Utrinki Naravne in Kulturne Dediščine Dravograda

Maj 2008 številka 5

Libeliče Šentjanž

Trbonje UTRINKI NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE DRAVOGRADA

Pomladno prebujanje narave nam barvito pred- predstavil naravne vrednote na območju Dravo- stavlja raznolikost naravne dediščine Dravogra- grada in označevalne table. da. Sprehodi v naravo odkrivajo pestrost dra- vograjskega območja, katerega posamezni deli Narava daje s svojim bogastvom tudi navdih za zaradi svojih posebnosti izstopajo v slovenskem raznoliko ustvarjalnost domačinom in obisko- in evropskem prostoru. Posamezne naravne vre- valcem. Zanimivo prepletanje spoznavamo v li- dnote in zanimiva območja smo v teh dneh v kovni, literarni in glasbeni kulturi, s katero se pri sodelovanju z mariborskim Zavodom za varstvo nas predstavljajo številni ustvarjalci. Med temi je narave dodatno označili, da bi obiskovalci narave tudi Oto Čeru, še bolje spoznavali zanimivosti rastlinskega in ži- po domače valskega sveta. Ko- Zajsnik, ki gar pot zanese v povezanost z Bukovje, ob Dra- naravo preli- vograjsko jezero, v va v melodije, dolino Velke ali na saj že pogled Košenjak, bo lahko s sončnega Bukovje - Pohorje ob poteh na ozna- obronka Oj- čevalnih tablah strice, od ko- prebral o značilnostih tamkajšnjih naravnih vre- der je doma, dnot in o pomenu njihovega varovanja. kar izvabi pesem in pri- V Dravogradu so strma pobočja Bukovja zava- kliče rimo. rovana kot gozdni rezervat v sklopu najbolj za- Z vnemo in hodnega dela Pohorja, slednje pa je uvrščeno v vztrajnostjo je evropsko ekološko omrežje Natura 2000, ki zdru- tako nastala žuje naravovarstveno najvrednejša območja v že druga njegova pesmarica - po prvi z naslovom Evropi. Območju Pohorja je namenjena tudi maj- »Gurši je pesem, gurši je dan«, je Občina Dravo- ska razstava v razstavnih prostorih Info-pisarne v grad v sodelovanju z ZKD v preteklem letu za- Dravogradu. Razstava, ki bo na ogled od 8. maja ložila naslednjo – »V pesmi skozi čas življenja«. 2008, v besedi in fotografiji Pesmarica, ki obsega tudi strokovne prispevke predstavlja edinstven in bo- domačih avtorjev in je opremljena z ilustracijami gat rastlinski svet Pohorja; Feliksa Frühaufa –Sreča z motivi iz našega okolja, redke in ogrožene rastlinske nadaljuje tradicijo, ki tvori utrinke kulturne dedi- vrste, njihove življenjske ščine Dravograda. prostore ter habitatne tipe. Razstavo, ki sta jo pripravi- Aleksandra Gradišnik la Andreja Senegačnik in Samo Jenčič iz Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Maribor, s sodelavci, Dolina Velke je tretja repriza, tokrat prvič odprta na Koroškem. V sklopu razstave pa bo Martin Vernik 22. maja 2008 ob 18. uri skozi predavanje v Info-pisarni

2 Spoštovane občanke in občani!

V kopici novic, ki prihajajo na tak ali drugačen način vsak dan do vas, se je naš »Informator«, če sodimo po nekaterih pozitivnih odme- vih, dodobra prijel in postaja vaš prijatelj ne le na dan, ko ga dobite. To nas seveda veseli in nam je dodatna vzpodbuda, da z njim ure- sničujemo načelo javnosti in preglednosti, kakor imamo to zapisano in določeno v občinskem statutu. Ničesar ne skrivamo, tudi ne za- dnjega kresanja mnenj v občinskem svetu, ki ste ga lahko zasledili v časopisih ali na lokalni TV. To je legalna pravica svobode izražanja misli in gledanj. Vprašanje pa je, če to vedno koristi. Vsekakor na ta način dobivate realno podobo dogajanj.

Prvi meseci letošnjega proračunskega leta 2008 so že za nami. O pro- računu za tekoče leto boste lahko nekaj informacij dobili tudi v tej izdaji, zelo natančno pa si ga lahko ogledate vsi tisti, ki imate internetni priključek. Iz njega boste lahko razbrali, katere so pomembnejše naložbe v letu 2008, katere bomo finansirali iz lastnih proračun- skih sredstev in za katere se občina prijavlja na različne razpise in si s tem poizkuša zagotoviti dodatna sredstva iz sredstev Evropske unije ali iz državnega proračuna.

Po navadi vam v »Informatorju« spregovorimo o investicijah, ki so že končane ali pri za- ključku in jih pospremimo tudi s fotografijami. Tokrat bomo lahko le našteli tiste,ki so po- membnejše in kako daleč smo s pripravami za njihovo izvedbo . Za naložbe, od katerih se nekatere nadaljujejo še iz preteklega leta, lahko rečemo, da jih ni malo in so pomembne za celotno občino ali za njene posamezne dele. Na osnovi tega pregleda boste lahko v naslednji številki »Informatorja« spremljali , kako daleč so priprave že dale vidnejše rezultate.

Seveda naložbe niso vse, kar vas zanima. Z našimi prispevki vam želimo popestriti druge interese, ki se nanašajo na življenje v občini . Zato nekatere rubrike postajajo že kar stalne. Zelo sem vesela tudi prispevkov občanov in bi rada, da bi jih bilo čim več. To dokazuje, da z nami sodelujete.

Tokratna izdaja »Informatorja« sovpada z bližnjim delavskim praznikom l. majem. Verje- tno se boste kakega praznovanja udeležili tudi vi, saj je to praznik z dolgo tradicijo in je vedno znova aktualen. Kot že vrsto let ga bomo tudi letos praznovali pri Planinskem domu na Košenjaku, kamor vas prisrčno vabim. Za vse tiste, ki takrat ne boste mogli biti z nami, pa želim na tem mestu poudariti, da se skupaj z vami veselim vsega, kar smo v preteklem letu naredili. Praznik dela pa naj bo nova priložnost, da bi življenje v naši družbi bilo za vse lepše in pravičnejše.

Vaša županja, Marijana Cigala, dr. vet.med.

3 Vsem starejšim občankam in občanom ob praznovanju osebnega praznika iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in zdravja v nadaljnjem življenju.

»Skrivnost sreče ni v tem, da delamo tisto, kar bi radi, temveč, da imamo radi tisto, kar delamo.« (Lev Nikolajevič Tolstoj)

Občina Dravograd, županja Marijana CIGALA

Lepa misel lepo mesto najde ...

»Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.«

(arabski pregovor)

»Vse naše življenje se giblje med tem, kar hočemo in med tistim, kar moramo.«

(Čapek)

»Življenje najde svoje bogastvo v hrepenenju po svetu in svojo vrednost v hrepenenju po ljubezni.«

(Tagore)

»Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto.«

(Van Gogh)

4 DRUŠTVO MLADINSKI CENTER DRAVOGRAD

Društvo MCD je v obdobju od decembra 2007 do aprila 2008 izvedlo kar nekaj prireditev. Naša stalnica je Zvočna kopel z gongi, za katero skrbi naša Sergeja. Poteka vsako drugo sredo v mesecu, gre pa za sprostitveno delavnico oz. terapijo, ki nas razbremeni stresa, depresije, jeze, občutka osamljenosti in ločenosti. Terapija je zelo primerna tudi za vse tiste, ki se soočajo s kakršnokoli težavo ali strahom, povezanim s pomanjkanjem notranjega miru. Terapija je brez vsakršnih stran- skih učinkov. Po njej se vsakdo počuti izredno lahkotno, spočito, umirjeno in sveže – kot bi in s tem otrokom približamo praznične dni ve- sproščeno in varno zaplavali v morje (zvokov in selega pričakovanja božiča in novega leta. Da pa vibracij) ter jim pustili, da vas nosijo čisto po svo- bi otroke še bolj razveselili, smo poskrbeli, da jih je. In le zakaj se ne bi vsaj enkrat prepustili tem je obiskal še bo- občutkom, storili nekaj zase in za svojo dušo? Va- žiček. bimo vas, da se nam pridružite! Še zadnjič pa S prireditvami, ki se mesečno izvajajo, želimo v smo lahko bili Mladinskem centru poskrbeti za ljudi vseh ge- priča odličnemu neracij, ne samo za mlade. Tako pridejo na svoj nastopu Deana račun tako občani kot tudi zunanji obiskovalci, Vivoda in skupi- skratka vsi, ki bi radi svoj prosti čas preživeli mal- ne Flash, ki so se ce drugače. odločili, da se po dveletnem sodelovanju, zaradi različnih interesov razidejo. S svojim programom Mesec decem- so se publiki predstavili v Hotelu Hesper, svojim ber 2007 je do- zvestim oboževalcem pa zahvalili za podporo. gajanje v mladinskem centru Konec leta je društvo že drugo leto zapored in v zaznamoval 2. sodelovanju z Občino Dravograd, organiziralo Miklavžev tur- silvestrovanje na prostem, katerega se je udeležilo nir v malem no- veliko domačinov in občanov. Ob prijetnem gometu, ki smo ga organizirali s pomočjo Osnov- vzdušju smo zapeli, zaplesali in s kozarčkom ne šole Dravograd, Kluba Koroških študentov in penine ob zvokih skupine VERITAS nazdravili Športne zveze Dravograd. novemu letu.

Prvič smo pripravili tudi Ustvarjalno delavnico za otroke, kjer smo izdelovali božično-novoletne voščilnice in okraske, s katerimi smo potem okrasili božično drevo in ga postavili v preddver- ju centra. Obisk je bil izjemen – zadovoljni so bili tako otroci kot tudi njihovi starši, ki so jim pridno pomagali pri njihovem ustvarjanju. Tako smo se odločili, da delavnico ponovimo tudi v tem letu

5 V mesecu januarju je bilo manjše zatišje, saj smo ob kitari z An- se v društvu pripravljali na zbor članov, ki je bil drejem Ofakom v četrtek, 24. januarja 2008. Tako je društvo do- ter izbrani poez- bilo novo vodstvo – mlade nadobudne študente, iji, žametnih vrt- polnih energije, svežih idej in novih zamisli, kako nicah za punce popestriti dogajanje v centru – in s tem tudi nove- in lizikah za fan- ga predsednika, Tilena Brezočnika ter podpred- te … ogledali pa sednika Darka Ilievskega. smo si tudi film in tako ob druženju doživeli lep romantičen Kljub temu pa smo lahko v januarju prisluhni- večer. li zanimivemu predavanju domačinke Danijele Sekolovnik, ki je z nami V mesecu marcu smo v mladinskem cen- delila svojo izkušnjo tru po dolgem času znova priredili razstavo dela z mladimi preko slik. Tokrat se prostovoljnega dela v nam je pred- Dunavtsih, mestu v stavil Foto južnem delu Ukrajine. Klub Koroška. S pomočjo fotografij in Slike so še ve- pripovedovanja smo dno na ogled, lahko del tega doživetja lahko pa jih postali tudi mi. tudi kupite … dodatne informacije so na voljo preko V februarju smo organizirali tako pustovan- e-naslova: [email protected]. je kot tudi pokop pusta, ki je že skoraj utonil v pozabo. Tako so se v spomin na pusta pok- Prav tako smo lahko v mesecu marcu pris- lonili številni luhnili potopisu Dejana Gumpota, ki je z občani. Zbra- velikim navdušenjem predstavil svoje po- na množica potovanje po Korziki. Povedal je veliko za- je žalni zbor nimivega, od tega ,kako pričela ob so stari Grki kolonizira- 16.30 pred os- li Sredozemlje in Kor- novno šolo, ziko poimenovali ˝gore nato pa ga je v morju˝ … ,kot tudi to, na zadnjo pot da je Korzika s svojim pospremila po pločniku, skozi trg in pod- naravnim in kulturnim hod, mimo stadio- bogastvom nedvomno na do mladinskega eden izmed biserov centra, kjer so se Evrope. Bilo je zelo za- nato z žalno slove- nimivo in poučno. snostjo poslovili od dragega pokojnika, Vedno znova pa se z pusta. veseljem odzovemo prošnji Glasbenega Precej bolj veselo pa je bilo na dan zalju- izobraževanja ˝Kati- bljenih in vseh, ki se imamo radi – na valen- ca˝ in jim ponudimo tinovo, seveda. Priredili smo prijeten večer, prostor za predsta- z majhnimi presenečenji. Uživali smo lahko vitev. V marcu pa so

6 pripravili program za vse mamice, babice in tete, tove brezplačne računalniške delavnice za ob materinskem dnevu in dnevu žena. starejše občane – začetnike ˝Računalnik za telebane,˝ izvedene Ker si v društvu želimo, da bi se tudi otroci čutili v okviru progra- pomemben del naše družbe, vedno z največjim ma ˝Učimo se za veseljem pripravimo tudi nekaj zanje. Tako smo življenje.˝ Delavnica jim pripravili ustvarjalno delavnico, kjer smo je potekala v dveh skupinah, odziv pa je bil tudi tokrat izjemen.

Čaka nas še zanimiv koncert dveh glasbe- nikov, domačinov – Andreja Ofaka in Boruta Morija, potopisno predavanje Katarine Hor- vat ˝PERU˝ in seveda kresovanje, katerega organizator smo že drugo leto zapored. Tudi tokrat ga bomo priredili v sodelovanju z Andrejo Namar, s. p. in Ribiškim domom, kjer se bo vse skupaj tudi dogajalo. Poskr- bljeno bo tako za jedačo kot tudi za pijačo, poveselili in zaplesali pa bomo lahko ob zvokih zabavne in narodnozabavne glasbe pod vodstvom Ines in Mateje izdelovali pirhe in priznanega ansambla STIL 5. Vstopnine ni, zajčke iz kuhalnic, prisluhnili pravljici in izvede- zato vabljeni prav vsi! li, kako otroci drugod po svetu praznujejo veliko noč ter ali jih res povsod obišče velikonočni zaj- Za konec pa še to. Mladinski center je odprt ček. Bilo je prijetno, veselo in razigrano … za vse mlade in mlade po srcu … za vse obiskovalce in tiste, ki bi želeli najeti pros- Z velikim veseljem lahko povem, da nam je tor. Uradne ure so vsak dan od 7. do 15. v mesecu aprilu končno uspelo plasirati last- ure, v center pa ste vabljeni vsak delavnik no spletno stran Društva Mladinski center od 10. do 14. ure, ali se v primeru želene Dravograd, ki jo najdete na spletnem naslo- rezervacije prostora pozanimate glede pros- vu http://www.mladinskicenter.si. Trudili se tih terminov. Za domača društva je najem bomo, da jo brezplačen. Dosegljivi smo na telefonskih bomo še dodat- številkah: 02/872 35 77 (Suzana Karničnik no izpopolnili, – poslovna sekretarka društva), 051 301 432 dopolnjevali (Tilen Brezočnik – predsednik društva) in z aktualnimi 031 574 629 (Darko Ilievski – podpredsed- v s e b i n a m i nik društva). ... Zanjo je zaslužen naš Veselimo se vašega obiska, zato si kdaj pa predsednik Tilen Brezočnik in člani Up- kdaj vzemite čas, obiščite nas in združite ravnega odbora društva. prijetno s koristnim …

Tako nam april prinaša veliko zanimivih … VLJUDNO VABLJENI! prireditev za druženje. Za vas smo zaradi velikega zanimanja v preteklem letu tudi Suzana KARNIČNIK letos v sodelovanju z MKC Slovenj Gradec organizirali in ponudili možnost Microsof-

7 Kulturno društvo godbe na pihala Ojstrica

Častitljiva so leta kulturnega društva godbe na pi- ovega Titusa, ki je bil kapelnik te godbe »dokler so hala Ojstrica, ki se ji je desetletja držalo ime «Kim- mu dopuščale noge.« Takole piše: »Skušal sem zve- perška pleh muzika«. Njen nastanek, rojstno leto, deti, kako daleč nazaj segajo prvi zametki ojstriške sega v že pozabljen čas, ko smo Slovenci še živeli v godbe, pa se spomni, da mu je nekoč njegov dedej rajnki Avstriji, v čas, ko je Napoleon III. v Italiji leta pravil, da se je nekako v letu 1860 zbralo najprej 1859 premagal Avstrijo in je s tem omajal avstrijski samo pet fantov, ki so igrali brez not…..Igrali so ve- absolutizem. Bil je to čas, ko se je v Avstriji začelo činoma na shodih v domačih in sosednjih krajih, ustavno življenje z volitvami v deželne zbore ter dr- nekaj malega pa so nastopali tudi na prireditvah.« žavni zbor in se je jasna politična zavest Slovencev Glede na doslednost duhovnikov pri pisanju farnih vse bolj izražala. To je bilo obdobje, ko se je proti kronik je mogoče domnevati, da je bil zapisan tudi Dravogradu gradila koroška železniška proga in ko natančen datum ustanovitve godbe, ki pa je bila v je v Dravogradu bila postavljena Gollova tovarna velikem požaru leta 1958, v katerem sta zgorela cer- maziv, ko je sto petdeset konj iz prevaljske valjarne kev in župnišče, za vedno izgubljen. vsak dan prevažalo jeklene izdelke do dravograj- skih splavov, in ko na Ojstrici še ni bilo osnovne Dolga je tradicija ojstriških godbenikov, ki se je za- šole in ne ceste, po kateri se danes vozimo. čela iz ljubezni do glasbe ob trdem življenju na osa- mljenih kmetijah in je dodatno povezovala oddalje- Iz pisnih in ustnih virov izhaja, da naj bi bila Kim- ne celke Ojstrice, Goriškega vrha, Kozjega Vrha, Sv. perška pleh muzika ustanovljena leta 1860. Ta- Duha, vse tja do Pernic , do doline na Viču in Dra- kratni ojstriški župnik Grüm je leta 1870 v vabilu k vograda. Iz roda v rod, od očeta na sina se je prena- maši zapisal: » V nedeljo za god sv. Janeza Krstni- šala tradicija, vse do današnjih dni. Menjavale so se ka, farnega patrona, bosta dve maši. Prva ob sedmi generacije in menjavali so se njeni kapelniki, godba uri, druga pa ob deseti. Pri drugi bo igrala domača pa se je številčno počasi večala in se še veča. Ceni godba, kakor tudi pri procesiji.« Iz tega je razvidno, da je takrat godba že igrala, da je bila že uigrana in da je že bila znana. Zato drži, da je nastala že deset let prej. Letnica 1860 je navedena tudi v spominih ljudskega pisatelja Ludvika Morija, ki je v enem od mesečnikov Viharnik pisal o biserni obletnici Očk-

Slika 2: Godba v šestdesetih letih Z leve strani: Jože Štruc, Alojz Čeru, Adi Kozman, Franc Lorber, kapelnik Titus Očko, Leopold Pešl, Peter Škratek, Roman Vaukman, Ferdo Pešl, Jože Očko in Franc Razpotnik.

