Poročamo Iz Prvega Občinskega Nadstropja Od Našega Zadnjega Poročanja So Se Poslovali Že Prvi Dan Prihodnjega Leta

4. december – volilna nedelja V nedeljo, 4. decembra, so potekale prve predčasne državnozborske volitve v zgodovini samostojne Slovenije. Rezultati volitev so prinesli precej sprememb v ISSN 1580-3554 Glasilo občine Markovci Leto 12, številka 6, december 2011 slovenskem političnem prostoru. V 9. volilnem okraju 8. volilne enote, kamor sodi tudi območje občine Markovci, se je za mesto poslanca v državnem zboru pote- govalo 17 kandidatov. Največ glasov, kar 4.232, je v tem volilnem okraju prejel Ptuj- čan Andrej Čuš (stranka SDS), vendar je za 0,12 odstotka glasov zaostal za strankar- skim kolegom Francem Breznikom, ki se je v državni zbor uvrstil kot kandidat v 7. volilnem okraju 8. volilne enote, torej na območju Lenarta. Glede na število glasov v 9. volilnem okraju se je na drugo mesto uvrstil Franc Pukšič iz stranke SLS Radovana Žerjava, na tretje pa doktorica Lidija Tušek iz Li- ste Zorana Jankoviča – Pozitivna Slove- nija. Sledijo Robert Šegula – Lista Virant, nekdanji župan občine Markovci Franc Kekec – stranka Desus, Silvo Sok – Nova Slovenija, Mirjana Nenad – Socialni demokrati, Zdenka Škerget – LDS in Dušan Cvetko – Slovenska nacionalna stranka. Preostali kandidati 9. volilnega okraja 8. volilne enote so dosegli manj kot odstotek glasov. Izvoljeni kandidat za poslanca je Franc Pukšič, ki je prejel dovolj visok odstotek glasov, ki mu po proporcional- nem volilnem sistemu zagotavlja mesto v Foto: MZ državnem zboru. Zimska idila pod zapornicami jezu v Novi vasi MZ Poročamo iz prvega občinskega nadstropja Od našega zadnjega poročanja so se poslovali že prvi dan prihodnjega leta. mislečih? V krizi, v kateri se je znašla naša zvrstile tri seje občinskega sveta. Prva A se ni izteklo po predvidevanjih, saj so država in ki jo čuti tudi naša občina, go- je bila 10. oktobra kot 6. dopisna seja, posamezni svetniki menili, da je prezgo- tovo ni prostora za prerekanja, nagajanja na kateri so svetniki izglasovali me- daj za rebalans proračuna prihodnjega in kazanja komolcev. Zdaj je čas za slo- njavo parcele v občinski lasti s parcelo leta, da posamezne postavke niso dovolj žno in enotno vladanje z veliko strpnosti v lasti družbe MCK, s čimer so omogo- jasne, da viri financiranja (predvsem vrt- in nujnim upoštevanjem kompromisov v čili gradnjo poslovno stanovanjskega ca) niso realni, da je premalo sredstev na dobrobit ljudstva. A to je že tema za ka- centra v Markovcih. postavki markovskega vaškega trga in za kšen drugi članek. namen preselitve ŠD Markovci, da je izo- Nadaljevanje seje je vendarle potekalo Naslednja seja je bila 30. novembra, kot stala gradnja dvorane v Sobetincih in da nekoliko bolj demokratično, saj so bili 8. redna seja občinskega sveta. Najprej ni vse jasno okrog predvidenih nakupov sprejeti Odlok o javnem redu in miru v Foto: Martin Ozmec so svetniki potrdili zapisnike preteklih gasilskih vozil. Kljub temu, da je župan naši občini, Odlok o pokopališkem redu Marijan Gregorinčič iz Komunalnega sej in izrazili pobude ter različna vpra- nejasnosti pojasnil, da so gradivo obrav- in pogrebnih svečanostih ter Odlok o podjetja Ptuj je na 8. redni seji predstavil šanja, na katera je župan v glavnem od- navali vsi pristojni odbori in nanj niso spremembah in dopolnitvah odloka o program oskrbe s pitno vodo za leto 2012. govoril sprotno. Nato je sledila osrednja imeli pripomb in da na predlog reba- ustanovitvi javnega vzgojno izobraže- točka 8. seje, to je prvi rebalans proraču- poslovnim načrtom novega sistema rav- lansa župan ni prejel nobenega amand- valnega zavoda Glasbena šola Karol Pa- na za prihodnje leto. Naj spomnim, da nanja z odpadki. maja, svetniki rebalansa proračuna niso hor Ptuj. Sprejeli so Letni program športa je proračun za leto 2012 bil sprejet ob Dopolnili so tudi letni načrt pridobivanja izglasovali. Očitno bo na naslednji pro- za leto 2012, ne pa tudi meril kot priloge proračunu za leto 2011. Ker so se skozi in razpolaganja s stvarnim premoženjem računski seji še vroče. Videti je, kot da se pravilnika o sofinanciranju letnih progra- poslovanje tekočega leta pokazale razne občine za leto 2011 in posledično spre- bitka za oblast iz državnega nivoja seli na mov športa, čeprav sta pristojni Odbor za potrebe, ki jih ni bilo mogoče predvide- lokalni nivo, saj se vse bolj zdi, da ne gre jeli sklepe o ustanovitvi služnosti v k.o. negospodarske dejavnosti in strokovna Markovci in k.o. Stojnci ter sklep o ukini- ti ob sprejetju proračuna, saj so vezane za blagor nas državljanov in države, beri komisija, ki je merila pripravila, mnenja, na posamezne investicije, je župan sve- občanov in občine, temveč izključno za tvi statusa javnega dobra v k.o. Sobetinci da so ta nastavljena dobro, predvsem pa in ukinitvi statusa družbene lastnine v tnikom predstavil predlog rebalansa, željo po vladati in nadvladati. Ali ni de- pravično glede na kategorizacije naših po katerem bi v občinski upravi tekoče mokracija tudi tolerantnost do drugače k.o. Sobetinci. športnih društev. Na 7. dopisni seji, ki je bila 7. decembra, V nasprotju s športnimi merili pa so sve- pa so svetniki sprejeli sklep o podelitvi tniki sprejeli nova merila za izračun do- statusa javnega dobra za parcele v Bu- tacij iz proračuna za redno dejavnost kovcih, po celotni trasi novozgrajene kulturnih društev. Tudi za te je pristojni poti, ki bo investitorjem bodočih stano- odbor mnenja, da so strokovno pripra- vanjskih objektov omogočil dostop na vljena, predvsem tako, da se bodo sred- svoje parcele brez dodatnih služnosti. stva lahko pravično delila med posame- Z novim letom prihajajo tudi nove prilo- zna društva. žnosti za nove odločitve, ideje in uspehe. V nadaljevanju so sprejeli nov cenik za Priložnosti, da skupaj snujemo in skupaj zakupnine kmetijskih zemljišč in za 10 % dosegamo zastavljene cilje. Zato vam povišanje najemnine za grobove in upo- želim takšno oblast, ki se bo borila za rabo mrliške vežice. blagor vseh nas, veliko strpnosti, med- Potrdili so tudi program oskrbe s pitno sebojnega razumevanja in zadovoljstva. Foto: Martin Ozmec vodo za leto 2012, ki ga je pripravilo Ko- Srečno 2012! Del svetniškega zbora na 8. redni seji, ki je bila 30. novembra. munalno podjetje Ptuj ter se seznanili s MBK Aktualno Naložbe in dela na terenu v naši občini Občina Markovci je tudi letošnjo jesen dela na izgradnji hodnika za pešce in ko- gočila dostop do danes še nezazidanih zemljišča, ki so širšega družbenega po- izvedla več naložb, nekatere so teku, lesarje, ter dela na cestni infrastrukturi, stavbnih zemljišč. Že v kratkem lahko mena. nekatere se zaključujejo. V Sobetin- se bodo nadaljevala v spomladanskih pričakujemo, da bo del teh zemljišč Kot najugodnejši izvajalec del za izgra- cih so po gradnji kanalizacijskega mesecih. pozidan, saj na trgu tovrstnih zemljišč dnjo ceste v Bukovcih je bilo izbrano sistema na novo asfaltirali cestišče, v Rekonstrukcija mostu čez distribucij- primanjkuje. Na območju občine Mar- Komunalno podjetje Ptuj. V sklopu gra- Bukovcih bo novozgrajena cestna po- ski kanal HE Formin kovci je kar nekaj takšnih primerov, kjer dnje ceste se vgrajuje tudi preostala in- vezava omogočala dostop do zazidlji- Okoliški vaščani že nestrpno pričakujejo gradnja zaradi nedostopnosti ni možna, frastruktura, kot je kanalizacija, vodovod vih zemljišč. O teh in preostalih večjih ponovno odprtje mostu, ki povezuje ce- lastnike pa tovrstna zemljišča finančno in javna razsvetljava. Kanalizirajo se TKV, projektih pa v naslednjih vrsticah. sto Bukovci‒Novi Jork čez distribucijski obremenjujejo. TK in elektrovodi. Občina Markovci je že pred leti prisluh- Lokalna cesta skozi naselje Sobetinci kanal Hidroelektrarne Formin. Dela so Podtalna voda tudi za ogrevanje sicer v zaključni fazi. Ali bo izvajalcem nila skupini lastnikov zemljišč v delu V prejšnji številki Lista iz Markovcev naselja Bukovci, ki jim je otežen ali celo V sklopu pripravljalnih del za izgradnjo smo že poročali o nameravani izgradnji uspelo pred zimo zaključiti dela, pa je vrtca so se te dni izvajala hidrogeološka odvisno predvsem od tega, koliko lepih onemogočen dostop do njihovih stavb- lokalne ceste, ki poteka skozi naselje nih zemljišč. V proračunu je tako Občina dela, predvsem z namenom zagotovitve Sobetinci. Zdaj je že izbran najugodnej- delovnih dni bo gradbincem podarjenih zadostne količine podtalne vode za po- še v tem letu. zagotovila sredstva za izgradnjo javne ši izvajalec, to je Cestno podjetje Ptuj, poti, lastniki teh zemljišč pa so morali del trebe ogrevanja vrtca. Vir toplote želimo ki izgradnjo ceste z ločenim nivojskim V Bukovcih dostop do nezazidanih zemljišč odstopiti. Od začetka pogajanj pridobiti s toplotno črpalko po sistemu hodnikom za pešce in kolesarje, kljub stavbnih zemljišč in ureditve zemljiško pravnih zadev je voda/voda (izkoriščanje podtalne vode, neugodnemu vremenu, v večji meri že Te dni se v Bukovcih zaključuje gradnja poteklo kar nekaj časa. Klub vsem zaple- in sicer s prečrpavanjem le-te skozi upar- zaključuje. Preostala dela, predvsem ceste v dolžini 170 metrov, ki bo omo- tom je sedaj rezultat teh pogajanj viden. jalnik toplotne črpalke, kjer podtalnica V splošnem je prevladalo spoznanje, da odda toploto). Zagotavljanje toplotne vsi ti lastniki zemljišč z novo cestno po- energije s pomočjo toplotne črpalke že vezavo nekaj pridobijo. Ta primer ure- desetletja velja kot ekonomsko bolj upra- ditve dostopa do nezazidanih stavbnih vičen in ekološko sprejemljiv vir energije zemljišč je lahko vzorčen za vsa tovrstna ob pogojih, da je objekt zasnovan in grajen kot nizkoenergijski objekt. O nizkoener- gijskem objektu govorimo takrat, ko imamo toplotne izgube objekta manjše od 30 kWh/m2. Te standar- de objekt vrtec Mar- kovci mora dosegati, saj načrtovalce vrtca zavezuje nov pravil- Foto: BZ nik o učinkoviti rabi Podoba rekonstruiranega mostu čez distribucijski kanal HE Formin, na lokaciji med Bu- energije v stavbah, ki kovci in Novim Jorkom je v veljavi od 31. 12. 2010. S projektom izgradnje nizkoenergij- skega vrtca se je Ob- čina Markovci prijavila na razpis Eko sklada

Foto: BZ za sofinanciranje na- Raziskave so pokazale, da je trenutno globina podtalne vode vsaj ložbe. en meter pod nekajletnim povprečjem. Občinska uprava Občni zbor KD Bukovci Tudi člani Kulturnega društva (KD) dogodkov po vsej Sloveniji in tudi izven Bukovci, ki ga vodi predsednik Jože naših meja. Bili so na salamijadi v Sevnici, Bezjak, se vsako leto znova zberejo na gurmanskem prazniku v Tisnem (otok na rednem letnem občnem zboru. To- Murter, Hrvaška), na prazniku krompirja krat je zaradi zasedenosti dvorane in v Šenčurju in na 11. svetovnem festi- predsedstva zbor potekal v četrtek, valu praženega krompirja v Bilčovsu v 15. decembra. Avstriji. Sodelovali so tudi na košnji v Navzoči na zboru so najprej pregledali Šturmovcih, v juliju pa je bilo društvo opravljeno delo za leto, ki se izteka, in soorganizator vaških iger in proslave ob ugotovili, da so realizirali vse zastavlje- 725-letnici vasi Bukovci. Večkrat v tem ne naloge. Aktivnosti društva se namreč letu so se družili tudi s člani Vaško etno- sploh ne nehajo, pač pa potekajo skozi loško turističnega društva iz Hrovače, s celo leto. Tako je knjižnica odprta enkrat katerim so podpisali Listino o prijatelj- tedensko, pripravljajo tudi ure pravljic za stvu. V jesenskem času so izvedli tradi- otroke. Društvo je organizator občinske cionalno prireditev Vesela jesen, sodelo- proslave ob slovenskem kulturnem pra- vali pa so tudi na martinovanjih na Ptuju zniku. Tudi letos so jo pripravili, na pro- in v Središču ob Dravi. Znotraj društva se slavi pa so sodelovali učenci OŠ Markov- je ustanovila skupina moških (ljudskih) ci in pevci MoPZ Markovci. Po kulturnem pevcev, ki je letos zabeležila kar 28 na- prazniku sta sledila fašenk v Bukovcih stopov. V zadnjem mesecu leta so člani in Markovcih, v mesecu marcu pa ma- KD poskrbeli tudi za okrasitev smreke in terinski večer s kulturnim programom. adventnega venca v centru vasi. Spomladi, ko je zaživela narava, so člani Načrti za prihodnost Kulturnega društva društva pripravili njivo za saditev različ- Bukovci pa se kažejo predvsem v organih kultur. Letos so to bili čebula, česen, nizacijah prireditev, ki jih društvo prireja okrasne buče in fižol. Z vaškim odborom skozi celo leto, različnih vaških akcijah, in drugimi društvi iz vasi so za cvetno sodelovanju na ostalih prireditvah in nedeljo pripravili presmec. Po spomla- ohranjanju dobrih stikov s sovaščani in danskih aktivnostih se člani društva že prijatelji iz Hrovače ter drugod. več let udeležujejo raznih prireditev in Patricija Bezjak

