Junij 2014.Pdf

Številka 20, junij 2014 Pogled Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, arhiv Pogled skozi moje okno

Nekoč ... in danes ...

1958 2013

1971 2014

1942 2014

INFORMATOR, št. 20 Izdajatelj: Občina Dravograd/ Urednica: Polona Črešnik/ Uredniški odbor: Dominika Knez, Anita Kosmač, mag. Jerneja Ravnik Lektorica: Lilijana Ladra/ Fotografije: arhiv Občine Dravograd, Zdenko Kupčič, naslovnica in zadnja stran: arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja, Zdenko Kupčič / Fotografije KS: Ciril Mlinar / Oblikovanje: Tomaž Smolčnik Tisk: ZIP center, d.o.o., Ravne na Koroškem/ Naklada: 3.200 izvodov/ junij, 2014

2 Informator • junij 2014 Pozdrav

Drage občanke, spoštovani občani

Pred vami je nova številka občinske- trobentačev Slovenije za tekmova- ga glasila Informator. V njem so šte- nje v Guči v Srbiji. vilne zanimive objave, ki opisujejo življenje v naši lokalni skupnosti, od Spoštovani občanke in občani! Vsi, vsebin različnih društev, javnih za- ki si vsakodnevno prizadevamo in vodov, kulture, športa, turizma, pa delamo za boljšo in lepšo priho- vse do prikazanih investicij, s kateri- dnost naše občine, se zavedamo mi smo se ukvarjali v zadnjem času. neugodne ekonomske situacije v državi. Razumemo pomanjkanje fi- Na občinski upravi se trudimo, da bi nančnih sredstev, kar pa ne pome- bile informacije o našem delovanju, ni, da se strinjamo z načinom raz- o dogodkih in o izvajanju investicij deljevanja le-teh. Prepričani smo, čim bolj dosegljive vsem. Tako se z da je država preveč neracionalna, njimi lahko seznanite preko spleta, razsipna in velikokrat v ospredje objav na oglasnih tablah, iz glasil postavlja zadeve, ki te prioritete ni- Informator in Stičišče ter preko raz- majo, pozablja pa na pomanjkanje ličnih medijev. Informirate se lahko delovnih mest, prenizke plače in po- tudi z obiskom na občini. kojnine, vedno večjo socialno izklju- čenost posameznikov … Vse težje je Trenutno se zaključujejo dela na razumeti državno nenaklonjenost projektu »Drava – kanalizacija« občinam, ki smo trenutno edina sila v Šentjanžu in na zgornji Meži. V razvoja. Želimo si sodelovanja, a ne sklopu te investicije gradimo tudi samo v govorjenju, temveč v kon- pešpot v Črneče. Izvajamo še dru- kretnem delu. ge projekte, prikazane med vsebino glasila, a zajeli smo le večje. Škoda, ker se vladajoča elita ne za- veda, da je uspeh zagotovljen le v Prihajamo v čas praznovanja ob- skupnem delu in v vztrajnem ude- činskega praznika, ki ga vsako leto janjanju zastavljenih načrtov. Na popestrimo z mnogimi aktivnostmi. lokalni ravni smo ponosni na samo- Uvodoma se družimo pod lipami po stojno prehojeno pot in na cilje, ki posameznih krajevnih skupnostih smo jih že dosegli. Naš cilj je optimi- in praznovanje zaključimo v Dvorcu stično in smelo izpolnjevanje spre- Bukovje s proslavo ob dnevu držav- jetih načrtov in delo v dobro vseh nosti. Temu startu sledijo spominski naših občank in občanov. Takšno pohod s člani Društva veteranov razmišljanje bi moralo veljati tudi ali vojne za Slovenijo na Košenjak, po- še zlasti za državni nivo, kjer se ko- laganje cvetja k spomenikom pred rektno delo v dobro vseh državljank občinsko stavbo, cerkvijo sv. Vida in državljanov vse bolj izgublja. Prav in pri barikadi v spomin na dogod- je, da se ob prazniku državnosti spo- ke iz leta 1941, ko so iz Dravograda mnimo države Slovenije, naše do- izselili zavedne Dravograjčanke in movine, ki je ena sama in edina, del Dravograjčane, ter na zadnjo osa- nje smo vsi in vsak ima v njej pravico mosvojitveno vojno leta 1991, ko živeti človeka dostojno življenje ter smo v ožini na koncu Mariborske se razvijati na najprimernejši način. ceste zaustavili kolono oklepnih vo- Poskrbimo, da bo res tako! zil, namenjeno zasesti mejo in jo po Svoje uvodne misli zaključujem z is- sklepu jugoslovanske vlade zapreti. krenimi čestitkami vsem občankam Sledijo slavnostna seja Občinskega in občanom ob občinskem prazniku, sveta s podelitvijo občinske nagra- v upanju, da bomo še naprej dobro de in občinskih priznanj, zabave za sodelovali. mlade, prireditve za ribiče, likovnike in športnike ter izbiranje najboljših Vaša županja, Marijana Cigala

junij 2014 • Informator 3 Knjižnica Prispevek: Lidija Štruc Knjižnica Dravograd

PRIPOROČAMO VAM Knjige za mlade 1. Topić, Uroš: EMMA STORM, BRATOVŠČINA CULIS 2. Gomboc, Mateja: IME MI JE JON 3. Chbosky, Stephen: CHARLIEJEV SVET 4. Anonimna avtorica: VPRAŠAJ ALICO 5. Carranza, Maite: ZASTRUPLJENE BESEDE Poletni obratovalni čas (julij, avgust) 6. Golob, Tadej: KAM JE IZGINILA BRINA? Ponedeljek in sreda od 9.00 do 18.00 7. Jägerfeld, Jenny: TU LEŽIM IN KRVAVIM Torek, četrtek in petek od 8.00 do 15.00 8. Šrut, Pavel: LIHOŽERCI 9. Landy, Derek: KOSTJA VESELKO 10. Cundrič, Magdalena: ČAJ V PARKU HERMAN JESENIČNIK V ZGODBI 11. Gregorič Gorenc, Barbara: ZELENJAVCI MOJEGA KRAJA 12. Brajko L., Maja: NIKOMUR NE POVEJ Slovenski kulturni praznik smo počastili z novo 13. Frančič, Franjo: TAKA PUNČKA IZ CUNJ, zgodbo mojega kraja. Svoje življenje in delo je KI V PRAVLJICE VERJAME predstavil Dravograjčan Herman Jeseničnik, ki je leta 2013 prejel priznanje Občine Dravograd za Knjige za odrasle 1. Šteger, Aleš: ODPUSTI izjemne dosežke na družbenem področju. Števil- 2. Karlovšek, Igor: ODVETNIK ni obiskovalci, ki so zapolnili čitalnico knjižnice, 3. Capus, Alex: LÉON IN LOUISE so poleg pogovora spremljali slikovni prikaz zbirk 4. Harbach, Chad: UMETNOST OBRAMBE IN NAPADA etnografskega gradiva, ki jih gospod Jeseničnik 5. Howey, Hugh: SILOS skrbno zbira. Pogovor z njim je vodila Janja Šir- 6. Babnik, Gabriela: NOČNE POKRAJINE nik, glasbeno pa ga je obarvala Ajda Grilc. 7. Le Clezio, J. M. G.: AFRIČAN 8. Bowen, James: POTEPUŠKI MAČEK BOB 9. Viewegh, Michal: MAFIJA V PRAGI 10. Svit, Brina: NOČ V REYKJAVIKU 11. Carter, Angela: NOČI V CIRKUSU 12. Tribuson, Goran: ZGODOVINA PORNOGRAFIJE 13. Rozina, Roman: ŽUPANSKI KANDIDAT GAMS

NOVITETE 1. Zlobec, Ciril: BITI ČLOVEK 2. Lečnik, Simona: SLOVENŠTINA IN JAZ Herman Jeseničnik v pogovoru z Janjo Širnik v Zgodbi mojega kraja, 3. Terzani, Tiziano: VEDEŽEVALEC MI JE REKEL 6. 2. 2014 4. Sanfilippo, Diane: PRAKTIČNI PALEO 5. Lustig, Robert H.: MASTNA LAŽ: GRENKA RESNICA O SLADKORJU 6. Terkaj, Rok: ŽIV! 7. Stein, Garth: UMETNOST DIRKANJA V DEŽJU 8. Fukuoka, Masanobu: REVOLUCIJA ENE SLAMICE 9. Eben, Alexander: POGLED V VEČNOST 10. Walsch, Neale D.: EDINO POMEMBNO 11. Tough, Paul: ZAKAJ NEKATERIM OTROKOM USPEVA 12. Anne, Jonna: ZDRAVA PASJA KUHARICA 13. Bernstein, Albert J.: ČUSTVENI VAMPIRJI

4 Informator • junij 2014 Knjižnica

BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE PREDŠOLSKA BRALNA ZNAČKA »KOROŠCI PA BUKVE BEREMO« PETRA NOSA Aprila smo zaključili že šesto sezono bralne znač- Za otroke, ki obiskujejo vrtec, se je v mesecu ke za odrasle »Korošci pa bukve beremo«. Njen maju zaključil projekt Predšolska bralna znač- osnovni namen je spodbujanje branja izvirnega ka Petra Nosa, ki poteka v sodelovanju z vrtcem. slovenskega leposlovja. Seznam priporočilnih knjig, Med letom so otroci obiskali knjižnico, oddalje- ki ga pripravimo našim bralcem, vsebuje zelo bo- ne enote pa je obiskala naša knjižničarka, jih po- gat knjižni izbor, predvsem knjig slovenskih avtor- vabila v knjižnico in obisk popestrila s pravljič- jev. V letošnjem letu je bralno značko zaključilo 65 no uro. Osnovni namen projekta je spodbujanje zvestih bralcev. Prejeli so knjižno in praktično na- otrok in njihovih družin, da obiščejo knjižnico, grado. Na svetovni dan knjige, 23. aprila, pa so bili prebirajo knjige in s tem bogatijo besedišče ter povabljeni na večer igre, besede in šansona z Laro spoznavajo, da je knjiga vir informacij in znanja. Jankovič.

Obiskovalci so uživali v glasbeni predstavi KOT JAZ, V projekt so vključene vse enote dravograjskega v kateri je Lara Jankovič ob spremljavi harmonikar- vrtca, vrtec Palček Jezersko in večjezični vrtec Ma- ja Marka Brdnika izvajala pesmi Edith Piaf v sloven- vrica iz Dobrle vasi. V letošnjem letu je priznanja ščini. prejelo kar 292 otrok. 8. maja so bili v knjižnici na- Bralna značka je tudi med odraslimi zelo za- grajeni z glasbeno predstavo Danijele Jerković in živela. Tako iz leta v leto širimo bralni krog, Alojza Studena – Luja, LJUDSKA GLASBILA SVETA. vpogled v slovensko leposlovje in ustvar- Otroci so prisluhnili glasbilom s celega sveta, sami jalnost ter sočasno krepimo materni jezik. pa so se preizkusili v bobnanju.

Lara Jankovič ob zaključku bralne značke za odrasle »Korošci pa bukve beremo«, 23. 4. 2014 Zaključek projekta Predšolska bralna značka Petra Nosa, 8. 5. 2014

junij 2014 • Informator 5 Knjižnica

ŠTUDIJSKI KROŽEK 'LETNI ČASI GLASBENO-ZABAVNI POPOLDAN IN USTVARJANJE' V SONČKU Na področju vseživljenjskega učenja je v naših V mesecu maju smo v družbi Jožice Vrhovnik in prostorih potekal študijski krožek kot oblika nefor- Cviterških deklet preživeli zabavno popoldne z malnega izobraževanja za odrasle, ki je sofinanci- varovanci stanovanjske skupine Dravograd, Zveze ran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček. in šport. Skupaj smo zapeli, zaigrali, se nasmejali in preživeli prijeten popoldan.

Od novembra 2013 do maja 2014 so pod vodstvom Mire Mori potekale delavnice. V novembru so ude- leženci izdelovali knjižno kazalko, na decembrske V JULIJU IN AVGUSTU SMO ZA VAS praznike so se pripravili s praznično delavnico za- PRIPRAVILI PAKETE PRESENEČENJA: vijanja daril in zlaganja prtičkov. Z novim letom so pridobili znanje o vlivanju in dekoraciji sveč, febru- POLETNI PRAVLJIČNI NAHRBTNIKI za otroke arsko delavnico so posvetili pustovanju in pobarva- s slikanicami o toplem poletju in počitniških dogo- li beneške maske. Marec je bil posvečen ženskim divščinah. praznikom, nastal je nakit in okrasje iz fimo mase. Ob veliki noči so ustvarjali iz umetne gline in v me- POLETNI PAKETI PRESENEČENJA za odrasle secu maju vse predstavili na manjši razstavi, ki je bila hkrati priložnost za srečanje, obujanje spomi- s knjigami za brezskrbne dni na plaži, v objemu pla- nov in izmenjavo izkušenj. nin ali na domačem ležalniku.

V paketu ali nahrbtniku boste našli nagradni ku- pon, izpolnjenega oddali v skrinjico v knjižnici in sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo 5. septembra 2014.

Študijski krožek Letni časi in ustvarjanje, november 2013 – maj 2014

6 Informator • junij 2014 Naši najmlajši

Naši najmlajši vrtec DRAVOGRAD EVROPSKA VAS V VRTCU – FRANCIJA Otroci Vrtca Dravograd (enota Dravograd) smo letos sodelovali v projektu Evropska vas, katerega vsebinski poudarek je bila 10. obletnica priključitve Slovenije v EU. Aktivnosti so v na- šem vrtcu potekale preko celega šolskega leta. Z otroki smo najprej spoznavali naravno in kulturno dediščino našega kraja, Slovenije in tako postopoma poglabljali svoje znanje ter spoznavali tudi druge države EU. V okviru projekta smo se osredotočili na izžrebano državo Francijo, jo podrobneje spoznali in ozavestili raziskovalne elemente ter povečali radovednost in zanimanje predšolskih otrok pri spoznavanju kulturne dediščine Evrope. Otroci so se z zanimanjem vključevali v vse dejavnosti in velikokrat so nas presenetili s svojimi razlagami, idejami, znanjem, prav tako pa tudi starše, ki so nam bili pri izvajanju projekta v veliko pomoč. V petek, 9. maja, je na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu potekala zaključna prireditev, kjer smo se predstavili s pesmijo in plesom ter bili zelo ponosni, da smo lahko del Evropske vasi. Iris Bračun Mlačnik

Ciciban planinec v Vrtcu Dravograd – 'Zdrav duh v zdravem telesu' Projekt Ciciban planinec je namenjen najmlajšim obiskovalcem narave in njihovim družinam. S sodelovanjem Planin- skega društva Dravograd otroke spodbujamo in navajamo na zdrav način življenja, jih seznanjamo z lepotami našega kraja, ki ponuja veliko možnosti in priložnosti za gibanje, do- življanje in raziskovanje. Ob tem razvijamo vrline, kot so pri- jateljstvo, sodelovanje, pomoč, vztrajnost in vedoželjnost. Otroci na začetku šolskega leta prejmejo 'Cici dnevnike', v katere beležimo in rišemo vtise z izletov, rešujemo naloge ... Izleti so prilagojeni letnemu času in starosti otrok. V mesecu maju otroci skupaj z vzgojiteljicami prespijo noč v vrtcu. To je posebno doživetje, saj si pripravimo večerjo, nato pa sledi 'pižama party'. S pravljico jih popeljemo v temno noč. Zjutraj nas prebudijo najmlajši otroci, ki že prihajajo v vrtec. V začetku junija skupaj s starši obiščemo Kekčevo deželo v Kranjski Gori. Skozi pravljični svet Kekca nas popeljejo junaki iz filma. Projekt zaključimo z dvodnevnim bivanjem na Pla- ninskem domu Košenjak in vzponom na Košenjak s planin- sko vodičko Katjo Kadiš. Dan si popestrimo z obiskom gor- ske reševalne službe in medicinske sestre, ki nas seznani s pravilnim načinom prehrane, oblačenja in varnim vedenjem v gorah. Vzgojiteljice mentorice spodbujamo otroke in star- še k zdravemu načinu preživljanja časa v naravi.

Zapisala Nataša Gabor

junij 2014 • Informator 7 Vrtec

Vrtec Šentjanž pri Dravogradu Praznovanje v vrtcu Šentjanž V naši vasi vrtec Šentjanž praznuje 40. rojstni dan. V štirih desetletjih se je zgodilo kar veliko. Vrtec je odprl svoja vrata leta 1974 v prostorih Zadružnega doma. Čez šest let so se dve skupini otrok in vzgojiteljici preselili v nove, lepše prostore pri Osnovni šoli Šentjanž. Skozi vrata vrtca se je sprehodilo kar veliko otrok, pa tudi vzgojiteljic. Skupaj smo v vrtcu risali, poslušali zgodbe, telovadili ̶ večkrat tudi v šolski telovadnici. Veliko pa smo bivali na prostem, saj je vrtec v okolju, ki nam to omogoča. Skupaj smo raziskovali naravo, hodili na daljše in krajše sprehode, izlete, pa tudi zvončke smo nabirali. Vsa leta smo izvajali različne projekte v okviru regije, države, pa tudi kakšnega, ki sega preko slovenskih meja. Za trud pri ustvarjanju in sodelovanju smo bili pogosto nagrajeni, tako posamezniki kot skupina. Priredili smo samostojne likovne razstave, kot so: galerija na prostem, kjer so si mimoidoči lahko ogledali izdelke na 'Štanglovi štali', stalna likovna razstava v Domu sv. Eme, razstavljali smo v Knjižnici Ksaverja Meška v Slovenj Gradcu ... Otroke smo seznanjali s širšim družbenim okoljem in jih zato, s pomočjo sponzorjev, popeljali v Kekčevo deželo, na obisk k Muci Copatarici in se potepali po različnih krajih naše dežele. Za prijetno počutje otrok se trudimo vsi zaposleni, zato jim večkrat pripravimo lutkovne predstave, dramatizacije in popestrimo dan z obiskom različnih gostov, ki vedno radi pridejo k nam. Najbolj pogumni otroci iz skupine drugega starostnega obdobja pa eno noč tudi prespijo v vrtcu. Stanislava Rifel, vrtec Šentjanž

Otroke v vrtcu Šentjanž smo vprašali: Kaj je vrtec? Odgovorili so: V vrtcu nastopamo. (Teo) V vrtcu praznujemo. (Gašper) V vrtcu se igramo. (Sergiu) Vrtec je hiša. (Zala) Vrtec je hiša z igralnicami. (Naja) V vrtcu rišemo risbice. (Rok) To je mala šola za otroke, kjer se nekaj Vrtec je zato, da lahko grejo mame v V vrtcu beremo knjige. (Jan) naučimo. (Taja) službo in nas ne rabijo paziti bice. (Taja)

8 Informator • junij 2014 Šola, oh, šola ...

Šola, oh, šola ...

OŠ NEZNANIH TALCEV ŠOLSKI EKOVRT pouku biologije, naravoslovja in gospo- DRAVOGRAD Ideja o urejanju šolskih vrtov je bila v dinjstva, poskusili delati z rastlinami in Poletne počitnice so pred vrati, nas pa našem okolju že od nekdaj prisotna. zemljo, so tudi od doma prinašali ve- čaka še nekaj šolskih obveznosti, pred- Pred več desetletji so vrtovi ob šolah dno več sadik ter zanje tudi lepo skrbe- vsem pa se moramo z neutrudno za- že obstajali. Urejali so jih zaposleni li. Vodstvo šole nas je pri tem podprlo. gnanostjo potruditi še za zadnje ocene skupaj z učenci. Glavnino dela so opra- Že isto leto sva se obe učiteljici biolo- v redovalnici in končne ocene v spriče- valu. Ker pa v življenju niso najpomembnej- še zgolj in samo ocene, smo si na naši šoli že v začetku šolskega leta zastavili vizijo, da se ne učimo za šolo, temveč za življenje. Nam – učiteljem se namreč zdi pomembno, da s svojim zgledom in delom pripravimo učence na življenje, v katerem se bodo znali z znanjem in izkušnjami spoprijeti s težavami v da- našnjih družbenih razmerah. Hkrati dajemo velik poudarek dobrim in pozi- tivnim medsebojnim odnosom ter kre- pitvi pozitivne samopodobe. Naš cilj je učence vzgojiti v dobre in uspešne državljane, ki bodo znali ceniti svojo domovino in se v njej izkazati s svojim delom in vedenjem. Skozi celotno šolsko leto smo uspešno sodelovali na različnih tekmovanjih in se lotili številnih projektov. Tako smo na primer iz dneva v dan bolj ponosni na ŠOLSKI VRT, ki ga brez zagnanosti in pridnih rok učencev ter nekaterih učiteljev ne bi bilo. Seveda se moramo na tem mestu zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njegovi izgradnji. Ker smo tudi na naši šoli vsako leto bolj in bolj ekološko osveščeni, smo se v začetku šolskega leta vključili v projekta VELIKI NEMARNI ŠKORNJI ter EKO BERI, s katerima smo kot šola pridobili naziv 'Planetu Zemlja prijazna vile snažilke in kuharice, ki so s pridelki gije in naravoslovja na šoli ter šolski la- šola'. Pri projektu TURIZMU POMAGA in z izdelki iz sadja in vrtnin popestrile borant udeležili izobraževanja o načr- LASTNA GLAVA so si naši učenci letos in pocenile takratno šolsko prehrano. tovanju šolskih ekoloških vrtov (ŠEV), belili glavo, kako se lahko ljudje čim V zadnjih 25-ih letih sta ideja o šol- ki ga je pripravil Inštitut za trajnostni bolj povežemo z naravo in osvojili zla- skih vrtovih in to delo počasi izginja- razvoj v Ljubljani. Ta projekt je 2 leti fi- to priznanje. la. Obremenitve zaposlenih v šolstvu nančno podpirala Evropska skupnost, Za nami pa sta še dve prireditvi, ki bi so se spremenile, učenci so svoj čas vsaj izobraževalni del. V letošnjem vam jih želeli predstaviti. To je priredi- namenili drugačnim dejavnostim. K letu smo uspeli pridobiti znak ŠEV za tev ob 31. DNEVU ŠOLE, ob kateri smo hitrejšemu zamrtju šolskih vrtov je še obdobje 2013–2015. Še isto leto smo se kar vsi malce zasanjali, saj je nosila zadnji udarec pripravila zakonodaja o pri IP (izbirnem predmetu) RASTLINE naslov »NAJ SE SANJE URESNIČIJO«, in šolski prehrani in sledljivosti izvora ži- IN ČLOVEK izdelali osnutek načrta za pred kratkim še prireditev ŠOLA, DA SE vil. Zemljišča ob šolah pa so ostala in naš ŠEV ter ga predstavili ob dnevu TI ZROLA, ki je potekala v sodelovanju vsaka šola se je po svoje odločala, kaj šole. Sodelovali smo tudi pri projektu s KTV Dravograd. bo z njimi. Teden zdravilnih rastlin na Koroškem, Tako, šolsko leto torej uspešno zaklju- Ob matični šoli v Dravogradu je bilo kjer smo poleg nasada zelišč, hrane, čujemo v pričakovanju počitniških izzi- na voljo nekaj zemlje. Tako smo že v pijače in kozmetike iz zelišč predsta- vov in dogodivščin. Želimo vam prije- šolskem letu 2010/11 zasadili nekaj ra- vili tudi načrt spiralne zeliščne grede. tne in dolge počitnice! stlin, predvsem tistih, ki so podpirale Naslednje leto sta se nam pridružili Irena Kašman naš pouk. Ko so učenci, predvsem pri tudi učiteljici Anita Skutnik in Danijela

junij 2014 • Informator 9 Šola, oh, šola ...

Krautberger, ki uvajata ta način dela smo dodelali načrt, ga izrisali ter začeli želke«, da bo naš pridelek pestrejši in med učence prve triade. V sodelova- z zbiranjem potrebnega materiala. obilnejši. Članici društva Ajda sta naš nju z biodinamičnim društvom Ajda Potrebovali smo veliko naravnega ma- novonastali vrt poškropili s priprav- Dravograd smo pripravili naravoslovni teriala: les, volno, seno, slamo, papir, ki za varovanje zdravja rastlin. Z našo dan »Priprava koprivovega pripravka«. gnojilo in tudi nekaj zemlje. Prav tako skupno akcijo smo bili zelo zadovoljni. Na srečanju članov društva Ajda smo smo morali poskrbeti za gradbeni ma- Sedaj še čakamo na izdelavo 'poti čutil' predstavili zasaditev na našem vrtu. terial, postavitev robnikov ob potkah ter ureditev ribnika, ki bosta pripomo- Pridelano sadje in zelenjavo smo pora- ter mnogo opravil, ki so včasih manj gla k še lepšemu videzu ter boljšemu bili pri gospodinjskem pouku ali ga dali opazna, a nujno potrebna. 12. maja počutju. Ob vrtu bomo namestili na- v šolsko kuhinjo. smo skupaj s študenti Filozofske fakul- črte za izdelavo posamezne gredice, V letošnjem šolskem letu je vodstvu tete Maribor, ki so pri nas opravili svo- da bo naš ŠEV imel tudi izobraževalno šole uspelo lastninsko urediti zemlji- je obvezne vaje, izdelali zeliščno gredo, vlogo. šče, ki smo ga uporabljali za naš vrt, gredo okoli češnje, dve gomilasti gre- Mentorica Vida Jaušovec poleg tega smo pridobili še del zemlji- di, dve visoki gredi ter nasad v košari šča sosednjega sadovnjaka. To je bil in vrečah. Že v aprilu pa smo zasadili »Vsak bi moral imeti košček vrta, primeren trenutek, da začnemo prak- klasično gredo z jagodami in okroglo naj je še tako majhen, tično uresničevati naš načrtovani ŠEV. gredo s sončnicami, ki so jih vzgojili da bi lahko ohranjal stik z zemljo Povezali smo se še s Filozofsko fakulte- učenci prve triade v učilnici. Devetošo- in torej z nečim globljim v sebi.« to v Mariboru. Skupaj s študentko Nino lec Domen je izdelal tudi »hotel za žu- (Carl Jung)

Kako nastaja naš ŠOLSKI EKOVRT Plačilo bo zadovoljstvo, da si in da lah- krovne rastline, da bi preprečili preti- Šolski vrt smo pri pouku pri izbirnem ko prispevaš svojo energijo, svoj čas in rano izsušitev. predmetu RASTLINE IN ČLOVEK načr- ljubezen.« Ogrodje zeliščne grede je Želimo urediti še ribnik in 'pot čutil'. tovali že v jeseni, letos pa smo ga konč- sestavljeno iz navadne opeke. Razpre- To je pot, sestavljena iz različnih mano povečali in pričeli z urejanjem. Na delke smo napolnili s prstjo in posadili terialov, kot so na primer rečni kamni, vrtu smo s pomočjo študentov iz Mari- sadike kamilice, netreska, timijana, drevesno lubje, mivka, pesek in ostali bora uredili že nekaj gred. žajblja, melise, ognjiča, pehtrana … naravni materiali. Služila nam bosta za Tista okoli češnjevega drevesa je se- Nasad smo zastrli s senom. Gomilasta prijetno sprostitev in počitek. stavljena iz plasti kartona, ovčje volne, greda je poglobljena v zemljo in sesta- suhega listja, sena in prsti. Omejili smo vljena iz lesenih ostankov, ovčje volne Zarja Pšeničnik in jo z lesenimi kroglicami. Vanjo smo po- in zemlje. Oblikovali smo jo kot gomi- Katja Saberčnik, 7. b sadili pomladanske in poletne rože. Vi- lo in s tem pridobili volumen in večjo soko gredo sestavljajo plasti vej, karto- površino. Ker je postavljena v smeri na, listja, ovčje volne in prsti. V njej je sever–jug, smo ustvarili tudi posebno v glavnem posajena različna vrsta ze- mikroklimo, zaradi katere na njej uspe- lenjave; so kot »dobre sosede«. Za po- šno rastejo različne vrste rastlin. Tudi pestritev pa smo dodali nekaj zelišč in tu smo upoštevali odnose med rastli- cvetja. Zanjo bodo skrbeli učenci prve nami ter jih zastrli s senom. Gredo v triade. Učiteljica Anita Skutnik pa je vrečah pa sestavljajo plasti žagovine in dodala: »Lepo bo odkrivati prebujeni zemlje. Zastirka je iz sena. Vanje smo čut pri učencih v 1. VIO in starejših. To posadili solato in rože žametnice, do- bo naše darilo naravi brez pričakovanj. dali pa smo še kakšno kumaro in po-

VELIKI NEMARNI ŠKORNJI Ugotovili smo, da se tudi po naših goz- • pričakajmo jih v gozdu in jih prestraši- Na OŠ Neznanih talcev smo se odlo- dovih potepajo veliki nemarni škornji. mo, da bodo za vedno zbežali; čili za sodelovanje v projektu Veliki Razmišljali smo, kako jim pomagati, da • nastavimo jim past, v katero se bodo nemarni škornji, v katerega je bilo ne bodo več tako nemarni. Učenci so ujeli, in če bodo dali obljubo, da se bodo vključenih vseh 6 oddelkov razredne predlagali številne rešitve: poboljšali, jih izpustimo, sicer ne … stopnje oz. 120 otrok in njihovih star- • razložimo jim, da ni prav, kar počnejo; šev ter 11 učiteljic. Vsi smo z velikim • pogovorimo se z njimi in postanimo V naravi smo tudi ustvarjali. Razdeljeni veseljem pričakovali slikanice in zače- prijatelji; v manjše skupine so si otroci v gozdu tek projekta. • pojdimo skupaj z njimi na gozdni poiskali najrazličnejše materiale in jih Za začetek smo se skupaj z učenci od- sprehod; uporabili v prav posebnih umetninah. pravili v gozd in ga poskušali doživeti • povabimo jih v naš razred na pogo- Vse je bilo odvisno od njihovih zami- čisto po svoje. Na témo JESEN smo vor, potem pa gremo skupaj v gozd; sli. Raziskovali so naravo, pobirali naj- tako opravili zanimivo potepanje in • napišimo jim obvestila in jih pritrdi- različnejše plodove, listje, oblikovali raziskovanje narave. Raziskovali smo mo na drevesa; veje, skorjo … pri tem pa neizmerno njene skrivnosti, jo občudovali, ji pri- • napišimo jim pismo in ga pustimo v uživali. In rezultati? Najprej veliko za- sluhnili, vonjali, jo doživljali in si pri gozdu; dovoljstvo, potem zanimivi izdelki, ki tem zastavljali številna zanimiva vpra- • pripravimo obvestilo, pa naj ga vrane so predstavljali del narave. Nismo jih šanja. krakajo; odnašali, temveč pustili, da bodo po-

10 Informator • junij 2014 Šola, oh, šola ...

stali del narave, da si jih bodo lahko Polni vtisov smo na to témo izdelali Učiteljica Ana nas je razveselila s pol- ogledali tudi drugi obiskovalci gozda, tudi posebne likovne mapice, v katere no košaro gob. Stekel je prav prijeten jih opazile živali in se bodo z naravo so si otroci skozi celo šolsko leto shra- pogovor, v katerem smo strnili svoje tudi spreminjali. njevali likovne izdelke. gobarsko znanje.

Skupine razmišljajo in kujejo načrte …

V ponedeljek, 21. 10. 2013, smo izvêdli menjali veliko dobrih idej in predlogov. jateljske vezi z Zadrugo Dobrote. Lotili JESENSKE DELAVNICE. Otroci in star- Ni manjkalo veselega klepetanja, prije- smo se še drugega dela našega sode- ši so polni pričakovanj prihajali pred tnih pogledov in nasmejanih otroških lovanja: našo šolo. Niso pozabili na prav poseb- lic. Veselo razpoloženje je dopolnje- • ustvarjali smo ideje, kako bi zabojnik ne vstopnice – stara oblačila, ki so jih vala še glasba s CD-ja Veliki nemarni polepšali, ga naredili še bolj zanimi- prinašali v vrečkah. Namenili smo jih škornji. Ob njej so otroci tudi zapeli. vega za ljudi, ki bodo vanj odlagali Zadrugi Dobrote, ki je iz njih napravi- Sledila je razstava naših izdelkov. oblačila; la nove izdelke. V njihovih očeh je bilo • podjetju smo pripravili številne pre- opaziti iskrico zadovoljstva – pomaga- dloge, kaj naj iz starih oblačil sešije- li smo, naredili smo nekaj dobrega za jo, da bo uporabno tudi v šoli. nas in za naš planet. Naše ideje in predloge smo zbrali v posebnih mapicah. 25. 11. 2013 sta po dva pred- stavnika vsakega oddelka obiskala Zadrugo Dobrote. Otroci Skozi šolsko leto smo v nadaljevanjih so predali 'idej- pridno brali knjigo A. Pinterič 'Veliki ni mapici' in nemarni škornji'. Vsak otrok je dobil skupaj z zapo- svoj izvod in ga po svoje tudi ilustriral. slenimi doživeli Prav posebna vstopnica – staro oblačilo, Nastali so zelo zanimivi in raznoliki iz- utrinek njiho- odloženo v zabojnik Zadruge Dobrote delki. vega vsakdana. Z velikim zanimanjem so spremljali dogajanje v podjetju.

Da bi tudi otroci in starši bolje spoznali Zadrugo Dobrote, so zaposleni pripravili Da bi jih opazili in spoznali tudi obisko- stojnico, na kateri so predstavili svoje valci naše šole, smo jih predstavili še izdelke. v posebnem EKO kotičku pri vhodu v šolo. V nadaljevanju so zaposleni v podje- Potem so se lahko lotili dela. Iz goz- tju izbrali nekaj idej in predlogov in jih dnih plodov, ki so jih nabrali skupaj s tudi uresničili. Razveselili so nas z bla- starši na jesenskih potepanjih po goz- zinami, ki bodo odslej polepšale naše du, so ustvarjali s svojimi starši in uči- bralne urice. teljicami. Svoje spretnosti in ideje so lahko prikazali v 5-ih delavnicah: Pred našo šolo tako stoji naš skupni Ježek, Jesenska krona, Jesensko drevo, zabojnik, ki smo ga tudi čisto po svoje Jesenski aranžma, Škrat. polepšali in v katerega pridno odlaga- Učiteljice smo zanje pripravile še ostali mo stara oblačila. potrebni material. Otroci so se z velikim navdušenjem lotili dela. Ustvarili Koordinatorica projekta in avtorica članka so zanimive in svojevrstne izdelke, si Aleksandra Rožič med delom pomagali, svetovali ter iz- V tem času smo stkali tudi dobre pri-

junij 2014 • Informator 11 Šola, oh, šola...

