Kulturna društva Z županom Milanom V rubriki Aktualno v jesenskih dneh Gabrovcem o poslovno- poročamo o rednih, začenjajo novo sezono stanovanjskem objektu, izrednih in dopisnih 2011/12. Povprašali vrtcu in gasilstvu. sejah občinskega sveta. smo jih po načrtih.

Teden otroka v vrtcu Prvi teden v oktobru se v svetu tradici- onalno obeležuje teden otroka. Tudi v vrtcu Markovci vsako leto poskrbimo za pestro dogajanje s poudarkom na dru- ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 12, številka 5, oktober 2011 ženju otrok. V ponedeljek smo imeli glasbeni dopol- dan. Otroci so rajali in plesali ob pesmih in jih tudi peli, se gibali ob igrah, se pre- izkušali ob igranju na male ritmične in- štrumente … V torek smo imeli dramski dopoldan, saj smo si ogledali lutkovno predstavo Raz- bita buča. Kasneje so svoja podoživljanja zgodbe ustvarjali v likovnih delavnicah. Sredino dopoldne je bilo namenjeno kuharskim mojstrovinam. Otroci so si pripravljali svoja sadna nabodala ter re- zali in pripravljali sadje za sadne kupe. Četrtek smo preživeli v znamenju športa. Dopoldan smo izvedli orientacijski pohod do jesenskega zaklada, popoldan pa smo izvedli jesensko olimpijado, na kateri so se gibalno preizkušali tako ot- roci kot tudi njihovi starši. Teden otroka smo zaključili s petkovim družabnim dopoldnevom. Otroci so od doma prinesli različne jesenske pridelke in plodove ter z njimi ustvarjali najrazlič- nejše živali in predmete. Ker pa je v letošnjem letu tema tedna

Foto: MZ otroka Pojdiva s knjigo v svet, smo se od- Jesen je čas spravila poljskih pridelkov. V Stojncih so se članice Društva podeželskih žena v mesecu septembru lotile pobiranja krompirja. pravili tudi v knjižnico, kjer smo prebirali Na pomoč so jim takrat priskočili tudi člani Konjeniškega kluba iz Nove vasi, ki so krompir orali s konjsko vprego. Na »kripo«, kot bi rekli različne pravljice. po domače, pa so nato krompir tudi naložili. Na fotografi ji je »mladi furman« Niko Kekec, ki je takrat pomagal pri delu. Helena Vogrinec Bogato investicijsko obdobje v naši občini Z dokončanjem izgradnje kanalizacij- obvestilo o možnosti priključitve ostale skega sistema v naselju se komunalne infrastrukture, kot je elekt- zaključuje projekt izgradnje kanaliza- rodistribucijsko in telekomunikacijsko cije Markovci - polje, ki zajema naselja omrežje. , Markovci, , Borovci, Manj razveseljivo za nas, in še bolj za , Sobetinci in zaselek Novi Jork. krajane tega naselja, je, da javni razpis Med drugim projekt zajema izgradnjo za izbiro izvajalca za izgradnjo lokalne čistilne naprave (ČN) Markovci z mo- ceste, ki poteka skozi naselje Sobetinci, žnostjo priključitve 2000 enot. ni uspel oziroma je bil razveljavljen, saj Projekt »Kanalizacija Sobetinci z dogra- so ponujene cene presegale zagotovlje- ditvijo ČN« se izvaja v okviru Operativ- na sredstva na proračunski postavki. Po nega programa krepitve regionalnih poteku pritožbenega roka o razveljavitvi razvojnih potencialov za obdobje 2007- javnega naročila je bil sprožen nov javni 2013, razvojne prioritete “Razvoj regij”, razpis. Pričakujemo, da bo tokratni razpis prednostne usmeritve “Razvoj obmejnih uspel, tako da bi se dela lahko čim prej območij s Hrvaško”. Sredstva so sofi nan- intenzivno nadaljevala. cirana v višini 100 % upravičenih stro- Končana so tudi obsežna gradbena dela Foto: BZ škov izgradnje. v naselju , ki so se izvajala v sklo- Obvozna pot v podslapju jezu Markovci Te dni so krajani naselja Sobetinci pre- pu izgradnje sekundarne kanalizacije in prometu velika pridobitev, prav tako je z bistveno večjo skupno težo. Želimo jeli obvestilo o možnosti priključitve hi- razširitve pločnika ob regionalni cesti velika pridobitev izgradnja sekundarne poudariti, da obvozna pot ni grajena za šne kanalizacije na javno kanalizacijsko Spuhlja - Borl. Za vaščane je razširitev kanalizacije, vendar ta do izgradnje pri- tovrstna vozila. Z neupoštevanjem teh omrežje Markovci. Prav tako so prejeli pločnika z vidika varnosti v cestnem marnega voda kanalizacije s čistilno na- prepisov vozniki ogrožajo svojo varnost pravo ne bo v obratovanju. O tem smo in varnost drugih oseb. Lahko pa jih do- občane že obširno obveščali v prejšnjih leti tudi kazen za prometne prekrške. člankih. Še eno zaporo ceste smo morali posta- Poročali smo tudi, da bo investitor DEM viti te dni na območju občine Markovci. d.o.o. pričel z gradnjo male hidroelek- Gre za cesto Bukovci - Novi Jork. Investi- trarne na jezu Markovci. To seveda za tor DEM d.o.o. je pričel z obnovo in raz- okoličane ne bi imelo velikega pomena, širitvijo mostu čez distribucijski kanal če v času gradnje ne bi bila cesta Mar- Hidroelektrarne Formin. Obnova mostu kovci - Videm prekinjena. Na željo in spada v redna investicijsko vzdrževalna zahtevo vaščanov okoliških vasi in same dela lastnika mostu (DEM d.o.o.). Raz- občine je investitor zgradil obvozno pot širitev mostu pa je bila pobuda Občine čez strugo reke Drave – v podslapju jezu. Markovci oziroma krajanov, saj bo omo- Obvozna pot je namenjena le kmetij- gočila prehod kmetijskih strojev širših skim obdelovalnim strojem skupne teže gabaritov. Občina Markovci je pri tem 10 ton. Žal je opaziti, da posamezniki teh projektu investicijsko soudeležena v to- omejitev ne upoštevajo, saj se čez strugo likšnem delu investicije, kolikšen je delež Foto: BZ Drave vozijo tudi z osebnimi avtomobili razširitev mostu. Cesta skozi naselje Sobetinci po izgradnji kanalizacijskega omrežja ali pa prečkajo reko s kmetijskimi stroji BZ, občinska uprava Aktualno Poročamo o šestih sejah občinskega sveta V času od zadnje izdaje Lista iz Mar- svetniki predlaganega sklepa niso izgla- kovcev je bilo šest sej občinskega sovali. Prav tako niso izglasovali podelitve sveta – tri dopisne, dve izredni in ena stavbne pravice družbi MCK na parceli v redna. Markovcih. Bodoči investitor poslovno- 4. izredna seja je bila 20. julija. Na njej -stanovanjskega objekta mora že pro- so svetniki potrdili lokalni energetski jektiran objekt pomakniti nekoliko proti koncept občine, ki predstavlja del doku- glavni cesti – na mesto sedanjega objek- mentacije, s katero se je občina prijavila ta, saj je parcela za sedanjim (obstoječim na javni razpis za sofi nanciranje operacij starim) objektom namenjena za šport in za energetsko učinkovito prenovo javne rekreacijo. Zato bi do takrat, ko bo družba razsvetljave pri Ministrstvu za gospodar- MCK postala dejanski lastnik prej navede- stvo. V nadaljevanju so potrdili DIIP za ne parcele, gradila na občinski parceli na izgradnjo kanala fekalne kanalizacije s podlagi podeljene stavbne pravice. Ven- črpališčem v naselju Bukovci. Sklenili so dar bi to pomenilo, da bi se tudi načrtova- tudi, da bo občina fi nancirala projektno ni osrednji trg moral premakniti za objekt dokumentacijo izgradnje ceste s študijo proti igrišču. Prav to pa je bil verjetno prometne ureditve obvozne poti čez reko glavni razlog za to, da so svetniki naspro- Foto: arhiv občine Dravo v času gradnje male hidroelektrar- tovali podelitvi stavbne pravice. Predvidena ureditev trga na vzhodni strani novega poslovno-stanovanjskega objekta ne. Z obvozno potjo, ki jo je fi nanciral in 7. septembra je bila 5. izredna seja. Po membi odloka o proračunu občine Mar- zemljišče sprostijo oziroma ga ne smejo zgradil investitor hidroelektrarne, pod- tem, ko na dopisni seji svetniki niso spre- kovci za leto 2011 – rebalans I. Gre za ovirati za namen posamezne prireditve, jetje DEM Maribor, je našim občanom, jeli sklepa o izvajanju prostorsko izvedbe- tako imenovani mini rebalans, s katerim je domači svetnik predlagal, da se naj- predvsem kmetom, omogočeno spravilo nega akta, so ga na izredni seji, ob dodatni so se določene proračunske postavke prej uredi služnost z gasilskim društvom, pridelkov iz Šturmovcev, saj bi sicer mo- razlagi predstavnika iz Skupne občinske prerazporedile zaradi tekočih izvajanj po- saj je potrebno ob dostopu do domačije rali do svojih njiv preko Ptuja. S sklepom uprave, končno sprejeli. Sprejeli pa so tudi sameznih projektov in redne dejavnosti prečkati tudi parcelo, ki je v gasilski lasti. so svetniki odločili tudi, da se del premo- DIIP za projekt Center za medgeneracijsko političnega sistema, občinske uprave in S strani občinskega svetnika je bilo pre- ženja, ki ga je občina prevzela v zameno druženje Stojnci, s katerim občina kandi- režijskega obrata občine. dlagano, da se preko občinske parcele v za domsko varstvo občana v Prvencih, dira na razpisu za sofi nanciranje. Na področju premoženjskopravnih zadev Zabovcih št. parc. 1105/325 podeli slu- odda v najem. Podali so tudi služnost za 7. redna seja občinskega sveta je bila 5. je bil najprej potrjen sklep o dopolnitvi žnost prevoza do parcele (njive) v lasti izgradnjo nizkonapetostnega priključka oktobra. Po začetni proceduri potrjevanja letnega načrta pridobivanja in razpolaga- Franca Obrana. Svetniki so odločili, da se kablovoda za kanalizacijsko prečrpališče dnevnega reda in vsebine zapisnikov pre- nja z nepremičnim premoženjem občine sklene tripartitna pogodba z bodočim v Stojncih v korist Elektra Maribor. Skleni- teklih sej so sledile pobude in vprašanja za leto 2011. Za tem svetniki niso izgla- upraviteljem navedene parcele Športnim li so tudi, da bo občina, v primeru, če bo svetnikov. Na večino je župan s sodelavci sovali sklepa o menjavi občinskega ze- društvom Zabovci in Francem Obranom, potrebno zaradi gradnje poslovno-sta- občinske uprave sproti odgovoril, na pre- mljišča z zemljiščem v lasti MCK v centru v kateri se ob oddaji parcele v najem ozi- novanjskega objekta z ureditvijo okolice ostala bodo podani pisni odgovori s strani Markovcev, na katerem želi družba MCK roma upravljanje zagotovi tudi nemoten (trga) v Markovcih, porušiti objekt v lasti župana in občinske uprave. Za tem je bil graditi poslovno-stanovanjski objekt. Za- prevoz s kmetijskimi stroji ob spravilu pri- ŠD Markovci, društvu zagotovila nadome- sprejet odlok o spremembah in dopolni- delkov (do štirikrat letno). stne prostore in zemljišče. menjava bi namreč pomenila, da bi se na- tvah prostorskih sestavin dolgoročnega črtovani trg moral premakniti na vzhodno V nadaljevanju je bila potrjena investicij- Preko 3. dopisne seje, ki je bila 2. avgu- in srednjeročnega družbenega plana za stran zgradbe – proti igrišču. Kljub nazor- ska dokumentacija, in sicer investicijski sta, je bil sprejet DIIP za projekt ureditve območje občine Markovci. S sprejetjem ni predstavitvi bodočega trga je le 5 sve- program za odvajanje in čiščenje odpa- prostorov za razstavo stalne zbirke etno- odloka je postala kmetijska parcela v Mar- tnikov bilo za menjavo parcel in posledič- dne vode na območju ptujskega polja loške dediščine, s katerim se je občina pri- kovcih zazidalna, in sicer je namenjena no za prestavitev osrednjega občinskega – izgradnja kanalizacijskega sistem 3 Bu- javila na javni razpis. Podana je bila tudi družbenim dejavnostim, kot je na primer trga, 5 svetnikov pa je bilo proti. kovci – Formin s ČN Formin, DIIP za pro- služnost za izgradnjo in vzdrževanje TP gradnja doma upokojencev. Prav tako je V nadaljevanju je 10 svetnikov potrdilo jekt Izgradnja JP Bukovci – navezava na JP Markovci – šola, SN in NN kablovoda ter dobila spremembo namenske rabe gra- sklep o prodaji nepremičnine v Prvencih, 829021, DIIP za projekt Rekonstrukcija lo- dostopa, prehoda in prekopa SN kablo- mozna jama v Prvencih, in sicer se po no- kalne ceste skozi naselje Sobetinci ter DIIP voda in transformatorske postaje v korist vem uvršča v območje za rekreacijo, šport tako imenovane vaške gmajne za uradno ocenjeno vrednost 10 evrov/m2. Gre za za projekt Kolesarska steza Bukovci. Elektra Maribor. in vodno zemljišče celinskih voda. V nada- S strani župana in občinske uprave je bil 4. dopisna seja je bila 22. avgusta. Na seji ljevanju so svetniki sprejeli osnutek Odlo- zemljišča ob cestišču, ki so jih posamezni vaščani že pred mnogimi leti uredili in jih svetnikom podan pisni seznam projektov, je bila sprejeta novelacija DIIP-a za pro- ka o javnem redu in miru na območju ob- ki so prijavljeni na različne razpise. Za ne- tudi uporabljali kot del svojih dvorišč. Bo- jekt menjave svetil in podana služnost za čine Markovci, Odlok o načinu opravljanja katere smo že prejeli odobritev sredstev, doči kupci bodo kupnino lahko plačali v izgradnjo ter vzdrževanje elektro omrežja rednega vzdrževanja občinskih javnih druge še čakamo in upamo, da bomo, kar šestih zaporednih obrokih, pri čemer po- na nepremičninah v Sobetincih, Stojncih cest in drugih prometnih površin v občini se da, uspešni. samični mesečni obrok ne more biti nižji in Bukovcih v korist Elektra Maribor. Markovci ter Odlok o predmetu in pogo- Po predlogu občinske Komisije za volitve od 30 evrov. Zemljiškoknjižno dovolilo se 31. avgusta je bila neuspešna 5. dopi- jih za podelitev koncesije za opravljanje in imenovanja so svetniki imenovali na- kupcem izda po celotnem plačilu kupnine. sna seja. Svetnikom je bilo posredovano rednega vzdrževanja občinskih javnih domestno članico Nadzornega odbora, pisno gradivo z obrazložitvijo predloga cest in drugih prometnih površin v občini Sklenili so tudi, da se nepremičnina parc. in sicer Petro Ozmec iz Bukovcev 32/a. sklepa o izvajanju prostorsko izvedbe- Markovci. Po navedenih odlokih bo ob- št. 995/8 v Bukovcih izvzame iz javnega Imenovali so tudi novega predstavnika nega akta, po katerem UE ob izdaji čina skupaj z drugimi občinami z našega dobra ter se proda zainteresiranemu kup- ustanovitelja v Svet zavoda Osnovna šola posameznih gradbenih dovoljenj ni več območja razpisala koncesijo za vzdrževa- cu Petru Plohlu za ceno 15,00 evrov/m2. dr. Ljudevita Pivka Ptuj, in sicer Davida zavezana upoštevati mnenja Službe me- nje cest in javnih poti. Pričakujemo, da bo Tudi v tem primeru gre za tako imenovani Gabrovca iz Markovcev 31. Soglasno so stnega arhitekta. Prav zaradi tega mne- koncesionar izbran spomladi prihodnjega obcestni pas, ki ga občina ne potrebuje tudi izglasovali sklep o subvencioniranju nja so morali občani pogosto spreminjati leta, in sicer za obdobje 15 let. in ki že leta služi kot dvorišče bodočemu mesečnih vozovnic dijakom in študentom projekte za svoje novogradnje. Vendar Za tem je bil sprejet tudi Odlok o spre- kupcu. Nadalje so sklenili, da občina kupi po predlogu Veolie transport, ki je zasta- nepremičnino parc. št. 484/5 k.o. Markovci vljen tako, da se z vsakim novim upo- v površini 266 m2, ki v naravi predstavlja rabnikom znižuje znesek subvencije. Za asfaltirano cestišče ob zadružnem domu. mesec september na primer znaša sub- URADNE OBJAVE Prav tako se kupi nepremičnino parc. št. vencija občine le 50,86 evrov. Prav tako je 1. Odlok o urejanju javne razsvetljave (Uradno glasilo slovenskih občin št. 24/2011 224/21 v površini 42 m2 v Markovcih, ki je 10 svetnikov izglasovalo sklep, da občina z dne 22. 9. 2011 del asfaltiranega cestišča v Markovcih pri Markovci postane uradna članica Ustano- 2. Sklep o izvajanju prostorsko izvedbenega akta (Uradno glasilo slovenskih ob- Cimermanovih. V nadaljevanju so svetniki ve dr. Antona Trstenjaka in podpiše listino čin 9/2011 z dne 15. 4. 2011) odločili, da se občina odpove predkupni o članstvu v ustanovi. Dejavnost ustanove pravici v obrtni coni Novi Jork na parc. št. 3. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in sre- je predvsem štipendiranje in vsestranska 258/36 in 258/37, pod pogojem da seda- dnjeročnega družbenega plana za območje občine Markovci pomoč področju Slovenskih goric, Haloz nji lastnik parcele proda po največ enaki 4. Odlok o načinu opravljanja rednega vzdrževanja občinskih javnih cest in dru- in Prlekije. Nekateri naši občani so že do- ceni, kot jo je kupil od občine. Tudi sklep slej koristili štipendije, ki se podeljujejo le gih prometnih površin v občini Markovci o odplačni podelitvi služnosti na parcelah za podiplomski študij. 5. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje rednega v Zabovcih za prehod oziroma dostop do Na koncu so svetniki prejeli še pisni se- vzdrževanja občinskih cest in drugih prometnih površin v občini Markovci stanovanjske hiše oziroma Marohove do- znam – izid občinskih razpisov, ki so bili 6. Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Markovci za leto 2011 – reba- mačije ni bil izglasovan, saj je zanj glaso- zaključeni na dan 20. 9. 2011. Končni izid lans I valo le 5 svetnikov, 5 jih je bilo proti. Kljub razdeljenih sredstev bomo podali na kon- Akti od zaporedne številke 3 do 6 so bili sprejeti na 7. seji občinskega sveta dne temu, da je v sklepu predlagano, da se cu proračunskega leta. služnostne upravičence zaveže, da ob or- 5. 10. 2011. Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si S tem je bila tokratna seja občinskega sve- ganizaciji vaških, gasilskih in drugih prire- ta zaključena. povezava s klikom na Lex Localis. ditev pred gasilskim domom v Zabovcih MBK, občinska uprava

