosema mladi grupi koi dosta ume{no se trudea da go prikaàt izvorniot folklor i obi~aite od Makedoniija, a vo ni{to ne izostanuvaa i povozrasnite od Bugarija, Holandija i od 19-sette op{tini vo Makedoni- ja. ^lenovite na KUD "Veseli penzioneri# od Probi{tip se pretstavija so eden mo{ne star obi~aj povrzan za ètvarskite raboti, pesni i ora. Avtenti~nosta na izvedbata, na nosiite, pesnite i orata, ne gi ostavija ramnodu{ni ~lenovite na ìrito, a i brojnata publika koja celo vreme im aplaudira{e. Za ona {to go prezentiraa, zasluèno ja osvoija tretata nagrada od stru~noto ìri, dodeka holan|anecot Ernesto Fi{er, koj na gajda otsviri splet makedonski ora, stana dobitnik na specijalna diploma, a go osvoi i prvo- to mesto vo kategorijata solo gajda. Trieset i ~etiri godini opstojuvawe, tragawe po bogata folklorna riznica na Pro- bi{tip, toa e ona {to go krasi KUD "Veseli Penzioneri" koe so uspeh raboti pri ZPO Probi{tip i nezapirlivo ~ekori napred prenesuvaj}i gi tradiciite na pomladite pokolenija. Zad sebe ima bezbroj nastapi na festivali vo Makedonija, nekoga{nite JU prostori i nadvor od granicite na na{ata zemja, zakituvaj}i se sekoja godina so nekoja vrvna nagrada, proslavuvaj}i go svojot grad nasekade. Denes, golemiot broj nagradi i priznanija gi krasat policite na ovie penzioneri od koi nekoi ja nadminale sedumdese- tata, pa duri i osumdesetata godina, a koi vo poslednite godini stanaa vistinski ambasadori na izvorniot folklor od Makedonija. Tokmu zatoa, za tradiciite i izvornite pesni i instrumenti {to gi neguvaat, pobudija interes i kaj vqubenicite vo ovoj vid na umetnost, od dale~na Japonija, Holandija, Danska i Germanija, koi stanaa nivni

2337 moeto ime e penzioner

~esti gosti, a mnogu od niv i pasionirani sobira~i na na{i izvorni instrumenti i zapo~naa da ja izu~uvaat tehnikata na svirewe na makedonskata gajda. Ima i gosti koi vo svoite zemji formiraa i grupi koi svirat na ovoj instrument i toa makedonski ora i pesni. Vo 2009 godina KUD "Veseli Penzioneri# u~estvuva{e na tri festivali na izvoren folklor vo Makedonija, imaa eden revijalen nastap i {est koncerti. Od festivalite se vratija so pet osvoeni prvi mesta. Posledniot festivalski nastap be{e na me|unarodniot festival "Ilindenski denovi# vo Bitola, na koj nastapija 40 dru{tva od Makedonija, Bugarija, Hrvatska, Italija i Srbija, kade sekoe se pretstavi so svoj obi~aj ili koreografija, no nagradata za najav- tenti~na izvorna nosija i postanovka na obi~ajot "kitewe stoèr# vo kategorijata izvoren folklor, im pripadna tokmu na "Veseli Penzioneri#. Od izvedbata i bogatiot kolorit nosii od ovoj kraj bea fascinirani ne samo ~lenovite na ìri-komisijata sostavena od etnolozi i muzikolozi, tuku i brojnata publika. M.Z. Penzionerite tvorat Mirko Uzunov - Slikar na svoeto vreme ikovniot umetnik Mirko Uzunov, vo ateqeto vo Star Dojran ima nad 350 sliki rabote- LLni re~isi vo site tehniki pri {to na najdobar na~in se prikaàni pejsaì od Dojran- skoto Ezero i negovite verni ~uvari-ribarite, kako i golemiot broj istoriski znamenitosti. Uzunov, roden vo Nov Dojran 1940 godina, zavr{il u~ili{te za primeneta umetnost i Pedago{ka akademija-likovna grupa vo Skopje, a e penzioniran kako nastavnik po likovna kultura vo C.O. "Ko~o Racin" od Nov Dojran,. Dosega ima u~estvuvano vo pove}e poedine~ni i grupni izlo`bi vo Skopje, Dojran, Valandovo, Gevgelija i drugi gradovi. Vo negovite sliki domi- niraat tehnikite: maslo na platno, pastel i akvarel. Ona {to e najvredno e {to tie se raboteni na lice mesto bez bilo kakva improvizacija i sega ve}e pretstavuvaat dokumenti za edno minato vreme. T.K.

2346 moeto ime e penzioner Babini prikazni od Sotir Piruze

o organizacija na Centarot za kultura vo Ohrid be{e promovirana knigata Babini VVprikazni od Sotir Piruze, negovo sedmo po red knièvno izdanie. Za negoviot knièven opus zboruva- {e Dragica Siljanoska. Knigata e vsu{- nost raskazi po motivi preraskaùvani od negovata baba, nameneti za detska vozrast, no i za vozrasnite, napi{ani na avtenti~no so~no ohridsko govorno nare~je. Prikaznite vo knigata ne navra- }aat vo minatoto, vo bogatata starogradska tradicija prenesuvano od koleno na koleno, od usta vo usta, kako povrzanost so ohridskata starogradska tradicija i kaùvawata za sudbini na ohri|ani. Piruze e pravnik, ~ovek od zakonot, no so golem vnatre{en nemir i entuzijazam. Napi{al pove}e knigi i statii, a nemiruva i vo penzionerskite denovi. Tvore~- kiot nemir go izrazil niz pove}e naslovi: "Oglealo i koreni#, "Vl{ebnata dudulka#, "Svilena i lebedot#, "Razgaleniot sin# i "Pravdata na ma~orot#. Ovaa kniga, veli avtorot Piruze, e posvetena na mojata baba Hrisanta, koja be{e u~eni~ka i rodnina na Gligor Prli~ev i znae{e mnogu ubavo da raskaùva. Nova kniga na penzionerkata Zafirovska o Zdruènieto na penzionerite vo Kumanovo poznatata poetesa VVMilanka Milovanovi} - Zafirovska e me|u najaktivnite i sestrano angaìranite penzionerki. Aktiven e ~len vo KUD "\oko # kako horist, recitator, artist, igraorec i voditel na programi. Po- radi svoite dolgogodi{ni istaknati aktivnosti vo gradot pod Kozjak taa e mo{ne respektirana li~nost, u~itelka koja sozdade uspe{ni generacii, za {to e dobitnik na najvisoko- to zvawe vo obrazovanieto "Osobeno istaknat prosveten rabotnik# i na nagradata "Kiril i Metodij#. Vo devedesetite godini od minatiot vek Zafirovska objavi i dve knigi na poezija "Svitawa-Se}awa# i "Garavi sokak#, a po dolgata pauza kako penzionerka ja promovira{e i zbirkata na raskazi "Ukus greha#. Novoto delo gi prezentira emociite na avtorot koi se ta- loèle od najranoto detstvo i posebno od nejzinata mladost. Ovaa nova kniga na Milanka Milovanovi}-Zafirovska posebno go naglasuva iskonskoto nastojuvawe na ~ovekot da ja so~u- va ~ove~nosta, verbata i nade`ta i deka nema ni{to pogrdo od grevot koj ja korne du{ata i se vra}a kako bumerang.

2357 moeto ime e penzioner Promocija na kniga od Andrieta Cvetkovska a prespanskoto poetsko nebo blesna u{te edna sjaj- NNna zvezda na ubaviot pi{an zbor - Andrieta Cvetkovska - penzionerka, humanistka i aktivistka na Aktivot na ènite penzionerki na ZP Resen. Na 22 avgust 2009 godina vo zgradata na Sovetot na op{tinata Resen, se odrà promocija na poetskata kniga "Pod prevezot na sudbata# prva kniga na prespanskata poetesa Cvetkovska. Pokraj ~lenovite na nejzinoto semejstvo na promocijata prisustvuvaa pove}e gra|ani od Resen, kako i pretsedatelot i sekretarot na SZPM Du{ko [urbanovski i Dragi Argirovski, pretsedatelot na ZP Resen Dor~e Krstevaki i pretsedatelkata na Aktivot na èni penzionerki od Resen Kostadinka Barandovska. Vo pozdravnite govori [urbanovski i Barandovska go istaknaa zaedni~kiot element - deka tvore{tvoto na Andrieta Cvetkovska e gordost za celata penzionerska organizacija, so {to se potvrduva deka tretoto doba ima svoi ubavini vo pogled na razvojot i kreativnosta na li~nosta, vklu~uva}i go tuka i momentot na bezrezevna- ta poddr{ka na vakvite talenti, pri toa izrazuvaj}i èlba nejziniot primer da go sledat i drugi penzioneri.

Cvetkovska pokaà deka za tvorewe nikoga{ ne e docna- istakna voditelkata i poznata novinarka Ofelija Bo- goevska. "Pod prevezot na sudbata# e stihozbirka vo koja, vo prv red, kako stoèr na sevkupnoto ìveewe e qubovta od sekoj vid. Vo pesnite ni{to ne e premol~eno. Se e kaàno spontano i vozvi{eno, a "iskrenosta e voditelka niz seta kniga#, re~e me|u drugo- to promotorot na knigata, renomiraniot makedonski pisatel Gorjan Petrevski. Potoa be{e izveden poetski recital vo koj u~estvuva{e i samata poetesa, a nejzinite stihovi gi ~itaa i ~lenovi na nejzinoto semejstvo i drugi poznati kulturni tvorci od Resen.

2366 moeto ime e penzioner Klub na qubiteli na knigata vo ZP "Kisela Voda# Dvegodi{na uspe{na rabota e navr{uvaat dve godini od formiraweto na Klubot na qubiteli na knigata pri SSogranokot "Jane Sandanski# na ZP "Kisela Voda#. Idejata za formirawe na Klubot dojde kako rezultat na soznanieto deka penzionerite imaat zna~itelno pove}e vreme za ~itawe, kako i èlba i potreba da razmenat mislewa za pro~itanoto, da tvorat i da se druàt. [irok krug penzioneri ja prifatija rabotata na klubot u{te na po~etkot. Sekoja posledna sreda vo mesecot, prostorijata vo koja se odrùvaat literaturnite sredbi, sekoga{ be{e ispolneta od qubopitni penzioneri. Motivite na penzionerite da u~estvuvaat vo rabotata na Klubot bea razli~ni. Kaj nekoi, toa be{e èlbata da se nau~i ne{to novo ili da se obnovi zaboravenoto, kaj drugi, da se sretnat afirmirani avtori ili da se zapoznaat mladi perspektivni literati, treti, da postavat pra{awe ili da iznesat sopstveno sogleduvawe, i kaj site, da se doìvee umetnosta, da se zabavuva i druì. Klubot ja naso~i svojata rabota kon makedonskata literatura, sovremenata i postarata. Se smeta deka na zna~ajni makedonski avtori se posvetuva malku vnimanie i tie poleka pa|aat vo zaborav. Klubot si postavi zada~a da go svrti vnimanieto kon nekoi od niv, da raboti na afirmacija na mladi, kako i vozrasni, s¢ u{te nedovolno afirmirani literati. Pet sredbi bea posveteni na istorijata na makedonskata literatura. Golem interes predizvika d-r. Vasil Tocinovski so svoeto predavawe za makedonski literaturni tvorci, koi tvorele vo Bugarija pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, kako i izloùvaweto na poetot Mihail Renxov za negovoto viduvawe na tvore{tvoto na Kosta Racin. D-r. Mihajlo Georgievski otvori nova, za penzionerite, nepoznata stranica od istorijata na makedonskata literatura-srednovekovnata, a Boris [uminoski impresivno govore{e za Prli~ev i negovata nenadminata poema "Serdarot#. Vo tekot na dve godini, Klubot rasprava{e za petmina prozni avtori. Na dvapati be{e razgledano deloto na Petre M. Andreevski, a osoben interes predizvikaa spomenite i sogleduvawata na Mihail Renxov. Za deloto na @ivko îngo zboruva{e Boris [uminoski. Mnozina od prisutnite bea prijatno iznenadeni od goleminata i zna- ~ajot na proznoto nasledstvo, {to ni go ostavi prerano po~inatiot pisatel. ^lenovite na Klubot bea zapoznati i so raskazite i romanot na mladite pisateli Aneta Vasileva i Kire Ilievski, kako i so mladite poeti Ivan Antonovski, Marjan Razinski i poetite od literturniot kruòk "Ramkovski". Blagodarnite penzioneri vozvratija so ubavi zborovi za nivnite tvorbi, kako i so soveti za nivniot natamo{en razvoj. Pri sredbata so poetesata Svetlana Hristova Joci} vozbudata be{e vzaemna. Penzionerite bea voshiteni od pesnite i nivnata emotivna interpretacija od strana na avtorkata. Se

2377 moeto ime e penzioner

rasprava{e i za pesnite od zbirkata "Gali~ica# na Miha- il Renxov. Vo ramkite na Klubot ve}e dejstvuvaat nekolku poeti, koi gi ~itaat svoite pesni pri razni prigodi. Be{e pret- stavena Angelina Markus, koja po~nala da gi pi{uva svoite istoriski knigi so popu- larna sodrìna na sedumdeset godi{na vozrast, a Mirjana R. Sel~anec gi napi{a svoite ~etiri objaveni romani vo penzionerski denovi. Dvete avtorki se dobar primer deka vozrasta ne e pre~ka dobro da se pi{uva, tuku naprotiv. Klubot organizira{e i dve predavawa so istoriska sodrìna. Predavawata na d-r. Zoran Todorovski i d-r.Petar Popovski pobudija golem interes me|u penzionerite, {to naveduva potreba za formirawe na posebna istoriska sekcija. Posebno interesirawe vladee{e i za izlagaweto na d-r \or|i Pop Antonov za Makedonija i Makedoncite vo biblijata. Vo organizacija na Klubot bea izvedeni dva ednodnevni izleta. Vo 2008 godina bea poseteni Strumica i Smolars- kite vodopadi, a vo 2009 i godina Tikve{ko so poseta na De- mir Kapija, Vata{a i Mokli- {ta. Poeti-penzionerki i penzioneri,~itaa svoi pesni pred spomenikot na Goce Del- ~ev vo Strumica i pred spomenikot na dvanaesete vata{ki deca vo Vata{a. Se ~ini deka Klubot postavi novi kriteriumi za organizacija na idnite penzionerski izleti. Zaedno so ~lenovi na Soju- zot na borcite be{e organizirana sredba, na koja zboruva{e d-r Stojan Kiselinovski po povod {eeset godini od zavr{uvaweto na gra|anskata vojna vo Grcija. Vo vtoriot del, nasloven kako "Vpe~atoci od Tikve{ko# zboruva{e Drago Stojanov na tema: "Po tragite na NOB vo Tikve{ko#. Voedno Boris [uminoski izvede recital od izbor na pesni od NOB od pove}e makedonski avtori. Dvegodi{nata rabota na Klubot na qubiteli na knigata vo Skopje pobudi zna~itelen interes me|u penzionerite, {to kako iskustvo treba da go koristat i drugite zdruènija vo na{ata zemaja. D.S.

2386 moeto ime e penzioner

Fizi~ka aktivnost za zdravo telo i zdrav duh

Za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot vo tretoto ìvotno doba zna~itelno pridonesuvaat fizi~kite aktivnosti, kako najdobar na~in da se postigne podobro zdravje, rekreacija i me|usebno druèwe. Za taa cel vo organizacija na SZPM ve}e 14 godini se odrùvaat Republi~ki penzionerski sportski natprevari na koi vo 2009 godina vo 11 sportski discipline u~estvuvaa 376 natprevaruva~i so eliminacija od nekolku iljadi penzioneri na op{tinski i regionalni igri. Pokraj toa, vo organizacija na Sojuzot na zdruènijata na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija na Makedonija dosega se organizirani osum Republi~ki sportski igri na invalidskite penzioneri. Ovoj pat se zadrùvam na postignuvawata na sporskoto pole na penzionerite vo na{ata zemja vo minatite tri godini, so ogled na toa {to za predhodnite natprevari se osvrnav vo knigite "Negovoto viso~estvo penzionerot" i "Penzionerska saga#. Ekspertite ukaùvaat deka so sportuvaweto moè da se zapo~ne vo bilo koj period od ìvotot, bidej}i e dokaàna sposobnosta na postarite lica da se adaptiraat i so fizi~ka aktivnost da otpo~nat duri vo osumdesetite i devedesetite godini od ìvotot

2397 moeto ime e penzioner Prikaz od 12-ti Rpubli~ki penzionerski sporski natprevari vo 2007 godina Sportuvawe, informirawe i penzionersko druèwe o organizacija na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, pod VVpokrovitelstvo na premierot Nikola Gruevski, na 15 septemvri 2007 godina kaj Vele{koto Ezero "Mladost# se odràa 12-ti republi~ki penzionerski sportski natprevari na koi se natprevaruvaa 364 sportisti - penzioneri od koi 172 vo ènska konkurencija i 192 vo ma{ka. Ovaa zna~ajna manifestacija na penzionerite na Make- donija ja otvori toga{niot gradona~alnikot na Veles Ace Kocevski pri {to im posaka dobredojde i prijatno ~uvstvuva- we vo ambientot na Vele{koto Ezero, naglasuvaj}i deka se pravat napori da se sozdadat u{te podobrija uslovite za sportuvawe so izgradba na sportski kompleks i drugi zafati. Ovoj zna~aen sobir za otvoren go proglasi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM pora~uvaj}i deka sportuvaweto i za penzionerite zna- ~i so~uvuvawe na fizi~koto i psiho- lo{koto zdravje i sozdavawe vo zdravo telo zdrav duh. Potoa pretsedatelot na Komisi- jata za sport i rekreacija na SZPM Zdravko Petkovski pozdravuvaj}i gi u~esnicite na ovie natprevari posaka vo sportski duh da pobedat najdobrite. Na sredbata okolu 12.30 ~asot burno pozdraven se obrati i pretsedatelot na Vladata na Republika Makedonija Nikola Gruevski, istaknuvaj}i gi konkretnite merki {to se prezemaat za podobruvawe na ìvotniot standard kako na gra|anite taka i na penzionerite. Uspeh na ovie republi~ki sportski penzionerski natprevari so telegrami izrazija rakovodstvoto na Sojuzot na sindikatite na Makedonija i menaxerskiot tim na Fondot na PIOM. Na sportskite natprevari {to se odràa vo devet disciplini, vo strela{tvo, {ah, pikado, tegnewe jaè, frlawe |ule, skok vo mesto, domino i tabla, najdobri rezultati imaa ~lenovite na Zdruèni- eto na penzionerite od Tetovo koi zasluèno go osvoija preodniot pehar. Sredbata be{e i povod okolu 800 penzioneri i gosti da se druàt i rekreiraat.

2406 moeto ime e penzioner Obra}awe na pretsedatelot na Vladata na RM Nikola Gruevski na 12-ti Republi~ki sportski natpravari Merki za podobruvawe na penzionerskiot standard "Po~ituvani dami i gospoda, Pretstavnici na Sojuzot na zdru`enijata na penzioneri na Makedonija, Po~ituvan gradona~alnik na op{tina Veles, Dragi penzioneri, Uva`eni gosti,

Mi pretstavuva osobeno zadovolstvo {to sum pome|u Vas na odrùvaweto na 12-tite po red Republi~ki penzionerski sportski natprevari. Vladata go pozdravuva i celosno go poddrùva odrùvaweto na vakvite nastani, koi pridonesuvaat vo odrùvaweto na va{eto fizi~ko zdravje, rekreacija i me|usebno druèwe. Vo periodot koga na 20 septemvri, go odbeleùvame Denot na penzionerite, dozvolete mi da upatam pozdrav i priznanie do Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, kako i do site 44 penzionerski zdruènija {irum celata dràva koi Sojuzot gi obedinuva, poradi nivnata grià i anga`man za re{avawe na problemite so koi penzionerite sekojdnevno se soo~uvaat. Pravednosta i vistinskite vrednosti koi vladeat vo edna dràva vo golema mera zavisat i od nejziniot odnos kon semejstvoto i kon postarite lica, penzionerite. Toa se grupa na gra|ani koi celiot svoj ìvot rabotele, sozdavale i go davale svojot pridones kon razvojot na dràvata i op{testvoto. Tokmu zatoa, dràvata e dol`na da im vozvrati na ovie gra|ani, vodej}i grià za niv i rabotej}i na obezbeduvawe uslovi vo koi }e moàt spokojno i dostoinstveno da gi minuvaat penzionerskite denovi. Vladata na Republika Makedonija, rakovodej}i se od vakvoto stojali{te, ve}e prezede niza krupni i konkretni reformski ~ekori i merki za ekonomsko zakrepnuvawe na gra|anite i podobruvawe na nivniot ì- voten standard. Ovie merki imaat i direktno, pove}ekratno vlijanie tokmu vrz penzionerite. Vakvite merki se sproveduvaat samo edna godina po raboteweto na novata Vlada, otkako bea prezemeni niza pozitivni ~ekori i aktivnosti vo ekonomijata, kako rezultat na {to ekonomskoto zakrepnuvawe na dràvata ve}e vroduva so plod. Pa taka, Vladata gi odobri, a Sobra-

2417 moeto ime e penzioner nieto gi usvoi, izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za danok na dodadena vrednost, so koi DDV-to za javniot transport na patnicite se namaluva od 18% na 5%. So vakvoto namaluvawe na DDV-to za javniot transport }e se obezbedat poevtini uslugi za gra|anite, odnosno namalena cena na biletite vo gradskiot i me|ugradskiot prevoz. Vo zdravstvoto zapo~navme so sproveduvawe na najkrupnite reformi vo negovoto poblisko i podale~no minato, ~ija krajna cel e sozdavawe na efikasno, kvalitetno i dostapno zdravstvo. Penzionerite, kako gra|ani koi vo golema mera se korisnici na zdravstvenite uslugi, }e imaat najgolema korist od ovie reformi. Od sferata na zdravstvoto vo ovaa prilika bi spomenal samo nekolku pokrupni merki: - DDV-to za site lekovi od pozitivnata lista, no i od onie koi ne se na pozitivnata lista, go namalivme od 18% na 5%. Istovremeno stapkata na DDV se namaluva od 18% na 5% i za site medicinski pomagala, kako {to se ortopedskite aparati i spravi, spravi za otstranuvawe na funkcionalni o{tetuvawa, kako i invalidskite koli~ki za lu|e. Krajniot efekt od ovaa merka }e bide namaluvawe na cenata na lekovite, koja }e ja po~uvstvuvaat site gra|ani. Na ovoj proces }e ima vlijanie i re{enijata vo noviot Zakon za lekovi, koj neodamna be{e donesen vo Sobranieto, so koj se namaluva maràta pri proda`bata na lekovite, se zabrzuva registracijata na lekovite, se zgolemuva konkurencijata pri proda`bata i se ovozmoùva pogolema dostapnost na sovremenite lekovi vo dràvata. Istovremeno, ovie merki }e pridonesat i za podobruvawe na snabdenosta so poevtini lekovi i medicinski pomagala i nivnata pogolema dostapnost, {to za penzionerite e od osobeno zna~ewe. Isto taka, novata pozitivna lista na lekovi e pro{irena so novi {eesetina preparati, a dostapnosta na lekovite za pacientite e podobrena i preku sklu~uvawe novi dogovori od strana na Fondot za zdravstvo so novi 495 apteki niz Makedonija, od koi 147 se vo Skopje. - Vladata }e investira 40 milioni evra vo oprema za makedonskite bolnici i klini- ki vo javnoto zdravstvo, {to pretstavuva petpati pove}e od toa {to e nabaveno vo izminatite 17 godini. Na ovoj na~in }e vovedeme najsovremena svetska medicinska tehnologija za vrvna zdravstvena za{tita na naselenieto, so {to }e se postigne zna~ajno podobruvawe ne samo na lekuvaweto i tretmanot, tuku i na dijagnostikata i prevencijata. Pri toa }e vodime smetka medicinskata oprema da bide ramnomerno raspredelena vo site delovi na na{ata dràva. Kone~no, tuka e i merkata koja e od najgolemo zna~ewe za penzionerite i nivniot ìvoten standard. Vladata donese odluka da gi zgolemi platite na site vraboteni vo javniot sektor za 34%, {to }e povle~e i zna~itelno zgolemuvawe na penziite za okolu 20% za period od tri godini. Zgolemuvaweto na penziite }e zapo~ne od 1 Januari 2008 godina, koga e prvoto usoglasuvawe so porastot na platite. Imeno, procentot na neto-platite {to se zema{e za presmetka na penziite do sega be{e ponizok i iznesuva{e 20%. So predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, koj e vo sobraniska procedura, se predlaga promena na formulata za usoglasuvawe na penziite, i toa, 50% od porastot na platite na site vraboteni i 50% od porastot na tro{ocite na ìvotot po polugodija. Na ovoj na~in usoglasuvaweto na penziite bi bilo porealno, a korisnicite na penzija bi dobile i pogolemo usoglasuvawe na penziite. Penziite }e se usoglasuvaat na sekoi {est meseci, odnosno na prvi januari i na prvi juli 2008 i 2009 godina. Poslednoto usoglasuvawe }e bide napraveno na po~etokot na 2010 godina. Zna~i, }e ima pet usoglasuvawa na penziite, pri {to o~ekuvame vkupniot kumulativen porast na penziite, ako se sledi vlijanieto na porastot na platite vo javniot sektor za trite godini, da bide okolu 20 procenti.

2426 moeto ime e penzioner

Po~ituvani dami i gospoda,

Vladata zapo~na so sproveduvawe na krupni i konkretni merki koi imaat direktno vlijanie vrz podobruvaweto na ìvotniot standard na celokupnoto naselenie, osobeno na penzionerite. Nie prodolùvame ponatamu! Prodolùvame posveteno, energi~no i nepokoleblivo da rabotime na sproveduvawe na reformite, na zajaknuvaweto na na{ata zemja i na ekonomskoto zakrepnuvawe na gra|anite. ]e prodolìme kon producirawe na sostojbi i re- {enija {to }e zna~at posre}ni penzioneri i pomalku problemi za Vas, zatoa {to Vie ste gordosta na ovaa dràva i Vie ste onie koi }e prodolìte da ni ja prenesuvate Va- {ata mudrost i ìvotno iskustvo. Vi posakuvam dobro zdravje, dolg ìvot i se nadevam deka povtorno }e se sre}avame na vakvi nastani. Proglasuvawe na pobednicite i dodeluvawe medali i pehar na sevkupniot pobednik o zavr{uvaweto na natprevarite na 12 Republi- PP~ki penzionerski sportski natprevari na prigodna sve~enost bea proglaseni pobednicite vo site devet disciplini i bea vra~eni medalite, a sevkupen pobednik stana Zdruènieto na penzionerite na Tetovo, so {to go osvoija i preodniot pehar. Najprvin, pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski vra~i blagodarnica na \or|i Trp~eski za uspe{nata rabota kako dosega{en pretsedatel na Republi~kata komisija za sport i rekreacija. Potoa, noviot pretsedatel na Komisijata Zdravko Petkovski dade pozitivna ocenka na godina{nive natprevari, koi se odràaa vo sportski duh. Vo strela{tvo èni prvo mesto i zlatni medali osvoi ekipata na Centar od Skopje, pred Probi{tip i Prilep, a vo ma{ka konkurencija najdobri bea strelcite od Ohrid, pred Kisela Voda-Skopje i Tetovo. Za najdobra strela~ka be{e proglasena Marija Janevska od Centar, a za najdobar strelec Tome Jankulovki od Ohrid.

Vo {ah `eni prvoto mesto go osvoi ekipata na Kumanovo, vtoroto [tip i tre- to Ohrid, a vo ma{ka konkurencija najdobra be{e ekipata na [tip, pred Tetovo i Prilep.Najdobri rezultati na prva tabla imaa Nata{a Cveti} od Karpo{- Skopje i Vasko Krstev od [tip.

2437 moeto ime e penzioner

Vo pikado i vo ènska i vo ma{ka konkurencija najdobri bea ekipite na Zdru- ènieto na penzionerite od Del~evo .Vtoroto mesto kaj èni go osvoi Strumica, a tretoto Veles, a kaj maìte Gazi Baba-Skopje i Kavadarci. Za najdobri pikado majstori bea proglaseni Nevena Ivanova od Strumica i Nikola Kam~ev od Kavadarci. Tetov~ani bea dvojni pobednici vo tegnewe jaè, pred Berovo i Prilep vo ènska i pred Probi{tip i Ko~ani vo ma{ka konkurencija. Vo frlawe |ule zlaten medal vo èn- ska konkurencija osvoi Jablana Veli- novska od Tetovo, srebrena Elena Apos- tolovska od Kumanovo i bronzena Gori- ca Kostovska od Centar - Skopje, a kaj maìte prvoto mesto go osvoi Branko Po~u~a od Kumanovo, vtoroto Mitko Bogatinovski od Tetovo i tretoto Risto Velkovski od Veles. Vo tr~awe kaj èni najdobra be{e Len~e Miteva od Kratovo, pred Pavlina Kam~eva od Strumica i Blagica Velokoska od Prilep, dodeka kaj maì prvoto mesto go osvoi Blaò Stanojkov od Kumanovo, pred Ilija Jakimov od Veles i \or|i Jovanov od Radovi{. Vo skok od mesto se natprevaruvaa samo maì, a zlaten medal osvoi Nikola Danev od Negotino, srebrena Tomislav Panevski od Kumanovo i bronzena Bogoja Markovski od Ohrid. Vo domino kaj ènite prvoto mesto go osvoi Ratka Spasovska od Probi{tip, vtoroto Cveta Ristevska od Kapo{ - Skopje i tretoto Du{ka Peh~eva od Centar - Skopje, a kaj maì najdobar be{e Cvetko Zavkovski od Prilep, pred Zvezde Nikolovski od Gostivar i Vewan Jovanovski od Kisela Voda-Skopje. Zlaten medal vo tabla osvoi Milevka Zdravkovska od Probi{tip, srebren Todorka Savova od Valandovo i bronzen Stanojka Atanasova od Del~evo, a vo ma{ka konkurencija prvoto mesto go osvoi Petre Petrov od Kratovo, pred Ilija Ristevski od Kru{evo i Vasil Kirovski od [tip. Na krajot toga{niot potpretsedatelot na SZPM Andon Mar- kovski preodniot pehar za postignat najdobar sevkupen rezultat na ovie sportski igri go predade na Zdruènieto na penzionerite na Tetovo, za {to se zablagodari Slavko Lazarevski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na penzionerite od gradot pod [ar Planina.

2446 moeto ime e penzioner 13-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo Radovi{ vo 2008 godina Uspe{na tradicija na natprevaruvawe i druèwe o povod osmi septemvri - Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija i 20 sep- PPtemvri - Denot na penzionerite vo na{ata zemja, Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija na 6 septemvri 2008 godina vo Radovi{ gi organizira{e 13-tite po red Republi~ki penzionerski sportski natprevari, so {to uspe{no prodolì tradicijata na rekreativnoto sportuvawe i druèwe me|u penzionerite, kako najdobar na~in da se postigne podobro zdravje i podolg ìvot. Pri sve~enoto otvorawe na manifestacijata najprvin prisutnite penzioneri i gosti gi pozdravi pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski, potsetuvaj}i deka vo prvite godini sportskite igri zapo~nale simboli~no, a vo poslednite godini brojot na u~esnicite e zgolemen za nad {est pati. Toj im posaka na site natprevaruva~i i ovoj pat da sozdadat prijatna atmosfera, sportuvaj}i i zabavuvaj}i se, so {to polesno se nosi tovarot na godinite, a najdobrite neka pobedat. [urbanovski go naglasi zna~eweto na potpie{aniot Memo- randumot so ZELS {to posebno gi pottiknuva zdruènijata na penzionerite i gradona~alnicite {to poskoro da potpi{at spogodba za sorabotka vo op{tinite, bidej}i vo re{avaweto na penzionerskite problemi zna~itelno pove}e treba da se angaìra lokalnata samouprava i dràvata. Momentalno site treba da bideme blagodarni so poka~uvaweto na penziite {to treba da prodolì i vo narednite godini za da se podobri materijalnata polo`ba na penzionerite. Nabrgu se o~ekuva SZPM da potpi{e i Memorandum za sorabotka so Crveniot krst na Ma- kedonija, so cel zaedno so lokalnata samouprava, da pomogneme na starite i osameni lica. Na krajot vo imeto na Izvr{niot odbor na SZPM pretsedatelot [urbanovski, na site penzioneri i gra|ani vo na{ata dràva im go ~estita 8 septemvri - Denot na nezavisnosta na Republika Makedonija i 20 septemvri - Denot na penzionerite. Gradona~alnikot na Op{tina Radovi{ d-r Robert Velkov se zablagodari na doverbata gradot pod Pla~kovica da bide doma}in na ovaa republi~ka penzionerska manifestacija i deka toa }e ostavi zabeleìte- len trag za ponatamo{nata u{te pouspe{na sorabotka so penzionerskata organizacija. Penzionerite se zna~aen faktor vo op{testvenoto ìveewe i za niv treba da se vodi pogolema grià. Vo imeto na pokrovitelot NLB Tutunska banka - AD Skopje ovoj zna~aen sobir za otvoren go proglasi menaxerkata Valentina Topleva istaknuvaj}i deka ~ove~kiot duh ne prizna- va godini, {to se dokaùva i so ovie republi~ki penzioiners-

2457 moeto ime e penzioner ki natprevari. Kako institucija koja gi ceni i po~ituva rezultatite, trudot i energijata na postarite generacii vloèni vo napredokot i razvojot na dràvata, Tutunska banka se trudi da se oddolì za seto {to e sozdadeno za dobroto na pomladite generacii. Posebno cenej}i ja sorabotkata so SZPM vo tek e izrabotka na Kobrendirana karti~ka - za prv pat dizejnirana i definirana za kreditirawe na potro{uva~kata na penzionerite, a vo optek e i srebren paket za penzioneri. Na krajot od sve~enoto otvorawe na igrite pretsedatelot na Komisijata za sport i rekreacija na SZPM Zdravko Petkovski im posaka uspe{en nastap i sportska sre}a na site natprevaruva~i, red, disciplina i fer plej, a neka pobedat najdobrite, odnosno najpodgotvenite. Za vreme na odrùvaweto na natprevarite gradona~alnikot na Radovi{ d-r Robert Velkov zaedno so gradona~alnikot na Op{tina Kon~e Stojan Lazarov priredi priem za rakovodstvata na zdruènijata, zapoznavaj}i gi so postignuvawata i razvojot na op{tinite. Na natprevarite vo Sportsko rekreativnioit centar "[ampion# vo Radovi{ u~estvuvaa 34 zdruènija na penzioneri so 364 natprevaruva~i, od koi 192 vo ma{ka i 172 vo ènska konkurencija. Natprevarite se odràa vo devet disciplini: vo {ah, strela{tvo, pikado, tegnewe jaè, tr~awe, frlawe |ule, skok od mesto, tabla i domino, a najdobri rezultati imaa sportistite od Zdruènieto na penzionerite od Kumanovo, so {to go osvoija i preodniot pehar. Ovaa sportska manifestacija be{e i povod nad 750 penzioneri i gosti da se rekreiraat, da se druàt i da se zabavuvaat. Na najdobrite natprevaruva~i medali, a na zdruènieto pehar portsko-rekreativniot centar "[ampion# vo Radovi{ na 6 septemvri 2008 godina SSpretstavuva{e vistinsko borili{te od 192 penzioneri i 172 penzionerki ili vkupno 364 natprevaruva~i od 34 zdruènija ~lenki na SZPM. Vo devette disciplini, vo strela{tvo, {ah, pikado, tegnewe jaè, skok od mesto, frlawe |ule, tr~awe, domino i od tabla se vode{e glavno interesna i izedna~ena borba za osvojuvawe na medali vo ekipna i poedine~na konkurencija. Kaj ènite vo strela{tvo zlaten medal osvoi ekipata na Zdruènieto na penzioneri na OVR Skopje, srebren Centar - Skopje i bronzen Ki~evo, a vo ma{ka konkurencija najdobra be{e ekipata od Prilep, pred Makedonska Kamenica i Kisela Voda - Skopje. Vo {ah kaj ènite prvoto mesto go osvoi ekipata na [tip, vtoroto Veles i tretoto Ohrid, a kaj {ahistite zlaten medal osvoi Ohrid, srebren

2466 moeto ime e penzioner

[tip i bronzen ekipata na Centar - Skopje. Zlaten medal vo pikado kaj èni osvoi ekipata na Ko~ani, srebren Prilep i bronzen Sve- ti Nikole, dodeka vo ma{ka konkurencija najdobra be{e ekipata na Dojran, pred Cen- tar - Skopje i Ko~ani. Vo ènska konkurencija vo tegnewe jaè zlaten medal osvoi ekipata na Tetovo, srebren Gazi Baba - Skopje i bronzen Probi{tip, a vo ma{ka konkurencija najdobra be{e ekipata na Probi{tip, pred Prilep i Ko~ani. Vo skok od mesto u~estvuvaa samo penzioneri. Prvoto mesto go osvoi Nikola Danev od Negotino, vtoroto Tomislav Panovski od Kumanovo i tretoto Pavle Jovanov od Radovi{.. Vo ènska konkurencija vo frlawe |ule zlatna medala osvoi Elena Apostolovska od Ku- manovo, srebrena Jablanka Ve- selinovska od Tetovo i bronzena Gorica Kostova od Cen- tar-Skopje, dodeka kaj maìte najdobar be{e Branko Po~u~a od Kumanovo, pred Mitko Boga- tinovski od Tetovo i Il~e Ristevski od Resen. Prvoto mesto vo tr~awe - èni go osvoi Len~e Miteva od Kratovo, vtoroto Marika Ka- rakami{eva od Bogdanci i tretoto Dobrinka Takovska od Berovo, a kaj maìte najdobar be{e Blaò Stanojkov od Kumanovo, pred Ilija Jakimov od Veles i Mile Trpkovski od Prilep. Vo domino - èni zlaten medal osvoi Cvetanka Ristevska od Prilep, srebren Mira- na Smilevska od Gazi Baba - Skopje i bronzen Dragica Jakimovska od \or~e Petrov. Kaj maì najdobar be{e Nikola Po~u od Kru{evo, pred Dimitar Stamenov od Zdruènieto na penzioneri od Novo Selo i Dragomir Nikolovski od Zdruènieto na penzioneri na OVR - Skopje. Na tabla - èni najdobra be{e Stanojka Atanasova od Del~evo, pred Sneàna Atana- sova od Sveti Nikole i Dafi- nka Petrovska od \or~e Pet- rov, dodeka kaj maì zlaten medal osvoi Adli Bel~i{ta od Debar, srebren Blagoja Bla- èvski od Tetovo i bronzen

2477 moeto ime e penzioner

Slav~o Ristov od Rado- vi{. Bea proglaseni i najdobri poedinci vo ga|a- we so vozdu{na pu{ka, vo {ah i vo pikado. Pri- znanie za najdobar strelec vo ènska konkurencija dobi Boàna Milo- {evska od ekipata na Zdruènieto na penzionerite od Ki~evo, a kaj maìte Boris Grn~arov od ekipata na Zdruènieto na penzionerite od Prilep. Za najdobra {a- histka be{e proglasena Vera Ogwa- nova od [tip, a za {ahist Vlado Todorovski od Centar - Skopje, dodeka vo pikado vo ènska konkurencija najdobri rezultati ima{e Pavlina Bogdanova od Ko~ani, a kaj maìte Nako Popomov od Dojran. Priznani- jata gi vra~i Zdravko Petkovski, pretsedatel na Komisijata za sport i rekreacija na SZPM. Preodniot pehar za postignatiot najdobar sevkupen rezultat na 13-te Republi~ki penzionerski sportski natprevari go dobi Zdruènieto na penzionerite od Kumanovo. Peharot na Traj~a Jankovski, pretsedatel na najuspe{noto zdruènie go vra~i êdo Georgievski, toga{en sekretar na SZPM.

