REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895
PlaninskiVESTNIK
5 TEMA MESECA 6 Udobje v planinskih kočah INTERVJU Amélie Faure , EUR Edo Kozorog Nace Breitenberger Z NAMI NA POT Golica IZ PLANINSKE ZALOŽBE – AKCIJA 50-odstotni popust Vodnik po Karnijskih feratah, Bine in Nada Mlač
Karnijske Alpe, italijansko Alpi Carniche (tudi Carnice), nemško Kar- nische Alpen, so veriga skalnih vršacev med Avstrijo in Italijo. Vrstijo se v smeri vzhod–zahod, na jugu jih omejuje reka Bela (Fella), na severu Zilja, v pokrajini Veneto, torej na zahodu reka Piava in na vzhodu Zilji- ca. Njihova celotna dolžina znaša nekaj več kot 100 km, umeščene pa so med krajema San Candido (Innichen), Cadore in Trbiž ter vključujejo vse najvišje vrhove.
Format: 130 mm x 210 mm; 288 strani, šivano, broširano
AKCIJA CENA: V času od 15. 5. 2016 do 15. 6. 2016 lahko vodnik kupite po akcijski ceni s 50-odstotnim popustom: 19,95 €* (redna cena: 39,90 €*). 19,95 €
* DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.
Cepini in smuči se poslavljajo, klini in frendi nas pozdravljajo – uporabite jih v smereh iz plezalnih vodnikov Planinske trgovine PZS.
AKCIJSKA CENA AKCIJSKA CENA AKCIJSKA CENA 16,70 € 21,80 € 29,10 €
Akcijske cene veljajo do 15. 6. 2016. Plezalne vodnike lahko kupite že za 27 odstotkov ceneje. Vabljeni k nakupu! INFORMACIJE, NAKUP in NAROČILA: Planinska zveza Slovenije, Planinska trgovina PZS na sedežu: Dvorakova ulica 9, Ljubljana, v času uradnih ur, po pošti: p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po telefonu: 01 43 45 684 v času uradnih ur, po faksu: 01 43 45 691, brezplačna telefonska številka: 080 1893 (24 ur na dan, vse dni v letu), e-naročila: trgovina@ pzs.si ali spletna trgovina PZS: http://trgovina.pzs.si. Uradne ure v Planinski založbi PZS, Ljubljana, Dvorakova 9: v ponedeljek in četrtek od 9. do 15. ure, sredo od 9. do 17. ure, petek od 9. do 13. ure (odmor za malico: 10.30–11.00). Slovenski planinski muzej Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, telefon: 08 380 67 30, faks: 04 589 10 35, e-naročila: [email protected] UVODNIK
Revija za ljubitelje gora že od leta 1895 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 116. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Dvorakova ulica 9, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana Foto: Matjaž Milavec T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 Odklop E: [email protected] www.planinskivestnik.com Težko bi rekla, kdaj natanko sem nehala plezati. Ni se zgodilo kar čez noč. H koncu je www.pvkazalo.si zagotovo pripomogla tura v Zahodne Julijce v času, ko so bili plezalni obiski gora na www.facebook.com/planinskivestnik sporedu le še nekajkrat na sezono. S soplezalko nama plezanje v eni od priljubljenih klasik ODGOVORNI UREDNIK: nikakor ni steklo, v sosednji smeri se je pripetila nesreča – tako midve v steni kot reševalci v Vladimir Habjan helikopterju, ki je priletel na pomoč, smo bíli bitko s časom, da bi ušli bližajoči se nevihti. Ko UREDNIŠKI ODBOR: Emil Pevec (tehnični urednik), Marta Krejan Čokl, se je vendarle vse srečno izteklo, sem v zavetju bivaka, strmeč v strele, ki so švigale naokrog, Zdenka Mihelič, Irena Mušič Habjan, Mateja Pate, sklenila, da je alpinizem preveč nevaren za tako kampanjsko ukvarjanje z njim. Dušan Škodič, Tina Leskošek, Mire Steinbuch Tako je plezanje, več let središče mojih misli in aktivnosti, zlagoma odšlo iz mojega življenja. LEKTORIRANJE: Verjetno na presenečenje mnogih, ki so me poznali v mojih najbolj zagnanih letih, in Marta Krejan Čokl, Mira Hladnik, Vera Šeško, Sonja Čokl zagotovo na razočaranje nekaterih – ti so še dolgo po tem zmajevali z glavo, češ glej, kaj je GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: nastalo iz tebe. (Na te pripombe so sicer čudežno hitro pozabili, ko so tudi sami postali le še občasni obiskovalci sten, na dobri poti do alpinistične upokojitve.) Danes je marsikdo Schwarz print, d. o. o. od nekdanjih šodrovcev in zmernih obiskovalcev plezališč – v očeh ambicioznih alpinistov NAKLADA: 4650 izvodov po večini neperspektivne raje torej – s skalo bolj domač, kot sem v tem trenutku sama. In Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po če kdaj po dolgem času srečam nekdanje plezalske znance, me skoraj po pravilu doleti elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. vprašanje, ali še plezam, in nato pogosto še dodatno poizvedovanje, ali plezanje kaj Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, pogrešam. Moj drugi prostodušni "ne" je po večini sprejet z dobršno mero nejevere. krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko Seveda se z nostalgijo spominjam plezalskih let, a ta je bržkone bolj povezana z brezskrbnim in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno življenjem, ki smo ga živeli takrat in katerega velik del je predstavljal alpinizem. Plezanja kot mnenje uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. fizične aktivnosti ne pogrešam, čeprav je izredno lepa; prav tako ne zgodnjega vstajanja, prevažanja do sten, večnega hitenja, plazenja po skrotju in drobljivih policah, pa še kaj bi Naročanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, se našlo … A če dobro pomislim, ta moj drugi "ne" ni prav iskren. Plezanje mi je namreč Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, omogočalo popoln odklop od vsakdanjega življenja – to pa vsekakor je nekaj, kar bi mi po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po telefonu 080 1893 (24 ur na dan). danes prišlo zelo prav. Popolna osredotočenost na izziv, ob kateri iz glave izpuhtijo čisto vse misli. Ko ne obstajata nič drugega kot vertikala pred teboj in uganka, kako doseči naslednji oprimek. Ena od takih doživljajsko intenzivnih tur mi je za vedno ostala globoko Številka transakcijskega računa PZS je 05100- zasidrana v spominu – plezanje smeri Albatros v Paklenici, ko sem kot v transu premagovala 8010489572, odprt pri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina navpične plošče in v to vložila vse svoje izkušnje in zaradi večdnevnega plezanja že načete 39 EUR, 63 EUR za tujino, posamezna številka 3,90 EUR. Člani PZS so upravičeni do 25% popusta na letno moči. "Videti je bilo, kot da bi plesala balet," je mojo bitko z gravitacijo na vrhu smeri naročnino Planinskega vestnika. Reklamacije upoštevamo opisal soplezalec (in s tem komplimentom nedvomno pripomogel k ohranjanju spomina dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova na to plezarijo). Po skoraj petnajstih letih se fantastičnega občutka zamaknjenosti in navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. osredotočenosti spominjam tako živo, kot da bi ga doživela včeraj. Program informiranja o planinski dejavnosti V vrtincu vsakdanjih obveznosti sem po dolgih letih plezalske abstinence prišla do stopnje, sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in ko se vse težje (za)ustavim in dam možgane na off. Različne "nadomestne" aktivnosti, ob Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. katerih preživljam svoj skopo odmerjeni prosti čas, so sicer sproščujoče, a se z njimi ne zamotim do take mere, da bi učinkovito odmislila čisto vse, kar mi polni glavo. To mi je nekdaj po navadi uspelo že, ko sem prijela za prvi oprimek v smeri, če ne, pa najpozneje FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Barvita pomlad do konca prvega raztežaja. Vprašanje je, ali bi plezanje tudi dandanes sprožilo tak miselni Foto: Oton Naglost vakuum, kot ga je nekoč, ko smo vseeno imeli na grbi nekaj centov manj skrbi; morda ga na Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja račun "zlatih starih časov" tudi malo poveličujem … kdo ve. Ampak – ja, zdaj javno priznam vse članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, vsem tistim, ki ste kdajkoli vprašali: včasih se mi toži po plezanju. ki praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak Se tudi vam po vašem (nekdanjem) odklopu? opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije.
PLANINSKI VESTNIK | APRIL 2016 |1| 4 Tema meseca 18Intervju
Pogovor z Amélie Faure
Martina Čufar Potard
26 Intervju
Stanje in smernice Pogovor z naših planinskih koč Edom Kozorogom Zdenka Mihelič Žarko Rovšček
UVODNIK KOLUMNA PROTI KOLUMNA Odklop 1 Hvaležnost. V imenu gora. 14 Bogatenje naše Mateja Pate Borut Peršolja gorniške dediščine 29 Viki Grošelj TEMA MESECA DIPLOMSKA NALOGA Stanje in smernice naših Možnosti za nadaljnji razvoj Z NAMI NA POT planinskih koč 4 Roblekovega doma 17 Golica 30 Zdenka Mihelič Sandra Šimic Gorazd Gorišek
Udobje v planinskih INTERVJU TUJINA kočah v tujini 8 Pogovor z Amélie Faure 18 Armenija s smučmi 39 Drago Dretnik Martina Čufar Potard Uroš Prelovšek
Želje obiskovalcev OD KOČE DO KOČE ZGODOVINA planinskih koč 11 Treking nad dolino Triglav, kot so ga doživljali Zdenka Mihelič Bregaglia 22 prvopristopniki 44 KOLUMNA ZA Mojca Stritar Kučuk Ivan Veber
Združeni v joti in ričetu 14 INTERVJU Tomaž Jakofčič Pogovor z Edom Kozorogom 26 Vsebine vseh Planinskih vestnikov Žarko Rovšček od leta 1895 dalje na www.pvkazalo.si.
|2| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 30 Z nami na pot
Golica Gorazd Gorišek Opisi tur Golica s Planine pod Golico Golica z Javorniškega Rovta Golica čez sedlo Rožca Golica z Jesenic
39 Tujina 58 Turni smuk
Spominsko tekmovanje ponesrečenim mojstranškim Armenija s smučmi reševalcem Uroš Prelovšek Vladimir Habjan
PREJELI SMO ANEKDOTI UTRINKI Planinska društva Ob 60. obletnici MK PZS 52 Na prelazu 60 in davčne blagajne 46 Dušan Škodič Tone Škarja Mag. Nataša Cankar PORTRET GEO ZANIMIVOST Davčne blagajne breme Pogovor z Nacetom Spodmoli na Velem Badinu 62 za mala društva 46 Breitenbergerjem 54 Leni Ozis Zdenka Mihelič Anka Vončina VARSTVO NARAVE PLANINSKA ORGANIZACIJA O KAMNIH IN OKNU NA GORI Naravovarstvo in Skupščina PZS 2016 Luknja namesto zaklada 56 prostovoljstvo 63 na Koroškem 48 Mateja Pate Dušan Klenovšek Zdenka Mihelič TURNI SMUK NOVICE IZ VERTIKALE 64 MLADI Spominsko tekmovanje NOVICE IZ TUJINE 65 60 let Mladinske ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE 66 ponesrečenim PISMA BRALCEV 67 komisije PZS 50 mojstranškim reševalcem 58 PREBRALI SMO 68 Emil Pevec Vladimir Habjan PLANINSKA ORGANIZACIJA 70 SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 72 TRIGLAVSKI NARODNI PARK 72
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |3| TEMA MESECA
Za udobje
je treba delati 1 Stanje in smernice naših planinskih koč Zdenka Mihelič
Udobje v planinskih kočah ne pomeni enakega tebi ali meni. Mnenje tudi druge usluge, ki jih doloci upravlja- o tem se gradi z osebnimi izkušnjami, ki jih planinec, plezalec, vec. Po drugi strani pa moramo biti tudi obiskovalci koč dosledni ter spoštovati alpinist – obiskovalec gora gradi ob svojih obiskih in prenočevanjih red in pravila obnašanja, pospraviti za v planinskih kočah doma in v tujini. Ko ga dobi dež in ves premočen seboj posteljo, odnesti smeti nazaj v stopi v kočo, da se pogreje, opazi tiste podrobnosti, zaradi katerih je dolino, skrbeti za prijetno vzdušje ter koča še posebej prijetna, udobna. Takrat so nepogrešljivi sušilnica za biti prijazni in potrpežljivi. Zadnje je oblačila, čevlje in opremo, natikači, topla jedilnica in spalni prostori, še posebej na preizkušnji, ko je v koči gneča. okusna jed, odličen čaj, vremenska napoved … in seveda tisti občutek "Rezultat upoštevanja vseh pravil, topline s prijaznim osebjem, ob katerem se počutiš v koči kot doma. priporočil in smernic ter vloženega dela je udobje v planinski koči. Udobje ne pride samo po sebi," razloži ob začetku Koče in obiskovalci z roko v roki določa PZS. Poleg tega morajo društva našega pogovora načelnik Gospodarske Pa vendar so znane stvari, ki naj bi bile oz. koče upoštevati tudi državne zakone komisije (GK) PZS Janko Rabič, s katerim lastne vsaki planinski koči, vpisani v in uredbe. sem skupaj s strokovnim sodelavcem GK register planinskih koč Planinske zveze Pravilnik o planinskih kočah natančno PZS Dušanom Prašnikarjem pregledala, Slovenije (PZS). PZS za razliko od drugih določa opredelitev planinskega objekta, kaj za GK pomeni udobje v planinskih planinskih organizacij alpskih držav ni kategorizacijo, upravljanje in poslo- kočah, kakšno je stanje v njih in kakšne lastnica planinskih koč, razen Doma na vanje, osnovno ponudbo (preproste so smernice PZS za to področje. Smrekovcu, ki ga upravlja PD Črna na tople jedi, čaj, brezalkoholne pijače in Koroškem, Planinskega učnega središča druge napitke), določene najvišje cene Nočitve v kočah Bavšica in manjšega solastniškega deleža prenočišč, popuste. Še bolj podrobno Načelnik GK je poudaril, da so planinska v nekaterih kočah, pač pa so lastniki so stvari opredeljene v hišnem redu, društva tista, ki upravljajo s planinskimi planinska društva in le-ta avtonomno ki med drugim določa tudi, da morajo kočami, zagotavljajo osebje, skrbijo za odločajo o vsem. Po drugi strani so koče imeti popoln mir med 22. in 5. vzdrževanje, obnovo in udobje koč. "GK društva članice PZS in se morajo držati uro, nuditi morajo pomoc pri gorskih nima nekih vzvodov in mehanizmov za Pravilnika o planinskih kočah, bivakih nesrecah, posredovati podatke o stanju vmešavanje v dejavnost. Izvršni odbor in planinskih učnih središčih in Hišnega poti v okolici in informacije o bliznjih komisije naj bi se še v tem mesecu reda planinskih koč ter smernic, ki jih planinskih kocah, lahko pa jim nudijo celostno lotil udobja v planinskih kočah.
|4| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Vpliv GK lahko povečamo z nasveti, začela z akcijo nošenja lastnih rjuh za skupščini pa so sprejeli prenovljena srečanji na zborih gospodarjev in oskrb- prenočevanje v planinskih kočah. Leta Programska vodila PZS. nikov koč, z obiski članov GK na kočah, 1993 in 1995 je v Julijskih Alpah naročila Sledilo je desetletje z reševanjem prek svetovalne pisarne ter s seminarji raziskavo sledenja podzemnih voda. Leta denacionalizacijskih, premoženjskih, ze- in izobraževanjem oskrbnikov, kar bo 1997 je avstrijska vlada s 3,5 milijona mljiškoknjižnih vprašanj ter sodelovanja v postalo naša stalnica," pove načelnik avstrijskih šilingov podprla raziskavo Združenju planinskih organizacij alpske- Rabič. V zadnjih osmih letih je bilo v v 31 planinskih kočah v Karavankah, ga loka (Club Arc Alpin). Planinske koče planinskih kočah povprečno skoraj Kamniško-Savinjskih Alpah ter izgradnjo so pridobile status športnih objektov, 89.000 nočitev letno. Planinska sezona treh čistilnih naprav in enega suhega skromna finančna sredstva sta zagota- 2015 je bila po nočitvah med boljšimi v stranišča. Tudi na podlagi teh rezultatov vljali Fundacija za šport in ministrstvo tem obdobju, medtem ko je bila sezona je planinska organizacija leta 1999 za šport. Gospodarska komisija je izdala 2014 najslabša. "Trend prenočevanja sprejela Vodila pri delu Planinske zveze publikacijo Planinske koče in varstvo okolja v zadnjih osmih letih je v upadanju, z Slovenije in planinskih društev. Na letošnji (2000), priročnik Napotila za čiščenje izjemo sezone 2015. V visokogorju se veča razmerje nočitev tujcev v primerjavi Število nočitev v planinskih kočah (2008–2015) z domačimi nočitvami. Veliko domačih planincev hodi v gore na enodnevne 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 ture, tako da udobja v polni meri ne domači gosti 67209 66750 61897 62698 58059 58768 51182 59777 začutijo več," pravi načelnik GK. tuji gosti 31294 28339 23827 26875 27570 26670 25772 33788 Prizadevanja PZS SKUPAJ 98503 95089 85724 89573 85629 85438 76954 93565 Vendar se PZS na področju približevanja Vir: Statistični urad Republike Slovenije koč gostom in v skrbi, da bodo prijazne tudi naravi, trudi že vrsto let. Če pogledamo zadnjih trideset let, je leta 1987 sprejela dokument Slovenski gorski svet in planinska organizacija, s katerim se je odločila za pot samoomejevanja, saj se je zavedala, da lahko planinstvo v svoji množičnosti (takrat je imela PZS več kot 100.000 članov) negativno vpliva na naravo. Uvedla je odlično akcijo Odnesimo smeti v dolino in dogovorili so se, da se ne bo gradilo novih planinskih koč in poti. Leta 1989 so oblikovali pobudo o prepo- vedi kajenja v planinskih kočah (zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih je bil sprejet šele leta 2009). Program Naredimo naše koče okolju prijazne leta 1991 je vključeval ukrepe za zmanj- 2 ševanje odpadkov ter njihov prenos v dolino, varčevanje z vodo, gradnjo čistilnih naprav ter čiščenje odpadnih voda in njihovo vnovično uporabo, preprečevanje hrupa (zlasti omejitev rabe agregatov), preskrbo s čistimi oziroma alternativnimi viri energije in zmanjšanje osebnega prometa. Leta 1993 so izpeljali prvo izobraževanje za oskrbnike planinskih koč, leta 1994 je PZS uvozila iz tujine prvih 1500 rjuh in
1 Pogačnikov dom na Kriških podih Foto: Zdenka Mihelič 2 Spokojnost udobja v Pogačnikovem domu na Kriških podih (2050 m) Foto: Zdenka Mihelič 3 Dobrodošla peč in narejen sistem za sušenje premočenih oblačil in obutve v Planinski koči na Krimu (1107 m) Foto: Zdenka Mihelič 3
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |5| 4 5
4 Prijaznost je v kočah najbolj zaželena. Istega leta je začela z ocenjevanjem koč cen prenočevanja in osnovne oskrbe, Oskrbnik Kranjske koče na Ledinah za certifikat Okolju prijazna planinska neprijaznost osebja), kar meče slabo luč Franci Beguš s pomočnicama. koča (prve podelitve v januarju 2013), na vse koče," pravi načelnik GK. Ali lahko Foto: Zdenka Mihelič v letu 2014 so podelili prve certifikate izpostavi GK kakšne primere naših pla- 5 V novi Orožnovi koči na Planini za Liscem Družinam prijazna planinska koča. ninskih koč kot primere dobre prakse, (1346 m), ki je zrasla na temeljih prve Certifikat Takega okusa so planine, me je ob tem zanimalo. "Primeri vzornih koče Slovenskega planinskega društva, katerega glavni cilj je ponudba izdelkov koč so in jih z naših obiskov poznamo, se človek počuti toplo, sprejeto, domače. domačega proizvajalca okoliškega a jih težko izpostavim, ker dejansko Koča ima tudi wi-fi. območja, pa je v procesu. "Letos bomo nimamo nad vsemi pregleda, tako bi Foto: Zdenka Mihelič poskusno uvedli take izdelke na Koči na lahko kateri od koč naredili krivico." 6 Urejena zunanjost Koče na Dobrči Golici," pripoveduje Rabič. V marsikateri Člani GK in vodstva PZS so od leta 2012, Foto: Zdenka Mihelič koči vam že ponudijo čaj iz zdravilnih ko so si zadali, da do leta 2017 obiščejo rožic, nabranih v okolici koče, pa vseh 163 oskrbovanih planinskih koč (od zavitek z domačimi borovnicami itd. skupno 178 planinskih koč, bivakov in odpadnih voda planinskih koč (2003) ter PZS zadnja leta koče vabi tudi k predsta- zavetišč v Sloveniji), obiskali in preverili Priročnik za vodenje investicije za izgradnjo vitvam na sejmih, kjer sodeluje PZS. O stanje 95 koč. malih komunalnih čistilnih naprav zmo- kočah je seveda zapisano tudi v Statutu Pri oskrbovanju planinskih koč je veli- gljivosti do 50 populacijskih enot (2012). PZS in Častnem kodeksu slovenskih kokrat težava v pogostem menjavanju Leta 2010 je ministrstvo za gospodarstvo planincev. oskrbnikov in osebja v koči, tako "je objavilo razpis za obnovo in posodobitev včasih s povsem novo ekipo težko na planinskih postojank v višini 1,5 milijona Stanje planinskih koč hitro doseči prejšnji dober nivo ali evrov (petinosemdeset odstotkov sred- Glede udobja je opazna razlika med slabega narediti odličnega," omeni Rabič stev je prispevala Evropska unija, petnajst starimi in novimi kočami ter med ni- kot eno izmed težav planinskih koč. odstotkov slovenska država). žinskimi in visokogorskimi. "Veliko koč Težavo predstavljata tudi pitna voda Leta 2011 je PZS pred skupščino organi- je dotrajanih, s staro opremo, društva v kočah in voda za umivanje, kar pri zirala prvi posvet na temo udobja v pla- nimajo denarja za posodobitev. Tam je marsikom dvigne ali zniža raven udobja ninskih kočah, na katerem je predstavnik udobje slabše. V koči lahko marsikaj na- v koči. Planinske zveze Švice predstavil novo doknadijo s prijaznim odnosom, vendar kočo na Monte Rosi, udeleženci so razpra- udobje je takšno, kakršno je. Drugače je Smernice gospodarske komisije vljali o stanju, željah, kje je meja med go- z obnovljenimi objekti in novo opremo glede planinskih koč stinsko ponudbo v dolini in v planinskih v sobah. Pri GK zbiramo podatke tudi GK zapisanih smernic nima, kot kočah ter ali je udobja v planinskih kočah o tem, vendar zaenkrat celovitega pomembno lastnost pa sta Rabič in preveč, ravno prav ali premalo. V istem odgovora še ne moremo dati. Naš interes Prašnikar omenila ohranjanje planin- letu je bila organizirana prva konferenca je, da čim prej pripravimo čim celovitejši skih koč z vsemi lastnostmi tradicije in o planinskem gospodarstvu. Leta 2012 pregled, saj nam bodo vse informacije v vrednot planinstva. "Ni želja, da v smislu je PZS ustanovila svetovalno pisarno, ki večkratno korist," razloži Rabič. udobja planinske koče konkurirajo je namenjena nudenju strokovne pomoči Glede na vsakoletne odzive planincev na turističnim objektom, gostiščem in posameznim planinskim društvom pri spletnih straneh, forumih, v pismih, z lokalom v dolini. Udobje je relativen obnovi planinskih koč in investicijah vprašanji in mnenji ter neposredno na pojem. Jasno je, da mora biti poskrbljeno vanje, ter organizirala prvo strokovno društvih ali PZS naj bi bilo stanje zadovo- za osnovno udobje, urejenost, čistočo ekskurzijo z ogledom koč in primerov ljivo. "Odstopanja pri posameznih kočah in pospravljenost vseh prostorov (pred- dobre prakse v tujini. so včasih kar velika (neupoštevanje prostorov, hodnikov, kuhinje, jedilnice,
|6| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 6
spalnih prostorov, sanitarij …) in okolice okolja v slovensko visokogorje. Vendar obiskovalce, ni lahko. Tega se morda še koče, za dobro hrano, mir ob 22. uri ter pa naj ne bi visokogorskih koč posoda- premalo zavedajo vsi, ki želijo delati v domačnost, ki je povezana z osebjem. bljali z višjimi standardi (večja ponudba planinskih kočah. Potrebno je zgodaj Komunikacija z gosti mora potekati jedi, tušev itd.). Izjema je Triglavski dom vstajati, upoštevati vse zakone in dobro od prvega do zadnjega stika v na Kredarici. "Tam naj bi posodobili pravilnike, pripravljati okusne jedi in vseh fazah, da ima človek občutek zaže- sanitarije, ki so velika težava, in objekt napitke, omejen je izbor živil, delovnik lenosti in dobrodošlosti." Omenita tudi, na splošno," pravi Rabič. traja pozno v noč, delo poteka večkrat da bi sušilnica vsaki koči doprinesla Za planinske koče, dostopne z avtomobi- v mrazu in ekstremnih razmerah … veliko, vendar zahtevati tega ne morejo. lom, kjer se čuti, da je objekt bolj gostil- Hkrati pa to delo ponuja veliko radosti, PZS si je za leto 2017 med drugim zadala na kot koča, pri GK nameravajo opraviti pristnih stikov z ljudmi v najlepšem sodelovanje pri celostni obnovi ali na- pogovor z osebjem oz. z društvi "in če se okolju, kjer si srčno pogledamo v oči, domestni gradnji ene izmed planinskih ne nameravajo podrejati pravilom, bomo krepko stisnemo dlan. In za koče ponuja koč v visokogorju z namenom, da bi pre- ukrepali v smislu odvzema statusa pla- seveda različne izzive z vsemi možnimi nesli primere dobre prakse s področja ninske koče," zaključi načelnik Rabič. drobnimi izboljšavami, za katere ima gradbeništva, energetike, varstva okolja Biti dandanes oskrbnik v planinski marsikatero planinsko društvo in osebje ter poslovanja iz domačega in tujega koči, voditi kočo, skrbeti zanjo in za številne zamisli in rešitve. m
一䄀倀䔀一䨀䄀䰀一䔀 䨀䔀刀匀䔀夀 刀䨀唀䠀䔀 䤀一 䐀䔀䬀䔀 娀䄀 倀䰀䄀一䤀一匀䬀䔀 䬀伀ఁ䔀
一伀刀䤀䌀唀䴀 搀⸀漀⸀漀⸀Ⰰ ⼀ 㔀 㜀㐀ⴀ㔀㘀 倀漀搀樀攀琀樀攀 稀愀 琀爀最漀瘀椀渀漀 椀渀 猀琀漀爀椀琀瘀攀 渀漀爀椀挀甀洀䀀猀椀漀氀⸀渀攀琀
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |7| TEMA MESECA Iskanje kompromisov med tradicijo in modernim Udobje v planinskih kočah v tujini Drago Dretnik
Pojem udobja v planinskih kočah je precej širok. Po osamljenem Zanimivo je, da je sedemdeset odstotkov prečenju s turnimi smučmi je zimska soba odlična, po nekajdnevnem vseh planinskih koč v avstrijskih hribih v potepanju po hribih nadvse prijata tuš in topla jed, pri dnevnem izletu lasti nemških planinskih organizacij. družine pa so udobna gostinska soba, jedilni list in možnosti igranja pred Kaj imajo skupnega nadomestne gradnje planinskih koč? Stare koče kočo odločilnega pomena. Vsi gostje pa imamo nekaj skupnega: na niso več ustrezale merilom za sodobno koči se hočemo počutiti prijetno in jo želimo imeti za svoj planinski dom. planinsko kočo. Mnenja tradicionalistov in planinskih romantikov so, da vodi razvoj v luksuziranje in spreminjanje koč Največ k temu prispeva sama koča z Mnoge nove nadomestne v planinske hotele v skladu z zahtevami okolico in s prijaznim osebjem. Dežele, ki gradnje planinskih koč razvajenih množic. Z vidika planinskih so članice Združenja planinskih organiza- V zadnjih letih so v Alpah zgradili nekaj društev, oblasti in oskrbnikov pa imajo cij alpskega loka (CAA – Club Arc Alpin), novih planinskih koč, katerih gradnja nadomestne koče ali obsežna sanacijska so Nemčija, Avstrija, Južna Tirolska, je precej burila planinsko javnost. Med dela pri starih kočah čisto pragmatične Italija, Švica, Francija, Lihtenštajn in temi so bile najbolj odmevne Neue osnove. Če je potrebno na koči vedno Slovenija. Skupno imajo v posesti več kot Monte Rosa Hütte v Švici, Refuge nekaj popravljati, če zahteva redno vzdr- tisoč šeststo planinskih koč, zavetišč du Goûter in Refuge de Tete Rousse ževanje veliko angažiranja in stroškov, in bivakov. Nekatere koče so velike in v masivu Mont Blanca v Franciji, če so higienske razmere neustrezne in nudijo veliko udobja, druge so majhne in Höllentalangerhütte pod Zugspitze v če je ogrožena požarna varnost, koče enostavne. Nekatere dosežemo po lahki Nemčiji, Schiestlhaus in Olpererhütte v ni več možno upravljati varno in brez poti v kratkem času, druge so dostopne Avstriji, Capanna Quintino Sella v Italiji. težav. po utrudljivi večurni hoji po ledenikih ali Vse so bile zgrajene kot nadomestne Za planinska društva kot lastnike koč zahtevnih poteh. Tako ima vsaka koča koče starih. V Planinski zvezi Nemčije je pomembno, da planinskih objektov svoj poseben značaj, svojo posebno lego in (DAV) so že leta 1977 sklenili, da imajo ne občutijo samo kot stavb za začasno svoje posebne goste. Vsem pa je skupno, planinskih koč dovolj in da novih ne zaščito, temveč da jih spoznamo in da so upravljane, vzdrževane in obnavlja- bodo več gradili. Podobno so storile tudi spoštujemo tudi kot del kulturne dedi- ne z veliko prostovoljnega dela. planinske zveze drugih alpskih držav. ščine. Če je koča še dovolj ohranjena, se
1 2
|8| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 odločijo za temeljito obnovo. Oskrbnik kontrastni deli zgradbe) in upoštevana je Nujna je predhodna rezervacija planinske koče Purtschellerhaus, prek arhitektonska vključitev v okolje. Impozantna gradnja nove planinske katere dobesedno poteka državna meja Poleg same zgradbe je za udobje gostov koče Refuge du Goûter pod vrhom med Avstrijo in Nemčijo, mi je dejal, da še bolj pomembna infrastruktura v masiva Mont Blanc je nastala v letih mora koča kljub obnovi obdržati svojo koči in izven nje. Med standardno 2010 do 2012. Tudi ta koča se podobno "dušo". To ne pomeni le ohranjanja opremo novozgrajenih, prigrajenih in kot Neue Monte Rosa Hütte ponaša z zunanjosti, temveč tudi notranjo arhi- obnovljenih koč sodijo sončne celice, najnovejšimi tehničnimi novostmi – tu tekturo in skrbno izbiro uporabljenih vetrne turbine ali male hidroelektrarne so sončni in termični kolektorji, koge- materialov. Znani so primeri, da se stalni za proizvodnjo potrebne električne neracija, prezračevanje, membranska obiskovalci po obnovi ali dograditvi koče energije. Če te ne zadoščajo, poskrbi za čistilna naprava, uporaba očiščene niso več vračali. Pri odločitvah o prenovi manjkajočo energijo naprava za istoča- odpadne vode za splakovanje stranišč … je potrebno združiti različne interese v sno pridobivanje električne in toplotne Še nekaj je skupnega tem novim kombinaciji z naravnimi in okoljskimi energije, kurjena na rastlinsko olje. kočam. Nujna je predhodna rezervacija zahtevami ter ne nazadnje z vprašanji Planinska koča Meranerhütte na Južnem planincev po spletu, saj na osnovi števila financiranja – osemdeset odstotkov Tirolskem ima kljub temu, da do nje vodi prijav računalniški sistemi upravljajo s nemških koč potrebuje vsakoletno javno električno omrežje, na strehah kočo – izračunavajo potrebno količino finančno pomoč. kar za okoli 100 m2 sončnih panelov, vode in na osnovi tega delovanje čistilne ki poskrbijo za 29 kW moči. Ker toliko naprave, delovanje sistema za ogrevanje Tradicija in moderno energije koča ne potrebuje, jo oddaja v in prezračevanje ter tudi koliko hrane Da bodo planinske koče dobro obiskane, omrežje in s tem pridobi finančna sred- in pijače je treba dostaviti na kočo. Brez morajo funkcionalno in arhitektonsko stva, potrebna za vlaganja v kočo. Zato rezervacije ni spanja v teh posteljah. ustrezati okusu gostov. Kljub mnogim ne preseneča, da so sobe ogrevane in da Drugačna pa je arhitektura nove koče razlikam v pogledih različnih strokov- se gostje lahko tuširajo s toplo vodo. Höllentalangerhütte pod Zugspitze, ki njakov pa jih vendar druži eno – tradicija Med novogradnjami posebej izstopa so jo zgradili v letih 2014 in 2015. Ker in moderno v primeru planinskih koč švicarska Neue Monte Rosa Hütte. stara koča ni več ustrezala higienskim ne smeta biti v nasprotju. Ulrich Delang, Zgrajena je bila na višini 2883 metrov normativom in požarni varnosti, so se vodja komisije za koče Planinske v samo petih mesecih leta 2009 na odločili za gradnjo nove, ki izpolnjuje zveze Švice, je na 14. mednarodnem jeklenem temelju, ki so ga postavili vse zahteve zakonodaje s področja simpoziju v Benediktbeuernu dejal: "S leta 2008. Koča se ponaša z izjemno varstva pred požarom, delovnega prava sodobnimi inovacijami gradimo tradicijo arhitekturno obliko, ki je obenem tudi za jutri." Kako to razumeti? Planinske zelo funkcionalna, saj inovativne rešitve koče, ki so se gradile v 19. stoletju po pokrivajo devetdeset odstotkov porabe 1 Koča Meranerhütte (1960 m) na Južnem tedanjih najnovejših dognanjih, so danes energije koče. Za pridobivanje električne Tirolskem presežek energije oddaja v "tradicionalne" koče, v času gradnje pa energije je v fasado vgrajenih 110 m2 omrežje. so bile revolucionarne in so sprožale solarnih modulov, za dodatne potrebe Arhiv Alpenverein Südtirol burne kontroverzne diskusije. Če je pa je na voljo naprava za kogeneracijo 2 Švicarska koča Neue Monte Rosa Hütte tedaj zadostovala za osnovno zaščito električne in toplotne energije, kurjena (2883 m), ki ji pravijo planinski kristal, je planincev koča, zgrajena iz kamna, pa so na rastlinsko olje. Toplo vodo v sončnih inovativna samooskrbna stavba. za koče, zgrajene konec prejšnjega in v dneh proizvaja 60 m2 termičnih solar- Foto: Tonatiuh Ambrosetti začetku tega stoletja, uporabljeni številni nih kolektorjev. Za udobje planincev 3 Nova koča Höllentalangerhütte (1387 m) sodobni materiali (les, kovine, plastika), poskrbijo računalniško vodeni sistemi pod najvišjim vrhom Nemčije Zugspitze zgrajene so v različnih slogih (lesene oskrbe z vodo, prezračevanja in čiščenja (2962 m) gradnje, organske oblike, ravne strehe, odpadne vode. Arhiv DAV Sektion München
3
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |9| 4 5 in higiene živil. Investicijski predračun odpravarska sezona v Nepalu, pa se kompromise med starim in novim, med za gradnjo je bil 4,2 milijona evrov. vrnejo domov. Ob mojem obisku koče tradicijo in modernim, med enolončnico Še en primer dograditve koče Kaunergrathütte v Pitztalu se je proti in kompletnim kosilom ter med umival- Taschachhaus v Pitztalu v Avstriji na večeru vrnil iz doline, oddaljene tri ure nikom z mrzlo vodo in toplim tušem. m 2434 m. Koča se uporablja tudi kot hoda, starejši Šerpa in v nahrbtniku učni center za potrebe DAV. V novem prinesel na kočo trideset steklenic vina. prizidku imajo veliko sobo za izvedbo Vse za udobje gostov … seminarjev, v kleti pa sobo za plezanje. Ta kratki sprehod po planinskih kočah Omogočen je organiziran dovoz opreme v Alpah seveda ne podaja odgovorov na 4 Kuhinja v koči Hollentalangerhutte do koče s tovorno žičnico. Poleg tega so vprašanja, kakšna naj bi bila udobna Arhiv DAV Sektion München v koči seveda najmodernejše naprave za planinska koča po meri večine poho- 5 Plezalna stena v koči Taschachhaus njeno brezhibno obratovanje. dnikov v gorah. Želje planincev na eni Arhiv DAV Sektion München Zanimivo je tudi, da so številni sezonski strani in zahteve zakonodaje na drugi 6 Koča Taschachhaus (2434 m) delavci na planinskih kočah v Avstriji strani postavljajo načrtovalce sanacij ali na Tirolskem v Avstriji se uporablja Šerpe iz Nepala. V poletju si služijo kruh novogradenj planinskih koč v precejšne tudi kot učni center. na kočah v Alpah, jeseni, ko se začne dileme. Zato bo treba še naprej iskati Arhiv DAV Sektion München
6
|10| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 TEMA MESECA
Prijaznost osebja in urejenost koč
Želje obiskovalcev planinskih koč Zdenka Mihelič
V sklopu teme meseca sem želela iz prve roke izvedeti, kaj o udobju Med primere dobre prakse so sogovorniki v planinskih kočah menijo obiskovalci gora. Tisti, ki v koče zahajajo uvrstili tudi kočo Arthur von Schmid Haus sami, s prijatelji, z organizirano planinsko skupino ali z družino. Zato (2281 m) pod Säuleckom v Avstriji. Foto: Zdenka Mihelič sem na družabno omrežje Facebook in nekatere tamkajšnje skupine postavila vprašanja z željo, da bi člani skupin z nami delili svoje izkušnje in mnenje, kaj jim pomeni udobje v planinski koči, kakšne Razlikovanje pojma udobnosti izkušnje imajo v planinskih kočah doma in v tujini ter kaj bi morala Kaj je nekomu udobno, si različno pred- imeti koča, da bi se v njej počutili dobro, prijetno, udobno. Svoja stavljamo. Iz zbranih mnenj sem ugotovi- la, da eni prisegajo na večjo udobnost, kot mnenja so z menoj delili tudi planinski prijatelji, s katerimi smo večkrat so na primer obvezen topel tuš, sedeče predebatirali, zakaj nas v nekatere koče vleče, nekaterih pa se že od stranišče, velika izbira jedi, drugi pa večjo daleč ognemo, in kaj bi si želeli za kočo po naših željah in merilih. pozornost namenjajo skromnosti brez blišča in razkošja ter dobremu počutju pred fizičnim udobjem. Darko Lorenčič V kratkem času mi je svoje mnenje in iz- starejša alpinistična pripravnica Mateja pravi, naj bo v kočah "čim bolj preprosto, kušnje posredovalo presenetljivo veliko Hafner, gornica Darja Korelc, planinci toliko bliže naravi in tistemu, kar nas obiskovalcev gora in članov družabnega Andrej Šumer (sicer podjetnik na večina išče v hribih, k čemur bežimo iz omrežja, iz česar bi lahko sklepala, da področju razvoja turizma), Nuša Mahne, ponorele betonske, kičaste, skomercializi- sodelujočim ni vseeno, v kakšni koči se Urša Sgerm, Stanko in Alenka Kosi, Olga rane džungle." Drab dodaja, da mu udobje bodo spočili, okrepčali ali prespali. Med Berložnik, Matej Kucler in Sašo Benetek. v koči pomeni "zavetje pred mrazom, njimi so bili inštruktor planinske vzgoje Nekateri so svoje dragocene izkušnje mokroto, vetrom – toplo sobico, kjer se Jože Drab, vodnica PZS Katja Žagar, al- zapisali obširno, nekateri skromneje, a spočiješ, kaj poješ." pinist in gorski reševalec Miljko Lesjak, bistvo vseh odgovorov bi lahko strnili v Sogovorniki so razlikovali tudi med varuh gorske narave Darko Lorenčič, nekaj skupnih točk. udobjem, ali prespiš v hribih eno noč,
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |11| takrat je lahko bolj skromno, ali si v kočah dlje časa, potem se prileže večje udobje, ki naj bo značilno tudi za niže ležeče koče. Tako Berložnikova: "En dan že preživiš brez tuširanja in ne vem česa še. Kdor ne more sprejeti takih razmer, itak ne hodi po planinah. Govorim za visokogorje, niže ležeče koče pa lahko nudijo mnogo več." Zanimivo je zapisala Hafnerjeva, ki samo udobje v planinski koči deli na več stopenj: "Že samo to, da obstaja koča, je zame veliko udobje, saj to pomeni, da si v zameno za plačilo lahko zmanjšaš težo na hrbtu na sami turi. Prva stopnja udobja so že pastirske koče po planinah, kjer se lahko zavlečeš pod streho in ti gresta nočni mraz in jutranja rosa malo manj do kosti. Naslednja stopnja so naše planinske koče – prak- tično vse po vrsti, kjer imaš možnost 1 spanja, topel obrok, toplo pijačo, možnost napolniti zaloge za naslednji dan. Najvišja stopnja pa so koče v tujini, ki so pravza- prav že luksuz, kot na primer Stüdlhütte, 2802 m, pod Grossglocknerjem."