2 Leto 12, številka 5, oktober 2011 O poslovno-stanovanjskem objektu, vrtcu in gasilcih Po tem, ko občinski svet na 7. redni neko dodano vrednost v smislu bivanj- šitvi situacije. Prav tako so bila neureje- seji, ki je bila 5. oktobra, ni soglašal s ske kulture kot tudi poslovnih dejavnosti. na lastniška razmerja na parcelah, ki so predlogom o zamenjavi zemljišč med Nenazadnje bo občina v tem objektu za- bila ob zadružnem domu. S prevzemom občino in podjetjem MCK, je župan Mi- gotovila tudi nekaj neprofi tnih stanovanj. mandata si je župan Milan Gabrovec za- lan Gabrovec sklical dopisno sejo, na Kot vemo, trenutno občina Markovci sta- dal cilj, na tem mestu nekaj storiti. »Hitro kateri so svetniki s sedmimi glasovi za novanj za ta namen nima, čeprav smo po tem, ko sem postal župan, sem se in dvema proti predlog vendarle potr- jih zakonsko dolžni zagotavljati, a minu- sestal z direktorjem Kmetijske Zadruge dili. Dopisna seja je bila v ponedeljek, la leta za to enostavno ni bilo posluha,« Ptuj Marjanom Janžekovičem. Predstavil 10. oktobra. razlaga župan Gabrovec in dodaja: »Pred sem mu interes potencialnega vlagatelja v ta prostor, to je podjetja MCK. Slednji je »Zapleti okrog zemljišč so nastali zato, dnevi sem v časopisu prebral, da me je že pred dvema letoma, ko sem bil sam še ker parcela, kjer je zasebni investitor na- novinarka označila kot župana, ki je s občinski svetnik, predstavil idejo o grad- meraval graditi poslovno-stanovanjski svojimi pogledi zazrt v prihodnost. Upam nji tega poslovno-stanovanjskega objek- objekt (gre za zemljišče med zadružnim si trditi, da se z občinsko upravo, svetniki ta, a pri vodstvu občine za projekt takrat domom in asfaltnim športnim igriščem), in zunanjimi sodelavci, ki pripravljajo ni bilo posluha. Po približno treh tednih po prostorskem planu ni določena za ta projekte, trudimo za razvoj in napredek pogajanj smo se uspeli z Zadrugo in in- namen. Površina te parcele je po pros- v naši občini. Zato mi res ni razumljivo, vestitorjem dogovoriti o lastniško-prav- torskih aktih namreč kategorizirana za zakaj nekateri svetniki bojkotirajo gla- nih zadevah ter nakupu starega objekta športne, rekreacijske ali turistične de- sovanja, ki so pomembna v smislu ra- zvoja. Soglasno, z vsemi 11-imi glasovi, in kmalu za tem smo podpisali pismo o javnosti. In posledično poslovno-stano- Foto: MZ nameri. Kljub prostorsko-ureditvenim te- vanjskega objekta na tem zemljišču ni pa podprejo na primer odloke ali pra- žavam, s katerimi se zdaj soočamo, upam, Župan Milan Gabrovec mogoče graditi. Zato smo predlagali, da vilnike, ki urejajo zakonodajno-pravno da bomo prihodnje leto nov objekt v sre- bi objekt gradili spredaj, bližje cesti oziro- področje delovanja občine in jih že tako 7. oktobra, podpisal sklep o novi kate- dišču Markovcev s ponosom odprli. In ma okrog sedem metrov od cestišča. Ker določuje zakonodaja ter jih sami ne mo- gorizaciji gasilskih društev - torej Bukov- verjamem, da bo objekt v ponos in za- bi objekt stal spredaj pri cesti, bi trg, ki ga remo bistveno spreminjati ali sprejemati ci tretja, ostali pa prva kategorija. Temu dovoljstvo vseh – investitorja, občine in namerava urediti občina, gradili za objek- v drugačni obliki. Projekti oziroma inves- primerno (glede na kategorije) bomo v vseh občanov,« poudarja župan. tom in ne kot je bilo sprva načrtovano, da ticije, ki jih predlagamo župan in občin- bodoče zagotavljali tudi nakup opreme V sejni sobi občine Markovci je letos tem- bi bil poslovno-stanovanjski objekt zadaj, ska uprava, pa glasovanja ne vzdržijo in za gasilska društva. Iz študije, ki sem jo peraturo nekajkrat dvignila tudi razprava trg pa spredaj pri cesti. Da zamenjamo so zavrnjeni. Sam to razumem kot dokaz, omenil, izhaja tudi podatek, da so naša o gradnji novega vrtca. Ker gre za eno lokacije, smo se odločili prav zaradi pros- da glasujejo osebno proti meni. Ne zave- društva kar sedemkrat bolje opremljena, izmed predvolilnih obljub aktualnega žu- torsko-ureditvenih pogojev, ki zadaj, pri dajo pa se, da v bistvu ne glasujejo proti kot bi sicer bilo potrebno. In zato večjih pana, se je tudi reševanja infrastrukturnih igrišču, ne dovoljujejo gradnje tovrstne- meni ampak posredno s temi dejanji gla- naložb v gasilska vozila ali nakup gasilske problemov predšolske vzgoje lotil nemu- ga objekta. Sicer sem pa po tehtnem pre- sujejo proti razvoju naše občine. Upam, opreme v bodoče ne načrtujemo. Bukovci doma po prevzemu funkcije. Nekateri misleku ugotovil, da bo celo boljše, če bo da bomo v bodoče našli skupni jezik in in Prvenci imajo popolnoma novi gasilski mu celo očitajo, da je v svojih odločitvah trg za objektom v bližini igrišča. Tako bo da bodo glasovanja, vezana na naložbe in vozili z vrhunsko opremo. Vozila v preos- prehiter. Župan odgovarja: »Stvari počne- njegova lokacija odmaknjena od ceste, ki razvoj občine, v prihodnje bolj soglasna. talih društvih so prav tako v zelo dobrem mo načrtno in menim, da je gradnja nad- je glavna vpadnica do središča vasi, obe- Vsi, tako župan kot svetniki, smo odgo- stanju, čeprav so nekoliko starejša. Glede stropnega vrtca na lokaciji, ki smo jo v Lis- nem pa bo prostor nekoliko bolj »zaprt« , vorni za smer, v katero bomo peljali našo na dejstvo, da so malo rabljena in z malo tu iz Markovcev že podrobno predstavili, kar se lahko kot pozitivno izkaže v prime- občino. In po mojih načrtih je ta smer kilometri, so še vedno operativno sposob- dobra rešitev. Vrtec bo tako v neposredni ru izvedbe kakšnih dogodkov ali priredi- razvojno naravnana.« na. O fi nanciranju gasilske dejavnosti sem bližini šole in večnamenske dvorane. Ko tev, ki bi jih organizirali na tem mestu,« je Območje zadružnega doma z okolico je se že pogovarjal tudi s predsedniki gasil- v preteklosti tako lastniško kot infrastruk- bo zgrajena še nova šola, bomo objekte skih društev, občinskim poveljnikom in pojasnil župan Milan Gabrovec. prostorsko povezali in prepričan sem, da Po prvotnih napovedih, ki sta jih obči- turno predstavljalo zapleteno situacijo, predstavniki civilne zaščite. Pojasnil sem so rešitve v tem pogledu dobre. Vse od- jim, da ni naš namen okrniti njihove de- na in investitor letos spomladi podala v ki še tudi v tem trenutku ni dokončno ločitve, ki smo jih doslej sprejeli, so bile javnosti, ampak naj k stvari pristopijo ra- javnosti, bi se rušenje starega objekta in razrešena. Občina Markovci je v obnovo legitimno potrjene na občinskem svetu, zumno in da v naslednjih treh letih ni smi- gradnja novega morali začeti že v mese- objekta v minulih letih, čeprav ni bila nje- in trenutno je projekt gradnje vrtca v fazi selno vlagati 700.000 evrov iz občinskega cu avgustu. Župan Gabrovec odgovarja, gova lastnica, vložila kar nekaj fi nančnih pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ra- proračuna v nova gasilska vozila, ki jih ne da investitor sicer strpno spremlja nasta- sredstev. Ker je bil v začetku sedež občine čunam, da bomo v roku enega ali dveh potrebujemo, saj obstoječa služijo svoje- lo problematiko. V kolikor se bo situacija v tem poslopju, je občina obnovila stre- mesecev že lahko pričeli z gradnjo.« mu namenu. Kot že rečeno, naša gasilska okrog zemljišč v kratkoročnem obdobju ho, prav tako so obnovili kino dvorano, Vse od začetka mandata župana Gabrov- društva imajo za sedemkrat več opreme, ugodno razpletla, se bo gradnja gotovo ki je nekoč, pred 30 in več leti, v Markov- ca se veliko polemizira tudi o fi nanciranju kot bi je potrebovala. Naj dodam, da smo začela. »Vsekakor pa investitor ni pripravl- cih predstavljala središče družabnega gasilstva na območju občine Markovci. Po za nakup vozila za PGD Stojnci v tem letu jen čakati dlje kot do konca tega leta. Če življenja mladih. Ker Kmetijska zadruga tem, ko župan ni soglašal z idejo, da se v v proračunu zagotovili 65.000, v prihodn- bi se postopki zavlekli v prihodnje leto, Ptuj kot lastnica objekta njegove obnove, prihodnjih dveh letih iz občinskega prora- jem letu pa 75.000 evrov, čeprav imajo v bo vlagatelj od projekta odstopil. Zago- ki bi bila več kot nujna, v kratkoročnem čuna v višini pol milijona evrov fi nancira Stojncih že zdaj vozilo, ki ustreza njihovi tovo je tudi njemu kot investitorju cilj, da obdobju ni načrtovala, so bile težnje ob- nakup dveh gasilskih vozil za PGD Mar- kategorizaciji. Veliko boljša, kot nakup z naložbo nekaj zasluži, obenem pa gre čine že več let na tem mestu nekaj posto- kovci in PGD Stojnci, so se odnosi na re- novega vozila, se mi pa sicer zdi ideja ure- za projekt, s katerim bomo središču vasi riti. Pogajanja med občino in Zadrugo v laciji župan–gasilci še zaostrili. »Gasilsko ditve mansarde gasilskega doma Stojnci v Markovci, ki je hkrati središče naše ob- preteklosti nikoli niso prinesla za občino dejavnost, gasilce in vse tiste, ki tudi s tve- stanovanja, za katera že imajo pripravlje- čine, dali lepši in bolj prijazen videz. Ob želenih rezultatov oziroma niti tedanje ganjem svojega življenja, rešujejo premo- ne projekte. S tem bi dobili dodano vred- naštetem pa bo ta nov objekt dal občini vodstvo občine ni pretirano težilo k re- ženje ali življenje drugih, močno spoštu- nost, gasilski dom in njegova okolica pa jem. Gasilci so tudi gonilo društvenega in bi zaživela in dobila novo vsebino,« je še družabnega življenja po vaseh. Vendar pa pojasnil župan Milan Gabrovec, ki si v bo- Oddaja vlog za znižano dejstvo, da so gonilo družabnega življen- doče želi dobrega sodelovanja tako z ga- ja v kraju, še ne pomeni, da mora občina silci kot tudi drugimi društvi, ki delujejo v fi nancirati nakup opreme, ki je ne potre- občini. plačilo vrtca za leto 2012 bujemo. O delovanju gasilskih društev v Sicer pa je župan zadovoljen tudi z nalož- naši občini in njihovem fi nanciranju sem bami, ki so v teku. Kot je pojasnil, v tem Obveščamo vas, da so glede oddaje vlog in odločanja o višini znižanega plačila veliko razmišljal. Naročil sem tudi izde- času zaključujejo gradnjo kanalizacije ter vrtca v veljavi spremembe zakonodaje. Skladno z Zakonom o uveljavljanju pravic lavo študije o stanju gasilske dejavnosti obnovo cestne infrastrukture v Sobetin- iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/2010 in 40/2011) se s 1. 1. 2012 pristojnost oziroma požarne varnosti za območje ob- cih. V Bukovcih so zaključili gradnjo kana- odločanja o višini znižanega plačila za program vrtca prenaša iz Občin na Centre čine Markovci. Po podatkih, ki izhajajo iz lizacijskega odcepa, prav tako bodo v tej za socialno delo. študije, je za območje naše občine dovolj vasi na novo uredili cesto, s katero bodo O višini znižanega plačila za program vrtca bo za starše s stalnim prebivališčem eno gasilsko društvo tretje kategorije z vzpostavili novo ulico. V kratkem naj bi na območju občine Markovci tako odločal Center za socialno delo Ptuj. Vloge za ustrezno opremo. V tretjo kategorijo sodi se v Markovcih (na nekdanji deponiji znižano plačilo vrtca za leto 2012 lahko oddate pri pristojnem centru za socialno PGD Bukovci, ki je za to ustrezno opreml- sladkorne pese) odprla nova kmetijska delo od 1. 12. 2011 dalje, in sicer na novih obrazcih. jeno oziroma imajo opreme še nekaj več, prodajalna, po 15. novembru pa naj bi se Pozivamo vas, da vlog za leto 2012 ne oddajajte na Občino Markovci, temveč po- kot je zahteva kategorizacija. Glede na znova odprla cesta čez zapornice, ki je v čakajte na 1. 12. 2011 in vlogo na novih obrazcih oddajte na Centru za socialno kriterije, po katerih se določa kategori- tem času zaradi gradnje male hitro elek- delo Ptuj. V kolikor boste vseeno oddali vlogo na občino, bo le-ta zavržena zaradi zacija društev, je dovolj, da imamo v ob- trarne zaprta. Veliko dela pa bodo župan nepristojnosti. čini eno društvo tretje, ostala društva pa in vodstvo občine v prihodnje namenili Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve zagotavlja, da boste o spremem- prve kategorije. Kot župan sem pristojen tudi pripravi dolgoročne strategije ob- bah obveščeni tudi z brošurami, na spletnih straneh in preko medijev. in odgovoren za zagotavljanje požar- činskega razvoja. Občinska uprava ne varnosti v občini. Tako sem v petek, Mojca Zemljarič

Leto 12, številka 5, oktober 2011 3 Aktualno Uvedba namakanja s pomočjo evropskih sredstev Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo rast in razvoj gojenih rastlin. Poleg ukre- in prehrano pripravlja v okviru Pro- pa proti suši oziroma pomanjkanja vode grama razvoja podeželja Republike lahko namakalni sistemi služijo tudi pro- Slovenije za obdobje 2007–2013 nov ti spomladanski pozebi (protipozebna javni razpis za pridobitev nepovra- zaščita) in za dovajanje hranil rastlinam tnih sredstev za izgradnjo velikih na- (fertigacija). makalnih sistemov in tehnološko po- Namakanje kmetijskih površin omogoča sodobitev namakalnih sistemov. načrtovano, kvalitetno in stabilno kme- tijsko pridelavo. Pomembno izhodišče Občina Markovci je pripravljena prevzeti za doseganje ugodnih ekonomskih re- investitorstvo pri izvedbi namakalnega zultatov pri izvedbi namakanja na velikih sistema ter tako pridobiti nepovratna površinah, ki jih zajemajo njive, je spre- evropska sredstva za pokrivanje stroškov memba dosedanjega načina pridelave v izgradnje namakalnega sistema v višini smeri vključevanja v kolobar v večji meri do 100 % neto vrednosti izvedenih del. tistih poljščin, ki se na namakanje dobro Vendar je vse predvsem odvisno od tega, odzovejo. To so predvsem pozni krom- ali imajo ljudje (kmetovalci) željo pripe- pir, sladkorna pesa, buče in koruza. Foto: arhiv ljati vodo na svoja kmetijska zemljišča. V ekstremnem primeru, ob pojavu ka- Suša lahko povzroči ogromno škode na kmetijskih pridelkih. Na območju občine Markovci je v za- tastrofalne suše, lahko pridelek povsem ključni fazi uvedba komasacije Markov- izostane. Manjši pridelek ali celo izpad pisa je izgradnja velikih namakalnih sis- predvsem ob povečanju hektarskih pri- ci – jug, na površini 309 hektarjev kme- pridelka je riziko kmetijske pridelave, ki temov z odvzemnim objektom (črpali- delkov, dolgoročni učinki namakanja pa tijskih površin, ki je bila načrtovana kot ga druge vrste proizvodnje, zlasti indu- ščem) in dovodnim omrežjem s hidranti. so vidni v uravnovešanju in zvečanju ob- podlaga za izvedbo čim bolj ekonomič- strijska, ne poznajo. Ena od možnosti za Sredstva za izvajanje nalog v zvezi z re- sega kmetijske pridelave. nega namakanja na teh zemljiščih. zmanjšanje tega rizika je uvedba nama- dnim delovanjem in vzdrževanjem hi- Podnebne spremembe z dvigovanjem Občina Markovci si je v preteklih letih, kanja, s katerim lahko vsaj ublažimo, če dromelioracijskih sistemov zagotavljajo temperature ozračja in tal vplivajo na skupaj s Konzorcijem za namakanje Po- že ne odpravimo škodljive posledice po- lastniki oziroma zakupniki kmetijskih razporeditev in intenzivnost padavin dravja, prizadevala za izvedbo namaka- manjkanja vode v vegetacijski dobi. zemljišč znotraj namakalnega sistema tudi v slovenskem prostoru - suša po- nja na kmetijskih zemljiščih. Izdelani so Kljub opozorilom o klimatskih spre- v sorazmerju s površino zemljišč. Tako staja vse bolj pogost pojav. Evropski bili idejni projekti, kjer se območje na- membah, zviševanju temperature in stroški rednega vzdrževanja znašajo od predpisi izhajajo iz določila, da je suša makanja ujema z območjem že izvedene zmanjševanju količine padavin se mar- 8 do 22 evrov za hektar površin na leto. normalen in ponavljajoči se pojav pod- komasacije. V skladu s projekti je sikdaj ničesar ne stori za reševanje težav, Uporabnik namakalnega sistema prav nebja, zato jo je potrebno obravnavati predvideno površinsko namakanje z bo- ki jih lahko povzroči suša, predvsem za- tako krije stroške porabljene električne kot pomemben vpliv na proces pridela- benskimi namakalniki in mini razpršilci, radi razmišljanja, da morda suše ne bo energije, ki se izračunajo glede na količi- ve kmetijskih pridelkov, kakovost življe- za vrtnine pa tudi kapljično namakanje oziroma da se bo v takšnem primeru no porabljene vode v kubičnih metrih, ki nja in gospodarstva. z odvzemom vode iz dovodnega kanala od države zahtevalo odškodnino zaradi jo upravljavec posamezniku obračunava Ukrep namakanja je pogoj za stabilno mesečno, po njegovi dejanski porabi. HE Formin. manjšega pridelka. Vendar je ta rešitev kmetijsko pridelavo, pomeni pa tudi Stroški namakanja tako predstavljajo za- kratkotrajna in nezanesljiva. zavarovanje pridelka pred sušami za Namakanje in njegovi učinki nemarljiv strošek v primerjavi s poveča- naslednjih sto let. Prav tako je vrednost Namakanje je umetno dodajanje vode, Finančna konstrukcija investicije nim prihodkom, ki ga omogoča pridela- kmetijskega zemljišča, opremljenega z kadar je v času vegetacije v tleh primanj- in obveznosti va z namakanjem. namakalnim sistemom, višja. kuje, z namenom zagotoviti optimalno Predmet podpore v okviru javnega raz- Cilji investicije »Namakalni sistem Namakalni sistem se lahko uvede, če se s Markovci« tem strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, Predvidena izgradnja namakalnega sis- ki imajo v lasti vsaj 80 % površin kmetij- tema bo pozitivno vplivala na pridelavo skih zemljišč s predvidenega hidromeli- poljščin in vrtnin, možen pa bo tudi ob- oracijskega območja. stoj manjših kmetij, ki se bodo preusme- Občina Markovci bo v prihodnosti po- rile v pridelavo vrtnin, za kar bodo imele drobneje predstavila možnosti namaka- ugodne pogoje. nja, fi nanciranje in obveznosti lastnikov Zaradi trženjsko usmerjene načrtovane glede uporabe sistema. pridelave (po količini in kvaliteti) omo- Sedaj je priložnost, da se pripelje voda goča namakanje vidno povečanje do- na njive, pri tem pa sama izvedba nama- hodka na posameznih kmetijah. Tudi kalnega sistema do hidranta za lastnike manjših, če se odločijo za povezovanje kmetijskih zemljišč ne predstavlja nobe- pri pridelavi in prodaji. nega stroška. Neposredni učinki namakanja se kažejo Mira Edelbaher in Maja Ekart Cepljenje proti steklini Veterinarska uprava je 1. oktobra našajo neposredno na človeka ali na pričela z jesensko akcijo cepljenja li- domače živali. Zato na zavodu za zdra- sic proti steklini, ki jo opravlja pred- vstveno varstvo svetujejo, da se ljudje vsem zaradi varovanja ljudi pred to izogibajo stikom s potepuškimi in div- izredno nevarno boleznijo. Akcija bo jimi živalmi. trajala predvidoma do 15. novembra Psi so sicer načeloma zaščiteni, saj je tega leta. vsakoletno cepljenje obvezno za vse S položenimi vabami nameravajo aktiv- pse, starejše od treh mesecev. Ker se no zaščititi populacijo lisic v slovenskih steklina prenaša z živali na ljudi, zdra- gozdovih ter tako preprečiti širjenje bo- vstveni delavci pozivajo lastnike malih lezni. Polaganje vab bodo na celotnem živali, naj poskrbijo za zdravje hišnih ozemlju Republike Slovenije opravljali ljubljenčkov, predvsem mačk in psov, piloti z zato posebej prirejenimi športni- s preventivnim cepljenjem ter naj pre- mi letali. prečujejo situacije, v katerih bi njihova Čeprav nevarnost za prenos virusa ste- žival lahko poškodovala mimoidoče in kline na ljudi in domače živali predsta- družinske člane. vljajo predvsem lisice, pa ne gre zane- Steklina še vedno velja za smrtno nevar- mariti tudi ostalih divjih živali. Ljudi no nalezljivo bolezen, ki je tudi v Slove- poškodujejo tudi veverice, podgane, niji še vedno prisotna. Lani so virus od- poljske miši, dihurji, podlasice in druge krili pri 14 lisicah in dveh kravah, človek toplokrvne živali, ki so lahko prav tako pa v Sloveniji ni bil okužen po letu 1950. okužene z virusom stekline in ga pre- Vir: VURS

