@®IMlM(JJ©imiGjLAS Uto XLIV - št. 72 - CENA 20 din Kranj, petek, 13. septembra 1991

MERKUR^ e (Uprite 0df*zb9wd KOPALNICE GORENJE

septembra 15 % CENEJE

Banki lahko prodate devize s hranilne knji­ Začinjena lastninska godlja žice

Če so poslanci slovenske skupščine (in prek odločitev. Vladi gre najbolj po načrtu v zboru Po 500 mark njih politične stranke) dosegli soglasje o raznih občin in deloma tudi v družbenopolitičnem zbo­ političnih deklaracijah in tudi o tako pomemb­ ru, kjer so Demosovi poslanci, vsaj kar zadeva nem nacionalnem projektu, kot je osamosvoji­ način odločanja, zavrnili domala vse opozicij­ na mesec tev, se ob vprašanju, kako olastniniti družbeno ske predloge, najbolj pa ji meša štrene zbor Kranj, 12. septembra - V lastnino, še niso in se verjetno še tako kmalu združenega dela, v katerem Demos nima veči­ sredo, 11. septembra, so tudi ne bodo - ali pa ga morda celo nikoli ne bodo ne. Prav zbor združenega dela je lastninsko v Gorenjski banki /ačeli de­ in bo Demosova koalicija izrabila "parlamen­ godljo še začinil: odločil se je namreč, da bo viznim varčevalcem odkupo­ tarno logiko" (večino) in odločila po svoje. vse tri zakonske predloge, Umekovega (vladne­ vati po 500 mark na mesec, Tisti, ki so pričakovali, da bo tokratno zase­ ga), Pintarjevega (vlada v senci) in Mencinger­ pri čemer uporabljajo tečaj danje slovenskega parlamenta zgodovinsko, jevega, obravnaval enakovredno in da bo vse Ljubljanske borze. ker naj bi tudi s formalno zakonsko podlago za tri obravnaval kot osnutke. Ker bodo v drugih Počasi so torej začeli re­ preobrazbo družbene lastnine naredilo konec zborih obravnavali le vladni predlog, ostale pa ševati zapleten vozel zamrz­ samoupravljanju, so se bržčas ušteli. Dan, ki le kot amandmaje, se lahko primeri, da bo zbor njenih deviznih hranilnih naj bi bil za nekdanje lastnike razlaščenega združenega dela sprejel Mencingerjev ali Pin- vlog v naših bankah. Kakor premoženja vesel, za nekatere neomajne (slabe)tarjev predlog, druga dva zbora pa vladnega, in nam je danes povedal Zlato nianagerje pa zato, ker bodo dobili nad sabo da bosta dva zbora zakon že sprejela, eden pa Kavčič, direktor Gorenjske kontrolo, močno usoden, se, sodeč po prvem bo "spravil pod streho" šele osnutek. Da bi De­ banke v Kranju so začeli dnevu parlamentarne razprave, nevarno odmi­ mosova koalicija pristala na kompromis in na včeraj svojim deviznim var­ ka. Godlja, kije zamešana, je čedalje hujša in to, da bi iz vseh treh zakonov sestavili enega, ki čevalcem odkupovati po 500 težko je verjeti, da bi parlament že tokrat prese­bi bil sprejemljiv za pozicijo, opozicijo pa tudi mark na mesec, po tečaju kal gordijski vozel - še posebej zato, ker zase­ za strankarsko neobremenjene strokovnjake, je Ljubljanske borze. Hkrati danje poteka pod "kuliso" protestnega shoda malo upanja, večja je verjetnost, da bo predsed­ so pozvali vse, ki imajo na deset tisoč delavcev iz vse Slovenije, avtobusov,nik skupščine sklical skupno zasedanje, na ka­ deviznih knjižicah zelo ki vozijo mimo skupščine z napisi "poslanci, za­ terem bo Demosova večina bolj prišla do izra­ majhne zneske, naj pridejo v kon vrzite v koš" in podobno, številnih prote­ za. Da pa se zaradi "divjega", "črnega " lastni­ banko in te prodajo, omogo­ stov iz delovnih kolektivov in iz strokovnih njenja že mudi, je v sredo naravnost povedal čajo pa jim tudi manjše zne­ združenj, več kot dvesto predlaganih amand­ tudi premier Lojze Peterle, ki je poslankam in ske v različnih devizah spre­ majev (realno naj bi jih bilo manj, ker se neka­ poslancem dejal: "Ne sjnemo se več obirati!" meniti v marke, kar delajo teri podvajajo), razkola med Demosovimi in • C. Zaplotnik zaradi racionalizacije poslo­ opozicijskimi poslanci in različnih zborovskih vanja. • M. V. Slovenski proizvod - Slovenska kakovost

Mirovna konferenca o Jugoslaviji se nadaljuje jj^ ^ 9 • • j Qg^*.

, . | enska sejemska prireditev Sloven- * , ^2lT10St0jn0St Cd SlOVCnSkll l/birii KranKranjj , 133 . septembrseptembra a - PrvPrva as OVslovenska sejemska prireditev Sloven ­ v KranjKranju u pjae je trdipotrdi inl in pou­ ski proizvod - Slovenska kakovost, ki jo je v torek odprl predsednik Predsednik državnega predsedstva Stipe Mesić je obsodil armado državnega pre daril tudi dr. France Bučar: skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar, je že ob otvoritvi r "Stojimo sredi prizadevanj za y ata in zahteval umik v vojašnice oziroma iz okupiranih hrvaških ozemelj, kar pa in z urejenostjo prostora, ko se je začela, potekala v Kranju z dru­ priznanje Slovenije kot samo­ & obrambni minister Kadijević zavrnil. gačnim občutjem, kot dosedanje sejemske prireditve na Gorenj­ stojne evropske države...," in v skem. Kljub "časovni stiski" za pripravo, bi težko našli spodrsljaj. nadaljevanju poudaril, da je Kranj, 12. septembra - V ference o Jugoslaviji. Pod gacijo vodi dr. Dimitrij Rupel, Veliko pa je bilo odobravajočih ocen in poudarkov, da je to tisto, "za uvedbo znaka kakovosti se­ °Zračju, ko na Hrvaškem vojna predsedstvom lorda Carringto- v njej pa sta še veleposlanik kar bomo jutri še kako potrebovali. veda potrebna vrsta institucio­ e traja in ko so streljali celo na na v Haagu tokrat zasedajo na­ Marko Kosin in strokovnjak za naliziranih ureditev, tudi zakon­ Predsednik organizacijskega znak slovenske kakovosti. Iz­ e'ikopter evropske opazoval- mestniki zunanjih ministrov dr­ mednarodno pravo dr. Danilo skih, ki bodo ustvarjale vse po­ odbora in hkrati predsednik iz­ hodišča o tem so se potem obli­ £e misije (armada obtožuje te- žav, članic Evropske skupnosti, Tiirk. Skupščinska komisija za trebne predpogoje za njegovo vršnega sveta občine Kranj kovala v četrtek na posvetu, ki p dejanja hrvaško gardo), se zvezni zunanji minister Lončar mednarodne odnose, na kateri uvedbo in zaščito, zlasti zaščito Vladimir Mohorič je nedvoum­ ga je pripravila Fakulteta za or­ Je danes začelo v Haagu ple- in zunanji ministri jugoslovan­ sta v sredo sodelovala tudi pred zlorabo..." ar no poudaril na otvoritvi, da je ganizacijske vede mariborske no zasedanje mirovne kon­ skih republik. Slovensko dele- predsednik predsedstva Milan sejem generalka in izziv, da za­ univerze. Če bi bile možnosti za pri­ Kučan in zunanji minister dr. pravo te prireditve drugačne, Dimitrij Rupel, je sprejela iz­ mujeno dohitimo in prihodnje Ugotovitev in ocene o tej pr­ leto trajno izpostavimo uradni vi slovenski sejemski prireditvi potem 95 razstavljalcev, ki so hodišča za delo naše delegacije prijavili v oceno za podelitev v Haagu in sklenila, da bo o Kranj - PR1MSK0V0 priznanja 269 izdelkov, potem tem govoril slovenski parla­ Likozarjeva 1 - obnno združenje V petek, 20. septembra, ob 20. uri bi lahko morda govorili o ISL0\Xf$h ment na enem od prihodnjih "zgrešenem cilju" v Kranju na­ zasedanj. Za Slovenijo je edina bo v hotelu Creina^v Kranju stale ideje pred desetimi mese­ HRANILNICA izbira popolna samostojnost in ekspozitura Tržič četrta letošnja ci. Tako pa tokrat lahko reče­ NI POSOJILNICA nadaljevanje procesa, kije bil z mo, da je sejem kot generalka KK\M Ji^K! Cankarjeva 1 Brionsko deklaracijo zamrz­ hkrati resnični izziv vsemu, če­ njen. Prva poteza bo gospodar­ mur do včeraj nismo mogli ali sko in monetarno osamosvaja­ GLASOVA PREJA hoteli, pa tudi znali, razmišlja­ nje, vendar s tem ne mislimo UGODNE LETNE OBRESTNE MERE za mesec september Misli na temo ti. Predsednik predsedstva Re­ ovirati ovirati dela mirovne publike Slovenije Milan Ku­ konference. Slovenija bo na čan, ki si je prireditev ogledal v konferenci zagovarjala medna­ MED MIROM sredstva NA VPOGLED 77,7 % sredo popoldne, je ob pohvalni rodno priznanje Slovenije, sa­ oceni vsem, ki so v tem trenut­ moodločbo s pravicami manj­ IN VOJNO ku stopili na to pot s pripravo 1-mesečna VEZAVA od 181,8 do šin, načela o miru ter nenasilno preditve, hkrati tudi zaželel, da spreminjanje meja ter spora­ bosta predevala bo prihodnje leto prireditev tu­ zumno razdruževanje. Komisi­ di številčno in kakovostno več­ 190,2 % glede na višino zneska ja je sprejela pismo za predse­ ja kot letošnja generalka. • A. dujočega mirovne konference Žalar 3-mesečna VEZAVA od 193,0 do 206,9 lorda Carringtona. Ob tem je položaj na Hrva­ o 10 ^mesečna VEZAVA od 198,6 do škem vedno hujši. Sosednja re­ publika je v totalni vojni s Srbi­ jo in armado, na sredini večer­ M 215,5 K ni seji vlade pa so razpravljali M o splošni mobilizaciji. Stipe Posebne ugodnosti za hišne svete in skupine občanov, ki želijo Mesič je s posebnim pismom obogatiti svoja sredstva! zveznemu sekretarju za ljudsko in 2 0) obrambo Kadijeviču ukazal, da pravkar o. Plačilo s položnico pri nas pol ceneje: provizi­ se mora armada v 48 urah vrni­ najpopularnejši voditelj lil ja 0,5 %. ti v vojašnice, v 72 urah pa naj — Cvj Gorenjec Glasovih prej se umakne iz Belega Manastir- C T- telefon KRANJ 212-857 odprto od 7. -14.30 ure > OJ ja in Baranje. Kadijević je zah­ JELKO KACIN VIKTOR ŽAKELJ SDv) 10 telefon TRŽlC 50-189 odprto od 8. -15. ure tevo takoj zavrnil, Mesiča pa je i- l_ v 3 $e vaše denarne skrbi takoj obtožil tudi podpredsed­ Pokličite uredništvo Gorenjskega glasa, > N nik zveznega predsedstva dr. u d SLOVENSKA HRANILNICA Branko Kostič. • J. Košnjek tel: 211-860 ali 211-835 > in rezervirali vam bomo sedež v restavraciji. K ^JNPOSOJILNICA uredi! < ca VPIS IN INFORMACIJE EfE SVOJO POT DO ZNANJA! V™ *gj» 064/622-764 Namestnik poveljnika PŠ TO za Gorenjsko o aktualnih vprašanjih NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Prizadevamo si za dogovor

Kranj, 6. septembra - Zaradi odhoda dosedanjega poveljnika pokrajin­ SULIGOJ: »Novi poveljnik JOŽE KOŠNJEK skega štaba TO za Gorenjsko Petra Zupana na nove naloge v republi­ Djilas še ni iskal kontakta z na­ ški štab je postal namestnik poveljnika sedanji načelnik štaba Bojan mi. Zato smo sami skušali nave­ Šuligoj. Zaprosili smo ga za predstavitev rezultatov dela v zadnjem času zati stike prek komisije za preda­ ^rebujene manjšine in usmeritve bodoče dejavnosti gorenjskih teritorialcev. jo opreme JA. Naš predstavnik je Kaj je trenutno v ospredju pri obiskal vojašnico in se pogovoril Katere dolžnosti ste opravljali o nekaterih nerešenih vpraša­ Slovenci smo zadnja leta položaj narodnostnih skupnosti ali pred prevzemom sedanje funkcije? delu gorenjske teritorialne obram­ anjšin reševali dokaj uspešno, mirno in brez večjih pretresov ter be? njih. Dobil je seznam opreme, SULIGOJ: »V teritorialni katero naj bi jo vrnili njim," da bi Uličnih zaostritev. Mogoče se je manjšinska problematika v pogle- ŠULIGOJ: »Naše ključne na­ obrambi sem začel delati v občin­ oni odprli skladišča z našo opre­ i ustavnopravnega položaja nekoliko razgrela lani jeseni in letos loge so povezane z vračanjem skem štabu na Jesenicah. Začetek mo. Spet bomo dali pobudo za nnladi, ko je politika pretnlevala osnutek nove slovenske ustave opreme armadi in z njeno prese­ maja so me zaradi takratnih po­ ponovno srečanje in dogovore; to kjer je bil bodoči ustavni položaj manjšin jabolko medstrankar- litvijo iz Slovenije, obenem pa se treb premestili v prvi šolski cen­ pa zato, ker seznam obsega vso ega spora. Takrat je šlo v bistvu za dva koncepta. Zagovorniki pr- ukvarjamo z reorganizacijo teri­ ter na Ig, kjer sem pomagal pri pogrešano opremo v vojašnici in :u so menili, da sedanja zaščita manjšin v Sloveniji (mišljeni sta torialne obrambe in pripravo na ustanavljanju in začetnem delu. se znatno razlikuje od našega se­ adžarska in italijanska) ni zadostna in je treba dati tem narodno- obrambo Slovenije v primeru V centru sem bil do povojnih znama odvzele opreme.« ini še več pravic, obenem pa kaže državno zaščito razširiti in okre- dni. Kakšne so moje izkušnje o takšne potrebe.« 'ti tudi pri drugih narodnostih, ki bivajo v Sloveniji, kjer so bili tamkajšnjem delu? Šlo je za po­ Gotovo razpolagate s podatki, Ali bo torej moč opraviti preda­ .šljeni predvsem Romi. Zaščita manjšin je pač tudi del naše podo- polnoma novo organiziranje, za­ koliko objektov armade na Go­ jo v predvidenem roku? e v očeh demokratičnega sveta. Pristaši drugega, ostrejšega pristo- radi česar so bili angažirani tudi renjskem je že izpraznjenih in ko­ ŠULIGOJ: »Mi si bomo pri­ i do varstva manjšin, pa so sodili, da je sedanja raven zaščite zado- povsem novi ljudje z vojaškim likšen del opreme so odpeljali iz zadevali za dogovor z armado, sproža pri ljudeh revolt, vendar 'na, če ne že prevelika, predvsem pa bi morala država Slovenija znanjem. Le-to smo morali prila­ njih! saj ne želimo, da bi nas očrnila je prav, da ostanejo strpni do pri' eljavlti koncept recipročnosti, kar pomeni: kolikor imajo pravic goditi slovenski zakonodaji in vi­ ŠULIGOJ: »Tega ne sprem­ za tatove in podobno. Izidov za­ padnikov armade. Doslej ni bi'0 lovenci v Italiji in na madžarskem, toliko naj jih imata italijansa- ziji o načinu usposabljanja. V ljamo do nadrobnosti, vendar je enkrat ni moč napovedati, čeprav incidentov pri selitvi. Mi posku­ i in madžarska manjšina v Sloveniji. S prekinitvijo ustavne raz- ključnih točkah, ne toliko po znano, da so dosedaj izpraznili se armadi mudi oditi iz Sloveni­ šamo armadi omogočiti časten -a ve je bil problem manjšin, tako naših na tujem, predvsem pa tu­ strokovnosti kot po načinu dela vse objekte mejnega odseka Ra­ je. Bojimo se, da bodo pustili za­ umik.« li pri nas, potisnjen v ozadje. in življenja, smo bivanje v cen­ dovljica, to je komande in 11 varovanje v vojašnicah in jih za­ Čemu pa se boste posvetili p*" to ne bomo mogli uporabljati, Sedaj, vendar ne samo po naši volji, prihaja problem manjšin v tru naredili precej drugačno od stražnic. Umaknili so se tudi iz tem, v jesenskem času? dokler ne bodo rešena vsa vpra­ urejši obliki spet na dan. Evropski urejevalci razmer v Jugoslaviji, služenja v armadi. Ves program vojašnic v Škofji Loki in na Po­ SULIGOJ: »V prihodnje sC šanja glede predaje objektov in e I Evropske skupnosti, Sveta Evrope do Konference o varnosti in so-šele testiramo, da bi startali z kljuki, vendar bi radi oba objek­ bomo organizirali tako, da bo t opreme. Poleg tega niti ne vemo, lehvđnju v Evropi, v svojih deklaracijah in pozivih postavljajo var­ normalnim vpoklicem naborni­ ta še enkrat prevzeli in izprazni­ z našo vsakdanjo aktivnostjo ivo manjšin pri reševanju jugoslovanske krize na visoko mesto. Pra- kov začetek prihodnjega leta.« li, na kar pa mi ne pristajamo. ali je naša oprema sploh še tu­ omogočena pripravljenost Z3 i ice in varstvo manjšin je eno od treh načel delovanja mirovne kon- Ste se že vpeljali v nove dolžno­ Zasedeni sta še vedno vojašnici kaj.« obrambne naloge. Veliko usposa­ •rence o Jugoslaviji, ta segment jugoslovanske zablode je prišel na sti in se spoznali s sodelavci? na Bohinjski Beli in v Kranju. Želite morda opozoriti se na bljanje je bila že vojna, zato bo­ lan pred dnevi v Moskvi na zasedanju ministrov članic evropske ŠULIGOJ: »To so bili že prej Ocenjujemo, da večina vojaške kaj v zvezi s selitvijo armade? mo jeseni namenili pozornost onference O varnosti. Evropa ima v očeh vso Jugoslavijo in na ena- moji sodelavci, čeprav smo delali opreme čaka izven objektov ar­ ŠULIGOJ: »Prebivalci nas predvsem specialnemu urjenju 0 raven postavlja problem Albancev na Kosovu, kjer so v večini, in v različnih hišah. Dolžnosti sem made na transport, nekaj pa soje opozarjajo na slabosti pri prevo­ naših pripadnikov, zlasti s proti' Srbiji, kjer so manjšina (albanski problem se zaostruje tudi v Ma- poznal, imam izkušnje, zato ob že odpeljali.« zih tovorov, na kurjenje v vojaš­ zračno in protioklepno oborožit­ edoniji po uspešnem glasovanju o samostojnosti te republike, saj dobrem sodelovanju vseh ne bi Kako kontaktirate s sedanjim nicah, na odlaganje dobrih stvari vijo.« • Stojan Saje, foto: Go- > Albanci večinoma referendum bojkotirali, med prebivalci Make- smelo biti problemov!« poveljnikom kranjske garniziie? na smetiščih in podobno. Vse to razd Šinik Umije pa je blizu 20 odstotkov Albancev), pa problem Srbov na Hr­ vaškem, in Italijanov in Madžarov v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenska kmečka zveza - , Predvsem v Italiji so postali hudo zaskrbljeni, kaj bo z Italijani v Stayka y A miri Sloveniji in na Hrvaškem, če bosta ti republiki mednarodno prizna­ Ljudska stranka ni državi. Bodo pravice v obeh bodočih državah ostale na enaki ra­ vni. Bo meja med Hrvaško in Slovenijo Italijane pri nas razdvojila Sodelovanje z Italija­ in jih postavila v dva različna položaja? Vse skupaj pa ne ostaja sa­ ni Po stavki odstopilo pet vodilnih mo pri zahtevah za zagotovitev zaščite teh ljudi v pogojih drugačne­ Ljubljana, 9. septembra - Dele­ in izvršni svet. O tem so govoril| ga jugoslovanskega političnega zemljevida, ampak se s temi zahteva­ Radovljica, 12. septembra - Sanacijsko-razvojni program, po katerem gacija Slovenske kmečke zveze - tudi na današnjem sestanku pn mi zlivajo glasovi po vrnitvi Istre in hrvaškega primorja Italiji, ker naj bi v Almiri v kratkem ostalo brez dela 185 delavcev, je bil razlog za Ljudske stranke, v kateri so bili predsedniku občinske vlade Jože; bi bili le tako Italijani v teh krajih popolnoma varni in brez skrbi za stavko v tem radovljiškem tekstilnem podjetju. V torek, ko naj bi delav­ svoje človeške in državljanske pravice. Vse skupaj ni tako nedolžno, Ivan Oman, Marjan Podobnik in tu Resmanu, ki so se ga udeležil' Jože Hobič, se je v Vidmu pogo­ ski svet razpravljal o predlogu poslovodstva za sanacijski načrt, so usta­ če ti glasovi segajo do Rima, čeprav od tam prihajajo zagotovila, da vili delo. predstavnik stavkovnega odbora, so meje nespremenljive in da ima ozemeljske pretenzije le peščica varjala s senatorjem Micolini- delavskega sveta in sindikata. I Z" skrajnežev. V Italiji, posebej pa v Furlaniji in Julijski Krajini se or­ jem, predstavniki zunanjega mi­ Nezadovoljstvo v Almiri ni danja vodstvena ekipa še na obla­ vršni svet se bo namreč o težko ganizirajo za pomoč svojim sonarodnjakom, predvsem na Hrva­ nistrstva in odgovornimi v Colti- od včeraj, zaradi nizkih plač in sti, sicer pa se je za kadrovske re­ rešljivem gmotnem položaju, k' škem, oblikovana pa bo tudi posebna delovna skupina. Ne samo za­ vatori diretti. Dogovorili so se za negotovega stanja v podjetju so šitve zavezal občinski izvršni utegne firmo pripeljati do steča­ radi teženj po samostojnosti nekaterih italijanskih dežel in proble­ začetek projektov, ki bi jih finan­ nazadnje stavkali novembra. To­ svet. ja, dogovarjal z bančniki in upni­ mov zaradi tega, ampak tudi zaradi manjšine v Sloveniji in na Hr­ čno podprla Italija in EGS. Itali­ krat je bil razlog sanacijski pro­ Poleg odstopa vodstva je ki. Ena od zahtev stavkovnega vaškem je Italija tako trdna zagovornica enotne Jugoslavije in 0 janska stran je bila še posebej za­ gram, ki bi razredčilo število za­ stavkovni odbor tudi zahteval, odbora se je dotaknila tudi spo; kakršnem koli priznanju Slovenije in Hrvaške zelo nerada sliši. Za­ interesirana za podporo pri fi­ poslenih, medtem ko se vodstvu, naj se čimprej začnejo postopki štovanja kolektivne pogodbe pfl radi težnje po nedeljivosti manjšine je slišati glasove o enotni Istri nanciranju ekološko sprejemlji­ ki je po mnenju stavkajočih kri­ za preoblikovanje podjetja v mesečnih izplačilih. Sicer pa je ali celo avtonomni Istri, kar je v Sloveniji že vzbudilo ostre reakcije vih mini prašičjih farm na kmeti­ vo za nastalo stanje v tovarni, ne družbo z omejeno odgovornostjo, tovarna v tako hudi stiski, da Je in obtožbe, da je to prvi korak k razkosanju države Republike Slo­ jah, za prirejo kakovostnega go­ bi nič zgodilo. Stavkajoči so zah­ kjer bi z lastninskim deležem so­ prihodnje izplačilo močno vpraš­ venije. Madžarska je za zdaj v odnosu do Slovenije glede svoje vejega mesa. za rejo drobnice, za tevali odstop petih vodilnih v delovala tudi Gorenjska banka ljivo. • D. Z. manjšine molčeča, kar je razumljivo, saj trepeta za svoje ljudi na primerno obdelavo lesa na kme­ podjetju. Delavski svet Almire Hrvaškem in od koder množično bežijo na Madžarsko. tijah in za kmečki in naravni tu­ odločitve na torkovi seji ni spre­ rizem. Obe strani bosta skupno jel. V sredo so seji prisostvovali Problem manjšin, predvsem italijanske, je dejansko že dodaten začeli pripravljati projekte za tudi zastopniki občinskega in re­ Dve črni gradnji obsojeni na problem slovenskega osamosvajanja. Pno, kar bomo morali storiti, vzorčne primere takih naložb v gijskega sindikata ter sindikata je dogovor s Hrvaško, da bosta raven zaščite in pravic enaki na tej Sloveniji. Senator Micolini je po­ tekstilnih delavcev in predsednik in oni strani meje novih držav. Sicer pa je to lahko nova točka, kjer novno podprl naša prizadevanja radovljiškega izvršnega sveta Jo­ rušenje bo Evropa ali samo njen del lahko zavirala proces naše popolne osa­ za mednarodno priznanje, kar je že Resman. Opoldne, koje delav­ Škofja Loka, 10. septembra - Na današnji seji so se člani škofjeloŠk* mosvojitve. po besedah Ivana Omana tudi in­ ski svet slednjič sprejel zahtevni vlade največ zadržali ob polletnem delovnem poročilu gorenjskih i"^ teres Italije, da meji z miroljub­ n odstop vodilnih, so delavci vno­ špektorjev. Poročilo, ki ga je posredoval načelnik uprave Zdenko Re ' no in demokratično Slovenijo. • vič pognali stroje. Dokler tovar­ ko, so pohvalili, ob tem pa še predlagali, naj v prihodnje inšpektorji p^ J. Košnjek II. tabor SKD v Novi Gorici na ne dobi novega vodstva, bo se­ leg kopice statističnih podatkov o svojem delu navedejo tudi vsebinsK probleme, zaradi katerih njihova učinkovitost pogosto zvodeni. Gr Na II. tabor SKD v Novi Gorici bodo člani stranke in 1 predvsem za še vedno neustrezno zakonodajo, spričo katere kršitelje" ' simpatizerji odpotovali s posebnim vlakom, ki bo odpeljal iz** kot so, denimo, črnograditelji in šušmarji, ne morejo prav do živega- Ljubljane, v soboto ob 6. uri, Škofje Loke 6.20, Kranja 6.30, STRANKARSKE Radovljice 6.50, Jesenic 7.05, Bleda 7.20, Podbrda 7.40 - posta­ Slišali smo, da sta trenutno za rušenje predvideni dve črni grad­ nek bo seveda tudi na vmesnih postajah. V Novi Gorici bodo nji stanovanjskih hiš. Ena od teh je hiša na Kamnitniku, za katero}e 20 minut pred začetkom tabora, ki je tudi letos vsebinsko pe­ izvršni svet pred nekaj meseci zahteval zasutje gradbene jame. Kak0 NOVICE v ster in bogat, saj bodo na sporedu strokovna srečanja (gospo­ strah zbujajoč za črnograditelja je bil ta ukrep, nazorno kaže njegO darstvo, šolstvo in šport, kulturo in zdravstvo), politična sreča­ odziv na zasutje. Lastnik črne gradnje je namreč jamo ponovno izkO" nja (SKD in mladina, Slovenci v skrbi za socialno državo, Slo­ pal in zdaj ima hiša še drugo ploščo. Zanimivo pri tem je, kot je p0" venija, sosednje, Evropa, svet ter SKD v Sloveniji in v Evropi, Podpora Liberalne internacionale vedal Zdenko Renko, tudi to, da inšpekcije niso uspele pridobiti ZJ sponzor slednjega je reg. odb. SKD Gorenjske), športne in kul­ Ljubljana, 10. septembra - Konec tedna je bil v Luzernu v Švici rušenje črnih gradenj škofjeloško gradbeno firmo, pač pa so moral* turne prireditve. Glavno srečanje bo ob 16. uri, ko bo sprego­ kongres Liberalne internacionale, ki združuje vse pomembnejše poiskati "izvajalca" v Kranju. voril predsednik stranke in IS Slovenije Lojze Peterle. Poleg stranke liberalne orientacije z vsega sveta. Kongresa sta se udeležila V zvezi s črnimi gradnjami je eden od članov občinske vlad* delovnega programa tabora, pa so organizatorji pripravili tudi tudi predstavnika Liberalnodemokratske stranke Slovenije Mile Še­ sprožili tudi vprašanje, kdaj bo podoben režim kot za individualni obisk na Sveto goro, v Brda, možni so obiski muzejev ipd. tinc in Miha Kovač. Nemška FDP je predlagala resolucijo o Jugosla­ črnograditelje začel veljati tudi za večje objekte, kakršna je, na pr!' Vrnitev bo iz Nove Gorice ob 18.05 uri. Na vlaku bo tudi viji, ki bi obsodila osvajalno vojno Srbije in armade na Hrvaškem ter mer, obnovljena klavnica v starem delu mesta. Predsednik VincenCJ krajša seja reg. odbora SKD, pogovor s strankinimi funkcio­ pozvala k prekinitvi nasilja, ni pa zahtevala mednarodnega priznanja Demšar je pojasnil, da je bil za klavnico dosežen dogovor z njeni"1! narji, občinskimi in republiškimi poslanci, z vlakom pa bodo Slovenije in Hrvaške. Liberalnodemokratski stranki in Socialnolibe- sosedi, ki so dovolili obnovo, pogoj pa je, da se klavnica do leta 19* j odpotovali tudi nastopajoči v Novi Gorici. ralni stranki Hrvaške je uspelo prepričati udeležence, da je treba v izseli iz mesta. Po "življenjski" plati torej klavnica ni črna gradnj"' resolucijo vključiti tudi zahtevo po mednarodnem priznanju, kar je po formalno-pravni pa nesporno je. bilo tudi izglasovano. V njej je tudi zapisana zahteva po spoštovanju Izvršni svet je tudi priporočil inšpektorjem, naj bolj "življe"-' KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) demokratičnih odločitev narodov v Sloveniji in na Hrvaškem, po ci­ sko" obravnavajo (kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje) neodkaZ? vilni in demokratični kontroli nad oboroženimi silami, pa tudi to, da ne sečnje v lastnin gozdovih in naj bodo bolj pozorni do sanitarni, J za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu morajo biti pravice etničnih manjšin v Sloveniji in na Hrvaškem za­ pogojev pri klanju živine na domovih. Čim budnejši inšpekcijski varovane. nadzor je svetoval tudi nad šušmarji, ob tem pa sklenil, da bo od da Besedilo za objavo L čne uprave pridobil poročilo o obdavčitvah šušmarjev. • H. Jelovč* Socialdemokratska stranka Slovenije L_J L J I L Poziv slovenski vladi O lastninski zakonodaji I I I I I I I I l Socialdemokratska stranka Slovenije naslavlja poziv slovenski Kranj, 10. septembra - Točno opoldne, ko so svobodni sindikati v bljani sklicali protestni shod zoper paket lastninske zakonodaje, je i I I I l I I vladi, naj vse zunanje podpisnice Brionske deklaracije obvesti o kršenju tega dokumenta s strani vodstva NBJ. Slovenija je še na­ tem vprašanju razpravljalo tudi predsedstvo kranjskih sindikatov. prej izločena iz primarne emisije, čeprav je Banka Slovenije izvrši­ Svet kranjskih sindikatov o predloženi lastninski zakonodaji^j la vse obveznosti, preklic izločitve pa terjajo tudi zvezni" organi. enakega mnenja svobodnimi, saj podpira temeljni koncept teh 23 - j Kupon pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. NBJ se je aktivno vključila v ekonomsko vojno zoper Slovenijo s nov, češ da je za delavce sprejemljivejši kot prvotni. Slovenski Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do ciljem, da jo monetarno izolira in finančno zlomi. Sedaj je napočil ščini so predložili nekaj dopolnil, za katera pričakujejo, da jih bo P. j 50 znakov. Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega pro­ čas za obrambo vitalnih ekonomskih interesov Slovenije. SDSS ne razumnem usklajevanju mnenj vključili v zakonski predlog. V P', stora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKA­ sprejema take razlage deklaracije, da eden lahko po mili volji ropa meru, da bi sindikalne predloge v celoti odklonili, bodo tudi v kra"J , MI. Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaraču­ in poneverja denar, drugi pa to mirno prenaša. Stranka ne verja­ skih sindikatih nasprotovali sedanjemu konceptu lastninskih zaK I namo po ceniku. me, da članice Evropske skupnosti tako razmišljajo. nov in segli po podobnih sredstvih sindikalnega boja kot svobod"; Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko VoljS^jS Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Danica Dolenc, Helena Jelovčan. Jože KoSnjek. Lca Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik. Marija Volčjuk, Cveto Zaplotnik, ca Zavrl-Zlchir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Šinik / Tisk: Podjetj.me P^ / Ustanovite!] in izdajatelj: TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Cesta JLA 16, telefon: 218-463. telefax: (064) 2l5jj%. Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 20.00 KRANJ Naročnina: trimesečni obračun za lil, trimesečje 1991 500,00 din Za tujino: letna naročnina 140 DEM Oglasne storitve: po ceniku. Časopis je oproščen plačila prometnega davka (Uradni lisi RS. 7/91). Petek, 13. septembra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN GLAS

Slovenski parlament o lastninski zakonodaji kovredno obravnavati tudi druge predloge privatizacije, še bolj pa NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR se je razvnela, ko so razpravljali o vsebinskih plateh zakona. Vito- mir Gros (Liberalna stranka) je Peterle: "Vloga države je dejal, da manipulacija z delavci **** traja že 45 let in da je treba za­ kon sprejeti že zaradi "divjega lastninjenja", ki je dirigirano - ve se, iz katerega centra. Aurelio Ju­ MARKO JENŠTERLE 1 rjt&ammii, začasna in posredna" ri (SDP) je predlagal, da bi vlada oblikovala posebno skupino, ki Rak, ki načenja Evropo "Tisti, ki trdijo, da zakon obračuna z delavci in krade delavsko premoženje, bi pripravila nov predlog lastni- delavcem še enkrat ponujajo črnega Petra." Vojna na Hrvaškem je brez dvoma največja tragedija, kije prizadela dva naroda v razpadajoči Jugoslaviji. Tragika tega kru­ Ljubljana, 12. septembra - Zasedanje slovenskega parlamenta se je za­ tega dejanja je toliko večja, ker je jasno, da so Hrvati in Srbi ob­ Poslanci •<<> dobili na klopi tudi /tališče izvršnega sveta do Pintarje- čelo v nenavadnih okoliščinah: po Ljubljani so vozili avtobusi in z letaki sojeni na večno sosedsko življenje, ki bo odslej obremenjeno naj­ Opozarjali, da je zakon o privatizaciji za delavce nesprejemljiv in da ga vega predlogu zakona o privatizaciji, Vlada ugotavlja, da .se v isti prej z zgodovinskim sovraštvom v obliki ustaši - četniki. poleg je treba vreči v koš. Poslanci so po skupnem zasedanju, na katerem so razpravi ne umri' pojavljali še en predlagatelj in da je pripombe Poslušali uvodni nagovor predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterle­ mogoče oblikovali le kot dopolnila vladnemu predlogu. Predlagate­ tega pa še s krvavim spopadom, ki ga doživljamo v našem času. ta, zasedali ločeno po zborih in se tudi različno odločali o tem, kako ljem najbolj zameri, da poskušajo z zakonom zaposlenim in dru­ Samo še na kakšnem Bližnjem vzhodu lahko najdemo podobne obravnavati predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. gim državljanom Slovenije skoraj brezplačno razdelili delnice po­ primere sovraštva. Ti so žalostni predvsem zaradi tega. ker jih ni Zbor občin se je odločil, da bo, tako kot je predlagala vlada, zakonsko sameznih podjetij in ustvariti koncept delavske lastnine, ki bi omo­mogoče odpraviti z vojaško niti z diplomatsko akcijo. besedilo o privatizaciji obravnaval kot predlog, z veliko večino pa je za- gočala centralizacijo kapitala in različne spekulacije. Srbsko-hrvaški konflikt je tlel vse obdobje po drugi svetovni yrnil predloga, da bi ga vrnili v fazo osnutka oz. da bi ga celo umaknili vojni, čeprav ga je Tito s svojo politično kliko znal odlično brzda­ 1 dnevnega reda. Zbor je v sredo opravil razpravo o predlogu, vendar je radikalno pometla (nekatere do rt jenja, in V kateri bi kot partner­ ti. Na ta način mu je uspelo do smrti uživati v socialistični utopiji odločanje o zakonskih dopolnilih preložil, ker nekateri amandmaji še smrti) z vseh mest. za katera so ja sodelovala tudi sindikat in go­ svoje države. Titu je bilo prihranjeno soočenje s popolnim propa­ "iso "opremljeni" s stališči vlade in pristojnih komisij in ker so si, kot se revolucionarji odločili. Spet spodarska zbornica. Zakon je tre­ dom svetovne socialistične vizije, njegovo ljudstvo in svet sta se od je dejal predsednik zbora Ivan Bizjak, nekateri tudi precej navzkriž. V govorijo o rdečih direktorjih in ba sprejeti in spraviti pod kontro­ njega poslovila z iskrenimi solzami v očeh. Le redki so že pred de­ napovedujejo čistke. Ničesar ta­ 'boru združenega dela, kjer na prejšnji seji niso odločali in razpravljali lo managerje, ki so zdaj poleg setletjem opozarjali na napake jugokomunizma. pa tudi če so na­ n>ti o zakonu o zadrugah in o zakonu o denacionalizaciji, so sklenili, da kega se ne bo zgodilo. Vpeljali klošarjev in potepuhov edina nje opozarjali, je bilo to brezpredmetno, saj jim nihče ni verjel. bodo ob vladnem predlogu zakona o lastninjenju enakopravno obravna­ bomo samo lastniški sestavi pri­ skupina ljudi brez kontrole, je vi tudi dopolnjeni Mencingerjev zakon, ki so ga predlagali Jože Zu­ merno pravnost, katere bistveni menil Ervin Anton Schvvarzbartl Danes, ko Jugoslavija razpada kot hišica iz kart, si je kar pančič, Franc Grašič in še nekateri drugi neodvisni poslanci, in predlog del je tudi kontrola managerjev. (SKD) in poudaril, da se morajo težko predstavljati vso našo tedanjo naivnost. Politično vodstvo je Predsednika vlade v senci Emila Milana Pintarja in nekaterih poslan- Managerji bodo kot kot državlja­ poslanci odločiti, ali želijo priva­ predobro vedelo, da lahko revolucijo nadaljuje samo ob sitem in cev. Eden od poslancev je tudi predlagal, da bi se državljani Slovenije o ni Slovenije ali kot delavci dobili tizacijo ali še naprej neko kvazi zadovoljnem narodu, zato je uspešno kopičilo mednarodne kredi­ 'astninski preobrazbi odločali na referendumu, vendar je zbor njegov svoj delež, njihova prihodnja samoupravljanje. Danijel Star­ te, čeprav je pri tem vedelo, da bo nekoč prišel dan plačila. Vse to Predlog zavrnil. V družbenopočlitične zboru je zbor njegov predlog za- uspešnost in položaj pa bosta od­ man (SKD) je opoziciji očital, da dokazuje, da je bila socialistična ureditev Jugoslavije dodobra vrni|. V družbenopolitičnem zboru so zavrnili vse predloge opozicije in visna od strokovne prepričljivosti je ob lastninskih zakonih prvič premišljena in izdelana prevara komunistične manjšine, scenarij sklenili, da bodo zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij obravna­ in učinkovitosti," je dejal Peterle strnila svoje vrste in se zavzela zanjo pa se je pisal že v času druge svetovne vojne. Slovenci ima­ vi kot predlog oz. tako, kot je predlagala vlada, s pravo vsebinsko raz­ in zavrnil tudi kritike, ki pravijo, za ohranitev starega. Idealnega mo iz teh časov grenko izkušnjo izigranja krščanskih socialistov s pravo pa so začeli včeraj. da gre za novo nacionalizacijo in predloga ni, boljšega tudi ne bo. Kocbekom na čelu, za vse demokratične sile povojne Jugoslavije da bodo Slovenci svoje duše pro­ Demos pa je po Starmanovem pa je značilno, da so padle pod neusmiljeno kolesje enopartijske Predsednik vlade Lojze Peter- družbenega premoženja in sou- dali državi. Vloga države je na­ mnenju naredil v političnem e diktature. Sistem represije nad nacionalnimi in demokratičnimi ' je na skupnem zasedanju po­ pravljalci, za preteklost pa vemo, mreč v zakonu časovno in vse­ marketingu napako, ker ni stro­ težnjami je bil izdelan do take mere, da so si izmislili srbskohrva- slancem dejal, da zakon o kisl­ kdo je upravljal v njihovem ime­ binsko jasno omejena, njena vlo­ kovno odgovarjal na pripombe in ški jezik, ki naj bi počasi postajal jugoslovanščina. Nacionalno je inskem preoblikovanju podjetij nu," je dejal Peterle in poudaril, ga je tudi samo začasna in po­ kritike opozicije. Leo Frelih je od zagotavlja hitro in široko preo­ da je tudi dvesto tisoč razlaščen­ sredna. vlade pričakoval, da"*bo spričo ve­ bilo zatrto, propagirala se je razrednost. cev in šeststo tisoč dedičev ukra­ brazbo družbene lastnine, social- "Zanimivo in pretresljivo je, likega števila amandmajev, med Če je za vojno v Sloveniji pomenilo, da je bil to konflikt med n denega premoženja tudi del slo­ ° pravičnost ter razvoj korpora- da je nekaterim kritikom zakona katerimi jih je trideset prispevala dvema različnima sistemoma (umirajočim komunizmom in pora­ Cl venskega delavstva. J in finančnih institucij. Čim- o privatizaciji na podlagi cinične vlada, za dva tedna odložila raz­ jajočo se demokracijo), je položaj na Hrvaškem veliko bolj zaple­ P'ej bomo preobrazbo začeli in "Poslušamo, da stroka ni bila jasnovidnosti vse vnaprej jasno, pravljanje o zakonu in pripravila ten. Tudi tu gre za enak konflikt kot v Sloveniji, vendar v hudi *Ončali, toliko prej bo naše go­ vključena, in da je treba zakon toda vidijo samo črno in s tem prečiščeno besedilo. Da pa bi pre­ kombinaciji etničnega spopada. Slednji že sam po sebi predsta­ spodarstvo prešlo v normalne vrniti v fazo osnutka, da bo stro­ plašijo še druge. Tako ne bomo prečili lastninske špekulacije, je vlja eno najhujših vojn, kar si jih sploh lahko zamislimo, če pa •"azmere in toliko prej nam bodo ka lahko povedala svoje. Naj bo prišli daleč," je poudaril Peterle predlagal, da bi ugotovili, koliko mu dodamo še konflikt sistemov, potem je toliko bolj krvav. Do­ ^rugi. predvsem tuji investitorji, jasno, da nam pri tej preobrazbi in uvodno razlago sklenil z bese­ so se managerji že olastninili, in godki, kijih spremljamo preko množičnih medijev več kot zgovor­ kupali. Zakon ponuja pošteno ne morejo pomagati strokovnja­ potem tudi ustrezno ukrepali. r; dami, da "zakon ponuja jasne in no potrjujejo te trditve. izdelitev premoženja. Vsi drža­ ki, ki so sodelovali v povojni na­ Karel Franko (SKZ-LS) je menil, v svetu preverjene rešitve" in Ker je prva žrtev vsake vojne vedno resnica in ker smo Slo­ vljani Slovenije bodo postali last- cionalizaciji niti njihovi politični "pot za vstop med uspešne eko­ da je to, kar dela sindikat, vred­ n venci zaradi neposredne bližine veliko bolj pod vplivom hrvaških 'ki: del delnic bodo dobili de- dediči ali strokovnjaki za samou­ nomije" in da bomo šele s spre­ no obsodbe in da veČina volilcev medijev in pogledov na krizo, si vsak objektiven opazovalec vedno W\'ci in managerji. vsi pa tudi ne­ pravljanje. Pomagajo nam lahko menjeno lastniško sestavo dobili želi, da se zakon čimprej sprej­ pušča prostor za določeno distanco. Toda bolj ko si nabira stališ­ kaj delnic prek vzajemnih in po­ ljudje z jasno idejo, ljudje, ki to v roke pravi potni list in se poslo­ me. Miran Potrč (SDP) je dejal, kojninskih skladov. Srednja in znajo in imajo s tem izkušnje. Iz­ vili od samoupravljanja. da bi morali poiskati temelje za ča tudi druge v konflikt vključene strani, bolj se mu potrjuje teza veiika podjetja se bodo razvila v brali smo najboljše iz sveta, ki je nov, ustreznejši zakon, ki bo O znorelosti največjega naroda v Jugoslaviji, ki sije zaveznika po­ arP°racije zahodnega tipa z Razprava je bila burna že ob lak pristop preizkusil." je dejal sprejemanju dnevnega reda o/, upošteval tudi mnenja stroke, iskala v strukturi (jugoslovanski armadi), ki prav povsod po svetu j*iačilnimi spodbudami za dobi- Lojze Peterle." Tisti, ki imajo za­ zbornice in sindikatov. Mile Še­ velja za pojem totalitarnosti in represije. Ravno to zavezništvo pa pk in rast. Upravni odbor direk- ob vprašanju, kako obravnavati sebna razodetja o obglavijanju zakonsko besedilo o lastninskem tinc (LDS) je povedal, da je iz do­ je tisto, ki že danes Srbom v zgodovini namenja prav klavrno in !°rje\ bo zastopal nove lastnike managemenia. verjetno izhajajo bro obveščenih vladnih krogov žalostno vlogo. Poslušati na primer Šešljeve grožnje ob koncu te­ n preoblikovanju podjetij - kot ' nadzoroval managerje. Zaseb- iz spominov na revolucijo, ki je izvedel, da tudi v vladi niso eno­ ga tisočletja je grozljivo zato, ker to niso grožnje, ampak čista n.' Vzajemni skladi bodo del niča r- predlog ali kot osnutek, ali ena- tni o zakonskem predlogu in da resnica. Z jugoslovanskim konfliktom je Evropa v svoji sredini •" v slovenskih podjetjih in bodo je celo podpredsednik vlade dr. odkrila rakovo rano, ki resno ogroža njen vstop v moderno druž­ Pozitivno vpliva Pripombe k predlogu zakona o lastninskem preoblikovanju podje­Andrej Ocvirk zahteval umik za­ i na managerje. bo. Evforijo »združitve 1992«, ki bi jo v teh časih že morali čutiti, jetjem bodo tij so poslali tudi iz kranjske Save. I Ugotavljajo, da je predlog zako­kona z dnevnega reda skupščin­ l zagotavljali al- je zamenjal strah pred širjenjem te rane, ki lahko s svojo uniče­ ern na treba vrnili v fazo osnutka, ker se predlog toliko razlikuje od os­skega zasedanja. Za sprejetje ativno možnost pridobivanja valno idejo škoduje ne le njej, temveč vsemu svetu. '*narja i/ komercialnih bank. nutka, da ga je samo z amandmaji težko preoblikovati. V Savi v Umekovega zakona seje odločno *°sPodinjstvom pa možnost /a celoti podpirajo stališča Gospodarske zbornice Slovenije, še pose­zavzel socialdemokrat France vžganje družinskih prihrankov. bej pa zahtevajo v zakonu novo poglavje o dokapitalizaciji, ki hi joTomšič , ki je dejal, da je Umekov Lojze Peterle je odgovoril tudi izvedli z izdajo dodatnih delnic ali z zamenjavo dolgov in drugihzako n za delavce mnogo boljši n;i obveznosti. Velika podjetja naj bi se lastninsko preoblikovala v od Mencingerjevega, ki delavcem nekatere glavne očitke. Dejal • LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJfl LOKA le-da tisti, ki trdijo, da so zakoni delniške družbe po modelu, ki ga zakon predvideva za srednja pod­ni dal ničesar in bi šele v desetih poračun z delavci in kraja delav­ jetja. Del neprodanih delnic podjetij naj bi s popustom prodali de­letih pripeljal do sprememb. nega premoženja, delavcem še lavci in in upokojencem, ki so ustvarjali družbeno premoženje. Ker Franc Lovših (SKD) je predlagal, nk so nekateri členi zakonskega predloga napisani premalo jasno, vd a bi državljani o odpravi druž­ j- rat ponujajo črnega Petra. S TEČAJ SHRANJEVANJA IN KONZERVIRANJA ŽIVIL 10 ur .p1' ko jih kličejo na ulico in Savi tudi sprašujejo, kako naj se podjetje s tujim kapitalom v dveh bene lastnine odločali s plebisci­ *Jm prikazujejo neresnične na- letih lastninsko preoblikuje v soglasju s tujim vlagateljem, ali smetom , Petra Starca (SDP) pa je Začetek: 18.9.1991 ob 18. uri m*r»e zakonov, jim ne bodo po- podjetje, ki ima tujega vlagatelja oz. želi pridobiti novega v tem ča­med drugim zbodlo to, da nas­ TEČAJ BIFFE JEDI IN COCKTAILOV -10 ur a su samostojno izbirati partnerje, z njimi sklepati pogodbe ter dolo­protna stran vsakogar, ki se ne , gali, "Dejstvo je. da šele ta za- Začetek: 25.9.1991 ob 18. uri °n delavcem res nekaj daje. Po- čiti statusno obliko podjetja... strinja z zakonom, ožigosa za bodo solastniki dosedanjega "rdečega". • C. Zaplotnik Prijave in informacije: Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik l/a, telefon: 621-865 ali 622-764.

