LISTLIST IZIZ MARKOVCEVMARKOVCEV ISSN 1580-3554 Glasilo obèine MarkovciLeto 9, št.2 - maj 2008 Fotoreportaa

Osrednja proslava ob obèinskem prazniku Foto: Laura

02 Glasilo obèine Markovci Uvodnik

S prazniènimi èustvi skozi prazniène dni …

Vsak praznik, osebni, druinski in tudi obèinski, lahko prièakujemo z razliènimi èustvi. Lahko se jih veselimo in smo prijetno vznemirjeni, jih jemljemo kot »nujno zlo«, se jih celo bojimo, jih zavraèamo, celo ignoriramo … najlepše in najbolje je, èe jih radostno prièakujemo, potem pa, ko je vse mimo, ohranimo v srcu èim veè lepih vtisov, spominov, pa èeprav nam pusti tudi priokus alosti.

Posebno lep pa je bil tudi letos Markov teden od 20. do 27. aprila, ko smo praznovali 9. obèinski praznik. Zame se je res zaèel v ponedeljek, 21. aprila, ko sem izvedela, da moj pokojni mo Janez Pièerko prejme na- ziv èastni obèan obèine Markovci posmrtno priznanje. Sporoèilo me je najprej prevzelo z iskrenim ponosom in s hvalenostjo, obe- nem pa navdalo s posebnim nemirom, z oto- nostjo. Toda e dolgo vem, da tudi alost spada med praznièna èustva, in èutila sem, da bo priznanje našlo pravo mesto v našem domu, v srcih njegovih, najinih ljudi. V torek, 22. aprila, sem se odpravila na or- gelski koncert, na katerem je sodelovalo kar nekaj naših mladih umetnikov in uèencev tega instrumenta. Sreda, Jurijev dan s sejemskim vrveem na Ptuju, popoldan pa predstavitev knjige o Markovcih. Bilo je lepo, bogato, lahtno do- Napis pod sliko Foto: Franci Novak ivetje, ki so ga obogatila sreèanja s po- membnimi gosti, tudi sodelavci pri nastaja- nju knjige (dr. Zinka Zorko, dr. nidariè, g. Mirko Kostanjevec in drugi). V èetrtek je sledil dan šole, kjer sem doive- jatelji in z znanci je tudi ta veèer, e kar poz- Folklorno obarvani soboti je sledila Mar- la sprošèen »rokovski veèer«, ki so ga naši no v noè, sledilo lahtno druenje z druino kovska nedelja, egnanje slavnostna sveta osnovnošolci napolnili z domislicami iz in Janezovimi najdrajimi. maša z duhovnikom g. Poljanškom, godba sveta glasbe. Sicer pa smo se ob tej prilo- Pred farno cerkvijo v Markovcih so me v na pihala, pa druenje v okolici cerkve: pri nosti druili nekdanji in sedanji uèitelji, soboto presenetili kopjaši. Prièakali so eni- stojnicah in Markovem bazarju. Zveèer, ko gospod upan in gospod upnik, nekdanji in na in nevesto, ki sta bila vèasih plesalka in se je iztekel še en praznièni dan, se dotak- sedanji uèenci, starši in vsi, ki smo radi med kopjaš v markovskem folklornem društvu. nem knjige in mape z Janezovim priznanjem mladimi in cenimo njihove doseke. Dogajanje pred cerkvijo je bilo odlièen uvod ter si obnovim nekaj verzov iz pesmi brez Petkovo osrednjo slovesnost ob obèinskem v veèerno prireditev, koncert »Od snubljen- naslova: prazniku sem doivljala skorajda v sanjah, a ja do poroke«, s katerim je FD Anton Joe zaradi lepote zdaj joèem, sem se zavedala, da bi si oba èastna obèana, Štrafela praznovalo svoj 70. jubilej. Iskreno zaradi lepote, ljubezni, Štefan Vogrinec in Janez Pièerko, ob tem sem uivala ob vsem petju in plesih, pa tudi zaradi dihanja, veènosti … dogodku iskreno segla v roke in potem še prazniènih nagovorih, priznanjih, èestitkah vsem drugim nagrajencem. Druenju s pri- ter plesu naših kopjašev. Karolina Pièerko

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo obèine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Ivan Liponik, Hedvika Rojko, Alenka Roanc, Darko Meznariè in Marija Prelog. Odgovorna urednica: Mojca Zemljariè. Slika na naslovnici: pomladni motiv, Foto: MZ. Oblikovanje in priprava na tisk: Borut Lindiè s.p., Gajevci 12, Gorišnica. Tisk: MI BO TISK d.o.o.. Natisnjeno 1250 brezplaènih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si

03 Maj 2008 Aktualno

Poroèilo s 13. in 14. seje obèinskega sveta

20. marca 2008 je potekala 13. seja markovskega obèinskega sveta z vsega 10 toèkami dnevnega reda, med katerimi je bila vsebinsko najpomembnejša toèka rebalans letošnjega proraèuna. Po potrditvi zapisnika so svetniki sprejeli Odlok o zakljuè- nem raèunu poraèuna Obèine Markovci za leto 2007, zatem pa še Odlok o spremembi odloka o proraèunu obèine Markovci za leto 2008 - rebalans I.

Sledil je sprejem dokumenta identifikacije je sledila naslednja, 14. seja obèinskega sve- mu društvu Markovci, pohvala obèine pa se investicijskega projekta št. 5/2008 za rekon- ta s 14. toèkami dnevnega reda. Takoj po podeli Folklornemu društvu Anton Joe strukcijo ceste LC 328 181 Borovci - Mar- potrditvi zapisnika prejšnje seje je bil sprejet Štrafela Markovci, Moškemu pevskemu kovci, ki ga je pripravila druba TMD Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka zboru Alojz Štrafela Markovci in Kulturne- INVEST iz Ptuja. Sprejet je bil tudi doku- o ustanovitvi JZ Knjinica Ivana Potrèa mu društvu Bukovci - sekciji vaški pevci in ment identifikacije investicijskega projekta Ptuj. Sledil je sprejem Odloka o spremembi godci. za rekonstrukcijo javne poti v Stojncih JP odloka o priznanjih obèine Markovci. V na- V nadaljevanju so svetniki potrdili novo 829 091. Hkrati so svetniki pooblastili upa- daljevanju so svetniki sprejeli Pravilnik o ceno KTV naroènine, ki bo od 1. 5. 0008 na, da za primere prijav na razne republiške dodelitvi proraèunskih sredstev za humani- dalje 11 € po naroèniku. Ugodili so vlogi ali evropske razpise po potrebi spremeni tarne namene, s katerim je prenehala veljav- Èrešnik Franca ter sklenili, da se parc. št. vsebinski in finanèni del investicijske doku- nost Pravilnika o dodelitvi proraèunskih 542 njiva k.o. Bukovci odda v najem za èas mentacije ter temu prilagodi naèrte razvoj- sredstev t.i. upanovega sponzorstva. enega leta. Soglašali so tudi s prodajo zem- nih programov. Ker je bila zadnja seja tik pred obèinskim ljišèa parc. št. 326 travnik k.o. Zabovci, s Sprejet je bil letni program športa obèine praznikom, so svetniki odloèili, kdo bo le- tem, da obèina dobi 1/8 kupnine zaradi Markovci za leto 2008 ter letni program kul- tošnji prejemnik obèinskih priznanj. Upoš- plaèevanja domskega varstva Mileni Peklar, ture Obèine Markovci za leto 2008. V Ko- tevali so vse predloge Komisije za obèinska ki je do 1/8 solastnica nepremiènine. Sog- misijo za sprejem otrok v vrtec so svetniki priznanja in sklenili, da prejmeta naziv lašali so tudi s sklenitvijo pogodbe o usta- imenovali Matildo Petroviè iz Bukovcev. »èastni obèan« Štefan Vugrinec in posmrtno novitvi stvarne slunosti za izgradnjo niz- Sledile so le še svetniške pobude in vprašan- priznanje Janez Pièerko, plaketa obèine se konapetostnega omreja v Stojncih za ja, ki so velikokrat prav zanimiva in izvirna. podeli Francu Kostanjevcu in Stanislavu potrebe Elektra Maribor. Z oceno »zelo dob- e èez dober mesec, toèneje 17. aprila 2008, Toplaku, listina Martinu Zamudi in Športne- ro« so svetniki ocenili delovno uspešnost obeh ravnateljev OŠ Markovci, direktorja JZ zdravstveni dom Ptuj, ravnateljice OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in ravnatelja Glasbene šole Karol Pahor Ptuj za preteklo ocenjeval- no obdobje. Na znanje so obèinski svetniki z upanom na èelu vzeli ponudbo za sanacijo lagune v Šturmovcih s strani drube Super-NN iz Ljubljane in drube Mario iz Mozirja. Na koncu seje je predstavnik Policijske postaje Ptuj svetnike seznanil še s Trendi varnostnih pojavov na obmoèju Obèine Markovci. Kot vedno, se je seja zakljuèila s posameznimi vprašanji in pobudami obèinskih svetnikov.

Obèinski proraèun najbolj »zaposluje« gradnja kanalizacije. MBK Foto: Obèina Markovci Obèinski odbor SDS: Referendum o pokrajinah Zgodba o pokrajinah se v Dravnem zboru nadaljuje e vse od sredine prejšnjega desetletja. Vse dosedanje leve vladne koalicije so v svoje programe zapisale, da bodo izvedle decentralizacijo Slovenije tako, da bodo ustanovile pokrajine, vendar se to doslej še ni zgodilo. Poglejmo si le nekaj razlogov za uvedbo Sedanja vlada je tudi s soglasjem opozicije ni. To je pošteno do ljudi. Èe se ljudje na ka- pokrajin. Èe bi se razvoj Ljubljane v smislu spremenila ustavo. To je pomenilo zaèetek kem obmoèju ne bodo odloèili za pokrajino, bruto domaèega proizvoda ustavil na postopka priprave veè zakonskih besedil, ki bo tisto obmoèje prikljuèeno sosednji pok- sedanji ravni, bi Pomurje Ljubljano dohitelo bodo omogoèila ustanovitev pokrajin. Gle- rajini. Oèitki opozicije, da gre za zaprav- èez 34 let, Zasavje èez 31 let, Celjsko ob- de na soglasje vseh strank v dravnem zbo- ljanje denarja in predvolilno kampanjo vla- moèje pa èez 15 let. Ker se razvoj Ljubljane ru, razen SNS, da bomo pripravili predlog dajoèih strank, niso resni. Ne glede na to, da ne bo ustavil, èesar si niti ne elimo, je jasno, ustanovitve 14 pokrajin v zaèetku aprila bo tudi ta referendum posvetovalne narave da bodo ostali predeli Slovenije še bolj zaos- 2007, je vlada take zakone tudi pripravila. in za poslance v dravnem zboru ne bo ob- tajali kot doslej. Zgovoren je tudi podatek, Zakoni ne predvidevajo novih davkov, pred- vezujoè in ne glede na to, ali bo pokrajinska da se je število delovnih mest med leti 2000 videvajo pa prenos nalog ljudi in okoli zakonodaja sprejeta v tem ali naslednjem in 2006 zmanjšalo v Pomurski statistièni 1.300.000.000 evrov z dravne ravni na po- mandatu, je jasno, da bo sedanji ali prihodnji regiji, na Koroškem, Gorenjskem, v Zasavju krajine. Toda februarja letos je opozicija predsednik vlade na mizo dobil »naroèilo in še kje. Zato pa je v Ljubljani število de- kljuèni zakon zavrnila. ljudi«. Tega pa ne bo mogoèe kar tako lovnih mest naraslo za 25.954. To so le neka- Po sedanjem predlogu vlade se bodo ljudje prezreti. teri razlogi za ustanovitev pokrajin. odloèali za 13 pokrajin, vsak o svoji pokraji- Ivan Golob, predsednik SDS Markovci

04 Glasilo obèine Markovci Aktualno

Ranjeni lev sredi Markovcev

Pred slabim mesecem je naša obèina dostojno proslavila 10. obletnico obstoja in med drugim izdala knjigo z naslovom »Iz Korantove deele«. V njej lahko berete o mnogih uspehih, ki so bili doseeni v letih od ustanovitve pa do danes. Niè, oziroma malo, pa je znanega o aktivnostih, ki jih je, ali pa ne, vloila obèina, da bi pridobila lastništvo nad tako imenovanim objektom »Zadruni dom« v Markovcih, ki je pravi ranjeni lev v samem središèu vasi oziroma obèine. e v letih od 2000 pa do 2004 so si gasilci iz Markovcev in obèina prizadevali, da bi pridobili ta objekt v lastništvo, saj je po mnogih prièevanjih bil zgrajen z brezplaè- nim delom obèanov Markovcev. In èe je bil zgrajen z brezplaènim delom, pomeni, da za vloeno delo prisotni niso dobili nikakršne- ga plaèila. Èe bi to danes primerjali z razla- gami pravnikov demokratiène drave, so ti vašèani bili v nekem suenjskem razmerju. Lastniki, ki pa ga imajo v lasti, pa glede na to, kako so ga pridobili, tako tudi z njim rav- najo - nikakor. Spomnim se, da je v najboljši ponudbi last- nikov, ko ga je obèina elela pridobiti (èe takrat na pogovorih vsi prisotni niso drali fige v epu), bil ta objekt vreden 105.000 €. Ko pa so lastniki »izsledili« obèino, kako je bogata, je naenkrat cena zrasla na 360.000 € - tudi s pomoèjo naših obèanov. Toliko ni Napis pod sliko Foto: Franci Novak stal niti nov gasilski dom v Markovcih, ki bi sedaj lahko stal na lokaciji zadrunega do- ma, èe bi bil v lasti obèine in prav gotovo ne bi bil sramota, kot je ta objekt sedaj. Na njem lahko med drugim najdete nacistiène simbo- Zadruni dom le, ki starejše obèane bolj spominjajo na Foto: LJ trpljenje v drugi svetovni vojni, kot pa na le- v preteklih letih obnovila streho, ogrevanje mo, da bi Markovci res postali pravo obèin- po bogato obèino. Le dobro si ga oglejte in in notranje opleske. Zanimivo bi bilo pogle- sko središèe, potem moramo temu ranjene- videli boste, da bo lepega dne nekomu na dati, kako danes zgleda nekoè nam dobro mu levu èim prej dati novo vsebino in podo- glavo padel še dimnik, kar pomeni, da je poznana kinodvorana. Kako lastnika prepri- bo, da bomo nanj ponosni, ne pa, da nam je v objekt popolnoma zanemarjen kljub temu, èati, da premoenje ni samo dobrina, ampak sramoto. da z najemom prostorov nekomu prinaša tudi obveznost? dobièek. Kljub temu, da obèina ni lastnik, je V Markovcih še marsikaj manjka. In èe eli- LJ Ali bo umazano laguno oèistila morska voda?

Na zadnji seji obèinskega sveta je bil podan zanimiv pred- log sanacije onesnaene lagune, ki naj bi jo oèistili strupe- nih snovi s pomoèjo oplemenitene morske vode Super-NN. Mario ibert, predstavnik podjetja Super NN Šef in drubeniki, d. n. o. iz Ljubljane, je predstavil ponudbo za sanacijo onesnaene Lagune v Šturmovcih s pomoèjo ople- menitene in biotehnièno obdelane morske vode Super-NN ter destilata ASA-3000. Tako naj bi v razmeroma kratkem èasu intenzivirali oksidacijo in razpad gnilih ter razpadajo- èih snovi, kar naj bi posledièno saniralo smrad v laguni. Tako obdelana voda naj bi, tako trdi ibert, pridobila rege- nerativne lastnosti in pozitivno vplivala na celotni vodotok ter podtalnico. V prvem mesecu sanacije naj bi v laguno natoèili okoli 20.000 litrov vode Super-NN (ASA 3000) in suhega destilata Super-NN. V roku 30 dni pa naj bi vsake tri dni dolili še 2000 litrov te vode. Voda Super-NN ima veèjo specifièno teo, kar naj bi zagotovilo enakomerno delovan- je po dnu lagune in celotni tekoèi vodi, s èimer naj bi do- segli tudi proces regeneracije onesnaene vode in mulja. V roku 10 dni naj bi izginil smrad vode in dvignili bi njeno energetsko raven. MZ Sanacija lagune je nujno potrebna Foto: MZ

05 Maj 2008 Varnost v prometu

Zakon o varnosti cestnega prometa

Stanje prometne varnosti je bilo v letu 2007 slabše kot leta poprej, saj se število mrtvih udeleencev v prometnih nesreèah poveèuje. Republika Slovenija se je z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 zavezala, da so spremembe na tem podroèju potrebne. Zaradi tega je bil sprejet nov Zakon o varnosti cestnega prometa, kateri prinaša spremembe, ne samo v kaznih, ampak tudi v veèji varnosti šibkejših udeleencev v prometu.

Stanje prometne varnosti je tudi na obmoèju obèine Markovci zelo zaskrbljujoèe, saj se je pripetilo kar nekaj prometnih nesreè s telesnimi poškodbami, ravno tako so se zgo- dile prometne nesreèe z najhujšo posledico smrtjo udeleenca. Èloveka, ki je lahko naš sosed, brat, sin, oziroma èlovek, ki je imel skupaj z druino in s prijatelji pred sabo celo ivljenje. Za laje pojmovanje najbolj pogostega vzroka prometnih nesreè z najhujšimi pos- ledicami ter ob tem ugotovljenem so vzroki prometnih nesreè, to sta neprimerna hitrost in alkohol, je navedenih nekaj predpisanih kazni glob, kazenskih toèk in stranskih sankcij.