EKO BERI – PLANETU ZEMLJA ͵͵V 2. razredu so se lotili pravljice PRIJAZNA ŠOLA Žabja alergija. Ustvarili so zanimi- Prav nobenega dvoma ni, da na naši ve lutke – žabice in pisali svoje eko šoli (OŠ Neznanih talcev) radi in veliko pravljice. beremo. Knjige so že zelo hitro posta- ͵͵V 3. razredu so spoznali pravljico le naše dobre prijateljice. Projekt EKO Poldi na ribičiji. Izdelali so črvičke BERI je bil zato za nas prav poseben in ustvarjali po pravljici. izziv. Tokrat smo se lotili branja eko pravljic, hkrati pa si pridobili tudi naziv Planetu Zemlja prijazna šola. Naš glavni cilj je bil razvijanje zdrave ͵͵V 1. razredu so ustvarjali ob pra- samopodobe posameznika, ki se zave- vljici Pepi in njegovo gnezdo. Ob da, kako pomemben je odgovoren in pripravljeni predlogi so razmišljali spoštljiv odnos do vseh in vsakogar, z o pravljici. namenom, da bi ta odnos postal tudi način življenja na naši šoli. V projektu so sodelovali vsi učenci razredne stopnje skupaj s svojimi učite- ljicami. Naše delo je imelo več vsebin: Zgodbice so pri otrocih vzbudile veli- • brali in ustvarjali smo ob slikanici A. ko vprašanj, močne čustvene reakcije Pinterič 'Veliki nemarni škornji'. Šlo (smeh, zaskrbljenost …). Interpretacije je za branje, ki je potekalo v nada- zgodbic pa so potekale zelo spontano ljevanjih; in v dobrem vzdušju. Učenci so ponu- • na jesenskih delavnicah, ki so pote- dili veliko dobrih in zanimivih idej za kale v okviru projekta 'Veliki nemar- rešitev številnih eko težav. ni škornji', so si lahko otroci skupaj Znanje, ki so ga pridobili skozi projekt, s starši ogledali in prebrali prav so poskušali prenesti tudi na druge posebno veliko slikanico na platnu, otroke, starše, zaposlene na šoli. Tega Žabja alergija, ki je plod skupnega so se lotili na različne načine: v obliki dela pisateljice Aleksandre Pinterič pogovora, delavnic, izletov, razstave in otrok, ki so zanjo prispevali svoje izdelkov in preko medijev. zanimive ilustracije; • drugo vsebino so predstavljale raz- Koordinatorica projekta in avtorica članka lične pravljice A. Pinterič z eko vse- Aleksandra Rožič bino.

»TURIZMU POMAGA Eva Pisar Peruš, Jaka LASTNA GLAVA« Račnik, Anamarija Tudi letošnje šolsko leto smo učencem Gaber in Tjaša Koro- na OŠ Neznanih talcev Dravograd po- šak), so svojo zabavo nudili sodelovanje na festivalu Turizmu v naravi poimenovali pomaga lastna glava, ki je že osemin- ADIJO ŠOLA, POZ- dvajsetič potekal pod okriljem Turistič- DRAV POLETJU! ne zveze Slovenije. Idej ter raziskoval- K sodelovanju smo povabili devet de- nega in praktičnega vetošolcev, s katerimi smo na začetku dela ni zmanjkalo, meseca oktobra izvedeli letošnjo témo naše delo in trud pa festivala Turizmu pomaga lastna glava, sta bila prepoznana in sicer NA ZABAVO V NARAVO. Takrat 22. aprila v Mariboru na finalni prire- smo intenzivno pričeli tudi z delom. Pri ditvi, saj smo osvojili ZLATO priznanje. našem projektu smo se povezali z dru- Na tem mestu se še enkrat zahvalju- štvi in organizacijami v naši občini, brez jemo Prostovoljnemu gasilskemu dru- katerih si ne predstavljamo uspeha. štvu Dravograd, Turističnemu društvu Najprej je bila naša naloga napisati raz- Dravograd, Športno-rekreacijskemu iskovalno nalogo na omenjeno témo, centru Rener in vsem ostalim, ki so v mesecu aprilu pa smo naš projekt kakorkoli sodelovali in pomagali pri predstavili še na turistični tržnici, ki je našem projektu. tokrat potekala 10. aprila v Velenju. Mentorica in avtorica članka Učenci, ki so sodelovali pri dejavnosti Martina Pungaršek Sentič (Leja Kupljen, Lea Kukovec, Neža Je- romel, Ivana Namar, Nina Praprotnik,

12 Informator • junij 2014 Šola, oh, šola...

31. dan šole – »NAJ SE SANJE URESNIČIJO« "Veliki ljudje imajo velike sanje in majhni ljudje imajo majhne sanje. Če bi rad spremenil to, kar si, začni s spreminjanjem velikosti svojih sanj." (Robert T. Kiyosaki)

16. maj, 31. dan šole, je za nami. Tokrat je nosil naslov »Naj se sanje uresničijo«. Prišel je Ideja za naslov se je med nami poro- petek, 16. dila že na začetku tega šolskega leta, maj 2014, in nekje septembra, vendar takrat še ni- praznik naše smo vedeli, kako jo bomo uresničili. Na šole je bil tu. začetku meseca marca pa smo učitelji, Še zadnje ki smo bili snovalci te prireditve, sedli p r i p r a v e , skupaj in začeli nizati ideje. Celotna p o p r a v k i , lepo okrašen, na platnu se je odvijala podoba prireditve se je vedno bolj n e s t r p n o zanimiva projekcija, nastopajoči so bili izoblikovala. Dogovarjali smo se gle- pričakova- prijetno vznemirjeni. Program je stekel de programa, izbrati je bilo potrebno nje. Telova- in obiskovalcem pričaral lepe trenutke. nastopajoče, razmišljali smo o sceni dnica se je in dekoraciji v telovadnici, o razstavi napolnila in Koordinatorica prireditve in avtorica izdelkov učencev ... Ob tem pa sta na- prireditev se je lahko začela. Oder je bil članka Tatjana Pšeničnik stajali tudi dve glasili.

NA DNEVU ŠOLE O SANJAH pri sanjah, smo si Letos smo praznovali že 31. dan šole. lahko našo šolo s Kako je potekal in kaj se je dogajalo, pa podružnicami Libe- vam bom povedala v nadaljevanju. liče, Črneče, Ojstri- Letošnja téma je bila »Naj se sanje ure- ca in Trbonje ogle- sničijo«. Proslava je potekala v petek, dali še 'iz zraka' na 16. 5. 2014, ob 17.00 uri v telovadnici velikem monitorju. šole. Uro prej smo si lahko v avli in jedil- Kot vsako leto sta nici šole ogledali izdelke naših učencev ob tej priliki izšli še od prvega pa vse do devetega razreda. šolski glasili, eno v Kmalu zatem je sledila prireditev. Za- slovenščini ter dru- čela se je s pesmijo Lahko bi zletela, go v nemško-anki so jo zapela dekleta mladinskega gleškem jeziku. pevskega zbora ob spremljavi klavir- ja in kitar. Kjer je šolska prireditev, je seveda tudi naša ravnateljica Marjeta Podgoršek Rek. Sledil je njen govor o dosežkih učencev, nato pa še podžupa- nov govor. V nadaljevanju so se predstavili tudi učenci folklorne skupine z otroškim pevskim zborom in pevska zbora iz Črneč in Libelič. Ne smemo pa pozabiti na nekaj naših učencev, ki so Prireditev je bila prekrasna in super iz- telja Gašperja, ki se je prav tako zelo napisali in prebrali svoja dela ob spre- peljana. Kot voditeljica sem se v svoji dobro odrezal. mljavi Orffove skupine ter nas popelja- vlogi počutila čudovito. Seveda pa ne Karin Poročnik, 8. a li v najlepše sanje. Ker pa smo že ravno smem pozabiti še na mojega sovodi-

ŠOLA, DA SE TI ZROLA OŠ Šentjanž pri Dravogradu, da bi od Nekega dopoldneva v mesecu decem- časa do časa pripravili kakšno oddajo. bru lanskega leta sem razmišljala, kaj Pomislila sem, zakaj pa ne bi enake bi lahko v našem programu ponudili možnosti ponudili še drugim šolam. otrokom. Želela sem, da je malo dru- Ideja se je torej rodila. Najti je bilo gače od ustaljenih oddaj, bolj pisano treba še pravi naslov in seveda pova- in živahno, da sodelujejo otroci, ki bi biti ravnatelje k sodelovanju. Skupaj s pokazali, kaj znajo. Jasno, tega ni mo- sodelavkami smo na Miklavževo jutro goče posneti drugje kot v šoli. Naša prevetrile možgane in rodila se je ide- KTV Dravograd je že bila v dogovoru z ja: ŠOLA, DA SE TI ZROLA! 'Pogooglale'

junij 2014 • Informator 13 Šola, oh, šola...

smo in zavriskale od veselja, saj smo prave, snemanje kadrov prvič, pa dru- odkrile, da je isti naslov uporabil že Adi gič, včasih tudi tretjič in četrtič. Smeh, Smolar v svoji pesmi. Hmmm ... Zdaj včasih malo jeze nad samim seboj, ko bo treba Adija prositi za dovoljenje. Že ni šlo, na koncu vselej veselje in zado- naslednji dan smo dobile odgovor. Adi voljstvo ob pogledu na oddajo, ki je dovoljuje! Jupi!!! In začelo se je. Dogo- nastala. varjanja z ravnateljicami in ravnatelji, V Dravogradu je mentorica Irena Ka- sestanki z mentoricami in mentorji šman vselej pripravila izjemno dode- ter načrtovanje terminov. Na vseh šo- lan scenarij in do podrobnosti razdelila lah smo doživeli dober odziv. Krasno! naloge učencem. Lea Kadiš, Žiga To- Nova oddaja je bila rojena. Začele so se maž, Tin Pisar Peruš, Metka Remic in mrzlične priprave in prva snemanja. Niti Tilen Kralj so bili odlično pripravljeni mentorji in otroci niti mi nismo vedeli, in snemanje je teklo tekoče. No, skoraj kako bo vse potekalo in kaj bo iz tega na- tekoče! Nagajal je namreč senzor na Smolar s svojimi duhovitimi pesmimi. stalo. V projekt se je vključilo 6 osnovnih hodniku, ki je poskrbel, da je luč ugaša- Tako smo se srečali ustvarjalci oddaj, šol in ena srednja šola. Med njimi tudi la vedno ob nepravem času, tako da je gostje v oddajah, mentorji, ravnatelji OŠ Neznanih talcev Dravograd. bilo potem potrebno isti prizor še več- in učenci ter dijaki. Vsi si želimo, da se Že prva snemanja so bila zelo uspe- krat ponoviti. V treh oddajah smo spo- ponovno srečamo v jeseni s svežimi šna, zanimiva in produktivna. Druga za znali veliko učencev, njihove dosežke, idejami in v pričakovanju novih izzivov. drugo so nastajale oddaje, ena boljša aktivnosti, talente in znanje. Obiskali Kot so mnoge mentorice dejale: »Bilo od druge. Navdušeni smo bili nad spo- smo tudi podružnice v Trbonjah, Libe- je naporno, ampak zanimivo in nova sobnostmi in zagnanostjo učencev in ličah, Črnečah in na Ojstrici, katerim je izkušnja za vse nas!« Iskrena hvala dijakov, izjemnim trudom mentoric in bila namenjena zadnja oddaja. Vsem vsem! mentorjev, pa nad podporo ravnateljic iskrene čestitke! Avtorica projekta in članka in ravnateljev ter dobro voljo vseh. Vi- Ob koncu šolskega leta smo pripravi- Anita Špringer deli smo, da če združimo moči, lahko li tudi zaključno prireditev, na katero premikamo tudi gore. Na snemanjih smo povabili vse sodelujoče šole, v Za OŠ Neznanih talcev Dravograd je bilo posebno zanimivo. Najprej pri- uvodu pa nas je kot vedno navdušil Adi zbrala in uredila Irena Kašman

OŠ ŠENTJANŽ so si učenci od 1. do 5. razreda v začet- Micka, ki pa so jih izkušeni umetniki PRI DRAVOGRADU ku februarja, natančneje 10. februarja, skozi številne komične prizore pred- V decembrski številki Informatorja v SLG Celje ogledali gledališko predsta- stavili povsem spontano, brez dramske smo predstavili dogajanje na naši šoli vo z naslovom Pika Nogavička. Vsem predloge. Podobno so uprizorili tudi od začetka šolskega leta pa do božič- dobro znana junakinja je učence znova nekaj znanih prizorov iz Cankarjevih no-novoletnih počitnic. Z novim letom navdušila s svojo nagajivostjo, igrivo- del in uspešno preigravali vsem zna- smo ponovno zavihali rokave in se loti- stjo in sproščenostjo. Po predstavi so se ne Cankarjeve tragične junake. Gre li številnih zahtevnih nalog, ki so nam odpravili še v Muzej novejše zgodovine za dokaj novo obliko gledališča, ki se dodobra popestrile šolski vsakdan. Ne- – Hermanov brlog, kjer so se priključili imenuje improvizacijsko gledališče kaj najbolj odmevnih dogodkov bomo različnim ustvarjalnim delavnicam. (znano tudi kot impro) in se zelo uspe- predstavili v naslednjem prispevku. šno uveljavlja tudi pri nas.Predstava je Za učence od 6. do 9. razreda smo zaradi svoje komunikativnosti in dobre- KULTURNI DAN pripravili kulturni dan v petek, 21. 2. ga izbora vsebin, ki so blizu mladim, 2014.V goste smo povabili Društvo učence pritegnila in zelo navdušila. Že nekaj let skušamo obeležiti sloven- za razvoj gledališča v izobraževanju Po predstavi so umetniki učence po- ski kulturni praznik – Prešernov dan ̶ iz Ljubljane, ki se nam je v Domu bor- spremili v šolo, kjer so z njimi izpeljali tako, da v okviru šolskega kulturnega cev predstavilo s predstavo Hlapci se delavnice s področja gledališke impro- dne naše učence peljemo na ogled ženijo, nastalo po motivih Antona To- vizacije, s katerimi smo zaključili boga- kakšne predstave v Celje, Maribor ali maža Linharta in Ivana Cankarja. To to kulturno dogajanje tega dne. Ljubljano, kjer lahko v primernem am- je komedija, ki si je like 'izposodila' iz bientu doživijo predstavo v celoti. Tako znane Linhartove komedije Županova Lilijana LADRA

OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU

V četrtek, 20. 3. 2014, so učenci od 1.do 5. razreda skupaj s svojimi razre- dničarkami v Domu borcev pripravili krajevno prireditev v počastitev dneva žena in materinskega dnez naslovom 'ZATE', s katero so želeli razveseliti svoje mame, babice, tete … V dobri uri prijetnega druženja so se

14 Informator • junij 2014 Šola, oh, šola...

predstavili z deklamacijami pesmic o kar prehitro končala. Le malo je bilo pogostili in obdarili s skromnim dari- mamah, s plesom in zborovskim pe- učencev, ki niso nastopili, saj so vsi že- lom, ki so ga izdelali sami. tjem. Dvorana je bila,kot smo ob na- leli sodelovati. Prepričani smo, da so s temi nastopi ših prireditvah že vajeni, do zadnjega Učenci od 6. do 9. razreda so srečanje učenci zagotovo poskrbeli, da sta bila kotička napolnjena.Prireditev je minila za svoje mame pripravili kar v šoli, za- oba praznika res praznično obarvana. v prijetnem vzdušju in se po mnenju radi česar pa druženje ni bilo nič manj mnogih (predvsem ženskih obiskovalk) prisrčno. Po prireditvi so mame tudi Lilijana LADRA

TURIZMU POMAGA LASTNA super jedi do postavljanja bivakov v na- terem ne bi manjkali bivak iz vej, ogenj GLAVA - ALI VEŠ, DA DREVESA ravi in še in še. Sama bi se tega izleta v ognjišču, kotel nad njim, drevesa ... GOVORIJO?” nedvomno takoj udeležila, saj sem zelo Vsega smo se lotili s polno paro. Učitelj Letos smo se učenci osmega in deve- rada v naravi in kaj koristnega naredim. Ernest in hišnik Gregor sta nam poma- tega razreda pod mentorstvom Jerneja Priprave na festival so potekale super. gala narediti bivak, vsi pa smo se trudili Bobka in Urške Prevalnik znova pridru- Želeli smo, da bi naša stojnica privabila z neštetimi podrobnostmi, da bi naša žili festivalu Turizmu pomaga lastna čim več obiskovalcev, ki bi jih naša ideja stojnica res privabila čim več radove- glava. Tudi sama sem bila del ekipe, prepričala. dnežev. ki se je pripravljala na predstavitev na In tako je prišel »DAN D«, če se lahko tem festivalu, in moram priznati, da tako izrazim, ko smo se 10. aprila od- sem se ob vsem tem zelo zabavala. pravili v Velenje predstavljat našo zami- Odločili smo se, da bo naslov našega sel in stojnico. Menim, da smo se fan- projekta »Ali veš, da drevesa govori- tastično odrezali in da smo bili komisiji jo?«, saj smo se želeli osredotočiti na všeč. stara plemena in verstva, ki so dajala Na koncu smo dobili srebrno prizna- velik pomen drevesom, naravi, magiji, nje, kar je zelo dobro. Žal se nismo ognju, iskricam ... Skozi celo leto smo uvrstili na državno tekmovanje, kjer učenci pridno razglabljali, kaj vse bi se srečajo vse najboljše šole. Nič zato, lahko še dodali, da bi naša predstavitev pa naslednje leto. Glavno je, da smo se bila najboljša, nato pa smo se zadeve naučili, da je sodelovanje v skupini zelo tudi lotili. Napisali smo nalogo, v kateri pomembno, da nikoli ne dela en sam, smo predstavili naš turistični produkt. ampak vsi, da lahko vsak izrazi svoje Naš cilj je bil, da organiziramo dvodnev- mnenje in s tem pripomore k želene- ni izlet v naravo, in porajalo se nam je mu cilju, pa tudi to, da je skupaj lažje na tone idej. Na koncu smo se odločili, prenesti »poraz«, sploh če te na poti da bomo pripravili izlet v okolici našega domov spremlja sladkorni udar čoko- kraja, kjer se bomo lahko otroci dolo- ladne fontane s Klemnom Slakonjo in čene starosti naučili življenja v naravi, Na dan smo prišli z idejo, da bi bila tisto njegovo: »Naj te koklja brcne, pri- saj velika večina otrok dandanes svoj fanta oblečena v kresníke, dekleta pa mojdunaj …«. prosti čas raje preživlja pred računal- v magične vile, zaščitnice živali in dre- To je bila zame pomembna izkušnja in niki in televizijo, namesto da bi bili v ves. Na delavnicah smo vse kostume (s upam, da se bom lahko tega fantastič- naravi. Posebnost večera bi bil kres, ki pomočjo učiteljice Urške) oblikovali in nega festivala udeležila tudi naslednje je v naših krajih zelo znan. Bili bi pod sešili sami. leto, saj je super delati z ljudmi, ki so vodstvom »cool odraslih«, ki bi za nas Nato je prišla na vrsto izdelava naše polni idej in zagnanosti. organizirali zanimive delavnice, ki bi unikatne stojnice. Dobili smo zamisel, zajemale razne dejavnosti ̶od kuhanja da bi stojnica bila stiliziran tabor, v ka- Ana HRIBERNIK, 8. razred

GLEDALIŠKA SKUPINA nam dajala koristne nasvete. Za vsako prenašala in nas toliko naučila. Brez nje ŠENTJANŠČICE - PREDSTAVA težavo je hitro našla rešitev in nam po- nam nikoli ne bi uspelo, zato smo ji dol- »ŠTIRI AFNE IN ANDREJKA« magala. Sprva smo se zelo motili, potem žni veliko zahvalo za njen trud. Včasih Kot vsako leto smo tudi letos pripravi- pa vedno manj. Sedaj vem, da je mo- smo bili sitni in leni, nismo se naučili li gledališko predstavo pod vodstvom rala imeti jeklene živce, da nas je lahko besedila in smo se na vajah preveč razži- naše super mentorice Renate Sešel. Naslov letošnje predstave se glasi »Štiri afne in Andrejka«. V predstavi nastopa 14 učencev iz raz- ličnih razredov. Najmlajše so učenke 1. razreda, najstarejše pa so deklice iz 6. razreda. Vaje smo imeli enkrat na teden, in sicer ob ponedeljkih. Na vaje smo hodili redno in z veseljem tam tudi sodelovali. Naša mentorica nas je vzpodbujala in

junij 2014 • Informator 15 Šola, oh, šola...

veli. Smo se pa imeli na vajah vedno lepo Seveda smo igro tudi predstavili na odru. in Zoja Sedeljšak, učenke 1. razreda, pa in vsi skupaj smo uživali. Veliko smo se Sodelovali smo tudi na tekmovanju gle- so dobile nagrado za najboljšo skupin- zabavali, se smejali in čas je zelo hitro mi- daliških skupin Koroškega deželnega sko vlogo malih čarovnic. Pohvalili so nas nil. Vsi sodelujoči smo se k temu krožku teatra in komisija nas je zelo pohvalila. tudi sošolci in drugi učenci. prijavili zato, ker radi nastopamo in igra- Patricija Pogorelčnik v vlogi Andrejke je Upam, da bo ta krožek deloval tudi nasle- mo v gledališču. Lahko bi rekel, da nas je dobila nagrado za najboljšo dekliško dnje šolsko leto, saj si želim še sodelovati. družila ljubezen do gledališča. glavno vlogo, Lana Kotnik, Nastja Proje Žan KAC, 5. razred

ZAKLJUČEK BRALNE ZNAČKE položil na srce, naj tudi v prihodnje knjiga ostane njihova prijateljica. “Če ne bomo brali, ‘Zlate bralce’ pa je poleg tega čakalo še nas bo pobralo.” dodatno presenečenje. Skupaj z ‘zla- timi bralci’ OŠ Neznanih talcev Dravo- Tako je pred časom dejal pesnik Tone grad so si že 14. aprila 2014 v Sloven- Pavček in njegov rek še kako drži. Zato skem ljudskem gledališču Celje ogledali se tudi na naši šoli trudimo, da bi čim predstavo »Jaz, Batman« v režiji Vinka več učencev spodbudili k branju knjig Möderndorferja in izvedbi Prešernove- za bralno značko. To nalogo si zadajo ga gledališča Kranj. tako učiteljice – razredničarke na ra- Predstava je na humoren način pred- zredni stopnji kot tudi slavisti na predstavila problem, s katerim se srečujejo metni stopnji, ki z učenci skozi šolsko tako rekoč vsi mladi, in sicer brezumno leto opravljajo pogovore o prebranih nasilje med najstniškimi vrstniki. knjigah. Po predstavi je igralec celjskega gleda- Tudi letošnje šolsko leto ni bilo gle- lišča, Rastko Krošl, ‘zlatim bralcem’ pode tega nobena izjema. Pohvalimo se delil priznanja za zvestobo bralni znački lahko, da so na razredni stopnji (1.̶ 5. vseh devet let šolanja. razred) bralno značko osvojili kar 103 Zatem so učenci v uri gledališke vzgoje učenci, na predmetni stopnji (6. ̶ 9. v petek, 16. maja 2014. Tokrat nas je spoznali, kako nastane gledališka pred- razred) pa 30 učencev. V 9. razredu je obiskal priznani slovenski pisatelj, dra- stava, saj kot gledalci v dvorani večkrat bilo 9 ‘zlatih bralcev’ – to so učenci, matik, učitelj, scenarist …Tone Partljič, pozabimo na tiste, ki sodelujejo pri ki so bralno značko osvojili vseh 9 let ki je v dobri uri druženja vse prisotne nastajanju predstave, pa jih potem na šolanja. navdušil z zgodbicami iz svoje mlado- odru ne vidimo. Vsi ti učenci ob zaključku šolskega sti, predvsem pa s svojim humornim Obisk gledališča je poleg obeh šol omo- leta prejemejo priznanja in značke, pristopom. Izrazil je navdušenje nad gočila tudi Občina Dravograd, ki je krila dodatna nagrada za njih pa je bila še tolikšnim številom ‘značkarjev’ in jim stroške predstave. zaključna prireditev, ki smo jo imeli Lilijana LADRA, mentorica BZ

EVROPSKA VAS - ČEŠKA razstavljenih na stojnicah. PRAVLJICA Predstavitev držav je vedno Dan Evrope, 9. maj, je eden od simbolov bolj raznolika in tudi pred- Evropske unije, ki ga je Svet Evropske stavitvene točke na odru so unije sprejel na vrhu v Milanu leta 1986. iz leta v leto bolj dovršene. Dan Evrope je priložnost za dejavnosti in dogodke, ki Evropo približajo nje- Tudi na naši šoli smo se le- nim državljanom in zbližajo med seboj tos organizirali tako, da smo narode Unije. v projekt vključili čim večje Mednarodni projekt Evropska vas že število učiteljev. Tako je osem let daje priložnost, da se pobliže delo lahko potekalo še bolj seznanimo z vsemi pridruženimi člani- podrobno na več področjih, cami Evropske unije. Evropsko vas smo kar je doprineslo k bolj pe- tudi letošnje šolsko leto postavili v stremu izboru dejavnosti na osmih središčih Slovenije, in sicer v šoli.Učenke in učenci naše Murski Soboti, Ljubljani, Kopru, Rado- šole so tudi letošnje leto vljici, Novi Gorici, Mariboru, Celju in pod vodstvom mentorjev Slovenj Gradcu. pridno spoznavali eno iz- Rdeča nit obravnavanih vsebin je bila med držav ̶ Češko, in sicer letos deseta obletnica priključitve Slo- njene zanimivosti, etnograf- venije v EU. ske posebnosti, ljudske šege Projekt Evropska vas je kvalitetno in or- in navade, značilne narodne ganizacijsko dobro zastavljen. V projekt jedi, pravljice, risane filme, se vključuje veliko vzgojno-izobraže- pregovore, pesmi, običaje, valnih ustanov, saj otroci radi spozna- jezik ter prepoznavnost dr- vajo evropske države in ljudi drugih žave nasploh. narodov. Opažamo pestrost izdelkov,

16 Informator • junij 2014 Šola, oh, šola...

Letošnje leto je zaključna prireditev po- so si ogledali kar precej čeških risanih prireditvi zelo pestra, polna zanimivih tekala 9. maja v središču Slovenj Grad- filmov, prav tako so prisluhnili pre- ročnih izdelkov, ki so jih za to priložnost ca. Na njej smo se predstavili z vsem, nekaterim češkim pravljicam. Učenci izdelali učenci naše šole. Da je bila stoj- kar je nastalo skozi šolsko leto pri pou- predmetne stopnje so raziskovali zna- nica še bolj vabljiva, je poskrbelo nekaj ku in drugih dejavnostih. ne osebnosti in nastanek Prage. Skozi učenk iz 8. in 9. razreda s klobučki v šolsko leto smo ob vseh aktivnostih iz- barvah češke zastave, ki smo jih modno Aktivno so v projektu sodelovali učenci vedli kar nekaj ustvarjalnih delavnic, v dodelali. razredne in predmetne stopnje. Skozi katerih so učenci iz različnih materialov šolsko leto so se vsi učenci pri različ- izdelovali simbole, znamenitosti in ma- Na sami prireditvi nas je obiskal kónzul nih predmetih, podaljšanem bivanju kete. Izdelali so slovarčekčeških besed, Češke Republike, ing. Josef Samson, ka- in varstvu vozačev seznanjali s češko bralna znamenja, češke risane junake, teremu smo izročili majhno pozornost pokrajino, kulturo, običaji, kulinariko, glinene izdelke, Karlov most, avtomo- – glinene izdelke, povezane s Češko in načinom življenja, zgodovino, zname- bil, traktor, zastave, leče … njenimi značilnostmi. nitostmi, glasbo … Kot uvod v raziskovanje države so učenke predmetne sto- Z likovnimi izdelki učencev smo sode- Učenci so se z zanimanjem vključevali pnje pripravile radijsko uro. Sledilo je lovali tudi na mednarodnem likovnem v delo in z veliko vnemo spoznavali to brskanje po internetu in različni litera- natečaju z naslovom International državo. Izdelke, ki smo jih skozi šolsko turi ter zbiranje podatkov in fotografij Children’s Exhibition of Fine Arts Lidi- leto izdelovali in razstavili na prireditvi o državi. Učenci so pod vodstvom men- ce, Češka. Evropska vas, smo razstavili tudi v šoli, torjev odkrivali preteklost države in kjer so bili na ogled staršem in drugim proučevali mit o nastanku mesta Pra- V kulinaričnih delavnicah so učenci pe- obiskovalcem šole. ga. Pri pouku so raziskovali znane češke kli dobrote iz češke kuhinje. Dobrote Ob vseh pestrih aktivnostih prouče- osebnosti s področja genetike, kemije, smo odnesli tudi s seboj na stojnico, da vanja države pa so si učenci verjetno glasbe, športa, izumiteljstva … Nastalo so jih lahko pokusili mimoidoči. zapomnili tudi nekaj preprostih besed je kar nekaj zanimivih plakatov, knjižic, S plesno točko se je na prireditvi v Slo- in izrazov v češkem jeziku. Upam, da jih zgibank in predstavitev v Power Pointu. venj Gradcu predstavilo nekaj učencev bodo kdaj lahko tudi koristno uporabili. Nekaj učenk je v vseh razredih dožive- iz 5. razreda. Pod mentorstvom zuna- to in podrobno predstavilo deželo in nje plesne učiteljice so se naučili ple- Kot mentorica bi se na koncu zahvalila njene znamenitosti, svojo predstavitev sne korake češke polke. vsem sodelujočim učencem in učiteljem, pa zaključilo s kvizom in izdelavo če- ki so pomagali pri izvedbi tega projekta. ških zastavic. Učenci razredne stopnje Tako je bila naša stojnica na zaključni Mentorica Irena PRASNIC

OTROŠKA FOLKLORNA V mesecu aprilu smo dočakali naš težko Naslednji teden nas je učiteljica razvese- SKUPINA »PAVRŠKI OTROCI IZ pričakovani nastop na srečanju otroških lila z novico. Naša folklorna skupina se je ŠENTJANA« IN ŠKRBASTI PEPI folklornih skupin Koroške v Mislinji. Pred uvrstila na višji nivo tekmovanja in že v V tem šolskem letu smo se vsi učenci tem nastopom smo imeli veliko vaj, saj četrtek nas je čakal nov nastop, tokrat v 5. razreda OŠ Šentjanž pri Dravogradu ni šlo vedno vse gladko. Pomagala nam Šentjanžu, kjer je bilo medobmočno sre- pridružili folklorni skupini, ki se imenuje je učiteljica, ki nas je ves čas spodbujala. čanje otroških folklornih skupin Koroške »Pavrški otroci iz Šentjana«. Pridružili Na nastop smo se dobro pripravili. Že v in Zahodne Štajerske. Tudi tu smo se s sta se nam še Anja in Neja iz 6. razreda. šoli smo se oblekli in si uredili pričeske, plesom in pesmijo izkazali, čeprav smo Tako nas je bilo skupaj kar 25. saj morajo imeti dekleta lepo urejene nastopali s skupinami, ki so bile prav Vaje smo imeli enkrat tedensko, pred kitke pa tudi oblačila morajo biti ureje- tako odlične. nastopom pa je bilo teh vaj še veliko na. Pri pričeskah sta nam pomagali Lari- Po dolgih štirih tednih smo končno izve- več. Naša mentorica in ‘idejni vodja’ je sina mamica, ki je po poklicu frizerka, in deli, da se je komisija odločila, da smo dobila naša učiteljica Zdenka Krajnik, ki že Laura iz 8. razreda. Z avtobusom smo se segli državno raven. Tako smo se v sobo- dolga leta vodi folklorne skupine na OŠ nato odpeljali v Mislinjo, v dvorano Lo- to, 31. 5. 2014, predstavili na državnem Šentjanž. Skupaj z učenci je dosegla že pan. Nastopilo je 11 skupin, mi smo bili srečanju otroških folklornih skupin RIN- veliko odmevnih rezultatov na različnih na vrsti predzadnji. Zelo smo bili živčni, GARAJA v Šentjerneju, kjer smo nastopili nastopih. Tudi na letošnjega smo se za- vendar smo nastop kljub temu odlično s pevskim in godčevskim programom. vzeto pripravljali skozi celo šolsko leto in opravili. Bili smo zelo zadovoljni. Tudi Veseli smo, da smo lahko celo šolsko leto se pred glavnim nastopom (nastop pred učiteljica nas je pohvalila. Ta dan na ža- sodelovali, se povezovali, smejali, plesali komisijo) predstavili na prireditvah v lost še nismo vedeli, ali se bomo uvrstili in peli. »K'k je b'lo fajn!« šoli, kraju in občini. v nadaljnje tekmovanje. Vsi smo si tega Ema GABERŠEK JELENKO in Zelo pomembna na začetku je bila ideja, zelo želeli. Diana AREH, 5. razred kaj bomo vpletli v naš splet. Učiteljičina ideja, da bi prikazali, kako so se igrali otroci včasih, kako so pomagali otroku, ki ga boli zob, se nam je zdela zelo zanimiva. Tako je nastal splet z naslovom ‟Škrbasti Pepi”. Pri folklori smo preple- tali ples, petje, glasbo in se izkazali tudi pri igranju na različne instrumente ̶ di- atonično harmoniko, violino in klarinet. Spremljala sta nas domača ljudska glasba in ples.

junij 2014 • Informator 17 Šola, oh, šola...

DAN ŠOLE Našemu povabilu se je odzvalo veliko šolske klopi. V torek, 27. maja 2014, smo imeli dan staršev, za katere smo najprej pripravi- V prostorih šole so si obiskovalci lahko šole. Namesto prireditve, ki smo jo ob li kratek kulturni program, nato pa so ogledali razstavo najrazličnejših izdel- tej priložnosti za starše in krajane pripra- se pridružili svojim otrokom v razredu. kov, ki so jih učenci skozi šolsko leto iz- vljali do sedaj, smo dan šole izvedli kot Tako so imeli priložnost videti, kako je delali pri pouku in drugih dejavnostih. dan odprtih vrat. Tega dne smo imeli moderna tehnologija spremenila na- pouk popoldan, saj smo želeli staršem čin poučevanja, hkrati pa so obudili Lilijana LADRA omogočiti, da se nam pridružijo. spomine na čase, ko so tudi sami gulili

OHRANJANJE SPOMINA in spomenik "VKLESANE ZGODBE NA pred Domom SPOMENIKU" borcev v Šen- Tudi letos smo se z učenci OŠ Šentjanž tjanžu. pri Dravogradu odločili, da bomo s Cilji naloge so svojo raziskovalno nalogo sodelovali z bili: Zvezo prijateljev mladine Slovenije, ki • P r o u č i t i je v tem šolskem letu razpisala témo za zgodovino mlade raziskovalce ̶ zgodovinarje z na- spomeni- slovom ‟Ohranjanje spomina”. S tem kov v na- razpisom so želeli, da bi se mladi ozrli šem kraju; po svoji okolici in opazili spomenike, ki • Zbrati po- spominjajo na pretekle dogodke, ki so datke, jih močno zaznamovali kraj, kjer živimo, in pregledno se spomnili na osebe, ki so pustile moč- urediti ter posredovati učencem no pozitivno sled v kraju. naše šole; Mi smo naši raziskovalni nalogi dali • Povezati se v raziskovalno skupnost, podnaslov ‟Vklesane zgodbe na spo- ki svoj prosti čas nameni zbiranju in- meniku”. Z učenci devetega razreda formacij o pomembnih osebnostih smo se odločili, da bomo popisali in na- našega kraja; tančneje raziskali zgodbe ljudi, katerih • Pridobiti čim več podatkov o osebah, imena so vklesana v spomenike, ki so katerih imena so zapisana na spome- bili postavljeni padlim v drugi svetovni niku pred Domom borcev. Berlič, Neja Kotnik, Neva in Nika Merč- vojni. Cilje smo dosegli s pomočjo številnih nik ter Karmen Širnik. Teh spomenikov je veliko, zato je pri zunanjih sodelavcev, ki so nam prisko- Dobljeno priznanje je tako nagrada raziskovalni nalogi sodeloval celoten čili na pomoč pri zbiranju podatkov. za odlično opravljeno delo, hkrati pa deveti razred, kar 28 učencev. Učence Vsem bi se radi zahvalili. vzpodbuda, da se v naslednjem šol- je téma zanimala, ker so jim že pra- Veseli smo, ker smo 30. maja to razi- skem letu ponovno izkažemo z novo dedki in prababice povedali preneka- skovalno nalogo predstavili v Leskov- raziskovalno nalogo. tero zgodbo iz tega obdobja. Vsak si je cu pri Krškem, kjer se je zbralo 51 OŠ izbral en spomenik in ga podrobneje iz vse Slovenije, in za svoje delo prejeli mentorica Janja HANJŽE analiziral. Posebej smo izpostavili tri srebrno priznanje. Nalogo so odlično spomenike: pri Medvedu, pri Koširjevih predstavile naslednje učenke: Helena

ŠOLA, DA SE TI ZROLA prikazali smo, kako skrbimo za zdravo ustvarjalci oddaj in si polepšali večer V tem šolskem letu smo tudi šolarji prehrano, urejamo zeliščne grede in tudi z nastopom Adija Smolarja, ki nam OŠ Šentjanž pri Dravogradu sodelovali skušamo živeti prijazno z naravo. je zapel nekaj svojih 'naj' … pri mladinskih oddajah, ki jih je začela Pri oddajah so sodelovali učenci šeste- Ah, šola, da se ti včasih res zrola! predvajati KTV Dravograd. ga, osmega in devetega razreda in prav Oddaje, ki smo jih pripravljali, smo si zabavno je bilo, ko smo oddaje snema- Mentorica Silva MARTINC lahko ogledali vsako sredo ob 18. uri na li. Ponovitev zaradi »kiksov« ni manj- internem kanalu KTV Dravograd. kalo. Na koncu smo bili s prikazanim Da pa se nam res ne ‘zrola’, so na srečo Poleg naše šole je oddaje pripravljalo vedno zadovoljni. tu doooolge poletne počitnice, med ka- še pet šol. Ker smo sodelovali z zelo prijaznim terimi lahko za nekaj časa pozabimo na Tematika oddaj je bila zelo različna: snemalcem Karlijem in simpatično TV šolo in skrbi ter se predamo brezskrbne- predstavili smo našo šolo in življenje voditeljico Anito, je bilo naše delo še mu preživljanju dveh (vsaj po mnenju v njej, prikazali smo naše projektno toliko bolj zanimivo in prijetno.Obema šolarjev) najlepših mesecev v letu. delo na različnih področjih, eno odda- hvala za prijetna druženja. jo pa smo posvetili predvsem našemu 3. junija 2014 pa smo se na zaključ- Za OŠ Šentjanž pri Dravogradu zbrala in prizadevanju za zdrav način življenja – ni prireditvi v Dravogradu srečali vsi uredila Lilijana LADRA.