4 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Gasilstvo

Nato je sledila še predstavitev specialne enote policije, ki se ukvarja večinoma z odkrivanjem prepovedanih substanc. Mladinski gasilski tabor v Stojncih Otroci so si ogledali pripomočke za od- krivanje prstnih odtisov in različne vr- ste prepovedanih substanc. Tudi pri tej predstavitvi so otroci z zanimanjem po- slušali. Policist jim je še posebej položil na srce, naj se izogibajo uživanju alkoho- la in različnih drugih drog, ker lahko hitro pride do prekrškov in se srečajo s polici- jo, kar pa seveda nosi posledice. Popol- dan je hitrom minil in otroci so nestrpno čakali na večerjo, saj so bili že lačni. Sledil je glasbeni večer z DJ-jem in karaokami. Predstavili so se tudi mentorji s svojimi varovanci. Bilo je res veselo in zabavno. Mladi gasilci so bili že pošteno utrujeni od vročega dneva in vsega dogajanja, zato jih je spanec hitro premagal. Že je bilo tu sobotno jutro, zadnji dan tabora in otroci so ta dan spoznali še delo po- klicnega gasilca operativca. Predstavil se jim je poveljnik PGD Stojnci, ki je v služ- Foto: Dejan Zemljarič bi v poklicni gasilski brigadi v Mariboru. Mladi gasilci so se z mentorji podali na pohod do gradu Borl. Pokazal je, kako se ravna v primeru ku- Konec avgusta je v Stojncih potekal tem programu, ki je temeljil na osvojitvi mnejši pa kar pod milim nebom. hinjskega požara. tridnevni mladinski gasilski tabor za novih znanj, naučili marsikaj koristnega. Vse tri dni tabora je bilo čudovito sonč- Sledili so še podelitev spominkov, spust območje celotne Območne gasilske Taborili so v gasilskem domu v Stojncih. no vreme. V četrtek popoldne, po otvo- zastave in odhod domov. Vse to, kar se zveze (OGZ) Ptuj, kamor spadajo ob- Prostor okrog gasilskega doma je na- ritvi tabora, so se mladi gasilci podali na je dogajalo na tridnevnem taboru, se čine Hajdina, Cirkulane, Zavrč, Ptuj in mreč idealen za takšne prireditve, saj je grad Borl in bilo jim je prav vroče. Zvečer sliši zanimivo in zabavno. Koliko skrbi, truda in organizacije je bilo potrebno Markovci. oddaljen od ceste, ima nogometno in so uživali ob tabornem ognju in glasbi. Petkovo jutro se je začelo s telovadbo za pripravo dogodka, bi znali povedati Prijavilo se je 150 mladih gasilcev in v odbojkarsko igrišče in še kaj. Otroci so in zajtrkom, nato pa so prišli v goste čla- glavni mentorji, ki so bili zadolženi za treh dneh tabora so se otroci v dožive- prespali v dvorani in v šotoru, najpogu- ni društva reševalnih psov iz Maribora. delo z mladino. Vsa zahvala je name- Otroci so spoznali delo reševalnih psov njena predsedniku komisije za delo z in ugotovili, da je potrebno mnogo lju- mladino pri OGZ Ptuj Janku Fišingerju, bezni in potrpljenja trenerjev, da izurijo Hedviki Rojko, ki je bila njegova desna Mesec požarne varnosti dobrega reševalnega psa. Kako izsledijo roka, predsedniku PGD Stojnci Dejanu določeno sled, so jim praktično tudi po- Zemljariču in vsem mentorjem mladine, Tudi letos gasilci Območne gasilske 169 ekip iz Podravske regije. kazali in otroci so bili navdušeni. Sledile saj so več kot odlično opravili vse nalo- zveze Ptuj v skladu z navodili Gasilke 25. oktobra bomo na rokometnem ig- so športne igre. Ker pa je bilo zelo vroče, ge - od izobraževalnega programa do zveze Slovenije ter Uprave za zaščito rišču pri osnovni šoli Markovci učencem je mentorica Hedvika organizirala posta- izdelave spominkov, priprave obrokov in reševanje izvajamo programe, ki razkazali gasilsko in drugo opremo, ki jo vitev bazena. Sila zabavno je bilo vreči hrane, iskanja sponzorjev in še bi lahko so preventivno naravnani. gasilci uporabljamo pri svojem delu. se v vodo ob visokih temperaturah ... Po naštevali. Vsa zahvala vsem tistim, ki jih Prav v mesecu oktobru bomo izvedli ne- Pričeli pa bomo tudi z izobraževalni- kosilu se je otrokom predstavila lovska nismo omenili, vendar si to zaslužijo, kaj- kaj večjih skupnih gasilskih vaj, s kate- mi programi. Prvi tečaj za strojnike se družina naše občine. S seboj so pripeljali ti poskrbeti za 150 otrok, starih od 7 do rimi utrjujemo usklajeno delo gasilskih prične 13., drugi pa 28. oktobra. Pote- tudi lovske pse in predstavili svoj dopri- 16 let, je več kot velika odgovornost . enot. Ena izmed takih skupnih vaj bo 26. kajo tudi priprave za tečaj vodij enote nos k ohranjanju zdrave in čiste narave. Marija Prelog oktobra na delavnicah Slovenskih želez- in uporabnikov radijskih postaj. Tečaja nic na Ptuju. Skupna vaja bo izvedena se bosta pričela v drugi polovici meseca tudi v občini Markovci, lokacija pa zaen- januarja 2012. krat še ostaja skrivnost. Gasilska zveza Slovenije ter Uprava za Minulo soboto, 8. oktobra, je bilo v Bu- zaščito in reševanje sta ob letošnjem Zaključek gasilske lige kovcih srečanje članic Območne gasil- mesecu požarne varnosti izpostavi- S tekmovanjem v Sobetincih se je ko- Moškanjci, Spuhlja, Mezgovci, Gajevci, ske zveze Ptuj, 13. oktobra pa smo pred- la vprašanje »Ste storili vse za varen nec avgusta zaključila medobčinska Grajena, Polenšak, Mala vas, Markovci, dom?«. Občani lahko za svojo lastno var- stavniki Zveze gostovali v oddaji Vroča hidrantna gasilska liga štirih gasil- Tržec in Sobetinci, kjer se je liga za letoš- nost veliko storijo. Kadar morajo posre- linija na Radiu Ptuj. skih zvez: Ptuja, Gorišnice, Dornave nje leto tudi zaključila. dovati gasilci, je že velikokrat prepozno. 15. oktobra bomo izvedli Kviz gasilske in Vidma. Med ženskimi ekipami so prvo mesto mladine in se skušali s čim boljšimi re- Urejen dom, s pravilno nameščenimi in- osvojile članice Prostovoljnega gasilske- Pod vodstvom pooblaščencev gasilskih zultati uvrstiti na regijski kviz, ki bo po- stalacijami in primerno drugo opremo, ga društva Grajena, druga je bila ekipa tekal 12. novembra. Kraj in organizator je povsem varen, če odmislimo človeško zvez (za OGZ Ptuj Ivan Golob, za GZ Go- iz Sobetincev, tretje pa so bile članice še nista znana. malomarnost. Plakati in zloženke, ki jih rišnica Janez Ambrož, za GZ Dornava iz Prostovoljnega gasilskega društva 22. oktobra bo srečanje gasilskih vete- gasilci te dni delijo po gospodinjstvih in Franc Šuen in za GZ Videm Franc Milo- Gajevci-Placerovci. Na četrto mesto se ranov v Cirkulanah, na katerem priča- šolah, prikazujejo najbolj kritične točke šič) se je zvrstilo dvanajst tekmovanj, je uvrstila ekipa PGD Polenšak. Med kujemo okrog 200 naših članov. Dan v naših domovih in na te moramo biti skupno pa je sodelovalo 14 ekip; deset moškimi ekipami so ligo osvojili člani kasneje, 23. oktobra, bomo izvedli re- pozorni. Več informacij o letošnji osred- moških in štiri ženske. PGD Spuhlja 1, druga je bila ekipa Prven- gijsko gasilsko tekmovanje, ki bo iz- nji temi meseca požarne varnosti pa naj- Prvo tekmovanje za ligo je bilo spomla- ci-Strelci, tretja pa ekipa Gajevci-Place- birno tekmovanje za nastop na držav- dete tudi na spletnih straneh Uprave za di v Prvencih. Skozi poletne mesece so rovci. V moški konkurenci so v ligi sicer nem tekmovanju v letu 2012. Tekmo- zaščito in reševanje RS. nato sledila tekmovanja po vseh obči- tekmovali še člani gasilskih društev Mar- vanje bo v Podvincih, prijavljenih pa je Janez Liponik nah, katerih društva sodelujejo v ligi. kovci, Moškanjci, Mezgovci, Žamenci, Tr- Med organizatorji tekmovanj so bila žec, Polenšak in Mala vas. prostovoljna gasilska društva Žamenci, PB

Foto: MZ Foto: MZ Predstavniki štirih gasilskih zvez, ki so skrbeli za koordinacijo medobčinske gasilske lige S srečanja članic OGZ Ptuj, ki je bilo v soboto, 8. oktobra. (od leve): Ivan Golob, Franc Milošič, Janez Ambrož in Franc Šuen. Leto 12, številka 5, oktober 2011 5 Mladi in izobraževanje

Niko Veršič: »Moj tretji glasbeni tabor mi je bil najbolj naporen, animatorke pa so bile super. Imeli smo zelo težke vaje. Mladinski glasbeni tabor 2011 V četrtek zjutraj sta nas dva vojaka zelo prestrašila. Najbolj mi je bilo všeč, ko so animatorke metale vodne balone.« Eva Kokot: »Na tabor sem se prijavila zato, ker sem vedela, da bom spala s pri- jateljicami in da se bomo imeli dobro. In res smo se! Veliko smo vadili, ampak smo se tudi veliko zabavali. Zelo sem se imela zabavno.« Tjaša Draškovič: »Na taboru mi je bilo zanimivo, saj sem bila prvič. Ni niti ene stvari, ki mi ne bi bila všeč. Na tematskem dnevu smo se imeli super, tako kot vsak dan.« Nika Kociper: »Prvega dan sem se zelo veselila in tudi prvič prespala. Drugi dan je bil zelo naporen, ampak smo se večer imeli zelo zabavno, ko smo jedli pečen krompir. Na taboru je bilo zabavno, veselo in naporno!« Tadej Kozel: »Na taboru sem se imel zelo, zelo lepo. Ponosen sem, da sem Slovenec in da imamo svojo zastavo.« Foto: Franc Rožanc Rok Cimerman: »Na taboru je bilo zelo Udeleženci 3. Mladinskega glasbenega tabora Poj z menoj fajn. Zraven zabavnih animatork in diri- Tudi letos je v župnijskih prostorih in prepevali in igrali na instrumente, saj je fantje radi pripovedovali pravljice. V četr- gentke ter dirigenta smo imeli zelo fajno prostorih ZAF centra potekal Mladinski bila krona petdnevnega tabora zaključni tek smo imeli tematski dan. Animatorke kuharico. Bil sem že tretje leto na taboru glasbeni tabor Poj z menoj, ki smo ga v sobotni koncert udeležencev v prostorih so metale vodne balone, mi pa smo se in zdi se mi, da je vsakič bolj super.« mesecu avgustu organizirali že tretjič. ZAF centra. Tabor smo zaključili z nedelj- umikali, da nas ne bi baloni zadeli.« Alenka Rožanc Glavni organizator tabora, Kulturno ume- sko sveto mašo, po njej pa odšli vsak svojo tniško društvo Markovski zvon, je v sode- pot z upanjem, da se prihodnje leto po- Spoštovani organizatorji Mladinskega glasbenega tabora, novno vidimo. lovanju z Osnovno šolo Markovci, Župnijo v imenu vseh obiskovalcev sobotnega koncerta, ki ste ga pripravili v okviru Mla- sv. Marko, družinskim podjetjem ZAF Mar- Zbrali smo vtise nekaterih udeležencev. dinskega glasbenega tabora Poj z menoj, se vam zahvaljujem za čudovit glasbeni kovci in Občino Markovci tako ponovno gostilo preko 40 mladih glasbenikov, ki so Urška Horvat: »Letošnji glasbeni tabor večer. S svojo vnemo ste otroke v rekordnem času naučili veliko glasbenih izvedb, pet dni preživeli v svetu glasbe in prijatelj- mi je bil zelo všeč. Najbolj všeč mi je bil čemur se poslušalec samo čudi in uživa. stva. Poleg vodij Alenke in Gregorja so za tematski dan, na katerem sta nas že zelo Hvala vam, da se trudite za naše otroke in vnuke z željo, da naslednja leta nadalju- mlade ustvarjalce skrbele animatorke, ki zgodaj zjutraj zbudila vojaka, zvečer pa jete z glasbenimi tabori v Markovcih so v dneh tabora pokazale skrb in odgo- smo si pekli krompir. Seveda pa mi je bilo Marija Prelog vornost za mlade tabornike. Letošnji te- tudi zelo všeč druženje s prijateljicami. Le- matski dan tabora je bil povezan s prazno- tošnje pesmi smo zelo vadili, zato nam je vanjem 20. obletnice samostojne države. tudi nastop dobro uspel.« Pogovarjali smo se o državnih simbolih, o Lucija Gošnjak in Ajda Šterbal: »Na ta- vsem, s čimer se Slovenci lahko pohvali- boru sva bili že tretje leto in vsako leto je Zlati maturanti mo pred drugimi narodi, poučili pa smo boljše! Letos nama je bil najbolj všeč te- V občini Markovci smo imeli v šolskem študijsko leto. Jan Meznarič se je odločil se tudi o slovenski zgodovini. Govorili matski dan, saj je bila budnica super. Tudi za študij računalništva in informatike v smo o partizanih in se partizanske pesmi hrana je bila okusna. Drugo leto se bova letu 2010/11 kar štiri zlate maturante. Ljubljani. Kljub številnim obveznostim, tudi naučili. Dnevi so minili prehitro; ko- tabora obvezno udeležili!« Maja Kostanjevec iz Bukovcev in Jan maj smo se nastanili, že smo pospravili in Zala Stolec: »Imeli smo se zelo lepo. Po- Meznarič iz Zabovcev sta zlata matu- ki jih prinaša študij, pa bo najbrž kaj časa si obljubili ponovno snidenje. Veliko smo poldan smo veliko peli, zvečer pa so nam ranta Gimnazije Ptuj, Patricija Šmigoc iz našel tudi še za svoje prostočasne aktiv- Nove vasi je zlata maturantka Ekonom- nosti. To so glasba, delo z računalnikom ske šole Ptuj, Patricija Zelenik iz Bukov- ter druženje s prijatelji. Maja Kostanjevec cev pa Gimnazije in srednje kemijske se je vpisala na študij biokemije, prav šole Ruše, smer farmacevtski tehnik. tako v Ljubljani. Tako kot Jan se tudi Maja GO – CAR – GO / Bo, kar bo! v prostem času rada ukvarja z glasbo, v Zlatim maturantom je na sprejemu v me- prvi vrsti s petjem. V času počitnic je bila Minulo šolsko leto je v Šolskem cen- tako kot v lanskem letu komentiral znani secu septembru čestital tudi markovski animatorka na Mladinskem glasbenem tru (ŠC) Ptuj potekalo drugo srečanje komentator dirk Formule 1, Miran Ališič. župan Milan Gabrovec in jim zaželel ve- taboru v Markovcih. v projektu GO – CAR – GO. Projekt, kot Komisija, ki so jo sestavljali učitelji ŠC Ptuj, liko uspeha na njihovi nadaljnji študijski ga je poimenoval naš domačin, avtor je ocenjevala več različnih kategorij - nad- Patricija Šmigoc, ki je opravljala poklic- poti. Kot so maturanti zatrdili v pogovoru no maturo na Ekonomski šoli Ptuj, svojo in vodja projekta Stanko Kostanjevec, gradnjo podvozja, kjer so bili pozorni na z županom, jim matura ni predstavljala že drugo leto izvaja Šolski center Ptuj izvirnost, strokovnost, funkcionalnost in študijsko pot nadaljuje na ekonomskem velike ovire pri zaključevanju srednješol- področju. Je namreč študentka Ekonom- v sodelovanju z osnovnimi šolami ter estetski videz vozila ter hitrost vožnje. skega izobraževanja. „Če vsa štiri leta de- Ministrstvom za šolstvo in šport. Podelili so tudi dodatne točke, in sicer: za sko-poslovne fakultete v Mariboru. Svoj laš sproti, mature ni težko opraviti,“ so v prosti čas rada izkoristi za druženje s pri- Gre za izdelavo posebnega avtomobilčka najmanjše policijsko vozilo, za oblikoval- en glas povedali Jan, Maja in obe Patriciji, sko idejo, za najbolj prezračevano vozilo, jatelji, že več let je aktivna tudi v doma- – gokarda ali tako imenovanega ekstra- ki so bili sicer tudi vsa štiri leta srednje za aerodinamično vozilo, za najbolj eko čem gasilskem društvu. Patricija Zelenik, mobila. Ob izdelavi osnovnošolci razmi- šole odličnjaki. vozilo, za zabavno elektroniko v vozilu, za ki je opravila poklicno maturo s petim šljajo o strojniškem, elektro-mehatron- V času, ko smo pripravljali izdajo oktobr- predmetom, pa se je odločila za študij far- skem in ekonomsko-marketinškem vidiku v celoti ročno izdelano vozilo in za mlado- ske številke Lista iz Markovcev, so naši zla- macije v Ljubljani. In tudi ona svoj prosti vozila, ob tem pa upoštevajo tudi bio- stno zagnanost pri izdelavi vozila. ti maturanti, kot tudi številni drugi mladi čas rada preživi v družbi prijateljev. tehniški vidik (varstvo okolja, razgradnjo Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, iz občine Markovci, že zakorakali v novo Mojca Zemljarič materiala in podobno). Namen projekta ki so ga ustvarjali številni navijači, osnov- je promovirati poklice, za katere izobražu- nošolci, otroci iz vrtcev, srednješolci in jejo srednje šole na Šolskem centru Ptuj. mnogi drugi, ki so v živo poslušali komen- Letos je v projektu sodelovalo že 24 tatorja Mirana Ališiča. Dogajanje so pope- osnovnih šol, med njimi tudi OŠ Markovci. strile dijakinje Ekonomske šole s plesom Zadnji dan maja 2011 so se dirkači iz 18 in harmonikarji s Strojne šole. osnovnih šol s svojimi zanimivimi avto- Izvedba celotnega projekta zahteva ogro- mobili pomerili v spretnostni vožnji na mno dela. Potrebno je veliko dobre volje posebni stezi na parkirišču ob ŠC Ptuj. in medsebojnega sodelovanja. Največje Tekmovanje je potekalo na dveh vzpo- breme nosi avtor in vodja projekta Stanko rednih dirkalnih stezah. Avtomobilčka z Kostanjevec ob podpori direktorja ŠC Ptuj dirkačema so dvignili na posebni rampi, Branka Kumra, ravnateljev vseh srednjih s katerih so ju spustili, da sta paralelno šol ŠC Ptuj in koordinatorice pri organiza- vijugala med stožci. Pripeljati sta morala ciji srečanja, Vesne Krebs. Foto: MZ do ciljne črte, kjer so izmerili čas. Dirko je Jožica Megla Župan Milan Gabrovec v družbi markovskih zlatih maturantov 6 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Diplomanti na temo občine Markovci gler …). Še najbolj se mu je posvetila prav omenjeni le glavni dogodki, ki so se do- Zorkova, ki ugotavlja, da je za markovski gajali v občini. Z leti so pisci dobili „nav- govor značilen poseben razvoj dolgega dih in pogum“ in pričeli pisati še o čem nosnega [ę] (en) in dolgega etimološke- drugem. Najpogostejša tema so dogodki ga [e] v dolgi široki e-jevski vokal [ε oz. iz preteklosti, največkrat domača kmečka ê], kakršnega slišimo tudi v vzhodnih Ha- opravila, ki danes počasi umirajo, kjer se lozah, ni pa tipičen za prleško narečje, v omenjene narečne besede tudi največ- katerem se večinoma pojavljata dva dol- krat pojavljajo. K besedilom so prilože- ga ozka e-ja, najožji je odraz za dolgi cir- ne še fotografi je in tako članki privabijo kumfl ektirani jat [ě]. Posebnost govora je k branju marsikoga , še posebej starejše preglašeni [ü] (lüč), opazen pa je široki e občane. Ker je jezik fl uidna forma, pa v [ε] (npr. srεča). Zanimiv je prehod v-ja v f besedilih zadnjih številk opažam vse več (lof, fklejen). Pogosta sta kazalna zaimka novejših besed, rabo novih besed, kar je [te] in [toti] (takrat, ta), beseda [pre] pa povsem naravno.« se uporablja v pomenu ‚baje‘. Pogosto se Alenka, pri ustvarjanju Lista iz Markov- sliši n namesto m (pojen, koplen). Glagoli cev aktivno sodelujete že več let. Naj- imajo ponavadi končnico -a (sen bija, sen prej kot avtorica besedil, v letošnjem priša, bon peja). Ogromno besed izvira iz nemškega jezika. letu pa ste prevzeli še delo lektorice. V besedišču markovskega govora naj- Komuniciranje in mediji so tudi ena demo pogoste slovanske lekseme, med izmed smeri vašega podiplomskega strokovnim izrazjem pa prevladujejo ger- študija. Ali to pomeni, da želite svojo manizmi. Kolarič (1968: 650) pravi, da je poklicno pot nameniti delu v medijih? besedni zaklad prleščine, kar se tiče izpo- Alenka Rožanc: »Dandanes moraš zna- sojenk iz nemščine, prav gotovo čistejši, ti opravljati več poklicev, ne zgolj enega kot v osrednjih slovenskih narečjih, če- samega. Ker podiplomskega študija na prav je bil tukaj pritisk germanizacije za- smeri Slovenistike lansko leto še ni bilo dnjih dvesto let močnejši ko drugod. razpisanega, sem se odločila za študij Foto: zasebni arhiv Najznačilnejši ti. panonizmi, ki jih Zor- Komuniciranje in medije. Slednje je bila Alenka Rožanc kova navaja (2009: 253), so: baba, čohati moja želja že od malega - delati v me- Med diplomanti, ki so dodiplomski pa je bilo delo zanimivo, saj sem odkrila se, čüti, dete, deca, grüška, gučati, inda, dijih. Obe smeri se tudi povezujeta in študij zaključili z nalogo na temo ob- mnogo zanimivih besedil, sploh pa je fajn joč, kola, kopišnica, mela, pitaje, povitica, prinašata več možnosti za zaposlitev. čine Markovci, bomo danes predsta- pobrskati po starih časopisih in se morda presmec, rüče, svetek, špičke. Gre za izra- Letošnje študijsko leto je bil sprejet tudi vili Alenko Rožanc iz Stojncev. Alenka celo kje najti na fotografi jah.« ze slovanskega izvora; ti so hrvaški, tudi podiplomski študij Slovenistike, tako študira v Kopru, na Fakulteti za huma- Vam je po vsebini ali kakšni posebno- madžarski, prevladujejo pa nemški.« da sem vzporedno vpisala še to smer in nistične študije. Smer njenega dodi- sti katera izmed vseh teh 50 številk V nalogi ste tudi opazili, da sta se slog tako nameravam vzporedno končati oba plomskega študija je bila Slovenistika. ostala posebej v spominu? In po čem? piscev in tematika besedil skozi leta magisterija. V prihodnosti se vidim v me- Študij je zaključila z diplomskim de- Alenka Rožanc: »Hm ... To težko rečem. spremenila. dijih, v dinamični sferi, še najbolj mi diši lom, ki ga je naslovila Odraz narečne- Vsaka številka je po svoje posebna in Alenka Rožanc: »Da, res je. Prve številke televizija. Vseeno pa nikoli ne veš, kaj bo ga govora v lokalnem časopisju (List iz zanimiva. Spominjam se prvih številk, ki Lista iz Markovcev so, kot sem že ome- prinesel čas …« Markovcev). Po diplomi se je vpisala na so bile takrat še del Štajerskega tednika nila, nekoliko skromnejše, v njih pa so Mojca Zemljarič podiplomski študij, in sicer vzporedno in ki so štele zgolj dve poli (dva A3 lista). študira na dveh študijskih smereh: Ko- Začetki so bili torej skromni, ampak kva- litetni. Spomnim se naslovnic s koranti, ki municiranje in mediji ter Slovenistika. so bili po navadi „na sporedu“ v pustnem V zaključni nalogi ste raziskovali odraz obdobju. Posebej mi v spominu ostaja – narečnega govora v lokalnem časopi- ker pač ne morem iz svoje kože – številka, su List iz Markovcev. Zakaj odločitev kjer je govora o novih blagoslovljenih or- za to temo? glah v naši fari. Pred očmi imam naslovni- Alenka Rožanc: »Na področju sloveni- co, kjer so kraljica glasbil in zbrani pevci stike lahko v bistvu izbiraš med dvema na koru.« glavnima področjema: književnostjo in Rdeča nit vaše raziskave je bila raba jezikoslovjem. Všeč sta mi sicer obe pla- germanizmov v besedilih, objavljenih ti, a se nekako najbolje znajdem v jezi- v Listu iz Markovcev. Koliko besed, koslovju. Omenjeno temo sem izbrala, povzetih iz nemškega jezika, ste zasle- ker sta mi tako narečni govor kot časopis dili in katere ter v katerih besedilih? domača in ker sem o slednjem pred pi- Alenka Rožanc: »V besedilih sem iskala sanjem naloge že nekaj vedela. Za temo narečno obarvane besede, znotraj tega diplomske naloge si študenti tako ali tako pa raziskovala njihov izvor. Res je, največ (vsaj ponavadi) izberemo tisto, kar nam je besed je germanizmov, nekaj pa tudi hr- domače, kjer imamo lažji dostop do iska- vatizmov. Med najpogostejšimi izrazi so nja podatkov itd. Prav to sem sama imela, gostüvanje, lojtrni voz, paruč, fašenk, ra- še posebej, ker sodelujem pri sestavi Lista stava … Slednje se pojavljajo v besedilih, iz Markovcev. Temo sem si izbrala, ker me ki govorijo o dogodkih v preteklosti, zla- to področje enostavno zanima. Jezik je sti tistih, ki so se odvijali okrog pustnega namreč sistem, ki se nenehno spreminja, časa.« iz dneva v dan dobivamo nove besede, In kakšne so nasploh značilnosti mar- tj. neologizme, hkrati pa te tudi izginja- kovskega govora oziroma narečja naše jo. Tudi v markovskem govoru. Prav zato občine? – da ne bi izumrle – sem jih z diplomsko Alenka Rožanc: »Markovski govor spada nalogo želela vsaj malce ohraniti.« v panonsko narečno skupino, znotraj nje V raziskavi ste obravnavali 50 številk pa gre za nekakšno mešanico med prle- našega lokalnega glasila. To je bil naj- škim in vzhodnim haloškim narečjem. brž kar velik zalogaj? Nekatere značilnosti od tipičnega prle- Alenka Rožanc: »Da, če sem želela izbrati škega na eni strani in haloškega govora povprečje besed, sem morala pregledati na drugi strani namreč povsem odstopa- ne le dve, tri številke, ampak sem jih iz- jo, nekatere se povsem skladajo. Ker po brala 50. Delo je bilo na trenutke kar mal- Karti slovenskih narečij markovski govor ce naporno, potrebno je bilo prelistati vse spada v prleško narečje, v posameznih strani in poiskati članke, kjer se pojavljajo značilnostih pa se približuje vzhodnemu narečne besede. Po nekaj prebranih ča- haloškemu govoru, ga Zorkova (2009: sopisih sem že vedela, kje iskati, čeprav 252) imenuje mednarečni govor v Mar- so nekateri članki presenetili in se je tudi kovcih pri Ptuju. Slednjega so raziskovali v njih našlo domače izrazje. Vsekakor številni jezikoslovci (Kolarič, Ozwald, Ri-