Prekoraèitve hitrosti Napis pod sliko Foto: Franci Novak Ker je hitrost najveèji dejavnik za nastanek prometnih nesreè, tudi z najhujšimi posle- dicami, so se drastièno spremenile kazni za najhujše kršitve omejitev hitrosti, pri èemer Neupoštevanje cestno-prometnih predpisov lahko pripelje do najhujšh posledic. so se znatno spremenile kazni za prekoraèit- Foto: MZ ve v naseljih. Poglejmo globe za prekoraèi- tev hitrosti v obmoèju umirjenega prometa. Problematika alkohola v prometu valci, vozniki, ki nimajo vozniškega dovol- Do vkljuèno 10 km/h (250 €, tri kazenske Razširjeno uivanje alkohola ob raznih pri- jenja za katere je doloèena meja alkohola toèke -KT), nad 10 do vkljuèno 20 km/h lonostih se odraa tudi v varnosti cestnega 0.0) pa so naslednje: do vkljuèno 0.24 mg v (500 €, pet KT), veè kot 20 km/h (1000 €, prometa. Vsako tretjo prometno nesreèo s litru izdihanega zraka, èe kae znake motenj osem KT, prepoved vonje) ter veè kot 30 smrtnim izidom je povzroèil alkoholizirani v vedenju (180 €, tri KT), veè kot 0.24 do km/h (1000 €, 18 KT, prenehanje veljav- udeleenec v cestnem prometu. Èe prikae- vkljuèno 0.38 mg/l izdihanega zraka (450 €, nosti vozniškega dovoljenja). Prekoraèitve mo to v številkah so bile v letu 2007 v Slove- sedem KT), veè kot 0.38 do vkljuèno 0.52 v naseljih: do vkljuèno 10 km/h (80 €), nad niji kar 104 smrtne rtve nesreè, ki so jih mg/l izdihanega zraka (570 €, devet KT), 10 do vkljuèno 20 km/h (250 €, tri KT), nad povzroèili alkoholizirani vozniki. Zato ne veè kot 0.52 do vkljuèno 0.71 mg/l izdiha- 20 do vkljuèno 30 km/h (500 €, pet KT), veè preseneèa drastièno povišanje kazni za voz- nega zraka (950 €, 10 KT, pridranje voz- kot 30 km/h (1000 €, devet KT, prepoved nike, pri katerih se ugotovi višja vsebnost nika od šest do 12 ur, prepoved vonje), veè vonje) in veè kot 50 km/h (1000 €, 18 KT, alkohola v organizmu od dovoljene. Mejne kot 0.71 mg/l izdihanega zraka (950 €,18 prenehanje veljavnosti vozniškega dovol- vrednosti za obièajne voznike (izvzeti o vo- KT, pridranje voznika od 6 do 12 ur, prene- jenja). zniki zaèetniki, poklicni vozniki, spremlje- hanje veljavnosti vozniškega dovoljenja). Obenem so se poveèale kazni tudi za ostale prometne prekrške, kot so zapustitev kraja prometne nesreèe, nepravilna prehitevanja, neuporaba varnostnega pasu, uporaba mo- bilnega telefona med vonjo ter vseh ostalih prekrškov. Obenem so doloèene pristojnosti pridobili tudi obèinski redarji glede kazno- vanja udeleencev in nenazadnje tudi ukrep »zasega motornega vozila«, katerega poli- cisti zaseejo veèkratnim kršiteljem cestno prometnih predpisov ob pogojih, ki jih doloèa Zakon o varnosti cestnega prometa. Zato bi vsem udeleencem zaelel varno udelebo v prometu z mislijo, ki je bila pred- stavljena ob sprejetju novega Zakona in se glasi »Zakon omejuje, da varuje!«

Marjan Vrbnjak, vodja policijskega okoliša Previdnost na cesti ni nikoli odveè. Foto: MZ Policijska Postaja Ptuj

06 Glasilo obèine Markovci Po vaseh obèine

Vabljeni v Borovce!

Naša vas praznuje letos 550 let prve omembe. Borovèani bomo temu dogodku v èast pripravili praznovanje, ki bo na najdaljši dan v letu, 21. 6. 2008, s prièetkom ob 15. uri. Priprave potekajo e kar nekaj èasa, saj imamo obseen scenarij.

Napis pod sliko Foto: Franci Novak

Nova podoba športnega parka Borovci Foto: MZ Vabila smo poslali vašèanom in vsem, ki 550. obletnico vasi. jetno hitrostjo drvijo skozi vas. Zaradi tega imajo v naši vasi korenine, oziroma so Aktivni pa smo bili tudi ob nedavnem praz- smo se odloèili postaviti pozdravne table, s Borovci njihova rojstna vas. V izdelavi sta niku dela. Na predveèer praznika smo posta- katerimi elimo opozoriti voznike, da se bilten, v katerem bomo opisali razvoj in vili prvomajsko drevo pri vaško-gasilskem vendarle peljejo skozi naselje. Prav tako ivljenje v vasi skozi zgodovino, ter unikat- domu, nato pa smo odšli na kresovanje v komaj èakamo na obnovo in razširitev ceste no darilo, ki ga bomo podarili v spomin na športni park, kjer smo slavnostno odprli Borovci-Markovci. Ob tem prosimo lastni- rojstno vas. manjšo brunarico, ki bo namenjena za pri- ke zemljišè ob zdajšnji cesti, naj pristopijo k Pripravili bomo tudi razstavo slik, orodij in roèno skladišèe. Vse udeleence kresovanja sodelovanju z obèino in pripomorejo k èim- kmeèkih dobrot z namenom, da starejšim smo pogostili s hrano in pijaèo. e drugo prejšnji izgradnji ceste. obiskovalcem obudimo spomine na otroška jutro smo se ob 6. uri zbrali na budnici pri Ob minulem prazniku obèine Markovci je leta, mlajšim pa kot zanimivost, ki jo le še vaško gasilskem domu, kjer smo ob kavi, naš sovašèan Martin Zamuda prejel listino redko lahko vidijo. šilèku in sladkih dobrotah zaploskali mar- obèine za svoje delo in doprinos k razvoju Sama prireditev bo v našem športnem par- kovski godbi na pihala. Posebej se moramo svoje vasi in obèine v celoti. Èestitamo in ku, in sicer v vsakem vremenu, saj bomo v ta zahvaliti našim vrlim vašèankam, ki so zju- zahvaljujemo se mu ter hkrati prosimo za namen postavili šotor. V uvodu se bomo traj vstale ob 3.30 uri in pripravile svee pomoè, saj verjamemo, da nam lahko s svo- predstavili s kulturnim programom, nato pa slanike. jimi izkušnjami še naprej pomaga. bo sledila veselica z narodnozabavnim an- Borovèani si vsi elimo èimprejšnje izgrad- Toliko zaenkrat iz Borovcev. Se vidimo na samblom Maj. Za pijaèo in jedaèo bo pos- nje hitre ceste Ptuj-Ormo, saj je zaradi Lujzekovo, 21. junija 2008. krbljeno, zato vabljeni vsi simpatizerji naše pregostega prometa ivljenje ob magistralki vasi, kakor vsi ostali, ki si elite na kresno postalo e kar neznosno. Vkljuèevanje v Robert Lajh, noè obrusiti pete. promet je vèasih e prava umetnost, ker èe predsednik vaškega odbora Borovci Seveda pa zaradi vseh naštetih obveznosti e ni kolone, potem pa posamezniki z never- ostali dogodki niso zamrli. Društva, ki delujejo v naši vasi, so zelo dejavna. Kultur- Vabilo no etnografsko društvo se je izkazalo pri udeleitvi na pustnem karnevalu in nato pri organizaciji materinskega dne. Športno Vabimo vas na zdravniško predavanje: Rak materniènega vratu in HPV društvo se zalaga za ureditev športnega par- (humani papiloma virus). Predavala bo Tatjana Kolar dr. med. spec. gine- ka in ribnika. Prostovoljno gasilsko društvo kologije v torek, 20. maja, ob 19. uri v poroèni dvorani obèine pripravlja naèrte za dograditev vaško-gasil- Markovci. skega doma. Aktiv podeelskih ena pa skr- bi za peko sladkih dobrot ob raznih priredit- Prav tako pa vas vabimo na test hoje, ki bo v soboto, 24. maja 2008, od 10. vah. Vaški odbor pa je ob organizaciji obèi- do 12. ure na igrišèu ŠD Markovci. ne Markovci izvedel èistilno akcijo po naši vasi in ob cesti vse do Markovec. Vsa društ- Pridite v èimveèjem številu in naredite nekaj za svoje zdravje! va skupaj pa sodelujejo pri pripravah na

07 Maj 2008 Obèinsko praznovanje

Osrednja slovesnost ob 9. prazniku obèine Markovci

23. aprila je v veènamenski dvorani Markovci potekala osrednja slovesnost ob 9. obèinskem prazniku. Na tokratni slovesnosti je upan FrancKekec podelil dva naziva èastnega obèana, po dve listini in plaketi ter tri obèinska priznanja.

V kulturnem programu so se predstavili go- kjer je v paralelki pouèevala tudi njegova V èasu najveèjega razcveta in uspehov Telo- dba na pihala obèine Markovci, ki jo vodi soproga Vera. Zaradi pomanjkanja uèiteljev vadnega društva (TVD) Partizan Markovci, dirigentka Helena Bezjak, cerkveni pevski v tistem èasu je poleg èetrtega razreda je bil vodja in vaditelj pionirske vrste in z njo zbor KUD Markovski zvon pod vodstvom pouèeval tudi na višji stopnji. V dejavnostih, nastopal na telovadnih akademijah in telo- zborovodkinje Polone Strelec Èuš ter mar- ki niso neposredno sodile v uèno-vzgojni vadnih nastopih. Ob vseh teh dejavnostih je kovski moški pevski zbor z zborovodjem proces, je bil mentor šahovskega in pro- v Ljubljani opravil teèaj za kinooperaterja in Sreèkom Zavcem. Zapeli sta Simona in Sil- metnega kroka. V višjih razredih je skrbel skupaj z ravnateljem lahtièem v šestde- va Meznariè, ki ju je na harmoniki spremljal za poklicno usmerjanje. Pod njegovim men- setih letih minulega stoletja, veèini Markov- Ernest Kokot, Slavica Pièerko Peklar pa je torstvom je delala tudi šolska zadruga. Po- èanov prviè pokazal gibljivo sliko na films- kot urednica predstavila knjigo Iz korantove sebno poglavje pa je njegov prefinjen glas- kem platnu. deele, ki jo je ob letošnjem prazniku izdala beni talent, ki se je zrcalil v mladinskem Za svoje delo na podroèju vzgoje in izobra- obèina Markovci. Predstavitvi knjige je pevskem zboru OŠ Markovci. evanja na kulturnem in drugih podroèjih je sledil nastop profesorice flavte Mojce Sok V letu, ko tri društva naše obèine praznujejo prejel številna priznanja in pohvale: Red ter pianista Toma Hajška. Sledila je pode- okrogle obletnice, je ime Štefana Vugrinca dela s srebrnim vencem - dravno priznanje, litev obèinskih priznanj, nato pa so nastopili usodno vpeto v nastanek in delo vsaj dveh Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, še Micika in Lujzek ter Mladi veseljaki Kul- od njih. Prvo je Kulturno društvoAlojz Štra- Bronasto in srebrno plaketo AMZ Slovenije turnega društva Cirkulane. Predstavili so se fela Markovci - moški pevski zbor. Vugrinec ter Srebrno Gallusovo znaèko Zveze kultur- tudi uèenci markovske osnovne šole, prire- je bil prvi zborovodja tega zbora v èasu od nih organizacij Slovenije. ditev pa so zakljuèili s plesom kopjašev. leta 1967 do 1976 in njegov soustanovitelj. V nadaljevanju predstavljamo letošnje ob- V okviru tega društva je nastopal tudi kot Janez Pièerko - èastni obèan obèine Mar- èinske nagrajence. igralec pri treh dramskih predstavah. Dve kovci - posmrtno priznanje leti po ustanovitvi Avto-moto kroka Mar- Za Janeza Pièerka lahko upravièeno reèe- Štefan Vugrinec - èastni obèan obèine kovci je postal blagajnik in to funkcijo opra- mo, da je bilo njegovo ivljenje tesno prep- Markovci vljal šest let. Med leti 1966 in 1993 pa je leteno z ivljenjem naših krajev in ljudi. Ro- Štefan Vugrinec je svojo pot kot uèitelj na skrbno opravljal dela tajnika kroka, ki se je jen 1eta 1937 v Zabovcih se je kljub poz- OŠ Markovci zaèel 1. septembra 1954. Delo pozneje preoblikoval v društvo. nejši preselitvi na oèetov dom v Spuhlji ved- je prekinil zaradi sluenja vojaškega roka in Kot strokovnjak s podroèja varnosti v cest- no imel za Zabovèana. ivljenje v tedanji ga nadaljeval leta 1956 - vse do 31. avgusta nem prometu, je delal kot èlan strokovne KS Markovci je sprejemal vse bolj dejavno, 1996, ko se je kot uèitelj svetovalec upo- komisije za varnost prometa pri Skupšèini se vkljuèil v nekatera društva, postal èlan kojil. Generacije njegovih uèencev se ga obèine Ptuj in bil èlan Komisije za šolstvo, odborov, kjer je lahko pomagal z nasveti, pa spominjajo kot uèitelja v èetrtem razredu, vzgojo in varnost prometa. tudi neposredno s fiziènim delom.

Prejemniki odlikovanj ob 9. prazniku obèine Markovci: (od leve) Janez Kukovec (MoPZ Markovci), Franci Golob (ŠD Markovci), Milan Gabrovec (FD Markovci), Janez Zmazek (ljudski pevci Bukovci), Franc Kostanjevec, Martin Zamuda, Stanislav Toplak, Karolina Pièerko (Janez Pièerko) in èastni obèan Štefan Vugrinec v drubi z upanom Francem Kekcem. Foto: Laura

08 Glasilo obèine Markovci Obèinsko praznovanje

Pri tem je imela pomembno vlogo njegova delov obèine in obèanov. Enako prizadevno vaškega odbora. Vse našteto dokazuje o èloveška naravnanost: razmišljaj in deluj svoje delo opravlja tudi v tem mandatu kot izjemnih dosekih Martina Zamude, ki pa pozitivno, najdi rešitve in ne išèi izgovorov, obèinski svetnik. niso merljivi v diplomah in pokalih, ampak stranpoti. Tudi delo z mladimi ga je iskreno Franc Kostanjevec - prejemnik Plakete v splošnem drubenem ivljenju, kjer je pu- veselilo. V prvih letih samostojne drave je obèine Markovci stil ogromen peèat. z nekaj somišljeniki storil korak blie k Kostanjevèeva pot v drubenem ivljenju se Športno društvo Markovci - prejemnik uresnièitvi tedanje Primestne èetrti Markov- je prièela v gasilskih vrstah. e kot osnov- Listine obèine Markovci ci do nastanka lastne obèine. Najprej pom- nošolec se je vkljuèil v domaèe gasilsko Športno društvo Markovci pod imenom ladni referendum. Volitvejeseni leta 1998 so društvo Stojnci. S svojim veèletnim delom Telovadno vzgojno društvo Markovci je dokazale pravilnost te odloèitve. Delo Ja- je dokazal, da je resen in vesten ter vreden bilo ustanovljeno leta 1933. Do leta 1960 je neza Pièerka pa s tem ni prenehalo. V obèini zaupanja, ki so mu ga tovariši gasilci izka- nudilo svojim obèanom edini program teles- Markovci, v njenih zaèetnih mesecih in nato zali z imenovanjem za poveljnika. Po man- ne vzgoje, ki je bil dostopen v tem èasu. Šte- vse veèjih uspehih, je videl nove izzive tudi datu poveljnika pa je bil izvoljen za pred- vilni mladi in tudi starejši so se vkljuèevali v za svoje delo. Tu je Strategija podjetništva sednika društva. To funkcijo je opravljal šest razliène programe telesne vzgoje. Še pose- in Podjetniški forum, ki naj bi nudila let, nakar je ponovno bil nekaj èasa povelj- bej je bila atraktivna skupina telovadcev na mladim strokovnjakom in delovnim ljudem nik in nato èlan UO društva. Gasilci PGD raznih atletskih orodjih, ki je na svoje nasto- dodatno pomoè in oporo pri razvoju, pri nas- Stojnci in vašèani vedo, da je društvo v tem pe, ki so jih prirejali na prostem in v Sokol- tajanju novih delovnih mest, pri pridobivan- èasu precej napredovalo ter veliko pridobi- skem domu, privabila veliko navdušencev. ju sredstev iz obèinskih, dravnih in evrop- lo, in to prav po znatni zaslugi Franca Kos- Razen telovadcev na orodjih je bila tudi us- skih skladov. tanjevca. Za opravljeno delo pri gasilcih je pešna skupina atletov srednje in dolgopro- Ob letošnjem prazniku obèine Markovci se prejel tudi visoko gasilsko priznanje. gašev, ki je celo zastopala barve mesta Ptuja je uresnièila še ena njegova vizija, iskrena Leta 1991 je bil izvoljen za predsednika VO na veèjih atletskih tekmovanjih, kot so bila elja, ki pa jo je lahko zaupal le svoji naj- Stojnci in postal èlan sveta tedanje KS Mar- tekmovanja v okviru Partizanske Ljubljane. bliji osebi. Po prvih uspehih obèine Mar- kovci. Pomembni so bili rezultati omenjenega tek- kovci je dejal: »Obèina Markovci mora èim Od leta 1995 do 1998 je svoje delo nadalje- movanja, katerim dodajamo uspešne nasto- prej dobiti tudi svojo knjigo!« Obèina Mar- valNapis kot èlan pod sveta sliko primestne èetrti, nato je bil pe na maratonih v Kumrovcu,Foto: Murski Franci NovakSobo- kovci je dobila svojo knjigo - prepoznali jo dva mandata svetnik in tudi podupan obèi- ti in Ludbregu. bomo e po naslovu Iz korantove deele, ne Markovci. Po letu 1975 je v športu zaèel prevladovati uredila pa jo je njegova hèi Slavica Pièerko Leta 1991 se je v slovenski osamosvojitveni nogomet in ŠD Markovci je tudi na tem Peklar. vojni dokazal kot poveljnik civilne zašèite podroèju doseglo pomembne rezultate. Stanislav Toplak - prejemnik Plakete ob- pri takratni KS Markovci. Od leta 1994 je bil V vseh preteklih 75 letih delovanja društva èine Markovci pet let tudi sodnik porotnik na Okrajnem so bili èlani društva mnogi ugledni krajani, Stanislav Toplak je s svojim osebnim delom sodišèu na Ptuju. V vseh teh letih je pomagal ki danes predstavljajo obèino doma in v sve- in vplivom veliko pripomogel k razvoju tudi ŠD Stojnci, predvsem pri gradnji šport- tu. V vsem tem èasu, ko so se ukvarjali s obmoèja nekdanje krajevne skupnosti, ozi- nih objektov, prav tako pa ni odrekel pomoèi tekmovalnim športom, pa niso pozabili na roma sedanje obèine Markovci. obèanom, èe je imel monost in prilonost, druenje in s tem na rek, da je v zdravem V poznih sedemdesetih in zgodnjih da jim je pomagal. telesu zdrav duh. Pohvaliti jih je treba za osemdesetih letih je kot predsednik in kas- Martin Zamuda - prejemnik Listine obèi- skrbno urejen športni park in nenehna neje kot podpredsednik tedanje skupšèine ne Markovci prizadevanja za razvoj športa v Markovcih. KS Markovci v èasu, ko so se investicije v Vsestransko delovanje Martina Zamude iz Priznanja obèine Markovci, podeljena infrastrukturo realizirale s pomoèjo samo- Borovcev se je prièelo pred 44. leti v Zagoji- trem jubilantom: prispevka ali sklepanjem pogodb, skrbel za èih, kjer je opravil teèaj za gasilca. Od takrat FD Anton Štrafela Markovci, MoPZ enakomeren razvoj tedanje KS. Pogumno se pa do danes je napredoval iz gasilca v viš- Alojz Štrafela Markovci in ljudskim pev- je lotil projekta izgradnje vodovoda za vasi jega gasilskega èastnika 1. stopnje. V vseh cem KD Bukovci "polja". Pripravil je investicijski program, teh letih je v PGD Borovci veèkrat menjal O delovanju folklornega društva in moš- pridobil projektno dokumentacijo in ope- funkcijo predsednika in poveljnika ter s tem kega pevskega zbora smo se razpisali na rativno spremljal gradnjo. Pozneje se je lotil ogromno prispeval k razvoju gasilstva v tem naslednjih straneh, zato v tem delu zapis še projekta izgradnje kabelskega sistema na kraju. namenjamo bukovskim ljudskim pevcem, tem obmoèju in kot predsednik sveta pri- Opravil je tudi teèaj za sodnika, predavatelja ki beleijo e veliko nastopov. Izdali so tudi mestne èetrti Markovci ter kot èlan odbora in uporabnika radijskih postaj v gasilstvu. S e eno kaseto in dve zgošèenki. Po dveh za gospodarstvo Mestne obèine Ptuj se je strokovnim znanjem, ki si ga je z leti prido- letih pevskega nastopanja so se odloèili, da odloèilno zavzemal za enakopravnejši polo- bil, je deloval kar osem let kot poveljnik ga- v svoj nastop vkljuèijo še inštrumente. Da- aj našega obmoèja v okviru Mestne obèine silskega centra Markovci in štiri leta kot nes njihovo petje dopolnjuje igranje na Ptuj. Pomembno delo je opravil tudi kot vo- poveljnik obèinskega gasilskega centra glavnik, bugarijo in bejs. V svojem glasbe- dja projektnega sveta za pripravo Elaborata Markovci. Na obmoèni gasilski zvezi Ptuj je nem repertoarju imajo veliko ljudskih pes- o upravièenosti ustanovitve obèine Markov- deloval kot èlan, odgovoren za priznanja in mi, nekatere med njimi so tudi priredili. ci. S kasnejšim pravilnim vodenjem postop- odlikovanja. Kot zelo aktiven se je dokazal Ljudski pevci in godci KD Bukovci pa veli- ka za ustanovitev nove obèine pa je veliko tudi pri delovanju civilne zašèite (CZ), saj je ko nastopajo tudi izven meja svoje obèine, pripomogel k ustanovitvi samostojne obèi- bil kar štiri leta èlan štaba CZ. saj jih zaradi njihove druabnosti in priprav- ne. Prav tako je štiri leta opravljal funkcijo èla- ljenosti pri sodelovanju radi povabijo v gos- Tudi po ustanovitvi obèine si je, kot svetnik na KS Markovci in èlana sveta primestne te tudi drugi organizatorji tovrstnih prire- v prvem in kot predsednik Nadzornega od- èetrti Markovci. e nekaj let opravlja funk- ditev. bora v drugem mandatu, prizadeval, da bi se cijo predsednika AMD Markovci, je pa tudi Èestitke vsem nagrajencem! razpololjiva proraèunska sredstva uporab- èlan sveta za preventivo in vzgojo v cestnem ljala kar najbolj smotrno in pravièno do vseh prometu. V vasi je veè let deloval kot èlan Pripravila: MZ

