www.rodnagruda.si 2018 IZBOR ČLANKOV 2018 WWW.RODNAGRUDA.SI Pozdravljene drage bralke in bralci Rodne grude!

Na koledarju smo prišli do predzadnjega lista s fotografijo, ki označuje mesec november. Leto se nezadržno približuje svojemu zaključku in z zadnjim dnem leta se seveda čas ne bo ustavil, ampak se bo z januarjem pričel nov cikel. Dogodkov, obletnic, praznikov, srečanj, spominov, ki jih bomo s svojimi dejanji šele ustvarili.

V Rodni grudi se trudimo, da vam vsako leto pripravimo tiskano številko priljubljene revije, kljub temu, da se st- vari nezadržno, predvsem pa prehitro, spreminjajo in so družbena omrežja povsem prevzela tiskane izdaje re- vij, časopisov, knjig. Še vedno pa nas je veliko takšnih, ki prisegamo na listanje časopisov, na občutek papirja pod prsti. In tega smo veseli.

V letošnji reviji vam prinašamo uspešne zgodbe naših mladih po svetu, uspešnih kulturnih ustvarjalcev, zgodbe o nastajanju novih slovenskih društev, kljub temu, da se v svetu pojavlja trend upadanja tistih, kot jim pravimo »star- KOLOFON: ih« združenj. V vaše domove prinašamo del slovenske kul- Založnik: ture, ki jo hranimo v mnogih muzejih po Sloveniji, pišemo Združenje Slovenska izseljenska matica o tradiciji, ki jo zagotovo poznate, morda pa iz člankov iz- veste tudi kaj novega. Naslov publikacije, podnaslov: Rodna gruda, www.rodnagruda.si Prebrali boste lahko, kaj vse smo naredili na Slovens- ki izseljenski matici. Predstavljamo vam dosežke naših Urednica spletne in tiskane izdaje: Jasmina Ilič Draković športnikov, gospodarstvenikov, kulturnih ustvarjalcev.

Uredniški odbor: Na matici smo posebno pozornost letos posvetili 120. Peter Kovačič Peršin, Mihael Glavan, Jože Osterman, obletnici rojstva Louisa Adamiča, pisatelja, ki je v začetku Janez Rogelj, 20. stoletja kot 13-letni deček odšel v obljubljeno deželo in z delom in nadarjenostjo pustil za seboj neizbrisno sled v Prevod v angleščino: ameriški in slovenski literaturi. Veseli smo, da bo letos pri Kristijan Radiković založbi Sophia izšel prevod knjige From many Lands – Iz mnogih dežel, ki je v današnjem času ponovnih množičnih Lektura besedila: migracij in preseljevanj ljudi po vsem svetu, še kako aktu- Blanka Markovič Kocen alna. Želimo si, da bi prišla tudi v vaše roke in jo boste z Oblikovanje in grafična priprava: veseljem prebrali. AIKO, Agencija idej in kreativnega oblikovanja Vsi vi, ki živite po svetu, imate zagotovo podobno zgod- Tisk: bo tudi v svoji družini, ki je del vas, vaše preteklosti, vaših Nonparel d.o.o. spominov. Ti so lahko lepi, veseli, uspešni ali tudi žalost- ni, trpki z grenkim priokusom. Vsak izmed nas ima svojo Fotografija na naslovnici: zgodbo in prav je tako, da jo vedno nosimo v sebi in iz nje Maja Savelli ali z njo živimo v sedanjosti.

Oblikovanje in izdelava spletne strani www.rodnagruda.si: Želim vam prijetno branje naše in vaše revije! Arctur d. o. o.

Fotografije: Če ni drugače navedeno, so fotografije iz arhiva SIM, Fotolie, Jasmina Ilič Draković, urednica Slovenske turistične organizacije www.slovenia.info in drugih internetnih virov

Revijo financira: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ISSN 2385-9199 Ljubljana, november 2018 2 RODNA GRUDA november 2018 3 UVODNI NAGOVOR UVODNI NAGOVOR

ampak trudi svojo. Zato je lahko v usta tega vračajo- najintimnejših vzgibov srca in duha. Prava domovina čega zdomca položil intimno izpoved svojega srca: človeka je in ostaja njegov intimni jezik. Zato je ohra- »O domovina, ti si kakor zdravje...« To hrepenenje njanje domače govorice prvi pogoj zvestobe sloven- in upanje, ki so ga in ga doživljajo številni naši so- stvu. Zvestoba materini besedi je tudi temeljni dejav- narodnjaki, razsejani po vsem svetu, je lahko izrekel nik človekove stabilnosti v sodobnem globaliziranem samo človek, ki je doživel vse bridkosti tujinstva in svetu, ki spreminja človeka v brezimno številko mno- VirtuozSLOVENSKE BESEDE je iz zvestobe svojemu narodu in iz ljubezni do ma- žice. Domača beseda mu daje notranjo oporo, da terine besede potrjeval svojo narodno zavest in do- ostaja trden v svoji enkratnosti in neponovljivosti, da movinsko ljubezen v številnih leposlovnih delih, ki ostaja oseba z samozavestjo in ponosom, da se ne Peter Kovačič Peršin, foto: internetni viri jih je pisal v tujini, a s srcem bivajoč v »paradižu pod čuti izgubljenega v brezimni množici. K tej zvestobi Triglavom«, kakor je poimenoval Slovenijo. Zato je slovenski besedi, svojemu narodu in svoji polni člo- Ivan Cankar v svojih spisih zapel najlepše slavospe- večnosti nas kliče beseda Ivana Cankarja. Kliče vse ve slovenski domovini: »O domovina, ko te je Bog Slovence, tako razseljene po svetu kakor tudi bivajoče Letošnje leto je v Sloveniji posvečeno ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: v Sloveniji. Vsi smo v enakem položaju v sodobni glo- spominu Ivana Cankarja. 11. decembra ,Tod bodo živeli veseli ljudje!‛ Skopo je meril lepoto, balni vasi, kjer prevladuje raba jezika sporazumeva- leta 1918 je virtuoz slovenske besede ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel nja, ki je osiromašen govorice srca. umrl, odšel prav v času porajanja nove je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje – Puste države južnih Slovanov, ki naj bi prinesla leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo Ivan Cankar je to duhovno domovino slovenstva utr- tudi slovenskemu narodu zedinjenje in milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; dil s svojim bogatim leposlovnim opusom. Poudaril razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do je, da je materina beseda najlepša melodija, ker je svobodo. Umrl je prezgodaj, da bi mo- strme tržaške obali ter od Triglava do Gorjancev in govorica srca. In s tem je razrešil dilemo mnogih gel sodelovati pri uresničevanju tega VIRTUOSO OF SLOVENIAN WRITING je rekel: ,Veseli ljudje bodo živeli tod, pesem bo njih Slovencev svojega in tudi sodobnega časa, ki svoj This year, Slovenia is celebrating the memory of stoletnega cilja, za katerega se je boril jezik in njih pesem bo vriskanje!‛ Kakor je rekel, tako izpovedni govor siromašijo, ko privzemajo le jezik Ivan Cankar. Known as the virtuoso of Slovenian s svojo besedo. Morda so se tudi zaradi se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila splošne komunikacije ali jezik svojega delovnega literature, Cankar passed away on 11 Decem- njegove odsotnosti narodove sanje se- – vzrasla so nebesa pod Triglavom...« okolja. Kar je seveda nuja sodobnega globalne- ber 1918. This also happened to the time when sule... Njegova politična volja je umanj- ga sveta, postaja zanje ves predstavni in izpovedni the idea of establishing a new Southern Slavic kala, ostala pa je beseda, ki slovenski V času globalizacije ta romantična ljubezen do do- svet. Cankar je dilemo med jezikom splošne komu- country was emerging that was supposed to narod vse do danes navdihuje s svojo movine usiha ne samo med našim zdomstvom, tudi nikacije in jezikom srca jasno začrtal, saj njegov čas bring unity and freedom to the Slovenian nation. nedosežno umetniško govorico, jasno med mladimi rodovi doma. Živimo v odprtem sve- ni bil za slovenskega izobraženca v tem pogledu nič Cankar passed too soon to participate in the mislijo in neomajno narodno zavestjo. V tu, ki ga družboslovci imenujejo globalna vas. V teh drugačen od današnjega. Ob teh dilemah pa je za- implementation of the century-old idea which stoletju svojega duhovnega prebivanja pogojih se spreminja domovinska zavest sodobne- pel slovenski besedi najlepši slavospev med vsemi he also fought for in his writings. Perhaps it was v naši besedi je potrdil svoje pisateljsko ga človeka. To značilnost sodobnega občutenja inti- našimi pesniki, pisatelji in misleci: »Bogatejši so pač his absence that ultimately caused the nation's mne narodne pripadnosti je ugotavljal že Cankarjev drugi jeziki; pravijo, da so tudi milozvočnejši in bolj prvenstvo in postal vodilni virtuoz naše dream to collapse... And though his political will leposlovni pobratim, pesnik Oton Župančič, ko je v pripravni za vsakdanjo rabo - ali slovenska beseda besede. passed with him, he has left behind his works pesnitvi Duma zapisal: je praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni which inspire the Slovenian nation with Cankar's kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, ka- incomparable literary expression, clear thought, »Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? dar se na svoji poti ustavijo ter se ozro na čudežno and unwavering national consciousness to this Še pod Triglavom, okrog Karavank? deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz day. In the century since his passing, Cankar's Ali po plavžih si, ali po rudnikih? veselega srca!« spirit has survived the test of time, establishing Tu? Preko morja? In ni ti meja? the writer as the leading virtuoso of Slovenian Hotel nekdaj sem, da bi se razširila, Kajti prava domovina vsakega človeka je njegov writing. da bi razpela svoj krog čez zemljo - materni jezik, v katerega je narojen. Zato ga ime- glej, in zdaj vidim: silna, brezmejna si, nujemo narodni jezik. Sodobni človek ima mnogo v daljo kot seme razsipaš svoj rod.« domovin svojega fizičnega prebivanja, eno samo pa domovino svoje srčne kulture. Ker je vsako človeško Sodobno slovenstvo, ki je vpeto v mednarodne in- bitje narojeno v materino krilo in mu njena srčna Cankar se je rodil v obubožani obrtniški družini. tvoje telo smo jedli, o mati...« Tudi njega je življenj- tegracije in prav tako kot pred stoletji razsipa svoje beseda odpre vrata v zavest in vstop v svet. Zato sinove in hčere po svetu, lahko svojo domovinskost ostaja njegova edina prava domovina jezik njegove Razmah industrijskega kapitalizma je uničil kro- ska usoda prisilila v zdomstvo. Dolga leta je živel na polnovredno živi v smislu Župančičeve vizije. Ko je matere in njegovega rodu. Te domovine mu ne more jaški posel njegovega očeta in ga pognal po svetu s Dunaju in več ali manj stradal, saj se je preživljal le na začetku 19. stoletja nemški filolog Wilhelm von vzeti nobena tujina, nobeno zdomstvo. In da bi člo- trebuhom za kruhom, kako pravi slovenski pregovor. s pisanjem. Tu se je kalila njegova socialna zavest in Humboldt raziskoval zgodovino in kulturo narodov, veško bitje bivalo svojo polno in izvorno človeškost To je bil čas množičnega ekonomskega izseljevanja. rodila njegova ljubezen do domovine. V črtici, v ka- je prišel do spoznanja, da je narodni, materni jezik in človečnost, mora kot svojo najdražjo dediščino CŠtevilno družino je odslej preživljala mati. In njej in teri opisuje usodo zdomca, ki je svoje moči in zdrav- prava domovina človeka, ki ne določa le njegove ohranjati in gojiti materno besedo, govorico svojega vsem slovenskim materam je Cankar v črtici Sveto je pustil tujini, sam pa se vrnil umirajoč domov, ne narodne pripadnosti, pač pa tudi obzorje njegovega rodu. To bi moralo biti temeljno sporočilo letošnjega obhajilo zapisal srčno priznanje: »Tvojo kri smo pili in opisuje le premnoge usode slovenskega zdomstva, mišljenja in razpon njegovega izražanja najglobljih in jubilejnega Cankarjevega leta.

4 RODNA GRUDA november 2018 5 PREGLED DELA PREGLED DELA

Leto 2018 se je že krepko prevesilo v zadnjo četrtino V marcu so potekale intenzivne priprave na letoš- Ob 20.obletnici Slovenskega društva in tudi projekti ter redno delo Matice potekajo po nji projekt ob 120. obletnici rojstva Louisa Adamiča Triglav v Banja Luki. načrtih. V začetku leta smo seveda pisali še zad- z naslovom Iz mnogih dežel, naslovljeno po knjigi nja poročila za preteklo leto in se že pripravljali za omenjenega avtorja. Usklajevanje z vsemi deležni- prireditve, ki so potekale ob slovenskem kulturnem ki celotnega projekta, dogovarjanja so potekala na prazniku. skupnih sestankih, med njimi sestanek z dr. Marino L Lukšič Hacin, ki je vodila del simpozija v atriju ZRC Na povabilo Slovenskega kulturnega društva Lipa skupaj z lariso Daugul in dogovor z Matejo Jurič z iz Zadra je 16. februarja 2018 v mestni knjižnici v Veleposlaništva Združenih držav Amerike glede obi- Zadru nastopil Oktet Vitis iz Metlike pod vodstvom ska prof. Enyearta pri veleposlaniku g. Brentu Har- dirigentke Mateje Jakša Jurkovič. Pevci so nastopi- tleyu. li s celovečernim programom, ki zajema slovenske Aleksandrinke v Varaždinu. ljudske in umetne pesmi ter pesmi tujih avtorjev. S 12. marca je iz ZDA pripotoval gost konference prof. svojim nastopom na ustni harmoniki je prireditev John Enyeart. Najprej smo ga peljali v Grosuplje, kjer popestril tudi umetnik iz Metlike Oto Nemanič. je rojen Louis Adamič, 19. marca je imel predavanje Združenje SIM in SKD Lipa iz Zadra tako v oboje- za študente FF, oddelka za zgodovino, 20. marca stransko zadovoljstvo nadaljujeta vsakoletno kvali- sprejem pri veleposlaniku ZDA v Sloveniji g. Brentu tetno kulturno sodelovanje. Hartleyu, 21. marca smo imeli skupno tiskovno kon- ferenco v NUK, 22. marca pa simpozij – konferenco Poleg članov Lipe so prišli na skupščino in priredi- o delu Louisa Adamiča in isti dan zvečer slavnostno tev, ki se je ta dan odvijala v Multimedijalni dvorani odprtje razstave z naslovom Iz mnogih dežel. Po- Mestne knjižnice Zadar, številni gosti, med njimi dr. drobno o projektu v članku v nadaljevanju revije. Barbara Riman z Inštituta za narodnostna vpraša- 19. marca smo v Atriju ZRC postavili razstavo otro- nja iz Ljubljane, ki je spregovorila o pomenu Pre- ške risbe z naslovom Iz mnogih dežel – ilustracija šernovega dneva in povedala, da so Slovenci edini dveh zgodb Louis Adamiča, ki je bila na ogled do 12. na svetu, ki svoj kulturni dan obeležujejo kot nacio- aprila 2018, nato smo jo preselili v preddverje velike nalni praznik. čitalnice v NUK in kasneje na UradVlade RS za Slo- vence v zamejstvu in po svetu. Na povabilo Slovenskega društva Nagelj v Varaždinu in v sodelovanju z Združenjem SIM ob praznovanju Aprila je sodelavka Matice Ženja Simonič prisostvo- dneva kulture je 24. februarja 2018 v gledališki stav- vala prireditvi ob 20. obletnici Društva Slovencev Tri- bi v Varaždinu potekal prijeten in zanimiv dogodek. glav iz Banje Luke. Ob tej priložnosti je predsednici Pregled Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksan- društva Mariji Grbič podelila tudi priznanje matice drink, Društvo žena Prvačina in Prvačka pleh muzi- za dolgoletno uspešno delo in vodenje društva. ka so združili moči v skupnem nastopu, ki je navdu- Član izvršnega odbora Janez Rogelj je v imenu Ma- šil številne obiskovalce. Tematika izseljevanja, dela tice pozdravil pevce pevskega zbora Triglav iz Splita v tujini je prebivalcem Varaždina dobro poznana in na prireditvi v Senožečah. Nastop Folklornega društva Bled v Zadru. blizu. Gledališka uprizoritev aleksandrink prizadev- dela nih članic Društva žena iz Prvačine, ki ohranja izvor- Glavna tajnica matice Jasmina Ilič in članica izvr- no govorico aleksandrink in nastopa v izvirnih oble- šnega odbora Silva Črnugelj sta prisostvovali pode- kah, je pritegnila zanimanje obiskovalcev. Prvačka litvi nagrad za diplomska, magistrska in doktorska pleh muzika, ki ima za sabo več kot stoletno tradi- dela Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po cijo, je v pomlajeni zasedbi in s kakovostjo navdu- svetu v Vili Podrožnik. šila. Povezava glasbe in igrane predstave aleksan- drink se je ujela v sozvočju in se dobro dopolnjevala. Člani Folklornega društva „Bled“ z Bleda so nav- Kljub zahtevni tematiki izseljevanja je Vesna Humar dušili z nastopom ob mednarodnem dnevu kultur- s prepletom Prešernovih poezij hudomušno zao- ne različnosti 9. junija na Trgu pet bunara v Zadru. krožila praznovanje kulturnega praznika, s tonom „Zelo smo zadovoljni z nastopom na tako odmevni sedanjosti pa sta prireditev prisrčno uokvirila deve- prireditvi,“ je povedal Anton Repe, voditelj Folklor- tošolec Jurij in petošolka Meta. nega društva Bled, še posebej pa smo hvaležni za Tovrstna srečanja in povezave tkejo številne prija- priložnost in vabilo naših gostiteljev Slovenskega teljske vezi, so most med matično domovino in iz- kulturnega društva Lipa Zadar, ki so v sodelovanju seljenci, omogočajo spoznavanje življenja na eni in z Slovensko izseljensko matico iz Ljubljane orga- Utrinek s poletne šole Slovenščina malo drugače. drugi strani in odpirajo poti za nadaljnje sodelova- nizirali naš prihod in predstavljanje na prireditvi v nje ter plemenitenje kulture in jezika. Zadru.

6 RODNA GRUDA november 2018 7 PREGLED DELA PREGLED DELA

Od ponedeljka do srede zvečer so intenzivno slikali, proste trenutke pa so izkoristili za druženje, spreho- de ob jezeru, vožnjo z ladjo Barka in celo s kanujem. Obiskali so jih novinarji z nacionalnih in lokalnih ra- dijskih postaj, udeležence pa je prišla pozdravit tudi glavna tajnica SIM Jasmina Ilić.

V začasnem ateljeju so nastala likovno in vsebinsko zelo raznolika dela – realistična, abstraktna, sliko- vita, simbolična ... Vsak udeleženec je za zaključno razstavo v Vodni hiši dokončal po dve sliki. Odprtje razstave v četrtek, 7. junija, ob 14. uri je sovpadalo s prireditvijo Šola zdravja, zato si je razstavo ogle- dala množica ljudi, ki je na Most na Soči prišla iz vse Slovenije. Nekateri, ki imajo sorodnike v tujini, so se z našimi izseljenci zapletli v pogovor ter odkri- vali skupna poznanstva. Tako smo likovno kolonijo zaključili v prijetnem vzdušju in druženju ob dobri pijači, hrani in glasbi. Veselimo se prihodnjih ume- Vabilo na razstavo v knjignici Grosuplje. tniških srečanj – priložnost bo že 9. novembra, saj bodo slike, ki so nastale na koloniji, predstavljene v galeriji Kinogledališča Tolmin. Na poletni šoli že drugo leto zapored poučujejo iste učiteljice, slovenščino Katarina Rebič in Lea Lehner, 25. obletnica Združenja Slovencev v Tuzli. Sodelovali smo na prireditvi Dobrodošli doma v Bre- likovno umetnost Natalija Veselič-Martinjak. Enako Povedal je, da so s programom, ki ga sestavljajo občutljivo ravnotežje med dramatiko in harmonijo. žicah, 16. junija 2018, z razstavo Iz mnogih dežel, bo po dogovoru ostalo tudi v naprej. predvsem gorenjske pesmi in plesi, v katerem sode- Reka povezuje izvir z oceanom; to simboliko lahko ki smo jo pripravili skupaj z NUK. Razstava je bila lujeta tudi Duo nota, Jelka Potočnik in Marjan Rekar, interpretiramo tudi v kontekstu izseljenstva. Izvir, ki v brežiškem gradu na ogled do 10. julija, nato se je Zadnji dan smo pripravili krajši kulturni program, nastopali po Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji, Italiji in predstavlja domovino, in neskončni ocean, ki pred- preselila v Knjižnico Bežigrad v Ljubljani. Na priredi- kjer so učenci pokazali del tega, kar so se naučili v svojem petletnem delovanju postali nepogrešljiv stavlja širni svet, kakor popkovina neločljivo pove- tvi so bili prisotni predsednik Združenja SIM g. Sergij pri pouku slovenščine. Pripravili smo tudi razstavo člen kulturnih dogajanj na Gorenjskem. zuje reka. To je močna vez, ki je ni mogoče pretrgati. Pelhan, članica IO Združenja SIM ga. Silva Črnugelj Na likovni koloniji, ki jo je že enajsto leto zapored in glavna tajnica Jasmina Ilič Draković. Stalnica našega programa je tudi vsakoletna likovna koordinirala voditeljica Monika Ivančič Fajfar, je so- Predsednik Združenja SIM se je udeležil državne kolonija, ki se je v letu 2018 vnovič odvijala na Mostu delovalo sedem slikarjev iz tujine: Pia Bajlo, Ivan proslave ob dnevu državnosti v Ljubljani, ki je bila na Soči. V lanskem letu smo tu ustvarjali na temo Kosmos in Stanka Novković s Hrvaške, Jelena Še- na predvečer praznika, 24. junija 2018. Most ustvarjalnosti, letos pa smo se posvetili moti- hović iz Bosne in Hercegovine, Radmila Jeremić – vu reke. Reki Soča in Idrijca ter jezero podobo Mosta Ćurčin iz Srbije, Eli Miklavčič iz Nemčije ter Miranda Na matici nas je obiskala Ejti Štih, umetnica, ki živi na Soči oblikujejo barvno in kompozicijsko pa tudi Rumina iz Anglije. Slikarjem izseljencem so se pri in ustvarja v Boliviji. V sodelovanju s SIM se je ume- pomensko. V skladu s spreminjanjem narave, let- ustvarjanju pridružili tudi vabljeni domači slikarji: tnica udeležila likovne kolonije Izlake – Trbovlje, 17. nimi časi in vremenom se spreminjata videz in raz- Dare Trobec, predsednik Kulturnega društva slikar- julija pa je bila odprta tudi njena samostojna raz- položenje vodà. Reki in njuni bregovi vseskozi iščejo jev amaterjev, Dea Volarič in Bogdan Soban. stava v Mladinskem kulturnem centru v Trbovljah.

V letošnjem letu smo v sodelovanju z Ministrstvom RS za izobraževanje, znanost in šolstvo ter Zavodom RS za šolstvo organizirali 3. poletno šolo za otroke in mladostnike Slovenščina malo drugače.

Letošnja poletna šola je potekala med 15. in 21. juli- jem 2018 v CŠOD Murska Sobota.

Sodelovanje z vsemi, ki sodelujejo pri organizaciji, je dobro usklajeno. Z MIZŠ in Zavodom RS za šolstvo se usklajujemo glede izbire učiteljic in tudi progra- ma, ki ga želimo izvajati. John Enyeart iz Amerike ob udeležbi na konferenci ob 120. Otroci so prišli iz Nemčije, Amerike, s Hrvaške, iz obletnici rojstva Louisa Adamiča s Heleno Janežič Ob odprtju razstave Iz mnogih dežel v NUK. Bosne in Hercegovine ter Srbije. Obiskala nas je Ejti Štih

8 RODNA GRUDA november 2018 9 PREGLED DELA ZRCALO LETA 2018 likovnih del, ki so nastajala ves teden. Likovno je bil V začetku septembra se s prireditvijo in polaganjem ta teden posvečen kiparstvu, obdelovanju gline, žice vencev že tradicionalno spomnimo bazoviških žrtev. ter reliefnim podobam. Svoje izdelke so učenci ob Letos je organizacija TIGR organizirala prireditev v koncu pouka odnesli domov, ravno tako tudi mapo petek, 7. septembra. V imenu SIM je prisotne poz- z vsemi učnimi listi, ki so jih reševali pri pouku slo- dravil in položil venec na spominsko ploščo član iz- venščine. V članku v reviji boste lahko prebrali raz- vršnega odbora g. Janez Rogelj. Sledil je krajši kul- mišljanja nekaterih udeležencev šole. turni program.

