13 aktualnih vprašanj županu Janezu Lesjaku

stran 5

Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXVI / marec - 3 / 2010 O kom/čem pišemo? Novozgrajeni “kontej- Četrt stoletja Brendijevega glasbenega ustvarjanja nerski” vrtec je odprt.

Po vrsti težav in zapletov v Občini Grosuplje v predaj ob odpiranju tega vrtca. V nagovoru zvezi s pomanjkanjem prostorov za otroško pa se je spomnil vseh, ki so pripomogli, da je varstvo so otroci le vstopili 9. februarja v no- vrtec uspešno dograjen in ima tudi potrebno stran 54 in 55 vozgrajeni kontejnerski vrtec, naslednji dan uporabno dovoljenje. Pri tem se je še posebej popoldne pa so vzgojiteljice pripravile kratek zahvalil načelnici upravne enote Nevenki Go- priložnostni program, ki so se ga v glavnem rec, ki je v »finalnem delu« veliko pripomo- Podelitev značk Rdečega udeležili poleg zaposlenih še občinski svetni- gla, da so se zadeve premaknile dokaj hitro križa krvodajalcem ki in nekateri zaposleni z Občine Grosuplje. ter v skladu z zakonodajo. Ob tej priložnosti je ravnateljica Majda Faj- Na Občini pa bodo tudi v bodoče spremljali diga poleg pozdravov spregovorila tudi o počutje otrok v tej zgradbi, za katero so veliko navdušenju zaposlenih, ki so s posebnim prahu dvignili manjkajoči centimetri v višini žarom pripravljale vse potrebno za sprejem notranjih prostorov. Dodal pa še, da je Občino malčkov in njihovih staršev. V vrtec je vstopilo vrtec stal nekaj nad 600.000 € in da je v njem skupaj 75 otrok, od tega pa jih je 26 prišlo iz 6 oddelkov. Klasična gradnja bi po njegovem nekdanje enote Mojca (v najemu). Vseh otrok izračunu stala vsaj 3x toliko. v grosupeljskih vrtcih je trenutno 702 v 38 od- Jože Miklič delkih, z njimi pa se ukvarja 120 zaposlenih. Fotoreportažo dogajanja in ambienta Župan Janez Lesjak je pojasnil, da niso želeli ob neformalnem odprtju vrtca si lahko stran 71 pripravljati kakšnih posebnih protokolarnih 0gledate na strani 4. 2 oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010 marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi poslančev pogled 3

Parlamentarna demo- kracija na preizkušnji pred sodiščem, ko ga krvavo napadejo strank poenotili in bili istega mnenja, kot ga krvoločni psi, čaka na pravično odškodnino, zastopamo v SDS, da mora zakonodajelec sodni postopki pa praktično stojijo? določiti kriterije, po katerih bodo občine lahko - Kako to, da so bili ti isti psi zelo hitro vrnjeni določile romskega svetnika. Toda kaj nam svojemu lastniku, pomembnemu zdravniku, pomaga, če predstavnica LDS na lokalni ravni pa čeprav gre za isti pravosodni sistem? pritrjuje SDS, na državni ravni pa potem LDS - Kaj to pomeni, da veljajo v pravni državi popolnoma spremeni stališče in glasuje proti dvojna merila, ena za elito in ena za navadne našim amandmajem. Spet dvojna merila. državljane? Psi uglednega zdravnika, ki je imel Očitno so dvojna merila, dvoličnost ter zdravstveno ordinacijo, v kateri so imeli sprenevedanje postali stalnica aktualne najverjetneje zdravstvene kartoteteke Gospoda Stanislava Megliča sem spoznal, ko vladajoče koalicije. Pravzaprav je s tem začel mnogi predstavniki politične, odvetniške in sem opravljal funkcijo državnega sekretarja kar predsednik vlade Pahor sam, ko je pred gospodarske elite, so odprli še eno vprašanje: na Ministrtvu za promet, saj je tam zaposlen. volitvami dejal, da ne bo nikakršnih političnih okoli tega zdravnika in ordinacije se je očitno Veliko truda je vložil v tistem času kot zamenjav javnih uslužbencev, potem pa so spletla mreža. Možno je, da sta vanjo vpletena strokovnjak, saj je bila pred nami naloga, se ta zvrstila kar po tekočem traku. Zelo tudi oba aktualna ministra Pahorjeve vlade, da prvič v zgodovini samostojne Slovenije v zgovoren je tudi primer Pahorjeve izhodne minister za kmetijstvo Pogačnik in ministrica Državnem zboru zagovarjamo predlog nove strategije, kjer vlada predlaga črtanje vseh za notranje zadeve Kresalova. Zato smo se v resolucije o prometni politiki Republike cestnih razvojnih osi iz resolucije o nacionalnih poslanski skupini SDS odločili za interpelacijo Slovenije. Uspelo nam je. Potem pa je nekega razvojnih programih, čeprav se vsi poslanci proti obema. Oba imata torej priložnost na dne zarezala med nas novica, da so ga samo koalicije zavzemajo za njihovo gradnjo. demokratičen način, v Državnem zboru streljaj od stavbe Ministrstva za promet skoraj Kje je tu verodostojnost, kako naj ljudje odgovoriti na vsa vprašanja, ki ostajajajo do smrti pokončali podivjani psi. verjamejo poslancu SD, ki zagovarja cestno nepojasnjena. Potem pa se je za gospoda Megliča začela os od Ljubljane do Kočevja in obljublja njeno V javnosti se skuša velikokrat ustvarjati sodna kalvarija, kot jo poznamo in občutimo izgradnjo, »njegova vlada« pa predlaga umik vtis, kot da so interpelacije proti ministrom tudi navadni državljani. Sodni in odvetniški teh cestnih povezav iz vladnih dokumentov? aktualne vlade nagajanje opozicije Vladi mlini so pričeli mleti po svoje. Počasi, zelo Tudi v naši občini imamo dober primer in vladajoči koaliciji. Podobno se skuša počasi. Če ne bi prišlo do zadnjih tragičnih dvojnih meril in dvoličnosti. V SDS smo se ustvariti tudi vtis v primeru ustavne obtožbe dogodkov, ko so ti isti psi pokončali svojega ves čas, tako na državni kot lokalni ravni proti predsedniku države, češ, da je s strani lastnika, uglednega zdravnika in lastnika zavzemali za pravično zakonsko ureditev opozicije neprimerno obsojati in kritizirati zasebne ordinacije, bi najbrž počasnost določitve kriterijev romskega svetnika. predsednika države kot najvišje avtoritete. reševanja primera gospoda Megliča tako ali Žal so nas z zadnjo zakonsko spremembo Enako naj bi bilo tudi Ustavno sodišče vrhovna tako pripisali splošni počasnosti sodstva. Tako v Državnem zboru poslanci koalicije SD, avtoriteta in se njihovih odločitev sploh ne pa je t.i. garažna afera odprla vprašanja, na Zares, LDS in Desus zavrnili. Toliko bolj me sme kritizirati, ampak jih moramo absolutno katere moramo dobiti odgovore: je zato pozitivno presenetilo, ko smo se v spoštovati. - kako to, da navadni državljan, ki išče pravico občinskem svetu predstavniki vseh političnih Žal tisti, ki tako razmišljajo, razmišljajo v jeziku totalitarizma. Pozabili so, da danes živimo Ena je mati v Sloveniji, ki je zaenkrat še parlamentarna demokracija, z demokratičnimi instrumenti, Na nebu zvezdic milijon, po katerih je možno v Državnem zboru vsa noč je pozlačena, zoper vsakega ministra vložiti interpelacijo milijon je ptic, milijon cvetic, o njegovem delu in odgovornosti in zaradi a mati je le ena. katerih ni nedotakljiv niti predsednik države SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA niti ustavno sodišče. Utrinjajo se zvezdice, Občinski odbor Grosuplje Dokler bodo obstajale interpelacije, ustavne cvetlica bo uvela, Taborska cesta 1, Grosuplje obtožbe, poslanska vprašanja, preiskovalne obmolkne ptica – nad teboj www.grosuplje.sds.si komisije, kritika opozicijskih strank o delu le mati bo bedela. [email protected] koalicijskih strank, toliko bolj smo normalna (Danilo Gorinšek) demokratična država in toliko dalj od totalitarizma in spletanja elitističnih mrež. Drage mamice, mame, babice, stare mame … Tudi zato smo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke vložili ustavno obtožbo S hvaležnostjo, z globokim spoštovanjem in najlepšimi željami ob zoper predsednika države ter interpelacijo materinskem dnevu - vašem prazniku. zoper ministra za kmetijstvo Pogačnika in Vsem občankam in občanom želimo tudi vesele velikonočne praznike. ministrico za notranje zadeve Kresalovo. Dr. Peter Verlič, OO SDS Grosuplje poslanec v Državnem zboru RS in občinski svetnik občine Grosuplje 4 fotoreportaža o vrtcu Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Zastave so veselo poplesavale v rahlem vetru ...

Vrtec sredi gradnje v začetku septembra.

V »Mojčini pesmi« iz filma o Kekcu je mlada ci- trarka med drugim v blagozvočne tone prelila Otroški umivalniki so precej nižje montirani od tudi košček bolečine vseh tistih, ki so se kljub Na hodniku. običajnih. vsemu trudili in gradnjo vrtca zaključili.

Eden od prostorov z igrali. Svetnica in svetnik pri ogledu prostorov. Zaposleni so poskrbeli za topel sprejem.

Zbrani so prisluhnili glasbi in nagovoroma ravnateljice in župana. Pokrite terase. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi pogovor z županom 5

13 aktualnih vprašanj županu Janezu Lesjaku Z županom Janezom Lesjakom sem se pogovarjal Jože Miklič. Proračun je bil sprejet na zadnji seji da zmanjkuje sredstev za investicije. Pri občinskega sveta 24. februarja. Najprej tem je treba vedeti, da vse investicije v se dotakniva strukture dohodkov! Celotni nove zgradbe na področju družbenega prihodki za leto 2010 so predvideni v višini in komunalnega standarda povzročijo cca 17 milijonov €. Davčnih prihodkov je za permanentno in dolgoročno povečanje skoraj 72 %, nedavčnih za 17 %, kapitalskih fiksnih proračunskih postavk. Vsaka taka 8 % ter transfernih za 3 %. Tekoči odhodki investicija pa nato vsako leto posredno Decembra je bil na občinskem svetu obsegajo 21 %, tekoči transferji pa 33 %. zmanjšuje sredstva za investicije. Tako na sprejet tudi krajinski park Radensko polje. Kako bi po domače razložili slednji dve primer ena ulična svetilka ne stane v osnovi Ali je le-ta že sprejet tudi na državni ravni, postavki in kako je s predvidenimi prilivi in prav veliko. Skozi več let pa ta svetilka saj iz medijev tega nismo zasledili. aktualno finančno krizo, ki ste jo na Občini postane stalni strošek proračuna. Krajinski park je še v medresorskem v zadnjih dveh letih že občutili? Prav tako je tudi z novimi vrtci. Ni toliko usklajevanju in na vladi še ni bil potrjen. Glavni vir prihodka v občinski proračun je problem zgraditi nov vrtec. Večji strošek se Nekaj dodatnih pripomb je bilo pri nas glavarina. Pri tem je predvsem pomembno pojavi z delovanjem tega vrtca, saj je treba vnešenih in so na državni ravni obljubili, da število prebivalcev. Zaradi tega se v zadnjih zagotoviti plače za nove kadre, za delovanje jih bodo upoštevali. letih tudi večkrat krešejo mnenja, ali v vrtca, vzdrževanje in ne nazadnje tudi za občino priseljevati ljudi ali ne. Priseljevanje subvencije staršem. Naslednji sklop vprašanj se posredno pa seveda pomeni tudi potrebo po večji Že več let si prizadevamo, da bi več vlagali nanaša tudi na Radensko polje. gospodarski, predvsem pa po družbeni tudi v komunalno in cestno infrastrukturo. Najprej: Kako daleč je projekt prenove in infrastrukturi. V zadnjih dveh letih že Še posebej je pomemben segment dograditve osrednje komunalne čistilne opažamo, da prilivi v občinski proračun ekologije, za katerega pravzaprav lahko naprave? stagnirajo. Drugo je to, ali so vsi tukaj živeči le dobimo nekaj sredstev z državne in Kako je z nadaljevanjem gradnje kana- prebivalci prijavljeni, kajti od neprijavljenih evropske ravni. lizacij v neposredni okolici Radenskega občina nima ničesar, razen stroškov. polja, odvodno kanalizacijo iz Špaje doline Naslednji večji prihodki so iz naslova Postavka zadolževanja na strani prihodkov ter v ostalih naseljih v občini? nadomestil za stavbna zemljišča. Tako tudi za to leto znaša 1,7 milijona € ali 10 % Pa ne nazadnje: Kako je zdaj v zvezi z v tem primeru velja, če ni novih površin celotnega proračuna. Krediti so najeti regionalnim odlagališčem odpadkov? za gradnjo, postavka prav tako stagnira. namensko iz EKO SKLADA za kanalizacije, Postopek sprejemanja krajinskega parka Drugi prihodki so relativno precej manjši. toplovod, vodovod, šolo, javne poti in ceste. Radensko polje smo na Občini izpostavili Iz komunalnih prispevkov pa je občina Skupaj je Občina Grosuplje zadolžena tudi kot izredno pomemben vzvod za gradnjo dolžna neposredno vlagati v komunalno za skoraj 3,5 milijona €. Se pravi: Če se čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja infrastrukturo. občina ne bi zadolžila, bi komaj kaj lahko v občini. V projektu Čista reka Krka poteka izvedla na področju komunalno-cestnih načrtovanje čistilne naprave. Na predhodni Na odhodkovni strani je investicijskih zadev. V letošnjem letu bo Občina plačala državni projekt smo dali pripombe, saj bi z odhodkov 36 % in 10 % investicijskih 552.200 €. Koliko časa in v kakšni višini uporabo objektov na dodsedanji lokaciji ob transferjev. V podrobnejši strukturi bo še odplačevala te kredite? Je naša dograditvi novih postrojenj precej pocenili investicijskih nosilcev pa je 23 % ugotovitev pravilna? gradnjo. Pripombe so privzeli, menimo pa namenjeno uradu za gospodarstvo, 11 Ugotovitev je pravilna. tudi, da je to najpomembnejši projekt, da % krajevnim skupnostim, 4 % uradu za Občina Grosuplje je v slovenskem merilu ena bi se te odplake zadovoljivo ustavile, kar prostor in 3 % uradu za splošne zadeve. od manj zadolženih občin in smo približno bi posledično izboljšalo sedanje stanje na Kar 59 % v tej strukturi pa je »namenjeno« na polovici dopustne zakonske možnosti Radenskem polju. dejavnostim, s katerimi se ukvarja urad glede zadolževanja. Bolj zaskrbljujoče pa je, Ob tem poteka tudi projektiranje in gradnja za komunalno infrastrukturo. Kateri so da so normativi družbenega standarda tako kanalizacij v okoliških naseljih. Tako se glavni projekti v tem segmentu? Poleg visoki, da občine lahko pokrivamo samo še bo v prihodnosti začela gradnja za Veliko tega dodajmo: Kadar Občini med letom tekoče stroške in dejansko za investicije Mlačevo. Pripravlja se tudi kanalizacijski primanjkuje denarja, ga običajno prav na na področju komunale kot družbenih sistem za Ponovo vas, za katerega upamo, tem področju. dejavnosti nato zmanjka sredstev. Zato da bo v letošnjem letu zaživel. Občni pravzaprav nikoli ne zmanjka denarja, moramo za to najemati kredite. Eden od večjih sistemov bo kanalizacija iz le prilivov ni. Zato smo dolžni zaradi Ob sprejemenju proračuna je bilo nekaj Špaje doline za odvajanje izcednih vod iz likvidnosti ustavljati nekatere projekte in debate v zvezi s tem, vendar je občinski deponije, ki bo hkrati vključila tudi bližnje pokrivati redne dejavnosti. Zaradi tega svet dal le soglasje za najem kredita. Ni pa vasi. V igri pa so še druge kanalizacijske se sprejemajo tudi rebalansi. Ker pa je še rečeno, da bomo ta kredit tudi najeli, če povezave kot na primer iz Št. Jurija. občina dolžna izvajati nekatere osnovne bodo prilivi in odlivi v proračun med letom V nekaterih kanalizacijskih sistemih pa dejanosti kot so otroško varstvo, osnovno to dopuščali. Včasih med letom zaradi se bodo morali predhodno strokovnjaki šolstvo, socialo ter zagotavljanje sredstev objektivnih razlogov izpade kakšna večja poenotiti, kaj je bolje - ali graditi več za kulturo, šport, kmetijstvo, gospodarstvo postavka in morda zaradi tega ne bo treba manjših čistilnih naprav, ali odplake in še nekatere druge dejavnosti, je res, najemati kredita. odvajati s prečrpavanjem na osrednjo> 6 pogovor z županom Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

čistilno napravo. površin za samopreskrbo. območja. Iz počitniških postajajo stano- Zapleti na področju regionalnega odlaganja V naši občini postopek traja že 6 let. Je vanjska območja. Nekoč so ti ljudje (ali pa >odpadkov so povzročili, da smo na občini pa res, da se s tem v občini spreminja njihovi predhodniki) prihajali čez vikend s prenehali s pogajanji. Zaradi okoljskega tudi način predlaganja pozidav. Nekoč so kanto vode in vrečko hrane, v katero so nato soglasja za Špajo dolino, ki ga moramo pozidavo predlagali lastniki in je stroka pospravili (če so jih?) odpadke in jih odnesli pridobiti do sredine junija letos, Imamo pa ugotavljala, ali je možna gradnja ali ne. Zdaj s seboj v svoje stalno urbano prebivališče. načelno soglasje z občino Ljubljana, da bi gre za obratno reševanje. Najprej možnosti Danes jim nedvomno to ne ustreza več. lahko tam predelali na njihovem MBO-ju za pozidavo ugotavljajo urbanisti, kmetijci, Želijo pluženje snega, vodovod, pa internet naše odpadke in jih nato odlagali na domači ekologi, nato se odločajo šele lastniki. in druge infrastrukturne civilizacijske deponiji. Vendar tam ne bomo solastniki S tem naj bi se »zlata doba« nebrzdane dobrine. tega obrata. pozidave končala. Precej zainteresiranih Polica je krajevna skupnost, ki ima največjo Po letu 2015 je v Sloveniji predvidena tudi občanov za gradnjo pa še vendo poizkuša možno pozidavo. Stroka je zdaj na stališču, gradnja sežigalnic. Takrat pa bo v bistvu tudi z grobimi pritiski spraviti svoj predlog da naj bi se v preteklosti že dodeljene za našo občino vključno s predelavo na v zazidljivo območje. Stališče Občine pozidave ne umikale. Z novimi pozidavami MBO-ju in sežiganjem ugodneje, če bomo Grosuplje je, da naj bi se zmanjševale pa se izredno malo posega na nova do zdaj vse imeli rešeno z odvozom in dovozom iz površine nadaljnje pozidave. Predvsem se nezazidljiva območja. Zaradi tega je tudi kar Ljubljane. ne bo dovolilo več tako velikih pozidav kot precej slabe volje, nihče pa se ne zaveda, so bili Sončni dvori in pa želimo čim bolj da je več parcel v homogenem območju Po več kot 6 letih je Občina Grosuplje omejevati pozidave za trg. naselja nepozidanih že 15 ali 20 let. pristopila k izdelavi novega občinskega Hkrati pa ugotavljam, da bo med V vsakem primeru bo Polica ostala med bolj prostorskega načrta (OPN). Pripomb predlaganimi pobudami vključenih cca 500 pozidanimi območji, le v občinski prostorski in pobud občanov je bilo v tem času zazidljivih parcel, vseh zazidljivih parcel pa načrt bo vnešenih nekaj varovalk, kjer na izrečenih že več kot 1000. Ko pa so ga bo preko 900. primer ne bo možno graditi dvojčkov ali svetniki dobili na mizo le kot informacijo, kakšnih drugih neprimernih gradenj za so lahko ugotovili, da je zelo veliko Načeloma se strinjam, da je razpršeno podeželsko okolje. Pri pozidavi pa bo poleg pobud bilo odklonjenih, nekaj površin za gradnjo terba omejevati, prav tako tudi šole nedvomno treba razmišljati tudi o pozidavo pa je bilo narisanih kljub temu, na kmetijskih in ekološko »ovrednotenih vrtcu in še kakšni drugi oskrbni dejavnosti. da lastniki ne želijo niti zidati niti prodati območjih«. Treba je bolj strniti naselja in parcel. Pri tem po mojem poznavanju iskati prazne prostore znotraj naselij. Sončne dvore smo že nekajkrat omenila! urbanistične stroke gre za dve zadevi! Če Ugotavljam pa, da imamo po novem Bodo kaj kmalu dobili nadvoz? so pozidave potrebne v javnem interesu občinskem prostorskem načrtu dve večji Zavedamo se, da je bil rok izgradnje leto za gradnjo gospodarske in družbene urbani območji - Grosuplje in Šmarje - 2009, vendar je nadvoz pogojen tudi s infrastrukture ter drugih objektov nujnega Sap. Že v tej generalni usmeritvi občinske sprejetjem OPN-ja, vključuje pa ga tudi oskrbnega in zaposlitvenega pomena, pozidave pa smo našli še tretje večje državni prostorski načrt, ki naj bi bil ali pa strnjevanja naselij in morebitnih zazidljivo območje, pri čemer gre po sprejet v letošnjem letu. Na Občini smo nadomestnih gradenj, je stvar razumljiva. mojem prepričanju za hujšo urbanistično že začeli s pridobivanjem zemljišč in jih Če pa gre zgolj za komercialno pozidavo, napako. Gre za pozidave na Poliški imamo večino že odkupljenih. Imeli smo je preprosto nerazumljiva, saj Občina nima planoti. Treba je vedeti, da je nemogoče in tudi že razgovor na železnicah. Projekt je programa, ki bi govoril, da je treba občino strokovno nedopustno graditi na območju, občinski, pol sredstev pa naj bi zagotovila dodatno poseljevati. ki nima urejene osnovne gospodarske in železnica. Naše službe iščejo tudi možnosti, S svojim dejavnim spremljanjem stroke družbene infrastrukture. Tu mislim na da bi proijekt prijavili za črpanje evropskih ne samo v občini Grosuplje pa opažam, občinsko nedorečenost predvsem v zvezi sredstev. da se urbanizem v Sloveniji sploh še ni z vodovodom in s šolo, pomanjkljiva pa je strokovno konsolidiral. Nekoč je zelo tudi druga družbena, cestna in komunalna Narediva še primerjavo postavke v utilitarno sledil politiki, danes pa kapitalu. infrastruktura. Če bo tak prostorski proračunu za vrtec iz novega proračuna! Zanj pa vemo, kakšen je, saj nam le-ta načrt sprejet, se bo po mojem mnenju Trenutno je v grosupeljske vrtce praktično spodkopava tla pod nogami. Si še nekoliko bolj nehomogeno (ali pa celo vključenih nekaj nad 700 otrok, okoli 150 zato urbanizem le ne privošči preveč tudi neobvladljivo) razbohotil (ki ga nalašč pa še v ljubljanske vrtce. Iz preteklega to pot v naši občini? Ali pa se spet nekdo tako imenujem) v sindrom Sončnih dvorov. leta je na čakalni listi še 216 otrok. Že zdaj drug (najbrž vemo, kdo) skriva za stroko? Tu mislim, da je vsem jasno, za kaj je šlo imajo novih vlog v vrtcu okoli 200. Koliko Vprašanje je nekoliko težje, vendarle in kakšne »obresti« za to v zadnjih letih pa jih bo še ob koncu aprila po razpisu, pa neposredno! plačuje občina. V takih območjih nato bomo objavili verjetno v majski številki No, morda je potem tudi lažje odgovarjati. lastniki na hitro pozidajo svoja zemljišča, časopisa. Tako na začetku šolskega leta S prehodom v nov družbeni sistem, nihče pa ne razmišlja o infrastrukturi. v jeseni »demografski podatki« grozijo, predvsem pa z vstopom v evropsko Tako se je na primer dogajalo tudi z da bo pred vrati teoretično ostalo okoli skupnost, se je ta zakonodaja predvsem nekdanjimi počitniškimi območji, ki so 400 otrok, praktično pa vsaj 300, če v tem zaostrila. Pri tem so postali ekološki zdaj večinoma prerasla v bivalna naselja, času ne bo zgrajen nov vrtec. Kaj Občina standardi bistveno strožji. Danes moramo kar se je zgodilo tudi na Polici in v Dolah lahko naredi v teh 5. mesecih, kolikor ohranjati območja, ki so nekoč veljala za in še kje drugje. Z vstopom kapitala v tako ji ostane še na voljo in kaj se realno da manj vredna kot so na primer močvirja, ki območje pa se zadeve lahko še nekoliko narediti v tem času? Bo dovolj denarja za jih imamo v občini Grosuplje kar precej. bolj zakomplicirajo. gradnjo tako velikega vrtca – za 300 do Veliko površin v občini imamo zaščitenih Ker zadeve na področju urbanizma dokaj 400 otrok, kar je približno polovica vseh že z Naturo 2000. Prav tako na kmetijskih dobro poznaš, je tudi odgovor lahko dokaj dosedanjih kapacitet? K temu dodajmo še zemljiščih ne smemo graditi zaradi zaščite enostaven. Ravno na Polici (nekaj pa tudi približen izračun, koliko bi taka gradnja kmetijske zemlje, saj Slovenija ne izpolnjuje med Škocjanom in Velikimi Lipljenami) se stala proračun in koliko nato vsako leto pogojev za zadostitev potrebnih kmetijskih nam pojavljajo spremembe namembnosti delovanje takega vrtca! marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi pogovor z županom 7

Začel bi odgovarjati pri zadnjem delu kar so v našem primeru vrtci, kakšne ceste, tako v proračun umeščeni prek občasnih vprašanja. Najbolj verjetna številka potreb šolstvo, ostalo pa je več ali manj jasno. javnih razpisov. Na internetu pa smo po kapacitatah vrtca v jeseni bo nekaj nad Poleg tega je treba upoštevati, da se volitve zasledili, da z Občine dajete podatke 300 otrok. Trdim pa, ko bodo vse občine približujejo. In vedno je dobro, če izhajaš (vsaj tako se sklicujejo tisti, ki so podatke zagotovile 100 % pokritost s potrebami po iz realnih možnosti in na to gradiš svoje objavili), koliko znašajo posamezne otroškem varstvu, bodo občinski proračuni v politične načrte. Vsi, ki obljubljajo mimo postavke za občinski časopis Grosupeljski kolapsu. Gre za gromozanske investicijske teh možnosti, slej ali prej spoznajo, da jih odmevi. vložke in delovanje samih vrtcev. Tega se ne tudi ob morebitnem povzpetju na oblast Ker se stroški časopisa v celoti krijejo zaveda nihče, predvsem pa ne tisti, ki pišejo ni mogoče realizirati na zadovoljivi ravni. iz integralnega občinskega proračuna, tako zakonodajo. Naj pa k temu dodam, K temu se ponavadi pridružijo še sprotne menim, da bi bilo prav, če bi jih najprej da »na vrhu« spet razmišljajo o novih zahteve občanov in kaj kmalu lahko posredovali uredništvu, nadzornemu povečanih standardih, kar bi v naši situaciji spoznaš, da vsega ni možno realizirati. odboru in občinskemu svetu kot povzročilo še dodatno prostorsko stisko za Zasluga za relativno dobro sodelovanje v ustanovitelju časopisa v pregled. To naj cca 80 otrok. V vseh teh okoliščinah pa ne občini gre nedvomno obema stranema, tako bi veljalo za vse posamezne podatke, iz bodo pomagali ne pritiski, ne peticije! na levi kot na desni. Na ta način na primer katerih bi se dalo ugotoviti, kje presegajo Klub temu se bo občina trudila še naprej, da se proračuni veliko hitreje sprejemajo, ker in kje ne planirane stroške in dohodke – pa bo zagotavljala maksimalne možne rešitve so zahteve svetnikov bolj realne. naj bo to o stroških avtorskih honorarjev, v zvezi s temi kapacitetami. Zdaj bomo Kot aktualni župan pa si moram pred trženja oglasov, tiska do distribucije nadaljevali z gradnjo, ki je bila načrtovana morebitnim ponovnim kandidiranjem časopisa, čeprav s slednjima dvema že pred 30 leti v sklopu sedanjega vrtca na odgovoriti na nekaj svojih eksistenčnih stroškoma (tisk in distribucija) urednik in Mrzlih njivah. V tem prizidku bi pridobili vprašanj, pa ne nazadnje tudi do aktualne uredništvo nimata ničesar skupnega, saj od 9 do 12 oddelkov, s čemer bi zagotovili politike - take ali drugačne, saj se še iščem, imata tako tiskarna kot pošta sklenjeni približno polovico manjkajočih prostorskih kje v politiki bi se lahko znašel v prihodnje. neposredni pogodbi z Občino Grosuplje. potreb otroškega varstva. Gre za podalšek Zato sem si pustil še čas in dokončnega Poročila o stroških časopisa so bila sedanjega vrtca Tinkara v obstoječi šoli. odgovora na vprašanje o ponovnem s strani Občine Grosuplje sicer v letu Vendar naj še povem, da ta investicija ne bo kandidiranju za župana še nimam. 2000 in 2001 še oddana na uredništvo končana v letošnjem letu. za pripravo letnega poročila, pozneje pa V 2-3 letih bi nato spraznili te prostore Vsako leto Občina prek javnih razpisov ne več. Kljub vsemu sem kot urednik še za potrebe šole, v kateri prostorska nakaže posameznim društvom in drugim vedno zainteresiran (tako tudi navajam problematika vsakoletno prav tako zainteresiranim kar precejšnje zneske za v vsakoletnem poročilu), da se ti podatki narašča. En dodatni vrtec bi nato lahko različne dejavnosti: od športa, kulture, objavijo v celoti. Po drugi strani pa menim, gradili kot kontejnerskega pri sedanjem turizma, dejavnosti mladih, kmetijstva da je parcialno posredovanje podatkov kontejnerskem vrtcu, še enega pa ob domu in podobno. Bi lahko v uredništvo le voda na mlin določenim ljudem, ki niti starejših občanov. Grosupeljskih odmevov za javno objavo ne želijo celovitega pregleda nad stroški Dodatne prostorske možnosti bomo prejeli vse posamezne zneske teh nakazil niti časopisa, še manj uredniškega dela, poizkušali pridobiti tudi z razpisi, da bi se v to za preteklo leto? ampak podatke potrebujejo za svoje ponudbo vključili občani s svojim privatnim Ja. To so informacije javnega značaja. So manipulacije in trenutne politični cilje. varstvom oziroma dejavnostjo otroškega pa nekatere specifične rešitve v športu in S tem zaključujem 13. vprašanje: Kakšno varstva. Naj pa ponovno poudarim, da kulturi. Tu se prijavita na razpise zvezi, ki mnenje ima župan v zvezi s tem? sredstev v proračunu za investicije ni več nato naprej posredujeta sredstva društvom Na taki funkciji si nedvomno na udaru. kot toliko na voljo in prav tako tudi ne za glede na realizacijo programov. V teh primer Nekaterim nekateri objavljeni prispevki niso subvencije. so sklenjene tripartitne pogodbe. Vsekakor všeč. Sam pa se v uredniško politiko nisem pa problem dostopa do teh podatkov ne bi vtikal, kljub temu da me nekateri prispevki Naslednje vprašanje je nekoliko obarvano smel biti. Če podatkov nimamo na občini, jih iz polpretekle zgodovine pogrejejo. Menim, s politiko. V zadnjih letih opažam precej imajo pa zveze. da to ne sodi v lokalni časopis in naj jih boljše sodelovanje med občinskimi Ob tem naj poudarim še to, da sem ob rešujejo tgodovinarji. strankami kot je bilo na primer pred nastopu osebno želel ponuditi pomoč prek desetletjem - tako na levi kot na desni društev, ki jih je v Grosupljem preko 200. Ne gre zgolj za generalne slovenske strani. Je to stanje zgolj navidezno in ali In kljub temu da nekateri še vedno pravijo, zgodovinske dogodke, temveč tudi za se lahko razplamti v politične prepire da Grosuplje nima duše, se vendarle veliko dogajanje na lokalni ravni, ki ga vzpodbujajo v volilnem letu? K temu pa sodi tudi stvari v zadnjem času spreminja tudi v tem po preživetih vzorcih nekatere skupine vprašanje: Ali bo župan Janez Lesjak pogledu. Ta denar, ki ga porabimo v ta v lokalnih društvih in posredno tudi v kandidiral za župana tudi v četrtem namen, je vložen v ljudi. Če tega ne bi storil, političnih strankah. Mnogo od teh dogodkov mandatu? bi si slej ali prej to tudi očital. Da pa zadeve pa je bilo dejansko precej drugačnih kot jih Kar se tiče političnih strank skozi več na teh področjih niso idealne, pa mi je tudi prikazujejo. mandatov ugotavljam, da so sprva vsi polni jasno. Kar pa se tiče uredniške politike, so bili raznih idej in obljub, ki bi jih radi čim prej doslej vse argumentirane nasprotne trditve, realizirali. Seveda pa pri tem trčijo na Nedvomno tudi vse to drži, le dodal bi, da popravki ali odgovori objavljeni. Drugo pa konflikte, ki se s časom obrusijo. Nekako smo delček tega razpoloženja prispevali je, kadar ne gre za obvezne objave ali celo na polovici mandata svetniki pridejo do tudi Grosupeljski odmevi z brezplačnim za prispevke, ki so z zakonom prepovedani spoznanja, da se vseh idej ne da realizirati. promoviranjem različnih dejavnosti v za javno objavo (žalitve, diskriminacija, Večinoma zelo dobro sodelujemo z vsemi občini. Seveda, pa se to nato nekoliko dokazljive laži ...). svetniki, ki so vključeni v razne občinske pozna tudi na debelini časopisa in ne Za naslednji pogovor (če ne bo kakšnih večjih odbore. Pa ne nazadnje tudi v situacijah, ko nazadnje na stroških časopisa. interventnih zadev vmes) se priporočam smo vsi skupaj s krizo stisnjeni ob steno in Naj k temu dodam še svojo ugotovitev in pred poletjem. moramo reševati zgolj nejpomembnejše, vprašanje: Grosupeljski odmevi so prav Hvala za pogovor! 8 mladi upi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Zimovanje vrtca Učenci OŠ Louisa Adamiča posneli film Med zimskimi počitnicami smo učenci OŠ in posneli še zadnje prizore. Vmes pa smo Kekec na Pokljuki Louisa Adamiča Grosuplje, natančneje dobili tudi obisk naše mentorice Sergeje Matic Žmuc, Živa Kukman, Klara Kuret, Petročnik, ki je prišla pogledat, ali je vse V vrtcu Kekec je že navada, da organiziramo Miha Srdinšek, Teja Pirnat, Jan Grčar, na svojem mestu. Zadnji prizor pa nam je zimovanje predšolskih otrok. Že nekaj let Martina Trontelj, Katja Grum, Janez Potokar pomagal posneti Matičev dedek, ki nas je s zapored je to neokrnjena narava Pokljuke. Prvi se je podal na pot vrtec Kekec (4.1.- snemali film. Idejo za film smo dobili v knjigi traktorjem popeljal naokrog. Že ob dvanajsti 8.1.2010), v drugi izmeni vrtec Tinkara in Bela past avtorja Bogdana Novaka. Dobili uri smo zaključili snemanje in utrujeni, Kosobrin (11.1.-15.1.2010), zadnja pa sta smo dovoljenje, da napišemo scenarij po a zadovoljni, da smo dobro opravili, odšli bila vrtca Rožle in Pika (18.01.- 22.1.2010). vsebini knjige. Matic Žmuc se je kar sam domov. Zimovanja se je skupaj udeležilo 90 otrok lotil pisanja scenarija. V ponedeljek, 15. Sedaj nas čaka samo še montaža filma, in 11 vzgojiteljic, ter vaditelj smučanja. februarja, na prvi dan počitnic, smo pričeli ki jo bodo naredili fantje: Matic, Miha ter Moram povedati, da smo letos prvič bivali s snemanjem. Snemali smo do petka, Jan. Montaža pa traja zelo dolgo, saj je v prenovljenem Šport hotelu, ki nam je ves dan, včasih tudi ponoči, na mokrem pomemben del filma in jo je treba opraviti nudil maksimalno udobje, odlično hrano in in suhem, na mrzlem in toplem. Med zelo natančno. Film bo dokončno narejen postrežbo, za ostalo pa smo z dobro voljo in snemanjem filma smo se zelo zabavali, pa najkasneje do 19. marca, ker je to rok pozitivno energijo prispevali kar sami. Bilo čeprav je bilo včasih tudi naporno. Filma oddaje filma za Filmski festival osnovnih je enkratno. Snega smo imeli dovolj, tako, nismo dokončali v zadanem roku, zato smo in srednjih šol. Potekal bo 1. in 2. aprila, da so se nekateri naučili prvih korakov na smučeh, drugi paže usvojili nove tehnike zaprosili gospo ravnateljico za prost dan. na njem pa bodo izbrali najboljše filme iz smučanja. Ne smemo pozabiti tudi sankanja Sreča je bila na naši strani in zato smo se vse Slovenije. Udeležiti se ga je potrebno z in užitkov na snegu. Odpravili smo se tudi na že v četrtek odpravili do hiše Matičevega vso igralsko zasedbo. Upamo na čim boljše pohod po Pokljuki, ponoči pa z baterijami, dedka, kjer smo snemali ves film. Ta večer rezultate, saj verjamemo vase in vemo, da kjer smo vsi skupaj uživali v tišini in čudoviti smo posvetili snemanju nočnih prizorov, ki smo se potrudili in se odpovedali ležernim naravi, ki nam jo nudi Pokljuka.Otroci so jih še nismo uspeli posneti. Snemali smo do zimskim počitnicam. komaj čakali, da bomo iskali skriti zaklad, poznih ur. Nato smo že zgodaj zjutraj vstali Živa Kukman, 9. B ki nas je čakal kar zunaj v snegu, kamor so ga skrili škratje iz Pokljuke. Naš urnik je bil maksimalno zapolnjen. Ogledali smo si vojašnico v Bohinjski Beli, kjer so nam vojaki Pri kočevskih zverinicah na obisku z veseljem pokazali, kako poteka njihov dan. Ogledali in preizkusili smo plezalno steno, prikazali so nam bojno opremo, V soboto, 13. februarja, se je 23-članska bližajoče se kosilo. Naš tehnični voditelj namazali so nas v bojne barve, postavili četa skavtov stega Grosuplje 1 s svojimi Domen je zunaj zakuril ogenj in lahko smo šotor, peljali so nas z vojaškim kamionom voditelji podala na pot proti osrčju temnih si spekli hrenovke. Potem smo imeli prosti in na koncu še pogostili s tortico in sokom. pragozdov, v Kočevski Rog. Naša zgodba se čas, ki smo ga nadaljevali s prepevanjem Obiskal nas je tudi Sporty zajček. Preživeli je začela, ko smo prispeli do naše hladne in raznimi igrami, v katerih smo med seboj smo športno popoldne z igrami na snegu. hiše, ki jo je obdajalo 15 km gozda v vse tudi tekmovali. Dan smo zaključili z dobro Otroci so uživali v športnem, tekmovalnem smeri. Po večerji smo še malo poklepetali in večerjo. Naslednji dan smo po duhovnem duhu. Večere smo si popestrili z modno odšli spat. Zjutraj smo se prebudili v hladno uvodu pisali zlate knjižice (vsakemu izmed revijo in plesom v pižamah, ki so ga otroci jutro in še vsi zaspani odšli na telovadbo. nas smo napisali dobro misel ali pa lep komaj čakali.Najbolj pa so bili otroci veseli Z dvigom zastave in petjem himne smo utrinek s skupnega bivanja na zimovanju). sladkih minutk, ko smo jedli sladkarije, seveda v zmernih količinah, da smo lahko uradno začeli naše zimovanje. Voditelji so Sledilo je pospravljanje, nato kosilo in potem pojedli večerjo. nas nato poslali na 4-urni potep skozi gozd. napočil je čas za odhod v civilizacijo. V Teden je minil kot bi mignil in na koncu smo Ko smo se utrujeni vrnili nazaj, smo imeli Grosupljem se je naša pustolovščina si vsi prislužili medaljo in diplomo. Tako sv. mašo, ki je jo vodil grosupeljski kaplan. uradno končala. Vendar mi vsi vemo, da otroci, kot vzgojiteljice smo še poglobili Po maši je polovica izvidnikov naredila je bil to šele začetek. Čaka nas namreč še prijateljstva in se imeli priložnost spoznati bakle, ki smo jih prižgali na poti na najbližji veliko skupnih trenutkov, še posebej se še v drugi luči, saj smo preživeli skupaj kar hrib Veliki Rog. V ponedeljek smo dopoldne veselimo hitro bližajočega se tabora. pet dni in noči. Otroci so prestopili še en naredili velik iglu, se kepali, z gumami korak več k samostojnosti in premagovanju spuščali po snegu in uživali ob misli na Martina T., skavtinja stega Grosuplje 1 ovir. Bili so enkratni. Pohvalila bi tudi vse vzgojiteljice za ves trud, pozitivno energijo in skrb za naše male korenjake, posebej pa še vaditelja Uroša, ki je pripomogel k še boljšem vzdušju, znanju smučanja in animaciji otrok.Zahvalila bi se tudi našim sponzorjem Odvetniški družbi Čeferin, Novi Ljubljanski banki, Pekarni Grosuplje, Mercator Grosuplje in Tuš Grosuplje.Hvala, da ste nam omogočili še dodatne dejavnosti , kot so skriti zaklad, obisk vojašnice, sladke minute…hvala.Veseli smo, da smo preživeli tri nepozabne tedne, polne veselja in zimskih radosti. Nasvidenje prihodnje leto na Pokljuki. Karmen Omahen. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi razmišljanja 9

