S številnimi dogodki Poročamo o Bogato dogajanje smo zaznamovali kulturnih prireditvah, tudi v gasilskih vrstah: 13. občinski praznik. društvenem življenju Florjanova nedelja, Osrednja slovesnost je in dogodkih iz domače začetek lige, državno bila v četrtek, 26. aprila. osnove šole. gasilsko tekmovanje ...

Gradnja male hidroelektrarne Po tem, ko se je konec marca zno- va odprla cesta čez zapornice (med ISSN 1580-3554 Glasilo občine Leto 13, številka 3, maj 2012 Markovci in Šturmovci), pa se grad- nja male hidroelektrarne nadaljuje. Svetovalec direktorja Dravskih elek- trarn Maribor (DEM) Danilo Šef je v od- govoru na naše novinarsko vprašanje pojasnil, da so gradbena dela v veliki meri že zaključena. »V teku so zaključ- na dela na stavbi strojnice in ureditve- na dela okolice elektrarne. Tudi dela na hidromehanskem delu, ki zajema vtočni objekt z rešetkami in zapornica- mi, vtočni cevovod ter iztočni objekt z zapornicami, so v glavnem zaključena. Trenutno se izvaja montaža turbinske in elektro opreme. Ta poteka v glavnem v strojnični stavbi in na zunaj ni opazna. Konec meseca maja bodo montažna dela končana. Sledijo preizkušanja in testiranja vgrajene opreme. V mesecu juniju je predviden pričetek dvome- sečnega poizkusnega obratovanja, v mesecu avgustu tehnični pregled in v mesecu septembru tega leta pogodbe- ni prevzem objekta.« Mala hidroelektrarna Markovci bo ime- la dvakrat 450 KW moči, predvideni pretok je 5 oziroma 10 kubičnih metrov

Foto: MZ na sekundo, načrtovana skupna letna V sklopu prireditev 13. praznika občine Markovci je potekalo svečano odprtje obnovljene cestne infrastrukture v vasi Sobetinci in novo- proizvodnja pa 5.390 MW ur električne zgrajene kanalizacije za območje severovzhodnega dela občine. Na fotografiji sta župan Milan Gabrovec in predsednik Vaškega odbora energije. Sobetinci Ivan Horvat. O slovesnosti poročamo na strani 2. Mojca Zemljarič Poročamo o dveh sejah občinskega sveta 10. redna seja občinskega sveta je gi obeh sprejetih odlokov smo skupaj Svetniki so vzeli na znanje tudi končno vrtca v Markovcih. Na znanje pa so vzeli bila v sredo, 11. aprila, 7. izredna seja z večino občin na območju bivše ptuj- poročilo o opravljenem nadzoru za leto tudi trende varnostnih pojavov na ob- pa v četrtek, 19. aprila 2012. Po uvo- ske občine že pričeli s postopkom izbire 2011 in program nadzora za leto 2012. močju naše občine, ki jih je podala Po- dni potrditvi zapisnika prejšnjih sej koncesionarja. Brez pripomb so podali tudi pozitivno licijska postaja Ptuj. in poročila o realizaciji sklepov ter Za tem so sprejeli Odlok o zaključnem mnenje k imenovanju Ivana Štrafela Kot že v uvodu zapisano, je bila dober podanih pobudah in vprašanjih sve- računa proračuna za leto 2011. Sprejet (kot edinega kandidata) za ravnatelja teden po redni seji izredna seja občin- Osnovne šole Markovci. tnikov, so ti pričeli z obravnavo dokaj je bil tudi nov Pravilnik o dodeljevanju skega sveta, na kateri so svetniki odlo- A če je šlo do te točke vse gladko, pa se zahtevnih točk dnevnega reda 10. re- pomoči za pospeševanje razvoja ma- čali o posameznih točkah, ki so vse po dne seje. lega gospodarstva v občini Markovci. je nato v nadaljevanju zataknilo pri od- ločanju o letošnjih prejemnikih občin- vrsti bile premoženjsko-pravnega zna- Tako so po skrajšanem postopku spre- Soglasno je bil sprejet tudi sklep o meri- skih priznanj in pri premoženjsko-prav- čaja. Najprej so sprejeli sklep o dopolni- jeli Odlok o načinu opravljanja obvezne lih za izdajo soglasja k obratovanju go- nih zadevah. Občinski svetniki namreč tvi letnega načrta pridobivanja in razpo- lokalne gospodarske javne službe rav- stinskih obratov in kmetij, na katerih se niso upoštevali predlogov Komisije za laganja z nepremičnim premoženjem nanja s komunalnimi odpadki v občini opravlja gostinska dejavnost v podalj- šanem obratovalnem času. V prvi fazi občinska priznanja in odlikovanja, tem- Občine Markovci za leto 2012, vendar Markovci in tudi Odlok o predmetu in več so seznam predlaganih kandidatov je bil sprejet tudi Odlok o spremembah v okrnjeni obliki, saj so sprejeli le pre- pogojih za podelitev koncesije za opra- dopolnili in odločili, da se priznanja po- in dopolnitvah občinskega podrobne- dloge za razpolaganje z nepremičnim vljanje obvezne lokalne gospodarske delijo naslednjim občanom: naziv častni javne službe ravnanja s komunalnimi ga prostorskega načrta za del območja premoženjem (beri prodaja in služnost), občan – posmrtno priznanje Martinu ne pa tudi za pridobivanje nepremič- odpadki v občini Markovci. Na podla- P13-01 Novi Jork, spremembe 2011. Mikši iz Zabovcev, plaketa Občine Mar- nega premoženja. V nadaljevanju so kovci Etnografskemu društvu Korant Markovci in Ivanu Bezjaku iz Prvencev, na podlagi navedenega sprejeli sklep listina Občine Markovci pa Marti Lešnik o ustanovitvi služnosti za izgradnjo niz- URADNE OBJAVE iz Prvencev in Neži Plajnšek iz Zabovcev. konapetostnega elektro priključka v k. 1. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za pospeševanje razvoja malega gospodar- V nadaljevanju svetniki tudi niso potr- o. Markovci v korist Elektra Maribor in stva v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 15/2012 z dne 11. dili sklepa o dopolnitvi letnega načrta MCK d. o. o.. Služnost se ustanovi tudi za 4. 2012); pridobivanja in razpolaganja z nepre- izgradnjo elektroenergetskega omrežja 2. Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe rav- mičnim premoženjem občine za leto nanja s komunalnimi odpadki v občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih v k. o. Bukovci v korist Elektra Maribor. 2012, kar je povzročilo, da o posame- občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012); Iz javnega dobrega so izvzeli parcelo v znih točkah dnevnega reda, ki se tičejo 3. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne k. o. (del poti v premoženjsko-pravnih zadev, niti niso lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v občini obrtni coni) in sklenili, da se le-ta proda glasovali. Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012); družbi Vitiva d. d.. Na koncu so svetniki Pri obravnavani točki umestitve trase 4. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Markovci za leto 2011 (Uradno sprejeli tudi sklep, da se lastniku nepre- daljnovoda Cirkovce–Pince so svetniki glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012); soglasno vztrajali, da občina ne odstopi mičnine v k. o. , tj. državi, plaču- 5. Sklep o merilih za izdajo soglasja k obratovanju gostinskih obratov in imetij, od že podanih zahtev, da se trasa ume- je letno nadomestilo za ustanovljeno na katerih se opravlja gostinska dejavnost, v podaljšanem obratovalnem času sti v prostor tako, da ne bo škodovala stavbno pravico za potrebe legalizacije (Uradno glasilo slovenskih občin 15/2012 z dne 11. 4. 2012). zdravju lokalnega prebivalstva. ribiškega objekta v Prvencih v višini 3 % Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s V nadaljevanju so potrdili novelacijo in- ocenjene vrednosti. klikom na Lex Localis. vesticijskega programa za novogradnjo MBK V občini bogate infrastrukturne pridobitve V torek, 24. aprila, je v Sobetincih po- članice Kulturno-umetniškega društva tekalo slovesno odprtje novozgrajene Sobetinci. Slovesni dogodek so z ub- kanalizacije za območje severovzhod- ranim igranjem pričeli člani Godbe na nega dela občine ter obnovljene ceste pihala Občine Markovci. Za godbeniki s potjo za kolesarje in pešce skozi na- so s petjem in plesom na temo »Potuje- selje Sobetinci. mo v Ameriko« nastopili najmlajši člani Med leti 2006 in 2012 je bilo na območju KUD-a Sobetinci, ki jih vodi Alenka Riž- občine Markovci zgrajeno kanalizacijsko nar. Scenarij za prireditev je napisala omrežje v naseljih Markovci, , vodja dramsko-recitacijske sekcije, pro- Prvenci, Novi Jork, , Borovci in So- fesorica Stanka Šterbal s sodelavci, pri- betinci. Kanalizacijski sistem se je gradil reditev pa je odlično povezovala Tamara v več fazah in etapah, dolžina celotnega Horvat. Širšemu občinstvu se je drugič omrežja (gravitacijski in tlačni vodi) pa je predstavil tudi mešani pevski zbor So- 21.837 metrov. Vrednost investicije za vsa betinci pod vodstvom zborovodkinje našteta naselja je dobrih šest milijonov Božene Galun. Zapel je štiri pesmi. Med evrov, od tega je Občina Markovci s strani posameznimi pesmimi so recitatorke Službe vlade RS za lokalno samoupravo prebirale pesmi v povezavi s prihajajo- prejela sofinancerski delež v višini dobrih čimi prazniki. Po kulturnem programu 1,9 milijona evrov. V sklopu izgradnje je predsednik vaškega odbora (VO) So- kanalizacije se je v večini primerov betinci Ivan Horvat pozdravil prisotne in sočasno urejala in posodabljala tudi predstavil nov grb vasi, ki je upodobljen preostala infrastruktura: javna raz- na tablah na začetku vasi. Po predsta- svetljava, telekomunikacijski vodi, ele- vitvi je k besedi povabil župana Milana ktrodistribucijsko omrežje, odvodnja- Gabrovca. Županovemu nagovoru je vanje meteornih vod in vodovodno sledila vsem znana pesem: Ne čakaj po- omrežje. mladi, ne čakaj na maj. Foto: MZ Na otvoritveni slovesnosti v Sobetincih je na govorniški oder stopil tudi župan Gabrovec. Po izgradnji kanalizacijskega sistema v Gospod župnik Janez Maučec je za tem Sobetincih je občina v kraju na novo ure- blagoslovil nove pridobitve v občini. Za delitvi sredstev s strani Agencije RS za z DDV, je 514.715,89 evrov. Kot je obi- dila tudi cesto, stezo za pešce in kolesar- zaključek sta župan Milan Gabrovec in kmetijske trge in razvoj podeželja za re- čajno, je v času gradnje moten promet. je ter javno nizkoenergetsko razsvetlja- predsednik VO Sobetinci Ivan Horvat konstruiranje obstoječe lokalne ceste LC Polovična zapora ceste je na celotni dol- vo. Skupna dolžina rekonstruirane ceste slovesno prerezala vrvico. Sledili sta po- 328020 Novi Jork–Sobetinci, vključno z žini gradbišča – cca 2,2 km, žal pa se ne skozi naselje Sobetinci je 1043 metrov, gostitev in projekcija nastajanja novih izgradnjo kolesarske poti. bomo mogli izogniti tudi popolni zapori vrednost investicije, po kateri je vas do- pridobitev. Dela na omenjenem odseku ceste so ceste, ki bo predvidoma v prvi polovici bila današnjo podobo (brez kanalizaci- Rekonstrukcija lokalne ceste že v teku. Dela izvaja Cestno podjetje meseca junija, zato uporabnike že vna- je), pa je nekaj manj kot 450.000 evrov. Ptuj d. d., Zagrebška cesta 49/a, 2250 prej naprošamo za razumevanje. LC 328020 Novi Jork–Farme Slovesno odprtje vseh naštetih naložb Ptuj. Pogodbena vrednost del, vključno Branko Zorko in Primož Galun je bilo organizirano v sklopu prireditev Sobetinci 13. praznika Občine Markovci, prog- V prejšnji številki Lista iz Markovcev ram prireditve pa so pripravili člani in smo vas obvestili o prejeti odločbi o do-

Odprt razpis za RRP »Ministrstvo za gospodarski razvoj in nalni razvoj. tehnologijo je nedavno objavilo javni „V zvezi z javnim pozivom bo ministrstvo poziv za predložitev vlog za 144,87 organiziralo tudi več predstavitvenih milijona evrov vredno sofinanciranje delavnic, saj želimo, da bodo prijavitelji projektov lokalnih skupnosti, ki se na- čim podrobneje seznanjeni z njegovimi našajo na razvoj urbanih naselij ter na elementi, njihove vloge pa čim bolj po- ekonomsko, izobraževalno, okoljsko polne,“ je dejal minister. in socialno infrastrukturo,« je povedal Kirbiš Rojsova pa je opozorila še na resorni minister Radovan Žerjav. omejitve, vezane na velikost projektov. Kot je povedal minister Žerjav, so lokal- Investicijski projekti, ki bodo kandidirali ne skupnosti na ta poziv čakale več kot za sredstva, morajo biti namreč vredni leto dni. čez 600.000 evrov, „mehki projekti“, ki ne Foto: MZ Nepovratna sredstva bodo dodeljena za zahtevajo gradbenih del, pa čez 150.000 Program prireditve je bil obogaten z recitacijami članic KUD-a Sobetinci. sofinanciranje projektov, ki se nanašajo evrov. na razvoj urbanih regij, ekonomsko in Državna sekretarka je dodala, da je rok izobraževalno infrastrukturo, okoljsko za oddajo vlog 31. december, saj se fotomlakar fotograf v sosednji vasi infrastrukturo, socialno infrastrukturo programsko obdobje počasi približuje V Dornavi v pritličju občinske stavbe ter javno infrastrukturo na območjih s koncu (izteče se leta 2013), ministrstvo posebnimi varstvenimi režimi in na turi- pa namerava v začetku naslednjega leta stičnih območjih. »Ti projekti morajo biti za občine objaviti še en manjši tovrstni Fotografiranje ob vseh vključeni v izvedbene načrte regionalnih razpis. razvojnih programov za obdobje 2012- Javni poziv se sicer lahko v primeru po- priložnostih - v studiu 2014 in imeti potrditev svetov regij. rabe sredstev po dodeljenih kvotah v in na terenu. Največje potrebe so po projektih, kot so vseh regijah zaključi predčasno, v pri- kanalizacija, domovi za ostarele, vrtci, meru, da se sredstev do konca leta ne obnova mestnih jeder. Projekti, kot so bo razdelilo v celoti, pa bodo objavljeni Naj vas neveljavni gradnja lokalnih cest in športne infra- dodatni roki. dokumenti strukture, pa ne pridejo v poštev,« je do- Državna sekretarka je pojasnila še, da dala državna sekretarka na ministrstvu se je v preteklosti razpis za regionalni Delovni čas ne presenetijo tik za gospodarstvo in tehnološki razvoj razvoj pokazal kot eden najuspešnej- PON, SRE in PET: od 8. - 12. in 14. - 17. ure Monika Kirbiš Rojs. ših, saj imajo občine največjo absorpcij- TOR in ČET: od 8. - 12. in 13. - 17. ure pred dopustom! Projekte bo po Žerjavovih besedah del- sko sposobnost. To po njenih besedah SOB: od 9. - 12. ure no financirala Evropska unija v okviru dokazuje tudi študija Organizacije za operativnega programa krepitve regio- gospodarski razvoj in sodelovanje, po FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE dobite TAKOJ! nalnih razvojnih potencialov 2007-2013. kateri imajo občine še za okoli 600 mili- www.fotomlakar.si | [email protected] | 070 823 674 Ta program je sicer podlaga za črpanje jonov absorpcijske sposobnosti. sredstev iz evropskega sklada za regio- STA 2 Leto 13, številka 3, maj 2012 V 18 letih zgradili uspešno družinsko podjetje Za majsko izdajo Lista iz Markovcev kvadratnih metrov. V dveh letih smo smo se odpravili na obisk v obrtno nato na novi parceli zgradili proizvod- cono Novi Jork, v družinsko podjetje no halo velikosti 800 kvadratnih metrov Ključavničarstvo Zemljarič. Podjetje in pripadajočih 300 kvadratnih metrov posluje od leta 1994, ko se je lastnik upravnih prostorov. Oktobra 2004 smo in ustanovitelj Konrad Zemljarič sa- dejavnost iz Zabovcev preselili v novo- mozaposlil v svoji ključavničarski de- zgrajeni objekt v Novi Jork in od takrat lavnici v Zabovcih. Danes je v podje- poslujemo na tej lokaciji. Proizvodne tju 15 zaposlenih in je eno večjih ter prostore smo z leti razširili in tako ima- uspešnejših v občini Markovci in tudi mo danes zraven delavnice še skladišče širše v regiji. in lakirnico. Skupaj je to 2500 kvadratnih »Z obrtjo sem kot samozaposlen začel metrov pokritih površin,« je razvoj pod- 9. marca 1994, v domači delavnici jetja opisal njegov ustanovitelj, lastnik in na 15 kvadratnih metrih. Kot obrtnik direktor Konrad Zemljarič. ključavničar sem si delo našel v mesno- Po letu 2004 so začeli delo iskati tudi predelovalni industriji. Iz nerjavečega zunaj meja Slovenije, prav tako so kons- jekla sem za to branžo izdeloval različne tantno povečevali število zaposlenih. delovne proge, delovne pulte, mize in Danes podjetje 90 odstotkov proizvod- podobno – večino opreme, ki jo pri delu nje ustvari izključno za izvoz. »Največ potrebujejo mesarije in mesnice. Moj poslujemo s podjetji iz Avstrije in Ne- prvi večji poslovni partner je bila Perut- mčije, izdelujemo pa procesno opremo. Foto: MZ nina Ptuj, za katero smo izdelali veliko Proizvodne hale v obrtni coni smo z leti Konrad Zemljarič, lastnik in direktor podjetja dograjevali in opremljali, tako da danes opreme, prav tako pa smo izdelovali gajanjih s poslovnimi partnerji, iskanju inženir varilstva. Računovodstvo in fi- opremo za okoliške mesarije, ki so v tis- skorajda ni kovinskega izdelka, mate- dela in podobno. »Po lastniški strukturi nance pa nam vodi Ivan Svržnjak.« tem času odpirale svoja vrata. Oprema riala ali s panogo povezane storitve, ki smo torej družinsko podjetje z zasebno Leta 2006 je podjetje uspelo tudi s pri- za mesnice je predstavljala glavnino na- jih ne bi mogli ponuditi kupcu. Imamo lastnino, po velikosti pa smo klasificira- javo za nepovratna sredstva Slovenske- šega takratnega dela, smo pa opravljali CNC stroje za plazemski razrez, razrez ni kot srednje veliko podjetje. Zaposleni ga podjetniškega sklada, s katerimi so tudi druga ključavničarska dela, kot so v škarje, upogibanje, ovijanje, varjenje, v proizvodnji imajo po večini poklicno sofinancirali nakup opreme in strojev. izdelava ograj, kovinskih konstrukcij in struženje, rezkanje, lakiranje … Največ kvalifikacijo kovinarske smeri. Večina jih Lani so uspeli pridobiti visoko bonitetno podobno. Prva tri, štiri leta sem bil v pod- delamo z nerjavečimi jekli, aluminijem je strojnih tehnikov, pred časom pa smo oceno AA+, uspešen razvoj podjetja od jetju zaposlen sam, s povečevanjem ob- in navadnimi konstrukcijskimi jekli. Pro- zaposlili še tehnologa – inženirja strojni- ustanovitve do danes pa so Zemljaričevi sega dela pa smo postopoma začeli za- cesno opremo izdelujemo za potrebe štva. Tudi sin Primož, ki je po izobrazbi skupaj s svojimi zaposlenimi gradili na poslovati sodelavce. Z leti smo dogradili železarske industrije – železarne in grad- strojni tehnik, se je odločil za nadaljnje kakovostnem in zanesljivem delu. tudi delavnico, in sicer na 160 kvadratnih beništva – kamnolomi. Za obe branži iz- izobraževanje in bo pridobil izobrazbo Mojca Zemljarič metrov, leta 2000 nas je bilo v podjetju delujemo opremo in stroje,« je razložil zaposlenih pet sodelavcev. V tistem času Zemljarič in povedal, da se je pred peti- se je v podjetju zaposlil tudi sin Primož. mi leti v podjetju zaposlila tudi soproga Veliko prelomnico za naše podjetje je Milena, ki skrbi za administracijo. Sin Pri- prineslo leto 2002, ko smo v obrtni coni mož je vodja projektiranja in proizvodn- Novi Jork kupili parcelo v velikosti 4600 je, sodeluje pa tudi pri pogovorih in po-

Foto: arhiv podjetja Proizvodna hala z upravnimi prostori Ključavničarstva Zemljarič v OC Novi Jork OBVESTILA Na spletni strani društva LAS www.las-bogastvopodezelja.si in na spletni strani Občine Markovci bo te dni objavljen 6. javni poziv za oddajo pri- jave projektnih predlogov za izvajanje »Razvojne strategije LAS Društvo Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah« občin Ptuj, Kidriče- vo, Hajdina, Markovci, Destrnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Juršinci, Dornava in Trnovska vas za leto 2013. * * * Občinska organizacija RK Markovci in župnijska Karitas vabita na zdravni- ško predavanje z naslovom Ohranimo zdravo srce – rešimo življenje. Pre- davanje bo potekalo v sredo, 23. maja, ob 19. uri v poročni dvorani Občine Markovci. Predaval bo Marko Bombek, dr. med., specialist interne medi- cine iz UKC Maribor. V sklopu predavanja bo prikazano tudi oživljanje z defibrilatorjem. * * * OBIŠČITE NAS Občinska organizacija RK Markovci vabi na 5. občni zbor, ki bo v soboto, NA SPLETNI STRANI: 2. junija, ob 19. uri v gasilskem domu v Markovcih. 5. junija bo za člane RK Markovci organizirana krvodajalska akcija. http://www.markovci.si/