Prijaznost je najpomembnejša Najpomembnejša glede udobja v pla- ninskih kočah je vsem sogovornikom prijaznost oskrbnika in celotnega osebja. Da že ob vstopu začutiš, da si dobrodošel in toplo, z nasmehom sprejet, da osebje diha z gorami, kočo in planinci. Nekateri se šele na podlagi prijaznosti v koči in dobrega vzdušja odločijo, ali bodo pre- spali tam ali ne. Lesjak takole razmišlja: "Ponudba v koči je lahko sila preprosta, sam ne potrebujem kakšnega luksuza. Osnovni meniji, možnost sušenja premo- čenih in prepotenih oblačil. Predvsem pa je bistvo udobja prijazno osebje koče. 2 Zame je to najpomembnejše. Da znajo vzpostaviti stik z obiskovalci, poklepe- tati, dati nasvet glede poti …" Ja, tudi to je pomembno pri udobju – poznavanje okoliških vrhov in poti, njihovo stanje, vremenske razmere in da osebje deli z obiskovalci najnovejšo vremensko napoved. Andrej Šumer je ob prijaznosti opozoril še na eno pomembno komponento udobja, o kateri smo obširno pisali v letošnji januarski številki Planinskega vestnika: "Na prvem mestu je prijaznost osebja, če tega ni, potem tudi hrana slabše diši." Večini je pomembno, da imajo kakovostno, okusno, domačo in preprosto hrano, skuhano sveže in z ljubeznijo, z izbiro tudi za vegetarijance in otroke. "Jedi na žlico in druge prepro- ste jedi, nič cvrtja in sladoledov," pravi Drab. Sgermova zadnje čase opaža, da 3 "je v ponudbi naših visokogorskih koč
|12| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 veliko različne hrane. Slaba stran tega (premočena, preznojena) oblačila, čevlje Zavetišču pod Špičkom, Kranjsko kočo na je, da je slabše kakovosti (zmrznjeno in in opremo posušijo, pa naj bo to v jedilni- Ledinah … odtajano), velikokrat razredčeno in zato cah ali v posebnih sušilnih prostorih. Za koče v tujini so po večini menili, da brez okusa. Koča naj ponuja samo tisto Tuši večini niso pomembni, da je le voda so neprimerljive z našimi, imajo visoke hrano, ki je pripravljena sveže." Jože za umivanje. Za večjo pomanjkljivost standarde, so dobro organizirane, Drab, ki je v letu 2014 dokončal projekt naših koč sogovorniki omenjajo pogosto pomembne so podrobnosti v urejenosti vzpona na najvisje vrhove evropskih slabe WC-je, neurejene sanitarne prosto- koče, sanitarij, sob in pri strežbi, po drzav, je opozoril še na "skoraj obvezen re. Sašo Benetek pravi, da udobje pomeni večini imajo prostor za sušenje opreme, polpenzion v visokogorskih kočah tujine, tudi osnovno higieno. poleg tega je "hrana raznovrstna in kar je žal v naših kočah prej izjema – tu Če je možno, naj koča ponudi pitno vodo, dobra, cene pa sprejemljive," je še zapisala ljudje še vedno nosijo vse s sabo, ker je če pa to ni možno, pa naj ne zaračunava Urša Sgerm. Izpostavili so koče Rifugio gori predrago." visoke cene vode v plastenkah. Zacchi nad Belopeškimi jezeri, Rifugio Dušo koči pa dodajo tudi naravni mate- Vittorio Emanuele II pod Gran Paradisom, Red in urejenost koč riali. Kot je zapisal Kucler: "Če mi je že Capanno Gnifetti v pogorju Monte Rose Sogovorniki si želijo v koči tudi reda kaj pri srcu, so to naravni materiali. Da v Italiji, v Avstriji Eisenkappler Hütte pod – takega, ki ob 22. uri pomeni za vse se planinec v koči počuti domače, brez Obirjem, Arthur von Schmid Haus pod obiskovalce mir, počitek in nabiranje kakšnega kiča." Säuleckom in Stüdlhütte pod Velikim moči za nadaljnje poti, vrhove, doživetja. Koče, ki nimajo tekoče vode in kakšnega Klekom, v Švici pa novo kočo Monte Rosa Poleg tega za udobje navedejo urejenost večjega udobja, pa lahko planince še Hütte. m in čistočo koče, tako jedilnih kot spalnih vedno pritegnejo na drugačen način, in sanitarnih prostorov. Prijatelji ne predvsem s svojo prvinskostjo, urejeno pozabijo na pomembnost urejenosti koče skromnostjo, detajli, prijaznostjo. 1 Urejen prostor za opremo v koči Capanna ob vstopu. Mali detajl pred vhodom je na Gnifetti (3647 m) na Monte Rosi primer nastavek s krtačami za čiščenje Primeri dobre prakse Foto: Zdenka Mihelič čevljev. Če pa je potrebno pustiti čevlje Sogovorniki imajo zelo različne, tako 2 Dekleti, ki jima tudi nad 4500 metri pri vhodu, da so na suhem in da ima dobre kot slabe izkušnje v naših kočah in ne zmanjka dobre volje in nasmeška. koča plastične natikače, npr. krokse, ki v kočah v tujini. Ko sem jih povprašala po Najvišje ležeča koča v Evropi Capanna jih pogosto vidimo v kočah v tujini. primerih dobre prakse, kjer so se dobro Regina Margherita (4554 m) Sobe (enako skupna ležišča) naj bodo počutili, so med domačimi navedli Kočo Foto: Zdenka Mihelič čiste, ne zatohle, torej prezračene, brez na Gozdu, Planinski dom na Zelenici, 3 Otroški kotiček v Koči na Blegošu prahu in pajčevin, naj bodo tople, z Češko kočo na Spodnjih Ravneh, Dom na (1391 m), ki se ponaša s certifikatoma dovolj posteljami ter s čistimi dekami Mrzlici, Tončkov dom na Lisci, Pirnatovo Okolju prijazna planinska koča in in posteljnino. Spalni prostori naj imajo kočo na Javorniku, Tonkino kočo pod Družinam prijazna planinska koča. prostor za odlaganje nahrbtnikov Vršičem, Kočo na Dobrči, Planinski dom Foto: Zdenka Mihelič ter vsaj kakšno poličko in kljukico za pri Gospodični na Gorjancih, Pogačnikov 4 Dobrodošli! Koča na Dobrči (1478 m) vas obešanje oblačil. Za udobje v kočah je dom na Kriških podih, Ribniško koča pozdravi z napisom in urejeno okolico. pomembno, da lahko gosti svoja mokra na Pohorju, Dom na Komni, Kočo na Foto: Zdenka Mihelič
4
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |13| ZA
Tomaž Jakofčič, Združeni v joti in ričetu gorski vodnik Kolumna
ekega večera sem prizorišče strokovne ekskur- "Haute Route", Triglavsko potovanjih, kakršna bi Tri- sedel na terasi lepe zije Gospodarske komisije smučarsko magistralo. A glavska magistrala vsekakor avstrijske planinske PZS, vključno z vsemi kaj ko so tujci navajeni na lahko bila, so koče vsak dan koče na višini 2200 oskrbniki naših planinskih odprte koče in se jim ne ljubi od konca februarja do konca Nmetrov. Utrujen po dolgi turi koč. s težkimi nahrbtniki kolovra- aprila nabito polne. Pa ne sem brskal po telefonu in Najprej se mi utrne misel titi po vlažnih zimskih sobah. gre le za nekaj tistih koč, tudi preverjal zadnjo vremensko o odprtju koč v času turne Pa nič, boste rekli, če se jim hoteli v dolini bi s tem dobili napoved. Prijetno se mi je sezone. Kakšni runkeljni ne da, pa nič! Ja, to je res, večji obisk, pa gorski vodniki, rignilo (pardon) po pravkar smo Slovenci, da ob vseh gledano z očmi zaplankanega taksisti, ki bi prevažali ljudi popitem sveže točenem danostih za odlično turno romantičnega hribovca. A to nazaj na izhodišče, športne pivu, ko zacinglja telefon z smuko ne odpremo tistih vsekakor ni odgovor nekoga, trgovine itd. Vodnikov dom novo prispelim elektronskim nekaj koč tudi spomladi. ki bi rad kaj zaslužil ali v na Velem polju na primer sporočilom. Pošta prinaša Zagotovo bi bile s časom današnjih težkih časih pač ima v smislu turne smuke prošnjo po razodetju deležne velikega obiska. lagodneje preživel. Turno neverjeten položaj, primer- osebnega stališča do udobja V tujini me sprašujejo o smučanje je za koče v tujini ljiv z najboljšimi turnosmu- v planinskih kočah. Kot turni smuki v Sloveniji. odličen vir zaslužka. Veliko čarskimi kočami v Alpah. nalašč, si navihano mislim, Veliko jih je seznanjenih z koč takrat zasluži glavnino, Toda ne, ne bodo ga odprli. saj pravkar sedim v eni odličnim turnim smučanjem poleti le še pokrpajo. Na Zakaj? Pojma nimam, najbrž izmed koč, ki bi bile lahko pri nas, celo s slovensko priljubljenih smučarskih pa zato, ker ni v privatni lasti,
PROTI
Borut Peršolja, inštruktor planinske Hvaležnost. V imenu gora. vzgoje Kolumna
erem svoje vodniške njegov pozitivni strah pred prespali. Bil sem s skupino so po moji skromni oceni že zapiske iz lanskega poletno sezono in naporna, mladostnikov in glede zalog desetletje očitno del nekega leta: triindvajset a lepa doživetja iz prejšnje- hrane namenoma s praznim nadstandarda. Markacijskim vodenih tur, obiskal ga leta. Hrana k sreči koli- nahrbtnikom. Znesek, ki hudim mravljicam, ki naj bi Bsem deset slovenskih planin- činsko ni bila izdatna, bila pa sem ga pustil ob celotnem jih številni koraki obiskoval- skih koč, v treh sem preno- je okusno pestra. Stranišča zajestku, je bil ustrezen cev zbezali na plan, bi moral čeval. Skušam se spomniti, so bila čista, skupna ležišča tistemu, kar smo dobili, in nekdo že zdavnaj povedati, v kateri koči sem se počutil pa zgleden primerek tistemu, kar sem pustil več. da na veliko pestrost prijetno, kaj me je morda škripanja in kosmatega Za planinske poti, za investi- kamenja na poti, odpadlih zmotilo. smrčanja. Zjutraj je bila na cijsko vzdrževanje koče, za vej in predolgih bližnjic ni Dobro sem se počutil v koči, vratih jedilnice nalepljena ozaveščanje obiskovalcev, za treba biti ponosen. Njihova kjer sem spregovoril več kot sveža slikovna vremenska program društva. vnema žal ni odstopala od nekaj vljudnostnih besed z napoved in dovtip, da No, planinske poti do koče slovenskega povprečja. Kako oskrbnikom. Poslušal sem smo najlepši del dneva že istega planinskega društva potem aerobno doseči, kar
|14| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 ampak v rokah olesenele- in prija, a ne vsak dan. Za res in se strinjam. A sam ob pogledu nanjo slabo, ga postsocialističnega pla- dva dni, kolikor povprečno gledam z očmi človeka, verjetno pa boste ob taki ninskega društva (prisežem, traja redni (ali pač once in a ki v gorah preživi veliko prehrani četrti dan že dokaj nisem utegnil na spletu lifetime1) vzpon na Triglav, časa, vsaj šestdesetkrat težko vstali iz postelje, kaj poiskati katerega, pa saj bomo že preživeli brez na leto večerjam v planin- šele se povzpeli na Kanjavec ni važno), ki nima interesa sveže zelenjave, ob joti in skih kočah. Tudi na smu- ali Kredarico. Približati bi ubrati kakšne neutečene ričetu, boste dejali. To je čarskem potovanju po se morali ponudbi koč v smeri. Julijcih boste preživeli slab ostalih alpskih državah. Odprtje takšnih koč v 1 once in a lifetime – enkrat v teden. Če boste jedli samo Tam ne gre za nikakršen zimskem času bi potegnilo življenju (ang.) joto, vam bo četrti dan razvrat, le drobna ugodja, za seboj seveda še nujno potrebne spremembe in dodatke. Najprej infrastruk- turne (rešitev ogrevanja, ekologije), nato še v smislu ponudbe. Tu smo namreč ostali na ravni iz leta 1950. Ista scena, ista hrana. Torej jota in ričet z ali brez sta železni repertoar, ki se v nekaterih kočah razširi še s pečenico z zeljem in žganci ter v avantgardi še s štruklji ali/in golažem. Da ne bo pomote, sam imam vso to hrano rad, dobra je
V pričakovanju sedmih hodov za večerjo na koči Rifugio Ferraro G. B. (2066 m) pod Monte Roso Foto: Klemen Gričar
je vedel že Jakob Aljaž: "Če se po ravnem izprehajaš, imajo le noge dobiček, če pa zlezeš na goro, vsi udje." Na več kot polovici vodenih izletov in tur pa sem se pla- ninskim kočam izognil, čeprav so bile vabeče blizu v uživaški, zlasti spustni razdalji. Izognil sem se jim zato, ker sem želel mir in ker mi gredo "tiste" koče na živce. Skromnost planinske koče meni pomeni, da ne izstopa, ne poudarja svoje navzoč- nosti v gorski pokrajini. Da nima (pre)velikih funkcio- nalnih potreb, zahtev po kakršnikoli novogradnji, dodatni energiji, širjenju oskrbe z vodo, helikopterski
Sporočilo in vsebina gora sta brezčasna. Foto: Borut Peršolja
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |15| ki naredijo bivanje v gorah glavna jed in sladica. Vseh pijačo sem moral naročiti vse ob enkratnem (običajno še prijetnejše in prijaznej- sto ljudi dobi predse enako posebej pred malim šankom po večerji) plačilu približno še. Zajtrki imajo razpon od večerjo (razen vegeta- in jo plačati, enak proces je 45 evrov, ni imelo smisla. Kaj suhega kruha z maslom in rijancev) ob istem času. sledil za večerjo, morebitni šele, da bi govoril o toplih marmelado do ponekod Nikoli prevelike kulinarične posladek, spet v vrsto za tuših in wifi-ju. obilnejših narezkov, eksotike, temveč konvenci- pivo, spet v vrsto za plače- Spet slišim iz ozadja palačink, s svežimi jogurti onalne jedi, všečne večini. vanje nočitve, spet v vrsto pripombe o potrebni skro- in sadnimi solatami. Naj Preprosto, večerjo razdelijo, in drenjanje za naročanje mnosti, ki je še vedno lepa dodam, da ne govorim o potem celotno jedilnico po- zajtrka. Tudi če ne bi poznal čednost, sploh večine kočah, do katerih vodijo spravijo, povabijo še nekaj utečenosti v ostalih alpskih slovenskega naroda. A ceste, temveč o visokogor- obiskovalcev k pomoči državah, bi se mi to zdelo presneto, saj se tudi do Vrat skih kočah, pogosto nad pri pomivanju in brisanju neumno. Medtem ko sem ali Bohinja nisem pripeljal višino našega Triglava, ki jih posode in stvar je zaključe- končno prišel do zadnjega s kolesom ali pešačil od oskrbujejo s helikopterji. na. Še kakšno pivo za konec stadija mojih finančnih ob- avtobusne postaje v Preko dne do 15. ure se in vsi smo pripravljeni na veznosti na tej koči, sem Mojstrani! Pripeljal sem se lahko v takih kočah dobi spanje, tako obiskovalci kot želel malo poklepetati z z avtom, na poti sem pred nekaj jedi po naročilu, osebje. Najkasneje ob 22. oskrbnico, češ ali ne bi bilo daljšo odsotnostjo (prosto- kar pomaga pri prebro- uri je v kočah popoln mir, laže samo enkrat računati za ročno seveda) govoril še ditvi lakote pred glavnim brez pardona! Preprost, cel čas mojega bivanja, samo s hčerko in Tino. Medtem večernim obrokom. Te ustaljen proces, manj je več. enkrat po 15. uri popoldan ko sem moral odtočiti ob jedi največkrat spominja- Pri nas je zaenkrat po večini kuhati in samo enkrat ob cesti, sem na telefonu jo na tradicionalne jedi drugače. Pred časom sem se določeni uri postreči, a preveril zadnjo vremensko posamezne dežele. Torej pri z gosti podal iz Bohinja prek takrat pač malo več kot le napoved … Tudi meni se nas bi temu več kot odlično Triglava na Vršič, šest dni joto, se mi je sicer prijazna kolca po časih Politikinega ustrezali prej omenjeni smo bili na poti. Priznam, da gospa samo smehljala Zabavnika in Sreče na vrvici, jota, ričet in zelje. Po 15. uri me je nekaj koč ob klicanju misleč svoje. In preostalo časih, ko je bilo življenje je naročanje omejeno na za rezervacijo prijetno pre- mi je le, da sem se tudi jaz počasnejše in prijaznej- pijačo, saj v kuhinjah pri- senetilo z vprašanjem: "Pol- smehljal misleč svoje. Da bi še, ko so nam bile dovolj pravljajo glavni obrok, ki penzion?" A spet drug je ji govoril o kočah v Silvretti, preproste stvari. Tudi koče je običajno med 18. in 19. sem se kasneje zataknil kjer dobiš v ceni polpenziona so bile v duhu časa. Zakaj uro. Ta je obilen in pester, v postopke naročanja in spanje v sobi, obilen samo- ne gredo v korak z njim tudi kot se za obrok po dolgem plačevanja, ki niso jasni postrežni zajtrk, možnost danes? m dnevu v gorah (ali pred nikomur z zdravo pametjo. samoizdelave sendviča njim) spodobi. Trije do Ena od triglavskih koč je bila za na pot (s pripadajočo Kolumna izraža stališče avtorja štirje hodi, tu so juha (ali prvak (morda celo evropski) vrečko), popoldansko juho in ne nujno tudi uredništva in v Italiji testenine), solata, v kompliciranju. Vsako po turi in veličastno večerjo, Planinske zveze Slovenije.
dostavi, tarnanju v javnosti. splošna javnost, izrazov povezana z domačim pre- odločni, čeprav le moralni Zato ima samo osnovne, planinstvo/gorništvo ter bivalstvom, z izročilom in podpori Planinske zveze nujne, a kakovostne storitve gorniški turizem sploh ne krajevnim vodnikom. Poho- Slovenije. V navezi, ki se in še vedno iste, ob rojstni uporablja (več) in zato v dniški turizem ne prispeva zaveda svoje odgovornosti gradnji določene lastnosti: nasprotju z že doseženimi niti evra za vzdrževanje in in ki razume SKROMNOST prijaznost, domačnost, rezultati in gorniško tradicijo razvoj gorniške infrastruk- gora. čistost, normalen vonj in vsiljuje nove/lastne turi- ture. Zato pa želi posame- frekvenco pogovora. Čeprav stične vrednote in razvija zniku, ki nima gorniškega Po vzponu na dvatisočak je koča stara, pa je lahko "zgolj" turizem (v najboljšem znanja, da bi se samostojno in odlično preživetih dveh zgledno vzdrževana, zato primeru gorski turizem) in in varneje gibal, podrediti/ dneh je sledilo vodniško skromnost in zanikrnost njegov destinacijski produkt prilagoditi vso mogočo vprašanje, kaj je bilo peterici nista sinonima. Koča ostaja – pohodništvo. stvarno in virtualno infra- mulcev najbolj všeč na turi. majhna v vseh pogledih, tudi Gorniški turizem zahteva strukturo ter urbanizirati ne- V en glas so odgovorili: "To, po dohodku, ki ga ustvarja, od gosta, da se scela ukročene gore. da je Marcel pri taroku izgubil saj si je zastavila trajnostne prilagodi skromnosti, ki Optimizacija ponudbe koče valat." m cilje ničelne rasti. izhaja iz narave gora. Po- in pričakovanj obiskoval- Komercializacija je drugo hodniški turizem pa v gore cev v skladu z gorniškim Kolumna izraža stališče ime za pridobiten, nece- prinaša zgolj užitek, dolinske turizmom je najbolj obču- avtorja in ne nujno tudi ure- losten način gospodarje- standarde in navade. tljiva točka življenja vsake dništva in Planinske zveze nja, ki zadovoljuje potrebe Gorniški turizem v ospredje planinske koče. Pri tem Slovenije. predvsem pohodniškega postavlja doživetje lastnega morajo sodelovati lastnik obiskovalca. Turizem, za podviga in gorske narave. planinske koče, oskrbnik ali njim pa mediji in celotna Postavlja zgodbo, ki je tesno najemnik in obiskovalci, ob
|16| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 DIPLOMSKA NALOGA Ohraniti dušo Roblekovega doma Sandra Šimic Možnosti za nadaljnji razvoj Roblekovega doma
a Roblek bom odšel, bom ljub'co s sabo vzel. Tam, kjer živi mlad pastir, užival Nbom z ljub'co gorski mir," poje poznana Avsenikova skladba Večer na Robleku. Upam si trditi, da ni Slovenca, ki te pesmi ne bi poznal. Obenem pa lahko zatrdim, da jih je kar nekaj, ki živijo v prepričanju, da je Roblek gora in ne dom pod Begunjščico.1 V letu 2015 je nastala diplomska naloga z naslovom Roblekov dom na Begunjščici – možnosti za nadaljnji razvoj, s katero sem diplomirala na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem na Bledu. Obiskalo ga je kar enaino- s pastirskimi kočami na Roblekov dom Ugotoviti sem želela, kako semdeset odstotkov vseh Begunjščici, morda tudi z Foto: Miran Hladnik slovenski obiskovalci gora anketirancev. vpeljavo skupnega produkta, poznajo Roblekov dom in Anketiranci so bili najbolj npr. paketne ponudbe kakšno mnenje imajo o njem. zadovoljni z dostopno- storitev. Glede na to, da postojanke – kot vse kaže, V ta namen sem opravila stjo, obratovalnim časom, živimo v dobi z močno razvito Roblekov dom na obisko- zgodovinski pregled sloven- ponudbo in urejenostjo informacijsko tehnologijo, bi valce naredi dober vtis, tako skih planinskih postojank, okolice, najmanj pa z ureje- postavitev spletne kamere da je treba ohraniti sedanji razložila termine, povezane nostjo sanitarij in s cenami, s svojim prenosom razmer nivo ponudbe in storitev, z njimi, in se poglobila v ki jih prepogosto primerja- na Robleku prek spleta spremembe pa vpeljevati zakone in pravilnike, ki na jo s cenami v dolini, saj se gotovo privabila še kakšnega počasi in premišljeno. njihovo delovanje vplivajo. ne zavedajo, kaj vse vpliva obiskovalca tudi v dneh, Vsekakor ima Roblekov Med seboj sem primerjala tri na višino cen v planinskih ko se vreme ne zdi najbolj dom na Begunjščici veliko planinske postojanke v Kara- postojankah. primerno za obisk gora. možnosti za povečanje vankah in prišla do zaključka, Oskrbovane planinske po- Pa vendar niso vedno števila obiskovalcev, pope- da je prav vsaka izmed njih stojanke planinci največkrat potrebne novosti, da stritev svoje ponudbe in edinstvena. obiščejo z namenom, da bi dosežemo spremembo. Pri boljši izkoristek prenočitve- Enkratnost Roblekove- kaj popili, uporabili toaletne tem mislim na projekt Prija- ne zmogljivosti, le izbrati je ga doma sem poskušala prostore in se oskrbeli s telji Begunjščice, ki je nastal treba tisto pot, ki bo izmed ugotoviti s pomočjo anali- hrano, najmanj pa se jih v njih z namenom, da bi spodbu- vseh ponujenih možnosti tičnih orodij (marketinške- ustavi zato, da bi prenočili. dili hojo v gore tudi izven se- z najmanjšim vložkom ga spleta, analize SWOT in Prav možnost prenočevanja zonskega časa in poskrbeli prinašala največ dobička na spletne ankete). Prišla sem na Roblekovem domu še ni za druženje planincev, ter na dolgi rok in pomenila traj- do zaključka, da je Roblekov docela izkoriščena. Pri tem večjo promocijo poti, ki jih nostno delovanje. S tem dom med Slovenci dobro bi lahko sodelovali z raznimi je z informacijskimi tablami bo omogočeno tudi nasle- prepoznaven in obiskan. društvi (tudi iz tujine), s uredilo TD Begunje in gore dnjim generacijam, da bodo krožki in z večjo promocijo povezujejo z Avsenikovimi zahajale v neokrnjeno naravo Slovenske planinske poti. skladbami. zelene Begunjščice in se tam 1 Roblekov dom je dobil ime po Hugu Robleku, pobudniku planinstva na Možnost za nadaljnji razvoj je Najbolj pomembna pa je napolnile z novo energijo, od- Gorenjskem. zagotovo tudi v povezovanju ohranitev duše planinske maknjeno od vsakdana. m
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |17| INTERVJU
Kje so tuši in kakšna je koda za wi-fi Pogovor z Amélie Faure Martina Čufar Potard Koča Goûter je ena najvišje ležečih oskrbovanih gorskih koč v zahodni Evropi. Stoji na grebenu Aiguille du Goûter,1 na 3835 m nadmorske višine. Dobro je vidna iz doline Arve, saj se zlasti ob sončnih večerih zaradi "inoxove preobleke" zelo sveti. Zdi se mi, da malo preveč izstopa iz naravnega okolja, a tako pač je, če želimo imeti veliko, udobno, funkcionalno in okolju prijazno zavetišče za vse tiste, ki želijo na Mont Blanc priti po normalni smeri. Le-teh je v poletni sezoni tudi do 8500.2
Koča Goûter Foto: Klemen Gričar
|18| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Nova koča, ki jo zaradi vesoljskega dizajna tako, da sva bila v koči vsak po mnogi imenujejo Sputnik, je leta 2013 deset dni. To nama je omogočilo, da zamenjala staro in zdelano kočo Goûter, sva se vsaj malo naspala in v dolini ki je bila zgrajena leta 1936 in povečana nabavljala za teden dni hrane in 1960. Sprejela je nekaj čez sedemdeset pijače. In seveda, da je imela najina gostov, kar je bilo več kot premalo. hčerka Camille, rojena 2009, redne Pogosto je še nadaljnjih osemdeset gorni- stike z mamico in očkom. Ta rešitev kov spalo na tleh in klopeh jedilnice. Nova je bila pravzaprav idealna. Tudi če bi koča sprejme sto dvajset gostov, a zaradi ostala par, se zaradi izmenjav šest strogih pravil je tistim, ki niso rezervirali, mesecev praktično ne bi videla! vstop v skupne prostore prepovedan in morajo za spanje na tleh predprostora Verjetno je bila razlika med delom plačati enako ceno kot tisti, ki spijo v v koči Grand Mulets in Gouter velika? postelji. Pogosto pride do prepirov, ki Grand Mulets je manjša, glavna razlika je so včasih blizu fizičnega nasilja. O teh v gostih. Le-ti so na Grand Mulets večino- problemih in marsičem drugem sem se ma izkušeni alpinisti – smučarji, medtem pogovarjala z oskrbnico, dobro znanko, ko v Goûterju vidiš vse živo. Od tistih, ki ki je delala tako v stari kot v novi koči, si želijo na Mont Blanc za rojstni dan in simpatično 35-letnico Amélie Faure.1 prej niso veliko hodili v hribe, do trailer- jev, ki mimo pritečejo skoraj v kratkih Kakšna je bila tvoja pot do oskrbnice hlačah. Biti oskrbnik koče Goûter pomeni ene najbolj obiskanih gorskih koč v delati z veliko ekipo ljudi in jih voditi. A Evropi? meni to ugaja. Česar prej nisva vedela, Rodila sem se v Lyonu, kjer sem začela je dimenzija ekonomskega pritiska, do študirati umetnostno zgodovino in katerega prihaja v koči. Vodniki želijo Amélie Faure antropologijo. Študij sem dokončala delati, da bi med sezono zaslužili dovolj Foto: Martina Čufar Potard v Arlesu na jugu Francije. Od nekdaj za preživetje skozi leto, zato prihaja do imam rada gore, moj oče je veliko trenj pri rezervacijah. Ekonomski vložki hodil v hribe. V prostem času so veliki. Dosti je tudi političnih pritiskov Druga prednost nove koče je kuhinja, smučam, plezam, hodim v hribe, in konfliktov. Predvsem med županom ki je narejena po higienskih normah. vsega po malo. Leta 2004 sem si Saint Gervaisa, ki je lastnik zemljišča, in V stari nismo imeli ne hladilnika ne kot počitniško delo izbrala kočo FFCAM,4 ki ga ima v najemu za sto let. zamrzovalnika, pripravljati večerjo za Argentière nasproti Les Droits. To več kot sto ljudi brez teh dveh osnovnih delo mi je bilo zelo všeč, šlo je za Kakšne so prednosti nove koče? shranjevalnih pripomočkov je bilo težko. nekakšno razodetje. Naslednje leto je Imaš kaj nostalgije po stari? Pogosto nas je skrbelo, da bo kaj narobe. moj takratni fant Thomas Duconseille Prednost nove koče Goûter je predvsem Prostor, kjer so temperature najmanj postal oskrbnik koče Grand Mulets3 udobje! Za ekipo, ki kočo upravljamo, nihale, je bil v kleti koče, zato smo imeli in s tem se je začela tudi moja pot in tudi za goste. Gre za majhne, a zelo hrano spravljeno tam. oskrbnice. Tam sva ostala šest let. pomembne stvari. Stranišče je notri, tako Slaba stran nove koče je ta, da se gostje Leta 2011 so iskali oskrbnika za da se ni treba vedno obuvati in oblačiti zaradi udobja obnašajo drugače, priča- kočo Goûter. V osebnem življenju kot za na turo, če te tišči lulat in je zunaj kujejo hotelske storitve. Prvi vprašanji sicer ni več teklo, kot bi bilo treba, nevihta. V določenih razmerah je bil prej sta, kje so tuši in kakšna je koda za wi-fi. profesionalno pa sva bila kot dobro dostop do stranišč za goste celo nevaren. V prejšnji koči je bilo takoj jasno, da so ta namazan stroj. Za prevzem tako Stara koča ni več zadoščala. Predvidena vprašanja brezpredmetna. Vzdušje v prej- velike koče, kot je Goûter, morava je bila za sto ljudi,5 včasih nas je bilo notri šnji koči je bilo preprostejše, prijetnejše. drug drugemu zaupati. Rekla sva tudi sto osemdeset. Vse je bilo majhno, si, to je izziv, ki sva si ga oba želela. ni bilo dovolj prostora niti, da bi sto ljudi Je koča ogrevana? Vedela sva, da je to posebna koča, pustilo čevlje v predprostoru. Vse je bilo Gretje so ljudje. Koča je zelo dobro izoli- napornejša kot druge. Nihče od naju staro, plesnivo, nepraktično. Oskrbniki rana. Imamo sončne celice, ki pa delujejo tega dela ni hotel opravljati sam, zato nismo imeli sob, spali smo v nekakšnih le, ko je lepo vreme. Ko je slabo, je mraz, sva se povezala in si delo razdelila boksih pod stropom kuhinje (dvojni a nikoli tako, kot je bilo v stari koči, kjer strop), kjer se niti usesti nisem mogla. je bila temperatura pogosto pod ničlo. Zdaj je pravi luksuz, ker imamo svoje Ko smo npr. zunaj kidali sneg, bili mokri, 1 Ime gore izhaja iz časa, ko gre sonce, gledano iz Chamonixa, čez njen vrh, to je okoli 16 h, ko sobe. Ne spimo veliko, a je prijetno, ker utrujeni in premraženi, se znotraj nismo je čas popoldanske malice, po francosko goûter. greš lahko v svojo sobo, se preoblečeš, niti pogreli. Enako velja za Aiguille du Midi. Sonce je nad njo okoli poldneva (midi). malo umiješ in stojiš pokonci. 2 To je število gostov, ki prespijo v koči Goûter. Kakšna je zdaj usoda stare koče? Glede na vremenske razmere niha iz leta v leto. V zvezi s staro kočo Goûter je bilo in je Tistih, ki poskušajo priti na Mont Blanc, je tudi do 20.000 letno. 4 FFCAM – Fédération Française des Clubs Alpins še vedno veliko političnih pritiskov, saj bi 3 Koča Les Grands Mulets leži na skalnem otoku et de Montagne – Francoska zveza alpinističnih jo morali podreti. Takratni minister za ob ledeniku Bossons na 3051 m. V njej se in planinskih društev. okolje je podpisal gradbeno dovoljenje za ustavijo večinoma tisti, ki se na Mont Blanc 5 V stari koči je bilo sto postelj, a so jih zadnja leta povzpnejo s turnimi smučmi. Odprta je od trideset zasedli delavci, ki so gradili novo kočo, novo kočo, v katerem je bilo jasno napi- konca marca do konca julija. zato so lahko sprejeli le sedemdeset gornikov. sano, da stare koče eno leto po odprtju
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |19| nove ne sme biti več. A to se ni zgodilo, Kako pogosto se menja osebje? ki so se zjutraj odpravili iz doline, zato ker je bilo nekaj narobe z dovoljenjem Imela sva tri zaposlene, ki so bili gor sem bila v recepciji. za rušenje. Zdaj je župan Saint Gervaisa celo sezono, dva kuharja in pomočnika Ob 11.30 smo jedli. Od 12 h do 18 h sem s pomočjo nove ministrice za okolje oskrbnika. Kuharja sta se izmenjevala. bila v recepciji, ob 18 h je bila večerja. Ségolène Royale uspel kočo skupaj z ze- Štirje ostali člani ekipe so se menjavali Takrat sem najraje pomivala posodo, ker mljiščem dobiti nazaj. Menda nameravajo na en mesec. Skupno je v koči naenkrat sem se zaprla v kuhinjo in imela malo narediti novo kočo za vodnike, znanstve- sedem članov osebja. miru. nike in gorske reševalce. Kdo pripravlja jedilnike in računa, Mar nimate pomivalnega stroja? Koliko časa traja delovna koliko hrane je treba dostaviti v kočo? Zdaj ga imamo, a je vseeno treba najprej sezona oskrbnika? To počnemo oskrbniki skupaj s kuhar- vse splakniti. Prej nismo imeli ničesar, Gor gremo maja, dol pridemo okoli 10. jem. Pogledamo, koliko je rezervacij in lijak je bil velik kot v navadni kuhinji. oktobra, torej traja skoraj šest mesecev. Za kakšna je vremenska napoved. Če imamo Pomivali smo s stopljenim snegom, ki goste je koča odprta od 1. junija do konca sto rezervacij in bo lepo vreme, pripravi- ni mineraliziran in je bilo težko pomi- septembra. Prej smo hodili gor le dva dni mo več obrokov, ker bo prišlo več gostov, vati … ni bilo vedno vse odlično čisto. prej. Zdaj priprava na obratovanje traja in obratno. Helikopter pripelje hrano Od 19 h do 21 h sem izstavljala račune, dlje. Treba je npr. stopiti 7 m3 vode, da enkrat na teden, po pet tovorov; tri s kasneje je bilo tudi nekaj zakasnelih koča lahko deluje, pripraviti vse postelje in pijačo in dva s hrano. Če je vreme slabo, večerij za tiste, ki so šli na vrh iz koče še mnogo malenkosti, da potem vse teče. ga ni. Na srečo imamo velike hladilnike Tête Rousse in so se z njega vračali in zamrzovalnike, tako da imamo nekaj pozno. Jedilnico smo zapirali okoli Greste gor s helikopterjem? zaloge za take primere. Smo v gorski 22.30. Sledila sta priprava zajtrkov in Večinoma, razen če helikopter zaradi koči in ne v hotelu, tako da gostje razu- pospravljanje. Šele potem smo tudi mi slabega vremena ni mogel leteti ali mejo, da jim ne moremo narediti omlete, večerjali, okoli 23 h. Nato še zaključek sem imela nujne obveznosti v dolini. S ko nimamo več jajc. blagajne in okoli polnoči sem šla spat. Ob Thomasom sva bila fleksibilna in sva se pol dveh sem vstala za zajtrk tistih, ki so menjavala glede na vremenske razmere Kakšen je bil tvoj delovni dan? se odpravljali proti vrhu, in se vrnila spat oz. ko se je menjala ostala ekipa. Vstajala sem ob 6 h, ker je bil ob 7 h zajtrk okoli pol štirih. S Thomasom sva si rekla, za goste. Sledil je pregled zalog. Potem da bova glede na to, da se lahko vsakih je bilo treba kaj počistiti, veliko dela je deset dni naspiva v dolini, poskušala Aperitiv za vodnike v koči Goûter bilo tudi z računovodstvom. Proti koncu zgodnje zajtrke pripraviti sama, da bi se Foto: Klemen Gričar dopoldneva so začenjali prihajati alpinisti, ekipa, ki je gor cel mesec, lahko naspala.
