Številka 25, December 2016 Pogled V Preteklost Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: Arhiv Bukvarna Fajči

Številka 25, december 2016 pogled v preteklost Izbral: Bogomir Fajmut - Fajči Foto: arhiv Bukvarna Fajči

Pogled v preteklost

Delavnice Siemensa na Meži

Dravograd Pondeljakova krojačnica Trg - pri cerkvi sv. Vida

Trg z grajskega hriba Gostilna Wolf

Zlet Sokolov Zlet Sokolov

INFORMATOR, št. 25 Izdajatelj: Občina Dravograd / Urednica: Katja Čevnik / Uredniški odbor: Dominika Knez, Bojana Flis, mag. Jerneja Ravnik Lektorica: Tina Lorenčič / Fotografije: arhiv Občine Dravograd, Zdenko Kupčič, Metka Jeromelj, naslovnica: Tomo Jeseničnik Oblikovanje: Tomaž Smolčnik / Tisk: ZIP center, d.o.o., Ravne na Koroškem / Naklada: 3.200 izvodov / december 2016

2 Informator • december 2016 pozdrav

Spoštovani občanke in občani

zgradili več manjših mostov in nekaj no- tudi z izvajalci. Trudimo se, da bi bila dela vih stanovanj, nekaj pa smo jih obnovili. čim manj moteča in izvedena tako, da bi Ponosni smo na preurejeno Kovtrovo kar v največji meri zadovoljila vse. križišče, ki nam že nekaj let dobro služi Zavedamo se, da bo m3 pitne vode z kot krožišče. Verjetno smo že pozabili na novim sistemom nekoliko dražji od tre- težave, ki smo jih imeli pred ureditvijo. nutnega, vendar pa je v primerjavi z In še bi lahko naštevali … Na osnovi po- dejstvom, da bo imelo okoli 80 % prebi- vedanega in tudi neimenovanega se je valstva naše občine zagotovljeno zdra- premoženje Občine Dravograd v zadnjem vo pitno vodo v zadostnih količinah ter desetletju povečalo iz 6,5 milijona € na zgrajen nov in modern vodovodni sistem, trenutnih 59 milijonov €, brez vštetega ki ga bo moč uporabljati leta in leta, to 18-milijonskega premoženja za nov vo- zvišanje cene zanemarljiv vložek v boljše dovodni sistem, ki ga bomo prišteli v letu življenje občank in občanov, zlasti naših 2018, ko bo investicija v celoti zaključena. potomcev. Bodimo ponosni na to. To je naše skupno Poleg omenjene naložbe smo uredili še premoženje. veliko drugega. Obnovili smo dva mo- Lepo pozdravljeni! O projektih bi lahko še veliko govorili. stova na Velki, ceste v Libeliški Gori, Sv. December je tu. Lučke, ki smo jih prižgali, Vsak zase je zanimiv in vreden pozornosti. Danijelu, Otiškem Vrhu in na Podgradu, nas prijazno pozdravljajo v mrzlih večerih Ustavili pa se bomo pri trenutno najve- zgradili kanalizacijo v Šentjanžu in na Pod- in nočeh ter nas opominjajo, da prihaja- čjem projektu v zgodovini naše občine, že gradu, končujemo pa tudi gradnjo pešpo- jo božično-novoletni prazniki. V veselem večkrat omenjenem, in sicer z namenom, ti v Črneče. pričakovanju razmišljamo o marsičem, da se pojasnijo nekateri pomisleki. Po- Ker skrbimo tudi za učinkovito rabo ener- tudi o občutkih ob iztekajočem se letu. samezniki sprašujejo, zakaj smo se sploh gije, smo nekatere svetilke javne razsve- Kakšno je bilo 2016 in kaj nam je prineslo, lotili tega velikega in zelo zahtevnega pro- tljave in reflektorje, ki osvetljujejo posa- vsakdo najbolje ve sam, za nas in upam, jekta. Odgovor je preprost. Pitna voda je mezne cerkve, kakor tudi okrasne lučke, da tudi za vas, spoštovane občanke in osnovni vir življenja. Brez nje se ne da ži- zamenjali z varčnejšimi. Energetsko smo občani, je bilo to leto izredno pestro, ve- veti. Je v državni lasti. Po mnenju strokov- sanirali Osnovno šolo Trbonje in delno likokrat naporno, a kljub temu uspešno. njakov bo zaradi globalnega segrevanja tudi črneško. To nam boste lahko potrdili, če skupaj na zemlje kmalu nastopilo obdobje hudega Potreb in iz njih izhajajočih projektov je hitro preletimo, kaj vse se je v tem času pomanjkanja pitne vode. Pokritost s tako znotraj občine veliko, zato je potrebna dogajalo. imenovano javno pitno vodo je pri nas vsakokratna premišljena delitev prora- Največja naložba v občini, oskrba s pitno najnižja v regiji, le okoli 42 %, ostale zalo- čunskih sredstev. vodo, sofinancirana s strani EU in države, ge vode so v privatnem lastništvu. Država Na novembrski seji občinskega sveta smo vredna okoli 18 milijonov €, o kateri smo je pred časom s pogodbami sicer dovoli- začeli z obravnavo predloga proračuna za že govorili, je v polnem teku. Dobra tretji- la uporabo pitne vode iz zasebnih vodo- naslednje leto. Čeprav časi niso rožnati, na investicije je za nami, ostalo nas čaka v vodnih sistemov, hkrati pa je z zakonom nismo predlagali zmanjševanja finančnih letih 2017 in 2018. Naj vas spomnim, da občinam naložila sprotno kontrolo le-teh sredstev za utečene socialne, kulturne in gre za skupni projekt petih občin Dravske in v primeru njihovega onesnaženja tudi športne programe, kakor tudi ne za vr- doline v skupni vrednosti 50 milijonov €, saniranje. Pravzaprav je dolgoročno uza- tčevske in šolske dejavnosti. Kvaliteta teh ki ga vodi naša občina. Ponosni smo, ker konila prenos vodooskrbe iz privatne sfe- programov je namreč dosegla zavidljivo imamo na Občini Dravograd tako stro- re na javno. raven in upravičeno smo lahko ponosni kovno usposobljene uslužbence, da lahko Ob vse večjem pomanjkanju proračun- na to, kar imamo. vodijo tudi tako zahtevne projekte, kot je skega denarja za investicije in ob vsako- Upajmo, da bo tako tudi v bodoče. ta. A ne gre za naš prvi EU projekt. Reali- letnem pomanjkanju pitne vode na več Žal pa se z investicijami ne dogaja enako. zirali smo jih že več, drugačnih in podob- področjih občine je bil projekt »Oskrba Marsikatero že leta čakajočo na izvedbo nih, od izgradnje primarne kanalizacije in s pitno vodo v porečju Drave − 3. sklop« smo morali zaradi pomanjkanja finančnih generalne čistilne naprave ter nekaterih zelo dobrodošel. Z njim smo uspeli prido- sredstev s strani države prenesti v nasle- manjših čistilnih naprav do ureditve in- biti 86, 2 % sofinanciranje s strani EU, kar dnja leta. Več ali manj se lahko izvajajo le dustrijske cone v Otiškem Vrhu ter dveh pomeni, da bomo za popolnoma preno- tiste investicije, ki so podprte z EU sredstvi. mrežnih inkubatorjev in poslovnih pro- vljen in novo izgrajen vodovodni sistem storov, v katerih svoj posel začenjajo mla- na območju celotne občine v roku treh let Spoštovani! di podjetniki. Zgradili smo tudi kolesarske odšteli le dobra dva milijona € (22 % DDV Leto 2016 se počasi poslavlja, vse bolj se poti od Slovenj Gradca do Dravograda je upravičen strošek, ki ga ni treba porav- čuti čas prazničnega vzdušja in vse več je ter od Dravograda, mimo Sv. Boštjana do navati, ampak se ga poračunava). To je pričakovanj, kaj bo prineslo leto, ki prihaja. Vrat. Popolnoma smo obnovili OŠ Libeliče velik dosežek, saj je ta projekt eden od Veselimo se dobrih stvari, na tiste, ki pa to in OŠ Trbonje ter delno OŠ Črneče in OŠ desetih projektov v Sloveniji, ki so še sofi- niso, poskusimo čim prej pozabiti. Ojstrica, dogradili OŠ Dravograd in ener- nancirani z EU sredstvi. Poznano je, da EU Naj bodo praznični dnevi mirni in tiho do- getsko sanirali njeno telovadnico. Zgradili investicijskih projektov v novi perspektivi živeti. Vsaj za nekaj trenutkov upočasnite smo tudi večnamensko dvorano na Ojstri- 2014−2020 ne podpira več. svoj tempo življenja ter srce in dušo napol- ci in veliko športno dvorano Špic D v Dra- Dela na projektu potekajo v skladu s nite s čarobnostjo prihajajočih dni. Družite vogradu. Dozidali smo vrtec na Robindvo- predpisano dinamiko, nekje gre bolj glad- se s prijatelji, imejte se lepo in ne pozabite ru ter na novo uredili vrtce v Libeličah, ko, drugje se precej zatika. Projekt smo na tiste malenkosti, ki vas osrečujejo. Uži- Trbonjah in na Ojstrici. Uredili smo igrišče izvajali v Dobrovi, v smeri proti Črneški vajte v krogu vam najdražjih, saj prav ti v z umetno travo ter popolnoma prenovili Gori, na zgornji Meži, na Podgradu, v življenje prinašajo ljubezen, mir in varnost. celotno infrastrukturo trga v Dravogradu. elektrarniškem naselju in v Begantovem Želimo vam vesel božič, ponosno prazno- S pomočjo EU sredstev nam je uspelo grabnu. Veseli smo, da pri vseh tehnično vanje Dneva samostojnosti in enotnosti, prenoviti star državni avtomobilski most zahtevnih delih ni prihajalo do kakšnih novo leto 2017 pa naj bo čim bolj dobro čez reko Dravo in ga predati v namene posebnih odstopanj oziroma nesreč. z vami. hoje ter kolesarjenja. Asfaltirali smo šte- Vsem, ki živite v bližini gradbišč, pa tudi Srečno! vilne ceste v občini, pločnike in parkirišča, ostalim, se iskreno zahvaljujemo za potr- Vaša županja Marijana Cigala pežljivost in sodelovanje tako z nami kot s sodelavci občinske uprave

december 2016 • Informator 3 obvestila

Informacije občinske uprave

OBČINA DRAVOGRAD Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd, tel.: +386 2 872 35 60, faks: +386 2 872 35 74 http://www.dravograd.si; e-mail: [email protected]

DOBITNIKI NAZIVA ČASTNI OBČAN, PRIZNANJ IN ZLATIH GRBOV OBČINE DRAVOGRAD ZA LETO 2016

V sklopu dogodkov ob prazniku naše občine sta Občinski Županja Občine Dravograd je »v znak spoštovanja, svet Občine Dravograd in županja na slavnostni seji, ki pozornosti in v zahvalo za pomoč pri razvoju občine ter je bila 1. julija 2016 v dvorcu Bukovje, podelila nazive za prispevek pri uveljavljanju njenega ugleda« podelila častni občan, priznanja in zlate grbe za leto 2016. zlate grbe Občine Dravograd.

Naziv častni občan Občine Dravograd so »v znak Zlati grb so prejeli: spoštovanja, pozornosti in v zahvalo za pomoč pri • JZ DRAVIT, razvoju občine ter zagotavljanju trajnega pomena za • g. Franc PRAZNIK, razvoj, ugled in promocijo občine« prejeli: • g. Jože TEMNIKAR, • g. FELIKS FRÜHAUF – SREČ, • PRAPORŠČAKI OBMOČNEGA ZDRUŽENJA • g. FRANC VREŠ, VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Dravograd, • g. LUDVIK PUŠNIK. • g. ŽELJKO KLJAJIĆ.

Priznanje Občine Dravograd so »za enkratne − izjemne Slavnostni dogodek v čudovitem ambientu je spremljal dosežke in kot spodbudo za nadaljnje strokovno delo pester kulturni program. in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela« prejeli: • g. Jožef KOGELNIK na področju kmetijsko- gospodarskih dejavnosti, • ga. Cvetka PROSENJAK na področju negospodarskih dejavnosti in dejavnosti splošnega pomena, • SMUČARSKI KLUB IVERKA ŠENTJANŽ na področju športa.

4 Informator • december 2016 obvestila / investicije

PROBLEMATIKA ODLAGANJA KOMUNALNIH IN DRUGIH ODPADKOV V NARAVI Inšpektorji Medobčinskega inšpektorata Koroške ugotavlja- mo, da je odnos nekaterih ljudi do narave, kljub pogostemu ozaveščanju, malomaren in neodgovoren, saj v naravi (v gozdovih, na brežinah) še vedno prepogosto naletimo na odvrže- ne komunalne in druge odpadke. Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe rav- nanja s komunalnimi odpadki v koroški regiji (Ur. list RS, št. 85/2011, MUV, št. 22/2011, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/2011) prepoveduje prepuščanje komunalnih ali drugih odpadkov izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev. Določa tudi sankcije − globe za pre- frakcijo, ki nastaja pri povzročiteljih iz gospodinjstev, kompo- puščanje odpadkov v naravi na nedovoljen način, in sicer za stirati v hišnem kompostniku. Na razpolago so tudi ekološki fizično osebo (posameznika) 600 EUR, za samostojnega pod- otoki, namenjeni za zbiranje posameznih ločenih frakcij. Prav jetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja tako pa lahko občani odpadke brezplačno prepustijo tudi v dejavnost, ter za odgovorno osebo pravne osebe 800 EUR in zbirnem centru Javnega komunalnega podjetja Dravograd za pravno osebo 1.600 EUR. d.o.o. v Otiškem Vrhu.

Izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni komunal- K urejenemu in zdravemu življenjskemu okolju vsekakor pri- ne odpadke odlagati ločeno v ustrezne tipizirane zabojnike speva tudi pravilno prepuščanje komunalnih in drugih odpad- za odpadke (suha, mokra, biološko razgradljiva frakcija) ali v kov, zato poskrbimo, da bo temu tudi tako! vrečke z napisom logotipa izvajalca zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in kjer je to mogoče, biološko razgradljivo Medobčinski inšpektorat Koroške

Prispevki: Miran Breg, Matjaž Sedeljšak in Klemen Markota Investicije

REKONSTRUKCIJA IN ENERGETSKA SANACIJA OŠ TRBONJE Občina Dravograd je od junija 2015 do avgusta 2016 izvajala investicijo v kom- pletno obnovo OŠ Trbonje, ki je bila res že v zelo sla- bem stanju in je predsta- vljala nevarnost za zdravje otrok. Obnova je zajemala celotno rekonstrukcijo stavbe z vsemi gradbenimi, obrtniškimi in inštalacij- skimi deli ter energetsko sanacijo, ki je zajemala zamenjavo stavbnega po- hištva, toplotno izolacijo fasade in ostrešja ter novo kurilnico za lesno biomaso. Celotna vrednost (gradbena dela, oprema) je znašala 900.000,00 EUR. Občina je investicijo izvedla z lastnimi sredstvi, zagotovljeno pa je tudi sofinanciranje s strani pristojnega ministrstva v višini 284.556,00 EUR, ki pa naj bi bilo izvršeno v letih 2017, 2018 in 2019.

december 2016 • Informator 5 investicije

Projekt oskrbe s pitno vodo v porečju Drave – 3. sklop se že izvaja v naslednjih krajih in naseljih: • Podklanc Dobrova • Begant • Črneče • Naselje Meža • Dravograd – center • Kronska Gora • Vič • Povezovalni vod od Dravograda do naselja Vrat

V letu 2017 pa je predviden začetek izgradnje vodovoda tudi v naslednjih krajih in naseljih: • Trbonje • Vrata • Podklanc – Selovec • Od Šentjanža do Sv. Jedrti

Lokacija Hidropostaje Košir v Begantovem grabnu Povezovalni vod v Črnečah

Vodohran Jeznik na Kronski Gori Cesta Ziberštajn na Dobrovi

6 Informator • december 2016 investicije

DVOREC BUKOVJE – IZGRADNJA DVIGALA Občina Dravograd je v avgustu 2016 začela z investicijo v dvorcu Bukovje, in sicer se v dvorcu gra- dita osebno dvigalo ter dodatno stopnišče. Osebno dvigalo bo obi- skovalcem, predvsem invalidom in starejšim, omogočalo hitrejši in laž- ji dostop do višjih nadstropij. Inve- sticijo financira Občina Dravograd z lastnimi sredstvi ter z državnimi sredstvi, ki smo jih pridobili na podlagi Zakona o financiranju občin (23. člen). Investicija mora biti do- končana do konca leta 2016 in bo znašala približno 135.000,00 EUR. sanacija lokalne ceste TRBONJE – CVITERŠKO SEDLO POD DESETNIKOM

V smeri proti Cv. Sedlu V smeri proti Trbonjam

sanacija zemeljskega plazu NA JAVNI POTI APAČNIK–VIŠNAR

Cesta in območje plazu med sanacijo Cesta in območje plazu po končani sanaciji

december 2016 • Informator 7 investicije

MOST ČEZ VELŠKI POTOK Pogodba z izvajalcem gradbenih del − podjetjem SGP POKERŽNIK d.o.o. iz Dravograda, ki je bilo izbrano po evidenčnem postopku Zakona o javnem naročanju, je bila podpisana 13. 6. 2016, gradbeni nadzor pa je opravljalo podjetje JOHAN GRADBENO SVETOVANJE IN INŽENIRING, LADISLAV SELINŠEK s.p. iz Starš. V mesecu septembru se je ob javni poti Murenhof–Velški jarek–Švab začela izgradnja novega mostu čez Velški potok, ki je bil dokončan konec meseca novembra. Projekt je bil na osnovi 21. člena Zakona o financiranju občin delno sofinanciran s strani RS, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Pogled na most v smeri proti Murenhofu Pogled na most v smeri proti Švabu

cesta proti nedoku

Biotehnična stabilizacija brežine ob cesti Odsek ceste pri Adamu

Začetek rekonstrukcije Konec rekonstrukcije

8 Informator • december 2016 investicije

PEŠPOT ČRNEČE−DRAVOGRAD, 2. FAZA V mesecu decembru se je z izvajalcem gradbenih del − podjetjem MARALD-MARSEL d.o.o. iz Radelj ob Dravi sklenil Aneks št. 4 za podaljšanje pogodbenega roka do 30. 4. 2017, in sicer zaradi uskladitve izvajanja del s projektom »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave − 3. sklop«.

Biotehnična stabilizacija brežine ob cesti Del pešpoti na mostu čez reko Mežo nov pločnik pri OŠ Šentjanž protiprašna zaščita kogelnik

Pred izvedbo Stanje pred rekonstrukcijo

Med izvedbo Stanje med rekonstrukcijo

Po izvedbi Stanje po rekonstrukciji

december 2016 • Informator 9 investicije

Dravograjčani ŽELIMO S KOLESOM V TRŠKO JEDRo

Celostna prometna strategija občine Dravograd V občini Dravograd so v zadnjih mesecih potekale raz- lične aktivnosti, namenjene izdelavi Celostne prometne strategije, katere cilj je uva- janje celostnih in trajnostnih rešitev na področju urejanja prometa, ki bodo pripomogle k višji kakovosti življenja v občini.

Po dveh uspešno izvedenih javnih razpravah in eni delav- Izkušnje dobro delujočih praks številnih evropskih mest nici, ki so potekale v mesecu oktobru in na katerih so bili kažejo, da je treba tradicionalno prometno načrtovanje izpostavljeni ključni izzivi mobilnosti v Dravogradu, ter nadomestiti s celostnim prometnim načrtovanjem. delni analizi vprašalnikov, katerih namen je bil pridobiti Razlika med tradicionalnim in celostnim čim več podatkov o najbolj perečih težavah v prometu, prometnim načrtovanjem se je izkazalo, da si Dravograjčani želijo odpraviti prepoved kolesarskega prometa v starem trškem jedru in da TRADICIONALNO CELOSTNO se je treba znebiti tranzitnega tovornega prometa skozi NAČRTOVANJE NAČRTOVANJE občinsko središče, saj bodo samo tako ustvarjeni pogoji PROMETA PROMETA za varno in zdravju neškodljivo hojo, kolesarje in bivanje. Osrednji predmet Infrastruktura je eden od Poleg osrednjih tem, kot so prepoved kolesarskega pro- obravnave je načinov doseganja širših meta v občinskem središču in obvoznica ter tretja razvoj- infrastruktura ciljev na os, so udeleženci poudarili tudi potrebe po ureditvi kolesarskih poti v celotni občini, izboljšanju varnosti za Osrednja cilja sta Osrednja cilja sta hojo, predvsem v bližini šol in vrtcev, ter večjem številu pretočnost in hitrost dostopnost in kakovost linij in pogostejših vožnjah javnega potniškega prometa. bivanja Osredotočenost na Osredotočenost na Skupaj oblikujmo bodočo prometno strategijo avtomobile človeka Osrednja tema naslednje, tretje javne razprave v mesecu januarju 2017 bo preverjanje scenarijev, oblikovanje Projektno načrtovanje Strateško in ciljno ciljev in vizija razvoja prometa v občini Dravograd v pri- načrtovanje hodnje. Občanke in občani ste vljudno vabljeni k sodelovanju. Netransparentno Transparentno odločanje Prav tako vas vljudno vabimo, da sodelujete v nagradni odločanje z vključevanjem javnosti anketi, ki jo lahko izpolnite pisno (objavljena je v aktual- Zadovoljevanje Upravljanje prometnega nem Informatorju) ali preko spleta (dostopna je na sple- prometnega povpraševanja tni strani Občine Dravograd). povpraševanja

Celostno prometno načrtovanje Investicijsko intenzivno Stroškovno učinkovito Celostno prometno načrtovanje, ki je pomemben pred- načrtovanje načrtovanje pogoj za kakovostno in uspešno prometno strategijo, v Izbor prometnih Strateške presoje ospredje ne postavlja avtomobilov, temveč ljudi. Dojeti projektov brez strateških možnosti glede na je treba, da sta dostopnost in kakovost bivanja pomemb- presoj zastavljene cilje nejši od pretočnosti in hitrosti motoriziranega prometa.

»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.«

10 Informator • december 2016 CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA - ANKETA Občina Dravograd v sodelovanju z zunan- strategija – anketa. Nagradno žrebanje bo julija 7, 2370 Dravograd s pripisom “An- jim izvajalcem Fakulteto za gradbeništvo, izvedeno na javni predstavitvi rezultatov keta – CPS”. Anketo lahko izpolnite tudi prometno inženirstvo in arhitekturo Uni- ankete, predvidoma v mesecu januarju prek spletne povezave: https://www.1ka. verze v Mariboru pripravlja Celostno pro- 2017. Natančen datum bomo objavili na si/a/110780, ki jo najdete na spletni strani metno strategijo (CPS), ki bo predstavila uradni spletni strani Občine Dravograd. Občine Dravograd, na podstrani CPS. smernice razvoja trajnostne mobilnosti v V anketi lahko sodelujejo vsi občani in V nagradnem žrebanju bomo podelili tri naši občini. Obsegala bo pet stebrov: peš občanke Občine Dravograd, ki bodo v nagrade: promet, mirujoči promet, kolesarski pro- celoti in pravilno izpolnili anketo o stanju 1x zložljivo kolo, met, javni potniški promet in celostno prometa v Občini Dravograd. V nagradni 1x kolesarsko čelado, prometno načrtovanje. igri ne morejo sodelovati izdelovalci CPS 1x palice za nordijsko hojo. Pri pripravi si želimo pridobiti tudi vaše ter uslužbenci in funkcionarji Občine mnenje, saj je slednje pomembno za na- Dravograd. Posameznik lahko sodeluje Hvala za sodelovanje! daljnjo analizo in izbor najprimerne- v nagradni igri samo enkrat. Sodelujo- jših ukrepov v strategiji. Zato smo za či v nagradni igri se tudi strinja s pravili vas pripravili anketo, ki jo lahko izpol- nagradne igre, ki so objavljena na spletni nite anonimno ali pa izpolnite tudi svoje strani Občine Dravograd, pod zavihkom kontaktne podatke in si s tem zagotovite Celostna prometna strategija: https:// sodelovanje v nagradni igri. Anketa bo www.dravograd.si/cps/novice-cps. OBČINA DRAVOGRAD odprta do 6. 1. 2017. Podatke, ki jih boste Anketo lahko oddate fizično na Občini navedli v anketi, bomo uporabili izključ- Dravograd (Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd no za pripravo CPS Občine Dravograd in – pri receptorju). Lahko pa jo pošljete po izvedbo nagradne igre Celostna prometna pošti na naslov: Občina Dravograd, Trg 4. “Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada”

2. Kaj vas na področju prometa v Občini Dravograd CPS Občine Dravograd - ANKETNI VPRAŠALNIK najbolj moti? (označite želeni odgovor z X; možnih je največ 5 odgovorov) 1. Kako bi ocenili stanje prometnih ureditev v Občini Dravograd? (označite želeni odgovor z X na lestvici od 1 do 5; pomen vrednosti so: Slabi pogoji za pešačenje (ni pločnikov, neurejene peš poti …) 1 - zelo slabo, 2 - slabo, 3 - dobro, 4 - prav dobro, 5 - odlično) Slabi pogoji za kolesarjenje (ni kolesarskih stez, ogroženost 1 2 3 4 5 zaradi avtomobilov …) Urejenost površin za pešce Neurejene šolske poti

Varnost površin za pešce Neurejene poti za gibalno ovirane, slepe in slabovidne

Obseg / Število kolesarskih površin Slaba prometna signalizacija in urejenost križišč

Označenost kolesarskih stez Neurejena javna razsvetljava

Varnost kolesarjev Zastoji in gneča na cesti Urejenost kolesarnic in stojal za parkiranje Prometne površine niso vzdrževane (poškodbe na vozišču) koles Premalo parkirnih mest v mestnem središču Prilagojenost prometnih površin za starejše Premalo parkirnih mest v stanovanjskem naselju Prilagojenost prometnih površin za invalide Prehitra in nevarna vožnja voznikov Urejenost šolskih poti Onesnaženost zraka zaradi prometa Urejenost parkirišč Nezadovoljiv avtobusni promet (preredke vožnje, preredka Število parkirišč v starem mestnem jedru mreža postajališč, slabe povezave do večjih središč …)

Število parkirišč v stanovanjskih naseljih Premajhna cona za pešce v središču mesta

Časovno omejeno parkiranje – modra cona Preveč avtomobilov v središču mesta

Hitrostne omejitve Pomanjkanje parkirnih hiš

Urejenost avtobusnih postajališč 3. V katerem naselju in ulici prebivate? Oddaljenost avtobusnega postajališča od vašega doma Cena avtobusne vozovnice

Urejenost železniškega postajališča Oddaljenost železniškega postajališča od 4. Koliko avtomobilov je v vašem gospodinjstvu? vašega doma

Vzdrževanje in urejenost cest ter križišč

Tekoče odvijanje prometa

december 2016 • Informator 11 5. Katere tri splošne vrednoste se vam osebno zdijo 9. Število v povprečju opravljenih potovanj na dan? najpomembnejše, ko govorimo o načrtovanju prometa v Občini Dravograd? (izberete lahko največ 3 odgovore)

Zdravje prebivalstva 10. Katero prevozno sredstvo ali način gibanja najpogosteje uporabljate pri svojih opravkih Varnost otrok, pešcev in kolesarjev in kako pogosto? Dostop, do pomembnih ustanov (zdravstveni dom, pošta, (vpišite vrednost od 1 do 5; pomen vrednosti so: banka, občina) prilagojen vsem uporabnikom (starše z vozički, 1 - nikoli, 2 - redko, 3 - občasno, 4 - pogosto, 5 - vedno) gibalno ovirani, starejše, … ) Nakupovanje

Čisto okolje (izboljšano stanje / zmanjševanje izpušnih plinov, Šola / Vrtec Prosti čas

hrup, emisije) Opravki Delo Privlačni javni prostori (lepše mestno središče)

Boljše ceste Avtomobil (voznik) Udobnost in hitrost potovanja Avtomobil (sopotnik) Hiter in ekonomičen javni potniški promet Kolo Dostopnost parkirnih površin Javni potniški promet (bus, vlak) Povečanje privlačnosti Dravograda za življenje ter zagotavljanje prostora za druženje in rekreacijo Motorno kolo, skuter Peš 6. Katere ciljne skupine bi po vašem mnenju morale biti v ospredju pri načrtovanju prometa? Taksi (oštevilčite 3 najpomembnejše odgovore s številom od 1 do 3) 11. Podatki o anketirancu Predšolski otroci Spol Šolarji Moški Ženski Starejši občani Starost Stanovalci 12-18 let 19-25 let 26-35 let Zaposleni (v podjetju ali zavodu) 36-45 let 46-65 let nad 65 let

Gibalno ovirani Izobrazba Slepi in slabovidni Osnovna šola ali manj Srednja šola

Turisti Višja / Visoka ali več

Podjetja, obrtniki, ... Status Šolajoči (OŠ, SŠ, študent) Zaposlen / S.P. 7. Kateri trije negativni učinki prometa so najizrazitejši v Nezaposlen Upokojen vaši občini oz. krajevni skupnosti? (oštevilčite 3 najpomembnejše odgovore s številom od 1 do 3) Sem Oseba, ki za gibanje uporablja invalidski voziček Zamude zaradi zastojev Oseba, ki za gibanje uporablja bergle / palico / hoduljo Prometna varnost Slepa ali slabovidna oseba Emisije in hrup Gluha ali naglušna oseba

Visoki stroški za promet Nič od zgoraj naštetega

Zasedanje prostora (npr. parkirana vozila) 12. Osebni podatki 8. Koliko kilometrov v povprečju opravite v enem dnevu? Ime (ocenite razdaljo v km ali m) Priimek Pošta Z avtomobilom Naslov S kolesom Kraj Peš Telefon Z javnim potniškim prometom e-naslov Z motornim kolesom * Strinjam se s pravili nagradne igre, ki so objavljena na spletni strani https://www. Drugo dravograd.si/cps/novice-cps

12 Informator • december 2016 RRA Koroška 5. Katere tri splošne vrednoste se vam osebno zdijo 9. Število v povprečju opravljenih potovanj na dan? najpomembnejše, ko govorimo o načrtovanju prometa v Občini Dravograd? (izberete lahko največ 3 odgovore) RRA Koroška Zdravje prebivalstva 10. Katero prevozno sredstvo ali način gibanja najpogosteje uporabljate pri svojih opravkih RRA Koroška je v okviru Programa Vse naše storitve so brezplačne! Več tovalcev in mentorjev Mrežnega pod- Varnost otrok, pešcev in kolesarjev in kako pogosto? spodbujanja konkurenčnosti Ma- o aktivnostih na programu ter tekoče jetniškega inkubatorja Koroška (MPIK). Dostop, do pomembnih ustanov (zdravstveni dom, pošta, (vpišite vrednost od 1 do 5; pomen vrednosti so: ribora s širšo okolico v obdobju informacije so objavljene na www.in- Namen oblikovanja baze ponudnikov banka, občina) prilagojen vsem uporabnikom (starše z vozički, 1 - nikoli, 2 - redko, 3 - občasno, 4 - pogosto, 5 - vedno) 2013−2018 vzpostavila informacijsko vestkoroska.si. svetovalnih in mentorskih storitev na gibalno ovirani, starejše, … ) pisarno INVESTKOROŠKA, ki je v okvi- trgu je ponuditi kakovostnejše izvaja- Nakupovanje

Čisto okolje (izboljšano stanje / zmanjševanje izpušnih plinov, Šola / Vrtec ru programa namenjena podjetnikom Z željo privabiti domače in tuje vlaga- nje podjetniških programov ter udele- Prosti čas iz t. i. problemskega območja koroške žencem programov zagotoviti hitro in hrup, emisije) Opravki telje se je na RRA Koroška že v pre-

Delo regije (Radlje ob Dravi, Ribnica na Po- teklosti vzpostavila baza podatkov z kakovostno napotitev do strokovnih Privlačni javni prostori (lepše mestno središče) horju in Podvelka). nepremičninami, ki jo RRA Koroška podjetniških znanj. Javno povabilo in Boljše ceste redno dopolnjuje. Slednja je dosegljiva prijavni obrazci so dostopni na naši Avtomobil (voznik) Ker RRA na spletni povezavi: http://nepremic- spletni strani. Udobnost in hitrost potovanja K o r o š k a nine.mpik-koroska.si/si/. Avtomobil (sopotnik) p o k r i v a Hiter in ekonomičen javni potniški promet Kolo 12 občin Dostopnost parkirnih površin v koroški Javni potniški promet (bus, vlak) regiji, smo začeli z iskanjem alterna- Povečanje privlačnosti Dravograda za življenje ter zagotavljanje tivnih možnosti financiranja obstoječe Koroška podjetja se imajo v letu 2016 prostora za druženje in rekreacijo Motorno kolo, skuter informacijske pisarne tudi za namene možnost prijaviti tudi na Javni poziv Peš 6. Katere ciljne skupine bi po vašem mnenju morale biti koriščenja podjetnikov iz drugih koro- delodajalcem za oddajo potreb v zvezi ških občin. V kolikor bo RRA Koroška z dodelitvijo kadrovskih štipendij za šol- Taksi v ospredju pri načrtovanju prometa? uspešna na razpisu SIO 2016-17, bodo V Občini Dravograd delujeta tudi dve sko/študijsko leto 2016/2017. Javni po- (oštevilčite 3 najpomembnejše odgovore s številom od 1 do 3) podjetniki preostalih občin prav tako od osmih enot Mrežnega podjetniške- ziv je objavljen na spletni strani www. 11. Podatki o anketirancu deležni brezplačne podpore in po- ga inkubatorja Koroška (MPIK), in sicer rra-koroska.si v okviru instrumenta Re- Predšolski otroci svetov na temo vstopa na tuji trg ter proizvodni inkubator v Otiškem Vrhu gijska štipendijska shema Koroška (RŠS Spol pomoči pri iskanju in privabljanju tujih ter pisarniški inkubator na Trgu 4. julija Koroška). Šolarji Moški Ženski investitorjev v regijo. V nadaljevanju 46. Trenutno je še nekaj razpoložljivih RŠS Koroška je instrument regije, ki Starejši občani želimo na kratko predstaviti storitve kapacitet v enoti pisarniškega inkuba- temelji na partnerstvu med deloda- Starost – aktivnosti, ki jih izvaja informacijska torja, v enoti proizvodnega pa so trenu- jalci, nosilcem regijske štipendijske Stanovalci 12-18 let 19-25 let 26-35 let pisarna INVESTKOROŠKA. tno prostori zasedeni, vendar se v letu sheme (RRA Koroška d.o.o.) in državo Za vlagatelje: 2017 pričakuje nekaj sprostitev, tako da (Ministrstvom za delo, družino, soci- Zaposleni (v podjetju ali zavodu) 36-45 let 46-65 let nad 65 let • pomoč pri iskanju informacij o ste mladi podjetniki oz. tisti, ki boste to alne zadeve in enake možnosti). Gre poslovanju v Sloveniji; šele postali, že zdaj vabljeni k vključitvi. za sofinanciranje kadrovskih štipendij Gibalno ovirani Izobrazba • pomoč pri povezovanju s poslovnimi delodajalcev, ki štipendirajo dijake in Slepi in slabovidni Osnovna šola ali manj Srednja šola partnerji; 5 razlogov, zakaj se nam pridružiti: študente, po katerih povprašujejo oz. Turisti Višja / Visoka ali več • pomoč pri iskanju poslovnih prostorov • ugoden najem opremljenih poslov- v vlogi na javni poziv delodajalcem za in nepremičnin; nih prostorov; oddajo potreb v zvezi z dodelitvijo ka- Podjetja, obrtniki, ... Status • povezovanje podjetij s predstavništvi • brezplačno koriščenje sejnih sob in drovskih štipendij izrazijo potrebo. Šolajoči (OŠ, SŠ, študent) Zaposlen / S.P. gospodarske diplomacije; dodatne opreme (projektor, platno) Cilj sofinanciranja kadrovskega šti- • povezovanje z gospodarskimi in za vaše sestanke in srečanja; pendiranja v okviru RŠS je zaposlitev 7. Kateri trije negativni učinki prometa so najizrazitejši v Nezaposlen Upokojen vaši občini oz. krajevni skupnosti? trgovskimi združenji doma in v tujini; • pridobivanje novih podjetniških štipendista pri delodajalcu, ki ga je • brezplačne informacije in podpora znanj v okviru dogodkov in progra- štipendiral. Vsaka posamezna zapo- (oštevilčite 3 najpomembnejše odgovore s številom od 1 do 3) Sem podjetnikom pri širitvi njihovega mov MPIK; slitev je korak več za dosego ključnih Oseba, ki za gibanje uporablja invalidski voziček poslovanja na tuje trge; • reševanje vaših podjetniških dilem s ciljev v okviru instrumenta RŠS in ki so Zamude zaradi zastojev Oseba, ki za gibanje uporablja bergle / palico / hoduljo • pomoč pri rasti in razvoju obstoječih pomočjo strokovnih svetovanj; pomembni za razvoj koroške regije, in podjetij ter grajenju boljše prepo- • širjenje poslovnih mrež preko pove- sicer želimo vplivati na: Prometna varnost Slepa ali slabovidna oseba znavnosti na domačem in tujem trgu. zovanja z ostalimi podjetji v MPIK ter • ohranitev kadrov v regiji; Emisije in hrup Gluha ali naglušna oseba Za podjetnike: dostopa do ostalih inkubatorjev in • vračanje visoko izobraženega kadra iz • brezplačna promocija gospodarstva tehnoloških parkov po Sloveniji. univerzitetnih središč nazaj v regijo; Nič od zgoraj naštetega Visoki stroški za promet preko medijskih kanalov, Vloga za vključitev v MPIK in dodatne • usmeritev mladih v izobraževalne Zasedanje prostora (npr. parkirana vozila) promocijskega gradiva ter na informacije so na voljo na spletni stra- programe, ki so v regiji zaposljivi; številnih sejmih in dogodkih; ni www.mpik-koroska.si, preko e-po- • spodbujanje podjetij k dolgoročnemu 12. Osebni podatki • pomoč pri povezovanju s podjetji pri šte [email protected] ali po telefonu načrtovanju kadrov; 8. Koliko kilometrov v povprečju opravite v enem nas in v tujini; na 059 085 190. Preverite in se nam • zmanjševanje brezposelnosti in dnevu? Ime • pomoč pri povezovanju z pridružite! strukturnega neskladja na trgu dela. (ocenite razdaljo v km ali m) Priimek gospodarskimi in trgovskimi V RŠS Koroška je bilo od leta 2005 združenji ter gospodarsko V letu 2017 si bo RRA Koroška, kot vključenih že 551 štipendistov ter več Pošta diplomacijo tujcev; vsebinski upravljavec Mrežnega pod- kot 150 koroških delodajalcev, zaposli- Z avtomobilom Naslov • tekoče obveščanje o dogodkih, jetniškega inkubatorja Koroška (MPIK) lo pa se je že več kot 200 štipendistov. S kolesom novostih, razpisih in drugih in subjekt inovativnega okolja (SIO), Prizadevamo si, da bi bilo uspešnih Kraj dejavnostih, ki se navezujejo na prizadevala predvsem nadgraditi ob- zgodb v regiji še več, zato smo vam za Peš Telefon izvajanje dejavnosti podjetja; stoječe vsebinske podporne storitve dodatne informacije na voljo na info@ Z javnim potniškim prometom • zagotovitev ugodne udeležbe za podjetja in potencialne podjetnike. rra-koroska.si ali po telefonu na 059 e-naslov na koorporacijskih srečanjih in V ta namen smo objavili tudi Javno po- 085 190. Z motornim kolesom dogodkih. vabilo za vpis v bazo podjetniških sve- * Strinjam se s pravili nagradne igre, ki so objavljena na spletni strani https://www. Drugo dravograd.si/cps/novice-cps

december 2016 • Informator 13 komunala

Prispevek: Irena Petelin

Komunala jkp dravograd

POROČILO: PITNA VODA V SISTEMU Na podlagi analize surove vode na zajetju Ojstrica, ki je DRAVOGRAD−ČRNEČE pokazala, da voda ni skladna s pravilnikom, smo na delu Kot je že dobro znano, smo imeli v mesecu juliju 2016 na cevovoda Ojstrica − novo ugotovili poškodbo na cevo- vodovodnem sistemu Dravograd–Črneče sum okužbe s vodu. Vodni vir Ojstrica − novo smo iz omrežja izklopili pitno vodo. Sum okužbe je bil omejen na naselje Robin- 5. 8. 2016. dvor, del naselja Pod gradom in območje od zajetja Oj- strica do razbremenilnika v Dravogradu. Iz istih vodnih Glede na to, da je na območju cevovoda pašnik, smo se virov (Ojstrica) je napajan ves sistem Dravograd–Črne- skupaj z lastnikom – Občino Dravograd odločili, da ce- če, vendar na drugih območjih ni bilo zaznati zdravstve- vovod v dolžini 200 m zamenjamo v celoti. V letu 2016 nih težav uporabnikov pitne vode. je bilo do vključno 9. novembra 2016 skupaj opravljenih Na podlagi prijave s strani inšpekcijskih služb v ponede- 131 mikrobioloških in kemijskih analiz v notranji kontro- ljek, 11. 7. 2016, smo zaradi suma okužbe s pitno vodo li, po sumu okužbe pitne vode pa 100 analiz. takoj uvedli ukrep prekuhavanja vode v naselju Robin- Ker posamezne analize na surovi vodi vodnih virov Oj- dvor in ukrep dezinfekcije pitne vode. Vsebnost pro- strica in Logarnica niso bile v skladu s Pravilnikom o pitni stega klora v pitni vodi v naselju Robindvor smo zaradi vodi, je na območju od zajetja Ojstrica do Dravograda tega dvignili na 0,30 do 0,50 mg/l, za ostali del sistema (vsi uporabniki so bili o ukrepu seznanjeni pisno) še ve- Dravograd−Črneče pa v vrednosti od 0,10 do 0,30 mg/l dno v veljavi ukrep prekuhavanja. Ta ukrep bo v velja- vode. vi vse do trenutka, ko bomo na zajetju Ojstrica − novo Na podlagi rednega izvajanja dezinfekcije pitne vode, zagotovili možnost dezinfekcije vode. Do danes smo rezultatov analiz vzetih vzorcev na pipi, ki so bili skladni uspeli na delu cevovoda, kjer je bila odkrita poškodba, s Pravilnikom o pitni vodi in vodi, primerni za pitje, ter namestiti zabojnik za klorinator z vsemi potrebnimi jaški predhodnim posvetom z NIJZ, NLZOH in inšpekcijskimi in električnim priključkom. Načrtujemo, da bomo najka- službami, je bil na območju naselja Robindvor 22. juli- sneje do sredine meseca decembra namestili opremo ja 2016 preklican ukrep obveznega prekuhavanja pitne klorinatorja in s tem omogočili dezinfekcijo pitne vode vode. Z dnem 4. 10. 2016 smo prešli na postopno zniže- tudi za območje, kjer zdaj velja ukrep prekuhavanja. vanje vsebnosti prostega klora v pitni vodi na vrednosti Namestitev klorinatorja načrtujemo tudi za vodni vir od 0,10 do 0,30 mg/l. Od tega datuma velja ta vsebnost Goriški Vrh. prostega klora za celotno območje javnega vodovodne- Zaradi pojava motne vode v OŠ Ojstrica in dejstva, da ga sistema Dravograd–Črneče. Enako velja za javni vo- je ta del cevovoda star že 45 let in so se obloge v pocin- dovodni sistem Trbonje. kanem cevovodu začele luščiti, smo cevovod zamenjali.