Leto 13, številka 3, maj 2012 3 Osrednja prireditev 13. občinskega praznika Osrednjo prireditev ob občinskem ED Korant Markovci in tudi njegov prvi prazniku je organiziralo Kulturno- in dolgoletni predsednik. Prav gotovo -umetniško društvo KUD KulTura Mar- mu lahko pripišemo velik del zaslug, da kovci. Slavnostni govornik na priredi- je markovski in zabovski fašenk pripeljal tvi je bil župan Milan Gabrovec. nazaj na domače kmečko dvorišče. Z leti »Ko sem pred enim letom stal na tem je fašenk postal prireditev, ki je posta- mestu, še nisem mogel veliko povedati, la tradicionalna in je prispevala k veliki kaj smo storili v preteklosti, saj sem vodil prepoznavnosti občine Markovci po celi občino šele šest mesecev. Danes, po letu Sloveniji in tudi izven meja. Martin je bil in pol, pa lahko povem, da se v središču tudi aktiven in požrtvovalen gasilec, prav Markovcev gradi sodoben poslovno- tako je bil med ustanovnimi člani MoPZ stanovanjski objekt. Investitor gradnje Alojz Štrafela Markovci. Za svoje delo na je podjetje MCK. Veseli me, da je lastnik področju ohranjanja tradicije in običajev podjetja Franc Janžekovič zbral pogum je prejel številna, tudi državna, priznanja. in se kljub kriznim časom podal v to in- Med drugim je prejel srebrno Gallusovo vesticijo. Objekt bo bistveno spremenil značko in priznanje za 25 let humanega podobo središča naše občine, za samim poslanstva v krvodajalstvu. objektom pa bo vaški trg, ki bo, glede na Martina številni v svojem spominu po- to, da bo v poslovnem delu nova trgovi- mnijo kot gasilca v uniformi, drugi kot na in več različnih lokalov, postal prilju- športnika v uniformi in spet tretji kot ko- bljeno zbirališče vseh naših občank in pjaša v folkorni obleki. Z utemeljitvijo, da občanov ter stanovalcev novega objekta. Foto: MZ je njegovo delo z ohranjanjem običajev V neposredni bližini naše osnovne šole Slavnostni govornik župan Milan Gabrovec in kulturne dediščine zelo zaznamovalo bomo v kratkem začeli z gradnjo novega prazniku naše občine in se veselim vse- je najbližje Soncu. Nova vas je dobila svoj ljudi, dogajanje in okolje markovske ob- in sodobnega devetoddelčnega vrtca. ga, kar smo dosegli do sedaj, še bolj pa par v planetu Venera, Sobetince so pove- čine, so ga za častnega občana predla- Uredili bomo tudi mansardo v občinski tistega, kar bomo dosegli v prihodnosti,« zali s planetom Zemlja, Strelce z Marsom, gali: ED Korant Markovci, Vaški odbor in stavbi, zgradili bomo dvigalo in tako po- je v slavnostnem nagovoru med drugim Bukovce pa z Jupitrom. Stojncem so za PGD Zabovci, Športno društvo Markovci stali bolj prijazni do invalidov in starejših. povedal župan Milan Gabrovec. par dodelili Saturn, Borovcem Uran, Za- in Kulturno društvo Alojz Štrafela Mar- Trudimo se, da v polni meri zaživi obrtna Celoten koncept letošnje prireditve je za- bovcem Neptun in Prvencem Pluton. Ker kovci. Na podlagi utemeljitve s strani cona, zato pospešeno iščemo potencial- snoval umetniški vodja Komornega zbo- je Sonce središče osončja in vzpostavlja predlagateljev je Občina Markovci Mar- ne investitorje, ki bi bili pripravljeni razvi- ra Kor, ki deluje pod okriljem KUD Kul- ravnotežje v gibanju planetov, prav tako tina Mikšo posthumno imenovala za ča- jati svojo dejavnost na področju naše ob- Tura Markovci, Daniel Tement. »Naslov pa ima veliko funkcionalno vlogo, so mu stnega občana. čine. Dokončali smo tudi ves severni del prireditve je bil Markovska občina skozi par našli v instituciji – Občini Markovci. S plaketo Občine Markovci je bil odliko- kanalizacije s čistilno napravo. Zgrajen je prostor. Kot fiziku se mi je namreč poro- Ob posameznih primerjavah krajev s pla- van Ivan Bezjak iz Prvencev, ki je že kot velik del kanalizacije v Stojncih, čaka pa dila ideja, da bi po tem, ko smo na lanski neti so bile predstavnikom vasi podelje- mladinec vstopil v gasilske vrste PGD So- nas še del proti meji z občino Gorišnica in prireditvi potovali skozi čas, letos poto- ne slike planetov, v katerih so organiza- betinci. Z večletnim delom v društvu je izgradnja kanalizacije v Bukovcih in Novi vali skozi prostor. In to skozi velik prostor torji našli njihov par. dokazal, da je resen in vesten ter vreden vasi, s čemer bomo ta projekt končali. Za- – naše osončje. Zanimivo je namreč, da Med posameznimi predstavitvami in is- zaupanja, ki so mu ga izkazali tovariši ga- dnji dve vasi pa sta odvisni od tako ime- sončni sistem, katerega del je tudi naš kanju parov med vasmi in planeti so bile silci – zaupali so mu namreč funkcijo vod- novanih kohezijskih sredstev in od sklepa planet Zemlja, sestavljajo Sonce in devet predvajane video-projekcije o življenju je gasilske mladine. Kot dober mentor je ministrstva, ki ga skupaj z občinama Ptuj planetov. Vsak ima svoje lastnosti: veli- v posameznih vaseh, po vsaki projekciji s svojo ekipo sodeloval na tekmovanjih in Gorišnica čakamo že dolgo časa. Sam kost, oddaljenost od Sonca, tirnico, pa pa je sledil tudi glasbeni nastop pevcev po vsej Sloveniji in tudi v sosednji Hrva- sklep bomo dobili, če bodo izpolnjeni tudi svoj (od ljudi izbrani) karakter. Na Komornega zbora Kor ob spremljavi or- ški. Kasneje je v PGD Sobetinci prevzel še pogoji pri delovanju čistilne naprave na primer Mars – bog vojne, Venera – bogi- kestra in pod dirigentsko palico Daniela funkcijo predsednika Nadzornega odbo- Ptuju. Upamo, da se bo to zgodilo v krat- nja ljubezni … Tudi našo občino sestavlja Tementa. ra. Leta 1984 je bil vodja iniciativnega od- kem. Ob tem pa že gradimo tudi kolesar- devet vasi, ki se razlikujejo po karakterju V sklopu osrednje prireditve so tudi letos bora za ustanovitev PGD Prvenci – Strelci. sko stezo od Stojncev proti Bukovcem in ljudi, imajo svoje specifične značilnosti, podelili najvišja občinska priznanja. Ob- Ob ustanovitvi društva je prevzel funkci- jo bomo nadaljevali do Spuhlje. Enako ki so razvidne že iz njihovih imen. In tako čina Markovci je tako posthumno za ča- jo poveljnika, čez dve leti je postal njegov bomo storili tudi od Spuhlje proti Borov- se je sama po sebi porodila ideja o iska- stnega občana imenovala Martina Mikša predsednik in ga uspešno vodil celih 18 cem do meje s sosednjo občino Gorišni- nju parov med planeti in posameznimi iz Zabovcev. Martin se je že z 12-imi leti let. Pod njegovim vodstvom se je društvo ca. Podpiramo tudi delovanje različnih vasmi naše občine. Vzporednice so se vključil v TVD Partizan Markovci, kjer je bil vseskozi opremljalo in posodabljalo svoje društev in ostalih organizacij, obrtnikov iskale na osnovi fizikalnih in astroloških kot vodja in član nepogrešljiv. Bil je dol- nepremičnine ter drugo imetje. Za delo v in podjetnikov, saj se zavedamo, da so lastnosti planetov na eni ter velikosti, goletni načelnik društva, trener, aktivni gasilstvu je Ivan prejel številna priznanja, človeški viri največje bogastvo, zato smo imena in značaja vasi na drugi strani,« je plesalec folklorne skupine, orač in kopjaš. tudi na državnem nivoju. tudi letos v okviru 13. občinskega pra- idejo, na kateri je temeljil program leto- Kot kopjaš je preplesal številna gostüvaja Prav tako je deloval na področju lokalne znika pripravili več različnih kulturnih, šnje osrednje prireditve, razložil Tement. in fašenke. Zadnja leta se je z ženo Tere- samouprave, nekdanje Krajevne skupno- športnih in drugih prireditev. Spoštova- Za vas Markovci, ki je najbližja občinski zijo največ posvečal skrbi za ohranjanje sti in današnje Občine. Sodeloval je v Va- ne občanke in občani. Čestitam vam ob stavbi, so našli par v planetu Merkur, ki ljudskega izročila. Bil je ustanovni član škem odboru Prvenci – Strelci, veliko dela

Foto: MZ Kulturni program osrednje prireditve so pripravili člani KUD-a KulTura Markovci. Pod vodstvom Daniela Tementa je ob spremljavi orkestra nastopil Komorni zbor Kor.

4 Leto 13, številka 3, maj 2012 in truda pa je vložil tudi v izgradnjo KTV priključkov po vasi, telekomunikacijske- ga omrežja ter športnega parka. Kot ga- silec in član različnih društev se vključuje v številne dogodke in prireditve v doma- či vasi, prav tako pa vedno pomaga tudi pri vseh delovnih akcijah, ki potekajo na vasi in so prostovoljnega značaja. Za vse našteto je Občina Markovci na predlog Vaškega odbora Prvenci in ob podpori kandidature s strani PGD, Prosvetnega in Športnega društva Prvenci – Strelci ter Društva upokojencev Markovci Ivanu Bezjaku ob letošnjem občinskem prazni- ku podelila plaketo Občine Markovci. Plaketa Občine Markovci je bila ob 20. obletnici delovanja podeljena Etnograf- skemu društvu (ED) Korant Markovci, ki ga vodi predsednik Marjan Bezjak. Dru- Foto: MZ štvo je bilo na pobudo domačinov Mar- Skupinska fotografija ob podelitvi odlikovanj kovcev in Zabovcev, ki so ohranjali čut tev postajala vedno večja in večja. Danes šek, rojena Janžel, že od mladosti dalje z veliko radostjo in vnemo, ji je Občina do ljudskega izročila in pustne dediščine, je sobotni markovski fašenk pravi pra- aktivno deluje v dobro domače vasi in Markovci na predlog Vaškega odbora Za- ustanovljeno 18. aprila 1992. Že leto prej znik za celo občino. Prireditev je postala širšega okolja (občine Markovci). V mla- bovci ob letošnjem občinskem prazniku je skozi Markovce in Zabovce prvič kre- prepoznavna daleč naokrog. ED Markov- dosti je bila uspešna atletinja, zadnji dve podelila Listino Občine Markovci. nila fašenska povorka, ki je bila povod za ci je danes zagotovo eno izmed največjih desetletji pa je aktivna članica Etnograf- Z listino pa je bila letos odlikovana tudi kasnejšo ustanovitev društva. Prvi pred- društev v občini. Ob jubileju – 20. oble- skega društva Markovci. Vse od ustano- Marta Lešnik iz Prvencev. Marta kot naj- sednik ED Markovci je bil že omenjeni vitve markovskega fašenka sodeluje pri starejša izmed devetih otrok družine Vilč- Martin Mikša iz Zabovcev. Ustanovni čla- tnici delovanja – je društvo s strani Obči- ne Markovci na predlog Vaškega odbora pripravah na to prireditev, in sicer z iz- nik iz Muretincev je bila že od otroštva ni ED Korant Markovci so želeli bogato delavo fašenskega okrasja in podobno. Zabovci, PGD in Športno-rekreacijskega vajena trdega dela. Po končani osnovni kulturno dediščino naših prednikov vrni- Plajnškova je članica skupine »Gosto- društva Zabovci, Korant kluba Razjarnik šoli se je vpisala na učiteljišče, vendar ker ti tja, kamor spada – na kmečko dvorišče, vejnci iz Zabavec«, na njenem domu pa je bil takrat v družini na poti osmi otrok, Zabovci in Športnega društva Markovci na podeželje. Le na domači zemlji, na se vsako leto zberejo tudi zabovski orači najmlajši brat, se je morala v korist njega prejelo plaketo Občine Markovci. dvoriščih, kjer sta jih z odprtimi rokami in od tam začnejo obiske od hiše do hiše. in družine odpovedati svojim sanjam, da pričakala gospodar in gospodinja, so se Neža Plajnšek iz Zabovcev je prejemni- Neža Plajnšek in njena družina ob menja- bi postala učiteljica. Že kot mlado dekle ti liki počutili dobrodošle. Z leti je priredi- ca listine Občine Markovci. Neža Plajn- vi letnih časov ali ob praznikih pred svojo je morala na delo v tujino. Leta 1971 se je hišo (ob regionalni cesti Ptuj–Zavrč) po- poročila v vas Prvenci. Z Jožefom Lešni- stavijo domiselne dekoracije. Vse je lepo kom sta si na njegovi domačiji ustvarila izdelano in postavljeno ter tako privablja dom in družino. V zakonu se jima je rodi- poglede mnogih mimoidočih. Mnogi do- lo sedem otrok. Lešnikova je vse življenje mačini, ljudje od drugje in turisti se ob predano skrbela za družino. Ob skrbi za dekoracijah celo radi ustavijo in fotogra- svoje bližnje pa je našla tudi čas za dru- firajo. Na teh fotografijah se tako znajde ge dejavnosti, povezane z življenjem na tudi ime kraja Zabovci in občine Markov- vasi in v občini. Dvakrat je bila izvoljena ci. Ker Neža Plajnšek vse opisano ustvarja v Vaški odbor Prvenci, dolga leta je bila tudi govornica na pogrebih. Bila je usta- novna članica in prva predsednica Dru- štva podeželskih žena občine Markovci, prav tako je s svojim delom zaznamovala začetke prvenske prireditve Od setve do žetve. Lešnikova je tudi avtorica tekstov multivizije Od zrna do klasa in besedila pri projektu Svetega Marka čas, ki ga je Prosvetno društvo Prvenci-Strelci izvedlo ob občinskem prazniku. S svojim delom Marta Lešnik vsekakor zaznamuje doga- janje v domači vasi in tudi širše v občini. Zato ji je bila na predlog Vaškega odbora Prvenci, s podporo Prosvetnega društva Prvenci – Strelci in Društva podeželskih žena občine Markovci, ob letošnjem ob- činskem prazniku podeljena listina Obči- Foto: MZ ne Markovci. Priznanje za posthumno imenovanje za častnega občana Martina Mikšo je bilo izročeno Foto: MZ Vsem prejemnikov občinskih odlikovanj njegovi soprogi Tereziji. Prejemnica listine Občine Markovci Marta iskrene čestitke! Lešnik Mojca Zemljarič