2486 moeto ime e penzioner 14-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo 2009 godina Igrite bea uspe{ni, vo ubava natprevaruva~ka atmosfera o organizacija na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija na 26 VVseptemvri 2009 godina na sportskite tereni okolu i vo hotelot "Eurotel# na bregot na Ohridskoto Ezero kaj Struga so uspeh se odràa 14-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari. Na sve~enoto otvorawe na igrite vo prisustvo na okolu de- vetstotini penzioneri i gosti najprvin se obrati Pavle Spasev, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite na Op{tina "Centar# od Skopje koj naglasi deka ovie natprevari sekoja godina tradicionalno se odrùvaat po povod Denot na penzionerite na Makedonija i kako doma}in na sredbata go izvini pokrovitelot na igrite, pretsedatelot na ZELS i gradona~alnik na Skopje Koce Trajanovski, koj od opravdani pri~ini ne moè{e da prisustvuva na ovaa zna~ajna penzionerska sportska manifestacija. Burno pozdraven od prisutnite Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM vo pozdravniot govor istakna: - Vo imeto na organite na SZPM Ve pozdravuvam i vi poèluvam dobro zdravje i u{te mnogu godini da se sre}avate vaka. Drugaruvaj}i ovde se vidovte so mnogumina koi gi znaete od porano. Toa e dokaz deka sportuvaweto go odrùva zdravjeto i go prodolùva ìvotot. Zatoa dviète se i sportuvajte {to e mo`no pove}e. I u{te edna moja sugestija. Vo idnina vo natprevaruvawata dodajte u{te novi disciplini kako {to se: planinarewe, velosipedizam, veslawe i drugi. Postojano imajte na um deka fizi~kata aktivnost i sportuvaweto vi ja podobruvaat va{ata kondicija i va{eto zdravje. Na krajot vi poèluvam fer igri i sportski duh vo natprevarite. Ne se napregnuvajte premnogu, dovolno e {to ste tuka i {to sportuvate. Gi proglasuvam 14-tite Republi~ki penzionerski sportski igri za otvoreni i u{te edna{ vi poèluvam dobro zdravje vam i na va{ite semejstva. Pretsedatelot na Komisijata za sport pri SZPM Zdravko Petkovski posakuvaj}i sportska sre}a i fer natprevari informira{e za programskite aktivnosti i potseti deka na vakva masovna sportska manifestacija pok-

2497 moeto ime e penzioner

raj drugite preduslovi e potreben i visok stepen na disciplina od site prisutni, a osobeno od natprevaruva~ite. Vo idealni vremenski uslovi za sportuvawe na godina{nive finalni natprevari u~estvuvaa 36 zdru- `enija na penzioneri od site osum regioni. Natprevarite se odr`aa vo 11 disciplini so vkupno 376 natprevaruva~i od koi

198 vo ma{ka i 178 vo èn- ska konkurencija. Vo site disciplini: vo strela{- tvo, {ah, pikado, tegnewe jaè, frlawe |ule, tr~awe, skok od mesto, tabla i domino i za prv pat vo dvoboj i troboj, se vodea interesni borbi za pobeda, a najdobri rezultati imaa natprevaruva~ite od Zdru- ènieto na penzionerite na Kumanovo koi bea proglaseni za sevkupni pobed-

nici, osvojuvaj}i go povtorno preodniot pehar. Vo imeto na SZPM peharot im go vra~i pretsedatelot Du{ko [urbanovski, a se zablagodari pretsedatelot na kumanovskoto zdru`enie na penzioneri Traj~a Jankovski. Ovaa masovna penzionerska sportska manifestacija mina vo istaknat sportski duh, vo rekreacija, zabava i dru`ewe.

2506 moeto ime e penzioner Poraka od pokrovitelot Koce Trajanovski, pretsedatel na ZELS i gradona~alnik na Skopje Po~ituvani penzioneri,

êst mi e i zadovolstvo {to bev pokrovitel na 14-te Republi~ki penzionerski sportski natprevari na koi prisustvuvaa okolu 900 penzioneri od golem broj op{tini na Republika Makedonija. Voedno àlam {to poradi opravdani pri~ini ne moèv da prisustvuvam na ovaa zna~ajna penzionerska manifestacija kaj "Eurotel# na bregot na Ohridskoto Ezero kaj Struga. Kako pretsedatel na ZELS istaknuvam deka sorabotkata na lokalnata samouprava so zdruènijata na penzionerite e mnogu zna~ajna. Poradi toa be{e potpi{an i Memorandum me|u Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava i Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija, a vo poslednite nekolku meseci se intenzivira i potpi{uvawe na spogodbi pome|u gradona~alnici na op{tini i pretsedateli na zdruènijata vo koi se oficijalizira i konkretizira vospostavuvaweto na sorabotka za utvrduvawe na vzaemnite inicijativi za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na site lica vo povozrasni godini. Penzio- nerite treba da se po~ituvaat ne samo poradi nivnata vozrast, tuku i poradi ona {to go ostavile zad sebe vo tekot na svojot raboten vek. Va{eto bogato ìvotno iskustvo sekoja op{tina treba da go koristi za podobra op{tinska organiziranost. Zatoa sorabotkata na op{tinite so penzionerskite zdruènija navistina treba se pove}e da se zajaknuva, a va{ite inicijativi i aktivnosti sekoga{ }e bidat podrùvani od ZELS. Vie kako u~esnici na 14-te Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo Stru- ga, so va{iot sportski i mlade{ki duh vo srceto, natprevaruvaj}i se vo edinaeset sportski disciplini, im davate primer na pomladite generacii, kako se jakne zdravjeto i duhot i kako se druì na eden mo{ne simpati~en na~in, preku sportot. Bitno be{e da se u~estvuva, a sekako pobedija najdobrite. êstitaj}i im go uspehot na osvojuva~ite na pehari i medali i na site u~esnici na penzionerskite sportski igri vo Struga im poèlu- vam zdravje i dolg ìvot i u~estvo vo narednite regionalni i republi~ki sportski igri. Vo sportska atmosfera so medali i pehari se zakitija najdobrite a 26 septemvri 2009 godina na bregot na Ohridskoto Ezero kaj Struga, na sportskite NNtereni vo i okolu poznatiot hotel "Eurotel# na 14-te Republi~ki penzionerski sportski sredbi, za osvojuvawe medali i pehari se natprevaruvaa 376 natprevaruva~i od koi 198 penzioneri i 178 penzionerki. Vo sportska atmosfera natprevarite se odràa vo 11 sportski disciplini, za dve pove}e od prethodnite godini, troboj za maì i dvoboj

2517 moeto ime e penzioner

za èni, so {to be{e zgolemen i brojot na natprevaruva~i za 16 u~esnici. Interesni i fer borbi za osvojuvawe medali se vodea vo ekipna konkurencija vo {ah, strela{tvo, pikado i tegnewe jaè, a natprevaruva~kiot duh be{e zabeleìtelen i vo poedine~na konkurencija vo site sportski disciplini. Sportskata disciplina strela{tvo, ga|awe so vozdu{- na pu{ka se odrà na elektro- nskoto streli{te vo Ohrid. Kaj ènite zlaten medal osvoi ekipata na Zdruènieto na penzionerite na Kavadarci, srebren na "Centar# - Skopje i bronzen na OVR - Skopje, a vo ma{ka konkurencija prva be{e ekipata na ZP Ohrid, pred Centar, Skopje i Prilep. Vo {ah vo ènska konkurencija najdobra be{e ekipata na ZP [tip, pred "Centar# -

Skopje i Ohrid, a kaj maìte prvo mesto osvoi ekipata na ZP Resen, pred ekipata na \or- ~e Petrov i [tip. Vo pikado kaj ènite prvo- to mesto go osvoi ekipata na ZP Strumica, pred "Kisela Voda# - Skopje i Del~evo, a kaj maìte najdobra be{e ekipata na ZP Prilep, pred Kratovo i "Centar# - Skopje Vo tegnewe jaè vo ènska konkurencija najdobri bea penzionerkite od ZP Tetovo, pred Prilep i "Gazi Baba# - Skopje, a kaj maìte prvoto mesto go osvoija penzionerite na ZP Probi{tip, pred Tetovo i "Gazi Baba# - Skopje. Vo tr~awe kaj èni zlaten medal osvoi Pavlina Kam~eva od ZP Strumica, srebren \ur- |a Korunoska od Prilep i bronzen Radica Simevska od

2526 moeto ime e penzioner

\or~e Petrov. Kaj ma`ite so zlaten medal se zakiti Goce Angelov od ZP Kumanovo, so bronzen \or|i Jovanov od Rado- vi{ i so srebren Miho Donev od Bogdanci. Vo skok od mesto se natprevaruvaa samo penzioneri, a zlatniot medal go osvoi Niko- la Danev od ZP Negotino, srebreniot Tomislav Tanevski od Kumanovo i bronzeniot Pavle

Misajlovski od Tetovo. Vo sportskata disciplina frlawe |ule èni zlatniot medal go osvoi Jablanka Vese- linovska od ZP Tetovo, srebreniot Elena Apostolovska od Kumanovo i bronzeniot Pavli- na Boìnoska od Prilep, dodeka kaj maìte i ovoj pat so zlaten medal se zakiti Branko Po~u~a od ZP Kumanovo, so srebren Risto Velkovski od

Veles i so bronzen Boìn Kon- dovski od Resen. Vo domino èni prvoto mes- to go osvoi Dobrila Xoleva od ZP Strumica, pred Stanka Ta{evska od Zletovo i Du{ka Peh~eska od "Centar# - Skopje, a kaj maìte zlatniot medal go osvoi \or|i Sokolovski od ZP Del~evo, srebreniot Simon Ma- nev od Sveti Nikole i bronzeniot Usein Huseini od Tetovo.

Vo tabla `eni zlatniot medal go osvoi Sla- vica Jovanova od ZP Prilep, srebreniot Rusa \ur~inoska od Tetovo i bronzen Borjana Rali} od Kumanovo. Kaj ma`ite najdobar be{e Angel [u- tev od ZP [tip, pred Goga Angelovski od OVR - Skopje i Pero Petrov od Kratovo.

2537 moeto ime e penzioner

Za osvoeno prvo mesto vo dvoboj èni so zlaten medal se zakiti Slavica Lamba{a od ZP Kumanovo, so srebren Ivanka Stojanovska od \or~e Petrov i so bronzen Blagica Makuleska od Ohrid. Vo troboj maì zlatniot medal go osvoi Blaò Stanojkov od ZP Kumanovo, srebreniot Mitko Bogatinovski od Tetovo i bronzeniot Mile Hristoski od Ohrid.

Najdobrite poedinci vo {ah, pikado i strela{tvo. Za najdobra {ahistka i {ahist na prvata tabla bea proglaseni Vera Ogwanova i Todor Golomeov, dvajcata od ZP [tip, za najdobra strela~- ka Efka Jo{eva od ZP Kava- darci, za strelec Kostadin Stojanov od ZP Ko~ani, za najdobra pikado majstorka Slavka Velkovska od ZP "Kisela Vo- da# - Skopje i za najdobar pikado majstor Bo`in Taleski od ZP Prilep. Peharite sve~eno im gi vra~i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM.

Sevkupen pobednik na 14- tite Republi~ki penzionerski sportski natprevari stana Zdru`enieto na penzionerite od Kumanovo so osvoeni 4 zlatni, 2 srebreni i eden bronzen medal, pred zdru`enijata na penzionerite od Tetovo, Pri- lep, Strumica, [tip, Ohrid itn. Pobedni~kiot pehar na pretsedatelot na ZP Kumano- vo Traj~a Jankovski sve~eno mu go vra~i Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM. Sekako ne izostana i pobedni~koto oro.

2546 moeto ime e penzioner 14-ti Regionalni sportski natprevari i igri vo 2009 god. Se natprevaruvaa 1307 penzioneri i penzionerki od 45 zdruènija a regionalnite natprevari NNneposredno u~estvo vo dvete kategorii (maì i èni) imaa site zdruènija na penzioneri, osven zdruènieto na penzionerite od [uto Orizari koe e nov ~len vo prviot Region, a za prv pat na regionalnite natprevari u~estvo zema i Zdruènie- to na penzionerite od s. Labu- ni{te, koe se natprevaruva{e samo vo edna sportska disciplina (domino), no bitno e deka u~estvuva{e. Na 14-tite Regionalni natprevari i igri vo site osum Re- gioni neposredno u~estvo imaa 45 zdruènija so 1307 natprevaruva~i - sportisti (vo 2008 godina u~estvuvaa 1291 natprevaruva~) od koi 813 natprevaruva~i vo ma{ka konkurencija (predhodna godina 791) i 494 natprevaruva~ki vo ènska konkurencija (predhodna 501) vo site 11 sportski disciplini predvideni so Pravilnikot.

Vo organizacija na SZPM, na 29 maj 2009 godina, kaj Gradskiot park vo Skopje se odràa natprevarite vo prviot region, na koi vo 9 disciplini se natprevaruvaa najdobrite poedinci od zdruènijata na penzioneri od "Cen- tar#, "Gazi Baba#, "Kise- la Voda" i "âir#. Na otvoraweto na igrite prisustvuvaa: pretsedatelot i sekretarot na SZPM Du{ko [urbanovski i Dragi Argirovski, gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi},

2557 moeto ime e penzioner pom. direktor na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe Trajko Prem~eski i drugi. Vo ime na doma}in sve~enosta ja otvori pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP Centar, Pavle Spasev, a govorea i gradona~alnikot na Skopje Koce Trajanovski, pretsedatelot na Sobranieto na ZP Centar d-r Krste Angelovski i gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi} koj, kako pokrovitel, gi proglasi igrite za otvoreni. Na ovie tredicionalni regionalni penzionerski sportski igri u~estvuvaa 157 natprevaruva~i (88 maì i 69 èni) koi se natprevaruvaa vo slednite disciplini: tr~awe; frlawe |ule; strelawe so vozdu{na pu{ka; tegnewe jaè; skok od mesto; pikado; domino; {ah i tabla. Najdobri rezultati postignaa pretstavnicite na ZP "Centar# koi bea proglaseni za sevkupni pobednici, osvojuvaj}i go preodniot pehar. Na sportskite tereni na Ezero Treska vo Skopje Zdruè- nieto na penzionerite od \or~e Petrov be{e uspe{en doma}in na sportski natprevari vo vtoriot region na koi u~estvuvaa zdruènijata na penzionerite od Tetovo, Gostivar, Karpo{, \or~e Petrov, Saraj i OVR Skopje. Na sve~enoto otvorawe govorea d-r Jovan Tasevski, pretsedatel na Sobranieto na Zdruè- nieto na penzionerite vo \or~e Petrov, Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, Blerim Bexeti, gradona~alnik na op{tina Saraj i Sokol Mitrovski, gradona~alnik na op{tina \or~e Petrov koj kako pokrovitel gi proglasi igrite za otvoreni. Pri toa toj posebno ja naglasi dobrata sorabotka so penzionerskata organizacija i potrebata od natamo{no u{te pouspe{no zaedni~ko angaìrawe po site pra{awa vo interes na podobruvawe na uslovite za ìvot i za aktivnosti na penzionerite i starite lu|e. Na natprevarite vo 11 disciplini, zaedno so dvoboj i troboj, u~estvuvaa 236 natprevaruva~i, a najdobri rezultati imaa vo ekipna i vo poedine~na konkurencija sportistite od Zdruènieto na penzionerite od Tetovo, pred \or~e Petrov i OVR Skopje. Karakteristi~no za natprevarite be{e sportskiot duh i dobroto druèwe me|u site penzioneri od ovoj region. Vo prekrasno uredenite tereni na igrali{teto "Gumewe# i vo restoranot "Papa Raco# vo Kru{evo uspe{no se odràa sportskite natprevari vo tretiot region na koi u~estvuvaa zdruènijata na penzionerite od Prilep, Resen, Kru{evo i Demir Hisar. Na sve~enoto otvorawe Krs- to Stojanoski, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite na Kru{evo nakratko se osvrna na bogatata istorija na gradot na Ilinden, a Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, govore{e za zna~eweto na tradicionalnite penzionerski natprevari, naglasuvaj}i deka Sojuzot niv gi

2566 moeto ime e penzioner organizira za razvivawe na zdrav duh vo zdravo telo i za relaksacija mnogu bitna za tretoto ìvotno doba. Penzionerkite i penzionerite od ovoj region se naprevaruvaa vo 11 disciplini, a sevkupen pobednik stana Zdruènieto na penzionerite od Prilep, koe osvoi 14 prvi mesta, me|u koi i vo novite disciplini dvoboj èni i troboj maì. Pod pokrovitelstvo na gradona~alnikot na Ohrid Aleksa- ndar Petreski i na Debrca Lup- ~o Koj~inoski, a vo organizacij- a na Zdruènieto na penzionerite na Ohrid i Debrca, se odr- àa sportskite igri na penzionerite od ~etvrtiot, jugo-zapa- den region. Na natprevarite u~estvuvaa 130 penzioneri sportisti od Struga, Debar, Ki~evo, Makedo- nski Brod, Labuni{ta i doma}i- not Ohrid..Sportistite se nat- prvaruvaa vo devet disciplini na terenite na Sportsko rekreativniot centar "Biljanini izvori# kade {to imaa odli~ni uslovi za natprevaruvawe Sve~enosta ja otvori pretsedatelot na Izvr{niot odbor na ZP Ohrid i Debrca, \or|i Trp~eski, a dobri rezultati i fer natprevari im posaka pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski. Natprevarite za otovreni gi proglasija pretstavnikot na gradona~alnikot na Ohrid Mitre Veljanoski i gradona~alnikot na Debrca Lup~o Koj~i- noski. I godinava po 14 pat najdobri rezultati postignaa penzionerite na Ohrid i Debrca, koi zasluèno go osvoija peharot za sevkupen pobednik. Tie osvoija 16 prvi mesta od koi 6 vo ekipna i 10 vo poedine~na konkurencija. Natprevarite minaa vo najdobar red, a zavr{ija so muzika i ubavo raspoloènie. Vo peptiot region Zdruènieto na starosni i semejni penzioneri od Kavadarci obezbedi solidni uslovi za normalno odvivawe na natprevarite vo koi u~estvuvaa penzioneri-sportisti od Gevgelija, Veles, Bogdanci, Negotino, Valandovo, Star Dojran i od Kavadarci dvete zdruènija na penzioneri (starosni, semejni i invalidski). Na sve~enoto otvorawe vo hotel Feni, prisutnite u~esnici i gosti, a gi ima{e okolu 350, najnapred gi pozdravi Ilija Pe- mov, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na starosni i semejni penzioneri od Kavadarci, posakuvaj}i im uspe{- ni natprevari i rekreacija na natprevaruva~ite. Srde~no dobredojde vo gradot na grozjeto i vinoto, na prisutnite im posaka i kavadare~kiot gradona~alnik Aleksandar Panov koj ja iskaà svojata podgotvenost za sorabotka so pen-

2577 moeto ime e penzioner

zionerite. Za zna~eweto i uspe{nosta na odrùvaweto na ovaa sportska manifestacija govore{e êdo Georgievski, potpretsedatel na SZPM, koj voedno gi proglasi natprevarite za otvoreni. Apsoluten pobednik so osvoeni 152 boda i 6 prvi mesta be{e ZP Kavadarci, potoa Negotino so dve prvi mesta i 135 boda, Veles so 129 boda i ~etiri prvi mesta i.t.n. Zdruènieto na penzionerite na Zle- tovo za prv pat be{e domakin na 14-tite sportski natprevari od {estiot region. Gostite sportisti, penzioneri od Kuma- novo, Probi{tip, Kriva Palanka, Kra- tovo i Zletovo, toplo gi pozdravi pretsedatelkata na ZP od Zletovo Danka Josifovska, koja gi istakna prirodnite ubavini, kulturno istoriskite znamenitosti i tradiciite vo ovoj kraj Ovaa sportska manifestacija za otvorena ja proglasi gradona~alnikot Toni Tonevski. Natprevaruvarite vo site disciplini se odlikuvaa so elan na mlade{ki duh, a najmnogubrojni bea u~esnicite penzioneri od Kumanovo koi vo 11 disciplini gi osvoija prvite mesta. Druèweto, natprevarite, igrata i veselosta na krajot dokaàa deka starosta ne e kraj - taa prodolùva zaedno so mladosta. Zdruènieto na penzionerite od op{tina Novo Selo be{e uspe{en doma}in na sportski igri na penzionerite od sedmiot region. U~esnicite gi pozdravija potpretsedatelot na SZPM êdo Ge- orgievski, gradona~alnikot na Op{tina Novo Selo Petar Spa- sov i pretsedatelot na Zdruè- nieto na penzioneri na Op{tina Novo Selo Nikola Kalpa~ki. Potpretsedatelot Georgiev- ski posebno gi naglasi zalo`bite na Sojuzot za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na penzionerite vo na{ata zemja, za {to svoj pridones imaat sportskite natprevari i reviite na muzika, pesni i igri. Na natprevarite vo devet disciplini u~estvuvaa penzionerki i penzioneri od zdruènijata od [tip, Radovi{, Strumica, Sveti Nikole i Novo Selo. Najdobri rezultati imaa sportistite na Zdruènieto na penzioneri od [tip, so osvoeni sedum prvi mesta, osum vtori i dve treti, so vkupno 206 boda, dodeka strumi~koto zdruènie na penzioneri osvoi 159 boda kako vtoro plasirano. Penzionerite i ovoj pat pokaàa deka imaat sportski duh i vite{tvo za natprevar, a najva`no e {to imaat volja za zaedni~ko druèwe i prijatelstvo. Okolu 200 penzionerki i penzioneri od Del~evo, Makedonska Kamenica, Peh~evo, Berovo, Ko~ani i Vinica so uspeh se natprevaruvaa vo 9 sportski disciplini vo osmiot region. Na sve~enoto otvorawe na ovaa sportska penzionerska manifestacija govorea

2586 moeto ime e penzioner

Mladen Petrov, pretsedatel na Zdruènieto na penzionerite vo Vinica, Dragi Argirovski, sekretar na SZPM i Emil Don- ~ev, gradona~alnik na Op{tina Vinica koj gi proglasi igrite za otvoreni. Sekretarot Argirovski istakna deka vo ovie natprevari treba da se ~uvstvuva sportskiot duh vo ramkite na poznatoto pravilo na osnova~ot na moder- nite olimpiski igri - baron Pjer de Kuberten - Va`no e da se u~estvuva, a neka pobedat najpodgotvenite i najdobrite. Penzionerite, ve{tinite gi pokaùvaa vo 9 disciplini,najsilna konkurencija ima- {e vo tegleweto na jaèto, a re~isi i nema{e konkurencija vo igrawe na {ah za èni, ima{e samo dve vini~anki so afiniteti vo ovaa disciplina. Penzionerite od Ko~ani se pokaàa kako najgolemi sportisti so osvojuvawe na 10 prvi mesta , a del~evci osvoija 5 prvi mesta. 14-te po red regionalni sportski igri zavr{ija so dodeluvawe na priznanija i zabava vo motelot "Sliv#. Sportski natprevari vo Kriva Palanka o hotelot "Turist# vo Kriva Palanka se odràa 23-ti tradicionalni sportski nat- VVprevari na koi pokraj doma}inite u~estvuvaa natprevaruva~i od penzionerskite zdruènija Probi{tip, Kratovo i Sveti Nikole. Za zna~eweto na ovaa tradicija govore{e Slavko Stojanovski, pretsedatel na Zdruènieto na penzioneri Kriva Palan- ka, a igrite za otvoreni gi proglasi gradona~alnikot Arsen~o Aleksovski, izrazuvaj}i zadovolstvo od sorabotkata so penzionerskata asocijacija.Sredbite gi sledea potpretsedatelot i sekretarot na SZPM êdo Georgiev- ski i Dragi Argirovski, pretsedatelot na Sovetot na Kriva Palanka Mile Mil- kovski i drugi gosti. Penzionerkite i penzionerite se natprevaruvaa vo {ah, domino, pikado i karti, a najdobri rezultati imaa ~lenovite na Zdruènieto na penzionerite od Probi{tip, pred Kriva Palanka, Kratovo i Sveti Nikole. Drugaruvaweto prodolì so pesna i igra.

2597 moeto ime e penzioner Republi~ki sportski igri na invalidskite penzioneri na Makedonija 2007 godina Sport za druèwe o organizacija na Sojuzot na zdruèni- VVjata na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na Makedonija na terenite na sportskiot centar vo Tetovo na 20 oktomvri 2007 godina se odràa [estite Republi~ki sportski igri na invalidskite penzioneri na Makedonija vo tegwewe jaè, tr~awe, frlawe |ule, disk i kopje, vo {ah, pikado i strela{tvo.U~estvuvaa natprevaruva~i od Tetovo, Bitola, Kumanovo, Ohrid, Valandovo, Kavadarci, Strumica, od nekolku skopski zdruènija, kako i od Berovo, Ko~ani, Gevgelija i drugi. Vo prisustvo na okolu 350 natprevaruva~i i gosti na zavr{nata manifestacija vo restoranot "Princ" vo imeto na Zdruèni- eto od Tetovo govore{e pretsedatelot Jugo- slav Arizankovski, a za zna~eweto na ovaa sportsko druèwe se osvrna Gido Boj~evski, pretsedatel na Sojuzot na zdruènijata na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija na Makedonija. Natprevarite minaa vo sportski duh i druèwe. Vo tegnewe jaè vo ènska konkurencija pobedi Teto- vo, pred Bitola, Ohrid i Valandovo, a vo ma{ka najdobra be{e ekipata na Te- tovo pred Ohrid. Vo tr~a- we èni pobedi Liljana Hristova od Bitola, pred Roza \ur~inovska i Blagi- ca Di{evska od Tetovo, a kaj maìte Sadula Halili od Tetovo, pred Sre}ko Jovanovski od Skopje i Zlate Velovski od Ohrid. Vo frlawe |ule kaj ènite najdobri bea Menka Popovska od Ohrid, Lila Avramovska od Tetovo i Dan~e Talevska od Bitola, a kaj maì E{trev Elezi od Tetovo, Naum Nau- movski od Ohrid i Petar Jovanovski od Skopje. Vo disk kaj èni najdobra be{e Milica Josifovska od Bitola, pred Blagica Di{evska od Tetovo i Len~e Filkovska od Ohrid, a kaj maìte Sadula Halili od Tetovo, Ajdari Nizander od Skopje i Srebre Petreski od Ohrid. Vo frlawe kopje najdobri bea Cveta Stamatovska od Bitola, Nada Aleksova

2606 moeto ime e penzioner

od Kavadarci i Pa- vlina Vasileva od Va- landovo, odnosno Sla- vko Traj~evski i E{- trev Elezi od Tetovo i Ajdari Nizander od Skopje Vo {ah prvoto mesto go osvoi ekipata na Tetovo, pred Ku- manovo, Gazi Baba - Skopje i Ohrid, a poedine~no najdobar be- {e Ze}irija Izeti od Tetovo, pred Stojan Karanfilovski od

Kumanovo. Vo pikado kaj ènite pobedi ekipata na Tetovo, pred Kumanovo i Bitola, a najdobri rezultati ima{e Mira ôli} od Kavadarci, a kaj maì- te ekipata na Tetovo, pred Bitola i Strumi- ca, so toa {to najmnogu poeni osvoi Cele Teo- harov od Tetovo. Vo strela{tvo ekipno najdobri bea Tetovo, Oh-

rid i Bitola, a kaj `e- ni, Tetovo i Bitola, a najdobri strelci bea Borka i Qup~o Trp- kovski od Tetovo. Po povod desetgo- di{ninata od formiraweto na Aktivot na `enite - invalidski penzionerki bea posa- deni 10 zimzeleni drvca vo kompleksot na Le{o~kiot manastir.

2617 moeto ime e penzioner Sedmi sportski natprevari na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na Makedonija vo 2008 godina Zdruènieto od Tetovo i ovoj pat najdobro a 20 septemvri 2008 godina- Den na penzionerite na Makedonija vo sportskiot cen- NNtar vo Tetovo se odràa Sedmite sportski natprevari na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija od na{ata zemja na koi u~estvuvaa okolu 300 natprevaruva~i i gosti od Berovo, Gevgelija, Strumica, Valandovo, Ko~ani i od "Gazi Baba#, "Cen- tar", "Aerodrom#, "âir# i od "\or~e Pet- rov# od Skopje, od Bitola, Gostivar, Ohrid i od gradot doma}in. Za zna~eweto na ovie tradicionalni sredbi i za druèweto zboruva{e Gido Boj~evski, pretsedatel na Sojuzot na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na Makedonija. Se odràa natprevari vo strela{tvo, {ah, pikado, frlawe kopje, disk i kugla, tr~awe i tegnewe jaè. I ovoj pat najdobri bea sportistite od Zdruènieto na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija od Tetovo. Toa e rezultat, veli pretsedatelot na tetovskoto zdruènie Jugoslav Arizankovski, na kvali- tetnite i navremenite podgotovki i na èlbata na sportistite iako se he- ndikepirani da postignuvaat dobri rezultati. Vo strela{tvo vo ènska konkurencija prvoto mesto go osvoi ekipata na Tetovo pred Bitola, a vo ma{ka ekipata na Tetovo, pred Strumica i Gevgelija. Najmnogu kruga pogodi Bor- ka Trpkovska od Tetovo, potoa Monsa For~evska i @ivka Mir~evska, a kaj maìte Qup~o Trpkovski, pred Done Petrovski i dvajcata od Tetovo, a tre-

toto mesto go osvoi \or|i Baltakov od Strumica. Vo pikado kaj ènite najdobra be{e ekipata na Teto- vo, pred Bitola i Kumanovo, a kaj maìte ekipata na Tetovo, pred Kumanovo i Strumica. Poedine~no najmnogu poeni ostvari Du{ka Ivanovska, pred Zlatka Tri- funovska i dvete od Tetovo i Zagorka Kralevska od Kuma- novo, a kaj maìte Angelko

2626 moeto ime e penzioner

Simjanovski od Tetovo, pred Risto ônov od Gevgelija i \ore Novakovski od Tetovo. Vo {ah vo ènska konkurencija najdobra be{e Slavka Popovska od Berovo, pred Ma- rica Serafimovska i Vasilka Georgijadis od Tetovo. Kaj {ahistite prvite tri mesta gi osvoija Todor Zafirovski, Izeti Za}irija i Lezam Baj- rami site od Tetovo. Intersni borbi se vodea vo atletika. Kaj ènite vo tr~awe na 60 metri pobedi Dosta Mihajlovska od Bitola, pred Slavica Brlanova od Gevgelija i Rosa \ur~inovska od Tetovo, vo frlawe |ule Blagica Gi~evska od Tetovo, pred Srebra Dimovska od Bitola, vo disk Milica Josifovska pred Quba Mitrevska i dvete od Bitola i vo kopje Dragica Sinadinoska od Tetovo, pred Qubica Mitreska od Bitola i Slavica Brlanova od Gevgelija. Kaj maìte vo tr~awe na sto metra pobedi Slavko Traj~eski od Tetovo, vtor be{e Rade Jo{evski od Bitola, a tret Dan~o Di- mitrov od "Gazi Baba# - Skopje. Vo |ule najdobar be{e Du{ko Rajkovi} od Strumica, pred Risto Dim~ev od Gevge- lija i Zoran Stojanovi} od "Gazi Baba# - Skopje, a vo kopje Slavko Traj~evski, pred Sadula Alili i dvajcata od Tetovo i Nizender Ajdari od skopska "Gazi Baba#. Vo disk pobedi tetov~anecot Sadula Alili, pred negoviot sogra|- anin Cvetko Momiroski i Dim~e Ristov od Gevgelija. Vo tegnewe jaè - èni, pobedi ekipata na Bitola, pred Tetovo i Gevgelija, a kaj

ma`ite ekipata na Tetovo, pred "Gazi Baba#" od Skopje i Stru- mica. Na ovaa dobro organizirana sredba kako gosti prisustvuvaa Le{ Trenga i Mark Zafi, pretsedatel i sekretar na invalidskata penzionerska organizacija od Tirana - Republika Alba- nija, koi bea primeni i od Sla- ve Lazarevski, pretsedatel na IO na Zdru`enieto na starosni i semejni penzioneri vo Tetovo.

2637 moeto ime e penzioner Osmi Republi~ki invalidski sportski natprevari vo 2009 godina Zdruènieto od Tetovo sevkupen pobednik o organizacija na Sojuzot na zdruènijata na invalidite na trudot i korisnici na VVinvalidska penzija na Republika Makedonija na den 12.9.2009 godina, na sportskite tereni kaj "Ezeroto Treska#, i vo restoranot "M. Liberti# vo Skopje, se odràa Osmi- te Republi~ki invalidski sportski natprevari. Na sve~enoto otvorawe najprvin govore{e Gido Boj~evski, pretsedatel na Soju- zot na zdruènijata na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija po- èluvaj}i im dobre dojde na natprevaruva- ~ite i na gostite na ovaa zaedni~ka tradi-

cionalna manifestacija na koja invalidskite penzioneri sportuvaat, se dru`at i se zabavuvaat. Igrite za otvoreni gi proglasi Du{ko [urbanovski, pretsedatel na Sojuzot na

zdru`enijata na penzionerite na Makedo- nija istaknuvaj}i ja potrebata od zbogatuvawe na formite na sorabotkata pome|u penzionerskite organizacii i za sozdavawe zaedni~ka organizacija. Na Manifestacijata zedoa u~estvo preku 370 ~lenovi, a vo sportskite natprevaru-

vawa preku 100 ~lenovi od Zdru`enijata od Tetovo, Gazi Baba, Centar, Kisela Voda i ^air - Skopje, Bitola, Kumanovo, Strumi- ca, Gevgelija, Ko~ani, Valandovo i Ohrid. U~esnicite se natprevaruvaa vo {ah,

strelawe so vozdu{na pu{ka, pikado, tegnewe jaè, tr~awe na 60 i 80 metri, kako i frlawe kopje, kugla i disk. Vo site disciplini natprevaruva~ite i pokraj krevkoto zdravje ostvarija dobri rezultati. I ovoj pat najdobri i vo ma{ka i vo ènska konkurencija bea natprevaruva~ite od tetovskoto zdruènie.