2 Leto 12, številka 6, december 2011 Podjetje MCK

Leto 12, številka 6, december 2011 3 Aktualno Nesoglasja okrog naložb še vedno v zraku … Z županom Milanom Gabrovcem smo imajo prav tako stopnice. Njihov vrtec je vrst pojasnili, da jaz pač tega ne razumem, se ob izteku leta pogovarjali o postor- grajen v hrib. Vhod v objekt je na vrhu hri- in da ne morem primerjati drugih občin z jenem delu v letu 2011 in načrtih za ba, igralnice in bivalni prostori pa so gra- našo. Sosednje občine, kot so Cirkulane, prihodnje obdobje. jeni ob vznožju. In tako imajo od vhoda Zavrč, Podlehnik ali Žetale, imajo namreč Z nastopom mandata ste si za cilj zado igralnic 33 stopnic. Ob njih so prilago- vsaka po eno gasilsko društvo, pri nas, v dali gradnjo novega vrtca. Čeprav so jena oprijemala (nižje za otroke in višje za občini Markovci, pa imamo osem društev. svetniki že spomladi potrdili DIIP (do- odrasle), v objektu pa je nameščeno tudi Zamislite si, kakšna je razlika v opremljan- kument identifikacije investicijskega dvigalo. Vendar okrog tega, da imajo v ju enega ali osmih gasilskih društev. Po- projekta), pa so se nato kar vrstila na- vrtcu stopnice, tam nisem slišal nobenih leg tega imajo haloške občine, ki sem jih sprotovanja temu projektu. Najglas- polemik. omenjal, tudi veliko bolj razgiban in zah- nejši so bili očitki, zakaj se načrtuje Upam, da so zaposleni v vrtcu in šoli ugo- teven teren. Nova kategorizacija, ki sem jo gradnja v nadstropjih. Na kateri točki tovili, da bo nov vrtec velika pridobitev za uvedel, je prinesla spremembe za gasilska je projekt danes? našo občino in da novogradnja pomeni društva Stojnci, Prvenci-Strelci in Markov- Župan M. Gabrovec: »Če se spomnimo boljše pogoje tako za zaposlene kot tudi ci, ki so poslej v prvi kategoriji, medtem nazaj, smo z nesprejetjem proračuna za otroke, ki so v varstvu v našem marko ima PGD Prvenci-Strelci že zdaj takšno in zaradi nekaterih drugih nesoglasij kovskem vrtcu. To, da pa imamo zdaj v gasilsko vozilo, ki pravzaprav ustreza tretji zamudili priložnost za prijavo na nekatere vrtcu igralnice, ki so brez oken in dnevne kategoriji (to je v najvišji kategorizaciji v svetlobe, pa se mi zdi nedopustno.« razpise, iz katerih bi se lahko gradnja vrt- naši občini). Še enkrat trdim, da imamo V kolikor bodo vaši načrti realizirani, ca sofinancirala. Na zadnji seji je bil po- Foto: MZ v naši občini dovolj tehnike in opreme, lahko v letu 2012 pričakujemo dve dan celo očitek, da nimamo pripravlje- da lahko zagotavljamo požarno varnost. slavnostni odprtji: poslovno-stano- Župan Milan Gabrovec nega investicijskega oziroma finančnega Sicer pa naj pojasnim, da v letu 2011 za vanjskega objekta in vrtca. Gre za dve programa. Le-tega bomo pripravili takrat, te, rebalans ni bil potrjen, obrazložitev s gasilstvo namenjamo skoraj 240.000 ev- pomembni strateški naložbi za kraj ko bomo imeli zagotovljene vse finančne strani svetnikov pa je bila, da niso vložili rov. Približno enak znesek namenjamo za Markovce kot središče občine. vire, iz katerih bomo financirali projekt. amandmajev, ker ne vedo, od kod vzeti gasilce tudi v proračunu 2012. In prepri- Župan M. Gabrovec: »O novem vrtcu finančna sredstva. Glede na te njihove Zaenkrat je znana vrednost projektantske čan sem, da Občina Markovci na območju sem razmišljal že v času, ko sem bil za- besede smatram, da je rebalans proraču- ocene, sicer pa računamo, da bi nas grad- Spodnjega Podravja z najvišjim deležem poslen na OŠ Markovci. Prav tako segajo na sestavljen dobro. Saj če oni ne vedo, nja vrtca stala okrog dva milijona evrov proračunskih sredstev podpira gasilsko precej nazaj v preteklost moja razmišl- kje vzeti sredstva, kako naj to vem jaz? plus DDV. Financiranje vrtca bi izpeljali v dejavnost. V naši občini za gasilsko dejav- janja o tem, kako bi se uredilo vaško sre- Mi smo jih pač razporedili tja, kjer so po letih 2012 in 2013. V tem trenutku lahko nost glede na realizacijo letošnjih prihod- dišče Markovcev, kjer je bil v preteklosti našem mnenju potrebna. Z občinsko z gotovostjo trdimo, da bomo zagotovili kov namenjamo nekaj čez pet odstotkov zadružni dom. Z direktorjem podjetja upravo bomo v prihodnje rebalans ma- tri vire financiranja bodočega vrtca: pre- proračunskih sredstev, Mestna občina MCK Francem Janžekovičem sva se o tem lenkostno popravili, vendar nekih večjih ko razpisa Eko sklada, preko regionalnih Ptuj pa samo 0,89 %. V nekaterih občinah poslovno-stanovanjskem objektu pogo- sprememb ne načrtujem, ker tudi sam razvojnih spodbud (tako imenovani RRP je znesek nekaj čez en odstotek, v nekate- varjala že pred tremi, štirimi leti. Ker pa ne vem, na katerih postavkah naj krčimo razpis) in preko tako imenovanega 23. rih pa okoli dva, vendar nikjer več kot tri. v tistem času s strani občine ni bilo prav sredstva. In zdaj res več ne razumem, ali In dati letno za delovanje gasilstva okrog člena Zakona o financiranju občin (ZFO). nobenega posluha za tovrstne projekte, so nekateri svetniki proti samo zato, da Pri slednjem gre za sredstva, ki jih drža- 240.000 evrov, kolikor dajemo mi, ni mali do realizacije teh idej ni prišlo. Prihodnje nasprotujejo meni osebno, čeprav si sam denar. Očitki, da gasilske dejavnosti ne va namenja občini za investicije. Skupaj leto, ko bomo objekte odpirali, bom zelo prizadevam za to, da bi ustvarjali napred- podpiramo, niso na mestu. In še to: ko se pričakujemo dobrega pol milijona evrov. ponosen na obe naložbi. Upam, da bodo no in moderno lokalno skupnost. Ne že- pogovarjamo o nakupu gasilskih vozil, ne Preostala sredstva bomo morali zagoto- takrat tudi vsi tisti, ki danes tako gore- lim, da stojimo na mestu in da čakamo na slišim besed, da bi se vozila potrebovala, viti iz občinskega proračuna. Za projekt če nasprotujejo gradnji obeh objektov, to, kaj nam bo čas prinesel. Čas nam ne ampak vsi rečejo – zdaj smo mi na vrsti. že imamo pridobljeno pravnomočno spremenili svoje razmišljanje in da bomo bo prinesel nič, če se ne bomo sami po- Pa navsezadnje, če sta ti dve gasilski vozili gradbeno dovoljenje, v začetku prihod- vsi na nove pridobitve ponosni.« trudili in nekaj naredili.« res tako neobhodno potrebni, ju lahko v njega leta nameravamo izbrati izvajalca S finančnega vidika zahteven projekt Oktobra ste uvedli novo kategorizaci- prihodnje nabavimo, vendar bomo finan- del. Z gradnjo bi pričeli v mesecu marcu, je tudi gradnja kanalizacije. Kako bo jo gasilskih društev, s katero se zman- ciranje razporedili na več let, morda na zaključili pa v jesenskem času, predvido- gradnja potekala v bodoče in kaj kaže jšujejo tudi potrebe po opremljanju ta in prihodnji mandat. Morda pa bi bilo ma septembra ali oktobra. Objekt vrtca drugi fazi projekta Celovito varovan- gasilskih enot. Gasilci vam ta ukrep o vprašanju, koliko sredstev naj Občina bo nizkoenergetski, je pa projekt z vizu- je vodnih virov podtalnice Ptujskega precej zamerijo. Po drugi strani pa bos- Markovci zagotovi za delovanje gasilstva, alno podobo predstavljen tudi na spletni polja? te v bodoče, v kolikor želite sodelovati, strani Občine Markovci, kjer si ga lahko Župan M. Gabrovec: »V drugi fazi vendarle morali najti nek skupni jezik. med občani zanimivo izvesti tudi anketo.« občani ogledajo. omenjenega projekta sodelujemo Mestna Kaj menite? Minilo je dobro leto, odkar ste prevze- Upam, da pri potrjevanju dokumentov, občina Ptuj, Občina Gorišnica in Občina Župan M. Gabrovec: »Na začetku naj li funkcijo župana Občine Markovci. potrebnih za gradnjo vrtca, oziroma dru- Markovci. Za našo občino sta se iz teh vi- pojasnim, da tudi vsi občani naše občine Kako ocenjujete obdobje zadnjega gih strateških naložb v bodoče na občin- rov načrtovala gradnja kanalizacije v Bu- niso bili zadovoljni, da se za opremljanje leta? skem svetu ne bo več prihajalo do nesog- kovcih in primarni vod v Stojncih, za kar gasilskih društev namenja toliko sredstev. Župan M. Gabrovec: »Navkljub nesoglasij. Javno bom povedal, da sem po tem, že imamo izdano gradbeno dovoljenje. V Z vsem dolžnim spoštovanjem do gasils- lasjem, s katerimi se soočamo v občin- ko sem gasilskim društvom spremenil kolikor sredstev iz tako imenovane kohe- tva sem naročil študijo oziroma analizo skem svetu, menim, da smo bili pri delu kategorizacije, prejel namig, lahko rečem zije ne bo, bomo primorani iskati druge gasilstva za območje občine Markovci. Po uspešni, za kar gre tudi zahvala sodelav- celo grožnjo, da odslej pa na občinskem vire. Ali bo do tega financiranja prišlo, pa tej analizi sodeč za našo občino zadostu- cem v občinski upravi. Z zadovoljstvom svetu ne bo šlo več nič skozi. Sicer že prej ni ni odvisno od Občine Markovci, ampak je eno društvo tretje kategorije, preostala ugotavljam, da smo začeli z investicija- šlo kaj dosti skozi, razen odlokov in aktov, od realizacije prve faze projekta, pri kate- društva so lahko v prvi kategoriji. Na ga- mi, ki pomenijo velik napredek pri zago- ki nam jih določa zakonodaja. In če so se ri se zelo zatika in v sklopu katere se gradi silstvo v občini moramo gledati kot na tavljanju kakovosti bivanja v naši občini. nekateri odločili, da poslej stvari ne bodo tudi nova ptujska čistilna naprava. V ko- celoto, ne pa da društva med seboj tek- Začela se je gradnja poslovno-stanovanj- vzdržale glasovanja na občinskem svetu, likor bo druga faza šla skozi, bi spomladi mujejo, katero bo boljše opremljeno, in skega objekta, pridobljeno je gradbeno naj pojasnim, da bomo zaradi teh potez v prihodnje leto pričeli z gradnjo kanaliza- se primerjajo na način, če imajo oni, mo- dovoljenje za vrtec, podana je vloga za iz- bodoče izgubljali finančna sredstva, ki bi cije v Bukovcih. V nasprotnem primeru se ramo imeti tudi mi. Sam kot župan sem dajo gradbenega dovoljenja za ureditev jih pridobili s prijavami na razpise.« bo gradnja kanalizacije nekoliko upočas- dolžan zagotoviti požarno varnost na ob- mansarde v občinski stavbi, nadaljuje se Obstoječi vrtec v Markovcih ne zadoš- nila, vendar vseeno pričakujem, da bi do močju občine. Trdim, da je zanjo pri nas gradnja kanalizacije, urejamo kolesarsko ča marsikateremu standardu. Neka- konca leta 2013 bil sistem v celotni občini zelo dobro poskrbljeno tako na področju stezo, moderniziramo cestne povezave tere igralnice so celo brez oken, kar zgrajen.« opreme kot tudi na segmentu hidrantne- … Vse to so naložbe, na katere sem kot pomeni, da otroci nimajo niti dnevne Na 8. redni seji, ki je bila konec novem- ga omrežja, ki pa ga še posodabljamo in župan ponosen. Kljub temu pa ob vseh svetlobe. Prav tako so omejene mož- bra, svetniki niso potrdili rebalansa ga bomo dogradili to te mere, da bo po- uspešno začetih projektih, ki sem jih na- nosti prezračevanja … Navsezadnje proračuna za prihodnje leto, ki je te- vsod omogočena možnost priklopa. Ne štel, ostaja grenak priokus zaradi doga- bi tudi vodstvo šole in zaposleni mo- meljnega pomena za poslovanje Ob- razumem pa zahtev, da želi PGD Stojnci janja na sejah našega občinskega sveta. rali stremeti k temu, da se izboljšajo čine. Kako boste v prihodnje sestavili imeti najsodobnejše in najdražje gasilsko Upam, da bomo vsi skupaj v prihodnje pogoji za izvajanje vzgojno-izobraže- rebalans oziroma kako boste dosegli, vozilo Mercedes. PGD Markovci je celo v našli skupni jezik in da bomo leto 2012 valnega sistema in varstva otrok. Kaj da bo na občinskem svetu potrjen? zapisniku svojega sestanka navedlo, da zaključili še bolj uspešno, kot smo le- menite? Župan M. Gabrovec: »Postopek za po- bodo ob praznovanju 90-letnice, ki jo tošnjega. Želim, da sledimo podobnim Župan M. Gabrovec: »Bil sem prisoten trjevanje Odloka o spremembi proračuna, bodo obeležili v prihodnjem obdobju, na- interesom ter da razvijamo in gradimo na dveh roditeljskih sestankih – v vrtcu tako imenovanega rebalansa, je znan. V menu predali novo specializirano gasilsko občino po meri občanov. Moja želja je, in šoli. Največ polemik je bilo izrečenih kolikor se na pripravljeni predlog predla- vozilo, ki je vredno 250.000 evrov. Ko sem da ustvarimo moderno in razvito lokalno okrog tega, da bo vrtec nadstropni in da ga sprememba, je potrebno tri dni pred izrazil pomisleke, da bi šli v nakup teh dra- skupnost, za katero bodo ljudje čutili, da bodo stopnice. Pred dobrim mesecem sejo vložiti pisni amandma. Do same seje gih vozil, ki jih po mojem mnenju ne po- so del nje.« sem bil na otvoritvi vrtca na Ptuju, kjer ni bil vložen niti en amandma. Kot ves- trebujemo, so mi funkcionarji iz gasilskih Mojca Zemljarič 4 Leto 12, številka 6, december 2011 Sprememba kategorij Kaj pa soglasje? Kot opazovalec, nekdo od strani, spremljam dogajanje v sejni sobi Občine Markovci. Leto dni je minilo od lokalnih volitev, gasilskih društev ko smo izvolili novega župana in dali mandat novemu občin- Župan Občine Markovci Milan Gabrovec nas cev. Svet občine je predvidel zamenjavo dveh skemu svetu. Pravijo, da vsak začetek pomeni nekaj novega. je 10. oktobra 2011 pisno preko gasilskih gasilskih vozil (najprej Stojnci, nato pa Mar- In res je. Tudi ta začetek je prinesel nov in svež veter. Žal je društev in zveze obvestil, da je na podlagi kovci), vendar nikakor ne pride do realizacije, ta sapica hitro zadišala po nesoglasjih in že kmalu prerasla študije na novo kategoriziral gasilska dru- čeprav so sredstva v proračunu za leto 2011 in v pravi vihar. Med županovo koalicijo in opozicijo. Ni skriv- štva v občini Markovci. Znižal je namreč po 2012 zagotovljena. Ustrezno gasilsko vozilo v nost, da je župan sklenil koalicijo s stranko, ki ga je podprla v eno kategorijo gasilskim društvom Markov- Stojncih je staro 27 let, v Markovcih pa 32 let. drugem volilnem krogu. Tako je nastala koalicija, ki je imela ci, Stojnci in Prvenci-Strelci ter jih tako po- Župan in tudi občinski svet vse preveč govori- v 11-članskem občinskem svetu pet glasov. Po nadomestnih stavil v najnižjo možno kategorijo. ta o gasilstvu ‒ kot da je to ena in edina nalo- volitvah se je koaliciji pridružil še šesti glas ‒ svetnik stranke Merila za razvrščanje gasilskih enot govorijo, ga lokalne skupnosti. Sredstva, namenjena za Zares. Še pred nadomestnimi volitvami pa se je v občinskem da župan opravi razvrstitev gasilskih enot na vse potrebe gasilstva v občini Markovci (redna svetu oblikovala tudi opozicija, prav tako s petimi glasovi. osnovi teh meril, na predlog gasilskega povelj- dejavnost in investicije), so v letu 2011 v višini Prva težava je nastala že hitro po konstituiranju novega ob- stva in občinske strokovne službe. Študija, o ka- 230.684,05 €. Celotni proračun občine pa znaša činskega sveta, ko župan ni soglašal z nakupom dveh novih teri govori župan, ni potrebna. 8.933.574,73 €. Če še znamo kaj računati, je to gasilskih vozil, za kateri naj bi se iz proračuna namenilo pol Leta 1999 smo na osnovi meril gasilci sami pri- 2,58 % in ne vse tiste številke, o katerih je pred- milijona evrov. Če vemo, da se je v preteklosti, v času sa- pravili predlog kategorizacije gasilskih društev hodno govoril župan. mostojne Občine Markovci, precej finančnih sredstev vlagalo in tedanji župan Franc Kekec je kategoriziral Gasilsko poveljstvo občine Markovci poziva žu- prav v razvoj gasilstva, pa bi naj v bodoče prioriteta postale gasilska društva na predlog gasilskega povelj- pana, naj ne spreminja kategorizacije gasilskih druge naložbe. Sama sem mnenja, da sta med naložbami v stva brez vsakega pomisleka. Ta kategorizacija društev in naj realizira zastavljene programe Markovcih prioriteta nov vrtec in kasneje nova osnovna šola. je veljala 12 let, sedaj pa naenkrat ni več v redu. gasilstva, tako kot vse ostale. S tem ne bo znižal Žalostno je, da nas občine, ki so veliko manjše in v primerjavi Župan Milan Gabrovec tudi nikogar ni vprašal bonitete društev, ki jo sedaj uživajo s strani dr- z Markovci finančno precej manj sposobne, na tem področju za mnenje o novi kategorizaciji, kaj šele, da bi sprejel predlog gasilskega poveljstva, ki pred- žave (v nasprotnem primeru država ne bo več prehitevajo na polni črti. Nov vrtec so minuli konec tedna od- laga, da kategorizacija naj ostane takšna, kot je sofinancirala opreme v taki višini, kot do sedaj). prli v Žetalah, kjer se ponašajo tudi z lepo urejeno osnovno bila. Naj ne zmanjšuje minimalnega števila gasilcev šolo, ki je stara šele nekaj let. Prihodnje leto se bodo novega Gasilci v občini Markovci smo se 12 let po vel- v občini, ker nikoli ne ve, kdaj jih bo rabil in ko- vrtca, nasploh prvega v občini, veselili tudi v Podlehniku. Nov javni kategorizaciji izobraževali, nabavljali liko jih bo rabil. Ob ujmi s točo je na ptujskem vrtec imajo prav tako v Cirkulanah in v Gorišnici. Prav s sledn- opremo in videli končni cilj, da bi bili 1. januarja območju sodelovalo 1.042 gasilcev iz dvanaj- jo se Markovci še kako radi primerjamo. Vendar, roko na srce, 2014, kot narekuje Uredba, opremljeni in tudi stih regij. takšna šola in takšen vrtec, kot ju imajo v Gorišnici, bosta za izobraženi za posredovanje ob največjih nesre- Župana tudi sprašujemo: Zakaj so v občini Mar- nas Markovčane še nekaj časa samo pobožna želja. Kajti, če čah, ki nas lahko doletijo. kovci ob nastopu njegovega županovanja nase nesoglasja v občinskem svetu ne bodo polegla, napredka v Žal se je z novo kategorizacijo marsikaj postavi- enkrat gasilci postali predmet polemik in razp- tej smeri enostavno ne bo. Nerazumljivo je namreč, da je nek- lo na glavo. Predvsem sta padli v nemilost tega rav (z njegove strani seveda)? do proti, pa niti ne ve, zakaj je proti. Samo, da se nasprotuje primeža gasilski društvi iz Stojncev in Markov- Gasilci vseh gasilskih društev občine Markovci in da se nekoga ruši. Ampak, spoštovani kolegi, saj ne rušite župana, rušite razvoj. Naš skupni razvoj. Razvoj za boljši jutri vseh nas, Markovčank in Markovčanov. Obstaja pot. Obsta- ja dialog in potrebno ga bo najti v dobro vseh nas, ki tukaj Nismo vedeli, ustvarjamo. In samo malo je treba, da se najdeta skupna pot in soglasje. Pa nenazadnje tudi nekoliko skromnejše želje. Za primer, da se tudi na skromen način lahko ustvari marsi- da smo tako bogati kaj, bom navedla kar svojo lastno izkušnjo. Pred vami je List iz Markovcev, z bogato in raznoliko vsebino, upam, da tudi Gasilci iz Markovcev prav gotovo ne bomo bo, kot jo zahteva župan. Imamo preveč dihal- polemizirali z županom občine Milanom nih aparatov, ki nam jih je dala država, ne pa zanimivo. V vsako posamezno številko časopisa je vložene- Gabrovcem, prof., ki je dal izjavo za List iz župan. Imamo avtopark, ki je v skladu z drugo ga ogromno truda in veliko ur dela tako mene kot urednice Markovcev Mojci Zemljarič in je bila objavl- kategorijo. In glede na to, da je v proračunu že in novinarke kot tudi mojih sodelavcev, članov uredniškega jena v Listu iz Markovcev 5. oktobra 2011. nakazana zamenjava 32 let starega gasilskega odbora. Ampak za svoje delo ne zahtevamo veliko. Bog ne Ampak vaščanom Markovcev pa vendarle vozila, bomo le-tega v naslednjih mesecih oddaj, da kakšnega pol milijona! Vsi predsedniki gasilskih druš- želimo pojasniti nekatera dejstva, s katerimi javili iz prometa. Pri zadnjem pregledu je bilo tev imajo svoje pisarne, lepe, nove, prostorne in svetle. Pa jih je župan zavedel. ugotovljeno, da to vozilo ni več varno in naših opremljene z računalniki. In po mansardah gasilskih domov se ob lepih pisarnah bohotijo še lepe in prostorne sejne sobe. Županova izjava se neposredno ne nanaša članov prav gotovo ne bomo izpostavljali ne- potrebnim nevarnostim. Z znižanjem kategori- samo na gasilsko društvo Markovci, ampak na Da ne boste rekli, da so gospodje samo v parlamentu. Tudi na je gasilskemu društvu Markovci je župan znižal celotno gasilsko organizacijo v občini. Nismo vasi so! Nekateri. No, sama sem bolj skromne sorte, zato za boniteto društva do države. Ta namreč sofinan- vedeli, da smo tako bogati – da imamo se- svoje delo ne potrebujem razkošne pisarne, z na novo pološ- cira nabavo opreme po kategorijah tako, kot jih demkrat preveč opreme. Ne vemo sicer, kdaj si čenim in polakiranim parketom, ampak svoje delo opravim določi prav on. Društvo zato ne bo dobilo sred- je Milan Gabrovec, prof., ogledal naše orodišče kar v kotu svoje sobice, ob majhni pisalni mizi. In prav zato stev s strani države glede na opremo, ki jo bo in kaj je videl. menim, da se da gasilsko poslanstvo dobro opravljati tudi kupovalo, ki bo več kot tista minimalna. brez četrt milijona evrov vrednega gasilskega avtomobila. Župan je »vzel« gasilskemu društvu eno kate- Dragi vaščani. Upamo da razumete, da gasilci gorijo in ga tako potisnil v najnižji rang gasil- Strinjam se, da so gasilci tisti prvi, ki priskočijo na pomoč, ko v Markovcih nismo krivi za nobeno krizo, da ne so ljudje v stiski in to njihovo neprecenljivo pomoč tudi zelo skih društev v Sloveniji (društva so razporejena pretiravamo, če želimo 32 let staro vozilo za- spoštujem. Res je, da so gasilci gonilo družabnega življenja od 1 do 5). Kategorija nam samo pove, katera in menjati z novim in se približati društvom kot na vasi, ampak vprašanje je, ali res za to potrebujejo tako kakšna je tista minimalna oprema, ki jo društvo sta Bukovci in Prvenci. Ne bi želeli, da bi v pri- mora imeti. Leta 1999 smo z bivšim županom meru požara ali druge nesreče morali najprej pregrešno drage investicije. V kolikor bomo želeli razvoj ob- Francem Kekcem dosegli dogovor, da gasilsko posredovati gasilci iz Bukovcev in Prvencev in čine, bo treba sesti skupaj in doseči konsenz. Poglejte, do kod društvo Markovci ne glede na Uredbo ostane šele nato mi, ki nam je dodeljen požarni rajon. so nas pripeljala politična nesoglasja v vrhu države. Bodite v drugi kategoriji (mimogrede, društvu manjka Sedem je pravljično število. In če gledamo naš preudarni in poskusite najti soglasje. V nekem komentarju samo ena točka, da bi bilo v drugi kategoriji). lokalni program televizije, ne vemo, ali gleda- sem že zapisala, da so nam ukradli državo. Pazite, da nam ne Kaj pravzaprav pomeni znižanje kategorije mo »pravljico« ali »cirkus«, pa občine ne vodi- ukradete še občine. PGD Markovci? Najprej s stališča župana: da ne mo gasilci. Bodimo strpna in razumevajoča družba. Upam, da bomo v bo sofinanciral nabave vozila za Markovce in za Vaščanom Markovcev in vsem vam želimo ve- novo leto stopili s smelimi načrti, da se bodo presekala ta ne- gasilce iz Markovcev, ki bi bilo najprimernejše sele božične praznike in srečno novo leto 2012. razumljiva nesoglasja in da boste vsi skupaj stopili naprej po za današnji čas gasilske taktike in gašenja. Da Da bi bila narava do nas prijazna in da bi gasil- skupni poti. Pa da ne bo pomote. Nisem ne leva, ne desna. Ne sicer lahko ima društvo več kot 15 operativnih cem ne bilo potrebno posredovati v požarih in županova, ne gasilska. Sem samo občanka z neko mero kri- članov ‒ ni pa nujno ‒ in k temu potem samo drugih nesrečah. Pred prazniki vas bodo obis- tičnega razuma. Pričakujem, da boste eni in drugi tudi sami petnajst kompletov zaščitnih sredstev za gasil- kali naši člani s koledarjem. Pričakujemo toliko, zmogli toliko samokritičnosti, da boste skupno in zdravora- ce (župan navaja, da jih imamo 70). kolikor bo posameznik zmožen darovati. Zbra- zumsko ustvarjali boljši jutri za nas vse – občane in občanke In kaj je še dejstvo? Glede na omenjeno drugo na sredstva bomo namenili za nabavo novega občine Markovci. kategorijo imamo sedaj vse obrnjeno na glavo. vozila. Mojca Zemljarič Naenkrat imamo več gasilcev z gasilsko izobraz- Gasilci iz Markovcev

Leto 12, številka 6, december 2011 5 Razpisi

Na podlagi Pravilnika o postop- Izobraževanje za potrebe turiz- stroškov programa dejavnosti, 4. projekti in prireditve prispevajo k - v celoti 10 točk kih za izvrševanje proračuna Re- ma – 700,00 EUR, projekta oziroma prireditve. V prepoznavnosti Občine Markovci: - delno 5 točk publike Slovenije (Uradni list RS, primeru neporabljenih sredstev Projekti na razvoju turizma – - mednarodni 5 točk - ne 0 točk se lahko sredstva razdelijo vsem št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809, 5.000,00 EUR, - državni 4 točk prijaviteljem, ki izpolnjujejo pogo- 6. preglednost – cilji ter nameni 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 96/10, Razvoj čebelarstva v občini – je, ne glede na število doseženih - regijski 3 točk projektov in prireditev so jasno 4/11 in 45/11) in Odloka o pro- 3.500,00 EUR, računu Občine Markovci za leto točk, in sicer v višini največ 90 % - občinski 2 točk opredeljeni: Žetev – 800,00 EUR, 2012 (Uradno glasilo slovenskih upravičenih stroškov programa - krajevni 1 točk - v celoti 10 točk Košnja – 900,00 EUR, dejavnosti, projekta oziroma pri- občin, št. 7/2011) Občina Mar- 5. kvaliteta – ocenjuje se vsebi- - delno 5 točk reditve. kovci objavlja Martinovanje – 900,00 EUR na, predstavitev, okolju prijazno, - ne 0 točk V primeru, če je vlog več, kot je JAVNI RAZPIS Pomoč pri izobraževanju – kulturna identiteta: Dodatna merila za podskupino C1: 2.000,00 EUR (za 1. in 2. rok na razpolago sredstev po tem - v celoti 10 točk 700,00 EUR, za 3. rok 600,00 razpisu, se sredstva razdelijo so- Organizacija karnevalske povorke: za sofinanciranje programov de- - delno 5 točk javnosti, projektov in prireditev, EUR). razmerno glede na število dose- A: občinskega pomena 15 točk - ne 0 točk ki niso predmet drugih razpisov v V okviru postavke Pomoč pri iz- ženih točk. - vaškega pomena glede na šte- Občini Markovci za leto 2012 obraževanju se lahko prijavijo Višina sofinanciranja za sklop C, 6. preglednost – cilji ter nameni vilo lastnih skupin z najmanj 10 programi in projekti, ki jih izvaja- podskupino C2: najvišji znesek, projektov in prireditev so jasno sodelujočimi: 1. PREDMET JAVNEGA jo fizične osebe s stalnim prebi- ki ga lahko prijavitelj prejme zno- opredeljeni: - nad 3 skupine 1 točka traj sklopa C2, znaša 500,00 €. RAZPISA vališčem v občini Markovci in ne - v celoti 10 točk - od 3 do 5 skupin 3 točke gre za izobraževanje v smislu - delno 5 točk za sofinanciranje programov de- pridobitve izobrazbe (mišljene so 5. MERILA - od 6 do 10 skupin 5 točk javnosti, projektov in prireditev, - ne 0 točk neobvezne aktivnosti, kot so npr. Pro- - nad 10 skupin 7 točk ki niso predmet drugih razpisov v 5.1. MERILA – SKLOP A: študentska izmenjava, obisk tuje grami varovanja in krepitve 7. izobraževanje v okviru prijavi- B: okrasitev vasi oz. naselja za Občini Markovci za leto 2012 (v države za namen pridobivanja zdravja telja: namen povorke 10 točk nadaljevanju: razpis), je sofinan- znanja in izkušenj ipd.). Vlogi mo- 1. stalno prebivališče / sedež: - v korist promocije občine in ra- - sami ne okrasijo vasi oz. nase- ciranje programov dejavnosti, rajo priložiti opis programa dejav- zvoja podeželja 10 točk lja za ta namen 0 točk projektov in prireditev za sklope, nosti oziroma načrt projekta. - v občini 10 točk ki niso zajeti v programih drugih - v korist občanov 5 točk C: občanom je zagotovljena mo- Razpis oz. sredstva, zagotovljena - izven občine 0 točk razpisov Občine Markovci, kot so - v korist prijavitelja 1 točka žnost sodelovanja 10 točk na zadnji postavki ‒ Pomoč pri iz- 2. interes – izvajalec s svojim programi varovanja in krepitve obraževanju, so odprta celo leto, projektom ali programom koristi 8. realnost – ocenjuje se izvedlji- - občanom ni zagotovljena mo- znanja, skupni projekti na podro- vost glede na finančno konstruk- do porabe sredstev, in sicer je prvi interesom lokalne skupnosti: žnost sodelovanja 0 točk čju izobraževanja in druge splo- cijo: rok za oddajo prijav 30. april 2012, Č: obiskanost: šne in posebne prireditve ter de- - velik (za samo občino) 15 točk drugi rok 31. julij 2012, tretji rok za - 10 % in več lastnih sredstev 10 javnosti, ki pomenijo prispevek k - srednji (za samo občino) 10 točk - z območja celotne občine 15 točk oddajo prijav pa 31. oktober 2012. točk zadovoljevanju javnih potreb in - z območja posamezne vasi oz. Po posameznih rokih prijave na - lokalni (za posamezno naselje) - 8 %–9 % lastnih sredstev 5 točk prepoznavnosti Občine Markov- razpis so sredstva razdeljena, kot 5 točk naselja 5 točk. ci, projekti in prireditve v okviru - 6 %–7 % lastnih sredstev 4 točke je navedeno pri postavki. - ožji (interes prirediteljev) 2 točki D: postavitev šotora 15 točk pusta in drugo. - 4 %–5 % lastnih sredstev 3 točke SKLOP C: Projekti oziroma prire- 3. sodelovanje – izvajalci sodelu- E: vaška prireditev v zvezi z izbi- Razpisana sredstva so name- - 2 % –3 % lastnih sredstev 2 točki ditve v okviru pusta, ki pomenijo jejo pri aktivnostih, katerih orga- ro vaškega princa 15 točk njena sofinanciranju programov ohranjanje etnografske dedišči- nizator je Občina Markovci: - 0 %–1 % lastnih sredstev 1 točka F: prireditev Bičov pok 10 točk društev, neprofitnih organizacij in ne in z njim povezanih pustnih Največje možno število točk: 80. gibanj ter zavodov (za programe, - dva ali večkrat 10 točk Največje možno število točk v likov ter prispevek k razvoju pu- Sofinancirani bodo projekti in pri- ki niso del njihove redne dejavno- okviru podskupine C1: 150. Sofi- stovanja na območju občine – - enkrat 5 točk reditve, ki bodo pri točkovanju dosti) in drugih. Za programe, pro- nancirani bodo projekti in priredi- pustovanje – 10.000,00 EUR. - ne sodelujejo 0 točk segli najmanj 40 točk. jekte in prireditve po tem razpisu tve, ki bodo pri točkovanju dose- Sredstva v okviru tega sklopa so 4. kvaliteta, realnost, preglednost morajo stroški nastati v letu 2012. 5.3. MERILA – SKLOP C: Pro- gli najmanj 70 točk. razdeljena glede na podskupine. ‒ ocenjuje se vsebina programa, jekti oziroma prireditve v okviru Dodatna merila za podskupino C2: Do dodelitve proračunskih sred- V okviru sklopa C je programe, projekta oziroma dejavnosti, iz- pusta, ki pomenijo ohranjanje stev po tem razpisu ni upravičen projekte in prireditve potrebno vedljivost, cilji in namen progra- etnografske dediščine in z njo Princ karnevala: prijavitelj, ki so mu za isti namen prijaviti v okviru naslednjih pod- ma, ki so jasno opredeljeni: povezanih pustnih likov ter pri- A: stroški prevoza na območju že odobrena sredstva iz drugih skupin in sicer: - v celoti 10 točk spevek k razvoju pustovanja na občine postavk proračuna Občine Mar- območju občine. V okviru tega - do 50 EUR 5 točk kovci v tekočem proračunskem podskupina C1: Organizacija ka- - delno 5 točk rnevalske povorke – 9.000,00 sklopa se upoštevajo in prijavljajo letu. - ne 0 točk - nad 50 EUR 10 točk EUR, vsi stroški, ki so nastali v zvezi s 5. promocija – program spodbuja B: prinčev sprejem društev 15 točk 2. VIŠINA RAZPISANIH podskupina C2: Princ karnevala – posamezno prireditvijo oz. pro- k zdravemu načinu življenja: jektom (npr. stroški pogostitev, C: obisk prireditev v okviru »Fa- SREDSTEV 1.000,00 EUR. - občanov 10 točk glasbe, nagrad, stroški prevozov šenka v Markovcih«: gostujočih skupin iz drugih ob- za sofinanciranje programov de- 3. POGOJI ZA - ne 0 točk - na sami Občini Markovci 15 točk javnosti, projektov in prireditev, močij Slovenije in iz tujine, stroški SODELOVANJE NA RAZPISU 6. problematika projekta, progra- - na območju občine Markovci 10 ki niso predmet drugih razpisov v daril ipd.; stroški izdelave pustnih ma oziroma dejavnosti: točk. Občini Markovci, znaša po sklo- Na razpis se lahko prijavijo pri- oblek in mask niso upravičeni Največje možno število točk v pih: javitelji, ki izpolnjujejo naslednje - aktualna 5 točk stroški). pogoje (velja za vse prijavitelje, okviru podskupine C2: 100. Sofi- Programi varovanja - ne 0 točk Skupna merila (za vse podskupi- SKLOP A: razen za tiste, ki se prijavljajo na nancirani bodo projekti in priredi- in krepitve zdravja (seminarji, Največje možno število točk: 60. ne sklopa C): razpis pod postavko Pomoč pri tve, ki bodo pri točkovanju dose- predstavitve oziroma predavanja Sofinancirani bodo programi de- 1. stalno prebivališče / sedež: izobraževanju): gli najmanj 50 točk. s področja problematike zdravja, javnosti, ki bodo pri točkovanju - v občini 10 točk programi varovanja in krepitve • imajo stalno prebivališče oziro- dosegli najmanj 30 točk. 6. ROK IZVEDBE - izven občine 0 točk zdravja ipd.) – Aktivnosti pro- ma sedež na območju občine Markovci, 5.2. MERILA – SKLOP B: Sku- 2. interes – izvajalec s svojim projektov mora biti do konca no- mocije zdravja – 2.000,00 EUR pni projekti na področju izobra- vembra 2012. Zadnji zahtevek (za 1. in 2. rok 700,00 EUR, za 3. • oziroma izvajajo programe in projektom ali prireditvijo prispeva ževanja in druge splošne in po- za sofinanciranje skupaj z do- rok 600,00 EUR). Razpis je odprt projekte, ki se nanašajo ali se in koristi interesom lokalne sku- sebne prireditve ter dejavnosti, kazili o porabi sredstev mora biti celo leto, do porabe sredstev, in odvijajo na območju občine pnosti: ki pomenijo prispevek k zado- vložen do 12.12.2012. sicer je prvi rok za oddajo prijav Markovci, voljevanju javnih potreb in pre- - velik (za samo občino) 15 točk 30. april 2012, drugi rok 31. julij • ali neposredno prispevajo k za- poznavnosti Občine Markovci in - srednji (za samo občino) 10 točk 7. VSEBINA PRIJAVE 2012, tretji rok za oddajo prijav pa dovoljevanju interesov lokalne- drugo. - lokalni (za posamezno naselje) 31. oktober 2012. Po posameznih Prijava mora biti oddana na pred- ga prebivalstva, 1. stalno prebivališče / sedež: 5 točk rokih prijave na razpis so sred- pisanem obrazcu in mora vsebo- • da omogočajo članstvo obča- - v občini 10 točk - ožji (interes prirediteljev) 2 točki vati vse zahtevane priloge oziro- stva razdeljena, kot je navedeno nom s področja občine, pri postavki. - izven občine 0 točk 3. sodelovanje – izvajalci sodelu- ma dokazila. V kolikor prijavitelj • da so vlogi priložili program de- prijavlja več programov, mora za SKLOP B: Skupni projekti na 2. interes – izvajalec s svojim jejo pri aktivnostih, katerih orga- javnosti, načrt projekta oziroma vsak posamični program izpolniti področju izobraževanja in druge projektom ali prireditvijo prispeva nizator je Občina Markovci: program prireditve, ločen obrazec. Tako izdelana pri- splošne in posebne prireditve ter in koristi interesom lokalne sku- - dva ali večkrat 10 točk • da so vlogi priložili vsa potreb- java bo obravnavana kot popolna. dejavnosti, ki pomenijo prispevek pnosti: - enkrat 5 točk na dokazila, na podlagi katerih k zadovoljevanju javnih potreb in - velik (za samo občino) 15 točk - ne sodelujejo 0 točk 8. ROK ZA ODDAJO PRIJAV prepoznavnosti Občine Markov- bo mogoče ugotavljati izpolnje- - srednji (za samo občino) 10 točk IN NAČIN ODDAJE ci in drugo – 20.000,00 EUR, od vanje meril, ki so določena v 4. projekti in prireditve prispevajo k razpisni dokumentaciji. prepoznavnosti Občine Markovci: tega: - lokalni (za posamezno naselje) Rok za oddajo prijav je 30. april 5 točk - mednarodni 5 točk Razvoj gospodinjstev na pode- 4. NAČIN DOLOČANJA 2012 (razen za 2. in 3. rok za od- želju – 2.000,00 EUR, DELEŽA SOFINANCIRANJA - ožji (interes prirediteljev) 2 točki - državni 4 točk dajo prijav na sklop A in prijave na postavko Pomoč pri izobraže- Projekti na področju konjeni- 3. sodelovanje – izvajalci sodelu- - regijski 3 točk Višina sofinanciranja določene- vanju sklopa B). Prijavitelji lahko štva – 1.200,00 EUR, jejo pri aktivnostih, katerih orga- - občinski 2 točk ga programa dejavnosti, projek- nizator je Občina Markovci: razpisne obrazce dobijo na sple- Razvoj ribištva v občini – ta oziroma prireditve bo odvisna - krajevni 1 točk tni strani Občine Markovci www. - dva ali večkrat 10 točk 500,00 EUR, od izpolnjevanja meril. Največji 5. kvaliteta – ocenjuje se vsebi- markovci.si ali v času uradnih ur Projekt izbire najbolj urejene možni odstotek financiranja zna- - enkrat 5 točk na, predstavitev, okolju prijazno, v sprejemni pisarni Občine Mar- domačije – 2.500,00 EUR, ša do največ 90 % upravičenih - ne sodelujejo 0 točk kulturna identiteta: kovci. 6 Leto 12, številka 6, december 2011 Vlogo, izpolnjeno na obrazcu, z Odpiranje pravočasno prispelih in 10. IZID RAZPISA prejema nanj ne bo odzval, se bo Izbrani prijavitelji morajo do 31. vsemi zahtevanimi prilogami do- pravilno označenih vlog bo stro- Na podlagi preverjanja izpolnje- štelo, da je umaknil vlogo za pri- januarja 2013 Občini Markovci stavite v sprejemno pisarno ali kovna komisija opravila v roku 8 vanja razpisanih pogojev, meril dobitev sredstev, razen, če zoper dostaviti poročila o izvedbi pro- oddate po pošti kot priporočeno dni od roka za dostavo vlog. Za- in kriterijev bo strokovna komisija sklep o sofinanciranju pravoča- gramov. pošiljko na naslov: Občina Mar- radi večjega števila razpisanih pripravila predlog razdelitve sred- sno vloži pritožbo. kovci, Markovci 43, 2281 Mar- programov ter zainteresiranih stev in ga predložila v odločitev O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki 11. INFORMACIJE kovci, z oznako: »NE ODPIRAJ vlagateljev odpiranje vlog na pod- občinski upravi, ki bo izbranim niso bili izbrani, pisno obveščeni Za morebitne podrobnejše podat- – PRIJAVA NA RAZPIS – SKLOP lagi tretjega odstavka 222. člena vlagateljem izdala sklepe na pod- v 15 dneh po odpiranju vlog. ke v zvezi z izvedbo javnega raz- A/B/C« (navedba sklopa, na ka- Pravilnika o izvrševanju prora- lagi pripravljenega predloga in pisa se obrnite na Marinko Bez- terega se prijavlja prijavitelj). Na odločitve strokovne komisije ter Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnje- čuna Republike Slovenije ne bo jak Kolenko, Občina Markovci, hrbtni strani ovitka mora biti nave- hkrati pozvala k podpisu pogod- vali pogojev, ne bodo izbrani ali javno. Odpirajo se samo v roku Markovci 43, 2281 Markovci, tel. den vlagatelj. Nepravilno označe- be o sofinanciranju, v kateri bodo z odločitvijo ne bodo zadovoljni, 02/788-88-87, e-pošta: marinka. ne vloge ne bodo obravnavane in dostavljene, pravilno izpolnjene opredeljene medsebojne pravi- lahko vložijo pritožbo v roku 8 dni [email protected]. bodo vrnjene pošiljatelju. in označene kuverte, ki vsebujejo ce in obveznosti, v roku 8 dni od od prejema sklepa oziroma obve- vloge, in sicer v vrstnem redu, v prejema poziva. Če se prejemnik stila pri organu, ki je izdal sklep Milan Gabrovec, prof. 9. DATUM ODPIRANJA katerem so bile predložene. poziva v roku 8 dni od njegovega oziroma obvestilo. župan

