Ovins Âsopis
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
INSTITUT ZR NOVEJŠO ZGODOVINO R dp '% ZGODOVINSKI čas. 1986 941/949 OVINS 119860076,1/2 ÂSOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ Џ«" °«§ leto 1986 1-2 letnik 40 ZČ, Ljubljana, 40, 1986, številka 1-2, strani 1-212 in I —IV YU ISSN 0350-5774 [jg£ 949.712(05) ZGODOVINSKt- Iч i f.u. > t: HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИ^ЖУРНАЛ .•x LETNIK 40 LET01986 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA ZGODOVINSKI UDK UDC 949.712(05) ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧКЖИИ ЖУРНАЛ YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) dr. Miro Stiplovšek Peter Stih (tehnični urednik) dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30. 5. 1986. Izdajateljski svet: dr. Ferdo Gestrin, dr. Milica Kacin-Wohinz, Ždravko Klanj- šček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij'Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk, dr. Fran Zwitter Prevodi : Lidija Berden (angleščina), Jožica Pire (italijanščina), Madita Šetinc (nemščina), Janez Zor (ruščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Upravnica revije: Majda Čuden Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061)332-611, int. 209 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 2150 din, za društvene člane 1500 din, za društvene člane-upokojence 1125 din, za društvene člane- študente 750 din (vse cene za letnik 40/1986) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1280 din Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Sofinancirajo: Raziskovalna skupnost Slovenije Kulturna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, julij 1986 Naklada : 1650 izvodov ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 40, LETO 1986; ŠTEVILKA 1-2 KAZALO - CONTENTS - СОДЕРЖАНИЕ JUBILEJI - ANNIVERSARIES - 10БИЛЕИ , . Vasilij Melik, Ignacij Voje - šestdesetletnik 5—7 Ignacij Voje - Sexagenarian Игнацик) Воие- ' шествдеслт лет Nataša Stergar, Bibliografija prof. dr. Ignacija Vojeta 8—13 Bibliography of Prof. Dr. Ignacij Voje Библиографии профессора Игнации Воие '•••• • •»- RAZPRAVE - STUDIES - CTАТБИ - • :V-~ > Petko Lu k o vi ć, • Slovenci i bugarski aprilskiustanak protiv Turske, 1876. godine . .' '. '15—83 The Slovenes and the Bulgarian Uprise against Turkey in April 1876 -,.'''. i "> СловенцБ1 и болгарское апрелмжое восстание против турок в 1876 г. , . '. Vinko Rajšp, ,Slovensko zgodovinopisje po letu 1918 o Nemcih na Slovenskem v času 1848-1941 '!...:.: ".'.:• .". .:"... ;.,., '85—89 Slovene Historiography after 1918 about Germans in Slovenia in the'period 1848-^1941 Словенскан историограф^ после 1918 r. o немцах в Словении во времн 'У- ч".' "• • 1848—1941 г. ,_., r--^i , _ ,;;'.:,,хл Mirko Stiplovšek, Prepoved neodvisnih strokovnih organizacij leta 1924 in začetek nove sindikalne politike KPJ v Sloveniji 91—102 Independent Professional Organizations Ban in 1924 and the Beginning of the New Trade Union Policy of. the Communist Party of Yugoslavia in Slovenia Запрешение независимшх профессионалБних организации в 1924 г. и начало но- вои профсонззнои политики КПК) в Словении ./ '-'.,•..,."-, . г-i..'.:.: ; .") Dušan Nečak, Prispevek k problematiki nacističnih beguncev v Jugoslaviji (1934) : . 103—112 Contribution to the Problems of the Nazi Refugees in, Yugoslavia (1934) K проблематике нацистских беженцев в КЗгославии (1934) ZAPISI - NOT ES - ЗАПИСИ Franc Rozman,-Slovenski anarhist Karel Anton Potisek v Salzburgu .........: 113—115 The Slovene Anarchist Karel Anton Potisek in Salzburg Словенскии анархист Карел Антон Потисек в СалБцбурге PROBLEMI IN DISKUSIJA - PROBLEMS AND DISCOUSSION - ПРОБЛЕМБ1 И ДИСКУССИЛ Darja Mihelič, Razmislek o objavljanju starejših arhivskih spisov 117—140 Consideration about the Older Archive Documents Publishing Разммшление o публиковании более стармх архивнмх статеи JUBILEJI - ANNIVERSARIES - 10БИЛЕИ Ferdo Gestrin, Bogo Grafenauer - sedemdesetletnik 141—143 Bogo Grafenauer - Septagenarian Бого Графенаузру - семвдеслт лет IN MEMORIAM - IN MEMORIAM - B ПАМЛТБ Pavle Blaznik in pomen njegovega dela (Bogo Grafenauer) 145—148 Pavle Blaznik and the Importance of his Work Павле Блазник и значение ero творчества Bibliografija dr. Pavleta Blaznika (Bogo Grafenauer) 148—151 Bibliography of Dr. Pavle Blaznik Библиографил доктора Павле Блазника Ljuben Lape (Ignacij Voje) 153—154 Ljuben Lape Лгобен Лапз BIBLIOGRAFIJA - BIBLIOGRAPHY - БИБЛИОГРАФИЛ Eva Holz, Bibliografija slovenske zgodovine VIII (Publikacije iz let 1978—1981) . 