LISTLIST IZ IZ MARKOVCEV MARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo obèine MarkovciLeto 9, št.3 - november 2008 Fotoreportaa

Praznovanje športnega društva Markovci v sliki Foto: Laura

02 Glasilo obèine Markovci Uvodnik

Lep jesenski pozdrav!

Lista iz Markovcev. Od maja do novembra so se zvrstili številni dogodki, o katerih po- roèamo v izdaji lokalnega èasopisa, ki je pred vami. Sicer pa je èas od zadnje številke èasopisa zaznamovalo marsikaj. Za nami so brez- skrbne poèitnice. Delo v šoli je e èisto res- no: kontrolne naloge, spraševanje … Za na- mi je mesec poarne varnosti in prvi novem- brski dnevi, posveèeni spominu na preminu- le. Za mesec oktober, pa bi lahko dodali tudi sledeèe: Kako si nam dober ti mesec okto- ber, nam daješ darove, jesenske sadove. Ja, oktober je mesec trgatev, èas spravila poljš- èin in tudi mesec varèevanja. Varèevanje v zadnjih letih ni veè sinonim za varèevanje v bankah, saj se mu ob bok postavljajo iv- ljenjska in dodatna pokojninska zavarovan- ja, nalobe v delnice in obveznice ter var- èevanje v vzajemnih skladih. Prav zato banke in ostale finanène institucije v tem kakšno dravno finanèno intervencijo, ver- mesecu z razliènimi ponudbami potrošnike jetno nacionalizacijo vsaj ene od najveèjih vabijo k varèevanju. Tovrstne akcije pravi- ameriških bank ter prehod veèine evropske- lom trajajo do zadnjega dne v oktobru, ko ga banènega sektorja nazaj v dravne roke. obeleujemo svetovni dan varèevanja. In Slovenija? Slovenija je sicer majhna, Letošnji mesec varèevanja pa je minil v vendar pa so njene banke del mednarodnega znamenju svetovne finanène krize, ki je pod prostora, zato lahko v primeru še hujše zaos- seboj rušila banke, podjetja … Slovenija na tritve krize obèutijo pomanjkanje likvid- uèinke in posledice krize ni imuna. Tudi v nosti ter morebitno dravno intervencijo, še našem okolju se posledice e poznajo. Za- posebej banke v tuji lasti. Kakšnega veèjega poslenim za doloèen èas pogodb ne bodo banènega zloma poznavalci ne prièakujejo. podaljševali, napovedi pa pravijo, da lahko Veèinastrokovnjakov se strinja, da še nismo brez dela ostanejo tudi tisti s pogodbami za niti na polovici krize. Èedalje pogosteje se nedoloèen èas. In letošnji mesec varèevanja pojavljajo napovedi, da bodo cene naravnih bi lahko opisali kot mesec strahu pred virov spet zelo padle, nafta celo nazaj na 30 prihodnostjo - gospodarsko, finanèno … dolarjev za sodèek. Banèni sektor bo najver- Kaj lahko prièakujemo za naprej? Nihèe ne jetneje prišel iz krize popolnoma drugaèen ve, kaj nas èaka do konca leta, vendar pa ter bistveno bolj reguliran. strokovnjaki opozarjajo, da je velika verjet- nost, da se bo kriza še poglobila in panika Mojca Zemljariè, odgovorna urednica poveèala. Skoraj zagotovo bomo videli še

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo obèine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Roanc, Darko Meznariè in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljariè. Slika na naslovnici: jesenski motiv, Foto: MZ. Oblikovanje in priprava na tisk: Borut Lindiè s.p., Gajevci 12, Gorišnica. Tisk: MI BO TISK d.o.o.. Natisnjeno 1250 brezplaènih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si

03 November 2008 Aktualno

O dogajanju na sejah obèinskega sveta

Od zadnje izdaje Lista iz Markovcev so parcel v III. fazi bile tri seje obèinskega sveta: redna, iz- obrtne cone Novi redna in dopisna. Jork po izklicni Na dopisni seji, 9. julija 2008, so obèinski ceni 35,00 ev- svetniki sklenili, da se na parcelah k.o. Nova rov/m2. Prav tako vas pri Markovcih v lasti Frank Milana in so sklenili, da se Olge, Cvetko Martina in Roze ter Radoliè objavi javni razpis Nee in Veršiè Nee uveljavlja predkupna za zbiranje ponudb pravica obèine in doloèili višino kupnine 11 za prodajo domaèi- €/m2 stavbne parcele, ki bodo sluile za je (Juriè) v Borov- potrebe širitve obrtne cone Novi Jork. cih za izklicno ceno Na 3. izredni seji, ki je bila 31. julija 2008, so 60.000,00 evrov. Iz obèinski svetniki potrdili predinvesticijsko javnega dobra so zasnovo za projekt Vitalizacija ptujskega izvzeli opušèeno jezera - športno turistièni, rekreativno izo- javno pot v Mar- braevalni center Ptuj in investicijski pro- kovcih. Od izgrad- gram za isti projekt. Doloèili so tudi, da se nje kanala se le-ta razlika sredstev, potrebnih za izdajo obèin- ne uporablja veè. skega zbornika v višini 18.000 evrov za pot- Za potrebe javne rebe tiska, oblikovanja, honorarjev in po- poti v Bukovcih godbenega dela èrpa iz ostanka sredstev (do Maroha) so namenjenih razširitvi ceste Markovci-Bo- sklenili odkupiti rovci. zemljišèa od Skla- Na koncu so se svetniki seznanili še s po- da kmetijskih zem- nudbo podjetja Super-NN iz Ljubljane za ljišè. Podali so so- sanacijo lagune v Šturmovcu in s poroèilom glasje k petletni od- o trendih varnostnih pojavov na obmoèju daji v najem pos- obèine Markovci za leto 2007. lovnega prostora (zobozdravnik) v 25. septembra 2008 je bila 15. redna seja prostorih obèinske obèinskega sveta, ki je bila predvsem pro- stavbe. Lokacija èistilne naprave Markovci raèunsko in premoenjsko obarvana. Svet- Svetniki so ob pri- niki so namreè sprejeli II. rebalans prora- sotnosti ravnatelja OŠ Markovci razprav- Borovci - Markovci, za III. fazo kanalizacije èuna za leto 2008. Za potrebe investitorja ljali o problematiki korišèenja športne dvo- s èistilno napravo v Markovcih in za rekon- Kljuèavnièarstvo Zemljariè so v prvi obrav- rane in sklenili, da osnovna šola pripravi strukcijo javne poti v Stojncih. navi sprejeli predlog Odloka o spremembah nov predlog cenika, upoštevajoè razliko Na koncu je upan obèinski svet seznanil še in dopolnitvah obèinskega podrobnega ugodnih in neugodnih terminov. s prejemniki in z višino sredstev, razdeljenih prostorskega naèrta za OC Novi Jork. Prisotni so na znanje vzeli še polletno rea- po avgustovskem neurju ter s poroèilom o V nadaljevanju so svetniki za dobrih 6 % lizacijo obèinskega proraèuna, ki so jo razdelitvi sredstev za sofinanciranje prog- zvišali ceno vrtca. prejeli konec sedmega meseca. Prav tako so ramov športa v letu 2008 in za sofinanci- V brezplaèno uporabo so za obdobje desetih se seznanili s spremembami in dopolnit- ranje kulturnih programov v letu 2008. Kot let oddali zemljišèe in pripadajoèi del pos- vami investicijskih programov, ki jih je u- vselej je tudi tokrat bilo postavljenih nekaj lovne stavbe gasilskega doma v Markovcih pan dopolnil, oziroma spremenil za potrebe zanimivih svetniških vprašanj in pobud. PGD Markovci. Sklenili so tudi, da se objavi prijave na razpis, in sicer za komasacijo MBK javni razpis za zbiranje ponudb za prodajo kmetijskih zemljišè, za rekonstrukcijo ceste Obèinska uprava

POSEBNO OPOZORILO

SEIGANJE komunalnih odpadkov, odpadkov z vrtov, na prostem, na mestu nastanka, v gospodinjskih kurišèih, v kotlovnicah in podobno v naravi je prepovedano. Biološko razgradljive odpadke je potrebno kompostirati, ali pa odlagati v posodo za biološke odpadke. Seiganje se šteje kot prekršek in prekrškovni organ lahko na kraju samem povzroèitelju izreèe in izda plaèilni nalog z globo štiristo evrov, pravni osebi pa tisoè štiristo evrov.

Majda Murko, komunalna inšpektorica

04 Glasilo obèine Markovci Aktualno

Izgradnja III. - zadnje faze fekalne kanalizacije Zabovci - Markovci

S konèanjem izgradnje kanalizacije, ki zajema obmoèje vasi Markovci in veèji del vasi Zabovci, je zakljuèena II. faza izgradnje kanalizacijskega voda. V sklopu te faze izvedbe del je bilo poloeno preko štiri kilometre kanalizacijskih cevovodov z vsemi potrebni revizijskimi jaški in dvema èrpališèema. Vzporedno z izvedbo kanalizacije je v delu, kjer poteka trasa kanalizacijske- ga omreja, izvedena tudi rekonstrukcija vodovodnega omreja ter urejena javna razsvetljava.

Kljub temu, da veèina vašèanov Markovcev 1800 PE in je locirana na levobrenem dre- in Zabovcev na svojih parcelah e ima kana- nanem kanalu (potok Rogoznica) Ptujske- lizacijske prikljuèke, bo instaliranje hišnih ga jezera, okrog 500 metrov severozahodno prikljuèkov na sekundarni del kanalizacije od obstojeèe zazidave v Markovcih. moen šele po konèanju III. faze izgradnje Gradbeni posegi so te dni moteèi predvsem kanalizacije. III. faza zajema izgradnjo bio- za vašèane spodnjega dela Markovcev (v loške èistilne naprave s èrpališèem in tlaè- delu Markovcev s hišnimi številkami od 68 nim vodom ter izvedbo gravitacijskega vo- do 92), saj se dela izvajajo v delu cestišèa, ki da fekalne kanalizacije v delu Markovcev je za nekatere vašèane edina dovozna pot do (od hišne številke 68 do 92). njihovih domov. Izgradnja biološke èistilne naprave in gravi- Na javnem razpisu za izvedbo III. faze kana-

Foto: Branko Zorko Izvedba kanalizacijskega voda 3,5 metra pod terenom cestišèa da za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007- 20013, razvojne prioritete: Razvoj regij; prednostne usmeritve: Regionalni razvojni programi ter javnega razpisa za izbor ope- Gradnja èistilne naprave Foto: racij Tretji javni razpis za prednostno usme- Branko Zorko ritev » Regionalni razvojni programi« v tacijskega voda kanalizacije je e v polnem lizacije Markovci - Zabovci je kot najugod- okviru Operativnega programa krepitve re- teku, prav tako so e prièela dela na èrpališ- nejši ponudnik izbrano Komunalno podjetje gionalnih razvojnih potencialov za obdobje èu ter tlaènem vodu kanalizacije. Ptuj d.d. Vrednost del, vkljuèno z DDV je 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj Biološka èistilna naprava je projektirana za 665.316,25 evrov. Operacijo delno financira regij«. 1200 PE, s predvideno monostjo širitve na Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla- Branko Zorko Zbiralnice loèenih frakcij (ekološki otoki), kjer povzroèitelji komunalnih odpadkov odlagamo loèene komunalne odpadke Èisto mesto Ptuj, d.o.o., skrbi za pravilno Markovci (Uradni list Republike Slovenije, steklenic, kozarce za vlaganje in druge stek- ravnanje z odpadki, kar pomeni zbiranje in št. 97/05 in 11/07) lene posode, s katerih odstranimo vse ne- odvoz odpadkov, obdelavo, ter odstranjeva- Za zagotavljanje kakovostne javne slube je steklene dele. Steklo mora biti èisto. nje (odlaganje ostankov predelave) komu- na celotnem obmoèju Obèine Markovci PLASTIÈNAEMBALAA: odlagamo pla- nalnih odpadkov po loèenem zbiranju. uvedeno loèeno zbiranje komunalnih od- stenke vseh vrst brezalkoholnih in alkohol- Zbiranje ne pomeni samo praznjenja in padkov, ki je obvezno za vse povzroèitelje nih pijaè. V namensko posodo za plastiko odvoza posod z odpadki od povzroèiteljev komunalnih odpadkov. Vsako nepravilno odlagamo tudi tetrapak embalao. komunalnih odpadkov, temveè gre tudi za odlaganje odpadkov je prepovedano in se PLOÈEVINKE: odlagamo odpadke iz plo- druge odpadke, ki jih izvajalec javne slube šteje kot prekršek ter se kaznuje. Uporab- èevink vseh vrst pijaè in hrane. Biti morajo med letom prevzema (kosovne, loèene nike storitve javne slube opozarjamo, da je èiste. frakcije, nevarni odpadki in ostanek od- dovoljeno odlagati odpadke izkljuèno v štiri Veèje kolièine komunalnih odpadkov lahko padkov), zato je pomembno, da odpadke na namenske posode, katere so namešèene na obèani Obèine Markovci, ki so vkljuèeni v izvoru loèimo in jih šele nato odloimo v zbiralnicah loèenih frakcij in opremljene z redni meseèni odvoz odpadkov, brezplaèno namenske posode po njihovi vrsti. napisom: oddajo v Zbirnem centru CERO Gajke, Dor- Naèin, predmet in pogoje doloèa Odlok o STAR PAPIR: odlagamo èasopise, revije, navska cesta 26, na Ptuju, in sicer v polet- naèinu opravljanja obveznih lokalnih prospekte, zvezke, knjige, brošure, pisarniš- nem obratovalnem èasu vsak delavnik od 8. gospodarskih javnih slub zbiranja in ki in raèunalniški papir, embalani papir in do 20. ure, v zimskem pa vsak delavnik od 8. prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja kartonske škatle, druge izdelke iz papirja in do 17. ure. V soboto pa od 8. do 14. ure. ostankov predelave ali odstranjevanja ko- kartona. Majda Murko, munalnih odpadkov na obmoèju Obèine ODPADNO STEKLO: odlagamo vse vrste komunalna inšpektorica

