november 2015

KAZALO

Šentjanž pri Dravogradu…………………………………………………………...... 3 Zgodovina Šentjanža……………………………………………………………………4 Šentjanž.………………………………………………………………………………….5 Cerkev Sv. Janeza Krstnika…………………………………………………....5 Spomenik padlim borcem………………………………………………………5 Muzejska soba…………………………………………………………………..5 Dom starostnikov Sv. Ema……………………………………………………..6 Osnovna šola Šentjanž………………………………………………………….7 PGD Šentjanž …………………………………………………………………..8 Pihalni orkester Šentjanž……………………………………………………....9 Moški pevski zbor Čaki……………………………………………………….10 Otiški Vrh………………………………………………………………………………11 Cerkev Sv. Peter na Kronski gori…………………………………………….12 Vodnjak pred cerkvijo Sv. Petra na Kronski gori……………………………13 Cerkev Sv. Ožbalta……………………………………………………………14 Tovarne v kraju ………………………………………………………………15 Moški pevski zbor Šempetrski pavri…………………………………………16 Gostinska ponudba v kraju……………………………………………………17 Bukovska vas…………………………………………………………………………….18 Selovec…………………………………………………………………………………....19 Smučišče Bukovnik……………………………………………………………..21 Grubarjev vrh ………………………………………………………………….22 Kmetija Dobrovnik……………………………………………………………..23 Vrhe ………………………………………………………………………………………24 Intervju z Evo BOTO……………………………………………………………………25 Intervju z Matjažem FERARIČEM……………………………………………………26 Anketa o svojem kraju………………………………………………………………….27 Kuhamo po koroško…………………………………………………………………….28 Osmerosmerka………………………………………………………………………….29 Moj razred………………………………………………………………………………30 Ustvarjalci časopisa……………………………………………………………………31

2

ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU

Šentjanž pri Dravogradu je naselje v Občini Dravograd.

Število prebivalcev 503

Nadmorska višina 354,1 m

Lega: leži na levem bregu reke Mislinje, nad njim se dviga Selovec z 885 m nadmorske višine, ki daje kraju senčno lego.

Glavna znamenitost kraja je seveda cerkev Janeza Krstnika na sosednjem griču natančneje Kronski gori, kjer najdemo eno najlepših cerkva v Sloveniji, to je cerkev svetega Petra, ki je pravi baročni biser.

Jaka OCEPEK

3

ZGODOVINA ŠENTJANŽA

Zgodovina kraja sega tja v leto 1305, saj so bili v tem letu najdeni prvi zapisi o tem kraju. Šentjanžu se je včasih reklo St. Johann (1826- 1836).

Staro središče kraja sestavljajo cerkev Janeza Krstnika, stara šola z bogato zgodovino in starostjo prek 200 let in staro župnišče, gasilski dom, hiša Šentjanž pri Dravogradu 79 (nekdanja trgovina in gostilna) ter gospodarsko poslopje s podobo Florjana.

Šentjanž z okolico je skozi zgodovino ohranjal podobo kmečkega podeželskega območja. Leta 1899 zgrajena železniška proga je kraj povezala s svetom in vplivala tudi na gospodarsko rast širšega območja. Že pred drugo svetovno vojno je v Otiškem Vrhu pričela obratovati tekstilna tovarna, po drugi svetovni vojni pa je bila na območju Šentjanža zgrajena industrijska cona občine Dravograd. Star gasilski dom je eden najstarejših na Štajerskem. Sam kraj je imel nekaj 100 prebivalcev. Na Kronski gori najdemo eno najlepših cerkva v Sloveniji, to je cerkev svetega Petra, zgrajena okoli 1750. leta.

V začetku 70. let pa se je kraj začel močno gospodarsko razvijati, v kraju samem in njegovi neposredni bližini najdemo kar nekaj gospodarskih poslopij. Najpomembnejša med njimi je Tovarna ivernih plošč.

V 80. letih je kraj dobil svojo osem letno osnovno šolo in vrtec ter se s tem odcepil od OŠ Dravograd kot podružnična šola.

Jaka OCEPEK in Nastja PROJE

4

ŠENTJANŽ Cerkev Sv. Janeza Krstnika Janez Krstnik je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, po njem se imenuje tudi cerkev v Šentjanžu. Staro središče kraja sestavlja cerkev Janeza Krstnika, stara šola in star gasilski dom. Cerkev je prvič omenjena leta 1305. Sedanjo gotsko cerkev iz 15. stol. sestavljajo vzhodni romanski zvonik, ladja z zvezdasto obočno konstrukcijo, poslikan prezbiterij, baročna stranska ladja in baročni oltarji.

