80 Let Folklore V Markovcih

ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 18, številka 11, oktober 2018

Drage občanke , 80 let folklore v Markovcih spoštovani občani, v današnji številki Lista iz Mar- kovcev se želim ozreti nazaj, saj smo v preteklosti, še posebej v zadnjem letu, v naši občini veliko pridobili. Z dokončanjem kanalizacije v Novi vasi smo celotno podro- čje občine pokrili s kanalizacijo. Ob tem smo obnovili vodovod- no omrežje, položili cevi za od- vajanje meteorne vode, posodobili Telekomovo in Telemacho- vo omrežje, javno razsvetljavo, električno napeljavo položili v zemljo in odstranili žice in kandelabre, ceste smo vsepovsod, kjer je bilo to mogoče, razširili na najmanj 5 m, postavili tri nova avtobusna postajališča in postorili še veliko drobnih stvari. V Folklorno društvo »Anton-Jože Štrafela« Mar- soboto, 13. 10. 2018, smo v Novi vasi svečano odprli in svoje- kovci deluje od leta 1938 in letos obeležuje 80 let mu namenu simbolično predali poleg že omenjenih projektov delovanja. Je drugo najstarejše folklorno društvo v še tri križišča: krožišči pri trgovini Špic in Kmetijski zadrugi in Sloveniji. Konec maja in v začetku junija smo zato križišče v Zabovcih. Ob tej priliki smo ob praznovanju 95-letni- pripravili tridnevno praznovanje tega jubileja. ce PGD Nova vas predali svojemu namenu tudi novo gasilsko V četrtek, 31. maja, smo v prostorih občinske vozilo. Konec meseca septembra, natančneje 28. 9. 2018, smo stavbe v Markovcih predstavili novo nastali zbor- v Športnem parku Zabovci odprli postajališče za avtodome, nik in odprli razstavo. V zborniku je kronološko ki ima lično urejenih sedem parkirnih mest. Na postajališču predstavljeno delovanje društva skozi zgodovino, je mogoče uporabiti parkirišče, elektriko in vodo ter izpustiti prav tako pa so predstavljene posamezne sekci- odpadne vode in izprazniti fekalije. Ker nimamo nastanitvenih je in običaji. Na nek način je v zborniku opisana kapacitet, rešitev vidimo v ureditvi parkirišča za avtodome, saj zgodovina in običaji naše občine v 80-letnem ob- priljubljenost avtodomov pri nas in v Evropi vse bolj narašča. dobju. Prav v tem času sta velik vpliv pustili tako Ljudje, ki prihajajo k nam, bodo tu ostali še kakšen dan ali dva, vojna in s tem nazadovanje ter zelo hiter tehnolo- kar pomeni tudi priložnost za lokalne ponudnike. V prihodnosti ški razvoj naše regije. Vse to se je odražalo tudi na bomo dodatno uredili še sanitarije, saj je že zdaj skoraj vsak dan delovanju društva. V zborniku so zapisani še vtisi, na postajališču avtodom ali dva. V Markovcih za večstanovanj- spomini in anekdote naših bivših in sedanjih čla- skim objektom smo uredili polnilnico za električne avtomobile, nov. Zbornik je prav gotovo vreden branja. Zelo kjer si lahko tisti, ki imajo električni avtomobil, napolnijo bateri- zanimive so tudi fotogra je, ki jih v zborniku prav je zastonj. Če se ozremo še malo nazaj, lahko zapišem, da smo v gotovo ne manjka. Marsikdo lahko prepozna sebe preteklosti zgradili nov vrtec, popolnoma energetsko obnovili ali mogoče svoje prednike še na črno-belih in kas- šolo, zgradili več kot 17 km kolesarskih poti (17km 825m), od neje barvnih fotogra jah. Zbornik je še vedno na tega 11 km in 825 m asfaltiranih itn. voljo, zanj pa se obrnite na naše člane. V tem času je odprt razpis za izbiro izvajalca za gradnjo ko- Razstava je bila prav tako postavljena kronolo- lesarske poti od Markovcev do meje z Mestno občino Ptuj, proti ško. Ker so fotogra je največkrat tiste, ki povedo Spuhlji (graditi se bo začelo v mesecu novembru), pripravljeni več kot mnogo besed, smo jih na razstavi poskusili pa so že tudi projekti za gradnjo kolesarske steze na cesti Ptuj– prikazati čim več. Seveda pa nismo zanemarili niti Ormož, skozi Borovce oziroma ob tistem delu ceste, ki poteka mnogih plaket in priznanj, ki so jih društvo ali popo področju naše občine. Kolesarske poti bomo gradili tudi ob samezni člani v teh letih pridobili na regionalnem, nekaterih občinskih cestah, tako kot smo jih tudi do sedaj. Načrtovana je tudi gradnja stanovanjskih naselij in večsta- državnem in mednarodnem področju. Poleg tega novanjskih objektov, zato bomo v kratkem pripravili načrt so bili na razstavi predstavljeni tudi razni reklamni gradnje. Želimo namreč, da naši občani najdejo gradbeno par- plakati iz preteklosti, društvene zastave in prapor celo, kupijo hišo ali stanovanje in tako ostanejo doma. Pa tudi ter drugi predmeti, ki so in še vedno dopolnjujejo podatek, da se je število prebivalcev od leta 2010 povečalo iz folklorno dejavnost. Razstava je lepo sovpadala s 3939 na 4215, torej za 276, nam pove, da moramo skrbno načr- stalno razstavo občine Markovci, v kateri so prika- tovati in omogočiti pogoje, da bodo naši ljudje ostajali doma. zani vsi etnografski liki naše občine. Začeli smo tudi s postopkom širitve Obrtne cone Novi Jork, saj Praznovanje se je nadaljevalo v osrednji pet- nagradami, kasneje pa se je zabava nadaljevala z še je vedno dovolj zainteresiranih, najverjetneje zato, ker ob- kov večer, ko smo pripravili samostojni koncert s živo glasbo. Vse stvari so minljive, vse se spremi- stoječa obrtna cona oziroma zaposleni v njej zelo dobro delajo. pomočjo Otroške folklorne skupine OŠ Markovci. nja, prilagaja, tudi ali predvsem mi, ljudje. Zagoto- V nekaj dneh bomo tudi na novo uredili ograjo na terasah Naslov koncerta je bil »Vse za vero, dom in cesar- vo je pogled na folkloro zelo drugačen, kot je bil vrtca in postavili nekaj novih igral. Igrala bomo postavili tudi v ja«. S pesmimi, spleti in govori smo predstavili do- pred nekaj leti in še bolj drugačen, kot je bil pred vaseh, ki še jih nimajo. godke, ki so v času 1. svetovne vojne pomembno nekaj desetletji. V času vojne in tudi kasneje je vsa- Veseli smo, da bo svoj športni prostor in prostor za druže- vplivali na njen začetek, potek in konec. Predsta- ka pripadnost društvu ali organizaciji pomenila nja dobila naša najmanjša vas Strelci. vile so se vse sekcije, razen sekcije pustnih likov. več kot le zabavo. To je bil smisel in način življenja. Največja pridobitev za našo občino pa bo zagotovo dom Pesmi, ki so jih zapele pevke in pevci ljudskih Mladi ljudje so veliko prej bili primorani odrasti in upokojencev in oskrbovana stanovanja. Pismo o nameri bomo pesmi, so bile tematsko vojno obarvane, spleti, začeti sprejemati takšne ali drugačne odgovorno- podpisali v naslednjih dneh, gradnja pa se bo po predvideva- ki jih je zaplesala skupina, pa so bili sestavljeni iz sti. Z desetletji se je ta meja začela zelo pomika- njih začela v prvi polovici naslednjega leta. Otvoritev bo v drugi celotnega štajerskega območja, in sicer vzhodno-, ti navzgor in s tem tudi zavedanje odgovornosti. polovici leta 2020. V domu, ki se bo gradil v 2 fazah, bo najprej zahodno- in osrednještajerski plesi. Zagotovo lah- To se na žalost odraža na vseh področjih, tudi na prostora za 128 oskrbovancev, 72 v domu starejših občanov in ko trdim, da so vsi nastopajoči med koncertom folklornem. Vsekakor se premalo zavedamo, da je 56 v oskrbovanih stanovanjih. V načrtu je tudi ureditev špor- resnično uživali. Povezava plesa in petja brez ne- zgodovina tista, ki vpliva na mnoge dogodke v se- tnega objekta ŠD Markovci in še veliko drugih projektov. Letos potrebnih prekinitev je na nek način kot celostna danjosti, pa naj gre za fašenk ali le poročne običa- bomo tudi prvič martinovali v organizaciji KD Bukovci, ki or- gledališka predstava. Glede na odzive smo lahko je. Povedano že velikokrat, zelo bogata folklorna ganizira Martinovanje v Bukovcih že vrsto let in v sodelovanju videli, da so prav tako uživali tudi gledalci, čeprav dediščina, ki so nam jo zapustili naši predniki, je z ostalimi vasmi, skupaj za celotno občino. V prihodnjih dneh je bilo teh zelo skopo število. Naš cilj, da se dru- na našem področju vsekakor premalo cenjena. Le lahko pričakujete vabilo, na katerem bodo vsi podatki za ome- štvo na prireditvi predstavi kot celota, ki je izključ- nekaj posameznikov, ki vlaga v to veliko svojega njeni dogodek. no kulturnega namena, je bil izpolnjen. Zavedamo časa in energije, je premalo, da se tako velika stvar Na vse našteto sem ponosen, na vse našteto ste lahko, dra- se, da znani zabavni in narodno-zabavni ansambli ohranja. Za to je potrebna skupnost, ki to podpi- ge občanke in občani, ponosni tudi vi. na take prireditve običajno privabijo nepregledne ra na različne načine. Spomnite se na to, ko boste Pred nami so lokalne volitve. Ponovno bom kandidiral za množice ljudi, pa vendar vsi vemo, da to nikakor naslednjič oklevali in iskali razne izgovore zakaj župana naše občine, saj menim, da lahko glede na moje dose- danje izkušnje, veščine, znanja in osebnostne lastnosti naredim ne spada na tak koncert. ne iti na folklorno prireditev, folklorne vaje, na na- še veliko dobrega za razvoj naše občine. Praznovanje smo zaključili s sobotnim druže- stope ali gostovanja. njem s prijatelji iz nekaterih okoliških društev. Po- Milan Gabrovec, prof. poldan smo pripravili zabavne igre z zelo lepimi Eva Forštnarič vaš župan Folklorno društvo na festivalu Tikveški grozdoberi

V začetku septembra, ko so v naši okolici že pridno začeli pobirati grozdje, smo se plesalke in kop- jaši iz Folklornega društva »Anton-Jože Štrafela« Markovci podali na precej dolgo pot do Kavadarcev v Makedoniji na festival grozdja, imenovan Tikveški grozdober. Pot nas je vodila čez Hrvaško in celotno Srbijo ter mimo Skopja do Kavadarcev. Na kratko smo si ogledali tudi Skopje. Kavadarci ležijo v eni najbolj vinorodni pokrajini bivše Jugoslavije. Zelo lepo hri- bovito pokrajino, ki je posuta z nepreglednimi vino- gradi, dopolnjuje Tikveško jezero. Jezero je nastalo po zajezitvi Črne reke v 60. letih prejšnjega stoletja v namen hidroelektrarne. Dolgo je dobrih 30 km, obala pa je zelo redko poseljena. Okrog jezera so zgrajene počitniške hišice, do nekaterih se da priti samo z ladjo po jezeru. Jezero izkoriščajo za namakanje in gojenje krapov. Pod mestom Kavadarci so velike vinske kleti, v katerih je nekoč svoje vino hranil tudi Tito. V sklopu praznovanja je potekala povorka, na kateri je sodelovalo naše društvo. Sodelovale so večinoma otroške in mladinske plesne skupine. Poleg domačega društva jih je iz naše okolice sodelovalo še nekaj, in sicer Dru- štvo Baron, Društvo Korant iz Ptuja in aktualni princ Aleš Goričan s svojo gardo. Povorki, ki si jo je ogledalo približno 60.000 ljudi, je sledila krajša predstavitev. Kot smo že navajeni iz Balkana, smo Slovenci vedno zelo dobro sprejeti. Ljudje so navdušeni tudi nad na- šimi običaji in zelo veseli vseh skupin, ki jih obiščejo. Makedonija nas je za nekaj let vrnila v preteklost, v čase Jugoslavije in socializma in nas opomnila, v kako čisti in urejeni državi živimo mi sedaj.

Eva Forštnarič Žetev in dogajanje v Prvencih ZAHVALA

Gasilec? Tudi sam sem, s srcem, z dušo, brez zadržkov, ko je potrebno pomagati. Vse prevečkrat smo premalo cenjeni, prevečkrat zanemar- jeni s strani lokalnega vodstva, ko gre za nančna sredstva, saj mora biti vsak gasilec, ki želi pomagati, tudi izobražen in naučen vsega, kar dana situacija od njega zahteva. Pa vendar, vsak tečaj, vsaka ura vaje stane. Marsikatero izobraževanje in opremo moramo kriti iz lastnih sredstev in donacij, a gasilci se ne damo. To sem doživel na lastni koži med oktobrsko gasilsko prireditvijo v Novi vasi. Ko me je na prireditev prišla iskat najstarejša hči z novico, da ima doma, čez cesto, najmlaj- ša tri in polletna hči težave z dihanjem, sem se pognal proti domu. Pri avtomobilu sem našel ženo in Na Petrovo gresta po starem običa- Pri delu smo to leto dobili pomoč. so za Prvence že tradicionalne. Lepo vas hči, ko sta me čakali, da ju peljem k ju gospodar in gospodinja prosit žjece Ob zabovskih žanjcih je z BCS kosilnico naprošamo tudi za naslednja leta. Skozi zdravniku. Še pred odhodom sva z za delo. Tako je tudi vsako leto pri nas v bila prikazana ena prvih zamenjav kos- celo leto je v Prvencih kar nekaj prire- ženo ugotovila, da je hči prenehala Prvencih, ko smo se pripravljali na žetev. ca na njivi. Kosilnica je že v tistih davnih ditev in aktivnosti, ki nam jih pripravijo dihati zaradi močnih vročinskih kr- Veliko težakov se je odzvalo povabilu. časih imela priključek za vezanje sno- društva in vaški odbor. Vaški odbor pri- čev. Ker so zaradi mojega posredo- Žetev v Prvencih je že nekaj let tradi- pja. Lastnik kosilnice g. Jože Cimerman redi razna srečanja, poskrbi za okrasitev vanja dogajanje opazili tudi gasilci cionalna. Skušamo spomnimo, kako se je iz Zabovcev je z velikim veseljem po- in urejenost vasi. na prireditvi, so nemudoma prihite- nekoč bilo potrebno boriti za preživetje kazal, kako je ta ista kosilnica pred več V imenu Frončekove tete se lepo li na pomoč. Na mojo srečo so bili številnih družine. Samo s trdim kmečkim desetletji zamenjala tri težake na njivi: zahvaljujem vaškemu odboru Prvenci, zraven tudi tisti, ki so izobraženi na zičnim delom je našim prednikom to v kosca, pobiralko žita ali pšenice in te- predvsem predsedniku g. Urošu Megli- področju prve pomoči ob takšnih in veliki meri uspevalo. Nekoč so sosedje, žaka, ki je vezal snopje. Še celo ajdo se ču pri obnovi križa. Svoj delež je prispe- podobnih nesrečah. vaščani stopili skupaj in drug drugemu je dalo požeti s kosilnico. Delo na njivi vala tudi Občina Markovci z odobritvijo Zahvaljujem se vsem prijate- pomagali pri kmečki opravilih. Ob dana- so nam popestrili pevci Zveze borcev župana g. Milana Gabrovca. Celoten ljem gasilcem, ki so mi pomagali šnjem tempu življenja se sosedje med za vrednote NOB, ki so imeli na ta dan Šincekov (po damače Frončekov) križ ohraniti mojo princesko pri življe- seboj celo ne poznajo, kaj šele, da bi si proslavo pri spomeniku padlih kurirjev sva prenovila, restavrirala, prebarvala in nju do prihoda reševalcev in zdrav- pomagali. Tudi vse manj je vaškega dru- v Prvencih. Zapeli so res lepe domače prestavila Ivan Golob in sosed g. Branko nika. Še enkrat iskrena hvala! ženja. Prav prvenska žetev je priložnost, slovenske pesmi. Visenjak. Frončekova teta je zelo hvale- Z gasilskim pozdravom NA da se na ta dan družimo, opravimo žetev Prosvetno društvo Prvenci-Strelci, žna vsem, da se je križ obnovil. POMOČ! ter na koncu skupaj na njivi pomalicamo gospodinja Jerica ter gospodar se lepo z vsemi dobrotami, ki jih pripravi gospo- zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali pri Ivan Golob Peter Vrtačnik dinja, kot je to bilo nekoč. žetvi. Hvala tudi za ajdove pogače, ki

2 | Št. 11, oktober 2018 2. dobrodelno tekmovanje v peki ciganskih pečenk v Prvencih

Člani Vaških odborov Prvenci in Zahvaljujemo se PGD Sobetinci, Strelci smo v soboto, 18. 8. 2018, po- PGD Borovci in PGD Stojnci, ki so nam novno pripravili dobrodelno tekmova- nesebično posodili mize, klopi in hla- nje v peki ciganskih pečenk. Tokrat je dilnike. Zahvaljujemo se tudi Zmajar- sodelovalo 32 ekip s skupaj 264 tek- skemu klubu Lastovka iz Prvencev in movalci. Prireditev si je ogledalo in se- Aeroklubu Ptuj, ki so s preleti motornih veda poskusilo pečenke približno 500 zmajev in doskokom padalcev v špor- obiskovalcev od blizu in daleč. Ekipe tni park popestrili prireditev. so pripravile preko 750 »ciganskih pe- Pri ocenjevanju dobrot je sodelo- čenk«. To so podatki, ki nas navdajajo vala tričlanska ocenjevalna komisija v z optimizmom in razmišljanjem, da je sestavi: Janez Čuš – predsednik, Janez prireditev, ki je bila že v lanski prvi iz- Fišer – član in Drago Bulc – član. Velja vedbi zelo dobro sprejeta, treba nada- dodati, da je g. Bulc poznan turistični ljevati tudi v prihodnje. Kotizacija posa- novinar, ki se ga starejši občani lah- meznih ekip je znašala 30 €. V to ceno ko spomnite iz njegovega delovanja jo bilo vključeno cca. 4 kg mesa, 1 kg na radijski postaji VAL 202 in v raznih kruha in »liter–liter«. Ekipe so s seboj turističnih oddajah na RTV Slovenija. dobrot. Tolažilno in med močno kon- movalcev, obiskovalcev in domačinov prinesle le še dobro voljo, kotle in svoje Ocenjevanje je potekalo skozi celotno kurenco zavidanja vredno 4. mesto je smo zbrali 510 €, ki smo jih namenili za skrivnostne dodatke, ki so potrebni za pripravo oz. tekmovanje in je obsegalo osvojila ekipa BAR-a MARKO POLO 2 iz socialno šibkejše šolarje iz naše občine. pripravo dobre pečenke. celostno podobo članov ekipe, higieno vasi Bukovci. Pri predaji donacije se nam je pridružil Pri organizaciji so pomagala vsa v kuhinji, kuhinjske pripomočke, prav Vsem sodelujočim ekipam smo po- župan Občine Markovci g. Milan Ga- društva, ki delujejo na vasi, tako PGD tako uporabljena zelenjava in začimbe, delili praktične nagrade v obliki vre- brovec, ravnatelj OŠ Markovci g. Ivan Prvenci - Strelci, Prosvetno društvo ki po tradiciji sodijo v pripravo cigan- dnostnih bonov, ki so nam jih donirali Štrafela ter pomočnik ravnatelja OŠ Prvenci - Strelci in Športno društvo ske pečenke. Pri ocenjevanju izdelkov okoliški gostinci in trgovci. Odziv do- Markovci g. Boris Šegula. Prvenci, vključno z že omenjenima vaje komisija največ pozornosti namenila natorjev je bil izjemen, saj smo uspeli Tudi naslednjo leto bomo dobro- škima odboroma na čelu. Na tem mestu zunanjemu izgledu jedi, vonju, gostoti zbrati preko 70 praktičnih nagrad, za delni in bomo zbirali sredstva za našo bi se radi zahvalili tudi Občini Markovci, omake in čvrstosti mesa. V zadnji fazi so kar se vsem iskreno zahvaljujemo. Prav OŠ Markovci. Ostali izkupiček prireditve ki je v prireditvi prepoznala možnost, jedi še okušali in podali skupno oceno vse ekipe so dobile tudi domači Ptu- se je razdelil med društva, ki delujejo v da se ponese ime občine Markovci na vse našteto. Tako je komisija odlo- jski lük, vzgojen na kmetiji Petrovič iz vasi Prvenci in Strelci. Že sedaj vljudno tudi s pomočjo naše prireditve po me- čila, da so najboljše ciganske pečenke Prvencev, na kar smo posebej ponosni. vabljeni na 3. dobrodelno tekmovanje dijskem in družbenem prostoru. Da to pripravili člani ekipe VITIVA d.o.o. – 4. Kot je že iz naslova tega članka v peki ciganskih pečenk v Prvencih, ki drži, se je pokazalo že lani in prav tako izmena, 2. mesto je osvojila ekipa Moj- razvidno, je imela naša prireditev tudi bo potekalo 17. 8. 2019, v Športnem tudi letos. O prireditvi so poročali infor- stri – Prvenci, tretje pa ekipa Preseneče- dobrodelno noto. Zbirali smo prosto- parku Prvenci. mativna oddaja 24UR, Štajerski tednik, nje. Obe ekipi prihajata iz domače vasi voljne prispevke za šolski sklad OŠ časnik Večer, SIP TV, E-portal spodnje- Prvenci, kar potrjuje dejstvo, da smo v Markovci. Lahko smo ponosni na op- Uroš M. Meglič, podravje.si. Prvencih mojstri pri pripravi ciganskih ravljeno delo. S skupnimi močmi tek- predsednik Vaškega odbora Prvenci 14. TABOR GASILSKE MLADINE OGZ PTUJ Otroci so si zelo različni. Eni imajo raje navali smo kompase, topografske karte, hribe, drugi morje, tretji različne zanimi- znake ter vse ostalo, kar spada k tej disci- vosti, četrti so najraje doma. Med njimi plini. Že v naslednjem koledarskem letu pa so tudi taki, ki so zelo radi v gasilskih bomo uvedli to tekmovalno disciplino v vrstah, kjer se učijo in usposabljajo za program OGZ Ptuj. Sledila je večerja, ki jo dobro sočloveka ter v tem delu tudi uži- je pripravila udarna ekipa OGZ Ptuj z Uro- vajo. Današnji ritem življenja jih pogosto šem na čelu. Vse ostale obroke hrane smo sili, da si vzamejo premalo časa za druže- pripravljali vsi mentorji tabora. Po večerji nje in aktivnosti, ki so jim v veselje. je sledilo veselo rajanje ob dobri glasbi vse Tega se prav gotovo zavedamo v OGZ do 23. ure. V petek nas je tudi obiskal naj- Ptuj, zato že več let organiziramo tabore boljši slovenski boksar Dejan Zavec. So- gasilske mladine. Letošnji tridnevni ter 14. botno bujenje smo pričeli z jutranjo telo- zapovrstjo je bil v športnem parku v Pod- vadbo. Ker nam je začel nagajati dež, smo vincih. Skupaj z vodstvom PGD Podvinci sobotni del programa selili v prostore ga- in vodstvom mladinske komisije OGZ Ptuj silskega doma Podvinci. Predstavili so se nam je uspelo gostiti 193 udeležencev nam pripadniki civilne zaščite Mestne ob- tabora. Tudi letos so bili z nami naši pri- čine Ptuj ter Občine Markovci. Pokazali so jatelji iz PGD Biš ter mladi gasilci iz PGD nam mobilni repetitor za radijske postaje, Gabrnik. Tabor je potekal od 24. do 26. 8. združeni ekipi prve pomoči reševanje in 2018. Pester urnik dogajanj je otrokom pomoč ponesrečencem v različnih situa- zagotavljal raznolike aktivnosti. Tabora so cijah. Vsi udeleženci smo lahko preizkusi- se udeležila naslednja društva iz GPO Mar- li, kako se ponesrečencu pravilno masira kovci: Stojnci, Bukovci, Markovci, Borovci, srce. Po malici so nas obiskali tudi pota- Prvenci-Strelci in Zabovci. Na otvoritveni pljači ter nam pokazali svojo opremo. Po slovesnosti so nas nagovorili ter pozdravili kosilu ter popoldanskemu počitku so nam predsednik OGZ Ptuj tovariš Marjan Meg- predstavili novo gasilsko avto lestev iz lič, domači predsednik tov. Franc Čuček, PGD Ptuj. Gasilci so nam prikazali delova- mladimi zahteva od nas mentorjev različ- Ptuj, vsem sponzorjem in donatorjem, podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič, svetnik nje, njen namen ter nas tudi popeljali vse na znanja in veščine. Zelo pomembno je, nastopajočim v programu tabora, civilni Daniel Fric, podpoveljnik OGZ Ptuj Bran- do višine 32 metrov. Žal nam vreme ni bilo kako jim posredujemo svoje znanje in na zaščiti podravske regije, slovenski vojski ko Lah. Že začetek tabora je bil zanimiv, naklonjeno za tretji dan. Tabor smo morali kakšen način jim prenašamo ljubezen do iz Slovenske Bistrice, potapljačem, ekipi saj so nam zastavo tabora prinesli padalci končati v soboto zvečer. Pred zaključkom gasilstva. Smo opazovalci, učitelji, vzorni- Polidog Perutnine Ptuj ter mentorjem za Aerokluba Ptuj. Dvig zastave mladinske- smo prav vsi udeleženci skupaj pospravili ki ter zaupniki. Pred seboj smo imeli našo odlično sodelovanje. ga tabora je pripadel domači mladi ekipi naše dvodnevno domovanje. Po zaključ- prihodnost. S pridobljenim znanjem in iz- HVALA! PGD Podvinci. Po uradni otvoritvi tabora nih govorih so zastavo gasilskega tabora kušnjami bo njihova vloga neprecenljiva. smo začeli z uvajanjem mladinske discipli- sneli mladi iz PGD Borovci. To pomeni, Mladi so naša prihodnost in od nas je od- Janko Fišinger GČ I. st., predsednik ne orientacija. V tej točki so nam pomagali da bomo naslednje leto gostje v občini visno, kakšna bo. Zahvalil bi se domače- mladinske komisije OGZ Ptuj mentorji iz gasilske zveze Videm. Spoz- Markovci pri gasilcih v Borovcih. Delo z mu društvu ter njihovi ekipi, vodstvu OGZ ter vodja tabora

Št. 11, oktober 2018 | 3 Občinska proslava ob dnevu državnosti

V soboto, 16. junija, je v Markov- prebral član zbora Mitja Muršič. Pred godku v upanju, da jih kmalu spet po- Vokalna skupina PopKORn je že v cih potekala slovesnost ob obeleži- nastopom gostov so Korovci zapeli še častimo z obiskom v Makedoniji. mesecu septembru izvedla večji na- tvi dneva državnosti. Isti dan so našo prelepo Avsenikovo, ki opeva domovi- Večer se je zaključil s pesmijo stop na prireditvi ob 70. letnici knjižni- občino obiskali tudi pevski prijatelji no in domotožje – Sanjam o domovi- Domo, domo, ki so jo zapeli člani Ko- ce Ivana Potrča na Ptuju. Za dogodek Moškega pevskega zbora Markovci iz ni, ter Makedonsko devojče, ki je služi- mornega zbora Kor, neformalno dru- so pripravili izbor slovenskih popevk Makedonije. Ravno zaradi tega smo za la kot napoved gostov iz Makedonije. ženje pa se je nadaljevalo v zgornjem od 1950 pa vse do današnjih dni in ta dogodek združili nastop dveh pev- Tudi gosti so pripravili zanimiv pro- nadstropju občinske stavbe, kjer se je tako so glasbeno zaobjeli čas delova- skih sestavov – domačega Komornega gram. Slišali smo lahko makedonske s kozarcem rujnega v roki prepevalo nja knjižnice. zbora Kor in pevskega zbora Triglav iz ljudske in umetne pesmi, prav lepo še kar nekaj časa. Komorni zbor Kor in Vokalna sku- makedonske Bitole. pa so vse navzoče presenetili z izved- pina Kokice se že pripravljajo na izved- Večer se je začel s pesmijo, s tisto, bami slovenskih pesmi, med drugim bo letnega koncerta, ki bo v nedeljo, brez katere na tovrstnih dogodkih ne s skladbami Dan ljubezni in Nihče ne Zagnani v novo sezono 18. novembra 2018, ob 17. uri v več- gre. To je bila naša himna, ki nas ved- ljubi kot Slovenec. Pripravili so tudi namenski dvorani v Markovcih. Tokrat no znova nagovarja k svobodomisel- dve recitaciji, tako da je večer še nap- KUD KulTura Markovci uspešno de- vas bodo razvajali s pestrim repertoar- nosti in miroljubju. Po odpeti himni, rej potekal v izmenjavanju glasbe in luje že osmo leto in tudi letos so novo jem iz več glasbenih obdobij, ki ga bo ki jo je zapel Komorni zbor Kor, je sle- poezije. sezono začeli z veliko veselja in elana. obogatila spremljava simfoničnega dil nagovor župana občine Markovci, Po nastopu se je gostom lepo zah- V društvu so najbolj aktivne tri sekcije orkestra. Lahko boste slišali najlepše gospoda Milana Gabrovca. Večer se je valil župan, gospod Milan Gabrovec, – Komorni zbor Kor, skupina PopKORn operne zbore, glasbo in znanih lmov nadaljeval s slovensko pesmijo. Slišali ki jim je podaril tudi simbolično dari- in Kokice in že vse pridno vadijo nov in muzikalov in še mnogo več. Obljub- smo dve ljudski, Rož, podjuna Zila in lo. Prav tako so se makedonski gostje program, ki ga boste kmalu slišali. ljajo nepozabno glasbeno doživetje, San se šetao v izvedbi Kora. Sledila je zahvalili županu in članom Moškega Tudi med poletjem so bile sekcije de- zato bodo veseli vašega obiska. recitacija pesmi Simona Gregorčiča z pevskega zbora Markovci za povabilo javne, saj so s petjem popestrile veliko naslovom Znamenje, ki jo je doživeto k sodelovanju na tem prelepem do- porok in ostalih veselih dogodkov. Neža Tement

»HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI IN PIL NJE PRELESTI ...«

Kadar praznuje moja domovina, je. S skrbno sestavljenim programom ca ne kraja. Posledica vsega tega je (verjetno ne na svoje stroške). Strah svoja čustva najlažje izrazim z bese- so gostje navdušili, zlasti s petjem pomanjkanje domoljubja, zlasti med me je, če bi koga od zgoraj omenjenih dami velikanov slovenske književno- slovenskih pesmi, nič manj z make- mladimi. Čedalje bolj občudujem povprašala, kako se imenujeta prazni- sti. Takole nadaljuje Oton ŽUPANČIČ v donskimi, tudi domoljubnimi pesmi- narode ZDA, ki so zmogli po krvavi ka 25. junij in 26. december in zakaj ju pesnitvi Duma: mi. Slavnostni govornik je bil župan, državljanski vojni zaživeti složno in praznujemo. Vsi mi Slovenci bi morali gospod Milan GABROVEC. Pozdravil ponosno praznujejo 4. julij, dan svo- vedeti, da slovenska pesem najlepše …. »ljubil sem jo, kakor grudi je goste iz Makedonije in maloštevil- je domovine. »Bog blagoslovi Ame- zveni na proslavi, ko praznuje domo- deviške razgaljene, ne občane, spregovoril je o uspehih riko!« so besede, s katerimi so doslej vina, ki je, tako kot mati, ena sama. In duhtele pod soncem so njene Slovenije, tudi o uspehih naše občine. vsi predsedniki Združenih držav vselej če domoljubne pesmi prepleta še ma- Upravičeno! Ob koncu so nas Korovci končali svoje nagovore ob velikih slo- terina govorica, tokrat zborna in lepo poljane razpaljene ...« s prelepo slovensko pesmijo Domo, vesnostih. Ali si predstavljate kakšna govorjena, me na proslavah prevevajo Moja zemlja, moja domovina je domo v slovenski kraj ponovno pri- besedna vojna bi se razvnela, če bi enaka čustva kot takrat, ko je na snež- praznovala. Že 28 let je minilo, kar peljali domov, v Slovenijo, ki 25. junija predsednik naše države svoj govor nih strminah zmagovala Tina Maze. In smo koncem junija na »špicu« pred praznuje dan državnosti in samostoj- zaključil s podobnimi besedami? Pa bil je še en razlog, ki je kratil moj spa- sedanjim Špicom zasadili lipo. In vsa- nosti. naj vas ne skrbi, nikoli jih ne bo spre- nec v tistih junijskih dneh. Ko smo ži- ko leto smo se bolj ali manj dostojno In zakaj sem potem nekaj dni po govoril. veli še v skupni državi Jugoslaviji, smo poklonili domovini. Tudi letos. Kul- tej proslavi tako slabo spala? Mnogo Ko sem pred letom, v juniju 2017, se od naših bratskih nacij učili toplega turni program je pripravilo Kulturno je stvari, ki me motijo v tej naši drža- pripravila proslavo, kjer smo se spo- gostoljubja. Kar se tega tiče, smo tok- društvo KulTura Markovci oziroma Ko- vi na sončni strani Alp: neupravičeno minjali dramatičnih dogodkov v letih rat povsem odpovedali. In potem v morni zbor Kor. Proslava je bila zdru- bogatenje, korupcija, moti me nega- 1990 in 1991 na območju naše občine, neprespanih nočeh premišljujem, ali žena z nastopom pevcev Mešanega tivna selekcija kadrov na vseh področ- sem bila nemalo razočarana. Proslave smo si Slovenci zaslužili svojo državo pevskega zbora France Prešeren iz jih, moti me, ker vedno znova opažam, se je udeležilo vsega 17 občanov. Še in ali smo si Markovčani zaslužili svojo Makedonije, iz mesta Bitola. Zadonela da vsi nismo enaki pred zakonom, ker več, nekateri pomembni akterji do- urejeno občino z bogato kulturo, preje Zdravljica, donele so slovenske pe- nas delijo na “naše” in “njihove” in ker godkov pred 28 leti na območju naše mnogimi etnografskimi in pustnimi smi iz grl naših in pevcev iz Makedoni- pričkanju in klevetam ni videti ne kon- občine kot poročevalci niso želeli so- liki, šegami in navadami, ki so nam jih delovati. Torej se sramujejo, ker so bili zapustili naši zavedni slovenski pred- del osamosvojitve? Pa je tudi za njih niki. Paziti moramo, da se jih ne bodo (pa tudi zame) storila mlada Slovenija polastili drugi! veliko dobrega. Na državnih prosla- Toda v moji duši še vedno odzva- vah zato pogrešam občane vseh ka- njajo prelepi verzi Otona Župančiča: tegorij: aktivne, upokojene, zavedne Slovence, zlasti pa člane premnogih »Kje domovina si, naših društev, ki doslej še nikoli niso ali na poljih teh, zamudili razpisnih rokov za dodelitev sredstev za delovanje društev, pred- še pod Triglavom, stavnike političnih strank, od katerih okrog Karavank ...? mnogi prav po božje slavijo vse, kar je slovenskega. Pogrešala sem tudi naše Glej, in zdaj vidim: silna, občinske svetnike, delavce občinske brezmejna si, uprave, naše učitelje, vzgojitelje! Ne le z besedo, tudi z zgledom ali pa pred- v daljo, kot seme razsipaš vsem z njim vzgajamo naš mladi rod. Predvsem pa sem na letošnji proslavi svoj plod.« pogrešala pevce MoPZ Alojz Štrafela Zato: »BOG BLAGOSLOVI Markovci, ki so na svojem gostovanju v Makedoniji navezali stike z omenje- SLOVENIJO in MOJO OBČINO!« nim zborom iz Bitole – na proslavo pa Vidite, tako čutim in tako doživ- poslali le 4 (štiri) predstavnike. Prav ljam svojo domovino jaz. Kaj pa vi? bi bilo, da bi pevcem iz Makedonije prisluhnile tudi njihove soproge, saj Danica Tement so tudi one potovale v Makedonijo

4 | Št. 11, oktober 2018 Komorni zbor Glasis dosegel zlato priznanje na 11. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Zadru

Minula pevska sezona je bila za bej bogata izkušnja. Osvojil je srebrno Komorni zbor Glasis je z 92,67 točkami je še posebna potrditev za dirigenta, člane KZ Glasis še posebej bogata. Že priznanje. Zadnji veliki projekt pretekle osvojili ZLATO priznanje. Ker je bil drugi ki je leta 2004 na Pedagoški fakulteti v v novembru 2017 je zbor nastopil na sezone je bilo 11. mednarodno tekmo- najbolje uvrščeni zbor v svoji kategoriji, Mariboru diplomiral iz glasbene peda- regijskem tekmovanju SV Slovenije v vanje pevskih zborov v Zadru na Hrva- se je uvrstil v tekmovanje za Grand Prix gogike, diplomsko nalogo pa uspešno Gornji Radgoni, osvojil zlato priznanje škem, ki je potekalo od 24. do 27. maja. mesta Zadar, kjer se je uspeh znova po- zagovarjal prav na temo renesanse. in se na priporočilo strokovnih spre- Zbor je nastopil v kategoriji meša- trdil. Osvojil je absolutno drugo mesto Zadar smo zapustili presrečni, za- mljevalcev tekmovanja v aprilu kot de- nih zborov z najmanj 16 člani, s petimi in tako prejel »Srebrni križič Opatice dovoljni in še bolj povezani. Čisto v bitant udeležil državnega zborovskega skladbami – s skladbo skladatelja, roje- Čike«. Slavil je zbor The Cardinal Sin- začetku meseca septembra - po zaslu- tekmovanja Naša pesem v Mariboru. nega v 16. stoletju ali prej, s sodobno gers Univerze Loui ville iz Združenih ženih počitnicah, smo pošteno zavihali Tekmovanja se že vseh 25 let udeležu- skladbo, s skladbo slovenske glasbe- držav Amerike. Zbor je ob že naštetem rokave in pričeli z novo sezono, ki bo jejo vrhunski pevski sestavi iz Slovenije ne literature in dvema skladbama po prejel še priznanje za najboljše izvede- po napovedih in načrtih ponovno zelo in zamejstva. Za Komorni zbor Glasis lastni izbiri. V kategoriji mešanih zborov no renesančno skladbo Jacobusa Gal- pestra. je udeležba na Naši pesmi bila pose- se je predstavilo 11 zborov iz 8 držav. lusa Pater noster, qui es in coelis, kar Martina Horvat KUD Markovski zvon: vselej pestro in delovno KUD Markovski zvon je letošnjo pevsko sezono končalo šele koncem junija.