|20| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Tam do sedemdeset obrokov je šlo, za več je kakšna postelja prosta. Še en koristen kočo, je prav poceni v primerjavi s pivom sem zbudila še koga od ekipe. nasvet: vedno naj imajo s seboj gotovino, v hotelu v Chamonixu, v katerem trenu- saj se zgodi, da v slabem vremenu kartice tno delam – šest in pol evra! Ali višina utruja? ne delujejo. To ni pogosto, a ko pride do Problem v koči Goûter je tudi ta, da Ja, tudi ko smo aklimatizirani, nas višina tega, je res zmeda! FFCAM iz leta v leto dviguje ceno nočitve,6 utrudi. Vsak fizični napor je gori težji kot zato ljudje porabijo manj denarja za v dolini. Če predolgo ostaneš na višini, se Slišala sem, da imate zdaj hrano in pijačo in mi zaslužimo manj. kri zgosti, zato smo redno jemali aspirin. več problemov z ljudmi, ki ne Prišla sva do točke, ko sva ugotovila, da Kot zanimivost naj povem, da smo v rezervirajo, kot v stari koči. sva več zaslužila v manjših kočah kot na jedilnico dali plezalno desko, na kateri Res je, lažje je bilo z osemdesetimi Goûterju, ker si npr. ljudje, ki za nočitev so trenirali člani ekipe, ki so večinoma nenapovedanimi gosti v stari koči, kot s plačajo trideset evrov, potem lažje privo- navdušeni plezalci. Rekli so mi, da so tridesetimi v novi. Zdaj so strožja pravila. ščijo še kak priboljšek. potem, ko so prišli v dolino, z neverjetno Če nimaš rezervacije, je prepovedano lahkoto držali majhne oprimke! vstopiti v kočo Goûter. Če je kaka postelja Ali je treba za opravljanje službe prosta, jo dobiš. Če je ni, moraš kljub oskrbnika imeti posebno izobrazbo? Kako pa je s kampiranjem temu plačati polno ceno za nočitev, toda Ko sem postala oskrbnica, tega ni okoli nove koče? ostaneš v predprostoru. Tam, kjer so čevlji bilo. Od leta 2006 obstaja diploma za Prej so ljudje kampirali na grebenu zraven in mokra oprema. Spiš na tleh ali na klopi, oskrbnike gorskih koč. Gre za krajše stare koče, včasih je bilo tudi do petdeset ni nobenih podlog. Je vlažno, a ni mraz. izobraževanje, ki ga organizira univerza šotorov. Seveda je bilo temu primerno Seveda so se vsi pritoževali nad tem in jaz v Toulousu, traja okoli šest mesecev (340 tudi število kakcev naokoli. Uradno je to sem bila tista, ki sem morala reševati kon- ur teorije in 210 ur prakse), na katerega prepovedano že od leta 1954, a je tipično flikte, ki jih je bilo res veliko. Počutila sem se lahko prijavijo vsi, ki imajo nekaj se bolj policistka kot oskrbnica. To mi je izkušenj ali opravljeno maturo. Danes je pobralo veliko časa in energije. Slišala sem za oskrbnike, tako kot za vse gostince, Za Slovence bi rekla, da so mnogo grdih besed na svoj račun. Včasih obvezno izobraževanje o osnovni higieni diskretni gostje. Sprašujem je bila taka napetost, da je skoraj prišlo do in higieni živil s skladu s sistemom se, ali ne gredo na Mont Blanc pretepa in sem klicala reševalce, žandarje, HACCP. Prav tako je potrebno imeti ki so po telefonu rešili problem. obratovalno dovoljenje, ki ga pridobiš na po kakšni drugi poti mimo Tudi jesti je uradno tistim, ki niso rezer- izobraževanju, ki traja dva dni in pol. Goûterja, ker jih ni veliko. virali, prepovedano. A mi se tega nismo držali, ker se mi zdi že dovolj nečloveško, Zakaj sta se odločila, da ne da morajo ljudje spati na tleh, zato smo bosta več oskrbnika? francosko, da se ni nihče potrudil, da bi to jim ponudili, če smo imeli dovolj hrane, Odnosi s FFCAM so se poslabšali, od res veljalo. Zdaj se je prefekt zavezal za to. enak obrok kot tistim, ki so rezervirali. naju so zahtevali vedno več denarja. H koči Tête Rousse, kjer je kampiranje do- Navsezadnje so morali ti ljudje potem še Seveda ne moreš biti oskrbnik, če si voljeno in so postavljena zunanja strani- na vrh ali v dolino, in če bi padli v hipo- gor samo zaradi zaslužka, potrebna šča, je poslal žandarje. Ti vse, ki imajo na glikemijo, ker jim nismo dali jesti, bi se je predvsem ljubezen do tega poklica nahrbtniku šotore ali podloge za spanje, počutila odgovorno za to. Po drugi strani in gorskega okolja. A razlogov za ustavijo oz. jim rečejo, da morajo opremo smo trgovci in smo s tem tudi zaslužili. najino odločitev je več. Nova koča je za kampiranje pustiti tam. Torej je to zdaj Oskrbniki namreč zaslužimo le s hrano popolnoma spremenila delo klasičnega urejeno, nobenega šotora ni več. Opazila in pijačo. oskrbnika, ki sva ga bila vajena. Kot sem sem tudi, da se je prostor na grebenu, že omenila, sem se pogosto počutila kjer so včasih kampirali, spremenil. Ni več Sem mislila, da oskrbnike kot policist, zaradi prepirov so bili ravninice. plačuje FFCAM. prikrajšani tisti, ki so imeli rezervacijo. Ne, ne, ravno obratno, FFCAM od nas Potem so tu tudi zdravstveni razlogi: Ali imaš kakšne posebne nasvete za zahteva denar! FFCAM moramo plačati pomanjkanje spanja mi je popolnoma tiste, ki si želijo prespati na koči Gouter? 35.000 evrov letno za najem koče oz. za porušilo hormonski sistem, predvsem Katere so največje napake, ki jih delajo? to, da lahko v njej delamo. To je veliko inzulin, tako da sem se kljub aktivnosti Največja napaka je, da ne rezervirajo. omlet ali piv! Sistem je tak, da gre ves zredila. S tem so bile povezane še druge Slabe izkušnje imamo z alpinisti iz Rusije, denar, ki se obrača v koči, najprej na zdravstvene težave, zato se bom od Češke, Poljske in Ukrajine. Skoraj vedno oskrbnikov račun. Potem mora oskrbnik zdaj najprej posvetila sebi. Našla sem si pridejo brez rezervacije! Rezervirati vse nočitve plačati FFCAM, dobiček iz normalno službo v recepciji hotela, kjer, je najbolje takoj, ko na spletu odprejo gostinstva pa ostane njemu. Z njim plača priznam, mi je malo dolgčas, saj se v rezervacije. To je po navadi aprila. Vse svoje pomočnike in helikopter. Tudi hrano primerjavi z delom v Goûterju (kjer smo rezervacije niso on line takoj, odprejo se mora nabaviti sam. Z njo je veliko dela, saj delali dvajset ur na dan) nič ne dogaja. trikrat v sezoni. Če se ne da več rezervi- jo je treba naložiti na tovornjak, peljati do Delo v dolini te »omehča«. A v glavi rati, se ni treba vznemirjati, saj se vedno heliporta, jo zložiti dol in pripraviti tovore imam že druge projekte! m sprosti nekaj mest. Po navadi je koča že za helikopter. takoj po odprtju rezervacij zasedena, 6 Zadnja leta je bila cena nočitve (brez hrane) 75 evrov. Tisti, ki imajo kartico recipročnosti, so a to ni čisto res. Svetujem, naj redno Je zato pivo tako drago? To je plačali polovično ceno, vodniki nič oz. pozneje spremljajo rezervacije na spletni strani, vprašanje fantov iz uredništva PV. 15 evrov. Od letos dalje bo drugače. Vsi bodo plačali enotno ceno nočitve – 55 evrov. Za zajtrk v zadnji minuti, se pravi en teden prej, V koči stane pivo šest evrov. A glede na je potrebno odšteti 12 evrov in za večerjo 26 lahko pokličejo oskrbnika in vprašajo, ali delo, ki ga imamo s tem, da ga spravimo v evrov.
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |21| OD KOČE DO KOČE Oceani granita in druge lepote Treking nad dolino Bregaglia Mojca Stritar Kučuk
Dve državi, štiri doline, pet prelazov, ščepec ferat in prečkanje fletnivrh. V kratkih rokavih sva tam več ledenika. Obvladljivo adrenalinsko in granitno estetsko, drago kot eno uro ležali in se med nenehnim regljanjem, kot se spodobi damama švicarsko in odmaknjeno italijansko. Treking nad dolino najinih let, veselili svojega obstoja prav Bregaglia je prvovrstna zapolnitev zelo alpskega tedna! zdaj in tu, na tem kotičku Zemlje. Na eni strani turistično kičasta dolina Val Bregaglia/Bergell, na drugi resnobna Monte Disgrazia (3678 m), povsod okoli Tritisočak za predjed delala družbo, sva s prelaza Maloja začeli naju pa plečati granitni vrhovi, ostre gra- Po nekaj letih sem morala za spremembo malo po svoje, z impozantnim ovinkom nitne špice in morja granitnih balvanov. spet sama preživeti prgišče prostega čez tritisočak Monte del Forno (3214 m). Kako lep je svet!! Kako lepo je življenje!!! časa sredi vročega poletja in ko sem v Dolga dolina, sitna, sprana prečka s enačbo vključila vse dane podatke, je bil prelaza Muretto, kotaljenje čez polja njen rezultat treking med kočami pod granitnih skal, capljanje po razmehčanih Pogled z vrha Monte del Forno na ledenik slavnim granitnim lepotcem, Pizom snežiščih in verige čez zadnjo stenico so Vadrec del Forno Badile. Z Alenko, ki mi je prva dva dneva naju brez posebne opreme spravili na Foto: Mojca Stritar Kučuk
|22| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Do koče Forno sva se oddričali po raz- a se – prvič na ledu s poletno opremo – Plezanja po naloženih, gugajočih se močenem snegu in v cmokajočih čevljih nisem mogla izogniti velikemu cmoku balvanih sva imeli že dovolj. padli naravnost v fotogeničen večer. v grlu. Hm, tole naj bi bilo varno!? Kot Alenka je odšla v dolino po svojih do- Med čakanjem na večerjo so nam na baletki sva balansirali med kamni, pustniških opravkih in v koči Albigna terasi postregli celo aperitiv. S kozarci umazanim ledom, potočki, razpokami sem ostala sama med plezalci. Vse lepo v rokah smo kramljali kot na urbani in srhljivimi luknjami. Nazadnje sva in prav je bilo – do večerje. Švicarski zabavi – s to razliko, da je pod nami morali odplesati še okoli globokega junaki so na moje poskuse kramljanja zijal ledenik Vadrec del Forno, največji kotla, v katerega je izginjal led, besen, odgovarjali z nekaj zložnicami, tako v tej gorski skupini, nad njim pa so ker ga je kletev jutranjega sonca že da je še najuspešneje pogovor tekel molčali široki vrhovi okrog Cime dal spremenila v vodo. z italijanskima gospodoma v najbolj Cantun (3354 m) in Cime di Castello Sprano, prhko pobočje z negotovo srebrnih letih. In če veste, da je moja (3392 m). Nič čudnega, da me je po bobnečimi skalami nad ledenikom si italijanščina bolj blefiranje kot kaj takem dnevu in ob taki sceneriji tisti posebnih lepotnih točk ni priborilo, drugega, je to zadosten pokazatelj deci vina tako zadel, da sem se morala ampak petdeset metrov višje sva ujeli tega, kako mučno neskončna je bila malo uleči … zelene okljuke steze in se prek nekaj večerja. Da noči niti ne omenjam, kajti snežišč pripotili na prelaz Casnil. Mar v spalnici nabito polne koče je nekdo Balet čez ledenik niso prav trenutki, ko se priboriš do zračil smrdljive nogavice in omamno Zajtrk drugega dne je bil začinjen s novih dolin in novih razgledov, eden napojeno švic majico. Lahko noč! sitnim zavarovanim spustom od koče najbolj uživaških smislov večdnevnih do večer prej občudovanega ledenika. potepanj po gorah? Pred nama so Dvojna etapa Zdaj pa sva ga morali prečkati! Dereze zablesteli umetno jezero in ledenik Tretje jutro me je zbudilo nepriča- in vrv na položnem ledu niso potrebne, Albigna, dušo pa so jima vdihovale kovano zoprno prečkanje grape nad hladnokrvno trdijo opisi. Temu primer- granitne njive, kompaktni vršiči raznih jezerom Albigna. Po gladkih, izposta- no sva bili (ne)opremljeni zgolj s cepini, oblik in dimenzij za vse plezalske vljenih skalah sem se morala prelisičiti uživače ter drobna jezerca, raztresena okoli ogromnih kosov snega, ki so na med njimi. O z zemljevida pobranih poti obležali od zimskih plazov. Na Koča Albigna nad istoimenskim umetnim sanjah, da bi zlezli še na kak vrh nad ostrem prelazu Cacciabella pa so me jezerom prelazom, pa sva se nehali pogovarjati, pričakali novi monolitno-granitni stra- Foto: Mojca Stritar Kučuk čim sva pritelovadili na prvi vršič. žarji obzorja: iglaste Sciore, Piz Badile
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |23| 1 Ferata s prelaza Cacciabella Foto: Mojca Stritar Kučuk 2 Piz Cengalo (v sredini) in Piz Badile (desno) Foto: Mojca Stritar Kučuk
Italijanska stran Na četrti dan se je vreme, sledeč staremu Murphyju, začelo kvariti – kot bi vedelo, da me čaka ključno prečkanje na italijansko stran. A ker so plezalci že ob šestih z vso opremo odcingljali pod Badile, sem sklepala, da ne more biti tako slabo, v turobnem jutru zastavila proti prelazu Trubinasca – in ob sedmih že vedrila pod orjaškim balvanom. Na srečo sem kasneje brez dežja splezala na prelaz. V naglici se mi je vzpon z nekaj prostega plezanja in nekaj vlečenja po verigah zdel kar konkreten. S hudo prepišne in neudobne škrbine sem se olajšano prevalila v svetlejše vreme in v Italijo, ki je, če drugega ne, skoraj pol cenejša kot neokusno draga Švica. Prvi znak človeštva, bivak Pedroni Del Prà, se je zdel blizu, a od njega so me ločila skalnata morja. Pa ne že spet! 1 Čez nadležne bloke in balvane sem odkolovratila do rdeče škatle in izrekla (3308 m), Piz Cengalo (3370 m) in Pizzi tisti grušč, a širok, na položnem delu še nekaj krepkih na račun granita. Gemelli (3262 m). Na zahodno stran doline in nič kaj dosti drugačen od V skromnem, po vlagi smrdečem prelaza se spusti ferata, ki je bila dobro drugih podorov, ki sem jih prečkala zavetju pa sta ves moj gnev nadome- zavarovana in, kar je bilo še bolje, v vsak dan, pa zaradi njih niso zapirali stila olajšanje, da so glavne težave senci. Težji pa je bil nadaljnji sestop, poti. Za sledmi in možici sem se trekinga za mano, in hvaležnost. Koliko saj se je ekspresni sneg pod steno skobacala čezenj, nato pa sem se vedno srečnežev lahko doživlja ta izbrani, od hitro iztekel v strmo moro. Kje je bilo bolj izžeta vlekla gor in dol še čez civilizacije odmaknjeni in predvsem zdaj moje vzdihovanje nad lepotami nekaj zoprnih moren, sitnih potokov in zelo samotni kraj na vrhu doline Val granita!? Neskončne poljane nerodnih vročih ledeniških kotlov. Ja, ja, krasne Codera? Med vsemi alpskimi dolinami, kamnov in melišča so se v primerjavi granitne stene so bile nad mano, ki jih poznam, je ta ena najčarobnejših. z apnenčastimi zdela še bolj kotaleča, ampak energije za navduševanje mi Na eni strani granitni stolpi, na drugi svoje tedanje misli pa bi (v cenzurirani je zmanjkalo. Na znameniti polici, ki brezpotni vrhovi, spodaj pa spokoj obliki) lahko povzela kot: "Presneti izpostavljeno, a precej široko in zeleno srčkanih vasic, kamnitih planin, gozdov granit!" pripelje na Vial (2250 m) pod Badilom, kostanja in smrek, rojev metuljev in V nadaljevanju dneva so se mi v vsej sem vendarle še za hip oživela. Ob samotnih slapov. V tem čudovitem lepoti razgrnila slavna severna ostenja pogledu na v nebo vpijoči severni raz izgubljenem svetu ljudje živijo vse leto, Badila. Peturni etapi do koče Sciora Badila in alpiniste v njem, ki plezajo in vendar vanj cesta ne pripelje. Sredi sem namreč sklenila priključiti še menda eno najlepših štiric v Alpah, so severne Italije! eno, triurno, a kraljevsko, saj vodi po celo moje, že zdavnaj ugasnjene plezal- Sestop v Codero je bil presenetljivo slikoviti polici pod pozerskim Badilom. ske želje za hip vzplamtele. pustolovski in naporen – 1300 metrov Nekoliko so me sicer plašile opozorilne Čudovit ples med prijetno nagnjenimi spusta pač nikoli ni hec, s težkim table, da je pot zaradi podora zaprta – granitnimi ploščami in zelenjem me nahrbtnikom pa še manj. Dodatno ga je če se je kaj podrlo na polici, pač nimam je pripeljal v kočo Sasc Furä, kjer sem upočasnjevala orgija gigantskih gozdnih šans, da bi prišla čez, in bom morala se po umetelnih večerjah prejšnjih dni sadežev okoli mene, zaradi katere sem narediti zamuden obvoz v dolino in in žalobnih energetskih ploščicah, ki na cilj prikorakala modrih ust, jezika in nazaj gor! Toda oskrbnik koče Sciora so bile moja glavna popotna malica, rok. Sprejela me je silno prijazna koča me je potolažil, da je pot prehodna, in končno najedla makaronov skoraj do Brasca, ki jo lahko samo priporočim – le ker ljudem bolj verjamem kot tablam, razpočenja. Tete oskrbnice so bile silno tistih štirih kosov kuhane govedine, še najbolj pa lastnim očem, sem šla prijazne. Celo ko so me ob pol desetih ki so bili za večerjo glavna jed, jim ne preverit. zvečer vrgle iz postelje, češ da naj morem odpustiti. Vse lepo in prav, Čez pol ure sem res prišla do krivca plačam spanje, ker jih zjutraj ne bo na italijanska kuhinja in te stvari, ampak za svarila. Grd in naporen je že bil ves spregled, so se prešerno smejale. vsaj prilogo bi lahko dali zraven … So se
|24| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 pa odkupili z božanskim tiramisujem Glavna lepota za nekaj minut cenovno ugodnejšega in polno spalnico brez enega samega Ampak po vseh dolinah, stenah in kramljanja z domovino … In po celem smrčača. špicah, ledenikih in travah, borovnicah tednu gorskih lepot so mi nožice od Zadnje jutro me je čakal dolgi pohod in jagodah me je najlepša stvar pričaka- sreče najbolj zacepetale na železniški skozi Codero. Štiriurno pešačenje po la čisto drugje, kot bi si mislila še kako postaji – ob Njegovem nasmejanem makadamu se je za spremembo prile- leto pred tem. Kajti kot samooklicani obrazu. glo – nobenih skal, nobenega granita, realistki se mi je zdaj – kot pregovorni Da pa zaključim hribovsko, kot se nobene telesne in miselne telovadbe! zarečeni kruh – maščevalo vse moje spodobi: že dan kasneje sva si za piko na Idilo je kvaril le helikopter, ki je vztraj- posmehovanje romantiki. Zdaj sem i privoščila še en tritisočak. Ob zvezdni- no brenčal sem in tja in prevažal tovore bila jaz tista, ki je na vsakem prelazu ški dolomitski gneči se mi je prav milo za prebivalce doline. Toliko o neomade- letala naokrog s telefonom v roki in storilo – po granitu! m ževani prvinskosti doline brez ceste … besno skušala pričarati italijanski signal informacije
Treking pod Pizom Badile in v Val Codero Etape po dneh: telefon +41 81 822 11 38. Zelo zahtevna Izhodišče: Prelaz Maloja (1815 m) na 1. dan: Skozi dolino Val Forno do koče označena pot (ferata s prelaza), 5 h. vrhu doline Val Bregaglia/Bergell v Švici. Capanna del Forno, 2574 m, telefon +41 4. dan: Po polici Il Viale do koče Capanna Ljubljana–Benetke–Bergamo–Como– (0)81 824 31 82, http://www.fornohuette.ch. Sasc Furä, 1904 m, telefon +41 (0)79 437 Chiavenna–Maloja, 600 km. Zahtevna označena pot, 4 h. Daljša varian- 25 80, http://www.sascfura.ch. Zahtevna Oprema: Osnovna gorniška oprema, za ta je čez prelaz Passo del Muretto (2562 m) označena pot, 3 h. prečkanje ledenika in snežišč so koristni z možnostjo vzpona na Monte del Forno 5. dan: Čez prelaz Passo della Trubinasca cepin in dereze, za zavarovane odseke pa (3214 m). (2701 m) mimo bivaka Pedroni Del Prà do samovarovalni komplet. 2. dan: Čez ledenik Vadrec del Forno in koče Rifugio Brasca, 1304 m, http://www.ri- Preskrba: Vode je po poti dovolj. Koče so prelaz Pass da Casnil Dadent (2941 m) do fugiobrasca.it/ v dolini Val Codera. Zelo zah- udobne, cene pa so posebej na švicarski koče Capanna da l'Albigna, 2333 m, telefon tevna označena pot (ferata čez prelaz), 6 h. strani zasoljene (dobrih 50 EUR za polpen- +41 (0)81 822 14 05, http://www.albigna.ch/. 6. dan: Skozi Codero do kraja Novate zion), zato je prigrizke priporočljivo nositi s Zahtevna označena pot, 5 h. Mezzola. Nezahtevna označena pot, 3–4 h. sabo. Spanje je smiselno rezervirati (lahko 3. dan: Čez prelaz Passo Cacciabella prek spleta). (2895 m) do koče Capanna Sciora, 2118 m,
2
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |25| INTERVJU Nekoristni svet je lahko koristen Pogovor z Edom Kozorogom Žarko Rovšček
Intervjuji se pogosto začnejo z nagovarjanjem. Z Edom Kozorogom gorsko skupino raziskali in preplezali se srečujem že od njegovih zgodnjih let v Mladinskem odseku PD ključne, takrat nerešene probleme, smo Tolmin. Na pobudo za pogovor mi je sprva skromno odgovoril, izdali vodnik. Sodeloval sem pri izdaji da zadnja leta njegova dejavnost ni več toliko povezana z večine plezalnih vodnikov za primorski del Julijcev, kjer sem preplezal petin- gorami, da ne ve, ali je za Planinski vestnik dovolj zanimiv. Ko bi petdeset prvenstvenih smeri (izstopajo mu pripravil vprašanja, je dejal, bi se odločila kako in kaj. Steber, Onkraj resničnosti in Zaratustra v Vršacu, Bolero v Jerebici, Eni in drugi v Planji, Klic samote v Maselniku, Menil sem, da bi imel 53-letni univerzite- (načelnik od 1986 do 1989). V 80. Stečina v Bavhu ter Sulica in Quo vadis tni diplomirani inženir gozdarstva, vodja letih je bil pravi razcvet primorskega v Paklenici), enajst prvih vzponov v OE Zavoda za gozdove RS v Tolminu, alpinizma, odseki in alpinisti so zelo zaledenelih slapovih in številne prve veliko povedati. Življenje mu prepletajo dobro sodelovali. Ko smo posamezno proste ponovitve (izstopajo Puntarska alpinizem, gorsko reševanje, turno kaja- kaštvo, kolesarjenje in še kaj. Ukvarja se z urejanjem gozdov, gozdnogospodarskim načrtovanjem in z raziskovanjem njegove zgodovine. Sledove svojega poklicnega in ljubiteljskega početja pušča v bogati publicistični in fotografski beri. V letih 1988–1997 je bil član uredniškega odbora Planinskega vestnika.
Tvoje najaktivnejše obdobje v alpinizmu je bilo v času srednje šole in v študentskih letih (1978–1989). Kako bi ga označil? V alpinistični odsek sem se vključil s prijatelji na srednji gozdarski šoli v Postojni. Na zidovih v okolici šole in internata (tu je nekoč služboval tudi naš vzornik Henrik Tuma) smo viseli skoraj vsako prosto uro. V 3. razredu je naš jeseniški kolega ugotovil, da smo pripravljeni, in smo v prvih dneh janu- arja opravili prvi pravi podvig ''v slogu'' našega vzornika Bonattija, zimsko ponovitev Kugyjeve smeri v Razorju. Z ravnateljem internata smo se pogodili, da so nam za odhode ob koncu tedna in obiske Paklenice dali nekaj konzerv kot nadomestilo za čas bivanja zunaj ustanove. Igor Škamperle je to obdobje opisal v svoji knjigi Sneg na zlati veji. Med študijem v Ljubljani sem se vključil v Soški alpinistični odsek Tolmin
Edo na strokovni ekskurziji na Sardinijo Foto: Egon Obid
|26| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 v Vršacu, Kragljeva v Škednju, Huljeva v Na vrhu El Capitana leta 1986 Jerebici in Forma nova v Paklenici). Arhiv Eda Kozoroga Sodeloval sem v slovenskih alpinističnih odpravah v Tien Shan (1985), Severno Ameriko (1986), Patagonijo (1987) in njena dejanska (verjetno tudi tržna) Mt. Kenijo (1989); zanimale so me pred- vrednost neprecenljiva! vsem manjše odprave, v manj poznana S časovnega odmika mi sam vrhunski in obljudena gorstva. Kar v dveh uspeh odprave ni več najpomembnejše (Tien Shan v Kirgiziji in stolpi Paine v merilo uspeha. Največ mi danes pomeni Patagoniji) smo bili kot prvi takratni odprava v Torres del Paine v Patagoniji, Jugoslovani, v Tien Shanu celo med kjer nam je poslabšanje vremena in prvimi Nesovjeti, saj so gorstvo ravno v pomanjkanje časa preprečilo zaključek tistih letih odprli za tuje odprave. vzpona (nekaj let kasneje sta ga dokon- čala Marko Prezelj in Andrej Štremfelj). V gore pa si hodil že veliko prej? Veliko mi pomeni, da je prvi vzpon po Tolminska je neločljivo povezana z severni strani severnega stolpa ostal gorami, zato sem se že zgodaj seznanil slovenski. Prijetno mi je bilo, ko sta nas s planinami, pašo na planinah in tudi z Marko in Andrej pred svojim odhodom gorami. Ko sem se vključil v mladinski vprašala, ali nameravamo svoje začeto odsek, ki je bil s takratno mentorico delo dokončati. Pogrešam pa morda Marijo Šavli zelo aktiven, smo s šolskimi to, da nisem bil deležen fantastičnega izleti postopoma napredovali do visoko- razgleda z vrha stolpov, kar je zaradi gorja. Nekajkrat smo, najprej s stricem prevladujočega slabega vremena dano Karlom, kasneje z Jankom Kutinom, le redkim. Žal sem zaradi študijskih premarkirali vse poti matičnega PD, obveznosti moral takrat zavrniti od Vogla do Krna. Po opravljeni šoli za tudi ponudbo ameriškega naravovar- mladinskega vodnika sem se začel bolj stvenika, ki je v parku spremljal in se nismo omejili le na dimenzije dreves, ukvarjati z alpinizmom. preučeval pume in kondorje, da bi mu temveč tudi na pričevalno in mitsko nekaj mesecev pomagal … Bistveni del zanimivost, njihove ugodne energijske Že zgodaj si se vključil v teh odprav, poleg treningov in drugih učinke ipd. Gorsko reševalno službo. Kaj ti priprav, je bilo zbiranje podatkov in tovrstno delo predstavlja? vzpostavljanje stikov; v tistih časih Zadnja leta si posvetil raziskovanju Na tolminski postaji GRS mi je nekaj let povsem nekaj drugega kot danes. Ker zgodovine gozdov in načrtovanja, pomenilo skoraj službeno obveznost, sem ob tem redno študiral in si z vi- iskanju starih mejnih znamenj? moralno obvezo pomagati drugim. šinskimi in drugimi deli zaslužil denar Zaradi denacionalizacijskih postopkov Zadnja leta sem nekoliko manj aktiven. za svoje aktivnosti, sem se navadil smo leta 1993 obiskali državni arhiv v Pobudo večinoma prevzemajo mlajši na organizirano, sistematično delo in Trstu in slučajno našli tudi pogrešani kolegi, sam pa bolj aktivno pomagam vztrajnost, kar mi koristi še danes v Flameckov gozdnogospodarski načrt pri izdajah jubilejnih zbornikov (npr. ob službi in drugje. Nekatere vrednote za Trnovski gozd iz leta 1771, ki je bil v 60-letnici postaje, tečejo že priprave na in pogledi, npr. etični odnos do gora literaturi omenjan kot prvi na principih 70-letnico delovanja). Tudi GRS je vse in sten, tovarištvo, iskanje nečesa trajnostnega gospodarjenja. Kasneje bolj družbeno in drugače odgovorna, novega, popolnejšega, so v alpinizmu in smo obiskali še več arhivov, tudi na organizacijsko zahtevna. Po zdajšnjem sorodnih dejavnostih univerzalni, zato Dunaju, in našli še veliko zanimivega načinu financiranja in pozivanja po ostanejo vodilo različnim generacijam. arhivskega in kartnega gradiva, tudi za sistemu Uprave RS za zaščito in reše- To sem pred leti spoznal tudi med nekdanje deželnoknežje, kasneje cesar- vanje (112) služba namreč ni več samo pogostimi obiski pionirja primorskega sko-kraljeve (državne) gozdove v gorah gorska, kar se sicer počasi, a zanesljivo alpinizma Franca Ceklina. zgornjega Posočja. Za transkripcijo, odraža tudi pri njenem razvoju. prevode in obdelavo teh gradiv se je Veliko si tudi pisal. Najopaznejše oblikovala široka skupina strokovnjakov Alpinizem te je zaznamoval je tvoje delo na področju in po skoraj dvajsetih letih dela (z in koristno obogatil? alpinizma in gozdarstva. nekaj vmesnimi zastoji) je lani nastala Vedno mi je bil več kot šport, predvsem Če preskočim članke v strokovnih obsežna knjiga z izvirnimi besedili v raziskovanje in odkrivanja neznanega. revijah, je širši javnosti zanimivejša gotici, transkripcijo in prevodi v sloven- Nekatere ustaljene fraze so se sicer predstavitev izjemnih dreves severne ščino ter kartnimi prilogami. Ob tem je temeljito spremenile. Tista o osvajanju Primorske. Po večletnem zbiranju potekalo tudi raziskovanje na terenu, nekoristnega sveta se je z desetletji in podatkov o izjemnih drevesih smo po iskanje ostankov nekdanjih klavž, v stoletji pokazala, da je ta včasih lahko projektu LAS – Uživajmo lokalno hrano skale klesanih mejnih znamenj, razisko- še kako koristen, v nematerialnem in (v sodelovanju z nekdanjim soplezalcem vanje imen, povezanih s temi gozdovi, materialnem pogledu. Jakob Aljaž je Jankom Humarjem, danes direktorjem v katerih je bila nekoč zelo živahna denimo pred sto leti kupil parcelo na Lokalne turistične organizacije) uredili gozdarska dejavnost: sečnje v gozdovih vrhu Triglava za en goldinar; čeprav je najzanimivejša drevesa za obisk in visoko v gorah, spravilo lesa najprej po po splošnem vrednotenju nepremičnin izdali vodnik. Podnaslov Mitske vezi med drčah do vodotokov, potem pa plavljenje tudi danes vredna le dober evro, pa je preteklostjo in prihodnostjo nakazuje, da po Soči vse do Benetk. Nekatere takrat
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |27| sprožene dileme so še danes aktualne, rekreacijo. Pri izvedbi v praksi pa je še letih. Zanimivo je, da večina morskih denimo globalna in lokalna ekonomija; nekaj problemov. Zato smo v lanskem kajakašev, ki jih poznam, izhaja iz trajnost gospodarjenja, ki jo v nekaterih letu s projektom AlpStar opravili vrst alpinistov in gornikov. Tudi Karlo dejavnostih kot zadnji krik mode presojo večine poti, ki so potencialno Kocjančič, ki velja za pionirja turnega odkrivajo šele danes. Poleg gozdarskih zanimive za kolesarjenje v zgornjem kajakaštva pri nas (že leta 1932 je z mejnih znamenj me zanimajo tudi Posočju. Z gozdarskega kot tudi širšega lesenim sklepnim kajakom preveslal druga kamnita mejna in druga zna- vidika se kaže potreba, da bi med velik del jadranske obale), je bil gornik, menja. V Goriškem letniku sem napisal gozdnimi cestami in vlakami uvedli fotograf in publicist. Menim, da je članek o tem, saj je to področje varstva vmesno kategorijo traktorskih poti. Po obema dejavnostma skupno predvsem kulturnih znamenitosti sorazmerno njih bi lahko dopustili vožnjo lesa na to, da sta več kot šport, da se odvijata slabo obdelano. polprikolicah in prikolicah (in ne vlače- v neokrnjeni naravi in predstavljata nja!), hkrati pa bi se lahko uporabljale izziv za pustolovskega duha. Kajakaška Zavod za gozdove Slovenije, kjer tudi za vožnjo s kolesi, ježo in podobne potovanja lahko trajajo več dni, tudi si zaposlen, je po novi zakonodaji okolju prijazne dejavnosti. Po mojem več tednov in mesecev. S sabo imaš vse pristojen za presojo ustreznosti vožnja s kolesi (razen pri ekstremnih potrebno za spanje in bivanje, giblješ pa vožnje po gozdnih vlakah in poteh. spustih s posebnimi tekmovalnimi se ob manj obljudenih obalah, otokih Kakšna so vaša prizadevanja? kolesi) na tleh ne povzroča večjih in raziskuješ. Alpinizem potrebuje Prvič sem se seznanil z gorskimi kolesi poškodb kot hoja. Večji problem je celega, dobro psihofizično treniranega v Severni Ameriki. Med odpravo so mi dogovor z lastniki zemljišč oziroma so- človeka, turni kajakaš pa si lahko že v študentskem naselju izmaknili moje bivanje z ostalimi uporabniki obstoječih ob splošni dobri pripravljenosti, saj gre staro kolo poni. Ravno takrat, okoli poti in vožnja po mirnih zavarovanih za manj izpostavljen šport. Vsekakor 1987, so prišla na avstrijski in italijanski območjih. Veliko planinskih in drugih tudi kajakaštvo potrebuje polno mero trg prva gorska kolesa, tako sem ga imel poti je preozkih za varno srečevanje preudarnosti, ob razburkanem morju in verjetno prvi na Primorskem. Čeprav s pohodniki. Tudi kolesarstvo kot vse burji se lahko sprosti tudi nekaj adrena- me danes zanimajo bolj potovalne kole- bolj množična dejavnost ima določeno lina. Po etapah sem preveslal že celotno sarske ture, recimo po Pohorju, Velebitu število takih, ki ne upoštevajo pravil, jadransko obalo do Albanije, lani Jonsko (letos sem bil po Črni gori), sem takrat zato je problem še toliko večji. Menim, morje v Grčiji, leto prej Skadarsko opravil nekatere podvige, ki veljajo še da je možno sobivanje med dejavnostmi, jezero, reki Crnojeviča in Bojano v danes za zahtevne, npr. od Krnskega za posamezne poti pa se bo potrebno Albaniji. Zaplotnik je dal v svoji znani jezera čez planino Razor po mulatjeri odločiti, da bodo namenjene predvsem knjigi prednost predvsem poti. Zame in naprej po današnji E7 do Bače pri kolesarjenju. Mnogo poti v naravi je je pomembno oboje, najprej izbor (več) Podbrdu. Ob srečanjih z uporabniki opuščenih, ne ustrezajo več svojemu ciljev, ki me motivirajo, potem pa tudi, poti sem bil bolj deležen začudenja kot namenu in bi jih lahko ponovno uredili po kakšni poti jih bom dosegel. Oboje neodobravanja. Popularizacija in mno- kot kolesarske poti. Komisija za turno je pomembno za splošno motivacijo in žičnost rojevata tudi probleme. Zato je kolesarstvo pri PZS je zelo aktivna in se splošno življenjsko kondicijo. m bila pred približno dvema desetletjema je stvari pravilno lotila. sprejeta znamenita Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju in omejujoči Sva morda med tvojimi aktivnosti člen v Zakonu o gozdovih; vožnja z vsemi še katero izpustila? vozili, tudi s kolesi zunaj gozdnih in Prepričan sem, da meriš na moja Kolesarjenje po Severnem Velebitu drugih cest je bila prepovedana. Te turna kajakaška popotovanja v zadnjih Arhiv Eda Kozoroga določbe pa so bile preveč omejujoče in težko izvedljive, zato sta bili vožnja s kolesi in ježa pred leti spet nekoliko sproščeni. Po spremembi Zakona o gozdovih leta 2009 je zdaj možna vožnja s kolesi, ježa po gozdnih vlakah in poteh ob določenih pogojih (poti in vlake morajo biti pred označitvijo usklajene z Zavodom, lastniki zemljišč in lokalno skupnostjo) in na območjih, ki so opredeljena v območnih gozdno- gospodarskih načrtih. Ti so bili sprejeti leta 2011, območja za sprejemljivost turističnih dejavnosti so bila opredelje- na po enotnih kriterijih za vso Slovenijo in usklajena z vsemi deležniki. Sam sem bil avtor takega načrta za zgornje Posočje. Lani je bil spremenjen tudi Zakon o ohranjanju narave, ki zdaj dovoljuje vožnjo s kolesi po utrjenih poteh in na območjih, ki so opredeljena za
|28| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 KOLUMNA
Bogatenje naše Viki Grošelj gorniške dediščine
lovenski vrhunski prostore ter financirala in alpinizem je upravljala delovanje sate- nedvomno v litskega muzeja. Slovenija svetovnem merilu – kot ena najbolj slikovitih Spriznana zgodba o uspehu. gorniških dežel na svetu – Izhaja iz bogate tradicije ima za to velik potencial in in zgodovine slovenske- številne lokacije, ki bi bile ga gorništva. Na dosežke in primerne. Kar nekaj sem si dejanja slovenskih alpinistov jih s somišljeniki že ogledal, smo ponosni ne le slovenski opravili smo tudi prve gorniki, ampak Slovenci razgovore s pristojnimi pred- nasploh. Poleg tega alpinizem stavniki lokalnih skupnosti. promovira univerzalne Gre seveda za kompleksen vrednote, ki so pomembne za načrt, ki ne bo prinesel rezul- družbo, ter s tem pomembno tatov kar čez noč. Dobro pa je, posega tudi v polje splošne da gorniki in drugi zaintere- eksponatov, ki jih je sedaj Grad Zaprice nad Kamnikom, kulture. sirani razmišljamo v to smer. zaradi pomanjkanja prostora v katerem ima prostore To je samo nekaj razlogov za Ne nazadnje gre za pobudo, prisiljen hraniti v depojih. Medobčinski muzej Kamnik. to, da razmislimo o morebitni ki ni ideološko, politično, re- Glede lokacij iskanih objektov Foto: Vladimir Habjan ustanovitvi dodatnih raz- ligiozno ali kako drugače je pomembno, da smo odprti stavnih prostorov kot sate- obarvana. V končni in za vse predloge in vrste sode- litskih objektov Slovenske- uspešni fazi bi tak projekt, če lovanja. Še posebej zato, ker na njenih pobočjih mrgoli obi- ga planinskega muzeja v vzamemo za primer in zgled menim, da sta eden ključnih skovalcev, ki jim je ob špor- Mojstrani. S tem bi obogatili Messnerjeve muzeje, poleg dejavnikov za uspešno tno-rekreativnih vsebinah javno podobo gorništva širjenja gorniške in splošne izvedbo zamisli interes in smiselno ponuditi še kakšno ter dodatno izpostavili kulture ter dodatne turistične podpora lokalne skupnosti. kulturno. njegove dosežke, vrednote ponudbe lokalni skupnosti Po ogledu nekaj zanimivih V neposredni bližini Šmarne in povezave z umetno- prinesel tudi kakšno novo lokacij in razgovorih na gore je grad Smlednik, prav stjo, zgodovino, naravo … delovno mesto. različnih koncih Slovenije tako odlična lokacija z lepimi Da imamo Slovenci na teh Če bi bil interes slovenskih verjamem, da je Kamnik – pogledi na vse tri glavne področjih kaj pokazati, me gornikov in določene lokalne zaradi svoje lege pod gorami, slovenske gorske skupine, dodatno prepričuje moje skupnosti kjerkoli v Sloveniji izjemne gorniške tradicije in Julijce, Karavanke in Kamni- dobro sodelovanje z verigo dovolj velik, sem tudi sam, ne nazadnje slikovite lokacije ško-Savinjske Alpe. A to so le gorniških muzejev alpini- ob sodelovanju s Sloven- gradu nad mestom – že eden tri od številnih možnih lokacij stičnega kolega Reinholda skim planinskim muzejem, z od pravih krajev za ustano- po Sloveniji. Verjamem in Messnerja, ki jih je zasnoval njegovo Ustanovo Avgusta vitev satelitskega muzeja vem, da jih je še veliko več. v Dolomitih in že vrsto let Delavca, lokalnim planin- alpinizma in gorske kulture. Prav tako verjamem, da bo ta odlično delujejo. V njih skim društvom ter drugimi Naslednja zanimiva lokacija je pobuda prej ali slej zaživela imamo Slovenci pomembno zainteresiranimi, pripra- nedvomno Šmarna gora, kjer in prinesla nekaj pozitivnega mesto in smiselno se mi zdi, vljen pomagati pri zbiranju je tradicija še bogatejša in ima vsem nam. da v skupno dobro nas vseh vsebine razstavnih prostorov že postavljene trdne naravne S tem razmišljanjem vabim nekaj podobnega ustvarimo in zanimivega muzejske- in kulturne zgodovinske vse zainteresirane institucije in razvijemo tudi v Sloveniji. ga gradiva tako doma kot temelje. Vrh Šmarne gore in posameznike, ki se jim zdi Seveda morajo biti za v tujini. Dodatno me pri tej kot starodavna romarska zamisel vredna podpore, k uspešno izvedbo takega zamisli spodbuja dejstvo, da pot, Aljaževa rojstna hiša v razmisleku, novim pobudam načrta ustvarjeni določeni bi Slovenski planinski muzej, Zavrhu in plezališče Turnc in sodelovanju. pogoji. Razstavne prostore ob pomembnih eksponatih pod Grmado tvorijo izjemen bi oblikovali v tisti lokalni lokalnih gornikov, umetnikov, zgodovinski trikotnik, ki bi ga Kolumna izraža stališče avtorja skupnosti, ki bi imela za to zgodovinarjev … na novih lahko povezali še z zgodovin- in ne nujno tudi uredništva in interes, ponudila ustrezne lokacijah predstavil del svojih sko pohodno potjo. Že sedaj Planinske zveze Slovenije. m