Slika 1, godba v letu 1910 in spoštuje tradicijo in je vezni člen med preteklo- Od leve, sedijo: Jakob Pečnik, Vincenc Grubelnik, Rudl stjo in sedanjostjo, je brst, iz katere rastejo bodoče Hren,Toms Plomen in Simon Plimen generacije godbe. Stojijo: Franc Ravnikar, Leopold Mori, Bernard Mori- kapelnik,in Lenart Poročnik( v poštarski uniformi).

8 Več desetletij so godbeniki vadili na ojstriških kme- glasbeno znanje pridobili v glasbenih šolah na Ko- tijah, običajno kmetiji kapelnika, med drugo sve- roškem ali na Srednji glasbeni šoli v Mariboru ter tovno vojno pa delno tudi v Dravogradu, ker je imel Akademiji v Avstriji. A ker teh ni dovolj, ima godba kapelnik Metelko težave s hojo. Sprva je vadila po organizirano lastno šolo, v kateri poučujejo profesi- gostilnah, nato pa ji je gostoljubje ponudila osnov- onalni učitelji. Ker godba nima lastnih virov finan- na šola. Tam je nekaj let vadila kar v jedilnici. Po ciranja - žal si v času socializma ni uredila stalnih večletnih prošnjah je leta 2003 dobila svoje prosto- prispevkov zaposlenih v raznih podjetjih - ima veli- re v nadstropju Športnega centra, kjer si je s pro- ke finančne težave, saj bi morali nekaj starih instru- stovoljnim delom in finančno podporo občine in mentov zamenjati za sodobnejše, mladim pa dati kulturi naklonjenih donatorjev uredila glasbenim harmoniji orkestra primerne, kar finančno njihovi zahtevam primerno dvorano. starši tega ne zmorejo. Vsako leto ima godba okrog dvajset nastopov na ra-

Slika 3: Otvoritev glasbene dvorane 2004, nazdravljajo: kapelnik Borut Mori, župnik Danijel Slika 4: Sedanja zasedba godbenic in godbenikov Slatinek, predsednik godbe Ferdinand Gnamuš in Od leve: Davorin Mori, Alojz Čeru, Miro Mori, Aljaž županja Marijana Cigala. Roger, Žiga Rus, Jan Mithans, Florijan Verhnjak, Tamara Korat, Klavdija Sinreih, Rajko Pečoler, Laura Vavh, Leta 2000 se je godba oblekla v sodobno krojene Borut Mori, Anja Roger, Saša Matičko, Jerica Kašman, Ferdo Korat; Silvo Poročnik, Branko Čeru, Ivan Sinreih, nove obleke z novim emblemom in z občinskim Rok Kotnik, Jakob Mori, Tomaž Karničnik, Franc grbom v sredini. Ob njeni 135.obletnici je v turistič- Razpotnik, Jernej Karničnik, kapelnik Julijan Burdzi, ni pisarni predstavila fotografsko razstavo o svojem Tonček Matičko, Ožbej Vrhnjak in Rok Rus.V narodnih nošah: Gelca Cehner in Anica Lesičnik. Manjkajo trije delovanju, popestreni s starimi odsluženimi instru- godbeniki in ena godbenica. menti in oblekami. Več let je godbi kapeljeval Borut Mori, ki je zaradi študija na glasbeni akademiji v znih kulturnih prireditvah in dva ali tri samostojne Avstriji prosil za zamenjavo. Pred dvema letoma je koncerte. Sodeluje na medobčinskih prireditvah mesto prevzel gospod Julijan Burdzi in nadaljuje ožje in širše domovine. Prijateljsko sodeluje z god- tradicijo kapelnikov Morijevega rodu. bama Draukraft St. Andraž in Gross St.Florijan v Godba ima v repertoarju skladbe domačih in tujih Avstriji in s tem prispeva k promociji naše občine avtorjev od koračnic, valčkov, polk, rock, popa, dže- in naše države. za, narodno zabavnega, sakralnega in zahtevnega Kdo bi preštel vse ure prostega časa, vaj in nasto- klasičnega žanra. V programu ima tudi igranje v pov, ki so jih godbeniki namenili in jih namenjajo, korakanju ,enega najznačilnejšega prepoznavnega iz ljubezni in osebne naklonjenosti do druženja, elementa vsake godbe, s katerim nastopa na para- glasbenega poustvarjanja, dvigu kulture v naši ob- dah srečanj godb, ki se jih udeleži, če ima zagoto- čini in celotni domovini? vljena finančna sredstva. Skupne prireditve so za vsako godbo čas prijetnih Starostna struktura zajema vse generacije in šolske srečanj, medsebojnih spoznavanj in izmenjave stopnje: od osnovne šole do fakultete, od 12 do 73 mnenj, prijateljskih pogovorov, predvsem pa spod- let z križcem za zasluge CISM odlikovanega Aloj- buda za tesnejše sodelovanje. za Čeruja. Mladi, ki vstopajo v orkester, so si svoje

9 V zadnjih letih je godba za svoje nastope na tekmo- Kakor je v skromnih razmerah iz ljubezni do igra- vanjih in srečanjih dobila 18 priznanj, 3 diplome nja, druženja in veselja v habsburški kulturi godba in 7 zahval in spominsko listino. Na dveh tekmo- začela glasbeno poustvarjanje ter ga iz samega ide- vanjih slovenskih godb v zabavnem programu za alizma in zastonjskosti udejanjala, navkljub meta- pokal Ormoža pa je v svoji kategoriji dosegla enkrat nju bombic pod noge in tožarenj drugače mislečih; drugo, drugič pa tretje mesto. Posamezni člani pa so tako Godba na pihala Ojstrica do današnjega dne dobili , glede na leta igranja v orkestru, zlate, srebr- neprekinjeno ponosno, v neodvisni in enakoprav- ne in bronaste Gallusove značke Zveze slovenskih ni ter samostojni državi, s praznovanji sprejeti v godb. Leta 2001 je bila godbi dodeljena Občinska Evropski kulturni prostor, nadaljuje tradicijo. nagrada. Godba je že nekaj let tvorno vključena v slovenski Ferdinand Gnamuš godbeniški prostor in aktivno sooblikuje delovanje Zveze slovenskih godb, preko katere je povezana tudi v CISM-Mednarodno glasbeno zvezo.

AKTIVNOSTI DRUŠTVA PODEŽELSKE MLADINE DRAVOGRAD

Društvo podeželske mladine Dravograd (DPM Dravo- pa morata biti mlajša od 20 let. Stopnja izobrazbe ni grad) aktivno deluje že od leta 1993. Članstvo v dru- omejena. štvu se iz leta v leto spreminja. Predvsem od aktivnosti Vprašanja za izvedbo tekmovanja so pripravili na Kme- članstva pa je odvisno, kaj vse se v društvu dogaja. DPM tijsko gozdarski zbornici Slovenije v Ljubljani in so bila Dravograd je nastalo z namenom, da povezuje mlade na vzeta iz naslednjih vsebin: EKOLOŠKO KMETIJSTVO, podeželju in tiste, ki čutijo pripadnost ali povezanost z VINARSTVO, SLOVENSKI ZAŠČITENI POSEBNI njimi. Na Kmetijski svetovalni službi društvu že od usta- KMETIJSKI PRIDELKI OZIROMA ŽIVILA in AKTIV- novitve nudimo strokovno mentorstvo. NOSTI ZVEZE SLOVENSKE PODEŽELSKE MLADINE. V društvu si že vseskozi prizadevamo: Regijsko tekmovanje je potekalo v treh krogih. Po vsa- - oživiti vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, kem je bilo izločeno doma in narave, določeno število ekip - ohraniti materialno in duhovno dediščino kmečkega tako, da smo na kon- stanu, cu dobili zmagovalno - poudarjati nujnosti skladnega gospodarskega in kul- ekipo, ki bo Koroško turnega razvoja podeželja, posebno še gospodarsko regijo zastopala na dr- nerazvitih področij z urbanimi naselji, žavnem tekmovanju v - oživiti stare običaje, druženje na vasi in k temu prite- Metliki. V prvem kro- gniti tudi mlade iz urbanih naselij, gu so vse ekipe odgo- - povezovati se z drugimi podobnimi društvi, gibanji varjale na isto vprašanje. Izbirale so med odgovori a, b, in mladinskimi organizacijami v državi in tujini, c ali d. V drugem krogu so vse ekipe odgovarjale na isto - da sodelujemo pri prenosu znanja na podeželje. vprašanje tako, da so se odločale med odgovorom DA ali Tako mladi iz občine Dravograd že vse od ustanovitve NE. V tretjem krogu so ekipe izbirale vprašanja za 1, 2 uspešno sodelujejo na raznih srečanjih in tekmovanjih ali 3 točke. Na znak predsednika komisije so tekmovalci mladine na Koroškem in po Sloveniji. Za svoje člane pri- dvigovali kartončke z zapisanim odgovorom. Tekmova- pravljajo tečaje, predavanja in ekskurzije. nje je skrbno spremljala tričlanska strokovna komisija. Že v uvodu v uradni del in potem med posameznimi Podrobneje bi predstavila regijski kviz »Mladi in kme- krogi tekmovanja, so organizatorji poskrbeli za glasbene tijstvo«, ki je potekal v petek, 28. marca 2008 v dvorani točke. gasilskega doma v Libeličah. Organizatorja tokratne pri- Zmagovalci so postali mladi iz Društva podeželske mla- reditve sta bila Društvo podeželske mladine Dravograd dine Dravograd. Ekipo so sestavljala dekleta: Ivanka Pše- in KGZS, Zavod Celje – Izpostava Dravograd. ničnik, Eva Zaponšek in Simona Špalir. Tudi drugo me- Na tekmovanju se je pomerilo 7 ekip mladih iz društev sto so si prislužili domačini, tretje mesto pa je pripadlo podeželske mladine Dravska dolina, Mislinjska dolina trem dekletom iz DPM Dravska dolina. in Dravograd. Ekipe so tekmovale po pravilniku, ki med drugim pravi, Bernarda Javornik da lahko tekmujejo mladi s podeželja, dva člana ekipe

10 Na podlagi 17. člena Odloka o nagradah in priznanjih Občine Dravograd (MUV, št. 13/96 in Ur. l. RS, št. 92/2007) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izdaja naslednji

JAVNI RAZPIS ZA POBUDE ZA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ IN NAGRADE OBČINE DRAVOGRAD ZA LETO 2008

I. Pobudniki za podelitev občinskih nagrad in priznanj so lahko občani, krajevne skupnosti, politične stranke, občinski svet, društva in pravne osebe.

II. Kriteriji za podelitev občinskih priznanj in nagrade so naslednji:

A. Naziv ČASTNI OBČAN podeljuje Občinski svet občanom občine Dravograd in drugim drža- vljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih in drugih dejavnosti prispevali in s svojim delom zagotovili trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine.

B. NAGRADA OBČINE DRAVOGRAD se podeljuje posameznikom, delovnim skupinam, krajevnim skupnostim, družbam in drugim pravnim osebam za življenjsko delo oziroma izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine, življenju v občini ter podobi krajev.

C. PRIZNANJE OBČINE DRAVOGRAD se podeljuje posameznikom, skupini posameznikov, dru- štvom ter drugim organizacijam za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnost na posameznih področjih dela in življenja.

III. Pobuda mora vsebovati podatke fizične ali pravne osebe oz. osebe javnega prava, za katero se vlaga, ter jasno in podrobno obrazložitev.

IV. Rok za oddajo pobud je do torka, 13. maja 2008, na naslov:

OBČINA DRAVOGRAD, Trg 4. julija 7, 2370 DRAVOGRAD (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) »za podelitev občinskih priznanj in nagrade«

V. O podelitvi nagrade in priznanj Občine Dravograd odloča Občinski svet občine Dravograd na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

VI. Podeli se lahko največ ena nagrada in tri priznanja.

VII. Nepopolne pobude se ne bodo obravnavale.

VIII. Podelitev občinske nagrade in priznanj bo na slavnostni seji Občinskega sveta občine Dravograd ob njenem občinskem prazniku.

Številka: 094-1/2008-41 Datum: 21. 3. 2008 Marijana CIGALA, dr. vet. med. Županja Občine Dravograd

11 zna samo ženska, mama in nekoč tudi sama Knjižnica tašča, opiše ozadje te zapletene in večne zgodbe med »ta mlado« in »ta staro«. Urnik knjižnice Roman je napisan v želji in potrebi, da pri- Ponedeljek - četrtek od 7.00 do 18.00 kaže odnose, kakšni ne bi smeli biti. Sporo- Petek od 7.00 do 15.00 ča, da je življenje preveč dragoceno darilo Sobota od 8.00 do 13.00 Vljudno vabljeni. in mnogo prekratko, da bi si ga znotraj dru- žine grenili. Govori o ljubezni, njeni čistoči, PRIPOROČAMO VAM moči in lepoti. Knjige za mlade VIDMAR, JANJA: Angie Obveščanje uporabnikov o stori- HOF, MARJOLIJN: Majhna možnost BENTLEY, SUE: Zvezdne sanje tvah knjižnice preko elektronske SIVEC, IVAN: Jutri bom umrl pošte PRUE, SALLY: Tom mraz Vsi uporabniki imajo možnost obveščanja MOŠKRIČ, MARJANA: Stvar GOOBIE, BETH: Močnejša od besede preko elektronske pošte: RUDOLF, MOJCA: Prerokba • skorajšnjem poteku roka izposoje, • skorajšnjem pošiljanju opomina, Knjige za odrasle • prispelem rezerviranem gradivu, PILKINGTON, DORIS: Zajčja ograja KEYES, MARIAN: Druga stran zgodbe • poteku članstva, BEVC, CVETKA: Zgodbe iz somraka • dejavnosti knjižnice. KERMAUNER, AKSINJA: Smaragdna obzorja MERC, DUŠAN: Dantejeva smrt BENNETT, ALAN: Nenavadna bralka Turistična pravljica z Miro in To- MOLJK, FANČI: Po Evropi malo drugače njo v sodelovanju s Turističnim SIVEC, IVAN: Moji edini, ki jo ljubim društvom Dravograd BA MARIAMA: Dolgo dolgo pismo

Novitete ČUK, JASNA: Moji metadonski otroci: rada vas imam GILBERT, ELIZABETH: Jej, moli, ljubi GAZVODA, NEJC: Fasunga TRUONG, MONIQUE: Knjiga soli MAYER, JOANNES: Priročnik samostanskega zdravilstva LITTAUER, FLORENCE: Osebnostni plus za starše TUŠAK, MAKS: Človek – žival: zdrava naveza GRDENIĆ, DRAGO: Zgodovina kemije JOGIJSKA KUHARICA KONČNIK, DAMJAN: Grenlandija – svet zase DEDKOVA BRALNA ZNAČKA, vsak to- GASKIN, INA MAY: Modrost rojevanja rek med 10. in 11. uro v jedilnici OŠ SREBNIK, ANITA: Nizozemsko slovenski slovar ODGOVORI NA TEŽKA ŽIVLJENJSKA VPRAŠANJA Črneče SPOSOBNOST PREPRIČEVANJA: kako nas kupujejo in Vse krajane Črneč in oskrbo- prodajajo vance Koroškega doma staro- MOČ PRIJAZNOSTI: nepričakovane prednosti sočutnega življenja stnikov Črneče vabimo v jedilnico OŠ Črneče, kjer si Prebrali smo za vas lahko vsak torek, med 10. Azra Širovnik: Tašča in 11. uro izposodite knji- Ženske si neizmerno želimo, da bi postale ge in sodelujete v Dedkovi mame in nekega dne tudi babice. To pa po- bralni znački. Za pet prebranih knjig s pri- meni, da bomo imele opravka tudi s taščami poročilnega seznama boste prejeli nagrado, in da bomo nekega dne tudi same postale za zaključek pa bomo organizirali srečanje s tašče. Pisateljica nam tenkočutno, tako kot pisateljem.