Vse sekcije društva so pevske vaje imele vse do začetka poletnih počitnic. Delo je obrodilo sadove. Koncem maja so se članice in člani Komornega zbora Glasis uspešno predstavili na mednarodnem tekmovanju v Zadru na hrvaškem in domov prišli z zlato plaketo. Bili so drugi najboljši zbor tekmovanja, kar je zopet potrdilo njihov trud in delo ter zavedanje, da so na pravi poti. V decembru se odpravljajo na še eno mednarodno tekmovanje, tokrat v Split (Cro Patria). Tudi MeCePZ je že aktivno vstopil v novo sezono. Konec junija je s petjem v mariborski stolnici pospre- mil slovesnost ob diakonskem in mašniškem posve- čenju. Velik dogodek, velika čast in velika odgovor- nost. To je bila dobra »generalka« za prihodnje leto, ko zbor čaka še večja slovesnost. Za začetek nove pevske sezone se je društvo letos na zaslužen izlet odpravilo prvo soboto v septembru. Obiskali so Po- savje, kjer so se ustavili v Olimju, v Brežicah in v Kosta- njevici na Krki. Z novim zagonom je MeCePZ pričel sezono ponovno v Mariboru: na obletnico posvetitve škofa Antona Martina Slomška za blaženega so zapeli pri večerni sveti maši, ki jo je prenašalo Radio Og- njišče, po njej pa zapeli še nekaj Slomškovih. Tudi najmlajši Zvončki so ob nedeljah pred mašo spet zbrani na pevskih vajah. Cerkveno revijo mla- dinskih zborov so v juniju več kot uspešno zastopali, nato pa se podali na počitnice do avgusta, ko jih je čakal mladinski glasbeni tabor, letos jubilejne narave. V omenjenem projektu so sodelovale vse sekcije Člani društva so se na letošnji zaslužen izlet odpravili v Posavje. Foto: arhiv društva društva, saj je terjal kar nekaj organizacije in koordi- mašah in pogrebih, prav tako pa tudi ne na Vokalno ADR nacije. Ne smemo pozabiti tudi na Cerkveni pevski skupino Vrtinec, ki se pridno pripravlja na prvi letni zbor Jutranja zarja, ki je reden pri nedeljskih ranih koncert, ki ga načrtujejo v decembru.

Št. 11, oktober 2018 | 5 JUBILEJNI 10. MLADINSKI GLASBENI TABOR POJ Z MENOJ V MARKOVCIH

»Krivec« mladinskega glasbenega tabora, Gregor Zmazek. Foto: Videosekcija Akcija! Program sta z vmesnimi vložki odlično popestrili Silva in Helena. Foto: Videosekcija Akcija! Letos smo se že desetič zbrali v Markovcih na mladinskem glasbenem taboru, da bi šest dni preživeli skupaj z željo po druženju, ustvarjanju glasbe, dobro opravljenem delu in kakovo- stnem preživetem koncu počitnic. Bilo je pred desetimi leti, ko se je porodila nora ideja. Ideja o projektu, ki bi združil mlade pevce in glasbenike iz naše občine na taboru, na katerem bi peli, igrali na inštrumente, se družili in zabavali. Sestala se je prva ekipa vodij, organizatorjev, animatorjev in mnogih drugih in tako se je poleti leta 2009 pod okriljem Kulturno-umetniškega društva Markovski zvon v Markovcih odvil prvi Mladinski glasbeni tabor Poj z menoj. Ker je bil tabor uspešen in dobro sprejet, se je naslednje leto odvil še eden in naslednje še eden. Tako se je nadaljevalo še sedem let. V desetih letih je projekt rastel. Na tabor se je pri- javljalo vse več tabornikov, glas o projektu pa se je širil tudi izven meja naše občine. Skozi leta so se na taboru menja- le generacije tabornikov, animatorjev, sodelujočih … Kljub vsem preteklim letom pa so na taboru ostajale tudi stalnice: koncert ob koncu tabora, le- gendarna kuharica Marta in idejni in organizacijski vodja, naš ˝Big Boss˝ Gre- gor Zmazek, ki se mu vsi iz srca zahva- Zbrani pevci, pevke in člani orkestra na zaključnem koncertu. Foto: Videosekcija Akcija! ljujemo za vso energijo in trud, ki jo že telovadba, po kateri se je še bolj pri- smo s Komornim zborom Glasis, CePZ enega do drugega ušesa narisan širok deset let vlaga v projekt. legel zajtrk. Sledile so vaje z vmesnimi Sveti Marko in Pevsko skupino Florina. nasmešek. Bili smo ponosni, da smo na Ker smo za jubilejni deseti tabor odmori ali igrami, ki so trajali vse do ko- Letos so pesmi zvenele še posebej slav- odru stali z orkestrom in napolnili šotor želeli res nekaj posebnega, smo gla- sila v prostorih Osnovne šole Markovci. nostno, saj smo zapeli ob spremljavi do zadnjega kotička. ve staknili že lanskega septembra. Po Po kosilu je sledil odmor, nato pa vaje orkestra, ki so ga sestavljali mladi glas- Hvaležni in veseli smo, da smo pro- mnogih pomečkanih listih papirja, za- vse do večerje. beniki in glasbenice iz vseh vetrov. Med jekt lahko izpeljali po naših zamislih, vrženih idejah in mnogokrat praznih Večerni program so letos popestrila posameznimi zbori so zapeli otroški in zato se zahvaljujemo prav vsem, ki so glavah smo se odločili, da bo tema le- različna društva naše občine. Konjeni- mladinski zbor, letošnji in nekdanji ani- kakorkoli priskočili na pomoč. Poseb- tošnjega tabora občina Markovci in da ški klub iz Nove vasi nas je s konji pe- matorji. Med drugim so nastopajoči iz- na hvala gre zdaj že »stalni četverici«: bomo k sodelovanju povabili tudi raz- ljal čez Markovce, Klub Moped nam je vedli tri venčke, v katerih so v vsakem Občini Markovci, Župniji Sv. Marko niže lična društva iz naše občine. predstavil stara vozila ter omogočil, da od njih bile zbrane pesmi posamezne- Ptuja, Osnovni šoli Markovci in družin- In tako se je praznovanje jubileja smo vožnjo na njih tudi preizkusili. Pete ga triletja. Nekatere pesmi v venčkih so skemu podjetju ZAF iz Markovcev. Hva- začelo. Od 19. do 24. avgusta se nas je in glasilke smo nabrusili ob melodijah bile tematske, saj je tabor imel vsako la vsem podpornikom, podjetjem in or- v središču naše občine pod prireditve- Pihalne godbe Markovci in KUD Mod- leto, razen prvega, tudi tematiko. Zvr- ganizacijam, ki ste nas podprli. Le tako nim šotorom družilo 50 tabornikov, 19 ras. Manjkale niso niti Markovske grab- stilo se je vse od življenja nekoč, hrane, smo zmogli. animatorjev, 4 kuharji in ˝upokojeni˝ ljice, ki so nas naučile peti in plesati le- svetnikov, domoljubja, vesolja, Evrope, Se že veselimo naslednjega dese- animatorji (3 bivši animatorji in 9 bivših gendarno Kjer valovi Drave. pravljic, medsebojne pomoči … tletja! tabornikov). Ker smo tabor vseeno že- Vseh šest dni smo garali in prepe- Koncert je, tako kot se za jubilej- leli ohraniti ˝običajen˝, programa nis- vali v pripravah na koncert. K sodelo- nega spodobi, izzvenel veličastno. Na- mo bistveno spreminjali. Po bujenju je vanju so se prijazno odzvali tudi zbori stopajoči smo bili polni dobre volje, Urška Horvat, Rebeka Mikša sledila tabornikom ˝najljubša˝ jutranja in vokalne skupine naše občine. Zapeli adrenalina, na obrazu pa smo imeli od

6 | Št. 11, oktober 2018 95 LET PGD NOVA VAS IN SVEČANO ODPRTJE INFRASTRUKTURNIH OBJEKTOV V NOVI VASI

Foto: Mitja Poljanec V soboto, 13. oktobra, je bilo v Novi na pobudo ustanovnih članov uspeli do- 1945 v najbolj oddaljenem delu vasi od posvečamo veliko pozornosti tudi naj- vasi praznovanje ob svečanem odprtju biti ročno brizgalno, eno od treh, ki so na reke Drave zgradili večjo betonsko cister- mlajšim, zato smo leta 1991 razvili pionir- infrastrukturnih objektov, kot so izgra- Ptuju ostale po prvi svetovni vojni. Ročno no za požarno vodo. Markovčani so dobi- ski prapor, na katerega smo zelo ponosni. dnja kanalizacije in obnova vodovodnega brizgalno so Novovaščani sprejeli na sve- vali vedno večjo željo po ustanovitvi svo- Zaradi dotrajanosti TAM-ovega avtomo- omrežja, odvodnjavanje meteornih vod, čani predaji. Vsi tedanji ustanovni člani so jega društva, zato so se na občnem zboru bila, smo bili primorani kupiti novo gasil- izgradnja javne razsvetljave, postavitev si nabavili nove paradne obleke in tako še leta 1953 odcepili od našega društva, sko vozilo. Takrat smo se odločili za avto avtobusnih postajališč, rekonstrukcija cest bolj slavnostno obeležili začetek gasilstva premoženje pa se je razdelilo. Takrat so IVECO DALI, ki še vedno služi svojemu na- in izgradnja krožišč v Novi vasi. Simbolično v Novi vasi. Za opremo je bilo potrebno novovaški gasilci nabavili prvi gasilski menu. Pomembna prelomnica v našem sta otvoritev opravila župan Milan Gabro- priskrbeti prostore. Prvi gasilski dom ozi- avto znamke Ford. Avto so preuredili in društvu je bila izgradnja gasilsko-vaškega vec in predsednica VO Katja Kocbek. Po- roma lesena lopa je bila postavljena v sre- nadgradili za potrebe gašenja z motorno doma z dvorano. Poleg izvajalcev, ki so sebno praznovanje pa je bilo tudi za gasil- dišču vasi, na mestu, kjer je stari gasilski brizgalno. Z nabavo novega avtomobila gradili dom na tem dvorišču, smo veliko ce, saj so novo vozilo Ford Transit predali dom, ki je danes občinska garaža. Že v je garaža postala spet pretesna in vašča- del opravili tudi vaščani. Gradnja je pote- svojemu namenu. Predsednik PGD Nova preteklosti je bilo vse pogojeno s nanč- ni so sklenili, da se postavi nov gasilski kala od leta 2003 do 2006, ko smo slav- vas je v svojem nagovoru povedal: »Pro- nimi sredstvi. Za nabavo opreme so člani dom. Gasilci niso gonilna sila le, kadar kje nostno otvorili ta objekt. Kmalu po tem stovoljno gasilsko društvo Nova vas pri gasilskega društva prirejali tombole ter gori, pač pa tudi na družbeno-kulturnem smo v našem društvu razvili nov prapor. Markovcih je bilo ustanovljeno 20. julija prodajali poljščine, ki so jih darovali va- področju na vasi, zato so se odločili, da Danes ko praznujemo 95 let gasilstva pri 1923. Povod za ustanovitev društva sta ščani. Nekaj sredstev so dobivali tudi od postavijo gasilski dom z dvorano. Vašča- nas, pa nam je v čast, da lahko predamo bila dva večja požara. Prvi se je zgodil GZ na Ptuju. V društvu so potrebovali več- nom je bolj kot ob robu vasi odgovarja- svojemu namenu novi gasilski avto FORD spomladi leta 1921, ko je pogorelo več ji gasilski dom oziroma orodišče, zato so la lokacija v središču. V veliko pomoč je TRANSIT.” Zahvalil se je podpori občine, kmetij v vzhodnem delu vasi, ki je najbolj se odločili za izgradnjo novega. Ker pa so gasilcem bil takratni poveljnik in njegov županu Milanu Gabrovcu in vsem, ki so oddaljen od reke Drave. Drugi se je zgo- prva leta v društvu bili člani iz Nove vasi in sosed, ki sta društvu zagotovila zemljišče. pripomogli k tej pridobitvi. Posebna zah- dil leta 1923, ko so pogorele domačije v iz vasi Markovci, so gasilski dom postavili Zagnanost in pridne roke vaščanov so pri- vala je bila namenjena tudi vsem botrom srednjem delu vasi. Ker so bile hiše lesene na začetku vasi – nasproti Becove kapele pomogli k temu, da so dom dokončali v in ostalim donatorjem. Vaščani v Novi vasi in krite s slamo, opreme za gašenje pa ni oziroma pri novem avtobusnem posta- petih letih in ga leta 1963 svečano otvori- so zopet stopili skupaj in dokazali, da je v bilo, so se ognjeni zublji lahko hitro širili jališču. Po postavitvi novega doma, leta li. Ob tej priložnosti so razvili tudi prapor. slogi moč. Potrudili so se, da so bili gostje in za seboj puščali katastrofalne posledi- 1926, so gasilci s podjetjem Zupan iz Lju- Društvo je želelo iti v korak s časom, zato in udeleženci prireditve tudi pogoščeni, ce. Tega so se vaščani zelo dobro zavedali, bljane podpisali sporazumno pogodbo o so leta 1972 nabavili novo motorno briz- veselja med zbranimi pa tudi ni manjkalo. zato so se odločili, da ustanovijo gasilsko nakupu nove motorne brizgalne. Ker tak- galno, ki jo uporabljamo še danes, leta društvo. Že mesec dni po ustanovitvi so rat še ni bilo hidrantnega omrežja, so leta 1975 pa nov avto znamke TAM. Gasilci IP Svečana seja ob 70-letnici PGD Sobetinci Prvo soboto v septembru smo se zaradi pomanjkanja složnosti tudi takrat stropa pojavile resne težave z nadalj- bi gasilski dom začel najedati zob časa, člani PGD Sobetinci poklonili 70-letni- ni prišlo do ustanovitve. Ker gre v tretje njo uporabnostjo gasilske dvorane pri smo se bili primorani od njega posloviti ci obstoja prostovoljnega gasilskega rado, so Sobetinčani ponovno poskusili Rekonovih, so se gasilci odločili pričeti in v soboto, 30. 8. 2014 svojemu name- društva v vasi. Na seji smo dobrodošli- ustanovitev 1948. leta, zopet na pobu- s pripravami na gradnjo novega gasil- nu predali nov večnamenski center So- co izrekli tudi vsem cenjenim gostom z do Andreja Feguša iz Zagojičev, ki je bil skega doma na vaški gmajni, z gradnjo betinci. Na naš stari gasilski dom nas še g. županom na čelu ter vsem eminen- takrat član okrajnega gasilskega povelj- pa so pričeli leta 1967 ter leta 1969 nov vedno vežejo lepi spomini. tnim gostom na področju gasilstva, g. stva. 18. novembra 1948 so se v hiši Iva- gasilski dom že slovesno predali svoje- V prihodnosti si želimo, da nam bo Megliču in g. Liponiku, g. Ambrožu in g. ne Horvat (pri Hrvatovih) sestali Franc, mu namenu. V celoti je bil dokončan ob naslednji obletnici našega društva Golobu ter seveda sosednjim gasilskim Jakob in Neža Horvat, Alojz in Franc Vaj- leta 1972. Veliko prelomnico v delova- ponovno uspelo počastiti naše gasilsko društvom, vsem ljubiteljem gasilstva ter da, Janez Plohl in Janez Muršec. Dogo- nju društva je pomenilo leto 1971, ko društvo, kot smo to storili ob 60 letnici. vaščanom. vorili so se, da bo prostovoljna gasilska so sobetinski gasilci po nekajletnih pri- Zelo si prizadevamo, da bi ohranili za- Na svečanosti smo prisluhnili pred- četa Sobetinci začasno delovala pod zadevanjih le zbrali potrebna sredstva pisano in še nezapisano izročilo naše sedniku PGD Sobetinci, g. Prosenjaku, ki okriljem gasilskega društva Zagojiči in za nakup svojega prvega gasilskega vaške in gasilske zgodovine. V kolikor bi je med drugim skupaj s poveljnikom po- da bodo članstvo za novo gasilsko četo avtomobila. To je bil kombi IMV. Po kar želeli izvedeti več o zgodovini naše vasi, delil zahvale in odlikovanja članom PGD zbirali iz celotnega območja takratnega 44 letih smo 31. 8. 2008 v PGD Sobe- le vzemite v roke naš zbornik. Sobetinci. Ob tej priložnosti vam želimo Krajevnega ljudskega odbora Sobetin- tinci sočasno ob praznovanju 60-letni- Zahvaljujemo se vsem pokojnim in na kratko predstaviti tudi pot našega ci (poleg Sobetincev sta v skupno KLO ce društva ponovno razvili nov prapor. bivšim članom PGD Sobetinci in vašča- gasilskega društva. Prvi poskus ustano- spadali še vasi Prvenci in Strelci). Slavja so se ob vaščanih udeležila tudi nom vasi Sobetinci, da so bili v preteklo- vitve gasilske čete v Sobetincih seže v Prvo vodstvo sobetinskih gasilcev vsa domača gasilska društva, gostje s sti tako vztrajni in vestni na področju ga- leto 1925. Zaradi medsebojnih nesogla- so sestavljali naslednji vaščani: predse- področja gasilstva ter župan in svetniki silstva ter da se trenutni člani društva in sij pobudnikov je propadel. Leta 1946 je dnik Janez Munda, poveljnik Franc Hor- občine Markovci. Nov prapor je blagos- vaščani še vedno trudijo ohraniti zavest sledil še en neuspel poskus. Nato se je vat, podpoveljnik Janez Plohl, adjutant lovil, danes žal že pokojni, župnik Franc prostovoljnega gasilstva in ohranjati 11. avgusta leta 1946 skupina vaščanov Jakob Horvat, blagajnik Alojz Vajda, vo- Obran. Govorniki so ob tej priložnosti enotnost vaščanov vasi, da bo društvo v (Alojz Meško, Franc Golob, Janez in Si- denje mladine Neža Horvat, referent za čestitali ob obletnici in razvitju novega prihodnosti še vedno lahko praznovalo mon Munda, Franc Horvat in še nekate- kulturo Janez Muršec, sanitetni referent prapora ter pohvalili prostovoljno in ne- tako častne obletnice. ri) pri Mundovi (Trünkovi) kapeli sestala Franc Golob in orodjar Franc Vajda. Pod sebično delo gasilcev. Obenem smo ob s podpoveljnikom sosednjega gasilske- okriljem GD Zagojiči so sobetinski gasil- tej svečani slovesnosti izdali tudi zbor- Z gasilskim pozdravom NA POMOČ ga društva Zagojiči Andrejem Fegušem ci delovali do konca leta 1949. Ko so se nik PGD Sobetinci, na katerega smo va- Andreja Horvat z namenom ustanoviti gasilsko četo. Žal leta 1965 zaradi nevarnega povešanja ščani zelo ponosni. Ker pa je naš prelju-

Št. 11, oktober 2018 | 7 Trideset let gasilskih tekmovanj v Markovcih

V Prostovoljnem gasilskem društvu pionirjev in mladincev smo pripravili Markovci smo letošnjega junija pripra- prvi gasilski društveni tabor, ki je bil na- vili že trideseto tradicionalno tekmo- menjen samo otrokom Prostovoljnega vanje za pokal vasi Markovci. Gasilci iz gasilskega društva Markovci, potekal Markovcev se torej že tri polna desetle- pa je prav v času našega tekmovanja. tja trudimo in skrbimo za preverjanje Otroci so se v prostorih gasilskega psiho zičnih in strokovnih usposoblje- doma zbrali v petek popoldne, kjer so nosti operativnih gasilcev, za spozna- jim animatorji in mentorice predstavile, vanje in utrjevanje medsebojnih odno- kako bo potekal njihov gasilski vikend. sov ter izmenjavo izkušenj. Skozi vsa ta Vključili so ogromno gibanja, razvedri- leta tekmovanj se je nabralo ogromno la in spoznavanja gasilske tehnike in spominov in prijetnih druženj gasilskih opreme ter se naučili ravnati z gasilni tovarišev iz vseh koncev Slovenije in aparati. Vsekakor pa ni šlo brez gasil- tudi tujine. Prva tekmovanja, ki so bila skih vaj, saj je piko na i temu druženju organizirana v Markovcih, so bila na- dodal nastop na domačem gasilskem menjena samo pionirjem in mladincem tekmovanju. Na tem mestu se moram kot spomin na tragično preminulega zahvaliti mentoricama za njun trud in pionirja iz našega društva. Z leti, ko delo, ki sta ga vložili v organizacijo ta- je število ekip mladih gasilcev pričelo bora, in vsem tistim, ki ste priskočili na upadati, so se jim pridružile še ekipe pomoč v kuhinji (tudi na tekmovanju) članov in članic. V najboljših letih se in pri ostalih aktivnostih ter našim naj- je gasilskega tekmovanja udeleževalo mlajšim omogočili zabaven in izobra- tudi po več kot 60 tekmovalnih enot iz ževalen vikend. Zahvala gre še vsem celotne Slovenije, Avstrije, Madžarske sponzorjem in donatorjem, ki ste bo- in Hrvaške. Prav letošnje jubilejno tri- disi nančno ali pa materialno podprli deseto leto je bilo eno izmed najslabše naša dva dogodka. obiskanih, saj se ga je udeležilo zgolj Z veliko dobre volje in pozitivnosti trinajst ekip v vseh kategorijah in pora- nam je uspelo izpeljati čudovit gasil- ja se nam vprašanje, ali je tekmovanje v ski vikend, ki je povezal vse generacije prihodnosti smiselno obdržati. našega društva in nam dal zagona za Smo pa ob letošnjem jubileju na naprej. prav poseben način poskrbeli za naše najmlajše člane. Na pobudo mentoric M. M. Izlet gasilskih veteranov občinskega poveljstva občine Markovci

29. septembra smo se veterani O. ogled cerkve »Žalostne Matere božje«. P. Markovci odpravili na izlet v okoliške Kmalu smo se vračali proti Markovcem kraje Ormoža, Miklavža in Jeruzalema. in se krajšimi postanki ustavili še v gos- Naša pot se je pričela na parkirišču pri tišču Marta na zaključni malici. Ob dobri Žihru v Moškanjcih. Nadaljevali smo pot kapljici in lepih slovenskih pesmih nas je proti Ormožu. Ogledali smo si Gasilski spremljala tudi harmonika. regijski poligon, kjer se urijo naši mladi Hvala občinskemu poveljstvu, povelj- gasilci operativci. Spotoma je sledil še niku Igorju Ambrožu, in vsem gasilskim ogled Ormoške vinske kleti. Pot smo na- društvom v občini, da ste nam omogoči- daljevali proti Miklavžu na ogled cerkve li ekskurzijo. Izleta se je nas udeležilo 25 iz 16. stoletja, nadalje na istem kraju še veteranov in veterank. Za prevoz so pos- na ogled gasilskega muzeja. Zgodovina krbela PGD društva Bukovci, Zabovci in gasilstva je bila predstavljena z original- Prvenci-Strelci. nimi eksponati. Miklavški gasilci so nam Pohvaliti moramo vse vodje vetera- pripravili dobro malico, po okrepčilu pa nov po društvih, da so obiskali starejše smo pot nadaljevali po vinski cesti v Je- gasilce-veterane, da se udeležijo ekskur- ruzalem in si ogledali Košarkine hiše. Zo- zije. Ne pozabite, mladi, na starejše ljudi pet zelo zanimiva zgodovina pomemb- in gasilci na naše vrle veterane! nih domačinov od prve svetovne vojne pa vse do danes. Pot smo nadaljevali po Vodja veteranov OP Markovci prečudovitih gričih Jeruzalema. Sledil je Ivan Golob

8 | Št. 11, oktober 2018 REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI CZ IN RK

V soboto, 7. junija, je v naši občini je bilo na dvorišču Fošnarjeve kmetije potekalo regijsko preverjanje usposo- (Golobovih), kjer se je zgodila delovna bljenosti ekip prve pomoči CZ in RK. nesreča pri opravljanju kmečkih opra- Preverjanje usposobljenosti poteka vil in je bilo več ponesrečencev spet z vsako leto v drugi občini, organizira pa različnimi poškodbami. Tretjo DM je jo Uprava republike Slovenije za zaščito bilo pri osnovni šoli, kjer so tekmovalci in reševanje, območna izpostava Ptuj. morali oskrbeti nosečnico, sum na po- Ker je letošnje leto bilo preverjanje v škodbo hrbtenice … Četrto DM je bilo naši občini, so v organizacijo morale pri vrtcu, kjer je prišlo do eksplozije in aktivno pristopiti CZ, osnovna šola in je bilo potrebno oskrbeti tudi otroke. več PGD v občini. Ekipe so morale pokazati veliko znanja, Na preverjanju je sodelovalo šest usposobljenosti in iznajdljivosti pri os- ekip prve pomoči iz štirih občin: Cirku- krbi poškodovancev. Delo ekip je zelo lane, Kidričevo, Majšperk in Markovci. stresno, saj je oskrba ponesrečencev Med njimi sta bili kar dve ekipi iz naše omejena na določen čas. Največjo od- občine. Ekipa CZ že vrsto let uspešno govornost nosi vodja ekipe, saj je od- zastopa našo občino, predlani pa se je govoren za triažo. Tudi letos je glavni oblikovala še ekipa OORK, ki jo je opre- poudarek usposabljanja bilo oživljanje mila območna organizacija RK Ptuj, na ponesrečencev z de brilatorjem (AED) kar smo lahko zelo ponosni. in so ga zato morali uporabiti na vseh Vsa delovna mesta (DM) nesreč, bila štirih delovnih mestih. Lansko zimo je so štiri, so se odvijala v vasi Markovci. CZ naše občine v sodelovanju z PGD Foto: arhiv –ekipi prve pomoči CZ in OORK Markovci Prvo DM je bilo pod občinsko stav- organizirala delavnice uporabe de bri- Ekipo CZ so sestavljali: Miha Forštnarič in Valerija Šmigoc. bo, pri stavbi AMD Markovci, kjer so bili latorja, ki se zdaj že nahajajo po vaseh vodja Dejan Zemljarič in člani: An- Člani obeh ekip se zahvaljujejo po- starejši občani in so praznovali obletni- in so zelo dobro označeni. Izvajali so jih drejka Mislovič, Mira Porić, Danica Le- veljniku CZ naše občine Ivanu Golobu, co osnovne šole. Prišlo je do nesreče in člani obeh ekip prve pomoči. V priho- nart, Tomas Štumberger in Hedvika da jih je spodbujal ter bodril na vajah. tekmovalci so morali oskrbeti pones- dnosti se bodo spet izvajale. Člani obeh Rojko. rečence, ki so imele različne poškod- ekip so prostovoljci z »dušo«, saj se za- Ekipo OORK so sestavljali: be: sum srčnega zastoja, oživljanje, vedajo, da porabljen čas, ki so ga vložili vodja Nina Prelog in člani: Sara Marija Prelog motena oseba, zlom noge. Drugo DM v vaje, ni bil zaman. Kostanjevec, Miha Slana, Aleš Vreš, PIONIRKE PGD STOJNCI OSVOJILE 3. MESTO NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU ZA MEMORIAL MATEVŽA HACETA 2018 V GORNJI RADGONI

Septembra v preteklem letu so se na vztrajne mentorice Štefke, ki je s punca- regijskem gasilskem tekmovanju v Ormo- mi spletla že pravo prijateljsko vez. Prav žu gasilci in gasilke iz naše regije potego- mentorica je bila od vseh nas, ki smo vali za nastop na državnem tekmovanju, na državnem tekmovanju brez dvoma ki je potekalo 22.9.2018 v Gornji Radgo- pričakovali stopničke najbolj realna. Za- ni. Ker so pionirke iz Stojncev osvojile 2. vedala se je, da bo pot do stopničk zelo mesto na regijskem tekmovanju lansko težka, med drugim tudi zato, ker imamo leto, so letos torej nastopile na državnem glede na starost pionirk v desetini več tekmovanju za memorial Matevža Hace- točk pribitka kot ekipe, ki imajo v dese- ta. Naše pionirke so vse prej kot pričako- tini v povprečju mlajše pionirke. Ne sme- vale tako uspešen rezultat, kot so ga na mo pozabiti na starše, ki so ne samo na koncu dosegle, in sicer 3. mesto v kate- vseh tekmovanjih, temveč tudi na vajah goriji pionirke iz celotne Slovenije. S tem vzpodbujali naše punce, za njih vložili ve- so dokazale, da v Stojncih živi borbenost, liko truda, časa in kilometrov in naredili tekmovalnost in športna sreča. res veliko za to kar so punce sedaj doseg- Za naše društvo je velik uspeh pred- le. Nekateri člani društva in starši smo se vreme očitno prinaša srečo. Ko smo izve- na obraz in sami sebi, kot tudi vsem osta- stavljala že sama uvrstitev na državno organizirali in šli podpirat naše pionirke deli, da so naše pionirke zasedle 3. mesto lim smo samo še enkrat dokazali česa vse tekmovanje. Takrat se še punce verjetno na državno tekmovanje. Ko smo po nji- v državi, so preostali člani društva, ki so smo sposobni gasilci iz Stojncev. Na naše niso popolnoma zavedale kaj to pomeni hovem nastopu na tabli zagledali čas ostali doma, za njih pripravili slavnosten pionirke smo zelo ponosni in jih bomo in koliko vaj še jih čaka. Ker pa je veselje 13.74 sekund, se nasmeški iz naših obra- sprejem; od curkometa, do godbe na pi- zdaj, ko bodo na krajšem zasluženem po- vseh članov društva vlivalo v njih moti- zov sploh niso več izbrisali in začeli smo hala Markovci in niti pogostitve ni manj- čitku lepo razvajali in jim dali vedeti kako vacijo, so neprestano trenirale in podi- se zavedati česa so zmožne naše punce kalo. Sreča, ki je bila videna iz obrazov zelo ponosni smo na njih. rale svoje rekorde. To seveda ne bi bilo in da noben trud ni bil zaman. Čeprav je naših pionirk in njihove mentorice je vsa- izvedljivo brez njihove strpne, skrbne in bila sobota deževna in mrzla, jim takšno kemu izmed nas pripeljala kakšno solzo Monika Zupanič

Št. 11, oktober 2018 | 9 35. gasilsko tekmovanje ''Za pokal vasi Bukovci''

pionirke, pionirje(mešana ekipa), pio- Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! nirje, mladince, člane A, člane B in čla- Peter Majcen, predsednik PGD Bukovci nice. Vse ekipe so dosegle dobre rezultate, za kar tekmovalcem in njihovim mentorjem čestitam. Vsem prisotnim ekipam se v imenu PGD Bukovci zahvaljujem za udeležbo, jim želim veliko tekmovalnih uspehov tudi naprej in jih vabim, da se nam prid- ružijo tudi v naslednjih letih.