155—197 Bibliography of the Slovene History VIII Библиографин словенскои истории Vili DRUŠTVENO ŽIVLJENJE, KONGRESI IN SIMPOZIJI - SOCIETIES' ACTIVITIES, CONGRESSES AND SYMPOSIA - ОБШЕСТВЕННАЛ ЖИЗНБ, СЂЕЗДБ1 И СИМПОЗИУМБ1 Delovanje zgodovinskega društva Ljubljana (Darja Mihelič) 199—200 Activities of the Historical Association Ljubljana ДентелБНОстБ Исторического обгдества Лгобллна OCENE IN POROČILA - BOOK REVIEWS AND REPORTS -- РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРБ1 Lexikon des Mittelalters (Janez Persie) 201 Georges Duby, Trije redi ali imaginarij fevdalizma (Dušan Kos) ' . 201—202 Hu Jiuchuang, Chinese economic thought before the seventeenth century (Dušan Kos) . 203—204 Die Protokolle des österreichischen Ministerrates 1848—1867. Abt. III, V (Vasilij Melik) 204—206 Mihâly Kârolyi, Vera brez iluzij, Spomini rdečega grofa (Ludvik Čarni). 206—208 Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 8 (Eva Holz) . 208—209 OBVESTILA - INFORMATIONS - ИЗВЕ1ДЕНИЛ Obvestilo o pripravah na 23. zborovanje slovenskih zgodovinarjev (Jasna Horvat) . 211 Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar - Peter Štih.) 212 IZVLEČKI - ABSTRACTS - ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 40, 1986, 1-2 I—IV ZGODOVINSKI ČASOPIS 40 • 1986 . 1-2 . 5-7 IGNACIJ VOJE — ŠESTDESETLETNIK V začetku tega zapisa ob šestdesetletnici profesorja dr. Ignacija Vojeta naj se ozremo na razvoj katedre za zgodovino narodov Jugoslavije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Ko sta univerza in fakulteta začeli z delom, je bila katedra osnovana kot katedra za zgodovino Srbov in Hrvatov, njen prvi nosilec pa je postal takrat 38-letni Nikola Radojčić, doma v Sremu, današnji Vojvodini. Radojčić se je ukvarjal predvsem s srednjeveško srbsko zgodovino, segal pa je tudi v poznejša ob dobja in v sosednje prostore. Pisca teh vrstic in njegove kolege, ki so bili predzadnji letnik Radojčićevih učencev, je fasciniral s svojim znanjem jezikov, od grščine do madžarščine, z izredno plastičnimi opisi srbskih in hrvaških zgodovinarjev, ki jih je poznal, z navdušenjem^za dela in metode Ilariona Ruvarca, ki mu je bil, kakor se nam je zdelo, .vzor, pa z izredno natančnostjo, ki nam jo je vcepljal pri seminarju. Radojčić je delal v Ljubljani 21 let. Nanaglo jo je.zapustil ob napadu na Jugoslavijo. Njegov naslednik je postal pred štiridesetimi,leti '(1946) kot nosilec katedre za zgo dovino balkanskih narodov Gregor Čremošnik', Slovenec s Polzele, rojen 1890, ki pa je, kakor je sam rekel,,najdaljšo ,in najlepšo dobo svojega dela preživel v muzeju v Sarajevu, bil pa je potem še profesor v Skopju in пзкај časa v Beogradu.,V ospred ju njegovega zanimanja je bil Dubrovnik, s svojim arhivom, pisarno in notarskimi knjigami, z raznimi problemi gospodarske zgodovine, pa tudi s pomožnimi zgodovin skimi vedami. Čremošnik je bil iskren, izredno dober človek, skrben, žal v tistem času od študentov večkrat ne prav razumljen profesor, zlasti pa strokovnjak zâ sred njeveško zgodovino Dubrovnika, Bosne in Srbije, kakršnega' Slovenci še nismo imeli.1 Čremošnik je bil v Ljubljani le 12 let. Zadnji del tega časa ga je priklenila na po steljo bolezen, ki ji je 12. novembra 1958 tudi podlegel! Po smrti profesorja Cremošnika je bila zgodovina Srbov, Hrvatov in Makedon- cev, kakor se je zdaj imenovala, razdeljena na starejšo in novejšo, meja med njima 1 Bogo Grafenauer v Zgodovinskem časopisu 12/13, 1958/59, str. 313. IGNACIJ VOJE — SESTDESETLETNIK pa je bila postavljena nekako na konec 18. stoletja. Starejšo dobo je kot tretji za Radojčićem in Čremošnikom prevzel Ignacij Voje. Za svojega naslednika si ga je izbral že Cremošnik. S samo njemu lastno požrtvovalnostjo in toplino ga je vodil na začetku poti. Ignacij Voje je bil rojen 28. februarja 1926 v Ljubljani. Tu je hodil v osnovno šolo in na gimnazijo ter maturiral 18. septembra 1946. Jeseni istega leta se je vpisal na zgodovino in diplomiral 23. junija 1951, že pred diplomo pa je več kot eno leto opravljal posle pomožnega asistenta pri Cremošniku. Decembra 1951 je postal asi stent. Izpopolnjevat se je šel v dvoje svojemu učitelju dragih delovnih krajev, naj prej v Dubrovnik, kjer je zbiral gradivo za disertacijo in bil na arhivski praksi, nato pa v Sarajevo. Z Dubrovnikom in v dubrovniškem arhivu je nadaljeval čremošni- kovo delo, se usmeril v dubrovniško arhivsko problematiko in v srednjeveško gospo darsko zgodovino Dubrovnika in njegovega širokega zaledja, posebej pa trgovine srednjeveškega rudarstva in kreditne organizacije. S študijenisv Orientalnem inšti tutu v Sarajevu (1954—1956), kjer mu je bil mentor Branislav Đurđev, je segel preko področij svojega učitelja v turščino, turško diplomatiko in probleme turškega ob dobja. Postal je prvi slovenski zgodovinar,