Slovenski filmi 2005 −2006

Slovenian films 2005 −2006 0 ne zgodbe o ljubeznih, ki uhajajo vsem loËnicam in robovom, in loËnicam uhajajovsem kiljubeznih, o zgodbe ne drugega celoveËernega filma njegovegaCvitkoviËa in Jana nagrajenca slovenskegavelikega æedolgo svetlobo razpetostiin o videl. ni temo zgodbe So med mladosti, o ljubezni, o vojni, o æenskah, kakrπnih slovenski film LjubljaniMatjaæasvojeKlopËiËa slovenskegao likega cineasta boπ poËel, ko prideπ ven od tu? enega rudnika ustvarjajo prostor neskonËne svobode v filmu plesalcev,skupine realnostizapuπË zgodbe v kito so letu tem jo in spretnostjo, da vanjo prepriËa druge, na koncu gledalca. V Ëloveka, da pove svojo s svojimizgodbo, oËmi, s svojo domiπlji Najboljπe zgodbe nastanejo iz nuje, iz najbolj bistvene potrebe vsaj πekdaj vrnil, paËeprav dolgih po letih molka. bi ne njej k se potrebe,zmogeldabi tolikoin pogumane ki in to simboliËno oko kamere vsaj enkrat v æivljenju ni ukradlo duπeponos, poniænost, ambicije… Zato ne gre verjeti filmarju, kiæivljenja, upanje, mu duπe, reπuje, in kradeFilm duπe. ukradel bi ustraπitenaprave, da kot jita, pravijo objektivom, ljudske vraæe aparatom, zrcalu,o ne fotografskim in umetniki z sreËanju bliænjemprotislovno ob podobo se starke, gre ki za filma: moË velikokrat to pojasnjuje najbolje ki scena, filmska simboliËna in pomenljiva tudi politiËni je pa kot filma tega enako iz Prav moËi. konstrukti konstrukti umetniπki so da realnosti, Ëasu, ko je umetnost æivela z iluzijo, da je enakovredna politiËni enakega, bilo ni mordanadaljevanjuzgodovine v mu ki Ëasu, filmskimipodobami in idejami oËasu zgodovinskih avantgard, V Ko se priægejo luËi zgodba o nekem Ëasu, ki se ga πe spominjamo s tesnobo, v tesnobo, s spominjamo πe ga se ki Ëasu, nekem o zgodba skrivnosti,asociacij, Ëistegaigra uæitka prosta nad uroËeno filmskopodobo. potem Postane sestavljanka, vodena spretno je ni veË samo njegova, je moja, tvoja, vaπa, naπa, njihova zgodba, teme dvorane, potem zgodba ni veË od zgodba ustvarjalcaplatna svetlobo ali loËuje bolje ki mejo, magiËno nekaj, le jih smo Ëjo sanj v sivini vsakdanjosti. Ko prebijejo vsi ti filmi,naπteliin prepihu, na malcezazrta meji, je,na neskonËno z vase, mo pa kar to, Slovenijaje katerih zaradi tistih zgodovinskih, in skih kakrπne zna ustvariti Igor ©terk. So zgodbe naπih meja, geograf uze izboru slovenskih filmskih kritikov. Med njimi bilojeizbranih 2005, najboljπih10 slovenskih filmovpo letu 100 letnice slovenskega filma, pravkar minulem letu , film Karpa Godine iz zaËetka osemdesetih let, s let, osemdesetih zaËetka iz Godine Karpa film , . . So raztrgane sanje minulega veËasa Odgrobadogroba . . So tankoËutno tka Splav med Kaj ------0 zgod Republike Slovenije-javnega sklada direktorica Filmskega sklada Irena Ostrouπka vijo, vvojni inljubezni je vse dovoljeno... Navsezadnje pa, slovenski film jeena sama ljubezen. In kot pra bistva: kajpovedati, njegovega kako, komu zakaj. in od oddaljuje filmu o pogovor ki debatam, denar, razdeljevati komu in kako debatam, neproduktivnim vËasih projektov pridobiva mednarodne razseænosti, tudiuspeπnih kot odgovor po veË Vse filmi. mladinski filmi komedije, tudi predlogah, literarnih prihajajo æivljenja, do ljubezni o filma, obrazih,Prihajajo ljubezninjenih o ljubezni,o vseh o do filmi filmu kotonav slave; so tako kot starka in raje stojijo za kamero, ker vedo, tako podobah sodobne medijskih ropskegav ne vidimo jih in filma ustvarjajoki slovenskina ravni film zahtevnega in velikega ev stojijoπtevilni temi avtorjizaslovenski filmski - profesionalci, tudiobËutljivost za aktualnesodobne, ali Panove le z ne teme. temveË kredo, avtorski svoj le ne dokazali æe so ki avtorji, mi filmna platnuvelikem Ëez πele leto ali dve,zin æe uveljavljeni ljevala, z novimi avtorji, ki πele prihajajo in bodo zagledali svoj nada slovenskegafilma pot uspeπna bo se da PrepriËani smo, filmu v stiski v v vojakov zgodbi Deluosvobaja Noregametekse ogne… Splavmeduze Karavli , je zgodba o ekstravaganci o je zgodba , roba socialnega , je zgodba o eksistenËni in socialni socialni in eksistenËni o zgodba je , , kakπnaprava je, njena moË. - - - -

Uvodnik Intro When The Lights Come On

n 2005, the year of the 100th Anniversary of Slovenian Film, Slovenian We are convinced that the successful quest of the Slovenian film is going to film critics selected ten best Slovenian films. Among them The Raft of continue with both the new upcoming authors, who will see their films on Medusa, a film by Karpo Godina from the beginning of the 1980s, with the big screen in a year or two, as well as the already recognised authors, I its images and ideas about the avant-garde period, which perhaps has who have not only proved their principles as authors, but also their sensi- no comparison in later years, and about the times when art lived in illu- tivity for modern, contemporary or new topics. And not only with the au- sion that it is equal to political reality, that art constructs are equivalent to thors - the authors are backed by numerous Slovenian film professionals, the political constructs of power. And this very film contains a thoroughly shaping the Slovenian film at the level of the great and demanding Euro- meaningful and symbolic scene, which best explains this often contradic- pean film, professionals whom we do not see in the media images of con- tory power of films: an image of an old woman, frightened by the close en- temporary fame; they are similar to that old woman and they prefer to counter with artists, a camera and its lenses, because it might steal her soul, stand behind the camera, because they know - like this old woman in The like folk tales say about mirrors. Films steal and redeem; souls, lives, hope, Raft of Medusa - its real power. pride, humility, ambition... Thus I would not believe any filmmakers who We will see films about love and all its aspects, love of films, love of life; did not have their soul stolen by this symbolic eye of the camera at least films after successful literary works, and also comedies and youth films. An once in their life, and who did not have the courage and the need to return increasing number of films acquire international dimensions, sometimes to the camera sometime, even after long years of silence. also as an answer to unproductive debates about how and who to give the The best stories stem from necessity, from the most basic human need to tell money to, debates that alienate the film from its essence: what to tell, to our own story, with our own eyes, our own imagination and the skill need- whom and why. ed to convince others, including, ultimately, the viewer. This year these are the stories of a group of dancers, who in the reality of an abandoned mine And, after all, Slovenian film is all about love. create the space of endless freedom in the film What Are You Going To And, as they say, all is fair in love and war... Do When You Get Out Of Here? And the broken dreams of the past by the great Slovenian filmmaker Matjaæ KlopËiË about Ljubljana of his Irena Ostrouπka youth, about love, war, women, the likes of which we have not seen in any Managing director of Slovenian Film Fund-public fund Slovenian films for a long time. These are the stories about the conflict be- uvodnik | editorial tween darkness and light by the great Slovenian award winner Jan Cvitk- oviË and his second feature filmGravehopping . Delicate stories about love brimming over the edges and crossing the lines, which Igor ©terk is able to create. And the stories of our borders, geographic as well as historical, which make Slovenia what it is, on the frontier, exposed, a bit introspective, but with an endless power of dreaming in the dreary everyday life. When all these films (and we have pointed out but a few of them) break through this magic barrier which divides the light of the screen from the darkness of the cinema, then the stories no longer belong to the filmmakers; or, in other words, they are no longer their, my, your, our stories; they become skilfully designed puzzles, free games of associations, mysteries and pure admiration of the magical film image. They become a story of times we still remember with anxiety in Border Post; a story of existential and social anguish in Labour Equals Freedom; a story about the extravagance of the social edge in the filmBullets Miss the Fool, etc.

0 07 CeloveËerni filmi Full-length Films 31 Srednjemetraæni in kratki film Medium- and Short-length Films 39 Filmi v postprodukciji Films in Postproduction 43 Filmi v produkciji Films in Production 49 Festival slovenskega filma priporoËa Festival of Slovenian Film Recommends 53 Distribucija v Sloveniji 2005 Distribution in Slovenia 2005 55 Predstavitev slovenskih filmskih institucij in festivalov VsebinaContents Presentation of Slovene film institutions and festivals:

56 Filmski sklad Republike Slovenije-javni sklad Slovenian Film Fund-public fund 57 Slovenska kinoteka The Slovenian Cinematheque 58 Kinodvor Kinodvor 59 Slovenski filmski arhiv Slovenian Film Archive 60 Filmski studio Viba film Ljubljana Film studio Viba Film Ljubljana 61 Akademija za gledaliπËe, radio, film in televizijo The Academy Of Theatre, Radio, Film and Televison 62 Druπtvo slovenskih filmskih ustvarjalcev The Association Of Slovenian Filmmakers 63 Gospodarsko interesno zdruæenje slovenskih filmskih producentov The Association Of Slovenian Film Producers 64 Festival slovenskega filma Festival of Slovenian Film 65 Ljubljanski mednarodni filmski festival Ljubljana International Film Festival 66 Kino Otok Isola Cinema 67 Stiki Contacts 00 Institucije Institutions 00 Producenti Production Companies 00 Distributerji Distribution Companies 00 Filmski studiji Film Studios 00 Profesionalna zdruæenja Professional Associations 00 Filmski festivali Film Festivals 00 Televizijske postaje in mreæe Televison Stations & Networks 72 Impresum Impressum 0 0 CeloveËerni filmi Full-length Films

08 Ljubljana je ljubljena Ljubljana The Beloved

10 Odgrobadogroba Gravehopping

12 Uglaπevanje Tuning

14 Delo osvobaja Labour Equals Freedom

16 Norega se metek ogne Bullets Miss The Fool

18 Ruπevine Ruins

20 Predmestje Suburbs

22 Karavla Border Post

24 Izginuli Warchild

26 Dobro urejeni mrtveci Well Tempered Corpses

28 Sivi kamion rdeËe barve Red Coloured Grey Truck

0 { Ljubljana je ljubljena reæija | director Matjaæ KlopËiË celoveËerni igrani film pomoËnik reæiserja | assistant director Ljubljana The Beloved Martin Turk scenarij | screenplay feature film Matjaæ KlopËiË fotografija | 2005 cinematography elno avtobiografski film, posveËen stoti obletnici sloven- Partly autobiographic, dedicated to the one hundred years of Slovenian montaæa | editing skega filma, πestdeseti obletnici osvoboditve Ljubljane in film, the sixtieth anniversary of the liberation of Ljubljana, and the author Janez Bricelj pisatelju Rudiju ©eligu, je pripoved o mraËnem odraπËa- Rudi ©eligo, the film is a tale about growing up during Ljubljana’s dark glasba | music D nju v Ljubljani. Oton opazuje razvoj rodnega mesta od period. Oton watches his hometown change in the period from King Alex- Urban Koder atentata kralja Aleksandra leta 1934, prek italijanske in nemπke ander’s assassination in 1934, through Italian and German occupation of zvok | sound okupacije, do prihoda komunizma. Zgodovinska dogajanja se the city, until the arrival of communism. Historical events intertwine with Boris Romih prepletajo z zgodbami πtevilnih ljudi, Otonove prve ljubezni the lives of Oton’s first love Marjana, the Italian officer Giorgio, the pros- kostumografija | Marjane, italijanskega oficirja Giorgia, prostitutke Anite, kloπar- titute Anita, the bag lady Shirley, the porter Jaka. costume design ke Shirley, postreπËka Jake. Oton’s story begins at a point when he swears eternal love to his friend Mar- Leo Kulaπ Otonova zgodba se zaËne z zaobljubo prijateljici Marjani, da se jana. During the occupation of Ljubljana he joins the resistance movement, scenografija | set design bosta imela vekomaj rada. Med okupacijo Ljubljane se Oton po- while Marjana falls madly in love with an Italian officer Giorgio. Only in Matjaæ Pavlovec veæe z ilegalci. Medtem pa Marjano oËara nova ljubezen z Gior- the nightclub Purgatory nothing seems to change. Here both the townspeo- maska | make-up giom, italijanskim oficirjem. Le v noËnem lokalu Vice se niË ne ple and the Italian soldiers come to forget the horrors of war. The Purgatory Mirjam KavËiË spreminja, tu poskuπajo vojaki in ljubljanski prebivalci skupaj is a reflection of society’s degeneration and wartime decadence. igrajo | cast pozabiti grozote vojne. Vice so odraz minevanja druæbe in deka- Kristijan GuËek, dence ljudi v vojnem obdobju. Iva Krajnc, Igor Samobor, Nataπa Barbara GraËner, Polde BibiË, Ivanka Meæan, Barbka Cerar, Ivo Ban, Dare ValiË, Slavko Cerjak, Mirjam Korbar Ælajpah, ©tefka Drolc... format | format 35 mm, barvni | colour dolæina | running time 110' 0 • • Best Film MusicAward Best Actress Award, for director, Special JuryAward Film 2005, Festival ofSlovenian Ljubljana IFF2005 festivals andawards nagrade |selected izbrani festivali in public fund | Slovenian Film Fund- Slovenije −javni sklad Filmski skladRepublike co-funding sofinancira | RTV Slovenija Jadran filmZagreb Mestna obËinaLjubljana co-production koprodukcija | [email protected] Arsmedia, Ljubljana produkcija |production Franci Zajc producent |producer vendarle nekaj povsem drugega: to je predvsem dobesedno dobesedno avtorski predvsem film,je kito seveda drugega: popolnoma povsem odstopa odnekaj sodobnih vendarle trendov bolj realnost modernistiËne naracije. Toda liËno povzdignjena in sprevrnjena, v njegovih ...Sicerprvih papa jeje bilabila celo realnost v KlopËiËevih Odmevi filmih skoraj vedno simbo- in the book Yugoslavianartfilm. selection A his writingsof cinemaon was published ture films, which launched him among the prominent representativesaboutTear,a Ljubljana theBeloved, of the withhis short films Hestarted out as assistant set designer, butsoon drew attention to himself experience in filmmaking in Paris with J. L. Godard in Ljubljana in 1934. He graduated in architecture inLjubljana 1959. He gotAcademy hands-on of Theater, Radio, Film, Director,and Television screenwriter, until film set2004. designer,Born designer Matjaæ KlopËiË and writer; Professor at the cistike je izπel v knjigi (jugoslovanskega) avtorskega filma. natihIzboravionih iz njegove filmske publi- ljubljena filmi kratkimi tiral kot asistent scenografa in najprej vzbudilnjeval v pozornostParizu ( s svojimi ni, kjer je leta 1959 diplomiral iz arhitekture. Filmsko se je izpol-leta 2004 profesor na Reæiser,scenarist, filmski scenograf, oblikovalec in publicist, do Matjaæ KlopËiË please as much as it commands respect... thecontemporary trends theSlovenianof means film no by it and tries to is,itabove all,truly authorialan film, which, course, of deviates far from reality.But ed and distorted; in his first films it was...Otherwise even more realityof a modernistic in KlopËiË’s narration films wasResponses almost always symbolically elevat vzbuja spoπtovanja... slovenskega filma in niti najmanj neposkuπa toliko ugajati, kot , nato pa s prvima celoveËercema Films I Love LjubljanatheBeloved , ki, gauvrπËata najpomembnejπemed predstavnike Bande á part Na sonËni strani cestestrani sonËni Na Onthe Sunny Side ofthe Street, The Romance by Zdenko Vrdlovec, Dnevnik agrft Filmi, (Ljubljana: Slovenska kinoteka, 1999). , 1964, J. L. Godard). Pri filmu je debi- v Ljubljani. Rojen leta 1934 v Ljublja-

ki jih imam rad is, nevertheless, completely different: by Zdenko Vrdlovec, Dnevnik , , and then with his first two fea Romanca o solzi o Romanca Zgodba, ki je ni (SK, Ljubljana 1999). Ljubljana je ljubljena (Bande á part, , , in Ljubljana je je Ljubljana Na papir- 1964). je - - 0 2005 1987 1984 1979 1976 1974 1973 1970 1969 1967 1967 selected filmography (feature films) izbrana filmografija (celoveËerni igrani filmi) Ljubljana jeLjubljena|The Beloved Moja ata,socialistiËnikulak|MyDadThe SocialistKulak DediπËina |Heritage Iskanja |Temptations Vdovstvo Karoline Æaπler|The Widowhood Of Karolina Æaπler Strah |Fear Cvetje vjeseni|BlossomsInAutumn Oxygen | Sedmina |Funeral Feast Na papirnatihavionih |OnWings OfPaper Zgodba, kijeni|OnThe Run

Dolgometraæni filmi Full-lenght Films { Odgrobadogroba reæija | director Jan CvitkoviË celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Jan CvitkoviË Gravehopping fotografija | cinematography feature film Simon Tanπek montaæa | editing 2005 Miloπ Kalusek glasba | music godba se odvija na slovenskem podeæelju, kjer æivi Pero, The story unfolds in the Slovenian countryside, where Pero, an emotional Aldo IvanËiÊ Ëustven in inteligenten moπki sredi tridesetih. Ukvarja se and intelligent man in his thirties, works as a writer of funeral speeches. zvok | sound s pisanjem pogrebnih govorov, ki pa niso zgolj poklon But these are more than mere eulogies for the dead, since they are cleverly Boπtjan KaËiËnik Z pokojnikom, saj vanje spretno in zavestno vpleta svojo and intentionally intertwined with his life philosophy. kostumografija | æivljenjsko filozofijo. The essence of the story are the relationships between the inhabitants of this costume design Bistvo zgodbe so odnosi, ki se spletejo med prebivalci majhne small rural community, their eternal quest for warmth and love in this ab- Polonca ValentinËiË, podeæelske skupnosti, njihovo veËno iskanje topline in ljubez- surd chaos we call life. Ida is in love with ©uki, Vilma is preoccupied with Beti Njari ni v absurdnem kaosu, ki ga imenujemo æivljenje. Ida je zaljub- her worthless husband, Pero is trying to win Renata’s heart, and Dedo is scenografija | set design ljena v ©ukija, Vilma se ukvarja s svojim niË-kaj-prida moæem, tormented by feelings of loneliness and sadness since the death of his wife, Vasja Kokelj, Andraæ Trkman Pero poskuπa osvojiti Renatino srce, Deda pa æalost zaradi æe- which drive him to frequent but hopelessly inept suicide attempts. maska | make-up nine smrti pahne v ponavljajoËe, a vedno neuspeπne poskuse Although Gravehopping starts out as a comedy, it develops in other direc- Alenka Nahtigal samomora. tions and leads to an end that leaves Pero as well as the viewers speechless. igrajo | cast »eprav se Odgrobadogroba zaËne kot komedija, se razvija izven za- The film focuses on the basic driving force of the human existence — fear. Gregor BakoviÊ, Drago Ërtane smeri in pripelje do konca, ob katerem tako Pero kot gle- Out of fear of death the yearning for eternity is born, and out of fear of life MilinoviÊ, Sonja SaviÊ, dalec ostaneta brez besed. Film je osredotoËen na osnovno go- an unstoppable desire for safety, warmth and love. Brane Grubar, Mojca Fatur, nilno silo Ëloveπkega obstoja — strah. Iz strahu pred smrtjo se rodi Nataπa Matjaπec, Zoran hrepenenje po veËnosti, iz strahu pred æivljenjem pa neustavlji- DæeverdanoviÊ, Domen va æelja po varnosti, toplini in ljubezni. Remπkar, Vlado Novak format | format 35mm, barvni | colour dolæina | running time 103'

