DOCSLIB.ORG

Gospodarjenje Z Gozdnimi Cestami V Občini Dravograd

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Gospodarjenje Z Gozdnimi Cestami V Občini Dravograd UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Mateja Knežar GOSPODARJENJE Z GOZDNIMI CESTAMI V OBČINI DRAVOGRAD Diplomsko delo Maribor, september 201 I Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa GOSPODARJENJE Z GOZDNIMI CESTAMI V OBČINI DRAVOGRAD Študent: Mateja Knežar Študijski program: Visokošolski, Promet Smer: Cestni promet Mentor: mag. Vlasta Rodošek Lektorica: Andreja Kladnik, prof. slovenskega jezika Maribor, september 2014 II III ZAHVALA Za strokovno pomoč se iskreno zahvaljujem svoji mentorici mag. Rodošek Vlasti, ki mi je bila s svojimi nasveti, znanjem in prijaznostjo v veliko pomoč pri nastajanju diplomskega dela. Prisrčna hvala občini Dravograd za sodelovanje ter g. Andrejc Hinku, ki mi je precej olajšal moje raziskovalno delo. Posebej se želim zahvaliti svoji družini, fantu Janezu, prijateljem in vsem, ki so mi v tem zelo lepem in pomembnem obdobju življenja stali ob strani, me spodbujali in verjeli vame. IV GOSPODARJENJE Z GOZDNIMI CESTAMI V OBČINI DRAVOGRAD Ključne besede: gozdne ceste, gospodarjenje, analiza vzdrževanja, letno vzdrževanje, zimsko vzdrževanje, vremenski vplivi UDK: 625.711.84:624.148.7 (043.2) Povzetek V diplomski nalogi so na začetku podana splošno znana dejstva o gospodarjenju ter kategorizaciji gozdnih cest. V nadaljevanju je na podlagi pridobljenih podatkov s strani območne enote Zavoda za gozdove Slovenj Gradec narejena analiza gospodarjenja z gozdnimi cestami v občini Dravograd za predvideno obdobje. V analizi so gozdne ceste deljene na makadamske in asfaltne ter so razporejene glede na zimsko in letno vzdrževanje. Vključeni so podatki izvedenih vzdrževalnih del, finančnih sredstev ter materiala. Analiza sestoji iz dveh delov. Prvi del analize zajema obseg zimskih in letnih vzdrževalnih del po posameznih letih za 6-letno obdobje. V drugem delu analiza obsega zimsko in letno vzdrževanje po posameznih cestah za obdobje šestih let. Narejeni so izračuni povprečne porabe sredstev za šest let na tekoči meter glede na celotno dolžino posamezne ceste. V ugotovitve analize o gospodarjenju z gozdnimi cestami so vključeni tudi podatki o vremenskih vplivih. V MANAGING FOREST ROADS IN THE MUNICIPALTY OF DRAVOGRAD Key words: forest roads, management, maintenance analysis, road maintenance, yearlymaintenance, summer maintenance, winter maintenance, weather influences UDK: 625.711.84:624.148.7 (043.2) Abstract General facts about management and categorisation of forest roads are given in the first part of my thesis. Secondly, I analysed the management of forest roads in the municipality of Dravograd for the selected time period. I acquired the necessary data from the regional unit of the Slovenian Forest Service in Slovenj Gradec. I have divided the roads into two groups: asphalt roads and dirt roads, and they are organized according to maintenance (winter or summer maintenance). The analysis also includes data about implemented maintenance, financial resources and building material. The analysis consists of two parts. The first part of the analysis covers the extent of yearly summer and winter maintenance works for a six year period. The second part of the analysis covers the extent of summer and winter maintenance works for each individual road for a six-year period. I have made calculations for average funds expenditure per meter for the six-year period according to the total length of each individual road. I have also included data about weather influences into the analysis. VI VSEBINA 1 UVOD ................................................................................................................................ 1 1.1 Problem in predmet raziskave ..................................................................................... 