05 November 2008 Investicije

O nalobah v cestno infrastrukturo

Rekonstrukcija ceste Markovci - Borovci djetje Ptuj d.o.o., ki je bilo na javnem raz- Asfaltirana javna pot - Stojnci »farme Povezovalna cesta LC32181 Markovci - pisu izbrano kot najugodnejše. Predraèun- Perutnine Ptuj« Borovci, ki je bila grajena predvsem za lo- ska vrednost del, vkljuèno z DDV, znaša kalni promet, je s širitvijo industrijske cone 360.440,23 evrov. Rekonstrukcijo ceste Vašèani Stojncev in okolice, ki imajo kme- Novi Jork vedno bolj obremenjena tudi z delno financira Evropska unija, in sicer iz tijske obdelovalne površine na relaciji dostavnimi vozili, saj cesta omogoèa nepos- Evropskega sklada za regionalni razvoj. Stojnci-Siget, do farm Perutnine Ptuj redno povezavo obrtne cone z glavno cesto Operacija se izvaja v okviru Operativnega (JP829 091), e lahko izvajajo spravilo pri- G2, Spuhlja - Ormo. S predvideno širitvijo programa krepitve regionalnih razvojnih delka po cesti z asfaltno prevleko. Trasa industrijske cone (izgradnja IV. faze obrtne potencialov za obdobje 2007-2013, razvoj- ceste poteka v osi obstojeèe makadamske Novi Jork) se obremenitev te ceste še pove- ne prioritete: Razvoj regij; prednostne us- cesta v dolini 600 metrov. èuje, zato je bila izvedena rekonstrukcija. meritve Razvoj obmejnih obmoèjih s Hr- Dela je izvajalo Cestno podjetje Ptuj d.o.o., Trasa rekonstruirane ceste poteka v osi do- vaško, ter javnega razpisa za izbor operacij s katerim je bila sklenjena pogodba v vred- nosti 65.971,40 evrov. Rekonstrukcijo ceste v deleu 50% financira Sluba Vlade Re- publike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Foto: MZ Modernizirano cesto Borovci - Markovci so tudi slovesno odprli. Vrvico so prerezali upan Franc Kekec, podupan in domaèin Borovcev Zvonko Èrešnik in predsednik vaškega odbora Borovci Robert Lajh. sedanje dotrajane cesta z obojestransko raz- Drugi javni razpis za prednostno usmeritev širitvijo asfaltne prevleke v širini 5 metrov. »Razvoj obmejnih obmoèij s Hrvaško« v V delu navezave na glavno cesto G2 Spuh- okviru Operativnega programa krepitve lja - Ormo, je širina asfaltne prevleke zara- regionalnih razvojnih potencialov za Foto: Branko Zorko di naselja zoena na 4 metre. Zoitev ceste v obdobje 2007-2013, razvojne prioritete tem delu je v skupni dolini 30 metrov. Po »Razvoj regij«. Dele financiranja ceste iz Asfaltirana cesta proti farmam Stojnci celotni obojestranski dolini ceste je pas omenjenega naslova je 100% opravièenih utrjene bankine širine 0,5 metra. stroškov. Rekonstrukcijo ceste je izvajalo Cestno po- Branko Zorko

Borovèani smo 19. 9. 2008 prisostvovali odprtju nove ceste na relaciji Borovci - Markovci. Cesta nas je e leta opozarjala na potrebno obnovo, saj je bila e polna lukenj in skoraj brez bankin, tako da si je marsikateri voznik poškodoval avtomobil. Vašèanipa tudi ostali, ki se pogosto vozimo po omenjeni cesti, smo zelo hvaleni predstavnikom obèine ter našemu sovašèanu in hkrati podupanu Zvonku Èrešniku za prizadevnost pri izgradnji omenjene ceste. elimo si, da nam cesta dobro in varno slui in da ne postane kakšen dirkalni poligon za brezvestne voznike. Spregovoriti pa moramo še nekaj besed o praznovanju obletnice naše vasi. Praznovali smo sicer e junija na prvi poletni dan, ampak Borovèani se ga še vedno z veseljem spomnimo. Vse, ki so prišli in z nami praznovali, smo najprej pogostili s kozarcem kvinte ter kruhom, zaseko in lukom. Prejeli so bilten o Borovcih ter darilo. Potem smo jih povabili na razstavo starih slik, orodij, kmeèkih jedi ter zelo zanimivega prikaza butanja hiš. Sledil je kulturni program, v katerem smo prikazali vas skozi zgodovino na naš edinstven, predvsem pa preprost naèin. Po uradnem delu smo seveda, kakor se spodobi, plesali in rajali celo noè. Za izvedbo praznovanja se je aktivirala cela vas, zato tudi vse èestitke in zahvale, ki smo jih prejeli, veljajo vsem Borovèanom.

Vaški odbor Borovci, predsednik Robert Lajh

06 Glasilo obèine Markovci Dogodki

Lekarna Ptuj praznuje 50 let

Lekarna Ptuj praznuje petdeseti rojstni dan, to je petdeset let delovanja v pros- torih na Trstenjakovi ulici 9. Lekarniška dejavnost sega veliko dlje v preteklost, saj je Ptuj prvo lekarno dobil e leta 1587. Danes deluje v sklopu javnega zavoda Lekarne Ptuj sedem lekarniških enot. Vse so nastale in se razvijajo ob pomoèi vseh zaposlenih v zavodu, zlasti pa ob strokovni in organizacijski podpori Lekarne Ptuj. Mesto Ptuj z okolico se upravièeno ponaša s svojo bogato preteklostjo. Bogata je tudi zgodovina lekarniške dejavnosti na Ptuju, saj je v šestnajstem stoletju, ko so v slovens- kem prostoru nastajale prve lekarne, eno prvih leta 1587 dobil tudi Ptuj. Leta 1922 sta na Ptuju delovali dve lekarni, in sicer Le- karna pri zlatem jelenu in Lekarna pri za- morcu. Tega leta se jima je pridruila še tretja in hkrati prva slovenska lekarna, to je bila Lekarna pri svetemAntonu. Lekarna pri Ptujske lekarne v tem letu praznujejo 50 let. zlatem jelenu je bila poškodovana v èasu Foto: Arhiv lekarne Ptuj druge svetovne vojne. Ostali dve lekarni so Vzporedno s širitvijo mree lekarn na šir- moremo k ohranjanju zdravja. leta 1958 zaprli in preselili ta del zdravstve- šem obmoèju Ptuja in Ormoa se je spre- Naš praznik elimo deliti z vsemi, ki kakor- ne dejavnosti v prostore na Trstenjakovi minjal tudi naèin dela lekarniških farma- koli potrebujete naše storitve. Lekarniški ulici 9, kjer je Lekarna Ptuj še danes. cevtov in drugih strokovnih delavcev. Ne- farmacevt in vsi ostali, zaposleni v lekarnah, Ob pomoèi kolektiva Lekarne Ptuj se je na koè je bilo pomembno, da je pacient dobil smo tu zaradi vas. Zato bomo v tednu, ki ga širšem obmoèju širila mrea lekarn. Najprej pravo zdravilo ob pravem èasu. Danes je to namenjamo praznovanju, to je od 3. 11. do 7. v Majšperku, nato v Kidrièevem in leta 1975 premalo. Vroèitev zdravila spremlja nasvet 11., za vas pripravili svetovalne kotièke. še v Ormou in Središèu. Slednji dve enoti o njegovi, varni pravilni in uèinkoviti upo- Strokovni delavci vam bomo svetovali o sta se kasneje odcepili in nastal je samosto- rabi. Ta nasvet podeli izdelku, ki mu reèemo temah, ki smo jih v zadnjem letu objavljali v jen zavod - Lekarna Ormo. V Lekarnah zdravilo, njegovo pravo vrednost. Ob pre- medijih in seveda tudi o vsem ostalem, kar Ptuj pa smo še naprej širili lekarniško mreo skrbi prebivalcev z zdravili na recept postaja vas zanima in je povezano z zdravjem, in priblievali dejavnost preskrbe z zdravili vse bolj pomemben del našega dela sveto- zdravili in drugimi izdelki, ki so na voljo v prebivalcem. Nastale so nove lekarne: Le- vanje in izdajanje zdravil brez recepta, naših lekarnah. karna Gorišnica, Lekarna Breg in Lekarna medicinskih pripomoèkov, izdelkov za nego Prijazno vabljeni - praznujte z nami! Budina - Brstje na Ptuju, lekarniška podru- in prehranskih dopolnil, s katerimi odpra- nica Videm pri Ptuju. vljamo manjše zdravstvene teave in pripo- Darja Potoènik Benèiè, mag. farm., spec. egnanje Franèove kapele

V nedeljo, 14. septembra, smo v Markovcih maše s cerkvenim ljudskim petjem. pripravili sveèano blagoslovitev prenovlje- Kljub mrzlemu nedeljskemu popol- ne Bezjakove kapele - Franèove po domaèe. dnevu se je zbralo kar precej Markov- Pobuda za prenovo je prišla e lansko leto s èanov in Bezjakovih sorodnikov, ki strani predsednika vaškega odbora, do so za vse prisotne pripravili pogos- realizacije pa je prišlo v letošnjem poletju, titev. ko se je omogoèilo dovolj finanènih sred- Za nas - vašèane Markovcev, je to stev. Ta so potem prišla iz obèine in vaške vsekakor pridobitev k celotni ureje- skupnosti, k financiranju pa je pristopila nosti naše vasi, ki se izboljšuje tudi v tudi druina Bezjak (Franèova). razliènih koncih, ne samo v centru G. Bezjak, Franèov gospodar, je na zaèetku vasi. slovesnega blagoslova predstavil zgodovi- no iz upnijske kronike. Kapelica sv. Kria Marija Prelog se je zaèela graditi 1858 v zahvalo za us- tavitev poara v Markovcih maja 1857. Po virih, ki so ohranjeni na kapelici, je bila dokonèana 1864. Ob upnikovem blagoslovu so zapele še markovske cerkvene ljudske pevke, ki e Foto: Marija Prelog vsa leta popestrijo vsakodnevne jutranje Obnovljena Franèova kapela v Markovcih

07 November 2008 Društva in dogodki

Avto moto društvo Markovci praznovalo 50 let svojega dela

V letošnjem letu je Avto moto društvo pripravili lep in bogat program. Nadaljevali Na obènem zboru smo se z zahvalami, Markovci praznovalo svoj praznik - 50 let smo z obènim zborom, na katerem smo plaketami in odlièji zahvalili našim èlanom dela društva. Na obènem zboru s prosla- pregledali enoletno delo našega društva. V za opravljeno delo. Jubilejno listino je vo smo se zbrali 16. 5. 2008 v Osnovni šoli nadaljevanju smo pripravili kroniko 50-let- predstavnik Avto moto zveze Slovenije ob Markovci. nega dela. jubileju podelil Avto moto društvu Mar- V teh letih je bilo opravljenega veliko dela, kovci. Posebno odlièje Avto moto zveze Veseli in poèašèeni smo bili, da je na obè- predvsem pri vzgoji in šolanju voznikov, Slovenije je prejel naš èastni predsednik nem zboru prisostvoval generalni sekretar prav tako pa tudi na preventivnem podroèju, Vladko Korošec. Plakete Avto moto zveze Avto moto zveze Slovenije Matja Gaberš- predvsem pri varovanju otrok ob zaèetku Slovenije so prejeli: Anton Habjaniè, Alojz èek. S svojo prisotnostjo nas je poèastil tudi šolskega leta. Letno organiziramo preven- Janekoviè, Franc Njegaè in Martin Za- upan Obèine Markovci Franc Kekec. Na tivna predavanja in testiranja voznikov. muda. Èastni znak Avto moto zveze Slo- obènem zboru so bili predstavniki društev v Prav s to akcijo elimo, da bi se èim veè voz- venije so prejeli: Janez Bezjak, Venèeslav Obèini Markovci - predsednik Avto moto nikov, predvsem starejših, seznanilo z Galun, Ivan Mikša in Marjan Verlak. Odliè- društva Ptuj Uroš Langerholc, Milan Zu- novimi predpisi, ki se veèkrat spreminjajo. ja Avto moto zveze Slovenije so prejeli: panc in predstavnica Osnovne šole Markov- Letos bomo v zimskih mesecih izvedli tes- Stanko Korošec, Roman Kuhar, Frido Maj- ci. Uèenci Osnovne šole Markovci so nam tiranje in predavanje o varni vonji. cen, Danijel Pukšiè in Konrad Strelec. Tako, kot v vseh društvih, je tudi naše delo pros- tovoljno. Plaèilo so priznanja in zahvale za opravljeno delo. Predstavnik Avto moto zveze Slovenije je vsem dobitnikom èestital in Avto moto društvu elel še veliko uspeha. Èestitki se je pridruil upan Franc Kekec in se zahvalil za naše delo. Èestitke ob prazni- ku so nam izrekli Etnografsko društvo Korant Markovci, Avto moto društvo Ptuj, Avto šola Štart in Prostovoljno gasilsko društvo Markovci. Predsednik Avto moto društva Markovci se je zahvalil za vse èes- titke ob visokem jubileju, zaelel pa je še vsem iveèim ustanovnim èlanom dobrega zdravja. Zahvalil se je tudi Obèini Markovci za sredstva, ki jih namenjajo za naše delo. Tudi Osnovni šoli Markovci velja zahvala za prostore, ki nam jih nudi. Voznicam in voznikom elimo varno vonjo.

Predsednik AMD Markovci Dobitnik najvišjega priznanja Vladko Korošec Foto: Martin Zamuda Martin Zamuda Tudi to je dobrodelnost

V mesecu Marijinega èašèenja - v maju, je naše upnišèe dobilo novo zunanjo podobo, ki jo je e kar potrebovalo. Za našega upnika je bilo to seveda precej skrbi, tako kot za vsakega dobrega gospodarja, vendar se je na koncu veselil dobro opravljenega dela. Tako je nekaj markovskih in zabovskih ena »stopilo skupaj«. Organizirale delovno akcijo, oèistile odpadni omet in vse ostalo okrog upnišèa. Ko je fasada bila konèana, sta se notranjega dela upnišèa èišèenja lotili Tilèka in Brigita. Tudi to je dobrodelnost in spoštovane pro- stovoljke, hvala vam v imenu vseh faranov, saj nam je naše upnišèe res v ponos, ko se blešèi v svoji sonèni barvi in urejenosti.

Marija Prelog Gospodinje, ki so priskoèile na pomoè g. upniku pri urejanju okolice upnišèa. Foto: Marija Prelog

08 Glasilo obèine Markovci Društva in dogodki

8. prireditev Turistiènega društva urejenost okolja 2008

Letos je potekala e 8. prireditev, podelitev priznanj za urejenost okolja, ki jo pripravi Turistièno društvo obèine Markovci. Obiskovalce je uvodoma pozdravil predsednik TD Franc Brodnjak. Predstavil je delo komisije, ki je bdela od pomladi do same prireditve nad tem, kdo si bo letos pridobil priznanje.

