Šaleški Razgledi 16 ZBORNIK 2018–2019
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Silvo Grmovšek, UVODNK Šaleški razgledi 16 ZBORNIK 2018–2019 1 ZBIRKA ŠALEŠKI RAZGLEDI Šestnajsti zvezek ZBORNIK 2018–2019 Uredili Silvo Grmovšek, Jože Hudales, Tone Ravnikar Knjižnica Velenje Velenje 2019 ŠR 16/2019: ZBORNIK 2018‒2019 VSEBINA 16. ZVEZKA Silvo Grmovšek UVODNIK 5 David Vidmar Čeru KRATEK ORIS ZGODOVINE ŠOŠTANJA V ZGODNJEM NOVEM VEKU 9 Miran Aplinc ŠOŠTANJ V ZADNJEM LETU VELIKE VOJNE 37 Aleksandra Gačič DRUŽMIRSKI SHOD ZA PODPORO MAJNIŠKI DEKLARACIJ 78 Andreja Ažber PONEMČEVALNA DEJAVNOST IN KULTURA V ŠALEŠKI DOLINI POD NEMŠKIM ŠKORNJEM 101 Silvo Grmovšek OPOZICIJA V ŠALEŠKI DOLINI V PRVIH LETIH PO DRUGI SVETOVNI VOJNI 129 Blaž Verbič FRANTIŠEK FOIT – IZ ČEŠKE V AFRIKO, IZ AFRIKE V EVROPO 183 Ambrož Kvartič DAJTE STAVBI, KAR JI PRIPADA 221 Boris Salobir MILIČARSKI BLOK 251 Lado Planko 1968 ALI PRIVID SVOBODE 291 Barbara Drev NAPOTNIKOVA GALERIJA 303 2 KAZALO Andreja Jurkovnik KAJUHOVA ROKOPISNA ZAPUŠČINA V DOMOZNANSKI ZBIRKI KNJIŽNICE VELENJE 332 Andreja Ažber, Silvo Grmovšek O NEKATERIH KNJIGAH, KI SO V ZADNJIH LETIH IZŠLE NA ŠALEŠKEM 366 Šaleški razgledi 16 POVZETKI 399 Šaleški razgledi 16 DOSLEJ IZŠLO 413 3 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4Šaleška dolina)(082) 94(497.4Šaleška dolina)"19"(082) ZBORNIK 2018-2019 / uredili Silvo Grmovšek, Jože Hudales, Tone Ravnikar. - Velenje : Knjižnica, 2019. - (Zbirka Šaleški razgledi ; zv. 16) ISBN 978-961-94634-0-6 1. Grmovšek, Silvo 298670336 Za vsebino odgovarjajo avtorji. Povzemanje in reprodukcija celote ali delov brez dovoljenja založbe in avtorjev je prepovedano. © Knjižnica Velenje Silvo Grmovšek, UVODNK Silvo Grmovšek UVODNIK Po rednem vsakoletnem izhajanju Šaleških razgledov od leta 1988 do 1996, ki se je končalo s 13. knjigo, je napočil več kot dvajsetletni premor. Vmes je sicer leta 2012 izšla 14. knjiga, ki pa ji je ponovno sledil večletni premor. Tik pred jubilejno, 30. obletnico pričetka izhajanja, je leta 2017 izšla 15. knjiga, tik po omenjenem jubileju pa je pred vami 16. knjiga Šaleških razgledov. Dve zadnji izdaji sta premalo, da bi lahko brez sence dvoma zapisali, kako je oživela nekdanja kontinuiteta iz- hajanja Šaleških razgledov. Lahko pa zapišemo, da nam število pišočih Šalečanov in potreba po hu- manistično-družboslovni refleksiji preteklosti ter sedanjosti Šaleške doline narekujeta vztrajanje pri rednem izhajanju Šaleških razgledov. Časovni lok pričujoče številke se prične s srednjim vekom in nato nadaljuje z 20. stoletjem. 5 ŠR 16/2019: ZBORNIK 2018‒2019 David Vidmar Čeru v Kratkem orisu zgodovine Šoštanja v srednjem veku predstavi spremembe, ki so skromno šoštanj- sko trško skupnost iz zgodnjega novega veka spremenile v pomembnejši urbani center ne le Šaleške doline, temveč ce- lotne Dežele Štajerske. Temu sledi skok v 20. stoletje, v ka- terem Miran Aplinc v članku Šoštanj v zadnjem letu vélike vojne pojasnjuje, kako je odmevala prva svetovna vojna v globokem zaledju in kakšne so bile težave oblasti pri zagota- vljanju osnovne preskrbe prebivalcev. Prav tako je potekalo v zadnjih izdihljajih prve svetovne vojne in tudi Avstro-Ogrske deklaracijsko gibanje, ki je zahtevalo