Med tem smo intenzivno raziskovali možen vzrok one- Dela, ki so bila v letu 2016 že izvedena: snaženosti pitne vode. • delna sanacija zajetja Ojstrica − staro, Pri tem smo sodelovali z nacionalnim laboratorijem iz • zamenjava cevi na zajetju Ojstrica − novo (200 m), Maribora, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in • vgradnja revizijskih jaškov in klorinatorja na zajetju Zdravstvenim inšpektoratom Republike Slovenije. Ojstrica − novo z el. priključkom, • izvedba jarkov za odvodnjavanje meteornih vod v Nacionalni inštitut za zdravje je pri prebivalcih dela Goriškem Vrhu, Dravograda v naselju Robindvor in Ojstrica opravil epi- • ureditev odvodnjavanja iz razbremenilnika Lebart, demiološko poizvedovanje z namenom potrditve iz- • položitev novega cevovoda do OŠ Ojstrica v dolžini bruha, ugotovitve povzročitelja ter uvedbe ukrepov za 550 m, omejitev širjenja in škode izbruha. Po podatkih, ki so • ureditev odcepa na transportnem cevovodu pri jih pridobili od anketiranih oseb (452), je razvidno, da odcepu Komovt, je prisotnost kliničnih znakov črevesne nalezljive bole- • zamenjava in poglobitev cevovoda med zni navajalo 355 oseb, prvi primeri so bili že 8. 7. 2016, razbremenilnikoma Waiksler–Tini, zadnji pa 19. 7. 2016. Iz končnega poročila Nacionalnega • sanacija prehoda cevovoda preko potoka Ojstrica, inštituta za zdravje je razvidno, da povzročitelj izbruha • zaščita cevovoda v brežini na parceli Vravnik. ni bil dokazan. V letu 2017 načrtujemo še: V tem obdobju je na naš poziv Geološki zavod Slovenije, • zamenjavo cevovoda s PE FI 90 mm od razbremenilni- ki si je ogledal vse naše vodne vire na območju Ojstri- ka R2 do naselja Robindvor v dolžini 500 m, ca z namenom ugotovitve izvora onesnaženja, izvedel • asfaltiranje ceste nad zajetjem Ojstrica − staro v delno študijo. V prvi fazi je GZS ugotovil, da so zajetja dolžini 60 m − približno 120 m2, tehnično ustrezna, da je izvor onesnaženja lahko sama • postavitev zaščitne ograje na klorinatorju Ojstrica − izvedba drenaž zajema. Na podlagi njihovega navodila novo, in določitve mest vzorčenja nam Nacionalni laboratorij • namestitev klorinatorja na veji Goriški Vrh–vodohran za zdravje, okolje in hrano iz Maribora opravlja prvi del Grad, vključno z izvedbo električnega priključka, analiz 24 vzorcev. Isto število vzorcev bomo analizirali še dovozno potjo in zaščitno ograjo, v pomladanskem času v prihodnjem letu. Na podlagi teh • izvedbo drugega paketa 24 vzorcev za mikrobiološko rezultatov bodo izdelali dokončno študijo, ki bo pokaza- analizo in vsebnost železa, la, katere vire in na kak način bo treba sanirati. • izvedbo sanacije vodnih virov Ojstrica − novo,

14 Informator • december 2016 komunala

Ojstrica − staro in Logarnica na podlagi rezultatov ZBIRANJE IN ODLAGANJE analiz in priporočil Geološkega zavoda Slovenije. KOMUNALNIH ODPADKOV • pridobitev hidrogeološkega, tehnološkega poročila in Pojavlja se vedno več nepravilnosti pri ločevanju odpad- načrt za sanacijo zajetja Goriški Vrh, kov, na kar so nas opozorili iz Koceroda − družbe za rav- • izvedbo sanacije vodnega vira Goriški Vrh na podlagi nanje z odpadki, kjer le-te predelujejo. rezultatov analiz in priporočil Geološkega zavoda Na terenu smo tako začeli s kontrolo ločevanja odpad- Slovenije. kov, odloženih v zabojnike za mokre odpadke. V zabojni- Naj omenimo še to, da se izvajajo dela na vodovnem sis- kih je preveč embalaže in papirja, ki spadajo med suhe temu po projektu Drava. Projekt Drava vodovod vključu- odpadke ter preveč bioloških odpadkov, ki jih komposti- je tudi obdelavo vodnih objektov na celotnem sistemu, kar pomeni zamenjavo armatur po razbremenilnikih, ramo na domačih kompostnikih oz. odlagamo v zabojni- razna gradbena popravila na objektih in vzpostavitev ke za BIO odpadke. telemetrije na celotnem vodovodnem sistemu (merilci Navodila za pravilno ločevanje lahko poiščete na spletni pretokov, javljanje podatkov preko GSM sporočil, zbira- strani Javnega komunalnega podjetja Dravograd: s kli- nje potrebnih podatkov pretokov vode, količin vode …), kom na sličico z zabojniki in napisom Zbiranje odpadkov vse z namenom obvladovanja celotnega sistema. oz. na http://www.jkp-dravograd.si/obvestila/loceno- Vse uradne rezultate analiz pitne vode na sistemu vo- zbiranje-gospodinjskih-odpadkov.html. dovod Dravograd sproti objavljamo na spletni strani JKP Dravograd: http://www.jkp-dravograd.si/obvestila/ana- liza-pitne-vode.html. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE Pomembno dejstvo, ki bistveno vpliva na delovanje či- stilne naprave, je odnos uporabnikov in zavest, da je čistilna naprava živ sistem, katere delovanje je vezano na obstoj in delovanje mikroorganizmov, ki pa so precej občutljivi in razgrajajo organsko onesnaženje le v opti- malnih pogojih delovanja.

Slika 1: Vodovodno zajetje Ojstrica − DOBRO JE VEDETI novo Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo, ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba. In- terna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, namenjenih odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno Slika 2: Vodovodno kanalizacijo. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključ- zajetje Ojstrica − ki, nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male ko- staro munalne čistilne naprave z zmogljivostjo, ki je manjša od 50 po- pulacijskih ek vivalen - tov (PE), niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in upravljanju l a s t n i k o v Slika 3: Vodovodno zajetje Logarnica stavb, ki jim pripadajo.

Primeri zamašitve Slika 4: Klorinator črpalke in Ojstrica jaškov

december 2016 • Informator 15 komunala

Snovi, ki jih ne smemo splakovati ali zlivati v odtoke oz. kanalizacijo: Kaj lahko povzročijo? Kje jih je varno shranjevati?

Nastajanje oblog in zamašitev cevovodov − Olja in drugi naftni derivati Zbirni center Otiški Vrh strup za čistilno napravo Nastajanje oblog in zamašitev cevovodov − Zbirni center Otiški Vrh in EKO otok na Jedilno olje strup za čistilno napravo Meži in Robindvoru Higienski vložki Zamašitev cevovodov Posoda MOKRO

Ostanki hrane Zamašitev cevovodov, privabljajo podgane Posoda BIO

Lepilo za stenske obloge Zamašitev cevovodov Zbirni center Otiški Vrh Tekstil (npr. najlonske nogavice, krpe, Zbirališče za stara oblačila, posoda Zamašitev cevovodov in črpalk robčki itd.) MOKRO in Zbirni center Otiški Vrh Topila in razredčila Zastrupljajo odplake Zbirni center Otiški Vrh

Pesek za ptice in mačja stranišča Zastrupljajo odplake, zamašitev cevovodov Zbirna mesta

Nastajanje oblog ali zamašitev cevovodov, Osvežilniki za straniščno školjko Ne uporabljajte jih zastrupljajo odplake Plenice Zamašitev cevovodov in črpalk Posoda MOKRO Voda, zmešana s cementom Zamašitev cevovodov Zbirni center Otiški Vrh Sredstva za zaščito rastlin Zastrupljajo odplake Zbirni center Otiški Vrh Čistila za čopiče Zastrupljajo odplake Zbirni center Otiški Vrh Čistila (agresivna čistila, ki vsebujejo Zastrupljajo odplake Zbirni center Otiški Vrh klor, WC-račke itd.) Zamašitev cevovodov in poškodbe Britvice cevovodov, možne poškodbe delavcev na Posoda MOKRO kanalizaciji in čistilni napravi Čistila za cevi Razžirajo cevi Zbirni center Otiški Vrh

Sredstva za zatiranje škodljivcev Zastrupljajo odplake Zbirni center Otiški Vrh

Grobi organski delci (kosti, strdki krvi Zamašitev cevovodov in črpalk Posoda BIO oz. MOKRO itd.)

Vse uporabnike pozivamo, da dosledno upoštevajo zgoraj navedena navodila in tako skupaj omogočimo, da bo čistil- na naprava služila namenu, za katerega je bila zgrajena – varstvu ter ohranjanju našega skupnega bivalnega prostora!

OBVESTILO O OBVEZNOSTI NAMESTITVE NAPRAVE ZA ODKRIVANJE OGLJIKOVEGA MONOKSIDA Obveščamo vas, da je na podlagi Pravilnika o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) treba v vsak prostor s kurilno napravo, ki ima dovod zraka neposredno iz prostora, v katerem je nameščena, do 1. 1. 2017 vgraditi napravo za odkrivanje ogljikovega monoksida (CO senzor). Senzor mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN 50291-1. Primer detektorja za zaznavanje ogljikovega monoksida

DOBRO JE VEDETI • Vedno namestite detektorje v prostorih, kjer se • Na ta način boste vedno pravočasno opozorjeni nahaja kurilna naprava na plin, olje ali drva; o začetku nastajanja ogljikovega monoksida pri • Priporoča se namestitev vsaj dveh detektorjev nepravilnem izgorevanju ter povečali možnost slušne ogljikovega monoksida, ki sta med seboj povezana zaznave alarma (ko se vklopi en detektor, se zaradi z radijskim modulom. Prvega namestite v kurilnici, radijske povezave hkrati vklopi tudi drugi). drugega pa v spalnici;

16 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

Krajevne skupnosti občine Dravograd KS dravograd Spoštovane krajanke in krajani KS Dravograd, občanke Prireditve, ki so bile v drugi polovici leta, so po terenskih in občani občine Dravograd! odborih že tradicionalne, novost pa je, da se bodo prireditve za TO Meža, Trg, Robindvor, Podgrad in Maribor- V drugem polletju leta 2016 smo v Krajevni skupnosti ska cesta organizirale skupaj in na lokacijah TO. V juliju Dravograd, ki šteje preko 4500 krajank in krajanov in je je potekala prireditev »Srečanje pod lipo« pri sv. Mag- največja KS v občini Dravograd, naredili veliko novega za daleni ter srečanje krajanov pod lipo in lepa nedelja na boljše počutje in boljše bivanje v Dravogradu, realizirali Viču, avgusta pa pri Treh križih na Ojstrici. Prav tako smo smo plan za drugo polovico leta in dodali nekaj novih sodelovali tudi na prireditvi »Zlata jesen Dravograda«, dejavnosti na področju humanitarnega delovanja. kjer smo z ekipo tekmovali v kuhanju »rpičeve župe« in dosegli 1. mesto med ekipami izmed udeleženih KS v Drugo polletje tega leta je minilo v realizaciji zastavlje- občini ter 1. mesto v kmečkih igrah. Ekipo so sestavljali nih ciljev in planov za leto 2016. Po terenskih odbo- člani TO Vič. Ta dan pa je TD Dravograd podelilo tudi rih v KS Dravograd nam je uspelo uresničiti skoraj vse priznanja krajankam in krajanom za najboljše urejeno zastavljene cilje in morda še več, saj smo upoštevali okolico hiš, stanovanj in blokov, teh pa je bilo iz KS kar tudi predloge krajank in krajanov KS. Izvedli smo ne- lepo število. kaj manjših investicij, pri katerih lahko KS sodeluje s finančnimi sredstvi, predvsem na področju turistične in infrastrukture, sodelovali smo pri popravilih cest in postavitvi varnostnih ograj na cestah, pomagali smo krajankam in krajanom sanirati poškodovane ceste, ki so v pristojnosti KS.

Na področju humanitarnih zadev smo skupaj z ostalimi udeleženci do zaključka letošnjega leta uspeli postavi- ti mrežo sedmih defibrilatorjev, ki so nameščeni na ob- močju KS Dravograd (po terenskih odborih), in sicer na območju športnega centra, Viča, Ojstrice, Podgrada, Ro- bindvora in Mariborske ceste, v decembru pa bo name- ščen še na območju Meže pri TPC Meža. To je pomembno Ekipa KS Dravograd pri kuhanju »rpičeve župe« in na kmečkih igrah dejanje, ki pomaga reševati življenja takrat, ko je to nujno potrebno. V KS bomo z izobraževanjem krajank in kraja- MEMORIAL DAMJANA JAMNIKA nov o uporabi defibrilatorja nadaljevali tudi v letu 2017. V čast in spomin sovaščanu Damjanu Jamniku je špor- tno društvo Vič v soboto, 18. junija 2016, organiziralo že osmi nogometni turnir Memorial Damjana Jamnika. Tudi tokrat se je turnirja na nogometnem igrišču na Viču ude- ležilo kar nekaj nogometnih ekip iz bližnje in daljne okolice. Zmago na turnirju si je zasluženo priigrala ekipa Koma Andfit Belta, 2. mesto je dosegla ekipa MCD Dravograd in 3. mesto ekipa Domita. Najboljši vratar turnirja je bil Pe- ter Kobal, najboljši strelec Tevž Nabernik in najboljši igralec Davor Rogina. Za popestritev turnirja pa so poskrbeli mladi igralci Nogometne šole Roberta Korena Dravograd, selekcija U9, ki so odigrali medsebojno tekmo.

PRIREDITEV »OD LIPE DO LIPE« IN LEPA NEDELJA NA VIČU Tudi letos smo prvo julijsko nedeljo na Viču organizirali prireditev »Od lipe do lipe«, ki smo jo združili z lepo nedeljo. Prireditev je potekala na tamkajšnjem športnem igrišču. Otroci z Viča so pripravili kratek glasbeno-kulturni program, nato pa je vse zbrane z lepimi zvoki zaba- val Ervin Kodrun. Kljub slabemu vremenu se je na Viču zbralo veliko ljudi, tudi iz širše krajevne skupnosti in sosednjih krajev. Ob klepetu in zabavi so se družili in njihova dobra volja je pregnala tudi oblake na nebu. Podobno prireditev, le ob boljšem vremenu, pa si zagotovo želimo Predaja defibrilatorja � Podgrad pripraviti tudi prvo julijsko nedeljo v naslednjem letu. Janja Rotovnik

december 2016 • Informator 17 Krajevne skupnosti

Vendar pa to niso edine aktivnosti naše KS, saj se vklju- no pomočjo. Druge prireditve, ki so organizirane v KS, čujemo tudi v delovanje posameznih društev in poma- pa so potekale skupaj z OŠ in Vrtcem Dravograd. gamo pri aktivnostih za boljše delovanje lokalne sku- Prav tako smo bili aktivni na področju gramoziranja in pnosti. obnove nekategoriziranih cest in pri postavitvi varno- Na območju Viča nadaljujemo in skupaj z Dravitom po- stnih ograj na takih cestah v KS Dravograd, kjer je to magamo pri izgradnji lesenega objekta na športnem zaradi varnosti nujno potrebno. To je na območju Vrat, igrišču za potrebe ŠD Vič in vseh krajanov in krajank Ojstrice, Goriškega Vrha, Podgrada in Meže. KS. Prav tako pa smo finančno pomagali raznim kultur- Na področju turistične infrastrukture smo bili aktivni nim društvom, kot je Godba na pihala Ojstrica, ki smo ji tako, da smo postavili kar nekaj lepih miz in klopi za po- znatno pripomogli pri nabavi uniform in kap. Prav tako čitek ob sproščenem sprehodu po naši prelepi krajevni pomagamo tistim društvom, ki se ukvarjajo s kulturno, skupnosti in ob- pevsko ali drugo aktivnostjo za dobrobit krajanov in čini Dravograd. krajank KS Dravograd. Pri izvedbi letnih programov smo To je na obmo- pomagali društvu invalidov, upokojencem, Diatonikom čju Podgrada, (ob 20-letnici delovanja) in KARITASU pri organiziranju Goriškega Vrha humanitarnih akcij, kot je bil dobrodelni koncert za in Ojstrice ter pomoč ogroženim družinam. Pomagali smo tudi vsem Košenjaka. To ostalim domoljubnim in veteranskim organizacijam, ki dokazuje tudi imajo sedež v KS Dravograd. Vseh seveda ne bom našte- fotografija. val, saj jih je veliko. Cilj delovanja Sveta KS Dravograd je Počivališča v KS pomoč društvom in organizacijam, ki imajo sedež v KS Svet KS Dravograd se je aktivno vključil tudi v problem Dravograd, za boljše družabno počutje v lokalni skupno- onesnaženja vode na območju KS, predvsem na obmo- sti. Prav tako smo pomoč nudili športnim društvom in čju Robindvora in ostalih zaselkov, kjer smo na to temo NK Koroška Dravograd za boljše delovanje in možnost sklicali tudi sejo sveta in pred dejstvo postavili odgovor- množičnega udejstvovanja naših krajanov na področju ne za ureditev razmer v zvezi s pitno vodo. Seja je bila športa, tudi najmlajših − tistih iz VVZ. odmevna in učinkovita ter medijsko podprta, saj so se KS Dravograd je že drugič letos organizirala tekmovanje stvari po tem začele odvijati v pravi smeri, čeprav s ce- med KS v občini v vleki vrvi, in sicer v sklopu prireditve lotnim razpletom ne moremo biti zadovoljni. »Najmočnejši KOROŠEC«, ki sta jo organizirala Fitnes V času od julija do decembra je imel Svet KS Dravograd center AND-FIT in JZ Dravit. Letos so sodelovale tri eki- pet rednih in dve dopisni seji, kjer smo sprejeli nekaj pe, in sicer KS Dravograd, ki so jo zastopali člani PGD odločitev, ki pozitivno vplivajo na delovanje in počutje Dravograd, KS Libeliče ter ekipa organizatorjev. Zmagali krajanov in krajank KS Dravograd. so predstavniki KS Libeliče, naša ekipa pa je zasedla 2. mesto. Svet KS Dravograd si bo še naprej prizadeval in poskušal pridobiti še več predlogov in mnenj krajank in krajanov za boljše delovanje in izboljšanje bivanja v lokalni skupnosti.

Prav tako pa ste krajani in krajanke vabljeni v prostore KS Dravograd na Meži 10, kjer imamo uradne ure prvo sredo v mesecu med 9. in 11. uro ter tretjo sredo v mesecu med 15. in 17. uro, lahko pa z nami kon- taktirate tudi preko e-pošte: [email protected] ali [email protected]. Veseli bomo vseh vaših predlogov in pobud. S skupnimi močmi bomo pripomogli k boljšemu bivanju in življenju v ožjem delu lokalne skupnosti KS Dravograd.

Ker pa se bližajo božični in novoletni prazniki, pa dovolite, da vam zaželim:

Spoštovane krajanke in krajani KS Dravograd, občan- ke in občani, božič in praznovanje novega leta sta čas spokoja in miru ter veselja v krogu družine in prijateljev. Zato dovolite, da Vam v imenu Sveta KS Dravograd in v osebnem imenu zaželim: Da bi imeli srečo vedno s seboj, da bi jo lahko podarili tudi tistim, ki jo potrebujejo. Špic D − vleka vrvi Prireditve v KS, ki jih organizirata JZ Dravit in turistično Zdravo in srečno novo leto 2017. društvo, so bile dobro obiskane, KS pa pomaga in sodeluje, kolikor zmore, predvsem v organizaciji ali s finanč- Ferdo Abraham, predsednik sveta KS Dravograd

18 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

KS Šentjanž polni meri uspela, Dogajanje v Krajevni skupnosti Šentjanž v mesecih zanjo se je zani- od rožnika do vključno z listopadom 2016 malo vse domače Če znamo videti in slišati, potem lahko sami zaznavamo prebivalstvo kakor dogodke okrog nas – v naši Krajevni skupnosti Šentjanž. tudi vsa Mislinjska Pa vendar je prav, da kaj tudi dokumentiramo, saj bodo dolina, obiskalo jo le tako lahko naši zanamci videli in brali, kaj smo ustvar- je približno 2000 jali in kako smo živeli. ljudi. Krajevni pra- Tako je zapisano tudi vse, kar se obravnava in sklene na znik v tako širokem sejah KS Šentjanž. Tudi v tem obdobju se je marsikaj iz- obsegu je od leta boljšalo v našem kraju. Na krajevno skupnost dobimo 1953 do 1981 orga- kar nekaj predlogov, pobud in informacij glede izboljšav, nizirala organizaci- obnovitev, vzdrževanja … Marsičemu zna prisluhniti tudi ja Zveze borcev, od Občina Dravograd. Tako so nekaj več sredstev namenili leta 1982 pa kra- za pomoč po požaru na kmetiji Zdravka Grilca, za sana- jevna skupnost. Za- cijo plazu pri Katji Gnamuš, za asfaltiranje ceste Jamnik– dnje praznovanje v Kadiš in za ogrevanje dvorane ZB. Da pa kdaj nastane takem obsegu pa je nepredvidljivi zastoj na cesti in zaradi tega malo hude bilo leta 1985. krvi, ko delovnemu stroju gorivo polnijo kar sredi cesti- šča, pa se tudi da razumeti, če pomislimo na izboljšave, Ker smo Šentjanžani s prireditvami v kraju zadnja leta ki sledijo. Spodnje slike dokazujejo, da se izboljšave de- res malo zaspali, smo sklenili, da je čas, da se prebudi- lajo na različnih področjih in odsekih. Posnetki so nastali mo. Stopili smo skupaj, za Šentjanž in za vse krajane, in pri rekonstrukciji ceste Pirnat−Borovničar. Zamenjali so letos krajevni praznik praznovali na nekoliko drugačen cevi za meteorne vode in cevi za kanalizacijo. Prav tako način. Združili smo lepo nedeljo, Srečanje pod vaško lipo so položili tudi vodovodne cevi in cev za optiko. in krajevni praznik ter ga poimenovali Šentjanževo. Ob projekciji so se predstavila najaktivnejša društva Krajev- ne skupnosti Šentjanž, in sicer Pihalni orkester Šentjanž, člani PGD Šentjanž, člani LD Bukovje, člani SK Iverka Šentjanž, MoPZ Štefan Goršek ČAKI, MoPZ Šempetrski pavri, Vokalna skupina iz Šentjanža in harmonikarska skupina Šempetrski šopek. Dogajanje s programom in predstavitvijo prej omenje- nih društev je potekalo čez celoten nedeljski popoldan. Niti dež ni zmotil pestrega in veselega dogajanja na pri- reditvenem prostoru pred Domom borcev, pod veliko Ravno zapisi in slike so bile zelo dragocene, da smo lah- streho šotora, ki smo ga lahko koristili dan po zaključku ko junija pripravili srečanje pod lipo za vse krajane KS Yagafesta. Krajani smo se družili, klepetali, nasmejali in Šentjanž. Ta ideja, da bi imeli le eno skupno srečanje, ob ubranem igranju ansambla Škorpijoni tudi zavrteli, je med člani sveta KS zorela že nekaj časa. Bili smo eno- kar je bil tudi naš namen. Člani LD Bukovje in SK Iverka tnega mnenja, da je čas, da bi se vsi skupaj družili, tako pa so se potrudili in za vse pripravili okusno malico. kot so se nekoč. To nam je uspelo v nedeljo, 26. 6. 2016. Člani organizacijskega odbora smo veseli dobrega odzi- Po zaslugi tistih, ki so nekoč slikali, pisali in vse skupaj va in pohval krajanov, zato upamo, da bomo s to tra- hranili ter tistih, ki so danes znali vse to zbrati in nam dicijo nadaljevali tudi v prihodnje. Svet KS Šentjanž se na skupnem srečanju na sodoben način predstaviti – na zahvaljuje organizacijskemu odboru in vsem, ki so po- velikem platnu. Verjemite, nostalgije ni manjkalo. Nekaj magali pri realizaciji. je bomo delili tudi z vami.

Šentjanžani smo nekoč že na veliko praznovali. Naš vsakoletni krajevni praznik je bil vedno ena najbolj obiska- nih prireditev v občini. Mnogi se še spomnimo naših ne- pozabnih Krajevnih praznikov v Šentjanžu in kaj vse se je nekoč zanimivega dogajalo. In kako se je začelo … 11. julij je bil proglašen za Krajevni praznik v spomin na vse žrtve vojne in izgon petih družin iz Šentjanža. Prvič so ga praznovali 12. julija 1953. V šolski kroniki je leta 1953 zapisano: Dne 12. julija se je vršil v Šentjanžu 1. kmečko-delavski praznik, katerega namen je bil predstaviti kmečko delo. V okviru tega praznika se je vršila razstava najlepše domače plemenske živine, razstava poljedelskega orodja in strojev, tekma koscev, grabljic, žanjic, tesarjev, hitrostna in polževa kolesarska dirka, jahalne tekme in tekma v vlačenju teže. Prireditev je v

december 2016 • Informator 19 Krajevne skupnosti

Mesec oktober je mesec požarne varnosti. Gasilci so Posebno doživetje pa so pripravili v veroučni učilnici, ko takrat preverjali zmožnosti gasilske opreme in uspešno so pozorno sledili krajšemu kulturnemu programu ter izpeljali skupno akcijo. Vodo iz reke Mislinje so spravili medsebojnemu druženju ob okusni hrani. Pripravili so do cerkve sv. Petra na Kronski gori. Hvala vsem za pri- jo v Domu sv. Eme, razdelile pa skrbne članice Karitasa v zadevnost. Šentjanžu, ki so pripravile tudi lepe in koristne spomin- In kaj se je dogajalo pri mladih gasilcih? Med poletjem ke, ki se bodo lahko uporabili v kuhinji (rezanci in doma- se je dogajalo bolj malo, pa vendar so se junija z ekipo či čaj). Svojo mamo in babico Pavlo Kotnik pa so domači pionirk udeležili državnega tekmovanja v Kopru in sode- presenetili s šopkom cvetja, saj je ta dan praznovala svoj lovali na tekmovanju v orientaciji v Libeličah. 85. rojstni dan.

Gasilci so vedno pripravljeni na različne akcije. Nekaj svojega znanja in veščin so prenesli tudi na osnovno- šolce Osnovne šole Šentjanž. Njihove spretnosti so preverili tudi v mini tekmovanju. Na najstarejše se spomnijo tudi najmlajši. Otroci Vrtca Gasilci se med seboj radi družijo. Za sproščeno druženje Šentjanž so jih obiskali na začetku oktobra. Dan so jim si tako starejši kot mlajši gasilci organizirajo piknik. popestrili s petjem, deklamacijami, druženjem in slikica- mi, ki krasijo njihov hodnik. KS Šentjanž je sodelovala na prireditvi Zlata jesen Dravo- grada. Ekipa gasilcev je zastopala našo KS, ki je kuhala »rpičevo juho« ter sodelovala na tekmovanju v spretnostih.

Na prireditvi Zlata jesen Dravograda so podelili tudi pri- Če je le mogoče, stanovalce Doma sv. Eme vključujemo znanja za najlepše urejene okolice domov. KS Šentjanž v različne prireditve. Tako so se lahko s pomočjo prosto- je predlagala 10 kandidatov. Vsi so dobili priznanja. Zla- voljk in prostovoljcev župnijske Karitas 21. septembra to priznanje pa je prejela Irena Goršek iz Šentjanža. udeležili dogodka – obiska kipa fatimske Marije Roma- Naš kraj ponuja veliko priložnosti za sprehode. Ob tem rice v Šentjanžu. lahko uživamo v lepoti narave in okolice domov. Zdaj je še ena priložnost več, da se sprehodimo do naših nagra- jencev. Ob tej priložnosti še enkrat čestitamo vsem in naj bodo nam ostalim za navdih. Nagrado so prejeli: Antonija in Ljubo Vrhovnik, Otiški Vrh 76 b, 2373 Šen- tjanž pri Dravogradu; Marija Magdalena Bruder, Otiški Vrh 94 a, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Renata Hajnže Kašnik, Otiški Vrh 165, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Avgust Vertačnik, Otiški Vrh 72 a, 2373 Šentjanž pri Dra- vogradu; Marija in Branko Vidrih, Otiški Vrh 94 b, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Marjeta Štumberger, Šentjanž Za konec še voščilo: Sreča ne izhaja iz posedovanja moči 157, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Renata Čeru, Šen- ali veljave, ampak je posledica odnosov z ljudmi, ki jih tjanž 105, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Zvonka Her- spoštujemo in jih gold, Šentjanž 108, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Irena imamo radi. Sre- Goršek, Šentjanž 1, 2373 Šentjanž pri Dravogradu; Zden- ča pomeni srečati. ka Čuk, Šentjanž 97, 2373 Šentjanž pri Dravogradu. Mnogo iskrenih sti- skov rok in veliko Župnijska Karitas je tudi to leto pripravila srečanje za vse SREČE v novem letu starejše v kraju Šentjanž. Zanje je sveto mašo opravil žu- 2017. pnik Igor, veliko jih je prejelo sveto bolniško maziljenje. Zbrala in zapisala Kristina Navotnik

20 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

Delo Župnijske Karitas Šentjanž pri Dravogradu ne narediš le zanj, ampak tudi zase. Da nam to uspe, or- 22. oktobra 2016 smo sodelavke Župnijske Karitas Šen- ganiziramo srečanja starejših, obiskujemo bolne in sta- tjanž pri Dravogradu organizirale srečanje starejših kraja- rejše v domovih, organiziramo delavnice, dobrodelne nov. Najprej smo se zbrali v cerkvi sv. Janeza. Gospod žu- akcije, otrokom pomagamo z nakupom šolskih potreb- pnik Igor Glasenčnik je daroval sveto mašo in maziljenje. ščin ob vstopu v šolo, družinam pomagamo s poplačilom položnic in seveda tudi s hrano. Za otroke vsako leto organiziramo tudi srečanje z Miklavžem in parklji. Sodelu- jemo tudi z bližnjima domovoma za starejše, osnovno šolo, CSD Dravograd, Krajevno skupnostjo Šentjanž in Občino Dravograd. Pripravimo tudi darila, ki vsebujejo naše izdelke. Ti izdelki nastajajo na naših delavnicah za izdelovanje naj- različnejših izdelkov, ki zahtevajo ročne spretnosti. Iz- delujemo adventne venčke, snope, nabiramo zelišča, izdelujemo kreme, cvetje, slike in še bi lahko naštevale. Ob različnih dogodkih v Krajevni skupnosti Šentjanž se pridružimo s svojim sodelovanjem, in sicer tako, da spe- Glavni del srečanja se je začel v učilnici našega župnišča, čemo dobra peciva. kamor so sodelavke Karitasa povabile vse udeležence Pri izvajanju poslanstva izpolnjujemo Etična načela Kari- srečanja. Zelo smo bili veseli ge. županje Marjane Cigala tasa ter delujemo v skladu s pravilnikom o normativih in in predstavnice KS Šen- kriterijih o dodelitvi pomoči. tjanž Metke Hodnik. Po Prostovoljnost, obogatena z dobrodelnostjo, gradi svet kratkem kulturnem pro- s človeškim obrazom, gradi zaupanje, nas povezuje tako gramu in kratki predsta- kot danes ob tako lepem in prijetnem srečanju. Odpri- vitvi sodelavk o svojem mo torej svoja srca in skupaj še naprej preživimo srečen delu pri Karitasu se je in nepozaben dan. začelo sproščeno dru- Župnijska Karitas Šentjanž pri Dravogradu ženje. Med nami je bila tudi slavljenka visokega KS LIBELIČE življenjskega jubileja ga. Opis dogodkov v drugi polovici leta 2016 začenjamo z Pavla Kotnik. Zaželeli aktivnostjo libeliških gasilcev. Dogodek se je sicer zgodil smo ji še veliko zdravih še v mesecu maju, ampak po tem, ko smo besedila za let. prejšnjo številko Informatorja že oddali.

VII. memorial Oto Antona in občinsko tekmovanje Zadnji vikend v maju bi lahko poimenovali »gasilski vikend«, to velja za občino Dravograd, še posebej pa za Libeliče. Že sedmič so organizirali memorial Oto Antona, ki so mu priključili tudi občinsko gasilsko tekmovanje. S slednjim so začeli že v petek v Dravogradu, kjer so se v gasilskih veščinah pomerile ekipe najmlajših in starejših gasilk in gasilcev. PGD Libeliče je sodelovalo s šestimi ekipami: pionirke, pionirji 1 in 2, starejše gasilke 1 in 2 ter starejši gasilci. Doseženi rezultati so naslednji: pionirke – 1. mesto, pionirji 2 – 1. mesto, pionirji 1 pa so Nekaj vrstic s predstavitve delovanja ŽK Šentjanž: imeli smolo in tekme niso končali. Poleg vaje z vedrovko Mati Terezija iz Kalkute je napisala tole misel: (brentačo) so se pomerili tudi v štafeti. »Ne moremo delati velikih stvari, delamo lahko samo Starejše gasilke in gasilci so tekmovali v vaji s hidrantnim majhne stvari z veliko ljubezni. Nikoli ne mislite, da nastavkom in v raznoterostih. Rezultati libeliških udele- majhno opravilo, ki ste ga naredili za vašega soseda, žencev so naslednji: starejše gasilke 1 so dosegle 1. me- svojega prijatelja ni veliko vredno. Ni pomembno, koliko sto, gasilke 2 5. mesto, starejši gasilci pa so bili za eno naredimo, temveč koliko ljubezni vložimo v svoje deja- mesto boljši, torej 4. nje. To je tisto, kar dobri bog išče, in sicer zato, ker je on ljubezen in nas je ustvaril po svoji podobi, da bi ljubili in bili ljubljeni.« Župnijska Karitas Šentjanž pri Dravogradu deluje v okviru humanitarne organizacije Nadškofijske Karitas Mari- bor. V današnji sestavi in obliki pa organizirano delujemo vse od leta 2005. Srečujemo se mesečno oziroma po potrebi tudi tedensko. Osnovni namen delovanja Župnijske Karitas Šentjanž pri Dravogradu je pomoč človeku, ki se je zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin znašel v socialni stiski in potrebuje pomoč širše skupnosti. Pomoč je naše poslanstvo, tega

december 2016 • Informator 21 Krajevne skupnosti

V nedeljo se je gasilsko tekmovanje odvijalo na libeli- benih in kulturno-umetniških kot tudi zabavnih. Ena iz- škem igrišču. V obeh kategorijah, občinsko tekmovanje med teh je tudi »Zlata trobenta Dravograda«. Prireditev in memorial Oto Antona, je nastopilo precej ekip. Poleg tradicionalno obiščejo gostje iz pobratene občine Guča društev iz občinske Gasilske zveze Dravograd so se tek- iz Srbije, ki sodelujejo s skupino trubačev. movanja udeležile ekipe: ženske iz Doliča - Šentflorjana, Gostje imajo poleg protokolarnih obveznosti tudi nekaj Prevalj, Šaleka in Gaberk ter člani iz Paške vasi in Kotelj. prostega časa, ki so ga v soboto, 2. julija, izkoristili tako, Skupaj z domačimi ekipami je na memorialu tekmovalo da so si ogledali znamenitosti v Libeličah. Skupina 20 go- 10 ženskih in 15 moških ekip. PGD Libeliče je na tekmo- stov je bila navdušena nad prikazano zgodovino kraja in vanju sodelovalo kar s šestimi ekipami: članice A in B ter tudi nad vsemi muzeji. Presenečeni so bili, da ima tako

majhen kraj tako pestro zgodovino in toliko ohranjene kulturne dediščine. Posebej so bili navdušeni nad libeli- ško posebnostjo − trento in domačim sladkim in »ta pra- vim« moštom, kar jim je Erika pripravila v črni kuhinji. Ker pa so imeli fantje in dekle s sabo tudi svoje instrumente, so nam zaigrali kar v župnišču in kasneje še na dvorišču izletniške kmetije Buč. Ob slovesu so nas gostje povabili, naj jih obiščemo v Sr- biji, predsednik Sveta KS Libeliče Jože Pšeničnik pa se jim je za obisk zahvalil v imenu vseh Libeličanov.

Pod lipo Že enajstič so se v nedeljo, 19. junija, Libeličani zbrali pod lipo na Libeliški Gori. Kljub vremenu, ki druženju na pro- člani A1, A2, B1 in B2. stem ni bilo najbolj naklonjeno, se je zbralo nekaj kraja- Domačini so spet pokazali, da so še vedno med najbolj- nov. Program so pripravili otroci libeliške šole in mešani šimi v občini. Članice A so dosegle 2. mesto, članice B pevski zbor Libeliče. Oboji so uvodno pesem posvetili lipi. - CTIF so premagale konkurenco in osvojile 1. mesto. Voditeljica Na- Člani A so bili spet nepremagljivi in so osvojili občinski stja Perovnik je pokal, člani A1 pa so po času za prvimi zaostajali manj v otvoritvenem kot 10 sekund, vendar so naredili več napak in osvojili 4. govoru povedala, mesto. Člani B pa so se z rezultati uvrstili na vrh tabele, od kod izvira ime in sicer B2 na 1. in B1 na 2. mesto. za to drevo in za Vsi doseženi rezultati so šteli tudi v kategoriji memoriala, kaj se uporabljajo kjer je vrh lestvice pri ženskah osvojila ekipa iz PGD Do- njeni cvetovi do- lič - Šentflorjan, sledi jim ekipa PGD Prevalje, bron pa so bri. Beseda lipa osvojile članice PGD Libeliče B2. Pri moških pa je slika še ima skupni koren bolj razveseljiva, saj so prva tri mesta dosegli domačini: z besedo lepiti, na vrhu člani A1, sledijo člani B2 in tretjeuvrščeni člani B1. kajti ko lipa cve- Na sredino tabele oz. na 7. mesto so se uvrstili člani A2. ti, z nje kapljajo Organizacijo in izvedbo tekmovanja so pohvalili vsi pri- drobne kapljice sotni gasilski organi in Libeličane postavili za vzor dru- lepljive snovi. Da gim, vsaj v občinskem merilu. Tudi mi se pridružujemo je lipov čaj dober čestitkam za organizacijo in seveda čestitamo vsem za pitje in zdrav- sodelujočim gasilkam in gasilcem za njihove uspehe. je, je znano, manj Številčnost ekip iz PGD Libeliče je dokaz, da z gasilci živi znana pa je njego- celotna krajevna skupnost. Čestitamo! Na pomoč! va škodljivost pri čezmernem uživanju. »Kakor z ničimer ni dobro pretiravati, tako je tudi s pitjem lipovega čaja,« Libeličani ob občinskem prazniku je še dejala Nastja. Občina Dravograd 4. julija praznuje svoj občinski pra- Po kulturnem delu so se gostje stisnili pod lipo, saj je za- znik. Ob tem je organiziranih veliko prireditev, tako glas- čelo deževati. Postregli so si z dobro pripravljenim bogra-

22 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

čem, ki so ga v šali poimenovali kar po kuharju Branku. Dogodek je kar zahteven zalogaj za vse, ki sodelujejo pri Pozdrav in zahvalo vsem, ki so sodelovali pri pripravi in pripravah nanj in dogajanje po »uradnem« delu. Libe- vsem, ki so se prireditve udeležili, je izrekel predsednik ličanke in Libeličani okrasijo cerkev ter zasadijo mlade Sveta krajevne skupnosti Libeliče Jože Pšeničnik. breze na izhodih iz cerkve in ob kapelicah. Okrasijo ban- Tokratno srečanje je bilo dejansko pod krošnjo mogočne dere, »lahterne« in nebo, ki so obvezen del procesije. Še lipe ob CŠOD Ajda, ki je s svojimi vejami zadrževala dež. posebej se potrudijo libeliške gospodinje, ki pripravijo sladke dobrote za vse udeležence procesije, da se lahko po sv. maši posladkajo pred cerkvijo. Tudi za pijačo je Močni Libeličani Že tradicionalnega tekmovanja za najmočnejšega Ko- poskrbljeno z domačim moštom, sokom in vinom. Tu se rošca, ki ga organizira fitnes center Andfit skupaj s KS ljudje po opravljeni sveti maši družijo, pogovorijo o tem Dravograd, so se udeležili tudi tekmovalci iz naše kra- in onem ter tako ustvarijo prijetno vzdušje. jevne skupnosti. Zmagovalec atraktivnega tekmovanja Za goste, muzikante in vse, ki so pomagali ta praznik je bil Andrej Vožič. Tekmovanje se vrši v disciplinah: pre- pripraviti, je še dodatno poskrbljeno. Pri Buču jim pripravijo kar mali piknik s pečenjem in pijačo. Da je hrana dobro pečena, poskrbijo že izkušeni »pekači«.