18 Informator • junij 2014 Prireditve

Prireditve ob prazniku Občine Dravograd 2014

DATUM DOGODEK KRAJ Torek, 24. 6.

17.00 ZAČETEK PRIMAFOTO POLETNEGA KOŠARKAŠKEGA KAMPA 2014 košarkaška igrišča v Dravogradu 18.00 OSREDNJA PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Dvorec Bukovje

Petek, 27. 6.

20.00 FOLKLORNA SKUPINA Ballet Folklórico Latinoamericano "Santiago Dvorana ŠPIC D del Estero" ARGENTINA

Sobota, 28. 6.

09.00 3. REGIJSKI TURNIR DRUŠTVA INVALIDOV V PIKADU Dom borcev Šentjanž 15.00 SLOVESNOST OB 60-LETNICI KOROŠKE RIBIŠKE DRUŽINE Ribiški dom Dravograd 16.30 DNEVNO-NOČNI TURNIR V MALEM NOGOMETU − LIBELIČE 2014 igrišče v Libeličah

Nedelja, 29. 6.

11.30 OD LIPE DO LIPE − KRONSKA GORA Šempeter na Kronski gori

9.00 DRUŽINSKA URA AMZS s predstavitvijo varne vožnje Lukna

Torek, 1. 7.

19.30 ODPRTJE OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE Likovne sekcije Informacijska Dravograd pisarna Dravograd

Četrtek, 3. 7

13.00 PRAZNOVANJE 45. OBLETNICE DRUŠTVA INVALIDOV DRAVOGRAD Dvorec Bukovje 17.00 ŠAHOVSKI TURNIR ZA POKAL OBČINE DRAVOGRAD Dvorec Bukovje

Petek, 4. 7.

18.00 SLAVNOSTNA SEJA SVETA OBČINE DRAVOGRAD s podelitvijo Dvorec Bukovje občinskih priznanj in nagrade 21.00 ROCK DRAVOGRAD, koncert za mlade Lukna

Sobota, 5. 7.

09.00 TEKMOVANJE V LOVU RIB s plovcem za POKAL OBČINE Ribiški dom Dravograd DRAVOGRAD 11.00 MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR U-12 ŠC Traberk 16.00 ZLATA TROBENTA DRAVOGRADA − Festival malih trobilnih šotor pri ŠC Traberk sestavov 21.00 TRABERK FOLK GAVDA − Robert Gotar, ansambel Akordi, Irena šotor pri ŠC Traberk Vrčkovnik

Nedelja, 6. 7.

15.00 DRUŽINSKA URA AMZS s predstavitvijo varne vožnje IN ZUMBA šotor pri ŠC Traberk PARTY

junij 2014 • Informator 19 Krajevne skupnosti

Krajevne skupnostiobčine Dravograd

KS Črneče POMLAD), ki so v Krajevni skupnosti Črneče – od prosinca do s svojo igro »Ja, rožnika mama … razu- Za nami je prva polovica leta 2014, z njo pa tudi pisan nabor mem, mama« (re- aktivnosti, ki so se v tem času odvrtele v Krajevni skupnosti žija Mira Mori) do Črneče. sedaj kar 16-krat Kljub pripravam, da kot Tina Maze poberemo vse »zlate«, zasedli gledališke je na našo žalost tradicionalna smučarska tekma med kra- odre širom po jevnimi skupnostmi pri Bukovniku (Črešnikov memorial) od- Sloveniji pa tudi v padla. Energijo in bojevit športni duh smo zato »zapakirali« tujini. in shranili do meseca maja, ko smo svojo formo pokazali na Najmlajši črneški pevci in gledališčniki pa so nastopili 25. tekmovanju v vaških igrah … A o tem nekoliko več kasneje … marca, na dan, ko praznuje mama. Otroci vrtca in šole Črneče Da v naši KS ne gojimo le špartansko-športnega duha, ampak so s pomladansko okrašenega odra s svojim samozavestnim imamo »izostren« okus tudi za umetnost in kulturo, dokazu- nastopom do je dolgoletno delovanje našega Kulturnega društva Črneče, solz ganili svoje ki povezuje kar pet sekcij: recitacijsko skupino, dve dramski mamice, babice, in dve pevski skupini. V mesecu marcu nam je dramska sku- tete in tudi osta- pina s premierno uprizoritvijo odigrala tragikomedijo Euge- le krajanke, ki so na Ionesca, Učna ura. Vloge so zasedli Marko Kogelnik, Ka- se v res velikem rin Šnabl ter Dominika Knez, igro pa je režiral dolgoletni in številu udeležile zaslužni umetniški vodja, Franci Kotnik. Aktivni so bili tudi skrbno pripravlje- gledališčniki mlajše generacije (Mladinska dramska skupina nega nastopa. Krajevne skupnosti

April je bil ležernimi »bajžami«. Priprave na gasilska tekmovanja so posvečen zahtevale resno delo, vaje in še enkrat vaje. Trud so popla- p o m l a - čali dobri rezultati tako na občinski kot na regijski ravni. Še d a n s k e - posebej uspešne mu čišče- pa so bile naše nju. Kljub gasilke (desetina dežju se mladink in čla- nas je ve- nic B), ki so se liko od- uspele prebiti na ločilo, da državno gasilsko solidarno tekmovanje v p o m a - Ormožu. Čestit- gamo pospraviti za tistimi ke! uboščki, ki so na poti do Dinosa ali Zbirnega centra omagali na pol poti in kra- mo pustili pač »kjersiže- bodi«. Vseeno pa je po za- ključku čistilne akcije med prostovoljci veljalo spoznanje, da se pri ljudeh vendarle veča ozaveščenost, saj je bilo navlake tokrat manj kot v preteklih letih. Čeprav spomladi radi govorimo o pomladanski utrujenosti, se gasilci PGD Črneče niso imeli časa ukvarjati s takšnimi

Črneče Krajevne skupnosti

Ks Trbonje Prva polovica leta v KRAJEVNI SKUPNOSTI TRBONJE Uvod v leto 2014 so z igro začeli člani domačega kulturnega društva Splav, ki so se krajankam in krajanom 18. januarja predstavili z igro »Micka, premisli si«. Množičen obisk je vsekakor dokaz, da krajani radi prihajamo na tovrstne igre, še posebej, če se lahko iz srca nasmejimo.

V soboto pred 1. majem smo na Dobrovi že 11. leto zapored postavljali mlaj. Da je bil praznik res zaslužen, smo mlaj postavili kar »na roke«. Ob spodbudnem navijanju sokrajanov je akcija uspela brez zapletov. Kvaliteta dela pa se je pokazala tudi v času močnega vetra – mlaj je (o)stal!

Začetek februarja je tako kot celotno Slovenijo zaznamovala naravna katastrofa v obliki žleda. Šele po nekaj dneh smo se zavedli razsežnosti, saj smo bili kar nekaj časa praktično od- rezani od sveta, brez elektrike in drugih komunikacijskih po- vezav. Skupaj s pristojnimi smo se aktivno vključili v reševanje nastale situacije in smo obiskali ali navezali stike s prizadetimi. Zahvaljujoč prizadevnosti domačinov, članov gasilskih društev, delavcev Elektra Celje, vzdrževalcev cest in drugih je bila glede Prvi vikend v maju smo v KS Črneče, kot že rečeno, »odpa- na nastalo situacijo v najkrajšem času vzpostavljena elektri- Črneče kirali« energijo, pridelano že za januarski zimski smučarski fikacija in prevoznost večini gospodinjstev. Zaradi tega se za športni dan. Združena moč Jožija, Igorja, Jureta, Boštjana, prizadevnost in napore v ekstremnih razmerah še enkrat vsem Dominike in Maje je bila nepremagljiva. Zmaga naše krajevne zahvaljujem. skupnosti na prvih vaških igrah ni bila zgolj naključje. Bravo naši! Ob nekdanjem dnevu zmage smo se tudi letos spomnili gro- zot 2. svetovne vojne in se pri ruskem pokopališču, ob bo- gatem kulturnem programu, poklonili 197 ruskim vojnim ujetnikom, ki so umrli med gradnjo elektrarne v Dravogradu. Trenutno so v polnem teku priprave na sedaj že tradicionalno

Lanskoletna obljuba kurentov iz Rogoznice je držala, saj so 22. februarja prišli v Trbonje na povabilo Športnega društva Trbonje in KS Trbonje. Po tradicionalnem pustnem izročilu so ritmičnost, gibanje, zastraševanje in zvok zelo pomembni

junijsko prireditev »Od lipe do lipe«, ki bo letos potekala pod krošnjo Maksoferjeve lipe v Črnečah … Upam, da bo vreme prizanesljivo in bo prireditev ob dobri volji krajanov uspela. Vsem krajankam in krajanom želim lepe počitnice z obilico sončnih dni! Lucija Čevnik, predsednica Krajevne skupnosti Črneče

22 Informator • junij 2014 Trbonje Krajevne skupnosti

elementi, ki imajo funkcijo odganjanja zlih sil in privabljanja dobrih sil. Danes imajo zraven tega še veliko drugih posvetnih pomenov, kot je napoved prihoda pustne skupine. Čeprav je deževalo, so kurenti kljub temu zaplesali svoj divji ples in z zvonci pregnali zimo. Pustni karneval s sprevodom mask je bil 2. marca pred ga- silskim domom. Po plesu se je rajanje nadaljevalo v dvorani, kjer je komisija izbrala najlepše, največje, najboljše in najbolj izvirne maske … Skratka, skoraj vsi so bili deležni nagrad, katerih so se najbolj razveselili najmlajši, ki jim maskiranje pomeni predvsem zabavo in sprostitev. Vsi udeleženci pustnega V spomin na praznik smo 24. aprila postavili mlaj. Tokrat je karnevala so se posladkali s pustnimi krofi in ogreli z vročim okoli 28 m visoko drevo podarila kmetija Škratek. čajem, ki je vsem teknil.

27. aprila smo se podali na že 9. tradicionalni praznični pohod na Danijelski vrh, ki ga je organizirala KS. Število udeležencev sicer ni preseglo trimestne številke, kljub temu pa so bili vsi pohodniki veselo razpoloženi, saj so se na cilju okrepčali z dobrim bogračem in osvežilno pijačo, ki ju je ob prazniku pripravila KS Trbonje.

15. marca so dogajanje v Trbonjah popestrili člani KUD Stane Sever iz Ribnice na Pohorju. Z igro »Tašča.com« so napolnili dvorano gasilskega doma in poskrbeli za veliko mero dobre volje in smeha. Zadnji dogodek v prvem polletju pa je bila slovesna otvoritev rekonstruirane ceste »Trbonjski jarek« in v nadaljevanju sre- čanje pod vaško lipo. Ker nam v prvem terminu zaradi slabega vremena ni uspelo izpeljati prireditve, je bilo zadovoljstvo v nedeljo, 8. junija, toliko bolj slovesno. Na otvoritvi sta v programu nastopala Godba na pihala Trbonje ter Kulturno dru-

5. aprila smo ponovno sodelovali v čistilni akciji. Slabo vreme je sicer vplivalo na manjše število udeležencev, kljub temu pa ugotavljamo, da so posamezniki do okolja še vedno brezbri- žni. Okolica parkirišča pri mostu čez Dravo je bila zelo one- snažena, še bolj pa smo bili presenečeni nad raznovrstnostjo odpadkov, ki smo jih našli.

24 Informator • junij 2014 Krajevne skupnosti

štvo BROD, ki je s komično predstavo tudi napovedalo otvoritev ceste. Trak je skupaj s predsednikom KS prerezala ga. županja, Marijana Cigala, ki je prisotne pozdravila ter v krat- kem govoru predstavila investicije v KS Trbonje. Kot »prvi« pa so se po »Trbonjskem jarku« pripeljali starodobniki. Po otvoritvi se je srečanje pod vaško lipo nadaljevalo na prireditvenem prostoru, kjer je sledil bogat program, v katerem so nastopili otroci podružnične osnovne šole in vrtca Trbonje, Godba na pihala Trbonje skupaj z godbo s Pernic, harmoni- karji iz Trbonj in skupina »Kar bo, pa bo«. Za zabavo pa sta do poznih ur skrbela Marjana Mlinar & Robert Vidali. Še posebej pa so z razstavo slikarskih del pod mentorstvom ge. Hermi- témo »cesta« naslikali umetnine, ki bodo v mesecu juniju na ne Jeseničnik in ge. Hilde Šmon razveselili otroci podružnične ogled tudi v Dvorcu Bukovje. osnovne šole in vrtca Trbonje. Slednji so v mesecu maju na Bogdan Brezovnik, predsednik KS Trbonje

KS DRAVOGRAD no v povezavi z odvozom odpadkov s pokopališča vzpostavi- Krajevna skupnost Dravograd je tudi v letošnji prvi polovici ti sistem povračila stroškov odvoza odpadkov. Glavna téma leta izvedla kar nekaj projektov. zbora krajanov pa je bila analiza izvedenih aktivnosti ob pojavu letošnjega žledu, ki je močno prizadel našo krajev- Sodelovali smo v akciji »Očistimo Slovenijo« in tako po svo- no skupnosti. Zahvala vsem, ki so sodelovali pri odpravljanju jih močeh pripomogli k čistejšemu okolju ter za sodelovanje posledic. prejeli tudi priznanje Občine Dravograd. Na Ojstrici so organizirali tudi praznovanje materinskega Na Ojstrici smo, tako kot vsako leto, organizirali zbor kraja- dne, kamor se povabili vse krajane, saj je to praznovanje pri nov, ki se ga vsakokrat udeleži veliko število krajank in kraja- njih postalo že stalna oblika druženja. nov. Obravnavane so bile vsebine, ki se nanašajo na ta kraj, na koriščenje prizidka k šoli Ojstrica in na pripravo navodil in Na Meži krajani že kar nekaj let izvajajo adaptacijo objekta, cenika za njegovo koriščenje. ki se je v preteklosti uporabljal za namene delovanja smu- čarske vlečnice, sedaj pa dobiva novo vsebino. Lahko bi rekli, Direktor JKP Dravograd je opozoril, da bo na Ojstrici potreb- z novodobnim izražanjem, da gre za objekt, ki bo služil med-

junij 2014 • Informator 25 Dravograd Krajevne skupnosti

generacijskemu druženju. Hkrati pa izkoriščam to priložnost, povedali na lanskem pohodu, saj se je letošnjega pohoda da povabim vse Dravograjčane na sprehod do tega objekta udeležil 101 pohodnik. na Meži, saj si lahko tam ob postavljenih novih kompletih miz Pot nas je vodila od Zdravstvenega doma Dravograd, na Pod- in klopi privoščite počitek. grad, po cesti do Grajske bajte in dalje po Pušnikovem trav- niku do naselja Vič. Pod vaško lipo na Viču smo se postavili Seveda pa to niso naše edine aktivnosti. za skupno spominsko fotografijo, počakali pa smo tudi poho- V sodelovanju z Društvom upokojencev Dravograd smo tudi dnike, ki so hodili počasneje. letos organizirali pohod upokojencev in krajanov naše kra- Pot smo nadaljevali do Kmečkega turizma VRAJENK, kjer je jevne skupnosti. Pohod je že tradicionalen in se ga vsako leto bila za vse pohodnike pripravljena malica. Pohod je strokov- udeležuje več pohodnikov vseh starosti. Veseli smo, da tudi no vodil Zdenko Kupčič, da pa ne bi kdo zaostajal, je skrbela druga društva in združenja v svojih programih aktivnosti pla- Cilka Sirk. nirajo ta pohod. Za veselo vzdušje je poskrbel harmonikar Franc Kotnik, pa Letošnjega pohoda so se organizirano udeležili tudi člani tudi zapeli smo. Na koncu smo si obljubili: »DRUGO LETO Društva diabetikov Dravograd POLŽKI in člani Združenja slo- SPET PRIDEMO IN ŠE VEČ NAS BO!« venskih častnikov. Tako smo dosegli rekord, ki smo ga na- mag. Lidija Požgan

KS ŠENTJANŽ Poglejmo, kaj se je dogajalo v naši krajevni skupnosti v leto- šnjem letu. Najprej moramo seveda omeniti dokončanje treh velikih investicij v kraju. Prva je rekonstrukcija ceste na Selovec od žu- Iskrene čestitke pnijskega travnika do smučišča Bukovnik in Turistične kmetije Jeglijenk. Kot so napisali na slavolok: »Končno imamo za kovaških 60 let cesto, ki vodi v svet, a še pomembneje je, da imamo cesto, ki vodi domov.« To pomeni, da jih v bodoče ne bo več strah, ali bodo zaradi slabe ceste lahko prišli v šolo ali v službo in domov, kot se je dogajalo. S to pridobitvijo bo omogočen na- daljnji razvoj tako zimskega kot letnega turizma na tem delu naše prelepe dežele. Seveda smo dokončanje te investicije tudi primerno obeležili.

Kdor ni uspel priti na koncert Štirih kovačev v Šentjanžu, ima možnost, da se ga udeleži v nedeljo, 29. junija ob 20.00, v mestnem jedru Slovenj Gradca na Trgu svobode.

V nedeljo, 18. maja, smo se krajani in ostali povabljenci zbrali pri spodnji postaji vlečnice Bukovnik, jo družno mahnili na Štirje kovači in Pihalnega orkestra Šentjanž slovesno prere- otvoritveni prostor, kjer sva z županjo ob zvokih ansambla zala trak in s tem »otvorila« novo cesto. Po vrnitvi na zbirno

junij 2014 • Informator 27 Krajevne skupnosti

mesto je sledil krajši kulturni program, pozdrav predsednika Sveta KS in nagovor ge. županje ter podelitev priznanj mladim športnikom OŠ Šentjanž. Sledilo je veselo druženje ob dobrotah, ki so jih za vse prisotne pripravili domačini.

Druga pomembna investicija je bila dokončanje rekonstruk- cije in asfaltiranje ceste s položeno ločeno kanalizacijo od šolskega bloka do Filača, Epšeka, Šibilje in Kaca. S to investicijo smo »ubili dve muhi naenkrat«, saj je bil del cestišča, kjer je bil »nekoč« asfalt, skoraj nevozen, ostali del naselja proti Filaču in Epšeku pa do sedaj »ni poznal« asfalta. Druga »muha« je bila položitev ločenih kanalizacij v telo cestišča. Sedaj, ko to berete, smo tudi to investicijo že primerno »za- lili«, kako, pa tudi jaz ne vem, ker se bo zgodilo kasneje, kot jaz to pišem.

Tretja pomembna investicija je bila izgradnja dela kanaliza- 7. junija smo se udeležili 14. srečanja Šempetrov, tokrat v cijskega sistema in priključitev na »kanalizacijski razbreme- Šempetru pri Novi Gorici. Kot povsod drugod so se tudi tukaj nilnik« za ločitev meteorne in fekalne kanalizacije. Ob tem je bila rešena tudi težava stanovanjskih hiš pod vasjo, saj jim je ob večjih nalivih zaradi premajhne kapacitete obstoječe kanalizacije zalivalo kleti. Ob tem je bila na trasi kanalizacijskega voda ob igrišču zgra- jena še večnamenska asfaltna površina v dolžini 125 m x 5 m, ki bo služila za potrebe šole (atletska steza), kot kolesarska in kotalkarska steza za najmlajše pa še za kaj. Ob tej priliki smo sofinancirali tudi preplastitev obstoječega asfaltnega igrišča, saj je bilo že precej uničeno. Po postavitvi zaščitnih mrež ter utrditvi in zatravitvi terena bomo uredili še igrišče za najmlaj- še, pa mogoče še kaj.

Moramo priznati, da smo v KS Šentjanž s temi investicijami pridobili kar nekaj dobrin, vendar to še zdaleč ni dovolj glede na potrebe in želje krajanov, saj vsi vemo, kje smo, predvsem na področju cestne in druge komunalne infrastrukture. Krajevna skupnost s »svojim« proračunom pomaga krajev- nim društvom in organizacijam pri izvedbi njihovih programov.

V decembru smo s Kulturnim društvom Šentjanž organizirali prihod božička in obdarovanje otrok iz naše KS do 7. leta starosti, pomagali pa smo tudi krajevni organizaciji Karitas pri mi- klavževanju in obdaritvi otrok. S finančnimi sredstvi bomo pomagali našemu Pihalnemu orke- stru Šentjanž pri nabavi novih »uniform« in izvedbi ostalih programov godbe, saj so jih, kot vemo, zapustili glavni sponzorji.

Zaradi katastrofalne zime je letos na smučišču Bukovnik od- padlo že tradicionalno smučarsko tekmovanje za »Črešnikov memorial«, ki je nekakšno tekmovanje med krajevnimi skupnostmi občine Dravograd. Upajmo, da bo naslednja zima bolj radodarna in da bo tudi nova cesta upravičila investicijo. »Zdrav duh v zdravem telesu,« si rečemo na tradicionalnih pohodih na »našo goro«, 885 m visok Gruberjev vrh. Tudi letos smo ga kljub slabšemu vremenu in manjši udeležbi izvedli, in sicer 27. aprila ob 'dnevu upora proti okupatorju'.

Tudi letos smo se krajani udeležili čistilne akcije »Očistimo občino Dravograd«. Kljub slabemu vremenu in kljub temu, da je ljudem počasi dovolj čiščenja za drugimi, je bila udeležba zadovoljiva. Akcijo smo sprva načrtovali v sodelovanju z OŠ Šentjanž, vendar je slabo vreme to preprečilo.

28 Informator • junij 2014 Krajevne skupnosti

odrezali tudi naši športniki, ki so osvojili več pokalov.

Tudi letos nismo odstopili od prireditev »Od lipe do lipe«. Za- radi obsežnosti naše krajevne skupnosti smo jih organizirali v Šentjanžu v »široki jami«, ob otvoritvi ceste in kanalizacije v novi vasi, v Šempetru na Kronski gori in v Sv. Jederti, in to na dan »lepe nedelje« v tem kraju. Po krajšem kulturnem programu sta sledila malica in druženje krajanov.

Želja in potreb imamo v KS še veliko in upamo, da se nam bodo želje čim prej izpolnile in da bomo o tem lahko poročali že v naslednji številki Informatorja.

Oskar Šaloven, predsednik Sveta KS Šentjanž organizatorji zelo potrudili, saj je bilo organiziranih kar nekaj ogledov njihovih znamenitosti in zanimivosti. Dobro so se

Šentjanž Krajevne skupnosti

KS LIBELIČE Kljub vsemu povedanemu so se v kraju od začetka leta pa do »Napiši nekaj za občinski Informator. Nekaj o dogodkih v Li- sedaj odvile vse predvidene, pa tudi kakšne nepredvidene beličah,« so mi rekli. dejavnosti. Že v začetku februarja smo izvedli tradicionalno »Kaj pa naj napišem?« me prešine v začetku, saj se je vse v prireditev »Korajža je v Libeličah doma«, ki jo je kljub vre- kraju odvijalo v krogu gasilcev in njihovih priprav, tekmovanj menskim nevšečnostim obiskalo pričakovano število gle- itd. »Libeličani pa tako samo še gasilstvo »trajbate,« so vča- dalcev. Organizatorji so uspeli pridobiti zadostno število na- sih malo pikro dodali nekateri izven krajevne skupnosti. Ja, stopajočih, ki jih sestavljajo domači talenti s predstavitvijo za Nelibeličane je to res tako vidno. Pa ni. svojih glasbenih, pevskih, avtorskih ali igralskih sposobnosti. Kot že tolikokrat povedano je tudi tokrat dvorana pokala po šivih, kar pomeni, da v kraju že za lokalne prireditve potrebujemo večji prireditveni prostor. No, potem se nam je v sredini meseca februarja zgodila 'turi- stična izvidnica'. Tu smo se dobro izkazali. Tudi z našo pomo- čjo je v tej akciji občina Dravograd premagala vse sodelujoče občine in dosegla prvo in tretje mesto. Med premaganimi so tudi najbolj »turistične« občine, kot so Kranjska Gora, Mozir- je, Izola … Pozneje smo akcijo v živo predstavili tudi v oddaji TV Velenje.

Zimski šport je najboljši na belih strminah, ki pa jih v Libeli- čah nimamo. Pa so člani Športnega društva Libeliče za kraj-

Libeliče Krajevne skupnosti

šanje zimskih večerov priredili turnir v pikadu za mlade in 'Pustnija' v Libeličah je vedno dobro obiskana prireditev. Le- malo starejše. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je turnirja tos so sodelovali številni krajani, ki so z izvirnimi maskami na udeležilo enajst mlajših in v večernih urah še 38 tekmovalk šaljiv način prikazali našo sedanjost – tako krajevno, občin- in tekmovalcev višje starosti. Turnir nima samo športnega sko in širšo. Pa še povedali so kakšno pikro na račun javnih značaja, ampak ob tem pride do izraza tudi druženje, zabava osebnosti.

in še kaj. Na športnem področju je v samem vrhu državnih Kulturna dejavnost v kraju se manifestira na prireditvah, kot tekmovanj zapisano ime deklet, ki sta naše gore list. Nuša je že opisana »Korajža …« in seveda skozi delovanje pevske- in Nika Perovnik sta v judu posegali po najvišjih odličjih v ga zbora, ki s svojim petjem ne zaostaja za zbori v občini. državi. Na območni reviji starejših pevskih zborov v Dvorcu Bukovje se je Mešani pevski zbor Libeliče predstavil s pesmijo »Pe- sem«, nadaljevali so s pesmijo »Pozdrav Koroški« in zaključili

nastop s »Srečen je, kdor glasbo rad ima«. Za vse krajane pa je Kulturno prosvetno društvo Libeliče organiziralo ogled muzikala »Bila sva mlada oba« z glasbo bratov Avsenik v Slo- venskem kulturnem domu Pliberk. Udeležba? En avtobus je bil premalo. Pred nekaj leti se je ob obnovi šole pojavil manko prostora za »stare« reči. Iz šole so morali odstraniti stare učne pripo- močke in pohištvo. Nekaj so jih namestili v župnišču kot mu- zejsko učilnico. Mlajšim ni znano, da je nekoč v šoli bila tudi ljudska knjižnica, ki je zadnja leta mirovala. Ni možno kon- kurirati modernim in elektronsko opremljenim današnjim ustanovam. Preko 4000 knjig pa niso zavrgli. Shranili so jih

junij 2014 • Informator 31 Krajevne skupnosti

v župnišče. Tudi tu se nekaj obnavlja in dograjuje, zato so gasilskih spretnostih. Igrišče na Gorčah je bilo preko dneva knjige v napoto. KPD Libeliče knjig ni hotelo zavreči, ampak pa do pozne ure zvečer polno aktivnosti. Najprej trening, po- jih je ponudilo krajanom, da si izberejo, kar jim je všeč, osta- tem analiza dosežkov in dogovori, kaj je potrebno naslednji lo bo romalo v Bukvarno v Dravograd. Zanimanje krajanov dan narediti bolje, hitreje. Drugi dan zopet isto. Vse do dne- za knjige je bilo presenetljivo. Lepo število knjig je romalo v va, ko je treba znanje pokazati pred strogimi sodniki na tek- domače knjižnice, kjer bodo služile kot bralno gradivo ali pa movanjih. Najprej na občinskem nivoju, nato na regijskem in kot spomin na preteklost in kaj smo takrat brali. za krono še na državnem. Ve se, da je s stopnje na stopnjo

potrebno dosegati najboljše dosežke. Libeliški gasilci so jih. Od najmlajših pa do najstarejših. Po stopnicah so se prebili v sam vrh najboljših gasilcev v državi. Ne vem, morda obstaja še manjši kraj, kot je naš, ki je na državno tekmovanje poslal več desetin. Sigurno pa jih ni poslal več, kot so jih Libeličani. Kar osem (8) ekip v vseh kategorijah je svoje spretnosti po- Dobrodelnost je v Libeličah že od nekdaj doma. Dokaz je de- kazalo med 192 ekipami pionirjev, pionirk, mladincev in mla- javnost organizacij Karitas in Rdeči križ. Karitas je ob cvetni dink ter med 2.400 članicami in člani, starejšimi gasilkami in nedelji obiskal varovance v Koroškem domu starostnikov Čr- gasilci, razvrščenimi v 230 tekmovalnih enotah. neče in vsakemu podaril skromno darilce v obliki 'praslna' Nikakor ne smemo pozabiti še vseh ostalih sodelujočih, kot (snopa). Skupaj z gasilci je RK organiziral zbiranje humanitar- ne pomoči za poplavljence v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Krajani so v šestih urah zbrali približno 2 toni hrane, vode in higienskih pripomočkov.

Omeniti moram tudi pridobitev v župnišču, kjer so zgradili sanitarije. Župnija dovoli uporabo le-teh tudi obiskovalcem libeliških znamenitosti, od katerih jih je večina v prostorih župnišča.

In na koncu zopet na začetek. Gasilci. Njihovi uspehi si zaslu- žijo svoj članek. so mentorji, sodniki in drugi krajani, ki so tako ali drugače Poplačan trud! sodelovali pri celotni »akciji«. V članku je bilo že zapisano, da »In se je končalo.« »In to je to!« so največkrat izrečeni stavki je kar 12 % prebivalcev vključenih v gasilske desetine. Rav- ob zaključku gasilskega državnega prvenstva. Kako Libeliča- no ta podatek nam pove, da z gasilci diha celotna skupnost. ni? Zelo dobro! Na gasilski dom so napisali: »MLADINCI DR- Sodelovanje pa pomeni druženje, krepitev prijateljstva in na ŽAVNI PODPRVAKI 2014, ČLANI A 3. V DRŽAVI!« koncu tudi izmenjave različnih mnenj o tem ali onem in kar

Že naključnemu bralcu teh besed mora biti jasno, da se v je najpomembnejše – krepi domoljubje. kraju, ki premore le okrog 600 duš, dogaja nekaj velikega. Naj bo tako še naprej, novih izzivov je še dovolj. Ti pa pred- In res se. Številni krajani, razvrščeni v gasilske desetine, so stavljajo tudi cilj. Cilji pa so za to, da jih dosežemo! se dneve, tedne in celo mesece pripravljali na tekmovanja v Adrijan Zalesnik

32 Informator • junij 2014 Kratke novičke

Podelitev priznanj krvodajalcem in prostovoljcem

4. junij je slovenski praznik krvodajalcev, saj so prav na ta dan leta 1945 v Sloveniji odvzeli in shranili prve enote krvi, ki so že vsebovale konzer- vans in so jih tako lahko tudi shranjevali. Območno združenje Rdečega križa Dravograd je 4. 6. 2014 obeležilo praznovanje slovenskega krvo- dajalstva s podelitvijo priznanj krvodajalcem v Dvorcu Bukovje. Priznanja so bila podeljena posameznikom, ki so v letu 2013 darovali kri že najmanj petindvajsetkrat. Priznanja je prejelo 37 darovalcev. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je g. Marjan Jerala, dne 5. 11. 2013, na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec daroval kri že stotič. Pomemben del naše organizacije so tudi prostovoljci, za katere lahko brez dvoma trdimo, da so temelj in srce naše organizacije. Priznanja je prejelo 48 prostovoljcev. Na podelitvi je bila prisotna županja Občine Dravograd, ga. Marijana Cigala, ki je dobitnikom priznanj čestitala in iz- rekla zahvalo za njihovo nesebično, požrtvovalno in humanitarno delo. Vsem krvodajalkam in krvodajalcem, prostovoljkam in prostovoljcem se iskreno zahvaljujemo za vsa dobra dela in predanost naši organizaciji, mlade krvodajalce in prostovoljce pa vabimo, da se tudi oni pridru- žijo naši številni družini. Sekretarka OZRK Dravograd, Irena Gostenčnik Županja sprejela luč miru iz Betlehema

V četrtek, 19. decembra 2013, je županja Občine Dravograd, ga. Marijana Cigala, skupaj z javnimi uslužbenci sprejela luč miru iz Be- tlehema. Skavti so v občinski stavbi na kratko predstavili namen akcije in zbra- nim prebrali poslanico: »Če si daleč od mene, če me gledaš z razdalje, zviška ali brezbrižno, mi ne moreš gledati v oči. Nočem, da se zapiraš vase, nočem, da si moj brezčutni opazovalec. Želim, da se mi približaš, me pogledaš, kajti samo mi. Sprejmi. Poglej drugače.« tako me boš srečal in razumel. Samo tako boš videl, kdo in ka- Županja se je skavtom zahvalila za poslanstvo, ki ga opravljajo, kšen sem. Samo če prideš k meni, če snameš masko z obraza, in jim zaželela čim bolj uspešno akcijo, ki je namenjena Usta- me lahko prav vidiš. Tako bom zate postal luč. Moja luč bo novi za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Luč svetila tudi tebi, saj naju strah, sovraštvo, nerazumevanje in miru iz Betlehema je opravila že dolgo pot, ogrela veliko src, zamere ne bodo več ločevale. Najin pogled bo drugačen, ker naj najde pot in ogreje tudi vaša srca. se bova poznala in se gledala takšna, kot sva. Odpri oči. Razu- Dominika Knez

"Bica bend" popestril začetek redne seje Občinskega sveta Občine Dravograd V četrtek, 19. decembra 2013, so članice »Bica benda« čla- nom Občinskega sveta Občine Dravograd in ostalim, ki so bili vabljeni na redno sejo v prazničnem mesecu decembru, zape- le in zaigrale. Vsem prisotnim so za kratko ogrele srca in dlani, saj se je takoj po njihovem nastopu začelo resno svétniško delo. Dominika Knez

junij 2014 • Informator 33 Domova starostnikov Prispevek: Lilijana Gologranc Pavlič Dom sv. Eme

Predstavitev zbora stanovalcev Doma sv. Eme Skupina stanovalcev Doma sv. Eme sestavlja mešani pevski zbor z imenom PODARIMO SI PESEM. S pevskimi vajami in nastopi je zbor začel že leta 2004, tako da ima že tradicijo in je letos ob Dnevu odprtih vrat dóma zabeležil 10. obletnico. Da pevski zbor tako lepo in ubrano poje, pa je zasluga čla- nov zbora, ki se redno (vsak četrtek) že toliko let srečujejo na pevskih vajah v zimskem vrtu. Poleg pevskih revij se zbor udeležuje tudi dogodkov v domu in v njegovi bližnji okolici. Zbor že vsa leta vodi strokovna vodja doma, Lilijana Golo- granc Pavlič.