12 PAKISTAN - potopisno predavanje V času prebujanja narave smo v so- Ivane Čreslovnik in Hermana Jese- delovanju s Klubom Gaia organi- ničnika zirali predavanje Enostavne eko- Januar 2008 smo začeli z množičnim obi- loške rešitve v vrtu. skom na potopisnem predavanju. Znanje in izku- šnje je s poslu- šalci delila Ne- venka Breznik, strokovnjakinja za ekološko vr- tnarjenje.

V mesecu marcu smo za vse ljubitelje hu- V »Zgodbi mojega kraja« smo gosti- mornega in zabavnega branja gostili zelo li Anito Srebnik branega in priljubljenega pisatelja Branka Mag. Anita Srebnik je odraščala v Dravo- Gradišnika. gradu, v svet jo je ponesla ljubezen do ni- zozemskega je- Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke 2. zika. Gostjo je aprila je v glasbeni pravljici otroke zabaval predstavila nje- Adi Smolar. na prijateljica iz mladostnih dni 16. aprila se je v »Zgodbi mojega kraja« pred- mag. Aleksandra stavil Alfonz Naberžnik, podžupan Občine Gradišnik. Dravograd.

Vsak četrtek vadba joge (študijski krožek) Vljudno vabljeni v Knjižnico Joga v vsakdanjem življenju je primerna za Dravograd. Želimo vam veliko vse generacije, začetnike in tiste, ki jogo že dobrih knjig in prijetnega dru- poznajo. Z vadbo se odpravlja stres, ohranja ženja. telo vitalno in gibčno. Skupino vodi Tjaša Copot z mednarodno izobrazbo s področja joge. Iskanje gradiva in informacije o dejavnosti knjižnice najdete na: V mesecu www.knjiznica.dravograd.net. marcu sta Franc Heber dr. med., spec. spl. med. in Tilka Kramer, višja medi- cinska sestra, babica, žen- skam ob prazniku poklonila predavanje o zdravstvenem varstvu žena v Zdravstve- nem domu Dravograd.

13 OTROCI VRTCA ROBINDVOR SO SE UČILI SMUČATI V januarju smo zaman čakali na sneg in zimske ra- Zavzeto so sledili njihovim navodilom. Program dosti. Končno smo dočakali smučarski tečaj. Veseli smučanja je bil namenjen tudi otrokom, ki še nikoli in dobre volje smo se odpravili v februarju na Rim- niso stali na smučeh. Motivirani so bili za učenje ski vrelec v Kotlje, novih smučarskih kjer smo doživeli veščin in znanj. čar zime. Učili so se smu- Program smučar- čarskih tehnik in skega tečaja so izva- začetkov samostoj- jali smučarski uči- nega, predvsem pa telji pod vodstvom varnega smučanja. g. Dejana Rodoška. S smučmi so hodili Otroci so v tem sta- navkreber, se smu- rostnem obdobju najbolj občutljivi. Kljub novemu čali po položnih naklonih in skozi igro spoznavali in kar precej zahtevnemu športu pogrešajo starše. prve smučarske zavoje in se učili varno ustaviti. A pri nas ni bilo tako. Otroci so bili razdeljeni v Snežne strmine je premagovalo 17 predšolskih majhne skupine in so tako bili deležni več indivi- otrok drugega starostnega obdobja. Zadnji dan so dualne pozornosti . Da je bila za otroke izkušnja kar otroci svoje znanje prikazali tudi staršem in prejeli se da prijetna, so jim smučarski učitelji predstavili zaslužene diplome. smučarske aktivnosti skozi zabavo, smeh in igre. Sonja Sep

Praznična pomlad v vrtcu Dravograd Vsaka mama družino. Za osmi marec so otroci svojim mamam je prava mama, izdelali čestitke. Skupaj smo poiskali idejo in ma- dana za srečo terial ter v ustvarjalnem kotičku izdelali majhne in veselje. pozornosti za mame. Da Prava. In ena sama. pa ne bi pozabili tudi na Za vse življenje. (Tone Pavček) očete, smo ob materinskem prazniku povabili cele družine. Na ta dogo- Tudi v vrtcu praznujemo praznike. V mesecu dek smo se dobro pripra- marcu sta kar dva praznika posvečena ženam in vili. V ustvarjalnem ko- materam. Dejavnosti v vrtcu načrtujemo tako, tičku smo izdelali darila. da vključujemo Naredili smo si okvirje, priložnosti za v katere so otroci narisali družabnost, pro- portrete ter jih obogatili slavljanje in pra- z drobnimi mislimi. Naučili smo se veliko pesmic znovanje. in deklamacij; seveda pa ni manjkal niti ples in Otroke spodbu- hudomušne igre z vso družino. jamo k sodelovanju, oblikovanju Ob skupno preživetem dogodku smo uživali vsi: in sprejemanju odločitev ter ustvarjamo prijetno mame, očki, otroci in pa seveda jaz, ko sem opazo- vzdušje in vzpostavljamo vezi med vrtcem in vala vesele obraze družin, ki so odhajale iz vrtca.

14 Zanimivosti iz otroških ust

Asja: »Moja mama dela papirje.« Katarina: »Ata je zobozdravnik in zato imam jaz čiste zobke.« Sašo: »Moj ata rad je in je močan.« Nal: »Moja mama rada lika, kuha in pere 'cote'.« Marko: »Ata ponavadi gleda z mano risanke. Skupaj sva naredila vesoljsko plovilo.« Anja: »Ko se jaz igram, mama kuha, ata pa 'cajtnge' bere.«

Praznik bi lahko bil vsak dan. Pa ne zaradi rož, ampak zaradi topline in ljubezni, ki bi jo nesebično dajali drug drugemu.

Anita Gnamuš

MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE

Mogoče se niti ne zavedamo, kakšno srečo kar je naše starejše prijatelje spremljalo imamo, da živimo in delamo v tako majh- skozi življenje, jih pestilo, razveseljevalo, nem kraju, kot je Šentjanž. Tu se vsi med se- polnilo in z udarci usode utrjevalo, je živ boj poznamo, zato je tudi sodelovanje med dokaz, da so zmogli biti kljub svoji prepro- delovnimi organizacijami in vrtcem zelo do- stosti tolažnik samemu sebi. Vsak potrebuje bro. Pa ne le med delovnimi organizacijami, nekoga, da se z njim zaplete v pogovor, se tudi med ustanovami, kot so: Krajevna sku- pred njim nasmeji, razjoka. Ker so se tako pnost, Osnovna šola in Dom starostnikov, ki »klesali« skozi življenje, radi pristopimo k se imenuje Dom Sv. Eme. njim in jih poprosimo za napotek, za utri- nek iz njihovega življenja. Radi nam povedo Naši otroci deklamacijo, igrico, ki so se jo oni igrali v zelo dobro mladosti. Mi se jo z veseljem igramo in tako vedo, kdo so ohranjamo tudi našo kulturno dediščino. stanovalci Doma – mi Radi prihajamo in se družimo z njimi. Mi jim pravimo pokažemo, kaj vse znamo, oni pa nas nagra- kar dedki in dijo z aplavzom. Najbolj veseli pa smo, ko babice. Kar nam ob slovesu rečejo: »Pa pridite spet!« pogosto se odpravimo k njim na obisk z namenom, da Prav gotovo bomo zopet prišli in tako še na- jim skrajšamo turobne deževne dni, polep- prej spletali kito prijateljstva med generaci- šamo sončen dan, predvsem pa, da se dru- jami. žimo. Stanka Rifel Star človek je prava zakladnica življenjskih modrosti, vzor za pot, ki je pred nami. Vse,

15 Otroci se učijo skrbeti za okolje

Podnebne spremembe, segrevanje ozračja, udeležili delavnice z naravovarstveno vse- naravne katastrofe, onesnaženi vodotoki, bino, ki se je za učence 9. razreda odvijala polna odlagališča, …, in podobne besedne v Informacijski pisarni Dravograd. Ob tej zveze lahko slišimo ali preberemo večkrat priložnosti je Martin Vernik iz mariborske dnevno. Kje so meje? Je stanje res tako alar- enote Zavoda za varstvo narave predaval o mantno? Kaj nas čaka v prihodnosti? Odgo- pomenu biotske raznovrstnosti in opozoril

vorov na ta vprašanja verjetno ne ve nihče, na ogrožene živalske in rastlinske vrste v a vsi se zavedamo, da je treba ukrepati. Kaj naši bližini, kar je bilo predstavljeno tudi lahko storim, da preprečim katastrofo? Ali v sklopu razstave Natura 2000 z naslovom kot posameznik res lahko pripomorem k »Našim vnukom v dar«. Sledilo je poučno zmanjševanju globalnega segrevanja, one- predavanje dr. Marinke Vovk iz Okoljsko

snaževanja vodotokov, …? Seveda! Treba je raziskovalnega zavoda z naslovom Turizem, začeti pri sebi in dajati dober zgled ostalim. ekologija, varovanje okolja. Dr. Vovkova je V OŠ Neznanih talcev Dravograd se okolj- opozorila na posledice onesnaževanja oko- skih problemov zavedajo, zato učne vsebine lja in podala nekaj praktičnih nasvetov kako plemenitijo z okoljskimi temami. Tako so se varovati okolje in zmanjšati porabo čistil-

16 nih sredstev in količino odpadkov v vsakem Poučni predstavi je sledila kratka predsta- domu. Učencem je bil predstavljen tudi vitev dr. Marinke Vovk o pomenu varstva projekt Izgradnja sistema kanalizacije in voda z namenom seznanitve otrok z gradnjo čistilne naprave Dravograd, ki ga delno fi- čistilne naprave in sistema kanalizacije v nancirata Evropska unija (Kohezijski sklad) Dravogradu. Nato so se otroci lotili gradnje in Ministrstvo za okolje in prostor s ciljem makete sistema kanalizacije in čistilne na- zmanjševanja onesnaževanja vodotokov. prave iz Lego kock, risanja plakata mesta Dravograd z urejeno kanalizacijo in čistilno Otroci do 4. razreda OŠ Dravograd in njiho- napravo, sestavljanjem zabojnikov iz papir- vi starši pa so bili povabljeni na predstavo ja in demonstraciji potapljača v plastenki Pogumni jelen v izvedbi Družinskega gleda- vode. lišča Kolenc in na ekološko delavnico, ki jo

Otroci zelo dobro opazujejo in radi posne- majo odrasle, zato poskrbimo, da se bodo od nas naučili le plemenitih dejanj, ki ne ogrožajo narave. Verjamemo, da lahko s podobnimi aktivnostmi in življenja po načelu trajnosti, vzgojimo in izobrazimo otroke za prihodnost.

Janja Klinčar Okoljsko raziskovalni zavod

je vodil Okoljsko raziskovalni zavod iz Slo- Ta projekt delno financira venskih Konjic. Jelenček je otroke poučil o Evropska unija in prispeva pravilnem razvrščanju odpadkov in pokazal k zmanjševanju ekonomskih kako lahko še tako neubogljivega in zdol- in socialnih razlik med državljani Evrope. gočasenega otroka, kot je Matic, navduši za Kaj lahko storim, da izboljšam okolje v pravilno ravnanje z odpadki in skrb za okolje. Vsi skupaj smo zapeli pesmico, ki je bila katerem Maticu v pomoč pri razvrščanju odpadkov v ustrezne zabojnike. živim?

17 LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV

V Občini Dravograd in Javnem komunal- letu 2005 nadaljevali s postavljanjem tudi nem podjetju Dravograd imamo izdelan v vseh ostalih krajevnih skupnostih občine program in izoblikovano vizijo ravnanja z Dravograd. Stvari so se zaradi pomanjkanja odpadki. Vemo, da je potrebno zagotoviti sredstev zasukale drugače, tako da kljub iz- in zapustiti bodočim generacijam kar se da redni volji in prizadevanjem nismo uspeli. obvarovano in čim manj onesnaženo bival- Kot sedaj kaže, pa se bodo naše želje vendar- no okolje. Tako kot mi v okoljskem podjetju, le uresničile. Občinski svet je na zadnji seji je danes vse več tistih, ki se zavedajo, da je sprejel načrt dela JKP Dravograd, v katerem potrebno za vselej spremeniti dosedanji na- je tudi zapisano, da bomo v letu 2008 manj- čin odnosa do okolja , ki nam ni v ponos, to kajoče ekološke otoke, pravilneje zbiralnice je, da nekontrolirano odlagamo odpadke v ločenih odpadkov, končno tudi postavili. V posode, ki so namenjene za posebno vrsto naslednjih mesecih bomo javno razpisali iz- odpadkov. biro dobavitelja posod za odpadke in pod- stavke zanje. In tako smo pri temi - ločevanje odpadkov. Zakaj je ločevanje tako pomembno? Odgo- V kratkem boste na terenu opazili delavce vor se zdi za koga težak, je pa sila preprost. Javnega komunalnega podjetja, ki bodo po N a današnji stopnji razvoja družbe in hi- načrtu postavitve zbiralnic le-te tudi konč- perprodukcije raznovrstnih dobrin je težava no določili in tam, kjer zemljišče ni v lasti zaradi kopičenja odpadkov veliko resnejša, občine, z lastniki pričeli z razgovori za pri- kot se zdi na prvi pogled. V razvitem svetu dobitev soglasij za postavitev posod. so že zelo hitro spoznali, da je snovna izra- ba odpadkov zelo koristna iz več razlogov. Na vsakem zbirnem mestu bodo postavlje- Odpadki se z ločevanjem lahko ponovno ne po tri posode z različnimi barvami po- uporabijo kot sekundarna surovina za pro- krovov. Za papir je pokrov RDEČE barve, izvodnjo novih izdelkov, za katere je ta- za steklo ZELENE in za plastiko-plastenke, kšen recikliran material ustrezen. Uporabi pločevinke pa RUMENE barve. Na vseh pose lahko tudi za pridobivanje energije, tako toplotne kot električne. Kar pa je še posebej važno ,je dejstvo, da se zaradi vračanja v proizvodnjo zelo zmanjša negativen vpliv na okolje zaradi odlaganja odpadkov. Seve- da so stroški bistveno nižji zaradi zmanjša- ne količine, ki se odloži na komunalno de- ponijo.

V septembru 2004 smo v Občini Dravograd v krajevni skupnosti Dravograd začeli s postavljanjem zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov, tako imenovanih ekoloških oto- sodah bodo nalepljene nalepke s podrobnim kov, čeprav smo že pred tem zbirali odpa- opisom, kaj se v posamezno posodo sme dni papir in steklo. V zloženki, ki je ob tej odlagati. Na domove pa boste prejeli tudi priložnosti izšla ,smo obljubili, da bomo v zloženke, ki vas bodo o vsem zelo natanč-

18 no informirale, samo prebrati jih bo treba . Skoraj bi pozabil. Prejemamo vprašanja ob- Po prvem branju jih ne zavrzite, ker je vča- čanov, ali res ločeno zbrane odpadke odpe- sih vseeno potrebno še kaj preveriti in tako ljemo na odlagališče v Črneče. To seveda ne bodo odpadle težave pri odločanju, kam naj drži, saj bi bil naš sedanji trud sicer povsem kaj sodi. zaman. Ločene zbrane odpadke pobiramo tako, kot nam to kažejo tabele dinamike pol- Po teh treh letih in pol, kolikor poteka loče- njenja posameznih odpadkov na posame- vanje odpadkov v krajevni skupnosti Dravo- znih zbiralnicah odpadkov. Bodite pozorni, grad, je potrebno poudariti, da se je dobro ko praznimo eko otoke, pazite, katero barvo prijelo in da je prizadevanje občanov na do- ima pokrov posode, ker enkrat pobiramo kaj visoki ravni in zato vse tiste, ki pridno papir-rdeči pokrovi, enkrat steklo- zeleni odlagate ločeno zbrane odpadke v imenu pokrovi in naslednjič plastiko in pločevin- Javnega komunalnega podjetja Dravograd, ke- rumeni pokrovi. Ločene zbrane odpadke tudi lahko resnično pohvalim. Na vsakem predajamo pooblaščenemu zbiralcu odpad- začetku so težave, tako tudi tukaj ne gre kov, to je DINOS. Vse odpadke stehtamo, kar brez njih in se še dogaja, da se posamezni je pri možno preveriti v evidencah ločenih odpadki, ki ne sodijo v določeno posodo, v zbranih odpadkov. njej vseeno znajdejo, kar nam povzroča skrbi in seveda stroške. To se kasneje pojavi kot Upam, da smo vas vsaj delno seznanili s po- bumerang za občane zaradi pritiska našega tekom ločevanja odpadkov, za vprašanja pa podjetja na povišanje cene storitve, kar ni smo vam vedno na voljo, pa lepo pozdra- dobro . vljeni.

Radi bi vas že sedaj seznanili z načrtom, ki je Miroslav SEP dipl.inž.str. sprejet v vseh koroških občinah. To je KOCE- ROD (Koroški center za ravnanje z odpadki) . Zaživel bo v letu 2010. Takrat bomo v vseh koroških občinah, razen na Prevaljah, zapr- li svoja odlagališča komunalnih odpadkov, ponekod že prej, in bomo odpadke vozili na regijsko odlagališče na Holmec. Zaradi vsega tega in nenazadnje ustreznega odnosa do okolja bomo celotno količino odpadkov, tako kot tudi že doslej, tehtali in občini Prevalje plačali po toni odloženih odpadkov. Zato mora biti cilj nas vseh, da bomo na odla- gališče prepuščali samo ostanek vseh tistih odpadkov, ki jih ne moremo več uporabiti kot sekundarne surovine, to se pravi, da bo količina odpadkov bistveno zmanjšana in tako tudi plačilo za odlaganje.