Nenavadno nadaljevanje televizijskega omizja Predsednik slovenske vlade svari Za rešitev imate največ možnosti Prenehajte manipulirati z delavci rih b'jana, 11. septembra - V prostorih slovenskega parlamenta, v kate gradnji sistema in potrebnemu Se e prenosu tovrstnega deficitarnega £• J tedaj še dodobra odvijala "bitka o dnevnem redu" in s tem na• Ljubljana, 10. septembra - Da je politična temperatura pred sprejema­ s re znanja pospešeno pritegniti zacijo in samoupravljan,:''! pri te" P Jemanja lastninske zakonodaje, je bila sklicana tiskovna kon- njem paketa lastninskih zakonov v slovenskem parlamentu dosegla vre­ enc ustrezne svetovalne firme, orga­ tem pač ni mogla sodelovati). Pri ^ a, ki je vzbudila med "spremljevalci" dela slovenske skupščine lišče, je pokazala tudi včerajšnja tiskovna konferenca predsednika slo­ r e e šn 0 nizacije in institucije. Slovenija s tem najbolj izstopa prof. Sachs, i„ p£| . ? J J° P ?ornost. Prof. dr. Jeffry Sachs se je na poti iz Rusije venske vlade Lojzeta Peterleta. Na nenavadno oster način se je namreč er rav ta t0 s svojo razvitostjo (ki se kaže z do­ ki je obsežno svetovalno delo eialkr- ^ P ' °de1uje pri pripravi modelov privatizacije so- odzval na nekatere kritike njegovega večdnevnega obiska v ZDA in po­ e a seženim standardom) se lahko z opravil zastonj (plačujejo ga vj jeh . ^ gospodarstva, za en dan ustavil v Ljubljani in po razburlji- šteno ozmerjal tiste, ki kritizirajo predlagano lastninsko zakonodajo. nari "a te,ev'zUskem omizju, ki je segla globoko v noč, želel novi­ mnogimi dobrimi podjetji, ki jih ZN), slovenska vlada pa je mora­ vodijo dobri managerji. od vseh Na začetku nahitro sklicane »Gospodje, ki tako na debelo la plačati nekatere nasvete in re­ jem pojasniti nekatere poglede, za katere v TV omizju ni bilo časa. Potem ko je minister za infor- držav socialistične ureditve, tudi tiskovne konference je vse nav- lažejo in govorijo v imenu delav- šitve strokovnjakom iz njegovega na nesporazum, ki je v samem zoče novinarje presenetil ostri in tirna. Po "čustvenem" začetku so JJJJflje. Jelko Kacin začel novi- zaradi svoje majhnosti, zelo hitro cev, ter jih vodijo za roko na ce­ konfer središču polemik ob novi zakono­ užaljeni ton besed predsednika sto, delajo delavstvu pravzaprav v skoraj dveurnem pogovoru, v >c\i enco z najavo, da daji: vsa zahodna tržna ekonomija - v nekaj letih, prva in povsem Pr f Sach k slovenske vlade, ki se mu je zde­ slabo uslugo, saj so spravili de­ katerem sta sodelovala tudi mini­ z v , ° - *- vsemu včeraj vključi v Zahodno Evropo, saj je na TV ekra pozna in prizna kot najnormalnej- lo potrebno razlagati svoje dosež­ ster za planiranje Igor Umek in nn ', ™ povedane- lavce v nemogoč položaj... Gre še dejstvo, da je lastnina, razen v že prehitela nekatere države, ki ke celotedenskega neuradnega svetovalec predsednika Peterleta .".*HU*l še nekaj misli in ob- r izjemnih primerih v majhnih pod­ so članice Evropske skupnosti. obiska v Ameriki, kot odgovor skratka za sprenevedanje starega, dr. Boris Pleskovič. razlagali in preoblečenega sindikata, ki de­ lam,adi jetjih, ločena od vodenja! V Slove­ na v časopisu Delo na mnenjski utemeljevali nekatere rešitve P esoT^ ^rvard$ki Za tovrstno vključevanje in uspo­ Prei^- 2 eni'ko zagretostjo kot niji je bilo poskušano iz stanja, v strani objavljen komentar. Sreča­ lavcem ponuja zgolj »črnega Pe­ lastninske zakonodaje, pri čemer sabljanje pa bo izrednega pome­ tra« in nič drugega, hkrati pa je | ejlijii večer, koje imel naspro- katerem managerji povsem brez na način trganja vezi z Jugoslavi­ nja s predstavniki številnih po­ bi lahko rekli, da gre za tako veli­ na na Imena kontrole obvladujejo tudi velika membnih mednarodnih institucij 200 tisoč razlaščencev in 600 ti­ ke- (f v slovenske stro- jo, saj nam radikalizem ob skoraj ke novosti, da so potrebne pred­ Ve,jka Rusa dr soč njihovih dedičev prav tako fvW' - - Jožeta podjetja, lastninjenje (po Menci- 40-odstotni vezanosti na te trge (svetovna banka, mednarodni vsem temeljite razlage nekaterih kar?, gCr-'a in dn lvana Ri°™- gerjevem modelu) izvesti tako. monetarni fond) odpira vrata del tega delavstva, saj so jim bile pojmov in relacij, ki so na zaho­ linsi;? >aljeval 2 razIa8° last" da bi bili ti managerji privilegira­ utegne pripraviti hudo krizo. Pri možnosti slovenskega sodelova­ druge možnosti odvzete ...« S te­ du povsem vsakdanje. Slišali smo je kn, a koncePla- Pri katerem ni in bi svojo vodstveno moč bojazni pred politizacijo izbire nja s temi organizacijami in ban­ mi besedami se je Lojze Peterle razloge, zakaj je bila zavrnjena v sv toval "vnovčili" s pridobitvijo velikega vodilnih, ki je v teh razmerah re­ kami, kar doslej ni bilo mogoče, odzval na protestni shod, ki ga je Sodi^eol fI ec slovensk. e vlade kritikah toliko poudarjena doka- v VTV oddaj M kaiero deleža lastnine. Tako bi se nada­ alna, je dr. Sachs svetoval med­ srečanje s svetovalcem predsedni­ organiziral Svobodni sindikat. pitalizacija. da je podržavljenje 2mer ar a narodne razpise, mednarodno so­ mom m' J »J * boljševiz- ljevalo stanje brez pravega nad­ ka ZDA za nacionalno varnost, Poudaril je, da je predlagani le začasno in prehodno in zakaj delovanje in nadzor. Ob koncu en,K da C bila dcl zora, ko lastnik postavlja, nadzi­ pa bo po prepričanju slovenskega predlog Zakona o lastninskem so se odločili predlagati kar knji­ PlasTr, ' «0 <*e- tiskovne konference je zelo pri­ j '»na ni ime| možnosti po- ra in odstavlja managerja. pri nas premiera pripomoglo k uveljavi­ preoblikovanju podjetij našel žno vrednost podjetij. Bojazen ihK' neka

Praznik v KS Visoko Gorenjski glas z Zavarovalnico Triglav d.d. Območno enoto Ljubljana Pošta, dom, vesele igre... Visoko, 13. septembra - Svečano in ve­ selo bo v nedeljo, 15. septembra, v kra­ Veselo bo jutri vDragočajni jevni skupnosti Visoko v kranjski obči­ ni. Ob letošnjem krajevnem prazniku bodo ob 11. uri v Domu krajanov naj­ Za prireditev, na kateri bomo jutri pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav prej odprli novo pošto, do praznika pa so na domu prenovili tudi fasado in d.d. Območne enote Ljubljana podelili priznanje Gorenjskega glasa turističnim vhod v dom. Za slavnostnega govornika delavcem društva Dragočajna - Moše, je že vse nared. je povabljen predsednik izvršnega sveta občine Kranj Vladimir Mohorič, pri­ Dragočajna, 13. septembra - Morda ime Novinarski večer tokrat ni pravljajo pa tudi bogat kulturni pro­ najbolj pravšnje, saj se bo vse v Dragočajni začelo ob 15. uri. Torej Jože Rozman, predsednik TD gram. Po svečanosti pred Domom pa se v zgodnjem popoldnevu, ko bo najprej slovesna otvoritev poslovnih Dragočajna - Moše Slavko Hočevar bo popoldne praznovanje nadaljevalo v prostorov Turističnega društva Dragočajna - Moše in se potem ob Ijišču, ki so ga postopoma ku­ Športnem parku na Visokem z različnimi tekmovanji in igrami. 16. uri nadaljevalo s prireditvijo Novinarski večer; tokrat že dva­ povali. Zgradili so novo recep­ najsti in prvi na prostem. cijo, uredili naturistični del Pošta s prenovljenim domom in rta No, če se bo začelo popold­ Okrepčevalnici v Dragočajni kampa, balinišče, ga ogradili, novo urejenim vhodom v Dom bo že ne, se bo prav gotovo končalo so naprodaj že od srede naprej. asfaltirali ceste v kampu, zgra­ druga velika letošnja akcija, ki so si jo zvečer; tisti veseli del namreč. Ne bo jih sicer zmanjkalo, ven­ dili potem teniška igrišča in zastavili in tudi uresničili z delom in Za to bo skrbel Ansambel sek­ dar bi bilo škoda, če vas ne bi pred dvema letoma so se lotili prispevki krajanov, društev in zaseb­ stet Karavanke, ki ga v tem de­ bilo na prireditev. O marsičem gradnje trgovine in poslovnih nikov ter ob pomoči občine. "Spomla­ lu Gorenjske menda ne pozna­ se bomo pogovarjali novinarji prostorov. Trgovina, ki je že di smo končali telefonsko akcijo, zdaj te najbolje, vendar smo prepri­ Gorenjskega glasa z domačini nekaj časa pridobitev kampa in pa smo ob izredni pomoči in sodelova­ čani, da bo tudi pri vas in gosti. Tudi program med po­ tega dela krajevne skupnosti nju krajanov hiteli z deli za ureditev "vžgal". Za vsak primer bodo govori, da ne bo preveč dolgo­ Smlednik, je odprta že nekaj pošte in načrtovanih del pri Domu. Vse­ imeli fantje s seboj tudi svojo časno, bo zanimiv, saj bodo časa, jutri pa bo tudi slovesna ga seveda še nismo naredili, vendar sem kaseto. med nami učenci osnovne šole, Srečo Rozman, podredsednik otvoritev novih poslovnih pro­ prepričan, da bo program v celoti ures- Pogovor o vremenu je dolgo­ nekateri krajani, ki počnejo TD Dragočajna - Moše storov Turističnega društva Brane Petek ničen," pravi Slavko Hočevar, ki je bil časna stvar. Zato o tem le toli­ stvari, za katere ne veste, pa Dragočajna - Moše. vodja gradbenih del. "Dela bo še dovolj. Imamo še notranji hod­ ko, da vsi upamo, da nam ne folklorna skupina Sava iz Kra­ če je kdo ne bo dobil. Sicer pa nik, sanitarije, prostore za krajevni urad in sestanke," se razmiš­ je Zavarovalnica Triglav poskr­ bo treba vsega skupaj presta­ nja in tudi fantje z dekletom Tudi veselih iger In tekmovanj ljanjem predstavnikov KS pridružuje tehnični vodja del v bela za "tolažilne" nagrade za vljati na prihodnjo soboto, 21. Ansambla Karavanke bodo ne bo manjkalo. Že danes (v gradbenem odboru Brane Petek. Še posebej pri dosedanjih de­ vse... Če se boste naročili na septembra. Če pa bi se zgodilo, "zaposleni". petek) ob 18. uri se v kampu lih gre pohvala kmetom in prevoznikom, ki so brezplačno so­ Gorenjski glas in pri vhodu na potem velja vse tako, kot to so­ Pa nagrade, seveda. Teh se začenja tekmovanje v KE­ delovali pri prevozih. prireditev oddali izpolnjeno boto, ob enakem času. Sicer je že nabralo toliko, da bi prav­ GLJANJI!, ki bo trajalo do Za praznik bo v krajevni skupnosti izšlo tudi posebno gla­ naročilnico, vas pa čaka še po­ pa, že imate vstopnice? V zaprav lahko govorili o smoli, 23. ure in jutri (v soboto) od silo. Razen tega pa nameravajo še letos odpraviti tudi vse na­ sebna nagrada... Pa žejni tudi 9. ure naprej. Danes ob 17. pake na sistemu kabelske TV. Odbor, ki ga vodi Lojze Smolej, ne boste, če boste prinesli ku­ uri pa se začenja na teniških pa načrtuje pozimi tudi redni program na internem TV kanalu pon, ki je danes objavljen v Nagrade so prispevali: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana - Ob­ igriščih v kampu tudi TENI­ kabelskega sistema v krajevni skupnosti. (P.S.: Opravičujemo Gorenjskem glasu... močna enota Ljubljana, Gorenjski glas, Ljubljanska banka - Go­ SKI TURNIR, ki bo trajal do se tajniku KS Jožetu Bolki, ker ga je v torek v Gorenjskem gla­ Zdaj pa še; zakaj smo prav­ renjska banka, Gorenjski sejem, RT Telefonija Robert Rozman - 22. ure in jutri od 7. ure na­ su "škrat" prekrstil v Braneta.). • A. Žalar zaprav tokrat s pokroviteljem Dragočajna, Žeja servis Mihelca Mihela Govekar - Valburga, prej. Med igrami pa omeni­ Zavarovalnico Triglav d.d. Ob­ Okrepčevalnica Stari grad Mihela Rismondo, Trgovina Bomo - mo jutrišnjo stavo NA ŠUN­ močno enoto Ljubljana v Dra­ Na Svidenje poletje... - Jezersko - Kot smo že napo­ Smlednik, Avto club P&K - Smlednik, Kamnoseštvo Stupan - KO... vedali, pripravlja Kulturno umetniško društvo Jezersko skupaj Dragočajna in Eterovič - Moše, Marjan Mati - Valburga, Avto- gočajni. Tridesetletni jubilej s krajevno skupnostjo jutri, 14. septembra, ob Planšarskem je­ prevozniki Marjan Zaje - Valburga in Ločniškar - Smlednik, Me­ Kampa Smlednik v Dragočajni zeru prireditev Na svidenje poletje - Dober dan jesen. Poveda­ sarija Anton Zorman - Zbilje, Elektromehanika Stane Zorman - sega v obdobje, ko je kamp Najbolj pomembno pa je, z* li so nam, da bo to neke vrste "kulturna veselica ob jezeru", ki Zbilje, Pension Veronika - Dragočajna in Kanu - Valburga, Le­ ustanovilo Turistično društvo to so si "prislužili" tudi naše se bo začela ob 11. uri in naj bi z njo zaradi vojnih dni nado­ sna galanterija Jože Gregorc - Hraše, Trgovina Sfinga - Valbur­ Smlednik. Takratni prvi pred­ priznanje, da je bilo v postopni mestili odpovedano Planšarsko noč, na kateri ni nikoli manj­ ga, KZ Medvode, Mizarstvo Dominik Malovrh - Hraše, Šik Zbi­ sednik društva je bil Mirko razvoj vloženega ogromno pro­ kalo obiskovalcev. Prireditvi pa na Jezerskem pripisujejo pose­ lje, Zidarstvo Jože Potočnik - Dragočajna in Peter Kalan Ber- Gantar. V Dragočajni so takra­ stovoljnega dela, ki se je z raz­ ben pomen tudi zato, ker naj bi skupaj s krajevno skupnostjo toncljeva 36 - Kranj, Butik Ježek Nuša Gantar - Valburga, Šport tni turistični delavci začeli ure­ vojem kampa obrestovalo kot tudi tokrat združili moči in še bolj spodbudili ter utrdili sode­ plan Dore Konjar - Smlednik, Zidarstvo in fasadarstvo Franc jati kamp, hkrati pa seje začela pridobitev krajanom oziroma obnova starega Smledniškega lovanje za skupni razvoj. Na prireditvi bo Janez Hočevar - Rif- Jenko - Smlednik, Color Medvode, A vtonega Drago Meglic - Zbi­ celotnemu območju. Sicer pa be­ gradu. Najprej je bila v kampu le, za ples pa bo poskrbel Ansambel Nagelj iz Kamnika; pa tu> lje, Gostilna Klub Slovin - Medvode in Zorman - Valburga, Franc seda o tem tudi na prireditrvi S skromna okrepčevalnica in že di družabne igre pripravljajo. Za sladokusce bo jezerski masu- Belcijan - Valburga, Kugla bar Zapoge, KG M Janez Kalan - Za- sedanjim predsednikom društva prvo leto so zabeležili 200 pre­ njek, ajdovi žganci, srnjakov golaž... Sponzorja prireditve bo­ poge, Avtoprevoznik in izkopi Jernej Jerman - Zapoge, Okrepče­ Jožetom Rozmanom in podpred­ nočitev. sta Merkur in Živila iz Kranja. • (až) valnica Vili Vilko Ambroš in Sodček Lino Eržen, Prodajalna pli­ sednikom Srećom Rozmanom— na Franci Zor - Moše, Gostilna Mihovec - Zgornje Pirniče, Izde­ Nekakšna prelomnica je po­ Vsega seveda tokrat ne name­ ravamo razkriti. Dobimo se to­ Urejena Prešernova ulica - Radovljica - Na Prešer­ lava in servisiranje predmetov iz umetnih smol - Zgornje Pirniče, tem nastopila 1973. leta, ko so vaščani Dragočajne in Moš rej jutri v Dragočajni. Prepriča­ novi ulici v Radovljici, ki iz dneva v dan dobiva novo podobo, Petrol Medvode, Kmečki turizem Pr' Jare - Zbilje, Bistro Dotik - Zbilje, Jernej Brank - Valburga, A BC Loka Železnina Medvode, ustanovili svoje Turistično dru­ ni smo, da vam bo žal, če ne bo­ delavci SGP Gorenje končujejo zunanja dela na bodočem sre­ 0 Alojz Snoj - Valburga, Franc Gačnik - Valburga, Gostilna Kolod­ štvo in se zavzeto lotili urejanja ste prišli! Bomo pa seveda dišču med knjižnico in poslovno stanovanjsko stavbo, kjer bo v kampa. Tako kot na začetku, je vsem, kar se bo dogajalo jutri trg s fontano. Delajo tudi ob sobotah in nedeljah. Ob tem pa je vor Medvode, Hotel Bor Črni vrh nad Idrijo, Gostilna I\'a klancu tudi potem urejanje potekalo s Dragočajni, obširno s sliko i" treba omeniti povsem neutemeljene zadržke in kritike na račun Medvode, Mizarstvo Iskra Medvode, Ansambel sekstet Karavan­ prostovoljnim delom. Kamp je besedo predstavili prihodnji te­ stanovanjskih in poslovnih stavb; posebej če primerjamo sta­ ke... dobil kopalnice, razsvetljavo, den v Gorenjskem glasu. • A* novanjsko naselje Isospan s škatlastimi bloki na Gradnikovi ograjo, se širil na lastnem zem- Žalar cesti. Laže bi pritrdili tistim, ki trdijo, da bo Prešernova ulica z osrednjim delom najlepši del mesta. # (jr) Krajevna skupnost Gorenja vas Uresničen referendumski program samoprispevka S samoprispevkom, ki so ga v Gorenji vasi eno leto plačevali krajani, so zgradili nove mrliške vežice in razši­ rili pokopališče. Slovesnost bo v nedeljo zjutraj ob 8. uri - po prvi maši. Gorenja vas, 13. septembra - Lani ob volitvah so se v delu krajevne skupnosti Gorenja vas v škofjeloški občini krajani na referendumu odločili tudi za program izgradnje mrliških vežic in za razširitev pokopališča v Gorenji vasi. Podprli so ga z odločitvijo, da bodo leto dni plačevali po 2 odstotka. Akcijo je vodil gradbeni odbor, pred­ sednik odbora pa je bil Miha Bizjak. S samoprispevkom so kraja­ ni začeli zbirati denar maja la­ ni, zadnji obrok pa so plačali aprila letos. Že avgusta pa je V večnamenski dvorani Poslovno prireditvenega centra Gorenjski bila za gradnjo vežic podpisa­ sejem v Kranju, v kateri so v torek odprli prvi specializirani se­ na pogodba. Gradbena dela je jem Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, je bila v gostin­ izvajal Tehnik Škofja Loka, skem delu tudi prodajna razstava. Svoja dela so razstavili Izidor obrtniška Mizarstvo Karel Je- Jalovec, Zmago Puhar in Nejč Slapar. - Prijetna, kulturna pope­ zeršek s Hotavelj, pa Marmor stritev sejemske prireditve. - (až) - Foto: G. Šinik Hotavlje in Inštalacije Škofja Loka. Svečanost pri novih mrliških vežicah in razširjenem pokopališču b° "Nekaj del pa smo v krajevni v Gorenji vasi v nedeljo zjutraj. KRANJ skupnosti opravili v lastni režiji. Ob tej priložnosti bi se še pose­ zidu, zasaditev žive meje in no plaz na Srednjem brdu. Le' DRUŠTVO OBRTNIKOV OBČINE KRANJ tos je bilo urejenih in asfaltira- tšS^l bej zahvalil rimskokatoliškemu Miha Bizjak, predsednik grad­ dreves na parkirnem prostoru. SiJ&ŠClŠ! Likozarjeva 1 nih v krajevni skupnosti tudi ie župnišču oziroma župnijskemu benega odbora "To pa pride na vrsto jeseni," ^TT^ 64000 Kranj uradu, ki je bil v dela vključen pravi Miha Bizjak, ki je ob po­ okrog tri tisoč metrov cest. Tre' kot soinvestitor. Pa tudi vsem les je bil dobrodošel," je pove­ hvali arhitektu Senku še enkrat nutno pa imajo največ težav i* Ugodno proda kovinsko mehanizirano omaro ALUMAT ši­ izvajalcem (Tehniku, Karlu Je­ dal ta teden Miha Bizjak. poudaril, da je vse delano po radi pomanjkanja vode v nase' rine 225 cm, višine 278, globine 110, spodnji del s pultom zersku, Marmorju in v KS lov­ Zares lep objekt z dvema po­ njegovi zamisli. Ijih pod Blegošem, v Žirov' 160. Omara je namenjena za shranjevanje dokumentacije cem, Gabrijelu Vendetu in Fran­ slovilnima vežicama, čajno ku­ Z nedeljsko svečanostjo bo skem vrhu pod Zalo..., venda ipd. Cena 350.000,00 din. cu Bogataju) gre pohvala. Če­ hinjo, poslovilnim prostorom tako v krajevni skupnosti sko­ so s tem v zvezi naslovili tud Naprodaj je tudi nekaj pisarniške opreme. prav so mnenja bila, in najbrž in sanitarijami v razširjenem rajda končana druga velika le­ vlogo na podlagi zakona o d*' Informacije v tajništvu društva tel.: 217-470. bodo še, različna; da je objekt delu pokopališča so v Gorenji tošnja akcija. Prva je bila v za­ mografsko ogroženih obmo* prebogat, drugačna pa, da je vasi zgradili po načrtu znanega četku leta telefonija na Hota- jih. "Sicer pa smo tudi letos preskromen, bi ob tej priložnosti in priznanega arhitekta Marka vljah. Poslanec občinskega dela opravljali ob veliki podp0^ rad povedal, da posebnih težav Senka (na Gorenjskem dobro zbora krajevnih skupnosti Jože krajanov. Pri cestah so na KUPON pri akciji ni bilo. Tako na pri­ znan - op. p.). Uredili so tudi Bogataj in tajnik KS Ivo Pe- mer prispevali kar dve tretjin' . mer ni bilo zapletov glede zem­ stari pokopališki objekt, poti trovčič pa pravita, da so letos v denarju. Marsikaj pa prav zar* GORENJSKI GLAS ljišč. Najtrši oreh je bil pravza­ od cerkve in Gidorja proti po­ krajevni skupnosti veliko skrb di pomanjkanja ne bo moč let* ra z njim dobite 1 kozarec piva na Novinarskem polovica vsega denarja, razlika uredili 12 parkirnih prostorov. trebnih del je nekako gotovih. Ijevanje kanalizacije...," P ^'.< pa je šla na račun krajevne Jože Bogataj in Ivo Petrove' večeru Gorenjskega glasa v kampu v Dragočajni V programu imajo zdaj še sa­ Tudi VGP je začel s sanacijo. skupnosti iz različnih virov; tudi nacijo starega pokopališkega Največji problem pa je še ved­ # A. Žalar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Petek, 13. septembra 1991 UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN ®®IS®SajI©33S2GLAS

V Verigi odpuščajo 215 delavcev DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA

Poskusno delo Vprašanje: Boleči ukrep za utrditev podjetja Prijavil sem se na objavo za delovno mesto, za katerega se zahte­ va srednja strokovna izobrazba in trimesečno poskusno delo. Veriga iz Lesc je spomladi napovedala odpust 400 delavcev, navsezadnje pa je bilo za presežek 215 delavcev. Prosim, da mi razložite čimveč o poskusnem delu, predvsem pa, kaj se bo zgodilo v primeru, če ga ne bom opravil? Lesce, 11. septembra - Na boleči poseg se v tovarni pripravljajo že 15 jih izpolnjuje pogoje za slednjega pol leta sicer še na Odgovor: dlje časa. Nakopičene težave v podjetju, zaradi katerih bi morali predčasni pokoj, 10 jih bo mo­ plačilnem spisku tovarne, po­ število zaposlenih tako rekoč razpoloviti, so narekovale več ukre­ goče prerazporediti drugam, tem pa brezposelni z nadome­ Zakon določa, da mora biti poskusno delo opredeljeno v pov, od katerih pa je opredelitev tehnološkega presežka za delavce medtem ko za 133 ni bilo moč stilom, odmerjenim odslej pič­ kolektivni pogodbi oz. v splošnem aktu. Najdaljša doba po­ najbolj boleča. Posebej težko bo za 133 delavcev, za katere niso na­ najti druge rešitve kot po pol le plače. Konec je negotovosti, skusnega dela je šest mesecev, splošna kolektivna pogodba pa šli druge rešitve, kot čez pol leta zavod za zaposlovanje. Zlasti še v leta prenehanje delovnega raz­ zaradi katere so marca ob stav­ za posamezna dela določa naslednje število mesecev: časih, ko so tako rekoč nične možnosti za pridobitev drugega dela, merja in zavod za zaposlova­ ki sami terjali, naj vodstvo za I. do III. skupino največ 1 mesec, denimo v turizmu, na katerega so poprej v Verigi za svoje »odpisa­ nje. Med tehnološkim presež­ podjetja pove, koliko jih je od­ za IV. skupino največ 2 meseca, ne« močno računali. kom, ki je rezultat pomanjka­ več. Toda začenja se drugačna za V. skupino največ 3 mesece, nja dela zaradi padca naročil stiska. Delovnih mest je vse za VI., VIL, VIII. in IX. skupino največ 6 mesecev in krčenja tržišča ter sprememb manj na razpolago, iskalcev de­ Veriga je svoje čase poslova­ Za V. skupino, kamor spada srednja strokovna izobrazba, v organizaciji dela, so se znašli la, ki prihajajo kot odvečni iz la po tipični jugoslovanski stra­ traja poskusno delo lahko največ 3 mesece. Dolžina poskusne­ tako delavci iz proizvodnje kot podobnih firm, kot je Veriga, tegiji, ko je uspela pol svoje ga dela ne more biti daljša, kot je bila objavljena v objavi de­ oni iz režije, tako nekvalificira­ pa vse več. Ti problemi bodo Proizvodnje (tedaj še 1200 ton) lovnega mesta. Izjemoma se lahko podaljša zaradi vaše zača­ ni delavci kot tisti z več izo­ prišli na dan kasneje, ko ugas­ Prodati na vzhodnem in doma­ sne odsotnosti (npr. bolezni). brazbe, tudi inženirji. Pri po­ neta najprej polletna socialna čem trgu. Eden in drugi sta se V času poskusnega dela bo vaše delo spremljala komisija ? stopku smo zelo pazili na zako­ varnost v tovarni in za njo ona ačela podirati, za slovensko tr­ oz. posameznik, ki mora imeti najmanj tako stopnjo strokovne nitost, dodatno smo osnovali na zavodu za zaposlovanje. V žišče pa so Verigine proizvod­ izobrazbe, ki se zahteva za delovno mesto, kamor boste razpo­ še nekakšno ad hoc komisijo s sindikatih se zavoljo tega bori­ ne zmogljivosti premajhne. Tu­ rejeni. Pozorni bodite predvsem na to, da mora biti ocena po­ predstavniki občinskega izvrš­ jo za obstoj vsakega delovnega di zahodnega tržišča jim ne bo skusnega dela sprejeta že pred potekom poskusnega dela, dru­ nega sveta, sindikatov in pod­ mesta in so zoper odpuščanje mogoče osvojiti v mahu, če­ gače se šteje, da ste poskusno delo v vsakem primeru uspešno jetja, ki je preverjala pritožbe. delavcev, je poudaril Bogo prav so bili njihovi izdelki tam opravili. že zdaj visoko cenjeni. Zaradi Košnik, predsednik občinskega Če vam bodo poskusno delo ocenili negativno, vam bo omenjenih razlogov se je Veri- Slednjih ni bilo veliko, 43, kar odbora svobodnih sindikatov v delovno razmerje prenehalo z dnevom pravnomočnosti sklepa 8'na proizvodnja prepolovila je za nas dokaz, da je bil posto­ Radovljici. Domala vsi Verigi- organa, ki bo odločil o delovnem razmerju oz. dan po vročitvi m celo če se sčasoma spet pek vendarle korekten.« Darko ni delavci so namreč člani tega sklepa drugostopenjskega organa, če boste zoper sklep ugovar­ Povzpne na denimo zaželenih Kovač nam je nanizal tudi me­ sindikata, v tovarni je celo nji­ jali. 800 ton, je v Verigi zaposlenih rila, po katerih so se že spomla­ hov profesionalni predstavnik. morebitno odvečnih delavcev di, v prvi fazi, lotili selekcije Med poskusnim delom lahko kadarkoli pismeno odpove­ Preveč. Tako nam je odločitev skrčiti na 320. zaposlenih. Tedaj so ocenili Nanj, na občinski sindikat in ste delovno razmerje. V tem primeru se za dan prenehanja de­ z a lovnega razmerja šteje dan, ko ste podali pismeno odpoved. . tehnološki presežek uteme­ »Maja smo formalno začeli s uspešnost, izobrazbo, stroko­ njihovega pravnika so se imeli Pravna služba ljil v. d. direktor Verige Mirko postopkom za 320 delavcev,« vno usposobljenost, delovno odpuščeni delavci možnost Sveta kranjskih sindikatov LlČar. Ni pa ta v nebo vpijoči nam je pojasnjeval vodja sploš­ dobo. V vodstvu podjetja zatr­ obračati za uveljavitev svojih Majda Maček Jančič, dipl. iur. ukrep edini, s katerim naj bi v nega sektorja v Verigi Darko jujejo, da jim ni vseeno, kaj bo pravic. Čeprav so pri odpušča­ Prihodnje stabilizirali Verigo, Kovač, diplomirani pravnik. z odpuščenimi delavci. Zanje nju skrbno pazili na zakonitost, »105 je med njimi takih, ki se so spomladi računali, da se jih se je dogodilo nekaj krivic, je 2daj že člen v poslovnem siste­ POMISEL mu Slovenskih železarn. Dela­ po zakonu ne smejo znajti med bo lahko precej prezaposlilo v dejal Bogo Košnik, do nerod­ jo tudi na reorganizaciji podje­ presežki, denimo, invalidi, de­ turizem, toda kaj ko jo je tej nosti in kratkih stikov pa pri­ la, vendar o tem ob drugi pri- lavci z brezposelnim zakoncem dejavnosti hudo zagodla politi­ haja tudi pri komuniciranju ne­ 'ožnosti. Mirko Ulčar nam je ali pa sta oba zaposlena v Veri­ čna stvarnost. Da jim res ni posrednih vodij z odvečnimi Delavski razred f delavci. Tako se slednji na pri­ udi dejal, da bi morali po stro­ gi... Za 215 naposled odvečnih vseeno, dokazuje tudi ustano­ Delavski razred očitno spet dobiva dvoje značilnosti iz ob­ mer jezijo, zakaj je ravno njih gih evropskih merilih v Verigi s delavcev pa smo skupaj z njimi vitev posebne enote v podjetju, dobja surovega kapitalizma: uboštvo in brezpravje. Vse širši sloj določil »krivični žreb«, kako "15 zaposlenimi število teh skušali najti najboljšo rešitev. ki skuša odpuščenim pomagati. klasičnega delavskega razreda danes skorajda nima več česa iz­ so jim predpostavljeni ocenje­ gubiti. Delovno mesto, to pač, pogojeno s stečajnimi dogajanji in skrčiti za 550. Toda ker tudi dr­ Tako jih, denimo, 33 pride v Z zavodom za zaposlovanje so vali uspešnost pri delu, ki je bi­ selekcioniranjem tehnoloških presežkov, veliko drugega pa so ta­ žava ni po omenjenih standar­ poštev za dokup let, 24 se jih je dogovorjeni, da jim pošiljajo lo prvo merilo pri določanju ko ali tako že izgubili. Kolektivna pogodba, ki jim prinaša najniž­ dih, ker zakonodaja terja veli­ odločilo samih reševati svojo zbirnik potreb po delavcih na odvečnih delavcev, zakaj tovar­ jo raven pravic, ureja vsaj ceno njihovega dela. Toda kaj jim po­ ko izločilnih meril in ker je nadaljnjo zaposlitev, tako da Gorenjskem, vendar ta dogo­ na ne odpusti prej polkmetov magajo napisane tarife, če se številni delodajalci ne držijo ekska- Podjetje v primerih razsojanja bodo vanjo vložili svojo "od- vor še ni dal posebnih uspe­ in »fušarjev« kot pa delavcev, lacijskega določila te pogodbe, po kateri bi morali plače poveče­ o tehnološkem presežku obre­ hodnino" (6 plač in odpravni­ hov. ki nimajo druge socialne var­ vati z rastjo življenjskih stroškov vred. Ali če podjetja nimajo niti menjeno še s precej sociale, so no), nekateri med njimi so bili nosti kot tovarno. • D. Z. Žle- V Veriginem primeru bo naj­ toliko denarja, da bi izplačevala plače petino pod najnižjo ravnjo, morali celo prvotno število 400 deležni še dodatne odpravnine. bir Foto: A. Gorišek teže 133 delavcem, ki bodo na­ kar dopušča kolektivna pogodba firmam z igubo! Ali najslabša verzija: ko nima denarja niti za najnižje, zajamčene plače. Druga zgodba so plače, ki jih v nekaterih podjetjih dopolnjujejo z vred­ GORENJSKI GLAS - NAŠA AKCIJA: nostnimi boni, da ohranijo socialni mir med slabo plačanimi na­ PREDSTAVLJAMO VAM DRUŽINE Z VELIKO OTROKI meščenci. Takšno izplačilo ni nujno rezultat finančne nezmožno­ sti podjetij, lahko je preprosta računica, saj je delež plač, izplačan v bonih, neobdavčen. Delavci se takim odločitvam navadno ne in z naravo živeče vaške otro­ protivijo, vsaj taki, ne, ki pretežni delež mesečnega izplačila pora­ ke. bijo za hrano, omenjeni boni pa so prvenstveno živilskega znača­ Kmetiji so potrebne moške roke Pri Stržinarjevih so vajeni ja. Zaskrbljeni so predvsem tisti, ki utegnejo v kratkem izgubiti skromnega življenja. Ne sliši­ delo. Osnova za nadomestilo, kijih bodo kot brezposelni dobivali dolenja Zet ina, 10. septembra - O Stržinarjevi družini nas je obve­ Gorenji vasi pa iz Javorij pelje mo jih tarnati, pač pa gospo­ na zavodu za zaposlovanje, je namreč samo plačilna lista, ne pa stila naša bralka Majda iz Dolenje vasi. Z Julijano Stržinar se po- šolski avtobus. Poleg očeta so darna mama Julka, steber dru­ tudi znesek, prejet v bonih. '"ata, odkar sta bili pred dobrimi petimi leti skupaj v porodnišnici, pri Stržinarjevih še trije vozači: žine in kmetije, išče možnosti, Za socialno ogrožene se šteje, kdor s plačo ne zmore več po­ "osebej ji je ostalo v spominu Julkino jutranje opravilo, saj je tudi Ferjan se vozi v Loko, Vida v kako se ceneje pririniti skozi 12 kriti niti osnovnih življenjskih stroškov: položnic za stanovanje, porodnišnice vsako jutro ob pol petih telefonirala domov in poz- Kranj, Klemen, star je dvanajst življenje. Živijo od ene plače in elektriko, vrtec, šolsko kosilo, komur konec meseca zmanjka tudi ala k vstajanju. Pred petimi leti je bil rojen Jožko, Stržinarjev pe- let in pol, pa v Gorenjo vas. kmetije, za otroke prihaja v hi­ za hrano, kdor zaradi prekratke »špage« odpove dolgoletno naro­ predzadnji otrok. Ob našem obisku smo spoznali četvero Strži- Tudi bodoči mali šolar Jožko šo nekaj doklad, Ferjan bo le­ ar čnino na priljubljeni časopis. In ta sloj postaja vse širši in vse bolj jevih potomcev: Vido, Klemena, Jožka in Tomaža. pojde kmalu po enaki poti, za tos dobil kadrovsko štipendijo ubožen. Tudi zato, ker se v že tako slabih časih zaostrujejo pogoji začetek s kombijem. Kmalu bo pri Jelovici, tudi za Vido so za pridobitev socialnih pomoči. Tudi zato, ker so slednji zneski mati z najmlajšim Tomažem, ki vložili prošnjo za štipendijo iz prenizki za normalno preživetje. Nadomestil, ki jih prejemajo bo ob novem letu star štiri leta, združenih sredstev. Otroci še brezposelni, denimo, niso uskladili od minulega leta. To dejstvo ob dopoldnevih sama doma. ne bodo kmalu pri kruhu, tudi ostaja kljub argumentom, da celo zaposlenim ni moč zagotoviti starejša dva ne, saj se bosta dostojne življenjske ravni in da nizka nadomestila spodbujajo k Otroštvo Stržinarjevih še­ najbrž hotela šolati še naprej. hitrejšemu iskanju dela. • D. Z. Žlebir stih otrok je trdo. Ker živijo Tudi o tem, kdo bo prevzel daleč od doline, jim je tamkajš­ kmetijo, še ne razmišljajo. Ne­ nje življenje manj dostopno, kdo jo bo že, saj je dovolj fan­ dlje se vozijo kot vrstniki, ob tov pri hiši. Moške roke so po­ VESTI domačem delu jim celo za šolo trebne kmetiji, je resnobno pri­ ostaja manj časa, z odrašča­ pomnila mama Julka na moško Dobra udeležba na pikniku upokojencev njem je zato manj priložnosti večino v njeni družini. Na naše za igro in druženje. Nemara so vprašanje, ali kanijo družino še Radovljica, 7. septembra - Sobotnega piknika, ki ga je priredilo zaradi takega načina življenja kaj povečati, pa se Stržinarjeva radovljiško društvo upokojencev na Mlaki pri Radovljici, se je bolj zreli, hkrati pa jim ne družno zasmejita, rekoč: Zare- udeležilo nad 80 članov. Za prisrčno in zabavno srečanje so manjka radoživosti in sponta­ čenega kruha se največ poje. • poskrbeli gostitelji Mlakarjevi in domači harmonikar Tone, nosti, značilnih za neprisiljene D. Z. Žlebir mojster Franc Filipič pa se je v zadovoljstvo vseh potrudil z • Manjkala sta sinova Flor- narja za zidavo vse manj in no­ dobrotami na žaru, ki jih je društvo svojim članom zagotovilo 52 ln Milan. Florjan, ki je s va hiša še lep čas ne bo godna brezplačno. Organizatorji in udeleženci so bili s piknikom za­ ^najstimi leti in pol najstarej­ za vselitev. Pri gradnji zdaj Bolnim in ostarelim v pomoč dovoljni, saj v težkih časih ravno ti ljudje najbolj pogrešajo ši •°trok' ima na škofjeloški očetu pomaga najstarejši sin. družabnost.(jr) Don",", lesarski šoli ta teden Priden je in spreten, ga pohva­ Kranj, septembra - Ostarelim in bolnim ljudem, ki ne zmorejo po­ popoldansko prakso. 11-letni lita starša. Osnovno šolanje je vsem skrbeti sami zase, na življenjsko jesen ni treba ravno v dom "an, invalid s cerebralno pa- spomladi končal z odliko, zato upokojencev. Če so svojci čez dan v službi in jih ne morejo negovati, v r' P? Ž1V' pri Julijanini teti sta ga spodbujala, naj se vpiše lahko za ta čas najamejo pomoč Rdečega križa.

njem brdu k er e druži na srednjo šolo. na nl ' J' J - ^ prebivala poprej. V Dolenjo Leto dni mlajša Vida je V Kranju se je uveljavila vrsta dejavnosti za pomoč ostare­ Poko0' v Prazno hišo Julkine skupaj s Ferjanom, kakor ga lim in bolnim. Tako jim na domu nudijo gospodinjsko pomoč, matere Str* •• . so se namreč kličejo domači, končala osmi nego ter občasno ali redno kopanje bolnikov, razvažajo jim kosi­ PTT podjetje Kranj obvešča vse uporabnike telefonskih sto­ arjevi tim;T Prelili pred deve- razred v Gorenji vasi. Šolala la (tudi ob sobotah in nedeljah), od lani pa jim omogočajo tudi ritev, da bomo 13. 9. 1991 zamenjali telefonsko centralo v Mama sta se skupaj, kot bi bila dvoj­ pedikuro in nekakšno delovno terapijo. Slednja je, kot pravi Ne- deln , Julkaje pustila Cerkljah, ob tem pa bodo spremenjene telefonske številke tra ciV kovinski delavnici Cen- čka, pa je le Vida za leto dni venka Marinič s kranjskega RK, več kot le to. Bolnike, ki so zara­ obstoječim naročnikom na celotnem področju telefonske so\t/!h v Šk°fji Loki. Doma prehitela vrstnike, da bratu ni di različnih bolezni negibljivi, namreč z gibalnimi vajami spet centrale v Cerkljah. krnpf- 1 obnavlJati zapuščeno bilo treba samemu hoditi v šo­ priučujejo vsakdanjih samostojnih opravil. Letos pripravljajo no­ J polniti ra? Zaradi preključitvenih del bo od petka, 13. 9. 1991, od 8. ure obnv °' P en hlev in lo. Z Dolenje Žetine otroci pr­ vost, šolo proti bolečinam v hrbtenici, ki bo za mnoge starejše , oelovat, ogoljene njive. Po­ va štiri leta hodijo v podružni­ ljudi dobrodošla preventiva. do torka, 17. 9. 1991, do 20. ure delno prekinjen in moten te­ ti novoetn|hiŠe so za<*li gradi­ čno šolo v bližnjih Javorjah, do Neka vrsta preventive je tudi redno tedensko merjenje krv­ lefonski promet na celotnem omenjem področju. če Tu >>2,vimo od moje pla- koder jih vozi šolski kombi. nega tlaka, in sicer vsako sredo od 9. do 11. ure na sedežu Dru­ Vsi telefonski naročniki, ki se jim zamenja naročniška števil­ Zjutraj odpelje z Dolenje Žeti­ štva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. V krajevne skupnosti pa ka, so bili o spremembi pismeno obveščeni. *^av°n Ck °d kmetiJe Pa 8re nam e ne, popoldne se iz Javorij vrača Jože • J Povedal oče pridejo pomerit krvni pritisk enkrat mesečno. To se je uveljavilo Spremenjene telefonske Številke lahko dobite na službi in­ lošk^'Cer zaP°s'en pri škofje- v Gorenjo, tako da otrokom iz v Cerkljah, Hrastjah, na Jezerskem, Kokrici, v Kokri, Dupljah, formacij 988. ene in druge vasi nikoli ni tre­ a dbenern pod et u na Primskovem, v Predosljah, Šenčurju, Naklu in Stražišču. • ^hnin * rr H J J Prosimo, da obvestilo sprejmete z razumevanjem. 'k. Dodal Je še, da je de­ ba hoditi navkreber. Do šole v D. Ž. Pogovor z dr, Dimitrijem Ruplom Doc. dr. PRIMOŽ RODE, direktor Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Kompromis je možen V Slovenski demokratični zvezi poteka spopad med Ruplovo in Pirnatovo strujo. Zdravstvo na pragu katastrofe Spori v SDZ so se začeli, ko ste obtožili predsednika vlade Peterleta klerikalizma. Kaj ste s tem mislili? "Če bi gledali z ekonomskega stališča, je sedanja mreža bolnišnic mo tiste najvišje strokovnosti, tovo njegova delovna vnema Ko govorim o klerikalizmu, sem mislil predimenzionirana. Vendar medicina ni ekonomika. Ljudje so za­ čeprav na nekaterih področjih ne more biti v redu. Tudi med­ na neko problematično tradicijo v slo­ nesljivo zainteresirani, da imajo v kraju, kjer živijo, svojo bolnišni­ dosegamo svetovni vrh. Vendar sebojni odnosi ne morejo biti venski zgodovini, predvsem sem hotel co, ker jim daje ta bolnišnica nekak občutek varnosti. Ta občutek vsak bolnik meni, da bi se lah­ popolnoma urejeni." opozoriti na nevarnost, da bi se k tej tra­ pa je treba nekako plačati. Morali se bomo odločiti: če bomo gle­ ko drugje boljše, lepše in ugod­ diciji vrnili. Mislim na čase kulturnega dali na zdravstvo samo skozi ekonomiko, potem toliko bolnišnic ne neje zdravil. Tega pa s tem de­ boja med klerikalci in liberalci v prejš­ bomo imeli, če pa bomo jemali zdravstvo kot dobrino in bomo vse narjem ne moremo zagotoviti. Nekaj bo vseeno treba storiti, si­ njem stoletju. Za takratni klerikalizem bolnišnice obdržali, bomo morali temu primerno več plačati," ugo­ Osnovni problem je ločitev de­ cer bo zdravstvo popolnoma je bila značilna ponižnost Slovencev. S tavlja novi direktor Univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane narja za plače od denarja za obubožalo. Kakšna je recimo klerikalizmom smo označevali tudi bolj- docent dr. Primož Rode, po specialnosti kardiolog, ki sedaj stanuje materialne stroške. Vsak bi mo­ vaša vizija organizacije in razvo­ ševiške manire. Čudi me pomanjkanje na Bledu, je pa tudi poslanec republiške skupščine. ral biti strogo namenski brez ja zdravstva v državi Sloveniji? racionalne presoje, ko nekateri enačijo klerikalizem s krščanstvom možnosti prelivanja. Res me­ in kristjani. To je hudo podtikanje. To je približno tako, kot če bi nim, da so Slovenci razvajeni. rekel: bojim se slabe letine, ali bojim se hudobnega človeka in bi Zdravstveno varstvo je visoko. Dr. RODE: "V zdravstvu mora nekdo na to odgovoril, da mu privoščim slabo letino ali da ga Imenovanje novega direktorja Mogoče pogrešajo več ljubez­ priti do korenitih sprememb. imam za slabega človeka. Šlo je za oznako,, ki je bila mišljena ab­ Univerzitetnega kliničnega cen­ nivosti, hitrejše prihajanje na Sedanji sistem je bil za določen straktno in v kulturni diskusiji so te oznake jasno razvidne in ra­ tra se je dolgo vleklo in se je na­ vrsto. To je res. Vse bomo sku­ čas primeren in je pripeljal zumljive. zadnje sprevrglo tudi v politično šali urediti, saj je to naša dolž­ zdravstvo na neko raven. Odi­ Bili ste med ustanovitelji Demosa. Kaj menite danes o Demosu? obračunavanje. Vi se, čeprav ne­ nost kot zdravstvenih delavcev. gral je svojo vlogo, zato mora­ Kar zadeva slovenske politične razmere, ocenjujem, daje pri­ posredno prizadeti, vanj niste Ne rečem, da se ne zgodijo tu­ mo pravočasno, čim manj bole­ šlo do nekaterih premikov v Demosu, ki je bil od začetka zamiš­ vključevali in ste ostali do konca di strokovne nepravilnosti. če v novo obdobje. Veliko si ljen kot koalicija najrazličnejših političnih strank od leve do de­ pasivni. Čemu ta, za marsikoga Vendar, kje pa se ne. Naše obetamo od nove zdravstvene sne. V Demosu so krščanski demokrati, liberalci, socialdemokrati že nerazumljivi molk? itd. Od nastanka Demosa do danes je prevladala desna smer. Pro­ zdravstveno varstvo, naša me­ zakonodaje, ki uvaja zavaro­ stor sredine se je bistveno skrčil, kar je verjetno posledica zgodo­ dicina, visoko kotirata, tudi v valništvo. Vsi bomo sicer obve­ Dr. RODE: "To deloma drži. V vinskih okoliščin in strahu pred komunizmom, ki smo.ga vsi oku­ svetu. Skoraj ne poznam stroke zno zavarovani, vendar se bo razpisu za imenovanje direk­ šali v preteklih desetletjih. Demos je postal desna koalicija, kar me v državi Sloveniji, ki bi dosegla lahko vsak dodatno zavaroval torja Univerzitetnega klinične­ skrbi. Sredino smo prepustili opoziciji, kar za Slovenijo ni najbo­ tako raven." za boljšo sobo v bolnišnici, za lje. Moja želja je pritegnila k oblikovanju politike tudi ljudi, ki so ga centra so bili postavljeni po­ morda telefon v sobi in podob­ strokovnjaki in ki pametno mislijo, toda danes so na neki način goji, ki so jih morali kandidati no. Strokovno pa bodo morali ujetniki opozicije. Njihovo sodelovanje v Demosu bi bilo strateško izpolnjevati. Na razpis smo se biti vsi bolniki enako obravna­ zelo pomembno za Demos, posebej v teh odločilnih trenutkih osa­ prijavili štirje. Vsi smo izpol­ Pogosto slišimo, da imamo v vani. Veliko si obetamo od za­ Primarij dr. Primož Rode, di­ mosvajanja in pridobivanja mednarodne subjektivitete Slovenije, njevali pogoje. Ker pa ministr­ Sloveniji bolnišnic preveč in da sebne prakse, kije nujna. Kako ko poskušamo doseči nacionalne cilje. Obrat v desno ni le značilen rektor Univerzitetnega klinične­ stvo za zdravstvo, socialno var­ je zaradi tega ves zdravstveni si­ bo urejena, ne vem, vem pa, da za Slovenijo, ampak za nekatere vzhodnoevropske države, to za ga centra. - Slika G. Šinik stvo in družino ni nikogar od stem tako drag. Vendar se nihče se ji ne bomo mogli izogniti. V Slovenijo lahko ima negativne posledice. Prizadevam si okrepili nas poznalo, je določilo stroko­ bolnišnicam noče odpovedati. sredino in da bi Demos bolj odprli. liv iz republike znaša 2,5 mili­ stomatologiji se je absolutno že vno komisijo, sestavljeno iz de­ Vsaj doslej je bilo tako. uveljavila. Ce bi čakal, da ti na Demosova vlada je nosila glavno breme vojne, sedaj pa nima jarde dinarjev. To je ogromna vetih članov. Tudi komisija je državne stroške popravijo zo­ koncepta za gospodarsko vojno proti Sloveniji. Zdi se, da vlada ni iz­ vsota. Tu ne gre samo za stro­ ugotovila, da vsi prijavljeni iz­ be, bi bil že davno brez njih. koristila političnega kapitala iz zmage v vojni. ko, ki je za nas primarna. Kot Dr. RODE: "Če bi gledali z polnjujemo pogoje. Strokov­ Treba pa bo urediti medseboj­ Mislim, da se premikamo v območje revolucionarnega mišlje­ lastnik, kot ustanovitelj hoče ekonomskega stališča, je mreža nost vseh je bila povsem enaka, ne odnose med zasebno prak­ nja. Pozabili smo na svojo antirevolucionarno oz. reformistično imeti republika določen pre­ morda predimenzionirana. vendar je vseeno dala prednost so, med zdravniki v zasebni usmeritev, ki smo jo zastavili od začetka. Graditi bi morali nacio­ gled. Ali je tak način odločanja Vendar medicina ni ekonomi­ meni. Kot sem slišal in kasneje praksi. Tretja pomembna stvar nalni konsenz na celi vrsti strateških točk, ne pa da povzročamo tudi videl, je komisija menila, o direktorju pravi, pa ni moj ka. Ljudje so zanesljivo zainte­ nove socialne spopade. Ideja sprave, ki je izšla iz naše stranke, je pa je ustanovitev zdravniške da je na tej funkciji potreben problem. O tem nisem razmiš­ resirani, da imajo v kraju, kjer danes pozabljena in danes se ljudje spopadajo na starih osnovah, zbornice. Predvidena je. Neka predvsem koordinator, jaz pa ljal. V skupščinskih razpravah živijo, svojo bolnišnico in ta kar na dolgi rok ne more biti produktivno, zato sem rahlo zaskr­ krovna organizacija mora skr­ je bilo pač tako sprejeto." bolnišnica jim daje nekak ob­ bljen. Ne vem, ali smo znali izkoristiti politični kapital. Upam, da po njeni sodbi te sposobnosti beti za strokovno raven zdrav­ čutek varnosti. Ta občutek pa še nič usodnega ni zamujeno. Rad bi prispeval k večji skladnosti imam. Veste, da je Univerzite­ nika, ki mora stalno rasti, obe­ je treba nekako plačati. Slove­ slovenske politike in k okrepitvi Demosa, da bo bolj odprt za ra­ tni klinični center sestavljen iz nem pa tudi nadzorovati njego­ Katastrofalen nija ima 2 milijona ljudi. Pokri­ cionalno diskusijo, za govorico argumentov, za upoštevanje večje­ številnih klinik, ki se med seboj vo delo. Če se neka negativna tost z bolnišnicami, opremlje­ ga števila interesov in za upoštevanje srednjega sloja, podjetnikov, razlikujejo po strokovnosti, po položaj centra stvar ponavlja, ima zdravniška nost le-teh in strokovnost so, to intelektualcev in kulturnikov, ki se danes odvračajo od Demosa, opremljenosti. Da bi dosegli zbornica pravico in dolžnost, zato ker so nad njim razočarani, ker se jim zdi, da se oblikuje neka si upam trditi, visoko tudi v enakomernejši razvoj, bi moral da razčisti primer in pošlje ti­ nova oblastniška elita. Mislim, da bi bilo potrebno korigirati naše primerjavi z Evropo. Seveda ne na direktorsko mesto priti člo­ Krmilo kliničnega centra ste stega, ki ni ravnal tako, kot je opredelitve. Ne vem, ali je to splošno sprejeto. smete misliti, da so v Nemčiji,' vek, ki bi to izrazito heteroge­ prevzeli v razmerah, ko se usta­ treba, na dodatno izobraževa­ Avstriji ali na Švedskem vse Pirnatova struja teži k opredelitvi SDZ kot narodno-demokrat- nost čim manj boleče poenotil. nova duši v izgubah. Slišimo za nje. Tudi zasebno prakso mora bolnišnice na tako visoki ravni. ske stranke. Kaj menite o takšni definiciji SDZ? Seveda tu ne gre za poenotenje večstomilijonski primanjkljaj. odobravati zdravniška zborni­ To so besedne igre. SDZ je bila prva narodna stranka, ki je de­ O tem sem se sam prepričal. v takem smislu, da bi morala ca. Ne more vsak začeti na svo­ finirala slovenski nacionalni program, saj ima korenine v Novi re­ Imajo bolnišnice, ki se jim lah­ klinika, ki je strokovno zelo vi­ je brez nadzora." viji. Zato je nemogoče, da bi kdorkoli lahko pomislil, da se SDZ soko, s svojim razvojem zaosta­ Dr. RODE: "Za položaj centra ko reče špica, druge so na na­ obrača proti narodu in nacionalnim interesom. Ti interesi so bili ti. To bi bila uravnilovka. Gre je samo ena beseda in ta je - šem povprečju. Mi bolnišnice vedno v ospredju. Zato je takšno igračkanje z besedami smešno. za poenotenje v tem smislu, da katastrofa! V prvih šestih mese­ po Sloveniji rabimo. Funkcija Pravi vihar v Demosu je povzročil predlog Janeza Janše za za­ tisti, ki so bili dobri, še naprej cih smo imeli skupno nad 700 Kliničnega centra je v bistvu menjavo Peterleta na mestu predsednika vlade, kaj menite o tem Vendar se o novi zdravstveni za­ ostanejo dobri, slabši pa bi se milijonov dinarjev izgube. Iz samo ta, da razvija s pomočjo predlogu? konodaji sedaj ne govori dosti. morali dvigniti na neko pov­ nje se bomo zelo težko izvlekli. republike in drugih bolnišnic Želim si, da bi se ta vlada z večjo skrbjo ukvarjala z gospodar­ Cela procedura je v skupščini prečno, zadovoljivo raven. Ko vrhunsko medicino na vseh po­ skimi vprašanji, in da bi na tem področju naredila mnogo več. Na Univerzitetni klinični center zastala. je komisija tako odločila, so se dročjih, ker pač neka bolnišni­ tem področju imamo težave in predsednik vlade je za to odgovo­ dobiva planska sredstva od re­ ren. Mislim, daje navzočnost krščanskih demokratov v vladi vred­ začele politične razprtije, v ka­ publiške uprave za zdravstveno ca v manjšem kraju ne zmore na vsega upoštevanja in da tu ne sme biti nobenega spora. Kazalo terih namenoma nisem hotel varstvo. V planu je bilo določe­ vseh strokovnih in materialnih Dr. RODE: "Imate prav. Sedaj bi seveda razmišljati o premikih. Pri predsedniku vlade sem si že sodelovati. Dosegle so namreč no, da bo okrog 700 milijonov obremenitev, pa se v takem pri­ so ponovno v skupščini novi nakopal nekaj negativnih točk, zato ker sem kritiziral nekatere tako nizko raven medsebojne­ namenjenih za plače. Verjetno meru bolnika premesti v Klini­ predlogi k že pripravljenemu njegove opredelitve v zunanji politiki. To področje poznam. Ne ga obračunavanja. Jaz ne pe­ veste tudi to, da imamo zapo­ čni center. Taka koncentracija osnutku. Pregledati jih bo tre­ gre za osebne razlike, kot so narobe interpretirali mediji, ampak za rem umazanega perila pred sleni v Univerzitetnem klini­ znanja in opreme je smiselna. ba. Pravijo, da bi bila do konca fundamentalne politične razlike. Težave bomo imeli se naprej, če drugimi. Pa tudi javnost sama čnem centru zelo slabe plače. Pri dveh milijonih ljudi tega ne leta nova zdravstvena zakono­ se ne bomo znali dogovoriti. Strinjam se s tistim, kar je na Demo­ tega ni pripravljena poslušati. Moja je najvišja in znaša moremo razvijati povsod." daja lahko sprejeta." su povedal Janez Janša, čeprav mislim, da je šel predaleč in da bi Potem je odločil parlament in 21.000 dinarjev. Pomislite, koli­ se vsa zgodba morala drugače končati. veste, kako je odločil." ko potem zaslužijo drugi, ustre­ V SDZ so najglasnejši tisti, ki so SDZ in Demosu naredili veli­ zno bistveno manj. Seveda si ko politično škodo. Andrej Šter je s svojim predlogom za izvedbo ple­ Položaj zdravstva zanesljivo Sedaj ste direktor. Ste zdravni­ nekateri zdravniki, medicinske biscita povzročil, da je opozicija obtoževala Demos, da ne zaupa ljud­ Molk vam je torej koristil. vpliva na delovno vnemo zapo­ ške posle odložili? stvu. Kaj se bo zgodilo s SDZ na kongresu? sestre, strežnice lahko zboljšajo slenih. Če bomo upoštevali racionalne argumente, potem ni nevarno­ Dr. RODE: "Danes lahko oce­ osnovno plačo na račun dodat­ sti. Če pa se bomo prepustili populizmu in demagogiji, potem je njujem, da sem ravnal prav. nega dela, kar je trdo zaslužen Dr. RODE: "Še sem zdravnik, SDZ v nevarnosti. Toda tega je precej v naši stranki. Mislim, da bo Republiški poslanci, ki zanes­ denar. Celoletni denar za plače Dr. RODE: "Zanesljivo vpliva. sicer v manjši meri. Sem že v v SDZ potrebno rezervirati prostor za ustanovitelje stranke in za ljivo tudi berejo časopise in po­ smo kljub temu porabili že v Za tako raven zdravstva so ve­ petdesetih letih in moja inten­ njen sredinski del. Pri čemer ni mogoče zanikati določene podpo­ lemike, so se odločili zame z šestih mesecih. Kje je potem liko prispevali zdravstveni de­ zivnost lahko malo popusti- re, ki jo imajo naši »desničarji« v stranki. Mislim, da je možen ne- veliko večino. Mogoče je bil denar za materialne stroške, lavci. Jaz izhajam iz proizvod­ Prej sem delal na intenzivnem kaK dogovor v stranki. Jaz bom vztrajal pri zaščiti prostora sredine moj molk eden od razlogov za kot so komunala, zdravila. nje, če tako rečem. Za Klinični oddelku. Vsak, ki je bil vsaj en­ in svobodoljubnih, intelektualnih, kulturnih in podjetniških idej. to. Ne vem. Na vsak način pa Ogromno zdravil in materiala center in za druge bolnišnice ni krat v bolnišnici ve, da je to hu­ Mislim, da bi bili tako uspešnejši, če bi pritegnili bodisi v stranko vem, da ste mi novinarji zame­ moramo uvoziti, za kar so po­ bilo nikdar ugodnih posojil. da obremenitev in v tujini to ali celo v Demos nove ljudi. Tako bi okrepili ravnotežje v sloven­ rili, da se nisem dovolj angaži­ trebne devize. Tudi denar iz re­ Nikoli ni bilo dobrih plač. Ni­ delo praviloma opravljajo mla­ ski politiki. To ravnotežje je sedaj porušeno. ral. Vendar mislim, da morate publiške uprave za zdravstveno koli ni bilo ugodnosti, ki so jih di. To je določena fizična obre­ Ali je med strujama možen kompromis? razumeti. Zakaj naj bi odgovar­ varstvo ne priteka redno. Jem­ imeli zaposleni v drugih dobro­ menitev. S tega vidika je sedaj Na programskih načelih je gotovo možen kompromis. Glede jal na obtožbe, ki ne držijo. Ali ljemo na kredit in plačujemo nekoliko ugodneje zame. Vse­ osebnosti bo težko, ker imamo opraviti z ambicioznimi ljudmi, ki stojećih podjetjih. Velik del te naj vsako obtožbo drugo za ogromne obresti." ravni zdravstva gre na račun eno mislim še naprej delati kot bi želeli prevzeti stranko in jo uravnavati po svoje. Nekoliko se bo­ e drugo zanikam. Mislim, da to zdravnik, saj konec koncev n jim udarnosti te skupine, ki se sestaja v Kranju. Kranjska organi­ odpovedovanja. Ce se nekdo zacija SDZ je bila med najaktivnejšimi in bi seji rad na tem mestu ni smiselno. Tudi sedaj pravijo, ubada s problemi preživetja, vem, koliko časa bom direk­ zahvalil. V tej organizaciji so zelo aktivni in požrtvovalni ljudje, ki da hodim po Kliničnem centru Prav neverjetno je, da se Univer­ kot se sedaj dogaja pri nas, go­ tor." jih ne bi smele zanesti revolucionarne ideje. in slikam s fotografskim apara­ zitetni klinični center vsa leta SDZ se je razdelila tudi zaradi lastninske zakonodaje. Vi ste tom. V Mladini lahko berete o delovanja ne more otresti finan­ menda zagovornik Mencingerjevega koncepta privatizacije? meni v Rolanju po sceni. Pa čnih težav, čeprav gre za osred­ Tukaj je več problemov. Procedura je bila nekorektna. Men­ kaj naj sedaj naredim. Naj ja­ njo in vrhunsko slovensko zdrav­ cingerje naredil osnutek zakona, potem ga niso dodelovali, ampak vno objavim, da to ni res. To stveno organizacijo. je prišel nov osnutek, izpod drugega peresa, ki so ga poimenovali nima smisla. Tisti, ki verjame, kar predlog. To pomeni, da stvar že proceduralno ni bila v redu. naj verjame, tisti, ki pa me po­ Zato je izvršilni odbor SDZ sklenil, da je predlog treba vrniti v os­ zna, pa tega tako in tako ne Dr. RODE: "Problemi bodo nutek. Nato je na svetu SDZ gospod Pirnat izforsiral, naj to vseeno verjame." vedno. To vem. Na Švedskem bo predlog. Jaz sem osebno do tega zadržan. Mislim, da je glavni in v Združenih državah Ameri­ problem vprašanje gospodarske učinkovitosti. Dogovoriti se mora­ ke dajejo bistveno večji del na­ mo, ali je za nas v tem renutku bistveno poravnanje nekih politi­ Se vam zdi smiselno, da mora čnih računov ali pa je bistvena gospodarska učinkovitost. Treba je imenovanje direktorja Klinične­ rodnega dohodka za zdravstvo, .zgraditi most iz stare v novo družbo. Mošt je treba graditi potrpe­ ga centra prav do parlamenta? pa niso brez težav. 21 let delam žljivo, strpno, z argumenti in z. upoštevanjem vseh mogočih poten­ Ali ne bi bilo pristojnejše ustre­ v medicini in če ocenjujem ra­ cialov našega sicer maloštevilnega naroda. Slovenci še ene revolu­ zno ministrstvo? ven našega zdravstvenega var­ cije ne bomo preživeli. To je tisto, kar me najbolj skrbi. Upam, da stva in jo primerjam z drugimi, bo lastninska zakonodaja v skupščini doživela spremembe, ki bodo Dr. RODE: "V Univerzitetnem moram reči, da je naše pov­ omogočale večjo učinkovitost gospodarjenja in da bodo v drugi kliničnem centru je sedaj zapo­ prečje izjemno dobro. Javnost plan postavile revolucionarne elemente. Jože Novak slenih nad 7000 ljudi. Letni pri- mora to vedeti. Mi sicer nima­ 24. MEDNARODNI OBRTNI M SEJEM V CELJU 7. STRAN @@B GLAS

Mednarodni obrtni sejem v Celju velja VISTA za največjo tržno 64226 ŽIRI, Selo 41 /A - 110 let tradicije CELJSKI SEJEM DANES - 24 let organiziranih mednarodnih obrtnih sejmov s manifestacijo obrti Telefon: (064) 692-927 preko 100 sejemskimi prireditvami Telefax: (064) 692-927 in podjetništva pri - 14.500 m'pokritih dvoranskih razstavnih površin in

Slovenija M0[sX^OT=DC3^ 1 nas in je od leta - 30.200 m odprtih zunanjih razstavnih površin V HALI »A« RAZSTAVLJAMO: - letno na vseh sejmih 2500 razstavljalcev iz 15 držav 1989 osrednja tovr­ - skupa] v 48 sejemskih dnevih 324.000 obiskovalcev t HIDRAVLIČNE CILINDRE stna prireditev v - moderni spremljajoči objekti za vso sejemsko dejav­ • HIDROPNEVMATSKE CILINDRE prostoru dežel Alpe nost, tehnično strokovne službe in gostinska ponudba • HIDRAVLIČNO OPREMO Jadran. Sejem bo odprt od 13. do 22. vista khšeo^^csa septembra. Lahko si ga ogledate tudi, IZPUŠNI SISTEMI »AMBROŽ« če se oglasite v Tu­ cer pa je geslo le- Vse, kar potrebuje- ristični agenciji tošnje sejemske te - je uspeh. Bodite • IZDELANI IZ DVOJNE POCINKANE Odisej v Kranju. Si- prireditve v Celju: zraven! PLOČEVINE PO NAJNOVEJŠIH TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH V/jtf/fH • CENE KONKURENČNE • EVROPSKA KAKOVOST ZA LETO 92

PROIZVODNI PROGRAM: Poleg pomoči, svetovanja in nabave vam firma »AMBROŽ« - POLNILNO PAKIRNE LINIJE ZA VSE VRSTE TEKOČIN pri nas kupljene elemente tudi vgradi. - VIBRACIJSKI DODAJALNIKI - AVTOMATSKI VIJAČNIKI - ELEVATORJI IN TRANSPORTNI TRAKOVI - ŠTEVNE NAPRAVE - MONTAŽNE IN STREŽNE NAPRAVE PO delavnica Podgorje 69, 61240 Kamnik NAROČILU Tel : 061/812-541

3L —• mm.-m*

RAZSTAVLJAMO: HALA C, paviljon 40 ttztl na celjskem sejmu

NOVA GENERACIJA

HLADILNIH

IN ZAMRZOVALNIH SKRINJ

GLASS, TINS in MIRROR za takojšne plačilo

Hladilne skrinje TINS so namenjene za prodajo pijač v steklenicah ali pločevinkah. Skrinje se lahko postavijo v ali pred trgovine, na mesta, kjer se odvijajo razne športne prireditve, na ben­ cinske črpalke itd. Za skrinje je značilna nadgradnja iz pleksi stekla, ki je osvetljena s fluores­ cenčno lučjo. t Omenimo naj še vedno iskane zamrzovalne skrinje LTH, ki jih izdelujemo v velikostih 220, 300, 380, 530 litrov, s posebno izolacijo 90 mm tip 350. Novost so skrinje, ki imajo namesto klasičnega pokrova stekleni pokrov v dveh izvedbah - enodelni pokrov na tečajih in dvo- ali tridelni drsni. Na voljo so skrinje v velikosti 380 l in 530 l. Če nas slučajno ne boste obiskali na celjskem sejmu, vas pričakujemo v MALOPRODAJI LTH, Škofja Loka, Kidričeva 66, vsak delavnik od 8. -16. ure, ob sobotah 8. -12. ure. Dodatne informa- oije po te.. 631-301. VABLJENI! * okna * vrata * senčila * * hiše * objekti * KLHDIUAR

• HIDRAVLIČNE KOMPONENTE INDUSTRIJSKE HIDRAVLIKE • HIDRAVLIČNE KOMPONENTE MOBILNE HIDRAVLIKE t HIDRAVLIČNE NAPRAVE Obiščite nas na OBRTNEM SEJMU • ELEKTROMAGNETI

V CELJU (hala-D) od 13.-22.9.1991 • RAZNI PRIPOMOČKI ZA HIDRAVLIKO • PROGRAMI ZA IZOBRAŽEVANJE ZA PODROČJE HIDRAVLIKE

KLADIVAR Tovarna elementov za JELOVICA fluidno tehniko lesna industrija ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 Industrijska c. 2, 64226 ŽIRI Tel.: 064/631-241, telex: 37327 yu IIje!, teiefax: 064/632-261 telefon: 064/691-300 PRODAJNA MESTA telefax: 064/692-234 ŠKOFJA LOKA tel.: 064/632-270, KRANJ tel.: 064/211-232, LJUBLJANA telex: 37505 YU KLADI tel.061/440-400, CELJE tel.: 063/25-881, MARIBOR tel.: 062/631-331, MURSKA SOBOTA tel.: 069/22-921, NOVA GORICA tel.: 065/23-660 AUTOCOMMERCE NOVO MESTO tel.: 068/22-772, IZOLA tel.: 066/61-238 telefon: 061/316-049, 312-703

POGODBENA PREDSTAVNIŠTVA STAVBARSTVO Razdrto tel.V67/56-840, TAJLES Trzin tel.: 061/712-343 Razstavljamo na celjskem obrtnem sejmu MOS 71 AJNA Jesenice tel.: 064/81-564, LIR Velenje tel.: 063/855-646 paviljon C, stojnica C-37 SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST

ZNAK Irfch Maloprodaja SLOVENSKA KAKOVOST Kidričeva 66, 64220 Škofja Loka ZA 8 NAŠIH IZDELKOV

Cenjene kupce in poslovne partnerje bombažna predilnica in tkalnica tržič obveščamo, da je bilo v okviru Sejma proizvodov in storitev slovenskega šega prodajnega programa, in sicer: porekla »Slovenska kakovost« s sledeče posteljne garniture iz prvo­ strani strokovne komisije izbranih za vrstnega satena in damasta: pridobitev znaka SQ le 17 od 95 pri­ javljenih slovenskih podjetij. Med nji­ Dalila, Sara, Silvana, mi je tudi BPT Tržič s kar 8 artikli na- Silvija, Daniela, Tulipani in Diana v dveh izvedbah, Omeniti moramo novo serijo hladilnih skrinj tipa GLASS, MIRROR in TINS ter nove tipe Na to priznanje smo zelo ponosni, daje pa nam tudi spodbudo za še kvalitetnejše hladilnih vitrin (ki so trenutno zelo iskane). Poleg delo v prihodnje. dosedanjih modelov »SATURN« SA51 in Obveščamo Vas, da so nagrajeni izdelki že v prodaji v tovarniški prodajalni v Bi­ strici pri Tržiču ter v vseh večjih tekstilnih prodajalnah v Sloveniji. »VENERA« je veliko pozornosti vzbudila nova Priporočamo se za nakup. vitrina »NEPTUN«.

