Bi Bil Davek Na Nepremičnine Lahko Celo Dober

PRILOGAPRILOGA BIVANJE BIVANJE MLADINA MLADINA 16-17 43 30.22. 10.04. 20092011

PRILOGA O kuLtuRI bIvAnjA

5 1

Bi bil davek na nepremičnine lahko celo dober: Kaj imajo skupnega cene nepremičnin, davčna politika in ekologija? / Včasih »dovolj dobro« ni dovolj dobro: Obnova Centromerkurja, Hotela Palace in Nebotičnika / Delavnica nemogoče: RPS, tisto podjetje, ki uresničuje tudi najbolj nore zamisli / Najprej etika, potem kozmetika: Renesansa lesa v sodobni arhitekturi / Povojna generacija slovenskih modernistov: Arhitekt Stanko Kristl / Vinska arhitektura: Izbor oblikovno najboljših vinarn v Sloveniji

bivanje16.inddpriloga2011-16.indd 5 1 20.4.201119.4.11 14:25:28 17:22 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

2 Bi bil davek na nepremičnine lahko celo dober? Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc, arhitekta Kaj imajo skupnega cene nepremičnin, davčna politika in ekologija

Razprave o nepremičninah v Sloveni- tnega metra novega stanovanja v zniževati več kot za kakih dvajset od- se pokazalo, da hiša praktično nima ji so v zadnjem času zaznamovali tri- prestolnici na dva tisoč evrov. Do- stotkov - ostalo gre na račun kakovo- toplotne izolacije. Torej nova fasada je sklopi. Do onemoglosti se je pona- mnevam, da je kot glavno sredstvo sti. Kje so torej še rezerve pri cenah in pa streha, saj je sedanja po mo- vljala sicer zelo pravilna ugotovitev, nižanja cen računal predvsem na stanovanj, kajti tudi številke okoli žnosti še azbestna in komaj kaj izoli- da so slovenske nepremičnine izrazi- spektakularno povečanje ponudbe, 1600 evrov na kvadratni meter so za rana. Potem še statična sanacija, be- to predrage, kar še posebej velja za kar se je res zgodilo. »Zgodila« pa se velik del prebivalstva nedosegljive. tonirali so seveda sami (toliko o so- Ljubljano. Naslednja tema je postala je tudi recesija in nenadoma je cilj Paradoksalno, v Sloveniji nepremič- sedski pomoči!). Za piko na i pa še predvidena obdavčitev nepremičnin, na dosegu roke. In cilj je nedvomno nine niso predrage zaradi absolutnih ureditev vrta, saj je ta sedaj bolj po- ki je prinesla nekaj živčnih odzivov hvalevreden. Pomembno je, da je številk. Naš trg bo namreč zaradi doben kosovnemu odpadu kot košč- lastnikov večjih nepremičnin in prili- nekdo z objektivno močjo v pravem majhnosti in količinske butičnosti ku zelenja. Skupaj čez palec z vsem znjena zagotovila politike, da se (ja- trenutku odločno povedal, da se za zmeraj specifičen, posledično tudi naštetim in honorarji približno 200 sno) ne bo nič spremenilo. In potem ta denar da narediti stanovanje, ga nekaj dražji. Slovenske nepremičnine tisoč evrov. Je torej hiša, ki jo je za je tu še promoviranje ekološkega vi- prodati in pri tem še vedno imeti do- so precenjene predvsem zaradi stra- normalno bivanje treba temeljito dika pri gradnji in stanovanjih - traj- biček, v razumnih merah seveda. Po- hovito slabega stanja, v kakršnem so. prenoviti (dobesedno od temelja), re- nostni materiali, varčnejše ogrevanje membno je tudi, da je nekdo, čeprav Večina stavbnega fonda, od individu- snično vredna 400 tisoč ali realno le in pridobivanje energije, spoštovanje nehote, razkril aroganco gradbeni- alnih hiš, blokovskih naselij do vaških še 200 tisoč evrov? naravnega okolja. Vprašati se je tre- kov, ki so vsi po vrsti tudi investitorji. in mestnih jeder, je v katastrofalnem Podobno velja na primer za atrijske ba, ali so zgornje tri teme, torej pre- Ti so bili vajeni izjemnih profitov v stanju tako bivalno, estetsko kot tudi hiše v Murglah, stanovanja v litostroj- visoke cene na trgu, davčna politika času debelih krav, temelječih na ekološko. Vse je že davno amortizira- skih blokih, pa seveda za hiše v sre- in ekologija, kakorkoli povezane, ali, brezobzirni gostoti z maksimalno no, nepraktično, obupno grdo, ener- dnjeveških mestnih jedrih in dedišči- še bolje, ali so povezljive v nekakšno pozidanostjo parcele, praviloma sla- gijsko potratno in mogoče je pavšal- no v vaseh in stoletne kmetije. Vse to »spiralo vzročnosti«, ki bi omogočala bi arhitekturi in cenenih materialih. no oceniti, da je slovenski stavbni bi bilo nujno obnavljati že zaradi boljše bivalno okolje vsakomur od Kljub povedanemu pa se pojavljata fond kot celota precenjen za pribli- vprašanja identitete prostora. A izho- nas. vsaj dva pomisleka. Prvi je, da je po žno 50 odstotkov. diščne cene nepremičnin ne prizna- »crknjenem konju« gradbeništva ne- Poglejmo primer tipične/tipske hiše vajo katastrofalnega stanja, v kakr- Županovih dva tisoč evrov na spametno udrihati, saj gre vendarle na primestni lokaciji na širšem ob- šnem je večji del slovenskega stavb- kvadratni meter za enega motorjev gospodarstva in močju Ljubljanske kotline. Govorimo nega fonda, in manevrskega prostora Ljubljanski župan Zoran Janković je z generatorjev optimizma, zato bi si o značilnem prostostoječem »trans- za nujna vlaganja enostavno ni. Po- lucidnostjo rojenega trgovca že dav- ga morali želeti močnega - a povsem formatorju« kakšnih 220 kvadratnih vedano drugače, slovenske nepre- no pred nepremičninskim in gradbe- spremenjenega. Drugi pomislek pa metrov površine z nekaj prizidki na mičnine in njihovi lastniki so usodno niškim zlomom postavil kot enega je, da cene novih nepremičnin, reci- približno 600 kvadratnih metrov ve- skregani z ekonomijo. Predvsem za- ciljev mandata znižanje cen kvadra- mo v Ljubljani, objektivno ne morete liki parceli, zgrajenem v sedemdese- radi fenomena samograditeljstva tih letih prejšnjega stoletja in nikoli (moja hiša je moje življenje), ki zara- zares dokončanem. Povprečna cena di prevelikega čustvenega vložka takih hiš se ustavi nekje okoli 400 ti- onemogoča jasen pogled in oceno soč evrov. Veliko denarja, posebej v dejanske vrednosti. Pomaga pa tudi primerjavami s sosednjimi državami izrazito slab okus, nerazgledanost in - a pustimo 400 tisoč evrov kot pri- lenoba pri vzdrževanju. merno izhodišče in številko, kakršno Vladimir Apollonio smo kot potencialni kupec za tako Davek na nepremičnine hišo (v brezhibnem stanju) celo pri- Seveda ni pričakovati, da bodo ljudje Pittonijeva 11, 6310 IZOLA pravljeni plačati. Tu pa se pojavi te- sami od sebe začeli »pljuvati v lastne žava. Če bi želeli v tej hiši bivati člo- hiše« in zniževati cene pri sicer vse veka vredno življenje, bi se investicija preredkih prodajah. Ne, kaj takega GSM: + 386 (0) 51 653 - 123 namreč šele začela. Na odpad bi mo- lahko na daljši rok doseže le domi- e-pošta: [email protected] rali odpeljati prav vse pohištvo. Prezi- šljena davčna politika. Politika, ki bo dati bi bilo treba povsem nefunkcio- z mehanizmi davka urejala okolje in nalen tloris hiše, zamenjati opremo brez prikrajšanja kogarkoli spodbuja- TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE, ALU in PVC OKNA, VRATA, kopalnic, vključno z novimi inštalaci- la postopno dvigovanje kakovosti bi- LAMELNE ZAVESE ZIMSKI VRTOVI jami. Pa centralno ogrevanje s pečjo. vanja. Pa potem menjati okna. In takrat bi Trenutek je idealen. Doživljamo ohla-

Fotografija na naslovnici: vinarna Zlati grič, Slovenske Konjice, Škalce, 2009, arhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, sodelavec: Valentin Gorenčič; avtor fotografije Miran Kambič.

priloga2011-16.indd 2 20.4.2011 14:25:28 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

1. Primer pretirane pozidanosti zemljišča brez zelenih površin 1. 2. Nova Rinka v Solčavi avtorjev AU_ arhitekti (Uroš Lobnik, Andreja

Podlipnik, Janko Rožič) je primer Borut Peterlin uspešne revitalizacije kraja z 3 županovo vizijo in subtilno nadomestno gradnjo

janje nepremičninskega trga, spro- ženega z recesijo (in vsaj toliko z ne- kakovostjo ponujenega), histerije je k sreči konec. Obenem pa država končno vpeljuje davek na nepremič- nine. Karkoli si že mislimo o še enem slabo izpeljanem projektu (poslati študente in ljudi »intervjuvati« o nji- hovih kvadraturah, ne križati podat- kov zemljiške knjige, geodetske uprave in sodišč - lepo vas prosim!), popis je bil nujen in prej ali slej bo uredil stanje na tem področju. Pred- vsem pa bo ljudem dal končno vedeti, da nepremičnine ne prinašajo le pravic, temveč tudi in predvsem dol- žnosti, ki iz lastnine izhajajo. Za zdaj samo ureditve stanja, kasneje davka, nekoč pa tudi gospodarjenja. Poka- Novi nepremičninski davek bi moral zal pa je tudi, da je nepremičnin namesto mašila za proračun postati 2. ogromno in da te pomenijo večino orodje za dosego dolgoročnih strate-

premoženja Slovencev. ških ciljev prostorske politike in eko- _arhitekti AU Odzivi na razpravo o novem davku v nomije, ki bi med drugim morala na medijih so bili pričakovani, usmerje- zasluženo mesto postaviti tudi zgo- ni v histerizirano vzdrževanje statu- raj opisano obsedenost z lastništvom, arhiv b iroja sa quo, protagonisti pa tisti redki, ki katere cena je za družbo in posame- danes »kapitalizirajo« nepremičnine znika pogosto previsoka. Razprave o brez vlaganj - lastniki večjih denacio- tem ni bilo opaziti in bati se je, da se naliziranih objektov in gorenjski po- potenciala novega davka nihče ne sebneži, katerih hiše so menda vre- zaveda prav dobro, podobno kot se dne 200 tisoč evrov, če jih prodajo ne zaveda odgovornosti upravljanja Ljubljančanom, pa 500 tisoč evrov. s prostorom na splošno. Cilj, za kate- Pa seveda večina vprašanih lastnikov rega bi se kot družba morali truditi, nepremičnin, ki se jim zdi nezasliša- pa je v bistvu enostaven in dalo bi se no, da se je država na tako »nesra- ga strniti v en sam stavek: prebival- men« način spomnila nanje in da se ce naše države spodbujamo k upora- jim v kratkem obeta plačilo nekaj bi do 50 kvadratnih metrov bivalne sto evrov davka. Prav ob tem naleti- površine na osebo v zdravem, ureje- mo na pravo vprašanje davka na ne- nem in energetsko varčnem objektu premičnine - ali sme pomeni lastni- na primerni lokaciji, za kar so, razen ku 300 tisoč evrov vredne hiše plači- izjemoma, dolžni poskrbeti sami, dr- lo tristo evrov davka problem, upo- žava pa jim pri tem ne bo postavlja- števaje seveda, da so realni stroški la ovir. vzdrževanja takega objekta (inštala- Vse ostalo je odstopanje, ki bi ga cije, prenove, urejanje vrta) vsaj še morali destimulirati kot potratnost: nadaljnjih tri tisoč evrov letno? s prostorom, z energijo in naravnimi Sliši se kot klasičen socialni darvini- viri ter s financami. Te so veliko dra- zem - a je morda vseeno več kot to. gocenejše drugje kot v betonu. Pre- Predvsem bi zasuk v pogledu prine- dlagani, nizki davek 0,1 odstotka sel upad pojava, ki je pri nas zelo vrednosti nepremičnine naj ostane, pogost in o katerem je obširno pisal a zgolj kot nagrada za izpolnjevanje že poznavalec slovenske patologije prav vseh meril, torej težko dosegljiv Miha Mazzini - fenomen revežev s cilj vseh lastnikov nepremičnin. Za hišami (housepoor), povsem zaple- vse ostale pa - poigrajmo se s skrajno zanih v iluzijo lastništva, ki jim je v površno simulacijo lestvice. Neizola- resnici zgolj breme, s premoženjem tivna okna 0,2 (odstotka davka na zgrajen objekt 2,0, vse do, na vrhu uradnika ni nič težavnega. Zahteva sto tisoč in več evrov, a brez sredstev vrednost nepremičnine), stanovanje lestvice, črne gradnje v naravnem pa vsakodnevno delo, tudi v torek in za najosnovnejše življenje. Ki pa na za oddajanje 0,2, neurejen vrt 0,2, parku 3,0. Na primer. Torej davek, ki četrtek, podkovanost o vprašanjih prodajo za primerno ceno in selitev preseganje velikosti na osebo 0,3, bi probleme postopno zmanjševal in prostora, nepristranskost in ne naza- v cenejšo nepremičnino niti pomisli- neizolirana fasada 0,3, počitniško premišljeno ne povzročal novih, dnje pomanjkanje simpatij do kršite- jo ne. Ne morejo - ker so pač le vrh stanovanje 0,3, nedokončana/razpa- vključno z latentnim fašizmom pre- ljev, sicer tako značilnih za Sloveni- ledene gore mentalitete okolja, ki dajoča hiša 0,5, »strupena« barva fa- tirane urejenosti. Potrebna bi bila jo. »bajto« na lestvici vrednot postavlja sade 0,5, drugo počitniško stanova- jasno izdelana merila in sprotno daleč na prvo mesto. Pred vsemi vr- nje 0,6, nevseljena hiša ali stanova- strokovno spremljanje stanja na te- Ekologija prenove stami svobode, podjetnostjo in, kako nje 0,9, uporaba škodljivih snovi renu, kar danes, milo rečeno, ni v Ljudje bi se zagotovo zganili, saj bi logično, užitki. (star salonit npr.) 1,0, nelegalno navadi. A v resnici nekaj sto hiš na sčasoma postalo enostavno predra-

priloga2011-16.indd 3 20.4.2011 14:25:29 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