Konec avgusta pa smo pripravili predstavitev knji- 10. septembra je glavna tajnica Združenja SIM pri- ge Cilke Žagar, naše rojakinje, ki že desetletja živi v sostvovala okrogli mizi na temo Diaspora ob odprtju Avstraliji, v knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. blejskega foruma. Predstavitev je bila prijetna, veselo obarvana z veli- ko obiskovalci. Več o tem si lahko preberete v članku z naslovom Opali zažarijo in zbledijo. Na povabilo Združenja Slovencev v Tuzli je ob 25. obletnici njihovega delovanja na slavnostni akade- 6. septembra smo v Knjižnici Grosuplje odprli miji 22. septembra vse prisotne pozdravila glavna razstavo Iz mnogih dežel. V imenu Združenja SIM je tajnica Matice. Na akademiji so bili prisotni tudi prisotne pozdravila glavna tajnica. Razstava je pos- visoki predstavniki mesta Tuzle in veleposlanica tavljena v sklopu celoletnega projekta z istim nas- Republike Slovenije v BiH ga. Bukinac. Ob tej pri- lovom. Načrtujemo še postavitev v knjižnici v Novi ložnosti so članice in člani društva predstavili svoje Gorici februarja 2019. delovanje, na kulturni prireditvi so nastopili učen- ci slovenskega pouka, članice pevskega zbora Slo- Prisotne je v imenu knjižnice pozdravila ravnatelji- venčice, ki delujejo v okviru društva, kot gostje pa ca, ga. Roža Kek, v imenu Občine Grosuplje pa žu- so nastopile članice pevskega zbora Sanje iz Nove pan dr. Peter Verlič. Razstavo je predstavil dr. Mihael Gorice. Kulturnemu programu je sledilo druženje. Glavan, po njej pa je obiskovalce popeljal avtor g. Naslednji dan smo pot nadaljevali in obiskali Dru- Aljoša Pelhan. štvo Slovencev Canlkar v Sarajevu. Glavna tajnica je prisostvovala celovečernemu koncertu ŽePZ Sanje iz Nove Gorice. OD DECEMBRA 2017 DO KONCA OKTOBRA 2018 29. septembra so v Novi Gorici gostovali člani zbora, ki deluje pri Slovenskem društvu Triglav v Banji Luki. Gostovali so pri ŽePZ Rože iz Nove Gorice. Prisotne je ob tej priložnosti nagovoril predsednik Združenja SIM g. Sergij Pelhan. Ravno tako je oktobra nagovo- ril pevce MePZ Triglav iz Splita na njihovem gosto- Jerica Potočnik, foto: internetni viri Udeleženci likovne kolonije Reka življenja. vanju pri ŽePZ Sanje.

Obiskal nas je Joe Valenčič in Amerike. Skupaj smo Slovenija Slovenijo so od začetka decembra lani do bili na odprtju muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pav- konca oktobra letos zaznamovali različni čka v Mirni Peči, kjer je bil g. Valenčič slavnostni dogodki in osebe s področja športa, znano- govornik. Med 8. in 11. novembrom je potekala ke- sti, gospodarstva in kulture. Tudi tokrat smo ramična delavnica, lahko rečemo že tradicionalna SLOVENIA FROM LAST YEAR’S DECEMBER TO se osredotočili zgolj na pozitivne novice, saj v keramičnem ateljeju pod vodstvom Eve Peterson OCTOBER THIS YEAR so mediji že tako ali tako prepolni negativnih Lenasi. Kot vedno do zdaj je pod prsti udeleženk de- From last year’s December to October this year, vsebin. Slovenia has witnessed an handful of different lavnice nastalo veliko zanimivih in uporabnih pred- sports, scientific, economic, and cultural events. metov.Proti koncu leta pripravljamo že nove projek- This time, as well, we have decided to focus on te in programe za naše delovanje v prihodnjem letu, the positive news, as the media is already filled ki pa bo nekoliko spremenjeno že zaradi same loka- with so much negativity. cije naše pisarne. S trenutne lokacije na Cankarjevi 1 se bomo namreč v letu 2019 morali preseliti na Lin- hartovo 13 (stara stavba občine Bežigrad). Seveda Spominjamo se bazoviških žrtev. vabimo vse, da nas obiščete v naših novih prostorih!

10 RODNA GRUDA november 2018 11 ZRCALO LETA 2018 ZRCALO LETA 2018

LETA 2023 SVETOVNO PRVENSTVO V SLOVENIJI Slovenke in Slovence je maja razveselila novica, da je Slovenija s Planico v četrtem poskusu le imeno- vana za organizatorico svetovnega prvenstva v nor- dijskem smučanju 2023. Odločitev je sprejela Med- narodna smučarska zveza, organizatorji pa so že začeli delati.

SLOVENIJA DRUGA V POLETIH Slovenija je na ekipni tekmi na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih januarja RAZISKOVALEC KEMIJSKEGA INŠTITUTA PRIDOBIL v Oberstdorfu osvojila drugo mesto. Sreb- KAJAKAŠ OVEN POSTAL 2,5 MILIJONA EVROV ro so priborili Jernej Damjan, Anže Semenič, SVETOVNI PRVAK Slovenski raziskovalec s Kemijskega inštituta Ro- Domen Prevc in Peter Prevc. Zlato so osvojili Kajakaš Simon Oven je konec man Jerala je bil uspešen na razpisu Evropskega Norvežani, bron pa Poljaki. maja na svetovnem prvenstvu v JAKOV FAK PRIGARAL OLIMPIJSKO SREBRO raziskovalnega sveta (ERC) za uveljavljene razisko- spustu na divjih vodah v Švici os- Biatlonec Jakov Fak je februarja na olimpij- valce in pridobil kar 2,5 milijona evrov. Denar je na- vojil naslov svetovnega prvaka. Za skih igrah v Pyeongchangu za Slovenijo os- menjen petletnemu projektu z naslovom MaCChi- njim sta se na oder za zmagoval- vojil srebrno kolajno na 20-kilometrski posa- nes, ki je prvi slovenski ERC projekt na področju ved ce povzpela Francoza Paul Jean in mični tekmi. Čeprav ni bil najhitrejši, pa je z o življenju in kemiji. Kot so zapisali na inštitutu, je KOŠIRJU OLIMPIJSKI BRON Paul Graton. cilj projekta "razviti princip priprave umetnih prote- Drugo slovensko olimpijsko izjemno zanesljivim streljanjem prigaral dru- inov na osnovi modularnih obvitih vijačnic (CCPO) kolajno na zimskih olimpijskih go olimpijsko medaljo v svoji karieri in prvo, oziroma ugotoviti, kakšni so potenciali tega pristo- igrah v Južni Koreji je osvojil odkar nastopa za Slovenijo. Boljši je bil le pa in kakšne tridimenzionalne strukture lahko na- deskar Žan Košir. V malem Norvežan Johannes Thingnes Boe. redimo na ta način". finalu paralelnega slaloma je premagal Francoza Sylvaina Dufourja in tako osvoji bron.

TEKVONDOIST TRAJKOVIĆ PRIBORIL BRON Slovenski tekvondoist Ivan Trajković je maja na evrop- skem prvenstvu olimpijskega sloga WTF v Kazanu osvojil bronasto kolajno. V polfinalu SLOVENSKI RAZISKOVALCI DO NOVEGA ODKRITJA je izgubil proti prvemu nosil- GLEDE RAKA cu kategorije do 87 kilogramov Slovenski raziskovalci so prišli do novega odkritja glede raka. Rusu Vladislavu Larinu. Odkrili so, da zunajcelični vezikli, ki jih sproščajo rakave ce- JUDOISTI USPEŠNI TUDI NA EVROPSKEM lice, vsebujejo signalni posrednik, ki se lahko preko veziklov PRVENSTVU prenese v okoliške celice in jih aktivira, kar bi lahko povzro- Slovenski judoistke in judoisti tudi na večjih tekmo- čilo razširjanje raka. Raziskovalci Odseka za sintezno biolo- vanjih redno posegajo po najvišjih mestih. Judoist gijo in imunologijo Kemijskega inštituta so januarja pojasnili, Adrian Gomboc je aprila na evropskem prvenstvu v da odkritje predstavlja doslej neznan mehanizem prenosa Tel Avivu osvojil naslov evropskega prvaka v kate- signalnih kompleksov prek zunajceličnih veziklov kot meha- goriji do 66 kilogramov. Odlično se je odrezala tudi nizem medceličnega komuniciranja, ki lahko prispeva k širje- judoistka Tina Trstenjak, ki je v kategoriji do 63 kilo- nju vnetja. To pa predstavlja tudi osnovo za morebitno smer gramov osvojila srebrno kolajno. zdravljenja raka.

12 RODNA GRUDA november 2018 13 ZRCALO LETA 2018 ZRCALO LETA 2018

LENARČIČ KONČAL POTOVANJE, NAMEN SVETOVNI DAN ČEBEL NA SLOVENSKO POBUDO OZAVEŠČANJE O ČRNEM OGLJIKU Generalna skupščina Združenih narodov je na sloven- Letalec Matevž Lenarčič je maja z ultra lah- sko pobudo 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. kim letalom končal 23.000 kilometrov dol- Na ta dan so strokovnjaki, čebelarji in drugi, ki se za- go potovanje čez Azijo. Skupno je imel v 31 vedajo pomena čebel in opraševalcev, opozarjali na dneh 13 postankov. Ekipa misije Green Light pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev World Flight namerava podatke, ki jih je v letu za človeštvo. Tretjina svetovne hrane je namreč odvi- zbral Lenarčič, uporabiti tako v znanstvene sna od opraševanja, število opraševalcev pa se vse bolj namene kot tudi za osveščanje javnosti o vpli- krči, zato so potrebni ukrepi za izboljšanje njihovega vu črnega ogljika na podnebne spremembe. življenjskega prostora.

PIPISTRELOVA ZRAČNA PLOVILA ZA MESTNI PROMET Ajdovsko podjetje Pipistrel je v začetku maja na Uberjevi konferenci v Los Angelesu razkri- lo koncept svojih električnih zračnih plovil z navpičnim vzletanjem in pristajanjem (eV- REKORDEN OBISK TOL) za mestni promet. Nova skupina zra- SLOVENSKIH NARAVNIH koplovov bo uporabljala namenski pogonski ZDRAVILIŠČ sistem za vzletanje in krmiljenje in bo lahko Podatki, objavljeni januarja le- prevažala od dva do šest potnikov. Uber sicer tos, kažejo na rekorden obisk v okviru svoje širše pobude načrtuje, da bo v slovenskih naravnih zdravilišč številnih velikih mestih po vsem svetu upora- v lanskem letu. Slovenska na- bljal mrežo majhnih električnih letal. ravna zdravilišča je lani obi- skalo 846.925 gostov, kar je SLOVENSKA GOSPODARSKA RAST 12,8 odstotka več kot predlani PRESEGLA RAST V EU in največ doslej. Tujih je bilo EUROSTAT POTRDIL LANSKI PRESEŽEK V Slovenska gospodarska rast, ki je JAJCA IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN ZAŠČITENA 51,1 odstotka, s čimer je delež JAVNIH FINANCAH v prvem letošnjem četrtletju do- NA RAVNI EU tujih gostov prvič presegel de- Evropski statistični urad (Eurostat) je aprila segla 4,6 odstotka, je po ugoto- Jajca izpod Kamniških planin so od januarja lež domačih. Število nočitev je potrdil oceno slovenskega statističnega ura- vitvah Umarja, objavljenih konec zaščitena na ravni Evropske unije (EU), saj zraslo za 10,6 odstotka na 3,19 da, da je država lani ustvarila presežek v višini maja, ponovno opazno presegla je Evropska komisija potrdila prošnjo za re- milijona, na letni ravni pa se je 13 milijonov evrov oziroma 0,03 odstotka bru- rast v Evropski uniji. "Umiritev gistracijo zaščitene geografske označbe. S to povečala tudi povprečna zase- to domačega proizvoda (BDP). Po napovedih aktivnosti in nekoliko nižja priča- oznako so zaščiteni kmetijski proizvodi, ki so denost hotelskih kapacitet. ministrstva za finance se bo letos presežek kovanja v naših trgovinskih par- pridelani ali predelani na določenem geograf- države povečal na 163 milijonov evrov ali do tnericah so upočasnili rast izvoza, skem območju ter imajo posebno kakovost, 0,40 odstotka BDP. medtem ko domača potrošnja oh- sloves in druge značilnosti tega območja. ranja visoke rasti," so pojasnili v Slovenija je v EU doslej zaščitila 25 proizvodov Umarju. in 17 vin, istrski pršut pa je zaščitila skupaj s Hrvaško.

BREZPOSELNOST SE NIŽA TURISTI USTVARILI SKORAJ 12 MILIJONOV Zavod Republike Slovenije za PRENOČITEV zaposlovanje je objavil, da je Slovenijo je lani obiskalo več kot 4,7 milijo- bilo v prvem četrtletju v pov- na turistov, kar je 13 odstotkov več kot v letu prečju prijavljenih 15 odstotkov prej, kažejo konec januarja objavljeni podatki. manj brezposelnih kot v istem Skupaj so ustvarili skoraj 12 milijonov preno- obdobju lani. Konec marca je čitev, kar v primerjavi z letom prej predstavlja bilo registriranih 81.220 brez- 11-odstotno rast. Število tujih turistov se je poselnih. lani povečalo za 17 odstotkov na 3,4 milijona, ustvarili so skoraj 8,1 milijona prenočitev.

14 RODNA GRUDA november 2018 15 ZRCALO LETA 2018 ZRCALO LETA 2018

PLEČNIKOVA HIŠA PREJELA NAGRADO VIPAVSKA DOLINA MED »TOP« EUROPA NOSTRA 2018 DESTINACIJAMI Evropska komisija in organizacija Euro- Vipavska dolina je po izboru Lonely Plane- pa Nostra sta 15. maja razglasili dobitni- ta uvrščena med deset najboljših destinacij ke nagrade Evropske unije za kulturno v Evropi, ki jih le-ta potnikom priporoča za dediščino / Europa Nostra za leto 2018. obisk v letošnjem letu. Na lestvici so sicer Priznanje za izjemne dosežke na podro- regije Emilija-Romanja v Italiji, Kantabrija čju ohranjanja, raziskav, predanega dela v Španiji, Frizija na Nizozemskem, Kosovo, in izobraževanja ter usposabljanja in francoska Provansa, škotsko mesto Dundee, ozaveščanja je prejelo 29 dobitnikov iz 17 grški Mali Kikladi ter mesti Vilna v Litvi ter Ti- držav, med njimi tudi Plečnikova hiša v rana v Albaniji. Ljubljani. GARNBRETOVA ŽE TRI SEZONE NEPREMAGLJIVA Najboljša slovenska športna plezalka Ja- nja Garnbret je oktobra v Wujiangu na Ki- tajskem s četrto zmago v svetovnem poka- lu v težavnostnem plezanju potrdila naslov skupne zmagovalke. Garnbretova tako os- PODELJENI PREŠERNOVI NAGRADI taja na vrhu skupnega seštevka svetovnega Letošnji Prešernovi nagradi za ži- pokala že tretjo sezono zapored. vljenjsko delo sta prejela pesnik, dra- matik in prevajalec Boris A. Novak in baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač. Prejemniki nagrad Pre- šernovega sklada 2018 pa so snema- BORŠTNIKOV PRSTAN IGRALCU lec Marko Brdar, igralec Matej Puc, JANEZU ŠKOFU dramatičarka Simona Semenič, ko- Letošnji dobitnik Borštnikovega prsta- reografinja Valentina Turcu, fotograf na za življenjsko delo je igralec Janez Boris Gaberščik in umetnica Maja Škof. Vrhunski dramski, filmski in - te Smrekar. levizijski igralec, zelo priljubljen pri slovenskem občinstvu, je diplomiral SLOVENSKIM KANUISTOM V EKIPNI TEKMI na AGRTF v Ljubljani. Dolgo časa je bil SREBRO član Slovenskega mladinskega gledali- Slovenski kanuisti Benjamin Savšek, Luka šča, trenutno pa ustvarja v ljubljanski BRON ZA SLOVENSKI JUDO Božič in Anže Berčič so septembra na sve- Drami. Judoistka Tina Trstenjak je septembra tovnem prvenstvu v Riu de Janieru v slalomu na svetovnem prvenstvu v Bakuju osvo- na divjih vodah osvojili odlično drugo mesto jila bronasto kolajno. V kategoriji do v ekipni tekmi. Zlato so osvojili Slovaki, bron 63 kilogramov je v boju za tretje mes- pa Britanci. to premagala Kubanko Maylin del Toro Carvalhos. Odlična Trstenjakova je tako za slovenski judo priborila že 13. kolajno na tovrstnih tekmovanjih.

SLOVENIJA V VRHU SVETOVNEGA ŠPORTNEGA PLEZANJA Svetovno prvenstvo v športnem plezanju v Innsbrucku je bilo uspešno tudi za slovensko reprezentanco. Le-ta je prišla do- mov kar s štirimi odličji. Dve zlati in eno srebrno kolajno je za Slovenijo osvojila najboljša športna plezalka na svetu Janja Garnbret, novi slovenski plezalni junak pa je z osvojenim bro- nom postal Gregor Vezovnik.

16 RODNA GRUDA november 2018 17 ZRCALO LETA 2018 IZ MNOGIH DEŽEL

IZJEMEN DOSEŽEK V RAZVOZLALI 150 LET STARO SKRIVNOST ESTETSKI KIRURGIJI Slovenski znanstveniki z ljubljanske fakultete za strojništvo so Strokovnjaki Univerzitetnega v sodelovanju z brazilskimi in kanadskimi kolegi razvozlali 150 Letos mineva 120 let od rojstva kliničnega centra (UKC) Lju- let staro skrivnost o tem, kako svetloba povzroča gibanje snovi. Louisa Adamiča, najbolj uspe- bljana so oktobra predstavili Ugotovili so, da to počne prek elastičnih valov, podobnih potre- šnega slovenskega izseljenskega nov dosežek v estetski ki- snim. Odkritje obeta možnosti uporabe v praksi. Med drugim pisatelja in novinarja, literarnega rurgiji. Kirurga Uroš Ahčan bodo lahko spoznanja uporabili za razvoj izjemno občutljivih in- in Vojko Didanovič sta s po- strumentov, kot so instrumenti, ki se uporabljajo pri laserskih kritika, javnega uslužbenca in močjo 3D-modela kot prva operacijah oči. političnega svetovalca. Adamič je na svetu naredila nos na iz rodne vasi Blato pri Grosupljem podlahti in ga nato kot oži- že kot 14-letnik odpotoval v Ame- ljen in oživčen oblikovan riko ter kasneje s svojim delova- del telesa prenesla na ob- njem zaznamoval obe domovini. raz bolnice, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka Združenje Slovenska izseljenska amputirali nos. Kirurga sta matica je obeleževanju posvetila za omenjeni dosežek iz rok cel sklop dogodkov, povezanih predsednika republike Boru- v projektu z naslovom Iz mnogih ta Pahorja prejela priznanje dežel – From Many Lands. Louis Jabolko navdiha. Adamič je bil namreč tudi eden od pobudnikov ustanovitve SIM.

SLOVENIJA – EVROPSKA GASTRONOMSKA REGIJA 2021 Slovenija je v začetku oktobra na slovesnosti v Bruslju poleg Louis Adamic Edita Žugelj, foto arhiv združenja SIM portugalske Coimbre prejela naziv evropske gastronomske re- gije 2021. V drugi polovici leta 2021 bo Slovenija tudi predsedo- V KAČJEM STRUPU ODKRILI vala Evropski uniji, kar bo še dodatna priložnost za promoci- NATEČAJ ZA MLADE IT HAPPENED … IZ MNOGIH DEŽEL – PROTEIN PROTI STRJEVANJU jo slovenskih kulinaričnih dobrot in vin, so izpostavili slovenski Že spomladi 2017 je SIM za otroke in mladino razpisala nate- FROM MANY LANDS KRVI predstavniki. čaj za ilustracijo dveh zgodb Louisa Adamiča: Ko je hišni zvo- This year, 120 years will have passed Znanstveni konzorcij pod nec zazvonil in Silvestrovo v New Yorku. Odziv je bil izjemen, since the birth of Louis Adamič – the vodstvom Igorja Križaja z od- na natečaj je prispelo 130 del otrok iz sedmih držav: Bosne in most famous Slovenian expat writer, seka za molekularne in bio- NHercegovine, Češke, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Poljske in Slo- journalist, literary critic, civil ser- medicinske znanosti Institu- venije. Otvoritev razstave 4. decembra 2017 v Mestni knjižnici vant, and political adviser. Originally ta Jožefa Stefana je odkril in Grosuplje je pomenila tudi začetek projekta Iz mnogih dežel, coming from Blato near Grosuplje, opisal antikoagulantni prote- v sklopu katerega v letu 2018 na državni ravni praznujemo Adamič traveled to America at an in iz kačjega strupa, ki močno early age of 14. His legacy went 120. obletnico rojstva Louisa Adamiča. Med ilustracijami so zavira strjevanje krvi. Odkrit- down in the histories of both his tudi plakati, na katerih so zapisane domiselne in zabavne je, ki so ga javnosti predstavili homelands. As Adamič was one of razlage šestletnih otrok, kaj pomenijo pojmi kot so priselje- oktobra, je izjemnega pome- the initiators for the establishment of nec, domovina, sindikat, solidarnost ipd., ki jih Adamič po- na, saj obeta razvoj inovativ- the Slovenian Emigrant Association, gosto obravnava v svojih delih. Razstava se je za čas konfe- nega terapevtskega sredstva we are organizing a series of events rence preselila v Atrij ZRC SAZU, kjer je bila na ogled do 12. za zdravljenje venske tromb entitled “Iz mnogih dežel – From embolije. Znanstveniki so iz aprila 2018, kasneje si jo je bilo možno ogledati tudi na Uradu Many Lands” to commemorate this strupa modrasa izolirali be- Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. jubilee. ljakovino z antikoagulantnim delovanjem, ki spada v struk- KONFERENCA IN RAZSTAVA turno popolnoma novo skupi- Osrednja dogodka v okviru projekta, konferenca Iz mnogih no zaviralcev strjevanja krvi. dežel v Atriju ZRC SAZU in otvoritev razstave o Adamičevem delu v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, sta bila

18 RODNA GRUDA november 2018 19 IZ MNOGIH DEŽEL IZ MNOGIH DEŽEL

22. marca 2018. Dva sklopa konference, na kateri so tikulturalizem, razredni boj in recepcija Adamičevih Založba Sophia, Narodna in univerzitetna knjižni- sodelovali priznani domači in tuji poznavalci Ada- del z dodatkom o socialnem angažmaju v njegovem ca, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zveza kul- mičevega življenja in dela (dr. Marina Lukšič Hacin, literarnem novinarstvu ter knjigi Dinamit. Konfe- turnih društev Grosuplje, Občina Grosuplje, Mestna dr. Rozina Švent, dr. John Enyeart, Jakob Müller, La- renčni prispevki bodo izšli v tematski številki revije knjižnica Grosuplje, Literarna skupina Lu-is. Pod- risa Daugul, dr. Karmen Medica, dr. Ksenija Šabec, Borec pri Založbi Sophia. porniki: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in Blaž Gselman, dr. Leonora Flis, Borut Golob), sta po svetu, Ministrstvo za kulturo RS, Veleposlaništvo bili Adamičeve sledi v zgodovini in politiki ter Mul- Razstava v NUK se, kot je povedal njen avtor, Aljo- Združenih držav Amerike. ša Pelhan, osredotoča na Adamičev prispevek k poglobljenemu razumevanju priseljenstva ter po- ADAMIČ OD ROJSTVA DO SMRTI mena družbene vključenosti, ekonomske enakosti podatke zbral Aljoša Pelhan in priznavanja kulturnih etničnih razlik za izgradnjo in razvoj sodobnih demokratičnih družb, ki morajo 1898 Rojen 23. marca v Blatu pri Grosupljem. temeljiti na enakopravnosti in enakih možnosti za 1910 Obiskuje gimnazijo na Poljanah v Ljubljani. vse. Poleg Adamičeve življenjske zgodbe pa na krat- 1912 Izseli se v ZDA in se nastani v New Yorku. ko oriše tudi njegovo politično delovanje ter poudar- 1913 Zaposli se pri dnevniku Glas naroda. ja njegovo vizionarstvo. Z opozarjanjem na bistvene 1916 Decembra vstopi v armado Združenih držav. probleme družbe in družbenih sistemov je Adamič 1917 Pridobi ameriško državljanstvo. tudi za današnji čas še kako aktualen. Razstava je 1923 Januarja je s častmi odpuščen iz vojske v Ford bila kasneje na ogled v knjižnici Bežigrad v Ljublja- MacArthurju, San Pedro, Kalifornija; do leta ni, v mestni knjižnici Grosuplje, februarja 2019 pa jo 1923 objavi več deset črtic in prevodov; izide selimo v Knjižnico Franceta Bevka v Novo Gorico. delo Yugoslav Proverbs. 1925 Postane uradnik v pisarni losangeleškega pri- PREVOD ADAMIČEVE KNJIGE staniškega pilota v San Pedru. Projekt 120. obletnice obeleževanja rojstva Loui- 1926 V angleški jezik prevede Cankarjevo delo Hla- sa Adamiča Iz mnogih dežel smo poimenovali po pec Jernej (Jernej's Justice). njegovi knjigi From Many Lands, za katero je pisa- 1929 Preseli se v New York; Izide delo Robinson Je- telj leta 1940 prejel Anisfieldovo nagrado za - naj ffers: A Portrait. pomembnejše delo, ki govori o etničnih odnosih v 1931 Poroka s Stello Sanders; Izide delo Dynamite: modernem svetu. Konec leta 2018 se bo projekt zak- The Story of Class Violence in America (Dina- ljučil s prvim prevodom te Adamičeve knjige v slo- mit, 1983) venščino. Knjiga bo izšla pri Založbi Sophia, v zbirki 1932 Izide delo Laughing in the Jungle: The Auto- Previharimo viharje ter ob podpori Javne agenci- biography of an Immigrant in America (Smeh je za knjigo. Organizatorji konference in razstave: v džungli, 1933, 1983); prejme Guggenheimo- Združenje Slovenska izseljenska matica, Inštitut za vo nagradno štipendijo; obišče Jugoslavijo; v slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, Prapročah priredijo srečanje PEN kluba z L.