2646 moeto ime e penzioner

Vo ènska konkurencija vtoroto mesto go zazede Zdruènieto od Bitola, a vo ma{ka Gazi Baba - Skopje dodeka tretoto mesto i vo dvete konkurencii go osvoi Zdruènieto od Ohrid. Strela{tvo so vozdu{na pu{ka ekipno: 1. Tetovo 1. Tetovo 2. Gevgelija 2. Ohrid 3. Strumica 3. Kumanovo Poedine~no: 1. Menka For~evska - Tetovo 1. Done Perovski - Tetovo 2. Borka Trpkovska - Tetovo 2. Qup~o Trpkovski - Tetovo 3. Qubica Kocevska - Tetovo 3. Jugoslav Golubovi} - Gevgelija P i k a d o ekipno: 1. Tetovo 1. Tetovo 2. Valandovo 2. Kumanovo 3. Bitola 3. Ohrid Poedine~no: 1. Zlatka Trifunovska -Tetovo 1. An|elko Simjanovski -Tetovo 2. Milica Kuzmanovska -Tetovo 2. Blagoja Kolanovski - Ohrid 3. Du{ka Jovanovska -Tetovo 3. Slavko Davidovski - G. Baba - Skopje [ a h Vo {ah ekipno najdobri bea tetovskite {ahisti koi nastapija so dve ekipi, pred Kumanovo, a najdobar na prvata tabla be{e Tode Zafirovski od Tetovo. T r ~ a w e 1. Blagica Mrkulovska - Ohrid 1. Slavko Traj~evski -Tetovo 2. Lile Hristova - Bitola 2. Qube An~evski - G. Baba - Skopje 3. Dosta Mihajlovska - Bitola 3. Sre}ko Jovanovski - G. Baba - Skopje Frlawe kopje 1. Jovanka Mitrevska - Bitola 1. Petar Jovanovski - G. Baba -Skopje 2. Blagica Sinadinovska - Tetovo 2. Sadulah Alili - Tetovo 3. Blagica Mrkulovska - Ohrid 3. Slav~o Traj~evski - Tetovo Frlawe disk 1. Jovanka Mitrovska - Bitola 1. Sadulah Alili - Tetovo 2. Blagica Stevkovska - Bitola 2. Janko Jankov - Ko~ani 3. Blagica Mrkulovska - Ohrid 3. Nikola Zlatkovski - G. Baba - Skopje Frlawe |ule 1. Srebra Dimovska - Bitola 1. Elezi E{tref - Tetovo 2. Jovanka Mitrevska - Bitola 2. Zoran Stojanovi} - G. Baba - Skopje 3. Blagica Stefkovska - Bitola 3. Rade Jo{evski - Bitola

Interesni bea natprevaruvawata i vo tegnewe ja`e. Vo `enska konkurencija najdobri bea natprevaruva~ite od Tetovo, pred Gevgelija i Bitola, a vo ma{ka natprevaruva- ~ite od Tetovo, pred Gazi Baba i Strumica. Natprevarite vo celina minaa vo sportska i relaksirana atmosfera.

2657 moeto ime e penzioner Tradicionalen turnir vo {ah vo Skopje o ~est na Denot na osloboduvaweto VVna Skopje vo organizacija na Grad- skiot sojuz na zdruènijata na penzionerite se odrà tradicionalniot {a- hovski turnir "13 noemvri#. Vo 2007 godina vo ime na doma}inot na turnirot u~esnicite gi pozdravi Pe- ro Tagasoski, pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite na âir, a za zna~eweto na ova sportsko druèwe na penzionerite zboruva{e Krste Angelovski, pretsedatel na Sojuzot na penzionerite na Skopje. Na turnirot u~estvuvaa {est ekipi od Zdruènijata na penzionerite: Gazi Baba, \or~e Petrov, Kisela Voda, MVR, Centar i âir. Po dve~asovna borba, ekipite na MVR i na Centar osvoija po 10 i pol poeni , a za pobednik na turnirot be{e proglasena ekipata na MVR- Skopje, bidej}i vo direktniot duel imaa pobeda. Tretoto mesto so 9 i pol poeni go osvoi ekipata na Gazi Baba, pred âir, \or~e Petrov i Kisela Voda koja vo poslednoto kolo priredi iznenaduvawe pobeduvaj}i ja ekipata na MVR so 2 : 1. Pretsedatelot na Komisijata za sport i rekreacija na SZP Skopje Cvetko Merxanovski na kapitenot na pobedni~kata ekipa na MVR Dimitar Ilievski mu go predade peharot. Vo ovaa ekipa nastapija i penzionerite Kitan Mitrovski, Bor~e Stojanovski i rezerva Milan Pecov. Vo 2008 godina ovoj tradicionalen turnir se odrà vo prostoriite na stadionot "Makedonija# vo \or~e Petrov. Turnirot go otvori Krste Angelovski, pretsedatel na Gradskiot sojuz na ZP, istaknuvaj}i ja tradicijata na ova sportsko druèwe na penzionerite vo odbeleùvaweto na Denot na osloboduvaweto na Skopje. Vo imeto na doma- }inot na turnirot - Zdruènieto na penzionerite na \or~e Petrov, u~esnicite gi pozdravija pretsedatelite na Sobranieto i na Izvr{niot odbor Jovan Tasevski i Metodija Novkovski. Na turnirot u~estvuvaa sedum ekipi vo ma{ka i za prv pat tri ekipi vo ènska konkurencija. Me|u {ahistite i ovoj pat pobedija penzionerite na OVR Skopje so 13,5 poeni, pred "Centar# i "\or~e Petrov# so 11, "Kisela Voda# 10, "âir# 9, "Gazi Baba# 7,5 i "Kar- po{# so eden osvoen poen.

2666 moeto ime e penzioner

Kaj {ahistkite pobedi ekipata na "Kisela Voda# so 3,5, pred "Centar# 2,5 i "Gazi Baba# bez poeni. Za ekipata na OVR nastapija Dim~e Ilievski, Kitan Mitrovski i Boris Sto- janovski, a za "Kisela Voda# Desa Jankovska, Vasilka Topa- lovska i Bibijana Pendovska. Peharite na pobedni~kite ekipi im gi vra~i gradona~alnikot na \or~e Petrov Sokol Mitrovski, pri {to go naglasi uspe{niot razvoj na Op{tinata i potrebata od pogolema sorabotka na edinicite na lokalnata samouprava so zdruèni- jata na penzionerite. Na 13 noemvri 2009 godina ovoj tradicionalen turnir se odrà po sedmi pat na koj vo ma{ka konkurencija se natprevaruvaa ekipite na zdruènijata na penzionerite na Centar, Gazi Baba, Kisela Voda, Karpo{, \or~e Petrov, âir, OVR, Taftalixe i Saraj, a vo ènska na Kisela Voda, Centar i Gazi Baba. Turni- rot be{e organiziran vo restoranot "Nacional#, a domakin be{e Zdruènieto na penzionerite na op{tina Centar. Vo prisustvo na pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski turnirot go otvori d-r Krste Angelov- ski, pretsedatel na GS na ZP na Skopje, potenciraj}i go zna~eweto na praznikot i na tradicijata na {ahovskoto odmeruvawe na silite pome- |u penzionerite. Vo ènska konkurencija pobedi ekipata na Kisela Voda so osvoeni 3,5 poeni, pred Gazi Baba so 1,5 i Centar so 1 poen. Peharite im gi vra~i Pavle Spasev, pretsedatel na ZP Centar. Golema izedna~enost ima{e vo ma{ka konkurencija. Pobednik stana ekipata na Kisela Voda so osvoeni 17 poeni, kolku {to ima- {e i OVR, a na treto mesto se plasira âir so 16 poeni. Uspehot im go ~estita{e i peharite im gi vra~i Dragi Argirovski, sekretar na SZPM. Vo pobedni~kata ènska ekipa na ZP Kisela Voda nastapija Bibijana Pe- ndovska i Vasilka Topalov- ska, a vo ma{kata ekipa Qu- bomir Haximanev, \oko Kunovski i Done Todorovski. Turnirite vo Skopje so golem uspeh i avtoritet gi sude{e penzionerot Slobodan Mihajlovki, me|unaroden {ahovski sudija.

2677 moeto ime e penzioner Istaknati penzioneri-sportisti Penzionerka so zlatni medali druènieto na penzionerite vo Tetovo vo 2007 godina na 12-te Republi~ki penzio- ZZnerski sportski natprevari {to se odràa kaj Vele{koto Ezero "Mladost" be{e najuspe{no i so pravo povtorno go osvoi golemiot preoden pehar na Sojuzot na zdruè- nijata na penzionerite na Makedonija. Za ovoj uspeh zaslu`- ni se site sportisti, nivnite treneri i rakovodstvoto. No, so poseben respekt se zboruva{e za Jablanka Veselinovska koja nekolku godini po red e osvojuva~ na zlatnite medali za frlawe |ule. - Toa e mojata pasija, intenzivno treniram i rezultatite ne izostanuvaat, a vo drag spomen posebno mi se druèwata i {irewerto na iskrenoto prijatelstvo so lu|eto od tretata doba, bidej}i so ovie aktivnosti penzionerite dobivaat pogolema volja za ìvot, veli so svojstvena gordost sekoga{ raspoloèna za razgovor Veselinovska. I na 14-te Republi~kite sportski igri vo Struga Jab- lanka |uleto go frla{e kako prava {ampionka i vo globala o~ekuva podobro utre za ìvotot na penzionerite vo na{ata zemja. Taa e aktivna i vo organite na Sobranieto na Zdruèni- eto na penzionerite vo Tetovo . @elba i e dodeka e zdrava i vitalna za natprevaruvawe da se odrì i Balkanska olimpijada za penzionerite na koja e sigurna deka makedonskite u~esnici }e moàt da osvojat pove}e prvi mesta. Afirmacija na {ahovska simultanka ekoja sredba so penzionerot, poznatiot me|unaroden {ahovski majstor, Dimitar SSIlievski e prijatna i razgovorliva, osobeno ako se zboruva za igrata na 64 poliwa. So {ahot , kako qubov i prepoznavawe toj e preokupiran ve}e nekolku decenii, a toa go neguva i vo penzionerskite denovi , osobeno kako ~len na {ahovskata ekipa na Zdruèni- eto na penzionerite na MVR - Skopje so koja na 11-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo Krani go osvoija prvoto mesto, a kako igra~ na prvata tabla Ilievski be{e proglasen za najdobar {ahist na igrite. I na skopskite tradicionalni penzionerski {ahovski turniri "13 noemvri# Dimitar Ilievski kako kapiten na ekipata na Zdruè- nieto na penzionerite na MVR ima ostvareno pobedni~ki uspesi. I ne samo toa, toj se po~esto igra {ahovski simultanki vo penzionerskite ogranoci vo Skopje i so svojata igra i znaewe se pove}e ja afirmira simultankata, ne samo kaj penzionerite, tuku i kaj decata i mladinata. [ahovskata kariera na me|unarodniot majstor Dimitar Ilievski e mo{ne bogata. Posebno se poznati negovite ubavi partii i analiti~ki pobedin na pove}e velemajsto-

2686 moeto ime e penzioner ri na Balkanot. Be{e {ampion na Skopje vo 1969 i 1971 godina, a toga{ go osvoi i pet- toto mesto na silniot turnir na solidarnosta. Toj vo 1978 godina go postigna i makedonskiot rekord na simultanka na 58 tabli pobeduvaj}i so 49: 9. Vo {ahovskata igra i deneska deluva mo{ne sigurno, brzo i borbeno, a poradi pasi- oniranosta i sodràjnite partii e qubimec na publikata.Za odbeleùvawe e i u~estvo- to na penzionerot Dimitar Ilievski na Kupot na Makedonija za seniori vo maj 2007 godina, igraj}i za ekipata na " Teteks# od Tetovo. So toa po petnaesetgodi{na pauza povtorno nastapi na oficijalna {ahovska scena , osvojuvaj}i od pet mo`ni ~etiri poeni. [ahovskata igra mi sozdava novi prijatelstva , me odmora i mi pridonesuva inter- sno, polezno i polesno da gi minuvam penzionerskite denovi, naglasi na{iot sogovornik. Sedum zlatni medali a godina{nive 14-ti po red Republi~ki pen- NNzionerski sportski natprevari Branko Po~u~a, penzioner od Kumanovo, po sedmi pat vo kontinuitet stana nositel na zlaten medal vo frlawe |ule. Negoviot motiv za u~estvo na sportskite natprevari vo tretata doba pred se e druèweto i {ireweto na prijatelstvo so vozrasnite od site kraevi na na{ata dràva. - Sekako na{ata mentalna sostojba sekoga{ treba da bide nad fizi~kata. Zna~i, ne sportu- vam za da soboruvam rekordi, bidej}i toa fizi~- ki e nevozmo`no, tuku da ostvaram nekakva ramnoteà me|u duhot i teloto. Toa e moeto moto i mojata filozofija na ìvotot i golema pri~ina zo{to ne se zboguvav so sportot, veli Po~u~a, penzioner i cenet gra|anin na Kumanovo. Najdobar strelec od Ohrid o{e Jankuloski e uspe{en penzioner sportist od Ohrid, TTkoj na 12-tite Republi~ki penzionerski sportski natprevari {to se odràa kaj Vele{koto Ezero "Mladost# be{e proglasen za najdobar strelec., a na 14-tite vo Struga dade svoj pridones ekipata na Zdruènieto na penzionerite na Ohrid da go osvoi prvoto mesto vo strela{tvo. - Od site republi~ki sportski igri na koi sum u~estvuval nosam ubavi spomeni. Dobitnik sum na zlatni i srebreni medali, a pred tri godini vo Veles bev proglasen i za najdobar strelec za {to dobiv i poseben poklon, so prigodna gordost naglasuva Jankuloski. Uspesite na ènskata i na ma{kata ekipa vo strela{tvo na 11-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari vo Krani pridonesoa Zdruènieto na penzionerite od Ohrid i Debrca za prv pat da bidat sevkupni pobednici i da go osvojat preodniot pehar na SZPM.

2697 moeto ime e penzioner Porane{en as, denes penzioner-aktivist etovecot Refik Jahja ve}e 15 godini e koris- TTnik na invalidska penzija, a vtor mandat ja vr{i funkcijata potpredsedatel na Op{tinskoto zdruènie na invalidite na trudot i korisnici na invalidska penzija, koe opfa}a nad 3.800 ~lenovi. Mnogu e zadovolen od rabotata na zdruènieto, od me|usebnoto razbirawe na multietni~koto ~lenstvo, no i od tesnata sorabotka so najpovikanite. Veli deka negova najgolema radost e koga invalidite - u~esnici na sportski natprevari postignuvaat dobri rezultati, koga se relaksiraat na izle- tite {to gi organizira zdruènieto, no i koga im se pomaga na ~lenovite so dodeluvawe ednokratna pari~na pomo{t, snabduvawe so drva, organizirawe bawsko i klimatsko lekuvawe i voop{to, "koga invalidite se sre}ni, jas se ~uvstvuvam u{te posre}en". Sepak, imeto na 72 godi{niot Refik Jahja ne samo {to ne e slu~ajno, tuku bilo gordost za Tetovo, za Makedonija, no i za porane{nata zaednica na dràvi- Jugoslavija. Toj e edinstveniot Makedonec {to bil ~len na reprezentacijata na Jugoslavija vo skijawe vo alpski disciplini, a vo 1954 godina go ponel i oreolot kako najdobar sportist na godinata. "Pet godini bev povikuvan vo jugoslovenskata reprezentacija zaedno so Tine Mulaj, Janez [tefe, Petar Kriàj, Joè Nogre{ek... Na balkanskite igri vo taa 1954 godina na Peloponez vo Grcija stanav trikraten prvak vo spust, slalom i veleslalom. Taa godina dobiv i visoko dràvno odlikuvawe - orden za hrabrost. Mislam deka be{e naso~eno da beleàm uspeh za uspeh, a odlikuvaweto be{e priznanie za mojata hrabrost na "belite pateki#, se prisetuva Refik Jahja. Vo svojata bogata sportska kariera, nekoga{noto "nemirno dete od Lisec" gi redi golemite uspesi i u~estva vo Inzburg (Avstralija), Garmi{ Parten Kirhen (Germa- nija), Kortino Dan Peco (Italija), Sen Moric ([vajcarija), Tatrite (Polska), Pirin Planina (Bugarija) i u{te mnogu drugi. Prvo mesto vo slalom i veleslalom osvoil i vo 1955 godina na Balkanskite igri vo Oludak (Turcija). Za golemite uspesi toj posebno e blagodaren na ôp Franc, eden od mo{ne uspe{nite treneri na Jugoslovenskata reprezentacija. Refik Jahja svojata kariera na belite pateki vo alpskite disciplini ja zapo~nal slu~ajno vo dale~nata 1945 godina. êsto pe{a~el od rodnoto Lisec do Popova [apka, koja po~nala da ja osvojuvaat qubitelite na belite sportovi. Od negoviot tatko, stolar po zanaet, pobaral namesto sanka, da mu napravi "dolgi nalani# na nozete koi potoa improvizirano gi vrzuval. Skijal se taka dodeka ne go otkrile vistinskite skija~i. Potoa talentot go storil svoeto, a Refik gi osvojuval ne samo skija~kite tereni vo Makedonija, kade osvojuval samo prvi mesta, tuku i mnogu podaleku. "Nikoj, nigde i nikoga{ ne me povikal od asocijaciite {to se bavat so sport vo Republika Makedonija barem da me pokanat na nekoja sve~enost. Mislam deka za belite sportovi vo na{ata zemja imam mnogu storeno i ne zasluùvam da bidam zaboraven, a za àl taka e. Na krajot na krai{tata, prvoto zname na Makedonija vo moite sportovi jas go imam podignato#, ukaùva Refik Jahja.

2706 moeto ime e penzioner Neumorniot Ja{ari enzionerot od Tetovo, Faik Ja{ari negovite pozna- PPjnici i sorabotnici go znaat kako "neumorniot Fa- ik". Takov bil i kako rabotnik vo tkaja~nicata na "Te- teks#, a takov go poznavaat i sega, po 20 godini penzionerski ìvot. Faik osobeno e aktiven vo sportskiot ìvot na penzionerite, a najmonogu e angaìran na natprevari vo {ah, kade {to re~isi postojano e so "sudiska palica#. Obi~no e glaven sudija koga se raboti za natprevari na penzioneri, no vo sli~na uloga se nao|a i na povici na drugi organizirani sredbi na 64 poliwa. Poznat e kako pravi~en i kako vistinski sudija, pa ~esto se zabeleùva vo taa uloga na natprevari {to gi organizira Policijata, Armijata i drugi. "[ahot mi e pasija i vo nego gledam kako zanesen. I sega igram koga imam vreme, zaradi {to i ja odrùvam kondicijata kako sudija#, ukaùva Faik Ja{ari. Vo Zdruènieto na penzionerite vo Tetovo delegat e na Sobranieto i ~len na Izvr{niot odbor, a ve}e vtor mandat e pretsedatel vo Komisijata za sport. Pod negovo vodstvo i blagodarej}i na golemoto angaìrawe, tetovskite penzioneri pove}e pati bile sevkupni pobednici na Republi~kite penzionerski sportski natprevari. Tetovci se raduvaa na Republi~kite penzionerski sportski natprevari vo Struga, Kavadarci, Veles, Krani, Ohrid i vo Kumanovo. Natprevaruvawe bez vozrasna granica ostojat Letni Olimpiski igri, Zimski Olim- PPpiski igri, Para Olimpiski igri, OI za roboti, no Postojat i Olimpiski igri bez vozrasni granici "Vorld Masters Gejms#. Ovaa olimpijada se odrùva ve}e nekolku godini, a na nea ne se "urivaat# svetskite rekordi, no e mnogu posetena i zabava kolku }e posaka- te. U~estvo moè da zeme sekoj {to ima sportski duh bez ograni~uvawe na vozrastta, pa taka sekoja godina moè da se zabeleàt u~esnici {to imaat pove}e od 80 ili 90 godini. U~esnicite se natprevaruvaat vo tr~awe na 100 i 400 metri so i bez pre~ki, skok vo dale~ina, frlawe |ule, strelawe so lak i strela, kako i mnogu drugi disciplini. Vo 2009 godina natprevaruvaweto se odrà vo Sidnej, Avstralija, kade {to u~estvuvaa natprevaruva~i od 95 zemji, na vozrast od 24 do 101 godina.

2717 moeto ime e penzioner

Mototo na ovoj natprevar e: "Ne e bitno samo da se u~estvuva, tuku i da se zabavuva#. Na godine{nata Olimpijada bez vozrasna granica ili kako {to u{te ja narekuvaat Olimpijada so veterani, site po~esti gi osvoila stogodi{nata Rut Frit, koja vo mo{ne silna konkurencija triumfirala vo disciplinata frlawe |ule, postignuvaj}i rezultat od 4,07 metri. Ovie olimpiski igri gi sledele neverojatni 28.000 gleda~i. Interesen e faktot {to natprevaruva~ite glavno bile postari od 70 godini! Eve u{te eden dokaz deka ~ovekovite mo`nosti nemaat granici. So fizi~ka aktivnost do pozdravo i pobavno stareewe ove~kiot ìvoten vek e prodolèn i se pove}e poedinci doìvuvaat 90 i 100 godi{- ^^na vozrast. Istovremeno, golem e i procentot na starite lica so lo{o zdravje i nekakva onesposobenost, {to gi pravi zavisni od okolinata i nemaat mo`nost za kvaliteten ìvot. Vo na{ interes e da go zabavime procesot na stareewe, da go namalime rizikot od razni zaboluvawa i povredi, da doìveeme podlaboka starost so dobro zdravje i vital- nost, nezavisnost od okolinata i kvaliteten ìvot.

Hronolo{ka i biolo{ka starost Medicinski gledano, postoi hronolo{ka i biolo{ka starost. Vozrasta {to ja odre- duvame so brojot na izminatite godini od datumot na ra|awe e na{ata hronolo{ka starost. No, postoi mnogu {iroka individualna razlika vo funkcionalniot status na poe- dincite vo sekoja dadena hronolo{ka vozrast. Toa e poradi faktot {to na stareeweto, pokraj godinite, bitno vlijae i tempoto so koe se slu~uvaat fiziolo{kite, biohemiskite i strukturnite promeni vo na{iot organizam. Toa moè da bide zabrzano ili usporeno vo odnos na godinite i go odreduva na{eto biolo{ko stareewe, odnosno na{ata biolo{ka starost. Vrz biolo{koto stareewe vlijaat genetikata, na~inot na ìveewe, hroni~nite zaboluvawa i redovnata fizi~ka aktivnost. Ako genetikata objasnuva 35% od ~ove~kiot ìvot, toga{ na~inot na ìvot, hroni~nite zaboluvawa i fizi~kata aktivnost se pova`- ni odlu~uva~ki faktori. Taka, ako ne moème da vlijaeme na neminovnoto minuvawe na godinite, imame ogromno vlijanie vrz procesite na na{eto biolo{ko stareewe, ili ednostavno - sami odlu~uvame kako }e stareeme. Zatoa, ne sme "osudeni# samo zatoa {to ~lenovi na semejstvoto ni umirale mladi, nitu pak, moème da go ignorirame zdravjeto ako ~lenovi na na{eto semejstvo imaat tendencija da ìveat dolgo. Mnogu e va`na interakcija- ta na genite so drugite faktori, bidej}i kone~niot rezultat od nivnoto vlijanie moè da bide sosema razli~en vo razli~ni okolnosti. So zdraviot na~in na ìvot (koga site aspekti na na{iot ìvot gi doveduvame vo harmoni~na sostojba so samoodgovornost, zdrava ishrana so pomalku kalorii-no bogata so hranlivi materii, ve{tina na spravuvawe so stres, pozitivno razmisluvawe, osmislen ìvot, humor, zabava i t.n.) i redovnata fizi~ka aktivnost se podiga imunitetot, se minimizira vlijanieto na {tetnite geni, se namaluva rizikot od zaboluvawa, se podobruva sostojbata pri hroni~ni zaboluvawa i se minimizira/otstranuva rizikot od komplikacii, odnosno se usporuva procesot na stareewe. Fizi~- kata aktivnost e faktor, koj e vo interakcija so site drugi faktori i ni nosi brojni povolni reakcii za zdravo stareewe i dobar funkcionalen kapacitet. Superiornosta na vlijanieto na redovnata fizi~ka aktivnost se ogleda vo nejziniot pozitiven efekt, duri i koga ne e postignta ramnoteà vo drugite sferi na na~inot na ìvot (so sogoruvawe na vi{okot na kalorii, zgolemeno osloboduvawe na endorfinot-koj predizvikuva ~uvstvo na zadovolstvo-sre}a, namaluvawe na stresot, podobar son i t.n.).

2726 moeto ime e penzioner

Fizi~ka aktivnost i stareewe So stareeweto, lu|eto s¢ pove}e ~uvstvuvaat nemo} za izvr{uvawe na sekojdnevnite obvrski, {to e rezultat na progresivnoto namaluvawe na izdr`livosta na srcevosadoviot i di{niot sistem za napori od razli~ni nivoa, opa|awe na muskulnata snaga i izdr`livost, opa|awe na energijata, ograni~uvawe na fleksibilnosta na teloto i namaluvawe na ramnoteàta. Zavisno od biolo{kata starost, ovie ograni~uvawa vo sekojdnevnoto ìveewe ne se podednakvo izrazeni kaj site vrsnici, tuku pove}e se potencirani kaj lu|eto {to vodat fizi~ki neaktiven na~in na ìvot. Za sre}a, sostojbite moàt da se podobrat vo bilo koj period od ìvotot, bidej}i e dokaàna sposobnosta na postarite lica da se adaptiraat i pozitivno da odgovorat na otpo~uvaweto so fizi~ka aktivnost duri i vo osumdesetite i devedesetite godini od ìvotot. Generalno, fizi~kata aktivnost moè da bide aerobna i anaerobna. Aerobna fizi~ka aktivnost e onaa za ~ie sozdavawe na energija e neophodno prisustvo na kislorod, koja trae od 20-30 minuti do pove}e ~asovi (zavisno od intenzitetot) i vo koja spa|aat pe{a~ewe, brzo odewe, tr~awe, vozewe velosiped, veslawe, plivawe, skijawe i dr. Anaerobnata aktivnost se odviva bez koristewe na kislorod, so visok intenzitet e, trae do 2-3 minuti i vo nea spa|aat sprintovi, skokovi, krevawe teìna, ve`bi za snaga na muskulite, ka~uvawe po skali i t.n. Poèlno e kaj ~ovekot da bidat zastapeni i dvata tipa na aktivnosti, bidej}i sekoja nosi osobeni pozitivni promeni za organizmot. Pri- dobivkite od ovie aktivnosti se sledni: se podobruva funkcionalnata sposobnost na srceto i krvnite sadovi; se namaluva krvniot pritisok; se namaluva mo`nosta da se zabo- li ili po~ine od srce; se zgolemuva vitalniot kapacitet na belite drobovi; se zgolemuva izdr`livosta; se zabrzuva metabolizmot; se namaluva telesnata masa i telesnoto mrs- no tkivo; se poka~uva nivoto na "dobriot" plazma HDL holesterol, a se namaluva nivoto na `lo{iot` plazma LDL holesterol i trigliceridite; se poprava strukturata i funkcijata na tetivite, ligamentite, zglobnite kapsuli i zglobovite; se zgolemuva gustinata na kapilari vo skeletnite muskuli i aktivnosta na "aerobnite enzimi#; se zgolemuva muskulnata snaga; se zgolemuva gustinata na koskite i se prevenira/podobruva osteoporozata; se zgolemuva osloboduvawe na endorfinot; ima pozitivni efekti na dejstvoto na insulin; moè da ja normalizira tolerancijata prema glikoza i t.n. Sekoja od ovie pridobivki deluva na usporuvawe na procesot na stareewe i na namaluvawe na biolo{- kata starost, a toa se gleda tokmu vo zgolemuvaweto funkcionalnata sposobnost na organizmot. Na primer, so dobro sprovedena aerobna trening programa na eden 65 godi{nik vo period od 3 meseci, biolo{kata starost na srcevosadoviot sistem efektivno se namaluva za 20 godini. Ili, so ve`bi na snaga, maksimalnata snaga na eden fizi~ki aktiven 60 godi{en ma` moè da ja nadmine onaa na negovite fizi~ki neaktivni sinovi.

Odgovor na ve`bawe kaj mnogu starite i starite lica so krevko zdravje Zabranite za ve`bawe na mnogu starite i starite lica so krevko zdravje ne se poinak- vi od tie za pomladite, pozdravi vozrasni. Op{to zemeno, ekstremnata vozrast ili krevkoto zdravje ne pretstavuva zabrana za ve`bawe, iako moè da bidat primeneti specifi~ni na~ini za prilagoduvawe na individualnite onesposobenosti. Kombinacijata od stareewe, golema opteretenost so hroni~ni zaboluvawa, pothranetost i vodewe na prete- rano fizi~ki neaktiven na~in na ìvot e glavniot pridonesuva~ za op{tata sostojba, {to rezultira so sindrom na fizi~ka slabost kaj najstarite lica. No, postojat podatoci deka hroni~nite zaboluvawa i sindromi, koi se zna~itelno odgovorni za zabolenosta kaj starite, kako artritis, {e}erna bolest, bolest na krvnite sadovi na srceto (koronarna bolest), slabost na srceviot muskul, hroni~no zaboluvawe na belodrobnite di{ni pati{ta, depresijata, poremetuvawata vo odeweto i ramnoteàta, posturalniot nizok krven pritisok, krutosta na zglobovite, pa|awata i nesonicata, povolno odgovaraat na ve`baweto. Bi trebalo da se zabeleì deka samoto nivno prisustvo (a, moè site da bidat prisutni kaj edno lice), ne se sami po sebe zabrana za ve`bawe. Vsu{nost, za mnogu od

2737 moeto ime e penzioner tie sostojbi ve`baweto }e donese podobruvawa, koi ne e mo`no da se postignat samo so lekovi. Mnogu mal broj na seriozni sostojbi ili onie koi ne moè da se lekuvaat, se pri~i- na za potrajni isklu~uvawa za te{ko ve`bawe. Vo literaturata nema podatoci za seriozni srcevosadovi incidenti, nenadejna smrt, infarkt na srceviot muskul, aktivirawe na metabolno naru{uvawe ili poka~en krven pritisok, poradi ve`bawe, kaj stari lica so krevko zdravje me|u 80 i 100 godi{na vozrast. Ima opi{ano povtorno pojavuvawe na porane{na kila i artritis ili drugi zglobni abnormalnosti koi baraat prilagoduvawe na propi{anite ve`bi. Pa|awa so golemi povredi i skr{enici ne se potvrdeni vo klini~- kite istraùvawa, iako ima mnogu studii na taa tema. Fizi~kata neaktivnost kaj mnogu starite nosi daleku mnogu pove}e rizici otkolku fizi~kata aktivnost. Soodvetnoto odreduvawe na ve`baweto nosi pridobivki {to ne moè da bidat postignati so bilo koja druga terapevtska varijanta. Muskulnata snaga e osnovno i mnogu bitno fizi~ko svojstvo koe e preduslov za razvivawe i na ostanatite fizi~ki svojstva (fleksibilnost, ram- noteà), kako i za zgolemuvawe na aerobniot kapacitet. Rezultatite od dosega objavenite klini~ki istraùvawa kaj bolni stari lica ukaùvaat na podobruvawa vo: odeweto, brzinata, ramnoteàta, sposobnosta za digawe od stolica, silata za ka~uvawe po skali, aerobniot kapacitet, testovite za funkcionalna nezavisnost, spremnosta za izvr{uvawe zada~i, potro{uva~kata na energija i na depresivnite simptomi, koi se povrzani so dobivka vo snaga, posle ve`bi na snaga. Zatoa, so odminuvaweto na godinite, glavna strategija treba da bide da se so~uvaat muskulnata masa i snaga, kako i nivnoto zgolemuvawe kaj prethodno fizi~ki neaktivni lica, so {to bi se namalila pojavata na mnogu hroni~ni bolesti vrzani za vozrasta i bi im se zgolemila funkcionalnata nezavisnost, a so toa bi im se podobril kvalitetot na ìvotot. Za kraj, preporaka Fizi~kata aktivnost e superiorna komponenta vo za~uvuvawe na zdravjeto i usporuvawe na stareeweto. Zatoa, da se dviìme {to pove}e. Duri i da sme bile dosta usedeni dosega, ili n¢ ma~at bolki, ili pak imame 80, 90 ili 100 godini, da po~neme da se dviìme. Ne e bitno da li pe{a~ime, tancuvame, vozime velosiped, se ka~uvame i sleguvame po skali, rabotime vo dvorot, pravime ve`bi za muskulite vo krevet ili na podot, ili pak ne{to sosema drugo. Va`no e da po~neme i toa poleka, bez brzawe, kolku {to moème. Ako e toa eden ~ekor denes - dovolno e. Utre ili zadutre }e bidat dva, pa tri i t.n., no biten e sekoj den. Ste zabeleàle li deka za onie {to gi gledame postojano vo dvièwe, velime "Stalno e vo dvièwe, ne miruva, nikoj ne bi mu/£ dal tolku godini#. Pri~inata e {to, moèbi, nivnata biolo{ka starost e poniska za 10 ili moèbi 20 godini od hronolo{- kata. Tie gi pobeduvaat godinite, zatoa {to dvièweto e zdravje. Prim. Dr. Rumenka Kalajxiska Krpa~ Specijalist po sportska medicina

2746 moeto ime e penzioner

Zdravstvena za{tita na populacijata od tretoto doba

Penzionerite, kako i site vozrasni lica, mo{ne se zinteresirani za podobra zdravstvena za{tita. Dotolku pove}e {to e golem brojot na stari lica so krevko zdravje. Toa ~esto gi pravi zavisni od okolinata i vlijae na nivnoto vklu~uvawe vo aktivnosti za pokvaliteten ìvot. O~igledna e potrebata od pofunkcionalna zdravstvena slu`ba za obezbeduvawe navremena, dostapna i kvalitetna zdravstvena za{tita. Vo knigava pokraj zna~ajni informacii od ovaa oblast objavuvame i mislewa na specijalisti koi ukaùvaat na potrebata od zdrav na~in na ìvot vo tretoto ìvotno doba, kako {to e redovna fizi~ka aktivnost za dobra kondicija so {to se podiga imunitetot, a se namaluva i rizikot od monotonijata, pa i depresijata. So drugi zborovi i za vreme na stareeweto, potrebno e da se ~uvstvuvaat lu|eto pomladi.

2757 moeto ime e penzioner Informacija za zdravstvenata sostojba na starite lica vo Republika Makedonija a inicijativa na Komisijata za zdravstvena za{tita pri IO na SZPM, Republi~- NNkiot zavod za zdravstvena za{tita izgotvi Informacija za zdravstvenata sostojba na licata nad 65 godini vozrast vo Republika Makedonija. Informacijata se razgleda na sednicata na Komisijata za zdravstvena za{tita odr- àna na 8.4.2009 god. i se konstatira deka taa sodrì relevantni podatoci za zdravstvenata sostojba na populacijata od treta doba. Informacijata sodrì uvod vo koj se dadeni op{ti sogleduvawa za izu~uvawe na ovaa problematika vo svetot i kaj nas. Cel na Informacijata e da se sogledaat sostojbite i problemite vo vrska so zdravjeto na starite lica, kako i da se napravi procenka na organizacijata i funkcioniraweto na zdravstvenata slu`ba vo obezbeduvaweto na navremena, dostapna i kvalitetna zdravstvena za{tita na starite lica. Vo informacijata izvr{ena e procena i sporedba na zdravstvenite indikatori i podatoci od 2000 so 2006 godina, so cel da se sogleda stareeweto vo R.Makedonija i negovite implikacii i vlijanija vrz demografskata, zdravstvenata i socioekonomskata sostojba na zemjata. Stareeweto vo R.Makedonija e s¢ u{te vo demografska tranzicija. Vo 1948 god. staro naselenie nad 60 godini vozrast bilo 8,7% od celokupnoto naselenie, a vo 2005 godina toa iznesuva 15,4%. Toa zna~i demografski se pribliùva- me kon evropskite zemji, kade {to toa dostignuva do 30% od celokupnoto naselenie. Vo informacijata tabelarno e prikaàn mortalitetot i morbiditetot. Stapkata na smrtnost na 1000 ìteli vo 1991 god. bila 7,3 promili, a vo 2006 god. 9,1. Od vkupniot broj na umreni 73% se lica nad 65 godini vozrast. Od vkupniot broj na umreni stari lica 82,7% se umreni od kardio- vaskularni bolesti, vedna{ potoa sleduvaat malignite bolesti, bolestite na endokrinata sistema, respiratorna sistema, povredi i truewa, digestivna, genitourinarna i ner- vna sistema itn. Morbiditetot sogledan preku ambulantno-poliklini~kiot tabelaren prikaz zabe- leùva zgolemuvawe na morbiditetot sporedeno 2006-2000 godina vo gradovite Bitola za 53%, Gostivar za 51%, Ohrid za 63,9%, Probi{tip za 84%, dodeka drugite gradovi ili imaat neznatno ili nemaat zgolemuvawe. [to se odnesuva do polovata razlika morbiditetot kaj maìte e zgolemen vo Bitola, Gostivar, Debar, Kavadarci, Kratovo, Kri- va Palanka, Ohrid i Probi{tip. Bolni~kiot morbiditet e zgolemen vo Gostivar, De- bar, Kriva Palanka, Kumanovo, Ohrid, Skopje, Strumica, Radovi{ i [tip. Analiziraj}i gi zaboluvawata po organskite sistemi zabeleìtelen e porast na ne- oplazmite od 18 vo 2000 godina na 28,5 promili vo 2006 godina, potoa porast na zaboluvawata kaj krvta i krvotvornite organi, vo digestivnata i genito urinarnata sistema. Op{ta konstatacija e deka maìte po~esto se razboluvaat i se po~esti korisnici na zdravstvenate uslugi. Najmnogu zaboluvawa ima vo kardiovaskularnata sistema, sledi respiratornata, muskuloskeletnata, digestivnata, endokrinata, genitourinarnata, malignite neoplazmi i drugi.

