Markovci Maj 06.Indd

LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

@IVAHNO OB ODPRTJU NOVE VE^NAMENSKE DVORANE Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

Ponovno lepo pozdravljeni bralci na{ega ~asopisa!

Slaba polovica leta je è za nami, z mislimi – in tudi dejansko – pa smo {e vedno pri toplih zimskih obla~ilih. [e pred nekaj dnevi je prijalo, ~e smo ob ve~erih v pe~ vrgli kak{no poleno. Vreme se spreminja in le s teàvo se soo~amo z naravo, ki po~asi vra~a vse, kar ji je ~love{ka roka prizadejala slabega. In ~e so bili prvomajski prazniki kiselkasti zaradi vremena, smo v Markovcih imeli sre~o z vremenom ob ob~inskem prazniku. Ob tako slovesnem dogodku, kot smo ga konec aprila zabeleìli v Markovcih, bi lahko rekli, da je {lo za dogodek stoletja. Pa ne me razumeti napa~no. Zagotovo je bilo v preteklosti druàbno in kulturno ìvljenje precej razgibano in bogato, vendar je bila tokratna proslava ob kulturnem prazniku zares ~udovit dogodek. Zlasti za nas, mlaj{o generacijo. U~itelji in u~enci markovske osnovne {ole ter vsi ostali nastopajo~i so pripravili veli~asten kulturno-{portni program, za kar jim velja izre~i vse ~estitke. Tudi ob~ani ste se tokrat odrezali, saj tak{nega obiska, kot je bil na tokratni osrednji slovesnosti ob ob~inskem praznovanju, v zadnjih nekaj letih ne pomnimo. Seveda si èlimo, da bi v novi telovadnici tudi naprej vel tak{en veter, kot ga je bilo ~utiti ob otvoritvi. Veliko mladostne razigranosti in spro{~enosti. Res pa je tudi, da je na{a {ola ob novi lepi telovadnici videti kot uboga siva starka. Minister, ùpan in ravnatelj so ob odprtju telovadnice sicer na glas razmi{ljali in poudarjali, da je tudi {ola potrebna temeljite obnove. [olsko poslopje v Markovcih je staro {ele dobrih 25 let, a je zaradi monta`nega na- ~ina gradnje àl dotrajano. Da bi besede »ta glavnih« padle na plodna tla, je èlja nas vseh. Pustimo se presenetiti. Mogo~e bomo na osrednji slovesnosti ob 11. ob~inskem prazniku – to je leta 2010, ko bomo v Markovcih praznovali 200-letnico {olstva – morebiti prerezali tudi trak ob vhodu nove markovske {ole.

Mojca Zemljari~, odgovorna urednica

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo ob~ine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredni{ki odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jo`e Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljari~. Slika na naslovnici: Z odprtja ve~namenske dvorane v Markovcih, Martin Ozmec. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado [krjanec s. p.. Tisk: Grafis Ra~e. Natisnjeno 1250 brezpla~nih izvodov. Naslov uredni{tva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si

Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 3 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

Pogovor ob prazniku @UPAN: »S POSTORJENIM SMO ZADOVOLJNI!« Ob 7. ob~inskem prazniku smo poklepe- dom, nameravamo v tem letu tali z ùpanom Francem Kekcem. O pri- investicijo zaklju~iti in jo konec reditvah, ki so spremljale leto{nji praznik tega leta predati v uporabo. V ob~ine Markovci, ob{irneje poro~amo na zadnjih dveh letih pa smo iz ve~ straneh na{ega ~asopisa. Z ùpanom ob~inskega prora~una namenili pa smo se pogovarjali zlasti o nalo`bah v sredstva tudi za nakup novega minulem letu in na~rtih za v bodo~e. gasilskega vozila PGD Bukov- ci.« Najve~ja investicija v Markovcih v tem Zaklju~ili ste gradnjo veìce in zadnjem obdobju je zagotovo nova ve~na- dvorane, vendar dela s tem niso menska dvorana pri osnovni {oli. kon~ana. Kot ste omenili, se v »Poleg obrtne cone, ki je stala preko 500 Markovcih gradi kanalizacija, milijonov, je ve~namenska dvorana res gasilski dom, sicer pa se je tudi najve~ja ob~inska nalo`ba minulega obdo- po vseh ostalih vaseh marsikaj bja. Natan~ni znesek, koliko je gradnja postorilo. dvorane stala, {e ni narejen, bo pa to okrog »Ob pokopali{~u èlimo 500 milijonov. Dvorana je res najve~- dokon~ati parkirne prostore, ja investicija v mandatu tega ob~inskega kar pomeni, da bomo asfaltira- sveta oziroma tudi obljuba iz prej{njega li celotno dosedanje parkiri{~e. mandata. Dvorano smo v glavnem zgradili Sprejeli smo è tudi sklep za za potrebe {ole, saj je stara telovadnica, nakup zemlji{~ za gradnjo 3. ki meri nekaj ~ez 200 kvadratnih metrov, faze obrtne cone. Prva in druga premajhna in ni dosegala normativov za faza sta razprodani, pojavljajo se potrebe {olskega pouka. @elja, da se v novi interesenti in verjamem, da Markovcih zgradi nova telovadnica, je bomo tudi tretjo fazo OC dobro stara è nekaj let in tokrat nam jo je uspelo @upan Franc Kekec prodali.« tudi udejanjiti.« omre`je Zabovcev in Novega jorka. Poleg Volitve so skoraj pred vrati. @upan ste Kaj pa ostale nalo`be? vseh teh investicij smo v minulih letih è dva mandata. Kako ste zadovoljni s »Vsekakor pokopali{ka veìca in kanali- veliko ob~inskega denarja vloìli v gradnjo postorjenim? zacija Markovci, k ~emur bomo v nasled- gasilskih domov v Novi vasi in Markovcih. »Osem let je lepa doba. Moram re~i, da njih letih priklju~ili {e kanalizacijsko V Novi vasi, kjer gradimo gasilsko-va{ki sem s svojim delom zadovoljen in upam, da so zadovoljni tudi ob~ani.« Prora~un za leto{nje leto ste na ob~inskem svetu potrdili konec lanskega leta. Sedaj ima- te na mizi è rebalans prora~- una. Zakaj rebalans? Beleìte nove dohodke? »Nekaj sredstev je po zaklju~- nem ra~unu {e ostalo iz lanskega leta in {e niso razdeljena. Teh sredstev je okrog 146 milijonov. K temu pa dodajamo {e dohodke, ki jih ob sprejemanju prora~una nismo predvidevali.« Kam boste namenili ta denar? Gre za okrog 200 milijonov tolarjev. »V predlogu rebalansa, ki so ga svetniki è dobili, sem predlagal, da se s tem denarjem podalj{a gradnja kanalizacijskega omre- `ja v Markovcih in da se asfaltira celotno parkiri{~e ob pokopali{~u.« Vrvico ob vhodu v novo markovsko dvorano so prerezali ùpan Franc Kekec, minister za {olstvo in {port dr. Milan Zver in ravnatelj O[ Markovci Joè Foltin. Besedilo in foto: MZ

4 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

VE@ICA PREDANA UPORABI Uredilo naj bi se tudi celotno parkiri{~e Na velikono~ni ponedeljek so v Mar- Slavnostni govornik je bil markovski izgradnje zna{a 93 milijonov tolarjev. Sla- kovcih uporabi slovesno predali novo ùpan Franc Kekec, veìco pa je blagoslo- be tri milijone (za projektno dokumentaci- pokopali{ko veìco, ki je ena izmed ve~jih vil tamkaj{nji farni ùpnik Janez Mau~ec. jo, pri~etek gradnje, nadzor, koordinatorja ob~inskih nalo`b minulega obdobja. V kulturnem programu so nastopili cerkve- in tehni~ni pregled) je Ob~ina Markovci ni pevci KUD Markovski zvon, krila iz prora~una 2005. V prora~unu 2006 Anja Hamer{ak pa je recitirala je bilo za gradnjo veìce namenjenih 83 Minattijevo pesem Slovo od mla- milijonov. V osnutku rebalansa leto{njega dosti. Odprtja nove veìce so se v prora~una pa ùpan Franc Kekec predlaga, velikem {tevilu udeleìli krajani da se postavka v prora~unu – pokopali{ka markovske ob~ine, med gosti pa veìca – pove~a {e za dodatnih 36,5 mili- so bili tudi ~lani ob~inskega sveta jona tolarjev. S tem denarjem èlijo po in ob~inske uprave ter izvajalci besedah ùpana Kekca urediti parkiri{~a del. ob pokopali{~u, tako da bi bile zdaj{nje Novo pokopali{ko veìco so v travnate povr{ine parkiri{~a asfaltirane. Markovcih pri~eli graditi jeseni lansko leto. V skladu z inve- Besedilo in foto: MZ Novo veìco je blagoslovil farni ùpnik Janez Mau~ec. sticijskim programom vrednost

INFORMACIJSKO SREDI[Ê ZA POTREBE PROJEKTA TRUD Nosilec projekta TrUD – trajnostno u~nih poti z informacijskimi upravljanje obmo~ja Drave je Maribor- tablami. ska razvojna agencija (MRA), informa- Konec lanskega leta je cijsko sredi{~e za potrebe projekta pa MRA kot nosilec projekta se je uredilo v kletnih prostorih Ob~ine iskala prostor za ureditev Markovci. Slovesno odprtje teh prostorov informacijske pisarne. Ob~- je bilo ob ob~inskem prazniku, in sicer v ina Markovci jim je ponudila ~etrtek, 20. aprila. prostor v kletnih prostorih ob~inskega poslopja. MRA se Projekt vodi Marko Kac, med projektni- je prostor zdel primeren in s mi partnerji pa so: Verband der Naturparke sklepom ob~inskega sveta je Österreichs (Avstrija, Gradec), Zavod RS ob~ina Markovci pri~ela ta za varstvo narave – OE Maribor, Kme- Utrinek z otvoritve informacijskega sredi{~a prostor urejati. »To pomeni, tijsko-gozdarska zavoda Maribor in Ptuj, da smo prostor opremili in Znanstveno raziskovalno sredi{~e Bistra, Projekt traja od 26. 7. 2005 do 26. 7. uredili vse potrebne instalacije. Za to smo Ptuj, ribi{ke druìne Maribor, Ptuj in 2006, njegov namen pa je zagotoviti dol- iz ob~inskega prora~una namenili okrog 5 Ormo`, lovska druìna Sredi{~e ter Ob~- goro~no ohranitev stanja vrst in habitatnih milijonov tolarjev. Kot projektni partnerji ine Ru{e, Selnica ob Dravi, Mestna ob~ina tipov na obmo~ju Natura 2000 reke Drave pa smo sofinancirali tudi sam projekt, in Maribor, Duplek, Miklav` na Dravskem ter zvi{ati stopnjo informiranosti, ozave{~- sicer 1,8 milijona tolarjev, ki smo jih naka- polju, Star{e, Mestna ob~ina Ptuj, Hajdi- enosti in pripravljenosti vseh dele`nikov zali MRA (polovico v letu 2005, polovico na, Videm, Markovci, Zavr~, Gori{nica in za doseganje usklajenega in trajnostnega pa v letu 2006),« je o sodelovanju Ob~ine Ormo`. Pridruèni partner v projektu so razvoja obmo~ja. Aktivnosti, ki naj bi bile Markovci v projektu TrUD pojasnil ùpan tudi Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. izvedene v sklopu projekta TrUD, so sle- ob~ine Markovci Franc Kekec. Projekt se v ve~ini financira iz evropskih de~e: inventarizacija, kartiranje in oprede- sredstev – teh je dobrih 173.000 evrov. litev notranjih obmo~ij vrst in HT, izdelava Besedilo in foto: MZ Nekaj manj kot 59.000 evrov prispeva osnutka integralnega na~rta upravljanja, Ministrstvo RS za okolje in prostor, 29.000 obnova ekolo{ko pomembnih habitatov, evrov pa nosilec projekta in partnerji. Celo- informacijska infrastruktura in promocija tna vrednost projekta je 295.000 evrov. Nature 2000 ter koordinacija projekta in Projekt se izvaja na slovenski (statisti~na odnosi z javnostmi. Pri~akovani rezultati regija Podravje: ob~ine Ru{e, Selnica ob so opredelitev notranjega obmo~ja vrst in Dravi, MO Maribor, Duplek, Miklav` na habitatnih tipov ter dopolnitev podatkov o Dravskem polju, Star{e, MO Ptuj, Haj- stanju biotske pestrosti, osnutek integral- dina, Videm, Markovci, Zavr~, Gori{ni- nega na~rta upravljanja, izbolj{anje stanja ca, Ormo`) in avstrijski strani ([tajerska: ekolo{ko pomembnih habitatov, izdelava Gradec, Zahodna in Ju`na [tajerska ter promocijskega materiala in gradiva ter Vzhodna [tajerska). vzpostavitev informacijskega sredi{~a in Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 5 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