Foto: MZ Foto: MZ Plaketo za 20 let uspešnega delovanja ED Korant Markovci je v imenu društva prevzel Neža Plajnšek je prejela listino, Ivan Bezjak pa plaketo Občine Markovci. predsednik Marjan Bezjak. Leto 13, številka 3, maj 2012 5 Na podlagi Odloka o proračunu nih in upravičenih sredstev. • stroški nakupa patentov, li- Upravičenci do pomoči so pod- strani izbrane poslovne banke za Občine Markovci za leto 2012 Do pomoči niso upravičena pod- cenc, know-how ali nepatenti- jetja iz 4. točke tega razpisa. Do materialne in nematerialne inve- (Uradno glasilo slovenskih ob- jetja, ki: ranega tehničnega znanja ter ukrepa niso upravičena podjetja, sticije. čin, št. 7/11 in 5/12) in Pravilnika programske opreme, ki na stojnici izvajajo tržno dejav- • so v prisilni poravnavi, stečaju - za sofinanciranje samozaposli- o dodeljevanju pomoči za pospe- nost. ali likvidaciji, • stroški obrestne mere za naje- tve in odpiranja novih delovnih ševanje razvoja malega gospo- te kredite za izvedbo nemateri- 4. UKREP: Sofinanciranje mest: darstva v Občini Markovci (Ura- • so v težavah in dobivajo držav- alne investicije. dno glasilo slovenskih občin, št. no pomoč za reševanje in pre- usposabljanja in v primeru samozaposlitve doka- strukturiranje, Upravičenci do pomoči so pod- zilo, da je bil vlagatelj najmanj 15/2012) župan občine Markovci jetja iz 4. točke tega razpisa, ki izobraževanja podjetnikov objavlja • sodijo v sektorje ribištva, ribo- 6 mesecev prijavljen na Zavodu investirajo v razvoj in razširitev in zaposlenih v podjetjih RS za zaposlovanje kot aktivni gojstva in premogovništva, dejavnosti, in podjetja, ki nimajo Namen pomoči je spodbujanje iskalec zaposlitve oziroma doka- JAVNI RAZPIS • sodijo v sektor primarne proi- sedeža v občini, vendar investi- pridobivanja znanja in kompe- zilo o predhodni zaposlitvi. ZA DODELJEVANJE POMOČI zvodnje kmetijskih proizvodov rajo v dejavnost na območju ob- tenc podjetnikov ter zaposlenih Dokazila o zaposlitvi ljudi, ki še ZA POSPEŠEVANJE RAZVO- iz seznama v Prilogi I k Pogod- čine. na vseh področjih in s tem spod- niso bili zaposleni oziroma so JA MALEGA GOSPODARSTVA bi o ustanovitvi Evropske sku- Prejemnik pomoči mora zagoto- bujanje inovativnosti in konku- ostali brez zaposlitve, za nedo- V OBČINI MARKOVCI ZA LETO pnosti, viti vsaj 25 % lastnih sredstev za renčnosti podjetij. ločen čas, pri čemer imajo pred- 2012 • delujejo na področju predelave kritje stroškov posamezne inve- nost prosilci, ki zaposlujejo obča- in trženja kmetijskih proizvo- Upravičeni stroški so: sticije. Materialna in/ali nemateri- na Občine Markovci. I. PREDMET JAVNEGA dov iz seznama v Prilogi I k alna investicija mora ostati v lasti • stroški inštruktorja, RAZPISA Pogodbi o ustanovitvi Evrop- upravičenca najmanj 3 leta. • stroški svetovanja v povezavi s Dokazilo o celoletnem povprečju zaposlenih v podjetju v letu pred ske skupnosti v naslednjih pri- Vrednost prijavljene investicije projektom usposabljanja, Predmet javnega razpisa je do- odprtjem delovnega mesta (ko- merih: ne sme presegati polovice (50 • potni stroški inštruktorjev in ti- delitev nepovratnih finančnih pija napovedi za odmero davka - če je znesek pomoči %) razpisanih proračunskih sred- stih, ki se usposabljajo, sredstev za uresničevanje ciljev od dohodkov za preteklo leto) in določen na podlagi cene ali ko- stev po razpisu. občine na področju razvoja ma- • stroški aktivnosti, ki promovira- prijava-odjava (obrazec M1-M2) ličine zadevnih proizvodov, ki so lega gospodarstva, ki se dode- 2. UKREP: Sofinanciranje jo podjetništvo, inovativnost in/ za pokojninsko in invalidsko za- ljujejo po pravilih o dodeljevanju kupljeni od primarnih proizvajal- ali odličnost poslovanja. cev ali jih zadevna podjetja dajo samozaposlovanja in odpi- varovanje. pomoči de minimis za naslednje Za usposabljanje ne šteje izo- ukrepe: na trg, ranja novih delovnih mest - za sofinanciranje stroškov pro- braževanje za pridobitev stopnje mocije: - sofinanciranje materialnih in - če je pomoč pogojena izobrazbe. Namen pomoči je povečanje dokazilo o najetju, postavitvi in nematerialnih investicij, s tem, da se delno ali v celoti pre- števila zaposlenih in ustvarjanje Upravičenci do pomoči so pod- delovanju stojnice na določenem - sofinanciranje samozaposlova- nese na primarne proizvajalce, novih delovnih mest ter zmanjše- jetja iz 4. točke tega razpisa, strokovnem sejmu ali razstavi nja in odpiranja novih delovnih • nimajo poravnanih finančnih vanje brezposelnosti. ki imajo izdelan letni program doma ali v tujini. mest, obveznostih do občine, Upravičeni stroški so: usposabljanja in izobraževanja zaposlenih delavcev, ki vsebuje - za sofinanciranje usposabljanja - sofinanciranje stroškov promo- • nimajo plačanih prispevkov in • stroški za realizacijo samoza- vrste programov, število udele- in izobraževanja: cije, poravnanih obveznosti do de- poslitve v višini do 5 oziroma žencev in predvidene stroške ter - sofinanciranje usposabljanja in lavcev. 10 minimalnih mesečnih plač, dokazilo o plačilu stroškov po- izvajalce programov. sebnega izobraževanja in uspo- izobraževanja podjetnikov in za- V. OSNOVNI POGOJI • stroški za odpiranje novega poslenih v podjetjih. sabljanja z datumom iz obdobja RAZPISA PO POSAMEZNIH delovnega mesta v višini do 10 VI. ROK ODDAJE VLOG IN od 1. 1. 2012 do 30. 10. 2012. Če minimalnih mesečnih plač. II. VIR UKREPIH NAČIN PRIJAVE se kot dokazilo priloži predračun, Upravičenci do pomoči v primeru Rok za oddajo vlog je petek, 28. mora biti dokazilo o plačilu pre- Razpoložljiva proračunska sred- Pomoč se dodeli le, če predsta- samozaposlitve so fizične ose- september 2012, oziroma naj- dloženo najkasneje do 30. 10. stva na postavki 1402101 Držav- vlja spodbudo za izvedbo name- be, ki imajo stalno prebivališče 2012. Za posebno izobraževanje ne - občinske pomoči v gospo- kasneje ta dan oddana vloga na ravanega projekta oziroma je na območju občine ali registrira- šteje pridobitev teoretičnega in darstvu. pošti kot priporočena pošiljka. zanj nujno potrebna. To pomeni, no dejavnost na podlagi Zakona praktičnega znanja, uporabnega da ni možno dodeliti pomoči za o gospodarskih družbah, če jim Vlogo – prijavne obrazce in vso III. VIŠINA RAZPISANIH zahtevano dokumentacijo je po- na sedanjem oziroma bodočem projekte, ki so že izvedeni oziro- taka dejavnost pomeni edini in delovnem mestu zaposlenega v PRORAČUNSKIH SREDSTEV ma se že izvajajo. glavni poklic in je tudi poslovni trebno dostaviti v zaprti kuverti s pripisom »RAZVOJ GOSPO- podjetju, ki je koristnik pomoči, Obrestna mera se lahko sofi- sedež na območju občine, in si- Sredstva so zagotovljena v pro- DARSTVA« na naslov Občina pri čemer se ne upošteva izo- nancira tudi za investicijo, ki je cer do 10 minimalnih mesečnih računu Občine Markovci za leto Markovci, Markovci 43, 2281 braževanje za pridobitev stopnje nastala po najetju kredita za plač za primer samozaposlitve 2012 v višini 50.000,00 EUR, na Markovci. izobrazbe. proračunski postavki 1402101 posamezno investicijo do konca brezposelne osebe, ki je bila naj- Državne - občinske pomoči v go- trajanja kredita. manj 6 mesecev prijavljena na 1. Osnovni podatki na vlogi spodarstvu. Zavodu Republike Slovenije za Navedba vlagatelja, višina za- Vloge na ta razpis morajo biti V zvezi z istimi upravičenimi stro- zaposlovanje kot aktivni iskalec vložene posebej za vsak ukrep. ški se pomoč de minimis ne sme prošenih sredstev, namen pri- IV. SPLOŠNI POGOJI zaposlitve in do 5 minimalnih V primeru, da se znotraj ukrepa kumulirati z drugo državno po- dobivanja sredstev in višina mesečnih plač za primer samo- prijavljate z več projekti, mora biti ZA SODELOVANJE NA močjo, če bi bila s tako kumulaci- sredstev za izvedbo celotnega zaposlitve predhodno zaposlene vsak projekt na svojem obrazcu. RAZPISU jo presežena največja dovoljena projekta ter številka tekočega osebe. Vloga mora vsebovati vsa zah- intenzivnost pomoči, določena z oziroma transakcijskega računa. tevana dokazila. Tako izdelana Upravičenci do pomoči so: uredbo o skupinskih izjemah ali v Upravičenci do pomoči v primeru 2. Dokumentacija prijava bo obravnavana kot po- • podjetja, ki imajo sedež na ob- odločbi, ki jo je sprejela Komisija odpiranja novih delovnih mest so K vlogi je potrebno priložiti še: polna. Če vloga ne bo popol- močju občine, (ES). podjetja iz 4. točke tega razpi- sa in podjetja, ki imajo poslovni • dokazila o izpolnjevanju pogo- na, bo vlagatelj v roku 8 dni od • fizične osebe s stalnim biva- sedež izven občine, če imajo na jev za opravljanje dejavnosti, odpiranja vlog pisno obveščen liščem v občini, kadar gre za 1. UKREP: Sofinanciranje območju občine poslovni prostor • bilanco uspeha za preteklo s pozivom na dopolnitev. Nepo- sofinanciranje samozaposlitve, materialnih in in zaposlujejo za namen opra- leto, iz katere je razvidno, da polne vloge, ki jih vlagatelji ne • občani, ki so pri pristojnem nematerialnih investicij vljanja dejavnosti v poslovnem podjetje ni v težavah, bodo dopolnili v določenem roku, upravnem organu vložili zah- Namen pomoči je pospešitev na- prostoru na območju občine. Do • izjavo prosilca, da bo odobrena bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne tevo za izdajo dovoljenja za stajanja podjetij in zagotavljanje sredstev je podjetje upravičeno sredstva investiral na območju izpolnjujejo pogojev razpisa, se opravljanje dejavnosti oziroma pogojev za njihovo hitrejšo rast v primeru zaposlitve osebe, ki občine Markovci, kot neustrezne zavrnejo. pri pristojnem sodišču priglasi- ima stalno bivališče na območju s sofinanciranjem materialnih in • izjavo prosilca o višini lastnih Brezplačne razpisne obrazce tev za vpis v sodni register in občine in v kolikor nova zaposli- nematerialnih investicij. sredstev za isti namen, lahko zainteresirani dvignejo na predložili vse predpisane doku- tev pomeni povečanje skupnega Upravičeni stroški za materialne Občini Markovci, Markovci 43, mente za ustanovitev podjetja števila zaposlenih nad najvišjim • izjavo prosilca, da za projekt ni investicije na območju občine po 2281 Markovci. Objavljeni so s sedežem v Občini Markovci. stanjem v preteklem letu brez dobil državne pomoči oziroma tem razpisu so: tudi na spletnih straneh Občine Za podjetje se šteje: upoštevanja upokojitev. če jo je, kolikšen del je že dobil • stroški nakupa, urejanja in iz drugih virov. Markovci www.markovci.si, pod • samostojni podjetnik posame- Vsaka sofinancirana zaposlitev opremljanja zemljišč na obmo- rubriko Javni razpisi. znik, mora trajati najmanj 3 leta. čju občine, Proračunska sredstva bodo odo- • majhno podjetje (zaposluje K posameznim projektom znotraj • stroški izdelave investicijskih 3. UKREP: Sofinanciranje brena vlagateljem – upravičen- manj kot 50 oseb ter letni pro- ukrepa je potrebno priložiti še: programov in pridobivanja pro- cem, v odvisnosti od finančnih met in/ali bilančna vsota ne stroškov promocije - za sofinanciranje materialnih in jektne dokumentacije za gra- zmožnostih občinskega prora- presega 10 mio EUR), nematerialnih investicij: dnjo poslovnih prostorov, Namen sofinanciranja stroškov čuna. • srednje veliko podjetje (zapo- promocije je spodbuditi sodelo- dokazilo o plačilu oziroma plača- • stroški nakupa, gradnje ali pre- Sklep o dodelitvi nepovratnih sluje manj kot 250 oseb ter le- vanje podjetnikov in obrtnikov na ne račune za izvedene aktivnosti sredstev namenjenih za pospe- ureditve poslovnih prostorov, strokovnih sejmih in razstavah z datumom iz obdobja od 1. 1. tni promet ne presega 50 mio ševanje razvoja malega gospo- • stroški osnovnih sredstev na- doma in v tujini in na ta način 2012 do 30. 10. 2012. Če se kot EUR in/ali bilančna vsota ne darstva bo sprejet najkasneje v menjenih posodobitvi dejavno- promovirati razvoj novih proizvo- dokazilo priloži predračun, mora presega 43 mio EUR) roku 30 dni od poteka razpisne- sti, dov in storitev. biti dokazilo o plačilu predloženo Pomoč, odobrena po pravilu de ga roka oziroma popolne vloge najkasneje do 30. 10. 2012. minimis, lahko pokriva do 50 % • stroški obrestne mere za naje- Upravičeni stroški so: upravičenca. Informacije: Ob- upravičenih stroškov (brez DDV). te kredite za izvedbo material- • najetje, postavitev in delova- - za subvencioniranje obrestne činska uprava Občine Markovci, O višini zneska bo odločal Odbor ne investicije. nje stojnice na določenem mere: telefon: 02/788-88-80. za gospodarske dejavnosti glede Upravičeni stroški za nematerial- strokovnem sejmu ali razstavi dokazilo o odobritvi kredita in Milan Gabrovec, prof. na število vlog in višino zaproše- ne investicije so: doma ali v tujini. o višini obresti za tekoče leto s župan Občine Markovci 6 Leto 13, številka 3, maj 2012 OBČINA MARKOVCI, Markovci zaradi izpolnjevanja standarda - do 50 % upravičenih stroškov, - dokazila o vključenosti prav- imajo zadevni proizvajalci ena- 43, 2281 Markovci na podlagi »Nitratna direktiva«). če naložbe izvajajo mladi kme- nih oziroma fizičnih oseb, ki ke možnosti, da se predstavijo Pravilnika o dodeljevanju dr- Zemljišča: tje v petih letih od vzpostavitve se ukvarjajo s kmetijsko dejav- v publikaciji (kritje stroškov pri- žavnih pomoči za ohranjanje in kmetijskega gospodarstva in je nostjo in so vpisani v register prave in tiska katalogov, kritje - nakup kmetijskih zemljišč do razvoj kmetijstva in podeželja v naložba opredeljena v poslov- kmetijskih gospodarstev ter stroškov vzpostavitve interne- 10 % vrednosti naložbe v pri- občini Markovci (Uradno glasi- nem načrtu, imajo v lasti oziroma v zakupu tne strani …). meru izgradnje hleva in širitve lo slovenskih občin, št. 23/07) kmetijska zemljišča, ki ležijo na kmetijske proizvodnje. - do 50 % stroškov obresti kre- Pogoji za pridobitev sredstev: ter Odloka o proračunu Občine območju občine. ditov za naložbe na kmetijskem - potrdilo in seznam udeležen- Markovci za leto 2012 (Uradno Oprema: gospodarstvu, za vrednost kre- Upravičenci do pomoči: cev izobraževanja, tečaja, glasilo slovenskih občin, št. - stroški za nakup nove in ra- dita do 40 % vrednosti celotne - upravičenci do dodelitve sofi- - dokazila/dokumentacija izved- 7/2011 in 5/2012) objavlja bljene kmetijske mehanizacije, naložbe oziroma do 25 % vre- nanciranja spodbujanja proizvo- be tehnične podpore, - stroški za nakup opreme hle- dnosti naložbe na območjih z dnje kakovostnih kmetijskih pro- RAZPIS - dokazila o plačilu stroškov, do- vov, omejenimi možnostmi, izvodov so izvajalci, ki opravijo kazila o vključenosti pravnih ozi- o dodeljevanju državnih pomoči - stroški naprave skladišč za - najmanjši skupni znesek po- storitev iz tega ukrepa. roma fizičnih oseb, ki se ukvar- za ohranjanje in razvoj kmetij- krmo s pripadajočo opremo, moči na kmetijsko gospodarstvo Bruto intenzivnost pomoči: stva in podeželja v občini Mar- je 250 €, najvišji skupni znesek jajo s kmetijsko dejavnostjo in - stroški nakupa in montaže ra- - pomoč se dodeli v obliki sub- kovci pa do 2.000 € na kmetijsko go- so vpisani v register kmetijskih stlinjaka in opreme. vencioniranih storitev in ne sme spodarstvo. gospodarstev ter imajo v lasti I. PREDMET JAVNEGA Dokumentacija: vključevati neposrednih plačil v oziroma v zakupu kmetijska RAZPISA - stroški za pripravo načrta za 2. POMOČ ZA PLAČILO denarju proizvajalcem, zemljišča, ki ležijo na območju novogradnjo in adaptacijo hle- ZAVAROVALNIH PREMIJ - sofinancira se do 100 % stro- občine Markovci. Predmet javnega razpisa je do- vov in gospodarskih poslopij, škov, Upravičenci do pomoči: delitev nepovratnih finančnih Predmet podpore je plačilo ali zaradi prilagajanja novo uvede- - minimalni znesek pomoči je sredstev za razvoj kmetijstva in doplačilo upravičenih stroškov - registrirana stanovska in in- nim standardom, ki temeljijo na 100 €, najvišji znesek pomoči podeželja na območju občine zavarovalnih premij za zavaro- teresna združenja in zveze, ki zakonodaji skupnosti, ne sme presegati 1.000 €. Markovci, po pravilih za »sku- vanje živali za primer bolezni, delujejo na področju kmetijstva, - splošni stroški na področju iz- gozdarstva; organizacije, ki so pinske izjeme« in »de minimis«, datkov (honorarji arhitektov, in- kot to določa nacionalni predpis 4. ZAGOTAVLJANJE za naslednje ukrepe: o sofinanciranju zavarovalnih registrirane za izvajanje tehnič- ženirjev in svetovalcev, stroški TEHNIČNE PODPORE V ne pomoči na področju kmetij- 1. Naložbe v kmetijska gospo- za študije izvedljivosti, nakup premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. KMETIJSKEM SEKTORJU stva na območju občine Mar- darstva za primarno proizvodnjo patentov in licenc). kovci ali regije ter zagotavljajo, 2. Pomoč pri plačilu zavaro- Obresti kredita: Upravičeni stroški: V okviru zagotavljanja tehnične da je pomoč dostopna vsem valnih premij Sofinanciranje zavarovalnih pre- podpore v kmetijskem sektorju kmetijskim gospodarstvom na - stroški obresti za kredite za se lahko izvajajo državne po- 3. Pomoč pri spodbujanju ka- mij za zavarovanje izgube, ki jih območju občine na podlagi naložbe na kmetijskem gospo- moči za: kovostnih kmetijskih proizvodov darstvu. Višino sofinanciranja povzročijo bolezni živali: objektivno opredeljenih pogo- - organiziranje in izvedbo izo- jev. Članstvo v takih skupinah 4. Zagotavljanje tehnične pod- obresti določi Odbor za gospo- - sofinanciranje stroškov zava- braževalno-strokovnih progra- ne sme biti pogoj za dostop do pore v kmetijstvu darske dejavnosti občine Mar- rovalnih premij za kritje izgub kovci. pri živalih, ki jih povzročijo bo- mov s področja kmetijstva, storitev, 5. Naložbe za opravljanje do- lezni. - svetovalne storitve, ki jih opra- - nosilci kmetijskih gospodar- polnilne dejavnosti na kmetijah Pogoji za pridobitev sredstev: vijo tretje strani, stev in njihovi družinski člani, ki – pomoč de minimis - zbirna vloga za neposredna Pogoji za pridobitev sredstev: plačila za leto 2012 Agencije za - zbirna vloga za neposredna - organizacijo forumov, tekmo- so vpisani v register kmetijskih 6. Naložbe v opravljanje sto- vanj, razstav in sejmov, gospodarstev in imajo kmetijske ritev in trženje proizvodov in kmetijske trge in razvoj podeže- plačila za leto 2012 Agencije za lja, kmetijske trge in razvoj podeže- - širjenje znanstvenih dogajanj, površine na območju občine storitev s kmetij – pomoč de Markovci. minimis - ustrezna dovoljenja/projektna lja, - izdelavo publikacij, katalogov, dokumentacija za izvedbo in- - veljavna zavarovalna polica za spletišč. Bruto intenzivnost pomoči: II. VIŠINA SREDSTEV vesticije, vsa dokumentacija v tekoče leto 2012 z dokazilom o Upravičeni stroški: - pomoč se lahko krije do 50 % skladu z veljavno zakonodajo, plačilu. upravičenih stroškov, Sredstva so zagotovljena v 1. Na področju organiziranja in proračunu Občine Markovci za - predračun/i (račun/i oziroma Upravičenci do pomoči: izvedbe izobraževalno-strokov- - pomoč se dodeli v obliki sub- leto 2012, proračunska postav- dokazila o plačilu stroškov, za Upravičenci so kmetijska go- nih programov s področja kme- vencioniranih storitev in ne sme ka 1102201 Državne-občinske katere se uveljavlja pomoč, se spodarstva, ki so vpisana v re- tijstva. vključevati neposrednih plačil v morajo predložiti najkasneje do denarju proizvajalcem. pomoči v kmetijstvu v višini gister kmetijskih gospodarstev Upravičeni stroški so stroški or- 20. 11. 2012), 30.000,00 EUR. in imajo kmetijske površine in ganiziranja programov usposa- B. DODELITEV POMOČI - dovoljenje lastnika zemljišča sedež na območju občine Mar- bljanja po predhodni odobritvi DE MINIMIS Glede na to, da so proračunska za izvedbo naložbe v primeru kovci. programa na Odboru za gospo- sredstva omejena, bo dejanska zakupa zemljišča, Bruto intenzivnost pomoči: darske dejavnosti. Po pravilu de minimis se držav- višina sredstev, ki jih bo pridobil - investicija mora biti zaključena - podpora občine za kritje izgub 2. Na področju svetovalnih sto- ne pomoči dodeljujejo za nasle- posamezni upravičenec, odvi- pred izplačilom sredstev, pri živalih znaša razliko do 50 % ritev, ki jih opravijo tretje strani: dnja ukrepa: sna od skupne višine zahtevkov - drugi splošni pogoji povezani upravičenih stroškov obračuna- - honorarji za storitve, ki ne - naložbe za opravljanje dopol- prosilcev, ki bodo izpolnjevali z opravljanjem kmetijske dejav- ne zavarovalne premije, spadajo med trajne ali obča- nilne dejavnosti na kmetijah, vse pogoje tega razpisa. O raz- nosti. - skupaj s sredstvi sofinancira- sne dejavnosti, niti niso v zvezi - naložbe v opravljanje storitev delitvi in višini finančnih sred- V primeru sofinanciranja obre- nimi s strani države, pomoč ne z običajnimi operativnimi stro- in trženje proizvodov in storitev stev odloči Odbor za gospodar- stne mere kreditov za zgoraj na- sme preseči 50 % stroškov za- ški podjetja, na primer rutinsko s kmetij. ske dejavnosti pri občinskem vedene namene posodabljanja varovalne premije. davčno svetovanje, redne prav- svetu občine. 5. NALOŽBE ZA OPRAVLJA- kmetijskih gospodarstev (poso- Najmanjši znesek dodeljene po- ne storitve ali oglaševanje. A. DODELITEV POMOČI dabljanje, adaptacija, gradnja, moči znaša 20 €. 3. Na področju organizacije fo- NJE DOPOLNILNE DEJAV- nakup zemljišča v sklopu nalož- SKUPINSKE IZJEME rumov za izmenjavo znanj med NOSTI NA KMETIJAH be oziroma izgradnje, opreme) 3. POMOČ ZA SPODBUJA- gospodarstvi, tekmovanj, raz- je potrebno poleg zahtevanih NJE KAKOVOSTNIH KME- Z ukrepom želimo ustvariti po- 1. POSODABLJANJE KME- stav in sejmov ter sodelovanje goje in možnosti za ustvarjanje dokazil predložiti tudi kreditno na njih: TIJSKIH GOSPODARSTEV pogodbo, izračun obresti, potr- TIJSKIH PROIZVODOV novih delovnih mest ter realiza- - stroški udeležbe, dilo o plačilu obresti, poslovni Upravičeni stroški: cijo poslovnih idej članov kmeč- Pomoč se dodeli za naložbe v načrt in dokazilo o upravičeno- - potni stroški, kega gospodinjstva. Namenjen kmetijska gospodarstva za pri- Pomoč se lahko odobri za pokri- sti investicije s strani pristojne - stroški izdaje publikacij, je naložbam, ki so potrebne za marno proizvodnjo. tje stroškov naslednjih dejavno- začetek opravljanja dopolnilne kmetijske institucije. sti, če so v zvezi z izboljšanjem - najemnine, Upravičeni stroški za primar- dejavnosti ali za posodobitev Upravičenci do pomoči: kakovosti kmetijskih proizvo- no kmetijsko proizvodnjo: - simbolične nagrade, podelje- in modernizacijo že obstoječe - fizične osebe, ki se ukvarjajo dov: ne na tekmovanjih do vrednosti Posodabljanje, adaptacija, gr- dopolnilne dejavnosti. Predmet s kmetijsko dejavnostjo, imajo - stroški za uvedbo sistemov 50 € na nagrado in zmagoval- adnja zmogljivosti: sofinanciranja so naložbe: stalno bivališče oziroma se- zagotavljanja kakovosti po stan- ca. - stroški za nakup materiala za - predelava kmetijskih proizvo- dež v občini, so vpisani v regi- dardih ISO 9000 in 14000, 4. Stroški na področju širjenja adaptacijo hlevov in ureditev iz- ster kmetijskih gospodarstev in dov, - stroški za uvedbo sistemov na znanstvenih dogajanj (prikazi pustov, imajo v lasti oziroma v uporabi - turizem na kmetiji, temelju analize tveganj in kritič- in demostracijski poskusi, de- kmetijska zemljišča, ki ležijo na - stroški graditve, prenove, nih nadzornih točk (HACCP), lavnice, forumi in predavanja - dejavnost (storitve in izdelki), območju občine, oziroma tisti adaptacije gospodarskih objek- za širšo javnost) pod pogojem, povezani s tradicionalnimi zna- upravičenci kmetijskih gospo- - stroški za uvedbo sistemov tov kmetije, da posamezna podjetja, znam- nji na kmetiji, darstev, ki imajo svojo KMG- sledljivosti, - stroški razširitve, posodobitve ke ali poreklo, razen za proi- - pridobivanje in prodaja energi- -MID številko in so s tem vpisani - stroški za uvedbo sistemov za ter pridobivanje novih zmoglji- zvode iz Uredbe Sveta (ES) št. je iz obnovljivih virov na kmetiji, v register kmetijskih gospodar- zagotavljanje upoštevanja pri- vosti v primarni kmetijski dejav- 510/2006), niso imenovani. stev. stnosti in tržnih normativov ali - kompostiranje organskih snovi, nosti, 5. Stroški publikacij, katalogov, Bruto intenzivnost pomoči: programov presoje vplivov na - žaganje lesa. - stroški za nakup materiala za spletišč, ki predstavljajo dejan- okolje. Upravičeni stroški: gradnjo ali adaptacijo pomožnih - do 50 % stroškov na območjih ske podatke o proizvajalcih iz Pogoji za pridobitev sredstev: živinorejskih objektov (ne sofi- z omejenimi dejavniki, dane regije ali proizvajalcev da- - vsi stroški v zvezi z izgradnjo nancira se adaptacija ali rekon- - do 40 % upravičenih stroškov - dokazila o izvedbi storitve, nega proizvoda, če so informa- ali obnovo objekta, strukcija gnojnih jam ali gnojišč za ostala območja, - dokazila o plačilu stroškov, cije in predstavitve nevtralne in - nakup nove opreme, Leto 13, številka 3, maj 2012 7 - promocija, davčni register, - splošni stroški. - predračun/i (račun/i oziroma Pogoji za pridobitev sredstev: dokazila o plačilu stroškov za katere se uveljavlja pomoč, se Krvodajalci pri županu - potrdilo o registraciji dopolnil- morajo predložiti najkasneje do ne oziroma nekmetijske dejav- V okviru občinskega praznika je letos drugič za- Župan je krvodajalcem podelil priznanja, ki so ka- 20. 11. 2012), nosti ali povrstjo bil organiziran sprejem za krvodajalce tegorizirana glede na določeno število odvzemov, - upravičenci morajo izpolnjevati - če kandidira upravičenec, ki pri županu občine Markovci Milanu Gabrovcu. to je 5, 10, 25…, do 60-krat. Posebno priznanje za vse pogoje za opravljanje dopol- še nima registrirane dejavnosti, 60 odvzemov sta prejela Marjan Kirbiš iz Markovcev nilne dejavnosti, določene v jav- Tako smo se krvodajalci naše občine srečali v po- jo mora registrirati v dveh letih in Branko Matjašič iz Stojncev. Župan se je zahvalil nem razpisu, skladno z veljavno nedeljek, 23. aprila, ob 17. uri v poročni dvorani od prejema pomoči ali tudi nekdanjim krvodajalcem, posebej pa povabil zakonodajo in Uredbo o vrsti, občinske stavbe. Sprejema se je udeležilo mnogo - odločba o vpisu dejavnosti v obsegu in pogojih za opravljanje na akcije polnoletno mladino. Krvodajalce je poz- davčni register, več krvodajalcev kot lansko leto. Ljudje, ki so zdravi dravila tudi predsednica OORK in sekretarka OZRK dopolnile dejavnosti na kmetiji, in imajo to »srečo«, da darujejo kri, so se na to žu- - dejavnost se mora izvajati na - dejavnost se mora opravljati v Ptuj Marjana Cafuta, ki jih je povabila na 23. sreča- kmetiji še vsaj 2 leti po zaključe- panovo gesto zelo pozitivno odzvali, saj si resnično nje krvodajalcev Slovenije 9. junija v Veržej. Tega okviru dopolnilne dejavnosti na zaslužijo javno priznanje, ki je dandanes popolno- ni naložbi, kmetiji še vsaj naslednjih 5 let srečanja se bodo udeležili tudi krvodajalci iz naše - poslovni načrt, po zaključeni investiciji. ma zamrlo. Tudi če krvodajalec želi na krvodajalsko občine. akcijo, je čedalje večja težava pri delodajalcih, ki se - projektna dokumentacija na- Upravičenci do pomoči: Vsem krvodajalcem se zahvaljujemo za njihovo ne- jim izguba 8-urnega izostanka zdi prevelika, kljub sebično humano delo, saj kri rešuje življenja! ložbe, Nosilci kmetijskih gospodarstev refundiranju plačila delavnika. Marija Prelog - predračun/i (račun/i oziroma in člani kmečkega gospodinj- dokazila o plačilu stroškov, za stva, ki se ukvarjajo ali se bodo katere se uveljavlja pomoč, se ukvarjali z dopolnilnimi dejav- morajo predložiti najkasneje do nostmi na kmetijskem gospo- 20. 11. 2012), darstvu, ki je vpisano v register - upravičenci morajo izpolnje- kmetijskih gospodarstev, ima vati vse pogoje za opravljanje KMG-MID ter ima sedež in kme- dopolnilne dejavnosti, določene tijske površine na območju obči- v javnem razpisu, skladno z ve- ne Markovci. ljavno zakonodajo in Uredbo o Bruto intenzivnost pomoči: vrsti, obsegu in pogojih za opra- - do 50 % upravičenih stroškov, vljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji, - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, največji pa - dejavnost se mora opravljati v 5.000 € na kmetijsko gospodar- okviru dopolnilne dejavnosti na stvo na leto, kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni investiciji. - skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremukoli podje- Upravičenci do pomoči: tju, ne sme presegati 200.000 € Nosilci kmetijskih gospodar- bruto v kateremkoli obdobju treh stev in člani kmečkega gospo- proračunskih let. dinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi IV. ROK IN NAČIN PRIJAVE dejavnostmi na kmetijskem go- spodarstvu, ki je vpisano v re- Rok za oddajo vlog za posame- gister kmetijskih gospodarstev, zne ukrepe je 2. 11. 2012. ima KMG-MID ter ima sedež in Upravičencem bo izdan sklep o kmetijske površine na območju višini odobrenih sredstev za po- Foto: Marija Prelog samezen ukrep. V obrazložitvi občine Markovci. Marjan Kirbiš iz Markovcev in Branko Matjašič iz Stojncev sta za 60-krat darovano kri prejela posebni priznanji. sklepa se opredelijo nameni ter Bruto intenzivnost pomoči: opravičljivi stroški, za katere so - do 50 % upravičenih stroškov, bila sredstva namenjena. - najmanjši znesek dodeljene Pomoč se dodeljuje za aktivnosti, pomoči znaša 500 €, največji pa izvedene v tekočem letu 2012. Blagoslov Kovačeve kapele do 5.000 € na kmetijsko gospo- O morebitnem podaljšanju roka darstvo na leto, odloči Odbor z objavo sklepa o Po lanski obnovi Šmolkovega križa in kapele v letos mineva 130 let od prvega blagoslova kapele, - skupna pomoč »de minimis«, podaljšanju. Upravičenci lahko središču vasi (na Gmajni) je letos prenovo doča- v začetku maja pa goduje sveti Florjan, čigar kipec dodeljena kateremukoli upra- uveljavljajo pomoč za stroške iz kala tudi Kovačeva kapela, ki stoji ob glavni cesti stoji v vrhu kapelice. Vse to je botrovalo, da smo v vičencu, ne sme presegati obdobja od 1. 1. 2012 do 20. 11. v Stojncih. S tem smo obnovili še en spomenik, Stojncih, dan pred Florjanovo nedeljo, z blagoslo- 200.000 € bruto v kateremkoli 2012. Dokazila o plačilu oziroma ki je v ponos in okras celotni občini Markovci. vom obeležili še Kovačevo kapelo. Kot je razvidno obdobju treh proračunskih let. plačani računi za izvedene ak- Da je blagoslov omenjene kapele potekal ravno in župnijske kronike in iz ustnega izročila, je kape- 6. NALOŽBE V OPRAVLJA- tivnosti morajo biti z datumom iz lico dal postaviti Vid Toplak, kovač iz Stojncev, zato tega obdobja. Če se k vlogi prilo- v začetku maja in ravno letošnje leto, ni naključje: se po njem še danes imenuje Kovačeva kapela. Leta NJE STORITEV IN TRŽENJE ži predračun, mora biti dokazilo o PROIZVODOV IN STORITEV plačilu predloženo najkasneje do 1872 je na mestu sedanje kapelice stal križ, ki je bil S KMETIJ 20. 11. 2012. Upravičena sred- nato prestavljen na polje, 10 let za tem pa so prvič stva bodo izplačana v 15 dneh blagoslovili novo kapelo. Osrednji predmet kape- Predmet sofinanciranja so na- po podpisu pogodbe. le je križ, ki je ohranjen od samega začetka iz leta ložbe za naslednje vrste name- Vloge – prijavne obrazce za vse 1882 in je v velikosti kapelice, tako da ni dvoma o nov: ukrepe in vso zahtevano doku- starosti kapele. - neposredna prodaja kmetijskih mentacijo je potrebno dostaviti Največ posluha za obnovo Kovačeve kapele je po- proizvodov na kmetijah, v zaprti kuverti s pripisom »RA- leg Konrada in Marjete Kristovič, ki skrbita za ta lep - neposredna prodaja kmetijskih ZVOJ PODEŽELJA« na naslov spomenik, imel domači vaški odbor, še posebej proizvodov izven kmetije, Občina Markovci, Markovci 43, Franc Ambrož, ki je podpiral delo in od katerega - storitve s kmetijsko in goz- 2281 Markovci. so prišle prve spodbude za obnovo. Temelje novi darsko mehanizacijo, opremo, Vloge bo obravnaval Odbor za kapelici sta postavila gospodar Konrad Kristovič orodji in živalmi ter oddaja le-teh gospodarske dejavnosti. Če vlo- in njegov vnuk Amadej, za preobleko križa in vseh v najem, ga ne bo popolna, bo prijavitelj kipcev pa je poskrbel sin Miran z Marjetko. Sicer je - izobraževanje na kmetijah, v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na pri obnovi sodelovalo mnogo posameznikov, pod- povezano s kmetijsko, gozdar- jetij, organizacij in institucij. sko in dopolnilno dejavnostjo na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki kmetiji. jih prijavitelji ne bodo dopolnili Na sobotno popoldne, 5. maja, se je pri Kristoviče- v določenem roku, bo komisija vih v Stojncih zbralo mnogo povabljenih gostov in Upravičeni stroški: zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo tistih, ki so se odzvali oznanilu v farni cerkvi ter ra- - vsi stroški v zvezi z izgradnjo pogojev razpisa, se kot neustre- dijskemu vabilu. Zbrane je nagovorila Marjeta Kri- ali obnovo objekta, zne zavrnejo. stovič, za njo pa še župan Milan Gabrovec. Kapelico - nakup nove opreme, Brezplačne razpisne obrazce je blagoslovil domači farni župnik Janez Maučec, za - promocija, lahko zainteresirani dvignejo na tem pa je sledila pogostitev vseh navzočih na Kova- - ostali splošni stroški. Občini Markovci, Markovci 43, čevem dvorišču. Kovačeva kapela je že tretje božje Pogoji za pridobitev sredstev: 2281 Markovci. Objavljeni so znamenje, ki smo ga obnovili v Stojncih. Na obnovo tudi na spletnih straneh Občine čaka še zadnja, Kvarova kapela. Zasluga in zahvala - potrdilo o registraciji dopolnilne Markovci www.markovci.si, pod oziroma nekmetijske dejavnosti rubriko Javni razpisi. za vse postorjeno delo v vasi gre vaškemu odboru ali Milan Gabrovec, prof. Foto: AR , ki skrbi za urejenost naše vasi in okolice. - odločba o vpisu dejavnosti v župan Občine Markovci Obnovljena Kovačeva kapela Alenka Rožanc 8 Leto 13, številka 3, maj 2012 humanega in plemenitega dela. Najmlaj- ši pionirji in pionirke iz vasi, ki so vklju- čeni v gasilsko društvo, so na regijskem Predstavitev naših vasi – Bukovci tekmovanju že sedmič zapored dokazali, Bukovci so največja vas v občini Mar- da sodijo na državno tekmovanje, ki bo v kovci. Merijo dobrih 6,75 km2 in ležijo začetku junija potekalo na Ptuju. na 216 metrih nadmorske višine. Bu- Lansko leto so okroglo obletnico de- kovci so že od nekdaj dolga obcestna lovanja praznovali tudi kulturniki. 60 vas ob cesti Ptuj–Borl, ki spremlja let prinese kar nekaj sprememb, novih ptujsko teraso ob reki Dravi. članov in novo vodstvo, pa vendar se njihove najbolj prepoznavne prireditve Vas je razdeljena na več delov: Gornji niso kaj bistveno spremenile. Vsako leto kunec, Center, Spodnji kunec, Nuvi Jork, februarja organizirajo proslavo ob slo- Kolamerci, Lepa ulica, Siget, Hujkari, venskem kulturnem prazniku, prav tako Lünovci in Vopošnica. Zelo zanimivo je so organizatorji bukovskega fašenka, v dejstvo, da se v starih zapisih najde po- datek, da je bila do leta 1897 Vopošnica marcu pa organizirajo materinski večer. svoja vas in ni spadala k občini Bukovci. Po spomladanskih aktivnostih se člani Vopošnica je ime dobila po župniku Wol- društva udeležujejo različnih prireditev pothu, ki je dal zgraditi tudi graščino, a in dogodkov po vsej Sloveniji in tudi iz- se je med poplavami porušila. ven meja. Avgusta pripravijo letno sre- Vas Bukovci se leta 1286 omenja kot Pu- čanje članov društva in članic Društva ech, leta 1320 kot Hainricus de Puech, v podeželskih žena iz Bukovcev, postavijo Foto: Gorazd Mlinarič pa tudi klopotec in tako polepšajo vas. urbarju iz leta 1322 pa kot In villa Puech. Center za medgeneracijsko druženje naj bi se gradil ob športnem parku. Konec 19. stoletja se Bukovci imenujejo Društvo ima tudi svojo njivo, za katero Puechdorf. Po ljudski pripovedi bi naj vas Horvat. V tistem času so prebivalci tega (sedanjega) gasilskega doma. Temeljni članice čez celo leto skrbijo in okopavajo dobila ime po velikem bukovem gozdu. območja prvič videli oranje brez konjev kamen je bil postavljen 1. maja 1981, ob- različne pridelke, jeseni pa je treba letino Iz urbarjev salzburške nadškofije iz leta in volov. Po osvoboditvi izpod nemške jekt pa je bil namenu predan leta 1989. pospraviti. Oktobra se srečajo na jesen- 1322 je razvidno, da je imela salzburška okupacije se je v vasi ustanovila ljudska Ob tej priložnosti so razvili tudi drugi skem pikniku in trgatvi pri predsedniku cerkev takrat v vasi Bukovci 35 podložni- mladina, ki jo je vodil Janez Zemljarič iz članski prapor. Leta 1988 so kupili Avto društva. Ob martinovem organizirajo kov, od tega so imeli po dve hubi ptuj- Vopošnice. Leta 1945 je začela delovati TAM 130, leto kasneje pa TAM 80 AG. prireditev Vesela jesen. Jeseni vrata od- ski meščan, gorski mojster in uradnik tudi knjižnica, ki deluje še danes. Iste- Leto 1996 je bilo za gasilce ponovno pre tudi knjižnica, ki je odprta enkrat te- salzburškega nadškofa Wofhardus, dve ga leta so gasilci s pomočjo vaščanov slovesno, saj so v vas pripeljali novo ga- densko, pripravljajo pa tudi ure pravljic, hubi pa bukovski župan (huba je bila v povečali gasilski dom pred Žilaščvimi, silsko vozilo za prevoz moštva Mercedes otroške delavnice in lutkovne igre. Sicer fevdalizmu posestvo, veliko približno delovati pa je začelo tudi izobraževalno Sprinter. V času po slovenski osamosvo- pa je društvo v letu 2010 pridobilo lastne med 15 in 20 hektarjev). Prav tako je v umetniško društvo, katerega vodja je bil jitvi so bili ob glavni cesti skozi vas ure- prostore v gasilskem domu v Bukovcih. urbarju zapisano, da je bila to že takrat Miha Kekec. Kasneje se je društvo pre- jeni tudi prvi metri pločnika, leta 1997 V vasi Bukovci deluje tudi Športno dru- največja vas na Ptujskem polju. Skromna imenovalo v Prosvetno društvo, danes pa razsvetljava vasi. Istega leta je po vasi štvo, ki aktivno deluje s šestimi nogo- rast prebivalstva je bila posledica razsa- pa deluje pod imenom Kulturno društvo potekal tudi prvi Fašenk po Bukovsko. metnimi ekipami, in sicer: člani v ligi janja kuge in turških vpadov, na kar še Bukovci. Leta 1946 so v vasi pripravljali Leta 1998 je prvi župan občine Markovci MNZ Ptuj, mladinci, mlajši dečki, cicibani danes spominjajo kužna znamenja. Na- vse potrebno za elektrifikacijo, že poleti postal Franc Kekec iz Bukovcev. V nasled- U-10 in cicibani U-8 ter veterani. Namizni ravne katastrofe tudi vasi Bukovci niso naslednjega leta je v vasi zasvetila prva njih letih sta bili ustanovljeni šahovska in tenis se igra le rekreacijsko. Vse selekci- prizanesle; prizadeli so jih kar trije veliki žarnica. Spomladi 1948 je pod vodstvom namiznoteniška sekcija, zaprla pa se je je skupaj štejejo več kot 80 igralcev. Po- požari. 16. aprila 1893 je strahovit požar Franca Šmigoca začela delovati godba vsem dobro poznana gostilna Korantov slanstvo društva je voditi organizacijo v upepelil 21 hiš, celi zgornji del vasi do na pihala; kasneje jo je prevzel Šmigočev hram. V tistem času so krajani v središču športnem in zdravem duhu. kapelice Matere božje. 12. aprila 1895 je vnuk Janez Bezjak. vasi začeli postavljati tudi adventni ven- V vasi Bukovci je tudi več podjetij in sa- pogorelo 29 hiš z gospodarskimi poslo- 18. maja 1953 se je skupaj s kmetijsko ček in božično drevo, gasilci so s svojimi mostojnih podjetnikov. V kraju so trije pji, leta 1908 pa je velik požar uničil 11 zadrugo začela gradnja gasilskega doma kolegi iz društva Lovrečan – Dubrava iz gostinski lokali, dve cvetličarni, tri šivilj- hiš. Vse omenjeno je privedlo do tega, in prosvetne dvorane. Dve leti zatem so sosednje Hrvaške in iz avstrijskega Bad ske delavnice in prodajalna z metražnim da so 10. marca 1910 v vasi ustanovili gasilci razvili prvi članski gasilski prapor. Waltersdorfa podpisali listine o med- blagom, trgovina z živilskim blagom, Prostovoljno gasilsko društvo. Leta 1931 Leta 1965 so v Bukovcih uredili mlekar- sebojnem sodelovanju. Leta 2001 so v prodajalna s kmetijskim materialom, je potekalo ljudsko štetje in takrat je bilo sko zbiralnico, kjer se je dnevno zbra- Bukovcih praznovali 715. obletnico prve trgovina z gradbenim materialom, zla- v Bukovcih 798 prebivalcev, od tega 374 lo 450 litrov mleka. Leta 1971 so kupili pisne omembe kraja. Leto kasneje se je tarna, trije frizerski saloni, mesnica, vul- moških in 424 žensk. Bukovčani so že nov gasilski orodni avtomobil IMV. Ker ob gasilskem domu začela gradnja nove kanizer in kozmetični salon. Podjetniki v tistih časih imeli trgovino (Korantov so mladi gasilci bili že tedaj zelo aktivni, večnamenske dvorane. na območju Bukovcev se ukvarjajo tudi hram), ki jo je med vojnama vodil g. Ur- so leta 1975 razvili pionirski prapor. Leto V letu 2003 je vas Bukovci prejela naziv z dejavnostmi, kot so: avtoprevozni- ban. V času druge svetovne vojne so vas kasneje so v vasi uredili vodovod, nato najbolj urejene vasi v Sloveniji. Tega leta štvo, avtoličarstvo in avtokleparstvo, okupirali Nemci. Nemški vojaki so v kraj pa še telefonske priključke. V vasi se je je bilo v vasi 289 gospodinjstev in 953 taksi prevozi, prodaja prehrane in pre- vkorakali v sredo zjutraj, 9. aprila, leta ustanovil tudi nogometni klub, ki se je prebivalcev (500 žensk in 453 moških). hranskih dopolnil za živali, slikoples- 1941. Med leti 1941 in 1944 je bila skozi kasneje preimenoval v Športno društvo. Leta 2006 so v vasi postali bogatejši za karstvo, parketarstvo, zavarovalništvo, Bukovce asfaltirana cesta, ki je vodila od Leta 1978 so Bukovčani dobili športno gasilsko vozilo Renault 16/25. Predlani so kamnoseštvo, mizarstvo, različne sto- Ptuja proti Borlu. Leta 1942 je okupator igrišče, pozneje pa so ob njem dogradili gasilci praznovali stoletnico delovanja in ritvene dejavnosti, aranžiranje in obli- v Markovcih ustanovil strojno traktorsko klubske prostore. Leta 1979 so se odločili ob tem izdali zbornik z naslovom Prosto- kovanje, urejanje okolice in različna ze- postajo. Traktorist je bil Bukovčan Ignac za nakup zemljišča za izgradnjo novega voljno gasilsko društvo Bukovci – 100 let meljska dela, montaže in drugo. Čeprav je bila vas v preteklosti izrazito kmetijsko usmerjena, pa je danes ta panoga v kra- ju kar v veliki meri zamrla. V Bukovcih je tako le še nekaj kmetij, od tega sedem večjih, največ pa je srednjih, malih kme- tij, ki se pretežno ukvarjajo s poljedels- tvom, zraven pa redijo manjše število prašičev ali perutnine. Vaščani so po ve- čini dandanes zaposleni, najpogosteje na Ptuju, nekaj pa tudi v domači občini in v sosednih krajih. Tudi aktualni župan Milan Gabrovec, ki je leta 2010 prevzel vodenje Občine Mar- kovci, prihaja iz Bukovcev. Vas Bukovci se danes ponaša z urejeno infrastrukturo. Urejene imajo cestne povezave, pločni- ke in javno razsvetljavo. V vasi sta obno- vljen gasilski dom in nova večnamenska dvorana. V prihodnje jih čaka še gradnja kanalizacijskega sistema, prav tako pa je želja krajanov ureditev centra za med- generacijsko druženje ter vzpostavitev Foto: PB rekreacijskih poti. Bukovčani so ponosni na svojo večnamensko dvorano in gasilski dom. Patricija Bezjak Leto 13, številka 3, maj 2012 9 mala vse zvrsti: od maše Jacoba de Ha- ana, narodno-zabavnih priredb, poskoč- nih latino ritmov ob plesalcih Martini 90 let markovskih godbenikov Gojkošek in Davidu Vehovcu, do prired- V okviru dogajanja ob letošnjem ob- be glasbe iz filma Gladiator in ene naj- činskem prazniku so praznovali tudi večjih glasbenih uspešnic na področju godbeniki Društva godba na pihala godbeništva v Sloveniji, Ciganske zgod- občine Markovci. V soboto, na pred- be Emila Glavnika. večer Markove nedelje, je lahko ob- Jubileji so tudi priložnost za podelitev činstvo prisluhnilo koncertu, ki pa ni zahval in priznanj, na letošnjem koncer- bil čisto navaden letni koncert. Bil je tu pa so podelili tudi Gallusove značke jubilejni koncert markovskih godbe- za delovanje na področju ljubiteljske kulture. Bronaste Gallusove značke je nikov v počastitev 90-letne tradicije prejelo 13 godbenikov, srebrne osem in godbeništva na območju sedanje ob- zlato Gallusovo značko en član Godbe na čine Markovci. In zgolj čestitamo jim Foto: Laura pihala Občine Markovci. To je Martin Ko- lahko ob tako visokem jubileju ter Pod vodstvom dirigenta Petra Gojkoška so zaigrali številne poznane uspešnice. stanjevec, ki na področju glasbene ljubi- odličnem koncertu, ki so ga pripravili sikateri poroki in se udeležili tudi glasbe- teljske dejavnosti deluje že več kot 20 let. in se nanj pripravljali nemalo časa. Društvo godbe na pihala ne revije godb na pihala v ljubljanskem Občine Markovci Posebej velja izpostaviti častne Galluso- 90 let ni kratka doba. In prav toliko časa, ve značke, ki se podeljujejo za več kot Tivoliju. Dosegli so zavidljivo 3. mesto. A treba je bilo iti naprej. Ob ustanovi- s krajšimi premori, na območju marko- 30-letno delovanje na področju ljubitelj- Do prihoda Hitlerja je godba delovala tvi samostojne Občine Markovci je v vske občine delujejo godbeniki. V vseh ske glasbene dejavnosti. Te so prejeli kar nemoteno, za tem pa je zvok instrumen- mnogih tlela želja, da bi ponovno slišali teh letih je njihova dejavnost potekala v tov moral za nekaj let utihniti. Fantje so »trije Kelenci«, ki pa si vsi niso v sorodu. obliki raznolikih sekcij, v okviru različnih zvoke godbe. »Nekaj manjka,« se je go- takoj po osvoboditvi ponovno vzeli v vorilo. Prvi boter oziroma sponzor te- To sta brata Janko in Marjan Kelenc ter društev in tudi različnih držav. Sedanje roke instrumente in začeli delovati po Stanko Kelenc, vsi Stojnčani in obenem Društvo godbe na pihala Občine Mar- danjemu sestavu godbe je postal Mirko okriljem »Prosvetnega društva Bukov- Janžekovič in tako so v njegovi gostilni zelo dobri glasbeni prijatelji. Janko Ke- kovci je trenutna oblika delovanja pihal- ci«, kjer so s kratkimi premori vse do leta lenc je začel igrati trobento pri Pihalni ne godbe. Kot nalogo in obenem tudi v Pri Ribeku v Stojncih na Katarinino, 26. 1975 delovali pod taktirko že omenjene- novembra 1999, ustanovili ponovno na- godbi Bukovci, ko je bil star 15 let. Ko je veliko čast si lahko štejejo, da so kot na- ga Franca Šmigoca. Markovski godbi je prišlo do prekinitve delovanja, je nada- sledniki vseh predhodnih oblik godbeni- daljevanje Godbe na pihala, tokrat kot dirigiral od začetka, leta 1922, torej pol- sekcijo Folklornega društva Markovci. ljeval v Pihalni godbi Spuhlja vse do leta štva v Markovcih obeležili in proslavili to nih 53 let. Zavidljiva doba! Delo Fluha- 1999, ko je prišlo do ponovne oživitve in lepo obletnico. Leto kasneje so ustanovili svoje društvo, rovega oča je nato prevzel njegov vnuk, delovanja današnje Pihalne godbe Mar- Godbeniki se trudijo nadaljevati tradici- pod katerim delujejo še danes: Društvo Janez Bezjak, vsestranski glasbenik in kovci. Tudi Janko je bil med ustanovitelji, jo, ki so jo osnovali in jim jo tudi zapu- godbe na pihala Občine Markovci. Ka- klarinetist, zato se naslednje obdobje od leta 2005 pa je tudi predsednik dru- stili naši dedje. Vse se je začelo daljnega pelnica godbe je postala takrat še absol- godbeništva v Markovcih imenuje prav štva. Sodeloval je v Mini šou godbi Ptuj, leta 1922, ko je devet muzikantov iz vasi ventka Akademije za glasbo v Ljubljani, po njem – Janezova doba. ničkolikokrat pa pomagal igrati pri raz- Stojnci ustanovilo prvo »plehmuziko«, Helena Bezjak. Nove prostore so si uredi- li tam, kjer se je vse skupaj tudi začelo – v ličnih godbenih ali orkestrskih sestavih. ki je začela delovati in javno nastopati Doba Janeza Bezjaka Težko je z nekaj kratkimi besedami opi- pod okriljem Gasilskega društva Stojn- središču Stojncev. Dve leti po ustanovi- Pod Bezjakovim vodstvom godba ni tvi so godbeniki praznovali jubilej, 80 let sati tako bogato, več kot 40-letno zgo- ci. Zgodba se je nadaljevala tako, da se manjkala na nobeni prireditvi v tedanji dovino igranja trobente Janka Kelenca. je godba širila. Pred desetimi leti, ko so delovanja z vmesnimi premori. Veselje krajevni skupnosti. Sodelovali so z osta- je takrat bilo več kot očitno, saj so poleg Resnično je v ljubiteljski glasbi pustil ve- godbeniki slavili 80. obletnico delova- limi društvi in organizacijami ter se pri- lik del svojega življenja in svoje duše, saj nja, so izdali bilten v čast jubileju. Tam so jubileja bili zelo zadovoljni, da so se po- jazno odzvali marsikateremu povabilu. je bil aktiven tudi v narodnozabavnem zapisali tri obdobja, ki jih je godba pre- novno uspeli najti in to pot nadaljujejo Tako so sodelovali na slovesnosti od od- ansamblu Prerod. Tudi Marjan Kelenc je hodila vse od začetka, četrto pa traja in še danes. Godba je nepogrešljiva na sko- prtju nove markovske šole, ob 40-letnici na področju ljubiteljske glasbe prehodil se nadaljuje danes. Izbrskali smo nekaj raj vseh prireditvah v naši občini. Brez Folklornega društva ter na domala vseh podobno glasbeno pot kot njegov brat zanimivosti in ključnih podatkov iz 90 let njih ne mine nobena cvetna in Markova prireditvah in proslavah. Leta so tekla in Janko. V otroških letih se je učil klarine- trajajočega obdobja delovanja godbe. nedelja, nobena prvomajska budnica, tako je godba 1982 praznovala 60. oble- vsako leto zaigrajo ob gasilskem mimo- ta; ko je bil »dovolj dober«, so ga sprejeli Obdobje skromnih začetkov tnico, kar so obeležili z jubilejnim kon- hodu na Florjanovi nedelji, so gostje na v Pihalno godbo Bukovci. Tudi on se je »Očovo dobo«, kot so poimenovali za- certom, ki se je nato nadaljeval z vrtno raznih koncertih, decembra pa pripra- po prekinitvi v Bukovcih priključil god- četke markovskega godbeništva (po pr- veselico. vljajo tudi samostojne Miklavževe kon- benikom v Spuhlji, leta 1999 pa seveda vem vodji godbenikov Francu Šmigocu, Vrhunec ob praznovanju obletnice se certe. Pred tremi leti je vodenje godbe nazaj k domači markovski »plehmuziki«, ki so ga vsi poznali kar po imenu »oča«), je kmalu zatem prevesil v padec in nato prevzel profesor Peter Gojkošek, s čimer v kateri je še danes aktiven glasbenik. zaznamujejo predvsem prve pobude in ponovno v počasen vzpon Godbe na pi- se je začelo še eno obdobje v zgodovini Tudi njegova ljubiteljska glasbena pot je organizacijo tedanje »plehmuzike«. Te- hala. Prelomno je bilo namreč leto 1985, markovske godbe. dolga skoraj 40 let. V okviru sedanjega danji markovski organist, sicer velik glas- saj je Janez Bezjak iz objektivnih razlo- In tako so letošnje leto praznovali že 90. društva pa opravlja funkcijo gospodarja benik, Josip Kegl, je bil prvi pobudnik in gov odložil dirigentsko palico in s tem obletnico svoje dejavnosti. Jubilej je ter- društva. eden glavnih idejnih vodij za ustanovi- opustil vodenje godbe. Organizacijo je jal mnogo odpovedovanj, truda, volje, Tudi glasbena pot Stanka Kelenca je dol- tev godbe. Že omenjeni Franc Šmigoc, začasno prevzel Janko Kelenc, današnji organizacije, vaj, potrpežljivosti in zau- ga in pestra: že kot sedemletni deček je Fluharov po domače, je postal prvi vodja predsednik godbe. Sledilo je desetletje panja – vse našteto je markovske godbe- začel igrati v tamburaškem orkestru v »plehmuzike«. Prvič v tedanjem sestavu premora, v katerem so se za vedno po- nike pripeljalo do te obletnice. Ponosni Zagojičih. Postopno je začel igrati na vse so zaigrali na kmečki gostiji, kmalu za slovili številni godbeniki, ki so ustvarili smo lahko, da imamo godbo, ki predsta- tamburaške instrumente, saj mu njego- tem pa so postali nepogrešljivi na vsa- začetke te dejavnosti v Markovcih: Franc vlja enega od koščkov bogate kulture v va glasbena žilica ni dala miru, da ne bi kršni prireditvi v okraju. Največ članov je Meglič, Andrej Šmigoc, Martin Polanec, naši občini. Ponosni in hvaležni smo jim, preizkusil vsega, na kar se da zaigrati. Ta prihajalo iz vasi Stojnci, z leti pa so se jim Ignac Horvat, Jožef Vajda. Kot da to še ni da so upali in zmogli prebroditi 90 let. radovednost ga je pripeljala do igranja pridružili še muzikanti iz drugih vasi. bilo dovolj, je svojo življenjsko pot leta Jubilejni koncert je tako v večnamensko harmonike in nato še baritona. Tambura- Povečano število godbenikov je botro- 1995 mnogo prerano končal tudi Ja- dvorano v Markovce privabil množico šem je ostal zvest vse do danes in je še valo temu, da so se leta 1935 vključili v nez Bezjak, s čimer so Markovci izgubili poslušalcev, željnih godbeniških melo- vedno tudi član PD Ruda Sever iz Gori- »Glasbeno društvo Zarja Markovci«. S odličnega glasbenika in cenjenega kul- dij. Godba na pihala je pripravila pester šnice, v okviru katerega deluje tambura- svojim muziciranjem so navdušili ob mar- turnega delavca. in raznolik program, ki je vključeval do- ški orkester. Stankova zgodovina je pri tamburaših dolga že celih 49 let. Sedanji Godbi na pihala se je Stanko kot izkušen baritonist v narodno-zabavni glasbi pri- ključil leta 1999 in ji dal svoj izdaten de- lež k njenemu uspešnemu delu. Med godbeniki s starejšim stažem pa smo na koncertu opazili mnogo mladih glasbenikov, ki so potencial za delo vna- prej. Če je godbeništvo na našem obmo- čju dejavno že 90 let, se ni bati, da ne bi za 10 let praznovali zares častitljive stote obletnice. Upamo in verjamemo, da bo godba nadaljevala svojo uspešno pot in da nas bo še dolgo razveseljevala s svo- jim muziciranjem. Kultura v naši občini je izredno bogata – negujmo jo, dokler Foto: Laura nam je to dano. Na slavnostnem koncertu so se markovski godbeniki predstavili v novih uniformah. Alenka Rožanc 10 Leto 13, številka 3, maj 2012 Kulturno-umetniško društvo Sobetinci Kulturno-umetniško društvo (KUD) So- po prvem opevanju je bilo jasno, da so v betinci je eno izmed mlajših kulturnih zboru sposobni in navdušeni pevci, ki bi društev v občini Markovci. Ustanovlje- želeli poustvarjati glasbo skupaj z zboro- no je bilo v novembru leta 2010. V času vodkinjo Boženo Galun, ki ima na pev- od ustanovitve smo v domači vasi izve- skem področju veliko znanja in izkušenj. dli že nekaj projektov in prireditev. Pridobila jih je pri dr. Darji Koter v gim- Na začetku smo delo v društvu zastavili nazijskem zboru in sedaj pri odličnem zelo ambiciozno, a z aktivno delujočimi zborovodji, profesorju Danielu Tementu. skupinami nismo želeli prehitevati zmo- Prav zato ji pevci z veseljem sledimo in žnosti, saj nas v Sobetincih ni prav veliko. zaupamo. Z dvema nastopoma v leto- Dokazali smo, da znamo pripraviti prire- šnjem letu (ob materinskem dnevu ter ditev ob kulturnem prazniku, ob ma- otvoritvi kanalizacije in ceste) smo do- terinskem dnevu in srečanju vaščanov. kazali, da smo iz pravega testa in da ima Udeležili smo se tudi praznika žetve v Pr- zbor ob takšnem delu svetlo prihodnost. vencih. Na prireditvah nastopajo mladi Morda nam manjkajo še moški glasovi, Foto: MZ glasbeniki, žongler, plesalke, recitatorji, ampak verjamemo, da bodo tudi ti zbrali V Sobetincih se je v okviru kulturnega društva ustanovil tudi mešani pevski zbor. Vodi ga otroci s plesom in pesmijo ter v zadnjem pogum in se nam pridružili. Božena Galun. času Mešani pevski zbor Sobetinci, ki je Zaenkrat še nimamo primernih prosto- Naš cilj v prihodnosti je zagotovo nastop Mornig has broken, Tonight … Pevci so začel aktivno delovati v zadnjih mesecih. rov za vajo, zato vadimo pri zborovod- na območni reviji pevskih zborov na Ptu- stari od 14 do 70 let, kar je zelo dobro za Sedaj je pevski zbor najaktivnejša sekcija kinji doma. Komaj čakamo, da bomo v ju (v letu 2013). Ko pa bomo imeli v re- mešani pevski zbor. Nismo mešani samo prihodnjih letih dobili nov vaško-ga- društva, saj pevci z veseljem prihajajo na pertoarju dovolj pesmi, bomo pripravili po spolu, ampak tudi po letih. silski-kulturni dom in s tem primerne vaje enkrat tedensko. Vaje imamo vsako tudi svoj prvi samostojni koncert skupaj Na tem mestu lahko zapišem, da je bila nedeljo proti večeru in končamo do pri- prostore za še kvalitetnejše delovanje z našim otroškim pevskim zborom, žon- odločitev o ustanovitvi KUD-a v vasi ljubljene televizijske oddaje X-faktor. V v vasi in občini. Vsi, ki bi želeli že sedaj enem izmed člankov nas je novinar celo ali v naslednji sezoni peti v našem pev- glerjem, plesalkami in gosti. Morda se v upravičena. Dokazali smo, da znamo in poimenoval »mladinski pevski zbor«, če- skem zboru, se lahko oglasite na avdiciji naslednjem zimskem času odpravimo na zmoremo oblikovati kulturno dejavnost prav nas je v zboru vsaj polovica članov, pri zborovodkinji v času vaj, torej vsako intenzivne vaje, kjer bi se še bolj spoznali v vasi in občini. V občini Markovci je veli- ki smo stari več kot petintrideset let. Oči- nedeljo od 18.30 do 20. ure. Zbor je še in pripravili na koncert in revijo. Pesmi, ko dobrih pevcev, glasbenikov in ljudi, ki tno izgledamo zelo mladostno. V pev- vedno v fazi nastajanja, zato vsi lepo va- ki jih prepevamo so tri- ali štiriglasne: Je bi se ukvarjali s kulturo, zato bi bila ško- skem zboru smo se zbrali pevci, ki smo bljeni, sicer pa je značilnost pevskih zbo- pa davi slan'ca pala, Metliško kolo, Ne ča- da, če ne bi pokazali svojih talentov. tako ali drugače povezani s Sobetinci. Že rov, da pevci prihajajo in odhajajo. kaj na maj ..., pojemo pa tudi angleške: Primož Galun

