Kronika 2017-2-Low.Pdf
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Kronika 2017, letnik 65, številka 2 Odgovorni urednik/ Managing editor: dr. Miha Preinfalk (Ljubljana) Tehnična urednica/ Technical editor: mag. Barbara Šterbenc Svetina (Ljubljana) Uredniški odbor/ Editorial board: mag. Sonja Anžič-Kemper (Pforzheim, Nemčija), dr. Aleš Gabrič (Ljubljana), dr. Stane Granda (Ljubljana), dr. Eva Holz (Ljubljana), dr. Miha Kosi (Ljubljana), dr. Harald Krahwinkler (Celovec), Irena Lačen Benedičič ( Jesenice), dr. Tomaž Lazar (Ljubljana), dr. Hrvoje Petrić (Zagreb), dr. Vlasta Stavbar (Maribor), dr. Imre Szilágy (Budimpešta) in dr. Nadja Terčon (Piran) Za znanstveno korektnost člankov odgovarjajo avtorji. © Kronika Redakcija te številke je bila zaključena: 12. junija 2017 Naslednja številka izide/ Next issue: oktober/ October 2017 Prevodi povzetkov/ Translations of Summaries: Manca Gasperšič - angleščina (English) Lektoriranje/ Language Editor: Rok Janežič UDK/ UDC: Breda Pajsar Uredništvo in uprava/ Address of the editorial board: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Milko Kos Historical Institute at ZRC SAZU Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana Letna naročnina/ Annual subscription: za posameznike/ Individuals 25,00 EUR za študente in upokojence/ Students and Pensioners 18,00 EUR za ustanove/ Institutions 30,00 EUR Izdajatelj/ Publisher: Zveza zgodovinskih društev Slovenije Aškerčeva cesta 2 SI–1000 Ljubljana Transakcijski račun/ Bank Account: Zveza zgodovinskih društev Slovenije 02010-0012083935 Sofinancirajo/ Financially supported by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije/ Slovenian Research Agency ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa/ ZRC SAZU, Milko Kos Historical Institute Računalniški prelom/ Typesetting: Medit d.o.o. Tisk/ Printed by: Fotolito Dolenc d.o.o. Naklada/ Print run: 500 izvodov/ copies Revija Kronika je vključena v podatkovno bazo/ Kronika is indexed in: Scopus; Historical Abstracts, ABC-CLIO; MLA International Bibliography; PubMed; ERIH Plus; Bibliography of the History of Art. Na naslovni strani/ Front cover: Orlovska ali sokolska razglednica izpred prve svetovne vojne/ Postcard of the gimnastics organisation Orel (Eagle) or Sokol (Falcon) before WW1 (hrani/ kept by: ZSRS Planica, oddelek Muzej športa). Na zadnji strani/ Back cover: Neodposlana razglednica Mosta na Soči iz leta 1909/ Unsent postcard of Most na Soči from 1909 (foto/ Photo: Avgust Marega; hrani/ kept by: Tolminski muzej). Razprave Silvo Torkar: Most, ki je dal ime Mostu na Soči ..............................129 Vanja Kočevar: Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku .................................................................135 Tita Porenta: Razvoj čebelarstva in društvene organiziranosti čebelarjev Zgornje Gorenjske .....................................159 Aleš Šafarič: Nastanek slovenske katoliške telesnovzgojne organizacije Orel .........................................................175 Miha Šimac: Odlikovani hoški učitelj Radovan Mejovšek (1884–1971) ...............................................................195 David Petelin: Družbena podoba Ljubljane v letih 1945–1965 ...........205 Renato Podbersič: »Hiša živečih« v Rožni Dolini. Judovsko pokopališče med Gorico in Novo Gorico ......................................221 Vito Hazler: O wandelbahnu iz Rogaške Slatine in drugih sorodnih stavbah evropskih termalnih zdravilišč ........233 Odzivi Dosleden sodnik in občutljiv umetnik. Ožbolt Ilaunig (1876–1945), avtobiografska knjiga (Milan Dolgan) ...........................................................251 O bitki pri Visu 150 let kasneje (Nadja Terčon) ..........255 Ocene in poro~ila Zdenka Bonin in Deborah Rogoznica: Koprska rodbina Grisoni in njene sorodstvene povezave (Miha Preinfalk) ..........................................263 Miha Šimac: Vojaški duhovniki iz slovenskih dežel pod habsburškim žezlom (Klemen Kocjančič) ..............265 Aleksandra Gačić in Gregor Jenuš: Znameniti Velenjčan Karel Verstovšek (1871–1923), zaslužni slovenski politik: politična biografija: ob 145. obletnici rojstva (Željko Oset) .........................266 Flavio Bonin: Belo zlato krilatega leva. Razvoj severnojadranskih solin v obdobju Beneške republike (Marko Štuhec) .............................................267 Dušan Kos: Zgodovina morale, 1: Ljubezen in zakonska zveza na Slovenskem med srednjim vekom in meščansko dobo. Ljubljana: Založba ZRC, 2015; Zgodovina morale, 2: Ljubezenske strasti, prevare, nasilje in njihovo kaznovanje med srednjim vekom in meščansko dobo (Dragica Čeč) ....................269 2017 1.03 Kratki znanstveni prispevek UDK 711.453(497.473Most na Soči)(091) Prejeto: 11. 5. 