09 Maj 2008 Društva in jubileji

70. obletnica delovanja folklornega društva Anton Joe Štrafela Markovci

V soboto, 26. aprila, so se nam èlanom Folklornega društva (FD) Markovci uresnièile elje, ki smo si jih zadali ob zaèetku sezone - proslaviti 70. obletnico društva na dostojen naèin in hkrati pokazati folklorno kulturo v tem kraju.

Zaèetki folklore segajo v daljno leto 1938, folklore tako rekoè doma. To so bili Mirko sem razmišljal o tem, kaj naj danes, ob tako ko se je skupina mladih fantov in deklet Ramovš, etnokoreolog in strokovni sode- pomembnem prazniku povem; kje in kako zbrala in nastopila na prvem nastopu v Ma- lavec Glasbeno-narodopisnega inštituta v naj najdem navdih. Prav snubljenje je imelo riboru. Rezultat mnogoletnega dela razliè- Ljubljani, Bojan Knific, svetovalec za fol- pomembno vlogo skozi teh, za nekoga nih vodij in še razliènejših plesalcev smo klorno dejavnost Javnega sklada RS za kul- dolgih, za tiste, ki smo bili vpeti v izvajanje danes mi mladi, plesa in zabave eljni mla- turne dejavnosti (JSKD) ter ostali strokovni programa društva skozi desetletja, pa zelo dostniki, ki se v tej zasedbi ob folklori drui- spremljevalci sreèanj odraslih folklornih kratkih let. Janez Feguš iz Nove vasi pri Markovcih je leta 1938 s pomoèjo ostalih èlanov tedanjega Fantovskega odseka Mar- kovci prviè snubil mlade plesalke, plesalce, korante, oraèe, ruso, vile, medvede, skratka like, ki imajo zibelko ravno v Markovcih, v organizirano skupino, ki je nastopila na javni prireditvi v Mariboru. Nastopajoèi so poeli moèan aplavz, kar je bil nekakšen po- vod za ustanovitev plesne folklorne skupi- ne, ki je nastala istega leta pod vodstvom Janeza Feguša in bila zelo uspešna za tak- ratni èas, saj je štela okrog 50 èlanov. e tak- rat, na tem nastopu, ki ga v društvu štejemo za zaèetek svojega delovanja, so Markovèa- ni bili najštevilènejša skupina. Delo Janeza Feguša sta po vojni nadaljevala zakonca Anton in Terezija Štrafela. Leta 1950 se je Anton smrtno ponesreèil, zato sta ga elela nadomestiti ena Terezija in brat Joe, a se je kmalu pokazalo, da temu ne bo Foto: Laura tako. Terezija je kmalu okrog sebe zbrala prijateljice in kot v tolabo prièela ustvarjati mo e tri leta. Resnièno dri, da smo mladi, skupin, kot so Vasja Same, Neva Trampu, ljudske pesmi, ki jih danes še vedno prepe- saj je povpreèna starost 21 let. Neka Lubej... Predstavnica JSKD je ob vajo ljudske pevke našega društva - Sedem V zaèetku septembra smo tako polni idej in koncu prireditve podelila Maroltove in Ga- mladih pod vodstvomAngele Liponik. elja zdruili misli in predloge ter s Petrom llusove znaèke za veèletno sodelovanje, Èlane za folklorno skupino je nato veè kot Bezjakom na èelu uresnièili zastavljeni cilj. društvo pa je prejelo tudi jubilejno priznanje štiri desetletja snubil, al e preminuli, Zgodil se je koncert, ki je in še odmeva do- JSKD za dolgoletno delovanje na podroèju Franc Kolariè, ki je bil za svoje zasluge na ma in v okolici. ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Skupaj s obènem zboru društva 1996 leta imenovan V sodelovanju z Akademsko folklorno sku- sedanjim predsednikom društva Milanom za èastnega predsednika folklornega pino France Marolt ŠOU iz Ljubljane in Gabrovcem sta podelila tudi zlate Gallusove društva, leta 1999 pa kot prvi v novonastali KUD Študent iz Maribora smo izvedli kon- znaèke za veè kot 25 let petja v sekciji Za- obèini za èastnega obèana obèine Markovci. cert, ki je bil tematsko povezan. Naslov sa- bovske pevke. Te so prejeleAngela Liponik, Leta 1973 se mu je s pionirsko folklorno me prireditve »Od snubljenja do poroke« je Nea Mikša, Otilija Kukovec in Elizabeta skupino pridruila tudi ena Silva Kolariè in povedal celotno zgodbo. Prièelo se je s snu- Muhiè. Ob tej prilonosti je društvo pohvalil tako sta skupaj »drala gor« takratno mar- bljenjem fanta dekletu, nadaljevalo z vmes- tudi upan obèine Markovci Franc Kekec. kovsko folkloro. Prav njima se lahko zahva- nimi prerekanji in konèalo z domaèo poro- Plesalci in vsi ostali èlani društva smo limo, da je društvo ostalo zvesto svojemu ko. Tako je vsaka skupina predstavila plese zadovoljni s doseenim ciljem, èeprav ga ni poslanstvu, saj sem preprièan, da sta morala iz razliènih pokrajin v Sloveniji in tako pris- bilo lahko izpeljati. Potrebnih je bilo veliko veliko energije, volje in èasa vloiti v to. pevala k še bogatejšemu plesnemu progra- vaj in odrekanj, a se je na koncu pokazalo za Danes sem v to preprièan toliko bolj, saj sem mu. Na odru niso manjkali niti kopjaši, ki so »pravo«. Zahvala gre našemu vodji Petru, ki 1992. na pobudo Franca Kolarièa prevzel edinstven lik v Markovcih. Skupaj s sedan- ima resnièno jeklene ivce, da nas, mlado in vodstvo skupine in kopjašev, leta 1996 pa še jimi aktivnimi èlani so zaplesali tudi starejši razposajeno mladino, zna preprièati, spod- predsedovanje, ob tem pa sem od leta 91 plesalci, ki imajo za sabo e veliko število bujati in pogosto tudi umirjati. Res pa je vodil tudi otroško folklorno skupino, ki je odplesanih nastopov, še posebej porok. tudi, da si vodja brez plesalcev ne more kaj bila še do lani velika garancija, da se bodo Spremljali so jih tudi »ta pravi«, njihovi veliko pomagati. Zato še enkrat: otroci e zgodaj seznanjali s plesi, z ljudski- glasbeniki, tako da smo se lahko resnièno »Bravo Markovci!« mi obièaji, s šegami in z navadami ter se po vrnili v leta, ko so naši oèetje še èvrsto drali Zadovoljstva ob uspešno izvedeni prireditvi konèani osnovni šoli vkljuèevali v delo fol- kopjeta v rokah. pa ne skriva predsednik društva Milan Gab- klornega društva. V elji, da skupina deluje Prireditev, ki je potekala v sklopu 9. obèin- rovec. Svoja razmišljanja na prireditvi je str- vedno v koraku s èasom, in ker sem bil skega praznika obèine Markovci, je obis- nil takole: »Od snubljenja do poroke, naslov preveè obremenjen z delom za društvo, sem kalo tudi mnogo oseb, ki so na podroèju našega koncerta, mi nikakor ni dal miru, ko e zgodaj zaèel razmišljati o delitvi nalog.

10 Glasilo obèine Markovci Društva in jubileji

Folklorno skupino e dve leti vodi Peter udelei obmoène in kasneje tudi medob- Anje Strelec. O vseh naših dosekih prièajo Bezjak, ki je tudi avtor današnjega snubljen- moène revije folklornih skupin, elimo pa se številna in najvišja priznanja, ki jih je dru- ja, kopjaše pa e veè let Marko Forštneriè. uvrstiti tudi na dravno sreèanje folklornih štvo prejelo za svoje delovanje in ljudje, ki Do nedavnega je pod vodstvom Franca skupin. Upam, da nam bo to sedaj uspelo, saj so ustvarjali zgodovino v sedemdesetih le- Goloba v društvu delovala sekcija ljudskih smo eno od najveèjih ovir pri tem odpravili. tih. Upam, da se bo vse to nadaljevalo še pevcev, ki so nastopali tudi kot kosci. Ti pa Tisti, ki nas bolje poznate, ste zagotovo opa- naslednjih sedemdeset let. Hvala vsem, ki so na alost po njegovi smrti prenehali z zili, da so naši folkloristi nastopili v novih so, ki še in ki še bodo prispevali kaj v na- delovanjem, vendar se trudimo, da jih po- oblekah, za katere je raziskavo naredila dr. daljnjo zgodovino društva.« novno spodbudimo k delu. Skupina se je v Marija Makaroviè z asistenco naše plesalke Alenka Roanc letih delovanja pobra- tila s številnimi društvi in v tem èasu se je zgo- dilo marsikaj. Zgodilo se je enaindvajset mednarodnih folklor- nih revij, na katerih so nastopile skupine iz veè drav Evrope in Balkana, celo iz Rusi- je. Pripravili smo ne- kaj folklornih veèerov in veliko število sre- èanj ljudskih pevcev in godcev, ki so se kasne- je kar vrstila. Prvi v obèini smo zaèeli z Foto: Franci Novak izdelovanjem presme- Napis pod sliko ca. Malokomu je zna- no, da smo prvi fašenk v Markovcih organizi- rali pod okriljem na- šega društva in da smo eno redkih društev, ki je nastopilo z veè sekcijami na prav vseh 48. Kurentovanjih na Ptuju. Èlani sekcij Foto: Laura društva so veè kot 60 krat odpotovali v tujino. Naštejem lahko šte- Prireditev so podprli: vilna gostovanja po Madarski, Makedoniji, Srbiji, Bolgariji, Belgiji, Italiji, Franciji, Nemèiji, Lichtensteinu, Švici, Èeški, Polj- Obèina Markovci ski, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Èrni Tri te d.o.o. Ljubljana Gori in še kje. V domaèem okolju smo zabe- Terme Ptuj leili èez 2000 nastopov. Da smo lahko vse Mlin Korošec Zabovci to izvedli, smo vadili najmanj enkrat na teden, vèasih dvakrat, tudi trikrat. Pa še MCK d.o.o. Nova vas pri Markovcih nekaj anekdot z naših nastopov in vaj. Na Joe Peteršiè, Dornava vaji smo pri izvajanju salta zlomili nos Mar- Trgovsko podjetje Ptujèanka, Zabovci ku. Drugiè se je enaka nesreèa zgodila celo Šiviljstvo Šmigoc Andrej, Spuhlja med nastopom na Madarskem, tokrat je bil Frizerstvo Katarina Romarin Èuš, Markovci »rtev« Zdravko. Madarsko mejo smo pre- stopali tudi s sposojeno osebno izkaznico. Bar in gostilna Amadeus, Korošec Mira, Ptuj Podobnost v barvi las in e je bilo vse v redu EMITT d.o.o., Stojnci - še se spomniš Peter? Naš nekdanji e po- Vinogradništvo Turèan, Janekoviè Matej, Markovci kojni godec Janez Klinger, ki smo ga vsi Vodovodne in plinske sanitarne inštalacije Boštjan Šmigoc, Nova vas ljubkovalno imenovali ata, je na nastopu v Moler, Tašner Franc, Stojnci Ulmu v Nemèiji, ko nas je gledalo dva do tri tisoè ljudi, pod vplivom treme zaèel igrati Štajerles d.o.o. Ptuj nekaj povsem drugega, kot bi moral. Drugi Cvetlièarna Romarin, Bukovci godec je na drugem nastopu izgubil spodnji Bar Zlata rokavica, Bukovci del instrumenta in igral naprej, saj tega ni Bar Zinka, Muretinci opazil. Veèkrat smo nastopili na nacionalni Ko-Trans, Mala vas 20, Gorišnica televiziji in na drugih komercialnih televizi- jah. Zadnjih 20 let se skupina vsako leto Gradbeništvo Bezjak Alojz

11 Maj 2008 Društva in jubileji

Jubilejni koncert MoPZ Markovci

Ob 40-letnici neprekinjenega delovanja KD »Alojz Štrafela« Markovci veènamenska dvorana v Markovcih pokala po šivih. Èeprav je od praznovanja našega jubileja minil e debel mesec, so spomini na letošnji velikonoèni ponedeljek še vedno zelo svei in ivi. Letošnja velika noè je bila za nas, pevce MoPZ Markovci, nekoliko drugaèna od vseh prejšnjih in nam bo zagotovo zmeraj ostala v prijetnem spominu.

