DOCSLIB.ORG

Bi Bil Davek Na Nepremičnine Lahko Celo Dober

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Bi Bil Davek Na Nepremičnine Lahko Celo Dober PRILOGAPRILOGA BIVANJE BIVANJE MLADINA MLADINA 16-17 43 30.22. 10.04. 20092011 PRILOGA O KULTURI BIVANJA 5 1 Bi bil davek na nepremičnine lahko celo dober: Kaj imajo skupnega cene nepremičnin, davčna politika in ekologija? / Včasih »dovolj dobro« ni dovolj dobro: Obnova Centromerkurja, Hotela Palace in Nebotičnika / Delavnica nemogoče: RPS, tisto podjetje, ki uresničuje tudi najbolj nore zamisli / Najprej etika, potem kozmetika: Renesansa lesa v sodobni arhitekturi / Povojna generacija slovenskih modernistov: Arhitekt Stanko Kristl / Vinska arhitektura: Izbor oblikovno najboljših vinarn v Sloveniji bivanje16.inddpriloga2011-16.indd 5 1 20.4.201119.4.11 14:25:28 17:22 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011 2 BI BIL DAVEK NA NEPREmičninE LAHKO CELO DOBER? Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc, arhitekta Kaj imajo skupnega cene nepremičnin, davčna politika in ekologija Razprave o nepremičninah v Sloveni- tnega metra novega stanovanja v zniževati več kot za kakih dvajset od- se pokazalo, da hiša praktično nima ji so v zadnjem času zaznamovali tri- prestolnici na dva tisoč evrov. Do- stotkov - ostalo gre na račun kakovo- toplotne izolacije. Torej nova fasada je sklopi. Do onemoglosti se je pona- mnevam, da je kot glavno sredstvo sti. Kje so torej še rezerve pri cenah in pa streha, saj je sedanja po mo- vljala sicer zelo pravilna ugotovitev, nižanja cen računal predvsem na stanovanj, kajti tudi številke okoli žnosti še azbestna in komaj kaj izoli- da so slovenske nepremičnine izrazi- spektakularno povečanje ponudbe, 1600 evrov na kvadratni meter so za rana. Potem še statična sanacija, be- to predrage, kar še posebej velja za kar se je res zgodilo. »Zgodila« pa se velik del prebivalstva nedosegljive. tonirali so seveda sami (toliko o so- Ljubljano. Naslednja tema je postala je tudi recesija in nenadoma je cilj Paradoksalno, v Sloveniji nepremič- sedski pomoči!). Za piko na i pa še predvidena obdavčitev nepremičnin, na dosegu roke. In cilj je nedvomno nine niso predrage zaradi absolutnih ureditev vrta, saj je ta sedaj bolj po- ki je prinesla nekaj živčnih odzivov hvalevreden. Pomembno je, da je številk. Naš trg bo namreč zaradi doben kosovnemu odpadu kot košč- lastnikov večjih nepremičnin in prili- nekdo z objektivno močjo v pravem majhnosti in količinske butičnosti ku zelenja. Skupaj čez palec z vsem znjena zagotovila politike, da se (ja- trenutku odločno povedal, da se za zmeraj specifičen, posledično tudi naštetim in honorarji približno 200 sno) ne bo nič spremenilo. In potem ta denar da narediti stanovanje, ga nekaj dražji. Slovenske nepremičnine tisoč evrov. Je torej hiša, ki jo je za je tu še promoviranje ekološkega vi- prodati in pri tem še vedno imeti do- so precenjene predvsem zaradi stra- normalno bivanje treba temeljito dika pri gradnji in stanovanjih - traj- biček, v razumnih merah seveda. Po- hovito slabega stanja, v kakršnem so. prenoviti (dobesedno od temelja), re- nostni materiali, varčnejše ogrevanje membno je tudi, da je nekdo, čeprav Večina stavbnega fonda, od individu- snično vredna 400 tisoč ali realno le in pridobivanje energije, spoštovanje nehote, razkril aroganco gradbeni- alnih hiš, blokovskih naselij do vaških še 200 tisoč evrov? naravnega okolja. Vprašati se je tre- kov, ki so vsi po vrsti tudi investitorji. in mestnih jeder, je v katastrofalnem Podobno velja na primer za atrijske ba, ali so zgornje tri teme, torej pre- Ti so bili vajeni izjemnih profitov v stanju tako bivalno, estetsko kot tudi hiše v Murglah, stanovanja v litostroj- visoke cene na trgu, davčna politika času debelih krav, temelječih na ekološko. Vse je že davno amortizira- skih blokih, pa seveda za hiše v sre- in ekologija, kakorkoli povezane, ali, brezobzirni gostoti z maksimalno no, nepraktično, obupno grdo, ener- dnjeveških mestnih jedrih in dedišči- še bolje, ali so povezljive v nekakšno pozidanostjo parcele, praviloma sla- gijsko potratno in mogoče je pavšal- no