OSREDNJE OB^INSKO PRAZNOVANJE

Z nami je praznoval tudi minister dr. Milan Zver Na osrednji proslavi ob leto{njem ob~in- njo) po~asi izteka. Poslopje je namre~ è skem prazniku, ki je bila 21. aprila, so se precej dotrajano in bo kmalu v Markovcih ùpanu Francu Kekcu pridruìli {tevilni potrebno razmi{ljati tudi o novi {oli. gostje. Med njimi minister za {olstvo in {port dr. Milan Zver in poslanec v dr`- @upan ponosen na novo avnem zboru Franc Puk{i~ ter ùpani in ob~insko pridobitev ravnatelji sosednjih ob~in. @upan Franc Kekec je na proslavi iz rok Janeza Meznari~a, direktorja podjetja Za ~udovit sprehod skozi {portno-kultur- TMD, ki je pripravilo projektno dokumen- ni program so obiskovalce osrednje ob~- tacijo za dvorano, prejel tudi uporabno inske proslave, zbralo se jih je okrog 2000, dovoljenje. Kot je bilo opaziti, ùpan tega popeljali markovski osnovno{olci, pevci ni pri~akoval in ga je ta poteza vidno mo{kega in cerkvenega pevskega zbora, ganila. Sicer pa je ùpan v svojem govoru markovska godba, folkloristi, starej{e ob~- {e povedal: »Iskreno vas pozdravljam v anke, ki so nastopile v narodnih no{ah, na{i novi ve~namenski dvorani, predvsem mladi gimnasti~arji in svetovni prvak na namenjeni na{i osnovno{olski mladini, ki bradlji Mitja Petkov{ek. Leto{nje osred- jo {e posebej toplo pozdravljam, saj si nje ob~insko praznovanje v Markovcih bodo ravno mladi nabirali potrebne mo~i pa je bilo {e posebej slovesno, saj so za jutri{nje nove izzive in zahteve na{e odprli tudi novo ve~namensko dvorano pri dru`be. Zdrav duh v zdravem telesu pa Osrednjo slovesnost je vodila Natalija Plohl. osnovni {oli. Vrvico ob vhodu v dvorano pomeni tudi za vse tiste, ki bodo v tej so prerezali minister za {olstvo in {port dvorani izvajali kakr{nekoli {portne dejav- doma v Markovcih, omogo~ili nakup gasil- dr. Milan Zver, markovski ùpan Franc nosti. Dobili smo pogoje za razvoj mnogih skega avtomobila za PGD Bukovci in orgel Kekec ter ravnatelj osnovne {ole Markovci {portov, ne samo v osnovni {oli, temve~ za na{o farno cerkev sv. Marka. In {e polno Joè Foltin. Slednji je poudaril, da je bila tudi {portna dru{tva v na{i ob~ini. dosedanja {olska telovadnica premajhna Leto{nje leto je za nas investicijsko zelo drobnih investicij se bo letos izvajalo. Vse in neprimerna za normalen pouk {portne bogato. Svojemu namenu smo pred dnevi te bomo sofinancirali brez zadolèvanja vzgoje. Ob novi pridobitvi, ki predstavlja predali mrli{ko veìco, danes {portno dvo- in obremenitev naslednjega prora~una. Z nove mo`nosti tudi za {portno in kulturno rano. Poleg obveznih dejavnosti bomo v racionalno rabo prora~una smo ban~ne ìvljenje markovske ob~ine, se je ravna- naslednjih mesecih zgradili del kanalizaci- obresti raje obrnili v svoj dohodek. telj Foltin zahvalil ùpanu in ob~inskemu je v Markovcih, do konca uredili parkiri{~e Pa ostanimo {e malo pri dana{nji pri- svetu, ki so sogla{ali z novogradnjo. Ob ob pokopali{~u, dokon~ali gasilski dom v dobitvi. 1800 kvadratnih metrov novih tem pa je ravnatelj Foltin opozoril tudi na Novi vasi, kjer moram pohvaliti Novova{~- pokritih povr{in s {portno opremo vred je dotrajanost {olskega poslopja, saj se mu ane za njihov velik prispevek pri gradnji. stalo nekaj ve~ kot 500 milijonov tolarjev. ìvljenjska doba (gre za monta`no grad- Nadaljevali bomo izgradnjo gasilskega V to je v{teto tudi parkiri{~e ob telovadnici s kar 170 parkirnimi mesti in del kanalizacije, ki se skriva v okolici {ole. Pri tej investiciji je sodelovalo tudi Ministrstvo za {olstvo in {port s 15 milijoni tolarjev. Skromno! Gospod minister, tudi za to smo vam hvale`ni. Napovedujem pa, da bo kaj kmalu potrebno zamenjati sedanjo monta`no osnovno {olo in takrat bo moral biti va{ dele` ve~ji. Dana{njo prilo`nost izkori{~am {e za to, da se zahvalim za dana{njo pridobitev pro- jektantom in nadzornikom podjetja TMD, glavnemu izvajalcu GP PROJECT ING in njegovim podizvajalcem in dobavitelju opreme Lesnini. Hvala tudi vodji projekta gospe Zdenki Pauko za odli~no vodenje vseh na{ih investicij. [e mnogo vas je sodelovalo, vsem iskrena hvala. Hvala tudi vsem sodelujo~im pri dana{nji prireditvi in vsem vam, ki ste si danes vzeli ~as, da praznujete z nami. Na{im ob~ankam in Svetovni prvak na bradlji Mitja Petkov{ek ob~anom, tudi tistim, ki jih ni tukaj, ~esti- 6 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV tam ob na{em prazniku.« Ob odprtju nove dvorane sta nam ~estitala poslanec Franc Puk{i~ in minister dr. Milan Zver Novo dvorano je blagoslovil farni ùpnik Janez Mau~ec, ~estitke ob novi pridobitvi pa sta izrekla tako poslanec Franc Puk{i~ kot tudi {olski minister dr. Zver. »Le malo {ol v Sloveniji se lahko pohvali s tak{- no telovadnico in dvorano. [olarji bodo tako imeli odli~ne pogoje za pouk {portne vzgoje, ob~ani pa za {portne in kulturne aktivnosti ter prireditve. In prav je tako, saj imamo na tem obmo~ju izjemno bogato tradicijo. Res je, da pri gradnji dvorane ministrstvo ni kaj dosti pomagalo, kajti bili ste tako neu~akani in razvojno naravnani, da vam enostavno nismo bili pripravljeni slediti. Prepri~an sem, da boste tudi v Mlada voditelja sta nas popeljala skozi zgodovino markovske {ole. naslednjih letih dosegli to, kar si èlite,« je poudaril minister. Poslanec Franc Puk{i~, regionalni razvoj, {e posebej za razvoj te ob~ine z osamosvojitvijo razvojno zelo sicer vsakoletni gost na ob~inskem praz- regije. Kot è ve~krat doslej je poslanec napredovale. niku v Markovcih, pa je obljubil, da se Puk{i~ tudi tokrat pohvalil delo markovske Besedilo in foto: MZ bo tudi v bodo~e zavzemal za skladnej{i ob~ine in znova poudaril, da so majhne

Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 7 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

Leto{nji ob~inski nagrajenci ^ASTNA OB^ANKA JE DANIJELA FEGU[ – TOVARI[ICA DANA

Danijela Fegu{ je bila z dekretom dr`ave 2. novembra 1945 na osnovno {olo Mar- kovci name{~ena kot u~iteljica za~etnica. Delo u~iteljice razrednega pouka je na markovski osnovni {oli opravljala do leta 1981, ko se je upokojila. V prvem in drugem razredu je tako pri~akala 35 generacij, danes zrelih `ena in mo`. Tovari{ica Dana, kot so jo klicali u~enci, je bila za{~itni znak markovske posojilnice, kjer je imela svoj razred in pou~evala. S posebno ljubeznijo je spremljala prvo{ol~ke, ki so morda tedaj prvi~ zapustili doma~e dvori{~e, ter jih uvajala v svet pisanja, branja in ra~unanja. Ob rednem delu je vodila {tevilne kro`ke, {e posebej se je posve~ala dramskemu in recitatorskemu.

Leto{nji ob~inski nagrajenci v dru`bi ùpana Franca Kekca in voditeljice programa. ìvljenjske napotke, saj je kasneje marsik- daj ugotavljala, da so se njena deca, kot je imenovala svoje u~ence, kar lepo zna{li v ìvljenju. êprav je od njene upokojitve minilo è 25 let, se vedno znova rada vra~a v Markovce in se veseli uspehov posameznika in ob~ine. Njen topel pristop do preprostega ~loveka in nadvse profesionalen pristop za kate- drom ali na odru je nepozaben in enkraten. Za svoje vestno in po`rtvovalno delo je prejela {tevilna odlikovanja, med drugim tudi bronasti znak in @ge~evo priznanje. âstna ob~anka Daniela Fegu{ – tovari{ica 22. aprila letos, le dan po tem, ko je bila Dana imenovana za ~astno ob~anko ob~ine Mar- kovci, je tovari{ica Dana praznovala 80. Obiskovala je seminarje za reìjo in kot rojstni dan. reìserka postavila na oder {tevilna dram- Plaketi prejela ùpnik Janez ska dela, kjer je skoraj vedno tudi sama blestela kot igralka. To je bila zlata doba Mau~ec in dolgoletni gasilski @upnik Janez Mau~ec kulturnega ìvljenja v Markovcih. Ker je zanesenjak Stanko Veseli~ bila tovari{ica Dana udeleènka NOB, je Markovski farni ùpnik Janez Mau~ec ti~e ùpnijskih objektov in dobrin. V tem dolgo ~asa predsedovala zvezi zdruènj je bil v beltinski cerkvi kot novoma{nik ~asu so se uredile verou~ne u~ilnice in borcev NOB Markovci. Nikoli med ljud- posve~en leta 1987. Od tam je bil kot ùpnijska dvorana, novo podobo je dobilo mi, ki so morda razmi{ljali druga~e, ni kaplan name{~en v ljutomersko ùpnijo, ùpni{~e, obnovila se je kapelica na poko- delala razlik. @ivela je za ljudi in z ljudmi kjer je ostal do leta 1990. Naslednjih pet pali{~u, uredila se je celotna notranjost in zato poznala ìvljenje slehernega ob~- let je bil kaplan v [entjurju pri Celju, od farne cerkve, vklju~no z novimi klopmi, ana. Znala je vzpodbujati nadarjene u~ence leta 1995, se pravi è polnih 11 let, pa je obnovljeni so nekateri kipci ter elektrika in vzpodbujati tiste, ki jim je v {oli {lo ùpnik v fari sv. Marka. Vse od prihoda v z ozvo~enjem. Okrog cerkve in ùpni{~a nekoliko slab{e. @ivljenje po koncu 2. sve- markovsko ùpnijo vzorno sodeluje z vse- je vzorno urejena okolica, kar je lahko tovne vojne je bilo presneto te`ko in tega mi ljudmi, otroci in predstavniki lokalne v ponos kraju oziroma tudi ob~inskemu se je tovari{ica Dana {e kako zavedala. skupnosti. V ~asu slu`bovanja v Markov- sredi{~u. Gospod Mau~ec se redno in spo- Vsem svojim u~encem je dajala dragocene cih je postoril izredno veliko, zlasti kar se {tljivo udeleùje vseh dru`benih aktivnosti 8 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV in dejavnosti, z lokalno skupnostjo in vsemi farani pa bo najverjetneje tako vzorno MARKOVCEM sodeloval tudi v bodo~e. Plaketa Ob~ine Markovci je bila za dolgoletno delo in dose`ke na podro~ju kra- Povejmo si pesem, pesem veselo, jevne samouprave, za prispevek k razvoju saj Markovci – kraj na{ – praznik slavi. kraja, predvsem pri gradnji telefonskega Hodil po zemlji sem na{i in pil nje pre- omre`ja, ter za dolgoletno delo v orga- lesti. nih krajevne skupnosti, civilne za{~ite in Drava kot ìla vije se skozi vasi, gasilstva podeljena tudi Stanku Veseli~u iz temne~a od halo{kih gri~ev, Bukovcev. svetle~a od severnih sonc. Stanko Veseli~ je dolga leta opravljal Mnogim rodovom bila je kot mati, funkcijo gasilskega poveljnika v krajevni zavetje mladostnih spoznanj – skupnosti Markovci. Bil je tudi dolgoletni predsednik PGD Bukovci, velik pa je tudi da kot za~arani vra~ajo k njej se njegov prispevek pri razvoju in organizi- iz krajev druga~nih. ranosti civilne za{~ite. V PGD Bukovci je Spet na{li so sebe, njegov prispevek neprecenljiv. V ~asu, ko v spominih mladosti jim cveti. je bil v vodstvenih funkcijah dru{tva (pred- Vasi povezuje, sednik in poveljnik), se je PGD Bukovci ob rojstvih usodo napleta, razvilo v enega izmed mo~nej{ih gasilskih ob smrtih kot nav~ek zveni. dru{tev. Dru{tvo se je kadrovsko okrepilo Preden vesna prispe, in tehni~no opremilo. Stanko Veseli~ je bil Damjan Peklar pozvanja kurent demonski, z jeèvko zimi preti, bi po tako nepri~akovanem dogodku v beì pred njim otro~ad. ìvljenju obupal, Damjan pa ni, ~eprav je Polje postane preproga zlatega ìta, ostal invalid. Ni se apati~no vdal v usodo travnik ìvino rodi. in za~el ìveti na bremenu drugih. Prav Sveta si zemlja, in blagor mu, komur nasprotno. Po uspe{ni rehabilitaciji se je leta 1992 redno zaposlil in za~el uspe{no plodi{ … poslovno pot. Na njej so mu zvesto stali ^lovek na{ umen znal je koristi iskati, ob strani doma~i in vsi najbli`ji prijatelji. sebe preìvljal, pa tudi drugim dajal. Damjanovo delo je povezano z invalidi Hodil je z lükom po svetu – in za invalide, saj se trudi pomagati sebi kraji pa svojemi zvest je ostal. enakim. Pa pri{li so ~asi tema~ni, svet zajel je Ob vsem tem pa je ostal zelo aktiven poàr. tudi v prostem ~asu. Veliko ~asa preìvi v Jezdeci apokalipse sejali so stra{en doma~i kovinarski delavnici, ukvarja se z vihar. razli~nimi {porti (ko{arka, atletika, padal- Dvignil je glavo na{ ~lovek, vedel je stvo, jadranje, smu~anje, potapljanje …), mesto in pot, vedno pa se {e vozi z motorjem, ~eprav je fantje, mo`je in dekleta na{li so pravi bil ta usoden za njegov o invalidnost. Kljub svoji telesni prizadetosti posku{a izhod. Zdaj na{a zemljica draga klije, ìvi in Stanko Veseli~ s svojim vzgledom, nazori in aktivnostmi dokazati, da je z voljo in pomo~jo pravih brsti. pobudnik in organizator gradnje novega ljudi mo`no dose~i vse cilje. Damjana Raste nov rod, ki ponosno svoje domove gasilskega doma v Bukovcih. Sodeloval vedno in povsod vodi na~elo: kjer je volja, gradi. je v vseh ve~jih akcijah, ki so potekale v je tudi pot. Vendar ob svetkih, ko zbere druìna se doma~em kraju ali KS Markovci. skupaj, Listina Ob~ine Markovci Besedilo in foto: MZ stare se sage glasijo, prej{nji ~as zaìvi. je bila podeljena Damjanu Deca prisluhnejo dedu, mati jim lica Peklarju poboà, vsi se zazrejo v prihodnost – kaè jim Damjan Peklar prihaja iz Nove vasi. svetel obraz. Osnovno {olo je zaklju~il v Markovcih, nato pa je obiskoval srednjo ekonomsko In zato, pesem, zaplavaj dale~ prek na{ih {olo na Ptuju. [olanje je nadaljeval na vasi, Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru mnoge sadove bogate jutri{nji dan nam in ga tudi uspe{no zaklju~il. Leta 1990 je v rodi! njegovo ìvljenje posegla nesre~a, ki ga je priklenila na invalidski vozi~ek. Marsikdo Danijela Fegu{

Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 9 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

Sre~anje upokojenih u~iteljev @E DOLGO SEM NOSILA TO SKRITO @ELJO … Saj poznate ta ob~utja: bolj ko se bliàjo Imela sem to sre~o, da je bila moja rojstna leta 1960, to je bilo leto, ko smo v Markov- {estdeseta in sedemdeseta leta, bolj ìvi so hi{a soseda {ole v Markovcih in sem bila cih praznovali 150-letnico {ole. Mojemu spomini na otro{tvo, star{e in {olo. zato soseda veliki ve~ini u~iteljev. Vsako vabilu se je odzvalo devet u~iteljev, in sicer: jesen sem ~akala, da bi se odprla polkna na Pavla @lahti~, Milena Kaj`nik, Danijela Nekateri moji so{olci, zlasti tisti iz bolj sosednjem farovù, kjer so stanovale, in ko Fegu{, [tefan Vugrinec, Anda Kristo- oddaljenih vasi, ne morejo pozabiti poti se je to zgodilo, so se kot lastovice vrnile vi~, Silvestra Kolari~, Franjo Rebernak, v {olo in domov. Kolikor mi je znano, so na{e u~iteljice in pri~ela se je {ola. Ivanka Solina in Heda Kreutz. bila vra~anja iz {ole prava pustolov{~ina, @e dolgo ~asa sem nosila skrito èljo, da Razgovor, klepet, morda je {e najbolj{i prednja~ila pa so po mojih informacijah te u~iteljice in u~itelje prijazno povabim v izraz prijateljsko sre~anje z nekaterimi stojnska deca, saj so imeli najdalj{o pot in prostore markovske ob~inske stavbe, ki je doma~ini, ki so bili tako ali druga~e neko- bilo jih je najve~. bila na{a dobra »u~ilna zidana«. In letos, liko bolj povezani s {olo, je bilo 7. aprila Jaz na poti v {olo nisem mogla doìveti koncem februarja, sem pri~ela udejanjati, letos. Sprejeli smo jih v avli na{e ob~inske veliko, nepozabna pa so druènja pred danes bi rekli temu projekt »Markovski stavbe. Najprej prepoznavanje, verjemite, popoldanskim poukom, ko smo na dvo- u~itelji 1945–1960«. tudi nekateri u~itelji se med sabo niso ve~ ri{~u deklice zaplesale in zapele: S soglasjem gospoda ùpana Franca spoznali. Mi pa smo kot vkopani zrli v »Rde~e ~e{nje rada jem, ~rne pa {e raj{i, Kekca sem poslala vljudnostna pisma in dobro razpoloène, nasmejane ljudi, pred v {olo tudi rada grem, vsako leto raj{i ...« povabila v Markovce petnajstim u~iteljem, katerimi smo pred petdesetimi leti boso- Rada sem imela na{o {olo in u~itelje. ki so slu`bovali na na{i {oli od leta 1945 do noga deca ob vpisu v {olo skrivali svoje

Nekaj u~iteljev se je ustno opravi~ilo, Marcelina Kamenik in Franja Rebov Osterc pa sta poslali iskrena opravi~ila. Objavljeno je pismo Franje Rebov Osterc.

10 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV razku{trane glavice za {iroka krila na{ih mater, ljudi, ki so nas u~ili, da ena in dva je tri, pisanja malih in velikih A in B, nas vzgajali, predvsem pa nas u~ili ljubiti ljudi, dom in domovino. Popeljali smo jih po na{i ob~inski stavbi. Najprej navdu{enje in potem spomini: »Tu je bila zbornica, tukaj kabinet, v tem prostoru sem najprej spala, v tej sobici je stanovala Barika …« Pa saj veste, tudi mi vsi natan~no vemo, v katerem razredu je bila ura (verjetno edina na {oli), kje je bil klavir in kje mle~na kuhinja, iz katere je di{ala najbolj{a eno- lon~nica. Z u~itelji smo se nato preseli v sejno sobo. Le kaj si je mislila (sejna soba namre~)! Poslu{ala je govorjenje ljudi, katerih glasov è desetletja ni sli{ala. Ne deci, odraslim, danes è babicam in dedkom, so govorili u~itelji o tem, kako so prvi~ pripotovali v Vabljeni u~itelji; v prvi vrsti od leve: Milena Kaj`nik, Heda Kreutz, Pavla @lahti~, Anda Markovce, kje so stanovali, pa o tem, da so Kristovi~, Silvestra Kolari~; druga vrsta: Franjo Rebernak, Ivanka Solina, Danijela Fegu{ in Andre~ekva mati kuhali najbolj{i krompir- [tefan Vugrinec. jev kropec, za katerega so kasneje celo v oddaj. Bolj ali manj pa smo si prizadevali lagam è danes, da tedaj, torej leta 2010, Beogradu ugotovili, da ima zdravilno mo~. pripraviti to sre~anje mi, ki smo bivali v praznik ob~ine Markovci praznujemo kot Mladim u~iteljicam so va{ki fantje ~ez no~ neposredni sose{~ini in se z u~itelji nismo sre~anje generacij vseh u~encev in u~ite- prevrnili strani{~e »na {trbunk«. ê mi druìli le v {oli. Bili so popoldnevi in ljev, ki so u~ili na na{i {oli. verjamete ali ne, storilci so znani, pa so {e po~itnice, ko smo zaìveli kot pravi, dobri Ob koncu iskrena hvala ùpanu Francu vedno na prostosti. sosedje. Mi vsi pa se zavedamo, da je Kekcu, mojim sodelavcem v ekipi, Karoli- Govorili so o tem, da so u~ili dopoldan in kar nekaj u~iteljev te {ole, ki bi jih èleli ni Pi~erko, Ani Zmazek, Mariji Bezjak, popoldan, da so na oder postavili {tevilne sre~ati. Tudi oni so zaznamovali na{ kraj Radu Plohlu in Vladu Koro{cu. igre, ustanavljali dru{tva (npr. Avto-moto in veliko svojih ìvljenjskih mo~i pustili v Veselimo se torej sre~anja leta 2010 ob kroèk Markovci), vrteli kino, vodili pev- na{ih razredih. 200-letnici {ole! ske zbore, kuharske te~aje … @e v za~etku sem zapisala, da smo leta In zmanjkalo nam je ~asa! Na{ klepet so 1960 v Markovcih praznovali 150-letnico Danica Tement prijetno prekinili pevci mo{kega pevskega {ole, tako bomo ~ez {tiri leta, torej leta Foto: Laura zbora Markovci. Sejno sobo je napolnilo 2010 praznovali 200-letnico. Zato pred- ubrano petje, ob izvrstni kapljici je zado- nela zdravica in kon~no narodna »Pozimi pa roìce ne cveto ...«. Tej, njegovi najlju- KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO b{i, smo pritegnili vsi, namenili pa [tefanu Tako kot è nekaj let zapored smo se vanjem na{e male dràvice v EU. Na ta Vugrincu, prvemu zborovodji tega zbora. v DmoM tudi letos odlo~ili, da se bomo vpra{anja so odgovarjali v drugem krogu, Ja, in tedaj so tekle tudi solze. udeleìli regijskega kviza Mladi in kme- v katerem pa so za vsak pravilen odgovor Pravzaprav bi se morali druìti nekaj tijstvo. lahko dobili dve to~ki. Zadnji krog so dni, pa bi spominov {e ostalo. Na koncu sestavljala vpra{anja, povezana z vino- smo sedli skupaj in vsi, ki smo sre~anje Tokrat so na{e dru{tvo zastopali trije gradni{tvom. V tem krogu so tekmovalci pripravili, na{i gostje, skupaj z gospodom mladeni~i, in sicer Dejan Svr`njak, Mat- imeli mo`nost dose~i najve~je {tevilo to~k, Vugrincem, smo zapeli {e nekaj lepih ja` Mlinari~ ter Andrej Kekec. Letos so saj je vsak pravilen odgovor ekipi prinesel slovenskih. organizacijo te prireditve prevzeli ~lani dodatne tri to~ke. Navsezadnje, malce v {ali ali pa prav AMK Pohorje, pomagala pa jim je Kmetij- Po koncu tekmovanja je na{a ekipa dose- zares, ugotavljali, da smo imeli v Mar- ska svetovalna slu`ba Slovenska Bistrica. gla skupno 31 to~k in s tem uvrstitev na 5. kovcih odli~ne u~itelje, predvsem pa lepe, Kviz je potekal v Zgornji Polskavi, sode- mesto. êprav nismo dosegli zmage, lahko mlade u~iteljice. lovalo pa je osem ekip. Mladi so se letos re~emo, da smo bili kljub majhnemu {tevi- No, in morda me boste na koncu vpra{ali, pomerili v znanju, ki je zajemalo, tako kot lu na{ih navija~ev ravno mi tisti, ki smo zakaj temu snidenju ni moglo prisostvovati vsa leta doslej, tri teme. V prvem krogu so skozi ves kviz najbolj vztrajno navijali za ve~ krajanov. Saj veste, na{i gostje nosijo tekmovalci odgovarjali na {est vpra{anj, na{e tri pogumne tekmovalce. è sedem, osem krièv, nekaterim (pa povezanih s cestnoprometnimi predpisi, Upam, da drugo leto odkorakamo {e za res le nekaterim) beseda ne te~e ve~ tako obenem pa so morali pokazati tudi znanje kak{no mesto vi{je. gladko kot v~asih. Njihova èlja je bila, s podro~ja novosti pri kmetijskih traktorjih da se snidemo v o`jem krogu, dogajanje s in priklju~kih. Ker je Slovenija ~lanica EU, Alenka Petrovi~, tega sre~anja pa bomo uvrstili v program so se letos odlo~ili, da bodo pri mladih predsednica DmoM na{e lokalne televizije v eni naslednjih preverjali tudi znanje, povezano z vklju~e- Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 11 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