Spomenik pred domom borcev Spomenik je v bistvu celotna stavba Doma borcev. Je dvonadstropna, zidana stavba. Na levi strani fasade je postavljena pravokotna marmornata spominska plošča s posvetilnim napisom. Spomenik je postavljen v spomin padlim borcem narodnoosvobodilnega boja 1941-1945. Vsako leto je 1. novembra pred Domom borcev proslava, posvečena spominu padlih borcev. Muzejska soba V prostorih krajevne skupnosti Šentjanž je na ogled stalna muzejska zbirka o zgodovini današnjega območja krajevne skupnosti Šentjanž, majniški deklaraciji iz leta 1917, zbiranju podpisov in organiziranju narodno obrambnih taborov v podporo deklaraciji na celotnem slovenskem nacionalnem prostoru ter narodno obrambnem taboru v Šentjanžu.

Tjaša TRETJAK

5

DOM STAROSTNIKOV SVETA EMA

6

OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU

Jaz sem Nastja in obiskujem osnovno šolo Šentjanž pri Dravogradu. Šola je devetletka. 1, 2, 3. razred so na desnem hodniku 4., 5., 6., 7., 8., in 9. pa na levem hodniku, kjer je tudi več učilnic. Stene so polne raznih priznanj, ki jih učenci dosežemo na tekmovanjih. Pri vhodu v telovadnico visi logotip šole, metuljček, ki smo ga učenci izdelali skupaj s starši. Zunaj šole pa skrbimo tudi za red in čistočo, saj večkrat poberemo odpadke, imamo pa tudi lasten zeliščni vrt. Zraven šole je tudi vrtec in včasih jih gremo obiskat, saj ima veliko šolarjev tam bratca ali sestrico. Včasih nas pa kar sami povabijo, da si ogledamo kakšno predstavo. Na šoli imamo tudi veliko interesnih dejavnosti, kot so:dramski krožek, športni krožek, nemške pravljice, likovni krožek, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, računalniški krožek, itd. Na šoli imamo tudi veliko tekmovanj. Vsako leto imamo tudi tekmovanje avtomobilčkov na daljinsko vodenje. Na šoli si lahko sposodimo veliko knjig. Naša knjižničarka je zelo prijazna. Vsak dan nam pa tudi zelo dobro kuhajo naše kuharice. Naše čistilke vsak dan počistijo celo šolo. Hišnik pa popravi karkoli. Naša ravnateljica zelo dobro vodi šolo. Naši tajnici skrbita za red na šoli. Najbolj se zabavam, ko je teden otroka. Tedaj je na šoli zelo zabavno imamo tombolo, med odmori imamo aerobiko, menjavo igrač, mogoče sem tudi kaj pozabila. Sedaj se počasi približuje veseli december, ko se bo na naši šoli dogajalo ogromno stvari. Najprej bomo imeli božični bazar, kjer bomo lahko prodajali svoje izdelke in se družili s sošolci, ostalimi učenci, dobrodošli so tudi starši in stari starši. Po bazarju pa bomo imeli veliko predbožičnih nastopov. Najprej bomo šli obiskati starejše v dom Sv. Eme, nato bo še nekaj nastopov v šoli.

7

PGD ŠENTJANŽ

Pričetek organizirane oblike delovanja gasilstva v Šentjanžu sega v leto 1902, ko je takratna DEŽELNA VLADA ustanovila Gasilsko društvo Šentjanž. Društvo je od leta 1997 vključeno v Gasilsko zvezo Dravograd. 13.2.2004 je bila podpisana med društvom, GZ Dravograd in Občino Dravograd Pogodba o opravljanju lokalne gasilske službe. V skladu z Uredbo o organiziranju, opravljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč, je PGD Šentjanž razvrščeno v II. kategorijo PGD v občini Dravograd. Požarno območje, ki ga društvo operativno pokriva, zajema zaselke Šentjanž, Otiški Vrh, Bukovska vas in Selovec. Prostovoljno gasilsko društvo je v letu 2012 praznovalo že častitljivo 110 leto delovanja in trenutno združuje okrog 350 članov. Imajo svoj gasilski dom, vozni park in ostalo potrebno opremo za gašenje in reševanje ljudi in premoženja. Veseli so vsakega novega člana.

Ilija JOVANOV

8

PIHALNI ORKESTER ŠENTJANŽ

PIHALNI ORKESTER ŠENTJANŽ je najstarejši orkester v občini Dravograd. V orkestru je 66 glasbenikov, njihov dirigent je gospod Alojz Lipovnik. Člani v orkestru so različno stari, približno od šestnajst leta pa vse do sedemdeset let starosti. V orkestru igra tudi nekaj mojih sorodnikov. Trenutno imajo uniforme modre barve. Imajo svojo lastno glasbeno dvorano v Domu borcev Šentjanž. Igrajo na raznih prireditvah, srečanjih, otvoritvah in na vsakoletni pustni povorki. Za prvega maja igrajo budnice. So zelo uspešni. Udeležujejo se raznih tekmovanj, večkrat so prejeli tudi zlato plaketo. Letošnje leto so praznovali 60 obletnico. V ta namen so priredili krasen koncert. Vsako leto pripravijo tudi božično – novoletni koncert, katerega si ogleda veliko število ljudi. Krajani smo ponosni, da imamo tako uspešen pihalni orkester.