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |29| Z NAMI NA POT
Karavanška pomladna ljubljenka
Golica Gorazd Gorišek
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je golica strm, s je večini, tudi tistim, ki sicer tovrstne travo porasel svet, običajno nad gozdno mejo. Za goro, ki nastopa muzike ne prenašajo najbolje, dobro znana Avsenikova polka Na Golici, brez v tokratni rubriki Z nami na pot, bi težko našli primernejši opis, ki bi katere ne mine nobena prava veselica, hkrati v nekaj besedah na razumljiv način pojasnil ime. Ko se vozimo vrtijo jo ob športnih uspehih, posneta čez gorenjsko ravan in nekje pri Alpskem letalskem centru v Lescah je v nič koliko različicah, tudi daleč malo odmislimo Stolove strmine na desni in Triglavsko pogorje zunaj naših mejà, in hkrati velja za eno na levi, se nam "tam zadaj", kot bi ji bilo malo nerodno, postavi na izmed najpogosteje predvajanih skladb na svetu. S tem imenom so poimeno- ogled prav takšna podoba, kot jo opisuje slovar – to je Golica. Tudi vali celo televizijsko postajo in revijo, v nemško ime (Kahlkogel) poudarja njeno golo, plešasto teme. Sloveniji pa je tudi vas Golica, najdemo jo pod Miklavško goro nad Selško dolino. Množinsko obliko imena (Golice) nosi Gora, vas, pesem … celoten masiv od Jekljevega sedla do vasica, ki se sonči na prisojnih pobočjih Čeprav Golice ne boste našli na spisku sedla Suha, eden izmed najbolj znanih nad sklepom Tuhinjske doline, skoznjo slovenskih dvatisočakov, niti v svojem in priljubljenih gorniških ciljev pri nas. pa gremo, če se z juga odpravimo na gorovju ne sodi med najvišje vrhove, Najbrž je veliko razlogov, da je to tako, Menino planino. in tudi v skupini, ki se imenuje po njej, najbolj pa brez dvoma vabijo narcise, višinsko štafetno palico nosita Struška mnogi pravijo, da je pravilneje reči in Kje je kaj z Velikim vrhom, 1944 m, in Dovška pisati ključavnice, ki jim namenjamo Skupina Golice se na zahodu začenja s Baba, 1891 m, je Golica, 1835 m, ki ji za poseben odstavek. sedlom Mlinca, 1581 m, kjer se stika s glavni vrh lahko dodamo tudi pridevnik Marsikomu verjetno pride na misel Kepo. Najprej se greben proti vzhodu, ki Velika, glavno ime pa uporabljamo za tudi neka druga Golica – glasbena. To mu državna meja vdano sledi po najvišjih
|30| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 1646 m. S slednje se greben spusti na Do velikega križa na vrhu s slovenske sedlo Suha, 1438 m, do katerega seže strani najlažje pridemo s planine Dovška pred leti utrta gozdna cesta, ki zelo Rožca po poti proti Hruškemu vrhu, ko skrajša dostop na Golico. Čez nevpadljivi dosežemo mejni greben, pa nadaljujemo Ptičji vrh, 1550 m, in na severno stran čez lahko prehodno vzhodno pobočje prepadno sedlo Kočna, 1469 m, svet do najvišje točke. Koprivnjak je precej preide v naročje Struške, onstran katere obiskan tudi v času turne smuke. se na sedlu Medvedjak, 1698 m, kjer Na severni strani Golice je še nekaj domuje planina Seča, začenja sosednja manj pomembnih, večinoma gozdnatih skupina Stola. vzpetin. Severno nad Podrožco je Suha/Dürrkogel, 1300 m, na katero ne Stranske vzpetine vodi nobena pot. Vzhodno od nje stoji Najpomembnejši vrhovi so seveda Zgorelec oz. Kapelčni vrh/Kapellenberg, razporejeni vzdolž glavnega grebena 1226 m. Tik pod vrhom vodi označena med Koroško in Gorenjsko, a tudi pot iz Podgorij na Golico, do najvišje nekatere stranske kope v skupini Golice točke pa se lahko povzpnemo po neoz- so zanimive za obisk. Severovzhodno načeni stezi. Severno pod Zgorelcem od Dovške Babe je skoraj z mejnim sta na gozdni jasi dve kapelici, ki sta iz grebenom zraščeni Koprivnjak/Kleiner vasi v Rožu dobro obiskani. Na drugi Frauenkogel, 1754 m, ki tudi po višini strani Velike Suhe, globoke grape, ki prav nič ne zaostaja za nekaterimi se s severovzhodne strani zajeda pod vrhovi na razvodnici med Savo in Dravo. Golico, se nad Podgorsko planino/
Ključavnice Golica velja za belo goro. Če zima vsaj približno zasluži svoje ime, belina na njenih travnatih strmalih prevladuje od decembra do marca ali aprila. Ko pobočja okopnijo, si vršni travniki maja in junija, nižje pa že prej, spet nadenejo belo podobo. Za ponovno belitev poljan seveda ni "kriv" sneg, temveč ključavnice – kot jih imenujejo domačini, poznamo pa še celo Karavanška vrsto drugih imen za isto cvetlico (jurjevka, bedenka). Na Golici ni njihovo edino rastišče v Sloveniji (občudujemo jih lahko tudi na Krasu, Slavniku, v Prekmurju, ponekod v Zasavju, na sedlu pod Krempo nad Kolpo in še kje), je pa zagotovo najbolj znano in med obiskovalci priljubljeno za pomladna ljubljenka pomladni obisk. Travnike v okolici Plaškega Rovta in Planine pod Golico, 1 kasneje pa višje pod Krvavko, zasedejo številni ljubitelji gorskega cvetja.
vrhovih, strmo vzpne na Dovško Babo, 2 visoko čislano turnosmučarsko goro, pod katero se na razglednem hrbtu sonči planina Dovška Rožca s planšarijo. Babin vzhodni sosed je s cestnim pre- dorom prevrtani Hruški vrh, 1776 m. Na njegovem temenu stoji kapelica sv. Izidorja, zavetnika pastirjev in živine. Na naslednjem sedlu Rožca, 1587 m, je po- membno razpotje planinskih poti, tudi v njenih globinah se odvija promet, tokrat železniški. Greben se nadaljuje čez Klek/ Petelinjek, 1753 m, do Jekljevega sedla, 1488 m, s katerega doseže našo tokratno "glavno igralko" – Golico. Njeni vzhodni rami sta Krvavka, 1785 m, in Mala oziroma Adamčeva Golica,
1 Golica s Plavškega Rovta Foto: Franci Horvat 2 Cvet ključavnice Foto: Gorazd Gorišek
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |31| Maria-Elender-Alm dviga Veliki Mošenik/ Koče na Golici doseže najvišjo točko. 5 Muschenig, 1021 m. Gozdna cesta, kjer je pozimi sankaška Južna stran Golice, poleg smučarsko proga, vodi mimo Savskih jam in "popravljenega" Španovega vrha, 1334 m, Markljevega rovta tako zelo visoko, da nima dosti obiska po sredogorskih tistim, ki se pripeljejo do konca, res ne vzpetinah. Več ga je na travnatih polja- ostane več veliko hribovskih užitkov. nah v času cvetenja ključavnic. Omeniti Golica je dostopna po označeni poti tudi velja še Jelenkamen, 1096 m, pomol nad z zahodne strani, z Jekljevega sedla. Lepa Jesenicami, ki s skalnatih pečin, molečih neoznačena pot vodi tudi po vzhodnem iz gozda, ponuja nekaj razgleda. grebenu s sedla Suha čez Adamčevo (Malo) Golico in Krvavko. Severni pristo- Goliške poti za kopne … pi z avstrijske Koroške, kjer sta primerni Na vrh vodi z juga lepo število marki- izhodišči vasi Podrožca/Rosenbach in ranih poti. Najbolj obljudena je seveda Podgorje/Maria Elend, so daljši, napor- tista, ki od Svetega Križa, kot se je nekoč nejši in prebivalcem osrednje Slovenije imenovala Planina pod Golico, mimo malenkost odročnejši, četudi prav tako markirani ter – vsaj zgodovinsko gledano – zelo slovenski. Pot iz Podrožce 3 Tu je stala Kadilnikova koča. mimo osemmetrske navpične skale, pod 4 Zima na Golici katero izvira studenec Vodica, in čez 5 Južne strmali Golice planino Kladje na vrh je že pred prvo 6 Ključavnice s Triglavom svetovno vojno za Slovensko planinsko Vse foto: Gorazd Gorišek društvo označil oče slovenske markacije
3 6
4
|32| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Zadnji dom Jože Čopa Pri sv. Križu na Planini pod Golico je pokopan vrhunski alpinist in gorski reševalec Joža Čop. Umrl je leta 1975 v častitljivi starosti dvainosemdesetih let. Leto po smrti so mu na grobu odkrili doprsni kip z napisom: "Joža Čop, starosta slovenskih alpinistov in gorskih reševalcev." Med obema vojnama je preplezal vrsto prvenstvenih smeri, večinoma v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom, zaradi česar so bili nagrajeni z zlatim častnim znakom PZS in poimenovani zlata naveza. Njegova najbolj znana smer je Steber v Triglavski severni steni, ki sta ga kmalu po koncu druge svetovne vojne preplezala s Pavlo Jesih. Kasneje je bila smer poimenovana po njem – Čopov steber.
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |33| Poti na Golici so tako široke, da lahko da boste morali gaziti, a kmalu po za bralce naše revije pa je nemara hodijo kar trije vštric. sneženju nas lahko doleti tudi to. zanimivejša pestra planinska zgodo- Foto: Gorazd Gorišek Ravno tedaj je treba biti še posebno vina Golice, ki ponazarja obdobje na previden. Strma travnata pobočja so prelomu iz 19. v 20. stoletje. To je bil čas zelo izpostavljena snežnim plazovom. slovensko-nemškega tekmovanja, ki se Alojz Knafelc, ki je v tistih letih služboval Prav zaradi njih premore Golica na južni je, tako kot v sosednjih Julijcih, tudi na pri železnici v Beljaku/Villach. Lepo bi strani poleg običajne poti, ki drži do Golici odražalo v gradnji planinskih koč bilo, da bi se kdaj odpravili na senčno koče po vzhodni strani tovorne žičnice, razmeroma blizu vsaksebi. stran Karavank in tudi s severne strani tudi zimsko pot (razcep je pri spodnji Na mestu današnje Koče na Golici je usmerili korak na Golico in sosednje postaji), ki se vije navzgor zahodno od nekoč stala Spodnja oziroma Nemška vrhove. Škoda bi bilo, da bi zapuščina nje. Je strmejša in tik pod kočo, glede koča, ki jo je leta 1892 postavila kranj- naših dedov, ki so s ponosom in trudom na to, da se gibljemo v sredogorju, tudi ska podružnica nemško-avstrijskega vzdrževali slovensko besedo na osojni malenkost izpostavljena, vendar zani- planinskega društva DÖAV, SPD pa strani Karavank, odšla prehitro v mivejša in manj nevarna za snežni plaz. je svojo kočo, od katere so dandanes pozabo. Mi sami smo odgovorni zanjo. ostali samo še temelji, postavilo leta Kratek pogled v zgodovino 1905 slabo uro hoda stran prav na vrhu … in zasnežene dneve Ker je gora lahko dostopna, so bili njeni Golice in jo po starosti slovenskih pla- Zima povrne Golici mnogo prvobitnosti. prvi obiskovalci zagotovo domačini, nincev Francu Kadilniku, ki je za njeno Poti so zasnežene in koča zaprta. ki so se bolj ali manj po "službeni dol- gradnjo prispeval dobršen del sredstev, Kljub temu ni ravno veliko možnosti, žnosti" vzpenjali po njenih strminah, poimenovalo Kadilnikova koča. m informacije
Dostopi: Do izhodišč za izlete na Golico se zavijemo desno na magistralno cesto, pred Gerhard Leeb: Karavanke brez meja. iz osrednje Slovenije pripeljemo po gorenj- železarno pa levo skozi podvoz pod železni- Mohorjeva založba. 2010. ski avtocesti. Če smo si za začetek izbrali ško progo do Koroške Bele in navzgor na Stanko Klinar: 55 krat Karavanke. PZS. 2005. Planino pod Golico, avtocesto zapustimo Javorniški Rovt. Gozdne ceste iz prej ome- Stanko Klinar: Sto slovenskih vrhov. na izvozu Hrušica, nato zavijemo desno na njenih vasi sežejo še precej višje, a planin- Prešernova družba. 1991. magistralno cesto do Jesenic, kmalu za bol- cem priporočamo, da jih ne uporabljajo. Zemljevidi: Stol in Begunjščica, PZS, nišnico na semaforiziranem križišču levo in Literatura: Klemen Janša: Karavanke. PZS. 1 : 25.000; Jesenice, turistična karta Občine se po strmi asfaltirani cesti pripeljemo do 2010. Jesenice, 1 : 25.000; Karavanke, osrednji del, Planine. Do izhodišča na Javorniškem Rovtu Irena Mušič in Vladimir Habjan: Karavanke. PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, vzhodni del, se pripeljemo tako, da avtocesto zapustimo Sidarta. 2007. PZS, 1 : 50.000; Triglavski narodni park, PZS, na izvozu Lipce, na semaforiziranem križišču Stanko Klinar: Karavanke. PZS. 1997. 1 : 50.000.
|34| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Golica, 1835 m, s Planine pod Golico Karavanke
Prvi opis bo namenjen Planina pod Golico pod najbolj obiskani poti na turistično kmetijo Betel, Golico. Relativno visoko 980 m. izhodišče, do kamor seže WGS84: N 46,470333°, asfaltirana cesta, gostišča v E 14,059557° vasi, koča ob poti, lep pogled Gorenjsko avtocesto iz vasi proti vrhu in seveda zapustimo na izvozu ključavnice v pomladnem Hrušica, nato zavijemo času so nekateri od po- desno na magistralno cesto membnejših razlogov, da do Jesenic, kmalu za bolni- je na tej poti vedno veliko šnico na semaforiziranem pohodnikov. Med spodnjo križišču levo in se po strmi postajo tovorne žičnice in asfaltirani cesti pripelje- Kočo na Golici sta na voljo mo na Planino in naprej do celo dve poti: običajna in izhodišča. zimska, ki je pozimi manj Koča: Koča na Golici, izpostavljena snežnim 1582 m, mobilni telefon 041 plazovom, je pa strmejša, saj 735 911, odprta od maja do "Zimska" pot vodi kar naravnost navzgor proti Koči na Golici, vodi kar naravnost navzgor septembra. široka udobna pot proti vrhu pa v ključih čez sicer strmo travnato proti koči in je zato tudi v Časi: Planina pod Golico– pobočje. Foto: Gorazd Gorišek kopnih razmerah primernej- Koča na Golici 2 h ša za vzpon. Koča na Golici–Golica 1 h snežnim plazovom. Karavanke. Sidarta. 2007; Zahtevnost: Nezahtevna Sestop 2 h Izkušeni in dobro opremlje- Stanko Klinar: Karavanke. označena pot. Skupaj 5 h ni gorniki naj v zimskem PZS. 1997; Stanko Klinar: 55 Oprema: Običajna Sezona: Primerno v kopnih času skrbno izberejo čas za krat Karavanke. PZS. 2005. planinska oprema. letnih časih, običajno od vzpon. Zemljevidi: Jesenice, tu- Višinska razlika: 855 m maja do oktobra. Pozimi Vodniki: Klemen Janša: ristična karta Občine Izhodišče: Parkirišče na je strmo vršno travnato Karavanke. PZS. 2010; Irena Jesenice, 1 : 25.000; koncu asfaltne ceste v vasi pobočje zelo izpostavljeno Mušič in Vladimir Habjan: Karavanke, osrednji del,
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016
Golica, 1835 m, z Javorniškega Rovta Karavanke
Drugo pomembno Oprema: Običajna izhodišče za vzpon na planinska oprema. Golico je na Javorniškem Višinska razlika: 880 m Rovtu. Žal se na tej poti v Izhodišče: Parkirišče v spodnjem delu ne bomo bližini Doma na Javorniškem mogli izogniti hoji po ma- Rovtu, 970 m. kadamski cesti, ki seže WGS84: N 46,453682°, do sedla Suha in še dlje E 14,092096° proti Koči na Golici. Veliko Gorenjsko avtocesto planincev si pot skrajša z zapustimo na izvozu vožnjo do prevala Križovec Lipce, na semaforiziranem ali še višje do Pustega križišču zavijemo desno rovta. Pot po grebenu na magistralno cesto, pred čez Adamčevo Golico in železarno pa levo skozi Krvavko je seveda posebej podvoz pod železniško priporočljiva v pomladnem progo do Koroške Bele in času, ko dobršen del navzgor na Javorniški Rovt. Na vzhodnem grebenu Golice vzhodnih pobočij Golice Koči: Dom Pristava na Ja- Foto: Gorazd Gorišek pobelijo ključavnice. vorniškem Rovtu, 970 m, Zahtevnost: Nezahtev- telefon 04 580 67 32, Golica–Koča na Golici 45 pobočje zelo izpostavljeno na označena in deloma ne- mobilni telefon 031 322 856, min. snežnim plazovom. Izkušeni označena pot. Neoznačen stalno odprt; Koča na Golici, Koča na Golici–Dom na Ja- in dobro opremljeni gorniki del poti, ki vodi po grebenu 1582 m, mobilni telefon 041 vorniškem Rovtu 2 h naj v zimskem času skrbno med sedlom Suha in sedlom 735 911, odprta od maja do Skupaj 6 h izberejo čas za vzpon. med Krvavko in Golico, ori- septembra. Sezona: Primerno v kopnih Vodniki: Klemen Janša: entacijsko ni zahteven. Pot Časi: Dom na Javorniškem letnih časih, običajno od Karavanke. PZS. 2010; Irena je na neoznačenem delu Rovtu–sedlo Suha 1.30 h maja do oktobra. Pozimi Mušič in Vladimir Habjan: dobro sledljiva. Sedlo Suha–Golica 1 h je strmo vršno travnato Karavanke. Sidarta. 2007;
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |35| Golica, 1835 m, s Planine pod Golico Karavanke
PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000. Vzpon: S parkirišča se vrnemo nekaj korakov po cesti, po kateri smo se pripeljali, in zavijemo desno navzgor po asfalti- rani cesti mimo turistične kmetije Betel do gostišča Pri Fencu. Za njim krenemo desno na travnik in se po njem in kasneje po gozdu povzpnemo do makadam- ske ceste v bližini spodnje postaje tovorne žičnice. V nadaljevanju nas široka kateri se najprej spustimo skozi gozd sestopimo do Pri njej je razpotje (desno udobna pot vodi proti (pomagajo nam tudi spodnje postaje tovorne običajna pot na Golico), vrhu v ključih čez sicer nadelane stopnice), nato žičnice in naprej do levo pa vodi zimska pot, strmo travnato pobočje. pa prečimo strmo travnato izhodišča. po kateri se povzpnemo V bližini sedla med Krvavko, pobočje, ki je v zimskem do Koče na Golici. Sprva 1785 m, na desni in Golico času zelo izpostavljeno Gorazd Gorišek hodimo po gozdu proti levi. dosežemo glavni greben in snežnim plazovom. Kmalu Višje dosežemo stranski se po njem povzpnemo do smo na razcepu, kjer se v greben, ki postaja vse vrha. isti smeri (proti vzhodu) strmejši, osvobodimo pa Sestop: Do koče z nadaljuje prečna pot proti se tudi gozda. Tik pod kočo razpotjem pod njo sedlu Suha, 1438 m, Struški se nam z desne priključi sestopimo po poti vzpona. in Stolu, desno dol pa se običajna pot. Gremo po levi poti, po odcepi široka pot, po kateri
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016
Golica, 1835 m, z Javorniškega Rovta Karavanke
Stanko Klinar: Karavanke. PZS. 1997. Zemljevidi: Jesenice, tu- ristična karta Občine Jesenice, 1 : 25.000; Karavanke, osrednji del, PZS, 1 : 50.000; Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; Triglavski narodni park, PZS, 1 : 50.000. Vzpon: Z izhodišča gremo do bližnjega Doma Pristava in čez travnik in gozd dosežemo maka- damsko cesto (na desni so trije manjši ribniki), kjer je razpotje (naravnost Jelen- Suha, 1439 m, spet hodimo na Golici, po kateri se po Stolom. Po prijetni stezi s kamen in Jesenice). Oznaka po gozdni cesti. Naravnost grebenu povzpnemo do krajšimi vzponi in spusti za Golico nas usmeri na po cesti se nadaljuje pot vrha. hodimo skozi gozd in čez makadamsko cesto proti proti Koči na Golici (po Sestop: Do sedla pod strma travnata pobočja, prevalu Križovec, 1222 m. njej se bomo vrnili), mi pa Krvavko se vrnemo po ki se spuščajo z glavnega Tik pod prevalom na levem zavijemo desno na neozna- poti vzpona in s sestopom grebena. V bližini sedla ostrem ovinku zavijemo čeno pot, ki nas po grebenu nadaljujemo do Koče Suha sestopimo do gozdne na desno cesto. Po njej čez Malo (Adamčevo) Golico na Golici. Od nje kratko ceste in zavijemo levo po kmalu dosežemo levi odcep in Krvavko, 1785 m, pripelje sestopimo v smeri Planine njej do sedla in naprej do kolovoza, po katerem se do sedla med slednjo in pod Golico, na razpotju pa izhodišča. povzpnemo na travnike Golico, kjer se priključi- zavijemo na zgornjo prečno Pustega rovta. Do sedla mo označeni poti od Koče pot, ki Golico povezuje s Gorazd Gorišek
|36| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Golica, 1835 m, čez sedlo Rožca Karavanke
Vas Planina pod Golico je vidne. Orientacijo otežujejo poleg običajne, najkrajše tudi številne poti, ki jih je poti mimo Koče na Golici, na pašnem svetu shodila lahko izhodišče tudi drugih živina. možnosti, ki vodijo na Oprema: Običajna vrh. Vzhodna pot nas vodi planinska oprema. mimo Savskih jam in čez Višinska razlika: 1100 m Markljev rovt na sedlo Izhodišče: Parkirišče pri Suha, kjer se priključi- cerkvi sv. Križa na Planini mo smeri z Javorniške- pod Golico, 935 m. ga Rovta, zahodna pot pa WGS84: N 46,465877°, drži na sedlo Rožca in po E 14,050530° zahodnem pobočju gore Gorenjsko avtocesto Golica z Obirjem v ozadju. Po levem grebenu vodi na vrh pot na vrh. Turo lahko pope- zapustimo na izvozu z Jekljevega sedla. Foto: Gorazd Gorišek strimo z vzponom po ne- Hrušica, nato zavijemo označeni grebenski poti desno na magistralno cesto Koča na Golici–Planina pod Mušič in Vladimir Habjan: na Klek/Petelinjek, kar do Jesenic, kmalu za bolni- Golico 1.30 h Karavanke. Sidarta. 2007; turo podaljša za slabo šnico na semaforiziranem Skupaj 6 h Stanko Klinar: Karavanke. uro. Za tiste, ki ne marajo križišču levo in se po strmi Sezona: Primerno v kopnih PZS. 1997. spustov med vzponom asfaltirani cesti pripeljemo letnih časih, običajno od Zemljevidi: Jesenice, turistič- na goro, ima opisana pot na Planino in levo do cerkve. maja do oktobra. Pozimi na karta Občine Jesenice, morda "lepotno" napako – Koča: Koča na Golici, je strmo vršno travnato 1 : 25.000; Karavanke, relativno globok sestop na 1582 m, mobilni telefon 041 pobočje zelo izpostavljeno osrednji del, PZS, 1 : 50.000; Jekljevo sedlo, a takšne so 735 911, odprta od maja do snežnim plazovom. Izkušeni Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, pač grebenske poti. septembra. in dobro opremljeni gorniki 1 : 50.000; Triglavski narodni Zahtevnost: Nezahtevna Časi: Planina pod Golico– naj v zimskem času skrbno park, PZS, 1 : 50.000. označena pot. Na nekaterih sedlo Rožca 2 h izberejo čas za vzpon. Vzpon: Na izhodišču delih poti so markacije Sedlo Rožca–Golica 1.30 h Vodniki: Klemen Janša: izberemo desno cesto in obledele in zato slabše Golica–Koča na Golici 45 min. Karavanke. PZS. 2010; Irena po njej čez potok pridemo
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016
Golica, 1835 m, z Jesenic Karavanke
Zadnji opis bo namenjen hri- Višinska razlika: 1300 m Časi: Kopališče Ukova–Je- osrednji del, PZS, 1 : 50.000; bovskim dolgoprogašem. Če Izhodišče: Parkirišče pri lenkamen 1.30 h Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, se želimo na Golico povzpeti kopališču na Jesenicah Jelenkamen–Dom na Javor- 1 : 50.000; Triglavski narodni popolnoma iz doline in se (Ukova), 595 m. niškem Rovtu 1 h park, PZS, 1 : 50.000. izogniti dolgotrajni hoji po WGS84: N 46,437671°, Dom na Javorniškem Rovtu– Vzpon: Od parkirišča se asfaltu, je ena od primer- E 14,064131° sedlo Suha 1.30 h odpravimo navzgor po nejših poti v nadaljevanju Gorenjsko avtocesto Sedlo Suha–Golica 1 h cesti ob kopališču in že čez opisana različica, ki z Jesenic zapustimo na izvozu Lipce, Golica–Koča na Golici–Dom nekaj korakov zavijemo vodi čez razgledni pomol Je- na semaforiziranem križišču na Javorniškem Rovtu 3 h desno na ožjo asfaltira- lenkamen in skozi počitniško zavijemo levo na magistralno Dom na Javorniškem Rovtu– no cesto v dolino potoka naselje Javorniškega Rovta, cesto proti središču Jesenic. Jelenkamen–kopališče Ukova. Pri ograji vodnega kjer bomo vendarle stopili Vrh klanca pri gimnaziji Ukova 2 h zajetja krenemo levo na tudi na asfalt, naprej proti (pred železniško postajo) Skupaj 10–11 h stezo, se višje vrnemo vrhu. Veselo na (dolgo) pot! zavijemo desno na Cesto Sezona: Primerno v kopnih na cesto, jo prečimo in z Zahtevnost: Nezahtev- Toneta Tomšiča. Peljemo se letnih časih, običajno od vzponom nadaljujemo na označena in deloma ne- mimo Osnovne šole Prežihov maja do oktobra. po stezi do kolovoza, kjer označena pot. Neoznačen Voranc, za njo pa zavijemo Vodniki: Klemen Janša: zavijemo desno (kažipot). del poti, ki vodi po grebenu levo na ozko ulico (Ukova), po Karavanke. PZS. 2010; Irena Prečkamo dva kraka potoka med sedlom Suha in kateri se pripeljemo do ozna- Mušič in Vladimir Habjan: Ukova in se po kolovozu sedlom med Krvavko in čenega parkirišča v bližini Karavanke. Sidarta. 2007; vzpenjamo skozi gozd. Čez Golico, orientacijsko ni letnega kopališča. Stanko Klinar: Karavanke. čas nas kažipot povabi na zahteven. Krajši del vzpona Koči: Dom Pristava na Javor- PZS. 1997; Franci Novak bližnjo vzpetino Kalvarija na Jelenkamen je zahteven niškem Rovtu, 970 m, telefon in Urban Golob: Po s kapelico. Vrnemo se na ( jeklenice). Tura je dolga in 04 580 67 32, mobilni telefon sončnih obronkih Slovenije. kolovoz, ki se zoži v stezo. zahteva dobro kondicijsko 031 322 856, stalno odprt; Mladinska knjiga. 2014. Napis Pristava nas usmeri pripravljenost. Koča na Golici, 1582 m, mobilni Zemljevidi: Jesenice, turistič- desno čez večji del leta suho Oprema: Običajna telefon 041 735 911, odprta od na karta Občine Jesenice, strugo. Vse strmejša steza planinska oprema. maja do septembra. 1 : 25.000; Karavanke, nas vodi čez gozdnat greben,
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |37| Golica, 1835 m, čez sedlo Rožca Karavanke
do bližnjih hiš. Kmalu nas kažipot usmeri levo navzgor čez travnik v gozd. Po stezi in kolovozu ob njej se povzpnemo do makadam- ske ceste, jo prečimo in na- daljujemo z vzponom po kolovozu, ki čeprav večinoma poteka skozi gozd, omogoča nekaj razgleda na okoliške vrhove. Ko se kolovoz konča, stopimo na strmo stezo, pa kateri dosežemo gozdno sleme s pašno ograjo na desni. Markacija nas kmalu usmeri levo navzdol do potoka Raten, ki ga prečkamo kmalu za njim pa dosežemo Koči na Golici in do razpotja. gozd sestopimo do spodnje in pridemo do slabše ceste, razpotje (naravnost prečna Gremo po levi poti, po kateri postaje tovorne žičnice. po kateri se povzpnemo do pot proti Koči na Golici), levo se najprej spustimo, nato Prečimo makadamsko cesto Jeseniške planine. navzgor pa se odcepi pot na pa prečimo strmo travnato in nadaljujemo s sestopom Nad planino se vzpenjamo vrh Golice, ki ga dosežemo po pobočje, ki je v zimskem času skozi gozd do travnika, čez čez travnato pobočje do grebenu. V spodnjem delu je zelo izpostavljeno snežnim katerega dosežemo gostišče razpotja (levo lovska koča strmejši in deloma izposta- plazovom. Kmalu smo na Pri Fencu. Po asfaltirani cesti pod sedlom Rožca), mi vljen, proti vrhu pa se svet razcepu, kjer se v isti smeri se mimo turistične kmetije pa se usmerimo desno in položi in kmalu stopimo na (proti vzhodu) nadaljuje Betel spustimo do križišča, prečimo južna pobočja prostoren vrh. prečna pot proti sedlu Suha, kjer zavijemo desno do Kleka, 1753 m. V nadalje- Sestop: Sestopimo v vzhodni 1438 m, Struški in Stolu, izhodišča. vanju se pot strmeje spusti smeri po grebenu in kasneje desno dol pa se odcepi na Jekljevo sedlo, 1488 m, čez travnato pobočje proti široka pot, po kateri skozi Gorazd Gorišek
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016
Golica, 1835 m, z Jesenic Karavanke
ki ponuja nekaj lepih raz- gledišč – glavno, s klopco, je oddaljeno lučaj z označene poti. Nad osrednjim razgle- diščem se strma steza spet oprime grebena. Del poti je zavarovan z jeklenico. Ko strmina popusti, stopimo na Jelenkamen, 1096 m. Z vrha hodimo proti severu po širokem gozdnatem hrbtu in dosežemo sedlo pod Lenčkovim Špikom, 1223 m. Nadaljujemo desno skoraj po ravnem skozi gozd po prijetni široki stezi. Ko pridemo na travnik, se spustimo na njej kmalu dosežemo levi med slednjo in Golico, kjer se prijetni stezi s krajšimi vzponi kolovoz, po katerem pridemo odcep kolovoza, po katerem priključimo označeni poti od in spusti hodimo skozi gozd in do počitniškega naselja. Po se povzpnemo na travnike Koče na Golici, po kateri se čez strma travnata pobočja, cesti dosežemo razpotje v Pustega rovta. Do sedla povzpnemo do vrha. ki se spuščajo z glavnega bližini Doma Pristava, do Suha spet hodimo po gozdni Sestop: Do sedla pod grebena. V bližini sedla Suha katerega je le nekaj minut cesti. Naravnost po cesti Krvavko se vrnemo po poti sestopimo do gozdne ceste in proti desni. Zavijemo levo se nadaljuje pot proti Koči vzpona in s sestopom nada- zavijemo levo po njej. Kmalu (oznaka Golica) na maka- na Golici (po njej se bomo ljujemo do Koče na Golici. dosežemo sedlo s katerega damsko cesto proti prevalu vrnili), mi pa zavijemo desno Od nje kratko sestopimo v se do izhodišča vrnemo po Križovec. Tik pod prevalom na neoznačeno pot, ki nas smeri Planine pod Golico, poti vzpona. na levem ostrem ovinku po grebenu čez Malo Golico na razpotju pa se usmerimo zavijemo na desno cesto. Po in Krvavko pripelje do sedla na zgornjo prečno pot. Po Gorazd Gorišek
|38| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 TUJINA
V deželi marelic
Armenija s smučmi Uroš Prelovšek
Pred nekaj leti smo z Elbrusa in Ararata občudovali morje gora, ki Smučanje z Mt. Are se preko Malega Kavkaza razprostirajo proti jugu. Lepote teh vrhov Foto: Uroš Prelovšek ne dosegajo lepot naših Julijcev ali italijanskih Dolomitov, so pa višji, njihova enakomerna pobočja pa so kot ustvarjena za turno smučanje. do Erevana. Na letališču v Erevanu nas Armenija, eksotična dežela marelic in samosvoje kulture, dežela prvega je čakal Hovhannes, odpeljali smo se v krščanstva in svilnate poti, danes pa "domovina razseljenega naroda", hotel in tik pred svitanjem popadali v je lep cilj za vsakega popotnika. Predlagani program, ki je obetal več postelje. Noč je bila kratka in sonce še ne visoko, ko vstanemo. Poznozimski zrak, kot teden dni turnega smučanja po vsej deželici, vključno z Aragatsom, ki veje skozi okno, je nadvse prijeten, za dodatek pa ogled lokalnih znamenitosti, je odločitev olajšal. Tako svež. Nič nenavadnega, saj Erevan leži smo se še tretjič podali s smučmi v gore širšega območja Kavkaza. okrog tisoč metrov nad morjem. Okrog enajste jo mahnemo v center. Vodi nas Hovhannes oziroma Hovo (predlagal Tik pred odhodom smo izvedeli, da Ishkhanasar in Tezh, čeprav tritisočaka. je, naj ga kličemo z vzdevkom), ki je v imajo v Armeniji zadnjih štirinajst dni Kakor koli, v igri so druge zanimive pisani obleki in volneni kapi nenavadna nenormalno visoke temperature, tako kombinacije; vseeno pa naj vzamemo s pojava. Glede čečenske bradice, ki mu da naš vodnik Hovhannes vsak dan seboj ležalne podloge in spalke. krasi obraz, pojasni, da jo potrebuje na zaskrbljeno hodi z metrom naokrog Araratu, kamor zahaja kot tekmovalec v in meri višino snežne odeje – lahko, Erevan gorskih tekih ali kot vodnik, saj so tam da bomo kakšen hrib zamenjali z Po jutranji vožnji do letališča Marco Polo menda dobrodošli vsi, razen Armencev. drugim, bolj zasneženim. Aragats, v Benetkah in letu v Moskvo je našo Je prepričan vegetarijanec in za razliko Hatis in Ara … so v redu, problem sta sedmerico pozno zvečer čakal še let od mnogih meni, da je alkohol koristen,
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |39| Zanimive stene soteske v kanjonu reke Ara, 2600 m spretnosti. V vršnem delu imamo dobre Azat V nedeljo pred deseto znosimo opremo razmere za smučanje, v spodnjem pa je Foto: Uroš Prelovšek v kombi, čaka nas dobra ura vožnje do sneg vse bolj ojužen in pod smučmi vse izhodišča ture. Med potjo poberemo še bolj škrta. Po malici sestopimo s smučmi Tigrana, ki bo Hovu na naših turah za na ramah k vikendom pri Norashenu, kjer sam ga s pridom uporablja za umivanje vodniškega pripravnika. V predmestju nas na zaključku blatnega kolovoza čaka rok, pije ga pa ne. Kmalu smo na zanimi- se odpre veličasten pogled na Ararat. kombi. Med krožno vrnitvijo v Erevan se vem Cafesjyanovem trgu z eksotičnimi Vršni ledenik se blešči v soncu, zgornji ustavimo pri obeležju armenski abecedi, skulpturami. del gore je zasnežen. Vozimo se skozi kamnitih skulpturah armenskih črk, ki Z vrha kaskad je lep razgled na mesto vasice z ograjenimi nasadi jablan. Jabolka jih je z namenom, da bi ohranili kulturno z okolico. Kot gradbeni material pre- naj bi bila tu kljub višini okrog 1400 m identiteto naroda, v začetku 5. st. n. št. vladuje rožnati vulkanski tuf. Popoldne izvrstna. Na platoju nad Zoravanom na iznašel Mesrab Maštuts. Armenski jezik obiščemo zgodovinski muzej na glavnem levi zagledamo hrbet Are. Ob cesti na uvrščajo med indoevropske jezike, ima trgu. Zgodovina Armencev, mešanice okrog 1800 m si nadenemo opremo, nato pa tudi primesi jezikov drugih narodov ljudstev, je polna obratov. Najstarejša pa jo uberemo s smučmi na ramah čez z armenske planote. Hovo pojasni, da so država, ki je povezala različne rodove, je le rahlo zasnežene planjave proti gori v vse besede, ki jih Armenci uporabljajo, bila Kraljevina Van (Urartu) med 9. in 6. daljavi. V rastju prevladujejo drobni hrasti unikati. Če se kakšna beseda ujema z st. pr. n. št. V tem obdobju je bilo usta- z okroglimi želodi, vmes pa z grmovja besedo iz drugega jezika, jo črtajo iz slo- novljeno tudi mesto Erevan. Vrhunec je in dreves obiramo šipek in druge, napol varja in poiščejo novo. Kmalu zatem smo Armenija doživela v prvi polovici 1. st. posušene sladke sadeže. Z višino je snega v hotelu v Erevanu. Jutrišnji cilj bo Hatis, pr. n. št. pod kraljem Tigranom II., ko je vse več. med Armenci popularna gora, po vrnitvi predstavljala imperij med Kaspijskim, Nadaljujemo s prečenjem hrbta proti s ture pa bomo prespali v Tsaghkadzorju Črnim in Sredozemskim morjem. glavnemu vrhu. S predvrha odsmučamo ("Rožni dolini"). Novejša armenska zgodovina je prejkone v izrazit graben, nato pa se povzpnemo tragična. Ko smo muzejski vodički na glavni vrh masiva, ki ga krasi kovinski Hatis, 2529 m omenili, da smo bili pred nekaj leti na vetrolom, na katerem je naslikana Ob devetih se odpeljemo izpred hotela, Araratu, na Vanski trdnjavi in na otoku armenska zastava. Veter je vse močnejši med vožnjo poslušamo armensko glasbo. Akdamar ob jezeru Van, kjer stoji stara in oblakov vse več, razgledi se ožajo. Gledamo v nebo, prepredeno z oblaki. armenska cerkev sv. Križa, je potožila, Kmalu se odpravimo z vrha in prečimo Občasno malce porosi. Ustavimo se pri da za tega življenja ne bo imela možnosti strmo severno pobočje pod skalnati svetišču Garni na robu kanjona reke obiskati teh krajev. Jutri nas čaka vzpon "nos" Are, najizrazitejši del pogorja, od Azat. Po ogledu templja, ki so ga sezidali na Aro. Hovo meni, da so na gori prave tam pa po širokem hrbtu odsmučamo Neronovi gradbeni mojstri in od koder razmere za vzpon in smučanje popoldne, proti severu. Slog smučanja, ki ga je lep razgled na vasico Garni z vrtovi ko veter, mraz in led popustijo. gojita Armenca, temelji na pogumu in in sadovnjaki, posejanimi po pobočjih
|40| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Smučanje nad Selim Passom. Zadaj Ararat s kapo, levo od njega Mali Ararat. Foto: Uroš Prelovšek
ali pa Armenci s trenutnim imenom niso zadovoljni in iščejo gori novo ime. Gagik, prijazen navigator, na vprašanje, kje smo, odgovori, da se vrh imenuje Tsaghtunjac (nekakšen armenski "Rožnik"). Na vprašanje, ali morda pozna Slovenijo ali Slovence, je Gagik z navdušenjem odgo- voril: "Seveda, vaši športniki so odlični, navijamo za vaše košarkarje in smučarske skakalce." Potem ko se ogrejemo, se poslo- vimo. Kmalu pod vršnim triangulacijskim znamenjem zavijemo v pobočje in potem v desno po vse položnejših terenih proti izhodišču. Smuka je odlična, le v vznožju snega ni na pretek. Na poti v hotel se ustavimo še v piceriji v Erevanu. Jutri nas čaka smučanje z vrhov nad sedlom Vorotan, prenočili bomo v Gorisu.