3. Sanacija zablod individualne/ dualizma vas-mesto in glavni krivec 3. samograditeljske pozidave v za nešteto malih socialnih in eko- Sloveniji bo zahteven projekt nomskih katastrof. Predelava teh hiš bi z nekaj drobnimi spodbudami dr- Borut Peterlin žave lahko iz sedanje glavne urbani- 4 nekako ne najdejo, pa naj gre za po- stične zablode ustvarila jedro pro- sameznike in družine na samem za- storske in ekonomske prenove - vsaka četku, špekulativne graditelje ali pa prevelika hiša bi imela potencial po- vitalne upokojence s samograditelj- stati kapitalski sprožilec vrste novih skimi izkušnjami. dejavnosti in samozaposlovanja, tako In v takih okoliščinah bi se lahko za- nujnega v obdobju dokončnega raz- čela prenova. Tako rekoč Velika pre- pada velikih gospodarskih sistemov nova. Vsega zanemarjenega in poza- in skrbnosti države. Razpršeni urba- bljenega tkiva, od posameznih kme- nizem bi zaplodil razpršeno gospo- tij, vaških jeder, trgov, srednjeveških darstvo. Pravilo: ena hiša je enako in klasicističnih mestnih jeder, mo- ena ekonomija, je nekoč že veljalo in dernističnih blokov vse do dobese- je ustaljeno pri vseh naših uspešnih dno po celi pokrajini razsutih indivi- (alpskih) sosedah. Prenovljen, izoli- dualnih, tipičnih/tipskih hiš, tega ran in prezidan »transformator« zlah- problematičnega fetiša Slovencev. ka postane večstanovanjska hiša, sta- go imeti preveliko ali nevseljeno hi- razpadla drvarnica. Naselja bi bila Prenova, ponovna uporaba (re-use) novanje s pisarnami, dom za ostare- šo, prazno stanovanje, izgubljati de- tako nekaj lepša na pogled - lepota in recikliranje je najbolj ekološko po- le, vrtec, hotel, zdravstvena ordinaci- nar pri ogrevanju in potem še pri bivalnega okolja pa je dobesedno četje od vseh v gradbeništvu, ker ne ja, oblikovalski studio, tovarna mar- davku, vizualno onesnaževati okolje zdravilna. povzroča novih obremenitev okolja. melade, pekarna, prodajalna biolo- z zanemarjenimi objekti, požvižgati Sočasno bi davek sprožil padec cen Nobena visokotehnološka pasivna hi- ško pridelane hrane, internetna trgo- se na nevarne gradbene materiale, vseh problematičnih kategorij nepre- ša se ne more meriti s skupno ener- vina, borzna hiša, inkubator visoko- zlorabljati tolerantnost okolja do čr- mičnin. Prav tu pa se skriva ključ do getsko bilanco skrbno in strokovno tehnoloških start-upov ... nograditeljstva. odgovora, kako v Sloveniji priti do obnovljene, več sto let stare hiše, ki Dobesedno karkoli, samo ne več Z malo domišljije si lahko zamislimo številk, ki bi bile v normalnem raz- je zaživela drugo življenje. Da o estet- mlinski kamen okoli lastnikovega vsaj tri srednjeročne posledice nove- merju z dohodki večine prebivalcev. skih in čustvenih bilancah niti ne go- vratu. Največji problem, razpršena ga, »pametnega« davka na nepre- To bi bilo, recimo, kakih 800 evrov vorimo - sama po sebi pa se ponuja gradnja, bi tako postala primerjalna mičnine. Najhitreje bi se verjetno na kvadratni meter (za območje Lju- tudi stopnja obdavčitve, ki je lahko le prednost, združena s pohodom elek- zgodilo urejanje. Naravnost ganljivo bljane) in tako ceno je mogoče dose- 0,0. In lestvica dobi tako obe skrajno- trične mobilnosti okoljsko manj pro- bi bilo gledati dotrajane stanovanj- či le pri starih nepremičninah. Raz- sti. blematična, najbolj neracionalno za- ske bloke z novimi okni, trideset let padajoč, zapuščen, amortiziran Rešljiva pa se zdi tudi zadrega z več- betoniran denar pa bi postal začetni stare hiše, ki bi končno dobile fasa- stavbni fond bi tako postal velika pri- krat omenjenimi tipskimi/tipičnimi kapital podjetniško prostorske preo- do, zapuščene vrtove, kjer bi se ob- ložnost za vse, ki se v tipičnem profi- hišami, objekti, ki so zaslužni za de- brazbe - in tako končno spet »v obto- rezovala in sadila drevesa, podrla lu zadolženega lastnika novogradenj gradacijo slovenske krajine, razpad ku«. A

priloga2011-16.indd 4 20.4.2011 14:25:31 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

SODOBNO& 5 EKOLOŠKO

AVANT + GARDE

Arh.: KošorokGartner arhitekti

GAMA - NOVA LINIJA SODOBNIH TIPSKIH HIŠ Z ORIGINALNO LUMAR TEHNOLOGIJO Tipska hiša Lumar GAMA je zasnovana kot sodobna, nizkoenergijska ali pasivna enodružinska hiša, ki po svoji funkcionalnosti in obliki najbolje odgovarja sodobnemu - PASSIV HAUS ekološko ozaveščenemu načinu bivanja. Naravni materiali, geeignete geprüfter Komponente Anschluss Dr.Wolfgang Feist kot sta les in celulozna izolacija, velike steklene površine Živeti najbolje! v bivalnih prostorih ter funkcionalna razporeditev so tiste PASIV kvalitete, ki hišo GAMA naredijo prijetno za bivanje ob nizkih stroških vzdrževanja. Primerna za pasivno gradnjo. T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si

priloga2011-16.indd 5 20.4.2011 14:25:32 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

6 Včasih »dovolj dobro« ni dovolj dobro Boris Matić Obnova Centromerkurja, Hotela Palace in Nebotičnika

Palača Urbanc oziroma bivši Cen- sloni celotna portoroška riviera. Ne- pitalizma je elitnost znova postala nuja, je ostal neizkoriščen, in ob tromerkur. Hotel Palace. Nebotič- botičnik je s svojo prisotnostjo nizki, vrednota in nakupovalno središče z sprehodu skozi palačo Urbanc obi- nik. Kaj imajo skupnega? Vsi trije precej podeželski Ljubljani dal zna- dragimi izdelki, luksuzni hotel in skovalec ne dobi občutka, da je v objekti so ikone, nenadomestljivi čaj mesta - kavarna na vrhu pa je prestižna kavarna so postali dobre stari hiši, ki je bila prenovljena v so- predstavniki svojega časa. Vsi trije kmalu postala mestna ikona, o kate- poslovne zamisli. Tako odličnih iz- dobno veleblagovnico; ima obču- so doživeli dolgotrajen in počasen ri so nastajale celo pesmi. hodišč, kot so jih imeli našteti objek- tek, da je v sodobni veleblagovnici, propad. V zadnjih nekaj letih so bili Tretjič, zaradi družbenih spre- ti, ni bilo mogoče zanemariti. Prvi v katero so bili vgrajeni ostanki sta- vsi trije celovito prenovljeni. Zveni memb, ki so jih prinesli, in arhitek- je leta 2008 vrata odprl prenovljeni re secesijske hiše, prineseni od dru- kot zgodba s srečnim koncem. A na turnih mejnikov, ki so jih premakni- hotel Palace, sledila mu je kavarna god. žalost so zadeve bolj zapletene, kot li, so postali več kot samo hiše; pona Nebotičniku sredi lanskega leta, Tudi sami arhitekti prenove, projek- je videti na prvi pogled. stali so ikone. Njihove podobe so se nato pa Palača Urbanc konec leta tantski biro API, d. o. o., ki ga vodi Našteti objekti imajo neverjetno ve- tiskale na razglednice, bili so po- 2010. Prenove vseh hiš so bile hva- arhitekt Uroš Birsa, so se ob zbira- liko stičnih točk. Prvič, so edinstveni membne in prepoznavne hiše, kjer ljene po vseh slovenskih medijih, nju fotografij za prispevek distanci- arhitekturni dosežki in so na sezna- so se križala življenjska pota mno- slavnostne otvoritve so se zvrstile, z rali od avtorstva interjerja. Naroč- mu zaščitene stavbne kulturne de- gih ljudi. Postali so hiše z dušo. opravljenim delom so bili vsi udele- nik arhitekturnega projekta preno- diščine. Še več kot to; vsi trije so pr- ženi načeloma zadovoljni. Vse tri ve je bil namreč lastnik objekta, ki venci, zvezde v času svojega nastan- Propad in obnova prenove so načeloma dovolj dobre: pa ga je za dolgi rok oddal v najem. ka. Palača Urbanc je bila zgrajena Četrtič, doživeli so propad. Palača vse so zaustavile dolgoletni propad, Najemnik pa je bil naročnik projek- leta 1903 in je edinstven primerek Urbanc je bila v procesu nacionali- hišam povrnile prejšnjo funkcijo in ta opremljanja interjerja; delno so secesijskega sloga gradnje v Sloveni- zacije odvzeta lastnikom. Grobi po- jim vdihnile novo življenje, ohranje- interjer načrtovali predstavniki po- ji, z okrasjem po vzoru nemških in segi v hišo in slabo vzdrževanje so ni so bili vsi pomembni elementi, ki sameznih blagovnih znamk, delno francoskih stilov. Hotel Palace je bil na njej pustili korenite posledice. jih je varoval zavod za varstvo kul- pa koordinator opreme na strani odprt leta 1910, zgrajen v poznem Palace je po povojni obnovi leta turne dediščine. A ko pogledamo najemnika. Rezultat tega pestrega secesijskem slogu; v tistem času je 1951 počasi drsel v propad in leta od blizu, vse ni tako enostavno. nabora avtorjev je jasno viden v bil poleg hotela Excelsior v Benet- 1980 so ga zaprli. Sredi osemdese- objektu. Interes blagovnih znamk v kah najlepši in največji hotel na Ja- tih so ga za kratek čas ponovno od- Palača Urbanc: štukature oblikovanju tržnega prostora je pre- dranu. Nebotičnik je kot nepremič- prli, nato pa leta 1990 dokončno proti blagovnim znamkam vladal nad ambientom, ki ga ponu- ninsko investicijo tik pred gospo- zaprli. Nebotičnik pa se je iz mestne Kot vedno se tudi tu hudič skriva v ja hiša; namesto palače smo dobili darskim zlomom leta 1929 naročil kavarne počasi preobražal, dokler podrobnostih. Pri Palači Urbanc je okrašen nakupovalni center. Pokojninski sklad, projektiral pa ga ni tik pred zadnjim zaprtjem postal po malo bolj temeljitem ogledu oči- je Vladimir Šubic. Bil prva stavba v striptiz bar. Razloge za propad teh tno predvsem to, da je bilo pri obli- Hotel Palace: secesija in Sloveniji, ki je ambiciozno segla v lepih hiš gre iskati tudi v ideologiji. kovanju interjerja najbolj pomemb- futur barok višino; prav tako je eden prvih pro- Vse te hiše, še posebej pa hotel Pala- no, da prostor ustreza standardom V nasprotju s Palačo Urbanc v hote- gramsko hibridnih objektov, s trgo- ce in palača Urbanc, so bile v svoji gostujočih blagovnih znamk. Vse- lu Palace ohranjenih delov objekta vinami v pritličju, pisarnami v niž- naravi reprezentančni objekti višje- obsegajoča belina in sterilno ozra- ne dopolnjujejo sterilno bele police, jih in stanovanji v višjih nadstropjih ga sloja meščanske družbe. V misel- čje, ki v sodobni korporativni logiki na katerih bi se bleščali produkti. ter gostilno in kavarno na vrhu. nosti socializma pa ni bilo prostora nakupovalnih središč omogoča iz- Namesto tega je interjer dopolnjen za nakupovalno središče, namenje- postavljanje produktov, se ne uje- v slogu, ki je bil priljubljen pred za- Hiše z dušo no petičnežem, ali pa za elitni ho- mata z naravo secesijskega okrasja. četkom svetovne gospodarske krize. Drugič, v Slovenijo so prinesli ne sa- telski kompleks; tudi za ugledno Še več, ko se umaknemo iz osre- Gre za slog, ki ga bomo za lažje ra- mo arhitekturne presežke, ampak mestno kavarno ne. Hotel Palace so dnjega prostora z mogočnim sto- zumevanje poimenovali kar s sko- tudi nove načine življenja. Palača nadomestili modernistični hoteli, pniščem, bi lahko bili kjerkoli - v vanko futur barok; gre za načeloma Urbanc je bila prva veleblagovnica Palača Urbanc je postala Centro- kateremkoli nakupovalnem sredi- sodobne, izčiščene linije prostorov, v naših krajih in je prinesla velebla- merkur, Nebotičnik pa je počasi dr- šču na svetu. Skelet lesenega okras- a v težkih, »žlahtnih« barvah; dopol- govniško, vse-na-enem-mestu naku- sel v pozabo, dokler ni neslavni Glo- ja in štukatur, ki jih je bilo treba njene s cvetličnimi vzorci, ki spomi- povanje - drugačnega načina si da- bal na vrhu Name postal »lokal nad ohraniti, ni oblikovalsko povezan z njajo na francoski barok, s stoli, nes sploh ne predstavljamo. Palace mestom«. ostalim delom hiše. S tem je omejen oblečenimi v usnje s kovanimi robo- je prinesel doživetje prestižnega In petič - vsi trije objekti so bili v na pozabljene elemente, ki niso vi- vi, lesom žlahtnega videza in ble- obalnega počitnikovanja - postavil zadnjih nekaj letih prenovljeni. Z deti kot sestavni del celote. Izjemen ščečimi materiali, ki dajejo vtis zlata je koncept, na katerem dandanes menjavo ideologije in prihodom ka- oblikovalski potencial, ki ga hiša po- in srebra ... Ta slog se s svojim obli-

priloga2011-16.indd 6 20.4.2011 14:25:32 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

1. Miran K a mb ič

kovanjem neposredno nanaša na 1. Ko se v Palači Urbanc umaknemo sporočilo baroka; daje vtis izobilja, iz osrednjega prostora s stopni- 2. prestiža, draginje. V časih izjemne ščem, bi lahko bili v kateremkoli

gospodarske rasti je bil odsev mi- nakupovalnem središču na svetu. Miran K a mb ič selnosti; bogastvo in blaginja sta Če se zdi sožitje med starimi hiša- bila povsod, in pokazati ju, posebej mi in sodobno korporativno logiko v luksuznem hotelu, kot je Palace nemogoče, se je treba samo zape- Kempinski, je bilo nujno. ljati do mestnega središča Dunaja, A v interjerju skupnih delov hotela kjer je takih primerov veliko. ne gre za en slog; gre skorajda za 2. Vseobsegajoča belina in sterilno obsesijo, kako vsak prostor urediti ozračje, ki v sodobni korporativni čim bolj drugače. Vhodni prostor, logiki nakupovalnih središč omogo- kavarna, stopnišče s strani prome- čata izpostavljanje produktov, se nade, bar ... vsak izmed prostorov ne ujemata z organsko naravo se- je oblikovan v svojem slogu, z zelo cesijskega okrasja. A vsaj v vho- malo povezovalnimi elementi. Gne- dnem delu je lesenih elementov in ča in skoraj naključno kombinira- drugih oblikovalskih potez še ve- nje interjerjev povzročita, da pro- dno zadosti, da ohranijo osnoven stori ne sestavljajo enotne podobe skelet hiše, ki pa se ne nadaljuje v hotela. Dajejo vtis, da je secesijsko sosednje prostore. okrasje velike Kristalne dvorane samo še eden izmed oblikovalskih slogov, vrinjenih v hišo. Rezultat ni vljeni hotel Palace bi moral biti vtis premožnosti in luksuza; rezul- stalnica, kot je hotel Ritz v Parizu, tat je kič, v slabem pomenu bese- ne pa muha enodnevnica. Če bi se de. k notranjemu oblikovanju hotela Problem ravnanja po modni muhi pristopilo celovito, če bi bili za iz- notranjega oblikovanja se je poka- hodišče privzeti in umirjeno dopol- zal že v tem kratkem času, kar je njeni obstoječi nastavki ohranjene- hotel odprt. Svetovna gospodarska ga interjerja, bi bilo možno ustvari- kriza je s seboj prinesla drugačno ti nekaj brezčasnega. In brezčasnost miselnost in drugačne vrednote. je najbolj ekskluziven vtis od vseh. Modne smernice se skladno s tem spreminjajo in oblikovanje se Nebotičnik: razgled nad usmerja v druge, manj ošabne in mestom in plastika kičaste smeri, zato je interjer že Če so pri Palači Urbanc in hotelu dandanes nekoliko zastarel. Preno- Palace problemi vidni v celotni no-

priloga2011-16.indd 7 20.4.2011 14:25:35 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

3. 4.