10 Full-lenght Films

producenta | producers Odmevi Janez Burger, ...Odgrobadogroba ponese slovenskega režiserja Jana CvitkoviËa od izbrana filmografija | selected filmography Jan CvitkoviË nesreËnikov v njegovem opaznem prvem filmu Kruh in mleko v produkcija | production veliko bolj zraËno in poetiËno atmosfero v najboljši tradiciji 1998 Rop stoletja kratki film, scenarij Staragara, Ljubljana vzhodnoevropskega Ërnega humorja. Zgodba, ki se priËne kot The Robbery Of The Century short film, screenplay [email protected] enostavna in dodelana komedija, podobna filmu Moja mala vas www.staragara.com Jirija Menzela, proti koncu nenadoma postane nepriËakovano 1999 V leru celoveËerni igrani film, igralec&scenarij

www.odgrobadogroba.com temna in komedija se razvije v šokanten finale. Podpora kritikov Idle Running feature film, actor&co-writer filmi Dolgometraæni koprodukcija | bi lahko prepriËala publiko, naj odkrije tega nadarjenega novega co-production režiserja, ki skupaj s svojim producentom Janezom Burgerjem 2002 Kruh in mleko celoveËerni igrani film | Bread And Milk feature film Propeler Film Zagreb, (režiser filma V leru) zagotavlja slovenski kinematografiji mesto RTV Slovenija na zemljevidu... Deborah Young, Variety 2003 Srce je kos mesa kratki igrani film sofinancira | co-funding Heart Is A Piece Of Meat short feature film Filmski sklad Republike Responses Slovenije − javni sklad | ...Gravehopping takes Slovenian helmer Jan CvitkoviË beyond the grim 2005 Odgrobadogroba celoveËerni igrani film | Gravehopping feature film Slovenian Film Fund down-and-outers of his notable debut Bread and Milk into a much airi- −public fund, Ministry er, poetic realm in the best tradition of East European black humor. Begin- of Culture of the Republic ning as a simple, well-wrought local smiler that descends from Jiri Men- of Croatia zel’s My Sweet Little Village, story turns unexpectedly dark in the final prodaja | world sales reels, when comedy is jettisoned for a shocker finale. Critical support could Taskovski Films Ltd. convince auds to discover this promising new talent who, along with his [email protected] producer, Janez Burger (director of Idle Running), is putting Slovenian www.taskovskifilms.com cinema on the map... by Deborah Young, Variety

izbrani festivali in Jan CvitkoviË nagrade | selected Rojen leta 1966. Arheolog, igralec, scenarist (V leru, 1999, Janez festivals and awards Burger), reæiser. Za svoje delo je prejel veË domaËih in • Donostia-San Sebastian mednarodnih nagrad; med njimi sta najodmevnejπi beneπki lev IFF 2005, ALTADIS prihodnosti za celoveËerni reæijski debi Kruh in mleko in Altadis - New Directors Award — New directors Award za celoveËerni film Odgrobadogroba. Piπe • Torino FF 2005, Best tudi kratke zgodbe in poezijo. Feature Film, Holden School Award for Best Jan CvitkoviË Screenplay Born in 1966. Archaeologist, actor, screenwriter (Idle Running, 1999, • FF Cottbus 2005, Main Janez Burger), director. He received several awards at home and abroad, Prize for Best Film, Prize of the most important of them being the Venice Lion of the Future for his the Ecumenical Jury feature film direction debut Bread and Milk and Altadis — New Direc- • Festival of Slovenian Film tors Award for his feature filmGravehopping. He also writes short sto- 2005, Best Film Award ries and poetry. IFF Rotterdam 2006, section Time & Tide 11 { Uglaπevanje reæija | director Igor ©terk celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Siniπa Dragin, Igor ©terk Tuning fotografija | cinematography feature film Simon Tanπek montaæa | editing 2005 Petar MarkoviÊ glasba | music zponi in padci v intimnem razmerju med dvema Igor ©terk Aldo Kumar & Ars Ëlovekoma, ki nista veË sposobna æiveti skupaj, vendar Rojen leta 1968. Diplomiral je na ljubljanski agrft. Po treh Harmonica hkrati ne najdeta moËi, da bi se loËila. kratkih πtudentskih filmih (dokumentarni Razglednice je na zvok | sound V jugoslovanskem festivalu kratkega in dokumentarnega filma v Hanna Preuss Highlights and downfalls in an intimate relationship between two people, Beogradu leta 1991 prejel nagrado za najboljπi scenarij) je reæiral kostumografija | who are not able to live together anymore, yet at the same time do not find svoj celoveËerni prvenec Ekspres, ekspres, premierno prikazan v costume design the strength to separate. tekmovalni sekciji filmskega festivala v Manheimu in pozneje Sabina Buædon na mnogih drugih festivalih, kjer je prejel 15 mednarodnih scenografija | set design nagrad. Mednarodna premiera ©terkovega filmaLjubljana je bila Urπa Loboda v tekmovalni sekciji na filmskem festivalu v Rotterdamu. Film maska | make-up Uglaπevanje je imel svetovno premiero v tekmovalnem programu Alenka Nahtigal filmskega festivala v Karlovih Varih. igrajo | cast Nataπa Burger, Peter Igor ©terk Musevski, Polona Juh, Born in 1968. Graduated at Ljubljana Academy for Theatre, Radio, Film Andraæ PoliË, Tomi and Television. After three student short films (documentary Postcards JaneæiË, Veronika Drolc, was awarded in Yugoslavian festival of short and documentary films for Ana Kerin, Taja Strle best screenplay, Belgrade 1991) he directed his first feature film Express, format | format Express. It was presented in Manheim Film Festival in competition, and 35mm, barvni | colour many other film festivals where it received 15 international awards. His dolæina | running time second feature filmLjubljana had an international premiere in Rotterdam 71' Film Festival (competition). Tuning had its world premiere in Karlovy Vary in competition.

12 Full-lenght Films

producenta | producers Odmevi Ida Weiss & Igor ©terk ...Zgodba o zakonskem paru srednjih let, ki se brez oËitnih izbrana filmografija | selected filmography produkcija | production razlogov (vsaj gledalec v filmu zanje ne izve) znajde v globoki a.a.c. Productions, krizi, verjetno res ni posebno inventivna, je pa toliko bolj 1989 Razglednice kratki dokumentarni film | Postcards short documentary Ljubljana prepriËljiv, na trenutke celo osupljiv naËin, kako nam jo ©terk [email protected] predstavi. S tem je prepriËal æirijo Festivala slovenskega filma, ki 1997 Ekspres, Ekspres celoveËerni igrani film | Express, Express feature film koprodukcija | mu je podelila nagrado za reæijo, kakor tudi æirijo festivala v

co-production Mannheimu... by Denis ValiË, Finance 2002 Ljubljana celoveËerni igrani film | Ljubljana feature film filmi Dolgometraæni RTV Slovenija sofinanciral | Responses 2005 Uglaπevanje celoveËerni igrani film | Tuning feature film co-funding ...A story about a middle-aged married couple who find themselves in a Filmski sklad Republike deep crisis without obvious reasons (at least the viewer does not find out Slovenije − javni sklad | about it) is probably not very original, but what is far more convincing is Slovenian Film Fund the occasionally even astounding way of how ©terk presents the story. With −public fund his narration he convinced the jury of the Festival of Slovenian Film, which gave him the award for direction, as well as the jury of the festival izbrani festivali in in Mannheim... by Denis ValiË, Finance nagrade | selected festivals and awards • Karlovy Vary IFF 2005, in competition • Montreal World FF 2005 IFF Mannheim 2005 —Heidelberg, Main Award • Montpellier Festival of Mediterranean Film 2005 • Chicago IFF 2005 • Festival of Slovenian Film 2005, Best Director Award, Best Actress Award

13 { Delo osvobaja reæija | director Damjan Kozole celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Damjan Kozole Labour Equals Freedom fotografija | cinematography feature film Aleπ Belak montaæa | editing 2005 Jurij Moπkon glasba | music lavni junak z vstopom Slovenije v Evropsko skupnost With Slovenia’s integration into the European Union, the main character Igor Leonardi izgubi sluæbo, kar potegne za seboj same teæave. Peter je loses his job, which, consequently, triggers many problems. Peter is a ma- zvok | sound strojni tehnik star pribliæno πtirideset let. Pri iskanju chine operator in his early forties. He is trying to find another job, but all Boπtjan KaËiËnik, Damijan G sluæbe je brez uspeha. Njegova samozavest in samo- his efforts are in vain. He is losing self-confidence and self-esteem. He Kunej, Marjan Cimperman spoπtovanje sta naËeta. ZaËne sumiti, da ga æena vara. Ko je æe suspects his wife Vera of cheating, and when it already seems that his kostumografija | videti, da so to samo strahovi, se izkaæe, da se Vera res sestaja fears are a figment of his imagination, they turn out to be true. Peter de- costume design z drugim. Peter takoj zahteva loËitev in ostane sam. Obupan se mands a divorce and remains alone. In a moment of despair, he decides Emil Cerar odloËi, da se bo obesil in ko æe visi na vrvi, ga reπi soseda. A to hang himself. But as the rope is tightening a neighbour saves his life. scenografija | set design njegovo brezperspektivno æivljenje se nadaljuje; vsak dan zavod But his pointless life goes on - from the Employment Office to a local bar. Urπa Loboda za zaposlovanje in bife, kjer se sestaja s prijatelji. A nekega dne One day he finds his frightened neighbours in front of the house. There is maska | make-up pred domaËim blokom naleti na prestraπene sosede. V kleti uhaja a gas leak and the fire-fighters are stuck in a traffic jam. Without hesita- Mojca Gorogranc plin, gasilci pa so obtiËali v gneËi. Brez pomiπljanja steËe v stavbo tion, Peter runs into the building and saves the day. His neighbours are igrajo | cast in prepreËi katastrofo. Sosedje so navduπeni, upravnik mu cheering him, and the house manager offers him a job as caretaker. Peter’s Peter Musevski, ponudi sluæbo hiπnika in Petru se zopet povrne samozavest ... self-esteem is restored … Nataπa Barbara GraËner, Marjuta SlamiË, Primoæ Petkovπek, Manca Dorrer, Marijana Brecelj, ara Djurica, Jernej Kuntner, Andrej Nahtigal format | format 35 mm, barvni | colour dolæina | running time 71'

14 Full-lenght Films

producent | producer Damjan Kozole Danijel HoËevar Rojen leta 1964. Njegov prvi celoveËerec Usodni telefon je bil eden izbrana filmografija (celoveËerni igrani filmi) produkcija | production prvih neodvisnih filmov v Jugoslaviji. Porno film in Rezervni deli selected filmography (feature films) Vertigo, Ljubljana sta bila proglaπena za slovenska filma leta. Film Rezervni deli je www.vertigo.si bil prikazan v tekmovalnem programu filmskega festivala v Ber- 1987 Usodni telefon | The Fatal Telephone Emotionfilm, Ljubljana linu leta 2003 in prejel veË mednarodnih nagrad. Bil je tudi v iz- [email protected] boru za Evropsko filmsko nagrado in slovenski kandidat za tu- 1988 Remington | Remington

RTV Slovenija jejeziËnega oskarja. Kozole je leta 2004 sodeloval pri filmskem filmi Dolgometraæni producent | producer omnibusu Vizije Evrope, trenutno pa pripravlja koprodukcijski 1997 Stereotip | Stereotype Danijel HoËevar filmTemna stran zemlje. Je Ëlan Evropske filmske akademije in so- koprodukcija | ustanovitelj producentske hiπe Emotionfilm. 2000 Porno film | Porn Film co-production E-Film Damjan Kozole 2003 Rezervni deli | Spare Parts sofinancirali | Born in 1964. His first feature filmThe Fatal Telephone was one of the co-funding first independent films made in former Yugoslavia. His fifth feature film 2004 Evropa (slovenska epizoda omnibusa Vizije Evrope) Avdiovizualni sklad Spare Parts premiered in competition at the Berlin International Film Europe (Slovenian episode of the omnibus Visions of Europe) Ministrstva za kulturo Festival 2003 and won many international awards. In 2004 Kozole col- Republike Slovenije laborated with 24 important European film directors in a pan-European 2005 Delo osvobaja | Labour Equals Freedom Filmski sklad Republike episode film Visions of Europe. He is currently preparing a feature co- Slovenije −javni sklad | production The Dark Side of the Earth. He is a member of the European Slovenian Film Fund Film Academy and co-founder of Emotionfilm production company. −public fund Odmevi izbrani festivali in ...Delo osvobaja je kljub svojemu produkcijskemu, scenaristiËnemu nagrade | selected minimalizmu po mojem mnenju eden najbolj æivih, organskih, festivals and awards æivljenskih filmov zadnjega desetletja...Ni dvoma, da gre pri • Locarno IFF 2005 Kozoleu za izrazito scenaristiËen tip filma, ki je zreæiran z • Sarajevo FF 2005, obËutkom, na eleganten, preprost, nevseljiv naËin... Best Actor Award by Mateja ValentinËiË, Ekran • Montpellier Festival of Mediterranean Responses Film 2005 ...Despite its production and screenplay minimalism, Labour Equals • Festival of Slovenian Freedom is, in my opinion, one of the most lively, organic, lifelike films Film 2005, of the last decade...Without a doubt Kozole focused on the script and di- Best Actor Award, rected with a lot of feeling, elegantly, simply and unobtrusively... Best Actress Award, by Mateja ValentinËiË, Ekran magazine Best Actor of the Year −Stop Magazine Jury • Trieste FF 2006, in competition 15 { Norega se metek ogne reæija | directed by Mitja Novljan celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Mitja Novljan Bullets Miss The Fool fotografija | cinematography feature film Sandi PetriË montaæa | editing 2005 Sandi PetriË, Mitja Novljan, Dafne JemerπiË iti in Joæek, mlad par iz Prekmurja, se kot tehnoloπki Kiti and Joæek, a young couple from the Prekmurje region, become redun- glasba | music viπek, poln upanja, odpravi v Ljubljano, s trebuhom za dant at their place of work. Full of hope, they go to Ljubljana to seek new Vladimir Kuzman, kruhom. Prek oglasa najameta skromno sobo v stano- employment. Through an ad they hire a modest room in Epifani and Miha Milek K vanju, kjer æivita Epifani in Aleks. Epifani je lastnica Aleks’s apartment. Although Epifani is the owner, Aleks, her lover and zvok | sound stanovanja, ki ga je Aleks, njen ljubimec in propadli glasbenik, has-been musician, leases the room without her consent. Joæek tries to Boπtjan KaËiËnik brez njene vednosti oddal. Joæek se odpravi na avdicijo za get a waiting job, but fails. His urban hopes start falling apart and the scenografija | set design natakarja in pogrne. Njegovi urbani upi se poËasi zaËnejo podi- money they’ve brought with them runs out. The situation in the apart- Zuhra HandanoviÊ rati, denar, ki sta ga s Kiti prinesla s seboj iz Prekmurja, izpuhti. ment gets tense, too. Aleks, whose legs are broken because of old debts igrajo | cast Tudi razmere v stanovanju se zaostrujejo. Aleks, ki je takoj that go back to the infamous ‘Catch the Cash’ scam, instantly wastes Uroπ PotoËnik, zapravil dobljeno najemnino, ima polomljene noge zaradi the collected rent. Epifani is very much fed up with him, but is still mak- Petra Zupan, Ludvik starih dolgov, ki se vleËejo πe od znamenite ‘slovenske’ igre ing an effort to save their relationship. Aleks is desperate and helpless. Bagari, Petra Cirkovski, Catch the Cash, Epifani pa ga je æe precej sita in se po najboljπih One night, when stress gets the best of him, Aleks knocks on Joæek’s door Tarek Rashid, Neva Jana moËeh trudi reπiti njun odnos. Aleks je obupan in nemoËen. and desperately asks him for help… Flajs, Duπan Briπki, Neke noËi, ko je stres prevelik, potrka na Joæekova vrata in ga v Miha Zrimπek, Vida Breæe obupu prosi, naj mu priskoËi na pomoË... producent | producer Ludvik Bagari

16 Full-lenght Films

produkcija | production Odmevi Mitja Novljan Filmogradnja Zavod, “Gre morda za prvi slovenski film, ki bo postal kulten. Verjetno Rojen leta 1968. ©tudiral je filmsko reæijo na agrft v Ljubljani. Murska Sobota πe zdaleË ne bo dobil toliko publicitete kot drage dræavne pro- Ustvarja igrane, predvsem pa televizijske dokumentarne in iz- [email protected] dukcije, a je ta film πe en dokaz veË, da najzanimivejπe reËi na- obraæevalne filme; doslej jih je posnel veË kot 25. www.nor.si stajajo zunaj dræavnih aparatov. … Gre za nekaj, kar pogreπamo sofinancirali | v slovenskem filmskem prostoru: film, kot ustvarjen za noËne Mitja Novljan co-funding projekcije. Film, ki bo æivel æivljenje od ust do. ust. Njegova teh- Born in 1968. He studied film directing at the Academy for Theatre, Radio,

Filmski sklad Republike niËna nedovrπenost (sneman je bil z DV kamero) ni nikakrπen Film and Television in Ljubljana. He makes feature films, but mostly he filmi Dolgometraæni Slovenije − javni sklad | minus. ©e veË: gre za film, ki se s tem prav evidentno (kakπna pre- makes television documentaries and educational films and has made more Slovenian Film Fund drznost!) ne obremenjuje, in to mu dodaja πarm in bo nedvomno than 25 of them. −public fund inspiriralo druge, naj se prav tako lotijo filmanja, saj filmanje ni format | format noben bavbav, rezerviran zgolj za posveËene umetnike (ki jokajo, 35mm, barvni | colour jokajo, jokajo ...).” Aleπ Blatnik, Filmofil izbrana filmografija | selected filmography dolæina | running time 80' Responses 1996 »amËatka celoveËerni igrani film | Chamchatka feature film “This might be the first Slovenian film to become a cult-film. It is likely that izbrani festivali in it won’t get the publicity the expensive state-funded productions get, but 2005 Norega se metek ogne celoveËerni igrani film nagrade | selected this film is definitely further proof that the most interesting products are Bullets Miss The Fool feature film festivals and awards created outside the state’s apparatus. … It is a matter of something we re- • Festival of Slovenian ally are missing in the Slovenian film environment: it is perfect for night Film 2004 screenings. This is a film that will have a mouth-to-mouth life. Its techni- cal imperfection (filmed with a DV camera) is not a minus at all. On the contrary: this is a film that is clearly not troubled by that (what insolence!), which even adds to its charm and will doubtlessly inspire others to start making films, since filming is not a scary monster, reserved only for the cho- sen artists (that weep, weep, weep...).” Aleπ Blatnik, Filmofil

17 { Ruπevine reæija | directed by Janez Burger celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Ana LasiÊ, Janez Burger Ruins fotografija | cinematography feature film Simon Tanπek montaæa | editing 2004 Miloπ Kalusek glasba | music arizmatiËni gledaliπki reæiser in avtor Herman pripravlja The carismatic theatre director and author Herman is creating a new per- Drago Ivanuπa novo predstavo, ki naj bi bila preseæek njegovih dotedanjih formance, which is supposed to be better than all of his successful projects zvok | sound uspehov. K sodelovanju povabi vse svoje znance in so- thus far. He invites all of his friends and the people he has worked with Damijan Kunej, K delavce, vkljuËno s svojim dekletom, igralko Æano, in until then to participate, including his girlfriend, the actress Æana, as well Boπtjan KaËiËnik dolgoletnima prijateljema, igralcem Gregorjem in scenografom as his old friends, Gregor the actor and Miloπ the set designer. A spectacu- kostumografija | Miloπem. Spektakularna predstava, s katero naj bi odprli presti- lar performance, which is supposed to open a prestigious theatre festival, costume design æni gledaliπki festival, bo odigrana na prostem, direktor gledali- is to be performed in the open, and the manager of the theatre Lukman Ana MatijeviÊ, πËa Lukman pa naj bi jo z razkoπnim sprejemom predstavil festi- presents it to the audience of the festival, to the theatre critics and guests Aleksandra Gregl valskemu obËinstvu, kritikom in tujim gostom. Æe na sprejemu, from abroad with a magnificent reception. As soon as at the reception and scenografija | set design πe posebej pa pozneje, na vajah, se zaËno razkrivati πtevilne skriv- especially later at the rehearsals, many secrets and manipulations are ex- Urπa Loboda nosti in manipulacije, s katerimi se æeli Herman ponorËevati iz posed, with which Herman wishes to bring to light and to make fun of the maska | make up razmerij, ki jih imajo nastopajoËi igralci v njegovi predstavi. Po- relationships between the performers in his performance. In addition to Alenka Nahtigal leg tega se razkrije, da je tudi dramsko besedilo, ki ga je Herman this, it turns out that the drama text that Herman uncovered as a sensa- igrajo | cast predstavil kot senzacionalno odkritje srednjeveπke islandske dra- tional discovery from medieval Iceland theatre is only one of the many Darko Rundek, Nataπa matike, le πe ena v nizu njegovih manipulacij ... Herman’s manipulations … Matjaπec, Matjaæ Tribuπon, Milan ©tefe, Vesna Jevnikar, Viπnja FiËor, Rafael VonËina, Nataπa Burger, Gregor »uπin, Janja Majzelj, Janez ©kof, Polde BibiË producent | producer Danijel HoËevar produkcija | production Emotionfilm, Ljubljana www.emotionfilm.si [email protected] koprodukcija co-production RTV Slovenija 18 Full-lenght Films

sofinanciral | Odmevi Janez Burger co-funding “… Ta preseæek se napaja iz dveh ravni. Gre za film, za katerega Rojen leta 1965 v Kranju. V Ljubljani je doπtudiral prvo stopnjo Filmski sklad Republike pravimo, da je igralski. To ne pomeni samo, da so igralci njego- ekonomije. Leta 1989 je naredil sprejemne izpite na famu v Pra- Slovenije−javni sklad | vi filmski protagonisti, s tem pa je v filmu gledaliπki oder izrab- gi (smer filmska in TV reæija). Po diplomi leta 1996 se je preselil Slovenian Film Fund ljen kot metafora za svet (in obratno). Ampak tudi, da brez vr- nazaj v Ljubljano. Njegov prvi igrani celoveËerec, nizkoprora- −public fund hunske igre takπen film izgubi osnovno fascinacijo. Ruπevinam Ëunski film V leru (1999), je bil premierno prikazan v Karlovyih format | format je ne manjka. Druga raven je moænost gledalËeve identifikacije: Varyih, pozneje nagrajen z 20 mednarodnimi in domaËimi na-