pevskem potencialu naših najmlajših. Vsako leto je v našem društvu najbolj pe- Odmevi iz KD Alojz Štrafela Markovci stro in delovno v pomladnih mesecih. Da Pevska kultura v Markovcih je zelo kot se za pevce spodobi. Pevsko. Bili smo Markovci – od predšolskih otrok do starej- bi se na nastope kar najboljše pripravili, smo se v mesecu marcu udeležili dvo- bogata, pomemben del le-te smo ne- del 1. kulturnega maratona, kjer so ob nas ših, izkušenejših pevcev. Na omenjeni pri- dnevnih intenzivnih vaj, ki so potekale v dvomno tudi pevci Moškega pevske- nastopile vse pevske zasedbe iz občine reditvi smo se lahko prepričali o bogatem Biotermah v Mali Nedelji. ga zbora KD Alojz Štrafela Markovci. O uspešnosti in koristnosti intenzivnih V tem letu obeležujemo že 44. leto ne- vaj so se naši poslušalci lahko prepričali prekinjenega delovanja, na kar smo še najprej na območni reviji pevskih zborov, posebej ponosni. na kateri so v prvem delu nastopile kar tri Letošnja pevska sezona je bila, kot vsaka pevske skupine iz Markovcev. Območni do sedaj, pestra in zanimiva. Najprej smo reviji je sledil naš tradicionalni spomla- v sredini meseca novembra kot gostje na- danski koncert, na katerem so se publiki stopili v sosednji Hrvaški, kjer smo zapeli predstavili kar dvojni gostje, Ženski pevski na koncertu Ženskega pevskega zbora zbor KD Bedekovčina iz sosednje Hrvaške KD Bedekovčina. S kulturnim društvom iz in Mešani pevski zbor pevskega društva Bedekovčine smo se spoznali na lanskem Tabor iz Savinjske doline. Prireditev je po- gostovanju na Češkem. Povabilu na nji- tekala v okviru 13. praznika naše občine. hov koncert, s katerim so proslavili 35 let Po uspešno izvedenem koncertu smo za delovanja, smo se z velikim veseljem od- konec pevske sezone 2011/2012 pred zvali. Prav tako smo v mesecu novembru kratkim gostovali še v sosednji občini, na v nekoliko okrnjeni zasedbi popestrili in Vidmu, kjer smo bili gostje Mešanega pev- kulturno obogatili otvoritev Pungračičeve skega zbora KUD France Prešeren. S tem kleti v Halozah. V veselem decembru smo gostovanjem smo zaključili pevsko sezo- se odzvali povabilu Mešanega pevskega no. Pevci odhajamo na zaslužene počitni- zbora iz Gorišnice in skupaj z njimi pripra- ce, a se hkrati že veselimo nove sezone, ko vili božični koncert. Foto: MZ bomo slovesno proslavili naših 45 let. Začetek leta 2012 smo nadaljevali tako, Moški pevski zbor Markovci Marko Kunčnik