v vaseh in stoletne kmetije. Vse to »spiralo vzročnosti«, ki bi omogočala bi arhitekturi in cenenih materialih. no oceniti, da je slovenski stavbni bi bilo nujno obnavljati že zaradi boljše bivalno okolje vsakomur od Kljub povedanemu pa se pojavljata fond kot celota precenjen za pribli- vprašanja identitete prostora. A izho- nas. vsaj dva pomisleka. Prvi je, da je po žno 50 odstotkov. diščne cene nepremičnin ne prizna- »crknjenem konju« gradbeništva ne- Poglejmo primer tipične/tipske hiše vajo katastrofalnega stanja, v kakr- ŽupANOVIH DVA TIsoč EVROV NA spametno udrihati, saj gre vendarle na primestni lokaciji na širšem ob- šnem je večji del slovenskega stavb- KVADRATNI METER za enega motorjev gospodarstva in močju Ljubljanske kotline. Govorimo nega fonda, in manevrskega prostora Ljubljanski župan Zoran Janković je z generatorjev optimizma, zato bi si o značilnem prostostoječem »trans- za nujna vlaganja enostavno ni. Po- lucidnostjo rojenega trgovca že dav- ga morali želeti močnega - a povsem formatorju« kakšnih 220 kvadratnih vedano drugače, slovenske nepre- no pred nepremičninskim in gradbe- spremenjenega. Drugi pomislek pa metrov površine z nekaj prizidki na mičnine in njihovi lastniki so usodno niškim zlomom postavil kot enega je, da cene novih nepremičnin, reci- približno 600 kvadratnih metrov ve- skregani z ekonomijo. Predvsem za- ciljev mandata znižanje cen kvadra- mo v Ljubljani, objektivno ne morete liki parceli, zgrajenem v sedemdese- radi fenomena samograditeljstva tih letih prejšnjega stoletja in nikoli (moja hiša je moje življenje), ki zara- zares dokončanem. Povprečna cena di prevelikega čustvenega vložka takih hiš se ustavi nekje okoli 400 ti- onemogoča jasen pogled in oceno soč evrov. Veliko denarja, posebej v dejanske vrednosti. Pomaga pa tudi primerjavami s sosednjimi državami izrazito slab okus, nerazgledanost in - a pustimo 400 tisoč evrov kot pri- lenoba pri vzdrževanju. merno izhodišče in številko, kakršno Vladimir Apollonio smo kot potencialni kupec za tako DAVEK NA NEPREMIčNINE hišo (v brezhibnem stanju) celo pri- Seveda ni pričakovati, da bodo ljudje Pittonijeva 11, 6310 IZOLA pravljeni plačati. Tu pa se pojavi te- sami od sebe začeli »pljuvati v lastne žava. Če bi želeli v tej hiši bivati člo- hiše« in zniževati cene pri sicer vse veka vredno življenje, bi se investicija preredkih prodajah. Ne, kaj takega GSM: + 386 (0) 51 653 - 123 namreč šele začela. Na odpad bi mo- lahko na daljši rok doseže le domi- e-pošta: [email protected] rali odpeljati prav vse pohištvo. Prezi- šljena davčna politika. Politika, ki bo dati bi bilo treba povsem nefunkcio- z mehanizmi davka urejala okolje in nalen tloris hiše, zamenjati opremo brez prikrajšanja kogarkoli spodbuja- TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE, ALU in PVC OKNA, VRATA, kopalnic, vključno z novimi inštalaci- la postopno dvigovanje kakovosti bi- LAMELNE ZAVESE ZIMSKI VRTOVI jami. Pa centralno ogrevanje s pečjo. vanja. Pa potem menjati okna. In takrat bi Trenutek je idealen. Doživljamo ohla- Fotografija na naslovnici: vinarna Zlati grič, Slovenske Konjice, Škalce, 2009, arhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, sodelavec: Valentin Gorenčič; avtor fotografije Miran Kambič. priloga2011-16.indd 2 20.4.2011 14:25:28 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011 1. Primer pretirane pozidanosti zemljišča brez zelenih površin 1. 2. Nova Rinka v Solčavi avtorjev AU_ arhitekti (Uroš Lobnik, Andreja Podlipnik, Janko Rožič) je primer BORUT PETERLIN uspešne revitalizacije kraja z 3 županovo vizijo in subtilno nadomestno gradnjo janje nepremičninskega trga, spro- ženega z recesijo (in vsaj toliko z ne- kakovostjo ponujenega), histerije je k sreči konec. Obenem pa država končno vpeljuje davek na nepremič- nine. Karkoli si že mislimo o še enem slabo izpeljanem projektu (poslati študente in ljudi »intervjuvati« o nji- hovih kvadraturah, ne križati podat- kov zemljiške knjige, geodetske uprave in sodišč - lepo vas prosim!), popis je bil nujen in prej ali slej bo uredil stanje na tem področju. Pred- vsem pa bo ljudem dal končno vede- ti, da nepremičnine