pa tudi znamenje njegove neuničljive težnje po presežnosti.” Kako torej pomagati Cerkev, Evropa in kultura človeku, da bi stopil iz te­ga vesolja ne-smisla, ogromen razmah vraževerja in iskanja čigar ujetnik je, in mu omogočiti, da bo odkril 2. nadaljevanje najrazličnejših amuletov: načinov ali osvobojevalno moč krščanskega sporočila? V prejšnjem prispevku sem na kratko Dr. Rode meni, da je potrebno izhajati iz predstavil odnos med kulturo in človekom. sredstev, s katerimi bi mogli obvladati usodo oziroma kozmične sile. Področje tega iskanja njegovih tragičnih izkušenj vsakodnevnega Človek, ki je njen nosilec, je tudi njen namen življenja: iz iz­kušnje svobode, ki hoče veljati in predmet. Kulturo sem pojmoval zelo se razteza od starodavnih postop­kov vračev do oblik esteske fascinacije. Razum, na drugi za absolutno, in izkušnje nasilja in smrti kot široko, kot tisto, »po čemer človek postane najbolj grenke­ga sadu te svobode. bolj človek«. Predstavil sem nasprotje strani, pa se - kljub izrazitemu razmahu med t.i. »človekom moči« in religioznim znanosti in tehnike - zdi izčrpan in priznava človekom (oziroma med »individuumom« in svojo nemoč. Teža neomejene svobode »osebo«) ter naštel glavne značilnosti časa Izkušnja svobode, kakršno živi človek mo­ Evrope 70-ih in 80-ih let prejšnjega stoletja. Nemoč razuma in kultura derne dobe, je nekaj, kar je bilo doslej v Številna vprašanja, na katera čas ni zmogel minljivega zgodovini človeštva popolnoma neznano. To je pojav takšnih razsežnosti in tako zelo nov, najti odgovora, med njimi vprašanje smisla Dr. Franc Rode, sedaj kardinal, nekdaj pa človekovega bivanja in delovanja, so se da bi mu v civilizacijah preteklosti zaman is­ tajnik Papeškega sveta za kulturo, podobno kali vzporednice. Ta izkušnja izvira iz družbe­ pojavila tudi v času 90-ih let in na prelomu meni, da pomeni postmoderna slovo od tisočletja, tj. v dobi postmoderne. nih sprememb, ki so pretresle staro družbo ideoloških varnosti, opusti­tev vsakršnega redov in razredov in uveljavile našo, bistve­no razumskega temelja, da bi lah­ko šli naproti na enakosti temelječo družbo. Prav tako se Dva obraza postmoderne neznanemu, ki je oropano smi­sla, ali, bolje, naslanja na prakso sodobnega političnega Postmoderna je izraz, ki zajema zapleteno in končno prosto smisla. Izguba smisla postaja življenja, v katerem pripada svobodi posamez­ nasprotij polno resničnost. Kaže se kot volja vedno bolj tudi izguba čuta za postavljanje nikove izbire temeljna vloga celotne družbe. po prelomu z obvladovalno, individualistično vprašanj o smislu. To, kar se spod­bija, ni Od tod izhaja popolnoma nova izkušnja svo­ in voluntaristično miselnostjo moderne toliko odgovor kot upravičenost spraševanja bode, ki človeka najpogosteje vrže v zbega­ dobe in je vidna pred­vsem na političnem, in bolečina, ki jo to spraševanje pora­ja. Mar ni nost in zmedenost. Na eni strani naletimo družbenem in ekonomskem področju. To tudi bolečina ne-smisel? Zakaj bi želeli stopiti na vedno bolj skrajno uveljavljanje posamez­ je njena obetavna plat. Vendar se razkriva iz nje? Brezbrižnost, pomanjkanje zanimanja nikovih svoboščin, ki jih ščitijo zakoni, na tudi kot zbeganost, obup in izguba smisla za vprašanje smisla, to je “bolezen za smrt” drugi strani pa na velikansko težo te svobo­ na področju misli in vred­not. To je njena (Rode povzame Kierkegaardov izraz), ki de, ki je posameznik ne uspe sprejeti z dekadentna plat. prešinja evropske družbe na prelomu tisoč- odgovornostjo, saj ne najde nič boljšega - in to Po Jean-Françoisu Lyotardu, francoskemu letja. “Kar torej ostaja, je strt, razdrobljen, je najlažje - kot da se prepusti neobrzdanemu filozofu in literarnemu teoretiku, se post- ciničen človeški subjekt, nezmožen biti člo- hedonizmu. Končna svoboda, odgovorna svo­ modernost odraža v zavrača­nju “velikih” vek, sumničav do vsakega projekta, ki se boda se spremeni v absolutno svobodo izbi­re zgodb moderne dobe, ki sta izgubili vsakršno predstav­lja kot odgovor na celotno bivanje.” brez nravnega predznaka. verodostojnost, najsi gre za spekulativno Za tega človeka je po mnenju dr. Rodeta Nevaren značaj končne svobode, ki se je zgodbo ali za zgodbo osvobajanja: heglovstva sreča v takojšnji zadovoljitvi fizioloških in spremenila v asbolutno svobodo, se po in marksizma. Heglovstvo razlaga razvoj psiholoških potreb, kar najde predvsem v Rodetovo posebej razkrije v dveh pojavih, ki sta znanosti in človeškega vedenja kot del samo- drobnih vidikih življenja: v lepih oblačilih, značilna za so­dobno družbo: v pojavu nasilja razvitja Ideje in Absolutnega. Marksizem potovanjih, družbenih odnosih, dobri hrani. in smrti. Končno svobodo, ki hoče veljati za razlaga razvoj tega vedenja in družbenih pro­ To, kar bi moralo biti eden od stranskih vidikov abso­lutno, giblje neizprosna logika, v skladu s izvajalnih sil kot proces osvobajanja človeka življe­nja - gledališke predstave, šport, glasba, katero ta svoboda ne najde drugega sredstva, in človekovega gospostva nad naravo. skrb za telo - postane njegovo središče. da bi izkazala svojo absolutnost, kot da se Preseganje teh dveh “velikih pripovedi” Rode našteto označi z izrazom kultu­ra poisto­veti z voljo po smrti. “To je zaključek, predstavlja postmodernost. Kaj torej ostaja? minljivega. Senegačnik podobno pravi, da se do kate­rega pride Kirilov, tesnobna osebnost Ostajajo majhne zgodbe, miti, številni mi­ je evropskega človeka polastila hedonistična Besov Dostojevskega, ki v poslednjem ti. To je igra številnih pojmovanj življenja vročica, “vznemirjujoča značilnost naše dejanju izzi­vanja Boga naredi samomor,” in sveta, saj je bilo vsako (raz)isk(ov)anje civili­zacije”, katere izvor je v življenju brez sklene Rode in povzame: “Najvišja preizkuš­ resnice in nravnosti že opuščeno. Slovenski smisla in ki vodi človeka k temu, da z nezasit­ nja samomora je brezno nesmisla, v katerem filozof Brane Senegačnik k temu dodaja, da nim iskanjem materialnih dobrin kot edino logično potone končna svoboda v svojih zah­ naj bi v postmoderni popustila tudi zahteva veljavno srečo išče kar največ užitkov in kar tevah, da bi postala absolutna.” po iskanju novega, izguba trdnih predstav najmanj bolečine, njegov nepriznani cilj pa Kje najti rešitev za takšno situacijo? Ena in vere v resnico naj človeka ne bi več je odpraviti poslednja vprašanja. Ta človek si izmed rešitev, ki jo teologi navajajo, je pretresala, obzorja utopičnih pričakovanj naj po Senegačnikovem mnenju ne želi nobene ponovna vključi-tev pojmov svetega in Boga v bi ugasnila in človek naj bi se – govorjeno zelo povezave med različnimi trenutki življenja, medčloveške odnose. splošno – sprijaznil s svojo majhno zgodbo. saj bi to vključevalo vrnitev k resničnosti in Občutju temeljne človekove nemoči, da bi prevzemanje odgovornosti do nje. Andrej Štrus Konec prihodnjič usmerjal svojo pot in “gradil svojo pot”, pa Dr. Rode se nadalje vpraša: je ta človek se pridružuje še intenzivno prepričanje o srečen? Malo verjetno, pravi. Najbolj jasno Uporabljena literatura: človekovi podvrženosti usodi, a tudi to ne znamenje njegove nesreče so njegova nes­ RODE, F.: Postmoderna: dekadenca ali ob- učinkuje več katastrofično; Ijudje te nemoči posobnost, da bi naprej predajal življenje, ljuba prihodnosti?, v: Tretji dan, 1997, let. 26, ne doživljajo več kot nekaj tragičnega, kot sa­momor, ki je pogost med mladimi, nasilje št. 7, str. 2-9. znamenje absurda, temveč preprosto kot in mamila. Vse to je po mnenju dr. Rodeta SENEGAČNIK, B.: Dve gibali postmoderne dejstvo, ki ga morajo upoštevati. Posledično znamenje človekovega globo­kega sovraštva kulture, v: Sestavljanje raztreščenosti, Druš- je po avtorjevem mnenju za to dobo značilen do samega sebe in do življenja. “Paradoksno tvo SKAM, Ljubljana 1995, str. 177-183. 10 komentiramo, obvestila Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Ponovno zadolževanje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano občine Grosuplje, toda čemu? PRED ODDAJO ZBIRNE VLOGE Občinski svet Občine Grosuplje je na Za zgled Občini Grosuplje dajem sosednjo POZIVA NOSILCE KMETIJSKIH svoji 32. redni seji obravnaval Predlog Občino Ivančna Gorica, ki se spopada z GOSPODARSTEV rebalansa Občine Grosuplje I za leto enakimi, če ne celo večjimi razvojnimi 2010. Občinska uprava na čelu z županom pomanjkljivostmi, pa vendar se ne poslužuje k ureditvi GERK-ov Janezom Lesjakom tudi za tekoče leto ni zadolževanja in ni zadolžena oziroma bolj uspela pripraviti proračuna brez ponovnega zadolžena občina, čeprav župan Janez in vpisu obsežnega zadolževanja občine. Za kritje Lesjak trdi nasprotno. stroškov ter odplačilo dolgov namerava namestnika nosilca občina najeti kredit v višini kar 1.200.000 Kljub vsemu so v zadnjih petnajstih letih brez Najpozneje en dan pred oddajo EUR. Dolg občine pa je na dan 30. 6. 2009 zadolževanja uspeli zgraditi več osnovnih zbirne vloge morate imeti v znašal že 3.371.084 EUR (glavnica), višina šol, nov centralni vrtec v Ivančni Gorici, registru kmetijskih gospodarstev sredstev za odplačevanje dolga pa v kanalizacijo in centralno čistilno napravo (RKG) urejene podatke o: proračunu za leto 2010 znaša že kar 552.200 v Šentvidu pri Stični, krožišče v naselju - GERK-ih, EUR. To pa je znesek, s katerim bi lahko letos Ivančna Gorica itd. Letos pa začenjajo z - namestniku nosilca pri kmetijah postavili še en modularni vrtec. Vse to niti ne dograditvijo in prenovo objekta za osnovno - ter trajnih nasadih. bi bilo tako dramatično, če bi občina v tem šolo na Krki. Občina Ivančna Gorica mora Z neurejenimi podatki v RKG vnos letu planirala dokončati obsežno investicijo kljub nasprotnemu mnenju župana Janeza zbirne vloge ni mogoč. ali pa bi bila kakšna večja investicija v Lesjaka za sofinanciranje vseh naštetih polnem teku. Kredit se najema za kritje investicij ravno tako kot Občina Grosuplje Podatke o GERK-ih morate urediti: zakonskih obveznosti ter nekaterih manjših kandidirati na državnih javnih razpisih s - če ste ob pregledu GERK-ov po posodobitvi investicij. Iz tega se samo ponuja mnenje, projekti, ki upoštevajo zakonske normative v januarju 2010 ugotovili, da novo stanje da je proračun Občine Grosuplje prišel do in standarde. Kar se pa tiče finančne GERK-ov ne odraža dejanskega stanja v točke, ko je postal izrazito prerazkošen, izravnave, ki jo naj bi po mnenju župana naravi, drobnjakarski, sredstva so razpršena po Janeza Lesjaka dobila sosednja Občina - če ste kupili ali najeli novo zemljišče najrazličnejših potrebnih in manj potrebnih Ivančna Gorica, pa naj omenim, da le-ta za ali če ste prenehali uporabljati določeno postavkah, ki so se v proračun prikradle leti 2010 in 2011 ne pripada nobeni občini zemljišče (prodaja, sprememba v tekom let. Zadolževanje je očitno res v Sloveniji, ker se primerna poraba vseh nekmetijsko rabo), postalo slovenska stvarnost, vendar se občin v celoti pokrije s prihodki iz dohodnine - če ste spremenili vrsto dejanske rabe ipd. moramo nujno vprašati, kaj to pomeni za in davčnimi prihodki. bližnjo prihodnost, ko nas v zelo kratkem Toliko o primerljivosti ali neprimerljivosti Podatke o namestniku nosilca morate času čakajo še velike investicije v otroško obeh občin. urediti, če so na kmetiji poleg nosilca še varstvo, osnovne šole, kanalizacijske sis- drugi člani kmetije in vpisa namestnika teme, čistilne naprave, ceste itd. Mojca Globokar Anžlovar še niste uredili. Podatke posredujete na obrazcu Podatki o namestniku nosilca Tabela: Podatki o stanju in spremembah zadolžitve občin in pravnih in gospodinjstvih na kmetiji, ki je skupaj oseb javnega sektorja na ravni občin (na dan 30. 6. 2009) z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ Vir: Spletna stran Ministrstva za finance - Izsek iz tabele prikazuje sosednje občine ter in je na voljo tudi na upravnih enotah ter nekaj bližnjih ali primerljivih občin. na enotah kmetijsko svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in Naziv občine Stanje občine Stanje pravnih oseb Skupaj njegovega namestnika pošljite na pristojno (v EUR) ( v EUR) upravno enoto.

Mestna Občina Ljubljana 94.927.508 87.490.043 182.417.551 Neusklajene podatke v RKG lahko vidite na Občina Grosuplje 3.371.084 84.144 3.455.228 javnem pregledovalniku na spletni strani ttp://rkg.gov.si/GERK/autoLogin.jsp z Občina Velike Lašče 908.203 0 908.203 navedbo KMG-MID številke (neusklajeni Občina Šmartno pri Litiji 580.000 0 580.000 podatki so navedeni pod seznamom GERK- ov). Informacijo o neusklajenih podatkih Občina Ig 560.000 0 560.000 o trajnih nasadih in drugih neusklajenih Občina Žužemberk 405.535 0 405.535 podatkih v RKG ste prejeli tudi na izpisu Občina Domžale 291.248 111.871 403.119 iz RKG ob posodobitvi GERK-ov konec januarja 2010. Občina Trebnje 218.701 433.125 651.826 Nosilce kmetijskih gospodarstev Občina Ivančna Gorica 11.742 41.821 53.563 prosimo, da si GERK-e najprej Občina Škofljica 0 357.252 357.252 dobro pregledate na spletnem pregledovalniku in se na upravno enoto Občina Brezovica 0 51.949 51.949 odpravite le, če morate GERK-e ali Občina Dobrepolje 0 39.451 39.451 druge podatke v RKG še urediti. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 11

Naša družina najlepše cveti, ko smo vsi skupaj

Vljudno vabljeni v Mestno knjižnico Grosuplje na ogled likovne razstave na temo DRUŽINA. Pripravili so jo učenci in učiteljice 1. triletja OŠ Brinje Grosuplje in Podružnične šole Polica. Razstava je na ogled cel mesec marec.

Likovna razstava temelji na razmišljanju učencev in njihovih mentoric, kako pomembna je družina kot osnovna celica človekovega življenja. Družina, pa naj bo kakršnakoli že, nas spremlja skozi celo življenje. Učenci so od starih staršev izvedeli, kakšne so bile družine nekoč in kakšno je bilo življenje takrat. Primerjali so jih z današnjimi družinami in njihovimi navadami. Ugotovili so, da se med seboj zelo razlikujejo. Likovno so izrazili, kaj danes dela njihova družina skupaj - doma ali na počitnicah. Nastali so različni družinski albumi in grbi. Zašli pa smo tudi v svet domišljije. Otroci so se z družino preselili, kamor so si zaželeli, tudi v džunglo. Pogovarjali smo se, kako bi bilo, če bi vse družine učencev iz enega razreda živele v skupnem bloku. Nenazadnje pa so učenci drugega razreda ugotovili, da so tudi oni prav posebna družina, saj preživijo skupaj zelo veliko časa, med njimi pa se razvijajo prav posebni odnosi.

Helena Tavčar 12 stran za politiko, pisma bralcev Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Novo vodstvo v Območni organizaciji socialnih demokratov Grosuplje V Območni organizaciji SD Grosuplje se Grosuplje je postala Jasmina Zupančič Socialni demokrati smo prepričani, da se je v zadnjih mesecih zgodilo kar nekaj iz Grosupljega, ki je sprejela tudi naloge mora Slovenija po blaginji, gospodarski sprememb. Najprej je Miloš Jovanović namestnice predsednika. prodornosti in inovativnosti, po kakovosti mesto predsednika Območne organizacije življenja in stopnji socialne varnosti ljudi prepustil dosedanji članici predsedstva Naloge novega vodstva SD Grosuplje bodo uvrstiti med najrazvitejše družbe sveta. V Nevenki Zaviršek iz Šmarja - Sapa, katere usmerjene prednostno v izvedbo lokalnih naši viziji je Slovenija v vrhu sveta. se volilci verjetno še spomnite z zadnjih volitev 2010, saj bo županom ter občinskim državnozborskih volitev. svetnikom in krajevnim svetom v krajevnih Gospodarska in finančna kriza je sku- skupnostih potekel štiriletni mandat. paj s podnebnimi spremembami pred Sedaj pa se je v podobnem stanju znašla nas postavila jasne izzive. Njihova tudi Občinska organizacija socialnih Socialni demokrati smo dobili vlogo uresničitev je ključnega pomena, da demokratov Grosuplje. Tudi njen dosedanji kreiranja politike naše družbe v tem spremenimo našo socialno, ekonomsko predsednik Franc Dobnikar je izrazil mandatu. Imamo samozavesten pogled in okoljsko realnost. Vidimo jo v željo, da se ga razreši te obveznosti, kar v prihodnost. Socialno demokracijo prodornih, poštenih in ustvarjalnih je predsedstvo sprejelo in na seji dne 23. želimo uveljaviti kot vodilno politično ljudeh, v konkurenčnem in inovativnem februarja 2010 soglasno izvolilo novega silo v Sloveniji, da bo stranka sposobna gospodarstvu, v urejeni, pravni in predsednika. To nalogo bo od sedaj naprej v partnerskem odnosu s političnimi socialno pravični državi, v odprti in opravljal tudi dosedanj član predsedstva zavezniki, civilno družbo in javnostjo strpni skupnosti. Trudili se bomo za Franc Nose iz Št. Jurija. Predsedstvo je ter na temelju doslednega spoštovanja pravično, inovativno in zeleno Slovenijo. izvolilo tudi novo članico. Nova članica socialnega dialoga v Sloveniji udejanjiti predsedstva Občinske organizacije SD rešitve, ki bodo Slovenijo popeljale naprej. Nevenka Zaviršek Ob nesreči na nivojskem prehodu za Sončne dvore pred železniško postajo Grosuplje V četrtek, 4. 2. 2010, je vlak na tehnično hoda, ki ni tehnično varovan (z zapornicami), na nek način dobesedno nastavlja težkemu nezavarovanem prehodu zadel osebni nastaja z vsakim prevozom vlaka nesmiselna železniškemu vozilu. Posebno tisti, ki niso avtomobil. Na srečo brez človeških žrtev. situacija. Vsaka vožnja kakršnega koli domačini. Prav tako vozniki tovornih vozil. In, Gotovo je bilo v zvezi s tem cestnim prehodom vlaka po nekem postajnem območju in naj poudarim, tudi pešci, matere z otroškimi že marsikaj rečenega, v teku pa je tudi med dvema postajama na odprti progi je vozički!!! Bil sem priča, kako je šel vrtec na izgradnja nadvoza preko železniške proge, uravnavana s prometnim pravilnikom in z sprehod in je na kolono otrok pripeljal vlak. vendar se mi zdi, da je nujno treba osvetliti zelo izpopolnjenimi varnostnimi napravami, Ne bom opisoval tega dogodka in kako se nekatera dejstva, ki so za razumevanje ki preverjajo prostost proge in tirov na je razpletel, je pa to eden izmed vzrokov, da problematike izredno pomembna. neki postaji. Vlak se torej giblje po točno pišem o tem in da ne morem biti tiho. Prometni strokovnjaki, ki se ukvarjajo določeni in karseda varovani vozni poti. Kadar se zgodi nesreča, je vedno prisotnih več z varnostjo na železnici, so si enotni, da Vsako tovrstno varovanje pa postane nično vzrokov, ki se med seboj sestavijo v najslabšo predstavlja vsakršno križanje ceste in na prehodih, kjer ni zapornic, ki so praviloma kombinacijo. Lahko se zgodi, da vlak naleti železnice najšibkejšo točko v sistemu sestavni del železniških varnostnih naprav na kamion, naložen z vnetljivimi snovmi... V cestnega oz. železniškega prometa. Prehod in predstavljajo element odvisnosti, povezan takem primeru ne bo pomagala strojevodjeva tik pred železniško postajo v Grosupljem s signali, kretnicami in drugimi elementi, ki uporaba zvočnih signalov, niti 20 km/h... Ko je verjetno po varnosti eden od najslabših, omogočajo varno vožnjo vlaka. In seveda tudi vlakovna dizelmotorna garnitura zagori, se kar jih je na omrežju Slovenskih železnic. varno vožnjo udeležencev cestnega prometa. ogenj širi hitro... Kljub temu, da je hitrost vlakov omejena na Varnost v tem primeru postaja odvisna od V prvi vrsti je potrebno ta prehod dodatno 20 km/h, je nevarnost za vse udeležence še zavesti vsakršnega posameznika, ki se tako označiti s prometnimi znaki. Tu mislim na vedno velika. Pot zaustavitve vlaka je tudi pri ali drugače znajde na tako kočljivi prometni velik znak »stop« v kombinaciji z obstoječim tako nizki hitrosti tako dolga, da vlak kljub točki. andrejevim križem in z dodatno utripajočo najhitrejši reakciji strojevodje pri začetku Kot ljubitelj železnice, potnik in voznik, sem rumeno lučjo, tako da bodo oznake za zaviranja potrebuje vsaj 10 metrov, preden se bil priča mnogim nevarnim situacijam. Vsak železniški prehod izstopale od drugih cestnih popolnoma ustavi. Če gre za težji tovorni vlak, uvoz in izvoz vlaka je dobesedno loterija in znakov. Dolgoročna rešitev tega problema je pot zaustavitve še daljša, ker mora zračni borba strojevodij, da bi si izborili prosto pot je seveda vsem znana, do takrat pa je vsak val, ki se aktivira pri zaviranju vlaka, potovati in vlak varno pripeljali preko prehoda. Vsak ukrep, pa naj bo še tako neznaten, izredno do zadnjega vagona, da vlak zavira v celoti in voznik avtomobila reagira po svoje in le pomemben in dobrodošel ..., nevarnost nam- se šele takrat lahko najhitreje ustavi. malokdo se zaveda, da je s svojim vozilom reč vsakodnevno visi v zraku! V primeru grosupeljskega nivojskega pre- v tistem trenutku na vozni poti vlaka, da se Marko Gašperšič marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi stran za politiko 13

Zbor za vrednote – zbor za upanje

Nova Slovenija - krščansko ljudska Uvodoma so zbor pozdravili starosta V razpravi sta sodelovala tudi teolog stranka je izpolnila obljubo in v četrtek, slovenske pomladi g. Ivan Oman, ki je g. Ivan Štuhec in nekdanji direktor 11. marca 2010, pripravila prvo javno izpostavil predvsem pomen odklanjanja Mladinske knjige g. Milan Matos. razpravo Zbora za vrednote, katerega vrednot, kot je družina, in pisno tudi cilji so, da se prične širša razprava o predsednik Zbora za republiko g. Gregor Prisotni so podpisali tudi izjavo Za tem, kakšno Slovenijo si želimo in v Virant ter predsednik SAZU g. Jože Trontelj. Slovenijo vrednot, v kateri ugotavljajo, kateri želimo živeti. V nabito polni dvorani da se slovenska družba nahaja v globoki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Pomen družine je močno izpostavil tudi finančni, gospodarski in politični krizi, ki so v Ljubljani so priznani in uveljavljeni predsednik civilne iniciative Za družino nastale kot posledica krize vrednot. Poleg govorniki analizirali preziranje temeljnih g. Aleš Primc, ki ima na področju boja tega se je po njihovem porušilo zaupanje v vrednot in hkratno potrebo po njihovi za vrednote slovenske družbe že veliko delovanje pravne države, država pa postaja oživitvi. Polna dvorana je spominjala na izkušenj. »talec interesov političnih in gospodarskih čase pred 20 leti, ko so se ravno tako pred elit, ki pozabljajo na potrebe državljanov polnimi dvoranami ustanavljali slovenski Evropski poslanec g. Lojze Peterle je in izrabljajo svoj položaj za lastne koristi«, krščanski demokrati. izpostavil afero z bulmastifi in domnevno poleg tega pa zaznavajo pomanjkanje korupcijo v političnem vrhu, ki je po jasne vizije glede prihodnosti slovenskega Številni udeleženci smo podpisovali izjavo njegovem zgolj izraz stanja duha. Menil naroda, države in gospodarstva. za Slovenijo vrednot, v kateri pričakujemo je, da bi se morali vprašati, zakaj nam uveljavitev vrednot, ki so nujne za izhod iz vrh države in glavnega mesta ne ponujata Številni podpisniki izjave zato pričakujejo, krize, ki ni samo ekonomska, pač pa tudi le Titove ceste, ampak kar »Titovo pot«. da bodo odgovorne institucije z doslednim kriza vrednot. Uvodoma je predsednica Ob tem je g. Peterle izrazil presenečenje, izvajanjem zakonodaje ter nujnimi Nove Slovenija ga. Ljudmila Novak saj ni pričakoval, da bi se lahko temelji zakonskimi spremembami »nemudoma opozorila na številne afere v družbi in nastanka slovenske države v 20 letih tako začele odpravljati nepravilnosti«. Poleg politiki, pri čemer je po njenem ključno zameglili. tega bi morali državljani pogumno priznati vprašanje, »če sta nas javnost in politika temelje slovenske državnosti, družina, napravili brezbrižne in otopele za vse, Direktorica Študijskega centra za narodno šola, delovno mesto in država pa naj kar se dogaja okoli nas«. Protiutež tej spravo ga. Andreja Valič je udeležencem bodo prostor, kjer bodo državljani lahko otopelosti je po njenih besedah prav posredovala sporočilo, da je Slovenija živeli po vrednotah, ki jih zagovarjajo. pričujoči zbor in udeleženci, ki smo zamudila priložnost obeležitve spomina Nenazadnje se podpisniki izjave mnenja, da je ponovno potrebno javno in na zločine totalitarizmov in 20. obletnice zavzemajo za uveljavitev resnicoljubja, glasno povedati: padca komunizma. Prav zato Valičeva poštenosti, solidarnosti, enakosti vseh in »Dovolj je razvrednotenja družine, temelja meni, da se je potrebno »upreti kulturi spoštovanja dela, saj so te vrednote po slovenske družbe, ki je garancija, da bo pozabljanja«. njihovem nujne za izhod iz sedanje krize. slovenski narod obstal v družbi ostalih evropskih narodov.« Prav tako premalo Priznani slovenski pravnik g. Rajko Pirnat Zbora za vrednote smo se udeležili tudi spoštujemo človeško dostojanstvo in je kot liberalec (njegova samoopredelitev) člani občinskega odbora Nove Slovenije se s tem krhajo medčloveški odnosi in dejal, da je ta beseda danes zlorabljena Grosuplje. tudi človekove pravice se obravnavajo ter poudaril, da ima vsaka družba svojo neenakovredno, kljub pristojni instituciji. omejitev in vse vendarle ni dovoljeno. Matjaž Trontelj

Z vašimi vprašanji, pobudami, mnenji in predlogi, ki bi jih želeli nasloviti na svetnike Svetniške pisarne SDS Slovenske demokratske stranke, vas Vsem občankam in občanom se zahvaljujemo barve mladih in vodili razpravo o mladih pričakujemo v prostorih naše pisarne na naslovu Taborska cesta 1 (v stavbi Upravne za dober obisk svetniških pisarn v mesecu v občinskem svetu in ostalih aktivnostih v februarju in marcu. V mesecu februarju enote) v navedenih terminih od 18. do 19. ure. občini Grosuplje. Lahko nam tudi pišete na elektronski naslov sta na svetniški pisarni dr. Peter Verlič in Občanke in občane obveščamo, da bomo Janez Mervič govorila o aktualnih političnih [email protected]. s svetniškimi pisarnami nadaljevali in bo razmerah in zdravstvu v občini Grosuplje. Vljudno vabljeni! Dušan Hočevar in mag. Božo Predalič sta svetniška pisarna Kluba svetnikov OO SDS dr. Peter Verlič, vodja Kluba svetnikov na svetniški pisarni pojasnjevala stanje v Grosuplje odprta v naslednjih terminih: OO SDS Grosuplje občini Grosuplje na področju komunalne infrastrukture, prostora in aktualne zadeve v Datum Nosilca svetniške pisarne Tema zvezi z Občinskim prostorskim načrtom. V mesecu marcu sta Lojze Verbajs in Urša Janez Pintar 6. 4. 2010 Šolstvo, vrtci, kultura v občini Grosuplje Leah Predalič imela svetniško pisarno na Mojca Globokar Anžlovar temo gospodarstva v občini Grosuplje. Petra Lojze Verbajs Zakrajšek in Urša Leah Predalič pa sta v 20. 4. 2010 Šport v občini Grosuplje nadaljevanju na svetniški pisarni zastopali Mihael Hočevar 14 podjetništvo Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010 20 let podjetja GO-ST, d.o.o. povečal, je oče kot serviserja najprej za to dejavnost. Fitnes je bil takrat edini zaposlil sina Sebastjana, za vodenje v Grosupljem. Zato so kar naenkrat pisarniškega dela pa mamo Slavico. opravljali dve dejavnosti hkrati. Delavniki Leta 1994 se jim je ponudila prilika za se največkrat niso končali v osmih urah. Zgodovina podjetja nakup zemljišča v neposredni bližini Obseg dela se je povečeval tako v fitnesu Kovinastroja (danes Gasilska cesta 35, kot na servisu. Zato so zaposlili še brata Podjetje Go-st, d.o.o., ima bogato Grosuplje). V sklopu še štirih napredno Janeza. Podjetje pa je bilo ravno med zgodovino delovnih izkušenj na področju mislečih mladih obrtnikov je uspel odločitvijo, ali širiti fitnes dejavnost z servisiranja in prodaje gostinske zgraditi obrtniške prostore, primerne nakupom nove opreme ali prestrukturirati opreme. Po večletnem delu v podjetju tudi za širitev dejavnosti. V tistem času še dejavnost servisiranja gostinske opreme. Kovinastroj in pridobljenem statusu sa- niso potrebovali tako velikega prostora Prav takrat pa so dobili povabilo za mostojnega podjetnika 1. 4. 1990 se je za lastno dejavnost in so ga nekaj časa sodelovanje z avstrijskim podjetjem MAY oče Janez Križman podal na samostojno oddajali v najem. Najemniki so v njem GmbH, enim večjih evropskih prodajalcev pot serviserja gostinske opreme – takrat gostinske opreme. Po temeljitem raz- kot KRIŽMAN JANEZ S.P. – SERVIS odprli fitnes center, žal se to ni izkazalo za najboljšo odločitev, predvsem pa se misleku ter razgovorih med seboj so se IN PRODAJA GOSTINSKE OPREME. odločili za slednje. najemnik ni držal pogodbenih obveznosti. Delovne prostore si je uredil kar v lastni Takrat so večino poslovanja prenesli iz Ko so se najemniki izselili, so se sami stanovanjski hiši v Šmarju - Sapu. Delo S.P. na D.O.O. Aprila 2004 so s podjetjem odločili, da prevzamejo fitnes in so se je odvijalo predvsem na terenu, ko pa MAY GmbH podpisali franšizno pogodbo se je obseg dela kljub močni konkurenci dobili zanj vso potrebno dokumentacijo za dobo petih let. Oktobra 2004 so imeli otvoritev novega salona gostinske op- reme v poslovnih prostorih na Gasilski cesti 35 v Grosupljem ter pričeli s prodajo gostinske opreme. Celotno sodelovanje s tujimi partnerji in sodoben način komuniciranja so prenesli na mlajšo generacijo. Direktor podjetja je postal Sebastjan, brat Janez pa je vodja celotne servisne dejavnosti. Odločila sta se, da bosta s poslovnimi partnerji gradila dolgoročen partnerski odnos, ki temelji na obojestranskem lojalnem sodelovanju in spoštovanju dobrih poslovnih običajev. Oče in mati sta se leta 2006 upokojila, namesto mame se je v podjetju zaposlila Sebastjanova žena Brigita, tako da ima vsak član družine vodilno funkcijo v podjetju, kar je osnovni pogoj za zdrav in uspešen razvoj družinskega podjetja. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi podjetništvo 15

Podjetje GO-ST danes Danes je GO – ST, d.o.o., družinsko pod- jetje, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja, prodaja, montaža in servis profesionalne gostinske opreme. Na osnovi dobrih temeljev in vrednot, katere je gradil oče, sta brata uspešno prestala vse izzive ter razširila podjetje. Opažajo, da se promet iz leta v leto povečuje. Tudi prepoznavnost podjetja v Sloveniji je čedalje večja. V podjetju imajo poleg treh domačih zaposlenih še devet delavcev. Zastopajo in imajo franšizo gostinske opreme uveljavljene blagovne znamke MAYWAY podjetja MAY GmbH iz Gradca v Avstriji, so pa tudi pooblaščeni serviserji pomivalne tehnike podjetja Winterhalter. Celotni prodajni program z več kot 50.000 artikli kupcem nudi celovit izbor gostinske opreme in podobnih izdelkov ter pripomočkov. Da bi izdelke približali končnemu kupcu, imajo v Grosupljem postavljen prodajni salon, v katerem je predstavljena celotna paleta izdelkov. V letu 2007 so vzpostavili proizvodni obrat, nakupili novo tehnološko opremo ter pričeli tudi z lastnim projektiranjem in proizvodnjo gostinske opreme, zato lahko do potankosti prilagodijo želje vsakega posameznega kupca in zanj izdelajo celoten objekt ali le posamičen proizvod. Za vse njihove izdelke in proizvode vseh drugih proizvajalcev gostinske opreme nudijo kakovosten servis, ki ga izvajajo po vsej Sloveniji. Poleg gostinske opreme servisirajo tudi celoten asortiment slo- venskih in tujih proizvajalcev hladilne opreme. V podjetju GO – ST, d.o.o., skušajo zadovoljiti vse želje posameznega kupca od začetne ideje do izdelave, montaže in servisa končnega proizvoda. Ker pa si s svojimi strankami želijo dolgoročnega sodelovanja, vsem strankam omogočajo brezplačno svetovanje na sedežu podjetja in pri stranki. 16 javni razpisi in pozivi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev 6. Dodeljena sredstva morajo biti Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. sredstev za osnovno dejavnost, morajo porabljena v letu 2010. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, praviloma kandidirati tudi na razpisu za št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), programska sredstva občine. O izjemah v 7. Razpisni rok: javni poziv se prične v Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna skladu z določili pravilnika in na predlog ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi v petek, Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 50/07) , ki strokovne komisije odloči župan. 16. 4. 2010, oz. s porabo sredstev. Vloge se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti Fizične osebe niso upravičene do dodelitve bodo v okviru tega roka obravnavane po in Pravilnika o vrednotenju programov društev in sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s času prispetja. organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti ( Uradni list RS, projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika št. 38/05, 14/06 in 112/07) o vrednotenju neprofitnih programov v 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti Občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot popolne in dostavljene najkasneje do izjemnega pomena za občino. petka 16. 4. 2010, do 9. ure oz do porabe JAVNI POZIV sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih za gospodarstvo, družbene dejavnosti in za sofinanciranje osnovne dejavnosti obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, društev in zvez in projektov pokro- dejavnosti. kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur viteljstva Občine Grosuplje v letu 2010 dobijo tudi vse dodatne informacije (Koželj 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina 4. Merila za ocenjevanje predlogov so: Mojca) in dvignejo obrazce javnega poziva Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 1. ustrezen obseg kakovostnega na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v programa (število izvedenih projektov v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje preteklih dveh letih), z oznako »POZIV- DEJAVNOST DRUŠTEV IN oz. financiranje: 2. pomen dejavnosti izvajalca za ZVEZ, NE ODPIRAJ – VLOGA« oz. z oznako - osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, Občino Grosuplje, »POZIV- PROJEKTI POKROVITELJSTVA ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, 3. neprofitnost dejavnosti izvajalca, OBČINE, NE ODPIRAJ – VLOGA«. humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 4. uravnotežena in realna shema (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, odhodkov in prihodkov. 9. Strokovna presoja pravočasnih, komunalnih storitev, stroški dela ipd.), popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o - projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo vrednotenju neprofitnih programov enkrat Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu pomembni projekti društev). ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in prispetja predlogov, do porabe sredstev. Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj merilom tega poziva. dejavnosti in projektov, ki so v interesu Občine 10. Prosilci bodo o izidu javnega poziva Grosuplje oz. njenih občanov. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. 3.Na javnem pozivu lahko sodelujejo orga- nizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. - 1. razpisno področje: redna dejavnost se njihova dejavnost v večji meri izvaja v občini društev in zvez, ki delujejo 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje: na področju socialne, Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo - društva, zdravstvene, humanitarne in uredile s pisno pogodbo. - zveze druge neprofitne dejavnosti 10.800,00 EUR - druge organizacije, ki so v skladu - 2. razpisno področje: Št.: 430-0004/10 Datum: 11. 3. 2010 s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih pro- projekti, katerih pokrovitelj OBČINA GROSUPLJE gramov do tega upravičene. bo Občina Grosuplje 14.900,00 EUR. Župan Janez Lesjak

Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka V okviru delovanja oz. redne dejavnosti Grosupeljski pešpoti ter o proračunu Občine Grosuplje za leto se izvajalcem na področju turizma - izvedbe drugih projektov v okviru razvoja in 2010 (Ur. list RS, št. 09/09, 82/09 in 18/10) sofinancirajo stroški najemnin, elektrike, promocije turizma. in Pravilnika o postopkih za izvrševanje telekomunikacije, komunalnih storitev, V okviru urejanja turističnih točk, navedenih proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, stroški materiala in dela po pogodbah, v prvem odstavku te točke, se sofinancira: št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za stroški za aktivnosti, ki jih društva izvajajo v • odstranjevanje zaraščenosti ob poteh, lokalne skupnosti, okviru opravljanja svoje redne dejavnosti in parkiriščih in v okolici objektov, ne spadajo v posamezne projekte društva, • košnja trave (po potrebi) in čiščenje idr. odpadnega listja (1x letno), JAVNI RAZPIS • redno pobiranje odpadkov v okolici za sofinanciranje delovanja in programov V okviru programov (projektov) izvajalcev na turističnih točk, izvajalcev na področju turizma ter urejanje področju turizma pa se sofinancirajo: • označevanje sprehajalnih poti po potrebi, turističnih točk v letu 2010 - organizacije različnih prireditev, srečanj, • nameščanje košev za odpadke in redno razstav idr., odnašanje oz. praznjenje košev, 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina - promocija turistične ponudbe (prospekti, • po potrebi nameščanje in zamenjava klopi Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje letaki, oglaševanja…), idr.. - akcije urejanja okolja (urejanje nasadov 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje in košnja, čiščenje odpadkov, redna 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo delovanja in programov oz. projektov vzdrževalna dela na objektih in napravah, turistična zveza in turistična oz. druga izvajalcev na področju turizma v letu 2010 namenjenih turistični dejavnosti, idr.) društva, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo ter urejanje naslednjih turističnih točk: razen urejanja oz. vzdrževanja naslednjih na področju občine Grosuplje in skrbijo Pot kulturne dediščine Šmarje - Sap, turističnih točk: Pot kulturne dediščine za urejenost katere od turističnih točk, Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova Šmarje - Sap, Magdalenska gora, Tabor navedenih v 2. točki tega razpisa. Društva jama, območje Kopanja s studenčkom, Cerovo, Županova jama, območje Kopanja morajo imeti sedež v občini Grosuplje in v okolica Boštanja, vključno z ostanki gradu in s studenčkom, okolice Boštanja vključno skladu z odločbo o vpisu v register društev Grosupeljska pešpot. z ostanki gradu in vzdrževalna dela na pri Upravni enoti Grosuplje izvajati programe > marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi javni razpisi in pozivi 17

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 izobraževanja, skrb za tradicijo). na področju socialne, zdravstvene Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi in humanitarne ter druge neprofitne 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo dejavnosti 30.750 EUR list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, organizacije, ki imajo sedež v občini 109/08 in 49/09), Pravilnika o postopkih za Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v - 2. razpisno področje: interesne dejavnosti izvrševanje proračuna Republike Slovenije občini Grosuplje: mladih: (Uradni list RS, št. 50/07) , ki se smiselno - društva, programi na področju preventivne uporablja tudi za lokalne skupnosti in - zveze, dejavnosti za mlade 4.000 EUR Pravilnika o vrednotenju programov - druge organizacije, ki so v skladu s programi na področju rekreativne društev in organizacij na področju socialno pravilnikom o vrednotenju neprofitnih dejavnosti za mlade 11.200 EUR humanitarnih in ostalih neprofitnih programov do tega upravičene. dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena in 112/07) Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih v letu 2010. obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji JAVNI RAZPIS dejavnosti. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do petka, 16. 4. za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2010 5. Merila za ocenjevanje predlogov prog- 2010, do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, ramov so: Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur LETU 2010: (do 60 točk) dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje - jasnost postavljenih ciljev in Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na oz. financiranje: skladnost s predmetom razpisa vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v - programov društev in zvez z namenom od 0 do 50 točk zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in spodbujati delovanje društev in zvez, ki - nedvoumna opredelitev z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN izvajajo dejavnosti in naloge, pomembne za ciljne skupine uporabnikov ZVEZ »NE ODPIRAJ – VLOGA« oz. z oznako raznoliko in kvalitetno družbeno življenje od 0 do 5 točk »RAZPIS- INTERESNE DEJAVNOSTI občanov in socialni razvoj občine, - sodelovanje članov in prostovoljcev MLADIH – NE ODPIRAJ- VLOGA«. - programov na področju dela z mladimi pri izvedbi programa od 0 do 5 točk (preventivni programi za mlade, 9. Odpiranje vlog bo v torek, 20. 4. 2010, ob 9. informiranje, svetovanje, sodelovanje 2. LETA DELOVANJA uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska med mladimi, povezovanje mladinskih od 0 do 10 točk cesta 2, 1290 Grosuplje. organizacij, orga-niziranje prostega časa 3. ŠTEVILO ČLANOV otrok in mladine, prireditve za mlade ipd.). od 0 do 20 točk 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa 4. REALNA FINANČNA obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave 3. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: KONSTRUKCIJA od 0 do 10 točk vlog. Skupaj možnih: 100 točk - socialni, zdravstveni in humanitarni 11. Medsebojna razmerja med Občino dejavnosti, Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - skrbi za dejavnosti upokojencev, uredile s pisno pogodbo. - preventivni dejavnosti za mlade, - dejavnosti na drugih področjih - 1. razpisno področje : programi društev, Št.: 430-0003/10 Datum: 11. 3. 2010 (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in zvez in drugih organizacij, ki delujejo OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak

na področju razvoja turizma, dejavnost merilo za dodelitev sredstev upoštevajo kjer zainteresirani v času uradnih ur dobijo izvajalcev pa mora biti nepridobitnega obseg in vrste del, ki bi jih bilo potrebno tudi vse dodatne informacije pri ge. Martini >značaja. opraviti, da je točka primerna za turistične Cingerle. Razpisne obrazce zainteresirani Prosilci, ki na podlagi razpisa zaprošajo oglede, kadrovske zmožnosti in oprema lahko dvignejo na vložišču Občine Grosuplje za dodelitev sredstev za sofinanciranje za izvedbo del in izpolnjevanje pogodbenih ali internetni strani občine na naslovu http:// delovanja, morajo kandidirati tudi za obveznosti z občino v preteklih letih. Pred www.grosuplje.si/. Ponudbe morajo biti dodelitev sredstev za izvajanje programov dodelitvijo sredstev bo komisija opravila dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova oz. projektov na področju turizma v letu ogled turističnih točk. prosilca in z oznako »NE ODPIRAJ – delovanje 2010. in projekti na področju turizma v letu 2010«. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za 4. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih delovanje in programe je do 19.000,00 EUR, 8. Odpiranje vlog bo v torek, 20. 4. 2010. obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o za urejanje turističnih točk pa do 5.000,00 ob 8.30. uri v sobi št. 31 Občine Grosuplje, vpisu v register društev pri Upravni enoti EUR. Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Grosuplje. Merilo za dodelitev sredstev za sofinanciranje 6. Dodeljena sredstva mora upravičenec 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa delovanja prosilca je poraba sredstev za porabiti do konca leta 2010. obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja vlog. namen kritja stroškov osnovne dejavnosti v preteklem letu, kar prosilci navedejo na vlogi 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti 10. Medsebojna razmerja med Občino in priložijo natančno specifikacijo stroškov za dostavljene do petka, 16. 4. 2010, do 9. ure Grosuplje in izvajalci na področju turizma preteklo leto. ne glede na vrsto dostave. Prosilci vložijo bodo urejena s pogodbo. Merila za ocenjevanje predlogov programov prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad so opredeljena v razpisni dokumentaciji. za gospodarstvo, družbene dejavnosti in Šifra zadeve: 430-5/2010 Datum: 11. 3. 2010 V okviru urejanja turističnih točk se kot finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN Janez Lesjak 18 javni razpisi in pozivi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 - drugo razpisno področje: kulturna društva s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona in zveze kulturnih društev, registrirana kot dejavnosti v občini in navedena v razpisni o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, pravne osebe, s sedežem v občini Grosuplje dokumentaciji. 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o (oz. pretežno izvajajo kulturno dejavnost v postopkih za izvrševanje proračuna Republike občini Grosuplje). 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno - investicijsko vzdrževanje uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena 4. Splošni razpisni pogoji: zgodovinskih, kulturnih Zakona o uresničevanju javnega interesa za - nepridobiten značaj projekta, - in sakralnih objektov v občini 6.000,00 EUR kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, - oprema za potrebe 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji ljubiteljskih kulturnih dejavnosti 4.500,00 EUR. kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni projektov: list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo v letu 2010. (Uradni list RS, št. 93/05) na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljena denarna sredstva 8. Razpisni rok: javni poziv se prične v v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi s JAVNI POZIV realizacije projekta, petkom, 16. 4. 2010 oz. s porabo sredstev. za zbiranje predlogov za izbor kulturnih - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po projektov na področju varstva kulturne obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna času prispetja. dediščine ter nakupa opreme za potrebe Občine Grosuplje, ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini - da so registrirani za izvajanje kulturnih 9. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti Grosuplje v letu 2010 dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. popolne in dostavljene najkasneje do petka izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje 16. 4. 2010, do 9. ure (oz. do porabe sredstev) 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina (velja za drugo razpisno področje). na naslov: Občina Grosuplje, Urad za Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. obrazcih in priložiti: zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi financiranje projektov na naslednjih področjih: vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in 1. Investicijsko vzdrževanja zgodo-vinskih, - prvo razpisno področje: dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge kulturnih in sakralnih objektov v občini, dokazilo o lastništvu objekta – emljiškoknjižni morajo biti dostavljene v zaprti kuverti 2. nakup in vzdrževanje opreme za potrebe izpisek, ki ni starejši od treh mesecev, oz. z navedbo naslova prosilca in z oznako ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. overovljeno kupoprodajno pogodbo, če »VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NE Sofinancira se izvedba konservatorsko- lastništvo še ni vpisano v zemljiško knjigo. Če je ODPIRAJ – VLOGA«, oz. z oznako »OPREMA restavratorskih posegov in izvedba gradbeno prijavitelj upravljavec objekta, mora predložiti ZA KULTURNE IZVAJALCE, NE ODPIRAJ – obrtniških del na objektih, ki se nahajajo uradno dokazilo o upravljanju, kulturno VLOGA«. v občini Grosuplje, se pretežno uporabljajo varstvene pogoje oz. soglasje Zavoda za 10. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih za kulturne namene oz. so vpisani v register varstvo kulturne dediščine Slovenije k vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju nepremične kulturne dediščine. Vsi posegi prijavljenim konservatorsko-restavratorskim kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem in dela morajo ustrezati kulturno varstvenim posegom oz. izvedbi gradbeno obrtniških del, redu prispetja predlogov do porabe sredstev. pogojem. Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno - drugo razpisno področje: 11. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa potrebna za delovanje predlagatelja oz. za dokazilo o registraciji dejavnosti. obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. kakovostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo 12. Medsebojna razmerja med Občino za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in uredila s pisno pogodbo. - prvo razpisno področje: (razen neposrednih merilom tega poziva. proračunskih uporabnikov) lastniki oz. upravlja- Številka: 430-1/10 Datum: 11. 3. 2010 vci objektov, ki so predmet sofinanciranja, 5. Merila za vrednotenje projektov: v skladu OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. dejavnost pretežno izvaja v občini Grosuplje, in o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, posamezniki. To so: 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o 2. Predmet javnega razpisa je: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo postopkih za izvrševanje proračuna Republike sofinanciranje oz. financiranje programov oz. v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno projektov na naslednjih področjih: dejavnost, uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena - gledališkem, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, Zakona o uresničevanju javnega interesa za - glasbenem, - folklornem in plesnem, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju - likovnem in - literarnem področju. ustanovitvenega akta javnega zavoda, kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje (Uradni - zavodi, gospodarske družbe in druge list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, registrirane za opravljanje o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z nepro- (Uradni list RS, št. 93/05) o uresničevanju javnega interesa za kulturo fitnim programom oz. projektom, (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za 4/10) do tega upravičeni; to so pravne osebe, opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, JAVNI RAZPIS ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih za zbiranje predlogov programov v kulturi, so splošno koristne ter niso javni dosedanje delo potrjujejo javno priznani in projektov izvajalcev na področju zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi uspehi oz. so na enem od opisanih področij kulture v letu 2010 ne financirajo kot javni kulturni programi in ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid> marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi javni razpisi in pozivi 19

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi Merila za vrednotenje programov in Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona ne financirajo kot javni kulturni programi in projektov: v skladu s pravilnikom o o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini 79/01, 30/02, 109/08 in 49/09), Pravilnika o dejavnost pretežno izvaja v občini Grosuplje, in in so navedena v razpisni dokumentaciji. postopkih za izvrševanje proračuna Republike posamezniki. To so: Vrednost razpisanih sredstev za leto 2010 Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno - kulturna društva in ostala društva, ki imajo znaša: do 213.636 EUR, razpisno področje uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno je enotno. Zakona o uresničevanju javnega interesa za dejavnost, Vrednost razpoložljivih razpisanih sred- kulturo ( Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo stev za leti 2011 in 2012 bo določena, ob 94/09 in 4/10), Pravilnika o sofinanciranju društva, upoštevanju zakonsko določenih obvez- kulturnih dejavnosti v Občini Grosuplje (Uradni - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja nostih občine, v letnih proračunih Občine list RS št. 12/10) ter v skladu s Pravilnikom za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz Grosuplje za leti 2011 in 2012. o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa ustanovitvenega akta javnega zavoda, Dodeljena proračunska sredstva za leto 2010 (Uradni list RS, št. 93/05) - zavodi, gospodarske družbe in druge morajo biti porabljena v letu 2010. organizacije, registrirane za opravljanje Dodeljena proračunska sredstva za leti dejavnosti v kulturi ,in so neprofitni, 2011 in 2012 morajo biti porabljena do JAVNI POZIV - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni konca posameznega tekočega leta. Izbrani za zbiranje predlogov za zagotavljanje za opravljanje dejavnosti v kulturi, in so izvajalec programa bo pozvan k predložitvi skupnih pogojev dela in koordiniranega neprofitni, programa za vsako leto posebej. Na podlagi delovanja izvajalcev na področju kulture - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih ovrednotenja programa bo s pogodbeno v Občini Grosuplje za obdobje 2010 -2012 dosedanje delo potrjujejo javno priznani stranko sklenjen dodatek k pogodbi za leto uspehi oz. so na enem od opisanih področij 2011 in leto 2012. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za Razpisni rok: Javni poziv se prične v kulturo. ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi s Predmet javnega poziva je sofinanciranje petkom, 16. 4. 2010 oz. s porabo sredstev. oz. financiranje programov oz. projektov, Splošni razpisni pogoji: Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane ki zagotavljajo usklajeno in koordinirano - nepridobiten značaj programov oz. projektov, po času prispetja. delovanje posameznih izvajalcev na kulturnem - delna ponudba ni možna, ponudba mora Vloge za dodelitev sredstev morajo biti področju in zagotavljajo uresničevanje javnega biti skupna za vsa vsebinska področja. popolne in dostavljene najkasneje do interesa na področju kulturne dejavnosti Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji petka, 16. 4. 2010, do 9. ure (oz. do porabe v Občini Grosuplje, in sicer na naslednjih programov oz. projektov: sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad področjih: - da so registrirani za izvajanje kulturnih za gospodarstvo, družbene dejavnosti in - organizacija administrativnega, finančnega dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, in računovodskega servisa skupnih nalog izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur društev, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca - koordinacija kino dejavnosti, o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na - organizacija poklicnih gostovanj v občini na neprofitni osnovi, vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v Grosuplje, - da imajo zagotovljene strokovne kadrovske zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca - organizacija revij in srečanj izvajalcev in prostorske pogoje za opravljanje dejavnosti, in z oznako »ZAGOTAVLJANJE SKUPNIH kulturnih programov in projektov, ki je predmet javnega poziva, POGOJEV DELA IZVAJALCEV NA PODROČJU - organizacija in koordinacija skupnih - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene KULTURE, NE ODPIRAJ – VLOGA«. prireditev in akcij, ki so posebnega pomena za obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog občino - prireditve ob ključnih praznikih, Občine Grosuplje, bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju - izobraževanje izvajalcev kulturnih programov - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem in projektov, stalno prebivališče v občini Grosuplje. redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. - izobraževanje starejših. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji v 30 dneh od dneva obravnave vlog. ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje uresničevanju javnega interesa za kulturo ustvarjalci na področju kulture). in izbranim izvajalcem se bodo uredila s (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1, 56/08, 94/09 in Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo pisno pogodbo in dodatki k pogodbi. 4/10) do tega upravičeni; to so pravne osebe, za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in Št.: 430-0001/10 Datum: 11. 3. 2010 v kulturi, so splošno koristne ter niso javni merilom tega poziva. OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak

samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti, posameznih razpisnih področjih: kulturo. - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene 1. razpisno področje: >Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna programi kulturnih društev: 75.000 EUR, kulturnih društev Grosuplje, kandidirajo s Občine Grosuplje, 2. razpisno področje: svojimi programi oz. projekti preko zveze. - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti kulturni projekti: 20.000 EUR. stalno prebivališče v občini Grosuplje. 4. Splošni razpisni pogoji: Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena - nepridobiten značaj programa oz. projekta in obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji v letu 2010. - dostopnost programa oz. projekta občinstvu. dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture). Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti programov oz. projektov: 5. Merila za vrednotenje programov in popolne in dostavljene do petka, 16. 4. 2010, - da so registrirani za izvajanje kulturnih projektov: v skladu s pravilnikom in navedena do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje oz. v razpisni dokumentaciji. gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, izvajajo kulturno dejavnost v občini Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev po zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse > 20 javni razpisi in pozivi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, programa športa v občini Grosuplje, e) Športni objekti, 39.500 EUR 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na - številko transakcijskega računa. podlagi Odloka o proračunu Občine - nadzor šolskih športnih Člani Zveze športnih organizacij Grosuplje 7.500 EUR Grosuplje za leto 2010 (Uradni list RS, objektov, morajo kandidirati za sredstva preko te št. 09/09, 82/09 in 18/10), 10. člena zveze. Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 - tekoče vzdrževanje in 32.000 EUR in 27/02 – odl. US), 8. člena Pravilnika o obratovanje 5. Izvajalci letnega programa športa se sofinanciranje letnega programa športa bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o f) Priznanje športnikom v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 5.500 EUR sofinanciranju letnega programa športa v 61), Pravilnika o postopkih za izvrševanje in športnim delavcem, občini Grosuplje. Športna društva in njihova proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, g) Programi športa z 225.000 EUR združenja imajo pod enakimi pogoji prednost 61/08), ki se smiselno uporablja tudi za enotno vrednostjo točke, pri izvajanju nacionalnega programa. lokalne skupnosti: - interesna športna 6. Vloge za dodelitev sredstev morajo vzgoja predšolskih otrok - biti dostavljene do petka, 16. 4. 2010, do JAVNI RAZPIS programi športnih društev 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad in drugih izvajalcev, za sofinanciranje programov na za gospodarstvo in družbene dejavnosti, področju športa v občini Grosuplje za - interesna športna vzgoja Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko leto 2010 šoloobveznih otrok - zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi programi športnih društev vse dodatne informacije in dvignejo razpisno 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta in drugih izvajalcev, dokumentacijo pri g. Urošu Permetu. 2, 1290 Grosuplje. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti - interesna športna vzgoja kuverti z navedbo naslova ponudnika in z 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev mladine - programi oznako PROGRAMI ŠPORTA »NE ODPIRAJ proračuna Občine Grosuplje za področje športnih društev in drugih – VLOGA«. športa je sofinanciranje naslednjih programov izvajalcev, v okvirni višini: 7. Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, - otroške športne šole, a) Interesna športna 18.125 EUR 19. 4. 2010, ob 13. uri v sejni sobi Občine - mladinske športne šole, Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. vzgoja Prisotni predstavniki ponudnikov morajo - naučimo se plavati, 17.125 EUR - športniki mladinskega strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo razreda, - občinska, medobčinska za zastopanje na odpiranju ponudb. in področna šolska 1.000 EUR - športna vzgoja otrok tekmovanja, in mladine s posebnimi 8. Medsebojna razmerja med Občino Gro- potrebami, suplje in izbranim izvajalcem športnega b) Izobraževanje, programa se bodo uredile s pisno pogodbo. usposabljanje in 1.785 EUR - vrhunski šport, izpopolnjevanje kadra v 9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa - športna rekreacija športu obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odraslih, c) Delovanje društev in odpiranja ponudb. 6.500 EUR zvez - delovanje društev - članstvo v društvih, Št.: 410/023/2010 Datum: 11. 3. 2010 d) Športne prireditve, 4.650 EUR - delovanje društev - Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak - množične športno- piramida v tekmovalnem 2.000 EUR rekreativne prireditve, športu. - tekmovanja odraslih, 2.650 EUR SKUPAJ 301.060 EUR

3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo 2010. razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo > 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslova prosilca in z oznako »PROGRAMI KULTURNIH IZVAJALCEV, NE ODPIRAJ naslednji izvajalci športnih programov: – VLOGA«, oz. z oznako »KULTURNI športna društva, zveze športnih društev, ki PROJEKTI, NE ODPIRAJ – VLOGA«. jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske 9. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so in projektov bo v ponedeljek, 19. 4. 2010, ob na podlagi zakonskih predpisov registrirane 8. uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska za opravljanje dejavnosti na področju športa, cesta 2, 1290 Grosuplje. vrtci in osnovne šole.