2 1.2 Namen in cilj naloge .................................................................................................... 2 1.3 Omejitev raziskave ...................................................................................................... 3 1.4 Uporabljene metode dela ............................................................................................. 3 1.5 Struktura naloge ........................................................................................................... 3 2 ZNAČILNOSTI GOSPODARJENJA Z GOZDNIMI CESTAMI .............................. 5 2.1 Definicija in kategorizacija gozdnih cest ..................................................................... 5 2.2 Gospodarjenje z gozdnimi cestami .............................................................................. 6 2.2.1 Namen vzdrževanja gozdnih cest ......................................................................... 7 2.2.2 Delitev vzdrževanja gozdnih cest ......................................................................... 7 2.2.3 Problemi gospodarjenja z gozdnimi cestami ........................................................ 8 2.2.4 Posledice slabega gospodarjenja z gozdnimi cestami .......................................... 8 2.3 Tekoče vzdrževanje gozdnih cest ................................................................................ 9 2.4 Obnova vozišča gozdnih cest .................................................................................... 10 2.5 Zimsko vzdrževanje gozdnih cest.............................................................................. 10 3 UPRAVLJANJE GOZDNIH CEST V OBČINI DRAVOGRAD .............................. 12 3.1 Gozdne ceste v Občini Dravograd ............................................................................. 12 3.2 Vloga Zavoda za gozdove pri gospodarjenju gozdnih cest ....................................... 17 3.3 Vloga občine Dravograd pri gospodarjenju zgozdnimi cestami ............................... 18 3.4 Vloga lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdnimi cestami ................................ 19 4 ANALIZA GOSPODARJENJA Z GOZDNIMI CESTAMI MED LETI 2008─2013 V OBČINI DRAVOGRAD ............................................................................................... 20 4.1 Analiza gospodarjenja makadamskih in asfaltnih cest po posameznih letih ............. 21 VII 4.2 Analiza obsega del in stroškov gospodarjenja po posamezni cesti ........................... 50 4.3 Ugotovitve analize gospodarjenja z gozdnimi cestami ............................................. 61 5 SKLEP ............................................................................................................................. 64 6 VIRI ................................................................................................................................. 65 7 PRILOGE ........................................................................................................................ 67 VIII UPORABLJENE KRATICE G1 - gozdna cesta I. reda G2 - gozdna cesta II. reda G3 - gozdna cesta III. reda SV - severovzhod ZS - zasebna sredstva DS - državna sredstva PLDP - povprečni letni dnevni promet ZG - Zavod za gozdove ZGS - Zavod za gozdove Slovenije OE ZG SG - območna enota Zavoda za Gozdove Slovenj Gradec RS - Republika Slovenija Ur.l.RS - Uradni list Republike Slovenije Gospodarjenje z gozdnimi cestami v občini Dravograd Stran | 1 1 UVOD Slovenijo v Evropi uvrščamo med najbolj gozdnate države, saj gozdna površina prekriva 58,4 % celotne Slovenije. Zadostna količina gozda v Sloveniji je pripomogla k razvoju zelo pomembnih gospodarskih panog države, kot sta lesarstvo in gozdarstvo. Za zagotavljanje potreb lastne lesne mase in transporta lesnih sortimentov v gospodarstvu se je razvil velik obseg gozdnega cestnega omrežja, ki ga sestavljajo gozdne ceste ter gozdne vlake. Gozdne ceste so v zakonu o cestah nekategorizirane, imajo funkcijo javnega