Na podlagi Zakona o uresniče- nja kulturnih dejavnosti. Občina knjižnične dejavnosti ter založni- 2012, do 12. ure, ne glede na skladu s pravilnikom in merili, na vanju javnega interesa za kulturo Markovci za uresničevanje jav- štva, kinematografije, radia, tele- to, ali je vloga oddana osebno ali podlagi česar bo strokovna komi- (Uradni list RS, št. 77/07 (UPB- nega interesa na področju kultu- vizije in drugih področij. preko pošte. sija pripravila predlog razdelitve 1), 56/08 in 4/10 in 20/11), Pravil- re zagotavlja sredstva iz prora- Predloge programov lahko po- Razpisna dokumentacija: inte- sredstev in ga predložila občin- nika o izvedbi javnega poziva in čuna oz. proračunske postavke šljejo vse pravne osebe, regi- resenti lahko razpisno dokumen- ski upravi. Ta bo izbranim vla- javnega razpisa za izbiro kultur- 1803312 Kulturne dejavnosti- strirane za opravljanje kulturno tacijo dvignejo (papirnata oblika) gateljem izdala sklepe na pod- nih programov in kulturnih pro- razpis v višini 40.000,00 EUR, umetniških dejavnosti in posre- na sedežu Občinske uprave Ob- lagi pripravljenega predloga in jektov (Uradni list RS, št. 43/10), skladno s programi za naslednje dovanje kulturnih vrednot, sa- čine Markovci, v Markovcih 43, odločitve strokovne komisije ter prve alineje 3. člena Pravilnika namene: mostojni ustvarjalci na področju v času uradnih ur v sprejemni hkrati pozvala k podpisu pogod- o postopku za izbiro kulturnih - za varstvo naravne in kulturne kulture, kulturno umetniška in pisarni ali pa si jo v elektronski be o sofinanciranju, v kateri bodo programov, ki se sofinancirajo dediščine, druga društva, ki imajo v svojih obliki pridobijo na spletni strani opredeljene medsebojne pravice iz proračuna Občine Markov- - za izvajanje kulturnih progra- ustanovnih aktih določeno opra- Občine Markovci (www.markov- in obveznosti, v roku 8 dni od ci (Uradni vestnik Tednika, št. mov, ki obsegajo sredstva za vljanje kulturne dejavnosti in ci.si). Informacije v zvezi z razpi- prejema poziva. Če se prejemnik 9/99), Odloka o proračunu Obči- plače, avtorske honorarje in ma- imajo sedež na območju občine som dobijo na telefonski številki: poziva v roku 8 dni od njegove- ne Markovci za leto 2012 (Ura- terialne stroške za izvedbo pro- Markovci. 02/788-88-80. ga prejema nanj ne bo odzval, dno glasilo slovenskih občin št. gramov, Vlogo, izpolnjeno na obrazcih, se bo štelo, da je umaknil vlogo 7/2011) in na podlagi sprejetega III. NAČIN PRIJAVE z vsemi zahtevanimi prilogami Letnega programa kulture Obči- - za vzpostavljanje umetniške za pridobitev sredstev, razen, če PROGRAMOV dostavite v sprejemno pisarno ne Markovci za leto 2012, župan ustvarjalnosti in za nagrade na zoper sklep o sofinanciranju pra- Programi morajo vsebovati na- ali oddate po pošti kot priporoče- občine Markovci objavlja področju kulture. vočasno vloži pritožbo. tančen opis v skladu z razpisno no pošiljko na naslov: Prednost imajo programi, ki OBČINA O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki dokumentacijo, ki je skupaj z MARKOVCI, Občinska uprava, JAVNI RAZPIS spodbujajo povezovanje vseh niso bili izbrani, pisno obveščeni podrobnejšimi navodili na voljo Markovci 43, 2281 Markovci, z delov občine. v 15 dneh po odpiranju vlog. za zbiranje predlogov za sofinan- v papirnati ali elektronski obliki. oznako »NE ODPIRAJ – PRI- ciranje kulturnih programov, ki jih II. PREDLAGATELJI Programi morajo biti finančno JAVA NA RAZPIS – KULTURNI Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnje- vali pogojev, ne bodo izbrani ali bo v letu 2012 Občina Markovci Za kulturne dejavnosti po zako- ovrednoteni, ob tem pa navedeni PROGRAMI«. Na hrbtni strani sofinancirala iz občinskega pro- nu štejejo vse oblike ustvarja- tudi viri financiranja. Predlagate- ovitka mora biti naveden vlaga- z odločitvijo ne bodo zadovoljni, računa. nja, posredovanja in varovanja lji morajo predložiti tudi finančno telj. Nepravilno označene vloge lahko vložijo pritožbo v roku 8 poročilo za leto 2011 in navesti ne bodo obravnavane in bodo dni od prejema sklepa oziroma I. PREDMET JAVNEGA kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gle- aktivnosti ter druge projekte, ki vrnjene pošiljatelju. obvestila pri organu, ki je izdal RAZPISA dališke, likovne, filmske in video so jih izvedli v letu 2011. Na podlagi preverjanja izpolnje- sklep oziroma obvestilo. Predmet javnega razpisa so pro- dejavnosti, varstva kulturne in Rok za prijavo na javni raz- vanja razpisanih pogojev bodo Milan Gabrovec, prof. grami, ki sodijo v okvir izvaja- naravne dediščine, razstavne in pis je do vključno 10. januarja prispele prijave ovrednotene v župan

Na podlagi Pravilnika o postop- - stroški nabave enotnih oblačil s predpisi, ki določajo izvrševa- prepoznih vlog komisija ne bo bo strokovna komisija pripravila kih za izvrševanje proračuna Re- in obuval za društvene potrebe; nje proračuna. Zadnji zahtevek obravnavala. predlog razdelitve sredstev in publike Slovenije (Uradni list RS, za koriščenje sredstev mora biti ga predložila občinski upravi, ki - stroški nabave glasbenih inštru- 10. Merila št. 50/07, 114/07-ZIPRS0809, mentov. vložen do 30.11.2012. Zaključno bo izbranim vlagateljem izdala 61/08, 99/09-ZIPRS1011, 96/10, poročilo nabave mora biti odda- sklepe na podlagi pripravljenega Do dodelitve proračunskih sred- in število točk, ki jih je možno 4/11 in 45/11) in Odloka o pro- no najkasneje do 21.12.2012. predloga in odločitve strokovne stev po tem razpisu ni upravičen doseči ob dodelitvi razpisanih računu Občine Markovci za leto komisije ter hkrati pozvala k pod- prijavitelj, ki so mu za isti namen sredstev: 2012 (Uradno glasilo slovenskih 7. Vsebina prijave pisu pogodbe o sofinanciranju, sredstva iz drugih postavk pro- - delež lastnih sredstev 1‒3 točke občin, št. 7/2011) Občina Mar- v kateri bodo opredeljene med- računa Občine Markovci v teko- Prijava mora biti napisana iz- kovci objavlja a) najmanj 50 %, 1 točka sebojne pravice in obveznosti, čem proračunskem letu že bila ključno na obrazcu, ki je sestav- b) najmanj 60 %, 2 točki v roku 8 dni od prejema poziva. odobrena. ni del razpisne dokumentacije. Javni razpis Vsebovati mora vse zahtevane c) najmanj 70 %, 3 točke Če se prejemnik poziva v roku 8 Prejemniki sredstev za sofinan- priloge oziroma dokazila, ki so - množičnost števila nastopajo- dni od njegovega prejema nanj za izbor kulturnih projektov ‒ ciranje nabave enotnih oblačil in oprema kulturnih društev na ob- navedena v razpisnem obrazcu. čih 1‒3 točke ne bo odzval, se bo štelo, da obuval za društvene potrebe ne močju občine Markovci v letu V kolikor prijavitelj prijavlja več je umaknil vlogo za pridobitev morejo kandidirati za isti namen a) do 10 nastopajočih, 1 točka 2012 programov, mora za vsak posa- b) od 11 do 30 nastopajočih, 2 sredstev, razen, če zoper sklep o 3 leta po prejemu namenskih mezni program izpolniti ločeni sofinanciranju pravočasno vloži sredstev. točki 1. Predmet razpisa obrazec. Takšna izpolnjena prija- c) nad 30 nastopajočih, 3 točke pritožbo. va bo obravnavana kot popolna. je izbor kulturnih projektov za 4. Vrednost razpoložljivih O izidu razpisa bodo prijavitelji, ki Nepopolnih prijav komisija ne bo - potrebnost »uniformiranosti na- opremo kulturnih društev na ob- niso bili izbrani, pisno obveščeni sredstev obravnavala. stopajočih« 1‒3 močju občine Markovci za leto v 15 dneh po odpiranju vlog. je 20.000,00 EUR na proračun- a) vaški pevci, 1 točka 2012. 8. Rok za oddajo prijav in b) pevski zbori, 2 točki Vsi vlagatelji, ki ne bodo izpolnje- ski postavki 1803501 Oprema vali pogojev, ne bodo izbrani ali način oddaje c) skupine, ki predstavljajo etno- 2. Pogoji za sodelovanje kulturnih društev. z odločitvijo ne bodo zadovoljni, loško izročilo, skupine godbeni- na razpisu lahko vložijo pritožbo v roku 8 5. Način financiranja Rok za oddajo prijav je 29. junij kov in drugi, 3 točke 2012. Vlogo za sofinanciranje dni od prejema sklepa oziroma - na razpis se lahko prijavijo oddate na zahtevanem obrazcu - nadomestilo dotrajane opreme obvestila pri organu, ki je izdal društva, registrirana za kulturno Posamezni projekti se bodo in z vsemi prilogami v spreje- 1 točka sklep oziroma obvestilo. dejavnost s sedežem v Občini glede na razpoložljiva sredstva mni pisarni Občine Markovci ali Skupno je možno doseči 10 točk. Markovci; financirali do največ 50 %. Če 12. Kraj in čas, kjer lahko za- je vlog več, kot je na razpolago po pošti kot priporočeno pošilj- Društvo mora zbrati najmanj 3 - projekt mora imeti jasno kon- interesirani dvignejo razpisno sredstev po razpisu, se sredstva ko na naslov: Občina Markovci, točke, da je upravičeno do sred- razpisno doku- strukcijo financiranja investicij- dokumentacijo: razdelijo sorazmerno glede na Markovci 43, 2281 Markovci, z stev po razpisu. mentacijo lahko dvignete v spre- ske opreme ter zagotovljene vire število doseženih točk. V prime- oznako: Ne odpiraj ‒ prijava na financiranja; 11. Izid razpisa jemni pisarni Občine Markovci, ru neporabljenih sredstev se pro- razpis za izbor kulturnih projek- Markovci 43, 2281 Markovci in - projekt mora biti končan v letu jekti lahko financirajo tudi 100 % tov ‒ oprema 2012. Zaradi večjega števila zainte- na spletni strani Občine Markov- 2012. oz. glede na dosežene točke nad 9. Postopek obravnave resiranih vlagateljev, odpiranje ci www.markovci.si od dneva te 3. Upravičeni stroški 50 %, če 100 % financiranje vseh vlog na podlagi tretjega odstavka objave do izteka prijavnega roka. društev ne bi bilo mogoče. vlog sofinanciranja so 222. člena Pravilnika o izvrše- Vse dodatne informacije v zvezi 6. Rok izvedbe Razpisna komisija bo odprla vanju proračuna Republike Slo- z razpisom dobite na sedežu Ob- - stroški nabave opreme društve- pravočasno prispele prijave in venije ne bo javno. Na podlagi čine Markovci, tel. 788-88-80. nih prostorov (pohištvo, računal- Dodeljena sredstva morajo biti ugotovila, ali prijave izpolnjujejo preverjanja izpolnjevanja razpi- Milan Gabrovec, prof. niška oprema …); porabljena v letu 2012 v skladu razpisne pogoje. Nepopolnih ali sanih pogojev, meril in kriterijev župan Leto 12, številka 6, december 2011 7 Aktualno

Poziv graditeljem objektov Zapora ceste ostaja za kmetijsko proizvodnjo Dravske elektrarne Maribor (DEM) so stečajnega postopka odpovedal izvajal- Na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih v tem letu začele z gradnjo male hi- sko pogodbo, smo bili prisiljeni izbrati zemljiščih – ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) lahko lokalna skupnost z občinskim droelektrarne (mHE), ki je locirana na novega izvajalca. To je družba Granit iz podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) načrtuje nekatere desnem bregu Drave, tik pod zaporni- Slovenske Bistrice. Zamenjava izvajalca kmetijske objekte na kmetijskih zemljiščih (brez spremembe namenske rabe pro- cami markovskega jezu. pomeni tudi zakasnitev zaključka grad- stora). Zato Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju v imenu Občine nje za približno tri mesece, čeprav je nov Ker je cesta čez jez v Šturmovce od leto- Markovci poziva vse zainteresirane, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljeva- izvajalec z deli že uspešno pričel. Vendar šnje jeseni zaprta, je pod jezom v Novi nju tega poziva, in so pripravljeni sofinancirati stroške priprave OPPN, da čim prej pa bo zaradi precej zahtevnih razmer na (najkasneje pa do 16. 1. 2012) sporočijo svojo namero sodelovanja v postopku pri- vasi zgrajen začasni obvoz. Glede na za- gradbišču in problemov tesnitve grad- četne obljube investitorja bi morala biti bene jame strojnice verjetno potrebna prave OPPN, in sicer na naslov: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podrav- cesta čez jez odprta že 15. novembra, zapora ceste vsaj še do začetka febru- ju, Ptuj, Mestni trg 1. Več informacij je možno dobiti v sobi 38 v drugem nadstropju vendar se zastavljeni terminski plan očit- arja 2012. Vsako improviziranje z od- mestne hiše (Ptuj, Mestni trg 1) ali po telefonu: 748 29 93 ali 748 29 28. no zamika. Zakaj, je za List iz Markovcev prtjem ceste preko gradbišča pred tem Pogoji za vključitev pobud kmetijskih gospodarstev v postopek priprave OPPN so pojasnil Danilo Šef, svetovalec direktorja rokom bi ogrožalo varnost udeležencev podani v 39. členu ZKZ-C. V nadaljevanju tega poziva je podan povzetek pogojev DEM. »Po prvotnem terminskem planu v cestnem prometu. Glede na vse težave za vključitev v postopek priprave OPPN. je izgradnja mHE Markovci bila predvi- predvidevamo končanje izgradnje mHE A. Pogoji glede vrste objektov, ki so lahko predmet OPPN: dena od junija 2011 do maja 2012. Cest- Markovci v mesecu avgustu 2012,« je v na zapora Markovci‒Šturmovci pa med odgovoru na naše novinarsko vprašanje • stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na 30. julijem in 15. novembrom 2011. Ker zapisal Danilo Šef, svetovalec direktorja kmetijsko zemljišče, je prvotno izbrani izvajalec del ‒ druž- DEM. • stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov ba Konstruktor VGR ‒ zaradi grozečega MZ na okolje (primeri, ko je potrebna presoja vplivov na okolje: če poseg na vo- dovarstvenem območju dosega ali presega 40 000 mest za piščance ali koko- ši, 2000 mest za prašiče pitance z več kot 30 kg, 750 mest za svinje, 350 mest za govejo živino), • stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinskih kleti in zidanic. B. Pogoj vključenosti kmetijskih gospodarstev v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, pri čemer morajo kmetijska gospodarstva izpolnjevati naslednje pogoje: a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora ta kmetija imeti: • neprekinjeno dve leti pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C (pred vložitvijo vloge na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za ugoto-

Foto: MZ vitev izpolnjevanja pogojev) najmanj enega člana kmetije, ki je pokojninsko Gradbišče pod zapornicami, kjer bo prihodnje leto začela delovati mala hidroelektrarna. in invalidsko zavarovan kot kmet ali • nosilca kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva iz programa razvoja po- deželja kot mladi prevzemnik kmetije; Dan spomina na mrtve b) v primeru kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot samostojni podjetnik Tudi letos je na pokopališču v Markov- Osrednji govornik na komemoraciji je ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo vloge iz cih potekala spominska slovesnost ob bil župan Milan Gabrovec, kulturni utrip četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči: 1. novembru, dnevu spomina na mrtve. pa so dodali člani markovske Godbe na • najmanj 60 % svojega letnega dohodka, pri čemer mora biti ta dohodek večji pihala, pevci Moškega pevskega zbo- od 20.000 evrov, ali ra Markovci in Nika Rožanc z recitaci- • letni dohodek v višini najmanj 500.000 evrov. jo pesmi. Župan Milan Gabrovec je v O vlogi za ugotovitev izpolnjevanja pogojev, ki ji je treba priložiti dokazila o izpol- spremstvu obeh podžupanov, Franca njevanju pogojev iz točke a) oziroma iz točke b) v razdelku B tega poziva, ministr- Rožanca in Franca Ferčiča, ter Franca stvo, pristojno za kmetijstvo, odloči z odločbo. Toplaka, predstavnika borčevske orga- Alenka Korpar, nizacije, pred spominska obeležja na direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju markovskem pokopališču položil sveče Foto: MZ in vence. Utrinek iz kulturnega programa MZ URADNE OBJAVE 1. Odlok o javnem redu in miru v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2011, z dne 2. 12. 2011); 2. Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih občine Markovci (Ura- dno glasilo slovenskih občin št. 31/2011, z dne 2. 12. 2011); 3. Sklep o višini letne najemnine za najete grobove za uporabo mrliške vežice ter o višini kupnine za pokončni žarni grob (Uradno glasilo slovenskih občin št. 31/2011, z dne 2. 12. 2011); 4. Sklep o ukinitvi statusa javno dobro k.o. Sobetinci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/2011, z dne 15. 12. 2011); 5. Sklep o ukinitvi statusa družbena lastnina k.o. Sobetinci (Uradno glasilo slo- Foto: MZ venskih občin št. 32/2011, z dne 15. 12. 2011); Polaganje venca pred spomenik žrtvam vojnih in povojnih pobojev na pokopališču v Markovcih 6. Sklep o pridobitvi statusa javnega dobra (Uradno glasilo slovenskih občin št. Spoštovani. 32/2011, z dne 15. 12. 2011). Z novim letom ponovno obračamo vsak svoj list v knjigi življenja; zaenkrat še je Vse sprejete akte si lahko ogledate na spletni strani www.markovci.si, povezava s nepopisan. Hoteli ali ne, tudi v prihodnjem letu ga bodo zaznamovali naša ožja klikom na Lex Localis. skupnost in ljudje, ki smo jim zaupali delo za naše skupno dobro. Želimo si, da bi s podporo ljudi razširili meje socialno čuteče družbe. Izkrivljene vrednote poveličevanja denarja in mižanja pred neupravičenim bogatenjem, na Prodaja komunalno opremljenih parcel katere smo pristajali zadnje desetletje, se vse bolj razgaljajo in kažejo svojo pravo v obrtni coni Novi Jork podobo. Socialne razlike, ki smo jim priča, so nesprejemljive, zato je čas, da naši družbi vrnemo njen humani obraz. V naše delo so vtkane vrednote solidarnosti Občina Markovci prodaja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 2,5 hektar- in medgeneracijskega sožitja. Ljudje smo povezani in lahko uspešni le, če delamo ja stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene skupaj. Delajmo razumno. plačila spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Javni razpis za prodajo je objavljen na www.markovci.si. V novem letu 2012 vam želimo vse dobro. OO NSi Markovci Franc Rožanc, predsednik Občinska uprava