V èasu, ko katoliška cerkev praznuje svoj v uri in pol pred vašimi oèmi odvilo naših 40 seno ladjo »Šuko«, ki smo si jo izposodili v najveèji praznik, veliko noè, smo praznovali let. Ker sem omenil zgodbo, je prav, da ome- sosednji Novi vasi, in jo opremili s kolesi, s tudi mi. Praznovali smo 40 let neprekinjene- nim tudi reiserja zgodbe o uspehu. Osred- pomoèjo katerih smo ladjo lahko premikali, ga delovanja našega društva in 24. marca, na nja osebnost, idejni vodja, ki si je na svojst- saj bi z namešèanjem vodne gladine v veè- velikonoèni ponedeljek, ob jubileju priredili ven naèin omislil podobo koncerta, je bil namensko dvorano povzroèili preveliko veliki koncert, na katerem je z nami s pesmi- tajnik našega društvaAleš Milošiè. Z zagna- škodo. jo praznoval trenutno najuspešnejši narod- nostjo, vztrajnostjo in polno mero ustvarjal- Pesem iz grl vaških fantov je nekoè donela nozabavni ansambel v Sloveniji, ansambel nosti je klasièno obliko koncerta spremenil prav ob vsaki priliki. Tako je bilo tudi v èasu Modrijani. v e skoraj gledališko predstavo, katere na- pusta, zato smo uvodni del velikega kon- Prav je, da vam, bralcem Lista iz Markov- men je bil oiveti spomine na mlada leta in certa zakljuèili èlani sekcije »Oraèi«, ki smo cev, povem in opišem celotno zgodbo, od prigode ljudi, ki so iveli v tistem èasu. Ale- prav tako vsi èlani KD »Alojz Štrafela« zaèetka do konca, od prvih priprav do sve- šu je tako z idejo prikazati zaèetke prepe- Markovci. Kljub temu, da smo pevci naj- èanega praznovanja našega jubileja. Pevsko vanja v Markovcih z igro in s pesmijo, v manj èasa posvetili igralskemu delu velike- sezono našega društva bi lahko primerjal s kateri pevci igramo svojo zgodbo, to zago- ga koncerta, je marsikateri pevec pokazal šolskim letom, saj z aktivnostmi v društvu tovo uspelo. Prostor v veènamenski dvorani tudi izjemen igralski talent. Ob tej priliki bi zaènemo jeseni (ponavadi po trgatvi) in se je tako za kratek èas spremenil v podobo izpostavil predvsem našega pevca Alojza konèamo poleti, v èasu poèitnic. Letošnja Markovcev z okolico izpred 40 let, ko so se Letonjo (med drugim eden izmed štirih sezona, ki se poèasi blia poèitnicam, se iz- fantje z vasi sreèevali pod vaško lipo in si pevcev, ki prepevajo e od vsega zaèetka teka z neprimerno veèjo hitrostjo kot prejš- veèere po napornem delu na njivah krajšali s delovanja našega društva; v ta krog sodijo še Joe Cigula, Janez Horvat in Ivan Kunènik). Letonja ima z igralskimi vlogami še najveè izkušenj, saj je vrsto let v èasu pusta na snemanju etnografskih likov igral vlogo »gazde« na Runarjevi domaèiji v Zabovcih. Ker se v tej vlogi oèitno dobro znajde, je vlogo odigral tudi tokrat. Tokrat je Runarje- vo domaèijo zamenjala improvizacija kmeèke hiše, katere sem tudi sam avtor. Z »Oraèi« pa lahko na nek naèin poveem tudi naše drage goste velikega koncerta, narodnozabavni ansambel Modrijani, s ka- terimi smo preko njihovega vodje Blaa Švaba ob gostovanju v televizijski oddaji »V dobri drubi«, katere voditelj je prav on, navezali stike in kasneje skovali naèrt za njihovo gostovanje na našem jubileju. Na- šemu vabilu so se na preseneèenje mnogih z veseljem odzvali in se tako z lepo gesto pridruili praznovanju jubileja. Skupaj z nami so tudi zapeli svojo uspešnico, ki nosi naslov »Frajer«.

Foto: MZ Po pestrem uvodnem delu, smo se pevci (premierno v novih pevskih oblekah) pred nje. Iztekajoèo se sezono je v najveèji meri prepevanjem ljudskih pesmi. Po zaslugi nabito polno dvorano, ki je tokrat resnièno obeleil velik dogodek za nas pevce v obliki našega pevca Janeza Kostanjevca ml. je del pokala po šivih, publiki predstavili z ubra- koncerta ob praznovanju 40 let neprekinje- scene predstavljala èisto ta prava lipa z zele- nim petjem pod vodstvom zborovodje Sreè- nega delovanja našega društva. S prvimi pri- nimi listièi, pod katero smo se v uvodnem ka Zavca. Naš repertoar je bil tokrat zelo pravami na veliki koncert smo tako zaèeli e delu, kot nekoè vaški fantje, zbrali pevci in pisan. Obsegal je pesmi, ki so povezane s lani oktobra s sestanki in pevskimi vajami, si zapeli. ivljenje vašèanov Markovcev je preteklostjo in sedanjostjo našega prepe- ki so bile vsaj dvakrat tedensko. Upravni od- lep èas krojila reka Drava, ki je s svojo moè- vanja. Z izjemnim èustvenim nabojem, za bor s predsednikom Janezom Kukovcem na jo in nepredvidljivostjo povzroèala sive lase katerega je med drugim s svojim nagovorom èelu se je po potrebi sestajal tudi veèkrat na okoliškim kmetom, ki so iz dneva v dan z poskrbela tudi povezovalka velikega kon- mesec. Na sestankih je bilo treba doreèi ve- »barnom« preèkali reko, da so prišli do sena certa Milka Liponik ob spremljavi Avseni- liko stvari, vse z namenom in v upanju, da in ostalih poljšèin v sosednje Šturmovce. kove »Veter nosi pesem mojo«, katero so veliki koncert izpeljemo po najboljših zmo- Kot nekoè, pred štiridesetimi leti v Štur- zaigrali naši pevci, vešèi instrumentov, t.i. nostih. Veliki koncert tokrat ni bil klasièni movcih, so se kosci s preèkanjem reke Dra- ansambel »Navihanèki«, smo se v pesmih koncert, kakršnih ste bili vajeni do sedaj. O ve, petjem in košnjo po veè letih spet pred- spomnili vseh naših prijateljev pevcev, ki so tem ste se lahko preprièali tudi sami. Ta kon- stavili publiki. Namesto »barna« smo za pri- naše vrste prehitro in za zmeraj zapustili. cert je imel zgodbo, scenarij, v katerem se je kaz preèkanja reke iznajdljivo uporabili le- Iz naših grl so zadonele pesmi, ki jih je

12 Glasilo obèine Markovci Društva in jubileji

predsednica našega društva in naša velika simpatizerka Karolina Pièerko in tajnik društva Aleš Milošiè. V brošuri lahko ob kronološkem pregledu delovanja društva najdete še misli vseh nas pevcev in opis zanimivih prigod nekaterih naših èlanov, ki jih pevci niso pozabili. Brošura je opremlje- na tudi s slikovnim gradivom in karikatura- mi pevcev, katere sem sam ustvaril prav v ta namen. Sedaj, ko sem vam zaupal celotno zgodbo, moram omeniti še ostale dejavnike, ki so vplivali na njen uspeh. Eden tistih, ki so vplivali na uspešnost naše zgodbe, je med drugim Ivan Repec s svojo ekipo, ki je pos- krbel za kvalitetno ozvoèenje in svetlobne efekte, ki so scenski prostor še dodatno obo- gatili. Oboji so bili kljuènega pomena za ugodje našega in predvsem vašega doiv- ljanja celotnega koncerta. Naslednji po- Prvi zborovodja MoPZ Markovci Štefan Vugrinec. memben èlen naše zgodbe pa je budno oko Foto: MZ Branka Veselièa, ki je celotno dogajanje za- jelo v svoje snemalne naprave. Z njegovo markovski moški pevski zbor prepeval pod kazujejo tudi podeljene Gallusove znaèke, pomoèjo smo izdali DVD, na katerem ste vodstvom vseh dosedanjih zborovodij: Šte- ki jih pevci prejmejo kot nagrado in potr- (smo) lahko prièa odlièni montai našega fana Vogrinca, ki je pevce prvi vodil, in je z ditev za veèletno vztrajno prepevanje. Na slavja. Dejstvo, da sem DVDFoto: Francipogledal Novak e dirigiranjem pesmi »Sem fantiè zelenega velikemNapis pod koncertu sliko je bilo podeljenih kar 14 najmanj desetkrat, pove vse o kvaliteti pos- štajerja« dokazal, da ga po veè letih dirigen- Gallusovih znaèk. Od tega 8 bronastih (ak- netega filma. Najpomembnejši èlen celotne tske roke še vedno ubogajo; al mnogo pre- tivno prepevanje 5 let in veè), 3 srebrne (ak- prireditve pa ste bili Vi, naša zvesta publika, hitro preminulega Janeza Bezjaka in Sreèka tivno prepevanje 15 let in veè) in 3 zlate (ak- ki pa se je tokrat resnièno izkazala kot še Zavca, ki zbor vztrajno in ponosno vodi tudi tivno prepevanje 25 let in veè). Naše društvo nikoli doslej in napolnila veènamensko dvo- danes. je podelilo tudi 4 èastna priznanja, in sicer rano do zadnjega kotièka. Moram priznati, Èe pogledate nas, pevce MoPZ Markovci, štirim pevcem, ki v tem zboru prepevajo e da nas je pogled na polno dvorano še dodat- lahko na prvi pogled opazite pisano druš- od samega zaèetka in sem jih v zgornjih no motiviral in nam dal zagon še za nasled- èino, ki jo sestavljajo razliène prièeske, ki se vrsticah e omenil. nja leta, za nove jubileje, ki jih bomo znova kljub velikim medgeneracijskim razlikam Ob visokem jubileju smo pevci izdali e slavili skupaj z vami. lahko odlièno ujamejo in razumejo. To do- tretjo brošuro, ki sta jo uredila dolgoletna Marko Kunènik

Zborovodja MoPZ Markovci Sreèko Zavec Foto: MZ

13 Maj 2008 Društva in jubileji

O MoPZ Markovci in njihovi knjigi

e v tistih predprazniènih dneh smo opazili, da oba seznama na strani 78 in 79 nista popolna, kar smo sicer obalovali, a tedaj neljube napake nismo mogli popraviti. Sklenili smo, da bomo skušali to storiti v prvi naslednji, torej tokratni, številki Lista iz Markovcev. Odloèila sem se, da bom dopolnjena sezna- Marko (Markovci). vas), Markoviè Alojz (Bukovci), Meznariè ma zapisala po abecednem redu priimkov, Sedanji pevci MoPZ Markovci in vsi lju- Darko (Zabovci), Meznariè Dušan (Zabov- ter pri nekaterih imenih dodala še domaèe bitelji lepega petja, vaši prijatelji, znanci, ci), Meznariè Sašo (Markovci), Mlakar (hišno) ime za èim boljšo prepoznavnost. sokrajani se poklanjamo vašemu spominu. Emil (Ptuj), Moina Vinko (Zabovci), Nje- Srèno si elim, da bi mi uspelo, obenem se v Na koncertu ob 40-letnici delovanja MoPZ gaè Primo (Bukovci), Njegaè Franc (Bu- imenu vseh nas opravièujem vsem, ki so bili Markovci, ki je bogato zvenel pod taktirko kovci), Peklar Konrad (Markovci), Peènik prizadeti. Naj dodam, da se ni zgodilo na- Sreèka Zavca in v pesmi Sem fantiè zelene- Pavel (Nova vas), Plohl Marjan (Markovci), merno. ga Štajerja Štefana Vugrinca, smo med mno- Plohl Rado (Markovci), Rajh Zlatko (Mar- Preden pa zapišem prvi seznam, ki ga poi- ico opazili mnogo tistih, ki so v njem nekoè kovci), Ropiè Ivan (Šturmovci), Rinar menujem Naši preminuli pevci, naj izposta- tudi sami prepevali. S tem so postali po- Konrad (Spuhlja), Sok Toma (Borovci), vim imena obeh, ki v brošuri nista bila zapi- memben èlen v èasu 40 let in èeprav so po Veršiè Alojz (Markovci), Veršiè Marjan sana: Mirko Mlinariè - Cencov iz Markov- daljšem ali krajšem obdobju prenehali, jih (Spuhlja), Veseliè Tonèi (Mala vas), Visen- cev ter Martin Meznariè - Huekov iz Mar- še vedno obèutimo kot pevce. jak David (Prvenci), Zelenik Jernej - Arni kovcev. Obisk koncerta ali morda tudi kdaj kakšne (Markovci), Zelenik Konrad (Spuhlja), Ze- Naši preminuli pevci: Bezjak Janez - zboro- pevske vaje, kakšnega praznika ali spomin- lenik Marko (Markovci) in Zmazek Janez vodja (Bukovci), Bezjak Janez - Joekov skega dogodka, je najlepši dokaz, da niso (Bukovci). (Markovci), Bezjak Janez - Franèov stric pozabili na zbor in da od zbora niso pozab- V zahvalnem nagovoru MoPZ Markovci (Markovci), Bezjak Marjan (Borovci), Bra- ljeni. Ta drugi seznam velja torej njim - sem se vprašala: »Smo se vsi v MoPZ in bli- èiè Stanko (Spuhlja), Golob Franc - Fošna- bivšim pevcem MoPZ Markovci. To so: zu njemu dovolj zahvalili in se poslovili od rov (Markovci), Klinc Martin (Markovci), Arkliniè Slavko (Markovci), Bezjak Ivan vseh moških, ki smo jim v brošuri posvetili Korošec Alojz (Zabovci), Korošec Franc (Zabovci), Bezjak Janko (Bukovci), Bezjak strani 78 in 79?« (Bukovci), Kristoviè Franc (Spuhlja), Kos- Dušan (Spuhlja), Bombek Konrad (Spuh- Èe se nismo, naj to tiho storijo verzi iz pesmi tanjevec Milan (Spuhlja), Kukovec Franc lja), Cimerman Franc (Markovci), Janeko- Slovo (pater Mirko Pihler: Prameni svetlo- (Prvenci), Liponik Joe (Markovci), Mez- viè Miro (Spuhlja), Janekoviè Slavko be), ki jih ponavljam v tem zapisu: Podaj mi nariè Martin (Markovci), Miklošiè Janko (Markovci), Forštnariè Andrej (Bukovci), roko, poglej me v oko, besedico reci v slovo, (Ptuj), Mikša Martin (Zabovci), Milošiè Kekec Iztok (Borovci), Kelenc Franc (Budi- laje ti bo. Franc (Bukovci), Mlinariè Mirko (Mar- na), Kelenc Viktor (Ptuj), König Henrik Temu dodajam: podam ti roko, ti pogledam kovci), Praš Franc (Ptuj), Simoniè Alojz - (Spuhlja), Klinc Vlado (Spuhlja), Korošec v oko, besedico reèem v zahvalo, v slovo. Martinèov, eden izmed pobudnikov za us- Stanko (Markovci), Kostanjevec Konrad Laje mi bo. Laje nam bo. Hvala vsem z tanovitev MoPZ (Markovci), Slameršak (Mala vas), Kostanjevec Marjan (Stojnci), obeh seznamov. Martin (Markovci), Slameršak Peter (Za- Kostanjevec Primo (Stojnci), KukovecAn- bovci), Strelec Franc (Budina), Štrafela ton - Becov (Bukovci), Lesjak Ivan (Nova Karolina Pièerko

Napovedujemo

Koncert Marijinih in majniških pesmi in poèastitev 10-letnice delovanja KUD Markovski zvon. Nastopajo: Otroški cerkveni pevski zbor Zvonèek in Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko. Koncert bo v soboto, 31. 5. 2008, ob 19. uri v cerkvi Sv. Marka.

2. pomladni koncert pod naslovom: Tam, kjer sem doma - od slovenske narodne, Avsenikove do zimzelenih melodij. Nastopa Komorni zbor KOR ob spremljavi komornega simfoniènega orkestra. Koncert bo v nedeljo, 15. 6. 2008, ob 19. uri v veènamenski dvorani Markovci.

14 Glasilo obèine Markovci Priloga

URADNE OBJAVE

OBÈINAMARKOVCI Obèinski svet Markovci 43, 2281 MARKOVCI 788 88 80, 788 88 81 e-naslov [email protected]

Na podlagi 21. èlena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS UPB1 (Uradni list RS št. 100/2005) in 16. èlena Statuta Obèine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obèin št. 15/2006) je obèinski svet obèine Markovci na 14. seji dne 17. 4. 2008 sprejel naslednji

SKLEP o ceni meseène naroènine KTV sistema Markovci

Cena meseène naroènine KTV sistema Markovci, znaša od 1. 5. 2008 dalje 11,00 € meseèno po naroèniku. Naroèniki plaèujejo naroènino na transakcijski raèun najemnika in upravljalca omreja KKS Markovci drubo Teleing, d.o.o. odprt pri NLB št. 02434-0019818888.

Sklep zaène veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obèin, uporablja pa se od 1. 5. 2008

Številka: 301-0005/2007 Datum: 17. 4. 2008

Franc KEKEC, upan obèine Markovci

15 Maj 2008 Uradne objave

Na podlagi 2. in 213. èlena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proraèuna Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 132006) in 16. èlena Statuta obèine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obèin št. 15/06) je Obèinski svet obèine Markovci na svoji 14. seji, dne 17. aprila 2008 sprejel

PRAVILNIK o dodelitvi proraèunskih sredstev za humanitarne namene

1. èlen Ta pravilnik doloèa postopek in kriterije za dodelitev sredstev, zagotovljenih v obèinskem proraèunu za sofinanciranje humanitarnih programov, projektov oziroma dejavnosti prejemnikov proraèunskih sredstev Obèine Markovci, ki nimajo trnega pomena.

2. èlen Sredstva, dodeljena na podlagi tega pravilnika, niso namenjena aktivnostim politiènih strank.

3. èlen V posameznih proraèunskih postavkah Obèine Markovci se lahko zagotavljajo sredstva za namene sofinanciranja humanitarnih dejavnosti, prireditev, dogodkov, projektov, aktivnosti, katerih organizator ali soorganizator je fizièna ali pravna oseba na razliènih nivojih (nivo društva oziroma druge organizacije, krajevni nivo, medobèinski nivo, dravni nivo, mednarodni nivo).

4. èlen Upravièencem se lahko po namenu dodelijo finanèna sredstva najveè do: 50,00 € za aktivno delovanje organizacije izven obmoèja obèine Markovci 100,00 € za aktivno delovanje organizacije izven obmoèja obèine Markovci, v katero so vkljuèeni obèani obèine Markovci; 150,00 € za aktivno delovanje organizacije na obmoèju obèine Markovci 200,00 € za sofinanciranje programov na obmoèju obèine Markovci nad 200,00 € za sofinanciranje prireditev po posebni odloèitvi komisije v skladu z doloèbami tega pravilnika, z ustrezno obrazloitvijo in utemeljitvijo.