značaja, predvsem pa so namenjene gospodarjenju z gozdom. V Sloveniji imamo okoli 12.508 km gozdnih cest, s katerimi upravlja Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z občinami ter lastniki gozdov, ki imajo ključno vlogo tako v sistemu upravljanja kot tudi vzdrževanja gozdnih cest. V preteklosti se je izvajal velik poudarek na hitrem razvoju podeželja in odpiranju gozdov, posledično s tem so se gozdne ceste gradile hitro, kvaliteta grajenih gozdnih cest pa je bila manjša od kvantitete. Posledice hitro grajenih cest se dandanes kažejo pri visokih stroških vzdrževanja. Gozdne ceste so zaradi delovanja vremenskih vplivov (zmrzovanja, temperaturnih sprememb, padavinskih voda, itd.) ter delovanja prometa podvržene staranju in obrabi. Danes imajo gozdne ceste velik pomen v gospodarstvu, predvsem v lesni in gozdni industriji, saj morajo biti konstantno kakovostno urejene, pripravljena na sečnjo za potrebe gospodarstva ter prevozne za vso prebivalstvo. Z gozdnimi cestami je potrebno gospodariti tako, da se ohranja njihova prevoznost, se zaščitijo pred propadanjem ter omogočajo varen promet. Gozdne ceste je potrebno vzdrževati skozi vse leto ─ tekoče (zimsko, pomladansko) in periodično. Zaradi večletnega vzdrževanja gozdnih cest v manjšem obsegu je z gospodarjenjem dandanes težko predvideti potrebni obseg del in višino stroškov vzdrževanja teh cest za zagotavljanje mejnih vrednosti. Velik del finančnih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest zagotavljajo občine iz lastnih virov s pomočjo države. Problemi financiranja se vseskozi kažejo pri izvedbi del na gozdnih cestah. V večini je na razpolago toliko finančnih sredstev, da se lahko ceste le tekoče vzdržuje, kar se kaže v slabšem stanju vzdrževanosti gozdnih cest. Gospodarjenje z gozdnimi cestami v občini Dravograd Stran | 2 1.1 Problem in predmet raziskave Diplomsko delo se omejuje na gozdne ceste občine Dravograd.
Load more

Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    informatorglasilo Občine Dravograd Julij 2010, št. 10 Foto: Tomo Jeseničnik Pogled skozi moje okno Pogled skozi moje okno Nekoč ... IN daNes ... V času Franca Jožefa ... ... med drugo sv. vojno. V času Josipa Broza - TITa ... ... in danes. pomlad 1979 pomlad 2010 Izbral: Mirko Fajmut - Fajči Foto: Zdenko Kupčič, arhiv INFoRMaToR št. 10 Izdajatelj: Občina Dravograd / Urednica: Polona Črešnik / Uredniški odbor: Dominika Knez, Rosanda Kotnik Fotografije: Tomo Jeseničnik, Foto Anka, arhiv Občine Dravograd / Lektorica: Polonca Mrzel / oblikovanje: Tomaž Smolčnik Tisk: EUROGRAF, d.o.o. / Naklada: 3200 izvodov / Julij 2010 2 Informator 9 Pozdrav sPoŠToVaNe oBčaNke IN oBčaNI! Spoštovane s papirji in nič več z izvedbami. Presojo o tem, s pripadajočimi prostori za Javni sklad Rs občanke in občani! ali naši državi takšna zmešnjava ustreza ali ne, za kulturne dejavnosti, za del koroškega prepuščamo vam. pokrajinskega muzeja ter za Javni zavod Ponovno je pred vami državi se je vedno »zatikalo« (in se še), ko »dravit« - Zavod za šport, turizem, kulturo nova številka našega je bilo treba poravnati izstavljene situacije, in mladinske dejavnosti občine dravograd. glasila Informator, ki včasih celo tako zelo, da ji je morala občina Zanimanje zanj je veliko, tako za poroke kot smo ga popestrili z dravograd priskočiti na pomoč in najeti tudi za druge prireditve. V jeseni se bo v njem množico slikovnega kratkoročen premostitveni kredit za poplačilo odvijal mednarodni simpozij »Življenje ob materiala. izvajalcev. Te prakse nismo nikoli odobravali, reki dravi«, ki bo zelo odmeven. Zaposleni v želeli smo celo, da bi se ji država čimprej Zavodu »dravit« se vsakodnevno trudijo, da odrekla, pa smo doživeli ravno nasprotno. V bi bil dvorec čim bolj prepoznaven in tega V njej predstavljamo številne aktivnosti, zadnjih časih omenjena praksa postaja, žal v smo na upravi zelo veseli, v tem je namreč ki so se v zadnjem času dogajale v naši našo škodo, še bolj popularna.