8 Leto 12, številka 6, december 2011 Kmetijska zadruga Ptuj odprla novo prodajalno Po tem, ko so v središču Markovcev menim, da se je letos marsikdo odločil, porušili stari zadružni dom, je Kme- da bo raje krmo (pšenico in koruzo) kar tijska zadruga (KZ) Ptuj na nekdanji neposredno prodal, kot pa se ukvarjal s deponiji sladkorne pese (ob regio- pitanjem in rejo živine.“ nalni cesti Ptuj–Borl) zgradila novo, Ob direktorju Marjanu Janžekoviču so na sodobno urejeno trgovino s kmetij- slovesnem odprtju na govorniški oder skim repromaterialom, v velikosti 600 stopili tudi župan občine Markovci Mi- kvadratnih metrov. Trgovina je sicer lan Gabrovec, predsednik nadzornega na tej lokaciji začela poslovati že v odbora KZ in član sveta občine Markovci mesecu oktobru, slovesno odprtje s Ivan Svržnjak, predsednik področne za- prerezom traku pa je bilo v petek, 4. druge Markovci Miran Zagoršek in pod- novembra. predsednica Zadružne zveze Slovenije V občini Markovci je v zadnjih dveh letih Anemarija Gerold. KZ Ptuj tako odprla dve novi prodajalni: Foto: MZ Ivan Svržnjak je med drugim poudaril, Slavnostni prerez vrvice ob otvoritvi; na fotografiji so (od leve): direktor KZ Ptuj Marjan lansko leto v Bukovcih, letos pa torej da ima KZ Ptuj 800 članov in okrog 110 Janžekovič, predsednik področne zadruge Markovci Miran Zagoršek, poslovodja prodajal- v Markovcih. Direktor Zadruge Marjan zaposlenih. „Organizirani smo v desetih ne Markovci Franci Gojkošek in vodja komerciale KZ Ptuj Branko Valenko. Janžekovič je poudaril, da si lani, ko so področnih zadrugah, imamo pa tudi dve odpirali prodajalno v Bukovcih, niti niso panoga pa je bila zaradi prodaje repro- predvideva še nekaj investicij v malopro- hčerinski podjetji: Oljarno Fram in Zad- upali zamišljati, da bodo na tem območ- materiala za pridelavo pese pomembna dajo. Ko bo ta investicijski ciklus zaklju- ružno oskrbo. Smo močna organizacija, ju po dobrem letu odpirali še en nov tudi za nas, Zadrugo,“ je v nagovoru ob čen, pa računamo, da bomo naložbeni ki temelji na partnerstvu in povezovanju zadružni objekt. V svojem nagovoru ob odprtju novega prodajnega centra v denar usmerjali na druga področja. Naša kmetov, razvoju in tradiciji, strokovnos- odprtju nove prodajalne je Janžekovič Markovcih razmišljal direktor Janžekovič prednost je namreč v tem, da je prehra- ti in gospodarski koristi svojih članov. V razmišljal tudi o tem, da ni bilo prav, da in v nadaljevanju dodal: „Hitro po lanskih na vedno potrebna in zato ni bojazni, da preteklosti je Zadruga veliko pripomog- se je slovenska kmetijska politika odlo- lokalnih volitvah so na pobudo župana bi potrebe na področju pridelave hrane la k ohranjanju kmetijske dejavnosti. Za- čila za ukinitev pridelave in predelave Milana Gabrovca stekli pogovori o odku- upadale. Menim, da bi naše kmetijstvo gotavljala je svoj obstoj in obstoj kmetij- sladkorne pese. Na mestu, kjer je na- pu in rušenju starega zadružnega doma, in pridelava hrane, ne glede na trenut- stva v naših krajih. Danes, ko je Slovenija mreč danes nova zadružna prodajalna, kjer se bo zgradil sodoben poslovno- ne zaostrene okoliščine, vseeno morala del svetovnega trga, bi morali zadružniki je bilo nekoč odjemno mesto (deponija) stanovanjski objekt. Zadruga se je tako preživeti. Naj dodam, da v KZ Ptuj letos še bolj strniti svoje vrste,“ je ob odprtju za sladkorno peso. „Najbrž bi bili bolj za- odločila zgraditi novo prodajano na tej računamo na 40 milijonov evrov pro- razmišljal Svržnjak. dovoljni, če bi se na tej lokaciji izvajala parceli, ki je velika 80 arov in je v celoti meta, kar je za 110-članski kolektiv lep Za kulturni program na otvoritvi so to- tista prvotna dejavnost, čemur je bila ta gradbena. Menim, da je nova trgovina dosežek. Letošnji odkup žitaric (več kot krat poskrbeli člani Godbe na pihala ob- deponija namenjena (prevzem in odkup na ustrezni lokaciji in da bomo tudi na 15 000 ton) je bil rekorden. Od tega smo čine Markovci, zaplesali so folkloristi iz sladkorne pese). Žal se je zgodba okrog tem mestu dobro sodelovali z našimi odkupili okrog 7600 ton pšenice, kar je Lancove vasi, farni župnik Janez Maučec evropskega sladkorja odvila drugače in člani in nasploh kmetovalci ter obča- največ doslej. Tudi z odkupom koruze pa je najprej opravil blagoslov nove tr- splet okoliščin nas je postavil v položaj, v ni z območja občine Markovci. Sicer pa smo se približali 9000 tonam. Odkup govine, nato pa v družabnem delu pri- katerem smo danes. Vemo, da je pridela- ima naša Zadruga smele načrte tudi za živine je sicer zadovoljiv, čeprav se bo v reditve blagoslovil še mošt, ki se je ob va sladkorne pese za marsikatero kmeti- v prihodnje. Sledili bomo zastavljenemu bodoče položaj na področju živinoreje martinovem spremenil v vino. jo predstavljala večinski del dohodka. Ta naložbenemu planu, ki v roku nekaj let najbrž spremenil, žal v škodo rejcev. Zato Mojca Zemljarič

Leto 12, številka 6, december 2011 9 Zapisi minulih dni ... Iz dela Društva upokojencev Markovci V Društvu upokojencev smo se tudi prepoznaven ‒ ne samo v domači obči- letos trudili, da bi za naše člane organi, ampak tudi širše. Povabil na različne nizirali čimveč aktivnosti, usmerjenih prireditve je bilo toliko, da so muzikanti predvsem v druženje in rekreacijo. komaj uspeli izpolniti vse želje. Želimo Tako smo letos v program aktivnosti jim, da bi jim zdravje še dolgo služilo in vključili pohode ob polni luni, s katerimi da nam bodo še dolgo lahko popestrili smo pričeli v mesecu februarju. Ti poho- naša srečanja. di niso namenjeni le upokojenkam in Nismo pa pozabili tudi na naš poslov- upokojencem, ampak smo nanje pova- no-rekreacijski objekt v Markovcih. Tam bili vse občane, ne glede na starost. Žal smo zamenjali talne obloge in izvedli je bil odziv bolj skromen oziroma ni do- zamenjavo dotrajanih oken v pritličju segel zadanega cilja množičnosti. objekta. Pri tej investiciji nam je poma- V mesecu februarju smo skupaj z AMD gala tudi občina, za kar se županu in Markovci pripravili predavanje iz cestno- svetnikom najlepše zahvaljujemo. -prometnih predpisov s poudarkom na V društvu že nekaj časa uporabljamo pravilni vožnji skozi krožišče. Udeležba tudi najsodobnejše komunikacijske po- je bila zelo dobra, zato upamo, da bo še vezave. Škoda je le, da jih naši člani upo- kdaj prišlo do podobnega sodelovanja Foto: MZ rabljajo v manjšini. Mogoče nam bo to in da se bomo starejši imeli možnost Hišni ansambel DU Markovci je postal nepogrešljiv del družabnih dogodkov v naši občini. v prihodnosti uspelo spremeniti ‒ z že poučiti o novostih v prometu, ki so do načrtovanim usposabljanjem starejših starejših vse bolj zahtevne in neprijazne. ska ekipa. Na letošnjem pokrajinskem krvnega pritiska, sladkorja in maščob v za delo na računalniku s poudarkom na V sklopu letošnjih prireditev ob 12. ob- tekmovanju je naša ženska ekipa osvoji- krvi. Gospa Majda Čokl je zelo pridno uporabi interneta in elektronske pošte. činskem prazniku smo pripravili tudi la 3. mesto, Nada Bezjak pa je osvojila 3. in vestno ter profesionalno izvajala te Kljub temu dodajam internetne pove- prvo letošnje kolesarjenje po občini mesto med posameznicami. Moški ekipi meritve in opažamo, da čedalje več zave do naše spletne strani, http://d-u. Markovci. Kljub kislemu vremenu smo ni uspelo poseči po pokalu, bili pa so že upokojencev in drugih občanov prihaja si/markovci/ in do strani, na katerih si uspešno prekolesarili skozi vse vasi v precej uspešnejši kot preteklo leto. na preventivne poizvedbe svojega zdra- je mogoče ogledati fotografije z na- naši občini in se skromno pogostili v go- Na področju socialnega varstva je naše vstvenega stanja, ob tem pa so deležni ših srečanj http://picasaweb.google. stilni Pri Ribeku v Stojncih. S kolesarjenji društvo še naprej izvajalo projekt Starej- še koristnih nasvetov. com/114566896843342915598. smo nadaljevali, in sicer vsak zadnji če- ši za višjo kakovost življenja doma. Lani Za boljše počutje in zdravje naših članov trtek v mesecu do septembra, udeležba smo na tem področju dosegli zastavlje- smo tudi letos trikrat organizirali prevoz Spoštovane upokojenke, upokojenci in naših članov pa je bila vedno dobra. ne cilje, kar kaže na to, da so naši odbor- v Bioterme, ena skupina pa je v juliju le- tisti, ki boste to kmalu postali. Vabim V letošnjem letu smo bili organizatorji niki, ki so v tem projektu tudi prostovolj- tovala na morju v hotelu Delfin v Izoli. vas, da se pridružite našemu društvu in 20. državnega ribiškega prvenstva za ci, dobro delali, upokojenci pa so začeli Družili smo se na praznovanju ob dne- aktivno ter kreativno soustvarjate naše upokojence. Prvenstvo je potekalo 15. razumeti namene in cilje projekta in so vu žena, na izletu na Pohorje, ki smo ga programe in aktivnosti. S tem si skupaj septembra pri ribniku v Prvencih in pri dobro sodelovali, za kar se jim kot koor- združili s piknikom v naravi. Letos smo lepšamo naše tretje življenjsko obdobje. ribniku na Rogoznici. Naša ribiška eki- dinator tega projekta najlepše zahvalju- tudi obiskali koroške splavarje, organi- Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pa je zasedla odlično 2. mesto, naš član jem. Vse pa vabim in prosim za aktivno ziran in izveden pa je bil že tradicional- sodelovali in pomagali pri naših aktiv- Zlatko Rajh pa je postal državni prvak sodelovanje tudi v prihodnje. ni romarski izlet 15. avgusta na Brezje. nostih in seveda tistim, ki ste se jih ude- med posamezniki. Pričeli pa smo tekmo- Naši člani in članice so tudi letos skoraj Nismo pozabili tudi na jesenski piknik, leževali. Še eno leto bo kmalu za nami, vati tudi v pikadu, tako moška kot žen- vsako sredo imeli možnost merjenja naše zadnje letošnje srečanje, s katerim zato vsem občankam in občanom, še se bomo poslovili od tega leta, pa bo 28. posebej pa našim članicam in članom, decembra v gostišču Gastro na Ptuju. želim predvsem veliko mero zdravja ter Večino srečanj je popestril naš hišni an- osebne sreče in zadovoljstva v letu, ki sambel, ki je z izvajanjem ljudske in po- prihaja. narodele glasbe postal v kratkem času Anton Majerič Zbrali so se jubilanti, stari 70 let »Kam le čas beži?« smo se spraševali. Še bolezni ali drugih obveznosti srečanja ni minilo dolgo, odkar smo praznovali niso udeležili. Kljub temu smo se ob kle- abrahama in že je tu novi jubilej, 70 let. petu in petju ter ob spremljavi harmoni- Če pogledamo podatke, nas je bilo leta ke veselili do poznega večera. Razšli smo 1941 v Markovcih rojenih 80, danes nas se veseli, da smo se spet srečali, čeravno še živi 56. Kljub krizi smo se ob jubileju se nekateri nismo več poznali. Ob koncu zbrali na srečanju, da si ob klepetu po- srečanja, ko smo se razhajali, smo si za- vemo naša doživetja in se spominjamo želeli srečnega snidenja čez pet let. na otroška in šolska leta. Mnogi se zaradi Janez Zmazek

Foto: Janez Zmazek V mesecu decembru so se srečali nekdanji sošolci, ki so letos zabeležili jubilejnih 70 let. 10 Leto 12, številka 6, december 2011 Vaščani so s številnimi prostovoljnimi deli pomagali pri njihovem razvijanju, prav tako pa tudi pri gradnji društvenih domov Diplomanti na temo občine Markovci in dvoran. Društva, kot njihovi člani in V zadnji letošnji številki predstavlja- kdo vam je pri tem pomagal? sekcije, ki jih le-ti sestavljajo, so v svojem mo zanimivo diplomsko nalogo, ki Sanja Horvat: »Res je. Za to, da je naloga razvoju doživljala tako izjemno aktivna in temelji na kulturnem in prosvetnem tako obsežna in ima toliko slikovnega ma- uspešna obdobja kot tudi obdobja popol- nega zatišja. Zaradi zunanjih in notranjih življenju naše občine. Tokratna diplo- teriala, sem potrebovala kar nekaj pomo- dejavnikov so se v nekaterih društvih po- mantka je Sanja Horvat iz Bukovcev, ki či. Moje raziskovalno delo je največ časa javljale občasne prekinitve, mnogo sekcij je diplomirala na Pedagoški fakulteti potekalo v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, kjer sem na domoznanskem oddelku li- v okviru društev je do današnjih dni z de- Univerze v Mariboru, na smeri Razre- lovanjem tudi prenehalo. Danes se v obči- dni pouk. Naslov njene diplomske nastala in prebirala časopise, ki so izhajali na ptujskem območju vse od prve svetovne ni Markovci posamezna društva ponašajo loge je Kulturno-prosvetne dejavnosti s častitljivo starostjo. Menim, da se za kul- v občini Markovci po letu 1945. vojne do danes. V veliko pomoč so mi bili tudi predsedniki in nekateri sedanji oziro- turno-prosvetno dejavnost v naši občini ni Tema vašega diplomskega dela je več ma bivši člani posameznih društev, ki so bati; to nam pričajo tudi tista društva, ki so kot zanimiva. Združuje namreč več po- mi skušali priskrbeti čim več društvene komaj letos praznovala svojo prvo oble- dročij – zgodovino, kulturo, področje literature. Seveda brez brskanja po inter- tnico delovanja.« društvenih dejavnosti … Kaj je botro- netnih straneh ni šlo, najbolj pa sem bila Kaj vam je bilo pri delu najljubše oziroma kaj je tisto, kar vas je gnalo naprej in valo, da ste izbrali ravno to temo? vesela, ko sem v roke dobila brošure, ki so Foto: zasebni arhiv vam dajalo veselja ter poguma za delo? Sanja Horvat: »Pisanje diplomske naloge jih društva izdajala ob raznih obletnicah. Sanja Horvat Sanja Horvat: »Veselje do dela mi je za- me je pritegnilo predvsem zaradi pestrega Te so najbogatejši vir informacij o posa- gotovo dajalo védenje, da bo končana kulturnega dogajanja v občini. Želela sem meznem društvu. Slikovni material je v ve- pojasnjujejo njihov razvoj ter delovanje, v naloga morda komu iz starejše generaci- izvedeti, kako so se naši predniki kulturno liki meri vzet iz časopisov in brošur, nekaj veliki meri porazgubili, kar se mi zdi velika je služila kot lep spomin, tistim mlajšim udejstvovali, zato sem se odločila, da bom pa ga je bilo skrbno shranjenega pri naših škoda.« pa bo vsaj malo prikazala, kakšno je bilo predstavila razvoj ljubiteljske kulture in občanih in so mi ga z veseljem posodili. Kako bi strnili svoje ugotovitve glede kulturno dogajanje na tleh naše občine še tako svoje znanje o današnjem kulturnem Ob časopisnih in internetnih virih pa je v kulturno-prosvetnih dejavnostih nekoč preden so se rodili.« življenju na območju naše občine nadgra- diplomski nalogi našlo svoje mesto tudi in kaj od tega nam je ostalo oziroma ostaja še danes? Je kaj zanimivega, smešnega, morda dila še s kulturnim utripom iz preteklosti.« veliko strokovne literature. Čeprav sem na Sanja Horvat: »Amaterska kultura je bila kakšna anekdota, ki se je pojavila ob Razvidno je, da ste za nalogo potrebo- začetku predvidevala, da s pisanjem ne na tleh naše občine prisotna že pred prvo pisanju in bi jo zaupali našim bralcem? vali mnogo gradiva in najrazličnejših bom imela večjih težav, sem kmalu ugoto- svetovno vojno. Čeprav izobrazba tedaj Sanja Horvat: »Ob prebiranju starejših podatkov. V delo ste vključili tudi veli- vila, da temu ne bo tako. Nekatera društva, ni imela takšne moči, kot jo ima danes, časopisov sem naletela na kar nekaj, za da- ko slikovnega materiala, posebej starih ki sem jih želela opisati, na žalost ne pišejo so se ljudje zavedali, da je za narod po- našnje čase, smešnih zgodb. Zelo zanimivo fotografij. Kje vse ste iskali gradivo in kronike, zato so se podatki, ki opisujejo in membno ohranjati svoj jezik, prav tako pa je bilo pogledati stare fotografije. Na eni pa so znali bolje ceniti druženje ob pesmi, izmed njih sem v vlogi dramskega igralca plesu, dramskih igrah. Tako kot prva, je našla tudi svojega dedka, ki se ga zaradi tudi druga svetovna vojna povzročila, da zgodnje smrti le bežno spominjam.« Sošolci obujali spomine je ljubiteljska kultura na vseh področjih Sanja, trenutno opravljate pripravni- usahnila, po vojni pa je slovenska pesem štvo na OŠ Markovci. Kje pa se vidite po Letošnje leto je svojega življenjskega »Abrahama« dočakala generacija, rojena leta znova zadonela na ves glas in na pode- opravljenem pripravništvu? 1961. In kot je ob jubileju običajno, so se nekdanji sošolci, danes abrahamovci, srečali želju so začeli množično graditi zadružne Sanja Horvat: »Po opravljenem pripravni- in skupaj preživeli nepozaben večer ob druženju, glasbi in plesu ter obujanju spominov in kulturno-prosvetne domove, v katerih štvu se zagotovo vidim v vlogi učiteljice, na mladostniška leta. Nekdanji sošolci, ki so pred 35 leti v Markovcih zaključili osnovno- je potekala raznolika kulturna dejavnost. kajti pri delu z otroki neizmerno uživam in šolsko izobraževanje, so se srečali v soboto, 29. oktobra, v gostilni Pri Ribeku v Stojncih. Društva, ki so delovala že pred vojno, so komaj čakam na tisto pravo zaposlitev.« S cvetjem in svečami pa se je organizacijski odbor, ki je pripravil srečanje, spomnil tudi v svoje vrste znova vabila takoj po vojni. Alenka Rožanc tistih nekdanjih sošolcev, ki jih danes ni več med nami. MZ

Foto: Laura Iz srečanja letošnjih abrahamovcev Novembra letos so se na srečanju generacije zbrali tudi nekdanji sošolci, ki so letos dopolnili 60 let. Gre za generacijo, rojeno v letu 1951. Odziv povabljenih na srečanje je bil dober, čeprav so si organizatorji želeli, da bi se zbrali prav vsi. »Srečanje v gostilni Pri Ri- beku v Stojncih je potekalo v soboto popoldan, 24. novembra. Ob živi glasbi in številnih fotografijah, ki so se projicirale na platno, smo kar pozabili na svoja leta. Kot najstniki smo na plesišču vztrajali do jutranjih ur. Iz slik smo se spomnili, da smo v prvih letih v šolo hodili celo bosi. V enem od prvih razredov nas je bilo 33, v drugem pa 32. Franc je imel prav, ko se je pošalil, da »takšnih ne delajo več«. Mogoče pa res. To je generacija, ki je še odraščala v pomanjkanju in tradicionalnih vrednotah. Nismo poznali ne tajkunov, borz in druge civilizacijske navlake … Ob številnih vnukih danes živimo bolj umirjeno in pošteno življenje. Želimo si, da bi se ponovno srečali čez 10 let,« je v imenu svoje generacije za List iz Markovcev zapisal Mirko Prelog. MZ

Foto: Laura Družili pa so se tudi nekdanji sošolci, ki so letos dopolnili 60 let. Leto 12, številka 6, december 2011 11 Praznični čas Šege in navade ob božiču in novem letu Na Slovenskem se je tekom stoletij mo podrobneje, vidimo, da so elementi spletlo ogromno šeg in navad, ki so poganskega še vedno prisotni. Čas, ko je povezane z božičem in predbožič- staro sonce odmrlo in se rodilo novo, je nim časom. Nikakor ni težko prekriti pri indoevropskih ljudstvih vedno veljal poganskega praznovanja zimskega za skrivnosten čas. Ta skrivnostni čas po kresa s krščanskim praznikom novo- izročilu obsega dvanajst dni, dneve od rojenega Boga, ki je prinesel neznan božiča do svetih treh kraljev in velja za vir veselja in tolažbe vsem narodom obdobje, ko se na zemljo vračajo duše sveta. umrlih prednikov, ker so v teh dneh Kot je v navadi ob velikih praznikih, je meje med svetovi odprte in je potrebno pomembno, da se v hiši in okoli nje vse biti še posebej previden. Vendar so čas počisti. Ljudje so se na božič začeli pri- med božičem in novim letom na ta način pravljati s prvo adventno nedeljo; adven- pojmovali indoevropejci. Cerkev dan po tni čas še danes velja za čas spokornosti božiču namreč obhaja god sv. Štefana, ki in duhovne priprave na božični praznik. je zavetnik konj in živine, zato se po cer- Ko govorimo o božiču, nikakor ne more- Foto: Matjaž Mlinarič kvah opravljajo blagoslovi konj, vode in mo mimo skorajda glavnega elementa – Jaslice v farni cerkvi sv. Marka v Markovcih soli. Naslednji dan je praznik sv. Janeza evangelista, ko verniki k maši prinesejo jaslic. O nastanku le-teh nam je znano, da Slovenci že pred prihodom »nemškega družina odpravila k polnočnici; le eden svoje vino, da ga duhovnik blagoslo- je prve jaslice postavil sv. Frančišek Asiški drevesa« poznali smrečico, ki je ob boži- družinski član je ostal doma za varuha. v 13. stoletju, ki so se razlikovale od da- ču sodila v »bohkov kot«. Na Ptujskem Po končani maši so nekateri zelo hite- vi. Sledi praznik nedolžnih otročičev ali našnjih. Jaslice, kot jih poznamo danes, polju so takšno drevesce okraševali s pa- li domov, kajti veljalo je, da bo tisti, ki »pametva«, ko hodijo otroci od hiše do so prvi postavili jezuiti v 16. stoletju na pirnatimi okraski, suhim sadjem in piško- bo prvi doma, vse leto zdrav in močan. hiše in tepežkajo, saj bi naj prav to v hišo Portugalskem. Prve jaslice so bile razšir- ti. V navadi je bilo, da so jaslice postavljali Ponekod na Štajerskem so v preteklosti prinašalo zdravje in veselje. Ohranila jene samo po cerkvah, nadaljnji razvoj so moški, drevesce pa so pripravili in okrasili ob prihodu domov zbudili vse živali na so se različna besedila, ki se izgovarjajo dosegle z vstopom na dvore in meščan- otroci na dan svetega posta, saj je štiriin- kmetiji in jim dali jesti, da bodo tudi one med tepežkanjem. Na našem območju ske hiše ter na koncu v kmečke domove. dvajseti december v preteklosti veljal za vedele, da je post končan in da se obhaja je v preteklosti bilo najbolj znano »friše- Kot pravi etnolog Niko Kuret, so jaslice na postni dan. pomemben praznik. Na sam božič je bilo ksunt« oziroma »frisch und gesund«, kar Slovenskem bile splošno znane že okoli Na Slovenskem je na predvečer Jezuso- v navadi, da se ljudje niso obiskovali, kaj- pomeni »friški bote, zdravi bote«. Kot za- leta 1830. Slovenci smo si po domovih vega rojstva prisotno kropljenje in ka- ti kdor bi se zoper to prekršil, bi prinesel dnji praznik pred prihodom novega leta ustvarili svoj tip jaslic. Postavljali smo jenje domov, ki ga opravi cela družina. k hiši nesrečo, saj je božič sveti dan, ko se je uveljavilo silvestrovo ali staro leto, jih na trikotno desko, v »bohkov kot« Gospodar si v posodo naloži žerjavico in počivajo prav vse žive svari. Še vodo za znano tudi kot drugi sveti večer. Tako ali v obliko hriba, kjer je na vrhu mesto nanjo nasuje kadilo ter vejice »presme- živino in za kuhinjo so si ljudje nanosili kot pred božičem, se na ta večer blago- Betlehem, pod njim pa štal›ca, nikoli pa ca«, gospodinja vzame kozarec z blago- en dan prej, da jim tega ni bilo potrebno slavljajo domovi. Na mizo se postavijo votlina. Tipi figur so bili vselej različni slovljeno vodo, otroci pa z njima opravi- na sam božični dan. V dnevih pred pra- različne dobrote, svoj čas pa so gospo- (glinasti, leseni, papirnati, plastični …), jo obhod po hiši in dvorišču ter molijo znikom so ženske pekle potico ter kruh, dinje v ptujski okolici napolnile žrelo v odvisno od posameznika, ki je jaslice in pojejo božične pesmi. V preteklosti ki so ga imenovali »klecenprot« ‒ to je žrmljah, da jih ne bi novo leto našlo pra- postavljal. Danes so jaslice v »bohkovem se je po tem obredu družina zbrala za kruh s suhim sadjem. Božično kosilo je znih. Takrat so odprli tudi vse kašte za kotu« bolj izjema kot pravilo, predvsem mizo, kjer so molili in peli ob jaslicah. Po- bilo tudi mnogo slovesnejše od nava- zrnje z namenom, da bi novo leto prine- zaradi malega števila hiš, ki so »bohkov membno je bilo, da je bila tako v hiši kot dnega. Postregli so s kokošjim mesom slo vanje blagoslova. Včasih so bili znani kot« obdržale. Tako jaslice največkrat sre- v jaslicah svetloba kot simbol miru in v ali s kakšnim kosom svinjine, pripravili tudi novoletni koledniki, ki so na predve- čamo pod božičnim drevescem, ki se na- spomin, da je na to noč na svet prišla luč so zelje, krompir, fižol‒ odvisno, kaj so čer prvega januarja s pesmijo želeli srečo vadno nahaja v dnevnem prostoru. Bo- sveta. Božične večerje, kot jo poznamo imeli na razpolago. in blaginjo po domovih. žično drevo je k nam prišlo iz nemškega danes in je k nam prinesena iz anglosa- Krščanstvo se je vedno trudilo zatreti Dan novega leta je pri nas skoraj tako in nordijskega prostora in so ga ljudje kot škega sveta, ni bilo; na mizi je bilo kuha- poganske prvine in slednjim hotelo dati pomemben kot božič. Pomembna šega, takega dolgo odklanjali zaradi narodnih no suho sadje in božični kruh. svoj pečat. Če si šege, ki so bile značilne ki je ponekod še danes ohranjena, je da- sporov. Dolgo ljudem ni bilo znano, da so Ko se je ura približala polnoči, se je vsa za predbožični in božični čas, pogleda- rovanje vodi in krašenje studencev, kajti umiti se z novoletno vodo je pomenilo, da boš vse leto zdrav in krepak. Prav tako še danes velja, da ženska, ki prva vošči Prihod dobrega moža Miklavža srečno novo leto ali pa nemara prva stopi čez hišni prag, prinese k hiši nesrečo. Po številnih slovenskih krajih je otro- in drugi dogodki so po Sloveniji pote- Na Slovenskem praznik sv. Miklavža pra- Večer pred praznikom svetih treh kraljev ke na predvečer goda sv. Nikolaja obi- kali ob večernih mašah v cerkvah, po znujemo že od 19. stoletja, tradicija pa je tretji sveti večer, ko se spet blagoslovi- skal prvi izmed decembrskih dobrih mestnih trgih in številnih drugih pri- izhaja iz legende o svetniku, redovniku jo domovi, nad vrata pa se narišejo trije mož, sv. Miklavž. Obdarovanja otrok zoriščih. in dobrotniku sv. Nikolaju, ki je živel v 4. križi, začetnice imen svetih treh kraljev stoletju. Po legendi sv. Nikolaj oziroma in letnica novega leta. Tak napis ostane Miklavž v spremstvu parkljev in angelov nad vrati vse do prihodnjega leta. Prav obdaruje pridne otroke, porednim pa tako so nam na predvečer tega praznika nameni šibo. znani obhodi kolednikov oziroma treh V cerkvi sv. Marka v Markovcih so se kraljev, ki obiskujejo domove in pojejo otroci letos prihoda Miklavža razveselili pesmi. Po navadi so to štirje fantje: trije so oblečeni v kralje, eden pa nosi zvezdo v nedeljo, 4. decembra, na god sv. Barba- repatico. re. S pesmijo so dobrega moža pozdra- Naposled naj omenim, da smo Slovenci vili člani Otroškega cerkvenega zbora lahko zelo ponosni na dediščino naših Zvonček, vsi ostali otroci pa so pridno šeg, saj nosijo v sebi sporočila, ki so se molili v upanju, da jim parklji ne bi storili oblikovala skozi tisočletja in bi prav zara- nič hudega. Tudi letos je Miklavž s svojim di tega bilo napačno, če ne bi o njih pisa- spremstvom obdaril pridne otroke, ki se li, se pogovarjali in jih skušali razumeti. jih je na pozni nedeljski popoldan v farni Matjaž Mlinarič cerkvi zbralo okrog 160. Sicer pa so miklavževanja v naši občini tudi letos potekala v nekaterih vaških dvoranah, pridne otroke pa je Miklavž tradicionalno obdaril tudi pred Tuš Špic mar- ketom v Markovcih. Nekatere otroke je dobri mož obiskal po domovih, nekaterim pa je samo