MODEN A, ženska modna konfekcija iz Tržiča se na sejmu predstavlja z imenom Novi opti­ mizem. Iz volnenega blaga so sešili jakne, plašče, krila, kratke hlače: Značilna zanje pa je zelena KLI LOGATEC se na sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost predstavlja s sedežnim in barva, "ki vžge" in prav zato učinkuje sveže in mladostno. Kombinacije za jesen so v črni in mo­ stavbnim pohištvom ter s stroji za obdelavo lesa, ki so jih razvili oziroma sami razvijali. Majda drem pepita vzorcu. Modele poudarjajo kovinske zadrge in veliki gumbi. Sicer pa so oblačila z Lukančič, ki je zaposlena v komerciali, nam je povedala, da njihovo sedežno pohištvo uspešno prodajajo po vsem svetu, stavbno pa doma in v sosednji Avstriji in Nemčiji. V Italiji pa je veliko imenom Novi optimizem, poudarjajo, za aktivne ženske, ki se ne ozirajo na leta, ampak se oblači­ povpraševanje po njihovih strojih za obdelavo lesa. Na razstavnih prireditvah doma in po svetu pa jo moderno, udobno in elegantno... so dobili že vrsto priznanj in odličij za svoje izdelke. Tudi tokrat se predstavljajo s kakovostjo.

PREGLED ODNI IN PRODUKTOV iN! 30GRAM

"Menimo, da imamo takšen program, da se lahko predstavimo tudi na tej sejmski prireditvi. Ima­ mo najboljšo strojno opremo za obdelavo kamna in lahko naredimo še tako zahtevne oblike. Ima­ mo pa tudi zelo zanimiv kamen," je v paviljonu MARMORJA HOTAVLJE razlagala Breda Po­ ISKRA ŠTEVCI že več kot trideset let izvaža njihov vsem znani električni števec. Sicer pa so med točnik. Še posebej v njihovem paviljonu iz predstavljenih programov izstopa marmornata 46 državami po svetu največji kupci njihovih naprav oziroma izdelkov za merjenje energije v Nem­ miza, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj. Če ne bi imeli računalniško krmiljenega posebnega stro­ čiji. Tokrat se na sejmu precej celovito predstavljajo s tovrstnimi izdelki. Ko smo prodajnega in­ ja, ki zmore vse vrste zaokroženih robov in oblik, potem se s temi izdelki ne bi mogli pojavljati ženirja Jožeta Jošta vprašali, zakaj so tokrat na sejmu v Kranju, nam je odgovoril, da nikdar, če na trgu. Sicer pa že šest let uspešno izvažajo za istega kupca po 22 ton izdelkov na mesec. Na želiš biti poslovno uspešen in navzoč na tržišču, ne smeš "manjkati" pri takšnih dogajanjih. Seda­ tujem trgu pa so v najvišjem cenovnem razredu. nji prvi tovrstni sejem v Kranju pa je tudi sicer še kako pomemben.

V ožji izbor kandida­ tov za dodelitev SQ so prišli tudi nekateri iz­ TI K O Tržič se na sejmu predstavlja s povsem novim izdel­ kom in sicer je to avtomatska programska naprava za termo- delki Katarine MarkiČ stabilizacijo obutve z oznako VSN-7040 CN. Naprava avto­ iz Tržiča pod blagovno MELODIJA iz Mengša je ta mesec odprla podobno prodajalno za glasbila, v kateri imajo ves matsko uravnava pomik na traku, vlaženje, temperaturo suše­ lastni proizvodni program in tudi instrumente drugih proizvajalcev. Sicer pa dipl. inž. Branko Po- znamko Markič Style. nja in čas, zanjo pa je značilna majhna poraba energije, do­ ličar pravi, da je Melodija Mengeš firma, ki je preobrazbo sklenila s stečajem. Cilj za naprej pa Vsekakor je to po­ bra termoizolacija, vračanje toplega-vročega zraka v ponovno je: sodobna firma s proizvodnjo kakovostnih inštrumentov tudi za kupce v tujini. "Obdržali bomo segrevanje, priprava pare iz vode iz vodovodnega omrežja, membno priznanje fir­ celoten program diatoničnih in klavirskih harmonik in akustičnih kitar. Sicer pa se v hiši organi­ njena zmogljivost pa je 250 parov na uro za otroško in žensko ziramo na podlagi sodobnih kooperacij s firmami v tujini," je povedal Branko Poličar na sejmu. mi z dolgoletno tradi­ obutev in do 185 parov na uro za moško obutev. Gre torej za Največjo skrb pa v Melodiji posvečajo kakovosti. Zato imajo na primer medfazno in končno kon­ cijo izdelovanja kvali­ sodobno napravo za oblikovanje obutve po kopitu. trolo vseh inštrumetov. Predvsem pa je njihov glavni poudarek, da je kupcu (ali naročniku) treba v tetnih copat za vso prihodnje ustreči v vseh, še tako drobnih in morda na pogled nepomembnih željah. družino. j KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 9. STRAN 3®SSJSSW5^-GLAS Petek, 13. septembra 1991

KULTURNI KOMENTAR Nova knjiga Marka Pogačnika EKOLOGIJA NA POGAČNIKOV LEA MENCINGER NAČIN Adijo, poletje Proces zdravljenja Zemlje se po mojem videnju razmeji v dve smeri. Po eni strani gre za proces zdravljenja posameznih krajin, dežel, Bolj ko se to poletje nagiba k svojemu koledarskemu koncu, bolj nas urbanih prostorov ali vrtov. Po drugi strani potekajo procesi na ravni 'osebne ekologije'. Pri tem mislim na vprašanje, kaj lahko razvaja s toploto, z vabilom na obale prav poletno segretih jezerskih vo­ posameznik znotraj svojega osebnega sveta stori za zdravljenje zemlje". Citat je iz nove, zdaj že pete, knjige Marka Pogačnika, v kateri da, z vetrom v drevju, da se kažejo obeti s sadjem. Kot bi se to poletje predstavlja svoja razmišljanja in kiparske postavitve, s katerimi se ukvarja tako v tujini in nekaj tudi doma - za ponovno harmonijo hotelo odkupiti za vso nesrečo, ki je na njegovem koledarskem začetku človeka z naravo. prihrumela najprej na slovenska tla, se nadaljevala te iztekajoče se po­ letne dni na sosednjih hrvaških tleh in morda z jesenjo planila še na Knjiga Za zdravljenje zemlje zemlje poznajo in tudi uporablja­ preostali prostor države, kolikor je je še. Marka Pogačnika, ki je pravkar jo bolj drugod kot pa doma. Pa "Svet je tuj in podložen smrti, ker je iz zavesti izgnan njegov oži­ Nikomur ni do tega, da bi se črnoglede napovedi kdaj izpolnile. izšla pri Državni založbi Sloveni­ ne zato, ker dela in razmišljanja vljajoči princip. Ekološki razpad, ki ga presunjen gledam okoli se­ Toda ne glede na to se naše življenje spreminja. Ne samo, da se pri­ je, je knjiga za današnji čas. Pred tega umetnika, kiparja in filozo­ be, ni le tragična nevšečnost sodobne industrijske družbe. Neobčut­ vajamo (ali pa tudi ne) na borne pogoje, o katerih govorijo prav na časom je že izšla v nemškem jezi­ fa ne bi bila doma dovolj znana, ljivost in agresivnost industrijskih posegov v živo okolje sta posledi­ vseh področjih, ne le v kulturi. Prihaja ubožni čas ne le zalo. ker na ku, saj je avtor zapisoval svoje pač pa je njegovo docela nevsilji­ ca krutega samozatiranja, pri katerem človek del sebe ponižuje in primer gledališče ne ho imelo šestih premier, pač pa samo tri, ali pa delo, ki ga je opravljal pri ureja­ vo predstavljanje originalnih na­ briše iz območja zavesti: pri čemer gre prav za tisti del sebe, ki je večeri glasbe ne bodo vsak mesec, pač pa le enkrat ali dvakrat v se­ nju parka v Tiirnichu v Nemčiji. činov za ponovno ekološko rav­ po svoji naravi sposoben občutiti, hraniti in sorojevati življenje. zoni. Ubožnost (čeprav navidezna) zeva iz vsakega kota tudi zato, Seveda ne gre za nikakršno horti- novesje človeka z naravo še pre­ ker se je zaradi junijske vojne, marsikaj pokrilo na varno. Galerije kulturno urejanje obsežnega par­ šibak impulz za obuditev splošne so res odprte, tudi nova likovna dela se dajejo na ogled, kar je ra­ kovnega območja, pač pa za tako družbene zavesti. Njegova nevsi­ vost je lahko za ljudi usodna. njenega imenitnega in pomemb­ zumljivo, končno tudi ni treba, da zavlada okoli nas nekakšna kul­ imenovano zdravljenje ozemlja s ljivost z znanjem, ki si ga je v le­ Eden od recenzentov knjige prof. nega parka, ki ga je prizadelo de­ turna tema. parkom, pri čemer avtor predsta­ tih iskanja pridobil in tudi pred­ dr. Dušan Mlinšek v uvodu piše, lovanje bližnjega rudnika. Zuna­ Toda v muzejih in drugih kulturnih hišah bo še nekaj časa pra­ vlja umetniška in duhovna orod­ stavil v petih knjigah, na semi­ da pa bo prav gotovo nekaj osta­ nja obnova restavriranega parka zno mesto, kjer je morda visela Jakopičeva slika, kjer so bile omare ja, ki jih je odkril pri takšnem narjih in v svojih znanih delavni­ lo, čeprav v knjigi nakazana pot pa je lahko zaživela šele, ko je ži­ z izkopaninami - pričevanji o prednikih na naših tleh. skratka vse svojem delu. V knjigi pa sta o cah, je kot nekakšen svetilnik: do zdravljenja zemlje ne bi bila vljenjsko izpraznjen park z obu­ to, s čimer se kulturno identificiramo. Pri tem niti ni tako pomemb­ njegovem večletnem delu s par­ kaže pravo oziroma možno in zadosti uspešna. Knjiga je po nje­ janjem njegovih življenjskih sre­ no, da bo treba po mednarodno potrditev vrednosti slovenskih im­ kom v Tiirnichu dodana še dva varno pot, od vsakogar pa je od­ govem mnenju opozorilo k obzir­ dišč pomagal oživiti Marko Poga­ presionistov z razstavo v Pariz. Pomembnejše in (tudi bolj boleče Projekta z "domačega terena": visno, ali svetlobno sporočilo nemu, rahločutnemu delu z nara­ čnik s svojevrsto kamnito aku­ vsekakor) bo to, da vsega tega najvrednejšega leta in leta verjetno ne Ljubljana in Kranj. upošteva ali pa ne. Pogačnik na­ vo brez težkih ton pripeljane punkturo - litopunkturo, zasaja­ bomo upali prinesti iz varnih zaklonišč. Ali vsaj toliko časa ne, do­ Se do nedavnega je veljalo, da mreč iz svojih spoznanj ne gradi energije, ki le podira in ne zdra­ njem kiparsko obdelanih in s kler ne pomine agonija razpadanja države. se prizadevanja Marka Pogačni­ nekakšne ideologije ali celo giba­ vi. Opozorilo, ki odsvetuje še na­ kozmogrami označenih kamnov. Razpad pa utegne s seboj v prah in izničenje potegniti marsi­ ka in njegovo svojstveno pot nja, ki išče privržence. Tak način prej ravnati z Naravo po "brdav- kaj, kar je za neki narod pomembno kot identifikacija. Zato toliko 'skanja človekovega sozvočja z tudi po avtorjevem mnenju ne bi sovsko". Drugi recenzent knjige V drugem delu knjige Marko klicev kulturnih delavcev iz sosednje republike, kjer se jim pred očmi naravo, bolj cenijo na tujem kot vodil do učinkovitega in celovite­ prof. dr. Tomaž Brejc pa je knji­ Pogačnik podrobno opisuje svoj sesuvajo kulturni spomeniki, hrami, dediščina vekov, bogastvo, pred Pa doma. Letošnja nagrada Pre­ ga spoznanja, da je treba ob natr- go prebral z očmi likovnega kriti­ zdravilni poseg v mesto Ljublja­ katerim strmi tudi Evropa. Malo je muzejev tako srečne roke, ki lah­ šernovega sklada je zadevo sicer ganju vezi z okoljem spoznati, da ka, ki se ukvarja z interpretacijo na, kar mu je omogočila razstava ko najdragocenejše, kar imajo, pospravijo v kovček in pošljejo na nekoliko popravila. Vendar pa ni z zemljo nič narobe, pač pa je Pogačnikove umetnosti in se ob v Moderni galeriji. Obiskovalci varno v tujino; večina muzejev pa ni sposobna ogromnega materiala prav gotovo še vedno drži, da Po- narobe s človekom, ki se je tako tem sprašuje, kakšna bo umet­ razstave so s svojim gibanjem sko­ spraviti na varno. Kaj pa je topovskim cevem mar osiješke katedra­ gačnikovo zdaj že dolgoletno za- odtujil naravi, da je pozabil, ka­ nost ob koncu drugega tisočletja zi labirint razstavljenih kamnov le, z neizmernim materialnim bogastvom dolge kulturne preteklosti crtavanje poti do zdravljenja ko se v njej biva - in ta pozablji- in kaj bo takrat sploh umetnost. oživljali energijo sicer energetsko natrpanim muzejem takoj čez cesto, če jim ni mar vrtcev in bolniš­ Knjigo Sestavljajo trije deli. V izpraznjenega mesta. Avtor pa ob nic... Koliko tega bo v prahu, če se vse skupaj morda tudi enkrat prvem delu avtor podrobno opi­ tem projektu tudi dodaja, kaj vse konča. Toda verske vojne in ta prikrita, ki zdaj divja v naši bližini, Kadar pridem na razpotje in se sprašujem o smislu svojega dela in suje delo, ki ga je opravil po na­ se je potem tudi spremenilo. Knji­ ni nič drugega (poleg vsega drugega) kot to: takšne vojne pa so kot 0 konstantah, ki jim sledim, se nazadnje sam s sabo sporazumem,ročil u lastnika Turnicha pri Kol­ ga se zaključuje s Kranjem in si­ zgodovina pove dolgotrajne, zagrizene, umazane, tlijo desetletja. da je ozaveščanje pomena svetih krajev pri premagovanju ekološke nu, kjer naj bi na zaradi rudnika cer z značilnim naslovom Približe­ Kot na primer na Severnem Irskem. Tja k meji ob Londondernju so krize ena od odločilnih tem, ki jih je vredno razvijati. Saj ne gre sa­ uničenem območju nastal ekolo­ vanje Kranju, kar govori o avtor­ letos poklicali Marka Pogačnika, da bi na svoj posebni način z me- mo za akupunktume točke planetarnega pomena. Vsaka naravna ški center. Pogačnik, ki ob svo­ jevih odkritjih obstoja in stanja galitskimi pomniki pomiril ta del nesrečne pokrajine, ki še kako po­ ali mestna krajina ima kot zaokrožen organizem svoje lastne sveteje m delu tankovestno dnevno za­ energijskih mrež kranjskega pro­ zna obraz vojne terorističnega tipa. Ali bo to v naslednjem letu, ko kraje. Kakšna je njihova raba danes? Ali so pod uničujočim priti­ pisuje svoja opažanja, na podlagi stora, vprašanje pa je, ali se bo Evropa začne brisati meddržavne meje. pomagalo tudi k zmanjšanju skom množičnega turizma kot denimo Benetke ali Stonehenge? Aliteg a kasneje nastanejo tudi nje­ mesto kdaj zanimalo za posege v irske civilizacijske tragedije? Kdo ve. koliko bi tak način umirjanja so zbuldožirane in vklenjene v tovarniško krajino neke industrijske gove knjige, vodi pozornega bral­ mestno krajino kot na primer Lju­ narave in ljudi deloval tudi na balkanskih tleh? Menda ja ne bo tre­ cone? Ali se v njihovi avri izvajajo duhovni obredi brez zavesti o ca postopoma po poteh svojih bljana. ba na umiritev znorelih ljudi čakati še desetletja dolgo kot v irskem tem, zakaj prav na tem mestu?..." spoznanj na dolgotrajnem in ob­ primeru sežnem projektu obujanja ome­ 9 Lea Mencinger

KULTURNI KOLEDAR

NOVO PRIZNANJE ARGENTINSKI SLIKARKI V KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled razstava sester Andreje in Marjetke Dolinar. Razstava je odprta vsak dan, razen so­ GLEDALIŠČU KRANJU bote in nedelje, od 16. do 20. ure. V Prešernovi hiši razstavlja akad. slikarka EjtiŠtih de Fernandez de Cordova. V stebriščni dvora­ ni in galeriji Mestne hiše je na ogled razstava ob petstoletnici dogra­ Kranj - V prvi polovici letošnjega decembra bo Prešer­ Kranj - Pretekli teden so v hali Skupščine Kranj odprli slikar­ ditve župnijske cerkve. novo gledališče Kranj gostovalo na mednarodnem gledali­ sko razstavo Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa, JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik škem festivalu tako imenovanih alternativnih gledališč v belo­ slikark slovenskega porekla. Umetnici sta pred tem razsta­ slikarjev Štefana Bertonclja iz Selc in Franca Ranta iz Železnikov. ruskem mestu Minsku. Organizatorji festivala so konec avgu­ vljali v Škofji Loki in Mariboru, kasneje pa se bo njuna raz­ V Kosovi graščini si je moč ogledati ilustracije Andreja Trobentarja, sta letos kranjskemu gledališču že poslali uradno vabilo, naj stava preselila še v Ljubljano, Tinje ter y Celovec. Razstava v v prvem nadstropju pa razstavo Pripoved o prazgodovinski hiši, vsak na festivalu sodelujejo s predstavo Harolda Pintarja Hišnik. S Kranju bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure do 22. septem­ dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. to predstavo je Prešernovo gledališče letos nastopalo na jubi­ bra. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše bodo danes, v petek, ob 18. lejnem 10. mednarodnem festivalu Spectrum v Beljaku, kjer uri odprli razstavo likovnih del predšolskih otrok. Že ob 16. uri pa bo Ob predstavljanju mladih argentinskih slikark slovenske­ so uprizoritev videli tudi selektorji in organizatorji festivala v na Linhartovem trgu pred galerijo mala veselica s pevko Romano Minsku. Predstavo je režiral Jaša Jamnik, igrajo pa Polde Bi­ ga porekla, Andreje in Marjetke Dolinar iz Buenos Airesa, Krajnčan. V galeriji Pasaža razstavljajo črno-bele fotografija mla­ bič, Tine Oman in Matjaž Višnar, Prešernovo gledališče pa je imamo ta trenutek na voljo le nekaj skopih časopisnih zapi­ dinci Fotokluba Radovljica. Predstavo premirsko uprizorilo septembra lani. sov o njunih razstavah v Argentini, ter nekaj barvnih fotogra­ ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Her­ fij njunih slik. Vendar pa se v svojih uvodnih razmišljanjih ne man Gvardjančič. V galeriji ZKO - Knjižnica je na ogled razstava bomo posluževali teh poročil, ker so po našem prepričanju in del nastalih na Ex tempom Selca 91. V galeriji Fara je na ogled raz­ oceni nekoliko površna, saj ne zadevajo bistva njunega likov­ stava slik Janeza Justina. Na Loškem gradu v Freising Baru razsta­ Nocoj v galeriji Loškega muzeja nega snovanja. vlja akad. slikar Vinko Tušek. Andreja Dolinar - Hrovato- TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je vsak dan med 17. in 19. uro, ob sobo­ va slika v oljni tehniki, in tah fn nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro na ogled razstava Brede njena platna so takšna, kot Klemenčič Unikatno ročno oblikovanje pletenin. V paviljonu A NOVE SLIKE JOŽETA bi jih ustvarjala v nočni banke je na ogled razstava Govorica dokumentov. osamljenosti. Značilne bar­ TISNIKARJA ve, ki prehajajo iz modrin v GLASBENA ŠOLA vijolični ali škrlatni spekter, Škofja Loka - V galeriji Loškega muzeja odpirajo danes, v so odraz otožnega razpolo­ AKORDEON Petek, ob 19. uri slikarsko razstavo vredno izjemne pozornosti. ženja, kjer igra glasba po­ Koroška 67, Kranj pod naslovom Petindvajset let kasneje bodo predstavljena slikar­ membno vlogo. To pa niso ska dela Jožeta Tisnikarja; ob delih nastalih pred četrt stoletja iz igrivi Mozartovi divertimen- Vabimo k vpisu učence za harmoniko, kljunasto in pre­ zasebne zbirke škofjeloškega zbiratelja bo slikar predstavil tudi ti, ampak glasba z odsevi svoja najnovejša dela. Slovesno otvoritev bo spremljal krajši kul­ težkega eruptivnega argen­ čno flavto, predšolsko glasbeno vzgojo (starost od 4 do turni program, razstavo pa so s prispevki omogočila številna tinskega melosa. Pri Andreji 6 let) in pripravnico (starost 7 let). škofjeloška podjetja. Dolinar je ves interier poto­ Nekaj prostih mest je še za pouk klavirja, kitare in pljen v nekakšno zasanjano elektr. klaviatur. Pouk bo potekal v centru Kranja. mrakobnost, iz katere žarijo ~~ MONOSOVA PESNIŠKA samo posamezni barvni Prijave sprejemamo po telefonu 212-007 (tudi v soboto). poudarki, ki nakazujejo upodobljene predmete. Predvsem so NUDIMO VAM TUDI NAKUP INŠTRUMENTOV! to tihožitja, bujni šopki cvetja, iz katerih vre na površje slikar- ZBIRKA kina želja po svetlobi in veselju. Marjetka Dolinar ima drugačen odnos oziroma pristop do obravnavane slikarske snovi, čeprav gre tudi pri njej prete­ , Kranj - V modri dvorani gradu Kieselstein bo danes, v pe- te žno za slikanje v ateljeju. Ob nekaterih tihožitjih celo zazveni , ob 19.30 predstavitev pesniške zbirke Marijana Štancarja - občutek, da sta sestri slikarki upodabljali isti motiv, isto cve­ onosa z naslovom Soočenje. Zbirka je pred kratkim izšla pri d. o. o. Škofja Loka tje, isti snovni svet. Vendar pa je Marjeti ta barvno veselejši, ^ ohorjevi založbi v Celovcu. Avtorja in zbirko bodo ob 18.45 Podjetje za trgovino, zastopanje ec stav na bolj transparenten svetlobno intenzivnejši in v nekaterih tek- in posredovanje ril T P5 * ''' tiskovni konferenci, o avtorju bo spregovo­ 0 1 sturah celo izrazitejši. Barva pa jo prav tako vznemirja kot or­ ri " ^ Kukovica, ob 19.30 pa bo v recitalu Monosove pesmi 64220 Škofja Loka, Godešič 14/A pr ganska sestavina slikarstva. Tako kot pri Andreji so tudi pri Telefon 064/631-377 edstavil Cveto Sever. Marjeti zanimanja in simpatije na strani ekspresivne poteze telefax 064/631-377 ter vzdušja v sliki. Vendar pa je ta ekspresionizem nekakšen Vam ponuja vijake za les in pločevino. ARNOLD • ASPA novodobni odziv nanj, ni ekstremen, ampak je kot nežen do­ Vijaki so uvoženi iz ZR Nemčije. CERKEV - SLIKARSKI MOTIV tik čopiča, ki hoče v izogib ekspresivne abstrakcije potegniti Vijačenje masivnega lesa in iverk brez predvrtanja z črto konkretno zaznavne predmetnosti. Otipljivo in stvarno. nizkim momentom privijanja. an Uri l " V kranjski župnijski cerkvi bo jutri, v soboto, ob 20. Pri obeh slikarkah je izjemno zanimivo njuno izhodišče: Vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, količinski popusti! Voritev najprej lahko ugotovimo, da sta vezani na predmetnost (tiho­ del °! razstave slikarja Uroša Žitnika. Slikarja in njegovo V zalogi celoten program. di v v Pred?tavil dr- ,van Sedej. Pred otvoritvijo razstave, ki so- žitja, pejsaž), in da sta svoje slikarstvo gradili na sintezi natu­ Zaupajte nam - skupaj bomo najboljši. niicL° prireditev ob praznovanju petstoletnice kranjske žup- ralističnega in subjektivističnega pogleda na svet. JSke cerkve, bo koncert Pihalnega orkestra Kranj. Andrej Pavlovec GOSPODARSTVO 'mmmm^rGLAs 10. stran UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 13. septembra 1991

Zamisel o znaku slovenske kakovosti je zelo dobra, žal je "horuk" GOSPODARSKI KOMENTAR

Izbrali 17 podjetij s 53 izdelki QUAUTY

MARIJA VOLČJAK Posvet opozoril na trenutno zmedo na področju označevanja porekla in kakovosti blaga. Kranj, 12. septembra - Na Gorenjskem sejmu so v okviru sejma Slovenska razpoznavnost "Slovenski proizvod - slovenska kakovost" kot kandidate za znak Na sejem je kranjski Merkur prišel s svojim znakom Merkur SQ izbrali 17 podjetij s 53 izdelki, čez leto dni pa naj bi znak tudi Quality - MQ, ki so ga po besedah Viktorja Vauhnika, pomočnika Kranjski sejem "Slovenski proizvod - slovenska kako­ uradno podelili, ko bo podeljevanje uradno podprto. Današnji po­ direktorja marketinga, minuli ponedeljek tudi uradno zaščitili. vost" in ljubljanski sejem "Marketing klub" imata dosti sti­ svet je opozoril na zmedo na trenutno zmedo na področju označeva­ Pod tem znakom nameravajo prodajati 5 do 6 odstotkov prodaj­ čnih točk, predvsem pa sta se oba ubadala z aktualnim vpra­ nja porekla in kvalitete blaga, med drugim tudi na to, da za znak nega programa, vanj bodo seveda uvrščali kakovstne izdelke, kar šanjem o slovenski razpoznavnosti v Evropi in v svetu. SQ ni bilo preverjeno, če je v mednarodno v koliziji s kakšnim že bo povzročilo kakovostni pritisk tudi na proizvajalce. S temi izdel­ Slovenija je v smislu samostojnosti in neodvisnosti ned­ obstoječim znakom. ki ki so lično embalirani, nameravajo prodreti tudi na trge sosed­ vomno največjo promocijo doživela z desetdnevno vojno, tedaj njih držav. je svet slišal za nas in občudoval naš pogum, dokaj hitro pa je Na posvetu je predsednik jih izdelkov pa so spregovorili na to seveda tudi pozabil, kajti vrste se novi dogodki. Medtem ocenjevalne komisije Andrej predstavniki IKEA, Save za promocijo Slovenije ni bilo nič storjeno, nedvomno jo je tu­ Tavčar najprej razglasil rezulta­ Kranj, Krke Novo mesto, Yu- vanju zaščitenih blagovnih oznako SL priznano država ristično in trgovsko težko propagirati, dokler na Hrvaškem te, izmed 75 podjetij s 269 iz­ lona Ljubljana in IMV Novo znamk, zato jih je potrebno* po­ Siera Leone, ki je sicer ne upo­ divja okrutna vojna, vendar pa bi se vsaj dolgoročno morali delki, kolikor se jih je predsta­ mesto. Dr. Radovan Andrejčič s prej mednarodno preveriti, če­ rablja, vendar jo kot kaže ne pripraviti na promocijo Slovenije. Nekaj bi se moralo dogaja­ vilo na sejmu, so izbrali 17 kranjske fakultete za organiza­ sar kranjski prireditelji še niso namerava odstopiti, saj po ti, saj bomo sicer res marsikomu ostali v spominu kot evropski podjetij s 53 izdelki, ki so po­ cijo dela je dejal, da potrebuje­ storili. Upajmo, da se ne bo za­ Pretnarjevih besedah v Slove­ Kurdi ali pa kot pozabljena stran Alp. stali kandidati za znak SQ. Še mo nacionalni program kako­ taknilo podobno kot pri ozna­ niji zdaj razmišljajo o oznaki Kranjski sejem je dobesedno vrgel rokavico, izkazalo se naprej pa bo komisija odprta, vosti in spomnil, kako Japonci čevanju avtomobilom, saj ima SI. • M. Volčjak je, da državni organi še niso pripravljeni na izziv, čeprav bi bi­ do 15. oktobra bodo sprejemali nimajo lastne hrane, energije la prav kakovost lahko razpoznavni znak našega blaga, ka­ dodatne predloge, tudi podje­ in kovin, živijo pa od kakovo­ kršnega si je uspelo pridobiti nemško in japonsko. Seveda bi tij, ki se sejma niso udeležila. sti, kar bi morali vzeti kot zelo Kandidati za znak SQ za kaj takšnega potrebovali nacionalni program kakovosti in Vendar so to le kandidati, ker resen zgled in nekaj storiti za promocije, podprt z denarjem, tudi državnim. podeljevanje še ni podprto z kakovost, da bomo lahko lepše Sava Kranj - plašči za dvokolesa, mopede, skuterje, Jlavista, av­ Poglejmo k sosedom, v Avstrijo, s katero se dandanes ra­ ustreznimi zakoni. Posveta se živeli. tomobilski plašči EXACT, sinhronizacijski jermen DENTOVEL, di primerjamo. Znameniti avstrijski A je krepko podprt z de­ je udeležil tudi Maks Bastl, Mitja Borko z Inštituta za ofsetna gumena obloga narjem, Avstrija za njegovo promocijo namenja 3 promile zu­ slovenski minister za trgovino, kakovost in metrologijo v Lju­ Mercator, Agrokombinat Krško - namizno vino z geograjskitn nanjetrgovinskega prometa, kar znese 300 milijonov mark. ki je dejal, da ima sejem, čigar bljani je opozoril na razliko poreklom cviček, vrhunsko vino modra frankinja Slovenska gospodarska zbornica borih 300 tisoč mark, kar pobudnika sta Gorenjske se­ med blagovnimi znamkami in MIP Nova Gorica - kraški pršut pomeni, da Avstrijci za promocijo namenjajo tisočkrat več de­ jem in kranjska občina, velik označevanjem porekla blaga, Mercator, Nanos Postojna - kraški pršut narja. Tudi na posameznih področjih dajejo za propagando odmev, ki ga bo treba izkoristi­ trenutno je pri nas na tem po­ Mercartor, Oljarica Kranj - jedilno olje Cekin, Konsum in Cekin veliko več denarja, za promocijo turizma denimo 36 milijonov ti za spodbujanje kakovosti. dročju zmeda, ki jo bo potreb­ special mark, pri nas 1 milijon mark, za promocijo avstrijskih vin 23 Rojstvo novega znaka pa seve­ no odpraviti z ustrezno zako­ Krka Novo mesto - steklena volna Novoterm, čimžano sredstvo milijonov mark, pri nas nič. da zahteva svoj čas, minister nodajo. V samostojni Sloveniji Krkapon, protetični preparat Drugo poglavje pa so seveda podjetja. Marketinški stro­ Bastl je obljubil, da naj bi bila bodo lahko z napisom "Made Firšt Rototehnika Mozirje - motor ražnja SM4P kovnjaki pravijo, da celo tista, ki so se včasih resno ukvarjala do prihodnjega leta ustrezna in Slovenian" opremljeni vsi Elan Begunje - smuči MBX. čoln GT 570 z marketingom zdaj zaradi pomanjkanja denarja in dnevnih zakonodaja sprejeta. naši izdelki, saj bo s tem ozna­ TEVE Varnost Zagorje ob Savi - flourescentna svetilka v proti- skrbi to opuščajo, saj so likvidnost in plače poglavitna skrb di­ čeno slovensko poreklo blaga, Posvet je za okroglo mizo eksplozijski izvedbi rektorjev in jim za vse drugo zmanjkuje časa, kaj šele za dol­ morda si bo pridobil tudi ugled zbral tudi ugledne slovenske Mizarstvo Ovsenik Kranj - masivna vhodna vrata iz smrekovega goročno ukvarjanje s kakovostjo, promocijo itd. kakovosti, kar je seveda prava, strokovnjake, o kakovosti svo- lesa Predvsem pa bi se morali pri nas zavedati, da kakovost evropska pot za prodor našega Iskra Termiali Kranj - elektronski telefonsko aparat ETA 900 in lahko rodi le vsesplošna družbena naravnanost, ne zadoščajo gospodarstva v svet. Njegovo ETA 80. Selecom 1/4 (2/8), Isicom plus pridne roke in tehnična disciplina v tovarni, temveč celoten razmišljanje je nadgradil dr. Komisija je pri ocenjevanju Iskra Števci Kranj - enofazni in trifazni števec tehnološki proces in poslovanje, h kakovosti pa mora biti Stojan Pretnar z Urada za in­ upoštevala slovensko poreklo Puškarstvo Šteh Kamnik - lovska puška usmerjena tudi celotna družbenega nagradnja, ne nazadnje dustrijsko lastnino, ki je dejal, (vsaj polovični delež vrednosti Yulon Ljubljana - ultralon, taftilon, ultrasan vlada in skupščina. Če torej ta hip pogledamo v skupščino, ki da znak kakovosti lahko le stroškov končnega izdelka), Sukno Zapuže - devet volnenih odej in tkanin (oznake so v šte­ sprejema lastninsko zakonodajo, lahko pikro rečemo, da zelo nadgradi znak porekla blaga in uporabo domače blagovne vilkah) slabo skrbi za promocijo Slovenije v Evropu in svetu, saj že tako predstavlja kolektivno znamke na trgu, spričevala, prihajajo glasovi, da se zahodni podjetniki z velikim nezaupa­ blagovno znamke, svoje imajo Slovenijavino Ljubljana - vinjak exclusive slovein, peneče vino certifikate in pismena dokazi­ njem odzivajo na predlagano podržavljenje podjetij. seveda lahko tudi posamezna valvasor, vino avia, brandv baron vega. vina pod blagovno la o kakovosti, posebna pri­ podjetja. Pri tem pa je opozo­ znamka Slovin in Avia znanja in nagrade za kako­ ril, kako strogi so v Evropski BPT Tržič - posteljne garniture diana, dalila, sara, silvana. sii- vost. IZ GOSPODARSKEGA SVETA skupnosti in v ZDA pri spošto- via, daniela in tulipan

Obrtni sejem v Celju V Celju so danes odprli 24. mednarodni obrtni sejem, ki je od leta 1989 nomiran za osrednji tovrstni sejem v prostoru Alpe-Jadran. Na sejmu, ki bo odprt do 22. septembra, se bo Lomščica priključena na omrežje predstavilo 1.320 razstavljalcev, od tega 87 s tujine, ki svoje iz­ Tržič, 6. septembra - Vodno elektrarno Lomščica so v petek, 30. av­ Vodno elektrarno Lomščica do akumulacijskega jezera, 1" v delke predstavljajo na 45 tisoč površinskih metrih skupne po­ gusta, priključili na omrežje, že v prvem tednu obratovanja je odda­ so začeli graditi leta 1987, se nahaja v naravni globeli vršine, od tega 12 tisoč pokrite. Odziv iz tujine je zaradi vojne jala elektriko v omrežje. Elektro Gorenjska je tako pridobila po­ gradnjo so zaključili lani, zad­ velikosti 66 tisoč prostornin- na Hrvaškem nekoliko manjši, vendar pa kljub temu pričaku­ memben proizvodni objekt, na Gorenjskem je to petnajsta elektrar­ njem letu pa vgradili opremo. skih metrov in se popolnoma jejo 230 tisoč obiskovalcev. Tudi tokrat bodo podelili prizna­ na, skupaj imajo 9.426 instalirane moči. sklada z okoliškim terenorri' nja, po deset zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter več plaket Gradnja je bila zahtevna, saj 1 mesta Celja. Novost letošnjega sejma je, da so ločeni prostori od zajetja poteka 263 metrov Od jezera vodi metrski jeklen v za razstavljalce in prodajalce. Sejma, ki je tokrat izrazito slo­ dolg betonski dovodni kanal cevovod v dolžini 720 metro venski, bodo obiskali tudi ugledni gostje, danes ga odpira električne energije. Ob srednj1 do strojnice, ki je locirana 30 predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan. vodi bo dnevno oddajal osefl1 metrov nad sotočjem Lomščice Kakor poročajo iz Celja, je mesto in okoliški kraji v zna­ ur vršne energije ob polni m0' in Tržiške Bistrice nad Trži- menju obrtnega sejma. V Žalcu, Laškem, Rogaški Slatini, Do­ či, ostalih šestnajst ur pa se bo čem. Litostrojeva turbina tipa brni in v Celju bo delovni čas gostinskih lokalov prilagojen go­ polnilo akumulacijsko jezero. stom, skoraj povsod so poskrbeli za kulinariko in zabavo. Pri­ Francis izkorišča 118 oziroma pravili so tudi več kulturnih prireditev, nekaj tudi na mestnih 110-metrski padec in poganja ob nizkih pretokih bo lahko ulicah, tudi trgovine bodo v čase sejma odprte do 20. ure. generator Rade Končarja z de­ kompenzirala jalovo energijo v lovno močjo dveh megavatov. omrežju. Dnevno bo proizved­ la 16 megavatnih ur električne Predstavitev vin iz Medane Elektrarna je na distribucij­ energije. V končni fazi bo da­ Na Brdu so pred kratkim predstavili na ljubljanskem vin­ sko omrežje priključena po 20 ljinsko upravljana iz distribu­ skem sejmu nagrajena vina iz Medane v Goriških Brdih. Člani kilovoltnem kablovodu, obra­ cijskega centra v Kranju. Inve­ tamkajšnje vinogradniške zadruge Brajda so na letošnjem vin­ tuje lahko tudi odtočno za na­ skem sejmu pobrali polovico vseh odličij, ki so jih prejela pri­ Zajetje vodne elektrarne Lomščica v Tržiču, ki so jo pred kratkim pajanje Tržiča. Namenjena je sticija je znašala 9,5 milijona morska vina oziroma 18 odstotkov vseh, podeljenih na letoš­ priključili na omrežje. pokrivanju konične porabe mark. • Drago Papler njem vinskem sejmu. Z zlatimi medaljami so bili nagrajeni sivi pinot pridelovalca Krena, sauvignon in chardonav Kristančiča in beli pinot pridelovalca Bužinela. Hkrati so se s svojimi na V Ljubljani odprli tretji Marketing klub Brdu predstavile Ljubljanske mlekarne.

Izguba trikrat presegla akumulacijo Navzoči vsi, ki rinejo na drugi breg Po podatkih SDK je bilo v letošnjem prvem polletju v Sloveniji 2.351 podjetij 11 milijard dinarjev izgub, kar je 69,2 Ljubljana, 11. septembra - Na Gospodarskem razstavišču so odprli ske promocije še ni, potrebnih Pri tem je seveda v zraku obv odstotka več kot lani v tem času. Izguba bi bila dosti večja, če tretji forum in specializirani sejem Marketing klub 91, na katerem pa bo več usklajenih akcij na sela Kacinova pripomba, da J r si podjetja ne bi pomagala z obračunavanjem revalorizacije, so se, kakor je na otvoritveni slovesnosti dejal Jure Apih, zbrali vsi, različnih ravneh. Direktor Stu­ v tem času res vprašljivo p ° na njen račun so pridobila 11,3 milijarde dinarjev. Podjetja, ki ki navkljub vsemu rinejo naprej, na drugi breg. dia marketing Jernej Repovž je pagirati turizem. so dobro poslovala, pa so s pomočjo revalorizacije svoj poslo­ dejal, da so projekt o identiteti r vni izid poslabšala za 841 milijonov dinarjev. Tretje sejemsko in poslovno so iz Slovenije, nekaj jih je tudi Slovenije že napravili in poka­ Zanimive so bile misli ^ srečanje ponudnikov in porab­ s Hrvaškega, med njimi je ne­ zali slovenskemu vodstvu, na­ Branka Jazbeca, tajnika odb^ Kar 96,65 odstotka izgube je imelo 492 podjetij. Med iz­ 1 gubarji je vedno več tudi zasebnih podjetij, čeprav ima njihova nikov marketinških in poslov­ kaj novih, saj je tudi na tem ob­ prej pa se stvari niso premakni­ ra za gospodarstvo pri slove :. ski kulturno gospodarski isC. izguba le 2,3- odstotni delež. Vendar pa je na seznamu kar nih storitev, materiala in opre­ močju vse več zasebnih podje­ le. Z vojno in njeno škodo je me po besedah glavnega ured­ Slovenija vzbudila pozornost v v Trstu, saj Slovenijo opazuj 1.469 zasebnih podjetij, torej že vsako peto, zato bi se nedvom­ tij- nika revije Media marketing svetu, vendar je to premalo, od zunaj. Evropo v Sloven'J no morali vprašati, kaj se dogaja z davčnim nadzorom. Sejem spremlja Forum, ki torej označuje predvsem trma­ promocija zahteva denar, ki ga preveč idealiziramo, kar je * obsega več strokovnih posve­ trosilnik sto vztranje, ob čemer je spom­ naša država nima, naše gospo­ zumljivo, ker si tja želimo. S*jj tov in okroglih miz, prvo so nil, da je bil prvi sejem izjemno darstvo pa po Repovževi oceni venija ima v Evropi rnožn° sena BIDER pripravili takoj po odprtju sej­ pomemben dogodek za Bal­ ni marketinško naravnano, na­ zlasti kot posrednik z Bal* • ma z zahtevno temo: Promoci­ s kan, Slavnostni govornik dr. še menedžerje lahkjo pohvali­ nom in z Vzhodno EvropOi .( ja slovenskega gospodarstva v Andrej Ocvirk, podpredsednik mo, da veliko vzdržijo, niso pa ima potrebne izkušnje. Svo^ Evropi in svetu. Velik met je slovenske vlade, je govoril o izobraženi. Tudi slovenska vla­ mesto pa bi lahko poiskala tu bila zadnja vojna, je dejal slo­ času velikih sprememb, ki se da je reaktivna, je dejal Janez v južni povezavi Barcelona 06VH1I-4IS venski minister za informiranje jim bomo morali prilagoditi Tavčar in to pojasnil s turisti­ Trst - Budimpešta, ki bo teži'^ Jelko Kacin, predpogoj za pro­ vsi, prav marketing pa je v tem čno propagandno akcijo, ki jo imela v severni Italiji, kaj P mocijo gospodarstva pa je, da času zato izredno pomemben. je turistično gospodarstvo meni, da bo spodbujala nas . nas svet prepozna kot neodvi­ c IZJEMNO ZNIŽANA CENA !!! uspelo dogovoriti, zataknilo pa janje majhnih, gibčnih podj Na sejmu se tokrat predsta­ sno in samostojno državo, zato se je pri ustanovitvi agencije. • M. V. vlja 80 razstavljacev, v glavnem enotnega programa gospodar­ UVODNI W£ U ŠTUDENT NAJ VE! T f W (Za uvod v novo študijsko leto)