Leto 12, številka 5, oktober 2011 7 Kultura Kulturna društva ob vstopu v novo sezono Mesec september je v šole ponovno Mešanem cerkvenem zboru Sv. Marko bomo predstavili večkrat v naslednjem Kljub temu, da skoraj ni bilo pravega po- poklical učence in dijake, z oktobrom že pričele, njihovi prvi cilji v tej sezoni pa letu in ga tudi v nadaljnjih sezonah do- letnega premora, so tudi godbeniki po- pa so vrata fakultet odprli še študent- so usmerjeni v tradicionalni božični kon- polnjevali. Ob koncu sezone namerava- novno dodatno zavihali rokave in priče- je. Poleg vsakodnevnih obveznosti se cert na Štefanovo v farni cerkvi. Letos mo izvesti še tri koncerte skupaj s tolka- -li intenzivneje delati (vaditi). »Strokovni vsakomur prileže kakšna prostočas- bo izzvenel že sedemnajstič in ponovno listično skupino StoP v okviru EPK (delo vodja, dirigent prof. Peter Gojkošek, je na dejavnost, ki je danes postala kar bo potrebno poiskati sveže ideje. Tudi Carmina Burana) v treh različnih mestih: sestavil precej obsežen urnik za redne, nuja. V naši občini se lahko pohvali- ostali člani društva v manjših sekcijah Velenje, Maribor in Ptuj. S simfoničnim sekcijske in intenzivne vaje, pa tudi ob- mo z velikim številom najrazličnejših pripravljajo programe za priložnostne orkestrom načrtujemo poleg že omenje- sežen in zahteven repertoar počasi že društev, med njimi prednjačijo kultur- nastope, ki bodo potekali v prihajajoči nih koncertov zbora (BalkanTura in kon- nastaja. Godbeniki želimo nastopiti na na društva. sezoni. »Sicer pa se bomo poleg božič- cert resne glasbe) izvedbo vsaj enega Reviji pihalnih godb na Ptuju, če le ter- Podobno kot v šolah, se je tudi v društvih nega koncerta, ki bo kmalu že 20. po vr- samostojnega koncerta, ki bo tematsko min ne bo neugoden. Prav tako ne bo iz- začelo resno delo. Njihove predstavnike sti, KUD-ovci v letošnji sezoni udeležili še obarvan, medtem ko bo ansambel so- ostal lasten Miklavžev koncert, datum pa smo povprašali, kako vstopajo v novo območnih revij pevskih zborov, zapeli na deloval le z zborom v okviru izvedbe po- še ni dokončno določen. Razmišljamo sezono 2011/2012, kaj pripravljajo v pri- priložnostnih nastopih, v maju pa načr- mladnih koncertov. Seveda se bo zbor z pa tudi že o koncertu ob 90. obletnici hajajočem letu in česa vse bomo občani tujemo koncert Marijih pesmi,« je še do- veseljem, v kolikor nam bo to čas dopu- godbe prihodnje leto, ki bi ga želeli iz- lahko deležni. V preteklem mesecu smo dal predsednik društva Darko Meznarič. ščal, odzival tudi na povabila iz domače vesti v okviru občinskega praznika. Prav že lahko bili priča dvema večjima prire- Prepevali in ustvarjali bodo tudi v Kul- občine.« kmalu pa bo že tudi prvi nastop na ko- ditvama, Korantovi jeseni v Bukovcih in turno umetniškem društvu KulTura, kjer V Sobetincih pa tamkajšnjo Kulturno memoraciji ob dnevu mrtvih. Ob tej pri- 1. srednjeveškemu taboru v Novi vasi. bodo v okviru društva v tej sezoni ak- umetniško društvo Sobetinci pripravlja ložnosti pa že sedaj vabimo vse občane Franc Visenjak iz Kulturnega društva tivne sledeče sekcije: Komorni zbor Kor, kar nekaj zanimivih prireditev. V društvu na naše nastope in tudi druge prireditve, Alojz Štrafela je ob začetku nove sezo- Simfonični orkester in zabavni ansambel. deluje dramsko recitacijska sekcija, ple- ki jih bomo z našimi nastopi obogatili in ne povedal: »Novo pevsko sezono bom Daniel Tement, umetniški vodja, je pove- sna skupina, žonglerska sekcija, mladi popestrili,« je v imenu markovskih god- pričeli s postavitvijo ciljev, kjer se bomo dal: »Z zborom bomo pripravili vsaj tri glasbeniki in baletniki ter najštevilčnejša benikov zapisal Anton Majerič. na osnovi predlogov dogovorili, kaj od samostojne koncerte, sodelovali v treh - karnevalska skupina. V kratkem bodo Kot zadnje smo povprašali predstavni- nove sezone pričakujemo. Seveda je naš izvedbah koncerta v okviru EPK ter iz- začeli delovati še pevski zbor, folklorna ke v Kulturnem društvu Bukovci, kjer se največji cilj, da v skupini gojimo prijatelj- vedli dve sodelovanji na tekmovanjih ali skupina in skupina za šport, sekcija z člani društva mudijo s pripravami na pri- ske odnose. V novi sezoni ne namera- revijah. Zimski del sezone bo v celoti na- imenom Ohranjanje starih običajev pa reditev Zahvala jeseni oziroma na mar- vamo narediti nekaj revolucionarnega. menjen dodelavi resnega zborovskemu bo začela delovati v novembru. Primož tinovanje. Vaškega kletarja za leto 2011 Sledili bomo naši tradiciji ter ostali pev- programa iz različnih glasbenih obdobij, Galun je o delovanju v prihodnjih mese- bodo izbrali že v teh dneh, udeležili pa ski zbor, ki je vpet v domače okolje. Toda zaključen pa bo s koncertom ob podpori cih povedal: »V letošnjem koledarskem se bodo tudi martinovanj po drugih ob- to ne pomeni, da v novi sezoni ne bomo komornega orkestra. V tem času bomo letu je v načrtu še vaško martinovanje činah. Ponovno bo odprta tudi vaška izvedli nastopov - seveda jih bomo. Na izvedli tudi eno ali dve ponovitvi projek- v novembru in v decembru slovo od le- knjižnica, ob koncu leta pa se bodo po- prvo vajo bomo povabili nove pevce, ki ta BalkanTura in ga morda postopoma tošnjega leta. V naslednjem letu pa spet veselili z druženjem v dvorani. bi želeli prepevati lepe melodije.« tudi posneli. V pomladnem delu sezone kulturni praznik, materinski dan, pust, Vsem članom društev želimo trde vo- Tudi pevci iz Kulturno umetniškega dru- nameravamo skupaj z ansamblom iz- morda pa že kakšen koncert pevskega lje, potrpežljivosti in veliko svežih idej v štva Markovski zvon so medse povabili vesti nekoliko lahkotnejši projekt, ki bo zbora. Kljub kratkemu delovanju imamo novi sezoni. V občini se kar šibi od kultu- nove člane. Aktivnosti v novo sezono so vseboval znane jazz-standarde, kvalite- kaj za pokazati. Zahvaljujemo se Občini re - gojimo jo, dokler nam je ta možnost že stekle. Tako so se vaje pri Otroškem tnejše tuje in domače pop-skladbe in rit- Markovci za dodeljena sredstva za delo- dana. cerkvenem pevskem zboru Zvonček in mično-prirejene ljudske skladbe. Projekt vanje društva.« Alenka Rožanc KUD Markovski zvon V slovo Tonetu Kmetcu Po Henčku in Lojzetu Slaku se je za vedno poslovil tudi naš Tone Kmetec, ki Pevci Kulturno-umetniškega (KUD) dru- nikov, Jožeta Pasičnjaka in Slavka Štefka. je več kot 40 let s svojim ansamblom zaznamoval slovensko narodno-zabav- štva Markovski zvon smo po zasluženem Maše se je udeležilo mnogo vernikov, ki no glasbeno sceno. počitku z vajami ponovno pričeli novo so s svojimi glasovi glasno pritegnili me- V skoraj štirih desetletjih je sezono. Med poletjem vseeno nismo po- lodijam in začutiti je bilo pravo romarsko ansambel izdal 25 malih in čivali, saj smo poleg nedeljskih in poroč- vzdušje. Po končani slovesnosti smo po- velikih venilnih gramofonskih nih maš na praznik Marijinega vnebov- sedeli v hladni senci in preživeli prijetno plošč ter sedem kaset. Ohra- zetja s pesmijo obogatili tudi slovesno praznično popoldne. Hitro za tem je naše njenih je tudi več videopo- sveto mašo v cerkvi Device Marije na društvo v sodelovanju z župnijo, osnov- snetkov. Zadnja leta delovanja Zavrču. Tja pevci vsako leto poromamo; no šolo, Občino in ZAF centrom organi- je izdal še tri zgoščenke svojih kljub dopustom se nas je zbralo zado- ziralo že 3. Mladinski glasbeni tabor Poj z najbolj uspešnejših skladb, stno število in zapeli smo najlepše Ma- menoj, o katerem lahko več preberete v med katerimi so mnoge tudi rijine pesmi, ki so spremljale bogoslužje. samostojnem članku. Ponovno je uspel, ponarodele. Med temi so go- Vodil ga je markovski župnik g. Janez kot smo si ga zamislili. tovo Bleda luna, Stara doma- Maučec ob somaševanju še dveh duhov- Alenka Rožanc čija, Očka moj očka, Mami, oj mami, Ko sonce gre za goro spat, Ko prihajam v rojstno hišo in številne druge. Eden tistih, ki so Toneta dobro poznali, je televizijski voditelj oddaj z domačo glasbo Boris Kopitar. Za Slovenske novice je Kopitar svoje prijateljstvo s Tonetom opisal takole: »Halo- ški konec vinorodne Štajerske je znan po ljudeh veselega srca in odprtih rok, ki prišleke vabijo medse in se razdajajo. Tak je bil tudi žlahtni muzikant Tone Kmetec. Ko sem začenjal delati na televiziji, nas je z ekipami pot velikokrat zanesla tudi v Tonetove gorice. Še preden smo začeli snemati, se je okrog nas že vriskalo in veselilo. Zadnjič sva se srečala za martinovo pred tremi leti, ko sem ga povabil v oddajo Glasbeni spomini. Pogovorila sva se o glasbi, o vinski letini in še o čem. Ko sem se mu zahvalil za pogovor, je izpod mize vzel steklenico mladega vina in kar pred kamerami rekel: ‚Boris, ne grem domov, dokler ne pokusiva, ka- kšno je letošnje.‘ Ko sem prehitro rekel, da mi je natočil že dovolj, je čisto po do- mače rekel: ‚Mi pune kupice pijemo.‘ Ko sva skupaj ugotovila, da je vino odlično, Foto: arhiv društva se mu je na obrazu prikazal nasmeh vinogradnika in muzikanta, ki je zadovoljen Pevci KUD Markovski zvon na praznik Marijinega vnebovzetja v cerkvi Device Marije na s tistim, kar mu v življenju uspeva. Tak je bil Tone Kmetec.« Zavrču 8 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Društva in dogodki Prvi planinski pohod sodelavcev Karitas V sredini meseca julija je potekal prvi Kdor je imel željo, si je lahko ogledal dvodnevni vseslovenski planinski slap Savica. Ko sem pisala ta prispevek, pohod sodelavcev Karitas v dolino sem podoživljala dva čudovita dneva, Triglavskih jezer. Pobudnik in glavni ki sva ju z možem preživela z ljudmi, ki organizator pohoda je bil Ludvik Sto- sva jih na novo spoznala. Njihova dobra par, dolgoletni sodelavec Karitas in volja in pripravljenost za pomoč sta ne- izkušeni gorski vodnik. precenljivi. Nekateri med njimi so imeli toliko poguma, da so nam zaupali svoje Pohoda smo se udeležili tudi sodelavci osebne zgodbe. Ludvik Stopar je na pri- naše župnijske Karitas. Imeli smo organi- mer starejši gospod, od katerega sem se ziran avtobusni prevoz in tako so sode- v dveh dneh mnogo naučila. Opazovala lavci vstopali na Ptuju, v Mariboru, Slo- sem ga v pogovoru z ljudmi. Z dobro vo- venski Bistrici in Celju. V Ljubljani se nam ljo in optimizmom nam je dal zagona, da je pridružil še en avtobus s Primorske. Pot bi šli kar naprej na vrh Triglava. Tako se nas je pripeljala do Stare Fužine pri Bohi- Foto: Marija Prelog je rodil predlog generalnega sekretarja Skupinska fotografi ja udeležencev pohoda pred kočo pri Sedmerih jezerih nju, kjer se je začela naša planinska pot. slovenske Karitas Imra Jerebica, da se Najprej so nas pozdravili planinski vo- morda naslednje leto res podamo pro- dniki z licenco, ki so nas podučili o osno- ti Triglavu. Mati narava nam je podarila vah planinskega pohodništva. Povedali dva čudovita dneva, saj je vreme bilo so nam, kaj v gorah smemo in česar ne. ravno pravšnje, ne vroče in ne mrzlo. Ob- Po Kekčevi deželi Starostni razpon pohodnikov je bil od 10 čudovali smo gorske trave, dišeče rožice, V PGD (Prostovoljnem gasilskem dru- si prepevali. do 70 let. Šli smo v smeri Planina Blato ugotavljali njihova imena in njih zdravil- Brincelj nas je povabil v svojo kočo, ki do Planine Jezero ter do Dednega polja, štvu) Markovci smo že nekaj let želeli no uporabo. je zelo zanimiva. Vanjo se pride po dvi- kjer smo imeli čudovito mašo na jasi, ki mlade gasilce oziroma pionirje na- Dva preživeta dneva med ljudmi, ki jih žnem mostu, iz nje pa po zadnjici po to- je bila resnično nekaj posebnega. Preve- graditi za njihovo prostovoljno delo sploh ne poznaš, vendar vidiš njihovo v gasilstvu. To nam je uspelo letošnje boganu. Kekec, Mojca in Brincelj so nas vali so me občutki vzhičenosti, ko sem dobrovoljnost, iskrenost in karitativno poletje. Pridružili so se nam tudi naši potem popeljali do skrivnega rova. Be- gledala ljudi zraven sebe, kako prevzeto delo že v njihovih očeh, dajejo človeku sosedje, zabovski pionirji z mentorji, danec ga ne pozna, če pa bi ga slučajno in globoko doživljajo darovanje sv. maše moč in pogum za nadaljnje prostovoljno in bilo nas je ravno za poln avtobus. našel, mu je prebrisani Kekec pred nje- v naravi. Po bogoslužju smo imeli mo- delo. ga nastavil sovo, ki bi ga pregnala. En za Tako smo se v začetku avgusta odpra- žnost nakupa planšarske malice: polente V mesecu avgustu pa smo se sodelavci drugim smo se podali skozi rov na drugo vili v Kekčevo deželo na Gorenjsko. Pot in kislega mleka. Mmm, kako je bilo oku- naše Karitas udeležili tudi nadškofi jske- stran. nas je peljala skozi Tuhinjsko dolino, kjer sno. Pot smo nadaljevali čez planino Ov- ga romanja v Prekmurje. Bilo je veliko Prišli smo do koče. Brincelj je vanjo po- čarija do koče pri Sedmerih jezerih. Tja udeležencev, slavnostno sv. mašo je smo iz avtobusa občudovali urejene vabil samo otroke. Tam so izvedeli veliko smo prispeli okrog 18. ure. Ludvik Sto- daroval mariborski nadškof dr. Marjan majhne kmetije ter konje, krave ali ovce. skrivnost, ki je odrasli ne smemo vedeti. par nas je nato pozval, da lahko gremo Turnšek v Turnišču, nato pa smo obiskali Ko smo prispeli v Krajnsko Goro, nas je Otroci nam niso hoteli izdati ničesar. z njim do enega izmed Sedmerih jezer, grob in Križev pot Daniela Halasa v Veliki že čakal Bedanc bus, ki nas je popeljal Brincelj se je od nas poslovil, Kekec in tako imenovanega jezera Ledvica. Polani. Kako dobrodošla so takšna roma- po skrivni makedamski cesti, kjer smo Mojca pa sta nas popeljala do koče tete Naslednje jutro smo se pred odhodom nja, se je izkazalo po udeležbi romarjev, si tudi mentorji, tako kot otroci, morali Pehte. Tam ima pravi laboratorij za iz- za spomin še fotografi rali in pot nada- saj jih je bilo več kot dvesto. zakriti oči, saj je to skrivna pot, ki vodi delovanje zdravil. Ima posušena različ- ljevali preko Komne do koče pri Savici. Marija Prelog do Kekčeve dežele. Pripeljali smo se do na zelišča, namočena pajkove rebra … jase sredi gozda, kjer nas je vodička po- Debelušna in prijazna teta Pehta ni peljala po gozdni poti. Našli smo staro mogla verjeti, da so otroci pregnali Be- raztrgano Bedančevo nogavico in tako danca. Povabila nas je na malico - čaj iz Pastoralna konferenca smo vedeli, da se bo vsaki čas pokazal. zdravilnih zelišč in pravi domači kruh za Opozorila nas je, naj nikar ne hodimo s korajžo. Bilo je res dobro. Za slovo smo ji Dan pred praznikom Marijinega rojstva nim je besede namenil g. nadškof. Po poti, saj ima Bedanec nastavljenih vse zapeli Kekčevo pesem in se fotografi rali ali malega šmarna je bil za našo župnijo maši je sledil razgovor duhovnikov z g. polno pasti in hitro se lahko zgodi, da se skupaj z njo, Kekcem in Mojco. Zaupali pomemben dan, saj so se na pastoralni nadškofom v župnijski dvorani, kjer je kdo ujame vanjo in mu bo moral služiti. so nam bližnjo pot do avtobusa in od- konferenci v Markovcih zbrali duhov- beseda tekla zlasti o aktualnih temah v Med drevesi se nam je pokazala mogoč- hiteli smo do Bedanc busa, saj se je izza niki ptujsko-ormoškega naddekanata. nadškofi ji, naših dekanijah in župnijah. na visoka bradata postava in otroci so že Prisanka prikazal mogočen temen oblak Srečanja se je udeležilo kar 35 duhov- Srečanje so zbrani zaključili z okusnim vedeli, da morajo oponašati glas sove, ki in zaskrbelo nas je, da bo nevihta. nikov, med njimi tudi mariborski nad- kosilom in obljubo, da se ponovno sre- se je Bedanec strašno boji, ker misli, da Naš čudoviti izlet smo zaključili z obi- škof, metropolit dr. Marjan Turnšek. Ob čajo že meseca decembra, ko bo naša prinaša smrt. Ko je zaslišal sovji hu-huu, skom picerije, kjer smo napolnili trebušč- 9. 30 uri je bila slovesna sveta maša, ki župnija ponovno gostila dekanijsko re- je naenkrat izginil v gozd. V daljavi smo ke in si privoščili še ringaraja na igralih. je ob tolikem številu duhovnikov in tudi kolekcijo. zaslišali Kekca in njegovo pesem »Kaj mi Naši mladi gasilci so bili zelo navdušeni faranov bila zares slovesna. Vsem zbra- Alenka Rožanc poje ptičica, ptičica sinička, dobra volja nad Kekčevo deželo in lepoto narave, je najbolja …«. Poleg Kekca smo šli iskat mentorjem pa so obljubili, da bodo ve- Rdeči križ in Karitas tudi Mojco, ki smo jo našli v Bedančevi stno obiskovali gasilske vaje in prosto- koči in je milo pela. Skupaj sta nas pope- voljno sodelovali tudi v drugih aktivno- ljala do Brincljeve koče. Po ozki poti sko- stih, ki so povezane z gasilstvom. Ob svetovnem dnevu hrane vas podmladek RK osnovne šole vabi, da opravite zi lesen mostiček smo previdno hodili in Marija Prelog nakup kruha in pekovskih izdelkov na stojnicah, ki bosta postavljeni pred obema trgovinama (Špic in Mercator) v Markovcih. Stojnici bomo postavili v soboto, 15. oktobra, od 8. do 12. ure. Zbrana sredstva bomo namenili za prehrano otrok v osnovni šoli.

OO RK in župnijska Karitas vas vabita na predavanje Antona Komata, samostoj- nega raziskovalca. Predavanje bo v ponedeljek, 17. oktobra, ob 18. uri v poročni dvorani občine Markovci, na temo: naša prehrana – zdravje ali bolezen ter pitna voda na našem področju.

OO RK in župnijska Karitas imata na zalogi hrano, donirano iz evropskih sredstev, ter različna oblačila. Za pomoč pokličite prostovoljce iz vaše vasi, lahko pa tudi pokličete na številki: 041- 327 – 043 in 051 – 399 – 859.