Zoja SEDELJŠAK

9

MOPZ GORŠEK ŠTEFAN ČAKI ŠENTJANŽ

Prva ideja o ustanovitvi moškega pevskega zbora se je porodila na lepi nedelji pri svetem Ožboltu. Tam so tudi izbrali ime zbora po partizanu Goršek Štefanu-Čakiju, ki je padel leta 1945 na Medvedovi domačiji v Otiškem Vrhu. In tako so začeli z vajami 27. maja 1978 pri Brezovniku. Prvi zborovodja je bil Ferdo Navodnik. Najprej so vadili pri Gostenčnik Toniju v Otiškem Vrhu, po izgradnji nove osnovne šole v Šentjanžu pa tam vadijo še danes. Od leta 1978 do danes se je v zboru zamenjalo 50 pevcev in 7 zborovodij. Zbor je v teh letih delovanja posnel dve plošči. Pevci pojejo veliko različnih zvrsti pesmi-koroške narodne, pesmi ostalih slovenskih pokrajin, črnske duhovne, dalmatinske, ruske, makedonske in sakralne pesmi. Zbor sodeluje na raznih koncertih, proslavah in prireditvah v občini in izven nje ter na pogrebnih svečanostih. Sodelovali so že v nastopih v Črni Gori v Budvi, v Turčiji, v Srbiji na Zlati Trubi v Guči, na Češkem, v Tuniziji in Grčiji. Pevci imajo za sabo veliko nastopov in še več vaj. Zato je potrebna predvsem volja in želja do petja ter medsebojno sodelovanje. Dolgoletno druženje je med pevci ustvarilo dobra prijateljstva, saj se tako razveselijo, sprostijo in naberejo novih moči za nove zagone in jubileje. Zbor danes šteje 15 članov in vsak od njih vlaga svoj čas in trud v to, da bi se dosegali še višji in višji jubileji.

Nik GNAMUŠ

10

OTIŠKI VRH

Otiški Vrh leži ob glavni cesti Slovenj Gradec - Dravograd. Spada pod občino Dravograd. Nekoč je bil znan po tekstilni industriji - po domače »štumffabriki« in klavnici, kjer so delali številni domačini. Mednje sodi tudi moja babica, stric in sosedi. Sedaj pa so v Otiškem Vrhu naslednje tovarne: Imont, Monter, Kograd Igem, Ekotrade, Hancman in še drugi. Med tovarnami je svoj prostor našla tudi bencinska črpalka Mol.

Na hribčku, s pogledom na našo šolo, pa najdemo tudi cerkev Sv. Petra na Kronski gori, kjer k maši hodim tudi jaz.

Nekoč je skozi Otiški Vrh vodila tudi železnica, katero pa so za potniški promet že pred časom ukinili in jo sedaj uporabljajo samo še za nekatere tovarne v Otiškem Vrhu.

Skozi Otiški Vrh teče reka Mislinja. Čeprav je naš kraj bolj mali, pa se turisti lahko spočijejo v hotelu Korošica in okrepčajo v gostilni Begant. Staš ŠIRNIK

11

CERKEV SV. PETER NA KRONSKI GORI Je lepa cerkvica, ki leži na 500 metrov nadmorske višine in gleda na vas Šentjanž pri Dravogradu. Ker stoji na hribčku, je od nje prelep razgled na sosednje hribe in dolino. Pogled sega še v sosednjo Avstrijo. Je ena najlepših cerkva v Mislinjski dolini. Ima dva turna, za cerkvijo pa leži urejeno pokopališče, kjer počivajo naši najdražji. Ponoči je cerkvica lepo osvetljena. Velikokrat se tukaj dogajajo prireditve, lepe nedelje, poroke, krstitja, velikonočnice, polnočnice.

Tja se rada tudi sama odpravim vsako nedeljo, saj sem ministrantka.

Kako je Kronska gora dobila ime, pa govori zgodba, ki pravi, da se je gospodar Korovnikove domačije, ki leži v bližini današnje cerkve, vračal z dela na polju proti domu. Že od daleč je zagledal dim. Bolj ko se je približeval domu, teže mu je bilo pri srcu, hiša je gorela! V veliki stiski se je zatekel z gorečo prošnjo k sv. Petru po pomoč. Bil je uslišan. Požar je čudežno prenehal. V zahvalo je Korovnik pozidal cerkev, gora pa je dobila po njem ime Kronska gora.

.

