PRILOGAPRILOGA BIVANJE BIVANJE MLADINA MLADINA 16-17 43 30.22. 10.04. 20092011 PRILOGA O KULTURI BIVANJA 5 1 Bi bil davek na nepremičnine lahko celo dober: Kaj imajo skupnega cene nepremičnin, davčna politika in ekologija? / Včasih »dovolj dobro« ni dovolj dobro: Obnova Centromerkurja, Hotela Palace in Nebotičnika / Delavnica nemogoče: RPS, tisto podjetje, ki uresničuje tudi najbolj nore zamisli / Najprej etika, potem kozmetika: Renesansa lesa v sodobni arhitekturi / Povojna generacija slovenskih modernistov: Arhitekt Stanko Kristl / Vinska arhitektura: Izbor oblikovno najboljših vinarn v Sloveniji bivanje16.inddpriloga2011-16.indd 5 1 20.4.201119.4.11 14:25:28 17:22 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011 2 BI BIL DAVEK NA NEPREmičninE LAHKO CELO DOBER? Aleš Vrhovec, Vanja Gregorc, arhitekta Kaj imajo skupnega cene nepremičnin, davčna politika in ekologija Razprave o nepremičninah v Sloveni- tnega metra novega stanovanja v zniževati več kot za kakih dvajset od- se pokazalo, da hiša praktično nima ji so v zadnjem času zaznamovali tri- prestolnici na dva tisoč evrov. Do- stotkov - ostalo gre na račun kakovo- toplotne izolacije. Torej nova fasada je sklopi. Do onemoglosti se je pona- mnevam, da je kot glavno sredstvo sti. Kje so torej še rezerve pri cenah in pa streha, saj je sedanja po mo- vljala sicer zelo pravilna ugotovitev, nižanja cen računal predvsem na stanovanj, kajti tudi številke okoli žnosti še azbestna in komaj kaj izoli- da so slovenske nepremičnine izrazi- spektakularno povečanje ponudbe, 1600 evrov na kvadratni meter so za rana. Potem še statična sanacija, be- to predrage, kar še posebej velja za kar se je res zgodilo. »Zgodila« pa se velik del prebivalstva nedosegljive. tonirali so seveda sami (toliko o so- Ljubljano. Naslednja tema je postala je tudi recesija in nenadoma je cilj Paradoksalno, v Sloveniji nepremič- sedski pomoči!). Za piko na i pa še predvidena obdavčitev nepremičnin, na dosegu roke. In cilj je nedvomno nine niso predrage zaradi absolutnih ureditev vrta, saj je ta sedaj bolj po- ki je prinesla nekaj živčnih odzivov hvalevreden. Pomembno je, da je številk. Naš trg bo namreč zaradi doben kosovnemu odpadu kot košč- lastnikov večjih nepremičnin in prili- nekdo z objektivno močjo v pravem majhnosti in količinske butičnosti ku zelenja. Skupaj čez palec z vsem znjena zagotovila politike, da se (ja- trenutku odločno povedal, da se za zmeraj specifičen, posledično tudi naštetim in honorarji približno 200 sno) ne bo nič spremenilo. In potem ta denar da narediti stanovanje, ga nekaj dražji. Slovenske nepremičnine tisoč evrov. Je torej hiša, ki jo je za je tu še promoviranje ekološkega vi- prodati in pri tem še vedno imeti do- so precenjene predvsem zaradi stra- normalno bivanje treba temeljito dika pri gradnji in stanovanjih - traj- biček, v razumnih merah seveda. Po- hovito slabega stanja, v kakršnem so. prenoviti (dobesedno od temelja), re- nostni materiali, varčnejše ogrevanje membno je tudi, da je nekdo, čeprav Večina stavbnega fonda, od individu- snično vredna 400 tisoč ali realno le in pridobivanje energije, spoštovanje nehote, razkril aroganco gradbeni- alnih hiš, blokovskih naselij do vaških še 200 tisoč evrov? naravnega okolja. Vprašati se je tre- kov, ki so vsi po vrsti tudi investitorji. in mestnih jeder, je v katastrofalnem Podobno velja na primer za atrijske ba, ali so zgornje tri teme, torej pre- Ti so bili