10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa ob- Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: veščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. - dokazilo o registraciji dejavnosti, - izjavo o zagotovljenih materialnih, pros- 11. Medsebojna razmerja med Občino Gro- torskih in organizacijskih pogojih za izvajanje suplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila programa, s pisno pogodbo. - izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, Št.: 430-0001/10 Datum: 11. 3. 2010 - predstavitev vsebine programa v skladu OBČINA GROSUPLJE, Župan Janez Lesjak s Pravilnikom o sofinanciranju letnega marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi javni razpisi in pozivi 21

Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 o športu (Ur. list RS, št. 22/1998) do tega predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi upravičeni; to so pravne osebe, ki so pogojem in merilom tega poziva. Odloka o proračunu Občine Grosuplje za ustanovljene za opravljanje dejavnosti leto 2010 (Uradni list RS, št. 09/09, 82/09 v športu, so splošno koristne ter niso Merila za vrednotenje programov in in 18/10), 10. člena Zakona o športu (Uradni javni zavodi oz. če so, se njihovi programi projektov: v skladu s pravilnikom o so- list RS, št. 22/98 in 27/02 – odl. US), 8. ne financirajo kot javni programi in financiranju letnega programa športa v člena Pravilnika o sofinanciranje letnega imajo sedež v občini Grosuplje oz. se občini Grosuplje in navedena v razpisni programa športa v občini Grosuplje (Uradni njihova dejavnost pretežno izvaja v občini dokumentaciji. list RS, št. 6/08), Pravilnika o postopkih za Grosuplje, in posamezniki. To so: izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08), ki se smiselno uporablja - športna društva in ostala društva, ki Vrednost razpisanih sredstev za leto tudi za lokalne skupnosti: imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano 2010 znaša: do 129.500 EUR, razpisno športno dejavnost, področje je enotno. - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo JAVNI RAZPIS društva, Vrednost razpoložljivih razpisanih sred- za zbiranje predlogov za zagotavljanje - javni zavodi s področja vzgoje in stev za leti 2011 in 2012 bo določena, skupnih pogojev dela in koordiniranega izobraževanja za program, ki ne sodi v ob upoštevanju zakonsko določenih ob- delovanja izvajalcev na področju športa v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta veznostih občine, v letnih proračunih občini Grosuplje za obdobje 2010 - 2012 javnega zavoda, Občine Grosuplje za leti 2011 in 2012. - zavodi, gospodarske družbe in druge Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta organizacije, registrirane za opravljanje Dodeljena proračunska sredstva za leto 2, 1290 Grosuplje. dejavnosti v športu in so neprofitni, 2010 morajo biti porabljena v letu 2010. - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje Dodeljena proračunska sredstva za leti - Predmet javnega razpisa iz sredstev dejavnosti v športu in so neprofitne, 2011 in 2012 morajo biti porabljena do proračuna Občine Grosuplje za področje - samostojni športni delavci, katerih konca posameznega tekočega leta. Izbrani športa je sofinanciranje oz. financiranje dosedanje delo potrjujejo javno priznani izvajalec programa bo pozvan k predložitvi programov oz. projektov, ki zagotavljajo uspehi oz. so na enem od opisanih področij programa za vsako leto posebej. Na usklajeno in koordinirano delovanje po- ustvarili zaključen projekt in so vpisani podlagi ovrednotenja programa bo s po- sameznih izvajalcev na področju športa v razvid samostojnih ustvarjalcev pri godbeno stranko sklenjen dodatek k in zagotavljajo uresničevanje javnega ministrstvu za šport. pogodbi za leto 2011 in leto 2012. interesa na področju športne dejavnosti v občini Grosuplje, in sicer na naslednjih Splošni razpisni pogoji: Razpisni rok: javni poziv se prične v področjih:organizacija administrativnega, - nepridobiten značaj programov oz. ponedeljek, 29. 3. 2010, in zaključi s finančnega in računovodskega servisa projektov, petkom, 16. 4. 2010. Vloge bodo v okviru skupnih nalog društev, - delna ponudba ni možna, ponudba mora tega roka obravnavane po času prispetja. - skrb za nemoteno uporabo prostorov biti skupna za vsa vsebinska področja. in naprav na način, ki omogoča najboljšo Vloge za dodelitev sredstev morajo biti izrabo vsakemu uporabniku, Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji popolne in dostavljene najkasneje do - organizacija in koordinacija tekočega programov oz. projektov: petka, 16. 4. 2010, do 9. ure na naslov: vzdrževanja javnih športnih objektov razen - da so registrirani za izvajanje športnih Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, ŠD Brinje, dejavnosti in imajo sedež v občini družbene dejavnosti in finance, Taborska - organizacija in koordinacija delovanja Grosuplje oz. izvajajo športno dejavnost v cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko za- društev, ki izvajajo letni program športa, občini Grosuplje, interesirani v času uradnih ur dobijo - izdelava in priprava predloga izbora - da imajo urejeno dokumentacijo in tudi vse dodatne informacije (Uroš Per- programov, ki so kandidirali na javnem evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki me). Vloge morajo biti dostavljene v razpisu za sofinanciranje programov jo opravljajo na neprofitni osnovi, zaprti kuverti z navedbo naslova pro- na področju športa v občini Grosuplje v - da imajo zagotovljene strokovne silca in z oznako »ZAGOTAVLJANJE tekočem letu, kadrovske in prostorske pogoje za op- SKUPNIH POGOJEV DELA IZVAJALCEV - organizacija in koordinacija sofinan- ravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega NA PODROČJU ŠPORTA, NE ODPIRAJ – ciranja dejavnosti izvajalcev letnih prog- poziva, VLOGA«. ramov športa v občini Grosuplje, - da so v preteklih letih izpolnjevali - izvajanje nadzora dejavnosti izvajalcev pogodbene obveznosti, če so prejeli Strokovna presoja pravočasnih, popol- letnega programa športa v občini Gro- sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, nih vlog bo v skladu s pravilnikom o suplje, - samostojni športni delavci morajo imeti sofinanciranju kulturnih dejavnosti oprav- - organizacija in koordinacija občinskih in stalno prebivališče v občini Grosuplje. ljena po vrstnem redu prispetja predlogov, medobčinskih tekmovanj odraslih, do porabe sredstev. - organizacija in koordinacija programov Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: interesne vzgoje šoloobveznih otrok na - dokazilo o registraciji dejavnosti, Prosilci bodo o izidu javnega poziva podlagi letnega programa športa, - izjavo o zagotovljenih materialnih, pros- obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave - organizacija in koordinacija skupnih torskih, organizacijskih in kadrovskih vlog. prireditev in akcij, ki so posebnega pogojih za izvajanje programa, pomena za občino, - predstavitev vsebine programa v skladu Medsebojna razmerja med Občino - priprava poročila o izvajanju programov s Pravilnikom o sofinanciranju letnega Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo izbranih izvajalcev letnega programa programa športa v občini Grosuplje, uredila s pisno pogodbo in dodatki k športa. - številko transakcijskega računa. pogodbi.

Na javnem razpisu lahko sodelujejo Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, Št.: 410/023/2010 Datum: 11. 3. 2010 izvajalci, ki so v skladu z 8. členom Zakona ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak 22 javni pozivi in razpisi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti) standarda nitratne direktive, proračunu Občine Grosuplje za leto 2010 (Ur. 8.000,00 EUR - nakup nove in rabljene kmetijske meha- list RS, št. 09/09, 82/09 in 18/10), Pravilnika o • ter zagotavljanje tehnične podpore nizacije, postopkih za izvrševanje proračuna Republike 9.500,00 EUR - stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07 in 61/08), ki se • za organizacije, registrirane za zagotavljanje obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, tehnične podpore in sredstva za zagotavljanje nasadov, na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči tehnične podpore in delovanje društev na - nakup zemljišč v zvezi s postavitvijo trajnih za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja področju kmetijstva 8.800,00 EUR. nasadov (največ do višine 10% celotne v občini Grosuplje za programsko obdobje investicije), 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) ter Strategije 4. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: - stroški nakupa in postavitve rastlinjakov s razvoja kmetijstva v občini Grosuplje in • za ukrepe v okviru skupinskih izjem za pripadajočo opremo, Akcijskega načrta za uresničevanje strategije kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, razvoja kmetijstva v občini Grosuplje za ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo - subvencija obrestne mere kreditov za obdobje 2009 – 2010, naslednji stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani namene, navedene v prejšnjih alinejah te v register kmetijskih gospodarstev in imajo v točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo glavnice najetega kredita, vendar največ do JAVNI RAZPIS na območju občine Grosuplje, višine 1.500,00 EUR). za dodelitev pomoči za ohranjanje in • za ukrepe v okviru pomoči »de minimis« razvoj kmetijstva in podeželja v letu nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki 2010 družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno so vezane na vsebino izobraževanj na področju dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu v kmetijstva v letu 2010 (kmečka tržnica – delo 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina skladu z uredbo, ki določa dopolnilne dejavnosti z zainteresiranimi posamezniki (vključeni Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje na kmetijah; kmetijsko gospodarstvo mora biti strokovnjaki s posameznega področja), vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter oskrba s sadjem – obrezovanje in sajenje 2. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje imeti sedež in kmetijske površine na območju sadnega drevja, oskrba z zelenjavo – varstvo sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj občine Grosuplje, rastlin v vrtnarstvu brez kemije, sonaravna kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje • za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči prireja mesa – prednosti paše, sonaravni način za leto 2010, in sicer za izvajanje sledečih (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de prireje mleka – preprečevanje in odpravljanje ukrepov: minimis«) registrirana stanovska in interesna plodnostnih motenj, slaba prireja, bolezni združenja in zveze, ki delujejo na področju vimena in parkljev, pridelava krmnih rastlin I/ Skupinske izjeme za kmetijstvo kmetijstva, gozdarstva in prehrane na in zagotavljanje prehranske vrednosti zaradi • naložbam v kmetijska gospodarstva za območju občine in regije (društva na področju ohranjanja njivskih površin – zmanjšana primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp.– kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane uporaba mineralnih gnojil in pripravkov za posodabljanje kmetijskih gospodarstev, za izvajanje tehnične pomoči na področju varstvo rastlin). urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih kmetijstva na območju občine ali regije. zemljišč ter dostopov – melioracije), Prednostno se bodo obravnavale tudi • varstvo tradicionalnih krajin in stavb, 5. Razpisna področja: vloge prosilcev, ki sredstev za naložbe za • zagotavljanje tehnične podpore (v okviru posodabljanje kmetijskih gospodarstev še organizacij, registriranih za izvajanje tehnične I/ SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO niso koristili. pomoči na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti). A/ NALOŽBE V KMETIJSKA Urejanje pašnikov GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO Sredstva so namenjena urejanju pašnih II/ Splošna pravila za gospodarstvo – pomoč PROIZVODNJO - površin ter podpori pašnemu in kosnemu v skupni višini 56.500,00 EUR izkoriščanju travne ruše. »de minimis«- dopolnilne dejavnosti Sredstva se dodelijo za: • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - novogradnjo pašnika (zemljišče, na katerem proizvodov na kmetijskih gospodarstvih Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko se ureja pašnik, ne sme biti manjše od 1 ha), in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče gospodarstvih in gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali • zagotavljanje tehnične podpore v okviru pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo - za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. dopolnilnih dejavnosti (v okviru organizacij, drobnice se pomoči dodelijo na območjih z registriranih za izvajanje tehnične pomoči omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški: na področju kmetijstva in v okviru društvene - stroški za nakup opreme za ograditev dejavnosti). Upravičeni stroški: pašnikov z električno ograjo in pregraditev - stroški za pripravo načrtov za novogradnjo pašnika na pašne čredinke, 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja - stroški nakupa opreme za ureditev sredstev je za: novo uvedenim standardom, temelječih na napajališč za živino, • naložbe v kmetijska gospodarstva za zakonodaji ES, ter drugi splošni stroški, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, primarno proizvodnjo: - stroški za nakup materiala za novogradnjo ravnanje zemljišča, nasipanja (stroški strojnih - naložbe v kmetijska gospodarstva - ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, storitev), posodabljanje kmetijskih gospodarstev - stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali - stroški urejanja, obnove in izgradnje 38.500,00 EUR, adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, dovoznih poti (stroški strojnih storitev in - urejanje kmetijskih zemljišč (urejanje - stroški za nakup in montažo nove in rabljene materiala), pašnikov ter urejanje kmet. zemljišč in tehnološke opreme za krmljenje, molžo in - splošni stroški (honorarji strokovnjakov dostopov – melioracije) 18.000,00 EUR, izločke, in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, • varstvo tradicionalnih krajin in stavb - nakup materiala, opreme in stroški nakupi patentov in licenc). 1.500,00 EUR, novogradnje pomožnih živinorejskih objektov • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi …) razen Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije Sredstva so namenjena izvedbi manjših naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi javni pozivi in razpisi 23 prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti Upravičeni stroški: - pridelava krmnih rastlin in zagotavljanje tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč - stroški za pripravo dokumentacije za prehranske vrednosti zaradi ohranjanja Upravičeni stroški: rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali njivskih površin – zmanjšana uporaba - stroški izdelave načrta za ureditev zemljišč, obnovo oz. sanacijo objekta (posnetek stanja, mineralnih gnojil in pripravkov za varstvo - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje rastlin. zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), ali obnove, popis del, konservatorski program, - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih - stroški za nabavo materiala za obnovo, Upravičeni stroški: poti (stroški strojnih storitev in porabljenega - stroški za izvajanje del. - strošek organiziranja programov izo- materiala), Finančne določbe v okviru varstva tradici- braževanj oz. usposabljanj (stroški pre- - stroški nakupa in postavitve opreme za onalnih krajin in stavb: davanj, demonstracij, tečajev, delavnic posodobitev namakalnih sistemov pod - bruto intenzivnost pomoči za idr.), - neproizvodne objekte do 100 % dejanskih pogojem, da naložba vodi k zmanjšanju - honorarji za svetovalne storitve. stroškov, prejšnje porabe vode za najmanj 25 %. - za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska Finančne določbe v okviru zagotavljanja teh- dejanskih stroškov oz. do 75 % na OMD, nične podpore: gospodarstva: - dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 - bruto intenzivnost pomoči do 100 % - bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo upravičenih stroškov, 50 % upravičenih stroškov na območjih z zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih omejenimi dejavniki (OMD) ter 40 % na ostalih je potreben za ohranitev značilnosti kulturne storitev in ne sme vključevati neposrednih območjih, dediščine na stavbah, plačil v denarju proizvajalcem, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim - najmanjši znesek dodeljene pomoči je - kadar je tehnična pomoč namenjena gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, 200 EUR, največji znesek pa 3.000 EUR na upravičencem za dejavnost predelave in - pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije kmetijsko gospodarstvo na leto. trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, oz. aktivnosti razen za sofinanciranje se upoštevajo določila pravil »de minimis« za projektne dokumentacije, C/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE gospodarstvo, - obresti se sofinancirajo za kredite v višini do PODPORE (za organizacije, registrirane - največji upravičeni strošek je za organizacije 50 % vrednosti naložbe na območjih OMD oz. za izvajanje tehnične podpore) – do 5.000,00 EUR/program letno. v višini do 40 % vrednosti naložbe na ostalih v višini 9.500,00 EUR območjih, (skupna višina sredstev za izvajanje D/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE - najmanjši znesek dodeljene pomoči po je tehnične pomoči tako za izobraževanja s PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko področja skupinskih izjem kot s področja DEJAVNOSTI in DELOVANJE DRUŠ- gospodarstvo na leto, izvajanja dopolnilnih dejavnosti po pra- TEV (za registrirana stanovska in - v okviru upravičenih stroškov se storitve vilu »de minimis«) interesna združenja in zveze – društva in material sofinancirata največ do višine na področju kmetijstva) – Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične 40 % oz. 50 % na OMD vrednosti naložbe v višini 8.800,00 EUR podpore za izobraževanja in usposabljanja oz. investicije, splošni stroški (honorarji kmetov in delavcev na kmetijskem Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične arhitektov, inženirjev, svetovalcev, študije gospodarstvu ter svetovanju kmetov in podpore, in sicer: izvedljivosti, poslovni načrti, patenti in licence njihovih družin. idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne - izobraževanju in usposabljanju kmetov investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni Izvajalci tehnične podpore so organizacije in delavcev na kmetijskem gospodarstvu znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za za izvajanje tehnične pomoči na področju ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska kmetijstva na področju občine ali regije. društvene dejavnosti (programi društev na dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, področju kmetijstva). - najvišji znesek posamezniku iz naslova Upravičenci morajo vlogi priložiti program podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo dela oz. izobraževanj s področij, ki so navedene Izvajalci tehnične podpore so registrirana ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 v tem razpisu in razpisni dokumentaciji, stanovska in interesna združenja in zveze, ki EUR na območjih OMD v treh letih. natančno vsebino izobraževanj, obseg oz. delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva predlagano število ur po posamezni tematiki in prehrane na področju občine ali regije. Prednostno se bodo obravnavale vloge in finančno ovrednotenje posamezne vsebine. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. prosilcev, ki sredstev za naložbe v primarno Če katera od vsebin v letu 2010, kljub pogodbi kmetijsko proizvodnjo še niso koristili. z izvajalcem, ne bo izvedena, se sredstva izplačila sorazmerno zmanjšajo. Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobra- B/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: ževanja oz. usposabljanja, IN STAVB - - honorarji za svetovalne storitve, v višini 1.500,00 EUR - kmečka tržnica: delo z zainteresiranimi posamezniki, ki so se v preteklem letu - na področju organizacije forumov za vključili v izobraževanja na temo seznanjanje izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov Sredstva so namenjena sofinanciranju z zakonodajo, ki ureja prodajo kmetijskih ter sodelovanje na njih stroški udeležbe, potni obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih pridelkov doma in na tržnici (vključeni stroški, stroški izdaje publikacij najemnine z občinskim odlokom ali vpisanih v register strokovnjaki s posameznega področja glede razstavnih prostorov, simbolične nagrade, nepremične kulturne dediščine (RKD), in na potrebe posameznika), podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 sicer: - oskrba s sadjem – obrezovanje in sajenje EUR na nagrado in zmagovalca, - za naložbe, namenjene ohranjanju zna- sadnega drevja, - stroški publikacij, katalogov, spletišč (kritje čilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja - oskrba z zelenjavo – varstvo rastlin v stroškov priprave in tiska katalogov in kritje na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, vrtnarstvu brez kemije, stroškov vzpostavitve internetne strani). zgodovinske znamenitosti), - sonaravna prireja mesa – prednosti paše, - za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih - sonaravni način prireje mleka – Finančne določbe v okviru zagotavljanja teh- sredstev na kmetiji, kot so kmetijska poslopja, preprečevanje in odpravljanje plodnostnih nične podpore: žage, mlini idr., če naložba ne povzroča motenj, slaba prireja, bolezni vimena in - bruto intenzivnost pomoči do 100% povečanja zmogljivosti kmetije. parkljev, upravičenih stroškov, > 24 javni pozivi in razpisi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

- pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih če ni v nadaljevanju drugače določeno, Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: storitev in ne sme vključevati neposrednih - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim - kmečka tržnica: delo z zainteresiranimi >plačil v denarju proizvajalcem, gospodarstvo, ki niso podjetja v težavah, posamezniki, ki so se v preteklem letu - kadar je tehnična pomoč namenjena - pomoč za naložbe se ne dodeli za že izvedene vključili v izobraževanja na temo seznanjanje upravičencem za dejavnost predelave in aktivnosti, z zakonodajo, ki ureja prodajo kmetijskih trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, - obresti se sofinancirajo v višini do 50 % pridelkov in izdelkov doma in na tržnici se upoštevajo določila pravil »de minimis« za vrednosti naložbena OMD oz. do 40%vrednosti (vključeni strokovnjaki s posameznega pod- gospodarstvo, naložbena ostalih območjih, ročja glede na potrebe posameznika), največji upravičeni strošek je za društvo do - v primeru, da prosilec zaproša za subvencijo 2.000,00 EUR/program letno. obrestne mere za naložbe v dopolnilne Vsa ostala določila so enaka določilom točke dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, C/ Skupinske izjeme za kmetijstvo. II/ SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO – mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje POMOČ »DE MINIMIS« dejavnosti in dejavnost opravljati na Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju kmetijskem gospodarstvu še vsaj naslednjih 5 A/ NALOŽBE V PREDELAVO IN let po pridobitvi sredstev iz naslova subvencije navedenih finančnih določb in ostalih pogojev TRŽENJE KMETIJSKIH PROIZVODOV obrestne mere, v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi IN V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI - v primeru, da je prosilec iz prejšnje od višine razpisanih sredstev in števila vlog NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH alineje začetnik in še nima pridobljene prosilcev. (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za gospodarstvih) – opravljanje dejavnosti, mora vlogi priložiti Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila v skupni višini 8.000,00 EUR registracijo ter si najkasneje v dveh letih od ogled predvidenih naložb v objekte in kme- dneva pridobitve sredstev pridobiti ustrezno tijska zemljišča. Sredstva so namenjena naložbam v dopolnilne dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev; dejavnosti na kmetijah, kamor sodijo: v primeru, če v roku dveh let ne izpolni 6. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila - predelava primarnih kmetijskih in pogojev za opravljanje dejavnosti in si ne za izpolnitev vloge v okviru posameznega gozdarskih proizvodov ter njihove trženje in pridobi ustrezne dokumentacije pristojnega ukrepa so navedeni v razpisni dokumentaciji - naložbe v nekmetijske dejavnosti na organa, mora vrniti vsa nakazana sredstva od oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na kmetijah (opravljanje turistične dejavnosti dneva nakazila do dneva vračila z zakonitimi sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 na kmetiji, dejavnosti in storitve, povezane zamudnimi obrestmi, Grosuplje, ali na internetni strani občine na s tradicionalnimi znanji na kmetiji, prodaja - najmanjši znesek dodeljene pomoči za naslovu http://www.grosuplje.si/. drugih izdelkov, izdelanih na kmetiji, naložbe je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih kmetijsko gospodarstvo na leto, 7. Merilo za dodelitev sredstev ob virov na kmetiji, kompostiranje organskih - v okviru upravičenih stroškov tega ukrepa upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga. snovi, socialne storitve na kmetijah (te- se delo in material sofinanciranje največ do rapevtske storitve, učne kmetije, oskrba višine 40 % vrednosti naložbe oz. investicije, 8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev starostnikov na domu, nadomeščanje kmeta splošni stroški (honorarji inženirjev, sve- za sofinanciranje ukrepov na področju na gospodarstvu,…), opravljanje uslužnostnih tovalcev, študije izvedljivosti, idr.) pa največ dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih oz. do višine 10 % vrednosti celotne investicije, kmetijstva v letu 2010 je 16. 4. 2010, do storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na 9. ure ne glede na vrsto dostave. Prosilci na podeželju. kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti Upravičeni stroški: pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, - stroški priprave oz. izdelave projektne - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kjer lahko zainteresirani v času uradnih dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo podjetju oz. kmetijskemu gospodarstvu, ne ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti sme presegati 200.000 EUR bruto oz. 100.000 Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. ali trženja kmetijskih proizvodov, EUR v cestnoprometnem sektorju v katerem obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine - nakup materiala za izgradnjo ali obnovo koli obdobju treh proračunskih let. Grosuplje ali internetni strani občine na prostorov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa. na kmetijskih gospodarstvih, Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni - nakup nove in rabljene opreme in naprav so vezane na vsebino izobraževanj na področju kuverti, kuverta pa mora biti označena z ter tehnoloških postopkov za opravljanje kmetijstva v letu 2010 (naložbe v objekte »NE ODPIRAJ – “pomoči za ohranjanje in dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih in opremo, namenjeno predelavi in prodaji razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2010”«. gospodarstvih, primarnih kmetijskih proizvodov in njihovih - stroški storitev v zvezi z izgradnjo ali produktov: meso, mleko, zelenjava, sadje). montažo opreme v okviru izvajanja dopolnilne 9. Odpiranje vlog bo v petek, 16. 4. 2010, od 10.00 ure dalje v sobi št. 31 na Občini dejavnosti, Prednostno se bodo obravnavale tudi vloge Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje - subvencija obrestne mere kreditov za prosilcev, ki sredstev za naložbe v dopolnilne namene, navedene v prejšnjih alinejah te dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih še 10. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % niso koristili. glavnice najetega kredita, vendar največ do razpisu bo odločeno s sklepom najkasneje v višine 1.500,00 EUR). B/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. PODPORE (za organizacije, registrirane Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po Finančne določbe v okviru naložb v za izvajanje tehnične podpore) – sprejemu. predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v višini 9.500,00 EUR in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih (skupna višina sredstev za izvajanje 11. Medsebojna razmerja med Občino gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti na tehnične pomoči tako za izobraževanja s Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo kmetijskih gospodarstvih): področja skupinskih izjem kot s področja urejena s pisno pogodbo. - bruto intenzivnost pomoči za naložbe ne izvajanja dopolnilnih dejavnosti po sme presegati 50 % upravičenih stroškov na pravilu »de minimis«) Šifra zadeve: 430-2/2010 Datum: 11. 3. 2010 območjih OMD ter 40 % na ostalih območjih, OBČINA GROSUPLJE, ŽUPAN Janez Lesjak marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori 25

Kratko poročilo z 31. in 32. seje občinskega sveta Odkar je izšla zadnja številka Grosupeljskih odmevov 3. februarja, so se občinski svetniki zbrali na dveh sejah. 31. je bila 3. februarja, 32. pa 24. februarja 2010. Na obeh sejah so obravnavali kar precej pomembnih gradiv, vendar smo nekaj tem že izpostavili v pogovoru z županom, o drugih pa zaradi povečanega obsega javnih razpisov v tej številki časo- pisa in zaradi povečanega števila prispevkov zunanjih dopisovalcev v tem času poročamo o sejah le na kratko. Jože Miklič področju kulture (zaradi nedorečenega la- podjetje d.o.o. podpisala Pogodbo o preno- 31. seja, 3. 2. 2002 stništva objektov) in športa. su sredstev v upravljanju, najemu gospo- - Svetniki so na mizo dobili kot informacijo • Zelo malo pa je bilo realizirano na uradu darske javne infrastrukture in izvajanju go- osnutek Občinskega prostorskega načrta za prostor, saj je večina Občinskih podrob- spodarskih javnih služb na območju občine (OPN) ter Okoljsko poročilo k OPN-ju. Nanj nih prostorskih načrtov (OPPN) vezana na Grosuplje. S tem se infrastruktura v lasti so imeli kar precej pripomb, na to temo pa Občinski prostorski načrt (OPN), ki še ni Občine Grosuplje odda v izvajalcu javne sva se o načelnih rešitvah pogovarjala tudi sprejet. Poleg tega pa je nekaj starih loka- službe v obliki poslovnega najema. Višina z županom. cijskih in zazidalnih načrtov v takem stanju, najemnine iz pogodbe je osnova za dolo- da jih je skoraj nemogoče spraviti v življe- čitev cene uporabe javne infrastrukture. - Obravnavali so tudi letni program špor- nje (poplavna območja, zaustavitve s strani Le-to pa izvajalec poleg cene za izvajanje ta. Zanj bo iz proračuna v celoti namenjeno ministrstva ...). storitve zaračuna uporabnikom. skoraj 482.000 €, od tega pa je namenjeno približno četrtina za vzdrževanje športnih - S sprejetjem Odloka o opravljanju lekar- objektov in površin. 12 programskih vsebin 32. seja, 24. 2. 2002 niške dejavnosti na območju občine Gro- pa je povezanih z javnimi razpisi, katere prav - Že pri prvi točki Sklep o potrditvi man- suplje pa se je pokazala zanimiva plat te tako objavljamo v tej številki časopisa. data člana Občinskega sveta Občine dejavnosti, ki vedno bolj postaja tudi pro- Grosuplje - predstavnika romske sku- fitabilna dejavnost, čeprav nekateri vztraj- - Potrdili so tudi Pravilnik o sofinanciranju pnosti, se je zapletlo. Na sejo je skupaj no zagovarjajo, da to ni res. Že iz povzetka kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje, po z izvoljenim Elkom Hudorovcem prišel gradiva pa se je dalo razbrati, da bi v ob- katerem je prav tako narejen novi obja- tudi tajnik državne volilne komisije Mar- čini s soprejetjem takega odloka omogoči- vljeni razpis. ko Golobič. Svetniki pa nato pri glasova- li delo še dvema lekarnama, za katero bo nju niso potrdili mandata, a se je izkaza- Občina izvedla javni razpis za koncesijo. - V skladu s spremenjeno zakonodajo so lo, da tudi na levici niso vsi glasovali za Zato je oddaja dejavnosti s koncesijo tudi svetniki spremenili Odlok o spremembah potrditev mandata. natančno opredeljena v tem odloku. in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda vzgojno-izobraževalni zavod Glas- - Pri Sklepu o soglasju k širitvi dejavnosti bena šola Grosuplje. Bistvo spremembe je osnovnih šol, katerih ustanovitelje je Obči- v številu sestave sveta zavoda, ki ga name- na Grosuplje, pa je šlo za to, da je Osnovna sto prejšnih 9 sestavlja 11 članov - poveča šola Louisa Adamiča dala občinski upra- se število predstavnikov delavcev zavoda iz vi predlog o širitvi dejavnosti šole. Poleg 3 na 5. Ker so soustanoviteljice štiri občine javne službe bi želela razvijati še profitne (poleg Grosupljega še Dobrepolje, Ivančna dejavnosti za dodatno pridobivanje virov. Gorica in Škofljica), mora biti odlok sprejet Občinska uprava take predloge podpi- z enakim besedilom. Vse ostale občine so ra, vendar ne na škodo delovanja javnega to že storile prej. zavoda. S predvidenim pisnim soglasjem ustanovitelja bo Občina nadzorovala uvaja- - Kot vsako leto so sprejeli tudi program nje profitne dejavnosti. dela Občinskega sveta Občine Grosuplje, v katerem so navedeni tudi občinski uradi kot Kljub naporom Marka Podvršnika, direk- pripravljalci gradiva. torja občinske uprave, da naj bi Elko Hu- 31. in 32. seja - proračun K temu gradivu je priloženo tudi poročilo o dorovac vseeno ostal na seji kot občan, pa - Na obeh sejah pa so svetniki razpravljali realizaciji programa iz preteklega leta. Pa je le-ta odšel domov. o Rebalansu proračuna za leto 2010. Ker je se zato na hitro sprehodimo po nekaterih letos volilno leto, zato niso sprejemali pro- nerealiziranih točkah! - V nadaljevanju so svetniki sprejeli Od- računa za naslednje leto, saj bo le tega mo- • Ni bilo realizirano poimenovanje ulic, ker lok o spremembi odloka o ravnanju s ko- ral sprejemati že občinski svet v novi se- ni bilo novih predlogov. munalnimi odpadki v Občini Grosuplje. stavi. K rebalansu so svetniki sprejeli tudi • Sprejet ni bil odlok o pokopališki dejavno- Sprememba pa predvideva, da je sestavni Sklep o letnem načrtu za pridobivanje in sti, ker ni še sprejeta predmetna zakonoda- del cene storitve ravnanja s komunalnimi letni program razpolaganja z nepremičnim ja. odpadki tudi strošek najema javne infra- premoženjem Občine za leto 2010. • Pravilnik za oddajanje službenih stanovanj strukture. To spremembo je povzročil novi Vse gradivo je že (v čistopisu) na internetni ni bil realiziran, ker ni prostih službenih sta- Zakon o gospodarskih družbah, ki govori, strani občine in si ga bralci lahko ogledajo novanj. da slovenski računovodski standardi ne na straneh www.grosuplje.si pod rubrika- • Niso bili v celoti pripravljeni lokalni pro- smejo biti v nasprotju z mednarodnimi ra- ma »gradivo za sejo« in »čistopisi aktov«. grami za strategijo socialnega varstva, stra- čunovodskimi standardi. Na podlagi tega O proračunu pa sva se prav tako pogovar- tegijo turizma, o določitvi infrastrukture na sta Občina Grosuplje in Javno komunalno jala z županom (na straneh od 5 do 7). 26 društva, klubi, zveze Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Kulturno društvo sv. Mihael in njegovi načrti V nedeljo, 28. februarja 2010, so se zbrali člani - gledališko sekcijo bo vodila Štefka Zaviršek, - folklorno skupino bo organizirala Vera Špa- pred dobrim mesecem ustanovljenega Kul- (Gledališka sekcija se je že lotila odrske upri- rovec (Najprej je treba pridobiti svetovalca in turnega društva sv. Mihaela Grosuplje na 1. zoritve ljudske igre Frana Žižka Miklova Zala, učitelja za slovenske ljudske plese. Osnova rednem letnem občnem zboru. Zbor je najprej premierna uprizoritev pa naj bi bila decembra dela pa naj bo ples kot družabnost!), začel mešani pevski zbor, nato je z glasbo na- letos. Septembra se bo sekcija udeležila sre- - literarno sekcijo pa bo vodil Jakob Müller daljevala še mlada citrarka. Za nadalnje for- čanja v Piranu, kjer bo uprizorila igro Frana S. (Literana sekcija naj bi poskrbela za sreča- malno delo so izvolili tudi vse potrebne ograne Finžgarja Veriga.) nja litaratov, recitale, pripovedovalske ure, za delo občnega zbora in izvedli še dopolnilne - komorno glasbo bo vodil Jernej Ivan (Sekci- spominske akademije, pogovore o knjigah in volitve dveh članov v upravni odbor društva ter ja ima nalogo oblikovati več različne skupine različnih temah kulturnih ustvarjalcev, okro- sklenili, da se vključijo v Zvezo kulturnih dru- glede na sorodnost instrumentov v sodelova- gle mize, organizirala obiske krajev literarnih štev Grosuplje in potrdili mag. Marjana Ada- nju z glasbeno šolo in krajevnimi glasbeniki ustvarjalcev in drugo.). miča, Mojco Malovrh, Jakoba Müllerja, Danico - od godalnega kvarteta, trobilnega kvarteta, Vse sekcije pa bodo sodelovale tudi med se- Kutnar in Jerneja Ivana za predstavnike v Zve- solistov, do ljudskih godcev.), boj ter z raznimi drugimi društvi in kulturnimi zo kulturnih društev Grosuplje. - zborovsko petje bo vodila Danica Kutnar ustvarjalci. V programu dela za leto 2010 se bodo člani (Ustanovitev skupnega mešanega pevskega Osrednji voditelj tega občnega zbora in obli- trudili za promocijo slovenske narodne in kr- zbora iz že obstoječih cerkvenih zborov ter kovanja idej je bil tudi to pot mag. Marjan Ada- ščanske omike, domoljubja, prostovoljstva in s povabilom novih pevcev za sodelovanje na mič, program sekcij pa so poleg njega obli- dejavnega druženja ljudi. Člani in somišljeniki večjih prireditvah. Zbor naj bi nastopal na ob- kovali še Rezka Černač, Jernej Ivan, Danica bodo program uresničevali v posameznih or- činskih, državnih in cerkvenih prireditvah ter Kutnar in Jakob Müller. ganiziranih sekcijah: raznih drugih priložnostnih dogodkih.), Jože Miklič

“Happines As I See It” - Sreča po moje

V dvorani Srednje šole Josipa Jurčiča v ga profesorici Mojca Saje Kušar in Maja Zajc bila tudi glasba dveh mladih fantov - Roka Ivančni Gorici, katero obiskuje tudi precej Kalar iz Velike Loke pri Žalni. Malkoča na klavirju in Marcela Petriča na dijakov z občine Grosuplje, je pripravila Na sami zaključni prireditvi se je zbralo kar kitari in orglicah, ki je izzvenela profesi- v petek, 12. 3. 2010, zaključno prireditev precej obiskovalcev, ki so poleg angleških onalno. Zelo poglobljeno pa so v vseh spisih literarnega natečaja “Jurčičev memorial citatov (in prevodov) literarnih prispevkov in na odru izzvenela razmišljanja mladih. 2010.” Kot posebnost naj najprej omeni- prisluhnili tudi uspešnemu vodenju prireditve Prispevke so objavili tudi v zborniku. mo, da na temo po Jurčičevih predlogah obeh že omenjenih profesoric. Prav tako tudi To pot je 1. nagrado prejela Veronika Šoster, dijaki iz vse Slovenije v okviru tega natečaja igralcu Jerneju Kuntnerju, ki je s svojimi res- dijakinja 1. gimnazije Celje. Nedvomno pa razmišljajo o svojem potovanju k sreči - in nimi odgovori o sebi in razmišljanju na aktu- so organizatorji z literarnim natečajem v to v angleščini. alno temo hkrati polnil tudi optimizem med lepoto slovenskega litararnega izročila do- Zanimiva ideja, ki se je med dijaki prijela in zbrane na simboličnem vlaku sreče, ki so ga dali novo vrednost in Jurčiča hkrati naredili se širi ter je že zrasla v tradicijo! Literarni dijaki oblikovali na sceni. Zbrane je nagovoril (kot bi rekli mladi) IN. natečaj je bilo to pot že četrtič, vodili pa sta tudi ravnatelj šole g. Milan Jevnikar. Izbrana je Jože Miklič marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi društva, klubi, zveze 27

Občni zbor največjega društva v občini Grosuplje Društvo upokojencev Grosuplje je imelo v soboto, 13. marca 2010, občni zbor, ki so ga popestrili z zanimivim predavanjem dr. Vide Drame Orožim, specialistko nevrologije in specialistsko psihiatrije, z naslovom Kako kvalitetno živeti tretje življenjsko obdobje. Obč- ni zbor so popestrile tudi pevke Ženskega pevskega zbora Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar. Jože Miklič Občnega zbora se je udeležilo 165 članov in je so se odvile v društvu in je bil z delom za- V načrtu dela za leto 2010 so izpostavili, da bila nova dvorana Družbenega doma skoraj dovoljen. Sicer pa ima kar močno podporo bodo že aprila organizirali izlet, v juniju spet premajhna. Po uvodnem skoraj enournem v upravnem odboru in v komisijah, ki de- v Prekmurje, nato piknik, v jeseni trgatev in predavanju dr. Orožmove je predsednik Lojze lujejo v okviru društva - Zvonka Milojević, novembra martinovanje. Lahko bodo letovali Gabršček za delavnega predsednika predla- Jožica Mlakar, Martin Jesih, Marija Jesih, v Simonovem zalivu v Izoli kot minula leta ter gal Martina Jesiha, za člana pa Jožico Mlakar Marija Kastelic ter tudi po svojih poverje- se udeležili Festivala za tretje življenjsko ob- in Braneta Zabukovca. nihih po posameznih krajevnih skupnostih dobje. Prav tako se bo tudi letos odvila cela V lanskem letu je Društvo upokojencev Gro- in krajih. Vodje teh komisij so prav tako vrsta športnih tekmovanj v različnih pano- suplje zaradi odstopa predsednice društva podali svoja poročila. V minulem letu so gah. Že 18. marca pa so pripravili združeno moralo sklicati poleg rednega občnega zbora se sicer grosupeljski upokojenci odpravili praznovanje 8. marca - dneva žena in 25. še izredni občni zbor, ki mu zdaj predseduje na številne izlete, piknike, organizirali so marca - materinskega dneva v Hotelu Kongo. Lojze Gabršček. V društvu, ki je bilo ustano- predavanja, pustovanje in silvestrovanje. Kot gostjo so na občni zbor povabili tudi di- vljeno leta 1954, je vključenih 1274 članov - Zelo močni so tudi v športnih dejavnostih rektorico Doma Starejših občanov Grosu- moških je dobra tretjina (481), ostalo so žen- (streljanje z zračno puško, balinanje, šah, plje mag. Marto Gašparovič. Predstavila je ske. V lanskem letu jih je umrlo 37 članov. pikado, namizni tenis, kegljanje, športni programe doma, ki jih izvajajo kot pomoč Zanimiva je tudi starostna struktura član- ribolov ...). na domu, kar marsikateremu starostniku, stva: - od 50 do 60 let 96 članov, O nekaterih dejavnostih smo v Grosupelj- ki ostane del dneva sam, precej pomaga pri - od 60 do 70 let 421 članov, skih odmevih v lanskem letu že pisali, zato kakovosti življenja, pa naj gre za dostavo to- - od 70 do 80 let 513 članov, tega ne bi ponavljali. Izvedeli pa smo še za plega obroka, nabavo določenih artiklov v tr- - od 80 do 90 let 225 članov, vrsto podrobnosti in dejavnosti, ki so plo- govinah in drugih potrebščin. - nad 90 19 članov. dno zapolnile preteklo leto članom v dru- Na občnem zboru so prebrali tudi ganljivo pi- Ena članica bo v maju praznovala 100 let. štvu upokojencev. Na poročila je nato ga. smo članice, ki se je zahvalila, da ji je društvo Predsednik društva Lojze Gabršček je v Darja Divjak kot predsednica nadzornega prek razpisa omogočilo pridobitev najemne svojem poročilu nanizal vrsto dejavnosti, ki odbora povedala, da nima pripomb. pravice do stanovanja.

Utrinki predavanja dr. Orožmove: ZA POZITIVNO STRAN ŽIVLJENJA: - Za kvalitetno starost moramo skrbeti vse življenje! Spomine moramo ustvar- jati tudi v starosti. Naučiti se moramo dojemati, veseliti, občutiti zadovoljstvo, ljubiti življenje in druge.