Delo komisije je vsekakor zahtevno, saj nel otroški cerkveni pevski lahko reèemo, da vsi obèani dobro skrbimo zbor Zvonèki cerkve sv. za okolje in svoje domove. Kriterij je al Marko. Pevci in pevke zbora takšen, da v vsaki naši vasi izberejo le po res ubrano pojejo pod vodst- eno domaèijo ter po eno priznanje za ureje- vom Alenke Roanc in Gre- nost poslovnega prostora, najlepše urejeni gorja Zmazka. del vasi, najlepše urejeni vaški objekt, po- Sledilo je preseneèenje ve- sebno priznanje za promocijo turizma in èera. TD je povabilo igralca izbere se tudi naj kmetija. Zgodaj spomladi Bojana Emeršièa - Zmageca. razmišljamo, katere roe naj izberemo, da Povabilo je sprejel, vendar bodo krasile dom - balkone, okenske police se je v zadnjem trenutku op- in zelenice. Nekaj ro si gospodinje vzgoji- ravièil (bil je ob eni, ki pri- mo same s podtaknjenci. Velik izbor pa èakuje otroka, morda je e imamo ponujen v cvetlièarnah. Ko izbere- zdaj, ko to pišem, postal oè- mo roe, si zagotovimo delo z njimi vse tja ka). Pa vseeno nismo ostali v do novembra. Za svoje delo smo vsi nagra- zagati. Konjeniški klub Nova vas je iz rok Turistiènega društva jeni s cvetjem svojih ro. V oktobru priène S koèijo se je pripeljal Naš prejel posebno priznanje za promocijo turizma. dihati jesen, ki navdušuje z lepimi jesens- Zmagec. Ne samo, da je naša Foto: MZ kimi barvami. Listje priène odpadati z dre- Obèina urejena, imamo tudi sposobne ljudi, Sledilo je le še vabilo obiskovalcem, da si ves in je drevje vse bolj golo in izginjati priè- ki znajo ,,vskoèiti" in nadomestiti znano film na prostem (na obèinskem dvorišèu) ne cvetje z balkonov in okenskih polic. osebnost. To je storila Darinka Meznariè iz ogledajo in ob 87- minutnem filmu uivajo, Prej tako cvetoèa naselja, kjer so slapovi Stojncev (nagrajenka iz naj kmetije 2008). pozabijo na vsakdan in se nasmejijo ob ko- pisanega cvetja pritegnili številne poglede, Bila je "kopija" ta pravega Zmageca. V in- medijanskih prizorih. Naslednje leto pridite se pripravljajo na prihod zime. Hiša je bila in tervjuju z njo sem izvedela, da je bila rojena v kino še vi. bo zrcalo ljudi, ki ivijo v njej. kot Zmagec na stujnskem kurenbalu, ki ga Na prireditvi, ki sem jo vodila Silva Pilinger, Zakljuèna prireditev tradicionalne akcije prirejajo v mesecu decembru. Z njihove pa smo seveda podelili tudi priznanja za ocenjevanja urejenosti okolja v obèini Mar- prireditve so jo vašèani priporoèili v oddajo urejenost okolice. Priznanja sta podelila u- kovci je bila v mesecu septembru. Program Vzemi ali pusti, kjer se je sreèala s ta pravim pan Franc Kekec in predsednik TD Franc so popestrile pevke 7 mladih - sekcija fol- Zmagecom, obleèena in s frizuro, kakršno Brodnjak. Komisija za podelitev se je odlo- klornega društva Markovci. Prireditev je ima on v oddaji. Povedala je, da mu je takrat èila, da v letošnjem letu priznanja prejmejo bila popestrena z videospotom, ki ga je pos- nesla potico in "korflašo" vina. Malo je bila Bezjak Marjan in Marija - Markovci, Fijan razoèarana, ker ni prišel v Janez in Majda - Zabovci, druina Ranfl - Markovce, èeš vsaj "korf- Kosec - Borovci, druina Strelec - Strelci, lašo bi mi prnesa nazej, druina Kitak - Prvenci, Solina Marija in drüga niti nesn prièakü- Lozinšek Dušan - Stojnci, druina Meznariè vala". Ta stujnski Zmagec - Bukovci, Kekec Ivan in Vesna - Nova vas pa se je na prireditvi seveda ter druina Prelog - Sobetinci. Med najlepše potrudil, da je obiskovalce urejenimi vaškimi objekti je letos priznanje nasmejal, zapel pesem in k bilo dodeljeno za gasilsko-vaški dom Nova refrenu so prispevali vsi vas, najlepše urejeni del vasi je po mnenju obiskovalci. Hvala, Zma- komisije pri vrtcu in veènamenski dvorani gec - Darinka. Markovci, za najlepše urejeni poslovni pro- Sledila je predstavitev vse- stor pa so izbrali gostišèe pri Ribeku v Stojn- bine filma Babica gre na cih. Za naj kmetijo so razglasili kmetijo jug. Bojan Emeršiè je v tem Meznariè, prav tako iz Stojncev. Podeljeno filmu odigral vlogo Davi- je bilo tudi priznanje za promocijo turizma, da. Montaa tega filma pa ki ga je prejel Konjeniški klub Nova vas. je delo domaèina naše ob- Èestitke vsem dobitnikom priznanj! Gasilsko - vaški dom Nova vas je po mnenju strokovne èine, Stanka Kostanjevca komisije najlepše urejeni vaški objekt. Foto: MZ mlajšega iz Strelcev. Silva Pilinger

Kmetija Meznariè je druinska kmetija, ki nadaljuje delo starih staršev. Na kmetiji so štirje rodovi: dedek Janez in babica Kristina, zdajšnja gospodarja Milan in Darinka, njun sin Milan- naslednik, ki mu pri poslih s tujine pomaga dekle Anja, hèerka Janja z Boštjanom in njunim sinom anom, kaj kmalu se mu bo pridruil še bratec, in pa hèerka Mojca. Na kmetiji obdelujejo 106 hektarjev zemlje. Primarna dejavnost kmetije je v poljedelstvu (krompir - 20 hektarjev) in ivinoreja (50 bikov) ter pridelava hrane za ivali, ki jih pitajo. Svoje zemlje imajo 22 hektarjev, ostalo pa imajo v najemu. V letošnjem letu so skoraj v celoti posodobili strojni park, èakajo še sredstva iz razpisa, na katerega so se prijavili. Dedek in babica danes obdelujeta svoj vinograd v VelikemVrhu v Halozah. Poleg veliko dela na kmetiji so vsi èlani aktivni še v društvih in skupinah.

09 November 2008 Društva in dogodki

Sreèanje krvodajalcev in obèni zbor OORK Markovci

V zaèetku junija smo se v poznih popoldanskih urah sreèali krvodajalci in èlani RK z gosti v èudoviti dvorani PGD Markovci. Razlog, da se sreèamo v zaèetku junija je, da je 4. junij nacionalni - slovenski dan krvodajalstva, 14. junij pa mednarodni dan krvodajalstva. Vsako sekundo po vsem svetu ljudje vseh starosti in razliènih ivljenjskih slogov potrebujejo za ozdravitev ali ohranitev ogroenega ivljenja transfuzijo krvi. Potreba po krvi je splošna, dostop do nje pa al ni enak za vse, ki jo potrebujejo. Pomanjkanje krvi je še vedno posebej pereè v dravah v razvoju, kjer ivi veèina svetovne populacije. Zelo pomembni so redni krvodajalci, kajti zagotavljajo najbolj varno kri in omogoèajo zadostno zalogo krvi in krvnih pripravkov doloèenih krvnih skupin. Na sreèanju so priznanja in plakete prejeli krvodajalci, ki so do konca lanskega leta darovali kri od 5 do 50-krat. Letos sta priznanji in plaketi za 50 odvzemov krvi prejela Drago Robnik iz Markovcev in Mirko Èuš iz Bukovcev. Biti krvodajalec, ne samo, da je humano dejanje, ampak je tudi prioriteta posameznikov, da so dovolj zdravi in sposobni prebroditi »strah pred debelo iglo«, da smejo kri darovati ljudem, ki jo v doloèenih trenutkih potrebujejo. Zato krvodajalci resnièno smemo biti ponosni na svoja dejanja. Vabimopa tudi mlade, da se nam pridruijo v rednih krvodajalskih akcijah. Letna konferenca oziroma obèni zbor paè mora biti izvršen, da se zadosti zakonu. Za èlane RK pa je skorajda brezpredmeten, saj se naše delo vidi èez celo leto. Javnost o naših dejav- nostih obvešèamo z vabili in oznanili, naše junijsko sreèanje pa je predvsem namenjeno krvo- dajalcem.

Foto: Marija Prelog Spoštovani krvodajalci! Hvala vam v imenu vseh tistih, ki jim pomagate pri ohranitvi njihovih ivljenj. Drago (Karl) Robnik je med najaktivnejšimi krvodajalci v markovski obèini. Marija Prelog Predstavitev Rdeèega kria in Karitas v osnovni šoli

V tednu Rdeèega kria smo na osnovni šoli Markovci predstavili dve humanitarni organizaciji, ki delujeta v naši obèini. Dobro šolsko uro smo se druili z uèenci, otroci pa so celo zapisali svoje vtise z našega sreèanja in jih nekaj tudi objav- ljamo.

»V tednu Rdeèega kria sta nas obiskali »Ga. Marija je povedala, da je RK medna- pomoè. Pomagata lahko z oblaèili in s paketi predsednici dveh dobrodelnih organizacij v rodna organizacija, ki pomaga vsem ljudem hrane. Prav tako pa sta povedali, da vsi lah- obèini Markovci. Ga. Marija Prelog je pred- v stiski. ko darujejo oblaèila, ki jih ne potrebujejo sednica Rdeèega kria, ga. Matilda Marko- Prebrala nam je zgodbo, ki je govorila o veè. Veselita se dejanj vseh nas, ki bomo na viè pa je predsednica Karitasa. Gospe sta se fantu, ki je pomagal svojemu prijatelju, ki je ta naèin priskoèili na pomoè ljudem, ko to nam zelo lepo predstavili. Povedali sta nam bil v stiski. Èlovek nikoli ne ve, kdaj potre- najbolj potrebujejo,« zakljuèuje razmišljan- veliko zanimivega o Rdeèem kriu in Kari- buje pomoè soèloveka! Po vsaki pomoèi je markovskih osnovnošolcev o humanitar- tasu. Rekli sta, da je zelo lepo pomagati. Tu- moramo tistemu, ki nam je pomagal, izreèi nih organizacijah David Rojko. di onidve pomagata ljudem na vsakem kora- besedo HVALA, saj v stiski velikokrat naj- ku. Pomoè se zaène z malimi deli, nadaljuje demo dobrega prijatelja. Bilo nam je zani- Zbrala: Marija Prelog pa se z velikimi. Ga. Marija nam je povedala mivo, saj smo se spoznali z resnico, ki se zgodbo o fantu, ki je ob neki nesreèi spoznal odvija okrog nas in je pravega prijatelja. Dobili smo tudi majhne vsaki dan veèja. De- knjiice, v katerih je pisalo, kako lahko lajmo na tem, da bo pomagamo.Tega dne smo se nauèili veliko grdih stvari èim manj dobrega. Upamo, da bomo tudi mi naredili in uivajmo v lepih veliko dobrih del in pomagali ljudem, ki so trenutkih,« meni Bla potrebni pomoèi. Gospod knjinièar se jima Matjašiè. je lepo zahvalil, mi pa smo jima zaploskali,« »Gospa Marija poma- so zapisali Marko, Sara in Ivan. ga pri Rdeèem kriu, »Gospa Marija nam je povedala, da je Rdeèi gospa Tilèka pa pri kri dobrodelna organizacija, ki pomaga Karitasu. Obe sta zelo ljudem, ki potrebujejo pomoè, ko so v stiski. prijazni. Razloili sta Tudi Karitas je dobrodelna organizacija, ki nam, kaj poèneta in pa deluje v okviru cerkve. Karitas in Rdeèi komu pomagata. kri sta si zelo podobni, saj obe pomagata Povedali sta nam, da ljudem. Ta dan je bil zelo pouèen, ker smo pomagata vsem lju- spoznali, da tudi mi e lahko pomagamo dem, ki se znajdejo v Otilija Markoviè, vodja upnijske Karitas, in Marija Prelog, ljudem v stiski,« se obiska spominja Matic teavah torej vsem ti- predsednica OO RK Markovci, sta markovskim osnovnošolcem Šešerko. stim, ki potrebujejo predstavili delo humanitarnih organizacij. Foto: MZ

10 Glasilo obèine Markovci Društva in dogodki

Petje - boji dar

Da, uradno stopamo v pevsko sezono e dvanajsto leto! Ampak resnièno uradno; petje našega cerkvenega zbora sega namreè e mnogo let nazaj. Saj vendar vsi vemo, da se je v markovski fari vedno pelo … Vseeno pa za kot nekakšen »organiziran« nim zaèetkom. Za velik uspeh lahko vseka- tremi pesmimi so navdušili tamkajšnje ob- zaèetek upnijskega zbora štejemo zaèetke kor štejemo prvi posneti videospot in s tem èinstvo in ponovno poeli aplavz. Ob koncu 90-ih let, ko je zborovodja Daniel TEMENT CD naših najmlajših Zvonèkov. Na zaklju- meseca se bodo udeleili tudi gostovanja v prièel uriti pevske glasove takratnih gene- èenem junijskem izletu v Kamniških plani- Šentilju na Koroškem, kamor so nas pova- racij. Mnogi od teh v zboru prepevajo še nah so posneli prvi del, doma, v Markovcih, bili naši prijatelji. danes, kar je dokaz, da petje ni le dejavnost, pa še ostalo. Za tehnièno plat sta poskrbela Poudariti moramo tudi, da pevci med polet- ki ga opravljamo v prostem èasu, ampak te Gregor Zmazek inAndrej Kramberger. Tako jem nismo poèivali. Za nami so številni pog- dobesedno zasvoji. Kmalu zatem smo smo lahko prvo septembrsko nedeljo pri rebni in poroèni obredi, peli smo tudi na ustanovili še Kulturno umetniško društvo maši spremljali premiero videospota. Ve- Zavrèu. Na veliki šmaren, 15. avgusta, smo Markovski zvon, kar je bila še dodatna po- selje in radost vseh pevcev ob poslušanem je bili namreè povabljeni k Mariji vnebovzeti, buda za ustvarjanje novega, s tem pa so dokaz, da resnièno pojemo s srcem in da kjer smo odpeli pri slovesnem bogosluju. nastale tudi številne sekcije. prihodnost petja stoji predvsem na mladih. Dela resnièno ne zmanjka, kar nam daje no- Tako smo v letošnjem septembru ponovno Delo, ki smo ga opravili, bo ostalo v velikem vih moèi in idej. Za konec naj med svoje prièeli z vajami, ki redno potekajo ob petkih spominu našim mladim pevcem, vsem nam vrste ponovno povabimo vse tiste, ki še ali sobotah. Pripravljamo se na nedeljske sv. pa kot nova pridobitev. vedno oklevate, ali si ne upate pristopiti k maše, za nastope na prireditvah, gostovanjih Avtorja posnete pesmi Franca Juvana, du- pevskemu zboru. Verjemite, da je glas boji in še kje. Predvsem nam veliko pomeni hovnika iz Ljubljane, smo Zvonèki tudi dar in da ga je vredno izkoristiti. Medse druenje, ki ga oblikujemo na vajah, saj je obiskali. Zapeli smo mu nekaj njegovih pes- toplo vabimo vse ljubitelje pesmi, predvsem tempo današnjega èasa neustavljiv. Tako mi, predvsem pa pokazali naš izdelek, CD. pa nekaj moških glasov, saj teh nikoli ne smo se ponovno prièeli uèiti novih skladb, Bil je zelo navdušen in preseneèen, da so zmanjka. Druenje ob glasbi je resnièno ne- ki jih pridno študira naša zborovodkinja njegove pesmi pete tudi daleè naokoli. kaj tistega, kar te obogati - prav zaradi tega Polona Strelec-Èuš. V nedeljo, 12. oktobra, so se mladi pevci vabljeni vsi! Tudi ostale sekcije KUD-a Markovski zvon udeleili tudi revije otroških cerkvenih pev- Alenka Roanc ne poèivajo in so bile aktivne e pred urad- skih zborov, ki je potekala na Polenšaku. S Diamantni maturant Ptujske gimnazije je

Zabovèan Zakorakali smo v jesenski èas in v naših dveh humanitarnih organiza- cijah (Rdeèi kri ter upnijska Karitas) smo ponovno zaèeli z raznimi upan obèine Markovci Franc Kekec je prve dni septembra pripravil sprejem za dia- aktivnostmi za èim kvalitetnejše ivljenje. Radi bi vas seznanili z nekate- mantnega maturanta ptujske gimnazije rimi aktualnimi projekti. Marka Tementa iz Zabovcev. Osnovno šolo V nedeljo, 19. oktobra, smo med obema mašama ponovno zaèeli z orien- je Marko konèal v Markovcih, šolanje pa po tacijskimi krvnimi meritvami: nivo sladkorja, holesterola in mašèob v štirih gimnazijskih letih nadaljuje na Fa- krvi. Izvajali jih bomo redno vsako tretjo nedeljo med obema mašama v kulteti za strojništvo v Mariboru. Sicer pa ima Marko tudi nekaj zanimivih konjièkov: upnijski uèilnici. kot vsak mladostnik rad brska po medmre- V ponedeljek, 20. oktobra, se je zaèela razgibalna telovadba za »telo in ju, igra pa tudi bobne v eni izmed ptujskih duha«, kot e obièajno v dvorani PGD Markovci. V ponedeljek, 27. glasbenih skupin. oktobra, pa smo pripravili zanimivo predavanje z naslovom ivljenje - MZ radost, trpljenje … Predavala je Joica Gamse dr.med. spec. V zaèetku meseca novembra, to je v èetrtek, 6. novembra, ob 19. uri se priène zaèetno nadaljevalni plesni teèaj v prostorih PGD Markovci. Prosimo vas tudi za loèeno zbiranje èasopisnega in reklamnega papirja. Skupaj z uèenci OŠ bomo organizirali odvoz in tako pridobili vsaj nekaj finanènih sredstev za potrebe otrok v OŠ. Vse te aktivnosti niso same sebi namen, temveè da si naše ivljenje nare- dimo èim kvalitetnejše z minimalnimi finanènimi stroški. Za vse informacije se obrnite na: 041/ 327 - 043.