Polna šola Počitnice so kar hitro minile in za otroke in učitelje so se spet začele šolske obveznosti. Šolsko leto 2016/2017 se je začelo. Na podružnični osnovni šoli Libeliče imajo v treh oddelkih 37 otrok. V prvem oddelku, kjer pouk izvajajo v novo urejeni učilnici v mansardi šole, je 11 otrok 1. in 2. razreda, poučuje pa jih učiteljica Špela Šavc. Helena Pepevnik poučuje drugi oddelek, učence 3. in 4. razreda, skupaj 18 učencev. Tretji oddelek, to je 5. razred in v mikanje 25-tonskega tovornjaka, obračanju traktorske njem 8 učencev pa poučuje Helena Knez. gume, ki tehta 260 kg in dvigovanje in prenašanje uteži, Za poučevanje nekaterih učnih predmetov na šolo pri- težkih po 8 kg. Zmagovalec v zadnji disciplini je bil naš hajajo tudi druge učiteljice in učitelj: za angleščino uči- krajan Anton Krivec, ki je uteži z iztegnjenima rokama teljica Mateja Petek, za šport učiteljica Irena Pal, za držal več kot minuto. Brez prave konkurence pa so bili neobvezni izbirni predmet nemščina učiteljica Silvija Libeličani v vlečenju vrvi. S skupno maso svojih teles, ki Ravnikar in za izbirni predmet Zdrav življenjski slog uči- je znašala skromnih 693 kg, so kar dvakrat (kot za šalo) telj Matej Kodrin. premagali predstavnike KS Dravograd in ekipo Andfit. Vsem sodelujočim iskrene čestitke za dosežene uspehe! (foto: Jože Pšeničnik)

Šmarješka nedelja Šmarješka nedelja v Libeličah ni le ena izmed nedelj v mesecu juliju. Na praznik sv. Marjete že kar nekaj let organizirajo procesijo po vasi. Pot, ki jo procesija opravi, vodi od farne cerkve sv. Martina proti avstrijski meji, kjer tik ob njej stoji kapelica, kjer je prva postaja in molitev. Od tu se napotijo proti vasi mimo župnišča do ka- pelice sredi vasi, kjer se procesija spet ustavi in ob lepo okrašeni kapelici izvedejo molitev. Nato se po vasi napo- Kuha in čisti ga. Milka Kraker. Sodelavkam se nam zdi, tijo proti cerkvi k sveti maši. da ima absolutno preveč obveznosti (več kot 50 malic Lepo nedeljo, kot tak praznik imenujejo po farah, po- in kosil, čiščenje štirih etaž – upoštevaje, da na vrhu ni napeljane vode, čiščenje celotne šole in okolice, admini- stracija – naročanje živil, razni obrazci in statistika idr.). Pred nekaj leti smo zaprosile za dodatno pomoč, bilo je uspešno (kombinirali smo z drugo podružnico), vendar je občina ta »privilegij« hitro ukinila. Vsako leto rešitev obljubljajo za naslednje proračunsko leto, vendar … O tem smo govorili tudi na roditeljskem sestanku. V stavbi šole je tudi vrtec, kjer vzgojiteljici Zala Vehovec in Moni- ka Rus oskrbujeta 19 otrok. Šolske prevoze s kombijem izvaja prevoznik Rek. (Vir: Helena Knez) pestrijo še z drugimi spremljajočimi dogodki. Tako na Prijeten dan med prijatelji procesiji poje domači cerkveni zbor, za glasbene vložke V nedeljo, 25. 9. 2016, je bilo v Libeličah že tradicionalno poskrbi Pihalni orkester Šentjanž, z zvonika pa se z raz- srečanje starejših, bolnih in invalidov. Starejši so se ob ličnimi melodijami oglašajo cerkveni zvonovi. Če doga- 11. uri zbrali pri maši z maziljenjem, okoli 12. ure pa je janje povzamemo, lahko rečemo, da se v procesiji moli, pri "Buču" sledil kratek kulturni program in veselo dru- poje, igra in trjanči. ženje s pogostitvijo.

december 2016 • Informator 23 Krajevne skupnosti

1. oktober je od leta 1990 mednarodni dan starejših, liče−Uršlja gora–Libeliče. Letos 9. julija so ga izvedli že zato v Libeličah že vrsto let na zadnjo nedeljo v mesecu petič. Udeležilo se ga je 10 moških, ki so iz Libelič krenili septembru pripravljamo druženje s starejšimi, bolnimi ob 3:30 ter se domov vrnili ob 23. uri. in invalidi. Druženje pripravljajo libeliška Karitas in Rde- Pot so opisali tako: Libeliče, Korešnik, Maravh, Rjak, či križ, Krajevna skupnost Libeliče in Kulturno prosvetno Fračnik, Trotovo razpotje, Jaznikar, Ulcej, Strojanska društvo Libeliče. reka, mimo Brinove gore, Hani, Prevalje − Fara, Brančur- nik, Žerjavle (8:00 zajtrk iz nahrbtnika, za kavo in pijačo se najlepše zahvaljujemo), Naravske Ledine, Uršlja gora − krst (12:30 kosilo: pasulj ali ričet), spust po Železarski poti do Ivarčkega jezera (hvala Judo klubu Slovenj Gra- dec za pivo), Ravne − pica (18:00), Ivat (najlepša hvala za mošt), Šteharnik, Jakobova tabla (21:00), Gamprat, Jezerčnik, libeliška lovska koča, Brumnik, Oskrd, Libeliče (utrujeni, zato zaslužen počitek). Vse, ki radi uživate v naravi, vabijo k sodelovanju! (Vir in foto: Peter Hovnik)

Dan odprtih vrat XII Dvanajstič zapored so Libeličani praznovali svoj krajevni praznik, v katerega združijo več prelomnih trenutkov v V kulturnem programu je sodelovala podružnična šola letu. Najpomembnejši je seveda dogodek iz leta 1922, Libeliče (deklamirale in zapele so učenke 3. razreda pod ko so se odločno uprli rezultatom koroškega plebiscita, mentorstvom učiteljice Špele Šavc), zapeli pa so tudi li- ki jih je proti njihovi volji potisnil v državo Avstrijo. Dve beliški pevci, ki jih vodi zborovodja Zdravko Ridl. leti so se upirali, protestirali in svoje slovenstvo ohra- Vse prisotne so pozdravili predstavniki Karitasa (Betka njali z zbiranjem na hribovskih domačijah, kjer so pre- Pšeničnik), Rdečega križa (Vida Hudej), Krajevne sku- pevali slovenske pesmi in snovali načrte, kako se znebiti pnosti Libeliče (Rok Plešivčnik) in Kulturnega prosvetne- tujega jarma. Uspelo jim je in 1. oktober 1922 je datum, ga društva (Simona Jerčič Pšeničnik). Omenili so, da je ki ga noben Libeličan ne sme pozabiti. Tudi celotna Slo- takšno druženje za mlajše in starejše velikega pomena, venija bi se morala prikloniti takratnemu domoljubju in saj s povezovanjem, druženjem in pogovorom oboji kre- vztrajnosti preprostih ljudi s kmetov ali pa jih še danes pijo družbene vezi in preganjajo osamljenost. Prireditev imeti za vzor. je snemala tudi dravograjska KTV, zato je predsednik Drugi vzrok za praznovanje krajevnega praznika, ki ga Društva upokojencev Dravograd (Željko Kljajič) tudi v poimenujejo »Dan odprtih vrat«, je simboličen zaklju- svojem imenu pozdravil prisotne in jih povabil k dejav- ček kmečkih del na polju. Pospravljeni so v glavnem vsi nostim omenjenega društva. pridelki in kmetje se že pripravljajo na poznojesenska in Po programu so "Bučevi" postregli z domačimi dobrota- zimska dela na kmetijah. mi, udeleženci srečanja pa so obujali spomine, se pogo- Tretji mejnik v letu pa je zaključek turistične sezone, se varjali in družili do poznih popoldanskih ur. pravi sprejemanja gostov na ogled libeliških znamenitosti. To pa ne pomeni, da skupin ne sprejemajo tudi po Libeliški pohodniki Da se Libeličani radi sprehajajo, se vidi že ob pogledu na libeliško polje v popoldanskih urah, še bolj pa ob dela prostih dneh. Tu se sprehajajo posamezniki ali manjše skupinice. K večjim skupinam pa spadajo že tradicionalni pohodi po Libeliški Gori do Strojne ob polni luni, torej pohod je (skoraj) vsak mesec. Zvečer se zbere od 10 pa tudi do 20 domačinov, ki jo družno mahnejo proti vrhu Libeliške Gore in naprej proti Strojni. Drugi skupinski pohod pa se ponaša s svojo petletno tradicijo in ima tudi ime − »FI- KANOV« pohod, ki je malo daljši in poteka v smeri Libe-

24 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

tem datumu. Lokalni vodiči so na ogled brezplačno po- stene, ki kvari vi- peljali tiste, ki so si želeli ogledati libeliške znamenitosti. dez in meče slabo Prijetno predstavo so pripravili otroci šole in vrtca. Na luč na upravljav- flavti jih je spremljala g. Jana Močilnik. Plesni del so pri- ca pokopališča. spevali plesalci folklorne skupine Dravca iz Dravograda. P r o b l e m a t i k a onesnaževanja okolice s pasjimi iztrebki je reše- na s postavitvijo treh »pasjih stra- nišč« oz. košev za pasje iztrebke. Upajo, da so jih lastniki psov opa- zili, v nasprotnem primeru pa po- vejmo, da eden Vedno pa domačini poskrbijo za kakšno presenečenje. stoji pri šoli, drugi Letos je bil to Milan Kamnik, ki je dejal, da on v Libeličah pri oglasni deski ni presenečenje, ampak da se tu počuti kot med svojimi v novem nase- ljudmi. Nenapovedano točko pa je s svojo harmoniko lju na Libeliški dodala še komaj osem let stara deklica iz sosednje Av- Gori in tretji pri strije, iz Neuhausa – Suhe, ki je brez napake odigrala dve igrišču v Gorčah. slovenski melodiji. Tudi nevarnost Gostje so zaploskali tudi govorniku, predsedniku Sveta pred hudourni- KS Libeliče, Jožetu Pšeničniku, ki je izrekel pozdrave v škimi poplavami imenu skupnosti ter nanizal nekaj aktivnosti, ki so se v je rešena. V KS so kraju odvijale čez leto. zadovoljni in celo Letos so se Libeličani ob tem prazniku seznanili tudi o presenečeni nad dejavnosti programa Svit, ki je Državni program prese- hitro intervencijo janja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in pristojnih, ki so dva največja peskobrana lepo očistili. Od- raka na debelem črevesu in danki. V prostorih gasilske- peljati morajo le še izkopani material. Kako so bili videti ga doma so predstavniki Svita udeležencem merili krvni peskobrani nekoč, je mogoče videti v obeh očiščenih ja- tlak, ugotavljali prisotnost sladkorja in holesterola v krvi ških, kjer je izkop odkril tudi še lesene, torej prve zaščitne ter odgovarjali na vprašanja obiskovalcev. Kako je videti pregrade. Naloga postavitve protipožarnih bazenov je do debelo črevo, so prikazali na modelu, ki je bil postavljen danes tako daleč, da so potrebni bazeni že v vasi, le še v gasilskem domu. namestiti jih je treba. Svet KS se je aktivno vključil in vodil Program je povezovala Nataša Knez, ki je goste povabila, tudi reševanje socialne problematike krajana. S skupnimi naj zaužijejo dobrote libeliških gospodinj, med katerimi močmi krajevnih organizacij, občine in posameznikov je niso manjkali tradicionalna »r'pna župa« in presni krapi. bil stanovanjski problem uspešno rešen. Priložnost, da bi Mladina je poskrbela za pečen kostanj. Tudi za žejo so se v kraju uredilo več socialnih stanovanj, pa se ponuja poskrbeli. Sodelovalo je tudi vreme, ki je kazalo svoj kisli z nakupom hiše sredi vasi. Menda je Občina Dravograd obraz, vendar je prireditev minila brez dežja. Libeličani že pokazala interes. Pred zimo bodo uredili še ogrevanje se zahvaljujejo vsem, ki so prišli na njihov praznik in jih defibrilatorske omarice, ki je pritrjena na steno gasilske- vabijo tudi prihodnje leto. ga doma. Tehnika napreduje z neizmerno hitrostjo. Mobilni telefo- Aktivnosti Sveta KS Libeliče ni že dolgo niso več samo to, kar so bili nekoč, ampak že Iz zapisnika Sveta KS je razvidno, s čim vse se morajo sve- naprava, ki vsak trenutek omogoča priklop na svetovni tniki ukvarjati. Poleg že opisanih prireditev in dogodkov splet, kjer je možno najti informacije vseh vrst. Turisti, so obravnavali tudi problematiko v kraju, od katere pa ne- ki obiskujejo Libeliče − tako skupine kot posamezniki, s katere stvari že pridobivajo predznak »tradicionalne«, to kolesom ali peš − večkrat postojijo sredi vasi. Ker pa ni pa zato, ker se pač ne premaknejo (ali skoraj ne) z začetne vedno koga na vasi, ki bi jim v živo podal kakšno informa- točke. Takšne zadeve so urejanje lastništva igrišča, pločnik cijo, se poslužujejo interneta. Za izboljšanje tega signala Libeliče−Gorče, javna razsvetljava v tem zaselku, protipra- bodo s pomočjo podjetja STROKA D.O.O., ki je pokrovitelj šna zaščita na Libeliški Gori in morda bi našli še kaj. temu projektu, postavili anteno za povečan domet WiFi Kadar naštevamo stvari, ki se niso zgodile, je pošteno po- signala. vedati tudi o teh, ki pa so bile realizirane ali pa so v fazi dokončanja. Tako se največji projekt v KS, to je cesta in Seveda pa to ni vsa problematika, s katero se srečujejo potok proti Nedogu, pomika proti koncu. Ali bo do pla- krajani in opozarjajo nanjo. Manjše stvari rešujejo skupno niranega termina končan, bomo pisali v naslednji številki z ostalimi organizacijami in posamezniki ter Občino Dra- Informatorja. Obnova obzidja na pokopališču je za zdaj vograd. To pa potrjuje v Libeličah že uveljavljeno načelo, končana. To pa ne pomeni, da se v prihodnosti ne bo tre- da je le s skupnimi močmi možno »premikati gore«. (Vir: ba spopasti z obnovo celotnega obzidja. Videzu in funk- zapisniki Sveta KS Libeliče) cionalnosti do zdaj obnovljenega dela ni kaj pripomniti. Adrijan Zalesnik Slab vtis pa povzroča ostalih nekaj metrov neobnovljene

december 2016 • Informator 25 Krajevne skupnosti

KS trbonje Kar smo v junijskem informatorju obljubili, smo tudi izpolnili, in sicer napovedano otvoritev obnovljene osnovne šole ter vrtca v Trbonjah. Seveda pa je bolj pomembno to, da sta se obljube, da se zgradba stare in dotrajane osnovne šole obnovi, držala tako investi- tor kot tudi izvajalec del. Zato se želim v uvodnem delu še enkrat zahvaliti Občini Dravograd, ki je poskrbela za finančni del projekta, in izvajalcu gradbenih del, podjetju Pokeržnik d.o.o, njegovemu direktorju ter njihovim delavcem, ki so »pod streho« spravili dolgoletno željo Trbonjčanov. Ob tem seveda ne smemo pozabiti in se zahvaliti tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi in zaključku tega skoraj milijonskega projekta. mesecu decembru, prav tako pa so se začele intenzivne Seveda je bila otvoritev daleč največja in najboljša stvar vaje za novo igro − komedijo, ki letos zajema kar 20 na- v Trbonjah v letu 2016, kljub temu pa smo bili v Trbonjah stopajočih in ki jo bodo Trbonjčanom in drugim predsta- tudi v drugi polovici leta aktivni na različnih področjih vili na začetku naslednjega leta. (Bojan Vaukman) družabnega življenja, ki vam ga želim v nadaljevanju predstaviti. Hkrati pa vas vabimo, da nas obiščete, naj ŠPORTNO DRUŠTVO TRBONJE bo to na kulturnih ali športnih dogodkih ali pa kar tako, KMN Trbonje, ki deluje v okviru ŠD Trbonje, je sestavljen ko zaidete v naše kraje. iz 12 igralcev starosti od 17 do 23 let. Že tretje leto na- Naloge, ki smo jih v KS Trbonje v letu 2016 načrtovali, stopa v medobčinski ligi malega nogometa, ki obsega smo tudi opravili, seveda pa imamo v veselem decem- občine Vuzenica, Muta, Radlje ob Dravi in Lovrenc na bru še pripravljene prijetne aktivnosti, in sicer od druže- Pohorju. Trenutno ekipa nastopa v B ligi, kjer jim gre iz nja na prostem, božičnega koncerta godbe na pihala Tr- leta v leto boljše. Pred tem je ekipa nogomet igrala v bonje do presenečenja, ki ga pripravlja Kulturno društvo medobčinski ligi Dravograd. Ekipa se vsako leto udeleži Brod Trbonje. Zato spremljajte aktivnosti v Trbonjah, ki več turnirjev, kot so npr. turnir v Hudem Kotu, na Kapli so objavljene v medijih in vabilih ter na spletni strani na Kozjaku, v Dravogradu, Mislinji, Podgorju in Dovžah. KS Trbonje: https://www.facebook.com/kstrbonje/. To- Letos se bodo drugič zapored udeležili močnega med- rej, kaj se je dogajalo in kako je bilo v Trbonjah v drugi narodnega turnirja v Linzu, kjer so lani med 73 ekipami polovici leta … dosegli odlično 14. mesto. Fantje se zahvaljujejo vsem domačinom, ki jih redno SPLAVAR spremljajo in spodbujajo tako na domačih kot tudi na gostujočih tekmah. Upajo tudi, da se bo še naprej nada- ljevalo odlično sodelovanje z lokalnimi podjetniki in KS Trbonje. Brez spodbude lokalnega okolja tudi ekipa ne bi bila tako motivirana.

Pridobitev likovne kolonije v mesecu maju je bil tudi splavar. Po predhodni pripravi smo poskrbeli za našega »novega krajana«, ki smo mu mesto našli pri splavu. Na KMN Trbonje v letu 2016 sestavljajo: Lovro Brezovnik kraj postavitve smo ga slovesno pospremili z zvoki god- (na fotografiji manjka), Uroš Smolar, Andraž Bijol, Jan be na pihala Trbonje. (Bogdan B.) Ošlovnik, Dejan Gostenčnik, Sandi Pešl, David Vaukan, KULTURNO DRUŠTVO BROD Klemen Žvikart, Alen Ferk, Kulturno društvo Brod Trbonje je v sodelovanju z orga- Primož Jauk, Peter Tomaž nizatorjem vsakoletnega, zdaj že tradicionalnega sre- in Davorin Založnik. (Lovro čanja krajanov Trbonj "Pod lipo" prireditev popestrilo s Brezovnik) kratkima skečema z naslovoma "Sosedi" in "Na sodišču". Na začetku septembra je društvo prevzelo scenarij za JESENSKI ARANŽMA otvoritev obnovljene osnovne šole, prav tako so člani s V Trbonjah se je s postavi- krajšim skečem sodelovali tudi v kulturnem programu. tvijo jesenskega aranžmaja Dan prej je društvo z gasilskim skečem nasmejalo gasilce tudi "uradno" začela jesen. in ostale prisotne ob prevzemu novega avtomobila PGD Kot že nekaj let, smo tudi Trbonje. V jesenskih mesecih so člani društva intenziv- letos iz doma pridelanih "re- no začeli z vajami za uprizoritev "Živih jaslic", ki bodo v petiklov" postavili našega

26 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

hrusta, ki je po enem letu prišel za svojo predhodnico, tično preizkusili temeljne postopke oživljanja. Vsem so katere imena se ne spomnimo več. Smo pa iskali predlog bili po koncu predavanja razdeljeni tudi odsevni trakovi, imena, s katerim bi lahko krstili našega novega hrusta, za varno udeležbo v cestnem prometu. (Bogdan B.) pa smo ga žal prej že pospravili. (Bogdan B.) TELOVADBA V TRBONJAH KONCERT OTA VRHOVNIKA Že v času obnove šole v Trbonjah so bila glasna razmi- V Trbonjah smo gostili šljanja o tem, ali se bo v obnovljenih prostorih našel pro- vrhunskega saksofoni- stor tudi za krajane oziroma natančneje za krajanke, da sta Ota Vrhovnika, ro- bi bile lahko ob večerih pod strokovnim vodstvom tudi jenega v Otiškem Vrhu. Gre za mednarodno uveljavljenega sakso- fonista − solista, skla- datelja in pedagoga, ki se redno udeležuje se- minarjev, predavanj in koncertov na različnih koncih sveta (Chicago, Tokio idr.). Po končanem študiju v Parizu je mag. Oto Vrhovnik za- čel poučevati na konservatoriju v Gradcu. Leta 1983 je začel sodelovati z različnimi orkestri, med drugimi tudi z berlinskimi in dunajskimi filharmoniki v državni operi na Dunaju in pri salzburških poletnih igrah. Leta 1985 je začel, kot prvi klasični saksofonist v Avstriji, pouče- vati na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Kot redni profesor saksofona v tej ustanovi poučuje še danes. V nedeljo, 18. septembra, je nastopil v Trbonjah, poleg izvrstne glasbe pa ponudil še mnogo več. Z izbranimi skladbami, pripovedjo ter humorjem je navdušil občinstvo, ki je ne le zapelo, temveč tudi zaple- salo. (Bogdan B.)

TEČAJ PRVE POMOČI S TEMELJNIMI POSTOPKI OŽIVLJANJA 18. 11. 2016 smo v Trbonjah pripravili tečaj prve pomoči s temeljnimi postopki oživljanja. Predavanje sta v dvorani gasilskega doma v Trbonjah izvedli ga. Franja Hriber- nik, dipl. med. sestra in predsednica RK Dravograd ga. športno aktivne. Na pozitiven odziv vodstva osnovne Irena Gostenčnik. Ga. Franja je strokovno in na poljuden šole v Dravogradu sta se organizirali dve skupini, v kate- način predstavila postopke pomoči, s katerimi lahko rih se druži in pod vodstvom izkušenih športnih anima- vsakdo izmed nas pomaga ljudem, ki doživijo srčni za- tork vadi skupno več kot 30 deklet in žena. Ena skupina v stoj. Za nas Trbonjčane je to še toliko bolj pomembno, svojem terminu enkrat tedensko po eno uro potelovadi, saj smo nekoliko bolj oddaljeni od prve pomoči s strani druga pa odpleše športni ples »zumba«. Možnost tovr- ekip nujne medicinske pomoči, hkrati pa imamo na vo- stnega druženja je velik doprinos k dvigu kvalitete ži- ljo defibrilator, ki je nameščen pred zgradbo gasilskega vljenja tudi na vasi. Kot pravijo udeleženke, jim tovrstna doma v Trbonjah. Poudarila je tudi, da je vsak strah pred aktivnost omogoča uro sprostitve v športnem duhu, ki v nudenjem prve pomoč odveč, še posebej, če je na voljo jesenskih in zimskih mesecih še posebej dobro vpliva na pripomoček, kot je defibrilator. Škoda je le, da se stro- počutje. (Bogdan B.) kovnega in kvalitetnega predavanja ni udeležilo več slu- Ker je pred nami konec starega in začetek novega leta, šateljev, ki so lahko s pomočjo pripomočkov tudi prakse v imenu Sveta KS ter v svojem imenu vsem krajankam in krajanom, društvom, obrtnikom in podjetjem, ki so kakorkoli pomagali, sodelovali in prispevali k razvoju kraja, zahvaljujem za pomoč. Zavedamo se, da živimo v času, ko na razvoj, napredek in udobnost v veliki meri vpliva denar. Pa vendarle brez človeške pomoči ne bi dosegli ciljev, ki smo si jih zastavili in jih tudi uresničili. V Svetu KS smo se trudili, da stvari poganjamo naprej, stremeli smo k napredku in boljšemu počutju v našem malem kraju. Verjamemo, da smo bili uspešni in temu cilju bomo sledili tudi v prihodnje, zaradi vas in za vas, drage krajanke in dragi krajani. Zato vam v novem letu želim veliko zdravja in lepih trenutkov tako v krogu naj- bližjih kot tudi ob dogodkih, ki nas družijo v kraju. Bogdan Brezovnik, predsednik Sveta KS Trbonje

december 2016 • Informator 27 Krajevne skupnosti

PGD Trbonje Trbonjski gasilci smo bili tudi v obdobju od junija do novembra zelo aktivni. Z devetimi desetinami smo se najprej udeležili tekmovanja Gasilske zveze Dravograd, s štirimi pa kasneje še regijskega tekmovanja. Na Rav- nah na Koroškem so se izkazali mladinci, ki so zasedli 3. mesto, in pionirji, ki so bili četrti. Desetina članov A se je 11. junija udeležila tekmovanja za pokal Mute in osvojila 2. mesto. Na državnem tekmovanju, ki je bilo 12. junija v Kopru, je PGD Trbonje zastopala desetina mladincev in med 47. enotami, z vajo brez napak, dosegla zelo dobro 16. mesto. Za nagrado smo jih v mesecu avgustu peljali na kopanje v Terme Ptuj. seveda ni smel manjkati niti g. župnik, ki je vozilo blago- slovil in nam zaželel veliko varno prevoženih kilometrov. Pripravili smo tudi kratek kulturni program, na katerem so zapele mlade predstavnice društva, predstavniki KD Brod pa so na šaljiv način prikazali, kako so se včasih vo- zili na intervencije. Po uradnem delu smo poskrbeli za pijačo, jedačo in živo glasbo. Polni lepih vtisov smo nekateri člani društva skupaj vztrajali vse do jutra, ko so peki začeli s pečenjem vola za nedeljsko prireditev – otvoritev podružnične osnovne šole Trbonje. Tudi na tej prireditvi smo poskrbeli za pijačo in varnost do poznega večera. Konec septembra smo se vsem članom, ki so kakorkoli sodelovali v desetinah in pomagali na prireditvah, zahvalili s piknikom. Da imamo v društvu veliko dobrih nogometašev, smo dokazali 9. julija v Dravogradu, kjer smo na nogometnem turnirju ponovno osvojili 1. mesto. Kljub dopu- stniškim dnevom nam je uspelo namestiti nova dvižna garažna vrata in pobarvati tlak v garaži. Žal pa smo morali konec julija posredovati pri požaru, kjer so zagorela drva, požar pa se je začel širiti v gozd. Zaradi premajhne količine vode smo za pomoč zaprosili PGD Dravograd in požar uspešno pogasili. Konec avgusta smo se z ekipo pionirk, mladincev in dvema ekipama mladink udeležili tekmovanja GZ Dravograd v orientaciji, z ekipo mladincev in mladink pa kasneje še regijskega tekmovanja.

Prav poseben dan je bila sobota, 3. september. Na ta dan smo v uporabo uradno predali novo gasilsko vozilo za prevoz moštva GVM-1. Praznovanje se je začelo ob 17. uri. Vse prisotne so nagovorili predsednik PGD Trbo- V mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti, smo izve- nje, predsednik Krajevne skupnosti Trbonje in predse- dli evakuacijo v osnovni šoli in vrtcu. Sodelovali smo na dnik Gasilske zveze Dravograd. Na koncu nas je nagovo- skupni vaji Gasilske zveze Dravograd v Šentjanžu, članice rila še županja občine Dravograd, gospa Marijana Cigala, pa smo sodelovale na sedmi skupni vaji članic GZ Dra- ki je ključe novega vozila slavnostno predala poveljniku vograd, ki je bila v Črnečah. Na kmetiji Doler - Desetnik Gasilske zveze Dravograd, ta pa jih je predal poveljniku smo pripravili meddruštveno vajo sosednjih društev Dra- PGD Trbonje. Poveljnik je ključe moštvenega vozila zau- vograd, Muta in Trbonje. pal novemu šoferju, ki je slavnostno obljubil, da bo z vo- Kot vsako leto smo tudi letos v novembru organizirali zilom ravnal kot dober gospodar. Na prevzemu vozila pa pregled gasilnih aparatov za vse krajane KS Trbonje.

V mesecu decembru bomo organizirali božično delavni- co za naše najmlajše, člani društva pa se bodo še posebej potrudili in obiskali vse krajane in tudi bivše krajane, da se jim bodo zahvalili za sodelovanje v minulem letu in jim zaželeli vse dobro v letu, ki prihaja. Magda Kadiš, namestnica predsednika PGD Trbonje

28 Informator • december 2016 Krajevne skupnosti

KS ČRNEČE Druga polovica leta v KS Črneče se je začela z zborom krajanov za ožji del vasi Črneče. Slabo očiščene struge in pregrade črneških potokov, ki so ob večjem deževju prestopili svoje bregove ter kanalizacija, ki se večkrat razlije po črneških vrtovih, sta bila za Svet KS Črneče poglavitna vzroka, da je županji Občine Dravograd predlagal sklic zbora krajanov vasi Čr- neče. Poleg odgovornih iz Občine Dravograd in Javnega komunalnega podjetja Dravograd sta se tega zbora ude- ležila tudi predstavnik Ministrstva za okolje in prostor in predstavnik podjetja, ki je odgovorno za urejanje strug potokov v občini Dravograd. Ožjega zbora krajanov se je udeležilo več kot 50 krajank in krajanov. To je pokazatelj, da sta temi, zaradi katerih se je zbor sklical, zelo pereči. Pri prvi točki dnevnega reda so bili krajani zelo kritični do upravljavca potokov. Po burni razpravi je zbor sprejel sklep, da je treba k ureditvi teh potokov pristopiti ne- mudoma.

silom in prijetnim druženjem, je vedno dobro obiskana. Srečanje pod vaško lipo oziroma srečanje krajanov je prav tako tradicionalni dogodek v naši krajevni skupnosti, kjer se zbere kar precej krajanov. Letos je bilo do- govorjeno, da se zberemo pred gasilskim domom. Malo nam je ponagajalo vreme, zato je bilo srečanje v dvorani gasilskega doma. Nastopali so otroci iz vrtca Črneče, Druga točka dnevnega reda pa je bila kanalizacija, ki ob večjih nalivih poplavlja vrtove. Zaradi lažjega razumeva- nja res hudega problema so člani Sveta KS Črneče pripravili tudi slikovno predstavitev. Fotografije in posnetki so bili res grozljivi. V razpravi na to temo je sodelovalo veliko krajanov. Na koncu smo bili vsi enakega mnenja, da je nesprejemljivo, da v letu 2016 še vedno najdemo kanalizacijo, ki se razliva po vrtovih. Sprejet je bil sklep, da je treba zagotoviti sredstva v občinskem proračunu in v letu 2017 pristopiti k sanaciji črneške kanalizacije. In kaj smo do danes uspeli? Pregrade in struge potokov so že delno očišče- ne. Lahko bi bilo boljše, a veseli smo, da je le tako. učenci POŠ Črneče, Mešani pevski zbor Črneče in naši Kaj pa kanalizacija? Za leto 2017 je iz sredstev Lasa pred- mladi glasbeniki. V prijetnem vzdušju se je srečanje kon- videna sanacija kanalizacije. UPAJMO! čalo pozno zvečer. Zlata jesen je srečanje krajevnih skupnosti iz naše ob- Družabni dogodki čine. To srečanje je popestreno z družabno šaljivimi Svet KS Črneče vsako leto pomaga organizirati in soor- igrami. Vrhunec pa je tekmovanje v kuhanju 'REPIČNE ganizirati različne dogodke. Že vrsto let skupaj z župnij- ŽUPE'. Vse ekipe skuhajo izvrstno 'župo'. Na tej prireditvi sko Karitas organiziramo srečanje starejših krajanov v so podeljena tudi priznanja za lepo urejeno okolico. KS večnamenski dvorani gasilskega doma Črneče. Priredi- Črneče vedno sodeluje in tudi naši krajani so dobitniki tev, ki se začne s sveto mašo, nadaljuje pa s skupnim ko- priznanj za lepo urejeno okolico stanovanjskih hiš.

december 2016 • Informator 29 Krajevne skupnosti

V mesecu decembru naše otroke obišče dobri stari De- ga dogajanja. Gasilci so vedno pripravljeni pomagati dek Mraz. Vsi otroci iz naše KS, do starosti 10 let, so obna raznih dogodkih in akcijah v kraju. Redno skrbijo za darjeni z lepim darilom. Več kot 100 otrok se zbere ob svojo operativno kondicijo. Veliko pozornosti namenja- Dedku Mrazu in pričakovanja so zares velika. jo vzgoji mladih in nenehnemu izobraževanju članstva. Vsako leto so uspešni na raznih gasilskih tekmovanjih. Skupne delovne akcije Društvo, brez katerega ne mine skoraj noben dogodek v Vsako leto naši krajani sodelujejo na skupni čistilni akci- Krajevni skupnosti Črneče, pa je zagotovo Kulturno dru- ji, ki poteka po celi občini. štvo Črneče. Združuje kar pet različnih sekcij: Letos pa smo na cesti Črneče−Dobrava odkrili črno • Recitatorska sekcija, katere člani nastopajo na različnih odlagališče gradbenih odpadkov. O tem smo obvestili prireditvah in povezujejo programe na proslavah, pristojno inšpekcijsko službo in policijo. Odlagališče je • Ljudski pevci, ki ob nedeljah pojejo pri bogoslužju in posnela tudi nacionalna TV. Ker pristojne službe storilca se udeležujejo srečanj ljudskih pevcev, • Mešani pevski zbor Črneče, ki poje na srečanjih in prireditvah v kraju in tudi izven kraja ter na pogrebih, vsako leto pa pripravijo tudi samostojni koncert, • Dramska skupina POMLAD, ki s predstavo SOBA ZA ČAKANJE že drugo leto nav- dušuje doma in po Sloveniji, • Odrasla dramska skupina niso odkrile, smo se čiščenja črnega odlagališča s sku- Črneče s pred- pno močjo lotili krajani sami. Komunalno podjetje Dra- stavo OJOJ, TA- vograd nam je priskrbelo kamion, udeleženci pa smo si ŠČA JE SPT ŽIVA nadeli rokavice, zavihali rokave in se lotili čiščenja. Trud tudi že drugo je bil poplačan, kajti med odpadki smo našli dokaze o leto s smehom lastniku teh smeti. Predali smo jih pristojnim službam in polni dvorane po Koroški in drugih krajih Slovenije. tako bo povzročitelj ustrezno sankcioniran. Čistilna akci- Kulturno društvo Črneče že drugo leto zapored or- ja je bila medijsko podprta in naj bo to v opozorilo vsem ganizira abonma ljubiteljskih gledaliških skupin. Izbor nam, da smeti ne sodijo v gozd. skupin in predstav je raznolik, predstave pa so zelo V mesecu no- dobro obiskane. vembru smo o r g a n i z i r a l i skupno delovno akcijo, gra- moziranje ne- kategorizirane občinske ceste K au f manov a lipa−Hojč in ceste Sušnik− Matavunder. Odziv in udeležba sta bila dobra. Poleg tistih, ki so ročno delali na cesti, je bilo na akciji šest traktorjev za prevoz gramoza in delovni stroj za ravna- nje gramoza. Čudovita akcija in takšnih akcij si še želimo. Skupna akcija Sveta KS Črneče je tudi priprava in izdaja Športni društvi Črneče in Podklanc-Dobrova s svojimi krajevnega informatorja. Vsak član sveta in predsedniki programi spodbujata krajane k športnim aktivnostim. Žu- društev in raznih odborov pripravijo podrobnejša poro- pnijska Karitas Črneče in Odbor rdečega križa pa skrbita čila o delovanju preko leta. Tako vsem krajanom širše za humanitarne dejavnosti v KS Črneče. V večnamenski predstavimo dogajanje in življenje v KS Črneče. dvorani gasilskega doma se vsak teden igra namizni tenis, naše dame iz društva za osteoporozo redno telovadijo, Naša društva in odbori odrski igralci pa se tedensko dobivajo na vajah. Društvo z naj- več člani v KS Svet krajevne skupnosti Črneče Črneče je za- 10 članov Sveta KS Črneče se preko leta dobiva na re- gotovo Prosto- dnih sejah. Zadani program redno izvajamo. Vprašanja voljno gasilsko in pobude, ki se preko leta pojavijo za občinski svet, pa društvo Črne- preko predsednika, ki je tudi občinski svetnik, predstavi- če. Upravljajo mo na Občinskem svetu Občine Dravograd. lepo urejen Na koncu leta 2016 želim vsem krajankam in krajanom gasilski dom z Krajevne skupnosti Črneče kakor tudi vsem občankam večnamensko in občanom občine Dravograd USPEŠNO IN ZDRAVO dvorano, ki je LETO 2017. Predsednik Sveta KS Črneče središče vse- Marko Kogelnik

30 Informator • december 2016 knjižnica Prispevek: Jerneja Ban

Knjižnica Dravograd

PRIPOROČAMO VAM Knjige za mlade 1. Karlovšek, Igor: TECI! 2. Kokalj, Vida: FANT, KI JE SEJAL ZVEZDE 3. Koritnik, Ana: BEYSONOVA IN YARINA USODA 4. Dahl, Roald: VDV: VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN 5. Gombač, Žiga: NK SVOBODA 6. Svetina, Peter: KAKO ZORIJO JEŽEVCI DOGODKI V KNJIŽNICI DRAVOGRAD 7. Uri, Helene: JEZIČNICA OD julija do decembra 2016 8. Wainewright, Max: OSNOVE PROGRAMIRANJA PRAVLJIČNE URE vsak torek ob 16.30 9. Walliams, David: TIRANSKA TETA Otvoritev pravljičnih ur z glasbeno pravljico 10. Svingen, Arne: PESEM O RAZBITEM NOSU Erikova kitara, 4. oktober 2016 11. Berocay, Roy: BRCANJE LUNE Prvo pravljično uro sta 4. oktobra z igranjem na 12. Riggs, Ransom: OTOK NENAVADNIH OTROK različne instrumente, petjem in plesom izvedla akademska glasbenika Tina in Marko Mozetič. Zdaj pravljične ure potekajo vsak torek ob 16.30 uri, va- Knjige za odrasle bljeni pa so vsi otroci od tretjega do sedmega leta 1. Lampret, Metka: KAM BI DALA TAKLE DAN starosti. Brali bomo zanimive zgodbe ter jih posku- 2. Liksom, Rosa: TEMNI PARADIŽ šali kreativno poustvariti na različne načine. 3. Rugelj, Samo: NA DOLGE PROGE Zabavno bo, pridite! 4. Đurić Ribič, Zala: ZBIRKA POEZIJE 5. Rezman, Peter: BARBARA IN KRIŠTOF 6. Joyce, Rachel: NENAVADNO ROMANJE HAROLDA FRYA 7. Bucay, Jorge: POT SREČANJA 8. Oliva, Aleksandra: POSLEDNJA 9. Partljič, Tone: NEBESA POD POHORJEM 10. Topol, Jachym: NOČNO DELO 11. Mazzini, Miha: ZEMLJEVIDI TUJIH ŽIVLJENJ 12. Nicholls, David: MIDVA 13. Slapšak, Svetlana: KUHINJA Z RAZGLEDOM

Erikova kitara, Tina in Marko Mozetič, 4. oktober 2016 NOVITETE 1. Pesek, Rosvita: BUČAR PRVOŠOLCI POVABLJENI V KNJIŽNICO Prvošolci OŠ Neznanih talcev Dravograd so nas obi- 2. Linden, David: DOTIK: ZNANOST DLANI, SRCA IN UMA skali na začetku šolskega leta. Razkazali smo jim 3. Galimberti, Umberto: O LJUBEZNI knjižnico in otroški kotiček, kjer so lahko pobrskali 4. Wohlleben, Peter: SKRIVNO ŽIVLJENJE DREVES po slikanicah in prisluhnili pravljici. Pogovorili smo 5. Mlakar, Vlasta: RASTLINA JE SVETA, se o pravilih obnašanja v knjižnici in lahko so dobili OD KORENIN DO CVETA 6. Bakarič, Damjana: NA TESNOBI 7. Diamond, Jared: DOVČERAJŠNJI SVET 8. Burch, Vidyamala: ČUJEČNOST ZA ZDRAVJE 9. Oliver, Jamie: SUPERHRANA ZA VSAK DAN 10. Majerle, Mojca: SKUPAJ ALI NARAZEN 11. Dobnikar, Petra in Uroš: ŠOLA LUČI, POT DO RESNICE 12. Caesar, Ed: DVE URI: MARATONSKI ČAS NA MEJI MOGOČEGA 13. Bernstein, Albert: KDO JE TU NOR? 101 PREDLOG, KAKO PREŽIVETI NOROSTI NA DELOVNEM MESTU Obisk prvošolcev, 12. oktober 2016

december 2016 • Informator 31 knjižnica

svojo člansko izkaznico. Ponosni smo na naše najmlaj- še bralce, ki so začeli spoznavati svet pisane besede. Svoje vtise o knjižnici so strnili na prekrasnih risbah, ki si jih lahko do konca šolskega leta ogledate v otroškem kotičku knjižnice.

ČEZMEJNO SODELOVANJE Z DVOJEZIČNIMA OSNOVNIMA ŠOLAMA PLIBERK IN SINČA VAS Na začetku šolskega leta smo vzpostavili sodelovanje z LŠ Pliberk in Sinča vas. Za otroke, ki želijo spoznati oz. nadgraditi slovenski jezik, smo pripravili premične zbirke (potujoče zbirke knjig) strokovnih in leposlovnih otroških knjig. Del učiteljskega kolektiva nas je obiskal in dogovarjali smo se tudi o drugih možnostih sodelovanja (pravljična ura – obisk naše knjižničarke, možnost obiska otrok pri nas, slovenska bralna značka idr.).

Rastem s knjigo, 9. in 11. november 2016

KNJIŽNE MIŠICE, Debatni krožek dijakov Gimnazije Ravne na Koroškem Dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem se aktivno vključu- LŠ Sinča vas, oktober 2016 jejo v koroške knjižnice in njihovo dejavnost. V Knjižnici NACIONALNI PROJEKT »RASTEM S KNJIGO« Dravograd so izvedli že 3. tekmovanje, po vzoru Knjižnih Enkrat letno nas obiščejo sedmošolci OŠ Šentjanž in olimpijskih iger, v katerem so sodelovali zlati bralci OŠ OŠ Neznanih talcev Dravograd. V okviru nacionalne- Neznanih talcev Dravograd in OŠ Šentjanž pri Dravogra- ga projekta »Rastem s knjigo«, Javne agencije za knji- du. Tretji sklop Knjižnih mišic je bil v znamenju iskanja go, je vsak sedmošolec prejel mladinski roman Vinka izgubljenih knjig. »Vse življenje iščemo pravo knjigo, ti- Mὃderndorferja Kit na plaži. V knjižnici smo jim pred- sto, ki nam bo zapolnila življenje. Mogoče jo najdemo, stavili avtorja in knjigo, spoznali pa so tudi dejavnost mogoče pa jo kar sami napišemo.« V prvem delu so se preizkusili v iznajdljivosti med knjižnimi policami, v dru- knjižnice in njeno virtualno dostopnost. Sedmošolci gem pa so iz knjižnih odlomkov sestavili svojo zgodbo. so nas obiskali 9. in 11. novembra.