Aktivnosti Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih

Konjeniško društvo Nova vas pri Markovcih je bilo čez leto zelo aktivno, saj smo sodelovali na mednarodnih tekmovanjih s konjskimi vpregami ter dosegli dobre rezultate. Sodelovali smo v Središču ob Dravi, v Ormožu, v Zavrču, v sosednji Hrva- ški v Medžimurskem središču, v Zelendvoru in v Ludbregu. Z vpregami smo popeljali varovance doma upokojencev Muretinci ter jim tako polepšali dan. S tremi kočijami smo sodelovali na poroki, v kateri je bilo udeleže- nih kar 10 kočij. Zavzemamo se za ohranjanje običajev na vasi, zato smo v mesecu Kot je v tradiciji PGD Bukovci, smo motorno in štafetni tek za članice in čla- septembru trgali in s konjsko vprego pospravili koruzo iz njive, kot se je to delalo tudi letos v nedeljo, 10. junija, organizi- ne. Za tekmovanje OGZ Ptuj so ekipe nekoč. V družbi sovaščanov smo pomagali gospodarju Daniju koruzo »skožuha- rali že 35. tradicionalno gasilsko tekmo- opravile še vajo razvrščanja. Pionirki in ti« in spraviti v »koruzjak«. Mladim smo prikazali spravilo koruze in druženje ob vanje “Za pokal vasi Bukovci” v sklopu pionirji, ki so tekmovali še za mladinsko delu nekoč. S konji smo zapregli gasilsko ročno črpalko in sodelovali na povorki katerega je potekalo tudi tekmovanje ligo podravske regije, so morali opraviti na Ptuju (kongres G.Z.Slovenije) in tudi na obletnici PGD Nova vas pri Markovcih in OGZ Ptuj in mladinska liga podravske še štafetni tek. predaji novega avtomobila. regije. Tekmovanje že vrsto let prireja- Priprava takšnega tekmovanja je mo z namenom preverjanja psiho zič- precejšen organizacijski in logistični Metka Kekec nih sposobnosti gasilcev, druženja in zalogaj, vendar se ga z dobro ekipo da izmenjave izkušenj okoliških enot in izpeljati. Zahvalil bi se vsem domačim prikazom dela domačih tekmovalnih članicam in članom za njihove prosto- desetin svojim navijačem, predvsem voljne delovne ure. Celotno tekmova- Kurilna sezona je pred vrati staršem. nje je potekalo v dobrem vzdušju in Letos smo tekmovanje organizira- sončnem vremenu. Posebna zahvala Nezadržno se nam približuje zima, zato skrbno pripravimo ogrevalne naprave oz. li v nedeljo dopoldan, ko tekmovalci gre Športnemu društvu Bukovci, ki kurilne kotle. V letošnji že začeti kurilni sezoni v naši občini že beležimo dimniške najlaže najdejo čas. Tekmovanja se je nam vsako leto odstopi svoje urejene požare. Prav zato čimprej temeljito pregledamo kotlovnico in odstranimo navlake, udeležilo rekordnih 60 desetin. Za naše in lepe športne prostore. ki so se nakopičile čez leto. Pred in okoli peči mora biti čisto, očiščen mora biti tudi najmlajše gasilce je prišlo navijat lepo Po končanem tekmovalnem delu dimnik. Pepel moramo redno odstranjevati in preveriti prezračevalne naprave. 1. število staršev in vaščanov. Na prire- je ob 13.00 sledila razglasitev rezulta- januarja 2017 je državni zbor izdal pravilnik, ki določa, da moramo vgraditi jav- ditvenem prostoru nas je bilo zbranih tov tekmovanja “Za pokal vasi Bukovci”, ljalnike CO v vse tiste prostore, v katerih uporabljamo kurilne naprave, ki za svojo krepko preko tisoč udeležencev. Gasil- tekmovanja OGZ Ptuj in mladinske lige delovanje uporabljajo zrak iz prostora. Čiščenje kurilnih naprav in dimnika pre- ke in gasilci so na tekmovanju Za pokal Podravske regije. Podeljenih je torej pustimo dimnikarju, s čimer si bomo zagotovili požarno varnost in druge nesreče. vasi Bukovci tekmovali v šestih različ- bilo kar nekaj pokalov in medalj. Rezul- Gasilci občinskega poveljstva Občine Markovci zraven vseh izobraževanj izvajamo nih kategorijah (pionirke, pionirji, mla- tate si lahko pogledate tudi na spletni mesečne vaje s skupno in zaščitno opremo. Velik poudarek na zaščito in reševanje dinke, mladinci, članice in člani). Vsaka strani OGZ Ptuj. pred naravnimi in drugimi nesrečami dajemo še posebej v mesecu oktobru, me- ekipa je morala opraviti dve preizkušnji V društvu se lahko pohvalimo z iz- secu požarne varnosti. in sicer vaja z vedrovko in prenos vode jemno udeležbo svojih ekip. Poveljnik za pionirke in pionirje, vaja in štafetni je s pomočjo mentorjev na tekmovanje Ivan Golob, poveljnik CZ Občine Markovci tek za mladinke in mladince ter vaja z pripeljal kar 7 domačih desetin in sicer

10 | Št. 11, oktober 2018 Bukovske pionirke v vrhu gasilskih ekip v državi

Pionirke so se z odličnim znanjem in na koncu ne odloča samo hitrost, ampak zagodla sodniška odločitev. Tudi nekaj valjujem vsem pionirkam in mentorjem športno srečo na regijskem tekmovanju, tudi pravilnost izvedbe. Na rezultat vpli- dežja ni pokvarilo nepopisnega vzdušja, za ves vložen trud in požrtvovalno delo ki je potekalo v Ormožu uvrstile na držav- va veliko dejavnikov (vreme, oprema tek- za katerega so poskrbeli naši navijači in na pripravah in izvrstno predstavo na dr- no tekmovanje, ki je letos potekalo v Gor- movalcev, trema, sreča …). V ta namen športno navijali prav za vse tekmoval- žavnem tekmovanju. Prav tako gre zah- nji Radgoni v septembru. Vse ekipe so smo našim ekipam omogočili generalni ce. Vse ekipe so se odlično odrezale in s vala vsem staršem in navijačem, ki ste s morale opraviti ciklus tekmovanj na nivo- trening in povabili sodnike višjega nivo- ponosom lahko povem, da so pionirke svojo podporo dali še posebno motiva- ju občin, gasilskih zvez in gasilskih regij. ja, ki so ocenili pripravljenost naših ekip. dosegle v svoji kategoriji 6. mesto med cijo najmlajšim pri tekmovanju, nam pa Velik del društvenih aktivnosti in nanc Čeprav so vaje bile naporne, so otroci to 44 ekipami. Gre za izjemen uspeh, ki ga pri prostovoljnem delu v društvu. Taki smo prilagodili in posvetili samo temu. V jemali kot druženje, zabavo in sprostitev. bomo pomnili in smo v društvo zelo po- projekti lahko uspejo le s skupnim delom društvu smo se odločili, da tekmovalkam Te dogodke doživlja vsak drugače. Neka- nosni nanj. Po končani vaji smo pionir- in obilico sodelovanja. Hvala vam in va- zagotovimo vse ustrezne pogoje za vad- teri so na tako velikem tekmovanju na- kam za ves trud in čas, ki so ga vložile v bljeni še v naprej. bo in nastopanje na tem tekmovanju. stopili prvič; gotovo so bili prisotni strah, same vaje in tekmovanja podarili majhno Vse bolj se je bližal termin tekmova- negotovost in veliko treme. Pionirke so zahvalo. Odpravili smo se v doživljajski Z gasilskim pozdravom na pomoč! nja in želeli smo izpiliti podrobnosti, saj vajo opravile z odliko, vendar jim je malo park Vulkanija. V imenu društva se zah- Peter Majcen, predsednik PGD Bukovci POZDRAVLJENI SPET V ŠOLI

V novo šolsko leto smo tokrat vsto- izkušenj. Predstave o dobri šoli in vrtcu pili v ponedeljek, 3. septembra. Za- so različne, odvisno od prioritet, ki jih četek šolskega leta predstavlja nekaj posamezniki postavljamo v ospredje, a posebnega. Vsi, ki smo povezani s šolo, verjetno vsa pričakovanja vodijo k čim smo polni zagona, imamo nove načrte bolj kvalitetni vzgoji in izobrazbi otrok. in pričakovanja. Še zlasti za prvošolce, Vsako novo šolsko leto se razvija ki so prvikrat kot učenci prestopili šol- v nadgradnjo, v izboljšanje kakovosti ski prag, je prvi šolski dan posebej po- vzgojno-izobraževalnega procesa. To memben. je naše osnovno vodilo, kakovost je Letos je v program Osnovne šole eden od osrednjih pojmov sodobnega Markovci vključenih 353 učencev v življenja. To velja tudi za šolo, zato se osemnajstih oddelkih, v vsaki generaci- tisti, ki delamo v šoli, zavedamo, da je ji imamo dve paralelki, delujejo pa tudi potrebno otrokom odpreti vrata v svet trije oddelki podaljšanega bivanja in novih znanj in zanimanj, pri tem pa ne dva oddelka jutranjega varstva. Veseli smemo pozabiti na razvijanje toplih smo, da se je število učencev poveča- medsebojnih odnosov in na svoje kolo za 12 otrok. V dva oddelka prvega renine, zato je še kako pomembno, da razreda smo vpisali 42 otrok. V okviru šola dobro sodeluje s starši in okoljem. šole v Markovcih deluje tudi vrtec z de- Tudi letos se bomo tako povezali z vetimi oddelki, tudi tam smo zadovolj- občino in s številnimi društvi v okviru ni zaradi povečanja števila otrok, saj različnih prireditev in dejavnosti in s porast mladega prebivalstva zagotovo tem tudi otroke spodbujali k sodelova- prispeva k razvoju kraja in občine. Tre- nju. Ker se zavedamo, da je za mlade nutno vrtec obiskuje 174 otrok. pomembno gibanje ter gradnja dobrih Vrtec in šola sta pomembni usta- medsebojnih odnosov, sodelujemo v novi, ki z vzgojo in izobraževanjem dveh novih projektih. Razširjeni pro- prispevata, da bodo naši otroci kot gram na področju gibanja je zamenjal odrasli ljudje pomemben člen razvo- dosedanji zdrav življenjski slog, vklju- ja v družbi. Vse bolj se zavedamo, da čeni pa smo tudi v projekt Stop nasilju, je še kako pomembno, kakšno šolo in saj vsi vemo, da so odnosi v družbi vča- vrtec bomo imeli v svojem okolju, saj sih zaskrbljujoči, zato bomo tudi v šoli je tudi od tega odvisno, v kakšni smeri delovali na področju boja proti nasilju. se bo kraj razvijal in hkrati ohranjal po- Vsi, ki smo kakorkoli vključeni v uč- membne tradicionalne vrednote in kul- no-vzgojni proces, bomo skušali pri- turno dediščino. Nekoč je bilo znanje spevati k temu, da bi bilo tudi letošnje predvsem poznavanje dejstev in po- šolanje v Markovcih ustvarjalno in us- datkov. Danes je poudarek na razume- pešno. vanju, uporabi, samostojnem učenju in Ravnatelj: mišljenju. Znanje je potrebno nadgra- mag. Ivan Štrafela jevati v aktivnem procesu odkrivanja in

Št. 11, oktober 2018 | 11 zelo se razjezi. Na morju vedno radi smo, sončno, vedro je nebo. Tam veliko plavamo in strašno se zabavamo. Tudi pri babici na Kozjaku je lepo, saj naravo in živali občudujemo. Prav tako v Murski Soboti, pri moji teti Mariški. Tam pa vsi gučijo in dobro nas gostijo. Sedaj pa je zazvonil šolski zvonec in mojih počitnic je žal konec. Uroš Dvoršak, 7.b

MOJE POLETNE POČITNICE Za nekatere je bil 26. 6. 2018 čisto normalen torek, a za nas šolarje osnovnih šol po Sloveniji je to bil najboljši dan v šolskem letu. Ta dan smo vsi nestrpno čakali. Seveda ne zaradi spričeval, ki mogoče pri nekaterih niso bila tako dobra, ampak zaradi najdaljših počitnic v vsakem šolskem letu. Kako mislite, da sem jih preživela? Končno sem si lahko oddahnila od napornega učenja, pisanja nalog in drugih šolskih skrbi. Najprej sem odšla z dedkom in babico v toplice in se prepustila uži- vanju. Po nekaj dnevih uživanja smo se odpravili na morje v Poreč. Tudi tam sem uživala, ampak s svojo družino. Imeli smo pustolovske dneve. Vsak dan smo se kopali, igrali odbojko na mivki, mini golf, namizni tenis, izposodili smo si kanuje in z njimi pluli po morju. Zelo hitro nam je minil ta čas, zato smo se morali po enem tednu vrniti domov. Na poti domov smo se odločili, da si ogledamo še en del Slovenije, ki mu pravimo Gorenjska. Med potjo do tja smo se ustavili v Škocjanskih jamah. Bilo je zelo zanimivo. Videli smo veliko kapnikov v obliki špagetov in si iz njih izmišljevali nove živali. Dnevnik šole v naravi šli v apartma stuširat in šli na večerjo. Po večerji Ko od naših se klopi poslovimo, Med pogledom na kapnike smo slišali cviljenje smo imeli predstavitev sob in podelitev medalj. nasmešek do ušes zgradimo. netopirjev. Po ogledu teh delov kraških jam smo 1. dan Potem smo šli spat. Tako je minil četrti dan. Ko punce pogovarjamo se preko skajpa, se odpravili v Tolmin in tam prenočili. Zjutraj nas je zbudilo ptičje petje. Hitro smo se oblekli in na- ponedeljek, 10. 9. 2018 Aneja Plohl, 5.a fantje ne umaknejo oči od fortnajta. Enkrat ali dvakrat odkolesarimo v toplice, daljevali s hojo, dokler se nismo ustavili na samem V ponedeljek smo vsi že nestrpno pričakovali kjer si pogrejemo lice. vrhu Vršiča. Obiskali smo tudi rusko kapelico. Bila odhod v Izolo. Komaj smo čakali na nove dogo- Torek, 10. 9. 2018 V avgustu kovčke pripravimo je čudovita. Zelo dolgo smo se peljali in si govorili divščine. Zbrali smo se pred šolo. Vsi skupaj smo Zjutraj ob 7. uri smo se zbudili, ker smo šli na in se na pot odpravimo. smešne stvari, da je čas hitreje minil do Planice. V počakali na učitelje. Ko je prišel avtobus, smo telovadbo. Ko smo tekali, se mi je najprej proga Po dolgem času naše stopinje v pesku pustimo Planici smo se ustavili pri skakalnicah. Odšli smo se poslovili od staršev in jim pomahali v slovo. zdela kratka, a mi je proti koncu postala zelo in zgodnja jutra prespimo. na recepcijo in se prijavili, da bi se lahko spustili Na avtobusu sem sedela zraven Julije. Vožnja z dolga. Po telovadbi smo odšli v hotel in se umili. Ko sonce zahaja za morje po žici (oz. ziplajnu). Bilo je nepozabno doživetje, avtobusom je bila prijetna. Skupaj sva klepetali Ko smo se umili, smo se oblekli in se odpravili na in se prikazuje prečudovito obzorje, ki ga mora poskusiti čisto vsak. Menim, da so to in se šalili. Peljali smo se skozi Maribor, Ljubljano zajtrk. Ko smo se najedli, smo odšli na tobogane. se poglobiš v barve rdeče najboljše počitnice na svetu. A zdaj bom morala in Postojno. Videli smo tudi veliko znamenitosti. Tisti, ki se niso hoteli spuščati po toboganu, so z in čeprav veš, da je življenje včasih boleče, dati svoje spomine na stran in se posvetiti bolj Med potjo smo se ustavili v Ljubljani, kjer smo učiteljem Dragom igrali odbojko. Punce smo pri se takrat počutiš prav bleščeče. pomembnim stvarem, kot je npr. šola. pomalicali. Videli smo tudi vojake. Po dolgi vožnji odbojki zmagale. Ko smo končali z odbojko, smo To je zame počitnic čar, Julija Borovnik, 7. a smo končno prišli na cilj. Videli smo morje in se odšli kopat v morje. Po kopanju v morju smo pravi življenjski dar, mesto Izola. Razporedili smo se po sobah in odšli na kosilo. Učitelji so se odločili, da je zunaj ki mi ga tudi čas vzel ne bo, Poletje je moj najljubši letni čas, ker se takrat se razpakirali. Razdelili smo si tudi postelje. Ko preveč vroče in da lahko gremo po kosilu v hotel saj je zapisan v mojo dušo in ne v telo. začnejo poletne počitnice. Zjutraj lahko več spim, smo se namestili, smo šli na kosilo. Hrana je bila do pol treh. Ko je bila ura pol treh, smo se odšli zvečer sem več časa pokonci in zato imam tudi odlična. Zraven nas v restavraciji je bila tudi dru- kopat. Po kopanju smo spet odšli v hotel, se umi- Tamara Slanič, 8. r več časa za igro s prijatelji. Če bi bilo po moje, bi ga šola. Ko smo se najedli, smo se šli kopat. Na li in šli na večerjo. Po večerji smo odšli na večerni imeli vsak mesec en teden počitnic. Ker pa žal travo smo si dali brisače in se namazali s kremo. sprehod. Na sprehodu smo videli veliko različnih Poletje ni tako, lahko o tem samo sanjam. Te poletne Voda je bila zelo topla, bila je tudi slana. Videli jaht. Po sprehodu smo odšli v hotel in šli spat. Kako hitro minil je ta čas, počitnice smo se z družino v začetku avgusta smo različna morska živa bitja. V vodi smo plavali ko ob morju smo čepeli Ana Plohl, 5. a odpravili v Terme Tuhelj na Hrvaško. Tam smo se kot ribice. Imeli smo tudi igre v vodi. Po kopanju in z mislijo v oblake poleteli, imeli zelo v redu, najbolj pa mi je bilo všeč, da so smo se uredili za večerjo. Ko smo se najedli smo HRUŠKA, JEŽ brez skrbi si morje zaželeli. imeli tobogane in globoke bazene. Po vrnitvi iz šli gledat jadrnice. Šli smo peš do pristanišča. Smo s sladoledom v rokah term sem užival doma. Z mojo sestrico sva odšla Izvedeli smo dosti zanimivosti. Ugotovili smo, da Jaz sem hruška, ti pa ne, po plaži leteli in školjke šteli. na počitnice k babici in dedku v Rače. Ko sva se postajališču za ladje reče marina. Videli smo jaz sem sladka, ti pa ne, Dnevi prehitro so odhiteli, prišla domov, sva se zabavala le dva dni. Napočil tudi svetilnik. Po sprehodu smo se vrnili v sobe, ježek vedno me pobere, tebe pa nobeden. saj zdaj v klopi sedim je namreč čas, da odideva na gasilski tabor mla- kjer smo se uredile in se pripravile za spanje. Vsako leto jaz visim, in si morja spet želim. dine v Podvince. Prespali smo le eno noč, saj smo Učitelji so nam prišli zaželet lahko noč. Zaspale cel svet si pridobim. Sonja Meško, 8. r zaradi slabega vremena odšli predčasno domov. smo zelo hitro, saj smo bile utrujene. Prvi dan je Sem rumene barve, Nekaj dni je minilo, sedaj pa sem spet nazaj v šoli bil prijeten in zanimiv. jaz lepo dišim ježkovega ugriza se veselim. ŠOLA in medtem ko to pišem, zunaj močno dežuje. Julija Zebec, 5. r. Ooo, kako pogrešam poletje! Lana Podrenek, 5. a Ko v šoli zvonec zazvoni, učiteljem se že v razred mudi. Žan Predan Črešnik, 7. r Četrtek, 13. 9. 2018 MOJ PRIJATELJ JEŽ Komaj sedemo v šolske klopi Zjutraj ob 7. uri smo šli na tek. Po teku smo šli na in zopet že zvonec zazvoni. V minulem šolskem letu smo se učenci našega Midva z ježkom se igrava in klepetava, zajtrk. Nato smo se preoblekli ter odšli na ladjo. Z Odmori so zato, razreda pridružili starejšim učencem naše šole skačeva skozi obroč, pa pridi tudi ti, ladjo smo se odpeljali v Piran. Tam smo se najprej da lahko bedarije delamo. na višji stopnji. Ta pomemben korak je za nas da bomo imeli večjo moč. slikali zraven kipa Giuseppeja Tartinija. Na stavbi Ko zadnji zvonec zazvoni, pomenil potrditev, da smo res že veliki. Tudi naše Komaj čakam, da ježek me poje, smo videli podobo leva. Ta lev je bil znak Benetk. se nam že vsem domov mudi. obveznosti so se zelo povečale, zato smo bili zelo saj z njim bom ostala vse dni. Videli smo tudi hišo Benečanko. Nato smo se po Zala Golob, 7. r izčrpani in se tako še veliko bolj kot običajno raz- ozkih ulicah sprehodili do akvarija. Potem smo šli Hodila bova na potovanja, na igrala, veselili poletnih počitnic. Začetek svojih počitnic še na sladoled, nato pa z ladjo do obale. Šli smo na trato in na vse druge stvari. sem izkoristil za to, da sem si nabral novih moči. na kosilo. Ko smo se najedli, smo šli nazaj v apart- A je vprašanje, če to sploh se lahko zgodi? Moje počitnice Tistih nekaj dni v juniju sem predvsem počival, ma. Preoblekli smo se v kopalke in se odpravili Iva Solina Petrovič, 5.a Junija je zadnji zvonec odzvonil zjutraj dolgo spal, potem pa gledal televizijo in do bazena. V bazenu je potekalo tekmovanje in me je prvi teden v hišo pribil. igral igrice na računalniku. Že čisto na začetku v plavanju. Jaz sem osvojila drugo mesto. Po ČAR POČITNIC Doma v hiši je vedno lepo, julija smo z družino odšli na dopust na Hrvaško. saj telefoni in računalniki z mano uživajo. plavanju smo šli na malico in po malici na plažo. Vsi se zadnjega dne šole veselimo Po enem letu smo se spet predajali užitkom v Ko pa mama to ugotovi, Na plaži smo lahko iskali školjke. Nato smo se in včasih ga celo z besedo adijo nagradimo. kristalno čistem morju, dihali čudovit zrak pod

12 | Št. 11, oktober 2018 borovci in se posvečali drug drugemu. V času na- sestro Kiaro. Tam sva se imeli lepo, ampak je bilo šega dopusta se je odvijalo svetovno prvenstvo v hitro konec in doma mi je bilo dolgočasno. Ker nogometu. Tekme smo spremljali v bližnji piceriji je večina mojih prijateljic še bila na morju, mi je in navijali za naše sosede. Vzdušje v piceriji je bilo mama izposodila knjigo. Sprva mi ni bila všeč, izjemno. Hrvaška nogometna reprezentanca se je ampak ko sem jo začela brati, nisem mogla neha- uvrstila do v nale, vendar tam izgubila. Doseženo ti. Ob večerih sem s starši gledala lme, podnevi drugo mesto na tako velikem tekmovanju je tako pa sem večinoma brala. Ko je nekaj mojih prijate- Hrvatom kot tudi nam turistom pomenilo skoraj ljic prišlo z morja, sem se družila še z njimi. Hodile toliko kot zmaga in proslavljali smo ga pozno v smo na sladoled in se pogovarjale. Včasih je noč. Tudi drugače se je na morju veliko dogajalo. katera prišla k meni za več dni in so pri meni tudi En teden smo preživeli skupaj z botro, botrom prespale. Po nekaj tednih druženja s prijateljicami, in sestričnama, dva dni so se nam pridružili še starši in sestro sta se na morje odpravila tudi moja prijatelji iz Zabovcev. Vsako jutro smo dolgo spali, babica in dedek. Kot vsako leto sta mene, Žanet si pozno pripravljali zajtrke. Tudi na plažo smo ho- in Kiaro povabila na morje z njima. Ker Žanet in dili dokaj pozno, zvečer pa uživali na sprehodih, Kiara nista utegnili, sem jaz zraven povabila Ano. zabavah ali pa samo na terasi našega apartmaja. Z Ano sem tako bila na morju štirinajst dni in zelo Za en dan smo si sposodili čoln in z njim raziskali sva se zabavali. Veliko sva plavali in babica in de- čudovite kotičke Malega Lošinja. 15 dni našega dek sta naju peljala tudi v mesto, kjer sva lahko šli dopusta je minilo, kot bi mignil. Na poti proti v lunapark in po trgovinah. Na žalost je štirinajst domu smo srečali Luka Dončiča. Preostanek dni kmalu minilo in odpravili smo se domov. počitnic so popestrili razni pikniki, obiski toplic, še Dan po vrnitvi je imela moja druga sestrična Nika en krajši izlet na morje, predvsem pa nogometne osemnajsti rojstni dan. Ker je bila Ana ravno pri priprave na Rogli. Nogometaši NŠ Korant smo meni, je šla tudi ona zraven nas na Nikin rojstni namreč zadnji teden počitnic preživeli na Rogli, dan. Po rojstnem dnevu ni manjkalo več veliko do kjer smo se intenzivno pripravljali na novo tek- šole in tudi teh nekaj dni je hitro minilo. In tako so movalno sezono. Čeprav je bilo včasih kar malo pretekle moje počitnice. naporno, je bilo tudi zelo zabavno. Počitnice so se Tia Veršič Horvat, 7.r prehitro končale in spet sedimo v šolskih klopeh. In prav je tako, saj sem sošolce že prav pogrešal, Končno je nastopil zadnji dan šole. Nič več branja še najbolj pa ure športa. iz zvezkov in učenja, samo še sanjarjenje in oddih. Jure Letnik, 7.a Komaj sem čakala na odhod na morje. Dnevi so hitro minili in že je napočila noč za odhod. Tokrat Vreme je postajalo vse toplejše in šolsko leto se smo se s sestrico, bratrancem, sestrično, botrom je počasi bližalo h koncu. Komaj sem čakal, da in botro odpravili na morje na Bol na otoku Brač. se zaključi, da se bodo začele poletne počitnice, Po dolgi vožnji z avtomobilom in trajektom smo ko se ne bo potrebno več učiti, zjutraj vstajati prispeli v naš apartma. Hitro smo pospravili prtlja- in hoditi vsak dan v šolo. Počitnice sem preživel go in se odpravili na plažo. Voda je bila kristalno večinoma doma. V začetku julija smo šli skupaj čista in videlo se je zelo globoko. Vsak dan do- s starši na morje, kjer sta bila že dedek in babica pusta smo se smo se veliko potapljali, nabrali veli- ter bratranec in sestrična. Tam smo bili kar 14 ko školjk, našli pa smo tudi morsko zvezdo. Veliko dni. Vreme je bilo lepo. Zjutraj smo jedli obilen smo se potepali po otoku, ki je prav lep. Najbolj zajtrk, popoldne smo igrali nogomet, zvečer pa mi je bil všeč Zlatni rt. Dnevi so hitro minevali »ice hokey«. Skoraj vsak večer smo gledali tudi in že je napočil dan, ko smo spakirali prtljago in tekme svetovnega prvenstva v nogometu. Veliko se odpravili v Bibinje pri Zadru, kjer smo poča- smo se sončili, kopali in uživali. Na morju mi je kali starše in prijatelje, da smo skupaj uživali na bilo zelo všeč. Nekaj dni pozneje, ko smo bili že dopustu. S čolnom smo se peljali na nekaj otokov, doma, sem si zlomil roko. Pri metanju na koš sem a najlepše je bilo na otoku Mali Iž, kjer je je bilo se spotaknil in padel. Ker me je zelo bolelo, me je morje popolnoma mirno in voda čista, v vodi pa ati peljal k zdravniku, kjer sem dobil mavec. Želeli tako čudovite ribe, kot jih še nikoli nisem videla. krompir. Počitnice so (pre)hitro minile. Bile so zelo Piše se 25. junij, dan v letu, ki ga večina otrok od smo iti v toplice, ampak nisem mogel plavati. Po Enostavno, fantastično! A ker dnevi na morju hitro pozitivne in razburljive. 7. do 18. leta najbolj pričakuje. “Začetek poči- nekaj tednih so mi mavec odstraniti, vendar sem minejo, smo zopet spakirali kovčke in se končno tnic?” se sprašujem. “Kaj bom počel naslednja dva še vedno moral paziti na poškodovano roko. Med odpravili proti domu, saj sem že močno pogrešala Jan Majer, 7.r meseca?” Med najbolj odmevnimi dogodki je bil počitnicami sem praznoval tudi svoj rojstni dan. dedka in babico ter svoje muce. Ker je treba poči- moj rojstni dan, počitnice pri babici in prijatelju, Na ta dan smo šli v živalski vrt v Zagreb. Tam smo tnice izkoristiti, sem že kmalu pakirala kovčke in se V petek, 22. 6. 2018, so se začele vroče ter naj- odhod na morje in na koncu še gasilski tabor. videli opice, veverice, krokodile, leva, morskega odpravila na Mladinski glasbeni tabor v Markovce. daljše poletne počitnice. Imele so vroče pa tudi Počitnice pri babici si bom najbolj zapomnil po leva, kamele, zebre ter ostale živali. Nekaj dni Tam smo se imeli super! Veliko smo peli, dobro mrzle dneve. Ko so bili dnevi vroči, sem velikokrat padcu, ki mi je prinesel veliko odrgnin. Na morju kasneje sem praznoval s prijatelji in sorodniki. Ko- jedli in pripravili čudovit koncert! Po zaključku skočila v velik bazen, včasih pa smo se s prijate- mi bo ostala v spominu vožnja s čolnom in tubo. pali smo se v domačem bazenu, se igrali z žogo, tabora pa domov, se spočit in odštevat dneve do ljicami zapeljale kam s kolesi. Prvi dnevi so hitro Na gasilskem taboru so nas presenetili padalci, razbijali pinjato s sladkarijami in jedli torto. Lepo je začetka novega šolskega leta. Sedaj pa še lahko minili, tako kot mesec junij in julij. Na koncu julija ki so s sabo prinesli gasilsko zastavo, vojaki, ki so bilo videti prijatelje po dolgem času. Imeli smo se samo rečem: “Adijo počitnice in zdravo šola!” je prišla k meni prespat moja najboljša prijateljica lepo. Počasi smo morali kupiti šolske potrebščine Kaja in njena sestrica Maja. Imele smo se super, nam pripravili kosilo, reševanje ponesrečencev in Saša Bratuša, 7.a za novo šolsko leto, ki se je pravkar začelo. Naročili saj smo se veliko kopale v bazenu, se smejale, zraven tudi dež, zaradi katerega smo morali tabor smo jih preko spleta in jih tako v paketu dobili pogovarjale, priredile smo tudi predstavo, kjer zapustiti en dan prej. To je del mojih počitnic, ki Dan po tem, ko se je lansko šolsko leto končalo, domov. Skupaj z mami sva jih pripravila za šolo. V smo se predstavile kot manekenke, kotalkarice, so se prehitro zaključile. sem šel prvič letos na morje. Z bratrancema, teto, trgovini sem si izbral torbo, peresnico in copate balerine na trampolinu ter vodne plesalke. In tako Jan Forštnarič, 7.b stricem in sestrama smo se odpravili na slovensko in že sem bil pripravljen na prvi šolski dan. Zadnji so vsi trije dnevi hitro minili. Nekaj dni kasneje obalo - v Portorož. Tam smo bili en teden, ki je dan počitnic smo bili pri sorodnikih na Grobel- sem odšla h Kaji na dvodnevne počitnice. Pri njej Med letošnjimi poletnimi počitnicami sem se zelo hitro minil. Ko smo prišli iz Portoroža, smo nem, kjer smo praznovali Nikov sveti krst. Bilo je sva plesali, peli, kotalkali ter se obmetavali z vod- imel zelo lepo in doživel nekaj lepih trenutkov.Prvi bili dva tedna doma. Medtem sem s sestrama šel veliko otrok, s katerimi smo se igrali skrivalnice in nimi baloni. Posneli sva tudi par videov. Pri njej je dan počitnic sem že preživel na morju v Mrljanah za tri dni k babici. Hodili smo tudi na počitniške druge igre. Hitro je minilo. Že naslednji dan smo tako hitro minilo kot pri meni. V prvih svežih dneh na otoku Pašman s prijatelji in družino. Tam smo delavnice, ki so potekale v šoli. V juliju smo z vstopili v novo šolsko leto. Letošnje počitnice so avgusta so pri nas prespali moji mrzli sestrični, ostali 15 dni. Vsako jutro sem najprej zajtrkoval, družino šli na morje. Zame in za moji sestri so minile zelo hitro, tako kot vse ostale. Preživel sem mrzli bratranec, moja prijateljica So ja ter njena nato pa odšel na plažo. Skupaj z družino smo se bile to že druge počitnice na morju letos. Šli jih večinoma z družino. Želim si, da bi še vedno sestrica in bratec. Igrali smo se igro Catan, se po- žogali v morskih plitvinah, uživali, jedli sadje. Jaz smo v hrvaški kraj Pakoštane. Ta občina leži ob trajale in komaj čakam na naslednje. govarjali, igrali na playstation, igrali smo se z lego sem večinoma lovil ribe in druge morske živali. občini Biograd na moru. Na morju smo navijali kockami, se kopali, fantje pa so seveda počeli Velikokrat smo tudi obiskali glavno mesto Pašma- Žan Arbeiter, 7.b za hrvaške igralce, ki so igrali na SP v Rusiji. Odšli svoje stvari. Ti štirje dnevi so prehitro minili. Takoj na, Tkon. Tam smo šli na pijačo, sladoled, igrali smo tudi v zabaviščni park Mirnovec oz. Fun park zatem pa smo odšli na morje. Na morju smo bili 6 biljard in uživali v skupnih trenutkih. Ko so se počitnice začele, sem še en teden v Biogradu. Predzadnji dan dopusta smo šli na dni. Te sončne dni nam je nudilo Karinsko morje. počivala doma ter šla na obisk k prijateljicam. Po umetno narejeno plažo PineBeach. Ko smo si tam Enkrat smo se odpravili tudi na obisk k sestrična- En teden do tabora smo odšli po šolske potreb- enem veselem tednu druženja smo se z mamo, naročevali karte, je mene pičil sršen. To me je zelo ma in bratrancu v sv. Filip i Jakov. Obiskali smo ščine. Tudi ti dnevi so hitro minili in tako smo prišli očetom in sestro Ajdo odpravili na morje v Umag. bolelo - ne privoščim nikomur. Nekaj časa sem tudi Biograd in se zabavali v lunaparku. Ko smo se do 19. 8., ko se je začel 10. Mladinski glasbeni Vse dni smo imeli lepo vreme, vsak dan smo se prst moral držati v mrzlo vodo. Zadnji dan smo že vrnili domov, sem se takoj lotil treningov jadranja, tabor. Tam smo bili od nedelje do petka, nekateri lahko kopali. Veliko večerov smo si tudi pekli na zjutraj začeli pakirati. Pojedli smo zajtrk ter prib- ki sem treniram točno eno leto. Med počitnicami tudi do sobote, saj je zaključna zabava trajala do žaru. Zelo smo se zabavali. Na morju smo bili ližno ob 8.30 odšli na pot. Do zadnjega julija smo sem se srečal tudi s svojimi prijatelji. Velikokrat jutranjih ur. V petek smo seveda imeli najboljši sedem dni in po lepem oddihu smo se naposled hodili na delavnice, potem pa se je začel avgust, sem šel lovit ribe v zabovski ribnik in ujel nekaj koncert iz zgodovine tabornih koncertov. Koncert le odpravili domov. ki je minil še hitreje kot julij. V začetku avgusta velikih krapov. Velik del počitnic sem preživel na je trajal kar 2uri in pol. Po taboru smo imeli še en Po približno treh dneh prihoda z morja je moja smo se z družino odpravili v Prekmurje na stolp Ptujskem jezeru, Ranci ter pri babici in dedku. teden prostih dni do šole. Teden je šel kot veter, sestrična praznovala enajsti rojstni dan. Tudi jaz Vinarium in v doživljajski park Vulkanijo. Okoli 15. Izdeloval sem tudi izdelke iz lesa. V svojih poči- ki gre s 300 km na uro, in tako je bila šola že pred sem bila povabljena, vendar nisem utegnila iti. avgusta smo dobili vse za šolo. 20. avgusta smo šli tnicah sem užival, a potem se je vse pogosteje vrati, zato smo morali spet v šolo. Te počitnice so Ker je moja sestrična imela rojstni dan in sem kupit še vse, česar nismo naročili. Odšli smo tudi začela ponavljati beseda „ŠOLA“. hitreje minile kot vse ostale! ga zamudila, sva z Ajdo za vikend odšli k njima. v knjižnico, v Boombar park v Mariboru, v kino, Jaka Solina, 8.r Žanet, ki je praznovala rojstni dan, ima tudi mlajšo na koncu avgusta pa smo pri nas doma pobirali Klara Tement, 7. r