35mm, barvni | colour film jo ponuja tako zaradi kompleksnosti razmerij med glavni- gradami, v slovenskih kinematografih pa ga je videlo blizu filmi Dolgometraæni dolæina | running time mi liki kot s tematizacijo vpraπanja, kam lahko pripelje zavestna 60.000 gledalcev. Je tudi soustanovitelj neodvisnega eksperi- 100' manipulacija enega z emocijami drugih.” mentalnega gledaliπkega studia Burgerteater in produkcijske Æenja Leiler, Delo hiπe Stara gara. Ruπevine so njegov drugi celoveËerni film. izbrani festivali in nagrade | selected Responses Janez Burger festivals and awards “… This surplus draws from two sources. Firstly, this is an actors’ film. Not Born in 1965 in Kranj. Graduated from the Faculty of Economics at the • Festival of Slovenian only because actors are the protagonists of the film — the theatre stage is used University of Ljubljana. In 1989 he was accepted to the famu (film and TV Film 2004, as a metaphor of the world (and vice versa) — but also because without top- directing) academy in Prague. He graduated in 1996 and moved back to Best Film, class acting such a film would lose its primary fascination. However, Ruins Ljubljana, Slovenia. His first feature film, the low budget film Idle Run- Best Director, will not be found lacking. The other source lies in the opportunity the view- ning (1999) which had its international premiere at the Karlovy Vary In- Best Camera, er has to find something to identify with: the film offers this in the complex ternational Film Festival in 1999 has later received 20 national and inter- Best Music, relationships between the main characters and with addressing the ques- national awards, and was seen by approximately 60.000 viewers in the Best Actor, tion of where conscious manipulation of others’ emotions can lead.” Slovenian cinemas. In 1998, he founded the Burgerteater independent ex- Best Actress, Æenja Leiler, Delo perimental theatrical studio and recently he co-founded the production Audience Award company Stara gara. The Ruins is his second feature film. • Rotterdam IFF 2005 European Cinema • Festival Lecce 2005, izbrana filmografija | selected filmography Special Jury Award • Karlovy Vary IFF 2005, 1989 Vrata kratki film | The Doors short film East of the West − in competition 1998 Cukrarna tv dokumentarni film | Sweet House, tv documentary film • Motovun FF 2005, in competition 1999 V leru celoveËerni igrani film | Idle Running feature film • Sarajevo FF 2005 • Filmfest Hamburg 2005, 2004 Ruπevine celoveËerni igrani film | Ruins feature film in competition • Kyiv FF Molodist 2005

19 { Predmestje reæija | directed by Vinko Möderndorfer celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Vinko Möderndorfer Suburbs fotografija | cinematography Duπan JoksimoviÊ feature film montaæa | editing Andrija ZafranoviÊ 2004 glasba | music Jani Golob arjana in njegovo druπËino prijateljev zmoti vselitev zvok | sound mladega para druge nacionalnosti v njihovo pred- Julij Zornik, Dragan CeneriÊ, mestje. Iz preproste, smeπne in zabavne ideje o skriv- Marjan Cimperman M nem snemanju mladega para se razvije straπna slika kostumografija | netolerantnosti in nerazumnega sovraπtva, ki za svojo nesreËo costume design vedno krivi druge. V tem sovraπtvu pa se skriva jasna vzporednica Alenka Korla s porajanjem faπizma in ËaπËenjem nacionalne Ëistosti. scenografija | set design Andrej Straæiπar Marjan and his group of friends are disturbed by a young couple of foreign maska | make up nationality moving to their suburbs. From a simple, funny and entertain- Aljana Hajdinjak ing idea of secretly filming the young couple arises a terrible image of intol- igrajo | cast erance and irrational hatred that always blames others for its own misery. Renato JenËek, This hatred contains a clear parallel with the rise of fascism and the wor- Peter Musevski, shipping of national purity. Jernej ©ugman, Silvo BoæiË, Tadej Toπ, Maja Leπnik, Alenka Cilenπek, Marinka ©tern, Katarina Stegnar, Silva »uπin producent | producer Eva Rohrman produkcija | production Forum Ljubljana [email protected] www.predmestje.org koprodukcija | co-production Emotionfilm, RTV Slovenija, VPK

20 Full-lenght Films

sofinancer | co-funding Odmevi Vinko Möderndorfer Filmski sklad Republike “Od Modrega æameta do Gasparja Noeja, od Michaela Hanekeja do Rojen leta 1958. Po πtudiju gledaliπke reæije na agrft je v zadnjih Slovenija −javni sklad | filmaThe Machinist je bil koncept neverjetne brutalnosti, ki pre- dvajsetih letih zreæiral veË kot 70 gledaliπkih in opernih pred- Slovenian Film Fund æi pod kulisami vsakdanjosti, znaËilnost æanra, ki bi mu lahko stav, Ëez 10 televizijskih iger ter dokumentarnih filmov po last- −public fund rekli tudi “film potrpeæljivosti”. Za pisatelja in gledaliπkega re- nih scenarijih. Piπe drame, pesmi, novele, romane, scenarije, format | format æiserja Vinka Möderndorferja, ki je posnel ta samozavesten re- eseje ter radijske igre. Doslej je objavil Ëez 30 knjig. Za svoje delo 35mm, barvni | colour æijski prvenec po svojem romanu, je najbolj boleËa metafora mo- je prejel veË pomembnih nagrad, med njimi Borπtnikovo nagra-

dolæina | running time ralno pusto predmestje v duπi, ki je izvir nerazumnega besa.” do za reæijo, ÆupanËiËevo nagrado mesta Ljubljane, nagrado Pre- filmi Dolgometraæni 90' Eddie Cockrell (Variety) πernovega sklada, RoæanËevo nagrado in druge.

izbrani festivali in Responses Vinko Möderndorfer nagrade | selected “From Blue Velvet to Gaspar Noe, Michael Haneke to The Machinist, Born in 1958. After studying directing at the Academy of Theatre, Radio, festivals and awards the concept of extraordinary brutality lurking beneath ordinary exteriors Film and Television he has directed more than 70 theatre performances and • Venice FF 2004 | has been a subject ripe for a genre that might be called the Cinema of En- operas, more than 10 television plays and documentaries based on his own Venice Days durance. For writer and theater director Vinko Möderndorfer, here making scripts in the last 20 years. He writes dramas, poems, novelettes, novels, • Montreal World FF 2004 an assured helming debut from his novel, the overarching metaphor is the screenplays, essays and radio plays. So far, he has published more than 30 −in competition morally barren suburb of the soul from which senseless rage springs.” books. He received several important awards for his work, among them the • Montpellier Festival Eddie Cockrell (Variety) Borπtnik Award for direction, the ÆupanËiË Award of the City of Ljubljana, of Mediterranean the Preπeren’s Foundation Award, the Roæanc Award and others. Film 2004, The Young People’s Award for the best film izbrana filmografija | selected filmography • Festival of Slovenian Film 2004, 2004 Predmestje celoveËerni igrani film | Suburbs feature film best film by the jury of the Slovenian film critics • Festival International du Premier Film, Annonay 2005, Special Jury Award • Alba Regia IFF 2005, Best Actor Award • IFF Art Film Festival 2005, Best Director Award • IFF Palic 2005, FIPRESCI Special Award • Karlovy Vary IFF 2005, Variety Critics Choice: Europe Now!

21 { Karavla reæija | director Rajko GrliÊ celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Rajko GrliÊ & Ante TomiÊ koprodukcija (prirejeno po romanu NiË nas ne sme presenetiti Border Post Anteja TomiÊa | based on the novel Nothing Can Surprise feature film Us by Ante TomiÊ) fotografija | cinematography co-production Slobodan TrniniÊ montaæa | editing 2006 Andrija ZafranoviÊ glasba | music majhni karavli na jugoslovansko albanski meji πe ena Sanja IliÊ generacija vojakov, zdolgoËasenih kot ponavadi, Ëaka na snemanje zvoka | konec vojaπke sluæbe in odπteva dneve do trenutka, ko sound recording V bodo konËno lahko za vedno slekli uniforme. Pomlad Nenad VukadinoviÊ 1987 je in niti pomislijo ne, da bodo v resnici uniforme kmalu oblikovanje zvoka | spet oblekli in πli v vojno. To so zadnji dnevi dræave, ki se je sound design imenovala Jugoslavija, vendar tega takrat ni vedel nihËe. Srdjan Kurpjel kostumografija | At a small border-post on the Yugoslav-Albanian border, yet another gen- costume designer eration of soldiers suffering the usual amount of boredom awaits the end Sabina Buædon of their service, counting days to the moment when they should take their scenografija | set design uniforms off for good. It is the spring of 1987 and the thought never even Kemal HrustanoviÊ, crosses their mind that they would, in fact, put them back on quite soon Goran JoksimoviÊ, and go to war. These are the last days of the country called Yugoslavia. Yet Kiril Spasevski no one knew at the time. maska | make-up Mojca Gorogranc igrajo | cast Toni GojanoviÊ, Sergej TrifunoviÊ, Emir HadæihafisbegoviÊ, Verica Nedeska, Bogdan DikliÊ format | format 35mm, barvni | colour dolæina | running time 94' 22 Full-lenght Films producent | producer Rajko GrliÊ Ademir KenoviÊ Rojen leta 1947 v Zagrebu, Hrvaπka. Filmsko reæijo je πtudiral izbrana filmografija (celoveËerni filmi) produkcija | production in diplomiral na akademiji famu v Pragi na »eπkem, njegov selected filmography (feature films) Propeler Film, Croatia, mentor pa je bil profesor Elmar Klos. PouËuje na filmski uni- Vertigo, Slovenia, verzi v Ohiu in je umetniπki direktor filmskega festivala v Mo- 1974 If It Kills Me Sektor Film, Macedonia, tovunu na Hrvaπkem. V Evropi in Ameriki je filmsko reæijo po- Refresh Production, uËeval in predaval na veË kot tridesetih univerzah. Je Ëlan 1978

Bosnia and Herzegovina, Evropske filmske akademije, Zveze hrvaπkih filmskih reæiserjev filmi Dolgometraæni Yodi Movie Craftman, in Zveze ameriπkih scenaristov. Za svoje delo na podroËju filma 1981 You Love Only Once Serbia and Montenegro, je med drugimi nagradami prejel tudi nagrado Nazor, nagrado Film & Music za æivljenjsko delo mesta Denver in naziv Ëastnega meπËana 1984 Entertainment, UK mesta Montpellier v Franciji. koprodukcija | 1987 co-production Rajko GrliÊ Pioneer Pictures, Novotny Rajko GrliÊ was born in 1947 in Zagreb, Croatia. He studied and gradu- 1989 That Summer Of White Roses & Novotny Filmproduktion, ated in film directing atfamu in Prague, Czech Republic, mentored by pro- Concordia Film fessor Elmar Klos. He is Ohio Eminent Scholar in Film at Ohio University, 1991 Charuga kontakt | contact Athens, OH and Artistic Director of Motovun Film Festival, Croatia. He Vertigo, Ljubljana has taught Film Direction and has delivered lectures and workshops at more 2001 Who Wants To Be A President dokumentarni film | documentary film www.vertigo.si than thirty universities in Europe and America. He is member of the Euro- [email protected] pean Film Academy, of the Croatian Film Directors Association and the 2002 Josephine sofinancirali | co-funding American Scriptwriters Association. His work in film has received, among Ministry of Culture and others, the Nazor prize, life achievement award of the City of Denver and 2005 Karavla | Border Post Sports of the Federation the title of honorary citizen of Montpellier, France. of Bosnia and Herzegovina, Filmski sklad Republike Slovenije−javni sklad | Slovenian Film Fund − public fund, Ministry of Culture of the Republic of Croatia, Ministry of Culture of the Republic of Macedonia, Ministry of Culture of the Republic of Serbia, Croatian TV — HRT, Macedonian TV, Federal TV of Bosnia and Herzegovina, Eurimages 23 { Izginuli reæija | director Christian Wagner celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Edin Hinrichs HadæimahoviÊ koprodukcija fotografija | cinematography Warchild Thomas Mauch montaæa | editing feature film Jens Klüber zvok | sound co-production Tom Weber kostumografija | 2005 costume design Gudrun Schretzmeier lada mati Senada izgubi hËerko v bosanski vojni. scenografija | set design Mnogo let kasneje, danes, izve, da je hËerka Aida πe Otto Kinzer, Duπko Milavec æiva in da so jo posvojili v NemËiji, tako da se jo maska | make-up M odpravi iskat. Z lastnimi sredstvi ilegalno odpotuje v Tina ©ubic, Silke Schöpfer NemËijo. Njena odiseja se konËa na domu nemπkih zakoncev igrajo | cast Heinle. Vendar Aida ni veË otrok in zdaj ji je ime Kristina. Senado Labina Mitevska, ta ugotovitev vznemiri. PoËasi dojame, da se mora posloviti od Senad BaπiÊ, Katrin Saß, lepih mirnih sanj, ki so ji bile ukradene æe dolgo tega. Zdenko JelËiÊ, Crescentia Dünßer, Otto Kukla, A young mother, Senada, loses her child in the Bosnian war. Many years Miranda Leonhardt , later, today, she learns that her child is still alive: with adopted parents in Heinrich Schmieder, Germany. She sets off on a search for Aida, her daughter. Using her own Milena ZupanËiË resources, she travels illegally to Germany. Her odyssey ends at the home of the German couple, Heinle. But Aida is no longer the small child of the past. Her name is now Kristina. Senada is disturbed by this realization. She slowly grasps the fact that she must say goodbye to the beautiful, peaceful dream that has long ago been stolen from her.

24 Full-lenght Films

Producent | Producer Christian Wagner Christian Wagner Christian Wagner se je rodil leta 1959 v Immenstadtu. V srednji izbrana filmografija | selected filmography produkcija | production πoli je posnel svoj prvi filmDer Prophetor na format Super 8, πtudij Christian Wagner Film, nemπke knjiæevnosti, gledaliπËa in psihologije pa je nadaljeval 1988 Wallers Letzter Gang Germany v Munchnu. Leta 1995 je zaËel uËiti na filmski akademiji Baden www.wagnerfilm.de - Wuerttemberg v Ludwigsburgu. 1990 Zug in | and

Studio Maj, Slovenija Christian Wagner 1994 Transatlantis filmi Dolgometraæni [email protected] Christian Wagner was born in 1959 in Immenstadt. He made his first Su- koprodukcija | per 8 film,Der Prophetor, during high school, followed by studies in Ger- 1998 Zita - Geschichten Ueber Todsuenden co-production man Literature, Theater and Psychology in Munich. In 1995, he began SWR BR, arte teaching at the Film Academy Baden-Wuerttemberg in Ludwigsburg. 2000 Zehn Wahnsinnige Tage sofinancirali | co-funding 2002 Ghettokid Medien und Film Gesellschaft Baden 2005 Warchild Württemberg, Film Fernseh Fond Bayern, Bundes Kulturministerium, Filmski sklad Republike Slovenije−javni sklad | Slovenian Film Fund −public fund, Eurimages format | format 35 mm, barvni | colour dolæina | running time 100'

izbrane nagrade in festivali | selected festivals and awards • Bavarian Film Award 2005, Special Jury Award for director

25 { Dobro urejeni mrtveci reæija | director Benjamin FilipoviÊ celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Fea IsoviË koprodukcija fotografija | cinematography Well Tempered Corpses Ven JemerπiË montaæa | editing feature film Stanko Kostanjevec glasba | music co-production Dado −ihan zvok | sound 2005 Dirk Bombey kostumografija | isto in Safet, ki delata v lokalni mrtvaπnici, vsak dan Each day, Risto and Safet, two local mortuary workers, bet on the number costume design stavita, koliko trupel bosta prejela. Na ta doloËen dan of corpses they will receive. On this particular day, Risto bets on less than Jasna HadæimehmedoviË Risto stavi, da manj kot πtiri, Safet pa stavi, da bosta four and Safet on four or more corpses. There is less than half an hour left scenografija | set design R prejela πtiri ali veË. Do konca stave je manj kot pol ure, v to the end of the betting period, and there is only one body in the mortuary: Duπko Milavec mrtvaπnici pa je samo eno truplo: Ruzdija Kucuk, lokalni povojni Ruzdija Kucuk, a local “post war” wheeler-dealer. As there is no railroad maska | make-up “podjetnik”. Ker v Bosni ni æelezniπkega prometa, odkar je traffic in Bosnia since the war broke out, he transports passengers with a Tina ©ubic DodoËiË izbruhnila vojna, prevaæa potnike s traktorjem, ki ga je prejel od tractor received as humanitarian aid from the Dutch government. Unfor- igrajo | cast Nizozemske vlade kot humanitarno pomoË. Vendar pa, ker so tunately, as the fields are full of mines, he can’t use the tractor for its origi- Lazar Ristovski, polja polna min, traktorja ne more uporabljati za to, za kar je v nal purpose, so he has transformed it into a locomotive. As a result of his Irena MiËijeviË RodiË, osnovi namenjen, zato ga je predelal v lokomotivo. Zaradi volatile temperament, Ruzdija suffers from an unusual illness: he faints Miralem ZubËeviË, svojega viharnega temperamenta ima Ruzdija nenavadno and suffers a brief clinical death each time he gets into a highly emotional Ulix Fehmiu, bolezen: vsakiË, ko je v zelo Ëustveni in stresni situaciji, omedli and stressful situation. This happens to him when, in an excited state, he Tarik FilipoviË, in je za kratek Ëas kliniËno mrtev. To se mu zgodi tudi, ko ves visits the Ministry of Transport with the ingenious idea of privatizing the Boro StepanoviË, razburjen obiπËe Ministrstvo za promet z genialno idejo o part of the railroad between his village and Sarajevo … Æan Marol privatizaciji dela æeleznice med svojo vasjo in Sarajevom ... format | format 35mm,barvni | colour dolæina | running time 90'

26 medium-lenght films

producent | producer Benjamin FilipoviÊ Dunja Klemenc ©irπi javnosti znan po prvencu Praznik v Sarajevu, Top Listi Nadrea- izbrana filmografija (celoveËerni filmi) produkcija | production listov ter kultnem filmu Mizaldo — kraj teatra, ki je doæivel velik selected filmography (feature films) Studio Maj, Ljubljana uspeh na Berlinalu leta 1994. Leta 1996 je bil eden od ustanovi- [email protected] teljev TV postaje obn, kjer je delal kot urednik. V tem Ëasu je po- 1991 Praznik u Sarajevu koprodukcija | snel tudi kratki filmSuper dobra ideja, ki je bil leta 1997 v Barcelo- co-production ni nagrajen z grand prix Evrope za najboljπi kratki film. 1994 Mizaldo − kraj teatra Flash Production Trenutno je predsednik Zdruæenja filmskih delavcev BiH, dela

Sarajevo, a.s.a.p. Films pa tudi kot profesor na Akademiji dramskih umetnosti v Saraje- 2005 Dobro urejeni mrtveci | Dobro Uπtimani Mrtvaci filmi Srednjemetraæni Paris, Sintra Film Rim, vu in Tuzli. Cinemark France, Casablanca Ljubljana Benjamin FilipoviÊ sofinanciral | Known to the public for his debut Holiday in Sarajevo, Top lista nad- co-funding realista and the cult film Mizaldo - the End of Theatre, which was Eurimages, very successful at the Berlinale in 1994. In 1996 he co-founded the TV sta- Filmski sklad Republike tion obn, where he worked as an editor. At that time he also made the short Slovenije − javni sklad filmA Superb Idea, which received the Grand Prix Europe Award for best | Slovenian film fund short film in Barcelona in 1997. He is the president of the Filmmakers’ As- −public fund, sociation of Bosnia and Herzegovina and a professor at the Academy of Filmski sklad BiH, Drama Arts in Sarajevo and Tuzla. RTV Federacije BiH, Fond Sud , Hubert Bals Fond Rotterdam prodaja | world sales Magritte Films Int. claudenouchi@ wanadoo.fr

izbrani festivali in nagrade | selected festivals and awards • Sarajevo FF 2005, in competition • Warsaw IFF 2005 • Chicago IFF 2005 • Kyiv FF Molodist 2005