Spoštovane občanke in občani! Vabim vas, da z nami sodelujete ter tako po- magate sebi kot tudi nam. Prepričani smo, da bo uspešnost zbiranja tudi v vseh ostalih KS tako uspešno, kot je to v KS Dravograd.

19 OŠ Dravograd Dogajalo se je v marcu…

Zlati in srebrni kemiki napotili proti svoji učilnici in se posedli na Na kemijsko tekmovanje smo se dolgo in s svoja mesta. Imeli smo dve uri časa, da smo trudom pripravljali. Učiteljica se je zelo tru- se lahko dokončno odločili za svoje reši- dila in vedno smo imeli dovolj dela. Rešili tve. Učitelji so nas stražili kot zapornike. Po smo veliko število nalog, kajti brez vaje ni dveh urah smo se izčrpani in lačni odpravi- mojstra. K dodatnemu pouku smo prihajali li v jedilnico po sendviče. Najedli in napili enkrat ali dvakrat na teden ob sedmih zju- smo se, malo poklepetali in se že odpeljali traj. Doma smo veliko našega prostega časa nazaj domov. Rezultati, ki so bili objavljeni namenili učenju kemije, kar se je na kon- še isti dan, so lahko polepšali ali zagrenili še cu tudi izplačalo. Tekmovanje je poteka- preostanek večera. lo v soboto, 15. marca 2008, na Prevaljah. To, da smo se lahko udeležili regijskega tek- Tekmovalne naloge so bile kar težke, a bili movanja, je bila za nas velika in zanimiva smo dobro pripravljeni, zahvaljujoč učitelji- izkušnja, ki nam je postlala pot za naslednja ci Danici. Osvojili smo kar sedem priznanj tekmovanja v novem šolskem letu. Srebrna na državnem nivoju: Tomaž Pšeničnik, Ajda priznanja iz naše šole so dobili Tjaša Moč- Kljajič, Sandra Burja in Domen Mori so nik, Jaka Mori, Florijan Verhnjak, Sandra osvojili zlata Preglova priznanja, Katarina Burja, Jure Pečnik in Urška Tomaž. Kanduč, Florjan Verhnjak in Marko Kotnik pa srebrna Preglova priznanja. Zlata Preglo- Sara Korat va priznanja bomo prejeli 18. aprila na slavnostni podelitvi v Ljubljani. Res smo imeli malo sreče, vendar tudi veliko znanja. Likovna kolonija na OŠ Katarina Kanduč, Ajda Kljajič, Tomaž Dravograd Pšeničnik in ostali tekmovalci Meseca marca smo se zbrali na šestnajsti likovni koloniji na OŠ Dravograd. Sodelovalo je kar dvanajst šol. Tudi prijatelji iz Avstrije so se odzvali povabilu. Letošnja tema je bila Fiziki tekmujejo ritem. V mesecu marcu smo se pripravljali za re- Najprej so se gostje malo razgledali po šoli. gijsko tekmovanje v fiziki. Z učiteljico Ma- Nato so si izbrali tehniko svojega dela in se- rijo Cehner smo pregledali in rešili ogromne veda podlago. Lotili smo se ustvarjanja in kupe nalog. Eno po eno. Veliko popoldnevov tako uživali, da smo pozabili na čas. Med smo namesto za računalniki in ob prijateljih ustvarjanjem smo spoznavali nove prijatelje sedeli za mizo in računali. Bilo je naporno iz drugih šol. in kmalu je prišel dan, ko se nas je osem Vsak izdelek učencev, štirje iz 8. in štirje iz 9. razreda, s je bil po svo- kombijem odpeljalo v Slovenj Gradec, kjer je zanimiv in so nas pričakali pravi »piflarji«. Počutili smo lep. Po kosi- se, kot da ne sodimo med tiste pametnjako- lu smo svoje viče, no, vsaj jaz ne. slike nalepili Sledila je kratka predstavitev, glasbena toč- na panoje in ka in govor učiteljice. Po programu smo se Likovna kolonija 2008 si jih ogleda-

20 li. Po ogledu razstave smo imeli kratko pri- zlato priznanje, poleg tega pa smo si prislu- reditev, ki so jo pripravili učenci glasbene žili še zlato priznanje za najboljšo predsta- šole. Sledila je podelitev diplom, na katere vitev. smo bili še posebej ponosni. Projekta smo se udeležili učenci Ana Ber- Ta dan je bil nekaj posebnega in upam, da toncel, Sandra Burja, Urška Tomaž, Mihae- bo tako lepo tudi naslednje leto. la Poročnik, Anja Kogelnik, Samanta Korat, Andrej Grilc ter Anamarija Plešivčnik. Neja Kaiser Ob strani sta nam stali mentorici Marjeta Podgoršek Rek in Elizabet Negovec Kopma- jer.

Turizmu pomaga Sandra Burja lastna glava Mmm, dobro! Ta stavek nas je spremljal vseskozi, ko smo se ukvarjale s projektom Trenta. Spoznajmo Slovence Naša šola se že vrsto let udeležuje festiva- po svetu la »Turizmu pomaga lastna glava«, letošnje Učenci 8. in 9. razreda smo se v letošnjem leto pa je bila tema »Od zrna do mize«. šolskem letu pri dodatnem pouku iz slo- Za našo značilno jed smo si izbrali Libeli- venskega jezika pod mentorstvom učiteljice ško trento Majde Lesjak lotili projekta, ki smo ga poi- in že janu- menovali Spoznajmo Slovence po svetu. arja začeli Najprej smo si ogledali nekaj videokaset o s pisanjem Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu, nato seminarske pa smo poslali elektronska pisma številnim naloge. Pre- slovenskim organizacijam po vsem svetu. g l e d o v a l i Tako smo navezali stike z mladimi iz Make- smo stare re- donije, Argentine, Kanade in Švedske. S tekmovanja na Ptuju cepte, jih po- V torek, 12. 3. 2008, pa smo obiskali vr- sodabljali in izboljševali, priredili kuharsko stnike na slovenski gimnaziji v Celovcu. Po delavnico v OŠ Neznanih talcev, v Domu sprejemu so nas razdelili v skupine in nas starostnikov Črneče, ponujali trento na stoj- za dve šolski uri vključili v pouk. Tako smo nici v šoli, v zbornici učiteljem … V marcu smo se pripravljali na tekmovanje. P r i p r a v i l i smo plesno koreografi- jo, pesem, ki Libeliška trenta smo jo peli Perd gimnazijo v Celovcu kot spremljavo, tekmovanje v trentanju, re- toričen nastop… Verjetno je že samo po sebi prisostvovali različnim učnim predmetom umevno, da smo bili na tekmovanju tudi in tudi sami sodelovali pri pouku. Po tej za- zelo uspešni. nimivi izkušnji smo si ogledali še slovenski Dosegli smo zavidljivo prvo mesto in dobili mladinski dom, v okviru katerega delujejo

21 slovenska knjižnica, telovadnica, jedilnica, varstvo otrok po pouku in vrtec. Tako smo lahko od blizu spoznali, da se slovenski je- zik in kultura ohranjata tudi v zamejstvu. S tem pa naš projekt še ni zaključen, ampak se že pripravljamo na srečanje z učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz Skopja, ki bodo našo šolo obiskali v mesecu juniju.

Tjaša Močnik

Evropska vas na OŠ Dravograd V letošnjem šolskem letu se je naša šola vključila tudi v projekt Evropska vas in tako učenci pri pouku spoznavajo nekoliko manj znano državo, članico Evropske unije, La- tvijo. Skupaj odkrivamo latvijsko kulturo, kulinariko, običaje, glasbo, nošo, izdeluje- mo njihovo zastavo, proučujemo njihov na- čin življenja … Pri tem smo se povezali tudi z eno izmed latvijskih osnovnih šol. V petek, 11. aprila, je našo šolo obiskala mlada Latvijka Sanita Liepina in nam na zanimiv način predstavila svojo domovino. V projekt Evropska vas so se vključili tudi učenci in učiteljice na podružnični šoli Oj- strica, kjer pa spoznavajo Bolgarijo. Naše izdelke o Latviji in Bolgariji bomo predstavili skupaj z drugimi koroškimi osnovnimi in srednjimi šolami v Slovenj Gradcu na dan Evrope, 9. maja. Učenci na ta način spoznavajo, kako nas Evropska unija zbližuje in kako se podirajo številne meje, ki pogosto ostajajo samo še v naših glavah. Tudi majhni narodi in jeziki, kot so slovenski, latvijski, pa tudi bolgarski imajo lahko pri tem pomembno vlogo.

Majda Lesjak

22 UTRINKI S PRIREDITEV OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU

V letošnjem in lanskem šolskem letu so se na Maček Muri. OŠ Šentjanž pri Dravogradu poleg rednega pou- Še posebej pa velja omeniti medgeneracijsko ka odvijale številne dodatne dejavnosti, v okvi- sodelovanje med učenci naše šole in stanovalci ru katerih so lahko učenci aktivno sodelovali in Doma sv. Eme, ki smo ga naslovili »Mladost in se tudi marsikaj novega naučili. starost z roko v roki«. Ob tej priložnosti so se stanovalci Doma sv. Eme Že v mesecu septembru, ko je od 16. - 22. 9. pote- in učenci srečali pred trgovino v Šentjanžu, kjer kal Evropski teden mobilnosti, je Zavod za zdra- je bil po skupnem sprehodu predstavljen kratek vstveno varstvo Ravne pripravil za učence prav kulturni program. Nato pa so v prostorih Doma poseben dan. Pod geslom »Ulica za ljudi« so ga- v prijetnem vzdušju poklepetali še o starih ča- silci, reševalci, policisti, predstavniki avto šole, sih. Centra za obveščanje in Rdečega križa na par- kirišču pred Posebno pozornost smo namenili 16. oktobru- šolo pripravili svetovnemu dnevu hrane. Ob tej priložnosti praktičen pri- smo na naši šoli pripravili nekoliko drugačen kaz znanj za dopoldan kot sicer. večjo prome- Povabili smo predsednico društva Ajda na Ko- tno varnost in r o š k e m , gibanje. g o . To n č ko S tem so sku- L o č i č n i k , šali podpreti ki je učen- zamisel o po- cem od 6.– večanju zele- 9. razreda nih površin, pločnikov in kolesarskih stez, kar predavala o bi prispevalo k boljši kakovosti zraka in ustvar- zdravi pride- janju pogojev za zdravo življenje ljudi. lavi hrane, o našem odnosu do hrane in pravilnem uživanju Posebej pestro je bilo prvi teden v oktobru, ko le-te. smo želeli s številnimi aktivnostmi razveseliti Po predavanju so si učenci iz doma pridelane učence ob tednu otroka. hrane, ki so jo prinesli s seboj v šolo, sami pri- Takrat smo v šolski telovadnici organizirali že pravili malico po svojem okusu. tradicionalno spretnostno vožnjo z radijsko vo- Društvo Ajda pa nam je podarilo okusna bio ja- denimi avtomobilčki, ki vsako leto znova nav- bolka, s katerimi so se lahko učenci »sladkali« dušijo našo ves dopoldan. mladino. Učenci pred- V oktobru smo se udeležili tudi razpisa za »naj metne stopnje čarovnico«. Na razstavi pred šolo v Dravogradu, so si v dvora- 31.10.2007, smo se predstavili s kar petimi ča- ni Doma bor- rovnicami. cev ogledali Vse čarov- predstavo Ce- nice so bile sarjeva nova izdelane iz oblačila, ki jo naravnih ma- je odigrala gledališka skupina Gimnazije Ravne terialov, pri na Koroškem. delu pa so Za naše mlajše učence pa je Družinsko gledali- nam pomaga- šče Kolenc pripravilo vedno aktualno predstavo li mentorji in

23 24 25 starši. Zelo smo ponosni, da je prav »naša« ča- pustnim rajanjem pred trgovino Šentjanž, kjer rovnica Bura Macafura, ki so jo izdelali učenci so se lahko prav vsi udeleženci posladkali s sla- 6.b razreda z zunanjo mentorico, Pavlo Pirker, stnim krofom. zasedla prvo mesto. Prav tako pa sta tudi drugo in tretje mesto pripadali našim udeležencem In že je bil tu tekmovanja. 14. februar, ko smo na šoli na December pa je tako ali tako vsako leto nekaj po- željo učenk sebnega. Učenci so si v predprazničnem času in učencev za ogledali gledališko in lutkovno predstavo ter ani- vse »zaljublje- mirani film, ne« pripravi- se pod vod- li Valentinov stvom učite- ples. Bilo je ljev plesne res veselo! šole Devžej naučili nekaj 20. februarja je bila v Vuzenici prireditev z na- novih ple- slovom Mladi pevski talenti Koroške, ki se je je sov, v raznih udeležilo kar precej učencev naše šole. Finale te delavnicah prireditve je bil 16.3.2008 v Domu borcev Šen- pa izdelovali tjanž. Zmago si je po izboru žirije zaslužila prav adventne venčke, novoletne okraske in sladke učenka naše šole, Eva Boto. pralineje.

Staršem in krajanom smo se ob zaključku leta Do konca šolskega leta nas čaka še kar precej predstavili v četrtek, 20.12.2007, z glasbeno in dela, saj načrtujemo še nekaj prireditev, med ka- plesno obarvano prireditvijo »Snežna pravljica« terimi bo zagotovo najodmevnejša prireditev ob in se tako po- Dnevu šole. slovili od sta- Na zaključni prireditvi v mesecu juniju pa bomo rega leta ter podelili priznanja in nagrade učencem, ki so v se polni upa- šolskem letu s svoji delom na kakršenkoli način nja odpravili prispevali k uspešnosti in ugledu naše šole. novemu letu naproti. Lilijana Ladra

Napornim praznikom je sledilo kratko zatišje, vendar ne za dolgo. Krajevna skupnost Šentjanž je bila letos organi- zatorka pustnega karnevala. Pustovanje je potekalo v soboto, 2. februarja 2008. Pričelo se je z zbo- rom pustnih mask na šol- skem igrišču, od koder je pustna po- vorka nadaljevala pot po vasi in zaključila s

26 KRAJEVNA SKUPNOST SE PREDSTAVI…

Iz Dravograda se napotimo mimo Črneč po v okence, 1986 pa so dodatno odkrili še polkrožno lanskem letu delno prenovljeni cesti, ki se vije sklenjen portal in dvoje zgodnjegotskih okenc. med bogatim zelenjem ob reki Dravi in se nato Ena izmed točk, vrednih ogleda, je tudi ena iz- začne počasi vzpenjati med zelene griče, mimo med treh ohranjenih in hkrati najlepša kostnica. naselja Tribej in Gorče , dokler se lučaj pred slo- Gre za kostnico sv. Mihaela, ki je razdeljena na vensko – avstrijsko državno mejo nad desnim zgornji in spodnji del. V zgornjem, nadzemelj- bregom reke Drave ne ustavimo v prijetni gruča- skem, je bila nekoč kapela, pod njo pa obokan sti vasici Libeliče. Ker smo krajani zelo ponosni kletni prostor, v katerega so shranjevali- danes na svoje korenine, naj začnem kar z zgodovino še vedno ohranjene- človeške kosti. Kostnica je vasi. valjaste oblike, pokrita s stožčasto in skodlasto

Libeliče so se kot naselje v virih prvič pojavile leta 1201, v 16. stol. pa je bilo ob vasi pomembno pristanišče za dravsko brodarstvo. V sredi- šču vasi so ohranjene stare kmečke hiše, katerih osnove segajo celo v srednji vek, na obrobju pa je precej novih. V vasi živi 224 prebivalcev, celotna krajevna skupnost Libeliče pa šteje 600 prebivalcev in tvori zaselke Libeliče, Gorče, Tri- bej, Libeliška gora in del Črneške gore (zaselek samotnih kmetij na severozahodnih obronkih Strojne). Zahodni rob vasice zapira v pobočje zarinjeno kapo. Z romanskim tlorisom sega v čas nastan- pokopališče s cerkvijo sv. Martina, od koder se ka župnije, še v prvo polovico 12. stoletja. V ponuja lep razgled daleč po okolici vasi. V sta- slovenskem prostoru ima izreden pomen, saj je rih zapisih se cerkev prvič omenja leta 1106, bila večina tovrstnih objektov že porušenih. leta 1154 pa že kot sedež župnije izločene iz V ambiciozni, baročno oblikovani stavbi župni- pliberške prafare. Na zahodu cerkvene ladje se šča v Libeličah, ki je bilo zgrajeno med 17. in 18. stol., je ohranjena mogočna stara kuhinja z odprtim ognjiščem, t.i. črna kuhinja. Skoraj kva- draten prostor kuhinje se nahaja med širokimi kamnitimi zidovi, ki z lego pod nivojem pritličja spominja na kletni prostor, še zlasti ob pogledu na osrednja kamnita stebra, ki podpirata dvoje visokih banjastih obokov s sosvodnicami. Bi- stvena dela kuhinje sta visoko odprto ognjišče ob oknu v levem kotu in samostojna krušna peč levo do vhoda. Z rekonstrukcijo stare kuhinje se je njena podoba približala tistemu iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Ob odprtju črne ku- dviga mogočen zvonik. Celotna zidava in oltarji hinje za javnost je Koroški pokrajinski muzej iz- so v baročnem slogu, čeprav je prvotno verjetno dal brošuro Libeliška kuharica, Da ne boš vočn stala že v predromanski obliki. Od te prvotne od mize šov, v kateri so zbrane kulinarične po- romanske cerkve iz 11. stol je ostalo le malo. sebnosti, ki jih po teh starih receptih še vedno Stavba je bila namreč večkrat prezidana, najbolj pripravljajo libeliške ženske. v 2. polovici 18. stoletja. Pri obnovi leta 1984 so na južni fasadi odkrili staro zidavo in romansko Po razpadu habsburškega imperija so se takratni