ne prinašajo le pravic, temveč tudi in predvsem dol- žnosti, ki iz lastnine izhajajo. Za zdaj samo ureditve stanja, kasneje davka, nekoč pa tudi gospodarjenja. Poka- Novi nepremičninski davek bi moral zal pa je tudi, da je nepremičnin namesto mašila za proračun postati 2. ogromno in da te pomenijo večino orodje za dosego dolgoročnih strate- _ARHITEKTI premoženja Slovencev. ških ciljev prostorske politike in eko- AU Odzivi na razpravo o novem davku v nomije, ki bi med drugim morala na IROJA medijih so bili pričakovani, usmerje- zasluženo mesto postaviti tudi zgo- B ni v histerizirano vzdrževanje statu- raj opisano obsedenost z lastništvom, ARHIV sa quo, protagonisti pa tisti redki, ki katere cena je za družbo in posame- danes »kapitalizirajo« nepremičnine znika pogosto previsoka. Razprave o brez vlaganj - lastniki večjih denacio- tem ni bilo opaziti in bati se je, da se naliziranih objektov in gorenjski po- potenciala novega davka nihče ne sebneži, katerih hiše so menda vre- zaveda prav dobro, podobno kot se dne 200 tisoč evrov, če jih prodajo ne zaveda odgovornosti upravljanja Ljubljančanom, pa 500 tisoč evrov. s prostorom na splošno. Cilj, za kate- Pa seveda večina vprašanih lastnikov rega bi se kot družba morali truditi, nepremičnin, ki se jim zdi nezasliša- pa je v bistvu enostaven in dalo bi se no, da se je država na tako »nesra- ga strniti v en sam stavek: prebival- men« način spomnila nanje in da se ce naše države spodbujamo k upora- jim v kratkem obeta plačilo nekaj bi do 50 kvadratnih metrov bivalne sto evrov davka. Prav ob tem naleti- površine na osebo v zdravem, ureje- mo na pravo vprašanje davka na ne- nem in energetsko varčnem objektu premičnine - ali sme pomeni lastni- na primerni lokaciji, za kar so, razen ku 300 tisoč evrov vredne hiše plači- izjemoma, dolžni poskrbeti sami, dr- lo tristo evrov davka problem, upo- žava pa jim pri tem ne bo postavlja- števaje seveda, da so realni stroški la ovir. vzdrževanja takega objekta (inštala- Vse ostalo je odstopanje, ki bi ga cije, prenove, urejanje vrta) vsaj še morali destimulirati kot potratnost: nadaljnjih tri tisoč evrov letno? s prostorom, z energijo in naravnimi Sliši se kot klasičen socialni darvini- viri ter s financami. Te so veliko dra- zem - a je morda vseeno več kot to.
Load more

Recommended publications
  • The Contribution of the Western Balkans to the European Future Contents April 2010
    APRIL 2010 BUSINESS CULTURE ENVIRONMENT POLITICS SPORTS The contribution of the Western Balkans to the European future Contents April 2010 POOLED RESOURCES SILENT POETRY 42 ODAy’s WORLD IS TOO COMPLEX FOR THE individual to master each and every aspect of it. So PLEčNIK’S LJUBLJANA T there is nothing wrong in admitting that we need to pool our resources in certain areas. This also applies to international relations, and the Veronika Stabej desire for friendship with our neighbours is indeed written Director into Slovenia’s national anthem. Together with the hope that we will be able to overcome any disagreement. If, however, disagreements arise, it is important that we are able to sit down at the same table and seek common AROUND THE solutions. Including through informal dialogue. SAME taBLE sat How to resolve problems is something that was indeed recently demonstrated by Slovenia and Croatia, THE LEADERS OF neighbouring countries that are spreading the efforts for COUNTRIES, SOME good neighbourly relations to other countries of the former OF WHICH DO not Yugoslavia. On the initiative of Slovenian Prime Minister Borut Pahor and his Croatian counterpart Jadranka Kosor, EVEN RECOGNISE what has been termed the Brdo process was recently EacH otHER, launched at Brdo pri Kranju. The aim of this process is to WHILE THEY strengthen cooperation and the resolving of bilateral issues in the European spirit, especially in the light of common RECOGNISE THat efforts to attain EU membership. “we ALL NEED Around the same table sat the leaders of countries, some of EacH other”, which do not even recognise each other, while they recognise ESPECIALLY that “we all need each other”, especially neighbours.
