Številka 15, Junij 2012 Pogled Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, Arhiv Pogled Skozi Moje Okno
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Številka 15, junij 2012 Pogled Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, arhiv Pogled skozi moje okno NekOč ... in danes ... pomlad 1937 pomlad 2012 pomlad 1952 pomlad 2012 pomlad 1972 pomlad 2012 INFORMATOR šT. 15 Izdajatelj: Občina Dravograd / Urednica: Polona Črešnik / Uredniški odbor: Dominika Knez, Anita Kosmač, Jerneja Ravnik Lektorica: Lilijana Ladra / Fotografije: arhiv Občine Dravograd, Foto Anka, Tomo Jeseničnik, Zdenko Kupčič, naslovnica in zadnja stran: Dobran Laznik / Oblikovanje: Tomaž Smolčnik / Tisk: ZIP center d.o.o., Ravne na Koroškem / Naklada: 3.000 izvodov / Junij 2012 2 Informator • junij 2012 Pozdrav Spoštovane občanke in občani plače, kljub temu da so se podjetja ni videti konca. Ni mogoče razumeti potapljala. Na koncu so prejeli še vodstva podjetij, ki imajo zagoto- nagrado v obliki zajetne odpravnine vljen posel, pa firmo raje potisnejo skupaj z zagotovilom visokega polo- v stečaj. Delajo nepopravljivo škodo. žaja v drugi firmi. Nekateri med nji- Če ni dela, ni denarja, če je delo, pa mi so šli še dlje. Postali so t. i. »taj- nočeš delati, je s teboj nekaj hudo kuni«, ki so podjetja izčrpavali do narobe. Od česa bomo živeli, če ne onemoglosti. Namesto da bi vlagali bomo delali? To je vendar osnova za v njihov razvoj, so raje selili dobičke preživetje. v slamnata podjetja v tujini, odpirali poštne nabiralnike in davčne oaze. Drugi večji problem so prenizke pokoj- Najprej so najemali visoke bančne nine. Težko se preživi z njimi. Reši- kredite za lastninjenje podjetij, kate- tev ni v dviganju starostne meje, če re so odplačevali zaposleni, kasneje pomislimo, koliko mladih ne dela. pa so na te anuitete enostavno po- Predlagani pokojninski zakon ni bil zabili in spravili v bankrot še banke. dober, ker je le zviševal starostno Ob tem pa so si bančniki izplačeva- mejo in podaljševal število let de- Tako kot vsako leto tudi letos pri- li milijonske nagrade. Narobe svet. lovne dobe. Nemogoče je, da bi sta- čakujemo občinski praznik z rahlim Posledica tega je, da danes brez zvez rejši človek še normalno delal, ne vznemirjenjem. Po navadi se v teh ne prideš do kredita za investicije. da bi mu prilagodili delovno mesto. prazničnih dneh družimo in povese- Postavlja se vprašanje, ali se lahko Obložen z leti ne more več opravljati limo ter se hkrati spomnimo, kako brez kredita dovolj dobro in hitro težkih fizičnih del. Zaradi tega bi bil živimo, kaj nas moti in kaj si želimo, razvijamo. Verjetno ne, a poznamo prisiljen več časa preživeti v bolniški da bi se spremenilo. Vesela sem, da tudi take podjetnike, ki so s trdim de- kot na delovnem mestu. Torej je re- lahko ob prazniku nanizam nekaj lom (velikokrat kar celih družin), ideja- šitev nekje drugje, v ustvarjanju no- svojih misli. mi in podjetnostjo uspeli. Ne hvalijo vih delovnih mest in v zaposlovanju Proračunsko leto je zaznamovala se z dobički. Zavedajo se, da je tre- mladih. Oni bodo v bodoče polnili gospodarska in finančna kriza, za ba delavca pošteno plačati, v kolikor pokojninsko blagajno, a le s trdnim katero se nam je v začetku zdelo, da želijo opraviti