Dragi Argirovski od reporterski agol MMOOEETTOO IIMMEE EE PPEENNZZIIOONNEERR Skopje, 2010 godina Izdava~ i pe~at: "Ri-grafika# Skopje Likovno-grafi~ko oblikuvawe: Tome Angelovski Dizajn na naslovna stranica: Vladimir Haxi Pulevski Redaktura: Mendo Dimovski Tira`: 800 primeroci CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 364.35-057.75 (497.7)"2009/10# (046) ARGIROVSKI, Dragi Moeto ime e penzioner / Dragi Argirovski. - Skopje : "Ri-grafika# , 2010. - 331 str. : ilustr. ; 24 sm ISBN 978-9989-678-12-7 a) Penzioneri - Makedonija - 2009-2010 COBISS.MK-ID 69885450 moeto ime e penzioner 4 moeto ime e penzioner So povod... - predgovor od avtorot aj sekoj ~ovek postoi iskonska aksioma {to podolgo da se `ivee i {to pove}e da se Ksozdava. So tekot na godinite se zdobivaat i znaewata i mudrosta. No i pokraj toa se smeta deka ne e prijatno da se staree, no toa e edinstveniot na~in pove}e godini da se `ivee. So ovie `ivotni i filozofski misli se soo~uvaat okolu 350.000 stari lu|e vo na{ata zemja, od koi nad 274.000 se penzioneri. Momentalno kako penzioneri de- jstvuvaat nekoga{ni profesori, lekari, rabotnici, direktori, op{testvenici, nov- inari, in`eneri, policajci, voeni stare{ini i red ostanati profesii, a slo`no se dru`at Makedonci, Albanci, Turci, Srbi, Vlasi, Romi i drugi nacionalnosti. So penzioniraweto profesionalnata kariera i statusot na lu|eto zna~itelno im se menuva. Site profesii se pretopuvaat vo edna vode~ka, a toa e "penzioner". Se menu- vaat mnogu aktivnosti, naviki i potrebi. Naj~esto se zgolemuvaat potrebite za vni- manie od semejstvoto, od prijatelite i od op{testvoto, kako i potrebata od nega, zdravje i socijalna za{tita. Penzionerskata identifikacija vo tretata doba e postojana, `iveeme so sli~ni ili isti problemi, dilemi i nade`i. Re~isi site sme ~lenovi na penzionerska orga- nizacija preku koja gi za{tituvame svoite prava od penziskoto i zdravstvenoto osigu- ruvawe. I ne samo toa, vaka organizirani uspevame da realizirame golem del od novonastanatite potrebi. Pritoa kaj veteranite na trudot se pove}e se zgolemuva ~uvstvoto na esnafska pripadnost. @iveeme vo dinami~no i turbulentno vreme vo koe i penzionerite treba da se do- ka`uvaat vo op{testvoto kako potrebna i korisna kategorija. Na toa ~esto uka`uvaat i vo SZPM kako najbrojna i najaktivna nevladina, nepartiska i multina- cionalna penzionerska asocijacija. No, i pokraj toa mnogu penzioneri vo na{ata zem- ja ako gi pra{ate koj e najgolemiot temen tunel vo Evropa, ne slu~ajno }e odgovorat - toa e tranzicijata vo Makedonija, period vo koj najmnogu se pogodeni ste~ajcite, nevrabotenite i penzionerite, koi{to s? pove}e se soo~uvaat so siroma{tijata. Kako ilustracija za ova mo`e da poslu`i podatokot za zna~itelniot pad na standard- ot na penzionerite. Dodeka vo 1992 godina soodnosot pome|u prose~nata plata i penz- ija iznesuva{e 77 otsto, vo minatata 2009 godina toj iznesuva{e samo 50,2 otsto, {to zna~i deka vo tranzicijata vrednosta na penziite e namalena za 27 otsto. I u{te eden fakt. Dodeka vo 1991 godina odnosot vraboteni so penzioneri be{e 3 sprema 1, vo mi- natata toj soodnos e namalen na 1,6 sprema 1. Poradi toa