20 RODNA GRUDA november 2018 21 IZ MNOGIH DEŽEL SPOZNAJMO SLOVENIJO

Adamičem in njegovo družino. Churchillom; osnuje bilten In Re: Two-Way 1934 Izide delo The Native's Return: An American Passage; Izide delo What's Your Name?; od- Immigrant Visits Yugoslavia and Discovers His stopi kot urednik Common Grounda. Old Country (Vrnitev v rodni kraj, 1962); izide 1943 Ureja Bulletin of the United Committe of So- delo Struggle (Boj); popravljena izdaja Dyna- uth-Slavic Americans; Izide delo My Native mite (Dinamit); pridruži se izvršnemu odboru Land (Moja rojstna dežela, 1983). pri Foreign Language Information Service. 1944 Odstopi kot urednik časopisa The Bulletin of 1935 Izide delo Grandsons: A Story of American Li- ves (Vnuki, 1951); izide delo Lucas, King of the the United Committee of South-Slavic Ameri- Balucas (Lucas, kralj Balukov, 1986). cans; prejme vladno priznanje za nesebično in 1936 Izide delo Cradle of Life: The Story of One patriotsko pomoč ameriški zmagi v vojni. Man's Beginnings. 1945 Izide delo A Nation of Nations. 1937 Preseli se na posest Mountain View Farm v 1946 Izide delo Dinner at the White House (Večerja New Jerseyju; Izide delo The House in Antigua: v Beli hiši, 2000); postane urednik serije del A Restoration. Peoples of America; Churchill ga toži zaradi 1938 Izide delo My America: 1928-1938. obrekovanja. 1940 Izide delo From Many Lands (za katerega prej- 1948 Član odbora za pripravo političnega programa NAŠA PREDRAGA … me Anisfieldovo nagrado); postane urednik re- v predsedniški kampanji Henryja A. Wallacea. Jože MatekovičBela foto J. M. krajina vije Common Ground. 1941 Izide delo Two-Way Passage; podelijo mu ča- 1949 Drugič obišče domovino. 1951 4. septembra ga najdejo mrtvega na njegovem stni doktorat Univerze Temple v Filadelfiji. “Vsem rodovom Slovencev in tudi Belo- najdbo ostankov jamskega medveda v Beli posestvu v Milfordu. 1942 Večerja v Beli hiši s predsednikom F. D. Ro- kranjci niso izjema, enako močno utripa krajini. Razstavo si vsako leto ogleda več 1952 Posthumno izide njegovo delo The Eagle and oseveltom in njegovo ženo ter ministrskim srce v ljubezni do svojega kraja, četudi jih sto ljudi iz vse Slovenije in tudi tujine. predsednikom Velike Britanije Winstonom the Roots (Orel in korenine, 1970, 1981). je življenje razkropilo po vsem svetu. Tudi tisti, ki živimo tu, smo v mislih z vami.“ Leta 2013 se je iz bližnje vasi preselil v S tem stavki je začel svojo pripoved Jože Radovico, V 250 let staro hišo, ki jo je od- Matekovič, rojen leta 1986, ki živi v Rado- kupil, obnovil in v njej uredil "šolo" BISTRA vici, občina Metlika v Beli krajini. Z veliko BUČA (najdete jo tudi na internetu), v kate- ljubezni do ohranjanja kulturne dediščine ri potekajo ure pouka v slogu šestdesetih se ukvarja z restavriranjem, zbiranjem let prejšnjega stoletja, kar obiskovalce ljudskega blaga in izročila, kot so: stari zelo zabava, hkrati pa na lahkoten način zapiski, knjige, pisma, slike, predmeti. Za- spoznavajo Belo krajino, njeno zgodovino, nimivo je tudi to, da živi v hiši svojih pred- kulturo, etnološke,kulinarične, enološke in nikov, zidani leta 1840, ki jo je preuredil v druge značilnosti ter znamenitosti. muzej. V kleti hiše ima že urejen prostor in razstavljene ostanke jamskega medve- da, okostje, staro 27 000 let. Gre za prvo

22 RODNA GRUDA november 2018 23 SPOZNAJMO SLOVENIJO SPOZNAJMO SLOVENIJO

Plut, dolgoletni sodelavec društvenega dogajanja v Ontariu. WHITE CARNIOLA – SLOVENIA’S DARLING “Regardless of how far away from Slovenia “Na Belokranjce po vsem svetu se obračam s prošn- they might be, all generations of Slovenians – jo, da mi kot društvo ali posamezniki pomagate including White Carniolans – have a deep love napolniti prostor, v katerem bodo spomini na našo of their homeland. Those of us who are here, skupno kulturno dediščino ostali tudi prihodnjim ro- are with with them in thought.” dovom. Hkrati pa vas prisrčno vabim, da si ob obisku These are the opening words of a tale by Jože svoje domovine ogledate tudi ta muzej v nastajan- Matekovič who was born in in 1986 and lives in ju v Radovici, da se srečamo in pogovorimo. Imena Radovica, a village in the Municipality of Met- vseh društev in posameznikov, ki bodo pomagali pri lika, White Carniola. He puts a great deal of ureditvi tega prostora, bodo našli v muzeju svoj pros- effort in preserving cultural heritage by collect- tor in zahvalo. S to prošnjo vas vse želim spodbuditi ing and restoring folk handicrafts and tradition, k sodelovanju in nastajanju pomembne zbirke,” zak- e.g. old manuscripts, books, letters, paintings, ljuči svoje vabilo k sodelovanju Jože. objects, etc. Interestingly, he lives in the house of one of his ancestors, built in 1840, which he has turned into a museum. The premises in the basement are already operational, functioning Kontaktni podatki: as an exhibition room for a 27,000-year-old Jože Matekovič, Radovica 32, cave bear skeleton. It is the first cave bear 8330 Metlika, Slovenija fossil finding in White Carniola. Each year, the e-mail: [email protected] exhibition is visited by hundreds of tourists from Slovenia and abroad.

In 2013, Matekovič moved from a nearby village to the 250-year-old house in Radovica that he had bought, renovated, and changed into a “school” called Bistra buča – you can also find it on the internet – where he holds ga skednja, ki bo ohranil svojo prvotno zunan- classes the way they were held in the 1960’s. jost, notranjost pa bo v dveh nadstropjih muzej z This is a great way of both entertaining the večnamensko dvorano za predavanja, izobraževanja guests and familiarizing them with White Car- in srečanja slovenskih izseljencev. niola, its history, culture, cuisine, landmarks, and enological or other characteristics. Z izseljenskim muzejem želim popestriti turistično ponudbo in zlasti ohraniti pred pozabo dogodke - izseljevanje - ki so zaznamovali celotno Slovenijo in ogromno družin v Beli krajini. Belokranjci so v novi domovini, kamor so prišli iskat lepše življenje, pustili Leta 2017 je odkupil hišo domačina, ki se je pred leti svoj neizbrisen pečat na različnih področjih svojega izselil iz Bele krajine v Združene države Amerike. V delovanja. MOJ MUZEJ BI RAD OHRANIL TO VRED- NOTO!” pove Jože Matekovič. njej ureja MUZEJ IZSELJENSTVA. Belokranjci do- bro poznajo izseljenstvo, saj se jih je mnogo izsel- Njegovo delo podpirajo in mu bodo pomagali projekt Lilo na vse strani sveta. Bolečino izseljenstva opeva izpeljati na Institutu za slovensko izseljenstvo in mi- Viničan Oton Župančič v Dumi, ki sodi v vrh njegove- gracije pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ga pesniškega ustvarjanja. v Ljubljani (predstojnica prof. dr. Marina Lukšič Ha- cin), Združenje Slovenska izseljenska matica (strok. “Izseljenski muzej bo imel po moji zamisli dve etaži sodelavka Jasmina Ilić) Ministrstvo RS za kulturo in bo obravnaval izseljensko problematiko Belokran- - Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani, med posa- jcev, dobršen del zbirke pa bo namenjen rojakom iz mezniki pa so mu svojo pomoč in sodelovanje doslej župnije Radovica, kot sta družina Režek s Krašnjega zagotovili tudi že akademik prof.dr. Anton Mavretič Vrha in gospod akademik prof. dr. Anton Mavretič ... iz Bostona ZDA, mag. Milica Trebše Štolfa, arhivska Doslej sem z lastnimi sredstvi odkupil in obnovil svetovalka iz Izole, Jože Slobodnik, dolgoletni Gener- domačijo, zdaj pa me čaka temeljita obnova stare- alni častni konzul RS v Kanadi in Metličan John-Ivan

24 RODNA GRUDA november 2018 25 KULINARIKA KULINARIKA

ST. MARTIN’S DAY St. Martin’s Day is one of the most popular and widespread Slovenian celebrations. The festivities, accompanied by quality food and drinks, normally last a week or two. During this time, Slovenians love to socialize and party around tables filled with various dishes and young wine. Among the traditionally served dishes is also St. Mar- tin’s feast, which comprises a roast goose or duck, accompanied by red cabbage and either mlinci or štruklji.

MARTINOVA POJEDINA PO MEHAKOVO na 180 stopinj. Pečene in ohlajene mlince je natrgala Na družinski kmetiji med rodovitnimi dolenjskimi na manjše kose, jih zložila v skledo in prelila z vročo griči, ki jo vodita Jožica in Toni Mehak, živijo tri gener- vodo. Odvečno tekočino je odlila, preden je mlince acije: poleg njiju še otroci Jan, Eva in Matija ter Jožiči- servirala, pa jih je zabelila z maščobo od peke gosi. NEDELJA na mama Jožefa in oče Alojz. Kmetija je praktično sa- mooskrbna, saj naj njej pridelajo oz. vzredijo skoraj PEČENA GOS: Martinova Jožica je domačo gos posolila, v njeno notranjost Martinovo je eno najbolj priljubljenih in razširjenih slovenskih pra- vse, kar potrebujejo, viške pa prodajo. Ukvarjajo se znovanj. Veseljačenje ob dobri hrani in pijači se pogosto raztegne na z ekološko živinorejo, rejo avtohtonih krškopoljskih položila dve jabolki in jo na svinjski masti pekla v krušni peči. Med peko jo je pogosto polivala s sokom, teden ali celo 14 dni. V tem obdobju Slovenci radi uživamo in rajamo prašičev, zajcev, kokoši, rac in gosi, z ekološkim pol- ki nastane med pečenjem. za bogato obloženimi mizami, polnimi različnih dobrot in mladega jedelstvom ter konvencionalnim vinogradništvom in vina. Med tradicionalnimi jedmi je najbolj znana martinova pojedina vinarstvom. Tako so bile vse sestavine za martinovo pojedino, ki jo je pripravila Jožica, domače. DUŠENO RDEČE ZELJE: s pečeno gosjo ali raco, rdečim zeljem in mlinci ali štruklji. čebulo je prepražila na svinjski masti, dodala na gro- Edita Žugelj, foto E. Ž. Jožica Mehak zelo rada in odlično kuha. Te veščine bo narezano zelje in ga dušila. Potem je zelje začinila se je naučila pri mami Jožefi, ki je občasno poma- s soljo in kumino ter dodala na kocke narezano ja- gala v gostilni ter doma pekla pecivo za poroke in bolko ter vse skupaj še nekaj časa dušila. druga slavja. Očitno sta se veselje in talent za ku- NADEV ZA POTICO: 11. novembra, na god sv. Martina, ki je po legendi vodo hanje prenesla tudi na najmlajšo generacijo, saj se kostanjev pire, pregreta smetana, beljaki, sladkor, spremenil v vino, praznujemo martinovo, ki je bilo še v kuhinji odlično znajdeta tudi srednje šolca Eva in vanilin sladkor, rum. do začetka druge svetovne vojne predvsem praznik Matija. Magistrski študent na Biotehniški fakulteti konca letine in pomemben zahvalni dan. Praznik ima Jan pa se bolj posveča kmetijstvu. Jožica je bila osem Užitek v pripravljeni martinovi pojedini s kozarčkom sicer svoje korenine še v poganskih časih, ko so se let predsednica Društva podeželskih žena Škocjan, v domačega cvička je bil nepopisen. "naši predniki v tem obdobju z daritvami zahvalili bo- katerem med drugim obujajo tradicijo peke domače- govom za letino in si v skladu z njo privoščili bolj ali ga slovenskega kruha in na kulinaričnih tekmovanjih manj obilno pojedino. Danes je martinovanje mar- dosegajo odlične uvrstitve. Jožica rada preizkuša ra- sikje precej bolj komercialno, povezano predvsem s zlične recepte, zato je, preden se je lotila martinove poskušanjem in slavljenjem novega vina, domačih pojedine, spekla domač kruh, v katerega je zamesi- dobrot ter občasnimi nebrzdanimi globokimi pogledi la pire iz buče hokaido. Rezultat je bil rahel in slas- v kozarce. Če je praznični dan sredi tedna, sta Marti- ten, rumeno obarvan hlebec iz krušne peči. Potem novi nedelji kar dve. je spekla še potico s kostanjevim nadevom, gosko in Martinovanje ima v vsaki slovenski pokrajini svoje rdeče zelje z jabolki. Mama Jožefa pa je za prilogo značilnosti. V vinorodnih krajih na podeželju velja pripravila odlične mlince iz domače moke. običaj, da na martinovo soboto na večerjo povabijo vse, ki so pomagali pri trgatvi, da ob martinovi po- MLINCI: jedini skupaj poskusijo, kakšna je bila vinska letina. zamesila je 1 kg bele moke, 3 jajca, olje, malo mlačne Tako je tudi na kmetiji Mehak v Gorenjih Dolah pri vode in soli. Testo je pustila pol ure počivati, potem Škocjanu na Dolenjskem, kamor sem se odpravila na pa iz njega oblikovala več hlebčkov. Razvaljala jih je ogled priprave in pokušino martinove pojedine. za nož na debelo in krpe testa spekla v pečici, ogreti

26 RODNA GRUDA november 2018 27 PREDSTAVLJAMO VAM PREDSTAVLJAMO VAM

pečat v slovenski družbi, Sloven- ci so se v številnih obdobjih in iz nešteto različnih razlogov izselje- vali povsod po svetu. Ribničanko Katarino Pajnič, ki se je priselila Seveda so bili tudi v moji družini v zavedno slovensko posamezniki, ki so si izzive in živl- družino na avstrijskem jenjski kruh našli izven domačega Koroškem, navdušuje- okolja. Morda je za to zaslužna« jo vnema in borbenost »ribniška kri,« saj smo Ribničani tamkajšnjih rojakov za znani krošnjarji in suhorobarji slovenstvo ter njihova povsod po svetu in iznajdljivi ljud- vključenost v manjšinsko je. Leta 1492 (11 dni po odkritju društveno, kulturno in Amerike) je namreč cesar Friderik politično življenje. Tudi III. izdal posebno odredbo, s kat- Katarina je aktivno vklju- ero je dovolil prodajo izdelkov po čena v to delovanje, želi vsem svetu in s tem odprl prosto trgovanje. Moj stari oče je po dru- pa si, da bi imeli Slovenci gi svetovni vojni delal v Nemčiji, v matični domovini v sebi njegov brat in sestra pa še kdo vsaj delček te slovenske so se odselili v Kanado, kar pred- aktivna vključenost v manjšinsko to se preživi, saj Ljubljana ostaja, gorečnosti. stavlja v tem obdobju za Slovence društveno, kulturno in politično živi in cveti dalje. precej reprezentativno sliko emi- življenje. Biti samozavesten Slo- gracij s slovenskega območja. Moj venec, govoriti slovensko in delo- Sicer živimo na podeželju, 10 kilo- Edita Žugelj, foto osebni arhiv brat je v zadnjih letih precej delal vati v slovenskem okolju je njihova metrov jugozahodno od Celovca, v Nemčiji in Avstriji, kar se sklada dolžnost in hkrati privilegij; vsaj za kjer imamo z veliko hišo z zelen- z nedavnim slabšim ekonomskim veliko večino koroških Slovencev jem, rožami in zelenjavnim vrtom razvojem Slovenije in je oblika to prav zagotovo velja. veliko veselja (in obveznosti), otro- novodobnih, precej kratkoročnih ka pa čudovit prostor za igranje. ekonomskih migracij, saj se pre- Kolikokrat si zaželim in tudi iz- Za nas je idealno. cej mladih po nekaj letih dela in rečem, da bi imeli tudi Sloven- bivanja v tujini zopet vrača nazaj, ci v Sloveniji v sebi vsaj delček te Življenja med večino in manjšino v domači kraj. Po mojem mnen- slovenske gorečnosti. Sama sem ne ločujem, razumem se s števil- ju je moja širša družina odraz pričela ceniti narodno zavednost nimi ljudmi različnih narodnosti, povprečne slovenske družine, ki in tovrstne aktivnosti šele po tem, na Koroškem je precej potomcev ima sorodstvo med izseljenci po ko sem začela živeti v tujini. Prej izseljencev oz. beguncev jugoslo- V TUJINI SEKatarina JE POTREBNO BORITI ZA VSAKO Pajnic Evropi, Ameriki in še kje. sta me manjšinska in izseljeniška vanske vojne v 90. letih prejšnjega SLOVENSKO BESEDO tematika ter problematika zanima- stoletja, Bosancev, Hrvatov, Srbov Ljubezen vas je ponesla med slo- li »samo« strokovno ... In naključja ... vensko narodno skupnost na av- so nanesla, da sem ravno ob razis- Precej več pa se gibljem med EACH SLOVENIAN WORD HAS TO BE strijsko Koroško. Kakšne so njene kovanju slovenske manjšine na Hr- FOUGHT FOR ABROAD značilnosti in kaj se vas je v tem vaškem spoznala svojega partner- Slovenci in do sedaj v vseh letih bi- Katarina Pajnič from Ribnica, who has okolju najbolj dotaknilo? ja, sicer koroškega Slovenca. vanja nisem doživela niti besedice Koroški Slovenci so iskreni, delavni negativnosti v povezavi s sloven- moved in with a conscious Slovenian Kdaj ste se začeli srečevati s temami kot sta zamejstvo in in od določene stopnje dalje pre- Kako ste se vključili v tamkajšnje stvom. Med koroškimi Slovenci pa family in Austrian Carinthia, is fasci- izseljenstvo, v kakšnih okoliščinah? Imate tudi v širši dru- nated by the zeal and fighting spirit of cej odprti ljudje. Ne odprejo se življenje ter sobivanje manjšin- se o preteklih dogodkih zelo veliko žini sorodnike, ki so šli po svetu s trebuhom za kruhom ali the Slovenians living in the area and ne prehitro in ne preveč, kot je skega in večinskega naroda? Je govori. zaradi različnih delitev ostali zunaj meja Slovenije? the degree of their minority’s integra- to značilno za narode bivše Jugo- bilo težko dobiti zaposlitev? Zamejstvo in izseljenstvo kot pojma in tudi kot realnost tion in the social, cultural, and political K slavije. Ne želijo biti nikomur nič Življenje na avstrijskem Koroškem Delo sem dobila ob priselitvi ta- spheres of life. Katarina, too, is actively sta me začela zanimati že v obdobju, ko sem se še v času dolžni in tudi ne pričakujejo niče- ni toliko drugačno od povprečnega koj, celo dve zaposlitvi naenkrat. involved in this framework and she šolanja prvič srečala z dejstvi, da živi neposredno ob meji, sar velikega od drugih. Kot taki v Sloveniji. Ljubljana je tudi blizu, Morda so pomagale moje delovne wishes that her compatriots back in a izven Slovenije, ogromno Slovencev, ki so postali izkl- so mi čisto enostavno zelo všeč, najbolj negativna je bila aklima- izkušnje, morda dejstvo, da ob- Slovenia had at least a tiny fragment of jučeni iz »domovine« samo zaradi usodnih zgodovinskih ustrezajo mojemu karakterju. Na- tizacija na precej manjši, manj vladam štiri jezike (precej) aktivno, this Slovenian spirit in them. določitev poteka meja kot jih poznamo danes. Izseljenst- jbolj pa me navdušujejo njihova aktiven in meni predvsem precej morda pa je bila vse skupaj čisto vo Slovencev pa ima dolgo zgodovino in nasploh močen vnema in borbenost za slovenstvo, manj atraktiven Celovec. Pa tudi enostavno - sreča.

28 RODNA GRUDA november 2018 29 PREDSTAVLJAMO VAM SLOVENSKA DRUŠTVA

Kako poteka vaš delovni dan, gle- vzor Slovencem tudi še marsikje upaj. Ni rečeno zaman – življenje de na to, da imate družino, služ- drugod, začenši morda kar v par- je najboljša šola. bo, kot prostovoljka pomagate v lamentu v Ljubljani. Seveda so dvojezičnem vrtcu, sodelujete v tudi na Koroškem izjeme - posa- Brez društvenih, kulturnih, gos- slovenskem kulturnem društvu, mezniki, ki opustijo svoj mater- podarskih ali političnih aktivnosti o spremembah zakonodaje pri ni jezik, posebej ob prepletanju bi slovenstvo počasi izginjalo – opravljanju storitev v Avstriji pre- slovenskih in nemških elementov kaj pa nam izven meja Slovenije davate v Sloveniji in Avstriji ... ? koroške stvarnosti, kjer velikokrat sploh še preostane, da živimo in Zadnje čase so bili dnevi res pre- popusti slovenščina pred nemšči- izživimo svoje slovenstvo? Da se le cej natrpani, saj je sin zaključeval no - razlogi za to so številni, ob- prepustimo toku večinske družbe? prvi letnik Slovenske gimnazije v sojanje je zaradi temne zgodovine Za vse dodatne privilegije se mora Celovcu, tudi hči je imela številne koroških Slovencev nesprejemljivo v prvi vrsti zavzemati posameznik, zaključne obveznosti ob koncu in v številnih primerih boleče. to mora biti na lestvici njegov- prvega razreda v naši ljudski šoli. ih vrednot dovolj visoko. Še tako Z dela pridem domov ob šestih Ta celoten narodnostni fenomen znatno financiranje s strani Slo- zvečer, če sem na kakšnem preda- vidim kot začaran krog: slovens- venije in Avstrije ne vzpodbuja v vanju od Slovenije do Avstrije, še ka narodnost pridobi na pomenu posamezniku, da bi se samo zara- bolj pozno. Velik vrt ob hiši čaka na in vrednosti le, če se jo ustrez- di tega »intenzivneje« identificiral nas ob večerih in sobotah (names- no pozitivno povzdiguje, ceni, kot Slovenec ... In z vsakim zav- to fitnesa in solarija ... ☺). Ob so- spoštuje in se jo vsem pripadni- ednim posameznikom se krepi in botnih dopoldnevih so na urniku kom kot tako tudi predstavi – kot plemeniti slovenska skupnost. vaje v slovenskem društvu z mlad- pomembno, cenjeno in spoštova- imi slovenskimi lutkarji, kjer sta no slovensko narodnost v celotni V Sloveniji je celoten pojem sloven- aktivna oba otroka, jaz pa z njima skupnosti. Vrednost skupnemu stva samoumeven, samoumevna (sin v pred pubertetnem obdobju narodnostnemu smislu daje- je raba slovenščine vedno in pov- sodeluje bolj po »prijazni prisili«). mo torej sami – vsak individuum sod, samoumevno je kupiti časo- Seje v vrtcu so vedno do večernih posebej. Govorimo o relacijah kot pis, knjigo ali kruh v slovenščini - v ur, včasih bolj, drugič manj pogos- so značilne pri posamezniku – če tujini pa se je potrebno za vsako SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO to. Človek pa potem tudi še rad kaj ne ceniš dovolj samega sebe, te slovensko črko in vsako besedo postori za svoje telo in duha, kar ostali tudi ne bodo – če se Slovenci boriti. Preživijo in nato uživajo mi daje energijo in veselje ... Čas sami ne predstavimo kot samoza- privilegije slovenstva le najbolj ak- pa beži, za vse nas... vesten in pokončen narod, nas kot tivni. Ker jim je mar – in postavlja takih tudi ostali ne morejo spre- se vprašanje: »Zakaj?« ... Kaj vse po vašem mnenju in izku- jeti. Samozavestno bivanje pa ne SARAJEVO šnjah vpliva na to, da pripadniki izključuje sožitja z drugimi narodi. Dina Maksumić, foto arhiv SKD Cankar avtohtone slovenske narodne Cankar skupnosti na avstrijskem Koro- Menite, da bi bili, če bi še naprej škem ohranjajo (ali pa tudi ne) živeli v Sloveniji, tudi tako zelo svoj jezik, kulturo, istovetnost? vpeti v življenje svoje okolice in Prva in najvažnejša kulturna ma- proslavo ob njegovem dnevu, ki je tudi slovenski kulturni praznik in ga Predvsem vplivata na ohranjanje različne prostovoljne dejavnosti? nifestacija društva so bili Cankar- vsakega 8. februarja zaznamujemo s kvalitetnim kulturno-umetniškim narodne zavesti (ki je na avstri- Je življenje Slovencev na avstrij- jevi dnevi, prvič že v maju leta 1993. programom. jskem Koroška visoka) ustrezna skem Koroškem na splošno bolj Od takrat je maj zaznamovan z pozitivna samozavest in samo- aktivno in odgovorno, ko gre za bogatim kulturno-umetniškim in Poleg omenjenih manifestacij SKD Cankar letno pripravi 20 različnih Pšportnim programom. Posebej dogodkov, od proslav ob dnevu državnosti, dnevu reformacije, dnevu podoba naroda, kar pa vse izha- pripadnost slovenstvu? ja iz posameznika. Morda ima tu Prav gotovo ne bi v Ljubljani post- naj omenimo vsakoletni spomin- žena ipd. do obeležitev drugih slovenskih praznikov, kot so npr. pusto- psihološki vpliv tudi dejstvo, da ala članica kakšnega društva, kaj ski teniški turnir Jana Doršnerja, v vanje, velikonočna delavnica, jurjevanje, kostanjev piknik, martinovanje, so bili Slovenci dolgo zgodovinsko šele lutkarskega, ali bila odborni- spomin na vsestranskega mlade- miklavževanje ... Sestavni del dejavnosti ''Cankarja'' so tudi redni pro- obdobje vselej poniževani, zatira- ca vrtca. Življenje v manjšini je v ga športnika, ki je decembra 1992 grami: dopolnilni pouk in tečaj slovenskega jezika in kulture, zbor Ca- ni in zasmehovani – na območju tem pogledu drugačno. In ravno padel na prvih obrambnih linijah merata Slovenica, knjižnica in čitalnica, almanah Zora Cankarjeva, Can- današnje matične domovine kot to življenje mi je dalo več infor- Sarajeva. karjeva tribuna, dokumentacijski center, druženje in pogostitve članov. tudi v zamejstvu štirih sosednjih macij o funkcioniranju in dihanju držav. Koroškim Slovencem vse to slovenske manjšine kot diplomski Tako kot Ivanu Cankarju, čigar ime V novembru 1994 se je začel dopolnilni pouk slovenskega jezika za otro- ni ukrivilo hrbtenice, nasprotno, in magistrski študij manjšinskih nosi, se društvo vsako leto oddol- ke, tečaj slovenskega jezika za odrasle pa že v juniju 1993. Poleg učenja dvignili so se na področju narodne vprašanj na univerzi v vseh letih ži tudi največjemu slovenskemu jezika, kulture, tradicije, zgodovine in geografije Slovenije je pouk obse- zavesti tako zelo, da bi bili lahko mojega intenzivnega študija sk- pesniku dr. Francetu Prešernu s gal tudi različne sekcije, tako likovno kot glasbeno. V marcu leta 1995 so