Podmladek Rdečega križa OŠ in Občina Markovci obveščata, da bo zabojnik za stari papir po novem neprekinjeno postavljen na običajnem mestu – na parki- rišču za osnovno šolo. Prosimo, da se potrudite in papir (razen kartonaže) shra- njujete in ga odlagate v zabojnik. V kolikor nimate prevoza, da bi papir pripeljali do zabojnika, lahko za prevoz zaprosite prostovoljce Karitasa ali Rdečega križa. Zbrana sredstva, čeprav skromna, bodo namenjena potrebam otrok v šoli. Prisrčno vabljeni! Foto: D. Vrtačnik Utrinek iz idilične »Kekčeve dežele« Leto 12, številka 5, oktober 2011 9 Društva in dogodki Korantova rancarija in »šlauharija« v Zabovcih V soboto, 14. avgusta, se je v Zabov- cih že četrtič zapovrstjo odvijala Ko- rantova rancarija pod okriljem Korant kluba Razjarnik iz Zabovcev. Prekrasen dan je kar vabil na plano, k vodi, saj se ob njej človek počuti veliko bolje tudi takrat, ko zunaj temperature poskočijo nad 30 stopinj. In tako se je v zgodnjih popoldanskih urah pričela 4. rancarija. Prijavilo se je 15 ekip, ki so ko- maj čakale začetek tekme. Tekmovanja se je kot gost udeležil tudi župan občine Markovci Milan Gabrovec, ki je navzoče prisrčno pozdravil, povedal nekaj spod- budnih in pohvalnih besed, obenem pa Foto: MZ Foto: MZ se opravičil, ker mu zaradi dopustov ni Zmagovalna ekipa 4. Korantove rancarije – ekipa Avtoservis Krajnčič Zabovske rancarke (ekipa Drzne ribice) v družbi župana uspelo zbrati tudi ekipe svetnikov. Rezultati na 3. korantovi rancariji so bili dalcev, ki so pridno spodbujali sleherno tekmovanja so bili le predstavniki iz vasi toku Rogoznice, ki te popelje do končne naslednji: zmaga je pripadla ekipi Avto- ekipo. Svoj pečat je ob pomolu zagotovo Zabovci in Markovci. Občina šteje devet točke. servis Krajnčič iz Zabovcev, drugo mesto pustil tudi napovedovalec Drago, ki je s vasi. Torej: le pogum in dobrodošli pri- Najhitrejši so porabili od točke A, to je od so letos zasedli mladeniči Gostišča pri svojimi izvirnimi besedami spodbujal hodnje leto na 5. korantovi rancariji. Filpekovega mosta, do točke B, most pri Tonetu, tretje mesto pa Razjarniki oziro- vsako ekipo posebej, rezultate pa skoraj športnem parku, slabih devet minut. Tis- ma organizatorji iz Zabovcev. Sledili so objavil prej kot sodniki. Zanimivo tudi dan kasneje ti, ki so se vrteli v krogu, so potrebovali jim člani Kluba tajskega boksa, Friki, Ai- Z udeležbo ekip je bil zelo zadovoljen Po prijetnih vtisih iz prejšnjega dne, ko je več kot 13 minut. Zanimivo je bilo tudi vi- kido Ptuj, Barno 2, ŠD Spuhlja, TD Korant, tudi idejni vodja tega tekmovanja Bošt- na Dravi potekala 4. Korantova rancarija, deti, kako so bile posadke sestavljene – iz Barno 1, Markovski kosci, JŠD Felnar in jan Plajnšek, ki je povedal, da je bilo letos so organizatorji v nedeljo, 15. avgusta, malih in velikih, močnih in šibkih, najbolj PŠD Gorišnica. zelo težko s sponzoriranjem prireditve. pripravili še Korantovo »šlauharijo«. pa so bile zanimive tri babice, stare med V skupini deklet so bile najboljše Žabice, Vsem tistim, ki so kljub težkim časom Ko je že kazalo, da spust s »šlauhi«-zrač- 50 in 60 let, ki se mladim pač niso pustile. sledile pa so jim z zelo majhnim zaostan- pomagali pri izpeljavi 4. Korantove ran- nicami okoliških prebivalcev preveč ne Prijavnine ni bilo, prve tri ekipe pa so bile kom Drzne ribice. carije pa se v imenu Korant kluba Raz- zanima, se je na startu naenkrat pojavilo kljub temu nagrajene s pokali. Najboljši Za najbolj izvirno ekipo so bili letos že jarnik iskreno zahvaljuje. Za varnost na kar šest ekip. Proga je potekala od Filpe- so bili seveda Razjarniki - sami mladi fant- drugič izbrani Kosci iz Markovcev, ki so vodi so, kot vsako leto, poskrbeli člani kovega mosta pa do mosta pri športnem je, tako močni, da bi lahko gore premikali. za vse obiskovalce pripravili pravo atrak- Potapljaškega kluba iz Ptuja. parku. Tekmovalce, ki so se na treh zve- Lep nedeljski popoldan je organizator cijo. S svojo nošo so se vrnili v leta, ko je Tako kot lani pa tudi letos ne morem zanih zračnicah vrteli kot cvetlica, ki jo popestril še z zelo nenavadno vege- bila vožnja z rancami v poletnih mesecih mimo dejstva, da imamo našo Dravo radi vržeš v vodo, in zraven tega še veslali, je tarijansko pojedino (pečenim krompir- na vrhuncu, saj je bil prehod na drugo in da smo Zabovci edini v občini Markov- bilo prav prijetno opazovati. Tekmovalci jem in zelenjavo). stran Drave mogoč le z barnom, rancami ci, ki organiziramo to vrsto tekmovanja so se nasmejali do solz, saj je bil levi in Upam, da bo Korant klub Razjarnik ob- ali čez ptujski most. Vso krmo za živino ter ohranjamo staro tradicijo. Prav zato desni breg Rogoznice samo njihov. Pa da držal tradicijo »šlauharije«. V letošnjem in ves pridelek, ki je bil pridelan na drugi pričakujemo, da se bo tekmovanja v pri- ne bi slučajno kdo mislil, da je veslanje letu, ki je bilo pravzaprav poskusno, je strani Drave v Šturmovcih, so prevažali v hodnjih letih udeležilo več ekip iz obči- v krogu tako enostavno. O, pa ni! Ko se prireditev več kot uspela. Vidimo se torej glavnem na rancah. ne, sam občinski svet pa je letošnje leto začnejo krogi obračati in če ni usklaje- prihodnje leto na 2. »šlauhariji«. Tekmovanje si je ogledalo veliko gle- lepo opravičil župan. Letošnji udeleženci nega veslanja, se lahko prepustiš samo Jana Janžel

ob postavitvi prvomajskega drevesa ali ob vaški lipi, na gasilskem tekmovanju, Zanimivo poletje v Zabovcih vaških igrah, rancariji, »šlauhariji« ali kje Meseca avgusta smo se v Zabovcih po- ta srečanja kasneje postala tradicija, mo- preplavi s tako čudovitimi občutki, da drugje. Večina prireditev je potekala v Športno-rekreacijskem centru Zabovci, novno zbrali na 2. srečanju prišlekov. goče se bomo srečevali na vsakih nekaj si sam pri sebi rečeš: »Ne, ni mi žal, da let. Organizacijska ekipa si je vseeno sem letos ponovno med organizatorji.« kjer smo organizirali tudi že omenjeno V lanskem letu smo prisotnim oblju- srečanje prišlekov. Letošnjega srečanja bili, da se letos spet dobimo in tako zadala nalogo, da bo to srečanje tradi- Gostoljubnost vasi Zabovci je tako ali cionalno vsaj pet let, saj se nas je prvo se je udeležilo 70 krajanov, organizatorji smo Jože, Dani, Matevž, Marija in Jana tako znana daleč naokrog, saj dobrot, leto zbralo pet in tako je vsako leto eden pijače in dobre volje, ki jo nudijo Zabov- pa so se posebej zahvalili najstarejšim. združili moči ter organizirali srečanje. izmed nas zadolžen, da izpelje srečanje. čani v času fašenka, pač ne moreš poza- Med moškimi prišleki je bil najstarejši Ker smo lastno pobudo spravili v tek, je Dobrodošlica, ki smo je bili ob razna- biti. Dobre besede moraš enostavno po- »Medičov Viktor«, ki je povedal, da ga je že prav, da se srečujemo. Mogoče bodo šanju vabil deležni pri vsaki hiši, človeka vedati naprej ... Nenazadnje sem vesela v vas pripeljala njegova lepotica – žena zato, da so svoj dom v Za- Marija. Na srečanju sta bili tudi »Filpe- bovcih našle tudi mlade kova Micika«, ki je stara več kot 80 let družine, ki jim je kraj všeč in se je v vas Zabovci pred 54 leti pri- predvsem zaradi miru, bli- peljala kar z avtobusom ter »Štrosarova žine jezera, bližine mesta, Angela«, ki jih šteje tudi krepko čez 80 in hkrati pa okušajo prist- se je srečanja udeležila že lansko leto. Že no kmečko življenje. Že lani nam je obljubila, da dokler jo nesejo lansko leto sem zapisala noge in dokler ji bo služilo zdravje, se bo stavek, da vsi skupaj živi- srečanj zagotovo udeleževala. Za dobro mo v enem malem raju. vzdušje so organizatorji poskrbeli tudi z igrami, v katerih so lahko sodelovali vsi. V letošnjem letu je bilo v Tako so se prišleki razdelili po koncih in vasi kar nekaj prireditev. »talih«, po dolgem in po čez. Najboljše Obiskala sem vse in še tri ekipe so bile nagrajene s sladkimi vedno ugotavljam, da se dobrotami. na njih pojavljajo vselej Letos so bili prisotni na srečanju tudi ne- isti obrazi. Pa ne zato, ker kateri krajani, ki se srečanja v lanskem bi se jih naveličali, pač pa letu niso mogli udeležiti. Kot prišleki se zato, ker se včasih vpra- moramo zahvaliti vsem domačinom, ki šam, zakaj ni tistih, ki jih so nas pripeljali v to vas, na takšen ali skoraj nikoli ne srečamo drugačen način, nas lepo sprejeli in o na prireditvah. nas nikoli govorili kot o tujcih. Mi smo se Skozi letošnje poletje vključili v njihov način življenja, vsak od smo tisti, ki prireditve nas je iz svojega rojstnega kraja prinesel obiskujemo redno, bili nekaj novega, vse to združil z njihovimi zdoma skoraj vsako so- navadami in tako danes živimo zadovolj- Foto: arhiv boto, a nam vseeno ni žal no življenje v Zabovcih. Skupinska fotografi ja udeležencev srečanja časa, ki smo ga preživeli Jana Janžel 10 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Prijateljstvo kronali s podpisom listine Člani in članice Kulturnega društva po celotnem mestu. Ljudje tam »živijo (KD) Bukovci ter Vaško etnološko tu- za semenj«. Letos so izbirali tudi kraljico rističnega društva (VETD) Hrovača so suhe robe. Postavljene pa imajo tri velike v začetku leta sprejeli odločitev, da odre, na katerih so cel dan igrali in pre- podpišejo listino o prijateljstvu in so- pevali različni ansambli. Vsako leto ob delovanju. Za ta pomemben korak so sejmu za obiskovalce odprejo tudi zvo- se odločili na osnovi dobrega sodelo- nika, na katera se lahko povzpnejo in si vanja med društvoma. ogledajo bližnjo okolico. Podpis listine je potekal 4. septembra v Po končnem ogledu sejma smo se peš prostorih kmečkega turizma v Ribnici. odpravili nazaj pred Škrabčevo doma- Listini sta podpisala predsednik KD Bu- čijo. Ribnica in Hrovača sta med sabo kovci Jože Bezjak in predsednik VETD oddaljeni le deset minut hoda. Od tam Hrovača Ivan Prelesnik. Slovesnosti smo se kasneje odpeljali z avtomobilom sta se udeležila župan občine Markov- do kmečkega turizma »Škrabec«. Tam so ci Milan Gabrovec in župan občine nas že pričakovali nekateri člani iz VETD Ribnica Jože Levstek, poleg njiju pa še Hrovača in nas pogostili s toplo hrano veliko število članov iz obeh društev. Foto: Blaž Zdešar ter sladkimi dobrotami. Člani smo se Podpis listine je izraz skupne volje in Zbrani ob podpisu listine o prijateljstvu med sabo malo bolje spoznali, nato pa interesov po iskrenem prijateljstvu in je napočil le še slovesen podpis listin. medsebojnem sodelovanju članic in čla- nali s člani VETD iz Hrovače, a se nam kl- gih prireditev. Koliko lepih trenutkov si Po uvodnih besedah člana VETD Hro- nov. S podpisom se bo to sodelovanje jub temu zdi, da ni prav dolgo od takrat, je lahko vsak izmed nas zapisal v spomin vača Franca Petka je sledil govor obeh širilo še naprej. ko smo začeli navezovati prve stike med ... Če pogledamo, kaj vse se je v tem ob- predsednikov in županov. Vsi so v svojih Naj v nadaljevanju predstavimo vas Hro- društvoma. Začelo se je bolj ali manj na dobju zgodilo okrog nas, smo lahko pre- govorih poudarili pomen prijateljstva in vača. Gre za gručasto naselje v občini osebni ravni takratnih voditeljev obeh senečeni in zadovoljni hkrati. sodelovanja, ki si ju želijo tudi v bodoče. Ribnica. Leži na Ribniškem polju, jugo- društev. Prvotno smo se sicer spoznali V nedeljo, 4. septembra, smo se torej Sledil je podpis med društvoma, v pri- zahodno od Ribnice. Skupina hiš stoji ob kot predstavniki Turističnega društva, člani KD Bukovci z županom Milanom hodnjih letih pa bosta morda listino o glavni cesti Ljubljana –Kočevje. Na glav- nato so se stiki vse bolj utrjevali. Spoz- Gabrovcem in podžupanom Francem prijateljskem sodelovanju sklenili tudi nem vaškem trgu se nahaja Škrabčeva nali smo se na ocenjevanju najlepše ure- Ferčičem odpravili proti Hrovači. Po domačija z muzejem bivanjske kulture iz jenih krajev v Sloveniji, kjer so Hrovačani triurni vožnji smo prispeli v majhen idi- občini. Podpisu je sledila izmenjava sim- konca 19. in začetka 20. stoletja. Na robu prejeli prvo mesto, Bukovčani pa drugo. ličen kraj, kjer še poznajo, kako je imeti boličnih daril. vasi stoji tudi cerkev Svete Trojice, zgra- Naša kasnejša vsakoletna skupna sre- na vasi krave, konje in koze. Po prijetni Po prijetnem celodnevnem druženju jene leta 1909, s pokopališčem. Hrovača čanja so bila zelo doživeta, zajela pa so dobrodošlici, ogledu Škrabčeve doma- smo se poslovili ter se odpravili proti je majhna vas s približno 190 prebivalci. tako najmlajše in srednje generacije kot čije s skednjem in vodnjaka ter po krat- domu. Prepričani smo, da tovrstne ak- V vasi deluje le Vaško etnološko turistič- tudi starejše člane. Skupaj smo obiskali ki predstavitvi zgodovine vasi in njenih tivnosti društev spodbujajo turizem in no društvo, ki večkrat letno organizira veliko prireditev. Med njimi naj izposta- znamenitosti, smo se odpravili na kosilo. bogatijo prijateljstvo ter poznavanje na- prireditve, s katerimi obujajo tradici- vim fi žolov dan, prireditev Radia Mlajku, Od tam smo se podali na že 36. Ribniški šega in njihovega kraja in s tem navad in onalne običaje. pustovanje … Imeli smo tudi več skup- semenj. Stojnice s suho robo in z različ- običajev. Minilo je že osem let, odkar smo se spoz- nih izletov ter različnih kulturnih in dru- nimi drugimi izdelki so razvrščene kar Patricija Bezjak