32 Informator • december 2016 knjižnica

poglobili vedenje o dogodkih, društvih, ustanovah, podje- tjih in posameznikih, ki so sooblikovali življenje v našem okolju. Prav tako bi domoznanske informacije in gradiva pomagale učencem, di- jakom in študentom Knjižne mišice, 23. november 2016 pri pisanju referatov, ter seminarskih in Za odrasle … diplomskih nalog. Veseli bomo vsake SEM VELIKO VEČ KOT LE TELO!, pobude, ideje in gra- predavanje dr. Lucije Čevnik, 17. oktober 2016 Dr. Lucija Čevnik je izvedla predavanje o telesni samo- diva v zvezi z domo- podobi, namenjeno predvsem mladim, ki so danes še znanstvom v naši občini. Vljudno vabljeni vsi, ki vas posebej ranljiva tarča negativnih pritiskov, ki vpliva- zanima preteklost domačega okolja. Več informacij jo na njihovo telesno samopodobo. Pretirana skrb za lahko dobite v knjižnici ali na e-naslovu telo in obremenjenost z zunanjostjo pa žal velikokrat [email protected]. vodi v različne oblike odvisnosti in motenj hranjenja. Predavanje je bilo namenjeno tudi odraslim, ki s svo- BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE jimi dejanji in besedami, čeprav čisto nezavedno in »KOROŠCI PA BUKVE BEREMO« nehote, v otroku velikokrat vzbudijo dvom v lastno V oktobru smo začeli z deveto sezono bralne značke za vrednost in samospoštovanje. odrasle Korošci pa bukve beremo. Na letošnjem priporo- čilnem seznamu so knjige, ki opisujejo resnične življenj- ske zgodbe ljudi. S KOLESOM OKOLI SLOVENIJE, Letošnjo sezono smo otvorili z literarnim večerom in pred- potopisno predavanje Tamare Leskovar Vedno več ljudi s kolesom raziskuje bližnjo in širšo stavitvijo knjige Naročje spirale avtorice Slavice Tesovnik. okolico, zato je bilo potopisno predavanje Tamare Le- Večer je zaživel v poeziji in glasbi, saj je bila vsebina knjige skovar prava avantura za vse tiste, ki želijo raziskovati predstavljena skozi projekcijo na platnu ob glasbeni spre- kotičke Slovenije. S fotografijami in zanimivimi zgod- mljavi legendarnega glasbenika Lada Jakše. bami o čudovitih in razgibanih poteh je Tamara mar- Bralno značko bomo zaključili v aprilu 2017. Na letošnjem sikoga navdušila za kolesarsko preživljanje prostega zaključku bo našim zvestim bralcem Milena Miklavčič časa ali celoletnega dopusta. predstavila knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki je ena najbolj branih slovenskih leposlovnih knjig v zadnjih letih. Še vedno se lahko pridružite. Oglasite se v knjižnici, več o bralni znački in izboru knjig pa lahko najdete tudi na spletni strani www.knjiznica-dravograd.si.

S kolesom po Sloveniji, 7. november 2016

DOMOZNANSKI KROŽEK V knjižnici izvajamo domoznanski krožek, kjer sodelujejo posamezniki, ki jih zanima preteklost domačega okolja. Namen druženja je izmenjava mnenj in idej, Slavica Tesovnik in Lado Jakša ob otvoritvi bralne značke za odrasle Korošci pa bukve beremo, 17. november 2016 seveda pa je velika želja, da bi skupaj zbrali še več domoznanskega gradiva, s katerim bi lahko knjižnica DARILNI BON ZA LETNO ČLANARINO obogatila svoj arhiv. Če nam bo to uspelo, bomo v letu V letu 2017 lahko svojim prijateljem in najbližjim poklo- 2017 v knjižnici organizirali tematsko razstavo. V po- nite darilni bon za letno članstvo v Knjižnici Dravograd. štev pride tudi gradivo, ki bi si ga izposodili. S pomo- čjo razstave in obogatene zbirke bi občani Dravograda Srečno 2017 in vabljeni v Knjižnico Dravograd. in obiskovalci knjižnice lažje pridobili informacije ter

december 2016 • Informator 33 naši najmlajši

Naši najmlajši

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Dravograd Tretji petek v novembru v Sloveniji obeležujemo »DAN SLOVENSKE HRANE«. Namen tega je, da se v javnosti poudari pomen hrane iz lokalne bližine in s tem pokaže podporo domačim pridelovalcem in predelovalcem. Prav tako se spodbujata pripadnost do domačih proizvodov in zavest o zdravem načinu prehranjevanja. V okviru dneva slovenske hrane poteka projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga izvedli tudi v Vrtcu Dravograd. ali skirojem. Očetje in mame se lahko v službo odpravijo Naše aktivnosti so se začele že na začetku tedna, ko smo s kolesom, z avtobusom ali peš, če je to le mogoče. Da spoznavali pomen čiste pitne vode za naše zdravje. V bi na ta dan, ki se nam je zdel poseben, opozorili druge, vrtec smo si prinesli stekleničke za vodo in jih po požirkih mimoidoče, smo izdelali plakat, na katerega smo narisali, izpraznili do odhoda domov. Veliko časa smo preživeli katera prevozna sredstva lahko uporabimo namesto na svežem zraku in tako tudi z gibanjem na prostem avtomobila. Avtomobil, ki smo ga naslikali na sredino prispevali k našemu zdravju. Največ časa pa smo seveda plakata, smo prečrtali z rdečo, da bo vsak vedel, da danes namenili zdravi hrani in zdravemu načinu prehranjevanja. ni zaželena vožnja z avtomobilom. V vrtec smo povabili policista Aleša in se skupaj s člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu odpravili proti cesti v Šentjanžu, ki so jo policist in člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tedaj zaprli in tako smo lahko brez skrbi s kredami risali po asfaltu. Narisali smo pešce, otroke s »poganjalčki«, otroke, ki se vozijo s kolesi, in otroke, ki hodijo peš. S tem smo tudi sami pripomogli k boljšemu ozaveščanju ljudi, naj čim manj uporabljajo avtomobile. Pa ne le ob tednu mobilnosti, ampak tudi vse druge dni! Stanislava Rifel VRTEC TRBONJE V letošnjem šolskem letu smo se v Trbonjah razveselili novega vrtca. Le-tega smo čakali zelo dolgo, zato so bili trenutki vselitve še toliko slajši. Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, mleka, Nov vrtec nam nudi več prostora za prosto igro otrok, masla, medu in jabolka. Da bi bolje razumeli, kako ta hrana lažje izvajanje raznih dejavnosti ter nemoteno in kvalite- nastane, smo si ogledali diaprojekcijo o lokalno pridelani tno delo. Na naš novi vrtec smo zelo ponosni in tako tudi hrani in jo primerjali z uvoženo oziroma kupljeno v trgovini. z večjim veseljem k nam povabimo goste ter jim pokaže- Brez izjeme smo menili, da je »domača« boljša. V naših mo naš ponos. Čeprav smo zdaj bolj »moderni«, smo še pogovorih smo spoznali, da je treba za kruh posejati žito, vedno mladi nadobudneži. ga požeti, zmleti in kruh iz moke nazadnje še speči. Poleg pridelave žit smo poudarili še druge kmetijske panoge: prireja mleka, čebelarstvo in sadjarstvo. Naučili smo se ogromno novih besed, spoznali poklice: kmetovalec – mlekar, pridelovalec žit, čebelar in sadjar. Pripravili smo si pokušino kruha, masla in meda, okušali različne sorte jabolk in pili jabolčni sok. Teden, v katerem smo spoznavali pomen lokalno pridelane hrane in njen vpliv na zdravje vseh nas, smo v petek, 18. novembra, zaključili z izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Ob sloganu »po jutru se dan pozna« in dobrotah na naših mizah smo se odločili, da zajtrka kot najpomembnejšega obroka v dnevu ne bomo več izpuščali. Privzgajanje zdravih prehranskih Nekaj utrinkov ob vstopu v nov vrtec: navad je najbolj učinkovito v zgodnjem otroštvu, ko otroci »Igralnica je čisto drugačna!« najbolje sprejemajo vrednote, so tudi najbolj dovzetni »Poglej, tudi fantje lahko lulamo!« in sprejemljivi za prehransko vzgojo. Na nas vzgojiteljih »Mi je fajn, ko mamo veliko prostora!« in starših je, da njihovo vedenje, na njim zanimiv način, Janja Koren nadgradimo z vključevanjem kakovostnih vsebin s področja zdravja, ekologije, čebelarstva, kmetijstva in RAZVESELILI SMO SE OBISKA samooskrbe. Damjan Mori ČEBELARJA V okviru tradicionalnega slovenskega zajtrka smo se v vrtcu TEDEN MOBILNOSTI Trbonje priključili najštevilčnejšemu pevskemu zboru. V enoti Šentjanž smo otroke seznanili s tednom mobilnosti Tako smo se z veseljem učili vsem poznano pesem Čebelar in se pogovorili, kaj beseda mobilnost pravzaprav ansambla Lojzeta Slaka. Da bi naše petje popestrili, smo pomeni. Največ pozornosti smo posvetili dnevu brez na obisk povabili Rudija Breznika. Otrokom je predstavil avtomobila. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali, kako harmoniko in jih na hudomušen in igriv način povabil k iznajdljivi smo lahko: v vrtec lahko pridemo peš, če petju. Pesem Čebelar smo ob spremljavi zapeli še lepše. nimamo daleč; v vrtec se lahko pripeljemo s kolesom V vrtec smo v okviru »medenega zajtrka« povabili tudi

34 Informator • december 2016 naši najmlajši

pravega čebelarja. Gospod Domen Žvikart je otrokom stopinje v sneg in jih opazovali. Naslednje dni pa so se predstavil življenje čebel in delo čebelarjev. Otroci so si z lopatami zapodili na bližnji hrib. Lička in noski so bili lahko ogledali čebelji panj, satovje in še mnogo drugih hitro rdeči. Vsaka vožnja pa je bila zabavnejša, hitrejša stvari. Še posebej so se otroci razveselili čebelarjevih in bolj »mokra«. Ta snežna sreča je trajala nekaj dni in oblačil. Tako so se namreč lahko oblekli v prave čebelarje. otroci so žalostni opazovali, kako se sneg topi. Prvi sneg Gospod Domen je otroke še posebej pohvalil, saj je slišal je kot darilo. Božiček je letos na Ojstrici pač malo pohitel. pesem, ki so jo peli ob najštevilčnejšem pevskem zboru. Ampak otroci si želijo še več snega … Katja Mori Tudi posladek ni manjkal. Sladek med je otrokom brez težav stekel po grlu. Ker imamo v Trbonjah nov vrtec, TEDEN OTROKA goste zdaj k nam povabimo še z večjim veseljem. Prvi teden v oktobru se obeležuje kot teden otroka in zato Janja Koren ga v vrtcu tradicionalno preživimo nekoliko drugače. Tudi letos smo se vse strokovne delavke potrudile, da smo Druženje otrok, staršev in otrokom pripravile pestre in zanimive dejavnosti. Moto vzgojiteljic iz vrtca Črneče in letošnjega tedna otroka je bil »Svet, v katerem želim vrtca Libeliče živeti« in tako smo se v enoti Robindvor potrudili, da smo Vzgojiteljice smo se odločile za skupno druženje dveh otrokom pričarali takšen svet. Otrokom smo priredile vrtcev, saj imamo v skupinah otroke iz različnih krajevnih lutkovno predstavo Kopač in Skakač, ob kateri so se vsi skupnosti. Starše in otroke smo povabile na veliko igrišče otroci izredno zabavali. Gibalno dopoldne nas je vse v Črnečah, kjer smo pripravile jesensko obarvane športne skupaj pošteno ogrelo in razgibalo, saj se je dogajala cela igre. Vesele smo bile, da se je sodelovanja udeležilo toliko kopica živahnih dejavnosti: od gibalnih iger, poligonov, staršev in otrok iz obeh vrtcev. Starši in otroci so se med

seboj spoznali, poklepetali in se družili v skupnih igrah. V iger z žogo in drugih. Seveda ni šlo brez ustvarjalnih uric, štafetni igri smo prenašali buče, pobirali krompir v vedra, s kjer smo izdelali sove iz borovih storžev, verižice … Enega storži ciljali v kartonske škatle, z zavezanimi nogami skakali izmed dni smo posvetili tudi druženju s prijatelji in plesu. v paru, se vlekli z vrečami in ličkali koruzo. Otroci so se zelo Skuhali smo si slasten čaj, uživali v njem ter klepetali s razveselili igre s ponjavo, kjer so tekali pod njo, se skrivali, prijatelji, ko pa se je nakopičilo preveč energije, smo lovili in vriskali na ves glas. Pri vlečenju vrvi smo se trudili zaplesali ob živahni glasbi. V svetu, kjer želimo živeti, tako otroci kot tudi starši, in sicer v ekipah Libeliče proti seveda ne sme manjkati tudi sladkanje, ki pa mora biti Črnečam. Pri vseh aktivnostih smo bili uspešni. Na koncu zdravo. Tako smo spoznali in okušali različno sezonsko smo se posladkali s palačinkami s čokoladnim namazom in sadje, iz katerega so si otroci sami pripravili sadno solato, čajem. Otroci so pokazali neverjeten interes za sodelovanje ki jim je zato še bolj teknila. Seveda pa smo za otroke in kljub velikemu številu niso bili zadržani. Posebna zahvala vzgojiteljice in pomočnice pripravile še prav posebno gre staršem za njihovo pozitivno energijo in upamo na še presenečenje. V vrtec smo povabile tudi starše in vsem več takšnih druženj. smo prikazali dramatizacijo Muca Copatarica. Priprave Vzgojiteljice iz vrtca Črneče in vrtca Libeliče na dramatizacijo so potekale kar nekaj časa, potrebne so bile vaje in pripraviti je bilo treba sceno. Vendar je bilo ZAPADEL JE PRVI SNEG IN POBELIL vredno truda, saj ko smo videli, kako zavzeto so otroci OJSTRIŠKI BREG gledali našo igro, je bil naš cilj dosežen. Otroci so si skupaj s starši lahko tudi izdelali in pobarvali copate. Posebej Ko vidimo, da so otroci veseli in srečni, smo srečni zanimiva pa je bila menjalnica knjig. Tu so otroci prinesli tudi mi. In letos je to srečo otrokom v vrtcu na Ojstrici svojo knjigo, ki so jo lahko zamenjali za drugo. Tako smo prinesel sneg, ki je zapadel že novembra. Zimska idila vsi skupaj preživeli lep in zanimiv popoldan. Tako so nam je omogočila številne izzive na snegu, ki smo jih s otroci v enoti Robindvor v tednu otroka doživeli svet, v pridom izkoristili. Vse dopoldne so otroci gledali skozi katerem želijo živeti. Strokovne delavke pa se vse leto, okno in opazovali belino. Spraševali so, kdaj bodo lahko ne le v tednu otroka, trudimo, da bi otrokom nudile prav šli na sneg. Končno je napočil trenutek, ko so se z veliko takšen svet. vnemo hiteli oblačiti. Tako hitri niso bili še nikoli. Prvi dan so se z užitkom valjali po snegu, se kotalili, kepali, delali Valerija Pesičer

december 2016 • Informator 35 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

Šola, oh, šola ... OŠ NEZNANIH TALCEV DRAVOGRAD Tudi na šoli je že čutiti praznični utrip meseca decembra. Strumno korakamo proti novemu letu, hkrati pa razmi- šljamo, kaj vse nam je uspelo postoriti v letu 2016 in na katere šolske obveznosti, projekte in dosežke se bomo še prav posebej z veseljem in ponosom spomnili. Nekaj zanimivih dogodkov bi radi delili tudi z vami. Na pragu leta 2017 vam vsi na šoli želimo zdravja in obilo sreče! Irena Kašman ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG V šolskem letu 2015/2016 osnovna šola sodeluje pri projektu Zdrav življenjski slog 2015−2017. Zdrav življenjski slog je projekt, ki ga skupaj financirata Evropska unija in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Glavni cilj projekta je otrokom zagotoviti pet ur športa na teden. Generalno gledano pa želimo s programom otroke stov še ni znala ličkati koruze. Na srečo so nam stano- usmeriti na zdravo življenjsko pot z veliko gibanja, lajšati valci doma pokazali, kako se stvari streže. Koruze je bilo negativne posledice sodobnega načina življenja, razvija- veliko, a ni trajalo dolgo, saj so stanovalci doma v lička- ti motorične potenciale, preprečevati debelost itd. Pro- nju pravi mojstri. Jaz sem olupil veliko koruze. Vezanje jekt je za otroke popolnoma brezplačen. sem prepustil kar eni od stanovalk doma. Ura ličkanja V projekt so je minila zelo hitro. Med vso tisto koruzo pa so bili skriti vključeni otro- bomboni in nekaj za odrasle. Po končanem ličkanju smo ci od 1. do 9. olupke tudi pospravili v smeti. Ko smo končali z delom, razreda na ma- pa smo dobili okusno malico. Dan v domu je kljub slabe- tični šoli in od mu vremenu zelo dobro uspel. Upam, da bomo to več- 1. do 5. razreda krat ponovili, saj je druženje ob ličkanju zelo zabavno. na podružnici Tilen Kralj, 5. b Libeliče. Skupaj imamo kar 11 V torek po pouku smo bivši folkloristi odšli na ličkanje skupin. Ure po- koruze v Koroški dom starostnikov v Črneče. Z nami sta tekajo vsak dan šli učiteljici Aleksandra Rožič in Evelina Roglšek. Do tja pred poukom smo se odpeljali s kombijem. S sabo sem vzela tudi har- in po pouku, pri moniko. Na začetku sem jaz igrala, drugi pa so ličkali. čemer ima vsak otrok vadbo dvakrat na teden. Otroci Ko sem zaigrala nekaj pesmi, sem se jim pridružila. Med dopolnjujejo znanja vseh športnih iger, izpopolnjujejo koruzo je bilo veliko presenečenj. Celo cigarete za sta- gimnastična gibanja, se srečujejo z novimi športi in za- novalce doma. Zelo zanimivo je bilo ličkati koruzo, saj bavnimi gibalnimi nalogami. Vadbo lahko izvajamo tudi ob sobotah in med počitnicami. V mesecu oktobru smo tega prej še nisem počela. Srečala sem atijevega prijate- se povezali z izvajalci projekta Fit4kid in ob svetovnem lja Franca, ki tudi igra harmoniko. Ko smo končali z lička- dnevu hoje organizirali pohod, kjer smo imeli kljub sla- njem, so nas lepo pogostili. Dobili smo sok in sendviče. bemu vremenu številno udeležbo. Takšnih in drugačnih Nato smo poklicali kombi, da je prišel po nas. Bil je ču- sobotnih aktivnosti pa bo v toplejših mesecih še več. dovit dan, čeprav je deževalo. Kaja Završnik, 5. b Med zimskimi počitnicami bomo organizirali tudi tečaj smučanja in deskanja. Mentor: Matej Kodrin OBISK UČITELJEV IZ AVSTRIJE 30. 9. 2016 smo na šoli v okviru seminarja slovenske- MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE – LIČKANJE ga jezika in kulture za učitelje dvojezičnih šol iz Avstrije, KORUZE V DOMU STAROSTNIKOV ČRNEČE katerega nosilec je bila enota Zavoda za šolstvo Slovenj V torek, 4. 10. 2016, smo folkloristi z učiteljicama Ale- Gradec, gostili 40 učiteljev z avstrijske Koroške in pred- ksandro in Lino odšli v Koroški dom starostnikov v Črne- stavnike Zavoda za šolstvo. Učiteljem so naši učenci pri- če. Ko smo prišli tja, smo bili vsi zelo začudeni, saj smo pravili kratek kulturni program. Sama sem predstavila videli, koliko koruze je ležalo v dvorani. Mislili smo, da šolo, organizacijo našega dela ter šolski sistem in jih po- toliko dela ne bomo zmogli opraviti. Ko pa smo se lotili peljala na ogled šole, sadjarske razstave, ki je bila takrat dela, smo izgubili občutek za čas. V koruzi so bili skriti na šoli, ter šolskega sadovnjaka in vrta. Bili so navdušeni bomboni ter škatlice cigaret. Jaz sem našla še celo pisa- nad urejenostjo in opremljenostjo šole, redom in delom lo. Dala sem ga ge. Justiki. S skupnimi močmi smo kmalu z učenci. Ker je bil namen obiska spoznavanje sloven- končali. Tako smo se zabavali, da smo mislili, da je minilo skega jezika in kulture, so učitelji hospitirali v razredih le deset minut. Imeli smo dober občutek, ker smo po- in imeli na koncu ure evalvacijo dela. Izmenjali smo magali starejšim. Ta dogodek mi bo ostal v spominu do izkušnje in ugotovili, da bi morala biti takšna srečanja konca življenja. Tisa Krpač, 5. b pogostejša, saj se lahko na primerih dobrih praks veliko V torek, 4. 10. 2016, smo s folkloristi odšli v Koroški dom naučimo drug od drugega. S pomočjo Zavoda za šolstvo starostnikov v Črneče. Tja smo šli na ličkanje koruze. Iz- bomo nadaljevali s sodelovanjem. Na koncu smo del med vseh folkloristov jih je šlo le nekaj. Večina folklori- gostov peljali na ogled šole v Libeličah. Pod strokovnim

36 Informator • december 2016 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

vodstvom gospe Nataše Knez smo si Libeliče tudi ogle- TUDI PLANINCI NA ŠOLI SMO AKTIVNI dali. Vzdušje je bilo lepo, posebej ob pesmi Pri nas na Na šoli že vrsto let izvajamo interesno dejavnost planin- Koroškem, ki so jo zapeli naši učenci, pridružili pa smo ski krožek pod mentorstvom učiteljic Nataše Kovše in se jim prav vsi. Franje Šmon Drevenšek. V krožek je vključenih štirideset Marjeta Podgoršek Rek, ravnateljica šole učencev, ki se aktivno ali občasno udeležujejo organiziranih pohodov. Skupaj jih načrtujeva z vodnikom Jož- V petek, 30. septembra, so nas obiskali učitelji iz Av- kom Hartmanom in predsednikom Marjanom Epšekom strije, natančneje z avstrijske Koroške. Z nami so bili pri iz Planinskega društva Dravograd. Datume izletov prila- pouku slovenščine in matematike. Pri slovenščini smo gajamo pohodnim razmeram, vremenu in drugim okoli- tisto uro obravnavali Trdinovo pripovedko Gospodična. ščinam. V zimskem času izvedemo vsaj eno predavanje Najprej nam je učiteljica Irena Kašman na Power Pointu na temo planinarjenja in otroke vzgajamo v planinskem predstavila nekaj zanimivosti o avtorju in njegovih delih, nato pa smo delali po skupinah. Vsaka skupina je dobila svojo nalogo, ki je bila povezana s to pripovedko. Eni so iz zgodbe iskali značilnosti ljudskega slovstva, drugi so morali označiti književne osebe, tretji pa so razmišljali o učinkih vode na naše zdravje. Na koncu smo učenci izdelali še plakat. Pri pouku so sodelovali tudi učitelji iz Avstrije, se z nami in učiteljico pogovarjali ter debatirali o pouku slovenščine, pogledali naše zvezke ter primerjali pouk pri nas z njihovim. Z zanimanjem so si ogledali našo šolo. Obiskali so tudi nižje razrede in sodeč po njihovih obrazih so bili zadovoljni z obiskom pri nas. Za vse nas pa je bila to tudi zanimiva izkušnja. Špela Škratek, Neža Ferlinc in Nuša Kadiš, učenke 7.a duhu. V tem šolskem letu smo imeli v mesecu septembru planinsko srečanje na Košenjaku ob otvoritvi novih POSPRAVILI SMO PRIDELKE NA ŠOLSKEM VRTU igral, ki jih je sponzorirala Zavarovalnica Triglav, hkrati Jesen je čas pobiranja pri- pa smo izvedli tudi čistilno akcijo Očistimo naše gore. delkov. Tudi naš vrt je letos V mesecu oktobru smo se številčno udeležili izleta na bogato obrodil. Poleg obi- Veliko planino. V načrtu imamo še pohod na Sv. Danijel čajne ozimnice smo letos nad Trbonjami, večerni pohod z lučkami, pohod na Gru- pripravili še nekaj izdelkov, barjev vrh in Raduho s Snežno jamo. ki jih bomo ponudili na šol- Učenci se teh pohodov zelo radi udeležujejo, pogosto pa ski praznični tržnici. jih spremljajo tudi njihovi starši in drugi sorodniki. Vsi se • TINKTURA IZ AMERIŠKEGA SLAMNIKA: Slamnik smo že nestrpno veselimo novih planinskih poti. razrezali, zdrobili in ga za dva dni namočili v žganje. Mentorica Nataša Kovše Potem smo ga precedili in dobljeno tekočino nalili v majhne stekleničke s kapalko. Dobili smo tekočino, ki 6. MLADA PESNIŠKA OLIMPIJADA pomaga pri najrazličnejših zdravstvenih težavah, npr. V novembru je potekala že 6. Mlada pesniška olimpija- pri prehladu, za boljši imunski sistem ipd. Priporočljiv da, ki so se je udeležili tudi naši učenci. Pridno so pesnili odmerek na dan je 3 × 15 kapljic. Kapljice zaužijemo na temo SVET SE VRTI, VRTI, VRTI … ter dosegli nagrade skupaj s sladkorjem ali vodo. in priznanja. 3. nagrado med učenci od 6. do 9. razreda • KUMARIČNA SEMENA: Z našega šolskega vrta smo poje za svojo pesem prejela Jana Lesičnik iz 7. razreda pod brali zrele kumare. Narezali smo jih na pol in iz njihove mentorstvom učiteljice Marijane Pšeničnik, priznanje pa sredice dobili semena. Nato smo jih za en dan namo- je za svojo pesem prejel tudi Jošt Kadiš iz 6. razreda pod čili v vodo. Naslednji dan smo tiste, ki so priplavale na mentorstvom učiteljice Darje Lesnik. Knjižne nagrade in površje, zavrgli, tiste, ki so ostale na dnu, pa smo po- priznanja so bila podeljena 26. novembra na literarnem sušili in jih po deset zapakirali v ročno narejene vreč- večeru v dvorcu Bukovje. ke. Tam bodo počakale, dokler jih njihov novi lastnik Mentorica Irena Kašman spomladi zaseje. • SIVKINE BLAZINICE IN PLETENKE: Na našem vrtu je to leto cvetela tudi sivka. Ker smo je imeli veliko na Gledam te iz vesolja Ljudje smo naredili, Gledam te iz vesolja, da iz tebe grdo se kadi, razpolago, smo se odločili, da jo bomo uporabili za ti naš krasen svet. postajaš gol in plešast, izdelek na šolski tržnici (bazarju). Ker vemo, da sivka kot velika krogla si, iz tvojih morij pa smrdi. pomaga proti zajedavcem oblačil (moljem), smo v ta ki vrti se že neskončno let. namen naredili pletenke in blazinice, v katerih je siv- V čistem svetu ni smeti, ka. Ta mediteranska rastlina ima obenem zelo izrazit Koga naj vprašam, se ne kadi in ne smrdi, vonj, ki tudi pomirja. če se boš tako lep voda bistra teče tam. • ŽAJBLJEV ŽELE: Očiščen žajbelj smo namočili v vodi ter vrtel še mnogo let? V dobrem svetu vlada mir ga naslednji dan skuhali s sladkorjem, dokler zmes ni Kaj bo, če svet obstoji? in prijaznost med ljudmi. želirala. Pripravek smo shranili v kozarčke ter jih bomo na božični stojnici ponudili kot pripravek, ki nam po- Jošt Kadiš, 6. b maga preživeti zimsko obdobje brez prehlada. Maja Otič in Katja Žlebnik iz 8. a s pomočjo mentorice Vide Jaušovec

december 2016 • Informator 37 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

SE VRTI, VRTI TA SVET Pa me vpraša dobra vila, Aktiv kmečkih žena pripravil razstavo žit, učenci pa so z Kaj porečeš, dobra vila, kaj bi pa naredil ti. veseljem poizkušali različne vrste kruha. To ni bil samo če te vprašam za nasvet? Če ti palčko to posodim, Kaj porečeš, če te vprašam, kaj se v svetu spremeni? medeni zajtrk, temveč se je razvil v veliko več. Nastali kaj je videl naš planet? so številni projekti, zgodbe, ki otroke tako na prijeten Brž otrokom bi narisal način in skozi igro ter razne dejavnosti seznanjajo s po- Dobra vila se zamisli, mavrico čez cel obraz, menom čebel, čebelarstva, ohranjanja okolja in čebelji- preden mi odgovori. solze iz očes jim zbrisal, mi pridelki. To leto smo projekt nadgradili s pobudo, da Je videl ogenj in trpljenje, tanke bi prerasel mah. ustvarimo najštevilčnejši pevski zbor, ki bo, usklajen kot cela morja je krvi. Mir in sreča ter veselje bi preplavili planet. čebelja družina, zapel vsem dobro poznano in priljublje- Videl je vojska nešteto, Le objemi, dobre želje no pesem Čebelar ansambla Lojzeta Slaka. V projektu je brat je brata goljufal. bi še lepšali naš svet. sodelovalo tudi 190 pevcev združenega pevskega zbora Skoz stoletja, kot zakleto, OŠ Neznanih talcev Dravograd. sosed soseda je psoval. Dobra vila se nasmehne Mentorica Irena Jeseničnik in takole govori: Pa kar pride, tudi mine, Le skoz solze in veselje zima pride in spet gre. se človeštvo naj kali! NA KNJIŽNEM SEJMU IN V ŠOLSKEM MUZEJU Smeh prežene bolečine, V četrtek, 24. ljubezen zbriše vse solze. Kakor se že svet obrača, n o v e m b r a , vedno se živeti splača. smo se učen- Videla sem tudi srečo, Saj zato se vsi rodimo, ki sijala je v očeh. da se tu kaj naučimo! ci 8. razreda Videla ljubimcev mnogo, odpravili na ki so našli se v nočeh. Jana Lesičnik, 7. B knjižni sejem v Ljubljano. DAN SLOVENSKE HRANE Tam smo si V petek, 18. novembra 2016, smo tudi na naši šoli obe- ogledali raz- ležili DAN SLOVENSKE HRANE, s katerim želimo ljudi s t a v l j e n e opozoriti o pomenu oskrbe prebivalstva s kakovostno l e p o s l o v n e hrano iz lokalnega okolja. Ena izmed pomembnih aktiv- in poučne nosti dneva slovenske hrane je projekt TRADICIONALNI knjige slovenskih založb, knjige s sejemskim popustom SLOVENSKI ZAJTRK. smo lahko tudi kupili. Po ogledu knjižnega sejma smo Namen projekta je izobraževati, obveščati in ozaveščati se odpravili v šolski muzej, kjer smo spoznali zgodovino otroke in šolajočo se mladino, vzporedno pa v določe- slovenskega šolstva in podoživeli uro pouka lepopisja nem obsegu tudi širšo javnost o: v prejšnjem stoletju. Učiteljica je bila zelo stroga in je • pomenu zajtrka v okviru prehranjevalnih navad; nekatere kaznovala s klečanjem na koruzi ali nošenjem • pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega oslička na hrbtu. Izkušnja je bila zelo zanimiva in bi jo porekla oziroma živil, ki so pridelana oziroma predelana v še kdaj ponovila. Sprehodili smo se še po ulicah stare Ljubljane in se za spomin fotografirali. Sloveniji; Tinkara Kogelnik, 8. B • pomenu kmetijske dejavnosti in čebelarstva za pridelavo, okolje, gospodarske dejavnosti in za širše okolje; • pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnev- PA ŠE TI POKAŽI SVOJE KNJIŽNE MIŠICE! Že drugo nih dejavnostih ter o racionalnem ravnanju z embalažo. leto poteka Za uspešno in čim bolj aktivno izvedbo projekta Tradici- projekt splo- onalni slovenski zajtrk so potekale različne vzgojno-izo- šnih knjižnic braževalne dejavnosti: razgovori in pogovori, razstave, »Mladi, pova- skupni zajtrk ter tehniški dan za osmošolce. Organizatorka šolske prehrane Elizabet Negovec Kopmajer bljeni v koro- ške knjižnice« z delovnim 10. vseslovenski medeni zajtrk n a s l o v o m Kot bi mignil, je leto naokrog in čebelarji so pripravili že KNJIŽNE MI- 10. vseslovenski medeni zajtrk, ki poteka v sklopu Tra- ŠICE. Pri pro- dicionalnega slovenskega zajtrka ob Dnevu slovenske jektu sodelu- hrane. Letošnje leto je potekal v petek, 18. novembra. jejo zlati bralci koroških osnovnih šol, to so učenci, ki za Bralno značko berejo vseh devet let. Prvega srečanja v tem šolskem letu se je v sredo, 23. 11. 2016, v Knji- žnici Dravograd udeležilo 21 zlatih bralcev OŠ Neznanih talcev Dravograd z zlatimi bralci OŠ Šentjanž. Srečanje, ki so ga vodili dijaki Gimnazije Ravne na Koroškem, je bilo posvečeno iskanju izgubljenih knjig v dobesednem in prenesenem pomenu. Učenci so se morali v splošni knjižnici znajti v iskanju knjig, ustrezno povezati odlomke iz različnih knjig in svoje delo tudi predstaviti v obliki govornega nastopa. Komisija je pregledala delo tekmo- valnih skupin in razglasila najbolj uspešne tekmovalce, ki jih je tudi nagradila. Mentorica Berta Pušnik Na šoli smo, poleg zajtrka (mleko, maslo, med, domači Prispevke OŠ Neznanih talcev Dravograd rženi kruh in jabolko), ki je vseboval lokalno pridelana zbrala in uredila Irena Kašman živila, spoznavali pomen zdrave prehrane. V avli šole je

38 Informator • december 2016 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

INTERVJU Z datnih izobraževanjih, aktivih ravnateljev in spremljam RAVNATELJICO aktualna dogajanja. Staro delovno mesto najbolj po- OŠ DRAVOGRAD grešam po koncu zanimivih predavanj, saj bi najraje kar MARJETO preskusila kakšno novo metodo ali obliko dela z učenci. PODGORŠEK REK Veliko hospitiram, občasno izvedem kakšno uro in tako ohranjam stik z učenci. Tokrat smo za krajši intervju poprosili ravna- Vsi vemo, da ima vsaka šola ravnatelja. Kaj pravzaprav teljico Osnovne šole Ne- dela ravnatelj? Katere dejavnosti so na vašem vsako- znanih talcev Dravograd dnevnem urniku? Marjeto Podgoršek Rek, Delo ravnatelja je zelo pestro, saj so v našem sistemu ki je z nami delila nekaj svojih misli o šoli in šolarjih. poleg učencev tudi starši in zaposleni. Nikoli ne vem, Vuzeničanka, ki že 18 let živi v Dravogradu oz. njegovi kako se bo odvijal dan, kar je lahko zelo zanimivo, obe- okolici, je poročena, mama dveh otrok in že več kot nem pa tudi zelo stresno. Delovni dan ravnatelja se ne dvajset let tesno povezana s šolo v Dravogradu. Je na- konča po osmih urah, ampak je tako kot delo učitelja mreč profesorica geografije in zgodovine, ki je svojo poslanstvo in se ne zaključi ob odhodu domov. Ravnatelj poklicno pot začela kot štipendistka šole in je v službo mora imeti veliko znanja in širok pogled na dogajanje prišla ob upokojitvi gospe Olge Moder že kot absol- v šoli, učni proces, potrebe in razvoj šole. Zelo dobro ventka. Kot učiteljica je bila odgovorna tudi za projekt mora poznati pravilnike, ki urejajo področje šolstva, de- »Turizmu pomaga lastna glava« in za medgeneracijsko lovna razmerja in še mnoga druga področja. Obenem je sodelovanje z domom starostnikov v Črnečah. Pravi, menedžer in predvsem pedagoški vodja. da je vsak dan v službo šla z veseljem in tako je še da- Moj dan v službi se navadno začne s pregledom e-po- nes. šte in e-računov. Sledi pogovor s tajnico in pomočnico ravnateljice glede dela, organizacije dejavnosti, novih Ga. Marjeta Podgoršek Rek, prosim, če na kratko opi- projektov, prijav na razne razpise, izdaj odločb in teko- šete OŠ NT Dravograd. čih zadev. Občasno hospitiram, imam razgovore z zapo- Osnovna šola Neznanih talcev Dravograd stoji na mestu, slenimi, učenci in s starši, pripravljam se na sestanke, kjer je že 50 let, zato bo dan šole v letošnjem šolskem vodim sestanke, berem, načrtujem delo, telefoniram, se letu namenjen jubileju. Ime šole je tesno povezano s dogovarjam in še marsikaj. preteklostjo kraja. V času 2. svetovne vojne so bili v Dra- vogradu gestapovski zapori, talce so streljali in pobijali, Kako sicer ocenjujete zapuščino bivših ravnateljev? nekatere zakopavali v bližnjih gozdovih ali metali v Dra- Vsak ravnatelj je šoli pustil svoj pečat in brez njih šola vo. V spomin na neznane žrtve, ki so s svojimi življenji danes ne bi bila takšna, kot je. Vsak izmed njih se je tru- tlakovali našo svobodo, je šola leta 1969 dobila ime, na dil po svojih najboljših močeh, da je šoli priskrbel dobre katerega smo še danes ponosni. Šola se je skozi leta ve- prostorske in materialne pogoje, da je učiteljem omo- čala, dograjevala in prenavljala. Imamo lepo telovadni- gočil izobraževanja, napredovanja in medpredmetno co, urejene učilnice z elektronskimi tablami, specializi- sodelovanje, učencem pa zagotovil napredek na vseh rane učilnice kemije, fizike, naravoslovja, gospodinjstva, področjih in dobro sodeloval s starši in z lokalno sku- tehnike in računalništva ter knjižnico z več kot 16.000 pnostjo. Že ob prijavi na delovno mesto ravnateljice sem enotami knjižničnega gradiva. zapisala, da ne bom spreminjala vizije šole »Ne učimo se V letošnjem šolskem letu imamo v matični šoli 417 za šolo, temveč za življenje«, saj sem jo 18 let soustvar- učencev v 20 oddelkih, v podružnici Črneče 16 učencev jala in bila del te uspešne zgodbe. v dveh oddelkih, v Libeličah 37 učencev v treh oddelkih, na Ojstrici 14 učencev v dveh oddelkih in v Trbonjah 23 Kakšne razlike med otroki včasih in danes opažate zdaj, učencev v dveh oddelkih. Skupaj imamo 507 učencev, za ko na šolo gledate kot »prva dama« in ne učiteljica? katere skrbi 83 zaposlenih. Otroci so danes na splošno drugačni, saj odraščajo v di- Vizija šole je »Ne učimo se za šolo, temveč za življenje«, gitalni dobi in so jim bližje drugačne stvari kot včasih. Ko zato to vizijo uresničujemo v okviru pouka, dni dejav- sem začela poučevati, smo z učenci večkrat šli v računal- nosti, projektov, sodelovanja z društvi, javnimi zavodi niško učilnico. Pokazati sem jim morala, kako se prižge in lokalno skupnostjo, poklicne orientacije ter delom z in ugasne računalnik, kako se dela z miško in osnovne nadarjenimi učenci in učenci s posebnimi potrebami. zadeve, danes pa vse to že obvladajo. Zelo veliko časa so na družabnih omrežjih, brez telefona skoraj ne preživijo Na ravnateljsko mesto ste prišli z mesta učiteljice geo- niti dneva, se na splošno manj gibajo in imajo posledič- grafije. Pogrešate staro delovno mesto? no več težav z motoriko in s koncentracijo. Vedno manj Še vedno sem najprej učiteljica, čeprav rada opravljam učencev ima težave z angleščino, saj jo vsakodnevno delo ravnateljice. Veliko razmišljam o pouku, saj sem pe- spremljajo v raznih medijih in na računalnikih. V priho- dagoški vodja kolektiva in moram biti vzor. Prav zato se dnosti predvidevam, da bodo imeli težave pri slovenšči- udeležujem vseh kolektivnih izobraževanj, poleg tega se ni, saj SMS-i in razna družabna omrežja ne spodbujajo dodatno izobražujem z branjem strokovnih revij, na do- uporabe knjižne slovenščine. Tudi na naši šoli opažamo,

december 2016 • Informator 39 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

da učenci manj berejo. Ugotavljam, da imajo vedno individualno, kar je lahko velika prednost. Na Ojstrici manj notranje motivacije za učenje in so manj samostoj- imamo pouk od 1. do 9. razreda in učenci tekmujejo na ni pri šolskem delu. Kljub vsemu so naši učenci vseeno raznih področjih in dosegajo odlične rezultate. Učenci uspešni na različnih področjih. Če jim znamo prisluhniti, so uspešni tudi na nacionalnem preverjanju znanja. V jim dati možnost aktivnega sodelovanja, jih pritegniti, ostalih podružnicah učenci tekmujejo, vendar je večina potem dosežemo tudi naš namen. regijskih in državnih tekmovanj šele v osmem in devetem razredu, zato se dosežki v podružnicah omenjajo Kaj pa razlike med starši? manj, saj do petega razreda ni veliko tekmovanj. Se pa Vsi starši so se in se tudi danes trudijo v dobrobit svoje- uspehi teh učencev vidijo kasneje, v osmem in devetem ga otroka. Je pa na žalost res, da enim staršem to uspe- razredu, saj brez dobrega predznanja ne bi bilo odličnih va veliko bolje kot drugim, na kar pa vpliva tudi cel kup rezultatov. raznih dejavnikov. Kakšna anekdota s šolskih hodnikov? Pa učitelji? Kako so zadovoljni z delom v šoli? Zdaj anekdote kar pogrešam, saj se dogajajo v učilnicah, To morate vprašati njih. Glede na to, da nas je veliko, se kjer jih lahko bolj ali manj vidim le na hospitacijah ali moramo usklajevati in si znati prisluhniti. Seveda imamo zanje izvem od učiteljev. Včasih se nasmejim, ko učenci različne interese, poglede na določene stvari, ampak pridejo poročat o kakšni zadevi, ki se je zgodila v razredu tako je tudi doma. ali šoli. Ne bom pa pozabila anekdote iz razreda, ko smo ponavljali glavna mesta Evrope. Učencem sem zmeraj Kaj mora šola zahtevati od učencev in kaj jim na drugi pomagala iskati asociacije, da bi si lažje zapomnili učno strani ponuja? snov. Tako sem povedala, da je glavno mesto Malte Va- Zahteve so zapisane v Zakonu o osnovni šoli, učnih na- leta. Povedala sem, naj se spomnijo na vesel zaključek črtih posameznih predmetov in predmetnih področij, devetega razreda. Ko smo drugič ponavljali glavna me- vzgojnem načrtu šole in šolskih pravilih. Šola ne le iz- sta Evrope, je en izmed učencev povedal asociacijo Mal- obražuje, ampak tudi vzgaja. Učenci imajo strokovno ta – cement. Vsi smo se od srca nasmejali. usposobljene in motivirane učitelje. Trudimo se, da imajo dobre materialne in prostorske pogoje. Poleg pouka Kaj drugače počnete, kadar se ne ukvarjate s »šolski- jim nudimo še druge možnosti udejstvovanja, krepimo mi« zadevami? njihova dobra področja, šibka področja pa nadgrajuje- Rada preberem kakšno dobro knjigo, se družim s prija- mo. Diferenciramo pouk glede na znanje, nadarjenost in telji, 'srfam' po internetu, planinarim, smučam, potu- težave. Nudimo jim dopolnilni in dodatni pouk, mnogo jem, obiskujem koncerte in pogledam kakšno komedijo. interesnih dejavnosti, projektov in dejavnosti v sodelovanju z zunanjimi izvajalci. Medgeneracijsko sodeluje- Bi radi še kaj sporočili občanom oz. bralcem Informa- mo in spodbujamo prostovoljstvo. Učence vzgajamo z torja? vzgledom in vsako težavo poskušamo rešiti takoj. Učen- Vsak dan grem rada v službo. Dan je marsikdaj prekratek cem povemo, kaj je prav in kaj ne. Poudarjamo vrednote, za vse. Rada obiskujem prireditve, na katerih nastopajo kot so strpnost, poštenost, odgovornost in soodvisnost. naši učenci in sem zmeraj ponosna na dosežke učencev in učiteljev. Ob tej priložnosti se zahvaljujem učiteljem, Letošnje šolsko leto ste začeli z novo pridobitvijo, in si- ki svoje delo opravljajo vestno in strokovno. Staršem cer obnovljeno šolo v Trbonjah. Kakšni so vaši vtisi ob se zahvaljujem za sodelovanje, podporo in njihov pri- tem? spevek za šolski sklad. Enako velja tudi za društva in Zelo vesela sem te pridobitve. Zasluge za uspešno seli- organizacije, ki nas podpirajo in sodelujejo z nami kot tev v matično šolo in čez eno leto nazaj v Trbonje imajo zunanji sodelavci ob različnih aktivnostih. Nazadnje pa predvsem učiteljice podružnične šole in tehnično ose- se zahvaljujem svetnikom našega sveta zavoda, ki znajo bje. Posebej vesela sem bila, ker smo zelo dobro so- prisluhniti našim težavam, nas podpirajo in se trudijo za delovali z izvajalci, ki so prisluhnili našim potrebam in dobro naših učencev in zaposlenih ter občinskim svetni- željam in se nam prilagajali. Otvoritev je bila na sončno kom in ge. županji Marijani Cigala, brez katerih ne bi bilo nedeljo. Krajani, predstavniki Občine Dravograd, Dravi- materialnih in prostorskih izboljšav šole in podružnic. ta, vrtca in šole smo otvoritev sicer načrtovali že v spo- Vesela sem, ko imamo na prireditvah polno dvorano, mladanskem času. Vzdušje na ta dan je bilo popolno. saj je to dokaz, da delamo dobro. Skupaj s sodelavci se Dokaz za to je bila vesela druščina, ki se je zabavala še v bomo trudili tudi vnaprej. poznih popoldanskih urah. Vsi smo bili kot eno, vsi smo Katja Čevnik se veselili in optimistično zrli v prihodnost. Takšnih dni ni veliko, zato je bil ta dan resnično poseben za vse nas.