Leto 13, številka 3, maj 2012 11 Brigita Horvat o razvoju šolstva v Markovcih V tokratni izdaji Lista iz Markovcev Jože Foltin. Pri teoriji o začetkih šolstva 1979/80 je pouk že potekal v današnji bomo predstavili diplomsko delo Bri- sem se opirala predvsem na literaturo, o osnovni šoli; letos bo markovska šola gite Horvat iz Bukovcev, ki je sicer že šolstvu v drugi svetovni vojni in po njej torej stara 33 let,« je pojasnila Horvato- dobro desetletje učiteljica na marko- pa sem preverila literaturo tudi s pripo- va, ki je med pripravo diplomskega dela vski osnovni šoli. vedovanjem ljudi, ki so šolo takrat obi- izsledila tudi marsikatero zanimivost. Horvatova je leta 1999 na Pedagoški fa- skovali.« »Zanimiv se mi je zdel zapis župnika in kulteti Univerze v Mariboru, na Oddelku In kakšen je bil razvoj šolstva v Markov- zgodovinarja Mateja Slekovca v cerkve- za razredni pouk, zagovarjala diplomsko cih? »Cerkvena kronika navaja, da se je ni kroniki: »Mladina je up in nada boljše nalogo z naslovom Razvoj šolstva v Mar- šolstvo v Markovcih začelo razvijati po bodočnosti, kar se je bilo že otroku v kovcih. Raziskala je pot šolstva v Markov- drugem šolskem zakonu. Župnik Andrej srce vsadilo, donaša sad pri odraščenem cih od golih začetkov do današnjih dni. Ledenik in organist Bernard Domanjko človeku.« Tega so se že zgodaj zavedali »K raziskovanju te teme me je pritegnil sta začela že jeseni leta 1789 poučevati duhovniki, ki so začeli poučevati otroke. moj poklic. Zaključevala sem študij ra- v stari leseni mežnariji, ki je stala poleg Zanimiva se mi je zdela tudi ideja, ki se je zrednega pouka, v okviru katerega sem cerkve. Poučevala sta predvsem verouk. pojavila leta 1873, da bi v Stojncih za vasi na markovski šoli opravljala pedagoško Od leta 1810 je bila v Markovcih že redna Stojnci in Muretinci postavili novo šolo. prakso in pripravništvo. To šolo sem tudi šola, na kateri je učil Blaž Dominkuš. Po- Ideja je bila zavrnjena, ker vasi nista bili sama obiskovala, zato me je zanimalo učeval je 31 učencev, nedeljske šole pa Foto: MZ v isti občini.« kar nekaj vprašanj v zvezi z omenjeno se je udeleževalo 95 učencev. Brigita Horvat Kot učiteljica razrednega pouka pa je temo: kdaj se je začel pouk, koliko otrok Spomladi 1840 so poleg cerkve začeli mi in stanovanji za vse učitelje (zgradba Horvatova v aktualnem času tudi sama je hodilo v šolo in kakšni so bili takrat po- graditi šolsko zgradbo, ki je bila do jese- današnje občine). V času druge svetovne del razvoja markovskega šolstva. »Delo goji za poučevanje …« je povedala Bri- ni dokončana. V njej so bili šolska soba, vojne so slovenske učitelje nadomestili z otroki me veseli in svoj poklic zelo učiteljevo stanovanje, kuhinja, dve sobi, gita Horvat in o svojem raziskovalnem nemški. V zadnjem času vojne je šola slu- rada opravljam. Vsak dan lahko pričaku- delu dodala: »Raziskovanje se je začelo shramba, klet in podstrešje. Leta 1870 je jem nepričakovano. Če hočeš biti dober žila kot bolnišnica, po vojni pa so vaščani s prebiranjem šolskih kronik v šolski knji- bila uzakonjena osemletna šolska ob- učitelj, moraš seveda imeti tudi čut do markovskega okoliša šolsko zgradbo po- žnici, pri farnem župniku sem v cerkveni veznost. Starši so bili prisiljeni pošilja- otrok. Velikokrat se moraš spustiti na kroniki našla začetke šolanja, v Zgodo- ti otroke v šolo, zato se je število otrok pravili. Vrnili so se tudi slovenski učitelji. njihov nivo razmišljanja. Je pa seveda vinskem arhivu na Ptuju pa veliko podat- močno povečalo. Sčasoma je bila stara šola že precej do- to tudi lep poklic, saj med otroki doži- kov in slikovnega materiala. V pomoč sta Leta 1890 je krajevni šolski svet sklenil, trajana. Stropi razredov so bili podprti viš marsikaj lepega in se vedno počutiš mi bila moja mentorica dr. Majda Pšun- da se stara šola podre, na njenem mestu z lesenimi podporniki, zato so se odlo- mlajšega, kot si v resnici.« der in takratni ravnatelj markovske šole, pa se zgradi nova šola s petimi učilnica- čili postaviti novo šolo. V šolskem letu Alenka Rožanc