Nika GNAMUŠ

12

VODNJAK PRED CERKVIJO SV. PETRA NA KRONSKI GORI Vodnjak ali »štapih« (po Koroško) je naprava, lahko z zgradbo, za pridobivanje pitne vode iz talnice (vodne žile). Za dviganje vode na površino se ali so se uporabljali različni pripomočki, vedro, ročne črpalke, električne potopne črpalke in tudi naravni pripomočki. Poznamo vlečni, tekoči in okrasni vodnjak (vir: Wikipedija).

Vodnjak ali »štapih« Tako imenovani vlečni vodnjak pred cerkvijo Sv. Petra na Kronski Gori so zgradili v 18. stoletju (natančneje leta 1930), ko so zgradili cerkev, »farof« in župnišče-stavbo, ki je služila bivanju duhovnikov. Zgraditi naj bi ga dal gospod župnik Lom. Zidan je iz kamna, je okrogle oblike z lesenim nadstreškom in zidano polico za vedra. Vlečni vodnjak je globok 28 m, v njem pa voda nikoli ne presahne. Iz te globine v zemlji so jo »vlačili« z vitlom oz. z vedrom privezanim na vrv ali verigo, ki so jo navijali na os. Vodnjak je prekrit s skodlami ali »šitlni« (po Koroško).

Vodo so uporabljali za potrebe gospodinjstva v »farofu« in v bližnji mežnariji ter za živino. V zadnjem stoletju pa tudi za zalivanje cvetja na grobovih bližnjega pokopališča. Gospod Jeromel je imel skrb za čiščenje vodnjaka in tako poskrbel, da je bila voda čista in primerna za uporabo. Vsakodnevno rabo vodnjaka so opustili po letu 1972, po izgradnji vodovoda. Sedaj je vodnjak zaradi varnosti zaklenjen. (povzeto po Danica in Karel Proje, 2009)

Aleks JESENIČNIK

13

CERKEV SVETEGA OŽBALTA

Cerkev leži na nadmorski višini 595m v Otiškem Vrhu. Je podružnica cerkev sv. Petra, zato se v tej cerkvi mašuje zelo redko. Starosti cerkve ni mogoče natanko določiti, vendar je znano, da je poslikava in oprema iz 17. stoletja. Najprej je tukaj stala majhna kapelica, nato pa so jo dvakrat dozidali, da je nastala takšna cerkev, kot jo vidimo danes. Notranjost cerkev je dotrajana, vendar se še vedno lahko lepo vidijo vse poslikave. Ima tri oltarje. Na glavnem je kip sv. Ožbolta, na levem sta svetnici Lucija in Agata, na desnem pa svetnik Simon in Jud. Cerkev je zazidana iz kamna, streha pa je iz skodlov, zato ni varna pred naravnimi nesrečami. Vanjo je že dvakrat udarila strela: leta 1970 in 1988, vendar je bilo na srečo poškodovano samo ostrešje zvonika. Letos je bila, kot tudi vsa druga leta, v avgustu lepa nedelja. Ampak tokrat je bila nekaj posebnega, saj so se domačini zbrali v svetišču pod delno obnovljeno streho, ki je bila že dodobra dotrajana. Z drugim delom obnove strehe pa bodo nadaljevali naslednje leto. In tako se bo počasi cerkev obnovila in postala zanimiva tudi širši okolici in ne le okoliškim domačinom.

Nik GNAMUŠ

14

TOVARNE V KRAJU

Večji del gospodarstva občine Dravograd je danes skoncentriran v industrijski coni v Otiškem Vrhu, Šentjanžu pri Dravogradu, zaradi ugodne geografske lege s prometnimi povezavami cestnega križišča in železnice. Najpomembnejša tovarna v našem kraju je tovarna ivernih plošč (TIP), ki je ena izmed največjih v srednji Evropi.

Večja podjetja so: Monter Dravograd (ladjedelništvo, avtomobilska in lesna industrija)

in SGP Kograd IGEM.

Največje Koroško gradbeno podjetje

Velika podjetja v našem kraju ustvarijo glavnino prihodkov v gospodarski strukturi .

Christiph PÖPPER

15

MOŠKI PEVSKI ZBOR ŠEMPETRSKI PAVRI

Moški pevski zbor Šempetrski pavri prihaja iz Otiškega Vrha. Šempetrski se imenujejo po cerkvi Sv. Petra, pavri (kmetje) pa, ker živijo nekateri pevci na kmetijah. V zboru poje dvanajst pevcev. Zbor vodi pevovodkinja Irena Glasenčnik. Pojejo ljudske in umetne pesmi. Skupaj prepevajo od leta 1991. Vsako pomlad pripravijo koncert in povabijo tudi goste. Ko so praznovali 15. let delovanja, so povabili Borisa Kopitarja.

Vsako leto zapojejo pri polnočnicah nekaj božičnih pesmi. Pojejo na različnih kulturnih prireditvah, proslavah in obletnicah.