27 prebivalci Libelič odločili, da za svojo matično prireditve za ohranjanje kulturne dediščine in deželo izberejo novo slovansko državo. Tako so običajev v kraju in tudi vsemogoče druge dejav- Libeliče leta 1922 stopile v zgodovino, saj so nosti. Vse to pa nikakor ne bi bilo možno, če uporni krajani po dodatnih prizadevanjih uspe- naš kraj ne bi premogel ljudi, ki so ob vsakem li izničiti rezultate plebiscita iz leta 1920 in se pozivu pripravljeni sodelovati. Tu velja omeniti priključiti Jugoslaviji. Tako so pokazali ne le ožji zelo prizadevne člane Prostovoljnega gasilskega domovini, temveč daleč po svetu, trdno zavest društva Libeliče in seveda vse libeliške ženske, o svojem poreklu, ki je ne more uničiti še tako ki so članice Društva kmetic Dravograd, zaslu- močen silak. V zgornjih prostorih župnišča je žne za to, da na prireditvah nikoli ne ostane- v spomin na ta dogodek postavljena stalna raz- mo lačni. Ne smemo pozabiti na člane kultur- stava o koroškem plebiscitu. Muzej je razdeljen no prosvetnega društva, ki je bilo pod imenom na več tematskih sklopov, jedro muzeja pa opo- Prosvetno društvo Saberčnik (v spomin na leta zarja na vzroke, ki so privedli do poraza na ple- 1944 pomorjeno družino na Libeliški gori) usta- biscitu. Zbirka poskuša oživiti predplebiscitno novljeno že leta 1949. Vsa leta je društvo gojilo vzdušje, agresivno obojestransko propagando, kulturno ustvarjalnost z velikim številom sode- prepleteno s podkupovanji in nasiljem ter boj lavcev, družabnost in veselje ter pozitiven od- Libeličanov za priključitev k matičnemu naro- nos krajanov do kulture. du. Zbirka prikazuje dogodke na Koroškem v Poleg zelo bogate kulturne dediščine pa se lahko v Libeličah pohvalimo tudi z zanimivo naravno zapuščino. Vas leži ob vznožju Libeliške gore, kjer se na razglednem pobočju nahaja Dom Ajda (center šolskih in obšolskih dejavnosti). S terase se odpira lep razgled na Dravsko dolino, prek Drave pa na mejno goro Košenjak (1522m) in avstrijsko Štalensko goro (Magdalensberg). V zaledju se nahaja gozdnato področje Strojne (n.m.v. 1055m), polno raztresenih kmetij in uje- to med reko Mežo ter Dravo. Ob širokih delih doline ob Dravi so ohranjene terase nekdanje- času plebiscita in predstavlja trud zavednih Li- ga ledenika v Celovški dolini. Na eni teh teras beličanov za ponovno priključitev Libelič k ma- se pod vasjo razprostira tudi libeliško polje, ki tični slovenski domovini. Kar je bil nadvse po- nudi libeliškim kmetom bogat pridelek, v naj- memben dogodek in je pomemben tudi danes, večji meri krompirja (oz. rpice po naše), vsem ko so meje med Slovenci in Evropo »padle«, saj nas, vse Slovence, opozarja na to, da se bomo morali vsi še naprej truditi, da ohranimo kar je slovenskega zaradi močnega, a dosti bolj prikri- tega vpliva globalizacije.

V skednju ob župnišču smo ob proslavitvi 80- letnice priključitve vasi k matični domovini septembra 2002 odprli tudi stalno razstavo etnološke zbirke. Zbranih je preko 600 kosov ohranjenega starega orodja za delo na kmetijah na našem območju in predmetov iz vsakdanje- ga kmečkega življenja. Zbirka vas bo popeljala skozi vse štiri letne čase in z njimi povezana ostalim pa nudi prijetne sprehode čez vse leto. kmečka opravila in običaje, ki se jih v Libeli- Če je zima radodarna s snegom, je na polju ure- čah po najboljših močeh trudimo ohraniti tudi jena tudi steza za tek na smučeh. Na robu polja danes. Zato v vasi organiziramo najrazličnejše je gozd. Teren se strmo spusti do reke Drave, ki

28 poleg možnosti za vožnjo s kanujem ponuja tudi iz Libelič proti Strojni ter pešpoti skozi vas . S precej prijetnih kotičkov primernih za ribolov tem bomo našim otrokom zagotovili varno pot v in piknike v naravi. šolo. Prav tako pa upamo, da bomo čim prej lah- Iz vasi se lahko odpravite tudi na krajši pohod ko začeli tudi z izgradnjo že dolgo načrtovane po etnološki učni poti, imenovani Velika uhari- mrliške vežice. ca po sovi veliki uharici, ki je prisotna na tem Kot že rečeno, se v naši krajevni skupnosti doga- območju in je hkrati simbol učenosti, modrosti, ja veliko različnih aktivnosti, tako na področju žal pa je danes ogrožena živalska vrsta. Iz vasi s kulture, prosvete, športa, gasilstva, itd. Seveda si želimo, da bi te aktivnosti lahko še naprej raz- vijali in utrjevali, za kar pa nam manjka prime- ren prostor. Sedaj za vse naštete namene upora- bljamo kar enega od razredov v stavbi osnovne šole in sejno dvorano gasilskega društva. Žal pa ti prostori za prireditve niso najbolj primerni, saj lahko sprejmejo le do 50 obiskovalcev, kar je glede na precejšen odziv krajanov ob različnih kulturnih dogodkih premalo. Za različne špor-

443m nadmorske višine vas bo pot popeljala na Libeliško goro, pod hribovske kmetije Kumež, Škurlej in mimo kmetije Šubernik, kjer je naj- višja razgledna točka 612 m nadmorske višine. Pot se zaključi spet v Libeličah, saj je pot krožna in se izogiba prašnih in s prometom obremenje- nih cest. Neštete gozdne ceste pa nudijo seveda tudi možnosti za kolesarjenje. Gotovo pa bi se našlo še marsikaj drugega.

Ker pa Libeličani nismo le ponosni na svojo zgo- tne aktivnosti pa prostora sploh nimamo. Naša dovino, pač pa smo tudi precej ambiciozni in želja je, da bi k osnovni šoli naredili prizidek, delovni ljudje, ki se po najboljših močeh trudi- ki bi lahko bil tudi prostor za rekreacijo, tako za mo prispevati za dobrobit in razvoj našega kraja, potrebe šole kot za potrebe krajanov. Načrtuje- s tem pa tudi cele koroške regije, moram seveda mo pa tudi prizidek k gasilskemu domu. Tako bi poudariti, da je dogajanje pri nas še vedno pe- lahko tudi povečali sedanjo dvorano. stro, saj imamo zastavljenih kar precej kratko- in dolgoročnih ciljev in tudi že nekaj pripravlje- Naj vas za konec povabim v naše Libeliče, kjer nih projektov. Nekateri od njih se že izvajajo. lahko v sami vasi in bližnji okolici najdete vse Trenutno potekajo dela na javnem parkirišču v tipe življenjskih prostorov, primernih za razi- Libeličah. Prostor je potrebno še asfaltirati, po- skovalno delo naravoslovcev, bogato kulturno staviti moramo ograjo in razsvetljavo, pri uvozu dediščino, lepe primerke ljudske arhitekture, na parkirišče pa smo predvideli tudi postavitev skrite prostorčke za oddih in sprostitev v neo- oglasne table. krnjeni naravi, veliko možnosti za šport in re- V tem letu bomo proslavili 100-letnico Osnovne kreacijo. Poskusite lahko ogromno kulinaričnih šole Libeliče. V ta namen bomo obnovili stavbo dobrot, se udeležite katere od kulturnih priredi- osnovne šole, uredili njeno okolico in zgradili tev in seveda srečate cel kup prijaznih in veli- parkirišče za potrebe šole. Za naslednje leto na- kodušnih ljudi. črtujemo ureditev in izgradnjo pločnika in peš- Po raznih virih zabeležil: poti med Libeličami in Gorčami, nato pa name- Predsednik KS Libeliče ravamo urediti pešpot iz novega naselja ob poti Branko Ferk

29 DOGODILO SE JE …

Poberžnikov memorial v šahu Regijsko tekmovanje upokojencev v Pobrežnikov memorial- tekmovanje v klasič- veleslalomu nem hitropoteznem 24. januarja 2008 je na smučišču Bukovnik šahu je že tradicio- potekalo regijsko tek- nalni dogodek v ob- movanje upokojencev čini Dravograd, ki ga v veleslalomu. Tek- organizira Šahovski movanja se je udeleži- klub Dravograd. lo okoli 70 smučarjev iz desetih DU koroške Regijsko srečanje lutkovnih skupin in šaleške regije. Koroške Letošnje srečanje lutkovnih skupin Koroške Otvoritev razstave likovnih del je potekalo v občini Dravograd in sicer na Marjane Halužan lokacijah šola Trbonje, šola Dravograd, dvo- V sredo, 6. 2. 2008, je bila v razstavnih pro- rana Črneče in šola Šentjanž. Udeležilo se storih Informacijske pisarne otvoritev raz- ga je šest skupin. Lutkovna skupina Kroja- stave likovnih del članice Likovne sekcije ček hlaček OŠ Franjo Golob iz Prevalj, Lut- Dravograd, Marjane Halužan. To je bila nje- kovna skupina iz VVZ na prva samostojna razstava, ki je hkrati po- Slovenj Gradec, Lut- svečena kulturnemu kovna skupina Mavri- prazniku. Vse priso- ca iz VVZ Dravograd, tne je uvodoma poz- Lutkovna skupina OŠ dravil Robi Preglau, Prežihov Voranc iz življenje in delo gospe Raven na Koroškem, Lutkovna skupina OŠ Halužan pa je predsta- Neznanih talcev Dravograd in Lutkovna vila njena nečakinja Ana. Kratek program je skupina TIK TAK iz CUDV Črna na Koro- popestrila mlada citrarka Amalija Pavše. škem. Predstave je spremljal strokovni spremljevalec Igor Cvetko, ki je pohvalil zelo pe- Osrednja občinska proslava ob stro lutkovno dejavnost na Koroškem. Slovenskem kulturnem prazniku

Osrednja občinska proslava ob kulturnem Osrednji pustni karneval v prazniku je letos potekala na sam praznik. Šentjanžu V programu so sodelovali Mateja Plazovnik, Na letošnjem osrednjem občinskem pu- ki je odpela državno himno, otroški pevski stnem karnevalu, ki je bil tokrat v Šentjanžu, zbor OŠ Dravograd pod vodstvom Mateje je mrgolelo najrazlič- Kovše, Anja Rožič in Eva Mori na klavirju, nejših pustnih mask. člani KD Libeliče z zanimivim humoristič- Maske so se zbrale na nim vložkom, poleg govora županje Marija- igrišču pri OŠ in se v ne Cigala je na kratko o kulturi spregovori- dolgi povorki podale la tudi Jožica Heber, njenim besedam pa je skozi vas do priredi- sledila uprizoritev Črno - belo na temo Pre- tvenega prostora pred šernovih verzov, ki izražajo obe plati člove- Domom borcev. Po pustni krofovski pojedi- ka, tako temno, kot svetlo plat. Za vrhunski ni je sledil pustni ples.

30 del pa so poskrbeli Al Capone Štrajh Trio, vodi zborovodja Mar- ki so s svojim repertoarjem zadovoljili vso jan Berložnik, MoPZ publiko, tudi najmlajše. Znova so dokazali, Šempetrski pavri, pod da spadajo s svojo posebno zvrstjo glasbe v vodstvom Irene Gla- sam kulturni vrh. senčnik in ŽPZ Lipa, pod vodstvom Nine Mladi pevski talenti Koroške Lorber. Strokovni spremljevalec revije je bil V soboto 16.2. 2008 se je pred polno dvo- Franci Rizmal, ki je podal svoje ocene. rano Doma borcev v Šentjanžu zgodilo 2. tekmovanje Mladi pevski talenti Koroške Otvoritev fotografske razstave pod pokroviteljstvom Občine Dravograd. Fotokluba Koroške Na predizbor za to tekmovanje se je konec Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ob- januarja prijavilo 122 mladih pevcev iz 12 močna izpostava Dravograd in Fotoklub koroških občin. V soboto jih je na finalu na- Koroška sta v sodelovanju pripravila foto- stopilo 24 iz 9 občin. Predstavili so se v 4 grafsko razstavo v Mladinskem centru v Dra- starostnih kategorijah, budno pa je njihov vogradu. Na razstavi se predstavljajo člani nastop spremljala strokovna žirija v sestavi Fotokluba Koroška. V Lado Leskovar, Milan Kamnik, Slavc L. Ko- kratkem kulturnem vačič, Vera Trafela, James Bowen in Helena programu so navzoči Buhvald. prisluhnili mojstrovi- nam Boruta Morija na Prvi samostojni koncert Nejca harmoniki, predse- Merca dnik Fotokluba David Valič pa je predstavil Nejc Merc je dijak 3. letnika Srednje glasb- delovanje Fotokluba. ne in baletne šole v Mariboru, kjer je njegov profesor Darko Rošker. Pred približno 9 leti 16. likovna kolonija mladih se je vpisal v glasbeno šolo, kjer je naredil likovnikov Koroške 4 razrede klavirja (pri prof. Poloni Blaznik), Tudi letos je potekala kolonija Mladi likov- zatem pa se je vpisal še pod bariton (pri prof. niki Koroške, že 16. zapovrstjo. Tema leto- Aleksandru Kotniku). Sedaj sodeluje v večih šnje kolonije je bila RITEM. Kolonije, ki jo glasbenih skupinah različnih žanrov, Ojstri- uspešno vodi njena idejna ustanoviteljica ški godbi na pihala in tudi pri avstrijski na- Nada Medved se je letos udeležilo 11 šol rodnozabavni skupini Oberkrainer power, s svojimi predstaviki. Dve od teh prihajata ki je letos osvojila Oberkrainer AWARD (ka- iz sosednje Avstrije. S svojimi predstavni- tegorija za najobetavnejšo mlado skupino). ki so se kolonije udeležile: OŠ Prežihovega Voranca iz Raven na Koroškem, OŠ Razbor, Območna revija odraslih pevskih OŠ Muta, OŠ Šentjanž, OŠ Šmartno, OŠ La- zborov vamünd, OŠ Griffen, OŠ Juričevega Drejčka Letošnje območne revije odraslih pevskih iz Raven na Koroškem, OŠ Koroški jeklarji, zborov se je udeležilo šest zborov naše ob- OŠ Ribnica, Druga OŠ Slovenj Gradec in OŠ čine in sicer: Dravograjski oktet Kograd Dravograd. IGEM pod umetniškim vodstvom Tade- je Vulc, ŽPZ DI Dravograd pod vodstvom zborovodje Alenke Mori, Obrtniški MoPZ Stanko Rek pod vodstvom zborovodje Met- ke Kotnik, MoPZ Štefan Goršek-ČAKI, ki ga

31 Tradicionalni Jožefov sejem v starem Otvoritev razstave del Cirila Marina trškem jedru Dravograda V četrtek, 27. 3. 2008 je bila v Informacijski V četrtek, 20. 3. pisarni Dravograd otvoritev razstave del Ci- 2008 je v starem rila Marina iz Dobje trškem jedru Dra- vasi. Dogodek je po- vograda poteka- vezoval Robi Preglau la tradicionalna iz JSKD Dravograd, prireditev »JOŽE- program pa je glas- FOV SEJEM«. beno obogatil kar av- tor sam z glasbenimi Otvoritev tradicionalne razstave vložki na klavirski harmoniki. ročnih del domačinke Lotke Branko Gradišnik Nenadić Pogovor s priljubljenim pisateljem, preva- V četrtek, 6. 3. 2008 ob 18. uri je bila v raz- jalcem in kolumnistom Brankom Gradišni- stavnih prostorih Info-pisarne, v trškem je- kom je vodila Janja dru Dravograda, otvo- Širnik. Za popestritev ritev že tradicionalne sta poleg Gradišniko- razstave voščilnic in vega smisla za humor pirhov domačinke poskrbela še mlada Lotke Nenadić. Pro- plesalca Zala in Tine. gram je povezovala

Janja Širnik, glasbeno pa ga je obogatil Tim Matajdl. Nekaj besed je ob otvoritvi podala Srečanje vseh županj slovenskih ga. Jožica Heber, županja občine Dravograd, občin ga. Marijana Cigala pa je ob koncu priredi- V petek 28. marca so se v Dravogradu sre- tve še čestitala avtorici razstave. čale vse županje slovenskih občin. Tovrstno srečanje je bilo že tretje. Prvič se ga je ude- Srečanje Od Pliberka do Traberka ležilo vseh sedem slovenskih županj. Tako Na letošnji reviji Od Pliberka do Traberka so se v Libeličah zbrale županja Občine v Dravogradu se je predstavilo osem zelo Metlika Renata Brunskole, županja Občine kvalitetnih pevskih zborov.V Dravogradu je Majšperk Darinka Fakin, županja Občine potekal peti, zadnji koncert v sklopu leto- Šmarješke toplice Bernardka Krnc, županja šnje revije, na katerem so nastopili: MePZ Občine Slovenska Bistrica Irena Majcen, Markovič Kristl Mato iz Črne na Koroškem, županja Občine Ribnica na Pohorju Marija MoPZ Vres iz Prevalj, MePZ Ludvik Viternik Sgerm, županja Obči- Stronjska reka, ne Ljubno ob Savinji MePZ Župnije Anka Rakun in župa- Ravne, MePZ nja Občine Dravograd Rožmarin iz Ko- Marijana Cigala. Žu- telj, Pevsko dru- panje so se zbrale pri štvo Alenčice iz Hriberniku v Libeli- Mežice, MePZ čah, potem pa jih je po znamenitostih Libe- Mohorijan iz Prevalj in ŽPZ Karantanija iz lič popeljal Marjan Kos. Po ogledu Libelič so Prevalj. Strokovni spremljevalec letošnje re- si ogledale še Info-pisarno, občinsko stavbo vije je bil Ivan Vrbančič. z mučilnicami, ribiški muzej in Klančniko- vo kmetijo.