ribež, šefe …), ki jih vključujemo v svo- je nastope. Skupina nastopa na skoraj Otroška folklorna skupina Markovci vseh šolskih in občinskih prireditvah. Januarja 2010 smo bili gostje skupine Čuki v oddaji Na zdravje. Nastop v od- daji je bil enkratno doživetje za otroke. Ob glasbeni spremljavi naših učencev in pevskega zbora smo zaplesali na Čuko- vo skladbo Po domače. Udeležili smo se tudi območnih revij otroških folklornih skupin. 21. marca 2012 smo se v Cirkulanah odrezali tako dobro, da smo se uvrstili na regijsko srečanje, ki je potekalo 25. aprila v Polj- čanah. Uspešno smo nastopili tudi v oddaji Ka- jža, na prireditvi Čarobni dan v Termah Ptuj, na Korantovi jeseni v Bukovcih, predstavili smo se v projektu Evropska vas v Mariboru … Povabljeni pa smo tudi na prireditev Foto: MZ Malo levo, malo desno, pa okole …, ki Starejša folklorna skupina OŠ Markovci; obe skupini vodi Brigita Horvat. bo potekala v Puconcih. Otroška folklorna skupina osnovne šole Prvi dve leti smo imeli eno skupino, nato 28 otrok. V starejši skupini je 20 učencev Drugo leto nas čaka okrogla obletnica, Markovci je po nekajletnem premoru za- pa smo zaradi velikega števila otrok petih in šestih razredov. saj bomo zabeležili 40 let od ustanovitve čela delovati oktobra 2008 z željo obu- ustanovili starejšo in mlajšo skupino. Folklorno skupino je na diatonični har- otroške folklorne skupine. Upamo, da diti in nadaljevati otroško folklorno de- V mlajšo so vključeni učenci drugega, moniki dve leti spremljal učenec Žiga bomo do takrat že dobili nova folklorna javnost, katere začetek sega v leto 1973. tretjega in četrtega razreda; v skupini je Horvat, eno leto Uroš Kukovec, sedaj pa oblačila, saj so nam ta že zelo tesna. nas spremlja Anej Florjanič, ki obiskuje Kaj nas druži? Druži nas veselje do pe- drugi razred. Že tri leta nas s klarinetom tja, plesa, iger ter ohranjanja ljudskega spremlja Jaka Horvat, ki obiskuje deve- izročila. ti razred. Ker letos zaključuje osnovno Imamo pa tudi zelo pridne starše, ki pod- Plesalci uspešni šolo, že sedaj vemo, da ga bomo drugo pirajo naše delovanje in velikokrat po- V soboto, 12. maja, so se na območ- dano zadovoljen, glede na to, da smo leto pogrešali. magajo pri prevozih, oblačenju in tudi ni reviji odraslih folklornih skupin v šele pred petimi meseci začeli spet de- Ne pozabljamo pa tudi na preprosta pri izdelovanju rekvizitov za nastope. Cirkovcah predstavili tudi domači fol- lovati kot folklorna skupina. Za nas je ljudska glasbila (glavnik, lončeni bas, Brigita Horvat klorniki Folklornega društva »Anton- uspeh, da smo se revije sploh udeležili. Jože Štrafela«. S tem je naš prvi cilj izpolnjen, vendar Čeprav skupina ponovno deluje komaj nas v prihodnje čaka še veliko dela. od letošnjega januarja, so mladi plesal- Kljub temu, da smo zadnjič bili na reviji ci združili voljo in trud ter redno hodijo leta 2009, sem opazil, da smo Markov- na vaje, ki jih imajo ob petkih zvečer v čani še vedno dobro zapisani v javnosti, osnovni šoli. Če bi se jim želeli pridružiti da smo ohranili tisti ugled, ki smo si ga v skupini, vas prijazno vabijo medse. pridobili z dobrim delom. Drugi nas po- Umetniški vodja skupine je Peter Bez- znajo kot urejeno in kvalitetno skupino, jak, ki je plesalce na revijo pripravil s kar je vedno bila ena izmed mojih naj- spletom Bil Jure je fantič vesel. Na reviji večjih želja, vendar bomo morali na tem je nastopilo sedem parov ob spremljavi področju še veliko dodelati. Začetek je treh instrumentov, folklorniki pa so tudi obetaven, zato verjamem, da bo tako zapeli. Peter Bezjak je ob tem povedal: tudi vnaprej.« Foto: MZ »S sobotnim nastopom sem v celoti gle- Alenka Rožanc Mlajša folklorna skupina OŠ Markovci 12 Leto 13, številka 3, maj 2012 Samooskrba – nacionalna skrb Slovenije Jeseni lanskega leta smo v Markov- se zavemo, da so naravne navade temelj različnih dodatkov v hrani, pomemben cih gostili priznanega samostojnega preživetja. Za ljudi so navade priučeni je le čim večji dobiček. raziskovalca oziroma, kot ga radi ime- vzorci vedenja, po katerih se ravnamo Živimo v usodnem trenutku človeške nujemo, »eko ombudsmana« Antona v družbenih urnikih. Svojih potreb ne zgodovine in veliki Albert Einstein je Komata. Komat želi z osveščanjem in s povezujemo z naravo, povezujemo jih preroško zapisal: »Doživeli bomo uso- svojimi predavanji med Slovenci pre- le z družbo. Po vse hodimo v trgovine do, kakršno si bomo zaslužili.« Mi sami si buditi tisto, kar je nekoč bilo povsem in urade, v naravo pa samo po estetski moramo pisati zgodovino, ne pa centri samoumevno – vrniti se nazaj v lokal- užitek in oddih. Ne znamo si predsta- moči, ki manipulirajo z nami. Končno si no skupnost in poskrbeti za svojo sa- vljati življenja brez denarja. Če ga ni, moramo priznati, da je temelj prežive- nas je strah – počutimo se osamljene in mooskrbo v čim večji možni meri. tja sodelovanje med ljudmi. Ne smemo nemočne. Prav zato je pomembno, da pozabiti, da smo bogati le do takrat, ko Komat, ki smo ga v Markovcih ponovno začnemo obdelovati vsak košček zemlje imamo drug drugega. Da smo kot drob- gostili aprila, je predavanje nadaljeval s in si naredimo vrt ali njivo. Tam, kjer lju- na semena, ki zrastejo v rastlino, ki na temo, s katero je zaključil lansko oktobr- dje zemljo že imajo, je seveda lažje. Pravi koncu spet obrodi nova semena in tako sko predavanje – s samooskrbo Sloven- zaklad so naša stara avtohtona semena, naprej v večnih krogih življenja. cev. zato sta še kako pomembni semenska V skoraj triurnem predavanju smo prejeli Ko ima človek vsega dovolj, so preživi- Foto: Marija Prelog banka in izmenjava semen. V Mariboru v Samostojni raziskovalec Anton Komat še ogromno informacij, ki jih najdete na tvene navade zanj odvečne. Ko vlada okviru EPK-ja že uspešno deluje Semen- različnih spletnih straneh. Kot je povedal preobilje in nenadoma pride do po- ska knjižnica, kjer uresničujejo projekt še zaslužiti za preživetje. Po celotni Slo- Anton Komat, je vse odvisno od nas sa- manjkanja, se je treba znajti. Ljudje smo »Urbane brazde«. Del Maribora, skupaj v veniji pa so se že tudi ustanovile skupi- mih: mi smo sprememba, ki jo moramo edini, ki uničujemo sami sebe. Že toliko organizaciji vrtcev, šol, občine, instituta ne, ki načrtno zasajajo vrtne, zeliščne in narediti – ne samo pri samooskrbi s hra- generacij živi v obilju, da smo iz sebe za kmetijstvo in okoliškimi kmeti, je do- cvetlične grede. Ne moremo si zamisliti, no, ampak tudi pri samooskrbi našega izbrisali instinkte, ki določajo odzivanje kazal, kako lahko samooskrba deluje, če koliko denarja vložijo multinacionalke telesa in duha. na naravne okoliščine. Pomembno je, da se ljudje znajo dogovoriti, zdravo jesti in v reklamo živil. Ne zanima jih vsebnost Marija Prelog Kostanjevec, pletarski mojster iz Markovcev Lovrenc Kostanjevec, po domače Lo- Kaj ste naredili potem? Ste bili brez vrov Lovra, bo letos napolnil 72 let in službe? je eden redkih rokodelcev, ki še zna Lovrenc K.: »Žal res, vendar sem si hitro plesti različne pletene izdelke iz vrbo- našel zaposlitev v Kleti haloškega bisera. vine. Prosili smo ga, da nam predstavi Tam sem zaradi nenehne vlage in mo- delo pletarja, ki je nekoč bilo zelo ce- krote imel zdravstvene težave z nogami. njeno. Takrat pa sem imel srečo, saj je moj brat, Lovrenc, kdaj ste se srečali s pletar- ki je bil zaposlen v Pletarni, odšel na delo stvom? v tujino in sem jaz prišel na njegovo de- Lovrenc K.: »Kot otrok sem pri delu opa- lovno mesto. Pletarna je bila takrat ena zoval svojega očeta, ki je žal umrl, ko sem od TOZD-ov podjetja Olge Meglič.« imel sedem let, tako da se v tistem času Kaj ste tam izdelovali? še nisem mogel naučiti plesti. Najbrž pa Lovrenc K.: »Oh, joj, ni bilo izdelka, ki ga sem videl od očeta ravno toliko, da sem ne bi ustvarili … To delo sem res imel rad. to ljubezen do pletarstva odkril po voja- Pletli smo vse – različne košare za gostin- ščini. Po osnovni šoli smo otroci, ki smo stvo, za kruh in žemljice, košare za perilo, bili bolj revni, hodili delat k premožnim večje košare za dojenčke, različne ple- kmetom na vasi ali pa drugam, da smo si tenke, majhne vozičke za punčke, senč- prislužili kakšen dinar za lažje preživetje. nike, pletene stole … Saj se že več ne To še je nekako šlo do služenja vojske, po spomnim, toliko vsega je bilo. Imam pa prihodu domov pa sem se želel čim prej še katalog izdelkov, ki smo jih izdelovali.« zaposliti, da sem imel svoj denar.« Kje pa ste dobili šibje in kakšne vrste In kje ste se zaposlili? mora biti? Lovrenc K.: »Najprej sem se zaposlil v Lovrenc K.: »Šibje smo pridelovali sami; podjetju Slovenske gorice, kjer so imeli sadili smo vrbe. Spomladi so se zasadi- Foto: Marija Prelog svoje pletarstvo in sem se naučil že mar- le šibe, ki so rasle od dve do tri leta. To Lovrenc Kostanjevec z vnukom Markom, ki opazuje dedka pri izdelavi pletenke. sikaj. Tam me je opazil Martinčov Jura iz mora biti vrbovina. Nekoč je je bilo več snope, ki smo jih nato kuhali uro in pol v tenju, vidim, da so vaši prsti še vedno Zabovcev, ki je imel doma malo obrt. Pri vrst: amerikanka, zlatica, kamenka … velikih vedrih. Voda je morala vreti, da se izredno hitri in spretni. njem sem se zaposlil, kasneje pa je žal Po treh letih smo v jeseni, ko je listje od- je šibje na nek način steriliziralo, da ga ni Lovrenc K.: »Hvala Bogu, pletenje imam vse propadlo.« padlo, šibje porezali in ga oblikovali v napadel insekt. Potem smo ga namočili v v prstih in v srcu, saj sem pozimi še ve- hladno vodo, ga belili in postavili v kopi- dno aktiven.« ce, da se je posušilo na soncu. Če pa smo Ali imate morda že kakšnega nasle- želeli imeti belo šibje, smo ga porezali na dnika, ki bi mu posredovali to izje- spomlad, ko je bilo v soku in smo ga po- mno znanje? tem nadalje pripravljali in obdelovali.« Lovrenc K.: »Imam štiri vnuke in upam, Kje pa ste na Ptujskem sadili to šibje? da bo najmlajši Marko, ki kaže veselje Lovrenc K.: »Največ nasadov je bilo v do ustvarjanja, morda imel toliko volje, Dobrini pri Žetalah. Na Hrvaškem imajo da ga naučim plesti. Moja največja želja dandanes še vedno veliko površin, ki so je, da bi to znanje predal mladim, da ne zasajene z vrbovino in kolikor vem, ima- bi popolnoma izumrlo. Večkrat sem že jo tam prav obrtno šolo za pletarje.« Kaj se je zgodilo s Pletarno? bil povabljen na Ptuj k Alešu Gačniku, v Lovrenc K.: »Kot sem že omenil, je Ple- osnovno šolo Videm in njihov vrtec, kjer tarna je delovala v sklopu podjetja Olga sem otrokom predstavil pletenje. Otroci Meglič. Kmalu se je zaprla, češ, da je so me z zanimanjem opazovali, kako je premalo naročil. Takrat sem se zaposlil v nastajal izdelek.« kovinskem delu tega podjetja, vendar je Lovrenc, želim vam, da bi vam zdravje tudi ta šel v stečaj.« služilo, da boste še lahko dolgo uživa- Kako pa danes pripravite šibje, ko li ob pletenju. imate majhne količine? Lovrenc K.: »Hvala. Za naslednjo zimo že Lovrenc K.: »Postopek je enak. Kuham imam v načrtu, da izdelam pletene stolč- v manjšem loncu, ker imam malo šibja. ke, ki sem jih pred leti že delal. V glavi pa Foto: Marija Prelog Zdaj to počnem samo še za veselje.« imam zamisel za malo drugačno obliko.« Pleteni izdelki iz vrbovine, ki jih izdeluje Lovrenc Kostanjevec. Ko vas zdaj opazujem pri vašem ple- Marija Prelog Leto 13, številka 3, maj 2012 13 Srednjeveško društvo Baron V nedeljo, 29. aprila, je društvo Baron priredilo Bojc, tkalka Liljana Pšajd, tkalka trakov na star način srednjeveško tržnico, na kateri smo odigrali skeč Zlatka Kalamar iz Maribora, darilni nakit Andi Podle- za sečno pašne pravice nad Šturmovci. Priredi- snik, unikati iz gline, voščila in drobni okraski Mojca tev smo poimenovali Markovo proščenje. Derganc, Alenka Dogša - unikati iz gline in stekleni Ideja o Markovem proščenju je nastala ob dejstvu, izdelki z umetno glino, perice Stojnci, ČD Markovci da so v preteklosti okrog cerkve ob žegnanju svo- in pisarka Martina Ajster. Tudi naše društvo je po- je izdelke prodajali stojničarji. Pri vsaki hiši so se stavilo srednjeveške šotore in tržilo lastne izdelke. ukvarjali s kakšno domačo obrtjo: bili so kovači, Popoldan smo se preizkusili v metanju sekire. Zma- krošnjarji, mojstri v sodarstvu in izdelovanju drugih govalec je bil Žan Kirič. Prireditev smo zaključili ob lesenih izdelkov. Vse to so ob žegnanju tudi proda- 18. uri. jali. Dandanes se pred cerkvijo žal v večini prodaja le V prepričanju, da smo občinskemu prazniku doda- plastično orožje in krama. V društvu želimo obuditi li kanček prazničnosti, smo se razšli v upanju, da se trženje mojstrov domače obrti, s tem pa popestriti naslednje leto ponovno srečamo. ponudbo pred cerkvijo in farnemu prazniku dati pri- 30. aprila, 1. in 2. maja smo imeli intenzivne vaje, na Foto: Patricija Bezjak dih starih navad in običajev. Na občinskem dvorišču katerih smo se pripravljali za gostovanje v Avstriji, Med stojnicami se je sprehodil tudi župan Milan Gabrovec. so prodajali stojničarji iz cele Slovenije: Lončarstvo v mestu Bad Waltersdorf, ki je potekalo 12. in 13. maja. Tam smo se predstavili s srednjeveškim bobnanjem, streljanjem s topovi in našimi izdelki. Postavili smo srednje- veški tabor, v katerem smo prikazali življenje gospodinj, peric, kuharic, izvedli smo igro metanja sekir, metanja obročka in podkve. Gostova- nje je bilo namenjeno oceni našega dela za vstop v zvezo avstrijsko-štajerskih srednje- veških društev. Po neuradni oceni bomo v zvezo sprejeti, s Foto: Patricija Bezjak čimer se nam odpira možnost Perice iz Stojncev s svojo srednjeveško stojnico gostovanj po celotni Evropi. Za našo občino in naše obča- na Baronovem srednjeveškem taboru, ki ga načrtujemo za ne pa je predvsem pomemb- 7., 8. in 9. september. Več informacij o sami prireditvi v Bad no dejstvo, da s tem vstopom Waltersdorfu pa najdete na spletnih straneh časopisa Klei- Foto: zasebni arhiv pridobimo društva za gosto- nezeitung. Predstavniki društva Baron na gostovanju v Avstriji vanja na lastnih prireditvah in Janez Golc Seminar za voznike konjskih vpreg Konjeniško društvo Nova vas, na čelu Seminar, ki sta ga vodila priznana vo- na načela in zakonitosti pri vožnji vpreg, upravnega odbora Konjeniškega dru- katerega je predsednik Anton Kekec, znika konjskih vpreg in uspešna tek- poudaril je pomen prave izbire konja in štva. »Organizacija takšnega dogodka je v soboto, 14. aprila, organiziralo se- movalca Miha Tavčar iz Povirja in Janez opreme za vprego, del predavanja pa se mi je zdela zelo na mestu, saj opa- minar za voznike konjskih vpreg. Peternel iz Radovljice, je potekal v gasil- je namenil tudi predstavitvi vprežnega žam, da podobnih izobraževanj v našem sko-vaškem domu v Novi vasi in v tam- športa doma in po svetu. Dopoldanske- okolju ni in so po mojem mnenju lahko Udeležba na seminarju je bila zelo do- kajšnjem športnem parku. Dopoldanski mu teoretičnemu delu je sledil odmor za zelo koristna. Za predavatelja smo iz- bra, skupno se je namreč dogodka ude- del izobraževanja je bil namenjen teore- malico, popoldan pa so udeleženci sode- brali izkušena voznika konjskih vpreg ležilo 40 konjenikov in voznikov konjskih tičnemu, popoldanski pa praktičnemu lovali še pri praktičnem delu seminarja. in uspešna tekmovalca, ki ju sam tudi vpreg iz različnih krajev severovzhodne delu. V sklopu teoretičnega dela je Miha Prikazani so bili: priprava konja za delo osebno poznam. Udeleženci so se na se- Slovenije. Tavčar predstavil vprežno opremo, glav- na rokah, treniranje vprežnega konja na minarju veliko naučili o samih vpregah dolgih vajetih in lonžiranje, priprava ko- in vpreganju. Opozorjeni smo bili na na- nja za vprego in prikaz vožnje s konjsko pake, ki jih delamo med vožnjo, čeprav vprego. se jih morda sami niti ne zavedamo. Že Markov bazar 2012 Anton Kekec, predsednik Konjeniškega majhna napaka se lahko hitro sprevrne društva Nova vas, je dogodek ocenil kot v kakšno nesrečo, ki pa so v prometu in V sklopu Markovega žegnanja so člani- čila stroškov šole v naravi. Morda se 200 uspešen. »Veseli nas, da so se seminarja tudi na kakšnih prireditvah žal vse pogo- ce Občinskega odbora RK Markovci, žu- evrov ne sliši veliko, vendar je pri celo- udeležili številni konjeniki iz regije. Med stejše. Na seminarju smo pridobili veliko pnijske Karitas in Društva podeželskih tnem projektu pomembno spodbujanje udeleženci so bili tako predstavniki ko- koristnega znanja, tako da so udeleženci žena ter učenci Osnovne šole Markovci prostovoljstva in humanitarnega dela. njeniških društev kot tudi posamezniki, bili s samim dogodkom nadvse zado- že peto leto zapovrstjo pripravili Markov Prav tako pa Markov bazar popestri do- ki se ukvarjajo s konjerejo in konjeni- voljni. Prav tako smo se v društvu potru- bazar. Na stojnici, ki so jo postavili ob poldansko dogajanje markovske nedelje. štvom. Menim, da je bilo na seminarju dili za pogostitev in menim, da so ta dan farni cerkvi, so prodajali izdelke, ki so jih Vodstvo OO RK Markovci se iskreno za- predstavljenih veliko koristnih informa- od nas odšli vsi zadovoljni. Vsem, ki so predhodno dobili v dar. Izdelke na stoj- hvaljuje vsem, ki so darovali izdelke, cij, ki jih lahko uporabimo pri vožnji z kakorkoli pomagali pri izvedbi seminarja nici so prodajali po simboličnih cenah. seveda pa tudi tistim, ki so jih kupili na vprego.« in pri pogostitvi, pa se na tem mestu tudi Zbrana sredstva (200 evrov) so tudi letos stojnici. Pri organizaciji seminarja je sodeloval zahvaljujem,« je povedal Andrej Kekec. podarili osnovni šoli, in sicer za del pla- Marija Prelog tudi Andrej Kekec, član nadzornega in Mojca Zemljarič

Foto: Marija Prelog Foto: arhiv društva Tudi župan je na Markovi stojnici kupil nekaj stvari. Praktični prikaz urjenja konja 14 Leto 13, številka 3, maj 2012 Čebelarji o obisku sejma in občinskem prazniku Pod okriljem Čebelarske zveze Slove- razstavljavcev ter si nakupili čebelarsko med (sejem zdravja) in sejma Poroka društvo Markovci, s katerim zelo dobro nije so med 16. in 18. marcem v Celju opremo. Veliko pozornosti so pritegnili (vse za poroko). sodelujemo, zato smo se z veseljem od- potekali tradicionalni 35. dnevi čebe- inovatorji v zgornjih prostorih paviljona. Proti domu smo se odpravili v popol- zvali njihovemu povabilu. Zbrali smo se larstva, pod imenom Api Slovenija. Na svojih razstavnih prostorih so prika- danskih urah. Ker je bilo vreme prijetno na parkirišču za občinsko stavbo in od toplo, smo našo ekskurzijo zaključili s tam krenili do našega učnega društve- Na sejmišču si je bilo možno ogledati zovali praktično uporabnost svoje ino- prigrizkom in kavico pred gasilskim do- nega čebelnjaka, kjer vse udeležence mednarodno prodajno razstavo čebe- vacije oziroma izboljšave. Namen vsake inovacije je v tem, da je čebelarju v po- mom v Novi vasi, kjer je tudi naš sedež pohoda pogostili z medenjaki in mede- larske opreme in pripomočkov ter čebe- društva. nimi pijačami. Pot nas je vodila po zelo larske zaščitne opreme. Letos je potekal moč ali mu olajša delo pri čebelah. Na tem mestu velja omeniti, da imamo V društvu pa smo se tudi letos aktivno lepi naravi v naši občini in nas pripelja- tudi prvi Mednarodni simpozij o kranj- la nazaj pred naš čebelnjak. Tam nas je tudi med našimi člani v društvu prizna- udeleževali prireditev v času občinske- ski čebeli. ga praznika. že čakala topla malica iz kotla. Ker je bil nega inovatorja Mirana Kristoviča, ki so Čebelarsko društvo Markovci (ČDM) je v V nedeljo, 22. aprila, smo sodelovali na lep sončen dan, vzdušje pa odlično, se soboto, 17. marca, tradicionalno organi- ga opazili strokovnjaki. Njegov prispe- kmečki tržnici. Na stojnici smo razsta- ni nikomur mudilo domov. Druženje pri ziralo strokovno ekskurzijo. V Celje smo vek čebelarstvu je sublimator za zatira- vljali veliko čebelarskih izdelkov in pro- čebelnjaku je trajalo skoraj do večera. se z avtobusom odpravili dovolj zgodaj, nje varoje. mocijskega materiala za seznanjanje V nedeljo, 29. aprila, na Markovo nede- da so se lahko posamezni člani udeležili Po ogledu čebelarske razstave smo si občanov o velikem pomenu obstoja če- ljo, smo v Markovcih ponovno postavili seminarja o zdravstvenem varstvu čebel z veseljem ogledali še ostalo sejemsko bel za človeštvo in o dobrodejnih učin- našo čebelarsko stojnico, polno čebeljih in varnih čebeljih pridelkih, drugi so se ponudbo, ki se je odvijala sočasno. Tako kih čebeljih proizvodov. Ponujali smo pridelkov, medenega peciva in medenih odpravili v razstavno prodajni paviljon smo si ogledali razstavni prostor sejma tudi medeno in drugo pecivo ter pijače pijač. Vsak obiskovalec naše stojnice je na ogled ponudbe domačih in tujih Flora (vse za vrt in dom), sejma Alter- iz medu, seveda brezplačno, tako da je bil pogoščen s pecivom in medico, zato bila naša stojnica ves čas zelo dobro obi- nam tudi tokrat ni manjkalo obiskoval- skana. cev in tudi s prodajo medu smo bili zelo V petek, 27. aprila, smo se udeležili po- zadovoljni. hoda, ki ga je organiziralo Turistično Miran Milošič, Anica Toplak

Foto: Patricija Bezjak Čebelarska stojnica na Markovo nedeljo Zlatoporočenca Novak V soboto, 12. maja, sta po 50 letih za- no. V zakonu so se jima rodili štirje otro- kona pred matičarja kot zlatoporo- ci: Marija, Martina, Franc in Marko. Danes Čebelarski kotiček čenca ponovno stopila Angela in Mar- sta tudi ponosna stara starša štirim vnu- ko Novak iz Borovcev. kom: Silvu, Marku, Ani in Luciji. Opravila čebelarja v maju in juniju Zlati ženin Marko Novak je bil rojen 25. Civilni obred sobotne zlate poroke je MAJ aprila 1931, zlata nevesta Angela No- opravil župan Občine Markovci Milan - kontrolni pregledi čebeljih družin; vak pa 19. aprila 1930. Poročila sta se Gabrovec, kulturno noto dogodku pa so - preprečevanje rojenja; z lepo zapeto pesmijo dodali tudi pev- 12. maja 1962. Priča ženinu je bil takrat - vstavljanje gradilnih satov; Alojz Obran, posestnik iz Borovcev, priča ci Komornega zbora Kor. Cerkveni del ženi pa Janez Kekec, posestnik iz Bukov- zlate poroke je potekal v farni cerkvi v - omogočanje prostora v medišču; cev. Oba rojena Borovčana sta si dom in Markovcih. Opravil ga je župnik Janez - prevoz čebel na pašo; družino ustvarila v domači vasi, v Borov- Maučec. Priča zlati nevesti Angeli je bila - točenje medu. cih. Mož Marko je bil zaposlen v podjetju najstarejša hči Marija Bezjak, priča zlate- Gradnje Drava Ptuj, žena Angela pa je mu ženinu Marku pa najmlajši sin Marko. JUNIJ kot gospodinja skrbela za dom in druži- Mojca Zemljarič - kontrolni pregledi čebeljih družin; - vzreja matic; - vzreja rezervnih družin; - izrezovanje trotovine; - točenje medu.

Dan odprtih vrat Petek, 15. junija 2012, med 9. in 18. uro: pred društvenim učnim čebelnjakom bodo potekali ogledi, degustacije in delavnice.

Medovite rastline, ki privabljajo čebele Konec aprila in v začetku maja so bile divje in domače češnje v najlepšem ra- zcvetu, prav tako tudi večina ostalega sadnega drevja. Na travnikih so zacvete- le travniške cvetlice, ki čebelam nudijo nektar in cvetni prah. Tudi zeliščni vrtovi postajajo vse bolj cvetoči; svoje cvetove odpirajo timijan, drobnjak ... Na poljih se pojavljajo velike rumene površine oljne ogrščice in tudi modro-vijolična facelija. Seveda pa je bila v tem času na našem področju najpomembnejša paša čebelam akacija, iz katere čebele predelajo odličen akacijev med. Foto: MZ Čebelarsko društvo Markovci Zlatoporočenca Novak v družbi svojih štirih otrok in njihovih partnerjev Leto 13, številka 3, maj 2012 15 Tradicionalna Florjanova nedelja v Stojncih V nedeljo, 6. maja, je ob kipu svete- parada oz. mimohod gasilk in gasilcev ob Po končani sveti maši, ki so jo s petjem ki so omogočili lep nedeljski dogodek. ga Florjana v Stojncih potekala sveta zvokih Godbe na pihala Občine Markov- popestrili cerkveni pevci, je sledilo prije- Velika hvala gre tudi vsem članom in maša z blagoslovom vseh gasilcev in ci. Zbrane so nagovorili domači predse- tno nedeljsko druženje vseh gasilcev in članicam PGD Stojnci, ki vložijo mnogo gasilske opreme. dnik PGD Stojnci Dejan Zemljarič, župan ostalih prisotnih. Potrebno je pohvaliti prostovoljnega dela in se vsako leto po- Milan Gabrovec in občinski poveljnik Mi- domače gasilce, ki so vsakoletni gosti- trudijo, da prireditev znova uspe. Naše Ob godu svetega Florjana, zavetnika lan Majer. Letos mineva 20. leto od po- telji Florjanove nedelje in poskrbijo za misli pa so ob tem že usmerjene v Flor- gasilcev, ki goduje 4. maja, se v Stojncih stavitve temeljnega kamna za izgradnjo celotno organizacijo prireditve. Dejan janovo nedeljo naslednje leto, ko bomo vsako leto zberejo gasilci naše občine, da kipa sv. Florjana. Prihodnje leto bomo Zemljarič je ob tem povedal: »Kot orga- skupaj praznovali 20. obletnico postavi- počastijo svojega zavetnika s sveto mašo tako praznovali 20. obletnico vsakoletne- nizatorji se zahvaljujemo gospodu žu- tve kipa svetega Florjana.« in se mu priporočijo. Pred sveto daritvijo ga srečevanja v Stojncih, saj tudi napis na pniku, cerkvenim pevcem, Godbi na pi- Z gasilskim pozdravom na pomoč. je tudi letos potekala slovesna gasilska kipu beleži letnico 1993. hala, Občini Markovci in nasploh vsem, Alenka Rožanc