2766 moeto ime e penzioner

Zaklu~okot e deka zdravstvenata za{tita ne e prilagodena za starite lica kako i socijalnata. Domovite za stari lica se bez soodveten standart, nau~noistraùva~kata dejnost ne e dovolno razviena i sli~no. Vo preporakite se stava poenta na edukacijata, rekreacijata, sportskata aktivnost, griàta za hendikepiranite stari lica, domovite za stari lica, prilagoduvawe na zdravstvenata za{tita za starite lica i drugo. Vo vrska so ova SZPM potpi{a memorandumi so Republi~kiot Crven krst i so ZELS za sorabotka vo zgriùvaweto na usameni stari lica. Za edukacijata, rekreacijata, sportskata aktivnost se vodi permanentna aktivnost vo zdruènijata i na republi~- ko nivo vo Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Komisijata izrazuva javna blagodarnost na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{- tita za izrabotka na Informacijata i smeta deka treba da se prodolì so godi{na izrabotka na analiza za zdravstvenata sostojba na populacijata od treta doba i istata treba da bide del od nacionalnata strategija za zdravstvena za{tita na naselenieto vo Repub- lika Makedonija. Pretsedatel na Komisijata za zdravstvena za{tita na SZPM Prim. d-r Nikola Stojanovski Zakonot za za{tita na pravata na pacientite a pravata na pacientite kako proces vo poslednata decenija se pove}e se razmislu- ZZva, govori i se animira javnosta, kako neophodnost vo razvojot na zdravstvenata slu`ba na sekoja zemja. Postojanite promeni vo zdravstvoto uslovuvaat dejstvuvawe na mnogu faktori vrz promoviraweto i implementiraweto na pravata na pacientite vo praktika. Generalno, Zakonot za pravata na pacientite {to stapi na sila vo januari, 2009 godina se odnesuva na sekoj korisnik na zdravstvena usluga koga }e se najde vo situacija da go za{tituva svoeto zdravje i zdravjeto na svoite bliski. So godini na red vo svetot se vodat debati okolu definiraweto na odnosot pacient - doktor. Site vo osnova se soglasuvaat so me|unarodniot konsenzus deka pacientite imaat fundamentalno pravo na privatnost, doverlivost vo odnos na medicinskite informacii, prifa}awe ili odbivawe na medicinskiot tretman kako i informiranost za mo`niot rizik {to proizleguva od medicinskata postapka. Spored zakonot pacientite imaat pravo vo site fazi na zdravstvena za{tita da bidat potpolno informirani za: - svojata zdravstvena sostojba, vklu~itelno i za rezultatite i ishodot na odredena medicinska intervencija, kako i nejzinite naj~esto o~ekuvani komplikacii; - prepora~anite medicinski intervencii i planiranite datumi za nivno sproveduvawe; - svoeto pravo na odlu~uvawe na prepora~anite medicinski intervencii; - tekot na postapkata pri ukaùvaweto na zdravstvenata za{tita; - prepora~aniot na~in na ìveewe; i - pravata od zdravstvenata za{tita i zdravstvenoto osiguruvawe kako i postapkata za ostvaruvawe na tie prava. Pacientot ima pravo da pobara vtoro stru~no mislewe za svojata zdravstvena sostojba. Toj, isto taka ima pravo da bide informiran za imiwata, stru~nata podgotovka i specijalizacijata na zdravstvenite rabotnici koi mu ukaùvaat neposredna zdravstvena za{tita, preku zadolìtelno javno istaknuvawe na licencata za rabota izdadena od soodvetnata komora .

2777 moeto ime e penzioner

Za pacientot koj ne e pri svest, primen vo zdravstvena ustanova bez negova soglasnost, za delovno nesposoben ili maloleten pacient, osven vo slu~ai na neodlo`na medicinska intervencija, izjavata spored ovoj zakon ja potpi{uva negoviot roditel, zakonski zastapnik , odnosno staratelot. Za vklu~uvawe na pacient vo medicinska nastava neophodno e da se dade svesna, jasna, dobrovolna, pismena ili usmena soglasnost od pacientot dadena pred dvajca svedoci vrz osnova na precizni i na razbirliv na~in informacii za prirodata, va`nosta, posledicite i rizicite na nastava- ta dadeni od strana na zdravstveniot rabotnik {to go vklu~uva pacientot vo medicinskata nastava. Pacientot ima pravo na doverlivost (tajnost) na li~nite i medicinskite podatoci koi mora da se ~uvaat vo tajnost i po negovata smrt, vo soglasnost so propisite za za{tita na li~nite podatoci. Pacientot ima pravo na uslovi {to obezbeduvaat privatnost pri medicinskite intervencii , a osobeno pri ukaù- vaweto na li~nata nega. Ova se samo del od pravata propi{ani so zakonskata regulativa. Pokraj pravata, zakonodavecot propi{al i dol- `nosti na pacientite. Taka pacientot za vreme na prestoj vo zdravstvena ustanova e dol- èn, vo soglasnost so sostojbata na negovoto zdravje da: dade vistiniti i dovolni podatoci za svojata zdravstvena sostojba soglasno li~niot kapacitet i informiranost; da im pomaga aktivno na zdravstvenite rabotnici koi mu ukaùvaat zdravstvena za{tita; da go po~ituva profesionalnoto i ~ove~ko dostoinstvo na zdravstvenite rabotnici. Zakonodavecot isto taka predvidel za{tita na pravata na pacientite vo oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe, potoa sudska za{tita na pravata na pacientite kako i prek- r{o~ni odredbi. Reformiraweto na zakonodavstvoto vo oblasta na pravata na pacientite zna~i precizirawe na sodrìnata na pravoto na pacientot kako i zasiluvawe na mehanizmite za negova za{tita. Procesot na pravata i obvrskite na pacientite treba da vodi kon izbegnuvawe na konfliktite me|u pacientite i zdravstvenite rabotnici i re{avawe na sporovite so me|useben dijalog i èlba za razbirawe od dvete strani. Vo procesot na primenuvaweto na pravata i obvrskite na pacientite, nitu pacientite, nitu zdravstvenite rabotnici ne smeat da dozvolat alkata na nivnoto me|usebno povrzuvawe da bidat advokatite. Najva`no e sekako vo svojot profesionalizam zdravstvenite rabotnici da prifatat deka na pacientite treba da im dadat mo`nost da bidat aktivni partneri i odgovorni u~esnici vo sopstvenoto lekuvawe. So vakvata centralna uloga vo zdravstveniot sistem pacientite imaat mo`nost da ja prezemat, odnosno da ja spodelat so zdravstvenite rabotnici, odgovornosta za sopstvenoto zdravje, li~noto lekuvawe i rehabilitacijata.

2786 moeto ime e penzioner Intervju so d-r Ilija Gligorov, primarius, magister i specijalist, penzionerski aktivist Preventivata - bitna za podolg ìvot i vo tretoto doba - Znaeme deka pacientot vo ordinacijata e sekoga{ vo pravo. Koga izbraniot lekar insistira da prestanete da pu{ite (a toj moèbi pu{i) dali razbirate zo{to e toa taka? Kako vo praktikata kaj nas funkcionira odnosot lekar - pacient? - Po tolku godini medicinska praktika, a i iskustvo na sovesen pacient, li~no mislam, deka i lekarot i pacentot "se vo pravo#. Kako go objasnuvam ova? Lekarot e vo pravo koga grièj}i se za zdravjeto na svojot pacient insistira na odredeni medicinski do- kaàni postapki za lekuvawe i za odnesuvawe, odnosno "stil# na ìvotot na penzionerot. Ima modeli koi se odnesuvaat na site lu|e, ama ima i takvi od koi na nekoi lu|e im zavisi ìvotot (na primer izloùvawe na opasni materii i sl.). Pacientot e vo pravo koga grièj}i se za svoeto zdravje i za svojot ìvot gi sproveduva preporakite od lekarot. Toj e vo pravo i koga za nekoi pra{awa i postapki postavuva pra{awa ili projavuva otpor. Tokmu tuka e filozofskiot odgovor. Avtoritetot i znaeweto na lekarot ne se sprotivstaveni nasproti stravovite i poslabata informiranost ili malata medicinska edukacija na pacientot. To~no e deka li~niot primer e najdobar, sepak toj ne e i odlu~uva~ki. Dokolku lekarot e navistina "izbran lekar# toa zna~i deka pacientot ima doverba vo nego (vo sprotivno moè da go smeni). Potpiraj}i se na taa doverba i primenuvaj- }i pravilna forma na dijalog, pra{awa i razgovor, so medicinski dokaàni fakti, lekarot treba da uspee da go ubedi pacientot vo ispravnosta na merkite za unapreduvawe na zdravjeto koi treba toj da gi sproveduva. Koga }e dostignat da imaat pribli`no isti stavovi toga{ i dvajcata "}e bidat vo pravo#, pritoa i lekarot i pacientot zaemno se u~tivi, vnimatelni, trpelivi. Od 2009 godina se sproveduva i Zakonot za za{tita na pravata na pacientite. Tuka se i novovrabotenite pravnici vo bolnicite kako sovetnici za pravata na pacientite. - Zakonskite obvrski, pokraj drugoto, gi obvrzuvaat lekarite da baraat od pacientite da pravat odredeni preventivni pregledi i analizi, iako vo toj moment pacientot ne ~uvstvuva potreba od toa (nema simptomi nitu problemi). Dali e toa eti~no? - Denes, medicinata poznava silni mo`nosti za lekuvawe. Postignati se zavidni rezultati. Mnogu ìvoti se spaseni od t.n. "beznade`ni# situacii. Sepak se postavuva pra- {aweto dali e vozmo`no samo so lekuvaweto na sekoj ~ovek da se iskorenat bolestite. I pokraj site znaewa i mo`nosti nastanuvaat "neizle~ivi# sostojbi. Javnoto zdravje, ili zdravjeto na populaciski grupi i na celiot narod se celta na preventivnata medicina. So medicinski istraùvawa se otkrivaat na~ini kako bolestite da se spre~at pred na nastanat ili da se otstranat vo samiot za~etok pred da go o{tetat organizmot. Za da bidat obvrzni, zakonodavecot propi{al mnogu preventivni merki {to imaat cel:

2797 moeto ime e penzioner da ne se slu~i lekarot "da gi podzaboravi#, pacientot da ne e informiran, a op{testvo- to da ne im posvetuva dovolno vnimanie i da ne obezbeduva potrebni resursi. Ima mnogu preventivni merki. Nekoi poedine~no se evtini, a drugi moàt da bidat i relativno skapi. Sepak dokaàno e deka vo vkupniot efekt vrz zdravjeto na narodot preventivnite merki se poisplatlivi. - Poznato e deka postojat razli~ni rizici za zdravjeto na ~ovekot. Nekoi zavisat od samite lu|e, od "stilot na ìveewe", a nekoi od prirodata. Iako mnogu od niv moàt da se otstranat so nemedicinski metodi, sepak za nekoi se neophodni medicinski merki. Sekako, vo razli~ni dràvi se prepora~uvaat razni medicinski preventivni merki. Da- li moè da ni kaète nekoj konkreten primer kako e vo na{ata dràva? - Zdravstvenata za{tita na narodot vo Makedonija otsekoga{ e naso~ena kon zdravjeto na site lu|e. I onie koi nemaat nikakvo zdravstveno osiguruvawe imaat pravo na itna medicinska pomo{ ili socijalen (minimalen) paket na zdravstveni uslugi. Stan- dardite za zdravstvena ispravnost na vodata, hranata i predmetite za op{ta upotreba i za za{tita na vozduhot i prirodata opfa}aat golem broj preventivni merki, a korista e za celoto naselenie. Za mnogu zarazni bolesti za koi postojat vakcini, vakcinacijata e besplatna (i zadolìtelna). Lekuvaweto na nekoi bolesti celosno e besplatno (pr. tu- berkulozata). Vladata na Republika Makedonija sekoja godina vo buxetot opredeluva finansiski sredstva za realizacija na to~no definirani preventivni programi. Fon- dot za zdravstveno osiguruvawe gi obvrzuva lekarite koi imaat sklu~eno Dogovor za izvr{uvawe i za pla}awe zdravstveni uslugi da planiraat i da izvr{uvaat opredeleni preventivni medicinski aktivnosti (pregledi, medicinski analizi, zdravstvena edukacija i sl.) so poedine~ni pacienti (opredeleni spored vozrasta, polot ili drug beleg) za koi e proceneto deka se vo rizik da zabolat od bolesti koi moàt da se spre~at ili da se otkrijat vo po~etnata faza. Na primer ima preventivni aktivnosti za rano otkrivawe na maligni bolesti (i toa za rano otkrivawe rak na dojkata kaj ènite ili rak na prostatata kaj maìte). Propi{ani se preventivni aktivnosti za rano otkrivawe na hroni~ni nezarazni zaboluvawa i soodvetno vodewe na istite. Taka, izbraniot lekar e dolèn da gi napravi potrebnite pregledi i analizi, da gi evidentira i da sovetuva za li~niot kardiovaskularen rizik. - Dali moète da navedete nekoj primer od razvienite zemji? - Da. Samo }e gi nabrojam preventivnite postapki i pregledi koi gi prepora~uvaat vo SAD za lu|e postari od 50 godini. Tamu e prepora~ana i ~estotata na pregledite vo zavisnost od prisutnite li~ni rizik-faktori. 1. Merewe, kontrola na: visinata, teìnata i "body mass index# (indeks koj ja odreduva sostojbata na teloto vo odnos na teìnata, visinata i vozrasta). 2. Procenka na rizicite i sovetuvawe vo vrska so: ishranata, ugoenosta (debelina- ta), fizi~kata aktivnost, zdrvjeto na zabite, pu{eweto, vakcinaciite, prevencija od HIV/SIDA, od zaboluvawa koi se prenesuvaat po seksualen pat, prevencii na seksual- noto zdravje i protiv seksualnata zloupotreba, koristewe na prekupotrebni lekovi vklu~itelno i bilni preparati, vremetraeweto i kvalitetot na sonot. 3. Bezbednost: nasilstvo vo domot, koristewe na bezbednosen remen vo voziloto, ispravnost na detektorite za poàr, ~ad i jagleroden monoksid. 4. Procenka na odnesuvaweto: depresija, samoubistveni nameri, koristewe alkohol so lekovi, stravovi, stresovi i pravilno nivno namaluvawe. 5. Merewe na krvniot pritisok, kontrola na koli~inata na {e}er, holesterol (LDL i HDL) lipoproteini i trigliceridi (mrsnotii) vo krvta. 6. Pregledi za rano otkrivawe rak na debeloto crevo, na grloto na matkata kaj è- nite, na prostatata kaj maìte ili na dojkata. 7. Pregledi za rano otkrivawe na glaukoma (visok o~en pritisok). 8. Pregledi za otkrivawe na osteoporoza.

2806 moeto ime e penzioner

9. Vakcinacii: tetanus, difterija, golema ka{lica, golemi sipanici, grip, pneumo- kokna vakcina i sli~no. - Kako pretsedatel na Komisijata za zdravstvo na Zdruènieto na penzionerite "Ki- sela Voda" - Skopje i kako volonter na Crveniot krst ~esto u~estvuvate vo razni preventivni akcii kaj penzionerite. Op{to zemeno, kakvi se sogleduvawata? Zdruènijata na penzionerite se "esnafski# i moderno moè da se nare~at "peer# odnosno vrsni~ki. Lu|eto so ednakov op{testven status podobro gi sogleduvaat "vnatre{nite# potrebi i problemi. Komisii za zdravstvo na op{tinsko, regionalno i republi~ko ramni{te vr{at sogleduvawa i analizi, organiziraat mobilizirawe na nadle`- nite institucii i prezemaat konkretni aktivnosti za podobruvawe na zdravjeto na penzionerite koi so~inuvaat golem procent od naselenieto vo Republikata. Zdruènieto na penzionerite "Kisela Voda# sproveduva pove}e preventivni zdravstveni aktivnosti za svoite ~lenovi. Vr{ime preventivni merewa na krvniot pritisok, na {e}erot, na ho- lesterolot i na trigliceridite vo krvta, organizirame zdravstveni i edukativni predavawa i sovetuvawa za pravilen na~in na ìvotot (zdrava ishrana, pravilno spiewe, redovno dvièwe, zabava i drugaruvawe, redovni medicinski kontroli i sl.), a ve}e treta godina organizirame dobivawe donacija na vakcini protiv grip i drugo. Tuka }e ja spomenam i finansiskata poddr{ka, preku pokrivawe na tro{ocite vo penzionerskoto odmorali{te Katlanovo ili za bawsko lekuvawe kako i ednokratnata finansiska pomo{ koi se predvideni za najzagrozenite penzioneri koi imale visoki medicinski tro- {oci vo tekot na godinata. Sepak, Zdruènieto ne e fondacija i nema neograni~eni mo`nosti. Preku sorabotka so Crveniot krst mo`nostite za pomo{ na osameni, slabi, ranlivi grupi i poedinci se pro{iruvaat. Zaedni~kite aktivnosti se i od zdravstven i od socijalen karakter. Poèlno e pove}e penzioneri da se za~lenat vo Crven krst i so zaedni~ka volonterska rabota da pomogneme humanitarnata rabota i pomo{ da stigne do pogolem broj korisnici. Vozrasta ne e ograni~uva~ka, a ponekoga{ ìvotnoto iskustvo e i mnogu barano. ûvstvoto za pripadnost kon taa humanitarna organizacija e motiv za pogolemo, dobrovolno, volontersko angaìrawe, vo interes i na penzionerskata populacija.

Godinava 10.000 penzioneri na bawsko-klimatska rekreacija Vladinata akcija vo tek o Katlanovska bawa, vo Debarski bawi - Capa, vo Bawa bansko "Car Samuil# kaj VVStrumica i vo Negorski bawi kaj Gevgelija od 6 do 13 fevruari 2010 godina pretstojuva{e prvata grupa na 500 penzioneri od Vladinata akcija za besplatna sedumdnevna klimatsko-bawska rekreacija. Kako {to e izvesno vo tekot na 2010 godina, poto~no do 30 noemvri, vo ovie bawsko-klimatski lekuvali{ta se planira da pretstojuvaat nad 10.000 starosni, semejni i invalidski penzioneri od site kraevi na na{ata zemja. Vo ro- kot za aplikacija se prijavile okolu 25.000 penzioneri, a od niv specijalnata vladina komisija napravi izbor na desette iljadi za koristewe na beneficija spored utvrdenite kriteriumi od 100 mo`ni bodovi, do 60 boda se dobivaa vo zvisnost od visinata na penzijata, odnosno pove}e bodovi za pomala penzija, do 30 boda vo od vremetraeweto na koristewe na penzijata i dol`inata na penziskiot sta` do ostvaruvawe pravoto na penzija i 10 boda za licata koi{to koristat pomo{ i nega od drugo lice. Besplatnata usluga na bawsko-klimatska rekreacija e za sedum dneven pretstoj so {est no}evawa i tri obroka dnevno, bawska terapija, eden zadol`itelen zdravstven pregled i tro{oci za prevoz vo visina na povratna avtobuska karta.

2817 moeto ime e penzioner

Za vreme na bawsko-klimatskata rekreacija licata korisnici na penzija koi koristat pari~en nadomest za pomo{ i nega od drugo lice imaat pravo na pridru`nik. Za uspe{no realizirawe na ovaa vladina akcija, prva od vakov vid vo na{ata drà- va, se predvideni 90 milioni denari od buxetot. Vo Sojuzite na penzionerite na Makedonija akcijata e pozdravena i deka so po~ituvaweto na kriterimite }e se pridonese bawskata rekracija da ja iskoristat onie koi se najzagrozeni i na koi im e najneophodna. Voedno se o~ekuva vo bawite griàta za nivno- to zdravje i rekreacija da bide na potrebnoto nivo, penzionerite da se relaksiraat i druàt. Od zdravstvena gledna to~ka vakviot odmor treba da zna~i na godinite da se dade ìvot, bidej}i ~istiot vozduh, bawskiot tretman, rekreacijata i drugaruvaweto pridonesuvaat za revitalizacija na organizmot. Treba da se istakne i toa deka na onie penzioneri koi nema da bidat opfateni so ovaa Vladina akcija, pove}e zdruènija na penzioneri planiraat i godinava za koristewe na penzionerskite odmarali{ta da im participiraat do 50 otsto od tro{ocite, zavisno od visinata na penziite. Seto toa treba da pridonese i za razvoj na bawskiot turizam, koj vo na{ata zemja e na nisko nivo, a zgolemeniot broj na gosti se o~ekuva zna~itelno da gi oìveat postojnite kapaciteti. Se o~ekuva akcijata da prodolì i vo 2011 godina. I vesta deka skopskite stari lica, èni so nad 62 godini starost i maì so nad 65 godini, po~nuvaj}i od 1 fevruari sekoj petok moàt besplatno da se vozat so avtobusi- te na Javnoto soobra}ajno pretprijatie, pokaùvaj}i samo li~na karta. Odlukata ja soop{ti gradona~alnikot Koce Trajanovski, a za nejzina realizacija gradot Skopje godi{no }e izdvojuva 25 milioni denari. Skopskite penzioneri ovaa odluka so zadovolstvo ja prifatija, so ukaùvawe deka vo Belgrad, Zagreb i drugi gradovi na Balkanot site penzioneri sekoj den koristgat besplaten gradski avtobuski prevoz. Reportersko viduvawe na penzionerskite odmarali{ta vo Pretor, Bawa Bansko i Katlanovo Prijaten prestoj, no i neminovna potreba od renovirawe na objektite za odmor i rekreacija oga vo letoto 2007 godina gi posetiv tritte penzionerski odmorali{ta: hotelot KK"Pretor" na Prespansko Ezero, odmorali{teto"Pero Stojanovski# vo Katlanovska Bawa i "Spiro Zahov# vo Bansko so koi stopanisuva Fondot na PIOM, zabeleàv objekti vo koi dolgo godini ni{to ne e investirano. Sepak, poradi povolnite pansionski ceni od okolu 450 denari i turisti~ka taksa od 50 denari i golemite gore{tini toa leto be{e zgolemeno interesiraweto za prestoj vo ovie objekti za odmor i rekreacija, so isklu~ok na odmarali{teto vo Katlanovska Bawa. Toa, vo razgovorot ni go potvrdi i Dime Ilijevski, upravitel na hotelot na penzionerite vo Pretor, izgraden 1970 godina. Letovali{teto ima mnogu ubava mestopolo`ba na bregot na Prespanskoto Ezero, so kapacirtet od 60 do 80 leài, koi vo sedum smeni od 20 juni do 29 avgust bea celosno iskoristeni. Me|utoa, mebelot i du{ecite se od pred 35 godini. Poradi toa se ~uvstvuva potreba od rekonstrukcija na objektot i od obnova na inventarot, a so ogled na golemoto inte-

2826 moeto ime e penzioner

resirawe na penzionerite za letuvawe, moè da se razmisluva i za dogradba i pro{i- ruvawe na hotelot. Du{ka Stefanovska, invalidski penzioner od Kuma- novo, Anastasija i Mitru{ Nacevi i Vera i Jordan Cin- karevi, starosni penzioneri od [tip, bea ednoglasni vo ocenkata za dobrata usluga i ishranata, za drugaruvaweto na penzionerite, za toa deka voda i kupatila ima vo sekoja soba, a se koristi i sala za dneven prestoj so televizor, {ah tabli , domino i drugo. Len~e Majstorova, penzionerka od Kisela Voda - Skopje ve- }e tri decenii sekoe leto po desetina dena pretstojuva vo hotelot, odu{evena od sveì- nata i ~istotata, no i deka e krajno vreme za negova rekonstrukcija i obnova. Vojka Ma- nevska, penzionerka od Kumanovo tuka pretstojuva{e i so svoite vnuci, a Van~o Hristov invalidski penzioner od skopski Aerodrom istakna deka vremeto so druèwe pobrzo minuva, no ima potreba od osvetluvawe na ulicite. Na 12 kilometri od Strumica se nao|a penzionerskoto letuvali{te "Spiro Zahov# Bansko, so hotelsko smestuvawe vo 26 sobi i 70 legla. I tuka penzioneri ima{e od site kraevi na na{ata zemja, taka {to kapacitetot be{e iskoristen nad 80 otsto. Rakovoditelot Nikola Mil- ~ev e zadovolen od posetata i od koristeweto na raspoloìvite kapaciteti i na dvette bawi vo koi toplata mineralna voda pomaga na krstozglobniot i nervni sistemi, na òl~kata, crniot drob, na du{ni i urinarni pati{ta, gastritis i sli~no. No i tuka e potrebno itno prezemawe merki za podobruvawe na uslovi za pretstoj so realizirawe na programata za sanacija na hotelot, bidej}i krovot pokisnuva i od 1982 godina koga e predaden vo upotreba tuka ni{to ne e obnoveno, taka {to od Fondot na PIOM ili so donacii treba da se obezbedat sredstva i za vnatre{no ureduvawe, za novi du{eci i postelnina, za ureduvawe na kupatila i drugo.Hotelot se koristi preku cela godina, a najmnogu gosti ima vo letnite i esenskite meseci. Starosnite penzioneri Vera i Trajan Ristovski od Bitola i Bla{ka i Stojan Stoj- kovi od Ko~ani iznesoa mnogu pofalbi za prestojot, od hranata i higienata, od blagode- tite na prirodata. Danica Jovanovska, penzionerka od Bitola pet godini po red pretstojuva vo letuvali{teto {irej}i novi prijatelstva so kole{kite od drugite gradovi od na{ata zemja. Koga toa leto go posetiv letuvali{teto "Pero Stojanovski# vo Katlanovska Bawa

2837 moeto ime e penzioner

ima{e samo 15 gosti, iako kapacitetot e za 40. Upravitelkata Lina Jamovska naglasi deka i koristeweto na bawskoto lekuvawe e namaleno, poradi zgolemenite ceni po privatizacijata na Katlanovski Bawi, a treba da se zgolemi i participacijata od zdruènijata na penzionerite i poredovno informirawe na ~lenstvoto. Ovde sezonata trae- {e od 1 maj do 15 oktomvri, a potrebata od rekonstrukcija na objektot e o~evidna. Atanas Ko- sev,starosen penzioner od Nego- tino ve}e sedmi pat go koristi letuvali{teto, a invalidskite penzioneri Milka i Traj~e Markovski prv pat i se mnogu zadovolni od prestojot, ishranata, odnosot na vrabotenite i sli~no. No i tie ja istaknaa potrebata od modernizacija na objektot za podobruvawe na uslovite za pretstoj. Vo gustata bukova {uma, desno od Katlanovski Bawi se nao|a prirodnoto penzionersko letuvali{- te, Rekreativniot centar"Katlanovo# na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Skopje. Objektot e izgraden 1982 godina i e so kapacitet od 60 legla. Interesot za letuvawe postojano se zgolemuva, taka {to toa leto sezonata trae{e od 1 juli do 31 avgust, a kapacitetot be{e re~isi celosno iskoristen. Komplet pansion iznesuva{e 420 denari, a na penzionerite so poniski penzii zdruènijata im pomagaa so soodvetrna participacija. Aleksandar Andonov- ski, upravitel na Centarot i Fidan Dukovski, odgovoren za ugostitelskiot del, izrazija zdovolstvo od sezonata, {to e rezultat i na dobrata kordinacija na Gradskiot sojuz i op{tinskite zdruènija od regionot. Vo zaedni~ka akcija na skopskite zdruèni- ja so Veles, Tetovo, Gostivar, [tip, Kumanovo, Kra- tovo, Kriva Palanka i Sveti Nikole bea obnoveni du{ecite, nabaveni 120 kebiwa, ~ar{afi i jastuci. I natamu problem pretstavuva nedostig na voda i renovirawe na kupatilata za koe se potrebni pogolemi sredstva. Za celosna funkcionalnost i vo zimskiot period objektot za no}evawe go koristea vraboteni od Grade`na firma "Tri zvezdi# od [tip Penzionerot, @ivko Stoilkovski kako haus majstor nad {est godini se griì za objektot i koga letovo se javi problemot so poàrite be{e formiran krizen {tab.Toj ja pofali i sorabotkata so ìtelite na 110 vikend ku}i, a penzionerot od vikend naselbata Qubi{a Stanoevi} potseti deka e potrebno da se vodi pogolema grià za rekata P~iwa, odnosno za otstranuvawe na separacijata ,koja ja zagaduva sredinata i gi istera ribarite i turistite od Katlanovska Bawa. Prirodata e prekrasna i treba da ja so~uvame, veli Marika Robeva, penzionerka od Centar, napomenuvaj}i deka ovde ~esto ima igranki i vo sekoja smena edna{ gostuva i ìva muzika, a nejzinata kole{ka Marija

2846 moeto ime e penzioner

Ivanovska od Karpo{ se potseti na drugaruvaweto i prijatelstvoto vo izminatite 15 godini vo letuvali{teto. Fote Keramat~iev, penzioner od Kisela Voda go aktuelizira problemot so nedostig na voda i potrebata od modernizacijata na centarot, bidej}i negovata mestopolo`ba pridonesuva tropskata toplina od Skopje da ne se ~uvstvuva. Vo letni gore{tini vo 2008 godina povtorno go posetiv Rekreativniot centar "Kat- lanovo# koj i ovaa sezona rabote{e re~isi so poln kapacitet. Letovo tuka vo {est smeni prestojuvaa okolu 250 penzioneri i toa od skopskite zdruènija "Kisela Voda# 55, "Centar# 47, "Gazi Baba# 45, "\or~e Petrov# 25, "Karpo{# 15 i OVR 3, kako i od Veles 24, Tetovo 14, Kavadarci 5 i Kumanovo i Sveti Nikole po trojca penzioneri. - Od rabotata na Rekreativniot centar vo Katlanovo sme mo{ne zadovolni, istaknaa Krste Angelovski, pretsedatel na Gradskiot sojuz na penzionerite na Skopje i Pavle Spasev, pretsedatel na Gradskata komisija za rabotata na ovoj centar i pretsedatel na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite "Centar#. Ova zdruènie na penzionerite so penzii do 5.000 denari im ovozmoì besplatno koristewe na Centarot, na onie so primawa do 13.000 denari so participacija 50 otsto od pansionskite uslugi, do 15.000 denari 70 otsto i nad 15.100 denari uslugite vo Centarot gi pla}aat vo poln iznos. Vakvite stimulativni merki dadoa i soodveten rezultat. I uslovite za prestoj vo letuvali{teto se podobreni. Be{e renoviran sanitarniot jazol i e ostvarena uspe{na sorabotka so d-r Mi{o Mihajlovski, upravitel i so personalot na Dru{tvoto za fizikalna medicina i specijalizirana medicinska rehabilitacija "Katlanovska Bawa#, {to pridonese penzionerite da imaat odredeni povolnosti pri koristeweto na nivnite uslugi, kako i za redovno snabduvawe na Centarot so voda i so struja. - Mnogu sme zadovolni od prestojot, od ishranata, od druèweto i prijatelstvoto i od ~istiot i sve` vozduh {to pretstavuva posebno bogastvo na Rekreativniot centar - potenciraa Marina Nasteva od ZP "Kisela Voda#, Xemile Husein i Isak Jusuf od ZP "Centar#, Jovanka Mojki} od ZP \or~e Petrov i drugi. Kako izvesna novina be{e i gostuvaweto na Kulturno-umetni~koto dru{tvo "Penzi- oner# od Zdruènieto na penzionerite "Gazi Baba# koi odràa edno~asoven koncert {to be{e so zadovolstvo pozdraven od letuva~ite, od vikenda{ite i od gostite na crkvata "Sveti Nedela#. Prijatnata atmosfera po koncertot be{e nadopolneta so zaedni~ka pesna i oro. Odrùvaweto koncerti vo Rekreativniot centar treba da bide tradicija so gostuvawa na penzionerski ansambli i od drugite zdruènija od Skopje, no i od Veles, od Te- tovo, od Kumanovo i od drugi gradovi. Se planira ovoj rekreativen centar da bide regionalen, a za prestojot na penzionerite vo letoto vo 2009 godina reporterska zada~a ima{e kolegata Mendo Dimovski. Posakuvano kat~e na penzionerite o bawskiot kompleks - Katlanovo, za stotina metri od levata strana na P~iwa, vo VVpazuvite na {umata, neposredno nad krivulestiot asfalten pat, se nao|a Centarot za odmor i rekreacija na penzionerite. Pod debelite senki na visokite drvja, kako da se zatskriva od o~ite na obi~nite minuva~i i kako da im prkosi na vreloto julsko sonce i pekolnite gore{tini {to ja pràt okolinata. I nie sigurno nema{e da go zabeleìme, dokolku, koga se pribliùvavme kon nego, ne ni go privlekoa vnimanieto poznati zvuci i refreni na edna makedonska narodna pesna. Svrtivme kon objektot i kolku pove}e se nabliùvavme, tolku pove}e e~e{e pesnata. Raspeanata druìna sede{e vo ladovinata i nebare uve`ban hor pred zna~aen nastap, precizno gi rede{e stihovite. Ne moèvme da odooleeme ovaa gletka da ne ja ovekove~ime so fotografija.

2857 moeto ime e penzioner

Upravnikot na Centarot, Bor~e Dameski po~na da se opravduva deka navistina ni{- to ne e namesteno (so hor da ne pre~ekuva), tuku deka e toa sekojdnevna pojava. Vsu{nost, vremeto posle pojadokot, spored programata e ostaveno na korisnicite za idividualni potrebi, na primer, za bawski i medicinski uslugi, {to se ostvaruva preku Dru{tvoto za fizikalna medicina i specijalizirana rehabilitacija, koe se nao|a vo bawskiot kompleks. No, ovaa grupa od vtorata smena, kako da ima pomalku potreba od takvi uslugi. Naj~esto i se prepu{ta na pesnata ili drugaruva so ubavinite na okolinata. Upravnikot Dameski ne zapozna so osnovnite podatoci za Centarot, posebno za kapacitetite, kako i mo`nostite {to im gi nudi na penzionerite - korisnici. Dopolni- telni informaci za funkcioniraweto na Centarot ni dade i doma}inot @ivko Stoj- kovski. Nego posetitelite go narekuvaat tehni~ki upravnik, bidej}i se griì za pravilnoto koristewe na objektot i za odrùvawe na sredstvata i opremata. Teh- ni~kite nedostatoci i nastanatite neispravnosti vo objektot, toj vedna{ gi otstranuva. Pokraj toa, se gri- ì za snabduvaweto so artikli i sproveduvaweto na kriteriumite za navremena i zdrava ishrana. Najimpresivna slika za uslovite {to gi ima i za uslugite {to gi nudi Centarot za odmor i rekreacija na penziopnerite, ni dade dolgogodi{niot posetitel, Andon Markovski, penzioner od Skopje. Toj Centarot go nare~e vistinsko kat~e za odmor i rekreacija na penzionerite. Vsu{nost, takov go ~ini ambientot {to se sozdava ponekoga{ i spontano, so me|usebno druèwe, so zaedni~ki pro- {etki niz kompleksot bawi i podaleku, so igrawe {ah, karti i domino, so peewe pesni i slu{awe muzika i so drugi aktivnosti. Taka denot brzo pominuva, a i ve~erta minuva organizirano. Re~isi redovno posle ve~era se pu{ta radio i od CD-muzika, zaedni~ki se pee i oro se zaigruva. Druèweto i veseleweto naj~esto trae do 22,30 ~asot, koga ti- {inata zacaruva. Muzi~kite sredbi i veselbi se mnogu pointeresni koga vo Centarot se angaìra ìva muzika ili nastap na penzionersko kulturno-umetni~ko dru{tvo. Privle~nosta na Centarot e navistina golema i od aspekt na cenata na pansionskite uslugi - 580 denari so DDV za dneven prestoj na penzioneri i 850 denari so DDV za drugi lica, {to e najniska vo zemjava. Zatoa interesot za koristewe na kapacitetot e u{te pogolem, no prostorot e ograni~en na 65 posetiteli. Pokraj drugoto, korisnicite posebno gi privlekuva i smestuvaweto kako vo hotelski uslovi, glavno vo dvokrevetni sobi, no so zaedni~ki toaleti. Posebna grià vo Centarot se vodi za zdravjeto i ishranata na korisnicite. Vo odnos na kontrolata i za~uvuvaweto na zdravjeto postoi inicijativa da se organizira ednonedelna poseta na lekarska ekipa od najbliskata ambulanta za da sprovede osnovna kontrola na zdravjeto i da im se dade medicinska pomo{ na zainteresiranite. Dodeka se o~ekuva realizacija na ovaa inicijativa, momentalno davaweto medicinska pomo{ se ostvaruva blagodarenie na voljata i nesebi~nosta na penzioniraniot lekar, specijalist po epidemiologija, Slave Andonovski, koj so svojata sopruga Jelica koristi odmor vo vtorata smena. Nebare vo ambulanta, vo negovata soba sekojdnevno doa|a po nekoj "pacient# za da mu izmeri pritisok i da mu dade lekarski sovet.