Foto: Alenka Rožanc po tihem pustil kakšno darilce. Sveti Miklavž s spremstvom v markovski farni cerkvi Alenka Rožanc 12 Leto 12, številka 6, december 2011 Komornemu zboru KOR zlato priznanje 27. novembra je v Mariboru potekalo izbiri. Strokovno žirijo so letos sestavljali pesmi prešla. Po vsaki pesmi smo bili boljši mešani zbor, posebno priznanje Regijsko tekmovanje odraslih pev- Karmina Šilec, Sebastjan Vrhovnik in Am- nagrajeni z aplavzom, ki nam je dal še za obetaven zbor in posebno priznanje skih zborov Štajerske in Prekmurja. brož Čopi. dodatno vzpodbudo za boljše petje. Po za najboljšo izvedbo slovenske ljudske Tekmovanje je potekalo v mariborski Na tekmovanju smo se kot peti zbor nastopu smo nestrpno čakali razglasitev pesmi. Unionski dvorani pod okriljem Javne- predstavili Komorni zbor KOR KUD Kul- rezultatov. Vedeli smo, da smo svoje delo Uspeha smo bili zelo veseli, saj je bila to ga sklada RS za kulturne dejavnosti Tura iz Markovcev pod vodstvom Da- dobro opravili, vendar je bila komisija prva večja preizkušnja sedanje zasedbe. Območne izpostave Maribor in ko- niela Tementa. Tekmovalni program so tista, ki je imela zadnjo besedo. Veselimo se novih izzivov, obenem pa produkciji Zveze kulturnih društev sestavljale štiri pesmi: Giovanni Pierluigi Na tekmovanju smo za izveden program k zboru vabimo nove pevce, da se nam Maribor. da Palestrina: Stetit angelus, Charles Hu- prejeli več nagrad oziroma priznanj: zla- pridružijo. to priznanje, posebno priznanje za naj- Primož Galun Regijsko tekmovanje se odvija bienalno bet H. Perry: Never weather-beaten sail, na šestih koncih Slovenije. V Maribo- avtorska skladba našega zborovodje Da- ru je letos nastopilo osem zborov, ki so niela Tementa: Vračamo se in slovenska bili predlagani za regijski nivo. Zbori so ljudska v priredbi Katarine Pustinek: Pa zapeli vsak po štiri skladbe: umetno pe- kako bom ljubila. Z glasbo v praznične dni sem slovenskega skladatelja, napisano Že pred nastopom smo imeli zelo dober od leta 1980 do danes, slovensko ljud- občutek, saj smo vedeli, da smo veliko Godba na pihala Občine Markovci je V nadaljevanju so oboji nastopajoči sku- sko pesem (v priredbi ali v izvirni obliki), vadili in da smo dobro pripravljeni. tudi za letošnji uvod v praznične dni pno izvedli dvoje skladb, koncert pa so skladbo iz obdobja renesanse (pretežno Nastop smo izvedli suvereno, kljub postregla s koncertom, ki ga zdaj že zaključili godbeniki s sproščenim pro- polifono skladbo) in skladbo po lastni nekaj začetne treme, ki pa je po prvi tradicionalno poimenujejo Miklavžev gramom, k čemur so povabili tudi vse koncert. navzoče poslušalce. Pobudnik tega je bil Ne vemo, ali je v številih naključje ali so zlasti kapelnik markovske godbe, profe- to storili namenoma ‒ v nedeljo, 11. de- sor Peter Gojkošek, ki mu gre vsa zahvala cembra 2011, so namreč izvedli že 11. Mi- in priznanje za še eden Miklavžev kon- klavžev koncert. V večnamenski dvorani cert in nasploh za delo z godbenicami v Markovcih se je ponovno zbralo mno- in godbeniki. Za tako številčno skupino go obiskovalcev, glasbe željnih poslušal- instrumentalistov, kot je Godba na piha- cev in podpornikov markovske godbe. la Občine Markovci (nastopilo je namreč Program, ki so ga predstavili godbeniki, preko 30 članov), je potrebna dobra or- je bil razdeljen v tri dele, vse skupaj pa ganizacija in še boljše umetniško vod- je z lepo besedo in humorjem povezal Tonček Žumbar. Po samostojno odigra- stvo, kar profesorju Gojkošku ob pred- nem prvem delu so nastopili gostje leto- sedniku godbe Janku Kelencu vsekakor šnjega koncerta, Ansambel Uspeh, ki so uspeva. V prihodnjem letu bodo marko- zaigrali narodno-zabavne melodije. Ena vski godbeniki praznovali velik jubilej, izmed teh je bila tudi Slakov Čebelar, ki 90-letnico svojega delovanja. Že danes je kot nalašč sodila v program, saj smo to se skupaj z njimi veselimo tega veselega nedeljo praznovali tudi Ambroževo ne- dogodka. deljo, sveti Ambrož pa je zavetnik čebel. Alenka Rožanc Foto: Marko Žunec Komorni zbor KOR na Regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov Štajerske in Prekmurja Srce, ki vidi Tako se je glasil slogan letošnjega dovolj široko okrog sebe. Glasbeni večer dobrodelnega koncerta Karitas ptuj- je bil zelo pester. Sodelovali so glasbeni- ske in završke dekanije. Potekal je v ki Zasebne glasbene šole v samostanu tednu Karitas, in sicer v petek, 25. no- sv. Petra in Pavla, več zborov in glasbe- vembra, v minoritski cerkvi sv. Petra nih solistov. in Pavla na Ptuju. Ob tednu Karitas je udeležence koncerta nagovoril upokojeni nadškof dr. Dobrodelni koncert je bil že 17. po vr- Franc Kramberger, ki se je karitativnim sti. Vsako leto se s pomočjo donatorjev sodelavcem in vsem ljudem dobre volje in različnih glasbenikov organizatorji zahvalil za pomoč. Dobrodelnega kon- potrudijo, da zberejo finančna sredstva certa so se udeležili tudi sodelavci naše za ljudi, ki so najbolj potrebni pomoči. župnijske Karitas z g. župnikom na čelu. Letošnji koncert je povezoval Frenk Mu- Tudi v naši župniji so stiske ljudi in žal zek, ki je z globokim razmišljanjem med jih je čedalje več. Najpomembnejše od glasbenimi točkami dal obiskovalcu mo- vsega je, da človek, ki potrebuje pomoč, žnost, da tudi sam pri sebi prične razmi- zaupa človeku, ki mu želi pomagati. Foto: MZ šljati, ali tudi njegovo srce vidi in če vidi Marija Prelog Markovski godbeniki so Miklavžev koncert priredili že 11-tič zapovrstjo.

Leto 12, številka 6, december 2011 13 Zanimivi obrazi Sto let Bogomirja-Mirka Kostanjevca V tem letu je stoti rojstni dan pra- kovcih, v času avstro-ogrske vladavine. znoval naš markovski rojak, Bogomir Osnovno šolo je obiskoval v domačih Kostanjevec, ki ga sicer v naših krajih Markovcih, gimnazijo pa na Ptuju. Če- domačini poznajo kot Martinekvega prav je želel na študij medicine v Zagreb, Mirka. pa se je zaradi nižjih stroškov šolanja od- ločil za študij prava v Ljubljani. Med štu- Podatke o Mirkovi bogati življenjski poti dijem je leto dni preživel v šoli za vojaške smo poiskali v knjigi Iz korantove dežele, oficirje v Sarajevu, v začetku leta 1938 pa prav tako pa nam je veliko o njegovem diplomiral na Pravni fakulteti Univerze predanem delu in neumornem duhu pri- Aleksandra I. v Ljubljani. V času študija povedoval novinar Štajerskega tednika je sodeloval pri ustanavljanju markovske Martin Ozmec. Slednji se še kako dobro sokolske čete in bil aktiven na področju spominja številnih Mirkovih sestavkov, ki kulture, saj je režiral tudi nekaj gledališ- jih je objavljal v Ptujskem, danes Štajer- kih iger. Po diplomi se je kot mladi prav- skem tedniku. nik - notarski pripravnik zaposlil na Ptu-

Bogomir-Mirko Kostanjevec je bil rojen ju. Kasneje je služboval še v Mariboru in Foto: Martin Ozmec 21. novembra 1911 v Novi vasi pri Mar- Murski Soboti. 1. januarja 1941, na mrzel Mirko in Kristina Kostanjevec sta pred petimi leti obhajala slovesnost diamantne poroke. zimski dan, se je Bogomir zaobljubil Kristini Podme- ma odšel v partizane. Tudi njegova žena sta ga skrbno obdelovala. Leta 2006 sta nik. Zakonsko zvezo sta Kristina ni prenesla okupatorjev, zato je praznovala jubilej diamantne poroke, 1. mladoporočenca sklenila v delovala kot obveščevalka na terenu. januarja letos pa sta zabeležila že čas- cerkvi sv. Martina na Hajdi- Žal pa njuna pripadnost osvobodilnemu titljivih 70 let skupnega življenja. Danes ni. Ker se je takrat že bližala boju ni ostala prikrita okupatorju. Za oba Mirko in njegova žena stanujeta v domu vojna vihra, je moral Mir- je sledilo obdobje skrivanja, bežanja iz upokojencev na Ptuju. ko le nekaj dni po poroki kraja v kraj, negotovosti in skrbi. V času Svoje bogato znanje in izkušnje pa je na vojaške vaje, kjer je os- med vojno, leta 1941, se jima je rodila Mirko Kostanjevec kot upokojeni prav- tal do začetka napada na hči Bogomira, po vojni, leta 1947, pa sin nik rad delil tudi z javnostjo. Njegovi nekdanjo Jugoslavijo. Nje- Zdravko. strokovni članki so bili nepogrešljiv del govo četo je v Prekmurju Po končani vojni je Mirko pričel z delom številnih časopisov, strokovnih revij in zajela nemška vojska. Z vo- na sodišču v Ptuju, nato pa nadaljeval na zbornikov. Kot publicist je objavljal tudi jaki je ostal ujet do decem- mariborskem sodišču, kamor se je druži- leposlovne sestavke, v katerih se je spo- bra 1941. Po ujetništvu je na preselila leta 1948. Od januarja 1964 minjal let svojega odraščanja, časov voj- sledila služba na uradu za do januarja 1974 je bil sodnik vrhovnega ne in svojih domačih krajev, na katere je delo na Ptuju, v Brucku na sodišča nekdanje Jugoslavije v Beogra- bil vseskozi zelo navezan. Muri in v Gradcu. Ker pa du, kjer se je tudi upokojil. Po upokojitvi Mirku Kostanjevcu ob njegovem živl- Foto: Martin Ozmec se je Mirko vedno zavedal se je s soprogo Kristino vrnil na Ptuj. jenjskem jubileju v imenu vseh Markov- Mirko Kostanjevec je bil avtor številnih strokovnih zapisov svojih korenin, je skrivo- Zasluženi pokoj sta Kostanjevčeva pre- čanov izrekamo iskrene čestitke! s področja prava v več slovenskih časopisih. življala v svoji hiši z manjšim vrtom, ki Mojca Zemljarič Za sonaravno bivanje in zdravo življenje! V oktobru sta Občinska organizacija voda prenaša ter samooskrba s hrano v Urbanih brazdah in Semenski knjižnici si in žuželk. Avtor je predstavil tudi eno iz- Rdečega križa Markovci in župnijska Sloveniji. S preprostimi razlagami je po- lahko preberete na spletnih straneh. med mnogih njegovih knjig, ki jih izdaja Karitas v goste povabili neodvisnega dal rešitve, ki bi bile izvedljive le, če bi Anton Komat poziva lokalno skupnost, v samozaložbi. Naslovil jo je Umetnost raziskovalca, pisatelja, publicista in se spremenila zakonodaja. Trg je najbolj da spodbuja ljudi, ki še imajo kakšen preživetja, kjer na zadnji strani piše: »Če predavatelja, tudi scenarista in vodi- učinkovit takrat, ko je marketinška veri- kvadrat zemlje, da si zelenice uredijo v ne bomo zmogli končati nasilja, nas čaka telja televizijskih filmov ter radijskih ga čim krajša in gre hrana od proizvajal- zelenjavne vrtove in si pridelajo svojo nasilen konec. Ne znanje za preživetje, oddaj, predvsem pa velikega zago- ca čim prej v roke potrošnika. Danes po- sezonsko hrano brez kemije in tako obe- pač pa umetnost srca ...« vornika narave, Antona Komata. znamo ravno obraten ciklus, ko se hrana nem prispevajo k simbiozi človeka, živali Marija Prelog Anton Komat nas glasno opozarja, da naj uvaža iz povsem drugega dela sveta in že končno začnemo poslušati naravo. Od je obdelana z mnogimi strupenimi kon- V spomin Elizabeti Vidovič iz Bukovcev nje se je treba učiti in je ne le izkoriščati. zervansi, ljudje pa to kupujejo po nižjih Svoje poslanstvo Komat izvršuje tako, cenah (ali pa tudi ne) in zastrupljajo sami V mesecu novembru smo se poslovili od najstarej- da poziva ljudi k ekološkemu ozavešča- sebe. Slovenija ima dovolj obdelovalne še vaščanke in občanke Elizabete Vidovič iz Bukov- nju. V predavanju, ki ga je imel v poročni zemlje, da lahko s hrano preskrbi svoje cev. Še nedavno je Vidovičeva praznovala svoj 99. dvorani občinske stavbe, je poslušalcem prebivalstvo. V prihodnje bo čedalje več rojstni, ko smo jo kot najstarejšo občanko skupaj podal veliko osupljivih informacij glede vrtičkarjev, ki bodo pridelovali bolj zdra- z županom Milanom Gabrovcem in predsednikom pitne vode, kmetijstva, farmacevtske vo hrano za svoje družine, kot se jo ku- vaškega odbora Bukovci Danielom Kekcem obiska- industrije ... Največji poudarek je dal pi- puje v megamarketih. V okviru Evropske li na njenem domu in ji čestitali za rojstni dan. prestolnice kulture v Mariboru (2012) se tni vodi. Zanima ga njena biološka vre- Elizabeta Vidovič se je rodila 27. oktobra 1912 v Novi je osnoval projekt Urbane brazde, ki po- dnost in stopnja sozvočja energij, ki jih vasi pri Dominklovih, kjer je svojo otroštvo preživela teka v sodelovanju z nekaj skupaj s petimi sestrami in bratom. V tedanjih težkih vrtci in osnovnimi šolami časih je hitro odšla od doma za zaslužkom in boljšim na Teznem ter kmetovalci kosom kruha. Nato je spoznala svojega življenjskega iz Jurovskega dola. Tako sopotnika Andreja Vidoviča, s katerim sta se leta 1941 poročila. Željo, živeti v pride zdrava sezonska hra- domačem okolju, sta jima uresničila dedek in babica s podarjeno parcelo v Bu- na iz kmetij neposredno kovcih, kjer sta pridno delala in si zgradila dom ter se tja leta 1947 tudi preselila. v vrtce in šolo. V okviru V zakonu so se jima rodili otroci Angela, Janez, Konrad, Franc in Mira. Slednja je Urbanih brazd se je osno- skupaj s svojim sinom Robertom prevzela domačijo in skrb za mamo. Domink- vala tudi tako imenovana lova mati, kot smo Vidovičevo imenovali po domače, je svojega moža izgubila v Semenska knjižnica. Nje- rani mladosti, zato se je posvetila obdelovanju zemlje in svojim desetim vnukom no osnovno poslanstvo je ter trinajstim pravnukom, ki so staro mamo radi obiskovali in jo spoštovali. varovanje, ohranjanje in Čeprav življenje Elizabeti Vidovič ni prizanašalo s težkimi preizkušnjami, pa je bila spodbujanje ponovnega vseeno vedra in optimistična. Vsakomur je namenila kakšno lepo besedo ali vese- kultiviranja starih sort. To lo misel. Zadnja leta ji je zdravje vidno pešalo, oglušela je na desno uho, spreha- so avtohtone, tradicional- jala pa se je le še s pomočjo hčerke. Kljub temu je ostala vedno nasmejana ženica ne ali udomačene sorte in se je bila pripravljena pogovarjati z vsemi, ki jih je srečala na poti. Tudi obiskov kulturnih rastlin. V ospred- se je vsakič razveselila, televizije pa ni marala kaj dosti, a je kljub temu bila v stiku je je postavljeno iskanje in z dogajanjem doma in po tujini. zbiranje redkih vrst in sort Foto: Marija Prelog Svojo življenjsko pot je Elizabeta Vidovič sklenila le nekaj dni po svojem 99. roj- vrtnin, poljščin, sadnih ra- V Markovcih je predaval neodvisni raziskovalec, pisatelj, stnem dnevu. Naj počiva v miru, domačim pa izrekamo iskreno sožalje. PB publicist in predavatelj Anton Komat. stlin in vinske trte. Več o 14 Leto 12, številka 6, december 2011 Zgodba, zapisana v zgodovino Markovcev Ptujsko kurentovanje je največja pu- skupnosti. Z izdajo kovanca »Markovski garde, je izpeljanka grba Breunerjeve rod- Izkušnje in spoznanja, ki sem jih nabral v stno-karnevalska prireditev javnega spominski groš«, ki sem ga izdelal v čast bine. Tega najdemo v Vitrinskem dvorcu času prinčevanja, bodo pomembno vpli- pomena v Sloveniji in v tem delu Evro- svojega prinčevanja, sem naši lokalni v Mariboru. Original grba ima v ščitnih vala na moje nadaljne delo in odločitve. pe. Gre za prireditev z 51-letno tradi- skupnosti zagotovo podaril nekaj, kar bo poljih psa, v srčnem polju pa konja. Naš Zavedam se finančne podpore občine cijo, katere podstat je ohranjanje in zapisano v zgodovino in bo lahko lepo grb ima zgoraj desno inicialke 12. princa, Markovci in podpore obeh županov – razvoj izjemne kulturne dediščine in protokolarno darilo naše občine. spodaj levo pa ribo ‒ kot ribolovno pravi- nekdanjega župana Franca Kekca in aktu- etnografskega izročila ptujskega ob- Kot 12. princ ptujskega karnevala sem se co nad reko Dravo. V srčnem polju grba je alnega župana Milana Gabrovca. Obema močja ter Slovenije. aktivno vključil v promocijo turističnega lev iz grba občine Markovci. se za vso podporo zahvaljujem, saj nista dogajanja v Markovcih. Zgodba Jako- Zavedam se, da so skupine iz naše občine nikoli podvomila v program, ki sem si ga V času pustovanja sem bil kot princ na ba Breunerja je zaživela in se bo iz leta v najštevilčnejše in da predstavljajo najkva- zastavil in kasneje, upam da, tudi uspeš- Ptuju ena najbolj medijsko izpostavlje- leto nadgrajevala. S tem sem v Markovcih litetnejši potencial kurentovanja na Ptuju. no izvedel. Žal pa je vse preveč ljudi, ki nih osebnosti. Prav to je bil vzrok, da sem obudil del zgodovine, ki nam je dokaj ne- Tega je mogoče izkoristiti v prid turistične- dvomijo v upravičenost podpore in brez želel lik, ki ga predstavljam, še dodatno znana. Zgodovinarka Marija Masten Her- ga produkta, zato sem ob začetku svojega kakršnekoli osnove širijo govorice in ne- nadgraditi. Izdelal sem idejo, kako zgodo- nja raziskuje ta del zgodovine, ki bo skozi prinčevanja skupine povabil k sodelovan- resnice. To pa vse z namenom diskredita- vinsko osebnost Jakoba Breunerja Mar- najrazličnejše zgodbe plasiran na trg. ju. Mojemu povabilu so se odzvale štiri in cije mene samega, kakor tudi celotnega kovskega kot tržni produkt predstaviti v Jakob Breuner je bil c.k. tajni svetnik, ce- ta trenutek imamo v občini 150 kostumov projekta. Poraba proračunskih sredstev turistični ponudbi v lokalnem okolju. Pri- sarski višji dvorni maršal in predsednik na temo srednjega veka. Seveda vseh 150 se vedno vrši preko razpisov, na katerih pravil sem ponudbo srednjeveške večer- dvorne komore. Umrl je leta 1634. Bil je kostumiranih ni mogoče pričakovati na so točno določeni pogoji, pod katerimi se je, ob občinskem prazniku pa sem izdelal lastnik dvorca Markovci. Rodbina Breuner srednjeveških prireditvah, so pa dobra lahko kandidira. Dodeljena sredstva so v turistični produkt Breunerjevo proščenje je vas in posest sv. Marka z dvorcem ime- iztočnica za prireditve v naslednjih letih. proračunu javno razvidna, kot porabniki s srednjeveškimi igrami. V septembru la v lasti 144 let, in sicer od leta 1461 do Upam in želim, da bomo spoznali vred- proračunskih sredstev pa smo zavezani, sem z otroškimi delavnicami in štiridne- leta 1605, ko ga je Jakob pl. baron Breuner nost in potencial, ki ju imamo in ju lahko da lokalni skupnosti z dokazili poročamo vnim mednarodnim Breunerjevim tabo- prodal. v prihodnosti gospodarsko nadgradimo. o porabi in smotrnosti porabe. Zato ima- rom izboljšal turistično ponudbo v lokalni Grb, s katerim smo nastopili princ in člani Turizem predstavlja pomembno poslovno te vsi, ki kakorkoli dvomite v smotrnost in priložnost za Slove- transparentnost izvedbe ter porabe jav- nijo. Glede na sedan- nih sredstev v času mojega prinčevanja, jo stopnjo razvitosti možnost pridobiti podatke. slovenskega turizma V življenju se vedno z veseljem odločam in obstoječ razvojni za prostovoljstvo. Delo na področju etno- potencial lahko tu- grafije in ljudskega izročila me še posebej rizem v naslednjih veseli. Prinčevanje sem sprejel z veliko letih postane ena iz- odgovornostjo, ki sem jo poskušal deliti med vodilnih panog s svojo skupino. V življenju s svojimi za- slovenskega gospo- danimi cilji ne uspemo vselej. Zahvalju- darstva in tako po- jem se vsem, ki so žrtvovali svoj čas in me membno prispeva spremljali na najrazličnejših dogodkih. k doseganju razvoj- V veliko čast mi je dejstvo, da sem lahko nih ciljev Slovenije, predstavljal ptujsko kurentovanje, obči- opredeljenih v Stra- no Markovci, svoj kraj in da lahko delam Foto: Laura (osebni arhiv) tegiji razvoja Slove- zgodbo, ki bo pisana v zgodovino. Skupine iz Prvencev, Borovcev, Bukovcev in Stojncev s princem in gardo na ptujskem gradu nije 2007‒2013. Janez Golc