Sicer so učenci, ki prihajajo iz OŠ in njenih podružnic zelo uspešni. Lahko izpostavite, na katerih področjih? Učenci iz podružničnih šol so zelo uspešni. Navajeni so samostojnega dela, delajo v manjših skupinah, skoraj

40 Informator • december 2016 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

OTVORITEV ŠOLE V TRBONJAH Slavnostna otvoritev prenovljene Osnovne šole Trbonje »Našo šolo so obnavljali. Med tem smo bili v šoli v Dra- je bila v nedeljo, 4. septembra 2016, ob 13. uri. Uradni vogradu. Tam smo bili eno šolsko leto. Nato so bile po- del otvoritve se je odvijal pred šolo, kjer so nastopili čitnice. Ko so se počitnice končale, smo začeli hoditi v našo novo šolo. Nastopali smo na otvoritvi naše nove učenci in otroci šole ter vrtca v Trbonjah, godba na piha- šole. Zapeli in zrecitirali smo nekaj pesmic. Nato sva z la Trbonje, Kulturno društvo Brod Trbonje ter eden naj- najino sestro Elino prebrali spise. Nato je prišel Adi Smo- bolj prepoznavnih slovenskih kantavtorjev Adi Smolar. lar in zapel nekaj pesmi, ki imajo naslov: Jaz ne grem v Po otvoritvi in kulturnem programu je sledil ogled no- šolo in Rolica papirja. Zatem smo si šolo ogledali. Ima ve- tranjosti prenovljene šole. Dogajanje se je nato preselilo liko kuhinjo in malo manjšo jedilnico. Na naši šoli je tudi na prireditveni prostor pred gasilskim domom, kjer je vrtec. Imamo dve učilnici in en kabinet. Iz podstrešja so bila pogostitev. Ponovno se je 26 let po otvoritvi mosta naredili telovadnico, ob telovadnici so naredili stranišče znova "vrtel vol". (Bogdan B.) in majhno učilnico, v kateri imamo knjige, zato ji reče-

In kaj so rekli … mo majhna knjižnica. V prvi učilnici imamo prvi, drugi in »V ŠOLO ZELO RADA HODIM. NAŠA ŠOLA JE LEPA.« SAŠA PIRNAT, 1. RAZRED tretji razred, v drugi učilnici imamo četrti in peti razred. Urška Paradiž,1. razred Imamo tudi igrače. Šola ima dve nadstropji in klet.« »Naša kuharica zelo dobro kuha.« Lili Račnik, 3. razred »NAŠA ŠOLA JE LEPE BARVE. NAJBOLJ VŠEČ MI JE, KER SE V ŠOLI UČIMO.« MARK KUŠAR PUŠELC, 1. RAZRED »LETA 2015 SMO IZVEDELI, DA BODO NAŠO ŠOLO OB- »Naša šola ima zelo lepe prostore. Zelo mi je všeč telo- NAVLJALI. ZELO SMO BILI ŽALOSTNI, KER SMO IMELI vadba.« Teja Kašnik, 1. razred RADI NAŠO ŠOLO. BILI PA SMO TUDI VESELI, DA SE BO NAŠA ŠOLA OBNOVILA. Z NOVIM ŠOLSKIM LETOM SMO »V TRBONJAH SMO IMELI ZELO STARO ŠOLO. SEDAJ SO MORALI V ŠOLO V DRAVOGRAD. TAM SMO POGREŠALI JO OBNOVILI. KO SO ŠOLO OBNAVLJALI, SMO HODILI HRANO, KI NAM JO JE KUHALA NAŠA KUHARICA ANICA. V ŠOLO V DRAVOGRAD. ŽELELA SEM SI, DA ČIM PREJ ČEZ ENO ŠOLSKO LETO SMO SE VRNILI V ŠOLO TRBONJE, KONČAJO NAŠO ŠOLO. RAJŠI HODIM V ŠOLO V TRBO- KI NAS JE PRIČAKALA ZELO LEPO PRENOVLJENA. V ŠOLI NJE. KO SE JE ZAČELO ŠOLSKO LETO, SMO SE PRESELILI TRBONJE SE POČUTIM ZELO DOBRO. NAŠA ŠOLA JE ZELO V NOVO ŠOLO. ZELO MI JE VŠEČ NOVA KUHINJA. ŠOLA LEPA.« NEŽA TOMAŽIČ, 3. RAZRED JE ZELO PROSTORNA IN LEPO OPREMLJENA. IMA LEPE PROSTORE. VŠEČ MI JE TUDI UČILNICA, KER JE NA NOVO »Juuhu! Končno sem dočakala novo šolo. Komaj čakam, OPREMLJENA IN LEPO POBELJENA. PODSTREŠJE SO da grem v razred. Uvav, nov razred, nova kuhinja. Hvala SPREMENILI V TELOVADNICO. ZRAVEN TELOVADNICE JE vsem, ki ste obnovili našo šolo.« Špela Nabernik, 2. razred UČILNICA. V UČILNICI IMAMO KNJIGE, KI SI JIH LAHKO IZPOSODIMO. ZRAVEN TELOVADNICE JE TUDI RAČUNAL- »KO SEM PRVIČ VSTOPIL V NOVO ŠOLO, SEM BIL ZELO VE- NIŠKA UČILNICA. V ŠOLSKI ZGRADBI JE TUDI VRTEC, KI SEL. BIL SEM PONOSEN, DA SEDIM V NOVI ŠOLI. ZELO SE IMA ZELO VELIKE PROSTORE. ZELO MI JE VŠEČ, KER JE JE PRIJETNO UČITI V NOVI ŠOLI.« ŽIGA RUDOLF, 2. RAZRED V ŠOLI BOLJ TOPLO, KOT JE BILO V STARI ŠOLI. ŽELIM SI, DA BI NOVA ŠOLA OSTALA ŠE DOLGO TAKO LEPA, KOT JE »Zelo sem se veselila prihoda v novo šolo. Ko so jo pre- SEDAJ IN DA BI HODILA V TO ŠOLO DO DEVETEGA RA- navljali, sem bila v OŠ Dravograd. Leto je hitro minilo in ZREDA.« ELINA RAČNIK, 3. RAZRED smo že šli v novo šolo. Komaj sem čakala na prvi šolski dan. Na začetku šolskega leta je bila otvoritev šole. Tam sem nastopala. Zelo uživam v novi šoli. Hvala vsem, ki ste jo gradili. Hvala.« Lara Kogelnik, 2. razred

»KER SO NAŠO ŠOLO OBNAVLJALI, SEM V DRUGI RA- ZRED HODILA NA OŠ DRAVOGRAD. PROTI KONCU ŠOL- SKEGA LETA SO NAM POVEDALI, DA SE BOMO VRNILI V NAŠO ŠOLO V TRBONJE. TEGA SEM SE ZELO RAZVESE- LILA. MED POČITNICAMI SEM ŠLA VEČKRAT POGLEDAT NOVO ŠOLO. OD ZUNAJ JE BILA ZELO LEPA, TUDI OKOLI- CA ŠOLE JE BILA DRUGAČNA. POČITNICE SO HITRO MI- NILE IN KOMAJ SEM ČAKALA, DA VIDIM ŠOLO TUDI OD ZNOTRAJ. IMELI SMO OTVORITEV ŠOLE. ZA TA DOGO-

december 2016 • Informator 41 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

DEK SMO PRIPRAVILI PROSLAVO. PREREZALI SO TRAK OŠ ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU IN VSTOPILI SMO V ŠOLO. TUDI OD ZNOTRAJ JE ŠOLA Zdi se, kot bi bilo včeraj, ko smo po brezskrbnih poletnih ČISTO DRUGAČNA. LEPA PRIJETNA JEDILNICA, NOVE počitnicah 1. septembra ponovno stopili skozi šolska UČILNICE, NOVE GARDEROBE. NAJBOLJ SEM SE RAZVE- vrata, pa je tu že december. Mesec, ki ga vsi nestrpno SELILA NOVE TELOVADNICE, ŠPORTNIH PRIPOMOČKOV čakamo, saj z njim pridejo najlepši prazniki v letu. Pa ne IN IGRAČ ZA PROSTI ČAS. ZELO SEM VESELA, DA SMO SE samo zaradi daril, ki jih potihoma pričakujemo, ali zaradi VRNILI V ŠOLO TRBONJE, SAJ JE TU VELIKO BOLJ PRIJE- praznovanj, ki se nam obetajo, pač pa predvsem zato, TNO.« NEJA REPNIK, 3. RAZRED ker vemo, da jih bomo preživeli z našimi najdražjimi. Je pa to tudi mesec, ko skušamo ugotoviti, ali nam je preko ŠOLO V TRBONJAH JE OBISKAL ČEBELAR »V ponedeljek nas je obiskal čebelar. Pokazal nam je leta uspelo uresničiti načrtovano, hkrati pa že kujemo panj, ki ga je prinesel s sabo. Nato nam je pokazal, ka- načrte za leto, ki prihaja. kšno želo ima čebela. Povedal nam je, da živijo nekatere čebele v drevesnih duplih. Že kar nekaj let je v navadi, da vam v decembrski številki Jedli smo med, bil je zelo okusen. Povedal nam je, da se Informatorja predstavimo, kaj se je na naši šoli dogajalo matice parijo s troti. Povedal nam je tudi, da se morajo v prvih štirih mesecih šolskega leta. Verjemite, da ima- čebelarji zaščititi s klobuki z mrežo in čebelarsko oble- mo kaj povedati. A pojdimo lepo po vrsti … ko.« Timotej Kotnik, 3. razred Prvošolčki in prvi šolski dan »ČEBELAR NAM JE PRINESEL POKAZATI PANJ. PANJ Prvega septembra je prag naše šole prestopilo dvajset JE BIL PRAZEN. POVEDAL NAM JE, DA ČEBELE IŠČEJO nadobudnih prvošolk in prvošolcev. Na popoldanski HRANO. ČEBELE LETAJO S CVETA NA CVET. POVEDAL JE sprejem so prišli v spremstvu staršev. V jedilnici šole TUDI, KAKO SE IZDELA MED. MED JE ZELO ZDRAV. ČEBE- smo zanje pripravili kratek kulturno obarvan program, LAR NAM JE PRINESEL MED, IMELI SMO GA ZA ZAJTRK.« na katerem sta škratek Glavca (Lana Krajnc) in škratek ANDRAŽ ŠANTL, 2. RAZRED Šlampek (Nika Smolinger) prvošolcem skozi igro razkrila mnoge šolske skrivnosti in skrbi. Prireditev sta pope- »V ponedeljek, 21. 11. 2016, je na obisk prišel čebelar. strili glasbeni točki harmonikaša Tjaša Sgerma in pevke Povedal nam je veliko zanimivega. Pokazal nam je pla- Anje Krivec. Vse navzoče sta pozdravila tudi ravnatelji- kat. Jedli smo med, ki je bil zelo dober. Naučil nas je, kako moramo ravnati, če nas piči čebela. Povedal nam ca, gospa Dragica Jurjec, in policist. Kasneje so prvošolč- je, da je miška tudi sladkosneda. Poučil nas je o čebelah in ravnanju z njimi.« Neža Tomažič, 3. razred

»ČEBELAR JE PRIŠEL K NAM. POKAZAL JE PANJ IN POVE- DAL, KAKO DELUJEJO ČEBELICE. IMEL JE PANJ IN TUDI MED. POSKUSILI SMO MED. POVEDAL JE TUDI, KOLIKO VRST MEDA POZNAMO. ZAHVALILI SMO SE, DA JE PRI- ŠEL K NAM NA OBISK.« ŠPELA NABERNIK, 2. RAZRED

»V ponedeljek je prišel v našo šolo čebelar. Pokazal nam je plakat o čebelah. Pogovarjali smo se o čebelah in kako se prideluje med. S seboj je prinesel med in lahko smo ga poskusili. Bil je zelo deber.« Neja Repnik, 3. razred

»V PONEDELJEK, 21. 11. 2016, JE NA OBISK PRIŠEL ČE- BELAR. POKAZAL NAM JE VELIKO REČI IN POVEDAL VE- LIKO STVARI. IZVEDELA SEM, KAR NISEM VEDELA. PO- SKUSILI SMO TUDI MED, KI JE BIL ZELO OKUSEN. RAZLO- ŽIL NAM JE, KAKO MORAMO RAV- NATI, ČE NAS PIČI ČEBELA. ČEBELE IMAJO TUDI MATI- CO, TO JE NJIHOVA MAMA. MATICA ŽIVI Z DRUŽINO ki za spomin na ta pomemben dan prejeli paket prese- CELO ZIMO. ČEBE- nečenja in slikanico. Tako kot se za pravo praznovanje LAR NAM JE DAL spodobi, je sledila še torta z dvajsetimi svečkami, ki smo ČEBELARSKE KLO- jih brez težav upihnili. Sledil je sprejem v razredu, kjer BUKE, DA SMO SE so se prvič posedli v šolske klopi. Ta dan še ni šlo prav za Z NJIMI FOTOGRA- res. Na mizah sta jih namesto zvezkov in peresnic čakala FIRALI. PO FOTO- torta in sok. Polni vtisov so odšli domov ter se naslednji GRAFIRANJU JE ČE- dan vrnili s šolskimi torbami. In začelo se je … BELAR ODŠEL.« Renata SEŠEL ELINA RAČNIK, 3. RAZRED

42 Informator • december 2016 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

Pikin festival Fotografski natečaj Z rdečimi lički in velikimi pričakovanji smo se to šolsko V okviru tedna otroka je na šoli potekal tudi fotografski leto ponovno odpravili na Pikin festival v Velenje. V po- natečaj z naslovom »Kdo je tvoj Peter Klepec?« Na nate- nedeljek, 19. 9. 2016, so imeli učenci od 1. do 4. razreda čaj je letos prispelo 43 fotografij učencev od 1. do 7. ra- v Velenju v družbi Pik prvi tehniški dan. Ob prihodu smo zreda. Fotografije je ocenila štiričlanska komisija. Skupni najprej pokukali v Pikino vilo Čira-Čara, pozdravili njene- seštevek vseh točk je podal letošnje zmagovalne fotogra- ga konja, se sprehodili po Pikinem mestu ter se udeležili fije, katerih avtorji so prejeli priznanja in praktične nagra- ustvarjalnih delavnic. Na koncu so bili nahrbtniki polni de. Fotografije bodo vse leto na ogled v jedilnici. različnih izdelkov. Dan je bil pester in zanimiv. Polni le- 1. mesto je zasedla foto- pih vtisov in s plišastimi Fickoti okoli vratu smo se vrnili grafija učenca 4. razre- v šolo. Andreja KROTMAJER da, Jaka Ocepka. Zanj je Peter Klepec trenutno njegov kuža, ki ga je fan- tastično ujel v barvah jeseni. 2. mesto je zasedla fotografija učenca iz 3. razreda, Tea Korena. Njegov Peter Klepec je njegova mlajša sestra, ki vsa- kogar očara z leskom v očeh. 3. mesto je zasedla fotografija Anike Sešel, učenke 5. razreda. Anikin Peter Teden otroka Klepec je njen brat Prvi teden v oktobru je teden otroka. Na naši šoli se ta- Aljaž, ki ga je v svoj krat odvijajo različne dejavnosti. Letos jih je bilo več kot objektiv ujela med prejšnja leta, zato so potekale še v naslednjem tednu. igranjem kitare ob Nekatere so že tradicionalne, saj jih imajo učenci radi razgledu z domače- in si jih želijo vsako leto znova. Na razredni stopnji so ga okna na vas Šen- učenci tekmovali z avtomobilčki na daljinsko vodenje, tjanž. Renata SEŠEL si izmenjali knjige in igrače, sodelovali v socialnih igrah in zaplesali v telovadnici. Učiteljica Irena, ki poučuje ke- Kulturni dan mijo, jim je pripravila ogled eksperimentov, ki jih vedno V sredo, 12. oktobra 2016, smo imeli na naši šoli za vse znova navdušijo. V okviru Simbioze giba so učenci od 1. učence od 1. do 9. razreda kulturni dan. V Domu borcev do 3. razreda šli na pohod z ba- smo si ogledali šolsko produkcijo muzikala 'Cvetje v je- bicami in dedki. Nekaj babic se seni' v izvedbi učencev OŠ Podgorje pri Slovenj Gradcu je priključilo tudi uram športa na predmetni stopnji. V popol- danskem času so učenke predmetne stopnje na jesenskih delavnicah izdelovale različne izdelke in pomagale ustvariti jesensko vzdušje na šoli. Še posebej ponosne so bile na gospo Jesen, ki so jo ustvarile v čast obarvani jeseni. Zlasti zanimiv

pod mentorstvom učiteljice Danijele Ledinek. Izvirni slovenski muzikal Cvetje v jeseni je nastal po Tav- čarjevi povesti z istim naslovom, ki opeva nežno in glo- boko ljubezen med Meto in Janezom. Izvršni producent te originalne izvedbe, Gorazd Slak, je dovolil tudi šolsko izvedbo muzikala, ki so ga podgorski učenci na odru pr- vič predstavili letos spomladi. Muzikal je trajal dobri dve uri z vmesnim 5-minutnim od- je bil dan, ko je potekala tombola. Seveda ni manjkalo morom med 1. in 2. dejanjem, ko smo prisotni v dvorani lepih nagrad. Najbolj svečan pa je bil dan, ko smo prvo- že lahko strnili prve vtise. Mladi igralci so nas navdušili z šolce sprejeli v Šolsko skupnost. Učenci 9. razreda so po- izjemno igro, plesom in petjem. Svoje pa so dodala tudi stali njihovi prijatelji, ki jim bodo pomagali pri različnih avtentična oblačila tistega časa in stari kmečki rekviziti, aktivnostih na šoli. Na sprejemu so jih prijetno presene- ki so popestrili dovršno izdelano sceno. tili z darilcem. Teden otroka smo zaključili s kostanjevim Na koncu so nastopajoči, ki so se na odru izkazali kot piknikom za učence predmetne stopnje. pravi profesionalci, poželi bučen aplavz. Mentorica Šolske skupnosti Milena JAMER Lilijana LADRA

december 2016 • Informator 43 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

Literarni pogovor V četrtek, 27. 10. 2016, je na šoli potekal literarni pogo- Ob dnevu duševnega zdravja smo se v odmoru razgiba- vor s krajanom g. Martinom Hribernikom – Tinetom o li ob aerobiki, kar bo, tako kot lani, postala naša redna njegovi pesniški zbirki z naslovom SLEDI. mesečna praksa. Prav tako smo se pridružili projektu To je že njegova druga pesniška zbirka, kajti leta 2014 je Simbioza giba in ob tem naše stare starše popeljali na izšla zbirka z naslovom pohod (1−3. razred), nekateri pa so se šestošolcem pri- Sreča, ki jo je posvetil družili pri urah športa v telovadnici. prijateljem. Teh ima g. Tine ravno dovolj, da vedno znova poudari, da je srečen, ker živi med dobrimi ljudmi. Ti pa puščajo v njegovem življenju vidne sledi, zato ni naključje, da je novi pesniški zbirki dal tak naslov.

V novembru smo se skupaj s člani Društva diabetikov Dra- vograd Polžki udeležili tradicionalnega pohoda ob dnevu diabetesa. Prav tako v novembru smo ob tednu solidarnosti intenzivno zbirali star papir, denar pa bomo namenili za zimsko in letno šolo v naravi ter za obisk CŠOD.

Z menjavo rabljenih oblačil in uporabnih predmetov, ki Pri ustvarjanju je avtor posegal po različnih témah in v se že več let zaporedoma odvija tretji teden v novembru, zbirko nanizal številne pesmi o življenju in ljudeh, o nase pridružujemo Evropski kampanji zmanjševanja odpad- ravi, poklicih, živalih, ljubezni … Dotaknil se je ljudi in nji- kov. Še posebej pa smo se potrudili ob svetovnem dnevu hovih medsebojnih odnosov. Tako v pesmih zasledimo hrane. Obeležili smo ga z izmenjavo malice med učenci, verze o dobroti in sreči na eni strani ter o lažeh in krivici in sicer so si učenci dveh vnaprej določenih razredov iz- na drugi strani. V mnogih pesmih se odraža avtorjeva menjali malico, ki so jo prinesli od doma, in ob tem prije- hudomušna plat, spet v drugih lahko opazimo obžalova- tno poklepetali. To je bila seveda okusna, zdrava, domača nje, ker je bil zamujen pravi trenutek, pa naj si bo to v hrana iz lokalnega okolja. Prav tako smo posebno pozor- ljubezni ali v življenju nasploh. nost namenili projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga Številni prisotni so z zanimanjem prisluhnili pogovoru sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko. s pesnikom, ki ga je vodila Lilijana Ladra, ter njegovim pesmim, ki jih je doživeto prebirala Silva Martinc. Osmo- šolke pa so druženje popestrile z igranjem na klarinet, flavto in violino. Gostje so domov zagotovo odšli z novo, bogato izkušnjo in zavedanjem, da je treba na življenje gledati s pozitivne plati. Lilijana LADRA

Zdrava šola V Klubu Zdrave šole smo se letos že lotili novih dejavnosti, nekatere pa uspešno peljemo že več let. Letošnja rdeča nit je še vedno téma Duševno zdravje, v letu 2017 pa se ji pridruži še téma Prehrana in gibanje. V septembru smo kolesarili v Slovenj Gradec, se tam V načrtu imamo še več obeležitev spominskih tednov, udeležili delavnic o prometni varnosti, hkrati pa obe- dogodkov, akcij … Vseskozi pa razmišljamo, kako bi iz- ležili Teden mobilnosti ter prekolesarjene kilometre boljšali naše telesno in duševno zdravje, se več gibali, dopisali h gibanju ob svetovnem dnevu preprečevanja skrbeli za soljudi, živali, okolje in s tem sledili smernicam samomora. Zdrave šole. Marinka MORI

Knjiga in mi V mesecu novembru smo v sodelovanju s Knjižnico Dravograd izpeljali dva dogodka, povezana s knjigo in branjem. 9. novembra smo s sedmošolci v okviru nacionalnega projekta »Rastem s knjigo« obiskali Knjižnico Dravograd. Projekt organizira Ministrstvo za kulturo v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo ter v sodelovanju s splošnimi knjižnicami, slovenskimi osnovnimi in srednji- mi šolami ter osnovnimi šolami s prilagojenim programom. Namen omenjenega projekta, ki je letos potekal že enajstič, je spodbujanje bralne kulture med mladimi.

44 Informator • december 2016 ŠOLA, OH, ŠOLA ...

Z njim bi radi osnovnošolce in srednješolce spodbudili, dovali številne novoletne okraske, praznične aranžmaje, da bi brali leposlovna dela slovenskih ustvarjalcev. Tako nakit, slastne piškote …, na eni od teh pa so se lahko sedmošolci vsako leto prejmejo izvirno slovensko mla- okrepčali s toplim čajem z vonjem po praznikih. dinsko leposlovno delo. Letos je bila to knjiga pisatelja Tudi letos so nas z obiskom razveselili številni starši in Vinka Möderndorferja z naslovom Kit na plaži. drugi krajani, ki so bili navdušeni nad ponujenim, še bolj Ob obisku knjižnice so knjižničarke sedmošolcem po- navdušeni pa so bili mladi 'prodajalci', ko so se njihove drobneje predstavile projekt, življenje in ustvarjanje pi- stojnice počasi a vztrajno praznile. satelja V. Möderndorferja ter omenjeno knjigo. Učenci Prispevki za kupljeno so bili prostovoljni, namenili pa pa so se preizkusili tudi v iskanju podatkov o knjigah v smo jih za šolski sklad in s tem seveda učencem naše sistemu Cobiss. šole. Hvala vsem, ki ste prispevali svoj delež! Že v lanskem šolskem letu nas je Knjižnica Dravograd po- Vzdušje v jedilnici, kjer se je odvijal bazar, je bilo ves čas vabila k sodelovanju pri projektu »Knjižne mišice«, v okvi- živahno, kar daje vedeti, da moramo to vrsto druženja ru katerega mladi bralci koroških osnovnih šol spoznavajo ohraniti tudi v prihodnje. Lilijana LADRA splošne knjižnice na Koroškem in njihovo dejavnost. Odločili smo se, da se bodo teh srečanj udeleževali 'zlati Poleg bazarja so učence v decembru čakala še mnoga bralci'. To so učenci, ki so vseh devet let šolanja pridno druga presenečenja, ki so pripomogla k prazničnemu brali, osvojili bralno značko in si s tem prislužili naziv vzdušju. Zagotovo so se najbolj veselili medsebojnega 'zlati bralec'. obdarovanja, pri katerem so z drobnim darilcem, ki so

23. novembra je bil izpeljan že tretji sklop Knjižnih mi- ga izmenjali s sošolcem, drug drugemu polepšali zadnji šic (dva sta bila v lanskem šolskem letu), ki je potekal v šolski dan pred božično-novoletnimi počitnicami. znamenju iskanja 'izgubljenih' knjig. Ljudje mogoče celo življenje iščemo pravo knjigo, a je ne najdemo. Nema- In že je zadišalo po praznikih ... Po tistih praznikih, ko se lokdo pa se odloči in jo napiše kar sam. Naši mladi bralci med nami razlijeta ljubezen in toplina, ko začutimo, da so bili na omenjenem srečanju vseskozi aktivni − iskali je lepo osrečevati, ko je dovoljeno sanjati in želeti več so 'izgubljene' knjige, pisali kratke knjižne odlomke ter kot sicer, ko ugotovimo, da se sreča, ki jo iščemo nao- razmišljali o izgubljenem pomenu in iskanju smisla ži- krog, skriva v nas samih … vljenja ... Lilijana LADRA »V večeru tihem pridna roka nežno gladko nit prepleta, Božično-novoletni bazar čudovite vzorce splete, polne sanj in domišljije, Že v mesecu novembru smo se začeli pripravljati na kot da nit življenja vije. naš že dobro poznan in vsem všečen božično-novoletni Dobre želje združi v zvezde, bazar, ki smo ga imeli 13. decembra. V ta namen smo srečo v sonce oblikuje, izpeljali številne popoldanske delavnice, na katerih so nato pa robu bele čipke cvetove upanja nasuje. pod spretnimi prsti učencev in pod vodstvom učiteljev Tako ljubeče naj usoda stke Vam dneve v novem letu, nastajali raznovrstni izdelki, namenjeni za prodajo na skrbno trenutke naj izbira, previdno naj poti ubira.« bazarju. Nemalo izdelkov pa so učenci izdelali tudi v do- poldanskem času v okviru tehničnih dni, saj smo želeli Srečno 2017! pripraviti čim bolj pestro ponudbo. Stojnice, na katerih so učenci posameznih razredov ponujali svoje izdelke, Za OŠ Šentjanž pri Dravogradu zbrala in uredila Lilijana LADRA so bile res bogato obložene. Na njih so obiskovalci obču-

december 2016 • Informator 45 glasbena šola Prispevek: mag. Aleksander Kotnik, ravnatelj Glasbene šole Ravne na Koroškem

Glasbena šola

Ob 60-letnici Glasbene šole Na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem smo ponosni na vi- Ravne na Koroškem in sok jubilej, ob tej priložnosti pa se zahvaljujemo vsem, ki 200-letnici glasbenega šolstva so nam v vseh teh letih stali ob strani. V projekt prosla- na slovenskem vitve jubileja smo k sodelovanju povabili koroško gospo- Aprila smo obeležili visok jubilej, in sicer 60 let Glasbe- darstvo, ustanoviteljico naše šole Občino Ravne na Ko- ne šole Ravne na Koroškem. V čast nam je, da smo lahko roškem in občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje in ta jubilej proslavili v letu, ko praznujemo 200 let javnega Dravograd. Odzvali so se s finančno, materialno in tehnič- glasbenega šolstva v Republiki Sloveniji. no podporo, ki nam je omogočila organizacijo koncerta, Prva javna glasbena šola je bila ustanovljena ravno zaradi izdajo biltena, izdelavo filma in nakup novih inštrumen- tega, da bi glasba postala dostopna vsem, tudi tistim, ki tov. Sopran saksofon Yanagisawa, fagot Moosmann in pi- si niso mogli privoščiti glasbenega izobraževanja. Vsi smo anino Kawai so novi inštrumenti, ki jih že v tem šolskem veseli, da se je ta način ohranil vse do danes, saj vsem letu uporabljamo pri pouku. otrokom omogoča, da se lahko glasbeno izobražujejo. Glasbene šole po Sloveniji so javne ustanove, ki deluje- Hvala ni dovolj velika beseda, mi je pa v čast in ponos, da ži- jo v okviru osnovnošolskega izobraževanja. Šole izvajajo vimo in delamo v regiji, kjer imata gospodarstvo in lokalna glasbeno izobraževanje otrok in mladine, zadovoljujejo skupnost posluh za razvoj glasbenega izobraževanja. potrebe po kadrih pihalnih orkestrov, pevskih zborov, folklornih skupin in različnih glasbenih zasedb ter s tem bistveno pripomorejo k dvigu kvalitete le-teh in prispe- vajo k dvigu intelektualne dodane vrednosti, prav tako pa učenci, ki obiskujejo glasbene šole, dosegajo boljše rezultate v svojem osnovnem izobraževanju. Ne smemo pozabiti, da je Slovencem glasba sredstvo za povezovanje in ohranjanje nacionalne identitete. Je tako, da nimamo vedno vpliva na vse okoliščine in smo nemočni na določene poteze države, ki včasih ome- juje naše poslanstvo. Kljub temu se po svojih najboljših močeh trudimo, da vsako leto v glasbeno izobraževanje vključimo kar največje število otrok.

46 Informator • december 2016 DRAVOGRAD Prikaz Zdravje v občini je namenjen pre- gledu ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem. Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. S prikazom zdravstvenega stanja želimo spodbuditi dele- žnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev. Podatke za vse slovenske občine, dodatne gra- čne prikaze in denicije kazalnikov najdete na spletni strani http://obcine.nijz.si. Več podatkov o zdravju pa lahko najdete na spletni strani https://podatki.nijz.si.

NEKAJ DEJSTEV O ZDRAVJU V OBČINI

Zdravstveno stanje in umrljivost G Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila na

G Delež prebivalcev občine, ki so svoje zdravje ocenjevali . prebivalcev, v Sloveniji pa . kot dobro, je bil nižji od slovenskega povprečja. G Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva povprečno , koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa , G Telesni tnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju. dni. G Delež kadilcev je bil %, v Sloveniji pa %. G Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega G Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v krvnega tlaka, je bil nižji od slovenskega povprečja, za transportnih nezgodah je bila , na prebivalcev, v sladkorno bolezen prav tako. Sloveniji pa ,. G Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila , na prebivalcev, starih do let, v Sloveniji pa ,. G Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je G Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih bil blizu slovenskemu povprečju. obravnav zaradi zlomov kolka , na , v Sloveniji pa G Odzivnost v Program Svit - presejanju za raka debelega ,. črevesa in danke je bila , %, v Sloveniji pa , %. G Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od G Presejanost v Programu Zora - presejanju za raka slovenskega povprečja. materničnega vratu je bila , %, v Sloveniji pa , %.

Slika : Delež osnovnošolskih otrok, ki so prekomerno prehranjeni, Slika : Splošna umrljivost po občinah na . prebivalcev – po občinah v letu . starostno standardizirana, povprečje – .

Izdal: Nacionalni Inštitut za javno zdravje Trubarjeva , SI- Ljubljana, Slovenija E-mail: [email protected] Slike: SOkol, http://nfp-si.eionet.europa.eu/sokol/ Datum: oktober Verzija: torek, .. @ ::

december 2016 • Informator 47 80 Sedeči življenjski slog POMEN INFORMACIJ O ZDRAVJU Slovenija Dravograd Tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki so zaradi pre- Informacije o zdravju prebivalcev, zdravstvenem var- rabljajo odrasli in družine. Ustvarjanje takih možnosti 60 majhne telesne dejavnosti oziroma vse bolj sedečega stvu in povezanih dejavnikih so pomembne za od- v bivalnem okolju omogoča lažje zdrave izbire. Če življenjskega sloga izpostavljeni številnim dejavnikom ločanje na vseh ravneh življenja in delovanja sku- teh možnosti ni, se posameznik pogosteje in hitreje 40,9 tveganja za pojav različnih bolezni. pnosti. Uporabljamo jih za ocene stanja, načrtova- odloča za nezdrav življenjski slog. 40 37,8 Priporočena dnevna telesna dejavnost za odrasle in nje zdravstvene infrastrukture in oskrbe, spremljanje Zdravje ljudi neposredno vpliva na gospodarstvo. starejše je vsaj minut dnevno, medtem ko otrokom družbenih, političnih, socialnih in drugih vplivov na Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja in mladostnikom priporočamo vsaj minut telesne zdravstveno stanje ter zdravstveni sistem. Kazalniki o 20 svoje delo, običajne bolezni hitro preboli in na ta način dejavnosti dnevno. zdravju in bolezni v okolju, kjer ljudje živijo, predsta- prinaša dobrobit družbi. V Sloveniji , % mladostnikov, starih , in let,

vljajo dobro izhodišče in pomoč pri iskanju ustreznih opijanja (%) Delež visokotveganega 0 rešitev za izboljšave. Neenakosti v zdravju preživlja svoj prosti čas sede več kot ure na dan v Življenjski slog je pogosto povezan z izobrazbo in do- Slika : Delež oseb, starih let in več, ki so se v zadnjem letu viso- času šolskega tedna. S starostjo se veča delež otrok, Podatki o zdravstvenem stanju prebivalstva na manj- hodki. Ljudje z višjo izobrazbo in višjimi dohodki imajo kotvegano opile; upravna enota Dravograd, v katero spada občina ki med prostim časom pretežno sedijo. Po podatkih ših območjih se lahko precej razlikujejo od skupnih, Dravograd, . v povprečju bolj zdrave življenjske navade in posle- namreč tako -letniki preživljajo prosti čas v , %, državnih, ki predstavljajo povprečne vrednosti. Ne- dično boljše zdravje in obratno, ljudje z nižjo izobrazbo -letniki v %, največ pa -letniki, v kar , %. kateri zdravstveni podatki v Sloveniji so na voljo tudi in nižjimi dohodki živijo bolj nezdravo in pogosteje zbo- na ravni občin. Le s poznavanjem podatkov o zdravju Stroški, povezani s pitjem alkohola levajo. Socialno-ekonomski status je eden izmed po- 35 prebivalcev občine lahko njeni odločevalci načrtujejo Ocenjena vsota stroškov, povezanih s pitjem alkohola, 32,9 glavitnih razlogov za nastanek neenakosti v zdravju, ki aktivnosti in predlagajo ukrepe za izboljšanje zdravja tako zdravstvenih kot nekaterih drugih (npr. prometne 30 so nepravične in jih je mogoče preprečiti. prebivalcev. nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja) je ve- ALKOHOL lika – po izračunih iz leta je ta v Sloveniji znašala 25 23,1 Determinante zdravja Pivske navade prebivalcev, odnos do alkohola in do- milijonov €. Nasprotno pa se je s trošarinami od 19,0 11 let Zdravje posameznika je spremenljivo in povezano s 20 stopnost do▸ alkohola so v Sloveniji problematični. V alkohola v državno blagajno vrnilo le milijonov €. 16,9 številnimi dejavniki, ki jih imenujemo determinante 13 let javnosti vlada izrazito strpen odnos do pitja alkohola 15 zdravja (slika ). Na nekatere dejavnike, kot so npr. Zmanjšajmo škodo zaradi alkohola skupaj 15 let in opijanja. Vsak dan se v Sloveniji, izključno zaradi spol, starost, genetika, ne moremo neposredno vpli- Povezano morajo delovati družina, prijatelji, družbene 10 8,6 alkohola, v bolnišnici zdravi oseb. Na leto pri nas 7,9 vati, na druge pa lahko. Življenjski slog, kot ena od po- mreže kot tudi lokalne skupnosti, z vrtcem, šolo, de-

umre več kot oseb zaradi bolezni in stanj, kjer je Delež sedečega vedenja (%) membnih determinant, lahko spodbuja boljše zdravje, lovnim okoljem ter različne druge družbene inštitucije, 5 edini vzrok alkohol. Zaradi prometnih nezgod, katerih lahko pa vodi v razvoj bolezni. Življenjski slog pomeni snovalci politik in odločevalci vseh ravni, poleg tega povzročitelji so alkoholizirani, pa vsako leto umre še 0 npr., kaj in koliko jemo, koliko se gibljemo, in razvade, pa tudi stroka, mediji in civilna družba v celoti. dodatnih oseb. Fantje Dekleta ki jih imamo - kajenje, pitje alkohola idr. Za zdravje sta TELESNA DEJAVNOST Slika : Delež mladostnikov, starih , ali let, ki svoj prosti pomembna tudi naš način razmišljanja in delovanja čas preživljajo sede več kot ure na dan v času šolskega tedna, Prekomerna telesna masa in debelost naraščata tako ter način spopadanja s stresom. Na življenjski slog Slovenija, . v Sloveniji kot tudi v večini▸ evropskih držav. Gre za te- vplivajo tudi naša izobrazba, možnost zaposlitve in žavo, ki vpliva na dolžino in kakovost življenja ter razvoj Telesno dejavni – bolj zdravi, bolj uspešni nančno - premoženjsko stanje. različnih bolezni. Debelost je pogosteje prisotna pri Telesno dejavni otroci in mladostniki so bolj uspešni pri nižje izobraženih in revnejših prebivalcih in je v veliki šolskem delu, lažje si zapomnijo novo snov in so bolj meri posledica različnih prehranjevalnih navad med zadovoljni s svojim zdravjem in kakovostjo življenja. Te- različnimi družbenimi sloji. lesna dejavnost otrok in mladostnikov pomeni gibanje, ki je lahko del igranja, transporta, rekreacije, športa, v Zaskrbljujoč je trend naraščanja prekomerne telesne kontekstu družine, šole ali aktivnosti v skupnosti. mase in debelosti pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih petindvajsetih letih se je delež debelih fantov v starosti Redna telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za srčno- od do let povečal s , % na , %, pri dekletih v žilne bolezni, nekatere rake in sladkorno bolezen tipa II. istem starostnem obdobju pa s , % na , %. Pozitivno vpliva na sklepe in mišičje, pripomore k urav- navanju krvnega tlaka in telesne teže. Poleg tega je Slika : Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno telesna dejavnost pomemben dejavnik, ki pripomore pripisljivih alkoholu, pri osebah starih let in več (na .), k boljšemu duševnemu zdravju posameznika. Slovenija, – . Pomen lokalnih skupnosti Slika : Determinante zdravja (Dahlgreen in Whitehead, ). 25 23,1 Kot je že zapisano v Nacionalnem programu o pre- Za zdravje vsakega je pomembno, da ni izoliran posa- Z alkoholom se veliko oseb sreča že v mladosti 21,1 hrani in telesni dejavnosti za zdravje, imajo lokalne meznik v okolju, kjer živi, pač pa, da se lahko vključuje V primerjavi z mednarodnim povprečjem so slovenski 20 19,5 skupnosti ključno vlogo pri omogočanju in spodbuja- v različne interesne mreže, ki predstavljajo okolje za mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkohol- 16,9 nju zdravega življenjskega sloga in telesne dejavnosti družbeno pomoč in podporo. nih pijač in višjim koncentracijam alkohola. Otroci in 15 OŠ in manj za krepitev zdravja tako preko ustreznega načrtovanja mladostniki so zaradi razvojnih sprememb, predvsem Življenjskega sloga ne oblikujejo le osebne izbire po- 10,8 srednja in izgradnje infrastrukture - igralnih površin, parkov, dozorevanja možganov (kar traja do . leta staro- sameznika, kajti na mnoge dejavnike ne moremo vpli- 10 kolesarskih in peš poti, telovadnih in vadbenih in špor- sti), občutljivejši za z alkoholom povezano škodo. Čim 7,3 višja in več vati sami. Pomembno vlogo imata okolje in družba, v tnih prostorov, kot tudi preko omogočanja in nancira- mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je ver- Delež debelih (%) kateri živimo, delamo, se igramo, ljubimo, staramo... 5 nja/sonanciranja programov spodbujanja zdravega jetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi Kot posamezniki se lažje odločamo za zdrave izbire, življenjskega sloga, vključno s programi telesne de- alkohola. Zato je dopuščanje pitja ali celo omogočanje če jih okolje omogoča in spodbuja. Primer zdravega 0 javnosti za krepitev zdravja, vadbenih programov in pitja alkohola mladim nesprejemljivo. To se pri nas še okolja predstavljajo otroška igrišča, ki krepijo in spod- 2007 2014 športno rekreativnih programov. vedno prepogosto dogaja, kot na primer ob zaključku bujajo otrokove gibalne sposobnosti, urejene mreže Slika : Delež debelih oseb, starih let in več, glede na zaključeno Viri so dostopni na spletni strani NIJZ . osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. stopnjo izobrazbe, Slovenija, in . kolesarskih stez, ki jih za potovanje in prosti čas upo- ▸

48 Informator • december 2016 80 Sedeči življenjski slog POMEN INFORMACIJ O ZDRAVJU Slovenija Dravograd Tako odrasli kot tudi otroci in mladostniki so zaradi pre- Informacije o zdravju prebivalcev, zdravstvenem var- rabljajo odrasli in družine. Ustvarjanje takih možnosti 60 majhne telesne dejavnosti oziroma vse bolj sedečega stvu in povezanih dejavnikih so pomembne za od- v bivalnem okolju omogoča lažje zdrave izbire. Če življenjskega sloga izpostavljeni številnim dejavnikom ločanje na vseh ravneh življenja in delovanja sku- teh možnosti ni, se posameznik pogosteje in hitreje 40,9 tveganja za pojav različnih bolezni. pnosti. Uporabljamo jih za ocene stanja, načrtova- odloča za nezdrav življenjski slog. 40 37,8 Priporočena dnevna telesna dejavnost za odrasle in nje zdravstvene infrastrukture in oskrbe, spremljanje Zdravje ljudi neposredno vpliva na gospodarstvo. starejše je vsaj minut dnevno, medtem ko otrokom družbenih, političnih, socialnih in drugih vplivov na Zdrav posameznik je aktiven in ustvarjalen, opravlja in mladostnikom priporočamo vsaj minut telesne zdravstveno stanje ter zdravstveni sistem. Kazalniki o 20 svoje delo, običajne bolezni hitro preboli in na ta način dejavnosti dnevno. zdravju in bolezni v okolju, kjer ljudje živijo, predsta- prinaša dobrobit družbi. V Sloveniji , % mladostnikov, starih , in let,

december 2016 • Informator 49 Kazalniki zdravja v občini: Dravograd Prikazane so izbrane vrednosti kazalnikov zdravja za občino v primerjavi z upravno enoto, statistično regijo in Slovenijo. Graf kaže primerjavo kazalnikov na ravni občine z državnim povprečjem. Kazalniki so testirani na statistično značilnost. V majhnih občinah zaradi majhnega števila dogodkov lahko pričakujemo večja nihanja vrednosti kazalnikov med posameznimi leti. Denicije, dodatni podatki in gračni prikazi so dostopni na NIJZ spletni strani . Položaj občine glede na povprečje Slovenije (|) in glede na razpon vrednosti po občinah od najnižje do najvišje ( ). Pri kazalnikih, kjer ni oznake, v n ▸ opazovanem časovnem obdobju ni bilo pojava ( ). ▲ ∎ ▼ ∎∎ Barve in oblike oznak pomenijo: Zelena – občina je statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije. Modra – občina je statistično značilno različna od povprečja preostale Slovenije, želenega gibanja kazalnika ni mogoče enoznačno določiti. ▲ Rdeča – občina je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije. ∎ Rumena – občina se statistično značilno ne razlikuje od povprečja preostale Slovenije. ▼ Bela – vrednost izbranega kazalnika zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva.