32 40 let Dramske skupine KD Črneče grajski oktet Kograd IGEM in Pihalni orke- Dramska skupina Kulturnega društva Črne- ster Šentjanž Kograd IGEM Lesna TIP. če je pod taktirko režiserja Francija Kotnika letos zopet presenetila publiko s svojo iz- Uh ta april - kako je nagajiv: SONCE virnostjo in taletom. Letošnja njihova pred- SIJE - DEŽEK GRE! stava je jubilejna 40, zato je Javni sklad RS Slikali smo s čopiči, risali, skratka bili smo za kulturne dejavnosti, Območna izpostava pravi likovni ume- Dravograd, podelil Linhartove značke. tniki. Izdelali smo tudi semenkote, ki Glasbena pravljica jih bomo pridno za- Naš priznani kantavtor Adi livali in uživali ob Smolar si je v sredo 2. aprila opazovanju njihove- zopet vzel čas za naše naj- ga zelenenja. mlajše. V Knjižnici Dravo- grad se jim je tako predsta- Zgodba mojega kraja vil z glasbeno pravljico in Gost tokratne Zgodbe mojaga kraja, ki se je pričaral imenitno vzdušje s odvijala 16.4. je bil podžupan občine Dravo- svojim nastopom in duhovi- grad, g. Alfonz Na- tostjo. beržnik. O njegovi bogati preteklosti Skupščina Rdečega križa tako v poklicnem, Dne 04.04.2008 je OZRK Dravograd v Mla- kot tudi privatnem dinskem centru Dravograd imel volilno življenju se je z skupščino. Volilne skupščine se je udeležil njim pogovarjal g. regijski koordinator za Srečko Mlačnik. Koroško in član GO RKS g. Kordež Ludvik, ter županja občine Dravograd ga. Marija- na Cigala in povabljeni aktivisti Krajevnih odborov Rdečih kri- žev občine Dravograd. Volilne skupščine se je udeležilo 38 udeležencev.

Spominska slovesnost pri Hudo- pisku Združenje borcev za vrednote NOB Dravo- grad je v sodelovanju z Občino Dravograd pripravilo spominsko slovesnost v spomin pa- dlim braniteljem Dravo- grada, ki so v začetku druge svetovne vojne dali svoje življenje za obrambo pred okupatorjem. Spominsko slovesnost so pomagali oblikovati tudi Dravo-

33 KO SE MEDSEBOJNI ODNOSI V KOLEKTIVU PORUŠIJO

V obdobju pred sprejetjem ustave SFRJ v vse več zahtev po vse samostojnejših obli- letu 1974 je bilo že zaznati, da nastajajo vse kah odločanja v organizacijah. večja nasprotja med vlogo kapitala, upra- Vzporedno s temi preoblikovanji organi- vljavci in delavci zacij združenega dela pa so nastajali tudi V družbi se je oblikovalo prepričanje, da vse večji konflikti med vodstvenimi struk- se lahko ta nasprotja razrešujejo s poudar- turami v organizacijah združenega dela in jeno vlogo delavcev samoupravljavcev. Da samimi delavci . Prišlo je do prvih večjih bi se zaščitila vloga delavcev v nastajanju zahtev po prekinitvah dela – stavkah. Te teh konfliktnih odnosov , so ustanovili nov vrste oblike protestov pa v preteklih časih samostojni organ Družbeni pravobranilec niso bile velikokrat prisotne na območju samoupravljanja. Opredeljen je bil kot sa- teh dveh občin. mostojni organ za varstvo samoupravnih V tvornem iskanju ustreznih rešitev za pre- pravic v vsaki družbeno politični skupnosti nehanje prekinitev dela ali ob reorganiza- – takratni občini, v republiki in v SFRJ. Nje- cijah dotedanjih oblik organiziranja posa- gova naloga je bila, da začne postopek pred meznih podjetij je bila vloga družbenega družbeno politično skupnostjo (občino), pravobranilca z njegovimi pristojnostmi sodiščem ali ustavnim sodiščem v primeru dobrodošla. ,če se je ocenilo, da so kršene samoupravne Dokaj veliko pa je bilo tudi zahtevkov posa- pravice delovnih ljudi. meznih delavcev, ki so se čutili prizadeti v V letu 1976 je bil sprejet ustrezen občin- svojih pravicah iz delovnega razmerja. Ve- ski akt, na podlagi katerega je bil družbeni čino teh zahtevkov se je uspešno razrešilo v pravobranilec samoupravljanja ustanovljen zagotavljanju uporabe pravnih norm. tudi v občini Dravograd. Glede na število Zahtevnejši primer tega obdobja je bil, ko takratnih organizacij združenega dela in je bilo potrebno pred republiškim sodiščem drugih samoupravnih inštitucij je bilo do- združenega dela zagotoviti sklep Skupščine govorjeno, da občina Dravograd in Radlje Občine Radlje ob Dravi o uveljavitvi zača- ob Dravi ustanovita in imenujeta skupnega snega ukrepa nad organizacijo združenega družbenega pravobranilca samoupravlja- dela. Naporno je tudi bilo,ko je bilo treba nja. doseči prekinitev prenehanja dela v delov- Povabili so me, da prevzamem to družbeno ni organizaciji združenega dela v Dravogra- funkcijo. Zavedal pa sem se tudi, da bom du. Bilo je tudi nekaj zelo zahtevnih se- te naloge lahko opravljal le ob dodatnem stankov, na katerih so se razreševali odnosi strokovnem usposabljanju. Omogočeno med vodstvenimi delavci in zaposlenimi. mi je bilo, da sem ob delu obiskoval Višjo Reči moram, da je bilo to delo, ki sem ga upravno šolo v Mariboru. To šolo sem tudi opravljal vse do začetka leta 1980, ko sem uspešno dokončal in pozneje nadaljeval z odšel na drugo delo, pestro in me je oboga- izobraževanjem na Pravni fakulteti v Lju- tilo z vrsto izkušenj. Te bi velikokrat bile bljani. V obdobju mojega dela so se ustana- potrebne tudi delavcem, ki danes opravlja- vljale večje delovne organizacije in znotraj jo zahtevne naloge tako v delovnih orga- teh oblikovale temeljne organizacije zdru- nizacijah kakor tudi v okolju z različnimi ženega dela. To je terjalo veliko poznavanje interesi. pogojev za take ustanovitve. Bilo pa je tudi Frančišek Lesnik

34 INVESTICIJE

Vizija in strategija Občine dobljenega soglasja za izvedbo gradbenih del s Dravograd – »VIS« strani Javne agencije za železniški promet, deloma pa so vzroki na strani izvajalca del Cestnega Občina Dravograd je pristopila k izbiri izvajal- podjetja Maribor d.d.. Nov predvideni rok za- ca za izdelavo projekta »VIS« vizija in strategija ključka izgradnje krožišča, določen z aneksom Občine Dravograd. k osnovni pogodbi, je 31. maj 2008. Pogodbena Strateški razvojni dokument bo umeščal kon- vrednost investicije je 1.872.503,54 €, od tega kretne projekte v ciljno usmerjeno sinergično občina sofinancira 66.411,91 € za ureditev ko- celoto ob upoštevanju svetovnih trendov, izku- munalne infrastrukture. šenj uspešnih mest v Evropi ter državnih dolgo- Občina je kot sofinancer izpolnila pogodbene ročnih razvojnih programov. obveznosti in naročnika ter izvajalca vse skozi Pri izdelavi vizije in strategije bodo sodelovali priganja, da se čim prej izgradi krožišče »Kov- ključni akterji v občini, kot so občinska uprava, trov« most in s tem reši dolgoletna problematika gospodarske javne službe, gospodarski subjek- pretočnosti izjemno prometnega križišča, ki leži ti, izobraževalne, kulturne in druge inštitucije v na stičišču treh dolin. občini in širše. Občina Dravograd bo s projektom »VIS« prido- bila odgovore o pomembnih subjektih za razvoj Umeščanje trase hitre ceste z občine, o stanju gospodarske in družbene dejav- obvoznicama Dravograd nosti, okolja, prostora, o razvojnih priložnostih, R Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor je o prednostnih nalogah razvoja občine, o ukre- skladno s predpisi in uveljavljeno metodo dela pih za doseganje ciljev, o projektih, ki vodijo do v postopku priprave državnega prostorskega zastavljenih ciljev v občini. Projekt bo predvi- načrta za gradnjo državne ceste 23. septembra doma zaključen v letu 2008. 2007 v dvorani Doma borcev v Šentjanžu predstavilo na podlagi »Študije variant s predlogom Gradnja krožišča v Otiškem vrhu - najustreznejše variantne rešitve za gradnjo dr- križišče Kovtrov most žavne ceste med avtocesto A1 Šentilj – Koper in mejo z R Avstrijo«, predlog najustreznejše vari- Sporazum o sofinanciranju ureditve križišča na ante poteka hitre ceste, ki jo je izdelalo podjetje glavni cesti G1-4/1258 Dravograd – Otiški Vrh, Urbis d.o.o. iz Maribora. G1-4/1257, Otiški Vrh- Slovenj Gradec, v km Na podlagi te predstavitve je bil 29.10.2007 skli- 1+370, krožno križišče Otiški vrh in pogodba can zbor krajanov KS Šentjanž pri Dravogradu, sta bila podpisana v septembru 2006 s strani R na katerem je bila imenovana Civilna iniciativa Slovenije, Ministrstva za promet, kot investitor- KS Šentjanž in sprejete ugotovitve, da je varian- ja , in Javne agencije za železniški promet R Slo- ta C1, ki je bila predstavljena kot najustreznejša, venije, ter Občine neprimerna in nesprejemljiva, saj poteka po osr- Dravograd kot so- čju doline, ki je zelo ozka, odreže naselje Otiški financerja. Mini- vrh od Šentjanža, deli naselje Bukovska vas na strstvo za promet, dva ločena dela, poteka tik ob rekreacijskih po- Direkcija R Slove- vršinah, ob predvideni kolesarski poti in pešpo- nije za ceste je na ti. Prekomerna je obremenjenost s hrupom, pre- javnem razpisu komerno onesnaževanje zraka s plini, s čimer izbrala izvajalca, se močno poslabša kvaliteta življenja občanov Cestno podjetje na tem delu. Predlagano je bilo, da se trasa HC Maribor d.d.. V letu 2006 so bila predvidena le umesti po obronkih doline, kjer bi bila dvignje- pripravljalna dela, zaključek investicije pa no- na nad dolino in bila manj opazna. vember 2007. Izvajalec del ni zaključil investi- Prav tako se je na 2. izredni seji dne 5.11.2007 cije v pogodbenem roku, deloma zaradi nepri- sestal Občinski svet občine Dravograd in v zve-

35 zi z umestitvijo trase hitre ceste z obvoznicama nem sodelovanju pri tem projektu. Koordinator zavzel sklep: » Hitra cesta in umestitev obvoz- projekta je podjetje Daro d.o.o. iz Mute, ki ga nic je za Občino Dravograd izjemnega pomena, zastopa g. Darko Sahornik. vendar pa se naj upošteva takšna umestitev, ki Za pripravo vloge in prijave za pridobitev sred- ne bo prizadela vitalnega dela Dravograda, ki že stev EU je bila izdelana potrebna dokumentaci- sedaj trpi pod izjemno velikim tranzicijskim in ja in sicer: tovornim prometom. Možna izvedba umestitve - Idejna študija variant za projekt »Odvajanje ob stari trasi železnice iz smeri Vič, pod poko- in čiščenje odpadnih vod ter oskrba s pitno pališčem in nato s predorom skozi Dobrovo. vodo«, z grobo finančno oceno investicij in Prav tako naj se pri umestitvi obvoznice iz Dra- specifikacijo virov financiranja gradnje s ča- vske doline upošteva takšno trasiranje, ki ne bo sovnim načrtom. prizadelo naselja Meža. Trasa same hitre ceste v - Dokument identifikacije investicijskega pro- predloženih variantah je deloma sprejemljiva le jekta za investicije v komunalno infrastruktu- pri varianti C3, saj le ta obide naselja Otiški vrh, ro (DIIP) za Občino Dravograd, ki je bil obrav- Šentjanž in Bukovska vas, ki bi sicer bila močno navan in potrjen na 35. redni seji Občinskega prizadeta, v takšni varianti pa bi hitra cesta bila sveta 27.7.2006. pozitivna rešitev za razvoj gospodarstva.« - Idejno in predinvesticijsko zasnovo za odva- Občina je v zvezi z umestitvijo trase hitre ceste janje in čiščenje odpadnih vod in vodooskrbe podala zgoraj navedena mnenja in naročila izde- v občini Dravograd v okviru projekta Drava, lavo letalskega posnetka območja, kjer je pred- ki jo je na 7. seji, 24.7.2007 sprejel Občinski videna umestitev trase hitre ceste in ga skupaj svet. z ostalo dokumentacijo posredovala na Ministr- - Idejna študija analiz stroškov in koristi in štu- stvo za okolje in prostor. Skupaj s Civilno inici- dija izvedljivosti za vodooskrbo in čiščenje ativo Šentjanž se udeležujemo vseh sestankov, komunalnih odpadnih vod v okviru projekta ki so sklicani na temo umestitve hitre ceste. Pri Drava za vse sodelujoče občine. umestitvi obvoznice Dravograda pa sodelujemo - Izdelani sta bili skupni vlogi za pridobitev EU s predsednikom KS Dravograd. Ministrstvo za sredstev iz kohezijskega sklada za kanalizaci- okolje in prostor skupaj s pripravljavci še vedno jo in čistilno napravo ter vodooskrbo za pro- vztraja pri predlagani najustreznejši varianti z jekt Drava in oddani na Ministrstvo za okolje manjšimi popravki, kar pa še vedno ne upošteva in prostor konec leta 2007. naših mnenj in predlogov v celoti. Pri umesti- - Investicijski program, ki ga je na 4. izredni tvi obvoznic Dravograda smo predlagali sesta- seji 27.3.2008 obravnaval in potrdil Občinski nek s KS Dravograd, vendar do tega sestanka še svet. ni prišlo. Pri umestitvi trase hitre ceste Občina K vlogi za prijavo smo priložiti cca 80% notar- Dravograd še vedno zagovarja isto stališče, kot sko overjenih služnostnih pogodb za zemljišča, je bilo sprejeto na izredni seji Občinskega sveta. kjer so po idejnem projektu predvidene trase Aktivnosti v zvezi z umestitvijo trase hitre ceste vodov. Ostale služnostne pogodbe je potrebno se bodo še nadaljevale. pridobiti predvidoma do maja 2008. Občina Dravograd je skupaj s posameznimi krajevnimi Projekt Drava, » Odvajanje in skupnostmi in z lastniki zemljišč predstavljala projekt »Drava«. Žal pa nam še vedno ni uspelo čiščenje odpadnih vod ter oskrba s pridobiti vseh služnostnih pogodb. pitno vodo« Govorimo o projektu, ki je po Investicijskem Na podlagi podpisanega pisma o nameri z dne programu za občino Dravograd vreden cca 11,5 29.11.2005 o sodelovanju pri izdelavi izvedbe MIO € za področje odvajanja in čiščenja, in o projekta »Celostno urejanje in odvajanja in či- projektu vodooskrbe v Občini Dravograd, ki je ščenja komunalnih odpadnih voda in varovanj vreden cca 8 MIO €. Trenutno potekajo aktivno- vodnih virov na povodju reke Drave«, so Obči- sti za izbiro izvajalca za izdelavo projektov za ne Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, pridobitev gradbenega dovoljenja. Investicija bi Ribnica na Pohorju, Podvelka in Selnica ob Dra- predvidoma morala biti zaključena leta 2013. vi, dne 1.3.2006 podpisale Pogodbo o medseboj- Vsem lastnikom zemljišč, ki ste služnostne po-