2866 moeto ime e penzioner

Vo kujnata, vo vistinskiot moment, koga se podgotvuva{e ru~ekot, na svoeto rabotno mesto pokraj {poretot ja zateknavme glavnata gotva~ka Seka Filipovska i nejzinata pomo{ni~ka Kate Petrovska. Seka, so 30-godi{no iskustvo vo gotvarstvoto, jadewata gi pravi kako za klientela od najrenomirani restorani i hoteli. Ovde menito se prispo- sobuva spored strukturata na korisnicite, so primena na pove}e zelen~uk so cel da se namalat medikamentite. Verojatno i zatoa Marica Dimitrovska od ZP "Centar", go prodolìla svojot prestoj od prva vo vtora smena, a dokolku i se ovozmoì, }e ostane i ponatamu. Posebno zadovolstvo od celokupniot tretman i uslugite vo Centarot izrazi i bra~niot par Dani- ca i Isak âdinoski, koi 15 godini so red doa|aat i ~uvstvuvaat sevkupno podobruvawe na zdravjeto. Zavr{ivme so posetata i sakavme da se pozdravime. "Horistkite# povtorno zapeeja. I niv gi zapi{avme vo notesot: Trajanka Stojanovska, Nada Ivanovska, Jordanka so svojot soprug Pan~e Jordanovski, Milenka Mitrevska, Stanka Kitanovska, Sava Sekulov- ska, Karaga Stevka i drugi. Tie so pesna ne pre~ekaa, so pesna ne ispratija! 50 godini od formiraweto na Gerontolo{kiot zavod vo Skopje Grià za licata vo tretata doba etko koja institucija vo zemjava moè da se pofali so tolku bogata istorija, koja za- RRpo~nuva so formiraweto na prviot Dom za stari vo zemjava vo Katlanovo vo 1958 godina. Toga{ vsu{nost bea postaveni temelite na JZU Gerontolo{ki zavod "13 Noem- vri". Potoa vo 1964 godina vo Zloku}ani e izgraden nov Dom za stari lica. Vo 1966 godina Gradskoto sobranie donelo re{enie za formirawe na Dom za stari lica vo Skop- je kako socijalna ustanova. Vo 1972 godina ovoj Dom i Domot vo Zloku}ani pro- dolùvaat da funkcioniraat kako edna ustanova. Dve godini podocna, vo 1974 godina sedi{teto na Centarot za zgriùvawe na stari i iznemo{teni lica e prefrlen vo \or~e Petrov. Vo 1988 god Centarot se transformira i prerasnuva vo Geron- tolo{ki centar "13 Noem- vri# koj i natamu ja zadràl osnovnata dejnost - zdravstvena i socijalna za{tita na starite lica. Dve godini podocna se transformira vo Gerontolo{ki zavod, a so Fondacijata Ledi Sju Rajder Kear od London vo 1998 godina zapo~na gradbata na nov objekt lociran vo krugot na Zavodot. Mnogu lu|e se zaslu`ni za ona {to ovoj zavod pretstavuva denes, me|u niv i porane{- nite direktorki Roza Nol~eva, Slobodanka Kostovska i Mira Axi}. Za uspe{no funkcionirawe na Gerontolo{kiot Zavod se griàt d-r spec. Len~e Neloska i dipl.ek. Aleksandra Ristovska Evtimova koi timski se zalagaat za razvojot na dejnosta.

2877 moeto ime e penzioner

"Noviot menaxerski tim vo 2009 godina go renovira{e oddelot za intenzivna i pos- tintenzivna nega po evropski i svetski standardi, istakna Ristovska. Vovede ISO standardi vo raboteweto i so toa stana prva javna zdravstvena ustanova so standardizacija vo procedurite i politikata za kvalitet. Koga vo oktomvri 2009 godina gi poseti na{ata sorabotni~ka vo process na renovirawe be{e fizikalnata terapija koja }e bide otvorena za potrebite na site gra|ani. Za ovaa cel e kupena najsovremena oprema vklu~uvaj}i i aparati za magnetna i za laserska terapija. Be{e najaveno I profunkcionirawe na specijalisti~kite ambulanti so kabi- neti za EHO dijagnostika, dijabetes, psihijatrija, nevropsihijatrija i dermatologija. Na{ prioritet, naglasi Ristovska, }e bide unapreduvaweto na za{titata na zdravjeto na starite lica, spre~uvawe na bolestite koi doa|aat so starosta, so~uvuvawe i razvivawe na funkcionalnite sposobnosti kaj lu|eto vo tretata doba. Nadovrzuvaj}i se na ova d-r Neloska naglasi: "Gerontolo{kiot zavod e edinstvena institucija vo dràvava koja se razlikuva od ostanatite zdravstveni ustanovi i domovi za stari lica, spored uslugite koi gi nudi vo odnos zgriùvaweto, negata i zdravstvenata za{tita na starite lica i terminalno bolnite. Se zgriùvaat i lica koi spored vaè~kiot zakon spa|aat vo grupata na socijalni slu~ai. Formira- ni se oddelenieto za Geri- jatrija, Za intenzivna i po- luintenzivna nega, dvata doma "Sju Rajder#, kako i Do- mot za stari "Majka Tereza#. Vo Zavodot funkcioniraat i doma{na poseta, dnevna ambulanta, biohemiska la- boratorija i apteka. Na{i- te nastojuvawa se pacientot da zakrepne do najvisok moèn stepen i da go dostigne najvisokiot moèn kvalitet na ìvotot#. Posetata na Gerontolo{kiot zavod be{e iskoristena za da se porazgovara i so nekoi od starite lica smesteni ovde i so ~lenovite na nivnite semejstva. Gi pra{avme "kako tie gledaat na ovaa institucija?# "Imame mnogu pozitivno mislewe za institucijata. I na{ava zemja ima golemi potrebi od institucii od vakov vid#, ni rekoa pove}eto od niv. "Zavodot ima humana dimenzija, odnosno vidot, obemot i kvalitetot na uslugite koi se nudat se vo kontinuitet#. Na krajot da potsetime: Zavodot funkcionira kako ustanova so 24 ~asovno rabotno vreme, organizirano vo smenska rabota i preku otvorena telefonska linija. Inicijal- nata opredelba na Zavodot za timsko rakovodewe dava posebni rezultati. C.I.

2886 moeto ime e penzioner Vo poseta na najgolemoto semejstvo vo Kumanovo umanovo e eden od retkite gradovi vo Makedonija, vo koj postoi i penzionerski dom KKi dom za stari lica. Domot za stari lica "Zafir Sajto# od Kumanovo, kako institucija za organizirano zgriùvawe na stari lica e osnovan 1956 godina so Odluka na Gradskoto sobranie na Op{- tina Kumanovo. Od 1978 godina svojata funkcija ja izvr{uva vo novoizgradeniot objekt lociran vo centarot na gradot, vo blizina na Gra- dskiot park, vo 1995 godina smestuva~kiot kapacitet se zgolemuva za 28 legla, a vo 2004 u{te 18, taka {to denes raspolaga so vkupno 166 legla. Vo momentov vo domot prestojuvaat 159 korisnici, od koi 64 maì i 95 èni od 67 do 71-godi{na vozrast. Osnovna funkcija na Domot e institucionalno zgriùvawe na stari i iznemo{teni lica. Za vakva institucija so- nuvaat mnogu stari lu|e vo site gradovi vo Makedonija. Zatoa, vo Domot vo Kumanovo ima stanari, stari lica i od gradovite Kratovo, Skopje, Veles, Kriva Palanka, Pro- bi{tip, Strumica, Negotino, Bitola, Gevgelija, Ko~ani i drugi, edni zaradi toa {to vo nivnite mesta nema dom za stari, a drugi zaradi dobrite uslovi koi gi dava ovaa institucija. Od Kumanovo se 87 stanari-korisnici, a drugite 72 se od spomenatite gradovi. Prviot vpe~atok koga vlegov vo Domot za stari lica "Zafir Sajto" od Kumanovo be- {e mirot i ti{inata koja vladee{e. Vo edna pogolema prostorija tivko razgovaraa mali grupi na stari lu|e, vo druga nekolku postari èni so vnimanie sledea nekoj TV- program. Celta na posetata mi be{e da vi prenesam kako ìveat starite lu|e vo ovaa institucija, daleku od nivnite semejstva i najbliski, da im go rasturam stravot i otpo- rot na mnogumina {to go ~uvstvuvaat pri spomenuvawe na vakvoto smestuvawe. Razgovo- rot go po~nav so direktorkata na Domot, Mirjana Atanasovska, koja da bidam iskrena, me iznenadi so svojata mladost za vakva funkcija, vo vakov vid na ustanuva! Vo razgovorot so direktorkata razbrav deka na stanarite im obezbeduvaat ishrana, celodnevna nega, socijalna i zdravstvena za{tita i socijalna adaptacija. Stanarite se smesteni vo dvokrevetni i trokrevetni sobi so bawa, imaat edna glavna zaedni~ka trpezarija i u{te tri pomo{ni. Vo sostavot na domot ima tri sali za dneven prestoj, vo koi stanarite gledaat TV, igraat {ah, domino, karti, ~itaat vesnici ili knigi od bibliotekata na domot, imaat ambulanta i prostorija za fizikalna terapija. Postoi i dvorna povr{ina so trevnik, cve}iwa, fontana i so klupi. Za stanarite se griì tim od pove}e vraboteni. Spored iskaùvawata na direktorkata Atanasovska, Domot sorabotuva so lokalnata samouprava i imaat golemo razbirawe i poddr{ka od gradona~alnikot na gradot. Sora- botuvaat so ZP Kumanovo i se vo postojan kontakt. Od Crveniot krst dobivaat pomo{ vo hrana, obleka, kako i drugo.

2897 moeto ime e penzioner

- Uslovite, za{titata i griàta kon ovie stari lu|e se bitni, no najbitno e {to nie se odnesuvame kon niv i kon nivnite sevkupni problemi, so golema po~it i razbirawe. Te{ko i naporno e da se ìvee i raboti so lu|e od tretata doba, zaradi nivnite specifi~ni problemi, trgnuvaj}i od zdravstvenite, preku materijalnite do emocionalnite. Domot i vrabotenite im se zamena za nivnoto potesno semejstvo, no spokojot i nasmevkata na nivnite lica e nagrada za trudot na sekoj od nas, - veli direktorkata Mirjana. Vo spravuvawe so seto ova glavnata uloga ja imaat socijalnite rabotnici i lekar- kata, zatoa rzgovorot go prodolìv so niv. Za koordinacija na sevkupnite aktivnosti i kontakti so korisnicite, kako i za nivnata interakcija so okolinata se griàt socijalnite rabotnici: Rosica Mi- ti} i Lili To{i}. Tie se trudat nivnata socijaliza- cija i rabotna terapija da ja usoglasat so nivnite èlbi, potrebi i mo`nosti. Rosica Miti} vo domot e socijalen rabotnik pove}e od 30 godini. Taa zaedno so drugiot socijalen rabotnik, gi razre{uvaat mnogute te- {ki situacii koi se del od ìvotot, od sudbinite na ovie stari lu|e. Socijalni- ot rabotnik Rosica, se soglasuva deka rabotata e te{- ka i naporna, no so vreme ~ovek se naviknuva. Od druga strana si ja saka profesijata, koja e nejzina ìvotna opredelba. Site vo domot se trudat da im pomognat vo granicata na nivnite stru~ni i ~ove~ki mo`nosti na ovie stari lu|e so namaleni psihofizi~ki sposobnosti, so cel da im go olesnat sovladuvaweto na nivnite sekojdnevni potrebi. - Starosta e neminoven period vo ìvotot na sekoj ~ovek, no se trudime taa da ne bide ta`na. Nekoj rekol: "Sekoj saka dolgo da ìvee, no nikoj ne saka da bide star". Sta- rosta e breme koe so vremeto s¢ pove}e nate`nuva na ple}ite na starite lu|e. I tie stanuvaat s¢ ponemo}ni i s¢ poumorni od bolestite, od godinite# - veli Rosica. [to se odnesuva do problemite gi ima sekakvi: od prisposobuvawe i ubeduvawe deka tuka }e im bide ubavo i prijatno, do razre{uvawe na mnogu li~ni prikazni i familijarni slu~u- vawa. Na ovie stari lu|e im e potrebno mnogu qubov, razbirawe i vnimanie. Mnogumi- na od niv se ~uvstvuvaat ta`ni i nesre}ni, otfrleni od svoite najbliski, iako ne e sosema ba{ taka. Nekade ima objektivni pri~ini za nivniot prestoj vo domot, no ima i od onie drugite. Mnogumina gi posetuvaat nivnite rodnini i prijateli, no ima i takvi koi ja nemaat taa sre}a. Poradi toa Rosica i Lili se ~uvstvuvaat sre}no i zadovolno koga na najdobar na~in }e uspeat da zgriàt nekoj starec ili starica. Vo rabotata na socijalnite rabotnici im e od golema pomo{ sorabotkata so instituciite od gradot kako {to se podra~nata edinica za socijalni griì, Fondot za PIOM, Crveniot krst i drugi. Razgovorot go prodolìvme so d-r Sneàna Karanfilska, ~ija funkcija i profesija e mnogu zna~ajna za ovaa populacija koja sekojdnevno se bori da si go za~uva zdravjeto. Taa istaknuva deka ima sekakvi bolesti, no naj~esti se degenerativnite i hroni~nite bolesti, za koi e potrebno mnogu stru~nost, znaewe i trpenie, a sepak rezultatite ne se mnogu golemi. So seto toa se spravuva so pomo{ta na stru~niot tim koj go so~inuvaat medicinskite sestri: Rozeta, Fahrije, Nade, Jadranka i Makedonka, koi im se na raspolagawe na stanarite 24 ~asa, no i so pomo{ta na socijalnite rabotnici i na samite sta-

2906 moeto ime e penzioner nari-pacienti. Vo Domot ima stanari na koi im e potrebna postojana pomo{ i nega, pa zatoa se vraboteni i osum neguvatelki: Vladanka, Slavica, Vera, Tawa, Olgica, Suzana, An|elka i Vesna. - Naporno e, no toa e sostavna i neizbeà komponenta na profesijata - lekar. Pok- raj sestrite i neguvatelkite ima angaìrano maser Demiri Rabit, postoi prostorija za fizikalna terapija, a se angaìraat internist i ortoped po potreba. Ambulantata e opremena so EKG-aparat, aparati za kislorod, za merewe {e}er vo krvta, a edna{ nedelno se pravi laboratoriska analiza vo sorabotka so Medicinskiot centar Kumanovo-. D-r Karanfilska se trudi na stanarite da im pomogne vo sekoj pogled i da im go napravi prestojot vo ustanovata podnosliv, od zdravstven aspekt. Za taa cel sorabotuva so Medicinskiot centar Kumanovo, so bolnicata vo gradot, no i so site drugi zdravstveni ustanovi vo Republikata. Poznato e deka starite lu|e se najskapite pacienti. Mnogu bolesti, mnogu tretmani, mnogu lekovi, no taa uspeva da izleze na kraj so pomo{ na upravata na Domot, na Fondot za zdravstvo, na Crveniot krst kako i na drugite zdravstveni ustanovi, za {to im e blagodarna, kako i celata uprava na Domot, a se razbira i pacientite stanari, koi skoro sekoga{ ja dobivaat potrebnata terapija. Vo Domot se posvetuva golemo vnimanie na ishranata, kako mnogu biten element za zdravje- to na stanarite, a za toa se griì Mirjana Strika, glaven gotva~ i nejzinite pomo- {nici Ivica, Suzana i u{te edna Suzana, a pak se da bide ~isto, se griàt Svetlana, Menka, Olgica i Vera. Za knigovodstvenite i ekonomskite raboti se zadolèni: Marijana, Vesna, Gordica i Makedonka, a se da fukcionira isprav- no i kako {to treba, tuka e Zoran, voza~ i hauzmajstor vo domot. Prestojot, kako i site drugi uslugi stanarot go ~ini 9. 650 denari. Vo Domot za stari lica "Zafir Sajto" vo Kumanovo, osobeno vnimanie se posvetuva na kulturno-zabavniot ìvot i rekreacijata na stanarite. êsto se organiziraat priredbi, folklorni, muzi~ki, literaturni gostuvawa na u~ili{ta i gradinki od gradot, kako i na poznati umetnici od gradot i Republikata. Redovno gi odbeleùvaat rodendenite, verskite i dràvnite praznici i drugo. Dvapati godi{no se organiziraat ednodnevni ekskurzii do okolnite izletni~ki mesta i manastiri. Seto ova im nosi radost i zadovolstvo na ovie stari lu|e i im go pravi ìvotot pomalku monoton i taèn. Del od korisnicite, a pogotovo korisni~kite, se zanimavaat so izrabotka na rakotvorbi i drugi kreativni aktivnosti. Vo domot funkcionira i Klub na vozrasni i stari lu|e, koj im ovozmoùva na korisnicite kontakt so drugi stari lica od gradot i okolinata. Si zaminav od Domot za stari "Zafir Sajto# vo Kumanovo, so ~uvstvo deka vo nego stanarite pominuvaat prijatni denovi, opkruèni so grià i nega, vo krugot na ovaa nivno novo golemo semejstvo. Od razgovorot so pove}emina od niv slu{nav zborovi na blagodarnost kon lu|eto {to se griàt za niv, koi im gi pravat ovie godini blagopri- jatni i spokojni. K.S.Andonova

2917 moeto ime e penzioner Humanosta na delo a se spasi ìvot, zna~i da daruva{ del od skapocenata te~nost koja ìvot zna~i. Da DDse bide human, ubavo e, za{to ubavi ~uvstva ra|a, istakna Milan~o Manev koj ima daruvano 140 pati krv i so toa ima spaseno isto tolku ìvoti. Da se daruva krv ne zna~i samo humanost, toa zna~i i samoodrekuvawe na del od sebe, poto~no del od skapocenata te~nost koja ne ja proizveduva nitu prirodata nitu koja bilo sovremena fabrika. Za negovata humanost toj ima dobieno mnogu zna~ajni priznanija kako: Prizna- nie so medal za 50, 75 i 100 pati daruvana krv, nagradata "Osmi Noemvri# {to ja dodeluva Sobranieto na Op{tina [tip, odlikuvawa i drugo. Milan~o Manev e skromen, rabotliv ~ovek, entuzijazmot go vodi niz penzionerskite sportski natprevari vo Zdruè- nieto na penzioneri vo [tip, pee vo horot "Penzionerski cvetovi# i u~estvuva vo nivnata organizacija. Iako nekoga{ lu|eto znaat da nagazat na negovata humanost toj ne se otkaùva, prodolùva da daruva od crvenata te~nost: "]e daruvam krv dodeka me sluì zdravjeto. Me krepi ubavoto ~uvstvo koe me pravi sre}en za{to sum pomognal na bolen ~ovek koj za ìvot se bori#. Sre}nik e onoj koj moè da daruva krv, da ja pokaè humanosta na delo. Zatoa treba da se sledi primerot na Milan~o Manev, najhumaniot penzioner vo [tip. Daruval krv nad sto pati alkumina moàt da se pofalat so toa deka re~isi siot svoj ìvot nesebi~no daru- MMvaj}i ja te~nosta {to zna~i ìvot, dale svoj pridones vo spasuvaweto na mnogu ~o- ve~ki ìvoti. I, nesomneno, da se pottikne i da se neguva takvoto ~uvstvo e pove}e od humano, veli~estveno i zasluùva iskreno voshituvawe. Na tie malkumina im pripa|a Qubinko Ristovski, koj svojot raboten vek go pominal vo MVR "\or~e Petrov#, a od 2001 godina e vo penzija. Toj denes e aktiven ~len na Izvr{niot odbor na Zdruènieto na penzionerite "\or~e Petrov#. Neodminliv e vpe~atokot deka za sogovornik - penzioner, koj iako ja ìvee svojata {esta decenija, izgleda mnogu vitalno i mladoliko. Sekako, za toa pridonesuvaat i negovite geni, no i uredniot zdrav ìvot, ispolnet so mnogu aktivnosti i rekreacija, koj moè da posluì kako primer na mnogu mladi penzioneri. Za toa kako gi ispolnuva svoite penzionerski denovi, iako skromen po svojata priroda, toj moè mnogu da raskaù- va. Na koj na~in ispolnuva del od svoite penzionerski denovi toj veli: - Kako ~len na Klubot na penzionerite vo urbanata zaednica "Dame Gruev#, so ostanatite ~etiriesetina penzioneri, se sretnuvame tripati vo nedelata. Go prelistuvame i sledime dnevniot pe~at, igrame {ah, domino. Eden den vo nedelata ni se pridruùva- at i kole{kite penzionerki. Kako prodolènie na negovoto aktivno ~lenuvawe vo Crveniot krst na Republika Makedonija, toj pottiknuva i e organizator na pove}e aktivnosti vo svoeto zdruènie

2926 moeto ime e penzioner

kako ~len na Komisijata za zdravstvo i socijala, za {to toj veli: - Mnogu ~esto vo sorabotka so Crveniot krst organizirame razni predavawa za penzionerite od oblasta na zdravstvenata i socijalnata oblast, prvenstveno za kardiovasku- larnite zaboluvawa, dijabetisot, astmati~nite zaboluvawa, merime krven pritisok, {e}er i holesterol vo krvta. Pravime poseti na stari iznemo{teni lica. Sorabotuvame so mladinci koi redovno kontaktiraat i im pomagaat na osamenite stari lica. A vo idnina na{ite aktivnosti }e bidat naso~eni kon obezbeduvawe socijalna pomo{ na lica so niski primawa. Qubinko e aktiven krvodaritel od 1967 godina kako mladinec i dosega ima daruvano krv 106 pati. Osnova~ e na Dru{tvoto na Crveniot krst vo SVR Skopje vo "\or~e Pet- rov#, kade {to daruvaweto krv prerasna vo tradicija koja trae. Isto taka toj e pretsedatel i na Komisijata za krvodaruvawe i ~len na Izvr{niot odbor na Crveniot krst "Karpo{#. Za svoeto nesebi~no angaìrawe kako i za krvodaruvaweto, dobitnik e na golem broj plaketi, priznanija i nagradi na koi ni samiot ne im go znae brojot. Od niv osobeno mu e drag medalot po povod krvodaruvaweto po 100-ti pat, kako i Ordenot na trudot, dobien za celokupnoto dosega{no angaìrawe na poleto na krvodaruvaweto. Seto toa pridonelo vo semejstvoto na Qubinko, krvodaruvaweto da stane navika i tradicija. Site negovi ~lenovi, kako od potesniot semeen krug, taka i od po{irokoto semejstvo, toa se 35 ~lenovi, ja daruvaat te~nosta {to zna~i ìvot, po~nuvaj}i od soprugata do decata, snaata, bratot, sestrite, zetovcite... Soprugata Lepa ima 14 daruvawa, snaata Biqana 9 daruvawa, sinot Marjan bil dari- tel 19 pati, }erkata Suzana ima 6 daruvawa. Navistina, nesekojdnevno, nesebi~no semejstvo, koe{to pobuduva voshit pri samata pomisla deka nivnata krv spasila mnogu ~ove~- ki ìvoti! Na pra{aweto {to be{e presudno, {to go pottiknalo nego i negovoto semejstvo da se opredelat za ovaa mnogu blagorodna rabota, Qubinko veli: - Ednostavno, samata pomisla deka na ovoj na~in im pomagame na lu|eto koga se bolni ili im se slu~ila nekoja nesre}a, na{ata krv da im se najde koga im e najpotrebna, toa e {to ne pottiknuva i ponatamu da prodolìme so ovaa humana aktivnost. I s¢ dodeka moàm, jas nema da prestanam da ja daruvam mojata krv, te~nosta {to zna~i ìvot! Humanosta na preden plan enzionerkata Magdalena Hofmani Ivanova so PPpravo se vbrojuva me|u najhumanite penzionerki na jugot od zemjava. Po smrtta na nejzioniot soprug vo Germanija, taa so svojata }erka se vrati vo Gevgelija i se vklu~i vo site penzionerski aktivnosti. Pokraj iskrenosta vo druèweto so penzionerkite, taa svojot ìvot go naso~i kon humanite dela i pomo{ na lu|eto, pomagaj}i so pari~ni sredstva na poedinci, no isto taka i za pottiknuvawe na penzionerskite aktivnosti. Najvredno od se e {to majkata Magdalena, mo{ne uspe{no vo humanosta ja naso~i i svojata }erka.

2937 moeto ime e penzioner Sogleduvawa od Internet Kako da se doìvee stotata godina? va pra{awe neodamna im bilo postaveno na grupa medicinski stru~waci. Tie vrz OOosnova na svoeto iskustvo i znaewa gi dale slednite soveti za koi smetaat deka se najbitni za postignuvawe na zdrav i dolg ìvot: Rabotete go toa {to ve pravi sre}ni. Ekspertite po mentalna medicina, psihijata- rite i psiholozite tvrdat deka sre}nite lu|e se mnogu pootporni na bolesti. Nivnoto zdravje e vtemeleno vrz silnoto vnatre{no zadovolstvo i sposobnosta da se izvle~at najdobro od neprijatnite okolnostite. Smejte se ~esto i smejte se na glas. Vistinskata nasmevka e eden od najdobrite lekovi protiv te{kotiite. Smeeweto pretstavuva indikator za sostojbata na zdravjeto, kako i na krvniot pritisok, brzinata na pulsot i sli~no. Prezemete odgovornost za svojot stav kon bolesta. Specijalistot pedijatar Metjuz veli deka bolesta ne smee da bide paterica vrz koja nekoja li~nost postojano }e se potpira. Ako deteto oceni deka bolesta mu ovoz- moùva manipulacija i kontrola, }e prodolì da ja koristi kako oru`je i koga }e porasne i koga }e e vozrasen ~ovek. Spijte, toa e najdobriot na~in da se postigne odmor i osveùvawe koe mu e neophodno na centralniot nerven sistem za da moè besprekorno da funkcionira. I ne samo no}e, tuku i nekolku minuti odmor vo tekot na denot e korisno za organizmot. Doktor Gnap, stru~wak za nesonica, veli deka ~ovekot mora nekolku pati dnevno da gi ostavi redovnite aktivnosti na nekolku minuti, da se opu{ti i da se obide da zamisli prijatni ne{ta. Na toj na~in go reprogramirate mozokot. Prezemete ne{to vo vrska so stresot. Psihosomatskite bolesti se predizvikani i se hranat od stresot i emocionalnata napnatost. Psiholozite tvrdat deka re~isi site bolestite vo pozadina imaat psihi~ka priroda, isto kolku i fizi~ka. Glavobolkite, nas- tinkite, bolkite vo grbot i sli~no signaliziraat deka ne{to ne e vo red vo va{iot ì- vot. Uìvajte vo vozbuduvaweto {to go predizvikuva pozitivniot stres. Profesorot Selje veli deka postoi konfuzija vo vrska so toa {to pretstavuva stresot i kako da se postapuva so nego. Stresot e telesen nespecifi~en odgovor na kakvo bilo barawe na koe e izloèn organizmot, bez razlika dali toa barawe e prijatno ili ne e. Da se sedi na za- bolekarski stol e stresna situacija, no takva situacija sozdavaat i momenti na golema radost. I vo dvata slu~ai, va{iot puls zabrzuva, zabrzano vi e di{eweto, no i srceto silno bie. Neguvajte ja qubopitnosta koja ste ja imale u{te kako dete. Lu|eto poseduvaat silna genetska predispozicija da bidat qubopitni, sakaat da istraùvaat i vo poodminati go-

2946 moeto ime e penzioner dini. Ne dozvoluvajte toa da is~ezne, bidej}i negovoto otsustvo nepovolno se odrazuva na op{tata sostojba na organizmot. Vnimavajte {to jadete! Vo osnovata vo sekoja hrana leàt odredeni hemiski spoevi, pa zatoa e neophodno da se konsumira izbalansirana i raznovidna hrana bez {tetni i kancerogeni dodatoci. Barem ponekoga{ pobarajte go vnatre{niot mir i ti{ina, bidej}i tie imaat va`na uloga posebno vo tekot na ozdravuvaweto. Mnogu lu|e praktikuvaat razli~ni tehniki na meditacija i relaksacija, na primer so {etawe vo priroda, joga, ribolov, leèwe na plaà ili xogirawe. Bidete vnimatelni so lu|eto koi gi sakate. Povr{niot dopir ne moè da ja zameni toplata pregratka. Nitu rakuvaweto moè da ja zameni rakata koja ne`no dopira i mi- luva, tvrdi antropologot Montag vo svojata kniga "Dopirawe#. Toj objasnuva: - Vrz razvojot na mnogu bolesti, vo golema mera vlijae i kvalitetot na poddr{kata so pomo{ na dopir. Moèbi ako gi sledite ovie soveti nema da ja doìveete ba{ stotata, no sigurno }e si go prodolìte ìvotot, a pritoa }e imate i podobra op{ta zdravstvena sostojba! Pri ova treba da se dodade deka japonskiot ostrov Okinava, Ovoda na Sardinija i ka- liforniskiot grad Loma Linda se trite mesta vo svetot vo koi se ìvee podolgo od 100 godini Koga vo septemvri 2009 godina go proslavil svojot 113 rodenden i so toa stanal najstariot ma` na svetot, japonecot Tomoxi Tanabe izjavil deka najgoleiot izvor na negovata sre}a e toa {to moè da razgovara so site. Tomoxi ìvee so sinot i snaata, a inaku ima osum deca, 25 vnuci, 56 pravnuci i {est prapravnuci. Toj ~ekori bavno, no se u{te bez tu|a pomo{, uìva vo razgovorite so lu|eto, saka da pi{uva vo svojot dvevnik i da ~ita vesnici. Super starecot Tanabe ja predvodi populacijata od 36.276 japoski stogodi{nici. Japoncite se, inaku, najdolgove~nata nacija na svetot. Spored podatocite od Svet- skata zdravstvena organizacija (SZO), o~ekuvaniot ìvoten vek vo Japonija e 82,6 godini, a po nego sledat Hong Kong ( 82,2), Island ( 81,8), [vajcarija( 81,7) i Avstralija so 81,2 godina. Vo Makedonija o~ekuvaniot ìvoten vek e 72 godini za maìte i 77 godini za èni- te. Starejte, a ~uvstvuvajte se pomladi Dali starosta e kraj na sekoja pomisla na mladosta? Koga vsu{nost po~nuva starosta? Dali toa se meri so brojot na godinite ili so ~uvstvata? Koga stanuva zbor za ovaa tema, dobro e da se potsetime na zborovite na eden mudrec koj rekol deka "nikoga{ ne e docna da imate sre}no detstvo#. Ili so drugi zborovi, i starite lu|e moàt da bidat "nezreli#. Seto ova e uvod da gi pretstavime rezultatite od ispituvaweto na amerikanskiot Pju istraùva~ki centar, koi se odnesuvaat na starosta i odnosot kon nea, na sre}ata vo povozrasniot period, kako i drugi raboti koi se bitni za ìvotot na lu|eto na koi im e zavr{en oficijalniot raboten vek. Eden od glavnite naodi na istraùvaweto, bez ogled dali e nekoj mlad ili star, e deka za sre}a se neophodni dva elementi: verni prijateli i finansiska sigurnost. Se razbira, ne e iznenaduva~ki naodot deka onie ~ie zdravje e izvonredno, vo 25 otsto slu~aevi bile ponakloneti da dadat izjava deka se "mnogu sre}ni#, {to sekako ne bil slu- ~aj so onie koi imaat nekoi zdravstveni problemi. Isto taka, na izjavite za toa kolku se (ne)sre}ni, vlijaele i finansiskite priliki na onie koi bile vo istraùva~kata mostra.

2957 moeto ime e penzioner

Sre}ata, vsu{nost, e u{te edna golema zagatka za nau~nicite. Dodeka od edna strana e jasno deka dobroto zdravje vlijae vrz ne~ie ~uvstvo na zadovolstvo i ispolnetost, mnogumina istraùva~i tvrdat deka i obratnoto e to~no - deka sre}ata pridonesuva za dobroto zdravje. Me|utoa, edno e o~igledno vo site op{testva - deka so stareeweto se namaluvaat i druèwata, se stesnuvaat takanare~enite socijalni mreì, odnosno olabavuvaat vrski- te me|u lu|eto. Toa od edna strana negativno vlijae vrz raspoloènieto, a spored toa i vrz zdravjeto, no sprotivno na toa e faktot deka intenzitetot i emociite vo ostanatite vrski so godinite se zgolemuvaat, {to gi kompenzira prekinatite op{testveni kontakti. Nau~nicite imaat dovolno elementi za tezata - koja u{te treba da se dokaùva - deka na sre}ata vo povozrasnata doba vlijae i sposobnosta za prisposobuvawe na promene- tite ìvotni okolnosti. Tie {to o~ekuvawata }e gi prisposobat na promenite na ì- votniot stil po penzioniraweto, mnogu pouspe{no gi izbegnuvaat osamenosta i izoli- ranosta, ~uvstva koi gi zabrzuvaat bolestite i smrtta. [to se postari, lu|eto te`neat da se ~uvstvuvaat pomladi. Taka, edna tretina od onie na vozrast me|u 65 i 74 godini izjavile deka se ~uvstvuvaat 10 do 19 godini pomladi, a edna {estina od onie nad 75 godini, sebesi se podmladuvale i za 20 godini. Vo prosek, u~esnicite vo edna anketa izjavuvale deka starosta po~nuva na 68 godini. No, so toa glavno ne se soglasuvaat onie {to se postari od 65 godini - spored niv, starosta po~nuva so navr{eni 75 godini. Zaklu~okot e deka starosta e sekoga{ malku postara od vas. No, postojat i nekoi ned- vosmisleni znaci na starosta, bez ogled na toa kako koj se ~uvstvuva. Toa se zgolemena sklonost kon bolesti, gubewe na pamteweto, prestanok na seksualnite aktivnosti, borba so depresijata i - te{kotii vo pla}aweto na mese~nite smetki. Mnogumina se i onie koi tvrdat deka vleguvaj}i vo starosta ne im se ostvarilo ona {to go o~ekuvale: deka pove}e vreme }e pominuvaat so semejstvoto, deka pove}e }e patuvaat, deka }e imaat pove}e vreme za nekoe hobi i za po~etok na druga kariera... Stareeweto, bez ogled na li~nite ~uvstva i objektivnite sogleduvawa, e vsu{nost edno golemo nepoznavawe vo ìvotot na onie {to s¢ u{te ne se stari.

2966 moeto ime e penzioner

Tribina Izbor od Penzionerski vidici" " i Penzioner puls" "

Vo izminatite nekolku godini vo javnite glasila objaviv pove}e kolumni od aktuelniot `ivot na penzionerite, koi najdoa svoe mesto vo drugite rubriki na knigava. Ovoj pat od "Penzionerski vidici# i "Penzioner plus# napraviv izbor na kolumni, poto~no na pogledi i mislewa na istaknati analiti~ari na penzionerskite zbidnuvawa vo na{ata zemja. Poradi svojata aktuelnost se nadevam deka }e go zadr`at vnimanieto na ~itatelite.