○ Kazalnik Občina UE Regija SLO Enota Manj od povprečja Več od povprečja . Razvitost občine , / / , indeks ● . Prirast prebivalstva -, -, -, , . Starejše prebivalstvo (nad let) , , , , % ● . Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) , , , , % ● . Stopnja delovne aktivnosti , , , , %

Prebivalci in skupnost . Delovne migracije %

. Telesni tnes otrok , , , , indeks ● . Prekomerna prehranjenost otrok , , , , % . Redni in občasni kadilci m % ● . Visokotvegano opijanje m % ● . Poškodovani v transportnih nezgodah , , , , ●

Dejavniki tveganja za zdr. . Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji , , , , % ● . Odzivnost v Program Svit , , , , % ● . Presejanost v Programu Zora , , , , %

Preventiva . Mikrobiološka kakovost pitne vode / / %

. Samoocena dobrega zdravja m %

. Bolniška odsotnost , , , , dnevi

. Astma pri otrocih in mladostnikih (- let) , , , , sss/ ●

. Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu ( let in več) , , , , sss/

. Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni , , , , sss/

. Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka , , , , sss/

. Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi , , , , sss/

. Srčna kap (- let) , , , , sss/

Zdravstveno stanje . Možganska kap (- let) , , , , sss/ ●

. Novi primeri raka , , , , sss/

. Zlomi kolka pri starejših prebivalcih ( let in več) , , , , sss/ ●

. Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj , , , , sss/

. Pomoč na domu , , , , %

. Splošna umrljivost sss/.

. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (- let) sss/. ●

. Umrljivost zaradi vseh vrst raka (- let) sss/. ●

. Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (- let) sss/. ●

Umrljivost . Umrljivost zaradi raka dojke (- let) sss/. ●

. Umrljivost zaradi pljučnega raka (- let) sss/. ●

. Umrljivost zaradi samomora sss/. ●

Legenda: /: kazalnik na tej administrativni ravni ni smiseln; sss: starostno standardizirana stopnja na , . ali . prebivalcev, na slovensko populacijo ... m : Podatki temeljijo na statističnem modelu.

Pojasnilo h kazalnikom: Prebivalci in skupnost: . : leto ; .: leto ; .: leto , stari let in več; .: leto , stari – let; .: leto , stari – let; .: leto ; Dejavniki tveganja za zdravje: . : leto , otroci in mladostniki, stari – let; .: leto , otroci in mladostniki, stari – let; .: leto , stari let in več; .: leto , stari let in več; .: povprečje –; .: povprečje –; Preventiva: . : leto ; .: povprečje –, ženske, stare – let; .: leta –, državni monitoring; Zdravstveno stanje: . : leto , stari let in več; .: leto , zaposleni prebivalci; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, stari – let; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, starejši od let; .: leto ; .: leto ; .: leto ; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, stari – let; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, stari – let; . : povprečje –, novo odkriti raki razen nemelanomskega; . : povprečje –, bolnišnične obravnave, stari let in več; . : leto ; . : leto , stari let in več; Umrljivost: . : povprečje –; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –, ženske, stare – let; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –. Viri podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za nance, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Fakulteta za šport (UL), Register raka, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.

50 Informator • december 2016 zgodovina lekarne dravograd Prispevek: Irena Pušnik, mag. farm., spec., direktorica Koroške lekarne Kazalniki zdravja v občini: Dravograd Prikazane so izbrane vrednosti kazalnikov zdravja za občino v primerjavi z upravno enoto, statistično regijo in Slovenijo. Graf kaže primerjavo kazalnikov na ravni občine z državnim povprečjem. Kazalniki so testirani na statistično značilnost. V majhnih občinah zaradi majhnega števila dogodkov lahko pričakujemo večja nihanja vrednosti kazalnikov med posameznimi leti. Denicije, dodatni podatki in gračni prikazi so dostopni na NIJZ spletni strani . Lekarna DRAvograd Položaj občine glede na povprečje Slovenije (|) in glede na razpon vrednosti po občinah od najnižje do najvišje ( ). Pri kazalnikih, kjer ni oznake, v n ▸ opazovanem časovnem obdobju ni bilo pojava ( ). ▲ ∎ ▼ ∎∎ Barve in oblike oznak pomenijo: ZGODOVINA LEKARNIŠKE Zelena – občina je statistično značilno boljša od povprečja preostale Slovenije. Modra – občina je statistično značilno različna od povprečja preostale Slovenije, želenega gibanja kazalnika ni mogoče enoznačno določiti. DEJAVNOSTI NA KOROŠKEM ▲ Rdeča – občina je statistično značilno slabša od povprečja preostale Slovenije. Prve lekarne v Evropi so nastale v 13. stoletju. Z zdravili so ∎ Rumena – občina se statistično značilno ne razlikuje od povprečja preostale Slovenije. oskrbovale prebivalce v svoji bližnji in daljni okolici. Seve- ▼ Bela – vrednost izbranega kazalnika zaradi majhnosti opazovane populacije (majhnega števila primerov) ni zanesljiva. da so bila to predvsem zdravila, pripravljena iz zdravilnih

Kazalnik Občina UE Regija SLO Enota Manj od povprečja Več od povprečja rastlin pa tudi raznih mineralov in posušenih delov ekso- ○ tičnih živali. . Razvitost občine , / / , indeks ● Lekarna Slovenj Gradec je daleč najstarejša lekarna na ob- . Prirast prebivalstva -, -, -, , močju današnje Koroške. Ustanovljena je bila leta 1706 z . Starejše prebivalstvo (nad let) , , , , % ● namenom, da se uredi lekarniška dejavnost na območju Mislinjske doline. Lekarna svojo dejavnost že več kot 300 . Osnovno izobraženi odrasli (OŠ ali manj) , , , , % ● let opravlja v istih prostorih, v centru Slovenj Gradca. . Stopnja delovne aktivnosti , , , , % V Dravski dolini so nalogo preskrbe z zdravili najprej pre-

Prebivalci in skupnost . Delovne migracije % vzele nune iz dominikanskega samostana v Radljah ob Dra- vi, in to že v 17. stoletju. Z ukinitvijo samostana leta 1782 je Prebivalci Mežiške doline so se z zdravili dolga leta oskrbo- . Telesni tnes otrok , , , , indeks ● prenehala delovati tudi samostojna lekarna. Šele leta 1923 vali v lekarni v sosednjem Pliberku. Prvo lekarno smo dobili . Prekomerna prehranjenost otrok , , , , % je magister Vladimir Tomič spet odprl lekarno v Radljah ob leta 1926 na Prevaljah. Lekarno je ustanovil magister Niko- . Redni in občasni kadilci m % ● Dravi in jo poimenoval Lekarna pri svetem Mihaelu. la Jordanič in jo poimenoval Lekarna pri sveti Mariji. Po letu 1950 se je lekarniška dejavnost na Koroškem po- . Visokotvegano opijanje m % ● V bližnjem Dravogradu začetki lekarniške dejavnosti segajo v leto 1939, ko je magister Herman Klobučar odprl Lekarno stopoma širila in postajala njenim prebivalcem vse dosto- . Poškodovani v transportnih nezgodah , , , , ● pri sv. Cirilu in Metodu. pnejša.

Dejavniki tveganja za zdr. . Prometne nezgode z alkoholiziranimi povzročitelji , , , , % ● . Odzivnost v Program Svit , , , , % ● LEKARNA DRAVOGRAD . Presejanost v Programu Zora , , , , % Zdravstveno varstvo Dravograjčanov se

Preventiva . Mikrobiološka kakovost pitne vode / / % je po letu 1918 z nastankom nove Drža-

. Samoocena dobrega zdravja m % ve SHS poslabšalo, še posebno po ple- biscitu, ko je bil Dravograd odrezan od . Bolniška odsotnost , , , , dnevi tedanjih upravnih in gospodarskih vezi . Astma pri otrocih in mladostnikih (- let) , , , , sss/ ● na avstrijskem Koroškem.

. Bolezni, neposredno pripisljive alkoholu ( let in več) , , , , sss/ Problem je bil dobro organizirati zdrav- niško službo, lekarne pa sploh ni bilo. . Prejemniki zdravil zaradi sladkorne bolezni , , , , sss/ Že kmalu po 1. svetovni vojni je mag. . Prejemniki zdravil zaradi poviš. krvnega tlaka , , , , sss/ Minarik, naš znameniti zgodovinar far-

. Prejemniki zdravil proti strjevanju krvi , , , , sss/ macije, zaprosil za podelitev koncesije za lekarno v Dravogradu. Koncesije ni . Srčna kap (- let) , , , , sss/ dobil in Dravograd je še naslednjih 20 Zdravstveno stanje . Možganska kap (- let) , , , , sss/ ● let ostal brez lekarne.

. Novi primeri raka , , , , sss/ Šele leta 1939 je bila koncesija podeljena mag. Hermanu Klobučarju. Le-ta je . Zlomi kolka pri starejših prebivalcih ( let in več) , , , , sss/ ● tako 1. avgusta 1939 v Dravogradu odprl . Prejemniki zdravil zaradi duševnih motenj , , , , sss/ lekarno in jo poimenoval Lekarna pri sv. . Pomoč na domu , , , , % Cirilu in Metodu. Lekarna je svoj prostor

. Splošna umrljivost sss/. našla v novi hiši družine Jevšenak.

. Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja (- let) sss/. ● Po 2. svetovni vojni je bila lekarna podržavljena, mag. Klo- Na začetku leta 2004 smo odprli nove prostore lekarne, in si- . Umrljivost zaradi vseh vrst raka (- let) sss/. ● bučar pa je postal upravitelj lekarne v Slovenj Gradcu. Leta cer v Traberg centru. Uspelo nam je poskrbeti za dodatni strokovni kader in temu ustrezno podaljšati odpiralni čas lekarne. . Umrljivost zaradi raka debelega črevesja (- let) sss/. ● 1968 se je lekarna združila z lekarno v Slovenj Gradcu, leta 1978 pa sta obe postali sestavni del Koroške lekarne. Umrljivost . Umrljivost zaradi raka dojke (- let) sss/. ● Prva leta po 2. vojni je lekarno vodil mag. Jovan, nasledila pa Vodja lekarne, Sonja Vošner, mag. farm., s svojim strokov- . Umrljivost zaradi pljučnega raka (- let) sss/. ● sta ga mag. Posavec ter mag. Marija Rep. Vse od leta 1970 do nim timom zgledno skrbi za oskrbo občanov Dravograda z

. Umrljivost zaradi samomora sss/. ● leta 2003 pa je lekarno vodila mag. Slava Wlodyga, ki je prak- zdravili ter jim tudi svetuje o pravilni in varni uporabi le-teh. tično skozi vso svojo delovno dobo lekarni dala osebni pečat. Z zdravili oskrbujejo tudi varovance Koroškega doma staro- Legenda: /: kazalnik na tej administrativni ravni ni smiseln; sss: starostno standardizirana stopnja na , . ali . prebivalcev, na slovensko populacijo ... m stnikov Črneče. : Podatki temeljijo na statističnem modelu. Lekarniška dejavnost v zadnjih desetletjih doživlja nenehen Pojasnilo h kazalnikom: razvoj, ki so ga takratni najemniški prostori omejevali, zato Da pa bomo lahko še nadalje občane Dravograda oskrbovali Prebivalci in skupnost: . : leto ; .: leto ; .: leto , stari let in več; .: leto , stari – let; .: leto , stari – let; .: leto ; Dejavniki tveganja za zdravje: . : leto , otroci in mladostniki, stari – let; .: leto , otroci in mladostniki, stari – let; .: leto , stari let in več; .: leto , stari let in več; .: povprečje –; .: povprečje –; Preventiva: . : leto ; .: povprečje občanom Dravograda v njih nismo mogli več zagotavljati z zdravili, svetovanjem in uvajanjem njim namenjenim novih –, ženske, stare – let; .: leta –, državni monitoring; Zdravstveno stanje: . : leto , stari let in več; .: leto , zaposleni prebivalci; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, stari storitev, bomo morali načrtovati večje, razvoju dejavnosti – let; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, starejši od let; .: leto ; .: leto ; .: leto ; .: povprečje –, bolnišnične obravnave, stari – let; .: povprečje –, bolnišnične ustrezne preskrbe z zdravili. obravnave, stari – let; . : povprečje –, novo odkriti raki razen nemelanomskega; . : povprečje –, bolnišnične obravnave, stari let in več; . : leto ; . : leto , stari let in več; Umrljivost: ustreznejše prostore. . : povprečje –; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –, stari – let; .: povprečje –, ženske, stare – let; .: povprečje –, Skupaj z ustanoviteljico, Občino Dravograd, smo kar nekaj stari – let; .: povprečje –. let iskali primernejšo lokacijo. Viri podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za nance, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Fakulteta za šport (UL), Register raka, Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo.

december 2016 • Informator 51 dom starostnikov Prispevek: Marina Oderlap

Dom starostnikov Črneče

Življenje v domu se ravna po letnih časih in jesen je še opravljenem delu. Stanovalci so ličkali, kožuhali, flincali, posebej pomembna. Po poletni vročini pridejo še vedno bilo je nešteto zgodb in pesmi, kar tekmovali smo, kdo lepi dnevi, a hladnejši večeri in noči. Dnevi so kot nalašč bo imel pred sabo večji kupček koruze. za sprehode v parku, opazovanje dreves v parku, ki že spreminjajo barve, in seveda druženje. Zgodbe, ki na- Dan, ko smo načrtovali naš Kostanjev piknik, nam je po- stajajo, pa so tiste, ki nam tudi v domu lepšajo življenje stregel s prelepim vremenom. Po kosilu smo se zbrali in popestrijo dneve. pred domom, kjer se je že pekel kostanj. Bilo ga je veliko in bil je zelo okusen. Stanovalci so se začeli zbirati ob Srečanje s sorodniki, september 2016 mizah, postregli smo s sadjevcem in družabnice so nas Tradicionalno druženje, ki ga prirejamo prvi petek in so- spodbudile, da smo zapeli. Pa je naš stanovalec, kate- boto v mesecu septembru, je dogodek, ki se ga veseli- rega hčerka živi v Nemčiji, prišel na idejo, da mu je tako mo vsi − zaposleni, svojci, še posebej pa naši stanovalci. lepo in da mu ob tej priložnosti manjka le ona. Takoj jo Tudi tokrat smo v prenovljenih, lepih in svetlih prostorih je poklical. Povedal ji je, kako lep dan je in da jo vabi na doma pripravili program z druženjem, ki je privabil šte- kostanjev piknik. Bila je vesela in v pogovoru z njo nam vilne goste, sorodnike in prijatelje. Skupaj smo preživeli je bilo vsem toplo pri srcu. Dan je bil prelep, lepih zgod- dan, se fotografirali, kupili srečko na srečelovu, občudo- bic je bilo nešteto … Hčerki pa smo za spomin na ta dan vali izdelke delovne terapije in izdelke likovnega krožka. poslali tudi slikico. Čeprav je povprečna starost naših stanovalcev več kot osemdeset let, so, če jim le zdravje dopušča, še vedno Vabljeni, da se udeležite naših dogodkov, še posebej v zelo ustvarjalni in pripravljeni aktivno preživljati dneve. mesecu decembru, ko je čas za obiske, druženje in so- človeka. Želimo vam lepe praznike. Obiskala nas je jesen Mednarodni dan starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra, nas popelje v mnoge aktivnosti: v domu začnemo z medgeneracijskim sodelovanjem z učenci Osnovne šole Neznanih talcev Dravograd, ki nam s svojim druženjem, mladostjo in razigranostjo lepšajo dneve. Ličkanje je bilo prava vaška veselica z muzikantom in malico po dobro

25. srečanje s sorodniki Ličkanje

Kostanjev piknik Kostanjev piknik

52 Informator • december 2016 dom starostnikov Prispevek: Lilijana Gologranc Pavlič

Dom sv. Eme

Dan odprtih vrat v Domu sv. Eme želeli prisostvovati sveti maši, je le-to daroval mariborski Topli stiski rok, nasmehi in prijaznost so se 16. 6. 2016 ši- nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Pozdravne besede rili po našem domu, ko smo vrata že tradicionalno odprli in povezovanje programa je prevzel direktor doma, go- še bolj na široko kot po navadi in vanj povabili zunanje spod Andrej Štesl. S pesmijo pa so naša srca ogrele pevke obiskovalce, da si ogledajo naš vsakdan in z nami delijo domske pevske skupine Podarimo si pesem, pod vodstvom nekaj veselih trenutkov. gospe Lilijane Gologranc Pavlič, ter gostujoči ženski pevski V domski kapeli, ki je bila skoraj premajhna za vse, ki so zbor DU Vuzenica, pod vodstvom gospe Ide Strmšnik.

Za kulinarične dobrote ob pogostitvi so poskrbele naše kuharice, za smeh in iskrice v očeh pa skupaj z nami tudi vsi obiskovalci, ki so do konca napolnili naš šotor. V zimskem vrtu je razstavo pripravila lokalna umetnica rokodelskih obrti Damijana Mithans Bračič. So ljudje, ki sijejo svetlobo; so pa tudi taki, ki okrog sebe sejejo mrak. Na dan odprtih vrat smo vsi sijali svetlobo: zase, drug za drugega, za vse tiste, ki so je bili željni. Naj bo tako tudi naslednje leto.

ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE V sredo, 9. novembra, smo odprli prvo fotografsko razstavo v domu. Stene našega doma bodo tako spet pripove- dovale zgodbo, in sicer zgodbo iz fotografskega objektiva gospoda Jožeta Vrča. Jože Vrč, rojen leta 1944 v Avstriji, je prvi fotografski tečaj opravil že v šoli za kemijske labo- rante v Rušah leta 1960. Okoli leta 1970 je fotografije prvič poslal na skupinsko razstavo v Beograd in pozneje tudi v druge države po svetu. Prejel je 5 pohval, 33 nagrad in 6 diplom. Njegove fotografije so bile med drugim sprejete v državno kolek- cijo v Nemčiji. Je nosilec naziva kandidat za mojstra fotografije, ki mu ga je podelila Fotografska zveza Slovenije. Razstavljal je tako doma kot tudi v tujini. Ker pa k vsemu lepemu sodi tudi lepa pesem, smo začeli kar s pesmijo na- šega domskega pevskega zbora stanovalk in stanovalcev, ki so prav zaradi naslova razstave – Drevesa − izbrale pesem Šumijo gozdovi domači. Prireditev, ki se je zaključila v zimskem vrtu, ob toplem čaju in potici, je povezovala Lilijana Gologranc Pavlič.

Razstava bo v I. nadstropju doma vse do konca januarja, tako da vabljeni k ogledu.

december 2016 • Informator 53 Rdeči križ

Prispevek: Irena Gostenčnik, sekretarka OE RK Dravograd

Območno združenje rdečega križa dravograd

150 let Rdečega križa Slovenije skratka izvajalo je dejavnosti v skladu z družbenimi Potreba po ustanovitvi društev za pomoč ranjenim in interesi in potrebami za izboljšanje socialne blaginje bolnim vojakom se je pokazala po bitki na solferinskem in humanih odnosov med ljudmi ter medsebojne soli- bojišču leta 1859. Zgrožen nad agonijo vojakov je začel darnosti. S svojimi prostovoljci smo vse svoje napore mladi Švicar Henry Dunant organizirati pomoč ranjenim usmerjali za en sam skupen cilj − pomagati najbolj ranlji- vojakom in s pomočjo prostovoljnih vaščanov so oskr- vim skupinam ljudi v naši občini, predvsem na področju bovali vse ranjene. Idejo o pomoči ranjenim so dobro splošno humanitarnih programov. sprejela vsa nacionalna društva in jo začela izvajati na svojih območjih. Tako se je na ozemlju bivše Jugoslavije Krvodajalstvo leta 1866 ustanovilo društvo Rdečega križa Slovenije. Na podlagi javnega pooblastila smo od meseca junija iz- Koroški območni odbori so spadali pod mariborski okraj, polnjevali zahtevne naloge, kot so motiviranje krvodajal- tako je od leta 1925 tudi območni odbor Dravograd spa- cev za darovanje krvi, pridobivanje novih mladih bodočih dal pod mariborski okraj. Na Koroškem je bilo pet od- krvodajalcev, skušali smo obdržati čim več obstoječih borov in 37 krajevnih organizacij. 10. 11. 2016 smo obe- krvodajalcev in organizirali krvodajalske akcije. Od juni- ležili 150. obletnico RKS in podelili priznanja krajevnim ja do novembra smo organizirali 10 krvodajalskih akcij, organizacijam na Koroškem. V našem Območnem zdru- udeležilo se jih je 239 krvodajalcev, ki so oddali 11.145 ml ženju Rdečega križa Dravograd imamo naslednje krajev- krvi. Vsem krvodajalcem občine Dravograd se za njihovo ne odbore Rdečega križa: Dravograd, Črneče, Libeliče, humano dejanje zahvaljujemo, kajti s svojim nesebičnim Trbonje in Šentjanž. Krajevni odbori se uspešno vklju- darovanjem krvi rešujejo veliko življenj, hkrati pa poziva- čujejo v programe, ki jih opravljajo kot temeljno poslan- mo mlade krvodajalce, naj se priključijo k temu humane- stvo: socialna dejavnost, preventiva, vzgoja, promocija mu dejanju. zdravja, organizacija letovanj, širjenje znanja o Rdečem križu in mednarodnem humanitarnem pravu, organi- Socialni program zacija krvodajalskih akcij, pomoč pri elementarnih in OZRK Dravograd je v skladu s temeljnimi načeli RK ter drugih nesrečah, pomoč pri poizvedovanju pogrešanih s poslanstvom izvajalo socialno dejavnost za in v korist oseb. Prireditev in podelitev smo združili s koroškimi ljudi, ki so se znašli v socialni stiski ali pa so imeli kakr- sekretarkami in krajevnimi odbori. Veseli smo, da se je šne koli druge težave. Oskrbovanje socialno ogroženih podelitve udeležila in prostovoljkam krajevnih odborov posameznikov, družin in posameznih skupin prebivalstva čestitala tudi županja ga. Marjana Cigala. je potekalo v različnih oblikah materialne pomoči (pre- hrambni izdelki, higienski pripomočki, oblačila, obutev, šolske potrebščine idr.). Kljub izboljšanju gospodarskih kazalcev v zadnjem letu in kljub statističnim podatkom na OZRK Dravograd žal opa- žamo, da se število prejemnikov pomoči ne zmanjšuje. Srečujemo se s stiskami ljudi, ki prejemajo minimalne pla- če. Poleg tega pa je materialna pomoč, s katero oskrbuje- mo socialno ogrožene posameznike in družine, skromna, saj v povprečju znaša 4 kg mesečno. Od junija do novembra smo razdelili 150 ton (620 ose- bam) EU hrane intervencijskih zalog in FIHO paketov. Me- sečno oddajamo tudi rabljena oblačila, obutev in higien- ske pripomočke, teh je bilo razdeljenih 780 kg. V mesecu novembru smo iz Rusije prejeli 7,5 t jabolk in jih razdelili med občane. FIHO paketov smo v novembru prejeli 106.

Humanitarne akcije: »Drobtinica« OZRK Dravograd je že 13. leto izvedlo humanitarno akcijo »Drobtinica«. Namen akcije je zbiranje prostovoljnih prispevkov za topel obrok malice ali kosila socialno ogro- ženim učencem naših šol. Letos je humanitarna akcija potekala v oktobru, in sicer 15. 10. 2016. Akcija je bila izvedena v Šentjanžu, organizirala jo je Krajevna organizacija Rdečega križa Šentjanž. V zameno darovanega kruha smo zbirali prostovoljne prispevke za naše učence Osnovne šole Šentjanž. Pri izvedbi humanitarne akcije so sodelovale predsednica KORK Šentjanža Renata Sešel ter men- Vse aktivnosti, ki si jih je Območno združenje Rdečega torici MČ RK Tina Ramšak in Tanja Čevnik. Zbrali so 321,46 križa Dravograd zastavilo letos, se še niso končale. € in ga predali OŠ Šentjanž. Darovanega kruha je bilo 160 kg. Donatorjem − Pešl Manji, Mercatorju in kmetiji Ro- Območno združenje Rdečega križa Dravograd je uspe- tovnik se zahvaljujemo za darovani kruh. Že od januarja šno izvajalo programe na socialnem področju, v zdra- 2016 razdeljujemo višek hrane iz trgovine Spar. Od junija vstveno-preventivni dejavnosti, programe prve pomoči, do konec oktobra smo občanom v stiski razdelili 496,57 krvodajalstva, dela z mladimi, pomoči bolnim in starim, kg kruha, peciva in tort ter 170 kosov pečenega mesa.

54 Informator • december 2016 rdeči križ

ših ljudi tako, da hočemo pokazati, da so starejši ljudje pomemben človeški vir družbe, da pomagamo graditi pozitivno podobo starejših v družbi, da se zavzemamo za aktivno staranje, za njihovo socialno vključenost, za krepitev solidarnosti med mlajšimi in starejšimi, za njim primerne življenjske in bivalne pogoje, za varovanje njihovega zdravja, za nego in skrb ter za preprečevanje zlo- rab starejših ljudi. Vemo, da je »biti star« eden od razlogov za večjo ogrože- nost zdravja ter socialno in ekonomsko negotovost. Skrb za boljšo kakovost življenja starejših oseb izvajajo prostovoljci v okviru programskih aktivnosti Območnega združenja Rdečega križa Dravograd in krajevnih organizacij Rdečega križa. Zastavljeni programi so: organizirana Humanitarna akcija za zbiranje sredstev za srečanja, obiski starejših, izvajanje sosedske pomoči, po- defibrilatorje v naseljih Mariborska cesta, staje RK, obiski ob njihovih jubilejih, delovanje različnih Podgrad, Vič, Ojstrica in Meža medgeneracijskih skupin. V naši organizaciji starejše lju- V humanitarni akciji za zbiranje sredstev za nakup defi- di obravnavamo kot pomemben človeški vir, pomagamo brilatorjev je območno združenje RK sodelovalo v petih graditi njihovo pozitivno podobo stanja v družbi, si pri- akcijah, in sicer za območja naselij Mariborska cesta, zadevamo za njihovo socialno vključenost in za njihove Podgrad, Vič, Ojstrica in Meža. Ob tej priložnosti smo za primerne življenjske in bivalne pogoje. občanke in občane Dravograda izvedli strokovno izobra- Srečanja, obiski in pomoč na domu so oblike druženja, ževanje s praktičnim prikazom uporabe učnega defibrila- zlasti medgeneracijska druženja z mlajšimi prostovoljci, torja. Praktični prikaz so izvajali člani ekipe prve pomoči otroki in drugimi, ki so sodelovali v programu. Organizi- OZRK Dravograd (vodja ekipe Anže Jauševec, člani: Katja rana so v krajih, kjer živijo udeleženci, sam program je Kanduč, Andrej Pajenk, Jure Gologranc, Erika Smolinger, prilagojen njihovim željam in potrebam. Srečanje so 29. Anže Jevšnik). 8. 2016 organizirali v Črnečah, in sicer v gasilskem domu. Udeležencev je bilo 95. 25. septembra je potekalo sre- Dne 29. 8. 2016 je udar strele zanetil požar na gospodar- čanje starejših krajanov v Libeličah (na turistični kmetiji skem poslopju kmetije Grilc - Selovec. OZRK Dravograd Buč), zbralo se je 35 krajanov. V mesecu decembru bomo je odprl transakcijski račun za zbiranje prostovoljnih pri- pripravili srečanje v Koroškem domu starostnikov in v spevkov za pomoč družini v stiski. Zbrana sredstva, torej Domu sv. Eme v Šentjanžu − za 115 oskrbovancev. 1.340,00 € smo družini Grilc predali 18. 10. 2016. Naša organizacija OZRK Dravograd je skupaj s krajevnimi od- Prikaz prve pomoči na defribilatorju bori Rdečega križa Dravograd prispevala 600,00 €, denar 26. 10. 2016 so člani ekipe prve pomoči OZRK Dravograd je takoj po požaru predala predsednica KORK Šentjanž Anže Jauševec, Andrej Pajenk, Jure Gologranc in Erika Renata Sešel. Smolinger v gasilskem domu v Črnečah izvajali prikaz prve pomoči (oživljanje in masaža srca) na defibrilatorju. Letovanje socialno ogroženih otrok in starejših na Izobraževanje je trajalo dve uri, udeležilo pa se ga je 25 Debelem rtiču in v Punatu: gasilcev iz Črneč. Z organizacijo in izvajanjem programa letovanja otrok, starejših iz socialno šibkih družin bomo prispevali k zmanjševanju socialnih razlik in neenakosti, k večji socialni vključenosti, otroci in starejši bodo pridobili nove spretnosti in veščine ter spoznali nova okolja in prijatelje.

V času od 7. 8. do 14. 8. 2016 je na Debelem rtiču brez- plačno letovalo devet otrok. Sredstva za letovanje otrok sta prispevala TUŠ in Nogometna reprezentanca Slovenije. V času od 10. 8 do 17. 8. 2016 je v Punatu brez plačila letovalo osem otrok in ena starejša oseba iz občine Dravo- grad. Sredstva smo pridobili preko javnega razpisa FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij). Vsako leto se OZRK Dravograd prijavi na javni razpis za zdravstveno letovanje otrok. Odobrena je bilo možnost Bliža se mesec december, poln pričakovanj, radosti in ve- letovanja za 30 otrok, od tega je letovalo 12 otrok z zdra- selja. Za marsikoga bo ta mesec tudi mesec odrekanj, saj vstveno indikacijo in dva otroka samoplačniško. se trenutne družbene razmere hitro spreminjajo na slab- Zadnje letovanje je bilo omogočeno za eno starejšo osebo, še. V naši organizaciji smo si zastavili načrt obdaritve in in sicer na Debelem rtiču, v času od 20. 11. do 27. 11. 2016. obiskov po domovih, od najmlajšega do najstarejšega ob- čana občine Dravograd. Po domovih bomo obdarili sta- Obiski, obdaritve in srečanja starejših rejše (425), za otroke je Dedek Mraz pripravil darila, ki jih bo razdelil 16. 12. 2016 v Mladinskem centru Dravograd. v občini Dravograd Upadanje natalitete in podaljševanje življenjske dobe povzroča nadaljnje staranje prebivalstva. Ob izteku meseca pričakovanj želimo vsem občanom V OZRK Dravograd se skupaj s krajevnimi organizacijami miru, zadovoljstva in izpolnjenih želja v letu, ki je pred trudimo prispevati svoj delež h kakovosti življenja starej- vrati.

december 2016 • Informator 55 društvo upokojencev

Društvo upokojencev

DRUŠTVO UPOKOJENCEV Medgeneracijski center in DRAVOGRAD 2015−2020 medgeneracijsko sodelovanje DU Dravograd Po odhodu dolgoletnega predsednika Društva upoko- Danes si ne znamo predstavljati aktivnosti starejših, ki jencev Dravograd Adija Kralja, ki je društvo predal no- bi bila usmerjena samo k eni ciljni skupini. Programi DU vemu vodstvu, pred dvema letoma, sam pa poskrbel, so usmerjeni k sodelovanju z vsemi generacijami, pri če- da ne bi bilo to tudi v škodo društva in vseh članov, je mer lahko starejši v največji meri delijo svoje izkušnje in bila naloga novega vodstva, da obdrži društvo vsaj na znanje, ki so si ga pridobili skozi aktivno delovno dobo takšnem nivoju oz. da sprememba ne bo preveč »stre- oz. življenje. V letu 2016 so bile v občini Dravograd izve- sna«. Novo vodstvo si je zadalo jasne cilje, ki so teme- dene številne aktivnosti za ustanovitev medgeneracij- ljili na pridobivanju novih članov, razširitvi delovnega skega centra, ki v tem času že dobiva temelje. Društvo programa društva ter večji transparentnosti oz. prepo- se bo imenovalo MOST, torej MOST, ki združuje in po- znavnosti aktivnosti v lokalnih medijih in širše. Zdaj, ko vezuje. DU Dravograd bo aktivno sodelovalo pri ustana- se bliža že drugo leto vodenja društva, smo v vodstvu vljanju in upravljanju društva, ki bo povezalo vse gene- DU lahko več kot zadovoljni. Uspelo nam je pridobiti racije v občini Dravograd. V DU upamo, da zmanjšanje kar lepo število novih članov, predvsem mlajših upoko- občinskega proračuna za prihodnje leto ne bo vplivalo jencev, ki so videli svojo vlogo v društvu in ki so verjeli na izvedbo vseh aktivnosti za ustanovitev in na delo programu društva. Ena od prednostnih nalog je bila iz- društva v letu 2017. vedba projekta »Starejši za starejše«, za katerega smo z aktivnostmi začeli v letu 2015, k projektu pa pristopili v Povezovanje DU z ostalimi društvi letu 2016. Pri projektu je sodelovalo več kot 30 prosto- V DU si želimo, da bi se v krajevnih skupnostih (KS) združili voljcev, ki so obiskali okoli 1000 občanov starejših od vsi interesi vseh društev, ki delujejo na območju KS in da bi 70 let. Projekt je bil odlično zastavljen, voden in večkrat se s tem aktivirali vsi krajani. S tem bi dosegli sodelovanje pohvalno predstavljen na Zvezi društev upokojencev in aktiviranje vseh s ciljem lepšega in ugodnejšega življenja Slovenije. Pri izpeljavi projekta je bila društvu v veliko v občini Dravograd. V ta namen se bo vodstvo DU v letu oporo tudi Občina Dravograd. V društvu pa že pripra- 2017 povezalo z vodstvi KS, in sicer s ciljem uresničitve po- vljamo nove aktivnosti, ki jih bomo izvedli v letu 2017. vezovanja in skupnega delovanja. Pri pripravi občinskega proračuna za leto 2017 pričaku- Vse aktivnosti društva bodo transparente in objavljene v jemo, da bodo občinski svetniki prisluhnili problematiki, lokalnih medijih. Na ta način bomo dosegli boljšo obvešče- ki je razvidna iz analize, ki sta jo pripravili vodja projek- nost občanov in članov društva o posamični aktivnosti. ta mag. Ivanka Mori in podpredsednica DU in da bodo Upokojenci se ne smemo počutiti kot strošek. To vsak namenili nekaj finančnih sredstev za delo po programu dan dokazujemo s svojim aktivnim delom na prostovolj- projekta. ni ravni in smo nepogrešljivi na vseh področjih družbe- nega življenja. Družba nas bo cenila toliko, kolikor bomo Strategija »Starejšim prijazna občina« aktivni in se dokazovali, da smo nepogrešljiv del te druž- V letu 2017 bomo začeli z novim projektom, imenova- be. Prostovoljstvo je zelo pomembno v vseh društvih, nim »Starejšim prijazna občina«. Pri pripravi in izvedbi ne samo v DU. Prostovoljci so v letu 2016 v DU opravili projekta pa bo potrebno sodelovanje Občine Dravo- ogromno dela in se jim za to tudi iskreno zahvaljujemo. grad, saj je treba za pridobitev tega naziva do leta 2020 ŽELJKO KLJAJIĆ, izdelati Strategijo za starosti prijazne usmeritve in ak- predsednik Društva upokojencev Dravograd tivnosti v občini Dravograd, ki jo bodo morali sprejeti občinski svetniki in na ta način bomo lahko starejši v Dravogradu sledili programu za uresničitev usmeritev iz UPOKOJENCI AKTIVNI strategije, ki bodo podlaga za prijaznejše okolje do sta- TUDI NA KULTURNEM PODROČJU rejših v občini Dravograd. Kultura ima mnogo obrazov – lahko je pesem, beseda, slika, fotografija, ples, kip, čipka … morda le prijazen pogovor. Vse to poskušamo s svojo pozitivno naravnano- MATIJA − Mreža aktivnosti in trženja stjo zajeti v svojem delovanju. informiranja in asistence V našem društvu nas je veliko in svojim članom ponuja- Nemobilnost starejših je ena izmed ugotovitev v analizi mo možnosti za druženje in uresničevanje ter izražanje projekta »Starejši za starejše«, zato si bomo v DU priza- na različnih področjih. Pravijo – kolikor ljudi, toliko želja, devali, da bomo začeli z aktivnostmi pristopa k projektu vsem seveda ni mogoče ugoditi, a v društvu se trudimo, »MATIJA in PROSTOFER«. Prostofer je oseba, ki prosto- da je možnosti in priložnosti čim več. voljno vstopi v mrežo Matija in prevaža starejše, ki tega Že več kot desetletje vsako jesen pripravljamo klubske sami ne zmorejo več. Prevzame vožnjo, ko je poklican s večere z gosti. Doslej smo se družili in spoznavali po- strani mreže Matija, če ima takrat čas. Če je občan Dra- membne koroške kulturnike. Naj jih naštejem samo vograda zainteresiran, da tudi sam postane prostofer, nekaj: s profesorjem Janezom Mrdavšičem smo odkri- se lahko v mrežo vključi s klicem na telefonsko številko vali osebnost dr. Franca Sušnika, z Marijo Suhadolčan 080 10 10 in pove, da je pripravljen, kadar ima čas, voziti in Greto Jukič pa koroškega pisatelja Leopolda Suho- z lastnim oz. vozilom, ki bo na razpolago v občini Dravo- dolčana. Naši gostje so bili tudi slikar Karel Pečko; vse- grad. To izvajajo že v mnogih občinah v Sloveniji in to so stranski glasbenik Jože Leskovar; zborovodja, igralec, seveda tudi naše želje. Verjamemo, da nam bo uspelo. režiser … Mitja Šipek in slikar samouk Anton Repnik. V zadnjih letih pa so bili naši gostje zanimivi in poznani

56 Informator • december 2016 društvo upokojencev / društvo invalidov

Dravograjčani: Viktorija Kos, častna občanka in vsestran- ska kulturna delavka; dr. Sonja Kralj, takrat generalna direktorica Direktorata za kulturni razvoj in mednarodne zadeve; Matija Kavtičnik, gospodarstvenik, kulturni, športni ter družbenopolitični delavec; Ludvik Pušnik, planinec, gasilec, fotograf … in Otokar Praper, vojni ve- teran, lovec, lokostrelec ... Srečanja smo pripravljali v gasilskem domu in osnovni šoli, zadnja leta pa v knjižni- ci. Z gosti so se pogovarjali Franc Veršnik, Greta Jukič, Andrej Makuc in Kristina Ločičnik. Vsak klubski večer je tudi kulturno obarvan – navadno ga popestrijo mladi glasbeniki iz glasbenih šol. Ob slovenskem kulturnem prazniku, 9. februarja, pa bo naša gostja Nika Švarc, doktorica mednarodnega prava. Tradicionalna je tudi vsakoletna proslava ob dnevu žena. Program je vedno zelo pester − glasba, petje, ples, reciti- ranje, igranje … Sodelujejo otroci iz vrtca, šolarji in starejši, skratka odvija se pravo medgeneracijsko sodelovanje. Naše članice pa poskrbijo, da se naša druženja nadaljujejo še ob prigrizkih in dobri kapljici. Pomembno je tudi to, da se naše članice in člani udejstvujejo in ustvarjajo tudi na drugih področjih – slikarstvo, petje, folklora idr. Sodelujejo na skupinskih razstavah, pripravljajo pa tudi samostojne. Izpostaviti moramo seveda tudi naš pevski zbor – že nekaj let so skupaj z zborovodkinjo Metko Dobnik zelo aktivni in uspešni. Na vajah se sestajajo enkrat tedensko, pred nastopi še pogosteje. Poleg vsakoletnega samostojnega koncerta sodelujejo še na prireditvah v kraju in drugje (imajo vsaj 15 nastopov na leto). Društveni prostori so žal premajhni in neprimerni za Lani smo začeli s plesnimi večeri z živo glasbo Jožeta druženje večjih skupin, zato smo primorani iskati druge Praperja. Zavrtimo se enkrat mesečno, ob sredah od 18. možnosti. Veseli smo, da so nam pri tem pripravljeni podo 22. ure v Hotelu Dravograd. Plesi niso namenjenim le magati šola, knjižnica in še kdo. Naša želja pa vsekakor našim članom, temveč vsem ljubiteljem plesa in prije- je, da bi imeli svoje primerne prostore. Morda pa naša tnega druženja. Pridružite se nam! želja le ni neuresničljiva. Prav tako že drugo leto omogočamo oglede gledaliških In ne nazadnje – kakšna bi bila udeležba na kulturnih in predstav v okviru gledališkega abonmaja »Pogled dalje« drugih prireditvah v kraju, če jih ne bi obiskovali upo- v Pliberku. Organiziran je tudi prevoz. kojenci? Pravijo, da imamo upokojenci čas – tudi za branje. Mno- Za konec pa misel švicarskega filozofa in psihologa Gu- go jih bere knjige za Bralno značko za odrasle, letos pa stava Junga: »Starejši so tolmači kulture in le s starejši- smo se začeli enkrat mesečno sestajati v knjižnici, in si- mi kultura preživi.« cer na Srečanjih s knjigo ob kavi. Upamo, da se nam bo Kristina Ločičnik pridružilo še več navdušenih bralcev.