Smučanje nad sedlom Vorotan – Goris Dopoldne se skozi Artashat zapeljemo do samostana Khor Virap v dolini reke Araks. Po legendi naj bi tu dal kralj Trdat III. zapreti Gregorja Razsvetlitelja v pod njo, se sprehodimo še po kanjonu. Po pol ure imamo počitka dovolj, skozi jamo pod samostanom. Ko ga je Gregor Čudovite bazaltne tvorbe sten soteske poševni rov se splazimo na plan, si nade- ozdravil neozdravljive bolezni, se je dal spominjajo na monumentalne orgle, zato nemo smuči, kmalu zatem pa se z vršnega kralj leta 301 pokristjaniti in s tem so je ta kraj poimenovan tudi Simfonija roba poženemo v zamegljeno strmo Armenci sprejeli krščanstvo. Razveselimo kamna. Nadaljujemo, ustavimo se še pri severno pobočje. Sneg je mehak, razmere se razgleda na Ararat, spomnimo se na samostanu Geghard na 1800 m. Prvi za smučanje kljub slabi vidljivosti dobre. smučanje z njega. Tudi danes je na vrhu samostan je tu stal že v antiki, v 13. Strmina se hitro unese, odsmučamo proti močan veter, ki nad vrhom gore pušča stoletju je dobil svoje sedanje ime. Sneži. zaselku z enakim imenom kot gora – dolge bele sledi v zraku. Ogledamo si Ogledamo si samostan, v kapeli Tigran in Hatis. Odpeljemo se v smučarsko letovišče Gregorjevo celico pod samostanom, Hovo zagodeta tibetansko mantro. Tigran Tsaghkadzor na višini okrog 1800 m in se potem nadaljujemo z vožnjo po ravnicah indijsko in tibetansko mitologijo in nad vasjo namestimo v penzionu. z nasadi vzcvetelih marelic mimo krajev religijo obvlada v podrobnostih. Akustika Ararat in Yeraskh. je odlična, prizor dopolnjujejo kapljice, ki Teghenis, 2851 m Ko se peljemo skozi manjši kraj Chiva, s strešne odprtine padajo na vlažna tla. V torek smo smučali s Teghenisa, vrha se Tigran šali: "Shiva je bil Armenec!" Nato se odpeljemo proti vasi Zovashen v masivu Teghenyats nad Buzhakanom. Ob cesti iz skupne blagajne nabavimo za pod vzhodnim vznožjem gore Hatis, To je bil lep nadomestek za pomanjkljivo vzorec vina iz granatnih jabolk, malin in na okrog 2000 m. Pozdravi nas nekaj zasneženi tritisočak Tezh. Pozajtrkovali grozdja. Po kosilu ob jezercu pod cesto domačinov in ogromen ovčarski pes. Vse smo v domačem vzdušju penzionske nadaljujemo po dolini reke Arpe. Na sedlu gosteje sneži v kosmih, zato v kombiju kuhinje in se zapeljali do konca stranske Vorotan na višini okrog 2400 m parkira- pomalicamo, zatem ob približno dveh dolinice pri Arzakanu. Parkirali smo mo pri monumentalnih "vratih". Skozi te štartamo s smučmi na nogah. Bolj ko pri vojaških objektih, si nadeli smuči in kraje so pred stoletji potovale karavane se dvigamo, bolj se veter krepi. Pobočja pričeli s hojo ob desnem bregu potoka, iz osrednje Azije v dežele okrog Črnega gore so gola, le tu pa tam leži grmiček ali ki smo ga kmalu prečkali preko dveh morja. Kamnit relief kolone kmetov s osamljena skala. Strmina se veča, tik pod vzporednih jeklenih cevi, ter nadaljevali cepci na rami krasi steno. Postavimo se ramo nas vihar že "prestavlja". Vidljivost ob potoku proti severozahodu. Po nekaj poleg in dopolnimo prizor, le da na ramah se slabša, smo v oblaku. Po zaledenelem kilometrih zložnega vzpona smo vendarle namesto cepcev nosimo smuči. Čaka nas spihanem hrbtu dosežemo vrh, kjer je prišli iz nizkega rastja in se zagrizli v tura na lep "brezimeni" vrh višine okrog blizu triangulacijskega znamenja v tla široka, mestoma spihana vršna pobočja. 2800 m, ki ga vidimo jugovzhodno od skopana pokrita jama. Vsi se spravimo Sredi popoldneva smo stali na vrhu, kjer sedla. Med potjo opazujemo lisico, ki vanjo. S stropa nam kaplja na glavo, kljub leži navigacijska postaja za armensko prečka vršno pobočje. Preko desnega temu pa smo s tem "udobjem" povsem letalstvo, po stenah prostorov visijo sedla dosežemo spihan vrh. Spremljajo zadovoljni. Dobre volje ne manjka, s sabo reklame za ruske letalske družbe. nas štirje praelementi – svež zrak, sonce, imamo nekaj priboljškov. Ko v tej krtini Z imenovanjem tega vrha je, kot kaže, kamenje in sneg. Z vrha občudujemo modrujemo, zunaj vihar tuli svojo pesem. nekaj zmede, ali zaradi pomena objekta neskončne zasnežene planjave gorate
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |41| Ararat, Khor Virap in dolina mejne Ustavimo se na delu ceste, ki je gori je čudovit razgled na Sevan, največje reke Arax najbližji. Vrh se pravkar odeva v oblak. visokogorsko jezero v Zakavkazju. Kmalu Foto: Uroš Prelovšek Pobočja so s te strani ravno prav strma odsmučamo z vrha, dan se je nagnil, za smučanje, a okolica in vznožje gore razgledi se ožijo. Najprej smučamo v sta danes skoraj brez snega. Le zgornja smeri pristopa, nato zavijemo proti pokrajine in čudovit sončni zahod. Ob še polovica gore se izzivalno blešči v snegu, severozahodu, kjer se nam obeta daljša svetlem nebu odsmučamo do ceste pod a tudi tik pod vrhom so opazna skalnata smuka. Ararat se medtem pokriva s sedlom. V večernem mrazu pospravimo rebra in raztreseno skalovje v snegu. popoldansko "kapo", nad markantnim robo v kombi, čaka nas še vožnja do Glede na to, da nas s ceste do vrha loči Malim Araratom pa sta le dva oblačka. Gorisa, kjer se namestimo v penzion v okrog 1550 višinskih metrov, nam gora Med potjo občudujemo slikovit ugasli alpskem stilu. Sobe so udobne, obložene z namesto smuke danes ponuja le muko, vulkan ob Sevanu in snežne lisice, ki lesom in opremljene s toplimi radiatorji. tudi ob povratku bi morali večji del poti zbežijo v kotanje, še preden pomislimo Okna sob nudijo razglede na čudovite smuči nositi na ramah. Nadaljujemo na fotoaparat. Snega je dovolj za v vrtove za hišo, kar pa smo lahko ugotovili proti sedlu Selim, kjer se na višini okrog zgornjem delu odlično, v spodnjem delu šele naslednje jutro. 2400 m izkrcamo in nadenemo smuči. pa dobro smuko. Kljub razsežnostim Proti vzhodu se nad nami razprostirajo gorovja celoten spust s postanki traja le Nesojeni Ishkhanasar – širna, lepo zasnežena pobočja pogorja dobro uro. Na enem od ovinkov severno smučanje nad sedlom Selim Vanrdenis z vrhovi visoko nad 3000 m. od sedla nas pobere kombi. Ob obalah Ta dan smo imeli v načrtu smučanje z Okrog poldneva se pojavi nekaj zani- Sevana se vračamo v Erevan. Nebo se Ishkhanasarja. Po poznem zajtrku se mivih "rib" na nebu. Vsakič ko se po zapira, med vožnjo porosi. Ishkhanashar ustavimo na razgledniku nad Gorisom, obsežnih planjavah povzpnemo na vrh nam je zaradi pomanjkanja snega "ušel", ki leži v soteski istoimenske reke, zatem pred seboj, se nam pred očmi pojavi v a danes smo kljub vsemu povsem prišli nadaljujemo proti Sisianu. Na levi nas daljavi naslednji, nekaj sto metrov višji na svoj račun. V naslednjih dneh gremo spremlja veriga mejnih tritisočakov, na vrh. Zlagoma nadaljujemo do razgle- na Aragats, nocoj bo potrebno spakirati desni pa mogočni Ishkhanasar, 3550 m. dnega vrha na okrog 3400 m, od koder opremo za naslednje tri dni.
|42| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Aragats, južni vrh, 3879 m seva skozi okna jedilnice, a daje le malo s postaje, kjer smo bili v teh dneh edini Ob osmih se odpeljemo proti Aragatsu, energije. Zbiramo moči za naslednji gostje. Smučamo nekaj sto metrov proti ugaslemu štiriglavemu stratovulkanu. dan, popoldne se priležeta kosilo in čaj. zahodu, zatem se povzpnemo na s pira- Šofer nas s kombijem zapelje mimo Kdor želi, si lahko v kleti poslopja ogleda mido označeni vršič na okrog 3300 m. Z astrofizikalnega laboratorija Bjurakan do fizikalne merilne naprave. Veter naj bi se vrha se pod nami razpira dolga soteska. snežne meje, od tam pa si z goseničarjam dopoldne umiril. Sledi pogovor, Tigran Odsmučamo po njenih pobočjih in skrajšamo pot do električnih daljno- nas spomni, da je danes prvi pomladni nadaljujemo v desno po planjavah proti vodov na 2750 m. Ti so speljani vse do dan, Hovo pa nam je – na mizi stoji tudi jugu, kjer pa snega kmalu zmanjka. Če postaje za preučevanje vesoljskih sevanj marelična marmelada – predstavil svoje želimo še danes priti v civilizacijo, se na 3190 m, ki je naš današnji cilj. Pot po gastronomske izkušnje z mareličnimi moramo usmeriti proti visokogorski širnih pobočjih Aragatsa se le zlagoma jedrci. cesti, po kateri smo se pred dnevi dviga. Kmalu v pobočju nad seboj zagle- Naslednji dopoldan okrog desetih pripeljali. S smučmi na ramah prečimo damo zidane objekte naše postojanke. pričnemo s turo, veter je ponehal. Na travnike in nadaljujemo s smučanjem po Nekaj deset metrov pod njo se klima severu nedaleč stran se pred nami v soteski. V spodnjem delu jo uberemo po obrne, namesto vročine nastopi sibirska snegu bleščijo južna pobočja Aragatsa. s snegom prekritem žuborečem potoku. vejavica. Zadnjih nekaj metrov naredimo Prečimo zamrznjeno umetno jezerce Soteska se oži in postaja neprehodna, med grotesknimi objekti, počutimo se Kari pred kočo, po približno dveh urah zato se po strmih travah povzpnemo kot na drugem planetu. Merilnim, voja- zložnega vzpona dosežemo južni vrh, ki na rob in nadaljujemo do križišča nad škim in drugim napravam je za kuliso v je povsem spihan, nešteto kamnov gleda Antarutom, kjer zaključimo nekajdnevno belino zavita gorata pokrajina. iz snega. Pri vršnem križu odložimo pentljo. Zvečer v taverni v Erevanu naz- Namestimo se v glavnem poslopju, na smuči. Privlačen je pogled na zahodni dravimo pred slovesom. katerem je pred vhodom v armenščini, vrh Aragatsa nedaleč stran, ki je višji in Naslednjega dne med popoldanskim ruščini in z latinico zapisano: "Erevanski strmejši, nima pa dovolj snega, da bi bil poletom proti Moskvi občudujemo fizikalni institut; raziskovalna postaja smučljiv. Enako velja za glavni, severni Elbrus v soncu in obujamo spomine ARAGATS". Maloštevilno osebje nas vrh Aragatsa. Vulkanska kaldera je na smučanje z njega pred štirimi leti. prijazno postreže s čajem, zatem se raz- povečini zasnežena, a povratni vzpon bi Pomislim na Hovhannesovo misel pred mestimo po sobah. Stene so prepleskane bil zamuden. Uživamo, dan je popoln. Po nekaj dnevi v Tsaghkadzorju: "Ljudje veli- z rdeče-belimi vzorci, okna so ovešena z pavzi se počasi pripravimo na povratek. kokrat rečemo, da smo izgubili to ali ono zelenimi zavesami, tla prekrivata parket Del ekipe peš sestopi do sedelca pod stvar, nikoli pa, da smo izgubili dan''. Kot in modra preproga. Morda je bila ta vrhom. Smuka le ni tako dobra, kot je da bi bile drobne stvari pomembnejše od oprema tu že pred petdesetimi leti, a bila v preteklih dneh nad Vorotanovim življenja. m vse je na svojem mestu. Sobe ogrevajo in Selimovim sedlom. z električnimi radiatorji. Možnosti za sušenje obleke in notranjih čevljev so Povratek tu vendarle boljše kot v hotelu s štirimi V nedeljo zjutraj se po zajtrku zahvalimo zvezdicami v Erevanu. Sonce popoldne kuharicama za prijaznost in odrinemo
Varni tudi v tujini!
Ekskluzivna ponudba zdravstvenega zavarovanja v tujini z asistenco CORIS za člane PZS, ki je odlična dopolnitev članskega zavarovanja PZS za aktivnosti v tujini! Zavarovanje krije stroške zdravstvene oskrbe v tujini ter stroške prevoza v domovino. Poleg tega zagotavlja tudi 24-urni asistenčni center v slovenskem jeziku, ki vam pomaga pri organizaciji pomoči v tujini. V zavarovanje je vključeno tudi športno plezanje, deskanje in smučanje izven urejenih prog ter planinarjenje in treking 24 h brez skrbi. do 6.500 metrov nadmorske višine. Zavarovalna vsota znaša 25.000 EUR, letna premija za posameznika 43,68 EUR (redna premija 96 EUR) za družino z družinskimi člani, ki so člani PZS, pa 103,04 EUR (redna premija 184 EUR). Več na www.clanarina.pzs.si, na e-naslovu [email protected] ali na telefonski številki 01/43-45-688.
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |43| ZGODOVINA O ostrem grebenu, ki ga danes ni več Triglav, kot so ga doživljali prvopristopniki Ivan Veber
Če se danes vzpenjamo na Triglav, si ne moremo predstavljati, s Kadilnik4: "Naenkrat stojiva pred velikim kakšnimi težavami so se ubadali prvopristopniki. Imel sem priložnost, stolpom, kateri skoraj navpik proti nebu da sem to pot prvič prehodil že pred petinšestdesetimi leti. Poznal molí. Zdaj povprašam Jožeta, kodi da gori pojdemo. "Ravno po robi," pravi. sem tudi opise vzponov zgodnjih osvajalcev Triglava in skrbno "Gospod le korajžo, vse bomo prestali." poslušal svoje vodnike, zato vam lahko o tem nekaj napišem. Enmalo me je streslo; ali mislil sem, ako mora biti po robu, hajdimo po robu! Začeli smo tedaj lesti po robu Da je prva četverica Bohinjcev šla leta zanimala. On je bil tisti, ki je obljubil do podvrha." Zadnji stavek pri vseh 1778 z Velega polja proti Kredarici in šest zlatnikov prvopristopnikom. Triglav, zgodnjih obiskovalcih pove, da je bila nato po ledeniku splezala na greben ki se iz Bohinja vidi nekoliko rjavkaste huda preizkušnja že blizu vrha. Tam je še med Malim in glavnim vrhom Triglava, barve, barve železa, je bil za Zoisa danes Vodnikova plošča. piše Mira Marko Debelakova v Kroniki zanimiv, saj je njegovi bohinjski železar- Oba prva zapisa imenujeta réz tisti del Triglava. Tudi Beneševa slika jasno ni tedaj že primanjkovalo železove rude. grebena med Malim Triglavom in vrhom, pokaže Triglavski ledenik ali Zeleni sneg, Poglejmo še zapise zgodnjih obiskovalcev ki je bil tako oster, da so ga večinoma ki je segal do grebena. Hoja po njem Triglava. Rosthorn2: "Na tem kraju se jahali (risba V. Kopača). Le bohinjski z derezami za vajene ni bila posebno domala navpična stena nenadoma vzpne vodniki so hodili po njem pokonci. Danes težavna. Toda povratek bi bil že nevar- pred plezalcem, ki mora splezati nanjo je seveda ta ostri greben ali réz zravnan. nejši. Zato so se verjetno vračali čez Mali s tiste ozke rezí. Polagoma in previdno, Najprej je bohinjski vodnik Škantar Triglav po kopnini. Tudi Willomitzerjevo1 s pogledom uprtim le v stóp, ki ga otipa odstranil majave skale, nato pa še Aljaž poročilo o prvem vzponu, zdaj izgublje- noga … Na tej navpični steni, ki moli kot 1897 organiziral njegovo miniranje. no, je po povzetku tako ohranjeno. krmolja (izbočena kamnita tvorba, op. Kugy5 je leta 1875 imel na tem mestu že V arhivu Zoisove železarne Javornik ur.) nad severne prepade, visiš tako rekoč pomagalo: "V prvem žlebu pod Malim (Arhiv RS) sem pred tridesetimi leti prosto v zraku nad strahotno globino. Triglavom in v prvi strmali glavnega našel skico triglavskega pogorja z Da premagaš to nevarnost, moraš biti vrha, tik nad grebenom, so bili zagozdeni bohinjske strani z vrisano potjo, verjetno res precej neustrašen. Toda le nekaj leseni klini." Verjetno prav tisti, ki jih je iz tistega časa. Zanimiva je predvsem korakov višje in že je pogumni plezalec pritrdil omenjeni vodnik Škantar. "Prvi narisana oblika vršne glave Triglava, ki na širokem hrbtu pečine, ki po njej pri- žleb" Kugyja ima tudi svojo zgodbo. Ta ima obliko previsnega stolpa. Takoj se mi pleza v nekaj minutah na vrh Triglava." prehod je odkril Škantar, ko je opazoval je posvetilo, da je skico risal prestrašeni Seveda avtor ne pove, kako mu je vodnik gamse, ki so šli čez na videz neprehodne pohodnik, ki je preplezal tako imenovani pomagal, da je trepetajoč zmagal težavo. stene južno pod vrhom Malega Triglava. Vodnikov previs. Ta skica me je tudi Hermannsthal3: "Končno smo prispeli Imenovali so ga Vrata (Kadilnik). spodbudila, da sem napisal ta zgodovin- na tisti kraj, ki ga po pravici štejejo za Še v svojih mladeniških letih, pred okoli ski prispevek. najbolj nevarnega. Réz se nenadoma petinpetdesetimi leti, sem poskusil Ime Vodnikov je previs dobil zato, ker dvigne v ozki, skoraj navpični, približno priti na Triglav tako, da si pri tem ne bi leži pod spominsko ploščo Valentinu dva sežnja visoki steni. Toda izoblikova- pomagal z rokami. Šel sem z bohinjske Vodniku, ki jo je dal vzidati župnik Jakob na ni naravnost navzgor, temveč visi nad strani čez Škantarjeva Vrata in ravno Aljaž. Leži na mestu, kjer se je Vodnik severnim prepadom, iz katerega modri- tam mi je bilo tudi najtežje ohraniti rav- leta 1795 obrnil, ker ni tvegal z nadalje- kasto odseva led z ledenika. Z ozkega notežje. To dá vedeti, kako je obdelana vanjem vzpona. To mi je pripovedoval stojišča moraš preplezati to steno, držeč naša najbolj čaščena gora. Pri Rdeči skali moj prvi vodnik Vilko Mazi, ki je bil eden se obenem z rokami in nogami in na njej je tedaj že bila vsekana pot, krmolje pa od preučevalcev zgodovine Triglava. Na visiš nad strašno globino … Kmalu po ni bilo več, ker je bila odstranjena. Danes tem mestu mi je celo nekoliko pomagal, tej preizkušnji smo slišali zmagoviti klic sploh ne vemo več za to nekdaj najtežjo bilo je najtežavnejše mesto. Če se prav prvega, ki je stopil na vrh." preizkušnjo. m spominjam, so to mesto imenovali tudi Pri rdeči skali zaradi barve železovega 2 Rosthorn, Franz pl. von: Opis vzpona na Triglav oksida. Železova ruda je Žiga Zoisa zelo na Gorenjskem v juliju 1828. V: Kugy, Julius: Pet 4 Kadilnik, France: Izhod na Triglav. V: Deržaj, stoletij Triglava. Maribor: Založba Obzorja. 1973. Matjaž: Planinski pozdrav. Ob 100 letnici SPD. 3 Ljubljana: Mladika. 1993. 1 Lovrenca Willomitzerja je Zois namestil kot Hermannstahl, Franz von: Nov vzpon na Triglav. ranocelnika v Stari Fužini. Leta 1778 je bil tudi V: Kugy, Julius: Pet stoletij Triglava. Maribor: 5 Kugy, Julius: Iz mojega življenja v gorah: Julijske član štirih prvopristopnikov na Triglav. Založba Obzorja. 1973. Alpe. Ljubljana: Slovenska matica. 1937.
|44| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 1 Kopija manjšega izreza skice (1/5) 2 Slika češkega slikarja Ladislava Benescha, Triglavskega pogorja z bohinjske strani, ki prikazuje Triglav, je nastala med leti risane s svinčnikom v velikosti 65 x 100 1880 in 1900. cm, ki prikazuje svet od Sedmerih jezer in Vir: www.europeana.eu slapa Savice na zahodu, dela Bohinjskega 3 Pred miniranjem je bil greben med jezera (v posesti radovljiškega Malim Triglavom in glavnim vrhom tako gospodstva) do roba Pokljuke na vzhodu. oster, da so ga prestrašeni obiskovalci Rdeča črta predstavlja pot od Velega večinoma kar "prejahali". polja na Triglav. Vse planine in vrhovi so Vir: V Triglavu in njegovi soseščini, 1944 oštevilčeni in prepoznavni. Avtor ni znan. Vir: Arhiv Zoisove železarne Javornik
1
2 3
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |45| PREJELI SMO
Planinska društva Mag. Nataša Cankar in davčne blagajne
začetkom veljav- ki (izpolnjeni morajo biti (in kakovostna) internetna davčni sistem prav tako nosti Zakona o vsi trije navedeni pogoji): povezava, v nekaterih pla- vključeno obveznost potr- davčnem potr- morajo voditi poslovne ninskih kočah to lahko pred- jevanja računov pri davčni jevanju računov knjige ali evidence; so dolžni stavlja precejšnjo težavo. upravi. Ta predpis se pri Z(ZDavPR; Ur. l. RS št. 57/15) za dobavo blaga ali opravo Zakonodajalec je za takšne njih uvaja šele postopno, v je bila tudi v naš pravni storitev izdati račun; spre- primere predvidel možnost letošnjem letu in letu 2017 sistem uvedena obveznost jemajo plačila računov uporabe vezane knjige (torej ga bodo verjetno še potrjevanja računov pri v gotovini (pri čemer se računov, a tudi ta možnost izpopolnjevali). Davčni upravi RS preko za gotovino po zakonu velja le v prehodnem Po avstrijski ureditvi je posebnega programa šteje tudi plačilo s čekom, obdobju, to je do 31. 12. uporaba davčnih blagajn oziroma davčnih blagajn. bančno kartico itn.). Glede 2017. (die Registrierkassenpfli- Sprejeti zakon velja za vse, na navedeno zakon velja Ker sem želela ugotoviti, cht) obvezna od 1. 1. 2016 ki pri svojem delu ali po- tudi za nekatere dejav- kakšna je pravna ureditev dalje, kadar ima podjetje slovanju izdajajo račune nosti planinskih društev tega vprašanja drugod, (ali društvo) letni prihodek in sprejemajo plačila v (npr. prodaja hrane in sem preverila relevan- večji od 15.000 evrov; gotovini, predvidene izjeme pijače v planinskih posto- tne predpise, ki obvezu- se podjetje (ali društvo) pa so izredno redke. Potr- jankah). Ker je za uporabo jejo planinska društva v ukvarja s prodajo blaga ali jevanje računov in uporaba davčne blagajne oziroma sosednjih državah. Pri tem storitvami in za tovrstno davčnih blagajn je tako po redno potrjevanje izdanih sem se za zdaj osredotoči- dejavnost znotraj Avstrije ZDavPR obvezna za vse, računov potrebna stalna la na Avstrijo, ki ima v svoj v gotovini letno prejme
Davčne blagajne breme za mala društva
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, soočajo mala lokalna društva (v Sloveniji jih je več kot 17.000), Center nevladnih organizacij Slovenije, Zveza društev država pa od tega nima nobene koristi. Ta so prostovoljska upokojencev Slovenije in Planinska zveza Slovenije so (športna, planinska, upokojenska …) društva, ki s sredstvi pobudniki za spremembo Zakona o davčnem potrje- iz občinskih dotacij in članarin komaj pokrijejo materialne vanju računov. Predlagajo, da se iz fiskalizacije izvzame stroške, združujejo pa ljudi v entuziazmu in z željo po druženju, majhna lokalna društva in druge nevladne organizaci- skupnem kulturnem ali športnem udejstvovanju, dobrodel- je z manj kot deset tisoč evri letnih prihodkov ter da se na nosti itd. Po pravilu nimajo svojih prostorov, ampak gostujejo, območjih brez mobilnega signala, kjer predvsem delujejo niti nobene računalniške ali druge opreme. Zaradi njihovih planinske koče, zavezancev ne sili k uporabi arhaičnega nizkih prihodkov in tradicionalnega prostovoljstva ni pri njih svinčnika in papirja, ampak se še naprej dopusti uporaba nobenega DDV niti zaposlenih, zato tudi ne dohodnine in pri- registrskih blagajn ob pogoju naknadne davčne potrditve spevkov niti (davka od) dobička. Davčne blagajne morajo od računov. Pobudo so marca že predstavili vsem poslan- 2. januarja vseeno uporabljati, ker v zameno za članarino skim skupinam in državni sekretarki finančnega ministr- ponudijo morebiti izlet ali predavanje ali delavnico, zanjo pa stva, podporo pa so ji izrazili v treh opozicijskih poslan- izstavijo račun. In to ne glede na to, da v marsikaterem društvu skih skupinah (SDS, NSi, PS nepovezanih poslancev) in nimajo nikogar, ki bi jo znal uporabljati, po večini pa tudi vladnem DESUS-u. V največji vladni stranki SMC pa menijo, denarja zanjo ne. V mnogih lokalnih društvih se zato soočajo da je potrebno počakati do konca leta, ko bodo na voljo z velikimi težavami zaradi nepotrebne in nekoristne biro- vse analize; prve analize in prvi rezultati bodo sicer znani v kratizacije in precejšnjih stroškov. Ministrstvo za finance je drugi polovici maja. minimalni strošek za vstop v sistem potrjevanja ocenilo na do Predlog novele zakona je nastal kot odgovor na težave, s tristo evrov, kar na primer pri letnem društvenem proračunu katerimi se zaradi obveznosti uporabe davčnih blagajn dva tisoč evrov pomeni nezanemarljivih petnajst odstotkov,
|46| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 plačila v gotovini, ki skupaj so npr. izvzeti zaslužki pri sicer pripravila posebno uporabo blagajn podane, presegajo 7.500 evrov. t. i. "manjših veselicah" zloženko (Informatio- prepuščena posameznim Avstrijski zakon plačilo oz. družabnih dogodkih – nen zur Registrierkassen- davčnim uradom oziroma z gotovino sicer definira kleines Vereinfest). pflicht fűr Hűttenwirtsleu- da o tem ne obstaja jasen podobno kot naš predpis (za Za redkeje obiskane te und Sektionen), s katero predpis na državni ravni. plačilo z gotovino se štejejo planinske postojanke je obširno pojasnila nove Glede na navedeno lahko tudi plačila s karticami itn.), (ki imajo malo prometa) dolžnosti po davčni za- ugotovimo, da bi kazalo a vseeno lahko že na prvi tako uporaba davčne konodaji, zakonodajal- našo ureditev vsaj v čim pogled zaključimo, da se blagajne v Avstriji ne ca pa opozorila na stroške večji meri prilagoditi av- avstrijska ureditev precej bo obvezna. Ta pogoj je uvajanja, probleme z in- strijski (ki je sicer pomanj- razlikuje od naše. Uporaba smiseln že zaradi pred- ternetnimi povezavami in kljiva, a morda vseeno davčne blagajne je namreč videnih stroškov uvedbe druge podobne zaplete bolj smiselna). Koristno obvezna le, kadar promet z davčnih blagajn pa tudi ter odkrito protestirala, bi bilo podati pobudo, gotovino presega navedeno zato, ker se navadno prav da (že tovrstna) ureditev naj bo uporaba davčnih vrednost, in ne v vsakem te planinske koče nahajajo ne upošteva posebno- blagajn obvezna le za tiste, primeru. Poleg navedene- na težko dostopnem terenu sti njihovega delovanja. ki presegajo določen letni ga so v zakonu predvidene in imajo posledično slabe Posebej problematično se ji dohodek. m še nekatere druge izjeme, internetne povezave. Av- je zdelo, da je odločitev, ali ki jih tu ne bom podrobneje strijska planinska zveza je so na določenem območju obravnavala (iz obdavčitve o uvajanju davčnih blagajn tehnične možnosti za
Jalovec s poti na Prisojnik Foto: Matevž Lavrič k temu pa je treba prišteti najmanj še mesečne stroške za internet in licenco. Na novinarski konferenci 19. aprila, na kateri so organiza- cije pobudnice novele predstavile perečo problematiko, je sodeloval tudi Gabrijel Jelovšek, predsednik PD Drago Bregar, ki upravlja Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik na nadmorski višini 1620 metrov. O težavah z lovljenjem mobilnega signala in z davčno blagajno je povedal: "V najemu imamo kočo z desetimi prenočišči in majhno depandan- so s petimi. Že najem obeh stavb je za društvo velik strošek, poleg tega pa plačujemo tudi vzdrževanje. Največja težava je blagajna, saj v koči ni telefonskega signala, okrog koče pa ga je najti le v kakšnem delu, pa še tu se velikokrat porazgubi. Na FURS-u so nam svetovali, naj podatke vpišemo v blagajno, nato pa gremo 'lovit' signal. Od davčne blagajne si lahko obetamo le dodatne stroške, država pa nič, ker zavetišče že tako in tako dela minus. Če pa nam ne uspe dobiti signala, pa bo še huje, ker bomo očitno morali račune po mnogih letih zopet pisati na roko. In to danes, ko je vse elektronsko.''