2977 moeto ime e penzioner Penzionerite vo tranzicioniot period na Makedonija enzionerite najbolno ja po~uvstvuvaa tranzicijata vo Makedonija na svojot grb. PPStandardot vo tranzicijata sporeden so onoj do 1993 godina tolku e opadnat {to gi zapla{i idnite penzioneri. Vo 1993 godina prose~nite penzii vo odnos na prose~nite plati iznesuvaa 79%, a samo na "starosnite# iznesuva{e duri 83 otsto. [to se slu~i so penziite? Penzionerite baraat nadle`nite organi da dadat odgovor. Site koi bile penzioneri na krajot od 1993 godina se se}avaat mnogu dobro na eden Zakon (za isplata na plati i penzii) so koj se odredi od 1 januari 1994 godina, do krajot na godinata da se ispla- }aat namaleni penzii za 8%, a usoglasuvaweto na penziite, namesto so vkupniot porastot na prose~no isplatenite plati vo prethodniot mesec, da se usoglasuva spored indeksot na porastot na tro{o- cite na ìvot namaleni so 2,5, a penziite povisoki od dve prose~ni penzii vo prethodniot mesec so 70%. Ovoj sistem na usoglasuvawe na penziite ostavi dlaboki tragi na visinata na penzijata vo 2008 godina iznesuva{e okolu 57% od prose~nata plata, a vo 2009 godina 50, 2 otsto. Penzionerskata populacija denes ìvee so ~uvstvo deka mladite i dràvata vo celina, ja zaboravaat tradicijata od iskona - odnesuvaj se kon predcite onaka kako {to saka{ da se odnesuvaat potomcite so tebe. Verojatno efektite od tranzicijata gi teraat taka da se odnesuvaat. Duri i proklamiranoto vo najvisokiot Zakon na dràvata go zaboravaat. Generacijata pratenici koi go donesuvaa, zapi{aa vo negoviot prv ~len deka Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i SOCIJALNA dr- àva. Vo odredbata so koja se opredeluvaat temelnite vrednosti na ustavniot poredok e zapi{ano kako temelna vrednost humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta. Ovie opredelbi penzionerite gi tolkuvaat taka, mladite da bidat solidarni so nivnite predci koi za vreme na nivniot raboten vek sozdavale vrednosti koi }e im koristat i na nivnite potomci. Nad 8% od vkupniot broj 274.000 korisnici na penzija primaat minimalen iznos na penzija koj vo 2008 godina dostigna 5.220 denari, a vo 2007 godina be{e samo 4.080 denari. So olkav iznos na penzija mnogumina od niv se vo dilema dali da kupat leb ili lek. Ima golem broj korisnici na penzija koi pokraj starosta se sami, bolni, a ne mal broj ìveat vo zapu{tenite ruralni naselbi, bez osnovna zdravstvena za{tita, bez prevoz i bez pomo{ od drugi. @iveat vo samotija zaboraveni od ostanatiot svet. Na nekoi potomcite im zaminale vo "svetot#, a nekoi i nemaat. Sami go ~ekaat sudniot den. Za zgriùvawe na vakvi sami, stari i bolni, vo na{ata zemja ima samo 4 starski dràvni domovi so okolu 250 mesta. Vo privatnite starski domovi malkumina moàt da go platat smestuvaweto koe iznesuva pove}e od 300 evra mese~no. Vo predtranzicioniot period penzionerite postari od 65 godini besplatno se leku- vaa vo zdravstvenite ustanovi od site stepeni, koristea besplatno lekovi, dobivaa godi{no dodatok K-15 i regresi za koristewe na penzionerskite odmorali{ta. Tie koi ja primaa penzijata preku po{ta (nad 140 iljadi) ne pla}aa "po{tarina". Na brojot na siroma{nite stari lica ima vlijanie i sistemot na penziskoto osiguruvawe spored koj na onie koi od koi bilo pri~ini ne odrabotile najmalku 15 godini ne im sleduva penzija iako se postari od 65 godini. Od vkupno 213.000 gra|ani postari od 65 godini pove}e od 150.000 koristat penzija, a od ostatokot samo nad 8.000 go ostvarile pravoto na postojana pari~na pomo{ vo ramkite na sistemot na socijalna za{tita. Od

2986 moeto ime e penzioner ostatokot najgolemiot broj nemaat osnovni sredstva za ìvot. Tie sepak pridonesuvale za zaedni~kite potrebi na gra|anite na Makedonija i ostavile del od sebe vo sozdavaweto na materijalnoto bogatstvo {to go imame denes. Zatoa e potrebno nadle`nite organi da ja sogledaat mo`nosta ovaa kategorija gra|ani postari od 65 godini koi nemaat drugi izvori na prihodi da se steknat so pravo na minimalna socijalna penzija. Poradi seto toa mnogu penzioneri pra{uvaat "{to sme i skrivile na dràvata vaka da se odnesuva kon nas#? Poznato im e na site deka so ni{to ne sme i "zgre{ile#, no odgovornite za ovie raboti zaboravile na zaslugite na ovie gra|ani i na ustavnite prava i obvrski na dràvata kon niv propi{ani so ~l. 34 i 35 od Ustavot na Republika Make- donija. Pra{awata na penzionerite potsetuvaat na edna mudra misla koga eden dedo go prekoruva vnukot da ne si gi tepa decata za{to eden den }e do~eka koga sin mu }e mu gi tepa vnucite, pa }e mu bide mnogu àl. Du{ko [urbanovski Funkcionirawe i opstojuvawe na Solidarniot fond a po~etokot na tranzicijata vo na{ata zemja niskite penzii na najgolemiot broj na NNkorisnici na penzija ni pribli`no ne bea dovolni za pokrivawe na tro{ocite za zakop na po~inatiot penzioner. U{te pove}e {to penzionerite ne dobivaa pomo{ od dràvnite institucii za pokrivawe na del od tro{ocite za zakop. Vakvata zagriùva~ka pojava direktno vlijae{e na materijalnata sostojba na semejstvata od po~inatiot penzioner, osobeno kaj siroma{nite semejstva. Penzionerite predlagaa merki i baraa na~in za nadminuvawe na nepovolnite sosotojbi. Taka, vo 1992 godina vo nekolku zdruènija na penzioneri se pokrena i se prifati idejata za obezbeduvawe na sopstveni sredstva za formirawe na solidarni fondovi na nivo na zdruènie. Vo Solidarniot fond penzionerite vnesuvaa ednakov iznos od site ~lenovi na zdruènieto. Vo po~etokot na 1993 godina po predlog na Sojuzot na penzionerite na Makedonija, site zdruènija na penzionerite prifatija da se formira Solidaren fond za posmrtna pomo{ so zadr{ka na del od penzijata kako i odreden iznos za ~lenarina za obavuvawe na dejnosta na zdruènieto. Pri toa Fondot na penzisko i invalidskoto osiguruvawe prifati da vr{i zadr{ka od penzijata na sekoj korisnik koj za toa predhodno dal pismena soglasnost, bez za toa da ima zakonska regulativa. Duri vo dekemvri 2007 godina pri usvojuvaweto na Zakonot za PIOM so nekolku ~lenovi za prv pat be{e regulirana ovaa problematika, no poradi naru{uvawe na privatnata sopstvenost na penzionerite Us- tavniot sud go ukina. Zatoa vo septemvri 2008 godina Sobranieto usvoi Zakon za dopolnuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so koj se zadolì Fondot na PIOM da vr{i zadr{ka na del od penzijata za obezbeduvawe na sredstva potrebni za isplata na posmrtna pomo{ za ~lenovite na semejstvota za po~inatiot penzioner i za ~lenuvawe vo zdruènieto na penzionerite. Osnovnite na~ela vrz koi se temeli Zakonot se slednite: - Solidarniot fond se formira so sredstva koi se obezbeduvaat so zadr{ka na del od penziite za site korisnici na penzii koi dale soglasnost so pismena izjava da im se vr{i zadr{ka na sredstva za Solidaren fond i ~lenarina;

2997 moeto ime e penzioner

- Visinata na zadr{kata ja opredeluvaat organite na zdruènijata na penzionerite, odnosno organite na nivnite sojuzi vo ednakov iznos za site korisnici na penzija, bez razlika na visinata na penzijata; - Sredstvata od Solidarniot fond se koristat namenski za isplata na posmrtna pomo{ na ~lenovite na semejstvoto od po~inatiot penzioner; - Visinata na posmrtnata pomo{ ja opredeluva Odborot na registriranata organizacija (SZPM) vo po~etokot na sekoja godina. Visinata na posmrtnata pomo{ e ednakva za site korisnici na penzija vo Dràvata; - Za koristewe na ostatokot na sredstvata od Solidarniot fond odlu~uva Odborot na registriranata organizacija; - Zadr{kata od penziite ja vr{i Fondot na PIOM pri isplatata na penziite vo ednakov iznos za site korisnici na penzija, a isplatata na posmrtnata pomo{ ja vr{i Stru~nata slu`ba na Fondot preku podra~nite edenici bez razlika na mestoto na ìveewe na po~inatiot penzioner; - Pri isplatata na penzijata Fondot na PIOM vr{i zadr{ka od penzijata na ime ~lenarina za obavuvawe dejnost na zdruènieto na penzionerite. Visinata na ~lenarinata ja odreduvaat organite na zdruènieto na penzionerite, odnosno Organot na registriranata organizacija vo ednakov iznos na site korisnici na penzija; - Sredstvata po osnov na ~lenarina Fondot na PIOM gi dozna~uva na smetkata na Registriranata organizacija koja vr{i raspredelba na ~lenarinata po zdruènija na sojuzite vo zavisnost od nivnite ~lenovi. Izdvojuvaweto na sredstvata za posmrtna pomo{ treba da imaat tretman na eden vid socijalna sigurnost na korisnicite na penzija poradi {to e potrebno natamo{no postoewe i funkcionirawe na Solidarniot fond i negovo nadgraduvawe i usovr{uvawe kako sistem na solidarno osiguruvawe vo slu~aj na smrt na korisnik na penzija. Sredstvata od Solidarniot fond stanaa nu`na potreba na korisnicite na penzija pri {to doa|aat do poln izraz na~elata na humanosta, zaemnosta i solidarnosta kako temel- ni vrednosti utvrdeni so Ustavot. Nikola Nikoloski Vo SZPM racionalno tro{ewe na sredstvata rz osnova na ~len 30 od Statutot, Nadzorniot odbor na SZPM vr{i nadzor i kon- VVtrola za namensko koristewe i raspolagawe so imotot i sredstvata na Sojuzot. Nadzorniot odbor na Sojuzot vo 2008 godina ima odràno dve sednici i izvr{i uvid i kontrola na materijalno-finansovoto rabotewe. Izve{taite od izvr{eniot uvid i kontrola gi dostavi do Izvr{niot odbor na Sojuzot, koj pak na svoite sednici go razgleda so naodite i predlozite. Nadzorniot odbor od izvr{eniot uvid i kontrola konstatira deka materijalno-finansovoto rabotewe na Sojuzot se vodi po site zakonski propisi kako {to se Zakonot za smetkovodstvo, Pravil- nikot za smetkovodstvo i Pravilnikot za smetkovodniot plan i bilansite za neprofitnite organizacii. Sredstvata se tro{eni spored finansoviot plan za 2008 g. na Sojuzot i se koristeni namenski i ne se prisutni negativni pojavi vo nivnoto raspolagawe. Prihodite i rashodite za 2008 godina ja pokaùvaat slednata sostojba: 1. Ostvaren vkupen prihod 4.855.844 den. 2. Ostvarenite vkupno rashodi 3.588.424 den.

3006 moeto ime e penzioner

3. Dobivka pred odana~uvaweto 1.267.460 den. 4. Danok na dobivka 68.514 den. 5.Dobivka po odana~uvaweto 1.198.946 den. - Za prenos na narednata godina 387.000 den. - Ne raspredelena dobivka 811.946 den. Iznosot od 1.267.460 den. e dobivka so prenesena del od dobivkata od 2007 godina vo iznos od 525.000 denari. Bez toa dobivkata vo 2008 godina bi iznesuvala 742.460 denari. Sakam da napomenam deka po predlog od Nadzorniot odbor ovie dve godini celata dobivka ne se prenesuva na narednata godina, no samo del. Od 2007 godina ne e prenesena suma vo iznos od 408.517, a za 2008 g. od 811.946 den. ili vkupno za dvete godini iznos od 1.220.463 denari. Predlagam i za narednite godini dobivkata da ne se prenesuva i da ne se tro{i, no da se akumulira vo eden fond na pari~ni sredstva {to bi se koristele za dobivawe kredit za otkup na sopstveni prostorii za rabota. Ako se analizira rashodniot del za 2007, 2008 i planot za 2009 godina za uslugi za odrùvawe na prostoriite i naemnina {to se pla}a za koristewe na prostoriite, tie za trite godini iznesuvaat 2.693.155 denari. Od tuka moè da se proceni kolku e potrebno da se razmisluva za kupuvawe na sopstveni prostorii. Sojuzot e neprofitna organizacija i dobivkata moè so odluka da ja rasporeduva: Za plati ako ima vraboteni, za rezerven fond, za drugi nameni i ako odlu~i za del da se prenesi na narednata godina. Vkupnite prihodi za 2008 godina, sporedeni so planiranite, iznesuvaat 110,7%, a rashodite 81,8%. [to zna~i i prihodite i rashodite se vo ramkite na planiranoto, a o~igledno e domakinskoto rabotewe. - Ova sekako moè da se kaè i za rabotata na SZPM vo 2009 godina, koi i pokraj zgolemenite aktivnosti e ostvareno pozitivno saldo od 568.926 denari. Nadzorniot odbor go razgleda i izve{tajot od popisnata komisija i izvr{i uvid vo smetkovodstvoto. Prikaànite podatoci za imovinata vo izve{tajot i fakti~nata sostojba po smsetkovodstvoto vo celost odgovaraat. Popisot e izvr{en stru~no i kvalitetno i Nadzorniot odbor go prifati onaka kako {to e izgotven. Treba da se kaè i toa deka godi{nite smetki za 2008 i 2009 godina i finansiskiot plan za 2010 godina se izgotveni stru~no i kvalitetno so analiti~ki podatoci po zakonskite propisi, a sredstvata se tro{eni namenski. Traj~o Stojanov Sostojbata na korisnicite na invalidska penzija vo Republika Makedonija rganizacionata postavenost na korisnicite na invalidska OOpenzija, koja broi okolu 46.000 ~lena, ~lenuvaa vo ~etiri vida zdruènija i isto tolku Sojuzi na nivo na Republika Makedonija. Postojat zdruènija kako {to se vo Gostivar, Bitola, Gevgelija i Berovo kade ~lenstvoto ~lenuva samo vo po edno zdruènije i samo vo eden Sojuz, {to ne e slu~aj so skopskite zdruènija vo Kisela Voda, âir i Centar, kako i vo [tip, Veles, Kumanovo i Tetovo kade postojat paralelni invalidski zdruènija koi se ~lenki na dva ili tri sojuzi. Odreden broj na zdruènija na korisnici na invalidska penzija kako {to se vo Valandovo, Makedonski Brod, Vinica, Del~evo i

3017 moeto ime e penzioner drugi ~lenuvaat vo zdruènijata na starosni penzioneri i ne dobivaat posebna ~lenarina, dodeka zdruènijata od Ohrid, Prilep, Kavadarci i Veles ~lenuvaat vo SZPM i dobivaat ~lenarina za sproveduvawe na svoite aktivnosti. Za seta ovaa sostojba odgovornosta leì kaj rakovodstvata na zdruènijata, odnosno kaj rakovodstvata na Sojuzite. Do 1995 godina ovie problemi ne postoele, no po~nuvaj}i od 1997 godina poradi lo- {ata politika na toga{noto rakovodstvo na Sojuzot na trudovi invalidi, koe i sega e aktuelno, doa|a do formirawe na paralelen Sojuz na invalidski penzioneri so sedi{te vo Ohrid, {to podocna se prefrla vo Skopje, ~ii ~lenki do 2002 godina ne dobivale ~lenarina za sproveduvawe na svoite aktivnosti. Sojuzot na trudovi invalidi vo 1998 godina se preregistrira vo Sojuz na invalidi na trudot, a pri prilagoduvawe na normativnite akti so Zakon za zdruènija na gra|ani i fondacii, napravi u{te eden raskol, bidej}i na izborno- konstitutivnata sednica ne gi pokani delegatite na zdruènija, vo koi ~lenuvaat pove}e od polovina od vkupnoto ~lenstvo na korisnici na invalidska penzija. Ovie zdruènija posle pove}e iicijativi za normalizirawe na sostojbite vo Sojuzot na invalidi na trudot, vo mart 2002 godina se zdruìja vo Sojuz na zdruènija na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija na Republika Makedonija, so sedi{te vo Op{tina Kisela Voda - Skopje. Za od- beleùvawe e i toa deka na Osnova~koto Sobranie na SZIT - KIP na RM - Skopje be{e donesena odluka da se upati inicijativa za obedinuvawe na trite Sojuza.(Sojuz na invalidi na trudot, Sojuz na invalidski penzioneri i Sojuz na Zdruènija na invalidi na trudot i korisnici na invalidska penzija) so posredstvo na Fondot za PIOM, Zaedni- cata na invalidski organizacii i Ministerstvoto za trud i socijalna politika, koja inicijativa i denes e aktuelna. Me|utoa glaven otpor postoi vo rakovodstvoto na Sojuzot na invalidi na trudot koe pove}e od 16 godini rakovodi so ovoj Sojuzot . So tolkuvawe na izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za PIOM, vo delot na Soli- darniot fond i ~lenarina, odnosno so re{enijata vo nego se priznaa trite Sojuzi, vo koi ~lenuvaat korisnici na invalidska penzija, {to pridonese i natamu da nema zain- teresiranost za spojuvawe vo eden Sojuz na nivo na Republika i edno Zdruènie na nivo na Op{tina, kako {to e predvideno so Zakonot za invalidski organizacii, odnosno so Nacionalna invalidska organizacija, kade e zacrtano i vo Op{tinata i vo Republika- ta, da ima po edna organizacija od odredena invalidnost, vo slu~ajov invalidnost so trajno zagubena rabotna sposobnost. Spored tuma~eweto na Zakonot na Fondot za PIOM, proizleguva deka invalid na trudot ima svojstvo na osigurenik, a toa pravo se gubi so dobivawe na invalidska penzija so trajno zagubena rabotna sposobnost, a vo penzionerska organizacija moàt da ~lenuvaat samo penzioneri bez ogled pod koj osnov se penzionirale. Gido Boj~evski Godina na konsolidacija ojuzot na invalidski penzioneri na Makedonija (SIPM) od po~e- SStokot na 2008 be{e prinuden svojata aktivnost pred se da ja naso- ~i za konsolidacija na Sojuzot i na negovite zdruènija. Imeno, od 1997 godina koga e konstituiran ovoj Sojuz od nekolku op{tinski zdruènija, se do pred nekolku godini toj obedinuva{e vkupno 17 ~lenki. No, bidej}i finansiraweto, u{te od po~etokot, ne be{e naj- soodvetno re{eno, a vo otsustvo na jasno definirani kriteriumi za refundirawe na ~lenarinata do zdruènijata preku Fondot na PIOM, ostava{e mo`nost za improvizacii i subjektivizam pri

3026 moeto ime e penzioner raspredelbata. Vo istiot period, koristej}i go Zakonot za gra|anski zdruènija vo nekoi op{tini se registriraa u{te po dve-tri zdruènija od ~lenovite na invalidskite penzioneri. Na toj na~in brojot na ~lenovite vo site zdruènija stana dva pati pogolem vo odnos na vkupniot broj na invalidski penzioneri, a sredstvata od ~lenarinata ostanaa isti i nedovolni. Toa predizvika "natprevar# me|u ovie zdruènija za dokaùvawe koj ima prioritet na ovie sredstva. Poradi toa zdruènijata svojata aktivnost i sredstva moraa da gi tro{at za sudski raspravi i parnici vo koi mora{e da ja dokaùvaat svojata legitimnost. Taka, minimalnite sredstva planirani za drugi aktivnosti se tro{ea za advokati, tu`bi, àlbi i sl. O~igledno be{e deka Fondot za PIOM vo vakvi uslovi ne moè{e da ja razre{i nastanatata sostojba, nitu pak toa be{e isklu~itelno vo negova nadle`nost. Zatoa nekoi od zdruènijata na SIPM, pres- tanaa so svojata dejnost ili se integriraa so drugi zdruènija. Isto taka pak SIPM ne moè{e mnogu da im pomogne nitu materijalno nitu kadrovski. SIPM i negovite organi, sledej}i go razvojot na nastanite, kako i posledicite {to moè da proizlezat od istite, u{te na po~etokot na ovaa godina, nastojuva{e i predlaga{e preku svoite dopisi do Fondot i do SZPM, da se iznajde najadekvatno re{enie za nastanatite problemi. Celta ni be{e ~lenovite na zdruènijata t.e. invalidskite penzioneri da ne bidat manipulirani i prebrojuvani. Ubedeni bevme deka na{ite predlozi }e naidat na razbirawe i poddr{ka i }e se re{avaat vo duhot na solidarnost i na kompromis. Na{ite ubeduvawa i nadeì se zgolemija koga Sobranieto na RM go donese Zakonot za PIOM posmrtninata da se ispla}a vo ist iznos vo celata Republika i samo preku podra~nite edinici na Fondot, a izdvoenata ~lenarina da bide na edinstvena smetka vo SZPM. So noviot Zakon na PIOM se dava mo`nost zaedni~ki da se dogovorime za najoptimalnite re{enija, odnosno istiot n¢ obvrzuva da predloìme i izgotvime zaedni~ki usoglaseni kriteriumi za raspredelbata na sredstvata od ~lenarinata, a so toa kone~no da im stavime i kraj na dosega{nite improvizacii. Sega se zavisi od objektiv- nosta i kooperativnosta na site navedeni Sojuzi vo Zakonot. Toa moème i morame da go postigneme, najmnogu poradi faktot {to sme se deklarirale i registrirale kako zdruènija i sojuzi formirani isklu~itelno za potrebite i problemite na penzionerite. I dokolku kvalitetno gi re{ime problemite pri raspredelba na sredstvata od ~lenarinata, toga{ sojuzite vo idnina na zaedni~kite sostanoci }e moàt da gi naso~at svoite idni aktivnosti, isklu~itelno za podobruvawe na uslovite i organiziranosta na zdruènijata, da razmenuvaat idei da izgotvuvaat novi i posoodvetni re{enija za potrebite na svoite penzioneri {irum na{ata zemja. Zaklu~ocite na organite na na{iot Sojuz ne obvrzuvaat celosno da nastojuvame da se realiziraat novite zakonski re{enija, a preku Sojuzot i zdruènijata }e dademe nesebi~na poddr{ka na sekoj korisen i realen predlog za zaedni~kata organizacija, dokolku istiot ima za cel podobruvawe na penzionerskiot ìvot. Dimitar Zarkov Penzionerot Stamen Filipov, ~uvar na ustavniot poredok redbite so Stamen Filipov sekoga{ se interesni, bidej}i e retko dobar sogovornik SSi penzioner koj treba da se po~ituva, osobeno za negovata pove}egodi{na pravni~ka i ~ove~ka pasija postojano da gi brani ~ovekovite prava pred Ustavniot sud, kako najvi- soka sudska instanca vo na{ata zemja. Vsu{nost, toj e neumoren borec za pravna dràva

3037 moeto ime e penzioner

i vistinski rekorder vo podnesuvawe inicijativi do Ustavniot sud. Poteknuva od kratovski Kavrak i se do penzioniraweto vo ~in pot- polkovnik, kako voen stare{ina slu`buval vo Gospi}, Karlovac, Rieka, Bitola, Kumanovo i Skopje. Diplomiran e pravnik so polo- èn pravosuden ispit. - Kako ~ovek od pravoto sakam na{ata zemja navistina da stane pravna dràva, {to e edinstveniot motiv za sekoja moja inicijativa do Ustavniot sud. Toa go pravam ~isto volonterski. Taka, vo periodot od 1993 godina do dekemvri 2008 godina do Ustavniot sud na Republika Makedonija imam podneseno nad 700 inicijativi za poveduvawe postapka na ustavnosta na odredeni zakonski odredbi ili zakoni vo celina ili pak za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na podzakonski propisi. Od toa, za 490 inicijativi Ustavniot sud ne povede postapka, no bitno e {to 196 inicijativi mi se uvaèni, od koi 144 se odnesuvaat za zakonski i 52 za podzakonski odredbi, so koi bea povredeni pove}e ~ovekovi prava i slobodi - preku govorot na argumenti poso~i Filipov. Ne postoi oblast za koja toj nema podneseno inicijativa za ocena na ustavnosta i zakonitosta, no najgolem broj od niv se od sferata na odbranata, vnatre{ni raboti, kolektivni dogovori i rabotni odnosi, no i obrazovanieto. - Moite inicijativi za osporenite pravni akti se temelea na ednakvosta na slobod- ite i pravata, na neprikosnovenosta na slobodata, na pravoto na rabota, na socijalno, penzisko i invalidsko osiguruvawe, zdravstvena za{tita, na àlba i {trajk, na slobodata na uveruvaweto, na sovesta i na javnoto izrazuvawe na mislata itn. Zna~ajno e {to so ukinuvaweto na odredeni pravni akti ili nivni odredbi, navedenite slobodi i prava se za{tituvaat od idni mo`ni povredi. Opfateni se odreden broj sojuzni zakoni od porane{na jugoslovenska federacija, odredeni republi~ki zakoni od porane{niot socijalisti~ki sistem, kako i del zakoni i podzakonski akti doneseni po usvojuvaweto na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina. Site inicijativi bea podneseni zatoa {to smetav deka toj zakon, propis ili podzakonski akt mora da se usoglasi so Ustavot - dodade Filipov. Osobeno treba da se odbeleì deka Istraùva~kiot centar na gra|ansko op{testvo vo Skopje u{te vo 2006 godina vo serijalot za braniteli za ~ovekovi prava ja objavi knigata "Konstitucionalist# - zbirka na odluki i re{enija na Ustavniot sud doneseni po inicijativa na Stamen Filipov. Vo predgovorot so pravo se istaknuva deka osobeno se zna~ajni inicijativite na Filipov so koi se {titi neprikosnovenosta na slobodata i deka negov osnoven i is- klku~iv motiv be{e i ostana negovata èlba da pridonese vo Republika Makedonija da se vospostavi i zacvrsti vladeeweto na pravoto i da se unapredi za{titata na slobodi- te i pravata na ~ovekot i gra|aninot kako zna~ajni ustavni vrednosti. - Toa be{e golemo priznanie za mene i za mojot dolgogodi{en volonterski anga`man na ova pole, no i golem pottik za natamo{no angaìrawe site da se pridrùvaat kon Ustavot i zakonite. Po~ituvaweto na temelnite vrednosti na ustavniot poredok, osobeno osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot priznati so me|unarodnoto pravo i utvrdeni so Ustavot, kako vladeewe na pravoto, e edinstveniot pat po koj treba da se odi, zaradi blagosostojba na sekoj poedinec i op{estvoto vo celina.- Stamen Filipov e aktivist na pove}e nevladini organizacii, me|u koi ~len e na Pravno-ekonomskiot sovet na SZPM i na Statutarnata komisija vo Zdruènieto na penzioneri "Kisela Voda# vo Skopje. - Koga vo 2007 godina bea usvoeni izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, inicijativa za za{tita na ustavnosta do Ustavniot sud podnesoa SZPM, pove}e zdruènija na penzioneri, grupa gra|ani i trojca poedinci Vasil

3046 moeto ime e penzioner

Kaleski, Mladen Veselinov i jas. Kako {to e poznato Ustavniot sud na 26 mart 2008 godina povede postapka, a po nekolku meseci i gi ukina izmenite, poa|aj}i od pravoto na penzionerite da raspolagaat i upravuvaat so penziite, kako sopstveni sredstva. Poradi toa po itna postapka se usvoi nov Zakon za PIOM , {to podobro go reguli- ra pra{aweto na Solidarniot fond na penzionerite, naglasi Filipov. Sekako,od na{iot sogovornik i natamu moè da se o~ekuvaat kusi i argumentirani inicijativi do Ustavniot sud za ona {to ne e vo soglasnost so ustavnite i zakonskite odredbi. Upravnata inspekcija ne moè da vr{i inspekciki nadzor vo zdruènijata na penzionerite pravnata inspekcija, soglasno ~len 2 od Zakonot za Upravnata inspekcija, ("Slu`- UUben vesnik na Republika Makedonija# broj 69/2004, 22/2007 i 115/2007), go opfa}a nadzorot nad primenata na Zakonot za op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to sodràt odredbi za upravnata postapka. Spored ~len 3 od ovoj zakon, Upravniot inspekciski nadzor se vr{i vo organite na Dràvnata uprava, vo drugite dràvni organi, organizacii, ustanovi i drugi pravni lica, na koi so zakon im e dovereno da vr{at javni ovlastuvawa koga re{avaat vo upravni raboti, kako i op{tinite, gradot Skopje i op{tinite vo Skopje, koga vo vr{eweto na svoite nadle`nosti re{avaat vo upravni raboti za pravata, obvrskite i pravnite interesi na pravni i fizi~ki lica vo soglasnost so zakon. Spored ~len 4 stav 2 od ovoj zakon, rabotite na inspekciskiot nadzor gi vr{at upravni inspektori. Ovlastuvawata na upravnite inspektori vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor se utvrdeni vo Zakonot, vo glava IV, Ovlastuvawa. Taka, vo ~len 9 od ovaa glava, se propi{uva deka upravnite inspektori se ovlasteni: da ostvaruvaat neposreden uvid vo primenata na Zakonot za op{tata upravna postapka i drugite zakoni {to so- dràt odredbi za upravnata postapka i izvr{uvaweto na propisite za kancelariskoto rabotewe; da naredat vo opredelen rok otstranuvawe na utvrdenite nedostatoci; da naredat opredelen na~in na postapuvawe; da podnesat krivi~na prijava za storeno krivi~no delo, barawe za poveduvawe na prekr{o~na postapka ili inicijativa za poveduvawe na disciplinska postapka i da vr{at drugi raboti za ~ie izvr{uvawe se ovlasteni so ovoj zakon. So ~len 20 od Ustavot na Republika Makedonija na gra|anite im se garantira slobodata na zdruùvawe zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa. Tie slobodno moàt da osnovaat zdruè- nija na gra|ani i politi~ki partii, da pristapuvaat kon niv i od niv da istapuvaat. So Zakonot za zdruènijata na gra|anite i fondaciite ("Slu`ben vesnik na Repub- lika Makedonija" broj 31/98 i 29/2007) se ureduva na~inot, uslovite i postapkata za osnovawe, registracija, rabotewe i prestanok na zdruènijata na gra|anite i fondaciite. Soglasno so ~len 5 od ovoj zakon, zdruènijata na gra|ani i fondaciite imaat statut, a spored stav 2 od istiot ~len, tie se samostojni vo organiziraweto, ostvaruvaweto na svoite celi, interesi i aktivnosti utvrdeni so Statutot. Spored ~len 20 od Zakonot, so Statutot, me|u drugoto, se ureduvaat organite, na~inot na nivniot izbor i otpovikuva- we i nivniot me|useben odnos. So ~len 23 od Zakonot, e predvideno deka organi na zdru-

3057 moeto ime e penzioner

ènieto na gra|ani se Sobranieto i Izvr{niot organ, so mo`nost so Statutot da se predvidat i drugi organi. Vo ~len 25 od Zakonot, predvideni se nadle`nostite na So- branieto na zdruènieto na gra|ani, a vo ~len 30 - onie na Izvr{niot organ. Trgnuvaj}i od analizata na navedenite ustavni i zakonskite odredbi, a imaj}i go predvid karakterot na zdruènijata na penzionerite kako samostojni, gra|anski, ne- partiski, nevladini i neprofitni organizacii, smetame deka Dràvniot upraven inspektorat na Ministerstvoto za pravda nema zakonski nadle`nosti i ovlastuvawa, vo Za- konot za upravnata inspekcija nitu vo Zakonot za zdruènijata na gra|ani i fondaciite, da vr{i nadzor nad raboteweto vo zdruènijata na penzioneri. Za toa {to na ovie zdruènija ne im e dovereno vr{ewe na javno ovlastuvawe, vo smisla na ~len 12 od Za- konot za zdruènijata na gra|ani i fondaciite. O~igledno e deka zdruènijata na penzionerite nemaat nadle`nosti da re{avaat za prava i obvrski vo upravni postapki, odnosno, da go primenuvaat Zakonot za op{tata upravna postapka, pa ottamu i nema zakonska osnova za vr{ewe na inspekciski nadzor vo zdruènijata na penzioneri, kako {to e postapeno vo juni i juli 2009 godina, kaj zdruènijata na penzioneri ~lenki na Sojuzot na zdruèniojata na penzioneriite na Makedonija. Stamen Filipov Podobri uslovi za podobra rabota i za ìveewe ako {to e poznato, Fondot na PIOM raspolaga so pove}e penzionerski domovi i KKsvoi prostori vo koi se smesteni stru~nite slu`bi niz Republikata. Po predavaweto vo upotreba na novata zgrada vo koja e smestena Centralata na Fondot na PIOM i Podra~nata edinica - Skopje. I natamu se planiraat sredstva {to }e bidat vloèni vo pove}e objekti za podobruvawe na uslovite za rabota i za ìveewe vo penzionerskite domovi so koi raspolaga Fondot na PIOM. U{te vo 2008 godina Upravniot odbor na Fondot na PIOM donese odluki za renovirawe na objektite vo filijalite i toa vo Kumanovo, Ki~evo, Valan- dovo, Kavadarci, Ohrid, Struga, Sveti Nikole, Ko~ani i Prilep (postojani objekti), kako i vo penzionerskite domovi vo Aerodrom, Avtokomanda, \or~e Petrov, Gostivar i Del~evo. Od navedenite se realizirani zafati samo vo Kumanovo, Ki~evo, Ohrid i Ko~ani (postojani objekti), kako i vo Penzionerskiot dom vo Aerodrom, a ostanatite planirani raboti poradi nedostig na finansiski sredstva, ne se realiziraa. I so buxetot na Fondot na PIOM za 2009 godina za rekonstrukcija, adaptacija i tekovno investiciono odrùvawe na delovnite objekti, bea predvideni sredstva vo iznos od 10.000.000 denari za investiciono odrùvawe na domovite za ìveewe na korisnicite na penzija so koi raspolaga Fondot na PIOM i 5.000.000 den. za investiciono odrùva- we na delovnite objekti na Fondot. Isto taka, so buxetot na Fondot na PIOM za tekovno odrùvawe bea planirani sredstva vo iznos od 5.000.000 den., i toa 3.500.000 den. za odrùvawe na objektite na Fon- dot i 1.500.000 den. za domovite za ìveewe na korisnicite na penzija. Ovaa potreba proizleze po izvr{enite poseti od vrabotenite na Stru~nata slu`ba na Fondot na PIOM, pri {to se konstatira deka vo nekolku filijali uslovite za rabota se pod standardite za izvr{uvawe na dejnosta, i toa vo Kru{evo, Radovi{ i Gevgelija.