PROTI NEGATIVNIM ČUSTVOM: - Pozitivnih čustvev dolgoročno ne morejo zadržati alkohol, droge, adre- nalinski športi, hazardiranje, tveganje, nakupovanje ... - Negativna čustva se vedno znova stopnjujejo in se ne izčrpajo. Zato žalost doživljamo kot nikoli izpeto občutje. In- tenzivnost žalosti pa s časom ne upada. 28 društva, klubi, zveze Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Skupščina Območnega Skavtsko zimo- združenja Veteranov voj- vanje na Mežakli ne za Slovenijo Grosuplje V petek, 26. 2. 2010, so se zbrali v gostišču nadzorni odbor na delo organov združenja ni Krpan na svoji redni letni skupščini člani Ob- imel pripomb. močnega združenja Veteranov vojne za Slove- Na koncu so podelili tudi nekaj značk za zaslu- nijo. Skupščine so se udeležili tudi predstavni- ge pri delu združenja ter medalje iz športnih ki Združenja Sever ter sosednjih združenj. Ob tekmovanj, Davorin Šeme pa je kot priznani pozdravnih besedah je predsednik Boris Pe- rokodelec iz različnega lesa izdelal grb zdru- terka posebej izrazil zadovoljstvo, da v združe- ženja ter ga izročil predsedniku. nje vstopa vedno več novih članov. V lanskem Jože Miklič letu jih je vstopilo 18, skupaj pa jih zdaj zdru- Klanovci iz Grosuplja smo se 16. februarja odpravili na zimovanje, ki se ženje šteje 512. Delavni predsednik skupščine Komentar pod RAZNO: Pod točko Razno je bil Gregor Bregar. je bilo na skupščini nekaj splošne razprave je že začelo malo problematično. Imeli Pred formalnim začetkom skupščine sta An- o političnem razdvajanju v zvezi z različnimi smo namreč nekaj težav s prevozom. Na drej Godec in Davorin Tomažin izvedla Častno gledanji na našo polpreteklost, osamosvoji- poti na Mežaklo smo s kombijem ostali dejanje, ki predstavlja simboliko in spomin tev in ne nazadnje na aktualne družbene in v snegu in se potem na pot odpravili kar peš. Sredi poti nam je ustavil prijazen vsem tistim, ki smo branili vsak na svojem politične razmere. Predsednik združenja in gozdar, ki nas je odpeljal do našega področju z različnimi zadolžitvami Slovenijo v še nekateri so načelno zagovarjali, da se ne doma. In zimovanje se je lahko začelo. usodnem času osamosvojitve leta 1991. Zato smemo ločevati. Snežne radosti, kuhanje kosila, igra ob tem dejanju kot na drugih prireditvah vsi Vse to se sicer lepo sliši, a so dejanske razme- Junglee speed ... Zvečer naj bi prišla še prisotni stojimo mirno. Prav tako smo se z re, pa tudi dogodki že potrdili, da ni vse tako, druga polovica klana, zamudniki, ki so enominutnim molkom spomnili v lanskem letu kot bi moralo biti. Z dajanjem priznanj tistim, bili prej še na zimovanju čete. Tudi oni so preminulih članov Alojza Grabnarja in Franca ki so bili na čelu kriminalne združbe in so z vozilom ostali v snegu. Dva že prispela Šesta, v letošnjem letu pa Marjana Žnidaršiča. branili le svojo nekdanjo oblastno pozicijo, se klanovca sta jim šla peš nasproti, da bi jim Po poročilih predsednika, blagajničarke, re- vse skupaj načrtno zamegljuje in povezuje na pomagala spraviti kombi iz snega. V domu ferenta za šport in pohodništvo za leto 2009 nekdanji propadli politični sistem. Temu pa bi smo vsi postajali že nekoliko zaskrbljeni, (o posameznih dejavnostih združenja smo moralo že zdavnaj »odklenkati«, nenazadnje z ampak se je vse srečno izteklo. Prišli v Grosupeljskih odmevih objavili kar nekaj našim vstopom v Evropo, pa (tako izgleda) mu so pozno. Naslednji dan smo pričeli z prispevkov) ni bilo posebne razprave, pa tudi še ni - ne v Sloveniji, in ne v Grosupljem. jutranjo rekreacijo, nadaljevali z igrami in radostmi v snegu, imeli smo odlično sankaško progo, poškodovanec Domen pa je naredil snežaka. Kasneje smo naredili vlečne sani za poškodovance (imeli smo namreč kar tri poškodovance) in se odpravili na pot po celem snegu. Pot je bila kar naporna, ampak zabavna. Na cilj nismo prispeli, smo pa se ustavili pri majhni koči, hotelu Mu, in tam skuhali golaž. Po skupinah smo pripravljali krompirjev kolaž (bila je namreč pepelnična sreda) in voditelja sta ga ocenila. Ker je že začelo postajati temno, smo se hitro spet odpravili domov, kjer smo začeli pripravljati večerjo, najbolj vroči pa so se ohladili in umili v snegu kar v spodnjem perilu. In edinega celega dne, ki smo ga preživeli v naši hiši sredi ničesar, je bilo konec. Naslednji dan pa smo se že začeli pripravljati na odhod. Pospraviti smo morali hišo, spakirati, nato pa smo se nekateri peš, drugi s kombijem odpravili proti Bohinju, kjer smo šli še okrog jezera. Na koncu smo si pod skalco pripravili kosilo in podpisali zlate knjižice. Izglasovali smo še naj skavta zimovanja, razdelili zlate knjižice in se odpravili proti domu. Zimovanje je kljub manjšim težavam s prevozom in poškodovancem odlično uspelo in vsi se že zelo veselimo poletnega tabora. Eva Travnik, skavtinja stega Grosuplje 1 marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi gasilci 29

Redni letni občni zbor PGD Ponova vas V soboto, 13. marca 2010, so med zadnjimi gasilskimi društvi v Gasilski zvezi Grosuplje imeli svoj redni občni zbor tudi gasilci Prosto- voljnega gasilskega društva Ponova vas. Poleg 85 članov so se občnega zbora udeležili tudi predstavniki is sosednjih gasilskih društev Št. Jurij Rafko Kadunc in Igor Jeršin ter iz Škocjana Martin Tomažin. Iz pobratenega gasilskega društva Radohova vas je prišel s sode- lavci Rajko Bratnik, iz Dobravic v Beli Krajini pa trije člani. Občnega zbora se je udeležila tudi predstavnica v komisiji za delo s člani- cami pri GZ Grosuplje Zdenka Vidic, kot delegata GZ Grosuplje pa poveljnik Janez Pezdirc in predsednik komisije za zgodovino Jože Miklič. Občni zbor je pozdravil tudi Janez Kozlevčar, predsednik Krajevne skupnosti Št. Jurij. Jože Miklič Člani Prostovoljnega gasilskega društva Po- ša Mehleta. Janez Pezdirc je nato predstavil dežu GZ pretežno v digitalni obliki. nova vas so med prizadevnejšimi društvi že delo GZ v preteklem letu in načrt za leto Na občnem zboru so podelili tudi spričevala več desetletij. Vse to se tudi pozna na urejeno- 2010, Jože Miklič pa je pozval vodstvo društva in oznake za opravljene specialnosti ter več sti gasilskega doma ter nabavljene opreme in k dejavnem sodelovanju s komisijio za zgo- značk za dolgoletno službovanje v gasilstvu, orodja, še posebej pa na strokovni usposoblje- dovino. Kopirana gradiva o svojih dejavnostih ki so jih prejeli Jože Jeršin st., Ivan Hribar, nosti in pripravljenosti članstva. Občni zbor so bodo gasilska društva predala v skaniranje, Franc Virant in Franc Podržaj, plaketo vete- pripravili v mansardni dvorani nad garažo, digitalni arhiv pa nameravajo urediti na se- rana pa je prejel Srečo Strle. kjer hranijo razstavljene številne pokale in priznanja iz različnih tekmovanj v očinskem in državnem merilu. Po pozdravu je predsednik Jože Kocjan v de- lavno predsedstvo predlagal za predsednika Boruta Mehleta, za člana pa Slavka Hribarja in Draga Mehleta. V svojem poročilu je nato na- nizal predvsem organizacijsko delo in pri tem posebej izpostavil adaptacije in namestitve gasilske opreme v domu in prevoznih sred- stvih, ki bo lahko tako še bolje shranjena in na razpolago kot je bila doslej. Nekaj manjših adaptacij so opravili tudi na samem gasilskem domu. Osrednji dogodek v društvu pa je bilo 11. gasilsko tekmovanje za pokal Tabor, ki so ga zaradi varnosti preselili na športno ogrišče v Št. Jurij. Po tem tekmovanju so pripravili tudi veselico, kar je bilo za društvo glavni vir prihodkov tudi v lanskem letu. V sobo pred- sedstva pa je obrtnik Roman Zupančič - MZG brezplačno podaril in montiral regalno oma- ro. Dobro pa ponovski gasilci sodelujejo tudi s krajevno skupnostjo na več prireditvah, za kar se je zahvalil predsednik KS Janez Kozlevčar. Poveljnik Anton Rebolj se je dotaknil ope- rativnega dela društva. Lansko leto so med tekmovalnimi ekipami bili uspešni starejši gasilci, ki so tekmovali kar na 9 tekmovanjih. Dobro se je odrezala tudi mladina. V mesecu varstva pred požari so organizirali veliko vajo skupaj s Št. Jurijem in Škocjanom, ki si jo je ogledal tudi poveljnik GZ Janez Pezdirc. V nadomestnih volitvah so v upravni odbor iz- volili dva mlajša člana - Tonija Jeršina in Uro- 30 gasilci Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Z ustanovitvijo takratne Samoupravne inte- resne skupnosti za varstvo pred požari so se našle tudi možnosti za zbiranje sredstev. Te- Grosupeljski gasilci 30 meljni kamen za gradnjo centra je bil položen 15. 6. 1979. Projekt je izdelal projektivni biro Splošnega gradbenega podjetja Grosuplje let v Gasilskem centru (SGP), SGP pa je nato tudi gradilo objekt. Sve- V soboto, 27. februarja 2010, so gasilci PGD Grosuplje poleg 101. rednega občnega zbora čana otvoritev centra je bila 25. 10. 1980. slavnostno obeležili tudi 30 letnico, od kar so se preselili v prostore Gasilskega centra Pri razreševanju problemov se je vključevala Grosuplje. Slovesnosti so se poleg domačih gasilcev udeležili tudi župan Janez Lesjak, tudi Občina Grosuplje s takratnim predsedni- poveljnik Civilne zaščite Grosuplje Niko Mihiočinac, dekan in župnik Janez Šket, predsednik kom (zdaj pokojnim) Janezom Lesjakom st. in prijateljskega gasilskega društva Otočec in predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Janezom Koščakom, ki sta bila prisotna sko- Koren. V kulturnem programu so nastopili: Moški pevski zbor Vokal Grosuplje, harmonikar raj na vseh sejah gradbenega odbora. Simon Sever, recitatorja Lucija Garbas in Sandi Sever, Lan Zavašnik s trobento, program pa O rednem delu društva v lanskem letu smo slišali v poročilih vodstva društva in vodij je povezovala (odslej tudi nova članica PGD Grosuplje) Tadeja Anžlovar. posameznih komisij, a ker smo bralce Go- Jože Miklič supeljskih dmevov dokaj redno seznanjali o njihovem delu vključno s praznovanjem Uradno je svečanost odprl Anton Kraševec, sti opravičeno ni udeležil. Prav Ljubič pa je že 100-letnice, tega ne bi ponavljali. nekdanji predsednik gradbenega odbora za leta 1971 oblikoval idejo o gasilskem centru, Stališče župana Janeza Lesjaka prav tako ni gradnjo Gasilskega centra Grosuplje. Med za katerga so kar več let iskali primerno lo- potrebno posebej razlagati, saj rad večkrat tistimi, ki so Grosupeljčane »priganjali«, da kacijo. V tistih letih se je namreč začelo gra- ponovi, da bodo nedvono gasilci tisti, ki se naj si zgradijo svoj novi gasilski center, je bil diti več stanovanj in industrijskih zgradb. Zato bodo tudi v najbolj kaotičnih razmerah najprej tudi Lojze Ljubič, nekdanji predsednik Občin- stari gasilski dom ni mogel zagotavljati ustre- organizirali in jih začeli izboljševati, pa kakr- ske gasilske zveze Grosuplje, ki se slovesno- znih pogojev za organizacijo požarne varnosti. šne koli bi že bile. To pot pa je še razkril, da se Priložene fotografije: je ob gradnji centra kot vodja štaba za teritori- alno obrambo potegoval, da je nekaj sredstev - Anton Kraševec, nekdanji predsednik gradbenega odbora pri otvoritvi slavnostnega prišlo tudi z obrambnih virov. Zato so se kar občnega zbora. nekaj let v centru »mešale uniforme« gasilcev - Delavno predsedstvo: predsednik Zdravko in vojske med seboj. Perme, članici Zala Kadunc in Petra Lipič. Anton Koren (predsednik Gasilske zveze Slo- - V prvih vrstah so poleg vodstva PGD Grosuplje venije) je označil delo grosupeljskih gasilcev z sedeli tudi pomembni gostje na tej slovesnosti. besedico žlahtnost, kateri je namenil posebno - O delu z mladimi v letu 2009 je poročala Saša pozornost in nanizal, kaj vse v delu gasilcev je Sever. - Največ intervencij v lanskem letu (46 od sku- žlahtnega. Ob takem dogodku pa se je vredno pno 51) se je udeležil Boris Njenjić, zato mu še posebej ustaviti in ga podoživeti tudi zato, je poveljnik Matija Brodnik podelil spominski da bi lažje gradili prihodnost. kipec gasilca. Na slovesnosti so poleg značk za dolgoletno - Posebno presenečenje v obliki priznanja službovanje in spričeval za opravljene speci- pa so predsedniku Iztoku Vrhovcu ob koncu alnosti podelili tudi nekaj priznanj GZ Sloveni- slovesnosti izročili nekdanji predsednik Božo je in posebne zahvale še živečim poveljnikom Knez ter tajnica Zala Kadunc in podpoveljnik Jošt Kadunc. ter predsedniku gradbenega odbora. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi društva, klubi, zveze 31

Sončnice so dobile Snežno srečanje nov društven prapor

Po obilnem sneženju v januarju in februarju smo se grosupeljski skavti dobili pri cerkvi, se pozdravili in razdelili v pare, da smo kidali sneg s parkirišča za cerkvijo. Ko smo se razporedili po terenu, smo začeli z lopatami čistiti. Vmes nas je prišel pogledat naš kaplan Boštjan in nam dal nagrado, ker smo bili pridni. Ko smo končali s kidanjem, smo se razdelili v 2 skupini in si začeli zidati Članice Društva podeželskih žena Sončnica katere malce starejše z veseljem prenašajo bunker iz snega. Ko smo zaslišali žvižg so leto začele z občnim zborom, na katerem svoje znanje. Podmladek je za vsako društvo piščalke naše voditeljice Tanje, smo šli v ni manjkalo petja, dobre volje, humorja, in bistven, zato so tudi v Sončnici vesele, da so napad in se začeli kepati. Več nas je bilo najpomembnejše - prevzele so nov prapor. ga dobile, pove Bohova. In najpomembnejše. tudi »oribanih«. Po snežnem dvoboju Društvo podeželskih žena Sončnica je Na občnem zboru so razvile tudi društven smo odšli v učilnice na čaj in bonbončke. društvo, ki združuje okoli 65 deklet in žena iz prapor, ki ga je v roke predsednice izročil Malo smo se še pogovarjali, nato zmolili, Grosupljega in tudi sosednjega Iga. Društvo podžupan Božidar Gabrijel, blagoslovil pa ga se poslovili in odšli domov. so uradno registrirale pred 12 leti, s svojim je grosupeljski župnik Janez Šket. Manjkala David Adamič – Ustrežljivi pajek domačim pecivom in ubranim petjem pa pa ni niti slavnostna zaprisega praporščakinj. popestrijo marsikatero prireditev. Za letošnje Zdaj bodo po besedah Bohove še bolj ponosno leto so pripravile kar zajeten program, še bolj hodile na predstavitve, prireditve, najmanj pa nameravajo sodelovati na okoliških prireditvah si ga želijo uporabljati na kakšnih žalostnih in z drugimi društvi. Med drugim bodo poteh. Nanj so trakove slovesno obesili organizirale tudi izobraževanja, zdravstvene, predstavnik Občine Grosuplje, krajevnih kuharske in šiviljske nasvete, imele bodo tudi skupnosti Šmarje - Sap, Spodnja Slivnica, tečaj za lepo pisavo. Predsednica Sonja Boh je Račna in podjetja Motvoz in platno. ponosna na članice, vse več je tudi mlajših, na Helena Miklič

Starejšim gasilcem PGD Grosuplje srebrni znak civilne zaščite

V kulturni dvorani na Škofljici so sredi sta ga predlagala župan Janez Lesjak in Branko Dervodel, namestnik generalnega marca, ob svetovnem dnevu Civilne Gasilska zveza Grosuplje. Priznanje sta jim direktorja Uprave RS za zaščito in zaščite, podelili regijska priznanja Civilne podelila Elza Majcen, namestnica poveljnika reševanje. zaščite. Nagrajeni so bili posamezniki in Civilne zaščite za ljubljansko regijo in Helena Miklič organizacije, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite, državni organi in društva, zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med prejemniki 46 priznanj v različnih kategorijah so bili tudi posamezniki in društva iz Škofljice, Iga, Grosupljega, Dobrepolja in Ivančne Gorice. Srebrni znak Civilne zaščite za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah je prejela tudi ekipa starejših gasilcev Prostovoljnega Ekipa starejših gasilcev na sprejemu pri županu Janezu Lesjaku leta 2004 po osvojenem 1. gasilskega društva Grosuplje. Za nagrado mestu, ko so bili državni prvaki. Dva na fotografiji sta med tem že pokojna. 32 društva, klubi, zveze, komunala Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Gledališče pod mostom Občni zbor Krajevne organi- iz Velike Loke pri Grosupljem vabi na zacije Združenja borcev za zadnji uprizoritvi komedije DVA PARA SE ŽENITA, vrednote NOB Grosuplje ki bosta V nedeljo, 28. 2. 2010, so se člani KO za šolami, kulturnimi institucijami in lokalnimi v petek, 16. aprila 2010 vrednote NOB Grosuplje v velikem številu mediji. Še vedno bo poskušala vzpostaviti ob 19:30 uri sestali na rednem letnem občnem zboru. tudi sodelovanje s predstavniki RKC, saj je v dvorani gasilskega bila velika večina padlih partizanskih borcev Krajevna organizacija ZB NOB Grosuplje vernih. doma Škocjan šteje 190 članov. Približno toliko ali nekaj in v soboto, 17. aprila več, kolikor jih vsako leto umre, se jih V razpravi so udeleženci občnega zbora prav ob 19:30 uri včlani na novo. Razumljivo je, da je sedaj na tej točki zavzeto in prizadeto ugotavljali, v dvorani gasilskega aktivnih udeležencev vse manj, prihajajo pa da organizacija še vedno ni razumljena in posamezni potomci, simpatizerji in drugi, ki sprejeta v posodobljeni obliki in vsebini. doma Luče. jim je blizu program organizacije oziroma Poudarili so, da so vrednote in spoštovanje Lepo vabljeni! vrednote, ki jih zagovarja. tradicij nekega časti vrednega obdobja naše zgodovine res temelj delovanja in povezovanja Občni zbor je z odobravanjem in aplavzom v organizaciji, vendar se pomlajeno članstvo sprejel poročilo o delu organizacije za zna in želi soočati tudi z vsemi aktualnimi preteklo leto, ki ga je podal predsednik Franc vprašanji in problemi sedanjega časa. Grosuplje na Štibernik. Zlasti so bile dobro organizirane Organizacija sodi, da je to prava pot in da ima in tudi obiskane prireditve in spominske za takšna prizadevanja in cilje vso pravico. sejmu Turizem slovesnosti ob spomenikih padlim. Potrebna skrb je bila namenjena vzdrževanju grobišč in Občni zbor je sklenil, da se na odgovornega in prosti čas spominskih obeležij, povezovanju z drugimi urednika lokalnega glasila Grosupeljski društvi in organizacijami na lokalnem nivoju odmevi naslovi poziv z upravičenim priča- na področjih, kjer jih družijo skupni interesi in kovanjem KO ZB za vrednote NOB Grosuplje, vrednote. da vodi takšno uredniško politiko, ki bo zagotavljala enakovredno in enakopravno Program dela za tekoče leto je pripravljen obravnavo vseh društev in številnih organizacij na podobnih izhodiščih, s tem, da si bo civilne družbe, vključno naše organizacije. organizacija prizadevala še bolj obrniti se navzven. V tem smislu bo skušala še Predsednik KO ZB NOB Grosuplje povečati sodelovanje z drugimi društvi, Franc Štibernik Odvoz nevarnih odpadkov iz Od četrtka, 21. januarja, pa do nedelje, 24. januarja, smo člani Turistične gospodinjstev – pomlad 2010 zveze Grosuplje sodelovali na sejmu Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v pomladanskem Turizem in prosti čas na Gospodarskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: razstavišču v Ljubljani in na skupini stojnici predstavili turistično ponudbo občine Grosuplje. Letos se je na sejmu, Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: ki je bil združen s salonom plovil, DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA predstavilo 150 razstavljavcev iz 13 torek 13.04.2010 Polica Parkirišče pri družbenim domom 14,00 - 15,00 h držav, ogledalo pa si ga je 13.000 ljudi. h Predstavniki grosupeljskega turizma torek 13.04.2010 Mala vas pri Gr. Parkirišče za družbenim domom 15,30 - 17,00 smo ponovno ugotovili, da so naši kraji v torek 13.04.2010 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenim domom 17,30 - 19,00 h prestolnici bolj slabo prepoznavni, tako sreda 14.04.2010 Grosuplje Parkirišče pri sodišču 14,00 - 16,00 h da je bil marsikateri od obiskovalcev naše h stojnice (tudi Martin Krpan, na fotografiji) sreda 14.04.2010 Šmarje - Sap Parkirišče pred druž. domom 16,30 - 18,30 presenečen, da lahko najde v okolici Grosupljega kar nekaj raznovrstnih Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, izletniških točk – od samega mesta prek baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, Radenskega polja, Tabora, Županove fotokemikalije, pesticidi in podobno. jame, Magdalenske gore do Šmarja. Za večje količine nevarnih odpadkov v enem kosu (posode z nevarno vsebino teže več kot 50 kg) je potrebno pripeljati v času obratovanja v CERO Špaja dolina, kjer bo sprejem brezplačen. Damjan Viršek Foto Minka Grablovic Naša skrb je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi komunala, ekologija 33

MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAPRAVA Lastniki MKČN morajo obvestiti JKP Obvestilo o praznjenju Grosuplje o začetku gradnje le-te, omogočiti pregled in prevzem MKČN pretočnih in nepretočnih greznic in prevzemu pred zagonom in predati vso predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN. Ob blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v tem bi radi poudarili, da lahko lastniki MKČN zaprosijo za znižanje plačila občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje okoljske dajatve. Več informacij vam je na voljo na naši spletni strani www.jkpg.si Javno komunalno podjetje Grosuplje kot na štiri leta, so lastniki dolžni o pod rubriko »ODPADNA VODA«. d.o.o. je kot izvajalec javne službe dolžan tem obvestiti JKP Grosuplje in naročiti najmanj enkrat na štiri leta odpeljati praznjenje na tel. 01/ 788 89 10 ali tako, Nepretočna greznica: blato in komunalno odpadno vodo iz da izpolnijo obrazec, ki se nahaja na Osnova za obračun odvedene in očiščene greznice in male komunalne čistilne spletni strani JKP Grosuplje pod rubriko komunalne odpadne vode v nepretočno naprave (v nadaljevanju MKČN) v skladu »OBRAZCI« in ga pošljejo po elektronski greznico je količina porabljene pitne vode v s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju pošti na naslov [email protected]. enem mesecu, merjena v kubičnih metrih komunalne odpadne in padavinske (m3) po stanju vodomera. V primeru, da vode (Ur.l. RS, št. 105/2002, 50/2004 Praznjenje greznic in prevzem blata iz je vodomer v okvari, se obračuna za in 109/2007) in Odlokom o odvajanju MKČN lahko na območju občin Grosuplje, čas okvare poraba na osnovi povprečne in čiščenju komunalne odpadne in Ivančna Gorica in Dobrepolje vrši samo porabe v preteklem letu. Če se poraba padavinske vode na območju občin JKP Grosuplje. Ostalim nepooblaščenim pitne vode ne ugotavlja z merjenjem Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje izvajalcem ni dovoljeno praznjenje odvzema pitne vode iz vodovodnega (Ur. l. RS št. 112/2008, 1/2008, 118/2008). greznic in prevzemanje blata iz MKČN. sistema, je osnova za obračun odvedene JKP Grosuplje bo blato iz pretočnih in očiščene komunalne odpadne vode v JKP Grosuplje bo redno praznjenje greznic in MKČN, kot tudi komunalno nepretočno greznico, število prebivalcev, greznic in MKČN pričelo izvajati spomladi odpadno vodo iz nepretočnih greznic, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi. 2010. Lastniki boste predhodno (vsaj ustrezno čistilo na komunalni čistilni Pri tem se upošteva normirana dnevna 10 dni prej) pisno obveščeni o nameri napravi v Ivančni Gorici. poraba pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na prevzema blata oziroma komunalne Skladno s Programom odvajanja in osebo. JKP Grosuplje mora v okviru odpadne vode. Če bo dostop do greznice čiščenja blata iz pretočnih greznic, javne službe, po predhodnem dogovoru onemogočen in JKP Grosuplje s svojim MKČN ter nepretočnih greznic na z lastnikom, omogočiti redno praznjenje specializiranim vozilom ne bo moglo območju občin Grosuplje, Ivančna Gorica nepretočne greznice. opraviti storitve, bomo praznjenje opravili in Dobrepolje, bo izvajalec javne službe z drugim manjšim vozilom po dogovoru. izčrpal 2/3 blata, ostalo pa bo pustil NEPRETOČNE GREZNICE v usedalniku. Preostala 1/3 blata bo Nepretočna greznica je zgrajena kot Lastniki greznic in MKČN boste lahko služila kot osnova za takojšnje nadaljnje neprepusten zbiralnik za komunalno enkrat prestavili najavljeni datum za biološko razkrajanje organskih snovi, ki odpadno vodo, iz katerega se odvaža obdobje, ki ne bo smelo biti daljše od se v usedalniku blata izvajajo s pomočjo komunalna odpadna voda v čiščenje treh mesecev. O takšni nameri bo moral prisotnih mikroorganizmov. oziroma obdelavo na komunalno čistilno lastnik greznice ali MKČN, pisno obvestiti napravo. Kot dokaz neprepustnosti JKP Grosuplje na obrazcu, ki bo del PRETOČNE GREZNICE greznice, mora uporabnik predložiti ust- obvestila ali po telefonu (01/ 788 89 24 Pretočna greznica je gradbeni objekt rezen certifikat proizvajalca greznice oz. 041 376 609) vsaj dva dni pred začetkom za anaeorobno obdelavo komunalne o neprepustnosti ali test vodotesnosti. opravljanja storitve. V primeru, da se na odpadne vode, v katerem se komunalna Neprepustnost greznice se lahko do- obvestilo ne boste odzvali in storitve ne odpadna voda pretaka iz usedalnega kazuje tudi z računi dosedanjih praznjenj, bomo opravili, boste sankcionirani s prekata v enega ali več prekatov za katerih količino odpeljane vode se mora strani pristojne inšpekcijske službe. anaeorobno obdelavo odpadne vode, smiselno ujemati z obdobjem in količino

obdelana odpadna voda pa se na iztoku porabljene pitne vode. V primeru, da se pojavi potreba po iz tega objekta običajno odvaja v okolje z praznjenju greznice ali MKČN pogosteje infiltracijo v zemljo. Lastnik nepretočne greznice mora neprepustnost greznice dokazati v roku Cenik storitev lahko dobite na naši spletni strani www.jkpg.si pod rubriko »CENIKI«. enega tedna po opravljeni storitvi. Vso dokumentacijo mora lastnik poslati Pretočna greznica in MKČN: na sedež JKP Grosuplje oziroma po elektronski pošti na prevzemblata@jkpg. €/m3 (z vključenim DDV) Grosuplje Ivančna Gorica Dobrepolje si. V primeru da tega ne stori, bomo Prevzem blata 17,44 € 13,02 € 19,45 € greznico obravnavali kot pretočno. Za vse podrobnejše informacije lahko Ravnanje z blatom 7,67 € 7,67 € 7,67 € obiščete našo spletno stran www.jkpg. si, nas pokličete ali pa nam pišete po 3 SKUPAJ 1 m 25,11 € 20,69 € 27,13 € elektronski pošti.

Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MKČN je Naša skrb je čisto okolje prostornina usedalnika blata, merjena v m3, ki se določi ob prvem praznjenju. Prostornina Javno komunalno podjetje usedalnika blata bo osnova za obračun naslednjih praznjenj. Grosuplje d.o.o. 34 varstvo voda Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Spremljanje kakovosti površinskih in pitnih vod v občini Grosuplje v letu 2009 Kot že več let zapored je tudi v letu 2009 Občina Grosuplje najela Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o., da oceni stanje površinskih vodotokov in pitnih voda. V okviru raziskave je bil izveden redni monitoring površinskih vodotokov v občini Grosuplje in natančnejši vpogled vpliva centralne čistilne naprave na kakovost potokov Bičje in Podlomščica. V primeru pitnih voda je bilo izvedeno presejalno vzorčenje vode 'na pipi', torej vode, ki jo dobi na razpolago končni uporabnik. Osredotočili smo se predvsem na manjše (lokalne) vire pitne vode, saj so ti pod najmanjšim nadzorom države in tako lahko predstavljajo zdravstveni problem za občane.

Avtorji: Jaka Razinger, Maja Berden Zrimec in Alexis Zrimec - Inštitut za fizikalno biologijo d.o.o., Ljubljana obremenjene že od prej. Ta pojav imenujemo Koncentracija kisika se dolvodno zaradi KČN Pitne vode t.i. spominski efekt, ki nastane zaradi razvoja močno zmanjša. Vpliv KČN in obrtne cone pod Pri monitoringu pitnih vod privatnih vodnih biofilmov v ceveh, zadrževalnikih, rezervoarjih Slivniškim hribom je izrazit še celo cca. 1,5 km virov je bila izmed merjenih parametrov … Bakterijske celice je težko odstraniti, če dolvodno od KČN (G10), ker je samočistilna najvažnejša mikrobiološka obremenjenost. rastejo v obliki biofilmov (prevleke iz celic), sposobnost potoka močno presežena, saj je Kemijske analize niso pokazale preseganja saj so take združbe bolj odporne na kemijsko potok kronično obremenjen. V takih razmerah mejnih vrednosti, saj je težko vzorčiti ravno v čiščenje. V primeru razvoja biofilmov je se ne more vzpostaviti naravno biološko trenutku, ko pride npr. do izliva kanalizacije ali potrebno uporabiti tako kemijsko kot ravnovesje in povrniti samočistilna sposobnost spiranja snovi zaradi prekomernega gnojenja v mehansko čiščenje. potoka. Problem je kronične narave, saj je vodo. Onesnaženje pa se lepo kaže z razvojem potok prekomerno obremenjevan že vrsto let. mikroorganizmov, ki se hranijo s fekalnimi Površinske vode V takih primerih pride do t.i. pomnoževalnega in drugimi onesnaževali. Ponekod pride vpliva, saj antropogeno vnesena hranila služijo do zareditve mikroorganizmov tudi zaradi Večina vzorčnih mest kaže na stalno ali le kot začetno 'gnojilo' za bakterije in rastline. neustreznega vzdrževanja vodnih zajetij. Na občasno preobremenjenost vod z rastlinskimi Ko pa se le-te močno razrastejo, same podlagi izmerjenih kemijskih parametrov velja hranili. Taka vodna telesa so v močni doprinesejo k organskemu obremenjevanju izpostaviti lokalni zbiralnik kapnice v Hudi nevarnosti, da postanejo evtrofizirana. To potoka, saj asimilirajo CO2 (raztopljen v - Polici, kjer smo izmerili nizke koncentracije pomeni, da se zaradi nenehnega dovajanja vodi v obliki HCO3 ) in ga vključujejo v lastno amonija in nitritov. Ta dva parametra lahko rastlinskih hranil višje rastline, alge in biomaso. Tako vnešena hranila neposredno in nakazujeta nepopolno tesnjenje zbiralnika bakterije premočno namnožijo. Ko odmrejo, posredno obremenjujejo vodna okolja. vode in mešanja s komunalnimi ali hlevskimi se na njih močno namnožijo bakterije, ki Največjo strupenost sedimentov smo odplakami. pri procesu razgradnje rastlinske biomase izmerili v neposredni okolici in za iztokom Za lokalna zajetja in privatne zbiralnike (gnitje) porabijo ves kisik v vodi. Pomanjkanje KČN Grosuplje. Strupenost sedimentov kapnice je bila značilna visoka mikrobiološka kisika je usodno za druga živa bitja v vodnih v Grosupeljščici narašča vzdolž vodotoka obremenjenost s fekalnimi bakterijami, ki so telesih, čemur smo občasno priča pri skozi Grosuplje. Dodaten problem naka- v prevelikih koncentracijah lahko nevarne umiranju rib. Za potok Bičje lahko rečemo, zuje obremenjenost s koliformnimi mikro- za zdravje. Po zakonodaji ni bilo preseženo da je močno evtrofiziran, saj je kronično organizmi, ki kažejo na obremenjevanje le število koliformnih bakterij, ampak so se obremenjen zaradi kmetijske dejavnosti ter vodotokov s fekalijami. To je zlasti očitno v in tudi ostale izmerjene bakterije prekomerno z izpustom iz komunalne čistilne naprave za iztokom KČN in v občasnih iztokih (G12). namnožile. Koliformne bakterije so nepa- Grosuplje (v nadaljevanju KČN) ter obrtne Na splošno je stanje Grosupeljščice boljše togene bakterije, ki jih najdemo v naravi in v cone Brezje in obrtne cone pod Slivniškim od stanja Bičja in Podlomščice, saj je prebavnem traktu ljudi in toplokrvnih živali. hribom. V potoku se lepo vidi porast hranil v samočistilna sposobnost teh dveh potokov Izločajo se s fekalijami v odpadne vode in vodi ob in po iztoku KČN in obrtne cone pod kronično presežena. Takšno slabo stanje preko njih v površinske in pitne vode. Če so Slivniškim hribom (G8, G9, G6 in G10) napram se nadaljuje tudi v območju Natura 2000. v prebavilih prisotne tudi patogene (zdravju stanju potoka v Uhancah (G15), čeprav se tudi Potrebno bi bilo posvetiti več pozornosti škodljive) bakterije, lahko le-te prav tako tu občasno kaže razpršeno obremenjevanje potencialnim občasnim industrijskim in prispejo v vode. Večina patogenih bakterij je z rastlinskimi hranili zaradi kmetijske obrtnim onesnaževalcem ter čimprejšnji prisotna v nizkih koncentracijah, zato jih težko dejavnosti. Zaradi močnega onesnaženja je realizaciji projekta posodobitve KČN Gro- zaznamo. Zato se kot pokazatelji prisotnosti samočistilna sposobnost potoka uničena, saj suplje, po možnosti z vključitvijo revitalizacije patogenih bakterij in čistosti vode uporabljajo se koncentracije hranil v vodi ne zmanjšajo Podlomščice dolvodno od KČN in dodatkom koliformne bakterije. tudi na G10, ki je cca. 1,5 km dolvodno od rastlinske čistilne naprave za iztokom iz KČN. Mikrobiološko so bila obremenjena naslednja KČN. Prav tako je v tem vodotoku porušeno Potencialni omilitveni ukrepi zaradi vpliva vzorčna mesta: voda iz hleva in iz zbiralnika biološko ravnovesje. Tudi če bi se prenehalo Obrtne cone pod Slivniškim hribom in Ko- kapnice s Hude Police, voda, vzorčena iz obremenjevanje potoka Bičje, bi se to še dolgo munalne čistilne naprave Grosuplje na potok lokalnega vodovoda v Dobju, voda z Blečjega čistilo, saj je v mulju in sedimentu nakopičene Podlomščico. Vrha, Marijin studenček na Kopanju, rezervoar ogromno biomase in rastlinskih hranil, ki bi se Naj še enkrat poudarimo, da takšna Pod- s kapnico v Dobju ter lokalno zajetje iz Dol pri le počasi razgrajevala in porabljala. lomščica, kot teče na Radensko polje Polici. Izmed vseh fizikalno-kemijskih parametrov, ki danes, je s stališča varovanja okolja Mikrobiološko neobremenjena sta bila 2 smo jih spremljali, izstopa nizka koncentracija neustrezna in izgleda zanemarjena. vzorca: voda iz OŠ Brinje ter voda, vzorčena na kisika v potoku Bičje. Iz rezultatov vzorcev Zaradi nenehnega obremenjevanja potoka pokopališču na Polici. potoka Bičje je očitna problematika KČN je njegova samočistilna sposobnost Obremenjena je bila tudi voda, vzorčena v Grosuplje in obrtne cone pod Slivniškim uničena. Ekosistem Podlomščice je zato Dolah pri Polici, ki naj bi izvirala iz mestnega hribom. Potok Bičje je vseboval pred KČN v neravnovesju. Posledice se kažejo v vodovoda MOL iz Panc. To gre verjetno (vzorčno mesto G15) sorazmerno dovolj kisika neustrezni kakovosti vode v vodotoku, ki ima pripisati dejstvu, da se voda iz Panc stoči v že – pri vseh vzorčenjih smo na temu vzorčnemu velik vpliv na kakovost okolja na Radenskem obremenjen Dolski zadrževalnik vode in se še mestu izmerili višje koncentracije kisika, kot polju in posledično na kakovost reke Krke. nadalje obremeni, ko se pretaka po ceveh, ki so neposredno ob in po KČN (G8, G9, G6 in G10). Z ustreznimi revitalizacijskimi tehnikami bi marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi varstvo voda, ekologija 35

Trenutno je najpomembnejši popis divjih odlagališč Popisovalce divjih odlagališč ima okoli Predavanje tretjina občin. Prostovoljci so preko Geopedije pregledali petino Slovenije in odkrili 6567 potencialnih divjih odlagališč, »Klepet z pomagajo pa tudi občani, ki so preko spletne strani www.ocistimo.si prijavili že preko 100 divjih odlagališč. Potencialne gozdom« v lokacije smo že preverjali po terenu in jih do zdaj odkrili 1129. 13. in 20. marca načrtujemo tudi iskalno- Št. Juriju čistilno akcijo, na kateri bomo skupaj s skavti, taborniki in drugimi nevladnimi V soboto, 27. februarja 2010, je organizacijami izvedli skupno terensko potekalo v Št. Juriju tematsko popisovanje divjih odlagališč, pomagali predavanje pod naslovom »Klepet z Iščemo popisovalce divjih odlagališč pa bodo tudi vojska, policija in Zavod za gozdom« predavateljice Saše Rus, - Nekatere občine še iščejo občinske gozdove Slovenije. organizatorje - Dan čistilne akcije se univerzitetne diplomirane inženirke Desetega aprila bo Slovenska vojska hitro bliža. gozdarstva, ki sta ga organizirala s svojimi pripadniki očistila 1-3 divja Akcija je naletela na izjemen odziv, saj se Krajevna skupnost Št. Jurij in odlagališča na ozemlju v njihovi lasti – to k sodelovanju vsak teden prijavi približno Turistično društvo »Županova jama« preliminarno čiščenje bo izrednega pomena 50 novih prostovoljcev. Največ dela imajo Št. Jurij. za logistično načrtovanje. trenutno občinski organizatorji, ki so vez med Ker je prav popisovanje ena najzahtevnejših organizatorji projekta, občinami, komunalnimi Na predavanju so bile najprej in najobsežnejših nalog, prosimo za pomoč podjetji, šolami, vrtci in društvi v svoji občini. predstavljene splošne informacije pri iskanju in popisovanju divjih odlagališč Zaenkrat ima organizatorje 160 občin. Akcija se o gozdnatosti v Sloveniji in o stanju prav vse prebivalce Slovenije. Divja organizira na 86 odstotkih površine Slovenije, gozdov, nato so bile predstavljene odlagališča lahko prijavijo na spletni strani kjer živi 92% vseh prebivalcev. Dogovor o funkcije gozda, ki jih delimo v www.ocistimo.si. aktivnem sodelovanju pri akciji sta doslej tri sklope: ekološke, socialne in V enem dnevu odstraniti 20.000 ton odpadkov podpisali 102 občini. proizvodne. Predavateljica nam je Dan čiščenja se hitro približuje. 17. aprila bo Akciji se pridružujejo tudi številne vladne in predstavila licitacijo visokovredne nevladne organizacije. Samo v zadnjih dveh poleg čiščenja divjih odlagališč potekalo tudi čiščenje okolice šol in vrtcev, sprehajalnih hlodovine, ki je potekala v Slovenj tednih so se v projekt vključili še: Direkcija RS Gradcu. Predstavljene so bile tudi za ceste, Gasilska zveza Slovenije, Kmetijsko in pohodnih poti, rek, jam ... Našo akcijo bomo povezali s čistilnimi akcijami, ki jih teme: načrtovanje donosov; nega in gozdarska zbornica Slovenije, Lovska zveza vzgoja visokovrednega lesa; kako v Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve s Policijo že tradicionalno izvajajo v marsikateri času rasti drevesa zmanjšati delež in Generalno policijsko upravo, Ministrstvo za slovenski občini. Letos želimo vse akcije napak in povečati premer, ki poteka obrambo RS s Slovensko vojsko in upravo RS združiti na en dan, pri tem združiti 200.000 v dveh fazah – 1. faza: čiščenje vej za zaščito in reševanje, Ministrstvo za šolstvo ljudi in odstraniti 20.000 ton komunalnih in šport, ki vabi vse šole, da se udeležijo čistilne odpadkov. (naravno čiščenje vej in umetno akcije, Notranjsko - Kraška Regionalna razvojna Več o akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu! obvejevanje) in 2. faza: priraščanje agencija, Olimpijski komite Slovenije, Ribiška lahko preberete na spletnem naslovu www. v debelino. Predstavljene so bile zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, ocistimo.si, kjer se lahko tudi prijavite kot tudi manjšinske drevesne vrste, še Slovenska turistična organizacija, Urad Republike prostovoljka oziroma prostovoljec. Zaradi posebej divja češnja, brek, gorski Slovenije za mladino in Zavod RS za varstvo logističnih priprav Vas prosimo, da se vsi, ki javor in gorski brest, informacije narave. Prav tako nas podpirata Ministrstvo za bi želeli sodelovati v akciji, prijavite. o varstvu gozdov, o obvladovanju okolje in prostor in Rdeči križ Slovenije. Vključite se tudi vi, skupaj nam bo uspelo! podlubnikov, o preventivi – gozdni higieni, o nadzorovanju gozdov in Podlomščici pomagali vrniti samočistilno, suspendiranih delcev, kar pomaga pri gostoti lubadarjev, o zatiranju in hidrološko in habitatno sposobnost ter tako čiščenju vode; hkrati se poveča vodno- sanaciji. Posebno pozornost pa je > izboljšali kvaliteto in hidrodinamiko vode v zadrževalna funkcija) itd. Izboljšanje predavateljica namenila tudi varstvu strugi ter tudi njeno vizualno podobo. habitatne in biotske pestrosti je pomembno pri delu. Revitalizacija vodotokov je nov način up- zaradi povrnitve ali povečanja samočistilne ravljanja z vodotoki, ki upošteva strukturno sposobnosti vodotoka. Učinki nevarnih snovi Po predavanju je potekala tudi in funkcijsko povezanost ekosistemov. Z na vodne in obvodne ekosisteme se tako diskusija in udeleženci so imeli pri- revitalizacijo obnovimo ekološko ravnovesje izničijo, s čimer se ohrani kakovost vode. ložnost vprašati o aktualnih zadevah z ustreznimi vodnogospodarskimi posegi. Revitalizacija vodnega telesa se največkrat Način revitalizacije se izbere glede na uporabi za vrnitev vodnega telesa v na temo gozdov. namen in na prostorske zmožnosti okolja. naravnemu okolju podobno stanje in povišanje Strugo lahko revitaliziramo z umetnimi njegove samočistilne, puferske in vodno- V mesecu marcu smo pripravili brzicami (obogatitev vode s kisikom), zadrževalne sposobnosti, ki so bile uničene tematsko predavanje na temo ptic, oživitvijo naravnih ali izgradnjo umetnih zaradi delovanja človeka ali kroničnega predaval je varstveni ornitolog Tomaž meandrov (povečanje habitatne in onesnaževanja. Revitalizacija je ena od Mihelič. vodno-zadrževalne funkcije), zasaditvijo mnogih t.i. ekoremediacijskih tehnologij, o katerih smo pa pisali že predlani (Grosupeljski brežin z avtohtono vegetacijo, izgradnjo Tanja Kadunc umetnih zadrževalnikov (za sedimentacijo odmevi, 2008, letn. 34, št. 4, str. 1-4). 1 36 Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010 3

4

Karta kakovosti površinskih voda v občini Grosuplje v letu 2009. Iz karte je razvidno, 2 1 da je najbolj obremenjen potok Bičje pred in po Komunalni čistilni napravi (KČN) oziroma po sotočju s Podlomščico. Slabo stanje vode je opazno še cca. 1,5 km po KČN (oznaka G10), ko je Podlomščica že v območju Natura 2000. To je močno zaskrblju- joče, saj je Podlomščica na izviru odlične kakovosti. Zaradi kasnejše močne obre- menitve Podlomščice je posledično tudi Dobravka slabe kakovosti. Tako se močno obremenjena voda steka na Radensko polje in doprinaša k slabi kakovosti reke Krke že na izviru. Boljše stanje smo izmerili v Grosupeljščici in Šici.

Predvidene variantne rešitve revitalizacije Podlomščice (Vir: Limnos d.o.o.). ČN – 2 Komunalna čistilna naprava Grosuplje. VAR 1 – revitalizacijski posegi v sami strugi Podlomščice; VAR 2 in 3 – oživitev dela stare struge oz. razširitev obstoječe struge z namenom povečanja habitatne in vodno-zadrževalne funkcije; VAR 4 – oživitev nekda- njih naravnih meandrov Podlomščice z namenom povečanja habitatne, samočistilne in vodno-zadrževalne funkcije.

Primer vzorca pitne vode, ki je močno obremenjen s fekalnimi koliformnimi bakteri- 3 jami. Taka voda ne ustreza zdravstveno-higienskim standardom.

Primer mikrobiološko neoporečnega vzorca pitne vode. Po filtraciji 100 ml vzorca 4 vode se na filtrih ni razvila nobena bakterijska kolonija pri 37 in pri 44°C (test je narejen po metodologiji za ugotavljanje mikrobiološke obremenjenosti pitnih vod). marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi 37 38 Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010 Strani v celoti pripravlja Center Grajski vrt Grajski Boštanj d.o.o. Center v celoti pripravlja Strani marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi 39 Strani v celoti pripravlja Center Grajski vrt Grajski Boštanj d.o.o. Center v celoti pripravlja Strani 40 oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Ob 25. marcu, materinskem prazniku, vsem materam, mamam in ženam iskreno čestitamo z globoko pozornostjo, hvaležnostjo ter iskrenim spoštovanjem do požrtvovalnosti, ljubezni, topline, nesebičnosti in vsak- danjega dela, ki ga vlagate v slovenskih družinah, domovih in drugih ustanovah oziroma organizacijah ter tako bogatite dneve vsakdanjega življenja in mu tako dajete pravi pomen in smisel.

Vsem vernim občankam in občanom občine Grosuplje pa voščimo veselo in blagoslovljeno veliko noč 2010. Zarja velikonočnega jutra naj Vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je življenje močnejše od smrti, ljubezen močnejša od sovraštva. To upanje pa ne osramoti, ampak daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost in že sedanji trenutek živimo v upanju v končno zmago življenja nad smrtjo. Vsem želimo doživete praznične dni, obogatene s krščansko slovensko tradicijo in kulturnim izročilom, ki se prenaša iz roda v rod.