Vsako leto se udeležijo tekmovanja "Od Pliberka do Traberka". Največkrat pojejo na Koroškem, nastopajo pa tudi drugje po Sloveniji. Nekajkrat so bili že tudi v Avstriji. Drugo leto spomladi bodo praznovali 25. let delovanja. V ta spomin so posneli CD z dvanajstimi pesmimi.

Nace VERBNJA

16

GOSTINSKA PONUDBA V KRAJU

V mojem kraju je kar nekaj stvari. Imamo cerkev, osnovno šolo in dva igrišča. Na poti v Ravne stoji hotel Korošica. V bližini hotela je igrišče za golf,SCT in Kograd IGEM. Na poti nazaj je zbirni center za odpadke. V bližini igrišča je picerija NA POSTAJI, kjer imajo zelo okusne pice. Imamo tudi gasilski dom,ki stoji na poti med šolo in piceriji NA POSTAJI. Imamo tudi trgovino in pošto,ki sta v bližini picerije. V isti stavbi kot trgovina je bar JAGABABA. V Jagababi je nastopalo veliko znanih pevcev iz Slovenije in tujine. V mojem kraju je še zelo veliko zanimivih stvari.

Aljaž BALAŽIČ

17

BUKOVSKA VAS Ob robu gozda, v Bukovski vasi, stoji naša hiša, kjer stanujem z mamo in očetom ter dedijem in babi. Nekaj deset metrov stran pelje mimo kolesarska pot in steza za pešce, ki se začne v Otiškem Vrhu in te popelje vse do Mislinje. Skupaj je kolesarska pot dolga okoli 23 km. Izgrajena je bila v letih 2010/2011. Tukaj, prav po tej trasi, je nekoč vozil vlak. Tudi sam se rad večkrat s kolesom, rolerji, s skirojem ali celo peš odpravim na kolesarsko pot, saj mi bližina kolesarke to omogoča. Nazadnje, neke sončne nedelje, smo se z mamo in očetom odpravili na kolesarsko turo proti Mislinji. Najbolj zanimiva točka kolesarske poti mi je bila postojanka v bližnjem Jedertu, kjer sem si na avtomatu najprej kupil pijačo za na pot. Nato smo kolesarili smo vse do Slovenj Gradca, mimo avtobusne postaje, mimo letnega bazena in Mercatorja ter mimo Lidla do Merkurja,kjer smo pri zadnjem semaforiziranem križišču v Slovenj Gradcu prečkali glavno cesto ter svojo pot nadaljevali proti Šmartnu. Tudi tukaj smo se ustavili pri manjšem počivališču in malo pretegnili noge. Od tukaj smo nadaljevali pot proti Turiški vasi ter proti Mislinjski Dobravi, kjer smo prispeli do podvoza pod glavno cesto Slovenj Gradec – Velenje. Tukaj smo varno prečkali glavno cesto, saj je do pred dveh let bilo tukaj potrebno prečkati glavno cesto brez podvoza.

18

Ob kolesarski poti smo v nadaljevanju naleteli še na manjši ribnik z vodometi. Še nekaj metrov in prispeli smo do Mislinje, kjer smo osvojili i tudi zastavljen cilj. Tako smo opravili nekaj več kot 20 km ter se dvignili za 235 višinskih metrov, od koder je bil povratek domov kar malo lažji kot na začetku sam štart.

V našem kraju imamo tudi igrala za otroke in igrišče, katerega so vaščani poimenovali »jama«. Igrišče je ograjeno z jekleno ograjo, kjer imamo možnost igrati mali nogomet, košarko ali odbojko na mivki. Igrišče vzdržujejo kar krajani sami, saj je potrebno večkrat na leto pokositi zelenico in popraviti kakšen gol ali ograjo. Igrala za otroke in okolico pa vzdržuje komunalno podjetje Dravograd. Na igrišče ob lepem vremenu tudi sam rad zahajam, kjer se s svojimi prijatelji igramo kakšno igro ali razposajeno tekamo po igrišču.

Taj GROBEL

19

SELOVEC

Vas Selovec, kjer živim tudi sam, leži na hribu, od koder je čudovit pogled na okoliške hribe in stičišče treh dolin (Mislinjske, Dravske in Mežiške) ter avstrijskih Alp.

Doživite lahko toplino gozda s pohodom na Grubarjev vrh. Običajno pričnemo pohod ob vznožju zaselka Selovec (pred OŠ Šentjanž pri Dravogradu) in ta pot vas vodi nekaj časa po asfaltni cesti nato pa se lahko odločimo za več različnih poti. Meni najljubša pot je pot, ki nas vodi do turistične kmetije Jeglijenk. Tu pohodniki naredimo običajno kratek postanek in si privoščimo malico in štanperli domačega žganja. Turistična kmetija Jeglijenk nadaljuje tradicijo koroške kuhinje in tako jedi pripravljajo po starih tradicionalnih receptih. Kmetija pa je tudi izhodišče za obisk bližnjega smučišča Bukovnik.