2017 Silvo Torkar dr., znanstveni sodelavec, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 4, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Most, ki je dal ime Mostu na Soči IZVLEČEK V prispevku se na podlagi dveh že objavljenih listin iz 14. stoletja, ki govorita o postavitvi mostu čez Sočo v oko- lici Tolmina, podaja argumentacija za tezo, da je bil to predhodnik današnjega mostu, po katerem je pozneje nastalo naselje prejelo ime Most na Soči. KLJUČNE BESEDE Most na Soči, nastanek naselbine, cerkev sv. Mavra, mitnica Bača ABSTRACT THE BRIDGE THAT GAVE THE NAME TO MOST NA SOČI Drawing on two already published documents from the fourteenth century that describe the building of the bridge on the Soča River near Tolmin, the contribution presents an argument in favour of the thesis that it was the prede- cessor of the present-day bridge, after which the subsequently established settlement obtained the name Most na Soči. KEY WORDS Most na Soči, establishment of the settlement, Church of St. Maurus, tollhouse Bača 129 SILVO TORKAR: MOST, KI JE DAL IME MOSTU NA SOČI, 129–134 2017 Za Most na Soči je v slovenskem zgodovinopisju Modrej.3 Modrejce so bile tedaj samostojna župa, Koz- obveljala tiha predpostavka, da ima naselje bolj ali merice pa so spadale k župi Sela (pri Volčah).4 Tol- manj neprekinjeno kontinuiteto iz železne in rimske minska urbarja iz let 15915 in 15986 ter seznam vasi, dobe, ko je tod obstajalo eno najpomembnejših pred- ki so okoli leta 1600 spadale pod glavarstvo Tolmin,7 zgodovinskih in antičnih kulturnih središč na dana- še vedno ne navajajo naselja, ki se je začelo pojavljati šnjem slovenskem prostoru, čeprav se nam njegovo v virih 17. in 18. stoletja pod imeni St. Maurus Pruck, ime ni ohranilo. Toda zgodovinski viri kontinuitete Pons Sancti Mauri (Most Sv. Mavra) ali samo Pons ne izpričujejo. Nasprotno, tolminski urbarji za 14.– (Most).8 V drugi polovici 18. stoletja se je v virih po- 16. stoletja, ki so ključni vir za zgodovino poselitve, stopoma začelo uveljavljati ime po prestižnejši cerkvi jasno dokazujejo, da strnjenega naselja na mestu da- sv. Lucije, namreč Pons Sanctae Luciae (Most sv. Lu- našnjega Mosta na Soči tedaj ni bilo. Ko so konec 16. cije) ali kratko Sancta Lucia (Sveta Lucija).9 O tem, stoletja sezidali cerkev sv. Lucije, jo je čedajski vizita- da se je med ljudmi utrdilo kratko ime Most, pričata cijski zapisnik (1594) umestil v območje vasi Stopec.1 stanovniško ime Mostarji in pridevniška oblika mo- V tolminskem urbarju 1377 so na širšem mostar- starski.10 Prav izgradnja cerkve sv. Lucije je bržkone skem ozemlju sicer izpričane vasi Modrej (15 kmetij), spodbudila porajanje nove naselbine na sicer za kme- Modrejce (10 kmetij), Stopec (4 kmetije) in Kozmerice tovanje manj ugodnem zemljišču. Toda ključni del (2 kmetiji).2 V urbarju iz leta 1523 se pojavi prej ne- svojega imena naselje vendarle dolguje mostu, ki je obstoječa vas Bača, ki tako kot Stopec spada k župi omogočil prečkanje Soče s tovornimi vozovi na poti, ki je povezovala loško in tolminsko ozemlje s Furla- nijo in Čedadom. Izkazalo se je, da sta se v videmskih arhivih ohra- nili kar dve latinsko pisani listini, s pomočjo kate- rih lahko rekonstruiramo okoliščine in čas posta- vitve tega mostu. Ena izvira iz leta 1322 in govori o nadzoru nad opravljenimi deli pri novem mostu, objavljena je bila že sredi 19. stoletja,11 v slovenskem povzetku pa leta 1882.12 Druga izvira iz leta 1321 in vsebuje naročilo za postavitev mostu, objavljena pa je bila šele pred nekaj leti.13 Objavitelji obeh listin se sicer niso mogli zediniti, kje konkretno pri Tolminu naj bi ta most sploh stal, kasneje pa je vendarle bila podana argumentacija za tezo, da je bil to predho- dnik današnjega mostu, ki je poznejšemu kraju Most na Soči dal ime.14 Objava doslej neznane listine iz leta 1321 o naro- čilu za postavitev mostu v bližini vasi Modrejce, ki sta jo komentirala tako avtor objave Bruno Figliuolo kot tudi prevajalec prispevka Drago Trpin, ob soočenju s podatki iz že doslej znane listine iz leta 1322 – listino je objavil Giuseppe Bianchi leta 1844, v slovenščini pa povzel Simon Rutar leta 1882 – po mnenju obeh komentatorjev ne le da ni prinesla odgovora na vpra- šanje o natančnejši lokaciji mostu, temveč je odprla še nove dileme.15 3 Odtod izvira tudi njeno uradno ime Bača pri Modreju, izpri- čano že v avstrijskih krajevnih imenikih, gl. Poseben krajevni imenik za Primorje, str. 56. 4 Trpin, Tolminska, str. 66, 70. 5 ASPG, Urbari 32a. 6 Štih, Tolminsko gospostvo, str. 109. 7 StLA, Numero delle Ville sottoposte al Capitaneato di Tul- mino, HK Sach Karton 118, Heft 2, f. 1. 8 Muznik, Goriško podnebje, str. 63, v originalu str. 36. Most na Soči, pogled na sotočje Idrijce in Soče, 9 Attems, Vizitacijski zapisniki, str. 171, 192, 348, 448 idr. okrog leta 1930 (informacija Miha Mlinarja, 10 Jakopin in dr., Slovenska krajevna imena, str. 176. 11 hrani Tolminski muzej). Bianchi, Documenti,