Leto 12, številka 5, oktober 2011 11 Društva in dogodki Srednjeveški Breunerjev tabor V Novi vasi pri Markovcih je med 22. in likanje s starim železnim »peglejznom«, baron Jakob Breuner 25. septembrom potekal prvi srednje- v katerega so ženske naložile žerjavico. Markovski. veški Breunerjev tabor. V štirih dneh »Petkov dopoldan, ko smo pripravili sre- Sobotni dan je minil v srednjeveškega dogajanja je bilo moč dnjeveške delavnice za otroke naše šole, znamenju srednjeve- doživeti čar in duh preteklega časa. je odlično uspel. Poleg prinčeve garde ške povorke, zanimivo Prvi dan tabora, v četrtek pozno popol- so pri dogodku sodelovali še perice in dogajanje pa je bilo dne, je na uradni otvoritvi Jakob Breuner kovači, pridružili pa so se nam tudi ne- tudi v samem taboru. Markovski zaprosil za blagoslov tabora kateri gostje iz drugih krajev Slovenije in Uprizorili so srednje- in vseh vitezov. Dan kasneje so srednje- celo iz tujine. To so bili člani Združenja veške igre, viteške dvo- veški čas spoznali še učenci osnovne za ohranjanje kulturne dediščine iz Beo- boje, pašno-sečni spor grada, pa vitez Janez Kamniški, mojster in srednjeveški ribo- šole Markovci, ki so se tja, ob staro stru- Foto: MZ Janez z Blejskega gradu, Krjavelj, ki je lov. Zvečer je sledila še go Drave, iz šole odpravili kar peš. Spo- Z zanimanjem si je dogajanje v srednjeveškem Breunerjevem pripovedoval zanimive zgodbe, in Črni srednjeveška viteška znavanje življenja v srednjem veku je taboru ogledal tudi župan Milan Gabrovec. bilo za njih odlična dogodivščina. Otroci vitez s sevniškega gradu. Predstavila se pojedina z orientalsko so si na taboru lahko ogledali mečeva- je srednjeveška gostilna, po Dravi pa je plesalko. Ta dan so se princu Breunerju vski strugi pa se je sklenilo v nedeljo, nje vitezov, spoznali so srednjeveškega obiskovalce z leseno ladjo prevažal va- na taboru pridružili tudi člani društva 25. septembra, s srednjeveškim spekta- pisarja, navdušili so jih tudi prikaz iz- ški ribič Konrad Janžekovič,« je povedal Cesarsko-kraljevi Ptuj. klom, zborom vseh vitezov, meščanov in delave mila (žajfe), pranje perila z »riplo organizator prvega srednjeveškega Bre- Svoje štiridnevno druženje v čudovitem podložnikov. oziroma ribežem« v lesenih kadeh ter unerjevega tabora Janez Golc, Plemeniti okolju neokrnjene narave ob stari dra- Mojca Zemljarič Člani KUD-a Maska v Srbiji in na Hrvaškem Kulturno umetniško društvo (KUD) Markovski s sprem- parka, kjer smo si žabice pri hudi vročini Maska iz Stojncev se je v vročih po- stvom, bivši princ Ma- in 38 stopinjah Celzija ohladile svoje kra- letnih dneh udeležilo tradicionalnega tevž Zoki II., skupina ke. Vendar visoka vročina ni uničila naše- mednarodnega karnevalu v Vrnjački Rimljani iz Term Ptuj in ga razpoloženja. Še več energije so nam Banji v Srbiji. Karneval je potekal od Branko Brumen, vodja vlili navdušeni obiskovalci in predstavni- 15. do 17. julija. Udeležili so se ga kot Kurentovanja in pred- ki FECC-a. Po obilnem kosilu smo se pol- zmagovalna skupina ptujskega Ku- sednik FECC Slovenija. ni novih vtisov in izkušenj odpravili proti rentovanja 2011. Ker sta jih veličina in domu. Ponosni smo, da lahko sodelujemo Skupina Žabja svatba je s svojimi člani gostoljubnost srbskih na tako velikih karnevalih, da nasmejemo uspešno in odmevno zastopala ter pro- karnevalov očarali, so in navdušimo veliko simpatizerjev karne- movirala slovensko, natančneje ptuj- se člani in članice KUD- valskega in pustnega rajanja ter ime Stojn- sko pustno in karnevalsko tradicijo, nad a Maska v vročih sep- ci iz občine Markovci ter Slovenije pone- katero so bili organizatorji in obiskovalci tembrskih dneh od- semo daleč naokrog,« pravijo člani KUD-a zelo navdušeni. zvali tudi povabilu iz Foto: KUD Maska Maska Stojnci, ki vse simpatizerje karne- V sodelovanju s Termami Ptuj se je društvo Šabca. 17. septembra Stojnske žabice so se ohladile ob vodnjaku v Banji Koviljači, kjer so valov in mask vabijo, da jih obiščejo tudi na gostovanju predstavilo tudi v rimski so se udeležili Čivi- se na dan povorke temperature povzpele tudi do 38 stopinj Celzija. na njihovi spletni strani www.kud-maska- povorki. Sodelovali so kot vojaki, senator- jaškega karnevala v stojnci.com ali na Facebooku strani. ji, patricijke, plesalke in obrtniki. Sicer pa mestu Šabac v Srbiji. Spremljal jih je biv- vabljeni na svečan sprejem pri županu Po uspešnih nastopih v Srbiji, kjer so čla- so delegacijo Ptuja oziroma ptujskega Ku- ši princ karnevala Matevž Zoki II., ki je bil Šabca in predstavnikih FECC-a, v popol- ni KUD Maska navdušili s predstavitvijo in rentovanja zastopali še princ karnevala Ja- tudi njihov organizacijski vodja. danskem času pa se je skupina Žabja svat- izvirno karnevalsko masko, so se povabila nez Golc, plemeniti baron Jakob Breuner Najprej so predstavniki društva bili po- ba pridružila veliki mednarodni čivijaški na karnevale kar vrstila. V mesecu oktobru povorki po ulicah Šabca. Občinstvo je bilo so se tako udeležili mednarodnega karne- zelo navdušeno nad njihovimi kostumi, vala v Ludbregu na Hrvaškem. Na gosto- koreografi jo in izborom glasbe. V povorki vanje so se odpravili v spremstvu princev Karnevalska skupina so sodelovale skupine iz Slovenje, Srbije, ptujskih karnevalov (princa Zokija Mate- Makedonije, Hrvaške, Bolgarije ... vža II. in Friderika Cajnka V.) ter Društva ku- Že dan kasneje, v nedeljo, 18. septembra, renti Petovia Ptuj, ki so tokrat predstavljali Siget Stojnci se je stojnska karnevalska karavana etnografska lika pokač in rusa. KUD Maska popeljala naprej po Srbiji in se udeležila pa se je letos že četrtič v tujini predstavila V petek, 26. avgusta, se je karnevals- za Tita, na Dedinjah. Med vožnjo skozi 1. kraljevskega karnevala v Banji Koviljači, z zmagovalno masko Ptujskega karnevala ka skupina Rože iz Sigeta Stojnci od- mesto smo videli še nekaj znamenitosti, znani po svojih zdraviliščih in zdravilni ter- 2011 z Žabjo svatbo. pravila na gostovanje v Srbijo. Udele- nato pa nas je pot peljala naprej proti mo-mineralni vodi. »Organizatorji so nas Kot vsepovsod, so tudi na Hrvaškem nav- žili smo se 3. karnevala v Požarevcu. mestu Požarevac. Nastanili smo se in si lepo sprejeli in odlično pripravili ter izpel- dušili publiko, predvsem z nastopom in Sredi julija smo dobili povabilo na »3. Po- skupaj ogledali mesto. Naslednji dan nas jali povorko, ki se je odvijala v čudovitem izvirno koreografi jo. Preživeli so še en lep, žarevaćki karneval«, na katerega smo se je čakala povorka, ki je bila organizirana turističnem ambientu. Vedno znova smo nepozaben dan ter spoznali tudi druge z veseljem odzvali. V skupini je kar nekaj pozno popoldan. Še prej smo imeli pro- navdušeni in presenečeni nad pozitivnim karnevalske skupine iz cele Hrvaške in tu- ljudi, ki so hitro prijeli za delo in poma- sto dopoldne, nato pa je bilo treba izpi- odzivom domačinov. Še posebej smo se jine. gali pri izvedbi tega gostovanja. Na pot liti koreografi jo za nastop in se obleči v razveselili velike fontane sredi čudovitega KUD Maska Stojnci smo se odpravili 26. 8. zgodaj zjutraj. Na poti v Požarevac smo se ustavili v Mu- kostume. Na povorki smo Rože iz Sigeta Stojnci očarale obiskovalce s svojo ener- zeju letalstva v predmestju Beograda. Društvo podeželskih žena občine Markovci in Kmetijska svetovalna služba Ptuj Zanimivo si je bilo ogledati vojaška leta- gičnostjo in slovensko glasbo. Nastopa- joči smo bili presenečeni nad odprtostjo sta septembra pripravila Dan krompirja. Tako kot nekoč so krompir orali s konj- la še iz časov pred 1. svetovno vojno in sko vprego, dogodek pa je bil v prvi vrsti namenjen druženju članic. Po tem, ko domačinov in veseli, da so se otroci in tudi takšna, ki so jih vozili slovenski pilo- so krompir pobrali, je sledilo še druženje v gasilskem domu v Stojncih. ti. Nato smo pot nadaljevali v Beograd, njihovi starši priključili skupini in zaple- kjer smo se ustavili na grobu Josipa Bro- sali z nami, domačini in organizatorji pa nad dobrim nastopom in energijo, ki smo ju izžarevali. Povsod so nas pozdravili z buč- nim aplavzom. Zahva- la za udeležbo na tem karnevalu gre pred- vsem Zvonku Križaju, saj se brez njega in njegovih prijateljskih vezi ne bi mogli ude- Foto: arhiv skupine ležiti tega gostovanja. Foto: MZ Rože iz stojnskega Sigeta so gostovale na karnevalu v Požarevcu. Jasna Forštnarič 12 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Na izletu spoznavali severno Primorsko V začetku septembra smo se člani PGD skih obratov: Fructal, Mlinotest, gradbeno rejše javne stavbe v mestu, to je železniške li, Natalija nas je bila prav vesela. Pot smo Markovci odpravili na zasluženi ogled podjetje Primorje ... Ima tudi športno le- postaje. Obe občini, italijanska Gorica in nadaljevali proti Mostu na Soči. Naselje se Primorske. Pot nas je peljala proti Vipa- tališče. Skozi Ajdovščino teče reka Hubelj, naša Nova Gorica, sta vstop naše države nahaja v občini Tolmin, na sotočju Soče in vi in nato do Ajdovščine, kjer nas je pri- katere izvir smo si želeli ogledati, vendar v Evropsko unijo proslavili z ureditvijo Idrijce. Zaradi zajezitve Soče pri Podselu, čakala vodička in nas seznanila z nekaj skupnega mestnega trga pred železniško je cesta do tja bila zaradi gradbenih del zaradi hidroelektrarne Doplar, je nastalo zanimivostmi mesta. postajo. Z odstranitvijo mejne ograje je akumulacijsko jezero. Po tem jezeru smo zaprta. Ogledali smo si rimske Castre z Ajdovščina je osrednje mesto Vipavske nova ureditev trga povezala in poenotila se popeljali z ladjo Marina, kjer nas je ka- mnogimi stolpi in mini pivovarno v Hotelu doline, ki ji radi rečemo tudi rajski vrt Slo- skupni prostor obeh mest. V Novi Gorici pitan ladje veselo zabaval s svojim progra- venije. Je vedno zeleno mesto. Ajdovščino Planika, kjer smo tudi kósili. Nato smo se smo poklicali tudi našo sovaščanko Nata- mom. Tukaj je zelo priljubljena točka za tu- na našem koncu predvsem poznamo po odpravili proti Novi Gorici, kjer smo se od- lijo Plohl, ki se je pred nekaj leti preselila riste in ribiče. Nazaj grede smo občudovali blagovnih znamkah njihovih industrij- peljali do trga Evrope, ki je nasproti najsta- v to mesto. Srečanja smo se vsi razveseli- zeleno Sočo, skoraj neokrnjeno naravo na Tolminskem in že smo bili pri zadnji točki našega programa, Solkanskem mostu. To je 220 metrov dolg železniški ločni most čez reko Sočo pri Solkanu, z največjim lokom iz obdelanega kamna na svetu. Je eden izmed 65 mostov na bohinjski progi, zgrajeni med leti 1900 in 1906. Je pove- zava Srednje Evrope in Mediterana. Zara- di 85 metrov odprtega kamnitega loka je Solkanski most največji med železniškimi mostovi na svetu in za nemškim cestnim kamnitim mostom preko doline Syratal v Plauenu drugi kamniti most na svetu sploh. V večernem sončnem zahodu je od daleč resnično deloval veličastno. Ko smo se vračali proti domu, se je že mra- čilo in na avtobusu smo klepetali o naših doživetjih tega dne. Vsi smo bili enotnega mnenja, kako raznolika in čudovita je moja Foto: Marija Prelog dežela, vendar jo vse premalo poznamo. Na Trgu Evrope v Novi Gorici Marija Prelog IV. Rimske igre TD na Rimskih igrah »Ave! Ave!« Takšen pozdrav je prepla- činah v amforah in je spravljeno v hladni Na povabilo Term Ptuj smo se člani Tu- istem času naslednje leto. vil ptujske mestne ulice, odete v preo- kleti. Ker sta senatorja velika veseljaka, rističnega društva občine Markovci od- Naj opišem še zgodbo naše skupine. Sku- bleko stare rimske Petovione med 18. ljubitelja vina in zabav, sta zapovedala, ločili sodelovati na letošnjih 4. Rimskih pina predstavlja daritev vinogradnikov in in 21. avgustom 2011. Udeležili smo da morata taverna in palača imeti ple- igrah na Ptuju. zahvalo bogu Bachusu ter starima italski- se ga tudi člani in članice KUD-a Ma- salke. Kupila sta najlepša dekleta in naj- Priprave so se začele v mesecu juliju in s ma bogovoma Liberu in Liberi za obilno ska iz Stojncev. boljše glasbenike daleč naokrog. pomočjo donatorstva družbe Ptujska klet letino in odlična vina, ki zrastejo v naši regiji. Cesar Probus ga je leta 267 poime- Počaščeni smo bili, da smo že četrtič go- Poleg dobre kapljice pa se prileže tudi d.o.o. ter prispevki udeležencev skupine noval »Poetovio Vinea nobilis districtus«. stovali v taboru ob prekrasni palači, kjer dobra hrana, za katero skrbi družinski nam je do začetka iger uspelo sestaviti Vsako leto vinogradniki in častilci vina na obrežju Drave domuje vojskovod- kuhar. Vse tegobe družine po zabavah skupino 45 rimskih vinogradnikov in vi- » 17. marca v Rimu začnejo praznovati Li- ja, slavni Markus Antonius Primus, ki je in nastopih pozdravi družinski zdravnik. narjev pod imenom Corpus vinorum Poetovio”. beralie in takrat si lahko mladi moški pr- našo družino Avgustosov vzel pod svo- V službi bogate družine sta dohtar Go- je vojaško okrilje. Prav zato mu vdano Člani TD smo v tem tridnevnem avgusto- vič oblečejo togo/ libero. Tako počnemo lubus in njegova pomočnica. Poskrbita vskem dogajanju spoznali veliko novih tudi v Poetovii. Poetovio se bolj drži starih služita bogata in predana gospoda, ki za vsa kurja očesa, napihnjenost, težave imata svoja sedeža v senatu. Senatorja, prijateljev in tudi posredno predstavili bogov in časti Libera, patra, ki je prvotni z mehurjem, kontracepcijo ... Svoje pa- dvojčka Minimus in Maximus, pa nista našo občino, saj je bila skupina med naj- rimski bog vina in rodovitnosti. Seveda edina, ki premoreta vso premoženje ve- ciente napotita na zdravljenje v Terme bolj dodelanimi, kljub temu da smo se pa je daritev namenjena tudi bogu Bac- like sorodstvene družine. Premožni pa- Ptuj in predpišeta recept za zdravo pre- iger udeležili prvič. Za izdelavo kostumov husu. Vinogradniki se bogovom zahvalijo tricijki sta namreč tisti, ki predano skrbi- hranjevanje in šport. se moramo zahvaliti družbi Ptujska klet za dobro letino ter odlična vina. Prirejajo ta za posle obrtnikov. Po štiridnevnem veseljačenju v palači d.o.o., ki nam je s svojim donatorstvom številne gledališke predstave, komedije, Vsaka premožna palača premore svoje- pri Markusu Antoniusu Primusu smo se pomagala, pa tudi šiviljstvu Šmigoc iz Bu- gostije s pokušino odličnih vin. Bogovom ga vinarja. V njegovi taverni se od jutra družina Avgustosov odpravili domov po kovcev, ki jih je izdelalo ter sponzoriralo prikažejo, kako grozdje pocepetajo, da ga do mraka pije najboljše vino. Vino je pri- tlakovani cesti, ki so jo zgradili arhitekti izdelavo prapora za našo skupino. S tem preša bolje iztisne, kako umni trgovci vino pravljeno z vodo, medom in sredozem- iz stojnskega Sigeta. so dokazali, da se da sodelovanje med go- tovorijo in prodajo, da ga dobri gostilni- skimi začimbami. Hrani se v velikih koli- KUD Maska Stojnci spodarstvom in prostovoljstvom graditi, čarji iztočijo ter pivci konzumirajo pod če so interesi obojestranski. Vsi udeležen- vodstvom Rexa bibendi v Taverni Pullus. ci se že veselimo naslednjih iger, ki bodo v Franc Brodnjak

Romanje v Međugorje „V vsakdanjem življenju ne smemo pozabiti na darove, ki nam jih daje Mati božja. Vzemite si čas in se ji zahvalite na romanju v Međugorju.“

Župnijski pastoralni svet župnije Sv. Marko vas vabi na romanje v Međugorje pod duhovnim vodstvom patra Vita Muhiča. Odhod bo v soboto, 22. oktobra, vrni- tev pa v torek, 25. oktobra. Pot nas bo vodila po avtocesti Zagreb-Banja Luka- -Jajce-dolina Neretve-Mostar- Medjugorje. Ogledali si bomo zanimivosti Mostar- ja s starim mostom in turško ulico ter rimskokatoliško cerkev in mošejo. Na poti domov se bomo ustavili v Makarski, hrvaškem Lurdu in na slapovih. Cena hrane, pijače in prenočišča znaša 85 € na osebo. Cena prevoza bo pri številu 45 romarjev 60 € z zavarovanjem. Potujete lahko z osebno izkaznico. Naslednje romanje bo od 12. do 15. aprila 2012.

Kontaktna oseba za prijavo je Slavko Mar, ki ga lahko pokličete na 02/740 71 85 Foto: KUD Maska ali na 041 83 19 45. Člani KUD-a Maska so se na Rimskih igrah predstavili kot skupina Avgustosov. Leto 12, številka 5, oktober 2011 13 Iz osnovne šole Markovci

Šolske strani ureja Spet pred novimi izzivi Vida Vajda. Šolska vrata so se nam ponovno odprla v janje novih učnih načrtov. Družbene ustvarjalnega mišljenja, najpomembnej- negotovosti, če se pojavljajo agresiv- novo šolsko leto 2011-2012. Pred nami so spremembe zahtevajo nova in drugačna šo fazo. Kritično, ustvarjalno mišljenje nost, zloraba, prestopništvo itd., so to za meseci polni pričakovanj, novih doživetij znanja, spretnosti in veščine. Ugotovitve učencev je tudi rezultat kakovostno iz- vzgojo in izobraževanje splošni izzivi, na in spoznanj. Naše delo mora sloneti na domačih in mednarodnih raziskovanj peljanega in načrtovanega pouka. katere je treba odgovoriti. Z znanjem in strokovnosti, doslednosti, razvijanju in kažejo močna področja in tudi vrzeli v V sodobni družbi je – tudi zaradi hitro- vzgojo je potrebno spodbujati otroko- ustvarjanju prijetnega delovnega okolja, znanju slovenskih šolarjev. Pomembno sti njenega spreminjanja – temeljnega vo neodvisnost od različnih odvisnosti kjer bomo skupaj skrbeli za osebnostno vodilo v procesu posodabljanja je bilo pomena, da vsak posameznik pridobi in si prizadevati za trdnost osebnosti, rast in razvoj slehernega izmed nas … ohranjanje močnih področij in odpra- kakovostno splošno izobrazbo in znanje. ki privzema splošne vrednote in norme Posameznik namreč potrebuje trdno S skupnimi močmi, strpnostjo, dogovo- vljanje ugotovljenih slabosti. Pri pouku te družbe. Z vzgojno zasnovo vrtec ali vseživljenjsko osnovo, da bo kos zah- šola postavlja in uveljavlja vzgojna rav- ri in spoštovanjem le-teh, bomo lahko še vedno preveč govori in dela učitelj. tevam, ki jih postavljajo kompleksne in verjeli v uspehe in pozitivne premike. Aktivnosti učencev so prepogosto na nanja v obliki norm, načel, pravil, itd., hitro spreminjajoče se okoliščine sodob- ki so skupna izhodišča za ravnanja tako V letošnjem šolskem letu bo ena izmed nižjih taksonomskih ravneh ali pa za- nih globaliziranih družb in kultur. Prav naših temeljnih prednostnih nalog uva- ključene pred, za razvoj kritičnega in otrok in učencev kot strokovnih delav- zato bo kakovostno in široko znanje, cev ter staršev. Vzgoja je kompleksna ki ga preko ciljev in standardov znanja dejavnost, vključuje nenamerne učinke opredeljujejo kurikulumi oziroma učni ravnanj, vendar se pred temi vprašanji načrti na različnih ravneh vzgojno-izo- ŠOLSKI KOLEDAR 2011/12 ne kaže umikati, marveč je treba nanje braževalnega sistema, tudi v prihodnje odgovarjati, o njih razpravljati in jih reše- moralo ostati tesno povezano s komple- Ocenjevalna obdobja ksnim in prepletenim sistemom ciljev, vati. Vzgojna zasnova je zato nujna opo- standardov in vsebin. Kakovost znanja ra ravnanj vseh, ki so vpleteni v vzgojno- Prvo: od 1. septembra do 31. januarja -izobraževalni proces. Drugo: od 1. februarja do 22. junija vzgojno-izobraževalnega sistema je za vse zagotovljena tudi tako, da je načrto- V letošnjem šolskem letu našo šolo obi- vanje, posredovanje in ocenjevanje zna- skujejo 303 učenci, ki so razporejeni v nja zasnovano na različnih taksonom- 18 oddelkov. Na šoli delujeta dva oddel- Počitnice skih ravneh in v skladu s taksonomijami, ka podaljšanega bivanja in en oddelek Jesenske počitnice: od 31. oktobra do 4. novembra ki so ustrezne za posamezna predmetna jutranjega varstva. Vrtec obiskuje 119 Novoletne počitnice: od 26. decembra do 2. januarja področja. Pozornost je potrebno posve- otrok, ki so razporejeni v šest oddelkov. čati tako procesu kot rezultatu, razvija- Vsi skupaj se bomo trudili, da bosta šola Zimske počitnice: od 20. do 24. februarja nju učnih navad, različnih spretnosti in in vrtec prostor, kjer so spoštovane tako Prvomajske počitnice: od 27. aprila do 2. maja ustvarjalnosti. pravice otrok kot pravice vseh zaposle- Vzgoja in izobraževanje morata odgovo- nih in kjer se eni in drugi zavedajo svojih riti tudi na različne nezaželene pojave, dolžnosti. Skupaj s starši in otroki bomo Zaključek pouka ki vplivajo na mlade generacije in se iz gradili na spodbujanju spoštovanja in družbe prenašajo v vrtce in šole. Če ob- medsebojnega zaupanja. 15. junija za 9. razred in 22. junija za vse ostale razrede stajajo občutki brezciljnosti, eksistenčne Ravnatelj Ivan Štrafela

čudno gledali. Namestil se je v dragem Zaljubljeni Mrož hotelu in se vsak dan sprehajal ob obali. Neke vroče sobote, takoj po zajtrku, se Nekega dne je sonce sijalo tako močno, je gospod Mrož, ki je letoval v Portoro- da na plaži ni bilo niti enega samega žu, odpravil na plažo v svoji stari plavalni človeka, zato se je tudi on raje odločil, obleki, z novim klobukom in sončnimi da se odpravi v gostilno. Usedel se je na očali. stol, si privoščil mrzlo pivo ter občudo- Svoj ležalnik postavi v senco največjega val morje. Bilo je tako lépo, da se mu ni bora. Namaže se s piz buin kremo, v roke mogel upreti. Odšel je do svojih brisač, vzame svojo najljubšo knjigo in se udob- se namazal s sončno kremo in čakal, da no zlekne na ležalnik. Ko pride že do 378. strani, ugotovi, da se mora osvežiti. Ko se bo zgodilo kaj lepega. Naenkrat ga je pa se približa obali, zagleda sinje modro zalilo morje, iz vode je skočila riba, ki je Pajčolanko. Oblečena je bila v snežno svet še ni videl. Zdelo se mu je, kot da je belo poletno oblekico, njene oči pa so v sedmih nebesih. Hitro si je obrisal oči bile modre kot najgloblje morje. Gospod Naslednji dan se je spet odpravil na ves dan pil le vodo. Naslednji dan se je s in megleno videl, kako njegov angel pri- Mrož je na široko odprl usta in čakal, da plažo, vendar si je nadel novo plavalno tremi litri vode odpravil na plažo. Tam je haja k njemu. A se je motil, njegova riba se spet zave. obleko in črtast klobuk, saj je na Ribo ho- spet srečal Bello. Veselo sta se pogovar- je šla v gostilno na sladoled. Mrož se je Neznana sila ga je vlekla k ribici, da ga je tel narediti vtis. Ves čas je oprezal za njo, jala, dokler je ni zaradi Ribe odslovil. Riba opogumil, stopil do nje in jo ogovoril. razum komaj dohajal. Ko se je opogumil da je slučajno ne bi prezrl. Namesto Ribe mu je rekla, da bo šla z njim na prome- Bilo je kot v fi lmu. Riba v resnici ni bila in stopil pred Pajčolanko, mu je jezik kar je na plažo prišla ribica, ki je imela prav nado, a se je potem spomnila, da nima angel, ampak hudič, saj mu je napela, da otrpnil, saj se je vanj zazrla z očmi mo- tako črne lase in modre oči, le da je bila čevljev. Ko ji je Mrož kupil osem parov je kot en grd slinast polž in da ima rada drimi kot morje, ustnicami bledo rožna- za razliko od Ribe bele barve z oranžno čevljev, se je izgovorila, da se je loteva samo suhe fante, ki so bogati. Mrož se je te barve, okrog glave pa so ji poplesavali liso na čelu. Mrožu se je zdela čudovita, a migrena. Riba je noč ponovno preživela raje odpravil v mesto po nove kopalke, rahlo valoviti, kot ebenovina črni lasje. ni je bilo pod soncem lepše od Ribe. Ri- v hotelu. Tako je šlo iz dneva v dan. saj je riba omenila tudi, da ima grde in Ko se je Mrožu spet vrnil dar govora, jo je bica je stopila do njega in ga ogovorila. Nekega dne je Mrož gospodično Ribo brez okusa izbrane kopalke. Ko si je kupil pozdravil, se predstavil, nato pa tudi njo Vprašala ga je, kdo je in če se ima v Por- zagledal na plaži z nekim smešnim Ra- moderne kopalke, je ribi izbral tudi naj- vprašal, kako ji je ime. Predstavila se je torožu lepo. Mrož se je predstavil, nato kom. To ga je tako prizadelo, da ni mogel dražji nakit, kar jih obstaja. kot gospodična Riba. Čeprav ime ni bilo pa tudi njo vprašal po imenu. Odgovori- niti odvrniti pogleda. Nenadoma se je za Na koncu je ribo le zaprosil za roko. Ko ji nič posebnega, se je Mrožu zdelo, da sliši la je, da ji je ime Isabella, a jo vsi kličejo njegovim hrbtom pojavila Bella. Vpraša- je pokazal zlato ogrlico z biseri, je skoraj la ga je, kaj se je zgodilo in on ji je pove- najpopolnejšo simfonijo, kar jih je slišalo kar Bella. Takrat je Mrož zagledal Ribo. umrla od veselja. Torej je bleščeč nakit dal vse od začetka do konca. Ko je Bella živo bitje. Mrož je Ribo povabil na slado- Vljudno se je poslovil od Belle in skoraj premagal njeno samovšečnost. Poročila slišala vso zgodbo, mu je rekla, da ga je led, a se je opravičila in odhitela. Bil je »poletel« k Ribi. Vprašal jo je, če bi šla z sta se, šla na poročno potovanje v Ame- Riba le izkoriščala. Povedala je tudi, da to malo žalosten, a se je tolažil, da ima Riba njim na promenado. Riba se je izgovori- riko in tam ostala do konca življenja. druge opravke. naredi z vsakim, ki se zaljubi vanjo. Eva Vajda, 6. a la, da nima primerne obleke. Mrož se je Gospod Mrož je spoznal, da ga je Riba ponudil, da ji jo kupi. Ko pa sta šla kupit res samo izkoriščala. Odločil se je, da bo novo obleko, je Riba našla cel kup lepih pustil Ribo pri miru. Poročil se je z Bello oblek, zato se ni mogla odločiti, katero in skupaj sta živela do konca svojih dni. naj izbere. Naš zaljubljenec, ki je imel Larisa Kumer, 6. a seveda debelo denarnico, ji je kupil kar štirinajst oblek. Nato se je Riba kar na- Nesmrtno zaljubljeni enkrat spomnila, da ima druge opravke, zato jo je Mrož namesto na promenado Mrož odpeljal kar v njen hotel. To poletje je na dopust v Portorož prišel Mrož se je odločil, da mora shujšati, da en nenavaden mož, turist, gospod prava, bo Ribi všeč. Začel je hoditi na fi tnes in Jožef Mrož. Zelo je izstopal, zato so ga vsi 14 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Nekaj spominov na poletne počitnice Bile so poletne počitnice. S starši smo se krat z bratrancem in sestrično. Tam sem sto. V mestu je bila velika gneča. Imeli so odpravili na morje v Medulin. Ko smo pri- spoznala tudi dvojčka. Vesele trenutke tudi zabavni park, ki mi je bil zelo zani- šli, je bilo zelo vroče. Čakali smo dve uri, so spremljali tudi žalostni. V ribniku pri miv. Vsak naslednji dan smo se kopali in nato smo se odpravili v hiško. Pospravili nas doma so nam poginile vse ribice, igrali. Na plaži smo si privoščili tudi mor- smo stvari in se šli ohladit v mrzlo vodo. razen ene. Dobili pa smo tudi dva nova sko hrano in veliko sladoleda. Pav tako Zvečer smo odšli še na sprehod. Nasle- papagaja. Ime jima je Kiki in Riki. sem na morju praznovala rojstni dan. Na dnji dan smo zvečer odšli v velikanski Med počitnicami nisem samo uživala. ta dan smo imeli izlet s polpodmornico, lunapark. S sestrico Ano sva se peljali na Imela sem tudi obveznosti. Vsak dan sem ki mi je bil zelo všeč. Naslednji dan smo velikem vlakcu, ki se je imenoval Goseni- morala očistiti in posesati svojo sobo. se odpravili domov, pomahali morju in hod in potem še na bližnja igrala. Vozi- ca. Predzadnji dan počitnic sta nas obi- Tudi svežo vodo sem vsaki dan nalila za se srečno vrnili. la sem se po toboganu. V petek smo šli skala teta Valerija in stric Franc. Skupaj papigi. Mami mi je napisala tudi nekaj Vanessa Galun, 4. b k mojemu bratrancu in njegovi ženi, ki smo preživeli lep dan. Naslednji dan smo računov in kaj za prebrati. sta dobila dojenčka. Tam sem se igrala odšli domov. Te počitnice so bile lepe in To so bile moje počitnice, ki so bile zelo Prvega avgusta smo šli na morje: ati in s psičko Tajo. Bilo je zelo lepo. V soboto so zelo hitro minile. lepe, vendar pa tudi zelo kratke. mami, sestra Petra in jaz, Marko. Prvi dan smo šli domov. Doma sem se vse dni Eva Ertl, 4. b Nika Keres, 4. b je bilo zelo lepo vreme. Iskal sem školjke, kopala v bazenu, razen takrat, kadar je a jih nisem našel. Drugi dan sem jih našel deževalo ali bilo oblačno. Dvakrat smo Ko smo še vsi hodili v šolo, smo komaj Med počitnicami smo bili v toplicah, da ogromno. Školjke sem nesel do mravlji- šli tudi v toplice. Tam sem se potapljala čakali, da bodo počitnice. Naenkrat so sta si mama in ata malo odpočila. Bilo je šča, da so jih mravlje očistile. Ko sva se in plavala. V toplicah sem pojedla veliko bile počitnice pred vrati. Nekaj časa sem zelo lepo, saj smo se kopali, se zabavali z atijem potapljala, sva videla velike ribe sladoleda. Bilo mi je zelo všeč. Na obisk preživela doma. Nato sva z mamo šli v in vozili po toboganu z atijem in sestrico. in orjaškega raka. Naslednji dan smo se je večkrat prišla tudi moja sestrična Lara, toplice Radenci. Tam mi je bilo zelo lepo. Najraje sem se kopala v bazenu z valovi, vozili s pedolinom. Skakali smo tudi iz s katero sem se kopala v bazenu. Z njo Spoznala sem novo prijateljico Nino. ker je bilo zabavno. Zdelo se je, kot da šestmetrske skakalnice. Na morju sem sem se igrala skoraj ves dan. Ko je odšla, Skupaj sva se igrali, plavali in potapljali. smo na morju. V večernih urah, ko smo zelo užival, saj sem bil od jutra do večera smo šli k moji teti in stricu. Tam je bilo su- Zadnji dan sva z mamo kuhali bograč. prišli domov, smo se najedli, stuširali in v vodi. per. Igrala sem se tudi z mojo sestrično Po vrnitvi domov sem praznovala deveti kasneje popadali v postelje in od utruje- Marko Štrafela, 4. b Anamari. En dan se je k meni prišla kopat rojstni dan. nosti zaspali. moja sestrična Živa, ki je še majhna. V ba- Čez nekaj dni sem z atijem odpotovala Vanesa Tornar, 4. b Med počitnicami sem doživela veliko zenu je čofotala kot riba. Videla sem, da na morje na Hrvaško. Pot je bila zelo za- stvari. Opisala bom pet dogodivščin. se prav rada kopa. Moje počitnice so bile nimiva, ker smo si ogledali zanimivosti. Bile so poletne počitnice in z družino Skupaj s starši sem bila v Nemčiji. Bili zelo lepe, vendar prekratke. Najbolj mi je bil všeč sončni zahod. Opa- smo se odpravili na morje. Ko smo pri- smo na gradu, ki se imenuje Neusch- Špela Kukovec, 4. b zovala sem ga skupaj z bratcem Blažem speli, smo iz prtljažnika vzeli prtljago in wanstein. Grad je bil zelo lep, posebej in sestricama Julijo in Valentino. Čas je jo odnesli v apartma. S sestro Tamaro sva od znotraj. V zabaviščnem parku je bil Bile so poletne počitnice. Začetek sem hitro minil in šli smo domov. Tudi moje odšli v sobo in jo takoj napolnili. Po krat- velik vrtiljak, s katerim sem se vozila ure preživel v zabaviščnem parku. Vstati sem pestre počitnice so hitro minile. Zopet kem počitku smo odšli na plažo. Voda in ure. Ko smo šli v kino gledat Smrkce, se moral ob treh zjutraj. Nato smo se od- smo sedli v šolske klopi. je bila zelo topla. Veselo smo plavali in sem bila zelo vesela, saj sem dobila dve pravili proti Slovenski Bistrici. Avtobus Meri Potočnik, 4. b delali peščene gradove. Drugi dan smo majici, na katerih so bili narisani Smrkci. nas je odpeljal proti Gardalandu. Vozili spet šli na plažo, zvečer pa smo šli v me- Z očetom sem vsak večer hodila na spre- smo se šest ur. Na vsaki dve uri smo imeli Moje počitnice so se začele z morjem. postanek, da smo odšli na stranišče. Ko Tam smo bili pet dni. Spoznala sem pri- smo prispeli, nam je avtobusni šofer raz- jateljico, ki ji je bilo ime Živa. Skupaj sva delil vstopnice in zemljevid Gardalanda. se kopali v vodi, hodili na sprehode in se Na razpolago smo imeli cel dan. Bilo je igrali. Imeli smo se zelo lepo. zelo lepo. Ko smo odhajali iz Gardalan- Vendar počitnic še ni bilo konec. Po tem da, nas je avtobusni šofer pripeljal do za- potovanju sem šla zopet na morje, to- dnjega postanka, kjer smo odšli na stra- nišče. Ko smo prišli v Slovensko Bistrico, nas je šofer zbudil. Nato smo se odpravili proti domu. Metod Kostanjevec, 4. b

dogodivščine drugih in jih tudi same pri- Naenkrat je tubo dvignilo v Dan na morju povedovale. Vsako leto se s prijateljicami zrak, sama pa sem padla z 18. julija smo se odpravili na morje v srečamo na morju, med letom pa se po- nje. Prestrašeno sem se sko- Vodice. Vožnja je trajala pet ur. Ta dan govarjamo le preko računalnika. Nekega bacala na čoln. je bilo zelo vroče. Med vožnjo sem dva- večera, ko smo sedele na pomolu, smo To je bil dogodek, ki se mi krat zaspala in se spet zbudila. Ko sem se se z Donom dogovorile, da nas bo pe- je najbolj vtisnil v spomin in zbudila, sem polila sok. sem ga preživela med šol- ljal s čolnom. Don je fant, star 20 let, in veliko naučili. Spoznali smo, da v stotih Končno smo prispeli. Najprej smo razpa- že več let kampira v tem kampu. Nasle- skimi počitnicami. letih en kapnik zraste za en centimeter kirali, nato smo si šli ogledat plažo. Voda dnje jutro smo se odpeljali iz Pašmana Lara Roškar, 5. a je bila zelo mrzla. Nato smo imeli kosilo. in da poznamo dve vrsti kapnikov. To so proti Biogradu. Med potjo je ustavil čoln Skoraj vse mize so bile zasedene. Komaj stalaktiti in stalagmiti. Stalaktiti rastejo in predlagal, če bi katero peljal na tubi. smo dobili prosto mizo. Ko smo se naje- Poletna šola v naravi v Oblekla sem si reševalni jopič in se use- od zgoraj, stalagmiti pa od spodaj. Ko dli, smo se odpravili na plažo. Čas je hitro dla na tubo. Tuba je najprej počasi drvela Simonovem zalivu se kapnika združita, nastane steber. Bilo minil in kmalu je bil večer. nam je zelo lepo. In končno, morje! Naj- Lara Kostanjevec, 4. a in poskakovala po zraku, za tem pa ve- Lani smo se že v četrtem razredu zelo ve- dno hitreje. Močno sem se držala za ro- selili poletne šole v naravi v Simonovem prej smo odšli na kosilo, saj smo vsi bili čaj. Ko sem preskočila valove, sem nekaj zalivu. Bila sem zelo nestrpna, počitnice že zelo lačni. Kosilo je bilo dobro. Nato Moja največja metrov frčala po zraku. Najprej mi je bila so se mi zdele vedno daljše in daljše. Mi- smo si kovčke odpeljali v svoje sobe in vožnja zelo všeč, nato pa vedno manj. slila sem si, da nikoli ne bo prvi septem- si iz njih vzeli nahrbtnik, v katerega smo počitniška vragolija ber. In končno, prvi september! si dali rezervne kopalke, sončno kremo, V petek, 24. junija, smo imeli zadnji šolski Bila sem zelo vesela, saj sem ve- vodne copate in vse, kar potrebujemo za dan v letu 2010/11. Končno so se nam dela, da se bomo približno čez en na plažo. V morju nam je bilo zelo lepo. začele brezskrbne počitnice do 1. sep- teden odpravili v Simonov zaliv. Igrali smo se različnih vodnih igric, iska- tembra. Pakirala sem si malo po malo, tako, li školjke, plavali … Po plavanju v morju Prve dneve počitnic sem preživela pri da je bilo že en dan pred odho- smo se v svoje sobe odšli preobleč, saj je babici, s katero sem šla dvakrat v ptujske dom vse nared. Zbrali smo se pred bila na vrsti večerja. Po večerji smo odšli toplice. Sredi meseca julija je naša druži- šolo ob 7. uri. Po nekaj časa vožnje na sprehod do marine. Tam smo videli na odpotovala na morje. Dopust že ne- smo se ustavili na bencinskem po- kaj let preživljamo na otoku Pašmanu na stajališču. Tam smo pojedli malico različne jahte, ena od teh je bila tudi od Hrvaškem. Tudi letos smo odpotovali tja, in odšli na stranišče. Spet smo se učitelja Draga. kjer nas je že čakala naša počitniška pri- malo vozili in potem ustavili pred Tako je minil naš prvi dan v šoli naravi. Bil kolica. V kampu sem srečala prijateljice Predjamskim gradom. Bil mi je mi je zelo lep, saj ni bilo trenutka, ki bi mi Evo in Klaro iz Celja ter Klaro iz Novega zelo všeč. Najbolj všeč pa mi je bil dolgočasen. mesta. Skupaj smo radovedno poslušale bilo v Postojnski jami. Tam smo se Urška Horvat, 5. b

Leto 12, številka 5, oktober 2011 15 Iz osnovne šole Markovci Prvi tehniški dan: srednjeveški tabor v Novi vasi V petek, 23. septembra, smo se učenci prej smo si ogledali boj s pravim orožjem. dnjeveški ples. Sledilo je bojevanje markovske šole peš odpravili na srednje- Pri tem sem se bala, da se ne bi komu kaj bojevnikov. Prikazali so nam, kako veške igre v Novo vas. Ko smo prispeli, zgodilo. Orožje smo si ogledali tudi od so se borili nekoč. Nato smo šli na smo najprej šli opazovat srednjeveškega blizu. Perice so nam pokazale, kako se malico. Nadaljevali smo z ogledom ribiča, kako ribari. Pozneje smo se peljali kuha milo in pere. Smešno je bilo, saj so peric. Te so nam prikazale, kako se je tudi s čolnom. Kmalu zatem smo odšli h tudi fantje prali. Vsak si je naredil grb iz pralo nekoč. Zapeljali smo se tudi s gospem, ki so delale obeske z grbi. Nato gline. V vaški gostilni so nas naučili tudi čolnom po reki Dravi. Na koncu smo smo si jih naredili še mi. Šli smo še k peri- srednjeveški ples in nas pogostili. Krjavelj si ogledali, kako so nekoč tiskali. cam in smo lahko poskusili, kako so vča- nam je pripovedoval zgodbe iz svojega Čas je hitro minil in morali smo sih čistili (prali) oblačila z ribežem in do- življenja. Pri eni stojnici nam je gospa pi- zapustiti delavnice. Življenje v sre- mačim milom. Bilo je prav zabavno, ko sala naša imena s srednjeveškimi črkami, dnjem veku se mi je zdelo zelo za- smo se fantje poskusili v ročnem pranju. gospod pa je s starim tiskalnim strojem nimivo. Nato smo šli k stricu, ki je bil na las podo- vsem natiskal slike. Meri Potočnik, 4. b ben Primožu Trubarju. On nam je poka- Foto: Slavica Pičerko Peklar V petek, 23. septembra, smo ime- zal, kako so včasih tiskali z napravo, ki jo Prikaz srednjeveškega mečevanja li tehniški dan. Odpravili smo se v je izumil Johannes Gutenberg. Zraven je Novo vas, kjer je bil postavljen srednje- Na srednjeveškem taboru so nam poka- bila gospa, ki je pisala imena s srednje- veški tabor. Tu smo videli marsikaj. Sploh zali veliko vsega. Najbolj mi je bilo zani- veškimi črkami. Tudi moje ime je napisa- si ne morem zamisliti življenja nekoč. mivo, ko so nam pokazali dvoboj vitezov. la. Pozneje smo si ogledali srednjeveško Naj vam na kratko opišem to, kar se mi je Na ta dan sem v roki prvič držal pravo sa- bitko med vitezi. Sedeli smo v krogu in najbolj vtisnilo v spomin. Najprej smo se bljo, ki ni bila nič ostra. Gospod nam je opazovali napet boj. Menim, da so vitezi ustavili pri izdelovanju obeskov iz gline. pokazal vitezovo opremo. Najbolj sem si zelo dobro zaigrali, saj so morali zelo pa- Na koncu smo si ogledali še viteško Pot smo nadaljevali do mojstrov meče- zapomnil to, da je bil oklep, ki ga je no- ziti, da kdo koga ne mahne z orožjem. Po opremo. Nekatere so celo oblekli v to vi- vanja. Tu je bilo zelo napeto in zanimi- sil vitez, težak 60 kg. Pokazal nam je tudi boju smo si šli pobližje ogledat orožje, s teško opravo. Na žalost smo se že morali vo, saj je šlo skoraj zares. Potem smo si verižno kapuco, ki je bila precej težka, katerim so se bojevali. Viteška oblačila in posloviti od viteza, ker smo še nekateri v ogledali način pranja perila, ki je bil čisto nato pa še verižno srajco. Po vsem tem orožje smo si lahko tudi oblekli in posku- šoli pisali logiko. Popoldan smo se tudi z drugačen kot danes. Bilo je zelo lepo, sem ugotovil, da je vitez nosil kar težko sili. Na koncu smo odšli še h Krjavlju, ki domačimi odpravili s časovnim strojem ko smo se s čolnom peljali po reki Dra- opremo na sebi. Na koncu smo se imeli nam je pripovedoval smešne zgodbe. Na v srednji vek. vi. Malo smo se morali okrepčati, saj nas možnost sabljati tudi mi. Niti ni bilo tako teh srednjeveških igrah se mi je najbolj Ta dan si bom zapomnila zaradi zanimi- je čakalo nekaj zelo zanimivega - ples. lahko, saj je sam meč zelo težak. Videli vtisnil v spomin viteški dvoboj. vih dogodivščin, ki sem jih preživela. Imela sem se zelo lepo. Po plesu smo do- smo tudi, kako so nekoč gospodinje ku- Jan Hercog, 7. b Špela Vrtačnik, 7. b bili srednjeveško malico v srednjeveški hale milo in prale perilo. Tudi plesali smo, saj je srednjeveška gostilna prikazovala, Na srednjeveškem taboru v Novi vasi so Ko smo prišli, smo bili deležni prinčeve- gostilni. Bila je zelo dobra. Potem smo kako so nekoč plesali. Jaz sem bil seve- nam predstavili skrivnost mečevanja. ga sprejema. Predstavil nam je, kako bo se odpravili k dvema gospodoma, ki sta da med plesalci, nekatere pa je »prisilila« Spoznali smo vrste mečev, kot so eno- potekal dan. Po sprejemu smo se udele- bila zelo smešna. Predstavljala sta Jur- učiteljica. Ples se mi je zdel zelo dolg in ročni, eno in polročni ter dvoročni meč. žili delavnice, kjer smo izdelali srednje- čičevega Krjavlja in grajskega gospoda. sem se pošalil Janu Plošinjaku, naj gre Meč je sestavljen iz jabolka, ročaja, šči- veški grb. Nato smo odšli h gospodu, ki Nazadnje smo odšli k tiskarju, ki nam je ugasnit kaseto. Na drugi postaji nam je tnika, rezila (brušenega obojestransko), nam je povedal zgodbe o Krjavlju. Bile so pokazal, kako so nekoč tiskali. Polni no- gospod, oblečen v ribiča, pokazal, kako ima tudi dodatni kanal, ki omogoča zra- zelo zanimive. Odpravili smo se k plesal- vih spoznanj in zanimivih doživetij smo so nekoč lovili ribe s »šero« in »vršo«. Ta ku, da priteče v telo. Tako je bilo omogo- kam v srednjeveško gostilno. Tam smo se z avtobusom odpravili domov. »šera« je zelo težka. Na koncu nas je ribič čeno, da meč ni ostal v rani. Srednjeveški zaplesali srednjeveški ples in se zavrteli Tako se je končalo moje doživetje sre- še popeljal z lesenim čolnom po Dravi. boj so nam prikazali vitezi iz Srbije. Po- na vrtiljaku. Po plesu smo postali zelo dnjega veka. Imela sem se zelo lepo in Ta dan mi je bil najbolj zabaven. leg tega smo na taboru plesali značilen lačni. Šli smo na malico, na sirove štruč- sem zelo uživala. srednjeveški ples, izdelovali in kuhali ke in sok. Za tem smo si ogledali dvoboj Nika Keres, 4. b Rene Kekec, 7. b milo, prali oblačila po srednjeveško, ti- vitezov iz Srbije. Na sebi so imeli prave skali ter se vozili s čolnom pravokotne meče in ščite. Pokazali so nam, kako so oblike, ki so ga uporabljali za ribolov in se nekoč bojevali. Med drugim so nam prevoz krme čez Dravo. Poslušali smo perice pokazale, kako se je nekoč kuhalo Na obisku v ptujski knjižnici zgodbe blejskih plemičev, občudovali milo in pralo perilo. Ribič Konrad nas je V ponedeljek, 26. septembra, smo se to velja za tiste, ki smo vpisani v knjiž- lepo pisavo grajske gospodične. Lahko zapeljal z ladjo in pokazal, s čim so ne- učenci obeh sedmih razredov po tretji nico ter imamo geslo za ta namen. Ko smo pomerili oklep ter ga skupaj z orož- koč lovili ribe. Ker nas je čas preganjal, šolski uri odpravili v knjižnico Ivana Po- smo odšli iz tega prostora, smo takoj šli jem tudi brusili. Lovili smo ribe s šarpo so nam na hitro pokazali, kako so včasih trča na Ptuju. v knjižnico, kjer nas je pričakala še dru- in vršo. Šarpa je pravokotna mreža, spe- tiskali. Nato smo morali na avtobus. Ta Vožnja v avtobusu je minila hitro in že ga knjižničarka. Lepo se je predstavila ta na dolg drog lesa. Potem smo odšli na tehniški dan mi je bil zelo všeč. Ostal mi smo bili pred knjižnico. Odšli smo v pros- in začeli smo se pogovarjati. Predstavila avtobuse, ki so nas razvozili domov in bo v lepem spominu. tor, kjer nas je pričakala gospa, ki nam je nam je nekaj res zanimivih knjig. Dokaz zanimiv dan je minil. Eva Ertl, 4. b pokazala, kako na internetu poiščemo za to je, da so si jih celo fantje izposodili! Ivan Majerič, 8. r Zjutraj ob pol devetih smo izpred šole podatke o knjigah, ki jih imajo v knjižni- Na koncu smo dobili še knjigo pisateljice Zjutraj smo se vsi zbrali na avtobusni krenili v Novo vas na srednjeveške de- ci. Pokazala nam je, kako preverimo, če Dese Muck z naslovom Blazno resno o postaji in odpešačili v Novo vas. Ko smo lavnice. Tam nas je sprejel baron Janez je knjiga v knjižnici prosta ter na kate- šoli. Nekateri so še potem imeli možnost, prispeli na novovaško igrišče, smo vedeli, Golc plemeniti Jakob Breuner Markovski. rem oddelku jo lahko dobimo. Nato nam da si izposodijo kakšno knjigo. Jaz si je da bomo preživeli lep dan. Najprej nam je Oblečen je bil v plemiška oblačila. Naj- je pokazala, kako lahko pogledaš svoje nisem, saj s seboj nisem imela izkaznice. princ karnevala Jakob Breuner povedal, prej smo si ogledali odtise grbov v glino. podatke o trenutnem stanju knjig, ki jih Komaj čakam, da spet obiščem knjižnico kaj vse bomo videli. Njegove podložnice Vsak si je lahko naredil svojega. Nato smo imaš izposojene. Preko spleta lahko tudi - to bo pa zelo kmalu, saj rada berem. so nam razdelile piškote in žemljice. Naj- šli v gostilno, kjer so nam zaplesali sre- podaljšaš rok za izposojo knjige. Seveda Tjaša Draškovič, 7. b

Pesem Dravi Kaj je pesem? Bolečina Naša ljuba Drava, Zabavna pesem je ta, ob kateri se sprostiš, Srce me boli, kadar mislim nate, je reka res ta prava. se ob rimah do ušes nasmejiš, saj vedno se sprašujem, kaj sem jaz zate. se naslednje kitice veseliš Veliko rastlin vsebuje, in zopet nove ideje za šolo dobiš. Srce sem namenila v življenju le sebi, tam polno rib domuje. a zdaj mi je vseeno, kot bilo je tebi. Dolgočasna pesem je ta, Tiho, čisto tiho teče, ki ne prepotuje niti pol sveta, Dolgo sem jokala in sem trpela, le malo šumeče zato pa včasih od dolgčasa zaspiš saj strto srce dolgo sem imela. in prav nič ne reče. in pri tem glasno smrčiš. Tako se je vse skupaj to začelo, Le zakaj tako miruje Pesem pišeš, ko zunaj mrak pade bilo je brez zveze in smisla ni imelo. in z nobeno reko ne tekmuje? in domišljija tvoje rime krade. Bila sem na tleh, Ko pa več dni dežuje, Ko pa ob pisanju pesmi pozno zaspiš, a nato sem se pobrala, se reka vedno bolj dviguje se zjutraj s papirjem v rokah zbudiš kot sem jaz zate včasih garala. in strugo preskakuje. in spoznaš, da v šolo zamudiš. Tina Zaplotnik, 8. b

16 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Zaključni izlet devetih razredov v mesto na vodi 2. septembra smo se učenci devetih razre- smo Doževo palačo, beneške zapore, Most nekaj prehojenih korakih smo prišli na trg ce na otoku Murano. Tam naj bi se nahaja- dov odpravili na zaključni izlet v osnovni izdihljajev (ki so ga grozno onečastili z re- sv. Marka, kjer smo videli baziliko, Campa- lo več kot tisoč steklarskih delavnic. Ste- šoli. Ogledali smo si mesto, ki stoji na kolih klamo), zvonik in seveda slavno beneško nille in lepo astrološko uro. Za tem nas je klar nam je pokazal, kako naredijo vazo in in je bilo tekom zgodovine zelo pomemb- katedralo. Kmalu smo se odpravili na Ri- vodička vodila po ozkih ulicah do mostu konjička. V pečeh, kjer je masa, iz katere iz- no. To mesto na vodi so Benetke. alto, kjer je nekoč Madonna snemala svoj Rialto, kjer smo si lahko kupili nekaj poce- delujejo te prečudovite izdelke, je več kot Izpred šole smo krenili ob 3. uri zjutraj in videospot. Na Rialtu so se dale kupiti stvari ni spominčkov in morda tudi kakšen kos 1300 stopinj Celzija. Ko je izdelek končan, se peljali do Ljubljane, kjer smo pobrali po precej nižji ceni kot na Markovem trgu. znamenite italijanske pice. se najprej ohladi, za prodajo pa je pripra- vodičko, ki nas je vodila po Benetkah. Prvi Po eni uri smo se odpravili nazaj na ladjico Vsega lepega je enkrat konec - tako je bilo vljen po petih dneh. daljši postanek smo imeli na počivališču in se še zadnjič odpeljali nazaj do Punte tudi za nas. Pot iz Benetk je vodila nazaj v Iz delavnice smo šli v Benetke, prečudovi- Log tik za Ljubljano, kjer se je dalo še za- Sabbiona. Tam smo se vkrcali na avtobus Punto Sabbioni, kjer smo sedli na avtobus to mesto na vodi. Tam smo videli Doževo dnjič iti na WC brez plačila. Nato je sledila in se usmerili proti Sloveniji. Domov smo in se odpravili proti domu. Kljub bliskanju palačo, beneške zapore, iz katerih je po- vožnja do Italije in še en postanek na poči- prispeli ob 22. uri in utrujeni odšli spat. in grmenju smo si na avtobusu pripravili begnil samo lomilec ženskih src Casano- vališču. Nato smo plačali vstopno takso in Izlet je bil zelo zanimiv, saj smo videli veliko dobro vzdušje s prepevanjem pesmi. Minil va. Zraven je Most vzdihljajev, za katerega prispeli v Beneško laguno. Kaj kmalu smo novega in se poleg tega tudi zelo zabavali. naš zadnji skupen izlet. večino obiskovalcev meni, da ima roman- prispeli do kraja Punta Sabbioni, kjer smo Mitja Kostanjevec, 9. a Nejc Kukovec, 9. b tični pomen, vendar ni tako. Iz njega so za- se vkrcali na ladjico, ki nas je popeljala porniki skakali v vodo, da bi si rešili življe- do otoka Burano s prečudovitimi barvni- Ja, pa je res - že smo v devetem razredu, Na pot smo krenili že ob treh zjutraj. Malce nje, zato so ga z obeh strani ogradili. Tako mi hiškami. Na Buranu smo imeli eno uro zato smo se na začetku šolskega leta deve- hitro, ampak v pričakovanju smo na rano so kaznjenci zadnjič, preden so šli v krute prostega časa, za tem pa odpluli do otoka tošolci odpravili na končni izlet v prelepo uro čisto pozabili in bili vsi polni energije. beneške zapore, vzdihovali za svobodo. Murano, ki je precej bolj industrijsko obar- mesto na vodi. Že v osmem razredu smo V Ljubljani smo pobrali našo vodičko in se Odpravili smo se na Markov trg. Tam stoji van, kar se vidi že na daleč. Najbolj znano varčevali za končni izlet. Skupaj s starši čez čas ustavili. Nato smo pot nadaljevali znamenita bazilika sv. Marka, v kateri so na tem otoku je seveda muransko steklo, smo izbirali med Dunajem in Benetkami in do italijanske meje. Že smo bili na italijan- neprecenljive vrednosti. Če se hočeš po- iz katerega so tudi lestenci v marsikateri se odločili za slednje. ski strani, najprej tega sploh nismo opazili. ročiti v tej baziliki, moraš plačati 10.000 katedrali. Posamezni lestenec lahko stane Dobili smo se v petek, 2. septembra, in si- Obnovili smo tudi naše znanje o geogra- evrov. Tam so še tudi druge znamenitosti, tudi 500.000 evrov. Ko smo si ogledali eno cer že ob treh zjutraj (Rana ura, zlata ura). fi ji Italije in nato končno prispeli do cilja. npr. eden od petih stolpov sveta, kjer je izmed tisoč delavnic, kolikor jih je na oto- Pot smo ubrali proti Punti Sabbioni, kjer Prestopili smo na ladjico in se odpelja- astrološka ura. Ljudje so v Benetke hodi- ku, smo se odpravili v pravo mesto na vodi smo sedli na ladjico ter odpluli do pre- li do ribiškega otoka Burano, ki slovi po li občudovat to čudo v 15. stoletju. To so – v Benetke. lepega in barvnega otoka Burano, kjer buranskih čipkah. Pot smo prevozili »ek- hoteli imeti tudi drugod, vendar so se be- Ko smo prispeli v mesto, smo opazili, da se so nam zadišali sendviči in sladoled. Naš spresno«, saj smo razdaljo, ki bi jo naj neške oblasti odločile, da bodo bratoma, dogaja nekaj velikega. Takoj smo videli ne- naslednji postanek je bil otok Murano z prevozili v štiridesetih minutah, mi rešili ki sta to uro naredila, iztaknili oči, da je ne kaj gromozanskih jaht, ki so bile parkira- ogledom steklarske delavnice, kjer ročno v desetih minutah. Tam so nas očarale pi- bi mogla narediti tudi drugod. Na drugi ne ob obali. Tiste dni se je namreč odvijal izdelujejo steklene izdelke. Kupili smo lah- sane hišice, za katere je vodička dejala, da strani Markovega trga stoji stavba, v kateri beneški fi lmski festival. Najprej smo se od- ko spominčke; to so bili po večini stekleni so žene hišice barvale v živih barvah zato, je Napoleon preživljal poletne mesece. Z pravili na Markov trg, kjer smo videli tudi konjički. da bi jih možje, ko so se vrnili domov, čim Markovega trga smo se odpravili na trg, glavni vhod v Benetke – znamenita stebra Po ogledu steklarne smo pot nadaljevali prej našli. Kasneje so tudi začele tekmo- kjer smo si lahko tudi kaj kupili, saj so na sv. Marka in sv. Teodorja. Vraža pravi, da če v Benetke. Naprej nam je vodička pred- vati, katera bo lepše in z bolj živo barvo Markovem trgu gromozanske cene. Po po- greš med dvema stebroma, ti le-to prinaša stavila stare beneške zapore, iz katerih pobarvala hišo. Tam smo imeli eno uro tepanju po beneških ulicah smo se odpra- nesrečo. Nato smo končno prispeli na Mar- je zbežal Casanova, potem pa smo videli časa za nakupe in za sprehod po otoku. vili nazaj na ladjico in z njo do kraja Punta kov trg, ki ima tudi nekaj „predtrgov“. Videli tudi Doževo palačo in Most vzdihljajev. Po Pot smo nadaljevali do steklarske delavni- Sabbioni, kjer nas je pričakal avtobus. Na poti proti domu smo si prepevali tako glasno, da se grmenje niti ni slišalo. Do Rezultati jesenskega teka na 600 m (1.-3. razred) in 800 m (4.-9. razred) šole smo prišli že ob deseti uri, kjer so nas pričakali starši. To je zagotovo bil najbolj- 1. RAZRED 4. RAZRED 7. RAZRED ši izlet doslej, ki mi bo ostal v zelo lepem spominu. DEČKI DEKLICE DEČKI DEKLICE DEČKI DEKLICE Nina Strelec, 9. a 1. Jaka Glažar 1. Maja Čuš 1. Anže Jan Prelog 1. Veronika Kozel 1. Mihael Bela 1. Tina Slana 2. Jaka Janžekovič 2. Ana Plošinjak 2. Simon Vajda 2. Daša Horvat 2. David Šegula 2. Špela Vrtačnik 3. Matija Vugrinec 3. Maša Fras 3. Tadej Klaneček 3. Nuša Forštnarič 3. Rene Kekec 3. Tjaša Cvetko 26. september – Svetovni dan jezikov 2. RAZRED 5. RAZRED 8. RAZRED Če jezikov se učiš DEČKI DEKLICE DEČKI DEKLICE DEČKI DEKLICE Če jezikov se učiš, 1. Nejc Jakomini 1. Neža Forštnarič 1. Miha Kokot 1. Sanela Bezjak 1. Niko Vajda 1. Ana Ambrož dosti v šoli pridobiš, 2. Valentin Bolcar 2. Barbara Tement 2. Renato Kekec 2. Pia Majerič 2. Aljoša Pivko 2. Tina Zaplotnik kaj novega ugotoviš 3. Tomi Horvat 3. Eva Kostanjevec 3. Tilen Ornik 3. Anamarija Lajh 3. Žan Pivko 3. Stefani Pivko in se dosti naučiš. 3. RAZRED 6. RAZRED 9. RAZRED V druge države odhitiš in se s tujci pogovoriš. DEČKI DEKLICE DEČKI DEKLICE DEČKI DEKLICE 1. Patrik Holcer 1. Eva Kokot 1. Tilen Forštnarič 1. Larisa Cartl 1. Sašo Borak 1. Lucija Vincek V Hrvaški, Italiji, 2. Vid Forštnarič 2. Mojca Popošek 2. Niko Veršič 2. Lucija Vrbančič 2. Benjamin Čeh 2. Lucija Gošnjak Veliki Britaniji, 3. Marko Kovačec 3. Vanesa Malnar 3. Timotej Zemljarič 3. Anja Muhič 3. Jaka Horvat 3. Angelika Lajh v Ameriki in Rusiji. V njihovih jezikih Splet - internet Uporaba interneta se lahko pogovarjaš ali klepetaš in jezikaš. Brez spleta oziroma interneta Na spletu preživim kakšne pol ure na dan, saj več skoraj ne potrebujem. Na inter- Špela Vrtačnik, 6. b enim ne gre, meni kar še. netu sem večinoma samo zato, če imam nalogo preko računalnika, tu in tam pa Brez spleta nisem znoreta. Poznati veliko jezikov zaigram tudi kakšno igrico. Na spletu so tudi nevarne ali virusne zadeve, zato se Eni bi bili, meni pa to nič ni. Poznati veliko jezikov je dobro, raje prepričam, če je podatek, ki ga hočem izvedeti, res pravilen. To storim tako, tako se razumeš z ljudmi ogromno. Po spletu glasbo poslušam, da pregledam spletne strani. Lahko smo hvaležni vsem računalniškim zadevam Vsi te razumejo in ti njih, e-pošto pregledam, in spletu, saj nas naučijo veliko dobrega in na žalost tudi slabega. če se jezikov veliko naučiš. igrice igram, a ne vsak dan. Jan Hercog, 7. b Lahko potuješ naokoli, Se kaj naučim ali si izmislim. Na spletu sem vsak dan po okrog dve uri. Iščem kakšne informacije za šolo, igram ljudi sprašuješ karkoli. igrice, poslušam glasbo ali pa raziskujem po »Google earthu«. Na spletu lahko Tudi če se izgubiš, Na spletu zanimivo je, odgovor od mimoidočega dobiš. včasih tudi ne. stvari tudi kupujemo. Informacije lahko iščemo na različnih straneh, največ pa se jih najde na Wikipediji – to je spletna enciklopedija. Internet je številnim ljudem Zato le uči se v tujem jeziku, Brez interneta oziroma spleta pomemben, nekaterim pa tudi ne. Na internetu pa nikoli ni popolnoma varno, saj prednosti res je veliko. včasih gre, Vendar kjerkoli že si, se lahko pojavijo tudi virusi ali druge človeške pasti. vedno pa tudi ne. Slovenec in slovenščina-to si ti. Špela Vrtačnik, 7. b Aljaž Kekec, 7. b Tina Slana 7. b

Leto 12, številka 5, oktober 2011 17 Izbrali smo naj fotografi jo poletja List iz Markovcev svoje bralce nagrajuje V julijski izdaji Lista iz Markovcev smo objavili nagradno križanko. Gesli, po katerih smo vas spraševali, se glasita »Tajfun« in »Primus«. Nagrado, darilni bon za Terme Ptuj v vrednosti 30 evrov, je prejela Sonja Erlač iz Zabovcev. Prav tako smo v zadnji številki razpisali nagradni natečaj za »Naj fotografi jo po- letja 2011«. Fotografi je nam je poslalo šest avtorjev: Alenka Rižnar, Alojz Šmid, Anton Majerič, Lara Roškar, Nika Rožanc in Teja Črnivec. Nekateri med njimi so nam poslali tudi po več fotografi j. Med prispelimi fotografi jami je uredništvo za »Naj fotografi jo poletja 2011« iz- bralo fotografi jo avtorice Nike Rožanc iz Stojncev. Fotografi jo je naslovila »Po- letno sonce tone«. Drugo nagrado prejme Alenka Rižnar iz Sobetincev in tretjo Anton Majerič iz Stojncev. Nagrade za natečaj »Naj fotografi ja poletja« podeljujejo Terme Ptuj. Nagrajenci nagrade (darilne bone) prevzamejo na sedežu Občine Markovci. Med vsemi fotografi jami, ki smo jih prejeli, smo naredili ožji izbor, in te fotogra- fi je objavljamo. Vsem avtorjem, ki so poslali svoje fotografi je, se zahvaljujemo za sodelovanje, nagrajencem pa iskrene čestitke. Naslednja številka Lista iz Markovcev bo izšla pred božičnimi prazniki. Gradivo bomo zbirali v začetku meseca decembra. Če boste do takrat v objektiv ujeli kakšen zanimiv zimski posnetek, ga bomo z veseljem objavili. Mojca Zemljarič, urednica Naj fotografi ja poletja avtorice Nike Rožanc: Poletno sonce tone.

Drugo nagrajena fotografi ja avtorice Alenke Rižnar: As, kako je vroče …

Alojz Šmid: Radovedni Taček Tretje nagrajena fotografi ja avtorja Antona Majeriča: Skok v poletje.

Nika Rožanc: Juhuhu, prvič letos se namakamo.

Nika Rožanc: Kateri bo hitrejši?

Teja Črnivec: Fotografi ja z letošnjega dopusta v Puli

Anton Majerič: Idila ob vodi Lara Roškar: Morski pozdrav Nika Rožanc: Poletna klasika

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Trženje oglasnega prostora: Aljoša Koren, AK media. Tisk: PR Agencija Novelus. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.

18 Leto 12, številka 5, oktober 2011 Šport Mednarodne prijateljske tekme v Stojncih Po mednarodni tekmi 18. junija med NK mednarodnih prijateljskih tekem. Istanbul iz Turčije. Oba kluba nastopata sila še turški Karabükspor in angleški Varaždin in FC Zorya, smo si v Športnem 7. julija sta se pomerila FK Željezničar v prvi ligi domačega prvenstva. V okviru FC Reading. FC Reading je prav tako že parku Stojnci lahko ogledali še nekaj Sarajevo iz Bosne in Hercegovine ter SK pripravljalnega obdobja so se v Stojncih tekmoval v angleški Premier ligi, tre- mudili tudi nogometaši, ki služijo kruh v nutno pa je v zelo slabem položaju, na Angliji. Gre za klub FC Middlesbrough, repu lestvice v drugi ligi. Karabükspor ki je že nastopal v eni najmočnejših pa tako kot SK Istanbul igra v prvi turški nogometnih lig na svetu, angleški Pre- ligi. mier Ligi. Trenutno se nahajajo krepko v Vsi omenjeni klubi so pohvalili orga- zgornji polovici 2. angleške lige Cham- nizacijo tekem, predvsem pa pogoje, pionship in so na dobri poti, da se po- ki so jih imeli na igrišču. Navdušeni so novno vrnejo v nogometno elito. Tek- bili nad naravo, ki obdaja Športni park mo v Stojncih so odigrali 14. julija proti Stojnci ter nad ptičjim petjem, ob kate- že omenjeni ekipi SK Istanbul. rem so lahko spočili svoje glave. Zelenico ob Dravi sta 19. julija preizku- Damjan Zupanič

Foto: JB Foto: JB Tekma med angleškim klubom FC Reading in turškim prvoligašem Karabükspor V Stojncih je gostovala še ena angleška ekipa - FC Middlesbrough Željni rekreacije? Tudi MNZ Ptuj je že v polnem zagonu Najamite športno dvorano Bukovci Tako kot naši tretjeligaši so si tudi klubi v MNZ zaslužili odmor, ŠD Apače. za le 23 evrov na termin (90 minut). a se je ta kar hitro končal. Nogometaši iz Bukovcev in Markov- Tudi nogometaši iz Markovcev so trenutno na sredini lestvice Na voljo so termini od ponedeljka cev so praktično že na polovici jesenskega dela tekmovanja. v svojem 2. razredu MNZ Ptuj. Za njimi je težak začetek, saj so do sobote: Bukovčani, ki nastopajo v 1. razredu MNZ Ptuj, so s tekmo manj na uvodnih treh tekmah ostali brez točk. Sledil je preobrat z vi- 16.00 - 17.30, in sedmimi osvojenimi točkami trenutno na sredini lestvice. soko zmago v gosteh, kjer so kar s 4:0 premagali nogometaše 17.30 - 19.00, Nekaj rezultatov: iz Slovenje vasi. 1. krog Podvinci Agrocenter Ptuj 1 : 5 ŠD Bukovci Nekaj rezultatov: 19.00 - 20.30, 20.30 - 22.00. 2. krog ŠD Bukovci 1 : 2 ŠD Hajdina 1. krog NK Tržec 3 : 2 ŠD Markovci Primerno za društva in individualne 3. krog NK Videm 6 : 0 ŠD Bukovci 2. krog ŠD Markovci 3 : 4 NK Hajdoše skupine! 4. krog ŠD Bukovci 3 : 0 NK Lovrenc 3. krog NK Majšperk 2 : 0 ŠD Markovci Informacije in rezervacije 5. krog NK Središče ob Dravi 1 : 1 ŠD Bukovci 4. krog NK Slovenja vas 0 : 4 ŠD Markovci terminov na telefonski številki 5. krog ŠD Markovci 2 : 2 NK Podlehnik Tekma 6. kroga je bila prestavljena na nedeljo, 20.11.2011 ob 041 326 951 (Danko). 14. uri, kjer se bodo Bukovčani na domačem terenu pomerili s Damjan Zupanič Konec počitka za nogometaše v 3. SNL Zasluženega počitka je konec. Pripravl- tekem v novi sezoni. Prvi krog so no- Klub dobremu vtisu jim je v drugem vinarju, za tem pa visoka zmaga doma, jalni del na novo sezono se je namreč gometaši iz Stojncev odigrali že 21. krogu v gosteh ponovno spodletelo. Z kjer so s kar 4:1 odpravili Tromejnik. že zdavnaj začel. Tudi vodstvo je stori- avgusta na domačem terenu in uvod- 2:1 so jih premagali nogometaši iz Zreč. Upajmo, da jim je ta zmaga vlila novih lo, kar je bilo v njihovi moči in sestavilo no tekmo po sicer dobri igri nesrečno Kazalo je, da so vedno bližje zmagi in moči in motivacije za nadaljnjo sezono, ekipo. Po domače bi lahko rekli: „Zdaj izgubili s 3:1 proti ekipi iz Dravograda. to jim je tudi uspelo. V 3. krogu so na kakor tudi potešila apetite navijačev je, kar je.“ Stojnčani so dali vtis dobre forme in domačem igrišču premagali Palomo z lačnih zmag. Naši tretjeligaši so že odigrali četrtino predvsem velike želje po zmagovanju. 2:1. Sledil je nov poraz v gosteh pri Ko- Damjan Zupanič

Foto: JB Veselje ob zadetku na tekmi med NK Stojnci in NK Tromejnik

Leto 12, številka 5, oktober 2011 19 Nagrajenci akcije »Ocenjevanje okolja 2011« Člani Turističnega društva (TD) občine Mar- mo v okolju, ki nam ga marsikdo zavida. Res je, da je v manjšim številom le-teh obdržati nivo. Naj kmetijo ob- kovci so tudi letos izpeljali ocenjevanje okoli- tem času skoraj polovica občine „razrahljana“, podob- čine Markovci smo izbrali s pomočjo KGZ Ptuj, saj smo ce domov, najlepše urejenih poslovnih in va- na velikemu gradbišču. Kljub temu so člani komisije v pri ocenjevanju upoštevali tudi rezultate in uspešnost ških objektov, izbrali pa so tudi naj kmetijo za avgustu, ko sta potekala še zadnji ogled in fotografi- poslovanja posamezne kmetije. ranje nagrajencev, dobili odličen občutek o urejenosti leto 2011. Po podelitvi so si letos vsi navzoči ogledali še predsta- občine. Ko bodo dela končana, bo namreč naše okolje vo Mestnega gledališča Ptuj v izvedbi Vlada Novaka Ocenjevanje se je začelo že v mesecu juliju, ko so še lepše. - Gajaš arestant in skupaj igralca presenetili, ko smo predstavniki TD začeli izbirati okolice hiš, ki so neka- Na zaključni prireditvi, 10. septembra v Prvencih, so skupaj z njim zapeli nekaj nam vsem že pozabljenih ko izstopale. Želja je, da bi nagradili predvsem tiste, ki bila podeljena priznanja. Komisija ni imela lahkega pesmi. Tudi sam igralec se je po predstavi zadržal z na- so kljub ekonomski situaciji, s kakršno se soočamo, s dela, vendar stoji za svojimi odločitvami. Morda pri- grajenci ob kratkem pogovoru in pogostitvi. svojim delom in vztrajnostjo poskrbeli, da skupaj živi- znanj niso dobili vsi, ki so jih pričakovali, a želimo z Franc Brodnjak

Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Družina Bezjak, Borovci 14/a Družina Korošec, Bukovci 123/b Družina Peklar, Markovci 36

Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Peter in Metka Slana, Nova vas 41 Bojana Bezjak in Andrej Janžekovič, Prvenci 2/c Družina Janžekovič, Strelci 5

Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Družina Ambrož, Stojnci 148 Zdravko in Nada Ferčič, Sobetinci 4 Družina Franca Obrana, Zabovci 35

Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Foto: Franc Brodnjak Kmetija Horvat iz Zabovcev je bila izbrana za naj kmetijo Priznanje za najlepši poslovni objekt je prejelo podjetje Za najlepši vaški objekt je bil letos izbran gasilski dom 2011 v občini Markovci. Emitt iz Stojncev. Stojnci.