Ko smo okrepčali svoje telo, nadaljujemo pot po gozdni stezi skozi smrekov in bukov gozd. Na vrhu je kapelica s tremi svetniki zavetniki lovcev, kmetov in gozdarjev. V kapelici je tudi zvon, kjer običajno pohodniki pozvonimo za srečo in zdravje in se vpišejo v knjigo. Grubarjev vrh leži nekako na meji med Koroškim in Štajerskim Selovcem, na nadmorski višini 855. Imamo tudi zelo lep razgled na Uršljo goro in Ravne. Po oddihu pa se odpravimo tudi po različnih poteh nazaj v dolino, kjer srečamo veliko kmetij, če nam trebuščki krulijo, se spet ustavimo na Turistični kmetiji na okusnem kosilu!!!

To je predstavitev mojega kraja. Želim vam veliko lepih trenutkov v naravi in zabave v vaših brbončicah!!! :) Teo KRNETIČ

20

SMUČIŠČE BUKOVNIK

Samo nekaj minut vožnje iz doline ali slabe pol ure prijetne hoje nas loči od zasneženega smučišča, ki je primerno za smučarje vseh starosti in smučarskih znanj. Čudovita proga je primerna tako za odlične smučarje kot tiste, ki se večkrat znajdejo na zadnjici. Vsem, ki bi radi svoje znanje nadgradili, je na voljo smučarska šola; za otroke in vse nadobudne ljubitelje smučanja, ki bi se v svojih zrelih letih radi naučili pravilnih zavojev. Proga je zasnežena z naravnim in umetnim snegom, v popoldanskih urah osvetljena.

Otrokom je na voljo zasnežen poligon, kjer se bodo naučili racati na smučeh in se znebili strahu pred mrzlim snegom.

Pri Bukovniku so odrasle mnoge generacije odličnih smučarjev, ki se na smučišče svoje mladosti radi vračajo in podoživljajo spomine na brezskrbne dni.

Ko vas zazebe, se lahko pogrejete in okrepčate v brunarici, kjer sta vedno na voljo topel čaj in kakšen prigrizek.

Lana KOTNIK

21

GRUBERJEV VRH

Na Gruberjev vrh z nadmorsko višino 885 m, od leta 2000 vodi pohodna pot na Selovec. Pot se začne pri OŠ Šentjanž, kjer je tudi tabla in je primerna za vse kategorije pohodnikov. Vsa pot je označena s smerokazi. Do vrha je okoli 5 km. Pot vodi po gozdnih cestah in uhojenih poteh, pelje vas mimo Tejhtarjevega jezera, lahko se spustite tudi na Ravne na Koroškem. Pri pohodnikih iz Šentjanža in okolice se je kmalu porodila ideja, da bi na Gruberjevem vrhu postavili kapelico.

Prizadevni domačini, okoliški kmetje in Šentjančani so kmalu s prostovoljnim delom in prispevki v letu 2003 postavili kapelo po načrtih arhitekta g. Marjana Vrtovca iz Ljubljane. V avgustu 2004 so bili v kapelico nameščeni kipci svetnikov (Marija, sv. Izidor in sv. Hubert) . Vsako leto sta na Gruberjev vrh organizirana dva tradicionalna pohoda, 27. aprila in 25. decembra božični nočni pohod. V mesecu avgustu je na Gurberjevem vrhu tudi tradicionalna sveta maša, in sicer 1. nedeljo po veliki gospojnici. Ob božičnem času so v kapelici na ogled tudi jaslice. V kapelici lahko tudi pozvonite za srečo in zdravje, lahko pa si tudi malo oddahnete in se vpišete v knjigo gostov.

Redno se na Gruberjev vrh podajajo posamezni pohodniki, ljubitelji narave in manjše skupine od blizu in daleč.

Lana KOTNIK

22

KMETIJA DOBROVNIK

Živim na kmetiji Dobrovnik, kjer je zelo lepo. Tu vzrejamo krave za proizvodnjo mleka . Mleko odpeljejo v celjske mlekarne. Lani smo namolzli 1000000 litrov mleka. Vzrejamo tudi piščance, ki gredo v perutnino Ptuj. Imamo tudi dva psa. Za delo uporabljamo traktorje, ki jih osem, in ostale stroje za obdelavo zemlje in pridelavo krme.

Naša kmetija je dokaj stara, na stari hiši je letnica 1860. Skupaj živimo tri generacije: deda, ata, mama in moji sorojenci. Na kmetiji je lepo, ker je sveži zrak in zelo imam rada živali.