30 RODNA GRUDA november 2018 31 SLOVENSKA DRUŠTVA SLOVENSKA DRUŠTVA

intelektualnem življenju Sarajeva. času, ko jih je ''Cankar'' prirejal enkrat mesečno in so združevale Slovensko kulturno društvo Cankar Saraje- potreba naše sedanjosti in prihodnosti za Cankarjeve tribune so posvečene člane ter njihove prijatelje. S svo- vo obstaja od leta 1934 in je s prekinitvami dediščino večkulturne zakladnice. Obnova aktualnim kulturnim in društve- jim vedrim duhom so jim dajale delovalo od leta 1934 do 1941 ter od leta SKD Cankar je tudi manifestacija vztrajnosti nim vprašanjem, njihovi udele- moč in morda jim je bilo zato lažje 1945 do 1951. Tretjič je bilo obnovljeno v obstoja Slovencev v BiH in pripadnosti drža- ženci pa so bili najpomembnejši vzdržati vojne strahote. Skozi na- vojnem času, leta 1993. Spomin na duh vi, ki je nismo občutili drugače kot svojo do- znanstveni, kulturni in javni delav- vedene aktivnosti in manifestacije ''Cankarja'' je vzpodbudil nekdanje člane in movino ... Zato kot antitezo vsemu, kar nas ci iz Sarajeva in Slovenije. so bili realizirani številni koncerti, njihove otroke, da so v najtežjih vojnih dne- je doletelo, ponujamo akcijo, vsem ljudem razstave, literarni in pesniški ve- vih obnovili SKD Cankar Sarajevo. Iniciativni dobre volje na široko odpiramo vrata ''Can- Dokumentacijski center, ki delu- čeri, predavanja, akademije, gle- odbor v sestavi Stanko Koblar, Aleksandar karja'' z željo, da bo svetišče vsega dobre- je v SKD Cankar, je zbral obsežno dališke predstave, predstave za zgodovinsko gradivo s približno otroke, filmske projekcije, veselice Hanak, Bruno Sagagin, Dragoljub Milatović, ga, prostor, kjer bomo spoznavali sebe in pet tisoč dokumenti o Slovencih in podobno. Zelo pogosto se je to Dževad Hozo, Šemsudin Nožić, Drago Ko- druge.“ S temi besedami se je začelo delo- v BiH. Na osnovi tega je sodeloval uresničevalo z izmenjavo kultur- bal, Dragutin Murko, Metka Krajger, Drago vanje obnovljenega ''Cankarja'', v katerem pri projetku „Slovenci v BiH“, ki se noumetniških programov in obiski Bozja, Javorka Jergović (Rejc), Milica Koželj so se vnovič začeli negovati jezik, kultura in izvaja na Inštitutu za narodnostna društev iz Slovenije, posebno dob- – Hadžimešić, Peta Valdek, Davor Rehar tradicija Slovncev. V okviru tega so se v pre- vprašanja v Ljubljani. Prav tako je ro sodelovanje je vzpostavljeno z in Marina Jovanović je pripravil in realizi- teklih petindvajsetih letih (od 1993 do 2018) dokumentacijski center pripravil Društvom za razvijanje prostovolj- ral Obnoviteljsko skupščino SKD Cankar, v SKD Cankar odvijale številne in raznovr- več razstav, ki so bile predstavlje- nega dela iz Novega mesta. ''Can- 13. marca 1993. In kot je na skupščini dejal stne aktivnosti. ne v Sarajevu, BiH, Sloveniji in Ita- kar'' zelo dobro sodeluje tudi z prvi predsednik obnovljenega „Cankarja“ liji, kar je pomembno pomagalo drugimi slovenskimi društvi iz BiH, Stanko Koblar: „Obnova dela SKD Cankar pri uveljavljanju SKD Cankar. kot tudi z drugimi nacionalnimi je rezultat notranje duhovne identifikacije, manjšinami na področju BiH. To Večkrat letno poleg raznih pri- je samo kratek pregled delovanja učenci dopolnilnega pouka začeli dostojno predstavlja SKD Cankar. je od leta 1937 do leta 1940 izdaja- reditev SKD Cankar organizira SKD Cankar v preteklih 25 letih. S druženja, popularno imenovana tem želimo zgolj spomniti na ob- izdajati svoj časopis Planinček, ki S ponosom se lahko pohvali- lo Delavsko kulturno društvo Can- „pogostitev“, s ciljem, da se člani sežen sveženj aktivnosti našega je leta 2000 osvojil prvo nagrado mo, da ima ''Cankar'' tudi bogato kar v Sarajevu. Glavni cilji revije, društva bolje spoznajo med se- društva v upanju, da se bo tako za najboljši šolski časopis učencev knjižnico in čitalnico, urejeno po tiskane dvojezično, so bili graditev dopolnilnega pouka na natečaju boj. Posebno je treba omeniti po- bogata aktivnost nadaljevala tudi vseh knjižničarskih pravilih. Knji- in ohranjanje nacionalne identite- membnost „pogostitev“ v vojnem v naslednjih letih. Ministrstva RS za šolstvo in šport. žni fond je nastal z donacijami te Slovencev v BiH, predstavljanje Od leta 1994 so učenci sodelovali posameznikov, raznih institucij iz in utrjevanje slovenske kulture v na številnih literarnih in likovnih Slovenije, kot tudi s pomembno bosansko-hercegovskem okolju, SLOVENIAN CULTURAL SOCIETY identification and the need for our present natečajih, od katerih je ena po- pomočjo NUK Ljubljana. Čitalnica vzpostavljanje in negovanje kul- membnejših Umetnost otrok, kjer CANKAR IN SARAJEVO and future to be imbued with multicultural ponuja več slovenskih in bosan- turne komunikacije. Zasnova Zore je več let zapovrstjo več Cankar- The Slovenian Cultural Society Cankar in heritage. The renewal of the Society can sko-hercegovskih časopisov ter se je sčasoma spremenila in sedaj jevih učencev osvajalo nagrade Sarajevo was first established in 1934. It also be explained as a manifestation of revij. V začetku leta 1994 je začela izhaja kot almanah SKD Cankar. za literarna dela. Poleg tega so was operational from 1934 to 1941, and then Slovenians’ perseverance in Bosnia and slušatelji dopolnilnega pouka re- izhajati Revija za kulturo in druž- Cankarjeve tribune predstavljajo again from 1945 to 1951. It was re-estab- Herzegovina and our sense of belonging to dno sodelovali na letnih srečanjih bena vprašanja Zora Cankarjeva. enega najbolj značilnih oblik de- lished once more during the war in 1993. a country which we experience no differently učencev dopolnilnega pouka slo- Revija je bila naslednica Zore, ki jo lovanja ''Cankarja'' v kulturnem in The memory of the Society's spirit incentiv- from our homeland… For this reason, as an venskega jezika in kulture iz celot- ized the former members and their children antithesis to all that we have gone through, ne BiH, kot tudi v poletni in zimski to re-establish the Society in the harshest we keep the door to our Society wide open, šoli slovenskega jezika v Sloveniji. days of war. On 13 March 1993, the initiative hoping it will become a sanctuary of all that Učenci dopolnilnega pouka so bili committee, i.e. Stanko Koblar, Aleksandar is good, and a place where we can get to Hanak, Bruno Sagagin, Dragoljub Milatović, know ourselves and others.” These were nepogrešljivi tudi na večini Can- Dževad Hozo, Šemsudin Nožić, Drago Kobal, the words that marked the re-establishment karjevih dogodkov. Dragutin Murko, Metka Krajger, Drago Boz- of the Society that would once again nur- ja, Javorka Jergović (Rejc), Milica Koželj – ture the Slovenian language, culture, and Mešani zbor Camerata Sloveni- Hadžimešić, Peta Valdek, Davor Rehar, and tradition. To this end, the Slovenian Cultural ca, ki neguje slovensko glasbe- Marina Jovanović, planned and organized Society Cankar has organized various activ- no tradicijo, je začel z delom leta the SCS Cankar Revival Assembly. As stated ities and hosted numerous events in the last 1994. Od takrat pa do danes zbor at the Assembly by Stanko Koblar, the first twenty-five years, namely from 1993 to 2018. nastopa na večini Cankarjevih do- president of the re-established Society, “The godkov, pa tudi po BiH, Sloveniji, renewal of a part of the Slovenian Cultural na Hrvaškem in v Italiji. S svojimi Society Cankar is the result of inner spiritual nastopi zbor Camerata Slovenica

32 RODNA GRUDA november 2018 33 MUZEJSKA MREŽA MUZEJSKA MREŽA

ki izvirajo iz obdobja romanike. Grad je odprt pol leta, od aprila THE PODSREDA CASTLE do oktobra. »Trudimo se, da v tej – EXTREMELY OLD, BUT VERY MUCH ALIVE polovici leta grad živi, da imamo In the heart of the Kozje region, namely on the northern neprestano dogodke,« pravi ku- slope of Mt Orlica, stands the mighty Podsreda Castle. De- stosinja Nataša Ferlinc Krašovic, fying the grasp of time, the castle has been there since the medtem ko nas vodi po grajskih 12th century. Unofficially termed “the most castle-like castle prostorih. in Slovenia”, Podsreda is owned by the Kozje Municipality. In 1983, the Kozje Park took over the management of the Majhno, a ljubko grajsko dvorišče castle and started its renovation. The Podsreda Castle is not Najprej se sprehodimo po graj- just part of the Roman cultural heritage. Organizing different ski kuhinji z odprtim ognjiščem. events and exhibitions, the castle's manager has revived Kuhinja je izredno zanimiva za the castle and established it as an important cultural, edu- obiskovalce, saj je še dandanes cational, tourist, and social center. With the last renovation povsem uporabna. Kot nam pove in 2015, the castle has acquired additional premises for the Nataša Ferlinc Krašovic, imajo v organization of events that attract numerous visitors from njej različna srečanja, ob dogod- Slovenia and abroad. kih pa so tod tudi pogostitve. Šo- larji z veseljem prisluhnejo, kako so nekoč kuhali in kaj so jedli. Osrednja grajska stavba leži na skali, zato je notranje grajsko dvorišče relativno majhno v pri- merjavi z drugimi gradovi. Pre- bivalci gradu niso imeli prostora, da bi grad širili navzven, zato so vedno bolj zagrajevali notranje grajsko dvorišče. Le-to je danes prizorišče koncertov in odprtij razstav, zaradi svoje ljubkosti pa ZELO STAR, A ŠE KAKO ŽIV je zelo priljubljeno tudi za poroke.

V NAJSTAREJŠEM DELU RAZSTAVA FRANCETA SLANE V severnem palaciju, najstarejše- mu delu gradu, pozidanem ok- rog leta 1150, je na ogled stalna razstava priznanega slovenskega Jerica Potočnik, foto J. P. slikarja Franceta Slane. Obisko- Grad Podsreda valci si lahko ogledajo kar 36 del V osrčju Kozjanskega, na severnem pobočju Orlice, tega imenitnega umetnika. Iz stoji mogočen grad Podsreda. Zobu časa vztrajno tako imenovane »morske« sobe kljubuje že od 12. stoletja. Grad, ki nosi neuradni Grad Podsreda stoji nad trgom se nam razprostre čudovit pog- naziv »najbolj grajski med gradovi na Slovenskem«, Podsreda, na nadmorski višini 475 led na trg Podsredo, ki leži okrog je danes v lasti občine Kozje. Leta 1983 je njegovo metrov. Čeprav je bil pozidan sredi 200 metrov nižje od gradu. Grad upravljanje prevzel Kozjanski park in takoj začel 12. stoletja, ga viri prvič omenjajo je tudi sicer izredno zanimiva obnovo. Grad Podsreda ni zgolj kulturni spomenik Gšele leta 1213. Grad, ki je nekoč nosil razgledna točka, severna stran romanske dobe. Upravljalec je namreč s številnimi ime Hörberg ali Herberch, je v svo- le-tega namreč omogoča prelep razgled na dolini Bistrice in Sotle dogodki in razstavami poskrbel, da grad živi in je po- jem dolgem obstoju doživel številne predelave in prezidave. Kljub temu ter Hrvaško Zagorje. memben nosilec kulturne, izobraževalne, turistične je njegovo srednjeveško jedro os- in družabne ponudbe. Z zadnjo prenovo v letu 2015 talo skoraj neokrnjeno. Obiskovalci VELIK POUDAREK NA je grad pridobil še dodatne prostore za izvedbo pe- si lahko ogledajo arhitekturne po- NARAVOSLOVJU strih dogodkov, ki privabljajo številne obiskovalce iz sebnosti, kot so grajski obod, por- V spodnjih prostorih gradu je in- Slovenije in tujine. tale, okna, grajsko kapelo in bifore, formacijski center Kozjanskega

34 RODNA GRUDA november 2018 35 MUZEJSKA MREŽA MUZEJSKA MREŽA

parka, kjer sta predstavljeni živa in neživa narava. jeli, saj imajo ob hoji po kamenju občutek, da se podstrešje. V nenavadnem ambi- GRAJSKA KAPELA IZ kako se pridobiva steklo. V Koz- Kot dodaja Nataša Ferlinc Krašovic, je večina raz- sprehajajo ob potoku. entu se nahaja prav tako nenava- 13. STOLETJA janskem parku se zavedajo, da stav vezana na naravoslovno tematiko. Kozjanski dna razstava z naslovom »Apsyr- Za ljubitelje srednjega veka je – nekoč močno steklarstvo na Koz- park sodeluje z različnimi institucijami, med dru- ZA KAKOVOSTNO PREŽIVLJANJE ČASA tides«. Razstavljeni so mozaiki in čeprav še ni obnovljena – na ogled janskem izgublja svojo moč, saj gim tudi s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Tako Grad Podsreda je gostitelj občasne razstave Muzeja skulpture iz kamenja in napla- dobro ohranjena grajska kapela se vse manj mladih odloča za ta odrasli kot otroci si z zanimanjem ogledajo občasno novejše zgodovine Celje »Rojstni dan v Hermano- vljenega lesa umetnika Tomaža iz leta 1260. Ljubljanski škof To- zanimiv, a obenem težak poklic. V razstavo kamnin. »Na Kozjanskem je bilo najde- vem brlogu«. Otroci se poučijo, kako praznujejo roj- Hartmana. Razstava bo na ogled maž Hren jo je leta 1612 posvetil sodelovanju z Društvom steklar- nih kar nekaj fosilov, ker je bilo včasih tu Panonsko stni dan po svetu, od kdaj sploh praznujemo rojstni do 11. novembra. Ker je podstrešje sv. Filipu, Jakobu in sv. Ani. »Dej- jev Slovenije, s katerimi prirejajo morje,« pojasnjuje sogovornica. V kletnih prosto- dan, kakšna so bila darila nekoč ipd. Največja atrak- tudi domovanje netopirjev, je vsa stvo, da je imel grad kapelo, po- različne steklarske razstave, se rih najdemo še eno zanimivo razstavo, na kateri je cija na razstavi je torta velikanka, v katero lahko ot- osvetljava na senzorje. Kot poja- meni, da je tod potekalo povsem trudijo pokazati, da kljub upadu predstavljena zaščitena naravna vrednota državne- roci tudi vstopijo in odkrijejo njene skrivnosti. »Pos- snjuje Nataša Ferlinc Krašovic, se normalno grajsko življenje,« pove zanimanje za steklarstvo še ved- ga pomena Zagorski potok. Snovalci razstave so krbeli smo tudi za ustvarjalne kotičke, saj želimo, da trudijo, da bi čim manj motili bio- Nataša Ferlinc Krašovic. Kozjan- no ni povsem zamrlo. kamenje, ki je posipano po tleh, vzeli iz Zagorskega družine pri nas preživijo čas kakovostno,« poudarja ritem netopirjev. »So se pa neto- ski park si sicer prizadeva, da bi potoka. Obiskovalci se tako sprehajajo po kamenju kustosinja. pirji že prilagodili na nas in mi na kapelo čimprej obnovili, s tem pa SV. EMI POSVEČENA SPOMINSKA in si ogledujejo čudovite fotografije, ki prikazujejo njih,« smeje dodaja. zainteresiranim omogočili, da bi SOBA omenjeno naravno vrednoto. Gre za dokaj nenava- GRAJSKO PODSTREŠJE – DOMOVANJE NETOPIRJEV lahko »večne zaobljube« izrekali Kozjanski park je posebno pozor- dno postavitev, ki so jo obiskovalci zelo dobro spre- Po ozkem lesenem stopnišču nas pot vodi na grajsko VRHUNSKI GLASBENIKI NA tudi v tem prostoru. nost namenil naši prvi svetnici sv. GRADU PODSREDA Emi Krški. O njenem življenju se Osrednji zaprti prostor, kjer pote- RAZSTAVA O BOGATI TRADICIJI lahko poučimo v Emini spominski kajo različni dogodki in poroke, je GLAŽUT sobi. Grofica Ema Krška je bila renesančna dvorana. Gre za več- Steklarstvo na Kozjanskem ima lastnica ozemlja, kjer stoji grad. namensko dvorano, opremljeno s dolgoletno in močno tradicijo. V Po legendi naj bi se leta 983 rodi- klavirjem. Dvorana lahko sprejme ta namen je na ogled stalna ste- la na bližnjem trgu Pilštanju. 29. do sto gostov. V njej so tudi kon- klarska razstava, kjer so razsta- junija, ko je god svete Eme, imajo certi vrhunskih glasbenikov. vljeni predmeti, ki prikazujejo del obiskovalke z imenom Ema prost Glasbene prireditve potekajo bogate tradicije gozdnih steklarn vstop na grad. v Kozjanskem parku že vse od oziroma glažut. Razstava je nas- leta 1995 pod skupnim nazi- tala v sodelovanju s Pokrajinskim NEKDANJI LASTNIKI vom »Glasbeno poletje na gradu muzejem Celje. Večina predme- WINDISCHGRÄTZI S SVOJO Podsreda«. Na njih se predsta- tov je iz obdobja 19. in začetka RAZSTAVO vljajo priznani glasbeni mojstri in 20. stoletja. Obiskovalci si lahko V prvi polovici 13. stoletja je grad njihovi učenci. ogledajo tudi film, ki prikazuje, kupil Friderik Žovneški. V lasti

36 RODNA GRUDA november 2018 37 MUZEJSKA MREŽA MLADI

Tino Čeh, mlado slovensko violinistko, sta ljubezen do glasbenega ustvarjanja in štu- dija violine ponesla v svet. Po glasbeni šoli v domačem Ljut- omeru in srednji glasbeni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor se je na študij odpravila čez mejo. Po diplo- mi na Koroškem glasbenem konservatoriju v Celovcu pa jo je izbira profesorja popeljala v Bruselj, kjer je na Kraljevem konservatoriju opravila magi- sterij ter si v belgijski prestol- nici ustvarila nove delovne in življenjske priložnosti.

Edita Žugelj, foto osebni arhiv

Celjskih grofov je ostal do njiho- njim gospodarskim poslopjem. S slopju želijo urediti apartmaje. vega izumrtja. Grad so prevzeli tem je grad pridobil še eno pri- »Naša velika želja je, da bi lahko knezi Habsburžani. Grad je nato zorišče, na katerem vsako leto POSLANSTVO, DA V TUJINI PREDSTAVLJA Tina obiskovalcem in glasbenikom v pogosto menjaval svoje zakupni- poteka »Letni kino pod grajskimi okviru glasbenega poletja ponu- SLOVENSKO GLASBO IN GLASBENIKE ke in tudi lastnike. Pred letom zvezdami na Gradu Podsreda«. dili resnično grajsko doživetje. To, 1848 je posest kupil knez Weriand Vse risanke in filmi so naravoslov- da lahko spijo v neposredni bližini Windischgrätz. V lasti družine no obarvani, pravi Nataša Ferlinc gradu, bi bila dodatna ponudba,« A MISSION TO PRESENT SLOVE- Windischgrätz je ostal do konca Krašovic. Gre za kakovostne vse- NIAN MUSIC AND MUSICIANS TO izpostavlja kustosinja. Prav tako Ceh druge svetovne vojne, ko je pos- bine, ki so jih obiskovalci zelo THE WORLD tal državna last. Potomci družine dobro sprejeli, še dodaja. si želijo čimprej obnoviti grajsko Tina Čeh, a young Slovenian violin- Kaj je botrovalo vaši odločitvi za študij in kasneje tudi živ- Windischgrätz so leta 2016 obi- kapelo. Načrtujejo pa tudi ure- ist, is chasing her dream by creat- ljenje v tujini? skali svoje nekdanje gradove v Kozjanski park vsako leto na gra- ditev prostora, nekakšno »kafe- ing music and studying the violin Odkar pomnim, sem se želela preizkusiti v tujini. Je pa tudi Sloveniji. Na vsakem izmed gra- du organizira tradicionalno prire- tarnico«, kjer bi lahko obiskoval- abroad. Having finished the music tako, da glasbeniki izbiramo kraj študija predvsem zaradi dov so postavili razstavo, ki pri- ditev Festival ekološke hrane. Po- ci posedali in si v miru prebirali school in her hometown Ljutomer profesorja, pri katerem se želimo izobraževati. Tako je bilo kazuje življenje in zgodovino te leg tržnice z ekološkimi pridelki informativno gradivo o gradu in and secondary music education at K tudi pri meni: najprej sem se želela učiti pri profesorju Hel- mogočne dinastije. Tako se lah- in izdelki obiskovalcem omogoča Kozjanskem parku. the Maribor Music and Ballet Sec- ko o njej poučimo tudi na gradu udeležbo na brezplačnih stro- ondary Conservatory, she decided friedu Fistru v Celovcu in Anni Kandinsky na Dunaju. Nato to study music across the border. pa sem po naključju spoznala profesorja in odličnega vio- Podsreda. kovnih predavanjih o ekološkem Grad Podsreda je vsekakor vreden kmetovanju in zdravi prehrani. After graduating at the Carinthian linista Zygmunta Mareka Kowalskega, ki me je povabil, naj obiska. Skriti biser, odmaknjen od LETNI KINO POD GRAJSKIMI State Conservatorium in Klagenfurt, študiram pri njem na Kraljevem konservatoriju v Bruslju. mestnih središč in avtocest, lahko ZVEZDAMI IN FESTIVAL V PRIHODNJE DODATNA her decision for a specific profes- Po opravljenem sprejemnem izpitu sem se tako preselila v EKOLOŠKE HRANE PONUDBA ZA OBISKOVALCE obiskovalcu ponudi res veliko. Na sor took her to Brussels where she Belgijo. Sicer sem najprej načrtovala, da se bom po sedmih Dokončno podobo je grad prido- Kljub temu da obisk iz leta v leto svoj račun bodo prišli tako ljubi- mastered at the Royal Conservatory letih študija v tujini vrnila domov, vendar so se začele stvari bil leta 2015 v sklopu zadnje pre- narašča, pa v Kozjanskem parku telji srednjeveške zgodovine kot and opened up the doors to new v Bruslju razvijati v pravo smer in sem se odločila ostati, nove. Obnova je znova povezala vidijo še kar nekaj izzivov. V pre- tudi ljubitelji umetnosti, kulture opportunities. čeprav je bila odločitev težka. Sem človek, ki raje obžaluje osrednjo grajsko stavbo s spod- novljenem gospodarskem po- in naravoslovja. napake, kot pa stvari, ki si jih nisem upala storiti.