    [Show full text]
  • Lokalne Volitve 2018 Občina November 2018 DRAVOGRAD
    Lokalne volitve 2018 Občina November 2018 DRAVOGRAD KANDIDATI IN LISTE KANDIDATOV ZA LOKALNE VOLITVE 2018 Trg 4. julija 7, za župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti 2370 Dravograd, Občine Dravograd t: +386 2 872 35 60, f: +386 2 872 35 74 »Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV; www.dravograd.si; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in e: [email protected] 68/17) v zvezi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ; Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17)« • Kandidati za ŽUPANA • Liste kandidatov za Občinska volilna komisija člane OBČINSKEGA SVETA Občine Dravograd OBJAVLJA • Kandidati za člane Seznam potrjenih kandidatur za volitve SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI 1. ŽUPANA OBČINE DRAVOGRAD na rednih volitvah, razpisanih za dne 18. novembra 2018 1. KANDIDAT: MARIJANA CIGALA Srečko PODOJSTRŠEK in Predlagatelj: skupina volivcev Ime in priimek Marijana CIGALA Poklic: dr. vet. medicine kandidata: Delo, ki ga prebivališče: Vrata 35, 2366 MUTA županja Občine Dravograd opravlja: Datum rojstva: 09. 01. 1962 2. KANDIDAT: ERVIN KODRUN SDS - SLOVENSKA Predlagatelj: DEMOKRATSKA STRANKA Ime in priimek Ervin KODRUN Poklic: policijski inšpektor kandidata: Robindvor 26, 2370 Delo, ki ga prebivališče: upokojenec DRAVOGRAD opravlja: Datum rojstva: 31. 03. 1963 Občina DRAVOGRAD Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV; Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) v zvezi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ; Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Koledar Odvoza Odpadkov
    URNIK ODVOZA ODPADKOV V POSODAH ZA LETO 2021 Januar Februar Marec April Maj Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 25 26 27 28 29 30 31 29 30 31 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 31 Junij Julij Avgust September Oktober Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned 1 2 3 4 5 6 1 2 3 4 1 1 2 3 4 5 1 2 3 7 8 9 10 11 12 13 5 6 7 8 9 10 11 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 4 5 6 7 8 9 10 14 15 16 17 18 19 20 12 13 14 15 16 17 18 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 11 12 13 14 15 16 17 21 22 23 24 25 26 27 19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 18 19 20 21 22 23 24 28 29 30 26 27 28 29 30 31 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 25 26 27 28 29 30 31 30 31 November December PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned Begantov graben Mariborska cesta Trg 4.