DAN ODPRTIH VRAT, 30. MAJ 2O14 V Domu sv. Eme v Šentjanžu, ki je najmanjši dom te vrste za starejše v Sloveniji, je potekala slovesnost ob 10. obletni- ci podelitve koncesije za opravljanje dejavnosti doma, ki je enota Zavoda Čebela, dnevno varstvo Karitas. Ob jubileju so se najprej zbrali k slovesni sveti maši, ki jo je vodil upokojeni škof, 92-letni Jožef Smej. Po prireditvi je pred domom pod slovesno pripravljenim šotorom potekala prijazna in prisrč- na prireditev, na kateri so nastopili nekateri osnovnošolci iz šole Šentjanž, spregovorila je ravnateljica te šole, ga. Dragi- ca Jurjec. Nastopil je domski pevski zbor Podarimo si pesem, ki je prav tako slavil 10. obletnico obstoja. Goste sta nago- vorila županja Dravograda, ga. Marijana Cigala, in direktor Doma sv. Eme, g. Andrej Štesl. Podžupan, g. Jožef Kladnik, je slovesno odprl INFO TOČKO za starejše, ljudi z demenco in njihove svojce, ki pod vodstvom gospe Lilijane Gologranc Pavlič, strokovne vodje tega doma, deluje že od januarja tega leta. Prijeto druženje ob hrani in pijači ter glasbi Mirana Vavčeta je trajalo do popoldneva.

34 Informator • junij 2014 Domova starostnikov

POTREBUJETE POMOČ PRI: SE SPRAŠUJETE: INFORMACIJSKA TOČKA ZA »» Iskanju odgovorov in »» Kako preživeti dan? STAREJŠE, LJUDI Z DEMENCO IN oblikovanju novih? »» Kako opraviti NJIHOVE SVOJCE »» Iskanju informacij? vsakdanja opravila? Vsak torek od 12.00 do 14.00 ure dobrodošli »» Iskanju dodatnih virov »» Kam se obrniti po v DOMU SV. EME, Šentjanž 102, pomoči? pomoč? Šentjanž pri Dravogradu » » ali na telefonu: 02 87 87 167, 051 312 209 » Oblikovanju podpore? » Kako najti [email protected] »» Iskanju usmeritev, kam informacije? Vam na razpolago: Lilijana Gologranc Pavlič, se obrniti po pomoč? »» Kaj pomeni dipl. socialna delavka ̶ samostojna svetovalka, strokovna vodja doma, posebej izobražena za demenca? področje dela z osebami z demenco

Naj vam pomagamo poiskati SVETLE TOČKE in POZITIVNE IZKUŠNJE! Storitev je brezplačna.

Prispevek: Mirjam Kotnik Dom starostnikovČrneče

Pomoč na domu kot socialna oskrba v Koroškem domu starostnikov Črneče Pomoč na domu kot socialna oskrba je socialnovarstvena storitev, ki se izvaja na domu uporabnika. Namenjena je upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, če se zaradi starosti ali hude invalidnosti ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in uslug, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki. Koroški dom starostnikov Črneče je 1. 1. 2014 pričel z izvajanjem dodatne socialnovarstvene storitve »Pomoč družini na domu« za občane občine Dravograd, ki jo je prevzel od do takratnega izvajalca Centra za socialno delo Dravograd. Sámo izvajanje storitve je za takratnih 15 uporabnikov kot tudi za 4 socialne oskrbovalke ostalo nespremenjeno. Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega: a) Gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: • Prinašanje enega pripravljenega obroka hrane, • Nabava živil in priprava enega obroka hrane, • Pomivanje uporabljene posode, • Osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, • Postiljanje in osnovno čiščenje spalnega prostora. b) Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih: • Pomoč pri oblačenju in slačenju, • Pomoč pri umivanju, • Pomoč pri hranjenju, • Pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, • Vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov. c) Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov: • Vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom,

junij 2014 • Informator 35 Domova starostnikov

• Spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, • Informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca, • Priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Storitve pomoči na domu lahko upravičenci koristijo največ štiri ure na dan in največ dvajset ur na teden. Upravičenci do storitve so: • Osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje; • Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če vrsta in stopnja njihove invalidnosti omogočata oskrbo na domu; • Druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij; • Kronično bolne osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje; • Hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem razvoju ali najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Izvajanje pomoči na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Na podlagi vložene prošnje za izvajanje pomoči na domu vodja oz. koordinatorka pomoči na domu najprej ugotovi upravičenost do storitve. Glede na želje in potrebe upravičenca se z njim ali zakonitim zastopnikom sklene dogovor o izvajanju storitve, le-ta pa se v času izvajanja storitev lahko spreminja in prilagaja potrebam in željam uporabnika.

Storitve pomoči na domu izvajajo v Koroškem domu starostnikov Črneče štiri strokovno usposobljene socialne oskrbovalke, ki se trudijo, da so potrebe in želje uporabnikov čim bolj zadovoljene. Čas trajanja in vsebino izvajanja storitev beležijo v dnevnik opravljenih storitev, ki je kasneje podlaga za mesečni obračun.

Cena za uro opravljene storitve pomoči na domu, z upoštevano subvencijo iz sredstev proračuna Občine Dravograd, zanaša za uporabnika 5, 22 €. Poleg osnovnih in že naštetih storitev, ki jih obsega pomoč na domu, pa našim uporabnikom lahko ponudimo tudi storitve pedikure, frizerske storitve, obisk fizioterapevtke ….

Vsekakor so vsi uporabniki vabljeni in dobrodošli na vse prireditve in aktivnosti, ki so organizirane v domu za naše stanovalce, o katerih vas mesečno obveščamo v Stičišču ali na naši spletni strani: kds-dravograd.si.

Za vas in vaše dobro počutje na domu se bomo z veseljem potrudili.

Vse podrobnejše informacije lahko dobite osebno v prostorih socialne službe Koroškega doma starostnikov Črneče pri koordinatorki Pomoči na domu, Mirjam Kotnik, dipl. soc. delavki, ali na tel. : 02 87 23 368, gsm: 070 853 752 in na spletnem naslovu: [email protected].

Dobrodošli!

36 Informator • junij 2014 Društvo kmetic Prispevek: Bernarda Javornik Dobrote slovenskih kmetij visoka priznanja tudi za izdelke s koroških kmetij

V četrtek, 15. maja 2014, so v Minoritskem samostanu na Ptuju odprli že 25. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Na ogled so bili postavljeni krušni, mesni in mlečni izdelki, vina, suho sadje, sokovi, olja, kisi, sadjevci, marmelade, konzervirane vrtnine, kompoti in žganja, ki so na predhodnih ocenjevanjih dobili bronasto, srebrno ali zlato priznanje za kvaliteto. Razstavo je spremljal bogat kulturni program, dobrote pa je bilo na dvorišču samostana mogoče tudi poskusiti in kupiti.

Na razstavi, ki predstavlja osrednjo predstavitev gastronomske raznolikosti slovenskega podeželja in kakovosti izdelkov s kmetij, vsa leta množično sodelujejo tudi kmetje z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (območje Savinjske in Koroške regije) ter tako tudi iz občine Dravograd.

Letos je bilo z območja Celjskega zavoda s Koroško v ocenjevanje poslanih kar 269 izdelkov. Poleg številnih zlatih, srebrnih in bronastih priznanj je bilo podeljenih 13 znakov kakovosti (znak kakovosti dobi izdelek, ki tri leta zaporedoma prejme najvišje – zlato priznanje), od tega so bili kar trije znaki kakovosti podeljeni kmetom s Koroške. Prejeli so jih: • Ivan Ivartnik, Podgora 33, Kotlje (za konjsko salamo), • kmetija Gradišnik, Danilo in Martina Libnik, Jamnica 6, Prevalje (za kekse na stroj) in • Petra Navodnik Pšeničnik, Otiški Vrh 115, Šentjanž pri Dravogradu (za krhke šapice). Poleg tega pa so na kmetiji Brdnik za vseh osem krušnih izdelkov, ki so jih poslali na ocenjevanje, prejeli priznanja (dve zlati ̶ sadni in rženi kruh, pet srebrnih – orehova potica, polnozrnati, mešani, koruzni in ajdov kruh in eno bronasto – beli kruh).

Jožica Vrhovnik z ekološke kmetije Pehar v Otiškem Vrhu je za eko pirine kekse prejela zlato priznanje, za eko pirine palčke pa srebrno priznanje.

Prav tako je bil z zlatim priznanjem nagrajen navadni jogurt s kmetije Klančnik.

Rezultati z razstave Dobrote slovenskih kmetij kažejo, da se kakovost izdelkov s kmetij iz leta v leto povečuje. Razveseljivo je tudi, da je vse več kmetij, ki se s predelavo kmetijskih pridelkov ukvarjajo v okviru t. i. dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Tako je mogoče izdelke s kmetij tudi kupiti na kmetijah, tržnicah, prireditvah ali jih poskusiti ob obisku turističnih kmetij.

junij 2014 • Informator 37 Geopark Karavanke Prispevek: Lenka Rojs, mag. Mojca Bedjanič, Mateja Mešnjak in mag. Suzana Fajmut Štrucl Geopark Karavanke

ZABAVNO, POUČNO, NIČ likovno in gibalno upodabljali, imeli so Od letošnjega maja naprej pa je Geo- MUČNO V GEOPARKU vulkansko pojedino, predvsem pa se je prak Karavanke bogatejši za dva nova KARAVANKE njihova igralnica spreminjala v pravo info centra v Mežici in Železni Kapli. V Geoparku Karavanke je bilo tudi le- vulkansko pokrajino. V info centrih izvajamo tudi številne tošnje šolsko leto zabavno, poučno in delavnice za otroke in vódene otroške nič mučno. Že štiri leta skupaj z učitelji programe. Torej vabljeni, saj bo ZA- in vzgojitelji ter seveda otroki in star- BAVNO, POUČNO IN NIČ MUČNO! ši izvajamo različne aktivnosti in tako približujemo geologijo in njene vsebi- Več informacij o projektu 'Comenius' ne najmlajšim. Letos te aktivnosti na- najdete na www.mezica.si/index.php/ daljujemo v okviru projekta 'Comeni- comenius in na spletni strani Geopar- us'. Projekt je prijavila Občina Mežica ka Karavanke www.geopark.si. in ker je prijava uspela, smo lahko tudi v šolskem letu 2013/2014 nadaljevali z izvajanjem geo-projektnih dni. Leto- šnja téma je bila »VULKANI – Zemlja bruha, na površju se nekaj zakuha«. V projektu je sodelovalo 15 vrtcev in šol z obeh strani meje, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Peca in »Na- turforscher« (raziskovalci narave) iz Železne Kaple. Tudi letos so se nam pod mentorstvom vzgojiteljice Zale Vehovec in Monike Rus pridružili otro- Vulkani v vrtcu Libeliče INFO center Geoparka Karavanke v Mežici ci vrtca Libeliče. Izvedli so poskuse, jih (Foto: arhiv vrtca Libeliče) (Foto: L. Rojs)

SKRIVNOSTI IZ SVETA Wulfenit je značilen mineral mežiških MINERALOV (2. del) rudišč, mnogi ga uvrščajo med najlepše Svinčevo-cinkova ruda, njeno minerale. Lahko je brezbarven, rumen, pridobivanje in predelava so pustili oranžen, pa tudi zelenkast, bel ali pečat celotni Mežiški dolini. Več kot črn. Njegove oblike se spreminjajo 1.000 kilometrov rovov je v skoraj od povsem tanko ploščičastih do 400-letni zgodovini rudarjenja odkrilo izrazitih piramid, kakršen je tudi na prenekatere zanimivosti iz sveta fotografiji (zbirka Prirodoslovnega mineralov. Tokrat vam predstavljamo muzeja Slovenija, foto Miha Jeršek). nekatere skrivnosti mineralov Nahajališče v Mežici sodi med wulfenita in kalcita. najbogatejša evropska nahajališča wulfenita in celo med najbolj znana v Wulfenit PbMoO4 svetu. Molibden je razmeroma redek kemijski element. V obliki molibdenovega Kalcit CaCO3 koncentrata je bil iskan v vojaški Kalcit je najbolj pogost mineral na industriji. V času druge svetovne površju Slovenije. Gradi najpogostejšo vojne so ga intenzivno pridobivali kamnino v Sloveniji – apnenec. Tudi vodnih raztopin, ki so mineralne snovi in ga uporabljali za topovsko jeklo. v mežiških rudiščih je apnenca zelo prinašale iz Zemljinih globin proti Molibden je del kemijske sestave in veliko, pravzaprav daleč največ. Pod površju. Danes vemo, da je wulfenit kristalne zgradbe minerala wulfenita. vplivom meteornih voda, ki se z globino nastal v oksidacijski coni mežiških Poimenoval ga je Wilhelm Karl von tudi nekoliko segrejejo, se apnenci rudišč pod vplivom meteornih voda. Haidinger leta 1845 v čast botaniku, raztapljajo. Ko se razmere spremenijo Le-te so raztapljale in izpirale sestavne mineralogu in alpinistu Franzu Xavierju (lahko se zniža temperatura ali nasiči dele mineralov in jih ob nasičenju na von Wulfenu (1728–1805), ki je prvi raztopina), se iz vodne raztopine z drugem mestu izločale. Molibden je opisal kristale tega minerala. raztopljenim kalcijevim karbonatom v vezan na mineral sfalerit. Vode, bogate Zanimivo je, da zelo dolgo niso vedeli, obliki kristalov izloči kalcit. z molibdenom, so se navzele še svinca kako je nastal wulfenit. Njegove Kalcit v mežiških rudiščih je običajno iz galenita in iz teh dveh prvin je nastal sorazmerno velike količine so si dolgo brezbarven, zaradi prevlek drugih mineral wulfenit. razlagali s kristalizacijo iz segretih mineralov bel in rumen. Lahko je

38 Informator • junij 2014 Geopark Karavanke, natečaj

prekrit s kristali wulfenita, na katerih pa je ponovno zrastel kalcit. Posebej zanimivi so kalciti, ki so preraščeni z drobnimi kristali descloizita. Zaradi tega so temno rjavi do črni in se zelo svetlikajo. Zaradi trdnih sivih vključkov so lahko kalciti povsem temno sivi. Kristali kalcita iz mežiških rudišč imajo zelo pestre oblike, saj imajo razvite kristalne ploskve skalenoedrov, osnovnih, položnih in strmih romboedrov pa tudi prizem. Pogosti so tudi kristali dvojčki. Še dandanes lahko Kalcitovi kristali so temno rjavi zaradi prevleke iz drobnih descloizitovih kristalov. v turističnem delu rudnika opazujemo Foto: Miha Jeršek votlinice in dele rudnika, kjer so kristali kalcita dobesedno posuti po stenah karbonatnih kamnin, občudujemo dr. Miha Jeršek, Prirodoslovni muzej Kristali kalcita iz revirja Igrčevo, 55 x pa lahko tudi jamske bisere, ki so Slovenije, mag. Mojca Bedjanič in Lenka 75 mm, zbirka Prirodoslovnega muzeja zrasli v opuščenih rovih, ko se je tam Rojs, Zavod RS za varstvo narave, OE Slovenije, foto: Miha Jeršek rudarjenje končalo. Maribor

Informacijska pisarna Dravograd v • komponenta ustvarjalnosti in inova- • 2 fotografiji spominka v velikosti 15 okviru Javnega zavoda Dravit Dravograd tivnosti v motiviki in uporabnosti. cm x 10 cm, (Zavod za šport, turizem, kulturo in • podpisana izjava, da izdelek še ni v mladinske dejavnosti) 3. Na natečaj se lahko prijavijo fizične prodaji doma ali v tujini in in pravne osebe. Vzorce spominkov bo • podpisana izjava, da je spominek Razpisuje javni natečaj ocenjevala (4) štiričlanska strokovna ko- avtorsko delo izdelovalca. misija, ki jo bo imenoval direktor Javne- ZA IZBIRO NAJBOLJŠIH ga zavoda Dravit Dravograd. 7. Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu TURISTIČNIH Informacijske pisarne Dravograd. SPOMINKOV OBČINE 4. Trije spominki, ki jih bo strokovna ko- DRAVOGRAD V LETU 2014 misija ocenila kot najboljše, bodo pre- 8. Razglasitev rezultatov natečaja bo jeli denarno nagrado, in sicer v bruto javna, predvidoma 4.9. 2014,hkrati z Pogoji razpisa vrednosti: razstavo vseh spominkov, ki bodo pri- 1. Na natečaju lahko sodelujejo samo • prva nagrada 700 €, javljeni na natečaj. spominki, ki so prvič javno predstavljeni • druga nagrada 500 €, ter prepoznavno in izvirno predstavljajo: • tretja nagrada 300 €. Informacijska pisarna Dravograd vam • območje Dravograda, bo na željo posredovala zgibanke, bro- • kulturno in naravno dediščino ter 5. Spominke za natečaj je potrebno od- šure o kulturno-zgodovinski dediščini sodobno ustvarjalnost, dati na sedežu Informacijske pisarne Dravograda, naravnih vrednotah in • dejavnost s področja turizma. Dravograd, Trg 4. julija 50, 2370 Dravo- drugih posebnostih, navdih pa lahko grad, do vključno 15.8.2014 do 18. ure. poiščete tudi v knjigi Dravograd:na stiči- 2. Pri izboru spominka bodo upoštevani šču poti in na: www.dravograd.si, www. naslednji kriteriji: 6. Vsakemu vzorcu mora biti priložena dravit.si inwww.koroska.si. • likovno-estetska vrednost, zaprta kuverta s podatki: • prepoznavnost, identiteta, promoci- • ime, priimek, naslov in telefonska Informacijska pisarna Dravograd, Trg 4. ja območja, številka avtorja, julija 50, 2370 Dravograd, Tel.: 02 / 87 • možnost izdelave in prodaje izdel- • ime izdelka, kratka opisna 10 285, e-pošta: [email protected] kov v poljubni količini, predstavitev izdelka, Dravograd, 6.6.2014

junij 2014 • Informator 39 Srečanje Šempetrov Prispevek: Žarko Tomšič 14. srečanje Šempetrov V soboto, 7. junija, je Šempeter pri Gorici ponovno gostil tradici- Posebej so se med sabo družili tudi gasilci in lovci, med onalno srečanje Šempetrov, ki je bilo letos že štirinajsto po vrsti. katerimi smo imeli 6 gasilcev PGD Šentjanž in 2 lovca LD Organizacija je bila zaupana Krajevnemu odboru Šempeter pri Go- Bukovje. Peščica preostalih, ki niso bili aktivni na omenjenih tek- rici, ki je v sodelovanju s številnimi društvi in posamezniki pripravil movanjih, se je udeležila treh izletov. tokratno srečanje. Iz naše občine se ga je pod vodstvom ge. župa- nje, Marijane Cigala, udeležila 55-članska "delegacija" športnikov, Prvi je bil ogled zanimivosti kraja gostitelja. Te so: župnijska cerkev, gasilcev, lovcev, Šempetrskega šopka in Šempetrčanov. Coroninijev dvorec z razstavo, manjši muzejski zbirki v prostorih pod Pošto, Goriški grad v Italiji in Frančiškanski samostan na Kosta- Šempeter na Kronski gori, oziroma občina Dravograd, se srečanj njevici z grobnico Bourbonov. Za ljubitelje pohodov so organizirali na pobudo takratnega Šempetrskega šopka udeležuje od leta pohod po trim stezi s postankom in ogledom spominskega obelež- 2007. Kraji in župnije, ki nosijo ime po svetem Petru, so se začeli ja na Sv. Otu ter stražnega stolpa na Vrtojbenskem polju. Največji srečevati že leta 2000 na pobudo treh: Šempetra pri Gorici, Šem- interes pa je bil za tretji izlet od domačije do domačije. Kmetiji Špr- petra v Savinjski dolini in Otočca. Postopno smo se jim pridružili še vent in Koglot v Vrtojbi sta poskrbeli za prijetno druženje z ogledi Piran, Bistrica ob Sotli, Pivka, Špeter Slovenov v Beneški Sloveniji kleti in degustacijo vina. Pohodniki pa so pot zaključili na Bioteh- in sv. Peter na Kronski gori. Šempeter pri Gorici je prireditev tokrat niški šoli v Šempetru, kjer so si ogledali oljarno in pokusili njihovo gostil že tretjič, pred tem že leta 2003 in 2006. V Dravogradu smo vino ter kulinarične dobrote. sedem preostalih Šempetrov gostili na srečanju pred tremi leti, na vrsto pa pridemo spet leta 2019. Pri pripravah in organizaciji leto- šnjega srečanja je sodelovalo preko Vsakega srečanja se navadno udeleži približno 700 udeležencev in 90 članov iz različnih društev in po- približno toliko se nas je medsebojno družilo, tekmovalo in zabavalo sameznikov. Številčnost organiza- tudi tokrat. Kot je običaj, so nam gostitelji pripravili prisrčen sprejem torjev dokazuje, da so postala sre- v zelo lepo urejenem parku in na trgu pred župnijsko cerkvijo. Nada- čanja Šempetrov zelo obsežen in ljevanje srečanja pa je potekalo po naslednjem programu: zahteven projekt, vendar po drugi - 13.00: kosilo v Športnem centru HIT; strani vsem sodelujočim tudi v ve- - 14.00: začetek različnih športnih aktivnosti in izleti po Šempetru liko zadovoljstvo, izziv in ponos, da z okolico; svoj kraj kar najbolje promovirajo - 18.00: večerja v Športnem centru HIT; navzven. - 19.00: kulturni program s podelitvijo pokalov in predaja zastave organizatorju naslednjega srečanja; Prihodnje leto "gremo pa na mor- - 21.00: druženje in ples z ansamblom 'Zvita feltna'. je" in se snidemo s Šem- petrčani na Sv. Petru v Prireditelji so letos dali prav poseben poudarek različnim športom, občini Piran, kjer nas po saj so organizirali tekmovanja v kar 11-ih športnih disciplinah: ma- besedah primorskih go- lem nogometu, odbojki na mivki, košarki, tenisu, badmintonu, na- stiteljev in njihovega zna- miznem tenisu, skvošu, balinanju, špljakah, pikadu in šahu. Temu menitega temnopoltega se ne gre čuditi, saj so iz bivših Cimosovih tovarniških hal, kjer so župana Petra Bossmana nekdaj nastajali citroeni, preuredili ogromen Športni center HIT. že sedaj nestrpno priča- Uvrstitve naših športnih ekip na 14. srečanju Šempetrov so bile kujejo! naslednje: • 2. mesto: NAMIZNI TENIS in BALINANJE • 3. mesto: ŠAH, ODBOJKA NA MIVKI in BADMINTON • 4. mesto: MALI NOGOMET, PIKADO in ŠPLJAKA Žal v košarkaškem tekmovanju trojk in tenisu dvojic nismo imeli ekip, saj so do- govorjeni predstavniki v zadnjem hipu neodgovorno odpovedali udeležbo. V skupnem seštevku športnih tekmovanj so prvo mesto s petimi zmagami osvojili domači Šempetrčani.

40 Informator • junij 2014 Turistično društvo Dravograd

TD Dravograd na 19. srečanju objezerskih krajev Slovenije V soboto, 31. maja 2014, smo se čla- ni Turističnega društva Dravograd udeležili tradicionalnega 19. srečanja objezerskih krajev Slovenije v Mar- kovcih pri Ptuju. Téma letošnjega sre- čanja je bila »Trajnostni razvoj pore- čja reke Drave«. Občino Markovci, ki je nastala ob de- litvi občin leta 1998, sestavljajo vasi: Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas pri Markovcih, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci. Območje, na katerem danes živi nekaj več kot 4.000 prebivalcev, ima zanimivo zgodovino ter se lahko pohvali z živahnim kulturnim in družabnim utripom. Po prijaznem sprejemu v Markovcih so nas vodniki popeljali na tematski pohod po občini. V Markovcih imajo namreč več vzorno urejenih tematskih poti, ob katerih boste v neposrednem stiku z naravo opazovali podeželsko življenje ter odkrivali naravno in kulturno dediščino tega območja. Izbirate lahko med šestimi sprehajalnimi potmi. Nam so predstavili šesto pot, ki je speljana skozi naselja Nova vas, Markovci in Zabovci. Na sprehodu smo si lahko ogledali umetno Ptujsko jezero, zapornice na jezu in širšo okolico. Ob tem pa obiskali občinsko središče s cerkvijo sv. Marka, se odpravili mimo športnega parka v Zabovcih do Kmečke- ga mlina Korošec, kjer smo se lahko povzpeli tudi na silos in se razgledali po okolici. Silos so izkoristili za zelo dobro raz- gledno točko. Ob poti se nahaja več lepo urejenih gostinskih lokalov, čebelarska hiša ter stojnice s ponudbo s tamkajšnjih kmetij. Pri vsaki postojanki je bil bogat kulturni program s folkloristi in domačimi godci. Možna je bila tudi vožnja s konjsko vprego, in sicer s kočijo ali »lojtrnim vozom«. V sklopu prireditve so se nam predstavili tudi starodobniki – traktoristi s starimi kosilnicami in stroji za kmečka opravila in člani kluba MOPED Bukovci, prav tako s starodobnimi motorji. V dopoldanskem času je potekala tudi okrogla miza na nica s turistično ponudbo, témo Trajnostni razvoj porečja reke Drave. Glavni govorniki kar se je pokazalo tudi pri so bili ga. Karmen Burger, generalna sekretarka Turistične samem zanimanju obisko- zveze Slovenije, Damjan Urankar, predstavnik Ministrstva valcev. za infrastrukturo in prostor, Iztok Šisernik, predstavnik V poznem popoldanskem Dravskih elektrarn, Marjan Kardinar, predsednik Skupno- času je potekala predsta- sti objezerskih krajev Slovenije in župan občine Dobrovnik. vitev društev še v športni Razprava je bila zanimiva, saj se je pokazalo, da imajo vse dvorani, kjer je za TD Dra- lokalne skupnosti, ki želijo razvijati turizem ob jezerih in re- vograd nastopala folklor- kah, podobne težave. Skupni zaključek okrogle mize je bil, na skupina Dravca, vse- da se mora projekt »Trajnostni razvoj porečja reke Drave« binski del naše turistične nadaljevati. Vsa zakonodaja, ki je vezana na upravljanje in ponudbe pa je predstavil plovnost voda, se mora v čim krajšem času urediti na nivoju g. Marjan Kos. celotne države in uskladiti z lokalnimi in regionalnimi inte- Člani TD Dravograd smo resi. Le tako bo možen uspešen razvoj turizma ob reki Dravi se na ta dogodek res do- po vzoru Avstrije. bro pripravili. Po videnem Člani TD Dravograd smo imeli na voljo tudi stojnico, na ka- so se predstavniki TZS in Skupnosti objezerskih društev od- teri smo predstavljali in ponujali našo turistično ponudbo. ločili, da je 20. jubilejno srečanje, 29. 5. 2015, zaupano v or- Turistična kmetija Klančnik in ga. Marijana s Planinskega ganizacijo TD Dravograd. doma Košenjak sta poskrbeli, da je bila stojnica založena Hvala vsem, ki ste sodelovali z nami. To so: Javni zavod Dra- s kulinarično ponudbo. Javni zavod Dravit je poskrbel, da vit, Turistična kmetija Klančnik, Planinski dom Košenjak, ŠRC smo s seboj vzeli res ves tiskani material za promocijo naše Rener, Izletniška kmetija Buč, flosarji. Seveda gre pohvala in občine. Naša stojnica je bila zagotovo najbolje založena stoj- zahvala tudi našemu šoferju Ivanu Araušu.

junij 2014 • Informator 41 Kmečki vrt

Učni center za biodinamiko pri dvorcu Bukovje

Društvo Ajda Koroška je v sodelovanju z Javnim zavodom V Učnem centru za biodinamiko smo že postavili koroški Dravit in Mednarodnim centrom za ekoremediacije pri Fi- kmečki vrt, ki predstavlja tipično vrtnarjenje naših pred- lozofski fakulteti Maribor zastavilo aktivnosti za postavitev nikov – od zelenjave do zelišč, z veliko rožami itd. Z veliko Učnega centra za biodinamiko. prostovoljnega dela, semeni in sadikami so sodelovali člani društva Ajda Koroška, predstavniki Javnega zavoda Dravit Odločili smo se, da pri Dvorcu Bukovje vzpostavimo Učni in občani Dravograda. Idejni vodja, nosilec projekta in go- center za biodinamiko, saj so na razpolago primerni prostori nilna sila pri mnogih aktivnostih je Miha Ločičnik, zasaditve (zemljišče s pripadajočim objektom, kjer so na voljo preda- je strokovno načrtovala Marjeta Vinšek, pri postavitvi vrta valnice) ter že vzpostavljen sistem posaditve dreves in ze- je aktivno sodeloval Jože Kramer iz Javnega zavoda Dravit. lišč z evropskim ozadjem. Prav ta naravna pogojenost daje izredno dobre možnosti za prepoznavnost, za promocijo in Postavitev kmečkega vrta je delno sofinanciral LAS za Mi- izobraževanje v naravi. slinjsko in Dravsko dolino.

Dogovorili smo se tudi, da bo Javni zavod Dravit nosilec pro- Po načrtu bomo še postavili: permakulturni vrt, zeliščni vrt, jekta in tudi skrbnik Učnega centra za biodinamiko. vrt za ptice z ribnikom, gozdni vrt, sadovnjak, dvorno čajan- ko, gredo za semenarjenje, grede za vrtnarjenje z bioogljem, Učni center pri Dvorcu Bukovje bo namenjen izkustvenemu s homeopatijo, z Bachovimi cvetnimi esencami, visoke gre- izobraževanju za pridobivanje znanj s področja biodinamike de, kompostnike, več kotičkov za naše najmlajše, kotiček za v najširšem pomenu besede. V tem centru bodo sodelova- čebelarje, hotel za žuželke, dom za pikapolonice, nasadili li mladi preko biotehniških šol za pridobivanje praktičnega maline, robide in jagode. znanja, študentje bodo opravljali vaje v okviru predmetov prve in druge bolonjske stopnje, dijaki in osnovnošolci bodo Še posebej bodo zanimivi biodinamični vrtovi, ki so simbol učni center koristili za naravoslovne in druge aktivnosti. zdravega pristopa kombiniranja rastlin, cvetlic in zelišč in Skratka, učni center bo del izobraževalnega sistema v Slo- pomenijo nov, privlačen način pridelovanja hrane ter načina veniji. življenja. Žare Tomšič, Javni zavod Dravit

42 Informator • junij 2014 Žuželke v naravi Prispevek: Martin Vernik, Zavod RS za varstvo narave, OE Mb Močvirski krešič

V prejšnji številki smo predstavili pre- dulosus). Hrošč je velik okoli 3 cm, ima dično povzročajo izsuševanje. Zato je poznavno živalsko vrsto, ki je naravo- podolgovato, ovalno telo motno svetle- ohranjanje obrežne listnate zarasti in varstveno pomembna in ki se v zadnjih če črne barve z obokanimi, zgrbančeni- naravne struge potokov za to vrsto ključ- letih po Sloveniji vedno bolj širi, in sicer mi pokrovkami z jamicami. Drugi par kril nega pomena. In ko smo že v prvi številki bobra. Na seznamu zavarovanih in var- je zakrnel, tako da ta hrošč ne leti. Ima predstavili bobra – prav ta močvirskemu stveno pomembnih živalskih vrst pa dobro razvite čeljusti in oči, kar potrjuje krešiču »ustvarja« ugodno življenjsko najdemo tudi manj opazne in bolj skri- njegov roparski način življenja. Odrasli okolje. S podiranjem posameznih dreves te živalske vrste. A je njihova vloga pri močvirski krešiči so nočno aktivne živali. ohranjanju narave prav tako pomemb- Najbolj aktivni so od aprila do junija, v na. Take vrste prihajajo tudi iz skupin tem obdobju se tudi parijo. Vrsta je izra- žuželk, npr. metuljev in hroščev. zito vlagoljubna in močno vlažno okolje Hrošči so najštevilčnejša skupina žuželk. je ključno za nemoten življenjski razvoj Na svetu je opisanih okoli 350.000 vrst. močvirskega krešiča. Hrošči imajo vsi Za njih je značilno, da imajo prvi par kril popolno preobrazbo (jajčece – ličinka – preoblikovan v trde pokrovke in so zato buba – odrasli hrošč), tudi močvirski kre- veliko bolj zaščiteni kot druge žuželke, šič. Od jajčeca preko bube do odraslih na primer metulji. Naselili so skoraj vsa osebkov traja razvoj močvirskega krešiča življenjska okolja. Nekaj hroščev zagoto- razmeroma kratek čas (približno dva me- vo pozna vsak. Kdo še ni slišal za sedem- seca) in poteka v vodi. Preobraženi mla- pikčasto pikapolonico ali smrekovega dostni osebki se pojavijo avgusta, vendar lubadarja? Tudi za določitev naravovar- ne zapuščajo mesta preobrazbe in tam stveno pomembnih območij imajo hro- tudi prezimijo. Odrasli močvirski krešiči šči pomembno vlogo, saj so zaradi svojih prav tako živijo v vodi, kjer tudi lovijo li- posebnosti dober pokazatelj ohranje- činke drugih vodnih žuželk, manjše rak- nosti nekega življenjskega okolja. Na se- ce, vodne osličke in postranice. Občasno znamu ogroženih vrst so tako navedene zaidejo tudi na kopno. Med žuželkami Močvirski krešič (Foto: M. Vernik) mnoge prepoznavne, ozko specializirane veljajo močvirski krešiči za razmeroma vrste, katere je na rob preživetja pripe- dolgožive, saj živijo 2 do 3 leta. Prezimijo ljala lakomnost človeka, ki ponekod pre- pa, tako kot mnogi ostali krešiči, v trhlem komerno izkorišča naravne dobrine. razpadajočem lesu neposredno v zamo- Nekaj ogroženih vrst hroščev najdemo čvirjenih predelih ali pa se zakopljejo v tudi na seznamu Natura 2000, ki določa mehke brežine potokov in stoječih mlak. evropsko ekološko omrežje varovanih območij narave. Mnogi na tem sezna- Življenjski prostor krešiča mu so prisotni tudi v Sloveniji, na primer Močvirski krešič je vezan na zamočvir- vsem poznani rogač, alpski in bukov ko- jene predele, gozdne potoke in ozek pas zliček, hrastov kozliček in manj znani pu- vlažnega obrežja, ki ga poraščajo mo- ščavnik, brazdar, škrlatni kukuj in drugi. čvirni listnati gozdovi, najpogosteje črne Na tem seznamu so v veliki večini vrste jelše in druga drevesa listavcev. Živi na hroščev, katerih razvoj je vezan na stara, izjemno vlažnih in manj zaraščenih goz- še živeča ali padla drevesa, sušice in dru- dnih tleh ob robu vodnih teles in se izo- go odmirajočo lesno maso, ki je v zelo giba kisle podlage. Tako je dober pokaza- izkoriščanih gozdovih ni več. Hrošči na telj ohranjenosti zamočvirjenih gozdov seznamu Natura 2000 so torej pokazatelj listavcev in naravnega stanja gozdnih ohranjenosti naravnega stanja gozdov in potokov. krovne vrste, saj z ohranjanjem njihovega habitata varujemo še cel spekter Vpliv na okolje Življenjski prostor močvirskega krešiča pri drugih živalskih in rastlinskih vrst. Na Zaradi ozke specializiranosti vrsto zelo Libeličah (Foto: A. Kapla) seznamu Natura 2000 pa sta tudi dva prizadene sečnja obrežne zarasti ob hrošča, vezana na vodno oz. zamočvirje- gozdnih potokih in drugi posegi v zamo- obrežne vegetacije, ki ostanejo poleno življenjsko okolje. Na območju Natura čvirjen prostor v gozdu, kjer živi. Zaradi gla ob vodotoku, ustvari močvirskemu 2000 Zgornja Drava s pritoki, ki sega v sečnje se lahko prekine povezava med krešiču dobro zavetje za prezimovanje. občino Dravograd, se pojavlja eden od posameznimi populacijami. Močno na- Hkrati se z dvigom gladine zaradi bo- teh – močvirski krešič. vlaženo in sklenjeno okolje je torej ključ- brovega delovanja ustvarijo tudi nove no za njegov nemoten razvoj. Prizadene- zamočvirjene površine, ki jih močvirski Krešič se predstavi jo ga lahko tudi občasna suha obdobja. krešič lahko kmalu naseli. Krešiči (Carabidae) so večja skupina ple- Če posegamo v 5-metrski priobalni pas V naravi je torej vse med seboj preplete- nilskih hroščev. V Sloveniji se iz te dru- gozdnih potokov, se spremenijo razmere no in ima svoj namen. Zato nam znanje o žine krešičev pojavlja zahodna vrsta v potoku in močvirski krešič tam kma- morda navidez nepomembnem krešiču močvirskega krešiča Carabus nodulosus lu izgine. Enako uničujoči so lahko tudi pride prav pri ohranjanju narave. Ohra- (v nekaterih člankih lahko še zasledimo vsi posegi v mezeče gozdne potoke, ki njena narava pa je zagotovilo zdravega značaj podvrste – Carabus variolosus no- spreminjajo režim vodotoka ali posle- okolja za naše zanamce.