Občinski odbor Nove Slovenije Grosuplje marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 41

Nova Slovenija – krčansko ljudska stranka se pridružuje akciji 40 dni brez alkohola V občinskem odboru Nove Slovenije Grosuplje podpiramo akcijo slovenske Karitas - 40 dni brez alkohola, ki jo poleg Karitas organizirajo še Direkcija RS za ceste, Zavod Varna pot in zavod medOverNet, in se ji pridružujemo. Kljub dejstvu, da akcija že nekaj časa poteka, vse članice in člane NSi na našem lokalnem območju in vse ljudi dobre volje pozivamo, da se akciji pridružijo (nikoli ni prepozno) in tako opozorimo na problem prekomernega uživanja alkohola, ki lahko pusti hude posledice, ne le na zdravju posameznika, ampak tudi v odnosih v družini. Pristojne zdravstvene institucije in ministrstva bi morala k omenjenemu problemu pristopiti bolj celostno in državljane opozarjati na kulturo pitja alkohola. V Novi Sloveniji se zavedamo, da je vsak posameznik sam odgovoren za svoje zdravje in ravnanje. Kljub temu pa menimo, da lahko z opozarjanjem na to problematiko in s pozitivnimi ukrepi pripomoremo k večji osveščenosti prebivalstva pri zmanjševanju problemov alkoholizma. To se je v primeru omejevanja kajenja v javnih prostorih že izkazalo kot pozitiven ukrep. Alkohol predstavlja veliko težavo v marsikateri slovenski družini, saj smo Slovenci na vrhu evropskih lestvic po količini zaužitega alkohola na prebivalca. V Novi Sloveniji smo pozvali vse pristojne organe in celotno slovensko politiko, da se akciji pridružijo ter tako dajo dober zgled državljanom v boju proti alkoholizmu in v prizadevanjih za boljše odnose v družini.

OO Nove Slovenije Grosuplje

Dve šali-ci: - Nace je pozno ponoči prikolovratil do- mov. Žena ga je pustila pri miru, zjutraj pa mu je vendarle očitala: »No, lepega mačka si sinoči prinesel domov.« »Kaj ne bo lep, saj sem ga drago pla- čal,« se je odrezal Nace.

- Moški, ki je bil predolgo v gostilni, ko- baca po tleh, ko pride mimo ženska in se zanima: »Kaj pa počnete tam na tleh?« »Nekaj sem izgubil,« odgovori vprašani. »Za božjo voljo, kaj ste pa zgubili,« je naprej radovedna ženska. »Kaj neki sem izgubil? Ravnotežje ven- dar!« LS 42 oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010 marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 43

Sine nekaj časa prelistava slikanico o pticah, nato pa vpraša očeta: »Ati, zakaj pa štorklje jeseni odletijo v Afriko?« Ati nekaj časa razmišlja, nato pa pojasni: »Veš, sine, tudi črnci so veseli, če jim kdo dostavi otroke!« - LS 44 oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Vabilo Vabimo Vas na 2. prodajno- razstavni velikonočni sejem

na ploščadi župnišča Ambrus.

Velikonočni sejem, na katerem se lahko predstavite in nakupujete bo potekal na cvetno nedeljo, 28. mar- ca 2010, od 8. do 12. ure.

Ob sejmu bo pripravljena tudi manjša razstava pirhov, slik in velikonočnih jedi. Vljudno Vabljeni, da se predstavite na sejmu. Svojo namero o udeležbi nam javite do 26. marca 2010 do 10. ure zaradi organizacije prostora. Priporočamo udeležbo z izdelki do- mače in umetnostne obrti, velikonoč- nimi voščili, kulinaričnimi dobrotami, izdelki za krasitev velikonočnega časa in drugim artiklom, vezanim na tematiko sejma.

Organizator sejma: Kulturno društvo Ambrus Kontakt: [email protected], 041/ 938 558 marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 45

Županova jama Fotografska nagrada 'Zgoraj pri Lačenbergu (Lazchenberg), kjer stoji cerkev svetega Miklavža s taborom, vidimo za Županovo jamo veliko luknjo, segajočo globoko v živo skalo. S Decembra lani je jamarski klub Prista plamenicami je mogoče priti daleč dol vanjo; Ruse iz Bolgarije že tretjič organiziral spodaj se ti potlej odprejo silni oboki, kakršni fotografski natečaj »Mi in jame« ter k morejo biti kvečjemu v največji cerkvi, in sicer sodelovanju povabil tudi slovenske jamske neznansko visoki, v obliki kupole. Videti je tudi fotografe. 51 avtorjev iz Srbije, Slovenije, številne kapnike, nastale iz okamenele in strjene Makedonije, Hrvaške, Madžarske, Moldavije vode. Še naprej navzdol prideš do globokega in Bolgarije je posredovalo 242 fotografij, ki preduha, vendar se vanj nisem spustil. Po drugi so tekmovale osnovnem natečaju in v dveh strani moraš spet ven in tako prideš do druge dodatnih kategorijah – »Ljudje pod zemljo« kupole, in sicer iz ledu, pod katero rastejo iz tal in »Narava v jamah in okrog njih«. Slovenski jamski fotografi so se zelo dobro odrezali. nekakšne orgle.' Zmagovalec natečaja »Mi in jame« je postal Emil Kariž s fotografijo vhodnega brezna v Kačni Janez Vajkard Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, jami, v kategoriji »Ljudje pod zemljo« je zmagal Silvo Ramšak s fotografijo iz Snežne jame. prevedel Janko Moder Grosupeljčani pa smo lahko še posebej ponosni, da se je v kategoriji »Narava v jamah in okrog njih« na drugo mesto uvrstila fotografijo Marjana Trobca iz Županove jame – posnel je Županovo jamo oz. takrat poznano prvo dvorano Ledenico, je svetu prvi predstavil netopirje male podkovnjake pri počitku (na fotografiji). Čestitamo! že Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske in jo Damjan Viršek Foto Marjan Trobec omenja kot lepotico dolenjskega kraškega sveta. Preostali del jame je leta 1926 odkril Josip Perme, takratni župan občine Št. Jurij. Njegovo raziskovanje je potekalo postopoma – nazadnje je njegovo odkritje obsegalo 6 dvoran, prvo dvorano Ledenico pa je s preostalim delom jame povezal z umetnim rovom. Tako imamo danes za obiskovalce odprtih sedem dvoran in s tem 610 metrov urejene poti. Jama je bogato okrašena s številnimi kapniki, ki so večkrat tako blizu, da se človek komaj upre dotiku. Posebna zanimivost jame so ledeni kapniki, ki nastajajo ob koncu zime v dvorani Ledenici. Po nekaj letih so bili posebej veliki in številni v letošnjem januarju in februarju, o čemer se lahko prepričate na fotografiji.

V marcu je jama ponovno redno odprta za vse, ki želijo vstopiti v skrivnostni jamski svet. Redni vodeni ogledi so marca in aprila vsako nedeljo ob 15. uri, od maja naprej pa tudi ob sobotah in praznikih, prav tako ob 15. uri. Za skupine (nad 5 ljudi) je ogled možen kadarkoli po dogovoru na telefonsko številko 041-407-705. Več informacij lahko dobite tudi na spletni strani www.zupanovajama.si. NOVO Vabljeni v čudežni svet brez sonca! STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE NOVO Županova jama – Turistično in okoljsko društvo Grosuplje, Lučka Oblak Foto Marjan Trobec

design your body 46 kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Koledar kulturnih prireditev: april 2010, Kulturni dom Grosuplje

sobota, 3. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; NA ROBU TEME, triler/ petek, 16. 04., ob 19.30, ŽPZ Lastovke, KD Teater Grosuplje in ZKD drama. Grosuplje četrtek, 8. 4., ob 18.00, dvorana Družbenega doma, Društvo za DOBRODELNI KONCERT, humanitarna prireditev za Evropo Donno; študije kontemplativnih tradicij program oblikujejo ŽPZ Lastovke z gosti; pogovor z avtorico Darjo SOBIVANJE V ODPRTOSTI, seminar: predavatelj Robert Simonič, Rojec vodi novinarka Tadeja Anžlovar; za izven. univ. dipl. filozof, v okviru projekta Mreža zdravja - mreža nevladnih organizacij za zdrav način življenja, sofinanciran iz evropskih sobota, 17. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; IGRIČAR, akcijski triler. skladov, za izven.

četrtek, 8. 4., ob 19.00, Gledališče Hiša, KD Teater in ZKD Grosuplje četrtek, 22. 4., ob 18.00, Plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater Anita Šefer v prir. Irene Žerdin: IZ ŠOLSKIH KLOPI, premiera, in ZKD Grosuplje mladinska predstava; režija: Irena Žerdin, kostumografija in scena: LETNA PRODUKCIJA SKUPIN TEGIBLO; plesalke štirih skupin z Tina Dobrajc, tehnika: Mario Čurković, izbor glasbe: ekipa Hiša; mentorico Špelo Repar; tudi za izven. igrajo: Teja Pirnat, Nika Devetak, Ana Makovec, Polona Azarov, Urška Zaletelj, Lara Kastelic, Živa Kukman, Neža Potokar, Mateja petek, 23. 4., ob 19.30, SiTiTeater BTC in Kreker , ZKD Grosuplje Zajc, Miha Srdinšek in Matic Žmuc; za izven. Bjarni Haukur Thorsson, v prev. Lije Pogačnik: FOTR, monokomedija; režija: Nataša Barbara Gračner, igra Lado Bizovičar; sobota, 10. 4., ob 11.00, Kulturni dom Račna, KD »France Prešeren« za izven. Račna EKO PRIREDITEV ob dnevu Zemlje: program oblikujejo skupine KD sobota, 24. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; BEOGRAJSKI FANTOM, »France Prešeren« Račna z gosti; za izven. dokumentarna kriminalna drama. nedelja, 25. 4., kino ob 18.00, ZKD Grosuplje; DEKLICA IN LISICA, sobota, 10. 4., kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; MOŽJE, KI STRMIJO V animirana družinska komedija/muzikal. KOZE, komedija. sreda, 14. 4., ob 20.00, Kulturni dom Spodnja Slivnica; KD Big band ponedeljek, 26. 4., ob 19.00, ZB NOB Grosuplje, Občina Grosuplje, Grosuplje, in ZKD Grosuplje ZKD Grosuplje ELEKTRIKA, jazz-funk koncert, Electric Jazz Quartet (EJQ), Prireditev ob DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU, izvajajo člani zasedba: Klemen Kotar (tenor in sopran saksofon), Marko Črnčec ZKD Grosuplje; za izven. (klaviature), Tomi Purič (bobni, tolkala) in člani KD Big band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra; za izven. Info in rezervacije vstopnic: četrtek, 15. 4., ob 19.30, KD Big band Grosuplje, Ameriško ZKD Grosuplje, Adamičeva cesta 16, 1290 Grosuplje, veleposlaništvo v Ljubljani in ZKD Grosuplje PINE LEAF BOYS (ZDA), koncert cajunske, kreolske in zydeco T: 01/786 40 28 glasbe, zasedba: Wilson Savoy (harmonika in vokal), Courtney Predprodaja vstopnic na blagajni Kulturnega doma: Granger (violina in vokal), Jon Bertrand (kitare), Simon Drew (bobni 17.00 – 19.00 sreda, 18.00 – 19.00 sobota in uro pred predstavo in vokal), Thomas Drew (bas); trikratni nominiranci za nagrado grammy!; za izven. Predprodaja v pisarni Zveze kulturnih društev Grosuplje: 12.00 – 16.00 ponedeljek, torek in četrtek bilo je … www.kultura.si selektivnega obratovalnega časa, vse z razlogom, da ne bi bilo potrebno podražiti članarin in s tem zadati našim zvestim in aktivnim Glasbeno društvo Stentbaj članom nepričakovan udarec. Stentbaj je društvo, ki deluje v javnem interesu za vzpodbujanje varne, Zavedamo se, da s tem umetno ožimo pestrost našega programa neformalne lokalne mreže aktivne mladine, kakršne si lahko želi tako in tako prikrajšamo ogromno mladih za medsebojno spodbujanje lokalna skupnost in starši mladih članov našega društva. Slednji tako ustvarjalnosti, vendar trenutno ni moč najti drugačne rešitve za naše v prostem času ostajajo v lokalnem okolju, kjer preživljajo kakovostne, finančne težave. ustvarjalne in predvsem varne popoldneve in večere. Z vpeljavo krajšega tedenskega obratevalnega časa smo hkrati opazili, Ravno komercialna množična kultura in pomanjkanje lokalne socialne da prihaja do nasprotnega učinka, kot smo ga pred vpeljavo le-tega in neformalne mreže mladih sta glavni povod, zaradi katerega je predvideli - obisk društvenih prireditev in želja mladih po delovanju v vzniknila subkultura v obliki delujočega uspešnega programa društva našem društvu se povečujeta in geografsko gledano vedno bolj širita. Stentbaj, ki se zgolj zaradi pomanjkanja virov sredstev bori za svoj Vse to ponovno kaže na to, da so potrebe lokalne mladine precej obstoj. širše od področja, ki ga pokrivajo formalne občinske in izvenobčinske Društvo Stentbaj se s svojim programom uvršča med projekte, ki so in kulturne pobude in dejavnosti na višji ravni od društvenih. Le-te morajo biti v interesu širše javnosti, saj ponuja vsebinsko zelo pester določenih potreb, kot sta povečana participacija in aktivizem mladih, in kakovosten program. Med drugim društvo organizira prireditve, ne morejo zadovoljiti, ker jih določen krog naše družbe povezuje z nastope doma in v tujini, prireja delavnice, gostovanja in koncerte represivnim sistemom in jim ne zaupa. preko mladih, ki so naši delujoči člani in prihajajo k nam iz celotne Obiskanost naših prireditev kaže na to, da kulturno društvo v Slovenije. programskem in izvajalskem pogledu presega splošno kakovostno Vse prireditve se odvijajo v nemogoči infrastrukturi najetih prostorov, raven svojega okolja in kaže aktualni in inovativni pristop. Dosedanji kjer smo predvsem zaradi visokih stroškov vse bliže finančnemu dosežki kažejo, da v društvu dobro poskrbimo za mlade, jim dopuščamo zlomu, ki se mu trenutno še uspešno izogibamo preko vpeljanega svobodo izražanja njihovih potencialov in omogočimo združevanje in marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 47 ustvarjanje v varni lokalni atmosferi. Društvo Stentbaj je podfinancirano, prostori in infrastruktura pa so v nemogočem stanju, zato se pogosto zatekamo k organizaciji naših prireditev na improviziranih krajih, na javnih mestih ali v koprodukciji z drugimi institucijami. To je nepojmljivo, saj društvo deluje kot zavetje mladih pred komercialno kulturo in je pomemben instrument kulturnega ozaveščanja in intelektualnega zrenja. Je pomembna spodbuda h kreativnosti in inovativnosti, zato je to nedvomno segment kulturne produkcije, ki bi potreboval več pozornosti institucij in širše javnosti. Matjaž Živkovič - Maki

močeh prebile led in – upamo - naredile dober vtis tako na publiko Kdo se boji povodnega moža kot strokovno ocenjevalko. Kritika, naj bo kakršna koli že, bo vodilo - kratki film mednarodne pri našem nadaljnjem delu in prizadevanjih za izboljšanje kakovosti koprodukcije, posnet po našega petja. Revija je bila dobro obiskana, s številnimi zbori, med slovenski legendi, je bil katerimi je bilo resnično veliko dobrih. premierno prikazan v našem Za konec pa še razmislek o prireditvenem prostoru revije same. Revija Kulturnem domu Grosuplje je potekala v avli OŠ Louis Adamič. Vendar ta prostor niti približno slabo leto nazaj, v petek, 24. 4. ne izpolnjuje zahtev za tovrstno prireditev. Za vseh devet skupin so 2009 (točno ob 19.30) - je začel bile namenjene tri učilnice, v katerih so se po trije zbori preoblačili, svojo festivalsko potovanje in je upevali, pripravljali na svoj nastop, pa še kaj. Razmere so bile vse prej bil do zdaj prikazan na številnih kot normalne. Med prireditvijo se je še najbolje godilo poslušalcem, ki odmevnih festivalih. so sedeli na levi strani avle. Vsi tisti, ki smo revijo spremljali na desni Izbran je bil na mednarodni strani, smo namreč lahko istočasno poslušali tudi glasove s svoje filmski festival v Varšavi, na desne strani, kjer so bili zelo dejavni mladi judoisti, pa tudi osebje, ki je mednarodni filmski festival z veliko vnemo in hrupom čistilo prvo nadstropje šole. Vsi po vrsti so se za kratke filme v Istanbulu, trudili opozoriti nase. Venomer smo obračali glavo na desno v strahu, na mednarodni festival v Kijevu in Sofiji, na festival za kratke filme kdaj bo kdo padel po stopnicah, saj se je vse treslo od ropotanja ključev v Londonu, na mednarodni filmski festival Lund na Švedskem, na in vzklikov nadebudnih borilcev pod stopniščem. Bilo je zelo moteče, Cinefest na Madžarskem, na festivalu Exposures je bil nominiran kar v da o naporu, ki je bil potreben za petje in poslušanje, niti ne govorimo. treh kategorijah: za najboljši film, najboljšo postprodukcijo in najboljšo Skratka, še ena v vrsti prireditev, ki dokazuje, da mesto Grosuplje in z kamero. V tej zadnji kategoriji, kjer so bili nominirani trije filmi, je film njim vsi ljubitelji kulture še kako potrebujemo primeren kulturni hram. Kdo se boji povodnega moža dobil prvo nagrado. Predvajan je bil tudi ŽVS Brinke na Skena Up filmskem festivalu. Drugo nagrado za najboljšo dramo so ustvarjalci filma prejeli na Royal Television Society Awards v Angliji. Grosupeljska skupina Big Band Grosuplje je Zadnji festival, kjer je bil film nominiran, pa je nacionalni študentski pripravila koncert s priznanim slovenskim festival v Bristolu, kjer se film poteguje za 4 nagrade v kategorijah za najboljši film, najboljši triller/horror, najboljšo kamero ter najboljši jazzovskim glasbenikom. tehnični dosežek. Film je bil tudi uradno izbran med filme mladih Za prvi koncert v sklopu Adamičevih dni, 26. marca 2010, bodo v talentov British Council-a, kjer poskrbijo in pomagajo ustvarjalcem in dvorano na Spodnji Slivnici, ki so jo sami obnovili, k sodelovanju povabili filmom pri njihovi promociji. Naj za konec le čestitamo ustvarjalcem priznanega saksofonista Jureta Pukla. Svojo pot je začel na srednji filma, ki jih navajamo: režija: William McGregor, kamera: Ben glasbeni šoli v Mariboru. Po štirih letih študija klasičnega saksofona Peacock, direktor fotografije: Adam Ethrington, producentka je bila na Dunaju je študiral jazz saksofon prav tako na Dunaju, potem pa je naša domačinka Manca Gale s produkcijsko hišo A Atlanta, eno od nadaljeval študij na najprestižnejši šoli za jazz Berklee school of music vlog pa je odigral tudi Luka Gluvić, sicer član in ustanovitelj KD Smila v New Yorku. V svoji karieri je prejel že več priznanj – najboljši novinec Grosuplje ter igralec Gledališča GGNeNi KD Teater Grosuplje. na Berkleeyu in več slovenskih nagrad Jazzon. Na koncertu bodo naši mladi glasbeniki s solistom izvajali njegova lastna dela pa tudi dela Manca Gale in INFO ZKD Grosuplje dirigenta Big Banda Grosuplje mag. Igorja Lundra. Program bodo odlični mladi jazz glasbeniki popestrili še z nekaj kompozicijami iz Brinke vedno bolj slišne. klasičnega jazz repertoarja. Ženska vokalna skupina Brinke je kljub svoji mladoletnosti s svojimi Info ZKD Grosuplje nastopi vedno bolj prisotna v kulturnem dogajanju Grosupljega. Letos, 19. februarja, smo pele na izjemno odmevni prireditvi Pesem preprostih ljudi v Šentvidu pri Stični. Bile smo zelo počaščene, da nam je Radio Zeleni val omogočil predstavitev na čisto njihovi prireditvi, kjer izbirajo najboljše narodnozabavne ansamble. Tudi tukaj je bilo začutiti, da sta ljudska pesem in narodnozabavna glasba povezani. V družbi prekaljenih glasbenikov smo se odlično počutile. V torek, 23. februarja, smo se v živo predstavile na Radiu Zeleni val v oddaji, namenjeni narodnozabavni glasbi. Zborovodkinja Tina Vahčič je bila gostja v studiu, v nadaljevanju pa smo zapele štiri pesmi. Sprva smo bile malce zadržane, v nadaljevanju pa je trema popustila in zapele smo, kot znamo. Hvala Radiu Zeleni val za novo izkušnjo. V letošnjem letu smo se že udeležile revije pevskih zborov, ki je potekala v četrtek, 25. februarja, v OŠ Louis Adamič na Grosupljem. Za ta dan je bilo prijavljenih devet zborov, Brinke smo bile prve izmed predstavljenih skupin. Peti prvič in peti prvi ni tako enostavno, kot se to zapiše. Vedele smo, da smo dobro pripravljene, vendar je bilo pred nastopom čutiti napetost. Po začetni tremi smo po svojih najboljših 48 kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Pregled dela v letu 2009: Prireditev omenjenih skupin v soorganizaciji z Zvezo kulturnih društev dogaja … Grosuplje je bilo v letu 2009 55, ogledalo si jih je 9.144 obiskovalcev. Polno dogajanje v mesecu Med omenjenimi prireditvami jih je bilo zunaj kulturnega doma kulture 2010 nas navdaja z 19, številka obiskovalcev se je povzpela do 3.220. Zveza kulturnih optimizmom, kljub ne ravno društev je v lastni organizaciji izvedla 44 prireditev, ki jih je obiskalo blesteči situaciji recesije. 11.079, med njimi je bilo na drugih lokacijah pa 4.340 obiskovalcev. Naši prvi nagrajenki ZKD Grosuplje, Ana Kastelec in Olga Tabela 1 Gruden, sta bili omenjeni na Prireditve Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 kulturni strani častnika Delo, ZKD št. pri- št. obisk- št. pri- št. obisk- št. pri- št. obisk- v članku z naslovom »Kulturni Grosuplje reditev ovalcev reditev ovalcev reditev ovalcev praznik po Sloveniji«. Na Lastna isti strani so bili objavljeni in organi- 33 6.847 42 8.190 44 11.079 predstavljeni tudi vsi dobitniki zacija nagrad Prešernovega sklada Soorga- 35 6.527 53 10.342 55 9.144 in Prešernovih nagrad za nizacija življenjsko delo. Med dobitniki nagrad sta bila za Najemnino Skupaj 68 13.374 95 18.532 99 20.223 Andreja Rozmana – Roze in za Drage Drage Maje Delak; obe predstavi so si lahko v V celem letu si je torej naše prireditve ogledalo 20.223 gledalcev. preteklem letu ogledali tudi Zveza Kulturnih društev Grosuplje je v celoti izvedla načrtovane obiskovalci naše ustanove. akcije in tudi nekaj prireditev, ki niso bile načrtovane. Ob kulturnem prazniku smo Iz številk Tabele 1 je razvidno, da se je zmanjšal obisk prireditev gostili Ello, predstavo Primoža društev (v glavnem zaradi v letu 2009 odpovedane množične Ekarta, igralca na svobodi; pogovor z njim o kulturi danes in pri prireditve na dan državnosti Polževo – ki si jo je v povprečju nas ste lahko prebrali tudi v februarski Mladini; v isti številki je vsako leto ogledalo 1700 obiskovalcev, obenem je bilo leto 2008 kratek komentar o Bogu v umetnosti dal tudi dramski igralec leto številnih obletnic (Trubar, Prešeren, Adamič), z dogodki, ki Pavle Ravnohrib, ki je bil gost na naši osrednji prireditvi ob so bili intenzivno promovirani). Evidenca obiskovalcev kaže na kulturnem prazniku, podelitvi nagrad ZKD Grosuplje, z odličnimi povečan obisk vseh prireditev ZKD Grosuplje zaradi primerne interpretacijami Prešernovih poezij. Dvorana družbenega doma vsebine programa kot tudi rednega obveščanja o dogodkih (opis je bila na praznični dan, 8. februarja 2010, prepolna, nekaj deset vsebin in izvajalcev dogodkov v lokalnem časopisu Odmevih, gledalcev je odšlo domov, ker pač ni bilo več prostora. Program, ki letak z mesečnim koledarjem ZKD Grosuplje v Odmevih, odprtje so ga oblikovali člani našega MPZ Šentjurski fantje KD Šentjurski internetne strani www.kultura.si ter redno objavljanje dogodkov oktet, pod umetniškim vodstvom Tomaža Tozona, je bil odlično na družbeni spletni strani Facebook in info.grosuplje). izveden in je ustvarjal pravo vzdušje ob prvi podelitvi nagrad. Rezultat našega odprtega delovanje je želja novih društev in skupin S programom smo na ZKD Grosuplje aktualni, naš izbor vsebuje po vključitvi v našo zvezo. Razloga za to sta dva: zagotovljena osnovna produkcijska sredstva za delovanje in možnost primernejšega vadbenega prostora za razvijanje dejavnosti. Te ugodnosti cenijo društva, ki tega nimajo. Če opredelimo stroške našega delovanja po specifikaciji Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) R Slovenije, so odstotni deleži naslednji:

Tabela 2 Plačilo Stroški Stroški Programski ZKD dela s investicije delo- in materialni Grosuplje kadrovskimi in nakupa vanja stroški načrti opreme leto 2008 21,0 % 13,0 % 55,0 % 11,0 % tudi najboljše iz umetniške produkcije pri nas. Ni pa nezanemarljiv leto 2009 16,9 % 14,2 % 61,0 % 7,3 % tudi drugi del našega delovanja – produkcija in delo z društvi. Tudi tu je kakovostni preskok očiten. Popolnoma na vseh področjih: Primerjava s podobnimi institucijami v Sloveniji: Za pomembno gledališče, ples, glasba, likovna dejavnost … V tem letu je še informacijo oz. kazalnik naše uspešnosti in smotrne porabe posebej opazen preskok v kakovosti zborovske dejavnosti. Vse sredstev omenjam samo primerljive številke iz državnih javnih bolj pa nas utesnjuje prostor, ki nam ne nudi več pogojev za zavodov, občinskih javnih zavodov in nevladnih organizacij (NVO). kakovostne izvedbe programa pa tudi osnovnega delovanja. Anketa je bila narejena dva meseca nazaj za leto 2008, podatki Razsuti smo povsod. In ko začnemo razmišljati o projektih, kjer ZKD Grosuplje pa so za leto 2009. Iz primerjanja podatkov se jasno bi sodelovalo več društev oz. skupin, se problemi začnejo takoj vidi, da je delež Občine Grosuplje in drugih javnih prihodkov (JSKD – torej pri prostoru, ki ga preprosto nimamo. Za večje dogodke R Slovenije) ZKD Grosuplje primerljiv z občinskimi zavodi, delež športne dvorane ali šolske avle niso več sprejemljive, samo stroška plač (plače) pa je na ZKD Grosuplje občutno nižji, tudi če jemljejo in nikakor ne dodajajo k zbranosti, ki jo sugerira dobra se primerjamo z nevladnimi organizaciji (po obliki organiziranja izvedba. Trenutna kulturna infrastruktura nikakor ne sledi niti ne spada ZKD Grosuplje v njihov krog), če pa se primerjamo z utrjuje rezultatov in nujnih razvojnih potreb. Prostora za kulturni javnimi občinskimi zavodi, oz. državnimi javnimi zavodi (tu spada ogled večjih dogodkov preprosto nimamo. In v razvojnih načrtih tudi JKSD R Slovenije) pa je odstotek zelo nizek. Po primerjanju Občine Grosuplje novega kulturnega centra nihče ne omenja. Za deleža programa lahko sklenemo, da dobi Občina Grosuplje veliko ilustracijo o naši dejavnosti lahko predstavim samo nekaj številk programa za majhne stroške dela. Še bolj je omenjeno razvidno – z njimi bomo, upam, še najbolj razumljivi. v tabeli 3. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 49

Tabela 3 četrtek, 15.04. ob 19:30 uri, KD Big band Grosuplje, Ameriško javni nejavni veleposlaništvo v Ljubljani in ZKD Grosuplje Primerljivost plače program prihodki prihodki PINE LEAF BOYS (ZDA), Državni javni zavodi 90,0 % 10,0 % 78,0 % 22,0 % koncert Cajunske, kreolske in Zydeco glasbe Občin. javni zavodi 82,0 % 18,0 % 64,0 % 36,0 % Nevladne organiz. 64,0 % 36,0 % 49,0 % 51,0 % ZKD Grosuplje 81,5 % 18,5 % 16,9 % 61,0 %

Upamo, da nas bo zaradi tega Občina Grosuplje s svojo strokovno službo in seveda tudi svetniki podprla v naših razvojnih prizadevanjih. Predvsem bi želeli, da za dva dogodka, ki sta promocijsko in programsko prepričala tudi z velikim številom obiskovalcev, naslednje leto v proračunu zagotovi posebno proračunsko postavko: gre za festival Mesto na ulici in Novoletni gala operni koncert. Vodja strokovne službe ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš napovedujemo … 8. 4. ob 19:00 uri, Gledališče Hiša, KD Teater Grosuplje in ZKD Grosuplje Najboljši glasbeniki iz Louisiane, trikratni nominiranci za nagrado Anita Šefer, v prir. Irene Žerdin: Grammy, so si ustvarili ime z igranjem lastne tradicionalne glasbe, ki so jo združil z mladostno energično izvedbo. Skupina, IZZA ŠOLSKIH KLOPI, ki je najbolj znana po divjih šovih in izjemnih aranžmajih, je Gledališče Hiša, premiera, mladinska predstava vdihnila novo življenje Cajunski glasbi in prinesla na oder stare Povzeto iz uvoda v predstavo: dijaški čas je čas odraščanja, ko se igra pesmi v novi preobleki. Opisujejo jih »kot povezavo med mladimi igra le še navzven, mladi ljudje pa se že srečujejo s problemi. Vsak je in starimi generacijami« in »najboljši nov, energičen in zabaven posameznik zase. Otroci prihajajo ali iz razbitih družin ali pa iz družin, Cajun Band po zelo dolgem času,«. Igrajo stare plesne standarde kjer denar zamenjuje pojem družinske sreče. Nekaj otrok pa je tudi s prioriteto, da v svoj repertoar vnašajo veliko pozabljenih pesmi. takih, ki živijo v popolnoma svojem svetu, tako da sta šola in lastna Njihova raznolikost in energija se nadgrajuje skozi vsak naslednji družina samo stranski tirnici. Osrednji dogodek je stiska ene izmed koncert, s čimer prinašajo nove vidike Cajunske, kreolske in učenk, ki ostane skrito vsem sošolkam in sošolcema; glavna junakinja Zydeco glasbe. Njihova misija je predstaviti izjemno glasbo svojih svojo zgodbo zaupa le prijateljici, ki ji stoji ob strani in potem zgodbo prednikov, s čimer dokazujejo, da je še zmeraj živa in zanimiva. skupaj razrešita. In svet je potem spet bolj svetal in lepši. Sicer pa se Pine Leaf Boys nastopajo po vsem svetu, med drugim so igrali bomo sprehodili med šolskimi klopni, v različnih modnih stilih, pa po vseh ZDA, v Angliji, Franciji, Irski; trenutno pa so na evropski tudi v jeziku, ki bo zelo raznolik – od zbornega, narečnega in pravega turneji po Danski, Latviji in Sloveniji pod pokroviteljstvom najstniškega slenga. ameriškega State Departmenta. Ustvarjalna ekipa: režija: Irena Žerdin, kostumi: Tina Dobrajc, glasba: Člani Pine Leaf Boys so: Wilson Savoy - harmonika in vokal, ekipa Hiša: tehnika: Miha Puš in Mario Čurković; igrajo: Teja Pirnat, Courtney Granger – violina in vokal, Jon Bertrand – kitare, Drew Nika Devetak, Ana Makovec, Polona Azarov, Urška Zaletelj, lara Simon – bobni in vokal, Thomas Drew – bas. Kastelic, Živa Kukman, Neža Potokar, Mateja Zajc, Miha Srdinšek in Koncert PINE LEAF BOYS iz Louisiane (ZDA), trikratnih nomi- Matic Žmuc nirancev za nagrado Grammy, bo dobra osvežitev glasbenih Vabljeni vsi najstniki, prijatelji igralcev, da bo ob premieri vzdušje dogodkov v kulturnem domu Grosuplje. vzpodbudno in veselo. Vsi, ki ste abonenti najstniškega abonmaja Lepo povabljeni na koncert! Ufurej se!, imate s kartico prost vstop. Več o skupini si lahko preberete na www.pineleafboys.com sreda, 14.04. ob 20:00 uri, petek, 16. 4. ob 19:30 uri, ŽPZ Lastovke KD Teater Grosuplje in Kulturni dom Spodnja ZKD Grosuplje Slivnica; KD Big band Grosuplje DOBRODELNI KONCERT, humanitarna prireditev za Evropo Donno ELEKTRIKA, Na pobudo zborovodkinje ŽPZ Lastovke, KD Teater Grosuplje, jazz-funk koncert, Electric Mojce Intihar bo KD Teater nosilni organizator dobrodelnega Jazz Quartet (EJQ) zasedba in koncerta, kjer se bodo prepletale pesmi in pa izpoved in pogled na člani KD Big dand Grosuplje življenje avtorice knjige Pa jo imam!, Darje Rojec. Takole nam je Koncert naslovljen ELEKTRIKA opisala svoje življenje: »Rojena oktobra, leta 1958 v Tlakah, nekje bodo člani big band Grosuplje na sredini med Škofljico in Šmarjem. V Tlakah je še vedno nekaj pripravili skupaj z jazz-funk naših korenin po mamini strani. Ker sem bila kot otrok zelo slabotno skupino Elektrik jazz Quartet dekletce, starši niso vedeli, kako bom prehodila pot do šole, ali na v zasedbi Klemen Kotar eno ali drugo stran. Takrat namreč še ni bilo avtomobilov tako (saksofoni), Marko Črnčec kot danes. Odločila sta se, da kupita hišo nekje bližje šoli in tako (klaviature) in Tomi Purič (bobni). Lahko si obetamo žive ritme funka sem vse svoje osnovno šolske dni in še kasneje srednjo in nekaj v izvedbi odličnih glasbenikov ob podpori grosupeljskega big banda. fakultete preživela v Sostru pri Ljubljani. Po poklicu sem kemik Del koncerta bo EJQ izvajal sam, v drugem delu pa se jim bo pridružil in bila zaposlena na zavodu za varstvo pri delu. Kmalu sem dobila big band, za katerega so bili pripravljeni aranžmaji skladb EJQ. otroke in tako kar naenkrat ni bilo več časa za mene. Vedno sem Vabljeni vsi ljubitelji jazza in funka – v kulturno dvorana na prednost dajala otrokom, partnerju, družini, na sebe pa nekako Spodnji Slivnici! pozabila. In skoraj bi spregledala znake, ki so me opozarjali, da je 50 kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

petek, 23.04. ob 19:30 uri, SiTiTeater BTC in Kreker, ZKD Grosuplje Bjarni Haukur Thorsson, v prev. Lije Pogačnik: FOTR, monokomedija; režija: Nataša Barbara Gračner, igra Lado Bizovičar z menoj nekaj narobe. Utrujenost, slabo počutje, potenje. In tako Hudomušna pripoved novopečenega fotra. Lado Bizovičar sicer ni so mi določili diagnozo-rak na dojki. Ob tej hudi novici pred 16 leti, fotr, a mu je vloga Fotra pisana na kožo. Težko bi ga odigral nekdo, ki sem najprej pomislila kaj bo z mojima otrokoma, če umrem. Zato je vse radosti in tegobe že dal skozi. Lado ohranja distanco med sabo sem vedela, da se moram boriti. Žal se je zapletlo in v bolnišnici in sinom, obenem pa s pripovedovanjem v živo predvaja film, ki ga sem dobila mesojedo bakterijo. Razdejala je moje telo in pustila gledalci vidijo v svojih glavah. Gledalec pozabi, da je Bizovičar voditelj, za seboj luknjo v trebuhu. Včasih domači niso vedeli niti tega, če pozabi na vse mogoče primerjave z domačimi igralci. Prepričljivost bom preživela naslednjo uro. udarnega monologa in mimičnega nastopa pustita gledalcu toliko Bila sem v komi in se srečala blizu, kot je potrebno, da se ne zjoče. Od smeha ali spominov na svoje z drugim življenjem. Borila otroke ali otroštvo. Lado je na odru dober Fotr, kakšen bo v zaodrju, ni sem se priti nazaj v naš svet, pomembno. Ko bo, bo to to. k mojim otrokom, družini…. Fotr ni žajfnica in ni izpoved nekega pomehkuženega očeta, ki bi Uspelo mi je! Po 6 mesecih, skrbno načrtoval svojo kariero, popedenal dobro ženo, si v računalnik sem se slabotna vrnila domov vpisal tedenski načrt kosil, sestankov, seksa in nenazadnje kar on sam in se začela srečevati s skrbel za ženino ovulacijo. Ne, Fotr je Lado (Bizovičar), njegova žena pa problemi depresije, ki človeka Katarina (Čas). Fotr je monokomedija, Lado je na odru z mikrofonom, vleče k dnu. Tudi iz tega sem Katarina na platnu v ozadju. se izkopala. Po 12 letih in Avtorsko delo Bjarnija Haukur Thorssona pod režijskim očesom pol nošenja proteze sem si Nataše Barbare Gračner prinaša sodobnega Fotra, kajpak lepo zaželela pravo dojko. Naredili zagorelega, postavnega, in na kar je Lado zelo ponosen, spočitega. so mi rekonstrukcijo. Bila sem presrečna! Toda sovražnik v obliki Prinaša zgodbo o objemčkih, poljubčkih, odločitvah, testu nosečnosti z raka, se je pojavil zopet. Pred dvema letoma! Uvidel je, da sem modrim rezultatom, ginekologu, velikem trebuhu, zaobljeni in požrešni premočan nasprotnik in se je moral umakniti. Kljub temu, da ženi, jokanju, stokanju in neopisljivemu rojstvu. Fotr pripoveduje o teti Moniki, ki bi Fotrovega otroka poimenovala Vladimir, o ženinemu je rak težka bolezen, mi je vendarle pokazal tudi nekaj lepega. dojenju, o previjanju, o sinovem kakanju, o jokanju, o neprespanih Naučil me je, da je življenje lepo in da ga moramo uživati vsako nočeh in mulcu, ki si ga ni, pa si ga je želel. sekundo.« Pogovor z njo bo med vokalnimi pesmimi ŽPZ Lastovk Vabljeni torej vsi bodoči, pa tudi mladi očetje in tisti, ki bi se radi skupaj Mojce Intihar vodila novinarka informativnega programa RTV spominjali teh doživetij, ki jih prinese v »dovjino« malo bitjece! Slovenije, Tadeja Anžlovar. Ustvarjalci predstave: režija: Nataša Barbara Gračner, igra: Lado Z dobrodelno prireditvijo se pridružujemo dogodkom, ki se na Bizovičar, v filmu igra: Katarina Čas, glasba: Igor Vičentič, song: BMD, pobudo Evropskega gibanja podnaslavljajo z : »Boj proti revščini besedilo za song: Lado Bizovičar in Jernej Dirnbek, kostum: David in izključenosti«. Posebej povabljene žene in dekleta, oz. vsi, ki se Matej Goljat, luč, projekcije in ton: Rajko Bajt, postprodukcija filma: jim zdi ta tematika zanimiva in želijo prispevati v boljši jutri. Tisti, SUPER B, grafično oblikovanje: Dejan Batoćanin ki se boste odločili za nakup knjige oz. nakita, pa boste prispevali v dobrodelni sklad Evropa Donna. ponedeljek, 26.04. ob 19:00, ZB NOB Grosuplje, Občina Grosuplje, ZKD Grosuplje četrtek, 22.04. ob 18:00 uri, Plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater in ZKD Grosuplje Prireditev ob Dnevu upora proti okupatorju; Na zaključek baletnega šolskega leta izvajajo člani ZKD Grosuplje vabimo vse starše in sorodnike deklic, ki so članice plesnih skupin Prireditev bomo oblikovali v klasičnem slogu, da oživimo spomin na TeGIBlo. Posebej za njih bodo male balerine predstavile tehniko dogodke, ki so nas med drugim pripeljali tudi do današnjega dne – s ogrevalnih vaj in potem zaplesale koreografije, ki jih je oblikovala slavnostnim govornikom, s pesmijo, glasbo. Lepo povabljeni! ------mentorica Špele Repar v letošnjem šolskem letu. Vabljeni tudi tisti, ki - želite deklice, naslednjo sezono vpisati v KD Teater. Kino Grosuplje Na robu teme, triler / drama. Rrežiser bondiad Casino Royale in GoldenEye prikazuje zgodbo ostarelega policista Thomasa, ki je priča umoru svoje hčerke. Prežet z jezo in maščevanjem se odloči na lastno pest poiskati morilca, a ob tem razkrije srhljivo zaroto med bogatimi korporacijami in vplivnimi politiki. Na glavo si nakoplje jezo izurjenega agenta CIE, ki skuša prikriti vse sledi, toda nihče od vpletenih ne računa na Thomasovo odločnost, da kriminalce zlepa ali zgrda pripelje pred obličje pravice. Ja, nekatere stvari nas pahnejo čez rob. Možje, ki strmijo v koze komedija pripoveduje zgodbo ambicioznega vojnega novinarja Boba; ta v Iraku spozna čudaškega Lyna, nekdanjega agenta skrivnostnega odreda ameriške vojske, ki marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura, odmevi 51 se ukvarja s paranormalnimi načini vojskovanja. Toda ustanovitelj Deklica in lisica, vsebina programa, kjer so razvijali načine branja sovražnikovih misli, hojo filma: Nekega jesenskega jutra skozi zidove in ubijanje (koz) zgolj s pogledom, je izginil, in Lyn ga deklica na poti všolo zagleda namerava poiskati. Bob zasluti svojo priložnost in se mu pridruži lisico. Očarana pozabi na strah na eni najbolj nenavadnih in zabavnih vojaških avantur. Podnaslov in se ji pogumno približa. To filma je: Ni koz, ni slave. je začetek presenetljivega Igričar, akcijski triler - igra za življenje. V bližnji prihodnosti prijateljstva. Deklica s pomočjo najbolj priljubljena računalniška strelska igra poteka s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo zapornikov, obsojenih na smrtno kazen, katerih telesa nadzorujejo naravo. Začne se pustolovščina, bogati igralci. S 27 zmagami vodi ujetnik Kable, toda uporniki, ki ki spremeni njeno življenje in nasprotujejo zlorabam ljudi, mu uspejo sporočiti, da konca igre njen pogled na svet. Režiser Luc Jacquet je želel pričarati zgodbo, ne bo dočakal živ. Kable se upre in uspe pobegniti, toda ob tem ki se dogaja blizu našega doma, na travnikih, v gozdovih. Da bi bili odkrije temačno zaroto, ki utegne ogroziti prihodnost človeštva, očarani nad naravo, nam ni treba hoditi prav daleč. Film je neverjetno zato se odloči uporabiti svoje bogate uničevalske izkušnje in popotovanje po naravi, kakršna se ponuja, kadar se ure in ure ne zganemo, kakršna je, kadar nas v njej ni. Opazovanje narave so ustaviti negativce. majhni trenutki sreče, v katerih lahko uživamo vsi. »Deklica in lisica Beograjski fantom dokumentarna kriminalna drama, prepletena je pripovedka, zgodba, ki bi morala s preprostimi besedami nagovoriti z resničnimi dogodki, je postavljena na nočne ulice Beograda, vse. V njej gre za spoštovanje do narave, spoštovanje do vseh živih bitij, v letu 1979. Skrivnostni voznik belega dirkalnika z vratolomno spoštovanje do meja, ki jih ne smemo prestopiti.« vožnjo noč za nočjo izziva nemočne policiste. Upornika pričnejo Povaljbnie na celovečerni igrani film o nepozabnem prijateljstvu vzpodbujati gledalci, ki vse bolj množično spremljajo divje dirke. med deklico in lisico, film režiserja Luca Jacqueta, tudi avtorja Toda to ne ustreza oblastem, ki dogodke razumejo kot politično dokumentarca Popotovanje cesarskega pingvina. Igrani film je provokacijo med obiskom predsednika Tita na Kubi, zato aktivirajo primeren za otroke od 5. leta, primeren tudi za družinski ogled in traja vse sile, da bi ustavili beograjskega fantoma. 92 minut. Lepo povabljeni na nedeljsko filmsko popoldne v Kulturni Omenjene filme si lahko ogledate v rednem sobotnem terminu, dom Grosuplje, v nedeljo, 25. aprila 2010 ob 18:00 uri. tokrat v poletnem času, vsako soboto v aprilu ob 20:00 uri! Info ZKD Grosuplje

Odgovor na članek Pismo Kopanj in kultura

Ob slovenskem prazniku kulture 8. »nekultiviranih« staršev februarja je bil že 4. leto organiziran 9 kilometrov dolg pohod po »Prešernovi V Grosupeljskih odmevih, letnik 36, številka Če je to »po mnenju mnogih najbolj kul- poti« od Grosupljega na Kopanj, kamor 1-2 za januar in februar 2010, najdemo na 31. turna prireditev leta« gre predvsem za so sicer prišli tudi iz drugih krajev, strani Pismo »nekultiviranih« staršev, ki se nepoznavanje javnega dogajanja v našem ena skupina se je pripeljala celo iz začne: »Konec decembra se je v Grosupljem mestu. Samo produkcija ZKD Grosuplje vsako Maribora. Kopanj se v zvezi s Prešernom odvijala po mnenju mnogih najbolj kulturna leto pripravi kar nekaj dogodkov, ki so na torej začenja uveljavljati tudi v širšem prireditev leta. To so oznanjali plakati in povsem enakem kulturnem nivoju, so samo slovenskem prostoru, dvomim pa, laskavi naslovi po mestu. ...« Podpisana sta nekoliko bolj komorni in ker niso označeni da s takim kulturnim programom, starša Mojca in Marko Jurca. z »gala«, so pač malo manj atraktivni. In če pogledamo dejavnost knjižnice in glasbene kot je bil letošnji. Poleg treh domačih pevskih skupin Zarja, ki sta zapeli nekaj Kot razberemo, gre za »Novoletni gala šole, je bera izjemno bogata preko vsega leta. Prešernovih in nekaj zategnjeno domačih operni koncert«, dogodek, ki ga ZKD Nekako nerodno se je pogovarjati z nekom, ki drevesu pravi gozd. pesmi, je namreč nastopilo tudi družinsko Grosuplje pod tem imenom že tradicionalno V tem stilu se je težko pogovarjati. gledališče iz Vač z igro, ki naj bi bila skeč, organizira vsak december v dvorani Brinje. Če pa avtorja tega sestavka moti, kaj se je v resnici pa še burka ni: navdušeno Ime za to prireditev je bilo izbrano na dogajalo z nastopom baletk, priporočam, oboževalko Pesnika obletavata dva povsem tehnični osnovi: da umetniški vodji skupin TeGIBlo zastavi mladeniča, enega tišči fizis, drugega pa »Novoletni« je časovna opredelitev te dve vprašanji: nosi sentimentalnost, tako vsi trije še in prireditve, »gala« pomeni slavnosten, 1. Zakaj se ni pravočasno (14 dni pred še recitirajo Prešernove pesmi in trosijo svečan, npr. gala predstava, oblekel se koncertom) dogovorila z agentom orkestra šolsko bombastične resnice o njih. Igra je v gala, s čimer organizator poudari o koordinaciji programa, kar je obljubila je splet neokusnih plehkosti, literarnih enkratnost tega dogodka - je samo in kar je bil tudi pogoj organizatorja, da omlednosti in podučne napihnjenosti, enkrat letno, »operni« pomeni, da je baletke vključi v prireditev in vse pa povezuje dolgoveznost. Ampak vsakoletna vsebinska povezava z opernim 2. Zakaj ni zmogla oceniti, kaj so sposobni velika večina gledalcev se je burki veselo repertoarjem, se pravi povezava s napraviti otroci pri treh ali petih letih in jim hahljala! profesionalnim gledališčem, ki namesto je predozirala zahtevnost nastopa, tako da Če želijo domačini Kopanj res narediti za govorjene uporablja peto besedo, »koncert« so se zlomile. pojem kulture, si podobnega zdrsa več ne pomeni vrsto prireditve, ki je uveljavljena v Šele po teh odgovorih lahko nadaljujemo smejo privoščiti. Pred dvema letoma smo pogovor o tem, kaj bi moralo biti tako, kot današnjem svetu. gledali Francetov prihod na Kopanj, ki ga ni bilo. V januarju 2010 sem v dopisu, ki Nič posebej dramatičnega, ime želi pri je napisal in režiral Goran Gluvić, odličen sem ga posredovala umetniški vodji in tem dogodku izpostaviti zgolj to, da gre za slovenski dramatik. Zakaj ga ne bi prosili, vodji skupine TeGIBlo predlagala sestanek prireditev posebnega pomena, ki naj pred da bi postopoma dramatiziral tudi druge s starši, vendar na ta dopis nisem dobila zaključkom koledarskega leta poveže dogodke iz Prešernovega življenja? občane na nekem spodobnem in prijetnem odgovora. nivoju. Simona Zorc Ramovš Jakob Müller 52 kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Napoved skladovih Mavrična kultura za vse Zaključek likovnega natečaja Kako se bojujem proti »revščini«? prireditev Konec januarja se je zaključil likovni natečaj, ki se ga je udeležilo 162 ustvarjalnih posameznikov. Veseli nas, da je starostni razpon udeležencev pester. Na razpis so prispela zelo raznolika dela: od MAREC ročno izdelanih knjigic, fotografij, risb, akvarelov, olj na platnu, kolažev itd. Udeleženci so se odzvali z različnimi motivi upodabljanja revščine Otroški območni gledališko - lutkovni maraton in iskanja rešitev ter izražanja solidarnosti. Z likovnim natečajem se izpostava pridružuje obeleževanju evropskega leta boja proti revščini četrtek, 25. marca 2010, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje in socialni izključenosti. Prispela likovna dela bodo razstavljena 28. petek, 26. marec 2010, ob 8.30, Kulturni dom Grosuplje septembra 2010 v prostorih Mestne knjižnice Grosuplje. Posamezna Mladi gledališčniki imajo vsako leto priložnost, da predstavijo svojo dela pa se bodo pojavila na vabilih ivanške izpostave in na ostalem produkcijo pred polno dvorano grosupeljskih otrok, ki so zahtevni tiskanem gradivu ter bodo rdeča nit celoletne dejavnosti izpostave. mladi ljubitelji gledališča.