    [Show full text]
  • V Trstu : Knjigarna Jaka Štoka, 1915. - 46 Str
    1. Prunk, Ljudmila - Utva (1878-1947) 35,00 € KRAGULJČKI. 1. izdaja. - V Trstu : Knjigarna Jaka Štoka, 1915. - 46 str. : [2] čb ilustr. ; 16 cm. - broširan, dobro ohranjen izvod. 2. Meško, Franc Ksaver (1874-1964) 10,00 € NAŠIM MALIM. - V Ljubljani : Učiteljska tiskarna, 1925. - 85 str. ; 16 cm. - polplatno, dobro ohranjen izvod. * vsebina: Domovini; Mladost; Pomlad; Otrok pod cvetočo jablano; Sreča; Palček Mirko; Ne bom ga pil; Otrok in metuljček; Luna in žabica; Otroci in ujeti čmrlj; Otroci in veter; Otrok in čebelica; Urica; V pričakovanju; Otrok in mačica; Mamica bolni hčerki; Polž hribolazec; Čmrlji in vrabčič; Velikan Brdavs; Kmet-kralj; Jaz bom kmet; Deklici v spominsko knjigo; Žalostna zgodba; Žaba in lastovka; V sveti noči; Božičnica; Uspavanka. 3. Grošelj, Marija (1881-1961) 15,00 € MLADI ROD ZA GOD / naslovno stran in pesmico narisal Stanko Gladnik. Ljubljana : Belo-modra knjižnica, 1928. - 61 str. ; 17 cm. - platno, zelo dobro ohranjen izvod. 4. Krylov, Ivan Andrejevič (1768-1844) 15,00 € BASNI / poslovenil Bogomil Vdovič ; predgovor Joža Glonar. - V Ljubljani : Založba Satura, 1932. - 80 str. : 1 čb pod. avtorja ; 20 cm. - platno, zelo dobro ohranjen izvod. 5. Bambič, Milko (1905-1991) 15,00 € FIŽOLČKI / spisal in narisal Milko Bambič. - V Ljubljani : Slomškova družba, 1940. - 62 str. : barv. ilustr. ; 17 cm. - (Vrtčeva knjižnica ; 6). - broširan, zelo dobro ohranjen izvod. 6. Meško, Franc Ksaver (1874-1964) 10,00 € MLADIM SRCEM. Zv. 5 / ilustriral Riko Debenjak. - Celje : Družba sv. Mohorja, 1951. - 109 str. : čb ilustr. ; 17 cm. - (Mohorjeva knjižnica ; 129). - broširan, dobro ohranjen izvod; posvetilo avtorja Silvi Trdina in podpis. * vsebina: Naš Nacek; Darovi; V kresni noči; Volk spokornik; Vir življenja; Moderen vrabčič.
    [Show full text]
  • December 2018
    Kamdecember 2018 I Praznični ogledi mesta Pri Turizmu Ljubljana smo nadgradili že tradicionalno vodstvo po praznični Ljubljani. Z vodnikom se boste sprehodili po okrašeni Ljubljani, na prazničnem sejmu pogledali za kakšno unikatno darilce, se spoznali z zgodbami iz ozadja idejne zasnove okrasitve in hkrati spoznali Ljubljano. Termin: 1. december 2018 do 6. januar 2019 Ura: 17.00 Začetna točka: pred Mestno hišo Informacije in nakup vstopnic: Turistični informacijski center Ljubljana – TIC Adamič-Lundrovo nabrežje 2, tel. (01) 306 12 15 Slovenski turistični informacijski center STIC Krekov trg 10, tel. (01) 306 45 75 www.visitljubljana.com 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope veliki logotip ZPE 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope Varianta 1. veliki logotip ZPE SLO mali logotip ZPE Mestna občina Ljubljana www.visitljubljana.com ko je logotip ZPE ožji od 25 mm, je motiv z zastavo ločen od logotipa in povečan ANG x mali logotip ZPE Mestna ob~ina Ljubljana razdalja med logotipom MOL in ZPE (brez zastave) je večja ali enaka širini grba razmikwww.visitljubljana.com je Kazalo≥ x ko je logotip ZPE ožji od 25 mm, December vje motivLjubljani z zastavo ločen od logotipa 3 in povečan širina logotipa ZPE (brez zastave) Ljubljanski grad 7 je enaka širini grba Galerije 10 Muzeji1. Logotip Ljubljana21 zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope Koncerti 32 Variantavertikalna 2. varianta 02: Operaveliki logotip 41 ZPE x Gledališke in plesne predstave 42 Mestna ob~ina Literarne prireditve 50 SLO Ljubljana razdalja medZa logotipom otroke MOL in in ZPE mladino (brez zastave) 51 je večja ali enaka polovici širine grba.