Društvo INVALIDOV Aktivnosti glasbene skupine »BICABEND« Naša glasbena skupina, ki deluje pod okriljem Društva invalidov Dravograd, je tudi v letu 2016 nadaljevala z nastopi.»BICE« imamo voljo in veselje ohranjati slovensko narodno in ljudsko pesem na poseben način. Igramo na posebne instrumente, pri katerih uporabljamo svoj BAVO« na Grajski bajti nad Dravogradom in na prireditvi glas in posluh ob spremljavi harmonike. Delujemo med- »OD LIPE DO LIPE« na Meži v Dravogradu. Udeležile smo generacijsko, saj sodelujemo z vsemi generacijami – od se tudi 16. svetovnega festivala praženega krompirja v vrtcev, šol in domov za starejše do skupin oseb s poseb- Radljah ob Dravi, ob svetovnem dnevu turizma pa smo nimi potrebami. Obiskale smo vrtce v Radljah ob Dravi, na turistični kmetiji Klančnik na prireditvi skupaj odprli Vuhredu in Mežici. »ZELENO OKNO«. Nadaljevale smo tudi z obiski domov za starejše, in si- Višek našega delovanja v letu 2016 pa je bil nastop v cer smo obiskale Dom Lipa Štore, Dom starejših Laško mesecu septembru na 16. Festivalu za tretje življenjsko in Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane. V mesecu maju pa obdobje v Cankarjevem domu, kjer smo skupaj s svojimi smo se podale tudi na morje – nastopile smo v Obalnem vnuki pripravile nastop z naslovom »BABICE Z VNUKI NA domu upokojencev v Kopru, velik aplavz pa smo požele PAŠNIKU«. tudi v Hotelu »DELFIN« v Izoli. Članice naše skupine smo ponosne na vse nastope v tem V mesecu maju smo se odzvale povabilu Turističnega letu in to nam daje elan tudi za v prihodnje. društva Dravograd in skupaj z njimi nastopile na Festi- valu »SOLZIC« v Kotljah, na prireditvi »V NARAVO ZA ZA- Olga ISAK, koordinatorka skupine

december 2016 • Informator 57 društvo diabetikov Prispevek: Marija Krevh, DDD Polžki

Društvo diabetikov Dravograd - polžki SLADKORNA BOLEZEN IN SVETOVNI nam Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij zagotavlja del sredstev za delovanje. V veliko DAN SLADKORNE BOLEZNI − pomoč pa so nam tudi sredstva občine, ki jih v tem letu za- 14. NOVEMBER radi zamude roka Sladkorna bolezen je po podatkih svetovne zdravstvene or- razpisa žal nismo ganizacije ena največjih svetovnih epidemij, ki je že in še bo dobili. So pa pri- prizadela veliko število ljudi. Je ena od vzrokov, ki pripelje sluhnili prošnji za do slepote in odpovedi ledvic, srčnega napada, kapi in am- osvetlitev objek- putacije nog. tov v modro, za Danes po podatkih Mednarodne diabetične zveze (IDF) kar se jim iskre- in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) število oseb s no zahvaljujemo. sladkorno boleznijo v letu 2015 v svetu presega 415 milijo- Osvetljeni sta bili nov ljudi. Če se te bolezni ne bomo zavedali in poskrbeli za cerkev sv. Križa in sprejem ukrepov za izvajanje učinkovitega preprečevanja cerkev sv. Petra na in obvladovanja sladkorne bolezni, je napoved, da bo sku- Kronski Gori v času pno število ljudi s sladkorno boleznijo do leta 2040 doseglo od 8. 11. 2016 do 642 milijonov. Po zadnjih epidemioloških podatkih iz leta Sv. Križ na Dobravi 15. 11. 2016. 2010 je v Sloveniji kar 136.000 oseb s sladkorno boleznijo oziroma 6,6 % prebivalstva (ocena). Po sklepu IDF in SZO se od leta 1991 naprej Svetovni dan sladkorne bolezni vsako leto praznuje 14. novembra, in sicer kot odziv na vedno večje skrbi zaradi naraščajočih gro- ženj sladkorne bolezni po vsem svetu. Leta 2007 je svetovni dan sladkorne bolezni postal uradni Dan Združenih narodov, sprejet z resolucijo ZN 61/225. Resolucija ZN poziva vse dr- žave članice, da obeležijo svetovni dan sladkorne bolezni in opozarjajo na potrebo po izobraževanju in ozaveščanju javnosti o preprečevanju naraščajoče epidemije sladkorne bolezni. Svetovni dan sladkorne bolezni je svetovni dogodek, ki združuje milijone ljudi v več kot 230 organizacijah iz 170 držav, da govorimo o sladkorni bolezni in organiziramo Sv. Peter na Kronski Gori številne prireditve. Lani je ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni v svetu sodelovalo veliko lokalnih skupnosti, ki so pomembne kulturne in druge objekte osvetlile v modro. Vseh osvetljenih objektov v modro je bilo preko 1100 v 80 državah. V Sloveniji je bilo osvetljenih 35 objektov. Letošnji 14. november, svetovni dan sladkorne bolezni, je za nas slovenske diabetike še posebno pomemben, saj praznujemo okroglo 60. obletnico organiziranega delovanja sladkornih bolnikov. Leta 1956 je bilo ustanovljenih več društev Udeleženci pohoda v Šentjanžu pri Dravogradu sladkornih bolnikov v Ljubljani, Mariboru in Celju, ki so se nato povezala v Zvezo društev na ravni Slovenije. V letih za tem so se društva ustanavljala tudi po drugih slovenskih me- stih, tako da je danes aktivnih 41. Eno izmed teh je tudi naše Društvo diabetikov Dravograd POLŽKI, ki ga je leta 2009 ustanovilo 33 diabetikov z namenom, da bi bile dejavnosti dostopne in zanimive vsem, predvsem starejšim, in zaradi bolezni kondicijsko slabše zmoglji- vim članom. Od tod tudi ime − POLŽKI. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Pavlič, po njegovi smrti pa je predsednikovanje prevzel Ervin Pečnik, dr. med. Da- Udeleženci pohoda v Dravogradu nes društvo šteje 250 članov. Včlanjeni so sladkorni bolniki, njihovi sorodniki, medicinsko osebje in podporniki, ki jih za- V ponedeljek, 14. novembra 2016, na svetovni dan sladkorne nima promocija zdravega načina življenja. Pogoj za članstvo bolezni smo letos ta dan že šestič obeležili tudi v Društvu di- je plačana minimalna članarina in s tem so zagotovljene ugo- abetikov Dravograd Polžki. Dan smo preživeli skupaj z otroki, dnosti, kot so strokovna predavanja, učne delavnice, športne starejšimi občani, člani društva in izvajalci zdravstvene oskr- aktivnosti, zdravstveno edukativna okrevanja v zdraviliščih be. Organizirali smo krajši pohod po Dravogradu in Šentjan- in na morju, organizirana družabna srečanja, pohodništvo in žu, skupaj z otroki iz vrtca in učenci osnovnih šol. Skupaj se druge aktivnosti društva. Vsak član prejema brezplačno gla- nas je zbralo okoli 220 pohodnikov. V zdravstvenem domu silo Sladkorna bolezen, v katerem so objavljeni strokovni in v Dravogradu smo skupaj z zdravstvenim osebjem opravili poljudni članki glede bolezni, njenega obvladovanja in pre- več kot 80 meritev krvnega sladkorja. Zahvaljujemo se učite- prečevanja. Objavljene vsebine so pomembne za diabetike, ljem, vzgojiteljem in zdravstvenemu osebju, z željo, da tudi pa tudi za zdrave potencialne bodoče bolnike. v naslednjem letu s skupnimi močmi obeležimo ta dan. Registrirani smo kot humanitarna dejavnost in v ta namen

58 Informator • december 2016 planinsko društvo Prispevek: Marjeta Podgoršek Rek

Planinsko društvo dravograd

PO POGORJIH ČRNE GORE V torek, 12. 7. 2016 se je ob 1.00 zjutraj začelo naše enote- densko planinsko potovanje v Črno goro. Pohode sta vodila planinska vodnika Maksimiljan in Ivanka Kotnik, ki sta pred odhodom imela veliko dela s pripravo potovalnega načrta in drugimi organizacijskimi zadevami. Osemnajst pohodnikov je vstopilo tisti torek zjutraj na avtobus z različnimi občut- ki in pričakovanji. Čakala nas je dolga pot do Črne gore, ki je minila hitro, saj smo malo spali, klepetali, imeli poučno predavanje o geografiji in zgodovini Bosne in Hercegovine ter Črne gore, vmes pa postanke za oglede. Naš šofer Ivan je kljub dolgi vožnji ohranil na meji med Bosno in Hercegovino ter Črno goro na mejnem prehodu Šćepan Polje mirno kri, ko je moral cariniku razlagati brez konca in kraja, da smo lahko v miru prečkali mejo in si takoj po prehodu čez mejo privo- višinske razlike. Na vrhu je sledilo obvezno skupinsko foto- ščili pravo črnogorsko nikšićko pivo. To ni bilo le planinsko, grafiranje v naših majicah, krst in pohod v dežju nazaj do ka- temveč tudi pravo kulinarično potovanje. tuna. Sledilo je potovanje do Andrijevice in katuna Štavna na nadmorski višini 1700 m, kjer smo prenočili. Kljub dežju smo Prvo noč smo se nastanili sredi Durmitorja v planinski koči bili dobre volje, saj smo ponovno uspešno zaključili dnevni Neviđeno v Žabljaku, kjer smo bili gostje tri noči. Žabljak je pohod, v katunu pa so nas pričakali s pravimi kulinaričnimi najvišje ležeče mesto na Balkanu in je obkroženo s številni- specialitetami. Pokusili smo dve vrsti kačamaka – jed je po- mi gorskimi vrhovi, jezeri, kanjonom reke Tare in predstavlja dobna koruzni polenti ali pšenično–krompirjevim žgancem odlično izhodišče za razne športne dejavnosti. Prvi pohodni s kajmakom, domač jogurt, z blitvo polnjeno pito in še bi dan je bil načrtovan nekoliko bolj sproščeno in lahkotno, lahko naštevala. čeprav smo osvojili vrh Crveno gredo, ki je na 2175 m nadmorske višine. Izhodišče z nadmorske višine 1456 m ni pred- Naslednji dan nas je čakal zadnji vrh, to je Kom Vasojevićki, stavljalo velike višinske razlike, pot pa je bila lahka, prijetno na nadmorski višini 2461 m. To je eden izmed vrhov, ki sesta- pohodna, razgled na vrhu pa čudovit. Na vrhu smo se preo- vljajo Komove, torej hribe, ki so visoki okoli 2500 m in ležijo blekli v naše dravograjske planinske majice in poskrbeli za blizu meje z Albanijo. Pot je bila spolzka, saj je prejšnjo noč skupinsko fotografijo. Ob zaključku pohoda smo si ogledali deževalo. Zato smo bili zelo previdni, kar se nam je obre- še smučišča in zastarele smučarske naprave nad Žabljakom. stovalo, saj smo tudi tokrat kljub zelo naporni poti uspešno Ponoči smo nekoliko težje spali, saj nas je naslednji dan ča- prišli na vrh, se fotografirali v naših majicah in se srečno kal vzpon na najvišji vrh Črne gore, Bobotov Kuk, z 2523 m tudi vrnili. Na Komovih živijo podobno kot pri nas na Veliki nadmorske višine. Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj v planini pastirji ovc v lepih lesenih kočah in pridelujejo razne popolni planinski opremi. Prehoditi smo morali 616 m nad- mlečne izdelke in žganje. Na poti nazaj smo se ustavili pri morske višine. Pot je bila zahtevnejša, saj smo morali tudi pastirjih, ki sta jih naša vodnika poznala in bili zato zelo lepo plezati. Tukaj se je pokazalo, kako dobra skupina smo bili, saj sprejeti ter postreženi. Pokusili smo domač kajmak, jardum nam je vsem brez posebnosti uspelo priti na vrh. Na vrhu sta ali slano ovčje mleko ter domače žganje. Dobre volje smo se nas Ivanka in Milan krstila, majic pa žal nismo mogli obleči, vrnili v tople katune, saj je za to poskrbel naš šofer, ki je med saj je pihalo in bilo zelo mrzlo. Razgled nam je pokvarila me- tem pazil, da ogenj v naših pečeh ni ugasnil. gla, bili pa smo veseli in zadovoljni, da smo osvojili vrh. Na poti nazaj smo srečevali mnogo črnogorskih planincev, ki so Po dobrem zajtrku smo se odpravili proti Skadarskemu je- na ta dan obeležili 39. memorial generala Danila Jaukovića, zeru. Zapeljali smo se skozi glavno mesto Podgorico, preko narodnega heroja med 2. svetovno vojno in prvega predse- znamenitega mostu Milenium čez reko Moračo in si ogledali dnika Planinske zveze Črne gore, ki je umrl na Bobotovem kanjon reke Cijevne. Ob Skadarskem jezeru smo se ustavili Kuku leta 1977. Črnogorska prijaznost se je tukaj najlepše v Žabljak Crnojeviću, prestolnici Črne gore v 15. stoletju. Z izrazila, saj so nas povabili na »vojnički pasulj« in zabavo. Bili majhnima čolnoma smo se zapeljali po delu jezera, ki je v smo njihovi gostje, predsednik društva, g. Marjan Epšek, pa nacionalnem parku, in občudovali lokvanje, druge rastline in je povedal nekaj lepih besed o naši domovini, hribih in pla- živali ter od daleč Lovčen. Kot zanimivost naj povem, da nas nincih za RTV Črno goro. Dan se je zaključil s pohodom ob je naš čolnar prepoznal, saj nas je videl na črnogorski televi- Črnem ledeniškem jezeru in ogledom Titove pečine. Ta dan ziji. Pristali smo pri Prevlaki in pokusili najboljše črnogorsko smo prehodili približno 25 km. rdeče vino Vranac. Do Rijeke Crnojević smo občudovali Ska- Naslednji dan smo se odpravili na pot proti Prokletijam, na darsko jezero. Ogledali smo si Cetinje in Njegoše, kjer smo JV države, na mejo z Albanijo. Na poti smo se ustavili na mo- tudi prespali. Iz doline smo občudovali Lovčen, narodni park, stu na Tari, kje smo si privoščili adrenalinski spust – zip line kjer je tudi mavzolej znamenitega črnogorskega vladarja in čez kanjon Tare. Pravo adrenalinsko doživetje! Ogledali smo pesnika Petra II. Petrovića Njegoša. si tudi Alipašine izvire, slap Grljo in mesteci Vusinje ter Gusi- Zadnji dan nas je čakalo celodnevno potovanje proti domu, nje. Prespali smo v katunu Karanfil v čudoviti dolini Grebaje. še prej pa občudovanje Boke Kotorske. Domov smo se vra- Zjutraj smo se podali na vrhova Talijanko (2056 m nad. v.) čali polni lepih vtisov in z željo, da se naslednje leto podamo in Popadijo (2057 m nad. v), od koder smo gledali albanske na novo planinsko avanturo. vrhove, doline in ovčje črede. Prehodili smo približno 900 m

december 2016 • Informator 59 civilna zaščita

Begunska problematika

Na podlagi zaprosila Urada Vlade RS za komuniciranje objavlja- mogoče obravnavati v obstoječih policijskih enotah. Centri mo dopis z namenom razjasnitve problematike migracij. Obe- bodo začasne narave, zaprtega tipa in vseskozi pod nadzorom nem naj poudarimo, da po naših vedenjih v občini Dravograd policije. Migranti bodo v centru največ do 72 ur, njihovo giba- ne potekajo nobene dejavnosti na tem področju, se nam pa zdi nje pa bo omejeno. pomembno, da ste čim bolje in celovito obveščeni in seznanjeni Sprejemno-registracijski center bo razdeljen na sprejemni s postopki, ki veljajo za takšne primere. del, kjer se bodo izvajali policijski postopki, in bivalni del. Vse Občina Dravograd, str. delavka za ZIR Bojana Flis prevoze v center in iz njega bo opravljala policija in s tem za- gotovila nadzor nad migranti ter največjo možno varnost za Spoštovane občanke in spoštovani občani, ko smo se v Slove- okoliško prebivalstvo. V centrih bo zdravstveno osebje poskr- niji pred letom dni soočili z množičnim prihodom migrantov na belo za nujno medicinsko pomoč, poskrbljeno pa bo tudi za meje, si kljub jasnemu zavedanju o resnosti položaja in skrbnih otroke in mladoletnike brez spremstva. pripravah verjetno nihče med nami ni prav dobro predstavljal, Država poskuša pri reševanju migrantske problematike ves kakšen izziv nas čaka. Toda država, lokalne skupnosti in občine, čas ohranjati ravnotežje med obveznostmi, ki jih ima do mi- humanitarne in nevladne organizacije ter prostovoljci smo po- grantov po domači in mednarodni zakonodaji, ter varnostjo kazali, da lahko na državni in lokalni ravni tudi v tovrstnih izre- domačega prebivalstva. Vlada je in bo naredila vse, kar je v dnih razmerah dobro in usklajeno sodelujemo. njeni moči, da do večjega obsega nezakonitih migracij na na- Žal so se uresničile napovedi, da pojav migracij ni bil enkraten šem ozemlju ne bi prišlo, predstavniki pristojnih državnih or- pojav, ampak je dejstvo, s katerim bomo morali najti skupni ganov pa so v stalnem stiku s predstavniki vseh ključnih občin način sobivanja. Že samo zavedanje, da so migracije odsev in lokalnih skupnosti. časa, v katerem živimo, je ključen korak k oblikovanju rešitev. Naloga, ki je pred nami, je zahtevna, terja veliko odgovornosti Slovenija si vseskozi prizadeva tudi za iskanje skupnih, dolgo- in naporov, zato se ob tej priložnosti ponovno zahvaljujemo ročno naravnanih rešitev na evropski ravni, ki bi pripomogle k vsem, ki ste prispevali h konstruktivnemu reševanju migracij- učinkovitemu obvladovanju migracij, ter solidarno prevzema ske krize. del odgovornosti v okviru projekta premestitve oseb, ki po- Urad Vlade RS za komuniciranje trebujejo mednarodno zaščito. Poudarimo naj, da so razmere v naši regiji trenutno stabilne, vendar pa je dogajanje v naslednjem obdobju težko napovedati. Pričakujemo lahko, da bo do nezakonitih prehodov meja prihajalo ves čas in da se bo njihovo število v prihodnje še povečevalo. Informacije o aktualnem Zato so pristojni organi že pripravili na- dogajanju na področju bor ukrepov, prilagojenih več različnim migracij in odzivu Slovenije scenarijem. Medtem ko so varnostni nanje so na spletni strani ukrepi usmerjeni predvsem v dosleden pomoc.beguncem.gov.si. in intenziven nadzor na meji, bomo z organizacijskimi ukrepi migrantom, ki bodo prišli na območje naše države, zagotovili ustrezno oskrbo in obravnavo v skladu z nacionalno in mednarodno za- konodajo. Zavedamo se, da prihodi migrantov – tudi zaradi strahu pred ponovitvijo lanskih množičnih prihodov – marsikje po državi, še posebej pa na obmejnih območjih, v ljudeh zbujajo nelagodje. Ravno zato, ker ne želimo, da bi prehodi migrantov čez hrvaško-slovensko mejo vznemirjali prebivalstvo in njihov vsakdan, poskušamo situacijo reševati na čim bolj kontroliran način. Eden pomembnejših ukrepov je tudi vzpostavitev sprejemno-registracijskih centrov ob meji s Hrvaško. Smiselno je namreč, da migranti, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, med obravnavo ostanejo čim bližje meji in morebitnemu kraju vrnitve, tj. Hrva- ški. Poudarjamo, da bodo ti centri vzposta- vljeni le, če se bo število migrantov, ki jih je policija zaznala pri nezakonitem prehodu meje, tako povečalo, da jih ne bo

60 Informator • december 2016 turizem Prispevek: Alenka Koren Gomboc

Turističnod ruštvo dravograd

SKUPAJ SMO V PRIJATELJSTVU MOČNEJŠI! Leto se počasi izteka in december, najbolj prazničen mesec v letu, je tu. Člani Turističnega društva Dravograd smo ob zaključku leta, kljub še številnim decembrskim aktivnostim, ko za vas ustvarjamo »ZIMSKO PRAVLJICO DRAVOGRADA«, zelo zadovoljni in ga zaključujemo v dobrem razpoloženju. V zavedanju, da je turizem eden od glavnih dejavnikov nacionalnega in regionalnega razvoja Slovenije in go- spodarska panoga, ki tudi v času krize izkazuje pozitivne kazalnike, se člani TD Dravograd s svojimi aktivnostmi skozi vse leto trudimo za čim večjo prepoznavnost naše- ga kraja ter za njegovo umestitev na turistični zemljevid Slovenije, in sicer na mesto, ki Dravogradu pripada – ne le zahvaljujoč danostim in že ustvarjenim kapacitetam, ampak predvsem zahvaljujoč ljudem, kajti turizem v Slo- veniji smo ljudje, saj ga vsi soustvarjamo, zato ga lahko tudi vsi izboljšujemo. Tudi dinamičen razvoj turizma bo doprinesel h gospodarskemu, socialnemu, kulturnemu in civilizacijskemu napredku našega kraja. Torej je turizem dejavnost, ki lahko vpliva na gospodarstvo, ustvar- ja delovna mesta in vpliva na uravnotežen razvoj. Zato je prav, da se mu namenja posebna pozornost. Res je, da kot društvo ne moremo bistveno vplivati na dolo- čene spremembe ali na infrastrukturo, ki je podlaga za uspešen razvoj turizma, lahko pa s svojimi aktivnostmi pripomoremo k prepoznavnosti našega kraja in preko članstva v različnih organizacijah opozorimo na naše naravne danosti, kulturno dediščino ter prijaznost podeže- lja. Ravno neokrnjena narava ter zgodba zelene, aktivne in zdrave Slovenije je zgodba turizma, ki jo je treba izko- ristiti ter utrditi. Preko TZS smo društva aktivno sodelovala pri pripravi nove zakonodaje, ki jo pripravljajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in bo bistveno pripomogla k boljšemu delovanju društvenih organizacij ter utrdila vlogo turističnih društev pri oblikovanju in pro- mociji naše turistične ponudbe. Organiziranost slovenske turistične društvene organizacije se mora nenehno izboljševati, slediti mora hitrim spremembam in izzivom prihodnosti, zato je za delovanje nujno odpravljati sla- bosti in izkoristi priložnosti. Turistična društvena organizacija na krajevni, regionalni in državni ravni deluje samostojno in v javnem interesu. Upravičenost do obstoja in izvajanja številnih dejavnosti potrjuje z dosežki dosedanjega razvoja in svojega dela. Tako se tudi mi čez leto trudimo in ustvarjamo programe, ki so blizu ljudem in v njihovo zadovoljstvo, prav tako pa se trudimo, da v naš Dravograd povabimo in pri- vabimo čim več obiskovalcev. V letu 2016 smo uspešno realizirali vse zadane naloge, predvidene v sprejetem programu dela oziroma smo obseg nalog čez leto še povečevali zaradi večje fleksi- bilnosti ter intenzivnega povezovanja z deležniki, drugimi društvi (tako lokalno, regijsko kot tudi državno), s Turistično zvezo Slovenije, KS Dravograd in ostalimi KS v občini ter organizatorji prireditev. Poleg načrtovanih

december 2016 • Informator 61 turizem

del in povezovanja s slovenskimi društvi smo se začeli v naši župniji sodelovali tudi člani Turističnega društva povezovati tudi z društvi iz sosednje Avstrije. Udeležili Dravograd. smo se strokovnih izobraževanj na področju turizma in Oratorij je široko vzgojno prostočasno dogajanje, ki od razvoja podeželja ter izvedli številne PR aktivnosti. leta 1988 poteka v mnogih slovenskih župnijah. Za nekaj Dovolite, da nanizamo naše dogodke, ki smo jih izvedli v dni, teden ali več med seboj združuje otroke, mlade in drugi polovici leta 2016. odrasle, udeležence, animatorje in njihove voditelje. Po uspešno izvedenem vseslovenskem srečanju društev Hvala za prijazno povabilo, lepo je z vami, pastoralna podeželja Slovenije smo se odzvali povabilu AMZS in zveza župnij Dravograd! AMD Dravograd na otvoritev prenovljenih prostorov, Na veliko veselje so nam člani Društva upokojencev Dra- tradicionalno družinsko uro in predajo defibrilatorja. Pri vograd zaupali soustvarjanje njihovega tradicionalnega predaji slednjega smo sodelovali še v naselju Podgrad, letnega piknika. Za nas je bilo slednje velika čast in od- kjer smo poskrbeli, da je zadišalo po naših miškah, ki so govornost, saj smo kuhali to, kar so nas naučile ravno jih občani dobro sprejeli in brez katerih več ne gre. naše 'bice'. Zadovoljstvo je bilo obojestransko. Dan za tem smo se odzvali prijaznemu povabilu Karete V Radljah ob Dravi smo se udeležili vseslovenskega fe- turizem in TIC Ravne na Koroškem in se udeležili pred- stivala praženega krompirja. Baje je bil naš najboljši. No, stavitve naše ponudbe v sosednji Avstriji, natančneje na tako so rekli obiskovalci. eni izmed najbolj uspešnih turističnih točk, in sicer na Klo- Člani turističnega društva Dravograd smo ob svetovnem pinjskem jezeru (Klopeiner See), ki je turistično zelo pre- dnevu turizma postavili zeleno okno in se tako pridružili poznavno, kar dokazuje velik obisk turistov skozi vse leto. številnim, okoli 50 turističnim društvom po Sloveniji, ki In ravno zaradi množičnega obiska turistov, ki si jih že- so se odzvali na skupno akcijo Turistične zveze Slovenije. limo tudi pri nas na slovenskem Koroškem, smo nago- Zelena okna smo postavili na različne kraje, iz katerih vorili slušatelje, da se tudi k nam na slovensko Koroško se odpira pogled na mogoče manj znane, pa ravno tako splača priti. Bili smo lepo sprejeti in povabljeni tudi k zanimive znamenitosti našega okolja. Zeleno okno smo nadaljnjemu sodelovanju. s soglasjem družine Kogelnik postavili na turistični kme- Obujanje preteklosti in da se ne pozabi, kako so dela- tiji Klančnik, in sicer na jaso ob lovski koči, v kateri je le naše 'bice' in 'dedani', pa je bil dogodek, organiziran tudi biološka učilnica. Skozi okno je enkraten pogled na skupaj s KS Dravograd na Meži. Prireditev, ob kateri se je začetek zelenega Pohorja s koroške smeri!. Znane oseb- v spominih marsikdo vrnil v čas otroštva in čas, ko smo nosti Koroške, kantavtor Milan Kamnik, državni svetnik imeli več časa eden za drugega. Člani TD Dravograd smo Franjo Golob in večkratni svetovni prvak v jadralnem skupaj z »Bicabendom« prikazali stara kmečka opravila, padalstvu Matjaž Ferarič, ki smo jih povabili k sodelova- zapeli pesmi, s katerimi so se dela začela in končala ter nju, so tej otvoritvi dale poseben pečat ter svoj pogled predstavili kulinariko, ki je bila značilna za tisto obdobje. na priložnosti naše Koroške na področju turizma. Prav tako smo imeli organizirane tudi delavnice, kjer so Konec septembra smo se odzvali povabilu Planinskega lahko otroci izdelovali iz gline. društva Dravograd in prisostvovali otvoritvi otroških V nedeljo pa smo sodelovali na lepi nedelji v naši župnij- igral ob planinskem domu Košenjak. ski cerkvi sv. Janeza Evangelista. Prva sobota v mesecu oktobru pa je rezervirana za pri- V juniju mesecu smo člani TD Dravograd gostili sejo UO reditev »ZLATA JESEN DRAVOGRADA«. Letošnja priredi- TZS, ki je bila na kmetiji Klančnik, ki so si jo predstav- tev je bila bogata s kulturnim programom naših domači- niki TZS tudi ogledali kot primer dobre prakse, nato pa nov ter prav zabavna v igrah med KS občine Dravograd. smo se po uradnem delu skupaj odpravili še h Koroškim Podelili smo priznanja za lepo urejeno okolje, kuhali 'rpi- splavarjem, ki so nas kljub deževnemu dnevu prijazno čevo župo' in pekli miške. Pridružili so se nam tudi prija- sprejeli in popeljali s 'flosom' po reki Dravi. telji, Društvo ljubiteljev malih živali. Prav tako pa vsako Na začetku meseca julija smo v počastitev občinskega leto na prireditvi predejo naše predice iz Šentjanža, dru- praznika uredili vpadnice v našo občino. štvo klekljaric kleklja, društvo upokojencev predstavi Vsako leto nas v juliju povabijo tudi v občino Podvelka, delovanje društva, zapleše nam Folklorna skupina Drav- kjer v okviru njihovega praznika organizirajo tekmovanja ca, zaigra pa poleg drugih še Godba na pihala Ojstrica. v kuhanju med društvi. Letos smo kuhali kislo juho. Do- Vsako leto sodelujemo na Dnevih slovenskega turizma, mov smo odšli ponosni, saj smo osvojili 2. mesto. Poleg letos tudi v vlogi koordinatorja za Koroško pri projektu kuhanja kisle juhe smo se z našim »Bicabendom« pred- Moja dežela − lepa in gostoljubna. Posebej ponosni smo stavili tudi na odru in seveda postregli z našimi miškami. bili na našega predsednika nadzorne komisije, g. Gna- Letos smo v mesecu avgustu pri programu ORATORIJA muša, ki je na Dnevih slovenskega turizma v okviru TZS

62 Informator • december 2016 turizem / turistična patrulja

prejel posebno priznanje za njegovo delo in prizadeva- vendar pa je njihov odmev neskončen. Člani TD Dravo- nje v društveni organizaciji. grad se trudimo, da so naša dejanja za vas in za nas vse V mesecu oktobru smo na kmetiji Klančnik v Dravogradu skupaj ravno takšna. V iskreni želji, da nam slednje uspe- sprejeli naše prijatelje, člane TD Postojna, ki so si ogle- va, vas lepo pozdravljamo in se vam iskreno zahvaljuje- dali lepote Koroške. Na povabilo Javnega zavoda Dravit mo za sodelovanje, nastopanje, tekmovanje in obisk na smo sodelovali na vsakoletni prireditvi Noč čarovnic, se- naših prireditvah. veda z našimi miškami. Člani TD Dravograd zaključujemo leto 2016 in vstopa- Člani TD Dravograd smo se pobratili s turistično-špor- mo v novo leto. Za nami ostaja obdobje, ki je prineslo tnim društvom iz Šentilja – KS Ceršak in PGD Ceršak, kar veselje, uspehe pa tudi kakšen poraz, zato v novo leto je privedlo do skupne organizacije martinovega. Dogo- vstopamo obdarjeni z novimi izkušnjami. Prihodnost s vorjeni smo, da je bilo prvo pri njih, na štajerskem, na- seboj prinaša tudi kanček strahu pred neznanim, nove slednje leto pa bo pri nas v Dravogradu. možnosti in nova pričakovanja. S pogumnimi koraki sto- Naših aktivnosti ni malo, saj poleg zgoraj opisanega pamo naprej. naše članice sodelujejo na Mercatorjevih tržnicah, in si- Spoštovane občanke, spoštovani občani, želimo vam ve- cer dva petka in dve soboti v mesecu, prav tako pa ima- sel in doživet božič. Naj se vas božični prazniki dotakne- mo mesečne sestanke. jo in vas napolnijo z optimizmom in mirom. Preživite jih Člani TD Dravograd se zavedamo, da občutek zadovolj- s tistimi, ki vam pomenijo največ. stva zaradi kakovostne in gostoljubne storitve povzroči, Novo leto pa naj bo polno novih priložnosti, naj vam pri- da se ljudje radi vračajo v kraj, kjer so bili zadovoljni pa nese nove uspehe in nove želje, vse tisto, kar vam omo- tudi srečni. Zaradi tega si tudi prizadevamo za večjo go- goča rasti in vas dela boljše. stoljubnost, resnost in nasmejan pristop do vsega, kar delamo. Za nas je namreč zelo pomemben "stalni sme- Ostanimo prijatelji, saj smo skupaj v prijateljstvu moč- hljaj", ki turistu pove, da je pri nas zaželen. nejši!

Spoštovani, prijazne besede, iskrena ter skromna de- SREČNO! janja in drobne pozornosti so lahko kratke in lahkotne,

TURISTIČNA PATRULJA V DRAVOGRADU Naše mesto bo spet pod drobnogledom. Potem ko smo V časopisu Svet24 bo tako pod naslovom Turistična pa- v letu 2014 uspešno »prestali« Dnevnikovo izvidnico in trulja tedensko izhajala serija reportaž na najmanj štirih postali »turistom najbolj prijazen kraj v Sloveniji«, nas bo straneh. 'Turisti' bodo namreč o svojem obisku pripravili tokrat obiskala Turistična patrulja Svet24. poročilo, in sicer na podlagi opisa dogajanj, vtisov in do- Tokrat akcijo, ki bo potekala do 8. 3. 2017, organizi- živetja, osebnih preferenc, zadovoljstva in nezadovolj- ra časopis Svet24 skupaj z radiem Aktual. Izvedli so že stva s popolnoma konkretnimi izkušnjami ter na podlagi poletno različico (kjer je turistom najprijaznejša občina njihovih pohval in pripomb, nato pa vse skupaj objavili v postala Zagorje), v tokratno zimsko pa so med petnajst časopisu in na radiu Aktual. Pohvale in kritike Turistične slovenskih mest iz vseh regij (Gorenjska, Dolenjska, patrulje bodo seveda dobronamerne, njihov namen bo Štajerska, Primorska, Notranjska, Prekmurje, Koroška, namreč opozoriti tako na lepe kot na manj lepe plati slo- Zasavje in Bela krajina) vključili tudi Dravograd. Mesta venske turistične ponudbe – v upanju, da bi ta postala bodo nenapovedano obiskali 'tuji turisti', ki bodo neod- še prijaznejša in gostoljubnejša. visno, neobremenjeno in brez vnaprejšnjega poznava- Vsako sredo bodo na straneh rubrike Turistična patrulja nja razmer preverili storitve turistično-informacijskih objavili glasovnico, s pomočjo katere boste lahko tudi centrov, preizkusili gostinsko ponudbo, si ogledali zna- vi, dragi bralci, glasovali za najbolj priljubljeni kraj, ki ga menitosti in nasploh kot pravi turisti spoznavali izbra- bodo obiskali. Vsak teden bodo med pošiljatelji izžreba- ne turistične kraje. Osredotočili se bodo na gostoljubje, li tri, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Brezplačne izvo- urejenost, videz in čistočo obiskanega kraja, zanimali jih de časopisa Svet24 lahko vsako sredo dobite na Občini bodo označenost kraja in prometne povezave ter seve- Dravograd, v Info pisarni, v Špic baru (v dvorani ŠpicD) da kulturna, zabavna, rekreacijska, gastronomska in na- in nekaterih lokalih v trgu. Glasovnico nato izpolnite, iz- stanitvena ponudba kraja. režite in prinesite v Info pisarno ali Špic bar ter si s tem prihranite stroške pošiljanja. Glasujete lahko večkrat. Kljub nerganju nekaterih občanov ob zmagi v prejšnji podobni akciji, in sicer v smislu, da še za domače ni dovolj dobro poskrbljeno, kaj se bomo trudili za prišleke, bodimo bolj pozitivni! Ni vse tako slabo, lahko smo veseli, da živimo v urejenem, prijaznem in varnem okolju, četudi do nas ne vodi vedno ravna, asfaltirana in dovolj široka cesta. Katja Čevnik, Info pisarna Dravograd

december 2016 • Informator 63 geopark karavanke Prispevek: mag. Gerald Hartmann in dr. Darja Komar, DS Geopark Karavanke

Prihodnost evrope v geoparku karavanke

Geopark Karavanke je čezmejni geopark, ki se nahaja dogodkov, namenjenih različnim ciljnim skupinam. Del na mejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. Obmo- projekta EUfutuR bo tudi organizacija koordinacijskega čje geoparka obsega 14 občin, ki jih odlikuje izjemno sestanka Evropske mreže Geoparkov, in sicer v marcu bogata geološka dediščina. Pet od teh leži na slovenski 2018, ko bo Geopark Karavanke gostil več kot 250 ude- strani (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na ležencev iz 23 evropskih držav. Koroškem, Dravograd), devet pa na avstrijski (Feistritz ob Bleiburg/Bistrica nad Pliberkom, Gallizien/Galicija, Za uspešno nadaljevanje razvoja Geoparka Karavanke Globasnitz/Globasnica, Bleiburg/Pliberk, Zell/Sele, Neu- tudi v prihodnje so že bili pripravljeni novi projekti in od- haus/Suha, Bad Eisenkappel/Železna Kapla, Sittersdorf/ dane nove vloge na razpise. V primeru odobritve projekta Žitara vas, Lavamünd/ Labot). Geopark Karavanke je leta NaKult, bo − na pobudo županje, gospe Marijane Cigala 2013 postal član evropske in svetovne mreže geoparkov, − dvorec Bukovje opremljen kot ena izmed glavnih izle- ki danes vključuje 120 geoparkov iz 33 različnih držav. tniških točk za predstavitev naravne, kulturne in geološke Lani si je Geopark Karavanke pridobil laskavi naziv Kara- dediščine v Geoparku Karavanke. Dvorec Bukovje in ob- vanke UNESCO globalni geopark. čina Dravograd bosta postala del krožne poti Geoparka Karavanke, ki bo med drugim povezala tudi nočitvene ka- Cilji Geoparka Karavanke so ozaveščanje, informiranje pacitete in s tem prispevala k povečanju števila nočitev. in izobraževanje o geološki in drugi naravni in kulturni dedi- ščini v Geoparku Karavanke, turistični razvoj in čezmejno sodelovanje. Omenjenim ciljem Geopark Karavanke sledi tudi pri izvajanju novega projekta EUfutuR: Prihodnost Evropa − Identiteta, interna- cionalizacija in institucionali- zacija − Geopark Karavanke. EUfutuR je projekt čezmejne- ga sodelovanja, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstri- ja v programskem obdobju 2014−2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter s sredstvi De- žele Koroške. Vodilni partner projekta je Delovna skupnost Tiskovna konferenca s predstavitvijo novega projekta EUfutuR, Peca, 20. 9. 2016. Tiskovne konference sta Geopark Karavanke, projektni se udeležila deželni glavar avstrijske Koroške dr. Peter Kaiser in slovenska ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo ga. Alenka Smerkolj. partnerji pa RRA Koroška − Regionalna razvojna agencija za Koroško, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor in Društvo Kul- turni dom Pliberk/Bleiburg. Pomembne ciljne skupine omenjenega projekta so šole in vrtci. Izvedeni bodo številni natečaji (fotografski, pevski, gledališki) in športna tekmovanja, katerih rezultati bodo predstavljeni na osrednjih letnih dogodkih – Geofestivalih. Prvi bo potekal konec maja in na začetku junija 2017. Po- leg predstavitve rezultatov natečajev bo v sklopu Geofe- stivalov potekalo več drugih Skupščina Geoparka Karavanke, dvorec Bukovje, 18. 10. 2016.