menil za študenta največjo sra­ UREDNIK PRILOGE: TOMAŽ KUKOVTCA prekmalu pritaknejo polju Kakorkoli se časi spreminjajo moto. Skušajmo se vživeti v DESIGN: IGOR POKORN IN MURFI M. EINHEIT osebne časti. Tako ne gre za in dizajnerjem nove podobe perspektivo študenta, ki doživi osebno žalitev, ampak prej za lepše stvarnosti na Slovenskem študijski kolaps, ker (kakor problematizacijo, če rečemo, od preobilice dela pohaja sapa, pravi) ne more dojemati pre­ da prihajajo revolucionarni di­ se v nove iluzije vendarle neiz­ zentacije vednostnega diskur- jaki na univerzo opremljeni z bežno vpisujejo nasledki dom­ za. Kot poslušalec predavanj je neumnostjo, privzgojeno v pre­ N nevno preseženega sistema. študent v položaju absolutnega teklem izobraževalnem režimu. Kakor je moratorij pošiljanja vernika glede na prezentirano Vendar, poudarimo še enkrat, slovenskih fantov v enote jugo- gradivo. V nasprotju s srednje­ neumnost je produkt pod izo­ vojske najbolj prizadel tiste, ki šolskim diskurzom, ki navaja k Tomaž kukovica: hic et nunc braževalno krinko čepečega so v JLA že bili, prizadene re­ pokorščini, univerzitetni di- vzgojnega prizadevanja, da bi albert mrgole: študent naj ve forma šolskega sistema najbolj skurz (kolikor mu uspe preseči uveljavili VRO. (1) Poleg tega tiste, ki jim je namenjena. Re- reprodukcijo utečenega sred­ rastko močnik: stara retorika in nova demokracija neumnost ni edini uspeh pro­ formistično početje je seveda nješolskega poneumljevalnega dukcije današnje srednje šole, iztok saksida: ob pitekantropovem stotem rojstnem dnevu politična dejavnost: a reševa­ sistema) evocira svobodo duha ki se ji pod sedanjim ministr­ nje protislovij, ki jih povzroča in razuma. K temu pa neizbe­ intervievv: dragan živadinov stvom oz. vlado tako in tako pi­ politični poseg, je prepuščeno žno pripada izkušnja demokra­ še vse slabše. Kar nas skrbi, je feljton: kranj, mesto v mrzlici alternative iznajdljivosti šolskih institucij. tičnega dialoga, prek katerega popolna odsotnost odnosa do Ob novi institucionalni zako­ se vzpostavlja značilno inter- tomaž kukovica: feljton se predstavi vednosti oz. teorije. nodaji se očitno še ni uspelo subjektivno razmerje bodočih mobilizirati zatrtim učiteljskim intelektualcev. marijan štancar-monos: pesmi Kar usmerjeni srednješolec ve, enotam, tako da so šli namesto se nanaša na področje transfer- sonja korošec: pesmi njih na ulice dijaki. S tem so Študent si ob vstopu v univerzi­ ja (2) med učiteljem kot zastop­ dijaki žrtvovali svoj revolucio­ tetni prostor enostavno ne upa murfi m. einheit: strip nikom poneumljenega sistema narni zanos za druge; v boju, spregovoriti, saj iz srednje šole in učencem kot oblastno nad­ kjer so šli za druge po kostanj v ni opremljen z retorično prak­ zorovanim sprejemnikom, ki žerjavico, so sami ostali praz­ so, pa tudi nima kaj vprašati. na neki točki vendarle uspe nih rok. Še več, izmučeni od Do vednosti, ki mu jo posredu­ spoznati učiteljevo bebavost. utrujajočega boja z oblastmi so je predavatelj, enostavno nima To spoznanje izvira sicer iz ne­ jB se naenkrat znašli pred novimi odnosa, kakršnega od njega kega drugega registra, iz regi­ težavami življenja na univerzi, pričakujejo na izpitu. Lahko bi stra intersubjektivnih odnosov ki jim ponovno zastavlja ne­ rekli, da preprosto ne verjame znotraj mladinske kulture, ka­ znane in nerešljive probleme. v vednost, saj zanj predavanje mor se pač učitelj, podvržen Še vedno namreč prihajajo v ni izziv v smeri vednostne ek­ somnambulnemu gospostvu (ki univerzitetno polje obremenje­ spanzije, temveč je neznosna z novo zakonodajo in resnično ni z dediščino projekta "sred­ obremenitev za možganski me- oblastjo v rokah izbranih, de­ njega usmerjenega izobraževa­ morativni sistem. Med misliti sno usmerjenih ravnateljev, po­ nja" (SUI), zaradi česar je in memorirati pa ob poskusu staja realnost), ne more umesti­ vredno, da si podrobneje ogle­ produkcije misli in spomina XJ > isr i ti. zazija nepremostljiva zev. Zato v o e damo nekaj bistvenih vsebin­ skih razlik med aparatom sred­ bruci niso le nepismeni, niti njega izobraževanja in nači­ Napetost med tistimi, ki učijo, brati ne znajo! Predvsem jih je nom pridobivanja vednosti na in učečimi se srednješolci se to­ tega potrebno naučiti pred HIC ET NUNC univerzi. rej ohranja na ravni intersubje­ vstopom na univerzo. S priti­ ktivnih odnosov, ki jih preči skom srednješolskih izkušenj generacijski konflikt in ne in z vztrajanjem pri njihovem Srednješolec je v odnosu do konflikt razumske argumenta­ reproduciranju prihaja prek vednosti nekako v podobnem cije, kot bi v izobraževalnem študentov na univerzo pritisk Vsak začetek je težak, še pose­ Denar naj ostane v nogavici, svet Prešeren, Cankar, Finžgar, položaju kot ubogo otroče, ki procesu logično pričakovali. po znižanju kvalitete študijske bej začetek te priloge, njeni po­ kaj bi ga vlagali v kulturo. Kosovel... je prisiljeno verjeti interpreta­ Razredni boj se tako dogaja na ravni. Na ta način se v praksi rodni krči pred rojstvom. Bodi In kulturniki so brez denarja... Vsak brodolomec bo povedal, cijam starejših na besedo. sprevrnjen način, njegov izid artikulira napetost, ki se na usoda še tako nemila, karma ti Denar torej je. Le izbrskati ga kako hud je boj z vetrom; proti Srednješolska "vednost" je pa gre predvsem na škodo ved­ drugi strani kaže v boju za nad­ nosti srednješolcev. Kot smo že je namenila ime "Proti vetru". je treba. Se pravi ekonomija ni vetru gremo v boj za mišljenje, produkt verovanja v eklektici- zor nad univerzitetnim poljem nakazali, se učitelj iz svoje Čeprav ne verjamemo v usodo, pravi vzrok, saj, kdor dobi v boj proti politiki. Najsi bo zem, v zgoščene izvlečke, rein­ med šolskim in raziskovalnim omejenosti ne more prebiti z ministrstvom. temveč le v stezice, ki si jih sa­ vladni cekin, ta ga ima zase, za ideja še tako čudno zveneča, a terpretacije, pojasnjujoče ko­ bojem različnih argumentov mi utrdimo, nas ta pot vodi lastna lepotna ličila, kajti, če je trenutne razmere so edino pri­ mentarje, sumarne in neproble­ (npr. po branju originalnih tek­ Trenutno je kvaliteta našega vi­ Proti toku, proti vetru. Nekoč denarja malo, se bo tudi manj merljive z intuicijo brodolom­ matične zgostitve z vseh vetrov stov), ker ga bebavi nadzorni sokošolskega izobraževanja je Konfucij zapisal, da se vsaka delalo. ca, ki se sam, neznaten bori z nabranih receptov... Zato se režim sili k totalni zapolnitvi prepuščena etični drži univerzi- Pot začne s prvim korakom, v Ali je potemtakem vzrok glo­ neskončno velikim oceanom za srednješolska vednost nikoli ne učne ure, kjer je diskusija eden tetnikov, ki prisegajo na insti­ tem primeru s korakom, ki bo bokemu spancu muz apatija, preživetje... sprašuje o izvoru posredovane skušal stopiti proti vetru kul- vednosti, ne problematizira po­ najbolj motečih dejavnikov v tucionalni ugled in v zadevah brezupnemu umu, ki vlada na­ Družbena apatičnost, ki jo dik­ turno-političnega centralizma; danega (saj iz prvega izhaja, da dresurnem postopanju. Učite­ vednosti ne popuščajo pred šim državljanom? Pretresimo tira ekonomija se lahko razbije Slovenija je osamosvojena, le tega niti ni zmožna izvesti). Ta­ lja omejuje prav pokorščina pritiskom človeških tragedij argumente. Zahtev po prosto­ z močjo volje; ne prepustimo še vprašanje časa je, kdaj bo ka vednost pa ni vednost, am­ neznosnemu normativnemu študentov, ko se le-ti nepripra­ rih, denarju skoraj ni, pred­ svojih možganov kisanju, če dobila žig mednarodno prizna­ pak slepa pokroščina, ki ji raje pritisku, ki mu onemogoča, da vljeni in obremenjeni s srednje­ vsem pa ni idej. Bolje rečeno; nam visoke cene vstopnic za nega subjekta. Kdaj se bo to recimo kar neumnost. bi normalno posredoval ved­ šolsko tradicijo znajdejo pred mladi svojih idej ne povedo na zgodilo, je stvar politikov, in ti razne predstave ne omogočajo nost. Ker pa ima ta omejenost nerešljivo izpitno nalogo. Ver­ ves glas, jih ne poskušajo mate- odločajo' o vsem, tudi o kulturi. ogleda, ne upajmo v iluzije o neizmerne ekspanzionistične jamemo lahko, da gre za dvoj­ rializirati iz gradov v oblakih v boljšem jutrišnjem dnevu, če Ideal izobraževalnega režima, težnje, se učitelj v svoji režimu no etični konflikt, kjer bi kdor­ trdnjave kulture, teh edinstve­ danes ne aktiviramo niti enega Sloveniji, tej novi državici, ki ki je moril bruca v srednješol­ zvesti drži zateče k nerodnosti, koli težko predpisal racionalno nih monumentov človeškega vzvoda za cilj. Ena, od najtrd­ jo lahko v nekaj urah prevoziš skem obdobju, je - kako para­ ki ga kvalificira za dvakratnega recepturo. Kolikor bo popustil bivanja... Manjka se volje, vo- nejših postulatov, najrazvidnej- od Maribora do Pirana, se obe­ doksno - vzgoja. Med dresur- kljukca; izkoristi namreč obla­ še zadnji branik v univerzitet­ 1 lje po kreiranju. ših argumentov našega bivanja ta, da bo postala država z enim nim početjem štiriletnega na­ stni totalitarizem in zahteva nemu izobraževalnemu apara­ Manjka se tudi ideologov, ne je beseda, beseda odtisnjena na samim mestom - Ljubljano. In črtnega poneumljanja je sicer zgolj verovanjsko pokorščino. tu, se je bati, da bo prišlo do časopisnem papirju, beseda, ki to, ta politična rušada se že od­ tistih, ki zastrupljajo mlada sr­ vseskozi prepoznaval vzgoje- S tem pa premesti težišče nape­ počasnega propada in da bo nosi misel. Mišljenje mora biti vija. Periferna mesta ekonom­ ca z rambomačizmom, z geno­ valno tehnologijo, a ker ga je tosti od izobraževanja k vzgoji univerza, s pripadajočim po­ podrejeno stringenci kritičnega sko slabijo, ljudi se prijemlje cidno željo po ubijanju, mar­ izobraževalni aparat držal v ne­ ter hkrati prikrije luknjičavost ljem svobodnosti, izgnana iz dojemanja socialnega okolja, apatija, ambiciozni odhajajo v več tistih, ki vdihujejo v dušo močni ukleščenosti, je ni zmo­ verovanjskih predpostavk, tako prostora civilne javnosti. idealizem kreiranja, ljubezni in saj nam le tak pristop omogoča gel reflektirati. Ob začetku no­ projekta VRO (vsestranksko obljubljeno mesto, v Ljubljano. OPOMBE življenja. A žal smo postali ta­ progres. Časopisne priloge so vega študijskega leta pa ven­ razvite osebnosti), kot SUI Nekdanja mesta postajajo vasi, (1) VRO (vsestransko razvita ke živali, ki se raje naslajajo ob sredstva prezentiranja mišlje­ darle ne gre zanemariti tega, da (srednjega usmerjenega izobra­ 'Judje kosmati, brez manir, s tr­ osebnost) je vzgojni smoter pe­ strahotnih fotografijah o gro- nja, naše obstojnosti in hkrati prihaja na univerzo generacija, ževanja). Produkt opisane pe­ dimi pestmi, ki krojijo nepisa­ dagoškega umotvorja izpred zodejskih pobojih na naslovnih najcenejši vir duhovnosti; kdor ki je za svoje pravice že šla na dagoške fabrikacije pa na uni­ ne barbarske zakone, podma­ dobrih desetih let. Problemi so straneh, in ob črni kroniki. si ne more odtrgati od ust ne­ ulice. Ne toliko zaradi vsebine, verzi nikakor ne more uspeti. zane s krvavim denarjem. In v posebni številki prikazali kri­ Kulturna centralizacija Slove­ kaj soldov za omiko miselne bolj zaradi uporništva, ki so ga muze? Muze molčijo. tiko omenjenega pedagoškega nije preprosto pomeni, da bo kulture, si lahko to duhovno demonstrirajoči dijaki pokazali hrano priskrbi v čitalnicah. Na­ na ulici, zaradi njihovega neiz­ Iz izkušenj zadnjih let lahko prizadevanja; zdi se, da širši Ali govorimo o odsotnosti kul­ Ljubljana tudi edino civilizira­ por, ki ga človek vloži v listanje merno dragocenega prispevka postrežemo s podatkom, da pedagoški krogi te kritike niso ture? Poiščimo vzroke. Gre za no mesto, mesto, kjer bo civili­ in branje časopisa je izkaz lju­ v formiranju srednješolske kul­ študenti svoj študijski neuspeh opazili. ekonomijo? Ekonomska odvis­ ziran odnos vzdrževalo mišlje­ bezni do mišljenja, je prvi ko­ ture v javnosti lahko univerzi­ ob koncu leta najpogosteje in (2) Transfer nam pomeni kon­ nost kulture je neizpodbitna; nje, ideje, ki se vijejo skozi lite­ rak, prva prehojena stopnica tetni prostor novince pričakuje celo brez posebnih zadržkov cept, ki sicer domuje v psihoa­ kdor komajda nasiti lačna usta, raturo, predstave, glasbo... proti tokovom brezciljnosti in z optimizmom. Morali smo si opravičujejo z nerazumljivostjo nalitični praksj. vendar ga lah­ ne bo trosil denarja za "luk­ Mišljenje, ta srčnost, ki nas loči akt revolta proti politiki dekul- privoščiti tole kratko digresijo, predavanj. Svoje čase je veljalo ko koristno uporabimo tudi v suz". Toda vse več je tudi ti­ od nižjih vrst, pa bo kot izgleda turalizacije regionalnih cen­ ki po ovinku ceni vrline sodob­ načelo, da se nerazumljivosti našem primeru, ko skušamo stih, katerih žepi se trgajo od izumrlo na periferiji; v mestih, trov. Zatorej: Hic Rhodus, hic nega dijaškega značaja, da bo­ razčiščujejo neposredno med nakazati dinamiko prenašanja teže denarja, in tisti, kako se kot so Koper, Maribor, Novo salta. mo z manj bojazni prešli na po­ predavanjem, ali v času kon- verovanjskih predpostavk. J'm že reče - razni obrtniki ka­ mesto, Velenje, Celje, Kranj... dročje, ki ga ljudje navadno sultacij, in bi tak argument po­ Albert Mrgole kopak, nimajo žeje po kulturi. v mestih, kjer so prijokali na Tomaž Kukovica mwmm^,GLAs 12. stran Petek, 13. septembra 1991

Rastko jVIočniJk Iztotk Saksida

enote in način njihove poveza­ Vsekakor bi bila velika kri­ vsekakor biti dvonožno, vse ki so se iztekli v izumrtje V javnem govoru se zadnje ča­ nosti že vnaprej določeni, če je vica, če bi trdili, da je Dar- troje skupaj pa je Duboisa avstralopitekov in hominid- se vpadljivo, uveljavljata dve sploh možna kakšna izbira, je win kriv za celo vrsto zain­ nazadnje preverilo, da ima nih, ti pa... maniri: obrednost in podtika­ teresiranih interpretacij, do zelo omejena. Čim bolj tog je pred seboj tisti člen v verigi Od tu naprej imamo dve nje. Medtem ko se zdi, da je katerih je prišlo zlasti po govor, tem manj pove: obred­ živih bitij, za katerega se je možnosti. Ali vzamemo, da neka mera obrednosti davek, s evolucionistični intervenciji nost ubija semantiko. Zlasti pa bil svojčas zaklinjal, da mu se hominidi že od začetka katerim se mora govorec odku­ v njegovo delo. Še manj ne dopušča argumentacije: ker bo sladil življenje ali pa... formirajo kot kulturna pod- piti za zahtevo po javni pozor­ smo mu dolžni za spake, je argument prav v tem, kako No, najdbi je nazadnje družina in so morfološke in kakršna je, denimo, manj­ nosti, pa je podtikanje videti govorec povezuje svoje izjave, (1894) vendarle dal ime Pit­ anatomske variacije pravza­ kajoči člen, ki pa vendarle, pravo nasprotje nravstvenosti v obrednem govoru ni mogoče hecanthropus erectus. prav zanemarljive, a temu vsaj ob svojem rojstvu, ne besede, ki želi biti za javnost. Z argumentirati, saj so izjave Pokončni, opici podobni nasprotuje odsotnost vari- bi zdržale brez sklicevanja obrednimi prvinami govorec obrazci, katerih povezava je že človek, je Duboisu življenje iranja pri homo sapiensu, nanj. Ampak kaj, človeška dokazuje, da je resen, da pri­ vnaprej določena. Obredno go­ prej razdejal kot pa ovenčal ali pa linearni iztek od ho­ pamet se je le redko znala znava občestvene avtoritete, vorjenje tako ne deluje s pome­ s slavo. Že spočetka je nale­ mo habila do homo sapien- ali upala soočiti z neizčrp­ da, skratka, spoštuje poslušal­ nom in tudi ne z argumentom: tel na nezaupanje, v dobr­ sa ni vreden niti poštene nim bogastvom nastavkov, ke in poslušalce: vsak govorni deluje s tradicionalno avtorite­ šni meri celo upravičeno, in kletvice! začetek je ritualen, naj besed­ to, s tem, da se govori na "pra­ ki jih ponujajo opusi, kakr­ le malo antropologov je bi­ šen je Darvvinov - in Haec- Scenarij, ki bi ga predlagal, nik sicer poseže še tako in me- vi način", ki je hkrati tudi "edi­ lo pripravljenih nasesti nje­ klovi se pri tem ni godilo gre nekako takole: australo- dias res, vsaj pol stavka mora ni način". Obredni govor je že govemu manjkajočemu Čle­ nič bolje kot moji, ne glede pithecus afarensis, pa naj bo žrtvovati bontonu. Uvodni vnaprej sprejet, saj je tisto, kar nu. Sčasoma, v 20-ih in na to, čemu smo Darvvino- tako ime afarskim in laetol- obrazec ne sporoča nič: po­ se spodobi in kar je "prav". 30-ih letih 20. stoletja so se vemu opusu pripravljeni skim najdbam (ali pa bi bi­ mensko je tavtološki, pripove­ Navadno ga celo lahko izreka­ namnožile fosilne antropo­ priznati tako odlično me­ lo bolje kar homo homi- duje samo, kar je očitno, da je jo le pooblaščeni govorci, ki z loške najdbe na Kitajskem sto. nis?!), je rodil homo habila, namreč govornik spregovoril - ritualnim govorjenjem ohranja­ ("pekinški človek") in v avstralopiteka africana in in prav s tem ustanavlja govor­ Ernst Haeckel (1834 - 1919) Sangiranu, na Javi. Vsi ti jo in utrjujejo prav le svojo po- nemara tudi avstralopiteka ni položaj: hkrati ko je signal, je bil veliki naravoslovni oblaščenost. Obredno govorje­ ostanki so tedaj sicer dobili robusta. Avstralopitekov- ki naj pritegne pozornost, je tu­ popularizator, sistematik in nje je torej družbeno konservi- generično ime pithecanthro- sko deblo se potlej veja na- di obljuba, da se bo govorec rajoče, v demokraciji seveda izumitelj vsega mogočega, pus, a naj je Dubois do kon­ pozornost potrudil zaslužiti. vsaj konservativno. od pojma ekologija do tiste- ca življenja trmasto vztra- Pri tej vrsti "navad" tako rekoč Kaj pa insinuacija? Kdor od ni mogoče ločiti med kompozi­ sogovornika pričakuje, da bo cijskimi pravili in nravstvenimi nemara posegel po insinuira- vodili: kakor se navsezadnje nju, se lahko pred zlorabo svo­ "spodobi" postavljati vejice in jih besed brani na dva načina. pike, tako je "pravilno" na za­ Ali s tem, da svoj govor podalj­ (fi $ftekiji Mii četku in koncu, ob prehodih in ša: doda nekaj zarotitvenih preskokih uporabljati retorična obrazcev, ki bodo z ustaljenimi ga genealoškega drevesa, s jal, češ da gre pri Trinilski, prej in pričakovanje, da bo­ ločila. Sicer pa se je dvoumni obrednimi prijemi poslušalstvo katerim vsakdanja pamet še se pravi njegovi, najdbi za do izkopavanja sčasoma položaj obrednosti v posvetnih prepričali o govorčevih dobrih dandanes prepoznava in manjkajoči člen, so bile pri­ dopolnila znane veje z no­ družbah vtisnil celo v besedo, namenih in govor "imunizirali" razvršča živa bitja, od tistih merjalne analize zanj po­ vimi, je seveda več kot ki zaznamuje prav to vrsto ri­ pred podtikanjem. Ali pa tako, "najenostavnejših, ki si jih gubne - šlo je za eno od upravičeno. Homo habilis tuala: izraz "manira" pomeni da govor "skrajša" - izbiro izra­ lahko predstavljamo, orga­ zgodnjih človeških form, ki se je po drugi strani odpra­ oboje - "lepe navade" in tisto, zov, obratov, povezav, načinov nizmov brez organov ... in jo je Ernst Mayr nekoliko vil v svet - najprej v Azijo, kar ob pregnani rabi lahko po­ nizanja enot ipd. prilagodi prek enaindvajsetih stopenj kasneje (1951) poimenoval kasneje v Evropo, pri tem stanejo "slabe navade". splošno sprejetim navadam. razvoja do modernega člo­ s homo erectus. pa seveda ni pozabil na Narobe podtikanje ni le nrav­ Pred insinuacijo se je torej mo­ veka, do dvaindvajsete in Kakšen bi bil, na hitro, ge­ možnosti, ki jih je ponujal stveno oporečno, temveč je z goče zavarovati ali z neposred­ končne stopnje". Tudi filo- nealoški položaj homo erec- njegov domači kontitnent, javno besedo v strukturnem no ritualizacijo govorjenja - ali geneze in ontogeneze bi, ta danes, sto let potem, ko se pravi Afrika. Adaptivni nasprotju: ob javno izraženih pa z omejevanjem izraznega mimogrede, ne imeli brez je vzniknil iz zemlje pod učinki v razmeroma margi­ stališčih in namenih sogovorni­ zaklada in bogastva izraznih Haeckla, prav tako ne onto­ imenom pithecanthropus? nalnih ekoloških nišah, v ku pripisuje še skrita stališča in načinov. Tako omejevanje po­ geneze, ki ponavlja ali pov­ katerih se je homo na ta na­ Ne glede na svoja trenutna namene, če bi to vrsto razume­ raja dramatične učinke, saj je zema filogenezo - prav «flto čin znašel, so botrovali kra­ nagnjenja in doktrino, na vanja povzdignili v splošno na­ ustvarjalnost jezika prav v pa bi ostali brez tiste for­ jevnim hominidnim različi­ katero ravnokar prisega, bi čelo, bi bilo z javno besedo ko­ možnosti izbire enot in načinov mulacije manjkajočega čle­ cam in variacijam, ki niso se dandanašnji vsak od an­ nec, saj bi se nam javno obče­ njihovega povezovanja. Antro­ na, ki je ob svojem času bile ravno majhne. Takšen tropologov zagotovo podpi­ vanje spremenilo v ples v ma­ polog Maurice Bloch navaja spodbudila mrzlično iska­ razvoj zajema veje, kakršna sal pod eno od tehle štirih, skah. Podtikanje spodnaša te­ tale račun. Če v stavku z dve­ nje fosilnih ostankov, za ka­ je na eni strani Duboisov alternativnih filogenez po­ melj razsvetljenega javnega ma samostalnikoma in glago­ tere so tedaj verjeli, da bo­ pitekantrop in njegovi so­ glavitnih hominidnih vrst: sporazumevanja in se kaj lahko lom (npr. "Peter igra na violi­ do povedali vse, kar je tre­ rodniki iz Kitajske in dru­ ba vedeti o človeški pred- obrne proti podtikovalcu: ko­ v vladarju, s stališča posami­ no") dopustimo za vsak samo- gih predelov na Javi, nean- zgodovini. Kot popoln laik v antropo­ gar muči paranoja vsesplošne­ čnega govorca lov na oporno stalniški kraj po tri zamenjave dertalec v vseh svojih kra­ logiji bi sam v Celoti ne jevnih in časovnih inačicah, ga sumničenja, ta ni samo po točko pač nujno privzame obli­ (npr.: Peter - moj najljubši vio­ Ernst Haeckel je bil namreč podpisal nobene od alter­ od petralonske (Grčija) do nepotrebnem napadalen in po ko laskanja. linist - moj najboljši prijatelj; uverjen, da med dvajseto nativ. A če sem že vsiljivec krapinske in homo erectus, nepotrebnem prestrašen, tem­ Tako obrednost kakor namigo- ali: violina - gosli - gajge), do­ stopničko na njegovem ge- . v antropoloških rečeh, me ki je v Afriki, v eni od svo­ več predvsem ne razume; ker valnost se zato slabo podajata bimo možnost, da "isto dogaja­ nealoškem drevesu, ki jo takšno nasprotovanje uve­ jih inačic pred kakšnimi šti­ sistematično ignorira sobesed- demokratičnemu občevanju. nje" izrazimo z devetimi razli­ zasedajo človeku podobne ljavljenim mnenjem nika­ risto ali petsto tisoč leti naj­ nikove izrecne namere, se kaj Obrednost se v demokraciji čnimi stavki - izmed katerih (antropoidne) opice (oran­ kor ne odvezuje, prej nas­ verjetneje rodil homo sapi- lahko, ne da bi opazil, znajde v preobrazi v etiketo - podtikanje vsak uveljavlja drugačno "per­ gutan, gibon, šimpanz, gori­ protno! Tisto, kar me, na ensa. Če tako vzamemo, zaprtem svetu svojih zasebnih in namigovanje pa zdrsneta v spektivo"; če je glagol lahko v la) in dvaindvajseto, ki nosi kratko, pri gornjih štirih potlej dober milijon let ali blodenj. manjvrednostna retorična po­ treh časih, je možnih stavkov bitje po božji podobi stvar- inačicah človeškega grma nekaj več, ko so zemljo na­ stopka. Demokracija obred­ že sedemindvajset; in če stavke jeno, nekaj manjka. Ta Kakor obrednost sodi k temelj­ najbolj moti, je linija, ki gre seljevale hominidne vrste, nost in insinuacijo omejuje s lahko izrečemo s tremi vrstami vmesni člen bi bil po njego­ ni razsežnosti govora, saj ga z od homo habila naravnost ki jih povezam izraz homo kodifikacijo. Ker je ritualnost vem čisto tak kot mi, mo­ mejniki, smerokazi umešča v ti­ intonacije, dobimo enainosem- in brez zadrege k homo sa­ erectus, niti ni tako zelo že sama kodeks, je z dodatnimi derni, le ena hiba bi ga bila sto trajno "pogovarjanje", ki deset možnih izjav. Če posto­ piensu. Če nasprotno vza­ dolg. Ali bolje^več kot do­ oziri učinkovitosti ni težko krasila, namreč odsotnost človeško družbo drži skupaj, pek obrnemo in začnemo izbire memo, da je homo sapiens volj ga je za oblikovanje de­ zmanjšati na nekaj pravil lepe­ govorne zmožnosti. Imeno­ tako tudi podtikanje izhaja iz omejevati, le z eno omejitvijo edina preživela veja iz dru­ bla, iz katerega je izšel zad­ ga vedenja, katerih spodnja val ga je pithecanthropus neke temeljne značilnosti bese­ (če, denimo, dopustimo le eno žine hominidov, oziroma nji poganjek hominidne meja je neomikanost, zgornja alalus, "negovoreči (ali mu- de: namreč iz tega, da je mogo­ intonacijo) zmanjšamo število avstralopitekov, potlej ni družine, namreč homo sapi­ pa smešnost. Z insinuacijo je tasti)' opici podobni (ali če z njo povedati več, kakor se možnih izjav z enainosemdeset jasno, čemu bi bila homi- ens. Seveda ostaja pri tem težje: poji se iz notranje moči opičji) človek", za rojstni izreče. Podtikanje parazitira na na sedemindvajset. Z dvema nidna stran linearno posta­ nepojasnjenih cela vrsta besede, uzdo pravila ji je torej kraj pa mu je izbral Lemu- tisti značilnosti človeške zna- hkratnima omejitvama (če je vljena, medtem ko bi se av- problemov - kako to, na treba Šele nadeti. Ker nekorekt­ rio, kontinent, ki bi moral kovnosti, ki ji pravimo namigo­ ob določeni intonaciji mogoče stralopitekovska stran brez primer, da se je svoj čas nost podtikanja, namigovanja biti danes skrit pod Indij­ vanje, na značilnosti, ki zlahka uporabiti le določene samostal­ pridržka obnašala v skladu bujni hominidni grm sfižil ogroža javno besedo, ni čudno, skim oceanom, z ostanki, ki pobegne v slabo neskončnost nike) število možnih izjav z s pravili descent vvith modi- in se nazadnje zadovoljil z da je do discipliniranja insi­ bi obsegali Afriko, Mada­ in je zato nekakšen večni barok enainosemdeset korenito fication. Najbrž ni težko enim samim poganjkom, aH nuacije prišlo že zgodaj. Cice­ gaskar, Indijo, Indonezijo našega besedovanja, če je za zmanjšamo - na tri. opaziti, s kakšnimi težava­ pa, kaj naj počnemo z ne­ ron je insinuacijo definiral ta­ in Filipine. In tu, v tem "ra­ obrednost značilno, da rabi Obrambni strategiji pred insi­ mi se je treba spopasti že andertalcem, ki je bil v Ev­ kole: "nagovor, ki se v poslu- ju, zibki človeške rase" bi ohranjanju in obnavljanju tra­ nuacijo sta torej: ali takojšnja pri poimenovanju posamez­ ropi in na bližnjem Vzhodu šalčevega duha neopazno pri­ morali paleoantropologi dicionalne avtoritete, ali, blaže ritualizacija govora - ali pa nih pojavov iz zgodnje ho- videti tako pripravna homi- krade s sprenevedanjem in ubrati sadež, ki je na Haec- rečeno, vsaj avtoritete izročila, omejevanje, katerega posledica minidne zgodovine, mane­ nidna adaptacija. Vsekakor okolišenjem"; po Ciceronu in­ klovem genealoškem dreve­ brez katerega družba ne more je spet ritualizacija. vrski prostor pa tudi ni bog- drži, da dandanes genetska sinuacija sodi k uvodu govora su manjkal. obstati; pa je tudi za namigo­ Obe slabi maniri sodobnega ve kako velik. Po genetski ura in vedno bolj tudi pale- vanje in podtikanje mogoče in ni njegov obvezni del. Naro­ uri, ki je videti dovolj za­ besedovanja potemtakem po­ Vsaj Nizozemec Eugene oantropološke najdbe nez­ pokazati, da je v službi nekak­ be, v poštev pride le, kadar je nesljiva, se pongidi in ho­ spešujeta obrednost v javni go­ Dubois (1858 - 1940) je ta­ motljivo kažejo na razmero­ šne avtoritarnosti govora: ker z govornikova naloga izrazito minidi niso ločili pred več vorici, s tem krepita tradiciona­ ko razumel namige iz Haec- ma zgodnji, afriški izvir ho­ načelom "k vsakemu odkrite­ težka; je torej komaj dopustno kot pet milijoni let. Lucy, lizem - in odpirata možnosti za klovih špekulacij in po raz­ mo sapiensa in da bi nean; mu namenu še en skrit namen" orodje, ki ga je uporabiti le v kot sta Johanson in VVhite avtoritarnost. Na videz sta le meroma mučnih zapletih in dertalca še najlažje uvrstili odpira neskončno igro ogledal, sili. Pa še med tako nadzorova­ dala ime najznamenitejše­ slabi navadi - a njuni učinki so dolgotrajnih prizadevanjih v red običajnih naravoslov­ in torej uničuje možnost javne nimi skrajnimi sredstvi je naša mu in najpopolnejšemu lahko hudi: obnavljata namreč nazadnje le dobil, kar je nih problematica, med ek­ besede, potrebuje oporno toč­ moderna insinuacija, tj. podti­ okostju avstralopiteka afa- e "zastarele" načine družbenega iskal: septembra in oktobra sperimente, s katerimi se J ko, kjer je mogoče gangreno kanje, le ena vrsta: druge "insi­ rensa (po pokrajini Afar v povezovanja, s temi načini pa 1891 so njegovi delavci pri narava v svoji zgodovini sumničenja zaustaviti. Lahko nuacije" so razne premestitve, Etiopiji, kjer je Johanson tudi starinske oblike družbene­ vasi Trinil, na Javi, odkopa- včasih tako rada zabavala, bi rekli, da namigovanje in takojšen napad na najmočnejši izkipaval), in sorodne najd­ ga gospodovanja. Kako se sla­ li najprej zob in potlej lo­ le da nas ta eksperimental­ podtikanje izsiljujeta prehod nasprotnikov argument, šale, be iz Laetolija v Tanzaniji, bih navad ubraniti, je drugo banjski svod, oboje pa je na stranpot zadeva tam' od baroka h klasicizmu: k razvedrilne anekdote ipd.; ki jih je Mary Leakey uvr­ vprašanje: za začetek, denimo, Duboisa sprva napeljajo na kjer smo najbolj občutljivi, umetnostni obliki, kjer je opor­ skratka, namigi na nasprotni­ stila v hominidno vejo (ho­ s tem, da vzamemo v roko knji­ misel, da ima pred seboj namreč pri možganih. na točka v absolutnem pogle­ kove pomanjkljivosti niso imeli mo habilis), pa so datirane z go Rolanda Barthesa o "retori­ verjetno fosilne ostanke Bi bila Eugene Dubois i° du, v perspektivi monarhovega ravno ugledne vloge v stari re­ okrog tri milijone in pol ki Starih". Tradicionalizma se kakšnega od Anthropopithe- njegov pitekantrop danes, gledišča. Zgodovinsko sodi na­ toriki. pred sedanjostjo. Le malo s bomo v njegovih neželenih cov. Kasneje, avgusta 1892 po sto letih, zadovoljna migovanje k somraku aristo­ časa je preteklo od velike predlagano rešitvijo? Pithe­ Prej smo tako rekoč iz "pojma" učinkih ubranili s tem, da se so delavci v isti plasti, le da kracije, k dvornemu življenju, ločitve in že je pred nami canthropus erectus iz Trini'3 obrednosti in insinuacije poka­ poučimo o tradiciji. Stare nekaj proč od mesta prvih kjer se politika dogaja na način dvonožno bitje, bitje, ki ho­ morebiti, Dubois pa nika­ zali, da v govorjenje uvajata umetnosti besedovanja nas ne najdb, odkopali fosilno ste­ palačnih intrig. Sodi k obdobju di pokonci, docela formira­ kor - ampak kaj, ko se tak" avtoritarnost. Pokažimo zdaj še bodo samo ozdravile slabih go­ gnenico, ki je bila po Du­ jezika in duha, ki mu Hegel ni phylum, ki je že pripra­ z boisu v vsakem pogledu po­ pogosto zgodi, da otrok ' ' pravi heroizem laskanja. Če je iz njune "prakse". Obredno go­ vorih navad - ampak nam bodo vljen na generiranje svojih dobna človeški - bitje, ki da svojega roditelja! jamstvo za obstojnost občestva vorjenje deluje z obrazci: pri mogoče zbudile tudi apetit za lastnih poganjkov - tistih, obrednem govoru so jezikovne dobro govorjenje. mu je pripadala, je moralo Poletje v Kranju V okviru prireditev Poletje v Kranju 91 je bilo že Agromehanika več zanimivih in privlačnih kulturnih nastopov in prire­ ditev. Hrastje 52 a ® 064/324-033,324-034 V drugi polovici septembra so organizirali nastope Tantadruja - 13. septembra - Janija Kovačiča - 14. sep­ tembra - in Titicaca - 20. septembra. Nadaljujejo tudi s promenadnimi koncerti kranjskega pihalnega orkestra na Maistrovem trgu. Koncerti so načrtovani za sobote od 10. do 11. ure. • D. S.

Vreme

Toplo Pratika nam za naslednji teden takole napoveduje vreme: v soboto, 14. septembra, bo oblačno, v nedeljo, 15. septembra, bo prvi krajec, v ponedeljek, 16. septembra, bo veter, v torek. 17. septembra, bo jasno, v sredo, 18. septembra, bo toplo, v četrtek, 19. septembra, bo toplo, v petek, 20. septembra, pa veter. Lunine spremembe V nedeljo, 15. septembra, bo ob 23. uri PRVI KRAJEC. Ker se Luna spremeni ponoči, bo po Herschlovem vremenskem ključu LEPO VREME. Kdo pravi, da ni gostov? - Tako boste dejali, če se boste ob koncu Koledar imen tldna napotili v kakšen naš turistični kraj, denimo, v Kranjsko Go­ Sobota, 14. septembra: Kresen, Danica, Zdenka, Roža ro in na Vršič. Avtomobilskih gostov, domačih in tujih, iz sosednje Nedelja, 15. septembra: Albin, Dolores, Medan, Nikodem Koroške in Italije - kolikor hočeš! Pred gostilnami težko parkiraš, Ponedeljek, 16. septembra: Ljudmila, Kornelij, Nela, Kornelija toliko je avstrijskih in italijanskih registracij, medtem ko naši izle­ Torek, 17. septembra: Lambergar, Hilda, Franta, Frenko tniki bolj sramežljivo parkirajo na tratah in použijejo kakšno mali­ Sreda, 18. septembra: Irena, Sonja, Zofka, Pepek co. Gostje torej so, le od domačih iz razumljivih vzrokov gostincem Četrtek, 19. septembra: Jan, Vito, Arijana, Božo bolj »malo pade«. Na sliki: številni gostje ob jezeru Jasna, Kompas Petek, 20. septembra: Svetlana, Branko, Evstahij, Morana ima celo »živo muziko«, dohodka pa malo. - Foto: D. Sedej 17.10 Hišni ljubljenci PROGRAM TV SLOVENIJA 17.35 Od maja do decembra 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 18.00 Twin Peaks SLOVENIJA 1 SOVA 18.45 Ah, te majhne razlike 8.50 Video strani 4.30-8.00 Jutranji program - glasba - 19.10 Risanka VEDOŽELJNA RITA 9.00 Mozaik, ponovitev 6.50 Dobro jutro, otroci - 10.00 Do­ 19.30 Dnevnik angleški barvni film; igrajo: Mic- 9.00 Spored za otroke in mlade: poldanski dnevnik - 11.05 Petkovo 20.05 Risanka hael Caine, Julie Watts, Michael 1000 idej za naravoslovce: Viši­ srečanje + glasba - 12.00 Poročila - 20.15 Afriški lev, ameriški barvni film Williams, Maureen Lipman. na in starost dreves 22.10 Nenadni uspehi, ameriška hu­ na današnji dan - 15.30 Dogodki in Rita je neizobražena frizerka, ki Mož, ki je stanoval v Ritzu, 9.20 moristična nanizanka odmevi -16.00 Obvestila, čestitke po­ si zaželi razširiti svoje obzorje in ameriška nadaljevanka 22.35 Ves svet je oder slušalcev + EP - 17.00 Studio ob se zaradi tega vpiše na svobod­ Video strani 10.15 23.25 Nostalgija 17.00 - 19.00 Radijski dnevnik - 19.45 no univerzo, namenjeno izobra­ Video strani 14.20 0.05 Coplan, francoska nanizanka Lahko noč, otroci - 20.00 Oddaja za ževanju odraslih. Tu se sreča s 14.30 Mozaik, ponovitev. Svet na za­ pomorščake + glasba - 20.30-23.00 profesorjem srednjih let Fran­ slonu Slovencem po svetu - 22.00 Zrcalo kom, ki je nezadovoljen s svojim 15.00 Sova, ponovitev dneva + EP + vreme - 23.05 Literar­ vseučiliščnim življenjem in tudi 16.50 EP, Video strani KANALA ni nokturno - Desanka Maksimović: zaradi tega rad pregloboko po­ 16.55 Poslovne informacije Rojenje - 23.15-4.30 Nočni program - gleda v kozarec. Neizobražena 17.00 TV dnevnik 20.00 Dober večer glasba Rita z nemogočim načinom izra­ 17.05 Mozaik, ponovitev: Tednik 20.15 Informativno dokumentarni žanja in dialektom postane za 18.05 EP, Video strani program Franka izziv, iz nje hoče napraviti 18.10 Spored za otroke in mlade 20.30 Dan ljudožerskih rastlin, ameri­ strokovnjaka za književnost. Oba 18.10 Slovenija - Umetnostni vodnik: l. RADIO ŽIRI ški barvni film se zaženeta v preobrazbo in Ritin Grad Dornava mož Danny je za nove interese 18.20 Nevarni zaliv, kanadska nani­ 16.00 - Napoved programa - EPP svoje žene vse manj navdušen. Iz zanka 16.40 - Športne novice -17.00 - Obve­ protesta opit nekega dne zažge stila - 17.30 - Z znanjem in naravo do 18.50 Motorist v prometu TV KOPER vse Ritine knjige, to pa pomeni 19.00 Risanka zdravja - 19.00 - Odpoved programa - obrat v Ritinem življenju, odloči 19.15 TV okno se namreč, da bo postala redna 19.24 EPP 17.30 Športne oddaje študentka in spremenila poklic. V 18.30 Risanke 19.30 TV dnevnik RADIO TRIGLAV JESENICE istem času Franka zaradi njego­ 19.55 Vreme 18.50 Odprta meja vih problemov s pijačo prestavijo 19.59 Forum 19.00 TV dnevnik v Avstralijo in šele tam Frank 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski 20.14 EPP 19.30 Čarobna svetilka, otroški pro­ spozna, kako se je na Rito ču­ telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 - 20.20 gram stveno navezal in kako pogreša Festivali sveta, avstralska do­ Opoldanski poročevalec - prenos Ra­ 20.00 Rubrika njune prepire ob učnih urah. Za­ kumentarna serija dio Slovenija 14.30 - Domače novi­ 20.40 Naš prijatelj Koper... poleti želi si, da bi se mu Rita pridruži­ 20.45 Paralaksa, nizozemska doku­ ce 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 - mentarna serija 21.00 Grki - potovanje skozi čas la, toda njeni načrti za življenje 21.30 Agent Pepper Dogodki in odmevi prenos Radia 21.10 EPP so drugačni... 22.20 TV dnevnik Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - 21.15 Vrtinec, angleška nadaljevanka Domače novice 17.00 - Tema -18.00 22.05 TV dnevnik, vreme 22.30 Ameriška zgodba, ameriška nanizanka - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 22.25 EP, Video strani do 18.40 - Neposredni prenos večer­ Vaš nastop. Al Mundy 13.05 Hammer 22.30 Sova nih novic radia BBC - 18.59 - Odpo­ 13.30 Kalifornijski klan 14.20 Springfi- Pri Huxtablovih, ameriška nani­ ved programa eldska zgodba 15.05 Klan volkov zanka TV AVSTRIJA 1 15.50 Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vro­ Vedoželjna Rita, angleški film ča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo Dražljivo, francoski erotični 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 18.45 Poročila 19.15 Pacifiška eska- program 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev PRO 7 drilja 214 21.10 Skrivnosti iz Twin Pe- 1.15 Video strani 9.30 Ruščina aksa 22.10 Poročilo iz nemške nogo­ 10.00 Šolska TV 6.10 Moji trije sinovi 6.30 Moj prijatelj metne lige 23.00 Tutti frutti 0.05 Man­ hattan ob dveh ponoči, ameriški pu­ 10.30 Kandidat, ponovitev ameriške­ Taffdi 6.55 VValtonovi 7.40 Bret Mave stolovski film 1.45 Obkoljeni, ameri­ 2. PROGRAM TV SLOVENIJA ga filma rick 8.35 Risanke 9.10 Gospod Ed 9.40 ški vestem 3.05 Sestanek po konča­ 12.15 Domače reportaže, ponovitev Medvedje prihajajo 10.05 Agencija nem 15.30 Svetovno prvenstvo v gimna­ 13.00 Čas v sliki Maxwell 11.00 Bret Maverick 12.00 stiki, posnetek iz Indianapolisa 13.35 Čudovita leta Deseterica izmed nas 12.25 Barney 17.30 Regionalni programi TV Slove­ 14.00 Liebling Kreutzberg Miller 12.50 Dvojica s šarmom 13.40 nija studio Maribor: Tele M 14.45 Mojstri jutrišnjega dne Perrv Mason 14.35 Risanke, ponovi­ 19.00 Videomeh, ponovitev 15.00 Otroški program tev 15.30 Kolt za vsak primer, uvodni SCREENSPORT 19.29 Bruselj: GP v atletiki, prenos 15.05 Ljubomir, lutke film k nadaljevnaki 17.10 Trd, toda 22.00 Mozart na turneji - Mantova 15.30 Am, dam, des prisrčen 18.00 Poročila 18.05 Risanke 19.50 Cosby shovv 20.15 Dvignite Ti- 23.00 Satelitski programi - poskusni 16.05 Čista čarovnija 8.00 Eurobika 8.30 Golf 9.00 Super tanic, ameriški pustolovski film 22.15 prenosi 16.30 Mini kviz kolesarji 9.30 Ameriški nogomet Ulice San Francisca 23.20 Slepi teror, 0.15 Yutel, eksperimentalni pro­ 17.00 Mini čas v sliki 10.30 Eurobika 11.00 Dirke starih av­ kriminalka 1.25 Havvk, ameriški film, gram 17.10 Wurlitzer tomobilov 12.00 Hokej na ledu 14.00 ponovitev 2.15 Schizo, angleška srh- 18.00 Čas v sliki Košarka 15.00 Golf - Pariz, prenos Ijivka 18.05 Mi 17.00 Argentinski nogomet 18.00 l. PROGRAM TV HRVAŠKA 18.30 Munchenčana v Hamburgu, Monster Trucks 19.00 Španski nogo­ Slovo od Isara met 20.00 Britanska formula 3000 19.21 Znanost danes RTL PLUS 20.30 Svet športa 21.30 GO! - nizo­ 8.15 TV koledar 19.30 Čas v sliki zemski moto šport 22.00 Ameriški 8.30 Poročila 20.00 Šport profesionalni boks 23.00 Formula 1 - 8.40 Frontna linija 6.00 Dobro jutro, poročila 9.15 Otro­ 20.15 XY - nerešeno ške oddaje 11.25 Divja vrtnica 12.10 reportaža 24.00 Hokej na ledu 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 21.15 Znane osebnosti kuhajo 10.00 TV izbor 21.25 Pogledi s strani 11.00 Poročila 21.35 Afrika pozdravlja, ameriški TV 11.05 Tiskovna konferenca iz skup­ film ščine Republike Hrvaške 23.10 Šport 12.30 Poročila 23.30 XY - nerešeno 13.00 Dobrodelna akcija 23.40 Fanatik, ameriški film 13.15 Obvestilo prebeglim 1.10 Čas v sliki 13.50 Dokumentarni program 15.10 Stanje na cestah 15.30 Civilna zaščita 16.30 Poročila TV AVSTRIJA 2 17.00 Frontna linija CEKIN 17.30 Gospodarjenje v vojni 8.30 Vremenska panorama 18.35 Dokumentarna oddaja 13.50 Leksikon umetnikov 19.05 Pojmovnik vojne 14.00 Šport 19.30 TV dnevnik 15.55 Ženska mojih sanj, nemški film 20.10 Posebna oddaja 17.30 Boj za preživetje KINO 13. septembra 22.00 TV dnevnik 18.00 Pravica do ljubezni 23.30 Poročila 18.30 Milijonsko kolo CENTER amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 18. in 20. uri STOR- 0.05 TV izbor 19.00 Lokalni program ŽIČ amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR 1.05 Poročila 19.30 Čas v sliki prem. amer. akcij, filma LOV ZA PRAVICO ob 20. uri KOMENDA amer. 20.00 Kultura kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 20. uri ČEŠNJICA amer. krim film NE­ 20.15 Odkritje zemlje USLIŠANA LJUBEZEN ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akcij, film JEKLENI 21.00 Znanost DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA OREL II ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PREBUJENJA ob 18. in 21.15 Šiling 20. uri RADOVUICA amer grozlj NIKITA ob 20. uri BLED amer grozlj. 22.00 Čas v sliki STRAH PRED PAJKOM ob 20. uri 16.40 Dom brez doma, mladinska 23.30 Out of Control dokumentarna serija 2.30 Poročila IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan

Filmska nagradna uganka prevzame obliko vsake osebe, Terminatorja? Odgovore pošlji­ ki se je dotakne. Uporniki Joh­ te do srede, 23. septembra, na nu spet pošljejo na pomoč "do­ naslov: ČP Gorenjski glas, brega" Terminatorja... 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Po krajšem poletnem pre­ Nadaljevanje naj ostane Filmska uganka. Izmed odgovo­ moru se spet vračamo k film­ skrivnost. Film, ki se odlikuje rov na dopisnicah bomo izžreba­ skim nagradnim ugankam. V tudi po odličnih posebnih učin­ li dva pravilna, ki bosta prejela Kino podjetju Kranj vas pri­ kih, si je vsekakor treba ogle­ po par vstopnic za ogled katere­ hodnji teden vabijo na ogled dati. Vrteli ga bodo v kinu gakoli filma v eni od dvoran Ki­ fantastičnega filma Terminator Center. no podjetja Kranj. II. Kot zanimivost naj še pove­ Nagradno vprašanje: kdo je v mo, da bodo na svoj račun pri­ prvem in drugem filmu upodobil šli tudi gledalci, ki so zamudili prvi del te uspešnice. Termina­ tor I je režiser James Cameron posnel 1984. leta. Zgodba seje Gorski pašniki začela v 21. stoletju, kjer so ra­ čunalniki ljudem ušli z vajeti in Tudi mi Lešani imamo gorski pašnik. Ta pašnik je na Do- vladali svetu. Upirala se jim je brči. Imenuje se Lešanska planina. Tudi na tej planoti se vsa­ le peščica ljudi pod vodstvom ko leto pase okoli dvajset glav živine. Toda zadnje leto je naj­ Johna Connorja. Ce se Connor večji problem dobiti pastirja in pastirico, ker pastirska koča ne bi rodil, so menili stroji, tu­ že propada in nihče noče živeti v njej. Dolgo se že govori, da di težav z uporniki ne bi bilo. bodo naredili novo kočo. Če pa bo koča nova, upam, da bo In so zavrteli časovni stroj v tudi na Lešanski planini zaživelo planšarstvo, kot je že pred preteklost, nekako v sredo na­ leti. Vsaj tako mi je pripovedoval ati. Povedal je, da se je vča­ ših osemdesetih, poslali robo­ sih paslo okoli petdeset glav živine. ta, ki naj bi ubil Johnovo ma­ Tudi jaz grem zelo rada na planino. Posebno uživam, ka­ ter, še preden je bil John sploh dar gresta tudi mamica in Gregi. spočet. Nakano jim je preprečil teh dogodkih, ko stroji vnovič Maja, OŠ Lese "dobri" robot Terminator. Ter­ posežejo v preteklost. Nad Joh­ minator II se začne deset let po na prihaja nov robot, ki lahko

V šoli V šolo rada hodim, saj je to moj drugi dom. V šoli je zabavno Če bi bil(a) jaz moja učiteljica, bi... med odmori in med nekaterimi učnimi urami, kot je, na primer, tehnika. Pri tehniki izdelujemo razne predmete. Seveda pa v šolo ne hodim samo zaradi pouka, ampak velikokrat tudi prosti čas - ukinil šolo, Gregor S preživim v šoli, ker imam veliko krožkov, ki jih rada obiskujem. - bila stroga, Mateja Najbolj zanimivo je, kadar v šolo povabimo kakšnega znanega - bil srečen, Primož Ž. umetnika. V šoli so tudi slabi trenutki, kot so testi in naloge. Am­ - z veseljem učila, Jerneja pak to pustimo pri miru. V šoli imamo tudi knjižnico, v katero najraje hodim in skoraj - pohvalil učence, ki bi znali, Dejan L. vse odmore preživim v njej. Knjižnica mi ni všeč samo zaradi - dal prijatelju same odlične, Grega M knjig, ampak tudi zaradi prijazne knjižničarke, ki mi pomaga iz­ - bila bolj stroga in bi dajala težje naloge, Moj­ brati kakšno zanimivo knjigo. Kadar imamo seminarsko nalogo, nam knjižničarka Metka Kavčič pomaga. Upam, da bo še dolgo ca tako. - dala dobre ocene, Barbara Za šolo še kar rada delam. Če imamo veliko naloge, bi najraje - dal vsem same odlične, Tadej Ž. prijela vse knjige in zvezke in bi jih vrgla skozi okno. Vendar je treba potrpeti in nalogo napisati. - bil tak kot moja učiteljica, Grega M. Tako je življenje v šoli. Treba se je učiti, da boš v življenju kaj - morala biti pametna in učena, Tatjana S. veljal, pisati domače naloge in kontrolne naloge. Pri tem pa ne . bila prijazna in bi veliko naučila, Mojca. manjka zabave in prostega časa. Učenci 4. a r OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Katja Špik, OŠ heroja Bračiča Tržič