Nova Slovenija Markovci NA OB^NEM ZBORU PREDSTAVILI KANDIDATE ZA JESENSKE VOLITVE Na ob~nem zboru ~lanov ob~inskega ob~inskem odboru Nove Slovenije smo se evidentirati 9 od 11 kandidatov za svetnike odbora Nove Slovenije Markovci, ki je takoj po novem letu za~eli aktivno priprav- ob~ine Markovci po veljavnem volilnem potekal v soboto, 8. aprila, v prosto- ljati na lokalne volitve, ki bodo letos proti sistemu. Po volilnih enotah so to: Milan rih gasilskega doma v Stojncih, so po koncu jeseni. Prva naloga je bila dolo~itev Vajda – Bukovci, Slavko Ro`marin in pozdravnih besedah predsednika Franca volilnega {taba in evidentiranje kandida- Franc Roànc – Stojnci, Zvonko ^re{nik Roànca najprej izvolili delovno predsed- tov. Pri vsem tem odlo~anju in iskanju nam – Borovci in Strelci, Stanislav Toplak stvo ob~nega zbora. Vodil ga je Stanislav je pomagala tudi dobra analiza lokalnih – Prvenci in Sobetinci, Janez Liponik – Toplak. Sledila so poro~ila o preteklem volitev izpred {tirih let, ko smo sicer dobili Markovci, Peter Vesenjak – Nova vas pri delu odbora. {tiri svetnike, a izgubili volitve za ùpana. Markovcih, Karolina Pi~erko – Zabovci A to nas ni ustavilo. Lahko bi rekli: Kar in Dragica Meznari~ kot kandidatka v Predsednik Franc Roànc je na za~et- nas ne ubije, nas naredi mo~nej{e! volilni enoti preostankov vasi Zabovci, ku svojega poro~ila pozitivno ocenil delo odbora, odkar vodi ob~inski odbor. “Zave- dam se odgovornosti, ki sem jo prevzel in hkrati z zadovoljstvom ugotavljam, da smo zadani plan dela uresni~ili. Ob va{em zau- panju sem {e bolj prepri~an, da zagon in dinamiko, ki jo ~utim v na{em ob~inskem odboru N.Si, usmerimo v nove naloge, vse z iskreno èljo in jasnim ciljem delovanja v dobrobit na{ih ob~ank in ob~anov.” V nadaljevanju je opisal projekte, ki jih je ob~inski odbor v preteklem letu izvedel. Pri tem je izpostavil predvsem organizacijo ekskurzije za ~lane in simpatizerje v Ljubljano in okrogle mize. “Ogledali smo si prostore slovenskega parlamenta, obiskali sede` stranke, spoznali prostrane dvorane Cankarjevega doma in se ustavili {e v Narodni galeriji. Zadovoljstvo ~lanov in simpatizerjev je nagradilo na{ trud orga- nizacije. Velik uspeh pa je bila organizacija okrogle mize z ministrom za delo, druìno in socialne zadeve Janezom Drobni~em. Prisotni na okrogli mizi so s svojim obis- kom in predlogi, ki so jih podali resornemu ministru, dokazali, da èlijo vplivati in usmerjati tudi najob~utljivej{o podro~je, to Predsednik OO N.Si Franc Roànc med podajanjem poro~ila in delovno predsedstvo ob~nega zbora s predsedujo~im Stanislavom Toplakom. je socialno politiko.” Franc Roànc je svoje poro~ilo zaklju~- Veseli me, da Vam lahko è danes pred- Markovci in Nova vas. il z vzpodbudnimi besedami: “Prepri~an stavim na{ega kandidata za ùpana in Ob~nega zbora so se poleg doma~ih sem, da vrednote, pot in cilji, po{teno in kandidate za svetnike in svetnice. Porok, ~lanov in simpatizerjev udeleìli tudi pred- transparentno delo predstavljajo razloge da bodo v kar najve~ji meri uresni~ena stavniki sosednjih ob~inskih odborov Nove za optimizem. Zaupamo najodgovornej{im na{a pri~akovanja u~inkovite, prepoznavne Slovenije. Janez Ro`marin iz MO N.Si ljudem v stranki, vsi mi pa se moramo in vsem prijazne ob~ine, je na{ kandidat za Ptuj, Franc Teàk iz OO N.Si Zavr~ in truditi, da bodo na{i doma~ini zaupali nam ùpana Franc Roànc.” Rajko Janèkovi~ iz OO N.Si Dornava so in {irili na{e poslanstvo, da beseda res Ob~ina pa lahko dobro deluje le, ~e se pri to~ki dnevnega reda "Beseda gostom" nekaj velja.” ùpan in svet pri svojem delu dopolnjujeta. govorili o delu in problemih v doma~ih Zanimiva to~ka dnevnega reda, pred- Izbrali smo razli~no usmerjene, vendar ob~inah ter pripravah na lokalne volitve. vsem za medije in vse prisotne ~lane, pa je sposobne in predvsem po{teno misle~e Ob~ni zbor smo prisotni zaklju~ili ob bila predstavitev kandidatov za svetnike in ob~ane in ob~anke, ki èlijo, da se ob~ina doma~i “juìni” in spro{~enem pogovoru o ùpana za leto{nje lokalne volitve. Vodja pozitivno razvija in so za to pripravlje- aktualnih temah. volilnega {taba Darko Meznari~ je na ni `rtvovati svoje znanje, delo in svoj kratko predstavil delo volilnega {taba. “V dragocen ~as. Do sedaj nam je uspelo Besedilo in foto: Darko Meznari~ 12 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

PODPISAN ANEKS K POGODBI ZA LETO 2006 5. aprila so gasilci iz Obmo~ne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, kamor spadajo tudi gasilska dru{tva iz ob~ine Markovci, na pobudo `upana ob~ine Zavr~ Mirana Vuka podpisali aneks k pogodbi o oprav- ljanju javne lokalne gasilske slu`be za leto 2006.

Skoraj je è postala navada, da vsako leto eden izmed {tirih ùpanov (ob~ine Hajdi- na, ob~ine Markovci, MO Ptuj in ob~ine Zavr~) povabi gasilce in ùpane omenjenih ob~in v svojo ob~ino in organizira podpis aneksa, ki je za ob~ino in gasilce zelo pomemben. Gasilci v skladu z zakonom o gasil- stvu in drugimi zakoni izvajajo ga{enje in re{evanje ob poàrih in drugih nesre~ah, lokalne skupnosti pa zagotavljajo pogoje za izvajanje le-teh. Vse {tiri ob~ine so za leto 2006 zagoto- Vodstvo OGZ Ptuj, predsedniki gasilskih dru{tev ter ùpani ob~in Hajdina, Markovci, Zavr~ in vile sredstva v vi{ini 108.391.000 tolar- Ptuj ob podpisu aneksa o sofinanciranju zveze. jev. Ta sredstva so namenjena za redno dejavnost gasilskih dru{tev (kamor spada sredstev v letu 2006 v skladu z uredbo o lokalne skupnosti. Naloga gasilcev pa je, tudi nabava opreme) v vi{ini 59.391.000 minimalnem opremljanju gasilskih enot da se ustrezno organizirajo, izpopolnijo tolarjev, 34.000.000 tolarjev je namenjenih gasilskim dru{tvom zagotovile potreben svoje kadrovske potrebe in ustrezna znanja za dokon~anje gasilskih vozil za PGD avtopark, s tem da so nekatera vozila te`ke- in s tem zagotavljajo poàrno varnost vsem Bukovci in PGD Grajena ter nabavo pod- ga programa è starej{a od 25 let. Za dose- ob~ankam in ob~anom. vozja za PGD Draènci. 15 milijonov pa go cilja v letu 2009 (do takrat morajo biti je namenjenih gradnji gasilskega doma v vsa dru{tva opremljena v skladu z uredbo) Janez Liponik Markovcih. gasilcem manjka samo {e osebna za{~itna Foto: MZ Vse {tiri ob~ine so tako z zagotovitvijo oprema, ki jo bodo prav tako zagotovile

PREDSEDNIK OGZ PTUJ NA[ OB^AN MARJAN MEGLI^ Obmo~na gasilska zveza Ptuj je na ob~- nem zboru konec aprila dobila novo vodstvo. Delegati in delegatke so soglasno za predsednika imenovali Marjana Megli~a iz Prvencev, na ~elu poveljstva pa {e naprej ostaja poveljnik Zvonko Gla`ar.

Obmo~na gasilska zveza Ptuj se financira na podlagi tripartitne pogodbe, sklenjene med ob~inami Ptuj, Hajdina, Markovci in Zavr~, gasilskimi dru{tvi iz teh ob~in in zvezo. V leto{njem letu prora~un obmo~ne gasilske zveze Ptuj zna{a dobrih sto milijonov tolarjev, zveza pa v leto{njem letu praznuje tudi 10-letnico delovanja. Ob tej prilo`nosti so izdali zbornik, v katerem je temeljito predstavljeno 10-letno delovanje zveze in gasilskih enot. Zbornik ima 162 strani in podrobno opisuje delo vseh orga- Delegati gasilskih dru{tev iz ob~inskega poveljstva Markovci na ob~nem zboru OGZ Ptuj. Med nov in ~lanstva ptujske obmo~ne gasilske njimi tudi novi predsednik zveze Marjan Megli~. zveze. Veliko je tudi slikovnega materiala Janez Liponik. hodnjih {tevilk na{ega ~asopisa. in dejansko je v sliki in besedi zbrano vso Novega predsednika OGZ Ptuj Marjana 10-letno delo zveze. Urednik zbornika je Megli~a bomo predstavili v eni izmed pri- Besedilo in foto: MZ Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 13 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

KUD Markovski zvon OB^NI ZBOR V NOVIH DRU[TVENIH PROSTORIH 7. aprila smo se v dru{tvenih prostorih tajnik Gregor Zmazek, za finan~ne posle ljudi,” meni o novih orglah podpredsednik KUD Markovski zvon zbrali pevci na red- pa bo skrbel Slavko Ro`marin. Franc Roànc. ni petkovi pevski vaji. Ob 19.30 so se nam Sklenili smo tudi delovni in finan~ni plan Na{e delo so pohvalili tudi predstavniki pridruìli {e gostje in simpatizerji, vendar za leto{nje leto, kjer je vse delo poleg revij drugih dru{tev in tudi podùpan Franc ne na vaji, temve~ na è 9. letnem ob~nem in nastopov v glavnem usmerjeno v nove Kostanjevec. zboru dru{tva. Letos smo pravi termin è orgle, ki bodo prvi~ zadonele drugo leto na Resni~no se trudimo ohraniti petje v malce zamudili, zato smo se odlo~ili pri- Markovo nedeljo. markovski fari in ga prenesti na mlaj{e praviti ob~ni zbor kar v petek po vajah. “Imamo veliko prilo`nost in mo`nost, rodove. Ob pridobitvi novih dru{tvenih da na{im zanamcem pustimo vsaj toliko, prostorov na{e delo poteka nemoteno, ob Uvod v ob~ni zbor je popestrila Darja kolikor so na{i predniki zapustili nam. novih orglah in raz{irjenem koru pa bodo Mar z mislijo o pogumu, ki vseskozi Zaupamo v na{o farno skupnost, ki je ved- pogoji v celoti izpolnjeni. spremlja na{e delo. Pozdravil nas je pred- no znala prisluhniti potrebam ~asa. Tretje Trudili se bomo {e naprej in s tem dodali sednik KUD Darko Meznari~, ki se mu je orgle v cerkvi bodo kamen~ek v mozaiku {e en ko{~ek v arhiv na{ega dru{tva. z leto{njim ob~nim zborom zaklju~il drugi zgodovine na{e fare, ki ga bomo dodali mi, mandat predsedovanja. Sledila so poro~ila sedanji farani, zato naj glas teh orgel osre~- Alenka Roànc predsednika kakor tudi vseh ostalih pred- uje na{e zanamce in jih spominja na dobre stavnikov sekcij dru{tva. Delo vseh je bilo v preteklem letu plodno, zato je na{ elan {e toliko ve~ji. “ê pogledam na za~etne korake od Konjeni{ki klub Nova vas uradno organiziranega delovanja na{ega dru{tva pa do danes, si upam trditi, da je O ZAÊTKIH KONJENI[TVA Kulturno umetni{ko dru{tvo Markovski ê se ozremo petnajst ali dvajset let na temo o konjih. S tem projektom pred- zvon postalo opazen del kulturnega ustvar- nazaj, sta nam tehnika in tempo ìvljenja stavijo na{i ~lani otrokom konja neko~ in janja v doma~i ob~ini in tudi izven nje. Ob izpodrinila konja. Do takrat je bil konj danes, delo s konjem, nego in prehrano na{ih nastopih kakor tudi pri organizaciji glavna delovna sila na kmetiji. Na{i kmet- konja ter opremo za konja in orodje, ki prireditev in na gostovanjih nam je vedno je so imeli konje za delo in kot prevozno se je v~asih uporabljalo za delo s konji. uspelo pritegniti {tevilne poslu{alce.” sredstvo. Danes je vse to izpodrinil traktor Na{ dober in spreten kova~ Janko Bolcar Zabeleìli smo dvoje gostovanj, v [marju in delovni stroj. u~encem prikaè izdelovanje podkev in pri Jel{ah in na Gra{ki gori. Udeleìli kovanje konja v ìvo. Naravoslovni dan pa smo se tudi obmo~nih revij, sodelovali na Sam se poklicno ukvarjam z vzdr`- prireditvah v ob~ini in izven nje ter peli pri evanjem traktorjev in kmetijskih cerkvenih slovesnostih in pri svetih ma{ah. strojev ter tako poznam delo in ìv- Izvedli smo vsakoletni boì~no-novoletni ljenje na kmetiji in na vasi iz roda v koncert v farni cerkvi. Z delom smo vsi rod. Na{i kmetovalci so konje skoraj zelo zadovoljni, tako sam predsednik kot vse prodali in si kupili traktorje in predstavniki sekcij, nenazadnje tudi sami priklju~ke. Le malo kje so si doma pevci. Dru{tvu se je pridruìlo tudi nekaj pustili kak{nega konja. novih ~lanov, kar nam daje {e ve~ optimiz- Za za~etek mojega konjeni{tva ma in veselja pri delu. bi ozna~il prav to obdobje, kajti V nadaljevanju nas je pohvalil gospod po opravljenem delu sem si vzel ùpnik Janez Mau~ec, ki nas vseskozi minuto za pogovarjanje in obujanje mo~no podpira in “z njim res dobro sode- spominov o konjih. Ta stik s konji lujemo”. in obujanje spominov iz mojih otro{kih let popestrimo z jahanjem, vo`njo s konjsko “Na koncu gre zahvala vsem Vam, spo- so me navdu{ili, da sem leta 1994 kupil vprego in gumivozom. {tovani pevci in drugi sodelavci dru{tva. delovno vpre`no kobilo pasme haflinger in Mislim, da bo glede na zanimanje u~en- Bilo je mnogo odrekanj in prostovoljnih ur jo uhlevil na doma~iji. Seveda je to vzpod- cev in u~iteljev ostal ta naravoslovni dan ob pevskih vajah, nastopih, toliko kilome- budilo tudi moje kolege in prijatelje kakor tradicionalen in da bomo tako najmlaj{im trov, prevoènih za na{ skupni cilj – ustvar- tudi starej{e moàkarje na vasi. Tako se je predstavili naravne danosti na{ega kraja, jati glasbo za na{o du{o in pripraviti ~im za~elo dru`no obujanje spominov na otro- kajti zraven ko{nje v [turmovcih je nara- bolj{e nastope za vse poslu{alce. Naj nas {ka leta s konji in mislim, da so z enakim voslovni dan za na{e dru{tvo in vas zelo to ne ustavi, delali bomo {e naprej,” je izzivom nabavili konje tudi moji prijatelji, velikega pomena. zaklju~il svoje videnje dru{tva predsednik danes lahko re~em konjeniki. v preteklem obdobju. Tako kot z dru{tvi in va{kimi odbori v Anton Kekec, Sledile so volitve v organe dru{tva. [e na{i ob~ini in izven nje zelo dobro sode- predsednik KK Nova vas vedno nam bo predsedoval Darko Mezna- lujemo tudi z Osnovno {olo Markovci. @e ri~, podpredsednik je postal Franc Roànc, drugi~ smo organizirali naravoslovni dan 14 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

TE^AJ RETORIKE IN JAVNEGA NASTOPANJA

Ko govorim v javnosti, imam vedno veliko treme. Ne vem, kako naj se prav obna- {am pred mnoìco ljudi, v~asih ne vem, kako naj drìm roke, kako naj pozdravim. Se je vam è tudi kdaj zgodilo kaj podo- bnega? Najbr` bi mi velika ve~ina odgo- vorila pritrdilno.