delo v dogovorjenih zagotovilom, da bodo upravičeni do je predaleč, da bi se nas dotaknila. rokih, hkrati pa morajo biti njihovi iz- svoje pokojnine. V nasprotnem pri- A smo se ušteli. Težave v nekaterih delki ali storitve na kakovostni ravni. meru si bodo iskali drugačne oblike podjetjih so posledično vplivale na To so tisti podjetniki, ki že dolgo časa »penzij«. porast brezposelnosti ter zahtevale opozarjajo na previsoke obdavčitve povečanje proračunskih sredstev na in nenehne nadzore posameznih in- S tretjim velikim problemom se sre- področju sociale. Poraslo je število špekcijskih služb. Njihova opozorila čamo v vzgoji in izobraževanju. Svoje prosilcev socialnih pomoči in sub- so na mestu, saj vemo, da so si velika otroke vzgajamo z ljubeznijo in odgo- vencij tako na stanovanjskem podro- podjetja privoščila večletno neplače- vornostjo. Nekateri pri tem, žal, pre- čju kot tudi v vrtcih. vanje prispevkov za zaposlene. Taka tiravajo in jim celo škodijo, kar vodi zdrava podjetja so rešitev za nas, a kaj, v vzgojne probleme v šolah. Učitelji Vedno je tako, da se dogajanja na ko jih je premalo in so preveč obtežena večkrat potožijo, da so starši glede državni ravni slej ko prej prenesejo z različnimi dajatvami. Vsakodnevno svojih zahtev nemogoči in prihajajo na lokalni nivo. Največji problem je poročanje o slabem stanju v naši dr- do njih kar z odvetniki. Obratno pa gospodarske narave. Zaradi plačilne žavi vzbuja silno neprijetne občutke. se tudi starši pritožujejo, kako malo nediscipline je propadlo ogromno Zanimivo, kako lahko druge države znanja dobijo otroci v šoli. Vse vrste podjetij, ki so poleg večjega števi- na hiter način rešujejo tudi najhuj- napetosti, tako med učitelji in učenci la brezposelnih delavcev ustvarila še »lumparije«. Na primer, vzemimo ter njihovimi starši kot tudi med uči- še veliko neplačanih prispevkov in sosednjo Hrvaško. Ko so državljani telji in resornim ministrstvom, ne vo- davkov ter povzročila več revščine. ugotovili, da so se sumi o nečednih dijo v dobro sodelovanje, ki bi v šolah Vprašajmo se, ali se bo še kdo trudil poslih nekdanjega prvega moža po- nedvomno moralo biti prisotno, saj za pošteno poslovanje, če vemo, ka- trdili, so ne glede na posledice nare- šole ne smejo biti le t. i. hiše znanja, kšne nepravilnosti so se dogajale in dili red. Če bi bili tako odločni tudi temveč institucije za vzgojo moralnih po večini ostale nekaznovane. Pra- pri nas, bi državljani začeli verjeti v vrednot, domoljubja in odgovornega ksa kaže, da žal pridobivajo le tisti, delovanje sodstva in tožilstva. Skoraj življenja otrok. V zadnjem obdobju ki znajo trenutni sistem izkoriščati. vsa podjetja so se sesula, napovedu- se kljub velikim možnostim za nadalj- Gospodje direktorji so znali poskr- jejo se še novi stečaji, večajo se soci- njo poklicno kariero vse manj otrok beti zase. Vseskozi so dobivali visoke alni problemi in brezposelnost. Krizi odloča za izobraževanje v srednjem junij 2012 • Informator 3 Pozdrav, nagrajenci poklicnem izobraževanju. Skoraj vsi jo ogroženosti zaradi svoje politične svojih pogostih nečednih poslov. Ka- poklici na srednji poklicni ravni so opredelitve in pripadnosti. kšna katastrofa! Država pa nič. Vse postali deficitarni, gimnazije pa za- povedano