Leto 12, številka 6, december 2011 15 Gasilci Bukovci do dvojnega naziva regijskih prvakov Gasilci iz Podravske regije, ki združu- vano normo. Med je štirinajst gasilskih zvez (Destrnik, starejšimi gasilkami Dornava, Gorišnica, Juršinci, Kidri- so največ točk zbra- čevo, Lenart, Majšperk, Ormož, OGZ le gasilke iz Zamu- Ptuj, Slovenska Bistrica, Trnovska šanov, druge so bile vas-Vitomarci, Videm, Sveti Tomaž in gasilke iz Trnovcev. Središče ob Dravi ) so se v nedeljo, 23. Tako so najmlajši iz oktobra, udeležili gasilskega regijske- Bukovcev znova na- ga tekmovanja v Podvincih. daljevali uspešen niz To je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za svojih rezultatov na državno tekmovanje, ki bo prihodnje regijskih tekmovan- leto, predvidoma v mesecu maju oziro- jih in potrdili dobro ma juniju. Kraj zaenkrat še ni potrjen, delo društva. Doka- vendar se bo izbiralo med Ptujem in Bel- zali so, da rezultati tinci. Tekmovanja se bodo lahko udeleži- niso samo naključje, le tekmovalne enote, ki so v posameznih temveč tudi plod tekmovalnih kategorijah zasedle na dolgoletnega stro- regijskih gasilskih tekmovanjih prva tri kovnega in vztrajne- mesta, tekmovalne enote, ki so na re- ga dela ter izkušenj, gijskih gasilskih tekmovanjih dosegle Foto: arhiv PGD Bukovci ki si jih pridobivajo predpisano normo, in tekmovalne eno- Pionirke in pionirji PGD Bukovci z mentorji Ninom Bezjakom, Slavkom Horvatom, Jankom in Valerijo Fišinger na številnih tekmo- te, ki so dosegle prva tri mesta v seštev- ter predsednikom društva Petrom Majcnom na tekmovanju v Podvincih vanjih. ku pokalnih tekmovanj 2009, 2010 in devet ekip, najbolje pa so se izkazala de- desetimi ekipami najbolje izkazale gasil- Da gasilstvo Slovencem veliko pomeni, 2011. Iz državnega tekmovanja se naj- kleta iz Oplotnice, sledila so jim dekleta ke iz Hajdoš (dosegle so tudi normo), za kaže dejstvo, da je med dvema milijono- boljši uvrstijo na gasilsko olimpijado, ki iz Gorišnice, tretje mesto so zasedla de- njimi so bile gasilke iz Šmartnega na Po- ma kar 123.000 prebivalcev vključenih v bo leta 2013 v Franciji. kleta iz Ivanjkovcev. horju, tretje mesto so si priborile gasilke gasilska društva, od tega je več kot po- Tekmovanje je skozi cel dan spremljalo V kategoriji člani A je bila konkurenca iz Jablan. lovica operativnih gasilcev. Seveda pa slabo vreme, kar pa je vplivalo tudi na velika, saj se je pomerilo kar 27 ekip. Naj- V kategoriji starejši gasilci je tekmovalo je delo gasilcev že pred časom preraslo doseganje norme. Čeprav so se nekate- boljši so bili člani Tinje (ki so dosegli tudi 12 ekip. Največ spretnosti so prikazali ri tekmovalci tik pred nastopom svoje normo), drugo mesto so zasedli gasilci gasilci iz Oplotnice, drugi so bili gasilci iz v več kot zgolj gašenje požarov, saj vsa- ekipe ogrevali podobno kot se ogreva- Kebelj 2, tretji pa so bili člani iz Šmartne- Lovrenca na Dravskem polju, tretje mes- kodnevno pomagajo pri prometnih ne- jo športniki pred športnimi tekmovanji, ga na Pohorju. Iz občine Markovci sta se to pa so osvojili gasilci iz Gerečje vasi. srečah na cestah, pri različnih ujmah in niso dosegli želenih rezultatov. tekmovanja udeležili tudi ekipa iz Stojn- Uvrstitev na državno tekmovanju so si elementarnih nesrečah, veliko pa sode- V kategoriji pionirji je sodelovalo 19 ekip. cev, ki je zasedla sedmo mesto, in ekipa prislužili tudi gasilci iz društva Impol iz lujejo tudi na raznih tekmovanjih. Najboljši so bili iz Bukovcev, drugi so bili iz Bukovcev, ki je zasedla 19. mesto. V ka- Slovenske Bistrice, saj so dosegli zahte- Patricija Bezjak pionirji iz Videža, tretji pa iz Starošinc. Iz tegoriji članice A je sodelovalo 19 ekip. občine Markovci je sodelovala tudi ekipa Najbolje so se odrezale gasilke iz Majš- iz Stojncev, ki je zasedla 12. mesto. Med perka, ki so prav tako dosegle normo. ekipami pionirk je sodelovalo 13 ekip; Kebeljčanke so zasedle drugo mesto, najbolje so se izkazala dekleta iz Bukov- tretje pa so bile gasilke iz Makol 1. Gasilski mladinski kviz cev, druge so bile Pragerčanke, tretja pa Pri članih B je tekmovalo 14 ekip. Naj- Oktobra, v sklopu aktivnosti ob me- in dve ekipi mladincev iz različnih dru- dekleta iz Gorišnice. boljši so bili gasilci iz Hajdoš, drugo secu požarne varnosti, je Območna štev, ki spadajo pod okrilje OGZ Ptuj. Iz Med mladinci je tekmovalo 16 ekip; prvo mesto so osvojili gasilci iz Šmartnega na gasilska zveza Ptuj (OGZ) organizirala poveljstva občine Markovci so sodelo- mesto je zasedla ekipa iz Poljčan, druga Pohorju, tretji pa so bili gasilci iz Keblja, šesti gasilski mladinski kviz. vala tri društva: Markovci, Bukovci in Za- je bila ekipa iz Zavrča, tretja pa ekipa iz kjer pa so kar vse tri ekipe dosegle tudi V PGD Markovci mentorji z mladino v bovci. PGD Markovci je sodelovalo s kar Šikol. Med mladinkami se je pomerilo normo. V kategoriji članice B so se med kvizu aktivno sodelujejo dobri dve leti. šestimi ekipami – štirimi ekipami mlajših Otroci radi prihajajo na gasilske vaje, in dvema ekipama starejših pionirjev. radi pa so tudi poprijeli za učenje, ki je PGD Bukovci je sodelovalo z ekipo mlaj- bilo potrebno kot predpriprava na ga- ših pionirk, PGD Zabovci pa z ekipo sta- Taktične vaje ob mesecu silski kviz, saj vprašanja niso bila ravno rejših pionirjev. Pionirji in pionirke PGD enostavna. Kviz je razdeljen na tri staro- Markovci so bili na kvizu najštevilčnejši stne skupine: mlajši pionirji, starejši pio- in so s svojimi rezultati zelo zadovoljni. požarne varnosti nirji in mladinci. Razdeljen je na teoretič- Dosegli so dve tretji mesti, dve četrti ter ni in praktični del. Pri praktičnem delu so peto in sedmo mesto. Posebej je treba Mesec oktober je proglašen za mesec prav tako usposabljati in vključevati v otroci morali obvladati tri vozle, poznati omeniti, da so v dveh ekipah bili pionirji, požarne varnosti. V naši občini so se gasilske vaje. gasilsko opremo in vedeti, s čim se gasi stari še ne osem let, in so se kljub tremi gasilska društva s taktičnimi gasilski- Občinsko poveljstvo občine je v sode- določena gorljiva snov. Vse skupaj pa je že izkazali. mi vajami usposabljala z operativnimi lovanju z osnovno šolo ob mesecu po- meril še čas. Pri pisnem delu so reševali Vsem udeležencem mladinskega ga- vajami. žarne varnosti pripravilo še predstavi- teste o zgodovini gasilstva, o današnji silskega kviza, še posebej tistim iz naše Društva so vaje izvajala samostojno ali tev gasilske opreme, šolarji pa so nekaj sestavi gasilske službe na državni ravni, občine, čestitamo za njihov uspeh in jim skupno, kar pomeni, da je po več društev opreme smeli tudi praktično preizkusiti. o gasilski opremi … želimo obilo poguma za delo tudi v na- sodelovalo v eni vaji. Tako so v PGD Mar- V začetku novembra so bili izvedeni še Na kvizu je sodelovalo 12 ekip mlajših slednjem letu. kovci izvedli samostojno vajo požara z operativni pregledi v celotnem povelj- pionirjev, štiri ekipe starejših pionirjev Marija Prelog uporabo dihalnih aparatov, PGD Bukov- stvu občine Markovci, v katerega spada- ci in Nova vas pa sta izvedli skupno vajo. ta tudi PGD Cirkulane in PGD Zavrč. Pri PGD Prvenci-Strelci, Sobetinci, Zabovci operativnem pregledu so zahteve jasne, in Borovci so izvedli vajo »Polje 2011«. društva pa jih morajo v celoti upoštevati. Vajo so pripravili v PGD Borovci. Iz centra Gasilci niso aktivni samo v mesecu po- za obveščanje 112 so dobili obvestilo, da žarne varnosti, temveč čez vse leto in so gori pri mizarstvu Ljubec. Pri taktični vaji vsekakor gonilna sila v vseh vaseh naše je sodelovala tudi ekipa prve pomoči Ci- občine. vilne zaščite občine Markovci, ki se mora Marija Prelog

Foto: Tomaž Stropnik Foto: Daniel Vrtačnik Gasilska vaja »Polje 2011« je bila letos izvedena v Borovcih. Udeleženci mladinskega gasilskega kviza iz vrst PGD Markovci 16 Leto 12, številka 6, december 2011 Gasilci / dobrodelnost Darujmo za mamograf Gasilske delavnice Soroptimist klub je združenje poklic- – mamografa, ki omogoča varno in hitro Prostovoljno gasilsko društvo Mar- Da pa so bile delavnice še bolj zanimive, no uspešnih in aktivnih žensk. Leta diagnosticiranje raka na dojki in je po- kovci je ob mesecu požarne varnosti je poskrbel gasilec Dani, član PGD Mar- 2001 smo na pobudo in pod okriljem goj za to, da bodo te preglede lahko še za otroke, mlajše od 14 let, pripravilo kovci, ki je s seboj prinesel koruznico in botrskega kluba iz Maribora ustano- naprej opravljali v Splošni bolnišnici dr. delavnice na temo »Kako se odzvati v iz nje otroke učil izdelave klopotca. Nad vile Soroptimist klub Ptuj. Smo tretji Jožeta Potrča na Ptuju. primeru, ko zaznamo požar?«. omenjenim so bili navdušeni tudi men- klub v Sloveniji, sicer pa eden od tiso- Le skupaj, tudi z vašo pomočjo, bomo torji, saj so se spomnili, da so prav to tudi Na sobotno popoldne se je v gasilskem oni izdelovali v svojih mladih letih. Me- čih na svetu. zmogli in zbrali potrebna sredstva za domu zbralo veliko število otrok z različ- nim, da je za otroke zelo pomembno, da Naša posebnost je, da smo vanj vklju- nakup aparata, ki bo našim ženam, ma- nimi risalnimi pripomočki, kjer so ustvar- se učijo druženja v gasilskih vrstah tudi čene le ženske, uspešne, poslovne in mam, babicam in hčeram omogočal jali na temo gasilstva. Otroci so upora- po drugi plati, ne samo z gasilskimi vaja- takšne, ki lahko s svojim znanjem, srčno- zgodnje odkrivanje raka na dojki. To ni bljali tempera barve, flomastre in lesene mi. Tako si lahko privzgojijo duh prosto- stjo in z ljubeznijo pomagamo ljudem, bolezen, zaradi katere bi danes umirali, barvice, kot material za svoje likovno voljstva že od malih nog, saj bodo v bo- potrebnih pomoči. seveda, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. ustvarjanje pa so uporabili tudi koruzo in dočnosti ravno oni tisti, ki bodo gonilo Danes, po desetih letih, smo na svoje Prav temu služi mamograf. ličje. Mentorji so se otrokom za sodelo- društvenega dogajanja na vasi. delo ponosne, v družbi uživamo ugled, V ambulanti ptujske bolnišnice letno vanje zahvalili s picami in sokom. Marija Prelog najpomembneje pa je, da smo med se- pregledajo 3600 pacientk. Ne dovolimo, boj tudi prijateljice. da takih pregledov na Ptuju ne bi več Letos naš klub praznuje 10 let in zato bi opravljali. Sami poskrbimo zase, zberi- to obletnico rade zaokrožile z največjo mo denar, kupimo mamograf in rešimo akcijo doslej – z nakupom nujno potreb- življenje žensk, čeprav tudi moški niso nega digitalnega medicinskega aparata izvzeti. Akciji za nakup novega mamografa so Sredstva za nakup novega se pridružili sorodna kluba Lions Ptuj in mamografa za ptujsko bolnišnico Rotary Ptuj, drugi humanitarni klubi in se zbirajo na bančnem računu: mnoga podjetja, organizacije, zasebniki, zdravniki in medicinske sestre ptujske 04202-0001807435, bolnišnice … odprt pri Novi KBM. Združimo moči, saj gre za naše življenje in življenje naših ljudi! Že vnaprej hvala za vaš prispevek! Foto: Marija Prelog Soroptimist klub Ptuj Otroške ustvarjalne delavnice na temo požarna varnost Rdeči križ Markovci in župnijska Karitas sv. Marko Podmladek Rdečega križa OŠ Markovci in občina Markovci obveščata, da je zaboj- Drobtinice 2011 nik za stari papir po novem neprekinjeno postavljen na običajnem mestu – na par- kirišču za osnovno šolo. Prosimo, da se potrudite in papir (razen kartonaže) shra- Ob svetovnem dnevu hrane se je pod- Natura v Stojncih. Za pomoč pri organi- mladek Občinske organizacije Rdeče- zaciji so otroci zaprosili odrasle člane OO njujete in ga odlagate v zabojnik. V kolikor nimate prevoza, da bi papir pripeljali ga križa (OO RK) Markovci, ki deluje RK, sodelavke Karitas in članice Društva do zabojnika, lahko za prevoz zaprosite prostovoljce župnijske Karitas ali Rdečega v osnovni šoli, v soboto, 15. oktobra, podeželskih žena. križa. Zbrana sredstva, čeprav skromna, bodo namenjena potrebam otrok v šoli. pridružil vseslovenskemu projektu Kruh in pekovske izdelke so za projekt Drobtinice. Drobtinice poklonili pekarna Grosuplje, Spoštovani krvodajalci! Zahvaljujemo se vam za nesebično humanitarno pomoč, Postavili so tri stojnice: v Markovcih pri pekarna Hami, kmečka pekarna Cirkov- ko z darovanjem krvi pomagate ljudem, ki to življenjsko gonilo nujno potrebujejo. trgovini Špic Tuš market in pri nekdanji ce, Branka Arnejčič, trgovina Špic Tuš Naj vam zdravje dopušča, da boste tudi v prihodnje lahko opravljali to plemenito Mercatorjevi trgovini ter pred trgovino market in Društvo podeželskih žena ob- čine Markovci. poslanstvo in se udeleževali naših organiziranih krvodajalskih akcij. Hvala vsem! Podmladek RK je tako zbral 340 evrov, ki jih je namenil za sofinanciranje šolske OO RK in župnijska Karitas imata na zalogi hrano, donirano iz evropskih sredstev prehrane otrokom iz socialno ogroženih ter različna oblačila. Za pomoč pokličite prostovoljce iz vaše vasi, lahko pa tudi družin. Morda se zbrani znesek ne zdi pokličete na številki: 041- 327 - 043 in 051- 399 - 859. velik, vendar so otroci s tem projektom pomagali svojim vrstnikom, ki se morda Ob prihajajočih praznikih vam želimo blagoslovljen božič in mir v srcu, v ne zavedajo, kako je njihovim staršem, novem letu pa se vam naj uresničijo vsi zastavljeni načrti. Foto: Alenka Rožanc ko je potrebno plačati malico, družinska V sklopu projekta Drobtinice so stojnico letos blagajna pa je žal prazna. OO RK Markovci in Karitas sv. Marko postavili tudi v Stojncih. Marija Prelog Gasilci bogatejši za 73 strojnikov V ponedeljek, 12. decembra, je v gasilskem domu Ptuj potekala slavnost ob podelitvi diplom triinsedemdesetim gasilskim strojnikom, ki so opravili tečaj v mesecu oktobru in novembru. Gasilci-strojniki so pri gasilskih interven- cijah zelo pomembni. Gasilska oprema, pri tem mislimo na gasilska vozila in čr- palke, delujejo namreč brezhibno le, če se z njimi ravna pravilno. V tečaju, ki je trajal 52 ur, so kandidati ponovili nekaj teorije iz aerostatike in hidrodinamike. Nato so do podrobnosti analizirali najnovejšo opremo, ki je vgra- jena v gasilska vozila in navodila proi- zvajalcev. V praktičnem delu so vse, kar so slišali v teoriji, tudi preizkusili. Tečaja so se udeležili gasilci iz gasilskih društev, ki so članice Območne gasilske zveze Ptuj. Foto: Langerholc JL Skupinska fotografija prejemnikov listin za opravljeno usposabljanje »gasilec strojnik« Leto 12, številka 6, december 2011 17 Dogodki od tod in tam Strokovna ekskurzija v hrvaško Kalifornijo V drugi polovici oktobra so se člani- znana po bogati zemlji in plantažah, na darin. Vožnja je bila posebno doživetje. v različnih svetovnih jezikih. Tam človek ce Društva podeželskih žena občine katerih vzgajajo mandarine, pomaranče, Pred odhodom v Metkovič, kjer je bila resnično občuti nekaj posebnega. Za hip Markovci odpravile na dvodnevno ek- limone, kaki, škrlatna jabolka, ki rastejo organizirana nočitev, je bil tudi možen ti misli odtavajo v notranjost duha in na skurzijo na sosednjo Hrvaško na obi- na vsakem dvorišču in ostalo južno sad- nakup njihovih pridelkov in sadja. Na- tem mestu se res občuti svetost samega ranje mandarin. je. Zaradi ugodnega podnebja nekateri slednje jutro so obiskale manjši kraj Vid, sebe in tega kraja. dolino imenujejo »hrvaška Kalifornija«. kjer je arheološki muzej Narona. To je V zgodnjih jutranjih urah jih je pot pe- Zadnja točka ogleda je bilo znamenito Neretva je vanjo naredila delto z 12 ka- prvi arheološki muzej na Hrvaškem, ki je mesto Mostar, kjer so videle nekaj glav- ljala čez mejni prehod Gruškovje proti nali, ki se izlivajo v morje. zgrajen na mestu najdišča. Pod njimi je nih znamenitosti mesta (turška hiša, Dalmaciji do Splita, kjer so si ogledale V kraju Momiči je bilo za udeleženke namreč bil zgrajen hlev. V rimskih časih džamija, mostarska Baščaršija in slikoviti znamenito zgodovinsko mesto, ki je naj- ekskurzije organizirano kosilo, nato pa je mesto Narona bilo eno izmed najpo- večji razcvet doživelo v času rimskega je bilo načrtovano obiranje mandarin membnejših antičnih mest na vzhodni most). cesarja Dioklecijana. Danes Split slovi na eni izmed tamkajšnjih plantaž. Ker obali Jadrana. Muzej je bil zgrajen na Dvodnevno druženje je bilo bogato z po nogometnem klubu Hajduk, po za- je bilo vreme nestabilno, se ta del pro- lokaciji antičnega hrama, posvečenega ogledi in novimi spoznanji. Med drugim bavnoglasbenem festivalu, turizmu in še grama ni izpeljal. Z manjšimi ladjicami, rimskemu cesarju Augustu. je bilo moč spoznati tudi to, da se naši čem. Po dobri kavi na znameniti splitski s prirejenimi strehami, so se udeleženke V Metkoviču so nato prestopile čez mej- južni sosedje na podeželju z marljivim in rivi se je pot nadaljevala do doline reke popeljale po enem izmed rečnih kana- ni prehod in pot jih je peljala po Herce- trdim delom trudijo, da preživijo ta ne- Neretve – skozi manjše mesto Metkovič lov po reki Neretvi, kjer je po levi in desni govini do Marijinega svetišča Međugor- stabilen čas. in naselje Momiči. Dolina reke Neretve je strani rečnih brežin polno nasadov man- je, kjer so v cerkvi vsako polno uro maše Marija Prelog

izdelovanju domačih rezancev v Dražen- cih. Kot je v navadi, so za zahvalno nedeljo Občni zbor podeželskih žena bogato okrasile farno cerkev s pridelki in izdelki. S svojimi cvetličnimi aranžmaji in V soboto, 10. decembra, so se v večna- sko-Ormoške gorice. Sodelovale so tudi lujejo tudi na Dobrotah slovenskih kme- rožami društvu dodatno pomaga družina menski dvorani v Novi vasi na rednem na dobrodelni prireditvi Veselo na jožefo- tij, kjer zasedajo vidnejša mesta. Članice Majde Čuš iz Bukovcev. Ob vseh že našte- letnem občnem zboru sestale člani- vo v Kidričevem. Na cvetno soboto so pri- društva prav tako pomagajo pri košnji in tih aktivnostih se članice enkrat tedensko ce Društva podeželskih žena Občine pravile razstavo ročnih del, ob občinskem žetvi ter na različnih vaških prireditvah, družijo tudi v prostorih gasilskega doma Markovci, ki ga vodi predsednica Sla- prazniku pa spekle pecivo in pripravile kjer večkrat poskrbijo za peko sladic in v Novi vasi, kjer izdelujejo različne izdelke vica Vincek. Med gosti sta se občnega pogostitev za vse občane. V mesecu maju pogostitev. V septembru so organizirale ‒ od vezenih in kvačkanih prtičkov, vizitk zbora udeležila tudi podžupan Franc so se skupaj s Hišnim ansamblom Dru- dan krompirja v Stojncih, oktobra pa se do pletenih copatov in nogavic. Rožanc in farni župnik Janez Maučec. štva upokojencev Markovci predstavile v odpravile na dvodnevno potepanje na Društvo v prihodnjem letu načrtuje po- Društvo je imelo letos 12. redni občni Mercatorjevem centru na Pobrežju v Ma- Hrvaško na obiranje mandarin. Udeležile doben program dela, kot ga je izvedlo zbor, ki je bil tudi volilni. V organih upra- riboru. Članice pa vsako leto znova sode- so se tekmovanja v lupljenju jabolk in v letos. Članice bodo organizirale ocenje- vljanja ni prišlo do večjih sprememb. Čla- vanje krofov, razstavo ročnih del, tečaje nice so zamenjale le članico v Zabovcih, kuhanja in peke, strokovne ekskurzije kjer je namesto sedanje Nade Salihovič (eno na razstavo cvetja v mestu Pordeno- delo prevzela Sonja Erlač. Ostalim člani- ne v Italiji, eno po Sloveniji). Organizirale cam upravnega odbora pa je bil potrjen bodo tudi izlet v Medžugorje. S svojim de- še en 4-letni mandat. lom in izdelki bodo še naprej sodelovale Društvo podeželskih žena Občine Mar- na občinskih, farnih in vaških prireditvah. kovci je bilo skozi celo leto precej aktivno. Dela jim torej ne bo zmanjkalo. Prav tako V januarju so članice organizirale ocenje- naj jim ne zmanjka veselja in časa, da se vanje pustnih krofov, ki poteka v prosto- bodo lahko še več družile in se zabavale, rih župnijske dvorane. Društvo se je pred- tako kot so se na občnem zboru, kjer so stavilo v Mercatorjevem centru na Ptuju, se ob zvokih ansambla Osvajalci zabava- kjer so pripravile delavnico, v kateri so le dolgo v noč. Pri organizaciji letošnjega mimoidočim pokazale, kako se izdelujejo občnega so se organizatorke – članice iz pustna očala in rože iz papirja. Pripravile Nove vasi – zelo potrudile, tako s pogo- so tudi tečaj izdelave peciva brez peke v stitvijo kot tudi z drugimi presenečenji. gasilskem domu v Sobetincih. V mesecu Na vrata dvorane v Novi vasi so namreč marcu so imele tudi tečaj filcanja volne, ob občnem zboru potrkali Božički, ki so kjer so svojo spretnost pokazale z okraski navzoče obdarili z majhnimi aranžmaji, iz ovčje volne. Na materinski dan so se Foto: PB narejenimi iz naravnih materialov. odpravile spoznavat Ormož in Ljutomer- Stari in novi delovni organ društva s presenečenjem večera – Božički Patricija Bezjak