27 { Sivi kamion rdeËe barve reæija | directed by Sran KoljeviÊ celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Sran KoljeviÊ koprodukcija fotografija | cinematography Goran VolareviÊ Red Coloured Grey Truck montaæa | editing Marko Gluπac feature film glasba | music Miπko Plavi co-produktion zvok | sound Ognjen PopiÊ 2005 kostumografija | costume design osanski daltonistiËni tat, ki se vozi v ukradenem kamionu, Nebojπa LipanoviÊ med potjo pobere πtoparko — mlado urbano dekle iz scenografija | set design Beograda, ki pa je na begu … Med njuno voænjo, polno Nevena RistiÊ B raznih pripetljajev ter absurdnih etniËnih sooËenj in maska | make-up konfliktov, se zgodi ljubezen … ‘True romance’ v bosanskem Sandra IvatoviÊ stilu se sprevræe v veliki beg dveh odπtekanih mladih ljudi, v nori igrajo | cast dræavi, ki je tik pred izbruhom dræavljanske vojne. Sran TodoroviÊ, Aleksandra BalmazoviÊ, Boris MilivojeviÊ, A Bosnian thief with daltonism driving around in a stolen truck picks up Milorad MandiÊ, Bogdan a hitchhiker — a young city girl from Belgrade on the run... During their DikliÊ, Dragan BjelogrliÊ, journey, filled with various adventures and absurd ethnic confrontations Dubravko JovanoviÊ and conflicts between them, they fall in love... ‘True Romance’ — Bosnian producent | producer style turns into the great escape of two wacky young people in a mad coun- Maksa »atoviÊ try on the brink of civil war. produkcija | production Komuna, Serbia and Montenegro [email protected] koproducenti | co-producers Danijel HoËevar, Christoph Thoke & Axel Moebius koprodukcija | co-production Emotionfilm www.emotionfilm.si [email protected] Thoke Möbius Filmcompany format | format 28 35mm, barvni | colour Medium- and Short-length Films Films Medium- and Short-length

dolæina | running time Odmevi Sran KoljeviÊ 100' “Izrabljeni zaplet je nad raven kliπeja dvignil izkuπeni scenarist Rojen leta 1966 v Sarajevu. Diplomiral iz dramaturgije na Fakul- sofinanciral | co-funding in reæiser-debitant, Sran KoljeviÊ (ko-scenarist filma Nebeπka teti za Dramske Umetnosti v Beogradu, kjer predava filmsko in The Ministry of Culture vaba), Ëigar pogumni in predrzni scenarij spretno povezuje Ëu- tv scenaristiko. Kot avtor scenarijev ali koscenarist je sodeloval and Media of Serbia, daπko ljubezensko zgodbo in grozote bliæajoËe se vojne ... Rela- pri πestih celoveËernih igranih filmih (reæiserjev Olega Novkovi- Filmski sklad Republike tivna novinka, Aleksandra BalmazoviÊ iz filmaRezervni Deli Dam- Êa, GorËina StojanoviÊa, Ljubiπe SamardæiÊa), kar ga uvrπËa med Slovenije −javni sklad jana Kozoleta, za katero je to prvi srbski film, se je dobro ujela s najplodnejπe sodobne srbske scenariste. Njegovi filmi so prejeli | Slovenian Film Fund- Sranom Æiko TodoroviÊem, izkuπenim nekdanjim glasbeni- veË nagrad Fipresci na festivalih v Jugoslaviji, prikazani in nagra- public fund, Hessen kom, zdaj igralcem, ki je podobnega simpatiËnega telebana upo- jevani so bili na πtevilnih mednarodnih festivalih (Berlin, Rot- Invest Film Fund dobil æe v navdiha polni akcijski komediji Jagoda v supermarketu terdam, New York, Moskva, Montpellier, Palm Springs, Kairo prodaja/world sales Duπana MiliÊa. Stranski igralci so dobri na celi Ërti, z odliËnimi …), vsi pa so bili tudi domaËi box office hiti.Sivi kamion rdeËe bar- MDC International GmbH komiËnimi vloæki Milorada MandiÊa kot prijaznega plaËanca, ki ve je KoljeviÊev reæijski prvenec. [email protected] kot da kanalizira Billa Murrayja v liku Carla Spacklerja iz filma filmi in kratki Srednjemetraæni Caddyshack, ter z izkuπenim Bogdanom DikliÊem v vlogi Sran KoljeviÊ izbrani festivali in oboroæenega duhovnika.” Eddie Cockrell, Variety Born 1966 in Sarajevo. Graduated from dramaturgy at the Faculty of Dra- nagrade | selected ma Arts in Belgrade, where he now lectures film and TV scriptwriting. He festivals and awards Responses has written and co-written screenplays for 6 feature films (directed by Oleg • Montreal World FF 2004, “The timeworn plot is elevated above cliche by vet writer and first-time NovkoviÊ, GorËin StojanoviÊ and Ljubiπa SamardæiÊ), which makes him in competition helmer Srdjan Koljevic (co-scripter of Sky Hook), whose brave and cocky one of the most productive modern Serbian screenplay writers. His films • Montpellier Festival of script alternates nimbly between an eccentric love story and the terrors of won several Fipresci awards at festivals in Yugoslavia and were shown Mediterranean Film 2004, armed insurrection. … Relative newcomer Balmazovic, from Damjan Ko- and awarded at various international festivals (Berlin, Rotterdam, New Audience Award zole’s Slovene Spare Parts and here making her first Serbian film, meshes York, Moscow, Montpellier, Palm Springs, Cairo...). All of them became lo- • IFF in Mannheim − nicely with vet musician-turned-actor Todorovic, who limned the same cal box office hits. Red Coloured Grey Truck is his directorial debut. Heidelberg 2004, kind of appealing bumpkin in Dusan Milic’s inspired action comedy Ja- Audience Award, goda in the Supermarket. Support is solid across the board, with mem- Special Mention − orable comic turns by Milorad Mandic as an affable mercenary who seems izbrana filmografija | selected filmography Festival Jury, Award of to be channeling Bill Murray’s Carl Spackler from Caddyshack, and vet German Cinema Owners Bogdan Diklic as a weapon-wielding priest.” Eddie Cockrell, Variety 2003 Sivi kamion rdeËe barve celoveËerni igrani film Hessen Film Award Red Coloured Grey Truck feature film Ceremony 2004, • Best Feature Film Award Toronto − New Serbian & Montenegro Festival 2004, Best Film, Audience Award • Trieste FF 2005, Special Mention, Audience Award • European Film Awards /Jameson People’s Choise Award − nomination for best actor (Sran TodoroviÊ) 29 30

Srednjemetraæni in kratki filmi Medium- And Short-length Films

32 Kaj boπ poËel, ko prideπ ven od tu? What Are You Going To Do When You Get Out Of Here?

34 NiË novega, niË pretiranega Free Spirited Friends

35 Poroka Wedding

36 Child In Time Child In Time

37 Bizgeci: »eπnje The Beezes: Cherries

37 Bizgeci: Na jug The Beezes: Going South

31 { Kaj boπ poËel, reæija | director Saπo Podgorπek ko prideπ ven od tu? koncept in scenarij | concept and screenplay srednjemetraæni plesni film Iztok KovaË, Saπo Podgorπek What Are You Going To Do koreografija | choreography When You Get Out Of Here? Iztok KovaË, Julyen Hamilton medium-length dance film fotografija | cinematography 2005 Sven Pepeonik montaæa | editing ilm Kaj boπ poËel, ko prideπ ven od tu? veËkrat nagrajenega The filmWhat Are You Going to Do When You Get Out of Here? Dafne JemerπiË ustvarjalnega tandema KovaË — Podgorπek je kompleksna by the award-winning creative team KovaË-Podgorπek is a complex land- glasba | music pokrajina improviziranih situacij, potopljenih v scape of improvised situations, immersed in the timelessness of the net- Thierry De Mey F brezËasnost mreæe rudniπkih rovov, prepredenih pod work of mine shafts under the town of Trbovlje. Realistic images of this zvok | sound Trbovljami. RealistiËni imaginarij tega postsocialistiËnega post-socialist town, which still seems to persevere and somehow exist out Julij Zornik mesta, za katerega se zdi, da πe danes obstaja nekako zunaj Ëasa, of time, caused the team of acknowledged dance and film artists to look kostumografija | je v ekipi priznanih plesnih in filmskih ustvarjalcev sproæil into themselves intimately. This voluntary prison, its warmth and mois- costume design impulz intimnega pogleda vase. V prostovoljno izbrano zaprto ture, characteristic of a lightless underground world, is suddenly disturbed Andreja KovaË situacijo, obdano s toploto in vlaænostjo brezluËnega by seven bodies of protagonists, who through physical efforts and ludic scenografija | set design podzemeljskega sveta, zareæe sedem teles protagonistov, ki v experiments shape and create the poetic mood of this film, reminding us Pepi SekuliË fiziËnem naporu in ludistiËnih prebliskih naseljujejo in kreirajo of Tarkovsky and Beckett. The film, made after the motives of the per- nastopajo | featuring poetiËno, med Tarkovskim in Beckettom pozvanjajoËe formance s.k.i.n. by the choreographers Iztok KovaË and Julyan Hamil- Karmit Burian, Julyen razpoloæenje filma. Film, nastal po motivih plesne predstave ton, is a visual and sonic articulation of the body motion language, char- Hamilton, Gali Kaner, s.k.i.n., koreografov Iztoka KovaËa in Julyena Hamiltona, je acteristic of the group En Knap, which engulfs the viewers in a very Iztok KovaË, Andreja vizualno-zvoËna artikulacija enknapovske govorice teles v stimulating atmosphere. Rauch, Carme Renalias, gibanju, ki gledalca posrka v zavezujoËo atmosfero. Sebastiano Tramontana format | format 35mm, barvni | colour dolæina | running time 52'

32 Medium- and Short-length Films Films Medium- and Short-length

producent | producer Odmevi Joæko Rutar ...Vzduπje je tokrat zaostreno tesnobno, klavstrofobiËno, izbrana filmografija | selected filmography produkcija | production katastrofiËno in zelo sugestivno: poudarja ga seveda kamera Zavod En-knap, (tudi tokrat Sven Pepeonik), ki se odpove dodajanju svetlobe: 1989 Prostor (po)gleda kratki film | Place With A View short film Ljubljana smo sredi temaËno-mraËnih podob, skorajda dokumentarne, www.en-knap.com realistiËno raskave fotografije...by Æenja Leiler, Delo 1991 Koza je preæivela kratki film | But The Goat Survived short film [email protected] koprodukcija | Responses 1996 Vrtoglavi ptiË kratki film | Vertigo Bird short film co-production ...This time the atmosphere is thoroughly anxious, claustrophobic, cata- RTV Slovenija strophic and extremely suggestive: it is emphasized by the camera, of 1999 Temni angeli usode celoveËerni igrani film | Dark Angels feature film UJ Budapest Filmstudio course (Sven Pepeonik again), which refuses to add light: we find ourselves sofinanciral | in the middle of dark dim images and almost documentary and realistic 2000 Dom svobode kratki film| Dom Svobode short film co-funding raw photography... by Æenja Leiler, Delo filmi in kratki Srednjemetraæni Filmski sklad Republike 2001 Sladke sanje celoveËerni igrani film | Sweet Dreams feature film Slovenije-javni sklad | Saπo Podgorπek Slovenian Film Fund- Po πtudiju na ljubljanski agrft se je na zaËetku devetdesetih let 2005 Kaj boπ poËel, ko prideπ ven od tu? srednjemetraæni film public fund zaËel profesionalno ukvarjati z reæijo reklam, glasbenih spotov, What Are You Going To Do When You Get Out Of Here? medium-length film plesnih in celoveËernih filmov. Za svoje filme je prejel veË doma- izbrani festivali in Ëih in mednarodnih nagrad. 2005 Razdruæene dræave amerike celoveËerni dokumentarni film nagrade | selected Divided States Of America full-length documentary festivals and awards Saπo Podgorπek • Festival of Slovenian Born in 1964. Since leaving the Ljubljana Academy for Theatre, Film, Ra- Film 2005, dio and Television, he has been directing advertisements, music videos, Best medium-length dance and feature films. He has received several national and internation- film Award, al awards for his films. Best Editing Award, Kodak Best cinematogra- phy Award • Rotterdam IFF 2006

33 { reæija | director Sonja Prosenc scenarij | screenplay Rok SeËen fotografija | cinematography Jure »ernec montaæa | editing Milosch Kalusek glasba | music Blaæ Celarec, Boπtjan GombaË zvok | sound Julij Zornik, Peter Æerovnik kostumografija | costume design Emil Cerar NiË novega, niË pretiranega scenografija | set design Grega Nartnik kratki igrani film maska | make-up Anja NediË-Godina Free Spirited Friends igrajo | cast Sebastijan Cavazza, short feature film Manca Dorrer, Alenka MariniË 2005 format | format 35mm, barvni | colour si vemo, da so tudi mrtvi æiva bitja. dolæina | running time Glavni junak mora prepeljati mlado æensko truplo, a na 21' poti od bolniπnice do njenega doma truplo oæivi. Junak producent | producer V to dejstvo sprejme kot nalogo, da novorojenemu bitju Mitja SenËur predstavi svet. Tega nekajurnega opravila se loti tako, da ji zaËne produkcija | production predstavljati kar svoje malo vesolje. A.A.C. Productions, Ljubljana Everybody knows that the dead are also living beings. koprodukcija | The protagonist has to transport a body of a young woman. On the way co-production from her home to the hospital the corpse comes to life. The protagonist ac- RTV Slovenija cepts this fact as a task to present the world to this newborn creature. He sofinanciral | co-funding goes about this task by presenting her with his own little universe. Filmski sklad Republike Slovenije - javni sklad Sonja Prosenc | Slovenian Film Fund- Rojena 1977 v Slovenj Gradcu. Leta 2002 je diplomirala na Fakul- public fund teti za druæbene vede, program novinarstvo — kulturologija. Tre- nutno zakljuËuje podiplomski πtudij na isti fakulteti. NiË novega, izbrani festivali in niË pretiranega je njen prvi film. nagrade | selected festivals and awards Sonja Prosenc • Festival of Slovenian Born in 1977 in Slovenj Gradec. In 2002 she graduated in journalism and Film 2005 cultural science from the Faculty of Social Sciences. She is about to finish her postgraduate studies at the same faculty. Free Spirited Friends is her first film.

34 Medium- and Short-length Films Films Medium- and Short-length } reæija | director Poroka Petar PaπiÊ scenarij | screenplay kratki igrani film Petar PaπiÊ fotografija Wedding cinematography Mirko PivËeviÊ short feature film montaæa | editing Olga Toni 2006 glasba | music Nikola PejakoviÊ zmeraj povemo, kar mislimo? Ne ravno. Petar PaπiÊ zvok | sound Lepega nedeljskega popoldneva mladeniË Gorazd prihaja Petar PaπiÊ je rojen v Beogradu leta 1973. ©tudiral je na tamkajπnji Studio Ritem na poroko svoje daljne sorodnice, ki jo je zadnjiË videl, Akademiji dramskih umjetnosti, smer filmska in televizijska filmi in kratki Srednjemetraæni kostumografija | A ko je bila πe majhna deklica. Æe od zaËetka ni sreËen, ker produkcija. V Slovenijo je priπel pred πtirimi leti. Ukvarja se costume design mora iti na to poroko, vendar so starπi morali najti greπnega koz- predvsem s snemanjem reklam in video spotov. Za svoj reæijski Sanja GrciÊ la, ki bo opravil druæinsko dolænost. debut Soliter je prejel nagrado na New York International scenografija | set design Dejstvo je, da ni Gorazd edini nesreËen, ker je moral priti na po- Independent Film and Video festival. Urπa Loboda roko. ©e veË. Skozi zgodbo odkrivamo, da je redko kdo, vkljuËno maska | make-up z mladoporoËencema, sreËen. Zato so pa vsak na svoj naËin za- Petar PaπiÊ Mojca Gorogranc frustrirani, zakompleksani, uæaljeni, razoËarani. Petar PaπiÊ was born in 1973, in Belgrade. He studied film and television producent | producer production at the Belgrade Academy of Drama Arts. He moved to Slovenia Janez KoviË Do we always say what we mean? Not really. four years ago. He mostly makes commercials and music videos. His direc- produkcija | production On a beautiful Sunday afternoon young Gorazd is headed for the wedding torial debut The Apartment Building won him an award at the New York Studio Arkadena of his distant relative who was just a little girl when he last saw her. He is International Independent Film and Video Festival. www.arkadena.si not very thrilled about going to this wedding in the first place, but his par- [email protected] ents had to find a scapegoat to fulfil the family duty. But Gorazd is not the sofinanciral | only one who is not pleased to be at the wedding. Even worse. As we follow izbrana filmografija | selected filmography co-funding the story we discover that not many of them are happy, including the new- Filmski sklad Republike lyweds. They are frustrated, full of complexes, resentful, disappointed, each 2003 Zadnja æelja, kratki film | short film Slovenije−javni sklad in their own way. | Slovenian Film 2006 Poroka, kratki igrani film | short fiction film Fund−public fund format | format 35mm, barvni | colour dolæina | running time ca 15'

35 { reæija | directed by Maja Weiss scenarij | screenplay Maja Weiss fotografija | cinematography Bojan Kastelic montaæa | editing Peter Braatz glasba | music Chris Eckman zvok | sound Peter Braatz, Julij Zornik, Marko TajiË kostumografija | costume design Emil Cerar scenografija | set design Child In Time Maja Moravec maska | makeup kratki igrani film Aljana Hajdinjak igrajo | cast Child In Time Anja Voduπek, Gregor PotoËnik, short feature film Polona Juh, Peter Musevski, Metod Pevec 2005 producent | producer Ida Weiss arok’n’roll film o otroku, ujetem v Ëasu socializma, cerkve produkcija | production in rocka. Film o druæini, dræavi in duhovnem univerzu- izbrana filmografija | selected filmography Bela film mu, o vojnah v medËloveπki komunikaciji, pobegu in [email protected] B ljubezni. 1991 Balkanski revolveraπi kratki igrani film koprodukcija | A baroque’n’roll film about a child, captive in a time of socialism, the The Balkan Gunmen short feature film co-production church and rock music. A film about the family, the state and the spirit- RTV Slovenija ual universe, about war in interpersonal communication, and about es- 1992 Fant pobratim smrti dokumentarni film sofinanciral | co-funding cape and love. Death’s Best Friend documentary Filmski sklad Republike Slovenije-javni sklad | Maja Weiss 1998 Adrian kratki igrani film | short feature film Slovenian Film Fund Rojena leta 1965. Diplomirala je na agrft v Ljubljani iz filmske -public fund in televizijske reæije. Njeni filmi so bili prikazani na πtevilnih 1999 Cesta bratstva in enotnosti tv dokumentarni film format | format mednarodnih festivalih, kjer je prejela veË kot 25 nagrad. Za svoj Road Of Fraternity And Unity tv documentary 35mm, barvni | colour celoveËerni igrani prvenec Varuh meje je bila leta 2002 nagrajena dolæina | running time na berlinskem filmskem festivalu za najboljπi evropski inova- 2000 Nuba — Ëisti ljudje tv dokumentarni film 16' tivni film (Manfred Salzgeber Award). Istega leta je bila za ev- Nuba: Pure People tv documentary ropski prvenec leta nominirana za nagrado Fassbinder, ki jo po- izbrani festivali deljuje Evropska filmska akademija. Nominacija ji je prinesla 2002 Varuh meje celoveËerni igrani film | Guardian Of The Frontier feature film in nagrade | selected tudi Ëlanstvo v efa. festivals and awards 2004 Child in time kratki igrani film | short feature film • Festival of Slovenian Maja Weiss Film 2004 Born in 1965. Graduated in film and TV directing at the Academy for The- • Berlinale 2005, atre, Radio, Film and Television in Ljubljana. Her films were screened at in competition numerous international festivals and she has received over 25 awards for • Shadowline Salerno FF 2005, her work. Her feature film debut,Guardian of the Frontier, won her the in competition Manfred Salzgeber Award for the best European innovative film at the Ber- • Seattle IFF 2005 lin Film Festival. The same year, she was also nominated for the Fassbind- Crossing Europe er Award for the best debut of the year by the European Film Academy. This • FF Linz 2005 nomination was also the grounds for her membership in efa. • Vienna FF 2005 • Warsaw IFF 2005 36 }| }} reæija | directed by Grega Mastnak scenarij | screenplay Grega Mastnak, Peter Povh animacija | animation Grega Mastnak Boπtjan Franz Avguπtin, Vladimir Leben, Tina AvπiË montaæa | editing Iztok Jan SimonËiË koloristi | coloured by Katja Hrastar, Tina AvπiË glasba | music Films Medium- and Short-length Vojko Sfiligoj, Ana Pupedan Bizgeci: »eπnje Bizgeci: Na Jug producent | producer Igor PediËek animirana serija animirana serija produkcija | production Casablanca The Beezes:Cherries The Beezes: Going South [email protected] sofinancer | co-funding animated series animated series Filmski sklad Republike Slovenije−javni 2003 2005 sklad, Slovenian Film Fund−public fund aËetek poletja je in Bizgeci si zaæelijo soËnih Ëeπenj. iva jesen in Koki se pod vplivom reklam odloËi oditi v format | format Vendar Ëeπnje rastejo visoko na drevesu in Bizgeci jih juæne tople kraje. S seboj vzame Profesorja, Bigota in 35mm nikakor ne doseæejo. Trudijo se na najrazliËnejπe naËine Figota le Nero modro ostane doma. Na poti jih Ëakajo filmi in kratki Srednjemetraæni dolæina | running time Z in na koncu vendarle uspejo. Z drevesa sklatijo vse Ëeπnje S nepremostljive ovire in izmuËeni se vrnejo domov, kjer 5' in se jih do sitega najejo. A Ëeπnje potujejo dalje ... prekinejo maËjo æurko. It is the beginning of the summer and Beezees itch for juicy cherries. How- It is a gloomy autumn and Koki, influenced by the commercials, decides to izbrani festivali in ever, cherries grow high up in a tree and they are unable to reach them. They go south to warmer places. He takes Professor, Bigo and Figo with him, just nagrade za | selected try a variety of ways and, finally, they succeed. They knock down all cher- Nero wisely stays at home. Their journey is full of insurmountable obstacles festivals and awards ries and eat their fill. However, the cherries continue their journey ... and they return home, where they interrupt a cat party. • Kinderfilmfest 2004 • Schermi d’Amore Grega Mastnak −Verona Film Rojen 1969 v Ljubljani. Leta 1990 je vpisal πtudij slikarstva na izbrana filmografija | selected filmography Festival 2004 alu. V Ëasu πtudija je prejel πtudentsko Preπernovo nagrado za • Tribeca Film Festival umetniπke doseæke na podroËju slikarstva. Od jeseni 1994 do 1985 Skrivnost starega klobuka animacija | The Secret Of The Old Hat animation New York 2004 pomladi 1995 se je izpopolnjeval na praπki famu, oddelek za • ZLIN- 44th International animirani film. 1998 je zakljuËil slikarsko specialko. Poleg sli- 1986 Aaaaaa animacija | animation Film Festival for Children karstva se intenzivno ukvarja tudi s stripom, ilustracijo in ani- and Youth 2004 miranim filmom. 1988 BoπtjanËek sanjari animacija | BoπtjanËek Daydreams animation • AnimaFest 2004 Puchon International Grega Mastnak 1999 Evforija animacija | Euphoria animation • Fantastic Film Born 1969, in Ljubljana. In 1990, he started studying painting at the Acad- Festival 2004 emy of Fine Arts in Ljubljana. During his studies, he received the Preπeren 1999 Peta hiπa na levi animirani komentarji za nadaljevanko • KinderFilmFest Award for artistic achievement in painting. From autumn 1994 to spring The Fifth House To The Left animated commentary in a TV series Tokyo 2004... 1995, he studied at the famu in Prague. In 1988, he completed his post- graduate studies in painting under the mentorship of professor Gustav 2002 Luknjasta barka animirani videospot Gnamuπ. In addition to painting, he is very active in the field of comics, il- The Ship With Holes animated music video lustration and animated film. 2003 Bizgeci animirana serija | The Beezees animated series