Vse dobro vam elimo! RK in upnijska Karitas

upan Franc Kekec èestita diamantnemu maturantu Marku Tementu. Foto: MZ

11 November 2008 Gasilstvo

Oktober - mesec poarne varnosti

Letošnje leto, ki se sicer še ni izteklo, si je gasilcev. Zanimivo pa je dejstvo, da so priblino 500.000 prostovolj-nih ur ne bomo gasilci najbolj zapomnili po dveh gume v tej isti gramoznici gorele tudi v letu zahtevamo niè. Le elimo si, da se kaj velikih intervencijah, ki sta se zgodili v 2007. takega ne bi veè ponovilo. naši neposredni bliini. Druga veèja intervencija se je zaèela v pe- Letošnji oktober - mesec poarne varnosti je tek, 15. avgusta 2008, prav tako okrog dvaj- namenjen poarom v naravi. Tudi teh je bilo Prva se je zgodila v noènem èasu, 17. julija sete ure ponoèi. Ujma s toèo, ki je zajela Ptuj v tem letu kar nekaj, v glavnem na Krasu. 2008, ko je okrog dvajsete ure zagorelo v z okolico, je poškodovala priblino 15.000 Škode v naravi sicer niso velike, izredno gramozni jami v Lovrencu na Dravskem objektov. Škoda, ki jo je povzroèila toèa, je drage pa so intervencije, še posebej, ko mora polju. Zagorelo je nekaj tisoè ton odpadnih bila vidna šele v soboto zjutraj in od takrat pri gašenju sodelovati helikopter. Ura gum, ki so bile predvidene za unièenje. naprej je bil na Ptuju ustanovljen regijski letenja helikopterja stane skoraj 400 evrov. Poar, ki se je izredno hitro širil, je gasilo štab, ki je vodil intervencijo vse do petka, In kaj bomo poèeli gasilci ta mesec? Ponov- 438 gasilcev. Intervencija pa je bila zaklju- 22. avgusta. Vseh sodelujoèih gasilcev na no bomo pregledali opremo, ugotavljali, kaj èena šele takrat, ko so vse goreèe gume bile tej intervenciji je bilo 2.995, od tega samo na vse nam manjka, da bi lahko bili uspešnejši prekrite z gramozom. Stroški intervencije so Ptuju 1.567. Po mnogih analizah, ki so bile na intervencijah. Prav gotovo ne smemo za- izvedene na razliènih nivo-jih, so nemariti vkljuèevanja novih èlanov in sode- prinesle zastrašujoèe zakljuè-ke. lovanja pri številnih izobraevalnih progra- Porabljene je bilo 110 ton plas-tiène mih, ki jih organizirajo GZS, Obmoèna folije, veè kot tona ebljev in veè kot gasilska zveza Ptuj in društva. Šli bomo v 40 kubikov lesa. Gasilci smo osnovne šole in mladim poskušali predsta- opravljali dela, za katera sploh nis- viti prostovoljno gasilstvo. Izobesili bomo mo usposobljeni, saj je bilo potreb- plakate in s tem poskušali vplivati na zavest no plezanje po zelo strmih strehah in posameznikov, da se bodo zavedali, kako opravljati krovsko-kleparska dela. tvegano je malomarno ravnanje z ognjem. Povrh vsega tega nimamo na razpo- 23. oktobra je obèina Markovci gostila 17 lago ustrezne osebne zašèitne opre- regijskih gasilskih poveljnikov na posvetu Foto: LJ me. Oprema, ki je namenjena za ga- na teme poara v Lovrencu in neurja v Ptuju. Toèa, ki je padala v veèernih urah, 15. avgusta je bila premera 52 mm. Sodelovalo je 2.995 gasilcev, ki je šenje, je predraga za tovrstne inter- 25. oktobra so se na Hajdini sreèali naši ve- opravilo pol milijona prostovoljnih ur. Materialni stroški vencije, zato je tudi v tem primeru terani, dan kasneje pa je obèinski poveljnik intervencije so znašali 200.000 €. škoda izredno velika na gasilski op- obiskal vsa društva. remi. Mesto Ptuj potrebuje 11. novembra se bodo sreèale èlanice zveze. bili ocenjeni na 130.000 evrov, gasilci pa so avtolestev, saj je kakršnakoli intervencija na Potem pa bomo poèasi zaèeli razmišljati o utrpeli veliko škodo na opremi. Gašenje je strmih strehah blokovskih naselij novem letu in o novoletnih èestitkah, ki jih bilo izredno teko, saj se pri gorenju gum prenevarna, da bi gasilci lahko kar tako bomo za novo leto izrekli vašèanom in isto- sprošèajo nekateri produkti, ki so strupeni in plezali po ostrešju. Samo materialni stroški èasno prinesli koledar za leto 2009. škodljivi za zdravje. Dolgotrajna izpostav- avgustovske intervencije znašajo priblino ljenost le-tem bi lahko resno ogrozila zdrav- 200.000 evrov. Gasilci pa za opravljenih LJ Sreèanje gasilk

Letošnje sreèanje èlanic gasilk podravske regije je organizirala gasilska zveza Le- nart. Vabilu so se odzvale tudi èlanice ga- silskega poveljstva obèine Markovci v okviru obmoène gasilske zveze Ptuj. Sreèale so se na èudovitem veènamenskem zunanjem športnem prireditvenem prostoru v Lenartu. Organizatorji so se potrudili in pripravili pester program zabavnih športnih iger, povezanih z gasilstvom. Iz obmoène gasilske zveze Ptuj so zraven èlanic iz PGD Markovci in Prvenci - Strelci sodelovale še gasilke iz Hajdoš, Ptuja in Podvincev. Skupaj so sestavile ekipo za so- delovanje pri igrah in bilo je prav zabavno. Sreèanje èlanic gasilk je vsekakor namen- jeno druenju enako misleèih in zavestnih deklet ter ena, ki v srcu èutijo soèutnost in pomoè do soèloveka, ne samo v primeru kakršnihkoli nesreè, temveè so pripravljene prisluhniti tudi, ko potrebujemo »samo« pogovor in slušatelja. Foto: Tilèka Horvat Utrinek s sreèanja Marija Prelog

12 Glasilo obèine Markovci Priloga

URADNE OBJAVE

Obèinski svet Obèine Markovci je na podlagi 16. èlena statuta obèine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obèin št. 15/2006) na seji, dne 25.9.2008 sprejel

SKLEP

o ukinitvi javnega dobra

I. Nepremiènini parcela št. 814/3 cesta, površine 354 m2, pripisana pri ZKV 619 k.o. Markovcise ukine status javnega dobra. II.

Nepremiènina preneha imeti znaèaj javnega dobra in postane last Obèine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci.

III. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obèin in zaène veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 478-0026/2007 Datum: 25.9.2008

Franc KEKEC, upan obèine Markovci

Na podlagi 30. in 31. èlena Zakona o vrtcih (ZVrt UPB2 Uradni list RS št. 110/05, 25/08) in 16. èlena Statuta Obèine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obèin št.15/2006) je Obèinski svet Obèine Markovci na 15. seji, dne 25. 9. 2008 sprejel

SKLEP o doloèitvi cene programov v vrtcu v Obèini Markovci 1.

Cene programov v vrtcu v Obèini Markovci znašajo od 1. 10. 2008 dalje meseèno na otroka v dnevnem (10-urnem) varstvu za otroke - prve starostne skupine (od 1 do 3 let) 452,72 €/mesec - druge starostne skupine (od 3 do 6 let) 287,43 €/mesec

2.

Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obèin in zaène veljati s 1. 10. 2008.

Številka: 301-0005/2006 Datum: 25. 9. 2008

Franc KEKEC, upan Obèine Markovci

13 November 2008 Uradne objave

Na podlagi 21. èlena Zakona o stvarnem premoenju drave, pokrajin in obèin (Ur. l. RS, št. 14/07), 44. èlena Uredbe o stvarnem premoenju drave, pokrajin in obèin (Ur. l. RS, št. 84/07, 94/07) in sklepa Obèinskega sveta Obèine Markovci z dne 25.9.2008 Obèina Markovci objavlja

javno zbiranje ponudb za prodajo nepremiènin

1. Prodajalec: Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci 2. Predmet prodaje so nepremiènine z naslednjimi parcelami:

- parc. št. 289/8 gozd, v izmeri 4000 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/9 gozd, v izmeri 2000 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/10 gozd, v izmeri 1998 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/11 gozd, v izmeri 2003 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/12 gozd, v izmeri 1999 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/13 gozd, v izmeri 1967 m2 in parc. št. 270/3 gozd, v izmeri 32 m2 oziroma skupna površina 1999 m2, obe k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/14 gozd, v izmeri 1645 m2 in parc. št. 270/4 gozd, v izmeri 157 m2, oziroma skupna površina 1802 m2, obe k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/15 gozd, v izmeri 2223 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/16 gozd, v izmeri 3406 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 289/17 gozd, v izmeri 3945 m2, k.o. Nova vas pri Markovcih - parc. št. 263/7 gozd, v izmeri 2206 m2, parc. št. 263/6 gozd, v izmeri 662 m2, parc. št. 267/5 gozd, v izmeri 460 m2 in parc. št. 266/4 gozd, v izmeri 373 m2, oz. skupna površina 3701 m2, vse k.o. Nova vas pri Markovcih.

Vse parcele so pripisane pri ZKV ___ k.o. Nova vas pri Markovcih.

Nepremiènine, ki so predmet prodaje, leijo v poselitvenem obmoèju z oznako P13-O1/1 obrtna cona - obmoèje, ki je namenjeno proizvodnim dejavnostim. Za isto obmoèje bo izdelan obèinski podrobni prostorski naèrt, ki bo vkljuèeval interese bodoèih investitorjev. Nepremiènine se prodajajo v okviru posamezne alinee. V ceno nepremiènine ni vkljuèen 20% davek na dodano vrednost, ki ga plaèa kupec, prav tako kupec plaèa vse druge stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva. 3. Najnija ponudbena cena za nepremiènine, ki so predmet prodaje, znaša 35,00 €/m2. 4. Merilo za izbiro ponudnika je najvišja ponujena cena. 5. Prodajni pogoji in sklenitev pogodbe: a) nakup po naèelu vidno - kupljeno; b) na razpisu lahko sodelujejo pravne in fiziène osebe, ki bodo podale izjavo, da bodo prièeli z gradnjo objekta v obdobju dveh let po sklenitvi kupoprodajne pogodbe in ki plaèajo varšèino v višini 10% ponujene cene na transakcijski raèun Obèine Markovci št. 01368-0100017763. Plaèana varšèina bo izbranemu ponudniku vraèunana v ceno, ostalim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 30 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika; c) ponudba za nakup nepremiènin mora vsebovati predvsem naslednje elemente:

– ime in priimek oziroma firmo kupca, ter naslov stalnega prebivališèa oziroma sede ponudnika, – navedbo nepremiènin, ki se prodajajo, – ponujeno ceno, ki ne sme biti nija od izhodišène, – dokazilo o plaèani varšèini, s priloeno celotno številko raèuna za primer vraèila varšèine, – potrdilo o dravljanstvu, kopijo osebnega dokumenta, in kopijo davène številke (fiziène osebe); – priglasitveni list (samostojni podjetniki posamezniki) oziroma sklep o vpisu v poslovni register; – izpis iz sodnega registra, ne starejši od 3 mesecev (pravne osebe), – pooblastilo, overjeno pri notarju, v primeru, da se ponudba poda po pooblašèencu, – izjava, da bo investitor prièel z gradnjo objekta v obdobju dveh let po sklenitvi kupoprodajne pogodbe – izjava o sprejemanju pogojev javne ponudbe; – izjava, da se bo v novozgrajenem objektu vršila okolju prijazna dejavnost z opisom dejavnosti v skladu z okoljskimi standardi in prostorskim planom obèine, – izjava o vezanosti na ponudbo do 31.12.2008. d) vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obvešèeni s sklepom o izbiri najkasneje v roku 8 dni po nejavnem odpiranju ponudb; e) uspešni ponudnik mora v 15 dneh od prejema sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe skleniti kupoprodajno pogodbo; f) celotno kupnino mora kupec poravnati v roku 8 dni od podpisa pogodbe na transakcijski raèun prodajalca - plaèilo kupnine v roku je bistvena sestavina pravnega posla; g) èe kupec v doloèenem roku ne podpiše pogodbe, varšèina zapade v korist Obèine Markovci in velja, da je kupec odstopil od pogodbe. 6. Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil kupoprodajno pogodbo za nepremiènine, ki so predmet tega razpisa. Prodajalec lahko ustavi postopek prodaje do sklenitve pravnega posla. 7. Ponudba bo štela za pravoèasno, èe bo prispela najkasneje do20.11. 2008 do 12.00 ure na naslov: Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Na zaprti kuverti mora biti pod naslovom obèine vidno navedeno »ponudba za nakup nepremiènine OC Novi Jork - ne odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti oznaèen polni naslov pošiljatelja. 8. Ponudniki so vezani na oddano ponudbo. 9. Prispele ponudbe bo odprla in ocenila komisija v treh dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. Odpiranje ponudb ne bo javno. 10. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kot kriterij višino ponujene kupnine. Najugodnejši bo ponudnik z najvišjo ponujeno ceno. V primeru, da je podanih veè ponudb z enako najvišjo ponudbeno ceno, ima prednost obèan obèine Markovci oziroma pravna oseba s sedeem v Obèini Markovci. Èe je med ponudniki veè obèanov obèine Markovci oz. pravnih oseb s sedeem v Obèini Markovci, oziroma èe jih ni, se izvede draba, na katero se povabi vse ponudnike, ki so ponudili enakovredno ponudbo za posamezno enoto. 11. Ponudniki, ki ne bodo oddali popolnih ponudb, bodo pozvani k dopolnitvi. Kolikor ponudba z dnem, doloèenim za dopolnitev, ne bo popolna, je prodajalec ne bo upošteval. Nepravoèasnih ponudb prodajalec ne bo upošteval. 12. Za morebitne podrobnejše podatke v zvezi z izvedbo javnega zbiranja ponudb se obrnite na Branka Kostanjevca, Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, tel. 02/788-88-83, e-pošta: [email protected]. 13. Ogled nepremiènin je moen na podlagi predhodne najave pri Branku Kostanjevcu, Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Makovci, tel. 02/788-88-83, e-pošta: [email protected].