Špela KONEČNIK

23

VRHE Sem Tjaš in prihajam na to šolo s kraja Vrhe. Kraj Vrhe leži v zahodnem delu Slovenije. Kraj spada pod Koroško. Sam kraj spada pod občino Slovenj Gradec, čeprav meji tudi na občino Dravograd. Ima približno 290 prebivalcev. Kraj kot sam je na podeželju, ki ga obdaja gozd. Skozi kraj teče potok Selčnica, ki priteče izpod Uršlje gore. Ta potok meji na kraj Sele in Gmajno. Kraj Vrhe ima kar dve cerkvi. To sta cerkev Svetega Urbana in cerkev Sveta Neža. V teh dveh cerkvah potekajo tudi vsako nedeljo svete maše. Imamo tudi pokopališče, ampak si tega delimo s krajem Sele. V tem kraju imamo tudi muzej, v katerem je razstavljena stara vojaška oprema. Najbolj znana kmetija v tem kraju je kmetija Prednik, na kateri imajo piščančjo farmo ter govedo. Tudi ostali kmetje se večina ukvarjajo z govedorejo. Imamo tudi športno društvo Sele-Vrhe, kjer se lahko rekreirate, in sicer v nogometu, badmintonu, košarki, namiznem tenisu in aerobiki. V bližini je tudi vrtec in šola, ampak tudi ta se deli na oba kraja: Vrhe-Sele. Oboje je podružnica Slovenj Gradca. Šola je odprta od leta 1898. Rad sem doma v tem kraju, saj je vse mirno, lepa narava in vse imam blizu.

Tjaš ZEC

24

INTERVJU S PEVKO EVO BOTO Šentjančanka je tudi vsem znana pevka Eva Boto, ki nas je 2012 leta zastopala na evroviziji v Azerbajdžanu. Z njo se je pogovarjala učenka Eva Pardiž.

Eva P.: V katero šolo hodite? Eva B: Hodim na Pedagoško fakulteto v Maribor, smer razredni pouk.

Eva P.: Kaj si želite, da boste po poklicu? Eva B: Po končanem šolanju bom postala učiteljica razrednega pouka, tako da bom lahko učila otroke v osnovni šoli od prvega do petega razreda. Poleg tega pa želim poučevati petje.

Eva P.: Katera je vaša najljubša barva, hrana in pijača? Eva B: Najljubša barva modra, hrana: vse kar pripravi mama in pijača voda.

Eva P.: Kakšne obleke so vam najbolj všeč? Eva B: Odvisno, v kakšni situaciji sem. Na nastopih najraje nosim kratke obleke, na kakšnih bolj pomembnih prireditvah dolge obleke. V šolo hodim oblečena zelo preprosto, hlače in majica, po možnosti kakšna jopca, doma pa sem najraje v trenirki.

Eva P.: Kaj si želite v prihodnosti? Eva B: V prihodnosti si želim čim več glasbe, saj si življenja brez nje ne morem predstavljati. Upam, da bom čim bolj uspešna glasbenica oziroma pevka, ki bo razveseljevala ljudi s svojo glasbo.

Eva P.: Vaše petje mi je zelo všeč. Ali uživate v petju? Eva B: V petju neizmerno uživam. Dneva brez petja si sploh ne predstavljam. Glasba mi zares pomeni vse.

Eva P.: Katera pevkam vam je vzor? Eva B: Moja vzornica je Beyonce. Poslušam jo že, odkar pomnim. Eva PARADIŽ

25

INTERVJU Z JADRALNIM PADALCEM MATJAŽEM FERARIČEM Svetovno znani Šentjančan Matjaž Ferarič ponovno pobira svetovni sloves v jadralnem padalstvu. STAŠ: Koliko ste bili stari, ko ste se začeli ukvarjati s padalstvom? MATJAŽ: Z letenjem sem se spoznal pri šestindvajsetih letih, dokaj pozno, ampak takrat se je jadralno padalstvo šele začelo.

STAŠ: Kakšen občutek je leteti s padalom? MATJAŽ: Se potrudim, da ti to enkrat pokažem in poletiš z mano (lepo je drseti skozi zrak, veter te boža, drevesa bežijo pod tabo, pa travnik in hiše...), boš poskusil, če hočeš.

STAŠ: S kakšne višine skačete? MATJAŽ: Zelo različno, odvisno od terena in pogojev. Včasih poletimo z manjšega pobočja in potem dolgo jadramo (tudi po več ur), sam pa sem poletel tudi v Himalaji z višine 6000 m.

STAŠ: Na kateri dosežek v skakalni karieri ste najbolj ponosni? MATJAŽ: Večkrat sem bil svetovni prvak in zmagovalec svetovnega pokala, za kar sem bil tudi vpisan v Guinessovo knjigo rekordov, komaj nekaj dni pa je star svetovni rekord, ki sem ga postavil na zadnji letošnji tekmi svetovnega pokala.