junij 2014 • Informator 43 Rastline v naravi

POZNATE TO ZANIMIVO so nameščeni v vretencu. Pri enokalič- in črtalasto šilasti. Ob črni plodnici štrli RASTLINO, KI RASTE V nicah je sicer značilna vzporedna žilna- navzgor osem šilasto podaljšanih rume- OKOLICI DRAVOGRADA? tost listov (npr. trave, lilije), pri volčji ja- nih prašnikov. Volčja jagoda (Paris quadrifolia) spada godi pa so listi izrazito mrežasto žilnati, v družino trilistovke (Trilliaceae) in je kar je pri enokaličnicah izjema. Na vrhu Vsi deli rastline so strupeni, posebej pa tudi edina predstavnica te družine v stebla volčje jagode se odpre en štiri- še njen črno moder plod, ki ga neuki za- Sloveniji. Razširjena je po vsej Sloveniji. števen cvet. Cvetni listi so zavihani nav- menjajo za borovnico. To je tudi najpo- Je enokaličnica in ima redko pet, pravi- zdol. Zunanji štirje so suličasti in zeleni, gostejši vzrok zastrupitve s to rastlino. loma pa štiri priostrene jajčaste liste, ki notranji štirje pa so rumenkasto zeleni

Volčja jagoda. Družina: trilistovke (Trilliaceae) Čas cvetenja: maj–junij Velikost: 15–30 cm Rastišče: gozdovi in med grmovjem Foto: Zdenko Kupčič

Uspešno zaključena akcija"Očistimo naselja v občini Dravograd 2014" 5. aprila 2014 je pod okriljem Društva Ekologi Grega SENICA, Vinko BRICMAN, Miro MORI, JZ Dravit: Franja RUBHOF, Jožef KRAMER, brez meja potekala prostovoljna čistilna akcija Aleš VUČKO, Dejan VUČKO, Grega RAMŠAK, Slobodan BAČAC. v organizaciji Občine Dravograd in vseh petih Grega VERŽUN, Albert OTO, Mirko MIKL, krajevnih skupnosti pod geslom »OČISTIMO Milan PRIMOŽIČ. 84 krajanov KS Libeliče (krajani, člani NASELJA V OBČINI DRAVOGRAD«. različnih društev, dijaki ter zaposleni na V akciji so sodelovale vse KS, krajani, vključeni KS Dravograd je čistilo 84 občanov. CŠOD Ajda): Denis KOS, Miran KOS, Anita v različna društva, ki delujejo v KS, ribiči, lovci, Krajani z Meže: Rado KARL, Sabina KARL, KOS, Patricija KOS, Žiga HOVNIK, Alja KOS, gasilci, planinci, upokojenci, dijaki Gimnazije Branka KARL, Ines PESTOTNIK, Rozika Bernarda GORENŠEK, Peter GORENŠEK, Slovenj Gradec, učenci OŠ Šentjanž, člani NŠ KRAPEŽ, Jožef KLADNIK, Katica KOKOLJ; David GORENŠEK, Smiljan RIDL, Simon RIDL, Robert Koren Dravograd. krajani z Ojstrice: Stanko MORI, Alenka Zofija RIDL, Janez FERK, Vesna FERK, Marko Ožji sodelavci, ki so skrbeli za dobro VRAVNEK, Ines RAVNJAK, Nika POLENIK VERHOVNIK, Miha ČUJEŠ, Brigita ČUJEŠ, organizacijo in izvedbo čistilne akcije, so bili: DVORNIK, Ivo POLENIK DVORNIK, Žiga Simona ČUJEŠ, Miha PŠENIČNIK, Pavla Adi KRALJ, Jože RAVNJAK, Branko RIŽNIK, RUS, Sonja FERŠ, Drago FERŠ, Jože IZAK, PŠENIČNIK, Ksenija ZLATAR, Alojz PLEŠIVČNIK, Lucija ČEVNIK, Marko KOGELNIK, Branko Urška PLANINŠEK; člani društva Iskravčki Maruša ČUK, Ivanka PLEŠIVČNIK, Zala FERK, Bogdan BREZOVNIK, Vili ŠTUMBERGER, Ojstrica: Jože RAVNJAK, Patricija VAUKMAN, VEHOVEC, Miran RING, Zlatko ZALESTNIK, Oskar ŠALOVEN, Dragica JURJEVEC, Robi Cvetka VAUKMAN, Matej VAUKMAN, Milan Rok PLEŠIVČNIK, Matjaž FERK, Simona PREGLAU, Boštjan DAMIŠ, Marjan EPŠEK, VAUKMAN, Andrej VAUKMAN; gasilci PGD PŠENIČNIK, Barbara PŠENIČNIK, Neža Tilen ČERU ter uslužbenci občinske uprave: Dravograd: Tilen ČERU, Branko SKRUBE, PŠENIČNIK, Martina HUDRAP, Goran PLEŠEJ, Jelka OČKO, Bojana FLIS, Marko VERČNIK, Mojca ŠTAMEC, Uroš KRAUS, Amalija PAVŠE, Nada LOVŠE, Ivan HUDRAP, Mira PŠENIČNIK, Bernarda GRUDNIK in Klemen MARKOTA. Rok VEROVNIK, David ŠKRATEK, Matic Tejo PŠENIČNIK, Tetyana TALL, Miroslav SKRUBE, Verovnik STANKO, Rok NEMEC, PAČNIK, Arhust TALL, Ivana CEHNER, Maks Udeležba prostovoljcev je bila naslednja: Aleksander VAJDE, Bojan ZAVEC; člani CEHNER, Anamarija PLEŠIVČNIK, Rok DULER, 53 krajanov KS Črneče, Osnovna šola Črneče Društva upokojencev Dravograd: Adi KRALJ, Toni BRUSNIK, Urška BRUSNIK, Irena CEHNER, Marija CIGALE, Cilka SIRK, Milka STERGAR, Sabina BRUSNIK, Matevž KEK, Marija HRIBAR, Urška PERKUŠ, Nika PODERŽAN, Karin Marija PRAVDIČ, Rudi GORNIK, Bojan Anton HRIBAR, Berta ADAM, Stanko ADAM, ŠNABL, Bojana FLIS, Sanja JOVANOVIČ, VUCELJA; dijaki Gimnazije Slovenj Gradec: Albina ADAM, Alojz NEDOK, Alojzij NEDOK, Goran MARKOVIČ, Valerija SKUTNIK, Urška Snežana LAZIĆ, Tadej MATIČKO, Žan JEVŠNIK; Marija NEDOK, Sonja ŠTRIC, Viktor ŠTRIC, FLIS, Tina FLIS, Lara MIHALIČ, Franci KOTNIK, planinci PD Dravograd: Zdenko KUPČIČ, Barica HUBMAN, Jernej PŠENIČNIK, Jože Nejc SATLER, Mihaela KLEP, Štefan KLEP; Matej PANDEL, Mirko FAJMUT, Marjana HUBMAN, Jože PŠENIČNIK, Danica FERK, Črneče – Dobrova: Lucija ČEVNIK, Anja ŠTERN, Srečko PLOŠNIK, Jože TEMNIKAR, Boris FERK, Janca FERK, Marjeta ARZENAK, ROGER, Robert BARON, Anej ROGER, Aljaž Marjan EPŠEK, Franja STOPAJNIK EPŠEK, Franc PEROVNIK, Duško PLEŠIVČNIK, Erika ROGER, Marijana ROGER; Podklanc: Zlatko Ivana KOTNIK, Maksimiljan KOTNIK, Andrej PLEŠIVČNIK, Betka DULER, Janko DULER, KAC, Matej VUČKO, Milka GOŠNAK, Stane KRAJNC, Franc KADIŠ, Zdenka KRAJNIK; Rajko DULER, Danijela DULER, Jan DULER, GOŠNAK, Danica KLEMENC, Fanika TAJZEL, lovci LD Dravograd: Branko RIŽNIK, Kristijan Miha PŠENIČNIK, Tončka PŠENIČNIK, Urška Veronika GNAMUŠ, Matevž JEKŠE; lovci LD PEPEVNIK, Teodor KRIŠTOF, Danilo FRANC, KRAKER, Urška FERK, Branko FERK, Vid Libeliče: Marko KOGELNIK, Martin KOGELNIK, Jože RAVNJAK, Dejan HRAŠAN, Matjaž IZAK, MARZELJ, Dominik CEHNER, Nace LUŽNIK, Jožef KOGELNIK, Andrej KOGELNIK, Janko Adolf MIKLOŽIČ, Branko SEKAVČNIK, Jan Matej STRMČNIK. KOGELNIK, Ivan PŠENIČNIK, Miran PŠENIČNIK, KEP, Urban PALKO, Jože PLIMON, Srečko Aleš UDOVČ, Zvone UDOVČ, Rok VERŽUN, PLOŠNIK, Franc IZAK, Gvido PREGLAU, Miha Miha KOGELNIK, Srečko PRILASNIK, Darko PEPEVNIK, Jože MLINŠEK, Irena SAHERNIK, 58 krajanov KS Šentjanž – Jedert, Bukovska PRILASNIK, Beno KOGELNIK, Štefan NOVAK, Srečko SAHERNIK, Branko ŠKRATEK, Marko vas: Aleš CEHNER, Melita BLAZNIK, Matevž Maksi KUPNIK, Joži ŠNABL, Peter KOGELNIK, POGORELČNIK, Franci LAMPRET; uslužbenci KAMENIK, Milan KORAT, Marijana STERKUŠ,

44 Informator • junij 2014 Očistimo naselja

Oskar ŠALOVEN, Simona KOTNIK, Klemen Janez PIKO, Boštjan KRAJNC, Milan FERK, FERENČAK, David JAVORNIK, Aljaž VIDOVŠEK, MARKOTA; gasilci: Zvone ČUK, Branko Milan FELC, Tone PLOŠNIK, Janko GORIČAN, Lukas PAJENK, Žiga HUTMAJER, Matevž KOPRIVNIKAR, Matej KOPRIVNIKAR, Borut Srečko LANGBAUER, Blaž ULCEJ, Zvone ULCEJ, PANZI, Tomaž SMRTNIK, David KRAJNC, SMODIŠ, Miro HRANJEC, Zdenka ČUK, Blaž Robi PREGLAU, Peter SEVČNIKAR, Janko Mitja PETEJ, Mitja K., Tihomir PIRIA, Andrej KUHELNIK, Aleš LAZNIK, Darko KAVNIK; lovci PREGLAU, Ivan MATJAŠEC, Branko REK, Peter KOZLAR, Andraž VRABIČ, Edi PETEK, Davor LD Bukovje: Jože OŠLOVNIK, Pavli REČNIK, ŠTUMBERGER, Ivan SVETINA, Božo VIMER, ROGINA, Miha PEČNIK, Nik FASVALD, Damjan Ljuba GORENŠEK, Tadej NAGLIČ, Zvonko Tone GRUBELNIK, Mirko ŠTAHER, Milan PUNEG, Nace KITEK, Klemen OFIČ, N. OFIČ NAGLIČ, Grega MLAČNIK, Kristl BOŽIČ, Maks VOŽIČ, Zdravko FLIS, Marko VEZOVNIK, Martin LAZNIK, Tilen STADEL. PROJE, P. VEROVNIK, Dušan POKERŽNIK, STRMŠEK, Milan URANKAR, Edo AMBROŽ, Franc ULBL, R. VEROVNIK, Dani DOLER, Albin GLAVAR, Sašo GREGOR, Mirko KADIŠ, 175 učencev OŠ Šentjanž je zaradi slabega Aleksander PŠENIČNIK; kmetija Medved: Miha JAZBEC, Rok JAZBEC, Milko HIRTL, Franc vremena na dan akcije imelo pouk, smeti Maksi PŠENIČNIK, Š.V., Branko KORAT, SERP, Alojz BAČ, Aleš BAČ, Marjan TRUP, Ivan so pobirali v torek, 8. aprila 2014, v Petra PLEŠIVČNIK, Matic OŠLOVNIK, Jože PAVLIČ, Marjan URŠIČ, Franc LOČNIKAR, Boris dopoldanskem času v smereh Šentjanž, ŽVIKART, M.G., Vinko ŠIBILJA, Jože PAČNIK, V. NAMER, Jože MLINŠEK, Mijo LUCIĆ, Pavel Bukovska vas Levovnik, Sv. Jedert, Šempeter, ŠTUMBERGER; Žabja vas – Otiški Vrh: Vesna REČNIK, Robi MERC, Žiga ZUPANČIČ. Otiški Vrh in Selovec v smeri Močnik, Korošica KAŠNIK, Petra ŠTALEKER, Ana KOPRIVNIK, ter Selovec v smeri smučišča Bukovnik in David KOPRIVNIK, Justa KRANJC, Marijan 60 mladih nogometašev Nogometne šole 'Čubi'. Z veseljem so ugotovili, da je v naravi KRANJC, Erih BERLIČ, SENOFUAT, MUSTAFA, Robert Koren je skupaj s svojimi trenerji dan manj odpadkov kot prejšnja leta. MUSTAFA, Rok MITHANS, Nina PRATER, Lotka pred akcijo poskrbelo za čiščenje površin URŠNIK, Dora KLANČNIK, Črtomir EPŠEK. okolice športnih objektov na 'Špicfeldu' in Namen akcije je bilo čiščenje razpršenih poti do Ribiškega doma: Miha PREKSAVEC, komunalnih odpadkov v posameznih krajih V KS Trbonje se je zbralo 22 krajanov: Larisa Dejan JEVŠNIK, Martin HOVNIK, Harun občine, na sprehajalnih, učnih in kolesarskih ROŽIČ, Jože ROŽIČ, Leja PROJE, Jože KOVAČ, DELAHMETOVIĆ, Amar JOLDIČ, Blaž OBREZA, poteh, ob lokalnih in gozdnih cestah ter Dušan VRHNJAK, Boštjan JAKOB, Valerija Nejc ADAM, David LASIČ, Jaka KUPLJEN, brežinah rek. Odpadke smo zbirali ločeno KOVAČ, Karli PROJE, Miran RAČNIK, Tomaž Urban JERČIČ, Nejc VETRIH, Matija PAJENK, – suho/mokro. V akciji je bilo udeleženih RUDOLF, Dragica RUDOLF, Andraž ŠANTL, Nejc IZAK, Saško GAJIČ, Gal ČEDE, Primož skupaj 650 prostovoljcev. Po podatkih JKP Bogdan BREZOVNIK, Jože GOSTENČNIK, KANDUČ, Anže VETRIH, Nino ŽOGELJ, Jan Dravograd, d. o. o., ki je poskrbelo za odvoz, Branko PARADIŽ, Vlado PARADIŽ, Alen FERK, KUKENBERG, Tine ŠTEHARNIK, Jaka RAČNIK, je bilo zbranih 3.300 kg mešanih odpadkov. Dejan GOSTENČNIK, Uroš SMOLAR, Branko Matevž VERONIK, Jan KOTNIK, Danimir Z veseljem ugotavljamo, da je naše okolje MELANŠEK, Sandi PEŠL, Lovro BREZOVNIK. SIMIČ, Đeval VELADŽIČ, Andrej SMRTNIK, vsako leto bolj čisto, saj zberemo vedno manj Jošt KRIVONOG, Jan RAZGORŠEK, Klemen odpadkov, za kar gre zahvala vsem krajanom 71 ribičev Koroške ribiške družine: Vlado KOREN, Klemen GNAMUŠ, Cene KITEK, in krajankam oziroma občanom in občankam ŠAUPERL, Silvo NEDOK, Avgust SKRBIŠ, Jože Oskar RAČNIK, Borut VRHNJAK, Maks naše občine. PEČOVNIK, Matjaž FERK, Marjan FRANC, KOGELNIK, Teo KRNETIĆ, Luka SMAKJUSKI, Vsem prostovoljcem, udeležencem letošnje Bojan ZDOVC, Mirko PREGLAU, Darko Florim KELMENDI, Sveček Ali KASAMI, Jaka akcije se iskreno zahvaljujemo. Opravičujemo AJD, Peter KOSTANJEVEC, Ivo ZORMAN, KONEČNIK, Jan GARMUŠ, Miha LAKOVŠEK, se tistim, katerih imena so zaradi nečitljivega Aleksander REBERNIK, Andrej PIRKER, Igor Jože BARBIČ, Nik ČEDE, Boštjan SMREČNIK, zapisa nepravilno zapisana. Hvala pa tudi PLANŠAK, Peter JELEN, Vlado TAVZELJ, Janez Nejc KADIŠ, Tarik LENIČI, David SVETINA vsem, ki vsak dan sproti skrbite, da je naše T., G. ŠENREC, Jože RING, Miro RING, Alojz BART, Tilen SMODE, Lucijan SMODE, okolje lepo, čisto in urejeno. PŠENIČNIK, Vinko ŽVIKART, Anton SLEMNIK, Matic LOČIČNIK, Boris PRAPROTNIK, Tim Darko ROŽEN, Damjan KLEMENC, Vinko LOČIČNIK, Miha STEPIŠNIK, Peter TOMAŽ, Koordinatorka akcije, Dominika Knez DOBNIK, Marjan PANDEL, Franc ŠLEBNIK, Ožbej HOVNIK, Jure HELBL, Jaka BIJOL, Leon

junij 2014 • Informator 45

Naravne nesreče Prispevek: Bojana Flis in Poveljnik OŠCZ Občine Dravograd, Branko RIŽNIK, l. r. Naravne nesreče, ki so nas doletele...

ŽLED, februar 2014 od jutra do teme do 14. 2. 2014. • Razvrednotenje lesa zaradi poškodb Postopoma, ko pridobimo agregate, drevja 17.200 m3 x 10,5 €/ m3 = 1. KRONOLOŠKI PREGLED le-te razdeljujemo občanom, na pomoč 180.600,00 €; DOGAJANJA od 31. 1. 2014 pa priskoči tudi OZRK Dravograd, ki nudi • Nadstroški proizvodnje 17.200 m3 x do 14. 2. 2014 pomoč v obliki paketov socialno ogrože- 4,5 €/m3 = 77.400,00 €. Občino Dravograd je v petek, 31. 1. nim družinam ter pomaga pri obvešča- Skupaj znašajo neposredni stroški: 2014, zajela naravna nesreča – žled, ki nju občanov. Predvsem pa je potrebna 258.000, 00 €. je povzročil veliko materialno škodo na velika previdnost pri gibanju v gozdu, Posredna škoda v gozdovih: infrastrukturi, električni napeljavi (po- saj drevje še vedno pada. Situacija se • Sanacija ogolelih površin; po oceni drti daljnovodi), gozdovih, kmetijskih počasi umirja, ko žled nekoliko popusti, revirnih gozdarjev bo potrebno izvesti površinah (sadovnjakih) ter lokalnih in nato pa se zaradi dežja in namočenega sanacijo na površini 3,5 ha; gozdnih cestah. Brez električne energije zemljišča sproži več plazov. • Strošek sanacije enega ha znaša cca je ostalo veliko število krajanov in zasel- 9.000,00 €. kov. Telefonska komunikacija je bila par 2. SODELUJOČE ENOTE PO DNEVIH Stroški sanacije znašajo 31.500,00 €. dni onemogočena. Krajevne in gozdne od 31. 1. 2014 do 14. 2. 2014 Skupna škoda v gozdovih znaša ceste pa so bile zaradi podrtega drevja • Prostovoljni gasilci 1318 ur 289.500,00 €. neprevozne in nevarne. Prekinjen je bil • OŠCZ – 130 ur pouk v nekaterih šolah in v tednu od 3. • Podpora – 130 ur Intervencijski stroški na gozdnih cestah 2. 2014 do 7. 2. 2014 so bili šolski prevo- • Tehnično reševanje (komunala, po- (čiščenje z motorno žago, odstranjeva- zi po lokalnih in gozdnih cestah v občini godbeniki, Elektro Celje) – 1032 ur nje žledu in snega, prevoz materiala ...) Dravograd odpovedani. • RK Dravograd – 60 ur znašajo 21.422,00 €. Sanacijski stroški na gozdnih cestah Gasilci takoj pričnejo odstranjevati po- Veliko delovnih ur so opravili tudi (grediranje, čiščenje brežin, prevoz drta drevesa, naslednji dan se aktivirajo prijatelji, sosedje in znanci, ki pa niso bili materiala …) znašajo 33.282,00 €. tudi pogodbeni vzdrževalci lokalnih in razporejeni preko OŠCZ. Skupna škoda na gozdnih cestah znaša gozdnih cest ter ZGS, KE Dravograd in 54.704,00 €. Štab CZ. Kasneje vključimo še poverje- 3. POSLEDICE nike CZ, PP Dravograd in ostale ekipe a) Infrastruktura: izpad električne ener- Skupaj škoda v gozdovih in na gozdnih za tehnično reševanje, na pomoč pa gije na čistilni napravi, poškodovane cestah znaša 344.204,00 €. priskočijo tudi kmetje s svojo mehani- lokalne in gozdne ceste, poškodovana zacijo. Takoj pristopimo k obveščanju javna razsvetljava, električni daljnovodi, 2. ŠKODA NA LOKALNIH CESTAH OBČI- občanov preko radia, kabelske televizije PTT komunikacije. NE DRAVOGRAD in z letaki, da so obveščeni o poteku Ocena škode zajema poškodovane aktivnosti na terenu. V tem času ostane- b) Kmetijske površine: uničeni gozdovi, lokalne ceste, javne poti in nekategori- jo brez električne energije: Goriški Vrh, podrto drevje, uničeni travniki in polja zirane ceste. Ojstrica, Sv. Duh, Trbonje, Sv. Danijel, – zaradi podrtega drevja ali plazenja Intervencijski stroški (čiščenje z Otiški Vrh, Begantov graben, nekaj časa materiala so nastali udori in jame. motorno žago, odstranjevanje žledu pa tudi Črneče in Dravograd. Za pomoč in snega, prevoz materiala ...) znašajo pri agregatih in dodatni opremi prosimo c) Vodotoki: poškodovane in potrgane 11.919,08€. regijski štab CZ. brežine pri vseh vodotokih rek – Drave, Sanacijski stroški (grediranje, čiščenje Meže, Mislinje ter njihovih pritokov. brežin, prevoz materiala …) znašajo Že v ponedeljek, 3. 2. 2014, na ko- V strugah je ostala ogromna količina 16.542,00 €. ordinaciji postavimo ekipe sekačev nanesenih materialov, zadelani so pre- Škoda na lokalnih cestah znaša – gozdarjev, ki pomagajo Elektru Celje pusti, naplavljen material se je zagozdil 28.461,08 €. pri odstranjevanju podrtih dreves na okrog nosilnih in podpornih stebrov daljnovode in prosto viseče električne mostov in vodnih prehodov. 3. ŠKODA NA GJI OBČINE DRAVOGRAD vodnike. • Čistilna naprava: 10.000,00 € V času od 3. 2. 2014 do 7. 2. 2014 se PRVA OCENA ŠKODE V OBČINI • Javna razsvetljava: 5.000,00 € dnevno sestaja štab, ki koordinira delo DRAVOGRAD ZARADI POSLEDIC • Javne površine – zeleni deli (nasadi v in skupaj pregleduje stanje na terenu. NARAVNE NESREČE (ŽLEDU) občini in pri spomenikih): 10.200,00 € Prav tako je postavljena tehnično-reše- 1. ŠKODA V GOZDOVIH IN NA GOZDNIH • Javne površine – zaščitena drevesa valna ekipa, ki opravlja delo na terenu CESTAH OBČINE DRAVOGRAD (lipe in drevored): 14.600,00 € Neposredni stroški v gozdovih: Skupaj: 39.800,00 €

48 Informator • junij 2014 Naravne nesreče

4. POSLOVNA ŠKODA (strojelomi …) izkušenj s tovrstno nesrečo. njihove odjemalce z električno energijo. • Motorna žaga - 500,00 € Ekipa gasilcev je štela od 8 do 9 ljudi, saj • V oceno škode niso všteti intervencij- 5. MEDNARODNE ENOTE OZ. so imeli 24-urno vzdrževanje agregata ski stroški in poslovna škoda. OPREMA IN AGREGATI in komunikacijski center za vse ekipe, ki Skupaj: 412.965,08 € Ekipe prostovoljnih gasilcev iz Wiener so bile razporejene po celotni Sloveniji. Neustadta so pomagale z mobilnim Člani ekip so se menjali na 3 dni, v 10-ih 4. POMANKLJIVOSTI IN PREDLOGI agregatom moči 150 kVA od 3. 2. 2014 dneh je v Dravogradu sodelovalo 35 ZA IZBOLJŠANJE STANJA TER do 12. 2. 2014. Agregat je bil postavljen prostovoljcev v sklopu mednarodne IZPOSTAVLJANJE DOBRE PRAKSE v sodelovanju in na predlog vzdrževalca pomoči z agregati. Boljše komunikacije, premalo agrega- Elektro Celje na področja, kjer je napajal tov, nepoznavanje terena in premalo posamezne transformatorske postaje in

HUMANITARNA AKCIJA S prostovoljkami smo sortirale in pripra- »ZBIRANJE POMOČI ZA BO- vljale pakete, predvidene za pošiljko v okviru humanitarnega konvoja. Pripra- SNO IN HERCEGOVINO TER vljenih je bilo za 900 kg pomoči – voda, SRBIJO« OB KATASTOFAL- konzerve, hrana, čistila, nekaj posteljnine, NIH POPLAVAH V MAJU 2014 odeje, prevleke, spalke, plenice za otroke, Hude poplave, ki so se zgodile 14. 5. 2014 osebni higienski pripomočki ... v Bosni in Hercegovini, so se razširile tudi Območno združenje RK Dravograd je po- v Srbijo. Razdejanje, ki so ga pustile za se- moč zbiralo še do konca maja. S prosto- boj reke, je bilo katastrofalno. Ljudje so voljkami smo pripravile še 3 tone pomoči. izgubili vso premoženje, žal so bile tudi Poleg trgovin Spar, Mercator in TUŠ so smrtne žrtve. se v zbirno humanitarno akcijo aktivno Ob spremljanju katastrofalnih posledic vključili posamezni občani občine Dravo- poplav v BiH in Srbiji nas je globoko priza- grad. Posebej bi omenila še Prostovoljno dela usoda ljudi. Takoj naslednji dan se je gasilsko društvo Libeliče, v okviru kate- naše Območno združenje Rdečega križa rega so zbrali okoli dve toni pomoči. Po- Dravograd vključilo v vseslovensko akci- moč so zbirali tudi zaposleni na Davčnem jo zbiranja pomoči. Nacionalno društvo uradu Dravograd. Še posebej nas veseli, Rdečega križa Slovenije se je povezalo z da so se v humanitarno akcijo aktivno organizacijami RK v BiH in Srbiji. Tako smo vključili učenci in delavci iz osnovnih šol vsa območna združenja v Sloveniji zbirala Šentjanž in Neznanih talcev Dravograd s pomoč po navodilih in v skladu s potre- podružnicami. Učenci, učitelji in delavci bami na poplavnem območju. Občane šol so v humanitarni akciji zbrali okoli 650 smo poprosili za zbiranje najnujnejših hi- kg pomoči in 315,00 € finančnih sredstev. gienskih pripomočkov, vode, čistil, plenic Zbranih prostovoljnih prispevkov je bilo močeh priskočili na pomoč. Še posebej bi za otroke, konzerviranih živil ... S prošnjo skupaj 515,00 € . se za nesebično pomoč in iskreno soču- smo se obrnili tudi na trgovine v občini 11. 6. 2014 smo pripravili tri tone pomoči, tnost do sočloveka zahvalila prostovolj- Dravograd. V trgovinah TUŠ, Spar in Mer- ki smo jo odposlali s skupno zbrano po- cem OZRK Dravograd. cator smo postavili košarice za zbiranje močjo vseh območnih združenj Rdečega pomoči poplavljenim. križa Koroške regije. Sekretarka OZRK Dravograd, Ljudje so se zelo hitro odzvali in pomoč V imenu OZRK Dravograd se iskreno za- Irena Gostenčnik je vsak dan prispela na našo organizacijo. hvaljujem vsem, ki so kakorkoli po svojih

junij 2014 • Informator 49 Starejši in invalidi Prispevek: mag. Jerneja Ravnik, foto: Metka Jeromelj Starejšim in invalidom prijazni tudi pri nas

Vsakdo se lahko v vsakem trenutku zaradi poškodb ali dru- Dogovor so gih razlogov znajde v vlogi invalidne osebe, bodisi za krajše podpisali ali daljše časovno obdobje. podpredse- Invalidi so skupina ljudi, ki jih povezujejo ovire, s katerimi se dnik Zveze soočajo v vsakodnevnem življenju, obenem pa se s svojimi delovnih potrebami med seboj zelo razlikujejo. Gibalno ovirani imajo invalidov drugačne težave pri vključevanju v skupnost kot tisti z okvaro Slovenije, g. čutil. Drugačne ovire imajo tisti z motnjami v duševnem ra- Rajko Žagar, zvoju, z duševnimi boleznimi ali tisti z več vrstami invalidnosti. podžupan A ne gre samo za specifične težave in ovire invalidov in njiho- Občine Dra- vih družin, temveč tudi za starejše, bolne, osamljene, noseč- vograd in nice, mamice in očke z otroškimi vozički idr. predsednik Na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Dravograd smo Sveta za pristopili k t. i. projektu »Občina po meri invalidov« in se invalide, g. Jožef Kladnik, ter predsednik Društva invalidov prijavili na javni razpis Zveze delovnih invalidov Slovenije za Dravograd, g. Slavko Halužan. pridobitev listine. V projektu sodelujejo posamezniki invalidi, starejši, invalidska društva, javni zavodi, gospodarski subjekti, predstavniki občine in druga društva ter nevladne organizacije. Imenovan je bil tudi Svet za invalide, delovno telo Občin- skega sveta, ki povezuje, spremlja in koordinira aktivnosti na tem področju. Občina Dravograd že vseskozi načrtno razvija, spodbuja in re- alizira ukrepe, ki upoštevajo potrebe občanov na različnih po- dročjih in prispevajo k večji kvaliteti osebnega življenja. Veliko je že bilo narejenega, v prihodnje pa želimo občanom zago- toviti še več. Na osnovi celotne podobe stanja smo pripravili akcijski načrt, ki zajema vrsto ukrepov na različnih življenjskih področjih, ob dejstvu in zavedanju, da odpravljanje grajenih ovir in zagotovitev popolne dostopnosti do objektov v javni rabi, dostopnost do informacij oziroma komunikacij kot uved- Slepim in ba novih programov terjajo čas in veliko potrebnih finančnih slabo- sredstev. vidnim Analizo stanja in načrt za prihodnje obdobje si lahko podrob- glasovno neje ogledate na naši spletni strani. in optično prila- V četrtek, 10. aprila 2014, je v sejni sobi Občine Dravograd gojena potekal svečan podpis dogovora o vključitvi Občine Dravo- občinska grad v izvajanje projekta za pridobitev listine Zveze delovnih spletna invalidov Slovenije. stran

MARTIN TINE HRIBERNIK, so bile na dosegu rok. V SREČEN ČLOVEK S SELOVCA tem raju živi z bratovo Besedilo in fotografija: Marija Šegula družino Martin Hriber- nik. Vsi ga kličejo Tine. Najpogosteje opazimo invalida na invalidskem vozičku ali ti- Je invalid od četrtega stega, ki uporablja bergle ali belo palico. Druge pogosto pre- leta starosti, ko je zbolel zremo, morda tudi zato, ker nočejo biti v središču pozornosti. za paralizo. Če pa želi kdo o katerem izmed njih kaj javno napisati, se ve- O svojem prihodu na čina umakne. svet je povedal, da sta Občinski Informator je namenjen vsem občanom, vseboval mama Kristina in oče bi naj informacije za vso populacijo, tudi o invalidih in za in- Martin 5. novembra valide. Končno smo našli tudi kandidata za predstavitev, ki ni 1949 dobila šestega, takoj rekel: »Tega pa ne bi …« predzadnjega otroka. Tako sem se v soboto, ko je bil čudovit sončen dan, odpeljala Ob rojstvu je verjetno do Napotnikove bajte na Selovcu s hišno številko sedemnajst. bolj malo jokal, saj se je Hiša stoji nad kmetijo Jeglijenk, ob gozdu. Z njihovega dvori- rodil skoraj tri mesece šča sem uživala v pogledu na okoliške hribe in stičišče treh do- prezgodaj. Velik je bil le 29 centimetrov, tehtal pa je 1065 gra- lin, na cerkvico sv. Križa in smučišče Bukovnik; avstrijske Alpe mov. Po rojstvu so ga v bolnišnici odložili kar na polico, prepri-

50 Informator • junij 2014 Starejši in invalidi Prispevek: Katja Čevnik

čani, da bo umrl. Pa je ena sestra opazila, da je v njem kljub na izlete, ki jih organizira SREČA vsemu veliko življenja. Obložili so ga s termoforji in izjavili, da Društvo invalidov Dravo- je pred njim le pet tednov ali pet mesecev življenja. Čeprav še grad, posluša glasbo, igra se Narisati rad znal bi srečo, čeprav nje barve ne poznam. takrat ni bilo inkubatorjev, je preživel, saj je imel neizmerno z otroki svojih nečakinj, pazi Morda je plava, črna, siva, mamino ljubezen. On je bil za družino čudež. domačo hišo, ko odidejo vsi v siguren sem, da je minljiva. Otroštvo je pogosto preživljal na paši, kjer je s prijatelji gradil službo in šolo, najraje pa sedi hleve iz smrekovih iglic, storži pa so predstavljali čredo krav in na gugalnici pred hišo. Tu se Vsak po svoje si jo riše, ovac. Sušil je seno, ko pa se je srečal s kakšno kačo, se ni ustra- rojevajo njegove pesmi. Pi- vmes pa večkrat vse izbriše. šil. V prvi razred je hodil le en teden, nato so ga poslali domov sal jih je kot mladenič, a se Pozabi, kje se vse začne, za celo leto, saj je bil premajhen. Pot v šolo v Šentjanžu je vo- niso ohranile. Znova je začel ko pred njim še luč ugasne, misli, da pač črna je. dila po bližnjici skozi gozd. Prave ceste ni bilo – po globačah lani poleti, ko je dobil močno so vozili z voli in konji. Danes vodi na Selovec nova asfaltirana spodbudo v pisarni Društva Jaz naslikal bom rumeno, cesta. Hiše, ki so bile nekoč lesene ali zidano-lesene in krite s invalidov Dravograd. Sedaj takšno, kot je pomladni cvet. skodlami, so danes zidane in mogočne. nastaja knjižica, ki jo bo izda- Trobentica bo pesem pela, Prva zaposlitev je prišla pri enaindvajsetih letih. Začel je delati lo društvo ob svoji 45. oble- z zvončkom bosta lep duet. v Železarni Ravne, v skladišču ognjevarnega materiala, kamor tnici delovanja. Zase pravi, se je vozil z avtobusom (»krpanom«) štirinajst let. Nato je delo da je kljub invalidnosti srečen Pesmi tej ime je sreča, po njej vsakdo hrepeni. poiskal bliže domu – v Imontu. Leta 1990 se je invalidsko upo- človek, v ljudeh pa gleda le Včasih si jo kdo nariše kojil zaradi okvare noge. Od leta 2011 ima srčni spodbujevalnik. dobre stvari. Za konec pokla- z barvami, ki sploh jih ni. Prosti čas si bogati s srečanji z ljudmi v bližnji okolici, rad hodi nja vsem pesem o sreči.