38 RODNA GRUDA november 2018 39 MLADI ZGODILO SE JE

Se študij na tujem zelo razlikuje slovensko glasbo in skladatelje Kakšne so po vašem mnenju od študija v domovini? ter omogočam slovenskim glas- prednosti in slabosti življenja v V Sloveniji nisem nikoli zares štu- benikom, da se tu predstavijo in Bruslju? dirala, zato ne morem objektivno svoje znanje prenesejo na mlade. Slabosti so kaotična birokracija, oceniti. Se mi pa zdi, da se štu- Vendar je to šele začetek. S sou- nečistoča, pogosto onesnažen dij doma in na tujem na splošno stanoviteljem sva za zdaj sama za zrak, ponoči v nekaterih delih razlikuje glede na priložnosti, ki vse, kar sicer ni slabo, vendar bi mesta ni varno hoditi, veliko je se ti ponujajo med in po zaključ- se s pomočjo stvari odvijale lažje beračev in brezdomcev, belgijska ku študija. V velemestu in državi, in hitreje. Najbližje mi je še ved- prestolnica je tudi ena od glavnih ki da veliko na kulturo, je gotovo no komorna glasba. Rada sem na baz teroristov, pa, seveda, ni do- drugače. V Sloveniji je ena sama odru, z ljudmi, s katerimi s po- mače zelenjave, družine in starih akademija za glasbo, kar pome- močjo melodij, glasov in ritmov prijateljev … Prednosti so novi ni, da ni konkurence, tako kot skupaj pripovedujemo zgodbe. prijatelji, razgibano mednarodno drugod, kjer mesta in fakultete mesto, veliko ljudi in dogodkov, tekmujejo, kdo bo dosegel boljše Se povezujete in sodelujete tudi z a ni tako stresno kot v Parizu ali Londonu, ki sta sicer le dve uri rezultate in ponudil več. drugimi Slovenci v Belgiji? oddaljena. Blizu so prav tako V večjem mestu te ljudje ne poz- Da, zelo. V našem društvu in šoli Amsterdam, Koeln, Luksemburg najo toliko. Končno se nehaš je veliko Slovencev. Prav tako po- ... Noro zanimivi so bruseljska obremenjevati z nesmisli kot 'kaj gosto sodelujem s Slovenskim ve- športna ponudba, kulturni do- si bodo pa drugi mislili'. Končno leposlaništvom v Bruslju. Večkrat godki, odprti ljudje in odlične pri- si upaš postati to, kar si dejansko me pokličejo iz Evropskega par- želiš biti. ložnosti za učenje jezikov, saj je lamenta ali Komisije, da predsta- Belgija trijezična država. Še mar- vim slovenski repertoar. Dr. Zvone sikaj bi lahko dodala pri enem in Kaj za vas pomenita uspešna ka- Štrubelj, župnik v tukajšnjem Slo- riera in uspeh na splošno? Kako drugem. venskem pastoralnem centru, je ste začeli graditi kariero v belgij- zelo aktiven pri povezovanju Slo- ski prestolnici? Kako pogosto pa ste doma, na- vencev iz Bruslja, Luksemburga Veleposlaništvo Republike Slo- Zame je uspeh, da sem neodvi- stopate tudi v Sloveniji? in Pariza. Sodelujem tudi z njim. venije v Buenos Airesu je skupaj sna, odločam o svoji usodi in se Družino v Sloveniji obiščem prib- Pred kratkim sem vodila glasbene z argentinsko založbo Bärenha- ukvarjam s stvarmi, ki me zani- ližno dvakrat ali trikrat na leto. delavnice za slovensko govoreče us novembra 2017 izdalo prevod majo. Da sem sedaj na tej poti, Trenutno koncertnih dejavnosti v otroke v Franciji na seminarju, ki slovenske povesti Martin Krpan. V sem se odpovedala varnemu Sloveniji nimam, a slutim, da se ga je organiziral, in kjer smo se in znanemu domačemu okolju. bo to kmalu spremenilo. španski jezik jo je prevedla Maria družili Slovenci iz teh treh držav. Nato sem namesto sanjarjenja Florencia Ferre v sodelovanju z Novost sta tudi odrasli in otroški Rokom Finkom. Martin pričela delati, sprejela odgovor- IZID nosti, se postavila na noge vsakič, zbor v Bruslju, v katerih bodo pre- Martin Krpan je slovenska pripo- težno slovenski pevci. MARTINA KRPANA ko mi je spodletelo in tako nada- vedka, ki jo je napisal Fran Levstik V ARGENTINI ljujem še naprej. Potrebno se je leta 1858 in je bila prvič objavljena odpreti novim ljudem, izkušnjam v Slovenskem glasniku. Naslovni in se zavedati, da je svet večino- junak je bil izredno močan in samo- Krpan ma dober in varen, čeprav je v teh svoj človek, ki je živel na Vrhu pri Rok Fink, foto R.F., internetni viri časih mnogim to težko verjeti. Sveti trojici in je s pomočjo svoje kobile tihotapil angleško sol. Neke- Na katerih področjih ste aktivni? ga dne je srečal avstrijskega cesar- Predstavitev knjige je pote- pomena. Izpostavila je, da Najbolj aktivna sem seveda na ja, ki ga je Krpanova moč močno kala 30. novembra 2017 v v letu 2017 mineva sto let glasbenem področju. Koncerti- presenetila. Ko je po Dunaju začel prostorih knjižnice Ricardo od prvega izida ilustrirane ram kot solistka, komorna glas- Guiraldes v Buenos Airesu. slikanice o Martinu Krpanu. benica in v orkestrih. Sem tudi ljudi strašiti Brdavs, se je cesar Veleposlanica Republike Kot zanimivost je povedala, pedagoginja ter tako preko glasbe spomnil na Krpana in ga povabil P Slovenije Jadranka Šturm da je uvod k izdaji knjige v svoje znanje in izkušnje predajam na dvor. Slovenski silak je prišel na Kocjan je na dogodku de- španskem jeziku napisal svojim učencem. Prav tako sem Dunaj, kjer je premagal Brdavsa, soustanoviteljica in vodja Kultur- in za nagrado dobil dovoljenje za jala, da gre za eno temelj- 104-letni slovensko-tržaški nega društva in Glasbene šole tovorjenje angleške soli ter vrečo nih slovenskih del, katere- pisatelj Boris Pahor. Pahor NOX-ART v Belgiji. Čutim pos- zlatnikov. ga prevod v španski jezik je v spremni besedi zapisal, lanstvo, da v tujini predstavljam je za Slovence izrednega da je pisatelj Fran Levstik s

40 RODNA GRUDA november 2018 41 ZGODILO SE JE PREDSTAVLJAMO VAM

SLOVENIAN STORY “MARTIN KRPAN” IN COLLABORATION WITH ARGENTINE PUBLISH- ING HOUSE BÄRENHAUS In November 2017, the Embas- sy of the Republic of Slovenia in Buenos Aires, Argentina, published the translation of the Slovenian story “Martin Krpan” in collaboration with Argentine publishing house Bärenhaus. The translation into Spanish was done by Maria Florencia Ferre and Rok Fink. “Martin Krpan” is a Slovenian tale written in 1858 by Fran Levstik. It was first published in Slovenski glas- nik. The titular hero was an exceptionally strong and inde- pendent man who lived in Vrh near Sveta Trojica. With the help of his mare, Krpan smug- gled English salt. Someday, he ran across the Austrian King who was baffled by Krpan’s strength. When the people of povestjo Martin Krpan simbolizi- argentinskih novinarjev sta priš- GLASBI ZAPISAN ŽE OD MLADIH NOG … Vienna were being troubled ral boj Slovencev za svobodo in la Roberto Schellotto in Maria by Brdavs, the Austrian King samostojnost. Povest ima trajen Balcarce (La Revista Diplomati- remembered Krpan’s strength. nauk, da dobro premaga slabo, ca), Omar Crespo (Revista Mundo He invited him to his castle. pravica nadvlada krivico in svobo- Eventos) in še nekaj predstavni- Krpan arrived at Vienna to da na koncu premaga zatiranje. defeat Brdavs. As a token kov založb in prevajalcev. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenske of appreciation, Krpan was Predstavitve knjige se je udeležilo granted a permit for freighting precejšnje število ljudi, med njimi skupnosti v Argentini, Jure Komar English salt and given a bag Veleposlanica Romunije Carmen in Mariana Poznič iz Zedinjene Aleksi Jercog Jasmina Ilič Draković, foto osebni arhiv ALEKSI JERCOG – of gold coins. Podgorean in Diego Santarelli iz Slovenije, Franci Žnidar iz Cara- DEDICATED TO MUSIC SINCE CHILDHOOD Instituto Italiano de Cultura. Od pachaja, Marta Jenko iz San Mar- I have been to Trieste a number of times. Trst sem obiskala že velikokrat, ampak tina, Tatjana Modic Kržišnik iz San However, I must admit that I have never vis- krajev, kjer živijo naši rojaki v okolici Trsta Justa, Alicia Micozzi iz Triglava in ited the surrounding places where Slovenian pa, priznam, nikoli. Ampak samo do veče- Teresita Princich iz Entre Riosa. minority members live, until the evening that ra, ko sem bila dogovorjena za pogovor z Predstavitve se je udeležila tudi I scheduled an interview with Aleksi Jercog Aleksijem Jercogom, glasbenikom, radij- Tjaša Lorbek, profesorica sloven- – a musician, radio editor, and publicist who skim urednikom, publicistom, ki zadnja has been living in Trebiciano (Trebče) near skega jezika na Univerzi Buenos leta živi v Trebčah nad Trstom, na trža- Trieste, a village in the Trieste Karst Region, Aires, učenci slovenskega jezika škem krasu, odraščal pa je v Mačkoljah, for several years now. Jercog grew up in ter sodelavec avtorice, Rok Fink. vasici blizu Ospa na slovensko-italijanski Caresana (Mačkolje), a small village near meji, od koder je tudi družina njegove Ospo (Osp), at the Slovenian-Italian border Knjiga je v Argentini izšla v 1000 mame. Oče je iz Doline pri Trstu, tistega where his mother's family comes from. His izvodih in jo je mogoče kupiti v father comes from Dolina near Trieste, a part upravnega središča, ki se imenuje Breg knjigarnah Yenny, El Ateneo in of the Breg region known for vast vineyards in z bogatimi vinogradi in oljčnimi nasadi Cuspide v mestu Buenos Aires, and olive orchards that stretch all the way sega od Krasa do Milj. Mar del Plati, Moronu, San Ju- from the Karst Plateau to Muggia. stu, Cordobi, Mendozi, Rosariu in Santa Fe.

42 RODNA GRUDA november 2018 43 PREDSTAVLJAMO VAM PREDSTAVLJAMO VAM

Ravno v tem času so na konser- zasnoval, oblikoval in jo še danes vem pomenu za naše rojake, ki vatoriju študij harmonike uvedli vodi Aleksi Jercog. živijo izven Slovenije. V pogovoru je kot redni študij, a zanj niso imeli Aleksi poudaril »… Avsenikova pe- uporabnega učbenika in tako je Letos poteka druga sezona javnih sem je postala naša, postala je del njegova prva knjiga postala obve- radijskih koncertov z istoimen- skupnega kulturnega čutenja …« zni učbenik za študij harmonike. skim naslovom, ki jih vedno pred- vajajo v živo. Na teh koncertih se Tri leta kasneje ga je k sodelova- Skozi 90. leta je veliko samostojno predstavljajo najpopularnejši an- nju povabila gospa Brigita Avse- igral klaviature in tudi veliko nasto- sambli in mladi talenti ter zma- nik. Rezultat tega sodelovanja je pal v različnih lokalih. S tem si je govalci festivalov narodno-za- knjiga z naslovom S polko v svet nabiral dragocene izkušnje javne- bavne glasbe. – glasbene poti bratov Avsenik. ga nastopanja, kar mu je pozneje To knjigo so predstavili na prvem prišlo prav pri izvajanju odgovorne- AVSENIKOVA GLASBA POSTANE festivalu v Begunjah in takrat je ga dela radijskega voditelja. DEL SKUPNEGA KULTURNEGA bila ta predstavitev v avstrijskih ČUTENJA medijih objavljena kot »vrhunec« ZAKLJUČEK ŠTUDIJA IN PRVA Že od otroštva je bila Avsenikova tega festivala. ZAPOSLITEV glasba del njegovega vsakdana, Že kot študent je občasno delal igral je tudi v narodno-zabavnem Tretja njegova knjiga, v kateri se na RAI v slovenskem programu. ansamblu »Veseljaki« in ni nena- ukvarja z glasbo bratov Avsenik, Prvo zaposlitev, sicer za določen vadno, da se je pri njem porodila pa je zahtevala še posebej veliko čas, pa je dobil leta 1998, kjer je ideja, da bi ob 50. obletnici prve- časa, truda in natančnosti. Želja naslednja tri leta delal v glavnem ga nastopa ansambla Avsenik v Avsenikove družine je bila, da na kot glasbeni producent. Leto po- Avditoriju v Trstu med našimi za- enem mestu sistematično zbere- zneje so pričeli na radijskih valo- mejskimi rojaki, ki je bil januarja jo vso diskografsko gradivo bratov vih predvajati oddajo o jazzu, ki je 1955, vnovič priredili koncert, na Avsenik. Takrat so ga zaprosili, da aktualna še danes. Kot sam pravi, katerem je med drugimi nastopil opravi to veliko delo. Nastala je je med drugim tudi velik ljubitelj tudi hišni ansambel Avsenik. knjiga Zlati zvoki – Katalog Avse- ameriške, zanj najboljše glasbe. nikove glasbe 1953–2016. Knjiga IGRAČE – GLASBILA, IZ KATERIH prave prihodnosti v tej smeri. Bli- Od leta 2005 lahko poslušalci na V letu 2005 je izšla tudi prva Aleksi- je bila zaključena že leta 2014, JE NASTALA GLASBA … zu pa mu je bil tudi jazz kot za- RAI prisluhnejo tudi oddaji z nas- jeva knjiga z naslovom S pesmijo vendar se je delo ustavilo zaradi Že kot otrok se je rad igral z igra- nimiva glasbena zvrst. Na višji šoli lovom Iz domače zakladnice. Kot našo - 50 let ob Avsenikovih me- bolezni in kasneje še smrti Slav- čami – glasbili, saj je imel tudi so tako dijaki ustanovili svojo glas- pove že sam naslov, predstavlja- lodijah na Tržaškem in Goriškem, ka Avsenika. Končno je bila knjiga njegov oče zelo rad glasbo in bil beno skupino, v kateri je igral na jo v tej oddaji narodno-zabavno kjer je bilo zbranih veliko zgodo- natisnjena poleti 2016, predsta- velik poslušalec in ljubitelj na- klaviature in se navdušil nad novi- glasbo in ansamble iz Slovenije vinskih podatkov, fotografij, član- vili pa so jo septembra istega leta Irodno-zabavne glasbe. Kupoval mi digitalnimi inštrumenti. in zamejstva. Oddajo je v celoti kov o ansamblu Avsenik in njiho- v Begunjah. je vinilne plošče, kupil tudi prvi magnetofon, kasneje gramofon Po končani srednji šoli je opustil in njihovo stanovanje v Dolini je študij harmonike in se vpisal na postalo središče druženja ljubite- leposlovno univerzo v Trstu, smer ljev tovrstne glasbe tega kraja. zgodovina glasbe, čeprav je bila ložbi Physa izšla njegova prva knji- Pri sedmih letih so mu starši po- njegova prvotna želja študij v Bo- ga, predelava diplomske naloge z nudili na izbiro – ali bo pel pri logni, da bi pridobil znanja in iz- naslovom La fisarmonica – - Or otroškem pevskem zboru Sloven- kušnje tudi izven Trsta. Študij je ganologia e letteratura. Pri istem ski šopek ali pa ga vpišejo v glas- nato vendarle zaključil v Trstu in založniku, g. Francescu Visentinu beno šolo. Izbral si je slednjo in se vnovič približal harmoniki, saj (1949-2016), je bila leta 2004 ti- bolj po naključju oziroma spletu je bila tema njegove diplomske skana tudi njegova druga knjiga, okoliščin začel igrati harmoniko, naloge Zgodovina harmonike na monografija o posebnem modelu saj je bil le še tam prostor za vpis. področju resne glasbe. Čeprav je harmonike z naslovom Super VI Vse do svojega 18. leta se je učil že takrat predlagal profesorju, da Scandalli – Una fisarmonica nella igranja na harmoniko v Glasbeni bi v diplomski nalogi obdelal Av- storia, v prevodu – Ena harmonika matici. Takrat harmonika še ni senikovo glasbo, ga je profesor v zgodovini. Pri ustvarjanju te mo- bila priznan inštrument na kon- nagovoril za temo zgodovina har- nografije je imel priložnost sode- servatoriju, poučevali so jo po monike. Za to nalogo pa je poka- lovati s številnimi strokovnjaki in programih zasebnih glasbenih zal zanimanje manjši založnik iz poznavalci te vrste harmonike, kar šol in sčasoma tudi sam ni videl Trevisa in tako je leta 1997 pri za- mu je bilo v veliko veselje.

44 RODNA GRUDA november 2018 45 PREDSTAVLJAMO VAM SLOVENSKA DRUŠTVA

»Nekateri so prepričani, da v živ- … OB KONCU POGOVORA JE POVEDAL ŠE TOLE: ljenju ni naključij … mogoče pa »Izjemno se vedno znova veselim sodelovanja z vokalnim tercetom vendarle obstajajo …« pravi Ale- Kresnice iz okolice Nove Gorice, katerega občasno spremljam s svojo ksi Jercog. Na dan predstavitve harmoniko. Med najpomembnejšimi nastopi bi rad izpostavil gosto- njegove knjige Zlati zvoki je dobil vanje v severni Nemčiji marca 2016, kjer smo na povabilo tam žive- povabilo tudi k sodelovanju z Mla- čih Slovencev nastopili v Krefeldu in Essnu. Z nami je tedaj pela tudi dinsko knjigo z željo, da bi napisal nekdanja Avsenikova pevka Jožica Svete. Njo in Kresnico Božo Hvala biografijo Slavka Avsenika. Tako sem aprila 2016 spremljal tudi na jubilejni 10. izvedbi prireditve Ober- je dobrih devet mesecev pozneje krainer Gala v Gradcu, kjer so Avsenikovima pevkama Jožici Svete in nastala knjiga z naslovom Slavko Joži Kališnik podelili častni Oberkrainer Award. Zame sta bili to res po- Avsenik – Življenje za glasbo, ču- sebni doživetji: v Gradcu sem pred tisočglavo množico igral harmoniko dovito biografijo pa so predstavili kot edini solist na tistem večeru, povrh vsega sem imel še to čast, da 14. septembra 2017 v Konzorciju sem lahko spremljal Avsenikovo pevko Jožico Svete! Pred in za nami Mladinske knjige v Ljubljani. Med pa so se na odru zvrstili nekateri vrhunski narodno-zabavni ansambli, številnim občinstvom iz glasbe- kot je na primer avstrijska skupina Lechner Buam, ki sem jo od vedno ne stroke in ljubiteljev glasbe so oboževal. Družiti se in igrati v zakulisju s tako velikimi glasbeniki je bili tudi sinovi in vnuki pokojnega bilo nekaj nepopisno toplega za moje srce, še posebej v trenutku, ko Slavka Avsenika. smo prisotnim na ekranu prikazali izvleček mojega dokumentarnega filma o Avsenikih.« Čudovita knjiga je nastajala s po- sebnim odnosom avtorja do so- NAČRTI IN ŽELJE ZA delavcev in teme, s spoštljivim PRIHODNOST: odnosom do Avsenikove glasbe »Moja želja je, da bi še naprej gojil, poglabljal in nadgrajeval to, kar Rok Fink, foto R.F., internetni viri in posebnim čutenjem le-te, kar trenutno delam: radijske oddaje, radijske koncerte, raziskovanje jazza je dokaz, da je bila izbira avtorja in narodno-zabavne glasbe, gojitev stikov z glasbeniki in ansambli. Ker prava. Le na ta način pridobimo je v tem času ravno dvajset let izida prve knjige o zgodovini harmoni- prave informacije in lahko začuti- ke, bi rad izpolnil željo svojega žal že preminulega založnika Frances- mo veličino Avsenikove glasbe. Kaj ca Visentina: objaviti drugo izdajo te knjige z ustreznimi ažuriranimi je v njej, da jo tako močno čutimo? podatki, dopolnitvami in popravki. Če bi se ponudila priložnost, pa bi »Vibracije,« je rekel Slavko Avsenik zelo rad režiral še kak glasbeno-dokumentarni film, kar bi bila moja mlajši, »preproste harmonije in največja želja. In če mi bo uspelo tu pa tam vzeti v roke harmoniko, bo V ArgentiniSE »DOGAJA SLOVENSTVO« ritmi, ki so blizu človeku.« to zame največji trenutek veselja in razvedrila.« Prostrana dežela je Argentina. In tako kot DOKUMENTARNI FILM – skoraj na vsej zemeljski obli, tudi tu najdeš SLOVENIAN SPIRIT IN ARGENTINA IZKUŠNJA Z VELIKO ZADOŠČENJA Slovence. Prav tu, v Argentini, je bilo usta- Argentina is a vast land. And like elsewhere Leta 2013 je Aleksi napisal scena- novljeno veliko društev, že od časa prvega on the globe, Slovenians can also be found rij in režiral prvi in v tistem jubilej- vala imigracij, okoli leta 1870, in seveda here. It was precisely here, in Argentina, that nem letu tudi edini dokumentarni potem, ob največjem, pretežno primorskem many societies were formed as early as the film o Avsenikih z naslovom Spo- in povojnem, političnem. first immigration wave around 1870. A num- min – Naših 60 let ob Avseniko- ber of new societies also emerged later on vih melodijah, ki so jo posneli na with the largest immigration wave after the RAI v okviru programa Slovenske A slovenstvo ima neko posebno privlač- nost. Zgodi se, da potomci, ne da bi sploh war, which had a highly political undertone. televizije. Veliko večje televizijske But there has always been a special allure vedeli, da so našega porekla, začutijo neko hiše so se potegovale za snema- to everything Slovenian. A Slovenian de- nje tega filma, vendar so se pri potrebo po povezavi s korenino, iz katere scendant who is not aware of their Slove- družini Avsenik odločili, da bo to izhajajo. Prav zanimiv je primer v mestu nian descent may sometimes feel a certain naredil Aleksi Jercog saj je v letih Paraná, prestolnici province Entre Ríos, kjer need for being connected to their roots. One sodelovanja vzpostavil pristen in je gospod Carlos Bizai (potem je celo postal such case occurred in the city of Paraná, spoštljiv odnos, zato so mu to na- slovenski častni konzul) odkril, da tisti ljud- the capital of the Entre Ríos province, where logo zaupali. je, ki so se v bližini Parane nastanili pred Carlos Bizai – after having been appointed V filmu govori tudi o sodelovanju toliko desetletji, niso ne Avstrijci ne Italijani, Honorary Slovenian Consul – discovered z zamejstvom in kot dodano vred- temveč ... Slovenci! that the people who decades ago moved to nost izdelku nazorno prikaže, kaj the Paraná region were neither Austrian nor je ta glasba pomenila zamejskim Italian… They were Slovenian. Slovencem.

46 RODNA GRUDA november 2018 47 SLOVENSKA DRUŠTVA SLOVENSKA DRUŠTVA

Po osamosvojitvi so se pojavila metrov od Buenos Airesa in 400 Predstavil sem svojo knjigo v Las Nacional de Bellas Artes (Državni kastiljski jezik.« nova združenja Slovencev, in to od severno od Bariloča, se je pojavilo Breñas, Chacu novembra 2017 ob muzej XXX). Odziv je bil množičen severa države dokaj daleč na jug. novo društvo. prisotnosti veleposlanice Jadran- in veliko ljudi je pri prvem film- V tem trenutku se odvijajo po- Poleg velikih ustanov, v glavnem ke Šturm-Kocjan. Po srečanju z skem večeru ostalo brez prostora stopki uradnega vpisa novega v prestolnici in okolici (Triglav Daniel Brunskole takole opiše rojaki iz Patagonije smo se od- v dvorani. društva z imenom “Eslovenos y – združenje treh klubov, Zarja, njegov nastanek: ločili, da bomo knjigo predstavili descendientes en la Norpatago- PLjudski oder in Slovensko pod- »Eno novo društvo potomcev Slo- tudi v Alto Valle. Glede na prip- Našo veleposlanico je na letališču nia” ( Slovenci in potomci v Se- porniško društvo, v Villa Ballester vencev se rojeva v Severni Patago- ravljenost veleposlanice, da bi sprejel guverner province, nas- verni Patagoniji ). Trenutno šteje združenje izseljencev iz Friuli in niji. Člani so potomci priseljecev obiskala Neuquén in bila prisotna lednji dan je imela protokolaren 102 člana, med katerimi so tudi Venezia Julia), vsi domovi, ki so pred prvo svetovno vojno, iz časa pri tem dogodku ter hkrati spo- obisk župana mesta. Ob srečanjih rojaki, še rojeni v matični domo- združeni v Zedinjeno Slovenijo, že med vojnama in politične povoj- znala naše društvo, smo organi- je predstavila Slovenijo tamkajš- vini. Pomembnejši projekt, ki so izven območja tako imenovanega ne emigracije. Verjetno je dejstvo, zirali in predstavili Ciklus sloven- njim prebivalcem. Predstavila je si ga zastavili, je seveda učenje Velikega Buenosairesa domovi v da so (smo) naseljeni v več mes- skega filma v prestižnem Museo tudi Martina Krpana v prevodu v slovenščine. Mendozi, Rosariu, Bariloču, Pre- tih (cela dolina Alto Valle de Río kmursko društvo v predmestnem Negro in v Neuquénu), preprečilo Bernalu, in v Córdobi, Miramaru, možnost morebitnega združenja Entre Ríos (v prestolnici Parani že prej. kar dva), Tucumánu, San Luisu, Berisso-La Plata-Ensenada, Cha- Bilo je proti koncu 2016., ko je cu, Las Breñas, v Marcos Pazu (iz- mladi Edgardo Biteznik, iz mesta seljenci iz Furlanije Julijske Kraji- Cinco Saltos (provinca Río Negro), ne) … morda sem kakega izpustil sestavil spletno skupino in pričel s ... povezavo posameznikov v obmo- Ni odveč omeniti Jugoslovansko čju. Edgardo se je lotil tega dela se izdala knjigo z naslovom Olga društvo, ustanovljeno – seveda zaradi ljubezni do korenin in tudi, y Roni inmigrantes eslovenos ne kot Jugoslovansko – 14. aprila da bi izpolnil sanje svojega očeta, (Olga in Roni, slovenska prise- 1878, ki še proslavlja 29. novem- Luisa Biteznika, ki je umrl v pro- ljenca). Čeprav desetletja živeči v ber – dan republike in kjer poleg metni nestreči leta 2011. sosednjih mestih, se ti dve družini Hrvatov, Srbov in prijateljev le-teh nista poznali. Izid teh publikacij srečaš tudi Slovence. Leta 2017 sem izdal knjigo De ju je združil in jima dodal nagib Bela Krajina a El Chaco (Iz Bele za širjenje spoznanja o sloven- V mestu Neuquén, prestolnici kranije v Chaco) in po naključju je ski zgodovini in kulturi in s tem province z istim imenom na ju- skoraj sočasno, na prošnjo druži- povzročilo še več navdušenja pri gozahodu Argentine, 1200 kilo- ne Homovc-Ferrero Marita Molfe- nastajanju ustanove.