5. èlen Upravièenci dodelitve proraèunskih sredstev po tem pravilniku so: 1. fiziène in pravne osebe s stalnim prebivališèem oziroma sedeem v obèini Markovci; 2. fiziène osebe s stalnim prebivališèem v drugi obèini, èe prireditev organizirajo na obmoèju obèine Markovci; 3. pravne osebe s sedeem v drugi obèini, èe so njihovi èlani obèani obèine Markovci ali pa prireditev organizirajo na obmoèju obèine Markovci; 4. Pravne osebe s sedeem v drugi obèini.

Do dodelitve proraèunskih sredstev po tam pravilniku ni upravièena tista fizièna ali pravna oseba, ki so ji bila za isti namen e odobrena sredstva iz drugih postavk proraèuna obèine Markovci v tekoèem proraèunskem letu.

16 Glasilo obèine Markovci Uradne objave

6. èlen Sredstva iz 1. èlena tega pravilnika se lahko dodelijo na podlagi javnega razpisa. Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija v skladu z 12. poglavjem (postopki dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja …) Pravilnika o postopkih za izvrševanje proraèuna Republike Slovenije. Javni razpis je odprt do porabe sredstev.

Prosilci se lahko prijavijo na javni razpis za namen porabe sredstev iz posameznih proraèunskih postavk kadarkoli v okviru tekoèega proraèunskega leta, vendar najkasneje do 30. novembra za tekoèe leto.

7. èlen Komisija iz 6. èlena tega pravilnika se praviloma sestane 3 x (tri krat) letno po preteku 4 mesecev.

Komisija pri odloèanju o oblikovanju predloga upošteva predvsem pomembnost humanitarnega delovanja in prireditve za obèane obèine Markovci in prièakovano udelebo oziroma odziv. O dodelitvi sredstev odloèi upan s sklepom na podlagi predloga komisije.

8. èlen Prijave - vloge se obravnavajo štiri-meseèno do porabe 1/3 (ene tretjine) celotnih sredstev na razpisanih proraèunskih postavkah, razen v primeru, ko komisija oceni, da je v doloèenem kvartalu dodeljenih manj kot 1/3 sredstev in se lahko v prihodnjem obdobju dodeli temu primerno veè sredstev. Letno se vloge obravnavajo do porabe vseh razpisanih sredstev.

9. èlen Dodeljena sredstva se lahko uporabijo samo za namen, za katerega so bila dodeljena. V primeru, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, se morajo sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

10. èlen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodelitvi proraèunskih sredstev za izbor projekta ali prejemnika za sofinanciranje dejavnosti, programov ali projektov prejemnikov proraèunskih sredstev Obèine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obèine št. 26/06).

Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obèin in zaène veljati naslednji dan po objavi.

Številka: 007-0003/2008 Datum: 17.4.2008 upan obèine Markovci Franc KEKEC

17 Maj 2008 Uradne objave

Na podlagi 16. èlena statuta Obèine Markovci (Uradno glasilo slovenskih obèin št. 15/06) in Odloka o priznanjih obèine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik, št. 4/2000 in Uradni list RS št. 26/2004) je Obèinski svet obèine Markovci na seji dne 17. aprila 2008 sprejel

Odlok o spremembi odloka o priznanih obèine Markovci

1. èlen

V Odloku o priznanjih obèine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik, št. 4/2000 in Uradni list RS št. 26/2004) se v drugem èlenu doda toèka4. Pohvala obèine Markovci .

2. èlen

Doda se 5.a èlen z naslednjo vsebino: Pohvala obèine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica).

3. èlen

Ta sprememba odloka se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obèin in zaène veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se za podelitev priznanj e za leto 2008.

Markovci, dne 17.4.2008

Franc KEKEC upan obèine Markovci

18 Glasilo obèine Markovci Kultura

Knjigi Iz korantove deele - obèina Markovci - o naših krajih in ljudeh - na njeno pot!

… ne katerakoli knjiga, temveè knjiga o nas, o naših vaseh in vsej obèini Markovci, o naši preteklosti in sedanjosti, s pogledom v bodoènost, o naših ljudeh, navadah in posebnostih, o naši fari in cerkvi sv. Marka, o naši osnovni šoli od nekdaj do danes … Takosem zapisala v sestavku o nastajanju knjige o Markovcih v decembru 2007.

Danes je knjiga pred nami in mnogi ste jo stavitvi Knjige o najbr ne le videli, temveè tudi prelistali, Markovcih - bilo je obèudovali njen privlaèni videz, prepoznali 23. aprila 2008 v po- ljudi in dogodke na lepih fotografijah, mor- roèni dvorani obèine da prebrali kak sestavek … Gotovo ste od- Markovci. Tedaj krili tudi kakšno neljubo napako v èrkah in sem ji tudi namenila podatkih. Naj tu omenim, da sem sama hitro svoje osebno posve- opazila in popravila letnico rojstva v zapisu tilo in zaelela, da ne Janko Romarin, gostilnièar in športnik (na postane le dobrodo- strani 450). Torej 1949 v 1940, kar se je lah- šel gost v vsaki dru- ko zgodilo tudi v katerem od drugih zapisov. ini, temveè pravi A pravkar omenjeno mi seveda ni moglo druinski èlan. Ui- odvzeti niti malo resniènega veselja, pono- vala sem ob predsta- sa, sreèe in celo nekake pobonosti ob pr- vitvi knjige tedaj in vem sreèanju s prvo knjigo o Markovcih. Is- tudi dva dni kasneje kreno upam, da se bo enako godilo vsem na osrednji priredit- vam, ki vam je knjiga prvenstveno namen- vi ob obèinskem jena in ste jo e sprejeli: morda na kateri od prazniku in vesela mnogih prireditev ob 9. prazniku obèine semNapis bila, pod ko sliko mi je v Foto: Franci Novak Markovci. Morda v zahvalo in priznanje, pa ponedeljek po vseh tudi kot spodbudo k nadaljevanju uspešnega praznovanjih v Mar- dela. Veselasem bila tudi novice iz razgovo- kovcih g. Savo, eden ra z upanom Francem Kekcem, ki je pono- od avtorjev pri obli- vno dejal, da ljudje (obèani) pridno prihajate kovanju, ob sreèanju po knjigo na dogovorjeni kraj, torej v našo pred obèinsko stav- obèinsko stavbo. In ne le to: za knjigo se bo povedal: »Zdaj so zanimajo tudi ljudje od drugod (vsi niti niso tukaj e vsi izvodi naši razseljeni rojaki), ki so jo sluèajno vi- knjige!« Ne le vese- deli, slišali o njej in bi jo eleli imeti v svo- lo, kar prijetno me je jem domu. presenetila iskrena Naj ta moj zapis ne deluje kot hvala, še manj èestitka prijateljice kot samohvala, vendar je res: na Knjigo smo Fefke, ki mi je ob njeni avtorji z vsemi sodelavci resnièno po- prihodu iz cerkve nosni. Sama sem prav v zvezi z njo doivela stisnila roko, èeš, nekaj posebno sreènih nakljuèij: lahko sem vem, kako si si ele- videla, vonjala, poboala … nekaj njenih pr- la, da bi nastala ta knjiga in glej, uspelo vam je povedal, da so v knjigi tudi naše lastovi- vih izvodov v studiu S Kolibri na Ptuju. Lah- je. In je takoj dodala še neko svojo drobno ce.« Res sem jih našla na strani 108 - gnezdo ko sem ji izrekla dobrodošlico na pred- radost: »Gospod Marjan Petek, fotograf, mi treh mladièev, ki jim je mati prinašala hrano. Naj ob koncu tega zapisa dodam neko iskre- no eljo vseh nas, ki smo se s takim delom veèinoma sreèevali prviè v ivljenju: zdaj, ko jo imamo in jo imate e tudi pri sebi do- ma, bomo veseli vaših besed o njej, saj smo sami povedali e mnogo in si elim samo še to: prijazno jo sprejmite, potem pa jo odlo- ite na tako mesto, kjer bo dovolj daleè pred prehitrim unièenjem in dovolj blizu, da jo boste poboali s pogledom in celo zaèeli, nadaljevali in konèali brati, pa zaèeli zno- va… Neka pesem nam iskreno svetuje: Kadar hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rone cvetlice … Pozimi do snene kraljice … V knjigi do zadnje vrstice! Sreèno pot do vseh naših ljudi, draga knjiga! Urednica knjige o Markovcih Slavica Pièerko Peklar Foto: Laura Karolina Pièerko

19 Maj 2008 Kultura

Spomladanske aktivnosti v KUD Markovski zvon

Letošnje spomladansko prebujanje narave se je zaèelo skupaj s cvetno nedeljo, ko je potekal tradicionalen blagoslov zelenja - presmecev. Kljub vetrovnemu vremenu se je pred cerkvijo zbrala mnoica faranov z majhnimi in tistimi velikimi presmeci, ki jih je blagoslovil upnik Janez Mauèec. Sledilo je sveto tridnevje z vstajensko procesjo na Velikonoè. Po dolgem postnem èasu so orgle zabuèale z moènimi glasovi. Na koru se je zaslišala slovesna Aleluja. Za nas pevce je velikonoèni èas najlepši, saj so pesmi vesele in ljudje jih radi poslušajo ter vèasih tudi zraven zapojejo.

Kot je znano, pevski sestavi Kulturno V èasu praznovanja našega obèinskega pra- li godbeniki markovske godbe na pihala pod umetniškega društva Markovski zvon, ne znika je na Ptuju potekala revija pevskih vodstvom Helene Bezjak. Farani so letos prepevamo samo pri svetih mašah. e nekaj zborov pod naslovom Veèerna pesem 2008. spet dokazali, da spoštujejo farni praznik in let se udeleujemo cerkvenih in prosvetnih Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko je do zadnjega kotièka zapolnili notranjost revij. Letos je z nastopom zaèel Otroški svoj nastop uspešno opravil v soboto, 26. 4. cerkve. Slavnostno mašo je vodil upnik Ja- cerkveni pevski zbor Zvonèek. Nastop na 2008. Pod vodstvom zborovodkinje Polon- nez Poljanšek ob somaševanju domaèega Glasbenem vrtiljaku 2008, ali bolj znani ce Strelec Èuš je zapel tri pesmi: Pa se sliš', upnika. Zbor je na koru pod vodstvom zbo- reviji mladinskih pevskih zborov, ki je Ride The Chariot in Pri Bogu poèiva moja rovodkinje Polonce Strelec Èuš in organista potekal 27. 3. 2008 v osnovni šoli Markovci, duša. Andreja Krambergerja, izvedel Slovensko je bil nov izziv za mlade pevke in voditelja Na svoj nastop, na reviji malih pevskih mašo skladatelja Vrabca Ubalta. Pri maši pa Alenko in Gregorja. Nastopali so v "kon- skupin, se še pripravlja Komorni zbor Kor, so prepevali tudi nepogrešljivi Zvonèki. kurenci" samih osnovnošolskih zborov. Po ki v teh dneh pridno vadi tudi za prihajajoèi Naporni aprilski dnevi so bili za nas pevce mnenju strokovne ocenjevalke Alenke Kor- se pomladni koncert, ki bo v sredini meseca "poplaèani" z izredno doivetim izletom v par so se Zvonèki odrezali odlièno, saj so junija. Medugorje in naprej v Dubrovnik ter zak- presenetili s sprošèenim nastopom in dobro V mesecu aprilu so se zraven revij vrstili še ljuèkom v Bibinju pri Zadru, kjer je Mešani zapetimi pesmimi, ena od treh pesmi je bila nastopi na prireditvah ob praznovanju ob- cerkveni pevski zbor Sv. Marko izvedel celo šestglasna. Zborèek je nastopal pod èinskega praznika in našega farnega zavet- koncert. vodstvom Gregorja Zmazka in ob spremlja- nika sv. Marka. Zvonèki so se predstavili na Pevci MeCPZ Sv. Marko smo se torej v to- vi Andreja Krambergerja na klavirju. prireditvi ob izidu nove knjige o Markovcih, rek, 29. 4., podali na pot proti Medugorju. Sledila je revija cerkvenih pevskih zborov, sledil je 25. april - god našega zavetnika Sv. Na pot smo krenili izpred verouènih uèilnic ki jo organizirata dekaniji Ptuj in Zavrè. V Marka. V uvod na osrednjo obèinsko prosla- v Markovcih okrog 21. ure. Kot se za zbor cerkvi Sv. Vida na Vidmu se je v nedeljo, 6. vo je bila v cerkvi slovesna maša ob somaše- spodobi, nas je na vsakem koraku sprem- 4. 2008, zbralo 14 upnijskih zborov obeh vanju treh upnikov: našega rojaka p. Fran- ljalo ubrano petje, ki je utopilo svojo zadnjo melodijo v poznih jutranjih urah, ko je zaspala še druga polovica avtobusa. Naslednji dan smo zgodaj zjutraj prispeli v Medugorje. Kmalu po nastanitvi smo se podali na Crnico, kraj prvih prikazovanj. Sprehodili smo se tudi po oazi miru, ki je s svojo lepoto privabljal mnoge obiskovalce. Popoldanski èas smo izkoristili za prijetno druenje, manjše nakupe in poèitek, saj sta nas vonja in vzpon dodobra utrudila. Pozno popoldan je bila v osrednji upnijski cerkvi maša narodov, katere se je udeleilo veè ti- soè romarjev, ki so spremljali mašo v cerkvi in vse okrog nje. Na dan 1. maja smo sodelovali pri daritvi svete maše, ki je potekala v slovenskem je- ziku, kasneje pa se podali na Krievac po strmi kamniti poti, ki vodi na vrh in opravili pobonost krievega pota. S pesmijo smo se kmalu poslovili od Medugorja in s tem nekako zakljuèili naše romanje. Odpeljali smo se proti Mostarju, kjer smo si ogledali stari del mesta in doiveli pravi skok v reko Markovski pevci pri romarski cerkvi v Medugorju Neretvo z obnovljenega mosta. Reka Neret- Foto: Arhiv društva va nas je spremljala ob naši poti proti morju, kjer se v zeleni delti, polni nasadov slastnih dekanij, med katerimi sta bila tudi naša dva èiška Obrana, završkega upnika Joeta mandarin, izliva v morje. Pozno popoldne zbora: Zvonovi in Zvonèki. Nastop je zaèel Pasiènjeka in domaèega upnika Janeza smo prispeli do Dubrovnika in sklenili, da Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko pod Mauèeca. Iz cerkve smo se pevci kar direkt- bosta to dva dneva prijetnega druenja, vodstvom zborovodkinje Polonce Strelec no preselili v veènamensko dvorano, kjer spoznavanja mesta in okolice, dva dneva Èuš, nakar so na oder pristopili Zvonèki in smo popestrili bogat kulturni program prire- prijetnih trenutkov, zabave in hkrati oddiha. skupaj z odraslim zborom zapeli pesem Zo- ditve. Ure so urno tekle proti veèeru, ko se je pri- pet je Velika noè. Vodenje Zvonèkov pa sta Na Markovo nedeljo je bilo zopet veselo in èela odvijati glavnina dogajanja. Rujna si razdelila Alenka Roanc in Gregor Zma- predvsem mogoèno. Zunaj pred cerkvijo so kapljica in ubrano petje je našlo skupni je- zek. s promenadnim koncertom farane pozdravi- zik.

20 Glasilo obèine Markovci Kultura

Vse dogajanje smo kmalu iz hotelskih sob dela, ker so se bojda eleli odpoèiti in je bilo binje, so nam ponudili ponovni nastop v preselili na parkirišèe, kjer nas je èakal av- kar naenkrat jutro, naslednji dan. Za nami je Bibinjah. Ob našem petju so se navdušili tobus. Verjetno bi bilo malo èudno, èe bi se bila neprespana noè, ko smo se odpeljali v tudi turisti iz sosednje Avstrije in nas tudi malo pred polnoèjo podali na ogled Dubrov- samo mesto Dubrovnik in si ogledali zna- oni povabili v goste. Zadovoljni in polni no- nika, kajne? menitosti. Zapeli smo na glavnem trgu in vih izkušenj smo se podali proti naši lepi Torej, t.i. druga polovica avtobusa je pri- poeli aplavz obèinstva, med katerim smo Sloveniji, z eljo, da se na takšne izlete po- redila BUSparty. V naši drubi sta bila nam- našli tudi naše znance, s katerimi smo se damo še veèkrat. Naš zbor namreè zdruuje reè tudi šoferja, ki sta z veliko mero izvirno- sreèali po nakljuèju. Z ladjo smo se odpeljali vse generacije, ki se enotno povezujemo, saj sti predlagala kraj zabave. Èe samo ome- tudi na otok Lokrum in tam preiveli mirno nenazadnje pojemo Bogu v èast, nam pa v nim, da smo se zavrteli ob glasbi, zapeli toli- popoldne v drubi narave, ki se je kar po- veselje. ko pesmi, da je za naslednji dan bilo vpraš- nujala za obisk. Najbr pa bo dralo tudi tole: Glasba je naj- ljivo funkcioniranje naših glasilk, boste tudi Èetrti dan našega izlet smo se odpravili proti br enkraten primer, da bi lahko bila - èe ne sami verjetno mnenja, da smo se zelo zaba- Bibinjam pri Zadru, kjer smo za vse eljne bi izumili jezika, izgovorjave besed, analize vali. Ta zelo naj ostane zavit v obilico skriv- poslušalce v tamkajšnji cerkvi priredili kon- idej - komunikacija duš. Mar ne? nosti, saj tudi prva polovica avtobusa do cert. Po zaslueni veèerji in dogovorih za današnjega dneva vseh potankosti ni izve- nadaljnje sodelovanje z upanom mesta Bi- Anja Hameršak Orgelski koncert ob obletnici blagoslova novih orgel

V sklopu prireditev ob praznovanju obèinskega praznika je 22. 4. 2008 v cerkvi Sv. Marka potekal orgelski koncert. Natanko leto dni je minilo, odkar so prviè na koru markovske cerkve mogoèno zadonele nove orgle. In enako mogoèno so se oglasile prav na zaèetku koncerta, ko je Andrej Kramberger ponovno zaigral Introduction-Choral Léona Boëllmanna.