vajeni izjemnih profitov v stanju tako bivalno, estetsko kot tudi hiše v Murglah, stanovanja v litostroj- visoke cene na trgu, davčna politika času debelih krav, temelječih na ekološko. Vse je že davno amortizira- skih blokih, pa seveda za hiše v sre- in ekologija, kakorkoli povezane, ali, brezobzirni gostoti z maksimalno no, nepraktično, obupno grdo, ener- dnjeveških mestnih jedrih in dedišči- še bolje, ali so povezljive v nekakšno pozidanostjo parcele, praviloma sla- gijsko potratno in mogoče je pavšal- no v vaseh in stoletne kmetije. Vse to »spiralo vzročnosti«, ki bi omogočala bi arhitekturi in cenenih materialih. no oceniti, da je slovenski stavbni bi bilo nujno obnavljati že zaradi boljše bivalno okolje vsakomur od Kljub povedanemu pa se pojavljata fond kot celota precenjen za pribli- vprašanja identitete prostora. A izho- nas. vsaj dva pomisleka. Prvi je, da je po žno 50 odstotkov. diščne cene nepremičnin ne prizna- »crknjenem konju« gradbeništva ne- Poglejmo primer tipične/tipske hiše vajo katastrofalnega stanja, v kakr- ŽupANOVIH DVA TIsoč EVROV NA spametno udrihati, saj gre vendarle na primestni lokaciji na širšem ob- šnem je večji del slovenskega stavb- KVADRATNI METER za enega motorjev gospodarstva in močju Ljubljanske kotline. Govorimo nega fonda, in manevrskega prostora Ljubljanski župan Zoran Janković je z generatorjev optimizma, zato bi si o značilnem prostostoječem »trans- za nujna vlaganja enostavno ni. Po- lucidnostjo rojenega trgovca že dav- ga morali želeti močnega - a povsem formatorju« kakšnih 220 kvadratnih vedano drugače, slovenske nepre- no pred nepremičninskim in gradbe- spremenjenega. Drugi pomislek pa metrov površine z nekaj prizidki na mičnine in njihovi lastniki so usodno niškim zlomom postavil kot enega je, da cene novih nepremičnin, reci- približno 600 kvadratnih metrov ve- skregani z ekonomijo. Predvsem za- ciljev mandata znižanje cen kvadra- mo v Ljubljani, objektivno ne morete liki parceli, zgrajenem v sedemdese- radi fenomena samograditeljstva tih letih prejšnjega stoletja in nikoli (moja hiša je moje življenje), ki zara- zares dokončanem. Povprečna cena di prevelikega čustvenega vložka takih hiš se ustavi nekje okoli 400 ti- onemogoča jasen pogled in oceno soč evrov. Veliko denarja, posebej v dejanske vrednosti. Pomaga pa tudi primerjavami s sosednjimi državami izrazito slab okus, nerazgledanost in - a pustimo 400 tisoč evrov kot pri- lenoba pri vzdrževanju. merno izhodišče in številko, kakršno Vladimir Apollonio smo kot potencialni kupec za tako DAVEK NA NEPREMIčNINE hišo (v brezhibnem stanju) celo pri- Seveda ni pričakovati, da bodo ljudje Pittonijeva 11, 6310 IZOLA pravljeni plačati. Tu pa se pojavi te- sami od sebe začeli »pljuvati v lastne žava. Če bi želeli v tej hiši bivati člo- hiše« in zniževati cene pri sicer vse veka vredno življenje, bi se investicija preredkih prodajah. Ne, kaj takega GSM: + 386 (0) 51 653 - 123 namreč šele začela. Na odpad bi mo- lahko na daljši rok doseže le domi- e-pošta: [email protected] rali odpeljati prav vse pohištvo. Prezi- šljena davčna politika. Politika, ki bo dati bi bilo treba povsem nefunkcio- z mehanizmi davka urejala okolje in nalen tloris hiše, zamenjati opremo brez prikrajšanja kogarkoli spodbuja- TENDE, SENČILA, ŽALUZIJE, ALU in PVC OKNA, VRATA, kopalnic, vključno z novimi inštalaci- la postopno dvigovanje kakovosti bi- LAMELNE ZAVESE ZIMSKI VRTOVI jami. Pa centralno ogrevanje s pečjo. vanja. Pa potem menjati okna. In takrat bi Trenutek je idealen. Doživljamo ohla- Fotografija na naslovnici: vinarna Zlati grič, Slovenske Konjice, Škalce, 2009, arhitektura: Andrej Kemr, Igor Skulj, sodelavec: Valentin Gorenčič; avtor fotografije Miran Kambič. priloga2011-16.indd 2 20.4.2011 14:25:28 PRILOGA BIVANJE MLADINA 16-17 22. 