povzroča pri ljudeh jezo, sedene do zadnjega kotička. Skoraj Po več letih ugotavljamo le pre- nezadovoljstvo, razočaranje in bes. vsak drugi otrok je študent, žal v lomljene obljube in nič drugega. večini na družboslovnem področju, Večkrat se sprašujemo, kam se je Zavedamo se, da je nujno izboljša- kjer ni velikih možnosti za zaposli- izgubila slovenska demokracija. Za- ti plačilno nedisciplino, vzpostaviti tev, naravoslovcev pa manjka. Kaj kaj je prišlo do blokade nadzornih pravično družbo, zagotoviti odgo- storiti za pravo razvojno usmeritev institucij? Zakaj pravna država v vorno delovanje državnih institucij, mladih? Sloveniji ne deluje? Zakaj političnih zmanjšati javni dolg in posledično in gospodarskih elit ni več mogo- javno upravo ter jo narediti učin- Večjih problemov je še veliko, a kot če nadzorovati? Poznamo največji kovitejšo, spodbujati mlade k štu- zadnjega bi omenila še problem kri- problem države, to je vladavina diju iskanih poklicev ter k hitrejše- ze demokracije. Imamo strankarski skupine bogatih posameznikov, ki mu končanju študijskih obveznosti, sistem, pa strank sploh ne maramo. dobro ve, kako je nadzorni potenci- spodbujati podjetništvo, zagotoviti Demokracija je le na papirju. Vlada- al države omejen in kako ji nihče nič pravično in učinkovito sodstvo ter jo nam koruptivne peščice bogatih ne more. Na osnovi tega deluje do materialno varnost vsem državlja- ljudi. Žalostno je, da se ne spoštuje konca brezobzirno in sistematično nom, nujno je podpreti kmetijstvo, dovolj družbenih vrednot. Med nami krši pravna pravila. Zavestno se ji je zlasti v okviru večje samooskrbe s je vse manj solidarnosti, pravičnosti uspelo dvigniti nad zakone in deluje hrano. A kaj lahko v zvezi s tem sto- in ljubezni do domovine. Na vsakih v nasprotju z interesi prebivalstva. rimo mi, mali ljudje? Kdo nas je do volitvah nam stranke obljubljajo, Ko smo ustvarjali našo Slovenijo, so sedaj poslušal in kdo je naša mnenja kako ne bo kadrovskih zamenjav. Na takratne politične in menedžerske upošteval? Bo zdaj drugače? osnovi tega (ali pa predvsem zaradi elite sodelovale pri pisanju pomanj- Spoštujmo Slovenijo, imejmo radi tega) tudi zmagujejo. Mnogi priča- kljive privatizacijske zakonodaje. slovenski jezik, ohranjajmo našo de- kujejo spravno vodenje države ter Pomagale so pri lastninjenju. Pre- diščino in si skupaj prizadevajmo za naselitev miru in sožitja v Slovenijo. ko različnih pravnih strokovnjakov boljši jutri nas vseh! Želijo si enakosti med vsemi, ne pr- so si hitro pridobile vsa potrebna vorazrednih in drugorazrednih drža- znanja, ki so jim omogočala izkori- Iskrene čestitke ob občinskem vljanov. Pričakujejo, da se bo upo- ščanje zakonov v svojo korist. Danes prazniku. števalo strokovnost, znanje, delo, nastavljajo svoje politike z namenom Marijana Cigala, poštenost in odgovornost. Ne mara- zaščite samih sebe in za izpeljevanje županja Občinski nagrajenci v letu 2012 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Ob- Nagrado Občine Dravograd za izjemne uspehe na družbe- čine Dravograd vsako leto do konca meseca marca objavi nem področju, ki prispevajo k razvoju, ugledu in življenju javni razpis, s katerim javno obvesti predlagatelje, da lahko v občini, prejme Prostovoljno gasilsko društvo Šentjanž