Št. 11, oktober 2018 | 13 Takoj, ko je odzvonil šolski zvonec, sem vzela sem se veliko tudi vozil z njima. Po morju sem po vaseh pobirali papir ter imeli plesne vaje za in matematiki, saj sta med ključnimi predmeti torbo in se veselo odpravila počitnicam naproti. bil dva tedna doma, tako da sem pomagal tudi našo valeto. Tam se bomo zagotovo imeli zabav- za vpis v srednjo šolo. Izboljšal pa bom tudi moj Zvečer smo spakirali vso prtljago in se rano zjutraj pri opravilih. Potem sem z nogometnim klubom no, nekateri se bodo na svojega soplesalca jezili, odnos do nekaterih sošolcev in z njimi poskušal odpravili na morje. Vreme je bilo super, morje pa odšel na priprave na Roglo. Tam smo se imeli zakaj mu hodi po prstih, presenečeni bomo nad narediti čim manj bedarij. Čeprav bo težko vse toplo. Vsak večer smo spremljali nogometne tek- priložnost dokazati v tekmi s klubom Juventus. količino pobranega papirja in še in še. Prinesel to izpolniti, se bom vseeno potrudil po svojih me in upali, da Hrvati postanejo svetovni prvaki. Bili smo zelo izenačeni in na koncu je rezultat to nam bo tudi težke odločitve glede nadaljnjega najboljših močeh. Ko se je začelo temniti, smo običajno odšli v mes- tudi pokazal (2:2). Tam smo bivali v bungalovih in šolanja. Glave si bomo belili s tem, katero šolo si Domen Tomažič, 9.a to Pag in si ga pobližje ogledali. Obiskali smo tudi hodili jest v hotel. V hotelu so imeli tudi telovad- najbolj želimo obiskovati in katera se nam glede lunapark. Mesto je bilo posuto s turisti iz Velike nico in bazen, kjer smo se velikokrat sprostili. Tam na naše nabrano znanje najbolj splača. Čaka nas Moji načrti za novo šolsko leto so, da bi bil uspe- Britanije. Ogledali smo si tudi znamenitosti mesta. smo se zelo zabavali in hodili zelo pozno spat. najverjetneje tudi najbolj čustven del osnov- šen in da bi se lahko vpisal v srednjo šolo, na kate- Hitro je napočil deseti dan in spet smo pakirali pr- Takoj po koncu priprav sem si pripravil zvezke, saj ne šole. VALETA. Del pri katerem nam bodo v ro želim. To bom dosegel, če se bom učil in če tljago ter se odpravili proti domu. Najprej smo se sta bila še le dva dneva do šole. In to so bile moje glavo skočili najlepši trenutki v teh devetih letih. bom priden. Zraven šole si želim, da bi imel veliko ustavili pri bratrancu, ki je tisti dan upihnil četrto dooolge poletne počitnice. Spomnili se bomo vseh smešnih ur pouka, težkih uspehov na športnih področjih, predvsem v ro- svečko. Med počitnicami smo z družino prav tako Jan Popošek, 8. testov, jokanja glede slabih ocen, kreganja, za kometu. To pa ni vse, kar me letos še čaka. Čakata odšli na bazen. Zaradi popestritve počitnic sva z katerega sploh nimamo pravih razlogov … del, me tudi valeta in birma. Za valeto bi se morali še bratcem prav tako odšla na počitnice k babici in Poletne počitnice sem preživel večinoma doma pri katerem se bomo poslovili od osnovnošolskih posebej pripravljati. Za birmo bom moral opraviti dedku. Tam sva pomagala pri kmečkih opravilih. in pri babici v Borovcih. Počitnice so na začetku klopi. Ja, to pomeni deveti razred. določene teste, če jo bom želel dobiti oz. narediti. Takoj za tem je že pricapljal avgust in spet smo bile zelo zanimive, kasneje pa so bile bolj in bolj Ajda Mikša, 9. r Nejc Jakomini, 9. r pakirali, saj smo zopet odšli na morje. Takrat so bili dolgočasne. Med počitnicami sem se vsak dan dnevi zvezdnih utrinkov in vsi smo jih brezskrbno zbudil ob približno enajsti ali dvanajsti uri, nato Pred nami je še dolgo šolsko leto, ki nam bo Za to šolsko leto vem, da bo zelo naporno. Vem, opazovali. S prijatelji iz Šenčurja smo lovili ribe. sem pojedel kosilo, si umil zobe in šel v mojo ostalo še posebej v spominu, saj nas čaka veliko da bo veliko učenja in mučenja, veliko prepirov Ko je napočil deveti dan, smo se morali posloviti sobo vadit harmoniko. Ob drugi ali tretji uri novih stvari, ker je to tudi naše zadnje leto na z učitelji in učenci, zgodnjo vstajanje, ki je res od morskega vonja in se odpraviti domov. Doma popoldan sem šel igrat playstation štiri (ps4) do osnovni šoli. Vsi si želimo, da bi v tem šolskem grozno in šeste ure pouka, ki se vlečejo kot polž sem se ob prevročih dnevih ohladila v sosedo- približno pete ure, ko sva z mamo odšla v Borov- letu dosegli to, kar smo si zadali in bili na to iz Slovenije do Španije. Bo pa tudi veliko lepih vem bazenu. Velikokrat sva z bratom ostala sama ce. V Borovcih sva se z prijateljem Markom s kolesi ponosni. Učitelji tudi pričakujejo, da se bomo trenutkov. To šolsko leto želim biti odličen, a bo doma in vse naročene obveznosti opravila tik odpeljala v Dornavo na igrišče, na sladoled in v izkazali po svojih najboljših močeh. Moji načrti za težko. Potrudil se bom po najboljših močeh in pred zdajci. Dnevi so se krajšali in tako so poči- trgovino. Zvečer ob osmi ali deveti uri sva prišla letošnjo šolsko leto so, da dosežem dobre rezulta- upam, da ne bo ovir na tej poti. Te ovire so veči- tnice jemale slovo. Tretjega septembra smo vsi nazaj. Nato sva se z mamo odpeljala nazaj do- te, ki so pomembni za nadaljnje šolanje. Seveda noma učitelji, ki preveč zahtevajo od nas, ampak učenci ponovno sedli v šolske klopi. mov. Doma sem se stuširal in šel v posteljo ter do pa je letošnjo šolsko leto polno tudi posebnih upam, da jih letos ne bo. No, to je skoraj nemogo- Sara Merc, 8. r desete ure gleda videe na youtubu. Večkrat sva se dogodkov, ne samo ocenjevanj. To leto je polno če, a vseeno upam, da bo šlo vse gladko. tudi z Markom odpeljala v Terme Ptuj, tam ostala novosti, nekatere so dobre in tudi slabe, a kljub Urban Amon, 9. r Nestrpno sem pričakovala letošnje poletje in cel popoldan, ko sva se pa vračala domov, pa sva temu upamo, da bo leto polno zabave in veselih poletne počitnice, saj je poletje moj najljubši letni se ustavila v Mc'donaldsu in se tam najedla. Dvaj- trenutkov. A mi učenci skupaj z učitelji korakamo čas. Že takoj na začetku počitnic smo se z družino setega avgusta pa smo se z atom, mamo, teto, spet k istem cilju, da se začnejo počitnice. MINI MATURANTJE 2018 Mini maturanti se tudi letos niso izneverili odpravili na načrtovani dopust v Kranjsko Goro, stricem in bratrancem odpravili na morje v Stari Kristina Fideršek, 9. a kjer smo bili tri dni. Zraven smo imeli tudi kolesa, grad Paklenica. Tam smo bili en teden, stanovali tradiciji. Oblečeni v mini maturantske majice, opremljeni s piščalkami so se 14. 6. 2018 z a zaradi slabega vremena nismo veliko kolesarili. pa smo v apartmaju Del n. Na morju sem se veči- To šolsko leto bo veliko težje kot prejšnji razredi, mini maturantsko himno poslovili od vrtca. Bili smo na Planici, šli smo do Zelencev, ogledali no časa potapljal in vozil s supom. Vsak večer smo saj bomo imeli NPZ-je, birmo in valeto, pa še sno- Letos se je poslovilo 41 predšolskih otrok. smo si Planinski muzej, kolesarili do jezera Jasna šli na sprehod na tržnico, kjer so prodajali razne vi bodo dosti težje. Letos se bom zelo potrudil z V dopoldanskem času so se poslovili od pri- in se z avtom odpeljali v Italijo na Mangartska stvari, kot na primer kopalke, igrače, potapljaško učenjem, saj je to zadnje šolsko leto. Lani sem bil jateljev v vrtcu, obiskali OŠ in imeli prijeten jezera. Ati nam je rezerviral hiško v Gozdu Martulj- opremo … Prav tako je vsak dan bila na tržnici odličen, ampak ne vem, kako. Dobival sem vedno sprejem pri županu Milanu Gabrovcu. V po- ku, od koder je bil lep pogled na Triglav. Dopust glasba, ki so jo igrale glasbene skupine v živo. To slabše ocene proti koncu leta. Letos se bom poldanskem času so se s kratkim programom v Kranjski Gori mi je bil super, saj mi ni bilo nikoli so bile moje počitnice, bile so zelo zanimive in so poskusil dobro učiti. Naloge bom poskušal delati predstavili tudi staršem in ostalim obiskoval- dolgčas. Del počitnic sem preživela tudi na morju. mi bile zelo všeč. redno, čeprav se mi jih ne bo dalo delati, ampak cem. Na simboličen način so tako zaključili Imeli smo veliko sreče, saj je bilo morje zelo toplo Nejc Šegula, 7. r jih bom opravil. Najtežji del šole mi je učenje in svoje zgodnje otroško obdobje in se podali in čisto. Živeli smo v mobilni hiški v kampu Rahut. biti v šoli, ker se mi zdi, da je šola zelo dolgočasna. novim, šolskim dogodivščinam naproti. Šol- Vozila sem se tudi z vodnim skuterjem. Zvečer TO ŠOLSKO LETO V DEVETEM Zdi se mi da z učenjem zapravljamo čas, ki bi ga ska pot naj bo še naprej radovedna, vesela, smo se odpravili v mesto Murter, kjer smo kupili lahko porabili za kaj koristnejšega, ker bom to, kar RAZREDU … radoživa in polna novih spoznanj in doživetij. spominke. Iz mesta smo se odpeljali z vlakcem. sem se naučil, sigurno pozabil čez en teden. Am- V poletnih počitnicah imam rojstni dan. Zabavo To šolsko leto še se prav začelo ni, učiteljica pa pak vseeno se bom v tem šolskem letu potrudil Sonja Ambrož Zelenik sem imela na nogometnem igrišču v Bukovcih. nas že z spisi mori. Ne vem, zakaj to počne, vem po mojih najboljših močeh. Povabila sem vse svoje sorodnike in prijatelje. pa, da je moja želja, da se šolsko leto čimprej Primož Dvoršak, 9. r ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V VRTCU Med poletnimi počitnicami sem bila večkrat tudi konča. Ko pomislim, da smo na začetku leta in da v Ptujskih toplicah. Enkrat je mene in mojega bra- je sedaj še tako ali tako dobro, ko nam le učiteljica MARKOVCI Vem, da me to šolsko leto čaka veliko izzivov. ta v toplice peljala moja teta Lidija. Bila sem tudi v s spisom teži, ko še nimamo testov in spraše- September je mesec, ko se ponovno vsi Pravzaprav me sploh ne čakajo, ampak se podijo adrenalinskem parku na Vurberku in motoričnem vanj. A kaj, ko ocene moremo pridobiti, in kar je skupaj srečamo v vrtcu in zakorakamo v novo vame kot golobi na drobtinice kruha. Zato sem se parku v Ljutomeru. Med počitnicami sem se dru- najhujše pri vsem tem, je to, da se moramo učiti. šolsko leto. Otroci se prvega septembra »pre- odločil, da jih kakor vsi doslej sprejmem z odprti- žila tudi s svojimi prijatelji. Skupaj smo prerolali in Vsi nam govorijo. naj se le učimo, da bomo veliko selijo« v novo igralnico, skupini se pridružijo mi rokami. Ker pa čas drvi kot formula ena, me še prekolesarili veliko kilometrov. Iz Ljubljane je na znali in kot pregovor pravi, da bomo več veljali. novi prijatelji (novinci). Letos smo v vrtcu zdaleč ne skrbi, da bo mi to leto kdaj dolgčas, saj počitnice prišla tudi prijateljica Vanja, s katero se Jaz pa si pri sebi mislim svoje in razmišljam, kako Markovci sprejeli 46 novincev. Prve dneve v me čaka pomembna odločitev o moji nadaljnji poznava že res dolgo. Zadnji teden v počitnicah naj ostalim dopovem, da mi učenje niti najmanj mesecu septembru smo namenili uvajanju (srednji) šoli oz. poklicu. Ko bi se mi vsaj svitalo, se bila tudi na tečaju rolanja, ki ga je organiziral ne diši. Da imajo moji možgani ravno takrat, ko otrok v vrtec. Staršem smo omogočili, da so katera mi je namenjena. Zraven tega nas še to CID Ptuj. Med počitnicami sem si res oddahnila bi se morala učiti, zabavo in se mi takrat pojejo otroka postopno uvajali in vsi skupaj smo se šolsko leto čaka birma in valeta, da nacionalnih od vsakdanjih obveznosti, zato imam zdaj dovolj vse pesmi, ki obstajajo in ne. Da se takrat, ko bi zavzeli, da so začetne težave bile čim manjše preizkusov sploh ne omenjam. Moja prva misel energije, da uspešno začnem novo šolsko leto. se morala učiti, spomnim vseh lepih, smešnih in hitro minljive. Prvi dnevi v vrtcu so za ot- dogodkov, ki so se mi zgodili v življenju, in da se ob vseh teh bodočih dogodkih je enaka mračni Tija Bezjak, 8. r roka lahko zelo stresni. Otrok je prvič za daljši takrat moje misli zazrejo v prihodnost in vseeno nevihti, ampak nič ne de, saj bo jutri že sijalo čas ločen od svojih staršev. Pride v novo oko- ugotovim, da bi bilo dobro, da se kaj naučim. sonce, ko bo vse to za nami. Takoj na koncu šolskega leta smo se z družino lje, med neznane osebe. Vse to v njem zbuja Jan Horvat, 9. r odpravili šotorit v Lucijo. Tam smo taborili tri dni. Klara Kitak, 9. r strah in negotovost. Prilagoditi se morajo rit- Z nami so bili tudi prijatelji, bratranec Tilen in semu in novim zahtevam, sprejeti nova pravila, Šolsko leto se je spet začelo in zdaj me čaka še strična Neža. Tam smo se imeli zelo lepo, a me je Šolsko leto se je zopet začelo in spet se bomo z vrstniki deliti igrače, pozornost vzgojiteljic zadnje leto v osnovni šoli. Vsi pravijo, da bi tega na žalost takoj, ko smo prišli domov, začelo boleti morali hitro zbuditi, čepeti v klopeh, poslušati in včasih tudi na kaj počakati. Vse to pa je leta naj bilo najprej konec, saj nas čaka veliko uho. Uho me je bolelo skoraj do konca počitnic. učitelje, delati naloge in še več slabih stvari. za otroka zahtevna naloga. Spremembe so zanimivih stvari. Vseeno pa je to leto edino, ki si Med počitnicami smo hodili na veliko zabav in Ampak šola ima tudi dobro stran. Gremo na zak- življenjska stalnica, sposobnost prilagajanja želim, da bi trajalo dlje. Prva stvar, ki se je vese- bili smo na veliko rojstnih dnevih. Med počitnica- ljučni izlet, tega se še najbolj veselim; počitnice, na spremembe pa pomembna popotnica, ki lim, je seveda zaključni izlet in zatem jesenske mi sem bil tudi veliko v hiši, kjer sem gledal televi- druženje, odmori, valeta in seveda konec šole. To jo morajo otroci prenesti v odraslo življenje. počitnice. September mi bo verjetno še najljubši zijo in igral igrice. Igrali smo tudi veliko namiznih leto imamo težko nalogo, saj si moramo izbrati Sonja Ambrož Zelenik v letu 2018, saj se še ne rabim truditi z učenjem. iger, kot so Monopoly, Človek ne jezi se ... Veliko srednjo šolo za naš poklic. Zato da mi bo šlo lažje Edini zdajšnji problem je hitro vstajanje, ki pa je sem bil v toplicah in tudi doma sem se s prijatelji pri izbiri, se bom letos še bolj potrudila pri učenju. Vrtčevski vrtiljak zabave tudi vedno bil in vedno bo največji problem pri kopal v bazenu. Veliko sem hodil tudi v Mcdonal- Preden bomo šli vsak svojo pot, nas čaka še gora šoli. Niti približno pa se ne veselim oktobra, saj se Ob vseslovenskem tednu otroka, ki je letos ds in v druge restavracije. En dan, preden smo testov in spraševanj. takrat začnejo ocene. Seveda pa novo šolsko leto potekal od 1. do 5. oktobra, smo tudi v našem odšli na morje, me je pičila čebela in moja noga Neža Forštnarič, 9. b ne prinaša le negativnih stvari, ker pričakujem vrtcu pripravili vsakodnevne aktivnosti, s je bila tako otekla, da sem komaj stopil nanjo. tudi, da se bom kljub učenju in hitrem vstajanju katerimi smo skušali otroke in njihove starše Čeprav noge skoraj nisem čutil, je slana voda na Počitnic je konec in šola ter september sta že spet imela lepo, saj me čakajo še valeta, birma, izlet itd. spodbuditi, da se večkrat skupaj »prosto- morju pomagala in sem lahko normalno hodil. tu. Deveti razred. Ali to pomeni breme in veliko Konec koncev je to moje zadnje leto in upam, da časijo«. V vrtcu so tako potekale pravljične Na morju sem videl veliko različnih živali, kot so obveznosti? Ali pomeni, da smo med učenci bo tudi najlepše. urice, pri katerih so otroci poslušali pravljice s želva, meduza, morski ježki, morski polži in blizu glavni na šoli? Mogoče pa tudi oboje hkrati. De- sporočilom o strpnosti, nesebičnosti, prijatelj- naše plaže bi naj bil tudi morski pes, ki pa ga na veti razred bo na vsakega vplival na zelo poseben Eva Kostanjevec, 9. r stvu, dobrotljivosti … srečo nisem videl. Na morju sem veliko skakal v in drugačen način. Razreda se bosta med seboj To šolsko leto bom poskušal izboljšati svoj Koledarsko pa tudi vremensko smo že zakora- vodo in velikokrat sem si privoščil kakšen sladoled povezala ter sodelovala, saj je to le naše zadnje kali v jesen. Drevesa so že dobila svoja barvna oz. lučko. S sabo smo imeli dva čolna, tako da leto. Tako kot vsi dosedanji deveti razredi bomo uspeh, saj mi bo pomagalo pri vpisu v srednjo šolo. Najbolj pa se bom potrudil pri slovenščini oblačila, iz katerih so naši otroci zelo radi

14 | Št. 11, oktober 2018 ustvarjali. Pisani drevesni listi so tako postali Pisal se je 12. 9. 2018. Bilo je približno pet zjutraj, Ko smo se vsi najedli, smo z avtobusom odšli Nato ob kriku se neugnane pošasti, vrteči se palčki, zabavne ko smo vstali. Ob 5.55 smo se že peljali proti na morje v Portorož. Tukaj smo plavali in se zelo zbudim, živali in še mnogo drugega. Skupaj s svojimi Ljubljani. Bilo je kot bi se peljali eno uro v tunelu, zabavali, bila je tudi neke vrste platforma na vodi, to je bila le mora, ugotovim. vzgojiteljicami so si otroci v avli vrtca ogledali saj je bila še tema. kamor si lahko priplaval in plezal in hodil po njej. Ajda Mlinarič, 7. r tudi dramatizacijo Medved se pripravlja na Ko je šoferjeva noga pohodila zavoro in ko je Po napornem dnevu smo se odpravili domov. zimo. Dokler pa mrzle zime še ni, smo se lah- obrnil ključ, to ni pomenilo nič drugega, kot da Ta dan mi je bil zelo všeč in mi bo vedno v ko na pohod odpravili vsi. Vsi željni druženja smo prispeli na prvo destinacijo. Skratka, najprej spominu. POČITNICE Počitnic veselimo se mi, in aktivno preživetega prostega časa, smo smo se sprehodili do centra Ljubljane, kjer nas Primož Dvoršak, 9. B se v četrtek, 4. oktobra, zbrali pred vrtcem in je pričakal vodič »escape rooma«. Razdelili smo saj na morje kmalu odšli bomo vsi. Ko zadnji šolski zvonec zazvoni, se odpravili na pohod do Športnega parka se v skupine po pet. Vsaka skupina se je napotila V devetem razredu se na zaključni izlet odpravi- iz šole zbežimo prav vsi. Prvenci. Tam nas je čakalo okrepčilo, dobre do svoje sobe, kjer smo imeli preprosto nalogo, mo nekoliko hitreje kot v ostalih razredih. Letos Zelo naporno je bilo to šolsko leto, volje, zabave in otroškega veselja na igralih da najdemo rešitev do izhoda v manj kot eni uri. smo se odpravili v Ljubljano in v Portorož. Zjutraj ker je bilo vse čisto odpeto. pa tudi ni manjkalo. Ob koncu tedna otroka Ampak ni bilo niti najmanj preprosto, saj smo ob šestih smo se odpravili iz Markovcev. Prva Zato vse šolske skrbi pustimo, se je naš vrtiljak zabave tudi malo zavrtel. »Pri vrata odklenili točno deset sekund pred koncem. destinacija je bila WOOP park v Ljubljani. Tam in se počitnicam prepustimo. sosedovih je lepo!« smo dejali ter se odpravili Nato smo se vsi ponosni sami nase lačni zapodili smo se imeli super. Naučil sem se kar nekaj novih Počitnice se bližajo h koncu, na obisk v sosednjo igralnico. Otroci so se za- v Mcdonalds. S sitimi trebuščki smo se odpravili trikov. Lahko smo skakali v penice in na zračno mi pa drvimo k prvemu zvoncu. bavali med raziskovanjem drugih igrač in di- proti dvorani, polni trampolinov. Na trampolinih blazino. V WOOP parku je preko sto trampolinov, Prišli smo v šolo zdaj vsi daktičnih materialov. Ker pa nobeno prazno- smo skakali na vse možne načine. Po dvain- kar je res nekaj posebnega, ampak škoda, da žalostnih obrazov mi. vanje ne mine brez sladkih dobrot, tudi naše šestdesetih minutah neprestanega skakanja smo je kaj takega samo v Ljubljani. Izmučeni smo praznovanje ob tednu otroka, ni. Otroci so se odskakljali (oz. bolj peljali) do slovenske obale. Ko se odpravili na drugo destinacijo. Druga točka Manca Drevenšek, 7. r z veseljem lotili izdelave čokoladnih ježkov, smo zagledali morje, smo znova dobili energijo, postanka je bil Escape room v Ljubljani. Gre za še bolj veselo pa je bilo, ko so se s svojimi jež- čeprav smo skoraj vso porabili na trampolinih. posebno igro: iz sobe se moraš rešiti z ugankami. ŠOLA ki lahko posladkali. Dragi starši, čez petdeset Morje je bilo ravno prav toplo, sicer malce kalno Tudi tam je bilo zelo zanimivo. Najprej smo se Šola je smola, let ne bo več pomembno, kakšen avto smo od peska, ki so ga dvigali valovi, ampak je bilo razdelili po skupinah, nato smo dobili zemljevide za večino nadležna vozili, v kakšni hiši smo živeli ali kako smo se zakon. Ker je bil na vodi postavljen napihljiv aqua in smo morali sami najti pot do Escape rooma. kot ebola. oblačili. A svet bo za odtenek boljši, ker smo park, smo se seveda skoraj vsi preizkusili tudi na Kljub temu da smo se z mojo ekipo izgubili, smo Učenci smo kot rožni venec, bili pomembni v življenju svojega otroka, njem. Ob koncu smo ugotovili, da smo se res uspešno odklenili Escape room. Po nekaj urah povezani kot pravi Slovenec. zato to svojo pomembnost dobro unovčimo zabavali in imeli lepo. vožnje smo končno prispeli v težko pričakovani Sedimo v vrstah kot roboti in nam naj ne bo samoumevna. Tako nekako je tudi naš zaključni izlet začel bežati Portorož. V Portorožu smo se lahko kopali in in verjemite, da vsi so proti. Sanja Tekmec proti koncu, saj nam ni preostalo drugega, kot se počeli raznorazne neumnosti v vodi. Preizkusili Želimo se igrati in ne brati. usesti na sedeže avtobusa in odpeljati domov. Ta smo se tudi na vodnih igralih. Po napornem Želimo veliko znati, a za to, ZAKLJUČNI IZLET DEVETOŠOLCEV izlet se mi nikakor ne bo iztrgal iz spomina, saj je dnevu smo se vrnili v Markovce. Pot je bila kar se ne rabimo dokazovati. V sredo, 12. 9. 2018, smo se deveti razredi odpra- do zdaj bil zagotovo najboljši izlet. pestra. Na tem izletu smo se zelo zabavali in mi Na koncu dneva se želimo le zabavati, vili na zaključni izlet. Zbrali smo se ob 6. uri zjutraj, Jan Horvat, 9.r bo večno ostal v srcu. in se ničesar bati. nato pa se odpravili z avtobusom proti Ljubljani, Urban Amon, 9. r Andrej Topolovec, 7. r kjer sta nas čakali prvi dve točki našega izleta - V sredo, 12. 9. 2018, smo imeli WOOP Park in Escape Room. zaključno ekskurzijo. ŠOLA JE PRAVA MORA Woop parka smo se vsi veselili, saj je to najboljši trampolin park v Sloveniji. V njem je več kot 100 Najprej smo se že zgodaj zjutraj okoli šestih Zdaj ko začela se je šola, različnih trampolinov. Najprej smo imeli 10-minu- dobili pred avtobusno postajo. Ko smo se vsi tukaj spet je prava nočna mora. tno ogrevanje, potem pa je sledilo prosto skaka- zbrali, smo se z avtobusom najprej odpeljali v Enim skrbi pripelje, nje. Meni osebno je bilo najbolj všeč skakanje v Ljubljano (na polovici poti smo imeli postanek) drugim pa je v veselje. penice, saj se nisi mogel poškodovati. Naš drugi v trampolin park Woop. V Woop parku smo se Ko budilka zjutraj zvoni, cilj je bil Escape Room. Zbrali smo se na Prešerno- najprej malo razgibali, potem pa začeli skakati, se ti šola prava mora zdi. vem trgu, kamor je prišel naš vodnik Vito in nam kjer smo hoteli (bila so tudi pravila, ki smo jih Svinčniki iz peresnice začnejo mahati, dal skrite kuverte. V njih je bil zemljevid do Escape morali upoštevati). Bilo je zelo zabavno in vsi radirke pa veselo skakati. Rooma. Čeprav smo za pol ure zašli s poti, smo na smo se imeli zelo lepo. Potem smo se odpravili Pojedla je kolikor se da, koncu le našli pravo pot. Ko smo prišli do stavbe, do Prešernovega trga v Ljubljani, kjer je bil Esca- ta torba sladkosneda. smo najprej pozvonili in nam je nazaj odgovorila pe room. To je bila soba, v kateri si moral iskati Torba obula si copate, neka gospa. Rekla je, naj gremo v nadstropje namige in priti ven iz sobe. Čeprav ni bilo lahko, ter vzela vse ključe brate. številka 2. Tam srečamo gospo, ki nas je že čakala smo se zabavali. Po Escape roomu smo se odpra- Vzela je moja oblačila, pri vratih in nas je povabila v tako imenovani vili na kosilo v McDonald's. in jih pod odejo skrila. Escape Room. Najprej nam je povedala zgodbo o slavnem italijanskem kuharju, nato pa nas je kar povabila v sobo in nas zaklenila. V sobi smo bili ujeti eno uro, medtem pa smo morali najti skrivno sestavino kuharja in seveda ključ za izhod iz sobe. V sobi je bilo zelo veliko skritih ugank, ki jih je bilo težko ugotoviti, a na koncu nam je vendar- le uspelo. V zadnjih tridesetih sekundah smo našli skrivno sestavino in seveda ključ za izhod iz sobe. Nato nam je gospa čestitala, ker smo nalogo od- lično opravili. Naenkrat pa me je poklicala sošolka in mi rekla, da nas učiteljica išče, saj bi morali biti že pred pol ure pri McDonaldsu. Z ekipo smo se hitro odpravili k restavraciji ter naročili vsak svojo hrano in jo hitro pojedli, saj se nam je mudilo v Portorož, kjer je bila naša tretja točka. V Portorožu smo bili dobre tri ure, medtem smo se tudi kopali in skakali po vodnih blazinah. Ob 19. uri smo se odpravili proti Markovcem. Vo- žnja je bila precej naporna, saj smo bili izmučeni od kopanja in hoje. Domov smo prišli komaj ob 23. uri. Izlet mi je bil zelo všeč. Čeprav bi lahko trajal dlje časa, mi bo vseeno najboljši izlet do sedaj. Domen Tomažič, 9. a

Št. 11, oktober 2018 | 15 Odprtje postajališča za avtodome v Zabovcih

V petek, 28. 9. 2018 ob 16 uri, je mize so se šibile pod težo pripravljene pri nas in v Evropi vse bolj narašča. Ne še kaj več? Vse pohvale Občini Markov- Občina Markovci pri Športno-rekreacij- hrane in pijače. Veselje in zadovoljstvo smemo pozabiti na Ernesta Spevana, ki ci in županu Milanu Gabrovcu. skem centru Zabovci slavnostno odpr- ob otvoritvi sta pokazala Vodja projekta se je zahvalil za prisrčen sprejem in po- PZA je del Športnega parka Zabov- la postajališče za avtodome – Camper MPZA SLO in župan Občine Mirna Du- kazal naše zadovoljstvo za tako urejen ci, ki ga upravlja Športno-rekreacijsko stop. Na slavnostno otvoritev so bili šan Skerbiš ter urednik revije Avtodom PZA. Uživali smo ob nastopih kopjašev, društvo Zabovci. Ima dve asfaltni igri- povabljeni občani, avtodomarji in vsi, Rok Vizovišek. Župan Občine Markovci pevcev, folklore, pihalne godbe in har- šči za košarko in mali nogomet, igrišče ki želijo poskrbeti za boljši vtis, ki ga Milan Gabrovec je poudaril, da si želijo, monikarjev. za odbojko na mivki in igrišče za bali- Slovenija ponudi popotnikom z avto- da bi ljudje, ki prihajajo k njim, tu osta- Na PZA-ju je sedem lično urejenih nanje. Sprehodimo se lahko okoli lično domom. Uživali smo v lepem okolju, da li še kakšen dan ali dva, kar pa pomeni parkirnih mest. Uporaba parkirišča, ele- urejenega ribnika in družimo v večna- bo otvoritev tako slavnostna, si nismo tudi priložnost za lokalne ponudnike. ktrike in vode je brezplačna, mogoč je menski stavbi. mislili. Otvoritev je za občino velik do- Ker nimajo nastanitvenih kapacitet, re- izpust odpadne vode, izpraznitev fe- Zagotovo se k vam še vrnemo. godek, kar se je opazilo ob povabljenih šitev vidijo v ureditvi parkirišča za av- kalij, dovoljeno je odpreti markizo ter gostih in nastopajočih. Lepo pogrnjene todome, saj priljubljenost avtodomov postaviti stole in mizo. A si lahko želimo Stanka Tomazin

