Bivaki Tadej Golob Gore Nad Rožem, Monte Rosa

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

115. LETO • JULIJ 2010 ŠT. 7 Revija Planinske zveze Slovenije

3,40 € Tema meseca: Bivaki Intervju: Tadej Golob Z nami na pot: Gore nad Rožem, Monte Rosa

UVODNIK

Lahko no~ v bivaku

Konec junija je Društvo gorske reševalne službe Kamnik uradno odprlo Bivak Pavleta Kemperla na Velikih Podih pod Grintovcem. Na mestu starega, malega bivaka je zrasla pokončna in sodobna zgradba, ki bo lahko brez dvoma planincem nudila zavetišče v sili, kar je bil – kot je v pogovoru povedal Tone Škarja – tudi osnovni namen pobudnikov postavitve prvega bivaka. Ta dogodek in tudi sicer že stara želja uredništva, da bi se lotili bivakov, sta bili povod za tokratno temo meseca.

Vladimir Habjan S kratkimi pogovori s štirimi različnimi posamezniki, ki so vsak na svoj način povezani z bivaki, smo vam poskušali predstaviti, kakšne težave imajo tisti, ki so se ukvarjali in se še ukvarjajo z njimi. Kot je razvidno iz povedanega, sloni jedro dela pri postavlja- nju ali vzdrževanju bivakov na lokalnih društvih. Saj ne rečem, včasih pomagajo tudi drugi, vendar je treba resnici na ljubo priznati, da večino dela le opravijo prostovoljci teh društev (ne govorim o sponzorjih, donatorjih, pač pa o organizaciji in izvedbi dela!).

Po drugi strani pa je dejstvo, da se lahko kdor koli (običajno je to planinsko ali drugo društvo) spomni, da bi imelo bivak, za to pridobi potrebna dovoljenja in ga postavi sko- rajda kamor koli. Kolikor je meni znano, ni celovitega pogleda na to, kje naj bodo bivaki pri nas, koliko naj jih bo in kakšni naj bodo. Ni "vrhovne komisije" ali odločevalca, ki bi na primer odločil o tem, ali je postavitev novega bivaka na Srednji Ponci, kot predlaga komentator Andrej Mašera, res smiselna ali ni. Kaj so razlogi proti in kaj za? Kdo bi lahko o tem podal svoje strokovno mnenje? Mnenja komentatorja, naj se vam zdijo še tako smiselna ali ne, smo navedli ravno z namenom, da spodbudimo vaše razmišljanje o tem. Časi, ko so se postavljali klasični in vsem znani bivaki v Martuljkovi skupini in bližnji okolici, so nezadržno minili. Bivaki so stari, dotrajani, vzdržujejo jih z veliko težavami. So ti bivaki še smiselni, se jih še splača obnavljati? Jih bomo enostavno prepustili pro- stovoljcem posameznih društev, ali jim bomo pri tem kakor koli pomagali? Je smiselno kakega od teh bivakov tudi odstraniti ali postaviti kje novega? Kdo naj bi bil tisti, ki naj bi podal strokovno mnenje, ki bi upoštevalo tako vidik bivaka kot zavetišča v sili in pri- pomočka pri reševanju kot vidik upravičenosti umestitve v nek gorski prostor, videz in še mnogo drugega? To je le nekaj vprašanj, na katere želimo dobiti odgovore.

Naj poudarim, da ne želimo razpravljati o raznoraznih hiškah, kočicah in barakah, ki so jih nekateri (prav tako z velikim veseljem) večinoma postavili na razglednih točkah v sredogorju ali včasih tudi višje in jim služijo zgolj za nekakšno "vrtičkarstvo", preživlja- nje prostega časa, za lastno veselje ali kaj drugega (npr. idilični bivak pri Hanžku na Črni gori nad Radovno), pač pa si želimo celovitega in strokovnega mnenja o (ne)potrebno- sti, kakovosti, videzu idr. bivakov v visokogorju, predvsem pa o tem, kdo bi o tem podal stališče, ki bi ga vsi upoštevali.

Sam vidim večino odprtih vprašanj le v Julijskih Alpah, v ostalih dveh gorovjih se mi bivaki ne zdijo tako zelo pomembni. Rešitev bi bila komisija neodvisnih strokovnjakov pod okriljem PZS, ki bi skrbela za vizijo, za koordinirano in skrbno načrtovano gradnjo in vzdrževanje bivakov, ne za stihijo, tako kot je sedaj. Prav je, da se problema zavedamo, prav je, da se v bivakih obnašamo odgovorno, in prav je, da se s tem enkrat tudi spopa- demo. Če se ne bomo, morda čez deset let ne bomo imeli niti več kje spati. Pa lahko noč v kakem od bivakov, če vas bo pot v prihajajoči glavni sezoni zanesla tudi v te kraje!

1 VSEBINA 4 8 16

10 19 24 26 28

32 60

2 J U L I J 2 0 1 0 UVODNIK 37 Punta Gnifetti 1 Lahko noč v bivaku Bor Šumrada REVIJA ZA LJUBITELJE GORA Vladimir Habjan 37 Lyskamm IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Bor Šumrada Planinska zveza Slovenije TEMA MESECA 39 Piramide Vincent 4 Bivaki Bor Šumrada ISSN 0350-4344 Prijaznost samotnih doživetij 39 Dufourspitze Izhaja petnajstega v mesecu. Marjan Bradeško Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, Andrej Mašera ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. KOMENTAR VARSTVO NARAVE 110. letnik 8 Potrebni in "nepotrebni" bivaki 41 Grob poseg v zaščiteno območje Ali je bivakov v naših gorah res dovolj? Lovrenških jezer NASLOV UREDNIŠTVA: Andrej Mašera Planinska zveza Slovenije Darko Lorenčič Uredništvo Planinskega vestnika TEMA MESECA Dvoržakova ulica 9, p. p. 214 10 Bivak Pavleta Kemperla na Velikih SI-1001 Ljubljana Podih pod Grintovcem T: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91 Zamenjava starega bivaka z novim E: [email protected] Irena Mušič Habjan www.planinskivestnik.com 42 Med našimi rojaki na Koroškem ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan 14 Skalni monolit? Ne, bivak. Gore nad Rožem UREDNIŠKI ODBOR: Pogovor z arhitektom Mihom Kajzeljem Gorazd Gorišek Irena Mušič Habjan Marjan Bradeško, Mateja Pate, Irena Mušič Habjan, Z nami na pot Emil Pevec (tehnični urednik), Andrej Stritar (namestnik 48 Veriga štiritisočakov – Monte Rosa odgovornega urednika), Slavica Tovšak 15 Bivak pod Špikom Ledena prostranstva Pogovor z oskrbnico Mihaelo Oman 15 Bor Šumrada ZUNANJI SODELAVCI: Dušan Škodič Tina Leskošek, Dušan Škodič, Andrej Mašera V SPOMIN LEKTORIRANJE: DAN PLANINCEV 54 Veselo po planinah Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar, Marta Krejan, Katarina 16 Srečanje slovenskih planincev na Zvonko Čemažar (1927–2010) Marin Hribar Grmadi France Malešič V znamenju varovanja gorske narave GRAFIČNA PRIPRAVA: Repro studio Schwarz, d. o. o. TISK: Schwarz, d. o. o. Irena Mušič Habjan 57 Igor Levstek (1931–2010) NAKLADA: 6060 izvodov GORE V POSOČJU Mitja Kilar 19 Po Poti miru Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po Med ostanki vojne in kravjimi zvonci 58 Zvone Andrejčič – Zvonc (1950–2010) elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski Tone Škarja naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Uredništvo si pridržuje Katja Roš pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali PRESENEČENJE NA POTI VARSTVO NARAVE delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s 23 Medved plezal čez martuljške grebene 60 Rastlina, ki olajša marsikatero težavo svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje Le kako je našel čez Kačji jezik? Arnika avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije ali Dušan K lenovšek posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Miran Hladnik Naročanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, VREME V GORAH Dvoržakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, po elektronski SPOMIN pošti na naslov: [email protected] ali po telefonu 080 1893 24 ur 24 Velika Mojstrovka 61 S suhimi vtisi in mokrimi doživetji Pomlad 2010 na dan. Z očetom, Egonom Miheličem Številka transakcijskega računa PZS je 05100-8010489572, Joža Mihelič Miha Pavšek in Gregor Vertačnik odprt pri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za GORSKO REŠEVANJE tujino, posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za člane NA OBROBJU ALP A vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva meseca 26 Iz popotniške beležnice 62 Gorsko reševanje na Hrvaškem po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari Dva dneva Provanse Iztok Tomazin naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Milan Vošank ALPINISTIČNA TEHNIKA INTERVJU 64 Sidrišča v skali – 1. del Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirajo Aljaž Anderle, Tadej Debevec, Georg Soje Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje 28 Vsaka knjiga je poklon slovenskemu športnih organizacij v Republiki Sloveniji. jeziku TRENING Pogovor s Tadejem Golobom, letošnjim 66 Skalno plezanje kresnikovim nagrajencem Blaž Zazvonil Vladimir Habjan 68 NOVICE IZ VERTIKALE ALJASKA FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: S Planinskim vestnikom so 32 Neskončni sneg Denalija 70 NOVICE IZ TUJINE razgledi širši FOTO: DAN BRIŠKI Vzpon na najvišji vrh Severne Amerike Boris Strmšek 70 PISMA BRALCEV 70 LITERATURA OPISI 33 Setiče 71 PLANINSKA ORGANIZACIJA Gorazd Gorišek NAROČANJE 24 UR NA DAN 33 Psinski vrh Gorazd Gorišek Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vse 35 Mačenski vrh Vsebine vseh članke in točnost v reviji objavljenih opisov poti, ki Gorazd Gorišek Planinskih vestnikov praviloma vključujejo opozorila na nevarnosti in mo- 35 Komnica žne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno Gorazd Gorišek od leta 1895 do danes subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terena www.pvkazalo.si nu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. od 1949 do lanskega letnika Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne v formatu pdf. poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.

3 TEMA MESECA Bivaki

Prijaznost samotnih doživetij  Marjan Bradeško µ Sebastjan Reven

pokojno lega večer in tišina je popolna. Sivina je razorane stene že zdavnaj spremenila v mogočno enolično gmoto, Ski bo znova oživela šele s prvimi jutranjimi žarki. Na zahodu je še slutiti ostanke večera, čeprav tudi rožni nadih neba že postaja kovinsko siv. Nocoj je tvoj dom tu gori, visoko nad dolino, v mali pločevinasti "konzervi", v bivaku. Kuhalnik enakomerno šumi in sem in tja je slišati mrmranje prijateljev, ki jih je pot zanesla sem gor. Hlad je vse izrazi- tejši in spalne vreče so že razgrnjene na skromnem, tesnem ležišču. Počasi boš zaprl vrata. Nekdo bo iz žepa potegnil orglice in ob nežni glasbi boš, utrujen od lepega dne in v silnem pričakovanju naslednjega, utonil v globok spanec ...

Bivak nam lahko nudi zavetje v slabem vremenu. FOTO: OTON NAGLOST

Kje in zakaj? večera. Tam, kjer ni več poti, tam, kjer za vsem, ki jih zatečeta noč ali neurje, ponudili Bivak. Skromno zavetišče v razdrapani napredovanje roke vse pogosteje segajo po streho in zavetje. divjini gora. Pločevinasta "hišica", zavetje oprimkih, tam daleč od vsega te pričakajo. Večina bivakov v našem visokogorju je pred mrazom, nočjo, viharjem. Mesto naj- Postavili so jih, skromne in majhne, da bi ti- postavljena stran od uhojenih poti, nad vse- pristnejših in najglobljih doživetij gorskega stim, ki zmorejo, omogočili priti dlje, in da bi mi gotovo kraljujejo štirje "jeseniški" bivaki

4 J U L I J 2 0 1 0 Bivak nam lahko nudi zavetje v slabem vremenu. FOTO: OTON NAGLOST

v Martuljških gorah, ki so tudi najstarejši. vojno, dva pa kmalu po njej. V železarskem najtežje dostopen in najbolj skrit, IV pa je Označeni so preprosto z rimskimi številkami slogu nekdanjih Jesenic so vsi v obliki podol- največji (10 ležišč), najbližje poti in dokaj od ena do štiri (I, II, III in IV). Alpinistični govatih pločevinastih "konzerv" s polkrožno lahko dostopen. odsek Planinskega društva Jesenice je dva ukrivljeno streho - po velikostih pa si sledijo Bivaki stoje na silno romantičnih mestih postavil le nekaj let pred drugo svetovno tako kot številke – I je najmanjši (4 ležišča), – Bivak II in Bivak IV sta visoko na severnih

5 Bivak v Kočni stoji na razgledni vzpetini južnega grebena Kokrske Kočne.

pobočjih doline Vrat, tisoč metrov nad dolin- V zadnjem času je tudi v sredogorju zraslo Spet drugič sva v vlažnem majskem dnevu skim dnom, Bivak I pa v samotni Veliki Dnini nekaj lesenih zavetišč, ki slišijo na ime "bi- hitela po neskončnih meliščih pod Šplevto in pod Veliko Martuljško Ponco. Edini od štirih vak", posebej v Zasavskem hribovju (Bivak levo po skrotju do Bivaka II. Rokave in Oltar bivakov, ki stoji v gozdu, je Bivak III v krnici na Kamniku, Bivak na Gozdniku, Blažev je zavijala vlažna odeja oblakov, ki je nemirno Za Akom. Le malo proč, v sosednji krnici bivak na Golavi). mrmrala in čakala, da se razbesni v nevihto. Pod Srcem, pa stoji še Bivak pod Špikom. Osnovni cilj postavitve vseh bivakov je Komaj sva zaprla vrata bivaka, že je zaštropo- Martuljške gore, še danes dokaj samotne in nuditi zavetje alpinistom in planincem, ki talo po pločevini, votlo je zagrmelo, odmev predvsem eno zadnjih brezpotnih območij hodijo po brezpotju in potrebujejo zavetja je begal med skalovjem, in vse popoldne sva naših gora, tako še vedno pričajo o pionirskih in prijetne noči. Že res, da je noč pod zvez- govorila le o tem, kako neugodno mora biti dneh osvajanja gorske samote – in nas učijo, dami lahko lepa, je pa dostikrat hladna in zunaj. Nenadoma je od nekod veter prinesel da je tisti nekdanji odnos tudi danes edino neudobna. Povsem drugače je na mehkih pogovor – jasno sva slišala dva, ki se pogo- pravi za veselje obiskovalca in za ohranjanje žimnicah in v toplih spalnih vrečah v bivaku, varjata, toda do bivaka nista prišla in tudi po pristne podobe gora tudi zanamcem. ko zunaj delujejo zakoni narave. melišču jih nisva slišala teči. Bogve od kod je Seveda pa so bivaki še drugje v Julijcih – prineslo glasove? Zunanji nemir je potihnil dva sta povsem nova – na Kotovem sedlu Mesto najpristnejših doživetij šele na večer. Ko naju je po spokojni noči in pod Muzcem v Stolovem grebenu (bližje Kdor je kdaj doživel samoto bivakov, mu to pričakalo umito jutro s severnim vetrom, Kobarida je tudi bivak Hlek). Zavetje nudi doživetje v spominu gotovo zaseda najime- se je začenjal eden tistih veličastnih dni, ki tudi bivak (pravzaprav senik) na Črniku pod nitnejši prostor. Že sama mesta bivakov so so vedno povezani z bivaki. Ko pot začneš zahodno steno Krna, v trikotniku poti čez tako silno lepa. Še v skromnih študentskih le petsto metrov pod grebeni in ko potem za Sovatno in proti Luknji pa stoji Bivak pod letih sva z Mojco po vrnitvi z Velike Mar- teboj ostajajo škrbine, razi in vmesni vrhovi Luknjo. tuljške Ponce sedla pred Bivak I in odprla brez konca ... Nekaj bivakov je tudi v Kamniško-Savinj- – za tiste čase pravo razkošje – ogromno Bivak je simbol zavetja. Nekoč sva z bra- skih Alpah. Popotnikom čez Skutine Pode pločevinko vloženih olupljenih breskev v tom v gosti megli sestopala z Oltarja in le sta verjetno najbolj znana Bivak pod Skuto kompotu. Sonce je ravno pokukalo čez eno mojemu dobremu poznavanju planote Na na Malih Podih, ki je malo umaknjen od od škrbin v nazobčanem grebenu med Vi- Jezerih se imava zahvaliti, da sva bivak našla poti, in (novi) Bivak Pavleta Kemperla pod sokim Rokavom in Škrlatico in midva sva brez težav. Par, ki je sestopal za nama, ni bil Grintovcem na južni strani Velikih Podov. s priprtimi očmi uživala okusno osvežilno tako vešč in veliko klicanja je bilo potrebnega, Precej alpinistično nadahnjen je položaj Bi- pojedino. Tistega dne nisva prespala gori, a da sva jih pripeljala skozi gluho meglo do vaka v Kočni, samo alpinistom dostopen pa zapomnila sva si tisto rušje in zaplato trave, prenočišča. Večer ob topli juhi je bil tako je Bivak pod Storžičem. balkonsko mesto Bivaka I za vedno. lep, in četudi dolg, je ob tihem klepetu minil

6 J U L I J 2 0 1 0 prav hitro. Imeniten spanec v megleni noči je od časa do časa zmotil le trkljajoči se kamen izpod Šplevte, ki je prekinil za meglo značilno, že kar grozečo tišino. Najlepši na bivakih pa so večeri v lepem vremenu, ko ni premrzlo. Po deževnem dnevu sem nekoč na Bivaku III v krnici Za Akom doživel pravi naliv škrlata po stenah Široke peči in Oltarjev. Bele kape zadnjih vlažnih oblakov so zakrivale vrhove, ko se je soncu nekje iz zahoda uspelo preliti preko škrbine med Oltarjem in Veliko Martuljško Ponco. Ustvarilo je nezemske prizore – nad zelenimi krošnjami svežih bukev so gorele stene, nad njimi pa je skozi bele oblake že govorilo zamolklo modro nočno nebo. Na vseh bivakih je lepo in prepričan sem, da si vsakdo izbere svoj najlepši kotiček. Sam Bivak I v Veliki Dnini čepi na ozki, izpostavljeni polički v južnem boku mogočne Velike Martuljške Ponce. sem najlepše razglede, najbolj srebrne me- sečne večere, najviharnejše noči in najlepša in že hudo omamljeni (od alkohola in drog) bi bilo, če bi vam kdo kaj odnesel – morda jutra doživel prav na Bivaku II. Ko zjutraj od- mladeniči, ki pa so le imeli toliko občutka, kar spalno vrečo, kar se je tudi že zgodilo. preš vrata in se iz "postelje" zazreš naravnost da so nama ponudili - pivo. V mrzli noči In še nekaj – na bivaku ni oskrbnikov in v vrh Triglava, veš - gotovo ni "hotela" na tem sva nato zlezla v spalne vreče in legla na trde snažilk. Tam ste oskrbnik in snažilka vi. In svetu, ki bi z "balkona" imel lepši razgled. skale, nadse pa za osnovno zavetje pred roso tam je dostikrat vsaj precej zguljena metla, s napela pelerino. katero lahko prav lepo pometete vse, kar ste Da bodo še naprej prijazno Če je ljudi več, poskrbite, da bodo vsi nadrobili in nasmetili. In ker pred bivaki ni zatočišče dobili zasilno zavetje. Če ne gre drugače, košev za smeti, seveda smeti zložite v vrečko Bivaki poleg dobro opremljenega in usposo- zložite nepotrebno opremo, ki lahko "pre- in odnesite v dolino. Tudi napol porabljene bljenega planinca, gornika oziroma alpinista noči" na prostem, pred vrata, pod bivak, za hrane ne puščajte, saj nihče nima rad ple- zahtevajo tudi pravega človeka. Kajti bivaki bližnje skale. Na bivaku si mesto delite, in snivih jabolk, kot kamen trdega sladkorja, so lahko razkošje le za skromnega in soli- to dostikrat dobesedno. Turo zato načrtujte sedem let stare citronke in podobnega. Pa darnega človeka. Niso prostorni, zgodi se, tudi tako, da bi v primeru polnega bivaka in tudi tiste, četudi zguljene odeje bodo obis- da se napolnijo in da mora v njih prespati nemožnosti prenočevanja pod milim nebom kovalce za vami bolj razveselile, če bodo več ljudi, kot jih sploh gre vanje. Zato ne še vedno lahko nekako odšli v dolino ali do lepo zložene. hodite na bivake zato, da bi se tam zabavali sosednjega zavetišča, če je v bližini. Naj za vami bivak ostane podoba vaše in tistim, ki zares potrebujejo počitka, kradli Zgodi se, da greste mimo bivaka sredi skrbnosti in prijaznosti do vseh, ki hodijo v mesto. Nekoč sva s kolegom na italijanski dne, in ko pokukate vanj, so v njem spalne gore in želijo doživeti bivak v taki polnosti, strani pred bivakom Marussig na prevalu vreče, hrana, pijača. Nekdo je to pustil tam kot ste ga sami. Peravo ostala pred vrati. V bivaku ni bilo in bo še kako potreboval, ko se vrne z vrha. Srečno . m planincev, v njem so bili slabo opremljeni Nikar ne jemljite ničesar. Pomislite, kako Seznam bivakov in osnovni podatki

Julijske Alpe: Kamniško-Savinjske Alpe Bivak I v Veliki Dnini, 2180 m, PD Jesenice, stalno odprt Bivak pod Skuto na Malih Podih, 2070 m, PD Ljubljana - Matica, stalno odprt Bivak II pod Rokavi (Na Jezerih), 2118 m, PD Jesenice, stalno odprt (novi) Bivak Pavleta Kemperla pod Grintovcem, 2104 m, PD Kamnik, stalno odprt Bivak III za Akom, 1340 m, PD Jesenice, stalno odprt Bivak v Kočni, 1952 m, PD Kranj, stalno odprt Bivak IV na Rušju, 1980 m, PD Jesenice, stalno odprt Bivak pod Storžičem (dostopen le alpinistom), 1750 m, PD Tržič, ključ na PD Bivak pod Luknjo, 1430 m, PD Dovje - Mojstrana, stalno odprt Posavsko hribovje: Bivak pod Špikom, 1424 m, PD Gozd Martuljek, odprta zimska soba na pod- strešju, ključ: Mihaela Oman, tel. 04/ 58 80 865, 051/ 206 493 Bivak na Gozdniku, 1090 m, PD Zabukovica, stalno odprt, le klopi in miza (novi) Bivak na Kotovem sedlu, 1965 m, GRS Kranjska gora in GRS Rateče, Bivak na Kamniku, 856 m, PD Zabukovica, stalno odprt, brez vrat in ležišč, le stalno odprt za zavetje Bivak na Črniku pod Krnom, 1216 m, PD Kobarid, stalno odprt Blažev bivak na Golavi, 833 m, PD Prebold, ni podatka o odprtosti Bivak Hlek pod Vršanjo glavo (Starijski vrh v Stolovem grebenu), 1225 m, PD Kobarid Kar nekaj odličnih bivakov na izjemnih mestih je tudi v bližnjih Zahodnih Julij- (novi) Bivak pod Velikim Muzcem, 1600 m, postavilo Razvojno društvo Breginj- skih Alpah (Manzano nad Rezijo, Marussig na prevalu Peravo na italijanski stra- ski kot, PD Kobarid, stalno odprt ni Kanina, Stuparich, Muschi, Suringar in Mazzeni v Montaževem pogorju ...)

7 KOMENTAR Potrebni in "nepotrebni" bivaki

Ali je bivakov v naših gorah res dovolj?  Andrej Mašera

Naj kar na začetku odkrito povem, da vzpon nanj nenavadno dolg. Poglejmo, dili iz gorniških namenov. Trenutno nimam sem v svojem gorniškem udejstvovanju kako je s tem pri nas. podatkov, kako je s temi obiski v novejšem zelo redko prebil noč v kovinskih hišicah, V Kamniško-Savinjskih Alpah je Bivak času, vsekakor pa je bivak na tej lokaciji ki v gorski divjini delujejo tako simpatično pod Skuto na Malih Podih eden najbolj zelo koristen za začetek dolgih tur v Mar- in privlačno, da so si prislužile že nešteto urejenih v naših gorah. Čeprav je soraz- tuljški skupini. Konec koncev se da njego- vznesenih besed in hvalnic. Tudi prelestnih merno blizu markiranih poti, je vendar- vo namembnost zaščititi tudi s ključem. romantičnih trenutkov, ki jih v prejšnjem le toliko skrit, da ga množični turizem ne O Bivaku IV Na Rušju sem že velikokrat članku opisuje prijatelj Marjan, žal v biva- more resneje ogrožati. Bivak v Kočni je bil razmišljal in vedno znova prišel do zaključ- kih nisem doživel. Ture in pohode sem sku- zgrajen v nekem drugem času, danes nje- ka, da tam ni potreben. Ne samo da je ob šal vedno načrtovati tako, da sem se preno- gova namembnost ni docela jasna, vendar markirani poti iz Vrat na Škrlatico, celo ob čevanju v bivakih (pa tudi v kočah!) izognil, bi ga bilo nespametno premikati ali bo- križpotju se nahaja. Seveda bi bil lahko če se je le dalo. Razlogov za tako ravnanje gnedaj celo odstraniti. Premajhen in ne- odlično zavetišče za tiste, ki bi si dolg, na- je več, tako objektivnih kot subjektivnih, a funkcionalen stari Bivak Pavleta Kemperla poren vzpon na Škrlatico razdelili na dva so za problematiko, o kateri mislim napisa- pod Grintovcem je bil pred kratkim zame- dneva, toda ne v stanju, v kakršnem ga ti nekaj besed, povsem nepomembni. Res njan z novim, ki pa sem ga do sedaj žal vi- običajno najdemo. Vedno me je prav zmra- pa je, da sem se vedno z veseljem ustavil del le na slikah. zilo, ko sem vstopil vanj, in v njem ne bi na- pri vsakem bivaku, do katerega sem pri- Nekoliko drugače je v Julijcih. Če začne- črtovano prenočeval za nobeno ceno! Lah- šel, vtaknil vanj svoj nos in si ga natanč- mo kar pri Bivaku I v Veliki Dnini, tem ča- ko bi pa ta bivak mnogo koristneje stal kje no ogledal. Teh pa je bilo zelo veliko. Ne stitljivem prvencu med našimi bivaki, lah- drugje, a o tem kasneje. samo v naših gorah, ampak tudi tam, kjer ko ugotovimo, da je od leta 1935, ko je bil O drugih bivakih v Julijskih Alpah in dru- je bivakov mnogo več, npr. v Zahodnih Ju- postavljen, svojo nalogo več kot odlično god ni kaj pripomniti. lijcih, Karnijskih Alpah, Furlanskih Dolomi- opravljal. Zaslužil si je pokoj, in sicer naj- Velikokrat smo v naši gorniški srenji ugo- tih (Dolomiti d'oltre Piave), Dolomitih in še bolje v okviru planinskega muzeja v Moj- tovili, da je koč, bivakov, planinskih poti, marsikje. Tako se nehote ponujajo primer- strani. Na njegovem mestu ali kje v bližini ferat in podobnih reči v naših gorah več jave, žal ne vedno v korist naših bivakov. bi kazalo zgraditi nov, predvsem pa več- kot dovolj. Toda ali za bivake ta ugotovi- Na prvi pogled skoraj neumestno vpra- ji objekt. Seveda radi poudarjamo, da je tev res drži? Kadar koli sem v kaki gorniški šanje, saj je odgovor jasen: nekje v gorski skromnost v zvezi z bivaki zelo hvalevre- družbi izpostavil to vprašanje in previdno divjini, dovolj daleč od drugih infrastruk- dna lastnost, toda bodimo odkriti: ni isto, predlagal gradnjo še kakega bivaka, sem turnih objektov, kot so planinske koče in če noč v “mini” Bivaku I preživiš v duetu z jih dobil po glavi in bil gladko zavrnjen. markirane poti. Bivaki naj bodo npr. na ljubljeno osebo, ali pa se drenjaš s prepo- Res pa je tudi, da so bili najbolj vroči zago- grebenih, ki terjajo dolgotrajna, naporna tenimi telesi desetih ali tudi več neznanih vorniki takega stališča gorniški mojstri, ki in tudi tehnično zahtevna prečenja, pred- sotrpinov, ki so se zatekli vanj. lahko brez težav hodijo in plezajo po več vsem tam, kjer v primeru potrebe ni mo- Bivak II na Jezeru pod Rokavi je po legi in kot dvanajst ur na dan, ne da bi se moč- goče enostavno prekiniti ture in sesto- gradbeni izvedbi nedvomno kralj Julijskih neje zadihali. Torej sem si zapomnil nauk: piti v dolino. Prav tako so bivaki zaželeni bivakov. Tak naj tudi ostane! “Stari, treniraj, znižaj kilograme (hm, to bi ob vznožjih visokih sten z dolgimi pristo- Bivak III v čarobni krnici Za Akom je že bil sicer lahko naredil) in si odštej leta (tega pa pi, včasih tudi v bližini kakega vrha, če je zbirališče ljudi, ki se do njega niso potru- žal ne morem).”

8 J U L I J 2 0 1 0 Bivak IV Na Rušju je največji v naših gorah. FOTO: SEBASTJAN REVEN

Ne glede na to pa so se tu in tam ven- pa bivakiranje na prostem. Bivak v Amfi- seveda z bivaki ob markiranih, posebno darle pojavili novi bivaki, npr. Bivak pod teatru bi bil tudi idealna povezava na turi močno obiskanih poteh. Velikim Muzcem na Stolovem grebenu, izza Aka čez Dovški križ do Bivaka II in da- Velik problem je voda. Žal je malo biva- Bivak na Kotovem sedlu … Ravno slednji lje v Vrata. Nedvomno bi bil najtežje do- kov v bližini izvirov ali stalnih snežišč, po- mi je dal misliti. Graditelji so gotovo imeli stopen bivak v naših gorah. sebno je ta problem pereč v kraških pre- tehtne razloge za postavitev tega lepega V Julijskih Alpah sta še dve področji, delih. Menim, da v takih primerih gradnja objekta, čeprav je ob markirani poti na Ja- kjer bivaka nikakor ne bi bila odveč: gre- manjšega zaprtega zbiralnika za deževni- lovec in bi lahko delil usodo z Bivakom IV ben Pelcev (od Šmihelovca do Pelca nad co ob bivaku ne bi smela biti prevelik pro- Na Rušju. Klonicami) in greben Loške stene. Lokaci- blem. Nošnja večjih količin vode za pitje ali Kaj pa, če bi zgradili bivak na Srednji ji za bivaka bi lahko poiskali nekje na sre- celo za kuho v bivaku lahko neprijetno ote- Ponci? Menim, da bi bil popolnoma upra- dini obeh grebenov. Na mah bi bil odpra- ži nahrbtnik, s tem pa tudi močno poveča vičen kot začetek (ali konec) dolgega pre- vljen tisti nelagodni občutek, da nas bo napore na turi. čenja Ponc. Poleg tega pa bi v povezavi z noč ujela kje na prostem, posebno med Dostikrat se zgodi, da iščemo pot do bi- italijanskim bivakom Tarvisio na Robu nad poslabšanjem vremena. Dolga in zahtev- vaka v megli. Naši bivaki so kovinsko sivo- Zagačami olajšal veličastno povezavo pre- na grebena ne bi izgubila nič svoje divje srebrne barve, ki se dobro zlije s skalnatim čenja grebena Ponc in vzhodnega grebe- prvobitnosti, le nekoliko bolj sproščeno bi okoljem, posebno v megli in dežju. Poznam na Mangarta. Samo pomislimo na razliko! lahko uživali v čudovitih prečenjih. kar nekaj zgodb, ko so gorniki v neurju in Danes se moramo pod udarom sončnih Za katerega koli od predlaganih biva- megli z velikimi težavami našli rešilno za- žarkov z vzhodne strani povzpeti po eni kov bi lahko uporabili tudi Bivak IV, ki bi vetje kovinske hišice. Veliko manjša je ta najmanj prijetnih poti v naših gorah iz Ta- ga obnovili in s helikopterjem enostav- težava, če je bivak obarvan rdeče, ali kar je marja na Srednjo Ponco in se šele po tem no transportirali na novo lokacijo. Zara- še bolje vidno, oranžno. Italijani imajo obi- mučnem uvodu predati lepotam greben- di lastninskih pravic (PD Jesenice) bi bil čajne kovinske bivake dosledno obarvane skega prečenja. Če pa bi na Srednji Ponci najenostavnejši prenos bivaka z Rušja v rdeče in mislim, da je to zelo dobro. Rde- stal bivak, bi se lahko do njega povzpeli Amfiteater. Stari bivak bi ostal v istem ob- ča kovinska škatlica res ne kazi okolja, prav pozno popoldne v prijetni senci, naslednji močju, toda na neprimerno potrebnejši prijetno jo je videti v divjem gorskem oko- dan pa zgodaj zjutraj nadaljevali turo. Vse- lokaciji. lju kot topel in nevsiljiv znak pomoči in za- kakor prijetnejša možnost! V bivaku človek res ne pričakuje ne vem vetja. Pa nadaljujmo s heretičnimi idejami! Zdi kakšnega razkošja, toda naštel bi jih lahko O možnosti gradenj novih bivakov v Ju- se mi, da bi v Martuljški skupini nujno po- kar nekaj, ki ob dobri izkoriščenosti pro- lijskih Alpah bo gotovo potrebna široka in trebovali še en bivak, in sicer v Amfiteatru stora ponujajo tudi dobršno mero osnov- vsebinsko utemeljena razprava; pravzaprav za Široko pečjo. S tem bi lahko skrajšali nega udobja. Večina takih je žal v tujini, bi bil že čas za razmislek o dolgoročnem ra- dolg in naporen vzpon na Široko peč po pri nas pa jih tako raven dosega le nekaj. zvoju vseh infrastrukturnih objektov v na- običajni smeri od Bivaka III in nazaj v eni Obiskovalci bivakov v težje dostopnih ših gorah. Težko je napovedati, kam bo šel potezi. Prav pa bi prišel tudi marsikatere- predelih so večinoma resni gorniki z viso- nadaljnji razvoj. Vsekakor bo skrb za ohra- mu plezalcu, ki bi pozno izplezal iz težav- ko stopnjo kulturnega obnašanja v gor- nitev naravne dediščine morala biti na pr- nih sten te edinstvene gore, saj ga utruje- skem svetu in ni se bati, da bi snaga in red vem mestu in najvišji zakon pri vseh načr- nega ne bi takoj čakala še dolgi sestop ali v takih objektih resneje trpela. Drugače je tih. m

9 TEMA MESECA Bivak Pavleta Kemperla na Velikih Podih pod Grintovcem

Zamenjava starega bivaka z novim

 Irena Mušič Habjan

Gradnjo alpinističnih bivakov so v preteklosti narekovale življenjske okoliščine. Avtomobilov je bilo malo, avtobusne Rado Nadvešnik in Tone Škarja FOTO: VLADIMIR HABJAN povezave do krajev pod hribi pa so bile slabe ali pa jih sploh ni bilo, zato so alpinisti pozno popoldne prišli do bivaka, prespali in naslednji dan plezali. Bivak pod Grintovcem ni bili zadolženi, da poiščejo arhitekta, pridobijo ponudbe za bil namenjen toliko alpinistom kakor navadnim planincem. materiale za izdelavo in delo. Pri tem delu se je zelo izkazal Viharjem, snegu in drugim vremenskim nevšečnostim je Janez Volkar. kljuboval 36 let, dokler ni prišel čas za zamenjavo. O postavitvi in zamenjavi z novim smo se pogovarjali z bivšima Za bivak ste zbirali denar. Na kakšen način? načelnikoma postaje oz. društva GRS Kamnik, Tonetom Škarja: Za zbiranje denarja je bil zadolžen Ivo Motnikar. Škarjem in Radom Nadvešnikom, ki sta vsak v svojem času Denar smo nabrali od vsepovsod: od občin Kamnik in Dom- vodila postavitev. žale ter več kamniških podjetij. Nadvešnik: Zmenili smo se, da člani v svojem okolju pre- nesejo prošnje za sponzorstvo oz. donatorstvo k podjetjem, zasebnikom in znancem. Izdali smo zloženko s potrebnimi informacijami. Nekateri člani so bili zelo zagnani, drugi manj.  Generalnega sponzorja nismo imeli. Kaj vas je, reševalce kamniške postaje GRS, napeljalo k postavitvi bivaka na Velikih Podih in čez toliko let spod- Kako ste bivak načrtovali in izdelali? budilo k zamenjavi? Škarja: Načrte smo delali skupaj s tehničnim iz Alprema Škarja: To je bila že stara ideja Pavleta Kemperla, ki pa v (tovarna stavbnega pohištva iz aluminija, op. p.), ki je imel začetku ni imela prave podpore. Pozneje smo imeli tam nekaj montažne plošče za razne kioske in smo jih prilagodili ele- reševalnih akcij in smo videli, da so Veliki Podi pravzaprav mentom, ki so že obstajali, naredili smo samo še ogrodje. Stol velika past v slabem vremenu. K postavitvi sta nas dokonč- (tovarna pohištva, op. p.) je prispeval notranja ležišča, pene, no pripeljala nesreča, v kateri je umrla ena planinka, in pa to, kar so že serijsko delali. Vse je bilo prilagojeno temu, kar najin (s Pavletom Šimencem, op. p.) neuspel poskus v Skuti se je dobilo v tistem času, da je bilo čim bolj enostavno. Bivak prvega maja, ko sva morala zaradi snega pobegniti, reševalci je bil narejen leta 1972 v približno dveh mesecih. Imeli smo pa v skrbi za naju niso mogli priti na Velike Pode, ker je bilo ga v dveh delih: osnovno ogrodje in podlaga. Manj kakor tako ledeno. Zdelo se nam je, da bi bil prav na tem mestu, eno leto smo čakali na prevoz. kjer sedaj stoji, primeren bivak. Stati bi moral ob poti, da se Nadvešnik: Arhitekt Miha Kajzelj je izdelal idejni načrt, ga vidi, hkrati pa na čistini, da ga ne bi zasipal sneg. Služil ki smo ga zaradi raznih želja spreminjali vsaj kakšno leto. naj bi kot zavetišče. Končno smo začeli z izdelavo. V Kovincu (Kovinc ključav- Nadvešnik: Na spletu sem zasledil kar nekaj slabih kritik ničarstvo, d. o. o, op. p.) je bilo narejeno ogrodje, v Menini na račun skrbnika tega bivaka, in sicer, da je vse plesnivo in (Menina, d. d., op. p.) so naredili notranje stene iz vezanih da zamaka ter da je zato neuporaben; dober je bil za namen plošč in pograde. Ljudje iz Kerna (Izolacija-Kern, d. o. o., op. reševanja življenja, ne pa za kulturno bivanje. Gospodar ga je p.) so konstrukcijo "oblekli" s "trimo" ploščami (Trimo, d. d., pregledal in ugotovil, da prepušča vlago na toliko koncih, da op. p.). Konstrukcijo so iz Kovinca s kamionom prepeljali v bi ga bilo nemogoče popraviti. Odločili smo se, da ga bomo ležečem položaju, jo v Menini postavili pokonci ter sestavili zamenjali in ustanovili gradbeni odbor štirih članov, ki so plošče na ogrodje. Bivak je bil narejen v štirih mesecih.