    [Show full text]
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
    [Show full text]
  • MONTER DRAVOGRAD, Otiški Vrh 177, 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT
    Prevzemna ponudba za delnice ZMDG Stran 1 od 28 PREVZEMNA PONUDBA ZA VREDNOSTNE PAPIRJE CILJNE DRUŽBE ŽELEZARNA RAVNE- MONTER DRAVOGRAD, Otiški Vrh 177, 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU, NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV ŠT. 171/141/AG/06-(448) z dne 19. 12. 2006 1. PREVZEMNIK MONTER INVESTITOR poslovna družba, d.o.o., Otiški Vrh 177, 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU 2. VREDNOSTNI PAPIRJI, KI SO PREDMET PREVZEMNE PONUDBE Firma in sedež ciljne družbe ŽELEZARNA RAVNE-MONTER DRAVOGRAD d.d., Otiški Vrh 177, 2373 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU Vrednostni papirji Predmet prevzemne ponudbe je 275.693 navadnih imenskih delnic ciljne družbe, z nominalnim zneskom ene delnice 1.000,00 SIT, izdanih v nematerializirani obliki, z oznako ZMDG v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki ga vodi KDD-Centralna klirinško depotna družba, delniška družba (v nadaljevanju: KDD), kar predstavlja vseh 336.225 delnic z oznako ZMDG (vse izdane delnice z oznako ZMDG) zmanjšano za 60.532 delnic z oznako ZMDG, katerih imetnik je že prevzemnik. 3. VRSTA NADOMESTILA Prevzemnik za delnice, ki so predmet te ponudbe, ponuja denarno pla čilo. V skladu s pogoji te ponudbe prevzemnik ponuja delni čarjem ciljne družbe za eno delnico oznake ZMDG 2.300,00 SIT (9,60 eurov) (v nadaljnjem besedilu: Prevzemna cena). 4. VELJAVNOST PONUDBE Prevzemna ponudba je veljavna od vklju čno 22. 12. 2006 do vklju čno 22. 1. 2007 do 12. ure, razen če se veljavnost ponudbe podaljša v skladu z Zakonom o prevzemih (ZPre-1, Uradni list RS, št. 79/2006). 5. PRAG USPEŠNOSTI PONUDBE Prevzemnik ne dolo ča minimalnega števila oziroma najnižjega odstotka vrednostnih papirjev, ki jih mora prevzemnik pridobiti na podlagi te ponudbe, da bi ga ta zavezovala.
    [Show full text]
  • Strtlk ŠTAJERSKE IJE
    ,/ (~~:i ':::~ .~:; lj....:~~ t:.' ":.:.:: 1...··\ l··.li (:'.:: v 811 C~~~~~'~~DEDI5CI~O FLEt:::N 1 KO\/ 1'\:::5 2 STrtlK ŠTAJERSKE IJE ---~--""""""...,------------- št. 23 Maribor, 25. avgust 1997 ISSN 1408-1717 VSEBINA 202. dlok o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovin­ 211. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomesti­ skih spomenikov v občini Dravograd la za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine 203. Sklep o določitvi elementov za izračun prometne vred­ Starše nosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepre­ 212. Pravilnik o kreditiranju programov za pospeševanje mičnin v občini Dravograd malega gospodarstva občine Starše v letu 1997 204. Dogovor o delitvi skupnega premoženja občine 213. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in Maribor padavinskih voda na območju občine Šentilj 205. Odlok o ureditvenem načrtu športno-rekreacijskega 214. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka oureditvenem območja Ljudski vrt in zazidalnem načrtu naselja Šentilj 206. Odlok o zazidalnem načrtu dela območja S-17 med 215. Sklep o avtorskih honorarjih za prispevke v glasilu Pekrsko in Erjavčevo cesto na Studencih občine Šentilj 207. Sklep o odškodninah za razvrednoteno bivalno okolje v 216. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Šentilj okolici deponije Pobrežje v mestni občini Maribor za leto 1997 208. Odlok o proračunu občine Rače-Fram za leto 1997 217. Pravilnik o vrednotenju športnih programov in objek­ 209. Sklep o novi ekonomski ceni v VVZ o občini Rače­ tov v občini Vuzenica Fram 218. Pravilnik o koriščenju sredstev sklada za razvoj male­ 210. Spremembe in dopolnitve pravilnika o štipendiranju ga gospodarstva občine Vuzenica izredno nadarjenih študentov in dijakov v občini 219.