Po uvodnih besedah predsednika KUD Mar- Hrga, s katero sta skupaj zaigrali dve sklad- glasbo, nam poslušalcem, v globino naših kovski zvon Darka Meznarièa in domaèega bi. Da so orgle primeren instrument za spre- duš. Poslušalcev se je na tokratnem koncer- upnika Janeza Mauèeca se je s svojo sklad- mljavo k vokalu sta skupaj dokazala Nina in tu zbralo e veè kot na podobnem v lanskem Napis pod sliko Foto: Franci Novak bo predstavila mlada organistka Metka Go- domaèin Gregor Zmazek, ki obiskuje 4. letu, kar pomeni, da orgelska glasba pridobi- lob iz Markovec. Lani - ob blagoslovu novih letnik solo petja na glasbeni šoli Karol Pahor va na popularnosti tudi pri nas. markovskih orgel se je navdušila nad orgel- Ptuj pri prof. Samu Ivaèièu. Koncertni prog- Zadovoljen s slišanim in videnim (na video sko igro in se v jeseni 2007 vpisala v pouk ram je Nina Štalekar konèala z mogoènim platnu) je bil tudi naš upan Franc Kekec, ki oglarstva na zasebni glasbeni šoli v samos- Preludij in fuga v e-molu Johanna Sebastia- se je ob koncu koncerta zahvalil vsem nasto- tanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Njena pro- na Bacha, ki je dejansko napolnil vse pišèali pajoèim in organizatorju. fesorica je Nina Štalekar. V soboto, 19. apri- z zrakom in nato ponesel velièastno melodi- V letošnjem letu bomo še veèkrat prisluhnili la, se je e uspešno predstavila na reviji mla- jo po celotni cerkvi. virtuozom na "naši kraljici" zato e sedaj va- dih orglavcev pri sv. Trojici v Slovenskih Prijeten koncert je z izbranimi mislimi po- bljeni. Obvešèeni boste zagotovo! goricah. vezovala Anja Hameršak ter tako usmerila Naslednje tri skladbe je na svojem najljub- Darko Meznariè šem instrumentu - kot veèkrat reèe, zaigral Andrej Kramberger. Andrej je po zakljuèeni niji glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju iz klavirja nadaljeval šolanje na Nadškofijski orglarski šoli v Mariboru, kjer obiskuje 3. letnik orgel pri prof. Marjeti Urbaniè. Od leta 2000 je pevec v upnijskem zboru, kot markovski organist pa deluje od leta 2003. Osrednja gostja koncerta je bila Nina Štale- kar, ki prihaja iz Slovenj Gradca. Po zaklju- èeni umetniški gimnaziji v Velenju - smer orgle, se je odloèila za študij orgel na salz- burškem Mozarteumu, kjer je leta 2006 z odliko diplomirala. V študijskem letu 2006/ 07 se je izobraevala na Kraljevi danski akademiji za glasbo v Kobenhavnu, sedaj pa nadaljuje podiplomski študij orgel na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu v Nemèiji. Za seboj ima številne nastope doma in v tujini, koncertira tudi v komornih zasedbah. Na dravnih tekmovanjih mladih glasbenikov je prejela e veè nagrad, njen najveèji uspeh pa je 1. nagrada na 6. Evropskem tekmovan- ju mladih orglavcev v Ljubljani. Od septem- bra 2007 pouèuje orgle na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Na koncertu se je predstavila v solo in ko- Na nove orgle v Markovcih so zaigrali e številni organisti. morni zasedbi skupaj s flavtisko Mojco Sok Foto: Martin Ozmec

21 Maj 2008 Kultura

Preljub si mi o rajski svet

Preljub si mi o rajski svet, kjer bival sem mladosti let … To je ena izmed 12 èudovitih ljudskih pesmi, ki so jih Zabovske ljudske pevke, ki kot sekcija delujejo v okviru folklornega društva, posnele konec meseca aprila.

Kot je poudarila vodja ljudskih pevkAngela to tudi zelo zanimivo za naše zanamce in bo- in podelitvi pridruila Nea Mikša, ki je lani Liponik, snemanje zgošèenke pomeni neo- doèe strokovnjake, ki bodo prouèevali ljud- prenehala aktivno prepevati v skupini, toda majno vrednost ohranjanja ljudskih pesmi, sko petje. kljub letom je še èila in je bila vesela, da je znaèilnih za naše kraje. To ni »komercialni Naše pevke so na slavnostni prireditvi ob bila med nami. projekt«, kot dandanes mnogokrat slišimo, 70-letnici FD prejele tudi prestina priz- Predvsem bi se tudi rade zahvalile Janku èeprav smo ga e nekaj èasa naèrtovale, nanja: zlate Gallusove znaèke in priznanja Šmigocu, ki nam je zvokovno in tonsko temveè preprosto - vzeti si prosti èas za vaje za veè kot 30 let aktivnega petja ljudskih omogoèil snemanje, in ravnatelju osnovne in snemanje. pesmi. Ta priznanja so le še ena izmed mno- šole. Ob izidu zgošèenke, to bo predvidoma To je uradno druga izdaja zgošèenke, vendar gih, ki so jih prejele v vseh teh letih. Vsem jeseni, bomo seveda poroèali tudi v Listu iz so pevke veèkrat interno snemale še na au- nam pevkam in najbr še mnogim drugim, Markovcev. dio kasete, kjer so ohranjene ljudske pesmi, nam je bilo v èast, da se nam je na prireditvi vendar posnetki niso tako kakovostni kot Marija Prelog zdaj. Veè ali manj nam je vsem znano, da je sku- pino »Zabovske ljudske pevke« ustanovila legendarna Terezija Maroh uradno 1972 leta in od takrat naprej še vedno nepretrgoma de- lujejo. Liza Muhiè, Tila Kukovec, Nea Mi- kša, malo kasneje se je pridruila še Angela Liponik, so »stare pevske maèke«, kot se rade pošalimo me mlajše, ki se ljudskega petja uèimo od teh preprostih ena, ki jim je ljudska pesem bilo dana e v zibelko. Še po 50 in veè letih se spominjajo nekaterih pes- mi; ena se spomni nekaj besedila, druga se spomni melodije, tretja spet nekaj besedila … Liza in Angela si celo po telefonu pojeta, da pride do celotne pesmi. Pri mlajših pev- kah je to seveda drugaèe - me se tega zanosa do ljudske pesmi šele uèimo, vsaj zase smem tako reèi. »Originalne« pevke imajo znaèilen ljudski glas, me mlajše pa se ga uèi- mo, zato je tako pomembno, da se ljudska pesem ohranja s posnetki, pa èeprav ima e skoraj vsaka vas svoje ljudske pevce, ima Zabovske ljudske pevke so pred èasom snemale pesmi za izdajo zgošèenke. vsaka skupina svoje znaèilnosti. Seveda je Foto: MZ Proslava ob dnevu upora proti okupatorju »Moja pesem ni le moja pesem, to je krik vseh nas! Moja pesem ni le moja pesem, to je boj vseh nas.« S temi Kajuhovimi verzi nas je Prosvetno društvo Prvenci-Strelci povabilo na proslavo ob Dnevu boja proti okupatorju.

Osemnajst mladih ljudi je zaèutilo, da je iz zgodbe vzel nekaj svojega. Meni je os- moriji druge svetovne vojne. Opomniti so morajo ob tem prazniku nekaj povedati. talo to, da sem ponosen, da imamo takšne nas hoteli, da imamo svojo dravo-domovi- Domen Zver jih je povezal, ustvarili so mlade ljudi v Prvencih in ti mladi ljudje pri- no, ki je edina. Vendar njim drava s formal- zgodbo, ki nas je popeljala skozi nesmisel jatelje iz ostalih krajev, ki so se sami od sebe no ureditvijo ne pomeni niè, postajajo Evro- vojnih grozot. lotili te proslave. Samo podpora predsedni- pejci. Potrebujejo domovino, domovina je V naši prvenski dvorani smo bili skoraj ka Prosvetnega društva Prvenci Strelci Ja- temelj, da se bodo lahko postavljali ob bok samo Prvenèani. V lepi dvorani je tekel kul- neza Golca je zadostovala. Zraven ponosa, vsem veèjim narodom te Evrope. Med veli- turni program, ki so ga ustvarili naši mladi ki me preveva o ustvarjalnosti mladih, pa ne kimi bodo iskali svoje prilonosti za boljše ljudje. Zgodba je posegla v leto 1930 in se morem, da ne bi tega obèutka razširil na glo- ivljenje. Njihova cena bo merjena z njiho- odvila v letu 1945. Zgodba opisuje dogodke blje bistvo praznika. Zakaj so mladi zaèutili vo kulturo in znanjem. elijo nam sporoèiti, v naših krajih. e to je imelo poseben kul- to potrebo? Ali jim internet, zabava in brez- da tako malo kot nas je, je naša prilonost v turni naboj. Ker so mladi in še poznajo prist- brinost ne zapolnjujejo dneva? Ali èutijo, zdruevanju in ne razbijanju. Vse te misli mi ne ljubezni, so teke trenutke takratnega da je dan boja proti okupatorju takšen praz- je spodbudila proslava, zato je pri meni obdobja povezali z ljubezensko zgodbo. Z nik, ki je prilika, da nam nekaj povedo? dosegla namen. Upam, da bo tudi posnetek vloki recitacij Kajuhovih in Zupanèièevih Mislim, da so nam s tem hoteli povedati, da na kabelski televiziji naše obèine in da bo s pesmi, petjem in muziciranjem ter folklor- naša preteklost nekaj velja. Opomnili so nas širšim spoštovanjem poplaèan trud vsem, ki nim nastopom, je sporoèilo proslave pustilo na granitni kamen pred našim kulturnim do- so sodelovali na proslavi. udeleencu prostor za razmišljanje. Vsak si mom, na katerem so vpisana imena padlih v Franc Visenjak

22 Glasilo obèine Markovci Zrokovroki

Druinska pastorala pred novimi izzivi

Na materinski dan, 25. marca 2008, smo sodelavci upnijske Karitas in OORK povabili v goste Marijo Mauèec Suša, diplomirano teologinjo. Zaposlena je v Škofijskem uradu za druino v nadškofiji Ljubljana, med drugim pa je tudi sestra našega upnika g. Mauèeca.

Tema veèera je bila druina in njen pomen v pastorali. upnijska dvorana je bila nabito polna, tako, da je bila tema zelo aktualna. Marija Mauèec Suša nam je skušala podati smernice za uspešen medsebojni odnos med partnerjema oz. med moem in eno. Dober odnos med parterjema se odraa seveda tudi pri vzgoji otrok. Glede na to, da se zadnjih nekaj let mladi pari niso odloèali za poroène zakonske zveze, so cerkvene poroke zdaj spet postale »moderne« in se statistièno v Sloveniji poveèujejo. Marija Mauèec Suša nam je predstavila pomen zakonskih skupin ter njihovo delovanje in zainteresiranim svetovala, da se vkljuèijo, ali da sami v up- niji ustanovimo zakonsko skupino. Delova- nje takšnih skupin pomaga v vsakodnevnem druinskem ivljenju. Osnova dela v zakon- ski skupini je pogovor o druinskem iv- ljenju (v dobrem in manj dobrem), vrednote in cilji ter kaj hoèemo skupaj doseèi, moli- Napis pod sliko Foto: Franci Novak tev, razmišljanje ob odstavku iz sv. pisma za poglobitev naše vere, izmenjava misli in iz- kušnje pri vzgoji otrok. Dandanes, ko so Foto: Marija Prelog naši otroci okupirani s televizijo in z raèu- nalnikom, je zelo pomembno, da jih znamo upnik Janez Mauèec in njegova sestra Marija Mauèec Suša na obisku v Markovcih z rahloèutnostjo in s pogovorom odtegniti od le-teh ter jih usmeriti k nedeljski maši in pravem smislu) … mu v imenu vseh prisotnih zahvaljujemo. verouku. Poskušajmo jim razloiti, da je Za zakljuèek naj bi prisotni postavljali vpra- Smeli pa smo tudi izkoristiti monost in se tudi to zelo pomembno za njihovo ivljenje. šanja, vendar druinske teme so koèljive in individualno pogovoriti s teologinjo. Zakonci naj bomo dobro ogledalo za svoje ljudje nismo pripravljeni pred mnoico Pari, ki bi jih zanimalo delo v zakonskih otroke, ravno tako stari starši, zato pazimo razpravljati o svojih teavah in skrbeh. Rav- skupinah, se lahko obrnejo na g. upnika, ki na naše besede, ki jih velikokrat nepremiš- no zato pa delujejo zakonske skupine, kjer je jim bo podal informacije. Na Ptuju e delu- ljeno govorimo in se ne zavedamo, da nas le nekaj parov in se razvije odprt pogovor. jejo zakonske skupine, za našo upnijo pa je otroci posnemajo. Vsakodnevno naj nas vo- Prijeten veèer smo zakljuèili z molitvijo, s to nov izziv za ustanovitev le-te. dijo vrednote ljubezni (do sebe in svojih bli- prigrizkom in pijaèo, ki ju je g. upnik s so- njih), poštenosti, iskrenosti, poninosti (v delavci pripravil v èast materam, za kar se Marija Prelog Dobrodelni Markov bazar Na sestanku upravnega odbora OORK Markovci pred dvema mesecema smo podali predlog, da bi na Markovo nedeljo, 27. aprila 2008, postavili stojnico, kjer bi lahko prodajali izdelke in bi zbrana finanèna sredstva namenili otrokom za kritje stroškov letovanja šole v naravi. Tako smo z razliènimi predlogi prišli do zakljuèka, da se poveemo z upnijsko Karitas in k sodelovanju povabimo Društvo podeelskih ena. Dogovorili smo se, da prispevamo predmete oziroma izdelke, jih ovredno- timo od enega do deset evrov, prodamo in tako zberemo finanèna sredstva ter jih namenimo otrokom.

Zbrali smo raznolike predmete. Èlanice spevali pa so s prostovoljnim prispevkom. V imenu prejemnikov se zahvaljujem vsem, Društva podeelskih ena so prispevale pre- Izdelki, ki so nam ostali, bodo na voljo za ki ste karkoli darovali, in vsem, ki ste bili cej roèno našitih prtièkov, slik, vloeno ze- prodajo ob razliènih prireditvah po obèini. pripravljeni pomagati, med drugim tudi lenjavo, sadike, èlani Karitasa in OORK Zbrana finanèna sredstva smo v sodelovan- èlanom Turistiènega društva. Verjamem, da smo prispevali igraèe, razliène spominke, ju s pedagoginjo osnovne šole predali v ted- bo dobrodelni Markov bazar postal tradicio- biuterijo in še in še … Zbrali smo veè kot nu RK od 8. do 15. maja. Potrudili smo se, da nalen. sto artiklov. smo jih pravièno razdelili. V letošnjem letu Na »egnanjsko« nedeljo smo se predstavili so namreè potekale prireditve v tednu Marija Prelog na treh stojnicah in jih poimenovali »Mar- Rdeèega kria pod sloganom »Prijetno kov bazar«. Z izvedenim smo bili veè kot otroštvo«. Z našo akcijo smo doprinesli vsaj zadovoljni, saj smo zbrali 350 €, ki jih bomo kanèek tega. Delovanje RK v obèinskem in namenili socialno ogroenim druinam, ozi- širšem okolju smo predstavili tudi uèencem roma otrokom. Nekateri niso niè kupili, pri- 4. in 5. razredov naše šole.

23 Maj 2008 Gasilstvo

Pouèna taktièna vaja gasilcev in civilne zašèite

Gasilec operativec ali pripadnik civilne zašèite (CZ) je nekaj posebnega v vseh humanitarnih društvih, ki so vkljuèena v sistem zašèite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesreèami. Vsi operativni èlani v PGD morajo biti strokovno, psihièno in fizièno usposobljeni za opravljanje nalog v sistemu zašèite, reševanja, gašenja, samozašèite in zašèite svojega sotovariša ob morebitnih nesreèah. V Obmoèni gasilski zvezi (OGZ) Ptuj, v zagorelo. Namen vaje je bil vzpostaviti ob- bil prisoten, je zelo zadovoljiva, vsekakor pa katero so vkljuèena obèinska poveljstva èutek sreèanja z ognjem v notranjem poa- je potrebno vaditi še naprej, predvsem zara- obèin Markovci, Zavrè, Cikulane, Ptuj in ru. Napadalci iz vseh društev so imeli pri- di varnosti sebe in vsestranske usposoblje- Hajdina, je po programih poveljstev in lonost vaditi, kako resnièno posredovati in nosti gašenja in reševanja. V akcijo so bila poveljstva OGZ Ptuj poskrbljeno za stro- taktièno pristopiti ob takšnih intervencijah, vkljuèena vsa društva iz OP Markovci s 85 kovno in redno izobraevanje vseh èlanov, pa èeprav je marsikateri napadalec e veli- operativnimi èlani ter vso razpololjivo ga- ki so v društvih vodeni pod operativne eno- kokrat posredoval v resniènih akcijah. silsko tehniko. Deurni društvi sta bili PGD te. Celotno vajo smo si ogledali in nadzorovali Cirkulane in Zavrè. Vsako jesen v mesecu oktobru dajemo po- inštruktorji iz poveljstva OGZ Ptuj in na Na prizorišèu je bilo zelo veliko gledalcev, sebni poudarek prav preverjanju operativ- koncu opravili analizo z vsemi poveljniki kajti takšnega primera resniène vaje v ivo v nih gasilskih enot. Tako pregledamo, kako društev, ki so bili vkljuèeni v vajo. obèini Markovci še ni bilo. Vajo sta si ogle- so operativno-taktièno pripravljene za pos- Zelo pomembno je poudariti, da so vsi gasil- dala tudi upan Franc Kekec in regijski po- redovanje ob morebitnih naravnih in drugih ci napadalci, ki so bili v tej vaji vkljuèeni v veljnik Janez Liponik. nesreèah, s katerimi se sreèujemo skoraj reševanje (notranji napad), opravili teèaj za vsak dan. Vsako pomlad preverjamo opera- nosilca dihalnih aparatov ter napadalca. Ivan Golob, tivne enote ter njihovo pripravljenost na tek- Moja ocena vaje (notranji napad), kjer sem inštruktor OGZ Ptuj

Utrinek iz vaje Foto: MZ movalnem podroèju. Na vajah in tekmovan- KOLEDAR DOGODKOV jih se gasilci ravno tako usposabljajo ter vadijo s skupno opremo. Letošnji pregled 01.06.2008 PGD Nova vas Tekmovanje za pokal Nove vasi (pionirji-ke) vseh enot obèinskega poveljstva (OP) Mar- 07.06.2008 PGD Borovci Tekmovanje za pokal Borovcev (èlani-ce) kovci smo pripravili 11. maja v Prvencih. 08.06.2008 PGD Grajena Tekmovanje društva + tekmovanje OGZ Ptuj Operativna enota iz našega gasilskega dru- štva Prvenci - Strelci ima v skladu z naèrtom 21.06.2008 PGD Bukovci Tekmovanje za pokal Bukovcev (pionirji-ke, èlani-ce) vsako prvo nedeljo v mesecu vaje s skupno 22.06.2008 PGD Nova vas 85. obletnica društva in predaja novega prapora in zašèitno opremo po raznih tematikah o 28.06.2008 PGD Zabovci Tekmovanje za pokal Zabovcev (pionirji-ke) pristopu gašenja in reševanja pred narav- nimi in drugimi nesreèami. Prav v ta namen 29.06.2008 PGD Markovci Tekmovanje za pokal Marka Slamerška (pionirji-ke, èlani-ce) smo 11. aprila pripravili intervencijsko- 29.06.2008 PGD Sp. Velovlek 60. obletnica društva in dan gasilca pouèno vajo na zapušèeni hiši v vasi Strelci. 05.07.2008 PGD Sobetinci Tekmovanje za pokal Sobetincev (èlani-ce) Poveljnik PGD Prvenci - Strelci in vodja intervencije Franc Bezjak je osnoval naèrt 30.08.2008 PGD Markovci Tekmovanje v medobèinski gasilski ligi (9) vaje taktiènega napada, gašenje in reševanje 31.08.2008 PGD Sobetinci 60. obletnica društva in predaja novega prapora iz bivalnih ter kletnih prostorov, kjer je 13.09.2008 PGD Nova vas Tekmovanje v medobèinski gasilski ligi (10)

24 Glasilo obèine Markovci Iz vasi Stojnci

Èastili smo sv. Florjana - zavetnika gasilcev

Maja smo gasilci, zdrueni pod obèinsko poveljstvo Markovci, v Stojncih ponovno proslavili Florjanovo nedeljo. Pod novim vodstvom smo stojnski gasilci praznovanje pripravili kot del našega rednega letnega programa.