10 J U L I J 2 0 1 0 Rado Nadvešnik in Tone Škarja FOTO: VLADIMIR HABJAN

Je prišlo do kakšnih težav, zapletov? Škarja: Najprej smo mislili, da bo bivak pod Grintovec prepeljal policijski helikopter. Pilot, ki ga je prišel pogledat, je ocenil, da teža ni problem, ampak vrtenje, kar je za tako majhen helikopter nevarno. Obrnili smo se na JLA, ki je ravno takrat delala kaninske žičnice in je bila glede takih uslug zelo prilagodljiva. V Bovec sem šel po komandanta in pilota helikopterja, pokazal bivak in na zemljevidu mesto, kjer naj bi stal, ter vprašal, če bo potreben poskusni polet, pa je komandant rekel, da "ni problema, samo pokažite na Vojaški helikopter MI-8 spušča prvi bivak, 13. novembra 1973. zemljevidu, pa bomo našli". O tem smo se menili spomladi, FOTO: TONE ŠKARJA

Skupinska slika po postavitvi prvega bivaka. Zgoraj levo: Metod Humar, Cene Griljc, Franc Mulej, Janez Kosec, Tone Štritof, spodaj levo: Janez Ažman - Jeti, Tone Škarja, Bojan Pollak, Cene Kramar, Franc Bauman, Tone Trobevšek, Janez Volkar, Miha Habjan. FOTO: TONE ŠKARJA

11 pili in zabetonirali ter bivak samo postavili oz. nataknili nanje. Zelo smo bili zadovoljni sami s seboj. Vreme je bilo takrat dobro, bal sem se zaradi enega oblaka, vendar ga je helikopter obšel; v megli namreč ne bi letel. Pri postavitvi nas je sodelovalo okrog 16 reševalcev postaje, od tega so bili trije v dolini, da so bivak pripeli na helikopter. Nadvešnik: PD Kamnik nam je na Kokrsko sedlo predhodno prepeljalo deske za opaženje temeljev, železje in orodje za delo, mi pa smo to peš prenesli do bivaka. Stari bivak smo odstranili, ker smo novega postavili na njegovo mesto, zaradi drugačne konstrukcije pa smo potrebovali ravno ploščo. Stari bivak smo prestavili 10 metrov stran z vrvno tehniko GRS, s škripčevjem in vzvodom. Naredili smo opaženje za temelje z armaturno mrežo, zvrtali 24 lukenj v živo skalo, da smo zalepili sidra in naredili okvir za temelj. Beton je v šestih poletih iz Kamniške Bistrice pripeljal vojaški helikopter. Več kakor mesec dni smo nato čakali na primerno vreme. Piloti so izračunali, da mora biti temperatura zraka 0 °C na 2100 metrih, da ima helikopter boljše letalne zmožnosti oz. večji izkoristek zraka. Tisti dan, 17. oktobra 2009, je bilo malo nad 0 °C, težavo pa je predstavljal precej močan veter: 36 km/h in še nekaj meglic. Helikopter je šest gorskih reševalcev odpeljal na Pode ter hkrati opravil ogled terena in razmer. Z vrvmi smo zapeli stari bivak, ki ga je odpeljal v dolino. Prevoz novega je trajal 20 minut, vmes se je močno vrtel in se ga nismo upali prijeti. Položil ga je na tla, da se je Helikopterski prevoz prenovljenega bivaka FOTO: GREGA ŽORŽ ustavil, nato pa po 15 poskusih dokončno 30–40 centimetrov stran od položaja, kjer bi moral ležati. Na pravo mesto smo ga postavili s škripčevjem in vzvodom. Pri 13. novembra 1973, ko so se vračali iz Bovca, pa so prišli postavitvi bivaka je sodelovalo 7 članov DGRS Kamnik, sem in naredili usput, torej spotoma na poti v matični Niš. pridružila sta se nam tudi člana iz DGRS Ljubljana in Nadvešnik: Ko se je približevala postavitev, smo prosili Jesenice. Pri celotnem delu nas je sodelovalo 17 reševal- pilote, da pridejo bivak pogledat. Želeli so vedeti natančno cev in 5 prijateljev, zabeležili smo 143 ur dela, večine ur težo, zato smo z avtodvigalom PGD Kamnika in dinamo- pa sploh nismo beležili. Kot zanimivost naj povem, da je metrom stehtali bivak: natančna teža je bila 2300 kilogra- bila končna cena bivaka okoli 23.000 evrov. mov, pa še ni bil dokončno izdelan. Dodali smo še približno 100 kg. Želeli smo, da ga prepeljejo naravnost iz Menine, Ali je bilo treba v tem času bivak kakorkoli vendar piloti s takšnim tovorom ne smejo leteti čez naselje, popravljati? zato ga je bilo treba nujno prepeljati v Kamniško Bistrico. Škarja: Enkrat so bila skrivljena vrata, ker jih niso za- Bivaka nismo smeli več položiti, ker se plošče Trimo ne prli za sabo. Nismo pa mogli odpraviti vlage. Čeprav so smejo obremenjevati, poleg tega je zaradi višine bivaka bile stene izolirane, se je zaradi mrzle pločevine ustvarila odpadel prevoz s kamionom. Nato smo ga z zelo nizko para in je teklo po stenah. Če bi bilo več lukenj, bi notri kmečko prikolico in traktorjem prepeljali ponoči, ko je naneslo preveč snega. manj prometa. Predhodno sva z Boštjanom Griljcem izme- rila vse kable nad cesto za celotno pot 20 kilometrov. Med Bivak pa je že v prvem tednu nudil zavetišče … vožnjo od 23. do 2. ure ponoči smo jih dvigovali z drogom Škarja: Manj kakor en teden je minilo od postavitve, in izolirano vilico, vendar smo žal na koncu enega odtrgali. ko je že nudil zavetje trem planinkam v zelo slabem vre- Drugi problem je bil pridobiti dovoljenje za helikopter. Na menu. Zanj sploh niso vedele in so ga v megli slučajno pobudo predsednika GRZS Pogačarja smo preko Zveze našle. Mislile so, da je privid. Enkrat sem že napisal, da zaprosili Poveljstvo sil Vrhnike in dobili negativen odgovor. je s tem, ko je pomagal tem trem, že upravičil svoj obstoj. DGRS Kamnik se je obrnilo neposredno na Ministrstvo za obrambo ter dobili smo dovoljenje za prevoz betona Ali lahko potegneta kakšno stično točko z bivakom in bivaka z vojaškim helikopterjem. pod Skuto? Škarja: Tam je bila težja gradnja, saj so morali vse znositi Kako je potekala priprava na postavitev in sama gor, postavili so ga tako, da ni bil ob poti in s tem namenjen postavitev? za prenočevanje planincev. Če nekdo ne ve, kje je, ga sploh Škarja: Pri postavitvi jeseni 1973 ni bilo težav. Zelo na- ne najde. Naš bivak ni bil mišljen za prenočevanje pred tančno smo izmerili podnožje, zavrtali za vijake, jih zale- vzponi in ga za to nihče ni uporabljal.

12 J U L I J 2 0 1 0 Otvoritev bivaka Pavleta Kemperla na Légarjih1

V soboto, 26. junija 2010, ob 10. uri je bila pri bivaku na Légarjih pod Velikimi Podi pod Grintovcem otvoritvena slovesnost. Reševalce in goste, med katerimi je bil tudi avtor bivaka arhitekt Miha Kajzelj, je nagovoril Janez Volkar. Na kratko je predstavil zgodovinski pregled od prvih idej, za- vetišč in končno do uresničitve zamisli Pavleta Kemperla o postavitvi bivaka leta 1973 in njegovi zamenjavi leta 2009. Bivak je blagoslovil mengeški župnik Janez Avsenik, za pev- ske vložke pa so poskrbeli pevci moškega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika. Na temeljih bivaka je pritrjena spominska plošča Pavletu Kemperlu, ki jo je izdelal Metod Hu- mar. Močan veter in hladno vreme sta navzoče pregnala do Otvoritev bivaka koče na Kokrsko sedlo, od tam pa v dolino na zaključno prireditev k Jurju v Kamniško Bistrico. Pozdravna govora sta imela predsednik DGRS Kamnik Franc Miš in podpredsednik PD Kamnik Dušan Štefula. Spiritus agens projekta, Janez Vol- kar, je orisal zgodovinsko pot postavitve bivaka, France Malešič je predstavil lik Pavleta Kemperla, pevke vokalne skupine Veronika so poskrbele za glasbene vložke, prireditev pa je povezovala Mojca Volkar Trobevšek. S svojo navzočnostjo sta nas počastili tudi hčerki Pa- vleta Kemperla, Polona in Tatjana. Tekst in foto: Irena Mušič Habjan

1 Légarji se imenuje travnata vzpetina na južni strani Velikih Podov, jugovzhodno od Grintovca.

Plošča, ki jo je naredil Metod Humar. Novi bivak je večji. Kaj narediti, da ga ljudje ne bi uporabljali za večdnevno bivanje? BIVAK Nadvešnik: Bivak ima eno nadstropje več kakor stari, skupaj je osem ležišč. Je zelo svetel, v njem na- Kot gnezdo pripet sredi stene merno nismo pustili odej. V bivaku bi bilo lahko tudi v previsu, kjer sveče ledene obvestilo, čemu je namenjen in da se uporablja kot odbijajo bledo svetlobo zavetišče in ne za namensko izkoriščanje. Morda bi v zasilno in majceno sobo ga moral oskrbnik večkrat pogledati, imamo pa tudi hotela brez zvezdic, potone gorsko policijsko enoto, ki takšna dejanja verjetno v temò. Brez? Kje pa! Milijone lahko zabeleži in popiše. blešči se na črnem jih svodu in mesec je že na pohodu. Ali potrebujemo še kakšen bivak? Ko čelka ugasne, čez raze Nadvešnik: Tik pod vrhom Brane bi morala biti zaveje hladnó in obraze kakšna luknjica, sestavljena iz kamenja. Brana je poboža srebro mesečine. past v spomladanskih mesecih ali suhih zimah. Po Utrujenost v sanjah pomine. južnem pobočju ljudje pridejo gor, nazaj si ne upajo, ker je skrotje in krušljivo, severno pobočje je ledeno Mojca Luštrek in plazovito, Šija Brane pa je plezarija.

Ali ima novi bivak kakšna dovoljenja? Nadvešnik: DGRS Kamnik ima dovoljenja za bivak od lastnikov (Meščanska korporacija Kamnik), Ob- čine Kamnik, Zavoda za varstvo narave. Gradbeno dovoljenje je dobil, ker je definiran kot zaklonilnik za reševanje življenj in ne za bivanje.

Kaj se dogaja s starim bivakom, kje je? Nadvešnik: Stari bivak je v Kamniški Bistrici pri Jurju (Piknik center) in bo urejen kot muzej. Lastnik prostora, kjer se sedaj bivak nahaja, ima tudi dovoljenje Zavoda za spomeniško varstvo in Zavoda za varstvo narave. m Bivak Suringar pod Montažem FOTO: ISKRA JOVANOVIĆ

13 Skalni monolit? Ne, bivak.

Pogovor z arhitektom Mihom Kajzeljem

 Irena Mušič Habjan

a nekaj besed komentarja k temi meseca nastalo oblikovanje zgornjega dela z enoka- Zo bivakih in o bivaku pod Grintovcem smo pno streho in poševno zahodno fasado. Vmes povprašali tudi arhitekta Miho Kajzelja, ki je za- je bila tudi varianta s trikotno tlorisno obliko, ki snoval tri bivake v naših gorah: na Muzcih, Ko- se odlično odziva na veter (veternica), vendar je tovem sedlu in Velikih Podih pod Grintovcem. bila žal izvedbeno prezahtevna.

Kakšen naj bi bil bivak v gorskem okolju? Kako je z materialom, iz katerega je bivak Miha Kajzelj FOTO: VLADIMIR HABJAN Vsak bivak je lahko čisto nova arhitektura, sestavljen? Si ga izbral ti ali naročniki? ker je tudi okolje v vsakem primeru popolno- Skupaj z naročniki navadno poiščemo naj- ma drugačno. Težko rečemo, da lahko isti bivak, bolj racionalno izdelavo. Če je izhodišče to, razen tipskih italijanskih, prestavimo na drugo da ga na lokacijo prepeljemo s helikopterjem, mesto. Pri nas so bivaki unikatni, izjema so bi- mora biti čim lažji, zato je bila izbrana kovin- vaki, narejeni v 50. letih, saj sta si predvsem bi- ska konstrukcija. Pri tem bivaku je zanimivo vak I in II po obliki podobna, s polkrožno obliko to, da je konstrukcija aluminijasta. Veliko smo po vzoru italijanskih. Razumljivo pa je, da se v se ukvarjali z vprašanjem primerjave teže alu- današnjem času investitorji s tem, ko zgradi- minijeve in jeklene konstrukcije. Jekleni pro- jo takšen objekt, po svoje tudi identificirajo z fili so tanjši in močnejši, aluminijasti pa lažji, novo zanimivo moderno arhitekturo. vendar šibkejši. Statik je na koncu izračunal, da so najoptimalnejši profili aluminijasti pre- Koliko barva, poleg oblike, prispeva k seka 10 x 10 cm. Treba je bilo narediti čim lažji prepoznavnosti bivaka? izdelek, da bi šel lahko gor v enem kosu z vso Bivak na Muzcih je bil postavljen v okviru Za bivak na Velikih Podih smo se veliko po- opremo (notranja in zunanja obloga, okenske programa pospeševanja čezmejnih povezav dveh govarjali o barvi. Na primer, bela barva se dob- zasteklitve in notranja oprema). Notranja oblo- odmaknjenih območij, Terske doline v Italiji in ro vidi poleti, pozimi slabo, črna barva pa se ga (vezane plošče z luknjicami), ki v notranjosti Breginjskega kota v Sloveniji. FOTO: MIRAN HLADNIK zelo dobro vidi čez celo leto, zato smo se na ustvarja toplo vzdušje, je iz jesena namesto bu- koncu odločili za temno barvo, točneje grafitno kve, ki je težja. sivo. V igri so bile tudi druge sonaravne barve: peščena, skalnato siva. Jaz sem želel oker, bar- Kaj te je vodilo pri zasnovi fasade z okni? vo jesenske trave. Vendar je bila naša končna Notranjost bivaka sem želel ustvariti kot odločitev, da naj bo bivak takšne barve, da se odprt vertikalni prostor, iz katerega se pogled čim bolj vidi in se ne skrije v pokrajino. odpira na vse strani. Okna so pokončna in povezana čez več nadstropij, zato omogočajo Zanimivo je, da je visok, pokončen. Zakaj? vertikalni pogled v pokrajino. Postavljena so Od prejšnjih dveh bivakov se razlikuje v tem, na vogale v smeri najpomembnejših pogledov da stoji sredi odprte pokrajine Velikih Podov, ki proti Skuti, Grintovcu in na jug proti soncu. je po svoji reliefni oblikovanosti neizrazita. Bivak je s tem zelo dobro viden tudi od daleč, kar je bil Kaj upoštevaš pri zasnovi oblike bivaka? eden izmed glavnih namenov postavitve. Poleg Po navadi upoštevam enega od dejavnikov tega smo želeli narediti na istem mestu bivak z ali fizičnih elementov narave. To, kar je že tam od pet do sedem ležišči, zato je zasnovan v treh – balvan, skale, videz okolice ali oblikovanost nadstropjih na sorazmerno majhnem temelju. lokacije, na primer greben, kjer piha veter. Če Bivak pod Kotovim sedlom FOTO: SEBASTJAN REVEN Smisel vertikalnega bivaka je tudi v tem, da je pa ni nič oprijemljivega, lahko postaviš hišo, ki zaradi toplega zraka, ki se dviga in zbira v zgor- iz pokrajine hote izstopa, kakor je to pri tem bi- vsakega arhitekta, zato sem pri vseh treh z ve- njem nadstropju, zgoraj topleje kakor spodaj. vaku. Ni nujno, da je bivak skalnato siv in nevi- seljem sodeloval. Glavno vodilo pri snovanju je Vertikalna postavitev bivaka je morda drzna za- den, ampak je lahko zamišljen tudi kot orientir bilo zame vedno enako: občutljiva umestitev radi močnih vetrov, ki se vanj upirajo, vendar je ali svetilnik v prostoru, kakršna sta dom na Ko- bivaka v gorsko naravo. bivak trdno sidran v temelj in matično skalo. S mni ali hotel na Voglu, ki sta s svojo izpostavlje- Entuziazem je bil prisoten tudi pri naročni- takšno kljubovalno obliko, ki spominja na skalni no obliko in lego vidna že od daleč. Smernice kih, ki so gradnjo organizirali in izpeljali, zato monolit, ki se upira vetru, pa je tudi pomensko pri teh treh bivakih so bile različne: bivak na Ve- je bilo sodelovanje vedno veselo, sproščeno in povezan z logiko gorske narave. likih Podih je stolp, bivak na Kotovem sedlu je hkrati na visokem kreativnem nivoju, saj smo zagozda pod kamnom, bivak na Muzcih pa iz- si vsi želeli, da bi projekt kar najbolje uspel. Na Sedanja oblika bivaka verjetno ni bila haja iz prilagoditve na veter, saj je po svoji obli- strani naročnika je pomagalo več posamezni- prva. Si jo večkrat spreminjal? ki kot snežni zamet na grebenu. kov, vedno pa je bil zelo pomemben glavni Obliko bivaka smo razvijali eno leto. V osnovi iniciator projekta, ki je s svojim navdušenjem naj bi bila pokončna škatla, glavni smisel je bil Izdelal si tri bivake, pri katerih je bilo se- poskrbel, da se je projekt speljal od začetka do enostaven vertikalni volumen brez dodatnega veda veliko dela. Zakaj se jih potem lotiš, konca. Pri bivaku na Muzcih je bil to Pavel Ton- oblikovanja. Investitor je podal mnogo kori- kaj te vodi? kli, na Kotovem sedlu Janez Kunstelj, pod Grin- stnih pripomb, med drugim pripombe na rav- Povabilo k izdelavi načrta za hišico v neokr- tovcem pa Janez Volkar in v drugi fazi še Rado no streho, ki lahko zamaka, iz česar je na koncu njeni gorski naravi je posebna čast in sreča za Nadvešnik. m

14 J U L I J 2 0 1 0 Bivak pod Špikom

Pogovor z oskrbnico Mihaelo Oman

 in µ Dušan Škodič

ivak pod Špikom spada med relativno Bmlada zavetišča v naših gorah. Posta- Mihaela Oman vilo ga je Planinsko društvo Gozd Martu- ljek. Gradnja se je začela leta 1967, odprtje pa je bilo jeseni 1975. Bivak je skrit v gozdu ob robu idilične krnice Pod Srcem na vi- šini 1424 metrov (iz Gozda Martuljka 2 uri). Zavetje ponuja predvsem plezalcem, saj označena planinska pot pripelje samo do krnice sredi martuljske divjine, naprej pa je dovoljeno le izkušenim gornikom in alpinistom, ki jih mamijo težave Špika, Frdamanih polic in Rušice. Idilična gorska kulisa privablja tudi običajne planince, ki si zaželijo bli- žnjega pogleda na mogočno severno steno Špika, v kateri so se pisala pomembna poglavja slovenske alpinistične zgodovine. Bivak je lična brunarica, ki obsega dve loče- ni etaži. Podstrešje je obenem zimska soba – tam je prenočevanje brezplačno, namešče- ne pa so le vzmetnice in odeje. V spodnjem delu, ki je zaklenjen, je 16 kvadratnih metrov prijetne planinske koče s šestimi ležišči, ga- šperčkom, štedilnikom ter nekaj posode in Bivak pod Špikom v osrčju Martuljkove skupine drugih pritiklin, ki omogočijo tudi večdnev- no prijetno bivanje v objektu. Ključ se dobi pri Omanovih v Gozdu Martuljku. ob cesti. Za ključ je treba odšteti 5 evrov na čil dimnik, kar je zahtevalo precej delovnih dan po osebi, kar res ni veliko. Kljub temu več ur in sredstev, pa še sezono imamo krajšo, saj Kako se je vaša družina zapisala med obiskovalcev uporabi brezplačno podstrešje, smo ključ začeli izdajati šele maja. Dimnikar oskrbnike Bivaka pod Špikom? včasih pa se dogaja, da tudi malo pokombini- je bil sila natančen; dvakrat je prišel preverit Bivak je bil grajen s prostovoljnim delom rajo. Kadar me sonce nenačrtovano zvabi tja narejeno, toda on je že vedel, zakaj. Če bi se članov društva, v katerega se je vključil moj gor, se zgodi, da namesto dveh vpisanih v knji- tam gori vnelo, bi bilo namreč bolj pametno oče. Sodelovali smo tudi moji trije bratje in jaz, go tam naletim še na ducat obiskovalcev, ki so kakor gasilce poklicati kar na žago, za nov les. kolikor se je le dalo. Oče je pravzaprav samo iz- se seveda le oglasili na obisk. Malo se pomeni- Do pred nekaj leti smo imeli veliko sitnosti dajal ključe, jaz pa grem ob lepem vremenu do mo, hudih besed pa zaradi tistih nekaj evrov ni, zaradi vlomov obiskovalcev iz vzhodnoe- bivaka, če le utegnem. Dela je vedno veliko, se- čeprav z nočninami ne pokrijemo niti stroškov vropskih držav, sedaj pa se je to umirilo in že veda pa sama opravim le manjše stvari in ob- vzdrževanja. nekaj let nam ni bilo treba menjati ključavni- časno odnesem še rjuhe v dolino na pranje ter ce. Verjetno jim ne gre več tako tesno z de- Kakšne so izkušnje z obiskovalci in njiho- naslednjič nazaj. Lastnih rjuh obiskovalci niso narjem kakor nekoč ... vajeni nositi s seboj. Za večja dela na in okoli vim odnosom do objekta? bivaka in za pripravo drv enkrat na leto na dru- V glavnem še kar dobre. Škode ne delajo, Očitno ste vsi, ki za bivak skrbite, oseb- štvu organiziramo delovno akcijo. Žal je odziv imajo pa nekateri nekoliko nenavadno pojmo- no navezani nanj in njegovo okolico … med mladimi precej slab, tako da so na akciji v vanje glede čistoče bivaka, ki jo pustijo za se- Seveda, to je naša velika ljubezen in nav- glavnem takšni, ki so sodelovali že pri gradnji. boj. Že večkrat se je zgodilo, da je za nekaterimi Vendar je te prostovoljce treba pohvaliti, saj so ostala umazana kuhinjska posoda, puščena kar dušenje! Včasih, ko imajo zgoraj na plazu še vedno zagnani tako kakor nekoč. pred bivakom, da bi pranje opravila božja roka. pod Špikom tradicionalni Slavkov smučarski Včasih je bil res problem: vodo je bilo treba pri- memorial, pa je preveč snega, da bi šla gor, Kako je z obiskom in kje se dobi ključ bi- nesti od 20 minut oddaljenega izvira ob poti. vzamem kar daljnogled in gledam tekmova- vaka? Sedaj je drugače, saj imamo cisterno za dežev- nje iz doline. Veste, pogled od tu na martulj- Obiska v oskrbovanem delu ni veliko, na nico. Bivak mora naslednje obiskovalce priča- sko skupino človeka kar začara. Spomnim se leto se jih vpiše nekaj več kakor 60. Ključ se kati v zglednem stanju, saj takega pričakujejo. našega očeta, ki je dočakal 97 let in je bil vse dobi v naši hiši v Gozdu Martuljku (Zgornje življenje zaljubljen v gore. Včasih je po de- Rute 24), dobro pa je prej poklicati po telefonu Koliko dela vložite v vzdrževanje? lovnem dnevu rad sedel na klop pred hišo (04 58 80 865). Hiše ni težko najti: če se pripe- To je odvisno predvsem od zime. Letos je in je kar gledal tja gor. Pa je prišel kdo mimo ljete iz smeri Jesenic čez jekleni most čez Savo, bilo veliko snega, ki nam je povzročil precej in ga vprašal, če se nič ne naveliča gledati. In boste hišo opazili po približno 300 metrih tik preglavic. Piš plazu je premaknil bivak in uni- vedno je odvrnil: "Ne, pa prav nič." m

15 DAN PLANINCEV Sre~anje slovenskih planincev na Grmadi

V znamenju varovanja gorske narave

 Irena Mušič Habjan µ Vladimir Habjan

Tudi vročina ni odvrnila udeležencev od pozornega spremljanja dogodka.

soboto, 5. junija 2010, sta Planinsko društvo Grmada in Planinska zveza Slovenije mislečih, saj je tudi ustanovitev danes Vv sodelovanju s Savinjskim meddruštvenim odborom in Mestno občino Celje pri uspešnega PD Grmada rezultat takšne- Pečovniški koči na Grmadi organizirala dan planincev z osnovnim sporočilom Varujmo ga delovanja. Število društev v PZS se povečuje in njeno osebno mnenje je, gorsko naravo. Na tabornem prostoru v bližini koče so se zbrali planinci (več kot tisoč), ki "da je najboljša rešitev ustanovitev pla- so ta dogodek združili s pohodi po označenih poteh, ki vodijo na Grmado. Organizatorji ninske sekcije v okviru društva, ki ji je so se potrudili in prireditev izpeljali v prijateljskem in veselem vzdušju, pri čemer jim potrebno dati avtonomnost odločanja". je pomagalo tudi vreme. S tem bi se izognili kadrovskim teža- vam ter zagotovili kvalitetno delo. Na koncu se je zahvalila organizatorju za Kulturni program se je začel ob 11. uri izpostavil "odsotnost vsakršne ideologije izvedbo prireditve. Lubek je predstavil s prihodom praporščakov prisotnih pla- ali politike v gorah" ter s tem uspeh planin- Pečovniško kočo, zgrajeno leta 2003 s ninskih društev, ki so jih spremljali rogisti ske organizacije, ki je "uspela ohraniti to prostovoljnim delom, imenovano po iz Vojnika, moški pevski zbor Pod gradom gibanje popolnoma apolitično". Na kon- rudniku Pečovnik, ki je pred drugo sve- pa je zapel slovensko in planinsko himno. cu je povabil vse, da si ogledajo še druge tovno vojno deloval v KS Pod gradom, Predsednik PD Grmada Franc Šinko je skrite kotičke v okolici Grmade, sotesko ter planinsko društvo Grmada, ki ima v pozdravnem govoru zbranim planincem Hudičevega grabna, stenice Srebotnika sedem odsekov in dve sekciji, sodeluje z in gostom poudaril, "da se planinci zdru- … in se zahvalil vsem, ki so pomagali pri OŠ Frana Kranjca na Polulah in vzdržuje žujemo in ne delimo", in se vsem zahvalil organizaciji tega dogodka. 80 kilometrov poti. za prihod na Grmado. Sledil je nagovor Po daljšem nastopu učencev Osnov- Veseloigri Grmadniški Kekec, ki so jo župana Celja Bojana Šrota, v katerem se ne šole Frana Kranjca, ki so tudi člani zaigrali mladinci in člani dramske sku- je spomnil, kaj ga je potegnilo v hribe: Mladinskega odseka PD Grmada, sta pine Špas Grmada, PD Grmada, je sledil "Lepote in skrivnostnost naših gora, ne planince nagovorila predsednica Savinj- slavnostni govor predsednika PZS Bojana glede na to, ali gre za sredogorje ali za naj- skega meddruštvenega odbora Manja Rotovnika s pozdravom: "Pozdravljeni, višje gore, prijateljstvo, ki sem ga našel in Rajh in predsednik Krajevne skupnosti ljubitelji gora!" Spomnil nas je, da pla- velika pripadnost ljudi, ki nas je združila Pod gradom Vladimir Lubek. Rajhova ninstvo ni samo rekreativna dejavnost skupna ljubezen do gora." Še posebej je je poudarila pomen druženja podobno v gorskem svetu, temveč je "splet, poleg

16 J U L I J 2 0 1 0 športnih seveda, tudi izobraževalnih, tošnjega srečanja Varujmo gorsko naravo kulturnih, turističnih, gospodarskih pa se navezuje tudi predsedovanje Sloveni- še mnogih drugih dejavnosti", in da so je Alpski konvenciji, mednarodnemu takšna srečanja priložnost za spoznava- pravnemu inštrumentu za zagotavljanje nje novih prijateljev, izmenjavo izkušenj, trajnega razvoja alpskega območja. Na- dogovarjanj za morebitne skupne ture … povedal je, da bo jeseni otvoritev Poti Enotnost, prostovoljnost delovanja ter Alpske konvencije okoli Košute, ki je družabnost planincev niso dopustile, plod sodelovanja Avstrije in Slovenije, da bi krize ali vojne v preteklosti zatrle poleti pa bo potekala akcija Planinske planinsko idejo, ampak se je ta "v vsaki zveze Slovenije in Nedeljskega Dnev- krizi samo še okrepila in z večjim navdi- nika s Tonetom Fornezzijem - Tofom s hom šla dalje". Povedal je, da je ponosen sloganom Očistimo planine, ki je logično in da mu je kot novoizvoljenemu pred- nadaljevanje aprilske čistilne akcije, saj je sedniku PZS v veliko čast imeti osrednji bilo takrat v visokogorju še veliko snega. govor na tej prireditvi. V luči preteklih Na koncu se je zahvalil organizatorjem volitev je izpostavil tudi tri glavne zna- letošnje prireditve in vsem zaželel varen čilnosti skupščine pred mesecem dni, in korak pri obiskovanju gora, hkrati pa po- sicer možnost izbire med več kandidati, udaril pomen varne vrnitve domov tako veliko udeležbo na skupščini, kar pomeni, z gora kot tudi z dneva planincev. da društvom ni vseeno, kaj se dogaja v Po zapetem venčku domačih moške- planinski organizaciji, in starost novega ga pevskega zbora Pod gradom je zbrane predsednika, ki je najmlajši do sedaj, ter pozdravila tudi Andreja Rihter, poslanka Predsednik PZS Bojan Rotovnik se zahvalil za izkazano zaupanje. Dodal v Državnem zboru RS. Izpostavila je vre- je še, da bomo imeli planinci v letu 2010 dnote, ki jih imajo planinci, kot sta sloga dve srečanji, in sicer poleg dneva planin- in prijateljstvo, in po katerih bi se politiki Na koncu so dobili besedo tudi pred- cev še otvoritev slovenskega planinskega lahko zgledovali. Zagotovila je, da se bodo stavniki društev, ki so se množično ude- muzeja v Mojstrani v avgustu letos, ki je časi spremenili in da bodo tudi politiki ležili srečanja ter pohvalili organizatorje plod dela več generacij. Na sporočilo le- podprli poslanstvo in delo planincev. za lepo pripravljeno prireditev. m

V programu prireditve je sodelovalo veliko otrok.

17 ANKETA a dnevu planincev smo za mnenje povpraša- Nli nekatere obiskovalce. Poglejmo, kaj so nam povedali. Darko Bukovinski, PD Brežice: "Dneva planincev  Vladimir Habjan µ Irena Mušič Habjan se udeležujem zato, ker je množično gibanje zapisa- no v strukturo naše DNK in tudi mojo, če se lahko tako izrazim. Sem smo prišli, ker Vanda Femc, PD Seža- je lep dan, ker smo si vze- na: "Dan planincev nam veli čas, da spoznamo prijate- liko pomeni, zato smo dalje in se družimo ter s tem nes tudi tukaj. Radi imamo ohranjamo neko tradicijo. gore, druženje in tako lepo Čeprav osebno nisem na- vreme, kakršno je danes. Na ravnan na množične priredi- prireditev ne pridemo čisto tve, sem bolj individualist, je vsako leto, letos pa smo se tu in tam le treba ohranjati le potrudili. Čeprav smo raz- osnovne temelje PZS, saj s poslali vabila in razobesili tem tudi počastimo tisto, kar planinci imamo. Naša organizacija plakate, ni bilo ravno veliko je ena najstarejših v Sloveniji in v tem kontekstu tudi mi ohranja- odziva. Prišle smo same žen- mo to zgodbo in s svojo udeležbo prispevamo k temu. Danes ži- ske s kombijem. Nekaj nas je vimo v globalnem svetu, komunikacije so hitre, imamo internet funkcionark, nekaj pa ljubi- in človek se vpraša, zakaj ima rad svoje planinsko društvo. Zato teljic planin." ker mora biti dober patriot, če hoče biti globalno razgledan in kozmopolit. Prišlo nas je dvanajst s kombijem."

Klavdij Mlekuž, PD Dov- Bojan Šrot, župan občine je - Mojstrana: "Lepo je, da Celje: se vsaj enkrat letno sreča- mo. Včasih sem veliko plezal, Kaj vam kot bivšemu al- tudi v Himalaji sem bil, zdaj pinistu pomeni udeležba pa sem v društvu organiza- na današnjem zboru? tor izletov in med drugim Predvsem mi pomeni pri- vsako leto organiziram izlet jetno druženje z ljudmi, ki na dan planincev. Prišlo nas jim je skupno to, da imajo je sedem s kombijem. Za ta- radi gore, in priložnost za kšne prireditve ni prav veli- obujanje spominov, če sre- ko interesa, ljudje gredo raje čaš koga iz tistih mlajših dni, na privlačnejše hribovske ci- predvsem iz časov ukvarja- lje. Vendar naše društvo pri nja z alpinizmom. Sicer grem takšnih aktivnostih redno še kdaj kaj splezat, vendar sodeluje, saj bomo letos od- kaj nezahtevnega, bolj za la- prli muzej v Mojstrani in se moramo pojavljati, vzpostavljati kon- stno dušo, ne pa več na nivoju kot nekdaj. takte in propagirati muzej. Naj povem, da sem naročnik Planin- Danes je bilo večkrat poudarjeno, da planinstvo in politika skega vestnika že od leta 1960, včasih sem tudi pisal, pri čemer ne gresta skupaj. Kaj mislite o tem? mi je urednik Orel vedno z veseljem dajal spodbude." To sem poudaril tudi v svojem govoru. Predvsem mislim na delitve, ki jih lahko povzroči ali svetovnonazorska ideologija ali politika v gorah, zaradi česar se ustanavljajo različne zveze in tudi Tone Tomše, podpredse- politično orientirana planinska društva. Meni je to zoprno in sem dnik PZS: "Temeljni namen odločno proti temu. V gorah rad srečam ljudi, ki so vseh poli- dneva planincev je druže- tičnih prepričanj, različnih ideologij in svetovnonazorskih usme- nje planincev z območja ce- ritev, imajo radi gore, so pozitivni, polni energije, pripravljeni lotne Slovenije. Tu se lahko pomagati in vedrega duha. V organizirano planinstvo mešati po- dogovorimo o določenih litiko in ostalo ideologijo pa se mi ne zdi smiselno. stvareh, ki se dogajajo po Ali lahko politika kako pomaga planinstvu? posameznih regijah. Pone- Seveda lahko. Pogosto pomagam alpinistom našega alpini- kod je aktualnejša gospo- stičnega odseka, vedno se angažiram pri festivalu gorniškega fil- darska dejavnost, drugje ma, včasih naprosim kakega sponzorja za pokroviteljstvo, kajti delovanje odsekov in osta- v sodobnem svetu brez tega ne gre. Vsaka prireditev, vsaka odle dejavnosti, ki jih pokriva prava stane, danes pa je denar še težje zbrati, kot ga je bilo pred PZS. Takšno druženje planin- desetimi ali dvajsetimi leti. cev iz vse Slovenije na neu- Ste morda kako sodelovali pri današnji prireditvi? radnem nivoju omogoča, da Pomagali smo pokriti nekaj stroškov. Kot član PD Celje – Ma- se marsikateri problemi od- tica sem tudi podpiral željo PD Grmada, da na tem mestu posta- pirajo in tudi pojasnijo, in lahko včasih prinese bistveno več kot vi svoj objekt, zemljišče je bilo namreč v lasti PD Celje – Matica. formalni sestanki. Planinska zveza pri organizaciji sicer sodeluje, Danes je tu zrasla prijetna planinska koča, ki je nekdaj že stala na vendar za glavnino vedno skrbijo lokalni meddruštveni odbor in poti z Grmade proti Tolstemu vrhu, in Celjani in Celjanke jo radi društva, ki prireditev organizirajo." obiskujejo. m

18 J U L I J 2 0 1 0 GORE V POSO^JU Po Poti miru

Med ostanki vojne in kravjimi zvonci  in µ Katja Roš

Črno kot pekel in in rdeče kot kri za markacije Poti miru

rzli vrh (1359 m), travnata piramidasta gora, ki potiska noge v vasi na Pretovč je velikansko najdišče do Mokoli Tolmina. Za vzglavnik ima Rdeči rob in Krnsko pogorje, njegov deset tisoč let starih ostankov kame- popek je planina Pretovč, srce spominska cerkvica Javorca, možgani pa nodobnih lovcev in nabiralcev. Na tej Vrsno in Krn. To je kraj za zgodbe. Za velik kalejdoskop jih je. In kaj je lep- točki (srednja kamena doba) se je za- čel razvoj kulture preživetja v Julijskih šega kot vzpenjati se na razgleden hrib in odkrivati te zgodbe? Z Igorjem Alpah. Kasneje se je človek iz lovca in Rutarjem, vodičem po Poti miru, ki povezuje najpomembnejše ostaline in nabiralca počasi preobražal v pastirja obeležja soške fronte ter muzeje na prostem, sva se dogovorila, da se na in mlekarja in v gorah nad Sočo za- goro podava po najkrajši poti, iz vasi Krn. Mimogrede: med dostopi na Mrzli čel obračati kolo človeške zgodovine. vrh je kraljevski vzpon iz Pologa mimo Javorce, planin Laške seči in Medrje V dobrem (pastirjevanje) in slabem, ter spust s planine Pretovč v vas Krn. Ta pot terja organizacijo prevoza. zelo zelo slabem (vojevanje). Potrebno je znati gledati Z Igorjem Rutarjem se peljeva skozi Vr- Kraji imajo svoje zgodbe nad vasjo Krn sodi med lepše in najbolj sno, kjer je bil Simon Gregorčič najprej Zgodbo krajev okoli Krna so z veliki- prepoznavne tovrstne pojave v Julijskih "kralj na planini visoki", da je potem mi črkami zapisali že ledeniki. Lepo Alpah. Zgodbe travnatega sveta med postal modrec in vizionar ("in ti mi boš vidni hrbet Krnske srednje morene na Krnom in Mrzlim vrhom je zapisalo krvava tekla"). Avto pustiva na skraj- območju planine Kuhinja in Leskovce najstarejše arheološko obdobje. Plani- nem koncu vasi Krn (ta razpotegnjena

19 vas se je razvila iz nekdanjih pastirskih zlega vrha (s to pogosto smrtonosno nina Pretovč postala postojanka krožne naselij) pod domačijo drugega vélikega obliko nabiralništva si je do boljšega poti po muzeju na prostem na Mrzlem Simona, pesnikovega vrstnika po letih kruha desetletja po vojni pomagalo vrhu oziroma ob poteh, ki tja peljejo iz in avtorja abecede zgodovine Zgornjega veliko ljudi iz krajev ob Soči) in z mi- Tolmina oziroma Zatolmina, Pologa, Posočja, Rutarja. "Planina na Krnu, u loščino Krnčanov. Leta 1952 je jamo Krna in iz tolminskih vasi na levem listinah M. Cren ali Chren, omenja se zasul plaz in puščavnik je v njej izdihnil. bregu Soče. Pretovč je ena izmed žlah- že 24. avgusta 1338 kot lastnina patri- Legenda je postal pod imenoma Maj- tnih planin, kjer nadaljujejo tisočletno arha", beremo o podkrnskih planinah delč in Klinčar. Pod Klincem se namreč tradicijo sonaravnega bivanja v gorah in v Rutarjevi Zgodovini Tolminskega. reče elegantnemu slapiču, ki se v mo- negujejo stoletna izročila izdelave sira Po novi traktorski poti prideva na stezo krih dneh vije nad puščavnikovo jamo. in skute. Oboje je na planini na prodaj. (ta sovpada z evropsko pešpotjo E7) Pet minut naprej od puščavnikovega V pastirskem stanu sta tudi postelji za in napredujeva skozi temen gozd, ki gnezda so oznake, ki vodijo pod Široko obiskovalce. Če imajo pastirji čas, obi- se konča na obronkih planine Pretovč. skalo k spomeniku štirim padlim pro- skovalcem radi pokažejo in razložijo, Kdor zna brati gozd, bo iz njega izluščil stovoljcem s Trentinskega. Ti Italijani kako nastaja geografsko zaščiteni sir zgodbe o vojni in miru. Tudi skriven- po narodnosti so bili v času monarhije tolminec. Gre za resno opravilo, zato čene, zvite in brazgotinaste stare bukve avstro-ogrski državljani, vendar so se je moje pravilo, da je bolje, da ljudi s nosijo sledove prve vojne. Nanjo ob poti v prvi vojni bojevali pod italijansko planin ne motimo. In še novost: Pretovč skozi gozd opozarjajo kamnite škrbine zastavo. Zapletenost evropskih naro- je v navezi z novim sirarskim muzejem ostankov vojaških utrdb. dnostnih zemljevidov se je med prvo v obratih mlekarne Planika v Kobaridu. vojno zapletla do skrajnosti. Obisk tega muzeja priporočamo vsem, Puščavnikova zgodba ki radi obiskujejo posoške planine. Igor opozori, da se bližava puščavnikovi Med pastirji jami. Puščavnikova je še ena zgodba v Ko pot iz gozda plane na svetlo in se V kavernah nizu posoških zgod o vojni in miru. prevesi navzdol (tista desno navzgor Čeprav bi lahko bil botanični vrt, je Na kratko gre zgodba takole: France pelje na planino Sleme pod Rdečim ro- piramidasti Mrzli vrh en sam velik vojni Gabršček se je pred roko pravice zatekel bom), je planina Pretovč kot na dlani. muzej. Pod vsako planinčevo stopinjo v odmaknjeno italijansko kaverno in Tudi če ne bi bila, bi po zvoku vedeli, se skriva zgodba. Ker trave in kamni v njej skrit pred ljudmi živel kar 18 let. da je tam. Popoldanska molža gre h ne znajo govoriti, ti na poti pride prav Preživljal se je z nabiranjem železja, koncu. Pastirji s kriki ženejo krave na spremstvo poznavalca, kot je Igor Rutar, ostankov prve vojne na pobočjih Mr- večerno pašo. Igor Rutar pove, da je pla- ki ima kot večina Primorcev to prekleto

