Ecclesia Demonibus Addicta (Povedka O Poganskem Svetišču V Millstattu)
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
INSTITUT ZP NOVEJiO ZGODOVINO R dp [ZGODOVINSKI čas. 1994 1941/949 119940098,3 OVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ®WH о^ leto 1994 3 letnik 48 ZČ, Ljubljana, 48, 1994, številka 3, strani 283-430 in VII—X lœoowM }jg£ 949.712(05) ••^^SSQHS шиш.ча* «t 'Mr« ir* ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovo ljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 20.10.1994. Izdajateljski svet: dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk Prevodi: Niko Hudelja (nemščina), Lidija Berden (angleščina), Irena Šumi (angleščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-61000 Ljubljana, Aškerčeva 2Л, tel.: (061) 17-69-210 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 3200 SIT, za društvene člane 2200 SIT, za društvene člane- upokojence 1650 SIT, za društvene člane-študente 1100 SIT (vse za leto 1994) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 880 SIT Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, november 1994 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415- 348/92 mb. z dne 24. 4. 1992 šteje Zgodo vinski časopis za proizvod, od katerega se plačuje 5-odstotni prometni davek. ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 48, LETO 1994, ŠTEVILKA 3 **4 *•• e KAZALO - CONTENTS Ч<„ -* 5 RAZPRAVE - STUDIES Marjeta Šašel-Kos, Romulovo poslanstvo pri Atilu (Ena zadnjih omemb Petovione v antični literaturi) 285-295 The Embassy of Romulus to Attila (One of the last Citations of Poetovio in Classical Literature) Andrej P1 e t e r s k i, Ecclesia demonibus addicta (Povedka o poganskem svetišču v Millstattu) . 297-306 Ecclesia demonibus addicta (A Tale of a Pagan Temple in Millstatt) Peter Kos, Denarništvo na prostoru današnje Slovenije v času od 12. do 14. stoletja 307-317 Monetary Activity in the Region of Slovenia in the Period from the 12th to the 14th Centuries Catherine D. Carmichael, Rodovitnost Cerkniškega jezera 319-327 The Fertility of Lake Cerknica Janez Cvirn, Deželnozborske volitve 1861 na Štajerskem 329-333 Provincial Diet Elections 1861 in Styria Boris Radosavljevič, Katoliška narodna stranka in Hrvati v letih 1897-1903 335-351 Catholic National Party and Croats in the Years 1897-1903 Samo Kris ten , Pet Britancev in vprašanje Trsta v letu 1945. Poskus »dekonspiracije« nekega diplomatskega dokumenta 351-402 Five Englishmen and the Trieste Question 1945 : an Attempt at De-conspiration of a Diplomatic Document IN MEMORIAM Pavel Stranj (1946-1994) (Boris M. Gombač) 403-405 Branko Petranović (1927-1994) (Vera Kržišnik-Bukić) 405-406 KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Prvo zasedanje slovensko-avstrijske komisije zgodovinarjev »Sosed v ogledalu soseda (od leta 1848 do danes)« (Janez Cvirn) .407-408 The First Session of Slovenian-Austrian Commission of Historians "Neighbour in the Mirror of Neighbour (from the Year 1848 until Today)" OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Ptujski arheološki zbornik: ob 100-letnici muzeja in Muzejskega društva (Martin Steiner). 409-412 Ivo Lukanac, Diocletianus: Der römische Kaiser aus Dalmatien (Rajko Bratož) 412-413 Renate Pillinger, Der Apostel Andreas. Ein Heiliger von Ost und West im Bild der frühen Kirche (Rajko Bratož) 413-414 Renate Pillinger - Andreas Pülz - Hermann Vetters (Hrsg.), Die Schwarzmeerküste in der Spätantike und im frühen Mittelalter (Rajko Bratož) 414-415 Habsburžani. Zgodovina evropske rodbine (Vladimir Kološa) 415-416 Miloš Jakopec, Časnikarstvo na Dolenjskem 1848-1941 (Stane Granda) 416-417 Branko Marušič, Matija Vertovec. Njegova doba in podoba (Stane Granda) 417 1914-1918 Scampare la guerra (Petra Svoljšak) 418-421 Luigi Amadeo di Biase, Le cartoline delle brigate e dei reggimenti di fanteria nella guerra del 1915-1918 (Branko Marušič) 421 Maurizio Coradazzi - Giovani Spinato, Antichi termini confinati del Friuli (Branko Marušič). 421 -422 Simon Wiesenthal, Pravica, ne maščevanje (Oto Luthar) 422-424 Ferenc Stipkovits, Porabski Slovenci (Renata Mejak) 424-425 Bruna Ciani, Trieste 1954-1956: il Memorandum d'Intesa e i gruppi politici autonomi sloveni (Miran Komac) 426-427 Jarčev zbornik (Stane Granda) 427-428 Igor Grdina, Celjski knezi v Evropi (Ignacij Voje) . 