Kuhinja - moj najljubši prostor S svojim domom sem zadovoljna. Ne bom pa rekla, da je po­ vsem po mojem okusu, ker ni. Če bi bila jaz lastnica naše hiše, je ne bi pobarvala belo, deske na balkonu oker, vhodna vrata rdeče rjavo, opaž pa črno. Prepričana sem, da te barve ne gredo skupaj. Notranjost bi mogoče tudi malce spremenila, drugače mi je pa ta del hiše kar všeč. Moj najljubši prostor je kuhinja. To je edini prostor v hiši, ki ga ne bi niti najmanj spremenila. No, le tisto sliko bi najraje se­ žgala, če bi mi ati to dovolil. Toda, vsi nosimo svoje križe. Je res obupna slika. Kot bi jo risal devetletni otrok. Gore so modre. Pred gorami je nekakšno morje, v njem pa smetnjak! Pač ne bom nikoli razumela moderne umetnosti. V kuhinji so tudi stvari, s katerimi sočustvujem. Na primer - pečica. Aleš in njegova punca jo kar naprej in naprej mučita. V njej pečeta vroče sendviče, ki jih zna speči že vsak otrok. Onadva pa ne! Potem je tu miza, ki jo Giro stalno grebe. Saj pravim, da ne bo več dolgo držala. V tem prostoru so pa tudi stvari, kijih imam rada. Do hladilni­ ka imam najbolj močna čustva. Sicer v naši družini svoja čustva skoraj vsi usmerjamo v hladilnik, ki noče ničesar v zameno za hrano. Drugače je naša kuhinja čisto navadna kuhinja. VESELE POČITNICE - Narisala Ana Bulat, 4. d r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Darja Scu res ko, OŠ Josipa Broza-Tita Predoslje 22.00 Šport 1. PROGRAM TV SLOVENIJA DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 22.30 Čisto normalno SLOVENIJA 1 SOVA 23.05 Hit 91 8.20 Video strani 11.10 Pregled programa 0.50 Čas v sliki VOJNA IN SPOMINI Ex Libris 8.30 Mozaik, ponovitev 11.25 Vesela sobota Prestrašeni terezinski ujetniki so 8.30 Angleščina - Follovv me 12.25 SP v gimnastiki prisiljeni igrati ostudno burko ob 9.00 Radovedni Taček: Kladivo 13.55 EP v odbojki obisku delegacije Rdečega križa. 9.15 Lonček kuhaj: Testenine s či- 16.05 Nenavadni uspehi Louisa z visoko vročino prinesejo čerko 17.00 Sedmi čut 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA v bolnišnico. Ima tifus. Natalie si 9.25 Alf, ameriška nanizanka 17.10 Ciklus filmov Nikole Babica lahko oddahne, ko ji povedo, da 9.50 Resnična legenda in legendar­ 18.55 TV razstava 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - je to del Berelovega načrta, da bi na resničnost 19.05 Evvoki 8.05 Zabavna in narodnozabavna dečka spravili na varno. Ko je 10.35 Zgodbe iz školjka 19.30 Dnevnik glasba + EP - 9.20 Dnevnikov odmev Rommel ob zračnem napadu tež­ 11.35 Mozart na turneji - Mantova 20.05 Risanka - 10.00 Dopoldanski dnevnik - 12.05 ko ranjen, se von Staufenberg Na današnji dan - 12.10 Naši poslu­ 12.35 Forum 20.15 Jutro zatem, ameriški film odloči, da mora zdaj ali nikoli 12.50 Video strani šalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00 ubiti Hitlerja. Firer jo po čudežu 21.45 Nevv Kids on the Block, posne­ Radio danes, radio jutri - 15.30 Do­ 15.10 Video strani odnese živ in se zverinsko maš­ tek godki in odmevi -16.00 Obvestila, če­ 15.20 Druga godba '91: Mala duda- čuje nad zarotniki. Medtem ko 23.15 EP v odbojki, polfinale stitke poslušalcev + EP - 17.00 Stu­ čka muzika (Češka), ponovitev zavezniki napredujejo na zahod­ dio ob 17.00 - Tedenski aktualni mo­ 1 dela nih in vzhodnih frontah, se začno zaik - 19.00 Radijski dnevnik + EP + 15.50 Evropski turistični kažipot nemci umikati iz propadajočega vreme - 19.45 Lahko noč, otroci - 16.20 Sova, ponovitev Terezina. Za Natalie in Aarona se KANALA 20.00 Radio na dopustu - 22.00 Zrcalo 16.50 EP, Video strani začenja strašno potovanje z vla­ dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 16.55 Poslovne informacije kom v taborišče smrti v Ausch- 23.05 Literarni nokturno - Bruno Du- 17.00 TV dnevnik vvitz. 20.00 Dober večer bak. Čuvar meha - zgodovinarja - 17.05 Tristo milj do nebes, poljsko 20.15 Informativno dokumentarni 23.15-5.00 Nočni program - glasba danski film program 18.35 EP, Video strani 20.30 Voda, angleški barvni film gnite Titanic, ameriški pustolovski 18.40 V kaj drvimo skupaj z Zemljo?, film 14.30 Peklenski raj, avstralski do­ angleška poljudnoznanstvena kumentarni film, ponovitev 17.00 An­ serija RADIO TRIGLAV JESENICE gel na zemlji 17.55 Poročila in vreme 19.10 Risanka TV KOPER 18.05 Mrtvec na stolu, ameriška kri­ 19.16 TV okno 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski minalka 19.50 Cosby shovv 20.15 Se­ 19.20 EPP telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja - ver in jug 22.05 Skoki čez plot se 17.30 Športne oddaje 19.30 TV dnevnik 12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski splačajo, italijanski film 23.35 Ulice 19.00 TV dnevnik poročevalec - prenos Radia Sloveni­ San Francisca, ponovitev 0.40 19.55 Vreme "Jutri je nedelja 19.59 Utrip ja - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 - M.A.S.H. 1.05 Škornji, ki pomenijo 19.30 Čarobna svetilka, otroški pro­ Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj an­ smrt 20.14 EPP gram gleškega jezika - ponovitev - 15.30 - 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Drugi človek, angleški barvni Dogodki n odmevi - prenos Radio 20.30 EPP film 20.35 Križkraž Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - 22.00 TV dnevnik RTL PLUS Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno 21.35 Sova 22.10 Agent Pepper Na zdravje, ameriška nanizan­ 23.00 Športna rubrika glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke 6.00 Chips 7.10 V deželi dinozavrov ka poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved 7.35 Dragi stric Bili 8.00 Različne mla­ 22.00 TV dnevnik, šport, vreme programa dinske oddaje 9.30 Klack 10.10 Jetso- 22.20 EP, Video strani novi 10.35 Mr. T. 11.00 Različne mla­ 22.25 Sova TV AVSTRIJA l dinske oddaje 12.40 He Man 13.25 Vojna in spomin, ameriška na­ Super Mario Brothers 1420 Adam 12 daljevanka L RADIO Wl 14.45 Mačke in psi 15.10 Daktari 16.05 Parking, francoski film 9.00 Čas v sliki Angel se vrača 17.00 Vroča nagrada 9.05 Pravico imamo ljubiti 16.00 - Razvedrilno popoldne na valo­ 18.15 Novo v kinematografih 18.45 9.30 Angleščina vih Radia Žiri - vmes EPP in obvestila Poročila 19.20 Houston Knights 20.15 10.00 Francoščina - 19.00 - Odpoved programa - Atila, hunski kralj, film 21.55 Vse ali 10.30 Ruščina nič 23.00 Katarina, gola cesarica, 11.00 Columbo nemški erotični film 0.40 Satanske 12.30 Hello Austria, hello Vienna ženske, ameriški erotični film 2.05 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 13.00 Čas v sliki PRO 7 Katarina, gola cesarica, nemški eroti­ 13.10 Mi čni film 13.35 Začelo se je v Neaplju, ameri­ 5.40 Dusry Dustv 6.00 Murphv Brovvn, 16.50 Svetovno prvenstvo v gimna­ ški film ameriška nadaljevanka 6.30 V kanad­ stiki, posnetek iz Indianapolisa 15.10 Nekoč ski divjini 6.55 Peklenski raj, avstral­ 19.00 Garfield in prijatelji 15.15 Risanke SCREENSPORT ski dokumentarni film 7.40 Papirnati 19.30 TV dnevnik, Beograd 15.30 Jocotobi mesec 8.05 Čarovnik 8.55 Muppet 20.15 Filmske uspešnice: Gooniji, 16.00 Otroški VVurlitzer 2.00 Dirke NASCAR 3.00 Baseball - shovv 9.20 Moj ljubi bober 9.45 Mork ameriški film 17.00 Mini ČVS Milvvaukee : California 5.00 Hokej na in Mindy 10.20 Barney Miller 10.45 22.15 Evropsko prvenstvo v odbojki, 17.10 Nadaljevanja nil ledu 7.00 Dirke japonskih prototipov Cosby shovv 11.15 MAS.H. 11.40 posnetek iz Berlina 17.35 Trivial Pursuit 8.00 Atletika - Berlin 9.30 Svet športa Hardcastle & McCormik 12.30 Dvi- 025 Yutel, eksperimentalni progra­ 18.00 Čas v sliki 10.00 Tenis 11.00 Hokej na ledu mi 18.05 Nogomet 18.30 Munchenčana v Hamburgu 19.30 Čas v sliki NOVO V KINU 20.00 Šport 20.15 Show Rudija Carrella 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 22.00 Trafik, zahteve 22.55 Ovaduh, italijanski film SOKOL IN SNEŽNI MOŽ 0.50 Čas v sliki (The Falcon and the Snovvman) 8.15 TV koledar 0.55 Hiša mrtvih duš, ameriški film 8.30 Poročila ameriški vohunski thriller; igrajo: Timotv Hutton, Sean Penn, Pat 2.45 Čas v sliki 8.40 Frontna linija Hingle, Jovce Van Patten. 9.00 Tiskovna konferenca iz Osijeka 2.50 Ex libris Sokol in sneženi mož je vohunski thriller o Chrisu Boyceu, uslužben­ 10.00 TV izbor cu obrambnega ministrstva v oddelku za strogo zaupne zadeve. 11.00 Poročila Bovce je svoj položaj izrabil in skupaj s prijatelji prodajal informaci­ 11.05 Tiskovna konferenca iz skup­ je Sovjetski zvezi. Poleg tega ga hočejo vplesti še v trgovino z ma­ ščine Republike Hrvaške TV AVSTRIJA 2 mili. 12.30 Poročila 13.00 Dobrodelna akcija 13.15 Obvestilo prebeglim 8.30 Vremenska panorama 13.50 Dokumentarni program 12.50 Leksikon umetnikov 15.10 Stanje na cestah 13.00 Šport KINO 14. septembra 15.30 Civilna zaščita 15.15 Oddaja 16.30 Poročila 16.00 Potovanje po neznani deželi CENTER amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA IV. ob 17. in 19. uri, prem. 17.00 Frontna linija 17.00 Točke, metri in sekunde amer. vohun, thrill SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 21. uri STORŽIČ 17.30 Gospodarjenje v vojni 17.45 Kdo me hoče? - živali iščejo amer. trda erot. ZALJUBLJENA SIRENA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. 18.35 Dokumentarna oddaja dom akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 19. in 21. uri DUPLICA prem. amer. krim. 19.05 Pojmovnik vojne 18.00 Pravica do ljubezni filma NEUSLIŠANA LJUBEZEN ob 19. in 21. uri ŽELEZNIKI amer. drama 19.30 TV dnevnik 18.30 Slika Avstrije AVALON ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akcij, film JEKLENI OREL II. ob 20.10 Posebna oddaja 19.00 Avstrija danes 18 in 20. uri RADOVUICA amer. krim. film IZ SVOJE KOŽE SE NE MO­ 22.00 TV dnevnik 19.30 Čas v sliki RE ob 20. uri BLED amer. zab. film BULL DURHAM ob 20. uri BOHINJ 23.30 Poročila 20.00 Kultura amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE I. ob 20. uri 0.05 TV izbor 20.15 Novela o šahu, nemški film 1.05 Poročila 21.55 Čas v sliki 23.00 Za svobodo. Lepa naša. Glas­ 16.30 Wana: Sanje maorijske prince­ 1. PROGRAM TV SLOVENIJA beni program ske 0.15 TV izbor 17.15 Klub za seniorje SLOVENIJA 1 17.05 1.15 Poročila 18.00 Pravica do ljubezni 8.30 Video strani 18.30 Slike Avstrije KORZISKA BRATA 8.40 Otroška matineja 18.55 Kristjan v času angleški barvni film; igrajo: Tre- 8.40 Živ žav vor Eve, Geraldine Chaplin, Oli- 9.35 Nevarni zaliv, ponovitev kanad­ 19.00 Avstrija danes via Hussey, Nicholas Clay, Jean ske nanizanke DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca Marsha, Benedict Taylor, Simon 10.00 V znamenju zvezd: Oven, nem­ Ward, Donald Pleasence, Patsy ška dokumentarna nanizanka 10.55 Video strani 20.15 Kraj dejanja 22.45 Valentino. britanski film Kensit. 10.30 Garfield in prijatelji, ponovitev 11.05 Nedeljsko dopoldne za otroke 0.45 Šport Zgodba filma je postavljena v 11.00 Domači ansambli: Bratje iz 12.05 Anne z zelenim pročeljem, ka­ Oplotnice nadska nanizanka SP v gimnastiki dvajseta leta prejšnjega stoletja, ko so bile številne korziške druži­ 11.30 Obzorja duha 12.55 SP v gimnastiki ne sprte in so se med seboj iztre­ 11.50 EP, Video strani 14.25 Veni vidi bljale. Louis in Lucien de Franchi 11.55 Murphy Brovvn, ameriška nani­ 14.30 Legenda o Lylah Clare, ameri­ L PROGRAM RADIO SLOVENIJA sta bila siamska dvojčka, ki so ju zanka ški film uspešno razdvojili Sicer pa sta Video strani 16.55 EP v odbojki 12.25 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - zrasla v fanta, ki sta se hotela Tvariete, ponovitev 18.55 Busove zgodbe, risana serija 13.45 8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 maščevati družini de Gnidici. Pri Sova, ponovitev 19.20 TV fortuna 14.40 Pomnjenja - 10.00 Poročila - 11.05 tej družini pa je bila ob bratih tu­ EP, Video strani 19.30 TV dnevnik 16.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdra­ di lepa sestra Annamarija, za ka­ 16.55 Poslovne informacije 20.15 Dragi John vljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 18.00 tero je vaška vedeževalka napo­ 17.00 TV dnevnik 20.45 Policisti 21.40 SP v gimnastiki Reportaža na kratko - 19.00 Radijski vedala, da se bo poročila z enim 17.05 Korziška brata, ameriški film 22.00 TV dnevnik dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - od de Franchijev. Bo ljubezen 18.45 Risanka 22.10 Agent Pepper 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 dovolj močna, da bo preprečila 19.00 TV mernik 23.00 Športna rubrika Zrcalo dneva - 23.05 Literarni noktur­ nesmiselno morijo in sovraštvo? 19.15 TV okno 19.24 no - 23.15-04.30 Nočni program, glas­ EPP ba 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna KANALA PRO 7 20.14 EPP RADIO TRIGLAV JESENICE 20.20 A. Marodic Mali oglasi - Knji­ 20.00 Vragolije na kolesih govodja, TV nanizanka 22.00 Vampirke z Beverly Hillsa 8.00 - Začetek 8.05 - Oddaja za otro 5.25 Dusty Dusty 5.50 Barney Miller 21.05 EPP Vse informacije v zvezi s spreje­ ke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov 6.10 V kanadski divjini, kanadska do­ 21.10 Zdravo mom signala po telefonu 101-083. kot 10.15 - Slovenci v svetu - 10.45 - kumentarna nadaljevanka 6.35 V car­ 22.30 TV dnevnik, šport, vreme Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 - stvu divjih živali, ameriški dokumen­ 22.50 EP video strani Radijski sejem 12.00 - Čestitke po tarni film 7.20 Moji trije sinovi 7.40 22.55 Sova slušalcev 13.00 - Tema - 14.00 - Ce Moj prijatelj Taffdi, ameriška družin­ Polna hiša, ameriška nanizanka TV KOPER stitke - 15.00 - Razgovor 16.00 - Ce stitke poslušalcev - 17.00 - Tema ska nadaljevanka 8.30 Muppet shovv Beda bogatih, francosko ka­ 9.00 Pleši z menoj, ameriški plesni nadska nadaljevanka 17.30 Športne oddaje 18.00 - EPP 18.59 - Odpoved progra ma film 10.45 Cosby Shovv 11.15 MASH, 0.10 Video strani 19.00 TV dnevnik ponovitev 11.40 Angel na zemlji 12.35 19.30 čarobna svetilka V carstvu divjuh živali 13.30 Mrtvec 20.35 Svojci žrtev ne bodo obvešče­ na stolu, ameriška kriminalka, pono­ ni, italijanski barvni film 1. RADIO žnu vitev 15.10 Sever in |ug, ameriški 22.20 TV dnevnik film, ponovitev 16.50 Harcastle & 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 22.30 Agent Pepper McČormick 18.00 Barikade Sant An­ 23.15 Športna rubrika 9.00 - Napoved programa - radijski tona, ameriški vestem 19.50 Cosby 14.40 Svetovno prvenstvo v gimna­ koledar - EPP - Alpetourovo turisti­ shovv 20.15 Tai Pan, ameriški profe­ stiki, posnetek iz Indianapolisa čno okence -10.00 - Športne novice sionalni film 22.35 Ulice San Francis- 16.40 Maraton Franja, reportaža iz 10.15 - Mi med vami - anketa o po- ca 23.30 Nezaslišano srečanje, ka Cerknega TV AVSTRIJA 1 sludnosti Radia Žiri - 11.00 - Novice nadska grozljivka 1.20 Harrvjeva ču­ 16.55 Berlin: EP v odbojki, (m), fina­ in dogodki - obvestila - mali oglasi dovita kazenska porota 1.40 Kobra le, prenos 9.00 Čas v sliki 12.00 - Nedeljska duhovna misel - prevzemite 2.30 Kalifornijska simfo­ 19.30 TV dnevnik HTV 9.05 Strel v temi, ameriški film 12.15 - EPP 12.30 - Čestitke in po­ nija, ameriški vestem 20.00 Skandinavija: Dežele polno­ 10.40 Klovni zdravi - 13.30 - Odpoved programa - čnega sonca, angleška poljud­ 11.00 Tiskovna konferenca noznanstvena serija 12.00 Tednik 20.50 Oskar Kogoj, dokumentarna 12.30 Orientacija oddaja 13.00 Čas v sliki NOVO V KINU 21.25 Ciklus filmov J Menzla: Moja 13.10 Pravico imamo ljubiti mala vas, češkoslovaški film 13.35 Otroški zdravnik dr. Frolich, 23.05 Yutel, eksperimentalni pro­ nemški film gram 15.05 Nekoč OSKAR JE KRIV ZA VSE 15.120 Na divjem, divjem zahodu (Oscar) 15 25 Biblija za otroke ameriška komedija; igrajo: Sylvester Stallone, Ornella Muti, Peter 15.30 The Real Ghostbusters, risan­ Rigert. ka Na očetovi smrtni postelji, zelo visoko cenjeni mafijski šef, «Sneps 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.55 Jaz in ti, pregled otroškega programa Provolone«, obljubi, da bo spoštoval očetovo zadnjo željo in sicer, 16.10 Daktari da bo zapustil mafijo in živel pošteno Na dan, ko se resnično misli 7.00 Poročila posloviti od nečistih poslov in postati bankir, pa ga skupina različnih 7.05 TV koledar 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large ljudi skoraj prisili, da ostane v poslu in se vrne v staro življenje Tako 7.15 Posebna oddaja ima veliko problemov s policaji, ko jih hoče prepričati, da je »čist«, z 8.00 Poročila 18.30 Munchenčana v Hamburgu bankirji, ki so jih podkupili ljudje, s katerimi je včasih delal, in na 8.05 Frontna linija 19.30 Čas v sliki 8.15 Dokumentarna oddaja 19.48 Šport koncu tudi s svojo hčerjo, za katero ni nikoli vedel, da jo sploh ima 9.00 Poročila 20.15 Unicef gala 1991 Poleg tega je dobil tudi dva zeta, služkinja pa mu bo pravkar rodila 9.05 Tiskovna konferenca iz Osijeka 21.45 Šalom še eno hčerko. Potem ko se mu je vse to zgodilo v enem dnevu, 10.00 TV izbor 21.50 Ali ljubite klasiko? Sneps ugotovi, da živeti pošteno nikakor ne bo lahko... 11.00 Poročila in tiskovna konferen­ 22.50 Max Ernst ca iz Skupščine Republike Hr­ 23.40 Leonard Bernstein dirigira Orc- vaške hestre nationale de France 0.35 čas v sliki 12.00 Plodovi zemlje, kmetijska od­ KINO 15. septembra daja 13.00 Poročila in posebni program 14.30 Poročila in posebna oddaja CENTER amer akcij film AMERIŠKI NINJA IV. ob 17 in 19 uri. prem 16.00 Poročila, Za svobodo TV AVSTRIJA 2 amer kom OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, 17.05 Frontna linija kom ŠE 48 UR ob 18 uri, amer trda erot ZALJUBLJENA SIRENA ob 20 17.30 Gospodarstvo 8.30 Vremenska napoved uri ŽELEZAR amer. akcij, film LOV ZA PRAVICO ob 19 uri, amer trda 18.00 Poročila in TV konferenca 9.00 Čas v sliki erot. VROČE SANJE ob 21 uri DUPLICA prem amer krim filma RO 18.35 Dokumentarna oddaja 9.05 Kulturni tednik OKIE ULIČNI POLICAJ ob 19 uri, amer trda erot ROŽNATI SEKS ob 18.40 Zgodovina XX. stoletja 9.30 Potep po Provansi 21. uri ŽELEZNIKI amer. drama PREBUJENJA ob 19 uri ŠKOFJA LOKA 19.30 10.15 Universum TV dnevnik amer akcij film JEKLENI OREL II ob 18 in 20 uri RADOVLJICA amer 20.05 11.00 Slavnostni koncert Dunajskih Posebna oddaja grozlj. NIKITA ob 18. uri. rom kom ZELENA KARTA ob 20 uri BLED 21.30 filharmonikov Poročila amer akcij film SMRTONOSNO OROŽJE I ob 18 uri, amer. grozlj. 21.35 13.00 Dober dan. Koroška Za svobodo, Halo, nas slišite, STRAH PRED PAJKOM ob 20 uri BOHINJ amer zab film BULL DUR- 13.30 Slike iz Avstrije dokumentarna serija. Glasbeni HAM ob 20. uri program 14.15 Športno popoldne 22.30 Poročila (Kronika dneva) SP v gimnastiki 21.30 Poročila 17.00 Sedem čudes antičnega sveta Za svobodo 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 17.30 Lipova ulica, družinska serija Glasbeni program 18.00 Pravica do ljubezni SLOVENIJA 1 20.05 22.30 Poročila (Kronika dneva) 18.30 Drops, kviz 8.50 Video strani 23.00 Za svobodo DRAGA SARA 9.00 Mozaik, ponovitev 19.00 Lokalni program 0.15 TV izbor 19.30 Čas v sliki irska drama; igrajo: Barrv McGo- 9.00 Igrajmo se gledališče 1.15 Poročila 9.30 Zaključni koncert Zagorje '90 20.00 Kultura vera, Stella McCusker, Patrick F. 10.35 Utrip 20.15 Vaški zdravnik Rocks, Simon Chandler. 10.50 Zrcalo tedna 21.08 Kuharski mojstri Leta 1974 je šest ljudi v britan­ 10.05 TV mernik DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA 21.15 Kompas skem mestu Guilford umrlo ob 11.20 Video strani 22.00 Čas v sliki bombni eksploziji, ki jo je v neki 13.00 Poročila 17.25 Videostrani 22.30 KGB, računalnik in jaz tovarni izvedla teroristična orga­ 15.10 Video strani 17.35 Zlata nit 23.30 Jourfixe nizacija IRA. Med drugimi je bil 0.30 Hello Austria, Hello Vienna aretiran Gerry Conlon. Ko je nje­ 15.20 Obzorja duha, ponovitev 18.05 Dragi John, ponovitev humori­ 1.00 Čas v sliki gov oče Giuseppe prišel na 15.40 Sova, ponovitev stične nanizanke obisk, so tudi njega prijeli in ga 16.50 EP, Video strani 18.30 Policisti, dokumentarno-igrana obtožili, da je terorist. 16.55 Poslovne informacije serija Giuseppe Conlon je branil svojo 17.00 TV dnevnik 19.30 TV dnevnik nedolžnost v ječi vse do smrti 17.05 20.05 Risanka 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Mozaik, ponovitev: Zdravo šest let kasneje. 18.25 EP, Video strani 20.15 Prvaki razreda 18.30 Spored za otroke in mlade 21.30 Tvvin Peaks 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - Drama je nastala po pismih, ki 18.30 Radovedni Taček: Piščal 22.15 Temna plat pravice, špansko/ 7.00 Druga jutranja kronika - 8.05 Za­ jih je Giuseppe pošiljal iz zapora 18.50 Novosti založb - Prelistajmo angleška nadaljevanka bavna in narodnozabavna glasba + svoji ženi; prikazuje aretacijo, skupaj EP - 10.00 Dopoldanski dnevnik: In proces, trpljenje v ječi in neu­ morno prizadevanje Sare Con­ 19.00 Risanka formacije, gospodarstvo, glasba - lon, da bi dokazala moževo ne­ 19.15 TV okno 12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetij­ dolžnost. 19.24 EPP KANALA ski nasveti - 15.00 Radio danes, radio 19.30 TV dnevnik jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - Oktobra 1989 je Britansko sodiš­ 19.55 Vreme 20.00 Dober večer 16.00 Obvestila, čestitke poslušalcev če razglasilo, da je njun sin Gerrv 19.59 EPP 20.15 Informativno dokumentarni + EP 17.00 Studio ob 17. in glasba Conlon - z ostalimi člani »Guil- fordske četverice« - nedolžen. 20.05 Draga Sara, irska drama program 19.00 Radijski dnevnik + EP + vre­ 21.25 EPP 20.30 Rojen v Ameriki, ameriški thril­ me - 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 21.30 Osmi dan ler Sotočja (prenos iz studia Radia Mari­ bor) - 21.05 Zaplešite z nami - 23.05 22.15 TV dnevnik, vreme Literarni nokturno - Boris Pangerc: 22.35 EP, Video strani Moji briegi - 23.15-4.30 Nočni pro­ 1. RADIO žmi 22.40 Orgle: Kraljica glasbil - Oden- gram, glasba se, 3 oddaja TV KOPER 16.00 - Napoved programa - EPP - 23.10 Sova 16.50 - Športne novice - 17.00 - Ob­ Beda bogatih, francosko ka­ 17.30 Športne oddaje vestila - 17.15 - Otroški program - nadska nadaljevanka 18.30 Risanke RADIO TRIGLAV JESENICE 18.00 - Mladinski program - 19.00 - Nedotakljivi, ameriška nanizan­ 18.50 Odprta meja Odpoved programa - ka 19.00 TV dnevnik 11.45 - Začetek 12.00 - Opoldanski 0.50 Video strani 19.30 Čarobna svetilka - otroški pro­ telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 - gram Športni pregled - 13.00 - Opoldanski Stanio in Olio poročevalec - prenos Radio Sloveni­ PRO 7 20.10 Superpass, glasbena oddaja ja -14.00 - Glasbena rubrika: klasična 20.30 Ravanovi 2. PROGRAM TV SLOVENIJA glasba - 14.30 - Domače novice 1 - 6.15 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj 21.00 Glasbena oddaja 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Taffdi 7.05 Agencija Maxwell 7.50 21.30 Dokumentarna oddaja Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila 15.30 Svetovno prvenstvo v gimna­ Bret Maverick 9.20 Richmond Hill 22.00 TV dnevnik 16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Te stiki, posnetek iz Indianapolisa 10.10 Čarovnik 11.05 Bret Maverick, 22.10 Agent Pepper ma - 18.00 - Čestitke poslušalcev in 17.30 Regionalni programi TV Slove­ ponovitev 11.50 Grk osvaja Chicago 23.10 Športna rubrika EP 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nija - Studio Ljubljana 12.15 Cosby shovv 12.40 Trd, toda pri­ nos večernih novic radia BBC - 18.59 srčen 13.25 Kalifornijska simfonija, 19.30 TV dnevnik Koper - Capodistri- - Odpoved programa - ameriški vestem, ponovitev 15.15 Ri­ ja sanke 16.10 Mladenič z druge zvezde 20.00 Rezervirano za kancono: San TV AVSTRIJA 1 17.00 Deseterica izmed nas, ameriški Remo film 17.45 Kolt za vsak primer 18.30 20.30 Alternativni viri energije, znan­ 9.00 Čas v sliki Risanke 20.15 Varujte Benjamina, stvena oddaja 9.05 Pravica do ljubezni ODDAJNIKI RADIA film 22.15 Nočni sokol 23.10 V osrčju 21.00 Sedma steza 9.30 Slika Avstrije noči, ameriška kriminalka 1.10 Ulice 21.30 Omizje 10.00 Šolska TV TRIGLAV San Francisca 1.55 Skoki čez plot se Yutel, Eksperimentalni pro­ 10.30 Otroški zdravnik dr. Frolich, splačajo, italijanska komedija, pono­ gram pon. nemškega filma BRVOGI vitev 3.20 Avtostopar 12.00 Razmišljanja o nenasilni kulturi 13.00 Čas v sliki JESENICE 13.10 Primer za tožilca BLEJSKA DOBRAVA RTL PLUS 1. PROGRAM TV HRVATSKA 13.40 Boj za preživetje 14.10 Nekoč ŠPANOV VRH 6.00 Dobro jutro in poročila 9.05 Ra­ 14.15 Jack Clementi zne mladinske oddaje 11.00 Shovv 7.00 Poročila 15.00 Otroški program VOGEL program 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš 7.05 TV koledar 15.05 Garfield in njegovi prijatelji, ri­ nastop, Al Mundy 13.10 Hammer 7.15 Posebna oddaja, ponovitev sanka 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfi- 8.00 Poročila 15.30 Am, dam, des eldska zgodba 15.10 Volčji klan 15.55 Frontna linija 16.05 Čista čarovnija FREKVENCE: Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča na­ Dokumentarna oddaja 16.30 Ding, dong grada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poro­ 9.00 Poročila in tiskovna konferen­ 17.00 Mini ČVS 96,8 Mhz. čila 19.15 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Ha­ ca iz Osijeka 17.10 VVurlitzer 89,8 Mhz vajski jezdec na valovih, ameriški 10.00 Poročila 18.00 Čas v sliki 96.0 Mhz film 23.00 10 pred 11 23.30 Moški ma­ Za svobodo 18.05 Mi gazin 24.00 Ugriz ženske kače, ameri­ Servisne informacije 18.30 Munchenčana v Hamburgu 87,7 Mhz ški film Gost 19.21 Znanje danes 101.1 Mhz 11.00 Poročila in tiskovna konferen­ 19.30 Čas v sliki Gornjesavska dolina ca iz skupščine Hrvaške 20.00 Šport SCREENSPORT 12.00 Poročila 20.15 Šport v ponedeljek mesto Jesenice Za svobodo 21.08 Kuharski mojstri Radovljica, ostala Gorenjska 8.00 Eurobika 8.30 Košarka - Milano : TV izbor 21.15 Pogledi s strani Jesenice, Radovljica, Gorenjska Antibes 9.30 Tenis 10.30 Eurobika 13.30 Za svobodo 21.25 Hunter Bohinj 11.00 Monster Trucks 12.00 Ameriški Gost 22.15 Med prijatelji, avstrijski film nogomet - Notre Dame — Ann Arbor Reportaže 23.45 Povverstatiuon Sigija Finkla, 14.00 Britanska formula 3000 14.30 Poročila Vroča linija 14.45 Za svobodo 0.30 Čas v sliki 16.00 Poročila 16.20 Za svobodo 17.05 Frontna linija KINO 16. septembra 17.30 Gospodarstvo TV AVSTRIJA 2 18.00 Poročila in TV konferenca CENTER amer. akcij. fant. film MRAČNI ANGEL ob 18 in 20. uri STOR- 18.40 Ameriške kronike 8.30 Vremenska panorama 19.00 Pojmovnik vojne 14.50 Leksikon ŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! RADOVUICA amer. krim. film IZ SVOJE 19.30 TV dnevnik 15.00 Šport KOŽE SE NE MORE ob 20. uri BLED amer grozlj NIKITA ob 20. uri 20.05 Posebna oddaja SP v gimnastiki ZA DOM IN DRUŽINO UREJA: Danica Dolenc

DOMAČE DIŠAVNICE PRIPRAVIMO SE NA ZIMO

Brin Vranjske paprike Brinove jagode so zreli jagodasti plodovi vedno zelenega in Paprike, sol, olje, vinski kis po vsej Evropi razširjenega brinovega grma iz družine iglavcev. Dozorevajo dve leti. Mesnate paprike operemo in opečemo na vroči štedilnikovi plo­ Brinov grm uspeva predvsem v gozdovih in na kamnitih po­ šči. Neolupljene osolimo in jih pustimo zložene v posodi en dan. bočjih. Le redko ga gojimo po vrtovih. Plodove izvažajo nekatere Nato pomočimo paprike drugo za drugo v olje in jih vložimo v južne dežele, npr. Italija, Jugoslavija. Največji porabnik brina je pogrete kozarce. Vsako plast paprik osolimo. V kozarcu naj bo nedvomno industrija žganih pijač. Najbolj znani tovrstni proiz­ pod robom za 3 prste prostora. Tako naj ostanejo 2 do 3 dni, na­ vodi so nemški Steinhaeger, francoski genevre, angleški gin, slo­ to jih zalijemo z dobrim vinskim kisom. Ker bodo paprike začele vaška borovička, srbska klekovača in slovenski brinjevec. vreti, kozarcev ne zavežemo, ampak jih samo pokrijemo s krožni­ kom. Ko vrenje preneha, jim prilijemo še vinskega kisa, tako da Komaj bi še našli kakšno drugo rastlino, s katero je ljudsko so plodovi popolnoma pokriti. Šele tedaj kozarce zapremo in jih verovanje povezalo toliko skrivnostnih, vraževernih, mističnih in spravimo v hladno shrambo. mitoloških predstav. Germani so uporabljali brin pri svojih žrt­ vovanjih in zažiganju mrtvih. Po njihovem verovanju je tistega, Pečene paprike s česnom ki je iz predrznosti posekal brinov grm, čakala nesreča. Nekaj ča­ sa so se pred vsakim brinovim grmom celo odkrivali tako kot Paprike, vinski kis, olje, česen pred bezgom. Na Bavarskem so uporabljali mešala iz brinovega Mesnate paprike opečemo na vroči štedilnikovi plošči. Pri tem lesa za stepanje masla, da bi odganjali čarovnice. Kdor si je za­ jih pazljivo obračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zaž- taknil brinovo vejico za klobuk, je bil varen pred ranami. Šibe iz go. Ko se malo ohlade, jih olupimo. brina so pomagale spet najti ukradeno blago. Vinskemu kisu prilijemo nekoliko olja, dodamo pa še soli in str­ Uporaba pri kuhanju - Z brinovimi jagodami začinjamo me­ tega česna. Paprike pomakamo drugo za drugo v to mešanico in so ali kvašo za meso tistih živali, ki se srečujejo z brinovim gr­ jih vlagamo v manjše kozarce. Zgoraj naj ostane v kozarcih za 2 mom tudi v naravi: divjačine in divje perutnine. Poleg tega diše­ prsta praznega prostora. Na paprike zlijemo kis z oljem in čes­ čih brinovih jagod ne moremo pogrešiti pri kislem zelju, ribjih nom ter kozarce zavežemo s celofanom. Tako pripravljene papri­ juhah in marinadah. Mlete ali cele brinove jagode so tudi v šte­ ke se dobro in dolgo drže ter so zelo okusne. vilnih začimbnih mešanicah. Solata za zimo Uporaba v domačem zdravilstvu - Srečamo jih v čajnih mešanicah, predpisujejo jih pri bolečinah v mehurju, proti revmi in protinu. 1 kg zelenih paradižnikov in kumaric, 16 zelenih paprik, glava zelja, 4 koreni, 2 žlici soli, 3/4 1 vinskega kisa, 1/2 1 vode, 1/8 1 olja, 2 kocki sladkorja, cel poper, lovorov list. Vso zelenjavo zrežemo na rezance, korenje nastrgamo, vse sku­ paj potresemo s soljo, premešamo in pustimo en dan pri miru. V POSKUSIMO ŠE ME loncu zavremo kis, vodo, olje, sladkor, cel poper in lovorov list. Nato vložimo ožeto zelenjavo in vse še enkrat prevremo. Če je soka premalo, dodamo še zelenjavnega. Shlajeno solato zložimo Cvrtje z bučkami v čiste kozarce, ki jih moramo nepredušno pokriti. Po tem recep­ Za 4 osebe potrebujemo 2 bučki, 5 jajc, 1 strok česna, šopek pe- tu dobimo 3 1 solate. teršilja, nekaj lističev žajblja, 50 g naribanega ementalca, olje, sol, poper. Bučke operemo in jih narežemo na tanka kolesca. V ponvi neko­ DOMAČI ZDRAVNIK liko segrejemo 4 žlice olja, dodamo bučke, sesekljan česen, soli­ mo in popramo ter nad živahnim ognjem 10 minut mešamo. Pla­ men nato zmanjšamo, razžvrkljamo jajca, jih osolimo, popopra- mo, primešamo oprane in nasekljane dišavnice ter zmes vlijemo Čisteč cvete na bučke. Ko je cvrtnjak na eni strani popečen, ga s pomočjo po­ krovke ali krožnika obrnemo in popečemo še na drugi strani. Kot piše pater Simon Ašič v Cvrtnjak stresemo na papirnato brisačo, da odstranimo maščobo svojem Priročniku za nabiranje od cvrenja in takoj postrežemo. zdravilnih rastlin, je čisteč (lat. betonica officinalis, hrv. bukvi­ ca) odličen za lajšanje vrste te­ Prav je, da vemo gob. Pri napadih astme, plju­ čnem katarju popijemo po po- Kadar govorimo in kar govorimo, izražajmo se jasno: žirkih na dan 2 do 3 skodelice nujno pa ni, da povemo vsakemu, kar mislimo! poparka na 1 čajno žličko zeliš­ ča. Zdravi driske in blaži čreve­ sne težave. Ta čaj topi sluz v pljučih, pomaga tudi pri katarju želodca, zlatenici, bolezni me­ hurja in ledvic in seveda pri vo­ MODA denici. Čajni poparek dajejo shujšanim otrokom po 1 do 2 skodelici dnevno, da si opomo­ ter božjast. Z vinom poparjen rejo. Pomaga pa tudi že močan pomaga proti krvavim izmeč­ zavretek. dodan kopelni vodi. kom: pijemo ga po požirkih. S Naj bo tokrat moda po doma­ Zavretek na vinu zdravi rane. poparkom zdravimo vneto grlo, če. Kokra Kranj je pred dnevi Uspešne so kopeli in obkladki bolne dlesni in izpiramo usta, priredila svojo "modno revijo za rane, ki se nerade celijo. Žen­ lajšamo kronični revmatizem. pred hotelom Creina. Pokazala ske z razjedami zaradi krčnih žil In kakšen je čisteč? Steblo je šti- je vse, kar ima najlepšega na­ bi morale bolj uporabljati čisteč. rirobno, cvet je škrlatno rdeč. prodaj ta trenutek. Le snamejo Veliko hitreje bi se z njim po­ Raste po suhih prisojnih travni­ z obešalnika. Med številnimi zdravile kot s kemičnimi zdravi­ kih. Steblo režemo pedenj nad modeli je bil tudi tale komplet li. Prav tako naj bi ga uporablja­ tlemi, ker je spodnji del olese- lahkih ženskih hlač in pisane le pri mesečnih motnjah, pri kr­ nel. Vonj je medel, okus malce bluze iz viskoze, ki ga bomo vavitvah iz maternice in sploh grenak. Zraste lahko tudi do skupaj s toplejšo jakno ali lah­ vseh ženskih tegobah. Nekdaj meter visoko (vse polno ga je v kim plaščem lahko nosile še so s čistcem uspešno zdravili za­ produ ob poti nad spodnjo po­ dolgo v jesen. - Foto: Gorišek četno histerijo, duševne bolezni stajo krvavške žičnice). Erjavčeva koča čaka na opremo

Kranjska Gora, 12. septembra - Jeseniški planinci so Erjavčevo ko­ bavi opreme. Koča bo verjetno odprta šele prihodnje leto. Pomoč čo na Vršiču spravili pod streho, zdaj pa pričakujejo pomoč pri na­ Planinske zveze Slovenije.

Erjavčeva koča na Vršiču je bila vsa leta edina slovenska vi­ sokogorska planinska posto­ janka, ki je bila odprta vse leto. Med planinci in alpinisti je bi­ la nadvse priljubljena. Koča pa je bila stara in do­ trajana, zato se je pred leti Pla­ ninsko društvo Jesenice odloči­ lo, da zgradi novo. Imenovali so gradbeni odbor, ki je začel z več akcijami, tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov med vsemi slovenskimi planinci in podjetji. V začetku je bil odziv kar dober, kasneje, ko so se go­ spodarske razmere zaostrovale, pa je bilo vse manj denarja tu­ di za obnovo Erjavčeve koče na Vršiču. Planinci so z neumornim de­ lom in neštetimi prošnjami, ki so jih poslali na različne naslo­ ve, le uspeli, da so danes grad­ bena dela nove Erjavčeve koče končana. Koča je obiskovalcu videti imenitna - večja je od stare, arhitekturno pa je v skla­ du z vršiškim okoljem. Planinsko društvo Jesenice ka so planinska društva, ki bi se niški planinci pa so začeli in si stavili so jo in... opremili jo bo­ pa nadaljuje z raznimi akcijami tako smelo lotila temeljite na vse načine prizadevali, da od- do tudi... • D. Sedej zbiranja denarja za notranjo adaptacije planinskih koč. Jese­ prejo novo Erjavčevo kočo. Po- opremo Erjavčeve koče. Po iz­ računih jim manjka še okoli 4 milijone dinarjev, da bi opre­ mili notranje prostore. Še ved­ no iščejo sovlagatelje ali poso­ jilodajalce, najprej pa bi radi usposobili kuhinjo in restavra­ 64228 Železniki, Slovenija, Jugoslavija cijo, sanitarije ter skupna ležiš­ alples telefon (064) 67-121, telex 34557 yu alples ča. Seveda bi bilo nujno, da bi telefax(064) 66-153 do zime napeljali tudi ogreva­ strojegradnja nje. Vendar pa vse kaže, da do le­ PROIZVODNI PROGRAM tošnje zime koča le ne bo odpr­ Krožna žaga alples - KŽA ta. Čeprav bo dala Planinska zveza Slovenije za obnovo 20 od­ stotkov potrebnega denarja, Planinsko društvo Jesenice 10 horizontalne razrezovalke odstotkov, to ni; dovolj za do­ končanje del. Planinska zveza stroj za izdelavo moznikov Slovenije sicer šteje obnovo Er­ hidravlične dvižne mize javčeve koče na Vršiču za pred­ nostno nalogo, vendar denarja krožne žage ni toliko, da bi kočo lahko že le­ tos odprli. večnamenski vrtalni Razumljivo je tudi, da se sla­ rezkalni stroj bo odzivajo podjetja, saj se jih stroj za izdelavo okroglih večina ubada s hudimi likvid­ nostnimi težavami. palic Kljub temu da Erjavčeva koča še ni nared, se jeseniški planinci dvojna prirezovalka že trudijo, da bi jo vključili v tu­ razni transporterji ristično ponudbo. Sodelovali so na več sestankih, tudi na sejmu zatezne ročice Alpe - Jadran, saj se zavedajo, V SODELOVANJU S FIRMO da je pomembno, da se v turisti­ čno ponudbo Slovenije vključu­ (HOLZ-HER )VAM PO jejo tudi visokogorske postojan­ KONKURENČNIH CENAH NUDIMO ke. 25 % Kakorkoli že: že zdaj in ne le • ročno električno orodje kasneje na otvoritvi Erjavčeve koče je treba dati jeseniškim • vertikalne razrezovalke POPUST planincem, predvsem gradbene­ • robne furnirke mu odboru, vse priznanje. Red­ N

Predstavljajte si... Nepričakovano dobite 10.000 DEM. Na loteriji, v igri na srečo ali pa vam je umrla zoprna teta. Kaj bi storili s tem denarjem, smo povprašali naključne mimoidoče v Kranju.

MIRO PAVLIN iz Podbrezij Ne bi veliko premišljeval o tem, kaj bi storil. Do konca bi naredil hišo, ki je se­ daj narejena do četrte faze. Prej sem de­ lal v vojašnici, sedaj v TO, vendar še ča­ Trška gora pri Novem kjer so bogato tradicijo Do­ kam službo. Tak denar bi mi res prišel lenjske združili v projektu prav, da bi dokončal hišo, pa tudi za kaj mestu, 7. septembra - K po­ drugega. družnični cerkvi Marijinega »Dolenjska - razkošje duše, rojstva na Trški gori, ki sodi srca, trte in cerkva«. MIRA OMAN iz Kranja Ne bi vedela, kaj storiti z denarjem. Ku­ med najbolj znane sloven­ Dogodek, v katerem sta pila bi stanovanje, morda tudi še kaj ske romarske cerkve, se se združila slovenska tradi­ drugega. Malo pa bi tudi podarila otro­ vsako leto na Mali šmaren cija in napori za njeno turi­ kom, morda otroku moje nečakinje. Sem poda veliko romarjev. Koša­ stično promocijo, omenja­ pač taka, da rada kaj podarim. Gorenj­ te lipe, kamnite mize, boga­ mo predvsem zato, ker je tu­ ski glas mi je zelo všeč, vsakič ga težko ta baročna oprema cerkve di Gorenjska izjemno boga­ pričakujem. iz začetka 18. stoletja, slika ta na tem področju. Prav bi Sv. Izidorja v stranski kapeli bilo, da bi zelo odmevni (iz leta 1765) - to so značil­ projekt Krke Zdravilišč ra­ nosti cerkve trškogorske zgibal tudi ostale po Slove­ Marije, Matere vseh živih, niji, predvsem na Gorenj­ veselja in upanja za člove­ skem, saj je več kot očitno, štvo. Uvod v žegnanje na Tr­ da v turistični ponudbi še ški gori, ki je bilo prejšnjo zdaleč nismo uspeli pred­ soboto, so pripravili v Krki staviti vsega, kar imamo. Zdravilišča v Novem mestu. Foto: G. Š. DANICA PISKERNK iz Kranja Težko rečem, kaj bi storila. Zelo ste me presenetili s takim vprašanjem. Verjetno bi denar vložila v nakup stanovanja. Ku­ pila bi tudi novo pohištvo. Če pa bi ga še kaj ostalo, bi šla na potovanje ali na PRI VAS DOMA izlete. Zelo si želim iti kam v tujino. JOŽE KOBE iz Brezij Denar bi dal kar bratu. Denar bi vložili Še rože so bile žalostne v hišo, privoščili pa bi si tudi dopust, verjetno kar v tujini ali pa bi kupili avto. Kdo od planincev, ki radi zahajajo v selške hribe, posebej Rad bi šel v Italijo, v Benetke. Zase pa na Ratitovec, ne pozna Mohoričeve Marice s Prtovča. Dvajset let bi kupil Moto-kros 125 cm3. Rad imam ima že okrepčevalnico v svoji hiši. Še bolj kot po tem pa je znana motorje, z njim bi se lahko vozil za našo po svojih rožah. Ni takih, pa če jih z lučjo iščeš. Le eno leto ji ni­ hišo. so delale, ker je vzela zemljo z njive, kjer so prejšnje leto škropili krompir. Kako nesrečna je bila tisto poletje! Prav na Ratitovec, 6? kjer je bila včasih staja za živino, je šla potem po prst, da so nje­ ne pelargonije, begonije, bršlinke, nageljni, fuksije in druge rože spet prišle k sebi. Nikdar več nobenega škropljenja, se je zavzela takrat. Potem so bila spet vsa leta okna tako polna, da so se cve­ tovi morali kar prerivati drug mimo drugega. Pred dvema letoma so hišo obnovili. Spet so tu balkoni in okna polna rož, skoraj tako je, kot prej, vendar obiskovalci po­ grešajo steno na dvorišču, ki je bila prej od tal do vrha polna cve­ tja. Zdaj jih je poln le notranji balkon. Povsod so lončki in kori­ MOJCA KRAJNIČ iz Kranja ta, kamor se le da kaj postaviti, ampak vseeno nekaj manjka. Ravno prihajam iz seminarja za brezpo­ Tista dvoriščna cvetlična stena je bila prtovška posebnost... selne, ki ga vodim, zato vem, kaj bi stori­ Zadnjič sem jo ujela, ko je ravno hitela na travnik, kjer so la. Seminar se imenuje "Kako odpreš sušili otavo. Pravi, da silno rada dela zunaj. Snaha je doma, ker malo podjetje". Denar bi porabila za za­ mora dva vnučka paziti in ona se zdaj vsaj za nekaj ur lahko utr­ četni kapital za odprtje malega podjetja, ga od doma. Pod večer bo pa spet doma med gosti, ki bodo pri­ najverjetneje bi bilo kaj v smislu domače hajali z Ratitovca, z ene ali druge strani, spet jim bo postregla ki­ obrti. • RP, foto A. Gorišek slo mleko, to in ono, in spet bo beseda zagotovo nanesla na njene rože. Zdaj že hodijo po "vršičke", ampak kaj ko jih sama toliko rabi. Ima pa že vrstni red čakajočih na rože same, ki bi jih bo ob prvi slani morala vreči na gnoj. Lahko jih bodo dobili taki, ki imajo prostor, da jim bodo prezimile. Vesela je, da lahko ustreže in vesela je, da je spet mir. Takrat, med vojno, mi hiti pri­ povedovati, je bilo pa tule gori čudno. Nobenega človeka ni bilo mimo, vse je bilo prestrašeno, letala so letala, vse je bilo zamorje­ no. Še rože so bile žalostne... Zdaj pa je spet po starem. Še več ljudi prihaja, kot bi hoteli vsi vse nadoknaditi. Njene rože tudi! • D. Dolenc 20.05 Posebna oddaja 18.30 Pozdravljena Avstrija, rdeče- belo-rdeča nagradna igra 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 21.30 Poročila SLOVENIJA 1 20.05 Za svobodo 19.00 Lokalni program Srečno... 19.30 Čas v sliki MATERINA 8.50 Video strani Dokumentarni program 19.53 Vreme 9.00 Mozaik, ponovitev 22.30 Poročila (Kronika dneva) 20.15 Da ali ne LJUBEZEN 9.00 Zgodbe iz školjke 21.00 TV kotiček za živali 23.00 Za svobodo angleška nadaljevanka; igrajo: 11.25 Sedma steza 0.15 TV izbor 22.00 Čas v sliki Diana Rigg, James Wilby, David 11.55 Osmi dan 1.15 Poročila 22.30 Klub 2 McCallum, Isla Blair, Fiona Gilli- 12.40 Video strani Poročila e& in drugi 13.00 Poročila Kratka nadaljevanka je nastala 13.10 Omizje, ponovitev DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA po romanu Domini Tavlor, prika­ 14.50 Mozaik ponovitev: Angleščina, l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA zuje pa obsedeno ljubezen Hele­ Follovv me, 19. lekcija ne Vesey do sina Kita; ta ljube­ 16.40 Video strani 15.15 Sova, ponovitev 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - zen ima tragične posledice za 16.50 Mali svet 16.50 EP, Video strani 8.05 Zabavna in narodnozabavna vso družino. 17.20 Temna plat pravice 16.55 Poslovne informacije glasba + EP - 10.00 Dopoldanski Helena je po ločitvi od moža 18.05 Prvaki razreda 17.00 TV dnevnik dnevnik - 12.05 Na današnji dan - osamljena in zagrenjena, zato 18.30 Twin Peaks 17.05 Mozaik - šolska TV 12.30 Kmetijski nasveti - 13.20 Osmr­ posveti vso ljubezen sinu, iz dna 19.20 Risanka 17.05 Velikani svetovne književnosti: tnice in obvestila - 19.00 Radijski srca pa zasovraži bivšega moža Dostojevski 19.30 TV dnevnik Alexa, Svetovno znanega diri­ 20.05 Risanka dnevnik - 19.45 Lahko noč, otroci - 17.40 Nekoč je bilo .... življenje: Tele­ 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in genta. Preprečuje vsak stik sina z sna straža 20.15 Shingen, japonska nadaljevan­ besedi 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Li očetom in izrabi sleherno prilož­ 18.05 EP, Video strani ka terarni nokturno - Robert Frost: Dve nost, da očrni Alexa pri Kitu; ko 18.10 Spored za otroke in mlade 21.10 Pujsovi dosjeji poti - 23.15-4.30 Nočni program, glas­ si le-ta zaželi videti očeta, posku­ 18.10 Lonček kuhaj: Piškoti iz ovse­ 21.35 Twin Peaks ba si Helena napraviti celo samo­ nih kosmičev 22.20 Glasbena oddaja mor. 18.20 Popotovanje po reki Zali Alex pa vendar naveže tajne sti­ 19.10 Risanka ke s sinom in njuno prijateljstvo 19.20 TV okno l. RADIO ZTKI se krepi. Kit se zbliža tudi z oče­ 19.24 EPP KANALA tovo drugo ženo Ruth in njunim 19.30 TV dnevnik 16.00 - Napoved programa - EPP - naraščajem. Seveda Helena o 19.55 Vreme 20.00 Dober večer 16.50 - športne novice -17.00 - Obve­ tem sprva nič ne ve. Kit se poroči 19.59 EPP 20.15 Informativno dokumentarni stila - 17.20 - Med nami so zanimivi z Angelo in končno tudi Helena 20.05 Materinska ljubezen, angleška program ljudje - 19.00 - Odpoved programa izve, kaj se dogaja za njenim hrb­ nadaljevanka 20.30 Zmaj iz Šaolina tom. Seveda snuje maščevanje. 21.00 EPP Nadaljevanka ima štiri dele. 21.05 Novosti založb: Prelistajmo skupaj RADIO TRIGLAV JESENICE 21.15 Shovv Rudija Carrella TV KOPER 22.50 TV dnevnik, vreme 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski 23.10 EP, Video strani 17.30 Skupni programi z II. mrežo TV telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 - 23.15 Sova Slovenije Opoldanski poročevalec - prenos Ra­ RTL PLUS Skupni računi, angleška humo­ 19.00 TV dnevnik dio Slovenija - 14.30 - Domače novi­ ristična serija 19.30 Čarobna svetilka - otroški pro­ ce 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi - Beda bogatih, francosko ka­ gram prenos Radio Slovenija - 16.00 - Ob­ 6.00 Dobro jutro in poročila 920 Mla nadska nadaljevanka 20.30 Zgodba neke ženske, ameriški vestila 16.30 - Domače novice 2 - dinske oddaje 11.25 Divja vrtnica, se Umetnost za vsak dan, franco­ film 17.00 - Torkov popoldan, vmes čestit­ rija 12.10 Vaš nastop 13.10 Hammer ska dokumentarna serija 21.55 Žrebanje lota ke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 13.35 Kalifornijski klan 1425 Springfi- 1.20 Video strani 22.00 TV dnevnik - Neposredni prenos večernih novic eldska zgodba 14.40 Volčji klan. me­ 22.10 Agent Pepper radia BBC 18.59 - Odpoved progra hiška telenovela 15.30 Chips 16.20 23.00 Športna rubrika ma Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Poročila 19.25 Knight Rider 20.15 B. L. Strvker 22.00 2. PROGRAM TV SLOVENIJA Eksplozivno 24.00 Pohlep, ameriška PRO 7 grozljivka 17.30 Regionalni programi TV Slove­ TVAVSTIUJAl nija - Studio 2 Koper 19.00 Slovenski ljudski plesi: Plesi na 9.00 Jutranji program 6.10 Moji trije sinovi, ameriška serija Ovseti v Mežiški dolini 9.00 Čas v sliki 6.40 Moj prijatelj Taffdi 7.00 Rich- 19.30 TV dnevnik, Sarajevo 9.05 Pravica do ljubezni mond Hill 7.45 Bret Maverick 8.30 Ri­ 20.00 Žarišče 9.30 Angleščina sanke 9.15 Mladenič z druge zvezde, SCREENSPORT 20.30 Žrebanje lota 10.30 Adamovo rebro, ameriški film ponovitev 10.10 Shane, ameriška na­ 20.35 Umetniški večer: Svečenik lju­ 12.05 Šport v ponedeljek daljevanka 10.05 Bret Maverick 11.50 Deseterica izmed nas 12.15 Harrvje- bezni, angleški film 13.00 Čas v sliki va čudovita kazenska porota 12.40 8.00 Eurobika 8.30 Košarka - Real 22.40 Yutel, eksperimentalni pro­ 13.10 Mi Colt za vsak primer 13.30 Barikade Madrid : Aris 9.30 Rugby 10.30 Euro­ gram 13.35 Čudovita leta Sant Antona, ameriški vestem, pono­ bika 11.00 VVrestling 12.00 Atletika 14.00 VValtonovi vitev 15.05 Risanke 16.10 Planet opic 13.30 Francoske konjske dirke 14.00 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 Po­ Mednarodni moto šport 15.00 Golf - 15.00 Otroški program ročila 17.45 Tenis, loparji in tatovi, Pariz 16.00 Boks 17.00 REVS - britan 15.05 Oddaja z miško kriminalna nadaljevanka 18.35 Risan ski moto šport 17.30 Španski nogo­ 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 15.30 Am, dam, des ke 20.15 Če se greste kopat na Tene met 18.00 Odbojka na plaži 19.00 Mo­ 15.55 Ekološki detektivi riffe, nemška komedija 22.05 Julija, to dirke 19.30 Šport v Franciji 20.00 7.00 Poročila 16.05 Čista čarovnija italijanski erotični film 23.40 Kobra, Tenis 21.00 Rallvkros 22.00 Boks 7.05 TV koledar 16.30 Mini atelje prevzemite 2.15 Neverjetne zgodbe 24.00 Hokej na ledu 7.15 Posebna oddaja 17.00 Mini ČVS 8.00 Poročila in Frontna linija 18.00 Čas v sliki 9.00 Poročila in tiskovna konferen­ 18.05 Mi ca iz Osijeka 18.30 Munchenčana v Hamburgu 10.00 Poročila 19.21 Znanje danes Za svobodo 19.30 Čas v sliki, vreme Servisne informacije 20.00 Šport Gost 20.15 Univerzum 11.00 Poročila in tiskovna konferen­ 21.00 TV kotiček za živali AVTOSOLA °3 ca iz skupščine Republike Hr­ 21.07 Pogledi s strani vaške 21.15 Velika svoboda št. 7, nemški Begunjska 10, KRANJ, tel.: 216-245 13.30 Poročila film • VAŠA AVTO ŠOLA • Za svobodo 23.00 Pozabljena dolina, britanski Gost film Reportaže 1.00 Čas v sliki 14.30 Poročila KINO 17. septembra Gost i Tuji dokumentarni program 16.00 Poročila CENTER amer akcij, fant film MRAČNI ANGEL ob 18. in 20. uri STOR Za svobodo TV AVSTRIJA 2 ŽIĆ prem jug filma NA SODU SMODNIKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR Frontna linija amer. akcij pust film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 20. uri ŠKOFJA LO­ 17.30 Gospodarstvo 8.30 Vremenska panorama KA amer. akcij, film MOLITEV SUROVIH FANTOV ob 20. uri RADOVLJI­ 18.05 TV konferenca 16.50 Leksikon umetnikov CA Ni predstave! BLED amer. krim. film IZ SVOJE KOŽE SE NE MORE 18.40 Ameriške kronike 17.00 Šolska TV ob 20. uri 19.00 Pojmovnik vojne 17.30 Orientacija 19.30 TV dnevnik 18.00 Pravica do ljubezni, serija Kvadratni meter stanovanja je dosegel že vrtoglavo ceno, zato prihranite nekaj s funkcionalno opremljenimi prostori! Kako? Oglasite se in povedali vam bomo SALON POHIŠTVA ZLIT DETELJICA tel. i 064/50-795

- HLODOVINA IN ŽAGAN LES - LIO. - E moda Lesna industrija in objekti, Škofja Loka, Prešernova 14, Kranj Kidričeva 56, kupuje kvalitetno smrekovo hlodovino in žagan les. IZREDNA PONUDBA MOŠKIH HLAČ PLAČAMO PO DNEVNIH CENAH, vseh vrst PLAČILO ZAGOTOVLJENO V14 DNEH. Ponudbe pošljite na naslov podjetja, po od 570,00 do 1.200,00 din faksu na štev. (064) 631-114 ali telefonsko (064) 632-181 (komerciala).