vo knigava analiti~ki se uka`uva na potrebata od namaluvawe na ras~ekorot pome|u prose~nite plati i pen- zii, kako i za iznao|awe novi formi za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot na vozrasnite lu|e, {to e biten pokazatel na razvienosta i solidarnosta na sekoe op{testvo. Nastojuvav da se dobie realna slika za penzionerskiot `ivot i za prob- lematikata na tretata doba kaj nas i pocelosno da se sogledaat evropskite iskustva, kako oznaka na nastojuvaweto na{ata zemja {to poskoro da stane ~len na Evropskata unija, vo koja postojat posebni standardi za ovaa kategorija lu|e. Vpro~em i na{ite penzioneri imaat kreativen kapacitet, iskustvo i mudrost {to vo praktikata nedo- 5 moeto ime e penzioner volno se koristat. Mnogu penzioneri ne prestanuvaat da tvorat, da pi{uvaat poezija i proza, da crtaat, da sozdavaat doma{ni rakotvorbi, da se gri`at za podobruvawe na ~ovekovata okolina, a masovni se i posetite na ekskurziite, u~estvuvawata na sport- skite natprevari i na folklornite revii. Poznato e deka rekreacijata i me|usebnoto dru`ewe mnogu zna~at za odr`uvawe na fizi~koto zdravje, dodeka penzionerskite re- vii na pesni, muzika i igri pridonesuvaat za za~uvuvawe od zaborav na na{iot folk- lor, obi~aite i tradiciite, a so toa i na kulturniot identitet. Sekako vidliva e i potrebata od podobruvawe na uslovite za `ivot i uslovite za ak- tivnost na penzionerite, so programirana izgradba na penzionerski i starski do- movi, klubovi i centri za dneven prestoj i vo duhot na evropskite standardi da se obezbedat uslovi za mirni i bezbedni penzionerski denovi, za zdrav, kvaliteten i so- dr`aen `ivot na ovaa mnogubrojna populacija. Od reporterski agol e sogledano i zna~eweto na objektivnoto i navremenoto in- formirawe i vnesuvawe pogolema transparentnost vo donesuvawe na odlukite. Kako skromen pridones na ostvaruvaweto na Strategijata za informirawe i komunikacija so javnosta vo procesot na pristapuvaweto na Republika Makedonija vo EU e i uspe{nata realizacija na damne{nata ideja, so pojavata na besplatniot vesnik "Pen- zioner plus", vo koj se tretiraat golem broj aktuelni pra{awa od `ivotot vo tretata doba. Kako dolgogodi{en hroni~ar, istra`uva~, analiti~ar i publicist knigava ja pi{uvav so qubov i gri`a kon site penzioneri i stari lica, kako gra|ani koi za- slu`uvaat da bidat prifateni so ednakvi prava i so principite na solidarnost. Poseben akcent e daden na potrebata od sozdavawe uslovi za niven dostoinstven `ivot. So iznesenite fakti i soznanija, kako i so prika`anite fotografii na nezabo- ravot, knigata "Moeto ime e penzioner" }e mo`e da poslu`i i kako del od istorijata na penzionerskoto `iveewe vo Republika Makedonija vo prvata dekada na 21 vek. Sogleduvawa za ovaa problematika se elaborirani i vo predlogot Nacionalna strategija za stari lica 2010 - 2019 godina izgotven od Ministerstvoto za trud i soci- jalna politika. Strate{kata cel e integracija na starite lica vo site sferi na op{testveniot `ivot. Pritoa sogledana e potrebata za zgolemuvawe na u~estvoto na starite lica vo sistemot na do`ivotnoto u~ewe, za sozdavawe mo`nosti za razmena na iskustva i znaewa pome|u generaciite vo