    [Show full text]
  • Cerkev Sv. Peter Na Kronski Gori…………………………………………….12 Vodnjak Pred Cerkvijo Sv
    november 2015 KAZALO Šentjanž pri Dravogradu…………………………………………………………..........3 Zgodovina Šentjanža……………………………………………………………………4 Šentjanž.………………………………………………………………………………….5 Cerkev Sv. Janeza Krstnika…………………………………………………....5 Spomenik padlim borcem………………………………………………………5 Muzejska soba…………………………………………………………………..5 Dom starostnikov Sv. Ema……………………………………………………..6 Osnovna šola Šentjanž………………………………………………………….7 PGD Šentjanž …………………………………………………………………..8 Pihalni orkester Šentjanž……………………………………………………....9 Moški pevski zbor Čaki……………………………………………………….10 Otiški Vrh………………………………………………………………………………11 Cerkev Sv. Peter na Kronski gori…………………………………………….12 Vodnjak pred cerkvijo Sv. Petra na Kronski gori……………………………13 Cerkev Sv. Ožbalta……………………………………………………………14 Tovarne v kraju ………………………………………………………………15 Moški pevski zbor Šempetrski pavri…………………………………………16 Gostinska ponudba v kraju……………………………………………………17 Bukovska vas…………………………………………………………………………….18 Selovec…………………………………………………………………………………....19 Smučišče Bukovnik……………………………………………………………..21 Grubarjev vrh ………………………………………………………………….22 Kmetija Dobrovnik……………………………………………………………..23 Vrhe ………………………………………………………………………………………24 Intervju z Evo BOTO……………………………………………………………………25 Intervju z Matjažem FERARIČEM……………………………………………………26 Anketa o svojem kraju………………………………………………………………….27 Kuhamo po koroško…………………………………………………………………….28 Osmerosmerka………………………………………………………………………….29 Moj razred………………………………………………………………………………30 Ustvarjalci časopisa……………………………………………………………………31 2 ŠENTJANŽ PRI DRAVOGRADU Šentjanž pri Dravogradu je naselje v Občini Dravograd.
    [Show full text]
  • DRAVOGRAD VSEBINA 03 Stičišče Od 1
    DECEMBERMAREC 2019 št.80št.32JANUAR2015 2020 www.dravit.si PROGRAM PRIREDITEV IN DOGODKOV V OBČINI DRAVOGRAD VSEBINA 03 Stičišče od 1. decembra 2019 do 31. januarja 2020 STRAN Škugor 4 Dan za ... izbor prireditev in dogodkov 6 Koledar prireditev in dogodkov – OD 1. DECEMBRA 2019 DO 31. JANUARJA 2020 16 Kotiček Občine Dravograd: VOŠČILO 18 Napoved dogodka: S KIMPERK TEATROM V 2020 22 Pretekli dogodek: V BUKOVJU 1500 ČAROVNIC IN ČAROVNIKOV 24 Bili smo tam 30 Obvestila 36 Promocija zdravja: OTROCI ZA VARNOST V PROMETU 38 Ekologija: GOSPODINJSKI STROJI IN NAPRAVE - POMIVALNI STROJ Sledite nam na socialnem omrežju FACEBOOK www.facebook.com/dravitdravograd Fotografija na naslovnici: Zdenko Kupčič Rok za oddajo vsebin za februarsko številko je 15. januar 2020 STIČIŠČE, program prireditev in dogodkov v občini Dravograd. Izdajatelj: JAVNI ZAVOD DRAVIT DRAVOGRAD, Zavod za šport, turizem, kulturo in mladinske dejavnosti. Odgovorna oseba izdajatelja: Žarko Tomšič. Uredniški od- bor: Robert Preglau, Žarko Tomšič, Katja Čevnik. Sedež izdajatelja: Bukovje 13, 2370 Dravograd. Zbiranje informacij o prireditvah: Robert Preglau, e-pošta: [email protected], tel: 02 8723 581. Jezikovni pregled: Franja Rubhof. Oglaševanje v Stičišču: tajništvo JZ Dravit, e-pošta: [email protected], tel: 02 8723 583. Naklada: 3200 izvo- dov. Prelom in priprava za tisk: JZ Dravit, december 2019. Izdajatelj ne odgovarja za spremembe v programu ter za pravilnost vsebin naročenih oglasov. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj prireditve oz. naročnik oglasa. 04 DAN ZA ... IZBOR PRIREDITEV IN DOGODKOV 05 STRAN Dogajanje v naslednjih tednih. Izbor edinstvenih dogodkov, ki jih gotovo ne bomo zamudili. STRAN BOŽIČEK NA MUZEJSKEM VLAKU ODPRTJE RAZSTAVE četrtek, 5.