37 38 Filmi v postprodukciji Films In Postproduction

40 L…kot ljubezen L…like Love

42 DvoriπËe The Courtyard

39 { L…kot ljubezen reæija | director: Janja Glogovac celoveËerni film v postprodukciji www.janjaglogovac.com scenarij | screenplay: L…like Love Janja Glogovac, Tomaπ KonËinsky, Dejan feature film in postproduction Dukovski, Heinrich Ambrosh 2006 fotografija | cinematography ina je mlada obetavna filmska reæiserka. S prijateljicama Gina is a young aspiring film director. Together with her girlfriends Maja Igor Luther Majo in Valentino je naπla zatoËiπËe pred Balkansko and Valentina she has found refuge from Balkan wars in Prague. Now the montaæa | editing vojno v Pragi. NapoËil je Ëas za njen filmski prvenec. time has come for her first film. With the help of their compatriots, regulars Adela ©pajlova G Skupaj s prijatelji, zaposlenimi v noËnem klubu “Aqua”, at an underground club “aqua” - a usual meeting point of ex Yugoslavian zvok | sound kjer se zbirajo izseljenci iz nekdanje Jugoslavije, pripravljajo immigrants - the project could be carried out; were it not for one eternal Jakub »ech nov projekt. Vendar imajo veliko teæavo: denar. Tomaæ, ki je na problem: money. kostumografija | skrivaj zaljubljen v Gino, poskuπa dobiti denar za film od Tomas, who is secretly in love with Gina, tries to make money for the film costume design zavarovalnice z navidezno avtomobilsko nesreËo. A zgodi se with an insurance fraud faking a car crash. But something unexpected hap- Monika Lorber nekaj nepriËakovanega in povsem spremeni æivljenje mladih pens and it changes the lives of the young filmmakers completely. scenografija | filmskih ustvarjalcev. Zaplet z mafijskim vohunom, babuπko The involvement of a mafia spy, president Bush doll, transvestite flatmate, production design Busha, s transvestitnim podnajemnikom, Gininim bivπim an ex-boyfriend, a sclerotic grandmother and mafia boss, not only causes a Mateja MedvediË, fantom, sklerotiËno babico in mafijskim πefom ne prinese le lot of surprises, but also emotional struggles for the three girls. Accordingly, Marek Deyl veliko nepriËakovanih dogodkov, ampak tudi Ëustvene teæave the shooting of the movie turns out to be a complete disaster... maska | make-up treh deklet. Na koncu se snemanje filma spremeni v popolno But love will save the day… Gabriela Fleischman katastrofo… ampak ljubezen reπi vse… igrajo | cast Lucija ©erbedæija, Labina Mitevska, Davor JanjiÊ, Ksenija MiπiË, Marko MandiÊ, Uliks Fehmiu, Sebastijan Cavazza, Iva ZupanËiË, Mikulaπ Kr’en, Matjaæ Latin, Srdan Grahovac, Rade ©erbedæija

40 Films In Postproduction 2006 In Postproduction Films producent | producer Radovan MiπiÊ produkcija | production Fabula, Ljubljana [email protected] www.fabula.si koprodukcija | co-production Synchro Film, Sirena Films, WestEnd production Janja Glogovac 2006 v postprodukciji Filmi sofinancirali | Rojena leta 1974 v Mariboru. Od leta 1994 do 1996 je filmsko re- izbrana filmografija | selected filmography co-funding æijo πtudirala v Zagrebu na Akademiji za dramske umetnosti, od Filmski sklad Republike leta 1996 do 1999 pa na Filmski akademiji (famu) v Pragi, kjer je 1997 I Was Elvis dokumentarni film | documentary film Slovenije − javni sklad leta 2001 zakljuËila tudi magistrski πtudij vizualnih umetnosti. | Slovenian film Fund- Posnela je tudi veË videospotov, reportaæ za Ëeπko, slovensko in 1999 This Is Balkan kratki igrani film | short feature film public fund, Media hrvaπko televizijo in reklam. plus, Ministry of Culture 2000 F kratki film | short film Serbia&Montenegro Janja Glogovac format | format Born in 1974 in Maribor. From 1994 to 1996 she studied film direction at 2001 Tito dokumentarni film | documentary film 35mm, barvni | colour the Academy of Drama Arts in Zagreb, Croatia, and from 1996 to 1999 at dolæina | running time the Film Academy (famu) in Prague, where she also completed her B.A. 110' studies of Visual Arts in 2001. She also made several video clips, reports for the Czech, Slovenian and Croatian televisions, and commercials.

41 { reæija | director Nejc Saje scenarij | screenplay Miha Knific fotografija | cinematography Nejc Saje montaæa | editing Blaæ »adeæ glasba | music Davor Herceg zvok | sound Saπo Kalan oblikovalec likov | character designer Miha Knific idejna zasnova DvoriπËe scenografije | set design idea kratki animirani film Rok Ogorevc scenografija | set design The Courtyard Gregor Nartnik, Miha Erman short stop motion animation avtorji songov | songwriters 2006 Klemen Klemen, Davor Herzeg, Aleksander majhnem mestu stoji stanovanjski blok z majhnim Nejc Saje RusiË, Robert Vertovπek dvoriπËem, ravno dovolj velikim, da lahko Aki in Baco Nejc Saje se je rodil leta 1976 v Ljubljani. Uspeπno je konËal izvajalci songov | prijetno igrata koπarko. Vendar pa sosed g. Bober ne Srednjo πolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani (smer: fo- songs performed by V ceni razburjenja ob dobri igri: ko æoga spet pade na tografija). Leta 1998 je skupaj z mladimi soustvarjalci ustanovil Klemen Klemen, njegov vrt, jo zapleni. multimedialno umetniπko skupino Strup, v okviru katere se vse Neca Falk, Ana Dolinar, In a small town, there is a small block of flats with a small courtyard, just od takrat eksperimentalno in profesionalno ukvarja s fotogra- Aleksander RusiË big enough for a nice game of basketball for Aki and Baco. But Mr.Beaver, fijo, animacijo, filmom, videom, gledaliπËem ter vsemi kriæan- animatorji | animators the neighbor, does not appreciate the excitement of a good game: he confis- ci prej naπtetega. Nejc Saje, Luka Rus, cates the ball after it falls onto his garden once again. Damijan Nared, Nejc Saje Blaæ »adeæ, Nina Bric Born in Ljubljana in 1976, graduated in 1997 from photography at Art, De- igrajo | cast sign and Photography Lycee in Ljubljana. In 1998 he formed the multime- Radko PoliË, Miha Brajnik, dia art group Strup with other young artists and has since been profession- Gaπper Jarni, Ana Dolinar, ally involved in photography, animation, film, video, theater and all the Neca Falk, Robert Peπut- crossovers of above. Magnifico producent | producer Luka Rus izbrana filmografija (fotografija) | selected filmography (cinematographer) produkcija | production Strup Produkcija, Ljubljana 2003 Made In China kratki igrani film | short fiction film www.strup.net [email protected] 2003 Z vzhoda dokumentarni film | From The East documentary film sofinancer | co-funding Filmski sklad Republike 2004 Portret Rudija Omota dokumentarni film | Rudi Omota documentary film Sslovenije-javni sklad | Slovenian Film Fund — public fund Format | format 35mm, barvni | colour Dolæina | Running time 23' 42 Filmi v produkciji Films In Production

44 Traktor, ljubezen in rock'n'roll Tractor, Love And Rock’n’roll

46 Estrelita Estrelita

47 Sem iz Titovega Velesa I’m From Titov Veles

43 { Traktor, ljubezen in rock’n’roll reæija | directed by Branko DjuriÊ celoveËerni igrani film scenarij | screenplay Miroslav MandiË, v produkciji Branko DjuriË po romanu Vankoπtanc Tractor, Love And Rock’n’roll Ferija LainπËaka | based on the novel Vankoπtanc feature film by Feri LainπËek fotografija | in production cinematography Sven Pepeonik ilmska zgodba za celoveËerni igrani film Traktor, ljubezen in The story of the feature film Tractor, Love And Rock’n’roll (after the novel kostumografija | rock’n’roll (po romanu Ferija LainπËka Vankoπtanc) je “Vankoπtanc” by Feri LainπËek) is set in the early nineteen sixties, the pe- costume design postavljena v zgodnja πestdeseta leta prejπnjega stoletja, v riod when Rock’n’Roll was born and the Rolling Stones were “changing the Alan Hranitelj F Ëas, ko se je rojeval rock’n’roll in so Roling Stonesi s svojo world” with their music. Breza, a young farm boy from a remote village in scenografija | set design glasbo “spreminjali svet”. Breza, kmeËki fant iz zakotne prekmur- the Prekmurje region, wants to perform at folk festivities with his electric Urπa Loboda ske vasi, æeli s svojo elektriËno kitaro nastopati na ljudskih guitar, but the competition of the traditional gypsy group, playing popular maska | make up veselicah, vendar mu to ob konkurenci tradicionalne ciganske folk music, is making it hard for him. But his music helps him to win the Sonja Murgelj bande, ki izvaja priljubljeno narodno-zabavno glasbo, ne uspeva heart of the village beauty Silvija, daughter of a rich immigrant worker in igrajo | cast najbolje. Uspe pa mu s tako glasbo osvojiti srce vaπke lepotice Switzerland, who was sent to her homeland by her father to find a husband Tanja RibiË, Silvije, hËerke premoænega gastarbaiterja v ©vici, ki jo je oËe pos- with healthy roots. Branko DjuriË —Djuro, lal v domaËe kraje, da bi si tu naπla moæa z zdravimi koreninami. But this is only the beginning of the story with the actual main protagonist Jaka Fon, Semka Toda, to je seveda πele zaËetek zgodbe, katere osrednji prota- Düplin, a strange newcomer, a deaf-mute vagabond, a boy from “the coun- SokoloviË, Jernej Kuntner, gonist je pravzaprav Düplin, Ëudni priπlek, gluho nemi klateæ, try of the exotic fruits” as named by Breza’s mother, the old Popovka, the Nataπa Matjaπec, deËek “iz deæele juænega sadja”, kot ga poimenuje Brezina owner of the farm and fortune-teller, also called Strina. Vankoπtanc is the Vlado Novak, KiËo mama, stara Popovka, lastnica kmetije in vedeæevalka, name of a traditional wedding dance with a pillow (vankoπ=pillow, Slabinac, Vlado Kreslin imenovana tudi Strina. Vankoπtanc je sicer ime tradicionalnega tanc=dance) and the feast (gostüvanje) is the very event that starts the format | format prekmurskega svatovskega plesa z vzglavnikom (vankoπ = course of events with many consequences. The story about the arrival of 35mm, barvni | colour vzglavnik, tanc = ples), prav gostija (gostüvanje) pa dogodek, ki Rock’n’Roll to “our village” can be both comic and tragic, while at the same sproæi dogajanje z mnogimi posledicami. Zgodba o tem, kako time metaphoric in its own way. je v “naπo vas” priπel rock’n’roll, je namreË lahko komiËna in tragiËna, obenem pa je na svoj naËin tudi metaforiËna.

44 Films In Production 2006 In Production Films producent | producer Branko DjuriÊ Janez Jauh Rojen leta 1962 v Sarajevu, kjer je tudi πtudiral na igralski aka- izbrana filmografija | selected filmography produkcija | production demiji asu. V Ljubljani æivi in ustvarja æe deset let. Kljub temu, ATA produkcija, da je imel za seboj zveneËo filmografijo — igral je v filmih Emira 2003 Kajmak in marmelada celoveËerni igrani film Ljubljana Kusturice (Dom za obeπanje), Gorana GajiÊa (Kako je umrl rock and Cheese And Jam feature film [email protected] roll? ter Ademirja KenoviÊa (Kuduz, Ovo malo duπe), se je po priho- koprodukcija | du v Slovenijo ukvarjal predvsem z gledaliπko reæijo in pisanjem co-production scenarijev za televizijske nadaljevanke (Teater Paradiænik, Show RTV Slovenija bo show). Doslej njegova najbolj odmevna filmska vloga je tista Filmi v produkciji 2006 v produkciji Filmi sofinancira | iz proslavljene Nikogarπnje zemlje Denisa TanoviÊa, DjuriÊ si je z co-funding njo prisluæil nominacijo za evropsko filmsko nagrado. Po filmski Filmski sklad Republike uspeπnici Kajmak in marmelada je Traktor, ljubezen in rock’n’roll nje- Slovenije−javni sklad | gov drugi celoveËerni film. Slovenian Film Fund −javni sklad Branko DjuriÊ Born in 1962, in Sarajevo, where he studied at the asu actor’s academy. He has lived and worked in Ljubljana for ten years. Although he has a remark- able filmography as an actor — he acted in films by Emir Kusturica (Time of the Gypsies), Goran GajiÊ (The Fall of Rock and Roll) and Ademir Ken- oviÊ (Kuduz, An additional Soul) - he was mostly involved in directing the- atre performances and writing screenplays for TV series (Tomato Theatre, The Show Will Show) when he arrived in Slovenia. His most prominent film role until today has been his part in the highly acclaimed No Man’s Land by Denis TanoviÊ. With this role DjuriÊ earned a nomination for the European Film Award. After Cheese And Jam, his hit film, Tractor, Love And Rock’n’Roll is his second feature film.

45 { Estrelita Metod Pevec reæija | directed by Rojen leta 1958 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je diplomiral Metod Pevec celoveËerni igrani film iz filozofije in primerjalne knjiæevnosti. Pred in med πtudijem je scenarij | screenplay odigral nekaj vlog v slovenskih in jugoslovanskih filmih (veËkrat Metod Pevec, v produkciji je sodeloval s Ërnovalovcem Æivojinom PavloviÊem). Napisal je Abdulah Sidran, tudi veË romanov: Carmen (1991), po katerem je nastal tudi film Gareth Jones Estrelita z istim naslovom — njegov celoveËerni prvenec, Marija Ana (1994), fotografija VeËer v Dubrovniku (2002), zbirko novel Luna, violine (1994), πtevilne cinematography feature film radijske igre ter veË scenarijev za celoveËerne filme. Axel Schneppat kostumografija in production Metod Pevec costume design Born in 1958 in Ljubljana. Graduated from philosophy and comparative Sabina Buædon a stara italijanska godala, πe posebej violine, sta znaËilna literature at the Faculty of Arts. Before and during his studies, he played scenografija | set design lep zvok in vrtoglava cena. Violina, imenovana Estrelita, several roles in Slovenian and Yugoslavian films (several collaborations Katja ©oltes po nenadni smrti svojega lastnika sproæi plaz konfliktov. with the film-noir director Æivojin PavloviÊ). He also wrote several novels: maska | make up Z Vdova Dora, ki je dolga leta zvesto podpirala moæevo Carmen (1991), on which a film with the same title was based, Marija Aliana Hajdinjak umetniπko veliËino, po spoznanju, da je moæ ni varal samo z Ana (1994), his first feature film andAn Evening in Dubrovnik (2002). format | format glasbo, temveË tudi z æensko, violino pokloni nadarjenemu de- He also wrote a collection of short stories Luna, Violins (1994), several ra- 35mm, barvni | colour Ëku iz revne bosanske druæine. Fant vzljubi inπtrument, vendar dio plays and several film screenplays. producent | producer se kmalu pojavi Dorin sin, ki v violini vidi predvsem denar in jo Danijel HoËevar zahteva zase. Spopad za violino uniËi najprej odnos med mater- produkcija | production jo in sinom, potem pa ogroæa πe mlado bosansko druæino. izbrana filmografija | selected filmography Vertigo, Ljubljana www.vertigo.si A head-spinning price and beautiful sound are characteristic of old Itali- 1992 Vse je pod kontrolo kratki igrani film [email protected] an string instruments, especially violins. The violin named Estrelita It’s All Under Control short feature film koprodukcija causes a number of conflicts after the sudden death of its owner. The wid- co-production ow Dora, who faithfully supported her husband’s artistic greatness, 1995 Carmen celoveËerni igrani film | Carmen feature film Mediopolis Leipzig | Berlin learns that her husband did not only have an affair with music, but also sofinancirali | co-funding with another woman, so she gives the violin to a talented boy from a poor 2003 Pod njenim oknom celoveËerni igrani film Filmski sklad Republike Bosnian family. The boy falls in love with the instrument, but soon Do- Beneath Her Window feature film Slovenije−javni sklad | ra’s son, who only sees money in the violin, shows up and demands the Slovenian Film instrument for himself. The struggle for the violin first destroys the rela- Fund−public fund tionship between the mother and the son, and then also endangers the MDM Leipzig young Bosnian family.