Informacijske točke v krtovi pokrajini FOTO: ŽELJKO CIMPRIČ

20 J U L I J 2 0 1 0 Pot miru, ki jo je Fundacija poti miru v Posočju posvetila spominu na gorje vojakov in prebivalcev doline, ima pet odsekov, in sicer Log pod Mangar- tom–Kal Koritnica (13 km), Kal Koritni- ca–Drežnica–Kobarid (24 km), Koba- rid–Mrzli vrh–Tolmin (30 km), Tolmin– nemška kostnica–Mengore (6 km) in Kobarid–Kolovrat–Mengore (23 km). V muzeje na prostem so preurejeni Čelo in Ravelnik na Bovškem, Zaprikraj na Kobariškem, Kolovrat, Mrzli vrh in Mengore na Tolminskem. Fundacija te kraje opisuje v zloženkah in knjižici. Informacije o Poti miru najdete tudi na www.potimiruvposocju.si. Poti miru imajo tudi Beneški Slovenci. Opisane so v vodniku Poti miru po sledeh prve svetovne vojne med Nadižo in Sočo ter Ljudi je strah in pokrajina je opustošena. (Vojaško-zgodovinski muzej Budimpešta) na spletni strani www.nediskedoline.it. vojno v svojih genih. Njegov stari oče se litve obupancev. Postavili so jo Madžari dobesedno gledala iz oči v oči. Kaverne je boril nikjer drugje kot na Škabrielu. in prav oni vsako leto pri njej s cer- najdemo tudi na drugi strani hriba, ob Najin prvi cilj so razsežne kaverne, ki kvenimi in vojaškimi obredi počastijo poti k planini Lapoč so bile, opremljene jih je avstro-ogrska vojska izkopala spomin na neizmerno trpljenje ljudi na s pogradi in drugim improviziranim v kamniti rob pod vršnim grebenom soški fronti. Mrzli vrh je bil na gosto pohištvom zavetje za ranjene, umira- gore. V prvi kaverni z leve stoji oltar prepreden s strelskimi jarki. Iz njih sta joče, bolne, premrle in izmučene. Mrzli Device Marije. Kaverna je bila kraj mo- si sovražnika devetindvajset mesecev vrh je vzel na tisoče življenj. Bil je naj-

Italijani z mulami tovorijo 240 mm mine na Mrzli vrh. ARHIV: MITJA JUREN

21 bolj krvavo bojišče prve vojne v Zgor- bi bil pomazan s kravjimi iztrebki, in Iznajdljivost domačinov njem Posočju. Pomislite, da so že v prvi naj ga potem za nekaj časa pusti samega Lapoč je postal hecna planina. Ta bitki Italijani prešteli okoli 2500 mrtvih. z razgledi na Sočo, Kolovrat in Matajur. prelepi kraj očitno neti umetniško Na prvi dan predzadnje, enajste bitke Igor je od daleč opazoval moža. Raz- ustvarjalnost lastnikov, ki tod ne je bilo pobitih približno enako število grnil je molilno preprogo, pokleknil in pasejo več krav, ampak zgolj juni- Italijanov. In koliko jih je padlo vmes!? se predal molitvi. To je bila molitev za ce in ovce. Umetniške instalacije na Priči izgub armade avstro-ogrske mo- starega očeta. Tujec je dolgo iskal sled, nekdanjih hlevčkih so sledi časa od narhije na Mrzlem vrhu sta pokopališče ki bi ga pripeljala na kraj smrti predni- poganov dalje. Očesu ne uide poigra- Loče pri Tolminu z okoli 3300 grobovi ka. Nanjo je stopil s pomočjo seznamov vanje z najdbami iz prve vojne. To je v in knjiga mrtvih spominske cerkvice Tolminskega muzeja. Ob tej pripovedi Zgornjem Posočju navada, ki je zrasla Javorca v Pologu z več kot 2500 imeni. se spomnim razlage kiparja in zdravilca iz nuje časov po prvi vojni. Vedeti je Preštevanje tisočih in tisočih umrlih zemlje Marka Pogačnika o tem, kako treba, da je ta vojna ljudem vzela vse ljudi so poveljniki pospremili s ci- nujno bi bilo zdraviti posoško zemljo premoženje, od trave do živine, od njiv nizmom, kakršen veje iz komentarja in ji z litopunkturami (Pogačnikovimi do hiš. Vse je bilo porušeno, požgano, italijanskega poveljnika IV. armadne- zdravilnimi stebri) pomagati, da blode- pomendrano, razbito, pokradeno, poga korpusa: "O kakšnem posebnem če duše mrtvih in ne dovolj spoštljivo jedeno. Ko so se ljudje vrnili v opustelo uspehu danes ne moremo govoriti. pokopanih vojakov najdejo svoj mir. pokrajino, so morali začeti na novo. Naša glavna naloga je vendarle bila, Z vrha hriba se spuščava po travnikih, S čim? Z vojaških utrdb so pobrali da sovražnika zadržimo na hribu, da ki drsijo v Sočo, Lapoču naproti. Nad vse, kar se je pobrati dalo. S tem so ta ne bi premaknil svojih enot drugam." to idilično planino, obdano s stoletni- zgradili nove domove, hleve, vasi in Ta citat nam je povedal kustos Kobari- mi češnjami, stoji tretja informacijska zaselke. Zato so v Zgornjem Posočju škega muzeja Željko Cimprič. Cimprič točka muzeja v naravi. Pot do planine, stare hiše še vedno krite z zarjavelo je zakladnica podatkov o Mrzlem vrhu. ki jo sicer kažejo količki z rdeče-črnimi valovito pločevino, podprte so z mej- V Kobariškem muzeju pripravljajo že markacijami Poti miru, zaradi visoke niki, tlakovane s ploščami strelskih tretjo razstavo pričevanj o grozotah na trave, ki zagrinja pogled naprej, terja lin … Mrzli vrh je bil za časa fronte Mrzlem vrhu. zbranost. Na obronku gozda naletiva dobesedno ovit v bodečo žico. Umni na niz velikih mravljišč. Toliko jih je, da živinorejci so z njo ogradili pašnike Spomin na vojno je bi človek pomislil, da se je tod naselilo in tako ustvarili prve žične čredin- vseskozi prisoten kakšno začarano ljudstvo, recimo tisoč ke v zgodovini posoškega pašništva. Na vrhu Igor Rutar pove ganljivo zgod- in tisoč bitij, ki so prevzela duše umr- In kaj potem? Z Igorjem se napijeva bo. Zgodila se je lani. Francoz, po rodu lih bojevnikov z Mrzlega vrha. Snov za Mrzlice (energetsko bogat izvir na Bosanec, je vodiča prosil, naj mu pod znanstvenofantastični roman. stezi med Lapočem in Pretovčem) in vrhom pomaga poiskati kotiček, ki ne jo mahneva nazaj v dolino. m

Pod kotli kurijo na drva.

22 J U L I J 2 0 1 0 PRESENE^ENJE NA POTI Medved plezal ~ez martulj{ke grebene

Le kako je našel čez Kačji jezik?  in µ Miran Hladnik

Čez Kačji jezik, dobro viden tudi na sliki, ki je lažja plezalna smer, se je podal tudi medved. Medvedja gaz

nedeljo, 23. maja, so na forumu Razmere v gorah poročali o Ker so se nama medvedove alpinistične avanture zdele nenava- Vmedvedjih sledovih v Veliki Dnini: "Kaže, da je pred nami vese- dne, sem pri prijateljih preveril, koliko jim je poznana ta oblika med- lo lomastil kosmatinec, vendar to meniva le dva od petih ... Da sva z vedje rekreacije. Biolog Boris Kryštufek, strokovnjak za medvede – Matjažem imela prav glede medveda, postane kmalu zelo jasno. Sle- glej mdr. njegovi knjigi Zveri, 2 (1988), in Living with bears: A large di so velike in sveže, vodijo pa naravnost navzgor. Malček nas stisne European carnivore in a shrinking world (2003) – se je najprej pošalil, (radovednost, seveda, le kaj dela tako visoko?), vendar sta sneg in va- da gre gotovo za jetija, nazadnje pa je le sprejel moje poročilo, pa bljiva smuka močnejša in nadaljujemo. Tolažimo se s tem, da bomo tudi lovci s kranjskega zavoda za gozdove so po bratovem posredni- štirje zagotovo preživeli ... Nad vidno manjšo kopnino medvedove štvu potrdili, da so sledi res medvedove. Prišlo je pismo planinca Jo- sledi izginejo pod plazovino, in ko že pomislimo, da ga je mogoče žeta Hriba s sporočilom, kako je "v začetku preteklega stoletja med- plaz zasul, odkrijemo njegove sledi tudi sredi plazu in še vedno vodi- ved v kopnem zašel iz Vrat po poti čez Prag. Ker na nekem težjem jo navzgor ... Aja, medvedove sledi so vodile le navzgor, frajer se ni še mestu ni mogel čez, je nekaj časa rjovel in nato verjetno obrnil." Jože vrnil in vas še čaka." Boštjan Lovšin iz te skupine je pozneje povedal, je zapisal željo, da bi zbrali vsa opažanja medvedjih sledi v Julijcih kako so medveda, ker so bile sledi sveže in samo navzgor, pričakovali v letošnji zimski sezoni. Poročil o medvedih je v zadnjem času res za vsakim ovinkom. precej, kar vzbuja občutek, da njihova populacija narašča. V resnici V torek, 25. maja, zjutraj sva se na isti konec odpravila z zetom Bo- pa je človek tisti, ki vedno pogosteje zahaja v kraje, kjer je bil pred rutom Škarjo in v višini bivaka res naletela na medvedje sledi. De- modo turnega smučanja in drugih planinskih dejavnosti pred njim belo sva pogledala, ker so nad snežiščem šle kar naprej gor v strm mir. Medved se umika pred človekom v višino v praznem upanju, da žleb, ki je bil ravno še neprekinjeno zasnežen, in na greben, od koder bo tam zgoraj bolj sam. Pred leti sem sredi junija prav na tem mestu se odpre pogled na Kačji jezik na martuljški strani. V njem razločne imel čudno srečanje z gamsom. Žival mi je v obrambi svojega terito- medvedove stopinje! Da je medved vdel ravno ta žleb nad škrbino rija s škrbine tako zavzeto prožila kamenje na glavo, da sem jo hitro med Ponco in Oltarjem (okrog 2500 metrov visoko), ne pa katerega odkuril v dolino. drugega, se zbasal po grebenu do prečke v Kačji jezik in našel pot Upajmo, da ne pride komu na misel, da bi v skrbi za človekovo var- dol za Ak, je moral imeti vklopljen svoj medvedji GPS, dobre snežne nost začel preganjati medveda iz Julijcev. m razmere in še veliko sreče povrhu – poletna plezarija v žlebu in po grebenu je namreč označena z dvojko. Po poti nazaj skozi Martuljek sva se ustavila ob cesti in še iz tega konca občudovala medvedov Uredništvo vabi tudi druge bralce, da nam sporočijo o svojih mo- cikcak v Kačjem jeziku. rebitnih izkušnjah z medvedi hribolazci.

23 SPOMIN Velika Mojstrovka

Z očetom, Egonom Miheličem  Joža Mihelič

Mojstrovka FOTO: DAN BRIŠKI Egon Mihelič

ot gora je izjemna. Nevpadljiva, za- Prebujeni spomini na si v mislih risal podobo fantiča, ki zna Kdržana in hkrati postavna, lepotica otroštvo in si upa sam v gore; ob bleščeči Pišnici, s tremi bolj ali manj izrazitimi vrhovi Potegnilo me je onega dne na smučeh v skozi macesnove gozdove pod Slemenom na severovzhodu najmogočnejšega njena pobočja. Kadar vlečeš smuči nav- in v visoke robé, kjer s pastirsko palico ostenja Vzhodnih Julijcev. Poleg Špi- kreber v enakomernem ritmu, ki ga ne junaško odganja napadalnega orla. Rad kove skupine daje vrhunsko alpsko podobo gornjesavski dolini, na ju- motijo drobne ovire zagruščenih poletnih bi ga šel obiskat in oče mi je to nenehno govzhod se pa s povsem drugačnim poti, se pogled ponavadi mirno sprehodi obljubljal, dokler nisva nekega dne kreni- obrazom v enem samem zamahu spu- po okolici in misli zaplavajo. Naenkrat la na pot, z vlakom iz Bohinjske Bistrice sti v dolino Zapodnem, kjer iz njene- sem se domislil, da se dvigam proti svo- na Jesenice ter naprej v Kranjsko Goro, z ga podzemlja priteče Soča. Zagrizeni jemu prvemu dvatisočaku in se spomnil zapreženo sopihajočo parno lokomotivo, 1 hidrologi sicer povedo, da je pravi izvir očeta. Bil je odličen pripovedovalec. Pri- na lesenih klopeh počrnelih potniških va- Soče na Zapotoku, s Suhim potokom, jetno se je bilo greti v njegovem naročju in gonov. S prav istim vlakom se je takrat z toda kdo bi si upal slikovitemu ali kar ker mi je rad pripovedoval o Kekcu, sem Jesenic v Borovško vas pripeljal tudi Uroš2 mogočnemu izviru pod Mojstrovkami 1 Moj oče Egon je bil tržaški Slovenec, učitelj, ki 2 Uroš Župančič, odličen alpinist, ki je v letih po reči drugače kot Izvir Soče? Z Vršiča, je v obdobju po drugi svetovni vojni služboval drugi svetovni vojni potegnil (med drugimi) kamor se dandanašnji pripelješ z av- v Bohinjski Bistrici, kjer je okrog sebe nabral znamenite ''hudičeve'' smeri: Hudičev steber tom, je kar prelahko dostopna, zape- zanimivo hribovsko druščino, s katero so in Hudičev graben v Prisojniku. V Urošu je bilo ljiva za turne smučarje in vabljiva za ustanovili bistriško planinsko društvo. Prejel je resnično nekaj vražjega in kot Sloki v Steni zlati znak PZS, skupaj z mojo materjo pa sta kot ima toliko slabih lastnosti, da je rezultat na plezalce vseh formatov, tudi za tiste legendarna bohinjska učitelja postala častna koncu visoko pozitiven. Meni osebno je bil zelo ob jeklenicah na Hanzovi poti. občana Bohinja. simpatičen in kot mladega plezalca me je imel rad.

24 J U L I J 2 0 1 0 in dražil očeta, naj gre z njim proti Vr- šiču, ta pa je imel v meni dober izgovor, kajti vsakdo je vedel, da Uroša ni mogoče dohajati. V Erjavčevo kočo sva verjetno prišla že precej pozno. Spomini na pre- hojeno pot so bežni in nejasni. Blizu Koče na Gozdu nama je ustavil tovornjak. Še vedno slišim in vidim pogovor očeta in šoferja, le besed se ne spomnim ... Kadar je moj ata, tako smo ga klicali, razvijal filme in fotografije ter tehtal ke- mikalije in jih sam sestavljal in raztapljal Čas za obujanje spominov - na vrhu Mojstrovke po tabelah iz porjavelega priročnika, sem ga ob večerih, ko se je domača kuhinja v navezi z Rudijem.6 Nace, ki je bil takrat od grobih do najbolj finih, ter na njej v ne- spremenila v temnico, od strani opazoval. še Nacek, približno v letih, ki so tudi meni dogled vrtel svoje zrcalo ter zraven polgla- Na fotografskem papirju v razvijalcu so podarila prvo Mojstrovko, je prvi zaslišal sno požvižgaval kaj klasičnega. Ko je bilo se vedno znova prikazovali obrisi novih jasno prepoznavni gromki Tinetov glas. po mesecih dela vse skupaj izgotovljeno, je fotografij. Po očetovem enakomernem Sam, turo je doživljal z vsemi čuti, je potem cela vrsta vaščanov na šolskem vrtu čakala štetju ob osvetljevanju papirja, ki mi je želel zlesti še na Veliko Mojstrovko, zato smo na svoj pogled na Lunine kraterje. ostalo v ušesih kot 21, 22, 23 …, metro- se z onima dvema ponovno razšli. Táko kot Potem sva se hribovsko razšla, kajti v gore noma kajpak ni imel, so na dan prihajale takrat, ali pa táko z jesenske ture z očetom, sem si zaželel na lastno pest. Bila je najbrž gore in z njimi moje pravljične podobe. le mehkó zasneženo podoživljam še danes, adolescenca. Ko sem mu v mladeniškem za- Tura me je pošteno zdelala, pa ne le v vsakokratnem pričakovanju kdo ve česa nosu nekoč še ves zadihan povedal za Čopov mene. Ko sva se vračala z zadnjim nedelj- posebnega, s pripetimi smučmi, ki mi po- steber, ni mogel skriti grenkobe, kajti zanj skim vlakom z Jesenic, sva oba prespala magajo proti vrhu. ni bilo pogojev, da bi uresničil svoje želje, Bohinjsko Bistrico in se zbudila šele v Hu- Žal očetovih slik že dolgo nimam več. Bog ko je bil čas za to. Svojega očeta je izgubil dajužni. Na železniškem uradu na postaji, ve kam so se izgubile. Prilagam fotografijo v I. vojni in mati je bila vse hvale vredna, kraj nima gostilne ali česa podobnega, druščine, ki sem jo imel na vrhu onega dne. ker ga je, mala šivilja, goloroka spravila do je oče razgrnil po tleh ob zakurjenem Na sliki se ne vidi, da so vsi trije govorili konca učiteljišča. V Šiški so bili takrat sosedje gašperčku svojo bundo z jagenjčkom, nemško s hreščečim rrr – s koroškim dia- z Bučerjevimi fanti in z njimi je hodil na ki je nekoč služila ameriškim vojaškim lektom – in tudi tega se ne vidi prav dobro, Turnc. Nekoč je enemu od njih celo ''rešil pilotom, da sem na njej zaspal, on pa je z da so bili ves čas odlično razpoloženi. Dan je življenje'', ker je oni padel nanj s stene, ko načelnikom postaje kramljal do prihoda bil lep in čakal nas je le še spust na smučeh. si je spodaj sede zavezoval čevlje. S štruco jutranjega vlaka. Bil sem v tistih letih, ko Tisti trenutek na vrhu sem bil še v druščini z kruha pod pazduho jo je sam samcat od zelo nedoločno in vzneseno pričakujoče njimi, uro prej in kasneje pa le še s spomini. doma peš mahnil na Triglav, česar seveda občutiš in doživiš magično mejo dva tisoč S spominom na prvi dvatisočak najinega nisem izvedel od njega, kajti o sebi ni ni- metrov na poti k zvezdam, ko se dotakneš Naceta in na moj prvi z očetom, ki je bil tako koli govoril. Za velikimi in malimi cilji, po neba visoko nad dolino. Ali pa morda močno zaljubljen v gore, da se je te ljubezni učiteljišču bi si želel nadaljevati s študijem kako drugače, precej drugače kot danes, zlahka nalezel vsakdo, ki je zašel v njegovo violine, je hodil svojo pot. Res da ni bilo de- s čisto vestjo in dušo. bližino. narja in da je ponovno prišla vojna, toda znal je izbirati med vrhovi vseh vrst, med gorami Časovni preskok Uresničene in neuresničene in zvezdami ter glasbo, ki je nastajala nekje ''Strica Tineta slišim,'' je zaklical Nace,3 na- sanje vmes, in znal je z otroki, ki so duhovno rasli jin najmlajši, medtem ko je naju s Franc- Včasih se je sicer zgodilo, da so šle gore pri ob njem. Nič ne dé, če v mladeniški dobi ko4 varoval nekje pod vrhom Hanzove. njem za kratek čas v drugi plan in se je uma- zanj ni bilo Čopov, Peharjev, Skalaških in Zlezel sem desno na rob, da bi pogledal v knil v učilnico, kjer je dneve in dneve brusil Bohinjskih, če so možnosti za ostre grebene Kamine, in tam resnično zagledal Tineta5 debelo steklo ter ustvarjal zrcalo za svoj prvi Martuljka, za Nemške, Bavarske, Breithorne astronomski teleskop. Verjetno se mu je zde- in Mt. Blance prišle šele v zrelih letih. Bila je lo, da stvar ni preveč družinska in se je zato neskončna vrsta vrhov in grebenov z obilo umaknil v uradno, njemu še vedno domače sonca in dežja, z bleščavo skalovja in sne- 3 Nace, najin četrti sin, je starega očeta Egona okolje. Obiskoval sem ga iz stanovanja čez ga, pot, preplavljena z opojnimi gorskimi nasledil kot odličen modelar. Trenutno je eden šolski hodnik in gledal, kako je z majčkeno vonjavami, ki zavdajo. Slišal je klic gora. V najboljših slovenskih pilotov radijsko vodenih modelov letal. Po gorah ne smuča, temveč borda zajemalko, katero je skoval iz bakrene žice, njegovih ušesih je odzvanjal nenehno, ne- kakor mnogi mladi v sedanjem času. vsipal na kovinsko ploščo brusilne praške, posredno, pomešan z Beethovnovo glasbo, 4 Moja žena Francka je bila kot dekle odlična s sijem zvezd in šumenjem vetra. alpinistka. Kot prva je v ženski navezi preplezala 6 Rudi Zaman, po rodu Tržičan, znan založnik. Pri Snel sem smuči in sam ter v družbi hkrati, Glavo Planjave. Rudijevi založbi Didakta je Tine izdal nekaj svojih v druščini, ki me rada poišče in najde, kadar 5 Moj brat Tine, gorniški srenji znan kot odličen najboljših knjig. Prvi je pregledoval Tinetove pisec vodnikov. Očetova želja po študiju violine tekste za Klic gora, izjemno hribovsko izpoved, ki se vračam na vrhoveV jesenskih in barvah z vrhov FOTO: minulihANDREJ TROŠT dni, se je uresničila v Tinetu. je po bratovi smrti izšla pri Sidarti. odšel proti domu ... m

25 NA OBROBJU ALP Iz popotni{ke beležnice

Dva dneva Provanse  Milan Vošank µ Marjan Bradeško

Trebušaste stene nad krajem Fontaine-de-Vaucluse

ravkar sva se pripeljala z Mont Ventouoxa, te 1912 metrov visoke apnen- jih nad Gigondasom utrujava avto in sebe Pčaste grmade, in zahodne sence že prijetno hladno legajo čez vročo po obupno grdi makadamski cesti vse do pokrajino; in spet, kar je nekako postala že ustaljena navada na vseh najinih razglednega sedla. Od tu vodijo poti na Dentelles de Montmirail, 15-kilometerski potovanjih, šele pozno popoldne začneva iskati prenočišče v kampih. Po niz hribov s "čipkastimi" vrhovi. Dentelle lenobnih jutrih in zatem čez dan, ko je toliko lepega, pač še ne gre prehitro pomeni čipka, te vzpetine, ki niso ne tako razmišljati, kje se bo postavil šotor. Razvadila sva se na poti do francoskega visoke ne nagubane, kot se zdi na prvi po- juga v italijanskih Dolomitih: pod Tremi Cinami, pod Civetto, v Brenti in v gled, pa imajo dobre poti in ponujajo nekaj Palli, le na Selli se je bilo potrebno zapeljati nekaj naokrog ter še kasneje najlažje prehodnih in prijetnih gorskih tur ob nadvse turističnem Gardskem jezeru, vedno so bili ti kampi ob pravem v Provansi nasploh. In potem se voziva še kar naprej proti času na pravem mestu. Takšni s kulisami gora naokrog, večinoma prijetni jugu ob čudovitem ugašanju rdečih barv in mirni. Tu, v Provansi, kjer je, kot piše v popotniškem vodniku, kampiranje na zahodu; pa glej: po nekaj kilometrih je že dolgo priljubljeno in mamljivo poceni, pa bi bilo potrebno to razvado oznaka za kamp v Aubignanu, odprejo nama opustiti. Pa naju ni izučilo, kajti tudi tokrat v okolici mesteca Vaison-la- zapornico in najdeva prostor pod drevesom Romaine so kar trije kažipoti vabili v žal spet prenapolnjene kampe. Pa se zraven prijaznih Angležev. peljeva naprej proti jugu, bo že nekako, še zmeraj je bilo ... Zjutraj pa morava nazaj, nazaj v Dentelles. Na sedlu je že prav prometno. Vse polno je popotnikov, ki se pripeljejo le do sem ter s klopc in travnikov uživajo ob pogledih na Pregrada svetlih skalnatih naenkrat ne mudi nikamor več. Zavijeva v pečine, in precej onih, ki se podajo proti vr- pečin slikovito vasico ozkih ulic in hiš na klancih hovom. Slediva živahni skupini z otroki, vsi Pred nama nad ravnicami polj in vinogradov Seguret, od koder so grebeni, zajeti v robove so ovešeni s plezalno opremo. Te skale pač je vstajala pregrada svetlih skalnatih pečin med strehami, že povsem blizu. Tako lepi v morajo nuditi tudi obilo zabave v vertikali. nad temnimi gozdovi. Tako, kakor je bila ta večernih barvnih tonih, da najini hribovski V senci borovcev in hrastov se kamnita pot slika na obzorju nepričakovano presenetlji- duši zapojeta. Da neučakano odhitiva pod zlagoma dviguje pod stene. Plezalci kmalu va in nenadna, je hkrati že vztrajno vabila. vznožja teh gora ter v strme klance med gredo po svoje, midva pa na desno proti Treba je bilo tja, še ta večer. Sedaj se nama gozdovi in vinogradi na prisojnih poboč- grebenu. Prav počasi se odpirajo razgledi na

26 J U L I J 2 0 1 0 okolico, na dolince in pregibe med temi hribi, na urejeno kmečko, predvsem vinorodno krajino. Pa saj že besedilo v vodniku vabi: ko se naužijete razgleda, si privoščite čudovita vina Cotes-du-Rhone in okusen kozji sir, ki ga izdelujejo v okoliških vasicah. Tu je zelo cenjeno rdeče vino, tu je dom muškata, slad- kega belega desertnega vina, tu bomo našli še oljke in marelice. Na tej 50-kilometrski Tone Wraber (tretji z leve) na sestanku uredništva Planinskega vestnika leta 2007 krožni poti okrog Dentelles de Montmirail je pač obljubljenega veliko dobrega po vaških Tik pred oddajo gradiva v tiskarno nas je presenetila žalostna vest, da je umrl gostilnah, pa tudi gradbeno in zgodovinsko- prof. dr. Tone Wraber, botanik, znanstvenik in ljubitelj narave. Dr. Wraber je bil zvest sodelavec Planinskega vestnika, nekoč tudi član kulturno umetniško lepega, ampak midva uredniškega odbora, s katerim je dobro sodeloval tudi v zadnjih letih. sva še v gorah. Toda vsaj malo teh pivsko kulinaričnih in vizualnih užitkov enkrat zahodno od Alp, je vabilo treba sprejeti. Še kar nekam boječe in tiho zadržujejo v kotu ob popoldne, tega pa tudi ne smeva zamuditi! posebej te ta gora, na katero je prvi zabele- ograji, v sebi pa sva jih vesela, jih občudujeva Preko skalne stopnje prestopiva na vroča ženi vzpon opravil l. 1336 veliki renesančni – oni so prišli peš! Turista, ki med stojnicami južna pobočja z novimi pogledi na obširne pesnik Petrarca, danes pa je čez vrh speljana s spominki in hrano na razžarjenem asfaltu vinograde in skalne pregrade nad gozdovi. asfaltirana cesta, nekako prevzame s svoji- ne veva, kaj bi in nazadnje obstojiva pred lo- Srečujeva vse več planincev, starejših parov, mi "dirkaškimi" zgodbami. Prav na vrhu je kalom, kjer točijo pivo. Še najbolje za sedaj. mladih družin ... Ta krožna pot, ki žari od namreč že leta tudi najtežji etapni gorski cilj Ampak kaj se vendar dogaja v meni? Se ne košenice, pač ni prezahtevna, daje pa do- znamenite kolesarske Tour de France! Mo- znam veseliti vrha gore, kot že tolikokrat ob volj gorniškega priokusa. Nedvomno pa rava na to goro!" je govorila Sonja. "Ampak vzponih peš, na smučeh ali s kolesom? Se te pečine in grebenski vrhovi privabljajo s vsaj nekaj tudi peš," sem dodajal. zvedavo posvečati razgledom? Danes pa, kot svojo abstraktno obliko, s slikami, zaobjeti- da ni te radosti v meni sredi te množice tu mi v okvirje vznožnih vinorodnih pobočij, Pa še na Mont Ventoux na Mont Ventouxu, tu med elegantno opra- visoko obraslih z nizkimi borovci, hrasti ter Začneva z juga iz Bedoina. Že kmalu za za- vljenimi gospodi in damami. Saj ne vedo, celo z mandljevci. Prav neverjetne so te slike, dnjimi hišami je vsa cesta popisana z imeni zakaj so tukaj, njihovi obrazi so brezizrazno Trebušaste stene nad krajem Fontaine-de-Vaucluse bile bi kar pravšnje za v likovne učbenike, za kolesarskih junakov. "Noro" mora biti, ko hiti prazni, brez občutenj. Ali pa se motim, gornik študije kompozicije, perspektive in tonskega tod navzgor karavana "biciklistov". Predsta- v meni pač ne zna razumeti? Pa se zato raje slikanja. Ko se odpirajo škrbine med skalnimi va. In da je gora res kolesarska, kmalu uvidi- občudujoče oziram po kolesarjih. Napori ob stolpi, zarezane globoko v skale, in se skoznje va. Sami, v dvoje, v skupinah hitijo v vroče vzponu v avgustovski vročini jim niso vzeli radovedno zazreš v to bogastvo pestro zeleno klance. Še bolj hitijo avtomobili. Eno samo nasmeha in dobre volje v veselju, da so uspeli. poletno razbohotene okoliške pokrajine, sto- gibanje, nemir in hrup, ki te neustavljivo Kako pa doživlja "provansalskega velikana" jiš in si vesel in se čudiš … in iščeš fotoaparat. potegnejo za sabo. Po svoje nenavadno za Sonja? Ni ravno preveč zgovorna ... Pa raje Kakor sva se midva s Sonjo čudila še malim vendarle kar visoko goro. Kakor se z višino kar obmolkneva za kakšne pol ure, da se glavi in malo večjim skalnim oknom vzdolž ostenj. zanimivo spreminja tudi vegetacija. V okolici ohladita in misli sprostijo. Morda ravno zaradi teh oken ime dentelles Bedoina še vidiva nekaj sivke in sadovnjake Navzdol se odpeljeva na drugo, severno ali "čipkasti" vrhovi za te dolge razčlenjene marelic, nato pa le še hrastove in bukove in stran, med prijazno zelene gozdove v okolici grebene. nazadnje vse redkejše nizke iglaste gozdove. Malauncena. Tako sva doživela in preživela Pot se že spušča proti prehodu v grebenu, Kaj pa najino pešačenje? Toda kje pa so sploh avtomobilski vzpon na goro. Goro, ki je dan spet nazaj na senčno stran, ko tam za bli- kakšne poti? Zaman se zvedavo ozirava po kasneje v svoji modrini s tisto značilno belino žnjimi skalnimi stolpi v daljavah ugledava morebitnih kažipotih in oznakah. Ali sploh na vrhu tu z grebena na Dentelles de Mont- goro. Veliko lepo goro na jasnih severnih kdo hodi v tej obupni vročini? Midva bova! mirail spet vsa tako lepa tam nad severnimi obzorjih, vso modro z belino prav na vrhu. Da, bova! Pa se peljeva kar višje in višje, obzorji in vendarle ponovno vabljiva. Prepoznava to podobo. To je Mont Ventoux, nobeden se ne ustavlja, ne izstopi ... Nagon Sedeva v senco skalnih obokov. Pot tu najina včerajšnja zgodba. Tako se je prav lepo črede po gibanju med avtomobilisti je očiten. spet zavije okrog pečin in navzdol do izho- doprinesla v pripoved današnjega dne, da jo Razumeva namig. "Peljala se bova do vrha," dišča. V stenah je plezalsko živahno, planinci moram povedati. odloči sopotnica, ko že zavoziva na odprto, pozdravljajo, fotografirajo in hitijo naprej. Pravzaprav tako kot o Dentelles de Mont- kjer izgubiva še zadnjo željo po aktivnejšem Okoliški vinogradi zeleno rumeno žarijo mirail tudi o Mont Ventouxu s prijateljico gibanju. Toda kaj je to? To so vendar ene same v opoldanskem soncu. Spokojna mirnost ob odhajanju v Provanso nisva posebej raz- svetle skale in pesek in prav na vrhu gore še je razpeta nad pokrajino. Ne sme se nama mišljala. Seveda, o kanjonu Verdon že, pa o beli TV stolp. Da, kakor razžarjena puščava muditi, dan v svoji silni svetlobi je prelep, obmorskih visokih pečinah Les Calanques na dva tisoč metrih! da bi kar odhitela naprej in mimo vseh teh in poljih sivke, žit, sončnic, vinogradih, sa- "Čreda" naju odloži na parkirišču pod porajajočih se občutenj. Še kako rada se bova dovnjakih ter podeželskih vasicah, toda ko vrhom in kar v "japonkah" stopiva še čez tega spominjala v mračnih sivih dneh. ugledaš "čipkaste" vrhove, te neustavljivo tiste zadnje skale do najvišje točke. Turista Odpotovala bova naprej proti jugu enkrat zvabijo. In ko iz okoliških dolin več dni zreš sva danes, ki se na videz prav tako začudeno popoldne. Zvečer pa, no, takrat bova spet na "provansalskega velikana", tega najvišjega ozirava na tiste tri v planinski opravi, kako se iskala kamp. Res je: ne izuči naju! m

27 INTERVJU Vsaka knjiga je poklon slovenskemu jeziku

Pogovor s Tadejem Golobom, letošnjim kresnikovim nagrajencem

 Vladimir Habjan

Triindvajsetega junija je v gorniško-alpinističnih krogih odje- knila vest, da je postal Tadej Golob letošnji kresnikov nagrajenec. Strokovna komisija je namreč njegov roman Svinjske nogice na jubilejni, dvajseti prireditvi vsakoletnega izbora domačega Tadej Golob FOTO: VLADIMIR HABJAN romana, ki ga na ljubljanskem Rožniku organizira časopisna hiša Delo, izbrala za najboljšega. Ti je znano, da je bil v preteklosti med nominiranci še en alpinist, in sicer Igor Škamperle? Ja, dvakrat. Njegovi knjigi sem imel strašno rad, posebej Sneg na zlati veji, ki se mi zdi najboljša slovenska alpinistična knjiga,  ki jo lahko bereš tudi kot roman. Škamperle mi je zelo blizu, O Tadeju verjetno vemo, da je leta 2000 na odpravi Dava ker ga zanimajo podobne zadeve kot mene – je eden od treh, Karničarja stal na vrhu Everesta in o tem napisal knjigo, da je bil ki smo splezali smer Znamenje ob poti v Votlem vrhu – pa kot perspektivni alpinist leta 1998 na osemtisočaku Daulagiriju, tudi, ker je na nek način taka pesniška duša, ki ga ocene vedno da je bil nekaj let nosilec državnega razreda in da ima blizu 40 manj zanimajo. prvenstvenih smeri, od tega več zimskih – posebej izstopajo tiste v Loški steni – da je bil več let urednik revije za ekstremne Že dve leti zapored je dala komisija prednost "sveži" zvrsti športe Grif. Verjetno pa nam je manj znano, da je delal kot no- pred klasičnimi romani priznanih avtorjev: lani Čefurji raus, vinar športnega programa TV Slovenija, kot urednik revije za letos Svinjske nogice. Kaj misliš o tem, gre morda za nekakšno avtomobilistične in motoristične športe Grand Prix, kot urednik prevetritev v slovenski prozi? poljudnoznanstvene revije Geo, da je napisal biografiji o Petru Vem, da se bodo našli ljudje, ki se bodo vprašali, zakaj je moja Vilfanu in Zoranu Predinu, da ima knjigo svojih kolumen iz knjiga zmagala. Bom nesramen in bom rekel: zato ker je dobra! revije Playboy, katere član uredništva in avtor je, da občasno Ko sem bral ocene, ki niso bile prijazne do mene, da to ne sodi sodeluje še z mnogimi revijami, spletnimi portali in da je tik pred v visoko literaturo, sem mislil, da ne živimo v 21. stoletju. Sam koncem pisanja novega mladinskega pustolovskega romana. si predstavljam, da delimo literaturo na dobro in manj dobro, na zanimivo in na manj zanimivo. To so edini kriteriji, ki jih Čestitam za prejetega kresnika! Kako si se počutil v drušči- upoštevam pri knjigah. Knjigo sem pisal tri leta, zato se mi ni tako eminentnih pisateljev? Si bil ob izboru kaj presenečen? zdi smešno, ko mi pripisujejo, da sem kletvice in vulgarizme Z leti sem postal na nek način bolj samozavestno bitje, kar uporabil zgolj z enim namenom – poceni zbujati pozornost. včasih res nisem bil. Odkar imam otroke, pa sploh čutim dol- Ne bi tri leta delal zato, da bi zbujal pozornost! Toliko se pa že žnost, da jih vzgajam v tem duhu, da ni treba, da se bojijo svojih cenim, da si ne bi prizadeval ugajati nekomu, ki ga sploh ne "tekmecev". Zato sem po eni strani nagrado pričakoval, ker sem poznam. Vendar kritike so vedno bile in bodo in ne jemljem videl, da so po forumih iskreno navijali zame. Po drugi strani si jih preveč k srcu. pa sta bila Flisar in Virk že tolikokrat nominirana, Kovačič piše "resno" literaturo, in ker so lani izbrali Vojnovića, sem mislil, Od kod želja po pisanju knjig in kako si iz pretežno no- da bodo letos "potegnili ročno" ter izbrali kako bolj klasično vinarskega žanra zajadral v leposlovje, ki je drugačna zvrst knjigo. Skratka, imel sem mešane občutke. Na Rožniku se je pisanja? potem začelo dejansko kazati, da bi glede na vzdušje lahko dobil Pred kratkim je avstrijski pisatelj Daniel Kehlmann v intervju- tudi kresnika, ob imenovanju pa sem bil vseeno presenečen. ju v Dnevnikovem Objektivu odgovarjal na podobno vprašanje,

28 J U L I J 2 0 1 0 zakaj ljudje pišejo knjige. Rekel je, da gre preprosto za željo po informacij, si ničesar ne moreš izmisliti. Vse mora sam pove- ustvarjanju. V osnovi ni velike razlike med pisanjem alpinističnih dati, ti ga lahko samo napelješ, da to pove, vendar mu ne moreš in drugih knjig. Povsod je v ozadju želja po ustvarjanju. Bom šel besed polagati v usta. Napisati moraš torej tisto, kar je dejansko še dlje in bom rekel, da ni veliko razlike med plezanjem prven- povedal. Pri romanih tega ni, sam moraš izumljati stvari. V glavi stvene smeri in pisanjem knjig, pri obojem gre za raziskovanje in si zamisliš literarnega junaka in poskušaš slediti njegovi logiki. nekaj novega. Škamperletova knjiga govori o alpinizmu, vendar Pri biografiji moraš tudi sklepati kompromise, pri romanu pa je popolnoma normalen roman. Sneg na zlati veji lahko bereš je vse odvisno samo od tebe. kot alpinistično čtivo ali pa kot roman o odraščanju. Zame je bila avtobiografija o Karničarju prelomnica. Vedno Kje si dobil idejo za vsebino, tudi iz svojih izkušenj? sem želel napisati knjigo, zato sem se takrat tudi javil. Nekaj Zgodbo sem sestavil iz treh fragmentov, ki sem jih nekje slišal malega sem pisal sproti, ko smo prišli nazaj, pa sem jo moral in sem jih povezal. Nikoli se pa nisem zadeval s kokainom, kot v 18 dneh končati! Z današnjim zavedanjem o pisanju knjig pišem v knjigi. Ta zunanji okvir, zgodbo, so napolnile emocije, tega ne bi nikoli naredil ali pa bi napisal boljšo. Kljub temu ima ki pa sem jih doživel sam, na tak ali drugačen način. knjiga nekaj poglavij, ki se mi zdijo še danes dobra. Nekateri so mi čestitali, eden mi je enkrat celo rekel, da bi moral napisati Jezik v romanu je precej pogovoren, kar nekaterim ni roman. To je res bila tudi moja želja, vendar sem nadaljeval všeč. Se ti ne zdi, da v današnjem času preveč zanemarjamo počasi in previdno in sem danes zaradi tega zelo vesel. Potem slovensko besedo, da nekatere stare lepe slovenske besede sem se lotil biografije Petra Vilfana, kasneje še Zorana Predina. izumirajo? Bodo naši otroci sploh še znali slovenščino iz Po biografijah, ki jih nobeden ne upošteva kot literaturo, sem časa Cankarja ali samo popačenke? razmišljal o nečem povsem avtorskem. V mislih sem imel pu- Tudi mi ne poznamo več vseh besed, ki so se nekdaj govorile. stolovski mladinski roman. Ker pa tudi mladinskega romana ne Jezik je živ organizem. Slovenščino imam strašno rad, vendar jemljejo zelo resno, sem imel tiho željo, potrditev, da ima moje so del jezika tudi nove besede, ki se pojavljajo vedno znova. novinarstvo še nek "vrtiček", in tako sem se lotil Svinjskih nogic. Cankar je pisal striktno izba, ker je mislil, da je soba nemškega izvora, ampak nemški sta menda obe! Lahko imamo puritanski Je bilo pisanje leposlovja zahtevnejše? Si se morda poučil odnos do jezika, lahko pa rečemo, da so vse kletvice in čefurski o načinih kreativnega pisanja? izrazi tudi del slovenskega jezika. Pomembno je samo to, kdaj jih Nič se nisem poučeval. Je pa pisanje leposlovja težje, kot sem uporabljaš. Če lahko besedo sklanjaš, je to po mojem slovenska mislil, da bo. Biografija je nek mejni žanr med novinarskim in beseda. Meni se zdi jezik v Svinjskih nogicah izjemno bogat in literarnim. Pri biografiji, pri kateri je portretiranec edini vir zanimiv. Z nekega inštituta na FDV, ki se ukvarja s slovenskim je-