04. 2011 1. Primer pretirane pozidanosti zemljišča brez zelenih površin 1. 2. Nova Rinka v Solčavi avtorjev AU_ arhitekti (Uroš Lobnik, Andreja Podlipnik, Janko Rožič) je primer BORUT PETERLIN uspešne revitalizacije kraja z 3 županovo vizijo in subtilno nadomestno gradnjo janje nepremičninskega trga, spro- ženega z recesijo (in vsaj toliko z ne- kakovostjo ponujenega), histerije je k sreči konec. Obenem pa država končno vpeljuje davek na nepremič- nine. Karkoli si že mislimo o še enem slabo izpeljanem projektu (poslati študente in ljudi »intervjuvati« o nji- hovih kvadraturah, ne križati podat- kov zemljiške knjige, geodetske uprave in sodišč - lepo vas prosim!), popis je bil nujen in prej ali slej bo uredil stanje na tem področju. Pred- vsem pa bo ljudem dal končno vede- ti, da nepremičnine ne prinašajo le pravic, temveč tudi in predvsem dol- žnosti, ki iz lastnine izhajajo. Za zdaj samo ureditve stanja, kasneje davka, nekoč pa tudi gospodarjenja. Poka- Novi nepremičninski davek bi moral zal pa je tudi, da je nepremičnin namesto mašila za proračun postati 2. ogromno in da te pomenijo večino orodje za dosego dolgoročnih strate- _ARHITEKTI premoženja Slovencev. ških ciljev prostorske politike in eko- AU Odzivi na razpravo o novem davku v nomije, ki bi med drugim morala na IROJA medijih so bili pričakovani, usmerje- zasluženo mesto postaviti tudi zgo- B ni v histerizirano vzdrževanje statu- raj opisano obsedenost z lastništvom, ARHIV sa quo, protagonisti pa tisti redki, ki katere cena je za družbo in posame- danes »kapitalizirajo« nepremičnine znika pogosto previsoka. Razprave o brez vlaganj - lastniki večjih denacio- tem ni bilo opaziti in bati se je, da se naliziranih objektov in gorenjski po- potenciala novega davka nihče ne sebneži, katerih hiše so menda vre- zaveda prav dobro, podobno kot se dne 200 tisoč evrov, če jih prodajo ne zaveda odgovornosti upravljanja Ljubljančanom, pa 500 tisoč evrov. s prostorom na splošno. Cilj, za kate- Pa seveda večina vprašanih lastnikov rega bi se kot družba morali truditi, nepremičnin, ki se jim zdi nezasliša- pa je v bistvu enostaven in dalo bi se no, da se je država na tako »nesra- ga strniti v en sam stavek: prebival- men« način spomnila nanje in da se ce naše države spodbujamo k upora- jim v kratkem obeta plačilo nekaj bi do 50 kvadratnih metrov bivalne sto evrov davka. Prav ob tem naleti- površine na osebo v zdravem, ureje- mo na pravo vprašanje davka na ne- nem in energetsko varčnem objektu premičnine - ali sme pomeni lastni- na primerni lokaciji, za kar so, razen ku 300 tisoč evrov vredne hiše plači- izjemoma, dolžni poskrbeti sami, dr- lo tristo evrov davka problem, upo- žava pa jim pri tem ne bo postavlja- števaje seveda, da so realni stroški la ovir. vzdrževanja takega objekta (inštala- Vse ostalo je odstopanje, ki bi ga cije, prenove, urejanje vrta) vsaj še morali destimulirati kot potratnost: nadaljnjih tri tisoč evrov letno? s prostorom, z energijo in naravnimi Sliši se kot klasičen socialni darvini- viri ter s financami. Te so veliko dra- zem - a je morda vseeno več kot to.