3066 moeto ime e penzioner

Za taa cel vo 2009 godina vo Kru{evo be{e povedena postapka za dodeluvawe na korisni~ko pravo na lokacija kade {to bi moèlo da se izgradi nov prostor za rabota, a dodeka ova go javuvame, za Radovi{ se planira{e da se kupat novi prostorii, a vo Gevge- lija da se izgradi nov object. Poradi navedenite pri~ini, za ovie objekti ne posto{e realna mo`nost da se prezemat aktivnosti vo 2009 god. i Stru~nata slu`ba na Fondot predloì istite da se predvidat so buxetot vo 2010 god. Soglasno potrebite i odobrenite sredstva vo buxetot na Fondot na PIOM za 2009 god. be{e predvideno vo filijalata vo Makedonski Brod, rekonstrukcija na dopolnitelno kupenata prostorija i povrzuvawe na istata so drugite prostorii vo edna celina, vo Kavadarci da se izvr{i promena na stolarijata, preureduvawe na {alterskiot del, postavuvawe na laminat i drugo, a vo Administrativnata zgrada na Fondot na PIOM, da se izrabotat metalni re{etki na prozorcite na prizemjeto, korekcija na bekatonot nad podrumot kade {to pu{ta izolacijata. Stru~nite slu`bi na Fondot na PIOM po izvr{enite sogleduvawa za sostojbite vo domovite za korisnicite na penzija konstatiraa deka ima potreba od natamo{no investiciono vloùvawe vo penzionerskite domovi vo Aerodrom, \or~e Petrov, Avtoko- manda, Gostivar i Del~evo. Del od predvidenite zafati se realizirani vo 2009 godina, a ostanuva vakvoto tempo da prodolì i vo 2010 godina, za podobri uslovi za podobra rabota i za ìveewe. M-r. Sneàna Kutuzovska Doìvotno u~ewe i za penzionerite niverzitetot treto doba kako volontersko zdruènie, vo desette godini od svoeto UUneprekinato deluvawe, moè da prezentira del od svoite, vo praktika pove}e pati provereni iskustva, za primena na doìvotnoto u~ewe kako doìvoten proces za odrù- vawe i razvoj na intelektualnite i drugite vitalni komponenti na ~ovekot, kako kultura na ìvotot vo tretoto doba, kako proveren metod za zdravo i uspe{no stareewe. Preku redovnite edukativni predavawa od site nau~ni oblasti, so mala prednost na predavawa od oblasta na preventivnata zdravstena za{tita, pravilnata ishrana za ìvot bez mnogu lekarstva, kako potreba i mudrost na ìvotot vo treto doba, postojano steknuvame novi znaewa ili gi dopolnuvame i obnovuvame porano steknatite. Golem del od nas zavr{ija ili posetuvaat kursevi za angliski jazik i za kompjuteri. Spored Zako- not za volonterstvo, ponudivme na{ata iskustvena mo} i znaewa da im koristat na pomladite i drugite lu|e koi imaat takva potreba za ovoj vid op{testveno korisna rabota. Sledej}i gi raznovidnite edukativni i drugi programski sodrìni na "Univerzi- tetot# treto doba, steknuvame kultura za aktiven ìvot, èlba za poseta na dramski, baletski i operski pretstavi, koncerti, izlo`bi, patuvawa; - nau~ivme da go ìveeme ìvotot i za sebe, da go ispolnuvame sekoj den so optimizam, so qubov kon ubavinata na ìvotot, kon umetnostite, kon lu|eto, seto toa vo nas sozdava poubavi ~uvstva i emocii, radost, sre}a i ne uveruva deka i nie u~estvuvame vo pulsiraweto na ìvotot. Od sopstveno iskustvo sfativme deka depresivnite lu|e se osameni i nesre}ni, robovi po sopstven izbor. Ako osamenosta, pesimizmot i depresijata gi zamenime so doìvotno u~ewe, optimizam, drugaruvawe i aktiven ìvot, sme go na{le patot za dolgove~en zdrav ìvot. Davame nova sod`rina i smisla na ìvotot, ~uvstvata i nekoris- nosta gi zamenuvame so korisni aktivnosti. Kako penzioineri moème da realizirame del od na{tie porane{ni èlbi, koi nemoèvme da gi ostvarime vo vremeto na aktivniot ìvot, poradi trkata za na{iot ka- rieren razvoj i grià za na{ite deca. Iako ne sme popametni zaradi toa {to sme

3077 moeto ime e penzioner postari, nau~ivme deka treba da gi sledime novinite na sovrmeniot ìvot. I nam ni treba postojano preispituvawe na svoite ubeduvawa i stavovi i nadopolnuvawe i pro{iruvawe na na{ite znaewa, za{to toa e uslov za podobro razbirawe so pomladite. Koj ne gi sledi sovremenite dostignuvawa, ne samo {to zaostanuva, tuku go pre~i napredokot i na drugite. Stareeweto e biolo{ki proces, a starosta e sostojba, koja, zaradi neaktivnost, neko- go moè da zate~e i pred pedesetata godina. Samo zdrav ~ovek moè da bide aktiven, no samo aktivniot moè da bide zdrav i vitalen. Postojat golem broj objaveni dela za korisnosta na aktivniot ìvot vo treto doba. Nie, takvi soznanija li~no doìvuvame, ~uvstvuvame zna~itelno podobruvawe na kvalitetot na na- {iot ìvot od koga gi sledime, odnosno aktivno u~estvuvame vo edukativnite i drugi sodrìni za doìvot- no u~ewe, koi zaedni~ki gi planirame i organizirame. ûvstvuvame deka se izvle- - Vo prepolniot anfiteatar na Filozofskiot fakultet kovme od sopstvenata izola- vo Skopje studentite na "Univerzitetot" treto doba so cija i pasivnost, sega depre- osobeno vnimanie go prosledija predavaweto na Dragi sijata ne moè lesno da ne Argirovski, sekretar na SZPM za programskite aktivnosti zafati. @iveej}i aktiven vo 2010 godina na ovaa najmasovna, najorganizirana i najak- ìvot, dugaruvaj}i i radu- tivna penzionerska organizacija vaj}i se na sekoja nova sredba so esnafot, steknuvaj}i novi prijateli na koi moè da im go otvori{ srceto da se pofali{ ili poàli{ od decata, snaite, zetovite, so radost i zadovolstvo da gi povika{ ili da odi{ kaj niv na kafe - muabet i sli~no. Aktivniot ìvot i doìvotnoto u~ewe e kultura na ìveewe, ja oblikuva li~nosta, ja zajaknuva samodoverbata, ne pravi duhovni i moralno posilni i pootporni, go podobruva na{eto zdravje, psihi~kata sostojba i ne odvratuva od zavisnostite na dolgo- trajno pasivno sedewe i gledawe TV. Pove}eto aktivnosti se skapi, te{ko gi podnesuvame so na{ite mali penzii, no svesni sme deka nekativnosta e mnogu poskapa. Zatoa barame poddr{ka i razbirawe za na{ite aktivnosti. Zdruènieto "Univerzitet# treto doba nikoj ne go finansira, a edinstven izvor na prihodi so koi se pokrivaat minimalnite funkcii, se od ~lenskiot vlog koj go uplatuva sekoj ~len, svesni deka toa, za nekoi e teret i gi odvratuva od u~estvo. Me|utoa, neaktivnosta i zatvorenosta vo sebe vodi kon atrofija, senilnost i depresija. Doìvotnoto u~ewe vo tretoto ìvotno doba dava pove}e prednosti. m-r Tomislav Dimi{kovski

3086 moeto ime e penzioner Dostoinstven ìvot na vozrasnite o ovie zborovi zapo~nuva podnaslovot na "Programata za rabota na Vladata na SSRepublika Makedonija za periodot 2008-2012 godina# usvoena na 26.7.2008 godina, po predlog na mandatorot za sostav na Vladata, po odrànite vonredni parlamentarni izbori vo 2008 godina. Raduva faktot {to Sobranieto na RM ja usvoi ovaa opredelba na mandatorot, {to e od interes na gra|anite od postarata populacija, odnosno od tretata doba, vo koja najbrojni se "Veteranite na trudot# kako {to miluvaat da se narekuvaat penzionerite. Programata ocenuva deka: "Kvalitetot na ìvotot na vozrasnite lu|e e pokazatel na razvienosta i solidarnosta na na{eto op{testvo#. Merkite {to Vladata }e gi realizira vo naredniot ~etirigodi{en period vo nasoka na podobruvawe na kvalitetot na ìveewe na vozrasnite lu|e se: - Realizacija na najavenoto zgolemuvawe na penziite od okolu 30% za najniskite penzii i okolu 20% za najvisokite, vklu~uvaj}i go i porastot od januari 2008 godina, a }e gi razgleda i mo`nostite i za ponatamu. - Otvorawe na socijalni servisi za stari i iznemo{teni lica. Penzionerite so netrpenie o~ekuvaat najavenite opredelbi na Vladata, "parafira- ni# i od Sobranieto na Republika Makedonija, da po~nat da se ostvaruvaat. So najaveno- to zgolemuvawe na penziite donekade }e se namali ras~ekorot pome|u prose~nite penzii i prose~nite plati. I ovoj pat }e potsetime deka vo tranzicioniot period ovoj soodnos katastrofalno se naru{i. Postarite penzioneri pomnat deka vo 1992 godina prose~nite penzii na site kategorii korisnici na penzija iznesuvaa 79 % vo odnos na prose~nite plati, a vo 2009 tie padnaa, i pokraj predhodnata intervencija na Vladata, na 50,2%. Prose~nata neto-plata vo noemvri 2009 godina iznesuva{e 20.044 denari, a prose~na penzija10 060 denari. Opredelbite na Vladata sodràni vo "Programata za rabota na Vladata na Republi- ka Makedonija za periodot 2008-2012 godina# pocelosno }e se ostvarat so primena na slednite merki i politiki za za{tita na starata populacija gra|ani: "Vgraduvawe vo Zakonot za socijalna za{tita poseben del za socijalna za{tita na starite lica, a za takvi se smetaat postarite od 65 godini, koi spored posledniot popis na naselenieto, iznesuvaa nad 10,50% od vkupniot broj na gra|ani vo Dràvata, odnosno nad 210.000 od koi ne{to pomalku od polovina ne se korisnici na penzija. Kolkav e brojot na tie koi primaat mese~na postojana pari~na pomo{ ne e utvrdeno. Zatoa organite na SZPM smetaat deka so Zakonot treba da se utvrdi pravo na "socijalna dràvna penzija# za onie koi nemaat sredstva za ìvot, vo visina koja }e obezbeduva egzistencijalna sigurnost na starite lica. Brojot na materijalno nezgrièni stari lica }e moè da se namali i so namaluvawe na najmaliot broj godini penziski sta` potreben za ostvaruvawe pravo na penzija, od sega{nite 15 na 5 godini. Ovaa kategorija postari gra|ani od 65 godini, }e ostvarat barem minimalen iznos na penzija koj bi bil srazmeren na penziskiot sta`. Na onie pak, so ponizok penziski sta` od 5 godini, treba da im se vrati uplateniot pridones za penzisko osiguruvawe. "So Zakon za lokalnata samouprava da se propi{e obvrska za edinicite na lokalnata samouprava, so programa da predvidat merki, odnosno formi na zgriùvawe na stari, iznemo{teni i sami gra|ani na op{tinata, pred s¢ uslovi za obezbeduvawe na domuvawe na ovaa populacija gra|ani na op{tinata. Osnova za ovaa merka e sozdadena so potpi{u- vawe na "Memorandumot za sorabotka# pome|u Zaednicata na edinicite na lokalnata samouprava (ZELS) i Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija (SZPM), no vakva obvrska treba da se sozdade i so donesuvawe Zakon na organizirawe na penzione-

3097 moeto ime e penzioner rite. Pri toa zakonski treba da se utvrdi sistem na "monitoring# nad penzionerskite domovi i domovite za stari lica za nivno investiciono i tekovno odrùvawe. "Da se sozdade sistem na pottiknuvawe na edinicite na lokalnata samouprava za podobruvawe na kvalitetot na ìveewe na starite lica vo ruralnite sredini, so obnovuvawe na soobra}ajnata infrastruktura, otvorawe na zdravstveni ambulanti, narodni kujni, servisi za razni uslugi na starite i iznemo{teni ìteli vo ovie podra~ja i pravo na besplaten lokalen soobra}aj. "Centri za dneven prestoj na starite lica da se otvoraat vo ruralnite podra~ja vo koi }e im se obezbedi topol obrok, zdravstvena pomo{, davawe zdravstvena terapija; injekcii, merewe {e}er vo krvta, krven pritisok i drugo. "So Zakon da se propi{e osloboduvawe od participacija za koristewe lekovi i lekuvawe vo zdravstveni ustanovi, obezbeduvawe patrona`na slu`ba so doma{na poseta od lekar, otvorawe mali gerijatriski centri, zajaknuvawe na formata na zgriùvawe vo semejstva na sami stari i iznemo{teni lica, zgolemuvawe na opfatot vo rehabil- itacioni centri itn. "Za ostvaruvawe na predviduvawata so Programata na Vladata treba {to poskoro da se donese "Strategija za socijalna za{tita na starite, sami i bolni gra|ani#. Pri toa nejzino izgotvuvawe treba da im se ovozmoì u~estvo na nevladinite organizacii, pred se na penzionerskite asocijacii i invalidskite zdruènija, na Crveniot krst i drugi humanitarni organizacii. Site ovie merki bi go krenale nivoto na dostoinstven ìvot na povozrasnite, koi toa go zasluùvaat zaradi nivniot prethoden pridones vo op{testvoto. D.[.

3106 moeto ime e penzioner

Mediumski soo~uvawa

Blagovremenoto i to~noto informirawe na penzionerite i na javnosta za aktivnostite i problemite na mnogubrojnata penzionerska populacija vo na{ata zemja e biten faktor vo animirawe na op{testvoto za podobruvawe na nivniot standard i na kvalitetot na ìvotot. Poradi toa vo poslednite nekolku godini SZPM pravi o~igleni napori za podobruvawe na komunikacijata so mediumite, a so toa i so javnosta. Nastapite vo ìvo vo emisiite "Treto doba# na MTV, "Ranoden# na A1 televizija, "@urnal# na Sitel, kako i na Alfa-TV Skopje i Skaj net, izjavite vo "Nova Makedonija# i vo drugite dnevni vesnici vo na{ata zermja, toa najdobro go potvrduvaat. Vo {ireweto na vistinata za penzionerskata populacija mo{ne zna~ajna uloga ima vesnikot "Penzioner plus" kako prvo javno glasilo vo nad {estdeceniskata istorija na penzionerskoto organizirawe vo Makedonija. So toa se popolni edna praznina vo informativniot prostor na na{ata zemja, a blagodarej}i na dobrata i kvalitetna sodrìna postojano se zgolemuva brojot na ~itatelite. Poradi toa, iako vesnikot se plasira i na VEB stranicata na SZPM, se nametnuva potrebata od zgolemuvawe na tiraòt. Taka, poleka, no sigurno evropskiot trend na tretiraweto na penzionerskata problematika stanuva sostaven del i na na{iot mediumski prostor. Sekako, mediumskite soo~uvawa se tesno povrzani i so mojata ìvotna preokupacija, novinarstvoto i publicistikata, a na toa ukaùvaat i objavenite recenzii i prikazi od ceneti avtori.

3117 moeto ime e penzioner Krupen is~ekor vo informiraweto ojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija obedinuva okolu 225.000 SS~lenovi od vkupno 274.000 vo zemjata. Takva brojna asocijacija ima potreba od svoj sistem na informirawe koj bi trebalo da gi zadovoli osnovnite celi i zada~i {to se postavuvaat vo ovaa oblast. Za {to vsu{nost se raboti? Vo Sojuzot podolgo vreme se bara efikasen na~in na informirawe. Dosega bea koristeni razli~ni oblici. Vo poslednite tri i pol godini so uspeh se izdava{e prilog vo dnevniot vesnik "No- va Makedonija# nare~en "Penzionerski vidici". Izleguva{e edna{ mese~no na ~etiri stranici, a se pe~ate{e vo relativno mal broj. Zdruènijata na penzioneri go dobivaa na osnova pretplata od 10 denari broj i go delea na svoeto ~lenstvo. Kvalitetot be{e na visina, korisnicite zadovolni, no malkumina. Prilogot zna~e{e golem ~ekor napred vo oblasta na informiraweto. No sepak ne gi zadovoluva{e nitu zamislite na SZPM, nitu potrebite na ~lenstvoto. Potoa na MTV zapo~na da se emituva emisijata "Treto doba# koja od ~lenstvoto se ceni visoko i, zaedno so "Vidici#, go kompletira{e sistemot na informirawe na republi~ko nivo. Ovaa emisija e so nesporen kvalitet, no moè da bide i u{te podobra, priem~iva e, lesna za gledawe, no treba i moè da se napravi u{te posodràjna i da dobie popogoden termin za da bide u{te pove}e gledana i slu{ana. No, penzionerite od 25 juli 2008 godina pa natamu }e imaat svoj vesnik!!! Kaàvme zbor koj ima golemo zna~ewe. Da se ima svoj vesnik, nezavisen, samostoen, e krupno dos- tigawe. Eve, nie penzionerite steknavme svoj vesnik. Mu dadovme ime "Penzioner plus#. ]e izleguva edna{ mese~no, no za razlika od "Vidici# }e ima ~etiri pati pogolem prostor, odnosno 16 stranici. Toa e prvata golema razlika vo odnos na "Vidici#. Vtorata e mnogu pogolem tira` od 7.000 primeroci, {to zna~i deka moè da go dobijat pove}e penzioneri dokolku bi se delel samo na niv, se razbira besplatno. Na{a namera e vesnikot da se deli i na drugi gra|ani, pak besplatno na proda`nite mesta na dneven i drug pe~at. Ova e, zna~i, treta golema novina i razlika. êtvrtata bi bila mnogu pogolem broj na informacii od "teren#, odnosno od zdruènijata preku pobrojna dopisni~ka mreà. A toa zna~i nov kvalitet, a ne samo kvantitet, mnogu pove}e napisi od na{eto sekojdnevie, za aktivnostite i zbidnuvawata vo ogranokot, zdruènieto, vo klubot, vo sekcijata i {to u{te ne. A preku napisite i fotografiite sebe }e se najdat, prepoznaat, vidat mnozina, }e se verifikuva nivniot pridones za podigawe na kvalitetot na aktivnostite vo nivnata sredina; nova podobra sodrìna vo ìvotot na penzionerite. So informaciite }e se vlijae pozitivno vrz okolinata, }e se predizvikuvaat novi stremeì i kaj sebe i kaj drugi. Materijalnata baza }e bide obezbedena. Od zdruènijata se o~ekuvaat samo 0,10 denari po ~len mese~no, a krupnite dava~ki okolu pe~ateweto, hartijata i distribucijata }e gi obezbedime od drugi izvori. Vesnikot "Penzioner plus" koj }e go koristat i gra|anite nepenzioneri o~ekuvame da bide dobra i korisna vrska pome|u niv i nas. Taka gra|anite }e imaat, pogolem, pobo- gat i podobar uvid i poznavawe na pra{awata, interesite i kvalitetot na ìveewe na penzionerite, a veruvame, so toa i pogolemo razbirawe so niv. Voedno Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija ja promovira novata internet stranica www.szpm.org.mk na koja gra|anite i penzionerite }e moàt podetalno da se informiraat za organizacijata i za aktivnostite, kako i za pokrenatite inicijativi do dràvnite organi za za{tita na ustavnite i zakonskite prava vo interes na penzionerskata populacija. So toa, ne samo {to }e se zbogati informiraweto na mnogubrojnoto ~lenstvo, tuku }e se podobri i komunikacijata me|u zdruènijata na pen-

3126 moeto ime e penzioner zionerite vo Makedonija i po{iroko. Na ovaa veb - stranica }e moè da se ~ita i vesnikot "Penzioner plus#. Jasno e deka se pravi krupen is~ekor vo oblasta na informiraweto na na{eto ~lenstvo i vo komunikacijata pome|u zdruènijata, zdruènijata i Sojuzot, so drugi asocijacii i organizacii i site zainteresirani za nas. Voedno toa e mo`nost i nie od svoja strana da se polzuvame so prednostite {to sovremenite sredstva ni gi ovozmoùvaat. Toa e mo`nost na na{e vlijanie po razli~ni pra{awa, problemi i interesi va`ni za nas. Da se nadevame deka noviot nastap vo ovie oblasti }e zna~i nov kvalitet vo na{iot organiziran anga`man i vo ìvotot vo celina. ^. G. Zaedni~ka sednica na Izdava~kiot sovet i na Redakcijata na vesnikot "Penzioner plus# Pozitivna ocena za vesnikot i veb stranicata na SZPM zdava~kiot sovet i Redakcijata na vesnikot "Penzioner plus" na 4 avgust 2008 god- IIina odràa zaedni~ka sednica so sledniot dneven red: ocena na prviot broj na vesnikot "Penzioner plus" i novootvorenata veb-stranica na SZPM. Vo vovednite napomeni pretsedatelot na Izdava~kiot sovet Du{ko [urbanovski istakna deka vesnikot "Penzioner plus# i novootvorenata veb-stranica na SZPM se rezultat na dolgogodi{nite napori SZPM da ima svoj samostoen vesnik i svoja veb- stranica. Fizionomijata i sodrìnata na vesnikot se vo soglasnost so celite i so programata na SZPM. Vo nego se pomesteni materijali koi go informiraat ~lenstvoto i gra|anite za ona {to se slu~uva vo SZPM, vo zdruènijata i voop{to vo dràvata, so akcent na pravata, instrumentite i zakonite koi se odnesuvaat na populacijata od treto doba. Kako i vo prviot broj i vo slednite informiraweto }e se temeli na slednoto:  Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe na penzionerite i drugite stari lica  Zakonite i zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na populacijata koja e i ne e op- fatena so SZPM, so davawe zabele{ki i mislewa, so obezbeduvawe pocvrsti garancii za site prava (zdravstveno osiguruvawe, redovna isplata na penzii, usoglasuvawe na penziite so tro{ocite na ìvot itn.), pritoa naglasuvaj}i deka moème da bideme zadovolni od potezite na sega{nata vlada  Afirmacija i pottiknuvawe na realizacijata na potpi{anite memorandumi za sorabotka so Vladata, so ZELS, i so drugi, otvorawe novi klubovi za dneven prestoj na penzionerite i sli~no.  Pottiknuvawe na aktiven ìvot vo zdruènijata, na revii, na sportski natprevari, na ekskurzii i drugo po primer na onie zdruènija kade {to aktivnostite se na visoko nivo kako {to se zdruènijata od Kumanovo, od Prilep i drugi. I ostanatite diskusii bea plodni i konstruktivni. Andon Markovski, \or|i Sera- fimov, \or|i Trp~eski, Kalina Andonova, Ivan~o Kuzmanovski, Cvetanka Ilieva i Dragi Argirovski potenciraa deka javnoto glasilo so zadovostvo e primeno od ~itatelite i deka so svoite sodrìni treba da pridonese SZPM da bide so soodveten status prisuten vo sekoja pora na op{testveniot ìvot, vo soglasnost so preporakite na komisiite na EU i na ON. Penzionerite treba da imaat pretstavnici vo upravni i izbi-

3137 moeto ime e penzioner ra~ki odbori. Potrebno e da se zgolemi sorabotkata me|u zdruènijata vo dràvata, kako i na me|unarodno nivo. Isto taka da se intenzivira sorabotkata so nevladiniot sektor, so Crveniot krst i so drugite humanitarni organizacii. Se konstatira deka vesnikot e dobro osmislen i deka e so sodrìni koi se aktuelni vo momentot. Vo podgotvuvawe na prilozite da se vklu~at lu|e koi se bliski so novinarskata profesija kako i novinari od lokalnite mediumi. Pokraj informiraweto da ima i zabavni sodrìni koi ve}e i se predvideni od Komisijata za informirawe. Vo vesnikot da ima rubrika "Praven sovetnik# i {to pove}e da bidat prisutni informacii od bazata. Da ima konkurs za knièvni obidi itn. \oko Trajkoski od "Proekt razvoj Makedonija# informira{e deka sredstva za kontinuirano pe~atewe na vesnikot se obezbedeni. So ogled na toa {to vesnikot e besplaten se zaklu~i za honorari i za drugi materijalni tro{oci Izvr{niot odbor na SZPM da predloì zdruènijata na penzionerite za ovaa namena da oddeluvaat po samo 10 deni od ~lenarina mese~no. [to se odnesuva do veb-stranicata be{e istaknato golemo zadovolstvo od site prisutni za nejzinoto oformuvawe. Stranicata ima dobra sodrìna i dobar dizajn. Na istata e pomestena programata, statutarnite odredbi i vesnikot. Preku i-meil adresata: [email protected] informiraweto dvostrano }e se zbogati i }e se podobri. Na krajot se zaklu~i nadle`nostite na Komisijata za informirawe na IO na SZPM da se pro{irat i so izdava~ka dejnost. Odbeleùvawe na godi{ninata od izleguvaweto na Penzioner plus" a 25 juli 2009 godina se navr{i edna" godina od izleguvawe na prviot broj na na{iot NNvesnik "Penzioner plus#. Zna~i vesnikot go slavi svojot prv rodenden, a rodendenite po svojata priroda se mnogu zna~ajni. Vo povodniot uvodnik Glvniot i odgovoren urednik êdo Georgievski naglasuva deka vo oblasta na novinarstvoto ozna~ena e pojava i ìveewe na eden subjekt so informativen karakter kako osnovno obele`je, no ne i edinstveno. Vo golema mera ja zadovoluva, pred se potrebata da soop{ti raboti koi se od zna~ewe za ~itatelite, da informira za zbidnuvawa po odredeni pra{awa, vo odrede- no vreme, vo konkretni sredini i sli~no. Na toj na~in, pokraj ispolnuvaweto na informativnata funkcija, vr{i i vlijanie vrz javno- to mislewe, pomaga vo razmena na gledi{ta, pokrenuva aktuelni pra{awa i inicijativi, pridonesuva za razre{uvawe na nepozna- nici i dilemi, donesuvawe sudovi i zaklu~oci itn. Na{iot vesnik ima{e i ima konkretni zada~i. Pred se, da ob- javuva informacii za aktuelnosti vo vrska so ostvaruvawe na pravata na na{eto ~lenstvo za realizacija na programiranite aktivnos-

3146 moeto ime e penzioner ti vo zdruènijata na penzionerite i Sojuzot na zdruènijata, za pokrenuvawe na inicijativi po razli~ni pra{awa od interes za ~lenstvoto i mnogu drugo. Rodendenite se dobar povod da se frli pogled nanazad za da se sogledaat u{te edna{, analiti~ki i potemelno mnogu sostojbi, fakti, pri~ini, razvojni trendovi, konkretni akcii i drugo {to vlijaelo vrz uspe{en ili nedovolno rezultaten rast, kvalitet, pridones, vlijanie vo svojata oblast, zadovoluvawe na o~ekuvawata na korisnicite na mediumot i tn. Vo na{iot slu~aj nekolku globali bea dominantni vo rabotata, odnosno ìvotot na vesnikot. Prviot i osnoven preduslov za uspeh be{e obezbeduvaweto na materijalnata, odnosno finansiskata osnova za pe~atewe i podmiruvawe drugi tro{oci. Izmina edna godina, pra{aweto na materijalno-finansiskata sostojba e seu{te otvoreno, no za toa pove}e vo druga pogodnost. Vtoriot preduslov be{e i postojano }e e, obezbeduvaweto na kvlitetna dopisni~ka mreà koja }e ja hrani redakcijata na vesnikot so materijali. Cenime deka toj del od pra{awata uspe{no gi re{avame, bidej}i se pogolem e interesot na zdruènijata i poedinci da se javuvaat i da izvestuvaat za nastani od nivnata sredina. Tretiot preduslov be{e, i seu{te aktuelen, e ~itaweto na vesnikot. Na{a èlba e sekoj penzioner da go ~ita svojot vesnik. Znaeme deka toa ne e mo`no no sepak sakame nekolkute iljadi primeroci da minat niz race na {to pogolem broj ~itateli. Vpro~em ovaa pra{awe e sekoga{ aktuelno i }e go okupira na{eto vnimanie i ponatamu vo site mo`ni uslovi. êtvrtata odrednica za uspeh e dobro odbrana i ekipirana redakcija. Za na{a sre}a imame mnogu agilen, sestrano zainteresiran, kvaliteten vo svojata oblast i tn. zamenik na glavniot i odgovoren urednik Dragi Argirovski, bi rekol du{a na redakcijata, koj maksimalno se angaìra i ostvaruva vidliv uspeh vo ìveeweto na vesnikot. Mnogu ne ohrabruva pozitivnoto mislewe na ~lenstvoto, zdruènijata i drugi ~itateli na vesnikot. Se trudime da sme vo tek so sovremenite dostigawa na tehnikata i tehnologijata, edna godina imame svoja VEB stranica, ne ima na internet i vo pove}e mediumi.. Tuka e podr{kata od Izdava~kiot sovet na vesnikot na ~elo so pretsedatelot na Sobranieto i negoviot izvr{en odbor Du{an [urbanovski kaj kogo redakcijata sekoga{ naiduva na ohrabruvawe i razbirawe. Ima u{te elementi i segmenti za odbeleùvawe, kako zna~ajni za sega{niot moment i rodenden na vesnikot, no za ovakov vid osvrnuvawe na izminatata godina e dostato~no. Zbogateno informiraweto na penzionerite Ednogodi{noto izleguvawe na vesnikot "Penzioner plus" be{e odbeleàno na 23 juli 2009 godina, na zaedni~kata sredba na Izvr{niot odbor na SZPM, Izdava~kiot sovet i Redakcijata, vo prisustvo na pove}e gosti i pretstavnici na informativnite glasila. Prigodnata proslava na rodendenot na vesnikot ja otvori pretsedatelot na SZPM i na Izdava~kiot sovet, Du{ko [urbanovski, pri {to izrazi zadovolstvo za uspe{noto pojavuvawe i brzoto afirmirawe na ova glasilo na penzionerite. Retrospek- tiven i analitiki pogled iznese glavniot i odgovoren urednik, êdo Georgievski. Toj istakna deka vesnikot uspe{no gi ispolnuva definiranite celi vo informiraweto na penzionerskata populacija, posebno so tretiraweto sodrìni od niven interes, za pravata i obvrskite, za socijalnata i zdravstvenata za{tita, za kvalitetot na ìvotot vo tretata doba, za aktivnostite preku klubovite, sportot, reviite, ekskurziite i taka natamu. Posebno priznanie za uspesite na "Penzioner plus# mu be{e oddadeno na inicija-

3157 moeto ime e penzioner

torot za pokrenuvawe na vesnikot i zamenikot glaven i odgovoren urednik, Dragi Argi- rovski, za kogo rekoa deka e "du{a" na Redak- cijata. Toj istakna deka posle {eesetgodi{- noto postoewe na penzionerskata organizacija vo Republika Ma- kedonija prvpat penzionerite dobivaat svoe samostojno glasilo, koe vo golema konkurencija vo informativniot prostor zazede vistinsko mesto i ja ispolni postojnata praznina vo informiraweto na pripadnicite od treto doba. So izleguvaweto na vesnikot "Penzioner plus# pred edna godina, se ispolni sonot na mnogumina penzioneri, kako i na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Vesnikot e namenet za sega{nite i idni penzioneri i e naslednik na podlistokot za penzioneri "Penzionerski vidici# koj izleguva{e vo "Nova Makedonija#. Izleguva vo nad 5.000 primeroci i e besplaten. Potvrda deka napisite se aktuelni i interesni se pismenite i usmenite odyivi na onie {to go ~itaat, no ne zna~i deka ne moè da bide u{te podobar! Andon Markovski, ~len na Izdava~kiot sovet, pojavuvaweto na "Penzioner plus# i od- beleùvaweto na rodendenot i godi{ninata na Veb-stranicata, gi okarakterizira kako istoriski vrednosti, a Vasko Kaleski, ~len na IO na SZPM, vesnikot go sporedi so arti- leriski top, kako silno oru`je vo racete na penzionerite, preku koe se slu{a i }e se slu{a nivniot odglas za ìvotot i za problemite so koi se soo~uvaat. Kon ~estitkite za rodendenot, so pofalni zborovi za vesnikot, se pridruìja i Miroslava Petrovska, Nurie Kadriu, kako i Besnik Pocesta i Qubomir Janev. Pokraj vesnikot rodenden slave{e i Veb stranicata na SZPM, na koja e pomesten i vesnikot "Penzioner plus#. Za prviot rodenden vovedena e mo`nost na Veb stranicata da se objavuvaat site va`ni i bitni informacii i dokumenti povrzani so ìvotot i rabotata na zdruènijata, na SZPM i samoto ~lenstvo preku linkot INFO. So pomo{ na Veb stranicata site ovie sodrìni dopiraat nasekade, nadvor od granicite na na{ata dràva. So drugi zborovi nivoto na informirawe na penzionerite vo Republika Makedonija se potkrena za nekolku stepeni, {to spored misleweto na mnogumina e za po~it i pozdravuvawe i treba da prodolì vo taa nasoka.

3166 moeto ime e penzioner Potsetuvawa i recenzii za predhodnata kniga Promocijata na knigata Penzionerska saga" na Dragi Argirovski " o povod Denot na penzionerite na Makedonija vo 2007 godina vo pove}e gradovi vo PPna{ata zemja se odr`aa prigodni manifestacii: sve~eni akademii, drugarski ve~e- ri, priemi, koncerti, promocii, ekskurzii i drugo. Povodna be{e i tri~asovnata No}na programa na Makedonskoto radio na koja gosti vo studioto bea pretsedatelot na SZPM Du{ko [urbanovski i pretsedatelite na Komisiite za sport i rekreacija i za informirawe pri IO na SZPM Zdravko Petkovki i Dragi Argirovski, a emisijata uspe{no ja vode{e poznatiot novinar Stojan Tren~evski so direktno vklu~uvawe na penzioneri i slu{ateli. Centralnata manifestacija se odr`a na 20 septemvri vo Centarot za kultura vo Kumanovo so promocija na knigata "Penzionerska saga" od Dragi Argirovski, doaen na makedonskoto novinarstvo i publicistika, {to ja izdade "Nova Makedo- nija#. Najprvin, za zna~ewe- to na Denot na penzionerite na Makedonija, za

razvojot i problemite na penzionerskata organizacija i za drugi aktuelnosti govore{e Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM, pri {to informira{e i za merkite {to se prezemaat vo na{ata dràva za podobruvawe na penzionerskiot standard, a se zaloì za zbogatuvawe na kulturnite samodejnosti na penzionerite so odrùvawe i na dramski amaterski penzionerski sredbi. Za razvojot i postigawata na edna od najaktivnite penzionerski organizacii vo na{ata zemja - Zdruènieto na penzionerite na Kumanovo, zboruva{e pretsedatelot i doma}in na sredbata Traj~a Jankovski. Za zna~eweto na najnovoto 16 -to publicisti~ko delo na Dragi Argirovski, za knigata "Penzionerska saga# govore{e promotorot êdo Georgievski so posebna naglaska na kvali- tetite na publikacijata, koja, kako {to naglasi, pretstavuva hroni~arski sled i viduvawe na penzionerskiot ìvot za vreme na tranzicijata i toa od avtor kako ostar nabquduva~, analiti~ar, kriti~ar, reporter i komentator. Prifaten i pozitivno doìvean od ~itatelite, so prepoznatliv stil na pi{uvawe, avtorot uspeal da sozdade nesekojdnevno kvalitetno delo kako faktografsko bogastvo na vremeto so pove}e slojna vrednost, no i so potiknuva~ki pogledi, {to davaat viden pridones vo razjasnuvaweto i podobruvaweto na polo`bata na penzionerite vo na{ata zemja.

3177 moeto ime e penzioner

Vo prigodnoto obra- }awe avtorot Dragi Ar- girovski, me|u drugoto, istakna : - Knigata "Penzioner- ska saga# dava realna slika na penzionerskiot ì- vot vo Republika Makedo- nija za vreme na tranzicijata, a taa realnost opo- menuva, bidej}i poradi zagriùva~kiot status na okolu 270 iljadi starosni, semejni, invalidski i voeni penzioneri, sozdadena e penzionerska saga, kako istoriska prikazna i dokument na vremeto vo koe penzionerite ìveat ili poto~- no preìvuvaat, poradi siroma{tijata, niskiot ìvoten standard i nedovolnata grià na op{testvoto. Vo fokusot na knigata se faktite i sogleduvawata na ovaa aktuelna tema, moite analizi i istraùvawa, osvrti, bele{ki, intervjua i komentari, potkrepeni so iskaùvawa na istaknati penzionerski dostoinstvenici, eksperti i nau~ni tvorci. Sekako, ovoj moj trud gi zaokruùva, no i ne gi zatvora moite natamo{ni intere- sirawa za mo{ne kompleksnata problematika na tretoto doba.- Na manifestacijata , koja uspe{no ja vode{e prof.Qubica Kuzmanovska, prisustvuvaa golem broj po~ituva~i na novinarskiot i publicisti~ki izraz od Kumanovo, Skopje i drugi gradovi, a so prigodna programa nastapi me{ovitiot hor na penzionerskoto KUD "\oko Simonovski" od Kumanovo. Od knigata "Kon trajni vrednosti# na d-r Vasil Tocinovski So po~it i qubov za tretoto doba Dragi Argirovski, Penzionerska saga, Nova Makedonija, Skopje, 2007

meto i deloto na Dragi Argirovski (1939, Kumanovo) se trajno vpi{ani vo sovreme- IInoto makedonsko novinarstvo i publicistika. Trudoqubiv i ambiciozen, istraen i dosleden letopisec na katadnevieto kako eden od osnovopolo`nicite na Makedonskata televizija, vo nea mina ~etiri decenii osvojuvaj}i go "noviot medium# niz site novinarski skalila i so site novinarski ànrovi. Za nego profesijata ne be{e samo zada~a na denot, tuku, posebno publicistikata sekoga{ ja dobliùval do literaturata. Zapisot i reportaàta, komentarot ili osvrtot, intervjuto i bele{kata za nego ne bile samo konkretni podatoci za vremiwa, nastani i lu|e. Suvoparnite argumenti kako vistina za denot, umeel postojano da gi oplemenuva i da gi presozdava vo edinstveni ìvotni prikazni koi imaat du{a. Novinarot i publicistot, op{tetstvenikot i humanistot Argirovski postojano so pozitivna energija, tolku potrebna vo ova na{e prevrteno i grdo vreme, gi ostava tragite i za nego i za sebe kako avtor. Ne samo vo makedonskata praktika, tuku i po{iroko, nema avtor so {esnaeset publicisti~ki knigi koi nudat {irok spektar od temi i motivi i ednostavno go potvrduvaat drevnoto pravilo oti samo trudot e edinstvena merka za ~ovekot i za negoviot ìvot. Dobronamernikot samo bi dodal oti seto toa e za po~it i voshit.

3186 moeto ime e penzioner

Imeto na knigata "Penzionerska saga# decidno ja kaùva posvetata, odnosno posve- tenosta na kategorijata penzioneri. Lu|eto koi go minale svojot raboten vek, pove}e ili pomalku gi ostvarile sopstvenite kopneì i soni{ta, na sopstven grb go ponele te- retot na vremeto i na bremeto, ta normalno se vo doba koga pove}e se prisetuvaat i pomalku moàt da vetuvaat i ispolnuvaat. @ivotot nikoga{ i nikade ne bil spravedliv. Najmalku makedonskite penzioneri bile nagradeni za ona {to go zasluìle so sopstvenata ostavena traga vo op{testvoto i vo ìvotot. Pottureni i zaboraveni, omalovaè- ni i ponièni, nezgrièni i nepoèlni. Na periferijata od op{testvoto i od ìvotot taa mnogubrojna "vojska# e poseben predizvik za novinarot. Od vkupno 370 iljadi stari lica 270 iljadi se starosni, semejni, invalidski i voeni penzioneri. Site tie gi ispi{uvaat ta`nite i bolni prikazni kako del od sevkupnite porazi vo Republika Makedonija. Starosta vo sebe gi sodrì nemo}ta i spomenite, tagata i bolkata, osamenosta i ot- frlenosta. Taa vo sebe kako da ja sumirala mudrosta oti ~ovekot ne e ~ovek po toa {to }e go kaè, tuku po toa {to go osoznal i go premol~al. Za àl tie deneska se mnogu "sakani i mili# od pri~ina {to nivnata male~ka ìvotna nagrada po ime penzija, e ìvur- kawe i na tri generacii vo semejstvoto. Pritoa, logi~ki se postavuva pra{aweto kakva smisla ima semejstvoto kako elementarna egzistencijalna kletka na op{testvoto. No, ìvotot e edna{ i kratko daden. Toj e postojana borba, bitka na sopstveno presozdava- we, a nea ìvotvorno na svoite ple}i ja nosi tretoto doba. Toa uverlivo go pokaùvaat mno{tvoto stranici od knigata na Dragi Argirovski "Penzionerska saga#. Taa e pri- mamlivo ~etivo ne samo po jazikot i stilot, po ednostavnosta i razbirlivosta, tuku i po samata struktura na deloto. Prviot del "Pulsirawa" se komentari i analizi, osvrti i bele{ki, izve{tai i infromacii za rabotata, aktivnostite i rezultatite na Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija. Nivnata organizacija na najubav na~in ja pokaùva makotrp- nata opstojba od edna i negriàta na dràvata za niv od druga strana. Sobranijata na zdruènijata na penzionerite se dokumenti vo vtoriot del nasloven "Vo fokusot na ...#. Te~at stranicite i so niv prikaznite kako vekovita i lekovita voda. Vo tretiot del "Vo poseta na...# sobrani se reporterskite beleèwa vo sredbite i razgovorite vo zdruènijata {irum Republikata. Sekoe povlekuvawe ili kukavi~luk e predavstvo na ~ovekot i na ìvotot. Mudrosta so starosta se obnovila vo novi aktivnosti, kreativnosta kako vo mladosta stanala neophodna potreba da se istrajuva i opstojuva. Vo posebni poglavja Argirovski ja prosleduva ma|unarodnata penzionerska sorabotka, pa pi{u- va za "Folklorni impresii#, "Sportski tradicii#, "Zagriènost za griàta#, "@ensko penzionersko hobi# i "Spomeni od treta doba#. Mo{ne inventivno knigata zavr{uva so "Mediumsko ogledalo# vo koe se preslikuvaat likot i dejnosta i na penzionerot Dragi Argirovski. Knigata "Penzionerska saga# gi zaokruùva, no i ne gi zatvora, avtorovite inter- sirawa za kompleksnata problematika na tretoto doba. Imame vpe~atok oti avtorskata tendencija se stremi za ispi{uvawe za negova svoevidna istorija. Vo prilog na vakvite na{i pretpostavki gi naveduvame podatocite deka Argirovski e potpisnik na knigite "Negovoto viso~estvo penzionerot# (2006) i "Vo viorot na "tretata doba# (2007). Niv- nata pojava ne e ni malku slu~ajna. Tie se rezultat na angaìrawata na avtorot-penzioner kako ~len na Sobranieto na Sojuzot na penzionerite na Makedonija i pretsedatel na negovata Komisija za informirawe. Da dodademe deka negov proekt e mese~niot prilog "Penzionerski vidici# koj treta godina izleguva vo ramkite na najstariot makedonski vesnik "Nova Makedonija#. Negovata posebna tvore~ka energija i rezulati ja potvrduva i faktot {to "Pen- zionerski vidici# i "Skopski nekropoli# bea proglaseni za redakciski poteg na godinata.