Tako je Tadej Golob prižgal ogenj na Rožniku. FOTO: FOTODOKUMENTACIJA DELA

29 zikom, so me celo klicali, niso o Rusih oziroma tistem nesrečnem vdoru na Češko, pač če jim pošljem besedilo. pa da gre za žalovanje za izgubljeno mladostjo. Zdi se mi, da bi Druga stvar je, da bi res bil ta človek nesrečen tudi, če ne bi bilo vdora Rusov. Podobno morali poznati ne samo se mi plete po glavi ob branju Kovačiča. Rad imam, da ljudje čefurizme in žargonske niso samopomilujoči, pri Kovačičevih knjigah pa se mi zdi, izraze, pač pa tudi ostale. da je nekaj tega. Bojim se, da je tu dana- šnja mladina res za mar- Kaj meniš o sodobnem planinskem romanu oziroma o sikaj prikrajšana. Zdaj planinskem leposlovju? Se ti zdi, da alpinisti dovolj pišejo končujem mladinski o svojih (avan)turah, podvigih in odpravah? pustolovski roman, ki Mislim, da je gorniško leposlovje vedno bilo in tudi bo. Ljudje, se dogaja v gorah. Po ki se ukvarjamo s plezanjem, čutimo veliko potrebo po izražanju, eni strani uživam, ker ni po tem, da to ne gre v pozabo. Vendar se časi spreminjajo. Včasih kletvic oziroma so zelo je bilo odprav manj, takrat so nastajale velike zgodbe, spomnim benigne, se pa pojavljajo se obeh Makalujev, pa Everesta, Lotseja ... Zdaj je ogromno malih vsi izrazi, ki jih poznamo odprav, ni pa več velikih zgodb. Tomaž Humar je bil morda plezalci. Opažam, kako eden zadnjih, ki mu je to uspelo, pa ne pravim, da ga je treba bogat jezik je to. Eskimi posnemati. Mislim, da bo šel razvoj bolj v intimo, da bodo ljudje imajo na primer dvajset izrazov za sneg ali pa še več. Podobno delali lepe stvari, ki pa ne bodo imele več epskih razsežnosti. Je je pri nas. Vsaka knjiga je na nek način poklon slovenskemu pa res, da imajo danes knjige vedno večjo konkurenco v filmih. jeziku, ne glede na to, kakšna je. To, kar so včasih pomenile knjige, zdaj prevzema film, kar pa ni nujno slabo. Kdor ima res rad knjigo, jo bo še vedno bral, kdor Že dvakrat si imel v naslovu svojih knjig izraz svinjsko, bo želel povedati o sebi tudi kako drugače, pa bo posnel film. Moške svinje in Svinjske nogice. Naključno ali ti je beseda Tudi sam sem že razmišljal o plezalskem filmu, ampak za to bi tako všeč? si moral vzeti več časa. Zgolj naključje, nimam nobenega posebnega odnosa do svinjine (smeh). Bi se kdaj lotil planinskega romana, na primer kaj podobnega, kot piše Duško Jelinčič? Kako gledaš na Svinjske nogice s časovno distanco? Ja, bral sem njegov Umor pod K2, bi me zanimalo. Na nek Ne morem je več brati, sem jo že prevečkrat. Preberem pa način to že počnem z mladinskim romanom, ki je neke vrste lahko kak fragment in večinoma so mi všeč. kriminalka in se dogaja v hribih. Prehajanje med žanri me zelo zanima. Imel sem že popadke, da bi se spravil v votlino nekam v Si prebral romane ostalih nominirancev? gore, vzel s sabo 300 konzerv, bil tam eno leto in samo opazoval. Ko sem prišel med deset nominiranih, sem se lotil branja. Bi znal biti zelo zanimiv, vendar nevaren eksperiment: kaj pa, Prebral sem tri, od katerih nobena ni prišla med pet, potem pa če bi mi postalo všeč? (smeh) sem obupal, preveč dela sem imel. Vse bom prebral na poči- tnicah, ki so pred mano. Na podelitvi je bilo videti precej ljudi iz planinskih krogov. Se ti zdi, da so ljudje vzeli to priznanje tudi kot nekakšno Boš še kaj napisal, omenil si mladinski roman? alpinistično, gorniško priznanje? Pisanje Svinjskih nogic je bilo zelo zahtevno, zato sem si rekel, Mislim, da obstaja solidarnost znotraj alpinističnih, plezal- da si bom privoščil sprostitev. Zamislil sem si nekakšno sodobno skih krogov, da so ljudje veseli, če komu od nas uspe. To je na Bratovščino sinjega galeba. Mislil sem, da bom mladinski roman nek način reklama za našo dejavnost. Mislim tudi, da alpinisti znal napisati brez večjih travm, pa sem imel že na začetku kar in plezalci več berejo kot povprečna populacija. Alpinizem in težave s pisanjem v tretji osebi. Vsaka stvar se mi zakomplicira, plezanje namreč nista samo šport, sploh alpinizem. Tu je toliko ne vem, ali se to dogaja samo meni ali je pri vseh tako … Zdaj možnosti za inovativnost, da poleg mišic vključiš še možgane, mi je ta žanr nekam zbezljal in ga moram zelo krotiti, da bo kot jih ne v nobenem drugem športu. Seveda gremo ljudje skozi ostal v okvirih mladinskega romana. No, knjiga je napisana, različna obdobja dojemanja, pri dvajsetih sem bil namreč pre- manjka mi le še eno poglavje. Na terenu se moram pozanimati cej bolj tekmovalen, kot sem zdaj. Včasih sem se s kom gledal še za neke malenkosti, potem pa bo do jeseni knjiga končana. postrani in sem si mislil, kaj pa ta tu počne, kaj bo pa ta plezal … Zdaj se z veseljem dobim s kom, s katerim se mi je zdelo, da Kakšne teme si boš izbiral v prihodnje? Kaj misliš o sa- sem skregan, pa smo vsi veseli. Sam se pa niti spomnim ne več, morefleksiji Lojzeta Kovačiča? zakaj naj bila skregana … Zanima me več žanrov. Morda bom poskusil tudi s kakšno kriminalko. Vedno sem rad prebiral Agato Christie, Sherlocka Kakšne spomine imaš na urednikovanje pri Grifu? Bi se še Holmesa Arturja Conana Doyla in podobne. Vendar se bom kdaj lotil takega projekta, če bi se za to ponudila priložnost? moral takega pisanja šele naučiti. Kovačiča sem zamudil v sred- Zelo sem užival pri urejanju te revije. Sicer sem ga delal v nji šoli, ko sem veliko bral in bi mi tak tip pisanja tudi ustrezal. nekem tekmovalnem obdobju, ko sem imel ožje gledanje na Takrat sem na primer bral Milana Kundero, ki mi je bil zelo alpinizem in sem preveč striktno ločeval med tem, kar se je všeč, vendar se ne morem znebiti občutka, da njegove knjige meni zdelo prav in narobe, danes pa bi bil širši in bi bila zaradi

30 J U L I J 2 0 1 0 tega revija gotovo boljša. Po njegovi ukinitvi so me mnogi na- Bi kdaj kaj napisal tudi za PV? govarjali, naj se ga še enkrat lotim, pa se mi ni dalo. Zgodba se Z veseljem. Mogoče bi predstavil kakšno lepo smer in ob njej mi je zdela zaključena. Zdaj pa ... Ne vem, mogoče, če bi imel podelil kak nauk, zdaj ko sem že star in pameten. projekt čvrsto finančno konstrukcijo in nekega mecena, ki bi poskrbel za sredstva in promocijo, za to namreč jaz nisem. V življenju si dosegel že veliko, bil vrhunski alpinist, urednik odlične revije, bil na Everestu, napisal več knjig in roman, Se ti zdi, da je slovenski prostor dovolj velik za dve gor- ki je dobil kresnika … Imaš še kak podoben cilj? niški, alpinistični reviji? Zdi se, kot da je prišlo naenkrat, pa je posledica 20-letnega Po mojem ne. Ena gorniška oziroma plezalska revija bi lahko raznolikega ustvarjanja. Nagrade in vsega, kar je prinesla zraven, obstajala, vendar samo, če bi se tudi ti, ki živijo od plezalcev sem seveda zelo vesel, vendar moram poudariti, da ne pišem in planincev, torej trgovine, proizvajalci opreme in drugi, za- zaradi nagrad. Tudi pri plezanju sem se moral v nekem trenutku vedali, da bo to njim samo koristilo in da je gotovo potrebno, vprašati, zakaj to počnem. Ko sem obračunal z ambicijami, da da imamo tako revijo. Glede na to, da nas je Slovencev samo bi bil novi Messner, sem moral razmisliti, ali naj se še naprej dva milijona in si po logiki kapitala marsičesa ne bi mogli pri- ukvarjam s tem ali naj se lotim česa drugega. Potem pa sem voščiti, bi vendarle – če smo resno mislili s to državo – morali ugotovil, da me plezanje strašansko veseli, da mi je preprosto fajn investirati tudi v take projekte. iti v hribe. Kaj plezam, kako težko, me niti ne zanima več toliko, bolj mi je všeč, da sem v hribih, da zabijem dan na zanimiv način, Poznaš prenovljeni Planinski vestnik? Bi kaj izboljšal? da spijem po turi pivo, ki je stokrat boljše kot kje v Ljubljani. Pri Planinskem vestniku je ena težava in ne vem, kako bi z Pri pisanju je isto. Od vsega ploskanja sem malce zmeden in njo obračunal. PV je izšel iz planinskih prostih spisov. Planinci to čutim tudi kot rahlo breme. Vem, da kar koli bom od zdaj in plezalci niso isto, imajo različne ambicije in to je težko zdru- naprej napisal, bo bolj pod drobnogledom, bodo ocenjevali žiti, to se mi zdi glavna težava. Ne gre samo za nivo zahajanja v bolj kritično. Zato se novega romana za odrasle ne bom takoj hribe, pač pa tudi za nivo pisanja, ki je pogosto zelo različen in lotil. Rad bi najprej končal mladinski pustolovski roman, rad to v prid alpinistov. Drugače se mi zdi revija v redu, posebej z bi, da bo berljiv, da bo meni všeč, potem pa bom že videl, kako barvno fotografijo je zelo pridobila, tudi raznolikost novinarskih naprej. Ne obremenjujem se preveč s tem. m žanrov je dobra. Sem čisto zadovoljen bralec.

Iz Taulliraja na lepše, Peru 2006

31 ALJASKA Neskon~ni sneg Denalija

Vzpon na najvišji vrh Severne Amerike

 in µ Boris Strmšek

remo še malo pogledat za rob. Mogoče je tam bolje …" poskušam "Gdvigniti vzdušje. Tukaj res nekoliko vleče veter, čeprav ne prehu- do. Ampak ko si utrujen, te vse moti in počasi se nabirajo razlogi za vrni- tev. "Midva greva nazaj!" se odločita Franci in Dušan. Očitno sta verjela sestopajočim, ki so zatrjevali, da je do vrha še vsaj šest ur. Jaz bom tudi obrnil, ampak šele na vrhu, se odločim, ko ju pospremim z očmi. Njuna pot gre počasi po dolgi prečnici nazaj proti zadnjemu taboru. Sem malo nad sedlom Denali nekaj čez 5600 metrov visoko. Takoj ko pridem za rob na dolgo pobočje, ki vodi proti vrhu, ni o vetru ne duha ne sluha. Kakšni trije kilometri so še. In skoraj 600 višinskih metrov. Počasi dohitim skupino Špancev, ki so nižje šli mimo nas. Nekaj časa hodim za enim, pa za drugim, potem se odpravim naprej, ker so prepočasni. Prehitim še Američana, ki me gledata nekoliko presenečeno. Spomnim se, da imam Vršni greben Denalija na nahrbtniku smuči. Kaj pa naj bi bilo čudnega? Ko dohitim Poljake, se odločim, da grem z njimi. Dolgčas je hoditi sam. Sicer imam v ušesih slušalke in glasba mi krajša hojo, toda bližina živih bitij je v teh ledenih pelje do točke, kjer je v sneg zapičena kovinska palica. Olajšan odložim prostranstvih Aljaske vseeno dobrodošla. Zabavno se mi zdi, ko eden od nahrbtnik na vrhu Denalija, 6194 metrov visoko. Povsod naokoli sneg in Poljakov ves čas nekaj preklinja, očitno ima že vsega dovolj. Vrh se bliža ledene gore. Tam daleč v daljavi se svetlikajo jezerca v nižinah. Pol de- počasi, a se le pokaže zadnja ravnica, za katero pa se končno dviga vrh vetih zvečer je. Sonce bo tukaj zgoraj še dolgo, v bistvu zdaj na Aljaski najvišje severnoameriške gore. sploh ni noči. Sonce se skrije le za kratek čas, samo rahlo se zmrači. Nekaj fotografij, nato vzamem smuči z nahrbtnika. Nekaj utrujenih obrazov me Noč nas ne more ujeti sicer precej čudno gleda in eden izusti: “A boš zares smučal navzdol?” No, Ko so nas pred dnevi stresli iz letala na ledenik Kahiltna skoraj 4000 višin- zakaj pa bi tovoril smuči navzgor? Vsekakor bom hitreje pri šotoru kakor skih metrov nižje, tako ni imelo smisla razmišljati o vrhu. Bil je predaleč, oni, čeprav moram precej nižje. Vsi ostali so namreč iz zgornjega tabora; poleg tega smo imeli dovolj težav z vlečenjem sani in tovorjenjem nahrb- ni kakšna posebna navada, da bi ljudje naenkrat naredili skoraj 2000 vi- tnika. Tukaj si moraš namreč čisto vso opremo sam pritovoriti od tabora šinskih metrov do vrha. do tabora. Tako je tudi prav. Le redko kje še naredimo vse z lastno močjo in voljo. Nosači, mule, žičnice … Če ne bi bilo še tega letala, ki nas ponese Smučarski poligon čez spodnji, zelo razbiti del ledenika, tukaj ne bi bilo nikogar. Ampak prvi Ko si nataknem smuči in zategnem nahrbtnik, se nič kaj dosti ne obota- osvajalci so prišli na vrh brez moderne tehnike. vljam. Treba je navzdol, nekje daleč spodaj čaka Iztok v šotoru in kuha čaj In tako smo nekaj dni navezani vlekli sani navzgor čez ledenik, posta- ter juho. Takoj pod vrhom se je treba umikati razpokam, nato malo nav- vljali tabore, preživljali hladne noči, spet pospravljali tabore in počasi pri- zgor čez plato, kar mi vzame precej moči. Sledijo dolga pobočja, kjer se rinili do tabora na 4300 metrih. Ni bilo tistega strašnega mraza in vetra, menjavajo poledenela in spihana pobočja ter mehak, napihan sneg. Na- o katerem sem dosti slišal, je bilo pa dosti vlečenja sani. Pa saj se počasi klonina do sedla Denali ni velika, sledi pa kilometer in pol dolga prečni- navadiš, le v kakšno razpoko ne smeš pasti tako kot možakar, ki je otovor- ca do tabora na 5200 metrih. Malo prečenja, nekaj zavojev navzdol, spet jen in utrujen vijugal čez pobočje nad taborom na višini 3350 metrov. Ko malo prečenja, zavoji navzdol … Prej me trda podlaga ni posebej motila, smo ga gledali, se je zapeljal naravnost v razpoko. Kakšnih osem metrov zdaj pa ni preveč prijetno, pa tudi naklonina je tukaj že okoli 30 stopinj. se je zvrnil noter, ampak na srečo brez hujših posledic. Rekel je, da je sicer Zdrs ni preveč priporočljiv. Ko imam dosti prečenja, odvijugam navzdol videl razpoko, vendar se ji ni mogel izogniti, ker je bil preutrujen. čez rob proti platoju. Preskočim razpoko, ki se nenadoma pojavi pred Naša skupina se je odločila, da bo tabor na 4300 metrih naš zadnji. Od menoj, potem pa spustim kar naravnost proti taboru. Tam je zdaj pov- tod se bomo aklimatizirali in od tod krenili proti vrhu. Trošenje časa za sem drugačna klima kakor ob vzponu. Sonce prijetno greje, vetra nikjer, prestavljanje šotorov, hrane in opreme še skoraj kilometer višje nam ni vsi posedajo zunaj ali pa urejajo šotore. Ura je pol enajstih zvečer. Kratek preveč dišalo. Pa tudi vzelo nam bi precej energije. počitek, potem se iz tabora spustim naravnost navzdol čez tako imeno- In tako smo se nekega jutra, ko nas je že skoraj pozdravilo sonce, po- vani Rescue Couloir. V bistvu gre za bližnjico, da ni treba naokoli čez West časi odpravili proti West Buttressu in dalje proti vrhu, jaz s smučmi, ki jih Buttress. Uporablja ga le malo ljudi in hitro ugotovim, zakaj. Ozek, strm je bilo treba višje nositi, Franci in Dušan peš. Iztok se je odločil, da ostane in poledenel žleb je poln kratkih skokov. Kar pošteno me namuči, ampak pri šotorih. Poiskali smo pot čez West Buttress, ki nas je pripeljala do zapo sto metrih se razširi in tudi razmere se spremenijo. Sledi vijuganje v dnjega tabora, vetrovnega in hladnega prostora, ki nas je hitro pregnal lepi strmini. Sonce se počasi skrije za greben. Utrujenost se naseli v noge. naprej v zavetje zgornjih pobočij. In zdaj sem se počasi bližal vrhu. Poča- Še neprijeten padec tik pred ledeniškimi razpokami, ki se na srečo dobro si bo 13 ur, kar sem na poti, in danes je petek, 13. V bistvu je prav dober konča, in spet sem na zadnjem pobočju nad taborom. Spodaj med šotori dan. Ko se čez strmo pobočje počasi povzpnemo do grebena, do vrha ni več nikogar, verjetno so že vsi v toplih spalnih vrečah. Počasi vijugam ni več daleč. Izpostavljen in razgleden vzpon po grebenu nas kmalu pri- šotoru, topli juhi in čaju naproti … m

32 J U L I J 2 0 1 0 Karavanke Setiče, 1922 m, iz vasi Sele A

Setiče se ponašajo z lepim številom Setiče so z vseh strani jasno ločene od Zahtevnost: Nezahtevna označena Časi: Sele-Cerkev–Setiče 3 ure poimenovanj. Nemški imeni sta dve: sosedov. Na vzhodu jih od Obirja loči pot. Malo zahtevnejši je le del nad Sestop 2 uri Freiberg – po Hmeliški Borovnici/Frei Hmeliška Borovnica, na jugu se on lovsko kočo Nikolaus Hütte. Skupaj 5 ur bach, ki goro loči od Obirja/Hochobir stran Sel dviga pod nebo severna stena Oprema: Običajna pohodniška Sezona: Vse leto, v varnih razmerah – in Setitsche. Ta nemški zapis in iz Košute, na zahodu jih od Grlovca loči oprema. tudi pozimi, vendar samo s primerno govorjavo smo mi poslovenili v Setiče. Bajdiški potok/Waidischbach, na se Nadmorska višina: 1922 m opremo, znanjem in izkušnjami. Na Seveda nam to ni ravno v čast. Po Šašlu veru pa se njihova pobočja s pomočjo Višina izhodišča: 948 m primernejšo zimsko različico južne poti se gora imenuje Žetiče, v izgovorjavi svojih podložnikov (Javornika/Jauernik Višinska razlika: 974 m opozarjam v opisu. Severna pobočja so domačinov pa, tako piše Klinar, Z'če, (1657 m), Križnega vrha/Jauernikgupf Izhodišče: Vas Sele-Cerkev/Zell- v čislih pri turnih smučarjih. ki po njegovem razmišljanju presega (1690 m), Macne/Matzen (1627 m) in Pfarre, pri gostilni Malle (WGS84: Vodnika: Stanko Klinar: Karavanke. zmožnosti izgovorjave nekoroškega Črnega vrha/Schwarzgupf (1688 m)) 46,471788, 14,385874). Iz osrednje Ljubljana, PZS, 1997; Slovenca. spuščajo proti Dravi. Slovenije se lahko do Sel pripeljemo Irena Mušič in Vladimir Habjan: Kara čez prelaza Jezersko ali Ljubelj. V vanke. Ljubljana, Sidarta, 2007. prvem primeru v Železni Kapli/Bad Zemljevidi: Karavanke, osrednji del, Eisenkappel zavijemo levo in se skozi PZS, 1 : 50.000; Obirsko/Ebriach ter čez sedlo Šajda/ Klopeiner See Karawanken. Wander Schaidasattel (1069 m) pripeljemo v und Radtourenkarte 65, Kompass, vas, v drugem primeru pa nas pot vodi 1 : 50.000; skozi Borovlje/Ferlach v ozko dolino Carnica Region, Rosenthal, Klagenfurt, Bajdiškega potoka. WK 234, 1 : 40.000. Koče: Ob opisani poti ni planinske postojanke.

Setiče pozimi FOTO: GORAZD GORIŠEK



Psinski vrh, 1577 m A Karavanke

Psinski vrh/Sinacher Gupf in njegova precej višje ležeča – izhodišča pa so v višja, a zaradi ceste, ki seže skoraj na Pliberškem grabnu/Bleiburger Graben. vrh, planinsko manj zanimiva vzhodna Izbral sem krožno turo, tako da bomo soseda Žingarica/Singerberg (1589 m) vrh dosegli po zahodnem grebenu, sta sredogorska vrhova nad Spodnjim sestopili pa po vzhodnem. Če želimo Rožem, ki premoreta precej markiranih vzponu dodati še Žingarico, nam ne bo poti. Med njima je sedlo Vranjica/Ori ušlo nekaj več hoje po gozdnih cestah, enzasattel (1122 m). Od osrednje kara pa tudi tura je s tem bistveno daljša. vanške verige vrhova ločujeta Pliberški Kaj nas bo pričakalo na vrhu, pa že graben in Križnikovo sedlo. Na Psinski veste. Prostran razgled z vršne pleše, vrh se lahko povzpnemo s severne ki mu resnici na ljubo malo nagaja strani iz Bistrice/Feistritz ali Šentjanža drevje, klopca (Psinski vrh premore v Rožu/St. Johan im Rosental ter Kaple tudi mizo) in nepogrešljivi križ. na Dravi/Kappel a. d. Drau, južna –

Zahtevnost: Nezahtevna označena do Slovenjega Plajberka/Windisch pot. Bleiberg. Nadaljujemo še kilometer Oprema: Običajna pohodniška po glavni cesti proti Žabnici/Bodental, oprema. vendar jo na ostrem levem ovinku Psinski vrh FOTO: GORAZD GORIŠEK Nadmorska višina: 1577 m zapustimo in nadaljujemo do križišča Višina izhodišča: 1000 m sredi Plajberškega grabna. Sezona: Vse leto, tudi pozimi, če le und Radtourenkarte 61, Kompass, Višinska razlika: 577 m Koče: Ob opisani poti ni planinske ni preveč snega; takrat je primernejša 1 : 50.000; Izhodišče: Plajberški graben/Ble postojanke. zahodna pot. Carnica Region, Rosenthal, Klagenfurt, iburger Graben; križišče gozdnih cest Časi: Domačija Orel–Strugarje 45 min Vodnik: Stanko Klinar: Karavanke, WK 234, 1 : 40.000; pri domačiji Orel (WGS84: 46,489763, Strugarje–Psinski vrh 1.30 ure Ljubljana, PZS, 1997. Wörthersee, Ossiacher See, Gerlitzen, 14,215973). Do izhodišča se pripe Psinski vrh–sedlo Vranjica 1 ura Zemljevidi: Karavanke, osrednji del, Faaker See, Karawanken, Klagenfurt, ljemo čez prelaz Ljubelj do Sopotnice Sedlo Vranjica–domačija Orel 20 min PZS, 1 : 50.000; Villach, WK 233, 1 : 50 000. (Mali Ljubelj), kjer zavijemo levo Skupaj 4 ure Wörthersee Karawanken. Wander 33 Setiče, 1922 m, iz vasi Sele A

Opis: Po stranski vaški cesti gremo proti severu mimo šole do domačije Hus, nad njo čez travnik dosežemo gozd (pot ima številko 603), nato pa se po kolovozu vzpenjamo do gozdne ceste, ki pripelje z desne. Kratko nav zgor po njej, potem pa za smerokazom levo v hrib, kjer pod Užnikovim križem/ Uznikkreuz spet stopimo na cesto. Ob desni serpentini pridemo do križa, kjer je križišče poti. Leva steza vodi proti Javorniku, mi pa nadaljujemo po desni poti s številko 631 in se povzpnemo do lovske koče Nikolaus Hütte, za katero spet prekoračimo gozdno cesto. Na daljnji vzpon je, sploh potem ko preč kamo plitvo grapo in proti levi navzgor dosežemo skalovje, vedno bolj strm. (Pozimi je ob obilici snega med pečina mi zelo težko najti pravo pot. Morda je takrat še najlažji vzpon na vršni greben po plitvi grapi. Potrebne so izkušnje in primerna oprema!) Ko stopimo na zahodni greben, se svet položi in med macesni, ki jih je proti vrhu vse manj, dosežemo najvišjo točko. Sestop: Sestopimo po isti poti. Gorazd Gorišek

J U L I J 2 0 1 0 

Psinski vrh, 1577 m A

Opis: Z izhodišča krenemo po gozdni cesti proti zahodu in mimo spominske plošče žrtvam fašističnega nasilja dosežemo Križnikovo sedlo. Odtod še naprej sledimo gozdni cesti do vasi Strugarje. Nadalje nas markacije pove dejo desno v gozd (navzdol gre pot v Bistrico v Rožu), a se kmalu povzpne mo na travnik, ki mu sledimo do kolo voza. Zavijemo desno in po zmernem vzpenjanju dosežemo zahodni greben. Kolovoz višje ugasne, mi pa se po označeni stezi povzpnemo na vrh. Sestop: Do sedla Vranjica sestopimo po vzhodnem grebenu. Stezica je zelo strma. Takšno je tudi, čeravno gozdna to, južno pobočje. Posebno v mokrem je potrebna dobršna mera previdnosti. Na višini okoli 1250 metrov imamo do sedla dve možnosti. V levo navzdol vodi markirana pot, desno (morda bolj priporočljivo) pa lahko sledimo prijetni neoznačeni (lovski?) poti, ki nas v okljukah skozi borovce (na manjšem sedlu pod borovci zavijemo levo) pripelje na gozdno cesto južno od sedla v bližini lovske koče, na kateri sno in mimo spominskega znamenja neslavno propada gospodar mogočnih sestopimo do bližnjega izhodišča. karavanških gozdov. Obrnemo se de Gorazd Gorišek

34 J U L I J 2 0 1 0 Mačenski vrh, 1691 m, iz vasi Rute (Zavrh) A Karavanke

Mačenski vrh/Matschacher Gupf leži večje udobje poskrbi klopca, se na ogled drzne ostrice Palca pa kuka celo Storžič. domačiji Plavc, pa je še kapela, posve severovzhodno od Struške, s katero je postavijo vsi veljaki osrednje karavan Na zahodni strani gore je s Struške čena istemu svetniku/Alt. St. Michael. povezan s planinsko manj pomembnim ške verige, pogled pa seže tja daleč čez dobro viden odlom, kjer moramo biti Med potjo si lahko ogledamo obe. Po in težje dostopnim Špičastim vrhom/ Koroško do Visokih Tur. Čeprav smo na ob vzponu z Mrzle ravni zelo previdni in meritvah (natančnejših?) sosedov je Bärentaler Grintoutz (1653 m). Mačen drugi strani, je med Struško in Golico hkrati dobro popaziti na naše nadebu gora visoka – tako vsaj piše na križu na ski vrh je izvrstno razgledišče. Z vršne popolnoma dovolj prostora, da vidimo dneže. Kmalu nad izhodiščem je cerkev vrhu – samo 1685 metrov. prostrane travnate pleše, kjer za še tudi Triglav in Martuljške gore, izza sv. Mihaela/Neu St. Michael, višje, pri

Zahtevnost: Nezahtevna označena Mrzla raven–Mačenski vrh 1 ura pot. Previdno nad odlomom! Mačenski vrh–kapelica sv. Mihaela Oprema: Običajna pohodniška 1 ura oprema. Kapelica sv. Mihaela–gostišče Pri Nadmorska višina: 1691 m Jožefu 45 min Višina izhodišča: 960 m Skupaj 5 ur Višinska razlika: 730 m Sezona: Vse leto, tudi pozimi, če le ni Izhodišče: Gostišče Pri Jožefu/Stou preveč snega. hütte (WGS84: 46,470263, 14,15563). Vodnik: Stanko Klinar: Karavanke, Čez prelaz Ljubelj do Kožentavre/ Ljubljana, PZS, 1997. Kirschentheuer, nato levo do Bistrice v Zemljevidi: Karavanke, osrednji del, Rožu/Feistritz im Rosental in navzgor PZS, 1 : 50.000; po dolini do gostišča. Wörthersee Karawanken. Wander Koče: Ob opisani poti ni planinske und Radtourenkarte 61, Kompass, postojanke. 1 : 50.000; Časi: Gostišče Pri Jožefu–domačija Carnica Region, Rosenthal, Klagenfurt, Plavc–Mrzla raven 2 uri WK 234, 1 : 40.000. Mačenski vrh s Struške FOTO: GORAZD GORIŠEK



Komnica, 1739 m, iz Čemernice A Karavanke

Komnica (naglašuje se na glasu i)/Fer stranega severnega obzorja pogled seže vznožjem gore, ki črko k požrejo, je začne v naselju Borovec/Woroutz, opisal lacher Spitze je severni stražar mogočne tudi na Martuljške gore, Jalovec, Mangart Omníca. Najkrajši vzpon na vrh – slabi pa bom, že zaradi narodne zavesti, neko Kepe. Čeprav želje večine planincev in tja daleč do Viša, Montaža ter daljnih dve uri – je s parkirišča (zapornica, liko daljšo pot, ki vodi na vrh mimo Koče stremijo k njeni višji, a po običajni poti Karnijskih Alp. WGS84: 46,523804, 13,951051) ob goz nad Arihovo pečjo v lasti Slovenskega lahko dostopni južni sosedi nad planino Slovenskih in nemških poimenovanj naše dni cesti slabih 1200 metrov visoko, ki se planinskega društva iz Celovca. Borovščico/Ferlacheralm, tudi Komnici ne gore je kar precej. Na zemljevidih bomo manjka obiska. Na tri strani je prepadno našli tudi zapis Kamnica in pa Mala Kepa/ odsekana, zato je tudi razgled z vrha Kleiner Mittagskogel. Nemci jo imenujejo Zahtevnost: Nezahtevna označena Časi: Čemernica–Koča nad Arihovo temu primerno avionski (previdnost na tudi Türkenkopf, kar je nekatere napeljalo pot. Največja previdnost je potrebna pečjo 1.30 ure vrhu ni odveč!), le južna plat je toliko k prevodu Turška glava. Pogled od Koče na vrhu, ki je prepadno odsekan, in na Koča nad Arihovo pečjo–Bertahütte znosnejša, da je vrh dostopen po lahki, nad Arihovo pečjo pritrjuje temu imenu. Arihovi peči, če se odločimo, da se bomo 1.30 ure vendar strmi markirani poti. Poleg pro Pristno ime domačinov pod severnim povzpeli tudi nanjo. Bertahütte–Komnica 40 min Oprema: Običajna pohodniška oprema. Sestop 2 uri Nadmorska višina: 1739 m Skupaj 6 ur Višina izhodišča: 724 m Sezona: Vse leto. Tudi pozimi s primerno Višinska razlika: 1015 m opremo. Izhodišče: Čemernica/Tschemernitzen Vodnik: Stanko Klinar: Karavanke, Ljub (WGS84: 46,53831, 14,00827). Do Po ljana, PZS, 1997. drožce/Rosenbach se lahko pripeljemo Zemljevidi: Julijske Alpe, vzhodni del, skozi Karavanški predor ali čez prelaz PZS, 1 : 50.000 (delno); Ljubelj. Iz Podrožce se peljemo skozi Karavanke, osrednji del, PZS, 1 : 50.000 Svatne/Schlatten in Hodnino/Kanin do (delno); Čemernice. Wörthersee Karawanken. Wander und Koči: Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči Radtourenkarte 61, Kompass, 1 : 50.000; planini/Rossalm (1084 m), tel. Carnica Region, Rosenthal, Klagenfurt, +4367 69 642 058; WK 234, 1 : 40.000; Bertahütte na planini Borovščica/Ferla Faaker See, Ossiacher See, Villach, cheralm (1567 m), tel. Dreiländereck unteres Gailtal, WK 224, Cerkev Matere Božje v Podgorju s Kepo in Komnico v ozadju FOTO: GORAZD GORIŠEK +4367 64 211 377 1 : 50.000. 35 Mačenski vrh, 1691 m, iz vasi Rute (Zavrh) A

Opis: Od gostišča Pri Jožefu se po gozdni cesti mimo cerkve sv. Mihaela povzpnemo do kmetije Plavc. Pri domačiji je razpotje. Po desni poti, ki vodi na vrh mimo kapele sv. Mihaela, se bomo vrnili. Zavijemo levo in se po stezi skozi gozd, ki je označena s številko 669 ter nekajkrat prečka gozdno cesto, povzpnemo na sedlo Mrzla raven (1453 m), imenovano tudi Gipsarji (nemško Gipssattel), saj so nekdaj na zahodni strani kopali sadro. Med potjo do sedla nas razveseli studenec, ki dela (avgust 2009) tudi v visokem poletju. Na Mrzli ravni se obrnemo desno (severno) in po gozdni cesti prečimo do začetka vršne strmine. Čaka nas 250 višinskih metrov zelo strme poti, ki nas nad prepadnim zahodnim pobočjem pripelje na pro stran vrh. Sestop: V dolino se vrnemo po ozna čeni stezi jugovzhodnega grebena. Najprej sestopamo čez poseko strmo navzdol, nato se lahko, če bomo tam ob pravem času, sladkamo z malinami, na koncu pa uživamo na mehki stezici temnega gozda. Z grebena sestopi povabijo v desno navzdol na prijetno Mihaela, odkoder je čudovit razgled na Plavc, kjer dosežemo jutranje razpotje. mo na gozdno cesto, ji za kratek čas pot. Nekajkrat čez cesto, nazadnje pa Medvedji dol/Bärental s Stolom v ozad Do izhodišča se vrnemo po gozdni cesti. sledimo v levo, nato pa nas markacije po kolovozu dosežemo kapelico sv. ju. Proti zahodu smo kmalu pri domačiji Gorazd Gorišek

J U L I J 2 0 1 0 

Komnica, 1739 m, iz Čemernice A

Opis: Na Čemernici nas smerne table (pot 679) usmerijo na gozdno cesto v jugozahodni smeri proti zaselku Kopanje/Kopain. Po dobrem kilometru zavijemo za markacijami levo navzgor na kolovoz, ki mu sledimo do vznožja impozantne Arihove peči, kjer je med drugo svetovno vojno padlo osem partizanov (spominska plošča). Peč ob idemo na zahodni strani po zelo strmi stezici, ki zahteva dosti previdnosti, še posebej v zgornjem delu, kjer so poho dniki zaradi podrtih dreves (junij 2010) shodili še strmejši in napornejši obvoz. Težaven del poti ne traja dolgo. Kmalu si lahko odpočijemo na sedelcu, ime novanem Škrbina, jugozahodno pod vrhom Arihove peči. Pristop nanjo je izven naše poti, a nekajminutni vzpon do vrha – na drevesih nas pozdravijo Čez travnik in nadalje skozi gozd se, dnimi (starimi) markacijami, prečimo v strmejši del, za predvrhom, kjer je lep celo Knafelčeve markacije – je vsekakor spodaj zložneje, višje pa vedno bolj desno skozi rušje, nato pa prav tako, ob macesnov gaj, pa celo rahlo sestopimo vreden naše pozornosti. Prav na vrhu strmo, vzpenjamo proti Bertahütte. Ko lepih pogledih na Baško jezero z okolico, in se nato kratko povzpnemo do glav stoji koča. Kljub leseni ograji je treba prispemo do pečin Komnice, imamo na sestopimo pod zahodnimi pečinami Ko nega vrha s klopco in križem. Previdno, biti na prepadnem robu zelo previden. voljo dve možnosti. Goro lahko obide mnice. Nato se povzpnemo do slepega vrh je prepaden! Do sedelca se vrnemo po isti poti in mo po levi ali desni strani. Smerna tabla kraka gozdne ceste, ki nas po nekaj sto Sestop: Vrnemo se po isti poti. Priporo skoraj po ravnem kmalu dosežemo uradne poti nas popelje v levo čez meli metrih pripelje h koči. Časovno sta obe čam, da pod pečinami Komnice kombi Bleščečo planino s slovensko kočo, od šče, pozneje pa rahlo sestopi skozi gozd različici približno enakovredni. niramo med vzhodno in zahodno potjo. koder zagledamo značilno podobo do koče. Če se odločimo za desno pot, Od koče do vrha sledimo dobro uho Gorazd Gorišek Komnice. ki je malo manj uhojena, a z dobro vi jeni poti. Položnejšemu začetku sledi

36 J U L I J 2 0 1 0 Skupina Monte Rose, Vališke Alpe Punta Gnifetti, 4554 m, in Zumsteinspitze, 4563 m z juga od koče Gnifetti CH

Punta Gnifetti (Signalkuppe) in Zum pristop na vrh vodi preko sedla Lysjoch Zahtevnost: F. Vzpon na Punto desno čez strme, zavarovane skale čez steinspitze sta vrhova v osrednjem z italijanske strani, ki je tu opisan. Tura Gniffeti in Zumsteinspitze je tehnično škrbino na manjši ledenik Garstelet in delu skupine Monte Rosa in sta od je izrazito ledeniška, edine skale bomo nezahteven, vendar je obvezno ustre čezenj do koče. visokih vrhov v skupini najbolje verjetno potipali prav pod vrhom Zum zno znanje za gibanje po ledeniškem Koče: Koča Rif. Gnifetti (3611 m), koča obiskana, saj sta najlažje dostopna. Z steinspitze, pa še to le za nekaj metrov. svetu. Ob nepoznavanju terena se ture Rif. Città di Mantova (3500 m), koča vzponom na vrh Punta Gnifetti obi Ker sta vrhova zelo obiskana, nam tudi raje ne lotevajmo v slabem in megle Cap. Regina Margherita (4554 m) in ščemo najvišje ležečo kočo v Alpah, s iskanje poti ne bo povzročalo težav, nem vremenu, saj se zaradi obsežnosti bivak Giordano (4167 m) sosednje Zumsteinspitze pa občuduje saj je po navadi na vrh speljana prava področja lahko kaj hitro izgubimo. Časi: Koča Rif. Gnifetti–sedlo Lysjoch– mo še bolj veličasten razgled. Običajni avtocesta. Velja omeniti še predhodno dobro akli Punta Gnifetti 4 ure matizacijo, saj se večino časa gibamo v Punta Gnifetti–Zumsteinspitze 1 ura višinah nad 4000 metrov. Prečenje Parrotspitze 1 ura Oprema: Običajna gorniška oprema, Sestop 2 uri oprema za gibanje po ledenikih. Skupaj 8 ur Nadmorska višina: 4563 m Sezona: Od junija do septembra. Višina izhodišča: 3611 m Vodniki: Tomaž Vrhovec: Najvišji vrho Višinska razlika: pribl. 1200 m vi v Alpah. Ljubljana, PZS, 2005; Izhodišče: Koča Rif. Gnifetti (3611 m), Richard Goedeke: Vsi štiritisočaki dostopna od konca sistema žičnic iz Alp po običajnih smereh. Ljubljana, Alagne, WGS84: 45,852574, 7,936572. Sidarta, 2004 in še mnogi drugi v tujih Od vrha žičnice na Punta Indren jezikih. (3260 m) gremo proti zahodu na Zemljevidi: Kompass Carta Turistica ledenik Indren in po dobro uhojeni 88 Monte Rosa, Instituto Geografico gazi proti grebenu, ki se spušča s Centrale (IGC) 109, 1 : 50.000. Piramide Vincent. Pred vzponom na Monte Rosa, Alagna V. Macugnaga, greben lahko zavijemo levo mimo koče Gressoney, 1 : 25.000. Rif. Città di Mantova (3500 m) in od Landeskarte der Schweiz (LKS) 1348 tam do Gnifettija. Lahko pa zavijemo Zermatt, 1 : 25.000.