64 Informator • december 2016 Dravska kolesarska pot Prispevek: Uroš Rozman, RRA

Partnerstvo za dravsko kolesarsko pot

6. 7. 2016 je v Občini Miklavž na Dravskem polju na pod- Miklavž na Dravskem polju. Skupščina je potrdila z vsemi ob- lagi pobude delovne skupine za Dravsko kolesarsko pot činami usklajeno traso/koridor Dravske kolesarske poti, ki se potekala ustanovna seja Skupščine za ustanovitev po- lahko med postopkom še usklajuje. godbenega Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot. Cilj pogodbenega Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot je Potrebe po vzpostavitvi nove Dravske kolesarske poti so se nadgradnja obstoječe trase Dravske kolesarske poti ter so- nakazale že leta 2012, ko so Regionalna razvojna agencija časna fazna ureditev nove trase Dravske kolesarske poti. za Koroško, Mariborska razvojna agencija in Znanstveno- Sočasno se bodo začele aktivnosti za trženje in promocijo raziskovalno središče Ptuj prevzeli pobudo in bili med soor- ter povezovanje ponudnikov. Pomembno bo nadaljnje pove- ganizatorji posveta Daljinske kolesarske poti: priložnosti za zovanje z avstrijskimi in hrvaškimi partnerji, s čimer bomo v trajnostni razvoj Slovenije, ki je potekal v Mariboru. Eden prihodnosti dobili mednarodno zanimiv in uspešen kolesar- od rezultatov posveta je bil podpis pisma o nameri po sode- ski turistični produkt. lovanju pri vzpostavitvi integralnega turističnega produkta Druge seje skupščine Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot, Dravska kolesarska pot, ki so ga podpisale direktorice in di- ki je potekala 17. 11. 2016, so se poleg velike večine članov rektorji treh regionalnih razvojnih agencij ter županje in žu- udeležili še predstavniki Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), pani 21 občin. S pismom podpore sta produkt podprla tudi ki bo prevzela izvedbo projekta, kar potrjuje enotnost in za- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter posebej interesiranost občin za projekt ureditve Dravske kolesarske Direktorat za turizem in internacionalizacijo. poti. Predstavniki DRSI so predstavili, da je za Dravsko ko- Prizadevanja so bila nadgrajena v letu 2014, ko je Uroš Roz- lesarsko pot v proračunu RS za leto 2017 na voljo 500.000 man izdelal magistrsko delo z naslovom "Prostorska umesti- €, za leto 2018 pa 1.000.000 €. Da se bodo lahko sredstva tev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem porabila optimalno, bo treba opredeliti prioritetne odseke ob Dravi", za katerega je prejel Univerzitetno Prešernovo ter določiti ukrep, vir in dinamiko gradnje. V naslednjem nagrado. S celovitim načrtovanjem in upoštevanjem že ob- letu se bo pripravil DIIP za odprtje novega NRP na manjka- stoječe infrastrukture ter javnih, gozdnih in poljskih poti je jočem odseku Ptuj–Središče ob Dravi. V letu 2017 se bo na v delu prikazal učinkovitejši, hitrejši in predvsem finančno novo označila trenutna trasa Dravske kolesarske poti, katere ugodnejši način umeščanja daljinskih kolesarskih poti. strošek nakupa tabel in njihove postavitve bo prevzela DRSI, Junija 2015 je skupaj 18 občin ob reki Dravi (Dravograd, elaborat bo pripravila RRA Koroška, strokovna služba par- Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Po- tnerstva, občine pa bodo morale podati soglasje za lokacijo horju, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor, Miklavž na Dravskem tabel in posredovati pomoč pri zasebnih lastnikih. polju, Starše, Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica, Ormož, Trasa Dravske kolesarske poti, ki bo označena v letu 2017, bo Središče ob Dravi), tri razvojne agencije (RRA Koroška, MRA, v večji meri potekala po obstoječi trasi, spremembe bodo le ZRS Bistra) in Zavod za turizem Maribor - Pohorje podpi- v novem delu, skozi občino Selnica ob Dravi in v mestni obči- salo dogovor o podpori projektnega predloga "Prostorska ni Ptuj. Skupaj torej okoli 12 km nove trase. Nove table bodo umestitev in vodenje/koordinacija postopkov za ureditev/ po pravilniku rdeče barve in bodo imele enoten logotip Dra- izgradnjo Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Sre- vske kolesarske poti, ki je uporabljen tudi v Avstriji. Pri tem diščem ob Dravi v sklopu projekta trajnostno upravljanje po- bodo vodile tudi do vsakega občinskega središča. Kolesarska rečja reke Drave". Projekt se je začel izvajati novembra 2015. pot bo razdeljena na pet etap, ki bodo dolge okoli 30 km. Eden izmed prvih ciljev projekta je bila uskladitev trase Dra- Obnova označitev je potrebna, saj je trenutna označitev po- vske kolesarske poti z občinami in ključnimi soglasodajalci, manjkljiva, neenotna ter kolesarjem podaja premalo infor- kar je bilo doseženo pred začetkom poletja 2016. macij. Obenem pa bo omogočala, da bo vsak odsek Dravske Delovna skupina projekta (pet županov, tri razvojne agencije kolesarske poti, ki bo na novo urejen, možno s prilagoditvijo in Zavod za turizem Maribor - Pohorje) je kot smiselno nada- signalizacije priključiti na kolesarsko pot. ljevanje projekta (katerega cilj ni zgolj ureditev nove varne V letu 2017 se predvideva začetek gradnje Dravske kole- in privlačne kolesarske poti bo reki Dravi, temveč tudi nave- sarske poti v občinah Radlje ob Dravi, Muta in Ruše. RRA zovanje trase na lokalne turistične produkte in ponudnike, Koroška je občinam predstavila predlog določitve priorite- postavitev informacijske infrastrukture, oblikovanje inte- tnih odsekov izgradnje kolesarske poti v nadaljevanju, to so gralnega turističnega produkta destinacije ter oblikovanje odseki Podvelka–Ruta, Ruta–Fala in Dravograd–Trbonje. Ob turistične znamke reke Drava) videla vzpostavitev pogod- izgradnji teh odsekov se bodo kolesarji lahko izognili zelo vi- benega Partnerstva za Dravsko kolesarsko pot. Namen par- sokim vzponom na trenutni trasi kolesarske poti čez Lehen tnerstva je predvsem boljše povezovanje 18 občin ob reki na Pohorju, Lovrenc na Pohorju in Činžat ter vzponu čez Bu- Dravi pri realizaciji projekta, boljše sodelovanje z ostalimi kovje. deležniki (npr. ponudniki storitev) ter močnejše in enotnejše Zavod za turizem Maribor - Pohorje je skupaj z RRA Koroška nastopanje do državnih inštitucij, ki so vezane na projekt. in ZRS Bistra pripravil predlog vzpostavitve spletne strani, Ustanovitveni člani pogodbenega Partnerstva za Dravsko celotne grafične podobe, kart, procesa vključevanja po- kolesarsko pot so občine ob reki Dravi (18 občin), ostali člani nudnikov ter promocije v letu 2017. Te aktivnosti bi pred- pa predstavljajo razvojne in turistične inštitucije ob reki Dra- stavljale nadgradnjo označitve Dravske kolesarske poti ter vi (RRA Koroška, MRA, ZRS Bistra, Zavod za turizem Maribor osnovo za trženje tudi v nadaljevanju. Nova spletna stran bi - Pohorje). Ustanovni člani partnerstva so v upravni odbor omogočala enakovredno sodelovanje z avstrijsko stranjo. Pri predlagali Marijano Cigala, županjo Občine Dravograd, An- tem se bo vzpostavil inkubator za ponudnike storitev ob ko- tona Kovšeta, župana Občine Podvelka, Mitjo Horvata, žu- lesarski poti, ki se bodo lahko poučili o potrebah kolesarjev pana Občine Duplek, Lea Kremžarja, župana Občine Miklavž in se tako sočasno z izboljševanjem kolesarske poti izboljše- na Dravskem polju in Alojza Soka, župana Občine Ormož. vali s svojo ponudbo in storitvijo. Občine članice partnerstva Za predsednika Upravnega odbora Partnerstva za Dravsko so potrdile finančno podporo izvedbi teh aktivnosti v letu kolesarko pot je bil predlagan Leo Kremžar, župan Občine 2017.

december 2016 • Informator 65 muzej dravograd Prispevek: Aleksandra Čas, kustosinja za kulturno zgodovino

Kometri - baroni s pukštajna

Stalna razstava v dvorcu šnji skrbnik te zbirke, Narodni muzej Slovenije. Zbirka orožja, Bukovje o pozabljeni rodbini ki je, kot nedeljiva celota predvsem po zaslugi takratnega V Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzeju Dravograd smo ravnatelja NMS Josipa Mala, le ostala na slovenskih in ne av- se v zadnjem letu osredotočili na zgodbo o plemiški rodbini strijskih tleh, je po večletnem sodnem postopku leta 1935 Kometer, ki je zapisala zadnje veliko poglavje v zgodovini go- tudi uradno postala last Narodnega muzeja Slovenije. Danes spostva Pukštajn (1817−1932) in dvorca Bukovje, in v enem pomeni osrednjo muzejsko zbirko militarij in se v okviru stal- od salonov dvorca, ki je v svojih najboljših časih kazal podo- ne postavitve nahaja v muzejski enoti na Metelkovi. Kustos bo pravega zasebnega muzeja, oblikovali sodobno muzejsko zbirke dr. Tomaž Lazar je tudi edini do zdaj, ki se je uradno postavitev, ki vključuje tudi nekaj originalnih predmetov ukvarjal z raziskovanjem rodbine Kometer in njihove prete- Kometrove zbirke, ki so v lasti Narodnega muzeja Slovenije. klosti ter dognanja in raziskave objavil v časopisu za sloven- Plemiška rodbina Kometer, ki je zapisala zadnje veliko po- sko krajevno zgodovino – Kronika 63 (I in II, l. 2015). glavje v zgodovini Pukštajna (1817−1932) je slovensko kul- Stalna razstava o rodbini Kometer in njihovi zbirki umetnin turno dediščino obogatila veliko bolj od marsikaterega in starin je prva faza dolgoročnega projekta, ki vključuje tudi drugega, uglednejšega in bolj prepoznavnega rodu svojega sistematičen popis in evidentiranje razprodane premične časa. Zapustili so nam kakovostno arhitekturo pukštajnske- dediščine. Da dvorec Bukovje ni le 'bivša kasarna', pač pa ga dvorca, ki se je iz skromnega podeželskega plemiškega v svoji zlati dobi predvsem dom rodni plemiški rodbini, ki bivališča razvil v zanimiv primer historicizma na Slovenskem, jo je po smrti zadnjega barona doletela tragična usoda in pomemben pa je tudi njihov prispevek kot zbirateljev starin. zaznamovala tudi njihovo bogato zbirko starin in umetnin, Posebno zadnjemu baronu Hansu Karlu Kometru je uspelo dokazuje sodobna muzejska postavitev, ki vključuje tudi ne- ustvariti dragoceno zbirko starin in umetnin, ki je pomemb- kaj originalnih predmetov Kometrove zbirke, danes v lasti no prispevala h krepitvi slovenskih nacionalnih muzejskih Narodnega muzeja Slovenije in Narodne galerije. fondov. Po njegovi smrti se je nekoč gospodarsko uspešno posestvo z dvorcem in bogato notranjo opremo razdrobilo v Podatki o razstavi Kometri – baroni s Pukštajna: vrtincu dražb in dolgotrajnih sodnih postopkov. Stalna razstava Koroškega pokrajinskega muzeja, Muzeja Stalna razstava o rodbini Kometer v dvorcu Bukovje se v svo- Dravograd jem jedru osredotoča na življenje rodbine in usodo njihove • Kustosinja: Aleksandra Čas zbirke starin in umetnin. Žal se je potomstvo rodbine, ki je • Strokovni sodelavec: dr. Tomaž Lazar, Narodni muzej z generacijami gospodovala dvorcu, zaradi spleta okoliščin Slovenije prekmalu končalo in z usodno zgodbo privedlo tudi do raz- • Lektoriranje: Andreja Čibron Kodrin prodaje premoženja, torej večine premične dediščine. Dvo- • Oblikovanje: mag. Aleksandra Gradišnik, Integrativa; rec je bil času ustrezno opremljen z dragocenimi starinami, Borut Brumec, Littera predvsem zaradi zbirateljske vneme zadnjega iz rodbine, • Izvedba: Baja Design, Kristal Dravograd barona Hansa Kometra, ki je bil predvsem strasten zbiratelj • Razstavljeni predmeti: last Narodnega muzeja Slovenije starin, zlasti militarij. Ravno glede zbirke orožja je v času raz- • Sodelujoči: Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija, prodaje premoženja v 30. letih 20. stoletja potekala prava JZ Dravit, Občina Dravograd sodna vojna (1931−1935), ki jo je na koncu le izbojeval dana-

Oklep nürnberškega mojstra Val- Vrček za pivo, Nemčija, zgodnje Bukovje - Salon entina Siebenbürgerja, 30. leta 16. 17. stoletje, kamenina s solno gla- stoletja, Narodni muzej Slovenije, zuro, Narodni muzej Slovenije, inv. inv. št. N 35361, št. N11618, foto: Tomaž Lauko; foto: Tomaž Lauko.

66 Informator • december 2016 šport Prispevek: Darko Žižek

Športne novičke

MEDNARODNI DVORANSKI Rezultati tretjega dne, NOGOMETNI TURNIR nedelja 11. 12. 2016: 14. MEMORIAL DANILA GOSTENČNIKA STAREJŠI DEČKI U-15: Za nami je že 14. Memorial Danila Gostenčnika, ki se je 1.NŠ DRAVOGRAD 1 odvijal v dvorani ŠPIC D v Dravogradu. 2.NK ALUMINIJ 1 3.NK RUDAR VELENJE 1 Organizatorji turnirja so bili tako kot vsa pretekla leta 4.NK MB TABOR vodstvo NK Koroška, trenerji NŠ Dravograd, starši otrok, ki obiskujejo NŠ in nekateri starši, katerih otroci so že Najboljši strelec: končali z nastopi v NŠ. Brez tako dobrih sodelavcev tudi Salkan AHMETOVIĆ (Nš Dravograd 1) − 16 zadetkov turnir ne bi mogel biti organiziran na tako visokem nivoju. Najboljši vratar: Timi ZOREC (NK Aluminij 1) Turnir je tako po organizacijski kot športni plati dosegel pričakovane cilje. Na turnirju je sodelovalo 55 ekip iz Sr- Priznanja najboljšim na turnirju so podeljevali: državni bije, Avstrije in Slovenije. poslanec g. Benedikt KOPMAJER, predsednik Športne zveze Dravograd g. Milorad MARKOVIČ, nekdanji kapetan Najpomembnejši pa so seveda otroci in pogled na razi- slovenske nogometne reprezentance in nekdanji igralec grane in nasmejane otroke nam pove, da smo uresničili NŠ Dravograd g. Robert KOREN, ustanovitelj Nogometne njihove želje in da so v teh treh dneh uživali v igranju šole Dravograd g. Marijan PUŠNIK in vodja NŠ Dravograd nogometa ter medsebojnem druženju. g. Darko ŽIŽEK. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri organi- Omeniti velja tudi revijalno tekmo, na kateri so se pred- zaciji turnirja in vsem sponzorjem iskrena zahvala, vsem stavili najmlajši člani Nogometne šole Dravograd, to so udeležencem pa čestitke za prikazano igro. otroci iz nogometnega vrtca, stari od 4 do 6 let. Glede na prikazano smo prepričani, da se spet vidimo na 15. Memorialu Danila Gostenčnika. Rezultati prvega dne, petek 9. 12. 2016: CICIBANI U-9: 1. KETY EMMI BISTRICA 2. NŠ DRAVOGRAD 2 3. NK KOROTAN 4. NŠ JARENINA Najboljši strelec: Vid TRAMŠEK (Kety Emmi Bistrica) − 14 zadetkov Najboljši vratar: Tian RUDOLF (NŠ Dravograd 2)

CICIBANI U-11: 1.NK KOROTAN 2.NK RUDAR VELENJE brez pridnih staršev naših otrok ni dobre organizacije 3.NŠ MARIBOR 1 Najboljši strelec: Luka TOPALOVIČ (NK Korotan) − 19 zadetkov Najboljši vratar: Alex FURJAN (NŠ Maribor 1)

Rezultati drugega dne, sobota 10. 12. 2016: MLAJŠI DEČKI U-13: 1.NK KOROTAN 2.KETY EMMI BISTRICA 3.NŠ DRAVOGRAD 1 4.NK FUŽINAR Najboljši strelec: Dejan FINK (NK Korotan) − 13 zadetkov Najboljši vratar: Nace SENICA (NŠ Dravograd 1) ekipa NŠ Dravograd 2 - 2.mesto v kategoriji U-9

zmagovalna ekipa NŠ Dravograd 1 v kat. U-15 dobitniki priznanj v kategoriji U-13 tretje uvrščena ekipa NŠ Dravograd 1 v kat. U-13

december 2016 • Informator 67 Pisali ste...

V uredništvo Informatorja smo prejeli nekaj vaših razmišljanj. V kolikor bi želeli tudi sami prispevati k ste... vsebini občinskega glasila v rubriki »Pisali ste …«, nam lahko svoje izvirne zapise pošljete na e-naslov in- Pisali [email protected] ali po klasični pošti na naslov Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd, s pripisom »za Informator«. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzema- nja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Poudarjamo, da so prispevki osebna mnenja avtorjev in ne izražajo nujno stališč uredništva!

JASLICE – božična zgodba sti zaspal, to prebudi božično zgodbo: nista hotela poznati. Zakaj bi ga? S Hladen zimski večer. Brije mrzel veter Saj sta kot Marija in Jožef. Ona mlada svojo grabežljivostjo jima je uničil ži- in čutiti je tisti neprijeten občutek, in noseča, on starejši in ju pripravljen vljenje … Le mlajši mu je še nekajkrat vlago in hladnost. Pod čevlji, ki že sprejeti, njo in otroka. Kaj je nenado- prinesel kaj za pod zob in povedal o zdavnaj nimajo več celega podplata, ma postalo topleje? Ne tišči več tesno novem domu, o očimu. začuti vso hladnost in mokroto luže. k sebi zelenega plašča, ne drgeta v Še sam ni vedel, kdaj je bilo konec Ozre se proti nebu. Nobene zvezde mrzlem vetru. Obstoji pred obokom polnočnice, še vedno je zrl v jaslice, nikjer, še mesec, ki je še maloprej svetišča. Tak vendar ne more vstopiti. v ogenj, v lučke, v angela, repatico svetil, se je skril za temnimi oblaki. Že nekaj tednov se ni umil. Nekoč pa … Mimo njega so se ljudje poskušali Nekje v daljavi zasliši zvonove. Jezno je k polnočnici hodil v najlepši obleki, vrniti vsak v svoj dom, na toplo. Pred si zapre ponošeni plašč, kot da se želi v kravati, oblečen v plašč, ki ga je za njim se ustavi duhovnik: »Pridite, gre- zavarovati pred bobnenjem zvonov, pol svoje plače kupil na potovanju po va popit topel čaj!« Nevidna sila ga vsaj zdi se mu, da mu odmevajo čisto Nemčiji. Nekoč ... Da, nekoč je imel ponese za temno postavo. Še dopol- blizu glave. Znova se zazre v višave. vsega dovolj. »Ne bom vstopil!« jezno dne jih je preklinjal, zdaj pa je nemo Verjetno je spet spil preveč in ima pri- skoraj pljune predse. »Kje je bil bog, kot otrok sledil duhovniku v župnišče. sluhe, vendar ne. Zvonovi zazvenijo ko sem ga potreboval? Kako je lahko Kako je bilo prijetno toplo, dišalo je tik nad njegovo glavo in ne več v glavi. dovolil, da sem zabredel tako globo- po kadilu, po čaju, po medenjakih. Prestrašen skoraj poklekne in pred ko?« Skoraj že polglasno izreče kletvi- Lačen in žejen je planil po dobrotah. sabo uzre majhno cerkvico. Pomisli: co, ki bi ji sledila še ena in še ena … in Roka se mu je tresla, ko je skodelico Saj ni kakšen poseben dan, kaj se vsaka bi bolj užalila boga, cerkev, du- že drugič pomolil pred mladeniča, ki oglaša zvon v tej majhni hiši … Potem hovnika …, ko zasliši znan napev … Kot je točil čaj … Ni mu ga nalil, le grdo pa nenadoma … Je že božični večer? vkopan obstoji med vrati … Oblije ga ga je pogledal in hotel izreči kaj ne- Kolegi na cesti so se nekaj dni nazaj prijeten topel občutek in takrat jih či- prijaznega, ampak zaslišal je: »Ata, si pogovarjali o tem, da se ta cerkvica sto pri oltarju zagleda – jaslice. Lepših ti?« Obstal je, skodelica mu je padla odpre le en dan v letu in tam potem ni videl še nikoli. Misli se mu popolno- iz rok in se razbila na tisoče koščkov. delijo topel čaj … in to na predbožični ma zbistrijo, kot da ni popil tistih treh »Jure?« Ni mogel verjeti svojim očem, večer. Kako to? Kdaj je minilo? Saj je litrov rdeče omame. Nepremično zre njegov najmlajši sin. Ni ga videl že pet šele nekaj tednov na cesti, brez služ- v mah – zelenje ga pomiri in sam ne let ali še več, niti sam ni vedel. Na be, denarja, družine … Še predobro se ve, kdaj ga pritegne pesem: »Božji cesti čas teče drugače. Stopila sta iz spomni božiča izpred nekaj let, bil je nam je rojen sin, o, radujmo se … k župnišča. V joku sta si pripovedovala, doma, zaposlen. Nakupil je darila za nam je prišel iz višin, veselimo se …«, kaj se je zgodilo v vseh teh letih. Med svoje tri otroke, tudi svoji ženi je kupil poje iz srca. Je že sploh kdaj pel tako drugim je izvedel, da je postal dedek šal in parfum. Še zdaj diši po njej, če- doživeto, je že sploh kdaj pel to pe- majhni punčki in da bi sin zelo rad, da prav je ona daleč stran od njega. Tudi sem in vsako besedo razumel tako kri- se vrne domov, da zaživi skupaj z nje- otroci so stran. Tisti božič pa so bili stalno kot nocoj? Opazuje belo ograjo govo družino, saj si je medtem uredil skupaj, bili so družina, bili so srečni. na jaslicah, opazuje pastirje, ki tako življenje, se zaposlil, se poročil. On je Znova se oglasijo zvonovi. Vabijo k skrbno pazijo na čredo … Tako bi mo- jokal. Vprašal je sina: »Zakaj?« Odgo- polnočnici. On pa sam. Čeprav mimo ral sam paziti na svoje, na svoje otro- voril mu je: »Mogoče si ti obupal nad njega hodijo ljudje, je on sam. V po- ke, ženo … Točno! Na njih bi moral po- seboj, nad svetom nad bogom … nad nošenih starih oblačilih, ki so vse, kar misliti, preden se je zapletel s tistimi srečo … nad jaslicami …, vendar jaz ni- ima. Še vero je na poti do sem izgubil. sumljivimi tipi, ki so obljubljali hiter sem obupal nad teboj. Vsako leto sem Večkrat je preklinjal boga, Marijo in zaslužek … On pa je v naivnosti pro- v srcu zate postavil jaslice in upal, da vse svetnike. Krivil je družbo, ker je dal vse … tudi svojo dušo. In tako so se vrneš!« Jokal je! ostal sam in pristal na cesti. Vendar dan po božiču prišli rubežniki in ostali Kaj menite, kje od takrat naprej preži- v tistem trenutku se zgodi … V vsej so brez vsega. Največ je izgubil on – vlja božiče? Prav imate, z nekom, ki ni množici, ki hiti mimo, zagleda mlado izgubil je družino. Opazuje Jezuščka nikoli izgubil vere in ki je zanj postavil žensko, ki hodi počasneje in se ustavi v jaslih, opazuje Marijin blagi obraz, jaslice! Z nekom, ki mu je vrnil vero na vsake toliko korakov. Čeprav ima poln miline, kako ljubeče zre v svoje- vase in v boga! oblečena široka oblačila, opazi, da ga otroka, ki je hkrati božji otrok, opa- Znova hodi k polnočnici, in to umit … pod srcem nosi otroka. Za njo prihi- zuje Jožefa, ki Mariji stoji ob strani, v Sin mu je dal službo. Že nekaj let živi ti starejši moški, mogoče njen oče … dobrem in zlem. Utrne se mu solza. pošteno. Vsako leto, preden s sinom Vendar ne, ljubeče jo stisne k sebi, On svoji ženi ni stal ob strani, zato je in njegovo družino odidejo v cerkev, torej je to oče nerojenega otroka. V srečo našla drugje, z drugim moškim, se ustavi pred to malo cerkvico, po- njem, ki to samo od daleč opazuje, še ki je je bolj vreden kot on. Tudi otroci gleda jaslice, objame sina in se mu vedno v hladu večera, ki je samo še en so se mu odrekli. Starejša dva je sre- zahvali. Ve, da lahko najlepše jaslice večer, ko se sprašuje, kje bo v pijano- čal nekaj mesecev potem, vendar ga postavimo le v svojem srcu! Mira Mori

68 Informator • december 2016 pisali ste...

KOROŠKA »IRONMANKA« Povedano po slovensko: preplavati od sarjenje. Za njo je bilo že več kot 7 ur Prepričana sem, da ni veliko koroških Dravograda do Šentjanža, se potem s tekme, pa se je tekma šele dobro zače- deklet, ki se lahko pohvalijo z opra- kolesom odpeljati do Primorske in tam la, saj je bilo treba preteči še maraton vljeno prestižno športno disciplino preteči našo slovensko obalo. Vse brez – 42,2 km. Pravi, da je bilo kar nekaj IRONMAN. predaha. strahu pred zadnjo disciplino, vendar je bila kot smetana na torti. Prijatelj Moja sestra Darinka OŠLAK, ki trenu- Tomo iz Ljubljane ji je z znanstvenega tno živi na Nizozemskem, je to zmogla. vidika preračunal količino potrebne za- 31. julija 2016 je po 11 urah in 17 minu- užite hrane med potjo (izotonični na- tah prišla kot 5. na cilj na tekmovanju pitki, energetski geli, tablice in drugo Ironman Maastricht na Nizozemskem. sadje, ki ima veliko vrednost kalorij), Od uradnega napovedovalca je slišala kar je bilo ključnega pomena za samo nikoli pozabljen stavek: »Darinka, you tekmovanje. are an Ironman!« Pravi, da je bila to njena pravljica. S slovensko zastavo v roki je ponosno tekla še zadnjih 10 km. Krog je bil po- Za to pravljico pa je morala pošteno svečen vsem njenim podpornikom, garati. S prvimi usmerjenimi in načrto- družini in prijateljem, ki so bili tisti tre- vanimi treningi je začela že v mesecu nutek z njo v mislih. novembru 2015. Z daljšanjem dneva pa so se začeli stopnjevati tudi njeni Čas ni bil relevanten, vendar pa se je treningi. Od februarjem do maja 2016 na koncu izkazal kot pomemben. Osvo- je bila z mislimi že zelo fokusirana na jila je 5. mesto v svoji starostni katego- tekmo leta. Vsak dan uro plavanja, čez riji, za možnost uvrstitve na svetovno vikend daljše kolesarjenje in za zaklju- prvenstvo na Havaje pa ji je zmanjkalo ček še daljši teki. Količina treningov je pičlih 10 minut. Pravi, da jih je izgubila bila že približno 10 do 12 ur na teden. s popravilom kolesa in s preveč klepe- Tretji sklop treninga med majem in tanja med tekmo. Ostal je grenak pri- julijem 2016 pa je bil intenziven, na okus, da se ji ni uspelo uvrstiti na sve- teden tudi do 17 ur treninga. Z dobro tovno prvenstvo. Po drugi strani pa je organizacijo in podporo družine je bila dokazala, da lahko poleg službe in dru- svojemu podvigu vedno bližje. Ves čas žine doseže nekaj neverjetnega. Verje- je morala zelo paziti tudi na pravilno in tno je vse to posledica koroške trme. kvalitetno prehrano. Telo je bilo močno, glava trdna, karak- Ni bila edina Korošica, skozi ciljno črto ter trmast − kot ta prava Korošica. Nič je pritekel tudi Dravograjčan Miha je ni moglo ustaviti na poti proti ure- Žvikart, s katerim sta ves čas priprav sničitvi otroških sanj. sodelovala in se bodrila tudi na sami tekmi. IRONMAN je prestižno vzdržljivostno Na startu v Maastrichtu se je zbralo tekmovanje in eno najtežjih enodnev- več kot tisoč tekmovalcev, ki so ob gla- S ponosom se podpišem pod ta članek, nih vzdržljivostnih dirk na svetu, ki za- snem petju himne Nizozemske skočili v saj vsakemu s ponosom povem, da je jema 3,8 km plavanja, 180 km kolesar- reko Maas in za dobro jutro odplavali moja sestra jeklena triatlonka. jenja in 42,2 km teka. 3,8 km. Sledilo je 180 km dolgo kole- Renata SEŠEL

december 2016 • Informator 69 PO TE P RO V tokratni praznični številki Informatorja objavljamo A K nekaj fotografij zlatoporočencev v obdobju od julija L E 2014 do decembra 2016. Objavljamo fotografije tistih, Z ki so nam jih posredovali in soglašajo z njihovo objavo. Vsem jubilantom iskreno čestitamo tudi iz uredništva Informatorja!

ETNIC OBL A

ga. Lotka in g. Vitomir NENADIĆ, 5. 7. 2014

ga. Kristina in g. Aleksander BERDNIK, 19. 7. 2014

70 Informator • december 2016 zlate poroke

ga. Marija in g. Vincenc ga. Jožefa in g. Karl KRAJNC, 18. 7. 2015 ARBEITER, 19. 9. 2015

ga. Bibijana in g. Leopold ga. Kristina in g. Stanislav LESIČNIK, 24. 10. 2015 VRAVNEK, 16. 7. 2016

december 2016 • Informator 71 zlate poroke

ga. Veronika in g. Maksimiljan LUŽNIK, 13. 8. 2016

ga. Cilka in g. Oto SMOLAR, 17. 9. 2016

ga. Dragica in g. Ivan ADAM, 22. 10. 2016

72 Informator • december 2016 Dogodilo se je ... maj 2016 − december 2016

Fotografije so prispevali: Franci Kotnik, Info pisarna Dravograd, Javni zavod Dravit Dravograd, JSKD OI Dravograd, Matic Grudnik, OZRK Dravograd, Turistično društvo Dravograd, Knjižnica Dravograd maj, junij

XXII. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE SAŠE Prve pomoči, 28. 5. 2016 PŠENIČNIK, 2. 6. 2016

ODPRTJE RAZSTAVE SAKRALNIH SKULPTUR KONCERT ŽPZ LIPA, 4. 6. 2016 KIPARKE URŠKE HELLER, 7. 6. 2016

VEČER ETNO GLASBE − KOROŠKO KULTURNO ODPRTJE RAZSTAVE KLEKLJANE ČIPKE DRUŠTVA POLETJE, 10. 6. 2016 KLEKLJARIC KOROŠKE, 13. 6. 2016

17. MEDNARODNI FESTIVAL OKTETOV DRAVOGRAD SUHA, 17. 6. 2016 ZLATE PETICE ODLIČNJAKI, 17. 6. 2016

december 2016 • Informator 73 KONCERT RESNE GLASBE V IZVEDBI MARIJE ŠIMEC IN OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU URŠKE ŠTREKELJ, 19. 6. 2016 DRŽAVNOSTI, 24. 6. 2016

SPEKTAKULARNI SHOW SKUPINE ZIRCUS, ZAKLJUČEK POUKA OŠ NT DRAVOGRAD, 24. 6. 2016 24. 6. 2016

RAZGLASITEV NAJ ŠPORTNIKA OBČINE DRAVOGRAD ZA LETO 2015, 29. 6. 2016 POTEPANJE PO KRASU, 30. 6. 2016

SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DRAVOGRAD S PODELITVIJO PRIZNANJ, ZLATA TROBENTA DRAVOGRADA, 2. 7. 2016 1. 7. 2016

TEKMOVANJE V LOVU RIB S PLOVCEM ZA ODPRTJE OBMOČNE LIKOVNE RAZSTAVE POKAL OBČINE DRAVOGRAD, 2. 7. 2016 LIKOVNE SEKCIJE KD DRAVOGRAD, 5. 7. 2016 junij, julij

74 Informator • december 2016 julij, avgust

ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL DVORNI GLASBENI VEČER − TAKE NINE ORCHESTRA IN EVE MARIE ORNELLA, 8. 7. 2016 DITKA ČEPIN Z ANSAMBLOM, 8. 7. 2016

ODPRTJE RAZSTAVE UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ PROSLAVA PRI TROTOVEM KRIŽU, 10. 7. 2016 BARBARE ESSL, 28. 7. 2016

(NI)SEM- GLASBENO PLESNA PREDSTAVA, 26. 8. 2016 TEKMOVANJE ZA RIBIŠKEGA CARJA, 27. 8. 2016

ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE AVTORICE SREČANJE STAREJŠIH, BOLNIH, INVALIDOV, 28. 8. 2016 VERE MERC, 1. 9. 2016

POLETNI DVORNI GLASBENI VEČER – ANDREJ OFAK, BORUT MORI IN BENJAMIN LUŽNIC, 1. 9. 2016 SREČANJE S SORODNIKI KDS, 3. 9. 2016

december 2016 • Informator 75 OTVORITEV PRENOVLJENE PODRUŽNIČNE ŠOLE TEKMOVANJE ZA NAJMOČNEJŠEGA KOROŠCA, 3. 9. 2016 TRBONJE, 4. 9. 2016

JESENSKE SERENADE – MY FAVORITE THINGS, 9. 9. 2016 OTROŠKI ŽAV ŽIV PRED DVORCEM BUKOVJE, 11. 9. 2016

JESENSKE SERENADE – MOZART NA OBISKU, 15. 9. 2016 SREČANJE KRAJANOV ČRNEČ, 18. 9. 2016

TRETJI KONCERT JESENSKIH SERENAD TER ODPRTJE RAZSTAVE OBRAZI DRAVOGRADA, PORTRETOV »OBRAZI FATIMSKA MARIJA V ČRNEČAH, 20. 9. 2016 22. 9. 2016 DRAVOGRADA«

VEČER ŠKORPIJONOV, 25. 9. 2016 JESENSKE SERENADE – V VRTINCU, 29. 9. 2016 september

76 Informator • december 2016 september, oktober, november

Koncert Karitasa, 30. 9. 2016 Zlata jesen 2016, 1. 10. 2016

23. EX TEMPORE DRAVOGRAD, 6.-9. 10. 2016 KOMEMORACIJA OB DNEVU MRTVIH, 28. 10. 2016

PROSLAVA OB DNEVU REFORMACIJE, 28. 10. 2016 SHOD ČAROVNIC V BUKOVJU, 31. 10. 2016

ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL MARJANA VESONIKA, 7. 11. 2016 6. LETNI KONCERT MePZ ČRNEČE, 19. 11. 2016

20 LET DELOVANJA SKUPINE DIATONIK, 26. 11. 2016 17. PESNIŠKA OLIMPIJADA, 26. in 27. 11. 2016

december 2016 • Informator 77 8. tradicionalna razstava klekljaric - Koncert FaušDurA, 01. 12. 2016 Sotočje Dravograd, 5. 12. 2016 december

Prijetne božično - novoletne praznike z željo, da bomo drug drugemu lepšali življenje tudi v 2017!

Kazalo, informator št. 25 Pogled v preteklost...... 2 Društvo upokojencev...... 56 Pozdrav županje...... 3 Društvo invalidov...... 57 Informacije občinske uprave...... 4 Civilna zaščita...... 58 Investicije...... 5 Društvo diabetikov...... 59 RRA Koroška...... 13 Planinsko društvo...... 60 Komunala JKP Dravograd...... 14 Civilna zaščita...... 61 Krajevne skupnosti občine Dravograd...... 17 Turizem...... 62 Knjižnica Dravograd ...... 31 Geopark Karavanke ...... 64 Naši najmlajši ...... 34 Dravska kolesarska pot...... 65 Šola, oh, šola ...... 36 Muzej Dravograd ...... 66 Glasbena šola...... 46 Šport...... 67 Lekarna Dravograd...... 51 Pisali ste ...... 68 Dom starostnikov Črneče...... 52 Zlate poroke...... 70 Dom sv. Eme...... 53 Dogodilo se je...... 73 Območno združenje RK Dravograd...... 54 Nagradna križanka...... 79

78 Informator • december 2016 križanka Nagradna križanka št. 25

BIVŠA SL. GOSTINSKI PRITOK HRVAŠKI AVTOR: TENIŠKA ČLOVEKOVO PRED- DELAVEC, BALHAŠ- VRŠINA, SKLADA- SIMON IGRALKA OSEBNO PLAČILO, KI STREŽE KEGA RAVEN TELJ BIZJAK (TINA) ŽIVLJENJE PREDUJEM GOSTOM JEZERA (KRSTO)

MANJŠI POKONČEN KLAVIR

ČLOVEK, TRAJNO NEZMOŽEN ZA DELO POKONČNI DEL NO- GOMETNIH VRAT, VRATNICA SL. PEVKA OSKAR PUŠLAR KOGOJ ZLATAN EVROPSKA IBRAHI- DRŽAVA MOVIĆ (TIRANA) GRŠKA BOGINJA VRVAR PRAVIČ- (STARIN- NOSTI SKO) DRŽAVA, STAVČNO UBITI IT. PRETI- PRIREDI- KI JO JE BIVALIŠČE JACK LOČILO POLITIK Infor- RANO TEV OB VODIL UMRLIH, NICHOL- MORO mator VARČEN ZAKLJUČ- SADAM NAVJE SON ZVEZDA RIBIŠKA ČLOVEK KU ŠOLE HUSEIN V ORLU MREŽA IT. MESTO, OSKRBO- BLIŽINA, SLOVENSKI TARVISIO VALEC POVEZA- PESNIK PRAŠIČEV NOST S GRUDEN JAKOB KOM ALJAŽ IZRAELSKA PRVA LUKA DRŽAVA KROS JE NAŠIH TEK ČEZ PREDNIKOV ? IN STRN ŽE UMRLA NORVEŠKI AMERIŠKA PISATELJ IGRALKA DUUN TVORBA V PANJU SLOVENSKI 3 IZDELO- ALPINIST TIHOTAP- AZIJSKO SL. PEVKA VALEC KARO SKO BLAGO GOROVJE (EVA, KRUHA IN DOPRSNI MARTINA (IZ ČRK: “POMLAD PECIVA KIP KRPANA JALTA) V MESTU”) MOČVIR- NASPROTJE NAT SVET REALISTA Ž, Z, V, ?, ? DELAVEC PRI MARTI- RIBIČ NOVKI ČRVAR ANG. SVET- LO PIVO HAMOV IZGNANJE PREDMET, POTOMEC KI ODDAJA SVETLOBO ALEŠ AM. SOPRA- TANJA HRVAŠKI SMREKAR NISTKA RIBIČ Infor- KRAJ NAD RASTLINA TROPSKI GR. RODU mator REKO Z RDEČIM SADEŽ (MARIA) RUDI BARVILOM RAŽENJ ŠELIGO VRANJI HANIBA- SL. LITE- SAMEC LOVI RARNI ZG. ROJAKI KERMAU- RUDOLF NER NUREJEV NOSILNO POMOL, OGRODJE MOSTOVŽ, STREHE TIN SL. PESNIK BABAČIČ ZAPORNIK, ARABSKO NORDIJSKI JETNIK DRAMSKI DRAŽILNO IZRAZ ZA GEOMET- ČUTILO NASLADILO SMUČI IVO RIJSKI, ZA VID (IZ ČRK: BOSCAROL MAGIČNI ? AKT) FILMSKA MESTO NA SNOV ZA ZVEZDA VZHODU STROJE- (V ZDA) HRVAŠKE NJE, ČRES- ZOLTAN LOVINA CIRKONIJ KODALY REZULTAT OPIS PRI ODŠTE- BOJNEGA VANJU, POHODA DIFERENCA NAČIN VARJENI HUDA MELO- KONJSKE- ŠIV JEZA, DIČNI GA TEKA, BES OKRASEK GALOP

Rešitev gesel križanke pošljite do 15. januarja 2017 na naslov: Občina Dravograd, Trg 4. julija 7, 2370 Dravograd. Izžrebani bodo trije nagrajenci, ki bodo prejeli knjižne nagrade. Imena izžrebancev bodo objavljena na spletni strani Občine Dravograd in v naslednji številki Informatorja. V nagradni križanki ne smejo sodelovati osebe, zaposlene na Občini Dravograd, kakor tudi ne njihovi ožji družinski člani. Nagrajenci nagradne križanke – Informator, št. 24 Med reševalci nagradne križanke so bili izžrebani naslednji nagrajenci: Rudi NACHBAR, Meža 4, 2370 Dravograd, Ivan KUN (KDS Črneče), Črneče 146, 2370 Dravograd in Milena KUPNIK, Mariborska cesta 102, 2370 Dravograd. Izžrebanci bodo prejeli knjižno nagrado, knjigo »Dravograd na stičišču poti«. Nagrajencem iskreno čestitamo!

Rešitev križanke iz Informatorja, št. 24: Vodoravno: STREŠICA, TRIBUNAL, REK, MORA, LABOD, OM, GAŽA, ŽGALO, JOŽA, RMAN, OSP, UPORABA, JAN, AKE, GOLIDA, KRIPTON, NČ, IVO BAN, TISA, ME, ARENA, OČITEK, ANTRACIT, OC, ZI, STERN, ŠKLEPET, OKRAJEK, VANNA, NA, NETOPIR, AON, RACA, DLAN, MLAKARICA, ČRTKA, IF, IKE, VEST, ČAR, IHTA. Gesla: LABOD GRBAVEC; RACA MLAKARICA; PTICE NA DRAVI.

Križanka Informator December '16.indd 1 29.11.2016 20:12:09 december 2016 • Informator 79