na prireditvi sta pozdravila župan Milan senečenje pa so poskrbeli člani Godbe Gabrovec in princ ptujskega kurento- na pihala občine Markovci, ki so zaigrali Vesela jesen v Bukovcih vanja 2010 Janez Golc ‒ plemeniti Baron nekaj živahnih melodij. Kulturno društvo Bukovci, ki ga vodi društva občine Markovci, Prostovoljno Jakob Breuner Markovski. V kulturnem Bukovčanom so se letos ob praznovan- programu so se predstavili muzikanti ju martinovega pridružili tudi njihovi predsednik Jože Bezjak, je v petek, gasilsko društvo Bukovci ter članice Hišnega ansambla Društva upokojen- prijatelji iz drugih koncev Slovenije. Že 11. novembra ‒ na dan sv. Martina, v Društva podeželskih žena. Na prireditvi cev Markovci ter Ljudski pevci Kultur- dalj časa jih namreč tesne prijateljske sodelovanju z Občino Markovci orga- so tudi letos izvolili vaškega kletarja in nega društva Bukovci. Za posebno pre- vezi povezujejo s člani Vaško etnološko niziralo tradicionalno jesensko prire- blagoslovili mošt, ki se je na ta dan spre- turističnega društva ditev Vesela jesen. menil v vino. Kletar letnika 2011 je po- Hrovača pri Ribnici, V pripravo dogodka so se vključili še stal Danilo Bezjak, krst mošta pa je opra- prav tako pa so letos člani Turističnega in Čebelarskega vil farni župnik Janez Maučec. Navzoče v Bukovcih martino- vali člani Turističnega društva Šenčur pri Kranju, ki so svojim gostiteljem spekli še velik kotel pražene- ga krompirja, njihove gospodinje pa so pripravile nekaj sladkih dobrot. Utrip veselega martinovanja so letos doživeli gostje iz občine Radlje ob Foto: MZ Foto: MZ Dravi z županom Ala- Na prireditvi Vesela jesen so nazdravili aktualni in nekdanji vaški kletarji. Na fotografiji Predsednik KD Bukovci Jože Bezjak in župan Milan Gabrovec nom Bukovnikom na so: Anton Petrovič, Danilo Bezjak, Ivan Horvat, Anton Kukovec, Milan Majer, Franc For- sta pozdravila tudi Janeza Golca, ki je prav na ta dan na Ptuju čelu. štnarič in Mirko Čuš. predal svoje prinčevske dolžnosti. MZ 18 Leto 12, številka 6, december 2011 Pot smo nadaljevali v Šentjur, kjer je svojo duhovniško pot pričel naš domači farni župnik Janez Maučec. Bili smo deležni Izlet na troje cerkvenih biserov pripovedovanja o prvih dneh službe in lepih spominov, ki ga vežejo na to faro. Župnijski pastoralni svet in ožji so- Naša predzadnja postaja je bila Ponikva, delavci župnije smo se v soboto, 19. in sicer veličastna cerkev, ki je posveče- novembra, skupaj z gospodom župni- na svetemu Martinu. Na Slomu pri Po- kom odpravili na izlet, ki je veljal kot nikvi je bil rojen blaženi Anton Martin zahvala za pomoč in sodelovanje pri Slomšek, zato so tamkajšnji kraji znani vodenju župnije. predvsem po tem znamenitem Sloven- Tokrat smo se odpravili v celjsko župnijo, cu. V cerkvi med drugim hranijo tudi kjer smo se naužili mnogih lepot in kra- Slomškove relikvije, zelo znana pa je tudi sot, ki so nam tako blizu, a se jih žal pre- prižnica, ki je bogato okrašena s svetniki malokrat zavedamo. Pot nas je sprva vo- in prav posebna med vsemi ostalimi. Po- dila na Sladko Goro, kjer stoji veličastna romarska cerkev, posvečena sveti Mariji sebnost cerkve je tudi vitraž, na katerem – čudodelni Materi Božji in sveti Marjeti je upodobljen Slomšek, umeščen pa je Foto: Alenka Rožanc Antiohijski. Cerkev, ki je iz obdobja ba- na koru, med obema stranema orgel, in Skupinska fotografija udeležencev izleta roka, je poslikana s čudovitimi freskami, je videl le z glavnega oltarja. Cerkev je ki prikazujejo Marijino in tudi naše ži- naš domačin Marko Veršič. To je bila dru- drugih bolezni. Tudi ta cerkev je tipično zares čudovita in vredna ogleda. vljenje. Vključuje lepo število svetnikov, ga točka našega izleta. Podali smo se k baročna, slog prikazuje celo višek tega Naše romanje smo zaključili na kmeč- ki vsak s svojim znamenjem kažejo na svetemu Roku oziroma na Kalvarijo, kot obdobja – rokoko. V bogatem umetni- kem turizmu, kjer smo se prijetno okrep- svojo usodo. se tudi imenuje tamkajšnji križev pot, škem svetem hramu smo imeli izletniki čali. Hvaležni za krasen dan in polni no- Cerkev na Sladki Gori je ena izmed po- ki velja za enega izmed sedmih sloven- sveto mašo, nato pa se podali po križe- vih doživetij smo se pozno popoldan družnic župnije Šmarje pri Jelšah, kjer je skih lepot. Gre za 14 kapelic, ki vodijo vem potu navzdol proti glavni župnijski odpravili proti Markovcem. svojo prvo duhovniško službo opravljal k cerkvi svetega Roka, zavetniku ran in cerkvi v Šmarjah. Alenka Rožanc Na obisku v domu starejših v Muretincih Sodelavci župnijske Karitas in Občin- zeliščni vrt, majhen hlev, kjer te pozdra- dovoljni in so se prisrčno zahvaljevali ter okoliščine našli svoj dom v tej ustanovi. ske organizacije Rdečega križa (OO RK) vijo zajčki, kozi in pod brajdami velika povabili otroke, da še pridejo. Zahvaljujemo se tudi delavkam v domu, Markovci so bili v začetku decembra, v lesena miza s klopema, kjer lahko poleti Župnijska Karitas in OO RK se zahvalju- ker smo smeli zmotiti njihov delovni pro- adventnem času, na obisku v Domu posediš v senci. Vse se zdi tako domače, a jeta tudi staršem šolarjev in osnovni šoli, ces. Dejale so, da smo pri njih tudi v bo- upokojencev v Muretincih, ki je enota vseeno to ne more nadomestiti domače da so si vzeli čas ter pripeljali otroke na doče dobrodošli in da še smemo priti v ptujskega upokojenskega doma. hiše in dvorišča. nastop in obisk k starejšim ljudem. Ti so goste. Enota v Muretincih se imenuje Pri gradu, Z vodstvom doma je bilo dogovorjeno, morda zaradi bolezni ali kakšne druge Marija Prelog kar v resnici tudi je. Kdor pride na obisk da smemo zmotiti njihov delovni ritem. v dom prvič, je prijetno presenečen, saj Tako smo sprva imeli sveto mašo, ki jo je je vse izredno urejeno in čisto. Stano- daroval naš gospod župnik, nato pa so valci imajo v pritličju in dveh nadstro- z glasbenima točkama postregli učenci pjih dnevno bivalne prostore z jedilnico, naše osnovne šole. Stanovalci so se po- skratka prostore za druženje. Imajo tudi sebej razveselili otroške folklorne skupi- domače urejen prostor s kapelico, kjer ne pod vodstvom učiteljice Brigite Hor- ima naš župnik Janez Maučec vsako so- vat. Po programu so sodelavke župnijske boto v mesecu mašo. Tam prirejajo tudi Karitas in člani OO RK pogostili navzoče razne prireditve. Ko se obiskovalec spre- s pecivom in sokom. Razvil se je prijeten hodi po njihovem zunanjem sončnem klepet, šolarji, ki so bili prisotni, pa so parku, je navdušen, saj je urejen in daje imeli priložnost v kratek uvid življenja Foto: Aleš Lenart vtis domačnosti. Tam so velika šahovni- starejših v domu. Po obrazu sodeč so Na obisku v domu upokojencev v Muretincih so zaplesali tudi otroci Folklorne skupine OŠ ca, postajališča s klopcami, zelenjavni in bili stanovalci doma z obiskom zelo za- Markovci. Zahvalna nedelja in nabirka za bogoslovje Tudi letos smo se na zahvalno nedeljo, vremenska nevšečnost, prav tako pa ži- boljši jutri obeh svetih mašah. Naj nas dobre letine ki je bila 6. novembra, zahvalili za vse vimo v miru, brez vojn in nasilja. Zahva- Tudi naša farna cerkev je bila na ta dan in mir spremljajo še naprej … prejete darove. lili smo se za vsa dobra dela, ki smo jih slovesno okrašena – kot se za ta praznik Dan pred zahvalno nedeljo pa je po naši Lahko smo več kot zadovoljni, saj nas postorili, za okolje, v katerem živimo, za tudi spodobi. Predstavnice Društva po- občini potekala tudi vsakoletna nabirka v tem letu ni prizadela nobena večja farnega župnika in za vse, ki vodijo naš deželskih žena so se ponovno potrudile za bogoslovje mariborske škofije. Za sle- in lepo okrasile našo farno cerkev. Videli dnje so po vaseh zadolženi v glavnem smo lahko najrazličnejše darove, ki smo predstavniki v Župnijskem pastoralnem jih v naši fari pridelali to leto, vse skupaj svetu. Vsaka vas se je organizirala in po- pa je povezalo še prelepo cvetje, za ka- birala pridelke (krompir, čebulo, zelje ...) tero so poskrbeli v Cvetličarni Čuš. Brez oziroma tisto, kar so ljudje bili zmožni pesmi »Hvala večnemu Bogu« na ta dan darovati. Hvala vsem. ne gre, zato smo jo slovesno zapeli pri Alenka Rožanc Rekolekcija v naši župniji Kot smo že napovedali v prejšnji številki komisije za liturgijo in cerkveno glas- Lista iz Markovcev, so se po septembrski bo. Na tokratni decembrski rekolekciji pastoralni konferenci duhovniki ptujske so tudi izvolili novega tajnika dekanij- in završke dekanije na redni mesečni re- skega pastoralnega sveta. Sledila so kolekciji ponovno zbrali v naši župniji. še poročila referentov o dogodkih iz Potekala je v sredo, 7. decembra, udele- župnij ptujske in završke dekanije, niso žilo pa se je 27 duhovnikov. Kot vselej, pa pozabili tudi voščiti vsem tistim, ki v so rekolekcijo pričeli s sveto mašo v cer- mesecu decembru godujejo ali praznu- kvi, nato pa v učilnici nadaljevali s pre- jejo rojstni dan. Rekolekcijo so zaključili Foto: Nika Rožanc mišljevanjem. Prisluhnili so zapisniku s kosilom in prijetnim prijateljskim kle- Članice Društva podeželskih žena so tudi letos ob zahvalni nedelji poskrbele za čudovito zadnje rekolekcije, sledila so poročila s petom. okrašeno cerkev sv. Marka. seje Duhovniškega sveta Nadškofijske Alenka Rožanc Leto 12, številka 6, december 2011 19 Iz osnovne šole Markovci

Šolske strani ureja Na obisku na Nizozemskem in v Belgiji Vida Vajda. Učenci osmih in devetih razredov smo v stno rajanje v petek, a smo vsi to kasneje okviru projekta Comenius obiskali obe nadoknadili. Na Nizozemsko pa smo od- državi. Ko pomislim, da sem bila že v Bel- šli 8. oziroma 9. novembra. Ta termin se giji in na Nizozemskem, se kar nasmejim. mi je zdel boljši, kljub temu da smo imeli Tako hitro je minilo, da se mi zdi kar ne- tiste dni v šoli pravo »norišnico«. resnično. Še dobro, da imam fotografije, Na pot smo se obakrat odpravili z avto- da se spomnim, kaj vse smo počeli. busom. Vem, nekateri boste rekli: »Oh, Da smo si prislužili izlet v Belgijo in na to pa je moralo biti naporno!« Ampak ni Nizozemsko, smo morali tudi nekaj pri- bilo. No, vsaj meni ne. Ko smo šli v Belgi- praviti – predstavitev v nemškem jeziku jo, smo imeli veliki (50-sedežni) avtobus, na določeno temo, ki so nam jo izbrali tako da smo se vozili v pravem luksu- učitelji. Pri tem projektu so lahko sodelo- zu. Na Nizozemsko pa smo odšli z malo vali vsi učenci 8. in 9. razredov, ki so imeli manjšim (30-sedežnim), tako da neka- željo videti Belgijo in Nizozemsko. teri nis(m)o imeli niti dveh sedežev. Na Foto: arhiv OŠ Tako nas je v Belgijo odšlo 11 učencev, začetku je bil to majhen problem, a smo Nizozemska je med drugim poznana po nogometnih zelenicah. In tudi to doživetje ni ušlo na Nizozemsko pa 14. Ni mi žal, da sem se hitro navadili. našim osnovnošolcem. šla zraven. To je res nepozabno dožive- Kaj pa sobe? Moram reči, da so bile na zozemski pa lahko rečem, da smo imeli panov, majhne mline na veter … , denar tje. Takšno priložnost za izlet imaš samo Nizozemskem 100-krat boljše od tistih v kar celo hišo zase. Sobe so bile lepe in pa je ostal tudi za obisk trgovin z oblačili. nekajkrat v življenju – če jo sploh imaš. Belgiji. O slednjih v Belgiji ste zagotovo prostorne; imeli smo dnevno sobo, te- In hrana? Če bi prišli Belgijci in Nizozemci V Belgijo smo odšli letos februarja – te- že kaj slišali. Če ne, pa … Fantje so ime- levizijo, kamin, kuhinjo, veliko jedilnico, za en teden k nam v Slovenijo, bi se do- den dni pred pustom, zato je bilo vse zelo li tam tako majhno sobico, da vsi niso kopalnici … Počutili smo se kot doma. mov zagotovo vrnili z desetimi kilogrami »natempirano«. Zamudili smo tudi pu- mogli dati svoje prtljage vanjo … O Ni- Nekaj pa je bilo vseeno boljše v Belgi- več. A brez skrbi – mi zaradi tega nismo ji. Ker smo imeli skupne sobe (dekleta prišli domov z desetimi kilogrami manj, eno in fantje eno sobo), smo se družili saj smo pojedli veliko (preveč) sladkarij. vsi skupaj, na Nizozemskem pa smo se In še najpomembnejše za konec: karne- družili bolj ločeno po sobah. Mogoče je val. Nobeden od teh se nikakor ne more kosati z našim. V Belgiji pustne maske to zaradi tega, ker smo v Belgiji imeli več sploh niso izvirne, na Nizozemskem pa prostega časa, kot na Nizozemskem, saj so, a vseeno daleč od naših pričakovanj. smo tam imeli več delavnic in animacij. Tudi povorka nasploh ni obiskovana v Nizozemci so bili tudi boljše organizirani. takšnem številu, kot pri nas. Kljub temu, da smo imeli v Belgiji več Nizozemska ali Belgija? To je zdaj vpra- prostega časa, smo na Nizozemskem šanje. Po moje odgovora ni. V določenih lahko obiskali več trgovin. Venlo (me- lastnostih mi je bila boljša Nizozemska, sto, v katerem smo bili) ima približno v določenih Belgija. Všeč mi je, da spo- 100.000 prebivalcev in zato tudi veliko znaš druge kulture, jezike, navade in da trgovin. Za te se je seveda našel čas. Tako spoznaš nove ljudi ‒ to je ključno pri tem Foto: arhiv OŠ smo za naše domače kupili čokoladne projektu. Markovski osnovnošolci v družbi z nizozemskimi vrtsniki palčke za vročo čokolado, čebulice tuli- In še nekaj sem se naučila: vedno, kamor koli greš, vidiš mnogo lepot. Če ob tem pomisliš na domače kraje, pa se verjetno vsi strinjamo, da je najlepše doma. Naj vas ta misel spremlja, ko greste na poto- Sodelovanje na 11. otroški vanje, in videli boste, da je res tako. kiparski delavnici Angelika Lajh, 9. b Vsako leto imamo na šoli razstavo iz- lief mravlje. Vsak je dobil dleto in bat za delkov iz Malečnika. Vedno so tako zelo kiparsko ustvarjanje. Ob koncu prvega Državno tekmo- zanimivi, vseh velikosti in barv. Ti izdelki dne smo bili že vsi precej utrujeni, zato se vanje iz znanja o nam polepšajo naše šolske prostore, zato nam je obilno kosilo prav prileglo. Nato se tudi sami radi udeležujemo vsakolet- smo se usedli v avto in se odpeljali pro- sladkorni bolezni ne kiparske delavnice v Malečniku. Tudi ti domu. Drugi dan, v petek, smo začeli letos smo se tja odpravili polni pričako- z delom še bolj »zagreti«, saj smo sedaj 2011/2012 vanj. Razveselilo me je, ko sem izvedela, že poznali postopek in cilj našega dela. V soboto, 19. novembra, je v Šolskem da bom letos imela tudi jaz to priložnost. Pri mravlji mi je pomagala tudi učiteljica centru Celje potekalo državno tekmo- Zraven sta bila še Mitja Kostanjevec in Olga. Delo je potekalo brezhibno in žulji vanje iz znanja o sladkorni bolezni v Tadej Pihler iz devetega razreda. organizaciji Zveze društev diabetikov na rokah nas sploh niso več skrbeli. Vse V četrtek smo se ob 8. uri zjutraj zbrali Slovenije, Društva diabetikov Celje. Na skupaj smo tudi pobrusili in pobarvali. pred šolo, od koder smo se z učiteljico državno tekmovanje sta se udeleži- Olgo Zorko odpeljali do Malečnika. Pot Ob koncu dneva je izdelek že dobival la dva najboljša tekmovalca, ki sta na je bila dolga, zato smo si jo krajšali s po- končno podobo. Nasmejani in zadovolj- šolskem tekmovanju dosegla najmanj govori, ki so nas tudi do srca nasmejali. ni z delom smo se odpravili proti avtu, v 34 točk. Našo šolo sta tako zastopala Ko smo prispeli, smo takoj začeli z de- katerem je tekel pogovor o teh dveh »ki- dva učenca devetega razreda, Mitja lom. Najprej smo izbrali deblo in dobro parskih« dneh. Kostanjevec in Blaž Vidovič. Oba učen- premislili, kaj bomo naredili. Odločili Vesela sem, da sem bila tudi jaz del tega ca sta se odlično odrezala in dosegla smo se za klop, ki jo bosta povezovala kiparskega projekta in da nam je dobro Foto: arhiv OŠ srebrni priznanji. Za dober uspeh jima dva živalska kipa. Jaz sem prevzela se- uspelo opraviti delo. Učenci OŠ Markovci na kiparski delavnici vsi čestitamo. dež klopi, na katerega sem naredila re- Lucija Meglič, 8. b v Malečniku. Doroteja Kostanjevec

sami uganili, da je kar 40 % učencev v vanjem. Konec oktobra smo z radijsko Šolsko tekmovanje Projekt bralna raziskavi navedlo, da nikoli ne berejo za uro in z začetkom bralne značke za to pismenost zabavo. Ker se tudi na naši šoli tega še šolsko leto pričeli s projektom. Uvedli iz nemščine V četrtek, 17. novembra, je za učence Kdaj ste nazadnje prebrali kakšno knji- kako dobro zavedamo, se bomo skupaj smo tudi »bralne minutke« v odmorih, ki devetih razredov potekalo tekmovan- go ‒ tako iz užitka ali pa za nova spoz- trudili, da bi bili čim bolj bralno pismeni, potekajo enkrat tedensko deset minut. je iz drugega tujega jezika – nemšči- nanja? V Sloveniji dosega temeljno in predvsem, da bomo raje brali. Učenci skupaj z učitelji berejo gradivo ne. Najboljše so se odrezali: Angelika bralno raven, ki omogoča nadaljevanje Sposodili smo si kar misel našega letos po izboru učiteljev (seveda so zaželene Lajh, Tadej Pihler, Benjamin Čeh, Blaž učenja na vseh področjih, 79 % učencev, preminulega optimističnega pesnika To- tudi bralne ideje učencev). Odzivi so Tement in Petra Kristovič. Prvi štirje, ki medtem ko je povprečje v EU 82 %. Ta neta Pavčka, ki pravi: »Če ne bomo brali, različni. Upamo, da bomo k branju so dosegli nad 90 % vseh možnih točk, problem je še posebej opazen zlasti pri nas bo pobralo«. pritegnili čim več učencev. Kar lepo je so se uvrstili na državno tekmovanje, ki fantih, katerih dosežki so slabši kot pri To je tudi ime našega šolskega projek- slišati: »Učiteljica, to knjigo bi pa še jaz bo februarja. Čestitamo! dekletih (pri čemer naša šola ni izjema ta, s katerim želimo spodbuditi branje bral.« Vida Vajda – punce raje berejo). Verjetno bi tudi leposlovne in druge literature z razume- Vida Vajda 20 Leto 12, številka 6, december 2011 Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Markovci Zadnjih nekaj let poteka v slovenskih pri delu uporabljajo, izdelkih iz medu in društva Markovci (predsednik društva otroke. Na zelo duhovit način so prika- vrtcih akcija »Medeni zajtrk«. Otroke so voska. Pod vodstvom Janeza Plohla so si Miran Milošič, Anica Toplak, Andrej Pi- zali način čebelarjenja nekoč in danes. ta dan obiskali čebelarji naše občine in otroci ogledali tudi občinski čebelnjak. hler, Mirko Čuš in Janez Bezjak) pripra- Razstavili so vrsto zanimivih sredstev, skupaj z njimi zajtrkovali. Na dan zajtrka so čebelarji Čebelarskega vili zelo poučen in pester program za povezanih s čebelarjenjem. Za uvod je Letos so se na pobudo »Čebelarske zve- zadonela tudi čebelarska himna, ki so ze Slovenije« v to akcijo vključila kar tri jo zapeli naši vzgojiteljici Polonca in He- ministrstva – Ministrstvo za kmetijstvo, lena ter naš učitelj Gregor. Zaplesali so gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za tudi otroci Sončkov in Smeškojev pod šolstvo in šport ter Ministrstvo za zdrav- vodstvom vzgojiteljic Nataše in Simo- je. V projektu so sodelovali tudi slovenski ne Hameršak, Polonce S. Čuš in Karmen kmetovalci, čebelarji in živilsko-predelo- Kostanjevec. Našemu povabilu sta se valna industrija. Akcija z naslovom »Tra- odzvali tudi Slavica Strelec in Bernarda dicionalni slovenski zajtrk« je potekala Trafela iz Kmetijsko gozdarskega zavoda 18. novembra. Ta dan so otroci zajtrkova- Ptuj. li črn kruh, maslo, med, mleko in jabolko. Ta dan je bil za naše otroke zelo pester Prvič so se tej akciji priključili tudi učen- in poln doživetij. Zasluga gre že imeno- ci osnovne šole. Vsi učenci naše šole so vanim čebelarjem in vsem, ki ste kakor- imeli ta dan »medeni« zajtrk. koli sodelovali pri izvedbi projekta. Vsem V sodelovanju s Čebelarskim društvom skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala Markovci smo v našem vrtcu izvedli vr- z željo, da s skupnimi močmi poskrbimo sto pestrih dejavnosti, skozi katere so še za več tako lepih doživetij v našem otroci pridobivali znanje o čebelah, pri- Foto: arhiv OŠ markovskem vrtcu. delavi medu, sredstvih, ki jih čebelarji Otroci v vrtcu Markovci so okusili domače dobrote: črni domači kruh, maslo, med in jabolko. Cvetka Ferčič

kana deščica, ki zapira čebelji panj in je posebnost slovenskega čebelarstva. Mi Tekmovanje iz znanja biologije smo se panjskih končnic lotili na malce Šolsko tekmovanje iz znanja biologije je domačih in divjih čebel, življenjsko oko- drugačen način, in sicer smo s tempera- potekalo v četrtek, 20. oktobra. Tekmo- lje, v katerem živijo divje čebele in čmrlji, mi slikali na lepenko, ki je bila popolno- valo nas je 30 učencev iz osmih in deve- pomen čebel in čmrljev za ekosisteme, ma enake velikosti kot panjska končnica. tih razredov. Sedem jih je doseglo bro- v katerih živijo, ogroženost domačih in Nastali so lepi izdelki, ki smo jih skupaj nasto Proteusovo priznanje, trije izmed divjih čebel. sestavili v celoto in oblikovali čebelnjak njih, ki pa so v učenje vložili največ truda Tema je bila zelo zanimiva, vendar tudi (sicer v malo manjši obliki). Čebelje iz- in energije, pa so se uvrstili na državno dokaj obsežna. Ker sem na tekmovanju delke pa smo lahko okušali tudi na tra- tekmovanje. To so: Mitja Kostanjevec, izvedela nekaj o čebelah in ker imam dicionalnem zajtrku v šoli. Naučila sem Jernej Golob in Stefani Pivko. veselje do risanja, sem se na kulturnem se veliko o čebelah. Spoznala sem, da so Letošnja izbrana tema je bila tema o če- dnevu pridružila skupini, kjer smo sli- čebele zelo pomembne v življenju, zato belah in čmrljih. Učenci smo morali pokali panjske končnice. Med delom nas se moramo boriti za dobrobit njih, da ne znati naslednja področja: telesno zgrad- je učiteljica Danica Muršec seznanila s bodo izginile iz našega planeta. bo izbranih čebel, razliko med življenjem pomenom panjskih končnic. To je posli- Janja Golc, 9. b

la. Z nežnim in prestrašenim glasom je pozdravila bitje, ki je strmelo vanjo, to 25. oktobra so imeli učenci predmetne Skrivnostni ključ pa je hitro odskočilo in se skrilo za eno stopnje kulturni dan z naslovom »Iz Nekoč pred davnimi časi je živela deklica, vala s tem. Bila je namreč tako zaspana izmed zaves stare hiše. Deklica je poka- ljudske zakladnice«. Na ta dan so pote- ki ni imela ničesar in je bila sama. Starša in utrujena, da ni čutila niti svojih lastnih zala ključ in vprašala, ali ve, katera vra- kale različne dejavnosti, med drugim sta ji umrla, ko je bila stara sedem let, to- nog. ta odpira. Skrivnostno bitje je s prstom so učenci slikali na panjske končnice. rej pred petimi leti. Preživljala se je čisto Svetloba toplega sonca jo je nežno po- pokazalo na stara razmajana vrata, ki To so bili Lucija Meglič, Janja Golc, Pe- sama. Bilo ji je zelo hudo. Živela je na uli- božala po njenih bledih, umazanih ter so bila na koncu ulice. Deklica je bitju tra Kristovič, David Rojko, Žan Pivko, ci, med bloki revne soseske. Opeka se je prezeblih licih. Ko se je usedla, se je spo- povedala vso svojo zgodbo. Skupaj sta Aljoša Pivko, Adriana Horvat, Sanja neprestano krušila ‒ to je čutila tudi med mnila prizorov včerajšnje noči. Spomnila se odpravila do vrat in umaknila plevel, Vodan, Rok Žuman, Marko Cimerman, spanjem na mokrih, mrzlih ter umazanih se je tudi, da pot, ki jo je videla, resnično ki jih je prekrival. Ključ v ključavnici sta Saša Kolarič in David Solina. Učenci tleh. Med poletji je dni preživljala dokaj obstaja. To je bila namreč pot, mimo ka- obrnila trikrat. Vrata so se odprla in pred so na lepenko, ki je bila po obliki in »lepo«. Čeprav takrat ni imela hrane, ji tere gre vsako jutro, ko išče hrano. Ta pot seboj sta zagledala zelen travnik, posut velikosti enaka panjskim končnicam, je bilo vsaj toplo. Ko pa je prišla zima, je bila zelo temačna. Nihče ni živel tam. s pisanim cvetjem. Ptice so prepevale že risali različne motive s temperami. Iz je mraz čutila po vsem telesu. Oblečene Bila je zelo zapuščena. Ljudje so govorili, znane melodije. Deklica se ni mogla na- panjskih končnic pa so nato sestavili je imela cunje, ki jih je našla v bližnjem da tam prebivajo pošasti in nadnaravna čuditi, kako je tu lepo. Vse to je bilo njej čebelnjak. smetnjaku. bitja in da nikoli ne prideš več nazaj, če tuje. Do sedaj še česa tako lepega nikoli Nekega dne, ko je bila že čisto premraže- jim stopiš naproti. Vsi so se prestrašili in ni videla. Na robu travnika je zagledala Prijateljstvo na in je od mraza že skoraj zbolela, je na zato niso nikoli šli tja. Deklici pa je bilo za majhne ljubke hišice. Šla je bližje. Zagle- Prijateljstvo je res najlepši dar, svojem ležišču na tlakovanih tleh našla te govorice prav vseeno; mislila je celo, dala je ljudi in tudi njim povedala svojo ključ. Ključ ni bil navaden, bil je zelo okra- da nič in nihče ne more biti hujši od mra- saj za prijatelja ti je mar, zgodbo in kaj pravzaprav počne tukaj. šen in zavezan z rdečo pentljo. Deklica je za, lakote in osamljenosti. a pozabiti ga ne smeš nikdar. Ljudi je dekličina zgodba ganila in se spraševala ljudi, ali je to njihov ključ, a vsi Odpravila se je v ulico. Bila je bosa in pre- jim je zasmilila. Ponudili so ji svojo hišo s so jo le grdo gledali in se ji smejali. Bila mražena. Opazovala je umazane hiše; Tudi prijatelji so pravi, je razmršenih las, umazanih prezeblih lic opeka jim je že skoraj v celoti odpadla. toplo posteljo in predvsem obilo hrane. ki jih mimogrede lahko spoznaš v naravi, z le delčki obleke. Ob pogledu nanjo so Zavese hiš so nežno plapolale v jesen- Dobila je tudi nova oblačila. Pred tem pa vsi mimoidoči ljudje pomislili, da je po- skem vetru. Na trenutke se ji je zazdelo, se je morala odločiti, ali želi tukaj ostati ter niso tisti nepridipravi. begnila iz kakšne psihiatrične bolnišnice. da jo nekdo opazuje. Ko je stopila malo za vedno ali se želi vrniti nazaj v svoj svet. Ker ji nihče ni odgovoril, je obdržala ključ hitreje, je za seboj slišala korake, ki so bili Da bi lahko bila vedno tukaj, je morala le Pravi prijatelj je ta, ki ti vse stvari zaupa, trikrat obrniti ključ in ves stari, umazan in ga zarila globoko v svojo premraženo vedno hitrejši in glasnejši. Ustavila se je in se v težkih trenutkih postaviti zate upa. dlan. Odpravila se je na tržnico, da bi na- in umirila. Na premraženem vratu je ču- in prezebel svet je bil pozabljen. Pri tem šla hrano. Iskala je tako dolgo, dokler se tila sapo, ki je nežno kakor veter pihnila sploh ni veliko razmišljala. Odpravila se Prijateljstvo je včasih norost, ni že stemnilo; našla je kos črnega kruha. vanjo. Počasi se je obrnila in pred sabo je do vrat in trikrat obrnila ključ. Sedaj Hitro ga je pojedla in se znova odpravila zagledala pojavo. Bila je veliko manjša je bil ves nekdanji svet, nekdanje življe- ki vodi te v prostost, v svojo revno ulico. Ulegla se je na kar- od nje. Imela je velika ušesa in bila je nje, pozabljeno. Hišo si je delila skupaj z a to ni tisto pravo, ton, ključ pa odložila zraven sebe. Ko je gola, zavita v povoje. Imela je črne oči, v bitjem, ki ga je poimenovala Zvitko, saj ampak je samo za zabavo. zaprla oči, je videla prizore sebe, kako katerih je lahko videla svoj odsev. Noge se je vedno znova zelo hitro izmuznil in hodi po poti do skrivnih vrat. Te prizore s samo tremi prsti je imela veliko večje skril. Zato prijateljstvo obdrži, je videla vsako noč, ko je zatisnila svoje od njenih. Ta pojava jo je samo gledala V tej deželi so jo imeli vsi zelo radi. Od in včasih nepotrebne besede v sebi zadrži. utrujene oči. Spomnila se je, da je to pot in čakala, da bo deklica kaj naredila. De- takrat ni bila več nikoli sama. že nekje videla, a to noč se ni obremenje- klica je zajela sapo in globoko izdihni- Lucija Meglič, 8. b Tina Zaplotnik, 8.b