8 inski Palace Portorož arhiv K e mp inski Palace Portorož arhiv K e mp inski Palace

3. Kristalna dvorana v hotelu Palace 5. je edinstven secesijski interjer. Štukature in okrasje so odlično iz- hodišče, na katerem bi bilo možno oblikovati preostali interjer; ne s kopiranjem obstoječega, ampak z navezovanjem nanj. 4. 5. Žal pa oblikovanje ostalih prostorov hotela ne poskuša ustvariti inski Palace Portorož arhiv K e mp inski Palace celovite slike. Posamezni prostori so oblikovani kar se da drugače - celo tako, da so včasih videti kot modelne postavitve različnih slogov v trgovini s pohištvom.

zahtevno obnovo zgornjih etaž Ne- botičnika. A Nebotičnik je svetilnik slovenskega meščanstva. Je prostor z dušo; tu je imel Mojmir Sepe v mladih letih praktično dnevno so- bo. Ima jasno lastno identiteto in podobo. Frustrirajoče je, da bi bilo s prepoznavanjem te identitete in s pravilno izbiro tlakov, oblog in opreme, ki ne bi investicije nič po- dražile, možno ta duh ohraniti in ustvariti res nekaj izjemnega. A žal to ni popolnoma uspelo.

tranjosti objekta, pa se je pri kavar- pijače; občutek je, kot da bi prišli v ograja ni zadostila sodobnim varno- Nevidne napake ni in restavraciji na vrhu Nebotični- skladišče ali ob retropult bara. Sani- stnim predpisom in je bila dopol- Dejstvo je, da naštetih napak večina ka treba spustiti še malo bolj v po- tarije so odete v keramiko z odboj- njena s prozornimi ploščami, ki pa javnosti sploh ne opazi. Zakaj bi se drobnosti. Izstop iz dvigala na nivo- nim zlatim leskom (dih futur baro- so plastične, ne steklene. Ob nasla- potem s tem morali sploh ukvarjati? ju restavracije je obetaven. Ohranje- ka), ki nima nobene povezave z njanju na ograjo nas tako pričaka Problem je v tem, da je Slovenija na svetila in kamnite mize, skupaj s ostalimi prostori, obenem pa je pro- neprijetno upogibanje, in zanimivo majhna država. Imamo samo en Ne- stropnimi poslikavami in odprto ku- jektant očitno pozabil predvideti bo videti, kako bo plastika, dovze- botičnik, samo en hotel Palace, sa- hinjo, dajejo vtis klasične meščan- delivec za milo. Tako je (ob zadnjem tna za praske in obrabo, prenašala mo eno Palačo Urbanc. Vsaka izmed ske restavracije, z rahlim dunajskim preverjanju) v sanitarijah prestižne zob časa. Vtisa ne popravijo plastič- teh hiš ima neverjeten zgodovinski pridihom. A že sprehod po lesenih restavracije obiskovalce pričakala ni pleteni stoli, ki se ne morejo izo- potencial. Če si predstavljamo kla- stopnicah navzgor vtis pokvari. Pod Sanolaborjeva litrska grosistična gniti vtisu cenenosti, predvsem pa sično restavracijo, kjer bi lahko fant robovi stopnic so nameščene linije plastenka mila, s katero se znajdejo nimajo nobene povezave z ambien- po (sedaj sicer že zastarelem) običa- LED-svetil, ki, še posebej, ko so obar- po najboljših močeh. Luksuz. Nato tom Nebotičnika. ju dekle zaprosil za roko, je temu vane rdeče, spominjajo na slabše pride na vrsto največja znamenitost Ob tej kritiki je treba povedati, da najbližje Nebotičnik. Če si predsta- čase, ko so se po teh prostorih vrte- - terasa. Razgled s terase je nespor- gre velik poklon Anthonyju Tomaži- vljamo hotel za visok državniški la pomanjkljivo oblečena dekleta. na vrednost Nebotičnika in je tudi nu, avstralskemu podjetniku sloven- obisk, je to Palace. Ambient, kjer ku- Ob prihodu v zgornje nadstropje ovekovečen v skoraj ponarodeli pe- skega rodu, da je sploh izpeljal fi- pimo obleko, ki nam bo služila za nas pozdravi pogled na razstavljene smi Belih vran. Nizka originalna nančno in organizacijsko izjemno najbolj pomembne dogodke v življe-

priloga2011-16.indd 8 20.4.2011 14:25:37 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

6. Vtis zunanjosti Nebotičnika kvarijo plastični pleteni (umetni ratan) sto- 6. li in upogljiva pleksi ograja. Pred kratkim so bila na teraso namešče- ustralis d.o.o. ustralis d.o.o. na še nerodno izbrana izvlečna sen- A čila. Našteto sicer zbledi ob spekta- 9 kularnem razgledu; a škoda je, da T erra duh Nebotičnika, ki je tako lepo viden v spodnjih prostorih, ne seže v višje etaže. arhiv p odjetja

nju, je Palača Urbanc. Te hiše imajo to dušo. In vsakič, ko jih prenovimo tako, da se ne oziramo na to dušo, da ne izkoristimo njihovega zgodo- vinskega potenciala, zanemarimo tudi del lastne identitete kot naro- da. In to zbuja skrb. Najbolj prepro- sto bi bilo, če bi lahko s prstom po- kazali na koga, ki je za nastalo stanje kriv. A tudi to ni enostavno. Del krivde zagotovo nosijo investitorji, ki ne znajo v celoti prepoznati potenciala, ki ga imajo pred nosom. A po drugi strani niti niso strokovnja- ki za to; za načrtovanje najamejo arhitekte in oblikovalce, ki bi to morali prepoznati in investitorje pre- tno zasnovo prostora (primer ograje tih mogoče lahko poizkusili znova. nem izmed treh najvidnejših in naj- pričati o pravilni smeri obnove. Tu Nebotičnika), ostalo pa se prenavlja A če v vmesnem času ne bomo spre- pomembnejših projektov v zadnjih je tudi Zavod za varstvo kulturne de- ne glede na izhodišča, ki jih ohra- menili pristopa k prenavljanju takih treh letih. Da, vse tri prenove so do- diščine, ki nadzoruje obnove vseh njeni elementi postavljajo. Razhaja- objektov, ne bo od njih ostalo nič volj dobre. Da, vsem lastnikom in teh stavb. Rezultat neuspešnega so- nja med starim in novim povzročijo, drugega kot prazne lupine. Čeprav investitorjem privoščimo veliko po- delovanja med temi tremi udeležen- da ohranjeni elementi prenehajo bi- s prstom ni mogoče pokazati na slovnega uspeha in čim boljše obra- ci v procesu je čudno »kataloško« ti sestavni deli hiš in so omejeni na krivca, je treba priznati, da obstoje- tovanje prenovljenih objektov. A za varovanje dediščine: tisto, kar je razstavne eksponate. či sistem in vsi udeleženci v procesu objekte takega ranga »dovolj dobro« ocenjeno kot vredno, se ohranja kr- Dobra novica je, da interjerji niso niso bili sposobni opraviti res kako- mogoče ni dovolj dobro. Zadovoljiti čevito, ne glede na skladnost s celo- trajni in da bomo po nekaj deset le- vostne, celovite prenove na nobe- bi se morali samo z odličnim. A

že v prodaji

priloga2011-16.indd 9 20.4.2011 14:25:38 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

10 Najprej etika, potem kozmetika Aleksander S. Ostan, arhitekt Renesansa lesa v sodobni arhitekturi

Ko pogledamo na globalno stanje gozdov: kar 60 odstotkov Slovenije je oblog, notranjih podov in zunanjih zamenja, zato je primeren tudi za stvari na področju bivanja in gra- pokrito z njimi, kar je za Finsko in tlakov, miz in stolov ter še mnogih prenove, ki bodo v bližnji prihodno- dnje skozi statistiko, lahko vidimo, Švedsko najvišji delež v Evropi! Med- drugih uporabnih predmetov za bi- sti tvorile velik delež arhitekturnih da je stanje res alarmantno: v našem tem ko po svetu vsako leto izsekajo vanje. Les je dejansko vsestranski in posegov. Ne nazadnje bi si Slovenija zahodnem, »razvitem svetu« preživi- trinajst milijonov hektarjev naravne- v tem smislu mu noben drug materi- kot gozdna dežela lahko bistveno mo približno 90 odstotkov svojega ga gozda, kar je velikost Grčije, se al, umeten ali sintetičen, ne seže bli- bolj pomagala z lesnim gospodar- časa v zaprtih prostorih, torej v hi- naša država zarašča, letni prirastek zu. Za konstruiranje ima mnoge stvom, še posebej v teh kriznih ča- šah. V stavbah naj bi tičala polovica gozda se veča, a hkrati prav v me- prav posebne, večkrat tudi komple- sih. Manjši, decentralizirani lesno- svetovnega kapitala, porabile naj bi stih, kjer jih najbolj potrebujemo, na mentarne lastnosti: je trden in me- predelovalni obrati »in situ« na ob- polovico svetovne energije (transport nerazumljiv način padajo mnoga ve- hak, tog in prožen, nosilen in lahek, močjih, kjer je veliko lesa, bi lahko in industrija vsak le po četrtino), lika, ključna drevesa!? trajen in robusten, grob in gladek, pomagali ustvariti mnogo delovnih ustvarile pa 43 odstotkov izpustov tlačno in natezno odporen. Z lahko- mest in kakovostno preživetje marsi- CO2 in 55 odstotkov planetarnih od- Univerzalnost lesa: od to se obdeluje, popravlja in dopol- kateri družini. Ponudbe lesa je na- padkov. Za njihovo načrtovanje in simbola do trajnostnega njuje. Rase tako rekoč pred domači- mreč več, kot je povpraševanja, zato gradnjo porabimo le 20 odstotkov gradbenega materiala mi vrati, zato načeloma ne potrebu- ga lahko tudi izvažamo. Seveda pa energije, polnih 80 odstotkov pa za Drevo, to posodo lesa, nosimo vsaj je velikih transportov. Spada med ne le na hiter in lahek način kot hlo- njihovo vzdrževanje, obnovo in ruše- od mladosti v sebi; njegovo igrivost, najcenejše materiale. dovino, ki ima najnižjo ceno, tem- nje. Ob tem 20 odstotkov prebival- rast, senco in šelestenje v vetru. Živi- več predvsem kot raznolike lesene stva porabi kar 80 odstotkov svetov- mo njegovo pokončnost, trdnost in Značaj lesa: trden, trajen in izdelke visoke kakovosti! A za to so ne energije. A iz obnovljivih virov mehkobo hkrati. Ponotranjimo ga vztrajen, a tudi čuten, lep in poleg vizije za začetek potrebne sti- danes pridobimo komaj 14 odstot- kot simbol, čeprav se tega morda ne individualen mulacije, ustvarjalnost in raziskoval- kov energije, več kot 80 odstotkov pa zavedamo; v nas je tako s krošnjo kot Les ima tudi odlične trajnostne la- na radovednost! še vedno iz fosilnih goriv (nafta, pre- tudi s koreninami: tiha simetrija stnosti. V nasprotju z večino ostalih mog, plin). Resne analize svarijo, da med zgoraj in spodaj, ki prek debla materialov je CO2 nevtralen, za svo- Novoveška pozaba lesa: od smo že okoli leta 2000 presegli prag povezuje nebo in zemljo, svetlobo in jo rast potrebuje tako rekoč le sonce žrtve napredka do ponovne naftnih zalog, kar pomeni, da se bo- temo, moški in ženski princip. Drevo in vodo. Na sekundo povprečen gozd rehabilitacije do njene količine v prihodnosti le še je prispodoba dviganja k svetlobi, a proizvede približno kubičen meter Z industrijsko revolucijo, ki je prine- nižale, potrebe po njej pa še vedno tudi prispodoba cikličnosti in krogo- lesa, ki v sebi lahko shrani celo tono sla konstrukcijski primat jeklu in ste- drastično rastejo. V dveh desetletjih tokov življenjskih sokov, vračanje le- CO2! S tem prispeva velik delež k klu, je les začel izgubljati pomen in naj bi ob današnjih trendih svetovna tnih časov, pot od semena do ploda ustvarjanju »nizkoogljične družbe«. njegova uporaba se je zmanjšala, potreba po energiji narasla za dobro in nazaj do zemlje. Zato ga upraviče- Hkrati proizvaja še svež zrak, čisti vo- kar se je v mestih dogajalo že prej, polovico! Ali bomo opustili neobno- no spoštujemo kot drevo življenja, ki do in nasploh varčuje z energijo. Je ko sta ga zaradi požarne varnosti, pa vljive vire energije, preden oni zapu- se nenehno obnavlja. A tudi kot dre- požarno varen, ogenj se v lesenih tudi statusa začela izpodrivati ka- stijo nas? vo spoznanja in drevo razsvetljenja; zgradbah obnaša predvidljivo, ob men in opeka. Ko je v 20. stoletju Del rešitev zgornjih problemov se v drevo modrosti in drevo sveta. Kot os potresu pa se odziva zelo prožno. poleg obeh svetovnih vojn »izbruh- kontekstu globalne urbanizacije, sveta ali »axis mundi« simbolično Odporen je tudi proti hitrim vre- nil« še beton, je lesu dokončno od- vzporedno s ponovnim premislekom podpira nebo, kar so različne svetov- menskim spremembam, prenaša vi- klenkalo. Vztrajal je le na podeželju o vlogi naselbinske kulture in temelj- ne tradicije upodobile kot osrednji soke vročine in ekstremen mraz. in v zrelejših okoljih, kjer ga je v izo- nem poslanstvu arhitekture, kaže steber hiše, ki predstavlja osredišče- Med konstrukcijskimi materiali ima bilju in je tradicija njegove uporabe predvsem v holističnem trajnostnem nje človekovega mikrokozmosa. Ne najboljše izolacijske lastnosti, je zato živa, na primer v Skandinaviji. Tudi pristopu, ki bi celovito in spoštljivo nazadnje je drevo tudi simbol plo- skoraj brez toplotnih mostov, relativ- Slovenija premore bogato paleto re- obravnaval vse vrste virov, od narav- dnosti, ponekod še vedno razumljen ni stroški za ogrevanje pa so posle- gionalnih stavbnih tipologij, povezanih do človeških, hkrati pa bi bil kot izvorna snov, »materia prima«. dično manjši. Tudi zato so zidovi in nih z izvirno, raznoliko uporabo le- energetsko vzdržen in učinkovit. Ta- Podobno nakazuje tudi starogrška stene lahko tanjši, kar sprosti več no- sa, a jih je v dobrih šestdesetih letih ko uravnotežen razvoj bi glede na beseda »hyle«, ki pomeni snov v splo- tranjega prostora. hitrega »napredka«, povezanega z primerjalne analize porabo energije šnem in les v dobesednem pomenu. Les se pojavlja v tisočerih vrstah in je ideološkimi predsodki »revolucionar- lahko zmanjšal za četrtino do polovi- Les in gozd marsikje še vedno pome- zato raznolik in individualen: blago- nih« posledic vojne na eni ter tranzi- co, izpuste CO2 vsaj za tretjino, kla- nita tudi neizčrpen vir skrivnostne- dejno deluje na čute, saj diši, zveni cijskim »turbokapitalizmom« na dru- sične odpadke pa za tri četrtine! ga znanja. in je prijeten na dotik. Leseni prosto- gi strani, ne le spregledala, temveč Osrednjo vlogo v tej zgodbi o »reše- Les je univerzalen material z mnogi- ri vplivajo pozitivno na človekovo mnogo tudi uničila. Žal se je tem vanju planeta« bi na področju mate- mi izjemnimi lastnostmi, v širokem počutje, ustvarjajo uravnoteženo at- vplivom večinoma uklonila tudi ar- rialov za večino sveta lahko odigral spektru uporaben tudi za gradnjo mosfero z dobro klimo, pa tudi z ob- hitekturna stroka, ki ji vzorov, izku- prav les! To bi moralo biti še posebej stavb: od konstrukcije, sten in stro- čutkom relativne »topline«. šenj in znanj, povezanih s tradicio- jasno tistim državam, ki imajo svoj pov, ostrešja, oken in vrat, teras in Lesene konstrukcije preživijo stole- nalno leseno gradnjo, ni uspelo pre- prostor porasel z velikim odstotkom balkonov, do fasadnih in notranjih tja, če pa kak del propade, se zlahka poznati kot kakovostne, jih transfor-