Prav zaradi teh razlogov smo v DmoM navezali stike z Mladinskim cehom iz Ljubljane, kjer pripravljajo razli~ne seminarje. Dobili smo ponudbo, da imajo za vse tiste, ki imajo zgoraj na{tete teàve, zelo dobro re{itev – te~aj retorike in javnega nastopanja. Tako smo v za~etku marca v Markovcih organizirali izobraèvanje, na katerem so nas pou~ili, kako naj se obna{amo na kak{ni javni prireditvi. V soboto se je è ob deveti uri pri~- elo predavanje in po kratkem uvodnem Na te~aju smo se u~ili tudi ve{~in spro{~anja. govoru, bolje re~eno kar po pozdravu, smo dobili prve naloge. Vsak izmed udeleèn- (te~ajniki) prekinjali na vse mo`ne na~ine, vsem pa smo se vsaj malo nau~ili, kako se cev je moral pred te~ajniki in pred kamero za konec pa smo za doma~o nalogo morali moramo obna{ati, ko se bomo naslednji~ povedati stavek, ki je za nas zvenel sicer pripraviti dve- do triminutni nastop za v spet zna{li v situaciji, ko bo pred nami malo ~udno. »Sem kralj/-ica …, dobre nedeljo. kak{na zbrana publika ali pa, kar je {e volje!« Najbr` se vam zdi sme{no, zakaj Moram povedati, da nas je na{a predava- huje, ko bo na{ nastop beleìla kak{na ravno ta stavek. S tem nam je na{a pre- teljica zelo pohvalila, baje bomo vsi zelo »vidna« kamera. davateljica hotela pokazati, kako velik dobri retoriki v bli`nji prihodnosti. Bilo pomen ima samospo{tovanje, ko se ~lovek je res prijetno ter pou~no, nau~ili smo se Alenka Petrovi~ pojavi v javnosti. marsikaj, izvedeli marsikaj novega, pred- Foto: arhiv dru{tva Po uvodnih kraljih in kraljicah smo pre{li na resnej{e stvari. Na vaje za spro{~anje, na vaje za pravilno ter jasno izgovorjavo ter seveda na govor pred kamero. Najbolj PRI[LA JE POMLAD zanimive so bile vsekakor predstavitve, Pustni ~as je è zdavnaj za nami, zima se leto{nja letina {e prinesla poleg dela in ko smo morali pred kamero govoriti naj- je poslovila in nasledila jo je pomlad. skrbi. Priznam, da bo res te`ko, a verje- bolj ~udne kombinacije, kar si jih lahko mite, vsako delo je na koncu popla~ano. zamislite. Med nami se je tako zna{el tudi policist, ki je delal v cerkvi, gojil pa je Pri{la je potiho, vendar s tako mo~jo, da Nenazadnje se moramo vseh prihajajo~ih sadno drevje. No ja, pa saj nam ni smel ji je uspelo zbuditi vse, {e zaspane znanilce stvari veseliti in vanje imeti zaupanje. povedati dobesedno, kdo je in kaj dela. V pomladi. Narava je oìvela, z njo pa tudi êprav nam v~asih stvari uidejo izpod dvominutnem govoru je moral sam sebe ljudje. Toplo sonce bo navdih mnogih, da vajeti, moramo zaupati vase. Tako je tudi predstaviti tako, da smo mi samo ugotovili, bodo pri~eli urejati vrtove in okolice, ki so z letnimi ~asi. Vsak je po svoje lep, teàk kaj je, kje in kaj dela. Policaja smo takoj po dolgi zimi pripravljeni na novo letino. in radodaren. ê bi bilo vse enako, bi bil ugotovili, saj je govoril zelo prepri~ljivo, Pravijo, da bo leto{nja letina za spoznanje svet ironi~en, zato je dobro, da smo vajeni doìveto in domiselno. bolj{a in hkrati druga~na od lanskoletne. vsega po malo. Pomlad bo s seboj prinesla Pa tudi smeha ni primanjkovalo, posebno Upamo lahko le, da ne bo prevelike su{e nekaj dobrega in nekaj slabega. Za vsakega ne pri vajah izgovorjave. Nemalo proble- in drugih naravnih ujm, ki bi skalile na{ posameznika pe{~ico stvari, ki se jih bomo mov nam je delal stavek »S~istite pe{ce pridelek in veselje do dela. Torej nam ob koncu leta le be`no spominjali. s cesti{~a«. Res dober stavek, ~e se ho~e{ ne preostane drugega, kot da zavihamo @elim, da bi vam pomlad prinesla veliko malce nasmejati in da{ drugim nalogo, da rokave in upamo na najbolj{e. ê bomo lepih trenutkov in da bi vas sonce vsako- ta stavek ~im hitreje izgovorijo. ê ne ver- kar se da pridni in delavni, nam pridelek dnevno napolnilo z veliko mo~jo pozitivne jamete, da se vam lahko kaj hitro zalomi, zagotovo ne uide. Pridelek pa bo tudi rasel energije. kar poskusite. pod velikim vplivom narave. V najbolj{em Bodite ustvarjalni in delavni! No, da pa ne bi zaklju~ili kar tako, smo primeru, ~e bo narava seveda radodarna, Naj vas nobena stvar ne vrè iz tira, pa se poskusili tudi v vlogah prodajalcev bo vsega veliko in se ob pospravljanju naj bo dobra ali slaba! ~imbolj ~udnih predmetov, zna{li smo se polj{~in ne bomo spra{evali, kako naprej. v situaciji govornika, ki smo ga poslu{alci Spra{ujemo pa se lahko, kaj vse nam bo Anja Hamer{ak Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 15 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

Nova generacija Markovci SEMINAR V BRNU [tirje ~lani Nove generacije (NG) smo se v ~etrtek, 6. aprila, odpravili na pot proti ^e{ki. Odzvali smo se povabilu mladih kr{~anskih demokratov iz Brna, ki so organizirali seminar Democracy in Europe.

@e takoj po prihodu v to mesto in v {tudentski dom, kjer smo preìveli pet ~udovitih dni, smo lahko ugotovili, da nam vsekakor ne bo dolg~as. Po naporni vo`nji in ko so na{i trebu{~ki è oznanjali, da bi bil ~as, da si privo{~imo nekaj za pod zob, smo se vsi tisti, ki smo v Brno prispeli è v ~etrtek, odpravili v gosti{~e na ve~erjo. Ob dobri hrani in kak{ni kapljici pristnega ~e{kega piva so se na{i jeziki kaj hitro raz- vezali, pri~eli smo s spoznavanjem svojih sosedov pri mizi in tako je è ta prvi ve~er naznanil, da nas ~aka res nekaj prijetnih dni. V petek so sledile tako imenovane Ice breaking Games. To so igre, s katerimi Udeleènci strokovne ekskurzije v Brnu. smo prebili led in spoznali imena udele- èncev ter s katere dràve sploh je kdo. tako smo son~no in prijetno toplo nedeljo udeleènci seminarja obljubili, da bomo Lahko smo ugotovili, da smo Andrej, izkoristili za oglede Brna in okolice. Ogle- ostali v stiku {e naprej. Bo{tjan, Alenka Purger in jaz v dru`bi dali smo si gradove, bojna polja, dan pa Zaklju~ek tega bi lahko bil, da je bil Poljakov, Fincev, êhov, Avstrijcev, Ircev, smo zaklju~ili v vinski kleti. Kot se za tako seminar v Brnu ~udovito doìvetje, kjer Slovakov, [pancev, sodelovali pa so tudi prireditev spodobi, pa nas je v ponedeljek v smo izvedeli marsikaj, spletla pa so se tudi mladi iz Malte in iz Litve. Takoj po teh Mestni hi{i sprejela {e ùpanja Brna ter nas mnoga nova prijateljstva. v pi~lih petih minutah pozdravila, potem pa igrah je vodja seminarja Marc povedal, je predstavitev in vodenje ogledov Mestne Alenka Petrovi~, da za~nemo naslednji dan uvajati Time hi{e prepustila svoji pomo~nici. âkal nas predsednica NG OO Markovci Managerja, kar nas je prisililo k temu, da je samo {e Good-bye party, kjer pa smo si Foto: arhiv dru{tva smo na seminarje hodili to~no, brez zamu- janja. Vsi udeleènci smo morali napisati na listke, kaj pri~akujemo v teh dneh, ki Materam v zahvalo jih bomo preìveli skupaj, nakar smo vse to nalepili na steno in se ~imbolj posku{ali dràti poti, ki je vodila k dosegu teh ciljev. MLADI OB MATERINSKEM DNEVU Zve~er je sledil internacionalni ve~er, kjer Tako kot è nekaj prej{njih let smo se goste povabili dramsko skupino Kulturne- smo se vse dràve, razen organizatorjev tudi letos odlo~ili, da v zahvalo na{im ga dru{tva Cirkulane. Omenjena skupina je (Avstrija in ê{ka), predstavile drugim materam pripravimo nekaj ob njihovem v uri in pol prikazala, kak{ne tegobe lahko soudeleèncem. Na{o dràvo so »zastopa- prazniku.. doìvimo v zakonu ter na kak{en na~in jih li« medica, borovni~evec, vino ter potica. je mogo~e re{iti. Odigrali so nam namre~ Seveda pa ni smelo manjkati niti slovenske Na skromen na~in smo se jim hoteli romanti~no komedijo Zakonski vrtiljak. polke, ki je utrudila marsikaterega plesalca zahvaliti za ves ~as, ki ga posve~ajo nam, Da pa smo vsaj malo sodelovali tudi z iz tujih dràv. V soboto je sledil seminar, njihovim otrokom, za ves trud, ki ga name- na{im dru{tvom, pa sta pred komedijo kjer smo udeleènci posku{ali skozi igro nijo vzgoji, ter za vse napotke, ki nam jih Sa{ka in Valentin odigrala vlogo matere in ter skozi razli~ne delavnice ugotoviti, kaj dajejo v ìvljenju. êprav je proslava ob sina, odigrala sta pot ìvljenja. Z besedami sploh pomeni demokracija, kako se loti- tem njihovem prazniku le skromno darilo sta namre~ prikazala, kako je mati sre~na, ti razli~nih problemov, kako je potrebno za vse prej omenjeno, smo vsi skupaj ko rodi svojega sina, kako sta sre~na skozi delovati na dolo~enih podro~jih. Bilo je mnenja, da je to nekaj, s ~imer jim pa ìvljenje, dokler ju to ne pripelje do razce- zelo zanimivo poslu{ati mnenja iz drugih kljub vsemu lahko polep{amo ta dan. Tako pa, kjer se sin poslovi in odide svojo pot. deèl, saj smo tako lahko sli{ali marsikaj smo se tudi letos odlo~ili, da materam zanimivega. Seveda pa tak{en seminar ne vsaj za urico pripravimo nekaj, kar jih bo Alenka Petrovi~, more miniti, ne da bi si ogledali znameni- spomnilo na to, da jih imamo radi. Letos predsednica DmoM tosti dràve, v kateri smo bili nastanjeni. In smo v sodelovanju z ob~ino Markovci v 16 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