Zumsteinspitze, Dufourspitze in Nordend od koče Margherita FOTO: BOR ŠUMRADA



Skupina Monte Rose, Vališke Alpe Lyskamm (vzhodni vrh), 4527 m, od koče Gnifetti CH

Lyskamm je mogočna gora v skupini in imeti miren korak na izpostavljenem Zahtevnost: AD. Vzpon na Lyskamm do Gnifettija. Lahko pa zavijemo desno Monte Rosa in verjetno najtežje dosto grebenu. Gora upravičeno slovi zaradi je zahtevna ledeniška tura. Potrebni čez strme, zavarovane skale čez škrbino pna od normalnih pristopov. Vrh zaradi velikih na obe strani napihanih opasti. sta dobri aklimatizacija in fizična na manjši ledenik Garstelet in čezenj zahtevnosti ni tako oblegan kakor Pomembno je sprotno opazovanje gre pripravljenost. Tehnično najtežji deli so do koče. drugi vrhovi v skupini, vendar bomo bena, da se ne bomo nenadoma znašli ledene strmine ter ozek in izpostavljen Koče: Koča Rif. Gnifetti (3611 m), koča prav tako doživeli zanimive trenutke na viseči opasti. Na vrhu doživljamo greben, ki zahteva mirno glavo. Je eden Rif. Città di Mantova (3498 m) in bivak med srečevanjem in izogibanjem veličastne trenutke, saj se nahajamo težje dostopnih vrhov v skupini Monte Giordano (4167 m) drugim navezam na ozkem grebenu. na enem mogočnejših ledenih vrhov v Rose. Časi: Koča Rif. Gnifetti–sedlo Lysjoch– Tura je tehnično zahtevna, saj je treba Alpah. Razgled je prvovrsten. Oprema: Gorniška oprema, oprema Lyskamm 5–6 ur premagati strma pobočja do 45 stopinj za gibanje po ledenikih, znanje vrvne Sestop 3–4 ure tehnike. Skupaj 8–9 ur Nadmorska višina: 4527 m Sezona: Od junija do septembra. Višina izhodišča: 3611 m Vodniki: Tomaž Vrhovec: Najvišji vrho Višinska razlika: pribl. 1000 m vi v Alpah. Ljubljana, PZS, 2005; Izhodišče: Koča Rif. Gnifetti (3611 Richard Goedeke: Vsi štiritisočaki Alp po m), dostopna od konca sistema običajnih smereh. Ljubljana, Sidarta, žičnic iz Alagne, WGS84: 45,852574, 2004 in še mnogi drugi v tujih jezikih. 7,936572. Od vrha žičnice na Punta Zemljevidi: Kompass Carta Turistica Indren (3260 m) gremo proti zahodu 88 Monte Rosa, Instituto Geografico na ledenik Indren in po dobro uhojeni Centrale (IGC) 109, 1 : 50.000. gazi proti grebenu, ki se spušča s Pira Monte Rosa, Alagna V. Macugnaga, mide Vincent. Pred vzponom na greben Gressoney, 1 : 25.000. lahko zavijemo levo mimo koče Rif. Landeskarte der Schweiz (LKS) 1348 Città di Mantova (3498 m) ter od tam Zermatt, 1 : 25.000.

Lyskamm, Matterhorn FOTO: BOR ŠUMRADA 37 Punta Gnifetti, 4554 m, in Zumsteinspitze, 4563 m z juga od koče Gnifetti CH

Opis: Od koče Gnifetti zapustimo skale ter se potem ves čas vzpenjamo po ledu in snegu. V SV-smeri prečimo raz bito ledeniško kotanjo in se najprej ne kaj časa vzpenjamo v smeri Piramide Vincent, nato pa nas pot usmeri preko ledenika Lys, zahodno od Piramide Vincent. Kmalu dosežemo manjšo uravnavo, kjer se proti vzhodu (naši desni strani), odcepijo poti za Piramido Vincent, Balmenhorn in Schwarzhorn. Mi nadaljujemo v smeri severa in ko se ledenik položi, dosežemo sedlo Colle del Lys (4248 m). Tukaj prečimo mejni greben in prestopimo na švicarsko stran. Od tukaj prvič zagledamo oba naša vrhova. S sedla vodijo poti tudi na druge vrhove v okolici (Lyskamm, Parrotspitze …). Naša pot se spusti za nekaj metrov in nato preči pod ledenimi stenami Parrotspitze v smeri severovzhoda. Kmalu dosežemo sedlo Colle Gnifetti (4454 m), od koder se na vzhodu vzpnemo na Punto Gnifetti, na zahodu pa na Zumsteinspitze. Sestop: Sestopimo po isti poti. Če imamo še dovolj moči, sestop lahko greben Parrotspitze in še druge vrhove popestrimo z nadaljnjim zbiranjem v smeri koče Gnifetti. štiritisočakov; prečimo ozek snežni Bor Šumrada

J U L I J 2 0 1 0 

Lyskamm (vzhodni vrh), 4527 m, od koče Gnifetti CH

Opis: Od koče Gnifetti zapustimo skale ter se ves čas vzpenjamo po ledu in snegu. V smeri severovzhoda prečimo razbito ledeniško kotanjo in se najprej nekaj časa vzpenjamo v smeri Piramide Vincent, nato pa nas pot usmeri preko ledenika Lys, zahodno od Piramide Vin cent. Kmalu dosežemo manjšo uravnavo, kjer se proti vzhodu (naši desni strani) odcepijo poti za Piramido Vincent, Bal menhorn in Schwarzhorn. Nadaljujemo v smeri severa in ko se ledenik položi, dosežemo sedlo Colle del Lys (4248 m). Od sedla se v smeri zahoda vzpenjamo proti že od daleč vidnemu ozkemu gre benu. Lep ledeniški greben nas pripelje na neizrazito ramo Roccia della Scoperta (4178 m). Tu se greben nekoliko položi in opravka imamo s prvimi opastmi, ki visijo nad južno steno. Ko se prečenje konča, pridemo pod vršnim pobočjem, od koder se po severni, po navadi po ledeneli strmini, vzpnemo do stičišča s skalnim južnim grebenom, od koder v slabe pol ure po skalah in ledu dose žemo vrh po rahlo v desno zavijajočem grebenu. Sestop: Sestopamo po poti vzpona. Bor Šumrada

38 J U L I J 2 0 1 0 Piramide Vincent, 4215 m, z juga od koče Gnifetti ITA Skupina Monte Rose, Vališke Alpe

Piramide Vincent ne leži v glavnem seveda zelo koristilo. Z vrha je čudovit Zahtevnost: F. Vzpon na Piramide na manjši ledenik Garstelet in čezenj grebenu, ampak je za kak kilometer razgled na višje vrhove Monte Rose. Vincent je s sestopom po smeri vzpona do koče. odmaknjena na južno italijansko Lahko pa goro obiščemo med sesto nezahtevna ledeniška tura, ki je zelo Koče: Koča Rif. Gnifetti (3611 m), koča stran. Vzpon lahko opravimo tudi kot pom z višjih gora, saj predstavlja le primerna za aklimatizacijo. Seveda je Rif. Città di Mantova (3498 m) in bivak popoldansko turo, kar nam bo zaradi krajši ovinek. potrebna previdnost, saj se gibljemo v Giordano (4167 m) privajanja na višino v naslednjih dneh ledeniškem svetu. Časi: Koča Rif. Gnifetti–Piramide Vin Oprema: Gorniška oprema, oprema za cent 2–3 ure gibanje po ledenikih. Sestop 1 ura Nadmorska višina: 4215 m Skupaj 4 ure Višina izhodišča: 3611 m Sezona: Od junija do septembra. Višinska razlika: pribl. 700 m Vodniki: Tomaž Vrhovec: Najvišji vrho Izhodišče: Koča Rif. Gnifetti (3611 m), vi v Alpah. Ljubljana, PZS, 2005; dostopna od konca sistema žičnic iz Richard Goedeke: Vsi štiritisočaki Alagne, WGS84: 45,852574, 7,936572. Alp po običajnih smereh. Ljubljana, Od vrha žičnice na Punta Indren (3260 Sidarta, 2004 in še mnogi drugi v tujih m) gremo proti zahodu na ledenik jezikih. Indren in po dobro uhojeni gazi proti Zemljevidi: Kompass Carta Turistica grebenu, ki se spušča s Piramide Vin 88 Monte Rosa, Instituto Geografico cent. Pred vzponom na greben lahko Centrale (IGC) 109, 1 : 50.000. zavijemo levo mimo koče Rif. Città di Monte Rosa, Alagna V. Macugnaga, Mantova (3498 m) in od tam do Gni Gressoney, 1 : 25.000. fettija. Lahko pa zavijemo desno čez Landeskarte der Schweiz (LKS) 1348 strme, zavarovane skale čez škrbino Zermatt, 1 : 25.000.

Piramide Vincent od koče Gnifetti FOTO: BOR ŠUMRADA



Dufourspitze, 4634 m CH Skupina Monte Rose, Vališke Alpe

Dufourspitze je najvišji vrh v skupini in Nordendom, ki je relativno lahko Zahtevnost: AD. Zelo zahtevna, vi če upoštevamo sestope in vzpone na Monte Rose in drugi najvišji vrh v dostopno. Vendar jih je zelo zahtevno sokogorska, mešano ledeniško-skalna grebenu Alpah. Tvori ga mogočna skalnata severno ostenje nad sedlom vedno tura, ki se je lahko lotijo le vrhunsko Izhodišče: Koča Capana Regina Mar grba, ki se od glavnega grebena Monte znova odbilo. Končno je prvi vzpon usposobljeni gorniki. Vzpon od koče gherita na vrhu Punte Gnifetti (Signal Rose odcepi proti zahodu, tako da leži uspel 1. avgusta 1855 veliki odpravi Cap. Regina Margherita na vrhu Punta kuppe) (4554 m) popolnoma na švicarskem ozemlju. petih alpinistov (najbolj znan Charles Gnifetti (Signalkuppe) je tehnično Koče: Koča Rif. Gnifetti (3611 m), Guillaume Henri Dufour (1787–1875), Hudson) in treh vodnikov (najbolj znan zahtevnejši od običajnega pristopa koča Rif. Città di Manova (3500 m), po katerem se vrh imenuje, je bil znan Ulrich Lauener) s švicarske strani po s švicarske strani. Težave v skalnem koča Cap. R. Margherita (4554 m). švicarski kartograf, ki je izdelal prve širnih ledenikih in zahodnem grebenu, svetu se sučejo v območju II. tež. sto Dostopi do koč so opisani v predhodnih (zelo dobre) zemljevide tega območ kjer danes poteka običajni in najlažji pnje, na nekaterih mestih se povečajo prispevkih. ja. Vrh se je kar dolgo otepal prvih pristop na goro. Dufourspitze je med tudi do III. Tura zahteva brezhibno Časi: Koča Cap. R. Margherita–Dufour osvajalcev, saj so se večkrat poskušali dobrimi gorniki zelo zaželen in atrakti aklimatizacijo (samo vzpon do koče spitze 3.30 ure nanj povzpeti s Srebrnega sedla (Sil ven cilj, vendar so vsi pristopi zelo dol in prenočevanje v njej ni dovolj, pred Sestop 3.30 ure bersattel, 4517 m) med Dufourspitze gi, naporni in tudi tehnično zahtevni. turo se je priporočljivo povzpeti na več Skupaj 7 ur štiritisočakov!), ker se pri vzponu dolge Sezona: Od julija do začetka sep ure gibljemo na višini nad 4500 m. tembra Oprema: Običajna gorniška oprema, Vodniki: Gino Buscaini: Monte Rosa. oprema za gibanje po ledenikih, vrv, CAI-TCI, 1991; Michael Waeber: Walli tudi kakšen zatič in nekaj vponk ni ser Alpen. Bergverlag Rother 1993. odveč. Zemljevid: IGC 109 Monte Rosa, Nadmorska višina: 4634 m Alagna V., Macugnaga, Gressoney. Višina začetnega izhodišča: 3260 m 1 : 25.000. Višinska razlika: približno 1600 m,

Dufourspitze in Zumsteinspitze s sedla Lysjoch FOTO: BOR ŠUMRADA 39 Piramide Vincent, 4215 m, z juga od koče Gnifetti ITA

Opis: Od koče Gnifetti nadaljujemo v smeri severa preko ledeniške kotanje in nato mimo Piramide Vincent po zahodni strani, kjer dosežemo manjšo planoto. Tu zavijemo z glavne poti, ki vodi proti Punta Gnifetti, in se v smeri vzhoda vzpnemo na manjše sedlo Col le Vincent (4088 m). Od tu pogledamo proti vzhodu v globino vzhodne stene, ki več kakor 1000 metrov globoko pada na ledenik Piode. Od sedla se v smeri juga preko snežnega pobočja vzpnemo na vrh Piramide Vincent, ki ga dose žemo z zahodne smeri po snežnem slemenu. Sestop: Sestopimo po smeri vzpona. Bor Šumrada

J U L I J 2 0 1 0 

Dufourspitze, 4634 m CH

Opis: Od koče Margherita sestopimo sprva po zelo strmem, nato položnej šem snežnem pobočju na sedlo Colle Gnifetti (4453 m) in se nato povzpne mo po zmerno strmem grebenu na Zumsteinspitze (4563 m). Tu se odpre veličasten pogled na vršno gmoto Dufourspitze in piramido Nordenda (4609 m) z mogočno vzhodno steno. Sestop z vrha do sedla Colle Zumstein (4452 m) je že precej zahtevnejši, ker se greben močno zoži nad silnimi prepadi vzhodne stene Monte Rose. Ta del grebena je pogosto poledenel in ovenčan z velikimi opastmi, zato sta potrebna skrajna previdnost in zanesljiv korak. Kmalu nad sedlom se približamo stenam Dufourspitze, kjer naletimo na skalni stolp, ki ga obide mo po levi. Sledi strmo plezanje po delno zasneženi steni na Grenzgipfel (II, III) (4618 m), na katerem dose žemo vzhodni greben Dufourspitze. Tu prestopimo z meje na švicarsko stolpa tik pod vrhom, ki ga obplezamo ozemlje. Najprej nas čaka strm skok na po južni strani, nato pa se skozi kamin ošiljeno Ostspitze (4632 m), potem pa zopet povzpnemo na vršni greben (III). se greben skoraj zravna, vendar je zelo Od tu pa je do vrha le še nekaj korakov. nazobčan in težave nikakor ne popusti Sestop: Sestopimo po isti smeri. jo. Posebno siten je obvoz grebenskega Andrej Mašera

40 J U L I J 2 0 1 0 VARSTVO NARAVE Grob poseg v za{~iteno obmo~je Lovren{kih jezer

 in µ Darko Lorenčič, vodja odbora za varstvo narave pri MDO Podravja

ovrenška jezera so naše največje barje, naravna vrednota, območ- Lje, zaščiteno kot gozdni rezervat na Pohorju, in ležijo v območju Nature 2000. Pred leti je čez njihov osrednji del vodila planinska pot, ki pa je bila po dogovoru opuščena. Planinci in naravovarstveniki smo ugotovili, da množični obisk tega čudovitega predela negativno vpliva na občutljivi ekosistem. Zato je bil postavljen razgledni stolp, ki omogoča pogled na območje iz daljave, saj ga zaradi visokega ru- ševja na tleh ni, in ne moti prebivalcev. Tu so našle zadnje zatočišče redke, ogrožene živali, predvsem ptice. Za tiste, ki jim takšno doživet- je na daljavo ni dovolj, je urejena pot iz brun do prvih nekaj jezerc. Ko Posekano ruševje na neoznačeni poti pridemo do konca brunčaste poti, doživimo in občutimo področje v vsej njegovi lepoti. Ne potrebujemo več. Vsak naslednji korak nam ne bo prinesel ničesar novega. Tistim, ki znamo opazovati, je to po- jezera, prav tam, kjer je nekoč potekala in kjer smo bili veseli, da je ni polnoma jasno. Tukaj so namreč šotna tla, ki so zelo mehka, in vsak več. Ja, samo nekateri planinci smo bili veseli, da je ni več. Očitno. Bili korak zaradi ugreza pusti v njih globoke sledi. Takšen pristop se je smo presenečeni, šokirani … izkazal kot zelo primeren za naravo in tudi za nas, obiskovalce. Opu- Začela sta se mrzlično razglabljanje in ugibanje, kdo bi lahko to ščena planinska pot se je z leti tako zarasla, da je človeško oko ni več storil. Ker na PD Lovrenc na Pohorju, ki skrbi za planinske poti na tem zaznalo. Lahko smo opazovali, kako si narava počasi, a vztrajno celi območju, o tem niso vedeli ničesar, smo obvestili Zavod RS za var- rano, ki smo jo zadali takrat, ko naravovarstvena zavest še ni bila tako stvo narave, OE Maribor. Tudi tam so bili šokirani. Obvestili smo tudi razvita. Postavili nismo nobenih tabel o prepovedi ali drugih opozo- Odbor za planinske poti pri MDO Podravja, sosednja planinska druš- ril. Večina obiskovalcev takšen "hišni red" razume. Zadnjih nekaj let tva, turistična društva, gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s turiz- smo bili veseli, da v planinske vrste vedno bolj prodira zavest, da je mom, sosednje občine. Nihče ni vedel ničesar. Ko pa so novico obja- treba na naravo paziti, da tudi planinci nimamo pravice delati poti, vili mediji, je storilec klonil pod pritiski in se oglasil. kjer bi se nam zazdelo, ampak moramo biti pri tem zelo previdni in To naj bi storil en sam človek, kot trdi, povsem na svojo roko, mi- obzirni do tistih, ki so tu doma. sleč, da dela dobro. V svoj zagovor je povedal, da mu je nekdo pove- V soboto, 12. junija 2010, nas je varuh gorske narave, sicer član dal, da je tukaj nekoč bila urejena planinska pot. Sklepal je, da marka- Planinskega društva Lovrenc na Pohorju, obvestil, da je nekdo pose- cisti pristojnega planinskega društva nimajo časa za njeno ureditev. kal ruševje v dolžini dobrih 900 metrov in naredil pot čez Lovrenška Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da je ta človek član in celo eden od funkcionarjev planinskega društva iz sosednjega MDO-ja. Na zgoraj opisani dogodek se je odzvala tudi PZS, ki je na no- Naj bo ta dogodek opomin, da nihče iz planinskih vrst nima pra- vinarski konferenci 2. julija 2010 planinskim društvom in širši jav- vice na svojo roko, brez upoštevanja osnovnih naravovarstvenih nosti v izjavi za javnost poleg okoliščin in posledic tega dejanja pogojev, brez soglasij lastnikov, v imenu vseh nas planincev delati podala svoja stališča in usmeritve. planinskih poti. Pri umeščanju planinskih poti v naravo moramo biti – Vsi posegi v (gorsko) naravo morajo biti dobro premišljeni in zelo previdni, ne samo na zaščitenih območjih, ampak tudi v ostalih v naprej dogovorjeni z lastniki zemljišč, okoljevarstvenimi orga- predelih. Izbirati moramo trase, ki bodo čim manj moteče za živali nizacijami in ustreznimi državnimi organi. Planinska organizaci- in rastline, in se pogovoriti z lastniki, lovci, gozdarji, ornitologi itn. ja odločno nasprotuje in odsvetuje samostojne in nepremišljene ter upoštevati njihova mnenja. Če smo v dvomih, na koga se obrni- akcije posameznikov pri posegih v (gorsko) naravo. ti, nam bodo pravi napotek dali na pristojnem Zavodu RS za varstvo – Vse obiskovalce (gorske) narave pozivamo, da morebitne narave. Najbolj ohranjenih in nedotaknjenih predelov narave bi se s opažene posege nemudoma javijo Planinski zvezi in ustreznim potmi morali izogibati in jih umeščati tako, da bodo pohodniki lahko državnim organom, ki bodo preverili upravičenost in ustreznost občutili lepote narave, ne da bi motili njen običajni ritem. posegov z zakonodajo. PZS nudi veliko možnosti, vlaga veliko sredstev in truda v izobra- – V okviru planinske organizacije so že bili sproženi postopki za ževanje svojih članov (markacisti, vodniki, varuhi gorske narave, gor- omilitev posledic tega nedovoljenega posega, ki jih bomo izvedli ski stražarji, predavanja o naravovarstvu …). Omenjeni funkcionar v dogovoru s pristojnimi državnimi organi. menda do sedaj ni bil slušatelj nobenega od programov, a je vendar – Vse obiskovalce Lovrenških jezer na Pohorju prosimo, da naj postal funkcionar. PZS in vsako planinsko društvo bi v bodoče kot uporabljajo le označeno in ustrezno urejeno pot iz brun. Tako ne pogoj pri kandidiranju za vodstvene položaje morala postaviti prido- bodo uničevali občutljivega rastlinja in vznemirjali živali. bljeno znanje iz vsaj enega programa PZS. Hkrati PZS v izjavi opozarja na v preteklosti sprejeto stališče, “da Planinstvo nista samo hoja v gore in nadelava poti, kot tudi nara- je planinskih poti v Sloveniji dovolj in razen redkih izjem ni potre- vovarstvo ni samo pobiranje smeti po planinskih poteh. Sta veliko be po odpiranju novih. Ponekod poti zaradi utemeljenih razlogov več. Planinci smo tisti, ki smo prvi odgovorni za gorski svet, da pre- celo opuščamo in zapiramo. Ena takih je tudi pot, ki je bila pred- prečujemo neželene posege, vplivamo s svojim pozitivnim zgledom met grobega in nedovoljenega posega v naravo Lovrenških jezer.” na vse obiskovalce narave in ji s svojim delovanjem ne škodujemo. Ne nazadnje nas k temu zavezuje tudi častni kodeks slovenskih pla- Povzeto po izjavi za javnost nincev. m

41 MedZnami na{imi na rojakipot na Koro{kem Gore nad Rožem

 in µ Gorazd Gorišek

Spodnji Rož z Žingarice

aravanke, z najvišjim vrhom Stolom (2236 m), so naše Razlag imena Karavanke je več. Poznali so ga že v antični dobi, Knajdaljše gorovje. Od Ziljice, ki jih na zahodu loči od ko je aleksandrijski astronom Klavdij Ptolemej območje med Savo Karnijskih Alp, do sotočja Drave in Meže pri Dravogradu in Dravo imenoval Caravancas mons. Srednji vek je prinesel novo merijo kar 120 kilometrov. Po nekaterih delitvah slovenskega različico imena – Creinae mons (Kranjsko gorovje), nato pa se je gorskega sveta med Karavanke prištevamo tudi Paški Kozjak spet uveljavilo prejšnje ime. Nekatere domneve govorijo, da ime (1273 m), Konjiško goro (1014 m), Boč (978 m), Donačko izhaja iz keltskega izraza 'kara wanka', kar naj bi pomenilo 'skalnati goro (882 m) in Macelj (718 m), vendar to območje obrav- travniki' ali 'košuta' po osrednji skupini v gorovju. nava planinski vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije. Spominov na vzpone v severni verigi Karavank je precej, še več Karavanke delimo na južno in severno verigo. Slednji bo pa se jih je nabralo v zadnjem času, ko prijetne sredogorske cilje veljala pozornost v tokratni rubriki Z nami na pot. Glavni obiskujemo z najmlajšo članico družine. Še posebej se nama je razlog za to je, da so vrhovi severno od glavnega grebena vtisnilo v spomin slovo zimskega dneva na Kravjem vrhu/Kuhberg, Karavank (z izjemo Obirja, Pece in Uršlje gore) med sloven- jugozahodnem sosedu bolj znanega Ojstrca/Hochobir na Obirju. skimi obiskovalci gora – vsaj po vpisnih knjigah na vrhovih Sonce, ki naju je ves dan prav lepo razvajalo, je počasi tonilo za sodeč – (pre)malo znani, pa čeprav so vsi po vrsti odlični obzorje. Megla je v Ljubljanski kotlini vztrajala skoraj ves dan. Za in lahko dostopni razgledniki ter nosijo pristna slovenska grebenom Košute je s pomočjo sonca ustvarjala neverjetne oblike imena. in barvne odtenke. Nepozabni prizor je težko opisati z besedami,

42 J U L I J 2 0 1 0 Kepo in Obirjem. Dolino delimo na zgornji (do Bistrice v Rožu) in spodnji del. Širši Rož zajema tudi območje vzhodno od Beljaka, celotne Gure tja do Velikovca/Völkermarkt in Žitare vasi/Sittersdorf ter celotno severno podnožje Karavank, kjer Slovenci govorijo ro- žansko narečje. Lokalne delitve so seveda tudi tukaj zelo navzoče. Pravi Rožani menda živijo samo na desnem bregu Drave in si radi privoščijo sosede na levem bregu, rekoč: "Dravec rjavec, napij se vodé, da se sirkava mešta kna uneme v tabè!" In še nekaj: Rožani marnjajo, medtem ko sosedi na zahodu, ki govorijo ziljsko narečje, žebrajo in za povrh še akajo (atrok = otrok) ali sploh, seveda je to pogruntavščina Rožanov, pojó, kadar govorijo. Ime Rož izhaja iz rodbinskega imena Rase. Prvotni grad tega rodu je stal nad Svatnami/ Schlatten (poznan iz Miklove Zale), kjer naj bi se kmetje borili proti Turkom, mlajši grad pa je stal pri Rožeku/Rosegg. Središče Roža in hkrati najjužnejše avstrijsko mesto so Boro- vlje/Ferlach, kjer lahko obiščemo znani puškarski muzej. Po vaseh v dolini je mnogo kulturnih spomenikov, ki so vredni ogleda. Iz vasi Podgorje/Maria Elend se lahko mimo zdravilnega studenca povzpnemo do kapelice pod istoimenskim vrhom. Vabi tudi divja dolina Gračenice/Gratschenitzengraben in bližnja soteska Rdeči- ce/Ardenschitzengraben jugozahodno nad Podrožco/Rosenbach. Zanimivi sta turistično urejeni poti skozi Hajnžev graben in sotesko Čepa/Tscheppaschlucht, ki ju bom opisal posebej, največ pozornosti pa bo v nadaljevanju seveda namenjeno goram nad Rožem.

Vrhovi severne karavanške verige Do Kepe Karavanke z zahodne strani tvorijo enoten greben, ki šele s to, v ozadju Baškega jezera dvigajočo se gorsko postavo, pridobi visokogorski značaj. Južna veriga se nadaljuje naprej po državni meji kot strnjen greben preko Dovške Babe, Golice, Stola, Košute in Olševe, ki je le na nekaterih mestih prekinjen z visokimi sedli in prelazi. Severna veriga, ki v celoti leži na Koroškem, je mnogo manj enotna. Posamezne vrhove ločujejo globoke doline, katerih vode tečejo v Dravo, z glavno verigo pa jo povezujejo stranski grebeni. Severno pod Kepo je Komnica/Ferlacherspitze (1739 m), najza- hodnejši vrh severne verige. Zelo razgledni gori ne manjka obiska. Na čudoviti jasi Bleščeče planine severovzhodno pod vrhom stoji slovenska koča nad Arihovo pečjo/Arichwand, mimo katere sem opisal pot na vrh. Bližnji sosedje Komnice (Bučovnik/Türkenkopf, Gračenica/Gratschenitzen in drugi) so planinsko manj pomembni. Spodnji Rož z Žingarice Naslednji hrib, ki mu bomo posvetili pozornost, je Mačenski vrh/ Matschacher Gupf (1691 m), nekakšen severni stražar prostrane Struške. Na zahodu se njegova pobočja spuščajo proti Mali Suhi/ pa tudi sicer mi patetični izlivi ne gredo najbolje. Kar sedela sva tam Kl. Dürrenbach, vzhodna stran pa proti Bistrici, kjer nas na drugi zgoraj in občudovala to lepoto. Svetloba se je vseskozi spreminjala. strani pozdravi Psinski vrh/Sinacher Gupf (1577 m) z višjo sosedo Ko je sonce dokončno zašlo, se je bilo treba podvizati. Brezpotni Žingarico/Singerberg (1589 m), ki pa so ji cesto pripeljali skoraj sestop do označene poti ni preprost. V večernem mraku še toliko čisto na vrh. Nato sledi globoka tesen Ljubeljske Borovnice (soteska manj. Tako sva mislila, a je bila skrb odveč. Med rušjem, pozneje Čepa), onstran katere se strmo dviga zahodno pobočje Grlovca/ pa med drevesi, sva si utrla pot do markacij, ki so naju pričakale na Ferlacher Horn (1840 m). Ker ga med opisi ne bo, je pa vsekakor gozdni jasi. Kako hitro se lahko sestopa po strmem pobočju, če je vreden obiska, nekaj več besed o njem. višina snežne odeje ravno pravšnja … Nanj vodijo štiri označene poti: severna iz Borovelj čez Žehtar/ Sechter, vzhodna iz Bajdiš/Waidisch mimo Grlovčnika, slovenskim Med Dravo in Karavankami gornikom je najbližje izhodišče zahodne poti pri gostilni Dajčpe- Rož/Rosental je dobrih dvajset kilometrov dolga dolina na južnem ter, nazadnje pa je tu še južna pot iz vasi Zgornji Kot/Zvrhnji Kot Koroškem, ki je bila včasih skoraj v celoti, danes pa je žal vedno manj, mimo domačije Francej. Do nje se pripeljemo skozi Borovlje in poseljena s Slovenci. Na zahodu se začenja pri Rožeku/Rosegg, na Bajdiše, nato pa pred Selami zavijemo desno in skozi ozko dolino vzhodu končuje s Šmarjeto v Rožu/St. Margarethen, medtem ko Ribnice dosežemo Zvrhnji Kot. Do skupine hiš, ki se sončijo na ga na severu Drava loči od Gur/Sattnitz, na jugu pa ozke doline od prisojnih pobočjih Grlovca (ena izmed njih je domačija Francej), glavnega grebena Karavank. Po hribovsko rečeno, to je svet med lahko pridemo po dveh kratkih, a strmih cestah, ki se v desno nav-

43 Jagovčeva planina pod Obirjem

zgor odcepijo iz doline. Na trasi druge (zahodne) je na zemljevidu 1 : 50 000 Karavanke sicer narisana samo steza, v resnici pa je to čisto spodobna asfaltirana cest(ic)a. Malo pred vasico nas v levo povabi smerna tabla na označeno pot proti sedlu Oselca – starodavnemu prehodu iz selske na ljubeljsko stran, proti Grlovcu pa odidemo naprej mimo hiš. Markacij je dovolj, smerokazov pa tudi. Prvi del poti hodimo skozi strm gozd. Ko se približamo zahodnemu grebenu Zgornji Sopotniški šum v soteski Čepa Grlovca, imenovanemu Velika gora, se strmina unese. Z leve se nam

Soteska Čepa Najgloblja soteska v Karavankah, ki jo ustvar- jata potoka Žabnica in Borovnica, se nahaja tik pod glavno ljubeljsko cesto. Z mostu pred Sopotnico, pod katerim pada Spodnji Sopotniški šum, zgornji pa je že skrit za vo- galom, vidimo le del. Če si jo želimo ogledati v celoti, ustavimo avto na velikem parkiri- šču nad Podljubeljem (WGS84: 46,497796, 14,283342) in se napotimo do začetka sote- ske, kjer je treba plačati vstopnino. Udobna in z ograjami zavarovana turistična pot nas vodi skoznjo. V zgornjem delu se povzpnemo po pravcatem tehničnem monstrumu do Zgornjega Sopotniškega šuma. Nadaljujemo lahko skozi naravno okno proti Slovenjemu Plajberku, kjer nas pričaka hoja po galerijah, kakršne poznamo iz Blejskega Vintgarja, ali pa gremo ob botanični poti proti Dajčpetru. Do parkirišča je organiziran avtobusni prevoz. Soteska je v zimskem času zaprta.

Dolina Poden in Vrtača z Žingarice

44 J U L I J 2 0 1 0 Jagovčeva planina pod Obirjem Divji petelin v gozdu pod Komnico

priključi pot od gostilne Dajčpeter. Do vrha nas loči le še lahek in z in Kravji vrh/Kuhberg. Množično obiskana in najmanj naporna vsakim korakom bolj razgleden greben. Vzhodna pobočja Grlovca pot vodi na vrh s planine Na Jezercah/Seealpe, kjer stoji Kápelska se strmo spuščajo proti Bajdiškemu potoku, na nasprotni strani pa koča/Eisenkappler Hütte. Do nje pripelje mitninska cesta, ki pa je vzhajajo Setiče/Freiberg, ki sem jih vzel pod drobnogled v opisu, pozimi ne plužijo. In prav je tako! Drugo primerno izhodišče je zato tu samo to, da takšnega naravnega razglednega balkona na sedlo Šajda/Schaidasattel, od koder po prečni poti čez Pistotnikov severno steno Košute zlepa ne bomo našli. vrh dosežemo Obirsko planino, se z nje povzpnemo mimo koče na Vzhodno od Setič je najvišja gora severne karavanške verige, vrh in sestopimo v zahodni smeri – pod ali čez Kravji vrh – nazaj na mogočni Obir. Planinsko zanimiva vrhova sta Ojstrc/Hochobir izhodišče. Po isti poti ne bomo hodili niti koraka. Zanimiva tura!

45 Kladivo in Veliki vrh v grebenu Košute

Na Obirju je veliko objektov in z njimi povezanih dejavnosti, ki Kaj lahko ljubitelji narave počnemo pod Obirjem v slabem vre- spadajo pod naslov Bilo je nekoč. Včasih so tod kopali svinčevo rudo. menu? Marsikaj. Dve možnosti, na kateri sem se trenutno spo- Knapov in njihovih zavetišč že davno ni več. Iz majhne rudarske mnil, sta Podkanjski slap/Wildensteiner Wasserfall (imenovan kolibe je zrasla Rainerjeva koča (2043 m). Bila je prva planinska tudi Obirski ali Bilštajnski) pri Podkanji vasi/Wildenstein SV pod postojanka v Karavankah, vendar so do današnjih dni ostale le še Obirjem malo nad dolinskim dnom, ki ga z malo domišljije lahko ruševine. Druge svetovne vojne ni uspela preživeti. Naslednji objekt, imenujemo koroški Peričnik, in Obirske kapniške jame/Obir-Tro- ki ga ni več, je Hannova koča z meteorološko postajo na Ojstrcu. pfsteinhöhlen s presihajočim jezerom. V jame brez vodnika seveda Nanjo spominja velika betonska ploščad. Do vrha so nekdaj zgradili ne bo šlo, Podkanjski slap pa lahko obiščete sami v vseh letnih tudi telefonsko napeljavo, s pomočjo katere so v Železno Kaplo časih. Ljubiteljem zelo zahtevnih zavarovanih poti je namenjena pošiljali vremenska poročila. jeseni leta 2009 odprta ferata pri Železni Kapli, na vzhodni strani

Napis na koči

Koča nad Arihovo pečjo

46 J U L I J 2 0 1 0 Hajnžev graben Skozenj vodi lepo urejena pot. Izhodišče je pri Mlečnikovi žagi (WGS84: 46,472577, 14,336863). Pot skozi graben, ki nosi tudi ime Repuceva soteska, so uredili že na začetku devetnajstega stoletja, ko so še pridelovali velike količine oglja, o čemer pričajo zapuščena oglarska bivališča. Veliko neurje je leta 1996 odneslo vse mostove. V naslednjih dveh letih so pot obnovili, pozneje pa uredili za ogled tudi Gornikov mlin. Marki- rana pot se sicer nadaljuje proti Hajnževemu sedlu med Velikim vrhom in Košutico. Vrnemo se po isti poti ali pa jo uberemo do opuščene domačije Hajnž, ki je sedaj lovska in gozdarska postojanka, ter mimo Gornika in Mlečnika po gozdni cesti sestopimo v dolino.

Slap v Hajnževem grabnu

Obirja. Türkenkopf Klettersteig premore oceno D/E po avstrijski lestvici in skoraj 300 metrov navpične ter celo deloma previsne stene. Informacije Vzhodneje se severna karavanška veriga nadaljuje z Ojstro in Topico/Topitza, sledi kraljeva Peca in za konec še Uršlja gora. Ker Dostop: Do izhodišč gora nad Rožem se iz osrednje Slovenije pripeljemo čez so te gore izven obravnavanega področja, o njih več kdaj drugič. prelaze Korensko sedlo in Jezerski vrh ali pa skozi karavanški oziroma ljubeljski predor. Več o natančnejšem dostopu do izhodišč lahko preberete pri posameznih Slovensko planinsko društvo Celovec opisih. Ker pišem o gorah, kjer deluje planinska organizacija naših rojakov, Koče: se mi zdi prav, da nekaj besed namenim tudi njim. Na pobudo Alojza Koča nad Arihovo pečjo na Bleščeči planini/Rossalm (1084 m), Knafelca je bila že leta 1900 ustanovljena Ziljska podružnica SPD. tel. +4367 69 642 058; Po razpadu Avstro-Ogrske je bilo delovanje društva zelo oteženo. Bertahütte na planini Borovščica/Ferlacheralm (1567 m), Osem let po koncu druge svetovne vojne so ustanovili Slovenko tel. +4367 64 211 377; planinsko društvo Celovec, nato pa vrsto let iskali primerno mesto Eisenkappler Hütte, (1553 m), tel. +4342 388 170. za postavitev svoje koče. V vodo so padle lokacije nad Selami pod Košuto, na Mačenski planini in na planini Rožca. Nato so ven- Literatura: darle pridobili ustrezno zemljišče na Bleščeči planini in z veliko Stanko Klinar: Karavanke. Ljubljana, PZS, 1997; birokratskimi ovirami vendarle, tudi s pomočjo slovenskih pla- Irena Mušič in Vladimir Habjan: Karavanke. Ljubljana, Sidarta, 2007; ninskih društev, postavili Kočo nad Arihovo pečjo ter jo 1. junija Stanko Klinar: 55-krat Karavanke. Ljubljana, PZS, 2005; 1969 slovesno odprli. Vsako leto v marcu je organiziran pohod s Ingrid Pilz: Čudoviti svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Ljubljana, Založ- Čemernice do koče, v spomin na tragedijo pod Arihovo pečjo, ba Mladinska knjiga, 2000; kjer je februarske noči leta 1945 v hajki z nemškim wehrmachtom Walter Lukan (poglavje o Koroški): Pozdravi iz slovenskih krajev. Ljubljana, padlo osem partizanov. SPD Celovec vzdržuje tudi geološko pot Založba Mladinska knjiga, 1987; s sedla Potok skozi Meli do Orlovskega sedla, od koder se lahko Željko Kozinc: Lep dan kliče 2. Ljubljana, Modrijan, 2001; povzpnemo na Tolsto Košuto. Več o društvu si lahko preberete v Željko Kozinc: Lep dan kliče 3. Ljubljana, Modrijan, 2004; letošnji marčevski številki Planinskega vestnika, kjer je predse- Željko Kozinc: Lep dan kliče 4. Ljubljana, Modrijan, 2007. dnik društva Hanzej Lesjak predstavil delovanje naših rojakov Zemljevidi: na Koroškem. Bodi dovolj. Na severni strani Karavank vam zagotovo ne bo Julijske Alpe, vzhodni del, PZS, 1 : 50.000; dolgčas. Ne pozabite na vsaj kratek klepet s prijaznimi domačini, Karavanke, osrednji del, PZS, 1 : 50.000; ki se jim bodo ob vašem slovenskem pozdravu zasvetile oči, usta Wörthersee Karawanken. Wander und Radtourenkarte 61, Kompass, 1 : 50.000; pa zlezla v prešeren nasmeh. Naj bo v kateremkoli času že, gore Klopeiner See Karawanken. Wander und Radtourenkarte 65, Kompass, vas bodo vedno sprejele odprtih rok in težko se bo posloviti. V 1 : 50.000; spominu je ostal tudi zimski večer, ko je bilo treba sestopiti s Setič. Carnica Region, Rosenthal, Klagenfurt, WK 234, 1 : 40.000; Še bi ostala gor, a sonce je želelo k počitku. Posteljo si je našlo za Faaker See, Ossiacher See, Villach, Dreiländereck unteres Gailtal, WK 224, Hajnževim sedlom. Nad Selami, kjer še dandanes slišimo skoraj 1 : 50.000; izključno slovensko besedo, naju je zopet objela megla, ki sva ji Wörthersee, Ossiacher See, Gerlitzen, Faaker See, Karawanken, Klagenfurt, zjutraj vsa vesela ušla … Villach, WK 233, 1 : 50 000. Srečno! m

47 VerigaZnami {tiritiso~akov na pot – Monte Rosa Ledena prostranstva

 in µ Bor Šumrada

ogorje Monte Rose je ena najobsežnejših in poleg sku- nižine. Verjetnejša razlaga imena Rosa izvira iz lokalnega Ppine Mont Blanca tudi ena najbolj obiskanih gorskih dialekta patois, v katerem rouèse pomeni ledenik. Stena je skupin v Alpah. Razprostira se na italijansko-švicarski meji poleg južne stene Mont Blanca ena najvišjih in najmogoč- in je sestavljena iz množice vrhov, ki presegajo za naše nejših snežno-lednih sten v Alpah. V skupini je najvišji razmere magičnih 4000 metrov. Ime je morda dobila po vrh Dufourspitze (4634 m), ki je hkrati tudi drugi najvišji mogočni, več kot 2500 metrov visoki in preko pet kilometrov vrh Alp. Gore Monte Rose so deležne velikega obiska gor- široki vzhodni steni, ki jo jutranje sonce obarva rožnato- nikov, vendar se zaradi ogromnih ledeniških prostranstev oranžno-rdeče, kar se ob lepih zimskih jutrih vidi s Padske množice kar razgubijo. Vseeno pa se vzponov ne smemo

48 J U L I J 2 0 1 0 Lyskamm od koče Margherita FOTO: VLADIMIR HABJAN

lotevati nepripravljeni. Poleg dobre fizične pripravljenosti sta potrebna tudi dobro poznavanje gibanja v ledeniškem svetu in seveda upoštevanje morebitnih težav zaradi nad- morske višine. V skupini Monte Rose leži najvišja koča v Alpah, Capanna Regina Margherita na samostojnem vrhu Punta Gnifetti (4554 m), kjer se da seveda prespati, kar je tudi posebno do- živetje. Glavobol zaradi višine nam ponoči verjetno ne uide.