priloga2011-16.indd 10 20.4.2011 14:25:38 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

11 fis arhitekti arhiv b iroja O fis

1. S tanovanjska hiška v Bohinju (Ofis arhitekti, 2009) 2. Hiška je dober primer kritičnega re- gionalizma v izjemni, zaščiteni kra- A rchitekten jini; smiselno je umeščena v morfo- A rtec logijo naselbinskega tkiva, hkrati pa je zanimiv primer sodobne reinter- pretacije lokalne tipologije, razpete

med bohinjsko hišo in kozolcem. arhiv b iroja Struktura je odprta, simpatična v izražanju arhitekturnih elementov in z elegantno izbiro materialov: ve- činoma les v naravnih tonih, kombi- niran z nekaj kamna in z velikimi steklenimi odprtinami. 2. Lesena hiška na Gradiščanskem v Avstriji (Artec Architekten, 2006) Drevo in hiša, vertikala in horizont, natura in kultura, nebo in zemlja: arhetipski dialogi med komplemen- tarnimi dvojicami bivanja, kreacije in kompozicije. Minimalna longitu- dinalna hiška, ki skoraj lebdi na ro- bu panonske pokrajine, stoji na samem, zunaj ožje določujočega konteksta, zato je moderna, abstraktna in odprta proti jugu ter zaprta proti severu. Z velikimi napušči, ki ustvarjajo široko bivalno teraso med znotraj in zunaj, z zaščito pred soncem in dežjem.

mirati in prenesti v sodoben arhitek- bolj v tujini kot pa doma. A že v času bili v pionirskih časih moderne pred- vil rojak arhitekt Simonitti, ki pa ga turni jezik in rešitve. Šele paradi- moderne so tisti arhitekti, ki niso vsem Wright, Aalto, Haering, je Ljubljana v glavnem spregledala. gmatske spremembe, celostno obar- povsem podlegli »internacionalne- Asplund in Lewerentz, Scharoun, Pi- Pri nas doma je bil v obvladovanju vani modeli razmišljanja, nove teh- mu stilu«, vključevali vidike regio- kionis in še kdo, v povojnih časih na- tega žlahtnega materiala največji nologije v obdelavi in uporabi lesa, nalnih tradicij, ki so les obravnavale slednje generacije pa Skandinavci mojster kdo drug kot Plečnik. Izšel je nazadnje pa še ekološko-ekonomska kot enakovreden material. Ti avtorji Pietilaa, Erskine, Fehn in Utzon. V iz mizarske družine in šolanja pohi- kriza, so lesu po daljšem obdobju so bili v kontekstu »kritičnega regio- bivši Jugoslaviji je na planotah okoli štvene obrti in je material poznal od monopolov betona, jekla in opeke nalizma«, ki ga v krogu prijateljev Sarajeva svoje delno lesene hotele znotraj, iz njegovih strukturnih, obli- spet vrnili vlogo pomembnega grad- zagovarjamo že vsaj dve desetletji, snoval arhitekt Ugljen, a žal mu je kovnih in uporabnih lastnosti. Ne benega materiala. vedno bolj kompleksni in zanimivi vojna večino mojstrovin uničila. Za glede na to, ali nam je njegova arhi- V sodobno arhitekturo se les ponov- kot čisti funkcionalisti oz. »ciamov- zahodno mejo je v etničnem prosto- tektura všeč ali ne, moramo prizna- no in vse intenzivneje vrača že ka- ci«, ki so smeli na »pravoveren« način ru slovenske Benečije nekaj izjemnih ti, da je les uporabljal in obdeloval z kšnih dvajset let, seveda bistveno uporabljati skoraj le beton. Takšni so stavb s kulturno uporabo lesa posta- virtuoznostjo, ki jo težko najdemo v

priloga2011-16.indd 11 20.4.2011 14:25:40 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

3. Stanovanja za starejše in zdra- 3. vstveni center Meander, Nizozem- ska (UArchitects) Dinamična urbana kompozicija raz- lično visokih lesenih objektov s 12 prehodi, atriji in majhnimi parki je z meandri vtkana v suburbano oko- arhiv b iroja UA rchitects lje. Je lep primer, kako je mogoče celo velike, večnadstropne stavbe elegantno izvesti z leseno konstrukcijo in raznolikimi oblogami ter se tudi tako boriti za uravnote- ženo okolje, proti podnebnim spremembam, za »nizkoogljično« druž- bo. Kombinacija z opečnatimi zidovi pomaga z materialom, barvo in teksturo popestriti likovno dožive- tje naselja. 4. Univerzitetni kampus v Aalnu v Nemčiji (MFG Architekten, 2008) Večnadstropni objekti univerzite- tnega centra za tehnologijo, ki so vsi leseni, stojijo zunaj mesta v naravnem okolju. Vse obdaja estetsko in energetsko natančno zasnovana in izvedena dvojna fasada, pri kateri se za zunanjimi lamelami lesenih senčil skriva notranja steklena fasada, na jugu z globokimi terasami, na severu z ožjimi balkoni. Med 4. mobilnimi paneli, ki zaprti delujejo kot prefinjena čipka, odprti pa kot A rchitekten različno velike okenske zareze, se vzpostavi dinamična kompozicija. 5. Lesena brunarica v Ljubljani Les seveda ni univerzalno zdravilo, ki bi ga jemali ob vsaki priložnosti, arhiv b iroja M F G v vseh oblikah in za vse simptome. Zelo pomembno je vedeti, zakaj, kdaj, kje in seveda kako ga upora- bljamo. To je odvisno od konteksta lokacije, programske naloge, na- ročnika in arhitekta. Zato brunarica z Divjega zahoda niti estetsko niti ekološko in energetsko seveda ne sodi v suburbano okolje evrop- skega mesta, niti vasi. Podobno velja za kakšne druge slovenske »ek- stravagance« (novodobni gradiči, haciende, transformatorji in podobno). To bi morali vedeti naroč- niki, pa tudi arhitekti, občine in upravne enote oziroma država!

Evropi njegovega časa. Tudi Ravni- je šlo za sistemski pristop, ki je tako Pri nas je les odločneje začela upora- ski investitorji in graditelji, ki so bili kar je dobro vedel, kje in kako ga na ravni deželne prostorske zakono- bljati šele mlajša generacija uspešnih do integralne uporabe lesa dalj časa lahko uporabi, čeprav ga je bolj po- daje kot tudi s spodbujanjem in po- arhitektov, a doslej žal bolj za esteti- neupravičeno zadržani. redko; so ga pa zato nekateri njegovi vezovanjem malega gospodarstva zirane kozmetične obloge standar- učenci, ki so se dodatno izobraževali stimuliral lokalno lesno industrijo, dni zidavi, manj pa kot celovite kon- Od brezoblične proti v Skandinaviji. skoznjo pa tudi sodobno energetsko strukcijske in energetske rešitve z brezogljični arhitekturi varčno arhitekturo. Danes v to regijo etično zavestjo o njegovih okoljskih Pri sodobni uporabi lesa lahko she- Les v sodobni arhitekturi: prihajajo ne le arhitekturne ekskur- učinkih. Vendar tudi število integral- matsko govorimo o dveh osnovnih razmerja med etiko in zije, ki si ta fenomen hočejo ogledati nih realizacij narašča, za zdaj še bolj usmeritvah: ena izhaja iz dosledne kozmetiko od blizu, ampak tudi politične dele- na ravni enodružinskih hiš in manj ekološke opredelitve, ki se k naravi Nekje v začetku devetdesetih let se gacije, ki bi rade spoznale lokalni med kompleksnejšimi, pa tudi višji- in preprostosti vrača z originalnimi začne »rehabilitacija« lesa v sodobni »know-how«. Medtem pa v sosednji mi javnimi stavbami, ki veljajo za »low-tech« rešitvami za bivanje, se arhitekturi, ki je povezana predvsem Švici po svojem izvirnem, študio- preverjeno in uspešno prakso pri na- izogiba vsem umetnim dodatkom z alpskim prostorom srednje Evrope, znem pristopu in poznavanju mate- ših sosedih in širše. A lesena arhitek- (sintetičnim lepilom, premazom, za- še najbolj s Švico in Avstrijo. Pri sle- rialov, predvsem lesa, morda najbolj tura se tudi pri nas vse bolj prebija ščitam...) ter sledi načelom gradbe- dnji pomeni regija Vorarlberg prav- izstopa arhitekt Zumthor, ki je začel med strokovne publikacije ter dobi- ne biologije. V kombinaciji z leseno cati fenomen, ki je postal znan vsaj kot tesar in se šele nato napotil v ar- va javno priznanje. Upajmo, da se skeletno konstrukcijo kot polnila rana stari celini, če ne tudi širše. Tam hitekturne vode. bodo postopoma otoplili tudi sloven- da uporablja še druge naravne ma-

priloga2011-16.indd 12 20.4.2011 14:25:42 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

teriale: ilovico, slamo (tudi v obliki bal), opeko ali kamen, večkrat tudi 5. na način reciklaže odpisanih ele-

mentov ali snovi. Uporablja tradici- Borut K rajnc onalne tehnike gradnje ali posodo- bljene variacije na temo. Takšne hi- 13 še pogosto nastajajo v lastni režiji (brez arhitekta), skozi različne sku- pnosti, povezane v manjša naselja. Druga usmeritev sledi sodobni uporabi lesa, ki dopušča mnoge tehno- loške in oblikovalske možnosti. V oblikovalskem smislu je razpon mo- žnih formalnih jezikov zelo širok in sega od preprostega evklidskega minimalizma do zahtevnih fraktal- nih geometrij. Lepljen ali ukrivljen les in njuni nosilci že dalj časa niso več dragoceno razkošje, ampak so postali del običajne načrtovalske prakse. Razna satja, paličja ali kri- žno lepljene plošče omogočajo tudi premostitve velikih razponov. Sofi- sticirani stroji, kot je na primer ža- ga CNC (»computer numerical con- trol«), se vodijo z računalniškim kr- miljenjem, ki omogoča tudi zelo hitro in natančno izdelavo komple- ksnih unikatnih konstrukcij in le- predvsem v Alpah). Nastaja vedno Seveda tudi les ni univerzalno zdra- sično lepe« (les s kamnom, zemljo snih zvez. Pri fasadnih in notranjih več nizkoenergijskih, pa tudi pasiv- vilo za vsako nalogo in vsako situa- ali betonom) ali strukturno kompa- oblogah so popularne različne le- nih hiš. Žal gre pri marsikateri rabi cijo, še naprej bomo snovali in gra- tibilne (les z jeklom ali s steklom) in sne plošče ali paneli, ki ritmizirajo lesa za osnovno nerazumevanje dili, pač glede na specifiko naloge, pridobijo dodano vrednost v odno- kompozicije večjih stenskih površin. trajnostne gradnje, saj se ponekod konteksta in možnosti, tako z ze- su do enega samega materiala. Tre- Med načini izdelovanja montažnih uporabljajo neavtohtone vrste lesa, mljo, kamnom, opeko kot tudi z be- zen razmislek pri odločitvah je da- hiš, ki potekajo na suhem, hitro in kataloško oblikovane in za povrh tonom in jeklom. Vsak material je nes postal tudi za tiste arhitekte in učinkovito, pri nas prevladujejo pa- postavljene še v povsem neprimer- na svoj način lep, zanimiv in upora- naročnike, ki tega v tranzicijskih ča- nelni sistemi, manj je skeletnih in na okolja, npr. uvožene brunarice v ben. Nekatere kombinacije so lahko sih »turbo gradnje« niso počeli, za- masivnih (slednji so vse bolj iskani urbano ali vaško okolje. po strukturi, teksturi ali barvi »kla- vezujoč imperativ! A

Stenska inverter klimatska naprava za sprošèujoèe ravnovesje v prostoru, enostavne in ravne linije, dejanska tišina, èist in lepši zrak, tedenski tajmer! Tedenski tajmer

Tiho delovanje

Najnižja KIRIGAMINE Vlak Avto Knjižnica slišnost

80dB 60dB 40dB 21dB 10dB MSZ-EF

uvoz in distribucija klimatskih naprav, Industrijska c. 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/338 49 99, www.vitanest.si, www.klimatiziramo.si

priloga2011-16.indd 13 20.4.2011 14:25:43 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