Foto: Matej Horvat Zbrani gasilci na Florjanovo nedeljo v Stojncih Medobčinska gasilska liga 2012 Konec aprila se je z gasilskim tekmo- cih in na Polenšaku. Zadnja tri tekmo- vanjem v hidrantni vaji v Prvencih vanja bodo konec avgusta ter v začetku začela serija 12-tih tekmovanj, ki so septembra. 25. in 26. avgusta bosta tek- organizirana v sklopu Medobčinske movanji v Novi vasi pri Markovcih in So- gasilske lige 2012. Tekmovanje je po- betincih, zaključno tekmovanje pa bo 1. tekalo kot ena izmed prireditev 13. septembra v Markovcih. praznika Občine Markovci. V Medobčinski gasilski ligi sodelujejo Tekmovanje v hidrantni vaji je letos v gasilska društva štirih gasilskih zvez: Prvencih potekalo že 20-tič zapovrstjo, OGZ Ptuj ter GZ Videm, Dornava in Go- medtem ko Medobčinska gasilska liga rišnica. Po posameznih gasilskih zvezah letos beleži 16. leto delovanja. V Ligi tek- so določeni tudi vodje. To so: Robert mujejo predvsem mladi, ki se na tekmo- Horvat (OGZ Ptuj), Andrej Golob (GZ vanjih urijo, prav tako pa je pomemben Dornava), Davorin Kelenc (GZ Gorišnica) dejavnik tekmovanj tudi druženje vseh sodelujočih. in Franc Milošič (GZ Videm). V delo Lige V maju so v Ligi predvidena tri tekmo- 2012 je vključenih tudi 12 sodnikov, vanja. 12. maja je tekmovanje potekalo med temi so štirje predstavniki občin- v Tržcu, 19. maja pa v Žamencih. Nasled- skega gasilskega poveljstva Markovci: nje tekmovanje bo 26. maja na Grajeni. Ivan Golob, Aleš Bezjak, Peter Vrtačnik Za mesec junij so načrtovana tekmovan- in Matjaž Veršič. Foto: Uroš Meglič ja v Spuhlji, Gajevcih, Mali vasi, Mezgov- Ivan Golob, Mojca Zemljarič Predaja raporta ob začetku tekmovanja v Prvencih Državno mladinsko gasilsko tekmovanje Gasilska zveza Slovenije (GZS) in Ob- dogodka, kot je državno gasilsko tekmo- so vključeni pod okrilje OGZ Ptuj. Na in pionirke) ter Valerija Fišinger (sodnica močna gasilska zveza (OGZ) Ptuj or- vanje za mlade gasilce in gasilke. Šteje- čelu častnega odbora je minister za ob- časomerilka pri štafeti na 400 metrov z ganizirata v soboto, 2. junija, na Ptuju mo si v čast, da se bo ta dogodek zgodil rambo Aleš Hojs, iz občine Markovci sta ovirami za pionirje in pionirke). Tudi v Državno mladinsko gasilsko tekmo- v mestu, ki ima zelo pomembno gasilsko v ta odbor vključena župan Milan Gabro- tekmovalnih vrstah bo imelo OP Mar- vanje. Potekalo bo na ptujskem me- tradicijo, številne prostovoljne, izkušene vec in predsednik OGZ Ptuj Marjan Meg- kovci svoje predstavnike. To so pionirji in stnem stadionu, predsednik tekmo- in izobražene gasilce, ki so ponos Ptuja lič. Meglič je kot predsednik območne pionirke PGD Bukovci. in občin na Ptujskem,« so pred tekmo- zveze tudi na čelu organizacijskega od- valnega odbora pa je poveljnik GZS Slavnostna otvoritev tekmovanja bo vanjem povedali v vodstvu OGZ Ptuj, na bora. Janez Liponik, strokovni sodelavec Matjaž Klarič. čelu katerega je Marjan Meglič. OGZ Ptuj in poveljnik podravske regije, ob 7.30, zaključek je predviden ob 15. Na tekmovanju se bo pomerilo 2000 Pred tekmovanjem so organizatorji for- je vključen v organizacijski in tekmovalni uri, ob 16. uri pa bo sledila razglasitev mladih gasilcev (pionirk, pionirjev, mla- mirali tudi častni in organizacijski odbor. odbor; ima nalogo namestnika predsed- rezultatov. Seveda bomo za naše pred- dink in mladincev). Skupno bo sodelo- V obeh odborih sodelujejo tudi člani ob- nika odbora. V sodniških vrstah bosta na stavnike ta dan držali pesti, prav tako pa valo 190 ekip. »V Območni gasilski zvezi činskega gasilskega poveljstva (OP) Mar- tekmovanju s strani OP Markovci sode- želimo uspešno izpeljano delo organiza- Ptuj smo zelo ponosni, da smo organi- kovci, saj je občina Markovci ena izmed lovala Ivan Golob (predsednik sodniške cijskemu in tekmovalnemu odboru. zatorji tako velikega in pomembnega petih lokalnih skupnosti, katerih gasilci komisije pri vaji z vedrovko za pionirje Mojca Zemljarič 16 Leto 13, številka 3, maj 2012 Srečanje gasilk podravske regije v Mali vasi Gasilke podravske regije se vsako vas – Vitomarci. Najprej je potekal kra- morale napolniti brento s čim več vode, to mesto. Najboljše so se odrezale gasil- leto srečamo v drugi občinski gasilski tek kulturni program, ki ga je povezoval spajale so tudi cevi z ročnikom, s pomoč- ke iz GZ Videm, druge so bile domačinke zvezi. Letos je organizacijo 25. sreča- Peter Kirič. Nastopile so tudi gasilke GZ jo gumijastega čolna pa so morale opre- iz Gorišnice, tretje mesto pa je šlo gasil- nja gasilk podravske regije prevzela Gorišnica, ki so se predstavile z ubranim miti kip Florjana, ki je bil postavljen na kam iz Dornave. Podelili so tudi prehod- Gasilska zveza Gorišnica. Srečanje je petjem. Vse prisotne so pozdravili pred- sredini ribnika. ni pokal za organizacijo 26. srečanja, ki potekalo v soboto, 5. maja, pri Tünfu sednica sveta žensk OGZ Ptuj in podrav- Iz občine Markovci, ki sodi pod okrilje bo prihodnje leto. Ta pokal je prejela GZ v Mali vasi. ske regije Marica Mlakar, predsednik GZ OGZ Ptuj, so se srečanja udeležile čla- Dornava. Srečanje članic gasilk je v prvi vrsti na- Gorišnica Jože Bratuša, podpredsednik nice gasilskih društev Prvenci – Strelci, Na srečanju se je zbralo okrog 500 gasilk, menjeno druženju in zabavi. Ob tem pa GZ Slovenije mag. Janez Merc, v imenu Bukovci, Nova vas in Zabovci. Prav tako iz 13-tih gasilskih zvez iz območja Pod- žene in dekleta ne pozabijo na sočut- ravja. V podravsko gasilsko regijo so vkl- občine Gorišnica je udeleženke srečanja so na srečanju sodelovale še gasilke iz nost in pomoč do sočloveka ne samo v jučene gasilske zveze Destrnik, Dorna- pozdravil podžupan Mirko Štumpf, nekaj Grajene, Kicarja, Podvincev, Spodnje- primeru nesreč, temveč so pripravljene va, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Lenart, besed pa je dodala tudi vodja članic GZ ga Velovleka in iz Cirkulan (vsa društva prisluhniti tudi, ko potrebujejo pogovor Majšperk, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistri- Gorišnica Marija Zamuda. sodijo pod okrilje OGZ Ptuj). Članice in slušatelja. S klepetom pozno v noč pa ca, Trnovska vas – Vitomarci, Videm, Sveti Po kulturnem programu so se članice iz naštetih društev so skupaj sestavile se je tudi letošnje srečanje uspešno za- Tomaž in Središče ob Dravi. Na srečanju pomerile v štirih zanimivih igrah. Podira- ekipo za sodelovanje pri igrah in bilo je ključilo. je bila odsotna le Gasilska zveza Trnovska le so tarčo, s pomočjo vodnih balonov so prav zabavno. Na koncu so zasedle četr- Patricija Bezjak Spomladanski operativni pregled društev Občinsko poveljstvo Markovci je v nedeljo, 13. maja, v Novi vasi organiziralo spomladanski operativni pregled društev. Društva imajo na leto dva pregleda, spomladanskega in jesenskega. Med seboj se razlikujeta v tem, da je sedaj temeljni poudarek na tekmovalnih disci- plinah, v jeseni pa na operativi ter delovanju in vodenju društva ter pregledu doku- mentacije. Operativnega pregleda bi se morala po pravilih udeležiti vsa društva. Vsako leto se dogaja v drugem društvu, letos je organizacija pripadla PGD Nova vas. Začeli so z dvigom zastave ob 8. uri zjutraj. Pregled poteka kot tekmovanje. Po prijavi tekmo- valnih enot komisija pregleda pravilno obleko in opremljenost, za tem pa opravijo vsak svojo vajo – odvisno, za katero skupino gre. Na koncu imajo namesto štafete še vajo razvrščanja. Pregleda se je skupno udeležilo triindvajset skupin, kar pomeni čez dvesto tekmovalcev. Pregled se je s spustom zastave končal okrog 11. ure. Mentorji in gasilci s pregledom ugotavljajo pomanjkljivosti in jih poskušajo odpra- viti do začetka tekmovanj. Foto: PB PB Utrinek z operativnega pregleda v Novi vasi

Leto 13, številka 3, maj 2012 17 Iz osnovne šole Markovci

Gradivo za šolske strani Dan šole skozi ljudsko izročilo zbira Vida Vajda. Učenci in zaposleni osnovne šole Mar- delčka zanimanja. Najbolj pa je doma na kovci so v petek, 11. maja, proslavili naravoslovnem področju, kjer je postal Dan šole. Prireditev je bila tudi tokrat že pravi mali mojster. Velik del prostega odlično obiskana, prav tako so se s časa namenja glasbi – obiskuje glasbeno prikazanim dobro odrezali vsi nasto- šolo, je član markovske godbe na pihala, pajoči in njihovi mentorji. kjer igra rog. Sprostitev najde tudi ob Dan šole so s svojim obiskom počastili dobri knjigi ter v športu, trenira namreč številni gostje – starši, dedki in babice karate. Zelo se razume tudi s svojim foto- otrok, župan Milan Gabrovec, oba podž- aparatom, s katerim je zabeležil že veliko upana Franc Ferčič in Franc Rožanc, člani nepozabnih trenutkov. Je odličnjak, re- občinskega sveta, častni občan občine sen, zanesljiv in vesten učenec. Udeleže- Markovci Štefan Vugrinec, nekdanji za- val se je tekmovanj iz različnih učnih po- posleni na OŠ Markovci ter predstavniki dročij, na katerih je uspešno predstavljal sosednjih osnovnih šol. šolo in si s tem prislužil številna prizna- Program letošnjega Dneva šole je bil v nja – zraven bronastih se ponaša s sre- znamenju dediščine in običajev z obmo- brnimi priznanji iz fizike in matematike, čja občine Markovci. Vodja prireditve je najbolj pa se je odlikoval letos na držav- bila učiteljica Janja Hunjet, ki je v doga- nem tekmovanju iz fizike, kjer je dobil janje povezala sodobno preživljanje pro- zlato Stefanovo priznanje. Prizadevno in stega časa otrok in prikaz ljudske dedi- samoiniciativno je sodeloval pri številnih ščine naših krajev. Prireditev se je pričela interesnih dejavnostih, na proslavah in s klepetom dveh učencev po družbenem prireditvah, pri pripravah scen, na revi- omrežju, sledil je ples na popularno pe- jah otroškega in mladinskega pevskega Foto: MZ Foto: MZ sem Konichiwa, nato pa se je dogajanje zbora, pri projektu Evropska vas, urejal je Markeca za posebne dosežke je letos prejel Ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela je na- preko dialoga med dedkom in vnukom spletno stran šolskih novinarjev, bil glav- devetošolec Mitja Kostanjevec iz Bukovcev. stopajočim in njihovim mentorjem čestital ni urednik šolskega glasila, sodeloval na preselilo v preteklost. Dedek, odigral ga Čestitamo. za uspešno izvedeno prireditev. je Alojz Letonja iz Zabovcev, je pripove- šolskem področnem kiparskem srečanju doval, kako je nekoč potekalo življenje v skim časom, s poroko mladoporočencev vec sta v zaključnem nagovoru pohvali- Forma viva v Malečniku in na festivalu teh krajih, in kako so v času, ko še ni bilo ter plesom folklornikov in kopjašev pred la ves trud in delo, ki so ju v prireditev Attacca. Z odgovornim delom se je uvr- traktorjev in druge mehanizacije, obde- cerkvijo. Čisto ob koncu pa so se ob rit- vložili učenci in njihovi mentorji, ravna- stil v skupino učencev, ki je v lanskem lovali posestva in opravljali delo na kme- mih sodobne glasbe še enkrat predstavi- telj Štrafela pa je učencu 9. razreda Mitji šolskem letu v Belgiji in letošnje leto na tijah. Dogajanje je obiskovalca popeljalo li učenci devetega razreda. Kostanjevcu izročil kipec Markeca – na- Nizozemskem predstavljala šolo, kraj in skozi vse štiri letne čase, prihod posame- Tudi tokrat je bila prireditev podprta grado za posebne učne dosežke in udej- državo v projektu Norčavo skozi Evropo. znega letnega časa pa so s svojim nasto- z odlično tehnično, video in glasbeno stvovanje v obšolskih dejavnostih. Predvsem pa je Mitja učenec, ki je imel pom naznanile baletke, ki so nastopale podlago. Pod vodstvom zborovodkinje »Mitja si je nagrado prislužil s svojim vedno lep in spoštljiv odnos tako do uči- med posameznimi »etnografskimi« toč- Slavice Lajh so zapeli pevci šolskega vestnim, odgovornim in zanesljivim de- teljev kot tudi sošolcev,« so v obrazloži- kami. Učenci so tako prikazali košnjo in zbora, prav tako so se v različnih sesta- lom. Je učenec, ki svet okrog sebe spo- tvi za podelitev nagrade Markec zapisali žetev na star način, mletje moke v mlinu, vih, prilagojenih vsaki posamezni točki znava s široko odprtimi očmi. Skorajda na OŠ Markovci. pogovor kmetic pri mlekarni, trgatev, nastopa, predstavili številni instrumen- ni področja, za katerega ne bi našel vsaj Mojca Zemljarič veselico, luščenje orehov in snubljenje talisti. Ravnatelj OŠ Markovi Ivan Štrafela dekleta. Prireditev se je zaključila z zim- in župan občine Markovci Milan Gabro- Regijsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?« Vsako leto v začetku meseca maja poteka regijsko tekmovanje »Kaj veš o prome- tu?«. Letos so ga izvedli v Cirkulanah, in sicer v soboto, 5. maja. Tudi iz naše šole smo poslali ekipo štirih tekmovalcev: Tadej Pihler (9. b), Alen Bratuša (7. a), Žan Tinko (7. a) in Tea Korošec (6. a). Organizatorji so tekmovalcem, ki jih je bilo letos okrog 65, pripravili zanimive in zahtevne naloge. Največ težav so tekmovalci imeli na spretno- stnem poligonu, saj jih je poleg vsega oviral še močan veter. Naša ekipa je izmed devetih šol dosegla dobro, a nehvaležno, četrto mesto, posamično pa se je najbolje odrezal Žan Tinko, ki je bil 9. Seveda pa so se dobro odrezali tudi ostali trije v naši ekipi. Čestitamo. Gregor Zmazek

Foto: MZ Otroci so skozi prireditev podoživeli nekdanji čas.

Foto: Gregor Zmazek Foto: MZ Učenci OŠ Markovci - udeleženci regijskega tekmovanja »Kaj veš o prometu?« Takole so se lotili tudi žetve na star način. 18 Leto 13, številka 3, maj 2012 časa, da se najemo in kupimo spominke ali kaj podobnega. Večina nas je šla naj- prej v McDonalds, šele nato po nakupih. Svetovna prestolnica ob Temzi Na pločnikih je bila zelo velika gneča, Mesto London – svetovno znano me- skoraj smo se prerivali. Ko je ura odbila sto, napolnjeno s turisti iz celega sve- štiri, smo se zbrali in se z vlakom odpra- ta. Osnovnošolci smo imeli možnost vili na našo naslednjo postajo – Mada- vsaj za nekaj časa podoživeti njegov me Tussauds, muzej voščenih lutk. Tudi utrip, videti vse njegove znamenito- po tem muzeju smo se lahko prosto sti, imeli smo možnost okusiti sanje sprehajali. Tam smo videli hollywood- mnogih. Verjamem, da tega potova- ske zvezdnike, športne ikone, kraljevo nja ne bomo pozabili nikoli, da nam družino, politične osebnosti, znanstve- nike, risane junake, skratka vse, ki so bili bo ostalo v najlepšem spominu ter oziroma so še pomembni slavni ljudje. da bomo o tem pripovedovali svojim Seveda smo se z njimi fotografirali. V vnukom. Tega pa ne bi doživeli brez muzeju je tudi grozljivi predel. Skozenj naših staršev in učiteljice. Prav zato so si upali samo tisti, ki jih ni bilo strah se moramo njej in našim staršem za- in ki so imeli dovolj poguma. V muzeju hvaliti, da so nam to omogočili. Ne smo podoživeli tudi pretep risanih juna- dobiš kar tako priložnosti potovati v kov, natančneje med Hulkom, Spider- velemesto, polno navdiha. Hvala! manom, Super žensko in Transformer- Nestrpno smo pričakovali 22. marec, saj jem – v animiranem filmu v 4D tehniki. je ta dan za nas pomenil vstop v glav- Pihal nam je veter, s stropa so se spustili no mesto Združenega kraljestva Velike mehurčki. Kot bi bili zares na prizorišču! Britanije – London. To četrtkovo jutro Po ogledu smo se zbrali pred muzejem smo se zbrali na šolski avtobusni postaji in se odpravili na večerjo. Postregli so ter se vznemirjeni in polni pričakovanj Foto: arhiv OŠ nam z brokolijevo juho, ki je ni nihče je- z avtobusom odpeljali v Ljubljano na Učenci, ki so obiskali London. del. Za glavno jed smo dobili lazanjo in zelenjavo, ki nam prav tako ni bila pre- Letališče Jožeta Pučnika. Let je bil izje- nas je večina segla po toastu in čokola- spet zbrali v sobi ter razglabljali o vsem več všeč. Ker smo še imeli čas, smo šli na men, vsem je bil zelo všeč. Ko se letalo dnem namazu Nutelli. Po zajtrku smo mogočem. umiri, pogledaš skozi okno in vidiš ču- Picadilly Circus. To je zelo znan trg, na se odpravili na sprehod do druge strani Zjutraj smo se peš odpravili do Big Bena dovito pokrajino pod seboj. Iz torb smo katerem snemajo veliko filmov. reke Temze, kjer smo se vkrcali na ladjo. in naprej do kraljeve cerkve Westmin- Zadnji dan. Komaj smo vdihnili britan- vzeli fotoaparate in fotografirali čudovi- Ta nas je popeljala mimo občinske stav- ster Abbey, kjer sta se poročila princ ski zrak, že odhajamo. Čakala nas je le še te prizore. Kasneje smo bili nad oblaki, be, enega najlepših mostov na svetu William in Kate. Pot smo nadaljevali do ena zelo lepa izkušnja. Vožnja z London ki so nam tu in tam milostno dopuščali Tower Bridge, mimo katedrale Svetega kraljevega parka Sveti James, kjer so Eye (londonskim kolesom). Ker je bilo pogled na zemljo (beri gore). Okoli šti- Pavla in podjetne stavbe, imenovane nam veveričke jedle iz rok. Najprej smo jutro brez trohice megle, se je videlo rih popoldne po britanskem času smo Kumarica, ter mimo znamenitega Tower šli v konjušnico pa do ulice, kjer živi bri- zelo daleč okoli. Vse smo dokumentirali, pristali na letališču Stansted. Iz leta- of London. Po 45-minutni vožnji na ladji tanski premier, potem smo se ustavili naredili pa smo tudi eno »gasilsko« za la smo šli po premičnih stopnicah in smo izstopili na čisto drugi strani Londo- ob enem najprepoznavnejših trgov v spomin. Prišli smo nazaj v hotel, do kon- nato pot nadaljevali na samo letališče, na. Odpravili smo se po hribu navzgor Londonu, Trafalgar Square. Tam stojita ca spakirali in se posedli po avtobusu. Ta kjer smo pobrali svoje kovčke. Izstopi- do Greenwicha. To je predel, ki deli svet dva vodometa ter kip angleških genera- nas je peljal na drugo največje letališče li smo na drugi strani zgradbe in šli na na vzhodno in zahodno poloblo. Tam lov Nelsona in Henryja Havelocka. Vide- v Londonu, Gatwick. Tam je red strožji avtobus, ki nas je peljal proti našemu smo si ogledali britanske merske enote, li smo tudi tablo, na kateri se odštevajo kot v Ljubljani. Vsem so pregledali kovč- londonskemu domu. Po poti nam je si šli pogledat majhen park, ki je zraven, dnevi, minute in sekunde do olimpij- ke do vsakega najmanjšega žepa. Vkr- vodič Rudi povedal nekaj o zgodovini ter se seveda fotografirali s polovico te- skih iger. Po parku smo se sprehodili do cali smo se na letalo in poleteli. Najbolj Londona in Britaniji nasploh. Videli smo lesa na eni in z drugo polovico telesa Buckinghamske palače. Ogledali smo si lepo je bilo proti koncu vožnje, ker smo tudi gradnjo novih stavb za olimpijske na drugi strani „sveta“. Ker smo morali tudi kip kraljice Viktorije, ki je postavljen pristajali v temi. Pod nami so se videla igre in vsi smo bili očarani. Tudi učite- priti na drugo stran Londona, smo pre- pred kraljevim domom. Po ogledu smo osvetljena mesta in bilo je zares čudo- ljica Sonja nam je med vožnjo kazala hodili tunel pod reko Temzo. Nato smo se odpravili do naravoslovno-zgodovin- vito. Pristali smo na Dunaju, se od tam različne stavbe ter znamenitosti in nam šli prvič na podzemno železnico. Spo- skega muzeja. Po ogledu smo se s pod- odpeljali v bližnji McDonalds ter nato s pripovedovala o spomeniku The Monu- mnim se, da smo bili nekateri zelo živč- zemno odpeljali na Oxford Street, ulico polnimi trebuhi proti Markovcem. ment, ki je postavljen v spomin požara, ni, predvsem zaradi umorov, ki smo jih s trgovinami. Odmerili so nam dve uri Stefani Pivko, 8. b ki je uničil celoten London. Avtobus je videli v filmih. Srečno smo prišli do naše ustavil točno pred našim hotelom Tra- postaje, tam izstopili in šli jest. Ko smo velodge v centru mesta. Vstopili smo. Iz se najedli, smo šli v Shakespearovo gle- dali plakate in poskusili tradicionalno jedilnice se nam je nudil krasen pogled dališče The Globe. Tam nas je pričakala bolgarsko pecivo, ki so ga pripravile na London eye. Po nastanitvi smo se od- vodička, ki nam je na kratko predstavi- Dan Evrope naše učenke. Na velikem odru so Moni- pravili na večerni sprehod ob reki Temzi Na Dan Evrope, 9. maja, smo se pred- la to gledališče in nas odpeljala v sobo ka Meznarič, Katja Kolarič, Lucija Gošn- mimo Londonskega očesa, akvarija, do za vaje, kjer smo zaigrali igro Romeo in stavniki OŠ Markovci udeležili prireditve jak, Nina Bezjak in Monika Zupanič ob Big Bena in Houses of Parliament. Kljub Julia. Vodička Margo nas je pohvalila in Evropski dan, ki je potekala v Mariboru spremljavi Blaža Vidoviča na tamburici trdi temi smo še kar naprej stali na ulici bila vidno navdušena. Po večerji nas je na Trgu Leona Štuklja. Države Evropske z mislijo na to, kako srečni smo lahko, da čakal ogled muzikla We will rock you. unije so učenci osnovnih šol predstavi- in Jake Horvata na klarinetu zapele bol- smo tu, da gledamo po reki Temzi pov- London je znan po izjemnih muziklih in li na stojnicah. Naša šola je predstavila garsko ljudsko pesem. prek in počez. tudi ta nas ni razočaral – čudovita scena, Bolgarijo. Obiskovalci so si lahko ogle- Gregor Zmazek Drugo jutro smo okusili tradicionalni zelo dobra imitacija Queenov. V hotel angleški zajtrk in razne napitke, vendar smo se vrnili pozno zvečer, kjer smo se