36 godbe za izvedbo tega projekta že podpisali ,se proti gornjemu naselju. Z deli za rekonstrukcijo iskreno zahvaljujemo. Vsem vam, ki pa pogodb ceste, ki obsegajo izdelavo spodnjega in zgornjega še niste podpisali, vas vljudno prosimo, da to ustroja, izvedbo drenaže, odvodnjavanja ter storite in s tem omogočite pridobitev evropskih asfaltiranje, smo pričeli v letu 2007. Naselje bo sredstev za projekt »Drava«, Odvajanje in čišče- v naslednjem mesecu ob dokončanju del dobilo nje odpadnih vod ter oskrba s pitno vodo v Ob- 270 m asfaltirane ceste. čini Dravograd. Hvala za sodelovanje. Kanalizacija in centralna čistilna Projekt: DRAVA KOT PRILOŽNOST naprava v Dravogradu Skupaj z občinami Radlje ob Dravi, Muta, Pod- Gradnja čistilne naprave in primarnega kanali- velka in Vuzenica izvajamo povezovalni projekt zacijskega sistema z vsemi pripadajočimi objek- »DRAVA KOT PRILOŽNOST«. Nosilec projekta ti se približuje koncu. je Občina Radlje ob Dravi. Na vseh objektih se dela dokončujejo, hkrati se Namen projekta je vzpostaviti nove turistične odpravljajo napake, ki so nastale med gradnjo. produkte in storitve, ki bodo sovpadali z narav- Urejujejo se brežine in okolica objektov. nimi danostmi in tako dvignili življenjske pogo- Predvidevamo, da bomo čez en mesec pričeli je lokalnega prebivalstva, predvsem pa razširili s poskusnim obratovanjem. Leto za tem bo po tok turistov in tako pozitivno vplivati na gospo- tehničnem pregledu in pridobitvi uporabnega darski in družbeni razvoj. dovoljenja objekt predan investitorju – Občini Dravograd. Več zanimivosti o gradnji in delova- Turisti in obiskovalci, ki pridejo v naš kraj, ima- nju čistilnih naprav si lahko preberete na sple- jo namen aktivno in dobro izkoristiti svoj prosti tni strani. čas. V Dravogradu bomo gradili priveze ter spre- mljajočo infrastrukturo na naslednjih lokacijah: Ta projekt delno financira ob Ribiškem domu, pod Sparom ter v Tribeju Evropska unija in prispeva pri kmetiji Rener. Na vseh lokacijah se bo primerno uredil prostor k zmanjševanju ekonom- ob reki Dravi, z ureditvijo zaliva in lesenega po- skih in socialnih razlik mola za dostop in privez splava in drugih čol- med državljani Evropske nov, z ureditvijo cestnih priključkov, parkirnih unije. mest in utrjenih poti. Rekonstrukcija LC Dravograd – V okviru projekta bo gradnja privezov in vse Ojstrica – Pernice spremljajoče infrastrukture pozitivno vplivala Konec aprila se bo začela rekonstrukcija na razvoj turizma na tem področju in pomeni- LC Dravograd – Ojstrica – Pernice in se bo la dodatno možnost za aktivnejše preživljanje končala predvidoma junija 2009. V letu 2008 časa. se bosta izvedli dve fazi v dolžini 2091 m (od Projekt je pomemben za razvoj turistične dejav- rekonstruiranega dela iz leta 2005 naprej do nosti v tem delu regije in ima širše učinke, saj odcepa proti Zajsniku), v letu 2009 pa se bo pomeni možnost povezovanja več obdravskih izvedla faza v dolžini 1091 m (od h.št. Pod občin in pa dopolnitev obstoječe turistične de- gradom 141 do Kuplenove bajte). javnosti. Izvajalec del bo CPM, d.d., Iztokova ulica 30, Cesta Boštjan - 2000 Maribor, gradbeni nadzor pa bo opravljalo Lampret podjetje BOM-MOČKA, gradbeni inženiring, Cesta je speljana d.o.o., Pod gonjami 121, 2391 Prevalje. od odseka križišča z levo zavijalnim Rekonstrukcija podružnične šole pasom za potrebe čistilne naprave Libeliče OŠ Libeliče je bila zgrajena leta 1908 in

37 praznuje 100-to obletnico. Od takrat pa do Ureditev trga v Dravogradu danes so bila na objektu obnovljena okna, podi, Za ureditev trga sta izdelana dva projekta. sanitarije, luči, centralno Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste je ogrevanje in fasada. Zob na podlagi študije prometne varnosti naročila časa pa je pustil posledice izdelavo projekta za rekonstrukcijo državne na vitalnih delih stavbe, ki ceste, ki zajema ureditev vozne površine, je postala funkcionalno in kolesarske poti, odvodnjavanje cestišča. Na konstrukcijsko neustrezna. javnem natečaju, ki je bil izveden v letu 2006 Občina Dravograd je v letu 2007 prijavila pa smo pridobili projekt za ureditve trga, ki projekt Podružnične šole Libeliče na javni razpis predvideva umiritev prometa, normalen pretok ministrstva, in bila uvrščena na 70. mesto. Zaradi vozil in daje prednost pešcem. Natečajna rešitev dotrajanosti objekta šole, smo v proračunu, za žal do izgradnje obvoznice za Dravograd ni leti 2008 in 2009 planirali 335.570,00€ lastnih izvedljiva. Rekonstrukcija bo izvedena skladno sredstev za obnovo. Projektantska vrednost s predpisi in bo zagotavljala varnost vseh rekonstrukcije objekta, brez opreme in DDV, udeležencev v prometu. pa znaša 479.199,08 €. Občinski svet na svoji Trenutno potekajo aktivnosti za uskladitev obeh 13. redni seji sprejel sklep, da bo občina delež projektov, za čim boljšo in prijazno ureditev trga, lastnih sredstev za investicijo rekonstrukcije s katero bi se čimbolj približali izbrani natečajni PŠ Libeliče, zagotovila z rebalansom proračuna rešitvi, vsaj kar se tiče obcestnih površin, to je 2008, za leto 2009 pa upoštevala spremembo ureditev pločnikov, luči javne razsvetljave in načrta razvojnih programov. Uskladitev višine obcestne opreme. investicije bo izvedena na podlagi obvestila V jeseni 2008 predvidevamo obnovo komunalnih ministrstva o odobritvi deleža sofinanciranja vodov v Trgu. Občina ima v letih 2008 – 2010 investicije. Z izvajanjem gradbenih del bomo za ureditev cestišča skozi trg namenjenih pričeli konec šolskega leta 2008. 480.000,00€, država pa 430.000,00€.

Mrliška vežica v Libeličah Za umestitev objekta mrliška vežica Libeliče, ob župnišču v Libeličah, je bilo opravljenih veliko aktivnosti, vendar žal nismo uspeli pridobiti pozitivnega mnenja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Skupaj s KS Libeliče in Zavodom smo se uskladili ter določili novo lokacijo za postavitev ob obzidju pokopališča cerkve Sv. Martina in zanjo prejeli pozitivno mnenje Zavoda. Za objekt z novo cesto je že izdelan idejni projekt in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja Motiv trga – Srečanje likovnikov 2007 (Medvešek) z vsemi ustreznimi soglasji. Z investicijo bomo pričeli v letu 2008 in jo predvidoma zaključili v Aktualno na stanovanjskem letu 2010. področju Občina Dravograd, Proračunski sklad za Zdravstveni dom Dravograd stanovanjske zadeve je v mesecu aprilu Rekonstrukcijska dela po pogodbi se na objektu 2008 objavil Javni Zdravstveni dom Dravograd nadaljujejo in bodo razpis za dodelitev predvidoma zaključena v neprofitnih stanovanj. mesecu maju 2008. Sledijo Upravičencem bodo še dela za obnovo fasade, oddana v najem zasteklitev dograjenega predvidoma v letu nadstreška ter asfaltiranje 2008 in 2009. ob objektu.

38 V mesecu aprilu 2008 smo zaključili z obnovo Člani glasbene strehe na stavbi Trg 4. julija 50. Planiramo še skupine so v skladu prenova drvarnic na dvorišču tega objekta. s dogovorom, s Z rekonstrukcijo katerim jim je stanovanja v Trgu Občina Dravograd 4. julija 57 bodo podaljšala sodni v mesecu juliju rok za izpraznitev 2008 obnovljena kinodvorane, iz prostorov kinodvorane zaključujejo a vsa odstranili svoje stvari. Občini Dravograd so kot rekonstrukcijska najemodajalcu in lastniku prostora vrnili ključe dela na tem objektu. najetih prostorov v petek, 21.03.2008 ter pri tem zagotovili, da v prostorih ni več njihovih stvari. Prenovljeno parkirišče pri OŠ Šentjanž Odkup »Pernatove bajte« Občina Dravograd že nekaj časa izvaja aktivnosti glede odkupa stare »Pernatove bajte« (trije poslovni prostori) v Dravogradu. Z odkupom dotrajanega objekta bi občina uredila okolico, kjer se nahaja navedena stavba. Med Občino Dravograd in aktualnim lastnikom navedene nepremičnine v zvezi s tem potekajo dogovori. Občinski svet Občine Dravograd je o predmetni zadevi že odločal na svoji 5. seji dne 22.5.2007 in sprejel sklep, s katerim je pooblastil županjo Marijano Cigala za odkup oz. sklenitev ustreznega pravnega posla za nepremičnino, Kinodvorana parc.št. 1176/1, vpisano pri vl.št. 497, k.o. V Dravogradu je v začetku leta 2008 veliko Dravograd. zanimanja vzbudila stara kinodvorana s svojo Aktualnemu lastniku je bila zato s strani Občine zgodbo. posredovana ponudba, s katero se je le-ta strinjal. Občina Dravograd je konec oktobra 2007 Ustrezna kupoprodajna pogodba bo sklenjena, odpovedala najemno razmerje glasbeni skupini, ko bo lastnik poskrbel za zemljiškoknjižno ki je imela v kinu urejen najem prostora za neobremenjenost predmetne nepremičnine. vadbo. Razlog za odpoved najemne pogodbe Pričakujemo, da se bo to zgodilo v razmeroma je bila kršitev najemne pogodbe. Na prošnjo kratkem času. najemnika je občinska uprava počakala z zahtevo za izpraznitev dvorane do sklepa Črtomir EPŠEK, Bernarda GRUDNIK, občinskega sveta. V decembru je občinski svet Nataša JEVŠNIKAR, Dominika KNEZ, sprejel sklep, po katerem kinodvorana ni več v Matjaž SEDELJŠAK, Marjetka SEVČNIKAR stanju, ki bi omogočala varno uporabo prostorov, ter potrdil odpoved najemne pogodbe. Ker najemniki prostorov niso želeli vrniti, je bila sklicana izredna seja občinskega sveta, na kateri je občinski svet oblikoval mnenje,da se zaradi varnostnih razlogov vztraja pri izpraznitvi prostorov ter se na sodišče vloži predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov. Sodišče je v februarju izdalo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov v roku 15 dni od vročitve naloga glasbeni skupini.

39 Poškodovana mreža okoli igrišča na Robindvoru ... in po popravilu … Pri vzdrževanju javnih dobrin bi se morali držati principa skrbnega gospodarja. To pomeni, da bi nanje morali gledati kot na svojo osebno lastnino, vendar žal ni vedno tako. Popravila različnih športnih rekvizitov zajemajo sredstva, ki bi jih lahko namenili za nakup novih naprav, zato se po- trudimo, da bi bilo teh stroškov čim manj!

pogled skozi moje okno

Nekoč ... in danes ...

... še kralj na "Betajnovi" 1969 ...... danes premalo prostora ...

... še 1965 smo se hladili na bazenu ...... sedaj pa nakupujemo ... Izbral: Mirko Fajmut - Fajči

40 OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT

Na podlagi Zakona o prostorskem načrtovanju voda za gozdove Slovenije, OE Slovenj Gradec, (ZPNačrt, Ur. list RS, št. 33/2007) in Pravilnika Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za kul- o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega turo, Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE prostorskega načrta ter pogojih za določitev ob- Maribor, Ministrstva za promet, Direkcije RS za močij sanacij razpršene gradnje in območij za ceste, Družbe za avtoceste v RS, DARS, Javne razvoj in širitev naselij (Ur. list RS, št. 99/2007) agencije za železniški promet RS, Ministrstva za je Občina Dravograd objavila Sklep o začetku obrambo, Ministrstva za zunanje zadeve, Mini- priprave občinskega prostorskega načrta Občine strstva za notranje zadeve, ELES-Elektro Slove- Dravograd (Ur. list RS, št. 22/2008). nija, Petrol ENERGETIKA , Ravne na Koroškem, Predvidoma bo občinski prostorski načrt izde- Telekom Slovenije d.d., Maribor, Elektro Celje, lan v septembru 2009. PE Slovenj Gradec, Javnega komunalnega podjetja Dravograd, ter Občine Dravograd. Vse nove in že prejete pobude, ki ste jih vlagali od julija 2004, bomo posredovali izdelovalcem Spoštovani občani in občanke, samostojni pod- prostorskega načrta Občine Dravograd. Realiza- jetniki in delovne organizacije, v kolikor bi že- cija vaše pobude bo odvisna od strokovnih meril, leli podati pobudo za spremembo namembno- mnenj in smernic vseh nosilcev urejanja prosto- sti vašega zemljišča, vas vljudno vabimo, da se ra: Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS do konca meseca maja 2008 oglasite na Občini za varstvo narave, OE Maribor, Agencije RS za Dravograd, Referatu za gospodarske dejavnosti okolje, Urada za upravljanje z vodami, Ministr- in urejanje prostora. stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Za-

PRORAČUN IN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV LETA 2008

Proračun za leto 2008 je sprejel občinski na svoji seji v decembru 2007. Viri financiranja sprejetega proračuna za letošnje leto v skupni višini 9.918.130,00 EUR so razdeljeni: 1. Prihodki - državni vir za financiranje primerne porabe 4.243.646 EUR - državni vir za sofinanciranje investicij 1.497.682 EUR - prihodki občine 3.348.602 EUR 2. Prenesena sredstva iz leta 2007 428.200 EUR 3. Kredit 400.000 EUR

Navedeni viri so predvideni za financiranje odhodkov: 1. Tekoče porabe 4.498.060 EUR 2. Investicijskih odhodkov 5.420.070 EUR

Odhodki tekoče porabe vključujejo odhodke za delovanje občinske uprave, občinskega sveta, delovnih teles, medobčinskega inšpektorata ter delovanje krajevnih skupnosti. Ta sredstva so name- njana so tudi za promocijske prireditve, delovaje informacijske pisarne, sofinanciranje duštev na kulturnem, socialnem, špornem, kmetijskem in drugih področjih. Del sredstev je namenjenih tudi za odplačilo kreditov, za upravljanje in tekoče vzdrževanje stanovanj ter usposabljanje in delovanje

41 civilne zaščite ter gasilske zveze. Največji delež tekočih odhodkov pa je namenjen za vzdrževanje cest in drugih javnih površin v občini ter za delovanje vrtcev, knjižnice ter šol in za financiranje prevozov šolskih otrok.

Podrobnejša razdelitev investicijskih odhodkov je opredeljena v Načrtu razvojnih programov občine za obdobje 2008-2011, najpomembnejše investicije pa vam predstavljamo v nadaljevanju:

A. Na področju predvidenih investicij, katerih del uresničujemo s sofinanciranjem sredstev EU in države, izpostavljamo: - Projekt izgradnje čistilne naprave Dravograd s primarnimi vodi - Projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod in vodooskrbe v občini Dravograd v okviru projekta »DRAVA« - Projekt izgradnje poslovne infrastrukture v industrijski coni Šentjanž - Projekt rekonstrukcije LC Ojstrica - Projekt » DRAVA kot priložnost« - Projekt kolesarske steze Dravograd - Slovenj Gradec - Projekt vzpostavitve mrežnega podjetniškega inkubatorja - Projekt Kocerod ( odpiranje nove smetne jame in izgradnja sortirnice za Koroško) - Projekt gospodarskega središča Noordung (Občine: SG, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi) - Projekt priprave vzpostavitve katastra gospodarske javne infrastruktur v občinah Koroške regije (Črna, Mežica, Ravne, Prevalje, Dravograd, Ribnica, SG in Mislinja) - Projekt ureditve okolice OŠ Dravograd - Projekt obnove OŠ Libeliče - Projekt obnove Zdravstvenega doma Dravograd - Projekt obnove trškega jedra Dravograd - Projekt izgradnje prehodov za pešce v Sveti Jederti in na Vratih - Projekt širokopasovnega interneta

B. Z lastnimi proračunskimi sredstvi, brez tuje udeležbe, bi radi uresničili naslednje večje projekte: - Koroško kulturno poletje ( občine SG, Dravograd, Ravne in Radlje), - Kovivis – višje in visokošolsko središče, - rekonstrukcije cest: Bank, Debeljak, Cvitrško sedlo, Vič, Šentjanž in vseh ostalih, ki bodo potrebne obnove ob plinifikaciji, - izgradnjo ekoloških otokov in dokončanje zbirnega centra, - zapiranje smetne jame v Črnečah, - ureditev okolice občinske stavbe, - obnove starega gradu, - mrliške vežice v Libeličah, - gasilskega doma s kulturno dvorano v Črnečah, - kotlovnice na Robindvoru, - igrišč v občini po planu Športne zveze, - občinskega prostorskega plana ter strategije in vizije razvoja občine Dravograd.

C. Posebej izpostavljamo projekt dvorec Bukovje, ki postaja lastništvo občine ( pravni prenos zahteva še določeno vladno proceduro, za katero pričakujemo, da bo zaključena do julija 2008). V letošnjem letu se bomo pri uresničevanju koncepta osredotočili na zaključno prireditev » Od lipe do lipe« in v počastitev državnega praznika 25. junija 2008. Začeli bomo tudi z urejanjem spomin- skega parka pri dvorcu tako, da bomo zasadili tipična drevesa držav članic EU. Pri tem vzpostavljamo sodelovanje z ustreznimi veleposlaništvi v Sloveniji in s Slovensko turistično organizacijo. Iščemo tudi donatorje ( veliki za 1.000 evrov, mali za 500 evrov ). Akcijo vodimo skupaj s Turističnim dru- štvom Dravograd. S projektom smo pripravljeni na EU sredstva v letih 2010 – 2013.