1. Borut K rajnc

Delavnica nemogoče Urša Marn RPS, tisto podjetje, ki uresničuje tudi najbolj nore zamisli

Predstavljajte si človeka, ki dela dva- tov, umetnikov, galeristov in muzeal- kratkim je končal postavitev Tobač- gati prve artikle, je v trgovino vstopi- najst ur na dan, šest dni v tednu, že cev. RPS je kratica za računalniško nega muzeja, postavitev razstave o la petična Rusinja in vprašala: »Opro- dobrih dvajset let, in se svojega dela podprte sisteme, s čimer je opisan sa- Grkih v Mestnem muzeju Ljubljana, stite, katera znana blagovna znamka nikoli zares ne naveliča. Tak srečnež mo res majhen del tega, kar danes razstavo plakatov slovitega franco- pa je prišla iz New Yorka?« To je naj- je unikat. Morali bi ga prekopirati s počne to inovativno ljubljansko pod- skega slikarja in grafika Henrija de boljši dokaz, da lahko domiselno 3D-skenerjem, oblikovati kalup in po jetje. »Večji ko je izziv, bolj uživam. Toulouse-Lautreca v Cankarjevem oblikovan trgovski prostor privabi tu- njem proizvajati vse naslednje gene- Všeč mi je, če mi oblikovalec ali arhi- domu in razstavo Potres 1511 v Idriji. di zahtevnejše kupce. Filipič ima svo- racije. Kdo je ta posebnež? Ustvarja- tekt pustita veliko svobode, da se lahko Pred tem pa je skupaj s sodelavci iz- jo razlago, zakaj so se mnoga nekoč lec Branko Filipič, 48 let. Strojnik. poigravam z idejami, kako zadevo izpe- peljal že več tisoč naročil in projek- uspešna slovenska podjetja v tej krizi Ljubitelj nogometa, joge in plesa. ljati,« pravi Filipič. Da je ljubitelj izzi- tov: od napisa nad vhodom v Banko potopila: »Domnevam, da so nekatera Človek številnih talentov, ki z druži- vov, je mogoče razbrati že s spletne Slovenije do neverjetnih osemsto me- vodstva teh podjetij preveč hazardirala no dopustuje tako, da najame avto- strani podjetja. Prva stvar, ki jo opazi trov cevi, oblečenih v umetno usnje, ali pa morda celo kradla. Če podjetje dom in si ogleda najbolj inovativne obiskovalec strani, je slogan »Seveda, ki so jih sestavili v prodajne police za vodiš po neki zdravi logiki, ti ta ne pu- evropske muzeje in najbolj odbite mogoče je. Dobrodošli na straneh brez Murino trgovino v Moskvi. Naloga je sti, da bi delal neumnosti. Naše podjetje otroške zabaviščne parke, ker, tako problemov.« Variacijo tega slogana je bila precej zahtevna, saj je bilo treba je v dvajsetih letih vse račune poravna- pravi sam, v njih najde navdih za iz- najti na vratih delavnice podjetja, vsak, do trideset metrov dolg usnjen lo v roku, nikoli se nismo pretirano za- vedbo bodočih projektov. Lastnik in kjer v navdih zaposlenim, pa tudi v tulec ročno navleči na zavito kovin- dolževali, poleg tega pa smo vedno po- direktor podjetja RPS, ki skupaj z 22 promocijske namene piše: »Območje sko cev, nato pa vse skupaj s priklo- skrbeli, da smo imeli prihranjenega ne- sodelavci uresničuje tudi najbolj no- neskončnih možnosti.« Filipič je sode- pnikom odpeljali v Moskvo in tam kaj denarja za morebitne hude čase. Če re in izvedbeno zahtevne zamisli loval že skoraj z vsemi, ki v oblikova- sestaviti. Ko so prodajalke na to ne- si delaven, vztrajen, pošten in kolikor oblikovalcev, oglaševalcev, arhitek- nju in arhitekturi kaj štejejo. Pred navadno prodajno polico začele zla- toliko razumen, se tudi v tej gospodar-

priloga2011-16.indd 14 20.4.2011 14:25:44 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

1. Branko Filipič z ženo in drugimi sodelavci podjetja RPS na dvorišču 2.

delavnice na Viču. arhiv SVA 2. Objekt Gospodarske zbornice Slo- venije je vrhunski arhitekturni do- sežek biroja Sadar Vuga arhitekti. 15 Malokdo pa ve, da so domiselno, kar sedemdeset metrov dolgo kori- to za rože v panoramskem vrtu zbornice tehnološko zasnovali in izpeljali v podjetju RPS. 3. V podjetju RPS je nastala tudi teh- nološka zamisel izvedbe fasadne obloge v obliki knjig za slovenski paviljon na Expo 2010 v Šanghaju.

ski krizi ne boš potopil. Razen če imaš res veliko smolo.« Filipič krize skoraj ne občuti. V delu ima stalno okoli petdeset do sto projektov, od čisto majhnih pa do zelo velikih in zahtevnih, kar zna biti na trenutke precej naporno. »Toliko nalog ni lahko koor- dinirati. Pred leti sem bil bolj izposta- vljen stresu, obremenjeval sem se zaradi vsake malenkosti. Na dan sem imel tudi po sto telefonskih klicev. Roki in stalne spremembe naročnikov so v tem poslu ubijalski. Ko je šlo vse skupaj že skoraj čez rob, sem šel na tečaj sprosti- 3. tve pred stresom, potem pa še na tečaj joge in od takrat živim bolj umirjeno.« Ko ga vprašam, kako mu na misel arhiv p odjetja R P S pridejo rešitve, reče: »Tako, da domi- šljiji pustim prosto pot. V otroštvu sem si jo uril z branjem knjig, o tehniki iz- delave pa sem se veliko naučil tako, da sem očetu že od prvega razreda osnovne šole pomagal v mizarski delavnici. Oče je bil sicer direktor proizvodnje v idrijski tovarni Slovenijalesa, ob popol- dnevih pa je ljubiteljsko delal v svoji mizarski delavnici.« Otroštvo je preživel v Otaležu, hribo- vski vasici med Idrijo in Cerknim. V Ljubljano se je preselil ob vpisu na srednjo gradbeno šolo. Sprva je na- meraval študirati gradbeništvo ali arhitekturo, a se je zadnji trenutek odločil za strojništvo, česar kljub lju- bezni do arhitekture ni nikoli obža- loval. »Ker sem strojnik, mi je hitro jasno, ali je neka zamisel izvedljiva ali ne.« Podjetje je ustanovil že, ko je bil absolvent, skupaj s še dvema prijate- ljema in s pičlimi dvesto evri zače- tnega kapitala, kar je bila celo za ta- kratne, socialistične čase precej dr- zna poteza. Iz Nemčije so uvozili komponente, iz katerih so sestavili sodoben stroj za rezanje črk iz pleksi- ja. Po osamosvojitvi Slovenije mu je sam pa potem posel nadaljeval in ga ulili v bron, za partizansko bolnišni- Šanghaju, po idejni zasnovi arhitekta postalo jasno, da zaradi majhnosti širil. Na začetku so delali predvsem co Franja pa repliki rentgena in kadi, Borisa Podrecce so izdelali razstavo slovenskega trga ne bo mogel proda- reklamne napise in table za označe- potem ko je originala med ujmo od- o arhitektu Jožetu Plečniku v kralje- ti več kot tri do štiri takšne stroje na vanje podjetij. Eden od izdelkov pod- nesla deroča voda. Danes se največ vem muzeju v Bruslju, ki je bila po- leto. Po naključju je spoznal obliko- jetja RPS je tudi ogromen napis Krka posvečajo prostorskim izvedbam, od stavljena v čast slovenskega predse- valca Matjaža Vipotnika in ta ga je pred vstopom v Novo mesto. Na kon- razstav, muzejev do interjerjev, zu- dovanja EU. Sodelovali so tudi pri leta 1992 povabil k pripravi in izved- strukcijo pripete črke so velike kar nanjščin in sejmov. Pri tem upora- skoraj vseh dosedanjih slovenskih bi scenografij za predvolilno kampa- šest metrov. Pozneje so delo razširili bljajo vse vrste materialov, od lesa, razstavah na beneškem bienalu arhi- njo Janeza Drnovška. Vipotnik mu še na izdelavo, notranjščin, prototi- kovine do različnih umetnih mas, še tekture, redno pa jih vabijo k izdelavi je svetoval, naj pozabi na prodajo pov, kalupov, ulitkov in maket. Tako zlasti epoksija in poliuretana. Imajo razstav v Mestnem muzeju Ljubljana, strojev in se raje usmeri v oblikova- so npr. za oblikovalca Miljenka Licu- svojo lakirnico s pet tisoč barvnimi Cankarjevem domu in Narodni gale- nje. Nasvet je upošteval in podjetje je la izdelali prototipe za evrske kovan- odtenki in računalniškim mešanjem riji. bilo vse uspešnejše. Sčasoma je oba ce, za kiparja Oskarja Kogoja dva barv. Sodelovali so pri izdelavi slo- Delajo na dveh lokacijah v Ljubljani, solatnika na njuno željo izplačal, metra veliko repliko konja, ki so jo venskega paviljona za lanski Expo v vendar nameravajo še letos začeti

priloga2011-16.indd 15 20.4.2011 14:25:46 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

4. S kom je sodelovalo ali še

16 sodeluje podjetje RPS arhiv p odjetja R P S

Arhitekti: Boris Podrecca, Sadar Vuga, Ambient arhitekti, Končar Dežman arhitekti, Vojteh Ravnikar, Miha Dobrin, Miloš Gabrijelčič, Miloš Florjančič, Sergej Pavlin, Maruša Zorec, AKSL arhitekti, Peter Kerševan, Jani Vozelj, Demšar arhitekti, Katjuša Kranjc in Rok Kuhar, Janko Rožič, Genius Loci, Ana Kučan, Marko Japelj, Meta Hočevar, Janez Suhadolc, Marko Deu, Ma- tjaž Deu, Dekleva Gregorič arhitekti, Aleksander Ostan, Uroš Pust, Super- form, Prostorož, Katarina Štok, Željko Kovačič, Morana Vlahovič in drugi. Oblikovalci: Matjaž Vipotnik, Miljenko Licul, Ranko Novak, Gigodesign, Ljubo Pezdirc, Radovan Jenko, Jeff Pivač, Žare Kerin, Studio Botas, Peter Skalar, Jani Bavčar, Edvard Čehovin, Saša Mächtig, Milan Pajk, Boris Ba- lant, Darko Miladinovič, Jan Jagodic, Tanja Radež, Zora Stančič, Janja Ošlaj, Jure Sotler, Jure Dobrila, Lara Bohinc, Nika Zupanc, Dušan Jovano- vič, Grega Košak, Karin Košak, Evita Lukež, Maja Gspan, Metka Dariš, Jože Domijan, Almira Sadar, Uroš Belantič in drugi. Umetniki: Oskar Kogoj, skupina Irwin, Marko Peljhan, Alan Ožbolt, Matjaž Počivavšek, Damjan Kracina, Matej Andraž Vogrinčič, Jože Kotar, Domen Slana, Dragan Živadinov, vsi trije Janezi Janše in drugi. Galerije in muzeji: Mestni muzej Ljubljana, Narodna galerija, Mestna galerija Ljubljana, Cankarjev dom, Narodni muzej, Jakopičeva galerija, galerija Vžigalica, Muzej na Ljubljanskem gradu, Muzej grad Bled, Mestni muzej Idrija, Bolnica Franja, Muzej novejše zgodovine Celje, Tolminski muzej. Trenutno v izvedbi: postavitev muzeja na gradu Kieselstein v Kranju, muzeja lipicanca v Lipici in muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači.

gradnjo nove delavnice, kjer bodo 4. Za modno trgovino Almira Sadar so 5. lahko vse dejavnosti podjetja končno izdelali svetlobni strop in lebdečo združili na enem mestu. Med naroč- konstrukcijo iz aluminija, skoz kate- niki podjetja RPS so številna znana ro izpod stropa preseva diskretna slovenska podjetja in ustanove, na svetloba, od daleč pa spominja na

arhiv p odjetja R P S primer Petrol, Hit, Mobitel, Simobil, tkanino. Tušmobil, Mercator, Krka, Autocom- 5. V Dolenjskih toplicah so po zamisli merce, Pivovarna Union, Kolosej, Ta- Končar Dežman arhitektov izdelali lum, Hidria, Kolektor, Kovinoplasti- privlačne stenske potiske in sve- ka, Adria, Seaway, Riko hiše, DM, tlobni element nad recepcijskim Unior, Banka Slovenije, G3 Spirits, In- pultov. tralighting, Arcadia, Strle svetila, Pop 6. Z a podjetje Kolektor so izdelali vo- TV, Zdravniška zbornica Slovenije, tel avto iz pleksi linij, osvetljenih z Fakulteta za strojništvo in Akademija LED- diodami, ki nakazujejo pot ve- za likovno umetnost. Po naročilu Pop tra ob avtu. S tem so podjetju omo- TV so izdelali del pohištva za hišo, gočili, da ob obisku svojih poslovnih kjer so živeli udeleženci resničnostne partnerjev brez težav zamenja vse oddaje Big Brother. Za nove prostore razstavljene prodajne artikle v avtu, Zdravniške zbornice pa so izdelali se- pač glede na to, iz katerega avto- dem metrov dolg pult za vhodno mobilskega podjetja je vsakokratni avlo. Ta monolit v beli barvi, po svo- obiskovalec. jih organskih oblikah in gladkem 7. Najbolj prepoznaven element lju- aluminijastem površju od daleč spo- bljanske slaščičarne in kavarne Pla- minja na klopi, ki jih je pred leti na to, ki sta jo projektirala arhitekta beneškem bienalu arhitekture razsta- Katjuša Kranjc in Rok Kuhar, je vi- vljala zvezdniška arhitekta Zaha Ha- tica, ki se iz pritličja v obliki ograje did. Filipič je zagovornik mnenja, da pne v nadstropje in nato preide v se ne sme videti noben šiv, vijak, stik. strop, kjer prekrije električne vode, Izdelki so zato lepši, je pa izvedba ki jih ni bilo mogoče skriti pod precej zahtevnejša. omet. Tehnološka zamisel izvedbe je Večina zaposlenih v proizvodnji pod- nastala v podjetju RPS in to je tudi jetja RPS ima končano srednjo šolo, izdelalo vitico. vsa potrebna znanja pa nadgradijo s prakso v delavnici. »Med tem proce- som smo postali pravi prijatelji. S sku- da pa tudi brez razumevajoče in potrpe- pnimi močmi rešujemo probleme na- žljive družine ne bi bilo možno predano ročnikov. Sodelavci so mi v veliko po- voditi podjetja in iskati vedno nove reši- moč, jih zelo cenim in spoštujem. Seve- tve. Žena in otroci so večkrat prikrajša-

priloga2011-16.indd 16 20.4.2011 14:25:47 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

ni za lepe skupne trenutke, a me vseeno podpirajo.« Oblikovalci in arhitekti 6. Filipiča cenijo, ker je veliko več kot le uresničevalec tujih zamisli. »Brane Filipič je človek, ki ga reševanje problemov resnično veseli. Je eden tistih, ki arhiv p odjetja R P S 17 jih vedno zanima, kako stvari delujejo in kako jih izboljšati. Stavim, da je v svojih rosnih letih razstavil kar nekaj ur in drugih mehanizmov in da so bile njegova najljubša igrača legokocke. Sa- mo ko sem k Branetu prvič prišel s projektom, sem mu razložil, kaj natančno naj naredi. Od takrat pridem k njemu s problemom in ga prosim za nasvet,« pravi kreativni direktor oblikovalske- ga studia Gigodesign Matevž Medja. Gigodesign s podjetjem RPS sodeluje pri zelo različnih projektih. »Od kla- 7. sičnih označevalnih in usmerjevalnih

tabel in sistemov do postavitev razstav Miran K a mb ič in projektiranja razstavnih konstrukcij. Ravno tako so za nas izdelali nagrade za Medcelinski oglaševalski festival The Cup v Valencii in nagrado poslovnega združenja CEEMAN, ki ga vodi Danica Purg. Njihovo znanje je neprecenljivo pri razvoju modelov in maket, od ste- klenic ali sistema urbanega pohištva do nagrajenih Elanovih smuči Speed- wave.« Filipiča ceni tudi arhitekt Bo- štjan Vuga iz biroja Sadar Vuga arhitekti. »Če me vprašaš, kdo je izvajalec naših najbolj nenavadnih zamisli, je to gotovo Brane. Ni le obrtnik, ima tudi odlične ideje, pa še osebnostno je zelo prijeten.« Sadar Vuga arhitekti so s podjetjem RPS sodelovali že pri več ®