14 Glasilo obèine Markovci Uradne objave

Na podlagi 21. èlena Zakona o stvarnem premoenju drave, pokrajin in obèin (Ur. l. RS, št. 14/07), 44. èlena Uredbe o stvarnem premoenju drave, pokrajin in obèin (Ur. l. RS, št. 84/07, 94/07) in sklepa Obèinskega sveta Obèine Markovci z dne 25.9.2008 Obèina Markovci objavlja

javno zbiranje ponudb za prodajo nepremiènin

1. Prodajalec: Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci

2. Predmet prodaje:

- parc. št. 13/4.S stavbišèe, v izmeri 330 m2 vl. št. 32, k.o. Borovci - parc. št. 48 sadovnjak, v izmeri 940 m2, vl. št. 32, k.o. Borovci - parc. št. 13/7.S stavbišèe, v izmeri 227 m2, vl. št. 32, k.o. Borovci - parc. št. 13/8.S dvorišèe, v izmeri 43 m2, vl. št. 32, k.o. Borovci.

Nepremiènina, ki je predmet prodaje, lei v poselitvenem obmoèju naselja P13-S1 Borovci, ki je namenjeno stanovanjem, kmetijski in poslovni dejavnosti.

Nepremiènina se prodaja kot zakljuèena celota.

V ceno nepremiènine ni vkljuèen 20% davek na dodano vrednost, ki ga plaèa kupec, prav tako kupec plaèa vse druge stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva. 3. Najnija ponudbena cena za nepremiènine, ki so predmet prodaje, znaša 60.000,00 €.

4. Merilo za izbiro ponudnika je najvišja ponujena cena.

5. Prodajni pogoji in sklenitev pogodbe: a) nakup po naèelu vidno - kupljeno; b) na razpisu lahko sodelujejo pravne in fiziène osebe, ki plaèajo varšèino v višini 10% ponujene cene na transakcijski raèun Obèine Markovci št. 01368- 0100017763. Plaèana varšèina bo izbranemu ponudniku vraèunana v ceno, ostalim ponudnikom pa bo vrnjena brez obresti v roku 30 dni od dneva izbire najugodnejšega ponudnika; c) ponudba za nakup nepremiènin mora vsebovati predvsem naslednje elemente:

– ime in priimek oziroma firmo kupca, ter naslov stalnega prebivališèa oziroma sede ponudnika, – navedbo nepremiènin, ki se prodajajo kot celota, – ponujeno ceno, ki ne sme biti nija od izhodišène, – dokazilo o plaèani varšèini, s priloeno celotno številko raèuna za primer vraèila varšèine, – potrdilo o dravljanstvu, kopijo osebnega dokumenta, in kopijo davène številke (fiziène osebe); – priglasitveni list (samostojni podjetniki posamezniki); oziroma sklep o vpisu v poslovni register; – izpis iz sodnega registra, ne starejši od 3 mesecev (pravne osebe), – pooblastilo, overjeno pri notarju, v primeru, da se ponudba poda po pooblašèencu, – izjava o sprejemanju pogojev javne ponudbe; – izjavo o vezanosti na ponudbo do 31.12.2008. d) vsi ponudniki bodo o izbiri pisno obvešèeni s sklepom o izbiri najkasneje v roku 8 dni po nejavnem odpiranju ponudb; e) uspešni ponudnik mora v 15 dneh od prejema sklepa o izbiri in poziva k podpisu pogodbe skleniti prodajno pogodbo; f) celotno kupnino mora kupec poravnati v roku 8 dni od podpisa pogodbe na transakcijski raèun prodajalca - plaèilo kupnine v roku je bistvena sestavina pravnega posla; G) èe kupec v doloèenem roku ne podpiše pogodbe, varšèina zapade v korist Obèine Markovci in velja, da je kupec odstopil od pogodbe.

6. Objava javne ponudbe ne zavezuje prodajalca, da bo z najugodnejšim ponudnikom sklenil kupoprodajno pogodbo za nepremiènine, ki so predmet tega razpisa. Prodajalec lahko ustavi postopek prodaje do sklenitve pravnega posla.

7. Ponudba bo štela za pravoèasno, èe bo prispela najkasneje do20.11. 2008 do 12.00 ure na naslov: Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Na zaprti kuverti mora biti pod naslovom obèine vidno navedeno »ponudba za nakup nepremiènine k.o. Borovci - ne odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti oznaèen polni naslov pošiljatelja.

8. Ponudniki so vezani na oddano ponudbo.

9. Prispele ponudbe bo odprla in ocenila komisija v treh dneh od dneva, ko je potekel rok za zbiranje ponudb. Odpiranje ponudb ne bo javno.

10. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bo komisija upoštevala kot kriterij višino ponujene kupnine. Najugodnejši bo ponudnik z najvišjo ponujeno ceno.

V primeru, da je podanih veè ponudb z enako najvišjo ponudbeno ceno, ima prednost obèan obèine Markovci oziroma pravna oseba s sedeem v Obèini Markovci. Èe je med ponudniki veè obèanov obèine Markovci oz. pravnih oseb s sedeem v Obèini Markovci, oziroma èe jih ni, se izvede draba, na katero se povabi vse ponudnike, ki so ponudili enakovredno ponudbo za posamezno enoto.

11. Ponudniki, ki ne bodo oddali popolnih ponudb, bodo pozvani k dopolnitvi. Kolikor ponudba z dnem, doloèenim za dopolnitev, ne bo popolna, je prodajalec ne bo upošteval. Nepravoèasnih ponudb prodajalec ne bo upošteval.

12. Za morebitne podrobnejše podatke v zvezi z izvedbo javnega zbiranja ponudb se obrnite na Branka Kostanjevca, Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, tel. 02/788-88-83, e-pošta: [email protected].

13. Ogled nepremiènin je moen na podlagi predhodne najave pri Branku Kostanjevcu, Obèina Markovci, Markovci 43, 2281 Makovci, tel. 02/788-88-83, e-pošta: [email protected].

15 November 2008 Uradne objave

16 Glasilo obèine Markovci Gasilstvo

PGD Sobetinci po štiriintridesetih letih vnoviè razvilo prapor

Na prelepo sonèno nedeljo, 31.8. 2008, ob Forštnariè, Sobetinci, boter Slavko Èuš s.p. ganiziralo tudi gasilsko vajo. Vaja se je iz- 15. 00 uri, se je na prizorišèu ob gasilskem Prvenci, boter Vlado, Marija Toplak, Stojn- vajala na lovskem domu v Sobetincih. Na tej domu v Sobetincih, zaèelo slavje ob šest- ci, boter Druina Veršiè, Sobetinci, boter vaji so sodelovala vsa društva iz obèins- desetletnici PGD Sobetinci in razvitju no- Druina Horvat, Sobetinci, boter Simam kega poveljstva Markovci, ki vkljuèuje tudi vega prapora. d.o.o., Ptuj, boter Agencija Klopotec, Moš- društvi Zavrè in Cirkulane. Vaje se je ude- Slavja so se ob vašèanih udeleila tudi vsa kanjci, boter Zavarovalnica Maribor, Mari- leilo okrog 70 gasilcev. Bila je teavna. domaèa gasilska društva, eminentni gostje s bor, boter Rudolf Lesjak, Sobetinci, boter Predvsem zaradi velike monosti razširitve podroèja gasilstva ter upan in svetniki Ilkos d.o.o., Moškanjci in boter Rajko ni- poara na gozd v neposredni bliini. Ocena obèine Markovci. Nov prapor je blagoslovil dariè, Sobetinci. Vsem se tudi iskreno zah- vseh, tudi inštruktorjev iz OGZ Ptuj, je bila upnik Franc Obran. Zanj so darovali nasle- valjujemo. dobra. dnji botri: boter Vinko Poljanec, Maribor, Govorniki so ob tej prilonosti èestitali ob Ker smo v letošnjem letu praznovali biserno boter Spirala d.o.o., Bukovci, botra Ivana obletnici in razvitju novega prapora ter obletnico, smo se v PGD Sobetinci odloèili, pohvalili prostovolj- da bomo ta dogodek proslavili tudi z izdajo no in nesebièno delo zbornika. gasilcev. Predsednik Tako se je uredniški odbor, ki so ga sestav- PGD Sobetinci in u- ljali Andreja Horvat, Marjan Horvat, Vlado pan obèine Markovci Munda, Lidija Tement in Matja Veršiè z sta v svojih govorih glavnim in odgovornim urednikom dr. Mar- poudarila, da PGD in janom nidarièem, prviè sestal e jeseni vas Sobetinci v pri- 2007. Prièelo se je dolgotrajno zbiranje po- hodnosti èakajo zah- datkov, èlankov in slikovnega gradiva. tevni projekti. Eden Zbornik, ki se razteza na 58 straneh, je pod- izmed teh projektov krepljen z bogato izbiro slikovnega gradiva. je tudi gradnja in ure- Na straneh zbornika si lahko preberemo ditev novega vaško - zgodovino našega društva, vse od nastanka gasilskega doma, za do današnjih dni. O nastanku in razvoju vasi katerega priprave e Sobetinci spoznamo socialni in gospodarski potekajo. razvoj Sobetincev in preberemo spomine Foto: Martin Ozmec Utrinek s slovesnosti PGD Sobetinci V petek, 29. 8 2008, našega èlana. je PGD Sobetinci or- Andreja Horvat Zakljuèek gasilske lige 2008

S tekmovanjem v Novi vasi pri Markov- nato sledila tekmovanja po vseh obèinah, ekipa Nova vas dve, tretja pa Nova vas ena. cih se je konec septembra zakljuèila katerih društva sodelujejo v ligi. Med orga- Na èetrto mesto se je uvrstila ekipa PGD medobèinska gasilska liga treh gasilskih nizatorji tekmovanj so bila prostovoljna ga- Polenšak. Med moškimi ekipami so ligo zvez: Ptuja, Gorišnice in Dornave. V ligi, silska društva amenci, Spuhlja, Gajevci, ponovno osvojili èlani PGD Mala vas, druga ki jo je vodil Ivan Golob, se je zvrstilo Grajena, Polenšak, Kicar, Mala vas, Mar- je ekipa Gajevcev, tretja pa ekipa iz Prven- deset tekmovanj, skupno pa je sodelovalo kovci in Nova vas, kjer se je liga za letošnje cev. V moški konkurenci so v ligi sicer tek- 12 ekip: osem moških in štiri enske. leto tudi zakljuèila. Med enskimi ekipami movali še èlani gasilskih društev Polenšak, Prvo tekmovanje za ligo 2008 je bilo spom- so prvo mesto osvojile èlanice Prostovoljne- amenci, Kicar, Markovci in Grajena. ladi v Prvencih. Skozi poletne mesece so ga gasilskega društva Mala vas, druga je bila MZ

Foto: MZ Foto: MZ Èlanice PGD Nova vas so v ligi 2008 zasedle drugo mesto. Zakljuèek ligaških tekmovanj je minil v veselem vzdušju.

17 November 2008 Gasilstvo

85 let PGD Nova vas in nov društveni prapor

Prostovoljno gasilsko društvo Nova vas je junija proslavilo 85. obletnico ustanovitve, na prireditvi pa so razvili tudi nov društveni prapor. Slovesnost se je prièela z gasilskim mimohodom, ki ga je spremljala Godba na pihala obèine Markovci. Ešalon praporjev in èastnega voda je vodil Konrad Šmigoc, na èelu ešalona gasilcev pa je bil domaèi poveljnik Aleš Bezjak. Kulturni utrip prireditvi so dodali pevci Društva upokojencev Markovci, nato pa je sledil slovesen nagovor predsednika Branka Strelca. „85 let delovanja PGD Nova vas je visok jubilej. Èeprav med nami ni veè ustanovnih èlanov društva, za njimi še vedno ostaja njihovo delo in trud njihovih rok. Temelje in smernice, ki so si jih zadali ustanovni èlani, so se dopolnjevale in ures- nièevale skozi generacije. Gasilski dom in dvorana sta ponos gasilcev Nove vasi in za vse projekte se moramo zahvaliti našim èla- nom, vašèanom, aktivu podeelskih ena in ostalim društvom na vasi, ljubiteljem gasil- stva in obèini Markovci. Biti gasilec ni lah- ka naloga, zato bi na tem mestu vsem èla- nom PGD Nova vas ob jubileju èestital.“ Kot gostje na prireditvi so navzoèe pozdra- vili tudi upan Franc Kekec, regijski gasils- ki poveljnik Janez Liponik, predsednik OGZ Ptuj Marjan Megliè ter poveljnik ob- èinskega poveljstva Markovci Milan Majer. Foto: MZ Botri novega gasilskega prapora v drubi vodstva PGD Nova vas Nov društveni prapor, ki so ga razvili ob tej prilonosti, pa je blagoslovil farni upnik Janez Mauèec. Celotni stroški za nakup pra- pa to ni bilo primerno za Markovèane, se je sredstev po vasi in okoliških vaseh za nakup pora znašajo okrog 6000 evrov, nalobo pa le-ta zgradil na zaèetku vasi - nasproti Beco- motorne brizgalne. 1975 gasilsko društvo je finanèno podprlo sedem botrov, obèina ve kapele. nabavi nov gasilski avto TAM 2001. Društ- Markovci, nekaj je bilo prostovoljnih pris- Iz kronike maloštevilnih še ohranjenih listin vo je posveèalo veliko pozornost tudi pio- pevkov, na prapor pa so pripeli tudi 65 tra- izvemo, da je bilo društvo zelo aktivno, saj nirjem in mladincem. Tako so leta 1991 kov in 94 zlatih ebljièkov. Botri novega so veèkrat organizirali tombole, razne ve- razvili pionirski prapor. Za društvo je bila prapora so: Janez Golob, Branko Strelec, selice in vinske trgatve ter si tako zagotav- pomembna letnica 1997, saj so kupili novo Ivan Puèko, Anton Kekec, Janko Šmigoc, ljali doloèena sredstva za delovanje. S tako vozilo IVECO 35-12TD. Z nastankom nove Anton Zelenko in Zvonko Mar. zbranim denarjem so kupili tudi brizgalno, obèine Markovci se je uredilo asfaltno igriš- In kam segajo korenine gasilstva v Novi ki pa so jo leta 1941 po vdoru okupatorja dali èe ob Dravi. Otvoritev igrišèa je bila leta vasi? v hrambo gospodu Janezu Kukovcu. Leta 2001. Leto kasneje je bila za gasilce Nove Ustanovitev PGD Nova vas pri Markovcih 1945 so zgradili veèjo betonsko cisterno za vasi in vašèane pomembna prelomnica. sta pred 80. leti narekovala dva, za tisti èas, poarno vodo na dvorišèu Martina Veršièa, Prièele so se priprave za gradnjo gasilsko velika poara. Prvi je bil spomladi leta 1921, saj je ta del vasi najbolj oddaljen od reke vaškega doma. Gradbeni odbor se je skupaj ko je pogorelo veè kmetij v vzhodnem delu Drave. s èlani gasilskega društva in vašèani odloèil, vasi, v Vilcah. Drugi je divjal leta 1923, ko Vedno veèji interes Markovèanov je bil, da da se nekatera dela opravijo prostovoljno. je pogorelo veè domaèij od Tenajovih pa vse tudi sami ustanovijo svoje gasilsko društvo Tako so v lastni reiji izvedli izkope za do upanovih. Dovolj velik razlog, da so se in na 27. obènem zboru leta 1953 je bil spre- temelje gasilskega doma kot tudi dvorane, ljudje organizirali in ustanovili svoje jet sklep o razdruitvi društva in delitev op- navoen je bil gramoz in utrjen teren za gasilsko društvo. Ustanovni obèni zbor je reme. temelje. 5. 11. 2004 je bilo izdano gradbeno bil 20. 7. 1923. Ustanovni èlani društva pa Motorno brizgalno so takrat prevaali s dovoljenje za dvorano. Dela so se prièela in niso bili samo Novovašèani, paè pa jih je konjsko vprego, zato je bila pomoè veèkrat veliko je bilo narejenega s prostovoljnim de- bilo nekaj tudi iz vasi Markovci. Na novo prepoèasna, zaradi tresljajev pa se je tudi lom domaèih obrtnikov. Investicijska vred- organizirani gasilci so potrebovali tudi pros- veèkrat pokvarila. Sklenili so nabaviti nov nost objekta je, èe preraèunamo vse skupaj, tor za svoje delovanje. Prvi dom, pravzaprav gasilski avto. Prvi je bil znamke Ford. Ker 570.000 evrov. Pri gradnji so se še posebej lesena lopa, je stal na mestu, kjer danes stoji se je društvo opremljalo, je orodišèe posta- potrudili posamezni èlani društva. Poudariti stari gasilski dom. Na pobudo takratnega jalo pretesno. Zato je bil na obènem zboru pa je potrebno, da imajo gasilci v Novi vasi naèelnika Ivana Veršièa in okrajnega gla- leta 1958 sprejet sklep, da se priène graditi poleg sodobnega gasilskega doma tudi varja Otmarja Pirkmajerja je društvu uspelo nov gasilski dom z orodišèem ali garao in precej aktiven mladi kader, ki ima dobre dobiti iz tovarne Pavel Pirih roèno brizgal- dvorano. Leta 1963 je bil dom dokonèan in pogoje za delo. 22. junija letos pa je društvo no. sveèano predan svojemu namenu. Da bi bil slovesno razvilo nov prapor, ki bo gasilce Društvo je nato pristopilo h gradnji gasils- dogodek še bolj slavnosten, so gasilci razvili spremljal na raznih slovesnostih. kega doma. S teavo so se uskladili, kje naj svoj prapor, ki ga je v tem letu zamenjal no- stoji. Za Novovašèane je bila primerna lo- vi. Alenka Petroviè kacija v središèu vasi, kjer stoji sedanji. Ker V zaèetku 1972 je stekla akcija za zbiranje Mojca Zemljariè