Zdenka Mihelič
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |47| PLANINSKA ORGANIZACIJA Planinska društva sprejela usmeritve PZS
Zdenka Mihelič Skupščina PZS 2016 na Koroškem
etošnjo redno letno potrdili poročila organov planinske organizacije. Udeleženci Skupščine PZS 2016 Skupščino PZS je PZS za leto 2015, okvirni Med dokumenti zagotovo v Črni na Koroškem 16. aprila gostilo vsebinski in finančni izstopa sprejetje Program- Foto: Manca Čujež Planinsko društvo program dela PZS za leto skih vodil PZS, s katerimi L Črna na Koroškem. 2017, pravilnik o finančnem smo se znotraj organizacije Planinska zveza, ki udejanja in materialnem poslova- poenotili o najpomembnej- etnološko in olimpijsko poslanstvo Planinstvo kot nju PZS ter spremenjen ših usmeritvah za naslednje muzejsko zbirko. način življenja z organizira- in dopolnjen Statut PZS, srednjeročno obdobje." Pred skupščino je PZS za njem bogatega spektra ak- ki odpravlja nejasnosti in V kulturnem delu programa, planinska društva pripravi- tivnosti v gorskem svetu nedoslednosti, izboljšuje v katerem sta zbrane na- la dobrodošlo in aktualno ter skrbi za varovanje določila, ki se v praksi niso govorila županja Občine delavnico na temo Planinska gorske narave, za varnost v najbolje obnesla, in prinaša Črna na Koroškem Romana društva pod drobnogle- gorah, planinsko kulturo ter nekatere novosti. Sprejeli Lesjak in predsednik dom tržnih inšpektor- planinske poti in planinske pa so tudi Programska vodila domačega PD Marijan jev. V primeru nadzora se koče, je v svoje članstvo PZS, temeljni dokument, Lačen, so s pesmijo, igro društva lahko za podporo leta 2015 sprejela štiri nova ki predstavlja vsebinsko in recitacijami navdušili obrnejo na strokovno službo društva, in sicer Športno- vizijo razvoja in usmeritve domači planinci PD Črna PZS, ki jim bo pomagala pri plezalno društvo Gre Gor, planinske organizacije. Kot na Koroškem z Mešanim postopku. Predvsem pa je Klub adrenalinskih športov je dejal predsednik PZS pevskim zborom Markovič potrebno izpostaviti nepri- Šmartinsko jezero, Alpsko Bojan Rotovnik, je "izredno Kristl - Mato Črna na dobitni namen izvajanja ak- društvo Stratus in Športno razveseljivo dejstvo, da Koroškem in gledali- tivnosti in ustrezno vodenje društvo Balvanija, tako da se je tokratne skupščine škim krožkom mladih De- finančne dokumentacije pod okriljem PZS trenutno kljub sončnemu vremenu lavskega prosvetnega programa. deluje 287 društev z več kot udeležila več kot polovica društva Svoboda Črna na Vse zbrane je podpredse- 54 tisoč člani vseh staro- predstavnikov vseh sloven- Koroškem. Predstavni- dnik PZS Tone Jesenko ob stnih skupin. skih planinskih društev in kom PD so Črnjani predsta- zaključku zasedanja naj- Skupščine se je v Črni na da so bili praktično vsi sklepi vili tudi razstavi PD Črna višjega organa planinske Koroškem udeležilo 155 sprejeti soglasno, kar daje na Koroškem in Meddru- organizacije povabil še na delegatov, sklepčnost pa je dodatno vrednost sprejetim štvenega odbora planin- letošnji Dan slovenskih pla- bila 54-odstotna. Delegati dokumentom in je odlična skih društev Primorske ninskih doživetij 18. junija na planinskih društev so popotnica za nadaljnje delo ter črnjansko rudarsko, Mozirski koči na Golteh. m
|48| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 www.lasportiva.com @lasportivatwitt Seznam zaprtih odsekov planinskih poti na dan Val di Fiemme, Trentino 29. 4. 2016 Become a La Sportiva fan
Ker se – ne glede na vreme – bliža začetek planinske sezone, za osvežitev spomina objavljamo tabelo zaprtih planinskih poti, ki smo jo dobili na spletni strani http:// stanje-poti.pzs.si/. Informacije o zaprtih poteh na podlagi VSE KAR MORATE NAREDITI obvestil društev, skrbnikov poti, zbira in objavlja PZS. Hoja JE DA po planinskih poteh je na lastno odgovornost. Č Ljubelj–Košutica, področje: Avstrija TE ETE Odsek: od Ljubelja proti Košutici, zahtevna pot, D = 1484 m Ljubelj–Rjava Peč Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno, področje: Gorenjska, Julijci Skrbnik: Planinsko društvo Jesenice Odsek: G2519, zelo zahtevna pot, D = 607 m Prisojnik, Kopiščarjeva–Prednje okno Kopiščarjeva pot skozi Prednje okno, področje: Gorenjska, Julijci Skrbnik: Planinsko društvo Jesenice Odsek: G2518-1, zelo zahtevna pot, D = 783 m Kopiščarjeva, vstop–Prisojnik, Kopiščarjeva Pogačnikov dom–Pihavec, Področje: Gorenjska, Julijci Skrbnik: Planinsko društvo Radovljica Odsek: k Pihavcu 1, lahka pot, D = 898 m Dovška JZ–Čez Kamen S Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici, področje: Kamniška Bistrica Skrbnik: Planinsko društvo Kamnik Odsek: E0002, lahka pot, D = 2328 m Razcep ob Bistrici–Most pod žičnico Koželjeva pot ob Kamniški Bistrici, področje: Kamniška Bistrica Skrbnik: Planinsko društvo Kamnik Odsek: E0087, lahka pot, D = 1003 m
Iverje–Razcep ob Bistrici located in Italy (TN) of is a trademark the shoe manufacturing company “La Sportiva S.p.A” ® Strahomer–Krim, področje: Ljubljana Skrbnik: Planinsko društvo Krim Odsek: Strahomer–Kavernica S, lahka pot, D = 3137 m SPORTIVA LA Strahomer Z–Žvencelj Iški Vintgar–Orlek–Krim, področje: Ljubljana Skrbnik: Planinsko društvo Krim Odsek: Kavernica–Krim parkirišče, lahka pot, D = 1036 m Krim P–Žvencelj Begunje–Slivnica, področje: Notranjska Skrbnik: Planinsko društvo Cerknica Odsek: N0012, lahka pot, D = 5481 m Begunje pri Cerknici –Velika Slivnica AKASHA
Petačev graben–Prosenov grič, področje: Notranjska Čevlji za gorski tek z izjemnim blaženjem, Skrbnik: Planinsko društvo Blagajana narejeni da nudijo udobje in varnost pri Odsek: N0134, lahka pot, D = 1622 m, teku na dolge razdalje. Imajo »Cushion Petačev graben–Selo nad Polhovim Gradcem Platform« vložek, »Dynamic ProTechTion« Poče–Medrce–Porezen, področje: Posočje aktivne ojačitve in »Trail Rocker« gumo, Skrbnik: Planinsko društvo Cerkno ki podpira naravno stabilnost noge. Odsek: P0260, lahka pot, D = 1319 m Razvito in testirano v Val di Fiemme, Poče–Na Strelanjih Dolomiti. Poče–Porezen, področje: Posočje AKASHA: ko lahko tečete dneve in dneve. Skrbnik: Planinsko društvo Cerkno Odsek: P0261, lahka pot, D = 2195 m Na Strelanjih–Medrce S Poče–Medrce–Porezen, Področje: Posočje Skrbnik: Planinsko društvo Cerkno Odsek: P0262, lahka pot, D = 1275 m Na Strelanjih–Sedlo Medrce Košana–Osojnica, področje: Primorska Skrbnik: Planinsko društvo Postojna Odsek: A0129, lahka pot, D = 8654 m Pri Volčah–Osojnica Pripravil: M. S.
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |49| MLADI Že 60 let pod objemom gora
60 let Mladinske komisije PZS Emil Pevec
Samo naši najstarejši bralci še pomnijo leto 1956. Krvavo v kletni dvorani, kjer je bila na ogled zatrt madžarski upor proti prosovjetski oblasti, prvi izbor razstava, osredotočena predvsem na za Pesem Evrovizije, alpinisti so se prvič povzpeli na zadnje desetletje delovanja MK PZS, pod vodstvom kustosinje in pedago- osemtisočake Lhotse, Manaslu in Gašerbrum 2 … In prav ginje Slovenskega planinskega muzeja tistega leta je PZS ustanovila Mladinsko komisijo. Neli Štular ustvarjali papirnate planike in lesene planinske koče. MK ima srečo, da ji je nedolgo nazaj (od 28. in 29. aprila 1956 je na Šmarjetni mladine, sindikati in drugimi sorodnimi 2008 do 2010) načeloval vse bolj uvelja- gori nad Kranjem potekala kar dvodnev- organizacijami. /…/ vljeni stand-up komik Uroš Kuzman, ki na 4. redna skupščina PZS. V poročilu, ki In tako se je rodila Mladinska komisija je odlično – v svojem slogu – povezoval je bilo objavljeno v Planinskem vestniku Planinske zveze Slovenije (MK PZS, zanimiv kulturni program. V njem (PV, 1956, 7), lahko med drugim prebe- krajše MK). smo ob njegovih številnih zabavnih remo sicer suhoparne besede, ki pa so domislicah tudi na račun dela z mladimi imele daljnosežne pozitivne posledice: MK je 9. aprila 2016 svoj okrogli jubilej in vodstvenih funkcij v planinstvu /…/ Poseben uspeh so imela tista društva, praznovala v Slovenskem planinskem prisluhnili otroškemu pevskemu zboru ki to vprašanje rešujejo s pravilnimi muzeju (SPM) v Mojstrani. Vhodna OŠ 16. december Mojstrana in mladim organizacijskimi ukrepi in v sodelovanju avla, kjer je udeležence pričakala z mladinskimi organizacijami, šolskimi vodstvi itd. Kot posebna oblika uspešnega dela z mladino se je pokazalo zlasti ustanavljanje posebnih pionirskih in mladinskih odsekov v okviru društva. /…/ V zadnjih dveh letih je propagandna komisija tudi precej napravila za ureditev mladinskega vprašanja v naši organizaci- ji. Približno ena tretjina vseh naših članov je iz mladinskih vrst in je treba zato s tem delom nadaljevati. Skupščina je zato med množico sklepov, ki jih je predlagala organizacijsko- -propagandna komisija, sprejela tudi naslednja sklepa: 5. Vprašanje dela z mladino je tako važno, da je treba ta sektor dela izločiti iz komisije za propagando PZS in ga osamosvojiti ter ustanoviti samostojen mladinski odsek, ki naj ga vodi, kot ostale odseke in komisije, načelnik kot član UO PZS. /…/ Društva, ki še nimajo mladinskih odsekov oz. referentov, jih "prijavna služba" s simpatičnimi spo- Mladi domačini so poskrbeli za ubrano morajo ustanoviti čim prej, a najkasneje minskimi majicami z natisnjenim logo- prepevanje. do konca leta. tipom srečanja, se je vse bolj polnila z Foto: Manca Čujež 6. V smislu prejšnje točke morajo vsa pla- znanimi obrazi nekdanjih in sedanjih ninska društva in PZS posvečati posebno MK-jevcev, kot že dolgo nekako ljub- skrb mladini t. j. pionirjem in mladincem. kovalno imenujemo člane komisije. planincem, ki so se predstavili s prisrč- /…/ Pri tem naj tesno sodelujejo s šolski- Stiski rok, pozdravi, objemi … Vse to nim planinskim skečem. mi vodstvi, pionirsko oz. mladinsko orga- je soustvarjalo prijetno vzdušje pred V pozdravnem nagovoru je predsednik nizacijo, taborniki, Društvom prijateljev osrednjo prireditvijo. Medtem so otroci PZS Bojan Rotovnik, ki je med leti 1996
|50| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Slavnostna poslastica pesem Greva pod objem gora, ki jo je Foto: Manca Čujež na kitari spremljal avtor Uroš Kuzman. Sledilo je še najslajše dejanje – torta, ki sta jo družno razrezala sedanja načel- načinu življenja "krivo", da je komisija nica in Gregor Rupnik, ki je komisijo začela prirejati študentske planinske vodil v letih 1969–1971, danes pa je kot izlete, ki so se v zadnjem letu odlično predsednik Meddruštvenega odbora 'prijeli'," je zbranim navdušeno dejala planinskih društev Posočja tudi član Bajcerjeva in že predstavila video Upravnega odbora PZS. presenečenje, v katerem nam je pet Srečanje se s tem še ni zaključilo, saj se od šestih zadnjih predsednikov oz. je praznični večer nadaljeval z obuja- načelnikov MK PZS, Maja Mohar, Vanja njem planinskih spominov, s kovanjem Blažica, Uroš Kuzman, Matej Ogorevc in novih načrtov in seveda s spoznavanjem Barbara Bajcer povedalo, kako so prišli različnih generacij MK-jevcev. Sedanji in 1998 tudi sam vodil MK PZS, posebej na čelo MK PZS, na kaj so ponosni v generaciji pa vsa zahvala za organizacijo poudaril vlogo komisije kot "kovnice svojem mandatu, kaj želijo komisiji za prijetnega srečanja. planinskih kadrov" za bodoče delo prihodnje delovanje, za piko na i pa so In ker smo bili sedaj priča že drugemu v PZS. Seveda ni pozabil na zahvalo nam zaupali še kakšno anekdoto iz let jubilejnemu praznovanju MK PZS, sre- vsem, ki so v šestih desetletjih vložili svojega načelovanja. čanje ob 50-letnici je potekalo 13. maja ogromno svojega prostega časa in Načelnica Barbara Bajcer je na koncu 2006 v Osnovni šoli Janka Kersnika na energije v delo komisije in tako vsak po prireditve razglasila tudi nagrajence Brdu pri Lukovici, verjamemo, da se svojih najboljših močeh pomagali pri fotografskega natečaja ob 60. obletnici spet srečamo ob 70-letnici, leta 2026. njenem delu. MK PZS. V kategoriji do osemnajst let Kje? Ah, to naj za sedaj ostane skriv- Sedanja načelnica MK Barbara Bajcer je je 1. mesto osvojil Enej Vito Smodiš, ki nost. m omenila, da je zadovoljna z opravljenim bo nagrajen z dnevom fotografiranja delom posameznih odborov MK. "Še in učenja fotografije v gorah s fotogra- naprej pa ostaja glavna naloga MK fom Danom Briškim, med odraslimi PZS predajanje planinskega znanja pa si je Janko Verbič z zmago prislužil mlajšim generacijam. Prav tako komisija plezalni dan z legendarnim slovenskim močno poudarja ohranjanje narave, alpinistom Vikijem Grošljem. Skupinska slika načelnikov MK PZS, varno gibanje in zdrav način življenja. Kulturni program je sklenila neu- ki so prišli na jubilejno srečanje. Morda je prav zavezanost zdravemu radna planinska mladinska himna, Foto: Manca Čujež
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |51| ANEKDOTI Moji spomini na leta pri Mladinski komisiji
Ob 60. obletnici MK PZS Dušan Škodič
Kondomi Malo je pomislila, odšla nekam zadaj komaj čakala, saj mu je vpričo ostalih Mednarodni planinski tabor Mladinske in ko se je vrnila, rekla, da bo material kupcev na glas izročila paket: "Izvolite, komisije Planinske zveze Slovenije pripravljen čez kakšno uro ali dve. Odšla mladenič! Tukaj je tistih dvesto petdeset (MK PZS) poleti leta 1988 je potekal sva nazaj k naši planinski vili Zlatorog kondomov za Mladinsko komisijo. Smo deljeno: na Menini planini in na Golteh. na Dvoržakovi, saj so naju med tem jih vendarle uspeli nabrati. Pa dobro jih Z Draganom, ki je naslednje leto prevzel čakale še druge obveznosti, kasneje pa v porabite!" mu je pomežiknila. Borut pa predsedovanje MK, sva morala med lekarno lepo poslala tedaj še srednješol- menda še danes prizna, da je bil takrat drugim poskrbeti tudi za nabavo vsega ca Boruta, ki je imel še ta prve noge, saj bolj rdeč kot gasilni aparat. Le pograbil potrebnega sanitetnega materiala za je bil nekaj let mlajši od naju. Ta je odšel jih je in pobegnil iz lekarne. potrebe tabora (obliži, povoji, trikotne nič hudega sluteč in v lekarni zvedel, Kako so bili kasneje kondomi porabljeni, rute, aspirini, nekaj Bivacin sprejev ipd.) da je sanitetni material pripravljen, na žalost (in srečo) ne bom razlagal, in tudi za kondome. V tistih letih se je razen kondomov, ki jih nimajo toliko na precej se jih je žal tudi popokalo med namreč že zelo resno govorilo o AIDS-u zalogi. Pride naj še enkrat, kakšno uro družabnimi igrami in za izdelavo vodnih in nekako sva se domislila, da bi se dalo kasneje, ko jih bodo predvidoma uspeli bombic. V skladišču na planinski zvezi nabavo teh zadev elegantno priključiti nabrati po sosednjih lekarnah. Očitno pa so se v razsutem stanju menda pomi- kar obstoječemu seznamu, ki so nam ga so bili kondomi v tistem času kljub vsej kali še kar nekaj let. na PZS sestavili za potrebe taborov že propagandi še vedno artikel, ki se ni pred leti. Kar spotoma sva jih dopisala na prodajal prav na debelo, niti jih še ni bilo Pinz-gauner konec seznama. naprodaj v navadnih prodajalnah ali na Jeseni leta 1991 je Dragana kot načelnik "Seveda, to je dandanašnji zelo črpalkah. Borut je torej že pripravljeno MK PZS nasledil nihče drug kot prav pametno," se je takoj strinjala mlada škatlo odnesel na Dvoržakovo ter se nadebudni Borut. Vzgoja kadrov nam lekarnarica, ko je po vrsti odkljukala spet vrnil ob dogovorjenem času. Tedaj res ni delala težav, navajali smo jih na vse s seznama in na repu naletela nanje. pa ga je mlada lekarnarica očitno že vse mogoče in nemogoče in Borut, ki Tudi morebitni nasmešek ji je uspelo prav dobro skriti pod pramen las, ki ji je silil na oči. "Hmm, koliko pa jih boste potrebovali," naju je vprašala. Z Draganom sva se spogledala. Na seznam sva jih pripisala z roko, na količino pa kar pozabila. Seveda, ko pa sva drug pred drugim fantovsko cvikala, da bova izrekla premajhno številko, v lekarni pa jih tudi ne prodajajo na vago kot solato na tržnici. "Pa tako, ene petdeset," je rekel Dragan. Pokimala je. "Pakirani so po pet kosov skupaj, torej petdeset škatlic ali kosov?" Ja, res dobro naju je mučila. Punca je bila le malo starejša od naju in kajpada sva ji v en glas pritrdila, da sva ves čas govorila o škatlicah.
"Izvolite mladenič! Tukaj je tistih dvesto petdeset kondomov za Mladinsko komisijo. Pa dobro jih porabite!" mu je pomežiknila mlada lekarnarica. Ilustracija Milan Plužarev
|52| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 so ga kot vojaka JLA poslali na severno njim. Saj ni bilo nikjer uradno napisano, splezati tudi na drevo, če bi bilo treba. mejo ovirat slovensko osamosvojitev, je kdo in od kod ga je pripeljal. Sedaj pa Še dandanes jih kot veterane cenijo to dokazal tudi z uspešnim pobegom ne vem več, kaj bi z njim! Registrirati ga predvsem na relijih po brezpotjih. med streljanjem na mejnem prehodu ne morem, ker ne morem dokazati, da Mislim, da sem tedaj postavil ceno okoli Gederovci in postal najmlajši veteran je moj. Zastonj ga pa tudi ne bi rad kar tri tisočake nemških mark, približno vojne za Slovenijo. odpeljal nazaj!" toliko, kot sem takrat na avtomobilskem Spomladi so se začele priprave na Za mizo je nastala tišina. Ampak v tistih sejmu plačal za svojega tri leta starega poletne akcije in kot že tolikokrat, se mesecih je bilo v Ljubljani in gotovo Juga. Cena se je vsem zdela neverjetno je zopet pojavil logistični problem. Za še kje po Sloveniji na cesti res opaziti ugodna, meni pa je tudi ni bilo težko oskrbovanje vodniških tečajev v Bavšici posamezna vojaška vozila, ki so se brez izreči, saj sem zbrani družbi ves čas in za planinski delovni tabor v Trenti bi tablic prevažala po cestah. prodajal prazno meglo. namreč nujno potrebovali vsaj manjši "Kje pa imaš parkiranega?" je takrat Ker me tisti večer moja publika nikakor kombi. A to so bile vseskozi le pobožne vprašal Tom, ki ga je v začetku nasle- ni razkrinkala, sem se odločil, da bom še želje, ki smo jih vsako leto pisali dedku dnjega desetletja žal zasul plaz na Voglu. malo molčal. Natego sem jim dokončno Mrazu, ta pa je po letu '91 izgubil vso Skomignil sem z rameni, razmišljajoč, razkril šele dva meseca kasneje. Nisem popularnost in ni se več kazalo zanašati koliko časa se mi bodo še pustili tako pa vedel, da je bil Borut nad mojo nanj. lepo nategovati. "Za zdaj ga imam vsak ponudbo tako neznansko navdušen, Po neki seji Mladinske komisije smo po teden parkiranega v drugi ulici, samo ne da je naredil korak naprej in v to "po- stari navadi zavili v že bivši Tavčarjev vem, koliko časa mi bo to zneslo. Slej ko tunkal" kar samega predsednika PZS. hram in tam sem v nekem trenutnem prej bo šel komu preveč v nos. Po tem pa Še danes mi je nerodno, da sem včasih zafrkantskem preblisku izjavil, da sem si bo izgubljen." na tak način preskušal dobro vzgojene na pleča nakopal problem, ki ga ne znam Pa se je nenadoma zganil naš novi mladi mladince, ki vedno verjamejo starejšim. rešiti. načelnik in kar hotel vedeti, ali bi ga Zato pa se je kar nekaj časa "po hiši" "Fantje," sem kot slučajno spregledal vsa bil jaz pripravljen za neko razumno govorilo o tem presnetem Pincu. Epilog prisotna dekleta in nadaljeval nekoliko "odškodnino" odstopiti za potrebe MK sem pravzaprav zvedel šele na praznova- tišje: "Saj veste, da je imela moja protidi- PZS. Borut se je verjetno v tistem že nju petdesetletnice mladinske komisije. verzantska enota v teritorialni obrambi videl, kako se bo pripeljal pred PZS in Navdušeni Borut je namreč tedaj odšel med osamosvajanjem zelo širok spekter tam poziral z za tisti čas vrhunskim naravnost k predsedniku PZS Andreju delovanja. In nekega dne, ko smo se modelom vojaškega transportnega in ga seznanil, da imamo na voljo tak in vračali iz prevzetih skladišč v Borovnici, vozila, kajti popularni Pinc je bil tedaj tak avto, da je bilo vozilo sicer na nek smo nekaj materiala naložili še na enega strašno napredna tehnologija. Steyr- način odtujeno, skoraj prehudo rečeno od tam parkiranih Pinzgauerjev bivše Puchov 2,5-litrski zračno hlajen motor, pa bi bilo, da je ukradeno. Saj je vendar JLA. Potrgali smo mu vojaške tablice z reduktorjem, petimi prestavami, vpi- pripadalo okupacijski JLA. Zato bi bilo in na vrata nalepili oznako TO ter ga havanjem izpušnih plinov v prestreljene zelo ugodno, če bi ga Zveza nekako priključili naši enoti. Vozil sem ga več (preluknjane) pnevmatike, pogonom uspela "legalizirati". dni, ko pa so nas čez dva tedna spustili na vsa štiri kolesa in tono nosilnosti, Predsednik ga je najprej debelo pogle- domov, sem se enostavno odpeljal z bi bil po naših pričakovanjih sposoben dal, po tem pa zamrmral, da bo videl, kaj se da storiti. Vendar pa je zamisel očitno tudi njemu godila, saj bi se morda na ta način lahko planinska organizacija za majhne stroške motorizirala. In je nato kar ustrelil: "Ja, če ga že imamo, ga pač imamo, a ne? Morda bi se ga pa res dalo uradno registrirati – kot da bo šel obenem še za potrebe GRS", je glasno razmišljal. Kajpak, le kdo bi se otepal take prilo- žnosti? Še meni je postalo žal, ker sem moral nazadnje priznati, da sem si vse skupaj enostavno izmislil. Pinzgauerja pa so "žrtve" v medsebojnih pogovorih prekrstile kar v Pinz-gaunerja. m
Navdušeni Borut je odšel naravnost k predsedniku PZS Andreju in ga seznanil, da imamo na voljo tak in tak avto. Predsednik je najprej debelo pogledal, po tem pa kar ustrelil: "Ja, če ga že imamo, ga pač imamo, a ne?" Ilustracija Milan Plužarev
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |53| PORTRET Ni cvetja brez korenin in veselja brez sadov
Pogovor z Nacetom Breitenbergerjem Anka Vončina
Šestdeset let je že tega, ko se je pod okriljem Planinske zveze mladimi. V dolgih letih je vzgojil nešteto Slovenije ustanovila Mladinska komisija. Ne zajema le dejavnosti planincev, ki stopajo po njegovih poteh. V zadnjem mandatu vodi tudi Planinsko mladih, ampak skrbi predvsem za njihovo vzgojo in izobraževanje, društvo Idrija. saj je za udejstvovanje v gorah nujno tudi znanje. In kje lažje preveriš svoje znanje kot na tekmovanju? To je nadgradnja in Kaj najraje počnete, kje se preizkus uspešnosti dela mladinskih odsekov v posameznih najbolje počutite? Najraje sem z otroki in še raje sem z njimi društvih. Od leta 1989 osnovnošolci predmetne stopnje tekmujejo v hribih. Planine in delo z mladimi mi iz znanja, veščin in izkušenj z vseh področij in oblik planinskega je bilo položeno v zibko, zato sem izbral delovanja. Letos so se jim prvič pridružili tudi srednješolci. pedagoški poklic. Sem razredni učitelj s končanim koprskim učiteljiščem. Moje prvo delovno mesto je bilo v hribih, na najvišje ležeči šoli na Kranjskem, na OŠ Vojsko. V triinštiridesetih službenih letih sem poučeval prav vse predmete v vseh razredih, bil sem tudi ravnatelj, učitelj na podružnicah, v oddelkih podaljšanega bivanja, knjižničar, pa še kaj bi se našlo.
Kdaj in s kom ste začeli zahajati v gore? Vemo, da članarino PZS plačujete od leta 1970. V idrijskih hribih sem se rodil in hočeš nočeš sem ostal del njih. V višje razrede osnovne šole sem vsak dan pešačil iz Ledin nad Idrijo v Žiri. Več kot uro hoda v eno smer, vsak dan. Dež, sneg, mraz … niso smeli biti ovira. Že kot majhen fantič sem se rad povzpel na bližnjo Sivko in gledal tja proti Julijcem. Nisem jih še prav nič poznal, a sem verjetno že takrat sklenil, da bo tam tudi moj svet. Nace pred Kočo pod Bogatinom, kjer že Mladina in gore. Ko sem čestitala njiho- vrsto let organizirajo poletne tabore za vemu mentorju, sem ga v šali okarala, da Kdaj ste združili ti dve ljubezni? mlade planince. ga lomi. Zmagovalcem namreč pripada Učitelj dá otrokom sebe. Tako sem Foto: Anka Vončina priprava naslednjega tekmovanja, kar pa jih nehote seznanjal tudi s planin- za društvo, kjer vsi delamo prostovoljno, stvom. Vedel sem, da je moje mesto ni mačji kašelj. A njega ta ''kolateralna v Mladinskem odseku domačega Trg dejavnosti mladih v prostem času škoda'' prav nič ne skrbi. Ima prav – ni je društva. Lepote in skrivnosti višav po je širok, prost, pretočen in prilagodljiv naloge, ki je skupaj ne bi zmogli. Srčnost nagovarjanju in zgledu mojega predho- sodobnim težnjam. Čudovito je, da v je ta, ki druži planinstvo, in srčnost je ta, dnika, mentorja Andreja Černilogarja, poplavi zanimivih športov prostovoljcem ki še druge pritegne, da nam priskočijo na prenašam na mlade planince že od leta še zmeraj uspeva vzdrževati stik mladeži pomoč. Družba, v kateri se dobro počutiš, 1970. Mentor mladih planincev v OŠ z naravo, saj jih že dolga leta seznanjajo in vleče. In srčika te srčnosti v Idriji je zago- Idrija sem bil triinštirideset let, zadnja tudi uvajajo v najstarejši in najmnožičnejši tovo Nace Breitenberger. tri leta pa sem somentor – zunanji slovenski šport – planinstvo. Večino svojega življenja posveča mladim sodelavec. Z različnimi akcijami skupaj V Idriji imamo že drugič zapored, le z in planinstvu. Z veliko volje in energije z ostalimi mentorji po posameznih letom dni premora, prvake v tekmovanju svoje bogate izkušnje nesebično deli z šolah skrbimo za popularizacijo in
|54| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Nace z najmlajšimi planinci v naravi Arhiv Naceta Breitenbergerja
pri varuhih narave. Za mlade so seveda še posebno privlačni športno plezanje, al- pinizem in kolesarjenje. Vendar je treba priznati, da se vse začne že v družini. Če je naklonjena planinstvu, je to že začetek, potem morajo "odigrati" svojo vlogo tudi mentorji v vrtcih in šolah, ob pomoči vodnikov, seveda.
Vaše delo so opazili tudi v lokalni skupnosti in v naši krovni organizaciji Planinski zvezi Slovenije. Podelili so vam bronasti, srebrni in zlati znak PZS, leta 2014 ste bil med prejemniki spominske plakete. Aktivni ste tudi v Vodniškem odseku. Za vaše odmevno delo, ne le v planinstvu, ampak tudi v Zvezi prijateljev mladine in telefonu TOM, vam je Občina Idrija podelila priznanje občine za leto 1998, leta 1977 ste prejeli zlato značko Zveze prijateljev kakovost planinstva, spodbujamo vemo, to tekmovanje ni tako množično mladine Slovenije, po izboru revije dejavnost mladih ter usposabljamo kot bralna značka, pa vendar se vanj Naša žena ste bili dobrotnik leta 1999, strokovne kadre. Seznanjamo in nav- vsako leto vključi približno sedemdeset ste tudi reden krvodajalec – do leta dušujemo jih za naravo in hojo v gore. osnovnih šol oziroma planinskih 2015 ste kri darovali kar stoenkrat. Organiziramo planinske tabore (od leta društev iz vseh krajev Slovenije. Kjerkoli obravnavajo otroke in ranljive 1977), enodnevne ali večdnevne izlete, Gnala me je radovednost, kje smo skupine, ste vi duša aktivnosti orientacijska tekmovanja, izobraževanje z našim znanjem. Na 10. državnem na Idrijskem. Dobro vem, da vam za mlade in delo z mladimi, spodbujamo tekmovanju MIG leta 1998 v Šempetru ni za lovorike, vendar mi iskreno družabnost. Sedemindvajset let vodim pri Novi Gorici smo tekmovali prvič. Med povejte: je še kaj lepšega kot to, da malo planinsko šolo – tako v Idriji kot petindevetdesetimi ekipami smo dosegli znanje, ki ga utrjujete, vašo mladino tudi v podružnici v Godoviču. tretje mesto. Redno se tekmovanja ude- pripelje na zmagovalni oder? ležujemo od leta 2005. Vsaj z eno ekipo Vsako priznanje ali nagrada dobro dene, Nekoč je ta odsek imel se vedno uvrstimo tudi na državno tek- poboža dušo. A je hkrati tudi izziv in tudi svoje glasilo. movanje MIG. Na tekmovanju mladina obveza za nadaljnje delo. V vsakem Glasilo mladinskega odseka so Naše pokaže pridobljeno védenje o veščinah in društvu, tako tudi v planinskem, je pot poti. Leta 1977 sva ga "spravila skupaj", izkušnjah v gorah, o reševanju, planinski do uspeha le plod množice predanih seveda s pomočjo drugih mentorjev in opremi, zgodovini planinstva, gorskem sodelavcev. Mladi planinci, moji in vodnikov Mladinskega odseka, z men- rastlinstvu, živalstvu in še o mnogočem. zmagovalci mentorice Marije Benčinove, torico planincev na OŠ v Spodnji Idriji Ti otroci in mladostniki morajo marsikaj so le na nekem lepem potovanju skozi Marico Brezavšček. Doslej je izšlo trinajst osvojiti, nato morajo to znanje tudi pra- življenje, ki bo, upam, vijugalo tudi po številk, morda bo pa še katera. vočasno pokazati, kar ni hec – saj tudi znanih in manj znanih kotičkih najlepše gore niso hec. dežele na svetu – naše Slovenije. Kaj vam je bilo pri preživljanju časa Enako prijetno kot zmaga je tudi, ko z mladimi na terenu najlepše? Nace, vaše delo ni vezano le na društvo, svoje nekdanje varovance srečujem na Kot pravi Marjeta Keršič Svetel, so otroci poučevanje mladine namreč sodi bolj planinskih poteh. Tedaj vem, da sem rojeni raziskovalci, katerim so gore v šole, ki morajo za to dejavnost imeti delal prav, da moj trud ni bil zaman. čudovita priložnost raziskovanja. Če jim posluh. Kako mentorji uspete prepričati Prepričan sem, da bom srečeval tudi jih predstavimo, jih doživljajo z vsemi šolske oblikovalce programov, da letošnje tekmovalce. čutili in jih vzljubijo. Kar imaš rad, ne po- vseeno najdejo prostor in se jim zdi Ni cvetja brez trnja, še manj brez škoduješ in ne uničuješ. Gledati otroke, vredno to "staromodno dejavnost" zdravih korenin. Seveda so za obilje sploh pa zadnja leta, ko vse preveč časa ponuditi otrokom v izbor – poleg sadov prepotrebne pridne in srčne preživijo za računalnikom, kako v naravi mnogih drugih zelo odmevnih športov? čebele. V planinstvu jih je po vsej uživajo, je nekaj najlepšega. Seveda v šolah ne gre brez prizadevnih Sloveniji mnogo. Z "vedno mladimi" vodnikov in mentorjev. Zgled so, poleg ljudmi, kakršen je Nace, bodo "shrambe" Kaj vas je napeljalo na odločitev, da članov Mladinskega odseka, tudi člani Mladinske komisije pri Planinski zvezi bi se s svojimi varovanci preizkusili PD v ostalih odsekih: v vodniškem, Slovenije gotovo polne tudi v naslednjih na tekmovanju Mladina in gore? Kot markacijskem, gospodarskem odseku pa šestdesetih letih. m
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |55| O kamnih in oknu na Gori Luknja namesto zaklada Priredila1 Mateja Pate Ilustracija: Mateja Oblak S tokratno številko uvajamo novo rubriko, posvečeno mladim planincem ter njihovim spremljevalcem na planinskih poteh. Želimo si, da bi bila zabavna, poučna, predvsem pa privlačna tako za najmlajše obiskovalce gora kot za njihove planinske mentorje. Zasnovali smo jo kot mozaik različnih prispevkov: od nasvetov za hojo v gore z otroki, doživljajskih opisov planinskih izletov z malčki (vabljeni k sodelovanju!), pripovedk iz bogate malhe ljudskega izročila, ki otroke na svojevrsten način spodbujajo k obisku gora, pa prek predstavitve dejavnosti Mladinske komisije PZS ter vse do predlogov za planinske ture z najmlajšimi.
Za začetek vas vabimo na Goro, slikovito planoto nad Vipavsko dolino, kjer po ljudskem izročilu domujejo skrivnostna bitja, ki še danes burijo domišljijo otrok. Po robu planote, ki se strmo spušča proti Deželi, teče čudovito razgledna pot od Cola do Predmeje, ki pripelje tudi mimo naravne znamenitosti Otliško okno, pri nastanku katerega naj bi imel zraven svoje prste (oziroma roge) sam hudič. Pripoved- ka o tem je, v kombinaciji s palčkovim zakladom za katero od skal, ki jih na Gori ne manjka, preverjeno učinkovito orožje v boju proti padcu zanimanja za planinstvo pri cicibanih. Sprehod od Otlice do njenega znamenitega okna pa je kot nalašč primeren za prijeten spomladanski družinski izlet z majhnimi otroki.
|56| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Kako so Votličani prišli do svojega okna1
To je bilo še v tistih časih, ko sta Kristus in sveti Peter hodila po svetu. Tako sta šla en dan dol po deželi in se ustavila tam nekje prek Čavna. Sedla sta v senco pri vodi, da bi si malo oddahnila, in se pomenkovala. "Ta gora," je rekel Kristus, "sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom!" Hudič pa jima je na skrivaj zmeraj sledil in lovil na uho, kaj se menita. Ko je slišal, kar je Kristus povedal svetemu Petru o Čavnu, se je namenil, da bo Čaven prestavil in vzel tiste zlate stebre. In res si je naredil dve oprtnici, eno iz žice, drugo iz sukanca. A ko si ga je oprtal in naglo vstal, se mu je žičnata oprtnica utrgala, hudič se je spotaknil in s tako silo udaril tja nad Votliško reber, da je v skalo z rogom zvrtal luknjo. Še danes se tam na Strešnicah pozna v kamnu hudičeva stopnja2, s tako močjo se je z nogo uprl v tla, ko je hotel vzdigniti breme. In tako je Čaven ostal tam, kjer je še danes.