Leto 12, številka 6, december 2011 21 Iz osnovne šole Markovci Po čem si bom zapomnil/a leto in kaj si želim ... Upam, da bom v letu 2012 uspešno za- kete in sem gledala v nebo, kako so se re ocene, bila srečna in zdrava. Želim si ključila razred. V tem letu si najbolj na pojavile in nato izginile. Bilo mi je všeč, tudi, da bi bili vsi okoli mene srečni. svetu želim majhno kosmato kepico z da se moj pes ni več bal pokanja in je le Tjaša Draškovič, 7. b velikimi svetlečimi očmi, ki mu bo ime radovedno gledal. Piškotek. Moj Piškotek bo majhen psi- Za leto 2012 si želim, da ne bi pokali pe- Ob novem letu, ki prihaja, si želim, da ček, a takšni znajo lajati za dva velika. tard, saj to živali straši in lahko se pojavi- bi bili vsi v naši družini veseli, srečni in To je moja velika želja v letu, ki prihaja jo hude posledice. Spomnim se, da sem predvsem zdravi. Želim uspešno zaklju- in sem zelo vesela ter mi je prijetno pri sosedu rekla, naj neha pokati, pa je rekel: čiti 7. razred in z veseljem vstopiti v 8. srcu, ko se spomnim nanjo. „Zaradi tvojega psa ne, ker misliš, da se V letu 2012 si želim, da bi uspešno kon- razred. Lucija Kuhar 7. b boji pokanja.“ Upam, da se bo končalo, čal 7. b razred. Želim si, da bi imel še več Leto, ki počasi odhaja h koncu, si bom saj to živali zelo dobro slišijo in se ljudje dobrih prijateljev kot sedaj. Upam, da zapomnila po vseh lepih trenutkih, ki tega sploh ne zavedajo. Meni ni to niti bodo vsi prijatelji/prijateljice uspešni v sem jih preživela. Po smehu, sreči in ve- najmanj zabavno. šoli, zdravi in vedno dobre volje. Želim si, selju. Vse trenutke, ki so bili žalostni ali Tina Slana, 7. b da bi za novo leto videl veliko ognjeme- težki, bom izbrisala iz spomina in obdr- tov ... Želim pa si tudi to, da bi znova po- žala le tiste, ki so mi bili všeč. V letu 2012 si želim, da bi uspešno zakl- stal nogometni vratar, ker sem po zloml- Špela Vrtačnik, 7. b jučila sedmi razred ter se pridno učila. jeni ključnici moral prenehati braniti in Želim si, da bi bili vsi tisti, ki jih imam začel igrati. Ob novem letu 2012 si želim veliko rada, srečni, zdravi in bi nadgradili naše Marko Kodrič, 7. b zdravja, uspehov v šoli, toplih trenutkov dobro prijateljstvo. v družini, želim si lepo praznovanje in Želim si najti osebo, ki me bo ljubila in Iz leta 2011 si bom najbolj zapomnila, da veliko dobrih spominov na staro leto, ki me imela rada, tako kot sem. Upam, da sem spoznala čudovite prijateljice. Ob jih nikoli ne bom pozabil. bo leto 2012 polno čarobnih trenutkov novem letu pa si želim, da bi imela dob- Matic Kostanjevec, 7. b in pričakovanj. Nika Korošec, 7. b Malčica zaspanka Za devetimi gorami in za sedmimi voda- »krilatica« je rasla na vrhu visoke skale. mi je bila nekoč pred davnimi časi vas, Ker je bila Zaspanka majhna in lena, je polna majhnih deklic. Punčke so bile prosila orla, da jo ponese po rastlino. Ob novem letu si želim veliko zdravja, za- majhne kot »Barbike«. Vse so bile zelo Utrgala jo je in jo prinesla metulju. Me- dovoljstva, smeha, uspehov v šoli. Želim delavne. Ampak izstopala je punčka, ki tulj bi moral umreti, ko bi dobil krila, si tudi več prijateljev in boljši računalnik. ji je bilo ime Zaspanka. Samo spala je zato si je deklica zaželela še tretjo željo, Nejc Slana, 7. b in spala, druge pa so delale in garale v da metulj ostane živ. polno. Zaspanka je imela čudežnega Deklica je prišla domov z zlatim kam- Najbolj si bom zapomnila, da sem se zelo metulja, ki pa na žalost ni imel kril, da zbližala s svojimi prijateljicami. To leto pa bi lahko letel. Zaspanka je vedno sanja- nom, ki pomaga ljudem, da so delavni, ima tudi slabo plat, saj mi je umrl kunec. la, da bi bila marljiva in delavna, kakor če se ga enkrat dotaknejo, in z rastlino V tem letu sem dopolnila dvanajst let in ostale. »krilatico«, ki da metuljem krila. se počutim vedno bolj odraslo in vedno Nekega dne je spoznala, da njen me- Metulj je dobil krila in Zaspanka je po- bolj izobraženo. tulj uresničuje želje, ampak to samo stala najbolj marljiva deklica v deželi za Ana Murko, 7. b tri. Prosila ga je, naj ji prinese napitek, devetimi gorami in sedmimi vodami. Z V letu 2011 mi je bilo najbolj všeč to, ko s katerim bo uresničila svojo prvo željo. metuljem sta živela srečno, nobena od so zadnjo noč v lanskem letu spuščali ra- Ta pa je bila, da bi postala tako marljiva, deklic se ji ni več posmehovala. In če kakor ostale punce v njeni vasi. Metulj še nista umrla, še danes lepo krilato in ji je prinesel ta napitek pod pogojem, marljivo živita. da opravi tri naloge. Prva naloga je bila, Eva Vajda, 6. a Besedne izštevanke da premaga zlobno čarovnico, ki je še ni nihče. Metulji namreč ne morejo Dve o Martinu Krpanu V tretjem razredu smo se pri dodatnem pouku pripravljali na Cankarjevo tekmo- premagati čarovnic iz dežele Malčic, to vanje. Ob prebiranju zanimive knjige Maček Muri je nastalo kar nekaj zanimivih lahko stori samo ena izmed deklic. Mal- »avtorskih« izštevank. čica zaspanka bi naredila vse, samo da Martin Krpan angleško sol prevaža, Ena koza je doma, So kravice skakale bi bila lahko pridna in marljiva kakor os- njegova kobilica pa se zgraža. teta Treza v gozd je šla. in mlekeca nam dale. tali. Popila je čaj in metulj jo je odpeljal So štele do deset: tja daleč v čudežno deželo. Takoj, ko je Koza reče en, dva , tri, Nekega dne Krpana na Dunaj privlečejo, teta Treza v gozd beži. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 stopila iz začaranega kroga, je srečala da Brdavsu bi glavo snel. Lea Krajnčič 3. a in mlekec se že gre na štedilnik gret. miši, ki so v resnici bile začarani ljudje. Marko Kovačec 3. a V miši začarani ljudje so ji povedali, kje Psičku je ime Piki, stanuje hudobna čarovnica in ona se Martin Krpan Brdavsu res glavo odseka, Ena mačka je doma, je napotila prav tja. Izdelala si je načrt, Mucku pa je ime Miki, a za nagrado dobi le malo mleka. miš je vsa žalostna. kako bo ubila čarovnico, saj je bila zelo zelo lepa sta na sliki. Ena mačka je odšla, brihtna. Ko je prišla do njene bajte je Miki mijavka ob polnoči, miš vesela je doma. naletela na oviro ‒ dva grozna stražarja. Krpan zadovoljen ni, Piki pa se zelo jezi, Miha Majcen 3. b Metuljčka je prosila, naj ta dva stražarja hoče malo veš pravičnosti. ker ne more spati vse noči. naredi prijazna, da se bo lahko priplazila Ljubezen Tomaž Roškar 3. a do čarovnice. To je bila že njena druga In rečeno ‒ storjeno, Ljubezen je, želja. Deklica je slišala stražarja, ki sta se potrdilo dobi. Ena mačka je doma, ko fant ti reče, da rad te ima, pogovarjala, da čarovnico Zlodejko lah- Tjaša Draškovič, 7. b teta Treza v gozd je šla. in te na svetu nikomur ne da. ko uniči samo, če jo kdo polije z vodo

Mačke šteje en, dva, tri, po glavi. Stražarja sta ji dovolila vstop v Ljubezen je, čarovničino bajto. Čarovnica je mislila, teta Treza že lovi. ko sladek poljubček na lička dobiš, da so to njeni stražarji, zato se je obrnila Krpan odšel je na avstrijsko Teta Treza miš lovila, v osebo od sramu strmiš, mačko ven je napodila. in Malčica jo je polila z vodo. Zlodejko je stran, od Slovenije vstran. ves od poljuba zardiš to uničilo, od nje je ostala le čarovniška Mačka šla je na dvorišče, in se vsakega dneva z njim veseliš. Tam Brdavsa je ubil, kapa. tam si sama miši išče. veliko robe je dobil. Ljubezen je, Malčica Zaspanka je imela še dve nalo- Zala Stolec 3. a če nekdo na zmenek te povabi, gi. Odpravila se je na drugo: ta je bila, da in tega dneva nikoli ne pozabi. se mora priplaziti do gradu, kjer mora Robe preveč je bilo, Ena krava, štiri koze, ukrasti zlati kamen, da bo lahko postala da prevažati bi se dalo. delajo mleko za tri voze, Ljubezen je, delavna. Tu ni bilo problema, saj je bila Krpan dovoljenje za sol je dobil Ko se pripelje kočijaž, ko nekdo ti ob strani ves čas stoji majhna in je kamen zelo hitro prinesla. reče koza: „Gremo spat.“ ter v objemu s tabo v kotu sloni. Njena tretja naloga je bila, da utrga rast- in tega se razveselil. Lucija Janžekovič 3. a Tina Zaplotnik, 8. b lino, ki bo metulju dala krila. Rastlina Aljaž Kekec 7. b

22 Leto 12, številka 6, december 2011 Šport Počitek za nogometaše Igrišče pripravljeno s srcem Zima je tu in čas je, da se naši nogome- Zastopniki občine Markovci v drugem ra- Poleg nogometašev v zimskem času poplačana. Pa ne govorim o denarju, taši malo spočijejo. Stojnčani so zadnjo zredu članske MNZ lige Ptuj, NK Markovci, na več kot zaslužen premor odhajajo ampak o pohvalnih besedah, ki jih je tekmo pred premorom odigrali 12. no- pa so zadnjo tekmo odigrali 5. novembra. tudi skrbniki travnatih nogometnih Janez Kukovec deležen v vsakem po- vembra v gosteh in slavili z 0:1 proti Na odmor odhajajo samozavestni, saj so površin. V Stojncih imamo za to člove- govoru, ki se dotika nogometnih ze- nogometašem iz Slovenske Bistrice. na zadnji tekmi pred domačimi navijači ka, ki to, kar dela, dela res s srcem. Nje- lenic. Nogometni klub iz Stojncev je v visoko premagali nogometaše iz Cirku- S šestimi zmagami, šestimi porazi in enim gov trud in trdo delo sta bila že večkrat zadnjem času gostil kar nekaj medna- lan. Nasprotnikovega vratarja so prema- neodločenim izidom so zbrali 19 točk, kar rodnih tekem, med gali kar sedemkrat, mreža domačih pa se zadošča za sedmo mesto na razpredelnici drugim tudi kvali- je zatresla le trikrat. V enajstih krogih so 3. SNL. Zadnje uvrščeni NK Grad je osvojil fikacijski turnir za zbrali šest zmag, štirikrat so morali pri- Evropsko prvenstvo sedem točk, vodilni v ligi pa so nogome- znati premoč, enkrat pa so si točke delili. deklet U19. Prav vsi taši NK Zavrč, ki so krepko zasidrani na Kombinacija teh rezultatov jim je prinesla so bili navdušeni prvem mestu s kar 34 zbranimi točkami. 19 točk, kar jih uvršča na četrto mesto Nogometaši iz Bukovcev so svojo zadnjo razpredelnice. Zadnji v ligi so nogometaši nad malim nogo- tekmo tega dela odigrali 13. novembra iz Zgornje Polskave, zbrali so le dve točki. metnim rajem ob na domačem terenu in izgubili z 0:1 pro- Na vrhu je ekipa iz Tržca, ki ima na svojem Dravi. Vso to laska- ti ŠD Makole. To je bil njihov šesti poraz. kontu 31 točk. nje in pohvale pa Vknjižili so še štiri zmage, trikrat pa so Nogometaši so na zasluženem premoru, mu naj dajo še več remizirali. Zbrali so 15 točk, kar jih uvršča tudi igrišča bo verjetno v kratkem prekril zagona in veselja na šesto mesto prvega razreda članske sneg, ljubitelji nogometa pa že komaj ča- za nadaljnje delo. MNZ lige Ptuj. Pred zadnjeuvrščenimi v kamo, da se ponovno začne dogajanje na Večkrat se pošali, da ligi imajo pet točk prednosti. Za ekipo iz naših zelenicah. Veselimo se prizora, ko smemo na igrišče le Središča ob Dravi, ki zaseda prvo mesto, bodo naša igrišča spet zaživela. Foto: JB v copatih. pa zaostajajo za kar 17 točk. Damjan Zupanič Za nogometno zelenico v Stojncih vzorno skrbi Janez Kukovec. Damjan Zupanič

nastopali še NK Podvinci, NK Aluminij timi leti najmlajši udeleženec vseh tur- D, NŠ Golgeter Hajdina D in OŠ Cirku- nirjev. Za ekipo C so nastopili trenutno RIN - Rad Igram Nogomet lane–Zavrč. V nadaljnje tekmovanje se najmlajši nogometaši, ki so registrirani v V nedeljo, 13. novembra, so se naj- Prijavili so tri ekipe: NK Stojnci A in B, ki je uspelo prebiti ekipi iz Podvincev. Za NK Stojnci. mlajši iz Športnega društva Stojnci sta nastopali v Kidričevem, in ekipo NK ekipo NK Stojnci C so nastopili: Kilian V skupini A so zraven NK Stojnci A v udeležili tekmovanja Rad Igram No- Stojnci C, ki je svoje znanje pokazala Turk, Luka Kostanjevec, Anej Florjanič, Kidričevem nastopili še NK Aluminij A, gomet – RIN. v Zavrču. V skupini C so z NK Stojnci C Nejc Letnik in Jure Letnik, ki je bil s pe- NK A.E. Bistrica D in NŠ Poli Drava B. V nadaljnje tekmovanje se je po zanimivi tekmi med Stojnci A in Aluminijem A uvrstila ekipa Aluminija. Za ekipo NK Stojnci A so nastopili: Blaž Vidovič, Rene Murkovič, Patrik Holcer, Tai Starčič in Vid Forštnarič. NK Stojnci B pa so nastopili v skupini B skupaj z NŠ Poli Drava E, NK Aluminij B in NK Ormož. Žal se ekipa iz Ormoža turnirja ni udeležila. V tej skupini so bili najspretnejši Stojnčani in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Za ekipo NK Stojnci B so nastopili: Jaka Popovič, Jure Popovič, Patrik Pivko in Manja Slanič. Prijavljen je bil tudi Rene Fištravec, ki pa Foto: arhiv se zaradi bolezni turnirja ni udeležil. Skupinska fotografija udeležencev tekmovanja Rad Igram Nogomet Damjan Zupanič

vzhodnjaškega načina razgibavanja in ravnotežje, poseben poudarek pa je na elementi gibov Carlosa Castanede. Na vajah za hrbtenico in medenični obroč Telovadba za telo in dušo koncu se sprostimo s skrajšano verzijo (tudi vaje za preprečevanje inkontinen- Občinska organizacija Rdečega križa pine je uporaba drobnih vadbenih pri- gama – sprostitve ob vizualizaciji dolo- ce). Pri vadbi premagujemo lastno težo, Markovci in župnijska Karitas že četr- pomočkov: kolebnice, elastike, žoge ali čenih prijetnih situacij. uporabljamo tudi drobne rekvizite. to leto zapored med zimskimi meseci uteži, kar popestri in izboljšuje kvaliteto Pri »fit seniorjih« je vadba prilagojena Zumba je dinamična in razburljiva ple- organizirata rekreativno telovadbo. same vadbe. Sledi streching za oblikova- starejši populaciji. Poteka ob mirni glas- sna vadba ob eksotični latinsko-ameri- bi in vključuje vaje za moč, gibljivost in Prejšnja leta je vadba potekala v vaško- nje telesa ob prijetni glasbi s pridihom ški glasbi. Koreografije se menjajo med -gasilskem domu v Markovcih, letos pa počasnimi in hitrimi ritmi s ciljem obliko- izjemoma v ZAF centru. Predvidene so vati in ojačati vaše celotno telo. Osredo- bile tri skupine, oblikovali sta se dve. toča se na mišične skupine zadnjice, rok, Tako je ob ponedeljkih ob 19.30 splo- nog ter trebuha in na najpomembnejšo šna rekreativna vadba, ob sredah je bila mišico vašega telesa, vaše srce. Vadba je predvidena telovadba za starejšo popu- nezapleten skupek krepilnih vaj in eno- lacijo, vendar ni bilo odziva, v torek in stavnih plesnih korakov.« sredo ob 21. uri pa poteka zumba. Vsekakor je za svoje telo in duha v njem Kaj obsegajo različni tipi rekreativne odgovoren vsak človek osebno, koliko telovadbe, ki jo izvajajo v Markovcih, je pa je za to pripravljen narediti, pa tudi ve pojasnila inštruktorica Tanja Cimerman, vsak zase. Potrudite se in ugotovili boste, domačinka iz Markovcev: »Pri rekreativ- kako se zjutraj ali po napornem dnevu ni vadbi govorimo o integrativnih vad- dobro počutite, če naredite vsaj nekaj benih zvrsteh, ki vključujejo ogrevanje telesnih vaj in pravilnega dihanja. ob hitrejši glasbi brez in z obremeni- Omenjeni rekreaciji se lahko še vedno tvami, nato sledijo vaje za razgibavanje Foto: Marija Prelog pridružite in tako prebudite duha v sebi. celotnega telesa. Posebnost vadeče sku- Skupinska vadba v ZAF centru v Markovcih pod vodstvom inštruktorice Tanje Cimerman Marija Prelog

LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Patricija Bezjak, Aljoša Koren, Marija Prelog, Alenka Rožanc in Damjan Zupanič. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Lektoriranje: Alenka Rožanc. Oblikovanje: Patricija Bezjak. Tisk: PR Agencija Novelus. Natisnjenih 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80. Spletni naslov: www.markovci.si.

Leto 12, številka 6, december 2011 23 Smo pred enajstimi leti ugotovile, da zanimivo razliko v letih imamo, Kuharski kotiček Srečanje zato smo se hitro skupaj postavile in pred fotoaparat nastavile. V Listu iz Markovcev se boste v bodoče srečevali tudi s kuharskim kotičkom. Pri- pravljal ga bo kuharski mojster Tomaž Arklinič iz Markovcev. Za tokratno številko „Enajstk‘‘ nam je pripravil dva predloga glavnih jedi, ki jih lahko postrežemo ob praznikih. Pa veliko veselja ob pripravi in pokušanju jedi! Da se v življenju znajo zgoditi neverjet- Glavna jed I: Piščančje hruške z žafranikino omako na naključja, priča naš naslednji zapis. Kako zanimiva je lahko igra števil, so in krompirjevi štruklji z makom pred leti ugotovile Darja Vrtačnik, njena Piščančje hruške (za 4 osebe): Priprava: mama Katarina Mar in Kristina Kuhar iz Zbrane tri „Enajstke“ leta 2000, ko so 8 celih piščančjih beder Kruhov nadev pripravimo tako, da kruh na- Strelcev. Bilo je na prelomu tisočletja, ugotovile, da se med sabo razlikujejo za Sol, poper režemo na kocke in ga osušimo. Posebej pre- leta 2000. Ugotovile so, da njihova razli- točno 11 let in da vsota njihovih let znaša pražimo čebulo in na kocke narezan pršut. ka v letih predstavlja večkratnik števila le kanček manj od 100, torej 99. Kruhov nadev: 11. Darja je bila takrat stara 22, Kristina Vse stresemo na kruh, zalijemo z vrelim mle- 10 dag belega kruha 33, Darjina mama Katarina pa 44 let. Ker Čez leta smo to sliko gledale, Olje kom, dodamo raztepena jajca in začimbe ter imajo zanimivo razliko v letih (večkrat- malo tuhtale in ugotovile, Pol srednje velike čebule na rahlo premešamo. nik števila 11), so se poimenovale v da v žlahti naši so še tri, 4 dag pršuta Meso piščančjih beder izkoščičimo tako, da „Enajstke“. Letos, po 11-ih letih, so ugo- ki v našo družbo pasale bi. 0,5 dl mleka bedro ostane celo v prvotni obliki. Nato ga tovile, da se je krog njihovih „Enajstk“ 1 jajce posolimo in popopramo ter nadevamo s pri- še razširil. Naključje, ki ga deli vesela Pa smo kar dorekle: 1 dag mletih orehov pravljenim kruhovim nadevom. Vse skupaj ženska družba, stara od 0 do 66 let, je ko prišlo bo spet leto pravo, Sol, poper, peteršilj se moramo dobiti postavimo v silikonski model ali primerno res neverjetno. Najstarejša med njimi je in malo poveseliti. Omaka: skodelico, ki jo predhodno namastimo tako, danes 66-letna Tilika Horvat. 11 let mlaj- 0,6 l smetane za kuhanje da stoji bedrca po koncu. Pečemo jih v pečici ša, stara 55 let, je Katarina Mar. Še 11 let mlajša je danes 44-letna Tilikina neča- Zdaj se že izteka to leto pravo, Cury, žafranika, sol, poper, belo vino 25 do 30 minut pri 190 ᵒC. kinja, Kristina Kuhar. Darja Vrtačnik jih in me dobile smo se za zabavo. Zraven naredimo tudi žafranikino omako, ki ima 11 manj, torej 33. Od Darje je 11 let jo pripravimo tako, da v prevreto tekočo sme- mlajša Kristinina hčerka, Tadeja Kuhar, A kot se rado zgodi, tano za kuhanje dodamo sol, cury, cvet žafra- ki jih danes šteje 22. Naslednja je 11-let- se v žlahti kdo rodi. nike in malo belega vina. Vse pustimo vreti na vnukinja najstarejše slavljenke, Nika In me vesele smo prav vse tako dolgo, da se masa primerno zgosti. Ciglar, najmlajša na lestvici „Enajstk“ pa letošnje novorojenke. Priprava: je še komaj nekaj mesecev stara Darjina hči Marija. O svoji neverjetni poveza- Kuhan in olupljen krompir pretlačimo. Še nosti so „Enajstke“ spisale celo pesem, toplemu dodamo začimbe, razžvrkljani jajci z veseljem pa so se postavile tudi pred (nekaj jajce si pustimo), moko, maslo in vse fotografski objektiv. Krompirjev štruklji z makom to zgnetemo v testo. Razvaljamo ga 0,5 cm MZ (za 4 osebe): na debelo, premažemo s preostankom razž- Testo: vrkljanega jajca, nanesemo makov nadev ter 40 dag krompirja zavijemo v trden štrukelj. Zavijemo ga v po- 12-15 dag ostre moke maščeno alu-folijo, dobro zapremo in v vreli 2 jajci vodi kuhamo približno 40 minut. Kuhan štru- Vseh sedem „Enajstk“, zbranih na 2 dag masla kelj odvijemo, narežemo na rezine ter poka- letošnjem novembrskem srečanju. Sol, muškatni orešček pljamo z raztopljenim maslom. V verigi naših „Enajstk“ Nadev: Makov nadev pripravimo tako, da zmleti mak, nas je zdaj že sedem, 20 dag mletega maka jajce, drobtine, smetano za kuhanje in sol kako in kaj pa bo čez enajst let, Sol, drobtine, moka zmešamo skupaj in dobro premešamo. pa tak´ ne ve nobeden. 1dl smetane za kuhanje S to jedjo se odlično ujame polsuho vino Sau- Darja Vrtačnik 1 jajce vignon. Pa dober tek! Glavna jed II: Svinjska riba, nadevana s suhimi slivami in marelicami z orehovo omako, v družbi gratiniranih krompirjevih čolničkov z ajdovo kašo Sestavine za 4 osebe: Priprava: Svinjska riba 50 dag Očiščeno svinjsko ribo pretaknemo s suhimi Suhe slive 15 dag slivami in marelicami. To naredimo tako, da Suhe marelice 15 dag mesu od ene do druge strani s topim pred- Moka za zgoščevanje metom po dolgem naredimo dve luknji, eno Sol, poper nad drugo. Najlažje bomo to naredili z brusil- Mleta kumina nikom za nože (štrajharjem). V eno luknjo na- Grobo mleti orehi 3dag devamo suhe slive, v drugo pa suhe marelice Belo vino in začinimo s soljo, poprom, mleto kumino ter 1 limona prelijemo z limoninim sokom. Tako pripravl- Jušna osnova jeno meso postavimo v namaščen pekač ter ga pečemo v pečici 40 do 50 minut pri 170 ᵒC. Nasvet ‒ med pečenjem moramo meso zali- vati, da ne postane suho. Ko smo meso spekli, naredimo še omako. V kozici zavremo sok, ki nam je ostal pri peki mesa. Potrebujemo ga nekje 0,5 l. Če ga nimamo toliko, mu dolije- mo jušno osnovo. Dodamo mu grobo mlete orehe, začinimo s soljo, poprom in zgostimo s podmetom. Sestavine krompirjevih Priprava: čolničkov: Krompirjeve čolničke s kašo naredimo tako, 4 večji krompirji da olupljen kuhan krompir prerežemo po 8 rezin sira (edamec) dolgem na pol ter mu izdolbemo sredico. V 5 dag ribanega sira (edamec) posodo zmešamo kuhano ajdovo kašo, riban 10 dag ajdove kaše sir in jajce, solimo, popramo ter vse skupaj 1 jajce zmešamo. Pripravljen nadev nadevamo v Sol, poper izdolben krompir in pokrijemo z rezino sira. Krompir položimo v pomaščen pekač ter ga v pečici gratiniramo 20 minut pri 220 ᵒC. Ta jed je odlična s suhim belim vinom Char- donnay. Pa dober tek! Tomaž Arklinič