NOVA TEL. ŠT. 328-540 KRANJ, d. o. o.. Smledniška cesta 1

na osnovi sklepa skupščine razpisuje delovno mesto 7 !r>envis RAJKD KMIFIC DIREKTORJA DRUŽBE Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogo­ Tončka Dežmana 4, Kranj je: - da ima visoko izobrazbo biotehnične ali ekonomske usmeritve - da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah v gospodarstvu - da je z dosedanjim delom izkazal poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti - da predloži izdelani program razvoja družbe - da zna en svetovni jezik. Direktor se imenuje za dobo 4 let in je lahko ponovno imenovan. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po obja­ vi na naslov Mercator - Mlekarna Kranj, d. o. o., Smledniška c. 1, 64000 Kranj z oznako za razpisno komisijo. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. STRAŽISČE, tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4 Uredite si vrt z našo pomočjo. Septembra v MERKURJU Drevesnica PINO vam nudi pestro izbiro drevja in gr- movnic s celotno izvedbo del. CELA LESTEV Obiščite nas! Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj ZA 3/4 CENE (za takojšnja plačila) ODKUPUJEMO HLODOVINO PLESKARSKE IN UNIVERZALNE LISTAVCEV IN IGLAVCEV LESTVE ELAN

BRAZDA

Kalan

Poljšica 6, Podnart Tel.: 70-225 5 15 % CENEJE 5 O pri nakupu nad O 500,00 din < Za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug h- Podrobnejše informacije v MERKURJEVIH prodajalnah! cd 23.00 Dokumentarni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 0.15 TV izbor SLOVENIJA 1 20.05 1.15 Poročila 20.15 Kriv, nemški TV film 21.45 Novo v kinu 8.50 Video strani 22.00 Čas v sliki POTOVANJE V 9.00 Mozaik, ponovitev 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ 22.30 Šport KOROMANDIJO žav Nogomet - Evropski pokali Čas v sliki ameriški barvni film; igrajo: Ge- 9.55 Draga Sara, irska drama DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA raldine Page, John Heard, Carlin 11.15 Materinska ljubezen, angleška Glynn, Rebecca De Mornav, Ric- nadaljevanka 16.35 Video strani hard Bradford. 11.05 Video strani 16.45 Pozabljena zgodba, otroška l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA Film je nostalgična pripoved o 13.00 Poročila nanizanka materi, ki se počuti v sinovi hiši 15.20 Video strani 17.10 Shingen, dokumentarna serija 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - odrinjeno in nerazumljeno, ne 15.30 Sova, ponovitev 18.05 Pujsovi dosjeji 8.05 Zabavna in narodnozabavna samo zaradi mlade žene, življe­ 16.50 EP, Video strani 18.35 Tvvin Peaks glasba - 9.20 Dnevnikov odmev - nja željnega dekleta, ampak tudi 16.55 Poslovne informacije 19.20 Risanka 12.05 Na današnji dan - 12.30 Kmetij­ zaradi sina, ki se znajde v silno 17.00 TV dnevnik 19.30 Dnevnik ski nasveti - 15.00 Radio danes, radio neprijetni in zanj obremenjujoči 17.05 Mozaik 20.05 Risanka jutri - 17.00 Studio ob 17. in glasba - vlogi. Ženski, ki ju ima rad, ga 17.05 Boj za obstanek: Nočni lovci, 20.15 Ciklus filmov znanstvene fan­ 19.00 Radijski dnevnik - 20.00 Zborov­ vlečeta vsaka na svojo stran. angleška poljudnoznanstvena tastike ska glasba po želji poslušalcev - Razpet med materjo in ženo, ko­ serija Dune, ameriški barvni film 21.05 S knjižnega trga - 23.05 Literar­ maj še uspeva obvladovati sta­ 17.30 Bolgarija, bolgarska dokumen­ 22.30 Krila, ameriška humoristična ni nokturno - Slavvomir Mrožek: Črti­ nje v hiši. tarna oddaja nanizanka ca - 23.15-4.30 Nočni program - glas­ Matj se vedno bolj umika v svoj 17.45 EP, Video strani 22.55 Tvvin Peaks, ameriška nadalje­ ba - lastni svet, v dolgih, samotnih 17.50 Spored za otroke in mlade: Za­ vanka urah vedno znova premišljuje o igrajmo z lutkami življenju, ki je že za njo in vse 19.00 Risanka RADIO TRIGLAV JESENICE bolj jo obseda želja, da bi se vrni­ 19.15 TVokno la v domači kraj, ki ga je zapusti­ 19.24 EPP KANALA 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski la pred dvajsetimi leti. Ker mlad 19.30 TV dnevnik telegraf - 12.15 - Horoskop 13.00 - par nasprotuje njeni odločitvi, da 19.55 Vreme 20.00 Dober večer Opoldanski poročevalec - prenos Ra­ se sama odpravi na dolgo pot, se 19.59 EPP 20.15 Informativno dokumentarni dio Slovenija - 14.00 - Novosti iz na- z mladostno energijo, ki jo pono­ 20.05 Film tedna: Potovanje v Koro- program rodno-zabavne glasbe - 14.30 - Do­ vno odkrije v sebi, na skrivaj od­ mandijo, ameriški film 20.30 Kopalec, francoski barvni film mače novice 1 - 14.45 - Radijski se­ pelje. Sin in snaha sta prepozna, 21.50 EPP jem - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Do­ da bi jo še ujela, saj se jima na 21.55 TV dnevnik, vreme mače novice 2 -17.00 - Tema -18.00 - postaji prav spretno izmuzne. 22.15 Marlboro music shovv Čestitke poslušalcev - 18.30 do 18.40 Njeno potovanje se tako sprevr­ 22.45 EP, Video strani TV KOPER - Neposredni prenos večernih novic že v razburljiv beg, poln presene­ 22.50 Sova radia BBC - 18.59 - Odpoved progra­ čenj in nenavadnih zapletov. Na Alf, ameriška nanizanka 17.30 Športne oddaje ma tej poti se stari ženi ponovno pri­ Beda bogatih, francosko ka­ 18.30 Risanke kažejo postaje njenega življenja. nadska nadaljevanka 18.50 Odprta meja V mehkih tonih upočasnjenega 0.00 EP, Video strani 19.00 TV dnevnik ritma se nam tako izrisuje portret 19.30 Čarobna svetilka - otroški pro­ 1. RADIO ŽIRI ženske, ki ji življenje ni prizana­ gram šalo. Film ne skopari s čustvi, 20.30 Ravanovi, ameriška nanizanka 16.00 - Napoved programa - EPP - vendar dosega zaradi humorja, s 21.00 Buck Rogers 17.00 - Obvestila - 17.15 - Narodno­ katerim si mati pomaga na poti 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 21.50 Čudeži sveta zabavna lestvica - 18.15 - Oddaja iz in njene neustavljive želje, da do­ 22.20 TV dnevnik resne glasbe - 19.00 - Odpoved pro­ seže svoj sanjski cilj, predvsem 18.30 Mostovi 22.30 Agent Pepper grama - pa zaradi odlične igra glavne ju­ 19.00 TV Slovenija 2 - Studio Mari­ 23.20 športna rubrika nakinje Geraldine Page, izjemno bor prepričljivost in intenzivnost. 19.00 Poslovna borza 19.15 TV ruleta PRO 7 19.30 TV dnevnik ORF TV AVSTRIJA l 20.00 športna sreda 6.10 Moji trije sinovi, družinska serija 22.00 Svet poroča 9.00 Jutranji program 6.45 Moj prijatelj Taffdi 7.10 Shane 22.45 Satelitski programi - poskusni 9.00 Čas v sliki 7.55 Bret Maverick 8.45 Risanke 9.25 prenosi RTL PLUS 9.05 Pravica do ljubezni, ponovitev Planet opic 10.20 Hiša na trgu Eaton 11.15 Bret Maverick 12.05 Deseterica 23.10 Yutel, eksperimentalni pro­ 10.00 Šolska TV gram izmed nas 12.35 Grk osvaja Chicago 10.30 Novela o šahu, ponovitev 12.50 Tenis, loparji in topovi 13.45 Če 12.10 Reportaže iz tujine 6.00 Jutranji program 9.15 Otroške se greste kopat na Teneriffe, nemška 13.00 Čas v sliki oddaje 11.30 Divja vrtnica 12.10 Vaš komedija 15.10 Risanke 16.10 Go 13.10 Mi, ponovitev nastop 13.05 Hammer 13.35 Kalifor­ spod Ed, humoristična serija 16.35 nijski klan 14.25 Springfieldska zgod l. PROGRAM TV HRVAŠKA 13.35 Čudovita leta Moj prijatelj Ben 17.10 Deseterica iz 14.00 Wichertovi iz soseske ba 14.40 Volčji klan, telenovela 15.30 med nas 17.30 Poročila 17.45 Agent­ Chips 16.50 Tvegano 17.10 Vroča na­ 7.00 Poročila 14.45 Metroji sveta ka s srcem, ameriška detektivska na­ 15.00 Otroški program grada 18.00 Tekma s smrtjo 18.45 Po­ 7.05 TV koledar daljevanka 18.35 Risanke 20.15 Sever ročila 19.15 Nazaj v preteklost 20.15 15.05 DuckTales 7.15 Posebna oddaja in jug, ameriški film, tretji del 22.00 Pozdravljeni 21.15 Narodnozabavne 15.30 Princ iz pravljice 8.00 Poročila Spenser 22.55 Osem in pol, italijanski melodije 22.10 Sternov TV magazin 15.55 Helmi - otroški prometni klub 9.00 Poročila in tiskovna konferen­ film 1.20 Nočni sokol 2.15 Trije iz va 23.25 Benny Hill 24.00 Podzemski, 16.00 Kotiček za živali ca iz Osijeka rietija, nemški film 3.50 Avtoštopar grozljivka 10.00 Poročila 16.05 Čista čarovnija Za svobodo 16.30 Heureka Servisne informacije 17.00 Mini ČVS Gost 17.10 VVurlitzer 11.00 Poročila in tiskovna konferen­ 18.00 Čas v sliki ca iz skupščine Hrvaške 18.05 Mi NOVO V KINU 12.00 Poročila 18.30 Munchenčana v Hamburgu 12.30 TV izbor, ponovitev 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 13.30 Poročila LOV NA RDEČI OKTOBER 20.00 Šport Za svobodo e Hunt For Red October) ZL2 ameriški vohunski film; glavni vlogi: Gost 20.15 Columbo 21.45 Pogledi s strani Sean Connerv, Alec Baldvin. Reportaže Sovjetska podmornica »rdeči oktober« pripluje v ameriške vode. Ali 14.30 Poročila 21.55 Dallas gre za prebeg ali napad? Nastopi lov na nevarnost... 14.30 Za svobodo 22.40 Beg v Varennes, francosko-ita- Gost lijanski film 0.40 čas v sliki Tuja dokumentarna serija 17.05 Frontna linija 17.30 Gospodarstvo KINO 18. septembra 18.05 Poročila in TV konferenca TV AVSTRIJA 2 19.00 Pojmovnik vojne CENTER amer akcij. pust. film LOV NA RDEČI OKTOBER ob 17.45 in 20 19.30 TV dnevnik 8.30 Vremenska panorama uri STORŽIČ amer. trda erot SVILA, SATEN IN SEKS ob 18. in 20. uri ŽE 20.05 Posebna oddaja 14.50 Leksikon umetnikov LEZAR amer. vohun, thrill SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 20. uri DUPLI­ 21.30 Poročila 17.00 Literarni pregled CA prem. amer. akcij, filma AMERIŠKI NINJA IV. ob 20. uri ŠKOFJA LO­ Za svobodo 17.30 Zemlja in ljudje KA amer akcij, film MOLITEV SUROVIH FANTOV ob 18. in 20 uri RADO­ Dokumentarna oddaja 18.00 Pravica do ljubezni VLJICA amer. rom. kom. ZELENA KARTA ob 20. uri BLED Ni predstave! Glasbeni program 18.30 Zarjovi, lev! 22.30 Poročila (Kronika dneva) 19.00 Lokalni program GLASBENI KOTIČEK: NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA TIRI Piše: Drago Papler 22. slovenski festival domače zabavne glasbe Ptuj '91 V sredo, 18. septembra, bo med 17. in 19. uro na valovih Radia Žiri v okviru Glasbenih sred rudi oddaja V ritmu Bratje iz Oplotnice kar s tremi nagradami valčka in polke, ki se po počitnicah in dopustih znova Ptuj - Pred 22 leti so na Ptuju, v okviru praznovanja vrača v radijsko shemo LRP občine Škofja Loka, v sode­ 1000-letnice prve omembe mesta pripravili prvi festival domače lovanju z Gorenjskim glasom pa jo v pisni obliki razširja­ zabavne glasbe, ki je postal tradicionalen in usmerja ta glasbeni mo že četrto leto na vso Gorenjsko. žanr v kvalitetni rasti. Na petkovem večeru ansamblov je nasto­ Uvrstitve petih poletnih naj viž: pilo 23 ansamblov s po dvema skladbama, strokovna komisija pa jih je ocenila in razvrstila po vtisu izvajanja glasbe. Pisna prizna­ 1. Brhke Gorenjke - Alpski kvintet nja so dobili štirje ansambli, bronastega Orfeja prav tako štirje 2. Bodeča neža - Ansambel Jevšek ansambli, v sobotnem finalu pa je nastopilo devet ansamblov s 3. Šopek cvetja - Ansambel Slavka Pluta srebrnimi in šest ansamblov z zlatimi Orfeji. Slednji so bili: an­ 4. Mlajši več ne bomo - Ansambel Jožeta Burnika sambel Jožeta Šeruge s Ptuja, Ptujskih 5 iz Gorišnice, ansambel 5. Nazdravimo si prijatelji - Ansambel Vrtnica Jožeta Šumaha iz Velenja ter kar trije debitanti - Bratje Zeme iz Predlogi novih petih viž: Vojnika, ansambel Antona Iskra iz»Begunj in Gašperji in Preddvo­ 6. Reka življenja - Fantje treh dolin ra. 7. Slovenska polka - Andre Blumaver 8. Planinski krst - Nagelj Q. Gobarska - Ansambel Draga Elikana 10. Zaljubljen muzikant - Prerod Izmed poslanih kuponov in sporočil na dopisnicah smo izžrebali Majdo Kokalj, Brezje pri Tržiču 40, 64290 Tržič, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Ziri. Sodelujte!

KUPON:

Ime ir. prtimek Ansambel Antona Iskre je prejel tudi nagrado za najboljšega debitanta, izkazal pa se je z drugačnimi harmonijami, izredno harmonikarsko izvedbo in ubranim petjem. Po besedah predsed­ Naslov; nika strokovne komisije Bojana Adamiča je odličen narodnozaba- vni zven v Gorenjcih že naravna danost, saj so navsezadnje to Glasujem za kraji, kjer so Avseniki začeli in se je rodila domača glasba. To je tradicija, ki ostaja in ima zanesljivo svoj vpliv. Izstopal pa je tudi Novi predlog skladbe imenitni nastop Gašperjev iz Preddvora z izredno instrumentalno dinamiko in zvokom, kjer sta še posebno izkazala klarinetist in trobentar. K Adamičevemu mnenju moram dodati, da oba go­ Mnenje o oddaji: renjska ansambla redno igrata na vrtu Gostilne Pri Jožovcu v Be­ gunjah, Iskra ob nedeljah, Gašperji pa ob sredah. Slednje pa je Za glasbenega gosta 2 10 predlagam pod svoje mentorstvo vzel Slavko Avsenik ml., z nasveti pa jim pomaga tudi Avsenikov kitarist Renato Verlič. Želijo se čimbolj približati gorenjskemu stilu, da so temu blizu, pa potrjuje tudi podatek, da je za ptujski nastop obe skladbi: muzikantom napi­ sal prav Slavko Avsenik, legenda narodnozabavne glasbe. Gašperje pa je opazilo tudi občinstvo in jim podelilo 2. na­ grado za vižo Gašper jaz, Gašper ti. Pogrešil sem tudi bolj znane Sončkov kot ansamble, ki so v preteklih letih redno prihajali na festivalske na­ stope, v večeru ansamblov jih skoraj ni bilo. Ta vtis se je delno, Melodije in... Stop The War ne pa v celoti, popravil na tretjem (nedeljskem) večeru novih viž. Žo (tako se na brzino reče živjo), spet smo tu. Dopisnice že Slišali smo 14 melodij, doslej zlatih ansamblov, ki so jih izvajali letijo, lepo letijo, pravilni odgovor je bil Lojze, tiskarski škrat Ptujski instrumentalni kvintet, Bratje iz Oplotnice, Bratje Zeme, je usral okrog Big Bena in Giannija Rijavca, a kaj potem, ansambel Francija Zemeta, Metalurg in Nagelj, slednji je zaradi vsak odgovor, ki kotira okrog Big Bena je pravilen, no dopis­ že objavljenih posnetkov na kaseti igral izven konkurence. Kot nice še kar letijo, le ena je padla na tla, kdo je to Peter Šala- že na dveh predhodnih festivalih je znova blestel ansambel Bratje mon, Ul. Lojzeta Hrovata 5, 64000 Kranj. Nagrada v stilu, iz Oplotnice, ki je prejel kar tri nagrade in s tem dokazal, da na­ oglasiti se bo potrebno v prodajalni Sonček in ... izbor je ve­ daljuje svojo usmrtitev, nadomestil pa je tudi praznino, ki je na­ lik. * stala s smrtjo pevca in basista Vojka Gričnika. 1. nagrado občin­ stva so prejeli za skladbo Veselje na vasi, ta pesem je dobila tudi TOP 3 2. nagrado strokovne komisije, viža Nocoj grem vasovat pa si je 1. Poletni hiti 2 - Pop Design (kaseta) prislužila še 2. nagrado občinstva. 2. Melodije morja in sonca XIV (kaseta) Gorenjski glas je prispeval 3. nagrado občinstva, dobil pa jo je 3. Jovride - Roxette (kaseta, LP) ansambel Francija Zemeta za skladbo Za mir na svetu. NOVOSTI Strokovna komisija je 1. nagrado prisodila ansamblu Meta­ Tu so nove licenčne zadeve, prišla je nova pošiljka cedejev, lurg za skladbo Hrepenenje, 3. nagrado pa ansamblu Fantje z vseh Neil joung, Van Morrison 2x, Alice Cooper, Sisters of Mercy, vetrov za vižo Na Trško goro. Korenovo plaketo za najboljšega The Gun Club, slednji tudi na LP, ki se jim pridružujejo Jimi pevca pa je dobil Edvin Fliser in tako k ansamblu Metalurg, s ka­ Hendrix, Soundgarden, Farnih/... Na policah so se pojavile terim sodeluje, dodal še svoj uspeh, kot celota pa so dokazali, da tudi razglednice od Gunsov, Metallice, do Madonne in Bros, je pred tednom dni zmaga na Steverjanskem festivalu domače za­ seveda ne manjkajo tudi The Cure. Cena, sitnica. Aja, še to, bavne glasbe, napovedala njihov skupni vzpon na slovenski na- še danes se imajo v Sončku pojaviti kasete s Stop The War rodno-zabavni glasbeni sceni. in Croatia. Najbolj pereča so v domači glasbi še vedno besedila, ki jim bo potrebno posvetiti več pozornosti. Mnenja so deljena, saj ne­ IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 15: kateri zagotavljajo dosedanje ločeno obravnavanje od glasbe, Pesem Stop The War in Croatia si lahko vsaj trikrat na dan muzikantje in komponisti pa pravijo, da pravo barvo dobijo šele oslušate in ogledate na 1. programu HTV, vprašujemo pa, ob skupnem poslušanju z glasbo... Podelili so le dve nagradi: za seveda, kdo je izvajalec te skladbe? Dopisnice naj bodo v besedila: Marjanu Staretu za pesem Marostarska, ki jo je na ve­ uredništvu Gorenjskega glasa v Kranju do srede, 18. sep­ čeru ansamblov izvedel ansambel Draga Elikana, in Jožetu Ekar- tembra. "Za Sončkov kot" seveda, nagrada klasična, pa lep tu za pesem Dopustnik Jože, ki jo je izvedel s svojim ansamblom. pozdrav od medveda. 16.00 Poročila 16.15 Šport 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 16.20 Za svobodo 17.15 Dihurji na obisku 17.05 Frontna linija 18.00 Pravica do ljubezni SLOVENIJA 1 22.00 17.30 Gospodarstvo 18.30 Povej resnico 8.50 Video strani 18.00 Poročila in TV konferenca 19.00 Lokalni program VOJAKI 9.00 Mozaik, ponovitev: Indijanske 18.40 19.30 Čas v sliki legende, kanadska nanizanka Ameriške kronike ZGODOVINE 19.00 Pojmovnik vojne 20.00 Kultura 9.30 Mozaik: Šolska TV, ponovitev 19.30 20.15 Retrospektiva Jožeta Babica Velikani svetovne književnosti: TV dnevnik Domače reportaže 9.30 20.05 21.00 Vojaki zgodovine je naslov gle­ Dostojevski Posebna oddaja Trailer 21.30 Poročila 21.30 Pozor, kultura dališke igre, ki jo je napisal Boris 10.05 Nekoč je bilo... življenje: Tele­ 22.00 Čas v sliki A. Novak in jo podnaslovil kot sna straža Za svobodo Dokumentarna oddaja 22.30 Klub 2 »dramsko kroniko 1918 - 48«. Av­ 10.30 Mozaik, ponovitev Glasbeni program Poročila tor je dogajanje postavil v Mari­ 10.30 Mostovi 22.30 Poročila (Kronika dneva) bor. Družino avstroograskega 11.00 Vrtinec, angleška nadaljevanka oficirja, Maistrovega borca, ka­ 11.45 Video strani 23.00 Za svobodo 0.15 TV izbor petana starojugoslovanske voj­ 13.00 Poročila ske Antona Grudna, spremljamo 1.15 Poročila l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 1520 Video strani v burnem zgodovinskem dogaja­ 15.30 Mozaik, ponovitev: Mostovi 4.30-8.00 Jutranji program, glasba - nju razpada habsburške monar­ 16.00 Sova, ponovitev 8.05 Zabavna in narodnozabavna hije boja za severno mejo, na­ 16.50 EP, Video strani DRUGI PROGRAM TV HRVAŠKA glasba - 9.20 Dnevnikov odmev - stanka države Slovencev, Hrva­ 16.55 Poslovne informacije 12.30 Kmetijski nasveti - 12.45 Spot - tov in Srbov, velikosrbskega he- 17.00 TV dnevnik 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Stu­ gemonizma, nacionalizma in ile­ 17.05 Mozaik, ponovitev: 17.30 Video strani dio ob 17.00 -19.00 Radijski dnevnik - galnega komunističnega gibanja Alternativni viri energije, znan­ 17.40 Karel Čapek: Mačja zgodba 19.45 Lahko noč, otroci - 20.00 Četr­ pod okriljem Kominterne, policij­ stvena oddaja 18.10 Krila tkov večer domačih pesmi in nape- skega terorja, narodnoosvobodil­ 17.35 V četrtek ob 17.30 18.35 Tvvin Peaks vov - 21.05 Literarni večer - Iz Boc- nega boja in komunistične revo­ 18.35 EP, Video strani 19.30 Dnevnik cacciove bogate sklede - 21.45 Lepe lucije, povojnega boljševizma in 18.40 Spored za otroke in mlade: Alf, 20.05 Risanka melodije - 22.00 Zrcalo dneva - 22.20 preloma s Stalinom. ameriška nanizanka 20.20 Hišni ljubljenci, angleška hu­ Iz naših sporedov - 23.05 Literarni 19.05 Risanka moristična nanizanka nokturno - Arthur Rimbaud: Charles 19.15 TV okno 20.45 Srce mesta, ameriška nadalje­ Orleanski Ludvik XI. - 23.15-4.30 No­ 1924 EPP vanka čni program, glasba 19.30 TV dnevnik 21.30 Tvvin Peaks 19.55 Vreme 22.10 Glasbena oddaja 19.59 EPP 1. RADIO ŽIRI 20.05 Mož, ki je stanoval v Ritzu, 6.25 Moji trije sinovi 6.40 Moj prijatelj ameriška nadaljevanka 16.00 - Napoved programa EPP - Taffdi 7.05 Hiša na trgu Eaton, pono­ 21.00 EPP KANALA 17.00 - Športne novice - 17.30 - Iz vitev 8.00 Bret Maverick 8.45 Risanke 21.05 Tednik zgodovinenaših krajev - 18.00 - Novi­ 9.20 Gospod Ed 9.50 Moj prijatelj Ben 22.05 TV dnevnik, vreme 20.00 Dober večer ce in dogodki - obvestila - mali oglasi dokumentarni 10.50 VValtonovi 11.10 Bret Maverick, 22.25 EP, Video strani 20.15 Informativno - 19.00 - Odpoved programa - 22.30 Sova program ameriška vestem nadaljevanka 11.55 Gremo na zabavo, angleška 20.30 Telesna straža, francoski film Deseterica izmed nas 12.20 Alice humoristična nanizanka 12.45 Agentka s srcem 13.30 Kolt za Beda bogatih, francosko ka­ RADIO TRIGLAV JESENICE vsak primer, uvodni film k ameriški nadaljevanki 15.05 Risanke 16.05 Go­ nadska nadaljevanka # Jazz, blues... TV KOPER 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski spod Ed, serija 16.35 Medvedje priha­ jajo 17.05 Deseterica izmed nas 17.30 0.15 Video strani telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 - Poročila 17.45 Dvojica s šarmom 17.30 Športne oddaje Opoldanski poročevalec - prenos Ra­ 18.30 Risanke 20.15 Sezona v Salz- 18.30 Risanke dio Slovenija - 14.00 - Zimzelene me­ burgu, avstrijski film 22.35 Havvk 18.50 Odprta meja lodije - 14.30 - Domače novice 1 - 2320 Napoved, ameriška grozljivka 19.00 TV dnevnik 15.00 - Tečaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos 1.15 Spenser 2.00 Osem in pol, itali­ 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 19.30 Čarobna svetilka - otroški pro­ Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - janski film 425 Neverjetne zgodbe, gram 16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Te­ ponovitev 17.30 Regionalni programi TV Slove­ 20.35 Ravanovi, ameriška nanizanka ma - 18.00 - Čestitke poslušalcev in nija - Studio Ljubljana 21.00 »Tutti frutti«, glasbena oddaja EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni pre­ 19.30 TV dnevnik RAI 22.00 TV dnevnik nos večernih novic radia BBC - 18.59 20.00 Žarišče 22.10 Agent Pepper RTL PLUS - Odpoved programa 20.30 V kaj drvimo skupaj z zemljo?, 23.00 Športna rubrika angleška poljudnoznanstvena serija 6.00 Dobro jutro 9.15 Otroške oddaje 21.00 Mali koncert nagrajencev XX. TV AVSTRIJA l RADIO ŽIRI: 11.25 Divja vrtnica 12.10 Vaš nastop tekmovanja učencev in študen­ 13.25 Hammer 13.35 Kalifornijski klan tov glasbe Slovenije: Kotnik 9.00 Jutranji program FREKVENCE: 1425 Springfieldska zgodba 15.05 Betka - saksofon 9.00 Čas v sliki Koprivnik: 98, 2 Mhz Volčji klan, mehiška telenovela 15.50 21.10 Večerni gost: Dr. Ernest Petrič 9.05 Pravica do ljubezni Chips 16.40 Tvegano 17.10 Vroča na­ 22.00 Retrospektiva Jožeta Babica: 9.30 Zemlja in ljudje Lubnik: 91,2 Mhz grada 18.00 Divja vrtnica 18.45 Poro­ Vojaki zgodovine, predstava 10.00 Šolska TV Mikiavš: 96,4 Mhz čila 19.15 21. jump Street 20.15 Air- drame SNG Maribor 10.30 Velika svoboda št. 7, ponovitev wolf 22.05 Napad pajka velikana, 0.20 Yutel, eksperimentalni pro­ 12.15 Klub za seniorje ameriška grozljivka 24.00 Sanjski de­ gram 13.00 Čas v sliki mon, grozljivka 13.10 Mi 13.35 Čudovita leta l. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.00 O Bog, gospod župnik SCREENSPORT 14.50 Živalski svet na Kitajskem, seri­ Želite kaj sporočiti 7.00 Poročila ja Gorenjkam in Gorenjcem^^T 7.05 TV koledar 15.00 Otroški program Izberite • 15.05 Nekoč je bilo... življenje f 8.00 Eurobika 8.30 Košarka - Limoges 7.15 Posebna oddaja, ponovitev : Georgija 9.30 Golf 10.30 Eurobika 8.00 15.30 Am, dam, des NAJUČINKOVITEJŠI • Poročila 11.00 Surfanje 11.30 Dirke s hidropla- Frontna linija 15.55 Mini scena 16.05 Čista čarovnija t način OBJAVO B ni 12.00 Baseball - Boston : New York Dokumentarni program 8.15 Yankees 14.00 Rallvkros 15.00 Rugby Poročila in tiskovna konferen­ 16.30 Uspešnice in nasveti v Gorenjskem glasuj 9.00 16.00 Tenis 18.00 Dirke dragsterjev ca iz Osijeka 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 19.00 Argentinski nogomet 23.30 Ho­ 10.00 Poročila tax 215-366 kej na ledu 1.30 Bovvling Za svobodo 18.00 Čas v sliki Servisne informacije 18.30 Munchenčana v Hamburgu Gost 19.21 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 11.00 Poročila in tiskovna konferen­ 20.00 Šport ca iz skupščine Republike Hr­ 20.15 Tele-As vaške 21.20 Pogledi s strani Poročila 12.00 21.30 Veliki procvvs v los Angelesu 12.30 TV izbor, ponovitev 23.00 Carrie, ameriški film CENTER amer. kom. OSKAR JE KRIV ZA VSE ob 18. in 20. uri STORŽIČ 13.30 Poročila 0.30 Čas v sliki Za svobodo amer. trda erot. SVILA, SATEN IN SEKS ob 18. in 20. uri ŽELEZ AR amer. Gost vohun, thrill. SOKOL IN SNEŽNI ČLOVEK ob 20. uri DUPLICA amer. ak­ cij, film AMERIŠKI NINJA IV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. drama Reportaže BELE NOČI ob 20. uri RADOVLJICA amer. zab. film GRDA IN POKVAR­ 14.30 Poročiia TV AVSTRIJA 2 JENA PREVARANTA bo 20. uri BLED rom kom. ZELENA KARTA ob 20. Za svobodo uri BOHINJ amer. grozlj. NIKITA ob 20. uri Gost 8.30 Vremenska panorama Tuja dokumentarna serija 16.05 Leskikon umetnikov TRGOVIN* LIO ŠKOFJA LOKA Kidričeva 56 64220 Škofja Loka

Po sklepu delavskega sveta podjetja bomo prodali na javni licitaciji sledeče osnovno sredstvo: v Reševi ulici - Primskovo HRANILNO KREDITNA I. Osebni avto LADA 1200 Karavan, letnik 1984 v nevoz­ (blizu samopostrežne trgovi­ nem stanju, izklicna cena je 40.000,00 din. ne na Klancu) SLUŽBA Licitacija bo v ponedeljek, 16. 9. 1991, ob 14.30 v prostorih vam po najnižjih cenah nudi ZA GORENJSKO LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Avto si interesenti lahko ves šivilski material - zadrge ogledajo od 14."ure dalje. Davek plača kupec od izlicitirane vseh dolžin in barv, več kot Cesta JLA 2, 64000 KRANJ 1000 vrst gumbov, podloge, cene. elastike vseh širin, sukanec, Kandidati morajo pred licitacijo položiti na blagajni 10 od­ razne trakove, čipke, prejo stotkov kavcije od izklicne cene. Obrestne mere za vezenje, gobeline, ovra­ tnike, centelin... za mesec september:

Posebna ponudba v sep­ tembru vloge na vpogled 87 % ^| Agromehanika Zadrge 20 cm 20,00 din Sukanec Rubin 68,00 din Hrastje 52 a ® 064/324-033,324-034 mesečna vezava 179 % Ramenske blazinice 30,00 din Montiramo tudi stiska- 3-mesečna vezava 193 % če italijanske znamke Fiocchi!!! 6-mesečna vezava 207 % ZIVIUV - KRANJ, p.o. Za člane petice doda­ TRGOVINA IN GOSTINSTVO tni popust!

GLAS V PODJETJU ŽIVILA KRANJ - V TURISTIČNI POSTOJANKI HOTEL BOR - GRAD HRIB V PREDDVORU Mercator Tovarna olja »Oljarica« Kranj, d. o. o. Britof 27 razpisuje JAVNO DRAŽBO IMAMO PROSTA DELOVNA MESTA za prodajo naslednjih stvari: Izklicna cena 1. Rotacijski kompresor - puhalo 3.000,00 din 2. Hladilni kompresor - agregat VODJA KUHINJE za hlajenje glikola 15.000,00 din in VEČ NATAKARJEV 3. Reduktor za variatorjem 300,00 din Naš turistični kompleks v Preddvoru ima s svojo sliko­ 4. Motor z reduktorjem FUNDA vito okolico, jezerom Črnava, kulturno tradicijo in mož­ FILTROV (DI) 2 kosa po 5.000,00 din nostmi vse pogoje, da postane model za značilno slo­ 5. Elektromotor s črpalko 940 5 KW 4.500,00 din vensko turistično ponudbo. 6. Transformator za taljenje Delo celotnega hotelskega osebja je podrejeno enemu zamrznjenih cevi 2.000,00 din samemu CILJU: ZAGOTAVLJANJU KVALITETE na 7. Ventilator z elektromotorjem 1.000,00 din vseh ravneh in na vsakem koraku. Zato ni naključje, da 8. Dvigalo 16 ton (DI) 1.000,00 din smo na letošnjem tradicionalnem gostinsko turističnem 9. Razdelilec parni 800,00 din zboru v Portorožu prejeli BRONASTO PLAKETO ZA 10. Tračna žaga STANDARS Osijek KVALITETO. 10.000,00 din Kvalitetne storitve pa so še posebej in predvsem v go­ 11. Pocinkani strešni žlebovi stinski dejavnosti odvisne OD KADRA, njegovega 5000 m 36,00 din za m ZNANJA in OBVLADOVANJA STROKE. 12. Pocinkane odtočne cevi Pogoji za opravljanje objavljenih prostih delovnih mest (žlebovi) 3000 m 20,00 din za m so naslednji: 13. Pocinkane obrobe 3000 m 36,00 din za m ZA VODJA KUHINJE: 14. Kljuke za žlebove 800 kosov 15,00 din kos - V. stopnja strokovne izobrazbe gostinske usmeritve, 15. Objemke za odtočne cevi 800 kosov 10,00 din kos smer kuharski tehnik, 1 leto delovnih izkušenj in 18,00 din kg 16. Kotno železo 50/50 2000 kg 3-mesečno poskusno delo 17. Rjuhe 260 x 160 s prevlekami za blazine 70 x 45 ZA NATAKARJA: 8000 kompletov 165,00 din - IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske usmeritve, Javna dražba bo v petek, 20. 9. 1991, ob 12. uri v Kranju, Bri­ smer natakar, poskusno delo 2 meseca tof 27, v sindikalni dvorani. Če imate znanje, sposobnosti in interes, da se razvijate Ogled stvari je možen 2 uri pred začetkom javne dražbe. v stroki in prispevate s svojim resnim in odgovornim Vsak ponudnik mora pred začetkom javne dražbe položiti delom k naši uspešnosti in izpolnjujete pogoje, pošljite varščino v višini 10 % izklicne cene stvari. pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš Kupec je dolžan plačati prometni davek in vse ostale daja­ naslov: ŽIVILA KRANJ - KADROVSKA SLUŽBA, C. tve v zvezi s prodajo stvari. Kupec mora takoj po javni draž­ na Okroglo 3, 64202 Naklo. bi plačati kupnino in prevzeti stvar. Kupec nima pravic iz Rok prijave je 8 dni, vse prijavljene kandidate pa bomo jamstva za napake stvari. o izbiri obvestili v 8 dneh od prijavljene izbire. Podrobnejše informacije o javni dražbi - tel.: 241-351. NAGRADNA KRIŽANKA

Pravilno geslo prejšnje križanke je bilo TAI-TAI DARILA ZA VSAKOGAR. Prejeli smo kar 1692 rešitev, med katerim je komisija v sestavi Renato Prem (predstavnik bralcev), Petra Bohinc in Andrej Mali izžrebala: 1. originalna kitajska slika - Nina Ahačič, Golnik 55 2. vaza iz medenine - Branka Mencinger, Grajska 4, Bo­ hinjska Bistrica ^ 3. gong iz medenine - Minka Žagar, Velesovo 16, Cerklje praktična darila Gorenjskega glasa prejmejo: Vanda Debelak, Delavska 45, Kranj Rok Oblak, Sorska 28, Škofja Loka Andreja Vogrinčič, Hafnerjevo nas. 18, Škofja Loka Nagrajencem čestitamo, druge reševalce pa že naprej va­ bimo k sodelovanju in jim želimo več sreče prihodnjič!

Odslej bomo tudi v Gorenjskem glasu objavljali križanko, ki jo lahko rešite ob oddaji TV Slovenija »Križkraž«. Od­ daja je na sporedu TV Slovenija I jutri (sobota, 14. septem­ bra). Izrezano križanko z vpisano rešitvijo pošljite v navadni modri ali beli pisemski ovojnici na naslov: TV Slovenija, Križkraž, p. p. 380, 61001 Ljubljana. Na pisemsko ovojnico pripišite: križanka. Pri žrebanju bomo upošte­ vali rešitve, ki jih bomo prejeli do srede, 25. septembra 1991. Žreb bo v naslednji oddaji Križkraž, ki bo na sporedu v so­ DELAVECnaI boto, 12. oktobra 1991, med pravilne rešitve razdelil tri na­ grade: 16.000 din, 10.000 din in 6.500 din.

KRIŽ KRAŽ

• cocccrDccccccc^ococcococccccr :. :•* televizija Slovenija

TV, TV TV4

TV6 T

O

TV> M TV, 8

TV9

TV 10 A

N R M O N

J A TV„

L T R A Petek, 13. septembra 1991 21. STRAN GLAS o jd r* I J A

FELJTON SE PREDSTAVI INTERVIEVV:

V zgodovini časopisa je izdajatelje, časnikarje poleg ažurnega ŽI VADINO V posredovanja vročih informacij bralstvu, mučila misel, kako bi DRAGAN suhoparna poročila o dinastijskih porokah, dvornih spletkah in vojnah nekoliko osvežila s krhljem lažjih tematik. Resda naj bi časopisi obstajali z namenom, da ilustrirajo dogodke v bese­ di, a žal vsi ljudje nimajo istega okusa, tako da nekatere oseb­ UMETNOST JE PARALELNA ke politične novice vržejo iz bioritma, druge pa komajda gane­ jo. Ekonomska plat časopisne medalje, kakopak narekuje izdaja­ REALNOST teljem, da zberejo okrog svoje revije ali časopisa čim večje šte­ vilo različno profiliranih noviceželjnežev; kakor danes večjim dnevnikom dušo vdihuje naslovna karikatura, tako je nekoč Dragan Zivadinov, režiser in mo. Zdaj je nastopil čas preho­ monotonost dnevnih informacij in notic razbijal del časopisa, direktor kozmokinetičnega ka­ da v tretje tisočletje, ko se mo­ kije služil zabavi, ki je spregovoril o teatru, družabnem življe­ bineta Noordung. Oče "Krsta ra ta spremeniti, za kar obstaja­ nju ali o potopisih. pod Triglavom" in "Zenita"; jo globoki, tehtni in ves čas začetnik nove generacije slo­ skrbno prikriti razlogi. To, do­ čez čas se je omenjeni kotiček za razvedrilo ustaljil pod črto, venskega avantgardnega tea­ slej neznano dejstvo je, da je pod običajno funkcijo lista; nova rubrika je tako dobila ime - tra... Večina ljudi se tega vrhni­ Slovenija prostor, ki ne proiz­ (V. feuilleton, listič ali po slovensko feljton - podlistek. Inovaci­ škega guruja spominja kot člo­ vaja zgolj ruralne realnosti in ja feljtona se je zgodila v sredini devetnajstega stoletja v vino­ veka, ki je gladovno stavkal, da poetične fiktivnosti, pač pa tu­ rodni Franciji in se kmalu preko Nemčijr^rtizbohotila tudi v bi prisilil vlado k spametova- di kozmično realnost. Vendar deželi naši. Viri pričajo, da je "vajevec" Valentin Zamik dalj­ nju, k razumnejši kulturni poli­ je obstoječa, v svoji biti roman- nega leta 1861 v Novicah objavil nadvse duhovit feljton o du­ tiki. Če je publika tedaj mislila, ticistična paradigma svoj inte­ najskem parlamentu z naslovom "Obraz državnega zbora". da Zivadinov blefira, da ne mi­ res vedno usmerjala v pogla­ Nemški časopisi so Zamikov podlistek hipoma prevedli, kar je sli resno, celo, da so njegove bljanje, Širitev in reprodukcijo slovenskemu feljtonizmu dalo zagon; imena kot Alešovec, Jur­ zahteve lucidne, so poznavalci same sebe in skrbela (in še ved­ čič, Haderlap in Kersnik v tedanjem slovenskem prostoru udo­ no skrbi) predvsem za konzer- mačila spektakularni podlistek. njegovega dela in osebni prija­ telji vedeli, da resno misli iti do vacijo tega stanja, ne glede na Feljtonsk^ besedila brskajo na satiren, včasih celo na komičen konca. Od izdajalca do vloge realnost potrebe po novi. Her­ man Potočnik Noordung zah­ način po političnem, literarnem in družbenem polju. Zanj ni "ambasadorja slovenske kultu­ teva hologramsko oziroma koz- značilno, da bi se držal točno določenega predmeta razprave, re", ki jo je odigral v času agre­ mokinetično paradigmo. marveč prostodušno skače iz teme na temo. Zal podlistek nima sije na Slovenijo v Essnu, na trajne vrednosti, ker dogodki, ki tvorijo bistvo ali jedro zgodbe gledališkem festivalu, je minilo Kdo je Herman Potočnik kmalu potonejo v pozabo. Dandanes se pod črto političnih pičlih nekaj mesecev. uvodnikov, na mestu feljtona, pojavljajo celo romani, ki so za­ Danes smo tik pred novim veli­ Noordung? meglili pravo vsebino, koncentrat feuilleton. kim dogodkom; Zivadinov bo Če se je faza utopičnega osva­ Tomaž Kukovica dobil tretjega otroka, ki bo pri- janja kozmosa končala, jo je v jokal na svet 18. septembra v zadnjem stoletju nadomestila Javnih skladiščih v Ljubljani. faza realnega osvajanja kozmo­ Ime mu bo "Kapital". Tako sa, katere emanacijo predsta­ kot oba predhodna bratca, je vlja znanost. Herman Potočnik tudi Kapital retrogardiran, oz. Noordung ni mitski heroj, am­ reinkarniran. Gre za reinkarna­ pak znanstvenik, utemeljitelj cijo Hermana Potočnika Noor- realnega pristopa k svetu dru­ dunga, slovenskega poročnika gačnih zakonov. v astroogrski vojski, ki je v zad­ V tej fazi razvoja lahko na vsa njem letu tuzemskega bivanja bistvena ontološka vprašanja (1929) napisal famozno knjigo odgovarjamo bodisi z mitom, "Problem vožnje po vesolju". bodisi s tehnologijo. Če z mi­ Knjiga je bila ponovno odkrita tom potujemo v preteklost in jo pred štirimi leti, čeprav so stro­ preverjamo, potem s tehnologi­ Prav imate. Z drugimi beseda­ Narodi, ki imajo ustvarjeno sli kovnjaki njegove skice in teori­ jo potujemo v prihodnost in jo mi; hologram Hermana Poto­ ko o sebi, imajo ustvarjeno tu je že s pridom .realizirali. Celo odkrivamo. Herman Potočnik čnika Noordunga je treba di sliko mita. In samo energija dvokolesna vesoljska postaja v Noordung je rez, ki zaključuje osvetliti. narodov z relevantno paradig filmu "Odiseja 2001" je Poto­ utopično in vzpostavlja realno Ostrino ideje knjige "Problem mo je dovolj prodorna, da de čnikova ideja. ekspanzijo v kozmos. Heroj­ vožnje po vesolju", ki jo obda­ luje na način, ki namesto ener­ Dragan Zivadinov je kozmo- stvo in mitičnost Hermana Po­ jajo številne plasti jasnih misli, getske izgube oziroma gole re­ navt, ki bo od sedaj režiral le še točnika Noordunga pripadata rojenih v preteklosti, sonce na­ produkcije, proizvaja presežno Potočnikove projektile; načrt polju racionalnega, epicenter šega veka oblikuje v inventar energijo, z njo pa Ideje, ki pre­ dela ima kabinet izdelan do le­ njegovega uma je v frontalnem prihodnosti. In ravno ta svetli segajo energetski potencial, ki ta 2045. Skratka Dragan plove delu njegove glave, sence nje­ dokument, ki premošča razli­ jih je ustvaril. To prodorno naprej. Poglejmo, kaj pravi na govega bivanja v kozmosu. čne kvalitete enega Časa in šte­ energijo proizvaja mit. predvečer rojstva tretjerojen- Herman Potočnik Noordung vilnih Prostorov, je tisti, ki zgo­ Tistemu, ki ima Duha, se ni po­ čka... naj postane mit, vendar mit, dovinski znanosti kaže pot do trebno boriti za preživetje, ker katerega glavni heroj bo zapi­ nujno potrebne redefinicije mu je to imanentno. Tistemu, Kozmokinetični kabinet san v knjigo racionalizma. slovenskega naroda. S tem, ko ki ima Duha, se ni potrebno Noordung; zakaj se je ta ideja bo redefinirana zgodovina slo­ boriti za Umetnost, ker je nje­ izžela ravno iz slovenske venskega naroda, bo redefini­ gova veličina Umetnost sama. Retrogardna metoda je rana retrogarda. zemlje? omogočila, da ste kot Kristus Kakšno je sporočilo "Kapitala"? Gre za spreminjanje paradig­ Narodu, ki ima mite, se ni treba Lazarja obudili iz pozabe od Vedite, Zemlja se ne vrti. me. Slovenska umetnost o sebi Artauda do Potočnika. Ali bati za usodo. Ali je Herman ves čas uveljavlja in vztrajno Potočnik Noordung mitska reproducira eno samo, stati­ pozivate k redefiniciji čno, pesniško/ruralno paradig­ zgodovine? oseba? I uma/ Kukovica

od teh zakotnih pragozdov - pri nas, ta strah v očesnih zrkljih dolgem času) celotne stvari, ki je ni bilo več moč zanikati, ker je p E LJTO1M : Tomaž Kukovica modernega človeka še vedno brli. Novosti tradicionalno urejene postala del vsakdanjosti, napravila mit. Mit o nekoč tako dobri družbe bezajo v obup. Ženejo jih v strah pred samim seboj, pred in prijazni mladini. Ce si pogledamo Zeitgeist poznih šestdesetih nove in boljše odtenke tuzemskega bivanja... in sedemdesetih let dobe uveljavljanja OHO, bi bilo nemara smi­ KRANJ, MESTO V Kranj je mesto ekscesov, tisti topos, kjer so Slovenci začeli izsto­ selno omeniti niz dogodkov, lici so v sosledju dali pečat svetovne­ pati iz Edna v Kranj, iz kraja, kjer je nezaželeno misliti, v kraj, mu nazoru mladih, drugačemislečih. MRZLICI ALTERNATIVE kjer mogočno carstvo razuma spoznava vse tegobe bivanja in jih Evropa je bila zastrupljena s študentskim gibanjem, ki je zacvete­ pljuva v, z debelo tančico mrene prikrite, oči samozvanih oblast­ lo z legendarnimi demonstracijami '68, ko so vlade izgubljale tla nikov. In kdaj se je zgodilo to izobčenje ali spoznanje? pod nogami. Med študenti so se širile ciklostilne brošure del Ro­ se Luxemburg, Lenina, Korscha; v Prago so vkorakali Rusi. Je bil to punk boom'.' Ne. Punk (čeprav bo naš feljton naperil po­ Ameriko je dušila vietnamska vojna, vrstile so se demonstracije. gled na dogodke, ki so bili iniciirani z njim in po njem) je bil dru­ Svetu je grozila seksualna revolucija, pop glasbeniki so koncerti- go dejanje zgodbe, ki jo je začela vtiskavati karizmatična številka rali za mir, mladi pa so z dolgimi lasmi, marihuaninimi svitki v Na začetku je bila "Plamenice 1963". "Plamenico", list kranjskih gimnazijcev, so ustih vse to navdušeno vpijali. Dolgo negovana tradicija družbe­ zapolnili Marjan CigliČ, Iztok Geister in Marko Pogačnik; Lite­ nih tabujev je padla. REPRiza rarna in pesniška snovanja, ki so bila napisana pod vplivom err»ara zelo škandalozno izzveni, če zapišemo, da je Kranj me- predvojne slovenske in svetovne leposlovne avantgarde, so raz- Vdor novih vrednot na Slovensko, v eno od socialističnih repu­ tiv • SCe?ov- ne da bi navedli v zvezi s čim. V povezavi z alterna- besnele od šolske uprave do političnih vrhov. Javnost seje zgra­ blik Jugoslavije, ki je stopala po Titovi poti, je bil težak, m ko it \nimi gibanji, kakopak. Bržkone je že samo poslovanje z alter- žala nad dekadentnostjo "oh, te mladine"; Marka Pogačnika je je končno vsaj malo uveljavil, je že bil post festum. Reakcija s tO v a pregledal psihiater, ki naj bi določil substanco in naravo vzroka dobnih meščanov na nove, degenerirane ideje in predvsem izgled s ' ? P kt s hudičem, tajna aliansa naših someščanov, ki jih cio Uj,erno 'z dneva v dan na cesti, v trgovini... z nečim nekonven- njegovih psihičnih motenj.... njihovih privržencev je bil primeren zakrneli, zaprti miselnosti. m ne Ljudje so na hipije kazali s prstom, saj so bili prav ti dežurni . n- daih"' ' domenjeni obredi v družbi so tisti, ki jih do se- Na srečo Kranja so mlade, dolgolase glave zaključile šolanje in OJeća vec. Na šolah, delovnih mestih so nasilno skalpirali dolgolase prak° družba s tisočletno in dodobra moralno izprašano se odpravile na študij v Ljubljano. A Pogačnikova klapa je ostala so §e A še preden so oblastne sile uspele postriči vse hipije, še preden po( "ima vpisane v register "dostojnega". Alternativa je zvesta svojim idealom. Osnovali so legendarno skupino umetni­ 1 m na( n se je hipijevstvo dodobra razbohotilo, je zakorakala v deželo u sti »k - r' mišljenja, svetovni nazor, ki išče nove možno- kov, ki si je nadela ime OHO. Izdali so manifest, posneli kopico sončni strani Alp ostudna, brezkompromisna, nevzgojena, uniču­ JablaneStenCe' ^' ^rs'ca tam' kJer se porajajo sadeži prepovedane filmov, prirejali instalacije, napisali knjige... skratka po nekaj le­ joča in pobrita pošast z imenom - PUNK. tih delovanja so postali tudi izvozni artikel. Z aktom selitve iz e ,mc e žrtje^- L r 'J' J b'l Adam prvi alternativec, saj je svoje grešno Kranja v Ljubljano, v večje mesto, ki je lažje požrlo njihovo iz­ aCal z ANARCHYIN janje • P°P' izgonom iz Edna. Njegovi potomci so de- raznost in ki je bilo tudi dovzetnejše za svetovne trende izza žele­ SV je a sti z ? * Praočeta ves čas preklinjali, ker so se morali spopa- zne zavese so se uveljavili. Postali so centralna duhovna sila v THE SR SLOVENIJA snrii -.ami tostranskega dela. Toda na koncu vseh ko mcev so se Sloveniji in po njihovem formalnem razhodu se je o njihovem Kaj je bilo za profesorje hujšega kot po glavi pobrit, z ozkimi, jeli's^alternat8'0"0"1 iz dežcle BrezdeIJa- Kratko povedano; spre- delovanju, pobudah delu razlilo morje črnila po papirju. Toliko, raztrganimi hlačami in knofiicami prehoden dijak. Hipije so vsaj na grobo, za sedaj o Praočetih kranjske alternative. lahko lasali in strigli, sedaj ni bilo ničesar oprijemljivega več. Se atomske^3 ,?rimitivna ljudstva, milje oddaljena od civilizacije Fenomen OHO in duh časa, s katerim je rasel, je dokazoval, da tisto, kar je ostalo, je bilo bodičasto in-ostudno. In ideali; brutal­ ziskoval novotarije, ki jih s seboj privlečejo vedoželjni ra- je bila na začetku repriza; ponovila se je prigoda alternativca na kritika vsega obstoječega: vrednot, odnosov, političnega siste­ •Cl, sprejemajo s strahom v očeh, in res je, da kilometre Adama, saj se je javnost sprva skeptično križala, nato pa je iz (po ma. Stvari so se začele zapletati. GLAS 22. STRAN Petek, 13. septembra 1991

MARIJAN ŠTANCAR Sonja Korošec MONOS MEGLE IN SONCE SONČNA OBALA Z V megle in sonce v žrela vulkanov Kje je sonce - je zakričala in se spotaknila ob razbito udirate metuljevo krilo svoje duše, j Bili so razdrobljeni povsod po beli cesti Nekje v steklenih skalah so se skrili srebrni zajčki v lačne in se igrali z njenimi lasmi ovenelimi v vetru volčje oči Mislila je da je njena obleka posuta s prahom zvezd sekate pa so bile samo snežinke ki so se ujele v pajčevino jedra 9 ST O zelenega žepa svojih »O Hodila je in hodila dokler je bila cesta bela in je vodila do zapuščenega vodnjaka jader Potem je pila mesečino v njegovih dlaneh - dišalo je po polbogovi razcvetelih češnjevih cvetovin pasjih duš Zaplesala je in zasanjala v beli korenini vetra o Ob cesti so bile same votle kosti osamljenih jezdecev in mladoletni V plavem vetru so odzvanjale kot srebrni zvončki na vi žoltokljuni sneženih kočijah optimisti Kje je sonce - je zakričala in njen glas so požirale realizma. E drobne plave ptice in sive luknje njenega krika so prebudile njihova prozorna krila da so zavreščale in za vedno zaspale v objemu vetra Hodila je in hodila dokler je bila cesta bela in je vodila LA BEL, BEL, BEL < do zapuščene morske obale Vrti in večni Zelena krila je položila v morski val in rumene alge so vrti večni se ji vrti v večnost večni * ZU ovile okoli belega vratu in ji spletle rožnato ogrlico sladko iz bisernih koral vrti se tuji Črne školjke so postale njene oči in zlate ribice so plošča gramofona 0) zaspale zlagani in plehki LU O v njenem naročju alt jo prazni E Plavala je daleč daleč k sončni obali in s seboj je nosila la bel, bel, bel... t "3 sevajo glasovi Q_ lepoto stoletnih krikov osamljenih ljudi c - P neke Tu sneg D O >co »te n CD Kristalni angeli so peli in plesali na sončni obali lažne tam dež J> a> vihar tam že CD '«= tuje E o melodije pomladni O O CO ir neke tuje drevesa ruje a > °- x c co 1 grobe tu udira zemlja se K R I K zadirčne pogreza CO "O g surove vulkan nažira 2 s™ Kristali so zaihteli divje done svet CO "C W Zvok se spremenil je v srebrni stok co svoj večni tam morje pljuska 1(1 Ure so porumenele in obvisele v temi ^ § CD bel, bel - la bel... CD O o. Rože so ovenele v plavem prtu čez vesolje 25: < »o in bariton in val gora _l o "o O Joj in kamen (0 CD O in ubiti 5E a Na cvetovih sanjajo zaljubljene oči >(a .. C CO D) živčni neba Mesto spi v globini zelene reke •J L > « CO O saksofon ubija c ao "§ d=c Na bregu osamljeni ljudje in ta naš ljudi človeštvo. n * 2 •- a Violine so kot slutnje o - » CO ® CO stari Morija Joj utrujeni Morija (Šopek rož v rdeči sobi kasarniški Morija »II O in poljub belih oblakov) gramofon (S O L sil LA BEL, BEL... c an —I C\J >co

VRBO

O, Vrbo, srećno, drago selo zavičajno, gde kuća mojega oca stoji; da ne žed za znanjem iz tvoga sveta nije zavela, ta prevrtljiva zmija;

ne bih znao da se u otrov pretvara sve što srce sebi slatko obećava; ne bi mi bila vera u sebe oteta, ne bih bio igračka unutarnjih bura!