18 Glasilo obèine Markovci Zanimivosti

Uspeh kmetije Horvat

Na govedorejski razstavi na letošnjem Kmetijsko ivilskem sejmu v Gornji Rad- goni je sodelovala tudi druina Horvat iz Sobetincev. Razstavljali so prvesnico lisaste pasme z imenom Lara, strokovna komisija jo je ocenila kot drugo najboljšo na razstavi. Lara, ki je domaèega porekla, je v 164 dneh laktacije namolzla 4.211 kilogramov mleka z odliènimi vsebnostmi mleène masti in beljakovin. Da na kmetiji Horvat znajo pos- krbeti za ivali, dokazujejo tudi z odliènimi proizvodnimi rezultati v dravnem merilu. V letu 2006 so dosegli najvišjo povpreèno prirejo mleka pri lisasti pasmi v Sloveniji. V letu 2007 so se uvrstili med prvih petnajst rejcev v Sloveniji po višini prireje mleka v èredi. Foto: Marjan Špur KGZ Ptuj Anica in Marjan Horvat z drugo najlepšo prvesnico na razstavi v Gornji Radgoni.

Obèinski odbor SDS Markovci Napis pod sliko Spoštovane volivke in volivci, mi- nil je èas volitev v dravni zbor. Pred nami je èas novih izzivov in trdega dela v poslanskih klopeh. Potrebno se bo ponovno boriti za naše kraje - Ptujsko polje, Haloze in Slovenske gorice. Vse obdobje mojega poslanskega dela je bilo takšno in tako bo tudi v prihodnje. Vsem, ki ste meni in moji stranki dali svoj glas, se vam lepo zahval- jujem.

Franc Pukšiè

Dan krompirja v Stojncih

V Stojncih so prve dni septembra pripravili dan krompirja z razstavo krompirjevih jedi. Dogodek so organizirale èlanice Društva podeelskih ena obèine Markovci v sodelovanju s kmetijsko- svetovalno slubo Ptuj. Namen dogodka je, da se obiskovalci seznanijo s pridelavo in vrstami krompirja, letošnje leto pa so krompir izkopali s plugom, ki ga je vlekla konjska vprega. Seveda pa se èlanice markovskega društva podeelskih ena skupaj z gosti ob tej prilonosti še druijo in poveselijo.

MZ

19 November 2008 Šport in rekreacija

Prva korantova rancarija v Zabovcih

V zaèetku septembra je bila v Zabovcih prva korantova rancarija. Pripravilo jo je Športno rekreacijsko društvo Zabovci, veslaška sekcija. Idejni vodja in vodja tekmovanja je bil Boštjan Plajnšek. Tekmovanja se je udeleilo 15 ekip, ki so bile zelo dobro pripravljene. Kljub vetru in valovom so bili tekmovalci dobro razpo- loeni. Zmagala je ekipa Gostišèe pri Tone- tu, 2. mesto so zasedli Rancarji, 3. mesto pa Razjarniki. Sledili so jim Èrièki, Barno, Langubnardi, Caf savne Cafuta, Gulei, PGD Zabovci, Borovci Predrto èrevo, svet- niki obèine Markovci, Rebelde in kot štiri- najsti ekipa Tarzan Boj. Edina enske ekipa je bila Èrni gadi iz Runda bara. Za varnost tekmovalcev na vodi je poskrbelo Potapljaš- Foto: Jana Janel ko društvo Ptuj. Ekipa Tarzan Boj v svoji opravi, ki je nekaj metrov pred ciljem doivela svoj potop. Razpoloenje ob prizorišèu je bilo krasno, Poskrbeli so za dobro vzdušje tako tekmovalcev kot gledalcev. da pa so se obiskovalci in gledalci lahko nas- mejali, pa so e èisto na zaèetku presenetili Skratka, dogajanj je bilo veliko in vsaka bovci, veslaški sekciji Zabovci, nenehno svetniki iz obèine Markovci. Sprva bi naj ekipa je imela svoj simbol, svoj smisel za stali ob strani . bili ekipa, ki bi s svojim veslanjem zaèela 1. humor. Rezultati veslanja so bili veè ali Prav tako se ŠRD Zabovci, veslaška sekcija, korantovo rancarijo, kasneje pa so se odlo- manj dobri, ekipe dobro razpoloene, prav zahvaljuje vsem donatorjem, predvsem pa èili, da bodo na èelu z upanom Francem tako pa gledalci, saj je za njihovo razpolo- obèini Markovci, podjetju Kitec iz Ptuja, Kekcem in podupanom Zvonkom Èrešni- enje poskrbel tudi odlièen napovedovalec. podjetju Metal Prim iz Maribora in podjetju kom veslali na èas. Na koncu so se odlièno Konèno smo zaèeli svojo reko Dravo ljubiti Gastro, saj brez njihovih donacij èlani ves- odrezali. in jo spoštovati takšno kot je, tako kot so to laške sekcije tekmovanja ne bi mogli izves- Posebej so nastop popestrili še èlani ekipe poèeli e naši oèetje, dedje … Vèasih je pri- ti. Tarzan boj. V podobi pravih Tarzanov so se s nesla veliko gorja, vèasih pa je dajala veliko Predsednik veslaške sekcije in idejni vodja svojim barnom pognali v boj za nagrado. veselja in naj bo tako tudi danes. Boštjan Plajnšek pa obljublja, da se bodo Vendarglej - na startu so pozabili svojo Èito, Posebna pohvala ob organizaciji 1. koranto- takšna in podobna tekmovanja v Zabovcih ki so jo imeli s seboj za sreèo. Nekaj metrov ve rancarije velja ŠRD Zabovci, veslaški se- še odvijala, v še veèjem obsegu in z veè eki- pred ciljem se je njihova barno potopilo, na kciji. Najveèja zahvala velja Brodarskemu pami. cilju pa jih je vseeno zvesto èakala Èita. društvu Ranca Ptuj, saj so èlanom ŠRD Za- Jana Janel Mladi nogometaši NK Markovci na prireditvi Nogomet nas zdruuje

Konec maja smo bili povabljeni na športno zabavno prireditev Nogomet nas zdruuje, ki jo je vzorno or- ganiziral enski nogometni klub Dornava. Na igrišèu v Dornavi se je èez dan zvrstilo veè prijateljskih nogo- metnih tekem. Sodelovali smo z najmlajšima ekipama NK Markovci, selekcijo U8 in U10. Odigrali smo tekme z vrstniki iz NK Dornava, NK Bukovci in NK Cirkulane. Rezultat tekem ni bil prvotnega pomena, kljub temu pa smo se veselili vsakega doseenega gola in vsake uspešno obranjene akcije nasprotnikov. V vroèem sobotnem dopoldnevu smo bili prièa številnim zadetkom in domiselnim akci- jam najmlajših nogometašev. Ob koncu turnirja je sledila podelitev pokalov in medalj, pogostitev ter zabava na na- pihljivem gradu ob igrišèu. Za mlade nogometaše je bil turnir izkušnja veè na njihovi športni poti, za nas, ki smo otroke spremljali, pa vzpodbuda za nadaljnje, še uspeš- nejše delo. Ob tej priliki se zahvaljujem MihaeliArnuš in NK Dornava za povabilo ter jim elim veliko športnih uspehov.

Foto: Arhiv NK Dornava Tanja nidariè, Selekcija U8 s trenerjem Kristijanom Ljubecom NK Markovci

20 Glasilo obèine Markovci Šport in rekreacija

75. let delovanja Športnega društva Markovci

Zaèetki Športnega društva Markovci segajo v leto 1933, ko so v Markovcih ustanovili Sokolsko èeto. Ustanovni èlan in èlan prvega upravnega odbora je bil Mirko Kostanjevec iz Nove vasi, ki je bil slavnostni govornik na prireditvi, posveèeni letošnjemu jubileju.

Mirko Kostanjevec je letos napolnil 97 let in vabilu, je bila pravzaprav neke vrsta nag- membni obletnici markovskega Športnega kljub letom deluje neizmerno èilo in zdravo. rada za vse nekdanje èlane TVD Partizan, društva. To pripisuje ravno slogu svojega ivljenja, saj so se veè kot dve desetletji razvijali in bili Opazovala in pogovarjala sem se z nekdan- saj se je e od otroških let ukvarjal s špor- dobri orodni telovadci in konkurirali telo- jimi èlani in èlanicami TVD Partizan Mar- tom. To je bilo še takrat, ko so gonili ivino vadcem Ptuja, Maribora … kovci. V njihovih spominih je bilo kljub past v Šturmovce in otroci so bili nenehno v Letošnja jubilejna prireditev je bila koordi- skromnosti tistega èasa toliko lepih in doi- gibanju. nirana v obliki »Èasovnega stroja«, tako da vetja polnih dogodkov, da se jim današnji Seveda je za sedanje èlane ŠD bila izjemna se je prikazalo delovanje od leta 1933 vse do dan, v tempu današnjega materialnega obil- èast, da se je njihovemu vabilu odzval tudi 2008, ko se v društvu predvsem posveèajo ja, kar milo stori po njih. Èlani ŠD so pripra- Miro Cerar. Morda mlajšim obèanom to ime nogometu, svojo vizijo nadaljnjega razvoja vili tudi zanimivo razstavo fotografij, ki so ne pove kaj dosti, za nekdanje èlane TVD pa vidijo v razvoju vodnega športa, glede na prikazovala dogajanja vseh 75. let delovanja Partizan Markovci, iz katerega se je pozneje to, da imamo tu akumulacijsko jezero. in tudi marsikateri obiskovalec prireditve se preimenovalo v Športno društvo Markovci, Nastopajoèi na prireditvi so veèinoma bili je našel na kateri izmed fotografij. pa je to izjemen športnik svetovnega kova. nekdanji aktivni èlani TVD Partizan. Ti lju- Nadvse pohvalno je, da je na naši osnovni Cerar je namreè med leti 1958 in 1972 bil dje so podoivljali duh tistega nekdanjega šoli na novo ena izmed interesnih dejavnosti eden najpomembnejših gimnastiènih oseb- èasa, ko so komaj èakali, da smejo na vaje, tudi atletska gimnastika, ki se je prièela z nosti v svetu. Bil je eden najboljših slovens- naj so bile to proste vaje, ki jih je veèinoma uèenci nijih razredov in naša naloga je, da kih športnikov vseh èasov. Osvojil je dve koreografirala naša legendarna Terezija Ma- verjamemo, da bo morda v prihodnosti v zlati olimpijski medalji na konju z roèaji in roh, ali orodna telovadba, atletika, kole- Markovcih spet v ospredju gimnastika. bronasto na drogu, šest kolajn na svetovnih sarstvo, tudi smuèanje je bilo. Vodilna sila prvenstvih, 21 na evropskih in 12 na sredo- teh dejavnosti je bil Joe Štrafela. Marija Prelog zemskih igrah. Da se je Miro Cerar odzval Tudi sama sem smela sodelovati na tej po- Zakljuèek tekmovalne sezone NK Markovci

V mesecu juniju smo v ŠD Markovci Ob tej prilonosti se zahvaljujemo vsem koli naèin pripomogli k temu, da smo zak- praznovali 75-letnico obstoja društva, igralcem, staršem za pomoè in podporo, ljuèili še eno sezono. organizirali smo zakljuèek sezone v trenerjem za vloen trud, simpatizerjem klu- okviru MNZ Ptuj, v soboto, 28. Junija, pa ba in vsem èlanom kluba, ki so na kakršen- T smo pripravili športne igre èlanov NK Markovci, njihovih staršev in simpatizerjev kluba. V vroèem sobotnem popoldnevu so se najmlajši nogometaši pomerili skupaj s svojimi starši v nogometu, vleèenju vrvi, badmintonu; starejši deèki s èlansko ekipo v nogometu, vleèenju vrvi in odbojki, pozno v noè pa so se vrstile številne tekme v odbojki med starši, èlani in simpa- tizerji kluba. Naši kuharji in njihovi pomoèniki so poskrbeli, da nismo bili laèni, oh- ladili smo dovolj osveilne pijaèe, se posladkali z luèkami, bomboni in sveim sadjem. Ekipam je predsednik podelil priz- nanja za sodelovanje v pretekli se- zoni, priznanja za najboljše strelce in igralce so dobili tudi posamezni- ki vsake ekipe. Najmlajšim èlanom so trenerji podelili medalje. Zabavne igre je ves èas povezoval naš predsednik g. Lašiè, ki je bil tudi idejni vodja vsega dogajanja to so- boto popoldan. Skupaj s svojo eki- po je pripravil zabavni športni zak- Foto: M. Peklar ljuèek sezone, ki je po odzivih so- Vleèenje vrvi U8 in U10 proti mamicam deè, veè kot uspel.