48 RODNA GRUDA november 2018 49 LEKTORATI PO SVETU LEKTORATI PO SVETU

ŠTUDIJ SLOVENŠČINE NA UNIVERZI V PADOVI Univerza v Padovi je bila ustanovljena leta 1222, ko se je nekaj študentov in profesorjev odcepilo od Univerze v Bologni, saj so želeli več avtonomije Šin svobode. Univerza v Padovi je izredno ponos- na na svoje številne profesorje in študente, ki so premikali meje znanosti, med predavatelji je bil npr. Galileo Galilei, tam je v sedemnajstem sto- letju diplomirala prva ženska Elena Cornaro Pis- copia. Tudi mesto Padova se ponaša s tem, da so tam živela nekatera največja imena evropske zgodovine (poleg tega, da je to mesto sv. Antona Padovanskega, je tam umrl Tartini, živel Petrarca in ustvarjal Giotto – in to je le nekaj imen). V Pa- dovi je slovenski tiskar Matej Cerdonis iz Slovenj Gradca že v 2. polovici 15. stoletja natisnil preko profesorjem in študentom te univerze. Kot zanimi- 60 različnih knjig. vost lahko povem, da obstajajo pisma Matije Čopa prijatelju Francu Leopoldu Saviu, v katerih je večkrat Tudi slovenska prisotnost na Univerzi v Padovi izrazil željo, da bi dobil na tej univerzi ustrezno pre- sega daleč v preteklost, saj so bili, ko so bili na davateljsko mesto. višku svoje moči, meceni univerze tudi Celjs- ki grofje, katerih grb krasi Veliko dvorano (Aula Predstojnik Katedre za slovenščino je od leta 2001 Magna), v sedemnajstem stoletju je tam medici- prof. Han Steenwijk, katedra pa ima tudi učitelja no študiral Marko Gerbec, njegov portret je nas- iz Slovenije, to je že nekaj let Polona Liberšar, ki je likan v Dvorani štiridesetih (Sala dei Quaranta) prej že bila učiteljica na sofijski univerzi Sv. Kliment – dvorani, ki je posvečena štiridesetim največjim Ohridski ter na Univerzi v Vidmu.

Polona Liberšar

jevanju iz slovenščine na Oddelku za slo- venistiko na Filozofski fakulteti v Ljublja- ni, pri mentorju akademiku J. Toporišiču.

Od leta 1989 sem zaposlena na Filološ- SlovenscinaNA TUJIH UNIVERZAH ki fakulteti v Beogradu, najprej kot asis- tentka za slovenski jezik na Oddelku za zbrala J.I.D., foto osebni arhivi srbski jezik in južnoslovanske jezike. Na Filološki fakulteti v Beogradu sem magistrirala s temo iz teorije prevajan- Na tujih univerzah v 25 državah sveta se v Nad njihovim delom bdi Center za slovenščino ja (Prevodi Maupassantovih del iz fran- okviru lektoratov in študijev slovenistike pou- kot drugi in tuji jezik na Oddelku za sloveni- coščine v srbščino in slovenščino), leta čuje tudi slovenščina. Trenutno poučuje slo- stiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani v okviru 2004 pa doktorirala s temo iz primerjalne venščino 58 učiteljev, ki so napoteni na delo iz programa Slovenščina na tujih univerzah. V slovensko-srbske slovnice (Sistem zai- Slovenije, število študentov, ki se učijo slo- nadaljevanju vam na kratko predstavljamo 4 menskih besed v srbskem in slovenskem venščino je že 2500. Zadnji lektorat so odprli lektorate, več si lahko preberete na spletni MAJA ĐUKANOVIĆ IN SLOVENŠČINA NA FILOLOŠKI jeziku). Leta 2005 sem bila izvoljena v konec meseca oktobra letos na Reki na Hrva- strani Rodna gruda. FAKULTETI V BEOGRADU naziv docentke, leta 2010 v naziv izredne škem. Delo učiteljev je poleg same organiza- Rojena sem l. 1962 v Ljubljani, celo življenje pa živim v Beogra- profesorice in 2015 v naziv redne profe- cije in poučevanje na lektoratih tudi promocija Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem učite- du, kjer sem končala osnovno in srednjo šolo, ter diplomirala na sorice na Filološki fakulteti v Beogradu. slovenistike, slovenske znanosti in kulture ter ljem za njihove prispevke za našo revijo. Še jih Filološki fakulteti l. 1986 na Oddelku za romanistiko, kjer sem Ukvarjam se predvsem z vprašanji pouka Slovenije. bomo z veseljem objavljali. poleg rednega študija fakultativno opravila izpite iz slovenščine slovenščine kot drugega/tujega jezika na in vzporedne slovnice slovanskih jezikov. Po končanem študiju vseh ravneh, s teorijo prevajanja in prim- sem bila na predlog KPSNU na enoletnem strokovnem izpopoln- erjalno slovensko-srbsko slovnico. Od l.

50 RODNA GRUDA november 2018 51 LEKTORATI PO SVETU LEKTORATI PO SVETU

1995 delam tudi kot zaprisežena sodna prevajalka za študentje izberejo slovenščino kot drugi tuji jezik, kar TJAŠA LORBEK IN LEKTORAT SLOVENŠČINE V slovenski jezik v Srbiji. do leta 2007 ni bilo možno. Uvedla sem tudi možnost BUENOS AIRESU IN LA PLATI štiriletnega vzporednega študija slovenščine s Slovenščino kot del programa Slovenščina na tujih Na Filološki fakulteti v Beogradu sem uvedla splošnim jezikoslovjem, za katerega obstaja ve- univerzah, nad katerim bdi Center za slovenščino kot slovenščino kot vzporedno študijsko smer na Odd- liko zanimanje. Intenzivno sodelujem s Centrom za drugi in tuji jezik, poučujem od leta 2014 na lektoratih elku za splošno jezikoslovje. Od enoletnega izbirnega slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Buenos Airesu in La Plati. To sta moja prva lekto- predmeta na Oddelku za srbski jezik in književnost v Ljubljani in drugimi slovenskimi inštitucijami. rata, tja sem se odpravila nedolgo po diplomi. Tujina sem v okviru bolonjske reforme uvedla možnost, da daje človeku posebno širino, odstira neko drugo di- Maja Đukanović menzijo in skomine po tem, kaj se skriva za domačim plotom, so bile prevelike, da se ne bi nemudoma pri- javila na razpis za učitelja slovenščine v Argentini, SLOVENŠČINA NA ČEŠKEM čeprav sem se zavedala, da se naučiti živeti in delo- Slovenščino poučujem na Oddelku za slavistiko vati v povsem drugačni kulturi ne bo majhen zalogaj. Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu na Znanje jezika je nedvomno igralo pomembno vlogo. Češkem. V Brnu, kamor me je življenje odneslo bolj Zagotovo nameravam ostati še nekaj časa, kako dol- ko ne naključno, sem sedmo šolsko leto, od jeseni go, pa je težko reči. Kam me bo vodila pot v prihod- 2011. Spomladi leta 2011 sem v istem dnevu dobila nosti, je odvisno od mnogo dejavnikov, ki jih je v tem dve informaciji – eno, da se bo v Brnu sprostilo de- trenutku nemogoče predvideti. lovno mesto učitelja slovenščine, drugo pa, da na OŠ Beltinci, kjer sem poučevala slovenščino pred tem, Slovenščino poučujem na Državni univerzi v La Plati najverjetneje zame v naslednjem šolskem letu ne in Univerzi v Buenos Airesu, na slednji izvajam tudi bodo imeli več ur slovenščine. seminar južnoslovanskih književnosti. Pouk pote- ka v zelo skromno opremljenih učilnicah enkrat na Na Češko so me vezale močne čustvene vezi, saj sem teden v skupno osmih skupinah v popoldanskih oz. bila v času študija dvakrat na študijski izmenjavi na večernih urah, saj je na voljo tako študentom kot zu- Češkem. Najprej v Pragi, nato pa še v Brnu, kjer je nanjim slušateljem. Tako se vsako leto vpiše približ- v tistem času slovenščino poučevala moja nekdanja no sto udeležencev vseh starosti in poklicev. Ker je študijska in zdaj tudi službena kolegica mag. Laura Buenos Aires ogromno velemesto, se nekateri na lek- Fekonja, ki slovenščino poučuje v Beogradu. Ne da torat vozijo tudi občudovanja vredni dve uri. Večino- bi katera koli od naju slutila, da se lahko zgodi, da ma so to še vedno potomci Slovencev, med njimi so bom enkrat za njo nasledila poslanstvo lektorice v tudi njihovi partnerji ali prijatelji, nekaj je takih, ki Brnu, me je Laura takrat s svojim veseljem do dela jih slovenščina zanima iz posebnega razloga, bodisi navdušila nad to službo. Po študijskih izmenjavah ker želijo prebirati slovenske knjige v izvornem jezi- sem se na Češko redno vračala, ves čas me je vleklo ku, prevajati, raziskovati zgodovino našega področja v to lepo državo. bodisi samo potovati v Slovenijo, najdejo se pa tudi taki, ki jih pritegne eksotičnost slovenskega jezika. Ko je tako osebna odločitev padla in sem se podala Na lektoratu razvijajo tako slušne, govorne kot pisne na pot lektorice za slovenščino, najprej nisem vedela, zmožnosti, veliko poudarka pa je tudi na slovnici, saj kaj me čaka, me je pa tako delo s študenti kot organi- se močno razlikuje od španske in jim povzroča precej zacija službe iz Slovenije preko Centra za slovenščino preglavic. Ko ugotovijo, da se morajo zaradi dvojine kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za SLOVENE AT FOREIGN UNIVERSITIES Within the framework of the programme enti- naučiti še dodaten niz končnic, se jim ta ne zdi več slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Within the scope of various Slovene study pro- tled Slovene at foreign universities, teachers tako romantična. iz dneva v dan vse bolj navduševalo. Vsrkalo me je grammes and language courses, Slovenian is are supervised by the Centre for Slovene as a vase in zaenkrat me še ne izpušča iz vrtinca ljubezni being taught at various universities across 25 Second and Foreign Language at the Faculty Tjaša Lorbek do maternega jezika, do pedagoškega dela in do ne- different countries. It is taught by 58 teachers of Arts, Ljubljana. nehne potrebe po nadaljnjem izobraževanju. who have been appointed to their positions in Slovenia. There are already 2,500 stu- What follows are short presentations of four Mateja Kosi dents learning the Slovene language. The last language courses. You can find additional Slovene language course started in Rijeka, information at the Rodna gruda web page. Croatia, at the end of October this year. Aside from organizing and lecturing in the courses, We extend our sincerest gratitude to all the teachers are also responsible for promoting teachers and their contributions to our maga- Slovene language studies, science, culture, zine. We will gladly continue to publish them in and – most importantly – Slovenia itself. the future.

52 RODNA GRUDA november 2018 53 POLETNA ŠOLA POLETNA ŠOLA

lkanija, šli na plavanje ter se na- učili zamesiti in speči prekmurske prestice perece.

Zadnji dan, ko so ponje prišli star- ši, so otroci skupaj z učiteljicami postavili razstavo svojih umetni- ških izdelkov in se predstavili v kulturnem programu. Po besedah Jasmine Ilič so imeli pri vseh de- javnostih popolno podporo in po- moč zaposlenih v CŠOD Murska Sobota.

In kaj so o ustvarjalnih počitnicah v Sloveniji povedali nekateri ude- leženci iz nadaljevalne skupine, ki dobro govorijo slovensko, čeprav so se rodili v tujini?

Jana Ritscher je na poletno šolo in bere, Rami igra namizni tenis in šah, v katerem je zelo dober in tudi SIM pripotovala iz Frankfurta. tekmuje. Oba se še učita igrati klavir in trenirata taekwondo. Pri babici Slovenske korenine ima po ma- in dedku v Sloveniji vsako poletje preživita dva meseca in tudi z njima mini strani, katere predniki so iz govorita le slovensko. Včasih imata nekaj težav z domačo prekmurščino, Gorice, mama pa se je rodila v saj ju mama uči knjižno slovenščino. V jezikovno ustvarjalni šoli jima je Nemčiji, dedek je namreč delal bilo všeč, da so drug drugemu pomagali, da so bile učiteljice prijazne in na univerzi v Heidelbergu. Jana v so se veliko naučili. Frankfurtu že od začetka šolanja Tretja jezikovno ustvarjalna šola obiskuje tudi dopolnilni pouk slo- Tudi Mateja Medaković iz Zagreba ima slovenske korenine po mami. Z SIM Slovenščina malo drugače venskega jezika, kjer ima prijatelje mamo, ki dela pri Svetu slovenske nacionalne manjšine Mesta Zagreba, in babico se pogovarja slovensko, Matejina starejša sestra pa sloven- je to poletje potekala v CŠOD v in tudi naloge običajno dela sku- paj z najboljšo prijateljico. Doma ščino tudi študira. Mateja je predana športnica, vsak da tri ure treni- Murski Soboti. Udeležilo se je je se z mamo in mlajšim bratcem ra ritmično gimnastiko, poleg šole za kaj drugega ni časa. Meni, da je 17 otrok, potomcev Slovencev iz KI ČUTIJO SLOVENSKE KORENINE pogovarja slovensko in nemško, z koristno znati več jezikov, slovensko pa se uči tudi zato, ker ima rada Otroci, Hrvaške, BiH, Srbije, Nemčije in očetom in starejšim bratom pa v Slovenijo in da se lahko pogovarja s svojo sestrično. V poletni šoli je ZDA. Slovenščino sta jih pouče- glavnem nemško. Janina družina izboljšala svoje slovnično znanje, še posebej uporabo dvojine in množi- CHILDREN WHO FEEL CONNECTED TO THEIR vali Katarina Rebič in Lea Lehner, vsako poletje počitnice preživlja v ne. Všeč so ji bile prijazne učiteljice, zabaven način učenja ter da so se SLOVENIAN ROOTS likovno umetnost pa Natalija Ve- Sloveniji in tudi njej je tu zelo všeč. različnih slovenskih izrazov naučili tudi pri likovni umetnosti. This year, the third linguistic and creative selič – Martinjak. Kot je povedala summer school, which is organized by the glavna tajnica ZSIM Jasmina Ilič, Poletne šole SIM Slovenščina malo Nikša Perušić je na jezikovno-ustvarjalno poletno šolo SIM prišel iz zelo Association for Slovenians Abroad and enti- so bili vsi otroci prvič na poletni drugače sta se udeležila tudi Ajda dejavne slovenske skupnosti v Banjaluki, kjer hodi k dopolnilnemu po- tled “The Slovenian language a bit different- šoli SIM. in Rami Rouayheb Klemenčič, uku slovenščine. Slovensko se uči že od vrtca naprej in ko bo čas za to, ly”, took place at the Centre for School and sestrica in bratec, ki živita v ZDA. namerava študirati v Ljubljani. Njegov dedek je doma iz Kočevja, kjer Outdoor Education (CŠOD) in Murska Sobota. Edita Žugelj, foto J.I.D. Njuna mama je Slovenka, profe- imajo še vedno sorodnike. Med počitnicami jih obiščejo in Nikša ima It was attended by 17 children, all of whom are sorica sociologije na Harvardu, takrat možnost, da več govori slovensko. Slovenian descendants from Croatia, Bosnia oče, profesor zgodovine in filozo- and Herzegovina, Serbia, Germany, and the fije, pa ima libanonske in danske Iz Banjaluke je bila na poletni šoli SIM tudi Maša Ćeram, ki se slovenšči- Glede na znanje slovenščine so jih razdelili v USA. The Slovenian course was taught by Ka- korenine. Družina živi v Cambrid- no uči tri leta. Iz Slovenije sta se izselila že njena pradedek in prababica, dve skupini – začetno in nadaljevalno. Ves čas tarina Rebič and Lea Lehner, and art classes gu v zvezni državi Massachusetts, dedek in mama pa še znata vsaj malo slovensko. Maši se zdi znanje slo- by Natalija Veselič–Martinjak. As explained by so bili zelo dejavni. Dopoldne so imeli pouk a sta se oba rodila v mamini do- venščine pomembno, ker ima rada Slovenijo in ker so tu njene korenine. Jasmina Ilič, the Head Secretary of the Associ- slovenščine, popoldne pa še štiri ure likovne- movini, Ajda na Ptuju, Rami pa v V poletni šoli se je zabavala, se naučila veliko novih besed in uporabe ation, this was the first ever summer school for Gga pouka, ki so ga posvetili kiparstvu, lončar- Murski Soboti. Z očetom govorita sklonov, dvojina ji pa še povzroča nekaj težav. all the children enrolled. stvu in reliefnemu slikarstvu. Zvečer so bile angleško, mama pa vztraja, da se običajno na programu športne igre in zabava. z njo pogovarjata v slovenščini, si- Bili so tudi na izletu v doživljajskem parku Vu- cer ju „ne razume.“ Ajda rada piše

54 RODNA GRUDA november 2018 55 MLADI MLADI

17-letna Julija Cvetkovič se, kot najver- jetneje edina mlada Slovenka iz Avstra- TAKING A SLOVENIAN LANGUAGE lije, pripravlja na maturo iz slovenščine. MATURA EXAM IN AUSTRALIA 17-year-old Julija Cvetkovič is most prob- Poletne počitnice, ki se na južni polobli ably the only young Slovenian in Australia začnejo novembra, je zato v domovi- preparing for a matura exam in the Slove- ni izkoristila za priprave na maturo s nian language. She spent her summer hol- profesorico slovenskega jezika. Julijo idays – which in Australia start at the end in njeno mamo Mojco sem uspela med of November – studying with a Slovenian njunimi številnimi obveznostmi malce language teacher. Shortly before their re- pred vrnitvijo v Avstralijo v slovenski turn to Australia from the Slovenian capitol prestolnici „ujeti“ na pogovor. and despite the many errands they had to run, I managed to book an interview with Julija and her mother Mojca. izven kraja bivališča, zato se mnogi vozijo v šolo uro ali še več. Zdaj sem do triurna vožnja tam nekaj vsak- sicer spet v državni šoli, ki pa je manjša, zato se počutim, kot bi bila v danjega. zasebni. Poleg tega lahko tu opravljam mednarodno maturo, kar sem si vedno želela,“ je zadovoljna Julija. Sicer pa meni, da znanje ni odvisno Julija in njena mama Mojca sta od državne ali zasebne šole, ampak od pripravljenosti za učenje. bili v Avstraliji nekaj časa tudi del radijske ekipe, ki je pripravljala In zakaj se je odločila tudi za maturo iz slovenskega jezika? „Del otro- slovensko radijsko oddajo. V Bris- Julija štva sem preživela v Sloveniji, tu imam še vedno sorodnike. Morda se banu imajo namreč radijsko po- bom kdaj vrnila, morda bom živela kje v Evropi in z mednarodno maturo stajo za etnične skupnosti, Radio bom imela odprtih več vrat. Ker bom že opravljala mednarodno maturo, 4EB, ki, med drugim, oddaja tudi pa se mi zdi pametno, da jo naredim še iz slovenskega jezika, saj je to v slovenščini. Za to prostovoljno moj materni jezik. Poleg tega na naši šoli možnost, da se dijaki sami delo so skupaj opravili tečaj otroci pripravljamo na maturo iz maternega jezika, podpirajo.“ Julija si je s to in starši iz dveh družin, pripravljali odločitvijo naložila precej dodatnega dela, ki pa ga z veseljem opravlja. oddaje, vrteli glasbo, predstavljali Tako sta bili z mamo med avstralskimi poletnimi počitnicami novembra slovensko kulturo, običaje, tradi- Cvetkovic cijo. Mnogim je bilo njihovo delo MATURA IZ SLOVENSKEGA in decembra v domovini, Julija pa se je s pomočjo profesorice sloven- skega jezika intenzivno pripravljala na spomladansko maturo. Ko je v všeč, nekaterim pa žal ne, zato so JEZIKA V AVSTRALIJI Avstraliji, z učiteljico redno delata po Skypu. Izpite iz slovenščine dela v ga opustili. A, kot pravi Julija, so šoli; tja slovenska učiteljica pošlje teste, ki jih Julija rešuje v posebnem se ob tem veliko naučili, pridobili Edita Žugelj, foto osebni arhiv prostoru pod nadzorom učiteljice, ki je zadolžena zanjo, ta pa rešene znanje o delu na radiu in nikoli ne naloge pošlje nazaj v Slovenijo. Slovenska učiteljica jih potem pregleda veš, kdaj se pokaže kakšna nova in Juliji sporoči oceno. Slovensko maturo bo Julija opravljala spomladi, priložnost. „Izgubili nismo ničesar, pridobili pa veliko. Vse se zgodi z red desetimi leti, ko so se iz Slovenije preseli- tako kot slovenski srednješolci, avstralska pa jo čaka novembra. Po ma- namenom,“ modro zaključi 17- le- li 'down under,' je bila Julija stara sedem let. turi se bo tudi odločila, kje bo študirala; ena od možnosti je, da dodi- plomski študij konča v Avstraliji, magistrskega pa v Sloveniji. tnica. letnica, ki jo kmalu čaka tudi S starši je najprej živela v Melbournu, potem matura iz slovenskega jezika. Dr- so se preselili v Bisbane, kjer živijo še danes. Tako v šoli kot v prostem času so njena družba mladi različnih narodno- žimo pesti zanjo! Ker se je družina Cvetkovič v Avstralijo prise- P sti. „Avstralija je svet v malem,“ pravi Julija, „moji prijatelji so iz Slove- lila konec septembra, šolsko leto pa se tam nije, Škotske, Finske, Srbije, Hrvaške, Šri Lanke, Filipinov ...“ Tu lahko zaključi konec novembra, v začetku decem- vsak, ki si tega želi, goji svojo kulturo in tako se veliko naučimo drug od bra, je bila Julija pri pouku ravno toliko, da je drugega in širimo svoja obzorja, ko se spoznavamo.“ Vsakič, ko se vrne spoznala sošolce, šolski sistem in osnove je- iz Slovenije, jo prijatelji sprašujejo, kaj je doživela, kje je bila, na fotogra- zika, potem pa so imeli že počitnice. Kot mi je fijah občudujejo lepote njene domovine in si jo želijo spoznati. Tako je zaupala, je trajalo približno leto dni, da se je prišla na idejo, da bi skupino sošolcev in prijateljev pripeljala v Slovenijo, lahko tekoče pogovarjala v angleščini, tri leta da spoznajo našo kulturo in tradicijo. Na tem malo daljšem potovanju pa, da je postalo njeno znanje jezika skoraj pa bi obiskali tudi bližnje države. „To bi bilo tudi pridobivanje življenjskih popolno, saj se učenje še nadaljuje. Najprej izkušenj, ne zgolj zabava,“ meni Julija. „Poleg tega bi rada prijateljem je hodila v eno državno šolo, potem v drugo pokazala, kako imamo v Sloveniji vse le dobro uro vožnje iz prestolnice. in daljše obdobje, od 3. do 9. razreda, v za- Za avstralske razmere, kjer so razdalje ogromne, je to precej nepredsta- sebno. „V Avstraliji si lahko izbereš šolo tudi vljivo. Tudi zato nove domovine še ni uspela povsem spoznati. Je pa dve

56 RODNA GRUDA november 2018 57 KNJIŽNIČNA MREŽA KNJIŽNIČNA MREŽA

Bojan Grobovšek je namreč do štirinajstega leta rasel v Trstu, nato je gimnazijo obiskoval v Gradcu, maturiral pa je v Ljubljani na klasični gimnaziji. V Ljubljani je doštudiral sociologijo, na ameriški The Johns Hopkins University pa magistriral iz medna- Brodnih odnosov. V času slovenskega osamosvajanja je bil dopisnik dnevnika Delo in RTV Ljubljana (1987-1991) z Du- naja. Tu je kot novopečeni diplomat v januarju 1992 odprl veleposlaništvo Slovenije v Avstriji, nekaj let kasneje postal prvi slovenski veleposlanik na Polj- skem (1995-1999), bil je slovenski veleposlanik v Ar- gentini (2001-2005), svojo diplomatsko pot v tujini je zaključil kot slovenski veleposlanik v Švici (2009- 2013). Avtor v svoji knjigi pronicljivo in odkritosrčno razmi- šlja o slovenstvu v različnih okoljih včeraj in danes. Trst, Ljubljana, Dunaj Posebej razmišlja o slovenstvu v Sloveniji ter znotraj Evropske unije, o zamejskih Slovencih v Italiji ter v Avstriji, slovenstvu v Argentini pa je v knjigi name- njeno zajetno poglavje. To so zabeležili tudi v glasilu in sirni svet J.I.D., foto osebni arhiv Svobodna Slovenija, ki izhaja v Buenos Airesu, kjer OZIROMA KNJIGA O SLOVENSTVU so se spomnili, da je v veleposlaniškem mandatu Bojan Grobovška v Argentini na njegovo pobudo TRST, LJUBLJANA, been accompanied by prišlo do dveh, za argentinske Slovence zelo po- DUNAJ AND THE VAST major political changes, Pred nekaj meseci je pri ljubljanski membnih dosežkov: v akademskem letu 2003/2004 WORLD: with personal memories je zaživel lektorat slovenskega jezika v Buenos Aire- založbi Totaliteta izšla nova knjiga A BOOK ABOUT constantly integrated in diplomata in publicista Bojana Gro- su (UBA), septembra 2003 pa je bila v Buenos Aire- EVERYTHING the broader background. su v Hotel de los Emigrantes razstava o zgodovini in bovška Trst, Ljubljana, Dunaj in širni SLOVENIAN As is written in the Pri- dosežkih slovenske emigracije v Argentini, na kateri svet-reminiscence in razmišljanja. A few months ago, the morski dnevnik periodi- so sodelovale prav vse slovenske izseljenske orga- Knjiga je sprehod avtorja skozi Ljubljana-based Totalite- cal which is published in nizacije. življenje, ki so ga ves čas spremlja- ta publishing house has Trieste, it is an interest- le tudi velike politične spremembe, published a new book ing and pleasant read Bojan Grobovšek je sedaj predsednik SDMO (Slo- osebni spomini so vedno vgrajeni v by diplomat and publi- recollecting the mem- vensko društvo za mednarodne odnose). Pred leti je cist Bojan Grobovšek, ories of an author who širša ozadja. In kot so zapisali v tr- napisal in objavil uspešnico Zakaj Slovenija ni Švica. entitled Trieste, Ljublja- expanded his horizons Prepričani smo, da bo Trst, Ljubljana, Dunaj in širni žaškem Primorskem dnevniku, gre na, Vienna, and the Vast by living abroad for a za zelo zanimivo in prijetno branje svet-reminiscence in razmišljanja, ki je med drugim World – Reminiscences long period of time. This že doživela predstavitev v Trstu, Celovcu, Murski So- spominov avtorja, ki mu je dolgo- and Contemplations enabled him to perceive trajno bivanje v tujini širilo obzorja boti, v Ljubljani pri Slovenski matici ter še marsikje (Trst, Ljubljana, Dunah in his surroundings with a drugje, zaradi svoje zanimivosti pa tudi zaradi aktu- ter omogočilo ocenjevanje doga- širni svet – reminiscence certain critical distance alnosti požela prav tako veliko uspeha. janj z določeno kritično distanco, in razmišljanja). The and, most importantly, predvsem pa s toleranco. book follows the author's tolerance. life, which had always