INFORMACIJSKA TOČKA ZA STAREJŠE, … in če se sprašujete, kako preživeti dan, kako opraviti vsak- LJUDI Z DEMENCO IN NJIHOVE SVOJCE danja opravila, kje najti informacije, kaj pomeni demenca … Vsak torek od 12. do 14. ure v DOMU SV. EME, Šentjanž 102, Šentjanž pri Dravogradu ali na telefonu: 02 87 87 167, 051 312 209, [email protected] BODIČKA Na voljo so vam, če potrebujete pomoč pri iskanju različnih ČE PREVZAMEŠ MOJ PARKIRNI PROSTOR, informacij, virov pomoči, oblikovanju podpore, usmeritev, na PREVZEMI TUDI MOJO INVALIDNOST! koga se obrniti po pomoč ….

Prispevek: Marija Šegula, foto: Bojan Horvatič Romanje na Sveto goro in raziskovanje Goriških Brd

Društvo invalidov Dravograd ima osem socialnih programov, ko pa se njegovi člani z nestrpnostjo in velikimi pričakovanji odpravimo na izlet ali romanje, jih v istem dnevu združimo kar šest: preprečujemo in blažimo psihične posledice invalidnosti, se medsebojno informiramo, usposabljamo se za vsakdanje delo, ohranjamo zdravje, izvajamo rekreacijo in se kulturno osveščamo. V sredo, 4. junija, je sto pet članov zasedlo dva velika turi- stična avtobusa. Kar štirje vozniki so bili potrebni za varno pot. Ko smo bili malo pred šesto zjutraj vsi zbrani, so nam Frajkinclerji zapeli 'Bil je lep dan, sem se malo pelal' in odpeljali smo se v lep, sončen dan. Ko smo zapuščali avtocesto pred Novo Gorico, se je za kratek čas prikazala gora Skalnica, na njej pa cerkev Sveta Gora. »Joj, a tja gor gremo?« so se oglasili za mano. »To je čisto preprosta pot, brez težav bomo prišli do tja. Sem bila lani tam in dva velika avtobusa sta za- peljala kar do cerkvenih vrat,« sem bila glasna. V Solkanu nas je najprej očaral kamniti železniški most, ki ima največji lok iz obdelanega kamna na svetu in kot mavrica preskoči zeleno Sočo. Potem se je začela cesta vzpenjati. Prvi kilometri so kar široki, nato pa smo globoko zajeli sapo, ko smo zavili levo na ozko in strmo cesto. Zaslišalo se je sunkovito, bolj plitvo dihanje. Pri prvem ovinku je že bilo nekaj krikov, ko je avtobus drsel vzvratno. Večina si je malo oddahnila, ker nekaj

junij 2014 • Informator 51 Starejši in invalidi

časa ni bilo preostrih ovinkov, nato pa je sledil trenutek pa- ških Brdih, njihov zaščitni znak je 'Briška hrustavka'. nike. Ne, ni bil trenutek – bila je večnost! Na najbolj ostrem ovinku smo nasedli na robnik. Voznik je ob pomoči sovoznika Nato smo s češnjami v ličnih kartonskih zabojčkih potova- pritiskal na tipke, mi smo kričali, avtobus se je lepo poziba- li dalje. Srednjeveška vasica Šmartno je arhitekturni biser val, na levi pa je bil prepad. Nič ni šlo ne levo, ne desno, ne in kulturni spomenik. V 'Hiši Marica' smo se odžejali, saj je naprej, panika pa je naraščala. Končno smo vsi potniki zapu- bil vroč, sončen dan, se sprehodili po ozkih ulicah – gasih, stili avtobus v upanju, da bosta voznika brez našega vpitja ohladili pa smo se v čudoviti cerkvi sv. Martina, ki je največja lažje zvozila oster ovinek. Polovica se je odpravila kar peš v Brdih. Kosilo smo imeli v restavraciji Grad Dobrovo. Siti, proti vrhu, ostali pa smo na varni razdalji opazovali, kako se odžejani, malo utrujeni smo naredili skupinski posnetek in avtobus ziblje. Ko je visel le na levih kolesih, mi je postalo krenili nazaj proti Koroški. slabo. Nato se je močno zazibal in če bi bili takrat v njegovem trebuhu, bi se verjetno znašli ob vznožju gore Skalnice. Ure- Morali bi še na razgledni stolp v Gonjačah, pa je voznik rekel, sničile bi se besede sopotnice, ki je rekla: »Vsi se bomo ubili, da po tisti ozki cesti ne misli voziti. Tako nismo bili deležni pri nas kar cela žlahta!« čudovitega razgleda na vse štiri strani neba, ki bi zajel Brda, Julijske in Karnijske Alpe, Dolomite, Furlanijo, Tržaški zaliv, Skupina petdesetih potnikov z drugega avtobusa nas je že Kras, Vipavsko dolino in Trnovski gozd. Morda smo se izognili pol ure čakala na gori, ob cerkvi so verjetno molili za nas, krikom, bledici in trditvi sina naše že prej omenjene popo- pomagal jim je sam predstojnik, frančiškan Pepe. Pomaga- tnice, ki je rekel: »Če bi se zvrnili v grabo, bi vas Ferk kar v la je Marija, svetogorska Kraljica, in naša voznika sta zvozila skupni grob pokopal!« Pa smo namesto do stolpa zapeljali usodni ovinek. Prišli smo do cilja. Naročeno smo imeli sveto na Trojane. Sladoled, kava, pivo, krofi za tam in za domov. mašo, pri kateri so nas uspavali blagodejni glasovi treh du- Kaj hočemo še več? Ja, nov izziv! Slovenija s svojimi lepotami hovnikov. Molili so za našo srečno vrnitev. Prepričevanje, da čaka. bo pot navzdol bolj varna, ni bilo enostavno. Ko smo pripeljali do nevarnega ovinka, smo zapustili avtobus. Do Solkana smo pripeljali malo manj bledi in preplašeni kot do vrha.

Sledil je prijetnejši del poti – raziskovanje Brd. V vasi Kojsko nas je pričakala go- spa Mavrič. Sprehodili smo se do njihovega sadovnjaka češenj. Ni večjega užitka kot trganje sočnega sadeža, ki potem pristane v ustih. Družina Mavrič je največja pridelovalka češenj v Gori-

Dvodnevni izlet v Sarajevo

V letošnji program izletov je Društvo upokojencev Dra- ki so ostala nenaseljena vse do danes. Presunilo nas je vograd prvič vključilo dvodnevni izlet. Turistično pod- spoznanje, da je krutost vojne, ki je divjala na tem po- jetje Tours nam je ponudilo zanimivo potovanje, na dročju, prizadela ogromno nič krivih ljudi in nedolžnih katerem bi si pod skrbnim vodstvom ogledali zgodo- otrok. Na to so nas opozarjala velikanska pokopališča. vinske znamenitosti Sarajeva ter spoznavali daljno in Pot nas je ves čas vodila ob naraščajoči reki Bosni, ki bližnjo zgodovino Bosne in Hercegovine. Priznati moje ponekod že prestopala bregove. V dopoldanskih ram, da so ponujeno tudi v celoti uresničili. urah smo prispeli v srce Bosne, v Sarajevo. Ves čas je deževalo, vendar smo bili vztrajni in smo si ogleda- Za izlet je bilo izredno zanimanje; kar triinsedemdeset li najpomembnejše znamenitosti mesta. Glede na to, se nas je z dvema avtobusoma odpravilo na vznemirlji- da je Sarajevo mesto, ki od nekdaj slovi tudi po tem, vo potovanje. Kljub napovedanemu slabemu vremenu da so v njem pripadniki različnih verstev, so v prete- je bilo vzdušje v avtobusu prijetno. klosti skladno s tem v središču mesta zgradili štiri cer- kve: pravoslavno, krščansko, židovsko in islamsko. Vse Po prestopu mej nas je pot vodila po v vojni opustošeni te znamenitosti smo si ogledali pod dežniki. Ob ogledu pokrajini, mimo ostankov požganih domov ali območij, Principovega mostu je voda že grozljivo naraščala.

52 Informator • junij 2014 Starejši in invalidi

Rahlo utrujeni in mokri smo si ogledali Baščaršijo s številnimi trgovinicami in kavarnicami. V 'čevabdžinici' smo si privoščili znamenite bošnjaške čevapčiče s kaj- makom, nato pa smo se odpravili v hotel na večerjo in na prepotreben počitek. Bili smo zadovoljni, da smo kljub slabemu vremenu uspeli izpeljati vse načrtovane oglede. »Bo pa jutri boljše vreme,« smo se bodrili. Žal ni bilo tako ...

Naslednji dan po zajtrku smo se pod dežniki ponovno vkrcali na avtobus. Dobili smo informacijo, da si 'Vrela s seboj niso imeli dovolj zdravil, sicer pa nam ni bilo Bosne' ̶ izvira reke Bosne ̶ ni mogoče ogledati, ker hudega. Bilo pa nam je hudo, ko so se v bližini našega je to območje poplavljeno. Zato smo si ogledali 'Tunel avtobusa začeli zbirati prebivalci poplavljenih domov, upanja', ki so ga Sarajevčani med zadnjo vojno izkopali ki prav tako kot mi niso mogli nikamor. Stali so na dež- pod mestom. Prične se pod letališko stezo ter vodi do ju, nekateri z majhnimi otroki, z vrečkami najnujnejše- takrat nezasedenega kraja v planinah. Po tem tunelu so ga, kar so še lahko odnesli s seboj, ter nemo strmeli v prebivalci Sarajeva ves čas vojne dobivali najnujnejše deročo reko, ki je neusmiljeno odnašala vse, kar ji je za preživetje. Pretresljivo je bilo o tem poslušati ude- stalo na poti. leženca v teh dogodkih. Pravzaprav je tunel povezoval dva svobodna dela mesta Sarajevo ̶ Dobrinjo in But- Oddahnili smo si, ko smo končno lahko nadaljevali pot mir. Ljudje so ga kar štiri mesece kopali pred nosom proti domu, v upanju, da bo vsaj vrnitev domov pote- svojih sovražnikov Srbov. V dolžino meri 760 m, širok je kala brez posebnih težav. Pa ni bilo tako. Na križišču 120 cm ter visok le 160 cm (ponekod tudi do 180 cm). nas je ustavil policist in nam povedal, da v to smer ne Deževje je bilo stalni spremljevalec našega potovanja. moremo, ker je cesta poplavljena. Zato nas je kar malo zaskrbelo, če bomo uspeli priti s tega poplavljenega ob- Ker je voda še vedno naraščala, smo se odločili, da se močja. Vozili smo se po hribih in neoznačenih cestah. po ogledu 'Tunela upanja' in tržnice odpravimo proti Velika zahvala gre šoferjem in vodičem, ki so res pro- domu. Toda že po krajši vožnji smo obtičali v koloni. fesionalno opravili svoje delo. Z ničemer niso pokazali, Sporočili so nam, da po tej cesti ne bomo mogli nada- da jih karkoli skrbi, čeprav so morali prevoziti ogromno ljevati poti, saj je voda odnesla most. Obrnili smo avto- dodatnih kilometrov po nepoznanih in avtobusom ne- busa in kmalu ponovno obstali. Pred nami je na cesto primernih poteh. Zaradi izrednih razmer pa smo si lah- zgrmel ogromen plaz. Resnično ogromen, saj sta ga dva ko ogledali še veliko več krajev, tudi zgodovinsko mesto bagra odstranjevala ves dan in vso noč do opoldneva Jajce, kjer je bil možen ogled muzeja, pa tudi čevapčiče naslednji dan, ko nam je vendarle uspel preboj mimo. in burek smo si lahko privoščili.

In kaj smo počeli ves ta čas? Nasproti našemu avtobusu Dolga pot nazaj domov je potekala brez posebnosti. je bil manjši bife, ki sicer ni imel zalog hrane, imel pa Moram nas pohvaliti, saj nihče (kljub nepredvidenim je dovolj kave in nekaj žganih pijač. Lastnik je bil zelo težavam) ni bil slabe volje. prijazen, saj smo lahko uporabljali njegove sanitarije in posedali v lokalu. Malo smo dremali na avtobusu, malo Lepo pa se je bilo vrniti domov. Vrnili smo se polni vti- posedali v lokalu, hodili do plazu in nazaj, seveda z de- sov in doživetij, ki se jih bomo še dolgo, dolgo spomi- žniki, saj ni in ni hotelo prenehati deževati. Na srečo njali. Kralj Adi so uspeli v bližnjo trgovino od nekod dostaviti zalogo kruha, ki smo jo za vsak slučaj takoj pokupili. Nekatere med nami je seveda skrbelo zaradi tega, ker

junij 2014 • Informator 53 Predstavljamo Prispevek: Fajči, Foto: Lucija Čevnik KmetijaPežl

Vse ima svoj začetek … ta zgodba pa ima še svojo zgodovino. Na kmetiji Lucije Čevnik, po domače PEŽL, na planoti do- brovške ravnice, obdane z gozdovi in travniki, nad stičiščem Meže in Drave, kjer se razprostira Pežlova kmetija, ta zgodovina v zapisih sega v 14. stoletje. Mi se bomo vrnili le do 19. stoletja, ko so po koncu Velike vojne (prve svetovne) kmetijo obdelovali pod »komando« Ivana Čevnika. Z znanjem, ki ga je imel, je ob kmetovanju na polju in ob delu v hlevu izdeloval še preše za stiskanje sadja in mli- ne za mletje moke ter bil še vaško-kmečki živinozdravnik. Po drugi moriji je kmetijo z domačimi prevzel sin Maks, oče da- našnje »kmetice« Lucije, in na njej prideloval že kot klasičen kmet poljedelec in živinorejec krompir, koruzo, rž, redil krave, svinje in drugo, zgolj za lastno preživetje kmečke družine. Njihove izdelke lahko kupite na ekoloških stojnicah, tržnicah Po osamosvojitvi Slovenije je kmetijo pred časom prevzela ali na domačiji Pežl. (Kontakt: Domačija Pežl, Dobrova 8, Dra- Lucija ob pomoči partnerja Roberta Barona in začela z novo vograd, 041 383 747, [email protected]) zgodbo pridelovanja pridelkov na ekološki osnovi. Vsa olja, ki jih pridelajo na Pežlovi kmetiji, se lahko koristijo za Lucija ob svojem »kmetovanju« zaključuje podiplomski študij obogatitev kulinarike ali kot zdravilo. sociologije, vodi Mladinski center Slovenj Gradec in je predsednica KS Črneče.

Ročno pobiranje sončnic Lucija, Robert in Vida S piro, ki je bila njun prvi pridelek na osnovi ekološkega kmetovanja, vsako leto posejeta več polja. Nata način bo- Olja, pridelana na Domačiji Pežl gatita pridelke ter ponudbo proizvodov. Te sedaj ponujata z obljubo, da so pridelani na ekološki način in polni naravnega Totrovo (ričkovo) olje pomaga pri: želodčnih težavah, aler- zdravja. Pirini kaši in moki je sledil slasten bio sok iz starih gijah, težavah s kožo, diabetesu, boleznih srca in ožilja, rev- ekoloških jabolk. V nadaljevanju pa še oživljata stare koroške matološkem artritisu, nizki telesni odpornosti in slabi imunski sorte, kot sta toter (riček) in ajda. Sejeta še oljčno ogrščico, odzivnosti, regeneraciji celic, celjenju ran, predmenstrualnih sončnice in lan. in klimakterijskih težavah, multipli sklerozi, zniževanju hole- Kmetijo obdelujeta z veliko mero spoštovanja do narave, saj sterola … Jeprimerno za diabetike. veliko sejeta in žanjeta še ročno, če le ni nujno strojno. Za ple- Kako ga uporabljamo? vel pa poskrbi narava, saj s staro kmečko in ekološko pametjo Velika žlica na tešče (vsaj 20 min. pred zajtrkom)! poskrbita za kolobarjenje. Pridelke, semena meljeta in hladno stiskata v Vogrčah v Av- Laneno olje pridobivajo iz suhih semen lana. Je blagega oku- striji, načrtujeta pa nabavo lastnega mlina in stiskalnice. Olja sa ter prijetno oreškaste arome in je imenitno za beljenje jedi stekleničita v posebne steklenice doma sama, kjer jih tudi vseh vrst, tako solat kot kuhanih jedi, zlasti zelenjavnih. opremita z ustreznimi etiketami in navodili. Laneno olje v prehrani je odličen vir dveh esencialnih ma- Da pa kmetija ni čisto poljedelska, sicer ne redijo živali, imajo ščobnih kislin, nujno potrebnih kislin, ki jih človeško telo ne pa hišne ljubljenčke: kravo Rozi in bikca Bena, ki sta škotsko more proizvesti samo, zato ju je treba zaužiti s hrano: to so višavske pasme, in gospodarico dvorišča, mucko Mrko. Da omega-3 in omega-6 maščobne kisline. Laneno olje vsebu- vse poteka tako, kot je treba, »kmetovanje« nadzira Lucijina je 50%–60% omega-3 in približno 17% omega-6 maščobnih in Robertova hčerkica, mala Vida. kislin.

54 Informator • junij 2014 Kmetija Pežl

Laneno olje deluje na teloantilipogenično (zavira shranjevanje maščob v telesu, antikatabolično (zavira razgradnjo mi- šičnega tkiva), poveča betaoksidacijo (izgorevanje maščob v telesu), poveča občutljivost za inzulin v mišičnih celicah.

Kako ga uporabljamo? Ena do tri velike žlice lanenega olja na dan ali eno žlico olja na vsakih trideset kilogramov človekove teže, najbolje ume- šanega v beljakovinskem napitku ali nemastni skuti (Budwi- gova dieta). Laneno olje jemljite s hrano, saj izboljša njegovo absorpcijo v telo. Lahko ga tudi pomešate s sokom, jogurtom, skuto ali drugimi živili oziroma pijačo.

Ogrščično olje je zelo zdravo, saj vsebuje zelo koristne sestavine in spada med najbolj iskana olja na svetu. Je veliko bolj dno stiskano sončnično olje. Nujno mora biti hladno stiska- koristno in obstojnejše od drugih olj, saj obstoji na zelo viso- no! kih temperaturah – tudi ob večkratnem pogrevanju. • Po odpiranju steklenice vedno poskrbite, da takoj po upo- Olje vsebuje ugodne maščobne kisline– zelo malo nasiče- rabi trdno privijete zamašek. Ko je olje izpostavljeno zra- nih maščob in veliko mononenasičenih maščob (oleinska, ku, nenasičene maščobne kisline v njem, ki so pomembna linolna in linolenska kislina) ter veliko vitamina E. Prehrana, učinkovina, hitro reagirajo z zrakom in potem ni več učin- ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, je namreč izre- kovito. dno škodljiva in nekoristna za človeški organizem, saj lahko • Zjutraj še pred umivanjem zob, preden karkoli spijete ali povzroči nastanek različnih srčnih bolezni. Olje vsebuje tudi pojeste, dajte v usta žlico olja, vendar ga ne pogoltnite. Z omega-3 maščobne kisline, katerih vsebnost je še nekoliko blagim pritiskanjem jezika in obraznih mišic ga od 15 do 20 višja. Te maščobne kisline spadajo med izredno zdrave, redke minut pretakajte po ustih naprej in nazaj, levo in desno. Po- in zelo zaželene sestavine v zdravi prehrani.To olje je v bistvu skusite ga spraviti tudi skozi presledke med zobmi, hkrati pa zelo koristno za organizem. Nadomesti lahko vsa druga malce spodbujajte žleze slinavke, tako da čeljust pomikate gor in manj vredna olja oziroma vsa ostala nekakovostna olja. dol tako kot pri žvečenju. Nekatere izmed zdravstvenih težav, ki vam jih pomaga od- • Prek slinavk v ustih se bodo iz telesa izločili številni strupi, praviti, so:znižuje raven povišanega holesterola, znižuje po- bakterije, plesni ... Tako boste očistili kri. Vse nečistoče se večane maščobe v krvi, zmanjšuje nastanek srčnih bolezni, bodo nabrale v olju, zato ga nikakor ne pogoltnite, saj bo krepi imunski sistem. vsebovalo veliko strupenih snovi. Sprva bo olje precej vi- skozno, čez nekaj minut pa bo postalo tekoče in belkasto. Razstrupljanje s Če tudi po 20-ih minutah ostane rumeno, nadaljujte z žvr- sončničnim oljem kljanjem, dokler ne pobeli. (Povzeto po Članku Metoda zdravljenja limfnih obolenj, sku- • Ko olje na koncu izpljunete, usta nekajkrat temeljito spla- paj z aidsom in rakom, objavljenem v Žurnalu Ukrajinske on- knite z vodo (kozarcu vode za splakovanje lahko dodate 1/2 kološke zveze, in različnih virih s svetovnega spleta.) žličke soli in 1/2 žličke sode bikarbone), nato si temeljito umijte zobe, na koncu pa dobro operite še zobno ščetko Koristna biološka metoda zdravljenja in umivalnik. Če si kapljico mešanice olja in sline ogledate Strokovne raziskave s sončničnim oljem, ki jih je opravil dr. F. pod mikroskopom, boste v njej videli obilo glivic, bakterij, Karach, financirala pa Ruska akademija znanosti, so pred ne- njihovih spor in številnih drugih mikroorganizmov. kaj leti po svetu dvignile val začudenja in spodbudile nadaljnje raziskave, saj so rezultati pri zdravljenju limfnih obolenj in Že kmalu po žvrkljanju je pri mnogih ljudeh zaznati opazno okvar – tudi v primerih raka in aidsa – izjemni. okrepitev limfnega in krvožilnega sistema. Zdravje se okrepi Presenetljivo je, da ta zelo preprosta biološka metoda zdra- zaradi razstrupitve in stimulacije imunosti. Pozitivni stranski vljenja odpravi široko paleto simptomov brez stranskih učin- učinki terapije so, da okrepi majave zobe, izboljša prekrvlje- kov. Z njo je možno pozdraviti ali odpraviti številna bolezen- nost dlesni, poveča belino zob ter izboljša spanec in spomin. ska stanja, pri katerih bi bila običajno potrebna operacija ali zdravljenje z močnimi antibiotiki, ki imajo pogosto precejšnje Čeprav je terapijo najbolje izvajati pred zajtrkom, jo je v pri- neželene učinke. meru hujših bolezenskih simptomov koristno opraviti tudi Kaj je treba narediti? pred drugimi glavnimi obroki. Poskrbite le, da 20 minut pred Metoda je zelo preprosta, vendar se je treba pri njej dosledno in po terapiji ne pijete tekočine. držati nekaterih smernic, če želimo doseči želene rezultate in si ne škoditi. V primeru hudih bolezni se je vedno dobro pred- Po raziskavah dr. Karacha so vidni rezultati opazni pri: mi- hodno posvetovati z zdravnikom. Z upoštevanjem navodil, ki greni, bronhitisu, zobnih obolenjih, arteriotrombozi, levke- sledijo, ni možnosti, da bi se povprečno zdravemu človeku z miji, artritisu, nevrofiziološki paralizi, ekcemih, črevesnem manjšimi tegobami zgodilo kaj slabega. katarju, vnetju potrebušnice, srčnih boleznih, boleznih ledvic, • Torej k postopku: V trgovini z zdravo prehrano kupite hla- meningitisu, ženskih hormonskih težavah.

junij 2014 • Informator 55 Novičke

Že celih deset let poteka na Koroškem projekt Koroško kul- Zablujena generacija) turno poletje. Projekt je na začetku bil dve leti sofinanciran • 5. 6. 2014, ob 16.00, prireditveni prostor za stadionom ̶ tudi s strani države, po dveh letih pa so vlogo glavnih finan- Zlata trobenta Dravograda cerjev obdržale občine. Sprva je v projektu Koroško kultur- • 5. 6. 2014, ob 20.00, prireditveni prostor za stadionom ̶ no poletje sodelovalo pet občin, in sicer Prevalje, Ravne na Španski orkester harmonikarjev Koroškem, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi in Dravograd, • 27. 6. 2014, ob 20.00, dvorana ŠPIC D ̶ Folklorna skupina kasneje pa je občina Prevalje odstopila od projekta. Že od iz Argentine vsega začetka projekt vodi Regionalna razvojna agencija Ko- • 29. 8. 2014, ob 20.00, Dvorec Bukovje – Koncert Boruta roška, ki sodeluje s prireditelji po posameznih občinah. Tako Morija in Igmarja Jennerja ima Koroško kulturno poletje skupno reklamo vseh priredi- • 30. 8. 2014, ob 20.00, Dvorec Bukovje – Irski večer tev na Koroškem. • 7. 9. 2014, ob 11.00, Dvorec Bukovje – Klovnesa razgraja V Dravogradu je prireditelj Koroškega kulturnega poletja vsa (predstava za otroke) leta JSKD, Območna izpostava Dravograd. Res je, da imamo v Dravogradu od vseh občin najmanjši znesek, namenjen za Novost letošnjega jubilejnega Koroškega kulturnega poletja program Koroškega kulturnega poletja, vendar kljub temu so tudi organizirani brezplačni avtobusni prevozi na določe- poskušamo pripraviti pester nabor prireditev za vse genera- ne prireditve. cije, na čim višjem kakovostnem nivoju. Letošnje Koroško kulturno poletje prinaša preko trideset pri- Več o prevozih in o prireditvah Koroškega kulturnega pole- reditev, od tega jih bo sedem v Dravogradu. Pa jih poglejmo: tja (tudi v drugih občinah) pa lahko najdete na spletni strani • 4. 6. 2014, ob 21.00, Lukna – Rock koncert (Rock`n band in http://www.koroskokulturnopoletje.si/.

Univerza za tretje življenjsko obdobje zelo blizu vas U3ŽO MOCIS je UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE s katero naša ga. profesorica sploh ne skopari. In prav je tako, v Slovenj Gradcu, ki je prvič odprla svoja vrata v šolskem letu saj nas s tem prisili, da delamo in »kravžlamo možgančke«. 2013/2014. Vanjo so včlanjeni ne samo občanke in občani Poleg tega je pa to tudi prijetno druženje, spoznavanje novih Slovenj Gradca, ampak tudi iz ostalih koroških občin, tudi iz ljudi, kar je vedno prijetno in zabavno ter sproščujoče. Še pri- Dravograda. Univerza ponuja zelo zanimive programe za iz- jetneje pa bi bilo, če bi se takšni programi izvajali v kraju, kjer obraževanje upokojenk in upokojencev oziroma za vse, ki so živim, da se ne bi bilo potrebno voziti. A tudi to mi ni težko in 50 +, pa tudi če so še delovno aktivni. Člani lahko izbirajo med mi ne predstavlja ovire, da se ne bi udeleževala programov številnimi programi glede na svoje interese. Za šolsko leto vseživljenjskega izobraževanja. 2014/15 je pripravljena zelo pestra ponudba, saj ponujajo več Hvala vsem, ki se na tem področju trudite in omogočate pol- kot 20 različnih študijskih programov. novredno in zadovoljno preživljanje »upokojenskega« časa. Če vas zanima sodelovanje v naši skupini oziroma kakršen koli In kaj je o tem napisala naša občanka Marija Dolinšek, ki je drug program U3ŽO, vas bomo z veseljem sprejeli medse ob bila v šolskem letu 2013/14 vpisana v izobraževalni program vpisu v septembru. 'nemščina'. Kot zunanja sodelavka MOCIS-a, ki skrbi za univerzo, in hkrati kot občanka Dravograda pa še dodajam: Univerza za tretje Zakaj se odločiti za vseživljenjsko učenje? življenjsko obdobje je ena izmed možnosti za širitev obzorja, »Preprosto zato, ker mora človek vedno nekaj početi. Če to druženja in dvig kvalitete lastnega življenja. Čas, v katerem ži- ni pridobitno delo, ki je nujno potrebno v človekovem aktiv- vimo, nam narekuje, da nenehno pridobivamo in izpopolnju- nem obdobju, je to delo za človekovo dušo in duhovno rast. jemo znanja in spretnosti, da lahko polno in ustvarjalno delu- Že v službi je moje življenje potekalo tako, da sem se vedno jemo v vseh življenjskih obdobjih. Takšna priložnost je sedaj izobraževala, ker je moje delo to tudi nujno zahtevalo. Morda tudi za Korošice in Korošce. Staranju se ne moremo izogniti, sem se že tam »nalezla« takšnega razmišljanja. Človek ne sme lahko pa ga upočasnimo in popestrimo. Številni »mladi štu- zakrneti in zaspati, ko vstopi v obdobje 'penziona'. Življenje je dentje« se tega zavedajo in so z včlanitvijo v U3ŽO dokazali, neskončen dar in iz hvaležnosti zanj se moramo truditi živeti da nikoli ni prepozno, da bi se naučili česa novega. Univerza čim bolj aktivno, saj nas to osrečuje in izpopolnjuje. (MOCIS) ima svoje prostore v zgradbi Zdravstvenega doma Slovenj Gradec. Učenje tujega jezika ni šala, stvar je treba vzeti zares. Tudi Kristina Navotnik doma je treba še in še ponavljati, narediti vso domačo nalogo,

56 Informator • junij 2014 Gasilska zveza Dravograd

Državno gasilsko tekmovanje Matevža Haceta 2014 V soboto, 17. maja 2014, je v organizaciji Gasilske zveze Slove- mo poudariti, da je bilo PGD Libeliče nije v Ormožu potekalo državno mladinsko gasilsko tekmova- tudi na državnem nivoju rekorder po nje, naslednjo soboto, 24. maja 2014, pa še državno člansko številu sodelujočih enot. Enote so pri- tekmovanje. dno trenirale, na dan tekmovanja pa je Gasilska tekmovanja se organizirajo in izvajajo za preverjanje poleg znanja svoje dodala tudi trema in in pridobitev strokovne in fizične sposobnosti gasilcev, za pre- športna sreča … Kakorkoli že – rezultati, ki so verjanje psihofizične in strokovne usposobljenosti operativ- navedeni spodaj, govorijo sami zase. Dosežki vseh tekmovalnih gasilcev, za spoznavanje in utrjevanje medsebojnih odno- nih enot so bili zelo dobri, razlike med enotami pa minimalne. sov ter izmenjavo izkušenj. Gasilska tekmovanja spadajo med Torej je šlo zelo na »knap«, kot radi rečemo gasilci. strokovno in praktično izobraževanje gasilcev. Ponovno moramo izpostaviti PGD Libeliče, ki je z osvojenim Na državno tekmovanje, katero poteka vsako drugo leto, so 2. mestom v kategoriji mladincev, s 3. mestom v kategoriji se uvrstile ekipe, ki so v letu 2013 na izbirnih tekmovanjih na članov »A« in s 5. mestom v kategoriji članov »B« zopet do- nivoju regij v posameznih kategorijah dosegle 1., 2. in 3. me- kazalo, da so na tekmovalnem področju v samem vrhu. Svoje sto, v kategorijah članov in članic pa 1. in 2. mesto. pa so dodale tudi članice »B« PGD Črneče s 5. mestom in vsa ostala društva. Dejstvo, da je v vsaki razpisani kategoriji Tekmovalne kategorije so: sodelovala vsaj ena enota, ponekod pa tudi dve, nas navdaja • pionirji (od 7 do 11 let), s ponosom. • pionirke (od 7 do 11 let), • mladinci (od 12 do 16 let), Rezultati po kategorijah: • mladinke (od 12 do 16 let), • pionirji (tekmovalo je 51 enot): PGD Trbonje – 28. mesto, • člani A – starost tekmovalca: dopolnjenih 16 let in več, • pionirke (tekmovalo je 46 enot): PGD Libeliče – ned. vaja, • članice A – starost tekmovalke: dopolnjenih 16 let in več, • mladinci (tekmovalo je 48 enot): PGD Libeliče – 2. mesto, • člani B – starost tekmovalca: 30 let in več, za dodatne točke • mladinke (tekmovalo je 47 enot): PGD Libeliče – 17. mesto, se upošteva starost do 63. leta, PGD Črneče – 18. mesto, • članice B – starost tekmovalke: 30 let in več, za dodatne • člani A (tekmovalo je 35 enot): PGD Libeliče – 3. mesto, točke se upošteva starost do 55. leta, • članice A (tekmovalo je 34 enot): PGD Libeliče – 11. mesto, • starejši gasilci – starost tekmovalca: 58 let in več, • člani B (tekmovalo je 35 enot): PGD Libeliče – 5. mesto, • starejše gasilke – starost tekmovalke: 48 let in več. • članice B (tekmovalo je 30 enot): PGD Črneče – 5. mesto, • starejši gasilci (tekmovalo je 50 enot): PGD Libeliče – 21. V Sloveniji je 17 gasilskih regij, med njimi tudi Koroška gasil- mesto, PGD Šentjanž – 35. mesto, ska regija, ki vključuje 4 gasilske zveze: GZ Mislinjske doline, • starejše gasilke (tekmovalo je 42 enot): PGD Libeliče – 14. GZ Mežiške doline, GZ Dravske doline in GZ Dravograd. Ko- mesto. roška regija je tako lahko na državno tekmovanje poslala skupno 26 ekip po zgoraj navedenih kriterijih, od tega je bilo 12 Vsem enotam iskreno čestitamo za njihove dosežke in jim že- ekip (46 %) iz Gasilske zveze Dravograd. Iz naše zveze so se limo, da bi s svojim delom tako uspešno tudi nadaljevali. Naj tekmovanja udeležile ekipe prostovoljnih gasilskih društev: vam bodo rezultati izziv za naslednjo sezono tekmovanj, pri PGD Trbonje in PGD Šentjanž, vsako s po 1 enoto, PGD Črneče tem pa ne pozabite na lik gasilca, katerega odlikujejo srčnost, z 2 enotama in PGD Libeliče s kar 8 enotami. Pri tem mora- požrtvovalnost in humanost. S takšnim članstvom se nam ni potrebno bati za pri- hodnost gasilstva v naši zvezi in občini. Na pomoč!