22. državna revija otroških in mladinskih Plesni praznik sredi snežnega meteža Sredi februarja je potekala območna revija plesnih skupin v pevskih zborov Zagorja ob Savi Jakličevem domu v Dobrepolju. Kljub slabim snežnim razmeram se torek in sreda, 30. in 31. marca 2010, Zagorje ob Savi je na reviji predstavilo 9 plesnih skupin s plesalci v starosti od 4 do 19 Na srečanju se bodo predstavili otroški in mladinski pevski zbori, let. Plesne nastope je strokovno spremljala Nataša Tovirac. Kot gostji ki so bili izbrani glede na kakovost prijavljenega zbora, umetniška sta s solo točkama nastopili dijakinji Umetniške gimnazije Ljubljana, vrednost sporeda in primernost sporeda glede na zasedbo zbora. smer sodobni ples: Veronika Valdés in Enya Belak. Mladi plesalci Sodelujoče zbore je potrdil organizacijski odbor prireditve na predlog so se predstavili v različnih plesnih izrazih in pestrih koreografijah. umetniškega sveta tekmovanja. Na pravem plesnem podu so se predstavili plesalci in plesalke pod mentorstvom štirih koreografinj: Špele Repar, Maje Pirc, Mateje Curkove in Martine Ratajec. APRIL JSKD RS in območna izpostava Ivančna Gorica želi v nadaljevanju dvigovati nivo predstavljenih plesnih produkcij in mlade usmeriti tudi Območno srečanje odraslih folklornih skupin na področje izraznega plesa. ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž petek, 9. aprila 2010, ob 19.00, Jakličev dom na Vidmu Dobrepolje Revija pevskih zborov v znamenju Chopinove Nematerialna kulturna dediščina in njeno ohranjanje je pomemben delež tradicije, ki je razvita v vseh treh občinah ivanške izpostave. Na obletnice in kvalitetnih nastopov ogled bodo nove odrske postavitve folklornih skupin. Pevci ljudskih Ob koncu februarja je v organizaciji ivanške izpostave potekala območna revija odraslih pevskih zborov v treh delih. Vse nastope je pesmi in godci ljudskih viž pa bodo iz zakladnice ljudskega izročila strokovno spremljala Andreja Martinjak, ki je v večini vse skupine predstavili številne, prepogosto že pozabljene pesmi. pohvalila zaradi izjemne kvalitete prepevanja. Na celotni reviji je v treh dneh nastopilo kar 26 in nekaj od njih se bo predstavilo tudi Čaj za dve, strokovni ogled partljičeve na regijskem in državnem nivoju. Vsi trije večeri so bili v znamenju komedije v izvedbi gledališča Petdopol petja in glasbe, še posebej svečan pa je bil zadnji večer v Dobrepolju, kjer nas je voditeljica Simona Zorc Ramovš seznanila z začetkom sobota, 10. aprila 2010, ob 19.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Chopinovega leta in z 200-obletnico njegovega rojstva. Naš pevski Gledališče Petdopol deluje pod režiserskim vodstvom Marjane praznik z naslovom Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem je minil Hočevar. Letos bodo uprizorili Partljičevo komedijo Čaj za dve, s v prijetnem vzdušju predstavitve letne pevske ustvarjalnosti. katero bodo sodelovali v selekciji Linhartovega območnega srečanja. Spodaj in na desni je nekaj priloženih fotografij z nastopa v Grosupljem! Strokovni spremljevalec letošnjega srečanja je Klemen Markovčič. GGNeNi so se uspešno predstavili strokovnemu Območno srečanje otroških folklornih skupin spremljevalcu Klemenu Markovčiču torek, 13. aprila 2010, ob 17.00, Kulturni dom Ivančna Gorica Na srečanju se bodo predstavile otroške folklorne skupine, ki delujejo V začetku marca je potekal selektorski ogled v okviru skladovega v okviru osnovnih šol in društev. Predstavile bodo odrske postavitve, Linhartovega srečanja 2010. GGNeNi so s svojo premierno izvedbo navdušili občinstvo v Kulturnem domu Grosuplje. ki so nastale v tej sezoni.

Mešani pevski zbor KUD France Prešeren Račna. Moški pevski zbor Corona. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 53

Moški pevski zbor Šmarje - Sap. Ženska vokalna skupina Brinke.

Ženski pevski zbor Biser - Grosuplje. Moški pevski zbor Samorastnik - Žalna. 54 kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Četrt stoletja Brendijevega glasbenega ustvarjanja Brendi je s svojimi številnimi gosti in prijatelji v Hotelu & Casinoju Kongo 12. februarja 2010 slavnostno obeležil 25 let glasbenega delovanja s koncertom in z veliko torto. Jože Miklič Prve pesmi je Brendi začel pisati že pri 12. Pisal je pesmi in glasbo za številne znane letih, prvi studijski posnetek pa je nastal v slovenske pevce in pevke: Majda Arh (Pošlji domačem studiu Dareta Novaka v Kranju. mu veter pozdrav, Poletno dekle), Irena Nato je ustvarjal za številne ansamble. Vrčkovnik (Uspavanka), Miha Balažič (Jutri Kot predhodnica ansambla Don Juan je sin vaš bo postal vojak, Julija), Sendi (Ti ne bil ansambel Beli med. Nato je sledilo še veš), Viktorija (Zadnji poljub), Boris Kopitar sodelovanje z ansamblom Amadeus, ki ga (Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi, Ko je sestavil po razpadu skupine Gu-Gu Tone šmarnice spet zadrhtijo, Nocoj te ujel bom Dimnik - Čoč, takrat eden najboljših bobnarjev v svoje sanje, Vsak pač po svoje), Ptujskih 5 v Sloveniji. Brendi je ob tem priznal, da mu je (Nasvidenje, Ne ubijajte me, Solze imaš v očeh bil Čoč poleg Mira Čekeliša (Randez Voues) moja mama, Rane naj skelijo, Sanjam, Ženi velik učitelj na področju glasbe. se dragi moj, Mama njega sem ljubila, Nocoj Potem je zasijala popularna skupina Don spet misli tavajo, Tudi angeli se jočejo, Rada Juan, za katero je napisal številne hite bi spet ljubila te, Poročni valček, Ne ubijajte (Mandarina, Rdečo rožo utrgal bom zate, me), Helena Blagne (Samo ti, Naj nihče me ne Pod oknom sem stal, Povej mi Marina, zbudi, Bodi srečen Bambino). Gasilci smo, Debela dekl'ca, Rad bi ti rekel Poleg tega je ustvaril kar nekaj hitov za Vilija nekaj lepega...) in z njimi posnel tudi nekaj Resnika (Odiseja), Pop Design (Nekoč bom videospotov. zbral pogum), Mišo Molk (Kdo upa si v moje Skupino Don Juan so poleg Brendija dvorce), Marto Zore (Vse bi zate dala), Claudio sestavljali Vojko Sfiligoj (klaviature), Damir (Vse najboljše za tvoj rojstni dan, En, dva, tri, Jurak (bobni) in Vili Bertok (bas kitara). Uspavanka), Andrejo Pinotič (V meni ni več Brendi je s skupino uresničil svoje sanje, moči, Preko Mure, Kaj mi te je spremenilo, saj je bil Don Juan v času svojega delovanja Iskra sreče, Tu sem rodila se), Roka in najbolj zaželen ansambel. Enako velja tudi Polono Petovar (Praviva si same bedarije, za vse njihove izdane kasete in plošče, ki Čira čara, Veseli muzikant), Ansambel Krila so dosegle najvišje številke pri prodaji v (Tvoja bom), Marinero (Pa sem postal falot) Sloveniji. Ustanovil je tudi svojo založbo z in še za vrsto drugih. imenom Mandarina. Posebno poglavje na njegovi glasbeni poti je sodelovanje s Koradom Buzetijem (Gospa SLIKE OD VRHA NAVZDOL: moj poklon – v duetu z Meri Avsenak), Žena - Brendi, ko je kot fantič nastopal v vaškem me je zapustila, Ljubimec sem, Na vašem licu gledališču. je lep izraz, Sem pravi Primorec, Solza se bo - Skupina Don Juan pred preč kot 20 leti. posušila, Vem, da me varaš, Mustafa, Sram - Brendi s svojo družino - sinom Dejanom, me je ko solze tečejo, Recite ji angeli). Skupaj ženo Danico in hčerko Tino. sta izdala 12 uspešnih albumov, ki so dosegli - Nekoč otroška zvezda Hajdi je zrasla v zape- zlate in platinaste naklade. V duetu pa sta ljivo dekle. posnela tudi dva videospota. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi kultura 55

Brendi je odkrival tudi mlade talente. Za 10 preprost družinski človek, ki se s svojo ženo letno otroško zvezdo Hajdi Korošec je ustvaril Danico ter otrokoma - hčerko Tino in sinom številne hite: Naš kuža, Nore počitnice, Dejanom - dobro razume, prav tako tudi s Petelinček, Moj vojak, Nisem važna, Oblečem sosedi, a kot hudomušno pripomni, z vsemi si oblekico. Mlada otroška zvezda je bila nato komunicira v slovenščini. tudi Moni – Monika Pučko (Pa naj bo). Na naše Pri tem pa pripomni, da živimo v neki čudni posebno vprašanje je Brendi dejal, da so te deželi, ki svojo najboljšo glasbo imenuje pesmi nastajale po rojstvu njegovih otrok, ki goveja glasba in da premalo ceni svoje jih je pozneje leta 2002 zbral na kompilaciji. narodne korenine. Z naslednjo mislijo pa Izdal je tudi vrsto samostojnih plošč: Poznajo dopolni to izjavo in pravi, da postanemo me, da sem baraba (1993), Brendi – največje Slovenci čudni takrat, ko se dokopljemo do uspešnice (1999), Kaži na kraju nešto ljepoga kakšnega položaja. Takrat se še posebej (1999), Ustavi se (2000), Kje si našla tega začnemo zgledovati po tujih vzorcih. Še kretena (2004), Kaj me briga (2004), Kaj posebej pa to velja za ljudi na vrhu slovenskih me briga (2005), Brendi – 23 najbolj veselih medijev, ki se nato ukvarjajo le z neko (2007), Brendi – najlepše balade (2007). Izdal umetelno-kvazi umetnostjo. pa je tudi kompilacijsko ploščo in kaseto In kako gleda na letošnjo skladbo, ki bo šla na svojih najlepših pesmi za otroke Brendijeve Evrosong? Pravi, da je v njej vendarle nekaj najlepše pesmi za otroke (2002). slovenskega. So morda to znaki, da Slovenci Kljub raznim kritikam, ki so to glasbo le ne bomo čisto pozabili nase ter na svojo narodno ustvarjalnost in izvirnost? označevale kot manjvredno, šund ali celo s trditvami, da ljudi poneumlja, je skladbam SLIKE OD VRHA NAVZDOL: čas kot najbolj natančen kritik »dovolil«, da - Brendi pred torto velikanko v casinoju Kongo. so preživele in se naselile v srca slovenskih - Don Juan danes. poslušalcev. - Brendi in Natalija Kolšek pripravljata nov Svojih prvih 25 let je Brendi praznoval s projekt. Že ta mesec izide nova CD plošča z prijatelji, za katere je ustvaril glasbene hite. naslovom Brendi & Natalija Kolšek – Ukraden Na jubilejnem koncertu Brendi - mojih 25 trenutek, na kateri bodo same nove skladbe let so se tako znova zbrali člani legendarne obeh priljubljenih pevcev. skupine Don Juan, niso pa manjkali niti Hajdi, - Brendi z Majdo Arh, Jasno Kuljaj in Borisom Natalija Kolšek, Viktorija, Majda Arh, Boris Kopitarjem. Kopitar in, seveda, Korado. - Brendi z Lojzetom Slakom. V rani mladosti je V naslednjem mesecu bo Brendi - Branko Brendi poznal vse Slakove pesmi na pamet in J. Vunjak praznoval rojstni dan, ko bo naštel jih prepeval svojim domačim. leto manj let, kot če bi pomnožili z 2 njegova - Korado & Brendi na enem od nastopov na leta glasbenega ustvarjanja. In čeprav ga Dolenjskem, ko so prišli tudi Cigani iz bližnjega poznamo kot zabavljača, je Brendi čisto naselja in sta se fotografirala z njimi. 56 ob materinskem dnevu Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Materinstvo na preizkušnji Nevenka Zrnec: „Gloda vprašanje, kaj potem, ko me ne bo več...“ Kajti, starši se s tem zelo težko sprijaznijo enajstih letih dela v društvu Sožitje sem doživela in prav tako težko poiščejo pomoč. Toda, ko ogromno stisk mater in celotnih družin. Vsak se sprijazniš s tem, kar ti je naložilo življenje, tak otrok je enkraten, poseben! Tu ni nobenega takrat veš, da je edina pot pomoč, da usposobiš posploševanja, ni kalupov. So pa dogodki, ki otroka za življenje. Če izhajamo iz dejstva, bolijo, režejo v dušo in srce ... da je samo 35 % otrok oz. oseb z motnjami v Enajsto leto je društvo prisotno v Grosupljem. razvoju v institucionalnem varstvu, vsi ostali Pa še vedno doživljamo stresne situacije. Ko pa so doma, potem je jasno, kako pomembno se podamo na ulice Grosupljega, še vedno je delo staršev v otroštvu, otroka usposobiti, doživljamo začudene, vprašujoče poglede da bo, kolikor največ zmore, lahko poskrbel mimoidočih. Celo kakšen avtomobil se kdaj Ob mislih na materinski dan se često zase. Čeprav pa vedno ostaja najbolj boleče pa kdaj ustavi ... Pričakovala bi, da se bo kdo vprašanje, kaj bo potem, ko staršev ne bo več. ustavil, spregovoril, namenil toplo besedo, spomnim prelepih črtic Ivana Cankarja, ki jih To pa je še ena bolečina in po navadi vprašanje, vprašanje morda, kako smo – pa se je to zgodilo je posvetil materi in s tem na „Cankarjansko ki nemo kriči po odgovoru,“ pripoveduje počasi, samo enkrat ... Samo enkrat v toliko letih, ob mati“, kot se večkrat komu „zapiše“. Vendar zamišljeno, kot da odstira zastor drame, ki se toliko začudenih pogledih ... Ti pogledi ubijajo. pa življenje piše svoje zgodbe. Tudi materam. odigrava v mnogih domovih. Naj bodo otroci, ali odrasli – iskreno jih čutijo. Takšne, ob katerih zastane korak. In vendar Čez podobno preizkušnjo ste šli tudi sami. Pa naj kdo temu reče – sprejetost!?“ - Resnica, je treba naprej. Ker poti nazaj ni, četudi se Morda nekaj misli iz lastnih izkušenj, - mi gre tako daleč od vseh obljub in lepih besed, ki jo usoda še tako boleče poigrava z življenjem. vprašanje nekako težko iz ust, pa me moja gotovo bolj kot otroci čutijo njihove mame, sogovornica, Mama, resnično pisano z veliko očetje, družine. Materinstvo na preizkušnji, materinstvo, začetnico, preseneti s svojo odprtostjo; tako Pogovor spet usmeriva v društvo Sožitje, ko pisano z veliko začetnico – s to mislijo sem preprosto, iskreno razgrne svojo zgodbo: pravi, da je bila njena pot vanj povsem naključna: začela pogovor z Nevenko Zrnec, dolgoletno „Naš Sašo je bil sprva čisto zdrav dojenček. „Center za socialno delo je sklical sestanek predsednico društva Sožitje, v katerega Pri njegovih devetih mesecih sem sama staršev otrok z motnjami v razvoju. Ker je društvo so vključene osebe z motnjami v razvoju podvomila, da je vse v redu. Ko pa sem z nekaj presledki delovalo že v preteklosti, je bila iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna „svoje strahove“ zaupala zdravnici, so me spet izpostavljena ideja po ponovni vzpostavitvi; Gorica. Društvo deluje 11. leto; prvih osem res potolažili, da pač vidim strahove. Toda ideja je padla na plodna tla in že čez en mesec let, torej tudi na samem začetku, ko so „orali vsi ti prikriti strahovi so izbruhnili na dan pri smo bili registrirani. Delo predsednika sem ledino“, je bila predsednica. Kljub temu da je njegovih treh letih v obliki hudih glavobolov. - prevzela z enim samim pogojem: če smo v predsednikovanje predala mlajši kolegici, pa To je bila cena in posledice težkega proda. Jaz prostoru vseh treh občin, bomo tudi delali! Tako je delo v društvu ostala njena stalnica. Brez pa sem še vedno slepo zaupala zdravnikom. smo že leta 2000 organizirali klubsko delavnico, tega enostavno ne gre, postalo je način njenega Imel je kar nekaj učnih težav; moram priznati, bili glavni pobudniki za ustanovitev Želve. življenja, razmišljanja in konec koncev tudi da smo mu pomagali pri učenju, mu dodatno Klubska dejavnost je še danes eno največjih pomoči. razlagali, česar ni razumel, toda, kar je naredil, pričakovanj vseh članov. Vsako sredo popoldne „Preveč jih je, ki to pomoč potrebujejo,“ je naredil sam. Uspešno je zaključil 7. razred se srečujemo in tega ne zamudijo, razen za podkrepi svojo predanost delu. osnovne šole, potem pa se vključil v skrajšani ceno bolezni; 20 do 25 članov prihaja. Tu pa se Ni naključje, da sem prav v mesecu marcu program šole PTT. Pri njegovih 18 letih, ko je srečujemo z velikimi problemi , saj bi za takšno potrkala na njena vrata. In začela pogovor zaključil šolanje, pa so se začele težave, ko ni število udeležencev potrebovali večje število z vprašanjem, kako sprejema bistvo mate- bilo nobenih možnosti zaposlitve. Takrat se je prostovoljcev; tri prostovoljke in prostovoljec rinskega dneva, kakšen pomen ima zanjo pravzaprav začela naša „kalvarija“ in romanje – šofer, ki pripelje in odpelje domov tiste, ki jih z vidika matere. Pa se je zamišljeno zazrla od zdravnika do zdravnika, od komisije do starši ne morejo, sta resnično premalo za tako predse, rekoč: „Za mene je to samo lepo komisije za usmerjanje... Takrat sem začela zahtevno delo. Še veliko aktivnosti bi lahko obeležje. Lepo je, če se me kdo spomni, toplo iskati vse poti, prebirati strokovno literaturo, pripravili, če bi imeli več prostovoljcev.“ pri srcu, ko me že vnuki pridejo pozdravit z rožo. se izobraževati, saj je šlo za mojega otroka in Materinstvo, zapisano celi četici „otrok“ iz Mi je pa veliko bolj pomemben rojstni dan mojih te poti so me pripeljale v društvo Sožitje. Ni bilo društva Sožitje, z lahkoto zapišem. Za svoje otrok. To je namreč dan, ki je zaznamoval moje trenutka v mojem življenju, da me ne bi glodalo požrtvovalno delo je leta 2006 prejela nagrado materinstvo.“ vprašanje, kaj bo še prineslo življenje, s čim nas občine Grosuplje z zlatim znakom. Pa pravi: Materinstvo na preizkušnji, materinstvo, bo še dodatno obremenil jutrišnji dan. Skrb za „Nikdar nisem niti pomislila, da bi karkoli pisano z veliko začetnico – če se dotakneva otroka je bolečina, ki je ne moreš izživeti! Ko pa naredila v dobro naših „sožitnikov“ zato, da bi bistva: kako sprejme mati v najlepšem je imel Sašo 30 let, je dobil odločbo o statusu me kdo pohvalil, kaj šele nagradil. To je način trenutku pričakovanja – spoznanje otrokove invalida.“ mojega življenja, to me konec koncev osrečuje, drugačnosti? Sašo je prav prijeten mladenič, ki se vsak dan izpolnjuje. Tudi, ko me je pred šestimi leti „To je šok za vse! Za vso družino, za sorodstvo. vozi na delo v Ljubljano v eno izmed enot Želve, razveselil prvi vnuk, in nekaj pozneje drugi, kar Kako pa to sprejmeš kot mati, ne vem, če je ki zaposluje osebe z motnjami v razvoju, se je pomenilo tudi varstvo, je bilo samo po sebi mogoče to izraziti z besedami. Nekateri starši se ukvarja s športom in s ponosom pripoveduje o razumljivo, da so popoldnevi ob sredah moji, žal s tem nikoli ne sprijaznijo. Otroka sprejmeš tekmovanju v nogometu na Kitajskem leta 2007, tako da so moji tudi varstvo za vnuke organizirali z vso ljubeznijo, mu nudiš največ, kar mu seveda pa ob vsem tem potrebuje ogromno tako, da sem si lahko vzela čas za Sožitje. In bila lahko. Ko pa takšnega otroka vzgajaš, moraš skrbi in pomoči staršev, da ohranjajo njegove srečna, da nihče ni bil za ničesar prikrajšan!“ imeti predvsem veliko pomoči, razumevanja psihofizične sposobnosti. Ves svoj prosti čas je posvetila temu in sprejemanja ne le v družini, temveč tudi Kako, če sploh lahko, se mati sprijazni z humanitarnemu delu. Kdaj pa kdaj se odpravi v okolju, v katerem živiš. To je namreč v teh dejstvom, da njen otrok ne bo nikoli odrasel, da tudi na teren; rada obišče tiste naše občane, ki trenutkih najvažnejše. Nikakor pa ne morem nikoli ne bo mogel sam skrbeti zase? so svoj novi dom našli v bivalnih enotah. Mnogi sprejeti tolikokrat izrečenih misli staršev „Saj enostavno nimaš drugi izbire! To moraš brez svojcev, željno čakajo na toplo besedo, takšnih otrok, češ, da so prav zato srečni, ker jih sprejeti tudi zaradi otroka, ki ga imaš rad in na pogovor; tako jim prinese vsaj delček otrok na poseben način osrečuje. Mislim, da je kateremu želiš samo najboljše, torej pomagati domačnosti, topline, pozdrav iz domačih krajev. to prikrita bolečina, ki jo skušajo v sebi zatreti. mu! Samo po tej poti greš lahko naprej. V Alenka Adamič marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi kinološki kotiček 57

Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol – ampak pes! Sreča ali strah na vrvici? Skrbniki psov smo pod vtisom nedavnih tragičnih dogodkov še toliko bolj odgovorni, da Piše Mojca Sajovic omogočimo prijetno sobivanje tudi tistim, ki psov nimajo ali se jih celo bojijo. Vsakdanji sprehodi z našimi štirinožci so od huda, je predpisano obvezno šolanje psa, prav Še vedno drži, da iz malega raste veliko in vsi nekdaj veljali za imenitno priložnost druženja tako pa tudi šolanje naslednjega psa istega odrasli, ki otroku štirinožca predstavijo na z drugimi skrbniki psov, pa tudi z vsemi ljudmi skrbnika, katerega pes je bil usmrčen zaradi način: »Pusti psa, te bo ugriznil! Če ne boš dobre volje, ki imajo radi štirinožce, pa si jih povzročitve smrti ali posebno hude poškodbe priden, te bo kuža ugriznil!« ipd., že v naprej morda ne morejo privoščiti. Tema za klepet je človeka. Program šolanja je posebej predpisan, izzivajo usodo in otroku delajo slabo uslugo. bila zelo hitro pri roki. V zadnjem času pa se stvari po končanem šolanju pa uspešnost preveri Kakor je skrbnik psa odgovoren za dejanja spreminjajo, žal na slabše. Na sprehodu v gozdu, komisija. Če tudi naslednji pes istega skrbnika svojega psa in mora okolico zavarovati pred na cesti, v naravi, v lokalih in urbanih naseljih povzroči smrt ali hudo poškodbo človeka, njegovim neželenim vedenjem, tako je tudi smo deležni vse prej kot prijaznih pogledov in veterinarska uprava temu skrbniku prepove dolžnost staršev, da otroku na primeren nemalokrat tudi v naprej obsojajočih besed. posedovanje in vzrejo psov. Globe, s katerimi se način predstavijo psa kot človeku koristno O naravi psa in njegovih nagonih, o zgodovini kaznujejo kršitelji določil zakona, znašajo od 800 žival, kot družabnika, športnika, delavca, udomačitve in njegovi vlogi v družini ter družbi do 84.000 € za pravne osebe in od 200 do 1.200 € lovca, reševalca in terapevta. Predvsem pa ga je bilo tudi v našem časopisu napisanega že za posameznike. morajo poučiti, kako in zakaj je nevarno teči veliko. Vsa pasja ravnanja, njegovo obnašanje V slovenskih blokovskih oziroma spalnih na- pred psom, mahati z rokami, brcati in vpiti. Vse in odzivanje sodobna kinološka znanost zmore seljih pogosto naletimo na prizore, ko zjutraj našteto namreč vzpodbudi pasji nagon plena in temeljito razčleniti in razložiti, če pa nastopijo in zvečer skrbniki izpustijo svojega psa na do škode je le neznaten korak. težave, je vzrok zanje vedno potrebno iskati na prosto, da opravi fiziološke potrebe, nato pa Kinologi tudi ugotavljajo, da se kljub nenehnim drugi strani pasjega povodca – pri skrbniku psa. sam najde pot do doma, kjer ga že nekdo spusti prizadevanjem za obveščenost in ozaveščenost Velikokrat je že bilo poudarjeno, da nevarnih v hišo ali stanovanje. Ker je skrbnik psa doma, pasjih skrbnikov kaže veliko pomanjkanje znanja pasem ni, nevarni so samo pasji skrbniki, ki ga pri takem neodgovornem dejanju nihče ne in volje, ko gre za vzgojo in socializacijo psov. zaradi neznanja, lenobe, brezvestnosti in še česa preganja. Žal pa uradni veterinarji Veterinarske Pomembna naloga tiči na ramenih vzreditelja, še … do svojega štirinožca nimajo odgovornega uprave, občinski redarji in policisti ne preganjajo preden mladička odda novim skrbnikom, slednji odnosa. niti tistih kršiteljev odlokov, ki za svojim pa so dolžni svojega psa vzgojiti v prijetnega in Skrbnik mora zagotavljati psu dobro počutje štirinožcem ne pobirajo iztrebkov, čeprav so pri poslušnega spremljevalca, vajenega obnašanja in preprečevati vzroke za poškodbe, bolečine, »nečednem dejanju« zraven. v urbanem okolju in stikov z ljudmi ter živalmi. bolezni ali za motnje v obnašanju, kot so Kinološka zveza Slovenije (KZS) že nekaj let Strokovnjaki za šolanje psov na KZS so opredeljene v zakonu in pravilniku o zaščiti živali. na večjih prireditvah, predvsem razstavah prepričani, da bi moral vsak pasji skrbnik opraviti Prav tako pa je tudi v celoti odgovoren za škodo, psov, prireja delavnice z naslovom »Brez tečaj s preizkusom znanja in pod strokovnim ki jo pes povzroči. Skrbnik je dolžan svojega psa strahu pred psom«. Delavnice so namenjene vodstvom izšolati svojega psa. Ta pobuda je vzgojiti in izšolati tako, da ni nevaren okolici. osnovnošolskim otrokom, ki na razumljiv način bila posredovana tudi Veterinarski upravi R Pri šolanju je izrecno prepovedano uporabljati spoznajo psa kot družabno bitje in se naučijo, Slovenije, vendar ni naletela na podporo države. načine in pripomočke, ki psu povzročajo bolečino. kako se z njim srečati na javnem prostoru pa Tako ljubiteljem živali in tistim, ki se počutijo Na javnem mestu mora biti pes na povodcu. tudi, kaj pomeni odgovorno lastništvo psa. Na ogrožene, ostane le prijazno opozorilo skr- Po določilih zakona je javno mesto vsak javni KZS so namreč prepričani, da je potrebno odnos bnikom psov, v skrajnem primeru pa prijava kraj razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati med človekom in psom pričeti graditi že v rosnih uradnemu veterinarju na VURS ali na policijo. večjega števila ljudi. Zasebne zelene površine otroških letih, zato so kinološki strokovnjaki s torej niso javno mesto. Psi, ki so zaradi ugriza svojim programom – učno uro pripravljeni priti Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko človeka ali živali opredeljeni kot nevarni, morajo v šole in vrtce. Povabila pa so bolj izjema kot posredujete na elektronski naslov: imeti na javnem mestu tudi nagobčnik, bivati pravilo ... [email protected]. morajo v objektu ali pesjaku, na prostem pa na ograjenem prostoru z ograjo višine najmanj 180 cm in opremljeno z opozorilnim znakom, da gre za nevarnega psa. Nepoznavalci kinološke stroke poudarjajo, da so okolici nevarni le psi posameznih t.i. nevarnih pasem, ki jih statistika največkrat uvršča med tiste, ki so ugriznili človeka ali drugo žival. Ne gre pa prezreti dejstva, da je v državi le 20 odstotkov čistopasemskih psov, ostali pa so mešanci. Med slednjimi je prav gotovo veliko takih, ki so prepuščeni sami sebi in ulici, kot plod slabih izkušenj z ljudmi in drugimi živalmi pa se pogosto zgodi, da v svojo obrambo ali zaradi nagona samoohranitve svoje edino orožje - zobe tudi uporabijo. Zakon posebno poglavje namenja ugrizom psov in šolanju nevarnih psov. Predpisuje postopke, ko gre za poškodbo človeka. Zdravnik mora ogrizeno osebo napotiti v antirabično ambulanto, ki izvede vse nadaljnje predpisane postopke in upošteva predpisane roke. V primeru, da je pes povzročil smrt človeka ali posebno hudo poškodbo, inšpektor odredi usmrtitev psa. Če poškodba ni bila 58 zdravje Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Šola za starše – predporodna zdravstvena vzgoja Šola za starše ima dolgoletno tradicijo in - Za začetek poroda je pomembno, Definicija babice je zelo dobro sprejet način zdravstveno da bodoča starša dobita informacije o Babica je oseba, ki je uspešno zaključila vzgojnega dela tako med prebivalstvom pravočasnem odhodu v porodnišnico, predpisane študijske obveznosti, je vpisana v rodne dobe, kot tudi med zdravstvenimi načinu sprejema v porodnišnico, pripravah register zdravstvenih delavcev in je pridobila delavci. Ta oblika je pomembna za vse prvič licenco za opravljanje dela znotraj države. na porod v porodni sobi, o načinih lajšanja Babica je prepoznana kot odgovorna in noseče ženske in njihove partnerje. porodnih bolečin in pripomočkih za lajšanje zanesljiva strokovnjakinja, ki podpira, neguje porodne bolečine ter posegih, ki se izvajajo in svetuje ženski med nosečnostjo, porodom Program je sestavljen iz tematskih predavanj, v tem času. in poporodnim obdobjem ter izvaja tudi ki obravnavajo vsebine. - Priprava porodnega spremljevalca zajema babiško nego novorojenčka in dojenčka. - Zgodnja in pozna nosečnost – za zgodnjo učenje in informiranje o njegovih aktivnostih To delo vključuje preventivo, promocijo nosečnost je pomembno, da so nosečnice in pomoči porodnici v času rojevanja. normalnega poroda in odkrivanje patoloških pozorne na spremembe, ki so posledica - Nosečnicam se predstavijo načini stanj matere in otroka ter zagotavljanje delovanja hormonov. Te lahko vplivajo na iztisa ploda glede na položaj telesa in medicinske pomoči in izvajanje prve pomoči psihično stanje nosečnice, fizično počutje, načini, ki se v določenih situacijah lahko v odsotnosti zdravnika. spremembe na in v telesu. Seznanijo se s izvedejo. Pomembne so tudi informacije Babica ima pomembno vlogo pri zdravstveni presejalnimi testi, ki se izvajajo v nosečnosti, o dogodkih, kot so prvi stiki obeh staršev vzgoji ženske, družine in širše družbene navodilih o zdravem življenju in prehrani. z novorojencem, prvo dojenje, nega skupnosti. Njeno delovanje vključuje pre- - Za pozno nosečnost je pomembno, da natalno vzgojo, pripravo na odgovorno novorojenčka v tem času in morebitni se nosečnica zna opazovati in pravočasno starševstvo, posega pa tudi na področje posegi, ki so takrat nujni. zdravja žensk, spolnosti ali reproduktivnega reagirati na spremembe, ki zahtevajo posvet - Bodoče starše, predvsem mamice, se zdravja ter zdravja otrok. s strokovnjaki. V pozni nosečnosti je lahko pripravi na ožje in širše poporodno obdobje, Babica lahko deluje na domu, skupnosti, prisotno otekanje nog in rok, naraščanje in spremembe, ki se zgodijo v in na telesu bolnišnicah, kliniki in zdravstvenih domovih. telesne teže, zvišan krvni pritisk pa tudi slabše porodnice – otročnice. Pripravi se jih tudi *Definicija poklica babice, ki jo je sprejela oziroma obremenjeno delovanje ledvic. O na psihične spremembe po porodu, na Mednarodna zveza babic (ICM) julija 2005, večini teh težav se nosečnica pogovarja na katere vplivajo predvsem hormonske Brisbane, Avstralija obisku pri ginekologu. Vloga šole je naučiti spremembe, spremembe, pogojene s fizič- in opozoriti nosečnico, kako se odzvati na nimi obremenitvami med porodom, pa tudi Iz definicije je razvidno, na katerih vse spremembe, na pravilno prehranjevanje, pitje na način življenja po porodu glede na zahteve področjih lahko babica deluje. in telesne aktivnosti. Nosečnice tudi izvedo novorojenčka v prvih dneh in tednih po Zarodek raste in se razvija v maternici. Vsaka kdaj, kako in zakaj je potrebno ukrepati. porodu. - V pozni nosečnosti prihaja do nosečnostnih razvojna stopnja, v nosečnosti in po rojstvu, - Dojenje in spanje novorojenčka – dojenčka popadkov, pogosto zaradi nepravilnega načina zahteva različno prilagoditev in vedenje sta procesa, ki nista samoumevna, kot si življenja, to pa lahko celo povzroči prezgodnji staršev. Nosečnice so v tem obdobju izredno nekateri bodoči starši to predstavljajo. porod. Poleg navedenega je potrebno opa- motivirane in dovzetne za nasvete in učenje. - Veliko vprašanj je o bodočem starševstvu, zovati tudi aktivnosti in gibanje ploda v tem Zdravstveni delavci moramo ta čas izkoristiti kjer imajo pomembno vlogo vsi tisti, ki obdobju. Največ strahu izzove odtekanje in bodočima staršema posredovati čim več delajo z bodočimi starši. Starševstva se ne plodovnice. Ob pravilnih razlagah, kako začne uporabnega znanja. naučimo na nekaj srečanjih v Šoli za starše, odtekati plodovnica in kako je potrebno v Rojstvo je sestavni del življenja. Na prvi to je dolgotrajen proces. V teh pripravah se takem primeru ukrepati, se bodoča starša pogled se zdi nenavadno, da se je treba nanj nauči bodoča starša najboljše nege in higiene razbremenita strahov in tudi pravilno pripravljati. Porodni tečaji pomagajo razumeti novorojenčka, o prvih sprehodih, polaganju reagirata na to spremembo v nosečnosti. potek poroda in sprejemati pravilne odločitve. novorojenčka v posteljico, pravilnega ravnanja z novorojenčkom, oblačenja, slačenja, varnostnih prejemov med kopanjem in negovanjem, sončenja in pestovanja dojenčka. Starše se opozori na morebitne nevarnosti ob otrokovih začetkih plezanja in postavljanja na noge ter druge nevarnosti (vroče pečice, vrata, stopnice…). - Zobozdravstvena vzgoja, kar zajema zdravje zob v času nosečnosti in po porodu, razvoj in čiščenje zob pri otroku.

Kot je razvidno iz že opisanega, je namen šole dati bodočim staršem odgovor na mnoga vprašanja, dvome, nejasnosti in strahove, kot so: »Kdaj v porodnišnico, da ne bo prepozno?«, »Bova znala biti starša?«, »Kakšen bo otrok?«, »Zakaj joka?« in podobno. Gordana Njenjić, dipl.m.s., babica LITERATURA Njenjić, G. (2008) Šola za starše – znanje za prihodnost. V: Zbornik predavanj, Postojna marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi zdravje, mladi upi 59

Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Vrtiljak zdravil Nedolgo tega je po spletu zaokrožilo pismo neznanega avtorja, ki opozarja na prekomerno uporabo zdravil. Zapisane trditve nismo znanstveno preverili, zato naj služijo le kot temelj za razmišljanje o lastnem zdravju. Izbira je vedno naša. Zdravniki in farmacevti med vami zelo dobro že zaradi prvega zdravila, famotidina, tako velikokrat bruha, njegov krvni sladkor je vedo, kaj je vrtiljak zdravil. To je vrtiljak, na da se te poškodbe kaj hitro spreminjajo precej povišan, ima nenormalno krvno sliko katerem se ni preveč priporočljivo znajti, kajti v kronične. Jetra so sicer organ, ki se in težave z uriniranjem, zadnje čase pa opaža ko si enkrat na njem, je sila težko izstopiti izjemno hitro obnavlja in je v nekaj tednih še, da ima motnje pri koordinaciji gibov in ... In čim starejši smo, tem bolj postaja ta že popolnoma regeneriran. Vendar tudi svojega telesa ne obvladuje več popolnoma. vrtiljak nevaren. In pogost. In nor. -Vzemimo jetra ne zmorejo delati čudežev, če morajo In tako naprej ... in naprej. na primer Janeza! nenehno razgrajevati tuje sintetične snovi in Pravzaprav v njegovem telesu ni več stvari, ki Janez je dokaj zdrav 50-letnik, ki ni-ma alkohol. Zato jetra (ki opravljajo v telesu nad bi delovala normalno. Uradna medicina, v vsej posebnih zdravstvenih težav. Na sistem- 400 funkcij) v tem stanju nenehnega stresa svoji krasoti in veličastnosti. Verjetno vsak od atskem zdravniškem pregledu pove zdrav- kmalu omagajo in prenehajo učinkovito nas pozna nekaj takšnih Janezov, ki so se zelo niku, da mu včasih malce ponagaja prebava izvajati detoksifikacijo organizma. Posledice hitro spremenili v razvaline. Psihične motnje, ... in zdravnik mu napiše recept za zdravilo so takojšnje in uničujoče, zlasti za imunski izpadanje las, težave z dihanjem, ustne famotidin, ki »pomaga« proti slabi prebavi. sistem. Janezovo telo, ki ne zmore več afte, zvišanje telesne teže, nenormalnosti v Na videz povsem nedolžno zdravilo. Toda presnavljati strupov, postane nemočna tarča EKG-ju, okvare vida, gomazenje po telesu, Janez žal ne ve, da famotidin povzroča raznih okužb. Zato mu zdravnik predpiše pordelost kože, nočne more, osebnostne bolečine v sklepih. Slednje postajajo antibiotike. Antibiotiki zadajo Janezu najhujši spremembe, samomorilne misli … vse to vedno hujše in vse bolj moteče, zato začne udarec od vseh, saj mu dokončno sesujejo je »normalno« in »sprejemljivo«, dokler Janez jemati paracetamol, da si bolečine že tako načeti imunski sistem. Obenem »koristi prekašajo tveganje«. Obstajajo pa olajša. Tudi paracetamol se mu zdi docela poškodujejo tudi njegova prebavila ter še tudi taki stranski učinki, ki jih zdravnik nenevaren, saj je na voljo brez recepta. Še omogočijo razrast kandide. Zdaj ima Janez nikoli ne vidi. Npr., žena Janeza zapusti, ker vedno pa se počuti slabo, oziroma se zdaj žal tudi že kronično vnetje sinusov; zanj mu ne more več prenašati njegovih izbruhov počuti še slabše. Postane depresiven, kar je zdravnik predpiše zdravilo proti alergijam- besa in nenormalnega vedenja. Otroci so prav tako stranski učinek famotidina. Toda antihistaminik, katerega neželeni stranski se mu odtujili, morda bo izgubil tudi službo, Janez tega ne ve. Prav tako je stranski učinek učinek pa je, da Janez kmalu postane tudi saj je nenehno na bolniški, ko je na delu, pa famotidina to, da mu nenadoma začnejo vzkipljiv in razdražljiv. Pri tem seveda to se nanj ni mogoče več zanesti. Vse zaradi rasti prsi, težave pa ima tudi s potenco. To zdravilo, antihistaminik, alergij prav čisto nič nepomembne težavic s prebavo, ki bi se dala dvoje njegove depresije zagotovo ne olajša. ne zdravi, le blokira njihove simptome. Pa zlahka urediti s kakšnim čajem ali zeliščnim Janez, ki je z razpoloženjem vse bolj na psu, še to le v 40 do 60 % primerov, kajti alergije pripravkom, če bi se Janezov zdravnik (ali prebere, kako zelo zdravo naj bi bilo rdeče povzročajo tudi druge snovi in ne le histamin. Janez sam) na to seveda spoznal. vino. Zato vsak dan pri večerji zvrne kakšen Hkrati so protialergijska zdravila znana Ne zanašajte se na druge, zanesite se nase kozarček, včasih pa še pri kosilu. Zakaj bi po številnih stranskih učinkih. Tako ima in na svoje telo. si vino omejeval, če je pa zdravo? Pa še Janez zdaj še glavobole, zvišan holesterol Privoščite mu hrano – tisto naravno in brez razpoloženje mu popravi. Vendar pa se Janez in motnje srčnega ritma. Pogosto ga stiska črtnih kod ... Privoščite mu zdravje. ne zaveda, da paracetamol v kombinaciji z v prsih, nenehno se znoji, povrnile pa so se alkoholom lahko hudo poškoduje jetra. Poleg tudi prebavne težave, kajti antihistaminik Mojca Sajovic tega so njegova jetra močno obremenjena mu je povzročil vnetje želodca. Janez tudi (Vir: Spletna pošta - neznani avtor) Zimovanje z Mojco in Kekcem Kot med vsakimi zimskimi počitnicami kjer sta nas že pričakala Kekec in Mojca. in ko je prispel tudi kaplan, se je sveta smo tudi letos skavti organizirali tabor Povedala sta nam, da bomo to taborsko maša lahko začela. Po maši smo se skavti za mlade skavte, ki smo ga poimenovali tridnevje nabirali kapljice za dušo tete Pehte, poslovili in veselo odšli domov. Zimovanje kar zimovanje. Odpravili smo se deževno da bo postala boljša. Ko smo odšli noter, smo o Mojci, Kekcu in Pehti nam bo ostalo v petkovo popoldne. Z avtobusom smo se preobuli, nato pa odhiteli v sobe. Fantje v lepem spominu. se vozili kakšni dve uri in nato prispeli v svojo, punce pa v svojo. Tam smo si pripravili Godovič. Tam naj bi spali v župnišču. Vsi oblačila, se preoblekli, odšli na večerjo, si Klara Ahčin (10 let), skavtinja stega lačni smo se odpravili proti prenočišču, nato pripravili postelje in odšli spat. Zjutraj so Grosuplje1 nas že zelo zgodaj zbudili, saj smo si morali umiti zobe in obraz ter se preobleči. Sledila je jutranja telovadba nato pa zajtrk. Voditelji so nam povedali, da bomo odšli na pohod. To nas je kar utrudilo, zato smo komaj čakali večerjo. Po tem so nekateri starši klicali otroke in jih lepo pozdravili. Umili smo se in odšli spat. Zjutraj pa nas je že čakala nova naloga. Pripravili smo eno sobo za sveto mašo, ostale pa smo pospravili. Začeli so prihajati starši 60 vreme Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Februar 2010 Vreme v Grosupljem Prve tri dni smo imeli debelo snežno odejo in najhladnejša jutra letošnjega februarja; živo srebro se je najnižje spustilo 3. februarja, Januar 2010 ko je bilo −13,6 °C. Še isti dan je jugozahodni veter prinesel odjugo V novo leto smo vstopili z meglenim ozračjem in rahlim dežjem. in popoldne se je ob zmerno oblačnem nebu segrelo do +5,7 °C. Turobno in prav nič zimsko vreme se je zaključilo že dan kasneje, ko Podobno toplo, a oblačno je bilo tudi še naslednji dan, 5. februarja je popoldne rahel dež prešel v občasno rahlo sneženje. Ob prehodu pa so se sredi dneva začele pojavljati rahle padavine (rosenje in rahel hladne fronte je krajši čas sicer močneje snežilo, a padlo je manj kot dež). Snežna odeja se je hitro tanjšala in od prvega dne, ko je merila centimeter snega. Tretji dan januarja je bil najbolj sončen v vsem 41 cm, se je do večera tega dne sesedla na 25 cm. Zvečer se je dež mesecu. Že naslednji dan se je po jasnem in mrzlem zgodnjem nekoliko okrepil in zgodaj zjutraj naslednjega dne postopoma prešel jutru hitro pooblačilo. Pozno dopoldne je začelo rahlo snežiti. Do v sneg. Rahlo, občasno tudi zmerno sneženje je tekom dneva dalo 8 večera je padlo 5 cm snega. Rahlo sneženje se je nadaljevalo tudi cm novega snega. Sledilo je nekaj suhih in oblačnih dni z dnevnimi še 5. januarja, v noči na 6. januar pa se je sneženje okrepilo. Ker temperaturami pod lediščem. 9. februarja se je vreme počasi začelo se je nestanovitno oblačno vreme z občasnim rahlim do zmernim slabšati. Zjutraj in zvečer so že naletavale posamezne snežinke. sneženjem še nadaljevalo, se je snežna odeja iz dneva v dan debelila. Naslednji dan so zaznamovale obilne snežne padavine, ki so trajale Najobilnejše padavine so se začele 8. januarja. Tega dne je zjutraj in skozi ves dan in ponehale šele 11. februarja dopoldne. V približno dopoldne padal zmrznjen dež, že sredi dneva pa se je začelo močno trideset ur trajajočem sneženju je padlo skupaj 34 cm novega snega. sneženje. Okoli 18. ure je intenziteta sneženja dosegala do 12 cm Ob koncu padavin je višina snežne odeje znašala 61 cm, kar je največ novega snega na uro (v zmernem sneženju v eni uri običajno pade po februarju leta 1999. 13. februar je bil sončen in topel. Temperatura okoli 3 cm snega). Zaradi tega je bil cestni promet močno oviran. 9. je presegla 6 stopinj Celzija, kar je povzročilo hitro sesedanje snežne januarja ob 7. uri smo imeli 43 cm debelo snežno odejo. V naslednjih odeje in s streh so odpadale tudi meter dolge ledene sveče. V drugi dneh se je vremensko dogajanje umirilo. Ob oblačnem nebu in polovici meseca je bilo postopno topleje, čeprav so bile sončne ure pogosti zamegljenosti se je temperatura zraka vseskozi gibala okoli precej redke. Nekajkrat je tudi snežilo, a padlo je največ 4 cm novega ledišča. Snežna odeja se je počasi sesedala in zlasti v drugi polovici snega. 19. in 20. februarja je obilno deževje povzročilo dodatno taljenje meseca zmrzovala. V zadnji dekadi so dnevi postajali hladnejši, živo snežne odeje ter po travnikih mestoma zastajanje površinske vode in srebro je tudi čez dan ostajalo pod lediščem, sive in kratke dni pa manjše poplavljanje vodotokov Bičje ter Grosupeljščica. 24. februarja je občasno spremljalo naletavanje snega. Najvišjo snežno odejo v se je po skoraj dveh mesecih zopet ogrelo preko deset stopinj Celzija. mesecu smo imeli 31. januarja zjutraj, ko je sneženje iz dopoldneva Kljub temu, da je bilo nekaj zadnjih dni meseca tudi +13 °C in več, se prejšnjega dne ponehalo. Ob 7. uri je bilo 47 cm snega. snežna odeja ni uspela staliti. Povprečna mesečna temperatura je bila +0,2 °C, kar je glede na Povprečna mesečna temperatura je bila −2,3 °C, kar je glede na povprečje obdobja 1995-2009 1,4 °C hladneje. Glede na povprečje povprečje obdobja 1995-2009 1,9 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju-Sapu, pa je bil letošnji februar običajno hladen. Glede na Šmarju - Sapu, je bil letošnji januar hladnejši za 0,3 °C. Hladnejša od obdobje 1995-2009 so bila jutra s povprečno temperaturo −2,9 °C povprečja za obdobje 1995-2009 so bila tako jutra kot tudi popoldnevi. toplejša za 0,3 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +4,2 °C pa so Jutra s povprečno temperaturo −4,1 °C za 0,3 °C, popoldnevi s bili hladnejši za 2,4 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila −13,6 °C povprečno temperaturo +0,1 °C pa za 2,8 °C. Najnižja mesečna (3.2.), najvišja pa +13,9 °C (25.2.). Megla je bila opažena v devetnajstih temperatura je bila −14,2 °C (28. 1.), najvišja pa +7,4 °C (1. 1.). Megla dneh; sedemnajstkrat se je pojavljala v mestu, še dva dneva več pa je bila opažena v petnajstih dneh; štirinajstkrat se je pojavljala v se je zadrževala v bližnji okolici. Ivje je bilo po vejah dreves tri dni. mestu, še dan več pa se je zadrževala v bližnji okolici. Bila sta dva Snežna odeja je ležala ves mesec. Snežilo je v devetih dneh. Osem dni dneva s slano. Ivje je bilo po vejah dreves šest dni. Snežna odeja je živo srebro ves dan vztrajalo pod lediščem. V enaindvajsetih dneh je ležala 30 dni (od tega 3 dni le del dneva). Snežilo je v petnajstih je temperatura padla pod ledišče, od tega trikrat do −10 °C in nižje. V dneh. Prav toliko dni je živo srebro ves dan vztrajalo pod lediščem. šestnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 122 litrov V devetindvajsetih dneh je temperatura padla pod ledišče, od tega padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 156 % običajne trikrat pod −10 °C. V petnajstih padavinskih dneh je na kvadratni količine. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh februar leta 1998, meter tal padlo 123 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu ko sta padla 2 litra padavin, najbolj namočen pa leta 1995 s 199 litri. 1995 predstavlja 205 % običajne količine. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh januar leta 2000, ko je padlo 5 litrov padavin, najbolj Iztok Sinjur namočen pa leto kasneje s 125 litri. DIAGRAMA SPODAJ: Višina snežne odeje januarja in februarja ob 7. uri zjutraj. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi iz knjižnice 61