    [Show full text]
  • Glasilo-Ljubljana-5-2019-Internet.Pdf
    Glasilo Mestne občine Ljubljana, letnik XXIV, številka 5, junij 2019, ISSN 1318-797X 4–5 6–10 36–42 50–53 Župančičevi Kaj pridelujejo Vodni športi Perice v nagrajenci na ljubljanskih v Ljubljani Ljubljani za leto 2019 kmetijah cvetijo Aktualno V Ljubljani se dogaja! dr. Uroš Grilc, foto: Nik Rovan Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je s srebrnim redom za zasluge odlikoval Zdravstveni dom Ljubljana za uspešno petdesetletno delovanje in zagotavljanje zdravstvene oskrbe v Ljubljani in okolici. Otroci enote Jurček vrtca Galjevica se bodo lahko ustvarjalno igrali na novem igrišču. Lepo darilo 70. letom vrtca Najdihojca je sveže prenovljena enota Čenča. Slavnostna seja mestne občine je na praznik Ljubljane 9. maja ovenčala nove nagrajenke in nagrajence mesta. Nova telovadnica na Osnovni šoli Vižmarje Brod je velika pridobitev za razvoj športa v Ljubljani. Služila bo tako učencem kot tudi številnim profesionalnim in rekreativnim športnikom. Poleg telovadnice so uredili še športno igrišče, parkirišče in ploščad. Glavna dvorana s spremljajočimi prostori je umeščena v kletno etažo, v pritličju so tribune in kabineti, v medetaži pa dve večnamenski dvorani s spremljajočimi prostori. Posebnost dvorane je tudi izrazita trajnostna naravnanost. Na meritvi zagotavljanja zrakotesnosti je objekt dosegel najboljši rezultat pri javnih novogradnjah sNES (skoraj nič energetske stavbe). Županovi dnevi odprtih vrat OBIŠČITE NAS TUDI NA Župan Zoran Janković ima vsak prvi torek v mesecu dan odprtih vrat, ko je v www. facebook.com/ pritličju Mestne hiše, Mestni trg 1, med 14. in 20. uro osebno na voljo za pogovor z meščankami in meščani. Za pogovor se lahko prijavite po telefonu na Odsek GlasiloLjubljana za pobude meščanov, na telefonskih številkah 01/306 12 82 ali 01/306 10 65.
    [Show full text]
  • Slovenia Gets Marijana Bednaš with Their Project on Vaccine Production
    politicsenvironment 15 culturebusinesssports 2008 Slovenia gets new centre-left government Marijana Bednaš (IMAD): Slovenia will be confronted with both stabilizing growth and inflation With their project on vaccine production, the Ljubljana students even beat Harvard ISSN 1854-0805 QuoteSoftHefortnight Borut Pahor /Prime Minister/: New measures to help business Portorož, 20 November - This government will take measures to alleviate the impact of the financial crisis, but it will shun blanket measures in favour of targeted incentives to help healthy companies. The government will not interfere with individual corporate decisions, but it takes a strong government to create appropriate conditions. Slovenia is a part of the developed world. It cannot provide very original responses to the challenges, but I think it is dangerous if it only waited for recipes offered by other countries. The government will not put out fires in individual companies but instead help healthy companies, especially exporters, with development incentives. The government will help struggling businesses, but "nobody should expect we will throw money into a bottomless bag. Slovenia must also be open to foreign investment. On the other hand, it is important that key financial institutions such as the bank NLB and insurer Zavarovalnica Triglav remain in domestic ownership. The state would tighten its belt, but not in technology spending. Incentives would be made available for companies hiring new workers. Workers who are laid off will be retrained for better-paid jobs. This is no time for passive social policy, we need to think about how to create more. Mitja Petkovšek / Slovenian gymnast /: I'm really happy Ljubljana, 19 November - Wow, I really didn't know that I was the first gymnast ever to score the perfect 1,000 points in World Cup rankings of the International Federation of Gymnastics (FIG).