    [Show full text]
  • Program Urejanja Odpadnih Vod V Občini Dravograd
    Občina Dravograd Trg 4. julija 7 2370 Dravograd PROGRAM UREJANJA ODPADNIH VOD V OBČINI DRAVOGRAD Na območju občine Dravograd je 25 naselij z okoli 9069 prebivalci. Na obstoječ sistem kanalizacije je po podatkih JKP Dravograd priključenih 3473 prebivalcev. Ostali objekti imajo zgrajene greznice. Odtoki iz greznic so speljani v potoke ali ponikovalnice. Odpadne vode iz greznic ne ustrezajo zakonskim kriterijem, ki določajo parametre za izpust odpadne vode v okolje. V občini je v uporabi 45.615m kanalizacijskega omrežja. Od tega je 20.521m primarnega in 25.094m sekundarnega omrežja. V občini obratujeta dve čistilni napravi Dravograd in Libeliče. Komunalna čistilna naprava Dravograd obratuje na lokacij v Sv. Boštjanu od septembra 2010. Na čistilno napravo, ki ima kapaciteto čiščenja 6.000 PE, je trenutno priključenih 3089 PE. Na čistilno napravo Libeliče gravitira komunalna odpadna voda iz naselij Libeliška Gora, Libeliče in Gorče. Na čistilno napravo je priključenih skupaj 383 PE. V občini Dravograd deluje tudi 40 malih čistilnih naprav, katere zadovoljivo opravljajo svojo funkcijo. Osnova za določitev območij urejanja odpadnih vod je bil osnutek Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. V uredbi je predvideno, da se zagotovi opremljenost z individualnimi sistemi minimalne komunalne oskrbe za posamezne stavbe ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine stavb, če se ugotovi, da bi opremljanje z javnim kanalizacijskim sistemom in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z individualnimi sistemi minimalne komunalne oskrbe za posamezne stavbe ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine stavb. Glede na to uredbo je bilo v programu analiziranih 21 območij, katera nimajo urejenega zbiranja komunalnih odpadnih vod in za katera je ugotovljena smiselnost izgradnje kanalizacijskega omrežja.
    [Show full text]
  • Land Plot in the Business Zone (16.000
    INVESTMENT OPPORTUNITY: LAND PLOT IN THE BUSINESS ZONE (16.000 M2) WHY SLOVENIA? Foreign direct investment (FDI) is equally important to Slovenia’s economic growth as it is for global GDP and jobs worldwide. The Slovenian government has been working on improving the environment to attract quality business to the country and, in turn, create new jobs. For Slovenia as an FDI location quality has always been its core value and its cutting edge. Attention to quality runs in the blood of its people and in combination with vocational and university education makes the country’s workforce often No. 1 reason to invest in Slovenia. Discover Slovenia’s investment opportunities, visit www.investslovenia.org. 3 Copenhagen Warsaw Berlin Amsterdam Baltic -Adriatic London TEN-T Corridor Brussels Prague Frankfurt Bratislava Munich Vienna Paris Budapest Bucharest Ljubljana Bern Zagreb Venice Beograd Milan Mediteranean Sarajevo TEN-T corridor 250 km Sofia Podgorica Skopje Rome Tirana 500 km Barcelona 1000 km 4 / 5 EXPO REAL, Munich Copenhagen Warsaw • GDP growth in 2018: 4.5 % Berlin (4th highest in EU-28) Amsterdam Baltic -Adriatic London FACTS ABOUT SLOVENIA TEN-T Corridor One of the fastest growing CEE countries • Estimated GDP growth for 2019: 3.4 % Brussels Prague Frankfurt • Long-term GDP growth: 2.2 % Bratislava • 25th most developed country Munich Vienna Paris Budapest (Human Development Index 2018, UN) Bucharest Ljubljana th Bern Zagreb • 15 place on Quality of Life Venice Beograd Index 2019 (Numbeo) Milan • 11th safest country (Global Mediteranean Sarajevo TEN-T corridor 250 km Sofia Peace Index 2018) Podgorica Skopje • 2nd most secure energy system in the world Rome Tirana 500 km • Well-developed ICT Barcelona infrastructure • Strong healthcare system 1000 km 5 Promoter LAND PLOT IN THE BUSINESS ZONE RRA Koroška (16.000 M2) Location: Otiški vrh, Dravograd, Slovenia The business zone is located in a strategic position, i.e.