Gora je, čeprav to dandanes na prvi pogled spretno skrivajo drevesa in grmičevje, ki vse bolj preraščajo nekdanje pašnike, en sam kamen. Zasluge za to pa ima spet hudič. Zakaj sta Kras in Gora iz samega kamna
To je bilo v tistih časih, ko je Bog delal ta naš košček sveta. Najprej je ustvaril morje in Vipavsko ravnino. In se mu je zdelo strašno lepo. A hudič, ki mu je vedno nagajal, tudi zdaj ni počival. V morje je nosil kamenje in valil vanj velike skale, zato je voda poplavila vso ravnino. Bog je poklical angelčke na pomoč. Vsakemu je dal en velik žakelj in jim ukazal, naj znosijo tiste hudičeve skale in kamne gor proti Triglavu. Pa se hudič ni dal ugnati. Naskrivaj je zarezal angelčkom žaklje in kamenje se jim je spotoma usipalo ven. Zato je še danes na Krasu toliko drobnega kamenja. Ko so angelčki prišli na Goro, so bili že utrujeni in so počivali. Hudič se je pritihotapil do njih iz brezen, ki jih na Gori ne manjka, in jim žaklje tako razrezal, da so se vse velike skale zavalile ven. Ko je rezal žaklje tam nekje pri Otlici, je Bog opazil, kaj dela. Tako ga je mahnil, da je hudič zletel skozi živ škol 3 in je še danes tam luknja. Morje od tistikrat Vipavske doline ne poplavlja več. Cela Gora pa je skoraj sam kamen. Starejši ljudje še danes rečejo, da je Gora zato tako uboga, ker je hudič s praznim žakljem udaril po njej. m
1 Po knjigi Franc Černigoj: Javorov hudič. Ljubljana: ČZP Kmečki glas. 1988. 2 stopinja 3 skala.
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |57| TURNI SMUK Druženje gorskih reševalcev Spominsko tekmovanje ponesrečenim mojstranškim reševalcem Vladimir Habjan
V nedeljo, 24. aprila, je v Vratih v organizaciji društva Gorske prt v Grandes Jorasses, Bonattijevo smer reševalne službe (GRS) Mojstrana potekalo Spominsko tekmovanje v Grand Capucinu, se spoprijel s steno ponesrečenim mojstranškim reševalcem, do leta 2013 imenovano Eigerja in še bi lahko naštevali. S tem si je prislužil vozovnico do daljnih gorovij Koflerjev memorial. Prvi memorial so izvedli spomladi leta 1973, Hindukuša in Himalaje, kamor se je torej je bil letošnji že 44. po vrsti. Udeležilo se ga je osemindvajset odpravil leta 1971. Z osvojitvijo Istor o ekip iz društev in postaj Rateče, Kranjska Gora, Mojstrana, nala (7496 m ) je svojim alpinističnim Jesenice, Tržič, Bovec, Škofja Loka, Ljubljana, Kamnik, Bohinj, uspehom dodal še enega, a žal zadnjega. Vožnja z avtomobilom domov se je zanj iz Avstije: Kötschach-Mauthen, Beljak, Radenthein in Borovlje, usodno končala. Zvone ni bil vsa ta leta le skupno štiriinosemdeset reševalcev. Kljub napovedi slabega vrhunski alpinist in požrtvovalen gorski vremena je bilo približno petdeset navdušenih gledalcev. reševalec, pač pa tudi izvrsten smučar. Pobudniki Koflerjevega memoriala so bili člani postaje GRS Mojstrana, ki so Naj spomnimo, kdo je bil Zvone Kofler. tudi Janez Dovžan in Miha Smolej), se udeleževali podobnega tekmovanja V letih 1966–1971 je bil gonilna sila ter obenem pa tudi eden najuspešnejših eden najuspešnejših alpinistov v matičnem alpinistov v Jugoslaviji. Preplezal je večino alpinističnem odseku (Mojstranške veve- najtežjih smeri v domačih Alpah, skoraj Vzpon udeležencev na štartno mesto rice: Klavdij Mlekuž, Janko Ažman, Zvone vse smeri v severnih stenah Treh Cin v pod prevalom Luknja Kofler, Janez Brojan, nekaj let kasneje Dolomitih, Walkerjev steber in Mrtvaški Foto: Uroš Resnik
|58| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Valentingletscherlauf v Ziljski dolini v leto večalo. Seveda je za nas to pred- progi je bilo vzdušje tekmovalcev med v organizaciji gorskih reševalcev iz stavljalo veliko dela in priprav, zato smo samim tekmovanjem bolj zadržano, od Kotschach - Mauthena. Sprva so tam se po desetih letih odločili, da preidemo kar pa je približek izračunanemu pov- tekmovali v smuku, udeleženci pa so bili tudi mi na povprečni čas, ki se izračuna iz prečnemu času obveljal za najboljši čas, pa gorski reševalci. Kot je povedal Janez seštevka vseh časov. Nastopa se v ekipah smo tudi na tekmovanju bolj sproščeni. Brojan, so po nekaj letih zasedanja prvih s po tremi tekmovalci. Predvsem smo Mislim, da se časi med seboj lahko primer- mest ekipe GRS Mojstrana spremenili si s tem prihranili veliko dela in skrbi. jajo v marsičem, predvsem pa v veselem pravila tekmovanja tako, da lahko nasto- Ostalo je le to, da imajo pravico nastopa druženju. Seveda je nastala velika razlika pajo na tekmovanju vsi, ki turno smučajo. le gorski reševalci, kajti množičnosti si ne v takratni in sedanji turnosmučarski Od takrat, ko so uvedli za najboljši čas moremo privoščiti zaradi pomanjkanja opremi vsakega posameznika. Na začetku povprečni čas vseh nastopajočih, je prostora ob Aljaževem domu. Do letos praktično še ni bilo turnih smuči." so se posameznega tekmovanja udeležili Posebnih dogodkov je bilo v teh letih gorski reševalci do največ petnajst društev precej: "Čez noč pred tekmovanjem je Podelitev nagrad udeležencem je vodil GRS Slovenije, šestih postaj iz Avstrije in zapadlo več kot pol metra novega snega. Dušan Polajnar. treh postaj iz Furlanije. Vabila v zamejstvo Eno leto nam je plaz dan pred tekmova- Foto: Uroš Resnik pošiljamo od prvega memoriala naprej. njem zasul skoraj tretjino proge, ko smo organizirali še veleslalom. Če nam jo je zagodlo pomanjkanje snega (trikrat), je potekal pohod ekip peš po poti skozi bukovje do bivaka pod Luknjo in nazaj po strugi Bistrice. Start in cilj je bil pri Aljaževem domu, časi pa so se ravno tako merili. Vedno pa smo tekmovanje "spravili pod streho". V vseh 44 letih sta se pripetili dve nesreči z zlomom okončine, a to še v času tekmovanja na najboljši čas." Največji smisel, ki ga organizatorji vidijo v "tekmi", je druženje med reševalci. Kot pravi Brojan, tekma predstavlja le piko na i, tako se zagotovo lažje dobijo skupaj, vre- dnost druženja pa je velikega pomena tudi v smislu medsebojnega spoznavanja in izmenjave raznih izkušenj pri reševalnem delu, ki ga opravljajo v težkih reševalnih akcijah. Organizacija takega dogodka je kar velik zalogaj, pove Brojan, in zahteva precej časa in zagnanosti posameznika. Vsakoletne izkušnje jim narekujejo, kaj tekmovanje preraslo v množičnost, saj je Vzgled vsem so bili medsebojno sodelova- popraviti ali storiti drugače, da je za nastopilo na eni tekmi že preko dvesto nje in tekmovanja Valentingletscherlauf organizatorja lažje. Problem so vedno bila petdeset ekip. (46 let) v Kötschach-Mauthenu (Avstrija) in najbrž bodo tudi v bodoče finančna Prvi Koflerjev memorial je potekal s sedla in Fleons-Ofnerjoch (26 let) v Forni sredstva. K sreči imajo kar nekaj stalnih Luknja v disciplini smuk, pravico nastopa Avoltri (Italija), ki pa je po smrti njihovega sponzorjev, ki darujejo praktična darila. pa so imeli le gorski reševalci. Obvezna načelnika postaje GRS Sammase zamrl. Iz zagnanosti treh načelnikov omenjenih oprema vsakega tekmovalca je bila čelada, Največje število nastopajočih ekip je bilo postaj, Seppa Ledererja (Kötschach- smuči pa so imeli dolžine 2,15 m in daljše. sedeminšestdeset. Stalno dobro sodelo- Mauthen), Duilia Sammase (Forni Avoltri) Že na prvo tekmovanje so bili vabljeni vanje z zamejskima postajama GRS pa in Janeza Brojana se je pred tridesetimi člani vseh postaj GRS Slovenije in reševalci ni značilno le za to tekmovanje, pač tudi leti rodila zamisel še o druženju njihovih iz Kotschach - Mauthena. "Mislim, da nas za skupne vaje letne in zimske tehnike in naših otrok. Tako je prvi tabor potekal je bilo skupaj okoli štirideset reševalcev. Z reševanja," je povedal Brojan. v Kötschach-Mauthenu, drugo leto v vrha sedla Luknja do cilja (izvir Triglavske Prva leta je tekmovanje vodil takratni na- Mojstrani, naslednje leto pa v Forni Avoltri Bistrice) je bilo postavljenih petnajst vratc čelnik Franci Lakota, po letu 1975 do 2005 in tako naprej. V letošnjem juliju bo to že na neurejenem terenu, najboljši čas pa je pa je bil vodja tekmovanja in traser proge 29. tabor mladih planincev Alpe-Adria- bil ena minuta in dvainpetdeset sekund. Brojan, ki se je udeležil vseh 44 tekem. Alpin, tokrat spet v Mojstrani. S to disciplino smo potem nadaljevali Zadnjih deset let je vodja načelnik postaje, Kot smo povedali, imajo pravico nastopa štiri leta, ker pa je bilo na tekmovanju ostali pa mu pri organizaciji pomagajo. na memorialu le člani GRS. Je pa res, da na vedno manj prisotnih, smo naslednja leta Na vprašanje, ali se lahko primerjajo startu niso še nikogar zavrnili, tudi če ni pripravljali veleslalomsko progo in uvedli časi pred 44 leti z današnjimi, Brojan bil član GRS. Tudi letos je bilo tako. V moji, starostne skupine. Zanimanje je tako odgovarja: kamniški ekipi je bil namreč Uroš Resnik, postajalo vedno večje, tudi med koroškimi "Podobnost časov pred toliko leti in danes alpinist AO Kamnik, osvojili pa smo lepo reševalci in reševalci Furlanije - Julijske je po eni strani zelo velika, po drugi pa drugo mesto. Ni zlata, pač pa srebrna krajine. Število udeležencev se je iz leta ne. V letih tekmovanja za najboljši čas na sredina. m
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |59| UTRINKI Na prelazu Tone Škarja
Pričakal sem jih na letališču. Poldrugo uro je trajalo, da se je po pristanku takrat, ne ves čas kot vam trem," se je letala prvi potnik prikazal ob izhodu. Že na prvi pogled so bili zanimiva pošalil, ko nas je pričakal na prelazu. trojica: čez čas sem jih zase nekoliko karikirano poimenoval Dama, Jaka je odslovil, češ naprej dol se bomo pa že nekako valili, če bo šlo nogam bolj Svečenik in Starec. Ta je bil res starec, sicer visok, a že upognjen in slabo. "Če hodiš peš, gledaš le pod noge, skoraj povsem belih las. Dama je bila zgodnjih srednjih let, za žensko z jaka sem pa videl vso kolono ljudi kot visoka in s kratko svetlo pričesko. Svečenik je bil najvišji in pokončen, dolgo, neenakomerno stonogo, ki se v dolgih črnih las s komaj vidnim sivim narastkom v sredinski preči in z že valovih poganja naprej, se vmes trga nekoliko svečeniško razširjenim pasom, sicer pa ne kaj dosti podoben in spet združuje, malo počiva, pa spet z novim požirkom energije rine naprej duhovni osebi. Naj jih spremljam na trekingu, so si nekoč zaželeli. skozi snežni metež, samo naprej in naprej. Čeprav je vsakdo sam, preveva vso vrsto ljudi še neka skupna volja in ji Lep čas je vse teklo normalno, če dobro, a previdno, kot bi tipal skrivnosti daje dodatno moč. Videti ste bili neusta- izvzamem lahno prešernost Svečenika naraščajoče in njemu še neznane višine, vljivi. Veličastno!" in Dame, najbrž zaradi začetniške Dama je bila pa izkušena pohodnica, še Prelaz je visok pet tisoč petsto metrov. evforije in sprostitve od vsakodnevne nekaj let prej tudi soplezalka Starcu, ko Svečenik je bil srečen in ponosen, da je utesnjenosti, ter prikrito zagrenjenost je bil še manj starec in bolj alpinist. preizkušnjo dobro prestal, in je kar hitro Starca, a opazno prav zaradi kontrasta z Na zadnji postojanki pred sedlom je bilo odšel naprej; pot je še dolga. Dama je spre- onima dvema. Tudi počasnejši je bil in že tudi za konja konec možnosti. Pa ne mljala Starca, ki je negotovih korakov, kot spodnje položnejše etape so ga utrujale. zaradi višine že skoraj petih kilometrov, kak star mornar, začel sestop. Nič ne bo z Po nekaj dnevih, blizu tri tisoč metrov pač pa zaradi globokega starega snega, valjenjem navzdol, sem pomislil; na tem visoko, je najel motorista, da ne bi bil ki je od tod naprej pokrival pokrajino trdem snegu, pokritem s plastjo novega, ovira skupnemu načrtu. Ceste prodirajo vse do prelaza in še čez. A na najvišjem lahko le zdrsneš v kako kotanjo ali grapo. vse globlje v Himalajo in krajšajo prave vse leto odprtem prelazu na svetu, kot Pustil sem ju naprej, sam pa sem si v trekinge. Pred nekaj leti si tega še ne bi ga oglašajo, tudi za to težavo obstaja kolibi, postavljeni v zadnjih letih, privoščil mogel privoščiti, a tudi ne bi bilo treba, pomoč: jaki. Treba je bilo najeti dva: kavo. Otoček toplote sredi bele polarne saj je takrat zmogel po dve etapi na dan. da sta si družba, pa še na polovici poti pokrajine. Z leti sestopaš vse hitreje, je pojasnil, a se mora jezdec presesti: Evropejci Čeprav naj bi bil prelaz vremenska brez grenkobe. Na začetku vzpona je bilo ste težki, je pojasnil vodnik. "Pa še ločnica, je bilo na zahodni strani enako tudi za motor konec poti. Kraljestvo za zaslužek je dvojen," je zagodrnjal Starec. kot na prejšnji; veter in še gostejši metež. konja, se je pošalil. Kraljestva mu ni bilo Jak si zlahka zlomi nogo, ko sem mu Dolgo ju nisem videl, misleč, da sta tako treba dati za tisto shirano kljuse, rupij vdre v kako zameteno ledeno luknjo. hitra. Potem pa sem zagledal rumene pa kar precej. Daleč najcenejša tovorna Tudi jezditi je težko, enkrat se jaku madeže na snegu, sledi bruhanja, malo "živina" v Nepalu so nosači. Dva dneva s vdre spredaj, drugič zadaj. "Dvakrat s poti, zaklonjena za skalo, pa še njiju. konjem, večinoma v sedlu, včasih peš, v sem skoraj strmoglavil in ko sem se z Starec je napol slečen čepel, naslonjen strminah sta morala pa s konjevodcem največjim naporom obdržal, mi je srce nanjo, ona ga je umivala s snegom živali celo pomagati. Svečenik je hodil razbijalo, kot bi hodil peš. No, a samo in robčki kot kaka bolniška sestra
|60| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Prelaz Foto: Tone Škarja
Starcu je za posedanje zadoščala že vsaka druga skala, naproti sta prišla nosača s čajem, preživel bo. V prvi hiši prve vasi smo spet vsi skupaj. "Umrl bi, če me ne bi angel potegnil nazaj v življenje." Lastne besede so ga tako ganile, da se mu je zalesketalo v očeh. Le stisk roke in tišina. In Dama: "Bodi hvaležen. Čez dva ali tri dni bomo v kapelici ob jezeru prižgali svečko. Vsakemu od nas bo pomenila nekaj posebnega." Teden dni za tem smo se na istem letali- šču razšli; oni domov, jaz pa še malo po okolici mesta, morda h kakemu templju, da prečešem misli, mogoče si jih tudi zapišem. Ostrina doživetih življenjskih prelazov se razširi v moji duši kot orkan, ko letalo izgine v neomejenost duha in prostora. Hvala! Kaj vse ljudje nosimo s seboj, kaj vse se skriva za tem, čemur sem pred tremi tedni rekel Dama, Svečenik onemoglega pacienta. Ali mati otroka! sem ju pričakal toliko, da sta se prikazala. in Starec? Nekje sem prebral: "Tisti, ki Tam, čez pet kilometrov visoko, v snegu, Starec je porabil vsako skalo za kratek se nismo sposobni resno zagledati vase, vetru in redkem zraku! Še preden sem počitek; morda bi najraje ostal kar tu, a imamo le eno možnost, da se najdemo: se zavedel, mi je Dama skoraj jezno mu je ona odrejala čas oddiha. Počasi je potovanje in raziskovanje, ki nam naš jaz zamahnila, češ poberi se! Precej nižje sneg prešel v dež, zrak je postajal gostejši, vtisne v telo." m
Pohodniški nahrbtniki. Vsi letni časi, vse poti.
Na voljo v: Trgovine Kibuba (Ljubljana BTC, Ljubljana Šiška, Ljubljana Supernova, Celje, Kranj, Nova Gorica), Trgovine Iglu Šport (Ljubljana Vič, Ljubljana BTC, Ljubljana PCL, Maribor, Lesce, Tolmin), Trgovina Annapurna (Ljubljana), Trgovina Outdoor Galaxy (Bovec), Trgovina Elan (Begunje), Trgovina Pod skalco, (Bohinj)
Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86 E - mail: [email protected] • www.factorystore.siPLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |61| GEO ZANIMIVOST
Ušesa Istre Leni Ozis Spodmoli na Velem Badinu
a Kraškem robu, in globino, v stenah pa se saj lehnjak za razliko od sige planinska pot po grebenu kjer se v številnih pojavlja tudi veliko manjših nastaja na površju. Velega Badina. Lahko pa reliefnih stopnjah primerkov. Stene Velega Nastanek spodmolov se odločimo za dostop iz stikata kraški in Badina so zaradi njih in je še uganka, o njem Movraža. S ceste, ki pelje N flišni del slovenske Istre, manjšega naravnega mostu pa obstajajo številne proti Dvorom, zavijemo lahko v strmih stenah iz razglašene za naravno domneve. Nastali naj bi z desno na slabšo asfaltno eocenskih apnencev (starih vrednoto državnega delovanjem več procesov, pot in ta nas med vinogradi od petdeset do triinštiride- pomena. Spodmoli so znani med katerimi naj bi bila vodi do jase, kjer se združi set milijonov let) opazimo tudi kot ušesa Istre, saj se mehansko razpada- s potjo po grebenu. Slednja številne polkrožne vdolbine – zaradi njihove polkrožne nje kamnin in raztaplja- nas pripelje do naravnega spodmole. Nahajajo se tako oblike vanje ujamejo nje kamnin (korozija). mostu, od koder se prvič ob vznožju sten kot tudi višje številni zvoki iz doline. Pri tem naj bi imela vpliv odpre pogled na spodmole. v stenah. Lahko so majhni Na stenah spodmolov kamninska sestava in Ker so ti dom ogroženih vrst in plitvi, da vanje ne more opazimo temne proge tektonski dejavniki, ptic in spadajo v območje vstopiti odrasel človek, ali pa mezeče vode, ki nudi živ pretekle in zdajšnje Natura 2000, se potrudimo, veliki nekaj metrov in opazo- ljenjski prostor številnim klimatske razmere, mikro da pri ogledu teh zanimivih valca spominjajo na široke bakterijam, algam in klima v stenah in tudi reliefnih oblik ne vznemirja- jamske vhode. mahovom. Ta voda, organizmi, ki jih naseljujejo. mo živali. m
Stene Velega Badina s spodmoli pomešana z ogljiko- Manj odporni deli apnenča- Eden izmed večjih spodmolov različnih velikosti vim dioksidom, na svoji stih sten zaradi delovanja (širina 24 metrov, višina 10 Foto: Leni Ozis poti stene raztaplja in teh procesov počasi metrov, globina 11 metrov) odnaša kalcit, ki se kasneje izginjajo, odpornejši deli, ki – spodaj je človek za merilo. odlaga na organizme. se ohranijo, pa tvorijo strop Na zadnji steni in stropu Najzanimivejši spodmoli so Tako nastajajo lehnjakove in dno spodmolov. spodmola vidimo številne na Velem Badinu - Krogu, tvorbe, ki po obliki spomin Do spodmolov na Velem lehnjakaste kapnike. Ostale vzpetini jugovzhodno od jajo na jamske kapnike. Badinu - Krogu lahko oblike lehnjakastih kapnikov v naselja Sočerga. Največji Njihova prisotnost lahko dostopamo iz dveh smeri. spodmolih so zavese oziroma med njimi merijo približno opazovalca napelje na Za izhodišče lahko izberemo rebra, stebri, kopaste tvorbe in dvajset metrov v širino misel, da so spodmoli cerkvico sv. Kvirika nad nosovom podobne tvorbe. in deset metrov v višino nekdanje jame, a ni tako, Sočergo, od koder vodi Foto: Leni Ozis
|62| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 VARSTVO NARAVE
Dušan Klenovšek Naravovarstvo in prostovoljstvo
Prizadevni prostovoljci – varuhi ozaveščenosti Slovenk in Clusijevega svišča na Lovrencu Slovencev, pa se ta preveč- Foto: Dušan Klenovšek krat izraža le na deklarativ- ni ravni. V konkretnih situ- acijah mnogokrat prevla- Planinskega društva Lisca dajo egoistični interesi, pri Sevnica skupaj s posame- čemer so interesi Narave zniki sosednjih društev ter povsem prezrti. Nahajali- zaposlenim v Kozjanskem šča na Lovrencu ne varujejo parku ni preostalo drugega učinkovito ne odlok o zava- kot vsakoletno dežuranje rovanju, ne lesen plot, ne in- v času cvetenja. Tudi v letu formativne table. Potreben 2016 je bilo tako. Najprej je (žal) fizični nadzor. In tu je bila na vrsti prepotreb- bi naravovarstveniki po na obnova lesene ograje, službeni dolžnosti lahko pri čemer je moči združilo le malo naredili brez pri- dvajset prostovoljcev. Velika zadevnih prostovoljcev. večina so bili seniorji po Za dobrobit encijanove letih, a mladeniči po delovni modrine so pripravljeni več ema tokratne- doživljanju lepega. Potrebe, vnemi. Še sami so bili prese- dni prostovoljno izvajati ga prispevka je ki se pogosto izrazi na nečeni nad obsegom opra- različne aktivnosti. Brez povezana z nahaja- povsem neetičen način. vljenega dela. Bil je zadnji potnih stroškov in malice. liščem Clusijevega Obisk travnika s cvetočimi čas, saj smo že opazili prve Verjamem, da je taka večina T svišča na Lovrencu, nedaleč modrimi dragulji kar z av- cvetove spomladanskega vseh planink in planincev. od Lisce. O tem botanič- tomobilom ali motorjem, svišča (malega encijana). In če sami ne utegnemo nem biseru v Posavskem mendranje ob iskanju Dežurali so od sredine organizirano sodelova- hribovju sem pisal že pred položajev za "dobro" foto- aprila vse tja čez prvomaj- ti, lahko še vedno prispe- leti (leta 2010 in 2012), grafijo, malica med modrimi ske praznike, mnogi kar po vamo. Ko opazimo, da se v tokrat pa več besed o pro- preprogami ali celo na njih. cel dan. Tudi Lado, ki sem naravi dogajajo škodljive stovoljstvu in varovanju Tisti, ki želijo za dlje časa ga obiskal. Vesel je bil, da je aktivnosti, o tem obvestimo narave na tej lokaciji. ohraniti "dobre vibracije", bilo tega dne precej obiska, znance, člane planinskih Da je Clusijev svišč (Gentiana pa naberejo še šopek ali ga obiskovalci pa so spošto- društev, zaposlene v parkih, clusii) eden od simbolov celo izkopljejo. Za domači vali "encijanove pravice". inšpekcijo ali policijo. Če visokogorske cvetane, skalnjak ali pripravo alko- Za nekaj dni smo se jim pri- imamo fotoaparat, zadevo zavarovan, ve pravzaprav holnega napitka. Razlike ni. družili tudi zaposleni iz Koz- še dokumentirajmo. vsak ljubitelj gora. Nahaja- Za encijan, seveda. janskega parka. V trenutku Poklicni naravovarstveniki lišče na Lovrencu je zaradi Planinski in naravovar- pisanja prispevka še bodo ob taki pomoči lahko nizke nadmorske višine stveni zanesenjaki so ob nimam zbranih poročil vseh precej učinkoviteje opravili in redkosti, da leži izven vseh teh pojavih ukrepali. varuhov, tako da ne morem svoje poslanstvo. m alpskega prostora, zelo Postavili so obvestilne in zapisati zaključka. Upam znano in obiskano. Žal pa opozorilne table, zavaro- pa, da se ne bodo uresničile sta kultura obiskovalcev vali območje kot botanični napovedi lastnika zemljišča, in njihov odnos do kralje- naravni spomenik, v nasle- ki je v preteklih letih opažal vsko modrih cvetov povsem dnjem koraku so postavili kršitve tudi po koncu nekraljevski. Mnogokrat lesen plot okoli celotnega cvetenja in največjega slabši kot do kakšnega na- nahajališča. Ni zadoščalo obiska ter kljub fizičnemu dležnega vrtnega plevela. – kot tudi ne v podobnih varovanju. Mnogim obiskovalcem primerih na nahajališčih ve- Čeprav nekatere raziskave so cvetovi "dobri" za likonočnice (Boletina, Boč). javnega mnenja govorijo v potešitev lažne potrebe po Zanesenjakom domačega prid veliki naravovarstveni
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |63| NOVICE v grebenu med Begunjsko na vrhu smeri Julija (600 m, in Marčitovo spominsko Vrtačo in Velikim vrhom. Za 70/40-60°, M3+) in tako smer (90 m, VI+/ V-). IZ VERTIKALE zaključek sta zgazila še Bor na zelo lep način pozdravil (200 m, IV-V) v Velikem vrhu. prihod svoje deklice. Chamonix – Veliki vrh Košute tudi ni slovenskih Z velikimi koraki stopamo sameval, obiskala sta ga Kopne stene proti poletju, sneg v gorah Primož Buh (AO Črnuče) fantov cilj vztrajno kopni. Sicer teta in Janez Kekec (AO Rašica). domačih vršacev Kot veliko slovenskih alpini- zima še opleta z repom, a Fanta sta se podala v Pron- 16. aprila sta Miha Jukić stov so tudi Primož Sedej, so vsa njena prizadevanja tarsko smer (350 m, III/3, in Jan Podgornik (oba Grega Senčar, Miha Šercer zaman. Tudi kisli praznični M). Snežne razmere sta Akademski AO) odprla svojo in Matjaž Tavčar (vsi AO konec aprila in začetek maja imela dobre, vremenske sezono v Koglu, in sicer v Črnuče) v letošnji sezoni nista mogla pokvariti veselja pa nekoliko manj, saj sta ju Kamniški smeri (250 m, obiskali Chamonix, ki je kljub ob prihodu dolgih, toplih megla in zelo slaba vidljivost VII). Iz doline sta si ogledo- nekoliko slabšim razmeram, dni. Najbolj neučakani so pri sestopu namesto nazaj vala mokro steno, ki pa je sploh v primerjavi z epskimi že otipali prve oprimke. No, pod severno steno nagnali bila od blizu presenetljivo izpred nekaj sezon, ponudil če pomislim, ne bi mogel na Kofce in proti Matizovcu. celo bolj suha, kot je sprva kar nekaj smeri, v katerih so ravno reči "otipali", saj so vsi 27. marca so člani Šaleškega kazalo. Ker je imelo vreme si slovenski mladci s pridom potožili o premrlih prstih. A AO pohajkovali okrog Črnega svoje načrte, ju je za kratek nabirali izkušenj. Naveza vendar, to je del alpinizma in vrha na Dleskovški planoti. čas pregnalo v Zupanovo, a Sedej – Senčar se je 9. aprila nič ni slajšega, kot na robu Ker so bili ravno trije, Mijo se na koncu vseeno usmililo podala v Voie Anglaise stene ob krikih bolečine poz- Kovačevič, Karmen Perme mladih plezalcev in izplezala ali po domače Angleško draviti vračanje tople krvi v in Stane Barber, so se sta po originalni smeri. Val smer (1000 m, TD+, V/5, ledene prste. povzpeli po treh prvenstve- navdušenja je povzročil M5) v Aiguille Verte. Smer ni nih grapah. Glede na njihova predvsem raztežaj, ki je ponudila bogatega ledenega Zadnji vzdihljaji imena si bom drznil sklepati, plezalca prisilil k plazenju po oklepa. Ravno nasprotno, da Leva grapa (110 m, polici. Dan jima je začinila ledu je bilo malo, pa še ta zime 60/30-40°) poteka v zataknjena vrv pri spustu bolj tanek, tako da brez 25. marca sta Miha Zupan levem delu ostenja, Desna preko Virensa, a je zaradi kombiniranega plezanja in (AO Tržič) in Gregor Klančar grapa (110 m, 50/30°) v tega pivo toliko bolj teknilo. kresanja isker ob zamahova- (AO Novo Mesto) plezala v desnem delu, po Sestopni V soboto, 23. aprila, sta nju cepinov ni šlo. Fanta sta Begunjski Vrtači. Lokalni po- grapi (110 m, 30-40°) so pa želeli Marija Jeglič (AO Lju- s smerjo opravila v dolgem znavalec Miha je za cilj izbral sestopili. Priznam, od nekdaj bljana-Matica) in Sara Jaklič dnevu in si na vrhu privošči- Fulovo spominsko (600 m, so mi zavidali mojo sposob- (AO Kranj) prehiteti na- la romantično bivakiranje. VI, M), in ni se zmotil. Kljub nost sklepanja. povedano slabo vreme Naveza Šercer – Tavčar pa se nekoliko bolj delikatnim 24. marca sta Marko Leban in predčasno odpreti je naslednji dan spoprijela z vstopnim raztežajem je na- (AO Cerkno) in Silvo Vrhovec skalno sezono v Zapeljiv- Avstrijsko smerjo (800 m, daljevanje smeri postreglo (AO Železničar) plezala ki (120 m, V+/IV) v JV steni III/1) v Les Courtes. Kot sta z odličnim "škripavcem" in smer Pomladni cvet v Nad Šitom glave. Verjetno dejala, je bilo škripanja zelo fanta sta bila z izbiro več kot Palcu (750 m, 40-50/30°) imata dovolj stiskanja malo, veliko več pa mehkega zadovoljna. Dan starega in že med dostopom pre- umetnih grifov in visenja v snega, kar so s pridom izko- dopusta tako le ni šel v nič. mlevala možne variante zaprašenih telovadnicah. ristili lokalni matadorji za 3. Obiskani so bili tudi sestopa, saj nista želela po Skratka, destinacija dogo- alpinistični spust v zgodovini Teranova, pa Storžič in Kra- isti smeri nazaj niti ne po vorjena, smer določena, smeri. Višina jima ni povzro- marjeva smer, Mladinska, Suhem rušju na Zelenico. vreme je sodelovalo in čala velikih preglavic, sta pa Črni graben in severna Marko je tako ugledal grapo, punci sta plezali in vriskali. zato toliko bolj trpela zaradi stena Triglava. Dogajalo se ki je vodila nazaj na avstrij- Večinoma zaradi premrlih "navijanja" v meča. Kljub je v Slovenski in Nemški sko stran, kjer sta imela tudi prstov, nekaj pa tudi zaradi temu sta bila nad ognjenim smeri. Veliko se je še vedno avtomobil. Tako sta sestopila radosti plezanja s težkima krstom v Alpah več kot dogajalo v oblegani Be- po tej grapi, ji nadela ime nahrbtnikoma. zadovoljna. gunjščici, ki je doživela tudi Knapovska (750 m, 40- Obiskana je bila tudi Bela lov na pogoje za pristop na 50°/30°, M3) in jo priporo- Peč nad Tržičem, kjer so Kanadsko izpit za alpiniste. Na lov sta čata kot odlično možnost se potikali celjski Matičarji se podala Mateja Horjak in sestopa. in Kranjčani. Med drugim Skalno gorovje Peter Robič (oba AO Grmada Marko Leban (AO Cerkno) se je plezalo Šipo (100 m, Luka Lindič (AO Celje-Matica) Celje). Najprej sta zagazila je 26. marca preplezal novo VI-), Bumerang (100 m, V/ se je v sklopu priprav na pri- v Zeleniško smer (200 m, smer v vzhodnem ostenju III-IV), Guštersko (90 m, hajajočo odpravo podal čez IV+/II), nadaljevala po SZ Mahavščka. Vstajanje sredi VI+/V+), JZ raz (100 m, IV), lužo, natančneje v Kanado. grebenu (400 m, III-/I-II), na noči mu ni predstavljalo Katastrofulo (100 m, IV/ Tam sta s soplezalcem Mar- seznam dodala še Rožičevo težav, saj je imel lep namen III), Marabelo (100 m, VI+/ com-Andrejem Leclercom grapo (250 m, IV+/II-III) ter preplezati novo smer in jo IV-V), Avrikljev steber načrtovala plezanje v Osrednjo grapo (350 m, posvetiti svoji prihajajoči (90 m, VI+/ V), Starega severni steni North Twina III+) in Y grapo (350 m, IV) vnukinji. Po dveh urah je stal mačka (100 m, VII+/ VI) ter ostalih velikih sten v
|64| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Mount Tuza Lindič – Leclerc vstopita. Z vzponom v enem zaključek pa sta obiskala še Še ena nova smer v Kanadi, Foto: Luka Lindič dnevu ni bilo nič, saj je bilo Mount Neptuak in potegnila Fantastic Mr. Fox. plezanje veliko zahtevnej- še eno novo linijo, Psycho- Foto: Luka Lindič še, kot se je zdelo na prvi logical Effect (700 m, M7, pogorju. Za ogrevanje sta pogled, in prisiljena sta bila WI5+). Po imenu sodeč zavila pod Mount Temple in bivakirati. Naslednji dan sta verjetno ne sodi med Grossglocknerja nastala tam preplezala smer Gre- nadaljevala s plezanjem, najlažje smeri. cela vrsta smeri. Messini in enwood-Locke (1200 m, ki pa ni bilo nič lažje, in noč Novice je pripravil Wurzer sta 5. aprila zgodaj M6), ki ju je zaposlila za ju je ujela na koncu druge Peter Bajec – Poli. zjutraj vstopila v snežno polnih 25 ur. Nadaljevati sta tretjine stene. Še enkrat sta grapo, ki vodi navzgor z želela v vzhodni steni Mount bivakirala in zjutraj nadalje- NOVICE ledenika, ter po 250 metrih Faya, a ko sta prismučala vala s plezanjem ter ob enih prišla do ledene police, nad pod njo, si je 1. april privoščil popoldne stopila na vrh, IZ TUJINE katero je bil teren nekoliko tudi njiju. Plezalne načrte izmučena, lačna in žejna, a bolj strm. Nadaljeva- so jima namreč prekriža- z veliko smerjo v žepu – Lin- nje jima je ponudilo nekaj li toplo vreme in plazovi, ki dič-Leclerc (1100 m, M7+, "škotskega" plezanja, ledno- so tudi naslednji dan go- WI6+, R). S tem pa njunih do- Nova smer v -skalnati deli pa so ju pripe- spodarili v steni. Tako sta godivščin še ni bilo konec. ljali na južni raz, kjer poteka se vrnila do jezera Moraine, V nadaljevanju odprave sta Grossglocknerju klasična smer. Od tukaj sta ostala brez hrane (dolga preplezala še novo smer V začetku aprila sta "lokalca" se spustila 20 m navzdol na zgodba) in se odpravila v med Mount Tuzom in Mount iz Kalsa pod Grossgloc- drugo stran, kjer sta sledila dolino Ten Peaks. Tam sta Deltaform. V spomin na prej knerjem, vodnika Vittorio smeri Pilwax Rinne, nato pa opazila izvrstno linijo prav omenjeno dolgo zgodbo sta Messini in Matthias Wurzer, sta krenila desno navzgor po po sredini SV stene Mount ji nadela ime Fantastic Mr. preplezala novo smer v Tuza in se odločila, da takoj Fox (500 m, M5, WI5). Za južni steni najvišje avstrijske gore. Logična in markantna Južna stena Grossglocknerja linija do sedaj še ni doživela z novo smerjo (rdeča linija), Med plezanjem v Mount Med plezanjem smeri Lindič vzpona, čeprav je od leta levo je z modro označen greben Neptuaku – Leclerc 1800, ko je bil opravljen prvi Stüdlgrat. Foto: Luka Lindič Foto: Luka Lindič vzpon na goro, v ostenjih Foto: Boris Strmšek