Foto: arhiv Foto: Gregor Zmazek Znameniti londonski Big Ben Učenci OŠ pri svoji »evropski« stojnici Leto 13, številka 3, maj 2012 19 Iz osnovne šole Markovci Prvomajske počitnice so prehitro izginile V teh počitnicah se mi ni dogajalo nič kaj preveč raz- Poleg tega, da sem v teh počitnicah bil na kresovanju ga praznovali v gostišču Ernest. Imeli smo tudi srečo z burljivih stvari, a sem se imela zelo »fajn«. Počivala sem, in na postavitvi majskega drevesa, nisem delal ničesar vremenom, saj je bilo vsak dan toplo in sončno. Ostali se družila s sestro in sestričnama, z Evo sva šli v Mari- tako pomembnega. Vendar to še ne pomeni, da se ni- dnevi so potekali podobno. Najprej sem se zjutraj zbu- bor nakupovat v najino najljubšo trgovino. V nedeljo sem zabaval. Trdim pa, da so bile počitnice prekratke, dil, pri televiziji pojedel zajtrk, nato pa opravil še kakš- je imela moja babica piknik. Eva je na žaru pripravila pa ne zaradi tega, ker sem že moral iti v šolo, ampak no domače delo. Pri nas doma je v tem času tudi veliko čevapčiče, a niso bili preveč dobri. Na srečo je dedi na- zaradi tega, ker sem v njih zelo užival. dela na polju, zato sem z veseljem pomagal atiju. Vsako redil še perutničke. V ponedeljek sva se s sestro zbudili Te počitnice sem preživel pri očetu. Velikokrat sem z popoldne je k nam prišla gospa, ki se ukvarja z dresuro zelo zgodaj. Ne vem, kaj me je pičilo, da sem vstala iz bratrancem in dvema mrzlima bratrancema igral nogo- konjev. Pokazala mi je, kako ukrotiti našo kobilo Zof- postelje. Eva je šla v trgovino po zmesi za pecivo in ma- met. Kot sem že omenil, pa sem s sestro šel na posta- ko. Pripravljali smo jo na jahanje in jo tudi »pofrizirali«. fine. To vse sva spekli še pred poldnevom. Eva je prišla vitev majskega drevesa. Postavljali so ga skoraj dve uri, Dnevi so mi minevali hitro in skoraj sem že pozabil na do spoznanja, koliko dneva zamudi čez počitnice, ko saj gre to zelo počasi. Nato smo do polnoči igrali nogo- šolske obveznosti. spi do enih. Z njenim spoznanjem sem se čisto strinja- met, odbojko in razne druge športe in igre. Naslednji Komaj čakam junij, ko se bodo začele dolge zaslužene dan smo zvečer šli na vaško kresovanje. Kres je bil do- la, vendar je naslednji dan ponovno spala do enajstih. počitnice. kaj velik. Ob te je bila tudi zabava (veselica). Ko smo Seveda med počitnicami nisem pozabila na šolo. Zdaj Nejc Slana, 7. b pa še posebej ne, saj imamo v maju najmanj pet testov prišli domov, smo še tam zakurili svoj kres in ga opazo- in tri spraševanja. V torek sem se že kar lotila dela, s tež- vali pozno v noč. Med počitnicami sem se veliko smejala, veliko spreha- ko, a poučno šolo. Da ne bi mislili, da sem samo lenarila Ker sem med temi počitnicami tudi veliko pomagal pri jala s psom po Markovcih, jedla sem sladoled, bila sem in se učila, sem se tudi rekreirala. Z mamo sem po jezu opravkih in zunanjih delih, sem si zaslužil (vsaj mislim, na Facebooku. kolesarila do Rance. Tam sva spili vodo in polizali lučke da sem si), da smo zato z očetom in sestro odšli v kino Zadnji dan sem bila pri sestrični. Bilo je super, saj sem ter se odpravili nazaj v Markovce. S prijatelji se na ža- ter na sladoled. Tam sem zelo užival. Te počitnice so prijateljica z njeno hčerko. Hodile smo gledat konje, lost nisem mogla videti, ker nismo našli skupnega ter- bile super, vendar bi bilo še boljše, če bi bile daljše. sprehajala sem njenega psa in šle smo do ribnika. Ču- mina, saj imamo vsi aktivnosti in svoje stvari za početi. Jan Hercog, 7. b dovito je bilo! Z mojim psom Carjem sva hodila preko Jaz mislim, da smo si vsi zaslužili dober počitek in smo Za mene so se počitnice začele že 26. aprila po pouku. Drave. Sprva me je bilo malo strah, saj voda tam zelo ga tudi dobili, zdaj pa je čas, da zavihamo rokave in se V načrtu sem imel veliko druženja s prijatelji in seveda hitro teče, potem pa sem le upala. Tudi prek ovir sva spet pripravimo na šolo. Mislim, da vem, kaj nam želijo tudi nekaj učenja. skakala s Carjem. Počitnice so minile hitro, a bodo po- učitelji in šola v teh dneh. Hočejo nas »zmučiti« ta dva Med počitnicami sem se veliko vozil s kolesom, lovil letne kmalu tukaj! Juhuhu, se že veselim! Ne bo šole, mesca, da bomo potem lahko mirno počivali v poletju. ribe, igral nogomet in skakal po trampolinu pri prija- nič učenja, nič ocen in niti pomisliti ne bo treba na šolo. Ana Murko, 7. b telju. Bil sem tudi na rojstnem dnevu pri botru, ki smo Tina Slana, 7. b

smo se ogreli. Potem smo šli v veliki bazen, kjer smo se V glasbeni šoli tri ure učili plavanja. Četrto uro smo lahko šli na tobo- Vsak četrtek imam pouk v glasbeni šoli. Najprej imam gan. V torek me ni bilo, ker smo šli s pevskim zborom inštrument, po 10 minutah odmora pa nauk o glasbi. v Zagorje. Tam smo dobili zlato priznanje. Od srede do Spet je prišel četrtek, ko sem bila v glasbeni šoli. Ker četrtka je bilo enako kot v ponedeljek. V petek smo se je učiteljici za flavto mudilo, mi je na koncu ure na- se veliko učili, ker smo ocenjevali žabico in mrtvaka. ročila, naj zaklenem učilnico, v kateri sva bili. Zaklenila Jaz sem dobila čisto petico, le dva sta dobila štiri. Jaz sem vrata ter ključ pospravila na njegovo mesto. Od- sem zelo verjela vanjo, ker si jo zelo zaslužim. Potem šla sem k nauku o glasbi. Pri pouku sem bila vprašana. smo dobili veliko nagrado: peljali smo se lahko po to- Bilo me je strah. Še bolj pa sem se prestrašila, ko so boganu. Nato smo se stuširali in obrisali. Punce smo pome prišli učitelji in me vprašali, kje je ključ. Pokazala si posušile lase in se oblekle v garderobi. Imeli smo sem jim mesto, kamor sem pospravila ključ, a ključa malico. Ogledala sem si hodnik, kjer so imeli zelo lepe tam ni bilo. Odšla sem nazaj v učilnico k pouku, saj slike. Nato smo počakali avtobus, ki nas je nas odpeljal sem morala biti vprašana do konca. Po koncu pouka v Markovce. sem v strahu zapustila glasbeno šolo. Ana Čuš, 3. b Kamen se mi je odvalil od srca komaj drugi teden, ko so mi povedali, da je ključ odnesla neka druga učite- V ponedeljek, 26. marca, smo šli na plavalni tečaj. Z ljica. avtobusom smo se odpeljali na Ptuj. Tam smo se igrali. Špela Vrtačnik, 7. b Potem so nas testirali. Nato smo plavali z desko in brez nje. Skakali smo na glavo v vodo. Ko smo končali, smo Polet v Istanbul se preoblekli, najedli in se odpeljali domov. Bilo mi je Z mamo in sestro smo šle za en teden v Istanbul. Ko super. smo prispele na letališče, smo odložile prtljago. Šle Žan Glažar, 3. b smo čakat na naše letalo. Ni me bilo strah, saj sem že letela z letalom, ko sem šla v London. Usedle smo se na svoje sedeže, se pripasale in čakale na vzlet. Letalo se je začelo premikati in že sem občutila tisti smešen občutek, ko se dvigneš v zrak. Najprej je bila takšna hitrost, da sem bila zalepljena na stol, potem pa se je vse umirilo. Čez kakšne pol ure se je letalo začelo tresti. In to zelo! Mene je bilo že malo strah, da bomo padli. Letalo se je treslo kakšnih deset minut. Potem je bilo vse v redu in sem si zelo oddahnila, še posebej, ko smo pristali. Ana Murko, 7. b Ogled lutkovnih predstav 24. aprila smo si v Mestnem gledališču Ptuj ogledali sedem lutkovnih predstav. Od teh sedmih predstav se mi je najbolj vtisnila v spomin Mavrična ribica. Všeč mi je bila zato, ker so imeli zelo lepo narejene lutke, ker so bili dobri igralci in ker so imeli zelo lepo narejeno sce- no. Skoraj tako kot ta, mi je bila všeč tudi predstava V luninem kraljestvu, ker so imeli zanimive lutke. Upam, da bomo še kdaj šli gledat kakšno lutkovno predstavo, saj so vse na svoj način zanimive. Lara Roškar, 5. a Plavalni tečaj Plavalni tečaj se je začel 26. marca, končal pa 30. mar- ca. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na Ptuj, kjer smo vzeli karte in ključe za omarice. Tam smo oblekli kopalke, nato smo se oprhali in odšli v bazen. Najprej Katarina Tement 20 Leto 13, številka 3, maj 2012 Šport Balinanje v Prvencih Uspehi naših plavalcev V športnem parku v Prvencih je letos v in Rožice iz Prvencev - Strelcev, tretje me- Plavalni klub Terme Ptuj je že osmo leto sta tekmovala tudi dva mlada Markovča- sklopu prireditev praznika Občine Mar- sto pa ekipa Čebelic, ki je zastopala Čebe- zapored pripravil najbolj množičen pla- na Tim Vidovič in Blaž Vidovič. Starejši kovci drugič zapovrstjo potekalo bali- larsko društvo Markovci. valni miting v Sloveniji. Glede na štartno Tim je trenutno najboljši tekmovalec nanje za pokal vasi Prvenci. Organizator V moški konkurenci sta prvo in tretje me- listo je bilo prijavljenih kar 529 plavalcev ptujskega kluba in je na domačem mitin- balinanja je bilo Športno društvo Prven- sto zasedli ekipi iz Prvencev, drugo mesto in plavalk iz Hrvaške, Nemčije in Sloveni- gu dobil tri medalje. Te je osvojil v štafeti ci. Letos je sodelovalo 18 ekip v moški in pa je osvojila ekipa Občine Markovci, na je. Kot člana Plavalnega kluba Terme Ptuj 4 krat 50 metrov mešano, na 200 metrov ženski konkurenci. Prvo in drugo mesto v čelu katere je bil podžupan Franc Ferčič. mešano in 50 metrov ženski konkurenci sta zasedli ekipi Pečke Ivan Golob prsno. V tej disciplini je izboljšal tudi svoj oseb- ni rekord, ki sedaj znaša 32 sekund in 28 stotink. Blaž Vidovič je prav tako priplaval do bronaste medalje kot član štafete 4 krat 50 metrov mešano, v kateri sta ob njem in Timu plavala še Aljaž Puž in Aljaž Sternad. Iz občine Markovci je na plavalnem mitingu Term Ptuj nastopil tudi Blaž Kekec iz Bukovcev, ki pa Foto: MZ trenira za Plavalni klub Foto: Uroš Meglič Blaž Vidovič (levo) in Tim Vidovič (desno) z odličji, ki sta jih Branik Maribor. Utrinek med podeljevanjem pokalov nedavno osvojila na plavalnem mitingu Term Ptuj. David Breznik

Športno-rekreacijsko društvo (ŠRD) Zabovci je v sklopu praznika Občine Markovci organiziralo tekmovanje v od- Tekmovanje v odbojki bojki na mivki. Tekmovanje je potekalo v soboto, 28. aprila, v športnem parku Zabovci. K sodelovanju smo povabili vse vasi naše občine. Letos so se tekmovanja udeležile ekipe iz Bukovcev (moška ekipa), Športnega društva Prvenci (ženska ekipa), Nove vasi (ženska ekipa) in dve moški ekipi iz Zabovcev. V čudovitem vremenu in ob odličnem vzdušju smo videli izjemne in precej izenačene tekme. Zmagala je ekipa mlajših fantov iz Zabovcev, drugo mesto je pripadlo dekletom iz Prvencev, tretji so bili fantje iz Bu- kovcev, četrti starejši fantje iz Zabovcev in peta dekleta iz Nove vasi. Letos je bilo tekmovanje organizirano drugič. Prijavilo se je več ekip kot lani, zato upamo, da bo drugo leto udelež- ba vsaj tolikšna kot letos ali še večja. Vsekakor se v vsaki vasi najdejo vsaj trije tekmovalci, ki poznajo odbojko – le volja je potrebna. Hvala vsem, ki ste se udeležili tekmo- vanja in tudi tistim, ki ste prišli navijat. Vidimo se prihod- Foto: Bojana Plajnšek nje leto! Skupinska fotografija udeležencev turnirja Bojana Plajnšek Nogometni turnir za mlade selekcije v Stojncih V sredo, 25. aprila, je v sklopu 13. občin- čani so v to kategorijo prijavili dve ekipi, Tudi v kategorijah U10 in U12 so nasto- od svojih vrstnikov iz Markovcev. skega praznika bil izveden tradicionalni U8 in U7, Bukovci so tekmovali zgolj z pili nogometaši iz Stojncev, Markovcev Na turnirju se je za žogo podilo blizu sto nogometni turnir za mlade selekcije. Tur- mlajšimi U7, saj selekcije U8 nimajo, klub in Bukovcev. Gostitelji so, tako kot v ka- otrok, ki so uživali v lepem vremenu in nir je potekal v Športnem parku Stojnci, iz Markovcev pa je prijavil ekipo U8. Prvo tegorijah U8, tudi v U10 in U12 zasedli ob glasni podpori navijačev. Za konec in sicer v treh kategorijah: U8, U10 ter mesto so zasedli Stojnci U8, drugo Mar- prvo mesto. Markovčani so bili boljši od je pokale ob odsotnosti župana podelil U12. V kategoriji U8 so nastopile ekipe iz kovci U8, tretji so bili mlajši Stojnčani, Bukovčanov v kategoriji U10, dve leti podžupan občine Markovci Franc Ferčič. Stojncev, Bukovcev in Markovcev. Stojn- četrti pa Bukovci U7. starejši nogometaši iz Bukovcev pa boljši Damjan Zupanič

Foto: JB Mladi nogometni navdušenci iz naše občine so se zbrali v Stojncih.

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Tisk: Repro studio Lesjak. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.

Leto 13, številka 3, maj 2012 21 Kuharski kotiček 23. razstava Dobrot Bliža se čas poletja, čas piknikov in zabav na prostem. Pa tudi sicer, ob koncih Od 17. do 20. maja je v Minoritskem Izdelke, ki jih znajo narediti roke sloven- tedna, si v tem času radi pripravimo sobotno ali nedeljsko kosilo kar »v zunanji samostanu na Ptuju potekala 23. vse- skih gospodinj in gospodarjev nosijo v kuhinji« – na žaru ali v kotlu. Pripravili smo dva predloga za pripravo jedi na žaru slovenska razstava Dobrote sloven- sebi dediščino in se preko razstave Do- in recept za pripravo grške solate. skih kmetij, ki jo je slovesno odprl brote slovenskih kmetij tudi ohranjajo in minister za kmetijstvo in okolje Franc razvijajo v kvaliteti. Razstava sodelujo- Piščančji file tandory z opečenimi šampinjoni Bogovič. čim kmetijam in obiskovalcem predsta- Sestavine za 4 osebe: Priprava: Razstavo si je bilo mogoče ogledati vse vlja izziv za iskanje razvoja dopolnilnih 4 piščančji fileji brez kosti in kože po 0,16 kg Piščančje fileje položimo na namaščen dni, od četrtka do nedelje, prav tako so dejavnosti na kmetijah in iskanje doda- 0,2 kg manjših svežih šampinjonov aluminijast pekač za enkratno uporabo vse dni potekali spremljevalni strokovni tnega vira dohodka. Odziv za sodelova- nje na letošnji razstavi s 1347 prijavljeni- 2 žlici ajvarja ter ga natremo s soljo in poprom, mu in družabni dogodki. »Na razstavi je v mi izdelki kaže na velik pomen razstave 2 žlici gorčice dodamo ajvar, gorčico, kečap, kislo sme- tekmovalnem in predstavitvenem delu za naše kmetije in vsega našega dela, ki 2 žlici kečapa tano in malenkost potrosimo s curryjem. sodelovalo več kot 750 kmetij iz Slove- ga v razstavo vlagamo soorganizatorji in 2 žlici kisle smetane Pekač z mesom položimo na žar in vse- nije in zamejstva. V ocenjevanje je bilo strokovni sodelavci javne Kmetijske sve- ščep curryja bino rahlo spečemo. Pečene fileje vza- vključenih kar 1347 dobrot v 13 skupi- tovale službe pri območnih Kmetijsko sol memo iz pekača jih narežemo, položimo nah izdelkov,« je povedal vodja orga- gozdarskih zavodih.« poper na krožnik, prelijemo z omako, ki nam je nizacijskega odbora Peter Pribožič in o Na ocenjevanju v sklopu 23. razstave ostala od pečenja, potrosimo z opeče- pomenu razstave dodal: »Trend povpra- dobrote slovenskih kmetij so sodelovale nimi šampinjoni, ki smo jih predhodno ševanja po kakovostni hrani je v porastu. narezali na debelejše rezine, jih solili in tudi kmetije z območja občine Markovci. poprali, ter postrežemo. Kmetija Meznarič iz Stojncev je preje- Meso dajemo v pekač z namenom, da la srebrni priznanji za meso iz tünke in nam ostane omaka, s katero prelijemo bučno olje ter bronasto priznanje za ma- jed. Tako pripravljen piščančji file lah- linovo marmelado. Kmetija Cimerman iz ko spečemo tudi v pečici – 30 minut na Stojncev je prejela bronasto priznanje za 180 C. K tej jedi priporočamo vino char- bučno olje. Slavica Vincek iz Stojncev je donnay (suho vino). za krofe že tretjič zapored prejela zlato ⁰ priznanje in s tem znak kakovosti. Vince- Krompirjevi polpeti po grško kova je na ocenjevanju in razstavi sode- lovala tudi z mešanim kruhom, za kate- Sestavine za 4 osebe: Priprava: rega je prejela bronasto priznanje. Prvič 0,5 kg srednje velikih krompirjev Krompir dobro operemo pod tekočo je letos na razstavi sodelovala tudi Mari- 0,15 kg feta sira vodo. Razporedimo ga po dnu večjega Foto: arhiv ja Forštnarič iz Stojncev, ki je za mlečni 3 mlade čebulice lonca in zalijemo s toliko vode, da je po- kruh prejela srebrno priznanje. 3 vejice koprca polnoma prekrit. V delno pokritem lon- Razstava Dobrote slovenskih kmetij je iz leta v leto bogatejša. Mojca Zemljarič 2 jajci cu krompir kuhamo 15 minut. 15 ml limoninega soka Medtem operemo in očistimo mlado sol čebulico, ki jo drobno sesekljamo. Vejice poper koprca operemo pod vodo, otresemo in 0,15 kg moke prav tako drobno sesekljamo. Jajce ubi- Razstava sirekov 0,1 l olivnega olja jemo v manjšo skledico in ga z vilicami Turistično društvo (TD) Občine Mar- steje izdelovati. Letos se je opogumilo razžvrkljamo. Kuhan krompir odcedi- mo in ohladimo, nato pa ga olupimo kovci je v aprilu pripravilo ocenjeva- devet gospodinj in svoje izdelke prineslo in stresemo v večjo skledo, v kateri ga nje in razstavo sirekov – skoraj že po- na ocenjevanje. Ocenjevalno komisijo je z vilicami dobro zmečkamo. V skledo h zabljene jedi iz skute. vodil specialist za področje higiene mle- krompirju dodamo sol, poper, čebulico, Sireki so bili nekoč značilna jed seve- ka in sirarstva, uni. dipl. inž. kmet. Stani- koprc, razžvrkljano jajce in limonin sok. rovzhodnih pokrajin Slovenije, še po- slav Levart, zaposlen v svetovalni službi Vse skupaj dobro premešamo. V krom- sebej Ptujskega polja. Izdelani so iz do- KGZ Ptuj. Vse izdelke smo tudi razsta- pirjevo mešanico nadrobimo feta sir in mače skute z dodatki popra, soli, sladke vili, saj je obenem potekala še razstava ponovno dobro premešamo. Skledo z paprike ter kumine. Imajo stožčasto kmečke kuhinje in izdelkov iz sira. Naziv zmesjo pokrijemo in postavimo za 15 obliko, rdeča paprika pa jim daje značil- za pripravo Naj sireka občine Markovci v minut v hladilnik. no rdečkasto barvo. Nekoč so bili sireki letu 2012 je letos pripadel Otiliji Bezjak iz Krompirjevo zmes vzamemo iz hla- pomembna jed, ki so jo jemali kmetje s Bukovcev, saj so njeni sireki dosegli naj- dilnika in iz nje z rokami izoblikuje- seboj na delo. Ker se ljudje čedalje bolj večje število točk po ocenjevalni lestvici mo za oreh velike kroglice. Te nato zavedamo pomembnosti svoje dedišči- (ocenjevalo se je zunanji videz, barvo, med dlanmi sploščimo v polpete, ki ne, kar pa prehrana zagotovo je, smo konsistenco, vonj in okus). Vse razsta- jih po obeh straneh rahlo pomokamo. se v TD Markovci odločili, da izpeljemo vljene sirne izdelke je med razstavo bilo Na vročem žaru, pomaščenem z oliv- ocenjevanje sirekov in tako gospodinje tudi moč pokusiti. nim oljem, spečemo polpete. Na vsaki spodbudimo, da jih spet pričnejo pogo- Matjaž Mlinarič strani jih pečemo največ pet minut. Pe- čene polpete odstavimo na papirnato brisačo, da se olje odcedi. Pripravljene polpete serviramo na krožnike in takoj postrežemo.

Solata starih Grkov 1 rdeča čebula Priprava: 0,5 kozarca vloženih izkoščičenih črnih oliv Rdečo čebulo olupimo, prerežemo na 2 manjši solatni kumarici pol in narežemo na tanke rezine. Od- 6 večjih paradižnikov premo pločevinko oliv in jih dobro od- 0,25 kg feta sira cedimo. Kumarici temeljito operemo in 1 limona ju narežemo na manjše kose. Limono olivno olje prerežemo na pol in iz obeh polovic iz- sol tisnemo sok. Paradižnike temeljito ope- remo, jim odstranimo zelene dele in jih narežemo na osmine. Feta sir narežemo na manjše kocke. Vso zelenjavo strese- mo v večjo skledo in prelijemo z oljem in limoninim sokom ter po okusu zači- nimo s soljo. Dobro premešamo in po vrhu potrosimo kocke sira. Solato vsaj za 15 minut postavimo v hla- dilnik, nato pa jo dobro ohlajeno postre- žemo gostom. Foto: Matjaž Mlinarič Tomaž Arklinič Otilija Bezjak s priznanjem za najboljše sireke 22 Leto 13, številka 3, maj 2012 Fotoutrinki 13. občinskega praznika

Fotografije zbrali in uredili: Patricija Bezjak in Mojca Zemljarič

Občani in občanke, podjetniki, predstavniki društev in organizacij ter druga zainteresirana javnost! Naslednja številka Lista iz Markovcev bo predvidoma izšla v prvi polovici meseca julija. Gradivo za naslednjo, poletno, izdajo bomo tako zbirali v začet- ku julija. Vabljeni, da s svojim člankom ali oglasom tudi vi obogatite naš časopis. V kolikor bi želeli objavo v časopisu ali imate predlog oziroma temo, o čem naj poročamo, kontaktirajte Uredniški odbor oziroma odgovorno urednico Mojco Zemljarič.

Leto 13, številka 3, maj 2012 23 V Termah Ptuj se počutim “SVETOVNO”

Sezonske vstopnice v predprodaji SezonskeOtroci (5-15 let) samo vstopnice 99 € (redna cena 198 €) Dijaki in študentje samo 190 € (redna cena 280 €) v TermahOdrasli samo 240 Ptuj € (redna cena 280 €) DDV v ceni. Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15. 09. 2012. VstopniceOtroške so imenske in neprenosljive. sezonske Predprodaja poteka do 31. 05.vstopnice 2012 na recepciji Termalnega Parka. Poletnov predprodaji dogajanje samov Termah 99 Ptuj €! 2012 GOLDWING - srečanje motoristov v Termalnem Parku (13. 6.-17. 6.), Zaključek šole (22. 6.), Bazeni energije (6. 7.), MednarodniTel: 02 74 balonarski 94 530, praznik e-pošta: (27. [email protected]. 7.), 5. Rimske igre v Termah Ptuj (16. 8.-19. 8.), KomedijaPredprodaja o loncu (19. 8., poteka 23. 8. in 24.do 8.), 31. Državno 5. 2012 prvenstvo na recepciji v toboganskem Termalnega spustu Parka. (25. in 26. 8.). Informacije in rezervacije: Terme Ptuj, Pot v toplice 9, 2251 Ptuj. Tel: 02 74 94 530, Fax: 02 74 94 523, e-pošta: [email protected]

ptuj 01.indd 3 16.4.2012 10:14:51