21 November 2008 Osnovna šola Markovci

London nas je navdušil

V mladih pogosto tli elja po odkrivanju neèesa novega. Privlaèijo nas stvari, ki so drugaène od tistih, s katerimi se sreèujemo vsak dan. Nove izzive vsekakor najdemo tudi v odkrivanju drugih deel in kultur. Skupinici uèencev iz lanskih devetih in osmih razredov je uspelo odstreti tanèico ter pokukati v deelo, katere jezik e kar dobro poznamo, saj se ga uèimo e veè let.

21. junija smo konèno prièakali trenutek in se odpravili na dolgo pot v London. Najprej smo se z avtobusom odpeljali v Salzburg, pot pa smo nadaljevali z letalom. Za neka- tere med nami je bil ta del potovanja še posebej razburljiv, saj smo z letalom poleteli prviè v ivljenju. Na angleška tla smo stopili v poznih veèer- nih urah, zato smo takoj utrujeni popadali v postelje. London smo tako prviè zares do- iveli šele naslednje jutro, ko nas je v jedilnici prièakal pravi angleški zajtrk s klobasicami, fiolom in peèenimi jajci. S polnimi elodci in veliko dobre volje smo se ga nato odpravili raziskovat. Pot nas je vodila v zahodni del, kjer smo si ogledali poslovne stavbe, nato pa smo po hodniku, speljanem pod znamenito reko Temzo, pešaèili do Greenwicha. Tam smo obiskali jedilnico, kjer so se prehranjevali pomorci, park in kraljevi observatorij, ska- kali po niètem poldnevniku, ki deli vzhod in zahod, ter se nato vkrcali na ladjico, ki nas je mimo neštetih znamenitosti, kot so na primer St Paul's Cathedral, London Bridge, The Tower of London, Shakespeare Globe Theatre, London Eye in druge, popeljala vse muzeja. Najprej je bil na vrsti naravoslovni tistega èasa. Najbolj pogumni so se odpra- do slovitega Big Bena. muzej, ki je mnogo bolj razburljiv kot pa vili tudi po hodniku, kjer so si ogledali še V popoldanskem èasu smo obiskali kar dva njegovo ime. Videli smo ivali v naravni ve- veè grozot in kjer so jih še dodatno strašili likosti, od katerih je daleè našemljeni igralci. najbolj zanimiv kit ubijalec, Po tej dogodivšèini smo obiskali enega od pa okostja dinozavrov, in del, centrov noènega ivljenja - Leicester squa- ki je posveèen èloveku in re, nato pa spet utrujeni komaj èakali vrnitev njegovemu razvoju - od maj- v gostišèe, kjer smo bivali. hne celice do odraslega èlo- Naslednji dan nas je prièakalo sonce in polni veka. Nasmejali smo se ob energije smo se znova odpravili do postaje razlièno upognjenih ogleda- podzemne eleznice, ki nas je popeljala do lih ter napenjali mogane ob Narodne galerije in znamenitega trga Tra- miselnih igrah, nato pa pohi- falgar Square. Tam smo si ogledali spome- teli v Muzej vošèenih lutk na nik admiralu Nelsonu in pot nadaljevali do drugem koncu mesta. ulice Downing Street, kjer ivi britanski Seveda tudi tam ni manjkalo premier ter do kraljevih konjušnic. Poizku- zabave in smeha ter neneh- sili smo nasmejati pripadnike kraljeve gar- nega bliskanja fotoaparatov, de, vendar se niso pustili zmesti, saj so ves saj so nas z vseh koncev poz- èas nepremièno zrli mimo nas. Kratek spre- dravljale lutke znanih in hod skozi St James's park nas je pripeljal do manj znanih ljudi. Med dru- Buckinghamske palaèe, kjer biva angleška gimi smo 'sreèali' Angelino kraljica. Ob zvokih pihalne godbe smo opa- Jolie, Brada Pitta, JLo, Julio zovali menjavo strae in oprezali za vojaki, Roberts, Johna Travolto in z velikimi èrnimi pokrivali. Nato smo si kup ostalih pevcev in igral- privošèili leanje v parku in kratko uivanje cev, kopico športnikov in na soncu, ki pa ni dolgo trajalo. Èakal nas je politikov, kraljevo druino in še ogled cerkve Westminster Abbey, parla- zgodovinske osebnosti. menta (the Houses of Parliament), Narodne Sprehodili smo se po hodni- galerije in ivahne trnice Covent Garden. kih, ki prikazujejo ivljenje v Tam smo se naèudili pouliènim gledališèem srednjem veku ter muèilne in z zanimanjem pogledali stojnice, kjer naprave in druge grozote iz prodajajo roèno izdelane umetnine.

22 Glasilo obèine Markovci Osnovna šola Markovci

Med potepom po nakupovalni ulici Oxford ke in e smo se - še zadnjiè po Street smo opazili mnogo zanimivih ljudi, ki levi strani ceste - odpeljali na so našo pozornost pritegnili z nenavadnimi letališèe in zapustili tla Veli- oblaèili ali vedenjem. Opazili smo tudi og- ke Britanije. romno tujcev. Veliko je bilo Indijcev in tem- Za nami je lepa in zanimiva nopoltih, nekaj pa tudi muslimanov in idov, izkušnja, ki je ne bomo ni- obleèenih v tradicionalna oblaèila. Zveèer koli pozabili. Nanjo nas bo- smo se vkrcali na avtobus, ki nas je popeljal do vedno znova spominjale do hotela, blizu univerzitetnega mesta Cam- tudi številne fotografije, ki bridge, ki smo si ga ogledali zadnji dan. smo jih posneli in jih vedno Navdušile so nas èudovite stare stavbe, v znova ogledujemo. Doiveli katerih študirajo le najbolj nadarjeni in naj- smo delèek sveta, ki je poln bolj vztrajni študentje. Majhno mestece ne- znamenitosti in v katerem se daleè od Londona, ki smo si ga ogledali tudi prepletajo razliène kulture, s cerkvenega stolpa, diha popolnoma dru- kjer èas bei še hitreje kot pri gaèe kot velemesto, ki nas je s svojim tem- nas in kjer lahko v zelo krat- pom sililo v nenehno hitenje in iskanje v kem èasu sreèaš ljudi z vseh mnoici ljudi. Cambridge nas je sprejel z koncev sveta. mirno toplino in nam zagotovil sprošèujoè dan pred naporno vrnitvijo domov. Po ogle- Sonja Pavleniè dih smo na hitro nakupili še zadnje spomin- Kaj so se nauèili prvošolci? Moja cvetlièna Èeprav se je prièelo novo šolsko leto, pa Prvošolske greda smo zbrali še nekaj spominov na generacijo prvošolcev 2007/08. Skupaj nas je bilo tri- Uèiteljica pri likovni vzgoji razdeli risalne deset, od 1. šolskega dne pa smo bili razdel- liste. V zaèetku maja smo se uèenci: Bla, Simon, jeni v 1.a in 1.b. »Na katero stran pa rišemo? Na gladko ali na Gašper, Uroš, Gregor, Mitja, Nejc, Mihaela V 1. razredu se nismo le igraèkali, kot mis- trapasto?« vpraša prvošolèek. in Eva; starši: Marjana, Janez in Zdenko; lijo nekateri. Nauèili smo se veliko: znamo uèiteljica Natalija in naš mentor Primo raèunati do 10, poznamo e števila do 20, Pri glasbenih uricah uèiteljica po uèenju odpravili na tekmovanje z naslovom: “Moja loèimo geometrijske like in telesa, poslu- nove pesmice predlaga:« Zdaj pa lahko cvetlièna greda” v Sinjo Gorico pri Vrhniki. šamo in pripovedujemo pravljice, nekateri pesmico kdo zapoje sam, ali pa dva, trije Na tekmovanju so sodelovale šole iz vse e beremo in pišemo, lepo pojemo veliko skupaj.« Slovenije. Z našim delom in trudom smo pesmic, opazujemo naše okolje, radi telova- Prvošolèek:« Ja, jaz bom trije.« dosegli odlièno tretje mesto. dimo in sprošèamo svojo ustvarjalnost pri Naš umetniški vodja je bil Uroš Horvat iz urah likovne vzgoje. Uganke devetega razreda. Zasaditi smo morali gredo Doiveli smo 1. kros, peš smo premagali dvakrat dva metra. Odloèili smo se za gredo, dolgi poti do Vidma in do Bukovcev, si ogle- Brunda gunda, v brlogu ivi in celo zimo kjer bodo poudarjene tople in hladne barve, dali lutkovno igrico v ptujskem gledališèu, prespi. (David) manjkali pa ne bodo grobi kamenèki. Pri pa risanko v mariborskem Koloseju, nasto- Po zraku leti in pušèa blešèeèe sledi. naèrtovanju smo pazili, da ni bilo strogih, pali na vseh šolskih prireditvah in šolsko (Rebeka) ravnih linij, saj se bodo rastline razrašèale in leto zakljuèili z izletom v Maribor. greda po postajala vedno bolj polna. Ob tem smo se tudi nauèili, kakšna pravila Uèiteljice 1. razredov (generacija 2007/08) Zasadili smo le štiri vrste cvetic, da greda ne veljajo v šoli, kako se obnašamo do sošol- bi bila preveè pisana, saj bi teje loèili cev, uèiteljev hladne in tople barve cvetic. in drgih v šoli Zahvalili bi se tudi Cvetlièarni in vrtnarstvu in izven nje. Romarin iz Bukovcev, ki nam je podarila Predvsem pa cvetice, zelenje in kamenje. smo obèutili, Vsi uèenci smo se zelo trudili in se nauèili da smo sku- nekaj novega. Zelo veseli smo bili, da so bili pina, v kateri je z nami tudi nekateri starši. Tako so nam tudi vsak odgovo- oni lahko povedali, da je pomembno sode- ren in enakov- lovati, lepo pa je zmagati. Letos nam ni us- reden. Dobro pelo. Morda nam uspe prihodnje leto. pripravljeni za Polni vtisov smo se okrog šeste ure popol- drugošolske dan vrnili domov. podvige smo prepustili mes- Eva Kostanjevec, Uroš Horvat, Mitja to prvošolcev » Kostanjevec, Gregor Janekoviè, Bla Tement, ta malim«, ki Simon Kostanjevec, Mihaela Kodriè, Gašper so septembra Janekoviè, Nejc Janekoviè sedli v šolske Generacija prvošolcev 2007/08 klopi.

23 November 2008 Osnovna šola Markovci

Nikoli ni prezgodaj, da otroku priènemo brati

V vrtcu je branje in pripovedovanje drugih zgodbic otrok uiva in doivlja es- celo izdelali plakat. Odziv otrok in staršev je pravljic vsakodnevna dejavnost. Pogosto tetsko ugodje. Ob njih se uèi novih besed, veè kot odlièen. Otroci so vsebine pravljic otroke obišèe tudi knjinièar Milovan pojmov, osvaja znanje iz razliènih podroèij. zelo natanèno osvojili in jih ob majhni po- Miluniè in jim pripoveduje pravljice. Na pobudo Bralne znaèke Slovenije smo v moèi pripovedovali prijateljem v vrtcu. Za Zavedamo se, da branje pravljic otrokom našem vrtcu uvedli predšolsko bralno znaè- odlièno sodelovanje so si otroci prisluili vsestransko koristi, saj spodbuja njihov èu- ko pod naslovom "Veseli bralèek". Namen nagrado. Knjinièar jim je podaril priznanja stveni, socialni in intelektualni razvoj. dejavnosti je spodbujanje druinskega bran- in pobarvanko "Veseli bralèek". Prikupna Branje je preprost in tudi zabaven naèin, da ja. Druinsko branje namreè poglablja vezi nagrada celotni skupini sta tudi nahrbtnika z izboljšamo otrokovo duševno zdravje in ra- med otrokom in starši. Vezi,ki se spletejo ob napisom "Veseli bralèek", v katerem bodo zvoj ter mu odpiramo monosti za svetlejšo branju, pa so moène in dolgotrajne. otroci odnašali knjige na dom in potem na- prihodnost. Pomembno je vedeti, da je elja V šolski knjinici smo si izposodili tri sta- zaj v vrtec. po branju privzgojena potreba. rosti primerne pravljice. Otroci so jih odna- Otroci niso bogatejši le za prejeto priznanje, Strokovnjaki ugotavljajo, da otroci, ki e v šali vsak petek domov in jih vrnili po enem temveè za toplino in èas, ki so ga preiveli zgodnjih letih poslušajo pravljice in se o njih tednu. Pravljico je spremljal zvezek, v kate- skupaj s starši, kar je v sodobnem svetu dra- pogovarjajo, hitreje priènejo brati in se us- rega so otroci narisali doivetja, hkrati pa so goceno tako za starše kot za otroke. pešneje uèijo. Ob branju pravljic, pesmic in nekateri starši zapisali tudi svoje vtise, ali Cvetka Ferèiè Vrtec Markovci najaktivnejši vrtec v projektu suša

Vrtec Markovci je sodeloval v projektu »SUŠA«, katerega je razpisalo Ministrst- vo za obrambo. Bili smo najaktivnejši vrtec v naši regiji in za nagrado prejeli lutkovno predstavo gledališèa FRU- FRU, pod naslovom »Pikec Jeek in ga- silsko Je«.