3197 moeto ime e penzioner

Novinarot i publicistot Dragi Argirov- ski e qubopitnik i gri`nik, znalec i patalec, veselnik i optimist. Toa se ~ove~kite i tvore~kite kvaliteti koi go odvojuvaat vo na{eto makedonsko sivilo, so pozitivnata misla i energija go odminuva zloto i omrazata vo na{e- to prevrteno i zbrlaveno vreme. Da se postignuva kompromis i da moàt ne{tata da se izdr- àt, da se istrajat se sodràt i vo iskustvoto ili poto~no vo mudrosta na iskustvoto i starosta. Tie dimenzii na egzistencijata se protkaju- vaat od prvata do poslednata 255 stranica na knigata "Penzionerska saga#. Zna~i niv gi ~i- tame od zborovite i redovite vo kratkite vesti, komentarite i osvrtite, analizite i izve{taite, bele{kite, zapisite i reportaìte, inte- rvjuata. Tekstot e zbogaten so ilustracii kako potvrda pove}e za toa {to se sakalo i se imalo da se kaè. Taka zborot i poòltenite fotografii se obedinuvaat vo istoriskata vrednost za memorirawe na vremiwata, nastanite i li~- nostite koi nekoga{ bile ìvot. A nego sekoga{ i postojano go prodolùvaat novite pokolenija. Dragi Argirovski se nafatil niv da gi testamentira i da ni gi ponudi kako uka i pouka. Toj na najdobar na~in ja zavr{il svojata rabota. Drugoto ostanuva na{a op{testvena zada~a i odgovornost. Prof. d-r Tihomir Jovanovski vo spisanieto "Ekonomija i biznis# Tranzicijata i penzionerite Kon knigata "Penzionerska saga# na Dragi Argirovski

o izdanie na "Nova Makedonija# vo april 2007 godina izleze od pe~at trudot na poz- VVnatiot ploden i neumoren novinar i publicist Dragi Argirovski pod naslov "Penzionerska saga". Na prostor od 256 stranici Argirovski uspeal da obraboti devet grupi napra{awa: Pulsirawa, Vo fokusot na..., Sorabotka, Folklorni impresii, Sportski tradicii, Zagriènost za griàta, @ensko penzionersko hobi, Spomeni od treto doba i Medium- sko ogledalo. Vo site ovie grupi na pra{awa avtorot so isten~enost, so golemo novinarsko iskustvo, so qubov i po~ituvawe kon penzionerite i samiot kako penzioner na najsuptilen na- ~in pi{uva za penzionerite opi{uvaj}i go i analiziraj}i go nivnoto t.n. treto doba. Samiot avtor kako poznat i priznat novinar vo predgovorot na trudot pi{uva: "Da se pi{uva za penzionerskiot ìvot vo na{ata zemja e poseben predizvik, bidej}i od vkupno okolu 370.000 stari lica 270.000 se starosni, semejni, invalidski i voeni penzioneri. Poradi nivniot zagriùva~ki egzistencijalen status, osobeno vo vremeto na tranzicijata na Republika Makedonija, koja trae, sozdadeno e edno zabeleìtelno ta`- no raspoloènie. Penzionerskata saga, kako istoriska prikazna e i dokument na vreme- to vo koe penzionerite ìveat ili poto~no re~eno preìvuvaat, poradi siroma{tijata, niskiot ìvoten standard i nedovolnata grià na op{testvoto#.

3206 moeto ime e penzioner

Poznato e deka, pi{uva Argirovski, vo ovoj tranzicionen period, so donesuvaweto na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo 1993 godina, bea ukinati golem broj steknati prava na penzionerite {to vlijae{e na namaluvaweto na penziite i vrz vlo- {uvawe na nivniot standard, bidej}i be{e ukinato i pravoto na K-15, na regresot za koristewe na bansko-klimatskite lekuvawa, na osloboduvaweto od pla}awe na participacijata za lekovi od pozitivnata lista, za bolni~ko lekuvawe i sli~no. Za cel ovoj period restriktivno deluva{e i promenata na sistemot na usoglasuvawe na penziite so 40% od indeksot na porastot na ìvotnite tro{oci i za samo 20% od prose~no isplatenata plata vo dràvata. I dodeka prose~nata penzija vo odnos na prose~nata plata vo 1992 godina be{e 79%, vo 2005-ta iznesuva{e 59,2%, a vo 2006 godina duri samo 55%, so {to za 24% opadna i kupovnata mo} na penzionerite. I ne samo toa. Od vkupniot broj korisnici na penzija okolu 50% imaat penzija do 6.000 denari, so koi izdrùvaat i celi semejstva. Ovie fakti sami za sebe mnogu ukaùvaat. Tokmu poradi toa vo ovoj period penzionerskite asocijacii, osobeno SZPM, kako najbrojna, nevladina, nepartiska i multietni~ka organizacija, pokrena nekolku inicijativi za promena na zakonski odredbi, me|utoa bez nekoi zna~ajnie efkti. So toa mozaikot na penzionerskite problemi names- to da se namaluva, postojano se zgolemuva. Argirovski upatuva na realnata slika na penzionerskiot ìvot, pulsiraweto na penzionerskiot ìvot, sorabotkata na penzionerite na nivo na op{tini, gradot Skopje i na nivo na dràvata. Seto toa go nabquduva i analizira od ekonomski, socijalen, op{- testven i me|u~ove~ki aspekt. Go nabquduva od aspekt na socijalniot status, griàta na dràvata za uslovite (ekonomski i socijalni) na penzionerite, nivnite zdravstveni potrebi za nivniot podolg ìvot. Argirovski so pravo upatuva na faktot deka iako penzionerite nemaat adekvaten status vo odnos na visinata na nivnite penzii, sepak, tie se blagodarni za toa {to redovno gi dobivaat svoite penzii. Penzionerite zdruèni vo nivnite zdruènija i vo Sojuzot na zdruènijata na penzionerite na Makedonija pretstavuvaat edna celina vo gra|anskoto op{testvo. Tie ne samo {to sorabotuvaat vo ramkite na na{ata zemja, tuku i so penzionerskite zdruènija od sosednite zemji za razmena na iskustvata. Knigata zasluùva posebno vnimanie, bidej}i stanuva zbor za trud pi{uvan profesionalno i so qubov za sostojbata i aktivnostite na penzionerite se so cel da prodol- àt da bidat aktivni iso svoeto iskustvo i mudrost da pridonesat za dobroto na Make- donija. Isto taka, i avtorot Argirovski zasluùva posebno vnimanie i po~it za naporite da pribere dokumentacija i da napi{e trud koj {to po svojata {irina i dlabina na opfatnost na penzionerskiot status i ìvot, moè slobodno da se kaè deka e prvenec vo novinarstvoto i publicistikata vo Republika Makedonija.

3217 moeto ime e penzioner Tomo âloski vo serijalot REVIJA LI^NOSTI vo 2009 godina DRAGI ARGIROVSKI - bardot na makedonskoto novinarstvo i publicistika @ivotot ne e kako na film oajenot na televiziskoto novinarstvo vo Makedonija Dragi Argirovski pet dece- DDnii e prisuten vo makedonskoto novinarstvo i publicistika. Toj e eden od osnovopolo`nicite na Makedonskata televizija, koga na 1 septemvri 1960 godina se formira redakcijata na Televizija Skopje. Dragi Argirovski e avtor na prviot TV prilog na makedonski jazik, koj be{e emituvan pri krajot na mart 1961 godina, preku mreàta na Jugoslovenskata radio televizija. Avtor e na 16 publicisti~ki knigi me|u koi Tragi za idninata, Odmeruvawe na argumenti, Zlaten jubilej na RVSM, Skopski nekropoli - Bu- tel, Monografija za Karpo{- Kriva Palanka, Kumanovo od vizija do stvarnosta i novi ~ekori, Monografija za op{tina Kisela Voda i drugi. Kako penzioner prodolì aktivno da se zanimava so novinarstvo i publicistika. Okolu ~etiri godini vo vesnikot "Nova Makedonija# gi podgotvuva{e i ureduva{e mase~nite prilozi "Penzionerski vidici# i "Skopski nekropoli#, koi naidoa na mo{ne dobar priem kaj ~itatelskata publika, a od juli 2008 go podgotvuva prvoto javno glasilo na penzionerite na Makedonija, besplaten vesnik "Penzioner plus#. Vo ovoj period od pe~at izlegoa i knigite "Negovo- to viso~estvo penzionerot#, "Vo viorot na tretoto doba# i "Penzionerska saga#, a vo intezivna podgotovka e najnoviot publicisti~ki trud, knigata "Moeto ime e penzioner#. Site tie pretstavuvaat svoevidna istorija na makedonskata penzionerska populacija. Nepravdite mu se vroden predizvik i stimul. Seto ova e povod za na{iot razgovor so novinarskoto kredo, za negovata ìvotna i tvore~ka prikazna, no ova e i soo~uvawe so nikulcite, rasteòt i premre`jata na Makedonskata televizija. KORENITE - Poteknuvam od doma}insko, mnogu rabotlivo i mo{ne po~ituvano semejstvo od Kumanovo. Moite roditeli bea retko dobri i relativno situirani gra|ani, tatko mi Atanas poznat i priznat vodeni~ar, a majka mi Conka doma}inka, koja me vos- pituva{e da go cenam trudot, dobrinata i humanosta. Tie Maliot Dragi so roditelite i ~etirite postari sestri vo vtorata i tretata decenija od minatiot vek so svoi sredstva u~estvuvale vo sreduva- weto na novata crkva Sveti Trojca i na Zanaet~iskiot dom koi i denes se posebno obele`je vo Kumanovo. Vo ova crkva vo 1925 godina e krstena mojata najstara sestra Du{ka, ~etiri godini potoa Dinka, vo 1933 Vera i vo 1935 godina Borka, a jas kako najmal i edinstveno ma{ko dete sum krsten kako Dragoslav, iako moite roditeli i kumot barale da me krstat Dragi, no toa ne go dozvo- lil srpskiot sve{tenik. Na 17 mart 2009 godina napolniv 70 godini od ìvotot, sepak mnogu dobro se se}avam za pove}e zna~ajni nastani.

3226 moeto ime e penzioner

MLADOSTA - Imav samo pet godini koga vo 1944 leto gospodovo u{te trae{e bugarskata okupacija. Toga{ za prv pat vidov trojca partizani koi so kowi dojdoa vo na{ata vodenica za da zemat bra{no. Vo taa godina dobro se se}avam i na 11 noemvri denot na osloboduvaweto na rodniot grad. Od mojata ku}a gledav, koga niz na{ata ulica minuvaa partizanite kako osloboditeli, pri {to gi prepoznav i trojcata kowanici. Potoa na istata glavna ulica gi {etaa i takanare~enite voeni bogata{i, na koi im gi konfisku- vaa du}anite, so {to be{e uni{ten esnafot i gra|anskata klasa. Vo nivnite ku}i glavno se vselija pretstavnicite na novata crvena buròazija. Podocna i na moite roditeli im be{e nacionalizirana vodenicata, bav~ata i nekolku nivi kupeni vo otomansko i srpsko vreme. Se se}avam i na vremeto na informbiroto koga edna na{a kom{ivka par- tizanka ja zatvorija i ja odnesoa na Goli Otok, kako i na doa|aweto na decata begalci od Egejskiot del na Makedonija, koi namesto da bidat primeni kako Makedonci, bea narekuvani dojdenci, begalci, odnosno egejci kako posledica na dolgogodi{noto vlijanie na srpskata, bugarskata i gr~kata propaganda: razde- li pa vladej. Nezaboravno e i vremeto na kolektivizacija- ta i uni{tuvaweto na selata, kako i {koluvaweto na ubav makedonski jazik vo osnovno- to u~ili{te bez soodvetni u~ebnici. Sekako nezaboravni momenti od mladosta se i svadbite na moite postari ~etiri sestri. Jas kako najmal i kako edino ma{ko dete bev milenik ne samo na moite roditeli, tuku i na moite sestri dobri doma}inki, a potoa i na nivnite deca. KARIERA - Po zavr{uvaweto na gimnazijata vo 1958 godina zapo~na i mojata novinarska angaìranost, najprvin kako postojan honoraren dopisnik na Trudbenik, Nova Makedonija i Radio Skopje, a od 1 septemvri 1960 godina zapo~nuva mojata profesionalna kariera vo {totoku formiranata Televizija Skopje. Istoriskite fakti ukaù- vaat deka so samata pojava na televizijata na Balkanot, Sovetot na Radio Skopje, so koj pretsedava{e Traj~e Grujovski, na 20 noemvri 1958 godina, na predlog na direktorkata Veselinka Malinska, donese odluka da se formira ekipa na Televizija Skopje, a kako rakovoditel go imenuva Dim~e Boìnovski. Na prviot konkurs {to be{e raspi{an za televiziski kadri bevme primeni jas i Dim~e Markovski kako novinari, a Blagoja Pr- li~kov i Dim~e Ge~evski kako snimateli. Formiranata Redakcija na televizija Skopje prviot sostanok go odrà na 1 septemvri 1960 godina, koga se snima{e prvata televiziska informacija od Makedonija, {to se emituva{e preku mreàta na JRT, so {to de fakto i de jure se rodi Makedonskata televizija, me|u prvite na Balkanot. Prvata informacija be{e kratka bele{ka za Skopje i za po~etokot na u~ebnata godina vo Makedonija, objavena vo zaedni~kiot TV dnevnik vo Belgrad. Od toj den vo redakcijata sekojdnevno podgotvuvavme tv prilozi od site zna~ajni nastani vo Skopje i od vnatre{- nosta, informacii od stopanskiot i od kulturniot ìvot, kako i izve{tai od sportskite nastani na fudbalerite na Vardar i na drugi ekipi koi se natprevaruvaa vo toga{- nite sojuzni ligi. Zatoa ubavo e ~ustvoto da si del od eden istoriski po~etok i da u~estvuva{ vo sozdavaweto na noviot medium -televizijata na Makedonija, i toa daleku pred Grcija, Bugarija, Albanija, Crna Gora i Turcija. Na po~etokot bevme trojca novinari i

3237 moeto ime e penzioner

dvajca snimateli, no po nekolku meseci bea an- gaìrani u{te trojca novinari, reìser, novi snimateli, kamermani i tehni~ki kadar. Site nie uspe{no gi postavivme temelite na Make- donskata televizija sozdavaj}i neprocenlivo televizisko bogatstvo. Sekako nacionalniot moment igra{e va`na uloga. Od televiziskite ekrani se po~esto odeknuva{e makedonskiot zbor, bez ogled na toa {to prilozite i emisiite se emituvaa od studijata od Belgrad ili od Zagreb. Na{i novinari direktno nastapuvaa i vo zaedni~kiot Dnevnik vo TV Belgrad, so svoi komentari i prilozi. Pri toa imav ~est i privilegija na 30 mart 1961 godina da go podgotvam i prviot televiziski prilog na makedonski jazik, koj be{e posveten na op{testveniot ìvot na mladite vo Makedonija, kako najava za pretstojnite rabotni akcii za izgradba na avtopa- tot Kumanovo - Miladinovci. Taka makedonskite televiziski kadri vo ovoj period preku Jugoslovenskata radio televizija podgotvija nad 250 vesti, informacii, bele{ki, intervjua Dragi Argirovski, avtor na prviot i komentari. televiziski prilog na makedonski jazik Na 13 maj 1961 godina entuzijazmot na vrabotenite vo Televizijata Skopje be{e krunisan so prvoto pogolemo programsko ostvaruvawe. Po intenzivni podgotovki vo Skopje vo improvizirano studio, preku studioto vo TV Belgrad, za JRT be{e prikaàna vo ìvo emisijata Baletski koncert so prvencite na skopskiot balet Elpida Pakovska i Jovan Pa{ti. Ova be{e istoriski den za makedonskata televizija, bidej}i emisijata be{e celosno realizirana od na{i televiziski kadri, so najavata Zapo~nuvame i telop Ovde TV Skopje, {to be{e pozdraveno od celokupnata jugoslovenska javnost. Urednik na emisijata be{e Evgenija Kacavolu, reìser Aco Aleksov, sekretar na reìja Elza Xuvalekov- ska, kamermani Blagoja Prli~kov i Dim~e Ge~evski, video mikser Dragi Tasevski, kon- feransie na makedonski jazik Dragi Novakovi} i najavuva~kata Veska Tasevska. Istata 1961 godina na 11 oktomvri, vo ~est na jubilejnata proslava na 20-godi{ninata od Denot na vostanieto na makedonskiot narod, od zaedni~koto studio vo TV Belgrad be{e emitu- vana i celove~erna programa posvetena na Makedonija, so izjavi na prvoborci i politi~ari, pri {to be{e prikaàn i dokumentaren film Prilep-grad heroj, kako i prviot makedonski igran film Vol~ja no}, a nastapi i ansamblot za narodni pesni i igri Tanec. Trudot na na{ite televiziski kadri be{e golem, no zadovolstvoto u{te pogolemo. Vol{ebnosta na maliot ekran se pove}e doa|a do izraz. Soznanieto deka podvi`nata slika govori mnogu pove}e od samite zborovi, stana nepi{ano pravilo na na{ata televizija, deka nastanot {to ne e regi- striran so kamera kako i da ne se slu~il. Uspe{niot raste` na na- {ata televizija be{e evidenten, {to be{e i glavna pri~ina na 1 juni 1962 godina Izvr{niot sovet na

3246 moeto ime e penzioner

SR Makedonija da donese odluka za promena na imeto na Radio Skopje vo Radiotelevizi- ja Skopje, i za direktor be{e naimenuvan Dragi Tozija. So toa ra|aweto i pove}e mese~- nata aktivnost na Makedonskata televizija be{e ofijacijalizirano i od dràven organ. Istata godina pokraj sekojdnevnite informacii za site dnevno politi~ki nastani, se snimaa i emituvaa dokumentarni emisii: Prviot Ohridski maraton, Prvata gali~ka svadba, kako i poplavata vo Skopje, za {to na{ite snimateli i reporteri ja informiraa i svetskata javnost. Na 1 juni 1963 godina Televizija Skopje se integrira so pretprijatieto za filmska produkcija Tehnofilm, so {to brojot na vrabotenite se zgolemi za 150 rabotnici, a vo isto vreme se zbogatuva{e i proizvodstvoto na na{ata televizija. Se sozdadoa uslovi za pogolemi zafati, a poseben predizvik bea vondrednite zada~i {to proizlegoa od skopskiot katastrofalen zemjotres na 26 juli 1963 godina. Nie ja informiravme jugoslovenskata i svetskata javnost za skopskata tragedija, za spasuvaweto na nastradanite, za pomo{ta i solidarnosta od celiot svet i za obnovata na Skopje. So emituvaweto na mnogu dnevni nastani od skopskiot zemjotres u{te pove}e se naglasi ulogata i zna- ~eweto na Televizija Skopje kako sredstvo za informirawe, a za postignatite uspesi Pret- sedatelot na SFRJ Josip Broz Tito ja odliku- va televizijata so Oreden na trudot so crveno zname. Vo zemjotresot be{e urnata i zgradata na Radio televizija Skopje {to be{e na ul. Marksova 17. Poradi toa aktivnostite gi izvr{uvavme pod {atori smesteni kaj radio- predavatelot vo Maxari. Iako se rabote{e vo te{ki uslovi produktivnosta ne be{e namalena, a taa se intenzivira{e i vo tekot na 1964 godina, koga se preselivme od Maxari vo Pred rodnata ku}a vo Kumanovo Dolno Nerezi kade {to prostorno i tehni~ki se oformi lokacijata za idniot televiziski centar. Eden od pova`nite istoriski datumi e i 5 juli 1964 godina poradi prviot direk- ten prenos od sve~enoto pu{tawe vo upotreba na noviot predavatel na Crn Vrv. Vo letoto 1964 godina nekolku dena se vrtea i direktni prenosi od folklorni zabavno muzi~ki i sportski nastani {to se odrùvaa vo ramkite na sredbata na solidarnosta, a na 11 Oktomvri od sopstvenoto improvizirano studio se emituva{e dokumentarnata emisija "Vostanati# spored scenarioto na Ante Popovski, a vo reìja na Veqo Li~eno- ski. Od golemo zna~ewe e i 14 dekemvri 1964 godina, koga od improviziranoto studio be{e emituvan prviot makedonski televiziski vesnik vo traewe od 20 minuti. Urednik be{e Dim~e Boìnovski, a so svoi prilozi se javija na- {i novinari. Spikeri bea Branka Stankovska i Aleksandar Acev, a reali- zator Aco Aleksov. No, od pogore navedenite fakti toa ne moè da bide rodenden na Makedonskata tele- Sredba vo MTV

3257 moeto ime e penzioner

vizija, so {to neopravdano se negira istorijata. Vo godinite {to sledea Makedo- nskata televizija ostvaruva{e mo- {ne dinami~en razvoj. Se formiraa novi redakcii, se pro{irija programite. Po~naa da se osvojuvaat nagradi na televiziskite festivali vo Bled, Portoro`, Montreal i vo Neum. Vo Montreal na{ata televizija ja osvoi nagradata Srebrena roza za emisijata Ka{a na Darko Mar- kovi}. Makedonskata televizija prva na Balkanot zapo~nuva so programi za nacionalnostite, koga vo Albanija i Turcija s¢ u{te nema{e televiziska programa. So drugi zborovi nie bevme prvi vo svetot so programite na albanski i na turski jazik. Taka na 27 april 1967 godina se voveduva programa na albanski jazik, na 14 april 1969 godina na turski jazik, na 8 april 1980 godina na romski, a na 9 januari 1991 godina na vla{ki, na 3 mart 1994 godina na srpski i na 19 mart 2002 godina na bo{wa~ki jazik. Posebno za odbeleùvawe e i seleweto na signalot no}ta pome|u 26 i 27 septemvri 1986 godina od studijata vo Dolno Nerezi vo noviot Radio - televiziski dom vo centarot na Skopje, kade {to se oformi nov moderen televiziski centar so site pogodnosti za emi- tuvawe na sovremena radio i televiziska programa. Seto ova se istoriski fakti koi treba da se respektiraat ne samo vo interes na MTV, tuku i vo interes na razvojot na makedonskoto novinarstvo, kultura i dràvnost. Zatoa e mnogu àlosno seto ona {to se slu~uva poslednive godini vo MTV, koe se manifestira i so zna~itelno opa|awe na kvalitetot na programata. Veruvam deka premre`jata niz koi {to pominuva Makedonskata televizija eden den }e is~eznat. Denes sostojbata na aktuelnoto makedonsko novinarstvo gledano niz sodrìnite na elektronskite i pe~atenite mediumi vo celina e so slab kvalitet, no vo eden del ima i solidni mediumi. Svetot odamna gi postavi standardite na profesionalnoto novinarstvo. A toa e objektivna, to~na i navremena informacija. Vo osnova protivnik sum na politi~kata zavisnost na glasilata i zatoa se zalagam za povisoko nivo na etika i plasirawe na proverena i vistinita vest. Denes premnogu se {pekulira so nepoznati izvori i poradi toa borbata za vistinata treba da bide permanetna, bidej}i najgolema povreda na novinarskata etika e koga se plasira laga, a senzacijata po sekoja cena ja uriva novinarskata profesija. Od nekoi makedonski predavnici i kriminalci napravivme mediumski heroi. Sepak dobro e {to vo na{ata dràva se pojavija pove}e informativni glasila, no za prviot dneven vesnik "Nova Makedonija# i za MTV, dràvata, i od istoriska gledna to~ka, mora pove}e da im pomaga i da se griì za nivniot razvoj. Vo mojata dolgogodi{na mati~na ku}a MTV potrebno e sozdavawe na edna produktivna celina, tehni~ki i programski modernizirana, bidej}i kako javen servis ima i moè da anga- ìra sposobni kadri za sozdavawe na pokvalitetna programa. AKTIVNOSTI - Kako evropski orien- tiran ~ovek zaedno so po~ituvanite Kiro i Zlatka Popovski bev eden od osnova~ite na

3266 moeto ime e penzioner

Socijalisti~kata partija na RM. No podocna poradi sudirot so Qubisav Ivanov - Yingo po odnos na lo{ite kadrovski re{enija i kameleon politika, ja napu{tiv partijata zaedno so pogolem broj intelektualci ~lenovi na Republi~kiot odbor. Odtoga{, ne ~lenuvam vo nitu edna partija, no intenzivno prodolùvam so otvoreni zalo`bi za {to pobrz vlez na na{ata zemja vo NATO i EU, vo evropskite integracii. Jas sum za nov svet daleku od vojni, nacionalni omrazi i diskriminacija, za me|uetni~ko razbirawe, har- monija i sorabotka, za po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi, {to zna~at i stabilnost na edna dràva. Na toa ~esto ukaùvav i vo kolumnite vo razni vesnici i spisanija, kako vo moite nastapi vo radio i tv emisii. Takov stav imav i kako dolgogodi{en urednik na Dopisnata redakcija i na TV dnevnik vo MTV, kako Izvr{en urednik na Programite na nacionalnostite, pomo{nik Odgovoren urednik na Informativnata programa i pomo{nik Generalen direktor na MRT za programski pra{awa. Vo me|uvreme eden mandat bev Direktor i Glaven i odgovoren urednik na NIP "Stopanski vesnik# i Glaven i odgovoren urednik na presti`noto spisanie "Makedonski vodi#. Ja izvr{uvav i funkcijata sekretar i pretsedatel na Republi~kata konferencija na rezervnite stare{ini na Makedonija, a na 16 mart 2009 godina ednoglasno bev izbran za sekretar na SZPM. SEMEJSTVO - Imam zavr{eno Novinarska {kola vo Belgrad i Filozofski fakultet vo Skopje, no smetam deka mojot najgolem fakultet e doma{noto vospituvawe. Oè- net sum so èna kumanovka Biljana, bankarski i po{ten- ski slu`benik, koja mi rodi ènsko i ma{ko dete. ]erka mi Conka i zetot Leko se uspe{en par, a vnukot Stefan e prva godina vo gimnazija. Si- not Dejan naàlost vo 1994 godina po~ina na 26 godini, po gre{ka na transfuziolo- gija, davaj}i mu pred operacija krv zarazena od òltica. Iako operacijata be{e uspe{na, zarazenata krv mu go uni{ti ìvotot, a toa sekako ima{e posledici i na na{iot ìvot. Dejan U{ko be{e uspe{no mom~e i voditel vo Radio Stotrojka, eden od osnova~ite vo kultnata grupa Arhangel kako basist i be{e proglasen za najdobar rap kriti~ar vo Makedonija. No vo ìvotot mora da se prebrodu- vaat site prepreki. Moeto iskustvo govori deka ~ovekot mora da ja po~ituva sudbinata, da komunicira i vo najte{ki momenti da ne ja napu{ti svojata li~nost. Posebno vo ovie moi godini od ìvotot potrebno e zrelo i mudro odnesuvawe. Jas velam ako ~ovek ne se raduva na tu|ata sre}a, ne e ~ovek. Vo taa smisla i so organizirana rabota pobrzo mi minuvaat penzionerskite denovi. Zna~i, sekoe vreme si ima svoja ubavina i denovite naj~esto gi minuvam na rabota vo SZPM i doma vo svojot raboten kabinet sozdavaj}i novi dela. Se griàm za zeleniloto vo dvorot, a ne izostanuvaat i ~estite prijatelski sredbi i pro{etki. Gi neguvam spomenite {to me podmladuvaat i so dobro tempo na rabota go podgotvuvam i mese~niot vesnik "Penzioner plus#, prvo javno glasilo na SZPM. NAGRADI I PRIZNANIJA - So trudoqubivosta, visokata profesionalnost, pozitivnata energija i dobrinata {to ja {irev zna~itelno pridonesoa vo mojata novinarska kariera da imam samo uspesi. êsto bev nagraduvan za moite reportaì i bele{ki od lice mesto, kako i za sozdavaweto na moderna Dopisna redakcija i za sovremeno ureduvawe na TV dnevnikot. Dobitnik sum na nekolku visoki odlikuvawa, na godi{ni nagra-

3277 moeto ime e penzioner

di na MTV, na Noemvriska nagrada za publicistika na op{tina Kumanovo, na nagradata "Krste Mi- sirkov# na Zdruènieto na novinarite na Make- donija, na "Zlatno pero na humanosta# na Crveniot krst na Makedonija, na priznanieto "Majka Tere- za# i drugi. Poradi moeto u~estvo vo istoriskite po~etoci na Makedonskata televizija i uspesite vo novinarstvoto i publicistikata zabele`livo mesto imam i vo prvata Makedonska enciklopedi- ja. Kako avtor na 16 istaknati publicisti~ki knigi, edinstven vo Makedonija, od eminetni tvorci bev predloèn da ja dobijam i Jasminovata nagrada za publicistika, koja vo 2007, odnosno 2008 godina ne mi be{e dodelena, a ja dobija avtori za dela {to ne se publicistika, za istoriska ~itanka Orden na za prvite u~iteli, za Republikata nau~ni temi ili na avtorka za nejzinoto Priznanie prvo malo i nedovol- "Majka Tereza# no argumentirano delo. Apsurdot da bide u{te pogolem be{e prekr{en i javniot konkurs vo koj decid- "Zlatno pero no stoi deka vo edna na humanosta# godina moè da se do- delat najmnogu do dve nagradi, a vo 2008 godina bea dodeleni tri, edna za novinarstvo i dve za publicistika. Se ~ini toga{niot Odbor za dodeluvawe na ovaa dràvna nagrada odlu~uval bez po~ituvawe na kriteriumite za publicisti~ko delo i na profesionalni pravni normi, poradi {to interesot za ova presti`no priznanie zna~itelno opadna, taka {to vo 2009 godina konkurira{e samo eden tvorec. @alno, no vistinito. No, jas i natamu }e tvoram i }e sozdavam novi publicisti~ki dela. Vpro~em, vo intezivna podgotovka e mojata 17-ta po red publicisti~ka kniga "Moeto ime e penzioner#, koja }e izleze od pe~at vo po~etokot na 2010 godina.

3286 moeto ime e penzioner

SODR@INA

So povod... (predgovor od avtorot) 5 Za avtorot i negovoto delo 7

@IVOTOT VO TRETOTO DOBA POD LUPA 11 Informirawe od neposreden interes na penzionerite 12 Podobar tretman na penzionerite i starite lica 16 Redovna isplata i usoglasuvawe na penziite 20 Ne se odi napred bez dogovor so trudbenicite 23 Dosega{nata sorabotka - garancija za idninata 24 Uspe{ni aktivnosti i novi programski zada~i 25 Pozitivni oceni za rabotata i aktivnostite 28 Aktivnostite vo interes na penzionerite 30 Veteranite na trudot zasluùvaat da imaat podobri uslovi za aktiven ìvot 32 Rezime od regionalnite sredbi so potesnite rakovodstva na zdruènijata na penzionerite 35 Za{tedi so doma}insko rabotewe 39 Poddràna predlog Spogodba za sorabotka so Fondot na PIOM 42 Ne se poveduva postapka za Zakonot na PIOM 44 Korisni razgovori za poplodna sorabotka 45

VO DUHOT NA EVROPSKITE VREDNOSTI I SORABOTKA 47

Zabeleìtelen rejting na SZPM 48 Evroambasadorot Ervan Fuere na sve~ena penzionerska sredba vo Skopje 49 ZELS potpi{a Memorandum so SZPM 51 Sorabotkata so zdruènijata na penzionerite e mnogu zna~ajna 54 Penzionerite potpi{aa pove}e spogodbi za sorabotka 58 Memorandum za sorabotka pome|u SZPM i Crven krst na Makedonija 61 Sorabotka na penzionerite so Crveniot krst na RM 63 Penzionerski domovi i domovi za stari lica vo Makedonija 71 Se podobruvaat uslovite za ìvot na penzionerite 74 Nedostig od penzionerski domovi vo Republika Makedonija 76 Iskustva so privatnite penziski fondovi, kaj nas i vo svetot 78 Op{testvo za site vozrasti 80 So po~it kon starite lica 82 Klubovite na penzioneri - potreba za dneven prestoj 83 U{te eden prozorec kon svetot za penzionerite 84 Prepoznatliva pozitiva vo svetot 85 Potprograma Grundvig - Programa za Doìvotno u~ewe 86 Reguliraweto na bilateralni dogovori za stranski penzii 88 Starosta e najzdrava vo Danska 89 Penzionerite najdobro ìveat vo Avstrija 90 Raste brojot na amerikanskite penzioneri koi rabotat 92

VO FOKUSOT: ZDRU@ENIJATA NA PENZIONERITE 93 Koordinirani aktivnosti 96 [iroka platforma za sorabotka 98

3297 moeto ime e penzioner

Pred novi predizvici 100 Priznanija za najaktivnite 106 So novi kreativnosti vo dejstvuvaweto 108 Respektirani uspesi i kvalitet vo rabotata 112 Sve~eno vo znak na minatoto i idninata 117 Istaknati postigawa kako pottik 121 Potreba od novi aktivnosti 126 Penzionerskiot "brod# naso~en kon mirni vodi 130 Vo te{ka godina, dobri rezultati 132 Programiranite aktivnosti uspe{no se realiziraat 136 Impulsi kon bazata i gra|anite 140 Aktivnosti od ìvoten interes na penzionerite 143 Godini na novi predizvici i uspesi 146 Pred novi zna~ajni zada~i 151 Nade` za nadminuvawe na problemite 152 Zgolemeni aktivnosti 153 Novi vidici na aktivnosti 154 Navremeno organizirawe na planiranite aktivnosti 156 Zasluèno "Priznanieto 8 Noemvri# 159 Rabota vo kontinuitet i transparentno 161 Pro{iruvawe na sorabotka 164 Zaìvuvawe i na ogranocite 166 Sorabotka na penzionerite od Jabuka kako most na nezaborav 168 Pred novi predizvici 170 So vzaemna sorabotka kon uspesi 172 U{te edna uspe{na godina 175 Penzionerskiot dom - vtor dom za penzionerite od Kru{evo 176 Novi klubovi na penzioneri 178 Od ideja, do izgradba i planovi za nadgradba 182 Pove}e aktivnosti vo te{ki uslovi 185 Piknik na Ramna Reka 186 Tro{ka nade` za prostorniot problem 188 Potreba od poorganizirano dejstvuvawe 189 So podobra sorabotka, }e ima podobri rezultati 191 Pove}e zabeleìtelni aktivnosti 195 Za{titata na invalidite na trudot 197

VQUBENOST VO FOLKLOROT I VO KULTURNATA NADGRADBA 201

Masovnost i kvalitet 202 Nesomnen pridones vo neguvaweto na folklornite tradicii 204 Vo znakot na izvorna i starogradska pesna 206 Uspe{en nastap na solo-peja~i, dueti i peja~ki grupi 208 Tri zdru`enija so bogata programa 210 Programa vo znakot na masovnost, me|uetni~nost i kvalitet 212 Vo 2009 godina Sedma revija na pesni, muzika i igri 214 Vo znak na izvorniot folklor, bogatiot kolorit na nosii i kvalitet na izvedbite 216 Multietni~ka programa na izvoren i starogradski folklor 218 So zbogatena sodr`ina i kvalitet 220 Uspe{en nastap na pove}e peja~ki grupi 222

330 moeto ime e penzioner

Uspe{no prezentirawe na muzi~koto tvore{tvo 224 Reprezent na makedonskiot folklor 226 Zna~ajna izvedba na dramata "Len~e Kumanov~e# 227 Ambasadori na makedonskiot folklor 229 Vo Negotino: Tri jubilei 230 "Penzionerite pejat za penzionerite# 231 Vo Ko~ani - tradicionalen prednovogodi{en koncert 232 Dvegodi{na uspe{na rabota 237

FIZI^KA AKTIVNOST ZA ZDRAVO TELO I ZDRAV DUH 239

Sportuvawe, informirawe i penzionersko druèwe 240 Merki za podobruvawe na penzionerskiot standard 241 Uspe{na tradicija na natprevaruvawe i druèwe 245 Igrite bea uspe{ni, vo ubava natprevaruva~ka atmosfera 249 Se natprevaruvaa 1307 penzioneri i penzionerki od 45 zdruènija 255 Sport za druèwe 260

ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA POPULACIJATA OD TRETOTO DOBA 275

Preventivata - bitna za podolg `ivot i vo tretoto doba 279 Vo poseta na najgolemoto semejstvo vo Kumanovo 289 Humanosta na delo 292 Kako da se do`ivee stotata godina? 294

TRIBINA - IZBOR OD "PENZIONERSKI VIDICI# I "PENZIONER PULS# 297

Penzionerite vo tranzicioniot period na Makedonija 298 Funkcionirawe i opstojuvawe na Solidarniot fond 299 Sostojbata na korisnicite na invalidska penzija vo Republika Makedonija 301 Do`ivotno u~ewe i za penzionerite 307 Dostoinstven `ivot na vozrasnite 309

MEDIUMSKI SOO^UVAWA 311

Krupen is~ekor vo informiraweto 312 Promocijata na knigata "Penzionerska saga# na Dragi Argirovski 317 @ivotot ne e kako na film 322

331