Pregled območja Skupina Monte Rose je zelo obsežna, najvišji vrhovi pa so skoncentrirani v večkilometrskem glavnem grebenu na meji med Italijo in Švico. Od severa proti jugu se vrstijo Nordend (4609 m), Dufourspitze (4634 m), Zumsteinspitze (4563 m), Punta Gnifetti (4554 m), Parrotspitze (4436 m). Južno od Parrotspitze je na italijanski strani še skupinica manj pomembnih vrhov Ludwigshöhe (4342 m), Corno Nero (4322 m), Balmenhorn (4167 m), Piramide Vincent (4215 m) in Punta Giordani (4046 m). Glavni greben pa

Na ledeniku je pogosto veliko navez.

Najvišja koča v Alpah, Capanna Regina Margherita na samostojnem vrhu Punta Gnifetti (4554 m)

49 zavije ob meji proti zahodu, kjer se vrstijo še mogočni Zermatt (1705 m), od koder je znan pogled na najslavnejšo Lyskamm z vzhodnim (4527 m) in zahodnim vrhom (4481 goro v Alpah, če ne kar na vsem svetu, Matterhorn (4478 m). Nato sledijo še Castor (4228 m), Pollux (4091 m) in m). Severni pristopi so dolgi, saj poleg višinske razlike velik dolgi greben Breithorna (4167 m). zalogaj predstavljajo tudi razdalje po razpokanih ledenikih. Kot že omenjeno, je vzhodna stran Monte Rose globoko Že samo dostop po ledeniku Grenzgletscher je dolg več odrezana preko vrtoglave stene vse do ledenika Belvedere, kot deset kilometrov, višina izhodišča pa je na približno katerega voda se steka skozi dolino Val Anzasca mimo 2500 metrih. vasice Macugnaga (1307 m). Ta stran pogorja je najmanj V južno stran masiva Monte Rosa se zajedajo globoke obljudena, saj zaradi velike višinske razlike in nepristopno- doline Valle d' Ayas, Val Gressoney in Alagna – Val Sesia. sti ne privablja množic, in je rezervirana za alpiniste. Prav Doline sežejo nekako do višine 1500 metrov, od koder se tako je stena popularna med alpinističnimi smučarji, saj je pobočja v 3000-metrskem zamahu pnejo na najvišje vr- Canalone Marinelli z višino 2500 metrov najdaljši ozebnik hove. Vendar na tej strani dolge dostope skrajšajo mnoge v Alpah. Vzpon po njem je tura velikih razsežnosti, saj je žičnice, predvsem iz dolin Gressoney in Sesia, kar nam že dostop do bivaka Marinelli (3036 m) pester z vsemi prihrani veliko časa in energije. Zaradi tega se največ gor- pastmi ledeniške ture. Prav tako je ozebnik po vsej dolžini nikov vzponov loteva prav od tod. izpostavljen padajočemu ledu in plazovom. Zaključi se na Srebrnem sedlu (Silbersattel, 4515 m) med vrhovoma Glavni vrhovi Nordend in Dufourspitze. Smučarski spust so po ozebniku Kot že omenjeno, Monte Roso sestavlja kopica vrhov. Nekaj opravili tudi Slovenci, nazadnje lansko zimo. jih velja podrobneje omeniti. Nasprotno se na severno in zahodno, švicarsko stran Dufourspitze je najvišji vrh skupine in je le za dobrih spuščajo dolgi in mogočni ledeniki v dolino Mattertal. 170 metrov nižji od Mont Blanca, vendar je dosti manj Ledenika Grenzgletscher in Gornergletscher spadata med obiskan zaradi dolgega in težavnega pristopa. Na skoraj največje v Alpah. Najvišje stene, ki padajo na sever, so stene 1900 višinskih metrov dolgi poti je treba premagati dolg, Lyskamma, Castorja, Polluxa in stene Breithornov, ki še razpokan sistem ledenikov Gornergletscher in višje gori vedno dosežejo spoštljivih 900 višinskih metrov. Na koncu še Monte Rosagletscher. Tehnično najtežji del vzpona pa doline leži eno najprestižnejših turističnih mest na svetu nas čaka na skalnem grebenu pod vrhom, kjer je treba po-

Najvišje ležeča koča v Alpah

Italijanski alpski klub CAI je na enem najvišjih mej- nih vrhov Punta Gnifetti (nemško Signalkuppe, 4554 m) postavil najviš- jo oskrbovano kočo v Alpah, Cappana Regina Margherita. Sprva je bila tam majhna lesena bara- ka, slovesno odprtje pa je potekalo leta 1893 z obiskom kraljice Margherite v času Kraljevine Italije. Izgradnja koče, ki je bila konec dvajsetega stoletja prenovljena, je močno spremenila položaj gornikov in alpinistov na gori, saj najvišje ležeča stavba v Evropi v nestabilnem vremenu nudi dobrodo- šlo zatočišče. V zadnjem času so rešili tudi problem fekalij, ki jih odva- žajo s helikopterjem.

Koča Rif. Gnifetti (3611 m) FOTO: VLADIMIR HABJAN

50 J U L I J 2 0 1 0 plezati tja do tretje težavnostne stopnje. Prvi vzpon na vrh je že leta 1855 uspel veliki skupini ljudi. Najem vodnikov je financiral znani raziskovalec, Anglež Charles Hudson. Prav tako velja omeniti, da so vzhodno steno preplezali že leta 1872, in sicer po ozebniku Marinelli. Severno od Dufourspitze se dviga Nordend, ki je tretji najvišji vrh Alp. Deležen je še redkejšega obiska kot višji sosed, saj si moramo ponavadi zahtevno pot preko ledenika Monte Rosagletscher poiskati kar sami, ker se sledi redkih obiskovalcev hitro zbrišejo. Tako je pri vzponu na vrh potrebne precej iznajdljivosti pri prečkanju ledeniških mostov in iskanju poti v labirintu razpok. Vsekakor veli- kopotezna tura. Prvi vzpon na vrh je zabeležen leta 1861. Nato je treba omeniti vrhova Zumsteinspitze in Punta Gnifetti ali Signalkuppe. Punta Gnifetti je verjetno dele- žna najpogostejšega obiska, saj je zaradi koče Margherita točno na vrhu tudi najudobnejša in najprijaznejša. Prvič so se nanjo vzpeli preko sedla Lisjoch že daljnega leta 1842. Zumsteinspitze večina obišče hkrati z njeno sosedo. Ponuja mogočen razgled proti zahodu po globeli ledenika Grenz- gletscher, nad katero občudujemo mogočno severno steno Lyskamma, in pogled v globine vzhodne stene. Zadnji vrh, ki preseže 4500 metrov, je dvoglavi Lyskamm. Mogočen petkilometrski greben, ki se cepi od glavnega masiva Monte Rose proti zahodu, v smeri Matterhorna, slovi zaradi svojih opasti in razsežnosti, saj tura po njem Dom s koče Margherita FOTO: VLADIMIR HABJAN

Gaz v mogočnem ledeniku FOTO: VLADIMIR HABJAN

Izhodišče je vasica Alagna FOTO: VLADIMIR HABJAN Gondola v vasici Alagna FOTO: VLADIMIR HABJAN

51 JV stena Punte Gnifetti, pogled od koče navzdol ves čas poteka na veliki višini. Prav tako med prečenjem grebena ni mogoč umik pred nenadnim poslabšanjem vremena. Sama pobočja se zelo razlikujejo. Južna stran je predvsem skalnata in se dviga le nekaj sto metrov nad krnico ledenika Lisgletscher, medtem ko je severna stran visoka do tisoč metrov nad ledenikom Grenzgletscher in tvori mogočen blodnjak ledenih sten, serakov in razpok. Severna pobočja nad ledenikom Grenzgletscher se nadaljujejo v zahodni smeri proti vrhovoma Castor in Pollux, poimenovanima po junakih iz grške mitologije. Njuni vršni zgradbi sta večinoma poledeneli, okolica pa je mogočna; povsod obsežni razpokani ledeniki. Zadnji v tem grebenu še zahodneje od Castorja in Pol- luxa je skoraj tri kilometre široki zid Breithornov. Posebno s severne strani nad Zermattom je videti precej mogočno, čeprav se ob pogledih na mogočnejše sosede veličastnost kaj hitro razgubi. Ker se z žičnico pripeljemo na Klein Matterhorn na višino 3883 metrov, je zaradi majhne vi- šinske razlike vrh Breithorna eden najbolj obljudenih štiritisočakov v Alpah.

Kje, kdaj, kako Obisk Monte Rose je za večino gornikov najprimernejši poleti, od junija do septembra, ko je največ obiskovalcev. Takrat ob lepih dnevih na skoraj vseh vrhovih srečamo nekaj deset ljudi. Pozimi je zgodba drugačna. Verjetnost, da bomo koga srečali, je zelo majhna. Spomladi, ko je ve- čina ledeniških razpok še zakrita, je popularno predvsem turno smučanje. Velike razdalje in obsežna območja ter

Do koče Gnifetti vodi kratka ferata FOTO: VLADIMIR HABJAN

52 J U L I J 2 0 1 0 Mogočni Dufourspitze velike višinske razlike omogočajo zelo ugodno in uživaško Informacije turno smuko. Dostop: V dolino Val Sesia pridemo mimo Fernetičev in Benetk do Mi- Možnih je nešteto kombinacij tur. Zermatt je glavno lana. Od tam se zapeljemo še približno 50 kilometrov v smeri Torina in se izhodišče za ture na Nordend, Dufourspitze in Breithorn, pri izvozu Biandrate, 10 km zahodno od izvoza Novara Ovest, usmerimo kjer pa nam vzpon močno skrajša žičnica na Klein Matter- na avtocesto A26, ki pelje proti severu. Po njej po slabih 20 kilometrih pri horn. Drugo in najpopularnejše izhodišče sta dolina Val kraju Ghemme avtocesto zapustimo in se peljemo po regionalni cesti v Sesia in vasica Alagna (1190 m). Iz nje nas sistem žičnic dolino Val Sesia. Cesta nas po približno 50 kilometrih pripelje do vasice v manj kot uri pripelje do Punte Indren (3260 m), med- Alagna (WGS84: 45,852574, 7,936572). Skupaj od Fernetičev približno 550 tem ko bi morebitni pristop peš, za katerega se odločijo kilometrov. le redki obiskovalci, trajal mnogo dlje, tja do šest ur. Od Planinske koče in bivaki: Glavni postojanki za naše ture sta koči Punte Indren nas do koč Rifugio Città di Mantova (3498 Rifugio Città di Mantova (3498 m), tel. +3901 6 378 150 in Rifugio Gnifetti m) in Rifugio Gnifetti (3611 m) pripelje pot preko lede- (3611 m), tel. +3901 6 378 015. Skupaj nudita skoraj 400 ležišč, vendar jih nika Indren. Od obeh koč so najbolj priljubljene ture na je obvezno pred obiskom rezervirati, saj sta ob lepem vremenu koči nabito skupino vrhov okoli Piramide Vincent, ki nam ponavadi polni. Na vrhu Punta Gnifetti lahko prespimo v koči Capanna Regina Marg- nudi tudi dobro aklimatizacijo, na mogočni Lyskamm in herita (4554 m), tel. +3901 6 391 039, ki nudi 77 ležišč. Prav tako je na višini seveda na Punto Gnifetti ter Zumsteinspitze. 4167 m, na vrhu Balmenhorn, možno prenočiti v bivaku Giordano, kjer je Mnogo gornikov poskuša tudi prečiti celotni masiv, prostora za osem ljudi. tako da se vzpnejo na vse glavne vrhove, kar se ponavadi Literatura: da izvesti v treh do štirih dneh. Zaradi številnih koč se Tomaž Vrhovec: Najvišji vrhovi v Alpah. Ljubljana, PZS, 2005. celotno prečenje da načrtovati z različnimi variantami. Richard Goedeke: Vsi štiritisočaki Alp po običajnih smereh. Ljubljana, Morda najpriporočljivejša je z začetkom prečenja od grebe- Sidarta, 2004. na Breithornov pa vse tja do najbolj severnega Nordenda. Pri opisih tur sem za izhodišče izbral Alagno in opisal Wolfgang Putsch: Hochtouren, Westalpen, 88 Fels und Eistouren zwischen pristope na vrhove nad kočo Gnifetti, ki so tudi najbolj Tödi und Grand Combin. Rother Selection, 2009. priporočljivi za prvi obisk. Prav tako je treba imeti zemlje- Martin Moran: The 4000m Peaks of the Alps, Selected Climbs. The Alpine vide zaradi obsežnosti območja in za lažjo orientacijo. Club, 2007. Za naslednje obiske priporočam, da si opise preberete v Obstaja še veliko drugih vodnikov v tujih jezikih. številnih vodnikih. Nekaj zelo uporabnih je tudi v sloven- Zemljevidi: ščini. Najbolje je pobrskati po internetu in najti primerno Kompass, Carta Turistica 88 Monte Rosa, 1 : 50.000. literaturo. m Instituto Geografico Centrale (IGC), 109 Monte Rosa, Alagna V. Macugnaga, Gressoney, 1 : 25.000. Landeskarte der Schweiz (LKS), 1348 Zermatt, 1 : 25.000.

53 V SPOMIN Veselo po planinah1

Zvonko Čemažar (1927–2010)

 France Malešič

Brana FOTO: LUKA OVČAR

adoživega pesnika in ljubitelja gora ni več gadi na progi Šamac–Sarajevo, v drugi, ki je vsem užival in se v zelo težavne plezarije ni Rmed nami. Spomnimo se ga z njegovimi gradila Novi Beograd, in potem še v Novi Go- spuščal. Spominja se, kako sta s Sandijem spomini, ki jih je pripovedoval s tolikšnim ve- rici. Blažino v lepem vremenu preplezala Broja- seljem, prav tako pa tudi z besedami, ki so mu "Kar sem spesnil tam, je bila bolj 'lopatar- nov raz v Stenarju. Z Marijo Pipanovo in Ma- jih namenili njegovi številni prijatelji. sko-kramparska poezija' in še te zapiske mi je tjažem Deržajem je nekoč plezal v znameni- Odličen pisec besedil priljubljenih melodij požrla neka krava. Ob drugi priložnosti so mi v tem Iksu v Planjavi. Baje se je takrat slišalo ansamblov bratov Avsenik, Toneta Žagarja in neki bolnišnici ukradli pesmi. Za te mi je že bolj do same Kamniške Bistrice, kako je klel, ko je drugih, v katerih je še posebej veliko ljubezni hudo, saj so bile kar posrečene. V Novi Gorici skušal izbiti trdno zabit klin, a nikakor ni šlo. do gora in narave sploh, se je rodil 18. oktobra sva se spoznala z Andrejem Kurentom. Bila sva “Najhuje je bilo v zahodni steni Planjave v 1927 v Novem mestu. Po dveh letih so se pre- skupaj v dramski sekciji Kajuh. Takrat sem igral navezi z Alenko Svetelovo in Marjanom Kerši- selili v Ljubljano, kjer je potem hodil v osnovno prvič, zadnjič in nikoli več. Andrej Kurent je po- čem - Belačem. Sredi stene nas je zajela nevih- šolo. Tudi gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in tem postal ugleden slovenski dramski igralec, ta s točo. Bilo je obupno, ker smo morali sredi leta 1947 maturiral. Študiral je slavistiko, po- jaz pa gledalec. Rasel sem v urejenem družin- stene počakati, da se je unesla. Vsi premočeni tem pa ga je pritegnil novinarski poklic. Nekaj skem okolju. Oče je bil profesor matematike in smo priplezali na vrh in smo šele nato lahko časa je pisal v Slovenskega poročevalca, nato je fizike. Rad je hodil v gore in na turne smuke. Še odšli navzdol na Kamniško sedlo. Tam so se delal kot bančni uradnik, knjižničar in statistik pred vojno smo bili med počitnicami dva me- nam obiskovalci čudili, kako da smo premo- na Republiškem zavodu za statistiko. Po sed- seca pod Ratitovcem, kasneje pa nad Uskovni- čeni, saj je že nekaj časa sijalo sonce. Pesem, ki mih letih se je ustalil pri Zavarovalnici Triglav, co. Prebivali smo v planšarski koči. Mati, ki je bo spominjala na ta dogodek, še čaka rojstva." kjer je bil polnih triintrideset let, vse do upoko- bila odlična gospodinja, je kuhala, z očetom Nikoli ni stal na smučeh. Včasih je bil na jitve leta 1991. "Prvo pesem sem napisal v času pa sva hodila na krajše ali daljše ture. Oče me zimskem tečaju edini brez smuči. Zgodilo se petošolske ljubezni. Ko so za to izvedela dekleta, je prvi navdušil za gore. Med vojno je bil inter- je, da so šli čez Komarčo na zimski tečaj k Tri- jih je bilo na mah precej okoli mene in moral sem niran v Dachauu in drugih nemških taboriščih. glavskim jezerom. Bilo je veliko snega in so jim pisati take verze, kot bi jih one pisale fantom. Po vrnitvi iz nemške internacije je ravnateljeval najprej poskusili priti do vrha Tičarice, a so Ti fantje so bili potem prepričani, da je res tako. na učiteljišču in potem na prvi in tretji državni prišli le do Štapc. Ko so potem drugi s smu- Dekleta se niso izdala, jaz pa tudi ne, vendar sem gimnaziji." čmi odšli s Triglavskih jezer proti Komni, jim bil sam v marsikatero dekle zaljubljen do groba, Njegova sošolca sta bila znana alpinista in je dejal: "Zame ni treba skrbeti!" Na Komno ga pa čeprav je ljubezen trajala le nekaj dni." gorska reševalca Miha Verovšek in Rado Ko- ni bilo. Planinski delavec in organizator Ivo Precej prvih pesmi je napisal kot brigadir čevar. S Kočevarjem sta leto po vojni naredila Marsel je že organiziral reševalno akcijo. Ta- na mladinskih delovnih akcijah. Bil je v bri- prvo turo na Brano. Tam sta tudi malo pleza- krat pa se je prikazal Zvonko. Gorski vodnik la, kar mu je ostalo v lepem spominu, čeprav France Zupan ga je navdušeno pozdravil: "O, si je takrat strgal hlače. Verovšek ga je potem mož, ki se vedno vrne!" In kadar se srečata, ga 1 Članek o Zvonku Čemažarju je nastal po gradivu za kot načelnik ljubljanske postaje Gorske re- France še vedno počasti s tem pozdravom. njegov literarno-glasbeni večer v Vodnikovi domačiji ševalne službe pritegnil k alpinistom in gor- Tudi kasneje se je večkrat znašel v hudi zaga- in po gradivu za knjigo ob njegovi 75-letnici leta 2002. skim reševalcem. Pri plezanju je vedno pred- ti, vendar kljub temu ni nikoli bivakiral.

54 J U L I J 2 0 1 0 V lepem spominu ima novoletno turo po varja in Pavla Kosca. Noben tekst ni bil pri ko- Ozebniku na Jalovec. Nazaj grede so se sko- misijah nikoli zavrnjen, zato na delo komisij zi Ozebnik in proti Tamarju vozili po zadnji nikoli ni imel pripomb. Srečeval se je z glas- plati. Spominja pa se, da sta bila takrat prvič beniki Juretom Robežnikom, Danetom Šker- skupaj Dušica in Aleš Kunaver, on pa je bil lom in Miškom Hočevarjem. Za skladatelja in eden od botrov, da sta takrat začela hoditi kritika Pavla Mihelčiča je napisal nekaj bese- skupaj. dil za otroke. Večkrat je pomagal pri reševanjih v gorah. Običajno je napisal besedila na že kompo- Ko se je v triglavski severni steni hudo poško- nirano glasbo oziroma melodijo, kar se mu dovala Jožica Marn, je tekel čez Prag po vodo zdi lažje kot obratno. "Dobra melodija kar vpi- in nazaj pod steno. Ko se je spomladi leta je po besedilu in tako že kar vem, kakšno be- 1957 v severni steni Ojstrice ponesrečil nje- sedilo spada k njej." Med njegovimi priznanji gov prijatelj in tedanji najboljši alpinist Mar- naj bo posebej omenjeno, da je bila sklad- ko Dular, je bil na Kamniškem sedlu. Poma- ba Toneta Žagarja in Zvonka Čemažarja Klic gal je v poletnem snežnem neurju leta 1957, narave na javni oddaji Nove melodije v ve- ko so s Planjave reševali zmrznjeno Hedviko liki dvorani Slovenske filharmonije izbrana Vasle. Ko sta se v Travniku zaplezala hrvaška za najboljšo. Poleg tega je bilo pohvaljeno alpinista Hanzer in Verša, so z Vršiča sporočili tudi Čemažarjevo besedilo Nekoč se je deč- v Tamar, naj gre nekdo pod steno in pride z ku sanjalo. Največ pa mu pomeni nagrada njima v stik. V gosti megli je šel pod steno in za življenjsko delo, ki jo je prejel oktobra leta ju klical na vso moč. Ni ju mogel priklicati, v 1998. To nagrado Feryja Souvana sta mu ta- tisti megli pa se je v nevarnem svetu skoraj krat izročila sin dr. Souvana Tomaž Souvan in izgubil, a se je spet srečno vrnil. direktor združenja avtorjev SAZAS Iztok Ža- Ves čas je še naprej pisal pesmi. Niso na- gar. stajale kar takoj, ampak jih je nosil v sebi Nikoli mu ne zmanjka dobre volje in od dneve, tedne, tudi mesece in celo leta. Ni pa njega sploh ni mogoče slišati kakšne žal be- bilo potrebno, da bi šel po navdih na zelo vi- sede. Včasih pa si ne more kaj, da ne bi po- sok vrh ali da bi zanj potreboval kakšno iz- tarnal: "Presenečen pa sem nad nekaterimi da- redno doživetje. "Navdih za besedila nosim našnjimi besedili, da jih potrdijo, saj so mnoga Zvonko Čemažar na Korošici zmeraj s seboj. Daje mi ga vsaka rožica, drevo, polna primitivizma in prav škandalozna. Pri skala, oblaki. Največji navdih so mi dale gore s glasbenikih me moti to, da so premalo kritični svojimi tisočerimi obrazi in kontrasti. Upam, da do besedil, ki so namenjena njihovim melodi- Korošici, čez Ojstrico, Planjavo, na Kamniško bo še naprej tako." jam. Glede objavljanja avtorstva pa zamerim sedlo, Okrešelj, čez Savinjsko sedlo, na Češko Prvo pravo besedilo je napisal pred davni- medijem, da poleg avtorja glasbe ne navedejo kočo in do Jezerskega. Že na začetku jih je mi leti na glasbo Livingstona in sicer Tisoč vi- tudi avtorja besedila." zamedel sneg, vendar je po treh dneh vso olin za pevca Staneta Mancinija, ki tedaj še ni Še v mladih letih je sklenil, da ne bo nikoli skupino varno pripeljal na cilj. Nekoč so šli na bil poročen in mu je pesem prišla prav, ker je več igral. Vendar se je zgodilo, da je enkrat v Triglav, čez Planiko, mimo Doliča, Sedmerih bil grozno zaljubljen. "Moja pot glede besedil gorah le naredil izjemo. jezer, čez Štapce in planino Dedno polje do za popevke je šla potem navzdol. Le še za prvi “Bilo je že po Dularjevi nesreči, približno leta Vogarja. Dva dni je snežilo, vendar jih je vseh festival Slovenska popevka na Bledu sem napi- 1958, ko smo za vajo uprizorili navidezno ne- 18 srečno prišlo na cilj. Naslednjič so šli proti sal dve besedili." srečo. Z Miho Verovškom sva splezala do Lope Triglavu z Rudnega polja. Začeli so v obeta- Pač pa je začel pisati za Avsenike. Prva je v severovzhodnem razu Male Kalške gore. Jaz jočem vremenu, zjutraj pa je zapadel sneg ... bila pesem Klic z gora, za katero je bil sprva sem igral ponesrečenca. Imel sem obvezano Domača glasba mu pomeni veliko sprosti- prepričan, da je zanič, v resnici pa je posta- glavo. Z gledališko šminko, ki mi jo je posodi- tev. Sicer pa je že od mladih nog zaljubljen v la izredno poznana in je skoraj ponarodela. la igralka in alpinistka Alenka Keršič - Svetel, opero. Izredno rad hodi tjakaj in na koncer- “Ko sva nekoč v šahovski sobi hotela Slon z sem imel narisane podplutbe po obrazu, kri pa te in pravi, da sta klasična in operna glasba Vilkom Avsenikom igrala šah in sva se v zgo- je bila telečja. V dogovorjenem trenutku sem, za njegovo dušo. Za opero ga je navdušil na- dnjih jutranjih urah vračala domov (takrat so da bi bil prizor bolj uspešen, začel kričati 'Na stop slavnega italijanskega tenorista Benia- naju vrgli ven), me je Vilko vprašal, ali bi bil pri- pomoč!' Neka planinka, ki je bila po naključju mina Giglija na Kongresnem trgu leta 1941. pravljen napisati kakšen tekst na njegovo in na poti pod steno, tega ni vedela in je odhitela "Že naslednjega dne sem ga poslušal v lju- bratovo glasbo. Vabilo sem sprejel, vendar sem v Bistrico po pomoč. Kamniški reševalci so res bljanski Operi, kjer je pel Alfreda v Verdijevi mu pojasnil, da ne poznam not. To težavo sva kmalu prišli, ne da bi vedeli kaj več. Prvi so bili operi Traviata v družbi z Mario Caniglio in Gi- rešila tako, da mi je vsako skladbo toliko časa Tine in Tone Štritof, Jurij Romšak in Miha Ha- nom Bechijem. Od takrat naprej sem bil skoraj igral na klavir, da mi je prišla v ušesa. Nasploh bjan - Mihol. Bilo jih je vsaj deset. Ko so zagle- vsak večer v Operi. Če sta bili na dan dve pred- pa so bile melodije bratov Avsenik tako lepe, da dali, kako mi izpod obvez sili kri, je Mihol rekel: stavi, sem šel na obe, kadar pa je bila matine- jim ni bilo težko napisati besedila. In tako se je 'Tega fanta pa ne bomo živega prinesli dol'. Iz ja, sem bil tudi tam. Seveda sem bil vedno na začelo. Narodnozabavna glasba me je povsem stene so me spravili z reševalnim sedežem, v stojišču, ker nisem imel dovolj denarja. Operi zastrupila." dolino pa z reševalno zibko. Vso pot do Bistri- se nisem izneveril vse do danes. Oba z ženo sva Skladba Klic z gora je bila nekaj časa tako ce sem moral za vsako stvar jamrati, da se ni- že dolga leta člana Društva ljubiteljev baletne priljubljena, da je bila na radiu tudi po trikrat sem začel smejati. Akcija je uspela, zamere pa in operne umetnosti, s katerim sva obiskala ali štirikrat na dan. Znanci so ga celo začeli ni bilo. Z reševalci, ki so prišli pome, smo postali že precej opernih hiš po Evropi. Bila sva tudi v spraševati, ali se je o tem sam domenil na dobri prijatelji, celo z lovskim nadzornikom Ju- Zagrebu, na Dunaju in v Salzburgu. Imava pa radiu, neki škodoželjnež pa ga je celo vpra- rijem Romšakom, ki je bil znan kot zelo strog in še eno samo veliko željo, da bi uspela dobiti šal, ali jih je podkupil. Njegovih besedil izme je nekoč na lovski poti čez Žmavcarje pro- vstopnice za milansko Scalo, a je težko, ker je redno priljubljenih melodij je poleg pesmi ti Skuti kar obrnil, češ da je pot tamkaj Maček vedno vse razprodano. Doslej sem videl že več Klic z gora, Pri Sedmerih jezerih, Klic narave prepovedal. Kasneje sva bila v dolini dobra pri- kot 2000 predstav. Samo Traviato sem več ka- in drugih skupaj kar 43. Največ jih je napisal jatelja, na lovskih poteh pa ne." kor stokrat videl v živo, velikokrat pa potem še za Avsenike in Toneta Žagarja, nekaj pa na Po gorah je večkrat vodil izlete planincev doma. Najljubša pa mi je še vedno Bizetova glasbo Alberta Podgornika, Borisa Kovačiča, zavarovalnice. Nekoč je vodil takšno skupi- Carmen in prav zato sem svoji hčerki dal ime Bogdana Čaterja, Borisa Franka, Miška Hoče- no iz Robanovega kota po plezalni poti proti Karmen.

55 Najraje vse obrne v šalo. Zato je bil zraven pri neštetih zabavnih dogodivščinah in o njem kroži veliko anekdot. Ko je peljal dve dekleti na izlet v gore, je v Robanovem kotu neki starejši domačin na Robanovi planini vprašal njegovi sopotnici: "Kaj sta mu pa naredili, da vaju žene tja gor?" Nekoč so šli z dvema mladoporočen- cema iz Stare Fužine do planine Blato. Na sredi poti so jima naredili šrango. Tam sta pozabila ves denar za pogostitev. Šla sta nazaj in ga seveda našla. Spet drugič so neki nevesti zamenjali prstan in ji podtaknili že obrabljenega. Med plezanjem iz Kotličev proti vrhu Turske gore v bližnjem naravnem oknu, imenovanem Sod brez dna, je pritrdil ploščico z vlaka z napisom Ne naginji se kroz prozor!. Na plezalni poti iz Robanovega kota je bila dolgo časa njegova tablica z napisom Dvigalo ne deluje. Zelo je vesel, ker mu nihče ne reče: “Kdaj boš nehal?" Vsak ga vpraša: "Kdaj boš še kaj napi- Zvonko Čemažar ob svojem jubileju leta 2002 prejema iz rok Toneta Sazonova - Tonača priložnostno darilo. sal?" Samo takrat pravi, da se počuti, kot da je FOTO: VLADIMIR HABJAN zelo važen. Ko ga vprašajo: "Zakaj ne pišeš več?", se poša- li: "Tisti, ki sem od njega prepisoval, je umrl." Moram poudariti, da so mi kolegi na Zavaro- Kot alpinist je za gore navdušil tudi njo. O načrtih hudomušno odvrne: "O tem ne bi valnici Triglav ob odhodu v pokoj podarili lepo Žena je bila knjižničarka, najprej v Narodni in govoril, kajti brez ciganke se nič ne ve." zbirko celotnih oper na videokasetah in tega ne univerzitetni knjižnici, nato pa v Centralni teh- Ko je bil nekoč med množico poslušalcev bom nikoli pozabil. Doma imam približno sto niški knjižnici. Danes je aktivna članica bibli- in se je iz radia zaslišala skladba Klic z gora, je videoposnetkov opernih predstav in ob obisku otekarskega društva. Sedaj, ko sta v pokoju, neka ženica na ves glas vzkliknila: "Tole je pa prijateljev skupaj uživamo v operni glasbi. Šali- imata koledar izpolnjen bolj kot pred upoko- moja pesem." Zvonko je stopil k njej in ji pomo se, da imamo svoje lastno operno društvo." jitvijo, tako da jima nikoli ni dolgčas. Skoraj ni vedal: "Že prav, da vam je všeč, ampak pesem Na literarno-glasbenem večeru 23. marca večera, da bi bila doma. je moja, jaz sem jo napisal." Bila je tako prese- 2001 v Vodnikovi domačiji je slovenski dram- “Imava srečo, ker imava oba rada enake stva- nečena, da jo je skoraj kap. Ko je bila skladba ski igralec Andrej Kurent govoril o njegovih ri: hodiva v opero, gledališče, na koncerte, v gore Klic z gora kar naprej na sporedu, ga je eden od pesmih: “Čemažarjevi verzi so zvečine pisani v in na predavanja. Seveda pa imava rada tudi nevoščljivcev kar naglas vprašal: "Ti, koliko pa prvi osebi, čeprav se sam nima za 'pesnika', pač vnuke.” plačaš radiu, da te stalno vrtijo?" pa – kot pravi – 'rad piše in išče rime'. Zanj ni Bil je predsednik komisije za kulturo pri V gorah se je srečal z znancem, ki nikakor značilen položaj, ki ga ravnodušna in škodoželj- Mestni zvezi upokojencev Ljubljana. Še vedno ni prenesel narodnozabavne glasbe, vedel pa na javnost pripisuje pesnikom: ni izobčenec, ker je podpredsednik Društva ljubiteljev operne je, da Zvonko piše tudi zanjo. Ko bi se morala bi bil neprilagojen, ni nerazumljen ali v sporu z in baletne umetnosti in član Društva pesnikov srečati na ozki polici, mu je znanec rekel: “Jaz družbo, v njem ni svetobolja in ne vizionarstva, slovenske glasbe. To niso samo ‘funkcije', predse oslu ne umaknem." "Jaz pa se mu," mu je od- pač pa se zdravo odziva na drugačne izzive. Nje- vsem je bilo z vsem tem zelo veliko dela. Ob vrnil Čemažar, nato pa je začel padati, padati, gove pesmi bi težko razmejili, saj imajo bolj ali dvestoletnici Prešernovega rojstva je v Can- padati ... manj enake prvine. Pač različno v istem. To je karjevem domu organiziral predstavitev pes- Potem se je ves prepoten prebudil. Kakšna svojevrsten poetični dosežek. Avtor se ne obve- mi upokojencev, ki so jih recitirali dijaki viške sreča, da je le sanjal. zuje s strukturo, ki bi izkazovala faze v gradnji, gimnazije. V veliko zadoščenje mu je bilo, da je "Na literarnem večeru starejših v klubu Lili kot so zasnova, stopnjevanje, vrh, obrat, razplet bila dvorana že pet dni prej razprodana in po- Novy me je igralec Jurij Souček vprašal: Kakšna je in podobno, pač pa se ves čas s polno intenzite- slušalci kar niso mogli narazen. Oba se že več razlika med Prešernom in gospodom Zvonkom to prepušča nenehnemu vibriranju čutnosti. Če kot deset let izobražujeta na Univerzi za tretje Čemažarjem? Čemažar ni kot vzvišeni klasicist Pierre Corneille, življenjsko obdobje. Žena Maja obiskuje pre- 1. Prešeren je napisal Slovo od mladosti, ko je je pa zato kot plemeniti Jean Racine. Prehaja od davanja angleščine, Zvonko pa književnost. bil star 31 let, Zvonko pa, ko je bil star 21 let. preprostega k poglobljenemu, od enostavnega “Ne hodiva samo zaradi učenja. V poseben 2. Prešeren je napisal en Sonetni venec, Zvon- k lepemu in včasih smo prav začudeni, da neka- užitek nama je srečevanje z enako mislečimi ko Čemažar pa tri. tere pesmi doslej še niso bile uglasbene." ljudmi najine generacije. Ta univerza je vredna 3. Prešeren se je rodil v Vrbi, Zvonko Čemažar "Ohranjenih imam okrog dvesto svojih pes- zlata. Udeleženci se tam dobro počutimo in tudi se je pa poročil v Vrbi." m mi, ki so bile objavljene v različnih knjigah in re- naša predavateljica je rekla, da se je sama tam vijah, pesmi s planinsko tematiko pa v Gorskem pomladila." popotniku, glasilu PD Integral, v Planinskem vestniku in drugod. Pozneje mi je Zavarovalnica Triglav, kjer sem bil zaposlen, omogočila izdajo Viri zbirke Doživetja, v kateri so različne: planinske, Pogovori Zvonka Čemažarja s Francetom Malešičem. zaljubljene, o naravi in druge." Literarno-glasbeni večer z Zvonkom Čemažarjem, Vodnikova domačija, 27. marca 2001 (s sodelovanjem Franceta Z verzi sega tudi na druga področja, naj- Malešiča, Andreja Kurenta in Kamniških kolednikov, Janeza Majcenoviča, Roka Lapa in Tomaža Plahutnika). Ivan Sivec: Zvonko Čemažar. Ljubljana, Vsi najboljši muzikanti, str. 422. bolj pri srcu pa mu je sonet. Od poroke naprej Zvonko Čemažar: Doživetja. Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav, 1987. Spremna beseda Tone Pavček. ženi vsako leto za silvestrovo sestavi sonet, Urša Matos: Starost ni na drugem planetu. Maja in Zvone. Mladina, 6. 3. 2000, str. 44. ga da v ovojnico in na krožnik – to je začetek Maja Korošak: Nikoli ni prepozno za učenje. Ob upokojitvi nastopi čas za nove stvari. Naša žena, 1999, št. 5, str. 5. silvestrske večerje. Na določen dan v mese- Društvo živih pesnikov. Slovenske Novice, 14. 10. 1998, str. 21. cu ji vedno da skromno darilce in tega nikoli Souvanov nagrajenec. Slovenske Novice, 18. 10. 1998, str. 13. ne pozabi. Temu pravi ‘obmesečnica' poroke. Ivan Sivec: Prva petletka slavčkov. Slovenske Novice, 26. 10. 1998. Prepirata se nikoli, ker se z njim ni mogoče Slavko Krušnik: Pesem hoče biti luč. Gorski popotnik, str. 43–50. skregati. France Malešič in sodelavci: Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Ljubljana, PZS, 2002.

56 J U L I J 2 0 1 0 V SPOMIN

Igor Levstek (1931–2010)  Mitja Kilar FOTO: FRANCI HORVAT

maju smo se poslovili od Igorja Levstka, al- Vrh oziroma njegov največji dosežek na pod- ve dejavnosti. Ko je postal načelnik ljubljanske V pinista, znanstvenika in planinskega orga- ročju aktivnega plezanja predstavljajo njegovi postaje GRS, se je lotil dela s prav tako odloč- nizatorja. prvenstveni vzponi: Rumena zajeda v južni ste- nostjo, včasih celo silovitostjo, kot vseh prej- Skupno alpinistično pot smo začeli v prvih ni Kogla, Zajeda v severni steni Travnika, Zajeda šnjih opravil. Brez dvoma je Gorsko reševalno povojnih letih, ko smo po dolgih letih okupa- v Draškem vrhu ter Zajeda Šit, omeniti pa mo- službo organizacijsko postavil na nove temelje. cije znova zasedli klopi v klasični gimnaziji v ramo tudi prvenstveni zimski vzpon po Bavar- Poskrbel je za učinkovito povezavo s takratno Ljubljani. Gore, ki smo jih štiri leta gledali samo ski smeri leta 1953 in solo vzpon po Gorenjski Ljudsko milico in s tem bistveno izboljšal obve- od daleč, so nas vabile, ovir ni bilo več. Profe- smeri v triglavski severni steni. ščanje, prevoze in brezžične zveze. Pri reševalni sor Pavel Kunaver, naš učitelj zemljepisa, nas Kaj mi je z najinega skupnega plezanja po akciji s Kočne je začutil bolečine v kolenu. Izka- je po mali maturi povabil v Kopišča v Kamni- dolgih desetletjih ostalo najbolj trdno v spo- zalo se je, da gre za resno zadevo in da je konec ški Bistrici, kjer je počitnikoval, ter nas peljal na minu? Brez dvoma izstopni raztežaj v triglavski njegove aktivne vloge v gorah. Kljub temu je še Grintovec. Takrat z Igorjem nisva slutila, da je to severni steni, ko sva po Zimmer-Jahnovi smeri vedno deloval pri vodenju GRS, s himalajskimi začetek zgodbe, ki ji bova posvetila skoraj vso izstopala iz zasnežene Bavarske smeri. Le nekaj načrti pa je bilo žal konec. najino mladost, spremljala pa naju bo vse živ- metrov sva imela do roba stene, vendar naju Medtem je diplomiral na Filozofski fakulteti ljenje. S sošolci sva še isto leto obiskala druge s tankim ledom prevlečeni žlebič ni pustil na- v Ljubljani in kasneje opravil doktorat na Uni- vrhove v Kamniških Alpah, nato pa kmalu našla prej. Izmenjaje sva poskušala, položaj je posta- verzi v Zagrebu. Služboval je na Inštitutu Jožefa tudi Turnc nad Vikrčami. Kupila sva konopljeno jal obupen. Tedaj je Igor vstopil v poč desno od Stefana, kjer se je v začetku posvetil raziskoval- vrv in nekaj opreme in pričela s plezalnimi po- običajne smeri, ki zaradi previsnosti ni bila po- nim nalogam, nato pa je deloval predvsem na skusi, nato pa s prvimi plezalnimi vzponi v Brani ledenela, zabil še zadnje kline, ki so nama ostali, organizacijskem področju in dolga leta zasedal in Planjavi. in uspel doseči snežišče nad steno. Odločno in vodilna mesta v Inštitutu. Za svoje delo je prejel Gore so naju precej tesno združile, vendar je učinkovito! Tak je bil pri vsem, česar se je lotil. tudi Kidričevo nagrado. bil Igor ves čas povsem samosvoja osebnost z Po maturi je študiral tehnično fiziko, časa za Z Igorjem Levstkom smo izgubili še enega lastnimi, vedno jasno izraženimi ambicijami. V plezanje je bilo vedno manj. Kljub temu je sledil člana tako imenovane druge generacije alpi- začetku se je ukvarjal tudi z lahko atletiko in v želji, da naše delovanje v stenah ovrednotimo nistov, ki je začela s plezanjem leta 1948 in je sprinterstvu dosegel precej dobre rezultate. in zabeležimo tako, da bi bil povojni alpinistični v naslednjem desetletju ogromno prispevala k Sčasoma so bile pred nami vedno težje naloge. razvoj prikazan v strnjeni obliki. Plod tega pri- razvoju le-tega pri nas. m Najprej ponovitve klasičnih tur, nato tako ime- zadevanja je bila knjiga V naših stenah, ki jo je novane prve ponovitve in kasneje prvenstve- sestavil in napisal skupaj s piscem teh vrstic in ne smeri. Že leta 1950 je Levstek s soplezalcem Radom Kočevarjem, Planinska založba pa jo je Vidom Vavknom prvič ponovil obe predvojni izdala leta 1954. Z neverjetno energijo se je lo- smeri v Rzeniku, kar jima je uspelo v dveh zapo- til ne samo pisanja in zbiranja opisov plezalnih rednih dneh. Ti dve turi sta poleg plezalno teh- vzponov, temveč tudi finančnih problemov v ničnih sposobnosti obeh plezalcev tudi dokaz zvezi s knjigo in težav med tiskanjem. Kasneje o izredni kondiciji, kar v tistem času ni bilo lah- sta z Jankom Blažejem izdala knjigo Himalaja in ko doseči, in predstavljata važno točko v razvo- človek o prvih vzponih v Himalaji. ju pogledov na težavnost plezalnih smeri, dali Himalaja je bila vedno njegov oddaljeni cilj. pa sta tudi zagon nadaljnjemu razvoju. Kasne- Zaradi tega se je dvakrat udeležil odprav Pla- je je Igor z Milanom Šaro preplezal Rebitchevo ninske zveze v francoske Alpe, kar naj bi bila zajedo v severni steni Lalidererja v Karwendlu, priprava za višje cilje. Bil je tudi v Sovjetski zvezi kar je pomenilo dokončen vstop slovenskega na Pamirju. plezanja v območje šeste stopnje težavnosti v Bil je član Gorske reševalne službe, kar je po- Igor Levstek (v sredini) v pogovoru s kolegi, alpinisti kopni skali. stalo v kasnejših letih bistveno področje njego- veterani leta 2003 FOTO: VLADIMIR HABJAN

57 V SPOMIN

Zvone Andrejčič – Zvonc (1950–2010)

 Tone Škarja FOTO: DAN BRIŠKI Jalovec Jalovec

petek, 12. junija 2010, smo v Lescah po- okolja le s peščico njegovih himalajskih to- čih najtežjih smeri posebno izstopajo: tre- Vkopali Zvoneta Andrejčiča, alpinista, hi- varišev. Kakor bi se ljudje izogibali misli na tja ponovitev Dufour–Frehel in 1. ponovi- malajca, gorskega reševalca in predvsem neizogibno, ki jim na pokopališču pač ni mo- tev Japonske smeri v Grand Pilier d’Angle zaljubljenca v gore. Tako je hčerka, edina goče ubežati. (Mont Blanc), Cornau–Davaille v Les Droi- govornica, prebrala njegovo ljubezensko iz- Osebni skromnosti navkljub pa njegovi tes (prva jugoslovanska ponovitev), solo poved goram iz njegovega dnevnika. Pretre- alpinistični dosežki niso bili skromni. Roje- greben Furggen v Matterhornu, solo Direk- sljivo lepo se je poslovila od njega. Sicer je ni plezalski talent je pričel z alpinizmom že tna smer v Obergabelhornu, prva ponovi- bil pogreb skromen, ob ljudeh iz domačega kot petnajstletnik. Ob ponovitvah doma- tev Direktne smeri v Cimi di Fermiglio (Ada-

58 J U L I J 2 0 1 0 Priznanje jugoslovanske športne zveze za odpravo na Everest mello) in prva jugoslovanska ponovitev Poševnega ozebnika na Col des Droites. Na odpravi Kangbačen 1974 je dosegel 7902 m visoki vrh, na odpravi Everest 1979 pa mu je na isti višini (7900 m) bolezen prekrižala možnost vzpona na vrh. Zanimivo in značilno zanj je, da se v mojem dnevniku z obeh odprav Zvone pojavlja kot delaven in prizadeven član, zelo redko pa naključno pred fotoaparatom, razen seveda pri uradnem fotografiranju. Srečeval sem ga še pri obletniških prireditvah odprave Everest, prijaznega, za- držano nasmejanega in tiho hvaležnega za pozornost. Celo eno od priznanj – jugoslovanske športne zveze za Everest 1979 – je v predalu poča- kalo do njegovega pogreba. Trajen spomin ima v knjigah Kangbačen, Everest in v himalajskih zbor- nikih, kratko obuditev spomina nanj pa naj bo tale zapis. Če nič drugega, sem z njim delil najmanj pol leta nekega posebnega dela življenja. Prav zaradi njegovih lastnosti mi je bilo še toliko huje ob novici o njegovi ne- sreči in smrti. Ne bi mu bilo treba, sem pomislil, a kdo ve! m

V NAROČJU GORA

Mehkoba trat gorskih v naročje me vabi; v nedrih višinskih jas kopal bom svoj obraz.

Tam, kjer samota od nekdaj kraljuje, kjer večna lepota za soncem potuje.

In veter bo nosil vonj trav čez planine – vanj bom šepetal svoje skrivne spomine ...

Aleš Tacer

Zvone Andrejčič na vrhu Kangbačena (7902 m) leta 1974 FOTO: TONE TROBEVŠEK

59 VARSTVO NARAVE Rastlina, ki olaj{a marsikatero težavo Arnika

 in µ Dušan Klenovšek

eliko rastlin, vsaj tiste, ki so zanimive za ja. Velikokrat sem opazil ljudi, ki so brez do- prirode Žumberak – Samogorsko Gorje, kjer Včloveka (zdravilne, užitne, strupene …) voljenja (C) nabrali cele vreče zlato rumenih skušajo ugotoviti, pod katerimi pogoji bi bilo in zato večini ljudi poznane, se v različnih socvetij. Kar pa je še bolj boleče, je dejstvo, mogoče arniko gojiti. Do sedaj namreč to ni krajih Slovenije ponaša z raznolikimi kra- da socvetja skušajo odtrgati od stebla. To po- še nikomur uspelo. Upam, da bodo uspe- jevnimi imeni. A med njimi je "rož'ca", ki jo četje pa se mnogokrat konča z izruvanjem šni, saj bi se s tem njeno ogrožanje verjetno pozna večina Slovencev, a ime je kljub temu celotne rastline, ki bi sicer ob izgubi vršne- močno zmanjšali. m povsod enako. Arnika! Pa ne samo pri nas, ga socvetja razvila stranske poganjke z no- tudi sosedje Hrvati, Avstrijci in Nemci, Itali- vimi socvetji. Pogubno za celotne populacije Viri jani, Francozi in Angleži poznajo vrsto pod posameznih travnikov je tudi gnojenje. Zato http://www.farmedica.si/si/dodatki/rastlina-arnika. tem imenom. Zato ne čudi, da je enako tudi velja pohvaliti vsako prizadevanje posame- html Janez Špringer; http://www.pomurske-lekarne.si/si/ njeno znanstveno ime – Arnica montana. Pri- znikov in planinskih (ter drugih) društev za index.cfm?id=1495 devnik montana pomeni gorski in nam raz- ohranitev preostalih nahajališč arnike. Naj za Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih krije poglavitno območje njene razširjenosti. konec omenim še projekt hrvaškega Parka vrstah, Uradni list RS 46/04. Ker v Sloveniji zaradi pogostejše apnen- časte kamnite podlage prevladujejo bazična tla, je arnika zaradi svoje vezanosti na kislo podlago omejena na rastišča, kjer v podlagi prevladujejo silikatne kamnine. Najdemo jo na travnikih od nižin do visokogorja, visokih barjih in večjih gozdnih jasah. Njena prepoznavnost je povezana z zdravilnimi učinki. Staro nemško ime "Wohlver- lei" (daje dobro) kaže na njene posebne zdravilne učinke. Druga nemška ljudska izraza "Fallkraut" (zel za padec) ali "Bruchkraut" (zel za zlom) kažeta na uporabo za zdravlje- nje poškodb. Nabirali in uporabljali so jo toliko, da je v Srednji Evropi skoraj iztrebljena in je še danes na seznamu ogroženih vrst. Arnika je dražilo, ki izdatneje prekrvi kožo ali sluznice, v obolelem tkivu prepreči krvni zastoj in pospeši vsrkanje zunajžilne krvi, re- flektorno pa vpliva tudi na podkožne bole- zenske procese. Uporablja se za obkladke pri kožnih vnetjih po piku žuželk in ožigih me- duz, turih, oteklinah zaradi poškodb, zvinih in udarninah, podpludbah, povrhnjem vne- tju ven, mišičnih in sklepnih bolečinah, pa tudi za izpiranje vnete ustne in žrelne sluznice. Zdravi tudi ozebline, zlato žilo in ple- šavost živčnega izvora ter celi rane (Janez Špringer). Je pogosta sestavina homeopat- skih pripravkov, ki predstavljajo izjemo, kar se tiče njene notranje uporabe (strupena spojina helenalin). Med nabiralci zdravilnih zelišč je že stoletja priljubljena zaradi zdravilnih lastnosti. Zato tudi ni nenavadno, da je pri nas in tudi marsikje po Evropi postala redka in ogrožena vrsta. V Sloveniji je zato uvrščena na seznam zavarovanih rastlinskih vrst, kot zdravilna rastlina pa ima oznaki C (pogojno dovoljen odvzem in izkoriščanje) in O (dovoljen odvzem nadzemnih delov, razen plodov iz narave za osebne namene – en "šopek"). V praksi se predvsem zadnja omejitev pogosto ne izva- Arnika

60 J U L I J 2 0 1 0 VREME V GORAH S suhimi vtisi in mokrimi doživetji Pomlad 2010  Miha Pavšek1 in Gregor Vertačnik2

e res, da smo sredi poletja in s tem na začetku visoke planinske sezone, Kaj hitro pa so nam na sončni upravi izstavili račun za prelepe aprilske Žpa vendarle se kaže še enkrat spomniti na letošnjo pomlad. Vremen- in večji del prazničnih dni, saj je bila prva polovica zadnjega meseca me- ske stopinje in oprimki so postali redna mesečna tema Planinskega vestni- teorološke pomladi v gorah prav zakleto oblačna in zelo namočena. Prvih ka. V okviru te bomo tudi v prihodnje pripravljali četrtletne prispevke o 16 dni je bilo na Kredarici pičlih 22 ur sončnega vremena ali manj kakor vremenskem dogajanju v vzpetem svetu po meteoroloških letnih časih. tretjina običajne vrednosti. Do sredine meseca se je za nameček še neko- Tako kakor ste bili vajeni doslej in kakor je začel s tem pred desetletji da- liko ohladilo. Zato so maja na Kredarici zabeležili kar 11 zaporednih dni z nes že pokojni geograf France Bernot: natančneje z opisom vsakokratnih novim snegom. Druga polovica meseca je vendarle prinesla višje tempe- vremenskih razmer na Kredarici. Opravka imamo torej s trimesečnimi ob- rature, več sonca in manj padavin. Najtoplejši dan minule pomladi je bil dobji, ki se začenjajo na začetku vsakega od štirih mesecev (marec, junij, nekdaj mladostni 25. maj. Na Kredarici so namerili 8,0, na Voglu 15,1 in v september in december) in v katerih vstopamo tudi v astronomske letne Ratečah 25,3 stopinje Celzija. čase. Meteorološki letni časi dejansko prehitevajo astronomske za okrog tri tedne ali pa je morda ravno nasprotno – da slednji zaostajajo za prav Preglednica 1. Povprečna temperatura (°C) in količina padavin (mm) toliko za prvimi. Kakorkoli že, meteorologi se bolj zanašajo na dejansko v meteorološki pomladi 2010 ter primerjava s povprečjem obdobja vreme, astronomi pa na natančen položaj Zemlje na njeni letni poti okoli 1971–2000. Sonca. Indeks padavin A vrnimo se raje spet k letošnjemu pomladnemu trojčku marec–maj. Postaja glede na povprečje Čeprav so že zadnji februarski dnevi nakazovali tople pomladne dni, so (nadmorska višina) Povprečna T Odklon T Padavine 1971–2000 dali že prvi marčevski jasno vedeti, da je v gorah do prave pomladi še da- Rateče (864 m) 6,5 0,8 323 95 leč. Močna ohladitev je prinesla nekaj snega tudi po sredogorju (snežilo je sicer do nižin), največ na Kočevskem. Od 5. do 9. marca so bile razme- Planina pod Golico (970 m) 5,9 0,3 421 102 re v visokogorju naravnost arktične – na Kredarici je bilo ob vetrovnem Vojsko (1067 m) 5,6 0,6 503 93 vremenu večinoma med –15 in –20 stopinjami Celzija. Na začetku zadnje Vogel (1535 m) 2,6 0,1 604 91 marčevske dekade, ta je bila sicer bolj muhasta in z nekaj več padavinami, Krvavec (1740 m) 1,3 0,0 255 82 pa se je ogrelo za prav toliko, kolikor se je pred tem ohladilo. Vse močnejše spomladansko sonce je sredi meseca pričelo načenjati tudi sorazmerno Kredarica (2514 m) –3,7 –0,1 393 87 obilno zimsko zalogo snega v sredogorju. Vir: Arhiv Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje. V začetku aprila je zima še zadnjič pomahala v slovo. V Ratečah so 2. aprila zjutraj namerili 23 centimetrov svežega snega. Poleg te in še ene Pomlad kot celota je bila v nižjih delih goratega sveta le malo toplej- krajše ohladitve je sicer prevladovalo sorazmerno toplo vreme. Sredina ša od izbranega primerjalnega obdobja 1971–2000, v visokogorju pa po- meseca je bila aprilsko muhasta, s pogostimi, a bolj ali manj simboličnimi polnoma povprečna. Pravzaprav je to kar nekaj posebnega, saj smo se v padavinami. Veliko sončnega vremena je bilo med obema ohladitvama zadnjih dveh desetletjih že kar navadili na skoraj vsakoletno doseganje v prvi in v celotni drugi polovici meseca. Zlasti zadnja dva aprilska dneva ali celo podiranje mesečnih ali obdobnih temperaturnih rekordov. Ma- sta bila ob spremljavi visokih temperatur že bolj poletna kakor pa pomla- rec je bil povsod hladnejši, april pa toplejši od povprečja. Vtis precej suhe dna in torej več kot imeniten vremenski zaključek prvomajskih praznikov. pomladi v marcu in aprilu je v glavnem izničila zelo mokra prva polovica maja. Vsota padavin, izmerjena v dneh od 3. do 15. maja, je ponekod 14 v Julijcih presegla 400 milimetrov (Livek nad Kobaridom 442 mm). Nad 2010 1971-2000 snežno sezono se tokrat, podobno kakor lani, ne moremo pritoževati. Na 12 Voglu so letni višek z 210 cm zabeležili sredi marca, na Kredarici je bilo največ snega (450 centimetrov) 19. aprila, kar je skoraj tri četrtine metra več od dolgoletnega povprečja za vsakoletno največjo izmerjeno skupno 10 višino snežne odeje. Naravni sneg pri zgornji postaji gondole na Voglu je večinoma skopnel šele 12. maja. Marsikje v visokogorju pa se bo debela 8 snežna odeja ohranila še globoko v poletje. Še na kresni dan so imeli na Kredarici skoraj meter snega! 6 Rubrika izjemnih vremenskih dogodkov bo ostala tokrat izjemoma prazna, pa čeprav je bila spomladi več kakor polovica vikendov neprimer- 4 nih za hribolazenje, ne pa tudi za hojo. Od posameznih dogodkov minule pomladi se je verjetno mnogim v spomin še najbolj vtisnila orkanska burja, ki je 9. in 10. marca pometala zlasti na Vipavskem in Goriškem. A 2 tudi brez rekordov je bila letošnja pomlad vremensko pestra, na kar nas je vseskozi opozarjala že dolgo ne tako bujno zelena narava in vztrajno 0 beli mogočneži nad obzorjem. Dolinci s(m)o bili veseli dejstva, da ni bilo 1.mar 11.mar 21.mar 31.mar 10.apr 20.apr 30.apr 10.maj 20.maj 30.maj slane ali še kakšne hujše zmrzali, zaradi česar bomo še dolgo črni okrog ust. Seveda naj te tudi to poletje krasi čim več smeha, za kar pa bo mo- Dnevno trajanje sončnega obsevanja na Kredarici in primerjava s ralo poskrbeti tudi gor(s)ko sonce. In nadomestiti edini malo bolj očiten povprečjem obdobja 1971–2000. Vir podatkov: ARSO. spomladanski primanjkljaj ... m 1 Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana. 2 Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana.

61 GORSKO REŠEVANJE Gorsko re{evanje na Hrva{kem

 Iztok Tomazin

Hrvaška obala in otoki so že desetletja urbane kraje oz. na področja, dostopna zaščite in reševanja ter deloma tudi v sis- med najbolj priljubljenimi dopustniški- cestnim vozilom. tem NMP. Značilno je dobro medsebojno mi cilji Slovencev, v zadnjih letih pa vse in mednarodno sodelovanje ter sta članici pogosteje obiskujemo tudi hrvaške gore, Podobnosti in razlike z mednarodne zveze gorskih reševalnih or- plezališča ter druge gornikom, športni- gorskim reševanjem v ganizacij IKAR. Podobna je tudi usposo- kom in rekreativcem zanimive kraje. V Sloveniji bljenost in oprema gorskih reševalcev, od spomladanskem mravljišču predvsem Gorsko reševanje s spremljajočimi tehnične in sanitetne opreme do voznega plezalno obarvane Paklenice je pogosto dejavnostmi (preventiva, iskanje pogre- parka. največ Slovencev. Nesreče in bolezni so šanih, pomoč drugim urgentnim služ- Seveda so med GRZS in HGSS tudi žal nevšečni spremljevalci dopustniške- bam ...) izvajajo hrvaški gorski reševalci, razlike. Gorsko reševanje v Sloveniji bo ga vsakdana, zato se z njimi na ozemlju združeni v organizacijo, ki je podobna leta 2012 praznovalo že častitljivo 100. Hrvaške vsako leto sooča tudi nemajhno Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). obletnico, Hrvatje pa letos praznujejo 60. število Slovencev. Zaradi tega je nastal pri- Na Hrvaškem se imenuje Hrvatska gorska obletnico organiziranega gorskega reše- spevek, katerega namen je seznaniti bralce služba spašavanja (HGSS). Med obema vanja. Začeli so z interno reševalno služ- Planinskega vestnika s tem, kdo izvaja in organizacijama je veliko podobnosti. Obe bo njihove krovne planinske organizacije kako pri naših sosedih poteka reševanje v sta prostovoljni, nepridobitni humanitar- (Hrvatski planinarski savez, HPS), danes gorah in drugih težko dostopnih krajih. ni službi javnega pomena, specializirani pa so samostojni, a še vedno povezani s Tam ne morejo posredovati službe nujne za reševanje v gorah in drugih težko do- HPS. Ločitev so izpeljali manj travma- medicinske pomoči (NMP) zdravstvenih stopnih krajih, kjer so potrebni posebno tično od Slovencev. Pošteno priznavajo, ustanov, saj je njihovo delovanje, tako ka- znanje, usposobljenost in oprema. Obe da so se od nas marsikaj naučili, tako od kor tudi pri nas, večinoma omejeno na sta družbeno cenjeni, vključeni v sistem dobrih strani kakor tudi od naših pomanj-

Reševanje v kanjonu reke Cetine FOTO: ARHIV GRS HRVAŠKE

62 J U L I J 2 0 1 0 velja to za aktivacijski čas (čas od nastanka urgentnega stanja do vzleta helikopterja) in odzivni čas (čas od nastanka urgentnega stanja do prihoda reševalcev na kraj dogodka), ki sta pri hudih boleznih in poškodbah med najpomembnejšimi dejavniki preživetja in zmanjševanja posledic. Že v Sloveniji je aktivacijski čas helikopterja za gorsko reševanje predolg (povprečno 17 minut), daljši od priporo- čenih mednarodnih standardov (pod 5 minut), na Hrvaškem pa je izven dežur- stev okrog 30 minut, med dežurstvi pa 10–15 minut. Na Hrvaškem je odzivni čas daljši tudi zaradi večjih razdalj, saj reševalni helikopterji poletijo večinoma iz Splita, deloma pa iz Pule. V obeh državah je helikopterski prevoznik vojska, kar je tudi vzrok za počasno aktivacijo, saj je tog, birokratski sistem zaradi počasnosti neprimeren za hitro, urgentno aktivacijo. Hrvatje uporabljajo velike, a že precej zastarele ruske helikopterje MI 8. Tako Reševalna akcija na Velebitu FOTO: HRVOJE DUJMIĆ kakor v Sloveniji je med glavno poletno sezono tudi na Hrvaškem organizirano dežurstvo gorskih reševalcev pri heli- kljivosti in nesreč. Med hrvaškimi kolegi je ob nesreči oz. v primeru potrebe po kopterju, kar skrajšuje čas intervencije. je močno odmevala predvsem tragedija nujni pomoči katere od reševalnih služb Hrvatje pa so v organizaciji naredili še nad Okrešljem. Kakor se za dobre učence najbolje poklicati številko 112 – operativ- korak naprej, saj so povezali dejavnost spodobi, so Slovence v nekaterih pogledih no komunikacijski center, ki na podlagi helikopterskega gorskega reševanja s he- tudi prehiteli. Čeprav je GRZS v Sloveniji podatkov s terena poskrbi za obveščanje likoptersko nujno medicinsko pomočjo znana in priznana organizacija, v družbi in aktiviranje ustrezne službe. (HNMP), ki pokriva otoke in celino ter še nima take veljave, kakor bi jo glede na prometne nesreče in druga nujna stanja potencial, vlogo in usposobljenost lahko Kdo vam bo pomagal na kjerkoli. V tem okviru izvedejo 150–200 imela. Hrvatje so na tem področju pro- Hrvaškem helikopterskih intervencij na leto, kar je dornejši in uspešnejši. V vrstah hrvaških gorskih reševalcev nekoliko manj kakor v Sloveniji. Strokov- Z večletnimi prizadevanji, vključno z so predvsem alpinisti in gorniki pa tudi no podprte ideje in predloge o združitvi uspešnim lobiranjem, so dosegli spreje- jamarji in smučarji, ki so usposobljeni za letalske dejavnosti GRZS in HNMP ima- tje zakona o gorskem reševanju na Hrva- izvajanje prve pomoči ter vseh reševal- mo tudi v Sloveniji, žal pa odgovornih in škem, o kakršnem GRZS lahko za enkrat nih in iskalnih tehnik, potrebnih v težko odločujočih še nismo prepričali v nujnost le sanja. V hrvaškem sistemu zaščite in dostopnih krajih, vključno z uporabo le-te. Enako velja za vzpostavitev treh he- reševanja ima HGSS pomembnejšo vlo- helikopterja. likopterskih baz, kar bi zagotovilo pokritje go, enako velja tudi za vlogo v zdravstvu Trenutno je okrog 500 gorskih reševal- celotne Slovenije oz. enako dostopnost oz. v sistemu NMP. Dejavnost HGSS je cev, med njimi 25 zdravnikov, 12 inštruk- HNMP za vse Slovence. širša od dejavnosti GRZS. Dejavno so- torjev in nekaj vodnikov reševalnih psov. Slovenski in hrvaški reševalci dobro delujejo tudi pri reševalnih intervencijah Nekateri so specializirani za helikoptersko sodelujemo. Nekateri Slovenci smo člani izven območja hribov in gora, npr. pri reševanje, vodenje reševalnih psov pa tudi oz. sodelavci HGSS. Sodelujemo v okviru reševanju na otokih ter celo v urbanem za vodenje iskalnih intervencij in jamsko IKAR, včasih smo skupaj na alpinističnih okolju v predorih, na visokih objektih in potapljaško reševanje. in himalajskih odpravah, celo na Everest pri prometnih nesrečah. Rešujejo tudi v Osnovne organizacijske oz. operativ- smo plezali skupaj, veliko je tudi osebnih podzemnih jamah, za kar imamo v Slove- ne enote HGSS so postaje v večjih krajih. prijateljstev. Skratka, če bi politiki obeh niji posebno jamarsko reševalno službo. Imajo jih 20, pokrivajo pa celotno ozemlje držav imeli vsaj približno tako dobre in HGSS je vse bolj mednarodno aktivna, Hrvaške vključno z ravninskimi predeli. urejene odnose, bi nam bilo lepše, le me- kar je izziv tudi za GRZS. Razvito imajo helikoptersko reševanje, diji na obeh straneh meje bi ostali brez Gorsko reševanje je na Hrvaškem tako čeprav na tem področju v nekaterih po- vročih tem. Seveda pa si vsi želimo čim kakor v Sloveniji brezplačno. Enako ka- gledih zaostajajo za Slovenijo, še bolj pa za več uspešnega preventivnega in čim manj kor pri nas in v večini evropskih držav razvitimi evropskimi državami. Predvsem praktičnega reševalnega dela. m

63 ALPINISTI^NA TEHNIKA Sidri{~a v skali – 1. del

 Aljaž Anderle, Tadej Debevec1  Georg Sojer2 µ Tomaž Jeras

lpinistična naveza se v steni praviloma varuje z vrvjo. Pri tem so Asidrišča bistveni varnostni element, ki predstavlja povezavo med navezo in steno. V našem prvem prispevku o sidriščih bodo predsta- vljene osnove za izdelavo sidrišč na zanesljivih fiksnih točkah. V pri- hodnjem prispevku pa bomo predstavili principe izdelave sidrišč pri fiksnih točkah slabše kakovosti.

Namen sidrišča Sidrišče torej predstavlja enega ključnih elementov v sistemu varovanja, ki ga uporabljamo pri plezanju v gorah in pri plezanju dalj- ših športnoplezalnih smeri. Glede na raznolikost pogojev, ki vladajo v stenah, je jasno, da mora biti sidrišče prilagojeno situaciji, predvsem pa mora biti varno. Osnovno načelo naj bo funkcionalnost in enostav- nost izdelave. Naloga vsakega sidrišča mora biti zagotavljanje varne- ga stika naveze s steno in zaustavljanje morebitnega padca. Enega samega pravila pri izdelavi sidrišč torej ni, praksa in številne raziskave pa so v zadnjih letih pripeljale do novih spoznanj, ki se upoštevajo v sodobni alpinistični tehniki.

Vrste sidrišč in kakovost fiksnih točk Sidrišča se v osnovi ločijo glede na število in zanesljivost fiksnih točk, katere jih sestavljajo. Fiksne točke so tiste, ki navezi omogočajo varen stik s steno. So različne in so bodisi že nameščene v steni bodisi jih namestimo sami. Predstavljajo jih lahko naravne danosti (skalne luske, mostički, drevesa, itd.) ali pa ustrezni pripomočki, od katerih so najbolj poznani klini, poleg njih pa še svedrovci, zatiči, metulji, itd. Nji- hova nosilnost se lahko bistveno razlikuje – kakovostni svedrovci zdr- žijo obremenitve nad 20 kN, stari klini pa lahko izpadejo že ob moč- nejšem potegu z roko! Zato je potrebno pred izdelavo sidrišča vedno preveriti kakovost fiksnih točk in po potrebi dodati nove. Slika 5: Izdelava bičevega vozla z obema pramenoma traku – v vponko z matico vpnemo še končno zanko traku. Oprema za izdelavo Praviloma za izdelavo uporabljamo sešit najlonski trak, dolg vsaj Sidrišča na zanesljivih točkah 120 cm. Pri tem je pomembno, da je trak širok vsaj 12 mm. Ožji trako- Kot zanesljive v našem primeru obravnavamo točke z nosilnostjo vsaj vi, izdelani iz zelo togih aramidnih vlaken (dyneema, spectra), imajo 10 kN. Največkrat so tovrstna sidrišča izdelana iz dveh točk, ponekod, pred- nižji prag trganja in taljenja, pri uporabi vozlov in ob drgnjenju preko vsem v športnoplezalnih smereh, pa so na sidriščih nameščeni enostavni ostrih robov pa se njihova nosilnost lahko zmanjša tudi na manj kot sidriščni svedrovci oz. obroči, ki omogočajo izdelavo enotočkovnega sidri- 10 kN. Za izdelavo sidrišč je uporabna tudi glavna vrv ali pa vsaj 7 mm šča. debela pomožna vrvica.

1 Gorska vodnika IFMGA. 2 Skice iz skripte Übersicht Standplatzbau, Chris Semmel DAV, julij 2009.

Slika 1: Sidrišče na eni zanesljivi točki – svedrovcu Slika 2: Izdelava sidriščnega vozla (dvojni najlonski vozel)

64 J U L I J 2 0 1 0 Slika 3: Zaporedna vezava z glavno vrvjo Slika 4: Zaporedna vezava z najlonskim trakom

1. Enotočkovno sidrišče – slika 1 To je najenostavnejša različica sidrišča, kjer nam za vez s steno služi Centralna točka se nahaja neposredno ob izbrani fiksni točki in jo pred- samo ena zanesljiva točka. Poleg sidriščnih svedrovcev je to lahko tudi dre- stavlja vponka ali pa zanka sidriščnega vozla. Sidriščni vozel vpnemo v vo, skalni blok, mostiček itd. Za izdelavo ne potrebujemo veliko materiala, vponko z matico v izbrano točko, nato pa trak z bičevim vozlom fiksiramo pogosto le dve vponki – v eno se privežemo, v drugo pa varujemo. Vponki v drugo, rezervno točko. Povezava med točkama mora biti napeta, kar do- sta lahko vpeti vzporedno (ena poleg druge) ali pa ena v drugo. V primeru, sežemo z regulacijo bičevega vozla. Bičev vozel lahko izdelamo z enim pra- da imamo vponki vpeti eno v drugo, moramo paziti na to, da nam ob mo- menom traku ali z obema, pri čemer moramo nato v vponko z matico vpe- rebitni obremenitvi varovalna vponka ne nalega na vratca sidriščne vpon- ti še končno zanko traku (slika 5). Pomembno je, da je medsebojna vezava ke, zato jo vpenjamo na notranjo stran – proč od vratc, hkrati pa v smeri izvedena tesno, da je primarna fiksna točka prednostno obremenjena, re- napredovanja našega soplezalca. zervna fiksna točka pa v primeru delovanja zelo velikih sil podpira primar- no ali pa celo prevzame obremenitev, če bi prišlo do njene izpulitve. m 2. Sidrišče na dveh zanesljivih točkah Če imamo na voljo dve fiksni točki, od katerih je vsaj ena 100 % zane- Opomba: Omenjeni podatki so namenjeni poznavalcem in niso vseobsegajoči. sljiva, ju povežemo med seboj z zaporedno vezavo, ki se izvede z najlon- Pravilna uporaba omenjene alpinistične tehnike zahteva ustrezno izobraževanje in skim trakom (slika 4) ali z glavno vrvjo (slika 3) in lahko regulira z bičevim razumevanje postopkov in ukrepov varovanja, uporabe opreme in gibanja naveze, ki si ga lahko pridobite v različnih programih izobraževanja na planinskih društvih, klubih in vozlom. Za centralno točko sidrišča nam lahko služi vponka ali pa sidriščni pri gorskih vodnikih. vozel, ki ga izdelamo iz najlonskega traku (slika 2).

Slika 6: Nekatere različice zaporedne vezave dveh fiksnih točk. Prednostno obremenjena je ponavadi zanesljivejša točka, ki pa ni nujno nam najbližja. Tak način izdelave sidrišča se najpogosteje uporablja tudi v ledu.

65 TRENING Skalno plezanje

 Blaž Zazvonil

lovek pleza že od nekdaj. Naši predniki Čso najprej znali plezati in šele nato hoditi. Pravimo, da je plezanje filogenetsko (v razvoju človeške vrste) starejše od hoje. O plezanju začnemo govoriti takrat, kadar za svoje gibanje po strmem terenu poleg nog potrebujemo tudi roke. Kadar plezamo po skali, govorimo o skalnem plezanju. Osnovna razlika med alpinističnim skalnim plezanjem in športnim plezanjem v gorah je varovanje. Alpinisti zagovarjajo pri plezanju sprotno nameščanje varoval, medtem ko so smeri za športno plezanje praviloma opremljene s svedrovci (varovalnimi klini). FOTO: NEŽA MAURER

OBDOBJE Prehodno Pripravljalno Predtekmovalno Tekmovalno ramenski obroč ramenski obroč komolci komolci zapestje zapestje Preventiva trup trup (vaje za mišice) gibljivost gibljivost ohranjanje

aerobne aktivnosti aerobne aktivnosti

trup rame Moč plezanje težjih balvanov trup

Vzdržljivost v plezanje srednje težkih smeri plezanje težkih smeri (5–8 smeri, dolgih do 30 gibov) plezanje težkih smeri moči (do 4 smeri do 30 gibov) velika količina – majhna intenzivnost plezanja, težke smeri z daljšimi počitki (5–7 smeri do 50 gibov), težke smeri z malo vmesnega počitka, plezanje lahkih plezanje različnih kombinacij minutk Vzdržljivost plezanje minutk s kratkimi počitki manjša količina (do 4 smeri do 60 gibov) smeri (8 smeri po 8 minut, počitek 4 minute) Primer treningov za tekmovalca v težavnostnem plezanju

OBDOBJE Prehodno Pripravljalno Predtekmovalno Tekmovalno ramenski obroč ramenski obroč komolci komolci zapestje zapestje ohranjanje Preventiva trup trup gibljivost gibljivost aerobne aktivnosti aerobne aktivnosti rame moč zgornjega dela telesa, trupa in moč prstov moč prstov (dodatna bremena), tre- plezanje težkih balvanov, manjše število smeri, maksimal- Moč trup (razna visenja) ning aktivacije na intenzivnost (8 balvanov do 12 gibov)

Vzdržljivost v plezanje srednje težkih smeri, večja količina plezanje težkih smeri (6–8 smeri plezanje težkih kratkih smeri (4 smeri do 25 gibov) moči smeri (8–10 smeri do 30 gibov) do 30 gibov)

Vzdržljivost plezanje lažjih smeri Primer treningov za tekmovalca v balvanskem plezanju

66 J U L I J 2 0 1 0 SKALNO PLEZANJE

ALPINIZEM ŠPORTNO PLEZANJE

1. Prosto plezanje TEKMOVALNO NETEKMOVALNO 2. Tehnično plezanje 1. Težavnost 1. Plezanje enoraztežajnih smeri (do 40 metrov) 2. Balvansko plezanje 2. Plezanje večraztežajnih smeri 3. Hitrostno plezanje 3. Balvansko plezanje 4. Plezanje nad vodo

Delitev skalnega plezanja

Pri prostem plezanju (športno plezanje le in finale. Pri treningu moramo biti pozor- Balvansko plezanje ali bolderiranje je in alpinizem) plezalec napreduje izključno ni na hitrost (najvišja hitrost in frekvenca gi- plezanje brez vrvi na balvane (skalni bloki z uporabo skalnih in drugih naravnih raz- bov), hitrost odziva (startni signal), aktivacijo različnih višin). Plezalca varuje varujoči, nje- člemb, za katere se prijema in nanje stopa. in medmišično koordinacijo (usklajenost gi- gova naloga je, da morebiten padec usmeri Tehnična oprema mu služi le za varovanje. banja). na blazino (ang. crash pad). Z vidika napre- O tehničnem plezanju (alpinizem) pa govo- dovanja posameznika je pomembno, da se rimo, kadar se plezalec vzpenja s pomočjo NETEKMOVALNE DISCIPLINE: plezalec maksimalno napne (potrudi), da bi tehničnih pripomočkov (klini, zatiči, lestvi- splezal določen balvan. S tem napreduje v ce …). Težavnostno plezanje kratkih smeri je moči in aktivaciji. plezanje opremljenih do enega razteža- Športno plezanje ja dolgih smeri in plezanje večraztežajnih Prosto plezanje nad vodo (DWS – ang. smeri v visokih stenah. Vse smeri morajo deep water solo) – gre za mlado disciplino TEKMOVALNE DISCIPLINE: biti ustrezno varovane s svedrovci in morajo športnega plezanja. Za plezanje nad vodo Težavnostno plezanje, pri katerem je imeti urejena varovališča. Treningi potekajo potrebujemo samo plezalnike in vrečko za potrebno preplezati zahtevno smer do vrha v osnovi enako kot pri tekmovalcih, razliku- magnezij. Pri plezanju nad vodo ne bomo oziroma čim višje. Tekmovalci si najprej ogle- jejo se v količini in intenzivnosti. Od posame- plezali trideset metrov visoko, kar je nekako dajo smer (6 minut). Po končanem ogledu se znika je odvisno, ali ima za cilj preplezati čim povprečna višina smeri pri običajnem pleza- preselijo v izolacijsko cono (tu je mala plezal- težjo smer ali pa želi uživati v plezanju. V na- nju, ker so padci s take višine že zelo nevar- na stena namenjena ogrevanju) in jo zapu- ravi si lahko plezalec izbere smer, kjer prevla- ni. Poleg vseh zgoraj omenjenih treningov ščajo glede na štartno listo (smeri se plezajo duje njegovo močno področje (če je močan, je pri plezanju nad vodo pomemben psiho- na pogled). V svetovnem pokalu so smeri po- si izbere kratko smer, če pa je bolj vzdržljive loški dejavnik (premagati strah pred višino, stavljene tako, da mora plezalec povezovati narave, pa daljšo smer). Smiselno je, da ple- padcem in kljub temu sproščeno plezati). težke dele smeri (potrebna sta odločnost in zalec, ko dviguje svoje plezalne sposobnosti, tveganje) brez večjega oprimka za počitek. prepleza več različnih smeri iste težavnosti, Plezanje je zelo kompleksen šport. Na To od plezalca zahteva visoko stopnjo vzdr- saj se na podlagi tega lažje odloči, katero od uspešnost plezalca vpliva veliko različnih de- žljivosti v moči in splošne vzdržljivosti. težjih smeri bo poskušal preplezati. Za ple- javnikov (vse gibalne sposobnosti, psiholo- zanje večraztežajnih smeri v gorah pa ni do- ška priprava). Zavedati se moramo, da bomo Balvansko tekmovanje sestavljajo vsaj volj samo priprava za plezanje, temveč se je hitreje napredovali, če bo vadba načrtovana štiri kratke smeri, ki jih imenujemo balvanski potrebno pripraviti tudi za dostop pod ste- in nadzorovana, pozabiti pa ne smemo tudi problemi. Vsi balvanski problemi se plezajo no in za sestop z vrha smeri oziroma gore. V na počitek. To velja tako pri treningu za tek- brez vrvi (doskočišče je zavarovano z blazi- ta namen moramo z vadbo vplivati na srčno movalce kot rekreativce. m nami). Tekmovalec ima na voljo časovni in- žilni in dihalni sistem. Tako mora plezalec v terval (običajno 5 minut), v katerem lahko program vadbe dvakrat tedensko vključiti opravi neomejeno število poskusov. Zmaga tudi tek. tisti plezalec, ki doseže čim več vrhov v čim manj poskusih. Pri balvanskem plezanju je pomembna moč prstov, zgornjega dela telesa in trupa. Na tekmovanju je 4 do 8 balvanskih problemov, ki so različno dolgi (od 4 do 12 gibov), tako da poleg moči potrebujemo tudi vzdržljivost v moči. Trening balvanskih plezalcev je osredotočen na maksimalno težke gibe.