Verno srce i ručicu radnu kao miraz što nema ni milionarica uz izabranu bih dobio devojku;

i mirno plovila bi moja barka dom od vatre, od grada mi pšenicu čuvo bi prvi sused-hram svetog Marka. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO GLAS UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 23. STRAN Petek, 13. septembra 1991

"Tiralica" za pokljuškim medvedom Javna dela v gozdu V skupini delavcev, zaposle­ nih na javnih delih, so nam Se kosmatincu tresejo noge? povedali, da jim mesečno pri­ pada nadomestilo v višini Bled, 10. septembra - Rejci ovac iz ovčarske skupnosti Bled pa 3670 dinarjev, če seveda de­ tudi tisti, ki pasejo "na črno" in se nikomur ne podrejajo, še ni­ Ekonomski in socialni lajo polno število ur, vsak pa so pomirjeni. Rjavi medved, ki je na Pokjuki in Mežakli urad­ dobi še tisoč dinarjev nagra­ no poklal 20 ovac, neuradno pa nekajkrat več, namreč še ved­ de. Nihče od fantov nima no živi. V petek so njegove odtise spet videli na Mežakli. kvalifikacije za gozdna dela, Da se pokljuškemu kosmatincu že tresejo noge ali da ver­ toda orodje že kar dobro ob­ jetno v svoji (medvedji) premetenosti celo razmišlja, da bi jo vladajo, osnovne prijeme pa odhlačal v kraje, kjer si ga celo želijo, je verjetno več razlogov. interes si podajata roki jim je tako ali tako pokazal Prvi je vsekakor ta, da je namestnica republiškega ministra za eden od kvalificiranih gozd­ kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred nedavnimdala dovo­ nih delavcev. ljenje za odstrel in dala lovcem iz Triglavskega narodnega par­ Gozdno gospodarstvo Kranj, zavod za zaposlovanje in kranjski izvršni svet so se ka možnost, da ga ustrelijo. Drugi "udarec" so mu zadali na spomladi dogovorili o vzdrževanju gozdnih površin po vetrolomu s pomočjo javnih sestanku predstavnikov gorenjske lovske inšpekcije, ovčarske Kranj naredi načrt nadaljnjih del. skupnosti Bled, Triglavskega narodnega parka in izvršnega vzdrževalnih del v gozdu, na sveta, na katerem so se dogovorili, da bodo k sodelovanju po­ katerih bi bilo moč nadaljevati Kranj, 11. septembra • V vetrolomu je bilo leta 1984 poškodovane­ vabili tudi člane lovskih družin iz območja, ki sodi v park, in javna dela, pa naj gre za po­ ga veliko gozda na Štefanji gori in v Udinborštu, ki so ga kasneje da bodo poskušali medveda privabiti na mrhovišče, ki bi ga gozdovanje, nego mladega goz­ pogozdili, zdaj pa je potreben nege. Na teh delih iz občinskega pro­ zanj posebej pripravili. Da ne bo težav, bodo morali rejci da ali urejanje močno dotraja­ umakniti ovce na nižjeležeče pašnike. • C. Z. grama javnih del je julija začeli delati skupina sedmih ljudi, ki so nih gozdnih cesta. °ili na kranjskem zavodu za zaposlovanje prijavljeni kot iskalci za­ poslitve. Po dveh mesecih je uspešno obdelanih 13 hektarjev gozd­ nih površin na Štefanji gori in 8 hektarjev v l dinborštu. 1 MEŠETAR Delovišče in že negovane Kolikšne so cene kmetijskega reprodukcijskega materiala površinev Udinborštu so si ta v kmetijski zadrugi Sloga Kranj oz. v njenih trgovinah in pro­ teden skupno ogledali pred­ dajnih skladiščih na Visokem, v Stražišču, v Mavčičah, v Bes- stavniki izvršnega sveta, zavo­ da za zaposlovanje in Gozdne­ nici in v Žabnici? ga gospodarstva. Slednji v tem cena (din/kg) družabništvu predstavlja stro­ kovnega partnerja, zavod za za­ vrsta materiala s 3% brez 3 % poslovanje je priskrbel ljudi in prom. d. prom. d. poskrbel za njihova nadomesti­ la in stroške dela, izvršni svet vanja, ki nudi začasno socialno gnojilo KAN 4,50 4,37 Pa sodeluje pri financiranju varnost nezaposlenih in jih gnojilo NPK 7-20-30 11,35 11,02 Projekta javnih del. Janez Po- hkrati ohranja v delovni kondi­ gnojilo NPK 26-26-26 12,75 12,38 nikvar z Gozdnega gospodar­ ciji. Financerja teh del sta re­ »Javna dela so koristen kom­ gnojilo NPK 15-15-15 10,30 10,00 stva Kranj nam je povedal, da publiški sekretariat za delo in pleks aktivnosti, ki jih bomo v gnojilo NPK 13-10-12 8,40 8,16 so se razpisu za javna dela odz­ kranjska občina, zavod za za­ Kranju po prvih pozitivnih iz­ gnojilo NPK 10-15-12 (iz Avstr.) 8,20 7,96 vali zaradi močno povečanega poslovanje pa poskrbi za nado­ kušnjah še gojili,« sta povedala koruza (v vrečah) 6,50 6,31 obsega negovalnih del v gozdu, lastniki sami ne zmorejo nego­ mestilo delavcem, stroške pre­ sogovornika, prepričana, da se pšenica (v vrečah) 5,40 5,24 ki jih po vetrolomu sami ne valnih del. hrane, prevoza, zdravniškega pri tem početju dobro dopol­ krmila za krave, 12 %, osiječanka 7,50 7,28 zmorejo. Sprva je bilo mišlje­ Nega gozda po vetrolomu je pregleda. Delavci so tudi njujeta ekonomski in socialni TP-PIT 9,30 9,03 no, da bi za to delo najeli 16 prvi primer javnih del na Go­ zdravstveno zavarovani. Če pa interes. »Poleg javnih del na BEK-1 9,80 9,51 nezaposlenih za 45 dni, kasneje renjskem, je pojasnila Andreja izpolnijo 120 delovnih ur mese­ vzdrževanju gozdnih površin NSK (45 kg) 10,80 10,49 Pa so se odločili za sedem de­ Švegelj, strokovna sodelavka čno, jim pripada tudi pravica razmišljamo tudi o novih. To bovisal (10 kg) 23,00 22,33 lavcev, vendar za vso sezono. Zavoda za zaposlovanje v Kra­ do pokojninskega zavarovanja. aktivnost bi lahko razširili na pesni rezanci 4,20 4,08 komunalno infrastrukturo, Sku pina je najprej delala na nju. »Od kranjskega izvršnega Pri izbiri delavcev za javna de­ KPŠM 5,90 5,73 kmetijska opravila, tudi social­ Štefanji gori, na golicavi, ki so sveta je prišla pobuda za tovr­ la imajo prednost tisti, ki sicer otrobi 4,70 4,56 no delo. Če v teh časih nezapo­ jo po vetrolomu leta 1984 po­ stna javna dela, za katera je nimajo socialne varnosti na za­ travnik 1 175,00 169,91 vodu za zaposlovanje.« slenim ni mogoče pomagati s gozdili z 10.000 sadikami, zdaj razpisal natečaj republiški se­ travnik 3 171,30 166,32 trajnejšo zaposlitvijo, potem je Pa je mladi gozd potreben ne­ kretariat za delo. Sprva smo Predstavnika kranjskega iz­ italijanska ljulka 82,10 79,71 dobrodošla oblika vsestransko ge. Tudi v Udinborštu gre za načrtovali pogozdovanje, ven­ vršnega sveta Tadej Markič in črna detelja 118,20 114,76 koristnega dela tudi sodelova­ nego po vetrolomu poškodova­ dar smo spomladi zamudili. Si­ Andrej Tavčar sta ob obisku lucerna 114,50 111,17 nje v javnih delih.«© D. Z. nih površin, na obeh lokacijah cer pa so javna dela ena od gozdnega delovišča predlagala, semenska pšenica 10,60 10,29 pa gre za zasebne gozdove, kjer oblik aktivne politike zaposlo­ naj Gozdno gospodarstvo Žlebir, foto: A. Gorišek Cene pujskov in že odraslih prašičev (pitancev) so na slo­ Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu: venskih sejmiščih zelo različne. Na Igu pri Ljubljani so pujske, težke do 30 kilogramov, prodajali po 45 dinarjev za kilogram žive teže, v Šentjerneju približno enako težke tudi do 60 dinar­ jev za kilogram, v Celju po 50 dinarjev za kilogram, podobno Odpornejše sorte škropili le enkrat ali dvakrat tudi v Brežicah. Za pujske, težke več kot 30 kilogramov, so - i: - - - «f *. kupci morali odšteti po 40 do 50 dinarjev za kilogram. Ker je zgodnje sadje prodajajo po 25 dinarjev za kilogram, cene poznega še niso znane, predvidevajo pa, da bodo do zime in do klavne glavne sezone še nekaj mesecev, bodo ce­ (odvisno od kakovostnega razreda) od 5 do 25 dinarjev za kilogram. ne ob takšni inflaciji, kot je bila zadnje mesece, že precej višje. njaku lahko vljučili v prodajo Če bodo sploh še v dinarjih .. . Podvin, 10. septembra - "Ko smo že pričakovali, da bo zaradi zgod­ na tujem, pa smo se odločili, nje spomladi sadje dozorelo prej kot druga leta, so nastopile april­ da priložnosti za izvoz ne bo­ ske ohladitve, ki so rast in razvoj toliko zavrle, da bo letos sadje Iščete nove možnosti za zaposlovanje, vendar ugotavljate, mo izkoristili in da bomo tudi da je vaše znanje pomanjkljivo in bi ga želeli dopolniti?! zrelo celo teden kasneje, kot je normalno. Lani smo pozne sorte za­ letos poskušali oskrbeti s sad­ celi obirati 19. septembra, letos jih bomo predvidoma 25.," pravi jem naše redne odjemalce. Po­ DELAVSKA UNIVERZA Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu. nudbe jim bomo poslali v za­ VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE Po snegu, ki je padel sredi apri- ob enkratnem oz. dvakratnem. četku prihodnjega tedna, ko in la, in zmrzali, je sadju slabo ka Problem odpornejših sort je v bomo dokončno sestavili ce­ ZAVOD ZA KULTURO IN zalo. Si je kasneje opomoglo? tem, da niso znane, da jih je te­ nik." IZOBRAŽEVANJE TRŽIČ "Ker je temperatura v nasa­ žje prodati in da so tudi sicer Je vsaj približno znano, kakšne sta pravi naslov, kjer boste lahko pridobivali ali dopolnjeva­ du tedaj padla na minus 4,8 po okusu in trpežnosti v glav­ •bodo cene? li svoje znanje. stopinje Celzija, so sorte, ki so nem slabše od standardnih "Letos bodo jabolka dokaj Predstavljamo vam nekaj najzanimivejših programov: začele cveteti (predvsem alk- sort." draga. Kmečke ponudbe bo mene, idared in delno tudi zlati 1. Osnovna šola za odrasle od 5. do 8. razreda - šolanje je Kolikšna bo letošnja sadna leti­ bolj malo, v plantažah bo pri­ delišes), precej pozeble. V času brezplačno na? Kakšna bo kakovost sadja? delek povprečen, v nekaterih cvetenja je bilo tudi sicer tako 2. Programi za pridobitev poklica: "Najprej smo načrtovali 600 pa je svoje opravila toča. V slabo vreme, da so čebele slabo - turistični tehnik ton pridelka. Ko pa smo pri Resjah bomo tako, kot je pri izletavale in smo jih morali pr­ - mednarodni špediter spomladanskem obrezovanju nas že v navadi, sadje za ozim­ vič po približno dvajsetih letih ugotovili, da ima drevje odli­ - poslovni sekretar Pripeljati v nasad. Čebele so nico sortirali v več kakovostnih čne nastavke, so nam apetiti pogoj: dokončana srednja šola svoje delo dobro opravile in in cenovnih razredov, medtem porasli in smo ocenjevali, da bi zročila večje škode. Debelejše precej pripomogle k temu, da ko v nekaterih drugih nasadih - skladiščno-komercialni tehnik lahko pridelali še dvesto ton ledene kroglice so sicer obtol- prodajajo "mešano sadje pov­ pogoj: šola za prodajalce Pridelek ni še manjši, kot bi si­ več. Zdaj, ko je znano, kolik­ kle nekaj sadežev, vendar jih prečnega kakovostnega razre­ cer bil. Nekaj težav smo imeli šno škodo sta povzročili poze- 3. Programi usposabljanja: bomo izločili in uvrstili v nižje da". Cena za sadje tretjega ra­ tudi s škodljivci. Ker je bilo le­ ba in neugodno vreme, ocenju­ - kuharski, natakarski, receptorski pomočnik kakovostne in cenovne razre­ zreda, ki je namenjeno za ta­ tos razmeroma dosti padavin, jemo, da bomo pridelali pribli­ pogoj: dokončana osnovna šola de." kojšnjo uporabo in predelavo, je bilo tudi več možnosti za žno toliko sadja, kot smo pred­ - dopolnilni program za tajnice bo verjetno okrog pet dinarjev okužbo s škrlupom in več po­ videvali in verjetno nekoliko - voznik viličarja Katerih sort bo največ? za kilogram, prvorazredno pa treb po škropljenju. Občutlji- manj kot lani. Ce pa se bo sa­ pogoj: starost 18 let, vsaj 6 razredov osnovne šole v "Med standardnimi sortami okrog 25 dinarjev." ejše sorte smo škropili 15- do dje v zadnjih dveh tednih še vzdrževalci stavb (hišniki) , prevladuje jonatan - stara, pre- Zgodnje sorte že obirate. Kdaj 17-krat, odpornejše le enkrat kaj odebelilo, bistvene razlike 4. Tečaji tujih jezikov: a skušena in znana sorta, ki je 'i dvakrat. Čeprav je razlika boste začeli s poznimi? ne bo. pri nas običajno tudi nekoliko začetni in nadaljevalni tečaji angleščine in nemščine za velika, primerjava kaže, da so "Predvidevamo, da bomo otroke in mladino občutljive sorte ob 17-kratnem cenejša od ostalih. Jonagolda pozne sorte začeli obirati 25. Sadje bo kakovostno. Toča, in idareda bo letos zaradi poze- - začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji angleščine in škropljenju dejansko bolj oku­ ki je zajela domala vso Gorenj­ septembra; natančno pa bo nemščine za odrasle - mednarodni certifikat ICC žene s škrlupom kot odporne be manj kot druga leta, manj znano potem, ko bomo na sad­ sko in tudi nasad Resje, ni pov- pa bo tudi zlatega delišesa, ki - specializirani tečaji angleščine, nemščine in italijanščine ju opravili zrelostne preskuse. za poslovodne delavc(k)e, zunanjetrgovinske refe­ bolje rodi vsako drugo leto. Tedaj bomo začeli tudi s pro­ Predvidevali smo, da bomo le­ rentne, prodajal(k)ce, telefonist(k)e itd. Predstavitev in pokušina dajo sadja za ozimnico." - tečaji slovenščine za Neslovence tos pridelali že dvajset do tride­ Imate dovolj obiralcev? V sadovnjaku Resje pri Podvinu pridelujejo pretežno standardne set ton jabolk odpornejših sort, 5. Ostali programi: "Če sodimo po zanimanju m bolj občutljive sorte (letos so jih morali škropiti 15- do vendar bo pridelek zaradi po- - tečaji krojenja in šivanja in po številnih telefonskih kli­ 17-kmn manjši del nasada pa predstavljajo tudi odpornejše •w ,,, yiCUJIU t^p""?*"* zebe bistveno manjši (le nekaj - tečaji strojepisja M rnurijsi uei nusuuu f/u njttjv cih, se nam za obiralce ni treba ton)." - tečaji za nego starejših in invalidov Sprte, ki so jih letos škropili le enkrat ali dvakrat. Da bi kupce bati. Vsem, ki bi radi obirali sa­ seznanili z manj odpornimi sortami, ki so manj znane od stan­ - tečaji za popravilo čevljev dje, niti ne bomo mogli ustreči, 1 dardnih in občutljivejših, bodo v sadovnjaku jutri, v soboto, ob Kako bo s prodajo? Bo sadje - seminar Samozaposlovanje - možnost in načini glede na pridelke v kmečkih na­ prednost pa bomo dali tistim, 10. uri pripravili srečanje s sadjarji in kupci. Predstavili bodo 6. Novo za otroke: sadih lahko prodati? ki so že obirali v našem sadov­ Prednosti in slabosti odpornejših sort (možna bo tudi pokušina) - zaplešimo po domače "V evropskih nasadih bo njaku in za katere vemo, da Po tudi integralno varstvo sadnega drevja, ki ga v nasadu Resje - likovna šola Uv znajo obirati in da ne povzro­ ajajo že nekaj let. letos pa se je razširilo po vsej Sloveniji. Prt pridelek letos povprečno za '30 čajo škode. Ker je število lestev - obdelovanje gline tovrstnem varstvu je bolj kot število škropljenj pomembna izbira odstotkov manjši od normalne letine, zato je pričakovati, da in drugih obiralskih pripomoč­ Informacije in vpis: Delavska univerza Viktor Stražišar, škropiva. Glavno je. da škropivo uničuje samo določene škodljiv- 64240 Jesenice, tel.: 81-072, Marta Koprivec, Zavod za kul­ c bodo vsi večji slovenski proiz­ kov omejeno, smo veseli pred­ f' ne pa tistih, ki so naravni sovražniki škodljivcev in ki držijo turo in izobraževanje, 64290 Tržič, tel.: 52-155, Heda Šivic. škodljivce pod "pragom škodljivosti". vajalci sadje tudi izvažali. Če­ vsem parov ali manjših sku­ prav bi se tudi v našem sadov­ pin."• C. Zaplotnik gi interesenti), kar je bilo dogo­ vorjeno v pogodbi 0 sofinancira­ PREJELI SMO Vodi bo ime nju projekta Polnilnica Voda Stimulacija znaša že 81,70 Juliana Karavanke - Predor z dne 22. ju­ (zaradi česar tudi sindikati ne Projekt stekleničenja vode iz nija 1990. Zaradi čedalje večjega zani­ najdejo pravega sogovornika), izvira v Karavanškem predoru je V zvezi s trditvami o zavlače­ odstotka manja bralcev za sodelovanje delavcev ne bo uspelo zaplesti v za občino Jesenice izjemno zani­ vanju stečajnega postopka želi­ v rubriki Odmevi in Prejeli igre, katerih cilj je ohranitev se­ miv, zato so bila prizadevanja mo poudariti, da je vodenje le- smo, priporočamo, da pri­ danjega stanja ali vsaj za vleči Na Ljubljanski borzi d. d., so dogajanja včeraj potekala v župana, Izvršnega sveta in tega v pristojnosti sodišča, na spevki niso daljši od dveh tip­ prihajajoče spremembe. skladu s hiperinflacijskimi gibanji in pričakovanjem devalvacije upravnih organov občine Jeseni­ katerega v nobenem primeru ni­ kanih strani (60 vrstic). Le ta­ SDSS dinarja. Tečaji za obveznice so dosegli nove rekordne odstotke, ce usmerjena prav v realizacijo ma vpliva občina oziroma njeni ko lahko zagotovimo pravo­ Območni odbor Kranj EDP (evidenčne devizne pravice), ravno tako, najbolj otipljiv od­ tega projekta. Eden od dokazov organi. Občina Jesenice pa je časno objavo čimveč pisem. Branko Grims stotek pa je razviden iz novih zneskov za odkup tuje valute v me­ za to trditev je, da so se pred­ pristojne za vodenje stečajnega Uredništvo si pridržuje pravi­ njalnicah in bankah. Od danes, 13. septembra, pa tja do prihod­ stavniki občine Jesenice od julija postopka obvestila o svojem sta­ co, da predolge prispevke njega četrtka, 19. septembra, znaša stimulacija za odkup tuje va­ 1990 sestali z investitorji kar na lišču, da podpira realizacijo pro­ ustrezno skrajša tako, da ni lute kar 81,70 odstotka, oz. dobre tri odstotke več, kot do včeraj. Ali bo skupščina 7 delovnih pogovorih, poleg tega jekta postavitve polnilnice vode v bistveno okrnjena vsebina Če boste na bančni šalter prinesli tujo valuto v efektivi, vam bo­ pa so bile vodene še druge aktiv­ prostorih bivšega Elima Jeseni­ sporočila oziroma, da zavrne do za nemško marko obračunali tečaj 22,96 dinarja, za avstrijski po novem zakonu nosti. ce, saj ta lokacija nudi ustrezne objavo. Vsi prispevki morajo pogoje za čimprejšnje in nemote­ šiling 3,26 din, za ameriški dolar 38,8 itd. biti podpisani s polnim ime­ Vlogo za izdajo lokacijskega popravila krivice? dovoljenja je podjetje Perne vlo­ no delovanje tega projekta. nom in naslovom. V tečajnici Ljubljanske borze so objavljeni tečaji za obvez­ žilo 19. aprila 1990. V skladu z Odločno zavračamo trditev, Navajam sledeče besedilo! nice, ki znašajo: za RSL 1 139,5; za RSL 2 110; za mesto Ljublja­ Uredništvo veljavnimi predpisi je bil dne 29. da se otepamo projekta, saj vr­ Predmet: odstop zemljišča v na 108,7 itd. Očitno nasveti borznih strokovnjakov zelo vplivajo maja 1990 izveden izreden loka­ sta objektivnih razlogov, pred­ družbeno lastnino. na dogajanje na Ljubljanski borzi - izračuni o donosnosti posa­ cijski ogled možne lokacije za iz­ vsem pa zapletenost reševanja Zapisnik številka meznih vrednostih papirjev, ki jih prinašata Delo in Mladina, še Ni res, da ljudstvo 467-71/1963 gradnjo polnilnice na Hruški, premoženjsko-pravnih vprašanj, vpliva na možnost hitre realiza­ pospešijo rast tečaja. Datum, 22. 5. 1963 ob 15. uri na katerem so bili navzoči pred­ ni sposobno stavniki podjetja Perne, Vodovo­ cije. Upravni organ pa je dolžan popoldne. Skupno tedensko povprečje EDP znaša že 73,7, za kolikor da in Železniškega gospodar­ spoštovati zakonitost postopka, Tega dne se je moj oče last­ morajo povpraševalci po deviznih pravicah primakniti k uradne­ upravljati stva, in kjer so bili seznanjeni z to pa je tudi razlog, da še doslej nik kmetije, star 62 let, iz okoli­ mu tečaju tujih valut. Na drugi strani pa je to odstotek stimulaci­ zahtevami, ki jih morajo po ve­ ni izdano lokacijsko dovoljenje. ce Kranja podal na odločilno pot je izvoznikom za njihove težko priborjene devize. Včeraj na borzi premoženja ljavnih predpisih izpolniti za iz­ Rina Klinar, dipl. soc. do Kranja. Medtem podaril so pri posameznih bankah, npr. Novi banki, tečaji za EDP že do­ dajo lokacijskega dovoljenja za Predsednica IS Gorenjski glas, 16. avgusta 1991 družbi (brez navzočnosti otrok) segli krepko čez 80 odstotkov. Vsekakor je očitno, da stoodstotne svoje kmetijsko premoženje, ki izgradnjo polnilnice za stekleni- čenje vode z imenom Juliana. Dva sloja ljudi podražitve posameznih artiklov v trgovinah niso nič nenavadne­ obsega okoli 4,500 ha zemeljske ga, kajti hiperinflaciji ne moremo več uiti. V intervjuju z gospodom Vito- površine (od tega polovico goz­ Da bi zagotovili pogoje za Ihti, ki so ostali brez dela, in mirom Grosom, objavljenim v dov) brez cenitve o denarni vred­realizacijo postavitve polnilnice mlajši upokojenci (invalidsko), z Gorenjskem glasu dne 16. avgu­ nosti. Prav tako zapisnik nima vode, je Sklad stavbnih zemljišč zajamčeno pokojnino, s katero v sta 1991 je bilo navedeno, daje nobenega podpisa prizadete odločil, da odda potreben pro­ sedanjih razmerah ni mogoče gospod Gros med strankami, ki petčlanske družine. stor v najem, in da sklene na­ dostojno živeti - odmerjena po so zavračale brezplačno delitev Spodaj piše sledeče: V zame­ jemno pogodbo o tem s podjet­ birokratizmu (npr.: imaš dve POROKA premoženja delavcev naštel tudi no naj se posreduje pri oddelku jem Perne. kravi, vlada ti obe vzame, eno Socialdemokratsko stranko Slo­ za družbene službe, da sprejme G. Perne je Izvršni svet Skup­ ustreli, drugo pomolze in mleko venije. kmetijsko oskrbnino po odloku o ščine občine Jesenice dne 2. apri­ zlije proč...), so brez pravic. PO KRANJSKO Javnost želimo opozoriti, da kmetijskih oskrbninah. la 1991 obvestil, da so začeli z Nasplošno pa vedno bolj vi­ ta trditev nikakor ne ustreza res­ Zapisnik je prečitan in na realizacijo projekta in da so že dim, da smo se ljudje razdelili nici. Socialdemokratska stranka istega ni pripomb. pred časom naročili lokacijsko na ljudi z delom in ljudi brez de­ Slovenije je ves čas zagovarjala dokumentacijo. Vodja postopka: la oziroma na mlajše upokojen­ tezo, da bi bilo treba tako ime­ To dokumentacijo pa je upra­ Prizadeta stranka: ce (ki bi po psihofizičnih lastno­ novano družbeno lastnino brez­ vni organ prejel šele 26. junija Korošec l. r. (brez podpisa) sti ali ocenah kljub krizi zaupa­ plačno razdeliti delavcem oz. dr­ 1991, kar je več kot po letu dni (brez podpisa) nja, zdaj v podjetjih, ker se niso žavljanom Slovenije v največji od izvedenega lokacijskega ogle­ vključili v kolektiv, kar pa sploh Naj omenim, da so takratne možni meri. da: izdelalo pa jo je podjetje ni čudno, saj so bili kot miren, okoliščine komunistov (domači­ Naš osnovni očitek prvemu os­ Atelje za prostorsko projektira­ delaven, discipliniran, celo redo­ nov) znatno vplivale na kmeto­ nutku zakona o privatizaciji je nje Jesenice. Ob pregledu doku­ ljuben, tovariški, prijazen in ved­ valce in jih z določenimi nagibi bil prav odkup delnic, saj si tež­ mentacije je bilo ugotovljeno, da no pripravljen pomagati... sub­ izpeljali tako daleč, da so prista­ ko predstavljamo; da bi delavci, ni popolna, saj niso bila prilože­ jekt, lahko še koristno opravljali li na obstoječe metode komuniz­ ki komaj preživijo mesec, na ve­ na vsa potrebna soglasja oziro­ denimo strokovni izobrazbi pri­ ma, ne glede na to, da so s tem liko kupovali delnice. Dejstvo, ma dokumenti. merna dela), ki ostajajo kljub ta­ izgubili vse, kar je nekaj sto let da bi bila ob dosledni izvedbi pr­ Izvršni svet je, kot eden od up­ ko hvaljeni demokraciji, plura­ pripadalo zaslužnim garaškim votnega koncepta lastninjenja nikov v stečajnem postopku pod­ lizmu ter pravni državi, popolno­ družinam. Ker so bili vplivni kri­ praktično vsa lastnina v rokah jetja Elim Jesenice, v skladu s ma brez pravic, iz katerih se lah­ vi s strani takratne oblasti, da je sedanjih - samozvanih »mana­ sklepom seje z dne 3. septembra ko vsak dela norca! šlo vse k vragu, sta starša zaradi gerjev« in tujcev, se nam je zdelo 1991, sodišču sporočil, da se stri­ 28. septembra v Preddvoru, z začetkom ob 11. uri hudih duševnih pretresov oba Razmišljanja o njih so pri povsem nesprejemljivo, saj bi nja bodisi z najemom ali nepo­ Srečna mladoporočenca bo oblekel Butik Princ iz Kra­ zbolela in po komaj dveh letih mnogih ljudeh čustvena in polna povzročilo izjemno velike nape­ srednim odkupom objekta na nja, hotel Bor pa ju bo nagradil s 3-dnevnim penzio­ sta morala umreti. Če bi živela predsodkov: saj nič ne delajo, tosti. Javnost smo s temi pomi­ Hruški, kjer je bil sedež podjetja nom. Za zabavo bo igral ansambel Gašperji, gostje pa do povprečne starosti, bi morda samo pohajkujejo, dobivajo de­ sleki tudi seznanili. Elim Jesenice. Navedenega dne bodo lahko uživali v spremljanju šrange, snemanju ena sama njiva zadostovala za nar in podporo za nič, medtem je Sklad stavbnih zemljišč glede venca, cerkveni poroki, rezanju torte... čakajo pa jih tu­ Ob tem poudarjamo, da bo tako smešno nizko pokojnino, ko morajo drugi trdo delati za na veljavne planske akte občine di prijetne nagrade. Nastop folklorne skupine in mod­ SDSS pri brezplačni razdelitvi kot sta jo ona dva prejemala ta­ zaslužek... Jesenice svojo prejšnjo odločitev na revija. Prijavnico pošljite na naslov: vsaj dela tako imenovanega krat. Ker odpisano premoženje Ne da bi zgodovino popravlja­ spremenil in odločil, da se po­ družbenega premoženja (tistega, ni označeno v denarni vrednosti, li ali skrivali, smo dolžni porav­ HOTEL BOR, GRAD HRIB, 64205 PREDDVOR trebno zemljišče za realizacijo ki je bilo do volitev praktično upam trditi, da so taki primeri nati krivice, kjer je to še mogoče Generalni sponzor prireditve ŽIVILA Kranj, postavitve polnilnice pitne vode lastnina partije, samoupravlja­ prepričljiv dokaz o starih krivi­ (npr. v krizi zaupanja, psihiatri­ odproda. Ob tem je treba pove­ nje pa farsa) vztrajala. Zato bo cah. čno obarvano, ker se ni vključil v dati, da pristojni republiški or­ SDSS novi zakon podprla, priza­ kolektiv, verjamem, da sta PRIJAVNICA Zanima nas kot otroke teh gan še vedno ni izdal soglasja devali pa si ga bomo še izboljšati zdravnik ali medicinska sestra staršev, kako se bodo taki pri­ oziroma dovoljenja za izkorišča­ z ustreznimi amandmaji pred­ utrujena, ali da je kdo od njiju meri reševali (ker jih ni malo) in nje vodnega vira (ki je sicer Ime in priimek neveste vsem v smeri povečanja deleža naredil napako, vendar je po­ če se bo upoštevala pravična prednostno namenjeno za oskr­ brezplačno razdeljene družbene membno, ali je napako naredil ocena premoženja in razlika vr­ bo prebivalstva občine Jesenice). lastnine delavcem in dodatnega iz malomarnosti ali iz objektiv­ Ime in priimek ženina nila prizadetim otrokom oz. si­ To soglasje pa lahko dobi le pod­ stimuliranja delavskega delni­ nih razlogov - počutil sem se nu, ki ima kljub temu kmetijo z jetje Vodovod, ker podjetje Perne čarstva. Upamo, da raznim de­ zdravo in v sebi sem začutil novo več glav živine, toda obdelovalno ni registrirano za tako dejav­ Naslov žariina magogom, ki so zainteresirani, življenjsko moč...) in se drug zemljo ima v najemu. nost. da obstane sedanji brezpravni drugemu opravičiti za tisto, kar položaj delavcev, ki so prepušče­ Bled, 31.8. 1991 Izvršni svet Skupščine občine je bilo slabega v našem ravna­ Telefon: ni na milost in nemilost direktor­ Jože Sitar Jesenice pa tudi vztraja, da se nju... _ _ jem - samozvanim »manager- Koritno 63 ustanovi novo mešano podjetje Ivan Ogrinc POKROVITELJ GORENJSKI GLAS jem«. nad katerimi ni lastnika Bled (Perne, Vodovod, morebitni dru­ Jesenice

Lojze je poskušal navezati pogovor z njimi in spoznal, da so "Veste, danes je sveta Ana. Za god si bom naredila nekaj Peter Čolnar 21 pomotoma zašli v srbski del taborišča, kamor pravzaprav sploh boljšega," mu je zaupala, ko je postal ob njej. ne bi smeli. Tu so bili banjaluški Srbi. Ambulanta je bila še kar dobro urejena. V njej sta delala dva izseljena štajerska zdravnika: dr. Drnovšek in dr. Pirnat. Lojze j1; Ker so videli ustaša, si ni upal nihče govoriti. Ko so se ustaš, ma je dal limone in zdravila, ki jih je prinesel s seboj. Pogovoril' dr. Katičić in prof. Bresler nekoliko odstranili, se je nenadoma so se tudi zaradi zdravljenja Srbov, saj so Slovenci lahko naba; DREVESA V GOZDU 11 oglasil neki zapornik - zdravnik. Slekel je obleko in pokazal: vljali zdravila v mestu. Oba sta bila takoj pripravljena pomaga Le z največjo težavo "Vidite, vsi smo v garjah. Slovenci imajo ambulanto, vendar po svojih močeh. mu je uspelo izrazniti skladišče in se tako založiti s še kako pre- ustaši ne dovolijo, da bi šli tja." Po končanem obisku v taborišču, se je pridružil dr. Katičiću potrebno hrano. Njegove besede je potrdil še neki drug banjaluški zdravnik. in prof. Breslerju v mestni kavarni. Tu jih je obiskala nekakšna Lojze je pozabil na svoj majavi položaj v Zagrebu in pričel neuradna delegacija slovenskih duhovnikov, ki so bili izseljeni v Slavonska Požega dokaj nepremišljeno nastopati kot kakšen delegat švicarskega Slavonsko Požego. Nadškof Stepinac jih je nastavil v "nadbi­ Rdečega križa. Ogorčeno se je obrnil do ustaškega oficirja. skupski konvinkt", v okviru katerega je bilo okoli 50 slovenskih Lojze si je želel ogledati zbirno taborišče v Slavonski Požegi. "To je res nemogoč položaj! Obisk v ambulanti pa bi jim duhovnikov. Pregovoril je podpredsednika hrvaškega RK dr. Katičiča in tajni­ prav zares morali omogočiti..." Kaže, da so že izvedeli, da je v Slavonski Požegi delegat slo­ ka prof. Breslerja, da gredo pogledat, kako je slovenskimi izse­ Ob odločnem nastopu je postalo ustaškemu oficirju nekako venskega Rdečega križa. Lojzeta so povabili k sebi. Pričakoval j«» ljenci v taborišču. nerodno. To je opogumilo tudi ostale zapornike. Pričeli so se pri­ da ga bodo spraševali, kako je z njihovimi farani. Bili so to veči­ Prof. Bresler je imel avto in tako so se odpeljali 26. julija v toževati. Hrana je slaba, sanitarije so daleč zunaj, ni zdravil, li­ noma štajerski duhovniki in bi lahko vsakemu povedal, kje im3 Slavonsko Požego. mon... farane in vsaj približno, kako živijo. Dopoldne so prišli z uradnim pooblastilom kot delegacija Dr. Katičić je bil po naravi dobričina in mu je postalo v Pričel jim je govoriti o tem, vendar so ga prekinili. Zanimal0 RK v sprejemno ustašno pisarno. Za spremstvo so jim dodelili takšnem položaju nerodno. jih je le to, kako bi se dalo priti v Ljubljano... dežurnega oficirja. "Sedaj smo videli in lahko gremo," je hotel prekiniti mučni Naseljenci so bili nameščeni v bivši vojašnici. To so bile ve­ položaj. Pokol like svetle barake. Taborišče je bilo razdeljeno v dva dela: slo­ "Saj še nismo videli Slovnece," se je uprl Lojze. Približno čez 14 dni po obisku v Slavonski Požegi je prišel k venskega in srbskega. "Kje pa smo sedaj?" Navadno kakšna uradna delegacija na obisku ne vidi niče­ Lojzetu dr. Pirnat t.j. eden izmed zdravnikov, ki ju je srečalo v ta­ Dr. Katičić je bil prepričan, da so bili med Slovenci. 0 borišču in povedal, da je stvar sedaj urejena, da Srbom lahko p ' sar in zajame le nekakšen zunaji videz. Tako bib ilo lahko tudi Oba kolega sta nato odšla z dežurnim oficirjem na kosilo, magajo. Ob tem je povedal tudi za usodo banjaluškega zdravni­ tokrat... Lojze pa je odšel v slovensko barako. Ko so stopili v prvo barako, sta se predstavnika hrvaškega ka, ki je prvi spregovoril z Lojzetom. Rdečega križa zapletla v pogovor z oficirjem. Vsi trije se niso Pogledal je v kotel, kaj kuhajo in videl, da pravzaprav samo Ker je resno zbolel, so ga poslali v bolnišnico. Pričelo se ^ preveč zanimali za zapornike. vodo. je blesti, tako da je govoril o grozodejstvih ustašev in med dra­ Na betonskih tleh so bila urejena zasilna ležišča, na katerih Ko je odhajal proti ambulanti, je zagledal na tleh simpati­ gim mrmral, da bi jih bilo treba vse pobiti. Zaradi tega so ga p0' so ležali obtolčeni in ustrahovani ljudje. čno mlado žensko, ki si je sama kuhala med dvema opekama. stavili pred vojaško sodišče in ga ustrelili. SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD • SLOVENSKA KAKOVOST

Prva predstavitev proizvodov in storitev slovenskega pore­ kla v okviru mednarodnih normativov je izziv za slovensko ustvarjalnost. Za znak kakovosti SQ naj bi se potegovali proiz­ vodi, ki vsebujejo 50 odstotkov izvirnega slovenskega vložka v materialu in delu in so formirani v okviru standardov ter predpi­ sov za neposredno prodajo. Za sodelovanje na tovrstnem sejmu je potrebna precejšnja mera poguma, sposobnosti in znanja. Sava iz Kranja se je odločila biti zraven. Svoje poslanstvo so vzeli zares in postavili na ogled in v oceno osem izdelkov iz obsežnega proiz­ vodnega programa, za katere menijo, da ustrezajo sejemskim do­ ločilom.

Flavista To je najnovejši material, ki v kakovosti, barvah in estet­ o skem izgledu sledi svetovnim modnim dosežkom. Ima vse last­ nosti usnja in tekstila. Iz flaviste se izdelujejo oblačila, obutev, galanterija, luksuzna embalaža, uporablja pa se tudi v tapetni­ štvu. Proizvodnja flaviste je tudi ekološko neoporečna.

Plašči za kolesa

Sava dela številne plašče - tradicionalne, pa za otroška kolesa, plašče za športna, terenska in gorska kolesa MTB, CTB. Teh izdelkov kar 15 odstotkov izvozijo na italijanskim trg. V njihovih plaščih tudi ni okolju in človeku škodljivih ni- IZOLIRKA trozoaminov. industrija izolacijskega materiala iz Ljubljane na sejmu Slovenski proizvod - slovenska kako­ vost predstavlja več izdelkov, novih in že uveljavljenih. Plašči za motorje, mopede, skuterje Bitumenska skodla IZOKRIT je lahka, kakovostna strešna kritina z vrsto prednosti in je že ne­ kaj časa na voljo v bolje založenih gradbenih trgovinah. Tovrstne plašče izdelujejo v Savi v Kranju za hitrostni ra­ Bitumenski varilni trakovi IZOTEKT so nepogrešljivi pri hidroizolacijskih posegih in jih tudi zred od 50 do 150 kilometrov na uro. S svojimi izdelki so znani odlikujejo odlične lastnosti. in priznani v Zahodni Evropi in jih številni proizvajalci monti­ Termoizolacijske plošče KOMBI in izolacijske plošče ter embalažni izdelki iz stiropora so rajo na svoja vozila. Vsako leto uvajajo tudi nove dezene, ki med najbolj znanimi izdelki Izolirke in jih tudi predstavlja na sejmu. Novost v proizvodnem ustrezajo uporabnikom. Programu so protipožarne blazinice za protipožarno zaščito prehodov električnih kablov skozi stene, strop ipd.

Exact

Avtomobilski plašč EXACT je varen, sodoben in moder­ no oblikovan. Odlikuje se po odličnem oprijemu na mokrem cestišču. Exact je bil zasnovan po merilih zahodnega trga in danes jih skoraj 80 odstotkov prodajo na konvertibilni trg. Pri izdelavi pa je upoštevana tudi ekonomičnost in ekologija.

Plavajoča zaščitna zavesa ŽELEZARNA JESENICE se na sejmu predstavlja z nekaterimi finalnimi izdelki, kot So na primer dodajni materiali za varjenje (elektrode), hladno oblikovani profili (HOP), ko- Izdelana je iz najkakovostnejših gumiranih tekstilov, ki so V|nski podboji, žeblji, razne vrste žic (tudi nerjaveče)... Tradicionalno se že Železarna Jesenice obstojni, imajo visoko trdnost in dolg rok trajanja. To je zelo Predstavlja z novostmi, kot so superferitno jeklo, odvodniki za meteorne vode, novo konstruk- pomemben izdelek iz njihovega ekološkega programa. Nepo­ grešljiva je pri preprečevanju širjenja onesnaženja voda, za ClJsko jeklo TI VAN IT 500. S icer pa je, kot nam je povedal med obiskom v njihovem razstav­ preventivno zaščito luk, rafinerij, naftnih terminalov, plaž, za am prostoru pomočnik vodje prodaje Jože Smolej, železarna razširila vrsto različnih storitve­ usmerjanje plavajoče nesnage. Za spajanje te zavese je bila nih dejavnosti in je pri njih danes moč naročiti izdelavo ali popravilo vsega, kar na primer vložena modelna zaščita. samo '.'diši" po jeklu. Delajo torej po naročilu in tudi unikate. Opravljajo za primer tudi re­ monte oziroma popravila večjih strojno energetskih objektov. "Zavedamo se, da so naši izdel- Gumeni jez v grajeni v kakovostne izdelke in so zato verificirani v raznih klasifikacijskih društvih. Ni- Namenjen je za akumulacijo vode, za zajetje, za regulira­ kQ, ar nismo v Železarni Jesenice stremeli k masovnosti, marveč je pri nas pogoj za uspešen nje rečnih tokov, za jezove, kjer ni prelivanja in podobno. Ma­ nastop na trgu kakovost v manjših količinah in prilagajanje spremembam oziroma zahtevam terial, iz katerega je narejen, je patentiran. V primerjavi s kon­ kupca..." S tem pa že doslej Železarna Jesenice dosega na tujih trgih nemalokrat višjo ceno kurenčnimi izdelki pa je cenejši, lažji, tanjši, zanesljivejši za kot doma. pritrditev, enostaven za upravljanje, obstojen in ima dolg rok trajanja oziroma uporabnosti.

Sinhronizacijski jermen Dantovel

Dentovel je namenjen za pogon odmične gredi v avtomo­ bilu. Dobre lastnosti Dentovela so enostavno vzdrževanje (ni ga potrebno mazati, nategovati), minimalno obremenjevanje gredi, izredna natančnost prenosa vrtljajev in tih ter gladek prenos. Jermene Dentovel v Savi izdelujejo po licenci franco­ ske firme Kleber industrie. i Ofsetna gumena obloga i Nov izdelek iz Save Kranj pa je tudi ofsetna gumena obloga. Je plod lastnega znanja v fazi razvoja prototipa. Ob tehnološkem osvajanju poteka tiskarsko-tehnična verifikacija v pogojih laboratorijskega in industrijskega tiska ob sodelova­ nju ICP - Inštituta za celulozo in papir Ljubljana, Sekcije za tisk pri Gospodarski zbornici Slovenije in Gorenjskega tiska Kranj. SEJEM SLOVENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST

Za pravo presenečenje na prvem sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost je poskrbel MERKUR kranj, ki se je na razstavnem paviljonu predstavil na svojstveno, kakovosten na­ čin. Merkur se je namreč predstavil z blagovno znamko Merkur Quality. Pomočnik direktorja za Marketing Viktor Vauhnik je bil ilustrativen in jedrnat: "Šest odstotkov svojega prodajnega pro­ grama nameravamo na začetku ponuditi tržišču doma in tudi v prostoru Alpe Jadran pod svojo blagovno znamko. Sicer pa bomo še vedno zastopali domače in tuje proizvodne znamke oziroma proizvajalce. Znamko Merkur quality smo pripravili po vzorcu velikih in znanih hiš v tujini, ki la­ stno znamko uporabljajo kot enega pomembnih dejavnikov pospeševanja prodaje..." V Merkurju pričakujejo, da se bodo njihovo blagovno znamko predstavljali tudi drugi proizvajalci, saj bo to zanje priložnost in neke vrste garancija, da bodo lažje prišli na tržišče in na ta način povečevali proizvodnjo. Blagovna znamka in grafična oblika Merkur Quality sta začiteni, vsi izdelki pod to znamko pa bodo imeli tudi tako imenovano črtno (evropsko) kodo. Merkur pa ima šifro tudi že v evropskem registru. "Sicer pa projekt lastne blagovne znamke začenjamo s povsem jasno usmerit­ KMALU V PRODAJI TRAKTORJI TV 826 • 26 KM, POGON NA VSA KOLESA, vijo in sicer, da bi na ta način izdelke čimprej začeli prodajati tehničnim trgovinam v prostoru Al­ pe Jadran." DVOCILINDRIČNI MOTOR

MOŽNOST NAKUPA PO STARIH CENAH, TAKOJŠNJA DOBAVA,

TRAKTORJI IMT, TRAKTORJI TV 818, TV 821

CENA TRAKTORJEV IMT 539 (KOMPLET S KABINO IN KOMPRESORJEM)

samo 183.000 din ali 7.900 DEM

ZA NAVEDENE PROGRAME TRAKTORJEV IMAMO V ZALOGI VSE REZERVNE DELE IN SERVIS

VABIMO VAS, DA OBIŠČETE NAŠ PRODAJNI CENTER

Pred osmimi leti so v P()lixu Žiri izdelali prvo krogelno pipo (ventil) v eni dimenziji. Zdaj jih iz­ Razlaga, ki smo jo slišali na razstavnem prostoru podjetja LIMOS Škofja Loka, je bila, da so s delujejo 1400 različnih vrst. 65-članski kolektiv je mlad, prodoren in ambiciozen. Danes imajo za 55 zaposlenimi sicer majhna firma, vendar si kolektiv v zadnjem času zelo prizadeva prodreti na svoje krogelne pipe edini v Jugoslaviji atest za plin (DVGVV). S tem, ko imajo takšno priznano tržišče. V svoji dejavnosti obvladujejo računalniško podprto konstrukcijo osnovnih tehnologij do kakovost za plin, pa jo imajo tudi za vse druge in so tako njihove krogelne pipe porabne za cevo­ končne izgradnje objektov po sistemu "Ključ v roke". V Sloveniji je Limos navzoč v vseh večjih iz­ vode, plinovode, daljnovode, za procesne tehnologije s pomočjo ročnega ali daljinskega krmilje­ voznih klavniških objektih. Eden takšnih in vodilnih po tehnologiji v Evropi je na primer MIP nja. Ko smo se na razstavnem prostoru pogovarjali z direktorjem Poliva Francem Kavčičem, je Nova Gorica. Na zunanja tržišča pa svojo opremo v zadnjih dveh, treh letih prodajajo preko povedal, da so na sejmu zato, da se tujini predstavijo s svojimi proizvodi in s svojo kakovostjo. Smelta. Doma pa so s svojo opremo navzoči v več kot 70 odstotkih vseh izvoznih objektov. "Mar­ "Mislim, da je ta sejem pomemben tudi zato, da se tudi na ta način država Slovenija predstavi v keting in kakovost sta nas spodbudila, da smo tudi na tem sejmu v Kranju. Komisiji smo v izbor tujini. Slovenci smo znani po pridnosti, jaz pa trdim, da smo tudi pametni. In tudi znanje moramo prijavili vse svoje izdelke," je povedal direktor Limosa Škofja. Loka Janez Sušnik. izvažati. Tega pa še ne znamo in se moramo naučiti..." getek, 13. septembra 1991 ŠPORT IN REKREACIJA 27. STRAN GLAS

Začenja se alpska liga v hokeju na ledu Streljanje Zmagoslavje Peternelov Kranj, 10. septembra - Nadaljevanje republiškega prven­ Acroni Jesenice in Bled igrata doma stva v streljanju z malokalibrskim orožjem je spet postreglo z odličnimi dosežki gorenjskih strelcev, ki se predvsem po zaslu­ V alpski ligi bo sodelovalo 10 italijanskih, 7 avstrijskih in trije slovenski klubi: Acroni Jesenice, Bled in gi starejšega in mlajšega Peternela ponašajo s trojno zmago in Olimpija Hertz. Moštva bodo igrala v dveh skupinah, dva najboljša iz vsake skupine pa bosta v finalu, ki bo novim republiškim rekordom. Franc Peternel starejši je zmagal °d 22. in 24. novembra. v dveh disciplinah streljanja s pištolo in postavil nov republi­ ški rekord, očetovo zmagoslavje pa je dopolnil sin Franc z dve­ Kranj, 11. septembra - O ka­ Klemena Mohoriča, Aleša Sod- ma drugima mestoma. Po njuni zaslugi je ekipa SD Kranj dva­ kovosti novoustanovljene lige jo, Dejana Vrla in Boruta Vuk- krat zmagala. V malokalibrski hitrostrelni pištoli je med člani ekipno zmagal Kranj s 1711 krogi pred Olimpijo s 1610 krogi, ne kaže dvomiti, saj bodo v čeviča. med posamezniki pa Franc Peternel starejši s 584 krogi (nov skupini A, razen Olimpije Bled se je za tekmovanje v li­ republiški rekord) pred sinom Francem s 581 krogi, tretji pa je Hertza iz Ljubljane, igrali Inns- gi temeljito okrepil. Na Bled so bil Gaber (Olimpija) s 558 krogi. V standardni MK pištoli je *>ruck, VSVBIC iz Beljaka, pripeljali prve tri strelce lan­ ekipno zmagal Kranj s 1638 krogi pred Olimpijo 1601 in Reči­ WEV z Dunaja, EC iz Gradca, skega državnega prvenstva Mi- p co 1535, posamično pa Peternel st. s 556 krogi pred Peterne- asa, Milano Saima, Brunico, haila Anfjorova, Sergeja Stol- lom mlajšim 554 in Gabrom (Olimpija) 552. Kranj je ekipno Varese in HC Fieme. V B sku­ buna in Aleksandra Rožkova. zmagal tudi v tekmovanju z revolverjem. Tokrat je zmagal pini pa bosta iz Slovenije na­ Moštvo je okrepil sijajni brani­ mlajši Peternel s 561 krogi, kar je nov republiški rekord, oče pa stopila Acroni Jesenice in Bled lec Sergej Paramonov. Dobili z je bil peti s 533 krogi. Bleda. V tej skupini bodo so nova vratarja: Domineta La- »grali še EC Gradec, VEU movška in Zvoneta Bolto. Iz B. Malovrh Feldkirc, KAC iz Celovca, Al- Coma sta prišla Ignac Kavec in leghe, Asiago, Bolzano, Milano Andrej Vidmar. Okrepitvi sta Jubilejni kolesarski maraton Franja Devils in Zoldo. tudi mlada igralca Jože Praznik sovjetske igralce Gimajeva, prišel branilec Aleksander Bo­ in Tomaž Pavlin. Trenerske po­ Jutri start v Tacnu sle pa je sprejel Rudi Hiti, na­ Naši trije klubi začenjajo li­ Maslova, Martimjanova in Ša- risov. Iz Sovjetske zveze pa na­ Ljubljana, 13. septembra - Deseti jubilejni kolesarski ma­ zadnje trener Bolzana. go močno okrepljeni s sovjet­ hinova. Trener Aleksander padalci Sergej Povečerovski, raton Franja na 151 kilometrov dolgi progi od Tacna prek Lju­ skimi hokejisti, tokrat prvič tu­ Astašev iz Sovjetske zveze je Nikolaj Varjanov in Sergij Var- bljane, Vrhnike, Logatca in Idrije do Cerknega in prek Škofje di Jeseničani. Olimpija napo­ optimist. navski. Jeseničani imajo tudi Liga se torej začenja. V Lju­ Loke ter Vodic nazaj do Tacna bi moral biti 29. junija, pa je bil veduje boj za prvi dve mesti v novega trenerja, 42-letnega bljani in na Jesenicah se bodo zaradi napada na Slovenijo preložen. Organiziran bo jutri, 14. skupini. Iz Zagreba sta se v Jeseničani, ki nastopajo z Vladimira Krikunova iz Min­ tekme začenjale ob 18. uri, na septembra, start pa bo ob 8. uri v izobraževalnem centru mini­ klub vrnila Zaje in Rojšek, pri­ novim imenom Acroni Jeseni­ ska. Na Jesenice seje vrnil Bo­ Bledu pa ob 19. uri. Jeseničani strstva za notranje zadeve. Organizacija bo tako kot vsa leta šla sta brata Ilijaš, z Jesenic je ce, so si zastavili visok cilj: biti jan Magazin, trener pa je v mo­ bodo igrali že nocoj z italijan­ brezhibna. Ob progi bodo okrepčevalnice, na cilju pa bodo ko­ Prišel Toni Tišler, prav tako pa najbolje uvrščena slovenska štvo vključil obetavne domače skim prvakom Bolzanom, Blejci lesarji postreženi z Mipovo mortadelo. Rog bo skrbel za servi­ Ljubljančani veliko stavijo na ekipa v alpski ligi. Z Bleda je mlade igralce Elvisa Bešlagiča, pa jutri z Zoldom. • J. Košnjek sno službo. Do dneva prireditve bo startnina 200 dinarjev, kdor se bo prijavil danes popoldne med 16. in 19. uro ali jutri Nogomet pred startom (med 6. in pol osmo uro), pa bo plačal 300 dinar­ jev. Prijave sprejemajo v tovarni Rog, Trubarjeva 72, ali v Ro- Vabila, obvestila govem servisu, Slomškova 4. Cilj bo odprt do 16. ure. Posebej Olimpija igra v Naklem bodo tekmovali kolesarji s športnimi in gorskimi kolesi, razde­ ljeni pa bodo v devet starostnih skupin. • J. K. Pokroviteljstvo nad nedeljsko tekmo slovenske nogo­ Mladinski planinski tabor na Zelenici - Mladinski odsek metne lige med Živila Naklom in Olimpijo iz Ljublja­ Planinskega društva Tržič pripravlja v počastitev Dneva pla­ Rokomet ne, tekma bo v nedeljo ob 16.30 v Naklem, je prevzela nincev mini mladinski planinski tabor na Zelenici. Tabor se bo začel danes, 13. septembra, ob 16. uri, ko bo zbor udele­ Zavarovalna skupnost Triglav iz Kranja. žencev na avtobusni postaji v Tržiču, od koder bodo krenili Križnarjev memorial v Preddvoru na Zelenico. Tabor bo končan v nedeljo. Prevoz in nočitve Preddvor - V nedeljo, 15. septembra, organizira Rokome­ Kranj, 11. septembra - Dolžni smo še izide zadnjega kola v bodo brezplačne, za hrano pa bo moral poskrbeti vsak sam. tni klub Preddvor z začetkom ob 7.30 uri na rokometnem igriš­ a ? hodni skupini območne slovenske nogometne lige, v kateri J. Kikel ču osnovne šole v Preddvoru tradicionalni rokometni turnir za [grajo Jesenice, Alpina iz Žirov, SPZ Triglav iz Kranja. V derbiju memorial Jožeta Križnarja, mnogo prezgodaj umrlega mlade­ kola med Tabor Jadranom in Triglavom so bili Kranjčani pora­ Balinarski Pokal maraton v Tržiču - Na balinišču Janeza ga perspektivnega športnika in rokometaša. Na turnirju bodo zni z 1 : 0, Alpina je doma zgubila s Solinarjem z 1 : 5, Jeseniča­ Štefeta v Tržiču bo jutri in v nedeljo balinarsko tekmovanje v sodelovale ekipe Šeširja iz Škofje Loke, Velike Nedelje, vetera­ ni pa so z Vodicami Šempasom igrali neodločeno 0 : 0. V nedeljo, spomin na 72 - urni balinarski maraton. Jutri se bo tekmova­ nov Preddvora in prva ekipa Preddvora, ki bo letos igrala v su- '5. septembra, gostuje Alpina pri Braniku, SPZ Triglav igra doma s nje začelo ob 14. uri, v nedeljo pa ob 9. uri. Prijave bodo spre­ per slovenski ligi. Turnir v Preddvoru pa bo pokazal, kako so Kočevjem, Jeseničani pa gostijo doma Bilje. # J. Košnjek jemali na balinišču. Če bo slabo vreme, bo tekmovanje teden (že) ekipe pripravljene pred začetkom tekmovanj. Na svoj ra­ kasneje. čun pa bodo prišli tudi gledalci, ki so se že nekako odvadili Medobčinske gorenjske lige J. Kikel hoditi na tekme, ker mora njihovo prvo moštvo nastopati dru­ god, saj doma v Preddvoru ni športne dvorane. • Kadeti bodo igrali jutri, 14. septembra, ob 10. uri. Pari so: Finale slovenskega triatlonskega pokala - V Izoli bo pri­ J. Kuhar : Zarica SPZ Triglav : Tržič, Polet : Alples, Jesenice : CreiC. - hodnjo soboto, 21. septembra, ob 9. uri finale pokala Triat­ Ia 'Alpina : Šenčur, Visoko : Lesce, Bled : Sava in Trboje : Živi- lonske zveze Slovenije. Na sporedu bo plavanje na 1500 me­ a Kranjčanki na evropsko prvenstvo Naklo. Pionirji igrajo jutri ob 15.30. Pari so Velesovo : Živila trov, kolesarjenje na 40 kilometrov in tek na 10 kilometrov. aklo, Hrastje : SPZ Triglav, Creina : Podgorje, Zarica : Sava, Prijavnina bo 400 dinarjev in jo je treba skupaj s popolnimi V italijanskem mestu Tercinia bo v soboto in nedeljo 2. inlVTČe : Britof' Jesenice : Bled, Lesce : Tržič, Kondor : Alpina osebnimi podatki poslati na naslov ZTKO Izola, 66310, Izola, evropsko prvenstvo v daljinskem plavanju. Na pot sta s trener­ n, . • Polet. Člani bodo igrali jutri ob 17. uri. Pari so: Sava : Kraška 1, pp 61. jem Sandijem Savnikom odšli kranjski plavalki Alenka Pire in, 'tnJe, Zarica : Bled, Trboje : Polet (tekma je bila že v sredo), Sportigi Bled organizira rekreacijski teniški turnir v Zaki Mojca Jamnik. V soboto bo na 5 kilometrov dolgi progi nasto­ feina : Mavčiče, Visoko : Lesce, Podgorje : Grintavec, Britof : v soboto in v nedeljo, 14. in 15. septembra, ob 9. uri. Žrebanje pila Alenka Pirca, v nedeljo pa na daljši progi 25 kilometrov e|esovo, Preddvor : Hrastje, Tržič : Podbrezje, Živila Naklo : bo jutri ob 8. uri, prijavnina pa je 325 dinarjev. Informacije da­ Mojca Jamnik. • J. Marinček kondor in Jesenice B : Reteče. Tekma med Šenčurjem in LTH jejo po telefonu Klub Zaka 77-689. • J. Košnjek q° °b 15. uri! Mladinci bodo igrali v nedeljo, 15. septembra, ob

*J0. Igra|i bodo: Bled : Zarica, Sava : Alpina, LTH : Visoko, Tr- SREDNJA KOVINARSKA IN 'c : Mavčiče, Živila Naklo : Trboje, Alples : Bitnjejn Šenčur : rp i « /S»)X/* lr^vXA ^eiesovo. Mlajši pionirji bodo igrali v nedeljo ob 9.30. Pari bodo 1 CK 00 CCSKC KOCC CESTNOPROMETNA ŠOLA i/eina : Živila Naklo, Zarica : SPZ Triglav, Visoko : Šenčur in ŠKOFJA LOKA nrastje : Alples. • R. G ros Jezersko, 13. septembra - Jezerjani prirejajo v nedeljo, 15. septembra, 5. gorski tek od Jezerskega do Češke koče. Start bo Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škofja Loka v ob 10. uri pred Kazino. Startnina bo 100 dinarjev. Proga bo dol­ šolskem letu 1991/92 vpisuje kandidate, ki se želijo izobra­ kolesarstvo ga 5 kilometrov in bo imela 600 metrov višinske razlike. Ženske ževati ob delu v sledečih programih in smereh: bodo tekle v enotni skupini, moški pa v dveh: do in nad 35 let. 1. Program STROJNIŠTVO Pintarič najhitrejši v Radovljici Vsak tekač bo dobil topel obrok, čaj, kolajne in praktične nagra­ Smer: strojni tehnik de. • J. K. Šolanje traja 2 leti.