združitev in avtonomijo Južnih Slovanov v monarhiji. Poudarek Aleksandre Gačič v članku Družmirski shod za podporo Majniški deklaraciji govori o shodih v Šaleški dolini in bližnji okolici, pri katerih je sodeloval pomembni spodnještajerski politik in velenjski rojak dr. Karel Verstovšek. Avtorica podrobneje predstavi ve- liki shod, ki se je kljub prepovedi oblasti dogodil 30. maja 1918 v hiši Ivana Gregorevčiča v Družmirju. Druga svetovna vojna odmeva v članku Andreje Ažber Ponemčevalna dejavnost in kultura v Šaleški dolini pod nemškim škornjem. Avtorica na temelju dragocenih priče- vanj takratnih otrok in mladostnikov analizira ideološke me- hanizme ponemčevanja, nacistične propagande in delovanja nemških organizacij v Šaleški dolini ter poskuša rekonstrui- rati kulturno in družabno življenje pod nacistično vladavino. Članek Silva Grmovška Opozicija v Šaleški dolini v prvih letih po drugi svetovni vojni izpričuje, kako je takrat jugoslovanski prehod iz kapitalizma v stalinistično verzijo socializma v imenu razrednega boja obglavil opozicijo, hkrati pa nenehno ustvarjal nove razredne sovražnike. Na Šaleškem se je povojni odpor do režimske represije nad kmeti zgostil v podporo dvema protikomunističnima ilegalnima oboroženi- ma skupinama, ki sta poskrbeli, da se je to območje na pode- želju za nekaj let spremenilo v ‚Divji zahod‘. Avtor poskuša dokazati, da ima t. i. Poklačeva oborožena ilegalna skupina iz Šaleka veliko več skupnega s tradicijo socialnega razbojni- štva, ki ga je na Slovenskem v 19. stoletju utelešal legendarni 6 Silvo Grmovšek, UVODNK kozjanski razbojnik Franc Guzej, kot pa s promonarhističnim oboroženim gibanjem Matjaževe vojske oz. križarjev. Kiparja in raziskovalca Františka Foita tukajšnja jav- nost pozna po njegovi bogati afriški zbirki v Muzeju Velenje, manj znano pa je njegovo popotovanje po Afriki in življenje v Tanzaniji in Keniji ter razlogi za vrnitev v Evropo. O tem piše Blaž Verbič v članku František Foit – iz Češke v Afri- ko, iz Afrike v Slovenijo. Šega zazidanja predmetov v stavbe v Šaleški dolini in okolici, ki jo v članku Dajte stavbi, kar ji pripada predsta- vlja Ambrož Kvartič, izhaja iz predkrščanske ritualne prakse sprave z nadnaravnimi bitji, ki so bila po verovanju na pro- storu, kjer se je zidalo. Pomiriti jih je bilo treba z obredno zazidano daritvijo; nekoč so obredno zazidavali tudi živali in celo ljudi. Predstavljenih je nekaj obrednih daritev v praksi in pripovedih ter pesmih na Šaleškem in v okolici. Opis otroštva v velenjskem bloku s 55 stanovanji, ki je bil zgrajen leta 1961, se bere kot del sinopsisa za Fellinijev film Amarcord. Boris Salobir v prispevku Miličarski blok živo opisuje življenje v stavbi na vogalu Šaleške in Kidriče- ve ulice v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v bloku, ki je »dihal svoje življenje, dušo pa so mu dali vsi njegovi stano- valci«. Ključni dogodek, ki je zaznamoval ne le šestdeseta leta, je bil študentski upor leta 1968. Lado Planko se v članku 1968 ali privid svobode spominja svoje udeležbe v burnih dogodkih s konca šestdesetih let in iz časa študentskega giba- nja v letih 1970 in 1971. Prav tako v šestdesetih letih je bila ustanovljena Na- potnikova galerija šoštanjske osnovne šole. Bila je prva ga- lerija v Šaleški dolini in ena od skupno dveh šolskih galerij v Sloveniji. Barbara Drev v članku Napotnikova Galerija predstavi njeno tridesetletno dejavnost, med katero je postala pomemben dejavnik kulturnega življenja v Šoštanju in tudi v širšem prostoru. 