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |65| naslednjem ozkem žlebu, ki vsega 21 urah in 11 minutah. Lambert Galli in Denis ŠPORTNO- ju je pripeljal do škrbine med V kasnejših letih so ta rekord Trento (na smučeh) obudila Malim in Velikim Glockner- še nekajkrat izboljšali, naj- spomin na povsem poza- PLEZALNE jem. Smer sta poimenovala novejšega pa sta 21. marca bljeno smer prvopristopni- NOVICE Südwandwächter (M5, WI4+, letos postavila Bastien kov iz leta 1865, ki je skoraj 600 m), gre pa za eno težjih Fleury in Olivier Meynet. popolnoma sovpadala z za- smeri na goro. Francoska smučarska mišljeno smučarsko smerjo Vicious Circle učitelja sta za smučarsko Juliena Herryja. Smer je Adam Ondra se je med ve- Mir v Siriji – prečenje potrebovala opazil leta 2013, ko je bila likonočnimi prazniki mudil vsega 16 ur in 35 minut. ena najbolj bogatih zim v v Sloveniji in na Hrvaškem. nad dolino Sarca Dvajset minut čez polnoč sta zadnjem času, vendar zaradi Najprej je v Mišji peči Marco Bozzetta in Francesco pričela svojo pot pri cerkvi velikih količin snega in ne- preplezal novo smer, ki jo je Salvaterra sta v steni Dain v Chamonixu, končala pa primernih razmer ni bilo poimenoval Vicious Circle di Pietramurata nad dolino sta jo pri cerkvi v Zermattu priložnosti za poskus. Sredi in zanjo predlagal oceno Sarca v bližini Arca v Italiji ob 16:55 isti dan. Za njima je marca se je ekipa zbrala 9a+/b. Nova smer poteka opremila in prosto prepleza- bilo 108 kilometrov in okoli pod steno in zgodaj zjutraj levo od smeri Za staro kolo la novo smer, ki sta jo poime- 8350 m višinskih metrov so pričeli z raziskovanjem in majhnega psa, gre nato novala Peace in Siria. 230- vzpona ter 7750 metrov smeri. Zelo strmi deli, na desno in konča v smeri metrska smer ima težave spusta. Pravita, da sta imela dveh se je bilo potrebno Sanjski par. Vicious Circle je do 7a+, obvezno 6c+. Linijo zares idealne razmere in tudi varovati z vrvjo, so jih tako najtežja linija pri nas. sta v desnem delu stene da bi bilo možno čas še pripeljali do čudovitega Po uspehu v Sloveniji se je opazila ob enem od vzponov skrajšati. Zaenkrat imata v snežnega raza, po katerem odpravil še na Hrvaško in lanskega novembra in takoj načrtu še druga podobna so dosegli vrh. Spust so v Medveji najprej ponovil pričela z raziskovanjem prečenja, če pa bi kdo opravili po smeri vzpona ob Outdoorfingerspiele (8c) nekaj začetnih raztežajev. rad presegel njun rekord, dveh krajših spustih z vrvjo, ter The Core (8c+, ob prvem Po zimskem premoru sta v pa se vsekakor ponovno sicer pa so bile razmere vzponu ocenjena na 9a in začetku pomladi nadaljevala odpravita na Haute Route. zgoraj nekoliko slabše, iz- do znižanja ocene veljala delo in sredi aprila opremila postavljenost pa velika. za prvo 9a na Hrvaškem). smer do vrha ter nato v Na smučeh in V spodnjem delu jih je čakal To mu očitno ni bilo dovolj, enem dnevu tudi prosto deskah z Grand tudi pršič na trdi podlagi z zato je v tretjem poskusu ponovila strmo in elegantno nekoliko manj izpostavlje- preplezal podaljšek smeri linijo v dobri skali. Osem raz- Rocheuse (4102 m) nim smučanjem oziroma Villa Oraj (7b+), ki se težajev si sledi po težavno- Smučarske razmere v deskanjem. Za krono vsega imenuje More in je predla- sti 6c+, 7a+, 6c, 6b,7a, 7a+, stenah nad Chamonixem so se spustili povsem do gana za prvo smer s težav- 6c, 6a. niso na začetku zime obetale Chamonixa. 600 m visoka nostjo 9a na Hrvaškem. nič kaj dobrega, toda smer jim je postregla z na- Haute Route z februarja in marca se je to kloninami med 45 in 50 sto- Pintar v klubu 9a spremenilo. Tako je itali- pinjami, na najtežjih delih s Zadnji teden njegovega novim rekordom jansko-francoska četverica 55 stopinjami. obiska v plezališču Siurana Znamenito smučarsko Julien Herry, Davide Capozzi Novice je pripravil v Španiji, kjer je Gašper prečenje od Chamonixa (oba na snežni deski), Boris Strmšek – Strmina. Pintar preživel nekaj do Zermatta vsako zimo in predvsem pomlad privlači številne ljubitelje turnega smučanja. Pet- do šestdnev- no smučarsko potepanje čez ledenike in prelaze velja za pravo gorsko smučarsko po- slastico in privablja gornike z vseh koncev sveta. Zaradi svoje popularnosti je seveda tudi na očeh raznih lju- biteljev lova na rekorde. Tako sta recimo leta 2008 Lionel Bonnel in Stephane Brosse opravila s tako imenovano Visoko potjo v
Pogled na Aiguile Verte, 4122 m, in Grande Rocheuse, 4102 m, označen z rdečo puščico Foto: Boris Strmšek
|66| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 tednov, je bil zanj zelo Končano državno V nekaterih kategorijah je koncih Slovenije – da jo bolje uspešen. S preplezano prvenstvo bila odločitev o skupnem spoznamo. Ko obiskujem smerjo Estado critico (9a) zmagovalcu znana že različne vrhove po Sloveniji, je poskrbel za nov mejnik osnovnih šol pred zadnjo tekmo, nekaj se mi nemalokrat pojavi v svoji plezalni karieri in Športno društvo Pajk iz plezalcev in plezalk pa se vprašanje, zakaj so nekatera se pridružil peščici sloven- Vojnika je v svojem kraju 9. je za veliki pokal borilo področja ali pa nekateri skih plezalcev, ki se lahko aprila organiziralo finalno vse do zadnjega giba. vrhovi zapostavljeni. Seveda, pohvalijo z vzponom v tekmo v športnem plezanju Najbolj napeto je bilo v ka- nekaterih poti takrat, ko smeri z oceno 9a. za osnovnošolce. Na tekmi tegoriji mlajših dečkov, se je pripravljala Razšir- je nastopilo osemdeset kjer je zmagovalca v jena Slovenska planinska Škofic in učencev in enainosemde- skupnem seštevku odločil pot, še ni bilo ali pa je bil set učenk, ki so si finalni superfinale. dostop celo prepovedan. Botulin (8c+) nastop zagotovili na dveh Novice je pripravil In sprašujem se, ali bi bilo Domen Škofic je prvič letos področnih tekmovanjih. Peter Mikša. smiselno, da bi spisek vrhov obiskal plezališče Kotečnik nekoliko popravili, posodobi- in opravil dva odlična li. Nekateri vrhovi so zdaj, ko vzpona. Uspešen je bil v Zmagovalci državnega prvenstva OŠ: se večina planincev odpravi smeri Botulin (8c+) in tako do izhodišča z avtomobilom, Kategorija Licencirani Nelicencirani opravil šele prvo ponovitev postali dostopnejši. Ali pa bi smeri, ki jo je prvi leta 2010 mlajši učenci Grega Verbuč Urban Grajželj dali pohodnikom možnost, preplezal Jernej Kruder. mlajše učenke Maja Majcen Stela Muršec da večkrat izberejo ta ali oni Domen je poleg tega na starejši učenci Luka Potočar Janez Krajnc vrh (kot je možnost dana že pogled preplezal še smer pri Zasavskem hribovju), Kmečka malca (8b). starejše učenke Lučka Rakovec Katra Mali saj gre v prvi vrsti za to, da Slovenijo bolje spoznamo. Bizjak do 8c Morda bi pa lahko celo tisti, ki Jakob Bizjak je izenačil svoj Končana PISMA obišče vse vrhove, dobil npr. najboljši dosežek v skali, Vzhodna liga 2016 "zlato značko"? v Kotečniku je uspel pre- BRALCEV Julijske Alpe so "dobro plezati povezavo smeri V Ljubljani je 16. aprila obdelane" že v Slovenski Kmečka malca–Butnskala, potekala zadnja tekma planinski poti. V Razširje- ki je težka 8c. Gre za petin- Vzhodne lige, na kateri ni poti je dodanih še nekaj. šestdeset gibov dolgo linijo smo dobili tudi zmagoval- Ali moramo res vsi tako v previsu, ki se zaključi v ce skupnega seštevka v Razširjena na Mangart kot na Bavški navpični plošči. Za Jakoba sezoni 2016. V petih staro- slovenska Grintavec? Zakaj ne bi je to tretja 8c. stnih kategorijah je plezalo rekli, da gremo lahko ali 249 otrok iz šestindvajse- planinska pot na Mangart ali na Bavški Maja Vidmar tih klubov. Zjutraj so s tek- Razširjena Slovenska Grintavec? Pozabili smo zaključila movanjem začeli mlajši planinska pot kot dodatek na Polovnik z dostopnim cicibani in cicibanke ter k osnovni Slovenski Krasjim vrhom, 1768 m, tekmovalno pot starejši cicibani in cicibanke, planinski poti že šesto de- morda bi veljajo koga napotiti Maja Vidmar je 3. aprila na popoldne pa so tekmovali setletje napotuje planince, tudi na Lopatnik, 2012 m, svoji domači steni v športni plezalci in plezalke v katego- da bi spoznali tudi druge, ali pa na Krnčico, 2142 m? dvorani Poden v Škofji Loki rijah mlajši dečki in deklice, manj obiskane vrhove v Ja, poti bi bilo treba še malo zaključila bogato tekmoval- starejši dečki in deklice Sloveniji. Kontrolne točke nadelati … Da ne govorim o no pot. Na revijalni tekmi, ki ter kadeti in kadetinje. ima razpršene po vseh drugih zanimivih in prav tako jo je organizirala slovenska slabše obiskanih vrhovih – reprezentanca v športnem Galetovec, 1259 m, Jerebiko- plezanju, smo lahko zadnjič Rezultati Vzhodne lige 2016 – skupno: vec, 1593 m, Ciprnik, 1747 m, spremljali eno najuspe- Kategorija Absolutno B-skupina s katerega je krasen razgled šnejših slovenskih športnih na Planico. mlajši cicibani Gal Kostanjšek plezalk. V svoji karieri je Tudi v Karavankah bi kot al- nanizala dvanajst zmag na mlajše cicibanke Neža Zajc ternativo Velikemu vrhu tekmah za svetovni pokal, starejši cicibani Janej Kotar Tominšek Andraž Stenšak lahko dodali Kladivo, osvojila je dve medalji na starejše cicibanke Sara Čopar Eva Hren 2094 m, ali pa Košutnikov svetovnem prvenstvu in turn, 2133 m, planinci bi se mlajši dečki Bine Meke Ažbe Javornik petintrideset uvrstitev na lahko odločili za obisk Pece zmagovalni oder. S šestimi mlajše deklice Maja Majcen Stela Muršec ali Olševe. Kaj pa Virnikov zaporednimi zmagami v starejši dečki Žiga Zajc Janez Krajnc Grintavec, 1654 m, ali svetovnem pokalu leta starejše deklice Ines Ermenc Zala Kordež Stegovnik, 1692 m, – gotovo 2007 je še vedno edina sta vredna obiska. Kamniško- kadeti Aljaž Motoh Žan Janežič tekmovalka s takšnim -Savinjske Alpe so v Slovenski dosežkom. kadetinje Sara Glušič Špela Vrtačnik planinski poti tako dobro
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |67| "pokrite", da mora planinec gore – nekoliko mučno. odpravimo na naš zelo Naša pot se je nadaljeva- tako na Češko kočo kot na Dolenjska in Notranjska sta priljubljen sprehod do la naprej v Mlačne – ime je Kranjsko kočo na Ledinah planinsko slabše obiskani kmetije Štirmož ter po stezi dobilo po mnogih majhnih (ne vem, zakaj tu ni možnosti pokrajini. Zakaj bi pri Mali okoli Slamnika v Mlačne izvirih, vsepovsod je izbora), obiskati mora tudi gori ne dodali možnosti, in do kmetije Jelovčnik. To namreč voda. Videli smo Rinko …, zakaj je "stišana" še da se planinci povzpnejo je pot ob vznožju Tošča luže, v katerih so se noč Mrzla gora kot neobvezna na Mestni vrh, 1035 m, nad nad Mačkovim grabnom. pred našim sprehodom točka? In v vsej knjižici je Kočevjem? In zakaj smo Pešpot je nekoč povezo- kopali divji prašiči. Iz Mlačen to edino Mrzla gora? Prav- pozabili na svet nad Kolpo: vala omenjeni hribovski smo se povzpeli še do zaprav sem proti neobve- Krempa, 944 m, Kuželjska kmetiji. Lovci skrbijo, kmetije pri Jelovčniku in znim točkam. Bolj bi mi bilo stena, 874 m, Goteniški da je pot prehodna in od tam domov v Mačkov všeč, če bi večini točk dodali Snežnik, 1290 m? Zakaj ne bi očiščena. Ker to pot razen graben. možnost izbire. V novi izdaji planinci obiskali vsaj enega domačinov pozna malo Ta nedeljski sprehod nam je je izpadel Krvavec–Veliki od teh samotnih, zanimivih ljudi, je v gozdu mirno, zato ob odkritju naravnega okna Zvoh, 1972 m, Vrh Korena, vrhov? je možno večkrat videti zelo popestril dan, še otroci 1999 m, kot alternativo Pri Velikem Snežniku bi in slišati gamse ter ostale so bili ponosni na to, kar Menini planini bi lahko dodali lahko dodali kot alterna- gozdne živali. Naš sprehod smo videli. morda Kamniški vrh, 1259 m. tivo Kriščevec, 1092 m, – smo istočasno izkoristi- Milka in Gregor Kozjek Posebej zanimiv je del Seve- le malokdo ve za ta hrib. li še za nabiranje trobentic, rovzhodne Slovenije. Čeprav Okolica Ljubljane in Škofje- pljučnika, lapuha in resja PREBRALI sem članica PD Poljčane, je loško hribovje sta zanimiva za čaj. moje prvo vprašanje: Zakaj – prav je, da gremo na Krim, Po kratki malici na vrhu SMO Boč in Donačka gora – zakaj ki je bil dolga leta zaposta- Slamnika, od koder je lep ne ali? Kaj pa Stolpnik, najvišji vljen, pri Grmadi bi morda razgled na Grmado, smo se vrh Konjiške gore, 1012 m, ali lahko dodali kot alternativo odpravili po stezi naprej. pa Stenica, 1091 m? Ko sva zdaj najvišji vrh Polhograjcev, Že takoj pri prvih skalah Planinski utrinki se z možem letos potepala Tošč, 1021 m, pri Lubniku pa in melišču smo obstali in Planinsko društvo Brežice, po Prekmurju, sem se spra- morda Blegoš, 1562 m, Mladi gledali za gamsi, saj smo februar 2016 ševala, zakaj je v Razširjeni vrh, 1374 m, ali Koprivnik, jih tam že večkrat videli. slovenski planinski poti še 1393 m. Primorska odpira Gamsov ni bilo, desno od vedno Selo, ne pa na primer vprašanje, ali ne bi dodali še melišča pa smo opazili Sotinski breg s skromno Sabotina, 609 m, ali Škabri- zanimivo in veliko naravno višini 417 m, a z zelo lepim jela, 646 m, lepih, razglednih okno. Domačini so to okno razglednim stolpom? Ali pa vrhov nad Novo Gorico? že poznali, vendar za njih Tromejnik, 390 m? Seveda, Veliko predlogov sem to ni bilo nič posebnega. Za Rotunda v Selu je vredna natrosila. Morda bi veljalo naju in otroke pa je bilo to ogleda – a roko na srce, to res razmisliti vsaj o nekaterih. pravo odkritje. Kar nekaj ni planinska točka. Pa Zavrh Andreja Erdlen časa smo se zadržali tam in Jeruzalem, kamor se v in opazovali to naravno glavnem vsi pripeljejo z avto- znamenitost. To pot smo Glasilo PD Brežice je mobilom? Zakaj je "izginila" Naravno okno ob prehodili že večkrat in dostojna publikacija, ki Gomila? Seveda, prav je, zanimivo je, da tega okna presega amatersko raven. da se, če bomo namenjeni vznožju Tošča prej nismo še nikoli opazili. Na šestdesetih straneh v Prekmurje, ustavimo Z družino smo se kljub Mogoče sem stala ravno povzema bogato dejavnost še v Zavrhu, si ogledamo zelo vetrovnemu vremenu na pravem mestu, da se društva, zajema vodniški, Rotundo, posedimo v Jeruza- odločili, da se vseeno je skozenj videla svetloba. markacijski, naravovarstve- lemu, kjer je najbolj prijetno ni in mladinski odsek ter tek- jeseni. movanja. Na kratko je pred- Zasavsko hribovje je že lepo stavljeno njihovo delo, do- obogateno z alternativa- polnjeno z nekaj važnejšimi mi. Geometrično središče številčnimi podatki. Sledijo Slovenije po mojem ne sodi predstavitve planinskega v planinsko pot, saj res ni v tabora v Dovjem, skupine planinah, niti ni posebno torkarjev, pohodov in planin- izhodišče za kakšen poznan skih večerov, na katerih pre- hrib. No, na Slivno gremo davatelji predstavljajo svoja lahko po asfaltirani cesti, doživetja. Nekam vmes so potem ko smo prišli po vtaknili finančno poročilo Badjurovi poti z Zasavske za leto 2015, iz katerega je razvidno, da društvo umno gospodari, saj ni pridelalo Naravno okno pod Toščem izgube, nasprotno, pozitivni Foto: Rok Kozjek saldo se je celo povečal.
|68| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Zgodbe planincev, ki so jih Dolomiti in Beljakom, narodnega parka Gran doživljali na izletih, so zajete večinoma v Karnijskih in Sasso (srednja Italija), ki v osrednjem delu glasila. Ziljskih Alpah. Zanimivo, je primeren za poletno Sodelovali so tudi pri med- da je uvod v knjigo napisal plezanje na višini med 1500 narodnem dogodku Brati znani alpinist Steve House, in 2500 metri. Tudi v tem gore, ki so ga pripravi- gre namreč za alpinistični vodniku imamo na voljo celo li v sodelovanju s Knjižnico vodnik, v katerem so opisani vrsto simbolov za lažje ra- Brežice. Na koncu je več- predvsem zahtevnejši spusti. zumevanje. Vodnik je pisan stranski program izletov za Zahtevnost tur je avtor raz- v italijanskem jeziku, uvodi leto 2016. Glasilo premore poredil od Ski 1 do Ski 5 v sektorje tudi v nemščini in bogato fotografsko gradivo, (najtežje), simbol ALP pred- angleščini. V uvodnem delu ki popestri pisano besedo. stavlja kompleksno alpsko Gre za devetinšestdeset je trojezični slovar izrazov. Mire Steinbuch težavnostno lestvico (od F do gorskokolesarskih tur na D), simbol EXP pa kaže izpo- območjih Tessin, Varese Cristiano Pastorello, stavljenost. Stopnja nevarno- in Como (severno od Eugenio Cipriani: Monte Nove izdaje sti plazov je od 1 do 5 (najbolj Milana). Pri vsakem opisu Baldo Rock. Klettergärten milanske založbe nevarno). Zelo uporabne so je kar dvanajst uporabnih und Routen vom Gardasee reliefne skice in vrisi poteka simbolov, pregledna skica ter bis zum Etcshtal. 2014. Versante Sud tur v fotografijah. Vodnik je diagram vzponov in spustov. 255 str., 29 EUR. Založba Versante Sud je pisan v nemščini. Vodnik je napisan v nemščini. v letih 2015 in 2014 izdala vrsto vodnikov, ki lahko Mario Sertori: Nichts Als Massimo Cappuccio, pridejo prav tudi sloven- Granit. Masino-Bergell- Chiara Cianciolo, Giuseppe skim uporabnikom, čeprav -Disgrazia. Klassische und Gallo: Di Roccia di Sole. so pisana v italijanskem, moderne Routen. 2015. Climbing in Sicily. 2015. 527 nemškem in angleškem 287 str., 33 EUR. str., 35 EUR. jeziku. Vodniki so broširani in ne prav lahki, zato je za uporabnika primernej- ša kopija, kot da bi knjige nosil s seboj, razen seveda To je športnoplezalni vodnikov za plezališča in vodnik vzhodnega območja balvane. Opremljeni so z nad jezerom Garda/ barvnimi fotografijami, pre- Lago di Garda/Gardasee, glednimi skicami in vrsto kjer pogosto plezajo tudi simbolov, ki nam olajšajo Slovenci. Tudi tu so med razumevanje opisov. Največ poglavji/sektorji predsta- vodnikov opisuje športno- To je plezalni vodnik To je obsežen športnople- vljeni nekateri plezalci, ki so plezalne smeri, eden je tur- klasičnih in modernih zalni vodnik po Siciliji. Vseh postavljali smeri. Vodnik je nosmučarski in eden gor- plezalnih smeri v območju vrst simbolov je kar trinajst. napisan v nemščini. skokolesarski. Na kratko jih nad dolino Val Masino v Zanimivo je, da so med opisi predstavljamo. gorski skupini Bergell, kjer smeri predstavljeni tudi Diego Filippi, Matteo Ber- je najvišja gora Disgrazia, nekateri plezalci, ki so jih po- tolotti: Pietra di Bisman- Robert Zink: Skialpinismus 3678 m (severno nad stavljali. Vodnik je napisan v tova. Vie e falesie. 2015. in den Karnischen Alpen. krajem Sondrio). Plezalne angleščini. 303 str., 28 EUR. 101 Skitouren von Innichen smeri so večinoma na bis Villach. 2015. 400 str., severni, švicarski strani. Roberto e Luca Parisse: 32,90 EUR. Lepih linij, v katerih pogosto Magia di Calcare. Boulder plezajo tudi slovenski sul Gran Sasso. 2015. 255 alpinisti, je v tem območju str., 29 EUR. cela vrsta. V uvodnem delu je avtor podal še kratek zgo- dovinski pregled plezanja v tem predelu. Vodnik je napisan v nemščini.
Luca De Franco, Matteo Pietra di Bismantova je znani Gattoni: Mountainbiken skalnati osamelec v Apeninih an den Seen. 69 Routen (blizu kraja Modena) z neza- Kot je že iz naslova razvidno, zwischen Tessin und Lago menljivo obliko ladje, ki se gre za sto eno turnosmu- Maggiore, Lago di Varese, dviga nad pokrajino Reggio čarsko turo v območju Luganersee und Comer See. Gre za vodnik po apnenča- Emilia. Dolg je 1 km, širok med krajem Innichen pod 2014. 288 str., 28,50 EUR. stih balvanih na območju 240 m in visok 300 metrov.
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |69| Vodnik opisuje športnople- PLANINSKA letu na pristojno ministr- koč, ki ga je organizira- zalne smeri v več sektorjih te stvo za društva s statusom la GK, izvedla pa Višja zanimive skalne tvorbe, med ORGANIZACIJA delovanja v javnem strokovna šola za gostin- opisi pa lahko (v italijanščini) interesu. stvo in turizem Bled 8. in 9. poleg zgodovinskega uvoda PZS je objavila javni razpis aprila na Bledu. Seminarja preberemo posamezne za oblikovalca slovenskega se je udeležilo devetnajst članke avtorjev, ki so prispe- Dejavnosti planinskega spominka, ki ga članov osebja planinskih vali pomemben delež v od- Planinske zveze bo ponudila, kot so zapisali, koč z večjega dela Slovenije, krivanju in napeljevanju tam- "čim širšemu krogu obisko- največ pa z Gorenjske. kajšnjih smeri. Slovenije valcev gorskega sveta prek Vključene vsebine so prodajnih kanalov PZS, pla- zajemale organizacijo dela Andrea Pavan: Mello Glavna pozornost ninskih društev, na pla- v planinski koči, praktično Boulder. Blocchi in Val planinske organizacije je ninskih kočah, v TIC-ih in delo v kuhinji in pri strežbi Masino. 2015. 448 str., bila v aprilu namenjena lokalnih turističnih organi- gostov, obratovanje pla- 33 EUR. Skupščini PZS, o kateri zacijah na območjih, ki se ninskih koč z gostinsko-tu- pišemo tudi v tej številki prepoznajo kot pohodniške rističnega vidika, receptor- Planinskega vestnika. PZS destinacije." Rok za oddajo sko poslovanje in komuni- je v tednu pred skupščino predlogov je 15. maj 2016. ciranje z gosti. Udeleženci izdala Letopis PZS 2015 in Zavarovalnica Triglav je in vodstvo izobraževanja povabila na letošnji Dan pozvala k oddaji predlogov so potrdili pomembnost to- slovenskih planinskih planinskih društev za po- vrstnega izobraževanja, ki doživetij, ki se bo odvijal stavitev otroškega igrišča naj bi s temi in tudi drugimi na Mozirski koči na Golteh ob planinski koči. vsebinami postalo stalnica 18. junija. Na praznik slo- Mladinska komisija (MK) za oskrbnike planinskih koč. venskih planincev je prvič je v aprilu praznovala svojih V okviru javne obravnave povabila tudi planinske plemenitih in hkrati mla- paketa gradbene zakono- Gre za vodnik po balvanih v pevske zbore, saj bo dostnih šestdeset let. Več daje je PZS ministrstvu za dolini Val Masino (severno letošnja novost tega dneva o tem pišemo tudi v tej okolje in prostor poslala nad Sondriem), kjer je revija planinskih pevskih številki Vestnika. Zaintere- dve pripombi na specifiko plezalna meka športnih zborov, ki se bodo pred- sirane mlade so povabili na gradnje in vzdrževanja plezalcev. Uvodi v sektorje stavili na osrednji priredi- prostovoljsko akcijo Mla- planinskih koč. Planinska so pisani v treh jezikih: ita- tvi ob 13. uri. Sicer pa bo dinskega sveta Slovenije ob društva so iskala osebje za lijanščini, nemščini in an- na Golteh pestro planinsko svetovnem dnevu prosto- delo v Koči pod Bogatinom, gleščini. Tudi v tem vodniku dogajanje, pripravili so voljstva mladih, s katero so v Planinski koči na Uskovnici so predstavljeni nekateri zanimive dogodivščine za obeležili tudi dan Zemlje. in v Vodnikovem domu balvanski plezalci, ki so mlade planince, družine in S študenti, kar sedemin- na Velem polju, okrepitve plezali v tem območju. odrasle, vodniki vas bodo dvajset se jih je zbralo, osebja za delo v kuhinji vodili na planinske in tur- so se odpravili na Kriško je iskalo tudi Planinsko San Vito lo Capo. 900 nokolesarske izlete, gorski goro, pred prvomajskimi učno središče Bavšica, PD routes. Falesie-Crags- reševalci bodo prikazali prazniki pa so se povzpeli Trbovlje pa je ponudilo v -Klettergärten. Climbing vajo v gorskem reševanju in na Kum. MK je objavila dva najem Planinski dom na map. 9,90 EUR. mnogo drugega. Slovesnost razpisa, in sicer za usposa- Mrzlici. GK je pred prvo- bodo oplemenitili prapor- bljanje Mladinski voditelj majskimi prazniki objavila ščaki planinskih društev in 2016 (od 23. do 31. julija, za seznam planinskih koč s odprtje Slovenske turnoko- mlade nad šestnajst let) in spremenjenim delovnim lesarske poti. za sofinanciranje planin- časom v času teh praznikov. Več o pobudi za skih taborjenj 2016 (rok Komisija za planinske poti spremembo Zakona za oddajo vlog je 31. maj). je sporočila, da sta Pastirč- o davčnem potrjeva- Podrobnejše informaci- kova in Strma pot, ki vodita nju računov, ki jo je PZS je za oba razpisa najdete na Lisco, ponovno odprti in naslovila na poslance na spletni strani MK, www. normalno prehodni. skupaj s še nekaj organiza- mk.pzs.si Komisija za varstvo cijami, pišemo v tej številki Vodniška komisija je gorske narave je postala To je plezalni zemljevid z Planinskega vestnika. vodnike PZS obvestila o po- aktivna na družabnem opisi smeri v plezališču PZS je planinska društva daljšanem roku prijav za omrežju Facebook, spre- San Vito lo Capo, enem opozorila na rok za oddajo termina kopnih izpopolnje- mljate jih lahko na naslovu najlepših predelov Sicilije. letnega poročila za AJPES, vanj pri Koči pri Jelenovem www.facebook.com/Ko- Avtorji opisov so Massimo poročila o opravljenih studencu in na Naravskih misija-za-varstvo-gorske- Cappuccio, Peppe Gallo in prostovoljskih urah (za ledinah. -narave. Tam objavljajo Daniele Arena. Gre za že društva, ki so vpisana v Gospodarska komisija aktualne novice in zanimive tretjo, izpopolnjeno različico razvid prostovoljskih or- (GK) je poročala o prispevke iz sveta narave. zemljevida z opisi. ganizacij) in na oddajo uspešnem seminarju Člani Meddruštvenega Vladimir Habjan poročila o delu v preteklem za oskrbnike planinskih odbora planinskih društev
|70| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Kamniško-Bistriškega odkolesarilo pot iz Hrasto- območja, skupaj kar 87 lju- velj na Slavnik. Letošnje biteljev narave, so obiskali usposabljanje za turno- Krakovski gozd, kjer so kolesarskega vodnika I bo pod strokovnim vodstvom potekalo 4. in 5. junija na Dušana Klenovška in drugih Mozirski koči na Golteh, vodnikov spoznavali ter do- drugi del pa od 23. do 26. življali naravne in kulturne junija na Valvazorjevem vrednote Dolenjske. domu pod Stolom. Rok Komisija za alpinizem je prijav je 20. maj. Na javnem objavila razpis izpitov za razpisu je KTK iskala obli- pridobitev naziva alpinist in kovalca logotipa Slovenske poziv registriranim članom turnokolesarske poti. alpinističnih odsekov/ Planinska založba je obi- klubov – kandidatom za skovalce 21. slovenskih kategorizacijo k oddaji dnevov knjige od 18. do 22. seznama alpinističnih tur v aprila pričakala s posebnimi sezoni 2015/2016 (pomla- sejemskimi ugodnostmi. danski rok). Do začetka maja je potekala Komisija za športno tudi akcija nakupa planin- plezanje se je z Majo skega vodnika Slovenska Vidmar veselila vseh planinska pot in Dnevnika s njenih športnoplezalnih Slovenske planinske poti po uspehov v njeni bogati tek- zničanih cenah. movalni karieri, ki jo je za- Člani Raziskovalne ZAČUTI SVOBODO, ključila v začetku aprila v skupine PZS so prisluhni- RAZŠIRI SVOJE MEJE! športni dvorani Poden v li diplomski nalogi Sandre Ker je vaša resnična narava brezkompromisna. Uživajte v naravi Škofji Loki. V Vojniku se je Šimic Roblekov dom na z opremo, ki vam bo hkrati nudila izjemno kvaliteto in odličen odvilo finalno tekmova- Begunjščici – možnosti izgled. Lahkotnost, udobje in vsestranskost za vse tiste, ki želite nje državnega prvenstva za nadaljnji razvoj, ki je razširiti svoje igrišče. osnovnih šol v športnem nakazala možnost dolgo- plezanju za leto 2016, ročnega razvoja gorskega s tekmo v balvanskem turizma pod Begunjščico. plezanju 15. in 16. aprila v Nalogo Sandre Šimic bo Švici pa se je začel svetovni hranil Slovenski planinski pokal (SP) v balvanskem muzej v Mojstrani. plezanju. Med našimi Na področju preventive so članskimi reprezentanti se posredovali informacijo je s petim mestom najbolje Agencije RS za okolje, ki je odrezala mlada Janja uvedla novo, preglednejšo Garnbret. Naslednja tekma obliko in dodatne vsebine SP se je odvila 23. in 24. lavinskega biltena (spletni aprila v Kazu na Japonskem. naslov: www.meteo.si/ Vse plezalske navdušence met/sl/weather/bulletin/ so aprila povabili na špor- mountain/avalanche/ tno-rekreativni festival bulletin/). v Vipavsko dolino, ki se Povabili so na odprtje šeste je začel s tradicionalnim, pregledne razstave foto- zdaj že enajstim plezalnim grafske skupine PD Tolmin, vikendom. ki letos praznuje sedem- Komisija za gorske športe deset let, na praznovanje je povabila na 24 ur Lisce, 70-letnice PD Postojna, na kjer so 26.–27. aprila v tretji zdržljivostni pohod Po 24-urni vzdržljivostni akciji medvedovih stopinjah in svoje sposobnosti udele- na brezplačno enodnevno ženci lahko preverili peš ali delavnico z naslovom Raz- s kolesom. iskovanje gora v Obzorju Komisija za turno kole- 2020, ki jo je v maju orga- sarstvo (KTK) se je 2. aprila niziral Geografski inštitut podala na tradicionalno Antona Melika ZRC SAZU spomladansko turo, na pod pokroviteljstvom kateri je devetnajst turnih CH-AT Mountain Alliance. kolesarjev s cele Slovenije Zdenka Mihelič
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |71| po slovenski planinski poti plezanje po feratah. Stalno fizično pripravljenost in malo drugače, po evropskih muzejsko predstavitev motiv obiska. Izpostavlja pešpoteh in po gorniški poti bomo obogatili s postavitvi- letošnjo naravovarstveno Planica–Pokljuka. Gostje jo skalnjaka in originalnega kampanjo javnega zavoda z besedo in sliko bodo Pia Bivaka II na trati ob muzeju. Triglavski narodni park Vaš Peršič, Franci Teraž, Marjan Lani je bil zaradi zamenjave korak je pomemben/Your Spomladanske Župančič, Jože Prah in Jure z novim prepeljan pred step matters, ki obiskoval- aktivnosti Čokl. muzej. Načrtujemo postavi- ce gora ozavešča o hoji po Živahno bo tudi v soboto, tev popularne sobe pobega označenih poteh. Ta pro- v muzeju 28. maja, ko vabimo nav- (escape room) s planinskim blematika je na določenih V Mojstrano je prišla dušence teka, kolesar- scenarijem. odsekih planinskih poti pomlad, z njo pa tudi stva in nordijske hoje Vabljeni tudi na našo problematična z vidika na- številne novosti na ob 9. uri na Dovje pred spletno stran: http://www. ravovarstva in upravljanja področju planinske Katro, da se udeležijo 6. planinskimuzej.si/. poti. Posamezne strani so ponudbe. Medtem ko sta juriša na Dovško babo in Matjaž Podlipnik namenjene tudi predsta- Aljažev in Šlajmarjev dom popoldne ob 16. uri na in Natalija Štular vitvi fenomena zvezdnega v Vratih odprla svoja vrata svečano odprtje novih ferat neba in delavnic opa- 22. aprila, pa bomo v SPM na bližnjem Grančišču v zovanja nočnega neba in okolici doživeli preporod Mojstrani. Jeklenico bo pred v Bohinju, sodelovanju v tednu med 20. in 28. planinskim muzejem simbo- z Združenjem gorskih majem. Z geslom Pomlad lično prerezal župan občine vodnikov (ZGVS), znaku pod Triglavom bomo zako- Kranjska Gora Janez Hrovat. kakovosti Triglavskega rakali v planinsko sezono. Muzejsko dvorišče bo ta narodnega parka, najmlaj- Začeli bomo 20. maja z dan tudi eno izmed prizorišč Nova številka šim obiskovalcem parka odprtjem razstav Grožnje tradicionalnega Dneva in kampanji Vodni krog slovenskemu gozdu in 40 let Alpske konvencije, ki letos Odkrivaj/Discover 2016–2017. Zadnja stran evropske pešpoti, ki ju pri- poteka s povabilom V Alpe je že od začetka izdajanja pravljata Zavod za gozdove po navdih. Poleg pohoda namenjena osebnemu Slovenije in Komisija za do Pocarjeve domačije v pogledu na Triglavski evropske pešpoti. Konec Radovni z vodnikom TNP narodni park, ki ga spiše tedna bo v znamenju or- smo pripravili še vodenje domačin ali domačinka. ganiziranih pohodov v po stalni razstavi Vzpon na V letošnjem letu ga je bližnjo okolico, delavnic, goro, katerega posebnost v kontekstu kampanje nagradne igre, srečanj evro- je sprehod po triglavskem Vodni krog spisala Henrika pohodnikov in predstavi- grebenu v opremi prvih Zupan, direktorica tev tematskih poti. Med gornikov, zanimivo igrico, Komunale Kranjska Gora. tednom bomo gostili pre- ki jo lahko igrajo vsi od 3 V začetku maja 2016 Velik osrednji zemljevid in davatelje in sogovornike, ki do 99 let. Presenečenje pa je javni zavod Trigla- koledar izbranih dogodkov nas bodo popeljali na potep naše goste čaka ob vstopu vski narodni park izdal na celotnem območju v muzej, kjer bo deloval šesto številko poletnega Julijskih Alp zaokrožuje- Vodniški urad Mojstrana. časopisa Odkrivaj/Discover, ta publikacijo, ki jo dobite Nova ferata Mojstrana ima Omogočena bo možnost ki je namenjena obisko- v vseh večjih turističnih dve varianti: Aljaževo in Pot najema gorskega vodnika valcem priljubljenega cilja centrih, na info mestih Tri- mojstranških veveric. ter izposoje samovaroval- od blizu in daleč. Letošnja glavskega narodnega parka Foto Elizabeta Gradnik nega kompleta in čelade za izdaja je prelomna, saj je in na spletu (www.tnp.si). poleg predstavitve Trigla- Če ga želite ponuditi v vaši vskega narodnega parka planinski koči ali v drugih poudarek tudi na biosfer- podobnih kapacitetah, nas nem območju Julijskih Alp. obvestite (info.bohinjka@ V sodelovanju z Lokalnimi tnp.gov.si), z veseljem vam turističnimi organizacija- ga pošljemo. mi in drugimi deležniki s Majda Odar področja turizma smo pri- pravili pregled koristnih in- formacij in hkrati poskrbeli za dodano vrednost izo- braževalnih vsebin, ki bodo bralcem poglobile vedenje o Julijcih. Lično zasnovan časopis vsebuje koristne namige za obiskovalce, upošteva- je njihov razpoložljivi čas,
|72| PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 Prva Aljaževa triglavska V prihodnjih številkah Planinskega vestnika koča s kapelico boste lahko prebrali … Fototeka SPM TEMA MESECA 120 let Kredarice, Higiena v gorah
Z NAMI NA POT Štiritisočaki
INTERVJUJI Andrej Brvar, Lucie Hrozová, Peter Mikša, Janko Kovačič, Franci Savenc, Tanja Glušič, Spiro Dalla Porta Xidias, Marek Holeček
88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz.
Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.
zimska doživetja narave
vsak petek ob 17.05 h na radiu Ognjišče z Blažem Lesnikom
http://oddaje.ognjisce.si/dozivetja
PLANINSKI VESTNIK | MAJ 2016 |3| Vabimo vas na DAN SLOVENSKIH PLANINSKIH DOŽIVETIJ 2016 Mozirska koča na Golteh, 18. junij 2016 od 8.30 PLANINSKI POHODI IN TURNOKOLESARSKI IZLETI z različnih izhodišč na Golte 10.30 DOŽIVETJA ZA MLADE PLANINCE IN DRUŽINE (velika igra, delavnice, orientacijski pohod, plezanje ...) 11.30 DOŽIVETJA ZA ODRASLE (delavnice na prostem, predstavitev društev, naravovarstveni izlet ...) 12.30 ZBOR PRAPORŠČAKOV PLANINSKIH DRUŠTEV (Hotel Golte) 13.00 PRIKAZNA VAJA GORSKEGA REŠEVANJA 13.30 NASTOP PLANINSKIH PEVSKIH ZBOROV 14.00 OSREDNJA PRIREDITEV s SPREVODOM DRUŠTVENIH PRAPORŠČAKOV in ODPRTJEM SLOVENSKE TURNOKOLESARSKE POTI 14.45 PLANINSKA ZABAVA Z ŽIVO GLASBO po 15.30 PLANINSKI POHODI, TURNOKOLESARSKI SPUSTI ali PREVOZ Z NIHALKO nazaj v dolino Prireditev bo v vsakem vremenu, zagotovljen bo velik šotor na prireditvenem prostoru. Dodatne informacije o prireditvi in lokaciji: www.pzs.si, www.pdmozirje.si in www.golte.si.
Pri organizaciji sodelujejo:
Medijski partner dogodka: