Beseda urednice Veseli fašenk! ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 20, številka 17, februar 2020 In je pred vrati. Zrel je, kmalu bo počil. Naš “narodni” praznik, kot ga je poimenoval zgodovinar Sle- kovec. Fašenk je nedvomno doma prav v naših vaseh in vsi, ki z njim živimo, vemo, kaj to pomeni. Skupaj z najmlajšimi ohranjamo bogastvo etnografske dediščine, ki, verjame- mo, še dolgo ne bo šla v pozabo. Pri- dite na fašenk v Markovce in k nam povabite še druge! In nedvomno je etnografska dediščina del kulture, ki smo jo pra- znovali v začetku meseca. Naj nas spremlja v vseh mesecih leta in ne pozabimo: h kulturi spada tudi kul- turno obnašanje, ki nam ga večkrat kar “zmanjka” ... Fašensko obarvana je tudi prva letošnja številka občinskega časo- pisa List iz Markovcev. V njej prazni- ku naproti predstavljamo fašenske vsebine, poročamo o bogatem de- cembrskem dogajanju društev in organizacij, šole in vrtca in ponuja- mo koristne vsakdanje informacije. Uvedli smo novo rubriko Ker smeh ni greh, v kateri predstavljamo ka- rikaturo na aktualno občinsko do- gajanje. Vabimo vas k reševanju še Znameniti slovenski slikar Jurij Šubic je leta 1890 ustvaril sliko Der Zug der P uger (Orači) in je prva znana upo- ene križanke in predvsem, vabljeni dobitev oračev in koranta s Ptujskega polja. Orači, mladi fantje, veselo pozdravljajo naokrog in pojejo, spremlja k sodelovanju. Naslednja številka pa jih korant, ki se ga predvsem otroci (v ospredju) bojijo in zato bežijo. Čudovita umetnina je dokaz bogate bo izšla v aprilu, pred občinskim etnografske tradicije naših krajev. praznikom. Rok za oddajo gradiva je sreda, 8. april 2020.

Alenka Domanjko Rožanc, odgovorna urednica

V decembrski številki Lista iz Mar- kovcev se nam je med zajetnim kupč- kom voščil izmuznilo tisto, ki so ga pos- redovali člani vaškega odbora Markovci in Prostovoljnega gasilskega društva Markovci. Za napako se opravičujemo in objavljamo njihove dobre želje. Za- nje ni nikoli prepozno. Uredništvo List iz Markovcev

Se sploh zavedamo, kaj imamo? V srcih se Tisti naš čas, ko se življenje v Mar- kovcih poteka tradicionalna povorka, doživijo v vsej svoji avtentičnosti. želja rodi kovcih in ostalih vaseh ustavi, se začne na katero pa domačini damo veliko. Dragi Markovčani, zavedajmo se, 3. februarja, ko kazalci na cerkveni uri Zakaj? Ker je to samo enkrat v letu in kaj imamo. Zavedajmo se, da imamo odbijejo dvanajstkrat. Po Markovcih ker takrat etnografske maske obiščejo pustne like, ki so doma samo pri nas na po miru, prične odmevati pok bičev, iz dalja- vsako domačijo ter prinesejo skorajda tako majhnem območju, zaradi česar ve pa že slišimo markovske fante, ko blagoslov k hiši. Takrat se marsikate- smo res fenomen. Zato povabite svoje ljubezni, dobroti začnejo z zvonci »ružti« po vasi (in ne remu gospodarju, gospodinji potoči prijatelje, znance, sorodnike ... k nam okrog ognja). Takrat se začuti tista ča- solza, ko jim orači na dvorišču zapoje- na fašenk. Naj začutijo etnografske robnost, ko se Markovčanu naježi koža jo, zaorjejo in jim zaželijo dobro letino, maske, takšne kot so, takšne, kot so se za vse ljudi … in dobi občutek pričakovanja, ko vemo, obilen pridelek. Kako naj bi človek os- pri nas ohranile. Naj vidijo, da koranti da se lahko počasi pripravljamo na fa- tal mrk in brezčuten, ko domače dvo- ne hodijo okrog z masko na rami kot Blagoslovljene božične šenk in ga čakamo. To navado pokanja rišče preplavijo male in velike ruse in kakšni manekeni, ampak »priletijo« na z biči in »ruženjem« z zvonci nadalju- gamele, pa številni piceki, v ozadju pa dvorišče, »zružijo«, gospodarju in go- praznike in SREČNO v 2020 jemo vse do fašenka, saj pokanje z biči se že sliši kopjaški marš …? Se sploh spodinji sežejo v roko, če pa je pri hiši želita vsem vaščanom in oznanjuje, da fašenk »zori«, da bo vsak zavedamo, kaj imamo? Komur se ob še kakšna neporočena »diklina,« pa mu čas zrel in bo počil. tem naježi koža, ve, kaj je pravi fašenk. ta priveže robček. Takrat se zavemo, občanom Vaški odbor Markovci Verjetno največji praznik takoj za Obilno obložene mize domačinov so kako veliko dediščino imamo in da je in Prostovoljno gasilsko društvo »mastnim torkom« oziroma glavnim skromna zahvala vsem sodelujočim pa korant res samo naš. fašenkom je »mastna« oziroma »fa- tudi mimoidočim od blizu in daleč, ki si Markovci. šenska« sobota, ko v Zabovcih in Mar- pridejo ogledat naš fašenk in ga lahko Nejc Kukovec

povorka po vasi do središča vasi pri baru Capuccino. sobota, 21. marec, ob 18. uri - občni zbor PGD PRIREDITVENIK marec 2020 Zabovci, gasilska dvorana v Zabovcih sobota, 7. marec, ob 18. uri - občni zbor PGD petek, 21. februar, ob 18. uri – občni zbor Avto-moto Markovci, gasilska dvorana v Markovcih četrtek, 19. marec 2020, od 7. do 11. ure – društva Markovci, jedilnica OŠ Markovci krvodajalska akcija, oddelek transfuzijske službe nedelja, 8. marec - občni zbor KUD Markovski zvon, Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sobota, 22. februar, ob 13. uri – 29. fašenk v župnijska dvorana Markovcih, povorka skozi Zabovce do središča sobota, 21. marec 2020, ob 18. uri – 10. obletnica Markovcev sobota, 14. marec, ob 17. uri - občni zbor PD Prvenci- srečanja direktoric gospodinjstev, dvorana Strelci in prireditev ob materinskem dnevu, gasilska gasilskega doma v Markovcih torek, 25. februar, ob 15. uri - fašenk v Stojncih, dvorana v Prvencih Drage občan- vili visoke cilje, ki smo jih dosegli po Pred nami je tudi fašenk, za neka- še posebej v naši občini, predvsem ke, spoštovani več stoletjih, zasadili pa so tudi čvrste tere največji praznik, ko si veliko ljudi tam, kjer se odloča o tem, kako bomo občani, temelje, ki jim moramo slediti, saj, če nadene maske, veliko pa jih sname. živeli, kaj bomo živeli in s čim bomo cenimo svojo preteklost in se zaveda- Mogoče bi bilo dobro, da bi bil podo- živeli. Želim nam, da bi se vedno zave- za nami je mo svojih korenin, lahko rastemo tudi ben praznik večkrat ... dali, kdo smo in kdo moramo biti – po- kulturni pra- v prihodnost. Smo tudi eden redkih V tej številki namerno ne pišem o nosni nasledniki velikih Slovencev in znik, ob kate- narodov, ki je v svoj koledar praznikov raznih uspelih projektih in načrtih za nasledniki tudi nekaterih velikih Mar- rem razmišljam, z veliko začetnico zapisal praznovanje naprej, saj bo zato še veliko priložnos- kovčanov. Naša kultura se kaže na vsa- da smo kljub kulturnega praznika, kar kaže, da se za- ti in če bomo znali strniti vrste, delati z kem koraku, do naše skupne domovine majhnosti ve- vedamo, da nas brez kulture ne bi bilo roko v roki, brez takšnih ali drugačnih pa v spoštovanju državnih simbolov, lik in zaveden več. Torej, zapuščina naših prednikov – nagajanj, bo priložnosti še veliko. zato ne pozabite ob državnih praznikih narod, z močno razvito kulturo in po- ljubezen do kulture je velika – in mora- Cankar je zapisal, da smo “BLAGOS- izobesiti slovenske zastave. membnimi dosežki na različnih pod- mo jp spoštovati, negovati in prenašati LOVLJENI ROD“. ročjih in se enakovredno postavljamo ter predati našim zanamcem, saj bomo Želim nam, da živimo v duhu bla- Milan Gabrovec, prof. ob narode, ki jih je več deset ali več le tako kljub majhnosti ostali veliki, goslovljenega rodu. Želim nam, da bi vaš župan sto milijonov. Naši predniki so posta- obstali in ostali. prevladala kultura na vseh področjih,

KORISTNE INFORMACIJE ZA OBČANE IZ SEJ OBČINSKEGA SVETA PONOVNI NE OSNUTKU OPPN ZA cev, odličnjakov, društev, krvodajalcev, SPREJET POKOPALIŠKI RED dodelitvi enkratne denarne nagrade GRADNJO DOMA STAREJŠIH OBČA- prejemnikov raznih priznanj, nenačrto- Z Odlokom o pokopališkem redu je do- zlatim maturantom in diplomantom NOV vanim stroškom društev, ki zaprosijo za ločen pokopališki red glede opravlja- Občine Markovci. Upravičenec do na- Če je informacija koristna ali ne, pre- pomoč ob različnih dogodkih. Odvzeli nja pogrebnih dejavnosti v vežici in grade v višini 150 € je zlati maturant sodite bralci, dejstvo pa je, da je 6 ob- so tudi sredstva za vzdrževanje in ob- na pokopališču v Markovcih. Odslej se splošne ali poklicne mature ali diplo- činskih svetnikov na decembrski seji novo občinskega objekta v Hrastovcu bodo pogrebne dejavnosti, vključno s mant s povprečno študijsko oceno 2019 ponovno (že tretjič) glasovalo in spremenili sklep o sklepanju pravnih pogrebno mašo, vršile v posodobljeni najmanj 9.0, in sicer na področju izo- proti sprejemu dopolnjenega osnutka poslov izven veljavnega načrta rav- mrliški vežici. braževanja v turizmu in za de citarne OPPN – območje južno od šole (Cen- nanja z nepremičnim premoženjem v poklice: kamnosek, mehatronik opera- ter medgeneracijskega druženja), kar Občini Markovci za leto 2020. V skladu ZA ŠPORT DA, ZA KULTURO NE ter, izdelovalec kovinskih konstrukcij, pomeni, da občina ne more nadaljevati s spremenjenim sklepom tudi Občinski Soglasno so svetniki potrdili Letni pro- inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec s postopki za pridobitev potrebne do- svet ne bo smel sklepati o nepredvide- gram športa za leto 2020, ki je podlaga kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, kumentacije za gradnjo doma starejših nem ravnanju s stvarnim premoženjem za javni razpis za dejavnost športnih pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zi- občanov. v vrednosti nad 5 % veljavnega letnega društev, niso pa izglasovali Letnega dar, tesar, klepar – krovec, izvajalec su- načrta sredi leta, temveč le ob spreje- programa kulture, saj se 6 svetnikov homontažne gradnje, slikopleskar – čr- SPREJET PRORAČUN ZA LETO 2020 Z manju proračuna. 6 svetnikov je zavr- ni strinjalo, da bi prireditev ob sloven- koslikar, pečar – polagalec keramičnih VLOŽENIMI AMANDMAJI nilo tudi vse tri županove amandmaje skem kulturnem prazniku 8. februarja oblog, gozdar, dimnikar, steklar. Na isti seji je bil sprejet proračun za na njihove amandmaje, tudi tistega, s zopet izvedla OŠ Markovci. leto 2020 s popravki, saj je 6 svetnikov katerim bi se stojnskim gasilcem zago- predlagalo in tudi izglasovalo aman- tovila potrebna sredstva za nakup zem- ENKRATNA DENARNA NAGRADA MBK, Občinska dmaje, s katerimi so znižali sredstva ljišča za ureditev povezovalne poti. ZLATIM MATURANTOM IN DIPLO- uprava reprezentance, ki so namenjena tudi MANTOM sprejemom otrok vrtca, osnovnošol- S 1. 1. 2020 je pričel veljati Pravilnik o AKTUALNI JAVNI RAZPISI OBČINE MARKOVCI Objavljamo osnovne informacije trenutno aktualnih javnih razpisov Občine Markovci. Besedila razpisov, priloge in celotno dokumentacijo najdete na sple- tni strani Občine Markovci: www.markovci.si. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE 2. SKLOP B, ki zajema druge splošne in po- informacij v besedilu razpisa. 1. oprema društvenih prostorov: 3.000,00 'FAŠENKA V MARKOVCIH' V LETU 2020 sebne programe oz. prireditve. EUR, Več v besedilu razpisa. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE 2. enotna oblačila in obuvala za društvene ROK: 2. 3. 2020, 23:59 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DRU- ŠPORTNIH OBJEKTOV V OBČINI potrebe: 4.000,00 EUR, Razpisana sredstva so namenjena so - GIH OBJEKTOV V OBČINI MARKOVCI ZA 3. glasbeni inštrumenti: 7.000,00 EUR. nanciranju projektov in prireditev v okviru LETO 2020 MARKOVCI ZA LETO 2020 Več informacij v besedilu javnega razpisa. 'Fašenka v Markovcih', ki jih organizirajo ROK: 20. 4. 2020, 12:00 ROK: 20. 4. 2020, 12:00 društva s sedežem v Občini Markovci in Z javnim razpisom se so nancira investi- Javni razpis je namenjen so nanciranju JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE izpolnjujejo z razpisom določene pogoje. cijsko vzdrževanje objektov in oprema investicijskega vzdrževanja objekta in Več v besedilu javnega razpisa. SMUČARSKEGA TEČAJA V LETU 2020 objektov drugih društev, ki niso registri- opreme ter funkcionalnega zemljišča v rana kot kulturna in športna društva, ter lasti športnega društva. Več informacij v ROK: 27. 11. 2020, 23:59 JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE funkcionalnega zemljišča v lasti drugih besedilu razpisa. Javni razpis je namenjen so nanciranju PROGRAMOV DEJAVNOSTI, društev. Več v besedilu razpisa. smučarskega tečaja, ki ga izvajajo za to usposobljene organizacije. PROJEKTOV IN PRIREDITEV, KI NISO JAVNI RAZPIS ZA IZBOR KULTURNIH Upravičenec je otrok s stalnim prebivališ- PREDMET DRUGIH RAZPISOV V OBČINI JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV – OPREMA KULTURNIH čem v občini Markovci, ki se udeleži smu- GASILSKIH DOMOV V OBČINI MARKOVCI ZA LETO 2020 DRUŠTEV NA OBMOČJU OBČINE čarskega tečaja na lastno željo ali v sklopu ROK: 31. 3. 2020, 23:59 MARKOVCI ZA LETO 2020 MARKOVCI V LETU 2020 zimske šole v naravi. Vlogo lahko oddajo le  zične osebe, tj. Predmet javnega razpisa za so nanciranje ROK: 20. 4. 2020 ob 12:00 ROK: 29. 5. 2020, 23:59 zakoniti zastopniki mladoletnih oseb. V programov dejavnosti, projektov in prire- Z javnim razpisom se so nancira investi- Predmet razpisa je izbor kulturnih projek- okviru te postavke se ne so nancirajo izo- ditev, ki niso predmet drugih razpisov v cijsko vzdrževanje in oprema gasilskih tov za opremo kulturnih društev na ob- braževanja, ki jih prijavijo društva oz. dru- občini Markovci za leto 2020, je so nanci- domov ter investicijsko vzdrževanje funk- močju občine Markovci za leto 2020. ge organizacije same in se jih udeležujejo ranje programov dejavnosti, projektov in cionalnega zemljišča. Več informacij v be- Upravičeni stroški so nanciranja oz. sklopi mladoletne osebe kot člani društev oz. prireditev za sklope, ki niso zajeti v progra- sedilu razpisa. nabave, ki se so nancirajo, so: drugih organizacij. Vlogi morajo priložiti mih drugih razpisov Občine Markovci, kot - stroški nabave opreme društvenih pro- opis z navedbo izvajalca tečaja, kraja in so programi varovanja in krepitve znanja, JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE storov (pohištvo, računalniška oprema termina tečaja, ki (so) se ga oz. se ga bodo skupni projekti na področju izobraževanja KULTURNIH OBJEKTOV V OBČINI …), udeležili. in druge splošne in posebne prireditve ter - stroški nabave enotnih oblačil in obuval MARKOVCI ZA LETO 2020 Upravičeni stroški po tem razpisu so stro- dejavnosti, ki pomenijo prispevek k zado- za društvene potrebe, ški tečaja, smučarske karte ter stroški pre- voljevanju javnih potreb in prepoznav- ROK: 20. 4. 2020, 12:00 - stroški nabave glasbenih inštrumentov. voza otrok in bivanja. nosti občine Markovci in drugo. Javni razpis je namenjen so nanciranju Skupna vrednost razpoložljivih sredstev Več v besedilu razpisa. Javni razpis zajema dva sklopa: investicijskega vzdrževanja kulturnega je 14.000,00 EUR na proračunski postavki 1. SKLOP A: Programi varovanja in krepit- objekta in opreme ter funkcionalnega 1803501 Oprema kulturnih društev, od ve zdravja, zemljišča v lasti kulturnega društva. Več tega po posameznih sklopih: Občinska uprava

2 | Št. 17, februar 2020 KOLEDAR ODVOZOV za leto 2020

Občina MARKOVCI, naselja: NOVA VAS PRI MARKOVCIH, BUKOVCI, STOJNCI 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE EMB MEŠANA EMBALAŽA BIO STE BIO PAP MKO BIO BIO BIOLOŠKI ODPADKI Januar EMB STE STEKLO (odvoz samo za pravne osebe, ne gospodinjstva ) ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC PAP PAPIR SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO ZC ZBIRNI CENTER V INDUSTRIJSKI CONI STE BIO PAP MKO BIO Februar EMB DELOVNIK ZBIRNEGA CENTRA ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC Ponedeljek 10,00-18,00 ( kadar je center v tem tednu odprt NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO v soboto delovni čas v ponedeljek od 14,00-18,00 ) STE BIO PAP MKO BIO Torek 12,00-16,00 Marec EMB Sreda 11,00-18,00 ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC Četrtek 8,00-11,00 SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE Petek 10,00-18,00 April BIO STE BIO PAP MKO BIO BIO BIO Sobota 8,00-12,00 ( samo 2x mesečno ) EMB ZIMSKI DELOVNI ČAS DO 16,00 URE

ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV: PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE Preko naročilnice-1 x letno STE BIO PAP MKO BIO BIO BIO Maj EMB Predviden termin odvoza : ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC od meseca aprila, do meseca septembra PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO STE BIO PAP MKO BIO BIO BIO * O točnih terminih boste naknadno obveščeni preko položnjice Junij EMB ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE Na zbirnih mestih 1x letno BIO STE PAP MKO BIO BIO BIO BIO Predviden termin zbiranja ** : Julij EMB september/oktober ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO ** O točnih terminih boste naknadno obveščeni, preko položnice Avgust STE PAP MKO BIO BIO BIO BIO EMB Prosimo, da posode oz. vrečke pripravite na odjemno mesto ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC najkasneje do 6. ure zjutraj TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR PAP MKO BIO STE BIO BIO BIO PAP URADNE URE BLAGAJNE: September EMB Vsaki delovni dan: ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC 7:30 do 14:00 ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO Urnik velja od 01.01.2020 dalje MKO BIO STE BIO BIO BIO PAP MKO BIO Oktober EMB EMB Komunalno podjetje Ptuj d.d. ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC Puhova ulica 10, Sl 2250 Ptuj NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO Telefon: (02) 787 51 11 STE BIO PAP MKO BIO Telefax: (02) 771 36 01 November EMB ID: SI65735676 ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE STE BIO PAP MKO BIO December EMB ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.

KOLEDAR ODVOZOV za leto 2020

Občina MARKOVCI, naselja: BOROVCI, PRVENCI, STRELCI, SOBETINCI, MARKOVCI, ZABOVCI 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE EMB MEŠANA EMBALAŽA BIO STE BIO PAP MKO BIO BIO BIOLOŠKI ODPADKI Januar EMB STE STEKLO (odvoz samo za pravne osebe, ne gospodinjstva ) ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC PAP PAPIR SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO ZC ZBIRNI CENTER V INDUSTRIJSKI CONI STE BIO PAP MKO BIO Februar EMB DELOVNIK ZBIRNEGA CENTRA ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC Ponedeljek 10,00-18,00 ( kadar je center v tem tednu odprt NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO v soboto delovni čas v ponedeljek od 14,00-18,00 ) STE BIO PAP MKO BIO Torek 12,00-16,00 Marec EMB Sreda 11,00-18,00 ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC Četrtek 8,00-11,00 SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE Petek 10,00-18,00 April BIO STE BIO MKO BIO BIO BIO Sobota 8,00-12,00 ( samo 2x mesečno ) EMB ZIMSKI DELOVNI ČAS DO 16,00 URE PAP ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV: PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE Preko naročilnice-1 x letno STE BIO PAP MKO BIO BIO BIO Maj EMB Predviden termin odvoza : ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC od meseca aprila, do meseca septembra PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO STE BIO PAP MKO BIO BIO BIO * O točnih terminih boste naknadno obveščeni preko položnjice Junij EMB ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE Na zbirnih mestih 1x letno BIO PAP MKO BIO BIO BIO BIO Predviden termin zbiranja ** : Julij STE EMB september/oktober ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO ** O točnih terminih boste naknadno obveščeni, preko položnice Avgust PAP MKO BIO BIO BIO BIO PAP STE EMB Prosimo, da posode oz. vrečke pripravite na odjemno mesto ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC najkasneje do 6. ure zjutraj TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR MKO BIO STE BIO BIO BIO PAP MKO URADNE URE BLAGAJNE: September EMB EMB Vsaki delovni dan: ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC 7:30 do 14:00 ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO Urnik velja od 01.01.2020 dalje BIO STE BIO BIO BIO PAP MKO BIO Oktober EMB ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC Komunalno podjetje Ptuj d.d. NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO Puhova ulica 10, Sl 2250 Ptuj STE BIO PAP MKO BIO Telefon: (02) 787 51 11 November EMB Telefax: (02) 771 36 01 ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ID: SI65735676 TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE PE SO NE PO TO SR ČE STE BIO PAP MKO BIO December EMB ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC ZC 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.

Št. 17, februar 2020 | 3 Slika je simbolična.

V OBČINI MARKOVCI

S SRCEM NA POTI – brezplačni prevozi za starostnike

Kaj je PROSTOFER? • medsebojno povezovanje, Prostofer je skovanka iz besed 'prosto- • medsebojno pomoč, voljni' in 'šofer'. Prostofer je projekt zavo- • boljšo kvaliteto življenja v tretjem ži- da Zlata mreža. vljenjskem obdobju, PROSTOFER je trajnostni vsesloven- • čim dlje lahko ostanejo doma (čim ka- ski prostovoljski projekt za mobilnost snejši odhod v dom za ostarele). starejših, ki povezuje starejše osebe, ki Druženje in občutek koristnosti igrajo potrebujejo prevoz in ne zmorejo upo- pomembno vlogo pri aktivnem staranju. rabljati javnih in plačljivih prevozov. V njem sodelujejo starejši aktivni vozniki, Kako deluje PROSTOFER? ki radi priskočijo na pomoč. Številni sta- Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče rejši imajo velike težave s prevozi, sploh na brezplačno številko 080 10 10. V ko- če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni munikacijskem centru nato zabeležijo razvite avtobusne mreže. Tisti bolj odda- njegove podatke in lokacijo prevoza. Po Slika je simbolična. ljeni se velikokrat ne morejo odpraviti po najavi prevoza klicni center obvesti pro- iz avta: pri zdravniku jih pospremijo do izboljšuje varnost v cestnem prometu in opravkih, kadar si želijo, temveč se prila- stovoljnega voznika o prevozu in to spo- roči uporabniku, za katerega se opravi čakalnice in počakajo nanje med pregle- povečuje socialna vključenost starejših gajajo možnostim oziroma času, ko jim dom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine na splošno, obenem pa povečuje cenov- lahko pomagajo družinski člani ali prija- prevoz. Vozilo je zagotovljeno s strani ob- čine, prav tako je poskrbljeno za zavaro- in jim priskočijo na pomoč pri vzpenja- na dostopnost prevozov. V zadnjem času telji. Nekateri uporabljajo taksi, vendar nju po stopnicah ... To so ljudje z velikim postaja projekt prostoferstva tudi ekolo- pa to pomeni dodatne stroške, kar je za vanje voznika in sopotnikov. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak srcem, ki jemljejo svojo humanost za sa- ški oziroma prijazen do okolja, saj stre- številne prevelik  nančni zalogaj, zato to- moumevno in častno dejanje. mimo k temu, da prostoferji uporabljajo vrstnih prevozov ne uporabljajo. delovnik med 8. in 18. uro, rezervacijo prevoza pa je potrebno najaviti vsaj 3 dni električna vozila. Kako postati PROSTOFER? • Slovenija se že uvršča med 'zelo stare' Komu je namenjen PROSTOFER? pred izvedbo storitve. Vozniki prostovolj- Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to Prostofer je namenjen vsem starejšim, ki ci bodo prevoze opravljali od ponedeljka države, saj je danes pri nas vsak peti pre- sporočijo na občino, v kateri živijo in je bivalec starejši od 65 let. ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in ima- do petka med 8. in 16. uro, izjemoma pa priključena projektu Prostofer. jo nizke mesečne dohodke, pa tudi slabše se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo po- • 3 % na leto se povečuje delež starejših V Občini Markovci je kontaktna oseba, od 60 let. povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. trebam. ki ji lahko kandidati za voznike sporoči- Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost jo svoj interes, Marinka Bezjak Kolenko Zakaj bi k projektu PROSTOFER mora- Kdo je lahko PROSTOFER? do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze (telefon: 02 788 88 87, elektronska pošta: la pristopiti vsaka občina? Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima do javnih ustanov, trgovinskih centrov ipd. [email protected]). Glede na to, da se dviguje starostna meja veljavno vozniško dovoljenje in je v svo- in povečuje število starostnikov, postaja- jem prostem času pripravljen pomagati Zakaj PROSTOFER? Zakaj je PROSTOFER družbenokoris- jo potrebe po skrbi za starejše vse večje. Brezplačni prostoferski prevozi starejšim tistim, ki prevoze potrebujejo. Vendar pa ten projekt? Prostofer je eden od projektov, ki na ce- omogočajo: so prostoferji v resnici veliko več kot zgolj S t. i. prostoferstvom se povečuje ude- lovit način rešuje problematiko mobil- • večjo mobilnost, prostovoljni vozniki – svojim sopotnikom ležba starejših v cestnem prometu in iz- nosti starejših občanov, zato k projektu • večjo socialno vključenost, nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo boljšuje njihova mobilnost. Poleg tega se v zadnjem času intezivno pristopajo šte- vilne slovenske občine, ki želijo svojim Ker smeh ni greh starejšim občanom ponuditi možnost brezplačnih prevozov, ko jih nujno pot- rebujejo. Avtor karikature: Marko Kunčnik V Občini Markovci bomo pričeli s projek- tom Prostofer sredi meseca marca tega leta, najkasneje s 1. aprilom – odvisno od dobave vozila. Uporabljali bomo ele- ktrično vozilo, za katero je Občina zago- tovila tudi polnilnico, ki je obenem lahko tudi parkirno mesto za to vozilo. Doda- na vrednost najema ali nakupa vozila za prostoferstvo pa je lahko tudi uporaba tega vozila za kakšne druge občinske na- mene, ko je vozilo prosto.

Prednosti projekta Prostofer, ki jih ne smete spregledati: • brezplačni klici za uporabnike, • 100-odstotna odzivnost klicnega cen- tra, • zagotovljena celostna storitev in kako- vost na vseh ravneh, • zagotavljanje prostovoljnih voznikov, • brezplačno usposabljanje in izobraže- vanje voznikov, • brezplačna namestitev računalniške- ga programa oz. aplikacije in možnost izvoza podatkov ter izdelava statističnih izkazov, • večja medijska prepoznavnost občin zaradi velike odmevnosti projekta, • možnost pridobivanja razpisnih sredstev.

Občinska uprava

4 | Št. 17, februar 2020 Slika je simbolična.

Počasni na hitri cesti Stopi korak naprej in se vključi v program Socialne aktivacije vključiti na trg dela. Kot kažejo mnogi do- sedanji primeri dobre prakse, je to mogoče doseči s celovitim pristopom, ki ga je pot- Socialna aktivacija je pilotni projekt Mi- rebno umestiti v kontekst delovanja že ob- nistrstva za delo, družino, socialne zadeve stoječih socialnih služb. Osebe, vključene in enake možnosti, ki je v letu 2017 nastal v programe izvajalcev, pridobijo praktične kot odziv na posledice gospodarske krize, izkušnje za trg dela, ki jih lahko osvojijo te- s katero se je dvignilo število dolgotrajno kom usposabljanja pri delodajalcih v de- brezposelnih oseb. Kljub izboljšanju go- lovnem procesu pod vodstvom mentorja. spodarske slike se danes še vedno srečuje- Na ta način potencialni delodajalci spozna- mo z ranljivimi skupinami in posamezniki, jo, da imajo brezposelne osebe, prijavljene ki so težje zaposljivi, izgubljajo svoja delov- v evidence Zavoda za zaposlovanje, og- na znanja in kompetence ter imajo številne romno znanj, a morda le premalo izkušenj socialne in zdravstvene težave. Ti posa- ali možnosti, da jih pokažejo. Delodajalec mezniki se med drugim soočajo s socialno z vključitvijo v projekt Socialne aktivacije revščino in izključenostjo. Projekt Socialna pridobi možnost, da svoj potencialni bodo- aktivacija, ki ga so nancirata Republika Slo- či kader nauči potrebnih znanj in si s tem venija in Evropska unija iz sredstev Evrop- zagotovi delavca, ki ga potrebuje. Vključe- skega socialnega sklada, vzpostavlja mo- vanje v projekte Socialne aktivacije poteka del 16 regijskih mobilnih enot po celotni preko enotne vstopne točke na Centru za Sloveniji, v okviru katerih deluje 48 koordi- socialno delo Spodnje Podravje, enoti Ptuj Ponovno sestankovanje prisotnih župan Občine Zavrč, Slavko Pravdič, ki natorjev projekta, ki zagotavljajo podporo in Ormož, ter na Uradu za delo Ptuj in Or- županov in predstavnikov z okoljske- poudarja, da je dejansko stanje odraz pri obravnavi posameznika, vključenega mož. Obe organizaciji sodelujeta s koordi- ga ministrstva glede hitre ceste od neodločnosti ali neodzivnosti odgo- v sistem socialne aktivacije. Dodatno se natorji Socialne aktivacije. V podravski regiji Ormoža do Ptuja, ki je bilo v torek, 3. vornih, saj po dveh letih še vedno ni na podlagi javnih razpisov  nancirajo tudi bo programe Socialne aktivacije v obdobju decembra minulega leta, v prostorih bila ustanovljena niti delovna medre- projekti Socialne aktivacije, kjer izbrani iz- od 2019 do 2022 izvajal Center ponovne občinskih prostorov v Markovcih, po- sorska skupina. vajalci z vsebino nudijo podporo in opol- uporabe, d.o.o., SO.P., Ormož v partnerstvu z novno ni obrodilo sadov. Po slišanem Ormoški župan, Danijel Vrbnjak, je nomočenje ciljne skupine za približevanje Ljudsko univerzo Ptuj. Na vsaki izmed dveh bi lahko rekli, da nekoliko pričakova- med drugim izpostavil problematiko trgu dela. V programe Socialne aktivacije se lokacij (Ptuj in Ormož) bo izvedenih pet no, saj so nekateri župani jasno pove- dnevnega izseljevanja iz okoliških kra- vključujejo dolgotrajni prejemniki denarne šestmesečnih programov. Projekt je obliko- dali, da se kljub dveletnemu, rednemu jev in nemogočih razmerah za normal- socialne pomoči, začasno nezaposljive ose- van tako, da omogoča in spodbuja aktivno sestankovanju o problemu »Hitra ces- no življenje, ki jih povzroča trenutno be, druge neaktivne osebe, ki ne prejemajo vlogo raznih organizacij iz lokalnega okolja ta« ni kaj bistvenega spremenilo. Zdi stanje na cestni povezavi Ormož–Ptuj. denarne socialne pomoči ter ženske iz dru- tako pri izvajanju aktivnosti kot tudi pri za- se, da stopicamo na mestu in se ne Zelo hudomušno pa je svoje mnenje gih kulturnih okolij z jezikovnimi ovirami. poslovanju, kar predstavlja dobre temelje premikamo naprej ali pa so naši koraki izrazil župan občine Središče ob Dra- Projekt pomembno prispeva k izbolj- za boljšo prihodnost posameznikov. V koli- zelo počasni. Cesta bi namreč morala vi, ki je s pozdravom »Dobro jutro« šanju socialne problematike v naši regiji. kor vas zanima sodelovanje v projektu, se biti že zdavnaj končana, predvideno pozval vse prisotne, da se zbudimo in Skozi vključenost v program Socialne akti- lahko obrnete na kontakte MDDSZ. končanje del sega v že kar precej od- odpremo oči. Tako bomo videli, kako vacije se aktivno rešuje socialna problema- REGIONALNA MOBILNA ENOTA PTUJ Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj daljeno leto 2013. delujejo zadeve v naši državi. Z ome- tika udeležencev, krepijo se obstoječe ter Tamara Pilinger Korošec, tamara.pilinger- Župan Občine Markovci, Milan Ga- njeno opazko je želel opozoriti, da pridobivajo nove socialne in funkcionalne [email protected], 030-715-677 brovec, je opozoril na togost ministr- smo politično prešibki, da bi se stvari kompetence za učinkovito spopadanje z Neli Tekavec, [email protected], 030-715- stva za okolje, saj se po njegovih be- odvijale v želeni smeri. ovirami, ki posameznikom preprečujejo 678 sedah že šest let pogovarjamo, kako vstop na trg dela. Dviguje se motivacija za bomo gradili in katera od predvidenih Marko Kunčnik razreševanje lastne situacije in povečujejo se njihove zaposlitvene možnosti. Cilj je Tamara Pilinger Korošec, koordinatorka variant je prava. Zaskrbljenost o de- Foto: MK Socialne aktivacije janskem stanju projekta je izrazil tudi doseči reaktivacijo in integracijo posame- znikov v družbene sisteme ter jih ponovno

Mreža postajališč za avtodome po Sloveniji (MPZA SLO) se je v januarju s Slovensko turistično organizacijo in tudi z vsemi ostalimi pa obrodi tudi sa- predstavljala na sejmih v Utrechtu in Stuttgartu. dove v obisku številnih nemških avtodomarjev v Sloveniji. Na Nizozemskem je 52. izvedbo sejma CMT Stuttgart je med 11. in 19. januarjem obiskalo sko- še vedno več prikoličarjev kot avtodomarjev. Upamo, da bodo vsi tisti, ki bodo raj 300 tisoč ljudi, na sejmu je sodelovalo 2161 razstavljavcev. Informacije za prišli do naše brošure, rade volje na naših postajališčih, parkiriščih in počivališ- naslednji dopust pa so iskali tudi Nizozemci – sto tisoč jih je obiskalo sejem čih spoznavali Slovenijo od blizu,« pravi vodja projekta in župan Občine Mirna Vakantiebeurs v Utrechtu od 16. do 19. januarja. Mreža postajališč za avtodome Dušan Skerbiš. se je na obeh sejmih predstavljala na razstavnem prostoru Slovenske turistične Skupna promocija Slovenije kot popotnikom z avtodomi prijazne destinaci- organizacije. je je eden glavnih ciljev, hkrati pa MPZA SLO spodbuja tudi urejanje prostorov »Če želimo v naši Sloveniji povečati obisk na naših postajališčih, parkiriščih za postanek z avtodomom, ki so izhodišča za raziskovanje Slovenije od blizu. ali počivališčih in v kampih, potem moramo sodelovati na vseh teh sejmih v V projektu trenutno sodeluje 86 občin-partneric, med njimi je tudi naša Ob- tujini. Nemški turizem, tudi avtodomarski, še narašča. Vsakoletno predstavlja- čina Markovci. nje naše lepe Slovenije je na tem sejmu zelo pohvaljeno. Dobro sodelovanje

Št. 17, februar 2020 | 5 Prešernov dan, dan kulture

Kultura je pojem, ki v sebi nosi ve- Foto: GZ liko sporočil. Nekomu kultura pomeni lepo vedenje, spet drugemu tradicijo, ohranjanje jezika, literaturo, petje pe- smi, ples, glasbo in še kaj. V vsakem pri- meru pa je kultura nekaj lepega, nekaj, na kar moramo biti ponosni in to tudi ohranjati. S kulturo povezujemo tudi naš kulturni praznik – Prešernov dan, ki ga praznujemo 8. februarja. V četrtek, 6. februarja smo s prireditvijo, na kateri so nastopali učenci naše šole, obeležili slovenski kulturni praznik. Skozi življe- nje Franceta Prešerna in njegova dela so nas popeljale bela, modra vila in škr- latna vila. Učenci so prebirali svoja lite- rarna dela, ki so jih ustvarjali pri pouku, glasbene točke so pripravili učenci iz- birnih predmetov, za ples pa so pos- krbeli učenci folklore. Vse prisotne je ob tej priložnosti nagovoril tudi župan Milan Gabrovec. Ob koncu prireditve pa smo razmišljali, zakaj slavimo Pre- šernovo smrt in rojstvo. Morebiti zato, saj ko človek umre, za njim ostane tisto dobro, kar je naredil in so njegova dela odraz njegovega življenja. OŠM Počastitev kulturnega praznika z razstavo likovnih del

Kulturni praznik, Prešernov dan, vsakem vogalu, v vsakem kotičku, skrat- Mirko Prelog je veselje do likovnega do risanja že začelo v osnovni šoli. Likov- smo počastili tudi v Sobetincih. »Bil je ka povsod, kjer je bila ona. Oboževala je izražanja gojil že v osnovni šoli in tudi na umetnost je bila ena izmed njenih nepozaben in prijetno preživet sobotni likovni pouk, prav tako likovni krožek, ki kasneje. Slikanje je ostala le želja. Šele najljubših predmetov. Kmalu se je o sli- popoldan. Bila je poezija, glasba, bile so ji je polepšal vsak petkov popoldan v OŠ. ko je prebolel bolezen, je korenito spre- kanju na platnu. Tako je z akrilnimi bar- takšne in drugačne zgodbe, tudi mimo Njeni prvi akrilni sliki na platnu sta nas- menil svoj življenjski slog in dal prostor vami poskusila slikati pred malo manj obujanja spominov nismo mogli. Bilo tali leta 2012. Med vsemi deli, za katere tudi barvam. V likovno sekcijo dr. Štefke kot desetimi leti, za kar jo je motiviral je vsega po malo, a kljub temu krasno«, je motiv v veliki večini našla v lepotah Cobelj je vključen od leta 1995. V sekciji tudi mož Matjaž. Slika v prostem času in je zapisala Tanja Horvat. Prisluhnili smo narave, se najde tudi kakšno abstraktno. aktivno dela in dopolnjuje znanje pod za svoje veselje. Najraje slika rože, sadje pesmim različnih avtorjev v interpreta- Priložnostno se ukvarja s poslikavo sten, vodstvom mentorjev. Nekaj slik visi pri druge motive iz narave. ciji Edija Lesjak, Nine Bezjak, Lee Roškar, slikanjem na steklo, v pustnem času je kupcih, večina pa jih je doniral. Za seboj Bila sem prijetno presenečena ob Saše Bratuša, Jasna pa nam je predsta- aktualna tudi poslikava obraza. Vedno ima že nekaj samostojnih razstav na Ptu- razstavi. Vsaka slika je izžarevala lepoto vila svoje zamisli. Zaigrala je  avtistka znova rada v objektiv fotoaparata uja- ju, sodeluje tudi pri skupinskih razstavah zase. Ne bi se mogla odločiti, katera je Maja Gošnjak, skladbi Ljubezen do do- me kak čudovit prizor iz narave. Petro DPD Svoboda. bila lepša. Močno me je ganil motiv va- movine in večno mlado Ko boš prišla na Munda veselje do barv in ustvarjanja Ljubica Ran je slikati začela zelo po- škega gasilca Županovega Janeza. Ob Bled pa je zapela skupina pevk iz KUD-a spremlja že od otroštva. Še kot majhna zno, saj se ni zavedala, da je to eden od pogledu na sliko se je zazdelo, kot da je Markovski zvon. V uvodu smo prazniku punčka je občudovala svojega očeta, talentov, ki se skrivajo v njej. Tako je leta še živ in točno takšen, kot smo ga poz- primerno slišali tudi slovensko himno. kako spretno iz različnih barv ustvarja 2012 začela uporabljati svoje skice, ki jih nali. Gasilci so bili vedno pomemben del Ob tem smo posebno pozornost na- želen odtenek in iz razbitin naredi pravo je prelila z barvami in nastajale so slike. vaške skupnosti. In kdo je bil Županov menili našim likovnikom, ki so razstavili limuzino. Zanjo je bila to prava umet- Največ lepote vidi v naravi, vodi, dreve- Janez oz. Janez Plohl? Bil je prizadeven svoja slikarska dela. Posebno mesto za nost in ta vzorec jo spremlja še danes. sih, v vsem, kar nas obkroža. To so tudi gasilec ter vaščan, ki je zelo veliko prispe- svoje umetnine so namenili tudi našim Vsa njena dela so nastala v letih 2008– motivi njenih slik. Lepoto je treba samo val v dobrobit vaške skupnosti. Zahvala najmlajšim. Ponosni smo, da imamo v 2012 v njenem ateljeju v dedkovi hiši. videti. Z mentorjem Simoničem nadalju- gre vsem, ki so sodelovali pri organizaciji tako majhni vasi kar pet ljudi, ki znajo Uživa ob ustvarjanju abstraktnih del je svojo slikarsko pot pri sekciji Optimisti. dogodka, predvsem pa obiskovalcem, ki spretno uporabljati čopiče in platno. z oljnimi barvami, saj želi, da vsak naj- Slike se kar kopičijo; niti sama ne ve, kdaj so nas počastili s svojim obiskom. Tanja Horvat se iz svojega otroštva de svojo zgodbo v njeni sliki, ker imajo bo uspela vse dokončati. Alenka Rižnar spominja, da so bile barvice in listi na 'Vsake oči svojega malarja'. Nataša Tement pravi, da se je veselje Foto: GZ, LR

6 | Št. 17, februar 2020 Fotografska poezija “Dlan mi po tebi diši”

Sestrična Kaja Kristovič je poezijo Ferija selim koncev tedna, ko obe poprimeva Lainščka izrazila skozi fotografski objektiv. vsaka za svoj fotoaparat in se napotiva Razstava cikla fotogra j v nizkem ključu in fotogra rat – včasih peš, včasih z avtom, črno beli tehniki je na ogled v razstavišču včasih je pred kamero Kaja, včasih jaz. Za Knjižnice Ivana Potrča Ptuj do sredine fe- nič na svetu ne bi zamenjala trenutkov, ko bruarja. Kaja mi je že pred časom omeni- se na vsa usta nasmejiva in ob tem še uja- la to zanimivo idejo o razstavi in bila sem meva kakšno zanimivo fotogra jo. Kajo navdušena in ponosna, da se je samoinici- spremlja čut za fotogra jo že od zgodnje ativno povezala z njej še neraziskano vrsto osnovne šole. Spomnim se, ko sva sedeli umetnosti. Odločila se je, da se bo vanjo na kavču in se med pogovorom sponta- poglobila in ji dodala svojo noto. Po nav- no odločili, da greva z letalom v London. dihu rime je nato sčasoma nastalo več kot Presenetila me je, saj sem vedela, da ji le- 20 fotogra j. Kajine fotogra je so potrdile, tenje ni bilo ravno ljubo. V Londonu sva da ko se v celoto združita dve umetniški ogromno fotogra rali, obiskali sodobne panogi, dva človeka, kup idej in kreativna muzeje, se izgubljali med ulicami in odkri- predanost, nastane umetnost v sveži, v vali fotogenične kotičke mesta, jedli lokal- udejstvovanje. Najbolj ponosna je na zad- pisane rime. V veliko čast nam je bilo na novo rojeni dimenziji. no hrano, igrali namizni tenis na prostem nje tekmovanje pod okriljem Fotografske otvoritvenem dogodku gostiti dobitnika S Kajo sva zadnja leta precej povezani in še bi lahko naštevala vse spontane in zveze Slovenije. Njena fotogra ja z nas- Prešernove nagrade za življenjsko delo in – zmeraj si piševa, kaj se nama dogaja v nepozabne trenutke, ki sva jih doživeli v lovom ''Vrana'' je navdušila ocenjevalce, Kajinega vzornika, Stojana Kerblerja, ki je življenju, si izmenjujeva mnenja, pošiljava petih dneh. Kaja je na tem potovanju iz- ta pa je kar nekaj časa bogatila razstavni pokazal zanimanje za njene fotogra je. fotogra je novih projektov in jih komen- gubila strah pred letenjem z letalom, pri- prostor galerije v Ško i Loki. Na Kajo sem zelo ponosna, saj jo sprem- tirava, predvsem pa se zmeraj vzpodbu- dobila pa nekaj mnogo večjega - strast do Odprtje Kajine razstave, 24. januar- ljam od njenih začetkov fotogra ranja, java, si stojiva ob strani in z vsako novo fotogra je. To fotografsko navdušenje, ki ja, je bilo prav poseben virtuozni večer, sedaj pa sem bila že na njeni drugi razsta- izkušnjo rasteva. Čeprav je med nama kar je vzklilo v njej, je začutil tudi njen teda- kjer so se prepletle glasba, poezija in fo- vi. Komaj čakam, da vidim, s čim nas bo nekaj let razlike, mi veliko pomeni njeno nji razrednik Gregor Zmazek, ki jo je leta togra je ter v vsakem posamezniku pre- presenetila v prihodnje. mnenje, saj mlajša generacija razmišlja 2018 prijavil na tekmovanje iz digitalne budile čustva in domišljijo. Kaja je tudi drugače (in obratno) in je med nami za- fotogra je. Postala je državna prvakinja, sama zaigrala na klavir, Feri Lainšček pa Eva Vidovič nimivo iskati vzporednice. Najbolj se ve- kar je bila velika vzpodbuda za nadaljnje je z recitiranjem svojih pesmi obudil za- Foto: EV Temelji slovenstva v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani Parizu, Beogradu, Münchnu in Budim- pesnitev Služba dami (1255), v kateri številne knjižne dragocenosti. Konec pešti. Ob prebiranju knjige se seznani- štajerskega plemiča Ulrika Liechtenste- lanskega leta je svojo zbirko obogatila mo z raznoliko zapuščino, od letopisov, inskega v preobleki boginje Venere na s prestižno biblio lsko izdajo Temelji spominov, pričevanj, listin, urbarjev, koroški meji pozdravi vojvoda z bese- slovenstva. Avtorji so štirje izjemni po- trgovskih pogodb, oporok, rojstnih, dami »Buge waz primi gralva Venus«. znavalci slovenske zgodovine: dr. Peter krstnih, poročnih knjig, do mestnih sta- Slovenski pozdrav najvišjega plemiča Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in tutov, opremljenih s podatki o njiho- dokazuje, da slovenščina ni bila le je- dr. Aleš Gabrič. Monogra ja je izšla pri vem nastanku in pogosto tudi o ljudeh, zik kmetov, čeprav je to edini slovenski Cankarjevi založbi in predstavlja najpo- ki so jih ustvarili. stavek v drugače nemškem besedilu. membnejše mejnike v zgodovini naro- Po besedah urednika Aljoše Harla- Avtorji so v knjigi poskušali prikaza- da ter tiste postaje na poti njegovega mova prinaša biblio lska izdaja siste- ti kompleksnost temeljev slovenstva. razvoja, ko so izjemni posamezniki s matičen pregled slovenske zgodovine Pregled politične, socialne in kulturne svojim ustvarjalnim opusom postavili v skoraj poldrugem tisočletju, pred- preteklosti so razporedili v kratke zgod- Slovence ob bok drugim evropskim na- vsem zgodovine nacionalne misli od be. Zgodovinski viri so vedno izhodišče rodom. slovenske naselitve v vzhodnoalpski zgodovinarjevega dela, zato so jih pos- Monogra ja z bogatim slikovnim prostor v 6. stoletju do danes. tavili na prvo mesto. Po besedah dr. gradivom je izšla v omejeni nakladi, v Osnovno vprašanje ustvarjalcev Štiha v knjigi niso predstavljena samo 300 unikatnih ročno vezanih in ošte- monogra je je bilo, kaj so pravzaprav zgodovinska dejstva, ampak tudi pred- Prestižna biblio lska izdaja Teme- vilčenih izvodih s pozlato. Razdeljena temelji slovenstva. Na ozemlju dana- stave, ki jih imamo o tem, kaj je sloven- lji slovenstva ni samo zbirateljski kos je na 61 poglavij. Dr. Štih je prispeval šnje Slovenije so se v preteklosti zvrstili stvo. Gre za vsebine, ki smo jih naredili za razkazovanje, ampak je namenjena poglavja, vezana na srednji vek, od številni procesi, pretresi, odločilni za za naše, pa čeprav to niso bile. Primer predvsem branju. Knjigo si je mogoče naselitve Slovanov v Vzhodne Alpe do sedanjo podobo tega prostora. Avtor- tega je knežji kamen, ki simbolično ogledati v Domoznanskem oddelku, rabe slovenskega jezika v plemiških in ji so na 349 straneh dokumentirali vse predstavlja starodavno slovensko iden- kjer je trajno hranjena. Vljudno vabljeni meščanskih krogih v srednjem veku. Dr. prelomne dogodke – od naselitve Slo- titeto, čeprav je nedvomno spomenik k ogledu. Vidmar se je posvetil zgodnjemu nove- vanov v Vzhodne Alpe, pokristjanje- koroške preteklosti. mu veku od konca 15. do začetka 19. vanja, Brižinskih spomenikov pa vse Komplet Temelji slovenstva vsebuje Jožica Vodopivec, stoletja. Dr. Kosi je pripravil poglavja, do vstopa Slovenije v EU. Še posebej prestižno knjigo velikega formata, va- Knjižnica Ivana Ptuj ki se nanašajo na 19. stoletje, dr. Gabrič pomembni so dokumenti, iz katerih je rovalni ovitek, izdelan po meri knjige, Foto: KIPP pa se je posvetil 20. stoletju. Monogra- razvidno, da slovenski jezik ni bil le je- natis Ustave Slovenije v elegantni mapi  ja vsebuje več kot 200 slikovnih enot, zik kmetov, ampak so slovensko govo- in bombažne rokavice za listanje po pridobljenih od različnih institucij v rili tudi plemiči in meščani. O tem priča knjigi.

Št. 17, februar 2020 | 7 40 let jih šteje naša hiša učenosti

V pričakovanju božiča in državnega praznika ob doneli po domači športni dvorani ob spremljavi nadar- dnevu samostojnosti in enotnosti so učenci domače jenih in perspektivnih glasbenikov Zasebne glasbene osnovne šole ob 40-letnici nove šolske zgradbe prip- šole svetih Petra in Pavla, združenih v simfoničnem or- ravili nepozabno prireditev. Ob misli na katerokoli kestru, ki so se prijazno odzvali povabilu. Pa ne samo prireditev, ki jo pripravi Osnovna šola Markovci, nas lepa pesem, ob vsem skupaj smo se lahko potopili še prav gotovo večina pomisli na odlične in nepozabne v spomine. Ob ogledu fotogra j in posnetkov smo se predstave učencev pod vodstvom njihovih mentorjev. spominjali razposajenih osnovnošolskih dni in se tudi Kaj torej pripraviti ob tako posebni slovesnosti, kot je nasmejali ob anekdotah, ki so se jih spomnile sedanje 40-letnica (nove) šolske zgradbe? ˝Kako bi bilo najlepše učiteljice, ki so nekoč obiskovale našo osnovno šolo. in najboljše proslaviti našo obletnico in obeležiti držav- Spomine sta obujala tudi govorca, ravnatelj osnovne trenutkov je bilo potrebnih in na nogah je bila čisto vsa ni praznik? Morda z dejavnostjo, ki najbolj opredeljuje šole Ivan Štrafela in župan Milan Gabrovec. Oba sta dvorana, ki je na ves glas prepevala v čast naši prelepi naš kraj? S petjem, seveda, in to z zborovskim. V naši bila enotna v tem, da je prireditev spet presegla priča- domovini ob praznovanju državnega praznika. Priredi- občini je zborovsko petje v izjemni »kondiciji«, a smo kovanja. Poudarila sta, kako dobro svoje delo opravlja- tev polna emocij, obujanja nepozabnih spominov, ub- morda prav zaradi tega to dejavnost začeli dojemati jo učitelji in učenci in tudi kako se je izboljšala kvaliteta ranega petja, čutno odigranih melodij v čast domovini kot nekaj vsakdanjega, običajnega, na trenutke celo izobraževanja v domači občini v zadnjih štiridesetih in v pričakovanju prihajajočih praznikov bo zagotovo nevrednega. Osebno me to zelo moti. Ob tem je trend letih. V duhu celotne prireditve smo na koncu bili na ostala vsem v spominu še dolgo časa. Tebi, draga šola, povsod, da prireditve postajajo vedno bolj zabavne kot vrsti še vsi mi, ki delujemo v katerem koli zboru v naši pa vse najboljše za prvih štirideset let! ˝Kdo ve, kam nas kulturne, ko vse bliska, skače, je hrupno … Menim, da občini. Razkropljeni po dvorani smo ob podpori šolske- peljejo poti, spomin na skupni čas naj ne zbledi ...˝ je manj več – tudi pri teh stvareh,˝ je povedala vodja ga otroškega in mladinskega zbora ter ob spremljavi letošnje prireditve, Slavica Lajh. Nasmejani obrazi in simfoničnega orkestra zapeli najlepšo, domačo Avse- Rebeka Mikša ubrani glasovi učencev šolskih pevskih sestavov so za- nikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Le nekaj kratkih Foto: RM, TS Gledališka igra in kürenbal v Stojncih

V mesecu decembru je v Stojncih in zadnjo besedo pri hišah imajo ženske, ocenah organizatorjev si je igro ogleda- tem dogajanjem dokazujejo, da je že bila priložnost ogledati si gledališko igro, moški pa se jim zaradi čistega miru pri lo 600 ljudi. Najboljši kritiki so zagotovo pozabljeno druženje ob večerih vredno- komedijo z naslovom Gazda tote hiše sn hiši podrejajo. V vsaki komediji je tudi gledalci. Stoječi aplavz ob koncu je do- ta. Vrednota, večja od vseh elektronskih jaz. Scenarij za igro je spisal Tonček Žum- nekaj resnice in tako se je marsikdo od volj dober barometer kvalitete odigrane medijev skupaj. Za izvedbo obeh priredi- bar, v vlogi režiserke pa se je izkazala do- gledalcev našel v tej zgodbi. Že postavi- igre. Na splošno so komedije trenutno v tev, za vso popestritev dogajanja v vasi in mačinka Marjana Vajda. Igralska zasedba tev scene je ob vstopu v dvorano dajala ospredju. Z današnjo dinamiko življenja za ves vaš porabljen čas izrekamo poklon in organizacija igre je bila v domeni KUD gledalcu vedeti, da so se za izvedbo igre so tovrstne sprostitve prav dobrodošle. do tal. Princ karnevala ostaja isti in bo Maska iz Stojncev. izjemno potrudili. Vsak, ki je kdajkoli na- Obenem v naši občini ob nadpovpreč- poskušal po trajanju mandata premagati Vsebina zgodbe je bila naslednja: dol- stopal v kakršnikoli igri, ve, da odigrati nem zborovskem petju rastemo še na bivšega prvaka stranke upokojencev. To gočasno življenje na vasi je prekinil pri- igro v trajanju več kot uro in pol nikakor gledališkem področju. Pohvalno. V janu- mu je uspelo s spremembo 1. člena za- hod simpatičnega in bogatega moškega, ni enostavno, še posebej na amaterskem arju je isto društvo organiziralo še Küren- kona: Princ karnevala ima zmeraj prav. za katerim so ponorele tako najstnice kot nivoju. Za vse to je potrebno ogromno ball. Prireditev, ki bi prvotno naj dala Volitev za novega princa letos ne bo. starejše poročene ženske. Obljubljal jim odrekanja in vaj. Le vaja dela mojstra in novega princa karnevala vasi Stojnci, je Princ karnevala torej ostaja Don Dušan je namreč vse tisto, kar si je vsaka sama igralci dobesedno rastejo iz leta v leto. prerasla v zabavo z igro oziroma več med Dolenjski. želela slišati. To je v mirno vasico, kjer so Narečje, v katerem je bila igra odigrana, seboj povezanih skečev. Obdelali so vsa DM življenjske navade in poti bile natančno je zgodbo še dodatno začinilo. Ob pre- trenutna dogajanja v vasi in občini na ša- določene, vneslo mnogo nemira. Glavno mieri je bila igra odigrana še štirikrat. Po ljiv in predvsem domiselni način. Z vsem Foto: Katja Vajda

8 | Št. 17, februar 2020 18. Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci

Godbenice in godbeniki Pihalne godbe Markov- tudi goste. Med člani je že dalj časa prisotno mnenje certa se je udeležil tudi župan občine g. Milan Gabro- ci so 8. decembra 2019 izvedli že tradicionalni 18. in tudi prizadevanja, da bi morala društva na območju vec, ki se je ob koncu zahvalil godbenikom za njihovo Miklavžev koncert. Tudi tokrat je potekal v večnamen- naše občine bolj sodelovati, še zlasti kulturna društva. celoletno delo in še posebej za koncert, prav tako ski dvorani v Markovcih. Kako spremeniti, popestriti Prav zato so tokrat v goste povabili Moški pevski zbor pa tudi obiskovalcem za obisk in jim ob prihajajočih in s čim obogatiti koncert, da bi bil zanimivejši in pri- Markovci, ki se je povabilu odzval in zapel skupaj z praznikih zaželel vse dobro. Tudi predsednik društva vlačnejši, je vsakoletno vprašanje godbenikov. Najprej godbeniki, nekaj skladb pa so zapeli tudi sami. Prav Boštjan Arbeiter se je zahvalil godbenicam in godbe- je to repertoar, ki bi naj bil zanimiv za večino zveste tako so se vabilu odzvali plesalci Folklornega društva nikom, še posebej dirigentu prof. Petru Gojkošku, prav domače publike. Za letošnji koncert so izbrali več ve- Anton-Jože Štrafela Markovci, ki so s svojim nastopom tako pa obiskovalcem za obisk in njihove prostovoljne drih ritmov in takih, ki so vsakoletnim obiskovalcem lepo dopolnili nekaj melodij. Vedno je tudi dilema prispevke ter donatorjem za njihovo pomoč. bližje. Po odzivu obiskovalcev, ki so napolnili tribuno, komu zaupati povezovanje koncerta. Letos so se odlo- je izbor bil pravi. Godbeniki na koncert vselej povabijo čili za mlad glas gimnazijke Andreje Štumberger. Kon- TM Koncert, ki ogreje in združuje

25. tradicionalni božični koncert KUD Markovski zvon v Markovcih

Markovčani si praznikov ne znamo Mlado in staro, domačini in tisti od tovimo: manj je več. Druženje in lepe nas podpirate, ker nam z obiskom riše- predstavljati brez tega, da si na Šte- daleč so prišli prisluhnit lepi božični božične pesmi, čeprav že tolikokrat sli- te nasmeh na obraz, ker lahko skupaj fan'vo, 26. 12., ob petih popoldan ne bi pesmi. Zapeli, zaigrali ali recitirali so jih šane, so vse, kar potrebujemo. delimo lepoto praznikov in ker nas tako vzeli časa in se podali v cerkev na božič- Mešani cerkveni pevski zbor sv. Marko, In kaj je bilo najlepše? Skupno pet- podpirate že 25 let. ni koncert. In to že 25 let zapored! Tudi Otroški cerkveni pevski zbor Zvonček, je. Vsi v cerkvi so bili pozvani k petju, Ob letu obsorej! ob izteku prejšnjega leta ni bilo nič Komorni zbor Glasis, Mladinska skupi- nič več ni bilo ''odra'', nič več nastopa- drugače, ko je 25. tradicionalni božični na, Pevska skupina Jutranja zarja in Gle- nja, le množica preprostih ljudi, združe- Nika Rožanc, koncert sekcij Kulturno-umetniškega dališka sekcija. Vedno znova se sprašu- nih v pesmi in radosti. KUD Markovski zvon društva Markovski zvon napolnil cer- jemo, kako naj vas pritegnemo, kaj še Ob tem bi se vam radi zahvalili. kev do zadnjega kotička. lahko pripravimo, a vedno znova ugo- Hvala vsem, ker nam podajate roko, ker Foto: PM

Št. 17, februar 2020 | 9 Ta veseli dan ali obiskal nas je Božiček

Veselje v otroških očeh je nepre- rok in njihovih staršev najprej ogledalo cenljivo. Majhne pozornosti in velika lutkovno predstavo z naslovom Mavrič- pričakovanja pričarajo posebne iskrice na ribica, ki so jo pripravile vzgojiteljice v očeh. Te iskrice še prav posebej žari- vrtca Markovci. Vse navzoče je pozdra- jo v mesecu decembru, ko napoči čas vil tudi župan, Milan Gabrovec, nato pa obiska dobrih mož. 17. decembra je v je sledil težko pričakovani trenutek, ko večnamensko dvorano v Markovcih je na oder stopil Božiček in obdaril vse v organizaciji Občine Markovci prišel pridne otroke naše občine. Priročna da- eden izmed njih, prav poseben gost – rila so bila pika na i čudovitemu popol- Božiček. Prireditev, namenjena obdaro- dnevu. vanju najmlajših občanov naše občine, DK se je v sproščenem vzdušju pričela ob Foto: DK 17. uri, kjer si je kar 238 predšolskih ot- Obisk Božička pričara smeh na obraze otrok Božiček je obiskal tudi otroke v Sobetincih Tako malo je potrebno, da vidimo slednjo leto spet pride. Otroci v Sobe- nasmejane obraze in iskrico veselja, tincih so zelo pridni, saj je slišal, da so pomešano s pričakovanjem, v otroških se dogovorili, da bodo v večnamenski očeh. Potrebna je le dobra organizacija center prinesli svoje igrače, s katerimi in nekaj pridnih rok. Ne smemo poza- se več ne igrajo. Te bodo bodo potem biti tudi pravočasno obvestiti Božička pridne božičkove pomočnice odnesle in uskladiti terminov, saj ima v predbo- tistim otrokom, ki jih potrebujejo. žičnem času polne roke dela. Na srečo Upamo, da Božiček bere ta članek, imamo v Sobetincih tudi njegove po- saj mu lahko povemo, da smo nasled- močnice, ki pridno pripravijo vse pot- nji dan zbrali kar lepo število rabljenih rebno za dobro zabavo. igrač, ki so pričarale nasmeh na obraz Tudi letos je božičkovim pomočni- marsikateremu otroku. Potrudili se cam v Sobetincih uspelo, da so našim bomo, da bomo to dobro delo ponovili otrokom pripravile nepozabno doživet- vsako leto in tako razveselili še več ot- je. Prišlo je kar 29 otrok z vasi. Preden je rok. Lepa zahvala je namenjena v prvi Božiček prišel, so skupaj okrasili božič- meri našim božičkovi pomočnicam, ki no drevo, ki je krasilo večnamenski cen- so se potrudile z organicijo dogodka. ter v Sobetincih čez praznike. Pobarvali Zahvala gre tudi PGD Sobetinci, VO So- so pobarvanke, izdelali božične voščil- betinci ter seveda vsem staršem, ki so nice in okraske ter božične lanterne, pripeljali svoje otroke na božično raja- jih prižgali in se odpravili na sprehod nje. Hvala za vse prostovoljne prispev- po vasi v upanju, da bodo naleteli na ke, ki so namenjeni organizaciji dogod- Božička. ka v naslednjem letu. Medtem so pridne roke poskrbele, Prazniki so mimo, otroci pa se še da je zadišalo iz kuhinje. Palačinke so vedno spominjajo: "Veš, mami, se jim naravnost teknile in končno so se spomniš, ko je prišel Božiček, pa smo odprla vrata ... Otroške oči so zažarele. peli in se igrali ..." Prišel je Božiček in ne le da je prišel, s seboj je prinesel tudi darila. Božiček je Andreja Horvat Foto: LG otroke zelo razveselil s svojim obiskom V Sobetincih je tamkajšnje PGD v sodelovanju z VO za najmlajše vaščane pripravilo prijetno ter se s pomočnicami dogovoril, da na- decembrsko druženje s prihodom Božička.

10 | Št. 17, februar 2020 Prednovoletni županov sprejem vseh, ki so vključeni v delo in razvoj naše občine

srečanje v večnamensko dvorano v Bukovcih. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem prisotnim za opravlje- no delo, za prispevek k prepoznavnosti in razvoju občine. Družabni večer je z lepim glasom pope- strila pevka Neisha. Ob druženju, izmenjavi mnenj so zbrani nazdravili z županovim vinom ter drug drugemu zaželeli vse lepo v novem letu. Župan in direktorica sta nazdravila in poklepetala z vsakim gostom, ob odhodu pa je vsak prejel še simbolično darilo. Ivan Golob V naši občini je več kot 130 obrtnikov, gospodar- gato dediščino, zgodovino prednikov. Veliko naših Foto: IG stvenikov, ki so velik del mozaika razvoja naših vasi. občanov je vključeno v delo občinske uprave in nje- V občini deluje tudi preko 40 društev, ki predstavlja- nih delovnih teles. Vse in še mnoge druge je župan jo kulturo, šport, gasilstvo, prostovoljstvo, našo bo- Milan Gabrovec povabil na skupno prednovoletno Ponovoletni mladinski ples Po tem, ko je prvi mladinski ples v mi lahko odnesel domov. Ves večer smo Markovcih požel nekaj zanimanja, še več plesali na najrazličnejšo glasbo – od jazza pa začudenih pogledov in misli ''Kaj pa je do angleškega valčka, od hrvaških uspe- to? Kaj se bo pa tukaj delalo?'', smo bili v šnic Oliverja Dragojeviča do zimzelenih Folklornem društvu 'Anton-Jože Štrafe- slovenskih popevk Ota Pestnerja. Največ la' Markovci odločeni, da ne bo ostalo plesalcev je pritegnila ''živa glasba'' – na samo pri tem. Organizirali bomo še en plesu so se nam pridružili domači mu- ples! Tako je stekla organizacija ponovo- zikanti in z Avsenikom dvignili na noge letnega mladinskega plesa, ki se je odvil vso dvorano! Z mladinskimi plesi želimo v petek, 10. januarja 2020. Dober glas o dvigniti kulturo druženja mladih v naši dogodku se je razširil med mlade in tako okolici. Ples je prijeten družabni dogo- smo napolnili dvorano ZAF centra v Mar- dek, namenjen sprostitvi, druženju in po- kovcih. Naučili smo se dva plesa – foxtrot vezovanju. Pozitivni odzivi mladih so nas in swing. Korak po korak, nekajkrat po- spodbudili, da bomo tovrstni dogodek še priredili. Konec januarja je naše društvo novili, potem vklopili glasbo in zaplesa- izvedlo tudi občni zbor, na katerem smo li. In nam je šlo! Večer smo si popestrili pregledali delo preteklega leta in zastavi- z ugibanjem teže škatle dobrot. Vanjo li cilje za letošnje leto. Društvo je dobilo smo člani društva ter Pekarna Kolamerca tudi novo vodstvo. Predsednika Janeza in Kmetija Cimerman prispevali razno- Golca je za naslednjih pet let nadomestila razne domače dobrote in jo napolnili, da nova predsednica Nika Rožanc. je tehtala več kot 6 kilogramov. Ugibanje je bilo zabavno in predvsem zelo različno. ADR Odgovori so se gibali od 3 kg pa vse do 23 Foto: KK kg! Srečnež večera, ki je bil najbližje pra- vilnemu odgovoru, si je škatlo z dobrota-

Št. 17, februar 2020 | 11 V Prvencih se vedno kaj dogaja

Utrinek z decembrskih otroških delavnic

Prosvetno društvo Prvenci-Strelci katero sta letos vabila aktualni kletar Kletarji so vsak sebi narezali par rozg, da bodo do velike noči pokazale, kakšna bo vinska letina. Že vsako leto organizira prednovoletne Marjan Meglič in njegov pripravnik pognane rozge se tudi uporabijo za presmec, da se vinogradniki ponesejo s svojim bodočim pridelkom. otroške delavnice, kjer otroci skupaj z Milan Golob, ki bo na martinovo prev- mentorico Jerico Golob izdelujejo ok- zel naziv kletarja. raske za božično drevo. Društvo prav Prvenska večletna navada je tudi tako organizira srečanje vaščanov ob nastop pustne skupine na pustni po- koncu leta. Tako je bilo tudi v lanskem vorki v Markovcih in širše. Vsi vklju- decembru. Predsednik Matej Bezjak se čeni imamo kar veliko dela s pripravo je vsem prisotnim zahvalil za opravlje- pustne maske. Terja veliko dela in idej, no delo in sodelovanje v vseh aktivno- za kar poskrbi naš pustni vodja Franc stih dela. Tudi gasilci so povabili vse Vrbančič s svojimi pomočniki in po- vaščane na občni zbor prvo soboto v močnicami. novem letu, kjer so podali poročila o delih preteklega leta ter smernice za Ivan Golob delovanje društva v prihodnje. Dnevi Foto: MB po praznikih so zelo hitro minili. Na Vincekovo se v Prvencih vselej opravi vincekova rez na vaških brajdah, na Druženje mlajših in starejših v Strelcih

Tudi letos se bodo Prvenčani predstavili na povorkah. Blagoslov konj na Štefanovo

Tudi najmanjšo vas v občini Mar- v Strelcih. Takrat so bile nagrade vre- kovci je obiskal Božiček. Naše najmlaj- če umetnega gnojila in tolažilne na- še nadobudneže je v prazničnem grade. Do ustanovitve občine je vsak času obiskal prvič v novem domu v zmagovalec turnirja priredil nasled- Športnem parku Strelci. 13 otrok je v nji turnir doma ali v vaškem domu v spremstvu staršev, babic in dedkov z Prvencih. velikim navdušenjem ob petju božič- Letos, 1. februarja, pa smo turnir nih pesmi ter glasnim klicanjem prik- organizirali v novih prostorih za dru- licalo Božička, ki je za otroke pripravil ženje v Športnem parku. Nagrade polno vrečo daril. Bilo je zabavno in so postali pokali, turnir pa se prire- nepozabno druženje v prazničnem ja samo za vaščane vasi Strelci. Tudi nedeljskem večeru. Dragi Božiček, va- letos smo se ob hrani in pijači dru- bljen spet decembra, da nas obiščeš! žili pozno v noč. Med 24 udeleženci Ob godu svetega Štefana je tudi letos po pozni sveti maši domači farni Tudi starejši se v Strelcih družimo turnirja so si prva tri mesta priborili: župnik Janez Maučec blagoslovil konje. Pred cerkvijo se vsako leto zbere več na različne načine. Med drugim vsako 1. Daniel Žgeč, 2. Robi Pungaršek, 3. lastnikov s svojimi konji, pripeljejo se celo s kočijami in paruči. Predvsem Ko- leto priredimo turnir v "šnopsu", ki je Drago Pungaršek. njeniško društvo Nova vas pri Markovcih zelo spodbuja to navado in v župnijo prerasel v vsakoletnega in je lani bil k blagoslovu povabi tudi konjenike iz sosednjih društev. že 37. turnir po vrsti. Začel se je leta Matjaž Korošec ADR 1983 v garaži pri Halovih (Golobovi) Foto: arhiv Foto: JL

12 | Št. 17, februar 2020 Čudovite jaslice v domači cerkvi

STATISTIKA Župnije Sv. Marko niže Ptuja za leto 2019 vas KRSTI POGREBI BUKOVCI 4 13 -9 STOJNCI 6 9 -3 NOVA VAS 0 4 -4 MARKOVCI 5 7 -2 BOROVCI 2 2 0 ZABOVCI 5 5 0 SOBETINCI 1 3 -2 PRVENCI 3 3 0 STRELCI 2 0 +2 OD DRUGOD 5 4 +1 SKUPAJ 33 50 -17

Statistika po vaseh 2019 2018 KRSTI 33 (-13) 46 MOŠKI 16 ŽENSKE 17 zakonski 16 nezakonski 17 POGREBI 50 (+3) 47 MOŠKI 23 ŽENSKE 27 POROKE 13 13

Tečaj za zaročence: izvaja se v na- pa pride prva sobota prej, pa zadnji džupniji sv. Jurija na Ptuju, v učilnici torek. Krsti so vsako tretjo soboto v nad župnijsko pisarno vsak petek mesecu in vsako nedeljo med ali po ob 17. uri in zajema štiri srečanja za sveti maši. ptujski okoliš. Tečaj za zaročence je namenjen parom, Velika noč bo 12. aprila 2020. Marko- ki so pred odločitvijo za skupno zakon- vo nedeljo bomo praznovali 26. aprila sko življenje. Po opravljenem tečaju 2020. Prvo sveto obhajilo bo v nede- udeleženci prejmete potrdilo, ki ga ljo, 24. maja 2020. Srečanje zakon- predložite duhovniku, kjer urejate vse skih jubilantov bo v nedeljo, 31. maja v zvezi s cerkveno poroko. Prijava na 2020. 6. junija 2020 bo srečanje bol- tečaj je na prvem srečanju. Pri doma- nih in ostarelih. čem duhovniku se je za poroko potreb- V preteklem letu je bilo razdeljenih no pozanimati najmanj 3 mesece prej. 17.000 obhajil.

SVETI KRST: priprave na sveti krst po- Dar za cerkev je 50 €. Hvala. tekajo vsak prvi TOREK v mesecu, če

Oglašujte v Listu iz Markovcev! Spoštovani bralci in oglaševalci,

vaš oglas lahko doseže vsako gospodinjstvo v občini Markovci. Naročila in in- formacije dobite na e-naslovu: [email protected]. V ceniku še vedno velja: 1 + 1 GRATIS, kar pomeni, da prvi oglas plačate, drugega, ki je objavljen v naslednji zaporedni številki glasila, pa dobite ZASTONJ.

Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor

Tudi letos so farno cerkev sv. Mar- kjer so mlin, pekarna, žaga, skedenj itd, CENIK OGLASNEGA PROSTORA Velikost (v mm) ka v Markovcih krasile jaslice, za katere namreč cinglja ali ropota – jasličarji so - zadnja stran ovitka 250,00 EUR 267 x 386 vsako leto poskrbi skupina pridnih jasli- jih opremili z električno napeljavo. Na - 1/1 notranja stran 180,00 EUR 270 x 378 čarjev. Soboto pred prazniki so žrtvova- vrh jaslic so postavili še maketo doma- li za postavitev in uspelo jim je v enem če farne cerkve. Poleg jaslic so posta- - 2/3 notranje strani 110,00 EUR 170 x 378 dnevu. Mah so nabrali že prej, k delu pa vili jelko, ki jo je z domačega dvorišča - 1/2 notranje strani 80,00 EUR 133 x 378 (pokončno) ali so povabili tudi mlade, ki so z veseljem cerkvi podaril Roman Podrenek z dru- ležeče 270 x 190 priskočili na pomoč. Letošnje so bile še žino iz Nove vasi pri Markovcih. Hvalež- - 1/3 notranje strani 60,00 EUR 170 x 190 ali 95 x 378 ali posebej lepe in so privabile mnogo lju- ni smo vsem sodelujočim z željo, da se 201,5 x 140 di, ki so si jih prišli pobliže ogledat. V jas- navada priprave jaslic še dolgo ohrani. licah s sveto družino v štalici v ospredju - 1/4 notranje strani 40,00 EUR 133 x 190 ali 270 x 90 smo lahko opazili mesto Betlehem, ki ADR - vizitka 20,00 EUR 87 x 50 je bilo zelo živo. V posameznih hišah, Foto: NR

Št. 17, februar 2020 | 13 50 let zakona Matilde in Alojza Markoviča

Civilni obred zlate poroke je opravil župan Milan Gabrovec. Zakonca Markovič v družbi domačega župnika Janeza Maučeca Prvo januarsko soboto sta svojo poročno zaobljubo v domači farni cerkvi, še dolgoletni cerkveni pevec. Korenine njegove rodbine segajo tudi do enega prvih prej pa na Občini Markovci, ponovno potrdila Matilda in Alojz Markovič iz Bukov- organistov v domači cerkvi, s katerim se je pričelo organizirano cerkveno petje cev. Civilni obred zlate poroke je opravil župan Milan Gabrovec in jima ob prazni- v Markovcih. Tudi zlata poročna sveta maša ni minila brez petja; združeni pevci ku iskreno čestital, kulturni utrinek obredu pa so dodali člani Komornega zbora obeh odraslih pevskih zborov so pod vodstvom Alenke Domanjko Rožanc zlato- Kor pod vodstvom Daniela Tementa. Pri sveti maši, ki jo je daroval domači farni poročencema poklonili to, kar najbolje znajo – pesem. Zlatoporočencema želimo župnik Janez Maučec, sta se skupaj s povabljenimi zahvalila za vse milosti, ki so še veliko skupnih let! jima bile dane. Matilda in Alojz sta sicer še vedno zelo aktivna župljana: Matilda ADR sodeluje v župnijski Karitas, nekaj let je bila tudi njena predsednica, Alojz pa je Foto: PM Vabljeni v župnijsko Anton Črešnik je praznoval knjižnico! 90. rojstni dan

Kot smo že poročali, je v poletnem Slavljenec s sinom, vnuki in pravnuki času v Markovcih zrasla župnijska knji- žnica. Ideja zanjo se je porodila iz eno- Ob izteku leta, 8. decembra 2019, je ske obveznosti. Malo pred devetdeseto stavnega razloga - dati veliko zbirko naš oče praznoval devetdeseto obletni- obletnico mu je umrl mlajši sin, spet nova knjig na razpolago našim župljanom. co svojega življenja. V vseh teh letih mu je bridkost. Spraševali smo se, ali bo zmogel Približno 10 mladih skrbi zanjo: izposoja ob družinski sreči življenje nanizalo tudi toliko žalosti. Uspelo mu je ponovno zaži- knjige, jih ureja na policah, dodaja nove marsikatero trpljenje, zato se je privadil na veti, le nasmeh na njegovem obrazu se bolj in skrbi za obstoječe. Knjižnica trenutno skromno življenje. Ob tem je ostal pošten poredko pokaže, saj so pretekli spomini še hrani nekaj preko 2000 naslovov knjig, in spoštljiv do vseh, ki so ga obkrožali. Poz- preveč grenki, preveč sveži. Svojo obletnico ki pa obsegajo zelo različne kategorije: namo ga kot tajnika nekdanje Krajevne je praznoval skromno, kot ga je naučilo živ- romani, poezija, zgodovina, umetnost, skupnosti Markovci, ki je na svojem mope- ljenje, v krogu najožjih. V vabilu sva takrat, osebna rast, o Cerkvi, priročniki vseh du služboval še mnogokrat tudi v popol- med drugim, zapisala: “… sreča ni pod pal- vrst: od dela na vrtu do vzgoje otrok in danskem času. Pomagal je postaviti trdne cem zaklad, sreča je, če te nekdo spoštljivo rasti v veri, zborniki in otroška literatura. temelje za razvoj sedanje uspešne občine. pozdravi in če imaš še lahko nekoga rad …” Niste najbolj zagrižen bralec? Nič za to, Z ženo sta v medsebojnem spoštovanju in Prava sreča živi med dobrimi ljudmi, ki se v knjižnici so vam na voljo tudi izvodi ljubezni dočakala biserni jubilej skupnega znajo med seboj spoštovati.Taki smo z njim Morda pa vas kakšna knjiga spodbudi! življenja, a nadaljevala le kratek čas, ker je praznovali in mu zaželeli še trdnega zdravja verskih revij. Knjižnica je odprta vsako In še to - izposoja knjig je brezplačna. nedeljo med svetima mašama in po po- mama kmalu zatem umrla. Le tolažba na- in sreče na njegovi življenjski poti. zni sveti maši. Pridite in poglejte - vsaj NR jožjih mu je pomagala, da ni obupal. Počasi Zvonko Črešnik iz radovednosti, če že ne berete radi :). Foto: NR se je postavil zase in sprejel vse gospodinj- Foto: osebni arhiv

14 | Št. 17, februar 2020 Pregled dela v prostovoljnih gasilskih društvih našega občinskega poveljstva

Z novim letom se pričenja pregled dela v različnih društvih in organizacijah. Strnili smo glavne poudarke poročil z gasilskih občnih zborih v naši občini za pro- stovoljna gasilska društva Prvenci-Strelci, Bukovci, Nova vas pri Markovcih, Sobetinci in Stojnci. V prihodnji številki bomo predstavili še PGD Markovci, Zabovci in Borovci. PGD Bukovci PGD Nova vas pri Markovcih Prvi trije meseci leta 2019 so bili predvsem v znamenju udeležb na občnih zborih gasilskih društev v OP Markovci, prijateljskih gasilskih društev in ostalih društev, ki delujejo v naši vasi. V minulem letu smo opravili veliko prostovoljnih ur dela: v ga- silskih garažah smo izdelali podest, ob čistilni akciji smo uredili okolico gasilskega doma ter položili plošče okrog ograje otroških igral. Največ pozornosti smo name- nili nabavi gasilske prikolice, ki je bila naročena lani, dobili pa jo bomo v tem mese- cu. S pionirji smo se udeležili tekmovanja ter priredili tekmovanje v hidrantni ligi. Sodelovali smo tudi z vaškim odborom Nova vas pri postavitvi majskega drevesa in konjeniškim klubom pri organizaciji Izidorjevega. Ob koncu leta smo obiskali vsa gospodinjstva v vasi in jim podarili naš koledar ter zaželeli uspešno novo leto. Vsem, ki so nam ob našem obisku namenili prostovoljni prispevek, se zahvaljujemo.

Marko Kekec, predsednik PGD Sobetinci Zbrani bukovski gasilci in gasilke z mladino ob 110. občnem zboru PGD Bukovci. Foto: arhiv PGD Bukovci Leto smo pričeli z izvedbo 71. občnega zbora društva. Prisotni smo bili na zapori pustne povorke v Markovcih. Ob materinskem dnevu smo se zahvalili našim ba- Leto smo pričeli z nadgradnjo naše nove pridobitve GVM in pripravo na slav- bicam, mamam, ženam in puncam ter pripravili pogostitev. Z Občino Markovci nostno predajo, ki smo jo izvedli 30. marca 2019. Sodelovali smo na čistilni akciji smo podpisali pogodbo o  nanciranju javne gasilske službe ter z OGZ Ptuj aneks o Občine Markovci. V mesecu aprilu smo pomagali Športnemu društvu Bukovci pri opravljanju javne gasilske službe. Na občinski prireditvi smo prejeli plaketo za 70 let izvedbi Markotona, v sodelovanju z vaškim odborom in prisotnostjo vaščanov delovanja gasilskega društva. Skupaj s sovaščani smo, kot je že tradicionalno, nare- pa smo postavili prvomajsko drevo. Udeležili smo se Florjanove maše, pripravili dili presmec, pred prvomajskimi prazniki pa postavili prvomajsko drevo ter priredili društveno tekmovanje, kjer smo združili vaje vseh društvenih tekmovalnih ekip kresovanje. V poletnih mesecih smo se udeleževali prireditev in tekmovanj, ki so jih z medgeneracijskim srečanjem članov. Udeležili smo se operativnega pregleda, organizirala gasilska društva v Območni gasilski zvezi Ptuj ter druga društva, kamor uspešno oddali dokumentacijo ob razpisu ministrstva za so nanciranje osebne smo bili povabljeni. Še posebej smo ponosni, da smo se po dolgih letih udeležili zaščitne opreme. Udeležili smo se dneva gasilcev OGZ Ptuj. V poletnem času smo tabora mladine, ki je lani bil v Borovcih. Vedno znova, ko razmišljam kako začeti z organizirali že 36. tradicionalno tekmovanje Za pokal vasi Bukovci, v sklopu kate- poročilom, razmišljam o tem, kaj povedat. Je dovolj, da dogodke samo omenim ali rega se je izvedlo tudi tekmovanje za mladinsko ligo Podravske regije. Tekmova- jih podrobnene opišem, ter pazim, da katerega ne izpustim. Ne, nič se nesme poza- nje je bilo uspešno izvedeno in dobro obiskano. Jeseni smo v tej dvorani gostili biti, vse je potrebno zajeti v poročilu, saj je to pečat našega društva v preteklem letu srečanje veteranov OGZ Ptuj. Pripravili smo ga skupaj z OGZ Ptuj. Srečanje je bilo in prav je da se spomnimo dogodkov, ki so se vrstili v lanskem letu. dobro obiskano.Izdelali smo društveni koledar in določili ekipe za raznos po vasi. 10 ekip gasilk in gasilcev se je potrudilo, da je koledar prispel v vsako hišo. Zah- Matej Prosenjak, predsednik valjujem se vsem vaščanom za topel sprejem in prijazne besede z našimi člani. PGD Stojnci Peter Majcen, predsednik

PGD Prvenci-Strelci

V PGD Stojnci bodo čez tri leta praznovali 100-letnico obstoja društva. Foto: arhiv PGD Stojnci

Takoj po lanskem občnem zboru smo se v društvu odločili, da sestavimo 5-članski odbor in pristopimo k uresničitvi naših dolgoletnih ciljev. Pričeli smo z aktivnostmi za realizacijo nove ceste k gasilskemu domu, kar ni le interes društva, temveč ce- lotne vasi. Ta bi omogočala lažji dostop vaščanov in drugih obiskovalcev našega medgeneracijskega centra, ki je lepo obiskan in bi s to pridobitvijo prostor ob gasil- skem domu še bolj zaživel. Pri tem smo bili uspešni, vse dejavnosti prepustili Občini Markovci, ki sedaj ureja vse potrebno in pričakujem, da bo to realizirano v letoš- Utrinek z občnega zbora PGD Prvenci-Strelci. Foto: arhiv PGD Prvenci-Strelci njem letu. S podjetjem Surovina, družba za predelavo odpadkov d.o.o., že 6. leto organiziramo zbiranje starega železa. Zbiranje smo razširili po celotni občini. Zah- vala gre vsem, ki ste nam omogočili, da smo lahko v drugih vaseh postavili lokacije V sklopu občinskega praznika Občine Markovci smo organizirali tekmovanje zbirnih mest. Veterani so se udeležili srečanja OGZ Ptuj v Bukovcih, članice pohoda v hidrantni vaji, sočasno pa je potekalo 7. pionirsko tekmovanje za pokal vasi po Halozah v organizaciji PGD Zavrč, naši najmlajši so bili prisotni na dvodnevnem Prvenci-Strelci. Vsako leto konec meseca aprila postavimo majsko drevo s po- mladinskem taboru OGZ Ptuj v Borovcih in sodelovali na novoletnih delavnicah na močjo PGD Ptuj. V mesecu avgustu smo organizirali tekmovanje v peki ciganskih Ptuju. Vedno znova radi razkažemo naše nove prostore, v katerem je zajeta zgodo- pečenk. Ob 150. letnici gasilstva v Sloveniji smo se udeležili slovesnosti, ki je po- vina društva. Na predlog članov smo se odločili, da prostor registriramo kot spo- tekala v Metliki. Udeležili smo se tudi 23. dneva gasilca Območne gasilske zveze minsko sobo in s tem pridemo na Slovenski zemljevid muzejev. Pogovori so stekli Ptuj, ki je potekalo v Stojncih. tudi s Turističnim društvom Občine Markovci, s kateremi smo sodelovali, ko so nas obiskali iz Društva Sožitje. Zbirko smo tudi dopolnili z nekaterimi eksponati, ki so jih imeli naši člani doma ali so jih dobili od drugod. Denis Metličar, predsednik Dejan Zemljarič, predsednik

Št. 17, februar 2020 | 15 Medgeneracijsko srečanje v Domu upokojencev v Muretincih V soboto, 7. decembra 2019, je stovoljno druženje zelo vesela in njeni podmladek RK v Osnovni šoli Markovci cilji, da se dom še bolj povezuje v živ- skupaj s folklorno skupino, člani OORK ljenje ljudi iz soseščine, se iz leta v leto in župnijsko Karitas že tradicionalno uresničujejo. Po prenovi večnamenske- pred prvo adventno nedeljo organiziral ga prostora se različna druženja še laž- obisk varovancev doma v Muretincih. je izvajajo. S tem sodelovanjem si tudi Najprej je bila sv. maša, ki jo je daroval mi želimo, da bi otrokom približali delo naš farni župnik g. Janez Maučec. Sle- prostovoljstva, ki ga odlikuje: spoštova- dil je kratek kulturni program, kjer so nje do bližnjega in starejših, iskrenost zraven šolarjev sodelovale tudi ljudske in poštenost, sprejemanje drugačnosti. pevke folklornega društva. Ob petju Več in pogosteje se bomo o tem pogo- ljudske pesmi so se jim pridružili tudi varjali z otroki, lažje bodo sprejemali stanovalci. Članice OORK in župnijske dejstvo, da ne morejo dobiti vsega na Karitas so spekle pecivo in druženje se pladnju. Tudi odrasli prostovoljci so do- je tako nadaljevalo ob prijetnem kle- ber vzgled otrokom, zato je tudi naša petu in prigrizku. Z otroki smo obiskali naloga, da jih z našimi dejanji spodbu- tudi tiste varovance, ki se niso mogli jamo k različnim oblikam prostovoljne- udeležiti srečanja, ker jim bolezen to ga dela. onemogoča. Foto: Marija Prelog Vodja doma v Muretincih, ga. Jelka Marija Prelog Učenci Osnovne šole Markovci so pod vodstvom mentorja podmladka RK Milovana Miluniča razveselili Sužnik, je naše pripravljenosti za pro- stanovalce v domu starejših v Muretincih MEDOBČINSKO DRUŠTVO INVALIDOV PTUJ Medobčinsko društvo invalidov Ptuj je invalidska organizacija s sedežem na Potrčevi cesti na Ptuju. Smo izvajalci posebnih programov za invalide v najrazlič- nejših socialnih stiskah. Zakon o invalidskih organiza- cijah opredeljuje invalidske organizacije kot združenje interesno povezanih invalidov in njihovih zakonitih zastopnikov, da zadovoljujejo posebne potrebe inva- lidov ter zastopajo njihove interese. Cilji delovanja Medobčinskega društva invalidov Ptuj za doseganje kakovosti življenja invalidov so zlas- ti: uveljavljanje človekovih pravic, vključenost v druž- bo in sodelovanje v vsakdanjem življenju, nediskrimi- nacija invalidov, vzpodbujanje invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti, avtonomnost invalidov do uporabnikov storitev, ekonomsko, socialno, zdravstve- no in pravno varstvo invalidov, socialna pravičnost in enake možnosti. Za izvedbo zastavljenih programov ima društvo zagotovljene materialne in prostorske pogoje za delo. Posebne socialne programe izvajamo skozi osem sklopov oziroma podprogramov: Člani MDI iz Občine Markovci (Stanka Krajnčič, Janez Krajnčič, Razstava na Vranskem PREPREČEVANJE IN BLAŽENJE SOCIALNIH IN Milica Letonja) penzaciji invalidnosti. PSIHIČNIH POSLEDIC INVALIDNOSTI naredimo invalida močnejšega, ki teži k bolj pozitivne- Obravnava na domu, pogovor z invalidom o teža- mu gledanju na svet. KULTURNA DEJAVNOST vah, ki ga bremenijo, je pomembna komponenta pri Društvo invalidov izvaja tiste aktivnosti, ki so preprečevanju in blaženju socialnih ter psihičnih pos- OHRANJANJE ZDRAVJA pomembne za kvaliteto življenja invalida: najpo- ledic invalidnosti. Program obsega eno- ali večdnevne aktivnosti s ci- membnejši je socialni stik z ljudmi, vključevanje v ljem ohranjanja telesne in psihične kondicije. Na upo- družbo skozi doživljanje kulturno-umetniških stvari- ZAGOTAVLJANJE ZAGOVORNIŠTVA rabnike delujejo preventivno in terapevtsko ter sou- tev, ki morajo biti za invalide dostopne in prilagojene. Vsebina programa se nanaša predvsem na stro- stvarjajo normalne pogoje, da se lahko vsakodnevno V MDI Ptuj je vključenih 113 invalidov iz Občine kovno in laično nudenje pomoči invalidom s področja vključujejo v življenje in delo. Poleg  zične rehabilita- Markovci, ki se redno vključujejo v programe, ki jih iz- zakonodaje, pomoč pri manjših sporih med delodajal- cije prispevajo tudi k psihični, saj prav elementi druže- vaja društvo. Seveda ne moremo delovati brez prosto- ci in invalidi ter njihovimi pravicami, ki izhajajo iz Za- nja pomenijo tudi obliko integracije. Program pomeni voljcev - poverjenikov, ki so ključna vez med društvom kona o delovnih razmerjih, ter drugimi problemi, kot so nanciranje programov v objektih Zveze in v najetih in uporabniki programa. To so Stanislava Krajnčič, so odhod/prihod na delo, preselitev delovnega mesta kapacitetah. Angela Fišinger in Dani Pukšič. Zahvaljujem se jim za iz kraja v kraj, premestitev na drugo delovno mesto, vso dobroto, skrb in požrtvovalnost. MDI izvaja svoje odpuščanje, pridobitev statusa invalidnosti, upokoji- REKREACIJA IN ŠPORT aktivnosti tudi na področju občine: organiziramo po- tev, pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Program invalidom nudi možnost vključevanja v interesne športne dejavnosti, kot so plavanje, strelja- hode po vaseh in izvajamo aktivnosti v obliki srečanj, INFORMATIVNA DEJAVNOST nje, šah, kegljanje, pikado, ribolov ... Pomeni rekreaci- tako da tudi drugi spoznavajo lepote sosednjih občin. Informativna dejavnost obsega: oblikovanje in iz- jo za vsakogar, doseganje boljše telesne kondicije in Prav tako se prijavljamo na javni razpis, ki ga razpiše daja društvenih informacij, pripravljanje spletne strani ohranitev zdravja skozi različne športno-rekreativne Občina Markovci, na katerem smo vselej uspešni. Na društva invalidov, predstavitev dejavnosti društva na panoge, druženje v času pred in po organizirani ak- ta način lahko izvajamo posebne socialne programe, javno organiziranih prireditvah v okviru lokalne skup- tivnosti pa ojačuje medsebojne socialne vezi in daje ki so namenjeni občanom, ki jim v življenju ni bilo pri- nosti, izdaja društvenega glasila/biltena. občutek vključenosti v družbo. zaneseno z boleznimi ali drugimi težavami. Lanske- ga novembra so naše članice zastopale tudi Občino USPOSABLJANJE ZA AKTIVNO ŽIVLJENJE IN DNEVNI CENTRI, KLUBI Markovci na Univerzi za tretjo življenjsko obdobje na DELO Program obsega različne vrste skupinskega ročne- Vranskem, kjer so sodelovale na vseslovenski razstavi Izvajale se bodo različne oblike izobraževanja in ga dela in različnih spretnosti, razvitih celo do vrhun- Rože iz papirja. Predstavile so izdelavo rož. Sodelovale usposabljanja: predavanja, delavnice, odprti prostor, skih izdelkov. Izmenjava življenjskih izkušenj pri reše- so tudi na slavnostni proslavi ob mednarodnem dne- proaktivna delavnica. Pomembno je delo s posame- vanju težav pomeni tudi obliko psihične samopomoči, vu invalidov na Ptuju, kjer so ravno tako predstavljale znikom za premik v pozitivno smer pri sprejemanju saj se ob pogovoru z drugimi zdi marsikatera težava Občino Markovci. invalidnosti, oblikovanju usklajene osebnosti – skozi takoj manjša in lažje rešljiva kot prej, zato samopo- Zdenka Ornik, predsednica MDI podporo, izobraževanje in usposabljanje s ciljem, da močne in terapevtske skupine pripomorejo h kom- Foto: arhiv

16 | Št. 17, februar 2020 Ob sv. Vincencu prva rez v vinogradih

Bukovski vinogradniki so se v sode- lovanju s Kulturnim društvom Bukovci v soboto, 25. januarja, zbrali pri kletar- ju Francu Bezjaku v Ritmerku, kjer so opravili tradicionalno vincencovo rez. Pohodniki smo se zbrali pred gasilskim domom v Bukovcih, nato pa pričeli s pohodom med vinogradi, ki je potekal od Podgorcev do Ritmerka. Med potjo smo se večkrat okrepčali pri okoliških vinogradnikih, kjer so nas zelo lepo sprejeli. V Ritmerku nas je pozdravil kletar Franc Bezjak, nato še predsednik kletarjev Stanko Bezjak. Sledila je prva rez, ki so jo opravili vaški kletarji, za tem pa je sledila malica. Druženje smo na- daljevali do noči, saj so bili med nami tudi domači pevci, ki so nas počastili z lepo pesmijo. V dobri družbi in prijet- nem druženju smo pozabili na vsakda- nje skrbi in sklenili, da bomo srečanje še ponovili. Jasmina Merc Foto: osebni arhiv

Zbirajmo plastične zamaške Foto: PK Na 14. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik, ki V januarju je Ptujčan Ignac Habja- v vseh treh ribiških društvih. je v Begunjah na Gorenjskem potekalo 1. in 2. februarja, so se prijavi- nič, ki prostovoljno in nesebično zbira »Morda pa se mi pri tem humani- li tudi trije harmonikarji Zavoda Accordart. Luka Šlamberger je dosegel odpadne plastične zamaške – ljubko- tarnem poslanstvu pridružite tudi VI. srebrno priznanje, Lara Tekmec in Dion Kelenc iz Stojncev pa zlato. valno ga kličemo tudi “stric Zamašek” Popolnoma nič Vas ne stane, imate Iskreno čestitamo! in je tudi član OORK Markovci –, spet pa lep in dober občutek, da ste neko- organiziral odvoz zamaškov s pomoč- mu, ki potrebuje pomoč, pomagali in jo Slovenske vojske. Nabralo se jih je to celo z gospodinjskim odpadkom, 3000 kg. Glede na to, da je plastični kar zamašek nedvomno je. Ob tem se zamašek izredno lahek, je takšna koli- pomagali tudi naravi. Lansko leto je čina res pohvale vredna. Tokrat so se4 bilo kar veliko povedanega in napisa- sredstva zbirala za fantka Luka Braj- nega, da se zamaški ne bodo več zbi- liha iz Poljčan. Pripadniki Slovenske rali in odkupovali, vendar to ne drži. vojske so 28. januarja odpeljali tovor Res je, da jih ne odkupuje več podje- v reciklažo v Grosuplje, kjer jih podje- tje MPI iz Mežice, zaradi tehnološke tje Omaplast predela v plastični gra- spremembe v svoji proizvodnji, od- nulat in nato v surovino za proizvo- kupujejo pa jih v kar nekaj drugih ob- dnjo novih plastičnih izdelkov. V naši ratih za predelavo plastičnih mas,« je občini pod okriljem »strica Zamaška » povedal Ignac Habjanič, ki svoj prosti zbirajo zamaške v osnovni šoli, vrtcu, čas v pokoju namenja prostovoljstvu. gostilni Pri oračih, trgovini Tuš Špic Market, Cvetličarni Martine Čuš v Bu- Marija Prelog kovcih, bistroju Mlinček v Zabovcih in



‡”˜‹•‰‘•’‘†‹Œ•‹Š ƒ’ƒ”ƒ–‘˜ǡ‡Ž‡–”‘•‹Š ƒ’”ƒ˜‹Ȁ

Ljubo Jurič s.p. ‘”‘˜ ‹ͷ͸„ ʹʹͺͳƒ”‘˜ ‹ ‡ŽǤǣͲͶͳǦ͸͵ͳǦͷ͹ͳ Št. 17, februar 2020 | 17 Pekarna Kolamerca: Želimo ostati majhna, domača pekarna

V prvi letošnji številki predstavlja- njihov delavnik pa se prične že veliko mo podjetje Pekarna Kolamerca, pekar- prej. Potrebno je pripraviti vsa testa, stvo in proizvodnjo testenin, iz Bukov- ki morajo določen čas zoreti (vzhajati), cev. Njen nosilec je Branko Fideršek, pri nato je potrebno vsak izdelek stehtati, delu pa mu pomagajo vsi člani njegove ročno oblikovati, ponovno vzhajati in družine. Spoznajmo jih podrobneje. seveda tudi speči, nato izdelke posta- Gospod Branko Fideršek se je v Bu- viti na police in ponuditi kupcem. “Po- kovce z družino preselil leta 2008. Otro- nujamo različne vrste kruha, sladke in štvo je preživljal v Halozah, v Podlehni- slane pekovske izdelke, rezance, pri nas ku. Z ženo sta nekaj let živela na Ptuju, pa lahko naročite tudi pice, gibanice, potem je sledila selitev v Bukovce, kjer ocvirkovice, razne pletenice. Tudi ob sta si zgradila hišo in ustvarila dom. Po naročilu posebnih želja se poskušamo gledam kot na dodaten zagon, da se poklicu je pek, a dela peka ni vedno op- potruditi in zadovoljiti kupca,” dodaja je vedno znova potrebno potruditi in ravljal. Pot do lastne pekarne je bila zelo Fideršek. Ob tem dodaja: “Izrednega stremeti za kvaliteto svojih izdelkov, da dolga. Med drugim je delal v Nemčiji, pomena je ljubezen do dela in užitek lahko svojim strankam ponudiš le naj- kjer je nekaj časa delal v gradbeništvu, ob tem, ko opazuješ, kako iz sestavin boljše in čimbolj cenovno dostopno.” nato v mesarstvu, slaščičarni, največ pa nastaja pekovski izdelek. Da prideš do Pekarna Kolamerca je na nek način seveda v pekarni, kjer si je nabral bo- tega, je potrebna doslednost v vseh fa- družinsko podjetje, saj pri delu večkrat gatih izkušenj. Od povratka naprej leta zah proizvodnje. Ne smemo pozabiti, vidimo še ostale člane družine in brez 1993 je bil zaposlen pri različnih doma- da je velikega pomena tudi kvalitetna njihove podpore nikakor ne bi šlo. čih delodajalcih in ves ta čas je v njem surovina, saj le tako dobimo izdelek Takšne želje po skupnem cilju so priso- tlela močna želja po svoji pekarni. ustrezne kvalitete, kot si ga vsi želimo.” tne tudi za v prihodnje: “Želimo ostati Prvega marca 2014 se mu je želja Umeščenost pekarne v prostor je dobra, majhna domača pekarna, ki vas uresničila in tako nas Pekarna Kolamer- po Brankovih besedah zelo pomemb- bo še naprej razvajala z našimi dobrota- ca s svojimi izdelki razvaja že šesto leto. na, saj so tukaj, da zagotovijo svež izde- mi, za katere se bomo še vnaprej trudili.” Delo peka je naporno, a če to opravljaš lek in ni potreben nikakršen transport, z veseljem, je zgodnje vstajanje po- kjer bi izdelek prepotoval kilometre da- ADR zabljeno. Kot je za pekarno običajno, leč. Tudi glede konkurence je pozitiven: Foto: osebni arhiv je odprta že v zgodnjih jutranjih urah, “Konkurenca je prisotna, ampak na to

18 | Št. 17, februar 2020 ZGODBE Z NAŠIH PODSTREŠIJ Ženitovanjski običaji pri Sv. Marku

so morali odgovarjati, preden so jih spustili v hišo, ven- in prične pobirati denar za muzikante in kuharice. De- dar ne dlje od velikega trama, ki je na stropu sredi hiše. nar izroči starešinoma, ki jih poplača. Poroko so zazna- V hiši se pogajajo dalje. Nevestin starešina: “Pokusite to movale stare igre, ki so že zdavnaj utonile v pozabo, kot pijačo. Če vam odgovarja lahko ostanete ali pa greste.” so: Pravda za mejo, Kovač podkuje konja, Uglaševanje Ženinov starešina poskuša prvo pijačo, ki je jesih in od- orgel, Ruso priženejo, Kamelo priženejo, V mlin nosijo, govori: “Raje gremo. To bo nam razžrlo želodce.” V dru- Prizor z zdravnikom, Amerikanski dečki, Gremo v Ame- go ponudijo runino vodo, šele v tretje vino. Razbistri se riko, Kako gospodarijo na ženinovem domu … Poklon starešini pogled, ko okusi vino: “Pri totem ostanemo.” vsakemu izmed bralcev, ki pozna vsaj eno izmed iger. “Zdaj, ko vam pijača ugaja, pa dajte gruntni list.” Prav tako je bilo ogromno svatovskih pesmi, pisa- Starešina jim da hrastov list, to je list od hrastovega dre- nih prav za poroke. Prav vse so utonile v pozabo: od vesa, ki raste na gruntu. Domači zahtevajo še šnajctihel Svatovske, Bratca iz Ljubljane, Od ženina in neveste … (robec) na pet cifov. Podajo si roke. Starešina od ženi- na nagovori svate: “Po nekaj smo prišli, pa ne vidim nič Naredbe za gostijo: takega, kar bi radi imeli.” Ponovi se zgodba, ki je vsem 1. Ženin in nevesta se morata pametno obnašati ter jes- dobro znana: s staro babo sprva, pa svatrco in na koncu ti in piti, da dajeta zgled drugim. nevesto. Nevesta prinese pušeljc za ženina in starešino 2. Morata prijazno drug drugega gledati in nad vse ka- zati radost eden drugemu, da ne bodo po končani gos- tiji svatje raznašali govorice, da sta ženin in nevesta že na gostiji pokazala, da bosta drug drugega sovražila in Bosman, ženitovanjska pogača pretepala. Kakor povsod drugod je tudi pri Sv. Marku bil obi- 3. Starešine morajo posebno gledati na to, da svatje ves čajni čas za ženitev predpust, pravzaprav čas med bo- denar, ki so ga vzeli s seboj, izročijo njima in ga onadva žičem in svečnico ter predpustni čas. Vzroki za to so razdelita godcem, da gredo po končani gostiji svatje s bili sila enostavni. Pozimi je meso bilo lahko skladiščiti praznim, godci pa s polnim žepom domov. tudi brez hladilnikov in zamrzovalnikov, ki jih seveda ni 4. Svatje se morajo dostojno obnašati, pri jestvini se bilo. Pričujoči zapis je z dodatki povzetek publikacije, držati naprej in pri pijači nazaj. nastale tik pred začetkom 2. svetovne vojne avtorja Bo- 5. Možje, ki imajo svoje žene s seboj, ne smejo gledati po drugih, morajo pač misliti, da so njihove najlepše, risa Orla z naslovom Ženitovanjski običaji na Dravskem čeravno mogoče so puklave in krumpaste. To velja tudi polju niže Ptuja, hranjenega v Etnografskem muzeju v za žene, morajo isto misliti, da so njihovi možje najlepši. Ljubljani. Boris Orel, etnolog, si je leta 1941 na povabi- 6. Jesti in piti se mora toliko, kolikor kateremu treba, lo župnika Ignacija Groblarja ogledal več porok v Mar- vzeti tam, kjer kateri vidi. kovcih. Župniku so se zdele poroke tako posebne in 7. Na gostiji se ne sme krasti, ker ima vsak svoje rad. imenitne, da je sam naprosil ravnatelja etnografskega muzeja za pomoč pri zapisu ženitovanjskih običajev in Te naredbe morate spolnjevati, potem ste pravi svatje. avtorju tudi omogočil, da je bil na porokah prisoten. Ob tej priložnosti sta nastali tudi obe objavljeni fotogra ji. Podobno kot danes, pa vendarle različno, se fant do- Nevesta odhaja govori z dekletom na skrivaj, ki mu ugaja in ga rad vidi glede snubitve. Snubljenju pravijo pri Sv. Marku vogle- ter liter vina rekoč: “Tukaj vam darujem en mali dar, naj di. Fanta je spremljal v hišo njegove izvoljenke tisti, ki vama dasta Jezus in Marija večjega.” Poprosi nato ne- si ga je izbral za starešino. Ako se zedinijo za nevesto, vesta odpuščanja svoje starše. Nagovori nevestin oče zlasti pa za doto, potem domači postržejo snubcem s ženina in oba blagoslovi: “Dragi ženin, tu ti izročam svo- klobasami in vinom. Klobase na mizi so najboljše ozna- jo neizkušeno hčer, imejta mir in zadovoljstvo. V imeno nilo, da je snubač uslišan. Očeta in Sina in sv. Duha. Amen” Na poroko so pričeli vabiti štirinajst dni pred poro- Odpravijo se k zdavanji (poroki). K cervi sv. Marka ko, po prvih oklicih. Vendar ne nevesta in ženin, kakor se odpravijo z vozmi. V prvem se vozijo kopjaš, godci, je to danes, temveč zovčini. Običajno sta bila dva zov- pozvačina, v drugem ženin, starešina in ena svatrca. V čina. Enega si je izbrala nevesta, drugega ženin. V prvi tretjem se vozijo nevesta, starešina in ostale svatrce, v vrsti je moral biti zovčin dober govornik in neugnan ostalih vozovih pa ostali svatje. Običajno je bilo v tistih burkež. Zovčina sta imela oblečene vojaške hlače ali pa časih od 15 do 20 vozov. Šrangi, taki kot jo poznamo hlače, sešite iz pisanih robcev, belo srajco, na glavi viso- danes, se tudi tedaj niso mogli izogniti. Ob nevesti gre ko čako iz papirja. Od te čake so padali pisani papirnati 'debela mati' (žena od starešine) in vsem, ki so si prišli trakovi po hrbtu in obrazu. Vsak je imel po eno bučo ogledat poroko, deli na košče kruha. Po poroki sta že- obešeno okrog ramena. V eni je bilo proso, v drugi vino. nin in nevesta med otroke metala kovance za srečen in Nekaterim sta nasipala v kozarec vino, drugim proso. ploden zakon. Po poroki se odpeljejo svatje na ženinov Bila sta oborožena s sabljo in pištolo. S streli iz pišto- dom. Ženin poprosi svoje starše, da sprejmejo njegovo le sta oznanila, ali sta se dobro pogodila in bodo prišli ženo za svojo. Ako so na ženinovem domu, imajo neve- povabljeni na poroko. V rokah sta nosila ukrivljeno pa- stini svatje prednost in obratno. Sprva jedo gospodsko Ženitovanjska miza lico, običajno palico iz korena in okrašeno z zvončki in mesno juho z rezanci. Sledi svinjsko meso, ki ga radi trakovi. Pred poroko sta klala prašiče in nabirala vino.V namakajo v hrenovo omako, kuretino, zelje, praženo Verovanja ob porokah pri Sv. Marku: času poroke sta bila točaja in strežnika, oblečena v belo pogačo. Ne manjka olup in krapčičev ter dobrega vina. 1. Nevesta mora, ko pridejo ponjo, skozi okno pogle- srajco z belimi predpasniki. Poglavitni jedi sta puran in bosman. Na mizo prinesejo dati, da vidi ona prej njega kot pa on njo. Drugače bo Večer pred poroko se od ženina poslavljajo fantje. do pet velikih puranov. Položijo jih pred oba starešina, zakon nesrečen. Na njegovem domu pojejo, domači jih postrežejo s da jih obredno razkosata in razdelita svatom. Bosman 2. Ko pride nevesta v hišo, kjer jo pričakuje ženin s sta- kruhom in vinom. Pri nevesti dekleta delajo pušeljce prinesejo okrog polnoči. Bosman je podolgovata štru- rešino in svati, mora ona prva hitro nekaj reči. To pome- ter okrašujejo hišo. Pojejo razne pesmi, primerne za ca boljšega kruha. Vsak par je prinesel svojega. Po 2. sv. ni, da bo dobila nad možem veliko oblast. ta večer. Ko končajo, jih pogostijo. Na poročni dan se vojni so jih nadomestile torte in so bosmani na žalost 3. Ko odhajajo k poroki, prosi nevesta ženina: “Daj mi zberejo na ženinovem domu vsi njegovi svatje. Ženina izginili v pozabo. Bosman je simboliziral vsa kmečka op- Bogeca v žep, da bom srečna s teboj.” nagovori njegov starešina, ki ga opozarja na zakonski ravila od oranja, setve, žetve, mlatve ... Vsa ta opravila so 4. Ko pride nevesta od poroke v hišo, mora hitro uro stan, njegove dolžnosti in svetosti in pozove ženina, da v posebnem dialogu, ki je trajal do uri, tudi omenjali in naviti, da bo zvesta in srečna. poprosi starše odpuščanja. Ženin poklekne na pručico, veliko plesali. Z največjim bosmanom je plesal kopjaš. 5. Nevesta ne sme priti k hiši v torek. S torkom je v zve- sklene roki k molitvi ter prosi: “Oče in mati odpustita mi, Razdelil jih je lahko le starešina. Polovica bosmanov se zi torklja, zli duh, ki prinaša nesrečo. Pri Sv. Marku pos- če sem vaju kdaj žalil.” Oče blagoslovi sina z besedami je lahko pojedla, druga polovica pa je pripadla svatom vare starši otroke: “Otroci tiho bodite, torklja je na dili.” (in ne mati, kot je to danes): “Ljubi sin, zdaj te blagoslo- in so jih odnesli po poroki domov. Na poroko so vabili Torklja zmeša tudi predicam štrene. vim v imenu Očeta in Sina in sv. Duha. Amen.” iz posameznih hiš le gospodarja in gospodarico, ne pa 6. Ob polnoči prereže nevesta hleb kruha. Če ga lepo Odpravijo se po nevesto vsi. Na čelu povorke kop- njihovih potomcev. Na ta način so otroci doma deloma prereže, zlasti pa tako, da pade vsaka polovica kruha jaš (o kopjašu v naslednjem prispevku) in godci, za nji- občutili, da je poroka v vasi ali žlahti. Nič nenavadne- pred oba starešina, tedaj bo dobra gospodinja. mi ostali svatje. Ko pridejo do nevestine hiše, najdejo ga ni bilo, če se je spraznila sosedova hiša in so hodili 7. Nevestino opravo in njene stvari zvečer v temi spe- vrata zaprta. Svatje trkajo na vrata in vpijejo: “Kaj še spi- plesat v sosednjo hišo. Poroke so se odvijale v kmečkih ljejo na njen novi dom. Temu so rekli bala. Skrito očem te? Odprite vendar!” Domači jih nagovorijo skozi okno: izbah, kjer ni bilo veliko prostora. Ob polnoči nevesti vsem svatom in vaščanom. “Po kaj ste prišli? Ste pošteni ljudje? Kake vere pa ste?” odvzamejo venec z glave, na glavo ji posade moški klo- DM Starešina jim pokaže patanošter (bogec): “Vidite, take buk. Nato se lahko preobleče v temen nedeljski gvant. vere smo.” Zastavljali so jim razna vprašanja, na katera Zdaj je šele žena. Po tem obredu kopjaš vzame krožnik

Št. 17, februar 2020 | 19 PREJELI SMO Etnografsko društvo Tradicija Borovci

Za nami je leto, ki smo ga zelo us- nadene veliko ljudi z razlogom, da pač pešno zaključili po aktivnostih delova- nekam gredo in so maskirani. Postran- nja, hkrati pa tudi  nančno. Naše ak- skega pomena ob tem je, kaj predsta- tivnosti so se pričele ob svečnici, ko se vljajo in na kakšen način. Polni novih vsako leto zberemo in tečemo z zvonci vtisov smo v mislih že bili na drugem po vasi. Teka se udeleži veliko članov, gostovanju, saj smo se na povabilo saj že vsi komaj čakamo čas koranta. Slovencev v Münchnu odpravili v to Pred leti smo bili pobudniki sreča- čudovito mesto. Ker smo imeli istoča- nja vseh skupin korantov v Markovcih, sno dvojne obveznosti, smo se mora- kar je dvakrat tudi uspelo. Zaradi nere- li razdeliti: polovica članov je odšla v alnih ur dogodka kasneje tega ni bilo München, druga polovica pa na gosto- več možno izvesti, saj bi v tem primeru vanje v Sloveniji. Na poti v Nemčijo je morali odpovedati tek v Borovcih, kar vladalo dobro vzdušje, ki se je potem pa ni smisel društev, saj morajo primar- še potrdilo z obiskom dveh naših tam no delovati v svoji vasi. Žal o tem, da bi stanujočih članov. Pripravila sta nam rešili težavo in našli skupno rešitev, ni pravo kulinarično dobrodošlico, zve- bilo nadalje nobenega pogovora. čer pa smo se udeležili prireditve. V februarju smo se odpravili na Kmalu smo pričeli z obiski po Bo- veliko mednarodno srečanje tradicio- rovcih, kar je vsako leto najbolj napo- nalnih pustnih skupin v Švico, ki so se ren del fašenka, saj nam domačini v ga udeležile skupine iz 14. držav in 70 veliki meri pripravijo pogostitve, kar skupin iz Švice. S skupinami smo na- seveda vzame veliko časa. Šele v petek zbrali člani sami. Zaradi velike odda- želijo in so jim pomembnejši lastni in- vezali stike za nadaljnjo sodelovanje. zvečer utrujeni zaključimo. V soboto ljenosti kraja obiska bomo člani od- teresi. Na ptujskem območju je veliko Da je lik koranta zelo odmeven, pove in ponedeljek se udeležimo lokalnih potovali z avionom, korantije in opre- skupin, ki so koranti ali kurenti samo podatek, da so med vsemi skupinami karnevalov v Markovcih in v Dorna- ma pa bo poslana s kamionom preko zato, da se “imajo fajn” in s svojim nep- za posebno fotogra ranje izbrali prav vi. Ptujskega karnevala se ne udele- transportnega podjetja. Organizacija rimernim obnašanjem in predvsem našo skupino. Srečanja smo se udele- žujemo, saj smo mnenja, da je Ptuj z potovanja je zaključena in vsi se že ve- odnosom do maske oz. lika mečejo žili s skupino korantov in s skupino pi- likom kurenta ustvaril novo masko, s selimo spoznavanja novih običajev in slabo luč na vse skupine. V našem dru- cekov, skupaj 27 članov društva. katero se mi ne moremo identi cirati. navad, saj nam bo tokrat predstavljen štvu smo pred leti predlagali ustano- Spoznali smo nov način organiza- Društvo se  nancira izrecno z lastni- južni del Evrope in njihove maske. Ob vitev zveze korantov. Po predstavitvi cije prireditve, kjer je bilo vključeno mi sredstvi in le 1/10 ali še manj je tem se zahvaljujemo vsem sponzor- nam je idejo nekdo iz naših krajev od- celotno mesto z gostinci in domači- sredstev, ki jih pridobimo s strani Ob- jem, ki so razumeli naša prizadevanja nesel na Ptuj in tako si posamezniki po ni, prav posebej pa nas je preseneti- čine Markovci in kvečjemu zadostuje- za širitev kulturne dediščine v Evropi svoje ustvarjajo zgodbe. Tisti, ki bolj la prijaznost in odprtost meščanov. jo za kritje stroškov, ki jih društvo pot- ter prepoznavnost likov iz naše občine. podrobno spremljamo dogodke na Imajo zelo spoštljiv odnos do vseh, ki rebuje za delovanje. Sami poskušamo Najbolj nas vsa leta našega delova- tem področju, opažamo, da gre zade- nosijo maske. Ta pogled je v tujini ve- zbrati  nančna sredstva, vendar tudi nja moti odnos do likov, ki jih imamo. va v umetne smeri, ki jih nikoli ni bilo. liko bolj kulturen kot pri nas, kjer ima tukaj opažamo negativen odnos va- Občina Markovci ima tako rekoč listek Zgodovina se izmišljuje sproti. maska status nadležne, opite in znane ščanov in podjetij. z glavnim dobitkom tombole, pa ga Vsem občanom občine Markovci po neprimernem obnašanju. V našem Aprila se bomo odzvali povabilu v ne zna unovčiti. Turistično bi lahko z želimo vse dobro v letu 2020. lokalnem prostoru je to na žalost res, Španijo, v okolico mesta Bilbao. 20 na- etnografskimi liki Markovce naredi- saj se do likov ne znamo več obnašati ših članov bo predstavljalo lik koranta li prepoznavne po celi Evropi, kamor ED Tradicija Borovci spoštljivo, po drugi strani pa si masko in piceka. Vsa  nančna sredstva smo spadamo, vendar nekateri tega ne Foto: osebni arhiv “Samo, da fašenk je, da je divje” Za Slavka Vrtačnika in njegovo dru- covih, kot pri vsaki hiši v vasi, vselej raz- žino je fašenk, pustni čas, praznik, a tak veselijo korantov. tradicionalen, kot pravi izročilo in kot ga je v cerkvenih bukvah opisoval zgodovi- nar in kaplan Matej Slekovec. Fašenk je bil nekdaj "naroden V noči z nedelje na ponedeljek, po praznik" svečnici, kot veleva staro ljudsko izroči- "V petek pred fašenkom sem korant lo, je Slavko Vrtačnik zgrabil nekajmetr- in že od svečnice naprej si čisto vsak večer ski bič in točno opolnoči pri vaški cerkvi okoli pasu zavežem korantove zvonce in sv. Marka prvikrat letos zamahnil v fa- ružim, skačem, saj je treba za koranta biti šenski čas. "Nazadnje bom z bičem počil pri moči. Se spomnim, da sem prvikrat kakšno minuto pred polnočjo na pustni oblekel korantijo na pustni ponedeljek torek. S sosedom Marjanom bova takrat v osmem razredu. Prijatelj mi jo je po- kar na domačem dvorišču naznanila ko- sodil, jaz pa brez kondicije naravnost v nec fašenka. To je vsako leto en tak bolj Stojnce. Ves dan smo bili koranti, dolga žalosten trenutek, ki pa prav pride, saj pot je bila pred nami in še daljša za nami, sem po vsem fašenskem dogajanju tak- ko smo se vrnili domov, in še danes vem, rat po navadi že čisto 'hin', utrujen, da še kako hudo mi je bilo, ker v torek nisem komaj stojim. Taka, da še komaj hodita, mogel niti hoditi, pa je fašenk brez mene sta zadnje trenutke fašenka tudi moja divjal naokoli," se spominja Slavko. "Zdaj brata Daniel in Peter, pa vsi naši, ja, vsi, ki so drugi časi, koranti niso več taki divja- jih poznam in delamo fašenk v Markov- ki, kot so bili nekdaj. Je zapisal Matej Sle- cih," se je razgovoril Vrtačnik, po domače kovec v cerkveni kroniki, ko je opisoval Cencov Slavko. Vrtačnikovi fantje so od markovske pustne like in običaje, da so malega 'gor rasli' s fašenkom. Sredi Mar- bili takrat, pred sto leti in več, koranti, kovcev so doma, mimo njihove hiše so on jim pravi kurenti, čeprav so pri nas od nekdaj bežale in divjale melike, ga- od nekdaj doma koranti, da je bil korant, mele jim tudi rečejo, mimo so se kotalili kot da bi iz pekla pobegnil. Slekovec tudi medvedi, na dvorišče priplešejo vile, da govori o pokanju fašenka in za vse nas, ki kaj lepega zapojejo in razveselijo gospo- smo tukaj gor zrasli, je fašenk 'naroden dinjo. Prihitijo piceki in kürike, pri hiši se, praznik', kot je še zapisal in tako ohranil na poti po svetu, ustavi bozjak, človek, za nas nekdanji župnik v Markovcih," je ki nože brusi. Gospodarju pridejo dobro razlagal sogovornik. Pred leti, ko je prav letino voščit orači, najbolj pa se pri Cen- za fašenk njegov brat Daniel praznoval

20 | Št. 17, februar 2020 okrogli rojstni dan, je v ruse odel doma- preprosto v krvi. Mama se ob tem križa čo deco pa še vse, ki so hoteli biti zraven. in dodaja, da ne ve, od kod jim to, a je In v povorki po Markovcih je zdivjalo 40 ponosna na svoje fante, snahe in vseh rus. "Rusa je prva pustna maska iz Mar- trinajst vnukov, ki komaj čakajo, da si kovcev, ki je na ogled v stalni zbirki Slo- nadenejo ruse na ramena in zdivjajo po venskega etnografskega muzeja. Pred vasi. "Rad jih vidim, ko so tako glasni in leti sem jo naredil zanje, a obudili so ta divji, saj to pomeni, da bo naš markovski že skoraj pozabljeni pustni lik pred ne- fašenk še dolgo živel," se smeje Cencov kaj več kot četrt stoletja v markovskem Slavko, ki gre od doma za fašenk kot etnografskem društvu. Ruse so naredili rusa, pa se vrne v čisto drugi preobleki: po opisu iz župnijske kronike na pobu- "Smo bili že vse mogoče, tudi v vile smo do takratnega predsednika etnograf- se oblekli, da je bilo smeha, pa tudi take skega društva Martina Mikše. Čez leto novodobne, bolj karnevalske maske. ali dve, ker so člani društva imeli veliko Včasih še sam ne vem, ali sem gonjač ali dela z drugimi maskami, so ruse zaupa- porta, samo da fašenk je, da je glasno in li nam, Cencovim pubecem, pa so zdaj divje." Od pustnega petka do dneva po naša deca tista, ki najbolj divjajo z njimi pepelnici Slavka, pa še bi se našlo njemu po vasi," razlaga. Čez leto so oprave za podobnih, ni v službo. "Se ve, da imamo ruso spravljene na njihovem hlevu. To je dopuste, je enkrat šef rekel, da moram ogrodje iz lesa, včasih so bile kar krpele, v službo na pustni ponedeljek, pa sem ki so jih na kmetih imeli za spravilo trave vse narobe naredil in v sredo je bilo tre- in listja. To so prekrili v vrečevino, dodali ba vse popravljati, zato ima zdaj kar rad, še glavo. Ježeve kože na gobcu ruse si- da me tiste dni ni za strojem," se smeje Slavko je med tistimi, ki ohranja tudi diti, pa za vse resnično nimam časa. So cer ne uporabljajo več, a je ta še vedno sogovornik, ki pa je v resnici kaj resen druge vaške običaje, povezane z veliko me zdaj še v dramsko skupino potegnili, divja. "Predstavlja namreč neko divjo ži- človek, še posebno takrat, ko se prelevi nočjo, pa miklavževanjem, božičem in pa z ženo Darjo hodiva enkrat na teden val, ki jo je gozdar našel v gozdu, pa ni v vlogo župnijskega arhivarja. Kroniko kmečkimi opravili. Srečati ga je na košnji na plesne vaje, pa ne ljudskih plesov, pač vedel, kaj bi z njo. Šel je tako z ruso po svoje družine in svoje vasi ima v malem v Šturmovcih. On celo ve, ker ima en tak pa latinskoameriških. Bo že držalo, da je vasi, jo hvalil, kako dobra da je, a je nihče prstu. Kar se je dalo, je prebral in naštu- sto let star katastrski zemljevid, kdo je v treba v svet (odplesati), da še bolj začutiš ni hotel kupiti, vzeti za svojo, saj je kar diral. Da bi zapisano v starih bukvah oh- časih, ko je Drava še tekla po starem, tam bogastvo domačega!" skakala gor in dol, le pri miru ni mogla ranil za potomce, je začel domov nositi gospodaril. Sodeluje s Pokrajinskim mu- biti. Melika, ki jo tako radi zamenjujejo z še stare predmete, lončene piskre, stare zejem Ptuj-Ormož: "Meni se zdi, da nič ruso, predstavlja domačo žival, v njej sta slike, kakšen radio ali šivalni stroj. "Vse, takšnega ne počnem, a zdaj vidim, da to Slavica Pičerko Peklar dva človeka, manj divja je, jo je pa tež- kar ima düh po starem, me privlači, stare moje delo le ni kar tako. Ko sem se pog- (objavljeno v prilogi Štajerc, je nositi naokoli, saj tisti drugi nikoli ne podobice ali nabožne in druge slike, fo- lobil v družinsko kroniko, poizvedoval, četrtkovi prilogi Večera, 6. 2. 2020) ve, kam se bo obrnil prvi," razlaga Mar- togra je, različni zemljevidi. Resnično z kaj je v življenju počel ta ali oni stric, kaj Foto: Andrej Petelinšek kovčan, ki si brez fašenka življenja sploh veseljem se zakopljem v cerkvene bukve je delala katera od tet, sem spoznal, da ne zna predstavljati. in zato prav rad ob nedeljah, po rani mi je bilo to zbirateljstvo in ohranjanje maši, sedem z našim župnikom Janezom starega v zibel položeno, pa mama in ata Zbirateljstvo mu je v zibel položeno Maučecem na skupen zajtrk. To je najin tega nista niti vedela. Zdaj si vsi z zani- Te dni že v pozdrav poreče: "No- obred, posediva, nazdraviva in se pogo- manjem ogledujejo družinsko drevo, še coj bom ruža." Fašenk ima z bratoma varjava. O današnjih in nekdanjih časih." drugi bi radi, da jim ga pomagam nare- Malajski polotok: Malezija in Singapur (2. del) Singapur je neodvisna država od Slovenije prihaja v Singapur, kje je Slo- leta 1965, prej pa je pripadla Malezi- venija, kdaj je razpadla Jugoslavija, ko- ji. Država ima zelo strogo zakonodajo, liko je vrednost evra glede na singapur- zato je potovanje tja pravi izziv. Že na ski dolar, kaj vem o breksitu … Sicer so spletu sva pregledala kakšne omejitve me vprašanja malo presenetila, ampak veljajo pri prestopu meje. V državo je sem kar suvereno odgovarjal in carinik prepovedano prinašati alkohol, ciga- se je zadovoljil z mojim znanjem o sve- rete in, bog ne daj, droge. Ob nakupu tovno politično- nančnih razmerah. Po avtobusnih kart sva zraven emigracij- prestopu meje je sledil šok. Človek je skega listka, ki ga je potrebno izpolniti še vedno v Aziji, vendar Singapur zelo ob vstopu v državo, prejela tudi dopis, malo spominja na Azijo, ki jo vsak po- da v primeru, če tihotapiva droge, sle- potnik pričakuje. Vse, kar spominja na di smrtna kazen z mučenjem. Droge Azijo, je zgolj nepopisna vročina, oko- so v Singapurju zelo, zelo, zelo prega- li 35 stopinj in visoka vlažnost. V vele- njane, poleg visokih kazni prinašajo mestih je v prometu vedno kaos. Tukaj tudi dolge zaporne kazni, del kazni pa tega ni bilo, celo nasprotno: zelo malo je tudi mučenje s kovinsko ali palico avtomobilov je bilo na ulicah (država z ratana. Prav tako je v državo ome- ima zelo visoke davke ob nakupu avto- jen vnos zdravil. Nekatera zdravila, ki mobila in že tisti najmanjši avtomobili se v Sloveniji dobijo brez recepta, pri lahko dosegajo ceno 100.000 dolarjev), njih veljajo kot zdravila, ki povzročajo mesto pa neverjetno čisto in urejeno. odvisnost, torej jih smatrajo za drogo. Kako pa ne bi bilo, saj so kazni enor- Prav zato je potrebno mesec dni pred mne! Za odvrženo smet na tla je pred- kralju, je v Singapurju z zakonom pre- je moč srečati veliko zahodnjakov, saj prihodom njihovo ministrstvo zaprositi videna kazen 2000 do 10000 singapur- povedano samo pomisliti na škodova- je tukaj zelo močno  nančno in trgo- za odobritev vnosa teh zdravil. Še ena skih dolarjev in družbeno koristno delo. nje predsedniku države. Če bi vam kaj vsko središče sveta, država pa velja za posebnost, ki se nam zdi smešna: v Sin- Domačine in tujce na vsakem koraku takšnega prišlo na misel in bi to delili s tretjo najbogatejšo na planetu. Temu gapurju so prepovedani žvečilni gumi- spremljajo opozorila z zagroženimi vi- kom drugim, ki bi vas prijavil, vas lah- primerne so tudi cene, saj malo pivo ji. Če jih na meji odkrijejo, sledi denarna sokimi kaznimi za različne prekrške. ko doleti celo smrtna kazen! Kazni so v čisto povprečnem baru stane 15 sin- kazen v nekaj tisoč dolarjih. Čeprav sva Kazen je treba plačati na primer, če vas nekoliko milejše – le zapor –, če razmi- gapurskih dolarjev, da o hrani niti ne v Singapur potovala z avtobusom, je dobijo z malico v bleščeče urejenem šljate o smrti preostalih državnih po- govorimo. Dva dni je bilo dovolj, da sva kopenski mejni prehod podoben tiste- metroju, drastično se kaznuje kajenje membnežev. spoznala in okusila Singapur ter način mu na letališču: vso prtljago skenirajo, v in na javnih površinah, svarilom pa ni V Singapurju sva si ogledala center življenja v njem, ki je res speci čen in te prav tako je oseba deležna obsežnega mogoče uiti niti v javnih straniščih, kjer mesta, ki ga krasijo podobe veličastnih nekako umiri, saj vse poteka po pred- varnostnega pregleda. Z ozirom na vire vas lahko kaznujejo, če po opravljeni stolpnic, botaničnih vrtov in veliča- pisih. Država v zahvalo visokim kaznim iz spleta in Lonely Planeta ter različne potrebi ne potegnete vode. stnega hotela z ogromnim bazenom na skoraj ne pozna kriminala, zato je mes- podatke, ki sva jih prebrala, sva bila kar Če vas ujamejo med vejpanjem (ka- vrhu. Obiskal sem tudi narodni muzej, to izredno varno. malo živčna, ko sva prestopala mejo, a jenje elektronske cigarete), vas bo to ki je fenomenalno zasnovan in če ne Iz Singapurja sva pot z nočnim av- je z izjemo podrobnega izpraševanja stalo do 2.000 singapurskih dolarjev. bi bil omejen s časom, sploh ne bi ve- tobusom nadaljevala proti zahodni carinika vse potekalo gladko. Bil sem Medtem ko je na Tajskem strogo pre- del, da sem za ogled porabil kar tri ure, obali Malezije, na otok Pangkor. Spet je deležen vprašanj, kot so: zakaj nekdo iz povedano govoriti karkoli slabega o ki so minile, kot bi trenil. V Singapurju bilo potrebno prestopiti mejni prehod

Št. 17, februar 2020 | 21 in tokrat so nama prestop malo pope- se odpeljala odkrivat otok. Pa nama je strili malezijski mejni organi. Seveda bilo kar hitro žal, da nisva najela skuter- meni. (Ne vem, zakaj, ampak širom sve- ja, kajti tako strmih cest, kot jih ima ta ta se mi cariniki vedno zelo posvetijo otok, še bližnje Haloze ne premorejo. in mi namenijo več časa kot ostalim Kar nekaj poti sva morala ob kole- potnikom). Mejna kontrola je namreč sih, ki niso imela prestav, prepešačiti, podvomila v moj potni list, mojo oseb- vendar se je splačalo, čeprav je bilo no fotogra jo. Čeprav so ga elektron- vroče. Na otoku sva srečala zelo malo sko preverili ter je sistem pokazal, da je turistov, mogoče največ 20; ostalo so potni list originalen, tudi vsi moji prstni bili samo domačini, ki so res prijazni in odtisi so se ujemali, so me nazadnje pripravljeni pomagati na vsakem ko- opazovali trije cariniki in moj zdajšnji raku oz. ob zmedenosti popotnika. Pri izgled primerjali s fotogra jo v potnem Malezijcih mi je všeč tudi to, da niso listu. Po petnajstih minutah, ko mi je že vsiljivi tako kot npr. Tajci ali Arabci. Pus- res šlo na smeh, ker so kar trije strmeli v tijo te na miru. Če karkoli potrebuješ, mene in moj potni list, so se le odločili, nikoli ne zavrnejo pomoči, tudi če ne da sem na sliki jaz in lahko nadaljujem znajo angleškega jezika. Malezija je več pot. etnična država. Najvišji delež prebival- Po prevoženih 900 km in prespani stva predstavljajo Malajci, ki so musli- noči na avtobusu sva zgodaj zjutraj pri- mani, sledijo Kitajci s svojimi tradicio- spela v pristanišče Lumut, kjer sva se nalnimi religijami in pa Indijci, ki so v vkrcala na trajekt proti otoku Pangkor. največji meri hindujske veroizpovedi. Gre za manjši otoček, relativno blizu Vse te skupnosti med seboj bivajo v so- celinske Malezije, pa vendar dovolj ve- žitju, se družijo in se spoštujejo, čeprav lik, da ti tam ne more biti dolgčas. Tukaj so si zelo različni. Tudi domačini so mi sva se namenila bolj počivati, saj sva do znali povedati, da prav zato, ker spoštu- zdaj skoraj vsak dan prehodila cca. 20 jejo drug drugega in si pomagajo med sicer ni z njimi dobro češenj zobati, saj z otožnostjo in melanholičnostjo prem- km in po tej vročini in sopari se človek seboj, ne poznajo kon iktov. Čas na prenašajo steklino. Tokrat v Aziji nisem leval kako je bilo lepo, če pa se že ve- rahlo utrudi. Bele peščene plaže, opice, otoku je res prehitro minil. Na plaži so bil prvič in moram reči, da je Malajski selim naslednjih dežel, ki čakajo, da jih kuščarji in čudovite ptice, ki se ne boji- nama navadno delale družbo opice, ki polotok tista pristna Azija, pisana in pobliže spoznam. jo ljudi na vsakem vogalu, pravi tropski so relativno nevarne, saj pokradejo vse, kontrastna v vseh pogledih. raj. S počivanjem nisva dolgo zdržala, kar se da odnesti, zato sva morala malo Vsakega potovanja je prehitro ko- MM zato sva že drugi dan najela kolesa in bolj paziti na osebno prtljago, pa tudi nec in tudi s tem je bilo tako. Pa kaj bi Foto: Matej Kirbiš Dijakinja Meri Potočnik iz Stojncev je najboljša aranžerka v državi Mladi talenti iz Slovenije so v janu- arju na državnem tekmovanju Sloveni- aSkills preverili svoje znanje, kreativ- nost in spretnosti v desetih različnih panogah. Na področju aranžerstva so tekmovale tudi ptujski dijakinji Danije- la Vinko in Meri Potočnik ter študentka Lana Kostanjevec. Zmago je odnesla Meri in tako postala državna reprezen- tantka na evropskem tekmovanju Eu- roSkills. Tekmovanja v poklicnih spretnostih SloveniaSkills, EuroSkills in WorldSkills, imajo več pomembnih vlog. So kovni- ca mladih talentiranih strokovnjakov, ki si že z udeležbo na tekmovanju večajo možnosti za zaposlitev; priložnost za šole, da se med seboj pomerijo v zna- nju in poklicnih spretnostih; priložnost za delodajalce, da spoznajo svoje bo- doče zaposlene in morebitne nosilce razvoja v njihovih podjetjih. Mladi so se v Ljubljani pomerili v aranžerstvu, cvetličarstvu, IKT, kamnoseštvu, me- hatroniki, kuharstvu, slikopleskarstvu, strežbi, pohištvenem in stavbnem mi- zarstvu. Kot omenjeno je v aranžerstvu zmago odnesla Meri Potočnik, dijakinja 3. letnika programa aranžerski tehnik na ptujski ekonomski šoli »Ideje in nav- dih sem črpala in črpam iz sebe, sicer pa rada ustvarjam, všeč so mi izložbe, aranžiranje,« je bila redkobesedna dr- žavna prvakinja, ki se raje izraža s svo- Foto: ŠC Ptuj jimi izdelki. Dvodnevno tekmovanje je Izložba in prodajni otok najboljše aranžerke v državi Meri Potočnik bilo sestavljeno iz več nalog: priprava je dijakinja iz Stojncev opravila več kot dobra začne. »Meri bodo na evropsko do 18. septembra v Gradcu, kjer bo v predstavitvene table in modne izložbe odlično, kako tudi ne, ko pa je po bese- tekmovanje pripravljali številni sloven- aranžerstvu barve ptujske šole in seve- ter postavitev prodajnega otoka. Nje- dah ponosne mentorice Vesne Emeršič: ski mentorji, konec marca pa imamo v da v prvi vrsti Slovenije zastopala Meri na ideja in produkt iz metražnega bla- »Spretna, natančna, ima likovno zna- Planici kondicijske in psihološke pripra- Potočnik. ga sta nagovarjala mlade podjetnice, nje, zelo občutljiva je za barve, ima res- ve,« je napovedala mentorica Vesna ob tem je morala postaviti še prodajni nično dober likovni čut.« Emeršič. Vrhunec priprav bo prestižno Mojca Vtič otok, ki je zahteval poznavanje barv in Z uvrstitvijo na prestižno evropsko evropsko tekmovanje oziroma mini tehnično znanje nanašanja barv. Oboje tekmovanje pa se trdo delo šele do- olimpijada najboljših v Evropi od 16.

22 | Št. 17, februar 2020 MED IN KULINARIKA Srečanje osnovnošolcev Med je v tradicionalni kuhinji sko- pudingom, kruhu in jedem iz različne- rajda nepogrešljiv, saj daje jedem po- ga testa, kremam, strjenkam, sladole- generacije 1957 sebno aromo. Ne sodi le v napitke in dom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga posladke, obogati celo glavno jed. Pre- lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. izkusite! Odlično tekne k svežemu sadju. Stopi- V preteklosti so med uporabljali kot ti iz okvirjev in poiskati najprimernejši edino sladilo, nato ga je zamenjal slad- okus medu je izziv vsakega kuharja. V kor, danes pa se trend uporabe medu Sloveniji nam je na voljo pester nabor kot sladila, predvsem z vidika zdravega različnih okusov slovenskega medu z prehranjevanja, vrača. Prav tako ga vse zaščiteno geografsko označbo, koče- pogosteje srečamo kot dodatek jedem vskega gozdnega medu z geografskim in ne le sladicam, ampak tudi mesnim poreklom in kraškega medu z geograf- jedem, testeninam, rižotam ... Kako skim poreklom. Ti izvirajo iz slovenskih pestra je uporaba medu v kulinariki, travnikov in neokrnjenih gozdov, v njih nam kaže tudi bogata dediščina jedi z okusite raznolikost tisočerih cvetlic. Za medom (kaše, pečena jabolka, potice, pridelavo medu, vključenega v sheme razni štruklji, sladice iz medenega te- kakovosti, morajo čebelarji čebelariti sta …). Med uporabljamo kot dodatek po načelih dobre čebelarske prakse. Tak marinadam za razne vrste mesa, pred- med dosega višje kakovostne parame- vsem pri svinjini, divjačini, govedini, tre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, domači in divji perutnini, drobnici, pri in je podvržen dodatnemu nadzoru s svežih in prekajenih ribah, morski hra- strani neodvisne kontrolne organizaci- Po dolgih letih smo se v Gostilni pri Ribeku v Stojncih zbrali sošolke in so- ni in zelenjavi, ki je lahko dušena, pe- je. Drožasti kruh z medom, suhe slive s šolci, rojeni leta 1957, ki smo skupaj sedeli v osnovnošolskih klopeh. Dogodek čena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo pršutom in medom, pečene polnjene nas je nekaj sošolcev pripravilo v zelo kratkem času, zato smo bili še toliko bolj tako, da zmešamo olje in med, temu paprike z ajdo, feto in medom, praže- veseli, ker se nas je zbralo lepo število. dodamo še manjšo količino želeja rde- nec s proseno kašo, slanino, porom in Kar nekaj nas že pestijo takšne in drugačne težave, ampak ob zvokih dob- čega ribeza ali brusnic in namažemo lipovim medom, medena korenčkova re glasbe smo na to pozabili in se veselo zavrteli krepko čez polnoč. Obljubili po mesu pred koncem pečenja. Pri solata, medeni biskvit z makom in aj- smo si, da se spet srečamo čez dve leti, do takrat pa vsem želimo zdravja. hladnih začetnih jedeh med dodajamo dovo moko … Vse to in še več receptov k raznim sirom, ki jih kombiniramo s najdete na spletni strani www.okusi- Upravni odbor sadjem in oreščki, hladnim pečenkam -med.si/medeni-recepti. Foto: Črtica in druge zgodbe in dodajamo ga lahko v prelive za ra- Vabimo vas, da preizkusite medene zne solate. Lahko popestri okus raznim recepte in postanete "master šef v ku- hladnim in toplim juham ter omakam. hanju medenih jedi". Razne jedi iz riža, testenin, stročnic, zelenjave, oreščkov, lahko tudi mesa, Tanja Magdič, Javna svetovalna Srečanje sošolcev generacije 1964 dobijo sladko-kisli priokus eksotičnih služba v čebelarstvu kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/

Čebelarska zveza Slovenije skupaj s partnerji 17. aprila 2020 organizira vseslovenski projekt »Korak zase, korak za sladkorčke« s katerim želi zbrati  - nančna sredstva za nakup ultrazvočne aparature za oceno stanja ožilja, ki se redno uporablja pri pregledih sladkornih bolnikov. Nov aparat bi zamenjal že zdavnaj iztrošenega ter omogočil veliko hitrejše in zanesljivejše preglede. Dobrodelno izobraževalno prireditev bomo zaznamovali s skrbjo za lastno zdravje in gibanje, zato bomo 17. aprila 2020 organizirali vseslovenski pohod na sedež ČZS, s ciljem, da skupaj stopimo korak po korak, po svojih zmožnostih zase in za dobrodelnost. Isti dan ob 17. uri bo potekal tudi dobrodelni koncert v organizaciji ČZS in Občine Lukovica z znanimi slovenskimi glasbeniki. Več o projektu si lahko preberete na http://www.czs.si/content/x8.

Potica z medom in s tepko

SESTAVINE Testo: 800 g bele moke (TIP 500), V soboto, 7. 12. 2019, smo se srečali sošolci, ki smo se od osnovne šole, tak- 200 g ajdove moke, 10 rumenjakov, rat še Osnovne šole bratov Štrafela, poslovili pred štiridesetimi leti, leta 1979. 84 g kvasa, 17 g soli, 7 g limonine Tokrat smo se dobili v Hotelu Botra v Gorišnici. Osnovno šolo nas je končalo lupine, 4 dl mleka, 1 dl konopljinega 74 sošolcev, srečanja pa se nas je udeležilo 42. olja, ½ dl vroče vode, ½ dl mleka (kva- in vzhajamo. V mleku skuhamo strok Žal nekaj sošolcev že ni več med nami: Janez Veršič, Dragica Majcen, Mar- sec), 70 g sladkorja, 1 strok vanilije. vanilije. Vanilijevo mleko ohladimo. Iz tin Meznarič, Janez Arnuš in Branko Strelec so se mnogo prehitro poslovili od Orehov nadev s tepkami: 500 g beljakov pripravimo trd sneg. Skupaj nas. Bili smo zadnja generacija, ki je osnovno šolo začela in končala v stari šoli, zmletih orehov, 2 dl mleka, 150 g zmešamo orehe, med, sladkor, limo- saj so se tisto jesen ostale genercije že selile v novo šolo. Pouk je bil dvoiz- hojevega medu, 150 g sladkorja, 3,5 nino lupino, nato dodamo vanilijevo menski, 2. razred smo imeli v tedanji posojilnici. Nismo vedeli, kaj je to šolska g limonine lupine, 3 rumenjaki, sneg mleko in maslo, rumenjake in v maso jedilnica, saj smo si hrano iz kleti, kjer je bila kuhinja, nosili v razrede. V šolo treh beljakov, 100 g masla, 200 g su- vmešamo sneg treh beljakov. Sveže smo vsi hodili peš ali s kolesom. To so bili povsem drugačni časi. hih, kuhanih tepk, 250 g svežih hrušk, hruške in suhe tepke narežemo. Na Šola nam je dala znanje, prijatelje, sošolce, ki se vsakih pet let srečamo na karamela za premaz, 1 strok vanilije. razvaljano testo najprej razmažemo obletnicah. Tokratno srečanje v prijetnem ambientu Hotela Botra je ob dobri karamelo, nato maso in nanjo posu- glasbi trajalo skoraj do jutra. Ob obujanju spominov na šolske dni s sošolci, jemo sveže hruške in tepke. Pečemo PRIPRAVA nekateri so prišli tudi iz drugih krajev Slovenije, celo tujine, je čas skoraj pre- 15 minut na 200 °C, nato 45 minut na Kvas zalijemo z ½ dl vroče vode in hitro minil. Ob koncu smo se vsi strinjali, da leta vse prehitro bežijo in da se čez 175 °C. mleka ter postavimo na toplo. V mle- pet let spet vidimo. Upam, da še v večjem številu. Rada bi se zahvalila našim fantom, organizacijskemu odboru, za ves trud ku skuhamo strok vanilije. Vanilijevo Avtor recepta: Uroš Štefelin mleko ohladimo. Preostale sestavine, pri izpeljavi srečanja. kvasec in vanilijevo mleko zmešamo Brigita Kukovec Foto: osebni arhiv

Št. 17, februar 2020 | 23 20 prehojenih let Društva podeželskih žena občine Markovci