58 RODNA GRUDA november 2018 59 ALI STE VEDELI ALI STE VEDELI

Jelinčič si je s knjigo prislužil prestižno zamejsko literarno nagrado Vstajenje. Ker so Zvezdnate noči v nekaj mesecih pošle, je knjigo prevedel še v itali- janščino (Le notti stellate del Karakorum), da bi jo DA JE ALPINISTIČNI spoznal širši krog bralcev. Doživela je izreden us- ROMAN ZVEZDNATE peh in štiri ponatise ter osvojila prestižne literarne Jnagrade, med njimi največjo evropsko nagrado za NOČI ZAMEJSKEGA PISATELJA DUŠANA planinsko literaturo ITAS v Trentu, Bancarella sport, športno nagrado četrte največje literarne nagrade JELINČIČA NAJVEČKRAT v Italiji ter mednarodno nagrado Giuseppe Acerbi NAGRAJENO v Castel Goffredu. Največji italijanski časopisi so SLOVENSKO takrat pisali o "slovenskem literarnem čudežu", kot LEPOSLOVNO DELO? je Dušana Jelinčiča imenoval veliki italijanski pisa- telj in predsednik žirije v Trentu Mario Rigoni Stern. Omeniti velja še prevod Biserov pod snegom (Perle sotto la neve), ki je nekaj časa vztrajal na lestvicah najbolj prodajanih italijanskih knjig, in Temo na po- Dušan Jelinčič, novinar, pisa- molu (Scacco al buio), ki si je leta 2003 prislužila telj, esejist, avtor dramskih mednarodno nagrado Scritture di frontiera (drugo tekstov, ki je tudi popotnik in mesto). alpinist, je uveljavljen sloven- ski (tudi italijanski) avtor ter Dušan Jelinčič se je rodil leta 1953 v Trstu profesorici eden najbolj branih in medna- Danici Jelinčič (Žunovi) ter slovenskemu narodnemu rodno nagrajenih slovenskih in kulturnemu delavcu Zorku Jelinčiču. Kot novinar pisateljev. Izjemno plodovit je delal pri Primorskem dnevniku ter slovenskih ra- avtor velja za prvo ime gor- dijskih in televizijskih poročilih italijanske nacional- niške literature v slovenskem ne televizije. Leta 1986 je bil član ene najuspešnej- jeziku, s svojim prvim roma- ših jugoslovanskih alpinističnih odprav v Himalajo nom Zvezdnate noči pa je žanr in kot prvi alpinist iz Furlanije-Julijske krajine osvo- jil osemtisočak Broad Peak. Po tej pustolovščini je planinskega pisanja dvignil na napisal Zvezdnate noči. Kasneje je osvojil še osem- raven polnopravne literature. tisočaka Mount Everest in Gašerbrum, sledili so tudi novi razprodani in ponatisnjeni romani: Biseri Edita Žugelj, foto E.Ž., drugi internetni viri pod snegom, Budovo oko, Ljubezen v času samo- te, Umor pod K2 itn. S sestro Rado pa sta uredila spomine očeta in tigrovskega voditelja Zorka Jelin- čiča Pod svinčenim nebom. Jelinčič je član Društva slovenskih pisateljev, vključen je tudi v italijansko DID YOU KNOW THAT THE ALPINEDusan NOVEL antologijo sodobnih tržaških pisateljev in italijansko ENTITLED ZVEZDNATE NOČI BY SLOVENIAN antologijo sodobnih pisateljev dežele Furlanije-Ju- MINORITY WRITER DUŠAN JELINČIČ IS THE lijske krajine. Njegova dela obravnavajo raznoliko MOST REWARDED SLOVENIAN WORK OF tematiko: od alpinistične, fantastično-mistične, kri- LITERATURE? minalno psihološke, popotniške in ljubezenske do Dušan Jelinčič – a journalist, writer, essayist, eksistencialne, spominske, zgodovinske in pravljič- ki združuje vse moje literarne prvine, značilnos- and dramatist who also happens to be a trav- Jelincic ne. Njegova dela uprizarjajo tudi v gledališču. Po ti, motive, posebnosti, argumente, stil, življenjski eler and an alpinist – is a renowned Slovenian upokojitvi veliko potuje in piše. in umetniški kredo in ne nazadnje razkriva bralcu (and Italian) author and one of the most read moja hrepenenja, želje in značaj. Lahko napišem še and internationally acclaimed Slovenian writ- Jelinčič je v eseju ob drugi (spremenjeni in predela- sto romanov, vedno bom ostal pisatelj Zvezdnatih ers. As a writer, he is extraordinarily productive ni) izdaji romana zapisal: noči.“ and is said to be the first man of Slovenian „Roman Zvezdnate noči predstavlja začetek dveh Alpine literature. With his first novel entitled mojih velikih življenjskih pustolovščin: književnosti Zvezdnate noči (Starry Nights) he has elevated in alpinizma. V njem sta se idealno združili v popol- the genre of Alpine writing to the level of fully ni simbiozi in mi tako nakazali sanjsko potovanje v sophisticated literature. širjave duha in prostranstva sveta. Zvezdnate noči so moj prvi, a obenem najbolj univerzalni roman,

60 RODNA GRUDA november 2018 61 MUZEJSKA MREŽA MUZEJSKA MREŽA

Jerica Potočnik, foto J.P.

Vse zgradbe, v katerih so muzejske zbirke, so avtoh- Rogatec so dokončali leta 1903. 1960 so vzpostavili tone in iz časa prihoda železnice v Šentjur. Muzejski še Sotelsko progo. prostor je sicer razdeljen na več enot. Obiskovalci si lahko ogledajo kretniško bločno postavljalnico URESNIČENA NAPOVED IZ MLADIH LET, »Stellwerken«, parno lokomotivo in napajalnik za DANES V ŠENTJURJU MUZEJ Juzne zeleznice opremo lokomotiv z vodo, signalne in progovne na- Za postavitev Muzeja Južne železnice za Štajersko je Vprave, v stavbi Muzeja Južne železnice Šentjur pa zaslužen Mihael Bučar, ki je obsežno gradivo zbiral SOUTHERN RAILWAY MUSEUM IN ŠENTJUR: A MUZEJ JUŽNE PRESENTATION OF THE RAILWAY, RAILWAY STATION, najdemo prometni in brzojavni urad, razstavno sobo kar štirideset let. Njegova ljubezen do železnice se ŽELEZNICE ŠENTJUR AND ITS FUNCTIONS THROUGHOUT TIME z več kot 2000 fotografijami uslužbencev, železni- je začela, ko je v četrtem razredu osnovne šole na – PREDSTAVITEV The Styrian Southern Railway Museum is found directly ških stavb in parnih lokomotiv ter prostor transpor- železnici v Štorah prvič videl prometni urad. Da bo tno-manipulativne službe. Kot izpostavlja Mihael nekoč zaslužen za postavitev muzeja, mu je bilo na ŽELEZNICE, ŽELEZNIŠKE beside the railway station in Šentjur. The history of the museum dates back to the year 2000, when a renovat- Bučar, upravnik muzeja, so vse stvari postavljene nek način napovedano že zelo zgodaj v mladosti, POSTAJE IN NJENIH ed railway turnout station was opened as part of the tako, »kot je bilo včasih«. »Železniške uniforme, v ko se je še šolal za železničarja. »Ko sem vračal iz NALOG SKOZI ČAS museum. Soon after, the museum was upgraded and katere so oblečene makete ljudi, so dejansko od lju- šole domov, sem se ustavil pri frančiškanski cerkvi its facilities expanded. The creative director or “father” di, ki so bili tu zaposleni,« pravi Bučar. v Mariboru. V kotu je sedel berač, brez nog, in zbiral of the museum is Mihael Bučar, former manager of the denar. Bil je vojni invalid. Iz žepa sem potegnil tistih Muzej Južne železnice za Šentjur Railway Station. For over four decades, Bučar Eksponati v prometnem in brzojavnem uradu iz- par dinarjev in mu jih dal. Berač me je povprašal Štajersko leži tik ob Železniški has been collecting various records on the historical virajo iz različnih časovnih obdobij in prikazujejo po šoli. Povedal sem mu, da bi bil rad železničar. postaji Šentjur. Njegova zgo- development of the Southern Railway. The museum delo in življenje železničarjev. Na ogled so postav- Takrat pa je rekel, da bom z odliko končal prometno dovina sega v leto 2000, ko collection which presents the history of technological ljeni telefonski aparati, Morsejev brzojavni aparat, šolo in napravil nekaj, kar bo spisano v zgodovini. In so odprli obnovljeno muzejsko developments in railway traffic and sheds light on the železniška telefonska centrala, signalno-varnostne točno to se je zgodilo,« pojasnjuje Bučar. Ljubezen kretniško postojanko. Muzejsko day-to-day lives of both employees and passengers, naprave, predpisi, navodila in pravilniki o izvajanju do železnice goji še danes, saj še vedno z veseljem postavitev so začeli hitro nad- Bučar’s enthusiastic recordings of compelling stories, prometne službe, predmeti potniške in blagovne in strastjo dopolnjuje že tako bogato zbirko. grajevati in širiti v nove pro- and the spirit of the museum are bound to impress blagajne. V personalni fotografski sobi so fotografije store. Idejni vodja oziroma kar even the most demanding of visitors. železniškega osebja, stavb in lokomotiv. GOVORIL SLOVENSKO IN POSTAL CESARSKI »oče« muzeja je nekdanji šef SVETNIK POMEMBNEJŠE LETNICE GRADNJE JUŽNE Bučarjevo navdušenje nad železnico se odraža tudi postaje Šentjur Mihael Bučar, ŽELEZNICE ZA ŠTAJERSKO v pripovedovanju zanimivih anekdot, povezanih ki je na terenu štiri desetletja Oče Južne železnice, dvotirne železniške proge od z življenjem uslužbencev in ljudi ob železnici. Teh zbiral različno gradivo, poveza- Dunaja do Trsta, je genialni graditelj Carl von Ghe- zgodb je res veliko. no z razvojem Južne železnice. ga. Progo so v Avstriji začeli načrtovati že leta 1937. Zbirka, ki prikazuje tehnološki Dvajset let kasneje, torej 1857., je bil Dunaj povezan »Leta 1941 so Nemci zamenjali tukajšnjega šefa in razvoj železniškega prome- s Trstom. V veliki meri so gradili tudi po Sloveniji. poslali Avstrijca, ki je železniško postajo Šentjur ta in vsakdan zaposlenih ter Vlak je po slovenskih tleh prvič zapeljal leta 1846, dobro vodil. Uslužbence je učil nemško, ker je bil potnikov, zanimive zgodbe, ki ko so odprli progo na relaciji Gradec – Celje. Pro- po materi Slovenec,« pripoveduje Bučar. Čisto dru- jih z navdušenjem pripoveduje go Pragersko – Čakovec so zgradili leta 1860. Dve gačna zgodba pa se je odvijala v Grobelnem. »Tja upravnik Bučar, in nekakšna leti kasneje je vlak prvič odpeljal iz Zidanega Mosta je prišel človek, ki je marca 1945 na peronu ustrelil »duša« muzeja, prevzamejo še proti Zagrebu. Leta 1863 so končali odsek Maribor – potnika, ker ga je ta pozdravil v slovenščini,« doda- tako zahtevnega obiskovalca. Celovec, 1891. Celje – Velenje, osem let kasneje pa ja. Fotografije omenjenih ljudi si lahko obiskovalci Velenje – Dravograd. Progo na relaciji Grobelno – ogledajo v muzeju. Zgodb, povezanih z drugo sve-

62 RODNA GRUDA november 2018 63 MUZEJSKA MREŽA MLADI

Prednosti študija v tujini so med- narodno okolje, širjenje socialne mreže, ki odpira nove možnosti za ustvarjanje in delo, širše ob- zorje, znanje tujih jezikov, večja samostojnost in samozavest … Če ima mlad človek s tako izkušnjo kasneje v življenju večje možnosti, pa je zelo odvisno od posamezni- ka, menita mlada glasbenika, ki študirata na tujem, pianistka Tanja Činč ter kitarist in skladatelj Timo- tovno vojno, je precej, saj se je že leta 1941 v Šen- tej Kosovinc. Pogovarjali smo se tjurju organizirala skupina ljudi, ki se je upirala oku- pred njunim nastopom v ljubljanski patorju. Mestni hiši.

Zelo zanimiva je tudi anekdota o imenitnem skla- datelju Gustavu Ipavcu in avstro-ogrskem cesar- ju Francu Jožefu. Kot pripoveduje Mihael Bučar, je 11. julija 1883 v Šentjur prispel avstro-ogrski cesar Franc Jožef. Ker je bila takrat 600-letnica Habsbur- žanov, se je Franc Jožef odločil, da si ogleda kraje, povezane s to slovito dinastijo, in njihov razvoj. V tistem času je bil v Šentjurju župan Gustav Ipavec. »Ta dolina je bila preplavljena z ljudmi od vsepov- sod. Ipavec je cesarja pričakal na železniški postaji. In kaj je naredil? To, kar danes manjka, slovensko ga je pozdravil,« vzhičeno pove Bučar. Ob tem pa doda, PONU- da je imel Ipavec tudi kasnejši govor v slovenščini, za piko na i pa so Francu Jožefu na koncu zapeli še JA VEČJE znamenito pesem Slovenec sem, katere avtor glas- MOŽNOSTI, benega dela je prav Ipavec. Franc Jožef si je Ipavca A ZAHTEVA po vsem tem očitno zelo dobro zapomnil, saj ga je še isto leto povabil na Dunaj in ga postavil za ce- TUDI VEČ sarskega svetnika. Bučar ob tem kritično pripomni, TRUDA da je danes vse drugače. »Včasih so cenili to, da Studij se pozdravi v slovenščini, danes pa imajo vsakič, ko pride kdo iz tujine, pripravljene govore v vseh drugih jezikih, le v slovenščini ne,« poudarja.

Muzej Južne železnice Šentjur obiskovalcem resnič- no veliko ponuja. Najzanimivejše pa so prav goto- Edita Žugelj, foto E.Ž.,v osebni arhiv tujini vo zgodbe uslužbencev in ljudi, ki so krojili razvoj železniškega prometa in s tem vplivali na razvoj in prihodnost krajev ter prebivalstva ob železni cesti. Zakaj sta se odločila, da študij v domovini nadgradi- Chie Choua na Univerzi za glasbo in upodabljajo- ta s študijem na tujem? čo umetnost v Gradcu. Študij v tujini se mi zdi za Tanja: Po končanem magistrskem študiju klavirja v glasbenike izjemnega pomena, saj si tako razširi- razredu prof. Hinka Haasa na ljubljanski Akademiji mo obzorja in meje znanja, pridobimo nove ideje, Zza glasbo nadaljujem specialistični študij klavirja v spoznamo različna kulturna okolja, različne načine razredu prof. Rubena Dalibaltayana na Muzički aka- dela, pristope in metode ter širimo svojo socialno demiji v Zagrebu ter s svojim klavirskim triom Rêve- mrežo. Vsaka univerza ima svoje posebnosti in vsak rie magistrski študij komorne glasbe v razredu prof. profesor s svojim edinstvenim pristopom, znanjem

64 RODNA GRUDA november 2018 65 MLADI MLADI

odločijo za finančno pomoč mla- Imata v svojem novem okolju tudi dim glasbenikom pri študiju. stike z rojaki? Tanja: Da, predvsem v Gradcu Timotej: Na splošno bi si upal je veliko slovenskih študentov, reči, da med študijem v Avstriji in največ s štajerskih koncev. Kar Sloveniji ni posebno velikih razlik, mi je na obeh univerzah všeč, je nekatere pa so. Pri študiju glasbe občutek mednarodnega okolja in je to najbolj odvisno od profesor- hkrati domačnost, ki me preveva, jev, s katerimi ima študent indi- saj je v tujini vedno zelo prijetno vidualni pouk. Ti pa so prav tako srečati ljudi iz domovine. ljudje ter imajo svoje navade in posebnosti. Timotej: Na Dunaju je kar veli- ko Slovencev in nekatere od njih Kaj pa način življenja, kako sta se redno srečujem ter z njimi sode- prilagodila nanj? lujem. V avstrijski prestolnici si Tanja: Način življenja se mi tako lahko zelo povezan s Slovenci in na Hrvaškem kot v Avstriji zdi Slovenijo, je pa to stvar izbire po- zelo podoben našemu. Sicer pa sameznika. Jaz sem vedno vesel, o podrobnostih težko realno pre- če lahko sodelujem s svojimi roja- Kakšne so prednosti in slabosti življenja in študija v tujini na splošno? sodim, saj živim v Ljubljani in se ki in sem na splošno odprt za vse Ima mlad človek s tako izkušnjo kasneje v življenju večje možnosti? na predavanja v Gradec in Zagreb umetniške ideje, nekateri pa tega Tanja: Prednosti študija v tujini so zagotovo mednarodno okolje in večje možnosti za mlade ustvarjalce. Težava majhnih držav in okolij je vozim nekajkrat tedensko. Veli- enostavno ne želijo. namreč v tem, da je prostih mest in priložnosti glede na število glasbe- kokrat sem v kraju študija nekaj nikov premalo. Prav tako ima, kot že omenjeno, vsaka univerza svoje dni, a stalnega prebivališča tam Nastopata tudi na tujem? Sta kdaj posebnosti in svoj študijski sistem. Tako avstrijski kot hrvaški študijski ter razumevanjem glasbe in pre- na področju glasbe, je za nas iz- nimam. Kljub mednarodnemu med nastopi srečala tudi sloven- sistem se od slovenskega razlikujeta v predmetih in organiziranosti značaju obeh univerz, posebno ske izseljence? našanjem svojih idej odpre nova rednega pomena, da poznamo študija. S širjenjem socialne mreže se nam odpirajo nove možnosti vrata v našem razumevanju glas- kar se da veliko različnih zvrsti, graške, se na novo okolje ni bilo Tanja: Da, veliko nastopam na be. Za študij klavirja v Zagrebu pristopov h glasbi in ljudi, ki se na težko prilagoditi. tujem, tako solistično kot s svo- sem se odločila zaradi izjemnega različnih koncih sveta ukvarjajo z jim klavirskim triom Rêverie. profesorja Rubena Dalibaltayana, glasbo. To zelo bogati naše sklad- Timotej: Način življenja na Duna- Nastopala sem v Avstriji, Italiji, s katerim sem imela čast delati be in izvedbe. ju se razlikuje od življenja v Lju- Angliji, Franciji, Nemčiji, Švici, in ustvarjati že na nekaj njego- bljani. Dunaj je velemesto – sicer na Madžarskem, Hrvaškem ter v vih seminarjih ter tri mesece kot So med študijem doma in v tujini eno manjših velemest, ampak Argentini. Na svoje koncerte ali STUDYING ABROAD RAISES POSSIBILITIES BUT študentka na izmenjavi Erasmus. velike razlike in če, kakšne? dovolj veliko, da se lahko začuti koncerte tria sem velikokrat po- DEMANDS MORE EFFORT Tudi s profesorjem Chio Choujem Največja razlika med štu- velemestni utrip. To pa pomeni vabila ljudi tamkajšnje slovenske Tanja: There are many advantages to studying abroad. predvsem, da se vse dogaja pre- veleposlanike. V Franciji, Angliji sem imela čast nekajkrat sodelo- dijem pri nas in v tujini je ta, da Being in an internatonal environment, the student cej hitro in je vsega zelo veliko. Na in Argentini so se tudi udeležili vati in njegov način dela nas je v je mreža študentov in profesorjev finds it easier to make new connections, and primer v glasbi: (skoraj) vsak dan koncertov. Pred kratkim sva s Ti- triu tako navdušil, da smo se od- v tujini bolj razvejana. Tako lah- stumbles upon job opportunities faster. Addition- je na voljo več koncertov (klasič- motejem nastopala na koncertu ločile študij vpisati pri njem. Obe ko spoznamo različne pristope h ally, they can broaden their horions, learn new nih, popularnih, narodnozabav- ob slovenskem kulturnem prazni- univerzi imata zelo dobre pogoje glasbi in delu nasploh. Študen- languages, and become more independent or nih ...), vsaj dva mjuzikla, dve ku v organizaciji Veleposlaništva in študijski sistem. tje prihajajo iz različnih okolij in self-confident. However, according to pianist Tanja operi in še kaj, česar verjetno niti RS na Dunaju v Mozarthausu, kultur, prav tako profesorji. Pred- Činč and guitar player and composer Timotej Timotej: Ne bi mogel reči, da je vsem v Avstriji, pa tudi na Hrva- ne vem. V mestu, kot je Dunaj, so tako da sva se tudi tam srečala s Kosovinc, it depends on each individual whether študij v tujini nadgradnja študija škem, je za udejstvovanje študen- kultura in kulturne prireditve zelo številnimi Slovenci. Stik s svojimi such an experience will open up new possibilities v domovini. V Sloveniji imamo na tov veliko možnosti in načinov. V pomembne in predstavljajo vsak- ljudmi v tujem okolju vedno ogre- later on in their life or not. We had the opportunity glasbenem področju zelo dober Avstriji, na primer, razpisujejo za danjik življenja ljudi. Če si zaželiš, je srce. to talk to Činč and Kosovinc before their perfor- izobraževalni sistem in tudi pro- študente natečaje, avdicije, šti- da bi šel na koncert, se za to lah- Timotej: Nastopam na tujem in mance at the Ljubljana City Hall. fesorji, ki predavajo na glasbenih pendije za študij ter financiranje ko zelo spontano odločiš približ- Slovence na svojih koncertih v Av- šolah, konservatorijih ter akade- mojstrskih tečajev in tekmovanj. no uro pred začetkom koncerta in striji pogosto srečam, velikokrat miji so vrhunski. Študij v tujini Možnosti za koncertiranje so tudi celo izbiraš, na katerega bi šel, saj pa celo nastopam z njimi. Slo- je za nas bolj razširitev študija pri nas, a so zaradi skromnejših je samo v enem večeru na voljo venski in avstrijski prostor sta na in povečanje možnosti za delo finančnih sredstev in pomanjka- toliko različnih. Za nas glasbenike mnogih področjih zelo povezana. na glasbenem področju. Prinaša nja mest omejene. V Avstriji je je taka možnost izbire pomemb- Na svojih nastopih na Madžar- nam zelo pomembne izkušnje tudi kar nekaj družin, ki se zaradi na dobrina, za katero smo lahko skem in v Nemčiji pa nisem srečal in znanstva. Če želimo ustvarjati ljubezni do glasbe in umetnosti zelo hvaležni. nobenega Slovenca.