16 | Št. 11, oktober 2018 Draganovih 24 ovinkov

Prelaz Vršič (1.611 m n.v.) je najvišji pedalov slabega, vendar vseeno precej riti v manj kot uri in pol in ne stopiti s lelo. V mislih sem mu zaželel, naj mu bo cestni prelaz v Sloveniji. Visokogorska boljšega kolesa, kot je njegov Pony, v ponija. »Uf,« sem si mislil, »še dobro, da v najhujših odsekih sreča naklonjena in cesta, ki povezuje Kranjsko Goro z Lo- strmi klanec sem dojel, da je njegov iz- nimam nekega bicikla pod sabo! Kdo še da tam ne bo slišal zvokov raznoraznih gom v Trenti, je dolga 24 kilometrov in ziv res velik zalogaj, ki zahteva ne samo bo to vlačil v ta breg!« Dogovor je bil, motorjev in dihal izpušnih plinov. ima 50 serpentin, 24 na kranjskogor- zično, pač pa tudi nekaj psihološke da vsak starta zase, da se ne čakamo Pred mano se je dokaj hitro pojavila ski in 26 na trentarski strani. Za pot iz priprave pogumnega posameznika. Da drug drugega oz. da vsak drži tempo tabla na robu cestišča z oznako za prvo centra Kranjske Gore do prelaza Vršič je se naučiš, da četudi boli, ne popustiti, kolikor pač lahko. serpentino in podatkom o nadmorski potrebno premagati dobrih 800 m nad- da se da in da na vrhu pride zadošče- »Dragan je že šel?« sem se spraševal višini, kmalu za njo še druga, na kate- morske višine v razdalji okrog 13 km. nje, ki poplača vse muke ob zavedanju, čez nekaj trenutkov. Kar naenkrat je iz- ri piše 916 m n.v. »Aha,« sem pomislil, Če oseba potuje z avtomobilom, je to da lahko, da si premagal samega sebe. ginil, zamudil sem njegov start, ko so se »skoraj 100 m n.v. je že za mano, samo prekrasna in prijetna razgledna pot, ki Mogoče je tudi takrat v meni dozorela v meni pozitivne in negativne misli bo- še slabih 700 m.« Do tretje table je bilo se vseeno nekoliko »vleče« skozi tistih ideja, da Dragana ob njegovem izzivu rile za prevlado. Ga povsem razumem, potrebno precej več časa, saj je cesta ostrih 24 ovinkov. Z dobrim, profesio- na Vršič pospremim, da mu vsaj na psi- želel je čim prej začeti, se čim prej soo- na tem odseku dokaj ravna in še vedno nalnim kolesom in z nogami izkušene- hološkem nivoju poskušam pomagati. čiti z napori, na katere se je pripravljal ne preveč strma, kar se spremeni med ga in vsaj odličnega rekreativca, je to še Seveda ne s kolesom, ker nisem kolesar celih 6 mesecev. »Srečno Dragan, naj 3. in 4. tablo. Tukaj so noge prvič moč- predstavljiva naloga. Toda če se takšne in bi to zame bilo pretežko, zato se mi je ti uspe!« sem pomislil. Malo pred njim neje zapekle in nehote mi je skozi gla- poti loti nekdo, ki s kolesarstvom nima tek zdel pravi način podpore Draganu. sta startala Vid, naš najmlajši in najbolje vo šinila misel: »Ali bom zmogel?« In ta pretiranih izkušenj, je to po mnenju Da bo vsaj imel občutek, da je nekdo še opremljeni kolesar, ki je kar poletel pro- dilema se je potem postavljala vso pot prenekaterih neumnost. In če takšna bolj neumen od njega in da mu bo moti vrhu, in Metka, hitro za Draganom pa med vztrajnim vzpenjanjem proti vrhu. oseba namesto dobrega kolesa za pot goče zaradi tega lažje. Verjetno so po- še Aleš, peš, z lahkotnim tekaškim ko- Toda z vsakim ovinkom oz. s srečanjem na Vršič izbere legendarni pony, to iz- dobnih misli bili tudi ostali »sotrpini,« rakom in Marija. Kar naenkrat sem os- z vsako modro tablico, ki sem jo oplazil pade kot blazna neumnost. ki so Dragana spremljali, vsak na način, tal sam od tistih, ki bi se naj potili proti le z medlim pogledom, se je optimizem Dragan Mikša, moj dober prijatelj, kot je pač lahko. Žena Marija, nečak Vid vrhu. Vem, malo egoistično in zelo tak- krepil. Nekaj metrov pred sabo sem je pred kratkim praznoval 50. rojstni in svakinja Metka s kolesi, svak Aleš, tično, ker če startaš zadnji, te nihče ne opazil kolesarko, ki je počasi, a vztrajno dan, torej abrahama. Meni do tega ju- vsekakor boljši tekaški hribolazec kot more prehiteti. Kakšno minuto ali dve poganjala pedale. Ko sem se ji približal, bileja sicer še manjka nekaj let, zato ne jaz, pa peš, torej podobno kot jaz, samo kasneje sem ob glasnih besedah spod- sem videl, da je to naša Metka. Starejši vem zagotovo: vendar bo verjetno kar veliko hitreje. Ostalih 13 oseb spremlje- bude, nekaj hitrih klikih vsemogočih model kolesa, ki ga je preganjala vztraj- držalo, da si ljudje ob takšnih okroglih valne ekipe se je tokrat odločilo, da nas elektronskih naprav in sramežljivem na ženska. Med 5. in 6. ovinkom sem jo obletnicah radi postavljamo razne izzi- do vrha pospremi z avtomobili. aplavzu razposajene trinajsterice pričel. prehitel in le na hitro sva se pozdravila. ve, največkrat povezane s športom. Da Jezero Jasna, ki ga je Dragan izbral Presenetljivo lahkotno, seveda, adrena- Nobenemu ni bilo do izgubljanja ener- vidimo, če še lahko. Dragan, drugače za začetek njegovega izziva, leži na n.v. lin je delal svoje, vzdušje je bilo odlično, gije zaradi govorjenja. Nisem dvomil, načelen, trmast, vztrajen, v očeh vseh, 830 m, torej 20 m višje od Kranjske Gore počutje prav tako, vse je bilo optimal- da ji bo uspelo, s svojo pohorsko trmo ki ga poznamo, zelo spoštovan človek, in »le« dobrih 10 km do vrha prelaza no. Toda ti občutki radi »ponesejo,« hit- bo zagotovo ukrotila ta stari »bicikl«. je v trenutku slabosti v krogu sodelav- Vršič. Če je ob prihodu na start našega ro je bilo potrebno vključiti možgane, Spet sem pomislil, kako fajn je, da ni- cev imel predolg jezik in je, bolj za šalo izziva pri 13-ih udeležencih spremlje- hraniti energijo, v drugi polovici bi bilo mam kolesa. Čez nekaj minut sem zasli- kot zares, omenil Vršič, sebe in pony valne ekipe vladalo sproščeno in veselo hudo, če bi bil uvodoma preveč »koraj- šal navijanje naše spremljevalne ekipe. v enem smiselnem stavku. Posledica vzdušje, smo mi »norci« postajali vse tiš- žen,« samo po pameti. Upal sem, da se Po oznakah sem spoznal, da se približu- te, zanj neznačilne nepremišljenosti, ji in vsak se je počasi umikal v svoj svet, Dragan ni preveč zagnal v klanec. Za- jem Ruski kapelici. Tu je bila prva mož- je bilo domiselno rojstnodnevno dari- k svojim mislim. Čeprav sem sam dokaj četni občutki znajo biti zelo zahrbtni in nost, da bi odnehal, da bi se v kombiju lo njegovih sodelavcev – Pony. Seve- izkušen rekreativni tekač, nisem točno proti koncu nepremišljenost plačuješ z pridružil spremljevalni ekipi in se do da z voščilom, da bo lažje izpolnil, kar vedel, kaj pomeni 10 km teka navkre- obrestmi. Če greš preko svojih meja, je vrha zapeljal. Takšen je bil načrt, če bi je obljubil. In takrat je Dragan sklenil, ber, saj so bile do sedaj moje tekaške lahko v enem kilometru vsega konec, prišlo do krize. »Ne ne, saj bo šlo,« sem da bo nepremišljena šala postala res- trase izključno bolj ali manj ravninske. telo se upre, enostavno odpove. se tolažil. Občutki so bili kljub že nekaj na zgodba in da bo blazno neumnost Tik pred začetkom teka sem, zagotovo Sprva je bila pot nežna, prijetna, z premaganih strmih vzponih še vedno spremenil v premagljiv izziv. je bilo enako pri Draganu in ostalih »iz- dokaj milim nagibom, v senci dreves, dobri. Zagledal sem punce, kako me Datum 17. avgust, ko se je Dragan zivalcih,« iskal pozitivne, vzbodbudne temperatura ozračja je bila optimalna, čakajo z energetskim napitkom, ki sem odločil uresničiti zadani cilj, ni bil iz- misli - saj bo šlo, saj je samo 10 km, saj vetra ni bilo, moteči so bili le številni si ga vnaprej pripravil in jim ga zaupal. bran naključno, namreč na ta dan je bil niso tako strmi vzponi, pazi na pulz, pa avtomobili in motorji, ki so drveli proti Nekaj krepkih požirkov kar med tekom Dragan star točno 50,50 let. Natančno bo vse OK. Toda nehote se je v glavi ves vrhu prelaza. In ravno gostega prometa mi je malenkost olajšalo pot do vrha. pol leta je imel časa za pripravo in v tem čas tihotapilo nekaj dvoma – kaj če se se je Dragan najbolj bal. Namreč del na- Hvala Rebeka, Ajda in Pia! času je s ponijem prekolesaril številne, bom moral ustaviti, kaj če noge več ne črta, kako do vrha ne stopiti iz kolesa, je Pravijo, da ima legendarni Pony dve največkrat bližnje haloške hribe, včasih bodo imele energije, kaj bo proti vrhu, bil vijuganje od enega do drugega roba prestavi, sede in stoje. 9. ovinek, ki mu sam, največkrat pa v družbi žene Ma- ko je telo »prazno« in je zrak precej red- cestišča. Tako se sicer podaljša pot, ven- sledi nekoliko daljša ravnina, ima ozna- rije. Tudi sam sem se dvakrat pridružil kejši in zmanjkuje kisika. Dragan je imel dar se ublaži naklon. V tistih najstrmej- ko 1.160 m n.v. Tu sem prvič v daljavi njegovim pripravam in ob potiskanju še večji in po moje težji cilj – prikolesa- ših klancih bi brez vijuganja močno bo- zagledal postavo z rdeče belo kombi-

Št. 11, oktober 2018 | 17 sem pomislil. In prepričan sem bil, da ampak vesela in zgovorna, še z vidno opazil tudi na obrazih Marije, Dragana se Dragan ne bo predal, šel bo do vrha, zadovoljivo zalogo energije. Sploh ni- in Metke, ki so za mano prihajali na vrh. kar se je že na daleč videlo po intenziv- sem podvomil, da ji ne bi uspelo. Draganu je uspelo. Po uri in 21 minut nosti pritiskanja na pedale. Dohitel sem Na razgledni točki, kjer se na sever- in, kot smo vsi verjeli že pred startom, ga med 10. in 11. ovinkom, nekje na n.v. ni steni Prisojnika zelo lepo vidi obraz brez, da bi sestopil iz kolesa, je zadihan 1.250 m. V tistem trenutku sva imela za Ajdovske deklice, so me spet pričakale in nekoliko bledega obraza prikolesa- sabo dobrih 6 km poti, vendar »komaj« punce z energetskim napitkom. Teh ne- ril do table, ki jo je vizualiziral zadnjih malo čez polovico premaganih metrov kaj metrov poti mimo njih je bilo zelo 6 mesecev. Čestitam in globok poklon, nadmorske višine. »Oooo, glej ga!« je položnih, toda »plačilo« za to je sledi- prijatelj, to ni mala stvar, to zmorejo le izdavil med globokim dihanjem, ven- lo malo kasneje z najverjetneje najbolj redki! Hvala za čudovito izkušnjo, v čast dar vseeno z nasmeškom na obrazu. strmim vzponom. Na tej nadmorski mi je bilo te trenutke doživeti s tabo in »Bravo! Kako gre, si v redu?« sem mu višini je že zmanjkovalo dreves, sence z ostalimi sotrpini. odvrnil v podobnem tonu. Pritrdil je skoraj več ni bilo, sonce je močno pri- Kaj bo naslednja »neumnost,« ki in potem sem mu še rekel: »Evo, dve pekalo, mišice nog so močno pekle, jo bomo spremenili v uresničljiv izziv? tretjini je že za nama, samo še malo!« koraki so postali zelo kratki, vendar je Mogoče spet Vršič iz smeri Trente? Tista Seveda sem se zlagal, čakalo naju je še šlo. Pokazala se je tabla z oznako za pot je baje težja, ima nekaj kilometrov kar nekaj metrov več, ampak to je bila 20. ovinek z n.v. 1.468 m. Še slabih 150 in dva ovinka več. Skupaj z že premaga- takšna spodbudna, dobronamerna laž, m nadmorske višine, to mora uspeti. Še no potjo torej točno 50 ovinkov, kar bi za Dragana in tudi zame. Prehitel sem sem znal računati, glava je še normalno zaokrožilo simboliko Draganovih 50 let. ga po notranji, strmejši, krajši strani 11. delala, torej sem bil še v redu. Pulz se je Mogoče na Mangart? Samo zagotovo ovinka, ki ga je on, podobno kot vse približeval 180-im udarcem srca na mine s ponijem, raje s kakšnim »normal- ostale, odpeljal po zunanji, položnejši, nuto. To je bilo že zelo na meji, ampak nim« kolesom. Počakajmo na naslednji daljši strani. Spet sem se v mislih glo- počutje je bilo še vedno dobro. Draganov trenutek slabosti in na njegov boko zahvalil svoji modrosti, kolikor je Za 24., zadnjim ovinkom na Vršič iz »predolgi jezik,« zagotovo se bo spom- pač premorem, za to, da nisem za pot smeri Kranjske Gore se cesta ob dokaj nil kakšne blazne neumnosti. Če bo na Vršič izbral kolesa, kaj šele ponija. strmem vzponu proti vrhu zravna. Kljub zdravje služilo, sem zraven. Mogoče za Malo višje sem dohitel še dve ko- visokemu pulzu, globokemu dihanju, spodbudo za nove izzive ekipi in vsem lesarki. Ena se je morala zaustaviti ob pekočemu občutku v stegenskih miši- ostalim, ki razmišljajo o kakšnih špor- cesti, ji je bilo pretežko. Ko sem šel cah, nekje uri in 13 minut neprestanega tnih ali drugih podvigih, pa prelagajo, mimo nje, mi je zavpila: »Bravo, vsaka teka navkreber, se je ob navijanju celot- oklevajo, ne upajo, ne začnejo … Uspeh čast!« Vse, kar sem lahko odvrnil, je bilo: ne navijaške ekipe ter Vida in Aleša, ki ni končen, neuspeh ni usoden. Pogum, »Hvala, enako,« seveda z daljšim pres- sta me že nekaj časa čakala na vrhu, moj da nadaljujete, je tisto, kar šteje! nacijo kolesarskega dresa, kako stoje, ledkom med obema izrečenima bese- obraz razlezel v širok nasmešek. Dotik torej v drugi Pony prestavi in cikcak po dama, kolikor je globoko dihanje pač table, na kateri piše Vršič 1.611 m n.v. cestišču poganja močno premajhno, dopuščalo. Pri sebi sem pomislil, da si je pomenil veliko olajšanje in poseben, Bojan Kostanjevec kolesu podobno napravo sinje modre je ona zadala težji cilj kot jaz. Ona ima prijeten občutek, ki ga lahko doživiš barve. »Dragan! Bravo! Že to, da mu je kolo, jaz pa ne. Druga kolesarka, tista, samo, če se približaš svojim mejam - uspelo do sem, je zavidanja vredno,« ki se ni ustavila, je bila Marija. Utrujena, zične vzdržljivosti. To zadovoljstvo sem 4 LETA NOGOMETNE ŠOLE »KORANT« NAJUSPEŠNJEŠI UČENCI NA ŠOLSKEM KROSU 2018

1. RAZRED DEKLICE 4. RAZRED DEKLICE 7. RAZRED DEKLICE 1. Zemljarič Ema 1. Strmšek Jana 1. Zamuda Nina 2. Horvat Lea 2. Majer Urška 2. Bratuša Saša 3. Tement Lara 3. Podpečan Lara 3. Tement Klara

Leta 2014 so nogometni klubi ob- 1. RAZRED DEČKI 4. RAZRED DEČKI 7. RAZRED DEČKI čine Markovci združili svoj podmladek v nogometno šolo »KORANT« Markov- 1. Cimerman Emanuel 1. Kelc Šan 1. Matjašič Luka ci. V selekcijah U7, U9, U11, U13, U15, 2. Korošec Filip 2. Stolec Luka 2. Letnik Jure kadeti in mladina je 120 članov, ki 3. Bromše Leo 3. Lebar Leon 3. Forštnarič Jan tekmujejo v ligi MNZ Ptuj in se trudijo

po svojih najboljših močeh. Pozimi se udeležijo turnirjev v telovadnicah. V ja- 2. RAZRED DEKLICE 5. RAZRED DEKLICE 8. RAZRED DEKLICE nuarju organizira NŠ Korant dvodnev- 1. Pfeifer Ines 1. Meglič Neža 1. Vilčnik Noelle ni turnir za selekcije U7, U9, U11 in 2. Cigula Adela 2. Krajnc Lara 2. Bezjak Tia U13, ki je vedno zelo dobro obiskan s strani tekmovalcev in obiskovalcev. 3. Cimerman Doris 3. Solina Petrovič Iva 3. Čuš Maja V letošnjem pripravljalnem obdobju so se selekcije U13 in U15 skupaj z NŠ 2. RAZRED DEČKI 5. RAZRED DEČKI 8. RAZRED DEČKI Gorišnica udeležile 4-dnevnih priprav na Rogli, kjer so trenirali, se spoznavali 1. Florjanič Jaka 1. Bezjak Anže 1. Glažar Jaka in družili, se pomerili na prijateljskih 2. Meznarič Tjan 2. Celec Žan 2. Bezjak Maj tekmah, še posebej si bodo zapomnili 3. Krajnc Luka 3. Hrga Matej 3. Šešerko Anej tekmo z vrstniki italijanskega Juven-

tusa. V oktobru je NŠ Korant skupaj z Nogometno zvezo Slovenije pričela 3. RAZRED DEKLICE 6. RAZRED DEKLICE 9. RAZRED DEKLICE z nogometnim vrtcem, v katerega je Kori vabi! 1. Juriš Tea 1. Sok Ema 1. Anžel Mojca trenutno vključenih 30 otrok, ki pod 2. Kokol Kaja 2. Majcen Maja 2. Horvat Blažka vodstvom treh trenerjev skozi igro spoznavajo nogomet. NŠ Korant vabi 3. Zemljarič Hana 3. Bezjak Eli 3. Tement Barbara vse mlade, da se jim pridružijo, preži- vijo nekaj časa z žogo v naravi, spoz- 3. RAZRED DEČKI 6. RAZRED DEČKI 9. RAZRED DEČKI najo nove prijatelje in se zabavajo. Vabljeni na spletno stran 1. Črešnik Matic 1. Fideršek Jakob 1. Bolcar Valentin www.n.š.korant.si ali pokličite 041 538 2. Sok Matija 2. Horvat Anže 2. Letnik Nejc 027. 3. Gramc Miha 2. Kolednik Anej 3. Pfeifer Miha

18 | Št. 11, oktober 2018 Dogovori v zvezi z izgradnjo hitre ceste

Župan Občine Markovci, Milan Gab- je dodal, da se je za to cesto doslej pora- Župan Občine Markovci je dodal, da Šturmovci kot Ptujsko jezero, da je odraz rovec, je uvodoma izpostavil, da se grad- bilo deset milijonov evrov, in sicer večina so vse južne variante zagotovo sprejem- večih analiz, da ima notranje cone in da nja Hitre ceste (oziroma glavne ceste z za študije, ne za cesto samo in da je sedaj ljivejše in cenejše kot severna varianta, ki je vrbovje predstavlja habitatni tip. Po elementi hitre ceste) Hajdina–Ormož na- že čas, da se gradnja ceste tudi konča, saj se je izkazala za še upravičeno. Izpostavil njenih besedah bo DARS d.d. kot pristo- daljuje in da je nujno začeti s postopkom je po njegovem mnenju nesmiselno tra- je zavezo Ministrstva za infrastrukturo, s jen naročil okoljsko vrednotenje študije prevlade javne koristi. Besedo je predal titi čas in seveda denar za severno vari- katerim je bil sklenjen Dogovor o zača- variant za umestitev v prostor. Poudarila generalni direktorici Direktorata za ko- anto. sni navezavi nove cestne povezave Or- je pomembnost vključitve Zavoda RS za penski promet, mag. Darji Kocjan, ki je Predsednica Civilne iniciative za Ptu- mož–Gorišnica–Markovci na obstoječo varstvo narave in nevladne organizaci- povzela značilnosti hitre ceste, in sicer, da jsko obvoznico, Sergeja Puppis Freeba- regionalno cesto, ki med drugim vsebuje je DOPPS, ki ima pomemben status pri gre za dvopasovno cesto z izvennivojski- irn, je v razpravi izpostavila, da je severna zavezo o zavzemanju za umestitev ceste Evropski komisiji, že v začetek postopka, mi križišči, kjer je največja dovoljena hit- varianta še vedno nesprejemljiva, kljub po t.i. južni varianti. Ponovno je predla- da sodelujeta pri sami pripravi. rost 100 km/h in kjer točki Ptuj–Markovci izsledkom študije, saj ta ne predstavlja gal, da se obravnavanje severne variante Župan Občine Markovci, Milan Ga- ostajata enaki. Poudarila je, da sta se gle- obvoznice, temveč vpadnico, kar bi pri- izključi že ob začetku postopka. brovec, je izrazil strinjanje z mag. Kolar de na zaključeno študijo iz junija 2018 vedlo do prometnega kolapsa. Izpostavi- Predsednica civilne iniciative je doda- Planinšič, da je potrebno obstoječe sta- za cestno povezavo Ptuj–Markovci–Go- la je, da so se v civilni iniciativi sprehodili la, da so mejne vrednosti hrupa predpi- nje pogledati na terenu in da mora biti rišnica–Ormož kot najboljši izkazali ena po območju t.i. Nature, ki pa je, takšne kot sane tako za živali kot tudi za ljudi, ven- Ministrstvu za okolje in prostor še pose- severna in ena južna varianta, pri čemer je predstavljena v študiji, na terenu ni in dar so ljudje na tem območju še vedno bej v interesu, da se v okviru t.i. južne vaje ekonomsko upravičena zgolj tista vari- da je zaradi navedenega nesprejemljivo, v 'rdečih conah'. Po njenem mnenju tu- riante reši še Laguna v krajinskem parku anta, ki poteka po južni strani, kar je sicer da se še vedno govori o severni varianti. kajšnjim prebivalcem v primeru gradnje Šturmovci, ki predstavlja pravo ekološko tudi zahteva lokalnega okolja. Povedala Po njenem mnenju bi se morala z vidika severne vpadnice ne preostane drugega, bombo. je, da je v avgustu 2018 potekal operativ- zaščite vplivov na okolje presoditi le Na- kot da državo tožijo zaradi namerne iz- Poudaril je obstoj štirih južnih variant ni sestanek obeh ministrstev (tako infra- tura na področju trase najbolj optimalne postavljenosti hrupu in naj država plača, (eno od njih je naročila tudi Občina Mar- strukturnega kot okoljskega) s predstav- južne variante, ki bi jo opravila komisija, če nima posluha za ljudi. Poleg tega velja kovci) in predlagal, da se najde usklajena niki družbe DARS d.d. zaradi usklajevanj v katero bi bil imenovan tudi predstav- opozoriti, da severna varianta predstavlja južna varianta, ki jo bo država umestila v glede nadaljnjih postopkov umestitve nik civilne iniciative. Izpostavila je primer izgubo oz. gospodarsko škodo za mesto državni prostorski načrt. odseka glavne ceste Ptuj–Markovci v dr- štorkelj in hrupa. Mejna vrednost hrupa Ptuj. Izpostavila je dejstvo, da izpostavlje- V nadaljnji razpravi je podžupan žavni prostorski načrt. Državni prostorski v območju Nature naj ne bi presegala 48 nost k še večji ogroženosti, torej k še večji Mestne občine Ptuj poudaril, da je Ptuj načrt se tako nadaljuje z obravnavo obeh dB, medtem ko je vsem znano, da štorklje izpostavljenosti hrupu, pomeni kaznivo mestna občina, ki si strateško ne more variant, ki sta se izkazali za najustreznejši, živijo in si postavljajo gnezda ob najbolj dejanje v skladu z določili Kazenskega privoščiti, da postane naravni habitat, saj s predlogom, da se v vrednotenje vključi prometnih predelih. Poudarila je, da se je zakonika – KZ-1. Za konec se je vprašala, vsaka investicija pomeni še daljši posto- še dodatna južna varianta, ki bi čim bolj potrebno prenehati pogovarjati o sever- koliko je torej vredno življenje tukajšnjih pek zaradi arheoloških raziskav. upoštevala okoljske vidike. ni varianti, saj severna varianta, ki obvozi ljudi. Mag. Vesna Kolar Planinšič je dodala, Glede poteka izvedbe del je besedo Ptuj, ne obstaja. Mojca Žnidarič, poslanka Držav- da je potrebno vse variante enakovredno predala direktorju projektov investicij iz Župan Občine Markovci, Milan Gab- nega zbora RS, je izrazila zadovoljstvo primerjati z vidika narave in šele v pri- družbe DARS d.d., Janezu Kušniku, ki je rovec, se je strinjal z navedbami predse- nad novim ministrom za okolje, Jure- meru neuspešne študije variant in neu- predstavil operativno izvedbo na terenu. dnice Civilne iniciative in poudaril, da je tom Lebnom, ki pozna zahteve občin, spešnega okoljskega vrednotenja začeti Pojasnil je, da je konec avgusta DARS d.d. Natura 2000 precej umetno spisana štu- in končno uskladitvijo obeh ministrstev, postopek prevlade javnega interesa z podpisal gradbeno pogodbo za dela na dija, saj že ob določitvi ni bila takšna, kot tako okoljskega kot infrastrukturnega, omilitvenimi ukrepi in prostorsko ume- viaduktu Sejanca in da bodo dela izpelja- so zapisali, od takrat do danes pa se je ter podala informacijo, da je po besedah stitvijo trase. na v dveh fazah, pri čemer je v prvih de- zelo spremenila. ministra Jureta Lebna med prvimi tremi Župan Občine Markovci, Milan Gab- setih mesecih predvideno, da bo viadukt Župan Občine Ormož, Alojz Sok, je pomembnejšimi nalogami prav južna rovec, je zaključil, da bi morala biti cesta pripravljen za konstrukcijsko, tj. gradbišč- nadaljeval, da se je gradnja sicer začela. obvoznica. Prav tako je povedala, da je dokončana že leta 2013. Spomnil je, da no vožnjo. Projektna dokumentacija za Poudaril je, da odsek ceste od Ormoža do na sestanku glede Ormoške lagune pred- je bilo prejšnjemu ministru predlagano odsek Gorišnica–Ormož je po njegovih Markovcev ni rešitev, rešitev predstavlja stavnika nevladne organizacije DOPPS imenovanje komisije, v katero bi bil ime- besedah v zaključni fazi. Vodja Sektorja celotna trasa. V razpravo se je vključil povprašala, ali imajo kakšne zadržke gle- novan tudi en predstavnik občin. Pred- za prostorsko načrtovanje, Direktorat za podžupan Mestne občine Ptuj, Gorazd de gradnje ceste po t.i. južni varianti in da stavnicama Ministrstva za okolje in pros- prostor, graditev in stanovanja, Ana Vid- Orešek, ki je podprl besede predsednice je dobila odgovor, da o tej zadevi niso bili tor je predlagal, da ministrstvo takoj izda mar, je povedala, da v okviru svojih pri- civilne iniciative, da je čas, da se nehamo obveščeni. negativno odločbo in da že jutri začne- stojnosti, in sicer v okviru celovite preso- pogovarjati o severni varianti poteka tra- Vodja Sektorja za strateško presojo mo s postopkom prevlade javne koristi je vplivov na okolje, nadaljujejo s študijo se hitre ceste. Ptuj potrebuje tretji most, vplivov na okolje, Direktorat za okolje, in da se takoj objavi razpis za izdelovalca variant v okviru severnih variant S4 in v kar dosežemo le z južno obvoznico. Nova Ministrstvo za okolje in prostor, mag. državnega prostorskega načrta. Zaključil okviru južnih variant J2 ter da dopuščajo severna vpadnica bi namreč po njego- Vesna Kolar Planinšič, je izpostavila, da je, da očitno v tej zadevi nekdo namerno možnost ocene druge variante, kar naj bi vem mnenju pomenila še večji prometni je izredno pomembno, da se presoja op- zavlačuje. potekalo v prvi polovici naslednjega leta, kolaps. Poudaril je, da naj se razmisli tudi ravi na sedanje stanje. Podala je repliko Ob koncu se je župan vse prisotnim saj je potrebno izpeljati tudi razpis za iz- o začasni preusmeritvi tranzitnega pro- na izjavo župana Občine Markovci, in si- zahvalil za sodelovanje. delovalca oz. načrtovalca študije variant. meta in naj se najde rešitev po t.i. južni cer da se Natura ni pisala 'na pamet', da Župan Občine Markovci, Milan Gabrovec, varianti, ki bo sprejemljiva za vse. sta bila upoštevana tako Krajinski park Valerija Horvat Majcen

Št. 11, oktober 2018 | 19 Nekaj foto utrinkov iz 1. občinske trgatve

Anton Martin Slomšek

En hribček bom kupil, bom trte sadil, prijat'le bom vabil, še sam ga bom pil. Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni, svoje žive dni brez vseh skrbi, to me srčno veseli.

Tam gori za hramom en trsek stoji, je z grozdjem obložen, ga komaj drži. Sladko vince piti ...

Že čriček prepeva, ne more več spat', v trgatev veleva, spet pojdemo brat. Sladko vince piti ...

Konjički škrebljajo, ker voz'jo težko, ker vince peljajo, k' je močno sladko. Sladko vince piti ...

Prelepo rumeno kak čisto zlato, le pijmo pošteno to žlahtno blago ! Sladko vince piti ...

»Ljudje so kot vino – nekateri se skisajo, najboljši pa z leti še pridobijo na kakovosti.« papež Janez XXIII.

Ponujamo široko paleto medicinskih pripomockov na narocilnico.

20 | Prodaja, izposoja in servis medicinskih pripomočkov Št. 11, oktober 2018 V spomin na srečno vrnitev (1918-2018)

16. junija 2018 je bila slovesnost ob Fantje iz nabornega okoliša Celje in obnovljeni »Rekonovi« kapeli v Sobetin- Ptuj z okolicama so bili v pretežno slo- cih. V uvodnem pozdravu je k počastitvi venskem 87. pešpolku - IR 87 v avstro- 100. obletnice vrnitve njihovega dedka iz -ogrski vojski. Prve skupine rezervistov so Rusije zbrane nagovoril g. Mirko Prelog in odrinile iz Celja na Balkan. Po 6. avgustu, dejal: »Kapela se je za ta praznik praznič- ko je bila A-O v vojni z Rusijo, so se začeli no odela in upamo, da bo še naslednjih premiki na severno bojišče. Rojevala se je 100 let prijazno pozdravljala mimoido- vojna in nihče ni natanko vedel, kaj se bo če. Bila je v okras cele vasi, kakor tistim, zgodilo naslednji dan. Z vlakovnih oken ki živimo in bodo živeli na »Rekonovem« so bingljali napisi z obljubami odhajajo- dvoru, ki ga varuje ta kapela. Za obnovi- čih vlakov, da se bodo vrnili kot zmago- tev se je še posebej potrudil zet Ivan Mu- valci še pred božičem. Od tistega dne nda, ki mu je zaupana skrb za to družin- je bilo treba živeti brez moških, ki jih je sko obeležje, ki je po mojem več od tega. pobrala mobilizacija. Glavnina celjskega Mogoče je ob takih prilikah tudi dana polka se je vozila proti Čakovcu, prečka- priložnost, da obudimo vrednote, kot so la hrvaško-ogrsko mejo, se peljala preko skromnost, ljubezen do domačega, lju- ogrskih ravnic, prečkali so Krpate, prispeli bezen do domovine. Vse našteto je čutil v Galicijo, v deželo morečih slutenj. Enim moj dedek. Vse te vrednote pa so bile se je vtisnila v spomin po nečloveškem tudi v tistih, ki so čakali, da se sin vrne iz trpljenju, za mnoge je postala dežela daljne Rusije. večnega počitka. Bilo je sredi poletja in Iz tistih časov so se ohranile razgle- na poljih so že poželi pšenico. Iz kmečkih dnice, ki izpričujejo ljubezen. Pisal jih je skednjev so mlatiči naznanjali novo kruš- naši babici in jo ogovarjal: Ljuba mi Mica! no leto. Udarci s cepiči po snopju na lese- Iz dopisnic veje edina želja, da bi se vrnil. nih podih so naznanjali koliko zrnja se bo Nam vnukom je pripovedoval, da so jedli tisto leto nasulo v kaščo. Mlačev je bila v bolj malo in še to z lesenimi žlicami. Bil je polnem razmahu in do konca julija so z v ruskem ujetništvu pri družini, ki je ime- njiv izginile zadnje razstave pšeničnega ljali so vse viške slanine, zaseke, žola. bo Franc kot prvorojeni sin prevzel »Re- la konje. Kot sin kmečkega porekla mu snopja. Oblasti so vpoklicale nadome- Uvedli so obvezno oddajo mleka. Vpelja- konov grünt«. Njihove upe je zamajala 1. delo ni bilo težko in so z njim dobro rav- stne sestave kakor hitro so bile odposla- ne so bile karte na petrolej. Kmetje so za sv. vojna in jih pustila v mučnem čakanju nali. Moč ljubezni, želja po vrnitvi domov, ne prejšnje enote na fronto. Kjer je vojna, težja dela na polju najemali ruske ujetni- in upanju na srečno vrnitev. Želja se jim vera v Boga so bili odločilni, da je naš de- so žrtve, žrtve pa je treba nadomestiti ke, ki so prihajali iz taborišč v Strnišču. je uresničila, zato so v spomin na ta vese- dek Franc Prelog preživel in se vrnil. s svežimi vojaki. Ko bodo žrtve tudi ti, Domovi fantov so živeli pomanjka- li dogodek zgradili kapelo in se zahvalili Vse te vrednote pa so tudi botrova- bodo morali stati za njimi tudi novi. nje moških, ki bi čez dan delali. Upadlo je Bogu in devici Mariji, kakor so se verje- le, da smo se danes zbrali, saj je kapela Razen mladih kmečkih mož, ki so število zakonov, rojstev. Dekleta niso več tno zaobljubljali v trenutkih čakajočega zgrajena kot zahvala Bogu, da je dedek morali zapuščati domove sredi neodlo- verjela, da bodo njihovi moški iz vojne še trpljenja in stiske. Njegova prva sestra zdržal in se leta 1918 vrnil v rodno vas. žljivih poletnih kmečkih del, so jim ob- kdaj vrnili. Ljudje v vojni in tisti doma so Mica se je po vojni poročila v Spuhljo, Danes torej častimo: ljubezen in zvesto- lasti pobirale tudi konje in vozove. Ljudje se upravičeno spraševali zakaj in za koga druga sestra Johana pa se je poročila na bo, ljubezen do rodne zemlje, ljubezen so dogajanje spremljali preko časopisa še vse to prenašajo. V cesarja niso imeli Hrvatovo kmetijo v Sobetince. Osrednji do domovine, izpolnjevanje dane zaob- Slovenski gospodar, ki je poročal o voj- več zaupanja. Vojaki so doumeli, da je nji- dogodek slovesnosti je bil blagoslov ljube, ohranjanje tistega, kar so ustvarili nih dogodkih. Z bojišč so na domove hova prva skrb ohraniti lastno življenje. kapele, ki ga je opravil naš farni župnik, naši predniki, ljubezen do Boga.” V nada- vojakov prihajala pisma in dopisnice. V Mnogi so se uprli in brez boja predali. g. Janez Maučec. Predstavil je imena in ljevanju smo se spominjali časov izpred pismih so izražali hrepenenje ter željo po Med vsemi avtonomnimi mesti avstrij- simbolni pomen umetniških del, ki so 104 let, ko so se naši kraji in ljudje znašli skorajšnjem snidenju. skega dela monarhije je imel ptujski okraj v kapeli. Da smo zbrani zaključili slove- sredi največje vojne, kar jih je svet poznal Možje in fantje na fronti so pisali, da se do 31. decembra 1917 največ vojnih iz- snost s petjem, je pripomogla ga. Danica do tedaj, tako imenovane 1. svetovne priporočajo Bogu in devici Mariji. Veliko gub oz. žrtev. 4. novembra 1918 ob 15. Tement. vojne. Naši kraji so bili v tem obdobju v jih je pisma sklepalo s poslavljanje. Ljudje uri je bilo sklenjeno premirje. Skoraj štiri Temu je sledila pogostitev vseh zbra- okviru Avstro-Ogrske monarhije, ki je doma so stežka doumeli, kaj se dogaja v leta in pol trajajoča vojna za obrambo nih, ki sta ga pripravili družini Munda ter štela preko 50 milijonov ljudi in je bila Galiciji. V časopisih so brali vzpodbudne obstoječih meja in širitev ozemeljskih in- Prelog, pogovor o preteklih dogodkih in nek mednarodni univerzum, v katerem novice, da avstrijske čete zmagujejo, da teresov evropske velesile A-O je leta 1918 obenem o načrtih za prihodnost v zvezi z so živeli ljudje različne narodnosti. Sku- je dovolj časa za počitek, dovolj hrane. doživela svoj konec. Namesto povečane ohranjanjem kapele. pna slovenska domovina je bila v zaves- Minil je avgust, september. Pri nekaterih in okrepljene skupne države je nastalo Pa naj zaključim. Kapele nosijo napis: ti tedanjim ljudem šibkejša kot občutek hišah pa se je že prikazal pismonoša, ki na njenih tleh vsaj deset novih držav. No- Popotnik, postoj in moli. Sama dodajam: pripadnosti deželi, v kateri so se rodili in je svojcem s črnoobrobljenimi telegrami vembra 1918 in v naslednjih mesecih so »Popotnik, postoj in se spominjaj!« Spo- prebivali. prinašal pretresljiva sporočila: “Vaš sin na slovenskih domovih z veliko upanja minjaj se zgodbe mladega fanta ob sreč- Številni dejavniki, predvsem impe- je dal življenje za cesarja…” Svojci so se pričakovali može in fante, ki so odšli na ni vrnitvi, zgodbe o zaobljubi, spominjaj rializem evropskih velesil ter težnja po oblačili v črnino in župnik je ob nedeljah vojno. Večina se je vrnila do konca leta, se zgodbe njegovih svojcev, ki so več let ekonomski, politični in kulturni prevladi, oznanjal imena, za katerih duše je treba drugi do konca zime. Mnogi se niso vrnili. trepetali in čakali na vrnitev, spominjaj se so bile vzrok temu, da se je Evropa znašla zmoliti očenaš. Vojna je bila daljša, kot si 1. decembra 1918 je nastala kraljevi- fantov, ki so trpeli v vojni, spominjaj se v totalni vojni. Velike države so se spus- je znal kdo predstavljati. Širilo se je sploš- na Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po vojni vseh, ki se niso vrnili. Prav bi bilo, da bi tile v spopad neslutenih razsežnosti in no pomankanje. 23. maja je 1915 Italija se je nekdanji svet obračal na glavo. Do- seznam vseh pogrešanih tudi dopolnili. posledic. Kot nam je vsem znano, se je napovedala vojno Avstro-Ogrski. Odprlo movine, ki so jo naši fantje borili s toliko Kapela naj bo v ponos tako »Rekonovih« 28. junija 1914 zgodil atentat v Saraje- se je jugozahodno bojišče. Vojaški stroj je poguma in požrtvovalnosti, ni bilo več. V kot celotne vasi. To je naša dediščina, za vu in smrt zakonskega para nadvojvode mlel usode ljudi. Furmani niso mogli pre- novi državi so se sedaj glede na izid vojne nas in za prihajajoče rodove. Franca Ferdinanda in soproge Zo je so nehati s prevažanjem mladeničev pred delile nove vloge. avstro-ogrske sile izrabile za povod v ve- naborne komisije na Ptuj. Poleti 1915 so Med tistimi, ki so doživeli srečno vrni- liko vojno. Zelo dober opis je razbrati iz bile enote štajerskega polka razmeščene tev, je bil tudi Franc Prelog, po domače Alenka Rižnar knjige avtorja Martina Prašničkega. Cesar na treh bojiščih. Prvi trije bataljoni v Ga- »Rekonov«, rojen 9. aprila 1894. V Seelen- je državljanom razložil, da je vsak kos nje- liciji, četrti bataljon na Balkanu. Od spo- stands – Protokollu oz. »Zapisniku duš« govega imperija nekoga domovina, ki jo mladi so jih usmerjali proti Italiji. Aprila je zapisan kot prvorojeni sin v družini s Viri in literatura: je sedaj treba braniti. Konec julija 1914 je 1915 so oblast sklenile »razširjeno črno- tremi otroki, rojen materi Mariji, roj. Čuš - Martin Prašnički; Vojni luzerji 1914-1918, bila razglašena mobilizacija. Med prvimi vojniško dolžnost«, sedaj od 18 do 50 let. 3. 1. 1869 v Mezgovcih, in očetu Francu Maribor 2006. so odkorakali mladeniči, ki jih je vojna 19. avgusta 1915 poroča časnik Slovenski Prelogu, roj. 15. 11. 1866. »Rekonova« - Katja Zupanič; Premirje, Velika vojna doletela med služenjem obveznega vo- gospodar, da je iz župnije sv. Marko niže kmetija se prevzemala po moški liniji, saj 1914 -1918, Živeti z vojno, Ptujski okraj jaškega roka, za njimi so odhajali fantje Ptuja odšlo do sedaj 375 mož in mladeni- jo je oče Franc prevzel po svojem očetu med prvo svetovno vojno, Pokrajinski zrelih let, potem mlajši in starejši in še čev na vojsko. Med temi jih je padlo že 14. Francu Prelogu, rojenem 25. 9. 1836, ta muzej Ptuj – Ormož 2014, E-publikacija. mlajši in še starejši. Mnogi so odšli v voj- Leta 1917 je občinski žetveni komisar pa jo je prevzel od svojega očeta Miha- - dLib.si: Slovenski gospodar (19. 08. no v prepričanju, da bodo ohranili svetle popisal stanje na rasti. Pozimi so kmečke ela Prelloga, rojenega 17. 9. 1812. Iz za- 1915, letnik 49, številka 53). vrednote tistega časa, ki so bile izražene domačije obiskale tričlanske komisije v pisanega sklepam, da sta morda oče in - Seelenstands – Protokoll (za vas Sobe- z besedami: »Vse za vero, dom in cesarja«. spremstvu oboroženih stražarjev. Odpe- mati našega srečnega junaka upala, da tinci).