42 ŠPORT

Športno društvo Trbonje raton se je zelo Športno društvo Trbonje se je ustanovilo, da bi dobro prijel, po nekajletnem premoru in menjavi generacij saj je znan po spet v kraj prineslo športni duh in s tem zdrav vsej Sloveniji način življenja. Prvotna zamisel ustanovnih čla- in tudi v tu- nov je bila predvsem nogomet in vključitev eki- jini. S tem se pe v občinsko ligo malega nogometa. Tako se je promovira sam zopet začelo. Predsednik Jakob Boštjan je prvi kraj in tudi ob- dve leti uspešno vodil vse, kar se tiče društva čina Dravograd. in nogometa v njem. Zaradi svojih službenih in Ker pa v društvu ne mirujemo, razmišljamo o seveda nogometnih obveznosti je moral predča- tem, da bi pripravili tudi lepo stezo za otroke. sno končati svoj mandat. Predsedovanje je pre- Upamo, da bomo vzgojili še kakšnega dobrega vzel Sebastjan Rožič in s tem se je začelo novo športnika . športno obdobje v Trbonjah. V začetku leta 2008 je bil na predsedniško mesto Poleg nogometa so se začele uveljavljati tudi na novo izvoljen Rudolf Tomaž, ki je povedal, druge športne panoge.. Med njimi je kolesarstvo, da bi rad nadaljeval po dobro začrtanih smereh ki pa tudi pri nas presega meje, kjer bi bili sami društva. kos vsem izzivom, ki jih ponujajo kolesarske di- Tako društvo stopa v še eno obdobje športnega scipline. Različne veje kolesarstva nam ponuja- življenja v kraju in upa, da v svoje vrste privabi jo tudi veliko možnosti rekreacije in veselja. Po- čim več krajanov. Med nami imamo kar nekaj znamo cestno, športnih pedagogov in strokovnjakov v različ- d i r ka l i š č n o , nih športih. gorsko in re- Športni pozdrav! kreativno kole- Damjan Kalčič sarstvo. Pri nas sta se uvelja- vila predvsem Teniški klub Dravograd kolesarska re- Teniški klub Dravograd je bil ustanovljen z na- kreacija ter menom, da člani kluba organizirajo športno te- gorsko kolesar- niško vzgojo, rekreativno dejavnost, tekmovanja stvo . Med nami je kar nekaj članov, ki so aktivni (turnirje) in prireditve. kolesarji tekmovalci , vendar zaradi boljše strokovne podpore delujejo v društvu z Raven na Na skupščini Teniškega kluba Dravograd, ki je Koroškem. Ker smo veliki športni navdušenci bila dne 19.04.2006, je bil imenovan nov uprav- ,smo se odločili, da bomo tudi organizirali kako ni odbor TK Dravograd in predsednik kluba prireditev. Tako poleg turnirja v malem nogome- Tine Pikl. tu prirejamo kolesarski vzpon na Cvitrško sedlo, Teniški klub Dravograd je v zadnjih dveh letih ki sodi v seštevek vzponov za Koroški pokal. Nikakor pa ne morem mimo res velikega pod- viga, ki se ga v letu 2008 lotevamo že tretjič. To je mednarodni gorsko- kolesarski maraton, ki je izredno zahteven projekt, saj terja ogromno prostovoljnih ur dela ter velik logistični zalogaj,vendar s podporo članov in prijateljev se tudi s tem uspešno spopadamo. Moram pa priznati, da brez razumevanja lokal- ne skupnosti vsega tega ne bi mogli izvesti. Ma-

43 na teniških igriščih Meža Dravograd uspešno Maja Knez izpeljal brezplačne teniške tečaje za osnovno- Alpska smučarka Maja Knez uspešno nadalju- šolsko mladino in sedaj že tradicionalne teni- je svojo smučarsko pot. Lani smo zapisali njene ške turnirje, tako družabno rekreativne narave številne uspehe, s ka- (naključno izžrebanih parov in fiksnih parov terimi se je priključila v dvojicah) in tudi turnirje tekmovalne narave Slovenski smučarski (Odprto prvenstvo Dravograda za moške in žen- »C« reprezentanci, ske posamezno). katere glavni trener je V bodoče si bomo prizadevali pridobiti dodaten Grega Koštomaj, po- strokovni kader za izobraževanje v tenisu in iz- močnik in serviser pa peljati še več dejavnosti in prireditev v okviru Marko Šumer. Teniškega kluba Dravograd. Mlada smučarka iz Čr- Tine Pikl neč je tudi prvo sezo- no v konkurenci »FIS« Marko Jamnik uspešno nastopala je član Društva lokostrelcev Dravograd, ki delu- v vseh disciplinah je že 6 let in ima okoli 33 aktivnih članov. (smuk, supervelesla- Z lokostrelstvom se ukvarja že osem let, v tem lom, kombinacija, sla- času pa je dosegel kar nekaj vidnih rezultatov. lom in veleslalom). Najboljše rezultate je dose- Tri leta je tudi član slovenske lokostrelske re- gala v tehničnih disciplinah. V kategoriji mlajše prezentance in se mladinke je v slalomu in kombinaciji postala udeležuje tekem državna podprvakinja ter osvojila še 3 mesto v svetovnega poka- veleslalomu. Čestitamo! la, evropskih in Več o smučanju in rezultatih si lahko ogledate svetovnih prven- na strani Smučarske zveze Slovenije. stev. Najvidnejši uspehi so nedvomno 1. mesto eki- pno na Evropskem Grand prix-u v So- fiji (Bolgarija) in 33. mesto na Sve- tovnem prvenstvu v Madridu (Špani- ja). Letos je postal tudi dvoranski državni prvak. Od 14. 4. do 20.4. se je udeležil tekme Svetovnega pokala v Poreču (Hrvaška), od 12. 5 do 19. 5. pa tekme Evropskega pokala v Vittelu (Franci- ja). V klubu trenira mlade in perspek- tivne tekmovalce (Gašper Cehner, Matic Štafunko, Žiga Duler), z nasveti in izku- šnjami pa rad pomaga tudi ostalim članom v klubu.

44 PISMA BRALCEV

Tako so mi pripovedovali stari zgodbo. ljudje » Po polnoči sem hodil z gostije po cesti, ki vodi proti Selam. Zdi se mi, da je bilo v jesenskem Ne vem, ali je imel vsak otrok možnost sliša- času. Prišel sem do Orlove kapele, ob kateri je ti pregovore, dogodke in doživljaje starih ljudi, rasel oreh; bog si ga vedi, koliko rodov je pobi- kot sem jih imel jaz. Pri kmetu Lampretu v Bu- ralo orehe, ki so padali z njegovih vej. Ker me kovski vasi so po večerih prišli na prejo kmetje je bilo malo strah, sem si delal korajžo s tem, iz vasi na večerni pogovor. Posebno rad se spo- da sem na moj »pumprton« igral, da se je sli- minjam Lipovega očeta – on je veliko vedel, saj šalo daleč naokoli. Ljudje, ki so me slišali, so je bil Maistrov borec za severno mejo. rekli: Oče Krivec gre z ohceti. Verjeli ali ne, kar Pozneje, ko se je mama poročila, so mimo naše naenkrat se pri meni pojavi čuden človek in mi hiše hodili ljudje vseh vrst. Tudi berači so pri- reče: Jaz ti posodim škornje in kamor boš želel, hajali. Rad se spominjam Maksija, ki smo mu te bodo ti škornji ponesli. Malo sem pomislil, pravili »Talijanska fronta«. Bil je bolj majhne po- nato pa privolil. Tristo kosmatih, v škornjih sem stave, v nos je natikal razne žeblje ter verižice. letel kot »divja jaga«. Prosil sem Boga, naj me Groza nas je bilo, kaj vse je počel. Tudi nože je ustavi, ker se bom drugače ubil. In na srečo sem vtikal v grlo. se znašel doma ob potoku, ki je tekel tik ob naši Nekoč že v jeseni sva z mamo bila v hlevu pri hiši. Sveta pomagavka, naenkrat sem jih dobil porodu naše krave. V tistih časih je bil samo en s palico po grbi in od bolečine zavpil. Žena me živinozdravnik in še ta je bil iz Slovenj Gradca. je slišala, prišla je do mene in mi pobrala ves Preden je prišel, je minil skoraj teden dni, pa še denar, ki sem ga priigral. Ker pri ženi nisem bil takrat se ni ničesar dotaknil, če ni bilo vse ste- rad zaradi njenega dolgega jezika, sem si neda- rilno čisto. Zato smo raje pri takih zadevah kli- leč stran v gozdu zgradil majhno hišo, v kateri cali domače ljudi, ki so se na te stvari spoznali. sem stanoval. Tam sem imel mir pred domači- In tako je berač Maksi ravno takrat bil pri nas ter mi. Udomačil sem lisico, da mi je varovala hišo. prišel v »štalo« in rekel moji mami: »Trezika, kar Bog ne daj, da bi se kdo približal, obgrizla bi ga, vse meni prepusti. Maksi bo vse uredil, kar v da bi bilo joj. Imel sem tudi veliko ptičjih hišic kuhinjo pojdita, pa »šnapsa« pripravita«. In res okoli hiše.« je čez nekaj časa prišel v kuhinjo in rekel: »Teli- Tako so mi ljudje pripovedovali, jaz pa sem vse ček je že pri kravi in ta ga liže.« to shranil, da vam lahko sedaj to pripovedu- Sedaj pa bom še povedal, kaj mi je pripovedoval jem. Krivčev oče, ki je bil nekoliko poseben človek. Viktor Levovnik Ukvarjal so je z marsičem. Tudi divji lovec je bil. Pravil mi je, da je ustrelil poka, kožo pa kar na mestu odrl. Žal ga je zalotil lovec. »Sedaj te pa imam!«, mu je rekel. Na srečo je bila ta dan maša pri Sv. Neži. Ker je bila cerkev blizu, je Krivčev oče pohitel k maši. Da so ga ljudje vide- li, jih je vprašal, koliko je ura in dodal, da upa, da ni zamudil maše. Lovec je Krivčevega očeta tožil, vendar je on imel alibi in tako je lovec tož- bo izgubil. Še marsikaj mi je pripovedoval, ko smo sedeli pred hišo, in mu je mama ponudila kavo ali še kaj drugega. Pripovedoval je takšne zgodbe, da so se mi kar lasje ježili. Če je bilo vse res, ne vem, takrat sem mu vse verjel. Bil je tudi ljudski godec in iz tega časa mi je pripovedoval še eno

45 Aktivnosti krajanov Koroške Ulice Stanovalci Koroške ulice (ob kolesarski stezi , od Sonjaka do Dulerja) smo organizirani v Skupnost Koroške ulice (cca 50 ljudi). Vsako leto (od leta 2003) organiziramo čiščenje kolesarske steze, za vse stanovalce pripravimo kresovanje, prvomajski pohod na Košenjak, poletni piknik, kolesarjenje, oktobra pa še kostanjev piknik. Vse dejavnosti so prostovoljne. Ob novem letu organizatorji (trije pari: Cehner, Klemen, Jamnik) obiščemo vse hiše in obdarujemo upokojence. Postavili smo tudi oglasno desko, kjer objavljamo dogodke in fotografije. Kot skupnost in soseska smo se v zadnjih letih zelo povezali, pomagamo si pri delu in skrbimo za družabnost in urejenost ulice. Prilagamo fotografije in upamo, da se bodo tudi druge ulice oz. soseske v Dravogradu organizirale na tak način, saj je z našim prijateljevanjem življenje postalo lepše in bolj zanimivo.

Naš moto: »Če hočeš imeti dobrega soseda, bodi dober sosed.« Odbor »Koroške ulice«

Na pikniku vedno nastane ena "gasilska" Kostanjevega piknika se vsi radi udeležimo (poletni piknik) (kostanjev piknik)

Prvomajski pohod na Košenjak je postal Čiščenje kolesarske steze je uspelo (april 2008) tradicionalen

Izdajatelj: Občina Dravograd * Urednica: Polona Črešnik * Uredniški odbor: Dominika Knez in Rosanda Kotnik * Fotografije: Foto Anka, Tomo Jeseničnik, Boris Keber * Lektor: Maks Kotnik * Oblikovanje: EUROGRAF, d.o.o. * Tisk: EUROGRAF, d.o.o. * Naklada: 3000 izvodov.

46 NA KONCU SE NASMEJTE

PROMET IN POŽERUHI Na policijski postaji vpraša komandir policista, kaj Ugotovljeno je, da avtomobilske nesreče lahko pov- je voznik storil. zroči prav tako nezmernost v jedi kot nezmernost v »Čezmerno nažrt med vožnjo«, odgovori policist. pijači. Omotica, ki jo povzroča čezmerno uživanje »Vidite, komandir, se vmeša voznik,« vračam se z do- hrane, je kriva, da postane voznik zaspan in nepa- brodelne prireditve, na kateri sem samo tu in tam kaj zljiv. malega prigriznil. Morda sem si potolažil najhujšo Trenutno še nimamo zakonov proti tistim, ki čez- lakoto, toda nikakor nisem bil nažrt.« merno jedo, toda predvidevam, da se bo to stanje »Odvedi ga dol v bife in poglej, kako hodi po ravni kmalu spremenilo in morda boste prav kmalu priča črti«, ukaže komandir. naslednjemu prizoru: Policist odvede voznika v bife. Ko voznik zagleda ve- Sirena tuli. Policist ustavi avtomobil in da znak voz- liko količino hrane, pozeleni in se prične opotekati. niku, naj se ustavi na robu ceste. Policist ga ponovno odvede k komandirju. Policist pristopi k vozniku: »Ne more hoditi naravnost«, pravi. »Vso pot vam je avto plaval zdaj na eno zdaj na drugo »Odvedi ga v zapor za omotične!« stran ceste.« Zapor za omotične je poln voznikov, ki stokajo in se Vozniku se kolca. »To ni res«, pravi. držijo za trebuhe. Policist se skloni bliže k vozniku. »Hej! Kaj voham iz »Kje so te prijeli?« vpraša sotrpin iz zapora. vaših ust? Čebulo!« »Z avtom sem se peljal k Kovačevemu Janezu. Tam »Čebulo, da. Vzel sem si jo s seboj na pot.« sem se ustavil in popil malo črne kave. Nato sem Zopet kolcne. vzel še kos šunke in kos sira in še en kos sira – to je »Je to vse, kar ste pojedli?« vse, česar se spominjam.« »Prisegam, da je to vse, gospod policist.« Čez nekaj ur vstopi policist in reče: »Vaša žena je pri- »Naj izmerim vašo požrešnost?« šla plačat kazen.« »Izvolite!« Žena stoji ob komandirjevi mizi. Ko zagleda moža, »Izmeril vam bom količino puranovine v krvi.« prične vpiti nanj: Policist vzame vozniku kri in dvigne pripravo za »Tisočkrat sem ti že rekla, da pusti avto doma, kadar testiranje proti nebu. »Imate osem kubikov belega greš jest!« mesa, pet kubikov začimb in šest kubikov omake.« »Oprosti, izgubil sem glavo,« zajeclja voznik. »Je to slabo?« vpraša voznik. »Prav gospa, izvolite plačati kazen«, reče policist. »To »Dovoljen maksimum je pet kubičnih centimetrov. znaša 200 € za kosilo s puranovo pečenko in 100 € za Bojim se, da vas bom moral odvesti s seboj zaradi kolcanje na policista.« Vozniku pa reče: »Ko se boste vožnje v omotici.« ponovno hoteli najesti, pa avto le pustite doma.«

ol z Smeh je pol h je p dravja Sm vja zdrav me eh ra ja Sm ja S je p l zd eh je p rav ol zdravja Smeh je po ol zd

»Pijača«, je rekel pridigar, »je pulover potrebne kar tri ovce?« »Slišiš, Tone, naša soseda mi je največje prekletstvo naše dežele. »Nemogoče, do sedaj sploh nisem pripovedovala, da ima njen mož Zaradi pijače se prepirate s sosedi, vedela, da znajo tudi ovce plesti.« ljubico. Ali jo imaš tudi ti?« za pijačo porabite ves denar, zaradi »Odkrito povedano, imam jo.« pijače boste streljali na svojega »Kaj pravzaprav misliš o dr. »Hvala bogu, sem se že bala, da si nadrejenega in zaradi pijače ga ne Novaku? Ali misliš, da je dober mi tega ne moremo privoščiti.« boste zadeli.« zdravnik?« »Mislim, da ne. Vsi njegovi pacienti so bolni.« »Pomisli, kar dva moška sta »Ali si že kdaj prodajal sesalnike za zaprosila za roko moje hčerke, Peter prah, dragi?« »Ali veš, Tone, kaj je optimist?« in Franci.« »In kdo je bil srečnež?« »Ne, ljubica, doslej še nikoli…« »Ne, povej mi vendar.« »Peter. Hčerka se je odločila za »Potem bo najbolje, če kar takoj »To je mož, ki pusti motor svojega Francija.« začneš. Na stopnišču namreč že avtomobila teči, medtem, ko je slišim korake mojega moža…!« šla njegova žena neko malenkost »Ali si sploh vedela, da so za en kupit.«