0v Pogoji za vpis: končan 3-letni program strojništva ali pokli­ ral K^^ U'ca, 8. septembra - Kolesarski klub Bled je organizi- Slovenska nogometna liga sod i lte.tno kolesarsko dirko Po ulicah Radovljice, na kateri so cna šola in leto delovnih izkušenj zad °Van "ajboljši kolesarji iz Slovenije in Hrvaške. To je bila 2. Program. PROMET d rka za član^if ' Kriterij slovenskih mest. Dirka je bila razgibana, Zaslužili točko, ostali brez Smer: prometni tehnik nipn! i dirko Pa Je dobil Robert Pintarič, ki je pobegnil v zad- Šolanje traja 2 leti. J m kr°gu in zmagal. Izola, 11. septembra - Športni stadion v Izoli, gledalcev 1000, sodniška trojka Kandare, Govedarević, Lazarević iz Lju­ Pogoji za vpis: končan 3-Ietni program srednjega usmerje­ rk č an Aleš ^' ' ' ov je zmagal Robert Pintarič (As Astra) pred bljane. Izola: Kapun, Okčić, Ružnić, Kraja, Omanović, Tosič, nega izobraževanja ali poklicna šola poljub­ m| jxm .pagonom (Sava) in Sandijem Papežem (Krka). Med a Mujanović (Bogdanović), Stamfer, Čendak, Djuranovič, Zelko; ne smeri (končana IV. stopnja zahtevnosti) 111 m a kjer je zmagal Tržičan Robi Meglic, gi polčas, a kaj ko šteje le rezultat v golih 1 : 0 za Izolo. Živila Boris Ziherl št. 235 v času uradnih ur - ponedeljek od 8. - 1 sote va po, kmovalec Dejan Jekovec pa je bil tretji. Člani Trigla- Naklo so kljub porazu ostali na 2. mestu prvenstvene lestvice, 10. ure in 17. - 19. ure, sreda od 8. - 10. ure in 17. - 19. ure, ar Za ar Crilc ' 8 in Franc so bili četrti, šesti in deveti. • J. naslednji derbi pa bo že v nedeljo, ko v Naklo pride ljubljanska ali po telefonu 622-762 int. 22. Olimpija. Igor Kavčič UGODEN NAKUP JE PRI »LOKI« NAKUP Vabimo vas v skladišče Murka Lesce

PRI LUKEŽU na Lipice,kjer imamo na zalogi:

Mestni trg 42, Škofja Loka Radiatorji JUGOTERM • VOLNENO BLAGO za plašče in kostime modnih 650 400 - 1.354.50 din 520 x 600 - 1.625.30 din 900 x 400 - 1.875.50 din 650 600 - 2.031.70 din 520 x 800 - 2.167.20 din 900 x 600 - 2.813.20 din vzorcev 650 800 2.709.00 din 520 x 1000 - 2.709.00 din 900 x 800 - 3.750,90 din 650 1000 - 3.386.20 din 520 x 1200 - 3.250,80 din 900 x 1000 - 4.688.60 din • ZAVESE vam izdelamo po meri in oblikujemo po vaših 650 1200 - 4.063.50 din zahtevah 650 1400 - 4.740.70 din Peči FEROTHERM: brez bojlerja 30 KW 19.391,00 din • POSTELJNINA po konkurenčnih cenah 35 KW 21.152.00 din z bojlerjem 35 KW 28.344.00 din

ŠPORT Mestni trg 29, Škofja Loka Opečni izdelki: modularni blok -14,90 din/kos porolit 8 cm - 16.20 din/kos klmker zidak - 12.10 din/kos porolit 12 cm - 15.90 din/kos • ŠPORTNI COPATI REBOK - ZDA, otroški, ženski in moški program Kombi plošče: 3,5 cm - 171,80 din/kos 5 cm - 216.90 din/kos • VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Salonit plošče: 100 x 90 85.40 din/kos 100 x 125 - 155.70 din/kos

smrekova stenska obloga 15 mm - 171.50 din/mz smrekov ladijski pod - 351.50 din/ m2

ZA NAKUP SE furnirana stenska obloga: hrast, lužen hrast, bela od 353,00 din/m2 417.90 din/m2 ZAHVALJUJEMO hrastov parket: klasični - 571.30 din/m2 lamelni - 352.50 din/m2

Na zalogi imamo tudi: iverne plošče debeline 12,16,18 in 25mm IN SE PRIPOROČAMO! iveral, lesonit, lesomal,strešna okna itd.

trgovsko podjetje vse cene so brez prometnega davka = LOKA = Oglasite se v skladišču Lipice ali po tel.: 064/74-163 ŠKOFJA LOKA i POSEBNA PONUDBA:

• kombinirani otroški vozički iz uvoza 6.880,00 din zajček, • ortopedska obutev od št. 18 do 26. priznanega proizvajalca PETEJAN iz Nove Gorice • oblačila, kozmetika, stajice, sedeži vseh vrst, pre- TRGOVINA ZA OTROKE vijalne mize, igrače, hlače Trikon, šolske potreb­ L lica Janka Puclja 7, Kranj, ščine... od 12. 9. do 30. 9. 1991 tel.: 064/325-103

10 % popust »: SAMSUNG Electronics

del čas pri gotovinskem nakupu nad CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon od ponedeljka digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje do petka 9 do 12 ure, VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, od 15 do 19 ure 2.000,00 din za skoraj vse samo 14.430,00 počasni posnetek, LCD zaslon CENTER KRANJ 0« C. Talcev 3 prodajalne artikle, oz. nad (pri gostilni Blažunl samo 14.430,00 «0 SAMSUNG Electronics tel.: 212-367 10.000,00 din za pohištvo

DODATNE UGODNOSTI: popust za člane Kluba Kokra TRŽIČ udeležba v nagradnem žrebanju - kupci z nakupi nad 3.000,00 din na oddelkih moške in ženske konfekcije ter usnjene galanterije v veleblagovnici OBVESTILO DIJAKOM IN ŠTUDENTOM V letošnjem Šolskem letu vam nudimo naslednje možnosti nakupa vozovnic za Globus. Nagrade: 1, 2 kartica Kluba Kokra ter 50 naie avtobuse: kozmetičnih izdelkov Zlatorog Maribor. • blok desetih vozovnic - ugoden komercialni popust • blok petnaistih vozovnic • ugoden komercialni popust • mesečna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres • polletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres Kokra Kranj vas vljudno vabi na prenovljene oddelke • celoletna vozovnica - ugoden komercialni popust - regres moške in ženske konfekcije, usnjene galanterije, Polletne in letne vozovnice lahko kupite z enim, dvema ali tremi čeki Pri takojšnem plačilu so ugodnosti narvečie vendar tudi ponudba na dva ali tri čeke zagotavlja izdaten prihranek metrskega blaga in novega oddelka Levi's v I. kupcu nadstropju veleblagovnice Kokra Globus. V želji. da naša ponudba prevozov zadovol|U|e vaše potrebe, vas pričakujemo na naših pro­ dajnih mestih. • v Tržiču na avtobusni postaji Cesta JLA 1, Tržič, tel 50-394 • v Kraniu na Maistrovem trgu 1,1, 64000 Krani. tel 217-867 • v Kraniu na avtobusni postaii Kiosk Loto, • v Kraniu trgovina Globus Turistična agenciia A 3, tel 212-174 • v Ljubljani na avtobusni poslaji. Trg OF 1. Ljubljana, tel '315-770 Na vseh prodajnih mestih lahko dobite vozne rede natega podjetja. INTEGRAL TRŽIČ, Cesta JLA 1, 64290 TRŽIČ Želimo vam uspešno šolsko leto in srečno vožnjo! kolektiv INTEGRAL TRŽIČ MALI OGLASI ROBINSON 1= *J club TRŽIČ UGODNO - m \ DETELJICA ^217-960 la I J tel.:52-266 NIZKE CENE DANES, OB 21. uri APARATI STROJI Trgovina Mercator KONCERT Prodam ČISTILNI BOBEN šajer. ® SKUPINE 75-371 14195 KASABLANKA Prodam skoraj novo TERMOAKLML- SOKOLI Živilska Industrija Kamnik d.o.o. LACUSKO peć «g 43-343 14435 pri Vodovodnem stolpu v Prodam KOSILNICO SIP 165 in SI LO­ Kraniu KOM BAJN. Poceni k 34 14442 1500 kosq\ nove SI RESNE OPEKE "špi- čak". prodam 20 % cenejje. « 215-891 vam nudi: Poceni prodam tračno 2AGO za hlodovi­ 14762 no. H? 622-581 14445 Prodam STRESNO OPEKO 'špičak". ce- • veliko izbiro tre­ Ugodno prodain leteći BOJLER. 50-liter- na 2.00 din. « 242-762 14763 SAMOPOSTREŽNA ski. nov (er navadni ŠTEDILNIK na trda nirk (tudi za otroke) goriva. flP XI-4X0 14495 Prodam gradbeno BARAKO. AVTOPRI- KOI KO, MEŠALEC, kovinsko KAD. Prodam MIKROVALOVNO PECTCQ • vetrovke 170 cm in 200 metrov CEVI za talno gre­ Gorenje in plinski ŠTEDILNIK Kekec. tje, flp 621-587 14784 Mohorič, Cankarjeva 2. Radovljica 14504 • jeans hlače Za novo brunarico ugodno prodam obde- Zamrzovalno SKRINJO. 380 liirov. ugod- • svilene kimone TRGOVINA iiii prodam. H? 621-981 14524 lan LES « 217-117~ 14846 Prodam trajnožarečo in termoakumula- Prodam suhe smrekove l)t SKI . debeline • spodnje perilo cijsko PEG.'g 50-568 14544 2.5 cm. 3 kub. m. in PLOHE, debeline S cm. 3 kub. m. Qf 77-208 14861 Nov BOJLER. 50 litrov, prodam •SE" 50-568 14545 Smrekove PLOHE in DESKE, prodam Obiščite nas in se <2> 50-810 14864 Vrhunske ZVOČNIKE Altec ansing, prepričajte! prodam. « 622-516 I4567 Zelo ugodno prodani i'l Nil in BANKI­ NE. Eabijan. Zg. Besnica 127. layer JVC. nov. ocarinjen, prodam Kupim CB postajo. 70-260 14575 380 DEM, g 324-184 14667 Če želite vaš avto spremeniti v koncertno mlečne izdelke, konditorske proizvode, sadje, Kupim suha BUKOVA DRVA. -flP dvorano, se oglasite v delavnici "AVTO Prodam AVTORADIO in BOJLER. 10 Il­ 46-198. popoldan 14844 111-11". kjer vam nudimo AVTORADIE. irov, 'g 31 1-001 14669 montažo in nasvete. Vidmar Dare. Struž- zelenjavo in še kaj. Kupim rabljen MENJALNIK za R 4 nikova 19. Šenčur, « 41-016 14421 Prodam CIRKULAR za žaganje drv Po- GTL. « 31 1-546 14924 ženik 40. Cerklje 14675 Izposoja VIDEO KAMER. Uporaba eno- Prodajalna je odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7. Prodam CIRKLl.AR in oljni GOR1LEC. stavna, « 241-265 14437 ® 215-135 14676 LOKALI do 12. ure. Duo nudi GLASBO za OHCEI « Prodam avtomatsko TEHTNICO in 421-828 14447 Oddam novo TRGOVINO za dobo 5 let. TRANSPORTNI trak krompir. Kozina. Obrtniku POSODIM določeno vsoto, « z obveznim odkupom inventarja « Cirče 36. Kranj 14699 802 581 14449 Pričakujemo tudi Vaš obisk! 323-910 14477 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, gene­ Spodaj podpisani lastnik parcel št. 530 in ralno obnovljen. Gozdarska I. Bled Najamem manjši POSLOVNI PROSTOR s telefonom, "g 215-211 14560 531 k. o. Radovljica. OBVEŠČAM vse. ki Prodam nov MLLTIPRAKTIK Iskra so začeli brez privolitve koristiti pol pre­ Braun. V 327-029 14747 Vpeljano GOSTILNO oddam v najem. ko omenjenih parcel v smeri proti Savi, « 324-928 do 8. ure 14738 da ta pot ne obstaja, travnik pa koristi Prodam čelni NAKLADAČ za traktor. Cenjene goste vabimo V najem dajemo večna­ Zupan Janez. C svobode . Radovljica Za 70-009 14757 Oddam TRGOVINO v najem, opremlier eventualne prehode preko travnika je po­ menski prostor slačil- no z inventarjem. Valjavčeva 29. na pestro izbiro jedi Prodam TERMOAKUMULACIJSKO 211-882 14775 trebno moje privoljenje in soglasje orne- niče - bife v športnem PEČ, 3 KW. « 45-348 14760 njenega koristnika. Mežek Zdravico. Ži­ po naročilu. Spreje­ V Kranju kupim ali najamem PROSTOR rovnica 37, « 802-562 14478 Prodam zamrzovalno OMARO. 180 li- parku v Struževem. Po­ za trgovino, do 50 kvad. m. « 326-286, mamo tudi večje za­ trov, flf 45-348 14761 po 19. uri 14893 Nudimo knjigovodske in ostale finančne in administrativne STORITVE za mala nudbe pošljite do 22. 9. Prodam 4-nitni OVERLOCK Siimer. ® VIDEOTEKO v škofji Loki prodam flp podjetja, društva ipd. - strokovno, ažurno ključene družbe. 58-367 14765 91 na naslov: Š0 Stru- 632-480 14904 in po konkurenčnih cenah. Informacije Prodam HLADILNIK, g 51-479 14768 na « 622-461 14480 ževo 45, Kranj. Prodam rabljene RADIATORJE Trika". BARVAM z apnom m drugimi m.iienali. Jene , Mavčiče 75 14773 MOTORJI « 241-483 _ 14550 Prodam 9 m dolg TRANSPORTER za KOLESA ČISTI M itisone. tapisone. sedežne aarni- metanje v stolpasti silos. « 691126. Iz- ture. « 632-437 14570 gorje 6. 2iri 14795 Ugodno prodam APN 6. Lahovče 17. Cer- Novo v Lescah! Trgovina z AVI ODI I I - Stražišče pri Kranju Prodam KIPPERSBUSCH ciaz.no klje 14448 Coral. Ugodne cene! 14577 tel.: 311-170 ogrevanje, « 57-600 14813 Prodam MOPED Tomos avtomulik. Kali- Za GWC club iščem SODELAVCE, « Odprto: 11 - 23. ure Prodam ameriški ttlobinski SESALEC ška 10. Drulovka - Kranj 14467 801-193 14589 Kirby. -g? 324-645 14823 Ponedeljek zaprto Prodam 3 leta star MOTOR BT 90. cena Vabim vse. ki se želite učiti KLAVIR "g? Prodam zamrzovalno SKRINJO, staro 2 800 DEM. JI 77-758 14484 43-419 14690 /uspešen\ leti. Šolar. Valjavčcva 4, Kranj 14835 Se priporočamo! Prodam 2 AVTOMATIKA Tomos 3. ra- M ON i I RAM okna. ata. obloge in na- • posel propagandna • Prodam HLADILNIK zamrzovalni- bljena 2 leti Sagadin. Zg. Bela 44. Pred­ p ušće « 46-032 14816 kom. flf 218-367 14856 dvor 14485 /aluzije, lamelne zavese, rolete. IZDE­ Prodam ELEKTROMOTOR z dvigalom. 1 OBJAVA f TOMOS Cross Junior - motor E 90. pro- LUJEMO kvalitetno Roletarstvo Nogra- •g 83-547 14857 dam « 79-996 14500 šek. Milje 13. Šenčur. 43-345 Utcl.iv- v Goreniskem glasu Prodam novo 4-krako VETERN1CO za nicalali 061 50-720 14839 MARMOR HOTAVLJE VESPO 150. ugodno prodam Uf 222-095 • . Pokličite ^W sitotisk. « 327-292 14875 14511 ŠIVAM ženske in otroške hlače in krila. 213-463 Barvni TV Iskra Azur. prodani, flf g 241-389 14909 Gorenja vas tel.: (064/68-210 BT 50. odličen, prodam za 850 DEM. « 21 1-200 14907 632-581 14537 POLAGAM stenske in stropne obloge po Kombiniran mizarski STROJ na 4 opera­ konkurenčnih cenah. «211-201 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! Prodam žensko KOLO Pony, 5 prestav. cije Mio Hobby Standard. Jenko, Vasca 8. « 59-093 14538 ("erklje 14914 Prodam APN 6S. 5 prestav, letnik I9W OSTALO Prodam PEČ za centralno gretje. 23 kilo

Handels Geselschaft m.b.H. 064/242-207 PRIDELKI RESTAVRACIJA Tecn#alarm Grosshandel fiir Heizung, Luftung, Sanitar Prodam ZEIJI v glavah ler drobni 9500 Villach • Emil-v.-Behring-Strasse 17 KROMPIR. Jeial.i. Podbrezj« 218. Du­ PRAVI -g? 064/328-721 plje 14468 tel.: 04242/42727 - Serie • Fax: 04242/42727/32 AVTO ŠOLA NASLOV Piodani beli KROMPIR - Cvcinik GOP Po konkurenčnih cenah vam nudimo vse vrste ogrevalnih Otroški \o/ic l-K. Peg. prodam « l.inc. Halnaricv.i 7. Kranj - Stranišče ZA LJUBITELJE 144» 633-736 14535 sistemov na trda, tekoča in plinasta goriva; alternativni VIKTOR Prodani domače ŽGANJI prt 100 din. ITALIJANSKE Prodam slovensko-latinski si o\ \K "g? RAZPISUJE TEČAJ CESTN0- 620- 560 14530 Kralj. Rožna 25. Šenčur. 41-068 viri ogrevanja, klimatske naprave, sanitarna oprema KUHINJE PR0METNIH PREDPISOV, KI

AVIOPRIKOLK o. velikosti 90 x 140 Prodam 600 kg PŠI NIČI Šp Brnik 4T znanih proizvajalcev. Govorimo slovensko! SE BO ZAČEL V PONEDE­ cm. prodam. Šušlar Tine. Poljanska 23. ( erklje 14486 z novo dopoldansko po­ Škofja Lok« 14551 Prodam Q\ I S g 325-143 14555 nudbo malic (od 10. - SVETUJEMO, KONSTRUIRAMO, IZVAJAMO LJEK, 16. 9. 1991. OB 16. Prodam no\ ležasti TRAK /a kombajn URI V PROSTORIH DELAV­ Poliak « 41-670 14557 Prodam semenski KROMPIR .lerla. Petil- 12. ure) ter dnevno sve­ land. Okroglo 11 14558 SKE UNIVERZE KRANJ. Prodam samonakladalno PRIKOI K O. Prodam ali menjam semenski KROM- žimi morskimi speciali- Zg. I ipnica 16. Ažman 14564 P1R /a jedilni, "gj1 45-532 14583 VOZILI BOSTE NA VOZILIH R tetami PRTLJAŽNIK /a Kadelta ugodno pro­ Prodam jedilni in drobni KROMPIR /a 5. INF0 TEL.: 324-746 dam « 74-108 ' 14565 S! AVTO krmo tf 312-393 14595 Kranj, J. Platiše 17, tel.: ŠOLA Sončno STRI HO za BVtO ugodno pro­ Krmilni KROMPIR prodam po 2.50 din 324-116 dani g? 633-736 _ 14580 Klanec 29. Kranj 14599 Odprto: od 10. - 24. ure, so­ MLADI VOZNIK ^7 OBLAČILA ZAME Prodam 2 m dolgo PRIKOI ICO s cerado Prodam semenski KROMPIR Kenebek bota od 12. - 24. ure, nede­ « 41-695 14586 in 1 tla g? 42-362 14648 lja zaprto VPISUJEMO V Otroški VOZlCl K. Športni, zelo ugodno Prodam jedilni in krmilni KROMPIR prodam. « 57-296 14587 •Jf 57-382 14702 Prodani 4 no\e (il Ml Sava Radi.il .let Prodam jedilni in krmilni KROMPIR TEČAJ CPP « 59-152 14603 Dcsiere. po 5.00 in 2.00 din. Cibele. La- PRIREDITVE Prodam HARMONIKO. 60 basno, deli- hov če 33. Cerklje 14703 Začetek tečaja bo v ponedeljek, 16. 9. 1991, v hotelu Cia « 77-247 14604 Drobni in semenski KROMPIR Desiere Informacije ?a prešernov SUPERTEK na CREINA. Prodam SMETNJAKE i/ pocinkane plo­ m Rezi, prodani *g 70J02 I47|0 062 35-717 14436 Teča) bo potekal dopoldne in popoldne. Informacije čevine « 324-457 14612 Plesna šola Kranj organizira PLESNE Po 5.00 din prodam jedilni KROMPIR, dobite osebno v naši AVTO ŠOLI na Koroški 5 (hotel Semnerii Gl Ml 165 SR 13. prodam « nad 2(iii kg pa pripeljem ludi na dom g TECAJE za otroke, mladino in odrasle. AEROBIKO in JAZZ-BAI I I ® CREINA) ali pa po telefonu 213-650 int. 212 in 328-602. 621- 794 14613 70-164. Poljsira 4. Podnan 14-25 prevoženih MUKIU km Zasip-Dolina 2 327-949. dopoldan ali zvečer 14663 Delovni čas imamo med 7. - 19. uro. Ugodno prodam nerabljeno (ElADo. Prodam semenski in jedilni KROMPIR, [ Hle.l POZNANSTVA HIŠO v Trbojah. starejšo, na parceli 2-sobno STANOVANJE. 64 kvad. m., v opremo. Cena 5.800 DEM flp 74-276 ohranjen, ugodno pro- maha flf 622-127 14705 I 000 km. voda. elektrika, prodam naj­ Vdovec. 60 let. osamljen, želim spoznati Kranju prodam ali zamenjam za podob­ 14493 Z 750. letnik 198: 14556 Prodam I-osno traktorsko PRIKOLICO/ ti. iljSemu ponudniku. *& 214-684. do 15. novo ženico. Ce ste ljubiteljica sonca in no v Ljubljani. ^ 311-51 8. po 20. uri dam.tt 42-751 Prodam R 4 GTL Ictnik 199(1. ^ Prodam OPEI Kadeti D 1.6. letnik 1985 nakladaceni/a les « 620-047 14724 ure 14684 vsega tistega kar je ustvaril Bog. se oglasi­ 14523 328-673 14497 ® 45-455 14559 Prodam otroško POSTELJICO / jogjjem. Prodam ali oddam v najem vrstno HIŠO. te in ne čakajte na maj. Šifra: DRŽA- Prodam I-sobno STAN()\ \\.l| . cena po Poceni prodam I I A 1 850. regi^lriran leinik december « 324-326 14750 »jf 631-059 14806 VNAMI.JA 14645 dogovoru, flf 48-1 16 14561 Prodam GOLI dicsel. Sparov ec. Proleterska 11 .Tržič 14499 1982 ® 75-620 1456- Prodam jadralno PADA! 0 IO. 29 k\ad. Vem, da iivi nekje polteno in simpatično Montažno vrstno HIŠO na Kokrici. pro­ V Poreču prodam 2 STANOVANJI po 54 Prodam Z 101. letnik 1981. cena po dogo­ ni. ® 66-306. po 15. uri 14789 dam *St 215-840 14869 Hl Kl I . staro od 15 do 22 let. ki ima ve­ kvad. m.. Hf 88-558 14616 selic do dela na urejeni machanizirnni voru. Pavlosčič. Korzika 6. Gozd Mar­ Prodam AVIODI I I ,,, AV i oMoMI I Prodam 3 cvetoče, rdeče OLEANDRI 1 kmetiji - možnost kmečkega turizma. Ce SOHO v centru Kranja dobi soliden mo­ tu lik 14502 - avtoodpad © 50-660 14.5M Naslov v oglasnem oddelku 14796 cena 6.800 1)1 M. le- želiš spoznali poštenega, dobro siluirane- ški ® 327-950 14642 Prodam zelo ohranjen GOLI . leinik Prodam .11 GO 55 RENAULT m i k 1989 ® 324 25 14572 Prodam GARAŽO flf 218-254 od 17. do ga. 22-letnega fanta s službo in svojim av­ Zamenjam I-sobno SI VNOV \NJE za 1981.za • 600 DEM IS? 142-030 14505 tom, ljubitelja morja in planin in če nisi 1984. cena 19. ure 14802 večje. Šifra: JI SI N 14643 Prodam R 4. letnik 1984. ® 74-117 Prodam JUGO 4: 14581 Prodam novo AVTOPRIKOLICO S oddaljena iz Ljubljane \eč kol 50 km. mi 2.600 OEM ® 45- piši. Šilia I UBI /I N 14700 Prodani delno opremljeno 1-sobno STA­ 68-574 14803 Prodam GOl I leinik 1982. registriran I NOVANJE s kabinetom. 50 kvad. m., na Prodani KI Al 126 HIS. rdeč« !, cena leto. ?f 312-25 I 14582 Prodam ohranjen otroški športni VO."!l- Planini 3. Kranj. Šifra: KUHINJA 14654 po dogovoru. ^ 68-608 145(19 Prodam JUGO ETorida. letnik 1990. Par­ ('I K 1? 242-721 14812 Wf/M RAZNO PRODAM Nujno najamem l-sobno STANOVANJE Prodam JUGO 55 Kora), letnik 1988. ce­ tizanska pol 12 a. Kranj 14584 .! Gl Ml /a Z 101 ali Jugo. prodam ® ali CiARSONJl KO 'g 323-834 I46"0 na 6.000 DI M 524-039 po 16. uri 3 I 2-259 14814 Prodam suha montažna VRATA, luženi 14513 Prodam OPEI Kadeti 1.6 G T. letnik • NADOMESTNI DELI Zamenjam družbeno GARSONJERO za hrast (komplet), širina 80 cm brez nad- 1991 801-193 14588 Diatonično HARMONIKO H-E-A. pro- večje, g 214-747 14688 Prodam .IL GO 55 Koral, letnik 1990. ka- • SERVIS IN POPRAVILA svetlobe in 70 cm z nadsvellobo. el. ŽI­ lam, •SC 216-357 14826 Oddam SOBO zakonskemu paru ali sam­ ramboliran. rdeče barve. 14514 ASCONO 16 D uvožeho. 1 M ni k 1989. • DODATNA OPREMA - CO. 300 m. fi 1.5. 2 elementa chidel 14590 odam 4 ( ,1 Ml »irelli. 135 \ 13, "S? DIMNIKA, fi 20. z zračniki. HLADU cem, možnost kuhanja, nekaj predplačila Prodam TRAKTOR univerzal 445 1)1. 15? 75-534 RADIJI. SONČNE STREHE. •g? 78-572 14^27 -348 14832 NO OMARO Gorenje. 6 predalov, vse ® 633-881 14516 OPEL Ascono 1.6 GLS. letnik 1987. prv>- SP0JLERJI. PREPROGE... nerabljeno g 48-665 14498 Zamenjam družbeno I-sobno STANO- dam.# l4V,: redam otroški športni VOZIČEK Pen • RAZPRODAJA GUM UNO 60 S. izredno lepo ohranjen, letnik •? 45-348 14833 Prodam betonski MEŠALEC in gumi \ A Vit na Planini II. za večje ® 1988. 41.000 km. temna slekla, registriran Prodam ŠKODO, letnik 1983. nevozno, 328-765 14745 domaja 1992. piodani 52-338 14521 za rezerv ne dele a i celo. Adergus 28. Cer- •dam GOBELIN, ovalni CELOVEC, tel.: VOZ *Si 41-856 14532 kije 14596 10.00 din, 2 18-825 9943 463 544000 Prodam kopalno KAD in TERMO.AKl - Oddam I 5-sohno STANOVANJI s tele- Prodam TOVOTO Cotolo. 1300 XI . mo St. Veiter Ring 25-27 Mil ACIJSKO Pl.('\ fi? 215-201 14553 fonom i opremljeno kuhinjo ® Prodam R 4, leinik dccembei 1987. 18? R AŽ A najem. Vrečkova 53. Kranj. del 1988. prevoženih 34.700 km. Sparo- 218-993. dopoldan ' 14840 212-719 14598 43-502 14854 Prodam / 750. letnik 1980, ter bukove vec. Pristav.ška 25. Tržič 14522 33 kvad. m., z balko- BUTARE. 65-939 14585 GARSONJI RO. JI GO 45. letnik 1989. ugodno prodam. Prodam Z 750. recistracija do junija I99-- 'dno prodam 9 kg. kvalitetnega eosje- prodam. NOVO • NOVO nom. telefonom. kabelsko TV. Uf ('21-981 14525 Jelov ška 13. Radovljica 14601 •'I HA flf 32^-292 I48'4 Prodam smrekove BL TARE in starejši ^ 324-825. od 1 . do 19. ure 14842 Prodam OPEL Ascona 1.6 S. leinik 1987. GOLE D. letnik 198! ohranjen, ugodno lieno JAKNO, turkiz. št. 36. unikat. MOPI I). 312-393 14594 Oddam l 5-sobno STANOVANJE s tele­ bele barve, registriran do junija 1992. prodam, 58-484 14602 dam. 4> 218-823 14882 MOTOR in zadnji odbijač za Z. 750. pro­ fonom in opremljeno kuhinjo. ® alijanski SALON AR, usnje, št 38. pro- dam *St 312-259' 14604 218-993. dopoldan 14860 Prodam garderobno OMARO. 365 v 255 •m. flf 218-823 14883 Zamenjam l-sobno STANOVANJ L za cm z nišo za ležišče, furnir - oreh. z '..dam DROBNI INVENlARza gostm- večje. ^ 331-588 14872 8.000.00 din in oljnato PtC za 2.000.00 g 75-318 14886 Kranj. Ljubljanska c. 29 a, din g 77--72 14726 tre si 'i oda ni kamp PRIKOI ICO. 3 + I. s hla- «• 217-458 Loki. kupim šifra ŠKOEJA LOKA Auto-Krainer TV zamenjam za električni štedilnik in CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 102, lilnkom in predprostorom. za 50.000 din V najem oddam zgornje nadstropje HIŠE 'i? 4.I-6HJ 14892 NAPO. Markovec. Ljubno 133. Podnari TEL.: 9043-463-21415 NOVO • NOVO 14777 z lastnim vhodom, kopalnico, centralno v DODATNA OPREMA Kranjui # 326-738 14921 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK in • SERVIS SPOJLERJI • SPREDNJI, ZADNJI SPALNICO, g* 48-139 14825 STRESNI, ALUMINIJASTA • NADOMESTNI DELI PLATIŠČA. AVTORADIJI + Piodani Z 101 CiTL. letnik 1987 m To- VOZILA • KAROSERMSKI DELI AVTOZVOČNIKI, SPREDNJA mosHi 50 Pajerjeva 12.Šenčur 14868 MASKA Z ŽAROMETI »GRETJE NA • MEHANIČNA MESTU«, OKRASNE ČRTE Prodam ŠIVALNI STROJ jahalne Prodam J L' G O 45. letnik 1988. Llšlakar. POPRAVILA 111 A( I tf 218-729 14873 Golniška 46. Kranj • Mlaka 14086 MEOLENKE + DOLGE LUČI • KLEPARSKA AVTOPREPROGE - TUDI IZ GUMIJA l godno prodam rabljeno PEC za central­ Nove avtomobilske PRIKOI ICL pro­ POPRAVILA SEDEŽNE PREVLEKE, SNEŽNE ZMAVlUMe MORAVSKE T0PUCE no in vlečno KIJ L KO za Lado ® dam Okroglo 23. Naklo 14434 • LAKIRANJE VERIGE, GUME VSEH VRST 49-023 14890 Prodam I IORIDO. letnik I9tt9. Snakov- SONČNE STREHE ITD... PODALJŠAJTE POLETJE V JE­ L godno prodam KOI O. /I Al O za zobe ška C. 20. Križe I4546 in ročni MEŠALEC s podstavkom. ® VELIKA IZBIRA ^ -\ l sodno prodam GOl EA. letnik 1979. 324-404 14905 SEN - OKREPITE ZDRAVJE flf 41-602 14443 NOVIH AVTOMOBILOV fAiiAi) ALKO 33 1.3 S. model 1987. prodam. ® PRED ZIMO EKSPORTNE CENE V«^V-riy STAN- OPREMA 242-760 14444 Prodam GOLE dicsel. letnik 1989. dobro GOVORIMO SLOVENSKO ^ ^ 7 DNI, P0LPENZI0N ŽE Prodam Pl Ml in VRATNA KRILA. 80 ohranjen, Kravi, Grmiceva K). Kranj - \ 75 cm. ^ 633-677 14446 Cirče 14454 Prodam DNENNO SOHO. omaro, poste- Prodani GOLI dicsel. letnik 1989 Brojic. OD 3.285,00 DIN Ijo in nočno omarico, rabljeno 3 leta ^ Zlato Polje 2 a. Kranj 14455 51-702. po 14 uri I44'4 Prodam .11 GO 45 L. letnik december OPTIKA — Popust za upokojence in invalide 10% Prodam kovinska 2-krilna VRATA. 4 X 1985. Siegnar. Sehenje 46. Križe 1445" POSLOVALNICA KRANJ 3.30 m 1g 325-143 I4554 Prodam JUGO 45. letnik 1987 34.000 - Obročno odplačevanje Prodam rabljeno KI IIINJO (štedilnik, km. cena 4.800 1)1 \1 flf 66-668 14459 Cesta JLA 18 miza in 6 stolov). 328-553 [4740 nasproti porodnišnice VABI VAS PREKMURSKA JESEN S SADJEM IN GOBAMI Prodam karambolirano Z 101.Divak . Zg. Prodam rabljeno KUHINJO, flf 2 I 5-677 Hesnica 123 1446'.3 Telefon: 212-196 14755 INFORMACIJE IN REZERVACIJE; 069/48-210,48-106 Prodam GTL R 4. letnik december I9S6. l lgodno prodam nova kletna OKNA. ^ ^ 218-243 14464 242-8II I48I0 VELIKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV, R 18. letnik julij 1987. 53.000 km. dobro Prodam SEDEŽNO G.ARNITT RO. fidel- ohranjen, ugodno prodam. ® 241-348 KUPON no OMARO z 2 kavčema in starejšo ma­ STEKEL IN SONČNIH OČAL sivno SP.AI NICO- Piemonte. Informaci­ Prodani ŠKODO 120 LS. ohranjeno, po 5 % posebni POPUST je danes od 19. do 21. ure ter v soboto od ugodni ceni. Mertelj. Zg Dobrava 32. 8. do 10. ure, po g 45-046 14824 Kamna uorica 14466 PREGLEDI VIDA: ponedeljek, sreda od 14. - 15. ure za bralce Gorenjskega glasa Prodam dobro ohranjeno SPALNICO in Prodam OPEL Kadeti letnik 1974 in Z /lt\ 78-030 750. registriran celo leti torek od 15. -17. ure za penzionske, zdravstvene K.AVC 'g 2 I 5-586 14896 TL 55. let m k 1986

ž IOI. december I978, prodam za 1.900 tnik 1979, registrirana do konca junija 1992. g* 59-1 12 od 8. ure dalje. 14717 Prodam KADETTA 13, letnik 1979. cena DFM Kopret. J. 1'uharja 2. Kranj 14605 7.000 DEM. 325-602 14829 KO UGASNE Za 650 DEM prodam Tomos AVTOMA• Ugodno prodam LADO 1.200 S. leinik Prodam GOLFA, letnik 1981 in JUGO TI K. prevoženih 140 km. Zebec. M. Pija- 1985. generalno obnovljen. ^ 52-076 in ŽIVLJENJE ZAHVALA _g 8. Kranj, g 217-624 14606 57-580" 14718 55. leinik 1989. Zalog pri Cerkljah 88 14830 FORD Escori 1.4 I C'L.X, prodam. > L Jesenice 146.39 po dogovoru. Kuhar. Vrtna ul. 17, Križe Resno žensko ali moškega (lahko upoko­ Prodam DAIHATSU Applause 1.6 XI. 14862 JOŽA MEDJA KOMBI Citroen C 25 D. leinik 1988. pro- <8> 73-859 14751 jenec), zaposlimo na mehanizirani kmeti­ ____ odlično ohranjen, g 70-323 14644 Prodam Z 101. letnik 1977, registracija do ji, redno ali honorarno. Hrana in slano Prodam Z 101. leinik 1982. H? 85-416 julija 1992. 83-143 14865 vanje v hiši, ostalo po dogovoru. Aljan- _pdam VW BUS, 5 prestav, leinik 1987 14752 čič. Hladnikova 31. Križe 14721 J__32.3-4I9 14649 Prodam JUGO 45 Koral, leinik 1989. ® se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ FORD Taunus 1.6 GL karavan, letnik Vsem pridnim in poštenim, i lastnim pre­ 82-198. popoldan. 81-567. dopoldan 14866 ljem, bivšim sodelavcem, ter.vsem znancem, ki ste ga spre­ Proda GOLF benzioar. leinik 1986. Zu- 1982, prodam. *3f 323-670 14753 Prodam JUGO Koral 55, leinik 1989. re- vozom ter željo po spoznavanju novega, P_i__Sp. Besnica44 14650 Prodam OPEL Kadelt 1.6 D. za 16.000 gislriran do julija 1992. Križnar. Okroglo nudimo dober zaslužek. Višina zaslužka mili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Zahvali­ je odvisna od vas. ® 51-391 vsak dan ra­ Prodam R 4 TLS. leinik 1977, cena 800 DEM. 216-683 14759 14. Naklo 14867 mo se lovski družini za častno spremstvo — govornikoma OEM. ^ 70-738 14651 zen sobote in nedelje, od 8. do 14. ure. Prodam 126 P, letnik 1982. cena 1.200 JUGO 45 A. letnik 1987. garažiran. pro- 147.30 za poslovilne besede. Gospodu dekanu in gospodu dija- JjjfEL Kadeti B, leinik 1971, registriran DEM _f 621-357 14766 dam flP 43-365 14870 konu za lepo opravljeni pogrebni obred, ter pevcem za le­ VOZNIK B, C, in E kategorije in STROJ- 90 marca 1992. zaleten, prodam. Šimic R 5 GTS, letnik 1988, ugodno prodam. ;j^___Hrase 50. Smlednik 14652 Prodam SKALO 55. letnik 1988 NIK TGM z veliko prakse, išče zaposli- po zapete pesmi. Vsem za darovano cvetje, sveče in ple­ _p 242-718.popoldan 14770 323-147. po 16.uri 14871 tev "S" 620-530 14733 menita dejanja v njegov spomin. Še enkrat hvala za izraze Prodam OPEL Kadell. letnik 1986, cena Prodam Z 750, letnik 1976. Markič. Bri­ ' 500 DEM in OPEL Ascona. letnik Prodam zelo ohranjen OPEL Kadeti 1.3 Zaposlim honorarno ali redno STROJNI­ sožalja in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali 1 tof 189. Kranj 14772 i_j__cena 6.000 DEM, g 215-231 14653 LS, letnik 1989, pravkar registriran, flj KA tgm. z večletno prakso Šifra: OKO- ob strani. Prodam Z 101 Comfort, letnik 1981. ka- 222-197 14876 LICA^ KRANJA 14781 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1986. pre­ VSI NJEGOVI ramholirano. 622-204 14774 R 4 GTL, letnik april 1988 in PRALNI denih 63 000 km. ^ 41-277, popoldan MESARJA s prakso in znanjem predela­ Begunje, 11. septembra 1991 14660 Prodam Z 101, leinik 1986. registrirana STROJ Gorenje ter ELEKTROMOTOR ve mesnih izdelkov ter predpriprave me­ do konca lela. Željkovič, Podvasca 7. Tr­ za pralni stroj, starejši letnik. Bavdek, C. sa, zaposlimo. Samo resni, delovni ter ne- illpdarri R 4. letnik 1984. Sp. Besnica 144. I. maja 63/9. Kranj 14877 alkoholiki. •_f 50-348 ali 52-079 14782 *____36 14665 žič - Pristava 14776 Ugodno prodam LADO 1300 karavan, le- Vsi, ki ste zainteresirani za DELO na te­ Prodam R 9, letnik 1988. Skofejloška 9, Prodam zelo dobro ohranjeno Z 101 tnik 1987. 73-346 14706 312-246 14805 mladiča, 328-202 14686 Prodam Z 128. letnik 1982. Jenko, Vasca tast, stric, brat 1 2 101 c slrtrin" . °rnfort. leinik 1980, regi- Prodam JUGO Koral 55, 6.000 DEM. 8, Cerklje 14913 Prodam 2 KRAVI po izbiri. Zg. Gorje 20 ~-^_l____rila 1992.^8» 329-02.3 14707 59-125 - 14807 14698 Prodam GOLF JX diesel. letnik 1988 "{_• 1(rodam OPEL Kadell 1.3 S «L. letnik VW Passal 1600 CL, benzinar, I. registra­ Prodam črno - bele BIKCE, stare 7 do 20 reg,Mrira .311-349 14915 35 orio , n do septembra 1992, cija januar 1990, prevoženih 12.000 km. dni m PRAŠIČKE težke okrog 20 kg. Hfr ___>»___ R 4 IT , letnik 1984, motor po generalni, JOŽEF KRALJ ^i_J___hrezhihen g* 311-324 14708 prodam ali menjam za manjši avto. ® 57-280 J4732 registriran do aprila 1992, prodam za m R 4 k tnik l977 31 1-968 14808 I0°m ' - registracija~do 2.700 DEM. Kranjska 12, Radovljica KRAVO Sivko, drugič brejo v sedmem gLS_!r__Umg 51-098 ' 14711 CITROEN GA. letnik 1982, prodam ali 14916 mesecu, prodam flp 061/612-537 14737 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ m GOL menjam. _? 70-086 14809 6no« '-.leinik 1982 poceni , odli- ljem, sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cve­ r n en Prodam Z 101, letnik 1979. Cenčarevič Prodam 7 tednov staro TELIČKO Simen- Pad u 1 J - Rajhart, Lancovo - aviftod- Prodam HONDO Civic CRX, letnik Zvonko, Trg Prešernove brig. 1/13. Kranj talko. Vopovlje 7, Cerklje. & 42-954 tje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku -^J..,^^ 14712 1986. Cirče 41, Kranj 1481 I 14917 14739 za cerkveni pogrebni obred, pevcem in vsem, ki ste nam d m 1U 45 A le ik Prodam AX CITROEN, letnik 1987, ali 3 ran do ?° ' «" 1987. registri- Prodam JUGO 55, letnik 1989. Šolar, Sr. Naprodaj je KONJ Pram". f 802-516 kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. apnla 1992 cena 4700 menjam. •__ 217-604 14815 7061? - DEM. <» Bela 22, Preddvor 14919 14742 Tj-"---— ____ Prodam OPEL Rekord 20 S. leinik 1981. Prodam FORD Escort 1.3, letnik 1984. Prodam 2 mladi KOZI. ffr 612-646 ŽALUJOČI: Vsi njegovi Sodno prodam GOLF JX diesel. leinik Jezerska 93/C 14819 _? 57-044, popoldan 14922 14743 ^ii_2_____I__ie 14714 Prodam LADO 1300 S, letnik 1986. "ff Prodam Z JUGO I I GX, letnik 1988, re­ Prodam BIKCA simenlalca za nadaljno Predoslje, 10. septembra 1991 5 LE 70-741 14821 CiK, £ - I*"* Drnovšek, gistriran do aprila 1992. dobro ohranjen. rejo Sp Bela 11. Preddvor 14790 p^-ji-Jl±______^^ 14715 Prodam ohranjeno Z 850. Iskra, Pipano- Cena 5.300 DEM. ® 67-019 14923 Prodam TELIČKA simenlalca. starega 10 |986l«s,Cl?LF diesel- nov model, letnik va 80. Šenčur 14827 44 Prodam LADO Samaro. letnik 1988. Bri­ dni, g Na Dole 20. Vodice 14792 p^j-J-Lj!^? 14716 Prodam RENAULT II diesel, letnik tof 187. Kranj 14925 m dobro Prodam TELIČKO simentalko. staro 10 " " ohranjeno Z 101 1.300, le• 1988. flfr 43-002 14828 dni. Dežman. Lahovče 61, Cerklje 14794 ZAPOSLITVE Prodam KRAVO simentalko. Lancovo POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE 28. Radovljica 14801 Za že vpeljane skupine ali akvizilerje Prodam ČEBELE in PANJE. 324-660 ZAHVALA GORENJSKEGA GLASA! NUDIMO najboljše pogoje za izreden ar- 14817 likel. ® 329-010 13888 Prodam KOKER-SPANJELE. 47-281 Ob smrti drage žene Qj3j.8.do31.10.1991 Zastopniško DELO! Nov artikel! ® 14818 40-366 14433 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hrana do- sedemdnevno letovanje na Malem Lošinju v UGODNO! Ce ste brezposelni in imate mača. g 329-006 14820 Konfortnem hotelu AURORA - polni penzioni, svoj prevoz, oglasite se na flj Prodam KOZICO, staro 3 mesece. ® IVANKE 061/841-273 14496 329-006 14822 ve ike možnosti za rekreacijo, SAMO 2.300,00 Zaposlim samostojnega MIZARJA. Jezer- Prodam TELIČKO simentalko. primerno TOMAŽIČ i_l___?onom) Sek. Zg. Bitnje 97, Zabnica 14506 za /akol ali nadaljno rejo. Glinje 3, Cer­ Komunikativno DEKLE za delo na stoj­ klje 14847 z Golnika 33 nici sprejmem. Pisne ponudbe na naslov: Poceni prodam malega sobnega KUŽKA. Organiziran je avtobusni prevoz na relaciji Mestni trg 9, Škofja Loka 14529

Slovenija in svet NA JAVLJAMO Clio in škoda jutri v Kranju, v Jutri proslava v Strahinju torek v Škof ji Loki Sprejem na najvišji ravni Kranj, septembra - Jutri, v soboto, 14. septembra, ob 10. uri bo Promocijska akcija, ki smo jo pripravili skupaj s podjetjem Al- pri grobišču in spomeniku padlih borcev v Strahinju proslava v spo­ petour Remont se začne v soboto 14. septembra, od 8. do 12. ure na Tr­ Obisk Kučana in Rupla na Portugalskem ni pomemben samo zato, min na najtežje boje Kokrškega odreda. Slavnostni govornik bo pred­ gu revolucije v Kranju. Predstavili vam bomo evropski avto leta rena- ker bo Portugalska od začetka prihodnjega leta predsedujoča Evrop­ stavnik Skupnosti borcev Kokrškega odreda, za kulturni program bo­ ult clio in avtomobile škoda, ki jih boste lahko tudi preizkusili. Vašo ske skupnosti, ampak tudi zato, ker so naše predstavnike prvič spre­ do poskrbeli mladi kulturniki in taborniki iz Naklega. Organizatorji navzočnost bomo seveda tudi nagradili, če boste v škatlo z oznakami jeli uradno najvišji predstavniki neke tuje države. pričakujejo, da se bodo proslave udeležile delegacije vseh krajevnih Gorenjskega glasa, ki se bo nahajala v neposredni bližini razstavlje­ organizacij ZB NOV, posebej pa vabijo tudi nosilce Partizanske spo­ nih avtomobilov, vrgli kuponček s pravilnim odgovorom na naše na­ Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in menice 1941. • D. D. gradno vprašanje. Nagradno vprašanje pa se glasi: zunanji minister dr. Dimitrij Rupel sta bila na Portugalskem le en KATERE AVTOMOBILE PRODAJA PODJETJE ALPETOUR RE­ dan, vendar ocenjujeta obisk kot uspešen in pomemben. Ne samo Srečanje na tromeji MONT? zaradi bodoče vloge Portugalske v Evropi in sprejema tako pri Odgovor napišite na kupon in ga skupaj s svojim naslovom vrzi­ Rateče, 12. septembra - Turistični društvi Kranjska Gora in Ra­ predsedniku portugalske republike Mariu Soaresu, predsedniku te v našo škatlo. Med kuponi, ki se bodo zbrali v soboto v Kranju, v teče vabita na tradicionalno srečanje na tromeji, ki bo v nedeljo, 15. vlade Cavacu Silvi in državnem sekretarju Durau Barrosi, ampak torek v Škofji Loki, v sredo v Tržiču in v četrtek na Jesenicah, bomo septembra. tudi zaradi dosedanjih skromnih povezav. Portugalska s simpatija­ izžrebali 6 nagrad, kijih bosta prispevala Remont in Gorenjski glas: Skupno s prireditelji Koroške in Furlanije Julijske krajine ga or­ mi spremlja slovensko osvobajanje jugoslovanskih spon, vendar 1. nagrada: Brezplačno servisiranje v vrednosti 1.000 din na servisu Re­ ganizatorji prirejajo letos že dvanajstič. V teh letih je obmejno sode­ bo pri mednarodnem priznanju Slovenije upoštevala skupno stališ­ mont na Laborah lovanje preraslo v pravo prijateljstvo. Vsako leto se srečanja udeleži če Evropske skupnosti in pozitivno vplivala na priznanje. Najvišji 2. nagrada: Brezplačno servisiranje v vrednosti 500 din nad 10.000 obiskovalcev, med njimi so tudi predstavniki javnega ži­ vrh portugalske države je tudi slišal iz prvih ust resnico o Sloveniji 3. nagrada: Brezplačno pranje vozila vljenja iz vseh treh dežel. in njenih težnjah. 4. nagrada: Komplet ročnega orodja Tokos Tržič Odhod na tromejo bo pred gostilno Šurc v Ratečah, odkoder bo­ 5. nagrada: 2 kosi Tokos Tržič Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v sredo povedal, da bo do ob 9. uri skupno odšli na tromejo. • D. S. naša republika nadaljevala intenzivno diplomatsko aktivnost. Slo­ 6. nagrada: 5 delovnih halj bele barve. venski predstavniki bodo v naslednjih dneh uradno obiskali Bolga­ Seveda smo prepričani, da nobene od nagrad pri renaultu clio rijo. Veliko Britanijo, Romunijo in Albanijo ter še nekatere drža­ Rašica ne sme v pozabo ne boste potrebovali, kajti to je avto, ki ni narejen zato, da bi ga kar ve. Občinski odbor Združenja borcev NOV Ljubljana Šiška organi­ naprej popravljali na servisu. Dobimo se torej v soboto v Kranju in v zira spominsko prireditev ob 50-letnici ustanovitve Rašiške čete in torek v Škofji Loki pri blagovnici Nama od 13. do 17. ure. Dr. Drnovšek z ameriškimi finančniki požiga Rašice pred spomenikom na Rašici v soboto, 14. septembra, ob 13. uri 30 min. Ob 15. uri bo v Srednjih Gameljnah na športnem KUPON Dr. Janez Drnovšek nadaljuje obisk v Združenih državah igrišču kulturna prireditev, slavnostni govornik pa bo član Predsed­ Odgovor se glasi: Amerike, kamor so ga povabile nekatere vladne in finančne orga­ stva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Kulturni prireditvi bo Ime, priimek in naslov: nizacije. Tako se je že pogovarjal s predsednikom federalnega skla­ sledil razvedrilni program, v katerem bo nastopil kvartet Moped da za pomoč vzhodnoevropskim državam (in nekdanjim ameri­ shovv in družabno srečanje, ki ga organizirata domači gasilski dru­ škim zunanjim ministrom) Cvrusom Vanceom, ki je obljubil po­ štvi. OBVESTILO moč pri sanaciji slovenskega bančnega sistema. Dr. Janez Drno­ Danes smo v ČP Gorenjski glas začeli razpošiljati knjigo ing. všek ocenjuje, da je to prvi korak k prožnejšemu stališču Združe­ Kultura v ilegali nih držav Amerike do Slovenije. O konkretnih izpeljavah te odlo­ Alojzija Žiberta »Pod Marijinim varstvom« vsem, ki ste to iz­ Ob 50-letnici vstopa Slovencev v protihitlerjevsko koalicijo sta jemno delo naročili. Dostava poteka po pošti - če knjige ne čitve se bodo dogovorili že prihodnje dni, v Ljubljano pa naj bi Narodna in Univerzitetna knjižnica ter Republiški odbor ZZB NOV kmalu dopotovali ameriški finančni strokovnjaki. Slovenije pripravila razstavo "Kultura v ilegali", ki bo odprta v raz­ boste prejeli v naslednjem tednu, nas pokličite (tel.: 218-463). stavni dvorani NUK od 16. do 28. septembra. Na razstavi, ki jo je Za zamudo pri tiskanju se vsem naročnikom iskreno opravi­ Peterleta povabili v Pariz pripravil književnik in bibliotekar prof. Jaro Dolar, so prikazani "iz­ čujemo. delki" partizanskih tiskarn: številne pesmarice, partizanska izdaja Gorenjski glas Predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle je v sre­ Prešernove Zdravljice in berila prirejena za slovenske šole na Pri­ do popoldne odpotoval v Pariz, kamor so ga kot gosta povabili na morskem. Na otvoritvi razstave knjig, ki so bile poleg pušk, po­ letno konferenco strank Evropske demokratske unije. Predsednik membno orožje na smrt obsojenega slovenskega naroda, bo govoril Sklep Helsinškega parlamenta državljanov je bil v Parizu samo včeraj, sicer pa bo konferenca končana danes. pesnik, član Predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec. • Š. Ž. Med udeleženci konference so znani politiki dr. Alois Mock, Jac- Mirovna karavana ques Shirac, Helmut KohJ, John Major ter predsedniki vlad neka­ Turistična prireditev v Šenčurju Ljubljana, 9. septembra - Republiška poslanka Sonja Lokar, vod­ terih evropskih držav ali zunanji ministri. Iz Jugoslavije so v Pariz ja ženske frakcije Stranke demokratične prenove, je na časnikarski povabili še predsednika Hrvaške in Bosne in Hercegovine Alijo Šenčur, 13. septembra - Športno društvo Šenčur pripravlja za to konferenci povedala, da bo Helsinški parlament državljanov organi­ Izetbegoviča in Franja Tudjmana. nedeljo, 15. septembra, turistično prireditev, ki bo oživila stare kmeč­ ziral mirovno karavano, ki bo 25. septembra krenila po Jugoslaviji in ke običaje. Ob 14. uri se bo izpred doma kulture v Šenčurju začela podprla mirno reševanje krize. Karavana bo krenila iz dveh smeri: povorka zapravljivčkov, lojtrnikov in »gumiradelnov«, uro zatem pa prvi del iz Trsta prek Reke do Ljubljane in naprej prek zagreba, Su- bodo v športnem parku tekmovanja v starih kmečkih opravilih. Tek­ botice in Novega Sada do Sarajeva, kjer bo 29. septembra zvečer veli; movali bodo kosci in grabljice, pomerili se bodo v zbijanju soda - ka mirovna manifestacija, na katero bo prišla tudi druga skupina, ki »štihvanju« in žaganju z amerikanko. Na prireditev, ki jo bodo nada­ bo startala v Skopju in do Sarajeva potovala prek Prištine, Titograda, ljevali s plesom in glasbo narodnozabavnega ansambla, so vabljene Niša in Beograda. V Ljubljani bo 25. septembra mirovna manifestaci­ tudi narodne noše. ja, predvidoma po 17. uri in to. če bo mogoče, v vojuSnici na Metel­ kovi. Z organizacijo karavane je največ problemov v Srbiji, sicer pa Kravji bal tudi slovenski organizatorji pozivajo sodržavljane, da za eno noč po­ nudijo mirovnikom streho nad glavo. • J. K. Tradicionalna turistično-etnografska prireditev Kravji bal, ki jo prireja turistično društvo Bohinj, bo v nedeljo, 15. septembra, na pri­ reditvenem prostoru v Ukancu. Začelo se bo ob 10. uri z nastopom Gorjanske godbe na pihala, nadaljevalo z mimohodom bohinjskih planšarjev in majerjev z živino, ki jo bodo prignali s planin. Predsta­ vile se bodo tudi bohinjske folklorne skupine, pevci in predice iz »Slovenian qualitycc Srednje vasi, zatem pa bo za zabavo skrbel ansambel Lipa. Pa še ne­ Danes zapira vrata na kranjskem sejmišču prvi sejem Slovenski pro­ kaj za sladokusce; na kravjem balu bo dišalo iz domače bohinjske in izvod. Na torkovi otvoritvi je bila za popotnico sejmu uporabljena lovske kuhinje. misel ameriškega znanstvenika Philipa B. Crosbvja: »Kakovost je zastonj« - quality (kakovost) je temeljna podmena celotnega sejma, Partizansko srečanje ki se danes končuje. Omenjeni gospod Crosbv je o kakovosti, seveda tudi o slo­ Pod na rt - V Podnartu pri domu kulture bo v soboto, 14. sep­ Stari in novi šef opazovalne misije Evropske skupnosti na sprejemu venski kakovosti, zapisal naslednjo ugotovitev: »Kakovost ima tembra, z začetkom ob 14. uri 12. partizansko-tovariško srečanje. na gradu Strmol. veliko skupnega s seksom. Vsi so zanj (ob določenih pogojih, se­ KO ZB NOV Podnart vabi na srečanje vse članice in člane ZB veda). Vsakdo misli, da se razume nanj (celo če tega ne bi hotel Slovo starega in prihod novega šefa NOV ter nekdanje borce in aktiviste - aktivistke s svojci, ki so posebej razlagati). Vsakdo misli, da je izvedba samo sledenje na­ pred vojno ali med njo živeli na območju sedanje krajevne skup­ ravnim nagnjenjem (konec koncev, se nekako vedno znajdemo). nosti Podnart. In seveda, večina ljudi misli, da vse probleme na tem področju Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in zunanji Ciril Rozman minister dr. Dimitrij Rupel sta v sredo zvečer na gradu Strmol povzročajo drugi ljudje (če bi si le-ti samo vzeli dovolj časa in sprejela na poslovilni obisk nizozemskega veleposlanika in vodjo pravilno opravili stvari). Take predpostavke so v svetu, ker se po­ evropske opazovalne misije iz Zagreba (na Brdu je regionalni cen­ lovica zakonov konča z ločitvijo ali odtujenostjo, prav res vpraš­ ter) Jo Van der Valka, ki je dva meseca opravljal to nalogo. Hkrati Nadaljevanje mirovne konference ljive.« pa sta sprejela tudi novega šefa misije, nizozemskega veleposlani­ Danes, v četrtek, 12. septembra, se bo v Haagu nadaljevala mi­ »Dokler nekaj v osnovi napačnih predpostavk ne preverite ka Dirka Jana Van Houtena. Stari šef misije je povedal, da zaradi rovna konferenca o Jugoslaviji, ki jo je predsedujoči lord Carrington in spremenite, je težko razpravljati o seksu, kakovosti in drugih obvezne nevtralnosti ne more dati izjav v smislu priznanja Slove­ sklical za zaprtimi Vrati. Na konferenci bosta poleg našega zunanjega zamotanih temah,« dodaja g. Crosbv, ter pravi, da je v preteklih nije, je pa zelo užaloščen, ker se položaj na Hrvaškem slabša, vesel ministra dr. Dimitrija Rupla sodelovala kot strokovnjaka dr. Danilo letih razpravljal s stotinami odgovornih vodilnih ljudi in nedvo­ pa, ker seje pomiril v lepi Sloveniji, kar pa želi tudi Hrvaški. Zal Turk in Marko Kosin. Slovenija od konference pričakuje dogovor o umno trdi, da je njihovo zanimanje za kakovost rastlo skladno z razum še ni prevladal nad čustvi in orožjem. Zaradi Hrvaške je iz­ mednarodnem priznanju ter mirni razdružitvi, delitvi premoženja in obsegom zmanjševanja dobička. »O njihovem odnosu do seksa rekel razočaranje tudi novi šef opazovalne misije, ki bo morala tej dolgov. Glede nizozemskega protesta o simbolih in zastavah na med­ ne morem govoriti,« je še zapisal omenjeni Američan. republiki posvečati veliko pozornost, čeprav delo misije tudi v Slo­ narodnih mejah, s katerimi Slovenija ne spoštuje brionske deklaraci­ Zagotavljanje kakovosti je svojevrstna umetnost. Ampak veniji še ni končano. Po sodbi Van der Valka v Sloveniji ne bo več­ je, je dr. Rupel pojasnil, da gre za tehnično vprašanje, ki bo postopo­ ekonomska nujnost tudi, zlasti za slovensko ekonomijo, ne glede jih težav. • J. Košnjek, slika G. Šinik ma urejeno, 7. oktobra ob 24. uri pa dokončno odpravljeno. • Š. Ž. na to, v čigavi lasti je.

Septembra skozi MERKURJEVE duri, da se pozimi »centralna ceneje zakuri!«

v SEPTEMBRU v MERKURJEVIH prodajalnah

nižje cene posameznih izdelkov za centralno ogrevanje:

za 20 % ceneje: termostatski in navadni ventili za radiatorje (ARMAL), ekspanzijske posode, garniture za cisterne, termo in hidro manometri... za 1 5 % ceneje: cisterne (ITPP), mešalni ventili (TVT in FERR0THERM), kotlovna regulacija, menjalna vratica...

za i O % ceneje: peči za centralno ogrevanje (FERROTHERM in TVT), obtočne črpalke (VVILL0)... IN ŠE sanitarne in vodovodne armature (ARMAL in UNITAS) za 20 % ceneje! POPUSTI VELJAJO ZA TAKOJŠNJA PLAČILA IN ZA ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG. ZGRABITE PONUJENO ROKO, KOLIČINE SO OMEJENE! PODROBNEJŠE INFORMACIJE V PRODAJALNAH.