Št. 11, oktober 2018 | 21 NAŠA ŠKODA Za prepoznavnost naših krajev, ci, prvo AMD v Jugoslaviji, ki je delova- naše občine, šeg in navad, za razcvet lo na vasi. Velike zasluge za to je imel športa v drugi polovici preteklega sto- zagotovo ravnatelj Žlahtič. Le česa bi se letja in mnogih dejavnosti, ki so bile moral danes spomniti aktualni ravna- tedaj za mnoge še utopija, so zaslu- telj, da bi presegel dosežek tedanjega žni nekateri naši občani, mnogi nikoli kolega? V še večji zadregi bi bil župan omenjeni, ali prehitro pozabljeni. Zara- naše občine. Tako unikatno društvo, di njih je bila občina Markovci s svojimi kot je bilo AMD Markovci, bi zaradi deveti naselji znana daleč naokoli in svoje veljave in pomembnosti povsem mnoga vaška okolja so lahko le sanjala izpraznilo občinski budžet, gledano s o npr. športnikih, kakršna je bila moška sedanjega zornega kota. telovadna vrsta, ki se je kosala s tedaj In AMD Markovci je začelo z resnim nepremagljivimi telovadci Ljubljane in delom. Bodoči vozniki so obiskovali te- Celja, najboljšimi, v rajnki Jugoslaviji. čaj in pridobivali znanja o cestno-pro- Eden njih je bil gotovo Franc Žlahtič, metnih predpisih. Prostore jim je nudi- ravnatelj šole v Markovcih, v 60-tih in la seveda šola. Funkcionarji društva so 70-tih letih preteklega stoletja. nabavili prvo vozilo za usposabljanje V desetletjih po vojni je osnovno voznikov. To je bil osebni avto znam- za voznika sta sedla vanjo in se odpe- Naša Škoda je že stara, šolo v Markovcih obiskovalo od petsto ke ŠKODA, izdelan na Češkem v prvih ljala do njene garaže. Kravja »avtov- vedno nekaj manjka ji, do šeststo učencev. To množico vaške desetletjih preteklega stoletja. Spodnji leka« je seveda izzvala salve smeha in če kolo se ji ne sname, otročadi je poučevalo vsega okoli pet- del vozila je bil temno zelene barve, posmeha, zlasti tistih, ki so prisegali na se pa os ji razdrobi. najst učiteljev. Pouk je potekal v dveh streha je bila platnena. Zaradi svoje sta- klasična prevozna sredstva z vozovi in izmenah. In ker je takrat kronično pri- rosti, je Škoda velikokrat obstala sredi paruči. Škoda, ta zelena škoda manjkovalo učiteljev, so mnogi pou- vožnje. Največkrat je bilo to na klančku Tedaj sem obiskovala šesti razred res preveč pogumna ni, čevali v obeh izmenah. Tudi ravnatelj, pred garažo, proti župnišču. Toda vselej in štela dvanajst let. Škoda, ki je skoraj pred garažo breg zagleda gospod Žlahtič, je imel učne obvezno- jo je usposobil gospod Viktor KUNČNIK vsak dan sopihala po klancu od garaže in strašno se ga zboji. sti. Poučeval je matematiko in ziko v st., takratni mojster vseh mojstrov, kar proti kapeli, je bila moj velik navdih. 3. in 4. razredu nižje gimnazije, oziroma se »motoroznanstva« tiče. Potem je Spisala sem pesmico, ki sem ji dala na- Težko diha, piha, prha kasneje v 7. in 8. razredu osnovne šole. Škoda znova ubirala makadamska pota slov »NAŠA ŠKODA«. in obstane sredi pota, Poleg tega so bili učitelji močno vpeti v naše občine in vsake toliko časa smo Objavljena je bila le enkrat, in sicer nič ne bojte se sosedi, družbeno in društveno dogajanje, ki je dobili novo generacijo voznikov motor- na razstavi ob 150-letnici naše šole, ta ne bo podrla plota. bilo tedaj v naši občini na zelo visokem nih vozil. Zgodilo pa se je nekoč, da ni davnega leta 1960. Tedaj je bilo tudi ko- nivoju. Pravzaprav so biti učitelji vlečni ubogala inštruktorja Kunčnika. Obsta- nec ravnateljevanja gospoda Žlahtiča. Če se ustavi kje v daljavi konji kulturne, športne in drugih dejav- la in umolknila je na poljski cesti med Ob letošnjem jubileju, 60 let AMD Mar- in je njene vožnje kraj, nosti na vasi. Mimogrede: kako dobro, Bukovci in Novo vasjo. Ni pomagalo ne kovci, je bila izdana publikacija o delo- da Slovenija takrat še ni poznala SVIZ- prigovarjanje ne božanje ne šlatanje in vanju tega edinstvenega društva, ven- takrat dve pohlevni kravi -ca gospoda Štruklja. Po njegovem bi lahko si predstavljate, v kakšni zadregi dar moja pesmica ni našla prostora v jo pripeljeta nazaj. imeli učitelji tedaj pravico stavkati vse je bil tedaj gospod inštruktor. V bližini njej. Pesmica zagotovo nima nikakršne leto in slovenska mladina bi ostala neje neki želar z lesenim plugom in kravjo umetniške vrednosti, gotovo pa je za- Potlej joče, solze toči, pismena, povsem neuka. Lahko rečem, vprego oral njivo. Stopil je torej gospod pis o nekem dogajanju in ljudeh iz naše da še Kunčnik se boji, da smo imeli včasih tudi srečo. inštruktor do orača in prosil za »avtov- preteklosti. ki jo vsakokrat ozdravi, Davnega leta 1958 je skupina zane- leko«. Orač je snel plužnice in branovle- pa če še tako zboli. senjakov, napredno mislečih občanov, ke s pluga in svojo kravjo vprego pripel Danica Tement ustanovila Avto-moto društvo Markov- za »našo Škodo«. Inštruktor in kandidat Danica Tement Srečanje starejših občanov občine Markovci v Novi vasi

V sredo, 10. oktobra 2018, je župan Občine Mar- kovci Milan Gabrovec povabil starejše nad 70 let, da popoldne preživijo skupaj. Zbrali so se v dvorani gasilsko-vaškega doma v Novi vasi. Prireditev je postala že tradicionalna, saj se tako družijo vsako leto v mesecu oktobru. Dokaz, da je takšno druženje potrebno, je tudi to, da je dvorana v Novi vasi bila polna do zadnjega kotička. In prav je tako. Starejše so letos s programom razveselili učenci OŠ Markovci. Peli, plesali in igrali so pesmi, ki so jim udeleženci z veseljem prisluhnili. Slišati je bilo tudi, da so se ob kakšni pesmi pridružili s petjem. Vse zbrane je nagovoril tudi župan. Zahvalil se jim je za obisk in poudaril, da prav polna dvorana je dokaz, da je takšno druženje potrebno in dobrodošlo. Povedal je o delu občine, o dokončanih projektih in o nalogah, ki so načrtovane. Zaželel je prijetno popoldne vsem zbranim in takšno je tudi bilo. IP

22 | Št. 11, oktober 2018 25. OBLETNICA OSNOVNE ŠOLE »TOP GENERACIJE«, GENERACIJE 1978

dnevi, so leta in so odpravili na domače pokopališče, kjer »So smo se v tišini poklonili spominu na pomladi, ko se imamo naša sošolca Mateja in Borisa, ki sta nas žal resnično mnogo prekmalu zapusti- preprosto radi, so la. Srečanje se je nadaljevalo v Gostil- trenutki, ko je treba na ni pri Ribeku v Stojncih ob okusni ku- linariki in ob glasbi ansambla Zagon. novo začeti in so ljudje, S svojo prisotnostjo nas je počastila ki jih je treba ponovno tudi razredničarka ga. Olga Zorko, drugi razrednik g. Matjaž Neudauer pa je srečati in objeti ... « žal bil zadržan in se srečanja ni mogel 1. septembra smo se ponovno udeležiti. Vedno nasmejana in energič- srečali učenci Osnovne šole Markovci na ga. Olga nam je tudi tokrat pustila generacije 1978 in skupaj proslavili 25. pomemben pečat. Sproščeno se je po- obletnico zaključka osnovne šole. svetila skoraj vsakemu med nami pose- Naše srečanje se je začelo tam, kjer bej in brez zadržkov z nami delila svoje smo pred 25 leti polni veselja in upanja občutke. Ga. Olga, hvala vam, da ste si zapustili šolske klopi in se podali vsak vzeli čas za nas! na svojo življenjsko pot, torej z ogle- Čeprav smo se v preteklosti že kar dom šole. Nekateri med nami jo sicer nekajkrat srečali, pa je bila letošnja pogosto videvamo, kar nekaj naših so- obletnica posebna, saj smo letos skoraj šolcev pa je življenje vodilo iz domače- vsi dopolnili 40 let. Zabave na račun ok- smo je bili vajeni že v osnovnošolskih ga kraja in z veseljem so si spet ogledali roglih obletnic se tako vrstijo že skozi nas družijo in letih, je bila prisotna na plesišču vse »Poti naš osnovnošolski »skupni dom«. Po vse leto, pa kljub temu smo našli čas in do zgodnjih jutranjih ur. Po petih letih ločujejo, spoznavamo znanih hodnikih in učilnicah nas je vo- se srečali na obletnici osnovne šole in smo tako spet skupaj narisali novo sliko dil sedanji podravnatelj šole g. Boris Še- to gotovo v največjem številu doslej. trenutka radosti in veselja, ki jo bo vsak se, se razidemo, a nikoli gula, za kar se mu toplo zahvaljujemo. Pridružilo se nam je tudi nekaj sošol- shranil v album svojega življenja. Po veselem vzdušju ob začetnem cev, za katerimi smo po osemletki sko- pozabimo.” obujanju spominov na prijetne trenut- raj izgubili sled, pa smo jih zdaj ponov- ke, preživete v šolskih klopeh, smo se no našli. Neprecenljivo! Razigranost, ki Mateja Letnik 90 let Janeza Cimermana iz Prvencev 90 LET ANE BEZJAK IZ BOROVCEV Ana Bezjak iz Borov- cev je v soboto, 6. oktobra, praznovala 90. rojstni dan. Za visoki jubilej je prejela obilo voščil ter čestitk in obiskov. Obiskale smo jo tudi članice RK in sode- lavke Karitas. Ana pri svoji visoki starosti izžareva izjemno bistrost in vitalnost. Z veseljem nam je pripove- dovala o svojem življenju, obiskovalke pa smo z nav- 26. avgusta je praznoval 90. rojstni dan gospod Janez Cimerman iz Prvencev. dušenjem poslušale. Zelo Rodil se je na isti dan leta 1928 v Zabovcih, na domačiji Solinovih na majhni kme- dobro se spomni druge tiji, s katero se je družina preživljala. Otroštvo je preživel doma v družbi starejšega svetovne vojne, ko je kot brata in dveh starejših sester. Osnovno šolo je obiskoval in končal v Markovcih. 15-letno dekle morala po ukazu okupatorja na delu k velikemu kmetu v vasi vsak Kljub temu je kot najmlajši otrok moral ostati doma, kot je to nekoč bilo v navadi, dan, razen nedelje, in trdo delala od jutra do mraka. Nekdaj se je skubilo perje, ter prevzeti skrb za kmetijo in bolna starša, ki sta hitro umrla. Kmalu po izgubi luščile košice, kožuhalo se je. Ljudje so se družili. Z veseljem se spominja mlados- staršev je spoznal Lojzko, s katero sta se leta 1956 poročila in začela skupno živ- ti, ko sta se s svojim pokojnim možem Petrom Bezjakom, ki je bil doma iz Nove ljenje v Prvencih, po domače pri Janžovih. Po tem dogodku je začel iskati službo vasi, zaljubila in se tudi poročila. Ustvarila sta si družino. Najprej se je rodil sin in jo tudi dobil pri takratnem gradbenem podjetju Gradis. Po nekaj letih je odšel Zvonko, nato še hčerka Zdravka. Z možem sta bila oba izjemno delavna. Zgradila na bolje plačano delo v Avstrijo. Tudi tam je ostal le nekaj let, saj ga je srce klicalo sta hišo; Ana je vso življenje kmetovala na majhni kmetiji, mož pa je bil nekaj domov k družini, kjer so ga poleg žene čakali trije otroci, dva sina in hčer. Zaposlil časa tudi na delu v tujini. Odkar pomni, je pridelovala seme čebule in čebulčka se je na Ptuju v takratni Gumarni, kjer je ostal do upokojitve, ko je napolnil 60 let ter ga z ostalo zelenjavo peljala na “tržo” v Maribor. Spomni se, da sta njen oče in starosti. Janez je znal tudi plesti različne košare in druge pletarske izdelke. Tega se mož natovorila voz in s konjsko vprego so se velikokrat peljali v Maribor na tržo. je naučil že v rani mladosti od svojega očeta in mu je prišlo prav, da je lahko kaj Mnogokrat pa si je natovorila cekare tudi na kolo. Pridelovali so po 30 dolgih zaslužil v času, ko ni bil zaposlen. Sedaj že več kot 10 let tega dela ne zmore več, “ogunov” luka in še danes pri devetdesetih Ana prideluje veliko gredo semena saj je spretnost rok že oslabela. V vsakem življenju se izmenjujejo lepi in žalostni in luka. Luk nosi v srcu. Še vedno plete vence luka, problem je le, ker ni slame, dogodki. Pred 13 leti jih je za vedno zapustil sin, pet let po praznovanju zlate po- vendar si pomaga tako, da si posuši dolgo in debelejšo travo in to splete v kito roke pa še žena Lojzka. Do nedavnega je bilo v hiši še živahno, a se je odselila tudi z lukom. Njena vrlina je tudi dnevnik, kjer že leta zapisuje vsa njej pomembna vnukinja z družino in tako sta ostala s snaho sama. Janez se ne pritožuje oziroma opravila in dogajanja bodisi v družini ali v vasi, osebne dogodke in vremenska kvečjemu pohvali snaho, da lepo skrbi zanj in njun dom. Danes ga obiskuje 7 dogajanja. Ana pove, da globoko verjame v Boga in še vedno redno hodi k maši. vnukov in 12 pravnukov, ki se jih vedno razveseli. S kolesom se ne vozi več, noge Hvaležna je za nedeljske prevoze, saj s hčerko Zdravko le malokdaj izostaneta od pa ga še vedno ubogajo in ugodno vreme vedno izkoristi za sprehod. Tudi vid mu nedeljske maše. Bila pa je tudi na številnih romanjih v mlajših letih. Srečna je, da ji še dovoljuje gledanje televizije in branje časopisa, najbolj pa je zadovoljen, ko ob zdravje služi in še vedno skupaj s hčerko obdelujeta vrt ob pomoči sina in snahe, lepem vremenu lahko posedi zunaj pod brajdami. ki sta ravno tako doma v Borovcih. Osrečujejo jo tudi rože, ki jih vzgaja in neguje Ob njegovem jubileju so ga obiskali predstavniki Društva upokojencev Mar- okoli hiše. Navdihujejo jo vnuka in štirje pravnuki, hvaležna pa je tudi sinu in zelo kovci, predstavniki Vaškega odbora Prvenci, na njegovo željo pa ga je obiskal tudi dobri snahi za vso skrb. “Potem pa človek res živi srečno tudi pri devetdesetih župan Milan Gabrovec v družbi podžupana Zvonka Črešnika. Gospodu Janezu so letih,” nam z nasmehom pove Ana. izrekli čestitke in mu zaželeli predvsem zdravja. Vsem dobrim željam se pridružuje Želimo ji, da ji zdravje še naprej dobro služi in da bo še spletla mnogo vencev tudi uredništvo Lista iz Markovcev. luka. TM Marija Prelog

Št. 11, oktober 2018 | 23 Jubilej Franca Zdravku Zupaniču Petroviča iz v spomin Bukovcev V juniju 2018 smo se Markovčani in številni drugi poslovili od Zdrav- 31. avgusta 1928. leta je privekal ka Zupaniča. Za večino ljudi, ki smo na svet Franc Petrovič. Rodil se je v Bu- ga bližje poznali, je bil Rožmarinov kovcih, v »Vopošnci«, kot tretji otrok Zdravko. Njegovo srce je nenadoma v skromni kmečki družini. Otroštvo je obstalo in ljudi je vest o minljivosti preživljal s še enim bratom in petimi globoko pretresla. sestrami. Živita še dve; najstarejša Ma- Naš sovaščan Zdravko je bil človek rija bo letos dopolnila 100 let. Osnov- z velikim srcem. Njegova poklicna pot no šolo je obiskoval v Markovcih, 6 raje bila trgovsko poslovna, vendar svo- zredov v stari Jugoslaviji in 2 razreda jega dela ni opravljal rutinsko; bil je med okupacijo v tako imenovani nem- trgovec z »dušo«. Zdravka je poznalo ški šoli. Proti koncu vojne, leta 1944, je mlado in staro, za vsakega človeka je kot 16-letnik bil mobiliziran v nemške imel prijazno, veselo in prepričljivo be- Foto: osebni arhiv, Zdravko Zupanič sedo, s katero te je prepričal, da je bila delovne brigade. V resnici so bili takoj motorju in bil v društvu motoristov, kupčija uspešna. Njegova poslovna poslani na fronto v Avstrijo v Wienerneustadt, vendar pa so se le umikali pred bil je član društva ročnih možnaristov pot ga je vodila po celotni državi in iz- sovjetsko armado, dokler niso bili zajeti s strani angleške vojske, ki pa jim je tudi iz Rogaške slatine, imel številne pri- ven nje. Kamor koli je prišel, je s svojim pomagala pri vrnitvi domov. Z njim je bilo še 8 mladeničev iz območja sedanje jatelje v Dalmaciji ... Imel je raznolike spoštljivim odnosom do ljudi ustva- občine Markovci. V nemški vojski je tako bil od oktobra 1944 do maja 1945, ko aktivnosti in povsod je razdajal svojo ril in prepletel številna poznanstva in se je vrnil domov. Na to danes gleda kot na nevarno “avanturo”, ki se je srečno pomoč in dobro voljo. prijateljstva. Poslovno pot bodo sedaj končala. Kmalu zatem je sledilo 28-mesečno služenje v JLA, kar pa mu je prines- Zdravko je imel RAD LJUDI in nadaljevali njegovi otroci, ki jim je dalo tudi izpit za osebni avto in avtobus. To mu sicer ni dosti koristilo, ker ni imel ljudje, ki smo se pogosteje srečevali jal vzgled delavnosti za boljši jutri ter avtomobila, pa tudi avtobusov ni bilo, da bi lahko šel kam za šoferja. Tako mu z njim, ga pogrešamo. Z radostjo se jih naučil veliko življenjskih izkušenj. je preostalo dodatno usposabljanje za traktorista. Spominja se, da je odšel na ga spominjamo ne le njegovi dragi, Bil je človek nenehnih izzivov in novih Dolenjsko v Kostanjevico na Krki, kjer je udarniško oral. Leta 1950 se je zaposlil temveč tudi Markovčani in vsi, ki so ga znanj. Že kot mladenič se je priključil v takratni tovarni TGA v Kidričevem, kjer je ostal dve leti. poznali. zeleni bratovščini LD Markovci, nekaj Delo je nadaljeval kot šofer tovornjaka v podjetju Les Ptuj. Od leta 1960 pa Marija Prelog do upokojitve 1984 je bil šofer v Perutnini Ptuj. Že kmalu po končani vojni je časa je bil aktiven gasilec, užival je na spoznal svojo življenjsko sopotnico Marijo Mlinarič, ki je živela v Novi vasi pri Markovcih. Leta 1952 sta se poročila. Imata tri otroke: najstarejša Marija se je ro- dila 1948., sin Franc 1953. in hčerka Marta 1958. leta. Leta 1955 sta se preselila v svojo hišo v Bukovcih, kjer živita še danes. Franc je kot šofer bil veliko zdoma, zato je večino skrbi za dom, otroke in manjšo kmetijo prevzela žena. Šofer je še vedno, saj je dobil vozniško dovoljenje podaljšano še za eno leto, iz česar lahko ŽUPAN sklepamo, da mu zdravje še dobro služi. Da z ženo nista preveč osamljena, ju V A B I danes obiskujejo otroci, 3 vnuki in 4 vnukinje ter 3 pravnuki in 3 pravnukinje, ki ob dnevu spomina na mrtve na svečano položitev venca pred obeležje žrtvam vojnega in so dedka obiskali tudi za njegov 90. rojstni dan. Tako je gospod Franc Petrovič povojnega nasilja. ob jubileju bil deležen številnih čestitk in dobrih želja. Ob tej priložnosti sta ga Svečanost bo na pokopališču v Markovcih obiskala tudi predstavnika Društva upokojencev občine Markovci. v sredo, 31. oktobra 2018, ob 12.00 uri. Čestitkam in dobrim željam se pridružujemo tudi člani uredniškega odbora Lista iz Markovcev. Milan Gabrovec, prof. TM župan REŠI ŽIVLJENJE – BODI DAROVALEC V septembru je OORK Markovci jih je smela dvakrat prejeti in ji je bilo pričel s sklopom jesensko-zimskih pre- omogočeno, da je skoraj doživela pol- davanj z raznolikimi temami. Tako so noletnost. To je le v nekaj stavkih pov- v septembru gostili dve prav posebni zeta življenjska zgodba, ki je v celoti in čudoviti ženski, Teo Gajšek in Na- prežeta z ljubeznijo, pogumom, borbo tašo Šuen. Bili sta pripravljeni deliti in in neizmernim optimizmom staršev in razgrniti vsaka svojo življenjsko zgod- njihovega otroka. Zgodba Nataše Šuen bo z javnostjo z namenom, da osvešča- je podobna, saj je ravno tako prejela ta in ozaveščata ljudi, da postanejo da- darovani organ (srce). Presaditev je bila rovalci organov. izvedena v UKC Ljubljana. Njeno srce Tea Gajšek je mamica in žena. Nje- ji je začelo pešati v srednji šoli, v času na prva hčerka Lia je zbolela za cistično študija so težave bile čedalje hujše in brozo pljuč, ki je avtosomska recesiv- edina rešitev je bila transplantacija. na bolezen. “To pomeni, da je genetska Nataša nam je ravno tako nanizala ce- bolezen, ki se izrazi pri otroku, če prej- lotno zgodbo. Danes izžareva veselost me okvarjen gen od obeh staršev,” nam in radost do življenja in je ravno tako je v začetku zgodbe razjasnila Tea. Opi- iz srca hvaležna nekomu, ki se je od- sala nam je borbo in pogum, ki sta za ločil, da postane darovalec organov in starše ob tem potrebna. Lia je prestala tako reši drugo življenje. Nataša in Tea dvakratno presaditev podarjenih pljuč. sta nam povedali, da sta začutili, da je Prva presaditev je bila zanjo uspešna njuna naloga, da ljudem predstavita pri 13 letih, druga pa pri 15. Obe pre- svoji življenjski zgodbi in delujeta kot saditvi sta bili uspešno opravljeni na promotorki, da se ljudje pogosteje od- Dunaju. Prejšnji mesec je bila uspešno ločijo, da postanejo darovalci organov izvedena presaditev pljuč že tudi pri po svoji smrti in tako omogočijo dru- nas v UKC Ljubljana. Tea je neizmerno gim, da živijo naprej. Vpisna mesta za hvaležna staršem, ki so se odločili, da registracijo na Ptuju: Splošna bolnica – darujejo organe svojih otrok, ki so se transfuzijski oddelek, RKS OZ Ptuj, Na- poslovili s tega sveta, otrokom, ki jih tašina pot 1 (PGD Ptuj) potrebujejo, da lahko živijo dalje. Med prejemniki je bila tudi njihova Lia, ki Marija Prelog Foto: arhiv – Tea Gajšek in Nataša Šuen

24 | Št. 11, oktober 2018 ZLATOPOROČENCA MATJAŠIČ IZ BOROVCEV

kandidat za župana občine Markovci Naročnik: OO SLS Markovci Markovci SLS OO Naročnik:

V soboto, 6.oktobra 2018, je minilo 50 let skupne poti zakoncev Pavla in Rozalije Matjašič iz Borovcev. Zlati ženin Pavel se je rodil 25. 6. 1945 v Borovcih. V tistih povojnih časih sta oče in mama na majhni kmetiji skrbela za preživetje družine, bilo je pet otrok. Pavel je v osemnajstem letu izgubil očeta. Veliko kmečkih in domačih opravil je moral postoriti namesto njega. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil; precejšen čas delovne dobe je vse do upokojitve preživel na Železnici. Zlata nevesta Rozalija je rojena 21. 8. 1949 očetu in materi Šešerko iz Dornave in je dekle sedemčlanske družine. Oče in mati sta delala in gospodarila doma na kmetiji, da so otroci dorasli. Oče še je dodatno poskrbel za boljše preživetje družine, saj je bil zelo dober krojaški mojster. Od hiše do hiše je hodil šivat in priskrbel še dodatni zaslužek. Zlata nevesta Rozalija je svoja delovna leta preživela v Zavodu Dornava vse do upokojitve. V službo je hodila peš ali s Občinski odbor Markovci kolesom, leto in zimo, služba ji je bila v veliko veselje. Zlatoporočenca Rozalija in Pavel Matjašič sta se poročila 5. 10. 1968. leta v Dornavi. Vse do danes živita na Pavlovi domačiji v Borovcih. S pridnim delom na manjši kmetiji in redno službo sta nudila topel dom trem sinovom, Mihu, Pavlu in Dušanu. Največje veselje v Kandidati za občinski svet njuni jeseni življenja jima popestrijo vnuki, ki ju radi obiščejo. To sta vnuka Luka in Nik, vnukici Anja in Teja ter pravnukica Isabel. Lepim željam in čestitkam se občine Markovci pridružujemo tudi člani uredniškega odbora List iz Markovcev.

Ivan Golob ZLATA POROKA V BOROVCIH

ZA NAŠE SKUPNO DOBRO OO Markovci naročnik: SLS

V soboto, 6. oktobra 2018, sta med svojim najbližjimi in najdražjimi slavila 50 let poroke draga dedi Jože in babi Marija Zamuda iz Borovcev. Zlati ženin Jože je sin Janeza in Rozalije Zamuda iz Spuhlje. Rodil se je 23. 1. 1946 kot četrti otrok izmed šestih. Zlatoporočenec se je hitro zaposlil in delal v Agisu vse do zaslužene pokojnine. Zlata nevesta Marija, rojena Repič, iz Kicarja, je rojena 4. 3. 1946. Je hčerka Terezije in Jožeta Repiča. Ima tudi brata in sestro. Babi Marija je bila vedno zelo pridna gospodinja, saj je doma skrbela za dom in družino. Že kot mlada sta oba trdo delala; v težkih časih sta si bila vedno v oporo, pri hiši pa ni nikoli pri- manjkovalo radosti in veselja. Kmalu sta se jima rodili hčerki, moja botra Milena in mama Tatjana. Danes jima veselje delajo 3 vnuki, Blaž in Rebeka ter Nika. Prav vsi jima želimo predvsem zdravja in medsebojnega razumevanja ter da bi še vrsto let uživala med nami. Vnukinja Nika

Št. 11, oktober 2018 | 25 SEDEM DESETLETIJ PTUJSKE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, ena od osrednjih kulturnih ustanov Spodnjega Podravja in ena od pomembnejših slovenskih splošnih in osrednjih območnih knjižnic, opravlja svoje poslanstvo za uporabnike šestnajstih občin ustanoviteljic in pogodbenic, kot osrednja območna knjižnica pa še za tri občine z Ormoškega.

Njeni začetki segajo v čas po drugi nalogo in skrbela za ohranjanje kulturne svetovni vojni, ko so bile po uredbi Naro- dediščine: zbirala je gradivo trajne vred- dne vlade po vseh večjih pokrajinskih sre- nosti s področja znanosti, književnosti diščih organizirane javne študijske knji- in umetnosti, skrbela za zbirko redkih in žnice. Študijska knjižnica v Ptuju, katere dragocenih starih tiskov ter posebno po- naslednica je današnja Knjižnica Ivana zornost posvečala zbiranju, bibliografski Potrča, je bila ustanovljena 27. julija 1948, obdelavi in hranjenju domoznanskega s poslovanjem je pričela 1. avgusta 1948, gradiva s področja Dravskega in Ptujske- v dominikanskem samostanu. Temeljno ga polja ter Haloz in Slovenskih goric. knjižno zalogo je pridobila iz bogate stro- V začetku osemdesetih let se je knji- kovne knjižnice leta 1893 ustanovljenega žnica v skladu z razvojnimi usmeritvami Muzejskega društva v Ptuju, iz knjižnih bibliotekarske stroke preoblikovala v re- fondov ptujske gimnazijske knjižnice ter gionalno splošnoizobraževalno knjižnico zalog Narodne imovine. Delo prve knji- za območje ptujske in ormoške občine in žničarke je bilo zaupano Rajki Smodič, se konec desetletja začela pripravljati na ženi takratnega upravnika ptujskega avtomatizacijo poslovanja. Prva računal- muzeja, naloge prvega upravnika pa He- niška izposoja je stekla leta 1990 v Štu- nriku Šelu, upokojenemu šolskemu nad- dijskem oddelku, tri leta kasneje je knji- 70 let delovanja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so knjižničarji obeležili z izdajo jubilejnega zbornika in z razstavo prestižnih knjižnih izdaj (foto: Albin Bezjak) zorniku, ki je postavil temelje za razvoj žnica, ki se je medtem okitila z imenom ustanove. Začetki njenega delovanja so pisatelja Ivana Potrča, prešla na računal- elektronskih arhivov serijskih publikacij, K rasti, razvoju in ugledu ustanove so bili izredno težki: bila je brez ustreznih niško obdelavo gradiva in avtomatizira- skrbi za digitalizacijo knjižničnega gradi- pripomogle številne generacije knjižni- prostorov in inventarja, ubadala se je s no izposojo v vzajemnem, on-line dosto- va in njegovo vključitev na domoznanski čarjev, katerih misli, ideje in strokovno hudim pomanjkanjem denarja, kadra pnem bibliografskem sistemu COBISS. portal Kamra (www.kamra.si) in Digitalno delo so trdno vtkani v temelje naše hiše. in uradnih tiskovin, imela ni niti žigov, s Na prelomu stoletja so se uspešno rešili knjižnico Slovenije (www.dLib.si), s čimer Zraven ravnateljev Henrika Šela, Franca katerimi bi lahko označila lastništvo gra- še prostorski problemi knjižnice, ki so ji zagotavlja trajno ohranjanje knjižničnih Jurija Stiplovška, Draga Hasla, Milojke diva. Od velike množice iz vseh vetrov vrsto let onemogočali, da bi zadihala s gradiv in pisne kulturne dediščine naci- Alič, Draga Šuligoja, Lidije Majnik, Tjaše nabranih knjig je bila le vsaka dvanajsta polnimi pljuči. Jeseni leta 2000 so se vsi onalnega pomena. V dLib je prispevala Mrgole Jukič in Matjaža Neudauerja so to pisana v slovenskem jeziku. Zaradi težav oddelki knjižnice, ki so dotlej poslovali na ok. 145.000 strani digitaliziranega gradi- gotovo bili še: Andrej Kovač – zgodovi- s nanciranjem jo je občinska oblast sre- različnih lokacijah v mestu (Študijski od- va, kar jo uvršča na visoko drugo mesto nar in prvi bibliotekar, ki je v ptujski knji- di leta 1954 celo ukinila in jo kot posebni delek od leta 1969 naprej v minoritskem med slovenskimi splošnimi knjižnicami. žnici opravljal delo domoznanca, Nežka oddelek priključila k Mestnemu muzeju, samostanu, Mladinski in Ljudski oddelek Zaživel je tudi spletni biografski leksikon Vaupotič - prva knjižničarka Pionirske a je spomladi 1955, po posredovanju pa na Krempljevi ulici), združili pod eno znanih osebnosti Spodnjega Podravja knjižnice, Dragutin Zupančič – knjižničar, državnih prosvetni oblasti, svoj dekret o streho v mogočni stavbi prenovljenega (www.spodnjepodravci.si), ki prispeva k kulturni aktivist in družbenopolitični de- ukinitvi morala preklicati. Malega gradu na Prešernovi ulici. Zače- osvetljevanju zgodovine našega področ- lavec, Simon Petrovič – pionir ptujskega Desetletje po ustanovitvi (1958) se je tek delovanja v Malem gradu je sovpadel ja ter dosežkov njegovih posameznikov. potujočega knjižničarstva, Jakob Emeršič Študijska knjižnica združila z Ljudsko knji- z novo zakonodajo, ki je na področju jav- Od povojnih časov do danes sta se podo- - bibliotekar, bibliograf, lokalni zgodovi- žnico oz. Mestno knjižnico in čitalnico v nih knjižnic uvedla pokrajinske oziroma ba in vloga knjižnice močno spremenili. nar in starosta ptujskega domoznanstva, Ptuju, v okviru katere je od leta 1955 nap- osrednje območne knjižnice. Ta status Iz nekdanje izposojevalnice knjig se je slavist in bibliotekar Vladimir Kajzovar ter rej deloval Pionirski oddelek, namenjen je dobilo deset slovenskih knjižnic, med razvila v sodoben kulturno-informacijski številni drugi, vključno z ekipo zaposle- predšolskim otrokom in odraščajoči mla- njimi tudi ptujska. Leta 2003 je knjižni- center, ki ponuja široko paleto storitev, nih, ki soustvarja podobo današnje knji- dini. Nova ustanova z imenom Ljudska in ci, dotlej eni redkih regionalnih knjižnic od kulturno-izobraževalnih do social- žnice. študijska knjižnica Ptuj je leta 1962 dobi- brez vpeljane bibliobusne mreže, uspe- no-družbenih. Ves čas svojega obstoja V jubilejnem letu 2018 stoji pred novi- la status matične knjižnice za ptujsko oblo realizirati tudi več desetletij načrto- je morala loviti ravnotežje med Scilo za- mi izzivi, saj moderna informacijska druž- čino, desetletje kasneje pa tudi pravico van nakup bibliobusa in tako ljudem iz konskih predpisov, strokovnih normati- ba spreminja njeno tradicionalno vlogo do obveznega izvoda tiskanih publikacij odmaknjenih krajev olajšati dostop do vov in standardov ter Karibdo nančnih in naloge. Kot izkazujejo neštete izkušnje (1971). V njenem okviru je od jeseni 1959 storitev matične knjižnice. V zadnjem zmožnosti okolja, v katerem deluje. Kljub iz preteklosti, bo vse izzive, ki jih prinaša delovala tudi Potujoča knjižnica, ki je obi- desetletju knjižnica svoje delovanje do- mnogim težavam, ki jih je na svoji poti prihodnost, uspešno reševala le ob trdni skovala tiste predele ptujske občine, kjer polnjuje z različnimi storitvami v digi- morala premagati, pa je vztrajno sledila in odločni podpori lokalnih skupnosti. knjižnic ni bilo. Knjižnica je že od usta- talnem okolju. Uporabnikom zagotavlja spremembam v družbi in stroki in se stro- novitve naprej izvrševala tudi arhivalno dostop do elektronskih baz podatkov ter kovno in organizacijsko razvijala. Melita Zmazek

26 | Št. 11, oktober 2018 DVOBOJ ŠRD MARKOVCI in RIBIŠKA TEKMA Z ZAMUDO RD ŽEJNE RIBICE DRAŽENCI Že deveto leto zapored smo se srečali za vodo ob ribniku v Prvencih s svojimi ribiškimi prijatelji iz RD Žejne ribice iz Dražencev, da drug drugemu pokaže- mo, kdo je boljši in uspešnejši v lovu rib s plovcem. Ta srečanja se odvijajo že vse od leta 2010, in sicer na enem in drugem terenu (Prvenci in Draženci). Obe ekipi sta nastopili v nekoliko okrnjeni zasedbi, kajti marsikdo je dopustoval, kar nekaj ribičev tekmovalcev iz ŠRD Markovci pa je tekmovalo na mednarodnem ribiškem tekmovanju na Madžarskem. Nasto- pajoči ekipi sta tekmovali s 13-člansko zasedbo in za ene je bila številka 13 srečna, za druge pa nekoliko manj.