    [Show full text]
  • Prenesi PDF Za Računalnike in Mobilne Naprave
    Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih Muzej sodobne umetnosti Metelkova 7. 3. – 31. 8. 2019 Moderna galerija, Ljubljana, 2019 5 Zdenka Badovinac Predgovor 9 Bojana Piškur Južna ozvezdja: druge zgodovine, druge modernosti 25 Chưươư ng-Đài Võ Duhovi upora: Azija od petdesetih do devetdesetih let 20. stoletja 33 Samia Zennadi Vzpostavitev kulturne identitete: nujnost preživetja 43 Teja Merhar Mednarodno kulturno sodelovanje Jugoslavije z državami članicami gibanja neuvrščenih 71 Anej Korsika Svet v obdobju od ustanovitve neuvrščenih (1961) do razpada Jugoslavije (1991) Umetniki, institucije in projekti 78 Dan Acostioaei 80 Sven Augustijnen 84 Babi Badalov 86 María Berríos & Jakob Jakobsen 90 Godfried Donkor 94 Galerija umetnosti neuvrščenih držav »Josip Broz Tito« 98 »Gorgona v Džakarti – na ostrini roba?« 104 Ferenc Gróf 106 Olivier Hadouchi 110 Aya Haidar 114 Ibro Hasanović 118 Ibro Hasanović v sodelovanju z Ahmadom Adelianom, Ahmadom Yamanom Fetyanijem, Abdelkadeerjem Itatahinejem, Yordanos Haile, Aminom Hasanom, Romat Hasan, Ahmedom Shihabom Hammoodom, Oussamo Lahmazo, Masoomah Manafi, Zeinab Manafi 122 Siniša Ilić 126 »Kartografija mednarodnih kulturnih sodelovanj Jugoslavije z državami v razvoju« 132 Naeem Mohaiemen 136 Muzej afriške umetnosti – zbirka Vede in dr. Zdravka Pečarja 140 Muzej Jugoslavije 144 Muzej solidarnosti Salvador Allende, Santiago 148 »Od Bandunga do Beograda« 152 »Ponovno uvrščanje Azijskega bienala umetnosti« 156 Dubravka Sekulić 160 Semsar Siahaan 162 »Tretji svet: grafike iz neuvrščenih držav na mednarodnih grafičnih bienalnih razstavah v Ljubljani med letoma 1961 in 1991« 168 Mila Turajlić 170 Umetnostni paviljon Slovenj Gradec 176 Katarina Zdjelar 181 Biografije umetnikov azstava Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih se osredotoča na pomen umetnosti in kulture v okviru gibanja neuvrščenih, predvsem pa te ideje poskuša zaje- Rti v sodobnem kontekstu.
    [Show full text]
  • Kronika Marjana Pogačnika O Zaljubljencih V Umetnost V Počastitev 100–Letnice Rojstva Marjana Pogačnika (1920–2015)
    Milček Komelj Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost V počastitev 100–letnice rojstva Marjana Pogačnika (1920–2015) Tiskana izdaja knjige je izšla leta 2005 ISBN 961–6519–09–3 Milček Komelj Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost $ Ljubljana 2020 Elektronska knjižna zbirka $ e–55 Urednika zbirke Gorazd Kocijančič in Vid Snoj Milček Komelj Kronika Marjana Pogačnika o zaljubljencih v umetnost Slikovno gradivo: arhiv Marjana in Bogice Pogačnik, fotodokumentacija Narodne galerije v Ljubljani, Lucijan Bratuš Oblikovanje elektronske izdaje Lucijan Bratuš Izdajatelj $ Za KUD Logos Mateja Komel Snoj Ljubljana 2020 Elektronska izdaja e–55 Elektronski vir (pdf) Način dostopa (URL): http://www.kud-logos.si/e-knjige/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=28140547 ISBN 978-961-7096-57-6 (pdf) Vsebina 9 Pogačnikova beseda bralcu 11 O nastanku in naravi Kronike 33 Legendarni stric Janez Zorman 67 Starši, dom, Velesovo 105 V zatišju fotografij, likovnih spominov in krajinarske nostalgije 127 Ustvarjalni začetki in prvi vzori 141 Klub neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov 163 Pogačnik in Ljubljana tridesetih let 219 Hiša na Karlovški 231 Vojni pretresi in spomini 251 Pogačnik in umetnostna zgodovina 285 Na Jakčevi slovenski likovni akademiji: mučno urjenje v risanju figur 313 V primežu socialističnega realizma 339 Pogačnikovo odrekanje socialističnemu realizmu: lesorezna Faronika in risarska zazrtost v ljudsko ustvarjalnost 353 Pogačnikov slikarski študij:
    [Show full text]
  • MERKUR^ E (Uprite 0Df*Zb9wd KOPALNICE GORENJE