428-429 IZVLEČKI - ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 48, 1994, 2 in 3 VII-X Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski časopis / Historical Review 48 1994 2 and 3 ' ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 48 • 1994 • 3 • 297-306 297 Andrej Pleterski ECCLESIA DEMONIBUS ADDICTA Povedka o poganskem svetišču v Millstattu Da tudi stari Slovenci niso častili svojih likovno neprisotnih bogov samo le v gajih, pri studencih in drevesih, nam dokazuje sporočilo, da so imeli karantanski Slovenci v Millstattu proročišče, v katerem so na treh stebrih stali simboli njihovih božanstev: leva, volka in koze (Mal 1940, 2). Mal je sporočilu verjel, saj ga je povsem resno vključil v svojo razpravo. Ker pa se opis nikakor ne vklaplja v splošno podobo poganskega verovanja Slovanov, bi ga lahko zavrgli kot neverodostojnega. Toda, ali ne bi s tem zlili proč tudi novorojenčka? Ali vseeno obstaja histo rično jedro? Viri povedke. Mal je črpal iz predstavitve Koroške v besedi in sliki J. Wagnerja. Ta zagotavlja, da so najstarejši zapisi, ki jih je bilo najti, sporočali, da je na mestu Millstatta stalo neko slovansko preročišče, trije stebri, na katerih prvem se je nahajala levja ali mačja glava, na drugem volčja, na tretjem kozja, iz katerega so spraševalci dobili odgovor kot s Pitijinega trinožnika (Wagner 1845, 171). Nato nadaljuje, da je neki slovanski poglavar v času sv. škofa Virgila iz Salzburga, torej približno 745 pod knezom Borutom, in ki je pri krstu dobil ime Domitian, one malike, enako kot je Bonifacij uničil Germanom svete gaje in kipe božanstev, zvrnil in pometal v jezero, na njihovem mestu pa zgradil cerkev v čast božjega Odrešenika in Vseh svetih (prav tam). Wagner ne navaja določno vira svoje zgodbe, ampak se sklicuje na neoprijemljive »najstarejše zapise«. Ker pa uničenje preročišča povezuje z Domicijanom, lahko iščemo dalje pri le-tem. Hkrati nas zanima, kaj so o Millstattu pisali nekateri starejši avtorji. Tako je tudi M. Hanžič poznal mnenje številnih ljudi in izročilo, po katerem je Millstatt dobil ime po tisočih kipih malikov, ko jih je Domicijan prevrnil in iz domačega svetišča potopil v sosednje jezero (Hansiz 1793, 278). Kot povsem oprijemljivi vir za Millstatt navaja tudi Bollandovo izdajo Acta S. Domitiani (Hansiz 1729, 91) - prepis originala, ki je bil shranjen v cerkvi v Millstattu (Nikolasch 1993, 29). Še nekaj stoletij prej piše J. Unrest v prvem delu, posvečenem deželni zgodovini pri nas, v Koroški kroniki, ki je začela nastajati po 1480 (Mihelič 1977, 289), da so samostan Millstatt nekoč imenovali »ad mille statuas«, to je, pri tisoč stebrih, kajti v poganskih časih je bilo tam tisoč stebrov in na vsakem stebru malik (Unrest 1724, 528). Wagnerjeva zgodba se v drugem delu očitno nanaša na izročilo, kot ga je opisal Hanžič, podrobnost o malikih na stebrih, bi lahko imel po Unrestu, verjetno sam pa se je odločil za število tri in za glave naštetih živali. Poleg tega je prvi, ki omenja slovanskost svetišča in Domicijana ter prvi, ki navaja poleg nemške in latinske tudi slovansko razlago izvora imena Millstatt (Wagner 1845, 171). Vse to pa poraja občutek, da je na Wagnerja močno vplival romantični nacionalizem njegovega časa. Možna je še domneva, da je podrobnost o glavah na stebrih posnel po usodi millstattskih upornih kmetov iz leta 1738, katerih vodje so obglavili, njihove glave pa v večni opomin izpostavili v železnih kletkah na stebrih ob cesti. Zadnji(?) od njih, ki je stal blizu Millstatta ob cesti proti Liesereggu, se je zrušil okoli 1820 (Wagner 1845, 174). Povedka iz prve polovice 19. st. je torej mešanica ustnega izročila, ljudske etimologije, oplojena z razlago posameznih zgodovinopiscev, dooblikoval in romantično začinil pa jo je najverjetneje Wagner sam. Na tej točki bi lahko zaključili, češ da je vse plod ljudske * Raziskava je del projekta »Vzhodne Alpe in zahodni Balkan v arheoloških dobah«, katerega naročnik je Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, izvajalec pa Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za arheologijo. 298 A. PLETERSKI: ECCLESIA DEMONIBUS ADDICTA domišljije, če ne bi bilo omenjenih Acta S. Domitiani. Pravilna rešitev naše uganke brez njih pač ni mogoča. Domicijanova legenda. Zgodba o domnevnem karantanskem knezu Domicijanu, ki je spreobrnil ljudstvo h krščanstvu, ustanovil cerkev v Millstattu in bil tam pokopan, je v tem stoletju veljala za ponaredek druge polovice 12. stoletja. Pred kratkim je F. Nikolasch spodbil dokaze, ki so utemeljevali tako razumevanje (Nikolasch 1990). Nato je ponovno objavil latinsko besedilo legende z nemškim prevodom in svojim kritičnim uvodom (Nikolasch