ramkite na obrazovnite programi, pot- tiknuvawe na starite lica na samoodr`uvawe i vodewe aktiven zdrav na~in na `ivot preku zgolemena fizi~ka aktivnost i sport, preku kulturna nadgradba i drugo. Tuka se potencirani i pove}e drugi zalo`bi {to se analizirani vo knigata kako {to se: - iskoristuvawe na iskustvoto na starite lica vo kreirawe politiki i donesuvawe odluki na site nivoa; - sproveduvawe na programite za aktivno koristewe na slobodnoto vreme so obezbeduvawe domovi, klubovi i centri za stari lica; - stimulirawe na volonterstvoto za pomo{ na stari i iznemo{teni lica i sli~no. Vo seto toa ne treba da izostane i soodvetna podgotovka na licata pred penzija, za `ivot vo starosta. Skopje, mart 2010 godina Dragi Argirovski 6 moeto ime e penzioner Za avtorot i negovoto delo ragi Argirovski e roden na 17 mart 1939 godina vo Kumanovo, nepokor- DDliv i borben grad, vo koj `iveele i `iveat lu|e so duh, a koi se delat po dobrina, a ne po nacija, po vera ili po imot... Kumanovo e grad na {egaxii, na veseli i dobri, qubopitni i `edni za znaewe lu|e, gostoprimlivi doma}ini. I seto ova Argirovski go sobral vo svoite geni, vo svojot karak- ter i odnesuvawe. Po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie £ se predava na svojata gole- ma qubov - novinarstvoto, koe kako `ivotna opredelba mu stanuva sopatnik vo `ivotot. Prvite po~etoci mu se vo Makedonskata televizija, od samoto nejzino formirawe, a so novinarstvo se zanimava i denes, kako penzioner. Toj e avtor na prviot televiziski prilog na makedonski jazik. Vo celiot raboten vek e na mo{ne va`ni funkcii, koi baraat golem anga`man, stru~nost i visoki profesionalni standardi. Bil dolgogodi{en urednik na Dopisnata redakcija, na TV-dnevnikot, pomo{nik - odgovoren urednik na Informativnata programa na MTV za nacionalni programi, pomo{nik - generalen direktor na Makedonskata radio-televizija za pro- gramski pra{awa, kako i direktor i glaven i odgovoren urednik na NIP "Stopanski vesnik# i na presti`noto spisanie "Makedonski vodi#. Dobit- nik e na nekolku odlikuvawa, na nagradata za publicistika "11 Noemvri#, za novinarstvo "Krste Misirkov#, na Zlatno pero za humanosta, na priznanie- to "Majka Tereza#, na pove}e godi{ni nagradi na MTV i drugi. Novinar po vokacija, so zavr{en Filozofski fakultet, no i op{testve- no mo{ne aktiven, Argirovski izvr{uva i mnogu op{testveno odgovorni funkcii me|u koi sekretar i pretsedatel na Republi~kata konferencija na rezervnite stare{ini na Makedonija i ~len na Upravniot odbor na MIA, a vo mart 2009 godina ednoglasno be{e izbran za sekretar na SZPM. Vo svoeto novinarsko dejstvuvawe be{e i inicijator na niza spisanija, feqtoni i vesnici, a toa go prodol`uva i po penzioniraweto. Spored negov proekt od januari 2005 godina tri i pol godini vo vesnikot "Nova Makedo- nija# izleguva{e prilogot "Penzionerski vidici#, a od juli 2008 godina i prviot besplaten javen vesnik na SZPM "Penzioner plus# vo koj e aktuelen zamenik-glaven i odgovoren urednik. Vqubenik vo pi{aniot zbor, avtor e na 17 knigi. Pi{uva iskreno, so pozitiven odnos kon ne{tata, no kriti~- nosta i realnata ni{ka se sekoga{ prisutni vo negovite tekstovi i dela.