Izkoristite 25% subvencije tec EKO sklada za lesena A

g okna pri zamenjavi

O Energijsko varčna okna L iz lesa, les/alu in PVC

OKNA KLI LOgAtec® energijsko varčna okna Tovarniška 36, 1370 Logatec OKNA OKNA KLI S čutom do narave tel.: 01 7558 568, fax: 01 7558 586 [email protected], www.oknakli.si

priloga2011-16.indd 17 20.4.2011 14:25:48 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

8. 9.

18 arhiv p odjetja R P S arhiv p odjetja R P S

11. roš Pust U 10. Miran K a mb ič

da takoj vem, ali bo kaka zamisel v pra- 8. Za Murino trgovino v Moskvi so iz- ksi sploh izvedljiva. Je pa seveda v Slove- delali prodajne police iz osemsto niji tudi nekaj izvrstnih arhitektov, ki metrov cevi, oblečenih v umetno natančno vedo, kaj hočejo, in ki so tudi usnje. pripravljeni priznati, da je kak naš pre- 9. Za nove prostore Zdravniške zbor- dlog izvedbe boljši od njihovega.« nice Slovenije so izdelali sedem Filipič veliko poslov dobi tudi zato, metrov dolg pult za vhodno avlo. ker je njegova rešitev izvedbe cenejša Branko Filipič je zagovornik mne- in hitrejša od konkurence. Tako je bi- nja, da se ne sme videti noben šiv, la na primer na natečaju za postavi- vijak, stik. Izdelki so zato lepši, je tev Muzeja slovenskih filmskih igral- pa izvedba precej zahtevnejša. cev v rojstni hiši Ita Rine v Divači 10. Luč za knjigarno Modrijan so iz- ponudba podjetja RPS kar za 35 od- delali po zamisli biroja AKSL ar- stotkov nižja od ponudbe konkurenč- hitekti. nega podjetja. »Čeprav je naša ponud- 11. V sodelovanju s Pust arhitekti so izvedbeno zahtevnih projektih, na dominij v ljubljanski soseski Trnovo. ba praviloma za deset do petnajst od- izdelali stenske grafike v novih primer pri idejni zasnovi in izdelavi In kaj Filipič meni o sodelovanju z stotkov cenejša od konkurenčnih, zaradi poslovnih prostorih Uradnega li- kar sedemdeset metrov dolgega mo- arhitekti? »Najraje delam s tistimi, ki boljše in enostavnejše tehnološko rešitve sta, pa tudi svetleče škatle na nolitnega korita za rože v panoram- natančno vedo, kaj hočejo. Težava na- še vedno nekaj zaslužimo, pri tem pa stropu vhodne dvorane istega skem vrtu Gospodarske zbornice, stane, ko arhitekt ni prepričan vase in izdelek nič ne izgubi na kakovosti in le- objekta. pripravi razstave za beneški bienale ko si ne prestavlja, kako bo v končni fa- poti videza,« pravi Filipič. In dodaja: in izdelavi svetlobnega stropa za mo- zi videti objekt ali interjer. Arhitekti, ki »Vse je stvar dobre organiziranosti, te- dno trgovino Almira Sadar, v podje- se še potrjujejo, nam hočejo na vsak na- meljitega predhodnega premisleka in se znanje, inovativnost, trdo delo, tju RPS pa so po naročilu Sadar Vuga čin dokazati svoj prav, zato trmasto ekipe, ki se trudi za optimalen rezultat.« profesionalen odnos, kakovost in arhitektov izdelali tudi unikatne ta- vztrajajo pri stvareh, na katere se ne Uspeh pač ni nekaj, kar bi prepustili zmerne cene prej ali slej obrestujejo. pete za večstanovanjski objekt Kon- spoznajo. Sam imam že toliko izkušenj, naključju. Podjetje RPS dokazuje, da A

priloga2011-16.indd 18 20.4.2011 14:25:49 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011 KOMET9 Z nami boste korak pred ostalimi 19 Wellness rešitve za vaš dom

Privošcite˘ si wellness pri vas doma

Finske savne Infra savne Parne savne Tuši

SVETUJEMO, NAČRTUJEMO, IZVAJAMO - 100% SLOVENSKI PROIZVOD WWW.KOMET9.SI - E-MAIL: [email protected] - GSM: 051 356 963 priloga2011-16.indd 19 20.4.2011 14:25:49 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

Osnovna šola dr.Franceta Prešerna v Kranju Mirana K a mb ića

priloga2011-16.indd 20 20.4.2011 14:25:51 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

21 Arhitektura je umetnost prostora

Vesna Teržan Povojna generacija slovenskih modernistov: Stanko Kristl

»Še vedno je aktiven, prav zdaj projekti- postavil, da mora ob vsakem novem sem, da je treba v naš prostor vnesti ra širitev urgence UKC v Ljubljani in projektu stopiti korak naprej, prepri- svežino in tipologijo odprtega stano- trakt DTS, pa še eno famozno pritlično čan, da mu bo le to prineslo osebno vanjskega tlorisa z bolj kulturno obrav- stanovanjsko hišo v Ljutomeru. Super rast in napredovanje v spoznavanju navo predvsem sklopa dnevno-bivalne- je!« o Kristlovi ustvarjalnosti pripove- arhitekture. »Navsezadnje mora tudi ga dela.« V univerzitetni blok na Pru- dujejo študentje arhitekture. vsak natečajni predlog povedati kaj no- lah v Ljubljani mu je uspelo namesto Arhitekt Stanko Kristl (profesor in vega. Le tako ga bo opazila dobra žiri- bivalne kuhinje umestiti prelivajoč izredni član SAZU) je eden najvital- ja,« je prepričan Kristl. se tridelni prostorski princip dnev- nejših 89-letnikov (rodil se je leta Stanko Kristl je študiral pri Edvardu no-bivalnega sklopa: dnevna soba, 1922 v Ljutomeru), suh, trdoživ go- Ravnikarju, z njim sodeloval pri več jedilnica in kuhinja z vgrajeno po- spod, ki je do nedavnega še predaval študijskih nalogah, natečajih in tudi polno opremo; tudi spalnica je ime- študentom, še vedno pa redno ko- realizacijah. Po diplomi leta 1954 je la vgrajeno omaro. Tisto, kar še da- mentira aktualne urbanistične in ar- ostal še pet let Ravnikarjev asistent, nes očara, je uporaba »francoskih hitekturne zagate domače srenje. tako je njuno sodelovanje naneslo oken«. Ta stanovanja so bila name- Ljubljansko oblast in arhitekturno skupaj štirinajst let. Še v času študija njena asistentom ljubljanskih fakul- stroko je med drugim poskušal opo- je sodeloval pri urbanistični zasnovi tet, torej mladim družinam z otroki. zoriti na nevarnosti terena pri gra- študentskega naselja v Rožni dolini v Pri projektiranju je imel v mislih dnji podzemne garaže na ljubljan- Ljubljani, tudi pri idejni zasnovi stol- majhne otroke, ki se premikajo po skem Kongresnem trgu, a sta ga, žal, pnic v tem naselju, pa stolpičev za stanovanju po vseh štirih in razisku- preslišali. Še prevečkrat se pri nas univerzitetne profesorje na Mirju, jejo svoj mali svet. Kristl poudarja: presliši glas modrih, starejših ljudi. sodeloval pri zazidalnem načrtu Ki- »Za otrokov vsestranski razvoj je nad- Kristl je bil že od nekdaj kritičen, dričevega pa pri stanovanjsko-po- vse pomembno, kako si širi obzorje v razmišljujoč, študiozen. Štejemo ga slovnem objektu v Kranju in pri idej- najzgodnejšem življenjskem obdobju.« med povojne slovenske moderniste ni zasnovi kirurške klinike v Ljublja- Francoska okna, ki segajo do tal, je in vsako nalogo, ki se je je lotil, je ni. Na mednarodnem natečaju za namenil tem malim 'plazivčkom'. preštudiral do obisti - pa najsi je šlo ureditev otoka Ruissalo pri Turkuju Torej jih ni uvedel zaradi oblikovnih za projektiranje šol in vrtcev, bolni- na Finskem je kot sodelavec profe- ali estetskih razlogov, ne, v ta stano- šnic ali stanovanjskih blokov. »V arhi- sorja Ravnikarja dobil tretjo nagra- vanja jih je vpeljal zaradi majhnih tekturi me nikoli ni zanimalo pona- do. V komisiji je bil tudi veliki Alvar otrok in širitve njihovega obzorja. Z vljanje ali konfekcijska arhitektura. Aalto. Ob obisku v Aaltovem atelje- načrtnim in poglobljenim študijem Stvar je sicer dobičkonosna, notranjega ju se je Kristl z njim dogovoril za de- prostorov za otroke se je ukvarjal tu- zadovoljstva pa ne daje. Hkrati se zave- lo v biroju, a ponudbe pozneje ni iz- di v času, ko je projektiral šole in vrt- dam, da so brezkompromisne arhitek- koristil. Še pred diplomo je sprojekti- ce. V času načrtovanja vrtca Mladi turne rešitve redkost, če sploh so. To je ral nekaj zasebnih hiš v Ljutomeru, rod (1969-72) na Črtomirovi ulici v tako kot s svetimi resnicami, saj je edi- kmalu po diplomi realiziral nekaj Ljubljani je pripravljal doktorat in na sveta resnica to, da jih ni! Arhitek- spomenikov NOB, a prvi pomemben zanimalo ga je vprašanje prvinskega turno snovanje je preplet razlogov za primer Kristlove arhitekture je sta- prostora. »Gradnja vrtcev in šol se v in proti, tehtanje kriterijev, iskanje re- novanjski blok na Prulah. Sam pripo- marsičem razlikuje od gradnje drugih da, vgrajevanje iracionalnih vrednot veduje: »Takratno slovensko stanovanj- objektov. Pri teh projektih sem najprej izrazne govorice, pripovednosti ... je sko načrtovanje se mi je zdelo v primer- temeljito preštudiral psihologijo in fizi- sinteza duhovnih in racionalnih dejav- javi s tistim v skandinavskih deželah ologijo otrok. Jasno mi je bilo, da čista nosti.« Še ko je bil študent, si je za cilj skrajno togo in nedomiselno. Menil tehnologija ni zmožna zagotoviti no-

priloga2011-16.indd 21 20.4.2011 14:25:51 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

1. J anez K ališnik 22

2. 3. J anez K ališnik J anez K ališnik

KJE IN KAJ JE ZGRADIL STANKO KRISTL

Slovenija 1969/72 otroški vrtec Mladi rod Kranj Ljutomer 1980 hiša Rihl 1957 stanovanjski stolpič ob OLO Kranj 1950 urbanistična ureditev mesta 1998 nagrobnik Vidmar 1965/68 Osnovna šola dr. Franceta Prešerna 1951 hiša Klemenšek 1999 nagrobnik Vršnik 1966 stanovanjski blok Kanarček (s 1951 počitniška hiša S. Kristl 2004/ širitev DTS UKC Ljubljana trgovino) 1952 hiša Žuman 07/11 (še v gradnji) 2002 nadzidava Osnovne šole dr. Franceta 1954 nagrobnik družine Kristl Prešerna 1986 hiša B. Kristl Celje 1988 nagrobnik M. Kristl 1972 atrijska hiša Fajs I Krško 2003 nagrobnik V. Kristl 1981 hiša Fajs II, Lopata pri Celju 1975 hiša Čuček, Leskovec pri Krškem 2008 nagrobnik B. Kristl 2000 hiša Fajs III, Medlog Celje 2011 stanovanjska hiša (še v gradnji) 2011 nagrobnik družine Fajs Kočevje 1955 vrstne hiše za gozdarje Ljubljana Izola 1953 hiša Kar 1972-81 Splošna bolnišnica Izola, I. faza velenje 1956/59 stanovanjski bloki na Prulah 1985 dozidava krila lekarne, laboratorijev 1962/63 stanovanjski blok I, pritličje trgovina 1958 sejemski paviljon Kartonažne tovarne in diagnostike Splošne bolnišnice 1962/64 stanovanjski blok II, s trgovino in 1958 stanovanjski blok na Taboru Izola pošto 1960/65 atrijske hiše na Borsetovi, Trnovo 1960/64 stanovanjski dvojček Konšek-Furlan Kidričevo Žalec 1961/64 hiša Černelč 1954 urbanistična ureditev mesta 2001 poslovno-stanovanjski objekt Kana 1968 hiša Dev 1968/77 Univerzitetni klinični center

priloga2011-16.indd 22 20.4.2011 14:25:53 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

4. J anez K ališnik 23

1. Osnovna šola dr.Franceta Prešerna v Kranju, 1965/68 5. 6. 2. Atrijske hiše na Borsetovi v

Ljubljani, 1960/65 J anez K ališnik J anez K ališnik 3. Osrednja avla v UKC Ljubljana, 1968/77 4. Otroški vrtec Mladi rod v Ljubljani, 1969/72 5. Stanovanjski bloki na Prulah, Ljubljana, 1956/59 6. Bolnišnica v Izoli, I.faza, 1972/81