46 } reæija | director Teona Mitevska scenarij | screenplay Teona Mitevska fotografija | cinematography Virginie St. Martine glasba | music Olivier Samoulian zvok | sound Raimund von Scheibner kostumografija costume design Monika Lorber scenografija 2006 In Production Films set design Oliver Meidinger, Sem iz Titovega Velesa I’m from Titov Veles is a sad story about the disintegration and decline Vuk Mitevski of a family. There is no room for love and compassion in their hellish race. maska | make up celoveËerni igrani film That only brings confusion and destruction. I’m from Titov Veles is a Mojca Gorogranc painful and honest disclosure of these absurdities. igrajo | cast v produkciji, koprodukcija Labina Mitevska, Ana Teona Mitevska Kostovska, Nikolina I’m From Titov Veles Rojena leta 1974 v Skopju, Makedonija, v umetniπki druæini. KujaËa, Peter Musevski, Otroπka igralka (na TV, v reklamah, gledaliπËu in na radiu), kas- Tadej Troha, Kiril neje oblikovalka, scenaristka in reæiserka. Po uspeπni obliko- feature film in production 2006 v produkciji Filmi Korunovski, Jovica valski karieri, kjer je delala kot umetniπki vodja pri priznani Mihajlovski co-production mednarodni agenciji kot je “Saatchi and Saatchi” in “Virgo Pu- format | format blicis”, se je sredi le-te, odloËila posvetiti samo πe filmu, njeni 35mm, barvni | colour az sem iz Titovega Velesa je zgodba o treh sestrah, ki se najveËji æivljenski strasti. Leta 1998, se je vkljuËila v mfa film- dolæina | running time poskuπajo znajti in preæiveti v krutih Ëasih, ki so jih ski program, Tisch School of Arts na New York University, kjer 90' doleteli. SocialistiËna revolucija je propadla. Socialna je kot odliËna πtudentka ustvarila πtevilne manjπe filmske pro- producent | producer J varnost je postala nezdruæljiva z na novo ustoliËenimi jekte. Njen najljubπi projekt iz tega obdobja je dokumentarni Labina Mitevska neoliberalnimi formulami druæbene tranzicije. Vrata so se na film Amer in Amerika. produkcija | production steæaj odprla novopeËenim bogataπem, brezobzirnim Sisters And Brother dobiËkarjem in povzpetnikom, laËnih priznanja in ugleda, ki so Teona Mitevska Mitevski Production, prepriËani, da se da vse kupiti, in si to lahko privoπËijo. Glavne Born in 1974 in Skopje, Macedonia, in an artistic family. A child actress Macedonia protagonistke so tako razpete med sedanjostjo in povsem novimi (television, commercials, theatre, radio), later worked as a designer, screen- www.sistersandbrother okoliπËinami ter dediπËino zapletene zgodovinske preteklosti writer and director. In the middle of her successful career as a designer - she mitevski.com Balkana, kar πe dodatno zapleta njihova æivljenja. worked as the Artistic Director at the internationally acknowledged agen- koprodukcija Jaz sem iz Titovega Velesa je æalostna zgodba o razpadu in propadu cies “Saatchi and Saatchi” and “Virgo Publicis” - she decided to dedicate co-production neke druæine. V njihovi peklenski dirki ni prostora za ljubezen herself only to film, her greatest passion in life. In 1998 she enrolled into the Vertigo, Slovenia, in soËutje. Prinaπa samo zmedo in razdejanje. Jaz sem iz Titovega mfa Film Program, Tisch School of Arts at the New York University, where www.vertigo.si Velesa boleËe in odkrito razkriva te absurde. she made several small film projects as an outstanding student. Her favour- Flying Moon ite project from this period is a documentary film Amer and America. Production, Germany I’m from Titov Veles is a story about three sisters trying to get by and Silkroad Production, survive in the cruel times that came upon them. The socialist revolution France failed. Social security became incompatible with the newly installed neo- izbrana filmografija | selected filmography sofinanciral liberal formulas of the social transition. The door was widely open for the co-funding nouveaux riches, devious profiteers and upstarts, hungry for acknowledge- 2000 Veta kratki film | Veta short film Ministry of culture of the ment and reputation, who are convinced that everything can be bought and Republic of Macedonia, they can afford it. Thus the protagonists are caught between the present 2004 Kako sem ubil svetnika celoveËerni igrani film Filmski sklad Republike with completely new circumstances and the heritage of the complicated his- How I Killed A Saint feature film Slovenije−javni sklad | torical past of the Balkans, which additionally complicates their lives. Slovenian Film Fund −public fund, MDM, Germany, CNC − Fond SUD, France 47 { Gozd reæija | directed by Andrej ZdraviË zvoËno-filmski esej, v produkciji fotografija | cinematography The Forest Andrej ZdraviË montaæa | editing a soundfilm essay, in production Andrej ZdraviË zvok | sound ozd (delovni naslov) je celoveËerni ‘pripovedni film’, ki v Andrej ZdraviË prostoru πtirih letnih Ëasov priËara dramatiËno energijo producent | producer gozda in v katerem je zvok organska komponenta slike. Marjola ZdraviË G Gozd ni ne dokumentarni, ne igrani film, saj v njem ni produkcija | production spremne besede ali Ëloveπke prezence. A je hkrati oboje - to je iz- Antara, Ljubljana kustveni film. Celovitost gozdnega ekosistema, veËno izmenja- [email protected] vanje energije in materije je pripovedna nit tega filma - pomeni sofinanciral | co-funding se porajajo v esenci samih pojavov gozdnega vesolja - v vibraci- Filmski sklad Republike jah in v gibanju, v svetlobah in v sencah, v ritmu in v mirovanju, Slovenije− javni v tiπini in v zvoku…. Gozd je zgodba. sklad | Slovenian Film Fund−public fund The Forest (working title) is a ‘narrative‘ feature film, a SoundFilm Essay format | format conjuring the spirit of the forest, the sound being an organic component of hdtv | 35mm, the image. The Forest is neither a documentary nor a narrative film in a barvni | color traditional sense (there will be no human presence or narration), yet it is dolæina | running time both for it is an experiential film. The wholeness of the forest ecosystem - a ca 90' perpetual exchange of energy and matter - conveys a ’story’ told, in this film, without words. The story the forest itself - meanings originate in the essence of phenomena, through vibration and movement, light and shad- ow, rhythm and pause, silence and sound…

48 Festival slovenskega filma priporoËa Festival of Slovenian Film recommends

50 Koyaa Koyaa

51 Voda v oËeh Eyes Full Of Water

52 Razdruæene dræave Amerike Divided States Of America

49 { Koyaa Kolja Saksida reæija | director Rojen leta 1981 v Kranju. Ukvarja se z razliËnimi podroËji filma: Kolja Saksida kratki animirani film filmsko igro, animiranim filmom in produkcijo. Leta 2001 je scenarij | screenplay ustanovil avdio-vizualno producentsko skupino z imenom Kolja Saksida Koyaa zvviks Production. fotografija | cinematography short animated film Kolja Saksida Miloπ SrdiÊ Born in 1981 in Kranj. Involved in film acting, animation and produc- montaæa | editing 2005 tion. In 2001 he founded a non-profit audio-visual production group, Kolja Saksida called zvviks Production. glasba | music oyaa, glavni in edini lik v filmu, æivi na hribu v Alpah. Ker Borja MoËnik, æivi sam, si izmiπljuje najrazliËnejπe zvijaËe, da si krajπa Miha ©ajina in popestri svoj Ëas. Film je sestavljen iz petih kratkih izbrana filmografija | selected filmography zvok | sound K epizod, v vsaki se znajde v drugaËni komiËni situaciji. Borja MoËnik 1999 Eksperimentalec (Ekspert za eksperimente, hkrati pa πe talec) kratki animacija | animation Koyaa, the main and only character in the film, lives in the Alps. Because eksperimentalni film | Experimentalhostage (An expert for experiments and Kolja Saksida he lives alone, he makes up various ways of amusing himself in order to a hostage at the same time) short experimental film scenografija | set design pass the time. The film consists of five short episodes; in each of them, Koyaa Jaro Jelovac, Simon finds himself in a different comical situation. 2001 Let’ssss Go kratki animirani film | short animated film Hudolin-SalËi, Tina JudniË, Kolja Saksida 2002 Lab Party kratki animirani film | short animated film kostumografija | costume design 2002 Mosk kratki animirani film | short animated film Daπa Viteænik format | format 2002 SoËa Reggae Riversplash Festival tv animacija | tv animation beta SP, barvni | colour dolæina | running time 2003 Svetla prihodnost kratki animirani film| Bright Future short animated film 8' 20'' producent | producer 2003 Koyaa kratki animirani film | short animated film Kolja Saksida produkcija | production 2005 Koyaa 5 kratkih animiranih epizod | 5 short animated episodes zvviks Production, Ljubljana www.zvviks.net

izbrani festivali in nagrade | selected festivals and awards • Festival of Slovenian Film 2005

50 } reæija | director Joæe Baπa scenarij | screenplay Joæe Baπa fotografija | cinematography Bor KolariË glasba | music Joæe Baπa montaæa | editing Joæe Baπa zvok | sound Mitja Suπec scenografija | set design Dani Smej recommends Film Slovenian of Festival maska | make-up Suzana Pal Voda v oËeh Joæe Baπa igrajo | cast Rojen leta 1982 v Murski Soboti. Je πtudent Ëetrtega letnika fizi- Joæe Baπa, celoveËerni igrani film ke in se ukvarja z reæijo, glasbo, igro, fotografijo in videom. Æivi Vitomir VratariË, in ustvarja v Ljubljani. Kratki igrani prvenec SreËa πe ni ljubezen je Jaka Æilavec, Eyes Full Of Water leta 2004 zasedel prvo mesto v kategoriji kratkometraænih fil- Matjaæ Breznik, mov na Kulturnem festivalu ©tunf v Kranju in drugo mesto v Ana HoËevar, feature film kategoriji igranih filmov na IX. festivalu neodvisnega filma Slo- Milan Zrinski, venije. Voda v oËeh je njegov prvi celoveËerec. Milivoj Miki Roπ, 2005 Dragica KolariË, Joæe Baπa Ines Küplen arko, sin provincialnih starπev, je matematiËni genij. Born in 1982 in Murska Sobota. A student of the 4th year of physics, work- format | format Veliko zanimanje za matematiko ga v otroπkih letih ing on direction, music, acting, photography and video. Lives and works in beta SP, odtuji od druæabnega æivljenja. OËe, ki se edini Ljubljana. In 2004 his first short feature filmLuck Is Not Yet Love won Ëb | black and white M zaveda otrokove izoliranosti, ga spodbuja in uËi first place in short films category at ©tunf Culture Festival in Kranj, and

dolæina | running time æivljenja. Nekega dne gre oËe s prijatelji v gozd podirat drevesa second place in feature films category at the IX. Independent Film Festival filma priporoËa slovenskega Festival 70' in se smrtno ponesreËi. Marko zato odide v Ljubljano. Kljub of Slovenia. Eyes Full of Water is his first feature film. producent | producer nedokonËani srednji πoli hoËe πtudirati matematiko, kar ga Dejan KolariË privede do veËjih zapletov. koproducent | co-producer Marko, the son of provincial parents, is a mathematics genius. His great Joæe Baπa interest in mathematics in his childhood years isolates him from social life. produkcija | production His father, the only person who is aware of his son’s isolation, encourages Foto-Video Studio him and teaches him about life. Some day the father goes to the woods to Dejan KolariË fell trees, and dies in an accident. Because of that Marko moves to Ljublja- Kroæna ulica 1, na and wants to study mathematics in spite of not having finished the sec- 9231 Beltinci ondary school, which causes many complications.

izbrane nagrade in festivali | selected festivals and awards • Festival of Slovenian Film 2005, Best Screenplay Award, Audience Award, Special mention by Association of Slovenian Film Critics

51 Razdruæene dræave Amerike Democratic candidate Kerry, successfully slipped once again into the reæija | director country to carry out their 15-concert North American tour. The first stop was Saπo Podgorπek celoveËerni dokumentarni film in Washington, D.C., only seconds away from the White House and only scenarij | screenplay one day after the election results had been announced. There was a feeling Saπo Podgorπek Divided States Of America of uneasiness in the air, dark clouds covered the sky and it rained all day. fotografija | This film is a unique document of the traumatic post-electional situation cinematography full-length documentary in usa, the country deeply divided by two opposing political and cultural Saπo Podgorπek options. The tour was named The Divided States of America Tour. glasba | music 2005 Laibach Saπo Podgorπek montaæa | editing aibach je svojo prvo turnejo po severnoameriπkem kon- Po πtudiju na ljubljanski agrft se je na zaËetku devetdesetih let Saπo Podgorπek tinentu izpeljal leta 1989, dve leti pred razpadom tedanje zaËel profesionalno ukvarjati z reæijo reklam, glasbenih spotov, zvok | sound matiËne dræave Jugoslavije. Imenovala se je Sympathy For plesnih in celoveËernih filmov. Za svoje filme je prejel veË Saπo Podgorπek, L The Devil Tour. Naslednja obseæna turneja, US — Kapital Tour, domaËih in mednarodnih nagrad. Julij Zornik se je zgodila leta 1992, Jesus Christ Superstars Tour pa leta 1997. format | format Potem so se z napadom na wtc, maπËevalnimi vojnami nad Saπo Podgorπek beta SP, barvni | colour Afganistanom in Irakom ter vsesploπno ofenzivo proti terorizmu Born in 1964. Since leaving the Ljubljana Academy for Theatre, Film, Ra- dolæina | running time zvrstili usodni dogodki, ki so radikalno zaznamovali danaπnji dio and Television, he has been directing advertisements, music videos, 70' Ëas in precej tesno zaprli vrata v zda. Kljub temu je v volilnem dance and feature films. He has received several national and internation- producent | producer letu, ko so se AmeriËani v napeti atmosferi odloËali med pred- al awards for his films. Saπo Podgorπek sednikom Bushem in demokratskim kandidatom Kerryem, produkcija | production Laibachu skozi πivankino uho spet uspelo vstopiti v Ameriko ter izbrana filmografija | selected filmography Divided Artists izpeljati zahtevno celomeseËno turnejo petnajstih koncertov. koprodukcija | Prvi nastop je bil v Washingtonu, samo streljaj od Bele hiπe in 1991 Koza je preæivela kratki film | But The Goat Survived short film co-production samo dan po razglasitvi volilnih rezultatov. V zraku je bilo Ëutiti London, tesnobo, temni oblaki so prekrili nebo in deæ je padal ves dan. 1996 Vrtoglavi ptiË kratki film, Vertigo Bird short film Artrebel9, Studio 100 Film je zgovoren dokument travmatiËnega povolilnega prodaja | world sales razpoloæenja v zda, dræavi, ki v povojni zgodovini verjetno πe 1999 Temni angeli usode celoveËerni igrani film | Dark Angels feature film Divided Artists ni doæivela tako radikalne delitve na dve nasprotujoËi si politiËni in kulturni opciji. Turneje se je zato prijelo ime The Divided States 2000 Dom svobode kratki film | Dom svobode short film izbrane nagrade in of America Tour. festivali | selected 2001 Sladke sanje celoveËerni igrani film | Sweet Dreams feature film festivals and awards Laibach conducted its first tour of North America in 1989, two years before •LIFFe 2005 the disintegration of their mother country, Yugoslavia. It was called Sym- 2005 Kaj boπ poËel, ko prideπ ven od tu? srednjemetraæni film •Festival of Slovenian pathy for the Devil Tour. The following two extensive tours were US What Are You Going To Do When You Get Out Of Here? medium-length film Film 2005 — Kapital Tour in 1992 and Jesus Christ Superstars Tour in 1997. Then •Rotterdam IFF 2006 came the attack on wtc, the avenging wars on Afghanistan and Iraq, and 2005 Razdruæene dræave Amerike celoveËerni dokumentarni film the universal offensive against terrorism, tragedies which radically marked Divided States Of America full-length documentary modern times and tightened the doors to the usa. Despite that, in election year 2004, in a tensely divided atmosphere between President Bush and 52 Distribucija v Sloveniji 2005 Distribution in Slovenia 2005

54 Novi filmi v letu 2005 New Films in 2005

54 Novi slovenski filmi v letu 2005 New Slovenian Films in 2005

53

Novi filmi v letu 2005 | New Films in 2005

naslov nacionalnost ©tevilo gledalcev* title nacionality admissions*

1 Njegovi tastari | Meet the Fockers USA 64.229

2 Harry Potter in ognjeni kelih | Harry Potter and Goblet of Fire USA 59.758

3 Hitch: zdravilo za sodobnega moπkega | Hitch USA 54.633

4 GOSPODGospod in IN gospa GOSPA Smith SMITH | Mr. | Mr.And And Mrs. Mrs. Smith Smith USA 53.029

5 Vojna Svetov | War of the Worlds USA 49.062

6 TaπËa, da te kap | Monster-In-Law USA 48.496

7 Madagaskar | Madagascar USA 44.699

8 Nebeπko Kraljestvo | Kingdom of Heaven USA 38.928

9 Vojna zvezd: Epizoda III-maπËevanje sitha | Star Wars: Episode III - Revenge of the Sith USA 37.017

10 40 letni deviËnik | The 40 years Old Virgin USA 34.242

* ocena | estimated figures

Novi slovenski filmi v letu 2005 | New Slovenian Films in 2005

naslov title ©tevilo gledalcev* admissions*

1 Tu pa tam 17.872

2 Slepilo 14.564

3 Sivi kamion rdeËe barve 13.578

4 Odgrobadogroba 12.594

5 Ruπevine 3.520

* ocena | estimated figures

54 Slovenske filmske institucije in festivali Slovene Film Institutions and Festivals

56 Filmski sklad Republike Slovenije-javni sklad Slovenian Film Fund-public fund

57 Slovenska kinoteka The Slovenian Cinematheque

58 Kinodvor Kinodvor

59 Slovenski filmski arhiv Slovenian Film Archive

60 Filmski studio Viba film Ljubljana Film studio Viba Film Ljubljana

61 Akademija za gledaliπËe, radio, film in televizijo The Academy of Theatre, Radio, Film and Televison

62 Druπtvo slovenskih filmskih ustvarjalcev The Association of Slovenian Filmmakers

63 Gospodarsko interesno zdruæenje slovenskih filmskih producentov The Association of Slovenian Film Producers

64 Festival slovenskega filma Festival of Slovenian Film

65 Ljubljanski mednarodni filmski festival Ljubljana International Film Festival

66 Kino Otok Isola Cinema

55 Filmski sklad Republike Slovenije − javni sklad www.film-sklad.si

ilmski sklad Republike Slovenije — javni sklad je osrednja slovenska filmska ustanova, ki skrbi za razvoj slovenske kinematografije v celoti. Glavna podroËja Filmskega sklada Slovenian Film Fund F so sofinanciranje scenaristike in projektov v razvoju, filmske produkcije, distribucije in promocije ter sofinanciranje − public fund drugih akcij s podroËja filma, kot so festivali in izobraæevanja. Od svoje ustanovitve leta 1995 je Filmski sklad tako sofinanciral www.film-sklad.si veliko veËino slovenskih filmov, pripomogel k njihovi uveljavit- vi doma in v tujini ter bil sopotnik novih generacij slovenskih The Slovenian Film Fund - public fund is the central Slovenian film insti- avtorjev. Filmski sklad namenja pozornost celotnemu spektru tution, which works on the development of the Slovenian cinematography filmske produkcije, od kratkih, srednjemetraænih do celoveËer- as a whole. The main activities of the Film Fund are the co-financing of nih filmov, igranih, dokumentarnih in animiranih projektov screenwriting and the projects in development, film production, distribu- ter je usmerjen v raznovrstno programsko politiko. Zgovoren je tion and promotion, and the co-financing of other actions in the field of podatek, da je Filmski sklad od leta 1995 z razliËnimi finanËni- film, for example festivals and education. Since its establishment in 1995 mi deleæi sofinanciral preko 50 celoveËernih filmov, med temi the Film Fund has co-financed the majority of Slovenian films, worked on so tudi koprodukcije, saj je Slovenija Ëlanica Eurimagesa. Od their recognition at home and abroad, and assisted the new generation of leta 2004 je bila Filmskemu sklada zaupana tudi naloga vodenja Slovenian authors. The Film Fund focuses on the whole range of film pro- Media Deska. duction from short and medium-length to full-length films, fiction, docu- Na podroËju promocije Filmski sklad skrbi predvsem za ustrez- mentary and animated projects, and is oriented towards a variety of pro- no promocijo slovenskega filma v tujini z udeleæbo na festiva- gram policies. The fact that since 1995 the Film Fund has co-financed more lih, filmskih sejmih in pripravo retrospektiv. Sklad je namreË than 50 feature films with different financial shares, among them also co- prevzel produkcijske pravice za πtevilne slovenske klasike, ki so productions (since Slovenia is a member of Eurimages), is very significant. πe vedno med priljubljenimi filmi pri vseh generacijahgledalcev. Since 2004 the Film Fund has also had a task of managing the Slovenian Od leta 2005 je Filmski sklad Ëlan organizacije European Film Media Desk office. Promotion, ki s svojimi πtevilnimi dejavnostmi postavlja As far as promotion is concerned, Film Fund mostly ensures suitable promo- slovenski film enakovredno ob bok evropskemu filmu. tion of the Slovenian film abroad by participating at festivals and film Vsako leto je Filmski sklad organizator Festivala slovenskega fil- markets as well as by preparing retrospectives. Namely, the Fund has taken ma. Ta nadaljuje tradicijo letnih pregledov slovenske filmske over the production rights for numerous Slovenian classics, which are still ustvarjalnosti, ki so se zaËeli kot Tedni domaËega filma, v zad- popular films with all generations of viewers. Since 2005 the Film Fund njih letih pa je postal profesionalna in Ëedalje bolj instituci- has been a member of the European Film Promotion organisation, which onalizirana prireditev. treats the Slovenian film on an even ground with European film in its -nu merous activities. Every year the Film Fund organises the Festival of Slovenian Film. This festival continues the tradition of yearly overviews of Slovenian film crea- tivity, which started as the Weeks of the National Film, while in the last few years it has become a professional and institutionalised event.

56 Slovenska kinoteka www.kinoteka.si

Slovenska kinoteka je bila leta 1996 ustanovljena kot samostojna kulturna ustanova in se financira iz dræavnega proraËuna, poleg tega pa jo denarno podpirajo donatorji in sponzorji.

Glavne uradne naloge slovenske kinoteke: • ureditev in ohranitev knjiænice mednarodnih filmov vkljuËno z ustrezno tehnologijo za prikazovanje, ohranjanje in procesira- nje filmskih kopij; • izvajanje programa v svoji kinodvorani s pomoËjo lastnih The Slovenian Cinematheque sredstev in sredstev podobnih mednarodnih ustanov; • zbiranje, ohranjanje, sistematizacija, katalogizacija in pred- www.kinoteka.si stavitev muzejskih materialov, povezanih z zgodovino filma in Institutions and Festivals Film Slovene kinematografije; The Slovenian Cinematheque was founded as autonomous cultural institu- • vzpostavljanje in ohranjanje stikov z mednarodnimi organi- tion in 1996 and is funded by the national budget, donors and sponsors. zacijami in zvezami; • izpeljava raziskav in zaloæniπkih aktivnosti, povezanih s po- Principal official tasks of the Slovenian Cinematheque: droËji, ki se tiËejo te ustanove. • to set up and preserve a collection of international films including the corresponding technology for the showing, preserving and processing of film Ena najbolj pomembnih nalog Slovenske kinoteke je obogatitev copies; svoje skromne zbirke klasiËnih in tudi sodobnih svetovnih filmov • to carry out a programme in its cinema based on its own resources and ter opremljanje le-teh s slovenskimi podnapisi. Najbolj dragoce- related international institutions; ni primerki v zbirki so nedvomno tisti, ki spadajo v tri Ëudovita • to collect, preserve, systemise, catalogue and present museum materials odkritja Slovenske kinoteke. Prvi je edina originalna kopija pr- relating to the history of film and cinematography; vega ohranjenega filma Ernsta LubitschaAls ich tot war (Ko sem bil • to establish and maintain contacts with international organisations mrtev), 1916. Nato sledi prvi ohranjen film Franza HoferjaDes Alters and associations; erste Spuren (Prvi znaki staranja). Ob teh dveh primerkih je Sloven- • to carry out research-propaedeutic and publishing activities relating to ska kinoteka odkrila tudi kratek film Le Jongleur (Æongler), Pathé, its basic areas of operation. 1913, ki je edina originalna kopija tega filma na svetu. One of the most important tasks of the Slovenian Cinematheque is to en- rich its modest film collection of classic and contemporary world film mas- festivali institucije in filmske Slovenske terpieces and equip it with Slovenian subtitles. The most precious prints in our collections are undoubtedly those which belong to the three great dis- coveries of the Slovenian Cinematheque. The first one is the only original print of Ernst Lubitsch’s first preserved feature Als ich tot war (When I Was Dead, 1916), followed by Franz Hofer’s first preserved film Des Al- ters erste Spuren (The First Signs of Getting Old). Besides these two prints the Slovenian Cinematheque discovered also the short filmLe Jon- gleur (The Jongleur, Pathé, 1913), which is the only original coloured print of this film in the world.