STAŠ: V katerih daljnih država vse ste že tekmovali? MATJAŽ: Tekmoval sem že skoraj po vsem svetu, po celi Evropi, pa tudi v Aziji in Ameriki.

STAŠ: Ali prenašate znanje tudi na mlade in kam se lahko obrnemo nekoč, ko bomo starejši? MATJAŽ: Ja, Koroška šola letenja Čuk je naslov, kamor se obrneš, ko te letenje premami, da bi poskusil in jaz se bom potrudil, da te čim več naučim.

STAŠ: Hvala za odgovore in iskrene čestitke za ponovni naslov svetovnega prvaka. Staš ŠIRNIK

26

ANKETA: KAJ BI SPREMENILI V SVOJEM KRAJU? Učenci 3. razreda OŠ Šentjanž pri Dravogradu so ob koncu sestavljanja tega časopisa še razmišljali o treh vprašanjih, ki so vezane na njihov kraj:

Razmišljanje učencev: 1. Kaj bi si želel v domačem kraju? - kino - kopališče s tobogani - lego tovarno - več miru - več otroških igrišč - zdravstveni dom - avtocesto - Mc Donnalds - namesto tovarne ivernih plošč park

2. Kaj bi spremenil v domačem kraju? - da bi industrijo preselili drugam - imel bi pešpot do doma - cestni promet - večje smučišče in igrišče - bolj čisto igrišče - staro šolo v nekaj uporabnega - manj avtomobilov in da bi več hodili peš - zaprla tovarno ivernih plošč, ker onesnažuje okolje

3. Kaj bi pokazal tujcu v domačem kraju? - svojo kmetijo - Kronsko goro s cerkvijo sv. Petra - šolo - smučišče Bukovnik - cerkve - dom sv. Eme - Grubarjev vrh - po kolesarski poti na sladoled v Slovenj Gradec - sprehod v naravi - stari del vasi

27

KOSILO PO KOROŠKO Skuhajte si pristno koroško kosilo, ne bo vam žal!

Učiteljica Renata SEŠEL

28

OSMEROSMERKA V mreži poišči besede. Iščeš lahko v vseh smereh. Črke, ki ti ostanejo, preberi po vrsti in dobil boš geslo.

DIRIGENT FLAVTA BOBEN D M E T I R G S FORTE PIANO F I T U B A K E SKLADBA GODBA L L R O G L A T BALET OBOA A T P I A N O R RITEM NOTE V E N D G S B O TUBA T L B O B E N F ROG POZAVNA A A D E T N N I

O B O A K E I T A P O Z A V N A

Geslo:______

Sestavila: Zoja SEDELJŠAK

29

MOJ RAZRED

Komaj smo prestopili šolski prag, že smo v tretjem razredu. Naša razredničarka Renata Sešel je z nami že vsa tri leta, letos ob koncu šolskega leta pa se bomo morali posloviti, ker v četrtem razredu dobimo novo učiteljico. Naš razred sestavlja 21 učencev. Enajst fantov in deset deklic. V razredu je vedno lepo in zanimivo, saj se kar naprej nekaj dogaja. S sošolci se dobro razumemo in med odmorom se še vedno radi igramo. Vsak dan se naučimo veliko novega, ker imamo na urniku različne predmete. Pri matematiki računamo že do sto in tudi poštevanko smo se začeli učiti, pri slovenščini pišemo nareke, se učimo pesmice in beremo. Pri spoznavanju okolja smo se učili o kmetiji, morju, prometu, delamo različne preizkuse. Imamo pa še likovno in glasbeno umetnost in športno vzgojo. Letos imamo že tudi čisto prave ocene. Tekmujemo pa tudi na raznih tekmovanjih, osvajamo bralno značko in spoznavamo nove stvari. Lani smo dobili priznanje za najbolj lepo umite zobke, ki nam jih pride pogledat medicinska sestra. V razredu imamo tudi dežurnega učenca, ki skrbi za red in čistočo. Veliko beremo, na steni imamo tablo, kjer je označeno kako dobro nam gre in nekateri so že zelo dobri bralci. Včasih pa si gremo ogledat tudi kakšno predstavo, odšli smo na Pikin festival, letos pa bomo imeli en teden plavalni tečaj. V našem razredu nam ni nikoli dolgčas, saj se imamo vedno lepo. Lana GNAMUŠ

30

USTVARJALCI ČASOPISA

Šola: OŠ Šentjanž pri Dravogradu

Naslov: Šentjanž 88, 2373 Šentjanž pri Dravogradu

Razred: 3

Število vključenih učencev: 21

Mentorica: Renata SEŠEL

Naziv projekta: Šola sobivanja - Slovenija, kot jo vidimo otroci

Datum: oktober, november, december 2015

31

ŠENTJANŽ NEKOČ

ŠENTJANŽ DANES

32