Fotografije: arhiv GZS in PGD Tr- bonje, Šentjanž, Črneče in Libeliče

junij 2014 • Informator 57 Tu in tam

Tu in tam - novičke

»Odličnjaki« na sprejemu pri županji Županja Občine Dravograd, ga. Marijana Cigala, je v petek, 13. junija 2014, v sejni sobi občine sprejela kar 23 »zlatih« učen- cev, iz OŠ Dravograd in OŠ Šentjanž pri Dravogradu: Helena Berlič, Tilen Breznik, Neva Merčnik, Alen Uršnik, Neža Jeromel, Lea Kukovec, Ajla Mori Kramer, Eva Pisar Peruš, Andi Poplas, Nina Praprotnik, Jaka Račnik, Luka Sagmeister, Leja Kupljen, Nik Langus Kadiš, Dimitar Novakovski, Tina Verhnjak, Špela Kajzer, Tjaša Domadenik, Ajda Grilc, Ivana Namar, Žiga Štalekar, Eva Sekolovnik ter iz Glasbene šole Ravne na Koroškem: Živa Poberžnik. Učenci so vsa leta osnovnošolskega iz- obraževanja zaključili s t. i. »odličnim uspehom«. Za dosežen uspeh jim iskreno čestitamo in želimo uspehov polno nadaljnjo izobraževalno pot. mag. Jerneja Ravnik

DONACIJA GOSPODA PETRA Da v Dvorec Bukovje prihaja vedno več obiskovalcev, ni skrivnost. V prvih junij- skih dneh pa smo bili deležni prav poseb- nega obiska. V naše kraje je namreč prišel 75-letni gospod Peter iz avstrijskega Spit- tala, ki se pospešeno uči slovenskega jezika in zgodovine. Sprejel ga je Jože Kramer, ki ga je popeljal skozi dvorec, mu razkazal prostore in razkril zgodovinske utrinke. Avstrijec je kasneje v dvorcu tudi prespal, naslednji dan pa poskrbel za svojevrstno povedal, da se bo v petek, 6. junija, v dvorcu in v Dravogradu odvijala delovna presenečenje. Ob odhodu se je zahvalil za akcija, v kateri bodo sodelovali zaposleni v občinski upravi, ki bodo denar, ki bi ga izkazano gostoljubje, pri tem pa Jožetu v porabili za zunanje izvajalce, namenili prizadetim v poplavah v Srbiji. Prispevek, roke dal kuverto z lističem, na katerem je ki ga je gospod poklonil, je znašal 200 evrov! pisalo, da želi tudi on prispevati za popla- Presenečenje ob donaciji je bilo neizmerno kot tudi dobrota naključnega obisko- vljence v Lučanih, v z našo občino pobra- valca našega mesta. Izkazalo se je, da še živijo dobri ljudje, po katerih se lahko teni Guči. Jože mu je namreč prejšnji dan zgledujemo. Franja Rubhof

»DOBRO DELO čen, saj smo se zmenili, da bomo odšli v nas z zanimanjem opazovale koze, ki so DOBRO DENE« Dvorec Bukovje očistit okna in z izkupič- se tam ravno pasle. Na misel mi je prišel To je naslov akcije ene izmed naših rakom pomagali ljudem iz poplavljenega »mejl«, ki je krožil po spletu, v katerem dijskih postaj. In v takšnem duhu smo pobratenega mesta Guča. so krave stale v vrsti na pašniku in zavze- se tudi mi podali proti Dvorcu Bukov- Vreme je bilo čudovito in čeprav se mi to poslušale člane nekega orkestra, ki so je, da opravimo dobro delo. tega dne ni prav nič ljubilo opravljati jim igrali lepe melodije. Vsake toliko časa rečem, da je moj naj- omenjenega dela (mislim, da nisem bila Hitro smo drgnile okna in ker je bilo ljubši čas petek ob 13. uri, saj se takrat edina), je bil namen akcije tisti, ki me je to skupinsko delo, smo ga z veseljem pričenja prost vikend, v katerem se spodbudil, da sem se s sodelavci kar hi- opravljale. Družba je bila odlična in čas odpočijem od pogosto napornih dni. tro odpravila proti Bukovju. Tam so nas je hitro minil. Doma umivanje oken ni Veselim se prostega popoldneva, dru- že pričakali zaposleni in skupno smo se pol toliko zabavno. Če dobro pomislim, ženja z vnuki, urejanja vrtička, branja lotili čiščenja visokih oken. sploh ni zabavno. Bom verjetno drugič in še kakšnih drugih opravil, ki mi pol- Pri čiščenju smo okna seveda odpirali in premislila, če ne bom kar povabila so- nijo dušo. In ponedeljek je še takoooo vdihavali čudovit zrak, ki je vel iz okolice, delavk, da mi pri tem delu pomagajo. daleč. ter uživali v lepem vremenu. Pod okni Glede na videno učinkovitost v dvorcu in Petek, 6. 6. 2014, pa je bil malo druga- dvorca je pašnik in pri našem početju so število oken v našem stanovanju bo delo

58 Informator • junij 2014 Obvestila

opravljeno v petih minutah. Pa nič zato. svežimi jagodami in odličnimi pecivi. Na dustrijski coni. Tudi oni so bili pri svojem Bomo pa imele več časa za pogovor in koncu pa so nas pogostili še z okusno delu uspešni. zanimivo druženje. enolončnico, za katero lahko trdim, da Ugotovila sem, da je bil tisti petek ob Seveda smo kljub številnim oknom (sem je bil okus v primerjavi s pasuljem iz mo- 13. uri res najlepši čas tudi tokrat, saj je jih pozabila prešteti) delo temeljito in jega spomina vsaj izenačen. Nadaljevali bilo vreme lepo, družba še boljša in kar hitro opravile. Med opravilom sem obu- smo s prijetnim druženjem, ki ga je poje najpomembnejše, z našim delom smo dila spomin na obdobje, ko smo živeli še pestril g. Jože Kramer s pripovedjo o Me- tudi mi prispevali del sredstev za dobro- v Jugoslaviji in smo kot aktivni mladinci liti, ki je v gradu prisotna še danes, ter z delne namene. nekajkrat obiskali Bukovje, kamor smo zgodbo o dobrodelnem gospodu Petru, Tako malo je potrebno, da nekomu po- bili povabljeni na odličen pasulj. ki jo v Informatorju posebej objavljamo. lepšamo dan, zato večkrat pomagajmo Po opravljenem delu so nas v dvorcu Da ne pozabim omeniti še naših sodelav- ljudem v stiski, saj s tem naredimo ne- prijetno presenetili. Postregli so nam s cev, ki so v tem času barvali ograje v in- kaj dobrega tudi zase. Polona Črešnik

Mega malčkova zabava so lahko sodelovali tudi v ustvarjalnih delavnicah. Zanimiva Športno društvo ODA-Š je 25. maja 2014 skupaj z Občino prireditev je privabila veliko število obiskovalcev. Dravograd organiziralo že osmo največjo prireditev za otroke na Koroškem – Mega malčkovo zabavo. Tradicionalno so se otroci že zjutraj udeležili Malčkovega teka na Ravnah na Koroškem, ob 15. uri pa je čakala otroke in njihove družine nepozabna mega zabava na poligonu Avtošole Relax Trans v Dravogradu. Nastopili so Spidi ter znani otroški glasbeni izvajalci, malčki so lahko zaplesali Večerkov ples, postavljeni pa so bili različni športni poligoni in napihljiva igrala. Otroci

Obvestila Dežurstvo ZDRAVSTVENI DOM DRAVOGRAD SPOŠTOVANI! S 1. 7. 2014 se dežurna zobozdravstvena služ- ba za področje celotne Koroške centralizira v Slovenj Gradcu, Trg 4. julija 4, 2370 Dravograd zato lahko pacienti z nujnimi bolečinskimi stanji poiščejo po- Dav. št.: 59189487 moč v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. E-pošta: [email protected] Ordinacijski čas dežurne zobne ambulante ob sobotah, nede- telefon: 02 87 23 400 ljah in praznikih je med 8. In 12. uro. Hvala za razumevanje! faks: 02 87 23 403

MEDOBČINSKO REDARSTVO 4. Parkirni prostori pred Vrtcem Obveščamo vas, da bo Medobčinsko redarstvo predvidoma s Dravograd. 1. 9. 2014 pričelo izvajati nadzor nad območji kratkotrajnega Parkiranje na območjih modrih parkiranja za osebna vozila (modre cone) na območju obči- con je dovoljeno maksimalno ne Dravograd. Občinski svet Občine Dravograd je na svoji 20. dve uri, ob prihodu je potrebno redni seji, ki je bila, dne 4. 4. 2013, sprejel Sklep o določitvi na vidno mesto postaviti par- urejenih parkirišč oziroma območij kratkotrajnega parkiranja kirno uro in označiti čas priho- za osebna vozila (modre cone) na območju občine Dravograd, da. V mesecu septembru bodo ki so označena na naslednjih lokacijah: medobčinski redarji vsem krši- 1. Parkirišča v trgu v Dravogradu od hišne številke Trg 4. julija 28 teljem za nepravilno parkiranje do hišne številke Trg 4. julija 50, izdajali le opozorila, od 1.10. 2. Parkirni prostori pred Javnim komunalnim podjetjem Dravo- 2014 dalje pa jih bodo oglobili. grad, d. o. o., 3. Parkirni prostori pred Občino Dravograd, Matjaž Sedeljšak

Možna elektronska vloga Elektronsko vloženo vlogo bomo v občinski upravi obravna- za »novorojence« vali enakovredno fizično vloženi vlogi preko pošte ali osebno V spletni pisarni E-občina smo Vam omogočili elektronsko na občini, za kateri pa si lahko obrazec prenesete na svoj vložitev vloge za enkratni denarni prispevek za novorojence. osebni računalnik, ga tam izpolnite, izpišete, prinesete na Opravek lahko izvedete, ne da prestopite občinski prag, in občino ali pošljete po pošti. sicer tako, da se povežete preko svojega osebnega računal- Elektronska oddaja vloge je trenutno možna le za omenjeno nika s spletno pisarno na občini. pravico, za ostale pa velja postopek po običajni praksi. mag. Jerneja Ravnik

junij 2014 • Informator 59 Športne novičke Prispevek: Darko Žižek Športne novičke

OBČINSKA NOGOMETNA LIGA igralci so bili starejši od 40 let. Tekmovanje se je odvijalo v V začetku junija se je končalo tekmovanje v občinski novi dvorani ŠPIC D v Dravogradu. Potekalo je po dvokrožnem nogometni ligi – najbolj množičnem rekreativnem občinskem sistemu. Ekipe so tako odigrale 8 kol, in sicer ob nedeljah tekmovanju. Tekmovanje, v katerem je sodelovalo 12 ekip, dopoldan, v obdobju od 5. januarja do 16. marca 2014. je potekalo od septembra 2013 do junija 2014. Tako so se ob nedeljah dopoldan na igriščih v Libeličah, na Viču in v Zmagovalec je postala ekipa DOMIT, ki je zmagala na vseh Dravogradu – na igrišču z umetno travo – odvijale tekme, na odigranih tekmah. katerih je sodelovalo preko 200 odraslih občanov. 1. DOMIT 8 8 0 0 51 : 15 24 Tekme so bile zanimive, včasih tudi z nekoliko preveč ostrimi 2. MEŽA 8 5 0 3 33 : 29 15 dvoboji posameznih igralcev, a kljub temu so si na koncu vsi podali roke in ostali prijatelji. Dopoldansko nedeljsko druženje 3. VIČ 8 2 1 5 25 : 46 7 na igrišču se je velikokrat zavleklo tudi v pozno popoldne. 4. ALFOM OTIŠKI VRH 8 2 1 5 30 : 29 7 Vse tekme v ONL so sodili domači sodniki, in sicer Andrej 5. ČRNEČE 8 2 0 6 28 : 48 6 Garb, Silvo Zajc in Darko Žižek. Letos je ekipa LA Coruna po 7. krogu tekmovanja prevzela 1. mesto in ga potem do konca prvenstva ni več izpustila iz rok ter tako osvojila prvenstvo v tekmovalni sezoni 2013/2014.

KONČNA LESTVICA SKUPINA 1: uvrstitve od 1. do 6. mesta 1. LA CORUNA 16 12 2 2 51 : 17 38 2. DOMIT 16 12 2 2 55 : 27 38 3. MEŽA 16 9 3 4 65 : 29 30 4. KOMA ANDFIT BELTA 16 7 5 4 51 : 39 26 5. ALFOM OTIŠKI VRH 16 7 2 7 25 : 28 23 6. ČRNEČE MLADI 16 6 1 9 24 : 50 19 Zmagovalec zimske veteranske lige Dravograd 2014 ̶ ekipa DOMIT SKUPINA 2: uvrstitve od 7. do 12. mesta 7. PODKLANC – 16 7 0 9 44 : 41 21 ŽOGARIJA DOBROVA Žogarija je mednarodni projekt, ki že osmo leto uteleša eno 8. AVIOFUN LIBELIČE 16 6 3 7 46 : 41 21 najpomembnejših prepričanj – da nogomet lahko izboljša ka- 9. ČRNEČE 16 6 2 8 41 : 53 20 kovost življenja med mladimi, jim vcepi vrednote, kot so so- lidarnost, poštenost, odgovornost, in spodbudi spremembe 10. YAGABABA ŠENTJANŽ 16 6 2 8 35 : 56 20 na bolje v lokalnih skupnostih ter širše. 11. HIT GORČE 16 5 1 10 24 : 37 16 Žogarija je aktivna na področju osmih držav: Slovenije, Italije, 12. TIGRA & CO 16 1 1 14 5 : 43 4 Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH, Srbije in Črne Gore, v katerih se z organizacijo prireditev želi predati sporočilo predvsem osnovnošolskim in vrtčevskim otrokom. Skupaj z MŠŠ, NZS in Zavodom za šport RS Planica organizira MEDIA ŠPORT športno-družabno prireditev ŽOGARIJA. Osnovni namen prireditve je druženje in zabava otrok z željo, da predstavlja moto 'FAIR PLAY SODELUJEM in NE TEKMU- JEM' rdečo nit smisla!

Zmagovalci ONL v sezoni 2013/2014 – ekipa LA Coruna

ZIMSKA VETERANSKA LIGA DRAVOGRAD Vodstvo tekmovanja ONL Dravograd je na pobudo nekaterih članov letos pozimi prvič organiziralo zimsko veteransko ligo v dvoranskem nogometu. Sodelovalo je 5 ekip, katerih

60 Informator • junij 2014 Športne novičke

Otrokom v starosti od 7 do 11 let je omogočeno, da na posebej ograjenem igrišču pokažejo svoje nogometne veščine v nogometni igri '3 na 3', se preizkusijo v spretnostnih igrah, sodelujejo v ustvarjalno-likovnih delavnicah, pri pripravi zdravega hitrega obroka, se predstavijo kot pevci, glasbeniki, plesalci in navijači. Nikakor pa se ne pozabi na njihove spremljevalce oz. predstavnike šol, ki se pomerijo v zabavni igri. Na vsaki prireditvi je aktivno udeležen tudi vrtec. V Dravogradu smo letos že drugič organizirali Žogarijo, in sicer je potekala 12. maja 2014 v dvorani ŠPIC D v Dravogradu. Na letošnji Žogariji so sodelovali otroci iz štirih osnovnih šol: Prve OŠ Slovenj Gradec, OŠ Šentjanž, podružnic OŠ Dravo- grad (Črneče, Trbonje, Libeliče) ter OŠ Neznanih talcev Dra- vograd. V programu pa so sodelovali tudi otroci VVO Dravo- grad – enota Robindvor. Med samo prireditvijo je bila organizirana tudi dobrodelna gotovil trem otrokom štipendijo, ki jo podeljuje organizator akcija. Predstavnik občine, v našem primeru je to bil vod- Žogarije ̶ MEDIA ŠPORT. ja Referata za gospodarske dejavnosti in urejanje prostora, Po zanimivih in zabavnih igrah so na koncu zmagali otroci mag. Marko Verčnik, je moral brcniti žogo v vrtečo se tarčo ekipe Prve OŠ Slovenj Gradec, kateri so se tako uvrstili v fi- s številkami od 1 do 4 tako, da se je žoga obdržala na tarči. nalno tekmovanje, ki je letos potekalo v Trbovljah. Zadeta številka je pomenila število štipendij za otroke iz so- Veliki finale pa je letos v Celovcu, in sicer 13. 6. 2014, kjer se cialno ogroženih družin. Marko je zadel številko 3 in tako za- srečajo zmagovalci iz vseh osmih držav.

NAJ ŠPORTNIK LETA 2013 MATJAŽ so se na prireditvi pomerili v zabavnih igrah. Sestavili so eki- FERARIČ, NAJSPRETNEJŠI ČRNEČANI pe šestih odraslih, od katerih sta morali biti vsaj dve ženski, Po nekaj nedokončanih poskusih smo v Dravogradu vendar- nato pa so se pomerili v štirih spretnostnih igrah (»pajsanje« le dobili uradno najboljše športnike in športnice za preteklo ploha, sestavljanje ploha, tekma s »šajtrgami«, zabijanje že- leto. Izbor je potekal pod okriljem Športne zveze Dravograd, bljev v tram), štafetni igri in vlečenju vrvi. Vsaka izmed kra- JZ Dravit, Občine Dravograd in KTV Dravograd. O podelitvi jevnih skupnosti je bila najboljša v posameznih igrah, skupni priznanj je odločala komisija, ki pa je prejela malo kandida- seštevek pa je pokazal, da so bili najspretnejši in najmočnejši tur, kar je povzročilo kar malce razočaranja, saj so imeli pra- Črnečani, na drugo mesto so se uvrstili Dravograjčani, tretja vico kandidirati vsi člani športnih društev v občini Dravograd je bila ekipa iz Trbonj, četrta pa ekipa iz Šentjanža. Vsaka eki- in občani Dravograda. Znano je, da imamo v našem mestu pa je dobila tudi pokal in diplomo. precej odličnih športnikov, ki dosegajo rezultate na najvišjih nivojih (tako v državi kot izven nje) in si za svoj vložen trud in Za dosežen uspeh vsem športnikom in udeležencem spre- delo zaslužijo priznanje. Komisija je tako na svoji seji, 23. 4. tnostnih iger iskreno čestitamo! Katja Čevnik 2014, odprla prispele kandidature in odločila, da priznanje v kategoriji najboljša športna ekipa do 15. leta starosti prejme Šolsko športno društvo OŠ Šentjanž pri Dravogradu. Ekipa OŠ Šentjanž, ki so jo zastopali Lea Kolar, Neja Kotnik, Boštjan Hutmajer in Vid Robin, je na državnem ekipnem osnovnošol- skem prvenstvu v veleslalomu lani na Rogli dosegla 2. mesto med več kot 30 prijavljenimi šolami iz cele Slovenije. Sodelo- valo je več kot 200 učencev iz vseh slovenskih šol.

Priznanje v kategoriji najboljši športnik do 15. leta starosti je prejel Gašper Oder iz Dobrove, član Plavalnega kluba Fu- žinar, ki je na vseh tekmovanjih, ki se jih je udeležil v pre- teklem letu, popravljal osebne rekorde ter se uvrščal med najboljše slovenske plavalce v svoji kategoriji.

Nagrado za najboljšega športnika v članski kategoriji pa je dobil Matjaž Ferarič, član Koroške šole letenja – ČUK, ki je v letu 2013 osvojil 1. mesto na svetovnih igrah v Kolumbi- ji, 1. mesto skupno v svetovnem pokalu ter 2. mesto na dr- žavnem prvenstvu. Dobil je tudi priznanje športnik Letalske zveze Slovenije. Trenutno je tudi na 1. mestu svetovne ja- kostne lestvice v jadralnem padalstvu v disciplini natančno pristajanje. Nagrade so dobitnikom izročili županja Občine Dravograd, ga. Marijana Cigala, Milorad Markovič, predsednik Športne zveze, in direktor JZ Dravit, Žare Tomšič. Svoje športne spretnosti pa so pokazali tudi krajani štirih krajevnih skupnosti (Dravograd, Črneče, Trbonje in Šentjanž), ki

junij 2014 • Informator 61 Športne novičke Prispevek: Darko Žižek Košarkarski kamp

Za konec šolskega leta Leto 2011 – Domstan kamp, Slovenj Gradec, število otrok: 77 vsako leto poletni tabor, Leto 2012 – Primafoto kamp, Slovenj Gradec, število otrok: 89 letos ponovno v Dravogradu Leto 2013 – Primafoto kamp, Slovenj Gradec, število otrok: 75 Košarkarski klub Dravograd ob zaključku šolskega leta orga- Leto 2014 – Primafoto kamp, Dravograd, število otrok: 93 nizira že šesti tradicionalni poletni košarkarski tabor, tretje Miha Čop, strokovni vodja kampa: leto zapored imenovan po glavnem pokrovitelju 'Primafoto »Veseli nas, da se po petih letih kamp zopet vrača v Dravograd, poletni kamp'. Vsako leto se na kamp prijavi večje število kjer so z novo infrastrukturo vzpostavljeni pogoji za nemote- otrok iz Koroške regije, ker pa dobra beseda o taboru seže no izvedbo. Odlične pogoje za sodelovanje in delo smo imeli tudi izven regije, imamo med prijavljenimi (od prvega kampa tudi v Slovenj Gradcu, kjer smo bili vsi skupaj zelo zadovoljni naprej) tudi košarkarje iz drugih krajev, kot so Lenart, Šo- z izvedbo tabora in sodelovanjem vseh vpletenih. Prepričan štanj, Slovenska Bistrica, Komenda itd. Letošnje druženje bo sem, da bodo košarkarice in košarkarji na letošnjem taboru potekalo od torka, 24. junija, do nedelje, 29. junija, obiska- lahko v celoti izkoristili možnost vrhunskega treninga in odlič- li pa nas boste lahko vsak dan, saj bomo trenirali v športni nega programa dodatnih aktivnosti. Vabim tudi vse meščane, dvorani Špic D, v telovadnici OŠ Dravograd ter na zunanjih da si v času kampa pridejo pogledat večerna tekmovanja oz. igriščih 'Lukna' in ob nogometnem igrišču z umetno travo. treninge na 'Primafoto poletni kamp 2014'.« Poleg učenja košarkarskih prvin otrokom nudimo še predava- Okvirni program kampa za obiskovalce: nja o zdravi prehrani, obisk bazena, piknik, nočni pohod, igra- torek, 24. 6.: namestitev, otvoritev kampa (17.30) in uvo- nje družabnih in zabavnih iger, ogled košarkarskih filmov, obisk • dni trening (18.00–20.00), zanimivih gostov in še vrsto drugih aktivnosti ali presenečenj. sreda, 25. 6.: dopoldanski trening (8.15–10.00), popoldan- Za dekleta in fante bo na kampu letos nenehno skrbela ekipa • ski trening (16.30–18.00) in večerne tekme (18.30–20.30), 15-ih ljudi, v času večernih tekmovanj pa se nam bodo pri- četrtek, 26. 6.: dopoldanski trening (8.15–10.00), popol- družili tudi sodniki in pomožni sodniki. • danski trening (16.30–18.00) in večerne tekme (18.30– Težka gospodarska situacija staršem otrok dandanes one- 20.30), večerni pohod in piknik pred Dvorcem Bukovje mogoča obiskovanje dražjih in bolj oddaljenih taborov v dru- (21.00–22.30), gih delih Slovenije (Postojna, Strunjan, Koper ...) in v tujini. petek, 27. 6.: dopoldanski trening (8.00–9.00), obisk ba- Zavoljo tega naš tabor že od začetkov cenovno približamo • zena (9.30–12.00), popoldanski trening (16.30–18.00) in vsem. S ceno 155,00 € smo od večine podobnih kampov v večerne tekme (18.30–20.30), Sloveniji cenejši za polovico. sobota, 28. 6.: dopoldanski trening (8.15–10.00), popol- Prvi poletni tabor je potekal že daljnega leta 2008 v Dravogra- • danski trening (16.30–18.00) in večerne tekme (18.30– du. Udeležilo se ga je 34 otrok, glavni pokrovitelj kampa pa 20.30), zvečer presenečenje, je bilo podjetje Domstan. V naslednjih petih letih se je kamp nedelja, 29. 6.: zaključna tekmovanja in zaključek kampa selil v Slovenj Gradec, število udeležencev pa se je dvigovalo. • v telovadnici OŠ Dravograd in na prireditvenem prostoru 'Lukna' (8.00–12.00). Leto 2008 – Domstan kamp, Dravograd, število otrok: 34 Treningi in tekme bodo potekali v telovadnici OŠ Dravograd, v Leto 2009 – Domstan kamp, Slovenj Gradec, število otrok: 54 športni dvorani Špic D, na prireditvenem prostoru 'Lukna' in na Leto 2010 – Domstan kamp, Slovenj Gradec, število otrok: 69 dveh zunanjih igriščih ob nogometnem igrišču z umetno travo.

62 Informator • junij 2014 Naš kraj Prispevek: Dominika Knez Poznamo naš domači kraj?

Libeliče Sodelavci Občinske uprave Občine Dravograd smo se v petek, 20. 12. 2013, ob 13.30 uri zbrali v Libeličah, kjer nas je gostoljubno sprejel vodič, g. Adrijan Zalesnik, in nam v dveh urah, ki so kar prehitro minile, predstavil li- beliške znamenitosti. Ogledali smo si : Oranje in brananje • prenovljeno Osnovno šolo Libeliče, kostnica iz 12. st. • kostnico, • plebiscitno zbirko, • kmečko zbirko, • staro učilnico, • farno cerkev sv. Martina, • črno kuhinjo v župnišču.

Šola Prvi pouk se je začel leta 1826 v gra- vsebina kostnice du, ki je danes na drugi strani državne Sejanje meje. Plebiscitna zbirka Avtor: Lojze Kos “Do ganljivosti in za- nosa neponovljiv primer trmastega, upornega, požganiškega samorastni- štva, ki ga sam hudič ne ugonobi, so ob plebiscitu bile Libeliče, danes komajda znana, po krivici od- maknjena, v žep med državno mejo in Dra- vo stisnjena vasica Grad zgoraj nad Dravo- Okopavanje – grubanje gradom. Leta 1920 so namreč Libeličani pokazali zgodovini tako zelo in tako enkratno zobe, da jih sploh ne bi smeli pozabiti, kakor ne pozabljamo svojih kmečkih uporov in kakor ne bomo pozabili svojega naro- dnoosvobodilnega Košnja in žetev Prenovljena šola boja.” Te misli, ki jih je dr. Matjaž Kmecl za- Kostnica pisal v “Zakladih Slovenije”, uvrščajo Pred stoletji so bila pokopališča mnogo Libeliče na najpomembnejše mesto v manjša od današnjih. Bila so vedno ob slovenski plebiscitni zgodovini. cerkvah, vendar vsaka cerkev ni imela Zgodil se je čudež, 1. oktober 1922 pa pogrebne pravice. Najbolj priljubljene je pomenil dokončno vrnitev v objem so bile v romanski dobi, to je pred 700 domovine. To je bil praznik Libelič, pra- ali 800 leti. Toliko je torej stara tudi li- znik cele Slovenije. Mlačev beliška kostnica. Kmečka zbirka Pri nas v Sloveniji so se samo trije karnerji izognili škofovemu naročilu. In najlepši med njimi, slikovito v breg postavljen, je ravno karner pri nas v Libeličah, katerega kletni prostori še vsebujejo identično vsebino − kosti. Drugi je v Mokronogu na Dolenjskem, tretji pa v Jarenini v Slov. Goricah.

Gnojvoža Stroj za ruvanje krompirja

junij 2014 • Informator 63 Naš kraj

Orodja za lupljenje hlodov Škropilnica Čevljarsko orodje

Stara učilnica

Voz za pridelke z lesenimi osmi

Strašilo V vitrinah in na steni so predstavljeni različni učni pripomočki in izdelki učencev, ki prikazujejo razvoj in po- sodabljanje šole od najpreprostejših šolskih potrebščin do nekako sedem- desetih let dvajsetega stoletja. Na- mesto zvezkov so učenci sprva za pi- "Stroj" za rezanje stelje sanje uporabljali tablice in kamenčke. Svinčnike, peresnike, barvice in druge pisalne pripomočke so shranjevali v Za obdelavo lana in semena lesene šolske škatlice, ki so bile pogosto lepo okrašene, nekatere so imele tudi vrtljive pripomočke za preprosto računanje.

Pustna maskota kamela

Statve

Različni jarmi

Pripomočki za prejo

Čaščenje praznikov Deže za mast

64 Informator • junij 2014 Naš kraj

Farna cerkev sv. Martina pravljala hrana. V vsej zgodovini člo- veštva je bila najpomembnejši del bivališč. Najstarejši obliki kuhinj, ki ju starejši ljudje z območja Libelič še pomnijo, sta dimnica in t. i. črna kuhinja, ki se je ponekod obdržala tudi po

"Moderna" svetilka Nastala je na ozemlju še starejših pra- far: Šmihel pri Pliberku in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Zgodovinar Singer je postavil nastanek libeliške župnije med leta 1132 in 1154, ker je Peregrim ali Pilgrin 20. 10. 1154 izročil Libeliče drugi svetovni vojni. Stara kuhinja v samostanu korarjev (vrsta avguštin- župnišču, ki ji ljudsko pravimo »črna« skih menihov, ki so hodili molit na Ko- predstavlja med znanimi tipi kuhinj po- roško v Dobrlo ves). sebnost.

Ognjišče

Polni novih informacij smo odšli do Izletniške kmetije »Buč«, kjer smo uži- vali v domačih kulinaričnih dobrotah. Ugotovili smo, da žal zelo malo vemo o kraju, kjer živimo, kot tudi njegovi bli- žnji okolici, zato bo naš naslednji projekt obisk ene izmed preostalih štirih Pohištvo v kuhinji krajevnih skupnosti v naši občini. Zavetnik libeliške župnije je sveti Mar- tin (11. november). Svetnik Martin je Več informacij o znamenitostih Libelič po vsej verjetnosti nadomestil starejše lahko najdete na libeliški spletni strani: pogansko božanstvo. Nanj so prenesli http://www.libelice.si obredja v povezavi z jesenskim zahval- nim praznikom.

Črna kuhinja v župnišču Črna kuhinja je prostor, kjer se je pri- Zidna polica

Prispevek: Irena Petelin Komunala JKP Dravograd

ZBIRANJE, ODVOZ IN RAVNANJE S Način ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev zajema: KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU • sistem ločevanja na suhe, mokre in biološko razgradljive OBČINE DRAVOGRAD odpadke oziroma hišno kompostiranje biološko Na območju občine Dravograd smo uvedli enoten sistem razgradljivih odpadkov za vsako gospodinjstvo posebej, ločenega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev – ločevanje na • zbirne centre za odpadke in “mokre”, “suhe” in biološko razgradljive odpadke. Sistem • zbiralnice ločenih frakcij oz. EKOLOŠKE OTOKE. ločenega zbiranja odpadkov je prilagojen za nadaljnjo Odvoz odpadkov iz gospodinjstev snovno in energetsko izrabo odpadkov v okviru obratovanja V mestu in gosteje poseljenih naseljih odpadke odvažamo Regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške (Kocerod-a). v okviru rednega ločenega odvoza odpadkov s smetarskim Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške obsega v vozilom. Pred odvozom odpadkov je zabojnik z ustrezno vrsto Mislinjski Dobravi sortirnico – za sortiranje suhih odpadkov, odpadkov (suhe, mokre ali biološko razgradljive) potrebno mehansko-biološko (MBO) obdelavo mokrih odpadkov in postaviti na odjemno mesto ob transportni poti smetarskega kompostarno – za obdelavo bioloških odpadkov ter regijsko vozila. Na območju redkejše poselitve smo prav tako uvedli odlagališče Zmes na Prevaljah. redni odvoz odpadkov, pri čemer občani odpadke odlagajo

junij 2014 • Informator 65 Komunala

v tipizirane potiskane vrečke za odpadke, odvoz pa vršimo z Kako pravilno zbiramo manjšim tovornim vozilom. Na teh območjih se pričakuje 100 in oddamo silažno folijo % kompostiranje bioloških odpadkov. – zaščitno folijo senenih bal? MED SUHE ODPADKE SPADAJO: Pri opravljanju kmetijske • PAPIR (kartonska embalaža in lepenka, tetrapak embalaža, dejavnosti nastaja papirnate nakupovalne vrečke, časopisi, revije, zvezki, odpadna zaščitna prospekti, katalogi, pisemske ovojnice, pisarniški papir), folija silažnih bal, ki ni • PLASTIKA (plastenke pijač in živil, plastični kozarci in komunalni odpadek. lončki, plastične vrečke in folije, čista plastična embalaža V podjetju ne želimo, da bi ta odpadek končal na divjih detergentov in čistil, stiropor), odlagališčih, prav tako je omenjeno folijo prepovedano • KOVINE (pločevinke, alu folija, čiste konzerve, kovinski kuriti v naravnem okolju, zato smo se odločili, da dopolnimo pokrovčki, izpraznjene doze pod pritiskom). svoje storitve in uporabnikom omogočimo možnost lažjega MED MOKRE ODPADKE SPADAJO: zbiranja in oddaje omenjene folije. • UMAZANA EMBALAŽA (ovojni papir od masla, tube z Navodila za zbiranje zaščitne PVC folije: ostanki živil, zobne paste itd.), • Folija mora biti ločena od zaščitne (oporne) mrežice, ker • HIGIENSKI PRIPOMOČKI (papirnate brisače in robčki, slednje ni mogoče predelati. Mrežico plenice za enkratno uporabo, vatirane palčke itd.), • oddate ločeno v kontejner; • DRUGI NENEVARNI GOSPODINJSKI ODPADKI, KI NISO • Folija ne sme biti onesnažena s silažo oz. zemljo; PRIMERNI ZA KOMPOSTIRANJE IN RECIKLIRANJE. • Folija naj bo čim bolj stisnjena oz. zložena. • Med mokre odpadke spadajo tudi kosti, ostanki živil, ki so obdelana s fitofarmacevtskimi sredstvi (olupki Kam z rabljenim • citrusov), cigaretni ogorki, pasji in mačji iztrebki, keramična gospodinjskim posoda in izdelki, dežniki, vrečke iz sesalnikov itd. tekstilom, oblačili, MED BIOLOŠKO RAZGRADLJIVE ODPADKE SPADAJO: posteljnino, čevlji in • OSTANKI HRANE (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, drugimi tekstilnimi jajčne lupine, kavna usedlina, pokvarjeni prehrambni izdelki, ki jih ne izdelki in ostali ostanki hrane), potrebujemo več? • ZELENI VRTNI ODPAD (odpadno vejevje, trava, listje, stara Vse naštete stvari lahko zemlja lončnic, rože, plevel, stelja malih oddate v Zbirnem • rastlinojedih živali, lesni pepel). centru Otiški Vrh ali v posebne zabojnike za zbiranje tekstila (Robindvor …). Tako zbrano blago prevzamejo v NEKAJ KORISTNIH NASVETOV S PODROČJA obrat za sortiranje tekstila – Zadruga Dobrote Dravograd, RAVNANJA Z ODPADKI kjer iz rabljenega tekstila naredijo razne uporabne izdelke, Kaj lahko storite v primeru: industrijske krpe … Zbiramo naslednje vrste rabljenega Če imate občasno več odpadkov? tekstila: oblačila vseh vrst, posteljnino, zavese, brisače, V primeru občasnega povečanja količin odpadkov lahko odeje, čevlje, torbice, plišaste igrače ... kupite na sedežu podjetja (JKP Dravograd, Meža 143) ustrezne tipizirane vrečke z logotipom za suhe ali mokre Kam z odpadno stekleno odpadke. Na dan odvoza vrečko odložite zraven zabojnika. embalažo? Drugače odloženih odpadkov Javno komunalno podjetje V času poskusnega Dravograd ni dolžno odpeljati. obratovanja Koroškega regijskega centra za Če želimo spremeniti podatke, vezane na obračun ravnanje z odpadki se komunalnih storitev? je izkazalo, da se steklo, V primeru sprememb podatkov, ki se nanašajo na obračun odloženo v zabojnik ali komunalnih storitev, kot so sprememba bivališča, lastništva vrečke za suhe odpadke, ali sprememba števila članov v gospodinjstvu, sporočite razbije in tako otežuje proces prebiranja odpadkov. spremembo na telefonsko številko (02) 87 21 110. Za Steklo in stekleno embalažo odlagajte v ustrezne zabojnike spremembo števila članov v gospodinjstvu morate predložiti na ekoloških otokih ali pa pripeljite v Zbirni center Otiški Vrh. ustrezen dokument. Kako ravnamo s DRUGI ODGOVORI NA POGOSTA salonitnimi ploščami? VPRAŠANJA Salonitna strešna Kam z odpadki, če kritina ne spada med prenavljamo stanovanje komunalne odpadke in ali hišo? je ni dovoljeno oddati Na JKP Dravograd lahko v času akcije zbiranja na telefonski številki 02 kosovnih odpadkov. 87 21 110 naročate 5 m³ 'Salonitka' zaradi kontejnerje ali traktorsko vsebnosti azbestnih prikolico za kosovne vlaken, ki se pri drobljenju sproščajo v zrak in so zdravju odpadke in manjše škodljiva, spada med nevarne odpadke, s katerimi je količine gradbenega odpada. Cena najema se zaračuna po potrebno posebno pazljivo ravnanje. Pri delu z materiali, ki veljavnem ceniku. vsebujejo azbest, moramo obvezno nositi zaščitno obleko in