57 Kinodvor www.kinodvor.si

o odloku Ministrstva za kulturo RS je Slovenska kinoteka ustanovila mreæo kinodvoran za predvajanje umetniπkih filmov. OsrËje mreæe predstavlja prenovljeni kino P Kinodvor. Zgradbo v centru mesta, kjer se nahaja, so zgradili leta 1923, to je bila prva dvorana v Ljubljani, naËrtovana in zgrajena posebej za predvajanje filmov. ZahvaljujoË skupni finanËni pomoËi mesta Ljubljana in Ministrstva za kulturo so stavbo prenovili v oËarljivem in privlaËnem stilu pozne secesijske arhitekture. Tako je iz stare zgradbe nastala Kinodvor prvovrstna kinodvorana za predvajanje umetniπkih filmov z odliËno tehnologijo za projekcijo in zvok. Prenovljeni Kinodvor www.kinodvor.si je odprl vrata 15. oktobra 2003. Odprt je vseh 365 dni na leto, vsak dan pa se zvrstijo najmanj πtirje filmi. Program sestavljajo The Ministry of Culture mandated the Slovenska kinoteka (the National izkljuËno umetniπki filmi: evropski, svetovni, neodvisni Cinematheque) to establish an art-house-cinema network in Slovenia. ameriπki, a tudi klasike. Vsak teden spored zaznamuje in osveæi The heart of the network is situated in the renewed cinema Kinodvor. This nova premiera. Z majhnim zamikom se ti filmi predvajajo tudi building --dating from 1923-- was the very first hall in the capital de- v drugih mestih po dræavi. Redni program Kinodvora popestrijo signed and constructed with the sole purpose to screen films. Thanks to a posebni dogodki, denimo Ljubljanski mednarodni filmski joint financial effort by the City of Ljubljana and the Ministry of Culture festival, predavanja reæiserjev, programi za mlade in otroke. and with respect for the style, charm and attraction of its late secession Prisotnost Kinodvora in art-kino mreæe bo nedvomno imela architecture, the renovation was aimed at transforming the old construc- pozitiven uËinek na sprejemanje umetniπkega filma v Sloveniji. tion into a contemporary, first-class art-house theatre, with appropriate V preteklosti ta ni imel svojega prostora na domaËih state-of-the-art projection- and sound-technology, a bistro, a small shop kinematografskih platnih in se je poredko znaπel na rednem with art-house-cinema related items, a club- and study-centre and an ex- sporedu domaËih kinodvoran, zato Kinodvor in art-kino mreæa hibition space. The renewed Kinodvor — ideally located in the city centre prinaπata dragocene priloænosti za filmsko vzgojo slovenskega - opened its doors on 15 October 2003. Like regular cinemas (and unlike gledalstva ter boljπo promocijo kakovostnega filma. other state-funded initiatives) Kinodvor is running 365 days a year, with a minimum of four screenings a day. The programme consists exclusively of art-house-cinema titles: European film, World Cinema, American in- dependent films, as well as classic re-releases. Kinodvor is premiering these films at a rate of one new title per week. Simultaneously, and consecu- tively, these films also have a small-scale release in a dozen of provincial towns throughout the country. The regular Kinodvor schedule is spiced up with special events, such as the hosting of the Ljubljana International Film Festival, director’s talks, panels, re-release series, youth and children programmes. Undoubtedly the presence of Kinodvor and of the Artkino Network will have a lasting and positive impact on the presence of art- house-cinema on the Slovene market. While in the past a wide range of titles would, due to the lack of screens and the lack of a strong art-house- cinema oriented education and promotion, never have been considered to be released theatrically in Slovenia, Kinodvor and the Artkino Network create new opportunities for this type of high-quality films.

58 Slovenski filmski arhiv http://www.gov.si/ars/233.htm

lovenski filmski arhiv (krajπe sfa) je bil ustanovljen leta 1968 na podlagi arhivskega zakona. Od vsega zaËetka deluje v okviru Arhiva Republike Slovenije. Glavna naloga S sfa je evidentiranje, zbiranje in hramba in strokovna obdelava slovenske filmske kulturne dediπËine. Od ustanovitve je bilo zbrano prek πest tisoË naslovov filmov ali prek devetdeset odstotkov slovenskih filmov, od najstarejπega iz leta 1905 do naj- novejπe produkcije. V zbirki so vse zvrsti filmov, od igranih in dokumentarnih do animiranih in eksperimentalnih, tako pro- Slovenian Film Archive fesionalne stvaritve kot amaterski filmi. Osnovni podatki o fil- mih so obdelani v raËunalniπki obliki. Vsebina preko 2300 filmov http://www.gov.si/ars/233.htm pa je dostopna tudi v knjiæni obliki, z vsemi potrebnimi kazali, Institutions and Festivals Film Slovene od krajevnih do stvarnih. Ti podatki bodo kmalu na voljo tudi The Slovenian film archive (sfa) was founded in 1968 on the basis of the na voljo tudi na internetu (http://www.sigov.si/ars). Arhivsko gra- Archives and Archives Material Act. Since the very beginning it has func- divo je dostopno vsem uporabnikom, tako iz Slovenije kot tujine tioned in the context of the Archive of the Republic of Slovenia. The prima- za πtudijske, znanstvenoraziskovalne, kulturno prosvetne in ko- ry goal of sfa is to keep collecting, storing, expertly processing and keeping mercialne namene. Pregled in izbor se opravi na montaæni mizi a record of the Slovenian film cultural heritage. Since the founding more v sfa, za filme, ki so kopirani na vhs ali dvd pa se ogled opravi then six thousand films, which is over 90 % of Slovenian films, have been preko videorekorderja ali raËunalnika. V primeru izposoje filmov collected, from the oldest one, dating back to 1905, to the latest productions. za kopiranje na filmski trak ali na magnetne in optiËne nosilce The collection includes all genres of films, from feature films to documenta- in za projekcije pa Arhiv Republike Slovenije sklepa z uporabni- ries, from animated to experimental films, professional works of art as well ki pogodbe. sfa je polnopravni Ëlan fiaf in v sodelovanju z Slo- as amateur films. The basic information about the films is computerised. vensko kinoteko je leta 2005 v Ljubljani gostil tudi 61. kongres The content of over 2300 films is also available in book form, with all nec- tega mednarodnega zdruæenja filmskih arhivov in kinotek. essary indexes, from geographical to factual. This information will also soon be available on the Internet at http://www.sigov.si/ars. The archive materials are available to all users from Slovenia or abroad for study, sci- entific, exploration, cultural, pedagogical or commercial purposes. The over- view and selection is carried out at sfa on an editing table; the films copied onto vhs or dvd may be viewed on a video recorder or a computer. In case of the films being lent for the purpose of copying to tape, magnetic or optical festivali institucije in filmske Slovenske data storage devices, or for the purpose of projections, the Archive of the Re- public of Slovenia concludes contracts with the users. sfa is a full member of fiaf. In co-operation with the Slovenian Cinematheque it hosted the 61st Congress of the International Association of Film Archives and Cinemath- eques in Ljubljana in 2005.

59 Filmski studio Viba Film Ljubljana www.vibafilm.si

ilmski studio Viba film Ljubljana je javni zavod, ki deluje kot nacionalna tehniËna filmska baza. Sodeluje pri veËini slovenskih filmov iz nacionalnega filmskega programa, zanimiv tudi za koprodukcije in komercialne projekte. Na F 2 pribliæno 10.000 m zdruæuje prostore za filmsko produkcijo, postprodukcijo in upravo javnega zavoda Viba film Ljubljana. Filmski studio Viba film ima v Stegnah dva snemalna studia Film studio Viba Film Ljubljana z vzporednimi produkcijskimi prostori. VeËji meri 720 m2, manjπi 460 m2. Njuna zasnova omogoËa soËasno snemanje dveh www.vibafilm.si projektov. TehniËni rental Vibe obsega snemalno, svetlobno in scensko tehniko ter transportna vozila in energetske stroje. Viba The film studio Viba Film Ljubljana is a state institution which operates uporablja veËinoma 16 in 35 mm kamere Arriflex s pripadajoËo as the national technical film foundation. It co-operates in the majority of optiko, bogat je svetobni park s hmi reflektorji, Arri ali Strand Slovene films in the National Film Programme, and is also involved in co- Lightning izdelave, in z reflektorji klasiËnega tipa ter Kinflo in production as well as commercial projects. The facilities for film production, Dedo light luËmi. V letu 2004 je bil dograjen sodoben tonski za postproduction and administration of the public institution FS Viba Film postprodukcijo zvoka do faze konËnega oblikovanja zvoka pri share nearly 10,000 m2. The Viba Film studios in Stegne include two film filmu. Prav tako je Viba posodobila in poveËala obseg scenske recording studios with adjacent production areas. The larger measures 720 tehnike. Zanimivi so tudi produkcijski prostori in snemalni m2, the smaller 460 m2. Their design makes possible the simultaneous atelje v Piranu, leta 1963 je to nekdanjo tovarno kupilo pod- filming of two projects. Viba rents technical equipment for film recording, jetje Filmservis. Kljub starosti je piranski studio zanimiva such as cameras, lighting, dollies and sound equipment, transport vehicles mediteranska arhitektura, ki je s pogledom na morje in z bliæino and power supply equipment. Viba uses mainly Arri 16 and 35 mm cam- nekaterih iskanih in zanimivih zunanjih prizoriπË, lahko bogata eras and lenses, has a large assortment of lighting equipment with hmi filmska lokacija. Jeseni leta 2001 so v piranskem studiu in na reflectors, either fromArri or Strand Lighting, and classic reflector lights πirπem podroËju primorske regije posneli mednarodni, grπko- and Kinflo and Dedo Lights lamps. A modern sound studio for sound italijansko-francosko-slovenski koprodukcijski film Lilijina postproduction up to the stage of the final film sound design has been built. zgodba (premierno prikazan v Benetkah, 2001). Viba has modernised and enhanced the selection of set design techniques as well. The production facilities and film studio in Piran are also of interest. In 1963 the former factory was bought by the Filmservis company. Despite its age, the Piran studio with its charming Mediterranean architecture, view of the sea and various desirable and interesting exterior settings can be a splendid location for filming. In the autumn of 2001 the international, the Greek-Italian-French-Slovene co-production film Lily’s Story was filmed in the Piran studio and the wider coastal region. The film was pre- sented at the Venice Film Festival in 2002.

60 agrft -Akademija za gledaliπËe, radio, film in televizijo www.agrft.uni-lj.si kademija za gledaliπËe, radio, film in televizijo agrft( ) je agrft - The Academy bila ustanovljena leta 1945 kot igralska akademija, kmalu pa so uvedli tudi πtudij filmske in televizijske reæije. Leta of Theatre, Radio, Film A 1975 je Akademija postala Ëlanica Univerze v Ljubljani. Oddelek za film in televizijo ponuja πtiriletni univerzitetni πtu- And Television dijski program, poleg tega pa tudi podiplomski πtudij filmske in televizijske reæije ter zgodovine in teorije filma. UËni proces www.agrft.uni-lj.si tako na dodiplomskem kot na podiplomskem nivoju je povezan Institutions and Festivals Film Slovene z intenzivnim umetniπkim in raziskovalnim delom ter posveËa The Academy of Theatre, Radio, Film and Television (agrft) was founded posebno pozornost individualnemu πtudijskemu delu, ki razvi- in 1945 as an acting academy and soon film studies were introduced. In ja samoiniciativnost, ustvarjalno avtonomijo in digniteto πtu- 1975 the Academy became a part of University of Ljubljana. denta. Mednarodna izmenjava πtudentov se izvaja v okviru pro- The Film and TV department offers a four-year university degree pro- gramov Socrates in ceepus. gramme as well as post-graduate studies in film and TV directing and film Na dodiplomski πtudij filma in televizije lahko vsako leto sprej- history and theory. The teaching process at both undergraduate and post- mejo najveË pet πtudentov. Prvi dve leti πtudija reæije je poudarek graduate levels involves intensive artistic and research work, and is strong- na dokumentarnem filmu, drugi dve leti na igranih filmih ter ly based on individual tuition. The international exchange of students kratkih televizijskih dramah. ©tudenti opravijo πtevilne praktiË- takes place under the Socrates and ceepus programmes. ne vaje s podroËja filmske in televizijske reæije, kamere in mon- Up to five students are admitted annually for the film and television grad- taæe, posluπajo pa tudi πtevilne sploπne in teoretiËne predmete. uate programme. During the academic year each student shoots one film Med predmeti, ki jih pouËujejo, so: filmska reæija, televizijska and two short television works. The first two years in directing cover docu- reæija, kamera, montaæa, scenaristika, oblikovanje zvoka, mentary work and the last two years fiction films and short TV drama. dramaturgija, zgodovina in teorija filma, zgodovina drame, Students also carry out a number of exercises in film and television direct- filozofija, psihologija in drugi. ing, camerawork and editing. Besides practical work, students pursue stud- Produkcijo πolskih del deloma financira Filmski sklad Repu- ies in numerous general and theoretical subjects. The department offers blike Slovenije, tehniËno pomoË pa nudita TV Slovenija in stu- courses in film directing, television directing, camera, editing, screenwrit- dio Viba film. ing, sound design, dramaturgy, history and theory of film, history of dra- festivali institucije in filmske Slovenske agrft je Ëlan cilect (Centre International de Liaison des Ecoles ma, philosophy, psychology and others. de Cinéma et de Télévision). Filmi agrft redno prejemajo na- The production of school works is partly subsidized by Slovenian Film grade na festivalih πtudentskega in profesionalnega filma. ©ola Fund and technical assistance is provided by TV Slovenia and the na- je v zadnjih nekaj letih prejela veË nagrad tudi za najboljπi πolski tional Viba film studio. izbor filmov v celoti (München, Lodz, Beograd). agrft is member of cilect (Centre International de Liaison des Ecoles de Cinéma et de Télévision). Its films regularly receive prizes at student and professional film festivals and the school was awarded several prizes for best school programme in the last few years (Munich, Lodz, Belgrade).

61 Druπtvo slovenskih filmskih ustvarjalcev www.drustvo-dsfu.si

ruπtvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (dsfu) je bilo ustanovljeno leta 1950 in ima trenutno okoli 200 Ëlanov. Druπtvo je Ëlan Kulturniπke zbornice Slovenije in ima he Association D status strokovnega druπtva, ki deluje v javnem interesu. Preko svojih zastopnikov deluje v administrativnih telesih Association Filmskega sklada Republike Slovenije - javnega sklada, Javnega zavoda rtv Slovenija, Slovenske Kinoteke, filmskega studia Viba of Slovenian Filmmakers filma Ljubljana, sindikata Glosa, njegovi Ëlani so vkljuËeni v delo raznih komisij, forumov, æirij itd. www.drustvo-dsfu.si Z namenom, da poudari zasluge na podroËju πirjenja filmske kulture, posebej na podroËju filmske ustvarjalnosti, za aktivno The Association of Slovenian Filmmakers (asf) was founded in 1950; cur- delovanje med vrstami slovenskih filmarjev ter v spodbudo film- rently it has around 200 members. The association is a member of the skim ustvarjalcem dsfu vsako leto podeljuje nagrado Metod Bad- Chamber of Culture of the Republic of Slovenia and has a status of a pro- jura za æivljenjsko delo na filmskem podroËju. Ta nagrada je vo- fessional association, functioning in the public interest. Directly or indi- dilna slovenska nacionalna nagrada za doseæke na podroËju rectly through its representatives it works with the administrative bodies filmske ustvarjalnosti in filmske kulture. dsfu v sodelovanju s of the Slovenian Film Fund — public fund, rtv Slovenia (a public institu- podjetjem Kolosej Kinematografi podeljuje tudi priznanjeZlata tion), Slovenian Cinematheque, Film studio Viba Film Ljubljana, and the rola za nadpovpreËno πtevilo gledalcev, in sicer z namenom, da Glosa trade union; its members are involved in the work of various com- bi naËrtno pripomogli k promociji slovenskega filma in poveËa- mittees, forums, juries, etc. li njegovo konkurenËnost v domaËih dvoranah. asf gives out the Metod Badjura Award for the life’s work in filmmak- Druπtvo kot strokovno zdruæenje s svojimi predlogi tvorno sode- ing, which is the leading Slovenian National Award for work in the field luje pri oblikovanju filmske zakonodaje, nudi strokovno pomoË of film creativity, intended to draw attention to the achievements in the pri urejanju pravnega strokovnega prostora v slovenski kinema- field of promoting film culture and is also meant to stimulate the filmmak- tografiji, naËrtuje ureditev razmer na podroËju filmskih poklicev, ers with special merits in the field of film creativity. Furthermore, the kandidira v Evropskih programih za izobraæevalna sredstva in se Golden Reel award for an above average number of viewers is given by povezuje s strokovnimi filmski zdruæenji po svetu. asf in association with the company Kolosej Kinematografi with the inten- tion of contributing to the promotion of Slovenian film and increasing its competitiveness in the cinemas in the country. The association as a group of experts creatively participates in the forming of the film legislation, provides expert help with the management of profes- sional legal issues concerning the Slovenian cinematography, plans the regulation of the conditions in the field of film professions, runs as a candi- date for educational funds in the European programmes, and keeps contacts with the professional associations all over the world.

62 Gospodarsko interesno zdruæenje slovenskih filmskih producentov

ospodarsko interesno zdruæenje slovenskih filmskih producentov je bilo ustanovljeno leta 1997 in vkljuËuje 21 Ëlanov — producentov. Zdruæenje predstavlja strokovno G organizirano skupino slovenskih filmskih producentov, katerih namen je sodelovanje, vzpodbujanje, strokovno dopolnjevanje in praktiËno delovanje pri vzpostavitvi strokovnih temeljev filmske produkcije v Sloveniji. To pomeni, da zdruæe- Association of Slovenian nje aktivno sodeluje ali æeli sodelovati pri strokovnih odloËitvah in pripravi zakonskih in normativnih aktov za operativno delo- Film Producers vanje slovenske produktivne kinematografije. Te temelje æelimo Institutions and Festivals Film Slovene zaradi laæjega sodelovanja s sofinancerji ter domaËimi in tujimi The Association of Slovenian Film Producers was founded in the year 1997 koprodukcijskimi partnerji Ëimbolj prilagoditi evropski filmski and has 21 members - producers. It represents a professionally organised praksi ter na ta naËin izkoristiti njene pozitivne elemente. Pri- group of Slovenian film producers, whose intentions are co-operation, pro- Ëakujemo, da se bodo naπim hotenjem na tem podroËju pridru- motion, expert suggestions and practical activities in setting up profession- æili tudi drugi subjekti, ki soustvarjajo slovensko filmsko pro- al foundations for film production in Slovenia. This means that the Asso- dukcijo, predvsem filmski ustvarjalci in financerji. ciation actively participates or wishes to participate in expert decisions and in the preparation of the legislation for the functioning of the Slovenian productive cinematography. For the purpose of facilitating easier co-opera- tion with co-financers and with co-production partners from home and abroad, we wish to bring these foundations in line with European film practice to as high a degree as possible and in this way take advantage of its positive aspects. We expect that many other subjects who work on Sloveni- an film production will join us in our work in this field, above all filmmak- ers and financers. Slovenske filmske institucije in festivali institucije in filmske Slovenske

63 Festival slovenskega filma http://www.fsf.si

snovni namen Festivala slovenskega filma fsf( ) je pregled in prikazovanje avdiovizualne produkcije zadnjega leta in podelitev nagrad za najvidnejπe doseæke in ustvarjalce. O Festival je naslednik vsakoletnih pregledov slovenske filmske ustvarjalnosti, ki so se v sedemdesetih letih 20. stoletja zaËela kot Teden domaËega filma v Celju in po prekinitvi nadaljevala kot Slovenski filmski maraton v Portoroæu, kjer je bil tudi lani uspeπno zakljuËen æe 8. Festival slovenskega filma. Festival slovenskega filma je sodoben filmski dogodek, na kate- Festival of Slovenian Film rem se sreËujejo filmski delavci, producenti, distributerji, pri- kazovalci, strokovna javnost, poslovni partnerji, ljubitelji in http://www.fsf.si gledalci. Je letno filmsko sreËanje, kjer se v veË dvoranah nekaj dni zapored vrtijo mnoge projekcije, vrstijo se novinarske kon- The main purpose of the Festival of Slovenian Film (fsf) is to organise an ference, strokovna in poslovna sreËanja, zakljuËi pa se s pode- overview of the last year’s production, to present it and to give the awards litvijo nagrad Vesna. for the most prominent achievements and artists. The Festival is the succes- Festival slovenskega filma povezuje sodobni slovenski film, sor to annual reviews of the Slovenian film creativity, which started in the nove pristope in tehnologije ter mlado generacijo avtorjev z bo- 1970s as the Week of the National Film in Celje and, after a break, con- gato tradicijo slovenskega filma, kjer so zapisana velika imena, tinued as the Slovenian Film Marathon in Portoroæ, where the 8th Fes- ki so s svojo ustvarjalnostjo usmerjala pot domaËega filma. Ves- tival of Slovenian Film successfully concluded last year. na tako simbolizira moË junakinje iz legendarnega istoimen- The Festival of Slovenian Film is a contemporary film event where film- skega filma iz leta 1955. makers, producers, distributors, exhibitors, professional community, busi- Druπtvo slovenskih filmskih ustvarjalcev podeljuje na festivalu ness partners, enthusiasts and viewers meet. It is an annual film conven- nagrado Metoda Badjura za æivljenjsko delo, ki nosi ime po pionir- tion, where many films are projected in several cinemas for several days in ju dokumentarnega filma. a row, where news conferences, professional and business meetings are or- ganised, and which concludes with the finalVesna Awards event. The Festival of Slovenian Film brings together the contemporary Slovenian film, new approaches and technologies and the young generation of au- thors, and the rich tradition of Slovenian film with all of its important art- ists, who paved the road of the national film with their creativity. Thus the Vesna Award is a symbol of the power of the heroine from the legendary film with the same name, dating back to 1955. At the Festival the Association of Slovenian Filmmakers gives the Me- tod Badjura Award for life’s work, named after the pioneer of docu- mentary films.