Po triurnem tekmovanju je tehtnica pokazala sledeč rezultat: RD Žejne ribice Draženci: 250.320 kg ŠRD Markovci : 258.030 kg Občina Markovci praznuje svoj občinski praznik prvouvrščenim je podelil župan občine Markovci Milan Razlika je bila bornih 7.710 kg. 25. aprila, ko goduje sv. Marko. Ob prazniku se dogaja- GABROVEC in dodal: »Z veseljem se udeležujem aktiv- Predsednik Žejnih ribic, Dušan ČERNENŠEK: "Bili jo različne kulturne, športne in rekreacijske aktivnosti nosti ob ribniku v Prvencih, saj člani ŠRD Markovci zelo smo zelo blizu temu, da gostitelje prvič premaga- v različnih društvih in ustanovah. Ena od zanimivejših dobro skrbijo za objekte in okolico ribnika. Tudi njihove mo na njihovem terenu. Tekmovali smo namreč s je tudi tekma v lovu rib s plovcem za pokal občine, ki tekme so organizirane na visoki ravni, zato mi je v zado- tekmovalcem manj, kajti eden od naših tekmoval- se odvija v prelepem okolju ribnika v Prvencih in na tej voljstvo in ponos podeliti pokale najboljšim. Čestitam cev se ni pojavil na tekmovalni trasi in bi morda z tekmi smejo sodelovati samo ribiči, ki so občani občine prvim trem, tudi ostalim udeležencem tekme, še pose- njegovo udeležbo bil rezultat tudi nekoliko druga- Markovci. Na letošnjo tekmo se je prijavilo in tekmova- bej pa organizatorjem. Vsem želim še veliko uspehov.« čen, sicer pa je tudi drugo mesto uspeh, vendar ne lo 23 ribičev tekmovalcev iz vseh vasi občine Markovci. Zmagovalec Ivan Lesjak pravi: "Prav lep občutek je, če v dvoboju. Hvala gostiteljem." Udeležba je bila precej nizka v razmerju z ostalimi leti, na tekmi premagaš vse sodelujoče občane. Očitno sem Podpredsednik ŠRD Markovci, Branko KOSTA- za kar je kriv velik naliv pred začetkom tekme in so se dobro razpoložen in v formi, kajti tudi na mednarodni NJEVEC: "Zadovoljen sem s tekmovalno udeležbo nekateri potencialni kandidati ustrašili morebitnih do- tekmi v Dornavi, kjer je sodelovalo 13 ekip iz Slovenije, in seveda z doseženim rezultatom domače ekipe. datnih padavin ter ostali raje v varnem zavetju toplega Hrvaške in Madžarske, sem v svojem sektorju osvojil 3. Želim, da se to in podobna tekmovanja, kjer ni v in suhega doma. Ribiči so imeli na voljo tri ure, tehtnica mesto in za ta dosežek dobil medaljo, pa tudi v skupni prvi vrsti rezultat tekme, ampak predvsem druže- pa je pokazala rezultat njihove uspešnosti: zmagovalec uvrstitvi je ekipa ŠRD Markovci osvojila 3. mesto.” Vsem nje, nadaljujejo v takem športnem duhu še naprej." tekme za občinski pokal ob prazniku občine Markovci sodelujočim hvala za udeležbo in že sedaj vabljeni na Lep ribiški pozdrav DOBER PRIJEM je postal Ivan LESJAK s 50.720 kg, drugo mesto je pripa- tekmo naslednje leto. dlo Jožetu MAJCENOVIČU z 41.500 kg in tretje mesto je Ignac Habjanič osvojil Franc BROMŠE s 30.680 kg ulovljenih rib. Vsem Ignac Habjanič trem iskrene čestitke za dosežen uspeh. Pokale trem RIBIŠKI NARAŠČAJ V ŠRD MARKOVCI

ŠRD Markovci je bilo ustanovljeno in registrirano na ptujski Upravni enoti leta 2001 in je ob ustanovitvi štelo 15 članov (danes društvo šteje preko 70 članov). Na pobudo Vaškega odbora Prvenci in občanov, ki so bili po duši ri- biči in prijatelji lepe ter čiste narave, so s podporo občine začeli aktivno čistiti gramoznico, ki jo je imel Kmetijski kom- binat Ptuj za potrebe namakanja polj, neosveščeni krajani pa so jo spremenili v prostor, kjer so odlagali vso mogočo šaro in navlako. Marljivi in prizadevni ri- biči so s pomočjo občine in tudi ostalih krajanov uredili lep in prijeten ribnik z obilico rib, privlačno okolico in ribiški dom, ki je eden lepših v širši okolici. Tu je prijeten prostor za sprostitev, ribolov ali pa samo za sprehod ob ribniku. Društvo ima obilo dogodkov, ki so vezani predvsem na druženje z ri- bolovom. Tako se skozi vse leto zvrstijo različne ribolovne tekme med člani in tudi med sorodnimi društvi v občini in tudi širše. Ob tem se člani trudijo pri "vzgoji" ribiškega podmladka-mladih ribičev, Sedem je bilo deklic. Vsi so si zaželeli, kg ulovljenih rib Iskrene čestitke vsem Markovci: "Vsa pohvala g. Petroviču, ki da jih odvrnejo od sedenja pred raču- da v javnosti pokažejo svoje ribiško mladim tekmovalcem, posebej pa do- je vzorno vodil ter izpeljal to tekmo. nalnikom, kar mladi danes najpogoste- znanje (ribiška sreča pa pride sama po bitnikom pokalov. Moram pa še poudariti, da je njegovo je počnejo, in jih pripeljejo v naravo, da sebi). Vsi mladi ribiči, polni želje po do- Janko PETROVIČ, predsednik komi- podjetje vsakemu tekmovalcu podarilo pomladijo svoje ribiške vrste. Večina kazovanju, izhajajo iz ribiških družin. sije za mlade ribiče pri ŠRD Markovci: kapo z emblemom ŠRD, da so si lahko ribičev je že v poznem življenjskem ob- Njihovi mentorji so s ponosom sodelo- "Zelo sem presenečen nad udelež- male glavice zaščitili pred soncem. Vsi, dobju in odziv je kar nekoliko pozitiv- vali z nasveti in pomočjo pri ribolovu. bo tekmovalcev in sem prepričan, da ki so sodelovali na tekmi, bodo dobili no presenetil g. Janka Petroviča, ki je Po malo več kot uro trajajočem učenju bomo tekmo ponovili nekje v sep- ribolovne izkaznice kot mladi ribiči in zadolžen za delo z mladimi ribiči. Tako učenju plavanja črvov so rezultati nji- tembru. Res bilo je čudovito, lepo vre- predvidevam, da se jih bo vsaj nekaj se je v soboto, 2. junija, odvijala velika hovega truda pokazali naslednje: me, prijetno vzdušje in prepričan sem, vključilo v društvo, ko bodo odrasli." tekma malih ribičev za pokale in meda- 1. mesto Jana STRMŠEK ...... 27.280 da se bo vsak z veseljem udeležil tudi lje ob ribniku v Prvencih in teh mladih- 2. mesto Anej HORVAT...... 16.160 jesenske tekme." Ignac Habjanič -malih nadobudnežev se je zbralo 25. 3. mesto Nika ZALOŽNIK...... 11.380 Viktor SLAMERŠAK, predsednik ŠRD

Št. 11, oktober 2018 | 27 ŽENSKO-MOŠKI RIBOLOV ZAKLJUČEK SPOMLADANSKEGA DELA LIGE ŠRD MARKOVCI

Ribiči ŠRD Markovci smo imeli 13. in Matej KRUŠIČ z 288.740 kg ulovljenih julija razglasitev rezultatov spomladan- rib. Vsi trije so bili za svojo uspešnost skega dela lige ŠRD in podelitev poka- nagrajeni z ličnimi pokali. Zmagovalec lov prvim trem uvrščenim s prijetnim spomladanskega dela, Leopold PER- prijateljskim druženjem. Tekmovanje GER: »Res je, do sedaj je več ali manj v omenjeni ligi smo pričeli nekoliko vse po mojih željah in pričakovanju. Z pozneje kot minula leta zaradi visoke- doseženim rezultatom sem dokazal, da ga vodostaja. Bolj ali manj redno se je se lahko tudi nekoliko starejši tekmo- tekmovanja udeleževalo 41 tekmoval- valci uspešno kosamo z precej mlajši- cev, največ 33 in najmanj 24, kar daje mi.« Predsednik ŠRD Markovci, Viktor Lov rib s plovcem ali na kratko ri- 3. mesto: Sabina-Slavko PLOŠI- povprečje 28,5 tekmovalca na posame- SLAMERŠAK: »Kljub začetnim težavam, bolov je šport, s katerim se ukvarjajo NJAK.....79.120 kg zno tekmo. Ulovljeno je bilo 5.826,550 ki smo jih imeli z velikim vodostajem in predvsem moški. Ker ženske hočejo biti 2. mesto: Sabina-Andrej ZALO- kg rib in ta številka je še nekoliko višja, posledično s kasnejšim tekmovalnim na vseh področjih enakopravne in ena- ŽNIK...... 81.040 kg kajti včasih se je zgodilo, da kateri ribič ciklom smo spomladanski del del lige kovredne moškim, morda celo boljše in 1. mesto: Anica- Jože ŠERU- svojega ulova ni tehtal. Po evidenčnem pripeljali do konca brez posebnih pri- uspešnejše od njih, se počasi in vztrajno GA...... 85.700 kg listu je najuspešnejši tekmovalec pos- pomb tekmovalcev.« ter tudi uspešno vrivajo v to »moško« in vsi trije pari so za svojo uspešnost tal Leopold PERGER s 348.120 kg ulov- športno panogo. Vodstvo ŠRD Markov- prejeli lične pokale. ljenih rib v sedmih tekmovalnih kolih, Ignac Habjanič ci je prisluhnilo željam žena in deklet Najmlajša tekmovalka še ni dopol- sledi mu Dušan HORVAT s 315.760 kg ter organiziralo ribolovno tekmo ONA- nila 18 let, najstarejša tekmovalka pa je -ON, torej moški in ženska. Tu so raz- presegla 70 let. lične kombinacije, ki so najpogostejše: Anica Šeruga, polovica zmagoval- RIBIŠKO TEKMA HAN d.o.o. dedek-babica, mož-žena, fant-punca, nega para: »Poleg tako izkušenega in brat-sestra, dedek-hči ali vnukinja, ba- uspešnega ribiča tudi meni ni težko bica-sin ali vnuk, ata-hči, mama-sin. 24. biti dobra in uspešna sotekmovalka, junija je bila tekma, na kateri so ženske vendar pa se vseeno ne bi odločila za ob svojem moškem partnerju lahko po- samostojno tekmovanje.« kazale svojo ribiško znanje in umetnost Viktor Slameršak predsednik ŠRD ribolova ob ribniku v Prvencih 2. tekma Markovci: »S tako aktivnostjo želimo k te športne panoge, ki se vse bolj uvelja- ribniku zvabiti tudi boljše polovice ribi- vlja. Lansko leto, ko je bila tekma prvič čev. Cilj vsega tega je predvsem druže- organizirana v sklopu aktivnosti ŠRD nje, ki pa ima tudi malo tekmovalnega Markovci, se je je udeležilo 8 mešanih značaja«. parov, letos pa je tekmovalo 9 parov. Po 3-urnem tekmovanju je tehtnica poka- Ignac Habjanič zala sledeči rezultat: Zadnja sobota v mesecu maju je re- Rado PLOHL, upokojeni prokurist, z ženo zervirana za tradicionalno ribiško-ribo- Slavico je oče tega tekmovanja, ki se je v RIBIŠKA SEKCIJA V SKLOPU lovno srečanje, ki se odvija v Prvencih in tem prostoru prav lepo prijelo in se ga ri- ŠPORTNEGA DRUŠTVA ZABOVCI tako je bilo tudi 26. maja letos. To je tek- biči z veseljem udeležijo zaradi prijetnega ma podjetja HAN d.o.o. (družinsko pod- in družabnega vzdušja. Istočasno pa je g. jetje družine Plohl iz Markovcev) oziroma Rado končal tudi društveno obveznost V občini Markovci je tudi tretja or- srečanje z ribiči ribiške sekcije pri Špor- trgovine TUŠ ŠPIC Market Markovci in TUŠ kot tajnik, kjer je že od samega začetka kot ganizirana skupina ljubiteljev ribolova, tnem društvu Borovci doma in pri njih. ŠPIC Market Destrnik, ki tekmo organizira, ustanovni član skrbel za tajniška opravila ki organizirano deluje v sklopu Špor- Predsednik ribiške sekcije Zabovci, sponzorira pokale in sponzorira vse na- vse do letošnjega leta, torej se je upokojil tnega društva Zabovci in ima svoje Miran LJUBEC: »Sam sem bil tudi med grade, ki jih dobijo sodelujoči tekmovalci, tudi kot tajnik ŠRD Markovci. Vodstvo in prostore na obrobju športnega parka ustanovnimi člani ŠRD Markovci in kar Tudi prostovoljni prispevek tekmovalcev člani društva se mu iskreno zahvaljujemo tik ob potoku Grajena. Društvo šteje precej let tudi član njihovega društva, za njegovo dosledno in predano delo. Di- za sodelovanje na tekmi je namenjena za okrog 25 članov, od tega jih je 15 aktiv- (še sedaj sem njihov član omenjene- rektor podjetja HAN d.o.o., g. Darko PLOHL: potrebe ŠRD Markovci. Prvi trije tekmo- nih ribičev, ostali pa so podporni člani. ga društva), kjer sem poleg ostalega »Prav vesel sem številne udeležbe ribičev- valci dobijo lične pokale v trajno last in Ustanovljeno je bilo leta 2003 in njihov nabiral izkušnje in znanje, ki mi pride -tekmovalcev na ribolovni tekmi, lepega še denarno nagrado, vsi ostali pa so prav sedanji predsednik je g. Miran LJUBEC, prav pri vodenju naše ribiške sekcije. vremena in prijetnega vzdušja ter upam tako nagrajeni. Zmagovalec prejme velik ki je zamenjal pokojnega Janeza Janže- V občini smo po številu članov naj- in želim, da se naslednje leto spet srečamo prehodni pokal, ki pa ga mora osvojiti la, ki je svoje predsedniško delo vzorno manjši, vendar vam zagotavljam, da v istem številu, če ne še v večjem. Dobitni- vsaj trikrat, če želi, da ostane v njegovi las- in uspešno opravljal, za kar so mu člani znamo uloviti tudi velike ribe. Imamo kom pokalov iskrene čestitke za dosežen ti. V lepem vremenu se je tekme udeležilo hvaležni. V društvu imajo njihovi člani najmanjši ribnik, vendar je za naše uspeh, ostalim pa želim več sreče nasled- 51 uspeha željnih ribičev-tekmovalcev. tekmovanje v društveni ligi, imajo svo- potrebe dovolj velik. Smo ribiška sek- nje leto.« Predsednik ŠRD Markovci, g. Vik- Po 3 urah namakanja trnkov je rezul- jo upokojensko ligo, vsako leto tekmo cija prijaznih in veselih ljudi, ki skrbi za tor SLAMERŠAK:« Vreme je bilo lepo, tek- tat bil sledeč: za ribiškega carja društva, običajno po čisto vodo, zdrav ribji zarod ter prijetno movalno vzdušje prijetno. Hvala podjetju 1. mesto Srečko ARNUŠ...... 30.320 kg dve nočni tekmi, tekmo dvojic (kjer počutje ob vodi. HAN d.o.o. in Plohlovi družini za donacijo.« 2. mesto Vlado ROZMAN...... 26.920 kg skupaj lovita dva ribiča) in vsakoletno Ignac Habjanič 3. mesto Vlado PIBERČNIK ....23.540 kg standardno prijateljsko-tekmovalno Foto: Srdan Mohorič Ignac Habjanič ulovljenih rib

28 | Št. 11, oktober 2018 RIMSKE IGRE NA PTUJU

Člani Turističnega društva občine ranih Rimljanov iz sedmih držav in so Markovci smo se tudi letos udeležili predstavljali življenje in običaje v sta- Rimskih iger na Ptuju. rem Rimu pred 2000 leti, ko je bil Poe- Rimski spektakel se je odvijal na tovio mogočno mesto, najprej vojaška Taboru v Rimskem kampu Poetovio postojanka, kasneje pa pomembno tr- od 16. do 19. avgusta. Kot smo si lani govsko in obrtno središče. dali zaobljubo, da peljemo našo zgod- Nedeljsko dogajanje v kampu je bo naprej s skupino CORPUS VINORUM bilo med 11. in 18. uro posvečeno ce- POETOVIO, smo se letos iger udeležili, lotnim družinam, ob 18. uri pa je sledil sicer v manjšem številu kot ostala leta. svečani zaključek s posvetitvijo glavne- Upravni odbor upa, da se nam bodo ga stebra za XII. Rimske igre. Tako smo prihodnje, jubilejno leto pridružili še letos zaključili z rimskimi igrami z ob- ostali člani društva. ljubo, da našo zgodbo peljemo naprej Otvoritev XI. Rimskih iger s posve- naslednje leto! Nasnidenje na XII. Rim- titvijo prostora je bilo več kot odlično skih igrah! pripravljeno! Udeležili so se ga gladi- atorji, legionarji, senatorji, vestalke in "AUDENTES FORTUNA ostali Rimljani. Leto štirih cesarjev je bila tema tokratnih, enajstih Rimskih IUVAT" (Sreča je na strani iger, ki so Ptuj znova vrnile v davno leto pogumnih) - VERGIL 69, ko se je odvijal eden pomembnejših dogodkov v zgodovini mesta. V tabo- AB IMO PECTORE! ru Legije Gemine XIII je namreč takrat potekal zbor vojskovodij iz celotnega AVE! Podonavja, ki so izbrali Vespaziana za rimskega cesarja. V sobotni povorki Sonja Erlač na Ptuju je bilo več kot 800 kostumi-

1. septembra je Poli pomagala k lovoriki zmage na 18. svetovnem festivalu praženega krompirja v Doberdobu. Udeležili so se ga fantje iz Bukovcev. Dolžnost vsakega udeleženca je, da pripravi okrog 50 kg praženega krompirja, lahko v več praženjih po lastnih recepturah. Recepte v pisni obliki z vsemi podatki o ponudniku praženega krompirja predajo predstavniku društva. Ko jih zberejo za vsak dan v letu, bodo izdali knjigo z naslovom »Pražen krompir na 365 načinov«. Industrijsko predpripravljenega krompirja na prireditvi ni dovoljeno uporabljati . Pražen krompir se deli v lončene posode, pribor je lesen. Fantje so letos poskrbeli za prepoznavnost. Odeli so se v sončne Poli barve. PM

Št. 11, oktober 2018 | 29

Kandidati za svetnike občine Markovci Volilna enota 1 - BUKOVCI Olga BEZJAK, roj. 1. 2. 1964 na Ptuju stanuje Bukovci 61/a poklic: dipl.med.sestra, vodja tima in dipl. vzgojitelj predšolskih otrok ter mag. javne uprave. Zaposlena sem v Zavodu (ZUDV) Dornava. Za kandidaturo sem se odlo� ila, ker sem ob obiskovanju magistrskega atudija za javno upravo dobila podrobnejai in celovitejai pogled v delovanje in organizacijo ob� ine ter dr~ave. Menim, da bom lahko s svojim znanjem in dosedanjimi pridobljenimi izkušnjami pripomogla k dobrim rešitvam težav, ki pestijo vas Bukovce in nasploh Ob� ino Markovci. Razumem stisko ljudi in v� asih brezizhoden polo~aj, saj sem tudi sama bila štiri leta brezposelna oseba in sem velikokrat poslušala komentarje pokvarjenih ljudi in njihovo privoa� ljivost. S svojo pridnostjo in spretnostjo sem uspela na osebnem in poslovnem podro� ju. Sem poro� ena, mati dveh h� era, Lidije in Sabine, razveseljujeta pa me vnuka Jakob in An~e. V prostem � asu se posve� am gospodinjstvu, dru~ini in delu na vrtu. V� lanjena sem v Društvo podeželskih žena in v Kulturno društvo Bukovci. Zavzemala se bom: - za kvalitetno izvedbo projektov, � esar do sedaj ne moremo trditi, - za � imprejanjo izgradnjo ju~ne trase hitre ceste Ptuj–Ormož, - za izgradnjo kolesarske steze od Markovcev do Spuhlje, - za sanacijo dravske struge (da ne bodo ve� ljudje ob njej poplavljali), - za ureditev in asfaltiranje poljske ceste od Stojncev do Bukovcev, - za izgradnjo Doma upokojencev, - za� eti in dokon� ati se morajo tudi predvideni projekti. } elim si, da bi se ljudje ve� dru~ili, si medsebojno pomagali, se vklju� evali v razli� na druatva, saj smo ljudje socialna bitja in rabimo ljudi ob sebi.