Karitas tudi v ùpniji sv. Marka KARITAS – @AREK DOBROTE Spo{tovani bralci Markovskega lista, nice za na{e starej{e farane, ki so se jih tudi v pomo~. @arek dobrote se imenuje informativno tokrat razveselili. V aprilu nas je obiskal Karitas je tu med nami in deluje, zato glasilo slovenskega Karitasa. Marsikdo tudi novoizvoljeni duhovni vodja dekanij- vam iz srca èlimo, da bodimo sleherni ~as med nami ne ve, da tudi v na{i fari deluje skega Karitasa Ptuj - Zavr~ p. Milan Kvas vsi sodelavci Karitasa. Karitas. Deloval je nekako v senci kar in nam podal smernice za prihodnje delo. nekaj let, kajti vedno, ko so bile kakr{ne- V torek, 9. maja, smo bili gostitelji deka- Za zaklju~ek pa {e misel: koli nabirke, je {el del za potrebe dekanijskega sre~anja sodelavcev Karitasa. nijskega ali {kofijskega Karitasa. Lani v V prihodnje bi radi pripravili razli~na Sre~a je ~udovito blago – ~im ve~ je jeseni pa smo za~eli aktivno delo. predavanja in akcije v sodelovanju z OO damo, tem ve~ je imamo. Rde~ega krià, ki se je tudi na novo prebu- Na{a predsednica je Matilda Markovi~, dila. Udeleèvali se bomo tudi seminarjev Sodelavci ùpnijskega Karitasa duhovni vodja pa seveda na{ g. ùpnik. in izobraèvanj, ki bodo namenjena na{e- z g. ùpnikom @upnijski Karitas sestavljamo farani, eden mu delu. Pripraviti moramo tudi program ali dva sodelavca iz vsake vasi. Zavedati za obisk varovancev v Domu upokojencev bi se morali, da naj bi vsak posameznik Ptuj. S karitativnim delom bi radi seznanili izàreval àrek dobrote. Tako bi bilo okrog tudi na{e otroke v O[, ki so nam è zdaj nas in v svetu mnogo manj stisk in grozot, kot jih je sedaj. Na{o temeljno na~elo in naloga je spo{to- MoPZ Markovci vanje ~loveka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. To pa vemo sami po NA PRIPRAVAH V HRVA[KI ISTRI sebi, da ni tako preprosto, kot se sli{i. Na{e delovanje je nevsiljivo za ljudi, toda kljub Pesmi glas pevcev MoPZ Markovci je pred kratkim odmeval na hrva{ki temu se mora vedeti, da smo tukaj in smo obali pripravljeni pomagati ljudem, ~e je le v Tako kot pretekla leta smo se tudi letos Kljub napornim pevskim vajam se je na{i mo~i in ~e si oni sami to èlijo. pevci odpravili na t. i. intenzivne vaje. na{el ~as tudi za sprostitev. Iz hotelskih Lanskega decembra smo za~eli sodelo- Te so potekale od 27. do 30. aprila v sob so se sli{ale pesmi in zvoki in{trumen- vati z na{imi u~enci iz O[, ki so izdelali Novigradu v sosednji Hrva{ki. Pevci smo tov. Mislim, da smo s pravim pristopom krasne boì~ne vo{~ilnice in smo jih posla- se pod vodstvom dirigenta Sre~ka Zav- in z aktivnim delom dosegli pri~akovanja li na{im starej{im faranom in bolnikom. ca intenzivno pripravljali na bliàjo~i se na{ega zborovodje in lahko z optimizmom Odzivi so bili izredno pozitivni, lani smo nastop na obmo~ni reviji pevskih zborov. pri~akujemo nastop na obmo~ni reviji pev- se è tudi udeleèvali sre~anj dekanijskega Prepevali smo 8 do 9 ur dnevno. Upam, skih zborov, ki bo potekala 12. in 13. maja Karitasa. Za leto{nje leto smo si zadali da je ta podatek dovolj zgovoren in bo vse 2006 v prostorih ptujske gimnazije. kar nekaj nalog in verjamemo, da bodo z tiste, ki mislijo, da pevci hodimo le na po~- Marko Kun~nik bo`jo pomo~jo realizirane. Tako mese~- itnice, prepri~al, da to ne drì (ljudi, ki tako Foto: arhiv dru{tva no obiskujemo na{e starej{e ob~ane po mislijo/mislite, je na àlost zelo veliko). vaseh, seveda z nevsiljivim pristopom in jim pomagamo z besedami tola`be, in ~e je izvedljivo, v skromni materialni obliki. To na àlost do sedaj ni bilo izvedljivo, ker smo brez finan~nih sredstev. Uredili smo tudi prostor za sprejem obla~il, ki so ~ista in v dobrem stanju, da jih ljudje, ki jih potrebujejo res lahko uporabijo. Tako smo tudi è realizirali predvelikono~ni obisk v Domu upokojencev v Muretincih. Ne samo za na{e farane, ampak za vse tamkaj{nje varovance. Z g. ùpnikom smo pripravili program za 8. april 2006, to je bilo v soboto pred cvetno nedeljo. Najprej je bil blagoslov zelenja in sv. ma{a, nato pa skromna pogostitev, kajti na{e sodelavke so napekle peciva, zapeli pa so tudi va{ki pevci iz Bukovec. Si lahko predstavljate obraze teh ljudi? Zadovoljni in nasmejani obrazi, ki so v~asih oto`ni in osamljeni. U~enci O[ so izdelali velikono~ne vo{~il- Pevci MoPZ na pripravah v hrva{ki Istri Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 17 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

VARNOST OTROK V CESTNEM PROMETU

Najbolj ogroèna skupina udeleèncev na poti in je v ~asovni stiski, se namre~ na Kolesarjenje je za otroke izredno pri- v cestnem prometu so pe{ci, pri tem so prehodu za pe{ce in ob sami hoji ob vozi- vla~no in zabavno, vendar tudi nevar- {e posebej izpostavljeni otroci, ki so veli- {~u ter pre~kanju ne bo prepri~al dovolj ter no; po{kodbe glave so najhuj{a posledica kokrat udeleèni v prometnih nesre~ah, bo pri tem lahko izzval nesre~o. nesre~ kolesarjev, zato je zelo primeren predvsem zaradi po~asnej{ega dojemanja Tudi vozniki morajo hitrost vo`nje zma- rek: »Bistro glavo varuje ~elada.« Za pre- in hitrega reagiranja ob spremembah v nj{ati ter tudi ustaviti vozilo, ~e opazijo pre~itev po{kodb, ki nastanejo pri vo`nji s prometu. Otroci v svojem brezskrbnem ob vozi{~u otroke, ki v veliki meri niso kolesom, naj star{i omejijo otrokovo samo- otro{tvu, igrivosti in razposajenosti veli- pozorni na dogajanje okrog sebe. Enako stojno vo`njo s kolesom na dvori{~e, varne kokrat nepremi{ljeno in nenadoma ste~- velja pri vstopanju in izstopanju otrok iz poti in dovoze, dokler ne zna dobro voziti ejo na cesto. {olskih avtobusov, kjer mora voznik ob in ne opravi kolesarskega izpita. Otrok od ustavitvi tak{nega avtobusa na vozi{~u 6. do 14. leta, ki nima opravljenega kole- Zato naj star{i svetujejo otrokom, da ustaviti vozilo. sarskega izpita, sme v cestnem prometu hodijo po plo~nikih, na mestih, kjer ni Pravilna vo`nja otrok v varnostnih sede- voziti le v spremstvu star{ev ali polnoletne plo~nika, pa naj hodijo po levi strani ceste ìh, prilagojeni starosti in teì otroka, osebe. proti voze~im vozilom. Zelo pomemben pomembno vpliva na posledice prometnih Otroci se bodo o varnosti v prometu dejavnik pri tem je otrokova vidnost, pred- nesre~. Pri tr~enju s hitrostjo 50 km/h lah- najve~ nau~ili z opazovanjem star{ev in vsem ob slabi vidljivosti in pono~i. Zato ko nepripet otrok v osebnem avtomobilu starej{ih, zato jim bodimo zgled. otroka obla~ite v svetlej{a obla~ila, ob tr~i v armaturno plo{~o vozila s tako silo, slab{i vidljivosti pa naj pri hoji po cesti kot bi padel s trinadstropne stavbe. Zato Marjan Vrbnjak na vidnem mestu nosijo kresni~ko. Veliko ne bo odve~ nasvet, da naj bodo otroci v kriti~nih situacij v prometu nastane iz raz- avtomobilskih varnostnih sedeìh in tudi loga ~asovne stiske, saj so star{i in otroci pri najkraj{ih vo`njah v avtomobilu pripeti vpeti v ritem sodobnega sveta. Otrok, ki je z varnostnimi pasovi.

SVET BARV V VRTCU MARKOVCI Ste se kdaj vpra{ali, kak{en bi bil svet bivali{~e. Pomembno vlogo imajo tudi v kal kdo drug kot na{ ravnatelj, profesor brez barv. Kdo ve. Mogo~e bi ga takrat umetnosti. likovne umetnosti g. Joè Foltin. S seboj tak{nega sprejeli, vendar pa si ga sedaj, Glavni cilj projekta je bil razvijanje je prinesel nekaj stojal za slikanje, platno, danes, tukaj in zdaj najverjetneje zelo sposobnosti doìvljanja in prepoznavanja barve in ~opi~e. Ni~ kaj dosti ni govoril. te`ko predstavljamo. Barve so del na{ega zaznavnih kvalitet vezanih na barve. Lepo se nam je predstavil, povedal, kaj je vsakdana in se sploh ne zavedamo, da Naloge oz. dejavnosti pa so bile slede~e: prinesel s seboj in nas povabil, da se mu nas vedno spremljajo. Zelo pomembne so - otroci spoznavajo tudi druge rase s pridruìmo pri ustvarjanju. Igralnica je za na{e po~utje in nanj vplivajo podza- pomo~jo razli~nih priro~nikov in knjig, postala pravi umetni{ki atelje, v kateri je vestno. Pozorni na barve smo {e posebej, - pridobivanje barv iz naravnih materia- naenkrat zavladalo prav posebno vzdu{je. ko si urejamo domove, pa seveda ko si lov(trava, {pina~a, cvetovi ro`, zelena Lahko bi mu mogo~e rekli delovno, saj kupimo kak{no novo obla~ilo. Je pa res, paprika, koren~ek, jajca, blato, rde~a je bil vsak od otrok popolnoma predan da je nekaterim v{e~ tak{na, drugim spet pesa), ustvarjanju. Izpod rok g. Foltina pa je druga~na barva obla~ila. - spoznavanje osnovnih barv, njihovih nastala prav posebna slika. Naslikal je odtenkov, me{anja barv, svetlenja in psa in ma~ko v fazi prepira in s sodelavko In ravno to je bilo izhodi{~e oz. pobuda temnenja barv, Eriko Janèkovi~ sva ugotavljali, ~e ni za projekt, Svet barv, saj so deklice nekega - otroci si ogledujejo razli~ne priro~nike s mogo~e ta slika najina prispodoba. Seveda dne v vrtcu prerekale o tem, katera barva podro~ja likovne umetnosti ter spozna- sva se malo po{alili, saj se zelo dobro razu- je najlep{a. Kar nekaj jih je krepko trdilo, vajo nekatera umetni{ka dela, meva. Ampak navdih je kljub temu nekje da je to barva pink. Normalno, to jih pa~ - otroke obi{~e slikar in z njim preìvijo moral dobiti, ~esar nam ni izdal. Sliko nam u~i dana{nji komercialni svet. Nato so se dopoldne, je nato tudi podaril, zahvalili smo se mu za pridruìli {e fantje in trdili svoje, in sicer, - otroci se pri likovnem ustvarjanju poslu- lepo preìvet dopoldan in ga povabili, da da sta to rjava in modra. ùjejo razli~nih likovnih tehnik: akvarel nas {e kdaj obi{~e. Vsi skupaj pa smo bili Skiciranje in na~rt projekta smo naredili tehniki mokro na mokro ter suho na bogatej{i za lepo izku{njo in smo se zares skupaj z otroki. Zastavili smo si vpra{a- mokro, kombinacija pasteli ter vodene imeli lepo. nje, kje vse se sre~ujemo z barvami. Pri barve, tiskanje, kolaì, oblikovanje iz oblikovanju na~rta smo ugotovili, da barve gline, Polonca Strelec û{ niso le pomembne za risanje in slikanje, - otroci ustvarjajo ob glasbi razli~nih tem- temve~ je vsa ìva in neìva narava barvno peramentov, in sicer na veliko povr{ino z zelo pisana. Predmeti in ljudje smo razli~- vodenimi barvami. nih barv, ìvali se z barvo varujejo, ljudje Posebej bi izpostavila dejavnost, in sicer si z barvanjem urejamo in polep{amo obisk slikarja. Tisti dan nas je namre~ obis-