Zelo veseli smo bili, ko smo zasledili nate- èaj na vsebino suša. Tema se nam je zdela zelo zanimiva, tudi za predšolsko obdobje. Odloèila sem se, da izpeljemo celotni pro- jekt in vanj vkljuèimo vse otroke v vrtcu. V projektu je sodelovalo 75 otrok prvega in drugega starostnega obdobja. Suša je za otroke bolj nepoznan pojem, zato smo se odloèili, da ga spoznamo. Zelo zanimiva knjiga »Jeek Sneek in suša«, nam je bila v dobro motivacijo. Zgod- bica je pribliala sušo na razvojno stopnjo predšolskih otrok. Otroci so z zanimanjem prisluhnili zgodbici, nato smo si po inter- netu poiskali slike na vsebino suše. Otroci so od doma prinašali razliène fotografije o suši. Naredili smo si veè plakatov. Pogo- varjali smo se na vsebino in spoznali smo, da otroci e nekaj vedo o tem pojavu, vendar ga do sedaj niso znali poimenovati. Spoznavali smo tudi posledice suše. Otroci so spozna- vali, zakaj potrebujemo vodo: za kuhanje, pitje, umivanje in ivljenje ter da vodo pot- zovali razpokano zemljo. Ogledali smo si sreèali prviè. Odloèili smo se tudi, da smo rebujejo zraven nas tudi ivali in rastline. film »Micro cosmus«, kjer nam je bilo pripravili razstavo likovnih izdelkov in jih Naredili smo si biološki kotièek. Sadili roe, podrobno prikazano, kako se zemlja izsuši, razstavili po našem vrtcu, nekaj izdelkov sejali semena, naredili poizkuse; ene roe kako razpoka in kaj se zgodi z rastlinami in smo poslale na likovni nateèaj. Nagrado je zalivali, druge pa ne, ter opazovali, kaj se ivalmi, èe dolgo ne deuje. Film je otroke prejela Meri Potoènik. dogaja. Otroci so spoznali, da brez vode ni kar pretresel. V reviji Cicido pa je bila objavljena risbica ivljenja. Pogovarjali smo se tudi o krajih, Veliko smo tudi likovno ustvarjali na vse- Blake Horvat. Vsi jima èestitamo! kjer suša vlada e veè let. bino »suša«. Uporabljali smo razliène likov- Èeprav smo še majhni, so naše umetnine Igrali smo se didaktiène igre za tip; tipali ne tehnike (risanje, slikanje, akvarel); ter velike. mokro zemljo, suho zemljo, mokro travo, razliène likovne materiale (oglje, barvice, suho travo in tako so otroci spoznali in utr- vošèenke, tempero, tuš, zemljo, krede ...). Sonja Ambro, dili pojme mokro-suho. Opazovali smo ze- Otroci so veliko spoznali in bili zelo aktivni, vodja projekta mljo s pomoèjo poveèevalnega stekla, opa- stvari so jih zanimale, saj so se s to temo

24 Glasilo obèine Markovci Osnovna šola Markovci

Konèni izlet 9-ih razredov

Uèenci devetih razredov OŠ Markovci potapljali. Zaradi tega v muzeju ni bilo Vsega lepega je na alost enkrat konec - smo se v torek, 9. 9. 2008, odpravili na preveè zanimivo. torej smo se tudi mi morali poèasi odpraviti ekskurzijo. Skupaj z uèiteljicami Olgo Nato smo se osveili s sladoledom in odšli domov. Našo pot domov smo si krajšali z Zorko, Marijo Petek in Danico Muršec na Tartinijev trg, kjer smo se fotografirali in igranjem na harmoniko in kitaro ter petjem smo izpred šole odšli e ob 6.00 uri zjut- zabavali. Ker so bile v naèrtu tudi Seèovelj- in plesom. Na koncu so bile naše glasilke raj. ske soline, smo se z avtobusom odpeljali na zelo izmuèene, saj niso navajene takih Naša pot do morja je bila zelo dolga, zato ogled solin. Tam smo dobili veliko veè »naporov«. Šoferja in uèiteljice pa so bolela smo se ustavili na poèivališèu Postojna, kjer informacij kot v potapljaškem muzeju, saj ušesa. smo si napolnili laène trebuhe. Pot smo nam je vodiè povedal vse o tem, kako je bilo Dan, ki smo ga druno preiveli, je bil kra- nadaljevali vse tja do slovenske obale (Izo- v solinah nekoè in kako je danes. Ogledali sen in nepozaben, saj nam je vse po vrsti šlo la, Piran, Simonov zaliv), kjer smo si ogle- smo si še kratek film o solinah in s tem na roko - tako vreme, ki se je »dralo na dali najprej Potapljaški muzej v Piranu. Tam zakljuèili »uradni del« konènega izleta. smeh«, kot šofer in celo uèiteljice, ki »so se smo dobili delovne liste. Gospod, ki je bil Pot smo nadaljevali v Simonov zaliv, kjer zavedale«, da smo vendarle na konènem naš vodiè, nam je povedal le, kako so bili smo kosili in se za tem kopali ter peli ob zvo- izletu. potapljaèi nekoè obleèeni in kako so se kih harmonike. Nina Kosec, 9. b Planinski izlet na Kopitnik

V soboto, 20. septembra, smo se odpravili na planinski izlet na Kopitnik. Ta izlet sem teko prièakoval. Vonja je bila še posebej zanimiva, saj smo se peljali z vlakom. Izstopili smo v Rimskih Toplicah. Najprej smo si ogledali park v kompleksu toplic. V njem rastejo 100-letna drevesa. Pot smo nadaljevali skozi naselja in mimo cerkve do koèe na Kopitniku. Hodili smo skozi senènate gozdove in èez travnike. Pot na vrh je bila prepadna, zato so nam jo vodniki za- varovali z vrvjo in privezi. Izlet je bil naporen, vendar èudovit, zato mi bo ostal v lepem spominu.

Denis Kmetec, 4.a

Tisti, ki letajo v temi!

V petek, 26. 9. 2008, smo se uèenci, ki smo uèencev je dobilo ultrazvoène detektorje, s se prijavili na tekmovanje iz znanja katerimi smo lahko slišali celo najbolj tihe biologije, dobili v šoli, kjer nam je uèiteljica zvoke. Sprehodili smo se in hkrati poslušali. Danica Muršec organizirala predavanje o Èe smo imeli sreèo, smo lahko slišali ogla- netopirjih. Letošnja tema tekmovanja so šanje netopirjev, ki pa je bilo najbolj izrazito netopirji Slovenije, kar je zelo zanimiva in ob jezeru, kjer smo enega celo videli. Zaradi za uèenje privlaèna snov. Predavanje z pozne ure smo se vrnili v šolo, kjer so nas e diapozitivi o ivljenju netopirjev se je za- èakali starši. Naši predavateljici smo se èelo ob 18. uri in je trajalo vse do 19. ure. vljudno zahvalili, ona pa nam je zaelela Predavateljica nam je predstavila vrste ne- veliko sreèe na tekmovanju. topirjev, naèin njihovega ivljenja, bivališ- Osvojili smo mnogo znanja in komaj èa, prehrano, ogroenost in njihovo zavaro- èakamo, da se o tistih, ki letajo v temi, izka- vanost. Vkljuèno z uèitelji, ki so nas sprem- emo kmalu, na tekmovanju za Proteusovo ljali, smo izvedeli mnogo stvari, za katere do priznanje. tedaj še slišali nismo. Po predstavitvi smo se odpravili opazovat in Katja Bezjak, 9.b poslušat netopirje v okolico naše šole. Nekaj

25 November 2008 Osnovna šola Markovci

Prviè v šolo

Zaèelo se je novo šolsko leto. V šolske šolo. Uèiteljici sva uèence odpeljali v raz- uèenjake. Pri pouku smo se e veliko nau- klopi (stolèke) je prviè sedlo 28 uèencev. red. Tam jih je èakalo preseneèenje, ki sva èili, predvsem upoštevanja pravil, za katera To pomeni, da nas je za en razred veliko, ga izdelali za njihov prvi dan v šoli. Otroci smo se dogovorili. Skupaj pojemo, poslu- po ministrovih normativih le en uèenec so se predstavili. Med seboj se e skoraj vsi šamo pravljice, rišemo, spoznavamo šolske premalo za dva oddelka. Otroke in nji- poznajo, saj je veèina otrok obiskovala naš prostore in zaposlene na šoli. Spoznavamo hove starše smo povabili skupaj v šolo e vrtec v Markovcih. Skupaj smo se poigrali, e matematiène pojme, si pripovedujemo, spomladi na prvo sreèanje in jim pri- zapeli, stisnili k sebi plišasto igraèko ter se poslušamo in zelo radi telovadimo. pravili prisrèen sprejem. spoznali njihovega plišastega uèitelja Obiskal nas je e naš rajonski policist, ki bo medveda. Ob koncu sta nas kuharici Irena in z nami šel tudi na sprehod in otrokom Prvi šolski dan smo se zbrali ob 10. uri v Darinka presenetili s torto. Verjemite,bila je namenil pozornost ter jih opozoril na ne- šolski avli. Uèence in starše so pozdravili okusna in soèna. Na torto smo povabili še varnosti, ki so prisotne v prometu. Bili smo ravnatelj Ivan Štrafela, upan Franc Kekec, starše. Kuharici sta torto kar nekaj èasa tudi e udeleenci na jesenskem krosu, pre- pedagoginja Zinka Vidoviè in uèiteljici, ki delili, pa ne zato, ker jima ne bi šlo delo od tekli smo celo progo. Prvi trije tekmovalci vodiva oddelek Marjetka Kocuvan ter Silva rok, paè pa je bilo potrebno razdeliti 28 so prejeli medalje. Ob petkih pa gremo v Pilinger. kronikov in 28 sokov otrokom, ki bi vsi igralnico, kjer imamo èas za igro. Starši so prisluhnili najprej pedagoginji, ki eleli dobiti svoj kos èimprej. V oddelku je delo pestro in zanimivo, je podala napotke in morebitne odgovore za Starši so se zahvalili in odpeljali svoje male vendar v tako številènem razredu zahteva veliko truda, strpnosti in pedagoških vrlin. S strokovnostjo in uèenèevo pozornostjo bomo osvojili cilje prvega razreda. Uèenci bodo ocenjeni opisno. Otroci so dovolj ve- doeljni, da nam bo skupaj omogoèeno dosegati èim boljše rezultate.

Silva Pilinger

26 Glasilo obèine Markovci Tako je bilo nekoè

… je naslov šolskega projekta za uèence kjer so nas prièakali gospodarji Franèek in razredne stopnje. Izvajali ga bomo v Vlasta ter babica Treza. Po domaèe so uèen- šolskem letu 2008/2009. Uvodni del smo cem predstavili spravljanje koruze na stari izvedli 30. 9. 2008. Obiskali smo sosede obièaj. Babica Treza je uèence motivirala za naše šole, to so "Fošnarvi" - Golobovi. roèno trganje koruze in jim tudi pokazala, Ogledali smo si njihovo kmetijo, na kateri kako se stvari stree. Z velikim navdušen- so obdrali stare stroje in predmete: plug, jem smo prièeli trgati koruzo. Klasje smo brana, rmlje, roèni lušèilec koruze, "ko- sproti vozili z "garèjakom" - vozièkom, do ruzjak". Kmetija je opremljena seveda šolske preše . tudi s sodobnimi stroji. Uèencem so pri- Po konèanem trganju na njivi smo "naeli" pravili predstavitev. še nekaj snopov "koruznice" in jo zvezali v Na njivi so nam pustili nekaj vrst koruze, "rastavo". Vanjo sta zlezla uèenca Metod in Meri, ki sta tega dne prišla oble- èena po kmeèko: bataèe - gumi škornje, klobuk, preprogo - predpasnik in dindrli - ensko dekliško obleko. Rastave so bile nekoè prve hiške kmeèkih otrok, v katerih so se igrali in tam tudi kaj ušpièili. Delo na njivi smo zakljuèili z zakusko, ki so jo gospodarji prinesli za "likif" - zakljuèek dela na "vratnik"- ko- nec njive. Otrokom smo uèitel- jice narezale poljsko repo. Jedli smo sortirali, saj smo imeli razliène buèe: so, da jih je bilo lepo pogledati. jedilne in okrasne. Le-te bomo posušili in Veliko uèencev ni vedelo, da je koristno uporabili. repa uitna. Z delom smo konèali soèasno, zato smo se S pesmijo "Dere sn jaz mali vsi hkrati lotili pospravljanja. Pograbljali bija" smo se odpravili do kupa smo lièje in polovice iztrebljenih buè - hoba- koruze. Tam smo posedli in liè- je. Uèenci so doiveli v šoli drugaèni del kali - "koühali". Teta nam je dneva kot obièajno. Bilo jim je všeè in za- klasje zvezala, mi pa smo ga nimivo. Ob koncu so vprašali: "Gda mo obesili na ograjo ob šoli. Spom- lehko drguè šli k Fošnarvin pomagat delat?" ladi bomo to koruzo zlušèili in jo Zahvalili smo se za prijetno druenje in se porabili za razliène dejavnosti v poslovili. šoli (lepljenka, ropotulje …). Okrog kupa, ki je postajal vedno Silva Pilinger manjši, je nastala gneèa, zato je nekaj uèencev trebilo buèe, ki so bile spravljene na kupu. Semena

27 November 2008 ŠE NEKAJ SPOMINOV NA ŠOLSKO LETO 2007/08 Mini maturanti so se poslovili od vrtca

Èas bei in za devetnajst otrok se je èas predšolskega obdobja junija iztekel. Septembra so sedli v šolske klopi in postali èisto pravi šolarji. Kljub veliki prelomnici tako za otroke in starše, se šole zelo veselijo. Vzgojiteljice bomo otroke pogrešale, vendar nas veseli, da gredo novim doivetjem naproti. V èasu bivanja v vrtcu smo si prizadevale zgraditi temelje za nadaljnji èustveni, socialni in intelektualni razvoj. Skozi vrsto dejavnosti smo poizkušale otrokom privzgojiti delovne navade, ki so še kako pomembne za uspeh in napredek pri pridobivanju novega znan- ja. Dragi otroci, elimo vam èim veè znanja in dobrega poèutja v šoli. Vam, cenjeni starši, hvala za prijetno sodelovanje in èim veè prijetnih trenutkov ob vaših šolarèkih!

Cvetka Ferèiè Helena Vogrinec

Sprejem odliènjakov pri upanu obèine Markovci

Ker v èasu poletnih poèitnic obèinski èasopis List iz Markovcev ni izšel, objavljamo tudi fotozapis o sprejemu odliènjakov za lansko šolsko leto pri upanu obèine Markovci Francu Kekcu. Na sprejemu je bilo 73 uèenk in uèencev markovske osnovne šole, ki so v šolskem letu 2007/08 zakljuèili razred z odliènim uspehom. 8 uèencev je bilo takšnih, ki so bili odlièni v vseh letih šolanja (Simon Janekoviè, Anja Jurgec, Lea Korošec, Mojca Kostanjevec, Aleš Strelec, Jurij Vesenjak, Anja Furjan in Nika Roanc.) Sprejem se je prièel s kratkim kulturnim programom, sledil je nagovor upana ter podelitev knjinih nagrad vsem odliènjakom. Ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela se je zahvalil upanu za dobro sodelovanje in izrazil eljo po takšnem sodelovanju tudi v prihodnje. Sprejem se je zakljuèil s skupno pesmijo vseh odliè- njakov in drugih udeleencev ter s pogostitvijo.

OŠ Markovci

Nova igrala v vrtcu Markovci

Igra v predšolskem obdobju je izjemnega pomena. Ne samo, da je ena od vsakodnevnih specifiènih dejavnosti. V igri se spontano prepletajo razlièna podroèja otrokovega razvoja: od èustvenega, socialnega, gibalnega in tudi spoznavnega vidika. In za še bolj optimalni razvoj naših malèkov je poskrbljeno tudi na našem vrtèevskem igrišèu. Dobili smo namreè nova igrala, ki so velikega pomena, tako za otroke kot za nas zaposlene. Zatorej je veselje neizmerno in ga elimo deliti s širšo javnostjo. Nova igrala omogoèajo malèkom razvijanje gibalnih spretnosti in zmogljivosti, razvijanje domišljije in vsekakor obèutek ugodja in veselja. Naše igrišèe je bogatejše za tri nove gugalnice, tri tobo- gane, eno plezalo in jahalni avtomobil. Tudi za senco je poskrbljeno. Naš peskovnik krasi novo senèilo, katerega je mono rotirati za 360 stopinj. Ponosni smo na naše nove pridobitve in vsekakor jih bomo uporabljali z veliko mero zadovoljstva in veselja!

Helena Vogrinec