7 ŠR 16/2019: ZBORNIK 2018‒2019 Andreja Jurkovnik v Kajuhovi rokopisni zapuščini v domoznanski zbirki Knjižnice Velenje iz dopisovanja z njegovimi literarnimi sopotniki, prijatelji, ljubeznimi in naj- bližjimi, predstavlja najpomembnejša obdobja v kratkem ži- vljenju tega največjega šaleškega pesnika. Andreja Ažber in Silvo Grmovšek v zapisu O neka- terih knjigah, ki so v zadnjih letih izšle na Šaleškem, za- ključujeta pričujočo številko Šaleških razgledov. Iz obsežne šaleške založniške produkcije je predstavljen izbor knjig in nekaterih zgoščenk, ki so v zadnjih šestih letih izšle v Šaleški dolini. 8 David Vidmar Čeru, KRATEK ORIS ZGODOVINE ŠOŠTANJA ... David Vidmar Čeru Rojen je leta 1997 v Slovenj Gradcu. Obiskoval je OŠ KDK Šoštanj, nato Gimnazijo Velenje ŠCV. Od 2016 je študent zgodovine in nemcistike na Filozof- ski Fakulteti Univerze v Ljubljani. KRATEK ORIS ZGODOVINE ŠOŠTANJA V ZGODNJEM NOVEM VEKU Uvod Šoštanj in Šaleška dolina sta bila – kot mno- ga ostala območja današnje Slovenije v zgodnjem novem veku – izpostavljena tegobam oz. vsesplo- šnim zgodovinskim dogajanjem tega časa. Zgodnji novi vek je vsekakor nekakšno obdobje kontrastov. Na eni strani začno izginjati nekatere starejše struk- ture srednjeveške družbe, prihaja do sprememb in inovacij na področju ekonomije in gospodarstva, na drugi strani je pa zgodnji novi vek obdobje veli- kih preizkušenj ter nemirov tako v notranji kot tudi zunanji politiki avstrijske države.1 1 V slovenskem zgodovinopisju je Zgodnji novi vek definiran z obdobjem 1493/1519–1789. Te periodizacije se bomo v tem članku držali, seveda pa obstajajo odstopanja pri sami definiciji, saj so meje velikokrat predstavljene kot arbitrarne. 9 ŠR 16/2019: ZBORNIK 2018‒2019 Ravno to je fascinantni del zgodovine v tem obdobju. Je istočasno obdobje razvoja kompleksnejših struktur v eko- nomiji z ustalitvijo denarno-blagovnega gospodarstva in čas napredovanja gospodarstva, po drugi strani pa obdobje pro- padanja kmeta zaradi zunanjih kot tudi notranjih dejavnikov. Je obdobje razvoja umetnosti in kulturne, a tudi verske repre- sije. In navsezadnje, je tudi obdobje konca manjših in večjih dinastičnih bojev na Slovenskem, kot tudi obdobje avstrij- sko-otomanskega konflikta, pri nas bolj znanega po imenu turški vpadi. Zgodnji novi vek je čas pomembnega razvoja državnega aparata – postopoma je prihajalo do stabilizacije, centralizacije in dokončne uveljavitve Habsburžanov. Obdo- bje zgodnjega novega veka je na območju Šoštanja – kot tudi drugod po Sloveniji – definirano predvsem s turškimi vpadi, rastjo protestantizma in katoliške obnove, s kmečkim upo- rom in kontinuiranim pojavom vzpona meščanstva ter nanj vezanega neagrarnega gospodarstva.2 Kratek pregled upravnopolitičnega razvoja Šoštanj je v obdobje zgodnjega novega veka vstopil kot trška skupnost. Če upoštevamo, da se zgodnji novi vek na Slovenskem začne v obdobju preloma iz 15. v 16. stole- tje, je bil Šoštanj