KJE IN KAJ JE ZGRADIL STANKO KRISTL

bosna in Hercegovina Kuvajt 2003 pomnik padlim pripadnikom mostar 1979/81 Center za fizikalno medicino in zavezniške misije pri NOV Slovenije, 1983 Medicinski center Mostar (idejna rehabilitacijo Ljubljana zasnova) (Opomba: šlo je za tender, a se je Imos umaknil, objekt ni bil realiziran, grafično oblikovanje hrvaška Kristl je bil povabljen, da izvede drug 1954 vinske etikete za Vinarsko zadrugo dubrovnik projekt skupaj z domačimi arhitekti, Ljutomer 1979 Medicinski center Dubrovnik (I. faza, a se tudi to ni izšlo.) 1956 plakati za tekstilni in vinski sejem v posteljni objekt) Ljubljani sLovenija 1957 celostna grafična podoba 6. kongresa umag spomeniki NOB Ljudske mladine Slovenije 1967 počitniško naselje 1950 Ljutomer 1964 zaščitni znak Dopisne delavske 1956 Horjul univerze, Ljubljana srbija 1959 Dobrunje 2001 zaščitni znak podjetja Kana, Žalec beograd 1959 Kvasica Črnomelj (kipar Jaka 1971/75 vrtec v naselju Novi Beograd Savinšek) notranja oprema 1960 Vranoviči Črnomelj 1958 prototip opreme šolske kuhinje, novi Sad 1960 Griblje Črnomelj Poljanska gimnazija Ljubljana 1976/79 Poliklinika medicinskega centra Novi 1964 Partizanska bolnišnica Pavla, Hudo 1964 interjer pošte v Velenju Sad polje pri Vojskem 1974 interjerji UKC Ljubljana 2002 dopolnitev spomenika talcev v sombor Gramozni jami, Ljubljana 1976/81 Medicinski center Sombor, I. faza

priloga2011-16.indd 23 20.4.2011 14:25:53 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

strokovno literaturo, tudi ustrezne daljšujeta proti severu in jugu, med strokovne institucije, izsledke razi- njiju se vgrajujejo nove funkcional- skav in poseben kader - medicinske ne enote, obnje pa tudi posteljni

Milana Pajka tehnologe. Arhitekti naj bi tako ne objekti. Poudarja, da UKC deluje bili več odvisni od zdravniških anali- brez posebnih posegov že 35 let 24 tično nepreverjenih programsko- prav zaradi takšnega koncepta rasti, prostorskih zahtevkov. Kristlova de- notranje fleksibilnosti in adaptabil- lovna skupina je bila povezana s nosti, ter mu napoveduje še dolgo svetovnimi projektantskimi arhitek- delovanje. turnimi krogi, ki so pripravljali teh- Posebno pa je Kristlu pri srcu prva nično dokumentacijo ali pa že gra- faza Izolske bolnišnice, v nadaljeva- dili podobne objekte. Vpeta je bila nju, v drugi fazi, pa so jo popolno- tudi v sodelovanje z raziskovalnimi ma skazili. A prav Kristlovo prvo fa- institucijami v Evropi, Kanadi in zo so v ameriški strokovni reviji po- ZDA. »Aktivno sem sodeloval na med- sebej poudarili kot vzročni primer narodnih kongresih bolnišničnega humanega bolnišničnega nagovora združenja, kjer smo sklenili veliko pacienta, o njej je pisal tudi Udo osebnih poznanstev in vzpostavili stike Kulterman. z najpomembnejšimi usmerjevalci bol- Med Kristlove zgodnje projekte sodi- nišnične gradnje. Eden izmed njih je jo še atrijske hiše (1960-65) na Borse- bil Gordon Friesen, pravi ameriški re- tovi ulici v ljubljanskem Trnovem. volucionar bolnišničnega snovanja. Gre za niz petih pritličnih hiš, vsako Tesno povezan sem bil tudi z danskimi z nekoliko drugačnim tlorisom in s arhitekti. Dvosmerna izmenjava zami- pripadajočo garažo in vrtom. S temi sli in načrtov v nastajanju je koristila vrstnimi hišami je Kristl pravzaprav obema stranema. Na splošno pri takih uvajal v naš prostor stanovanjski tip, Arhitekt Stanko Kristl izmenjavah nisem nikoli opazil ka- ki se je rodil že v starem Rimu, v za- kšnega nezaupanja ali ljubosumja. Po četku 20. stoletja pa so ga ponovno študijskih pripravah smo predložili oživili v Nemčiji. Najpogosteje nanj tranjega zadovoljstva, posebej ne otro- igralnice od okolja, je zastekljena in projektni predlog. Tlorisna zasnova naletimo v Skandinaviji; Finci so po škega. Vemo, da prostora ne dojema- se z drsnimi smučnimi okni odpre osemnajstetažne zgradbe je spominja- drugi svetovni vojni vrstne pritlične mo le vidno, ampak z vsemi čutili. Pri na teraso. la na hrastov list, kar je izhajalo iz te- hiše razvili v rentabilno in prijetno gledanju je vključena razsežnost, pri Tudi šola dr. Franceta Prešerna v žnje po južni orientaciji čim več bolni- bivalno enoto. Materiali, ki jih je poslušanju smer, pri lastni zaznavi te- Kranju (grajena 1965-68) je bila no- ških sob.« Predlog je bil tako svoj- Kristl uporabil pri svojih petih vr- lesa odnos do smeri, celo pri vonju ču- vost in je nastala po natančnem pre- stven, da je državni sklad želel stro- stnih hišah, so steklo, les in močno timo nekaj prostorskega, poleg tega pa misleku, kaj naj šolski prostor ponu- kovno oceno Mednarodnega inštitu- oranžna opeka, ki zaznamuje zuna- je za otroka posebej pomembno čutilo ja učencem. Je prva šola z dvoeta- ta za gradnjo bolnišnic iz Düsseldor- njost hiš in tudi interjer. Streha z tudi otip.« Kristl opozarja, da se pri žno stopničasto fasado. Etažni za- fa. Kristl pravi: »Ko sem v Düsseldorfu vmesno prezračevalno plastjo hišo šolah in vrtcih pogosto pozablja na mik učencem omogoči dve ravni predložil videnje naše delovne skupine, varuje poleti pred pregrevanjem, otroško merilo, saj je tri- ali večmetr- pogleda navzven - na zemljo in pro- so bili zlasti mlajši nemških kolegi pozimi pa pred kondenzom in za- ska višina prostora za otroka močno ti nebu; šolska avla se razširja v oze- navdušeni nad oblikovno posebnostjo makanjem. Z umeščanjem dnevne- pretirana in njegov občutek zavetja lenjeni atrij in ob primerni vzgoji in tehnološko neoporečno zasnovo po- ga sklopa čez vso širino objekta so je ogrožen. Potrebne so tudi izbira lahko otrok doživlja letni cikel flore. steljnega objekta. V Slovenijo smo se se odprle nove oblikovne možnosti, ustreznih materialov pa povezave Kristl se je pri projektiranju šole te- vrnili s potrjenim projektom, a kljub hkrati tudi možnosti ustvarjanja ve- objekta z naravo, domačnost in ga tipa zgledoval pri danskem arhi- temu so se pojavile finančne težave. drega bivalnega ozračja z različnimi ustrezna višina prostora: »Skratka, tektu Arneju Jakobsenu, ki se je za- Naša projektna skupina je bila razpu- pogledi pa časovno zamaknjeno šola naj bo optimističen ambient in vedal, da je južna orientacija za ra- ščena. Čez leto ali dve je projekt nada- osončenje in raznolikost osvetljeno- vrtec oblikovno vabljiv prostor.« zrede najugodnejša. Jakobsen je do- ljeval drug projektant. Po njegovih za- sti. Kristl se je pri načrtovanju držal Kristlov izraz prvinski prostor se na- mislil stopničasto oblikovan razred snovah so zgradili sedanjo osemnad- maksime, naj tudi stanovanjski tlo- naša na nezavedno zaznavanje pro- z dodatnim svetlobnim pasom; ta stropno posteljno zgradbo, ki usodno ris materializira misel, da je prostor storske izkušnje že v uterusu in tudi zaradi poševnega stropa zagotavlja posega v prostorsko zamejitev diagno- tridimenzionalni likovni fenomen na prva zavetja v zgodovini člove- primerno osvetljenost celotnega ra- stično-terapevtskih in servisnih objek- in hkrati umetnost oziroma neopri- štva. V vrtcu na Črtomirovi ulici v zreda. Osnovni gradbeni element v tov (DTS) in je hkrati ponovitev tako jemljiva duhovna prvina. Ljubljani je ta razmišljanja prevedel Kranju je beton in vsi inštalacijski imenovane nemške posteljne enote. Kristl je eden izmed odličnejših slo- v neortogonalno in konoidno obli- vodi in izpusti so bili vbetonirani so- Ker niso poznali bolnišnične tehnologi- venskih arhitektov modernistov, kovan igralni prostor, zanimal ga je časno s stenami. je, so pri nadaljnjem delu obtičali v hkrati pa je pomemben tudi kot teo- osebni (zavestni) prostor malih pre- Poleg vrtcev in šol je bila ena najod- slepi ulici.« Kristl se je ponovno vklju- retik, pisec analitičnih študij in kri- bivalcev vrtca in ločevanje funkcio- govornejših nalog, ki se jih je Kristl čil v gradnjo UKC, ko je bil sklad pri- tik. Že nekaj let se pripravljata nje- nalnega sveta odraslih od sveta lotil, gradnja bolnišnic. Zgradil jih siljen razpisati natečaj za ves preo- gova pregledna razstava in mono- otrok in njihove igre. V obrazložitvi je več, a ob pripravah na natečaj za stali program, torej za okoli 50 tisoč grafija; avtorja sta arhitekta in razi- koncepta je Kristl v reviji Sinteza (št. Univerzitetni klinični center - UKC kvadratnih metrov površine, za tako skovalca Tina Gregorič in Tadej 13-16, 1969/70) napisal, da so pri is- (1968-77) v Ljubljani se je skupaj s imenovane objekte DTS. »Nisem ta- Glažar, ki sta nam tudi omogočila kanju rešitev prvič uporabili sanitar- skupino sodelavcev lotil natančnega koj privolil v sodelovanje, a na prigo- vpogled v dokumentacijo in foto- no-tehnične izkušnje, pridobljene študija. V tem času pri nas ni bilo varjanje Nade Kraigher in ker so bila grafski arhiv. Vrednost in pomen pri projektiranju bolnišnic; gre za ustreznih analiz, ni bilo poklica teh- za menoj štiri leta in pol trdega dela arhitekture Stanka Kristla pa je slo- ločevanje čiste in nečiste cone, za nološkega analitika in sistematične- študijskih in projektnih poskusov, sem venska družba zaznala že zgodaj in filter. Skratka, poti staršev so dosle- ga spremljanja dogajanja pri gra- privolil, da sodelujem pri natečaju. So- mu leta 1964 podelila nagrado Pre- dno ločene od poti otrok in vzgojite- dnji bolnišnic. Tako se je lahko vsak dobne bolnišnice so v nenehnem ra- šernovega sklada za trgovsko-stano- ljic. Vrtec je razdeljen na posame- arhitekt, ki se je lotil te naloge, izgu- zvoju, projekt, ki sem ga predložil pod vanjski blok v Velenju, leta 1970 zne paviljone, namenjene otrokom, bil v medicinskih vprašanjih, name- geslom 'Rast', je prevod tega bistvenega Prešernovo nagrado za šolo dr. Fran- in na servisni objekt. Komunikacijo sto da bi se osredotočil na arhitek- bolnišničnega fenomena v arhitektur- ceta Prešerna v Kranju, za DTS- notranjega prostora vrtca z naravo turna. Kasneje je metodologija pro- ni jezik.« Kristl razlaga, da gre v bol- objekte UKC v Ljubljani pa leta 1976 pa je dosegel s podaljšanjem notra- jektiranja bolnišnic postala vzorec nišničnem kompleksu za dve t. i. Župančičevo nagrado. Leta 2009 je njega prostora na teraso, to je nače- za vse velike in zahtevne gradbene klinični cesti, med kateri se umešča- prejel dve nagradi za življenjsko delo, ki je v sodobni arhitekturi vsepri- posege. Kristl pravi, da imajo danes jo posamezne medicinske in para- lo - Plečnikov medaljo in Trendovo sotno. Celotna fasadna opna, ki deli arhitekti na razpolago kakovostno medicinske dejavnosti. Cesti se po- nagrado. A

priloga2011-16.indd 24 20.4.2011 14:25:54 . .

LjubezenLjubezen do do morja morja 25

Nova kolekcija North Sea • moška in ženska kopalna jopa • brisača

ovo kolekcijo in ostale izdelkeN za dom si lahko izberete v prodajalnah Svilanit:... Celje - Planet TUŠ, Ivančna Gorica- MC, Kamnik, Koper Planet TUŠ, Ljubljana - BTC, Nova Gorica - MC in Qlandia, Postojna- MC, Trebnje - MC, Velenje- Velejapark

...in v prodajalnah HOMELY: Maribor - Europark, Novo mesto - Qlandia

www.svilanit.si

A N C G A R I J A MURALESMURALESMURALES 5 K O S E U D O B J E Z D R U Ž I Z L E P O T O LET

Ponujamo vam veliko izbiro ekskluzivnega jedilniškega pohištva najnovejšega modnega trenda : stolov, miz, kotnih klopi in jedilniških vitrin. Industrijska prodajalna: Kolodvorska ulica 3, 9240 Ljutomer, tel.: 02 585 18 06, 02 585 18 07, fax: 02 585 18 30, e-mail: marica.skalic@murales@si, [email protected], http//www.murales.si

priloga2011-16.indd 25 20.4.2011 14:25:55 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011 Vinska arhitektura 26

Vinska arhitektura je svojevrsten fenomen v arhitekturi. Je trend, ki se je začel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in se uspešno nadaljuje ter tako privablja številne navdušence, ki imajo radi dobro in lepo. Vinska arhitektura je spre- menila delovanje in povečala prepoznavnost marsikaterega vinarja. O sodobni vinski arhitekturi so napisani številne knjige in turistični vodniki. Zgodovina vinske arhitekture sega na prehod iz 18. v 19. stoletje, ko so se v enem najbolj cenjenih svetovnih vinorodnih okolišev, Bordeauxu, začeli pojavljati prvi objekti, namenjeni izključno pridelavi vina. Do tedaj je pridelava vina potekala v temačnih, hladnih prostorih, pogosto umeščenih pod zemljo, da so bile tako za- gotovljene čim bolj optimalne razmere za predelavo grozdja. Vinske kleti so bile večinoma pomožna poslopja podežel- skih graščin in se niso uveljavile kot samostojni objekti. Beseda »chateau« je v aristokratskih krogih povezovala vino in razkošno arhitekturo, danes pa vedno več proizvajalcev vina posega po novih pristopih. Proizvodnjo vina so dopolnili z različnimi aktivnostmi, od arhitekture do turizma in privabljanja ljudi v samo središče pridelave in občudovanja dra- matičnosti vinorodnih pokrajin. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v Kaliforniji, v vinorodni pokrajini Napa Valley, zgrajenih več kot trideset zanimivih postmodernističnih vinskih kompleksov, ki so jih načrtovali priznani arhitekti. Trend se je od tam širil po svetu: v Novo Zelandijo, Avstralijo, Čile, Argentino, Španijo, Italijo, Nemčijo, Avstrijo. Sodobni arhitekti so začeli preobražati vinarje, povezovali so tradicijo in inovativnost, kmetijstvo in tehnologijo, pro- duktivnost in gostoljubnost. Frank Gehry, Zaha Hadid, Renzo Piano, Steven Holl, Herzog & de Meuron, Santiago Cala- trava, Rafael Moneo, Glenn Murcutt, Richard Rogers in Norman Foster sodijo med najbolj priznane in vplivne arhitekte našega časa in vsakdo od njih ima v svojem opusu tudi že objekte sodobne vinske arhitekture. V slovenskem prostoru se vinska arhitektura prebuja počasi. A vendar imamo nekaj objektov, ki ponudijo resnično posebno arhitekturno doživetje, dopolnjeno z vinsko, kulinarično in turistično ponudbo. Prva vinarna, zgrajena z arhitekturno ambicijo, je bila vinarna Brič v Slovenski Istri. Ta je tudi druge vinarje spodbudila, da so začeli vabiti arhitekte v svojo zgodbo o uspehu.