66 Informator • junij 2014 Komunala

imeti masko na ustih, predhodno pa je potrebno salonitno že doma. kritino zmočiti in ravnati tako, da preprečimo sproščanje Delovni čas Zbirnega azbestnih vlaken v zrak (to pomeni lomljenje ali uporabo centra Otiški Vrh: v svedrov, žag in podobno.) V primeru, da boste salonitno ponedeljek, torek, kritino odstranjevali, vam svetujemo, da se obrnete na četrtek in petek od 8.00 pooblaščene odstranjevalce kritine, ki imajo vso potrebno do 15.00 ure, v sredo zaščitno opremo, posebno folijo za pravilno shranjevanje od 8.00 do 19.00 ure kritine in primerno tovorno vozilo za transport 'salonitke' na in vsako prvo soboto v odlagališče. Salonitno kritino lahko v začasno skladiščenje v mesecu od 9.00 do 12.00 ure. V zbirnem centru sprejemamo Zbirni center Otiški Vrh pripeljete tudi sami, vendar mora biti naslednje odpadke: stiropor, trda plastika (stoli, mize, igrače zaščitena s posebno folijo, naložena na palete in pripeljana ...), plastična embalaža (folija, zabojniki za sadje), karton, s tovornim vozilom, opremljenim z dvigalom. Prevzem papir, les, kovine, tekstil (vzmetnice, oblečeno pohištvo, salonitne kritine se zaračuna po veljavnem ceniku. umazan tekstil), oblačila in obutev (čista), gradbeni odpad, primeren za mletje (keramika, beton, kritina, opeke), Kam z odpadnim mešani gradbeni odpad (izolacija), gume, zeleni odrez, jedilnim oljem? OEEO (odpadna električna in elektronska oprema), svetila, Odpadno jedilno olje barve, laki, olja, akumulatorji, baterije, odpadna zdravila sodi med odpadke, s (brez embalaže), pesticidi, odpadno jedilno olje, pločevinke, katerimi je potrebno steklenice, plastenke. Prevzem gradbenih in mešanih ravnati pravilno in gradbenih odpadkov se zaračunava na podlagi tehtnega lista odgovorno. Prepovedano po veljavnem ceniku. ga je odlagati v zabojnike za “suhe”, “mokre” ali Kateri so biološko biološko razgradljive odpadke. Olje je prepovedano zlivati v razgradljivi odpadki in odtoke, ker maši kanalizacijske cevi in dodatno obremenjuje kako ravnamo z njimi? čistilno napravo, kar povzroča velike nepotrebne dodatne Biološko razgradljivi stroške obratovanja čistilne naprave. Odpadno olje zbirajte v odpadki imajo visok dovolj velikih plastenkah in ga brezplačno oddajte v zbirnem biološko razgradljiv centru za odpadke. delež in so zato primerni za kompostiranje, pri Katere odpadke zbiramo čemer dobimo kompost, na ekoloških otokih? ki ga lahko uporabimo za Ekološki otok bogatenje obdelovalne predstavljajo trije zemlje in podobno. Kljub plastični zabojniki, ki so temu je najbolje, da poskrbimo, da kuhinjskih odpadkov namenjeni ločenemu nastane čim manj, kar pomeni, da čim več živil dejansko zbiranju odpadkov. uporabimo za prehrano. Kar ostane, naj bo namenjeno Pokrovi zabojnikov hišnemu kompostiranju. S hišnim kompostiranjem lahko so različnih barv in dosežemo znatno zmanjšanje količin biološko razgradljivih ponazarjajo, kakšne vrste odpadkov zbiramo v določenem odpadkov, ki bi sicer postali del komunalnih odpadkov. zabojniku. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in V zabojnik s pokrovom RUMENE barve spada čista plastična zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010) zavezuje in kovinska embalaža (PET embalaža – sokovi, manjša folija, povzročitelje kuhinjskih odpadkov k odgovornemu ravnanju pločevinke vseh vrst, embalaža od mleka in sokov, jogurtovi z biološko razgradljivimi odpadki. Za vsa gospodinjstva, ki lončki ...). V zabojnik s pokrovom RDEČE barve spada papir imajo možnost hišnega kompostiranja, je priporočljivo, da (časopisi, revije, šolski zvezki, knjige, pisalni papir, kuverte, biološko razgradljive odpadke tudi kompostirajo. Izjema so ovojni papir, papirne vrečke, manjše kartonske škatle in gospodinjstva, ki nimajo možnosti kompostiranja odpadkov embalaža za prehrambne izdelke, kartonska embalaža pralnih doma (ali tega ne želijo). Ta gospodinjstva lahko kuhinjske praškov in razna druga manjša kartonska embalaža). odpadke odložijo v zabojnik za biološko razgradljive odpadke. V zabojnik s pokrovom ZELENE barve spada steklena Zabojnik za biološke odpadke, prevoz in obdelava le-teh je embalaža (vse vrste praznih in čistih steklenic, čisti kozarci strošek povzročitelja oziroma imetnika kuhinjskih odpadkov. za vlaganje, kozarčki in stekleničke otroške hrane, razbiti kozarci in steklenice). Velikost odložene odpadne embalaže Odpadki, primerni za kompostiranje: je omejena z velikostjo odprtin na posameznih pokrovih. ZELENI VRTNI ODPAD (odpadno vejevje, trava, listje, Vsi ostali izdelki, ki so večjih dimenzij, spadajo pod kosovne stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih odpadke in jih je potrebno odpeljati v Zbirni center Otiški rastlinojedih živali, lesni pepel; Vrh. Večjih kosov nikakor ni dovoljeno tlačiti skozi premajhne KUHINJSKI ODPADKI (zlasti zelenjavni in sadni odpadki vseh odprtine pokrovov ali celo na silo odpirati pokrove, prav tako vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni jih ni dovoljeno puščati na tleh ob posodah. prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke). Kateri odpadki sodijo v Zbirni center Otiški Vrh? V zbirnih centrih sprejemamo kosovne in nevarne odpadke, Odpadki, neprimerni za kompostiranje kateri ne sodijo v hišne zabojnike oziroma EKO OTOKE. V Odpadki, neprimerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki zbirnih centrih sprejemamo samo ločene odpadke, zato se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in priporočamo, da občani odpadke na navedene skupine ločijo vsebujejo nevarne snovi.

junij 2014 • Informator 67 Komunala

Postavitev hišnega kompostnika sistema), predstavljajo pa tudi Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo nevarnost za zaposlene delavce. polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, Primer izvlečene okvarjene črpalke da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. na črpališču zaradi neprimerno Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, odvrženih odpadkov v kanalizacijo ne glede na to, ali so odprti, iz lesa ali žičnati ali pa plastični – robčki, vrečke, čistilne krpe ... zaprti hišni kompostniki. Zeleni vrtni odpad lahko občani brezplačno pripeljejo v Zbirni center Otiški Vrh. Prevoz in obdelava zelenega odreza na KOCEROD je strošek povzročitelja odpadkov. Storitev odvoza zelenega vrtnega odpada lahko MALE KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE občani naročajo tudi na JKP Dravograd, v tem primeru se Kakšno malo komunalno čistilno napravo lahko vgradi storitev prevoza in nakladanja plača po veljavnem ceniku. kupec v Sloveniji? Investitor lahko vgradi MKČN zmogljivosti do 50 PE, ki je: • bodisi gradbeni proizvod z Izjavo o skladnosti, s katero ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE potrjuje, da ustreza standardu SIST EN 12566-3 in je izdelana KOMUNALNE VODE skladno s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in Kot izvajalci gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja označevanje gradbenih proizvodov. Seznam MKČN, ki odpadnih voda bi vas radi posebej opozorili, da ste na izpolnjujejo zahtevane kriterije, objavlja GZS. (Udeležba podlagi 21. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih na seznamu GZS je prostovoljna odločitev ponudnika oz. odpadnih in padavinskih voda na območju občine Dravograd proizvajalca. Upoštevati je potrebno dejstvo, da so na vsi uporabniki javnega kanalizacijskega sistema Dravograd, seznamu le naprave, ki so skladne z 12566-3.); ki se zaključuje s čistilno napravo, dolžni ukiniti svoje • skladna z neharmoniziranim standardom SIST EN 12566-2 obstoječe greznice. Stroški ukinitve greznice gredo v breme ali SIST EN 12566-5 (ponikalni sistemi, rastlinske čistilne lastnika greznice. Ostali lastniki greznic, ki nimajo možnosti naprave, peščeni biofiltri). za priključitev na javni kanalizacijski sistem, morajo poskrbeti za pravilno izvedbo in delovanje greznic ter njihovo redno SIST EN 12566-1 in SIST EN 12566-4 se nanašata le na primarne use- praznjenje. Do 31. 12. 2017 pa se morajo vse greznice v dalnike, kar je v bistvu le mehanska obdelava odpadne vode. Brez strnjenih naseljih ukiniti, ostali objekti pa urediti male čistilne biološke stopnje se postrojenje ne vrednoti kot čistilna naprava. naprave. Greznične gošče sodijo na čistilno napravo, kjer jih Lastnik male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 50 ustrezno obdelajo in razgradijo. Na tak način zajete in obdelane PE je dolžan pri izvedbi in obratovanju naprave upoštevati določ- ne predstavljajo več tveganja za okolje in zdravje ljudi. be Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, 30/10) in Pravil- Zaradi velikih težav nika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih pri obratovanju vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. l. RS, št. 54/11). črpališč občane ponovno pozi- Kako določiti kapaciteto čistilne naprave, ki jo potrebujemo? vamo, da v kanal- Najpogosteje se kapaciteta izraža s populacijskimi ekvivalenti izacijski sistem ne (PE). 1 PE pomeni stalno stanujočega člana, ki je priključen na odvajajo : čistilno napravo. Za 5-člansko družino potrebujemo napravo • umetnih in na- kapacitete 5 PE. Normativ porabe vode v Sloveniji je 150 l na ravnih tkanin osebo na dan (150 l/PE/dan). Po normativu 5-članska družina (vatirane palčke porabi 750 l vode na dan. Zaradi lažje razlage se kapaciteta za ušesa, vlažilni čistilne naprave lahko izraža tudi v m³/dan. V primeru robčki, papirnate 5-članske družine je to 0.75 m³/dan. brisače, higienski vložki, vatirani tamponi, tekstil, zamaški, plenice, obveze, britvice, kondomi ...), Več o malih čistilnih napravah lahko izveste tudi na • odpadnih olj in naftnih derivatov, spletnih straneh: • kuhinjskih odpadkov in ostankov hrane (olja za cvrtje, ma- http://www.cistilnenaprave.si/ sti...), http://www.cistilna-naprava.si/pogosta-vpra%C5%A1anja. • živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali html#odgovor22 vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz gre- http://www.novitednik.si/ne_prezrite.php?id=1540 znic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih teko- http://www.cistilnenaprave.si/ čih odpadkov, http://www.rastlinska.si/pogosta_vprasanja.php • gnojevke in hlevskega gnoja, • pokošene trave in listja, Prizadevanja, da bi za vse odpadne vode v Sloveniji uredili • barv, topil, škropiv, dezinfekcijskih sredstev, kisline, zdravil, odvajanje in zagotovili njihovo čiščenje, preden »se vrnejo« • gradbenih in drugih trdih odpadkov. v naravo, sicer segajo že leta nazaj, a zaostrila so se z letom Vse naštete nenevarne odpadke smemo odlagati v namen- 2007, ko je bila sprejeta uredba. Od tega leta ne ›poznamo‹ ske zabojnike (mokro, BIO ali kompostnik), nevarne odpad- več greznic. Za novogradnje na območjih, kjer ni predvidena ke pa odpeljati v Zbirni center Otiški Vrh (barve, topila, olja, ureditev kanalizacije, se odtlej investitorjem sploh ne izdaja trave ...). več gradbenih dovoljenj brez zagotovila, da bo odvajanje Vsi ti predmeti in odpadki ovirajo delovanje čistilnih naprav in urejeno z malo komunalno čistilno napravo. Greznic na novo kanalizacijskih sistemov (zastoji črpališč, mašenje cevovodov, se ne gradi več, ampak ›rešiti‹ je treba še obstoječe stanje in zatikanje grabelj, blokada delovanja mehanskega čiščenja, opustiti greznice na območjih, kjer je javni kanal priključen na usedanje v bioloških reaktorjih in mašenje prezračevalnega čistilno napravo Dravograd oz. Libeliče.

68 Informator • junij 2014 Komunala

Opuščene greznice v prihodnje obetajo položnice z ločenim obračunom cene za In kaj bo z opuščenimi greznicami? Jih je najbolje zasuti ali odvajanje in čiščenje fekalnih in meteornih voda, so na prvi jih lahko lastniki morda tudi kako koristno uporabijo? Na pogled seveda najbolj privlačni zadrževalniki meteornih voda splošno pa je tako, da je treba greznico najprej izprazniti, na ponikovanje. Tisti, ki bo imel urejeno odvajanje meteornih nato pa ugotoviti, kako naj nam služi naprej. Lahko nam voda v celoti s ponikanjem, bo privarčeval, saj ne bo plačeval služi kot zadrževalnik meteornih voda za zalivanje, lahko jo te storitve. Končno bo na boljšem tisti, ki je nekaj storil za uredimo kot zadrževalnik s ponikanjem meteornih vod. Če to, da zmanjša količino meteornih voda, ki obremenjujejo je mogoče slednje, potem ni potrebno, da bi preko preliva čistilno napravo. Sicer pa se bo uporabnikom odvajanje in speljali te meteorne vode v kanalizacijo. A tudi če meteorne čiščenje meteornih voda obračunavalo glede na petletno vode na koncu pritečejo v kanalizacijo, so ti zadrževalniki ob povprečje padavin na območju bivanja in število kvadratnih močnem deževju vsaj začasna razbremenitev kanalizacije in metrov njihove strehe in utrjenih površin. prispevajo k večji poplavni varnosti. Glede na to, da se nam

Prispevek: Matjaž Sedelšak Investicije

CESTA BAUH–BRDNIK–BREZNIK Pogodba z izvajalcem gradbenih del – podjetjem KOSTMANN, d. o. o., iz Slo- venj Gradca, ki je bilo izbrano na jav- nem razpisu, je bila podpisana 29. 1. 2014, gradbeni nadzor pa opravlja podjetje JOHAN GRADBENO SVETOVANJE IN INŽENIRING, LADISLAV SELINŠEK, s. p., iz Starš.

V mesecu maju se je pričela rekon- Zemeljska dela na...... odseku Breznik - Brdnik strukcija ceste v dolžini cca. 1.561 m, ki je delno sofinanciran iz naslova ukrepa člena Zakona o financiranju občin delno mora biti po sklenjeni gradbeni pogod- 322: »Obnova in razvoj vasi v okviru PRP sofinanciran s strani RS, Ministrstvo za bi dokončana do 28. 11. 2014. Projekt 2007–2013« in naj bi bil na osnovi 21. gospodarski razvoj in tehnologijo.

PEŠPOT ČRNEČE - DRAVOGRAD

Prispevek: Matjaž Sedelšak

Polaganje robnikov Pripravljenjeno za asfaltiranje Urejevanje brežine

PLOČNIK JAKLOVA RIDA, LIBELIČE

Oporni zid Pločnik pripravljen za asfaltiranje Asfaltiranje pločnika

junij 2014 • Informator 69 Investicije

REKONSTRUKCIJA JP V ŠENTJANŽU, ODSEK EPŠEK – FILAČ

JP 578191 JP 578193

JP578192 JP578194

ENERGETSKA SANACIJA PŠ OJSTRICA IN DVORCA BUKOVJE Občina Dravograd je julija 2013 začela izvajati projekt ener- Bukovje pa bo energijo privarčeval z novimi okni ter prav tako getske sanacije dveh občinskih objektov, in sicer podružnične z novo kotlovnico na lesno biomaso. Projekt je bil končan ko- šole na Ojstrici in Dvorca Bukovje. Na PŠ Ojstrica je energetska nec maja 2014 in je bil sofinanciran s strani Republike Sloveni- sanacija zajemala toplotno izolacijo fasade, zamenjavo stavb- je in EU, ki projekt sofinancira iz Kohezijskega sklada. nega pohištva ter novo kotlovnico na lesno biomaso. Dvorec Miran Breg

IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA Zaradi mešanega sistema fekalne in meteorne kanalizacije so bili zgrajeni zadrževalni bazeni na področjih Šen- tjanža, Črneč in Dravograda. Pri Po- licijski postaji Dravograd pa je zgra- jeno črpališče, v katerega priteka odpadna voda iz bazenov v Šentjanžu in Črnečah. To črpališče je povezano Glavno črpališe pri policiji Zadrževalni bazen 1 - Mariborska cesta

70 Informator • junij 2014 Investicije

s čistilno napravo. Dokončujejo se ureditve okoli bazenov in vgradnja ter zagon črpalk. Ko bo zgrajen ce- vovod do Črneč, bo sistem v celoti povezan in predan v obratovanje. Investicija je vredna 3.365.000,00 €, od tega je 85 % sredstev črpanih iz Kohezijskega sklada. Rok za izgradnjo malih čistilnih naprav za individualno rabo pa je podaljšan do leta 2020. mag. Marko Verčnik Zadrževalni bazen Črneče Zadrževalni bazen Šentjanž

PRORAČUN – realnost ali pravljica Preostanek proračuna se po drobtinicah razdeli še med Že pred vstopom v pisarno slišim brnenje telefona. kmetijsko in stanovanjsko področje, zaščito in reševanje ter »Kaj naj odgovorim?« pomislim, saj že vnaprej vem, da bom delovanje občinske uprave. slišala: »Kdaj lahko pričakujemo plačilo?« Taka je današnja realnost. Dvignem slušalko, sogovornik na drugi strani pa me kljub pri- čakovanju malo preseneti. Večanje proračunske malhe z dodatnim obremenjevanjem »Glej, da boš gospodu župniku povedala vsaj približno resni- občanov je sicer rešitev, vendar v sedanjih razmerah ni naj- co,« mi tiho žuga notranji glasek in zato še toliko bolj premi- boljša. Bolj primerno bi bilo, da poskušamo tudi na odhod- šljeno odgovorim, kdaj bomo lahko poravnali naš dolg. kovni strani proračuna kaj privarčevati. Dovolj bi bilo že, da bi bila dana beseda lahko potrjena s stiskom rok tako kot Tako kot v vsej državi se tudi v naši občini pozna vpliv vse- včasih, namesto da partner ob podpisu pogodbe drži fige v splošne gospodarske krize. žepu, po glavi pa se mu podijo druge misli: »Tu lahko vgra- Vendar tarnanje ne bo pomagalo. Kljub varčevalnim ukre- dimo slabši material, to lahko dodatno zaračunamo …« Ni pom, ki jih izvajamo že dlje časa, denarja še vedno primanj- vedno tako negativno, vendar ob izpolnjevanju različnih po- kuje, potrebe pa so tako zahtevne kot pred krizo, če ne še ročil in zahtevkov do države pogosto pomislim, da je zako- bolj. Denar, ki ga občina prejme z državnega nivoja za tekoče nodaja napisana tako, kot da v javni upravi delamo najhujši poslovanje, že več let ne zadostuje za vse zakonske naloge. kriminalci … Potruditi se je potrebno, da pridobimo še druga sredstva: z lastnim delovanjem, s prijavami na razpise … In zato ljudje včasih potrebujemo svojo oazo, da se tja zate- Težko je predvideti, kako bi lahko uresničili vse želje in sanje, čemo pred krutim tempom vsakdana. V zavetju take oaze si vključene v letošnji in naslednje proračune. Nekaj odgovo- lahko privoščiš tudi utopične želje: da se proračun napolni z rov se ponuja kot na dlani, nekateri so realni, drugi pa samo izkupičkom od lota, kjer bo dobitnik naš občan, da bo izva- utopija. jalec pravočasno in pošteno zaključil svoje delo, da bo dr- žava pravočasno nakazala sofinancerska sredstva (!), da ne S padcem nepremičninskega zakona smo vsaj korak bližje bo zimske ujme ali poplav in požarov, ki zahtevajo dodatna uresničitvi letošnjih proračunskih načrtov, ki res niso skro- sredstva, ki v proračunu niso planirana … In bi bili vsi srečni mni, finančno so najbolj zajetni v zgodovini naše občine. Od in zadovoljni. dvanajst milijonov evrov višine proračuna jih je skoraj sedem milijonov namenjenih za investicijski del, kjer bo sicer Ampak to je pravljica. pomoč sofinancerja (države ali EU) v višini štirih milijonov zelo dobrodošla. Ko primerjam številke s preteklimi leti, me Vedno pa obstaja tudi druga plat, ki se kar prevečkrat zdi kar malo stisne pri srcu – več kot milijon in pol za področje samoumevna. Če gledamo daljše obdobje, ugotovimo, da izobraževanja: za vrtce, vzdrževanje šol in prevoze otrok v starši s strani javnih sredstev nikoli niso bili deležni toliko šolo … »Na mladih svet stoji,« se potolažim. ugodnosti kot danes: prevozi otrok v šolo, subvencioniranje In nekaj manj kot milijon in pol evrov za kulturo, šport in prevozov in prehrane dijakov in študentov, sofinanciranje bi- mladinske dejavnosti. Brez knjižnice, kulturnih objektov, vanja otrok v vrtcih … vzdrževanih športnih igrišč, kegljišča ... bi bili naši občani Tudi bivanjski standard je v naši občini visok, saj imamo ure- močno prikrajšani. Saj veste, kako pravijo: »Kultura je goni- jena parkirišča, ureja se kanalizacija, dela se na področju lo družbenega razvoja, fizkultura pa podlaga za zdrav duh v vodovodov … Odlagališče odpadkov imamo skoraj urejeno, zdravem telesu.« urejajo se pešpoti in kolesarske povezave, le cestna poveza- Pol milijona evrov na letni ravni naj bi zadostovalo za vzdr- va, za katero naj bi skrbela država, šepa. ževanje lokalnih, krajevnih in gozdnih cest, seveda, če nas Rešujemo nastale probleme, stremimo k urejenosti, napred- spet ne doleti snežna ujma ali presenetijo poplave … Prešine ku in lepemu okolju, večina nas ima službe, upokojenci pome, da bi še občinske ceste bile tako luknjaste kot državne, kojnino, pozitivne misli nas ženejo naprej … če bi sredstva še dodatno znižali, naslednje leto pa bi težko popravili nastalo škodo. Z nekaj strpnosti, tolerance in potrpljenja nam bo lažje živeti Naslednjih slabih pol milijona evrov je namenjenih socialne- in delati v prostoru in času, ki si ga imamo privilegij deliti. mu področju: novorojenčkom, invalidom, oskrbovancem v Morda pa živimo pravljico, pa se tega preprosto ne zavedamo. posebnih in splošnih zavodih in seveda materialno ogrože- nim občanom. Rosanda Kotnik

junij 2014 • Informator 71 Jubilejne poroke v Dravogradu

ZLATA POROKA ZORISLAVA IN MIROSLAV DROFENIK-2012

ZLATA POROKA ZLATA POROKA IVAN IN MARIJA ROBIN-2012 ŠTEFANIJA IN ANTON PALKO-2012

72 Informator • junij 2014 Jubilejne poroke

ZLATA POROKA ZLATA POROKA JOŽEF IN ELIZABETA VRHNJAK-2012 INGRID IN PAVEL KOTNIK-2013

ZLATA POROKA ZLATA POROKA KATARINA IN MAKSIMILJAN LEPENER-2013 KRISTINA IN FRANC PESIČER-2013

junij 2014 • Informator 73 Jubilejne poroke

ZLATA POROKA ZLATA POROKA MARIJA IN FRANČIŠEK NABERNIK-2014 MARIJA IN JANEZ RAMŠAK-2014

ZLATA POROKA MARGARETA IN FERDINAND GNAMUŠ-2014

V kolikor ste tudi vi obeležili katero od jubilejnih porok, pa vaše fotografije tokrat nismo objavili, vas prijazno pozivamo, da nam jo pošljete. Objavili jo bomo v eni od naslednjih številk Informatorja. Dogodilo se je... januar - junij 2014

Fotografije so prispevali: AMD Dravograd, Dejan Muš, Dom starostnikov Črneče, Dom Sv. Eme, Doris Rek, Društvo diabetikov Dravograd Polžki, Foto Anka, Franci Kotnik, Info-pisarna Dravograd, Javni zavod Dravit Dravograd, JSKD OI Dravograd, KRD Dravograd, Matic Grudnik, Monika Podgorelec, OZRK Dravograd, Simona Javornik Ristič, Zdenko Kupčič, Župnija Šentjanž pri Dravogradu

ODPRTJE PREGLEDNE LIKOVNE RAZSTAVE LIKOVNE ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL FELIKSA FRÜHAUFA - SEKCIJE KD DRAVOGRAD januar SREČNA

ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL MAGDALENE BRUDER

februar GLASBA IN POEZIJA - JURE TORI IN JURE LONGYKA

OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU ČETRTI POROČNI SEJEM V DVORCU BUKOVJE

ODPRTJE 6. FOTOGRAFSKE RAZSTAVE EX TEMPORE

REVIJA PEVSKIH ZBOROV V DVORCU BUKOVJE marec

junij 2014 • Informator 75 DRAVOGRAD JE DO TURISTOV NAJBOLJ PRIJAZEN KRAJ 9. OBČINSKI PUSTNI KARNEVAL V ŠENTJANŽU

POSVET O LJUBITELJSKI KULTURI V DVORCU BUKOVJE

ODRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL BLANKE BOŽIČ

JOŽEFOV SEJEM 47. REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV OD PLIBERKA DO TRABERKA

1 PROSLAVA MATERINSKEGA DNE V ČRNEČAH EUGENE IONESCO- UČNA URA, KD ČRNEČE

3. KOROŠKI OBRTNO

april PODJETNIŠKI RAZSTAVA VELIKONOČNIH PIRHOV LOTKE NENADIĆ SEJEM USPOSABLJANJE IZ PRVE POMOČI V OŠ DRAVOGRAD IN PODPIS LISTINE OBČINA PO MERI INVALIDOV ŠENTJANŽ

OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI KRESOVANJE NA RIBIŠKEM DOMU OKUPATORJU

REGIJSKO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN GASILSKO TEKMOVANJE GZ DRAVOGRAD

SPOMINSKA SVEČANOST PRI RUSKEM SPOMENIKU V

ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE ALOJZA ERJAVCA ČRNEČAH maj

OBELEŽITEV 31.DNEVA ŠOLE OŠ NEZNANIH TALCEV Dogodilo se je... KLAVIRSKI RECITAL MARUŠE MAVRIČ DRAVOGRAD

junij 2014 • Informator 77 SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV ŠENTJANŽA - PREDSTAVITEV OBČINE MEŽICA V BUKOVJU POZDRAV POMLADI

LETNI KONCERT MoPZ ŠTEFAN GORŠEK ČAKI -SPOMIN NA PEVCA MEGA MALČKOVA ZABAVA V DRAVOGRADU

LETNI KONCERT ŽPZ LIPA IN MoPZ ŠEMPETRSKI PAVRI junij SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN KOROŠKE

PODELITEV PRIZNANJ KRVODAJALCEM OTVORITEV CESTE TRBONJSKI JAREK LETNI KONCERT MoPZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV PROJEKT ŠOLA, DA SE TI ZROLA DRAVOGRAD

OTVORITEV CESTE EPŠEK - FILAČ LITERARNI VEČER ZMAGOVALCEV 14.PESNIŠKE OLIMPIJADE

XX. REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOST EKIP PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽA Dogodilo se je...

Naš največji naravni vir je razum naših otrok. (Walt Disney) MisliMisli Nasmehnite se vsakomur, ki ga boste danes srečali. Koristilo bo prav vsem. (Louise L. Hay)

Usoda je, ko stopiš na prvo stopnico tudi, ko ne vidiš celotnega stopnišča. (Martin Luther King Jr.)

junij 2014 • Informator 79 Za polne želodčke

Poletje se nam približuje...

BANANIN SLADOLED Za dober in enostaven sladoled potrebujemo samo … banane. Sladoled je dovolj sladek in dovolj kremast, da ga ni potrebno dodatno sladkati, zato je tudi primeren za otroke, če Banane narežemo na rezine, zamrzovalnika in pustimo Dobimo kremast sladoled, ki nato jih narezane položimo stati približno 5 ̶ 10 minut, ga je potrebno takoj servirati seveda s količino ne na krožnik ter postavimo v da jih lažje odstranimo s in čim prej pojesti. pretiravamo. zamrzovalnik. Zamrznjene krožnika, nato jih stresemo banane vzamemo iz v multipraktik in zmeljemo.

SOK S CITRONSKO BRESKOV SOK MELISO Za približno 12 l soka Osvežilen sok (sirup) potrebujemo 4 kg očiščenih pripravimo iz naslednjih breskev, 1 ̶ 2 kg sladkorja sestavin: 3,5 l vode, 3 (odvisno, kako sladek sok škatlice citronke, 5 ̶ 7 limon, želimo) ter 40 ̶ 60g citronske 3 kg sladkorja in 5 velikih kisline. pesti citronske melise Breskve 15 minut kuhamo v (lahko tudi več, da je okus 1 l vode in nato spasiramo izrazitejši). s paličnim mešalnikom (ali Vse skupaj zmešamo ter navedenega časa maso kakšnim drugim). V 7 l vode steklenice in zapremo. Sok pustimo stati najmanj precedimo in vlijemo v dodamo sladkor, prevremo, lahko redčimo z vodo. 24 ur (lahko tudi do 48 steklenice, ki jih hranimo dodamo spasirane breskve, ur). Medtem občasno v hladnem prostoru (npr. v citronko in vremo še 20 premešamo. Po izteku kleti). Sok redčimo z vodo. minut. Polnimo v tople

PIKNIK SOLATA Priprava: Sestavine: • kozarec vložene naribane zelene (lahko vzamemo tudi gomolj sveže) • 5 trdo kuhanih jajc (narezanih na majhne V večjo posodo stresemo dodamo narezana trdo sledijo na majhne kose kose) plast zelene kuhana jajca narezane rezine šunke • 6 na kose narezanih rezin šunke • majhna konzerva koruze • majhna konzerva narezanega ananasa • 2 kisli jabolki ( narezani plast koruze dodamo še vložen ananas ter narezana jabolka ali nariban korenček (lahko tudi na majhne koščke) vsakega nekaj) ali enako količino naribanega korenčka • velik kozarec majoneze • 2 pora

prelijemo z majonezo na koncu dodamo na Preden solato postrežemo, kolobarje narezan por mora v hladilniku počivati najmanj 24 ur.

80 Informator • junij 2014 Križanka Nagradna križanka

Rešitev gesel križanke pošljite do 20. avgusta 2014 na naslov: Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd. Izžrebani bodo trije nagrajenci, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Imena izžrebancev bodo objavljena na spletni strani Občine Dravograd in v naslednji številki Informatorja. V nagradni križanki ne smejo sodelovati osebe, zaposlene na Občini Dravograd, kakor tudi ne njihovi ožji družinski člani.

Nagrajenci nagradne križanke – Informator št. 18 Med reševalci nagradne križanke so bili izžrebani naslednji nagrajenci: Vida HUDEJ, Gorče 6, 2372 Libeliče, Tončka MARKELJ, Prežihova 8, 2370 Dravograd, Nevenka ZALESNIK, Črneče 132, 2370 Dravograd. Nagrajencem iskreno čestitamo! Rešitev križanke iz Informatorja št. 18 Vodoravno: SODOBNIK, TRAVIATA, EERO, VAT, VRH, JD, LA, KIN, NEMIR, PRISMODEŽ, IDEJA, SEKTAŠ, NERC, JAK, OSTANEK, PIA, ANT, VT, RANAR, KART, JAMAR, AVE, KABALA, RADIKAND, ZIGOTA, OJ, ARENA, ESMA, BAN, POKOL, ANTE, ENOROG, VO, LET, POVRATEK, ASKARIDA, KANILA, TANATOS, ADAMIČ. Gesli: VRH KOŠENJAKA; GRAD. junij 2014 • Informator 81 Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

Ohranimo narečne besede Narečne besede so ena izmed značilnosti koroške pokrajine, zato jih ob množici novih besed nikakor ne smemo pozabiti. Predstavljamo jih nekaj: • MISTŠAVFLA (smetišnica) - Mirč ni najdo mistšavfle, je pa kr nt za haustor pometo. • NUDLBOLGAR (valjar za testo) - Z nudlbolgarjo ga je padiva, ko je fajhtn pršo. • ORINGL (uhan) - Nika je oringl pocetlava. • PACL (palica, kol, poleno) - Vorži še en pacl gr na ojgn! • RUZLPONK (tobogan) - Otroci so bli tk gmajtni, da so po ruzlponko puclpame devali. • SKLEČKA (skledica, posodica) - Koj eno štako mihno sklečko mleka je mavo požnudava, pa ni mova venč.

KazaloInformator, št. 20

Pogled skozi moje okno...... 2 Izlet Društva invalidov...... 51 Govor županje...... 3 Dvodnevni izlet v Sarajevo...... 52 Knjižnica Dravograd...... 4 Kmetija Pežl...... 54 Naši najmlajši...... 7 Koroško kulturno poletje ...... 56 Šola, oh, šola ...... 9 Univerza za tretje življenjsko obdobje...... 56 Prireditve ob prazniku Občine Dravograd 2014. . . .19 Državno gasilsko tekmovanje...... 57 Krajevne skupnosti občine Dravograd...... 20 Tu in tam - novičke ...... 58 Občinske novičke...... 33 Obvestila...... 59 Dom sv . Eme ...... 34 Športne novičke...... 60 Dom starostnikov Črneče...... 35 Košarkarski kamp...... 62 Dobrote slovenskih kmetij ...... 37 Poznamo naš domači kraj?...... 63 Geopark Karavanke...... 38 Komunala JKP Dravograd ...... 65 14 . srečanje Šempetrov ...... 40 Investicije...... 69 TD Dravograd...... 41 Jubilejne poroke v Dravogradu...... 72 Učni center za biodinamiko pri dvorcu Bukovje. . . . 42 Dogodilo se je ...... 75 Močvirski krešič...... 43 Recepti...... 80 Očistimo naselja v občini Dravograd 2014 ...... 44 Nagradna križanka...... 81 Naravne nesreče, ki so nas doletele… ...... 46 Ali ste vedeli?...... 82 Starejšim in invalidom prijazni tudi pri nas...... 50

82 Informator • junij 2014 Ob prazniku občine Dravograd želimo vsem občankam in občanom prijetno praznovanje!

Županja in občinska uprava