    @®IMlM(JJ©imiGjLAS Uto XLIV - št. 72 - CENA 20 din Kranj, petek, 13. septembra 1991 MERKUR^ e (Uprite 0df*zb9wd KOPALNICE GORENJE septembra 15 % CENEJE Banki lahko prodate devize s hranilne knji­ Začinjena lastninska godlja žice Če so poslanci slovenske skupščine (in prek odločitev. Vladi gre najbolj po načrtu v zboru Po 500 mark njih politične stranke) dosegli soglasje o raznih občin in deloma tudi v družbenopolitičnem zbo­ političnih deklaracijah in tudi o tako pomemb­ ru, kjer so Demosovi poslanci, vsaj kar zadeva nem nacionalnem projektu, kot je osamosvoji­ način odločanja, zavrnili domala vse opozicij­ na mesec tev, se ob vprašanju, kako olastniniti družbeno ske predloge, najbolj pa ji meša štrene zbor Kranj, 12. septembra - V lastnino, še niso in se verjetno še tako kmalu združenega dela, v katerem Demos nima veči­ sredo, 11. septembra, so tudi ne bodo - ali pa ga morda celo nikoli ne bodo ne. Prav zbor združenega dela je lastninsko v Gorenjski banki /ačeli de­ in bo Demosova koalicija izrabila "parlamen­ godljo še začinil: odločil se je namreč, da bo viznim varčevalcem odkupo­ tarno logiko" (večino) in odločila po svoje. vse tri zakonske predloge, Umekovega (vladne­ vati po 500 mark na mesec, Tisti, ki so pričakovali, da bo tokratno zase­ ga), Pintarjevega (vlada v senci) in Mencinger­ pri čemer uporabljajo tečaj danje slovenskega parlamenta zgodovinsko, jevega, obravnaval enakovredno in da bo vse Ljubljanske borze. ker naj bi tudi s formalno zakonsko podlago za tri obravnaval kot osnutke. Ker bodo v drugih Počasi so torej začeli re­ preobrazbo družbene lastnine naredilo konec zborih obravnavali le vladni predlog, ostale pa ševati zapleten vozel zamrz­ samoupravljanju, so se bržčas ušteli.
    [Show full text]
  • Southern Constellations: the Poetics of the Non-Aligned
    Southern Constellations: The Poetics of the Non-Aligned Museum of Contemporary Art Metelkova 7 March – 31 August 2019 Moderna galerija, Ljubljana, 2019 5 Zdenka Badovinac Foreword 9 Bojana Piškur Southern Constellations: Other Histories, Other Modernities 25 Chưươư ng-Đài Võ Spirits of Resistance: Asia in the 1950s to the 1990s 33 Samia Zennadi The Construction of Cultural Identity: The Survival Imperative 43 Teja Merhar International Collaborations in Culture between Yugoslavia and the Countries of the Non-Aligned Movement 73 Anej Korsika The World between the Founding of the Non-Aligned Movement (1961) and the Breakup of Yugoslavia (1991) Artists, Institutions and Projects: 80 Dan Acostioaei 82 Art Pavilion Slovenj Gradec 88 Sven Augustijnen 92 Babi Badalov 95 María Berríos & Jakob Jakobsen 98 “Cartography of SFR Yugoslavia’s International Collaborations in Culture with Developing Countries” 104 Godfried Donkor 108 “From Bandung to Belgrade” 112 Gallery of Art of the Non-Aligned Countries “Josip Broz Tito” 116 “Gorgona in Jakarta – on the Cutting Edge of the Edge?” 122 Ferenc Gróf 124 Olivier Hadouchi 128 Aya Haidar 132 Ibro Hasanović 136 Ibro Hasanović in collaboration with Ahmad Adelian, Ahmad Yaman Fetyani, Abdelkadeer Itatahine, Yordanos Haile, Amin Hasan, Romat Hasan, Ahmed Shihab Hammood, Oussama Lahmaza, Masoomah Manafi, Zeinab Manafi 142 Siniša Ilić 144 Naeem Mohaiemen 148 Museum of African Art – the Veda and Dr. Zdravko Pеčаr Collection 152 Museum of Yugoslavia 156 Museum of Solidarity Salvador Allende, Santiago 160 “Re-Aligning the Asian Art Biennale” 164 Dubravka Sekulić 168 Semsar Siahaan 170 “Third World: Prints from the Non-Aligned Countries at the International Biennial Exhibitions of Graphic Arts in Ljubljana between 1961 and 1991” 176 Mila Turajlić 178 Katarina Zdjelar 183 Artists’ Biographies outhern Constellations: The Poetics of the Non-Aligned looks at the role art and culture played in the Non-Aligned Movement and tries to interpret such Sideas in the context of the present day.