Dr. Mihael Glavan v Zadnje slovo Andreja Smoleta za kulturni Mestni knjižnici Grosuplje praznik v Mestni Ko so v Dobrepolju zaključili z izdajanjem del knjižnici Grosuplje domačega učitelja in zavzetega kulturnega delavca Frana Jakliča, so ga z občine in Mohorjeve družbe zaprosili, naj za zaključek povzame njegovo življenje in delo v samostojni knjigi. Zamislil si jo je kot dokumentarno – kulturno – zgodovinsko študijo, v kateri je želel z analizo pomembnejših besedil prikazati vpliv ožjega in širšega okolja na pisatelja in njegov razvoj. Gre za dokumentarno monografijo, ki temelji na virih, dokumentih, ki so se ohranili. Na življenje in delo pisatelja ne vpliva le ekonomsko-politično stanje, ampak tudi širša civilizacijska, bivalna kultura, prehrambene, oblačilne navade dobe, pričevanja ljudi. Jaklič je bil prizadet že z rojstvom, saj ga oče ni priznal, imel je poškodovano nogo in je Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, šepal. Vendar je postal učitelj in vsestranski četrtek, 28. januarja, ob 18. uri kulturni in politični delavec. Knjigo je razdelil Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, na 4 dele: najprej je predstavil kulturno sreda, 7. februar 2010, ob. 18. uri Doktor Mihael Glavan, učitelj, ravnatelj, obzorje, duh dobe, nato Jakličevo izobrazbo Dramski igralec in upokojeni direktor režiser, raziskovalec, je z več vezmi in poklicno delo, v tretjem delu se je posvetil kranjske knjižnice že vrsto let nastopa povezan z občino Grosuplje. Dolga leta je njegovemu delovanju v zadružništvu, politiki, z besedili Matjaža Kmecla o znanih živel v Šmarju – Sapu, nekaj časa je učil gospodarstvu, čitalništvu, v zadnjem delu pa Slovencih. V naši knjižnici smo ga že angleščino na osnovni šoli v Grosupljem. njegovemu pisateljevanju. Zaradi političnega poslušali v monodramah Kako je Lovro Nato pa se je preselil v Stično in se zaposlil delovanja je bil celo izgnan iz Dobrepolja. Po Toman razvil slovensko zastavo in o na tamkajšnji srednji šoli, kjer je vrsto I. svetovni vojni so ga povabili nazaj in se mu Primožu Trubarju. Letos pa nam je let tudi ravnateljeval. Njegova naslednja opravičili. Ko se je Dobrepolje organiziralo v za kulturni praznik pripravil portret zaposlitev ga je vodila v Ljubljano na samostojno občino, so dan njegovega rojstva Andreja Smoleta, Prešernovega Zavod za šolstvo, prav posebno polje pa izbrali za občinski praznik. prijatelja, romantika, ki smo si ga se mu je odkrilo pri vodenju rokopisnega Nekaj novih dejstev o Jakliču so mu vedno predstavljali kot radoživega, oddelka v Narodni in univerzitetni knjižnici posredovali sorodniki, pisateljev vnuk Tadej veseljaškega človeka, po rodu iz bogate v Ljubljani. Začel je raziskovati slovenske Sluga, nekaj dokumentov, predvsem dekrete gostilniške družine, ki je imela v lasti prvotiske iz obdobja protestantizma in o premestitvah, preselitvah, o upokojitvi .., je odkril v rokopisnem oddelku NUK-a. Že ljubljansko gostilno Figovec. Kadar je urejal njihove reprinte. Na to temo je znanim podatkom je dodal še spomine na zašel v finančne težave, je račune pokrila zagovarjal tudi doktorsko disertacijo. Ob očeta njegove hčerke, ki je učila na Zgornji njegova mati ali pa ga je poslala v tujino, urejanju sodobnega rokopisnega gradiva Slivnici nad Šmarjem - Sapom. Nekaj literarnih da se je skril pred upniki. Umrl je mlad. so ga pritegnili zanimivi slovenski avtorji: drobcev je ostalo v rokopisu, večinoma pa so jih Predstava je zasnovana kot Smoletov Edvard Kocbek, Lojze Kovačič….. in seveda že prepisali in objavili. Nedokončano je ostalo pogovor iz onostranstva po njegovi domoznanski avtorji. Dolga leta že ureja delo, ki govori o zemljiški odvezi in se dogaja smrti z živim pesnikom in prijateljem Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica na območju med Slivnico in Lipoglavom. V Prešernom. Spoznamo, da je bil in Dobrepolje, v Klasju, glasilu občine svojem času je bil opazen pisatelj, saj so o pravzaprav nesrečen človek. Ni imel Ivančna Gorica, objavlja pregledne članke njem pisali Josip Vidmar, Janez Logar itd. sreče v ljubezni, saj mu ni bilo dano o zanimivih ljudeh. V Trubarjevem letu se Miran Hladnik je v svoji razpravi o večerniških spoznati prave Eloize, prav tako ni našel je lotil Trubarjevega življenja in dela na povestih poudaril, da je znal na zanimiv pravega dela, ki bi ga zadovoljevalo. drugačen način, preko slikovnega gradiva. način etnološke posebnosti krajev prenesti v Gorel je za slovenstvo in slovenski jezik, Vendar je njegovo delo tako obširno in leposlovje. zbiral je ljudske pesmi in podpiral vsako raznoliko, da ga je težko predstaviti v Dr. Glavan je poln načrtov. Za objavo pripravlja delovanje za dvig narodne zavesti. nekaj stavkih, je zaključila svoja uvodna dnevnik Janeza Menarta. Pesnik in urednik je Igralec Anatol Štern je na svoji sceni, razmišljanja Roža Kek, direktorica Mestne cela tri desetletja pisal dnevnik, v katerem opremljeni z dvema stoloma, mizo knjižnice Grosuplje, in prepustila besedo najdemo zapise o kulturno-političnem in svečniki, v kostumu, ki ga je tudi gostu. dogajanju, v katero je bil vpleten, pa do čisto sam zasnoval, prepričljivo zaigral lik Dr. Glavan je ugotovil, da je sreča, če lahko vsakdanjih dogodkov in osebnih stikov. Andreja Smoleta v vsem razponu od počneš to, kar te veseli. Vse delo, ki mu ga Tudi Grosuplje pozna zanimive ljudi, ki bi razbrzdane radoživosti do velike tragike, je skozi življenje namenila usoda, je rad si zaslužili podrobnejšo predstavitev - s to ki spremljala celo našo romantično opravljal, tudi poučevanje na osnovni šoli mislijo je zaključil prijeten literarni večer, s pisateljsko generacijo. Pripravlja že v Grosupljem ob sobotnih popoldnevih. katerim smo se v knjižnici začeli pripravljati naslednji projekt, Levstika, in upamo, da Želel pa si je raziskovati starejše slovensko na slovenski kulturni praznik. ga bomo spet videli na našem odru. slovstvo in predvsem s tem se je ukvarjal Marija Samec zadnjih 27 let. Marija Samec 62 šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Najšportniki 2009 v občini Grosuplje V dvorani Družbenega doma Grosuplje so v v sredo, 3. 2. 2001 zvečer, podelili priznanja Zveze športnih organizacij Grosuplje (ZŠO) najboljšim športnikom in športnicam v občini Grosuplje, hkrati pa tudi v okviru Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) pri- znanja najboljšim na državni ravni. Prva so podelili mag. Mitja Lončar - predsednik ZŠO Grosuplje in podžupan Božidar Gabrijel, za OKS pa je priznanja podelil Miro Cerar. Udeležba grosupeljskih športnikov in simpatizerjev je bila polnoštevilna, športnikov z državne ravni pa je na podelitvi kar precej manjkalo. Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Grosuplje s skupinama saksofonistov in mladih violinistk, program pa sta povezovala Petra Krnc in Jan Pirnat.

Jože Miklič Zlato plaketo ZŠO sta prejela:

Dušan Hamun- Kolesarsko Admir Bogaljević - Shotokan Ekipa mlajših pionirk Ženskega društvo Grosuplje, za večletno karate klub Grosuplje, za športne košarkaškega kluba Grosuplje, za delovanje na športnem področju. uspehe na državni ravni. športne uspehe na državni ravni. Jože Kolenc - Strelsko društvo Grosuplje, za večletno in večpla- stno delo v društvu, na tekmova- njih in kot trener. Zlato plaketo je kot tekmovalec v Strelskem društvu Grosuplje je prejel tudi Željko Moičević - Strelsko društvo Grosuplje (Zaradi tekmova- nja v Nemčiji ga na podelitev ni bilo.)

Srebrno plaketo ZŠO Kolesarsko društvo Grosuplje kot Franci Pevec - Plesni klub M Ekipa starejših pionirjev Košarka- je prejela: organizator množičnih kolesar- Ljubljana, za plesne uspehe na ški klub Grosuplje, za uspehe na skih prireditev (prevzel predse- državni in svetovni ravni. državni in mednarodni ravni. dnik Bojan Lukavečki).

Bronasto plaketo ZŠO pa so prejeli:

Renata Oražem Vršič - Strelsko dru- štvo Grosuplje, za uspešna tekmova- nja na državni in mendarodi ravni. Jan Kolenc - Strelsko društvo Gro- Jadralni klub Scorpion Grosuplje, suplje, za uspehe v strelstvu na za uspehe v jadranju na morju na Bronasti znak ZŠO za državni ravni. državni ravni. 20 let delovanja so Mitja Gerzina - Šahovski klub Priznanje ZŠO so pre- prejeli: Grosuplje , za uspehe na državni jeli: in evropski ravni v dopisnem šahu.

Ekipa mladincev Rokometnega Barbara Zatler, Matic Barič, Urban kluba Grosuplje, za uspehe v 1. Gale, Mario Hološ, Rok Ivanc in Toni Hren - Kolesarsko društvo Kristjan Grünfeld in Maruša državni rokometni ligi za mladin- Žan Trontelj - Strelsko društvo Grosuplje, za večletno delovanje Mišmaš - Atletski klub Špela, za ce. (Priznanje je prevzel predse- Grosuplje, za strelske dosežke na na športnem področju. športne uspehe na državni ravni. dnik kluba Dušan Anžlovar.) državni in mednarodni ravni. marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi šport, mladi upi 63

Priznanja ZŠO Grosuplje so prejeli tudi: - Članska ekipa z zračno puško Strelskega društva Grosuplje v sestavi Željko Moičević, Matic Barič in Andraž Poje, za strelske uspehe na državni ravni.

- Članska ekipa z zračno in malokalibrsko pištolo Strelskega društva Grosuplje v sestavi Franci Ivanc, Rok Ivanc in Mario Hološ, za strelske Tamara Dizdarević, Katja Zof in uspehe na državni ravni. Gal Savšek ter trenerka Špela Dizdarević - Atletski klub Špela. - Kadetska ekipa z zračno pištolo Strelskega društva Grosuplje v za uspehe na državni ravni. Matic Adamič - Plesni klub M sestavi Janez Červek, Luka Kovač in Žan Trontelj, za strelske uspehe na Ljubljana, za uspehe na plesnem državni ravni. področju na državni ravni. Razglasitev občinskih in med- občinskih rekreativnih tekmo- vanj za leto 2009 Na prireditvi so razglasili tudi prvake občinskih in medobčinskih re- Martin Križman, Stafan Joksimo- kreativnih tekmovanj za leto 2009, o katerih pa smo že poročali v prej- vić, Rem Marić in Jasmin Bašić šnji številki Grosupeljskih odmevov. - Shotokan karate klub Grosuplje, Rok Lukavečki - Planinsko dru- Pokale je podelil Andrej Cevc, strokovni sodelavec na Zvezi športnih za športne uspehe na državni štvo Grosuplje, za uspehe v špor- organizacij Grosuplje, ki je tudi sicer poskrbel za celoten scenarij pri- ravni. tnem plezanju na državni ravni. reditve, zato je potekala zelo tekoče in prijetno. Izvrstni uspehi učencev Glasbene šole Grosuplje

V isti disciplini pod mentorstvom Mitje šoli Vrhnika 12. februarja 2010 ob 18. uri. Za nami je 13. regijsko Dragoliča: Na njem sta nastopila tudi naša učenca tekmovanje mladih Petra Prebanda v I. b kat.: srebrno priznanje Filip Suhadolc in Tilen Miklavič. glasbenikov okolice (86 točk) Na 11. državnem Ljubljane in Zasavja, V disciplini klarinet pod tekmovanju slovenskih ki so se ga uspešno udeležili tudi naši mentorstvom Mitje Dragoliča: učenci. V Trbovljah so 9. februarja 2010 Špela Zupančič v I. c kat.: zlato priznanje citrarjev 6. februarja tekmovali v disciplinah flavta, fagot, (90,67 točk) 2010 v Žalcu pa je pod saksofon in klarinet, v Logatcu pa 10. mentorstvom Cite Galič februarja 2010 v disciplini klavir. V disciplini klavir pod naša učenka Klara Gruden v 3. kategoriji s mentorstvom Eve Sotelšek: V disciplini flavta so pod 85 točkami osvojila bronasto plaketo. Marjetka Valentinčič v I. b kat.: zlato mentorstvom Nikoline Kovač priznanje (90 točk) Juvan dosegli naslednje Na mednarodnem rezultate: V isti disciplini pod tekmovanju solistov Tinkara Stražišar v I. b kat.: zlato priznanje mentorstvom Apolonije UPOL-ova svirél 2010 (90 točk) Štrubelj: so naši učenci pod vodstvom Zala Bregar v I. b kat.: srebrno priznanje Filip Suhadolc v I. a kat.: zlato priznanje mentorja Roberta Petriča osvojili (87 točk) (97,33 točk) naslednja priznanja: Karin Kovaček v I. c kat.: srebrno priznanje Žan Puš, trobenta, kat. B: Bronasto (88,33 točk) Na državno tekmovanje, priznanje (88 točk), Nikolaj Kasteljic, trobenta, kat. A: Srebrno V disciplini fagot pod ki se bo letos odvijalo priznanje (93 točk) in mentorstvom Jasne Rojc: med 15. in 19. marcem, so Gal Kovačič, bariton, kat A: Zlato priznanje Matevž Škulj v I. b kat.: zlato priznanje (91 se uvrstili: (96 točk) točk) Tinkara Stražišar (flavta), Matevž Škulj Spremljevalec na klavirju je bil Matej (fagot), Tilen Miklavič (saksofon), Špela Kovačič, izvajali pa so tudi dve priredbi V disciplini saksofon pod Zupančič (klarinet), Marjetka Valentinčič in ljudskih pesmi našega prof. Franca mentorstvom Andreja Filip Suhadolc (oba klavir). Korbarja. Tomažina: Vsem tekmovalcem in njihovim Tilen Miklavič v I. a kat.: zlato priznanje Slavnostni koncert nagrajencev s podelitvijo mentorjem iskreno čestitamo! (94,33 točk) priznanj tekmovalcem je potekal na Glasbeni Glasbena šola Grosuplje, Nina Kaufman 64 šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Strelci že merijo na evropsko prvenstvo Strelsko društvo Grosuplje tudi novo leto začenja na krilih Željka Moičevića, ki mu uspešno sledijo tudi nekateri drugi člani kluba.

Tamara Barič ostali pa niso dosegli vidnejših uvrstitev. sedaj sem to potrdil in napredoval na peto Sezona se je nadaljevala s 14. skirco mesto, le 0,1 kroga do četrtega mesta.« Borisa Paternosta, prav tako v Trzinu, kjer je Franci Ivanc s pištolo »pristreljal« S samim tekmovanjem ni bil najbolj do tretjega mesta v članski konkurenci, zadovoljen, saj je na treningih in prejšnjih ekipno pa so Grosupeljčani dosegli prav tekmovanjih pokazal veliko boljše rezultate. tako bronasto medaljo. Moičević je s puško Kljub temu je bil drugi dan najbolje uvrščeni osvojil drugo mesto, srebrna medalja pa je Slovenec. Ekipno pa je Slovenija osvojila pripadla tudi ekipi. Pomembnejše je bilo srebro v postavi Željko Moičević, Robert Mednarodno strelsko tekmovanje Ruše, Markoja in Rajmond Debevec. sicer največji mednarodni turnir v Sloveniji, kjer je bil Moičević deseti. To je bila tudi Sledilo je še tretje kolo 1A lige v Ormožu, kjer prva izbirna tekma za evropsko prvenstvo. je Moičević trikrat zapored zmagal v finalnih »Prvi dan sem na žalost z istim rezultatom dvobojih, Matic Barič je osvojil 11. mesto, kot osmouvrščeni (591 krogov) po zadnji Renata Oražem - Vršič pa 20. Ekipno so seriji izpadel iz finala najboljše osmerice Grosupeljčani s puško dosegli prvo mesto. Po in končal. Zato pa sem drugi dan začel treh krogih imajo tako skupno 42 točk oziroma boljše. Po polovici tekmovanja sem vodil 13 točk prednosti pred SD Kamnik. Do konca celo pred najboljšim strelcem v letu 2009 sta še dva kroga tekmovanj. Posamezno Madžarom Petrom Sidijem, nato pa sem vodi Željko Moičević. Rok Ivanc se je na prišel v stisko s časom, zato sem moral tekmovanju zavihtel na sam vrh s pištolo, pospešiti streljanje. To je privedlo do nekaj Franci Ivanc na šesto mesto, Mario Hološ pa V začetku januarja so se strelci zbrali nekontroliranih strelov in zato sem redni na 22. mesto. Ekipno so Grosupeljčani osvojili na 3. odprtem kontrolnem tekmovanju del končal na sedmem mestu (592 krogov). 4. mesto in tako potrdili uspešne nastope na Trzin, kjer je Moičević zmagal s 595 krogi, Znano je že, da v finalu dobro streljam, tudi januarskih tekmovanjih.

Planinsko društvo Grosuplje vabi na izlete

V soboto, 27. marca 2010 V soboto, 10. aprila 2010 V soboto, 8. maja 2010 Obiskali bomo Kriško goro in se Odpravili se bomo na kombinirani Namenili smo se na Gradiško turo. povzpeli na 1715 m visoki Tolsti vrh plezalno pohodniški izlet v Črni Kal. Izhodišče je Gradišče nad Vipavo. V primeru vsaj 20 prijavljenih bomo Športni plezalci se bodo ukvarjali s organizirali avtobusni prevoz, sicer gremo plezalnimi smermi, tisti, ki ne plezajo, Na svoj račun bodo lahko prišli tako z osebnimi prevozi. pa se bodo pod vodstvom vodnika podali športni plezalci kot pohodniki. Za tiste, Obvezni so planinski čevlji in primerna po Kraškem robu do 467 m visokega ki bi želeli po zavarovani plezalni poti, pohodna oblačila, priporočamo pohodne Gradišča in se mimo Praproč vrnili pod je obvezna čelada in samo varovalni palice. komplet. Možna je tudi lažja pot in Skupaj bo 4 ure ne preveč naporne hoje. Kraškim robom nazaj do plezalcev. Na račun bodo lahko prišli tudi ljubitelji sprehod do Abrama. Skupaj bomo Vodi: Franc Štibernik, 041 696 940 špargljev. hodili in plezali 6 ur. Skupaj bomo v naravi preživeli dobrih 6 ur. V soboto, 3. aprila 2010 Vodi : Nejc Štefančič,040 470 940 Gremo na Kraški rob. Pričeli bomo v Vodi Bojan Lukavečki, 041 334 447 kanjonu Glinščice, V soboto, 15. maja 2010 kjer si bomo ogledali slap in plezališča V soboto, 17. aprila 2010 Vabimo v kraljestvo narcis na Struško. športnih plezalcev, se povzpeli na 457 V okviru akcije »Očistimo Slovenijo v m visoki Mali Kras in po kraškem robu enem dnevu« bomo prehodili cca 80 km Pot nas bo iz Javorniškega rovta nadaljevali do Socerba. vodila v Medji dol in preko Struške Skupaj bo cca 6 ur uživaškega sprehoda dolgo Grosupeljsko pot in jo ob tem tudi nazaj na Pristavo. nad Tržaškim zalivom. Potrebna je očistili. Potrebna je dobra kondicija, dobra planinska obutev, priporočamo pohodne Poti bodo razdeljene na več etap z planinska obutev in pohodne palice. palice. različnimi izhodišči. Vse, ki se želite Zaradi oddaljenosti organiziramo avtobusni priključiti akciji, vabimo, da to sporočite Na poti bomo skupaj 7 ur. prevoz, zato se prijavite čim prej. organizatorju akcije Vodi : Franc Štibernik, 041 696 940 Francu Štiberniku, 041 696 940 Vodi: Franc Štibernik, 041 696 940 marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 65

organizira pohod spomina in prijateljstva. Letos je bil organiziran že 8. pohod. Člani V Vrbo prešerno s Prešernom OZVVS Grosuplje smo se že tretje leto zapored Ljubezni domačije da, koder sonce hodi, udeležili tega pohoda, a letos najštevilčnejše, noben naj vam ne usmrti strup; prepir iz sveta bo pregnan, saj nas je bilo kar 37 udeležencev. ker po nas da rojak Hladno zimsko jutro, ki nas je pričakalo tega bode vas prost bo vsak, dne, pa ni ohladilo naših src. Zbrali smo se jo srčno branit klical čas! ne vrag, le sosed bo mejak! v Grosupljem, od koder smo se odpeljali v Radovljico, kjer se je naš pohod začel. Tu smo Slovenci praznujemo kulturni praznik 8. Tega dne se po vsej Sloveniji in tudi zunaj se zbrali pohodniki iz več slovenskih krajev. februarja. To je dan, ki obeležuje spomin nje, kjer živijo Slovenci, vrstijo praznovanja Po sprejemu in vpisu prisotnosti, pozdravnem na smrt našega velikega pesnika Franceta in kulturne prireditve. Skozi zgodovino smo nagovoru in predstavitvi trase pohoda, smo Prešerna (5. 12. 1800 - 8. 2. 1949). V pesnitvah se Slovenci oklepali kulture, ki je bila vir se podali na približno 15 km dolgo pot. Pot velikega pesnika našega naroda se prepletajo identitete našega naroda. Za samobitnost nas je vodila v smeri Radovljice – Lancovega osebne, narodne in obče človeške želje ter našega naroda sta materin jezik in kultura – Bodešč – Bleda – do Prešernovega pričakovanja, izžareva klic po svobodi in igrala pomembno vlogo. Osamosvojitve spomenika. Na Bledu smo malo postali, se bratstvu vseh ljudi, ki je izražen v Zdravljici, slovenskega naroda in oblikovanja svoje okrepčali in pogreli ob toplem čaju. Nato sedaj tudi slovenski himni. lastne države pa brez kulture ne bi dosegli. smo se zbrali pri Prešernovem spomeniku. Domačini in organizatorji so pripravili kulturni Živé naj vsi naródi, Območno združenje VVS Zgornja Gorenjska ob program. Po kratkem nagovoru blejskega ki hrepené dočakat' dan, slovenskem kulturnem prazniku tradicionalno župana in zapeti Zdravljici so sledile recitacije Prešernovih pesmi, ki so jih izvajali učenci blejske osnovne šole. Veteranski pevski zbor pa je ubrano zapel nekaj domoljubnih pesmi. Nadaljevali smo pot v smeri Bleda – Zasipa – Vrbe. Okrog dvanajste ure smo že prihajali do našega cilja. V daljavi na vzpetini nas je že pozdravljala cerkvica sv. Marka, ob vznožju pa spokojna vasica Vrba, kjer je pri Ribičevih, kot se je reklo takrat po domače, tista davna leta nazaj tekla zibel velikemu sinu slovenskega naroda. Prešerno je bilo tega dne v Vrbi. Rahlo utrujeni, a s polnimi srci, smo se poslovili od Vrbe. Zbrali smo se v Radovljici, kjer smo se ogreli ob toplem golažu in prijetnem druženju. Poslovili smo se od organizatorjev, zapustili Gorenjsko in v poznih popoldanskih urah prispeli v Grosuplje. V naših srcih pa je gorelo spoznanje, da bo ob takih sinovih naroda, kot je bil naš poet France Prešeren, naš narod stal in obstal. Stane Žvegla

Ob 60-letnici Konjeniške zveze Slovenije nagrajeni tudi Grosupeljčani

Konjeniška zveza Slovenije je konec februarja obeležila 60-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili slavnostno skupščino na Ranču Burger v Venišah, na kateri so strokovni sveti posameznih tekmovalnih sekcij predstavili minulo delo in tekmovalni načrt za leto 2010, sledila pa je podelitev priznanj posameznikom in klubom, ki so v zadnjih 10 letih tako ali drugače pripomogli k večji prepoznavnosti Slovenije. Za disciplino distančno jahanje sta bila med drugim nagrajena tudi konjeniški klub Beli vranec iz Spodnje Slivnice in konjerejsko društvo Podhojca iz Podhojnega hriba pri Robu. Pri posameznicah je bila nagrajena članica konjeniškega kluba Beli vranec Helena Miklič. Vsi trije so dobili pisne pohvale zveze. 66 šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

olimpijsko Sarajevo, izkupiček naših ekip pa zelo dober, saj so se vse uvrstile v finale. Grosupeljske pionirke ponovno Mladinske so domov prinesle pokal za prvo mesto, v finalu so namreč premagale Slavio v vrhu državnega prvenstva Kromeřiž iz Češke. Kadeti in mladinci pa so S finalnim turnirjem mlajših pionirk, ki je vsako ekipo. Tokrat jim v finalu ni šlo vse morali poraz priznati domači Bosni, oboji so potekalo januarja, se je končalo državno po načrtih, košarkarice Odeje so bile boljše zasedli drugo mesto. pionirsko prvenstvo 2009 za dekleta. Zadnje nasprotnice in zasluženo osvojile prvenstvo. dni v decembru so v Grosupljem potekali tudi Grosupeljčanke pa se lahko brez kančka Nadaljevanje sezone zaključni boji v kategoriji starejših pionirk. slabe vesti veselijo naslova podprvakinj. S tekmami državnega prvenstva so začeli Na obeh turnirjih so sodelovale grosupeljske V Slovenskih Konjicah se je sredi januarja najmlajši pionirji in pionirke U10, ki se bodo košarkarice in dosegle odlične rezultate. odvijal zaključni turnir državnega prvenstva za naslov prvakov potegovali po turnirskem Ženska košarka je v Grosupljem v strmem za mlajše pionirke do 12 let. Na turnirju sistemu. Prvenstvo bi se sicer moralo začeti porastu, saj ne mine sezona, ko se ne bi so sodelovale tudi naše košarkarice, ki so že novembra lani, vendar je bil začetek zaradi katera od ekip vrnila z zaključnega turnirja z pod vodstvom trenerja Luke Hrovatina in velikega števila obolelih otrok prestavljen. medaljami. njegovega pomočnika Michela Gabrijela Sezono nadaljujejo tudi vse ostale ekipe KK in osvojile tretje mesto. S tem so ponovno ŽKK Grosuplje. Do spremembe v trenerskih Starejše pionirke osvojile drugo dokazale, da sodijo v vrh slovenske ženske vrstah je prišlo v članski ekipi (1.B SKL), kjer je mesto, mlajše pionirke tretje košarke, v generaciji igralk, rojenih leta 1997. po odličnem začetku sezone nastopila kriza, Prvakinje so postale igralke Konjic, druga pa sledili so slabši rezultati in posledično padec Potem ko so se v začetku decembra v je bila ekipa Panter Šentvid. na lestvici. Za trenersko krmilo je konec Grosupljem zbrale najboljše ekipe starejših januarja poprijel izkušeni trener predvsem pionirjev, je v brinjski dvorani potekal tudi mlajših selekcij Teo Hojč, ki je zamenjal Igorja zaključni turnir starejših pionirk U14. Gostovanje v Poreču in Sarajevu Thalerja, sedaj trenerja mladincev. Ti tako Državne prvakinje v sezoni 2009 so postale kot mladinke nadaljujejo drugi del sezone igralke Odeje KED, ki so v velikem finalu Košarkarski klub Grosuplje je letos tretjič v 1. SKL, obe ekipi sta trenutno uvrščeni na s 50:61 premagale ekipo Grosupljega. zapored gostoval na božičnem turnirju sredini lestvice. Zlate sredine se oklepajo tudi Domače košarkarice so sezono končale v Poreču. Na turnirju so nastopile ekipe kadeti v 2. SKL, njihovim vrstnicam v 1. SKL na visokem drugem mestu in dosegle nov starejših pionirk in pionirjev ter mlajših pa kaže precej bolje, saj se borijo za sam vrh velik uspeh grosupeljske košarke. Tretje pionirk in pionirjev. državnega prvenstva. mesto je pripadlo Pomurju Skiny, četrto pa Tekme so potekale od 26. do 29. decembra Ježici. Starejše pionirke ŽKK Grosuplje so na lani, Grosupeljčani pa so skupaj odigrali 15 Več informacij o klubu dobite na spletnem zaključnem turnirju nastopile že tretjič. Letos tekem. Ekipe mladink, mladincev in kadetov naslovu www.kklub-grosuplje.si in na soci- so v finale prišle z 22 zmagami in le enim pa so v prvih dneh januarja sodelovale alni mreži facebook. porazom, kar priča o homogeni ekipi izvrstnih na mednarodnem turnirju FIBA v Bosni posameznic, ki so se sposobne kosati z in Hercegovini. Prizorišče tekem je bilo Alja Gabrijel

Za odbojkarice MZG Grosuplje zmagovalen januar

Za članice Odbojkarskega kluba MZG pomerile na treh tekmah. Prva tekma je na tej tekmi brez ključne igralke, tako Grosuplje se je začel drugi del tekmovanj bila na domačih tleh - na nasprotni strani da je bil to res super uspeh,« še dodaja v 2. državni odbojkarski ligi (DOL). V mreže jih je pričakala ekipa iz Škofje Loke. Barbara. klubu so bili s prvimi tekmami po novem V prvem delu tekmovanj so Škofjeločanke Tretja tekma je bila z ekipo Formis Bell, letu precej zadovoljni. Že januarja so zmagale s 3 proti 0, tokrat pa je bilo ravno na katero so se Grosupeljčanke zelo se Grosupeljčanke z nasprotnicami obratno: Grosupeljčanke so zmagale s 3 dobro pripravile in še tretjič slavile. proti nič. »Navijači so bili zadovoljni, me pa še »Vse je šlo po načrtih, zgrešile smo samo bolj,« pravi Barbara. V prvem delu so štiri servise v celi tekmi, napad je uspeval sicer proti ekipi Formis Bell klonile. z vseh možnih koncev, tako da smo se jim Februar so začele s težko tekmo proti dobro oddolžile za prvi poraz,« je tekmo drugi ekipi Nove KBM Maribor. V prvem komentirala Barbara Potokar, sicer krogu so jih sicer premagale, tokrat pa starejša sestra Monike, ki je z ekipo Nova jim podoben podvig ni uspel. Še pred KBM Branik postala državna prvakinja. tekmo so bile Mariborčanke na lestvici Grosupeljčanke so se nato pomerile še v mesto pred njimi s prednostjo treh točk, gosteh pri ekipi iz Benedikta. »Tudi tu smo po tekmi pa se je razlika povečala na šest se dobro 'izvlekle ven', ker smo že zgubljale točk. Grosupeljčanke so občutile prvi z dve proti nič. Potem je bilo, kot da bi poraz v novem letu, in sicer z rezultatom vstale od mrtvih in na koncu smo zmagale 3 proti 1 (25:20, 25:20, 15:25, 25:13). s tri proti dve - s tem da je bilo v tie breaku, Trenutno na lestvici zasedajo šesto ki se igra samo do 15, rezultat že 10 proti mesto s 25 točkami. Naslednja tekma bo 4 za nasprotnice, a nam je uspelo priti do v domači dvorani proti Comet Zreče. rezultata 16 proti 14. Poleg tega smo bile Tamara Barič marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi šport 67

Monika Potokar z ekipo do naslova pokalnih prvakinj Po sedmih letih se je naslov slovenskih članskih prvakinj v odbojki znova vrnil v Maribor. Članice Nove KBM Branik so namreč v finalni tekmi s 3:1 v nizih premagale Calcit Kamnik in si tako priborile enajsto pokalno lovoriko. Zanimivo, v obeh klubih igrata Grosupeljčanki. V Kamniku igra Katja Kocjan, v Mariboru pa Monika Potokar, s katero smo se tudi pogovarjali (na sliki s trenerjem).

Tamara Barič Monika, ti je bilo zaradi dejstva, da lanske sezone, ko sem ravno tako osvojila ki bo nastopal tudi v močnejših evropskih na nasprotni strani mreže stoji tvoja to lovoriko v goriškem dresu. Srečna sem, tekmovanjih. Kljub nekaterim kontaktom sokrajanka, kaj težje igrati kot sicer? da sem to uspešnost nadaljevala tudi v iz tujine je bil Maribor najbolj konkreten in Zaključni turnir pokalnega tekmovanja je že mariborski ekipi in da mi je spet uspel osebni vztrajen, tako da sem se odločila, da ostanem sam po sebi ogromna motivacija. Glede na podvig z nazivom najboljše napadalke na še nekaj časa v Sloveniji in se še izpopolnim to, da se je odvijal v Kamniku in smo v finalu zaključnem turnirju pokala. kot igralka ter se naučim prenašati breme tudi igrale proti domačinkam, kjer igra moja večje odgovornosti. Rada bi še dodala, da v prijateljica Katja, lahko rečem le, da je to Bi rekla, da je bil ključen tretji niz, kjer ste ekipi Maribora treniram in igram s samimi samo še tisti dodaten kolegialen motiv, saj ubranile tri zaključne žoge, ali kakšen drug kvalitetnimi in izkušenimi igralkami pod vem, da je najin dvoboj spremljalo tudi veliko del tekme? Kaj se ti je iz tekme najbolj vodstvom odličnega trenerja. »sosedov« iz Grosupljega. In na koncu se je vtisnilo v spomin? veselila štajerska Dolenjka...(smeh) Definitivno. Nekdo, ki vsaj malo spremlja S sedanjimi soigralkami po osvojitvi naslova šport in odbojko, ve in razume, kaj na igrišču niste počivale. Na katere tekme ste šle Je to prvič, da sta igrali dve ali vsaj ena pomeni psihološka stabilnost oziroma naprej? Kako se je razpletlo? Grosupeljčanka v finalu? Tebe so domači in nestabilnost. V tretjem nizu smo se vrnile Ritem tekem je res naporen. Že po nedeljskem prijatelji spodbujali tudi z napisi. že iz skoraj izgubljenega položaja in ravno s finalnem obračunu v Kamniku nas je v torek Mislim, da se je prvič zgodilo, da sva v finalu tem povratkom smo psihično potolkle naše čakalo težko gostovanje v Bosni. To je bila igrali dve Grosupeljčanki. Vsaka na svoji strani nasprotnice, zato se je najverjetneje tekma povratna tekma pokala Challenge (prvo smo mreže seveda. Kolikor sem lahko opazovala odvila do konca tako, kakor se je, v našo korist. dobile s 3:1 v MB). Bile smo uspešne tudi v tribuno, je bil moj navijaški transparent Najbolj se mi je vtisnila v spomin zadnja točka drugo in premagale Bosanke z 3:2, kar nas kar osamljen. Moram pa obvezno pohvaliti ravno iz tretjega niza, ki sem jo dosegla in s je uvrstilo v osmino finala tega evropskega vzdušje in navijanje domačih navijačev. tem pomagala ekipi do ključnega preobrata tekmovanja. Žreb nam je kasneje namenil Enostavno je bilo lepo videti, kako lahko v na tekmi. zelo močne nasprotnice iz Grčije, in sicer sicer malo manjši dvorani navijači pričarajo Panathinaikos iz Aten. Po povratku iz Bosne takšno vzdušje. Izbrana si bila za najboljšo napadalko. Kaj smo že v soboto nadaljevale z tekmovanjem v ti pomeni ta naziv? Interligi. Odpotovale smo na Dunaj, kjer smo Večinoma ste dekleta v odbojki med sabo Dobrih igralk je v Sloveniji veliko. To žal izgubile z 3:1. dobre prijateljice. Ali se tesne prijateljske spoštujem in zato še veliko bolj cenim vsak Lahko rečem, da smo zadovoljne z vezi ali pa morda spori poznajo na igrišču? naziv in nagrado, ki mi je dodeljena. To so dosedanjim dosežkom. Uvrstitev v osmino Kar se tiče boljših ali slabših odnosov med krajši trenutki v življenju, ki relativno hitro finala pokala Challenge je zelo lepa potrditev dekleti, lahko rečem, da to na tekmah pa minejo, ampak za posameznika pomenijo in izkušnja za nas in tudi sama sem si vedno tudi na treningih ne vpliva na samo igro. Gre veliko, predvsem za osebno in motivacijsko želela narediti korak naprej v teh močnejših bolj za sposobnost igralske povezanosti med rast, ki je v igralski karieri zelo dobrodošla. evropskih tekmovanjih. Je pa res, da smo še igralkami samimi. Smo pa med seboj dobre To ni moj prvi dosežek in upam, da tudi ne vedno v igri, tako da si samo želim, da bi nam kolegice, kot pri vseh kolektivnih športnih zadnji...(smeh). Prav tako sem bila izbrana uspel preboj tudi na najvišja mesta. se z nekom bolj zbližaš z drugim manj. za MVP lanskega zaključnega pokalnega Glede na to, da smo punce profesionalke turnirja, ko sem igrala še v Novi Gorici. Bila Kakšni pa so tvoji cilji za prihodnost? Se in živimo od tega, avtomatično na tekmah sem izbrana za najboljšo napadalko tudi na nameravaš preizkusiti tudi v tujini ali si v ne razmišljamo o drugem, kot samo o tem, nekaterih ostalih turnirjih npr. v Dubaju, v Mariboru zadovoljna? kako bi s čim bolj kompaktno igro dosegle Italiji (oba v dresu Maribora). Ciljev imam veliko. Najprej si želim, da bi to čim večje število zmag. sezono zaključila čim bolj uspešno in brez Naziv pokalnih prvakinj si osvojila še kot poškodb. S tekmovalnega vidika si želim z Mariborčanke ste si priborile prvo pokalno del novogoriške ekipe, kjer si bila tudi ekipo Maribora sodelovati na zaključnem zmago po letu 2003. Kakšni so bili prvi in pomemben del ekipe. Zakaj si se odločila za turnirju final four v Interligi, uspešno nadaljnji občutki? zamenjavo kluba? nadaljevati tekmovanje v Challenge cup in Za sam klub je to zelo velik uspeh, V Novi Gorici je prišlo do večjih sprememb. Kot seveda osvojiti domače državno prvenstvo. predvsem, ker je res že dolgo nazaj, odkar marsikje drugje, so postale finance pretežko Na dolgi rok je pa tako. Za naslednje je pokalna lovorika prišla v Maribor. Zato breme za klub in zato so bili primorani odreči tekmovalno leto me veže pogodba še z je bila želja pred finalom res ogromna in se tistim kvalitetnejšim in dražjim igralkam. Mariborom, torej si želim, da bi naslednjo slavje po finalu toliko slajše in lahko rečem, Ostalo je jedro mladih perspektivnih deklet, sezono še nadgradila v istem okolju, potem da smo kljub napornemu ritmu tekem še ki jih sicer lahko samo pohvalim, vendar je pa kot vsak vrhunski športnik se nameravam vedno zelo srečni in zadovoljni, da se je tako klub postavil vizijo, bazirano le na slovensko podati tudi izven slovenskih meja in se izteklo. Sama pa, kljub moji mladosti, imam državno prvenstvo. Pogodba se mi je iztekla preizkusiti v kateri izmed močnejših že nekaj izkušenj iz pokalnega finala še iz in želela sem si nadaljevati kariero v klubu, evropskih lig. 68 šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Pom pon plesna skupina Tina Šemetova na Plesni studio Tina Grosuplje (Športni klub Tial) Hrastniku. Tekmovale smo z ostalimi plesnimi domačem turnirju je v letošnjem letu razširil svoje delovanje tudi skupinami iz cele Slovenije in Hrvaške. To je na plesno-navijaško področje, natančneje na bilo naše prvo skupinsko tekmovanje, zato odlično začela sezono pom pon ples. In kaj pravzaprav je to? Pom pon smo se ga zelo veselile, hkrati pa nam živčki Peto mesto med več kot 100 je zvrst plesa, ki se je v Sloveniji razvila pred niso dali miru: ´Kako vse skupaj zgleda? približno 12 leti, prišla pa je iz ZDA. Verjetno Kakšne bodo nasprotne ekipe?´ Zato smo tekmovalkami jo bolj poznate pod imenom cheerleading. toliko bolj zagrizeno in pridno trenirale. Marca je potekal že 23. mednarodni turnir MTM Narodni dom v ritmični gimnastiki. Obvezen pripomoček so cofi oz. pom poni. Rednim treningom, ki potekajo dvakrat Tam je navdušila tudi Grosupeljčanka Tjaša Na grobo povedano se cheerleading na tedensko, smo morale dodati še precej ur Šeme, ki se je uvrstila na visoko peto mesto. tekmovanjih deli na tiste, ki delajo akrobatiko med vikendi, da je naša ideja dorasla tako, Ta mednarodni turnir ima sicer že bogato in piramide ter tiste, ki samo plešejo in so jim kot smo želele. Zato bi rada pohvalila punce zgodovino in je tudi edino večje tekmovanje omenjene zadeve prepovedane. (slika 1), da so jutranji spanec zamenjale za pri nas v tej športni panogi. Tekmovanje je na Kot plesalki mi je všeč karakter, ki temelji garanje na treningu in da so pridno vztrajale Galjevico tokrat privabilo rekordno številko na energičnosti, živahnosti in eksplozivnosti. ter trdo delale! Kot vsi vemo, se trud izplača, tekmovalk. V dvorani Krim se je namreč Tehnika temelji na baletni osnovi, a je saj smo v konkurenci mladinskih plesnih pom predstavilo več kot 100 tekmovalk, med njimi zamešana z bolj sproščenim hip-hopom. pon skupin, ki tekmujejo že nekaj let, dosegle tudi vse najboljše slovenske, z izjemo Mojce Svoje plesno znanje sem začela nabirati in odlično 4. mesto (slika 2 in 3)! Rode. Spremljevalka Mitje Petkovška si je graditi v skupini Angles, nadaljevala sem ga Vrata Plesnega studia Tina Grosuplje so namreč vzela nekaj tekmovalnega premora. v jazz/showdance smeri, trenutno pa sem vedno odprta za nova znanja, zato bomo s članica ljubljanskih Zmajčic. Kot tekmovalka tekmovanji v Cheerleading zvezi Slovenije tudi Prikazala dve novi sestavi z sem osvojila kar nekaj odličij na državnem in nadaljevali, in sicer že 20. marca 2010, ko se evropskem nivoju, sedaj pa se preizkušam bomo podali na naslednje odprto prvenstvo v obročem in trakom še kot trenerka pom pon plesa, saj smo se Italijo. Sledilo bo državno prvenstvo na Vrhniki Zmagala je Izraelka Irina Risenzon, ki je v Ljubljani nastopila drugič. Srebro je s plesalkami udeležili odprtega prvenstva 15. maja 2010. osvojila Ukrajinka Ana Riztadinova, bron pa plesnih in navijaških skupin Rom pom pon, Špela Kosmač, vodja mladinske pom Uzbekistanka Uljana Trofimova. Na svoji prvi ki se je odvijalo 6. februarja 2010 v Dolu pri pon plesne skupine tekmi sezone je navdušila tudi Šemetova, ki je sicer priprave šele dobro začela. Po razglasitvi rezultatov je izrazila presenečenje, da ji je uspelo izvesti tako dobro vajo. Ponesrečil se ji je le nastop z žogo. 23-letnica pa se je sicer predstavila z dvema novima sestavama z obročem in trakom: Kot pravi, ima z obročem plesno vajo, s trakom pa bolj romantično temo. Kar se tiče tekmovanja, je bila kar nekoliko presenečena nad tem, koliko tekmovalk se je odzvalo vabilu, in dodala, da so na ljubljanskem turnirju v minulih letih nastopile vse zadnje štiri olimpijske prvakinje. Od Slovenk gre pohvaliti tudi mlado, 15-letno Evito Pšeničny, ki je zasedla deseto mesto. Evita je sicer konec februarja ob odsotnosti Tjaše in Mojce postala državna prvakinja. Da je bila dvorana Krim na nogah, pa je poskrbela Ukrajinka Ana Besonova. Dobitnica dveh olimpijskih odličij in nekdanja svetovna prvakinja se je prirediteljem takoj odzvala na vabilo in svoje izjemne sposobnosti (v preteklosti je na največjih tekmovanjih osvojila 60 medalj, op. a.) pokazala v posebnem programu.