    [Show full text]
  • UPF Peace Road 2020 in Carinthia, Austria and Koroska, Slovenia
    UPF Peace Road 2020 in Carinthia, Austria and Koroska, Slovenia Alfred Waldmann and Kristina Bakovnik September 12, 2020 St. Paul, Austria -- Three town mayors joined a Peace Road event, a project of UPF, connecting two neighboring regions, Carinthia in Austria and Koroška in Slovenia. The two regions were one country during the Austro-Hungarian Monarchy but were divided after World War I. A bitter dispute concerned territory as well as Slavic and German ethnicities. After a plebiscite in 1920 -- this year marks its 100th anniversary -- political borders were pinned down but internal disputes and resentments remained. Developments during and after World War II led to even higher tensions. Koroška, the Slovenian name of this region, became part of communist Yugoslavia, and Carinthia (Kärnten) became part of the democratic Austrian Republic. Despite these developments, the people on both sides remained connected internally, and social relationships kept going to a certain extent. In 1991, after its 10-day war of independence, Slovenia became an independent state and in 2004 joined the European Union. Some interesting facts concerning the city of Slovenj Gradec: In 1989, it was accepted as the only Slovenian city in the International Association of Peace Messenger Cities initiated by the United Nations. Now Tilen Klugler, the mayor, has a leading, active role as the secretary general of the International Association of Peace Messenger Cities. On the day of the Peace Road 2020 event, he also was awarded an Ambassador for Peace certificate by UPF. When the day of the event arrived, September 12, it turned out that three mayors were among the approximately 70 participants: the current mayor of the Austrian town of St.
    [Show full text]
  • O D L O K O Krajevnih Skupnostih V Občini Dravograd
    Na podlagi drugega odstavka 19.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 16., 59., 66. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13 – UPB3 in 2/16) je Občinski svet Občine Dravograd na 15. seji dne 13. 10. 2016 sprejel O D L O K o krajevnih skupnostih v Občini Dravograd I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določajo pravni status, naloge in pristojnosti krajevnih skupnosti, organi in delovanje krajevnih skupnosti, premoženje ter osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti, neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju ter nadzor nad delovanjem krajevnih skupnosti v Občini Dravograd. 2. člen V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol. 3. člen V skladu z 2. členom Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 101/13 – UPB3 in 2/16; v nadaljevanju: statut), so zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij, v Občini Dravograd ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: 1. Krajevna skupnost Črneče, s sedežem Črneče 145, 2370 Dravograd, ki obsega naselja: Črneče, del naselja Tribej, del naselja Črneška gora, Podklanc, del naselja Tolsti Vrh pri Ravnah na Koroškem in Dobrova; 2. Krajevna skupnost Dravograd, s sedežem Meža 10, 2370 Dravograd, ki obsega naselja: Trg 4. julija, Dravska ulica, Prežihova ulica, Koroška cesta, Viška cesta, Ribiška pot, Mariborska cesta, Sv. Boštjan, Sv. Duh, Robindvor, Meža, del naselja Otiški Vrh, Bukovje, Pod gradom, Goriški Vrh, Vič, Ojstrica, Velka, Kozji Vrh nad Dravogradom in Vrata; 3.
    [Show full text]