Druženje, izobraževanje, družabno lovanje adventnih venčkov in še kaj. Iz kulturne aktivnosti ter ohranjanje in teh tečajev je nastala skupina, ki se še oživljanje kulinarične in etnološke de- redno dobiva enkrat tedensko in pri- diščine so pomembne za posameznika dno ustvarja. V letu 2016 smo za kraše- in za skupnost. Prav s tem namenom nje Ptuja za pustni karneval izdelale 3 smo se zbrale ženske v občini Markovci velike dühe, ki smo jih leta 2019 preno- 21. decembra 1999 na ustanovnem ob- vile in dodatno izdelale še 2 nova. čnem zboru našega društva. Udeležilo Ne smem pozabiti na začetni in na- se ga je 64 ustanovnih članic. Od teh jih daljevalni tečaj računalništva, v kate- je 50 še vedno bolj ali manj aktivnih. rem so naše članice pridobile osnovno Prva predsednica je bila Marta Lešnik, znanje o uporabi računalnika, ki ga s ki je to funkcijo opravljala en mandat, pridom uporabljajo. od takrat pa društvo vodi predsednica Poslušale smo različna predavanja: Slavica Vincek. Pisarno imamo v gasil- o zdravi prehrani, negi in vzgoji rož, pri- skem domu v Novi vasi, kjer se srečuje- delovanju zelenjave, vzgoji in uporabi mo na sestankih, ostale naše aktivnosti zelišč, o dobrih odnosih v družini, kako pa potekajo v gasilskih domovih po postati direktorica svojega gospodinj- tij, otvoritvi vrtca, obletnici moškega z drugimi društvi prispevale recepte vseh vaseh v občini. stva. Rade pa spoznavamo ožjo in širšo pevskega zbora … V letu 2013 in 14 in jedi skuhale za fotogra ranje. Nekaj Ker se ženske rade družimo in nau- okolico in se odpravimo na strokovne smo v sodelovanju z LAS-om Bogastvo jedi in projekt smo predstavile v gos- čimo kaj novega, je število naših članic ekskurzije. Po Sloveniji smo obiskale že podeželja z našimi jedmi pogostile tišču Vila Monde, kjer smo pripravile hitro naraščalo. Društvo je štelo največ veliko zanimivega, saj smo si ogleda- goste iz Litve. nedeljsko kosilo na temo pustnih jedi. 210 članic. Zaradi različnih razlogov, le skoraj že vse pokrajine. V tujini smo Odpravimo se v šolo in vrtec v Predstavile smo se v nekaj TV oddajah, največ zaradi starosti, so nekatere čla- si ogledale razstavo cvetja v Tullnu in Markovcih, ko nas povabijo. Otrokom kot so Kajža, Slovenski pozdrav in dvak- nice društvo zapustile. Pridružilo se praznik narcis v Avstriji, Svete Višarje in pokažemo, kako nastajajo kulinarične rat v oddaji Dobro jutro, na Ptuju in v nam je nekaj novih in tako sedaj šteje- Zgornjesavsko dolino, hrvaško Zagorje dobrote, rože iz papirja ali drugi izdelki. Markovcih. Naše društvo od ustano- mo 177 članic. in Varaždin. Bile smo tudi na dvodnev- Naše znanje smo delile tudi z mladimi vitve dalje vsako leto krasi farno cerkev Za svoj znak smo si izbrale pust- ni ekskurziji na Hrvaškem z ogledom gasilci in skavti. ob zahvalni nedelji. Članice skrbimo ni krof, po naše krapčič, s preprostim pridelovanja mandarin. Skupaj s pri- Pred leti so članice redno sodelo- tudi za svoje zdravje in smo se skupaj razlogom: ker živimo v deželi koran- delovalci vrtnin smo bile na dvodnevni vale na tržnici na dvorišču občine, prav že večkrat odpravile na enodnevno ko- tov, krapčič pa je naša najznačilnejša strokovni ekskurziji na Primorskem in v tako smo se predstavile tudi na sejmu panje na morje ali v toplice. Kondicijo pustna jed. Od leta 2002 organizira- Italiji. Rade pokažemo, kaj znamo. Pos- AGRA. Naše društvo in izdelovanje raz- nabiramo na krajših kolesarjenjih in mo javno ocenjevanje pustnih krofov, tavile smo razstave ročnih del, ki na- ličnih ročno izdelanih izdelkov smo spoznavamo našo bližnjo okolico. na katerem smo do leta 2011 izbirali stajajo pod pridnimi prsti naših članic predstavljale v Mercatorjevih centrih Sodelujemo s sorodnimi društvi iz naj krof občine Markovci. V letu 2012 in drugih občank, kulinarične razstave, po Sloveniji. Nekaj let smo organizirale okolice. Naše članice so dosegle zmago smo k sodelovanju povabile še sose- razstave peciva, razstave krompirjevih dneve krompirja, na katerih smo prika- v ročnem izdelovanju rezancev, ki ga dnja društva, ki se z veseljem odzovejo. jedi. Zbrale in zapisale smo tudi nekaj zale, kako je spravilo krompirja poteka- organizira društvo gospodinj Dražen- Zbrale smo tudi nekaj podatkov o na- starih receptov krompirjevih jedi. Naj- lo nekoč. Sodelovale smo še pri pripravi ci. Z Društvom gospodinj Marjetice iz stanku pustih krofov in zapisale recep- večja razstava je bila ob prvem občin- in ocenjevanju različnih sort krompirja; Spuhlje sodelujemo v projektu Samo- te zanje in za  ancate. skem prazniku v jedilnici osnovne šole. ocenjevali smo, katera sorta je primer- oskrba iz domačega vrta. Skozi 20 let smo imele veliko različ- Pripravile smo že veliko pogostitev nejša za kuhanje in katera za cvrtje. Naših 20 let je bilo zanimivih in pe- nih tečajev, ki potekajo v kuhinjah v ga- ob različnih priložnostih. Spomnimo se Ponosne smo na koledar občine strih. Tudi v bodoče se bomo trudile, silskih oz. vaških domovih. Za tiste, ki nekaterih: otvoritev prenovljene občin- Markovci za leto 2012, za katerega smo da bo naše delo zanimivo. Vabimo vse, se poleg kuhe rade ukvarjajo še z dru- ske zgradbe, simpozij dr. Ljudevita Piv- fotogra je pripravile v našem društvu. mlade in malo manj mlade, ki se rade gimi ročnimi spretnostmi smo organi- ka, nova maša, blagoslov novih orgel v Šlo je za prikaz različnih uporabnih družite malo poklepetate in se naučite zirale tečaje: izdelovanje rož iz papirja, farni cerkvi, ob občinskih praznikih in predmetov v gospodinjstvu, ki sedaj v kaj zanimivega, da se nam pridružite. vezenje, poslikava pisank, slikanje na farnem žegnanju, kulturnih in dobro- pozabo. Sodelovale smo pri nastanku svilo in steklo, izdelovanje izdelkov iz delnih prireditvah, zlati maši, otvoritvi kuharske knjige Bogastvo okusov po- Slavica Strelec, tajnica društva ličja, izdelovanje nakita iz papirja izde- Qlandie, na Dobrotah slovenskih kme- deželja, za katero smo v sodelovanju V Sloveniji pijemo kavo in čaj z medom

Čebelarska zveza Slovenije je pobudnik projekta Vendar pa sladkanje z medom zahteva več pozor- »Pijmo kavo in čaj z medom« in spodbuja Slovence k nosti kot preprosto umešanje belega sladkorja v vroč uživanju kave in čaja z odličnim medom slovenskih čaj ali kavo. Vedeti namreč moramo, da izgubimo čebelarjev. Čebelji pridelki in izdelki slovenskih če- večino prednosti medu, če ga vmešamo v vroč čaj in belarjev so izredno cenjeni. Zaradi vse hitrejšega in kavo. To pomeni, da moramo oba napitka ohladiti na stresnega načina sodobnega življenja so tako primer- največ 40 stopinj C. V tem primeru bosta čaj in kava, na hrana za ljudi. sladkana z medom, ohranila vse, kar je v medu, in Ali tudi vi uživate kavo in čaj z medom? Več o tem, neprimerno bolj bosta koristna za telo, saj bomo na zakaj je priporočljivo kavo in čaj sladkati z medom, ta način poleg mineralov v telo vnesli tudi vitamine in je predstavila Marija Merljak, univ. dipl. inž. živ. teh., encime kot biokatalizatorje prebavnih in presnovnih ki je zapisala: procesov.« »Najprej se vprašajmo, kaj se zgodi, če čaj in kavo Slovenci imamo čebelarstvo tako rekoč »zapisano sladkamo z navadnim belim sladkorjem. V tem pri- v genih« in je del naše tradicije in zgodovine. Ponos- Vabimo vas, da tudi sami postanite del te zgodbe meru bosta prebava in presnova sladkorja iz obeh ni smo na bogato znanje, ki smo ga prejeli od naših in uživajte kavo in čaj z odličnim medom slovenskih napitkov potekali tako, da bo telo jemalo obstoječe prednikov in hkrati vizionarsko gledamo naprej. S čebelarjev – uživajte napitek z zgodbo. zaloge mineralov za razgraditev tega sladkorja. pobudo, razglasitvijo in praznovanjem Svetovnega Med lahko namažemo na kos kruha, uporabljamo Če pa sladkamo čaj ali kavo z medom, ne bomo dneva čebel smo ponesli prepoznavnost slovenskega ga kot naravno sladilo, dodajamo ga tudi mesnim je- osiromašili telesa z odvzemanjem mineralov, kaj- čebelarstva v svet. Na svetovnem nivoju smo spod- dem, ribam, omakam, marinadam, zelenjavi, sadju, ti med ima sam dovolj mineralov, ki so potrebni za budili ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in čebe- seveda pa tudi slaščičarsko-pekovskemu pecivu … njegovo razgradnjo. Pravzaprav ima dovolj velike larstva za človeštvo. Ob zavedanju, da je čebelarstvo ČZS, JSSČ je izdala prvo kuharsko knjižico Jedi z me- količine najrazličnejših mineralov, ki so vrh vsega v pomembna kmetijska in tudi gospodarska panoga, dom od tu in tam v elektronski obliki. Knjižico najdete pravilnem medsebojnem razmerju, da presežek tega da je kar 2/3 svetovne hrane posredno ali neposred- na spletni strani www.czs.si. mineralnega prepleta lahko telo uporabi za druge no odvisne od opraševanja čebel, lahko s ponosom presnovne namene. ugotovimo, da smo del zgodbe, ki spreminja svet. Nataša Klemenčič Štrukelj

24 | Št. 17, februar 2020 Miha na lovu gostil ribiča

Kot ribiča in ljubitelja ribolova me čo koruzo in mačko ob njej, ki je očitno ko se jih ne sme loviti. Za nekatere ribe srno, ki je prišel/prišla s koruznega po- je vedno zanimalo, kako lovci lovijo oz. iskala jutranji obrok. Čez čas je iz koru- je tudi določena najmanjša dolžina in lja, bi sledil postopek, ki izgleda nekako uplenijo divjad. Prav zato sem vljudno ze prišel mladič srne, za njim pa še nje- številčna kvota za lovni dan. Kako je to takole: uplenjenca se položi oz. obrne poprosil mladega lovca Miha Zelenika, gova mama, pa tudi nekaj sorodnikov, urejeno pri lovcih? na desno stran telesa, torej z njegovim člana LD Markovci, če me vzame s seboj ki pa so vsi skupaj predaleč za upleni- Miha: “Tudi lovci imamo določe- levim bokom navzgor. Na mestu uple- na lov, da si lažje predstavljam, kako se tev. Tiho in napeto sva pričakovala, če na pravila, ki jih je potrebno dosledno nitve se odlomi zelena vejica iglavca tej stvari streže. Miha ni imel nič proti se bo druščina napotila na drugo stran upoštevati, kajti tukaj je v uporabi strel- ali listavca (nikoli ne odreže) in lovec se in že zarana, v temi, sva se odpravila na proti gozdu in zmanjšala metrsko razli- no orožje in hitro se lahko zgodi kaj ne- skloni k plenu ali pa poklekne ob njem »štant« prežo, ki je po njegovem mnenju ko med njimi in nama na preži, vendar predvidenega. Imamo dva načina lova: in mu spoštljivo vtakne vejico v gobček primerno mesto za uplenitev divjadi. je boginja lova Diana bila naklonjena skupinski lov, kjer se lovi mala divjad in in še eno vejico za svoj lovski klobuk. Začetek je podoben ribolovu, kjer se na- srnji družini in jo je zaščitila ter obva- sodelujejo tudi lovski psi ter posamezni To vejico ima lahko za klobukom samo mestiš ob vodi na lovnem mestu, v vodo rovala na ta način, da se ni približala na lov, kjer se lovi predvsem parkljasta div- na dan uplenitve. Zadnji grižljaj pripa- namečeš hrano, ki bi naj privabila ribe, strelsko oddaljenost. Ko sva se peš vra- jad s preže. Za določeno divjad je pred- da vsej veliki parkljasti divjadI, ne do- in čakaš. Podobno je tudi pri lovu, kjer se čala k avtomobilu, mi je Miha pokazal pisana tudi tako imenovana varstvena bijo pa ga določene vrste velike divjadi udobno namestiš na preži in čakaš. drevesa, na katerih je merjasec odluščil doba, ko se je ne sme upleniti. Zajec in (medved, volk, ris, lisica, divja svinja ...). Sedela sva popolnoma tiho, kot bi drevesno skorjo in na ta način ostril če- fazan se smeta loviti samo na skupin- Iskrena hvala Mihu, da mi je omo- bila sprta. Na nebu je bilo milijon zvezd kane. Ko sva se z avtomobilom popelja- skem lovu in običajno uplenitelj plen gočil in dovolil prisotnost na lovu. in luna s polnim obrazom naju je kar la po lovišču, mi je pokazal njivo, ki je odkupi. Odstrel parkljaste divjadi je Mirna roka in dober pogled nekam čudno opazovala. Megla se je izgledala kot bi jo oral traktorist, ki ni odobren s strani Lovske zveze Sloveni- počasi dvigovala, kot bi nekdo odsti- bil vešč svojega dela, vendar so jo »ora- je. Uplenjene lisice se morajo obvezno Ignac Habjanič ral svilnato zaveso in pred nama se je le« divje svinje. Ribiči imamo za dolo- predati na veterinarsko kontrolo.« V ko- v jutranjem svitu pojavila njiva s stoje- čene ribe lovopust, torej določen čas, likor bi nama uspelo upleniti srnjaka ali Še o ribičiji iz preteklega leta Šola zdravja Stojnci Pišem v imenu ribičev upokojencev, ki ribarimo v vas vabi Športnem parku Zabovci. Pred leti je bilo ustanovlje- no Ribiško društvo “Kafrnca” Zabovci, ki se še vedno Naredimo nekaj dobrega za sebe. Pridružite se nam v vodi v registru društev pri UE Ptuj, prav tako pa tudi društvu Šola zdravja Stojnci. Nič vas ne stane, samo od- na nivoju republiškega registra, samo v naši občini ločiti se morate, premagati strah pred neznanim, si vzeti Markovci ne. Ne vem, kdaj bo do tega prišlo, vseka- čas zase in se nam pridružiti. Idejo, da lahko z zdravim kor pa si tega člani močno želimo. Tudi naša ekipa je načinom življenja preprečimo številne bolezni ali pa vsaj v preteklem letu organizirala številne ribiške dejavno- omilimo njihovo napredovanje oz. zmanjšamo posledi- sti. Imeli smo celoletno tekmovanje v številu ulovlje- ce, je pri nas prvi uresničil ruski specialist nevrologije in nih krapov po sistemu »ulovi, spusti«, ki je bilo zelo manualne terapije (alternativna oblika zdravljenja) Niko- uspešno, saj je prvak ulovil kar 258 krapov. Prav tako lay Grishin. Leta 2002 so ga povabili v Slovenijo. Najprej smo v preteklem letu organizirali nadomestni memo- je deloval v Celju, pozneje na Obali, leta 2009 pa se je rial za naše pokojne kolege ribiče, in sicer za Marjana vrnil v Moskvo. Trdil je: »Mi smo tisti, ki živimo v lastnem Plohla, Boža Knapiča in Janeza Janžela - Djerija, s kate- telesu in zato tudi sami odločamo o svojem zdravju.» Pri- rimi smo vrsto let skupaj ribarili. Prehodni memorialni stop je preprost, poznali pa so ga že v antiki: »V zdravem pokal je prejel Stanko Erlač, ki je bil tudi najuspešnejši telesu je tudi zdrav duh.« Z redno jutranjo vadbo v naro- član v tekmi za carja, saj je ulovil ribo, ki je tehtala 8,52 čju narave postanemo bolj gibčni, odporni proti bolez- kg. Tako smo v lastni režiji uspešno končali vsa tekmo- nim, bolj sproščeni in ozaveščeni (ne nasedamo »čudež- vanja preteklega leta in z upanjem, da nas bo vendarle nim ozdravitvam«), smo v prijetni družbi in spoznavamo kdo uslišal. V imenu upokojencev in Ribiškega društva nove prijatelje. Vse to pripomore k boljšemu počutju in “Kafrnca” Zabovci želimo dober prijem v letu 2020. sproščenosti ter samostojnosti do pozne starosti. Z re- Foto: osebni arhiv dno vadbo povečamo mišično maso, zmanjšamo število Branko Kodrič in posledice padcev, ugodno vplivamo na srčno-žilni sis- tem, zdravljenje diabetesa, visokega pritiska, holesterola, znebimo se odvečnih kilogramov, povečamo družbeno Štefanova ribiška tekma aktivnost in predvsem boljše počutje nas samih in vseh, ki z njim delijo življenje z nami. Zaradi vseh teh vrednot Narava je z lepim vremenom je Šola zdravja izredno pomembna ne samo za vsakega pred novim letom omogočila, posameznika, ampak tudi za družinsko, lokalno in širše da smo ribiči ŠRD Markovci iz- okolje ter za zdravo in strpno življenje vseh generacij. vedli še zadnjo tekmo v lovu rib Šola zdravja Stojnci vstopa že v četrto leto delovanja. s plovcem v letu 2019. 24 tekmo- Srečujemo se vsak dan delovnik ob 8. uri pred gasilskim valcev se je dan po božiču poda- domom v Stojncih. Za vadbo potrebujemo samo malo lo v boj za osvojitev Štefanovega več poguma ter želje po zdravju in druženju. Vadba je pokala. Vodstvo tekmovanja je prilagojena značilnostim in zmožnostim vsakemu izmed za tekmovalce poskrbelo s kuha- vas. Posebno pozornost posvečamo medsebojnemu ra- nim vinom. Po končani tekmi je zumevanju in dobremu počutju. Zaradi tega se veliko v prijetnem vzdušju minilo dru- pogovarjamo, se potožimo, spodbujamo in tolažimo, žabno srečanje vseh članov ŠRD izmenjamo kuharske recepte, gospodinjske nasvete, Markovci. Zmagovalec tekme za zdravstvene izkušnje, okrasne in zdravilne rastline ter Štefanov pokal je postal Miran semena in, jasno, vaške novice. Skupaj praznujemo roj- ZAPLOTNIK, drugouvrščeni je bil stne dneve, hodimo na izlete, pohode, kolesarjenje … Borut LEVIČNIK, tretje mesto pa V bodoče se bomo še pogosteje srečevali s sosednjimi je dosegel Dušan HORVAT. Iskre- društvi, organizirali predstavitveno vadbo v drugih va- ne čestitke! ških središčih, obiskali dom upokojencev, šolo, vrtec … Maks SAKELŠEK, vodja tek- Želimo, da bi se nam pridružilo čim več ljudi vseh staros- movanja je povedal: »Vreme je ti. Skupaj bomo zmogli, boljše se bomo razumeli, lažje si za ta letni čas bilo več kot lepo in bomo pomagali, bolj bomo zdravi in bolj bomo srečni. je privabilo k ribniku v Prvence Verjemite, vsak trenutek je priložnost za nov začetek. Iz- kar 24 tekmovalcev. Verjamem, koristimo ga! da se bomo ob štefanovem spet Foto: Tadej Vajda srečali tudi v letošnjem letu.« Ivan Laura Ignac Habjanič

Št. 17, februar 2020 | 25 Turnir Nogometne šole Korant

V soboto, 11., in v nedeljo 12. janu- U-9 arja je Nogometna šola Korant Markov- 1. ŠAMPION CELJE ci organizirala tradicionalni zimski tur- 2. NK ALUMINIJ nir mlajših selekcij v nogometu. 3. NK GORIŠNICA V dveh dneh se je v večnamenski dvorani v Markovcih pomerilo 42 ekip, U-13 torej okrog 400 mladih nadobudnih 1. NK ALUMINIJ (BELI) nogometašev, ki so jih prišli vzpodbu- 2. NK ALUMINIJ (RDEČI) jat starši, sorodniki in prijatelji. Ti so bili 3. NK ORMOŽ navdušeni nad igro in borbenostjo mla- dih nogometnih upov. Domači nogometaši so tekmovali V soboto so se pomerile ekipe U-7 in v vseh selekcijah, a so letos kljub dobri U-11, v nedeljo pa ekipe U-9 in U-13. igri in borbenosti morali priznati premoč REZULTATI: drugih ekip. Kljub temu že komaj čakajo U-7 na nove priložnosti. NŠ KORANT se zah- 1. ONŠ HAJDINA valjuje vsem, ki so sodelovali in pomagali 2. NK CIRKULANE na turnirju, vsem staršem, obiskovalcem 3. NK ALUMINIJ ter sponzorjem, predvsem pa vsem no- gometašem za prikazano igro v upanju, U-11 da se prihodnje leto spet vidimo. 1. NK LENART 2. NK ALUMINIJ Bojana Plajnšek 3. NK SLATINA Foto: osebni arhiv Praznični nogometni turnir V soboto, 8. 2., je potekal tradicionalni turnir v malem nogometu za veterane, ki ga prireja ŠD Stojnci. Ponovno nam je uspelo dobiti na parket precej zvenečih imen malega nogometa. Turnir je potekal v 2 kategorijah. Pri veteranih +35let je prvo mesto osvojila ekipa iz Središča ob Dravi, drugo mesto je šlo na Hajdino, tretje pa v Zavrč. Pri starejših veteranih je prvo mesto osvojila ekipa Domino iz Svetega Tomaža, drugo mesto NK Hajdoše in tretje mesto NK Borovci. V obeh ka- tegorijah smo nagradili najboljša igralca in vratarja turnirja. Zahvalili bi se Občini Markovci za brezplačni najem dvorane in našim članom kluba za pomoč pri orga- nizaciji turnirja. Se vidimo 8. 2. 2021! Silvo Fošnarič V A B I M O V A S N A Foto: SF Z A Č E T N I T E Č A J ZA SAMO D R U Ž A B N I H P L E S O V 40€ NA OSEBO ZA 10 UR ZAPLEŠI Z NAMI 2 0 . 0 1 . 2 0 2 0 o b 2 0 : 0 1

26 | Št. 17, februar 2020 Čaroben december v vrtcu Markovci Vsi smo nestrpno pričakovali najlepši čas v letu, ko nas je obiskal Božiček. Ob tem so Pričarati otrokom čarobnost in veselje v očeh vzgojiteljice pripravile lutk- je nekaj najlepšega in neprecenljivega. ovno igrico Mavrična ribica, s V času veselega decembra so otroci v vrtcu katero smo spoznali, da je v Markovci doživljali praznični čas skozi ra- življenju lepše nekaj podariti zlične dejavnosti. Čarobni mesec smo pričeli kot samo dobiti. z zabavo s Poskočnimi muzikanti. Ker smo bili letos zelo pridni, Čarobnost smo doživljali skozi pravljične nas je obiskal še en dobri mož, urice, izdelovali smo zimsko dekoracijo, no- Dedek Mraz. Nekateri otroci voletne voščilnice, krasili novoletno jelko, so se z njim srečali prvič. Sku- pripravili praznično kosilo … paj smo zapeli pesmice in se V vseh skupinah smo pripravili srečanja s poveselili. starši in starimi starši, ki so potekala v obliki Praznični čas je tudi čas, ko predstav ali delavnic: izdelovanje dekoracije, lahko z drobnimi dejanji peka peciva, krašenja smrekice, izdelovanja pomagamo in razveselimo nočnih lučk in pohoda z lučkami … Pred- druge. Tako nas je prav prijet- vsem je bilo pomembno medsebojno no razveselilo podjetje Dorssen Mont d. d. druženje. iz Borovcev. Gospod Albert Kekec, direktor Otroci skupine Sončki so pripravili glasbeno podjetja, je pod smrekico v vrtcu postavil dramatizacijo Zrcalce, ki so jo zaigrali vsem darila in nam zaželel čaroben praznični čas. otrokom vrtca in staršem. Tudi skupini Cofki Hvala za podarjene igrače. in Zvezdice sta odigrali predstavi Snežno V letu 2020 si želimo, da bi ostali takšni kot drevo in Babica Zima in nam pričarali zimski smo, veseli, razigrani in vedoželjni. Vsem iz čas. srca želimo, da najdete tiste drobne poti, ki V skupini Oblački so predstavo za svoje vodijo od srca do srca, k sreči, zdravju in za- otroke pripravili starši. To srečanje jim bo tako dovoljstvu. majhnim in velikim ostalo v spominu, saj so Sonja Ambrož Zelenik vsi doživeli neprecenljive skupne trenutke.