Brezplačna plesna delavnica bachate Končni vrstni red članice: 1. Irina Risenzon (Izr) točk 79,200 Ob svetovnem dnevu plesa v mesecu aprilu Kaj je bachata? Bachata je zapeljiv in 2. Ana Riztadinova (Ukr) 78,700 Vas Plesni studio Tina (www.ples-tina.com) romantičen ples, ki izvira iz Dominikanske 3. Uljana Trofimova (Uzb) 78,075 vabi na brezplačno delavnico bachate, ki republike. Gre za senzualen ples in 4. Aljaksandra Narkevič (Blr) 76,500 bo 7. aprila 2010, od 17.30 do 19.00 ure, prefinjeno ter izrazito gibanje z boki. Pleše 5. Tjaša Šeme (Slo) 73,450 v plesni dvorani Športne dvorane Brinje se jo lahko solo ali v paru. Ples bachate se je 6. Samira Mustafajeva (Aze) 72,900 Grosuplje. Delavnice se lahko udeležite razvil z razcvetom bachata glasbe, za katero 7. Jekaterina Donič (Rus) 72,800 v paru ali posamezno. Zaradi omejenega je značilen osnovni inštrument kitara ter 8. Nicol Ruprecht (Avt) 71,450 števila udeležencev je obvezna prijava teksti z ljubezensko tematiko. Plesni koraki 9. Coral Kremer (Izr) 70,700 preko elektronske pošte: plesni.studio. so preprosti. Plesni pari na plesišču vodijo 10. Evita Pšeničny (Slo) 67,550 [email protected]. zapeljivi dialog plesnih gibov. Tamara Barič marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi šport, oglasi 69

Sledil je 16. krog, v katerem so Grosupeljčani Februarski porazi - marčevske zmage? zaigrali na domačem igrišču. Njihov nas- protnik je bil Rokometni klub Sevnica, sicer trenutno četrti na lestvici vseh ekip. Že jeseni so kratko potegnili člani RK Grosupljega in domov odšli z rezultatom 29 proti 36, kaj dosti bolje pa se ni godilo niti na tej tekmi. Po prvih desetih minutah sta bili ekipi še izenačeni, po dvajsetih minutah so gostje že povedli za dva gola, po polovici tekme pa so vodili za en gol. Razlika se je najbolj povečala okoli 45. minute, ko so Grosupeljčani zaostajali za štiri gole. Končni rezultat je bil 29 : 26.

Marca še Ajdovščina in Celje Nov poraz v statistiki je Grosupeljčane utrdil na sedmem mestu lestvice 1. B lige. Na prvem mestu je še vedno suvereno in nepremagljivo moštvo MRK Krka, sledi mu RD Šmartno 99 Herz Factor Banka, na tretjem mestu pa je RK Sviš Pekarna Grosuplje. Grosupeljčani Konec februarja in v začetku marca so igro, s katero so Grosupeljčani po remiju v so v tej sezoni sedemkrat izgubili, petkrat rokometaši članskih kategorij nadaljevali s jesenskem delu tokrat ugnali tekmece iz Izole. zmagali in štirikrat remizirali. Novo zmago tekmami 1. B lige. Za Grosupeljčane je bila bodo poskušali doseči 20. marca v domači uspešna predvsem tekma z Rokometnim Po zmagi dva poraza dvorani proti RD Radeče MIK Celje in 27. društvom Istrabenz Plini Izola, na kateri so Manj uspešno pa je bilo nadaljevanje sezone. marca proti RK Ajdovščina. Rokometaši slavili z rezultatom 29 : 26. V domačem moštvu V gosteh pri Rokometnem društvu Šmartno iz ekipe Radeč MIK Celja so na 10. mestu so se na tekmi najbolj izkazali Luka Zafran, 99 Herz Factor Banka so namreč visoko lestvice, rokometaši iz Ajdovščine pa na Simon Stopar in Dejan Strojan. Trener Janko izgubili (36 : 27), s čimer so se jim nasprotniki šestem, zato je zmaga realen cilj. Ilc je po tekmi izrazil zadovoljstvo s prikazano oddolžili za jesenski poraz. Tamara Barič 70 oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010 marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi sociala, zdravstvo 71

Vrtec, ki ima srce Podelitev značk Rdečega

Zaradi skromnih lastnih sredstev, smo križa krvodajalcem pred velikonočnimi obiski bolnikov V petek, 12. marca popoldne so vodstvo Ob- 30 x so kri darovali Martina Berk, Alojz Petek, in najstarejših, prosili za sodelovanje močnega združenja Rdečega križa Grosuplje Jožica Steklačič in Peter Rački. s pripravo primernih pozornosti tudi (Anica Smrekar in Franc Horvat) skupaj s 35 x so kri darovali Branko Zorenč, Majda najmlajše oziroma njihove vzgojitelje. prostovoljci iz krajevnih skupnosti pripravili Vidic, Igor Strežek, Slavko Zaviršek in Franc v gostilni Krpan krajšo slovesnost, na kateri Horvat (predsednik združenja). Z veliko ljubeznijo in radodarnostjo sta se so podelili značke 43 darovalcem za večkra- 40 x je krui daroval Ivan Štibernik iz Luč, 45 x odzvala dva vrtca: tno darovano kri. V programu so sodelovale pa je kri daroval Anton Laknar iz Grosupljega pevke Ženskega pevskega zbora Magdalena (slika na naslovnici skupaj s predsednikom - Vrtec Ringaraja iz Dobrepolja s in mladi harmonikar na diatonični harmoni- Horvatom in županom Janezom Lesjakom). posredovanjem pomočnice ravnatelja ki, vodila ga je Tadeja Anžlovar, prisotne pa Naštejmo še, koliko je bilo darovalcev, ki so gospe Cvetke Košir in je pozdravil in se jim še posebej zahvalil za kri dali: 5 x - 8, 10 x - 7, 15 x - 5 in 20 x - 3. - Vrtec Kekec iz Grosupljega s ta človekoljubna dejanja župan Janez Lesjak. Ob veselih zvokih harmonike in prijetnem posredovanjem ravnateljice Majde 25 x so kri darovali Janez Duša, Milijka Beri- razpoloženju so prisotni ostali na pogostitvi Fajdiga. šaj, Štefan Perko, Drago Goršič, Peter Men- in poklepetali med seboj. dard, Franc Oven, Andrej Šink (župnik), Joži- V izdelke, ki ste jih izdelali in podarili, je ca Hribar in Katarina Lavrih. Jože Miklič bilo vloženo veliko ljubezni, zato iz njih veje velikonočno sporočilo:

RADI VAS IMAMO.

Naj bolniki in najstarejši tudi s pomočjo najmanjših začutijo, da so dragoceni v naših očeh.

Starši pa naj začutijo, da so njihovi otroci v vrtcih, ki imajo srce ZA VSE.

Prostovoljci RK Žalna

Izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev OZ RK Grosuplje

V sredo, 27. 1. 2010, je v dvorani družbenega pa je bilo širjenju znanj o Gibanju Rdečega jih pripravile članice Društva podeželskih doma na Taborski 1 v Grosupljem križa, prostovoljstvu, socialni dejavnosti žena, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. potekalo izobraževanje in usposabljanje in odnosu do ranljivih skupin. Predsednik Svoj dar za pomoč ljudem v stiski lahko prostovoljk in prostovoljcev Krajevnih OZRK Grosuplje, Franc Horvat, je ob koncu nakažete na : organizacij Območnega združenja RK še predstavil aktualne aktivnosti za blažitev Območno združenje Rdečega križa Grosuplje, ki sta ga izvedli strokovni posledic recesije, zbiranje sredstev za Grosuplje, Taborska 6, Grosuplje sodelavki Rdečega križa Slovenije, Mateja pomoč ljudem v stiski in cilje za prihodnje Št. TRR: SI56 0202 2001 6581 140, odprt pri Lamovšek in Tina Nemanič. delovanje. NLB, d. d. Izobraževanja se je udeležilo 56 Po koncu uradnega dela smo se zadržali v Namen plačila: POMOČ LJUDEM V STISKI prostovoljk in prostovoljcev, namenjeno prijateljskem pogovoru ob dobrotah, ki so Hvala! 72 v spomin Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Ko pošle so ti moči, Ljubila si življenje in delo, zaprl trudne si oči. ljubila si svoj dom Pa čeprav spokojno spiš, in tiho od svojih najdražjih z nami še naprej živiš. odšla si v večni dom.

ZAHVALA ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 76 letu starosti zapustil dragi mož, oče, dedek in tast Ob izgubi drage mame Mirko Puš Tine Erjavec (9. 11. 1933 - 21. 1. 2010) (24. 11. 1917 – 31. 1. 2010) iz Malega Vrha pri Šmarju. s Plešivice

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in vsem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. sveče ter darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala Janji Žitnik in dr. Fani Miklavčič Grabljevec za Zahvaljujemo se za zdravljenje dr. Taseskemu, dr. Grudnovi, dolgoletne obiske na domu in osebju DSO Grosuplje, v katerem patronažnima sestrama ge. Andreji in ge. Janji ter vsem, ki ste je živela zadnja leta. ga zdravili na infekcijski kliniki in kliničnem centru. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem za lepo ubrano petje. Hvala tudi g. Janezu Turelu. Žalujoči: vsi njeni

Hvalu tudi vsem vam, ki vas nismo posebej imenovali.

Žalujoči vsi njegovi.

Novosti iz domoznanske zbirke SPOZNAJ sosednjo vas [Slikovno gradivo] : [Koledar] 2010 / Fotografija Tone Podržaj. - Št. Jurij [pri Grosupljem] : Krajevna skupnost, [2009] (Ponova vas pri Grosupljem : Grafiko). - 1 koledar (14 f.) : barvne fotografije ; 30 x 21 cm, podlaga 54 x 21 cm Krajevna skupnost Št. Jurij je že drugo leto zapored izdala koledar. Na naslovnici so zapisali: Tudi v prihajajočem letu bomo nadaljevali s projektom Spoznaj sosednjo vas in vas vsak mesec razveseljevali z idiličnimi posnetki naše soseske Krajevne skupnosti Št. Jurij. Na notranji strani zadnjega lista pa so prestavili vseh 12 krajev Krajevne skupnosti Št. Jurij. Pripovedi iz Grosupljega in okolice - 54 KRAJINSKI park Radensko polje [Slikovno gradivo] : [koledar] Zima nas je letos obdarila z obilico snega. Lepo je bilo, pa tudi naporno 2010 : oaza sožitja človeka in narave v osrčju Slovenije / [fotografije kidati sneg, ki ga ni bilo več kam metati. Starejši pa pomnijo leto 1952, in besedilo pod fotografijami Stane Peterlin in dr. Luka Pintar, ko je bila snega res obilo. Gospod Franc Kanduč takole pripoveduje: spremno besedilo Tina Mikuš]. - Grosuplje : Občina Grosuplje Leta 1952, 10. februarja, je začel padati sneg in padal je 3 dni skupaj, ; Ljubljana : Ministrstvo za okolje in prostor, 2009 (Grosuplje : dan in noč. Kar 1 m 70 cm ga je bilo. Vse je obstalo. Cestar je šel po Partner Graf). - 1 koledar (13 strani) : barve ; 40 x 24 cm. vasi od hiše do hiše. »Pri vas je toliko in toliko dovolj starih fantov. Jutri Krajinski park Radensko polje že nekaj let izdaja koledarje z z lopato na cesto kidat sneg!« Pa smo šli. Slabo smo bili oblečeni v lepimi podobami Radenskega polja, rastlin in živali. reklce, čez pa smo imeli površnike. Obuti smo bili v čevlje, ki jih je vaški čevljar delal, z žeblji na podplatu, da ni drselo. Rokavic skoraj MOST prijateljstva = Mosto prijateljstvo = Pejtaušaugorski phurt nismo imeli, nekateri so imeli pasice (šale). Vzeli smo lopate in šli / Stojan Hudorovac ... [et al.] ; ilustrirali otroci romskih naselij iz kidat. Za en meter na široko smo skidali, da smo prekopali toliko, da Grosuplja in Irena Cerar ; [prevod v dolenjsko romščino Stojan se je kasneje lahko buldožer iz Ljubljane prebil skozi. Hudorovac in Teo Brajdič, prevod v prekmursko romščino Tudi moja mama Marija Vintar se spomni tega visokega snega: Samanta Baranja]. - Grosuplje : Društvo Romi gredo naprej = Doma smo skidali samo toliko, da smo prišli do hleva in še meter široko gaz, da smo s poda spravili seno do hleva za živino. Tudi k Roma džan angle ; Šmarje-Sap : Buča, 2009. – (30 str.) : ilustr. ; sosedom nismo videli. 31 cm. Šolo v Grosupljem so zaprli. Otroci, ki so od daleč prihajali v šolo, so bili vsi premrli, vsak pa je prinesel pod pazduho še poleno, da so zakurili Knjigotrštvo Buča iz Šmarja – Sapa je v sodelovanju z v peči. Učitelj Lado Čuk jim je pomagal sezuvati čevlje, zložili so jih grosupeljskim društvom Romi gredo naprej izdalo pravljico Most okoli peči. Masiral jim je prste na rokah in nogah in huhal vanje, da prijateljstva. Tako vzpostavljajo mostove med različnimi jeziki so se ogreli. Otroci so jokali od bolečin. Ko so se malo ogreli, jih je in narodi ter etničnimi skupinami. Pravljica Most prijateljstva učitelj poslal domov: »Dokler ne bomo povedali, da je spet šola, bodite je napisana z veliki tiskanimi črkami v slovenščini, dolenjski in doma!« Mi, ki smo bili blizu šole doma, smo bili na boljšem. Hitro smo prekmurski romščini. Ilustracije so dodali otroci iz grosupeljskih prišli domov, drugi so pa morali na Blato, Gatino. romskih naselij. Zapisala Marija Samec marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi v spomin 73

Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Ob izgubi naše drage sestre in tete moža, očeta, dedka in pradedka Milana Rupnika Angele Zupančič (6. 3. 1927 - 12. 1. 2010) iz Zagradca pri Grosupljem 55 iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in darove vaščanom in prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, za cerkev in svete maše. darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Hvala dr. Fani Grabljevec Miklavčič in patronažnim sestram Zahvaljujemo se dr. Janku Dolinarju iz ZD Grosuplje, patronažni za pomoč na domu. sestri Romani ter dr. Smerdelu iz Onkološkega inštituta Ljubljana za nesebično pomoč v boju z njegovo boleznijo. Hvala tudi gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen obred in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za zapete Iskrena hvala g. župniku Andreju Šinku za lep pogrebni obred. žalostinke. Hvala Moškemu pevskemu zboru Samorastnik in trobentaču za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste se ji poklonili in jo pospremili na Hvala pogrebni službi Perpar ter g. Mesojedcu za pripravo vežice. njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi PGD Luče za ganljive besede slovesa in ostalim društvom ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu Ohranili jo bomo v lepem spominu. pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi.

Zbogom težka je beseda. Prazen dom je in dvorišče, Z njo se žalost v dušo useda, naše oko zaman te išče, v prsih gloda, srce bije, ni več tvojega smehljaja, solza lice mu zalije. le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega ZAHVALA moža, očeta in dedka

Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, Jožeta Zagorjana dedka, sina, brata, strica, zeta in svaka (1940 - 2010) iz Šmarja.

Jožeta Kozlevčarja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, (1953-2010) prijateljem in znancem za vsa izrečena in pisna sožalja, iz Sel pri Šmarju-Sapu darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in dobre namene. se iskreno zahvaljujemo Bolnišnici Golnik, zdravnikom Zahvala vsem prijateljem iz Društva upokojencev Šmarje - Sap. in osebju za požrtvovalno nego. Iskrena hvala gospodu župniku Bojanu Korošaku za spremstvo na zadnji poti Posebna zahvala sosedom za podporo, pomoč in tolažbo, zlasti in mašo, pevskemu kvartetu iz Št. Jurija, predsedniku Darji Štibernik, Zdenki in Tinetu Erjavec in Mariji Sodja. planinskega društva RTV za poslovilne besede, vaščanom Sel za prispevek in cvetje in vsem prijateljem in znancem za Prav lepo se zahvaljujemo šentviškim pevcem za lepe podarjene sveče. poslovilne pesmi in g. župniku za opravljen cerkveni obred ter pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Mija, hči Petra z Leonom, sin Simon, vnuka Jakob in Neža, mama Marija in sestra Milena z družino. Žalujoči: žena Ana, sin Danilo z družino 74 74 nekaj za veselje ... Grosupeljski odmevi sušec - 3 / 2010 Kako je Hostarjeva mlada Iz ljudske predelo- valnice besedja začela vrtnariti V človeški naravi je že od davnih časov nagnjenje k iskrivosti, hudomušnosti in nagajivosti. Omenjena duhovna prvina se pojavlja v različnih oblikah, med drugim tudi v predelavi in dodelavi izrečenih ali zapisanih verzov, gesel imen in podobnega besedja. Zakaj to delamo? Zdi se, da je največji vzrok za to početje igriva popestritev vsakdanje enoličnosti. Nemalokrat pa gre za načrtno razvrednotenje ideoloških in političnih idealov, ki ne ustrezajo našemu okusu in prepričanju.

V zastavljenem kotičku bomo pos- kušali predstaviti nekaj najbolj znanih primerov tovrstne ljudske ust- varjalnosti iz starih in novejših časov. Začnimo v starem veku z rimskim voj- skovodjem in d r ž a v n i k o m Gajem Julijem Cezarjem. Ta je po zmagi nad Ponti pol stoletja pred našim štetjem vzkliknil:

»Veni, vidi, vici!«

V našem izrazju bi se to slišalo nekako Hostarjeva mama je imela veliko gredic slednjimi je temeljito posula pripravljeno takole: »Prišel sem, videl sem, zmagal na vrtu. Nekaj za sajenje rožic, še več zemljo, da bi v kali zatrla vse škodljivce, sem.« Naši Janezi, Jožeti, Franceti, Lojzi in pa za pridelavo vrtnin za gospodinjstvo. ki so se po njenem vse preveč zaredili v še kdo, so ta vzklik, kdo bi vedel kdaj, takole Vrtnarila je bolj po starem, kakor so jo bili grudi. dopolnili: »Veni, vidi, vici, moja draga Mici«. naučili mati in za njo vsakoletne izkušnje. Toda glej! Sonce je že več tednov toplo Kakor vse na svetu se je tudi Hostarjeva ogrevalo posejano zemljo, a iz Franckinih mama postarala in si zaželela pomoč pri površin ni pokukala nobena rastlina, opravilih. Zato se je kar prav napletlo, ko medtem ko je na mamini gredici vse vrelo je sin pripeljal v hišo nevesto Francko. Ko od življenja. je spomladi kazalo, da se bo začelo delo »Bo, bo, sodobni agrotehnični prijemi na vrtu, je ob ugodni priliki mlada prišla dajejo rezultate bolj na kocu,« je dejala na dan z načrti: »Mati, če vam je prav, bom še vedno samozavestna »tamlada« odslej gredice kar jaz rihtala; saj veste, Toda čisto na koncu je bil rezultat tak, svet gre naprej, treba se je modernizirat, da je tisto leto Hostarjevo kuhinjo za silo vi pa delate vse preveč po starem.« reševala zelenjava z mamine gredice. Mami se je očitek o starokopitnosti Preko zime se je neizkušena Francka nekoliko pokadil pod nos, drugače pa omehčala in se temeljito posvetovala Z vsaj nekaj elementarne domišljije lahko je z veseljem privolila: »Kar prevzemi, z mamo. Da bi vi potem videli solato, dojamemo, da so ti »veni, vidi in vici« le gredico v vrtnem kotu mi pusti, da ne peteršilj, korenček, čebulo, drobnjak ali pomenili določene uspehe pri ljubljeni bom kar na enkrat obstala.« Mlada je kaj drugega z njenega vrta, vse prste bi Mici... potem stvar vzela v svoje roke in nakupila si obliznili. Da, da, stare izkušnje niso za Saj veste, kdor ne skače, ni Slovenec, hej, hej, hej! Drugič pa spet. vse mogoče za sodobno vrtnarjenje: od proč, pa pika. semen do gnojil in kemičnih pripravkov. S LS

Svatovanje se je zavleklo tja v jutra- Šale za - po veliki noči ... nje ure. Ženin je obupno čakal, da Ljudska Sposoben petelin vztrajno preganja ko- bi se gostje spravili domov. Končno primerljivka koši po dvorišču. Ena izmed dveh, ki sta je problem zaupal nevesti. Toda ona Ima take noge še posebej vztrajno bežali, končno izja- ni bila njegovih misli: »Zaradi tiste kakor koza roge! vi: »Jaz bom kar počepnila, drugače bo stvari menda ne boš podil ljudi do- Ha, ha, ha, kajne, da je dobra. mislil, da sem navadna stara koklja.« mov, boš pa kasneje notri prinesel.« Kaj ne bo, saj je ljudska. sušec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi ... nekaj za vedoželje 75 Lahka križanka Če tole ni hecno ...! (Z dodatki za prvo in vsakršno pomoč) (To bomo šele videli!) (Humor pred sto leti) Kaj nam želi razkriti? Skrivnostno besedo, s katero so včasih označevali Najboljši zdravnik ljudi, ki so delali na črno, to se pravi brez posebnega dovoljenja oblasti. S kopico popustov boste brez večjega znoja prišli do gesla, ki se bo Kitajski cesar zdravnikov ni preveč maral, češ da so nezanesljivi prikazalo v poudarjenem navpičnem stolpcu. Imate pisalo? Prav, pa in oderuški. Da bi jim ponagajal, je izdal ukaz, ki je veleval, da začnimo! morajo zdravniki zvečer pred svojo hišo prižgati toliko luči, kot Vodoravno: 1. ročno orožje, 2. prezračevalni organ, 3. hrastove listne jim je tisto leto umrlo bolnikov. tvorbe, 4. stanje, ki ga povzročajo mamila, 5. deroča slovenska reka, 6. Nekega dne je cesarja začel hudo boleti trebuh, zato je po vsem najboljši športnik. mestu poslal služabnike z naročilom, naj poiščejo in privedejo zdravnika, ki je imel najmanj prižganih luči. Služabniki so »Poema« (Za pomoč pri iskanju gesla) vestno izpolnili vladarjev ukaz in pripeljali na dvor zdravnika, Poema ni navadno teslo, pred čigar hišo so brlele samo tri luči. Cesar ga najprej vpraša: saj pomaga najti geslo. »Koliko časa že opravljaš zdravniški poklic? »Vaše veličanstvo, Zato jo skrbno preberimo od danes zjutraj«, je bil odgovor. Cesarju je od presenečenja in se križanke lotimo. zaprlo sapo, obenem so bolečine v trebuhu pri priči ponehale, pa je zdravnika bogato obdaril. Že od sila stare dobe živele take so grdobe, Varno rabutanje ki prispevkov niso dale, Učitelj: »Otroci, kdaj je primerno obirati sadje?« zato so rajši podmazale. Učenci: » Ko soseda ni doma in če je pes privezan!« Lahko so bili to krčmarji, mlinarji ali mesarji. Brez zgleda ne gre Tičem takim, bog nas varji, Ura je že pozno, a mala Marjanca noče in noče v posteljo. »Lej, ljudje so pravili š ...... i. celo piščančki že spijo, ti pa nočeš,« jo vzpodbuja mama. »Kaj ne bodo,« se Leopold odreže Marjan- ca, »saj jim je stara koklja dala Stare »novice« zgled.« Tudi take lopove imamo Iz župnišča iz v Št. Janžu na Najljubši Dolenjskem je tat odnesel radioaparat tovarnarjev in precej knjig. Stvar je žalostna in komična; radioaparat je namreč pokvarjen, knjige pa so pes ob nabožne vsebine. Poleg tega prva znamenja kažejo, rojstnem da je uzmovič nepismen. Upajmo, da se bo vendarle dnevu nekako dokopal do vsebine ukradenih knjig, se poboljšal in skrajšal dolžino svojih prstov. Kriza še kar traja »Gospodarska in denarna kriza, ki je izbruhnila po vsej Evropi, kar noče ponehati. Po vseh državah so se v denarnih zavodih pokazale izgube. Toda povsod je vedela država, kaj je njena dolžnost. Prihitela je bankam in drugim denarnim zavodom na pomoč. Češka, na primer, je dala za ozdravljenje denarnih institucij preko ene milijarde čeških kron, to je blizu 2000 milijonov dinarjev. Prav tako je ozdravila svoje zavode Nemška Avstrija z ogromnimi denarnimi žrtvami. Storili sta ti dve državi, ki jih navajamo kot primer, pred šestimi leti. Ozdravili sta tako denarne zavode, pa tudi gospodarske razmere. Urejeno gospodarstvo ni samo preneslo izgub, ampak je tudi državi vrnilo bogato, kar je prej dala. Pri nas žalibog država ni storila ničesar. Na vladi so bili centralistični »jugoslovanski nacionalisti« brez smisla za potrebe prebivalstva v obmejnih pokrajinah. Naši slovenski »Jugosloveni« niso imeli ne volje ne zmožnosti za to, da se obnovi obtok denarja v naših posojilnicah. Vse, kar je bilo storjeno, je naredila naša banovinska oblast, ki je najela posojilo pri poštni hranilnici in dala finance na razpolago Zadružni zvezi, da ga odda spet naprej zadrugam, ki so imele pri njej svoje naložbe. Sredstva so bila tako odtajana, likvidnost povečana in posli so spet nekoliko stekli.« Domoljub, 16. februarja 1938 Komentar: Zgodovina se ponavlja. Globlje gospodarske krize očitno niso muhe enodnevnice, trajajo daljši čas in se pojavljajo v določenih časovnih Uganka šaljivka intervalih. Pridejo v času, ko poraba močno preseže ustvarjene ekonomske vrednosti. Današnjo krizo spremlja še ena okoliščina, ki je doslej skoraj nismo Katera reč je med nogami poznali: preseganje zmožnosti narave, kar lahko pripelje do uničenja človeške najbolj koristna? civilizacije na našem planetu. Leopold Sever Odgovor je na podobi 76 mal' za hec... Grosupeljski odmevi sušec - 3 / 2010

še pomnite, Oda udbovskemu režimu Slovenka leta potrebuje top Ko je nekdanji šef UDBE Tomaž Ertl prejel Katarina K., Slovenka No1. 2009 po državno odlikovanje, mu je kot četica stopil glasovanju BRALCEV Jane, se je menda tovariši? v bran vrh socialdemokratov. Najmočnejša odločila, da bo zaradi nenehnih stiskajočih Zgodovina se ponavlja! vladna stranka je njegovo glorifikacijo branila se kordonov ob cestah, ko ljudje silijo vedno Ko so pred 22. leti začeli spreminjati ustavo, z besedami, da je v svojem ministrovanju bližje k njej, da bi jo videli od blizu, kjer se so se drugi jezili na nas. Zdaj spet pravijo, da storil tudi zelo državotvorno dejanje, kot je vozi s kolesom v službo, nabavila vodni top. bila ustavitev miloševićevskega mitingaštva, jo je treba popraviti, ker je zastarela, a bomo ki je po državi izvajal jogurtne revolucije. Bo zmagala tudi letos? verjetno že čez nekaj let spet spoznali, da ni Danes v okrilju veljaka socialdemokracije problem v ustavi, temveč v pravni državi. Vprašanje: Kako komentirate, da bi poteka akcija za odstranitev imena Letališča Kresalova po podelitvi naslova Obraz leta Jožeta Pučnika. Obrat je šokanten: vladajoča postala še Slovenka leta? Aroganca za Unesco! stranka največjega slovenskega disidenta Odgovarja nekdanji minister Dragutin Mate: izničuje, medtem ko poje ode predstavniku Zagovorniki ponovne gradnje (in ne Glede na to, kako napreduje v smučanju, bo policijskega režima, ki je zatiral človekove obnove!) bolnišnice Franje se požvižgajo letos namesto Petre Majdič kandidirala za pravice!?? - dr. Bernard Nežmah na v nebo vpijoč zločin v breznu pri športnico leta in seveda zmagala. Konfinu, kjer so partizani na grozovit način pobili 88 domobranskih ranjencev. V Butalah - Ukinimo vojsko! Na-KRESAL se ga je Podpisniki peticije Ukinimo vojsko bodo na – dr. Justin Stanovnik Po razglasitvi naše KATARINE za obraz leta meje z našimi evropskimi in neevropskimi državami kot Butalci napisali: »Sovražniku je en visok policist odšel v lokal in se ga Rekomunizacija Slovenije vstop prepovedan!« - dr. Jože Rant je na-LOKAL, pardon, pošteno na-KRESAL. Izvajajo jo: Türk z odlikovanji, Semolič 1. 1. 2010 je bilo v Slovenski vojski z marksističnimi traktati o socialni zaposlenih 7593 pripadnikov – od tega Stabilni ministrski stolčki pravičnosti, Janković z imeni ulic, 1206 častnikov, 2004 podčastnikov, 764 Policijsko ministrico so vprašali, kako to, da je Kresalova in Zalar pa s pokroviteljsko vojaških uslužbencev, 520 civilnih oseb in 13 potem, ko je že bivši minister obnovil pisarne, interpretacijo dogodkov. Da ne omenjam uradnikov. Vojakov je bilo le 3086. nabavila 23 stolov za 11.068,34 €, pa je (več) Potrča in Stanovnika. ... če je bilo Komentar: Na vsakega slovenskega vojaka dejala: »Stolčki se radi zamajejo, še posebej nekoč legitimno zaustavljanje desnice, poleg potencialnega terorista in sovražnika ministrom. Mi pa imamo stabilno vlado in je potem mora biti zdaj legitimno tudi pride še vsaj en nadrejeni... prav, da imamo tudi stabilne stolčke.« zaustavljanje levice. – Marko Crnkovič Komentar na komentar: ... na vsakega aktivnega delavca v Sloveniji pa 2 upokojenca, 1 otrok, pa še vsaj 1 brezdelnež. Niko - i - NIŠTA? Izjava ob 20. obletnici Če sem se na začetku retorično spraševal, 14. kongresa ZKJ, 20. 1. 1990: kdo za hudiča je Kavčič, to še ne pomeni, da međunarodni odnosi je Niko i ništa. Stari je nesporno ena od sivih »V Mladem forumu SD se ob 20. obletnici eminenc slovenske polpretekle zgodovine — XIV. kongresa ZKJ čutimo kot podmladek »Ne dozvoljavam takvog resda bolj finančne kot pa politične ali celo stranke naslednice Zveze komunistov Slo- sranja!« (prevod cenzuriran) policijske, vendar to ne spremeni dejstva, da venije dolžni opomniti na pozitivno vlogo Iz slovenskih medijev nismo izvedeli, ali se je Kavčič Ertl komunističnega bančništva. ZKS v procesu osamosvajanja Slovenije in je odhajajoči hrvaški predsednik Stipe Mesić Čudno, da ga Türk še ni odlikoval. Morda pa demokratizacije družbe.« - Za kozlat! (Štefan SMS) prišel opravičit Sloveniji, ker je ga še bo? (Ah, ne, saj ga je že Drnovšek.) - bil 18. julija 1991 proti temu, da bi šla JLA Marko Crnkovič Zapoznela novica iz Slovenije, in ali je morda vsaj zdaj dal za kak štefan vina. Izvedeli pa smo, da je v Ločevati je treba! primeru razpisa referenduma o odcepitvi v Že minister Karel Erjavec je trdil, da je treba Republiki srbski izjavil, da bo on sam “takoj ločevati! Torej ločiti je treba – na NAŠE in poslal hrvaško vojsko nad Republiko srbsko VAŠE smeti, pa na NAŠE in VAŠE kante! Vi ter takoj prekinil koridor v bosanski Posavini, dajajte najprej VAŠE smeti v VAŠE kante, ki povezuje Srbijo z Republiko srbsko...« in mi bomo pa NAŠE smeti v NAŠE kante. Če s tem ob odhodu iz svoje funkcije Srbom pa vaše smeti ne gredo v vaše kante, mi ne skoraj napovedal novo vojno. ser'te na glavo, pa tud' malo manj svinjajte!

mi se volimo De-BELA knjiga Iz ene od naših univerz smo dobili nekoliko Top lestvica š-EME 2010: V okviru ministrstva za šolstvo so spoznali, zapoznelo novico o dveh izrednih umestitvah - Elitno garažno društvo: E, moj Saša, gde da je bukov (pardon) GABROV učni sistem častnih in zaslužnih mož, ki bosta mentorja s je sada ljubav naša? (Novi fosili), zanič. Zato že pišejo de-BELO KNJIGO. svojimi izbranimi deli še vsaj 200 let oziroma - Alternativni domačijski kartel: Ko psi Najbrž bo imela veliko BELIH listov. Še vse dotlej, dokler bodo zaklenjeni udbovski zalajajo ... (slovenska narodna), najbolje pa bi bilo, če bi bili ti listi nepopisani. in stari komunistični arhivi. - Podmladek elite: Moj kuža (Hajdi), Tako bi nedvomno učni sistem veliko bolje - Nacionalna stranka: Za PRIJATELJA si je deloval, saj bi najprej morali PISATELJI de-BELIH KNJIG upoštevati, da učni načrti treba čas vzet! (Andrej Šifrer) Sedanja oblast odlično dela začnejo delovati šele potem, ko za njimi - Gradbeni delavci v SLO: Delam, delam, stojijo LJUDJE (učitelji, učenci, starši…). – za komunizem! delam – delam kot Zamur'c (Jani Kovačič) Eden od skritih sredinskih intelektualcev je kljub svoji 20-letni pasivnosti takole Živalska farma št. 2? Quo vadis, SLO kultura? komentiral dogajanje v naši državi: Predlagatelji novega družinskega zakona V sedemdesetih letih so slovenski pisatelji »Sedanja oblast odlično dela - dela v so v VELIKI skrbi za zaščito otrok pripravili premagali skupna jedra in ubranili slovenski skladu z Marxovo teorijo, da bo v prehodu v nov družinski zakon. Upamo, da jih odslej ne jezik. Leta 2009 so z romanom »Čefurji komunizem postopno odmrla država.« bodo ogrožali pasjeglavci! raus« skupna jedra udarila nazaj. sušec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi ... mal' pa zares 77 iz domačih logov Samoplačniki - IZVZETI! poredniška Nedavno so naši znanstveniki v zdravstvu Kaj je Danijel Popović s pomočjo DNK ugotovili, zakaj je umrl politika prepeval pri CICIBANIH? Ramzes II. pred nekaj tisočletji. Komentar: Zdaj je šele ljudem jasno, zakaj Gradovi v Bio sam naivan ... so vrste v rednem zdravstvu tako dolge. Novica je povzeta po SMS dezinformaciji oblakih? POREDNIKA EHO CAJTNGOV, ki jo je poslal V Za-GRADCU si je že sredi decembra lani, ostali NAIVNEŽI (BREZ)izhodna strategija! JØežek Zagraški I. Vsaka kriza ima svoj vzhod, vhod, jedro, pa so čakali, da tepke dozorijo do sredine dal zgraditi sredi razhod, zahod in izhod. - Več kot eno leto februarja letos. Kdo potem dela ŠTALO v februarja nov grad. so govorili, da se je v Sloveniji začela kriza. VELEUPLJAH? Pa tako učeno, pošteno in Račune zanj je v tem Torej smo nekje med vhodom ali razlogov času že poravnala SONČNA UPRAVA. podjetno se je slišalo! za krizo in njenim vzhodom oziroma vstajenjem. Nekateri pa to krizo že močno Čebele rojile že za pusta! čutimo, zato menimo, da smo že sredi nje, Ledena PATRIA torej v jedru. Nekatere pa tudi že močno Ko je POREDNIK EHO črviči, zato si bodo morali čim prej poiskati cajtngov videl, da se da zahod oziroma stranišče. A tisti na oblasti zelo hitro izdelati nas že kar nekaj mesece prepričujejo, da tako velike stvari iz bodo poskrbeli za izhod iz krize. Zato bodo snega, se je zaradi delodajalcem napisali priporočilo, če kdo P A T R I O T S K E od delavcev ni zadovoljen, naj gre na izhod zaščite pred podjetja skupaj z delavsko knjižico vred. raz-vpitimi akcijami svojih nenapovedanih Komentar: V tej BREZIZHODNI strategiji sta sodelavcev pri EHO CAJTNGIH želel zaščititi klub vsemu ODŠLA že dva ministra - tretji je z najnovejšim kontingentom PATRIJ s polno Letos so čebele rojile že 13. februarja. Ali so pa na IZHODU. oborožitvijo (kepe!!!), a je ugotovil, da mu je temu krive klimatske spremembe, datum ali idejo ukradel Kralj Matjaž. čisto vsakoletni PUST, pa sami uganite! šport Spet je Peticija in protipoplavnost Fuzbal na stoženskem britofu po luknji Ko so prebivalci VELEUPELJSKEGA Zdaj smo spoznali, da veliki stadion u DACHAVA ugotovili, da je postal novi minister Stožicama gradijo »jankovićevi« gladiatorji praskal za okolje ROKO Žarnić iz ZASNEŽENIH pretežno iz nekdanjih bratskih republik. Iz nezanesljivih SONČNIH DVOROV, so se na hitro ROKO Podizvajalci nimajo niti za malico, kaj šele porednikovih odločili, da ga bodo že pred pretekom 100 za plače. Kljub prepovedi dajanja informacij virov smo dni spomnili na peticijo, ki so jo oddali lani medijem, pa smo izvedeli, da bodo fuzbalerji izvedeli, da zdaj že bivšemu ministru DRAGEMU Karlu za pot v Afriko dobili dvakrat toliko kot je v zadnjem letu JØežek Zagraški večkrat Erjavcu, ki niti toliko ni v zvezi s tem mignil, nemška reprezentanca. zatrjeval: »Če ga že vsi v državi svirajo, zakaj da bi vsaj enkrat sklical komisijo, katero Komentar: Včasih so rimski cesarji delovali ga ne bi še jaz.« In jo je zagrabil (kitaro, da so predlagali na ministrstvu za reševanje v stilu KRUHA IN IGER, pri nas pa delajo v ne bo pomote) kot novopečeni dedek za vrat poplav. »Če ROKO ne bo zadev vzel hitro v glavnem samo še za IGRE - za KRUH že in po luknji praskal. Takoj se mu je pridružil ROKO, bo pa potres, in ne samo protest,« so marsikje in marsikomu zmanjkuje. Zato prav tako novopečeni dedek BOG-DAN. še dodali ogroženi in zgroženi občani. bi bilo najbolje, da bi fuzbalerji in ostali Sosedje so ROKOTU za imenovanje že priskledniki ostali kar v Afriki, drugače Jokali bi – kot dež – ITAK čestitali, nekateri pa bi veliko raje videli, bomo morali res prodati Šmarno goro pa še Porednik Eho Cajtnga se sprašuje, zakaj če bi bil minister za energetiko, da bi sem kakšen drug hrib povrhu. v VELEUPLJAH niso obhajali 20. obletnice ter tja zamenjal tudi kakšno žarnico odhoda slovenske delegacije iz 14. po VELEUPLJAH, spet drugi pa, da bi bil Zapackana olimpijada kongresa ZKJ, pa mu je ena od udeleženk minister za šolstvo in bi na tem mestu Dedci! Ste videli? Ženske so nam priborile iz 13. kongresa dejala, da zato, ker bi morda kaj lažje prišli do novega vrtca. olimpijske medalje - Petra Majdič eno, Tina potem vsi nastopajoči in ostali prisotni vsaj Maze pa kar dve. Tina je doma od tam, kjer tako močno jokali kot je takrat jokala Sonja malokdo preživi, medalja Petre Majdič pa Lokar. To pa bi nedvomno povzročilo v teh dosje: rokomavhi je narejena menda iz čiste ŽELEZNE volje, klimatskih spremembah resno grožnjo Aforizem čeoprav - eni pravijo tako, drugi pa drugače! našim vodarjem, ki itak ne obvladajo Komentar: Ja, ja, dedci. Zgledujete se po svojega posla že skoraj pol stoletja. Najboljša izhodna strategija je pot pod noge. njih! Pa tud' vi direktorji v firmah in javnih – Milica Šturm zavodih, raznih zbornicah, ministrstvih in Štafeta in španski kanditati na drugih vodilnih mestih, ki samo jokate V VELEUPELJSKEM internetnem SZDL O levih in TIGRIH ter idiotih nad krizo (v resnici pa le delavcem kri pijete forumu so menda objavili, da bodo spet Kadar se boste srečali z nekom, ki noče, da in jih mečete na cesto)! Zamislite se raje, organizirali ŠTAFETO MLADOSTI. Začeli bi vam povedal svoje politične pripadnosti saj se tudi vam čas izteka. Zato se raje čim bodo že na velikonočni ponedeljek, saj (ali vsaj, koga je volil na zadnjih volitvah), prej svojih grehov pokesajte! Pomlad je že morajo do praznika PIF vse prebivalce boste od njega slišali: »Vsi so glih – levi in tukaj! Delavci so že na cestah - in že hitijo v naši komuni prepričati, da gre za desni! Vsi so barabe – LEVI in TIGRI.« Ko pa - regrat nabirat. V njem je veliko železa. vseljudsko akcijo. Do popolne združitve pa greste s sogovornikom nato vsak na svojo Komentar na komentar: Petri in Tini vse bo prišlo na jesenskih LOKALNIH volitvah, stran, se vsak odloča za SVOJO levo/desno čestitke, le to težko razumemo, da sta dve saj se na drugi strani delajo FRANCOZE in (ravnokar povedano!) BARABO. srebrni medalji v športnem pogledu manj bodo na volitvah Komentar: … razen tistih, ki ne gredo vredni kot ena bronasta. Polomljena rebra imeli celo poplavo na volitve. Za te pa so že stari Grki rekli, so polomljena rebra, šport pa je vedno bolj Š P A N S K I H da so IDIOTI. poleg biznisa tudi politika. KANDITATOV.

78 grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Kolofon Navodila za dopisovalce

Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE jočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LO- ODMEVE V JE TREBA KALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006- Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje APRILU 1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine ODDATI do petka, 2. 4. 2010. Grosuplje, dne 30. 10. 2002. Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s pol- NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje ured- e-pošta: joze.miklic @ t-2.net nim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe ništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, mag. svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavlja- ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri li prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, Šparovec, Matjaž Trontelj. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizič- ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah ne osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo Naslov uredništva: je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na 1290 Grosuplje, Taborska 2 vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na pa- (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50) papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslo- pirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja be- vom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in sedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokonč- Lektoriranje: Marija Samec dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni nih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih Oblikovanje matrice: Miha Črtalič oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. okrasnih podlag. Naslovi datotek naj bodo sestavljeni V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci iz prvih dveh (treh) besed iz naslova prispevka - npr. Fotografije in prelom: Jože Miklič prispevkov tudi strinjamo. Res najlepši je mesec maj. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in pros- Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med be- Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 torskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do ob- sedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri sa- jave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega mem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580–0911 objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani pri- in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli spevki, naj bodo čitljivi. V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO je z odločbo št. 006-611/2002 z dne 13. septembra Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav neko- FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA 2002 lokalni časopis “Grosupeljski odmevi” vpisan mercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republi- Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo ke Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med iz- pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi dia- delke, za katere se obračunava davek na dodano vre- Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, pri- pozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapi- dnost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno ložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan sane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, (od novembra 2009 dalje) v nakladi 6.265 izvodov in vaš polni naslov. barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelu- želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi.

Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih

CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA 2. člen Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, Za vmesne velikosti se število točk izračuna z mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosu- interpolacijo. PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase peljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. v CMYK barvni razslojitvi), naslov datoteke pa ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 naj bo npr. lon_oktober_2009.pdf. sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celo- letno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna Digitalno izdelan oglas pošljite na elektron- razliko popustov do 30 % pri sedmem nespre- ski naslov joze.miklic @ t-2.net najpozneje en menjenem oglasu. Iz 1. člena teden po roku za oddajo nenapovedanih pris- Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, log- pevkov, vendar morate o nameri predhodno otipi, fotografije, ceniki in podobno) je enak kot obvestiti odgovornega urednika po telefonu TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno re- (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) zervirajte časopisni prostor za vaš oglas! domači naslov poslati potrjeno naročilnico Končni znesek pravtako najpozneje en teden po roku, ki je Dimenzije oglasa v cm Površina oglasa v cm2 Korekcijski tržni faktor Skupno število točk Cena v € z DDV v € določen za oddajo ostalih prispevkov. A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJ- D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 CEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 Za vse dodatne informacije sem vam na voljo G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 popoldne na naslovu: H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) J (39,6 x 27,3) 1081,1 0,866 936 478,68 574,42 ali GSM 041/98-22-33, Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm) je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: Točka znaša 0,51129188 €. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na joze.miklic @ t-2.net. notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovni- ci pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. »Za prijazno Grosuplje« Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. odgovorni urednik Jože Miklič marec - 3 / 2010 Grosupeljski odmevi oglasi 79

Skupina za samopomoč v Grosupljem za ljudi s čustvenimi težavami

Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Grosupljem organizira dopolnilno mentalno zdravljenje – skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v predavalnici Avtošole Grosuplje na Taborski 13, dvakrat mesečno ob petkih, ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.

Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341- 081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni!

Predsednik: Zlatko Jajčanin

DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47

E-pošta: [email protected] Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081

Rdeči križ Slovenije Območno združenje Grosuplje vabi na krvodajalsko akcijo v ponedeljek, 26. 4. 2010, od 7. do 13. ure, v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem,

v sredo, 28. 4. 2010, od 7. do 13. ure, v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici in v četrtek, 29. 4. 2010, od 7. do 12. ure, v Osnovni šoli Ferda Vesela, Šentvid pri Stični.

Skupaj rešujmo življenja! 80 oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2010

Vpis otrok v vrtec

VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec za naslednje šolsko leto 2010/11 do konca meseca aprila 2010.

Vloge za vpis otrok v VVZ Kekec so na voljo v vrtcu Kekec, Trubarjeva cesta 15 - tajništvo, vsak delovni dan od 6.30 do 14.30 ure, ob torkih do 16. ure. Lahko jih dobite tudi preko e-pošte ali na naši spletni strani.

V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 in 25/08) vrtec lahko sprejme otroka, ki je dopolnil starost enega leta, oz. ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev.

Če bo v vrtec prijavljenih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje na podlagi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v VVZ Kekec Grosuplje z dne 07/10- 2009. Komisija bo najkasneje v roku 15 dni po seji vsem staršem izdala odločbo o sprejemu oz. zavrnitvi sprejema otroka v vrtec.

Vsak začetek odpira nove poti našega medsebojnega sodelovanja.

Majda Fajdiga, ravnateljica _____

VVZ Kekec Grosuplje Trubarjeva cesta 15 1290 Grosuplje

tel: 01 / 786-61-80 e-pošta: [email protected] spletna stran: http:/www.vrtec-kekec.si