    [Show full text]
  • Slovenska Likovna Umetnost 1945–1978 Tomo Podgornik, Andraž Šalamun, Tugo Šušnik Matej Sternen Brumen Miha Maleš France
    Razstava najnovejših Prva velika in tudi potujoča retrospektiva slikarja Franceta Miheliča. »Če bi kdo presojal prispevek Jožeta Brumna Gostujoča prva retrospektiva prihodnjega razvoja), iz razlogov praktične narave ni bilo mogoče do Njen muzej je kot prvo dejanje svojega obstoja pripravil razstavo »Že nekaj časa vzbuja vso pozornost ekspresionistom, zakaj v svojih vrhunskih dosežkih so onim po moči Riko Debenjak del skupine slikarjev Atelje ‘70. Ekspresivni figuraliki Istega leta so jo prenesli v Beograd (Muzej sodobne umetnosti). zgolj po predstavitvi v Moderni galeriji, bi kaj Avgusta Černigoja, ki je bila odločilni kraja uresničiti. Toda tudi v izvedbi, ki je pred nami, nudi razstava regionalistov dvomljivih in labilnih kriterijev z naslovom ‚Slaba slika‘, širšega ljubljanskega kulturnega občinstva in identičnosti izpovedi enakopravni. Kajpak tu ne gre za kvantiteto teh Retrospektivna razstava grafike 1953–1968 in kiparjev mlajše MG, 03.09.1970 – 13.09.1970 Ponovno retrospektivo je Moderna galerija pripravila leta 2000, tri hitro prišel do napačnega sklepa o njegovem korak v odkrivanju slovenske zainteresiranemu gledalcu priložnost ustvariti si zaokroženo podobo ne da bi ji ta pojem uspelo smiselno opredeliti. In če je na tej razstavi razstava grafičnih del velikega nemškega uspelih stvaritev, marveč zgolj za najvišjo doseženo kvaliteto. Še bolj MG, 09.01.1969 – 09.02.1969 generacije, imenovanih »Novost, ki jo prinaša skupina in leta po stoti obletnici umetnikovega rojstva. resničnem pomenu za nas. Razstava ga namreč zgodovinske avantgarde.
    [Show full text]
  • Ob Prazniku Naše Občine Voščim Vsem Občankam in Občanom Veliko Smelosti, Trme, Dobrogledosti in Človečnosti
    Poštnina plačana pri pošti 6223 Komen GLASILO OBČINE KOMEN JUNIJ 2012 Letnik 7, številka 2 Burja Ob prazniku naše občine voščim vsem občankam in občanom veliko smelosti, trme, dobrogledosti in človečnosti. župan Danijel Božič s sodelavkami in sodelavci Občina Komen bo letos obeležila Občinapraznovanje občinskega Komen praznika vpraznuje petek, 15. 6. 2012. Na ta dan bo ob 19. uri v Kulturnem domu v Komnu potekala slavnostna seja, na kateri bomo podelili priznanja letošnjim nagrajencem ter priznanja za najboljša vina v Občini Komen. Slavnostna seja se bo nadaljevala s koncertom Pihalnega orkestra Komen. Na prireditvenem prostoru – na placu se bodo na stojnicah predstavili: Društvo Planta, Društvo Vezi, Društvo Kraški slavček, Društvo Brest, čebelar Rudolf Bandelj, izdelki iz sivke Tadeje Rodman in Tanje Ranđelović, izdelava venčkov Alme Švagelj, vinarji: bela vina (Borut Kralj, Vinarstvo Rebula in Marjan Mržek), rdeča vina (Miro Špacapan, Bojan Uhelj, Franko in Martin Fabjan) ter teran (Bogdan Cotič, Ivo in Primož Švagelj, Vinska klet Colja) ter Turistično informacijski center Štanjel. Vabimo Vas, da se slavnostne seje udeležite in ob tej priliki počastite praznik naše občine. Prireditve ob občinskem prazniku 9. junij ob 17.00 uri 20. junij ob 11.00 uri 60. obletnica Društva upokojencev Komen Utrinki iz knjižnice (razstava fotografij ob Dvorana v Kobjeglavi 40. obletnici delovanja Knjižnice Komen) Knjižnica Komen 9. junij ob 19.00 uri Podelitev Štrekljeve nagrade 22. junij ob 18.00 uri Štrekljeva domačija v Gorjanskem Kulturna prireditev ob 40. obletnici delovanja Knjižnice Komen 9. junij ob 20.30 uri Kulturni dom Komen Koncert sakralne glasbe komornega zbora Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka 22.
    [Show full text]