66 RODNA GRUDA november 2018 67 MLADI ZGODILO SE JE za ustvarjanje in delo. Sama sem mnenja, da študij koliko izgubi stik z domačim prostorom, saj te eno- v tujini ni nujno vstopnica za boljše možnosti v pri- stavno ni vedno tam. Za nekoga, ki je popolnoma hodnosti, zagotovo pa predstavlja vrata, ki jih laž- prepričan, da ne želi delati mednarodne kariere, želi je odpremo s svojo marljivostjo in prizadevnostjo. delati in živeti v domačem kraju in v tujini trpi, je Zaradi večjega števila študentov je težje prodreti iz mogoče bolje, da ne študira v tujini. množice in se kot posameznik uveljaviti, saj je kon- kurenca toliko večja. V tujini se moraš, za razliko od Kakšne načrte imata za prihodnost? domačega okolja, kjer te ljudje že poznajo, za svoje Tanja: Po končanem specialističnem študiju v Za- mesto in priznanje v družbi bolj truditi in boriti, saj grebu in magistrskem študiju komorne igre v Gradcu imaš tam manjšo podporo in zaledje. želim nadaljevati s koncertiranjem, tako solističnim kot tudi s komornimi skupinami. Podajanje glas- Timotej: Prednost življenja v tujini je, da je človek be drugim in ustvarjanje na odru me namreč izje- nekje sam in ima čas popolnoma se predati študiju. mno izpolnjujeta. Občutki, ki jih doživljam na odru, Je pa to hkrati tudi slabost, saj smo ljudje družab- so neprimerljivi z drugimi življenjskimi občutji in na bitja ter začnemo slej ko prej pogrešati družino edinstveni, saj me z ljudmi povežejo na popolnoma in prijatelje iz domačega okolja. Na srečo je Dunaj poseben način. Vsekakor bom tudi poučevala, saj dovolj blizu, da se pogosto vračam domov, ne bi si želim svoje znanje, ideje in pridobljene izkušnje pa želel bivati in študirati še dlje od doma kot sem deliti z mlajšimi generacijami in jim s predanostjo zdaj. Sicer med življenjem v Sloveniji in Avstriji ni prenesti svoj entuziazem ter ljubezen do glasbe. tako zelo velikih razlik; razen nemščine, ki sem se je v dveh letih tako navadil, da o tem niti razmišljam Timotej: V prihodnosti želim še naprej ustvarjati in ne več, je življenje zelo podobno. Bivanje in storitve delovati na področju kompozicije in kitare. Moj prvi so na splošno nekoliko dražje, že pri hrani pa nisem cilj je zaključek študija prihodnje leto, potem pa na- prepričan, če je sploh kakšna razlika v ceni. Ali ima črtujem še več koncertov, skladb in tekmovanj na mlad človek s tako izkušnjo kasneje v življenju več- obeh področjih. To je moj življenjski cilj – ponesti je možnosti, je zelo odvisno od posameznika. Za- svojo glasbo med kar se da veliko ljudi! Za zainte- gotovo ima širše obzorje in, če nič drugega, znanje resirane bralce pa naj omenim naslednji koncert, tujega jezika (v primeru nemščine je to lahko velika ki ga načrtujem v Sloveniji - to bo moj tradicionalni prednost, saj je nemški prostor v svetu glasbe zelo koncert v Botaničnem vrtu Ljubljana v začetku juli- pomemben), večjo samostojnost in samozavest in ja. Vstop bo prost. Lepo vabljeni vsi! boljše možnosti delovanja še kje drugje. Je pa tudi IZŽAREVAJO SMARAGDNO res, da se pri študiju v tujini skoraj vedno vsaj ne- BARVO KRKE Ivan Cimerman, foto arhiv Združenja SIM Ob izidu zbirke pesmi Opali OD TU DO TJA, NIKJER DOMA Cilke Žagar Avtorica zbranih pesmi, ki bo naslednje leto ENO, so jo naučili domačini Aborigini, ki ve- dočakala 80 let, je neke vrste čudežni otrok, rujejo v zemeljske in duhovne sile, ki obvla- saj je ohranila vse prvine maternega jezika, dujejo ta planet. Živeti na drugem kontinen- v katerem se izraža, čuti, misli in govori. O tu, tam uspeti in se uveljaviti, daleč od svoje moči in nemoči priseljencev, ki še nosijo v davne zibeli, s smaragdno barvo Krke v duši, dušah neizbrisno domačijsko, kmečko pr- z izročili dedov in rodov pred nami, je misel, vobitnost, zapoje: »Mi nismo kot ptice/Ki se ki vzbuja pojme kot so rodoljubje, domovina, spreletavajo o drevju/ Mi nismo kot trave/ jezik, uspeh, kariera, zaslužek, preživetje. mehki in tihi/Da bi nas teptali … Kupili smo vina in klobas in bencina / Da bi sredi gora Zbirka pesmi OD TU DO TJA, NIKJER DOMA pozabili/ Kje živimo … Dolar se sveti kot po- Cilke Žagar nam odpira pahljačo tenkočutnih gača stare mame.« In črni opal, ta najdražji verzov in misli, ki zbujajo nekaj lepega, otro- kamen na svetu v družini opalov, ta brat škega in iskrenega, kar nosi nadih pristnih diamanta, se na nekem pikniku v avstralskih izpovedi v paleti izseljenske literature, ki gorah ne sveti tako kot smaragdna globina zasluži tehtna vrednotenja literarnih zgodovi- Krke. Da smo vsa bitja na tem planetu ENO, narjev. da smo z vsem, kar obstaja in biva na njem,

68 RODNA GRUDA november 2018 69 ZGODILO SE JE ZGODILO SE JE

Kako na 114-tih straneh za- Snowy Mountains Hydro Scheme. Med njimi je bil CILKA ŽAGAR, OD TU DO TJA jeti razmah in bivanje slo- tudi izjemen električar, mož Cilke Žagar, učiteljice, The author of the selected poems, who will next venske izseljenke, ki že od pedagoginje, pisateljice in tolmačke za jugoslovan- year reach a respectable age of 80, was a sort leta 1962 doživlja edinstve- ske priseljence. of a child prodigy. She has managed to preserve no lepoto, magično privlač- all the elements of her mother tongue, which she nost in surovo resničnost Po pridobitvi angleških diplom na pedagoškem uses to express herself, feel, think, and speak. KAvstralije, Down Under, pod področju se je kot mati dveh sinov posvetila tudi She touches upon the strength and helpless- Južnimi zvezdami? učenju in vzgoji otrok Aboriginov, kjer je vztrajala ness of immigrants who still carry in their souls nekaj desetletij. Clka Žagar, avtorica pesniške zbirke an indelible rural, countryside primacy, “We are Ta velikanski, samotni otok OD TU DO TJA, NIKJER DOMA nam v kratkih, liričnih not like birds/Who fly about the trees/We are not je kontinent, ki meri 7.686, utrinkih razgrinja vsebino svoje bogate duševnosti, like grass/Soft and silent/To be trampled … We 291 kv. kilometrov in ga ob- misli, dogodke, ki zajemajo različna obdobja njene- bought wine, sausages, and gasoline/To forget dajajo štiri velikanska mor- ga življenja. Toda povejmo, kakšna je bila njena pot amidst the mountains/Where we live … A dollar ja. Obvladujejo ga tropska, deklice, ki je nekoč, kot žena po končanem učitelji- shines like grandma’s cake.” At a picnic some- subtropska, v osrčju suha, šču v Ljubljani, sledila svojemu možu ilegalno, na where in the Australian mountains, even a black kontinentalna klima z buj- skrivaj čez mejo v maščevalnem režimskem času, opal, the most precious stone from the family of nim rastlinjem in visokimi ki ga je vtisnil povojni oblastniški pečat na usodah opals in the world – diamond’s brother – fails to temperaturami. Zlasti v kra- Cilkine družine. produce a glimmer as prominent as that of the jih, kjer poleg vrste rudnin Krka river’s emerald depths. She was taught by največ kopljejo drage kamne Leta 1962 sta Cilka in Jože, ki so ga pri njegovi cveto- the indigenous Aborigines that all beings on this i zlato, po katerem Avstralija či obrti režimovci onemogočali, ilegalno zbežala na planet are ONE, and that we are ONE with all slovi. Deželo so do prihoda avstrijsko Koroško, kamor je njun znanec, trgovski that exists and lives in this world. The Aborigines Angležev in Ircev naseljevali potniki pod sedežem avtomobila pretihotapil tudi believe in terrestrial and spiritual forces that con- izključno domačini Abori- sinka Marka! Sledilo je taborišče na Dunaju, nato trol the planet. To live on some other continent, gini, ki jim je beli osvajalec begunsko zbirališče Bonegilla. Jože dela kot se- thrive, and establish yourself far from where you iztrgal najrodovitnejše pre- kač sladkornega trsa v Queenslandu, opravlja dela grew up, carrying within your soul the emerald colour of the Krka River and the tradition passed dele ozemelj in jih izgnal v elekričarja …Vse dokler nekega dne na izletu v kraj on from your grandparents and ancestors, is a pustinjo z redkimi gozdovi. Lightning Ridge, ki zaslovi po najdražjih opalih, dra- S svojimi verovanji, navada- thought that raises notions such as patriotism, mi in običaji naseljujejo ta homeland, language, success, career, earnings, kontinent že več kot 40.000 and survival. let. Vse do današnjih dni so ohranili svoj način življenja, The collection of poems entitled FROM HERE TO svoje dialekte in svoj Dream THERE, HOME NOWHERE by Cilka Žagar opens Time, sanje o nastanku sve- up a hand fan of intricate verses and thoughts ta in bivanju vsega kot ene that trigger something beautiful, childhood-like, celote. Žive naravno življe- and sincere, which carries the essence of genu- nje lovcev in nabiralcev sa- ine emigrant literary confessions, well deserving of serious evaluation by literary historians. dežev, a ne kot poljedelci ali živinorejci. Beli priseljenci pa so jih podvrgli svojemu načinu življenja, ki se mu težko prilagajajo. Največ žive na severu v pokrajini Arnhem Land.

In v to prvobitno so se prise- lili prvi Slovenci, večinoma garači s praktičnimi poklici, iskalci opalov in zlata, krep- ki kmečki fantje, ki so op- ravljali najtežja dela, kot je sekanje sladkornega trsa ali rudarska in gradbena dela na velikanskem gradbišču

70 RODNA GRUDA november 2018 71 ZGODILO SE JE ZGODILO SE JE

IZPOVEDNA OSIŠČA ZBIRKE OD Eve vse… Bogu izročam otroke. za katerimi se pehajo generacije naših ljudi ( v Avstraliji jih živi ok- TU DO TJA, NIKJER DOMA Izjemno pomembno, temeljno je rog 25.000), postajajo mrtve reči. Misel na prihajajoče rodove, ki bodo Izpovedni lok pesmi avtorice v njeno materinstvo, ki se izraža v zapustili svoje Dobrave v domovini in postali Avstralci, tako kot oba tej zbirki sestoji iz štirih vsebin- ljubezni do obeh sinov in obža- Cilkina sinova, je tudi boleča in ima odtenke izkoreninjenosti, čeprav skih plasti, ki jih poveže neusah- lovanju njune izkoreninjenosti iz je ta današnji elektronski, tehnicistični svet uglašen na potovanja, ljiva ljubezen do svojega rodne- (slovenskega) prostora, v katerem menjavanja kontinentov, na lov za uspehi, rekordi in dobički. Čas, ko ga kraja na začetku in tudi na je rojena. Nenehno se vračajo postaja intelektualna pamet prožen, brezmejen mednarodni kapital zaključku zbirke. Žehteča zele- misli na zeleno Krko, z njimi tudi z inovacijami, znanostjo, z borznimi selitvami in usod kot usodnimi na barva njene rojstne pokrajine sklene lok pesmi od začetka do gonili. Kapital, zaslužek, dobiček, ki se ne zmeni na lirična čustva in s smaragdno zeleno reko Krko konca zbirke. nežnosti krhkih pesniških duš v tej bojni menjalnici sveta. Je res minil se ob prihodu v Avstralijo izgu- čas garačev? bi v boju za vsakdanji družinski Pesmi govore o dveh domovih: kruh, ob garanju, obdelavi črnih enega nosi v srcu, povezan je s Toda kakorkoli nas v mladosti zajema sla po širnem svetu, nekje je opalov, ki jih je Cilka kot brusil- sanjskim, nepozabnim rodnim kotiček, v katerem smo bili na varnem. Kjer smo shodili, spregovorili ka! oblikovala okrog deset tisoč. krajem, z Dobravo pri Kostanjevici in zahrepeneli po drugih krajih, ljudeh, jezikih, po vsem raznoterem Drugo plast izpovedi zajemajo na Dolenjskem, kjer je bila rojena bogastvu tega planeta, ne le po dragih, črnih kamnih. intimna valovanja različnih ču- v družini z devetimi otroki; drugi stev, sanj, misli dvojice, ki ujeta dom je v tujini prigarana, nova gih kamnih v zvezdni državi New prst, v drobovje Zemlje. Prašen in v zakonske spone kot nekda- hiša: »Hiša s pogledom na mor- South Wales, ne naleti na izjemno trd je njihov delavnik, kakršnega nja sanjska Barbara hrepeni po je/Hiša na planini/ z razgledom v drag črn opal. In ta črni lepotec z je doživljal Cilkin mož Jože. drugih, širših svetovih. Ujetost dolino/ Razkošna hiša/Da bi po- mavričnimi, prelivajočimi se bar- med nekdanjo neuresničeno zabila/ Da nisem doma. vami postane usoden mejnik in Cilka kot pedagoginja doseže ljubeznijo in sedanjo, stvarno, plačnik družine Žagarjevih, ki se ji vrsto pedagoških kvalifikacij, zač- neizprosno, obvezujočo v boju Četrta izpovedna vsebina govori v Canberri, kjer si Slovenci zgra- ne pisati v angleščini, objavljati v za kruh, rojeva vrsto kratkih iz- o stanju duševnosti ob zaključ- dijo svoj klub, narodi še drugi sin. Rodni grudi in v slovenskih pu- povedi. Ujame jih v tankočutne ku življenjske poti, o preživelih

izlive zveste, v jarem in ječo pra- letih, času, ko se ozreš nazaj na Cilka Žagar

blikacijah v avstralskem kultur- Cilka Žagar CILKINA DOLENJSKA Z ZELENO, nem prostoru, osvoji angleščino šnega rudarskega mesteca ujete prehojene poti in stojiš »pred vrati SANJSKO LEPO KRKO in poučuje v Canberri. Čudežno pesniške duše, ki v mislih frfota večnosti«. Materialna bogastva, V pustinjskih predelih Avstralije, ohranja materni jezik in svojski po vesoljnih prostranstvih. A je kjer dosežejo dnevne tempera- stil pisanja v slovenščini, v okolju, usodno prikovana v areno ru- ture do 50 stopinj Celzija; kjer je kjer skoraj ni žive duše, s katero darskega bivališča, ki nudi tako požirek hladne vode razodetje; bi se pogovarjala v živo. Nenehno, malo ali nič kulturnih dobrin kjer možje kot krti kopljejo po strastno piše in izdaja članke v re- ( kino, gledališče) sveta željni železovi in silicijevi prsti in išče- viji Misli in knjige v angleščini. Po- ustvarjalki. jo zaklad, dragoceno žilo; med učuje Aborigine v kraju Walgett, hribčki izkopanin, kjer so drevesa zbira gradivo v njihovem jeziku Tretje osišče za ohranitev rav- ožgana in osušena od številnih in ga izda kot učbenik. Doma, pri notežja bivanja so Cilkine izpo- požarov; v krajih ob robu pustinj, Celjski Mohorjevi, ji leta 1995 iz- vedi o Bogu. Z njim ima notra- kamor prihajajo pustolovci, iskal- dajo roman Barbara; leta 2000 nji, duhovni dvogovor, ki zajema ci bogastva, prestopniki, klateži, pri Mladinski knjigi roman Ma- več odtenkov. Mogočna pomoč poštenjaki, resnicoljubneži, skre- gdalena med črnimi opali; v pu- trdnega verovanja, ki utrjuje in gani z lažmi civilizacije, filozofske, blikacijo Goobye Riverbank zbere krepi temelje na zunaj skromne nedolžne duše, ki bi rade ubežale biografije o usodah Aboriginov. eksistence, se preliva v občutek revščini in krivicam, ki so jim jih grešnice, hčerke Eve, v ironijo, prizadele oblasti, kraj, kakršen Cilka Žagar sodi v izjemno po- dvome ob vprašanjih o mine- je Lightning Ridge. To je Babi- membno generacijo slovenskih, vanju na skupni poti DO TJA. Do lon narodnosti, prišlekov z vsega dobrih literarnih ustvarjalcev v končne postaje, začrtane vsem sveta, pisana paleta zgodb, pus- Avstraliji, ki je kot generacija na- živim bitjem, ob verovanjih, pri tolovščin, sreče ob najdenjih in stopila z objavami svojih pesmi v rojevanju, prerajanju, obsoja- obupa ob jalovih iskanjih dragega zbirki z naslovom LIPA ŠUMI MED nju ter odpuščanju. Bogu za- črnega lepotca, ki radosti zlatar- EVKALIPTI, ki sem jo uredil leta poje:»Gradiva bodočnost/ Ti po je in draguljarje. Zakupijo par- 1990, po prihodu iz Avstralije, in svoji/ jaz po svoji pameti/ Ti si celo »claim«, nakupijo opremo, jih je izdala Slovenska izseljenska brez krivde/ jaz sem vedno kri- zberejo ekipo, zavrtajo v prašno matica. va/ ker je Eva grešila/ Matere

72 RODNA GRUDA november 2018 73 nekje med Nemčijo, Italijo in Če- kombinacije različnih lutkovnih na eksplozijo. V tem obdobju, ki ško. To pomeni, da prej omenje- form, hkrati pa smo v evropskem je vključevalo tudi finančno krizo ni lileki niso vplivali na današnje prostoru v središču produkcije, ki in zmanjšanje finančnih sredstev uprizoritvene oblike lutkarstva, raziskuje nove oblike. Že pet let v za gledališko dejavnost, je LGL na ta tradicija ni bila tako močna. projektih, kjer se skupaj znajde- vseh področjih podvojil učinke. Večji vpliv sta imeli italijanska jo različne discipline umetnosti, To velja tako za število odigranih tradicija z marionetami in češka razvijamo koncept sodelovanja predstav kot število obiskovalcev, šola. Slednja še posebej zato, ker s tujimi avtorji. Predvsem so v prisotnost LGL na mednarodnih do pred nekaj leti v Sloveniji nis- ospredju likovna umetnost, pa mo imeli formalne oblike študija elektronska in razvoj novih tehno- festivalih in gostovanjih v tujini pa lutkarstva in so mladi lutkarski logij. Tako smo v Lutkovnem gle- je bila celo štirikrat večja. Mislim, zanesenjaki odhajali na študij dališču Ljubljana aprila premier- da LGL še ni imel takega ugleda v Francijo, še pogosteje pa na no predstavili najnovejšo stvaritev kot ga ima danes. Sezono 2017/18 Češko. V Pragi je najbolj znana izraelskega umetnika Amita Dro- smo začeli z eno od premier, evropska gledališka akademija rija 'Opice,' ki na področju lutkar- predstavo za odrasle 'Misterij LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA: DAMU. Imamo pa tudi tradicije, stva pomeni velik premik naprej. sove.' V njej uporabljamo kopije OHRANJANJE TRADICIJE IN ki so bolj kot ne folklora posame- Drori je režiser, scenograf in obli- lutk iz predstave Sovji grad Milana znih območij. Ponekod je poda- kovalec impozantnih robotskih RAZISKOVANJE NOVIH OBLIK Klemenčiča, ki smo jih postavili v janje tovrstne vsebine ostalo na lutk s čustvenimi in poetičnimi sodoben kontekst, tematiziramo ravni pripovedništva. funkcijami. Predstava je nastala v pa tudi teme iz izvirne predstave. sodelovanju z izraelskimi in fran- Lutkarstvo je pomemben del naše 70 YEARS OF THE LJUBLJANA PUPPET THEATRE: Z velikim uspehom in najvišjimi 70 let Katere zvrsti gojite v LGL danes in coskimi koproducenti. PRESERVING THE TRADITION AND STUDYING NEW FORMS kulturne dediščine pa tudi sodobne komu so predstave namenjene? ocenami v osrednjih francoskih slovenske kulture. 70 let institucio- Puppetry is an important part of both the Slovenian cul- medijih smo jo predstavili na tural heritage and the contemporary Slovenian culture. Lutkovno gledališče Ljubljana Lutkovne predstave seveda niso nalnega lutkarstva in s tem Lutkov- največjem in najpomembnejšem The 70-year history of institutional puppetry, the Ljubljana namenja ogromno skrb ohra- namenjene zgolj otroški publiki, svetovnem lutkarskem festivalu nega gledališča Ljubljana ter njego- Puppet Theatre, and its predecessors are based on the njanju dediščine in tradicije, o tudi lutkarstvo za odrasle je vita- vih predhodnikov temelji na več kot Slovenian puppetry tradition which spans over more than katerih sva govorila. V ta namen len del našega ustvarjanja. Kadar v francoskem Charlevillu. Rezul- stoletni slovenski lutkarski tradiciji. O a century. With Uroš Korenčan, the Director of the Lju- smo leta 2015 na Ljubljanskem koli igramo za odrasle, se soo- tat tega so bila vabila na gosto- njej ter pomenu in ugledu LGL da- bljana Puppet Theatre, I discussed the significance and gradu odprli prvi lutkovni muzej čamo z zahtevnejšo publiko - ne vanja na velike evropske festivale, nes, tako doma kot po svetu, sem se reputation of the Slovenian puppetry tradition in Slovenia pri nas. Tudi v sklopu programa glede na to, da nekateri pravijo, ki bodo neprekinjeno trajala do pogovarjala z direktorjem gledališča and abroad. LGL ohranjamo pri življenju veliko da so najbolj zahtevna publika maja 2019. Predstava je nasta- Urošem Korenčanom. predstav, ki pomenijo spomenike otroci. Vendar lahko odraslim na la v mednarodni koprodukciji, slovenskega lutkarstva: od Žogice ravni podajanja vsebin sporoča- Edita Žugelj, foto arhiv LG kar je tudi eden od dokazov, da Marogice, Sapramiške, Zvezdice mo bolj kompleksne teme. Če evropski prostor naše gledališče Zaspanke itn. Še posebej naj iz- ne vsako leto, pa vsaj vsako dru- ceni, ga spoštuje in mu zaupa kot Lutkovno gledališče Ljubljana na Slovenskem razvijati bolj sis- Drugo linijo, ki je vplivala na ra- postavim predstavo Doktor Faust, go ustvarimo predstavo za odra- (LGL) letos praznuje 70-letnico de- tematična in profesionalna oblika zvoj slovenskega lutkarstva med ki je rekonstrukcija predstave, sle, normalno pa je, da je več kot koproducentu. V Sloveniji je bila lovanja, vendar je tradicija sloven- lutkarstva. Za začetnika sloven- obema vojnama, predstavlja so- kakršno je Milan Klemenčič pos- devet desetin našega programa predstava 'Misterij sove' razgla- skega lutkarstva še starejša. Lahko skega lutkarstva štejemo slikarja kolsko gibanje. V sklopu tega gi- tavil pred skoraj sto leti. Enaka namenjenega otrokom. Težišče šena za enega najpomembnejših poveste kaj o njeni zgodovini? Milana Klemenčiča, na katerega banja zgodovina beleži več kot predstava je del dopolnjujočega našega programa v zadnjem ob- gledaliških dogodkov leta 2017. LV zgodovini slovenskega ljudskega naj bi vplivala predvsem tradicija 40 lutkovnih odrov po slovenskih programa Lutkovnega muzeja, dobju pa je premik, ki nas vodi v Ugled gledališča je v tem trenut- lutkarstva najprej beležimo tradi- italijanskega in nemškega lutkar- krajih, še posebej v delavskih sre- večinoma jo igramo na Ljubljan- ustvarjanje predstav za najstnike. ku na zelo visoki ravni, kar pa ni cijo preprostih ročnih lutk, lilekov. stva. Začel je v svojem stanova- diščih. Ta izjemno komunikativna skem gradu, z njo pa tudi gostu- Za to ciljno publiko namreč v kul- samoumevno in je pomembno, K nam naj bi jih iz Turčije preko nju v Štorjah pri Ajdovščini, kar je oblika slovenskega gledališča se jemo. Opremljena je s podnapisi, turno-umetnostni ponudbi zija da ga ves čas vzdržujemo s priza- Balkana zanesli slovenski fantje, vplivalo na začetni format lutkar- je pojavila tudi sredi vojne vihre v da jo razumejo tudi tujci, zato si največja vrzel. Tako smo v LGL v devnim delom. Ko gre za potova- ki so bili v vojski na vzhodu. Lilek stva – gre za marionetno lutkovno podobi Partizanskega lutkovnega jo na gradu ogleda ogromno tu- zadnjih letih zanje ustvarili kar nja v tujino, smo prišli že do šte- je lutka brez obraza, sestavljata gledališče, ki ima izjemno majhen gledališča. Po II. svetovni vojni, ristov. To je naš odnos do zgo- nekaj uspešnih predstav in z ve- vilke 21 na leto. V zadnjem času jo leseni paličici, povezani v križ oder, kot manjša televizija. Kle- leta 1948, pa je bilo v Ljubljani us- dovine, ki je omogočila položaj seljem lahko ugotovim, da so to so potovanja vse bolj zahtevna in in oblečeni v plašček ali jopič, če- menčič, njegova žena in otroka so tanovljeno Mestno lutkovno gle- in zmogljivost tega gledališča, ponudbo kot pomembno prepoz- zenj pa pride še pokrivalo. Tej ob- nastopali iz kuhinje, oder je bil v dališče, pravni predhodnik LGL. kakršni sta danes. nale tudi šole. obsežna, s številnimi predstava- liki lutkarstva bi danes lahko rekli podboju vrat, publika pa je sedela mi. Zadnje novo leto, na primer, pripovedništvo, saj lilek zbranim v dnevni sobi. Na njihove predsta- Kam sodi slovensko lutkarstvo v Danes negujemo vse oblike lut- Stalnica LGL so tudi zelo uspešna je ekipa otroške predstave Luč- pripoveduje izza mize ali klopi, ve so hodile tudi številne znane svetovnem merilu? karstva, kakršne nam ponuja zgo- gostovanja v tujini … ka, grah in pero preživela v Hong pod katero je skrit lutkar. V začet- osebnosti tistega časa s področja Če govorimo o srednjeevropski dovinsko izročilo: marionete, roč- LGL v zadnjih letih doživlja pre- Kongu in Macau ter tam odigrala ku prejšnjega stoletja se je začela kulture in umetnosti. tradiciji lutkarstva, je Slovenija ne lutke, senčno gledališče, tudi porod oziroma ekspanzijo, ki meji kar 20 predstav.

74 RODNA GRUDA november 2018