Predsednik Dejan Zemljariè ter poveljnik Marko Bezjak sta s pomoèjo ekipe doma- èega društva najprej izvedla e tradicional- no pionirsko tekmovanje za pokal sv. Flor- jana. Letos se je tekmovanja udeleilo osem ekip. Obisk je vsako leto skromen, vendar vemo, da je prvi maj dan, ko ljudje praz- nujejo drugod. Tekmovale so štiri ekipe pio- nirk. Prvo mesto so zasedle ekipe PGD Bu- kovci, drugo Stojnci, tretje Zabovci, èetrto pa Draenci. Prav tako so bile štiri ekipe pionirjev: V tej kategoriji je prvo mesto osvojila ekipa PDG Nova vas, drugo Ptuj, tretje Spuhlja in èetrto mesto Borovci. Tek- movanje je bilo prijetno ter razigrano. In e je bila tu nedelja, ko nas je èakala slav- nostna sveta maša v èast sv. Florjana. Letos smo praznovali petnajst let, odkar smo pos- tavili kip pred domaèo dvorano. V veliko èast nam je bilo, da je maševal pomoni škof dr. Joe Smej. Spremljala sta ga še domaèi farni upnik Janez Mauèec ter upnik iz Zavrèa Joe Pasiènjek. Ob 14. uri so se slav- nostno zbrali gasilci. Prièakala jih je godba na pihala in ob njeni koraènici so mimo Zbrani gasilci v Stojncih na Florjanovo nedeljo Foto: Franci Novak gostov izvedli parado. Na Florjanovi prire- Napis pod sliko Foto: Hedvika Rojko ditvi v Stojncih so nas obiskali podupan navljati ter modernizirati svojo opremo. lili. Kmalu bomo prièeli z obnovo ostrešja obèine Markovci Zvonko Èrešnik, regijski Tako so plani za delo vsako leto visoki. Naše nad garaami. Za nas je to velika investicija, poveljnik Janez Liponik, predsednik OGZ novo vodstvo ima visoke cilje. Verjamem, ki pomeni veliko dela. Ob tem so redna tek- Ptuj Marjan Megliè in obèinski poveljnik da jih bomo izpeljali, saj so odloèni ter movanja, ki se jih udeleuje kar nekaj dese- poveljstva Markovci Milan Majer. Po èastni skrbni, ob sebi pa imajo veliko podporo e tin društva. Rezultati so vedno razveselju- paradi ter nagovorih se je zaèela maša z izkušenih èlanov. joèi. Ob tej priliki pa se v imenu društva tudi blagoslovom gasilcev ter gasilskih vozil. Za nami so letna konferenca, tekmovanje, vsem, ki nam pomagate in priskoèite na po- Delo gasilcev pa ni samo reševati ali poma- Florjanovo. Sedaj nas èaka še Aninska ve- moè, zahvaljujem. gati. Gasilci se morajo izobraevati in ob- selica. Pa se ne bomo samo zabavali in vese- Hedvika Rojko Za obèinski praznik tekmovali nogometaši Letos so obèinski praznik obeleili tudi športniki. V sklopu obèinskih prireditev so se v Stojncih na novem igrišèu z umetno travo pomerili med seboj nogometaši. Tekmovale so selekcije mladih obèine Markovci ter veterani. Druenje je bilo prija- teljsko.

Zbrale so se ekipe od osem do osemnajst let. Igra je bila izve- dena v dveh delih. Prvi dan so tekmovali otroci od osem do štirinajst let, naslednji dan pa se je odvijal dvoboj med osem- najstletniki in veterani. Vse igre so potekale v zelo prijatelj- skem vzdušju, kajti ni bilo borbenih golov za zmago. Na igrišèu v Stojncih se odvija veliko nogometnih tekem. Igralci omenjenega društva so na ligaški lestvici dobro uvrš- èeni. Dobri rezultati pa so bili tudi povod spremembe. Samo igrišèe je bilo premajhno, saj vsi tekmovalci niso imeli dovolj prostora za vsakodnevne treninge. Prièeli so z izgradnjo do- datnega igrišèa. Uredili so igrišèe z umetno travo in razsvet- ljavo, tako da se bodo tekme lahko odvijale tudi v noènih urah. Uredili so okolico ter obnovili slaèilnice in tribuno. Za ljubitelje nogometa so uredili lep športni park. Prav kmalu, v naslednjih dneh, bo uradna otvoritev novega dela. e vnaprej vabijo vse ljubitelje nogometa ter ljudi, ki si elijo narave in sprostitve, da jih obišèejo. Foto: Laura Hedvika Rojko

25 Maj 2008 Osnovna šola Markovci

Italijanski uèenci pri nas na obisku

Pri izbirnem predmetu nemšèina v 7. razredu e od novembra v tem šolskem letu sodelujemo pri E-twinning projektu z uèenci iz italijanske šole Don Rinaldo Baretta. Projekt nosi naslov “Unsere Freunde, ihr Leben” Naši prijatelji in njihovo ivljenje. Sodelovanje smo zaèeli najprej s skupnim internetnim èasopisom v nemškem, italijanskem in v angleškem jeziku, v katerem na internetu objavljamo svoje èlanke, fotografije in novice iz šolskega ivljenja.

Èasopis KORANT IN MENEGINO lahko lièno darilo - kurenta, in upan obèine Mar- èeprav imajo veè ur uèenja. Ne vem, zakaj je najdete na naslovu: kovci Franc Kekec. Po tem so jih uèenci torej potrebno naš šolski sistem in naše http://www2.edu.fi/magazinefactory/maga David Vertiè,Alen Bezjak, Monika Mernik, “neznanje” toliko grajati. zines/Korant_Markovci_Meneghino in na Jan Pihler in David Letonja popeljali po šoli Njihova uèitelja sta zelo pohvalila našo spletni strani OŠ Markovci. V petek, 18. 4., in jim razkazali uèilnice, telovadnico … organiziranost in dober sprejem in drugo pa so se uèenci iz Italije odloèili za obisk na Dan se je nadaljeval z delavnicami v nem- leto smo mi povabljeni k njim v Paino. naši šoli. Tako smo se sreèali s 23 uèenci in z škem jeziku, na katerih so se uèenci najprej Uèenci so zagreti, upamo, da ne bo ostalo dvema uèiteljema. podrobneje predstavili drug drugemu, samo pri eljah in bodo od kod prikapljala Italijanski šolski sistem je malo drugaèen od potem je bil na vrsti kviz v nemšèini o Italiji tudi finanèna sredstva, škoda bi bilo, èe bi našega, zato dvanajstletniki obiskujejo raz- za Markovèane in kviz za Italijane o Slove- se stiki med šolama zaradi denarnih razlo- red 2 a, tam je v navadi, da organizirajo veè- niji. Po skupnem kosilu smo se po 2. uri od- gov prekinili. dnevne izlete v tujino, nekaj denarja pri- pravili še na ogled Ptujskega gradu. Svoje Taka sreèanja uèence pritegnejo, saj so bili makne obèina, nekaj pa sami. V Sloveniji so italijanske prijatelje smo tako spoznali “v pripravljeni marsikaj dodatno postoriti, pri- preiveli dva dni, prespali so v hotelu Botra ivo“. Nauèili smo se veliko, nekaj italijan- praviti predstavitve, referate, prostovoljno v Gorišnici, v èetrtek so si ogledali našo pre- skih besed, spoznali smo italijanske jedi, so nekateri preiveli tudi celo popoldne na stolnico, v petek pa so bili ves dan gostje kraje, obièaje ... V veselje pa nam je, da je Ptujskem gradu. Pa jim dajmo še veè moti- uèencev osnovne šole Markovci. naše znanje tujih jezikov kar dobro, saj proti vacije in jih naslednje leto popeljimo v Prièakali smo jih s kratkim sprejemom, Italijanom ogromno razumemo in znamo Italijo! pozdravila sta jih ravnatelj Ivan Štrafela, ki povedati veè kot samo svoje ime, njihova jim je v spomin na Markovce izroèil simbo- nemšèina in anglešèina sta proti naši bosi, Vida Vajda Še nekaj vtisov naših uèencev Uèence iz Italije smo z veseljem prièakali. Zgodilo se je tudi nekaj, posebej smo uivali ob predstavitvi njihovih kuharskih specialitet. èesar nismo prièakovali. Naš uèenec in punca iz Italije sta se zalju- Tim Vidoviè, 7. r bila. Italijani so nam svojo dravo predstavili s tremi lepimi plakati, ki so bili v barvi njihove zastave. Najveè smo se pogovarjali v nem- Z nekaj sošolci smo spremljali uèence iz Paine na Ptujski grad. Ker v šèini, nekaj pa tudi v anglešèini. Èas je hitro minil in morali smo se avtu ni bilo veè prostora, je naju z Domnom tja odpeljala moja ba- posloviti. Za spomin so nam pustili kape z italijansko zastavo in bica. Malo sva zamudila, ko naju je uèiteljica zagledala, je bila zelo njihovo pecivo. Mislim, da smo se vsi zabavali in nikoli ne bomo vesela. Videli smo dosti starih inštrumentov in ogledali smo si še pozabili tega dneva. druge prostore. Po ogledu smo se odpeljali nazaj v šolo in tam naredi- Patricija Ciglariè, 7. r li še eno skupno fotografijo, od Italijanov pa smo dobili tudi pecivo. Ta dan mi je bil zelo všeè. Uèiteljica Vida nam je naroèila, da našim gostom razkaemo šolo, Peter Vesenjak, 7. r jaz in Bla Jagarinec sva si izbrala najlepši punci. Odpeljali smo jih v razred. V razredu smo se vsi natanèno predstavili, uèiteljica Ilaria iz Ta dan je bil zelo zanimiv, a se je hitro konèal. S Petrom sva šla po Italije nas je nauèila nekaj italijanskih besed. šoli zraven Italijanov še na grad. Podarili so nam colombe, to je peci- Valentin Zupaniè, 7. r vo, ki ga vedno jedo ob praznikih. Domen Valenko, 7. R Italijanski gostje so bili zelo navdušeni nad predstavo naših mask, še posebej kurentov. Potem smo se razdelili v skupine, bile smo zraven lepih fantov. Najprej smo se bolje predstavili, nato smo imeli še kviz. Všeè mi je bilo, da so znali dobro izgovoriti ime našega predsednika Danila Türka. Seveda upamo, da se bomo še kdaj sreèa- li. Štefka Petroviè, 7. r

Uèenci 7. razreda, ki imamo izbirni predmet nemšèino, smo se odpravili v razred z Italijani, oni so nam pred- stavili svoje druine, svojo dravo, jaz inAlen pa sva pri- pravila tudi kviz o Sloveniji. Sreèanje mi bo ostalo v le- pem spominu. David Vertiè, 7. r

Uèiteljica nam je e dolgo obljubljala sreèanje z Italijani, v petek zjutraj pa smo se konèno spoznali. Prvi dve uri nas je imela italijanska uèiteljica, spoznali smo imena Obisk italijanskih uèencev na markovski osnovni šoli barv v italijanšèini, pozneje so sledile predstavitve. Še Foto: OŠ Markovci

26 Glasilo obèine Markovci Osnovna šola Markovci

Veè znaš, veè veljaš

Šolsko leto se blia koncu, z njim pa tudi tekmovanja iz razliènih dejavnosti. V tem obdobju smo se pomerili v naslednjem:

- fizika (mentorica Irena Krianec) - zgodovina (mentorja Melita Vidoviè in iz 8. razreda ter Aleš Strelec, Mojca Kostan- Šolsko tekmovanje iz fizike je bilo 13. 3. ob Milovan Miluniæ) jevec inAnja Jurgec iz 9. razreda. Na razred- 13. uri. Tekmovalo je 28 uèencev 8. in 9. Dravno tekmovanje iz zgodovine je pote- ni stopnji pa je srebrno priznanje uspelo razredov. Bronasto Stefanovo priznanje je kalo 19. 3. 2008 na OŠ Grajena. Iz naše šole osvojiti Jerneju Golobu iz 4. razreda. prejelo 8 uèencev. Podroèno tekmovanje iz sta se tekmovanja udeleila dva uèenca iz 9. Vsi »srebrni« uèenci so 15. 4. 2008 tekmo- fizike je potekalo 29. 3. 2008 ob 14. uri na razreda - Mojca Kostanjevec in Simon Jan- vali na dravnem tekmovanju, ki je potekalo OŠ Hoèe. Tekmovali so: ekoviè. Mojca si je pridobila srebrno dr- na OŠ Ljudski vrt na Ptuju. 8. razred: Danijel Pivko, Katja Bezjak avno priznanje. Zlato priznanje in s tem naziv dravnega 9. razred:Aleš Strelec, Mojca Kostanjevec prvaka je prejela uèenka Mojca Kostanjevec Vsi štirje so osvojili srebrno Stefanovo priz- - anglešèina (Sonja Pavleniè, Tatjana iz 9. b razreda. nanje. Frange Kobale in Maja Trafela) Skupaj z mentorico bo imela monost ude- V petek, 14. 3. 2008, se je 1120 uèencev iz leiti se veselošolske prireditve, ki bo pote- - matematika (mentorici Marija Petek in od 4. do 9. razreda pomerilo v znanju iz kala 1. junija 2008 v Cankarjevem domu v Irena Krianec) angleške bralne znaèke. Uèenci so za tek- Ljubljani. Šolsko tekmovanje za bronasto Vegovo pri- movanje prebrali od 3 do 5 knjig v angleš- znanje - Kenguru je bilo 20. 3. 2008 ob 13. kem jeziku. - raèunalništvo (mentor Gregor Zmazek) uri. Tekmovalo je 128 uèencev od 1. do 9. Tekmovali so zelo uspešno, saj je kar 42 V soboto, 5. aprila 2008, je na Fakulteti za razreda. Bronasto Vegovo priznanje je pre- uèencev osvojilo zlato priznanje, 47 jih je raèunalništvo in informatiko ter Fakulteti za jelo 46 uèencev. prejelo srebrno priznanje, ostali pa so dobili elektrotehniko v Ljubljani potekal 14. fes- Podroèno tekmovanje za srebrno Vegovo priznanja za sodelovanje. tival raèunalništva in informatike. Na tem priznanje je bilo 2. 4. 2008 ob 13. uri na OŠ festivalu oz. dravnem tekmovanju so se Breg. Udeleilo se ga je 8 uèencev, in sicer 3 - vesela šola (mentorici Marjetka Kocu- uèenci in dijaki pomerili v spretnostih iz veè uèenci iz 7. razreda, 2 uèenca iz 8. razreda in vanNapis in Olga pod Zorko)sliko raèunalniških podroèij. UdeleiliFoto: Franci so Novak se ga 3 uèenci iz 9. razreda. Šolsko tekmovanje iz znanja vesele šole je tudi štirje naši uèenci: Stefani Pivko, Alen Srebrno Vegovo priznanje je prejelo 5 uèen- potekalo 5. 2. 2008, in sicer na dveh ravneh - Kukec, Mitja Kostanjevec in Špela Mlina- cev: pomerili so se uèenci razredne stopnje (4. in riè, ki so se pomerili v znanju iz programi- Špela Mlinariè - 7. b - mentorica Marija Pe- 5. razred) ter uèenci predmetne stopnje. ranja v programskem jeziku Logo. Glede na tek Vseh tekmovalcev je bilo 38. Na drugosto- to, da se je naša šola prviè udeleila tega tek- Danijel Pivko - 8. a - mentorica Marija Petek penjsko tekmovanje se je uvrstilo 13 uèen- movanja, so naši uèenci dosegli zelo spod- Katja Bezjak - 8. b - mentorica Irena Kria- cev in ti so prejeli bronasta priznanja. budne rezultate: Stefani Pivko in Mitja Kos- nec Drugostopenjsko tekmovanje je potekalo tanjevec sta osvojila srebrni priznanji. Anja Furjan - 9. b - mentorica Irena Kria- 11. 3. 2008, prav tako na naši šoli. Tokrat so nec se uèenci potegovali za srebrno priznanje. Irena Muršec Aleš Strelec - 9. a- mentorica Irena Krianec To so dosegli naslednji uèenci: Katja Bezjak Za nagrado v Graz

V zaèetku letošnjega šolskega leta, meseca septembra, je v Maleèniku potekala kiparska delavnica. Tudi trije uèenci OŠ Markovci (Rok Cimer- man, Uroš Horvat, Eva Zupaniè) smo se je udeleili. Izdelali smo papigo, ki je bila z drugimi kiparskimi izdelki iz Maleènika razstavljena tudi na naši šoli.