Starši pripravili prijeten večer da bi slike še dolgo krasile njeno ambulanto. V skupi Oblački si bomo letošnje Vprašanje otroka:” Vzgojiteljica, kaj je zdravnica tudi lahko srečanje še posebej zapomnili. Mam- bolna?” ice in atiji so namreč skupaj pripravi- V torek smo dejavnost namenili gibanju. Vse skupine so se li večer, ki je bil res čaroben. Vsak je odpravile na sprehod po okolici Markovcev. Zavedamo bil pripravljen dodati svoj delček k se, da je gibanje dobro za vse. V naslednjih dneh smo se skupnemu zadovoljstvu. Mamice so navajali na pravilno umivanje rok in zobkov. Zobke nas uči se pripravile za dramatizacijo in jo su- umivati sestra Brigita, ki prihaja iz zobozdravstvene ustan- per odigrale, atiji so poskrbeli za svo- ove na Ptuju. Obišče nas vsaj trikrat na leto. Pri navajanju je otroke. Prav lepo jih je bilo videti, na pravilno umivanje rok nam je pomagala zgodbica o ko so se igrali z njimi, se družili med ZDRAVJE V VRTCU traktorju na travniku. Poskrbeli smo, da na rokah niso os- seboj. Tudi babice in dedki so bili med tali bacili. Upajmo! V avli vrtca je ob koncu tedna nastala nami, nasmejani in zadovoljni. Pomis- Zdravje je največje bogastvo, poskrbimo zanj! razstava izdelkov na temo zdravja. lili boste, kje sta pa bili vzgojiteljici? V januarju smo v vrtcu Markovci več pomena posvetili Za zdravje ni dovolj skrbeti samo en teden v letu, zanj skr- Tudi medve sva bili zraven in nadvse zdravju. Skozi tematski sklop, ki je trajal teden dni, smo bimo vsak dan! uživali. otrokom skušali približati teme, ki so pomembne za zdra- Erika Janžekovič Dragi starši, vje. V ponedeljek nas je obiskala pediatrinja Irena Puntarec – Djukanovič. Obiskala je prav vsako igralnico in uživala. hvala vam za vsak nasmeh, besedo, Zakaj uživala? Letos ni zdravila bolnih medvedkov, kužkov, dobro voljo, ki ste jo širili med nami. zajčkov … Otroci so ji prepevali, igrali, plesali, pripove- Mamice, bile ste odlične igralke, kaj dovali, jo naučili novih stvari. Spoznala je, kaj počnemo odlične, bile ste vrhunske! Vedite, kar v vrtcu. Tudi spontanega pogovora ni zmanjkalo. Sodeč ste naredili oziroma bili pripravljeni po nasmehu na njenem obrazu, ko je odhajala, sklepam, narediti za svoje otroke, nima besed da je zelo uživala. Upam, da se je tudi kaj novega naučila. zahvale. To bodo vaši otroci nosili v V zahvalo za njeno vsakoletno sodelovanje so ji otroci iz svojih srčkih vse življenje. skupine Sončki na platno naslikali štiri letne čase. Želimo, Erika Janžekovič

Št. 17, februar 2020 | 27 KULTURA zazibal bi pisano barvno drevo, Kaj je kultura? v mojih barvah vsem bi bilo lepo. Ko himna slovenska širi toplino, Ana Stolec, 7. r. povzdignemo radost za našo domovino, s ponosom vstanemo pokončno, kajti ljubezen do domovine ostala bo neskončno. PESEM Pesem je vse, kar vsebuje besede, Kultura nas spremlja od prvih korakov, ljubezen, veselje, stiske in zmede. prvih besed, Pesem te včasih prizadene, ko ušpičil si prvi nered te razveseli ali stran odžene. in mama naučila te osnovnih je ved. Če si žalosten, te pesem v objem zavije, S kulturo prestapljaš v odrasel svet, te spravi v smeh in ti skrbi izbije. za sabo puščaš otroško sled. Pesem, če je le ta prava, ti pokaže, kaj ti je dala narava. Kultura obnašanje izpolnjuje, Sara Jevšenak, 7. r. slabe navade izboljšuje, umetnost in glasbo povzdiguje in vse nas navdihuje. ČE BIL BI … Amelie Pajnkiher, 9.r Če bil bi letalo, bi po zraku letel. Če bil bi riba, bi me ribič ujel. Če bil bi trava, bi me jedla krava. LETNI ČASI Če bil bi šola, bi povzročil veliko glavobola. Če bila bi zima, pri nas snežilo bi vsak dan, če bila bi snežinka, bi padala v dlan. Če bil bi stol, nekdo na meni bi sedel. Če bila bi oblak, snežila bi tu in drugod, Če bil bi avto, bi po cesti drvel. sneg bi belo padal vsepovsod. Če bil bi pulover, bi o meni naredili »cover«. Če bil bi kača, bi bil klopotača. Če bila bi pomlad, bi prvi dan vzcvetela, če bila bi vreme, nikoli ne bi grmela. Če bil bi zvezek, bi po meni pisali. Če bila kot cvetoča roža, Če bil bi portret, bi me okoli kazali. bi rastla, kjer me lahko vsak poboža. Če bil bi slika, bi bil lep in pika. Če zvonil bi zvonec, slovenščine in pesmi Če poletje bi bila, nikdar ne bi snežila, zdaj bilo bi konec. če bila bi sonce, nebo bi razjasnila. Jan Popošek, 9. b Če bila bi morje, bi se v mene potopili, se z ladjami vozili in se veselili. Če bila bi jesen, vsakdan bi imela drugi ten, veter bi pihal kot fen,

28 | Št. 17, februar 2020 ČE ZMAJ POŽRE MOJO MAMO Nekega lepega dne sem gledal televizijo, dokler nisem videl pri po- ročilih, da zmaj je samo mame. Razmišljal sem, kaj bi bilo, če bi zmaj pojedel mojo mamo. Bil bi zelo žalosten. Vzel sem orodje in zaprl Gazela vsa okna in vrata z deskami. Tedaj sem zaslišal, da nekdo hodi po Trdna je kakor opeka, le kdo je ne pozna? podstrešju. Kar naenkrat je postalo vse tiho in iz dimnika je prišel velik zmaj. Šel je mimo mene in požrl mojo mamo! Nisem ga mogel Svetleča je kot sonce, le kdo je ne pozna? ustaviti. Jokal sem in razmišljal, kaj naj naredim. Tedaj sem se spom- Velika je kot smreka, ki raste in se nikoli ne podre. nil, da imam prijatelje. Odšel sem po njih in tudi oni so bili brez mam. Nežna je kot pero, le kdo je ne pozna? Rekel sem jim, naj gredo po še več prijateljev in otrok. Rekel sem Teče kakor reka, ki nikoli ne usahne. jim, naj naredijo nekaj za boj. Moj prijatelj Leon se spozna na te reči, Razigrana je kot otrok, le kdo je ne pozna? kako rešiti starše. Ker je znal voziti, je pripeljal gasilski avto, punce so izdelovale meče, loke, posode za vodo, Luka pa je pripeljal kon- Ana Vrtačnik, 9. b je. Z ostalimi smo naredili načrt in odšli na njegovo goro. Zaklicali Gazela smo: “Zmaj, zmaj, zmaj!!!” Zmaj je prišel iz jame, hotel bruhati ogenj, ampak mu je Leon z gasilskim avtom pogasil usta. Ko ni več mogel Nikomur ni znana resnica, da jo ljubim, bruhati, smo s konji vrgli sulice in zmaj je padel, ker so se zrušila tla čeprav je ona moja druga polovica, ki jo ljubim. in smo mu razrezali trebuh in tako rešili starše. Tako smo živeli srečno Ve le noč, ki bridko sliši zdihovati me brez spanja. do konca svojih dni. Ne bi mogel živeti brez mojega sončeca, ki jo ljubim. Žiga Cehte, 5.b Ve še jutro, ve še poldne, ve še mračni hlad večera. Ona je prava golobica, prava lepotica, ki jo ljubim. Luka Majcen, 9. a Ava Vseeno ji je če jo on gleda, Otožno, depresivno, osamljeno, vseeno ji je. OBMOČNO TEKMOVANJE V ZNANJU ANGLEŠČINE ZA Vseeno ji je v šoli, doma, na cesti, v mestu, UČENCE 9. RAZREDA Rada je takšna kot je, vseeno ji je. 15. januarja 2020 je v prostorih naše šole potekalo območno tek- Čaka, čaka, je, dela, spi, movanje v znanju angleščine za učence devetega razreda. Udeležilo In ko drugi gledajo za njo, vseeno ji je. se ga je 83 učencev s 36 osnovnih šol iz naše regije. Z naše šole se je Živi sama, ne potrebuje nikogar, na tekmovanje uvrstilo 5 učencev in prav vsi so dosegli zelo visok rezultat, Čas ji beži, konec jo čaka, štirje med njimi pa prejmejo srebrno In ko v kotu osamljena razmišlja, priznanje. O času, ko ji ni bilo vseeno, Matija Vugrinec iz 9.a razreda je Potoči solzo, a vendar, vseeno ji je. dosegel vse možne točke. Uvrstil se Maj Bezjak 9.b je na državno tekmovanje, ki bo po- tekalo 17. marca in se ga bo udeleži- lo 250 devetošolcev iz vseh krajev Slovenije. Moja domovina Rezultati naših učencev: Slovenija, moja domovina, Matija Vugrinec 47 / 47 – srebrno si najlepša, ena in edina. priznanje, Taja Lia Vidovič 44 / 47 – Ti moj najdražji si kraj srebrno priznanje, Maša Fras 43 / 47 in na zemlji pravi raj. – srebrno priznanje, Daniel Raušl 42 /47 – srebrno priznanje, Jaka Glažar Slovenec, poglej naše lepote, 41 /47 dežele, visoke planote. Sonja Pavlenič Imamo jezera in reke, prav tako gore lepe.

Lepa je zares zaradi okolice in dreves. Nikoli je ne zapustimo in v njej za vedno živimo. Sara Janžekovič, 8. b

Št. 17, februar 2020 | 29 NAGRADNA KRIŽANKA Spoštovani bralci, v decembrski številki Lista iz Markovcev smo objavili nagradno križanko, katere rešitev je bila: UROŠ SAGADIN, SREČNO NOVO LETO. Trije srečni izžrebanci, ki bodo prejeli simbolične nagrade podjetja Mlin Korošec, so Jože PUC, Strelci; Tadeja KUHAR, Strelci; Peter ČUŠ, Stojnci. Iskrene čestit- ke! Nagrade prevzamete v Zabovcih, na sedežu podjetja Mlin Korošec. Vabimo vas, da rešite tudi februarsko križanko. Nagrade prvim trem izžrebancem bo tokrat podarilo podjetje Pekarna Kolamerca, pekarstvo in proizvodnja teste- nin, iz Bukovcev. Rešitve nagradne križanke pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prve tri nagrajence bomo obvestili po elektronski pošti.

AVTOR: NAJVEČJA PEČENA NAŠ ZAČETEK ALFRED NAŠ PEVEC Aleš EVROPSKA MOČNATA ABECEDE NOBEL NABER Milošič »PUST« LUKA JED

EGIPČANSKI

KRALJ

SEZONSKO PRED-

PLAČILO ZA PREDSTAVE OZNAKA ZA 100 m2 1000 KG 20. ČRKA DRŽAVA V RAZTEGLJIV BRAZILIJI TRAK

ŽENSKO

IME

ŠPANSKA OZNAKA ZA ILUSTRA- ŽVEPLO

TORKA 15. ČRKA (Marta)

PODZAVEST ČUT ZA LIST IZ VURBERK ELDA REKLAMNI PRIPRADNIK OZNAKA ZA NAZIV LITER ČLOVEKOV ZAZNAVANJE MARKOVCEV (do 1982) VILER LISTIČ ITALOV KALIJ ► ▼ PRAVI JAZ Z DOTIKOM DRŽAVNI PREDLOG SVET PRED- LEDENA BOJNO POLONA DOBA ► VOZILO ŠEGA AVSTRALSKI POSOJILO VREČAR PAMET SL. IGRALKA RIMSKI (Štefka) PESNIK ▼ INT. DOMENA HOKEJSKA IZDELEK VRSTA AVSTRIJE PLOŠČICA

ČEBEL BLAGA OVIRA NA VODNA POTI ŽIVAL LOJZE POLMER OZNAKA ZA ROZMAN OZNAKA ZA LIDIJA PLAZILEC FOSFOR UPOKO- ARGON ORNIK JAZ, …, ON JENEC ČRNA OZNAKA ZA CELINA GRŠKA FOSFOR LEKARNA ČRKA TOMI (gostota) HORMON, KI POTOČNIK DVIGNE TLAK PRISTJA- OZNAKA VAS RIMSKA LIŠČE ZA UKRAJINE NASELJE BOGINJA HELIKO- JEZE PTERJE SEBIČNEŽ BLAGAJNA NIKA NUŠA KDOR PIŠE HVALNICA LIST IZ CIPOT VIDMAJER PESMI

MARKOVCEV KALCIJEV PETI DEL OZNAKA ZA KARBONAT CELOTE A VODIK ITAL. JED ZELENA ROBERT ALEXANDER PIZZA STROČNICA ŠTRAFELA GRAM ZVEREV OZNAKA DEL 17. ČRKA ŠVICE OČESA NOR. SMUČ. NOVINARKA IGOR SKAKALEC (Lada)

ERJAVEC UDAREC Z PEVSKI ► DLANMI ZLOG PRIPADNIK MOŠKO IME DEDEK NA IZRASTEK HIPIJEV NACE PRIMOR- NA PRSTU DOTIČNI € OZNAKA ZA SKEM (ENAK) REKO SLO.TRENER GANSKI RIMSKO 2 (Luka) DIPLOMAT EDEN PRVI SAMO- NIZEK Ž. GLAS GLASNIK GLAS ČRIČKOV SENO GLINA, BARVNI 3. KOŠNJE ILOVICA

ODTENEK ENAKI KRAJ PRI ČRKI LJUBLJANI KNJIGA STRUP IZ CRISTIANO TON MED ZEMLJE- SEMEN RONALDO D in E VIDOV RICINUSA 8. ČRKA 1. ČRKA POLMER

SPREM- LJANJE ODISEJEV ZAČIMBA

SRČNEGA OTOK ZA PICO UTRIPA MALI SLOVARČEK: NAEL – ŠPANSKA ILUSTRATORKA (Marta) ROTTERDAM – NAJVEČJE EVROPSKO PRISTANIŠČE RUFUS – RIMSKI PESNIK ANAN – GANSKI DIPLOMAT OZN (Kofi) OPAAS – NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (Vegaard)

30 | Št. 17, februar 2020

INTERVJU MARIJA VERŠIČ ŠOLSKI NOVINARJI RAZISKUJEJO PO SLEDEH NAŠEGA FAŠENKA ko več povork, maškarade, korantov … Pletete gamaše, delate pa tudi vsi ostali pa imajo rdeče. Nekoč pa smo se našemili samo z obla- dühece in rože … Kaj je bilo tisto, čili, ki smo jih našli na podstrešju. zaradi česar ste začeli s tem? Kakšno je bilo vaše največje naro- Ker smo pri naši hiši pletli veliko ročne- čilo gamaš? Kako je včasih potekala povorka ga dela (puloverje, jopice), smo pletli Ja, to je odvisno od tega, koliko koran- Velikokrat se sprašujemo: “Le kdo nare- skozi vas? tudi gamaše in druge obleke za fašenk. tov je v skupini. Naročili so tudi po 12 di gamaše in robčke za korante, obleke Povorka se je začela dopoldne, ko so se S pletenjem sem začela že v osnovni parov, tudi po enega, ampak vse skupaj za hudičeke in rože? Kaj pa dühe, ki so vsi gostje zbrali na Runarovi domačiji. šoli. Na začetku smo bili skorajda edina se to nabere. Včasih sem naredila na obešeni po naših vaseh?” Vse to zna na- Nato smo šli v gasilski dom, kjer so se domačija, zato so k nam prihajali vsi iz leto tudi čez 50 parov gamaš. rediti Marija Veršič iz Zabovcev, ki nam vsi, gostje in domači, najedli, saj je tam Borla, Ptuja … Nato smo to v gasilskih je povedala vse in še več o fašenku iz bilo vse od krapčičov do mesa. Po po- Kako pa boste letos spremljali domovih začele delati tudi skupinsko. povorko? njenega otroštva. jedini smo šli v povorko, ki je bila bo- Delale smo za celo vas. gata s koranti in cigani, pri vsaki hiši pa Letos bom povorko spremljala z balko- Kaj je vaš največji spomin na fa- je bila nastavljena tudi hrana, da so se Imate vaše prve izdelke razsta- na, s sorodniki, domačimi. Vsako leto si šenk iz otroštva? gostje še enkrat lahko najedli. vljene? naredimo malico, spečem tudi krapči- Iz otroštva je moj največji spomin bila Ja, kar nekaj izdelkov imam shranjenih če. hrana. Otroci smo se najbolj veselili V kaj ste se najraje našemili kot na Ptujskem gradu. Nekoč sta g. Gačnik Najlepša hvala, da ste si vzeli čas. »krapčičov«, pa vse hrane, ki je drugače otrok? in g. Brencelj prišla in mi to vse uredila. ni bilo v izobilju. Ko sem še bila otrok, nismo imeli no- Želim vam lep fašenk. benih oblek iz trgovin, imeli smo samo Poznamo dve vrsti gamaš, zelene Hvala. Je bil fašenk včasih bolj ali manj oblačila, ki smo jih našli na podstrešju. in rdeče. Nam lahko prosim razlo- izrazit kot danes? Najraje smo se oblekli v »gostovejnce«. žite razliko med barvama? Pia Zemljarič, 7.b Fašenk je danes bolj izrazit, ker je veli- Zabovci in Videm imajo zelene gamaše, 10. tradicionalne koline

Pozimi, v hladnih dneh jeseni in vice in pečenice, "hrtišne kosti", pražen spomladi je tradicionalna sezona kolin. krompir, dušeno kislo zelje, zelena so- LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Predvsem na vasi se ljudje še vedno od- lata ter nariban domač hren. Za sladico Markovci, ki glasilo tudi izdaja. ločajo zanje, saj so meso in izdelki doma je bila gibanica iz krušne peči. Manjkalo rejenega prašiča kvalitetni in okusni, ob ni niti domače pecivo, ki so ga pripravi- Uredniški odbor : Ivan Golob, Doroteja tem pa tudi vedo, kaj dajo na mizo. le članice društva. Po opravljenem delu Kostanjevec, Marko Kunčnik, Dragan Člani Turističnega društva Občine so sedli za pogrnjeno mizo vsi, ki so so- Mikša, Neža Tement . Markovci se trudimo ohranjati ta običaj delovali čez dan pri kolinarjenju, člani in in tako smo v soboto, 1. februarja, prip- simpatizerji društva ter nekateri pova- Odgovorna urednica: Alenka Domanjko ravili že 10. koline zapovrstjo. Možje so bljeni gostje iz društev domače občine. Rožanc. zjutraj popili čaj z žganico, nato je glav- Povabilu so se odzvala tudi društva iz Lektoriranje: Doroteja Kostanjevec ni mesar zaklal prašiča in mu odvzel kri sosednjih občin, s katerimi sodelujemo. v krnico – posodo za poznejšo izdela- S kolinsko večerjo smo tako zaključili ko- Gra čna priprava in tisk: Evrogra s vo krvavic. Prašiča so potem naložili na line – prvi dogodek in projekt TD Občine d.o.o., Maribor. "šrogo" in nadaljevali s kolinami – ga raz- Markovci v jubilejnem 20. letu delovanja. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. kosali in meso obesili na kline. Medtem Dogodki ob jubileju se bodo nadaljeva- so v kuhinji pripravili malico: kislo juho, li skozi celo leto. 6. marca bo v dvorani Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 pražena jetrca, kislo zelje, kuhan krompir PGD Markovci jubilejni zbor članov. Po- Markovci. Telefon: 02 788 88 80. ter pečeno meso. zivamo vse, ki bi jih delo v društvu zani- Spletni naslov: www.markovci.si. Po obilni in okusni malici so nadalje- malo, da se nam pridružijo, nam z novimi pridružite. Naše delo lahko opazujete vali z razrezom mesa za mesene klobase. idejami pomagajo ustvarjati zgodbo in tudi na naši spletni strani www.td-mar- https://www.facebook.com/ Potrebno je še bilo pripraviti vse potreb- pomagajo pri promociji turizma v Obči- kovci.si ali https://www.facebook.com/ ObcinaMarkovci no za krvavice – ajdovo kašo, riž, ocvirke, ni Markovci. Društvo je odprto do vseh tdmarkovci/ ali https://www.facebook. juho in seveda kri ter začimbe. Tudi v občanov, tudi zaradi tega organiziramo com/groups/605636669544732/. Za vse kuhinji je bilo veselo in delovno, saj se je dogodke kot so koline TD Občine Mar- informacije so vam na voljo predstavniki ROK ZA ODDAJO GRADIVA pripravljala kolinska večerja. Za večerjo kovci. Dela bo vse leto veliko. Na kolinah društva po vseh vaseh občine. za naslednjo številko je je bila "hrtišna" juha z domačimi rezanci, smo pokazali, da se znamo družiti in or- Sonja Erlač SREDA, 8. APRIL 2020. pečeno meso v krušni peči, pečene krva- ganizirati, zato bomo veseli, če se nam

Št. 17, februar 2020 | 31 Fašenski slovarček Zrel je, vsak trenutek se bo razpočil. DÜHI - Zakaj dühi za fašenk krasijo SVEČNICA - 40 dni po božiču je sveč- naše vasi? Odgovor je povezan s po- nica (vedno 2. februarja), ko pospra- rokami v božičnem in predpustnem vimo jaslice in se pripravimo na času. Okrasitve so po poroki enostav- predpustni čas. Predpustni čas sledi no prenesli iz izb na plano. Drugega božičnemu času in traja od svečnice okraševanja niso poznali in se je oh- do pepelnice. ranilo še vse do danes. PEPELNICA - Fašenk je tesno pove- ETNOGRAFSKI LIKI NAŠIH VASI - ko- zan z veliko nočjo, ki je premakljiv ranti, orači, vile, piceki, kürike, poka- praznik in je na vrsti prvo nedeljo či, frajlice, kopaja, medvedi, ruse in po prvi spomladanski polni luni. Ko gambele, bozjak, ded in baba, baba imamo datum velike noči, odšteje- deda nosi, kopjaš (ženitovanjski lik), mo 40+6 dni (nedelje se ne štejejo) in mazači. tako dobimo pepelnično sredo, ki bo M. Slekovec v cerkveni kroniki piše Naj krof 2020 letos 26. februarja – dan pred sredo je o gostačih, ki so jih kmetje za fašenk fašenski torek. gostili. Gostači so bili ljudje, ki si kaj 1. februarja 2020 smo članice oceno oziroma mnenje, ki ga lah- MASTNA SOBOTA IN NEDELJA prida niso mogli privoščiti. V kmečkih Društva podeželskih žena občine ko tudi javno povedo. Komisijo - Mastna sobota in mastna nede- hišah se je napeklo vsega, kar hiša Markovci skupaj s Kmetijsko sve- so sestavljale: predsednica Marija lja sta dneva pred fašenkom. Zakaj premore, še posebej tam, kjer so pri- tovalno službo Ptuj organizirale že Horvat, učiteljica praktičnega po- “mastna”? Ker so se ta dva dneva čakovali poroko, pa je hčer obsedela jubilejno, 19. ocenjevanju pustnih uka na izobraževalnem centru Pi- pričeli pripravljati na praznovanje na drenu (se ni poročila). Bogati (ve- krofov. Komisija je izbrala Naj krof ramida Maribor, Terezija Bogdan fašenka, ki se slavi kot naroden pra- liki) kmetje se v preteklosti niso mas- za leto 2020. in Bernarda Trafela, svetovalki znik (M. Slekovec). Pričeli so kuhati kirali. Pričakovali so maske in gostili V ocenjevanje so gospodinje na KGZS Zavodu Ptuj ter Darinka in peči meso. Mast od kuhe in peke gostače. Maske so pobirale jajca in prinesle 12 vzorcev. Tudi letos so Meznarič, članica Društva pode- so izkoristili za kuhanje bodisi juh, pa klobase, pa tudi kakega dinarja se v ocenjevanje poleg domačih čla- želskih žena občine Markovci. Ko- tudi nekaj mesa je romalo v njihove niso branile. nic prinesle krofe članice iz raz- misija ima vsako leto težje delo, želodce. Po pustu je sledil 40-dnevni post in ličnih okoliških društev kmetic, saj so krofi vsako leto boljši oz. tako so klobase, jajca ... ostale za ve- gospodinj in podeželskih žena. bolj izenačeni. Menimo, da je k iz- POKANJE FAŠENKA - Pokanje fašen- liko noč. Tako so se nam pridružile članice boljšanju kakovosti veliko prispe- ka je fraza, ki opisuje pokanje z biči. iz Društva gospodinj Draženci in valo ocenjevanje. Če se spomnimo Pokati so pričeli po svečnici in s tem DM Zavrč ter članice Društva kmetic prvih ocenjevanj, je komisija našla naznanjati, da je fašenk pred vrati. Videm. Naše ocenjevanje je na- pri krofih še veliko napak in po- menjeno predvsem druženju in manjkljivosti, ki pa so jih gospodi- izobraževanju in ne tekmovanju. nje nato vsako leto popravljale. Le- Ocenjevanje poteka javno in se ga tos je priznanje za« Naj krof 2020« lahko udeležijo vsi, ki jih zanima, ponovno dobila Jožica Peršoh, čla- kako se ocenjuje. Predsednica ko- nica Društva gospodinj Draženci. misije vsak vzorec, ki ga strokov- Jožica je priznanje za naj krof pre- na komisija ocenjuje, takoj javno jela že leta 2013. Čestitamo! predstavi (pove dobre lastnosti in morebitne pomanjkljivosti). Vsi SS udeleženci dobijo košček krofa, ki Foto: MK ga poskusijo in si ustvarijo lastno

Foto: KB Bičovega poka na svečnico ob polnoči v središču Markovcev se je udeležilo lepo število pokačev (na fotogra ji niso zbrani vsi), sledili pa so jim domači koranti, ki so z rožljanjem naznanili pričetek Foto: ADR priprav na fašenk. Živobarvni dühi so tipični okras v naših vaseh v času fašenka.

32 | Št. 17, februar 2020