Volilna enota 5 – PRVENCI-SOBETINCI Uroa M. Megli� , roj. 16. 12. 1989 na Ptuju stanuje Prvenci 6c Poklic: ekonomski tehnik Zaposlen: samostojni komercialist v Webo Maribor Za kandidaturo sem se odlo� il, ker si ~elim in si bom prizadeval za uresni� itev naslednjih projektov: - razsvetljava športnega parka Sobetinci - nabava igral za športni park Sobetinci - sanacija asfalta okrog revizijskih jaškov kot posledica posedanja ceste - ureditev kleti v Prosvetnem domu v Prvencih - za� etek gradnje plo� nika v Prvencih - termo izolacija na brunarici - Športni park Prvenci - nabava dodatnih igral v ` portnem parku Prvenci in pripomo� kov za gibalno dejavnost otrok - preplastitev povezovalne ceste Prvenci–Sobetinci - zamenjava svetil na javni razsvetljavi v Prvencih za energijsko manj potratna svetila - z amenjava reflektorjev za sodobnejša energijsko manj potratna svetila v Športnem parku Prvenci - f itnes na prostem v športnem parku Sobetinci in Prvenci Kandidati za svetnike občine Markovci KandidatiVolilnaVolilna enotaenotaza 13 -– svetnikeBUKOVCI STOJNCI nestrankarski kandidatobčine v občinski svet Markovciobčine Markovci s podporo SDS VolilnaOlgaIvan BEZJAKenota LAURA ,1 , - BUKOVCI Volilnaroj.roj. 1. 4. 2. enota2. 1964 1945 na na1 Ptuju Ptuju- BUKOVCI OlgaOlgastanujestanuje BEZJAK BEZJAK, Bukovci Stojnci, 7861/a roj.roj.poklic:Izobrazba: 1. 2. dipl.med.sestra, 1964 predmetni na na Ptuju Ptuju učiteljvodja tima in dipl. vzgojitelj predšolskih otrok ter mag. javne uprave. stanujeZaposlenaPoklic: Bukovciupokojenec sem v Zavodu 61/a (ZUDV) Dornava. stanujeZaIzhajam kandidaturo Bukovciiz � asov, sem se ko61/a odlo�smo ila,ae kercenili sem delo, ob obiskovanjupoatenje in magistrskega� loveka. Tem atudija vrednotam za javno sem upravo ostal dobilazvest vse poklic: dipl.med.sestra, vodja tima in dipl. vzgojitelj predšolskih otrok ter mag. javne uprave. poklic:podrobnejai~ivljenje. dipl.med.sestra, Kot in celovitejaiu� itelj sem pogled delal vodjavmed delovanje ljudmi. tima inZnal organizacijo in sem dipl. jim prisluhnitiob�vzgojitelj ine ter in dr~ave. pomagal pred- Menim, sem dauresni� bom evatilahko njihove s Zaposlenasvojimželje. znanjemSodeloval sem in v semdosedanjimi Zavodu v številnih (ZUDV) pridobljenimi organizacijah Dornava. izkušnjami in druš tvih:pripomogla aportnih, k dobrim kulturnih, rešitvam humanitarnih težav, ki inpestijo politi� nih. šolskihZava Kmalukandidaturos Bukovc otrokseme inspoznal, ter nasplohsem mag. dase Ob� politikomodlo� javne ino Markovci. ila, ni uprave. kermar semRazumemza ljudi. ob Skrbijo obiskovanjustisko ljudisamo in za v�magistrskega asihsvoj brezizhodenžep, zato sematudija polo~aj, se izza sajpolitike javno upravo dobila sem tudi sama bilaZaposlenapodrobnejai štiriumaknil. leta brezposelna Razvrednotili insem celovitejai v Zavoduoseba so delo, pogled in poatenje sem(ZUDV) vvelikokra delovanje in � loveka.Dornava.t poslušala Prepri�in organizacijo ankomentarje sem, da jeob�pokvarjenih zadnji ine �ter as zaljudidr~ave. spremembe. in njihovo Menim, Tud i da bom lahko s privoa� ljivost. S svojo pridnostjov naai vasi! in spretnostjo} elim, da bi sem moji uspela vaa� ani na ~iveli osebnem v blagostanju in poslovnem in v dobrih podro� medsebojnih ju. Sem poro� odnosih. ena, mati � edveh mi boste h�izkazaliKandidati era, Lidije zaupanje in Sabine, naZasvojim volitvah, razveseljujetakandidaturo znanjem siza bom prizadeval: pasvetnike in me dosedanjimisem vnuka se Jakob odločila, pridobljenimiin An~e. občine kerV prostem sem izkušnjami � asuob Markovcise obiskovanju posve� pripomogla am gospodinjstvu, k dobrim dru~ini rešitvam in težav, ki pestijo magistrskegadelu * na na gospodarskem vrtu. študija V� lanjenaVolilnava za ssempodro� Bukovc javno venota D ju:ruštvo epodporaupravo 1in p -odeželskih nasplohBUKOVCI delovnim dobila žena Ob� organizacijam inpodrobnejši in vo Kulturno Markovci. v društvo vasi interRazumem Bukovci. celovitejšiprizadevanje stisko za pogled zaposlitev ljudi in vaa� v� asih anov vbrezizhoden doma� em polo~aj, saj Zavzemalakraju, pravi� se nejae bom: vrednotenje kme� kega dela vsem delovanje tudi sama in organizacijobila štiriOlga leta BEZJAK občinebrezposelna, ter države.oseba inMenim, sem velikokra da bomt poslušalalahko s svojim komentarje pokvarjenih ljudi in njihovo privoa�- ljivost. za* na kvalitetno kulturnem S svojo izvedbo podro� pridnostjo projektov, ju: ustanovitev �in esar spretnostjo do kulturnega sedaj ne moremodruatvasem uspela z trditi, ve� sekcijami na osebnem in poslovnem podro� ju. Sem poro� ena, mati dveh - za* na � imprejanjo aportnem izgradnjo podro�roj. 1. ju:ju~ne 2. prizadevanje 1964trase hitre na cePtujuzaste zdrav Ptuj –na�Ormož, in ~ivljenja vseh vaa� anov, posebno pa ae otrok, legalizacija aportnega znanjemh� era, Lidije in indosedanjimi Sabine, razveseljujeta pridobljenimi pa me izkušnjamivnuka Jakob inpripomogla An~e. V prostem k dobrim � asu sere- posve� am gospodinjstvu, dru~ini in -igria� za izgradnjo a, delovanje kolesarske ` portnegastanuje steze druatva Bukovciod Markovcev Stojnci 61/a z dorazli� Spuhlj nimie sekcijami,, ureditev pohodne in kolesarske poti okoli doma� e vasi šitvamdelu naza* vrtu. težav,na sanacijo socialnem V� lanjenaki dravske pestijo podro� semstruge ju: vasv (daprizadevanje D ruštvo neBukovce bodo p ve� odeželskihza ve�ljudjein jo nasploh socialnoob njej žena poplavljali), varnost Občinoin v Kulturnovseh vaa�Markovci. anov društvo Bukovci.Razumem stiskoZavzemala- ljudi *za na ureditev sedru~abnem in bom: včasih in asfaltiranje podro�poklic: brezizhoden poljske ju: dipl.med.sestra, prizadevanje ceste položaj,od Stojncev za soži vodja tjesajdo vsehBukovcev, semtima vaa� intudi dipl. anov, sama vzgojitelj o~ivitev bila zbora predšolskih štiri vaa� leta anov, brez- otrok obvea� ter anje mag. vaa� anovjavne preko uprave. biltena, afirmacija fašenka v Stojncih in širšem prostoru poselna- za kvalitetno- zaKandidati osebaizgradnjo izvedbo in Doma sem Zaposlena projektov,upokojencev, velikokrat za �sem esar svetnikeposlušala v do Zavodu sedaj (ZUDV) nekomentarje moremo Dornava.občine trditi, pokvarjenih Markovci ljudi in nji- - *za� na etinaravno in dokon�-zdravstvenem ati Zase morajokandidaturo podro�tudi predvideni ju: sem skrb projekti.seza zdravoodlo� in ila, � isto ker okolju sem ter ob prizadevanje obiskovanju za zdrav magistrskega na� in ~ivljenja atudijavseh vaa� za anov javno upravo dobila - za � imprejanjo izgradnjoVolilna ju~ne enota trase 1 hitre- BUKOVCI ceste Ptuj –Ormož, hovo privoščljivost.} elim si, da bi se ljudjepodrobnejai S svojove� dru~ili, pridnostjo si in medsebojno celovitejai in pomagali, spretnostjopogled se v vklju�delovanje evalisem v razli�uspelain organizacijo na druatva, na osebnem ob� ine ter dr~ave. Menim, da bom lahko s in- za poslovnem izgradnjosaj smo ljudje kolesarske področju. socialnaOlga bitjasteze BEZJAKSemin rabimo od poročena,Markovcev ljudi, ob sebi. domati Spuhlj dvehe, hčera, Lidije in Sabine, raz- - za sanacijo dravske struge svojim (da znanjem ne bodo in dosedanjimive� ljudje ob pridobljenimi njej poplavljali), izkušnjami pripomogla k dobrim rešitvam težav, ki pestijo veseljujeta pa me vnukaroj.Volilna 1. 2.Jakob enota 1964 5 in–na PRVENCI Anže. Ptuju -VSOBETINCI prostem času se posvečam gospo- - za ureditev in asfaltiranjevas Bukovcpoljske eceste in nasploh od Stojncev Ob� indoo Bukovcev,Markovci. Razumem stisko ljudi in v� asih brezizhoden polo~aj, saj dinjstvu,sem tudi družinisama bila in deluštiristanujeUroa leta na M. Bukovci vrtu.Megli�brezposelna ,Včlanjena 61/a oseba sem in v semDruštvo velikokra podeželskiht poslušala žena komentarje in pokvarjenih ljudi in njihovo - za izgradnjo Doma upokojencev,poklic:roj. 16. dipl.med.sestra, 12. 1989 na Ptuju vodja tima in dipl. vzgojitelj predšolskih otrok ter mag. javne uprave. vprivoa� Kulturno ljivost. društvo S svojo Bukovci.pridnostjostanuje Prvenci in spretnostjo 6c sem uspela na osebnem in poslovnem podro� ju. Sem poro� ena, mati dveh - za� eti in dokon� ati seZaposlena morajo tudi sem predvideni v Zavodu projekti. (ZUDV) Dornava. }h� elim era, si, Lidije da bi in se Sabine, ljudje ve� razveseljujetaPoklic: dru~ili, ekonomski si medsebojno pa tehnik me vnuka pomagali, Jakob inse An~e. vklju� evaliV prostem v razli� � na asu druatva, se posve� am gospodinjstvu, dru~ini in Zavzemala se bom:ZaZaposlen: kandidaturo samostojni sem komercialist se odlo� v ila, Webo ker Maribor sem ob obiskovanju magistrskega atudija za javno upravo dobila sajdelu smo na vrtu.ljudje V� socialna lanjena bitjasem inv Drabimoruštvo ljudi podeželskih ob sebi. žena in v Kulturno društvo Bukovci. -Zavzemala za kvalitetno se bom: izvedbo podrobnejaiZa projektov,kandidaturo in semcelovitejai česar se odlo� do il,pogled kersedaj si ~elim v nedelovanje in moremo si bom prizadeval in organizacijo trditi, za uresni� ob� itev inenaslednjih ter dr~ave. projektov: Menim, da bom lahko s - za čimprejšnjo izgradnjosvojim- razsvetljava znanjem južne športnega trase in dosedanjimi hitreparka Sobetinci ceste pridobljenimi Ptuj–Ormož, izkušnjami pripomogla k dobrim rešitvam težav, ki pestijo - za kvalitetno izvedbo projektov,- nabava igral � esar za športni do sedaj park Sobetincine moremo trditi, vaVolilnas Bukovc enotae 5in –nasploh PRVENCI Ob�-SOBETINCI ino Markovci. Razumem stisko ljudi in v� asih brezizhoden polo~aj, saj - za �izgradnjo imprejanjo kolesarskeizgradnjoUroa- sanacijaju~ne M.steze Megli�trase asfalta od hitre okrog, Markovcev ce revizijskihste Ptuj jaškov –doOrmož, Spuhlje, kot posledica posedanja -sem za izgradnjosanacijotudiceste sama kolesarskedravske bila štiri struge steze leta od brezposelna(da Markovcev ne bodo osebado več Spuhlj ljudje in esem, ob velikokra njej poplavljali),t poslušala komentarje pokvarjenih ljudi in njihovo - ureditev kleti v Prosvetnemroj. 16. domu 12. 1989v Prvencih na Ptuju -privoa� za sanacijoureditev ljivost. Kandidatidravske S in svojo asfaltiranje struge pridnostjo (da zapoljske nein bodospretnostjosvetnike ceste ve� ljudje od sem Stojncev ob občineuspela njej poplavljali), na do osebnem Bukovcev,Markovci in poslovnem podro� ju. Sem poro� ena, mati dveh h� era, -Lidije za� etek in gradnje Sabine, plo�stanuje nikarazveseljujetaVolilna v Prvencih enotaPrvenci 1 - BUKOVCI 6cpa me vnuka Jakob in An~e. V prostem � asu se posve� am gospodinjstvu, dru~ini in - za ureditev- termo izolacijain asfaltiranje na brunarici poljske - Športni ceste park odPrvenci Stojncev do Bukovcev, -delu za izgradnjona vrtu. V� lanjenaDomaPoklic: semupokojencev,Olga v BEZJAK ekonomskiDruštvo, podeželskih tehnik žena in v Kulturno društvo Bukovci. - za izgradnjo- nabava dodatnihDoma upokojencev, igralroj. v ` 1. portnem 2. 1964 parku na Ptuju Prvenci in pripomo� kov za gibalno dejavnost otrok - začeti- p replastitevin dokončati povezovalneZaposlen: se morajo ceste Prvenci samostojni tudi–Sobetinci predvideni komercialist projekti. v Webo Maribor -Zavzemala za� eti in dokon� se bom: ati se morajostanuje tudiBukovci predvideni 61/a projekti. - zamenjava svetil naZa javni kandidaturo razsvetljavi v semPrvencih se zaodlo� energijsko il, ker manj si ~elim potratn ina sisvetila bom prizadeval za uresni� itev naslednjih projektov: Želim- za kvalitetno si, da biizvedbo se ljudje projektov,poklic: več dipl.med.sestra, družili,� esar do si sedaj vodja medsebojno tima ne inmoremo dipl. vzgojitelj pomagali, trditi, predšolskih se otrok vključevali ter mag. javne v uprave. } elim si,- z amenjavada bi se reflektorjev ljudje -ve� razsvetljava za dru~ili, sodobnejša si športnegamedsebojno energijsko manj parka pomagali, potratna Sobetinci svetila se vklju�v Športnem evali parku v razli� na druatva, Zaposlena sem v Zavodu (ZUDV) Dornava. različnasaj- za smo � imprejanjo Prvenci ljudje društva, socialna izgradnjo bitja ju~ne in rabimo trase ljudihitre obce stesebi. Ptuj –Ormož, - nZaabava kandidaturo igral semza športni se odlo� park ila, ker Sobetinci sem ob obiskovanju magistrskega atudija za javno upravo dobila - za izgradnjo- fitnes na kolesarske prostem v športnem steze parkuod Markovcev Sobetinci in Prvencido Spuhlj e, podrobnejai in celovitejai pogled v delovanje in organizacijo ob� ine ter dr~ave. Menim, da bom lahko s - sanacija asfalta okrog revizijskih jaškov kot posledica posedanja - za sanacijo dravske strugeVolilnasvojim (da znanjemenota ne bodo 5 in – dosedanjimi PRVENCI ve� ljudje pridobljenimi- SOBETINCIob njej poplavljali), izkušnjami pripomogla k dobrim rešitvam težav, ki pestijo ceste VolilnaVolilna enota enota 3 5– STOJNCI– PRVENCI-SOBETINCI nestrankarski kandidat v občinski svet občine Markovci s podporo SDS - za ureditev in asfaltiranjevas poljske Bukovce ceste in nasploh od Stojncev Ob� ino Markovci. do Bukovcev, Razumem stisko ljudi in v� asih brezizhoden polo~aj, saj UroaIvan M. LAURA Megli�, , - ureditevsem kleti tudi vsama Prosvetnem bilaUroš štiri M.leta domu Meglič, brezposelna v Prvencih oseba in sem velikokrat poslušala komentarje pokvarjenih ljudi in njihovo - za izgradnjo Doma upokojencev,roj.roj. 16. 4. 12.2. 1945 1989 na naPtuju Ptuju - zza�a� eteketiprivoa� in gradnjedokon� ljivost. atiplo�S svojo seroj. nika morajo pridnostjo16. v Prvencih 12. tudi in1989 spretnostjopredvideni na Ptuju sem projekti. uspela na osebnem in poslovnem podro� ju. Sem poro� ena, mati dveh - termoh� izolacija era, Lidije na in Sabine,brunstanujearici stanujerazveseljujeta - ŠPrvenci portniStojnci pa78park 6c me Prvencivnuka Jakob in An~e. V prostem � asu se posve� am gospodinjstvu, dru~ini in } elim si, da bi se ljudjestanuje ve�Izobrazba: dru~ili, Prvenci predmetnisi medsebojno 6c učitelj pomagali, se vklju� evali v razli� na druatva, - nabavadelu dodatnih na vrtu. V� igral lanjenaPoklic: v sem` portnem v ekonomskiDruštvo parku podeželskih tehnikPrvenci žena in in pripomo� v Kulturno kovdruštvo za Bukovci. gibalno dejavnost otrok saj smoZavzemala ljudje socialna se bom:Poklic: Zaposlen:bitjaPoklic: in ekonomski rabimo upokojenec samostojni ljudi tehnikob komercialist sebi. v Webo Maribor - preplastitev- za kvalitetno povezovalne izvedbo projektov,Izhajam ceste izPrvenci� esar� asov, do sedaj–koSobetinci smo ne moremoae cenili trditi, delo, poatenje in � loveka. Tem vrednotam sem ostal zvest vse Zaposlen:Za ~ivljenje.kandidaturo samostojniKot u� iteljsem sem se delalkomercialistodlo� med il, kerljudmi. si ~elimZnal v Webo sem in sijim Mariborbom prisluhniti prizadeval in pomagal za semuresni� uresni� itev evati naslednjih njihove projektov: - zamenjava- za � imprejanjo svetil na izgradnjo javniVolilna razsvetljaviju~ne enota trase 5hitre –v PRVENCIcePrvencihste Ptuj–Ormož, za-SOBETINCI energijsko manj potratna svetila - zamenjava- za izgradnjo reflektorjev kolesarskeZa- rkandidaturozaazsvetljavaželje. steze sodobnejša Sodeloval od Markovcev športnega semsemenergijsko vdo številnihse Spuhlj parka odločil, manje ,organizacijah Sobetinci potratna ker si in želim svetiladruštvih: inv aportnih, Športnemsi bom kulturnih, priza- parku humanitarnih in politi� nih. UroaKmalu M. semMegli� spoznal,, da politikom ni mar za ljudi. Skrbijo samo za svoj žep, zato sem se iz politike Prvenci- za sanacijo dravskedeval- strugenabava za (da uresničitev igralne bodo za ve� športni ljudje naslednjih obpark njej Sobetincipoplavljali), projektov: - za ureditev in asfaltiranje-roj. sanacijaumaknil. 16. poljske 12. Razvrednotiliasfalta ceste1989 od naokrog Stojncev Ptuju so delo,revizijskih do poatenje Bukovcev, jaškov in � loveka. kot Prepri� an sem, da je zadnji � as za spremembe. Tudposledicai posedanja - fitnes na prostem v športnemv naai vasi!parku } elim, Sobetinci da bi moji in vaa�Prvenci ani ~iveli v blagostanju in v dobrih medsebojnih odnosih. � e mi boste -ceste razsvetljava - za izgradnjo športnega Doma stanujeupokojencev, parka Prvenci Sobetinci 6c -izkazali za� eti inzaupanje dokon� atina sevolitvah, morajo si tudi bom predvideni prizadeval: projekti. - nabava * na igral gospodarskem za športniPoklic: podro� park ekonomski ju: podporaSobetinci delovnimtehnik organizacijam v vasi ter prizadevanje za zaposlitev vaa� anov v doma� em - ureditev} elim kleti si, da v biProsvetnem se ljudjeVolilna ve� dru~ili,domu enota si v medsebojno3 Prvencih – STOJNCI pomagali, nestrankarski se vklju� evali kandidat v razli� na v druatva,občinski svet občine Markovci s podporo SDS - sanacijakraju, asfaltapravi� nejae okrog vrednotenjeZaposlen: revizijskih kme� samostojni kega jaškovdela komercialist kot posledica v Webo posedanja Maribor ceste - za� eteksaj smogradnje ljudje plo�socialna nikaIvan bitja v Prvencihin LAURA rabimo ljudi , ob sebi. - termo *izolacija na kulturnem na b podro�runZaarici kandidaturo ju: -ustanovitev Športni park semkulturnega Prvencise odlo� druatva il, zker ve� si sekcijami ~elim in si bom prizadeval za uresni� itev naslednjih projektov: - ureditev * na kletiaportnem v Prosvetnem podro�roj. ju: 4. prizadevanje 2. 1945 domu na za vPtuju zdravPrvencih na� in ~ivljenja vseh vaa� anov, posebno pa ae otrok, legalizacija aportnega - nabava dodatnih igral- v r Volilnaazsvetljava` portnem enota 5parku športnega– PRVENCI Prvenci- SOBETINCIparka in pripomo� Sobetinci kov za gibalno dejavnost otrok - začetekigria� a,gradnje delovanje pločnika` portnegastanujeUroa M.druatva vMegli�Stojnci Prvencih Stojnci, 78 z razli� nimi sekcijami, ureditev pohodne in kolesarske poti okoli doma� e vasi - preplastitev * na socialnem povezovalne podro�- nabava ju:ceste prizadevanje igralPrvenci za zašportni–Sobetinci ve� jo socialnopark Sobetinci varnost vseh vaa� anov - termo izolacija na brunariciIzobrazba:roj. 16. 12. 1989- predmetniŠportni na Ptuju park učitelj Prvenci - zamenjava * na dru~abnem svetil na javnipodro�- sanacijastanuje razsvetljavi ju: Prvenciprizadevanje asfalta 6c v okrogPrvencih za soži revizijskihtje zavseh energijsko vaa� jaškov anov, manjkot o~ivitev potratn zboraa vaa� svetila anov, obvea� anje vaa� anov prekoposledica posedanja biltena, afirmacija fašenka v Stojncih in širšem prostoru -ceste znabavaamenjava dodatnih reflektorjev igralPoklic: zaPoklic: sodobnejšav Športnem ekonomskiupokojenec tehnikenergijsko parku Prvenci manj potratna in pripomočkov svetila v Športnem za gibalno parku * na naravno-zdravstvenemIzhajamZaposlen: podro� izsamostojni � ju:asov, skrb komercialist zako zdravo smo invae Webo� isto cenili okolju Maribor delo,ter prizadevanje poatenje za inzdrav � loveka. na� in ~ivljenja Tem vseh vrednotam vaa� anov sem ostal zvest vse dejavnost - Prvenciureditev kleti otrok v Prosvetnem domu v Prvencih ~ivljenje.Za kandidaturo Kot semu� itelj se odlo� sem il, kerdelal si ~elim med in ljudmi.si bom prizadeval Znal sem za uresni�jim prisluhniti itev naslednjih in projektov:pomagal sem uresni� evati njihove - fzpreplastitevitnesa� etek na gradnje prostem povezovalne plo� v športnem nika- r azsvetljavav Prvencih parkuceste športnega Sobetinci Prvenci–Sobetinci parka in SobetinciPrvenci - zamenjavatermo izolacija svetil na b run na želje.arici - javni nabava - SodelovalŠ razsvetljavi portniigral za parkšportni sem Prvenci parkv vPrvencih Sobetincištevilnih zaorganizacijah energijsko in manj društvih: potratna aportnih, kulturnih, humanitarnih in politi� nih. - nabava dodatnih igralVolilna vKmalu -` sanacija portnem enota sem asfalta parku3spoznal, –okrog STOJNCI Prvenci revizijskih da politikomin n jaškov estrankarskipripomo� kot ni kovmar kandidat za za gibalno ljudi.v občinski dejavnostSkrbijo svet samoobčine otrok zaMarkovci posledica svoj sposedanjažep, podporo zato SDS sem se iz politike svetilaceste - preplastitev povezovalneIvanumaknil. ceste LAURA PrvenciRazvrednotili, –Sobetinci so delo, poatenje in � loveka. Prepri� an sem, da je zadnji � as za spremembe. Tudi - zamenjava- ureditev kletire v ektorjevProsvetnemv naai domu zavasi! sodobnejša v Prvencih} elim, da bi energijskomoji vaa� ani manj ~iveli vpotratna blagostanju svetila in v dobrih v medsebojnih odnosih. � e mi boste - zamenjava- za� etek svetil gradnje na plo� javniroj. nika razsvetljavi v4. Prvencih 2. 1945 nav Prvencih Ptuju za energijsko manj potratna svetila Športnemizkazali zaupanje parku na volitvah, si bom prizadeval: - zamenjavatermo izolacijareflektorjev na brunstanuje zaarici sodobnejša - Š portniStojnci park 78energijsko Prvenci manj potratna svetila v Športnem parku Prvenci* na gospodarskem- nabava dodatnih igral podro� v ` portnem ju: podporaparku Prvenci delovnim in pripomo� organizacijam kov za gibalno dejavnost v vasi otrokter prizadevanje za zaposlitev vaa� anov v doma� em Izobrazba: predmetni učitelj -kraju, fitnes pravi�- napreplastitev prostem nejae povezovalne vrednotenje v športnem ceste kme�parku Prvenci kega Sobetinci–Sobetinci dela in Prvenci - tnes- z naamenjava prostem svetil na v Poklic:javnišportnem razsvetljavi upokojenec parku v Prvencih Sobetinci za energijsko in manj Prvenci potratna svetila * na kulturnem podro� ju: ustanovitev kulturnega druatva z ve� sekcijami - zamenjava reflektorjevIzhajam za sodobnejša iz � asov, energijsko ko manjsmo potratna ae cenili svetila delo, v Športnem poatenje parku in � loveka. Tem vrednotam sem ostal zvest vse * na aportnem Prvenci podro�Volilna ju: prizadevanje enota 3 – STOJNCI za zdrav n estrankarskina� in ~ivljenja kandidat vseh v občinskivaa� anov, svet posebnoobčine Markovci pa ae s otrok,podporo legalizacija SDS apor tnega Volilna~ivljenje. enota Kot 3u� – iteljSTOJNCI sem delal nestrankarski med ljudmi. Znal kandidat sem jim prisluhniti in pomagal sem uresni� evati njihove igria� a,- delovanjefitnes na prostem ` portnega v športnemIvan druatvaLAURA parku Sobetinci Stojnci, inz Prvencirazli� nimi sekcijami, ureditev pohodne in kolesarske poti okoli doma� e vasi * na socialnem podro�v občinskiželje. ju: prizadevanje Sodeloval svet občine sem za ve� v Markovci številnih jo socialno organizacijah s varnostpodporo vseh SDSin vaa�druš anovtvih: aportnih, kulturnih, humanitarnih in politi� nih. roj.Volilna 4. enota2. 1945 3 – STOJNCIna Ptuju nestrankarski kandidat v občinski svet občine Markovci s podporo SDS * na dru~abnem podro�IvanKmalu LAURA, ju: prizadevanjesem spoznal, za da soži politikomtje vseh ni marvaa� anov,za ljudi. o~ivitev Skrbijo zbora samo vaa� za anov,svoj žep,obvea� zato anje sem vaa� se anov iz politike preko umaknil.stanujeIvan LAURA Stojnci Razvrednotili, 78 so delo, poatenje in � loveka. Prepri� an sem, da je zadnji � as za spremembe. Tudi biltena, afirmacija fašenkaroj. 4.roj. v 2. Stojncih4. 19452. 1945 nainna širšem PtujuPtuju prostoru vIzobrazba: naai vasi! predmetni } elim, da učiteljbi moji vaa� ani ~iveli v blagostanju in v dobrih medsebojnih odnosih. � e mi boste * na naravno-zdravstvenemstanujePoklic:stanuje Stojnci podro�upokojenec Stojnci 78 ju:78 skrb za zdravo in � isto okolju ter prizadevanje za zdrav na� in ~ivljenja vseh vaa� anov izkazali zaupanje na volitvah,Izobrazba: si bom predmetni prizadeval: učitelj Izobrazba:Izhajam izpredmetni � asov, ko učiteljsmo ae cenili delo, poatenje in � loveka. Tem vrednotam sem ostal zvest vse * na gospodarskem podro�Poklic: upokojenec ju: podpora delovnim organizacijam v vasi ter prizadevanje za zaposlitev vaa� anov v doma� em kraju, pravi� nejae vrednotenjePoklic:~ivljenje.Izhajam upokojenec kme� izKot � asov,kega u� itelj kodela smosem ae delal cenili meddelo, ljudmi.poatenje Znalin � loveka. sem jimTem prisluhniti vrednotam semin pomagal ostal zvest sem vse uresni� evati njihove * na kulturnem podro� Izhajam želje. ju:~ivljenje. ustanovitev Sodelovaliz Kotčasov, u� itelj kulturnegasem kosem smo delalv številnih šemed druatva cenili ljudmi. organizacijah zZnaldelo, ve� sem sekcijami poštenje jim prisluhnitiin druš intvih: in človeka. pomagal aportnih, sem uresni�kulturnih, evati njihovehumanitarnih in politi� nih. Kmaluželje. Sodelovalsem spoznal, sem v številnih da politikom organizacijah ni marin druš zatvih: ljudi. aportnih, Skrbijo kulturnih, samo humanitarnih za svoj inžep, politi� zato nih. sem se iz politike * na aportnem podro� ju:Kmalu prizadevanje sem spoznal, zada politikomzdrav na� ni mar in ~ivljenja za ljudi. Skrbijovseh vaa�samo anov,za svoj posebno žep, zato pasem aese otrok,iz politike legalizacija aportnega Temumaknil. vrednotam Razvrednotili sem ostal so delo, zvest poatenje vse življenje. in � loveka. Kot Prepri� učitelj an sem sem, da je zadnji � as za spremembe. Tudi igria� a, delovanje ` portnegadelalumaknil. med druatva Razvrednotililjudmi. Stojnci Znal so z delo,razli� sem poatenje nimi jim sekcijami, inprisluhniti � loveka. ureditevPrepri� in an pomagal sem,pohodne da je zadnji insem kolesarske � as za spremembe. poti okoli Tud doma�i e vasi * na socialnem podro�v ju:vnaai naai prizadevanje vasi! } } elim, elim, da za dabi ve�moji bi jomojivaa� socialno anivaa� ~iveli ani varnost v blagostanju~iveli vvseh blagostanju in vaa�v dobrih anov medsebojnih in v dobrih odnosih. medsebojnih � e mi boste odnosih. � e mi boste uresničevati izkazali* na dru~abnemizkazali zaupanje zaupanje njihove na podro� navolitvah, volitvah, želje. ju: sisiSodelovalprizadevanje bom prizadeval: prizadeval: sem za vsoži številnihtje vseh organizacijah vaa� anov, o~ivitev in društvih: zbora vaa� anov, obvea� anje vaa� anov preko * na gospodarskem * na gospodarskem podro� podro� ju: podporapodpora delovnim delovnim organizacijam organizacijam v vasi ter vprizadevanje vasi ter prizadevanje za zaposlitev vaa� za anov zaposlitev v doma� emvaa� anov v doma� em športnih,biltena,kraju, afirmacija kulturnih,pravi� nejae fašenka vrednotenje humanitarnih v Stojncih kme� kega in delaširšemin političnih. prostoru Kmalu sem spoznal, da politi- komkraju, * na naravno nipravi� * marna kulturnem nejae za-zdravstvenem ljudi. vrednotenje podro� Skrbijo ju: ustanovitev podro�kme� samo kega ju:kulturnega za delaskrb svoj za druatvažep, zdravo zato z ve� in sekcijami sem� isto okoljuse iz politike ter prizadevanje umaknil. za zdrav na� in ~ivljenja vseh vaa� anov Razvrednotili * na kulturnem * na aportnem so podro� delo, podro� ju:poštenje ju: ustanovitev prizadevanje in človeka.zakulturnega zdrav na� Prepričan indruatva ~ivljenja zvseh ve�sem, vaa� sekcijami da anov, je posebno zadnji pa čas ae otrok, za legalizacija aportnega * na aportnemigria� a, delovanje podro� ` portnega ju: prizadevanjedruatva Stojnci z zarazli� zdrav nimi sekcijami, na� in ~ivljenjaureditev pohodne vseh vaa�in kolesarske anov, potiposebno okoli doma� pa eae vasi otrok, legalizacija aportnega spremembe. * na socialnem Tudi podro�v naši ju: vasi! prizadevanje Želim, za dave� jobi socialno moji varnost vaščani vseh živeli vaa� anov v blagostanju in igria� a, delovanje ` portnega druatva Stojnci z razli� nimi sekcijami, ureditev pohodne in kolesarske poti okoli doma� e vasi v dobrih * na medsebojnih dru~abnem podro� odnosih. ju: prizadevanje Če miza sožibostetje vseh izkazali vaa� anov, zaupanje o~ivitev zbora na volitvah,vaa� anov, obvea� si anje vaa� anov preko * na socialnembiltena, afirmacija podro� fašenka ju: v prizadevanjeStojncih in širšem za prostoru ve� jo socialno varnost vseh vaa� anov bom * na prizadeval:dru~abnem * na naravno- zdravstvenem podro� ju: podro�prizadevanje ju: skrb za za zdravo soži intje � isto vseh okolju tervaa� prizadevanje anov, o~ivitev za zdrav zborana� in ~ivljenja vaa� anov,vseh vaa� obvea� anov anje vaa� anov preko biltena, * na gospodarskem afirmacija fašenka področju: v Stojncih podpora in širšem delovnimprostoru organizacijam v vasi ter pri- * na naravno -zdravstvenem podro� ju: skrb za zdravo in � isto okolju ter prizadevanje za zdrav na� in ~ivljenja vseh vaa� anov zadevanje za zaposlitev vaščanov v domačem kraju, pravičnejše vrednotenje kmečkega dela * na kulturnem področju: ustanovitev kulturnega društva z več sekcijami * na športnem področju: prizadevanje za zdrav način življenja vseh vašča- nov, posebno pa še otrok, legalizacija športnega igrišča, delovanje Športne- ga društva Stojnci z različnimi sekcijami, ureditev pohodne in kolesarske poti okoli domače vasi * na socialnem področju: prizadevanje za večjo socialno varnost vseh vašča- nov * na družabnem področju: prizadevanje za sožitje vseh vaščanov, oživitev zbora vaščanov, obveščanje vaščanov preko biltena, a rmacija fašenka v Stojncih in širšem prostoru * na naravno-zdravstvenem področju: skrb za zdravo in čisto okolju ter prizadevanje za zdrav način življenja vseh vaščanov

30 | Št. 11, oktober 2018 Anita Požegar s.p. InfoTel.: 041 588 358 PE: Trg osvoboditve 10, LENART

[email protected] Dolič 38, 2253 Destrnik, www.geomera.si

november, december 2018 PRIREDITVENIK TELOVADBA ZA petek, 9. november, večnamenska dvorana Bukovci: STAREJŠE tradicionalna prireditev Zahvala jeseni sobota, 1. december: medgeneracijsko srečanje v domu starejših v Muretincih (OORK in župnijska Karitas) AEROBIKA ponedeljek, 3. december: dežurstvo Karitas od 16. do 18. ure v prostorih župnijske Karitas torek, 11. december, od 7. do 11. ure na transfuzijskem oddelku Bolnišnice Ptuj: krvodajalska akcija FUNKCIONALNA VADBA LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. OŠ MARKOVCI (mala telovadnica) Uredniški odbor: Ivan Golob, Patricija Majcen, Anton Majerič, Marija Prelog in Alenka Domanjko Rožanc. URNIK Odgovorna urednica: Irena Pukšič. GIBALNI RAZVOJ Lektoriranje: Alenka Domanjko Rožanc. PONEDELJEK SREDA ČETRTEK OTROK 5-8let GIBALNI RAZVOJ Gra čna priprava in tisk: Evrogra s d.o.o., Maribor. OTROK Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. 5-8 let (16.00-17.00) Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 02 788 88 80. GIBALNI RAZVOJ Spletni naslov: www.markovci.si. OTROK 5-8 let https://www.facebook.com/ObcinaMarkovci (17.00-18.00) TELOVADBA ZA TELOVADBA ZA Rok za oddajo gradiva za List iz Markovcev je XXXX. 2018. STAREJŠE STAREJŠE (18.00-19.00) (18.30-19.30) FUNKCIONALNA AEROBIKA VADBA AEROBIKA (19.00-20.00) (19.00-20.00) (19.30-20.30) INFORMACIJE – Facebook in Instagram: VABLJENI! Športna Šola Špela CENIK – 4 obiski 15€, 8 obiskov 25€ Prijave zbiramo na elektronski naslov [email protected] in tel. št. 031 206 377

KJER JE VOLJA, TAM JE POT!

Št. 11, oktober 2018 | 31

NaNa listilisti LDS LDS OO OO Markovci Markovci bomo bomo s podporo s podporo stranke SD Slovenije kandidirali: strankeNa listi SD Slovenije LDS OO kandidirali: Markovci bomo s podporo stranke SD Slovenije kandidirali:

za župana: Milan Gabrovec, roj. 5. 8. 1965, Bukovciroj. 5. a 146a, 2281 Markovci, po izobrazbi profesorroj. 5. a razrednegaizobrazbiizobrazbi pouka, opravlja delo župana na občini . . Markovci. za za župana: župana: Milan Milan Gabrovec, Gabrovec, 8. 8. 1965, 1965, Bukovci Bukovci 146 146, 2281, 2281 Markovci, Markovci, po po Kandidatura svetnikov:profesorprofesor razrednega razrednega: : pouka, pouka, opravlja opravlja delo delo župana župana na na občini občini Markovci Markovci 1. volilna enota: Danko Kekec, roj. 1. 3. 1955, BukovciKandidatura 130c, 2281 svetnikov Markovci, po izobrazbi mizar, upokojen.1.Kandidatura 1.volilna volilna enota enota svetnikov: Danko: Danko Kekec Kekec roj. roj. 1. 1. 130 130 izobrazbiizobrazbi miza miza jen.jen. 2. volilna enota: Tadej Vajda, roj. 17. 12. 1992,, 3. 1955, Bukovci c, 2281 Markovci, po Stojnci 3, 2281 Markovci, po izobrazbi dipl., 3. 1955, Bukovci c, 2281 Markovci, po ing. informatike, opravlja r,delo upoko kot informatik – programer. r, upoko Na listi LDS OO Markovci bomo s podporo stranke SD Slovenije kandidirali: – programer.– programer.

3. 2. volilna 2.volilnavolilna enota: Franc enota: enota: Kostanjevec, Tadej Tadej roj. Vajda, 26. Vajda, 2. 1950, roj. roj. 17. 17. 12. 12. 1992, 1992, Stojnci Stojnci 3, 3, 2281 2281 Markovci, Markovci, po po roj. 5. a Stojnciizobrazbi 149, 2281 Markovci, dipl. ing. po izobrazbi informatike, poklicni opravlja delo kot informatik izobrazbi . voznik,3. 3.volilna upokojen.izobrazbivolilna enot enot dipl. ing. informatike, opravlja delo kot informatik za župana: Milan Gabrovec, 8. 1965, Bukovci 146 , 2281 Markovci, po

profesor razrednega: pouka, opravlja delo župana na občini Markovci 4. volilna enota: Zvonkoa: Črešnik, Franc roj. 14. Kostanjevec, 1. 1958, roj. 26. 2. 1950, Stojnci 149, 2281 Borovci 23b, 2281 Markovci,a: Francpo izobrazbi Kostanjevec, ing. roj. 26. 2. 1950, Stojnci 149, 2281 Kandidatura1. volilna enota svetnikov: Danko Kekec roj. 1. 130 elektroenergetike, volilnaMarkovci,Markovci, enota: zaposlen po po izobrazbi Zvo izobrazbi kot vodja poklicnislužbe poklicni na voznik, voznik, upokojen. upokojen. izobrazbi miza jen. enoti volilna enota: Zvo , 3. 1955, Bukovci c, 2281 Markovci, po r, upoko 5. 4. volilna4. enota: Ivan Horvat, nkoroj.nko 11.Črešnik Črešnik7. 1970,, roj., roj. 14. 14. 1. 1.1958, 1958, Borovci Borovci 23 23b, b,2281 2281 Markovci, Markovci, – programer. Sobetinci5. volilnpo 19,izobrazbi po izobrazbi ing. kmetijec, elektroenergetike, zaposlen kot zaposlen kot vodja službe na enoti 2. volilna enota: Tadej Vajda, roj. 17. 12. 1992, Stojnci 3, 2281 Markovci, po kontrolor5. volilnpo surovin izobrazbi ing. elektroenergetike, zaposlen kot vodja službe na enoti 3. izobrazbivolilna enot dipl. ing. informatike, opravlja delo kot informatik 8. volilna enota:a enota:Neža Tement, Ivan roj. Horvat,18. 9. 1988, roj. 11. 7. 1970, Sobetinci 19, po izobrazbi Zabovci 43e, 2281a enota: Markovci, Ivan po Horvat,izobrazbi roj. 11. 7. 1970, Sobetinci 19, po izobrazbi a: Franc Kostanjevec, roj. 26. 2. 1950, Stojnci 149, 2281 kmetijec, zaposlen kot kontrolor surovin volilnaMarkovci, enota: po izobrazbi Zvo poklicni voznik, upokojen. profesorica 8. 8. voliln volilnkmetijec, glasbe,a enota enotzaposlena zaposlen kot učiteljica kot kontrolor glasbe surovin

9. volilna enota: Tanja Cimerman, roj. 9. 2. 1986, 4. nko Črešnik, roj. 14. 1. 1958, Borovci 23b, 2281 Markovci, a: Neža Tement, roj. 18. 9. 1988, Zabovci 43e, 2281 Markovci, 5. volilnpo izobrazbi ing. elektroenergetike, zaposlen kot vodja službe na enoti Markovci 74, po izobrazbia: Neža ekonomski Tement, tehnik, roj. 18. 9. 1988, Zabovci 43e, 2281 Markovci, zaposlena kot varnostnica 9. 9. povolilna povolilna izobrazbi izobrazbi e e profesorica profesorica glasbe, glasbe, zaposlena zaposlena kot kot učiteljica učiteljica glasbe glasbe a enota: Ivan Horvat, roj. 11. 7. 1970, Sobetinci 19, po izobrazbi kot varnostnica 8. volilnkmetijec,a enot zaposlen kot kontrolor surovin kot varnostnica nota:nota: Tanja Tanja Cimerman, Cimerman, roj. roj. 9. 9.2. 2.1986 1986, Markovci, Markovci 74, 74, po po izobrazbi izobrazbi a: Neža Tement, roj. 18. 9. 1988, Zabovci 43e, 2281 Markovci, ekonomski tehnik, zaposlena 9. povolilna izobrazbi e profesorica glasbe, zaposlena kot učiteljica glasbe ekonomski tehnik, zaposlena kot varnostnica nota: Tanja Cimerman, roj. 9. 2. 1986, Markovci 74, po izobrazbi ekonomski tehnik, zaposlena NaNa Nalisti listi listiSD SD Slovenije SD Slovenije Slovenije OO Markovci OO OO Markovci bostaMarkovci s pod- bosta bosta s podporos podporo LDS LDS OO OO Markovci Markovci kandidirala: kandidirala: poro LDS OO Markovci kandidirala: Na listi SD Slovenije OO Markovci bosta s podporo LDS OO Markovci kandidirala: 1. 8. 19 1. volilna1. enota: Zlatko Bratuša, roj. 22. 8. 1974, 8. 19 1. 8. 19 Bukovci 63, po izobrazbi mehanik vozil in voznih sredstev, zaposlen volilna kot enota: procesničar Zlatko Bratuša, roj. 22. 74, Bukovci 63, po izobrazbi volilna enota: Zlatko Bratuša, roj. 22. 74, Bukovci 63, po izobrazbi volilna enota: Zlatko Bratuša, roj. 22. 74, Bukovci 63, po izobrazbi 5. volilna enota:mehanik Stanko Kitak,vozil roj. in 3. voznih5. 1968, Prvenci sredstev, zaposlen kot procesničar 5. mehanikvolilna enota:vozil in voznih sredstev, zaposlen kot procesničar 5. 5. volilna mehanikvolilna enota: enota:vozil in voznih sredstev, zaposlen kot procesničar . 19, po izobrazbi oblikovalec kovin, zaposlen kot procesničar. . . Stanko Kitak, roj. 3. 5. 1968, Prvenci 19, po izobrazbi Stanko Kitak, roj. 3. 5. 1968, Prvenci 19, po izobrazbi oblikovalec kovin, zaposlen kot procesničar Stanko Kitak, roj. 3. 5. 1968, Prvenci 19, po izobrazbi oblikovalec kovin, zaposlen kot procesničar Na naši listi in listi SD Slovenije kandidiramo ljudje, ki si želimo enakomeren razvoj vsehoblikovalec vasi naše občine, kovin, saj se zavedamo,zaposlen kot procesničar da posameznik ne more narediti veliko, skupaj pa to zmoremo. Združujemo mladost, zagnanost, izkušnje in modrost. Ob vsem tem je zelo pomembna strpnost. Tudi te nam ne manjka. Projekti se lahko z roko v roki izvajajo lažje, hitreje in ceneje. Vsi, ki kandidiramo, si želimo ohraniti takšen tempo razvoja kot do sedaj, glede na načrtovane projekte pa smo prepričani, da bo lahko tudi hitrejši. Rezultati preteklih osmih let in načrti za prihodnost so garancija za zaupanje v nas. V preteklih letih se je na področju naše občine postorilo veliko. Otroški vrtec, popolnoma energetsko obnovljena osnovna šola, kanalizacija, posodobitev vodovoda, več kot 15 km kolesarskih poti, postajališče za avtodome, pločniki, križišče, dve krožišči itd. V prihodnost zremo z optimizmom. Pred nami je gradnja doma upokojencev z oskrbovanimi stanovanji, gradnja stanovanjskih naselij in večstanovanjskih objektov, širitev obrtne cone, gradnja ograje oziroma zidu okrog pokopališča in ureditev vežice za opravljanje verskih obredov ob pogrebih, postavitev tnes naprav na prostem ob športnih in drugih objektih na področju celotne občine, zamenjava še preostale javne razsvetljave z varčnimi led svetili (večina je že zamenjanih), položitev električnih kablov v zemljo in odstranitev žic ter kandelabrov ter umestitev hitre ceste v prostor po južnem delu. Le tako bo čim manj vplivala na življenje ljudi. Upamo, da boste v naših kandidatkah in kandidatih prepoznali ekipo, ki lahko pelje razvoj naše občine proti moderni in razviti lokalni skupnosti posameznikov in skupin.

Pripričani smo, da lahko skupaj z vami nadaljujemo z vizijo za napredek in razvoj naše občine, občine Markovci. Vabimo vas, da se udeležite volitev, ki bodo v nedeljo, 18. 11. 2018.

Milan Gabrovec

32 | Št. 11, oktober 2018