V sredo, 9. 4. 2008, pa so bili nekateri teh meriti z nami. Spoznali pa smo izdelkov razstavljeni v razstavišèu Kunst- tudi to, da njihov odnos do ljudi, ki lerhaus v Grazu. Bili smo zelo presene- ne razumejo njihovega jezika, ni èeni,veseli in tudi ponosni, saj je bil tudi naš najboljši, saj smo pogrešali tudi izdelek izbran za razstavo. Razstave smo se slovensko besedo. udeleili Rok Cimerman, Eva Zupaniè in Po prireditvi so nam organizatorji mentorica Olga Zorko. 23. aprila smo se s pripravili pogostitev. Èas pa je hit- šolami, ki so sodelovale na delavnici in bile ro minil. Malce smo si ogledali še izbrane za razstavo, odpeljali v Graz. Preden mesto Graz in se odpravili domov. smo vstopili v razstavišèe, smo bili zelo Domov smo se vraèali ponosni na vznemirjeni. Ko pa smo zagledali našo pa- naš doseek. pigo, smo jo ponosno opazovali. Predstav- niki razstavišèa so na kratko predstavili Eva Zupaniè, 7.a razstavo, vendar je bilo veèina povedanega v nemšèini, zato jih nismo razumeli. Na otvoritvi smo pogrešali kakšno glasbeno toèko. Spoznali smo, da se v Avstriji glede Foto: OŠ Markovci priprave kulturnega programa ne morejo Uèenci OŠ Markovci na razstavi v Grazu

27 Maj 2008 Osnovna šola Markovci

24. april - dan osnovne šole Markovci

Kar nekaj vode je e preteklo od takrat, ko smo uèenci in uèitelji v markovški šoli praznovali naš dan - dan šole. Toda v letošnjem šolskem letu smo ga znova uvrstili na šolski koledar. Odloèili smo se, da bo to 24. april. Ker smo ga ravno iz tega razloga eleli praznovati èim bolj veselo, sprošèeno in zabavno, smo se odloèili, da bomo ta dan posvetili zabavi. Tudi naše vabilo je vabilo z besedami: » Šola je lahko tudi zabavna!!!« In kako smo naredili dan zabaven in sproš- èen? Na šoli so potekale delavnice, kjer so pod spretnimi otroškimi prstki nastajale vetrnice, papirnati zmajèki, letala, lutke; nekoliko veèji uèenci so oblikovali balone; tisti, ki so e skoraj odrasli, pa so se zabavali ob razvedrilnem programu skupine Bratov Malek in Neleja ter se z njihovo pomoèjo uèili ongliranja s krogi, z ogicami in s keglji in drugih cirkuških spretnosti, kot so vonja z »monociklom«, metanje diabla, pri delu pa so lahko opazovali pravega »bruhal- ca ognja«, nad katerim so bili mnogi še po- sebej navdušeni. Piko na i pa je našemu dnevu postavila os- Foto: Laura rednja prireditev, na kateri so se naši uèenci zelo izkazali. Pod vodstvom mentorjev so ni mladi ljudje, ki se zavedajo, da brez dela so prestavljali ivljenje najstnikov danes.« pripravili zanimiv muzikal, ki je gledalce tudi zabave ni. Barbara Šmigoc: »Prireditev ob dnevu šo- popeljal v privlaèen svet glasbe in nam od- Nekaj komentarjev gledalcev- uèencev: le mi je bila najbolj všeè, še posebej mladi kril skrivnosti, ki se podijo po glavah najst- Taja Meznariè: »Prireditev ob dnevu šole igralci v garai. To je bilo res pravo. Upam, nikov v najbolj simpatiènem ivljenjskem mi je bila zelo všeè, ker ni bila klasièna pri- da se bo kaj takega še ponovilo.« obdobju - v puberteti. reditev, ampak nekaj posebnega - bila je Danijel Strauss: »Zanimivo se mi je zdelo Uèenci izbirnega predmeta šolsko novinar- drugaèna. Rdeèa nit je bila vezana na najst- videti moje sošolce na odru. Bili so zelo stvo in uèenci novinarskega kroka pa so niško ivljenje izven šole, ob njej si se lahko dobri. Èudovito jih je bilo gledati. Predstava izdali šolsko glasilo Markec, v katerem so nasmejal in se sprostil.« je bila super.« spregovorili o marsièem, kar se je dogajalo Špela Mlinariè: »Všeè so mi bili moji so- Tilen Bezjak: »Predstava mi je bila zelo v minevajoèem šolskem letu. šolci - uèenci, ki so nas popeljali skozi mu- všeè. Ugajale so mi pesmi mladinskega V dnevu, ki je bil resnièno zabaven, pester, zikal. Super so bile luèi in scena, med dru- zbora in uèiteljev. Predstava v garai je bila sprošèen, zanimiv… naši uèenci niso doka- gim tudi to, da so mladinski pevski zbor pri še boljša. Muzikal bi ocenil z 10, èe so ocene zali le, da se znajo zabavati, temveè, da zmo- nekaterih pesmih z instrumenti spremljali od 1 do 10. Na predstavi sem se zelo zaba- rejo veliko veè - veliko narediti, se veliko uèenci naše šole.« val.« nauèiti in to odgovorno predstaviti sebi in Maja Zagoršek: »Všeè mi je bilo, ker je drugim. Dokazali so, da so resni in odgovor- prireditev temeljila na igri naših sošolcev, ki Irena Muršec

Foto: Laura

28 Glasilo obèine Markovci Osnovna šola Markovci

Petje nam je vsem v veselje

Pevci OŠ Markovci smo skozi celo šolsko leto zelo aktivni. Nastopamo praktièno na vseh prireditvah v naši šoli in tudi drugod. Najmlajši pevci pojejo v vrteškem pevskem zboru pod vodstvom Polone Strelec Èuš, tisti malo veèji v kroku Glasbene urice pod vodstvom Janje Hunjet, še veèji v okviru OPZ, in mi, najveèji, kot MPZ, oboji pod vodstvom Slavice Lajh.

Slednja zbora sta se tudi letos udeleila ob- Plohl in Aleks Petroviè. Res hvala, dragi koncertu, ki bo v èetrtek, 29. maja 2008, ob moènih revij. Reviji sta se odvijali v mesecu pevci in obišèite nas še kdaj. Brez vas bo se- 18. uri v naši stari telovadnici. Pridite v èim marcu. veda teko, bomo pa mi glavni! veèjem številu in z nami zakorakajte zaslu- Otroška revija je bila v torek, 11. marca Vse ljubitelje petja pa vabimo, da se nam enim poèitnicam naproti. 2008, v OŠ Grajena. Na dveh nastopih se je pridruite na našem zakljuènem letnem Jasmina in Sneana, 8.b. zvrstilo 16 pevskih zborov. Naši mladi pevci so se odlièno drali in vse prisotne navdušili z glasom in stasom. Prav je tako, saj so se z mentorico Slavico Lajh pripravljali in trdo garali veè mesecev na ta najpomembnejši nastop v letu. Spremljali so jih pianist Tom Hajšek in odliène mlade glasbenice iz 7.b razreda Eva, Špela in Taja. 49. obmoèna revija MPZ pa je potekala 27. marca 2008 ob 17. uri pri nas v OŠ Mar- kovci. Na odru se je zvrstilo 11 zborov. Predstavili smo se s tekim programom, ki smo ga vadili praktièno od zaèetka šolskega leta. Potrudili smo se po najboljših moèeh in bili deleni veliko pohval. Tudi nas je spre- Napis pod sliko Foto: Franci Novak mljal pianist Tom Hajšek. Petje nam je res vsem v veselje. Še posebej pa dekletom in fantoma iz 9. razredov, ki le- tos zapušèajo naš zbor. To so: Eva Matjašiè, Katja Janekoviè, Nika Roanc, Nina Bra- èiè, Anja Furjan, Petra Arkliniè, Kaja Vrbn- jak, Vanja Verlak, Monika Strauss, Katja Poljanec, Mojca Kostanjevec, Lea Korošec, Foto: MZ Klementina Kojc, Bernarda Šamperl, Tadej Moj najljubši športnik

Pogovarjala sem se s športnikom, ki je bil torej pionirski prvak Jugoslavije. Kasneje se osvojil pa sem tudi veè medalj iz svetovnih veè let nepremagljiv v Sloveniji v judu. je Slovenija osamosvojila in od 17. leta nap- pokalov.« Imam to sreèo, da ga poznam e od moje- rej sem bil mladinski in èlanski dravni pr- Kot športnik si veliko potoval. Videl si ga rojstva. Toje moj stric Damjan Petek. vak.« »pol« sveta. Katera drava se ti je najbolj Ker si bil izvrsten judoist, si zastopal bar- vtisnila v spomin? Zakaj? Kako to, da si se zaèel ukvarjati z judom? ve naše domovine tudi na svetovnem pr- »V spominu mi je najbolj ostala Indonezija Kaj te je k temu pripeljalo? Kdaj si se venstvu. Kje, kdaj in katero mesto si os- in to predvsem zaradi lepote Balija in do- zaèel ukvarjati s tem športom? vojil? ivetij. Od tam hranim še fotografije, na ka- »Z judom sem se zaèel ukvarjati pri desetih »Najprej je treba povedati, da si se za ude- terih sem fotografiran s slonom, z leopar- letih. Takrat drugih športov ni bilo na izbiro, lebo svetovnega prvenstva moral tja naj- dom in opico.« poleg tega pa me je za judo moèno navdušil prej kvalificirati skozi veliko napornih tek- Za takšne športne uspehe je verjetno stric.« movanj. Moja najboljša uvrstitev na svetov- potrebno veliko treninga. Koliko ur tre- Kje si zaèel s treningi? Kdo vse te je pri nih prvenstvih je bilo 9. mesto, od kar 101 ninga na teden si imel? Ali si pred tekmo- tem spodbujal? sodelujoèe drave. To je bilo na Japonskem vanji vadil kaj veè? »Trenirati sem prièel v judu klubu Gorišnica (Tokio).« »Trenirati je bilo treba veliko. Priblino 5 ur ob veliki podpori staršev in strica.« Katero mesto pa si osvojil na Evropskem na dan. Na posebnih pripravah pred tekmo- Kdaj so se zaèela prva tekmovanja? Ali si prvenstvu? In v kateri dravi je poteka- vanji pa še veè.« e kot zaèetnik zmagoval na tekmovan- lo? Kaj ti je bilo pri vseh tekmovanjih najbolj jih? »Najveè uspeha sem imel v Franciji, potem všeè? »Tekmovati sem zaèel takoj. Vèasih sem pa še v Sloveniji s 7. mestom.« »Najbolj mi je bilo všeè premagati nasprot- zmagoval, vèasih pa tudi ne.« Tekmoval si na evropskih in svetovnem nika, oziroma zmagati.« Vem, da si e zelo zgodaj, v rosnih letih, prvenstvu, si tekmoval še kje? Kaj svetuješ športnikom? postal dravni prvak. Kdaj si torej e pos- »Seveda. Tekmovanj je bilo cel kup. Za »Da pridno trenirajo in se še dalje ukvarjajo tal prvak? najveèje uspehe pa si štejem, da sem postal s športom zares ali samo za zabavo.« »Takrat je bilo seveda še vse drugaèe. Bili svetovni policijski prvak (Poljska), na Sre- smo del Jugoslavije. In ko sem bil v sedmem dozemskih igrah (Italija) sem bil 2., v ZDA Angelika Lajh, 5.b. razredu OŠ, mi je to prviè uspelo. Postal sem (Dallasu) sem bil 1. na prvenstvu Amerike,

29 Maj 2008 Šport in rekreacija

Šport in špas treh generacij

Tudi Markovèani smo se prikljuèili vseslovenski prireditvi z naslovom Šport in špas - dan druenja treh generacij, ki je potekala še na 85 drugih lokacijah po Sloveniji. Namen akcije, ki naj bi ljudi povezala pri ekoloških in športnih aktivnostih in tako tudi pri skrbi za lastno zdravje, je predvsem ekološko osvešèanje ter spoštovanje vrednot medgeneracijskega sodelo- vanja.

V sklopu prireditve je e v petek popoldan potekala akcija zbiranja odpadnih surovin. Uèenci z uèitelji spremljevalci so po vaseh nabrali 1500 kg starega papirja in 250 kg plastenk. Osrednja prireditev, ki se je odvijala v sobo- to, 10. maja, v organizaciji OŠ Markovci v sodelovanju z obèino Markovci in s šte- vilnimi domaèimi društvi, se je prièela ob 9. uri pred šolo, od koder se je zaèel skupinski pohod uèencev, nekaterih staršev in drugih obèanov po tematski poti Nova vas - Borl proti igrišèu v Bukovce. Pot nas je po cesti skozi Novo vas in nato ob Dravi najprej vodila do lepo urejenega zem- ljišèa Konjeniškega kluba Nova vas. Tam smo se okrepèali z vodo in krenili naprej skozi “Vopošnico” do bukovskega igrišèa, Pohodnikov je bilo zares veliko. kamor smo prispeli okrog 10.30. Foto: OŠ Markovci Koordinator in vodja prireditve prof. Robert Bezjak je izrazil dobrodošlico vsem udele- Društva upokojencev Markovci so obèa- viè iz Bukovcev. Nagrado je sprejel dedek encem in napovedal, katere monosti špor- nom izmerile holesterol in sladkor v krvi, Anton s svojimi vnuki. tnega udejstvovanja se ponujajo. uèitelji pa smo lahko preverili, èe se nam je Ob koncu so se z glasbo na ljudskih inštru- Brez nogometa nikakor ne gre, zato se je nad med šolskim letom kaj dvignil krvni tlak. mentih predstavili še èlani Hišnega benda, njim najbolj navduševala veèina starejših Izbrali in nagradili smo tudi najstarejšega ki delujejo v okviru markovskega društva deèkov. Mlajši so se raje pomerili v igri med udeleenca, to je bila dvainsedemdesetletna upokojencev. Lep sobotni dopoldan ja tako dvema ognjema. Najbolj zanimivo je bilo Elizabeta Veršiè iz Bukovcev, in najmlajše- v športnem in predvsem sprošèenem dru- opazovati sreèanje malih in velikih pri hoke- ga udeleenca - šestmeseèno Patricijo Roj- enju mladih po letih in po duši še prehitro ju na rolerjih. V odbojki so najprej tekmova- ko iz Stojncev. minil. Upajmo, da bo drugo leto, ko bo akci- le samo deklice med sabo, nato pa še ekipa upan Franc Kekec, ki se je na prireditev ja e malo bolj poznana, prireditev privabila uèiteljic, babic in mamic proti devetošol- pripeljal kar s kolesom, pa je podelil nagra- še veè druenja eljnih ljudi, saj smo zago- kam, ki so bile logièno zmagovalke. do za najštevilènejšo udeleeno druino na tovo zdruili prijetno s koristnim. Uèitelj Robert Bezjak je poskrbel tudi za prireditvi. To je bila druina Kodriè - Petro- šaljive štafetne igre. Uèenci so morali v vre- Vida Vajda èi preskakati pot med ovirami in nato vreèo predati drugemu. Ob kengurujskih skokih nam res ni bilo dolgèas! Najveèja gneèa in zabava je bila pri vleèenju vrvi, saj so se pri tej igri lahko mešano po- merili deèki z deklicami, ali pa so imeli celo mešane ekipe. Posebno vesele so bile dekli- ce, ko so na tla potegnile deèke iz osmega razreda, ki so mislili, da bodo punce lahek plen, a so se ušteli. Za tiste brihtne glavice, ki nimajo le šport- nih sposobnosti, paè pa tudi razgibane mo- ganèke, je bil na voljo tudi EKO kviz z vprašanji o tem, kako se moramo obnašati, da bo to našemu okolju v prid. Odgovori niso bili preteki, zato smo na koncu izre- bali tri dobitnike praktiènih nagrad, ki jih je prispeval organizator, podelil pa ravnatelj Ivan Štrafela, ki je bil tudi sam aktivni udeleenec pohoda in drugih športnih iger. Èlani Konjeniškega kluba so otroke in tudi odrasle popeljali na nepozabno vonjo s koèijo. Èlanice Obèinske organizacije rde- Med potjo so se pohodniki ustavili tudi v športnem parku Nova vas. Tam so jih èega kria Markovci: Majda Zajšek, Brigita prièakali èlani konjeniškega kluba. Mlinariè in Tea Vrtiè ter Dragica Plohl iz Foto: OŠ Markovci

30 Glasilo obèine Markovci Fotoreportaa

Utrinki s prireditev 9. Praznika obèine Markovci Foto: Laura

Kulturni utrinek ob predstavitvi knjige o Markovcih. Dan osnovne šole Markovci Nastopa pevski zbor Zvonèek KUD Markovski zvon

Napis pod sliko Foto: Franci Novak

Uredniški odbor ob predstavitvi knjige Iz korantove deele Turnir mlajših selekcij nogometašev v Stojncih

Na osrednji prireditvi ob prazniku so zaplesali tudi kopjaši Pomerili so se tudi veterani

Slovesna Markova sv. maša Stojnica na prvem dobrodelnem Markovem bazarju

31 Maj 2008 70 let FD MarkovciFoto: Laura 40 let MoPZ Markovci Foto: MZ