Brič, 2005 Arhitektura: Boris Podrecca in Marko Lavrenčič Brič Vinarstvo: Brič

------

Miran K a mb ič Posestvo Brič leži v Slovenski Istri ob meji med Slovenijo in Hrvaško na vzpetini med obsežnimi vinogradi in oljčnimi nasadi. Krajinska posebnost tega območja so stari nasadi cipres, ki ščitijo pred močnimi vetrovi. Prepoznavna zadržana arhitektura, ki se prilagaja razgibanemu terenu, črpa navdih v primarnem zidu istrske tradicije. Večina objektov je grajena v armiranobetonski konstrukciji in obložena s kamnitim suhozidom, ki je bil pridobljen v okolici. Do posestva namreč ni vodila cesta in materiala ni bilo mogoče dovažati na gradbišče. Trajnostno ravnanje pa je tudi v duhu vinarne, saj se je njen lastnik odločil, da bo vino predeloval po najstrožjih ekoloških merilih za proizvodnjo. Monotonost kamnite obloge enakomerno prekinjajo betonski venci, ki kamnite pasove uravnotežijo in veliki prazni površini dodajo ritem. Na posestvu so objekti namenjeni predelavi vina, prodaji, degustaciji, gostinstvu in rezidenci lastnikov. Objekt za predelavo vina se ponaša z najsodobnejšo tehnologijo, ki pa se ne skriva za stenami, ampak se pokaže s stekleno-jekleno fasado kot izložbenim oknom. Rezidenca je prostorsko ločena od ostalih objektov in je najmarkantnejša v prostoru, s stolpom, oblečenim v velike lesene plošče iz orehovega furnirja. Menjava materiala ločuje funkcije na subtilen način, prehod javnega v zasebno pa prevzame vzdolžna pergola na betonskih stebrih.

------

priloga2011-16.indd 26 20.4.2011 14:25:55 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

Ana Struna Bregar, Špela Kuhar Izbor oblikovno najboljših vinarn v Sloveniji

27 Šmarje pri Kopru, 2008 Arhitektura: Marko Lavrenčič Santomas Vinarstvo: Santomas Miran K a mb ič

------

m iran ka mb ič Želja investitorja je bila, da na svojem posestvu zgradi stolp po svetopisemski zgodbi: »Gospodar vinograda je dal postaviti stolp v svoj vinograd, od koder je mogel nadzirati delavce v svojem vinogradu.« Novi objekt posestva Santomas na dvignjeni lokaciji od daleč spominja na zgodovinsko utrjeno naselbino. Izbira kamnitega zidu z elementom stolpa kot vodilnima elementoma arhitekture poveže svetopisemsko zgodbo z avtohtono arhitekturo istrske krajine. Zakonitosti terena so narekovale gradnjo v nivojih, da bi arhitektura premostila trinajstih metrov višinske razlike, pa se je prilagodila s kar osmimi nivoji. Prostorsko je objekt razdeljen na stanovanjski in gospodarski del. Stometrski kamniti zid z redkimi odprtinami, zgrajen iz velikih kamnitih blokov lomljenega istrskega peščenjaka, se na stiku med dvema funkcionalnima celotama vinske kleti in oljarne umakne proti obstoječemu stanovanjskemu objektu. Tam stoji razgledni stolp, ki se pne za eno etažo nad nivo razgledne ploščadi. Ta leži nad pritličjem kot vhodni portal. Stolp s svojo višino stebrov tvori povezovalni člen s stanovanjskim objektom. Vse strehe razen razgledne terase so ozelenjene. Zadostna debelina humusa omogoča zasaditev grmovnic in manjših dreves ter zagotavlja notranjim prostorom ustrezno naravno temperaturo kleti. Vsi prostori so naravno prezračevani, tudi najgloblje kleti.

------

priloga2011-16.indd 27 20.4.2011 14:25:56 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

Urbani prostori

28 Mačkovci, Prekmurje, 2009 Arhitektura: Andrej Kalamar, Studio Kalamar Marof Naročnik: Panvita Marof, d. o. o. S tudio K ala m ar

------

Zgodovina vinarstva na gospodarskem posestvu Marof (Meierhof) S tudio K ala m ar sega kar 120 let v preteklost. Kompozicija podeželskega dvorca in nekdanjih gospodarskih poslopij, ki jih je zamenjal nov objekt, prilagojen novim funkcijam in tehnologijam, je umeščena na greben zahodno od vasi Mačkovci med obsežne vinograde. Prvo od teh poslopij je vinska klet, v kateri nastajajo vina nove blagovne znamke Marof. Podolžnost kleti sledi topografiji terena, kompozicija pa se podreja bližnjemu dvorcu in stari lipi. Poudarjeni horizontalni volumen objekta prekinja izstopajoči balkon, s katerega se lahko dotaknemo bližnje lipe. Fasadna opna je sestavljena iz kompozicije vertikalnih letev v različnih skladnih barvnih tonih. Panoramsko okno na zahodni fasadi obiskovalca kleti poveže z vinogradi na pobočjih in dolino pod njimi, vrsta lin na nasprotni strani prostora pa odpira pogled v kleti. Vidni del objekta nad terenom je namenjen samo sprejemu obiskovalcev in drobljenju grozdja. Večina volumna se skriva pod terenom, kjer si sledijo prostori, namenjeni tehnološkemu postopku. Zemeljska masa tu zagotavlja stalno temperaturo štirinajst stopinj Celzija, dodatna energija je potrebna le za ohlajevanje kadi z grozdjem med postopkom fermentacije. Interjer kleti je oblikovan v zadržanem sodobnem slogu v lepo izvedenem vidnem betonu v kombinaciji s svetlim lesom in nerjavečim jeklom.

------

priloga2011-16.indd 28 20.4.2011 14:25:59 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

Urbani prostori

29 Goriška brda, Vipolže, 2011 Arhitektura: UR.A.D. Klemen Pavlin, Boštjan Kikelj Iaquin Vinarstvo: Uroš Jakončič Boštjan K ikelj Boštjan K ikelj ------

Blagovna znamka Iaquin je razmeroma mlada in v celostni podobi odraža sodobni slog mladih lastnikov pa tudi turistični slog, ki ga pri nas načeloma ni. Želja po sodobni arhitekturi se je lastnikom porodila po ogledu knjige o sodobni vinski arhitekturi v Avstriji. Z načeloma istimi izhodišči kot pri Alma Visti, združiti turizem in vinarstvo v sodobno arhitekturo, so v biroju UR.A.D. skušali oblikovati arhitekturo, ki bi čim bolj ustrezala dani lokaciji ter potrebam in željam lastnikov. Na podlagi celostne podobe s prevladujočo črno barvo, ki so jo zasnovali v oblikovalskem Studiu Botas, so se arhitekti odločili za minimalizem črne in bele barve ter povezovanja z naravo. Značilnosti briške hiše so nadgradili z arhitekturnimi potezami, ki bivanju v hiši dajejo posebno ugodje. Pritličje hiše je zelo transparentno, namenjeno manjši restavraciji oz. pokušanju lastnih vin, in se prek panoramske stene odpira proti nezazidljivim obdelovalnim površinam, vinogradom ter terasi z bazenom, zapira pa se proti naselju. V zgornjih nadstropjih je po odprtem zunanjem stopnišču dostop do petih sob. Iz pritličja pa je vhod v vinsko klet, v katero se pride tudi iz vinograda.

------

priloga2011-16.indd 29 20.4.2011 14:26:00 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011

Urbani prostori

30 Goriška brda, Vipolže, 2010 Arhitektura: UR.A.D. Klemen Pavlin, Boštjan Kikelj Alma Vista Vinarstvo: Edi Simčič Boštjan K ikelj

------

Boštjan K ikelj Turistični objekt Alma Vista je dopolnilna dejavnost družinskega vinarstva znamke Edi Simčič, ki si je zadalo cilj, da izstopi iz povprečja z drugačno ponudbo. Z mladimi arhitekti so iskali ustvarjalne sinergije in naposled skupaj ustvarili nov koncept kmečkega turizma v slovenski ponudbi. Hiša je zasnovana kot nadomestna gradnja namesto stare hiše v okviru urbanističnih pogojev in se dobro ujema z okoliško vaško pozidavo. Ima značilnosti briške hiše. Eno ključnih izhodišč pri načrtovanju hiše je bil osupljiv pogled na vinograde proti morju, kar je vplivalo na odprto zasnovo hiše proti jugu. Pritličje hiše sestavlja dnevni prostor z jedilnico in kuhinjo. V nadstropju je na hodniku knjižnica, z balkona pa se vstopi v dve sobi z lastnima kopalnicama. Kletni prostori hiše so namenjeni popolnemu razvajanju, od uživanja dobrega vina, cigar, dobre hrane v majhni degustacijski sobici do razvajanja v savni in jacuzziju. Posebnost hiše je tudi podzemna, kaskadno zasnovana povezava z novimi in starimi vinskimi kletmi ter s staro hišo. Hišo odlikujejo natančni in premišljeni detajli, ki so očiščeni vsega nepotrebnega, tako da človek lahko v popolnosti doživi bistvo prostora, svetlobe, predvsem pa pogledov v daljavo. Hiša, ki se lahko najame v celoti ali le za srečanja manjših skupin, je galerija lepega in dobrega, saj vinsko ponudbo dopolnjujejo vrhunska arhitektura in kosi priznanih slovenskih oblikovalcev.

------

priloga2011-16.indd 30 20.4.2011 14:26:02 Urbani prostori

31 Slovenske Konjice, Škalce, 2009 Arhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, sodelavec: Valentin Gorenčič Zlati grič Vinarstvo: Zlati Grič M IRAN KA MB IČ

------

M IRAN KA MB IČ Prvotna lokacijska dokumentacija je za vinsko klet na Škalcah predvidevala prosto stoječi objekt velikosti 3500 kvadratnih metrov neto površine in maksimalno višino dvanajstih metrov. Zahtevana je bila dvokapna streha s klasično kritino. Arhitekti so po naročilu projekta ocenili, da bi takšna zasnova objekta s svojo velikostjo škodila širšemu območju škalških vinogradov, ki pomenijo edinstveno zaokroženo kulturno krajino. Zaradi velikih dimenzij proizvodnih objektov in prometnega oskrbovanja objekta s težkimi vozili bi bila popolnoma porušena harmonija vstopne doline v kompleks škalških vinogradov, ki so že v vsakem primeru ogroženi s širitvijo obrobne pozidave mesta. V nasprotju z urbanističnimi pogoji so se arhitekti odločili, da poskusijo skriti objekt v vznožje brega in ga zliti z naravno krajino. V vkopanem objektu so pogoju po naravni osvetlitvi poslovnih, proizvodnih in javnih prostorov zadostili z volumni atrijev, ki omogočajo dostop svetlobe do osrednjih prostorov. Kompleks je razdeljen v štiri sklope: prodajnega, proizvodnega, kletnega in garažo za mehanizacijo. Zelena streha sledi konfiguraciji obstoječega terena, tako da so od objekta vidne samo sprednje fasade. Ponudbo vinarstva Zlati grič dopolnjujejo restavracija, mali hotel ter igrišče za golf, ki se razprostira vzdolž vinogradov.

------

priloga2011-16.indd 31 20.4.2011 14:26:03 32

Prepričajte se na lastna ušesa NADZIRAJTE SVOJ DOM Z ENIM UPRAVLJALCEM: Digitalija se lahko pohvali z bogato paleto inovativnih izdelkov, oblikovanih na tak način, da lahko v celoti okusite vsako zadnjo LCD TV • podrobnost vaše najljubše glasbe ali filma. OZVOČENJE • »MULTIROOM «• SISTEM Obiščite nas v prodajno-demonstracijskem salonu Digitalija in preizkusite naše izdelke. DOMAČI KINO • ZUNANJE OZVOČENJE • V Digitaliji vam: ••••• Strokovno svetujemo. LUČI, ZAVESE, ŽALUZIJE • ••••• Izdelamo načrt za ozvočenje. ••••• Izdelamo načrt za»« multi-room sistem. STE IZGUBILI NADZOR? ••••• Izvedemo montažo. Z daljinskim upravljalcem URC se vam to ne more zgoditi. ••••• Poskrbimo za vaše udobje.

DIGITALIJA, d.o.o.|| Šmartinska cesta 53 1000 LJUBLJANA

Hi-Fi Hi-Fi

kabli

nosilci S: www.digitalija.si|| T: 059-938-480 E: [email protected]

zvočniki zvočniki

Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (Sklad), je na svoji spletni strani www.stanovanjskisklad-rs.si oz. www.ssrs.si pod rubriko Stanovanja/krediti, Tržna stanovanja, Oddaja tržnih stanovanj v najem objavil Javni razpis za oddajo tržnih stanovanj v najem Sklad ima na voljo še nekaj dokončanih in takoj vseljivih tržnih stanovanj v Mariboru, Račah, na Jesenicah, v Pivki in Vipavi, za katera vam ponuja možnost ugodnega najema prek javnega razpisa s sklenitvijo najemne pogodbe za določen čas. Seznam stanovanj s pripadajočimi parkirnimi mesti za razpisane lokacije je javno objavljen in dostopen na naši spletni strani www.stanovanjskisklad-rs.si oz. www.ssrs.si pod rubriko Stanovanje/krediti, tržna stanovanja. Tisti, ki jih najem zanima, si lahko celotno razpisno dokumentacijo v času uradnih ur ogledajo tudi na sedežu Sklada v Ljubljani na Poljanski cesti 31. Seznam prostih stanovanj se sproti ažurira, javni razpis je odprt do oddaje vseh stanovanj. Prijazno vabljeni k prijavi! Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad

priloga2011-16.indd 32 20.4.2011 14:26:04