18 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

Poro~amo o sejah ob~inskega sveta O KANALIZACIJI, DVORANI IN [E MARSI^EM

Na 8. izredni seji, ki je bila 12. aprila predstavljena pa je tudi v prispevku o ob~- kanalom. Svetniki se s tak{nim predlogom 2006, je ob~inski svet Ob~ine Markovci inskem prazniku. niso strinjali, saj za to ne obstaja pravna razpravljal o ponudbah za odkup parcel Potrdili so tudi dokument identifikacije podlaga, pa~ pa so re{itev iskali drugje. za potrebe izgradnje plo~nika v Markov- investicijskega projekta kanalizacija nase- Na ravni dràve te~ejo dolo~ena pogajanja cih in za odkup parcele v Sobetincih. lij Markovci in Zabovci, gradnja ~istilne za preostalih 40 % koncesnine, ki jo za naprave ter rekonstrukcija cest ter druge rabo reke Drave zadrì dràva. Le-to naj Ker svetniki nikakor niso èleli, da bi komunalne infrastrukture in dokument bi odstopila ob~inam, zneska pa ne {tela v cesta v centru Markovcev tudi po rekon- identifikacije investicijskega projekta za primerno porabo. Tako so svetniki odlo~- strukciji, ki se pravkar izvaja, ostala s t. i. preplastitev lokalne ceste Markovci–Zago- ili, da v kolikor bo dràva dejansko ob~ini enonogim plo~nikom, so se bili ponovno ji~i. priznala oziroma dodelila vi{ja sredstva, se pripravljeni pogajati za ceno zemlji{~. Na Precej prahu je dvignila razprava o pred- prebivalce Sigeta v Markovcih oprosti pri- koncu so pristali, da se zemlji{~e za potre- logu pogodbe o uporabi in upravljanju klju~nine na kanalizacijsko omre`je. be izgradnje plo~nika odkupi po enotni ve~namenske dvorane Bukovci. Gasilsko Obravnavali so {e vlogo dru`be MCK ceni 35.000 SIT/m2. V kolikor lastniki ne dru{tvo Bukovci, ki naj bi po sklepu OS za povra~ilo stro{kov izgradnje primarne- pristanejo na to ceno, bo enonogi plo~nik prevzelo dvorano v upravljanje, je namre~ ga voda fekalne kanalizacije. Vlogi niso ostal. Sedaj ko ~lanek nastaja, pa è lahko postavilo dolo~ene pogoje. Menijo, da ugodili. Prav tako svetniki niso ugodili podam obvestilo, da so vsi lastniki v Mar- sami ne bodo kos vzdrèvati dvorane, saj vlogi Perutnine Ptuj za oprostitev stavb- kovcih pristali na ponujeno ceno, nekateri samo trènje ne pokriva nastalih stro{kov. nega nadomestila za leto 2006 kot delno tudi na ra~un financiranja Va{kega odbora Zato so predlagali, da bi razliko stro{kov pokritje {kode, ki jo je dru`bi povzro~ila Markovci, in da smo na ob~ini è pri~eli pokrivala ob~ina. Podpis pogodbe oz. pre- pti~ja gripa. aktivnosti za odkup zemlji{~ in raz{iritev vzem dvorane pogojujejo tudi s tem, da V nadaljevanju je ob~inski svet sklenil, plo~nika. lastnik (beri Ob~ina) odpravi dolo~ene da se premoènje – nepremi~nine v Zabov- Nadalje so svetniki sklenili tudi, da se pomanjkljivosti, da bi se dvorano lahko cih v solasti Martina Klinca iz Zabovcev parc. {t. 292/6 in 292/2 v Sobetincih pro- uspe{neje trìlo. Predvsem èlijo urediti 54 – prenese v last Ob~ine Markovci, ta pa data edinemu ponudniku dru`bi Korent akustiko, saj ob sedanji akustiki dvorana se zaveè, da mu bo do njegove smrti krila in Korent iz Zg. Viìnge s 100-dnevnim sluì le za namene {porta in ne tudi za kul- razliko stro{kov institucionalnega varstva v odpla~ilnim rokom. turne prireditve. Svetniki predlogov PGD domu upokojencev. Preostalo solastnino bo 6. aprila je bila 26. redna seja ob~inskega Bukovci niso potrdili, temve~ so naloìli Ob~ina odkupila po ceni uradne cenitve. sveta s kar 15 to~kami dnevnega reda. ùpanu, da se pogodi o novih predlogih in Ob~inski svet je tudi odlo~il, da ob~inski @e na za~etku so svetniki obravnavali pogojih. svet pri~ne s postopkom prodaje stanovanj osnutek spremembe odloka o dolo~itvi V nadaljevanju so obravnavali vlogo v stanovanjskem bloku v Markovcih. volilnih enot za volitve ~lanov ob~inskega Va{kega odbora Markovci, ki èli, da ob~- Z dodanimi predlogi in vpra{anji posa- sveta in ùpana ob~ine. Sedanja sestava ina prebivalce markovskega Sigeta oprosti meznih svetnikov je bila seja ob~inskega volilnih enot o~itno ni vsem po godu, pla~ila stavbnega nadomestila kot neke sveta zaklju~ena. zato so se pojavile te`nje po spremembi. vrste rento za neposredno ogroènost pod Marinka Bezjak Kolenko Vendar svetniki predlagane spremembe odloka, ki je predvidevala le 9 svetnikov, namesto sedanjih 11, niso podprli. Sklenili so, da spremembo odloka najprej obravna- LETNA KONFERENCA SDS MARKOVCI vajo svetni{ke skupine, kjer lahko pride do ^lani ob~inskega odbora (OO) SDS letu v na{i ob~ini. novih predlogov. smo se v petek, 5. maja, sestali na rednem Med povabljenimi gosti je bil tudi Podprli in sprejeli pa so osnutek odloka ob~nem zboru. Branko Marini~, poslanec dràvnega o enotni vi{ini prispevka za priklju~itev Predsednik OO SDS Markovci Robi zbora, ki je prisotnim predstavil trenutno na kanalizacijsko omre`je, ki predvideva Kolari~ je podal poro~ilo o delu odbora aktualna politi~na dogajanja v Sloveniji. sofinanciranje izgradnje kanalizacijskega za preteklo leto ter predstavil smernice in Pojasnil je nekaj smernic o jesenskih sistema s strani ob~anov v vi{ini 1.000 € plane za teko~e leto. Zahvalil se je vsem ob~inskih volitvah. Prav tako je poro~al po gospodinjstvu. Tak{na je tudi praksa ~lanom za opravljeno delo. Velik pouda- o nekorektnem poro~anju medijev, ki so v sosednjih ob~inah. V nadaljevanju so rek v razpravi je bil o volitvah in imeno- {e vedno pod mo~nim vplivom prej{nje svetniki potrdili ceno odvajanja in ~i{~- vanju kandidata za ùpana ter kandidatov vlade. enja odplak v ob~ini Markovci v vi{ini 3 za svetnike v ob~inski svet. Beseda pa je ^lani ob~inskega odbora SDS Markovci 152,39 SIT/m , h kateri se pri{teje {e 8,5 tekla tudi o ùpanovem predlogu o raz- se bomo {e naprej zavzemali in podpirali % DDV. delitvi volilnih enot v na{i ob~ini. vse ob~inske programe in investicije, ki V naslednji to~ki so dolo~ili prejemnike Svetnik Branko Kodri~ je predstavil bodo v dobro vseh ob~anov v na{i ob~- ob~inskih priznanj, ki so bila podeljena na nekaj pomembnej{ih investicij, ki so se ini, le s skupnim delom in spo{tovanjem leto{njem ob~inskem prazniku. Podelitev izvajale v preteklosti, ter programe – pla- bomo dosegali velike uspehe. ste si gotovo ogledali, ~e ne v ìvo, pa ne ve~jih del, ki se bodo odvijali v tem Ivan Golob v posebni oddaji na kabelski televiziji,

Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 19 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

[e o gasilcih … ZA^ELA SE JE SEZONA GASILSKIH TEKMOVANJ

Pomlad je potrkala tudi na gasilska toliko gasilcev, skratka ni bilo prostora za stva Markovci, pridruìli pa so se nam vrata, pri~eli so se prvi zunanji treningi, postavitev tekmovalnih prog. tudi Zvonko Glaàr, poveljnik, in Marjan vaje za tekmovanja v vseh tekmovalnih Gasilci pa se vedno tudi izobraùjemo. Megli~, predsednik OGZ Ptuj, ùpan ob~- disciplinah, ki jih prirejajo dru{tva. Bodisi za specialnosti ali pa za vi{je gasil- ine Markovci Franc Kekec in podùpan ske ~ine. Prav te dni kon~uje na{ predsed- Franc Kostanjevec. Napa~no bi bilo, ~e bi zapisal, da bomo nik iz PGD Prvenci-Strelci zadnje izpite za V Stojncih pa je bilo prvi konec tedna gasilci pri~eli svoje delo {ele v petem gasilskega ~astnika in gasilskega sodnika, v mesecu maju tudi gasilsko pionirsko mesecu. Vsi plani vaj so se è planirali v v ~ast in ponos pa nam je tudi, da iz na{ega tekmovanje. Sodelovalo je osem ekip. Med za~etku leta na ob~nem zboru, poveljniki dru{tva izhaja tudi nov predsednik OGZ de~ki so prvo mesto osvojili pionirji PGD in predsedniki so podali svoje programe in Ptuj Marjan Megli~. Grajena, med deklicami pa pionirke PGD plane za teko~e leto. Sicer pa velja {e dodati, da smo gasilci Bukovci. Ob koncu pa velja {e poudariti, Vsako leto je v enem izmed dru{tev spo- tekmovanja è pri~eli. Pred kratkim smo da bo 20. maja v Star{ah dràvno gasilsko mladanski operativni pregled. Letos bo praznovali god na{ega zavetnika sv. Flor- tekmovanje, ki se ga bosta udeleìli tudi pregled 14. maja na novem ve~namenskem jana. Tako kot vsako leto smo se zbrali dve desetini pionirjev iz na{ega ob~inskega igri{~u v Prvencih. Vsa leta nazaj smo pri Florjanovem obele`ju v Stojncih, kjer poveljstva, in sicer PGD Bukovci. imeli tak{na preverjanja po vseh dru{tvih v je bila zavetniku gasilcev posve~ena tudi na{i ob~ini. V Prvencih doslej ni bilo pri- sveta ma{a. V sve~anih uniformah smo Ivan Golob mernega prostora, da bi lahko tekmovalo se zbrali gasilci iz ob~inskega povelj-

[portna masa`a OSEBNOST [PORTNEGA MASERJA

Kaj je {portna masaà in kdo je lahko masaò. ê je dovolj sposoben, se spozna pomembnimi za to~no dolo~eno panogo. {portni maser? Pojma {portne masaè ni tudi na ostale fizioterapevtske pripomo~ke mogo~e na kratko pojasniti. Marsikdo si in na nudenje prve pomo~i, kadar je to Zakaj ro~na masaà? predstavlja, da gre le za enega od na~inov potrebno. Klubski {portni maser je prvi To je najstarej{e sredstvo zdravljenja, masaè, ki se ga lahko vsakdo brez teàve zdravstveni pomo~nik in sodelavec {port- ki ga pozna ~love{tvo. Kaj je pravzaprav nau~i in ga izvaja, ker bo pa~ masiral nega zdravnika. ro~na masaà? Je mehani~ni dra`ljaj, ki se mlade, krepke, utrjene ljudi, za katere Pri svojem delu spozna, kako reagira- izvaja na povr{ini telesa s posebnimi pri- bodo vsi in vsakr{ni prijemi dobri in tudi jo posamezni {portniki na enako mo~no jemi in terapevtskimi nameni s posledi~- koristni. masaò in na enake masa`ne prijeme. no ugodno zdravilno reakcijo organizma. Potem komaj vidi, ko {portnika psiholo{ko Uporablja se pri zdravih ljudeh za vzdrè- Seveda ne drì, da so vsi {portniki vedno spozna in razume, da ga je veliko la`je vanje kondicije in splo{nega dobrega fizi~- zdravi in vsi enako utrjeni. Pa ~etudi bi in bolje zadovoljiti s {portno masaò. Pri nega in psihi~nega stanja, pri {portnikih bili, so {portniki, za razliko od bolnikov, meni je v navadi, da s ~immanj masa`ni- zaradi izbolj{anja {portnih dose`kov in pri ki jih z masaò lahko hitro zadovoljimo mi prijemi opravim kvalitetno masaò. bolnikih kot sestavni del zdravljenja. in so maserju hvale`ni za tako mehansko Vsak maser ima poleg obveznih prijemov U~inki ro~ne masaè terapijo, le te`ko zadovoljni z masaò in {e kak{en 'svoj' prijem, ki pa je dovolj - izbolj{anje arterijske, venske in limfne maserjem, zlasti {e, ~e so doseèni uspehi dober le tedaj, ~e zadovolji oba, {port- cirkulacije; slabi. nika in maserja. Zavedati se moramo, - zmanj{anje mi{i~ne napetosti oz. relak- Znano je, da se {portne masaè ne da da {portniki ve~inoma niso naivni, prav sacija mi{ic; nau~iti v kratkem ~asu ali morda le iz gotovo ne vrhunski, ki danes vidijo tega - zmanj{anje bole~ine; knjige. Potrebno je veliko znanja in dolga po svetu. Zato pri {portnikih tak v bistvu - odpravljanje ob~utka utrujenosti, izbolj{- praksa. [portni maser se mora sam ukvar- neinteligenten {arlatanski maser, ki ho~e anje fizi~ne kondicije. jati z razli~nimi {porti, da lahko uspe. Zna- biti pametnej{i od zdravnika, ne more Izvaja se lahko za celo telo ali pa za ni so primeri iz {portno visoko cenjenih uspeti in ne more biti {portni maser. Le del telesa. U~inke lahko izbolj{amo z dràv, kjer je veliko maserjev z najmanj po{ten ~lovek in ustrezno podkovan, ki dodatkom eteri~nih olj. Mi{ice so bolje {estmese~no {olo, da so v zdravili{~ih in je tudi dober psiholog, je lahko dober prekrvavljene in dobijo ve~ kisika, kar kopali{~ih cenjeni maserji pri {portnikih {portni maser. Maser mora vedno slediti pomeni ve~ hrane za hitrej{o regeneracijo odpovedali. Dober {portni maser se razvije navodilom klubskega {portnega zdravnika, po velikih naporih. Dobra mi{ica je pro`na {ele po nekaj letih svojega dela, ~e ima kar je pomembno pri po{kodbah, bolezni in ima dovolj hrane za svoje delovanje. prilo`nost, da se med tem polagoma sez- in med {portno rehabilitacijo {portnikov. [ele potem se lahko pogovarjamo o rezul- nanja s {portniki in njihovimi zahtevami in Uspeh lahko v {portu zagotovi le timsko tatih, ki jih na~rtujemo za {portnike. ê pa postane tako 'njihov' maser. Maser se mora delo trenerja, {portnika, zdravnika, maser- {portniku ne damo prave {portne masaè, tudi spoznati na pravila igre, biomehaniko, ja. Naloga strokovno dobro podkovanega pa tudi ne moremo pri~akovati rezultatov. metodiko treninga in tekmovalno taktiko {portnega maserja je, da {portnike seznanja Pred treningom naredimo blago masaò {porta {portnikov, ki so mu zaupani v s samomasa`nimi prijemi, tipi~nimi in in po treningu mo~nej{o dalj{o masaò 20 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV za odpo~itek, za regeneracijo. [portnik se Pravi maser ima program za vse zvrsti amo prekrvavitev in pripravimo mi{ice za mora po treningu stu{irati s toplo vodo. {porta, ve to~no, katere mi{ice so najbolj {portno aktivnost. [portno masaò lahko Ko je segret, se ga da lepo zmasirati in obremenjene in katere prijeme bo uporabil, uporabljamo pri predpripravi in treningih, hitro mine utrujenost. [portnik mora imeti da so zdravi za {portnika, ki se da masirati, tekmah in po velikih naporih za sprostitev. red in dovolj po~itka in spanja in seveda da se hitreje regenerira. Za stimulacijo Z rednimi vajami in rednimi masaàmi je pravilno prehrano. Seveda brez poìvil, mi{ic med razli~nimi {portnimi napori, ob rezultat zagotovljen! alkohola in cigaret! Potem bodo rezultati bole~inah v mi{icah in sklepih z masaò tudi zagotovljeni. pospe{imo dovod kisika do celic, izbolj{- Janko Puc

Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 21 LIST IZ MARKOVCEV Maj 06

@upnija sv. Marko MARKOVO 2007 – POZDRAVLJENE NOVE ORGLE – KRALJICA GLASBIL Tako bo ~ez leto dni zapisano v Listu iz Markovcev. Najverjetneje ga ni ob~ana ob~ine Markovci, ki v teh dneh ne bi bil seznanjen z najve~jim projektom, ki ga `upnija sv. Marko pripravlja za naslednje leto – s postavitvijo novih orgel.

Cerkvenih orgel ne gre{ kupit kar tako v supermarket ali v malo bolje zaloèno glasbeno trgovino. Orgle so instrument, katerih vsak sestavni del je izdelan ro~no, zato so vsake orgle unikat. Prilagojene so akustiki cerkve in velikosti kora, na katerega so postavljene. Orgle so del cerkvene opreme in se pona- vadi menjavajo vsakih sto let. V markovski cerkvi so bile prve orgle postavljene leta 1795. Sluìle so do leta 1894, ko so postavili druge v takrat prenovljeno cerkev. Po 112 letih zamenjujemo stare pnevmatske z novimi mehanskimi orglami. Te bodo enkrat vi{je, v vi{ino bodo merile prek ^lani ùpnijskega pastoralnega sveta in orglarski mojster Zlatko Munda v orglarski delavnici 8 metrov, nekoliko {ir{e, imele bodo 25 registrov in bodo dvomanualne. Izdelali pi{~ali iz kositer-svin~eve zlitine, ki jih od grobem uglasijo. Zadnje dejanje izdelave in postavili jih bodo mojstri iz [kofijske taljenja zlitine do poliranja pi{~ali izdelu- orgel poteka v cerkvi, ko jih ponovno orglarske delavnice Ho~e. jejo sami. Najve~ji del delavnice obsega sestavijo. V cerkvi nato orgle tudi dokon~- Dejstvo, da so sedanje pnevmatske orgle mizarski del, ki je lo~en na razrez lesa in no uglasijo, kar lahko traja tudi do dva svoje odsluìle, pri~a njihova ìvljenjska na fino obdelavo lesa. Tu nastajajo lesene meseca. doba in njihovo vsakoletno popravilo. To pi{~ali, deli ogrodja orgel (omara), igralnik @upnija je v èlji, da se ob~ani ~im je sicer pomagalo, da so orgle igrale nekaj in razni majhni povezovalni deli. Vsake bolje informirajo o postavitvi novih orgel, nedelj 'dokaj' brezhibno, a so potem posa- orgle pred postavitvijo v cerkev sestavijo v izdala informativni list in skupaj z orglar- mezni toni za~eli uga{ati. posebnem prostoru. Tako vidijo, da so vsi sko delavnico pripravila manj{o razstavo Zato je bilo neizbe`no, da smo v ùpniji deli orgel izdelani. Hkrati pa orgle tudi v orgel. za~eli razmi{ljati o nabavi novih orgel. âkanje na pravi trenutek, do takrat, ko nam bodo prisluhnili tudi na Ob~ini Mar- kovci, je trajalo do letos, ko smo se dogo- vorili za skupno sofinanciranje. Projekt, ki bo vseboval zraven izdelave in postavitve novih orgel {e rekonstrukcijo prostora na koru, predelavo ogrevanja, stopni{~a in dodatnih klopi pod korom, bo skupaj zna- {al okrog 45 mio SIT (187.500 €). Da bi se o tehnologiji izdelave orgel kar najbolje seznanili, smo ~lani ùpnijskega pastoralnega sveta in cerkvenega pevskega zbora obiskali [kofijsko orglarsko delavnico Ho~e. Tam nam je orglarski mojster Zlatko Munda pokazal celoten potek izdelave orgel od na~rtovanja do montaè. Ogledali smo si prve na~rte markovskih orgel in pri tem dodali {e na{e pripombe za nadaljnje popravke na~rtov. Nato smo nadaljevali ogled po posameznih fazah izdelave. V kletnih prostorih orglarske ^lanice dru{tva podeèlskih èna ob~ine Markovci so v ùpnijski dvorani pripravile delavnice smo videli izdelavo kovinskih velikono~no razstavo pisanic.

22 Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 Maj 06 LIST IZ MARKOVCEV

V ùpnijski dvorani se je na markovo ki so jih za namen razstave pripeljali iz Milana Zvera. Na ùpnijskem dvori{~u so nedeljo med obema ma{ama in predvsem orglarske delavnice. V drugem delu dvora- se pridruìli {e ~lani godbe na pihala ob~- po slovesni deseti ma{i, ki jo je vodil g. ne pa so svoja ro~na dela razstavile ~lanice ine Markovci, ki so zaigrali pred cerkvijo Ivan [tuhec, zbralo veliko ljudi. Prisluhnili Dru{tva podeèlskih èna in deklet ob~ine pred ma{o in po njej, ter cerkveni pevci, ki so orglarskemu mojstru Zlatku Mundi, ki Markovci. Po uspeli 'velikono~ni' razstavi so prepevali pri slavnostni ma{i. Ob lepem je razloìl delovanje orgel in samo teh- so prikazale {e ve~ ro~nih del, predvsem vremenu in doma~em pivu iz pivovarne nologijo izdelave. Ogledali so si lahko na{itih prtov z raznimi motivi. Gastro, ki ga je poklonil lastnik Marjan na~rte novih markovskih orgel, ve~ foto- Na razstavi smo zraven markovskega Skok, se je zaklju~ilo lepo slavje markove grafij orgel, izdelanih v [kofijski orglarski ùpana Franca Kekca in ob~inskih svet- nedelje. delavnici Ho~e, kratek predstavitveni film nikov, ki so se udeleìli slavnostne ma{e, o orglarski delavnici in prave 'sobne' orgle, opazili tudi ministra za {olstvo in {port Besedilo in foto: Darko Meznari~

Razstava orgel v `upnijski dvorani Ob pisanicah so bili letos razstavljeni tud vezeni prti.

NA TR@NICO VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU V za~etku aprila je bila na dvori{~u za ob~inskim poslopjem v Markovcih Mar- kova kme~ka tr`nica, ki naj bi poslej postala tradicionalna, in sicer vsako prvo soboto v mesecu. Branjevke in branjevci na kme~ki tr`nici v Markovcih obi~ajno ponujajo doma~i sadni kruh, kruh iz kme~ke pe~i, doma~e klobase, zelenjavo, gibanice, ~ebelarske proizvode, izdelke iz lesa, pletene ko{are, roè iz papirja, kva~kane prti~ke, sadike ro` ter pecivo in spominke. Tr`nico pripravlja Turisti~no dru{tvo ob~ine Mar- kovci, dogajanje pa spremlja tudi kulturni program. “Moram re~i, da se dogajanje na na{i kme~ki tr`nici v Markovcih ponovno obuja. Obiskovalcev je bilo od za~etka sicer nekoliko manj, sicer pa bolj{i obisk pri~akujemo v prihodnje. Na{e dru{tvo bo tr`nico odslej organiziralo vsako prvo soboto v mesecu, ponudba pa bo slonela na doma~ih, ekolo{ko pridelanih proizvodih in pridelkih. Upamo, da bomo ponudbo na tr`nici bogatili iz meseca v mesec,” je povedal predsednik Turisti~nega dru{tva ob~ine Markovci Franc Brodnjak. Besedilo in foto: MZ Svoje pridelke na kme~ki tr`nici v Markovcih prodajajo tudi ~lani ~ebelarskega dru{tva Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006 23 IZ OSNOVNE [OLE MARKOVCI Pomladna pesem Z mamo sva pripravili velikono~na jajca Ko pomlad prihiti, V petek pred velikono~nimi prazniki sem bila v {oli è vsa nestrpna, saj sem vedela, da se zima skrije, bova z mamo doma izdelali jaj~ka za veliko no~. sneg skopni. Po kosilu sva od{li v klet in si tam pripravili nekaj jajc, ~opi~e, vodo ter barve za jajca. Mizo sva si obloìli s ~asopisnim papirjem in barvanje se je pri~elo. Tudi mami je barvala Se trobentica zbudi in moram priznati, da so bile njene jaj~ke res lepe. Sama sem se odlo~ila, da naredim in zvon~ek zazvoni. mozaik, ki sem se ga nau~ila v delavnicah in v {oli. Vzela sem nekaj lanskih pobarvanih jajc in lupine nalomila. Posamezne ko{~ke sem z lepilom lepila na pobarvano plasti~no Ma~ice zemljo krasijo, jajce. Z mamo sva bili nad izdelkom zelo navdu{eni. êz nekaj ~asa sva v kuhinji naredili na trati se regratove lu~ke lovijo. gnezdo iz kva{enega testa. V gnezdo, ki je bilo spleteno kot kita, sva dali kuhano jajce. Na kuhana jajca sva nalepili motive iz prti~kov ter jajca pobarvali. Natrgali sva tudi nekaj Rebeka Kolari~, 5. b cvetlic, ki sva jih uporabili pri izdelavi ~ebulnih pisank. Za nama je bil zanimiv in prijeten dan. Tudi ati in Jan, ki sta medtem urejala okolico hi{e, Ata moj sta zelo pohvalila najino delo in ustvarjalnost. Moj ata ima dva copata, Taja Meznari~, 5. b v roki mu ti~i lopata, njegova noga je kosmata. On kuha, pere in po~iva, Spiti zna kozarec piva.

Moj ata je v~asih prava fata, da niti ne ve{, da je ata. Ko kosi, se za njim kar kadi, in v~asih se zdi, da formula ena po travi drvi.

Ko pa se mu zaho~e, na smu~i{~e ho~e, v toplice pa mogo~e, ker je tam prevro~e, velikokrat no~e.

Takrat se mama razjo~e in to prena{ati je nemogo~e.

Barbara [migoc, 5. b

Cvetli~na pesem MALE^NIK 2005/2006 De~ek padel je na tla in prebudil zvon~ka dva. Zvon~ka zacingljala sta: “Zbudi se trobentica!”

Kmalu ves log zacveti, vsak pti~ek leta in `goli. Pomlad je kakor tobogan, s smehom in veseljem obdan.

V hi{i nih~e ne ~epi, raj{i zunaj se mudi, Barvni relief iz lesa z naslovom Vesolje je jev. Otro{ki kiparski izdelki so bili razstav- `oge, rolerji, kolesa, bil izdelan na 21. mednarodnem kiparskem ljeni v Bolfenku na Pohorju, v tem ~asu pa zaposlijo nam telesa. sre~anju Forma viva v lesu 2005 na O[ krasijo avlo na{e osnovne {ole. Razstava Male~nik. se bo nato preselila na O[ Cervenjak - Sv. Hvala ti, pomlad, za to, Izdelali so ga u~enci na{e {ole, ki so Andra` in nazadnje v Maribor. zima zdaj naj mirna bo. se letos udele`ili tega sre~anja, in sicer V okviru spremljevalnega programa ob Raje na son~ku se igramo, Romana Solina, Jure Majeri~ in Jurij Vese- otvoritvi delavnice se je s svojimi slikar- kakor v zimi {klepetamo. njak. Delo je skrbno spremljala njihova skimi deli predstavila tudi prof. likovne mentorica ga. Olga Zorko. Na likovnih umetnosti ga. Olga Zorko, ki vzpodbu- Jan Pihler, 5. b delavnicah v Male~niku je sodelovalo 25 ja tovrstna sre~anja u~encev in njihovo {ol iz {ir{e regije, 100 otrok in 29 mentor- ustvarjalnost.

Glasilo ob~ine Markovci - Maj - Veliki traven 2006