64 17. Ljubljanski mednarodni filmski festival liff( e) 10.− 24. november 2006 www.liffe.si th jubljanski mednarodni filmski festival je edinstven in 17 Ljubljana International najveËji filmski dogodek v Sloveniji, ki slovenskemu obËinstvu na πiroko odpira vrata v svet kakovostnega filma Film Festival (liffe) L evropske in svetovne produkcije. 16. festival je po statistiËnih podatkih zopet dosegel rekordne 10 − 24 November 2006 πtevilke. Prodanih je bilo veË kot 51.000 vstopnic, prikazanih 108 filmov v 5 dvoranah, povabljenih je bilo 60 gostov (med www.liffe.si njimi so bili Serge Frydman, Udo Kier, Dagur Kari, Anna Saul, Institutions and Festivals Film Slovene Ventura Pons, Marc Rothemund) in pripravljenih 30 novinarskih The Ljubljana International film Festival is Slovenia’s largest and unpar- konferenc. alleled film event, opening the door widely to the first-rate world and Eu- Stalni programski sklopi liffe so: Perspektive (tekmovalna ropean film production for the Slovenian audiences. kategorija novih reæiserjev za nagrado vodomec), Obzorja (tekmo- The 16th edition of the Festival again achieved best statistical figures to valna sekcija filmov za nagrado obËinstvazlati kolut), Predpremiere date: over 51,000 tickets were sold, 108 films screened, 60 guests hosted (izbor vrhuncev evropske in drugih veËjih kinematografij), Jug (among which also Serge Frydman, Udo Kier, Dagur Kari, Anno Saul, Ven- jugovzhodno (kinematografija balkanskih dræav), Proti vetru tura Pons, Marc Rothemund, etc.), and 30 press conferences organised. (filmi, ki jih ne moremo uvrstiti v prevladujoËe umetniπke liffe’s main programme sections are the Perspectives (the new directors’ tokove), Ekstravaganca (samosvoja filmska estetika) in PosveËeno competition section for the Kingfisher Award), Horizons (competition (filmi izbranega reæiserja), Dokumentarni filmi (pregled sodobne section for the Golden Reel audience award), Avant-premieres (the se- angaæirane dokumentarne produkcije), Izbor kratkega filma. lection of finest examples of the European and other major cinematogra- 16. liffe je prinesel tudi nove tematske sklope: V imenu oËeta, phies), South by Southeast (the cinematographies of the Balkans states), v katerem so zbrani filmi, ki jih povezuje zapleten odnos oËe- Against the Wind (films that cannot be included among the mainstream sin, Naπi, v okviru katerega se je predstavilo 5 novih slovenskih artistic trends), Extravaganza (specific film aesthetics) as well as Tribute filmov, in Velike zgodbe malih ljudi s filmi, primernimi tudi (films by a certain director), Documentary Films (an overview of the con- za otroke. temporary socially and politically engaged documentary production) and Organizator festivala je kulturno-kongresni center Cankarjev World in Shorts. dom (www.cd-cc.si), filmi pa so predvajani tudi v dvoranah The 16th liffe introduced a thematic section entitled In the Name of the festivali institucije in filmske Slovenske Slovenske kinoteke in kinematografov Kolosej. Najpomembnejπa Father, featuring films exploring the complex relationship between fa- vloga festivala je, da slovenskemu obËinstvu pokaæe vse tiste thers and sons, the New Slovenian Films section, which presented five nehollywoodske in avtorske filme, ki navadno ne najdejo poti v entries, and the Big Stories of Little People section with films also suitable slovensko komercialno distribucijo. Na zadnjem festivalu si je for children. distribucijo v Sloveniji zagotovilo 27 filmov, kar je 25 odstotkov The organisation of the Festival rests with the Cankarjev dom Cultural and vseh predvajanih na tem liffe. Congress Centre (www.cd-cc.si), while the films are also screened at the Slovenian Cinematheque and the Kolosej cinemas. The major role of the festival has been introducing non-Hollywood cinema and original works to the Slovenian audiences, which would otherwise not have been released in the Slovenian theatres. 27 films were purchased for Slovenian distribu- tion at the last festival, which accounts for 25% of all festival films.

65 Kino Otok www.isolacinema.org

ilmski festival Kino Otok - Isola Cinema (26. — 30. maj 2006) v slovenski in πirπi regijski prostor prinaπa skrbno izbrano selekcijo filmov kinematografij Afrike, Azije, F Latinske Amerike in Vzhodne Evrope ter njihove avtorje, z namenom, da tudi v naπem okolju predstavi in popularizira pomemben segment sodobne filmske ustvarjalnosti, ki je s strani filmske distribucije bolj ali manj zapostavljen. Zamiπljen je kot festival v pravem pomenu besede: æivo sreËanje ustvarjalcev in obiskovalcev ob filmski umetnosti, s sproπËenostjo Isola Cinema in temperamentom, ki je znaËilen za ta okolja. Prvo naËelo festivala je zato obvezna prisotnost ustvarjalcev izbranih filmov; www.isolacinema.org namesto koliËine filmov bo v ospredju kvaliteta njihove predstavitve in neposreden stik s publiko, ki jim bodo gostje na The Kino Otok - Isola Cinema film festival (26th — 30st May) will regu- razpolago ves Ëas festivala. larly bring a carefully chosen selection of films and authors from the cin- Osrednje prizoriπËe filmskega festivala je posebej za to priloænost ematographies of Africa, Asia, South America and Eastern Europe to the postavljen letni kino na Ëarobnem Manziolijevem trgu v srcu Slovenian and wider regional space. Its aim is to introduce and popular- Izole. Dopoldanske in popoldanske predstave potekajo v ise an important segment of the contemporary film art generally neglect- dvorani art kina Odeon. Posebnost festivala je sekcija Prijatelji, ed by film distributors. v katero so povabljeni prijatelji festivala, oziroma prijatelji Its intention is to be a festival in every sense of the word — a meeting point naπih filmskih gostov, ne glede na geografsko poreklo. Filmi for artists and visitors — accompanied by film art and a relaxed and tem- tekmovalnega programa se potegujejo za glasove obËinstva peramental atmosphere typical for this coastal region. Therefore, the pri- in nagrado, ki zmagovalcu zagotovi odkup filma za redno mary principle of the festival is the compulsory attendance of the makers distribucijo v Sloveniji. Dodatna festivalska ponudba obeta of the selected films. Instead of the number of films presented, the emphasis pestro spremljevalno kulturno, kulinariËno, zabavno in πportno- is on the quality of their presentation and a direct contact with the audi- rekreacijsko ponudbo na temo oddaljenih deæel. ence, to which the guest are available for the duration of the festival. The central venue of the film festival is an open-air cinema, set up espe- cially for the occasion in the magical Manzioli Square in the heart of Izola. The morning and afternoon screenings take place at the Odeon art cinema. A special feature of the festival is the section Friends, to which friends of the festival are invited, or friends of our film guests, regardless of their geo- graphic origin. The films in the competitive programme will compete for audience votes and an award that will guarantee the artist the purchase of their film for regular distribution to Slovenian cinemas. The accompanying programme of the festival promises a variety of cultural, culinary, enter- tainment and sport events with a common topic — distant lands.

66 Stiki Contacts

68 Institucije Institutions

68 Producenti Production Companies

70 Distributerji Distribution Companies

71 Filmski studiji Film Studios

71 Profesionalna zdruæenja Professional Associations

71 Filmski festivali Film Festivals

71 Televizijske postaje in mreæe Televison Stations & Networks

67 institucije | institutions

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site Filmski sklad Irena Ostrouπka MikloπiËeva 38 1000 Ljubljana (0)1 23 43 200 (0)1 23 43 219 [email protected] www.film-sklad.si Republike Slovenije − javni sklad Slovenian Film Fund Slovenska kinoteka Staπ Ravter MikloπiËeva 38 1000 Ljubljana (0)1 54 71 580 (0)1 54 71 585 [email protected] www.kinoteka.si Slovenian

Slovenski filmski arhiv Alojzij Terπan Zvezdarska 1 1000 Ljubljana (0)1 24 14 229 (0)1 24 14 269 [email protected] www.arhiv.gov.si Slovene Film Archive producenti | production companies

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site A.A.C. Production Igor ©terk Valvasorjeva 10 1000 Ljubljana (0)1 51 92 000 [email protected] (0)41 273 746 A-Atalanta Brana SrdiÊ TobaËna ulica 12 1000 Ljubljana (0)1 283 38 88 (0)1 28 31 621 [email protected] (0)41 679 500 Antara Marjola ZdraviÊ Barjanska cesta 1000 Ljubljana (0)1 423 14 07 (0)1 256 21 32 [email protected] 52 Arf Zdravko BariπiË Glavarjeva 47 1000 Ljubljana (0)1 534 88 92 (0)1 53 48 892 [email protected] (0)31 389 603 Arkadena Jani KoviË BrodiπËe 23 1234 Trzin (0)1 56 21 627 (0)1 56 21 627 [email protected] (0)51 308 903 Arsmedia Franci Zajc Stegne 5 1000 Ljubljana (0)1 51 32 508 (0)1 51 32 562 [email protected] (0)41 663 374 Ata Joco Jauh Stegne 5 1000 Ljubljana (0)41 644 245 [email protected]

Bela film Ida Weiss Beljaπka 32 1000 Ljubljana (0)1 50 53 059 [email protected] (0)41 508 791 Casablanca Igor PediËek Stegne 5 1000 Ljubljana (0)1 436 69 92 (0)1 436 42 75 [email protected] (0)41 653 629 Cebram d.o.o. Rado Likon ©tudentovska 2 1000 Ljubljana (0)1 230 23 53 (0)1 230 23 53 [email protected] (0)41 761 300 Dramsko Slavko ©kvorc Cankarjeva 26 2000 Maribor (0)51 321 039 druπtvo Muki Emotionfilm / Vertigo Danijel HoËevar Kersnikova 4 1000 Ljubljana (0)1 439 70 80 (0)1 430 35 30 [email protected] www.emotionfilm.si (0)1 434 93 57 (0)41 645 267 Zavod En-knap Iztok KovaË Metelkova 6 1000 Ljubljana (0)1 43 06 770 (0)1 43 06 769 [email protected] www.en-knap.com [email protected]

68 naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site Fabula Radovan MiπiË Mivka 32 1000 Ljubljana (0)1 28 39 303 (0)1 429 21 02 [email protected] www.fabula.si (0)41 335 137 Forum Ljubljana Eva Rohrman Metelkova 6 1000 Ljubljana (0)1 43 14 254 (0)1 43 38 074 [email protected] Fatamorgana Matjaæ Æbontar PreËna 6 1000 Ljubljana (0)1 43 82 200 (0)1 43 82 205 [email protected] www.fatamorgana.si Filmogradnja Zavod Ludvik Bagari Trstenjakova 27 9000 Murska (0)41 704 039 [email protected] Sobota Flux in decibeli Miran Brumat Vezna pot 5 5000 Nova Gorica (0)5 39 37 323 (0)5 39 37 325 [email protected] (0)41 721 927 Gustav film Frenk Celarc Stegne 7 1000 Ljubljana (0)1 54 92 337 (0)1 54 92 338 [email protected] Contacts (0)31 679 299

Infofilm Milan LjubiË p.p. 2053 1001 Ljubljana (0)1 42 24 795 (0)1 42 24 785 [email protected] Stiki (0)41 334 264 Low budget production Alenka Sfiligoj Stari trg 6 1000 Ljubljana (0)41782 438 [email protected] KD ©PA »rt Sojar Viki Voglar ©tefanova 5 1000 Ljubljana (0)1 251 76 62 (0)1 251 76 62 [email protected] (0)41 296 299 Kino druπtvo Zvezda Dimitar Anakiev Brunov 5220 Tolmin (0)5 38 83 110 (0)5 388 31 10 [email protected] drevored 19 (0)40 866 176 KUD Cineast Borko RadeπËek Eipprova 19 1000 Ljubljana Mangart Vojko Anzeljc KranjËeva 22 1000 Ljubljana (0)1 43 28 128 [email protected] (0)31 333 162 Maya art Janez Marinπek Kresniπke polj. 51 1281 Kresnice (0)1 564 06 94 [email protected] (0)41 425 072 Megaklik Boπtjan MaruπiË Vilharjeva 3a 1000 Ljubljana (0)1 43 00 236 [email protected] Novi val-new wave Andrej Koπak Robbova 23 1000 Ljubljana (0)1 43 37 214 (0)1 43 37 214 [email protected] (0)31 354 623 Nora productions Bor ©tiglic Ilirska 6 1000 Ljubljana [email protected] Orson film Gorazd KriæaniË Preπernova 33 1230 Domæale (0)40 955 551 [email protected] (0)1 721 97 22 Pegaz film Andrej Mlakar Præanjska 10b 1117 Ljubljana (0)1 43 13 345 (0)1 43 43 516 [email protected] (0)41 728 811 Pales Pavle Okorn Kongresni trg 5 1000 Ljubljana (0)4 23 55 677 (0)4 23 55 679 [email protected] (0)31 378 996 Roman Zajec s.p. Roman Zajec (0)4 231 75 75 [email protected] (0)41 540 844 Strup produkcija Luka Rus Vilharjeva 12 1000 Ljubljana (0)1 430 41 08 [email protected] www.strup.net (0)31 303 377 Staragara Janez Burger Træaπka 2 1000 Ljubljana (0)1 421 00 24 (0)1 421 00 25 [email protected] www.staragara.com (0)41 378 527

Studio G Gorazd KonËar Celovπka 79 1000 Ljubljana (0)1 510 65 65 (0)1 510 65 64 [email protected]

69 naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site Studio Maj Dunja Klemenc Stegne 5 1000 Ljubljana (0)1 42 24 545 [email protected] (0)41 629 826 Studio MI Gorazd KriæaniË Linhartova 8 1000 Ljubljana [email protected] Studio Vrtinec Primoæ Kastelic Gotna vas 54 8000 Novo mesto (0)7 33 70 210 (0)7 33 70 211 [email protected] (0)41 678 274 Dogodek Roman KonËar »eπenik 2 1233 Dob (0)1 729 36 68 (0)1 729-36-67 [email protected] (0)41 634 176 Triglav film Aiken Veronika KranjËeva 22 1000 Ljubljana (0)41 989 859 [email protected] Prosenc (0)41 799 800 Vesna film Igor VrtaËnik Teslova 6 1000 Ljubljana (0)1 42 65 780 (0)1 426 57 80 VPK Andrej Kregar KranjËeva 22 1000 Ljubljana (0)1 23 62 830 (0)1 23 62 890 [email protected] (0)41 660 567 Zank Zemira »esnikova 12 1000 Ljubljana (0)1 50 57 922 [email protected] AlajbegoviÊ (0)41 440 430 Zavod za Marina GræiniË Pohlinova 14 1000 Ljubljana (0)1 50 56 269 [email protected] Umetniπki video distributerji | distribution companies

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site A. G. Market Goran StankoviË Iæanska 280a 1000 Ljubljana (0)1 42 88 530 (0)1 42 88 529 [email protected] Videoart Bojan Gjura Vojkova 2 1000 Ljubljana (0)1 30 00 880 (0)1 43 26 235 [email protected] www.videoart.si Cinemania group Sreten ÆivojinoviË RojËeva 1 1000 Ljubljana (0)1 52 44 563 (0)1 53 42 423 [email protected] www.creativa.si

Cankarjev dom Jelka Stergel Preπernova 10 1000 Ljubljana (0)1 24 17 150 (0)1 24 17 298 [email protected] www.cd-cc.si

Continental film Irena Hafner Tivolska 50 1000 Ljubljana (0)1 43 43 711 (0)1 43 84 035 [email protected] www.continental film.si Karantanija cinemas Slobodan »iËa Slovenska 16 1000 Ljubljana (0)1 42 66 235 (0)1 42 23 910 [email protected] www.karantanija cinemas.si Cenex Janko »retnik Preloænikova 1 3212 Vojnik (0)3 78 00 470 (0)3 78 00 472 [email protected] www.cenex.si Fivia Janko »retnik Preloænikova 1 3212 Vojnik (0)3 78 00 470 (0)3 78 00 472 [email protected] www.cenex.si/fivia Ljubljanski Miro Polanko ©martinska 152 1000 Ljubljana (0)1 52 05 520 (0)1 52 05 600 [email protected] www.kolosej.si kinematografi Slovenska Staπ Ravter MikloπiËeva 38 1000 Ljubljana (0)1 54 71 580 (0)1 54 71 585 [email protected] www.kinoteka.si kinoteka Blitz film & video Igor ©pilek Dolenjska c. 258 1000 Ljubljana (0)1 36 01 160 (01) 360 11 68 [email protected] www.blitz-film.com distribution

70 filmski studii | film studios

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site Filmski studio Viba film Matjaæ Pavlovec Stegne 5 1000 Ljubljana (0)1 51 32 402 (0)1 51 32 550 [email protected] www.vibafilm.si

VPK Mitja Kregar KranjËeva 22 1000 Ljubljana (0)1 23 62 830 (0)1 23 62 890 [email protected] www.vpk.si

Studio Arkadena Jani KoviË BrodiπËe 23 1236 Trzin (0)1 56 21 627 (0)1 56 21 628 [email protected] www.arkadena.si

profesionalna zdruæenja | professional association Contacts

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran Stiki name director address city (+386) (+386) e-mail web site Druπtva slovenskih Maja Weiss MikloπiËeva 1000 Ljubljana (0)1 43 81 640 [email protected] www.drustvo-dsfu.si filmskih ustvarjalcev cesta 26 (0)70 755 550 Association of Slovenian Filmmakers Zdruæenje Slovenskih Filmskih Dunja Klemenc Stegne 5 1000 Ljubljana (0)1 42 24 545 dunja.klemenc@ Producentov/association Of (0)41 629 826 siol.net Slovenian Film Producers filmski festivali | film festivals

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site Festival of Slovenian Film Joæe Dolmark MikloπiËeva 38 1000 Ljubljana (0)1 43 13 175 (0)1 43 06 250 [email protected] www.fsf.si

Ljubljana International Jelka Stergel Preπernova 10 1000 Ljubljana (0)1 47 67 140 (0)1 25 24 219 jelka.stergel@ www.cd-cc.si Film Festival cd-cc.si televizijske postaje in mreæe | televison stations & networks

naziv direktor naslov kraj Tel Fax e-poπta spletna stran name director address city (+386) (+386) e-mail web site RTV Slovenija Aleks ©takul Kolodvorska 2-4 1000 Ljubljana (0)1 47 52 111 (0)1 47 52 180 suzana.prosenc@ www.pop-tv.si Radio-television Slovenia rtvslo.si Pop TV Marjan Jurenec KranjËeva 26 1000 Ljubljana (0)1 58 93 313 (0)1 53 41 118 [email protected] www.rtvslo.si

Prva TV Vojkova 58 1000 Ljubljana (0)1 28 07 800 (0)1 28 07 840 [email protected] www.prva.tv

71 Izdajatelj published by Filmski sklad Republike Slovenije − javni sklad Slovenian Film Fund-public fund MikloπiËeva 38, 1000 Ljubljana, Slovenija T: +386 23 43 200 F: +386 23 43 219 E: [email protected] www.film-sklad.si

urednica editor Andreja Kralj

prevod translation Borut Praper

oblikovanje design Tomato Koπir

tisk | print Grafex d.o.o.

naklada copies printed 1500

72