Hitrostno plezanje je plezanje, kjer se tekmuje z varovanjem od zgoraj. Na startni signal plezalec starta in poskuša v čim kraj- šem času preplezati do stikala, kjer zaustavi uro, ki meri čas njegovega plezanja. Na podlagi skupnega časa dveh preplezanih smeri se tekmovalci uvrstijo v četrtfinale, polfina- FOTO: LUKA ZAZVONIL

67 NOVICE IZ VERTIKALE Ru{ica v Golarjevi peči z Maticem Obi- in le tu in tam dočaka kakega lo- Rušica je trenutno ena najbolj dom. Preplezala sta smer Mali kalca. Bojda sameva po krivem. obleganih sten. Upravičeno, saj princ (VIII+/IX–, 240 m). Matic je Direktna smer (VI, A2, 350 m) Severna stena Ru{ice gre za lepe smeri z odlično ska- prvi raztežaj ponavljal, ostalo pa je imela samo eno letno in eno Dobra poznavalca sveta pred lo, prisojno lego in neznansko je preplezal prosto na pogled, zimsko ponovitev, sedaj je dobi- domačim pragom, Matic Košir in lep ambient. Prvi junijski konec tako kot David celo smer. David la še prosto ponovitev. Najtežji Mitja Šorn, sta preplezala novo tedna je bilo v steni živahno. Za je dejal, da so ocene v Golarjevi raztežaj sta Grega in Miha oceni- smer v neznani severni steni Ru- vse vzpone ne vem, glas o ne- peči nekoliko nižje kot v Rušici. la z VIII, še enega s VII in enega s šice. Do stene sta dostopila iz kaj težjih pa je vseeno prišel do VI, ostalo je lažje. Pravita, da ste- doline Pišnice v dveh urah in pol. mene. Andrej in Tanja Grmov- Križevnik na ponuja še nekaj dobrih mož- Sumita, da je sicer bolje dostopi- šek sta preplezala Z ognjem in Ostenje Križevnika spada med nosti za nove smeri. ti preko Kurjega vrha. Sestop gre mečem (VIII–/VII, 250 m) in bila najbolj osamljena plezalna po- lahko v dve smeri: proti Martulj- s smerjo zadovoljna. Ostalo je dročja pri nas. Večino dela tam Od tu in tam ku na Rigljico in na Kurji vrh ter še toliko časa, da se je Andrej sta opravila Dušan Kukovec v Štiri gracije, Monika Kambič in dol po lovski poti, v Pišnico pa na poti navzdol spajdašil z Ma- pionirskih časih plezanja nad Maja Apat ter Maja Lobnik in nas pripelje spust v grapo med tejem Kladnikom in preplezala Robanovim kotom in Franček Nastja Davidova Šisernik so v Vrhom nad Rudo ter Rušico, nato sta športno Ali Babo (VIII–/VII–, Knez, ki je v stenah v masivu Kri- soboto, 12. junija, opravile men- pa moramo po grebenu in sko- 3 R). Andrej Erceg in Gregor Ma- ževnika našel odlično igrišče s less vzpon. Preplezale so čudo- zi strm gozd (3 ure). Pravita, da lenšek sta plezala v smeri Žive- prvorazredno skalo in preplezal viti Stroblov raz (VII/VI, 650 m) je smer Borovška miss (VI/ IV–V, la klasika (VII/VI+, 250 m). Pod praktično vse nove smeri v zad- v Roccheti Alta di Bosconero v 400 m), lepa, z dobro skalo, in jo zadnjim raztežajem, ki je bil mo- njih treh desetletjih. Zaradi zah- Dolomitih. priporočata za ponavljanje. Bi pa ker, sta plezala dalje po smeri tevnosti smeri in dokaj dolgega V četrtek, 10. 6., sta Matic Obid bilo verjetno več ponavljavcev, Črni steber in za kazen dobila in mestoma tudi zahtevnega do- (AO Nova Gorica) in David De- če ne bi preveč omenjala dosto- nekaj več lomastenja po rušev- stopa v smereh ni gneče in veli- beljak (AO Rašica) v Skuti pre- pa in sestopa. Celo Matic in Mi- ju nazaj proti sestopni pisti. Vse- ko jih še čaka na prve ponovitve. plezala opremljeno smer Joška tja sta se po tej avanturici odšla eno sta imela še dovolj volje za A sredi junija je bilo predvsem je njen svet (7b). Težek raztežaj spočit v Zadnjiški ozebnik z ne- Ali Babo. v predostenju Križevnika zelo je David preplezal v tretjem po- kajminutnim dostopom, kjer sta David Debeljak in Arne Jeglič živahno. V torek so se nabrale skusu, Matic pa v drugem. preplezala Gorsko rožo. Kot ve- sta preplezala smer Črna kita- kar tri naveze. Matic Jošt in Jure čina ponavljavcev sta mnenja, ra (VII+/VII–, VI, 250 m), za kate- Oblak sta preplezala bodočo kla- Nad Krmo da težave v smeri ne presegajo ro sta dejala, da je lepa, a resna siko stene, smer Svoboda (VII–, Trapez Velikega Draškega vrha ocene 7a. smer. Naslednji dan je bil David 250 m), Luka Lindič in Rok Šeško je priljubljen cilj tržiških alpini- smer Mimo votline (VII–, 250 m) stov. V začetku devetdesetih let v Turniču, nedaleč stran pa sva prejšnjega tisočletja so ob mo- se Andrej Erceg in Tomaž Jako- dernejšem pristopu dokončno fčič odzivala na Abadonov na- obdelali steno. Prednjačili so Fi- smeh (VII+/VII–, 250 m). Srečala lip Bence, Janko Meglič in Slav- sva tri kline. ko Rožič. Slednja sta v levem Kar nekaj se jih je tja vrnilo že delu stene preplezala Lomsko čez nekaj dni. Andrej Erceg in smer (VI+/IV–V, 400 m). Mladi Marko Šturm sta v soboto pre- tržiški alpinisti s tradicijo obisko- plezala Žerjavico (VII+/VII, VII–, vanja tamkajšnjih sten nadalju- 250 m) v levem delu predoste- jejo in minulo soboto sta Miha nja. V smeri sta našla tri kline. Zupan in Maja Duh (oba AO Tr- Luka Lindič je že med plezanjem žič) opravila eno redkih (morda Mimo votline stalno pogledo- prvo?) ponovitev te smeri. De- val v strme črne plošče na des- jala sta, da smer premore zelo ni, preko katerih še ni bilo sme- lepo plezanje po zajedah in po- ri. V ponedeljek, 14. 6., sva Luka čeh. Klinov v smeri je zelo malo, in Tomaž tam preplezala novo sama sta pustila opremljeno va- Borovška miss v severni steni Rušice smer Ni tako kot zgleda (VII+/ rovališče in še tri kline v smeri. VII–, 250 m). Smer krasi prvi, Dejala sta, da so vse stene nad 65 metrov dolg raztežaj (VII–) Krmo suhe in čakajo na plezalce. preko od vode razjedenih plati z redkejšimi možnostmi va- Stena rovanja. Zadnja dva raztežaja Tokrat so nam v začetku juni- sva plezala po še neponovljeni ja očitno srbski alpinisti odprli Pavrski smeri. Skala je v vseh našo največjo steno. Redna go- omenjenih smereh odlična, prav sta naših gora in sten, Nina Ad- tako razgled. Ljudi tam ne boste janin in Igor Skender (KVS Be- srečali in ušesa vas bodo bolela ograd), sta preplezala Dolgo od petja ptic. Nemško smer. Spodaj do Nem- škega turnca je bila stena ko- Raduha pna in plezanje hitro. V grapi do Grega Lačen in Miha Hrastelj Okna je šlo lepo z derezami in sta se 13. junija odpravila v eno tudi po zložnejšem razu oziroma najbolj odročnih sten v Kamni- grebenu je bilo še lepo. Okoli Ju- ško-Savinjskih Alpah, zahodno gove police pa se je našel sneg, steno Velike Raduhe. Tristo pet- ki je precej oteževal gibanje po v deset metrov visoka stena je kopnem lahkem svetu. Tudi Ku- neprimerno manj obiskana kot gyeva polica je še na debelo za- Smer "Ni tako kot zgleda" v predostenju Križevnika popularna stena Male Raduhe ložena s snegom.

68 J U L I J 2 0 1 0 Maestri nekoliko izsiljen preko gladke vo pečevje, dobro očistila, do- v petnajst kilometrov oddaljeni Tina Di Batista in Andrej Erceg plati, preko katere sta se prva dala kak klin in nastala je, tako bazni tabor Neltner (3207 m). sta v začetku junija preverila, plezalca (Knez-Pečovnik, 1986) kot je skoraj pravilo v Pakli, obi- Tu smo postavili šotore in odšli kakšne smeri je plezal kontro- pretolkla s svedrovci. ska vredna smer. Najtežji razna aklimatizacijsko turo na tri- verzni Cesare Maestri, ki je bolj V sosednji Golarjevi peči sva težaj je dolg petdeset metrov sto metrov višje bližnje sedlo. kot po svojih dobrih vzponih v plezala Tomaž Jakofčič in Tina in ocenjen z VIII, ostalo pa do- V hladnih, zgodnjih jutranjih Dolomitih znan po (ne)vzponu Di Batista Orlovsko smer (VIII–, sega peto stopnjo. Luka je vse urah pa smo se že podali pro- na Cerro Torre. Najbolj primer- 240 m), ki je verjetno najbolj plezal prosto, Ante pa prosto ti našemu cilju. Po štirih urah na za to je bila njegova smer plezana smer s klasičnim va- Feferon in Polmesec, v ostalih smo stali na vrhu severne Afri- (VII/VI, 400 m) v ostenju Picolo rovanjem v pečeh. Vseeno ne pa mu je zmanjkal kak meter. ke, Toubkalu, 4167 metrov, od Daina nad dolino Sarce oz. nad dobi več kot nekaj vzponov le- Za avanture in malo bolj kom- koder smo imeli krasen pogled Arcom. Bila sta navdušena nad tno in to se precej pozna v za- pleksnega plezanja željne ple- na vse štiri strani neba – na pu- lepim plezanjem in ambientom raščenosti. V spodnjih treh raz- zalce je torej še ostalo nekaj ščavo, Atlantik, Sredozemsko ter kratkim dostopom in sesto- težajih je zelenjave obilo, sicer smeri, katerih duha in karakter- morje in širna polja ter nasade pom. Smer je tudi ena redkih,Franček Knez ki in Jože Zupanpa je FOTO: dobro MANCA opremljena ČUJEŽ in ple- ja še ni pokončala vrtalka. Osta- oljk. Po krajšem počitku smo se se še dajo plezati v tej dolini, saj zanje je atraktivno. lo jih je odločno premalo, a tej s pomočjo močnih sunkov veje dolgo popoldan v senci. temi smo na teh straneh name- tra (pihalo je tudi do 140 km/h) Tradicionalna Paklenica nili že kar nekaj prostora in zato vrnili v bazni tabor. Brid klina Tadej Krišelj in Luka Krajnc sta jadikovanje nad žalostnim dej- Naslednji dan smo se odpravi- So smeri, ki jim ne moreš opo- se sredi maja vrnila z letnega stvom tokrat izpuščam. li na nekoliko zahtevnejšo turo, rekati prav ničesar. Atraktivna mednarodnega srečanja v An- Tudi Luka Lindič in Matic Jošt in sicer na 3963 metrov visoki linija, dobra skala, izpostavlje- gliji. Plezala sta smeri do oce- sta se v Paklenici igrala z metu- Clochetons. Povzpeli smo se po nost, kvaliteta plezanja ... Prav ne E6 in bosta o tem v kratkem lji in zatiči. Začela sta s Cvrče- devetsto metrov dolgem kulo- vim stebrom (VIII–/VII, VI, 300 vse to in še kaj ima smer Brid pripravila obširnejšo reportažo. arju Ihrzer s petinštiridesetimi Kakor bolj ali manj vsi, ki smo m) in naslednji dan nadaljeva- klina (7c, 350 m) v Anića kuku. stopinjami naklona, ki je znan se kdaj udeležili tovrstnega sre- la z Lažnivko (VII), v kateri se Vedno se mi je zdelo smešno, tudi kot najlepši kuloar v celot- čanja, sta tudi onadva prišla jima je pridružil Silvo Karo, ki da Andrej Grmovšek ob pozna- nem Atlasu. Zaradi prevelikih domov v zelo tradicionalnem je bil v Paklenici na zasluženem vanju skoraj vseh pakleniških sunkov vetra se nismo odločili razpoloženju. Verjetno bi naj- oddihu po napornem filmskem oprimkov še ni obiskal te famo- za plezanje po grebenu in smo raje pometala vse svedrovce iz festivalu. Zadnji dan sta se Ma- zne smeri. Verjetno je bilo tudi raje sestopili v bazni tabor, kjer prodajalcu sadja in zelenjave vseh pakleniških smeri. Tega ni- tic in Luka vseeno odločila, da sta storila, sta pa vseeno pobr- vpneta kak svedrovec, in sicer pa nas je pričakal snežni metež. na trgu v Starigradu jasno, da Četrti dan smo se v hladnem si Grma smer špara za dan, ko skala po vodniku in našla nekaj v eni prvih znanilk pakleniške jutru odpravili proti Rasu (4083 se bodo stvari lepo poklopi- smeri, ki so še čakale na prve pogube, smeri Welcome to m), kjer smo v severni steni pre- le in jo bo zmogel preplezati proste ponovitve. Glavni pro- Hell or Paradise. Brata Remy plezali sedemsto metrov dol- brez padca, na pogled. Prejšnji jekt, ki je kar klical po prostem sta najtežji raztežaj potegnila go grapo z naklonom petdeset konec tedna pogoji sicer niso vzponu, je bila smer Srček. V preko gladke old school plošče, stopinj. Z vrha smo pot nadalje- bili najboljši, saj so bile tempe- predhodnem obisku sta neko- ki je Luki zadala uspeh v dru- rature in vlaga v zraku visoke, a liko popravila inštalacijo, zame- gem poskusu. vali na naš zadnji štiritisočak Ti- Andrejevo razpoloženje očitno njala nekaj starih svedrovcev in mesguida (4089 m), potem pa tudi. Skupaj z njegovo znano dodala nekaj klinov. Smer se je Novice je pripravil Tomaž Jakofčič. sestopili po drugi grapi, prav borbenostjo uspeh ni izostal. izkazala za izredno dober prosti tako v severni steni Rasa. Kolikor vem, gre za prvi vzpon trad cilj z najtežjim raztežajem, Cilj odprave je bil dosežen in na pogled v tej smeri. ocenjenim z IX–, ostali pa nosi- Trikrat nad {tiri tiso~ metri v nekaterih podvigih celo nad jo ocene tja do VIII–. v Afriki našimi pričakovanji. Osvojili Logarske Pe~i V Stupu sta nato prepleza- 15. maja 2010 se nas je devet smo naš glavni cilj, najvišji vrh Peči nad Logarsko dolino so la Polmesec in zopet opravila članov Alpinističnega odseka Atlasa, Toubkal, stali na dveh bile konec maja prava stvar za prvo prosto ponovitev. Dvesto Novo mesto odpravilo v Maro- štiritisočakih (Ras in Timesgui- ljubitelje malo resnejše pleza- petdeset metrov dolga smer je ko. V mestecu Imlil smo udob- do), hkrati pa preplezali še štiri rije pred začetkom sezone ple- v najtežjem raztežaju dosegla ne sedeže zamenjali s planin- grape. zanja v gorah. Klemenča peč se težave z oceno VII+/VIII–, ostalo skimi čevlji in se peš odpravili Jože Hartman je v zadnjem desetletju prelevi- pa je bilo precej lažje. Omembe la v športno plezalni objekt in vredno je vsekakor, da pride nekaj lepo opremljenih smeri prav camalot št. 3. Na sestopu nižjih težav redno dobiva obis- sta se spustila preko smeri Fe- kovalce. Golarjeva in Strevčeva feron v spodnjem delu Stupa peč pa ostajata prizorišče re- in najtežji raztežaj osvobodila snejšega plezanja. Miha Hra- šopov trave. Naslednji dan sta stelj in Grega Lačen sta v sle- se je lotila od spodaj in ponov- dnji plezala smer Mokre sanje no našla zelo lep in priporočljiv (7a, 350 m), ki je sicer opremlje- cilj za vplezane alpiniste. Oce- na, a so ji avtorji (Grmovšek & ne do vrha Stupa so VIII+, VIII–, company) vseeno pustili alp- V. Za zadnjo sta si privoščila ski pridih, ki ne bo osrečeval smer Čarovnica, ki nastopa v strogega športnega plezalca. znani alpinistični pripovedki iz Dan pred njima sta bila v isti polpretekle zgodovine. Glavni steni tudi Luka Krajnc in Maja junak Janez Sabolek - Sabla je Lobnik. Opravila sta redko, če v tej smeri poskušal plezati kar ne prvo ponovitev smeri Vrni- po bršljanu, a je na koncu s ce- tev (VI, A1, 350 m). Seveda je lim šopom zelenja seveda odle- bil Lukov namen smer prosto tel. Luka in Ante sta smer, ki ima preplezati, a ključni raztežaj je na prvi pogled nekoliko sumlji- Na vrhu štiritisočaka

69 smeri. Sredi aprila so preplezali –20 stopinj Celzija in prav pose- NOVICE IZ TUJINE novo smer v gori s suhoparnim ben podvig je predstavljalo že LITERATURA imenom Peak 7400', ki leži po- samo kuhanje oziroma segre- Nova smer v južni steni leg bolj znanega Mont Bradleyja vanje vode v takšnih pogojih. Za za~etnike in stare ma~ke Grandes Jorasses in jo ocenili z M6 5.9/5.10,R, 22 Če prištejemo še to, da so vseh Prvi koraki v svet vertikale. Vaje Bolj malo alpinistov ve, da imajo raztežajev, 900 metrov. Teden 18 dni zaradi popolne vertikale in nasveti za uspešno plezanje. slavni Jorassi tudi južno steno. pozneje so se odpravili v Mt. spali v visečih posteljah, je to iz- Vili Guček. Ljubljana, Sidarta Severna stran te gore je nam- Church, kjer so začeli po sme- jemno zahteven podvig, ki si ga 2010. 19,90 EUR. reč ena najbolj razvpitih alpskih ri Amazing grace, ki sta jo lani le težko predstavljamo. Zaradi sten, zahodna je zaradi težje prva preplezala Američana Pike tako nizkih temperatur seveda dostopnosti in zahtevnosti pre- in Clapham, ter ji sledili do polo- niso niti pomislili na prosto ple- cej manj obiskana, južna pa v vice stene, potem pa so plezali zanje. glavnem kar sameva. Zadnji, ki naravnost na vrh. je v njej pustil svoje sledi, je bil Svojo aktivnost so prenesli na Novice je pripravil Urban Golob. pred 25 leti Gian Carlo Grassi, iz- Denali. Za aklimatizacijo so se jemno plodovit italijanski ledni povzpeli po smeri West Bu- plezalec. Grassi je takrat plezal v tress. Zatem so ponovili smer PISMA BRALCEV južni steni Point Walkerja, a se je z imenom Denali Diamond, ki moral lepemu prehodu po oz- datira v leto 1983 in ima do se- Popravek kem žlebu umakniti v levo, ker daj približno 5 ali 6 ponovitev. Sestavek O najpogostejših nesre- ledu v njem ni bilo. In skoraj vse Zmogli so jo v 80 urah in jo kot čah v gorah na strani 58 in 59 v od takrat je Sergio De Leo, 47-le- prvi preplezali prosto. Pri tem so PV št. 6 moram popraviti. Pod tni alpinist iz Aoste, čakal, da bi prečnico v tegu vrvi, ki je ključ zadnjim naslovom tega sestav- Zadnje čase pravijo, da nisem za se led vsaj nekoliko potegnil po smeri, preplezali prosto in mes- ka (Primerjava s tujino) se pravil- nobeno rabo več. Namesto da bi omenjenem žlebu. Končno je to ocenili z M7/7+ (originalna no besedilo od šeste vrstice na- plezala, samo še pišem o tem, kako ugodne razmere dočakal letos ocena je AI5 M6 A1), dolžina pa prej glasi takole: je bilo, ko sem si še kaj upala. Pa naj 22. maja. Pri vzponu so se mu je 2700 metrov. Za konec so od- V letu 2006 je v gorah potre- zato začnem v slogu še pomnite pridružili še Marcello Sanguine- šli v Mont Hunter in z Moonflo- bovalo pomoč 0,1 % članov PZ tovariši, da upravičim kritike. Spo- ti, Marco Appino in Michel Cora- wer Butress opravili v 48 urah. Nemčije, smrtno se je pone- minjam se časov, ko sem v kakšni notte. Po bivaku pod steno so v srečilo 0,05 ‰ njenih članov. knjigarni v tujini ure dolgo lahko 10 urah preplezali zelo lepo li- Arkti~na opica Obravnavano leto je PZS štela cedila sline ob listanju najrazlič- nijo, ki so jo poimenovali Plein Tako se v prevodu imenuje nova 52.856 članov (2,6 % državlja- nejših lepo ilustriranih priročnikov Sud. Smer so ocenili s VI, 4+/5 smer v 1400-metrski steni Sail nov Slovenije), vseh nesreč, v ka- o skalnem, lednem, tehničnem … v ledu, dolga pa je 950 metrov. Peaks na Baffinovem otoku. Do- terih je reševala GRS, je bilo 304. plezanju in si mislila, kako fino bi lina Stewart valley, kjer omenje- Samo v gorskih nesrečah je po- bilo, če bi se tudi pri nas dobilo kaj na gora stoji, se nahaja nad po- trebovalo pomoč 205 oseb (0,4 podobnega. Po dobrem desetle- Japonska serija vzponov na tju, ko se ne slinim več tako pogo- Aljaski larnim krogom in ima zato zelo %), 23 oseb (0,4 ‰) je umrlo. trdo (beri mrzlo) podnebje. Bri- Vsaka nesreča, še posebej če sto po tujih prodajalnah literature, Zadnjih nekaj sezon so japon- sem dobila v roke lično, ne prav de- ski alpinisti ena izmed gonilnih tanski plezalci Mike Turner, Stu- je smrtna, je tragična. Ti rezul- art McAleese in Mark Thomas so tati so za našo državo zelo za- belo knjižico z naslovom Prvi koraki sil pri plezanju predvsem no- v svet vertikale. In bila prijetno pre- vih smeri na Aljaski. Tudi letos imeli zato še težje delo, kakor bi skrbljujoči. Usposabljanje in iz- ga imeli pri premagovanju ena- vajanje preventivnega dela za senečena – pa sem ga dočakala, en je bilo tako. Kazuaki Amano, tak simpatičen, nazoren, preprost Ryo Masumoto in Takaai Naga- kih težav – najtežje raztežaje so obiskovalce gora bo treba zelo ocenili z A4 – pri višjih tempera- povečati. priročnik v slovenščini! Pri prebira- to so opravili dva zahtevna in nju sem se spomnila stare resnice, pomembna prvenstvena vzpo- turah. Živo srebro se je namreč Planinski pozdrav, vseh 18 dni vzpona gibalo okoli da lahko nekaj dobro in preprosto na ter ponovili nekaj zahtevni Danilo Škerbinek razložiš le, če do potankosti obvla- daš tisto, o čemer govoriš. O tem, da legenda slovenskega športnega Mladinska knjiga Trgovina NOVO V PLANINSKI ZALOŽBI plezanja Vili Guček, ki je priročnik Slovenska 29, Ljubljana PLANINSKO-IZLETNIŠKI VODNIK PREDDVOR napisal, obvlada vse plezalne pr- T: 01 2410 656, vine, ni dvoma, očitno pa mu tudi E: [email protected] V vodniku so na 96 straneh opisani izleti in gorske težji del, razlaganje le-teh, ne dela ture na območju občine Preddvor ter dostopi do preglavic. Pestra izbira knjig s področja začetkov teh markiranih planinskih poti, do koder “Ali se rada pritožuješ: Premajhna gorništva, alpinizma, se je mogoče pripeljati z avtom. Vse opisane poti sem, sicer bi priplezala do vrha! Ali si fotomonografij in potopisov so zgledno označene s planinskimi markacijami in povečini zelo dob- večkrat misliš: Če bi bil močnejši, bi jo ro vzdrževane. zagotovo splezal! Knjiga je namenje- Axel Jentzsch-Rabl, Andreas Opisani so izleti: Sveti Lovrenc; Čem- na tebi.” Po tem oglasu v slogu zna- Jentzsch, Dieter Wissekal:: Preddvor šenik; Sveti Jakob; Potoška gora, Ja- nih oddaj televizijske prodaje Top KLETTERSTEIGFÜHRER »Skale blede, osneèn vorjev vrh; Zaplata,in v nebo kipe~i Hudičev vrhi boršt; ÖSTERREICH: AllePu BLiKaciJe PLaninsKe ZaLoŽBe se bli{~e v njegovem àru, shop, ki nas nagovarja s platnic, Kališče; Mali Grintovec,kakor démanti plame~i. Storžič in ne- PLaninsKi ZeMLJevidi Zor rumeni opasuje lohnenden Klettersteige sne`ne vrhe in zavija bi lahko sklepali, da je knjiga na- kaj drugih. zemljo vso v krasoto rajsko... PLaninsKi vodniKi zwischen Bodensee und O, prekrasna je narava!« Preddvor menjena začetnikom, ki svojo gre- Cena vodnika je 17,95 €. Wienerwald - mit SteigenvodniK i in dnevniKi enhornovsko nerodnost pogosto Po veZnih PoTeh Kranjska Gora in Bayern und SLOWENIEN Tako je svet okoli Storì~a in Grin- opravičujejo s podobnimi izjavami. tovcev videla iz svojega gradu Turn Bohinj PLeZaLni vodniKi Informacije nadin Preddvorom naročila: ena od najbolj krhkih + dvd-rom ob~udovalk slovenskega gorskega In jimJezersko tudi je, a ne le njim, temveč sveta Josipina Turnograjska-Urban~i~, vodniKi v TuJih JeZiKPlaninskaih založbaprva slovenska knjièvnica PZS in pesnica, doma z gradu Turn nad Preddvorom. tudiKamni{ka tistim, Bistrica ki začetnike uvajajo v in ve^JeZi^ne iZdaJe V te gorske vi{ave se sama sicer ni Dvoržakova 9,nikoli odpravila,p. p. bodo 214 pa se nemara o-i ZL e T niš K i vodni Ki Pot Karla in @ige Zoisa vZGoJna LiTeRaTuRa bralci tega na{ega vodni~ka, s katerim ples v vertikali in ki prevečkrat pre- Alpinverlag, december 2009 1001 Ljubljanaposku{amo kolikor je le mogo~e zanes- ljivo usmerjati njihov planinski korak po Preddvor dRuGe ediciJe ozna~enih poteh v gore in na vrhove hitro pozabijo na težave, s katerimi (mehka vezava; 495 strani; barvne fotografije; severno od ob~inskega sredi{~a Pred- Trì~ dvora od Storì~a na zahodu do Krvavca cena 36,80€) Tel. 01/43 45 684,in Grintovca na vzhodu. so Bovec se sami srečevali kot tečajniki. 17,95 euR KerRadovljica tudi pri –plezanju Bled velja, da kar se

fax: 01/43 45 691 PL anins K el. naročila: JanezekLogarska nauči, dolina to Janez zna, je zelo pomembno,Me`i{ka dolina da se že v zgodnjem

[email protected] ali preko planinsko-izletni { ki vodnik spletnih strani PZS: www.pzs.si plezalnem obdobju seznanimo s

NASLOVNICA PREDDVOR.indd 1 18.6.2010 8:43:56

70 J U L I J 2 0 1 0 pravilnim gibanjem, saj se nauče- nje o težavnosti. Stolu izdalo knjigo, ki v sliki in be- črtu; UO je sprejel terminski načrt nih napak pozneje težko znebi- Ob nekaj drobnih oblikovnih lap- sedi predstavlja začetek gradnje dela; začel se je postopek za spre- mo. Zato je priročnik dobrodošla susih, ki jih morebiti opazi le izur- najvišje planinske koče v Karavan- membo statuta PZS; predsednik pomoč vsakemu tečajniku – če bo jeno uredniško oko, imam le eno kah. Marljivost zbiralcev slikovne- je poročal o sodelovanju z Gorsko njegov inštruktor slučajno še iz sta- pripombo. V poglavju o predvide- ga in pisnega gradiva je obrodila reševalno zvezo. V nadaljevanju so re garde, ki se je bolj malo ubadala vanju (str. 16/17), ki naj bi bilo te- odličen sad. imenovali vrsto načelnikov in čla- s poučevanjem sloga, si bo do lep- melj vseh varovalnih postopkov, je Množica zapisov (med katerimi je nov komisij ter odborov, tako tis- šega in učinkovitejšega plezanja varujoča plezalka na sliki obuta v tudi precej citatov iz Planinskega tih z zborom dejavnosti, kot dru- lahko pomagal z domačo literatu- natikače. Predvidevam, da bi znala vestnika), fotografij in skic, ki so jih gih, pri čemer se je število komisij ro. S priročnikom pa so na boljšem biti varnost plezalca v vodstvu ob prispevali različni zbiralci, nas po- zmanjšalo, saj mandati nekaterih tudi inštruktorji pri delu z manj morebitnem padcu rahlo ogrože- pelje v vsa značilna obdobja obsto- komisij niso bili podaljšani. UO je spretnimi tečajniki, saj fotografije, na, če bi plezalko sunek vrgel ob ja Prešernove koče – od postavitve na predlog predsednika, ki mu za ki bogatijo priročnik, dostikrat po- steno in ji poškodoval prste. Ne prvotne koče skozi zadnjo svetov- enkrat pomagata le dva od mo- vedo več kakor zapleten opis pra- bi bila prva, ki zaradi neprimerne no vojno vihro, v kateri je pogorela, žnih treh podpredsednikov, ime- vilne plezalne tehnike. obutve v plezališču in posledično do časa obnove v šestdesetih letih, noval dve koordinatorici: Manjo Rajh za delo MDO-jev in Zdenko Avtor na slabih 80 straneh strne razbitih prstov dalj časa ne bi mo- za katero so denar zbirali celo s po- Mihelič za mednarodno dejavnost. svoje bogato znanje v niz nasve- gla natakniti plezalk. sebnimi boni, ki jih je gradbeni odbor razdelil šolski mladini Gorenj- Franci Ekar bo po novem predstav- tov, ki se najprej dotaknejo teh- Založba Sidarta je z izdajo te knji- nik PZS v Svetu TNP. Novi načelni- ske. Tako je gorenjska mladina z nične plati, poudarek je seveda na žice dodala nov, tokrat izrazito iz- ki komisij so postali: Borut Vuko- nabiralno akcijo zbrala prvi milijon pravilnem gibanju (stopanju, pri- obraževalni kamenček v mozaik vič (pravna komisija), Aleš Glavnik jemanju, plezanju v različnih na- svoje založniške dejavnosti. Upam, dinarjev za obnovo koče. Si pred- (gospodarska komisija), Franc Ka- klonih stene in značilnih stenskih da ne bo ostala le pri enem. stavljate izvedbo takega podviga v diš (komisija za usposabljanje in oblikah … pa tudi počivanju, kar teh sodobnih časih? preventivo). Bojan Rotovnik je pri je nadvse koristno znati), za lažje Mateja Pate Omeniti je treba, da knjiga ne go- urejanju Obvestil zamenjal dose- razumevanje besedilo dopolnju- vori le o Prešernovi koči. Ustvarjalci danjega urednika Toneta Škarjo. jejo fotografije, za hitrejši napre- Stol, mogo~ni sosed so posegli tudi v širši prostor gore, Vanja Kovač bo predstavnica PZS dek pa je opisanih tudi 26 vaj za Stol, mogočni sosed: 100 let Pre- ki kraljuje nad Deželo. Tako lahko v programskem svetu planinske- izboljšanje plezalne tehnike. Enako šernove koče na Stolu. Polona Kus vidimo stare slike nekaterih krajev ga učnega središča Bavšice, Tone pomembna kakor tehnični del pri- (ur.). Jesenice, Žirovnica, Planinsko pod Stolom, planin, ki so neločljivo Tomše pa v ustanovi Sklad Okre- ročnika se mi zdijo tudi poglavja, ki društvo Javornik-Koroška Bela, Me- povezane z goro, pa tudi dogod- šelj. Kratka poročila o dejavnostih govorijo o stvareh, za katere ima- dium, 2010. 76 strani, ilustr. 8 EUR. kov, ki so se odvijali na njej. komisij z zborom dejavnosti, ki jo marsikateri novodobni plezalci Prešernovo kočo, ki se ji ime za- bodo odslej redna točka sej UO, je bolj malo posluha. Gre predvsem res poda, saj se je pesnik rodil ob bila prestavljena na naslednjo sejo za lepo vedenje v vedno bolj natr- vznožju Stola, je Kranjska podru- (ta bo predvidoma oktobra). UO je panih plezališčih. Prav je, da so za- žnica SPD slovesno odprla 31. ju- sprejel priporočila za varno hojo v četniki pravilno vzgojeni, za to pa lija 1910. Omogočila je potrebni gore, ki jih je vodstvo PZS med dru- so odgovorni predvsem inštruktor- polet turističnemu obiskovanju gim predstavilo tudi medijem na ji, zato ni odveč tudi njih spomniti gora v Karavankah. Pa še na nekaj prvi novinarski konferenci drugega na etični kodeks. Zlasti simpatični ne smemo pozabiti. Stol ima v slo- julija. Spret je bil sklep, da bo dan so zelo življenjski nasveti, ki omilijo venski planinski zgodovini vendar- slovenskih planincev leta 2011 v nekatere dileme, s katerimi se spo- le posebno mesto. Na njem je vzkli- Prekmurju. padajo začetniki (o velikosti prvih la želja po ustanovitvi Slovenskega Vladimir Habjan plezalnikov, o primerni telesni teži planinskega društva (na izletu pi- …), razveseljivo pa je tudi, da je ce- parjev na Stol 23. julija 1892), pred- Podpisano pismo o nameri med loten priročnik prežet s filozofijo hodnika Planinske zveze Slovenije. PZS in GRZS važno je sodelovati, ne zmagati – Simpatična knjiga naj torej ne osta- PD Javornik-Koroška Bela je v po- Na srečanju gorskih reševalcev prvotni cilj plezanja naj bo zabava, ne v skladišču založnika. Naj ugle- častitev bližajoče se stote obletni- ob dnevu reševalcev 12. juni- užitek, ne pa neprestano razmišlja- ce postavitve Prešernove koče na da dan, naj se preseli na vaše knji- žne police. Z veseljem jo prebirajte ja 2010 na Jezerskem sta pred- in ne pozabite, da vas Stol in Pre- sednik GRZS Igor Potočnik in 100 let Pre{ernove ko~e na Stolu šernova koča vabita v goste! predsednik PZS Bojan Rotovnik podpisala Pismo o nameri, ki na Letos mineva sto let, odkar so člani Kranjske podružnice Sloven- Emil Pevec novo opredeljuje sodelovanje skega planinskega društva na Stolu zgradili Prešernovo kočo. V obeh organizacij. Predsednika stoletju kraljevanja pod vrhom najvišje gore v Karavankah je koča PLANINSKA ORGANIZACIJA sta se javno obvezala, da bosta nudila zavetje turistom, planincem, pastirjem, lovcem, uporni- aktivno sodelovala, pristopila k kom, domačim ljudem in tujcem. Kljubovala je nevihtam in kloni- Prva seja upravnega odbora PZS reševanju vseh odprtih vprašanj la v vojni vihri ter nekajkrat spremenila podobo. Danes popotni- Sedemnajstega junija se je v veliki in spodbujala postopke za skle- ka na vrhu Malega Stola pozdravi sodobna planinska postojanka. dvorani podjetja Krka na svoji prvi nitev pisnega dogovora o nju- Otvoritev koče 31. julija 1910 je bila nadvse slavnostna: "Obsežna seji sestal novoizvoljeni upravni nem sodelovanju. Vodstvi obeh vrhova obeh Stolov sta bila v dopoldanskih urah prekrasnega otvo- odbor (UO) Planinske zveze Slo- organizacij bosta uskladili vsebi- ritvenega jutra zasedena od stotin ljudstva, ki se je zabavalo s pe- venije. Predsednik Bojan Rotovnik no pisnega dogovora, ki ga bo- tjem, godbo, streljanjem in opazovanjem došlecev ali pa je v nemem je predstavil način delovanja UO v sta predsednika po potrditvi na občudovanju zrlo v lepi svet tam doli v vznožju" (Planinski vestnik, prihodnje, pri čemer bo manj sej upravnih odborih obeh organi- 1910). (3–4 na leto), dobrodošle so pobu- zacij podpisala na svečanosti ob Častitljivo obletnico so člani PD Javornik-Koroška Bela v sodelo- de članstva, na vsaki seji bo pred- podelitvi priznanj PZS, ki bo 4. vanju s podjetjem Medium d. o. o. Žirovnica zaznamovali tudi s stavljen primer dobre prakse. Tok- decembra 2010. Bojan Rotovnik, knjigo Stol, mogočni sosed, ki jo lahko naročite pri PD Javornik-Ko- rat nam je predsednik Mladinske predsednik PZS, je ob tem izja- roška bela, Cesta Borisa Kidriča 37c, 4270 Jesenice. komisije Uroš Kuzman predstavil vil: “S podpisanim pismom o na- PD Javornik-Koroška Bela vas zato vabi na slovesnost ob stoletnici koncept dela z mladimi – mladin- meri se na področju sodelovanja ske voditelje. Sledila je vrsta vse- Prešernove koče na Stolu, ki bo v soboto, 31. julija 2010, s pričet- med PZS in GRZS odpira novo binskih točk: UO se je seznanil z za- kom ob 11. uri. poglavje, saj sta obe organiza- pisnikom skupščine; predsednik je ciji vsebinsko in kadrovsko tako poročal o aktualnem dogajanju, ra- PD Javornik-Koroška Bela povezani, da je aktivno sodelo- čunovodkinja pa o finančnem na- vanje med njima samoumevno.

71 S predsednikom GRZS Igorjem pa območje Bohinjskega jezera z ga, pokazati drugemu lepoto kra- subpanonski svet. Na Uršuli, ki je Potočnikom sva v nekaj pogovo- okolico, naravni rezervat in narav- ja, v katerem živimo, skupaj nare- sicer krajevno ime za celotno ob- rih dosegla visoko stopnjo kon- ni spomenik. Na seji sveta javnega diti nekaj v korist vsem. Meje naj močje 461 m visoke vzpetine nad senza glede odprtih vprašanj in zavoda TNP je bil 23. junija 2010 za izginejo med Slovenci, meje naj Dramljami, imamo v idiličnem nujnosti medsebojne povezano- člana sveta zavoda potrjen Franci izginejo med vsemi ljudmi dobre okolju med vinogradi ob cerkvi sti. Zato sva tudi osebno prevzela Ekar kot predstavnik PZS. volje. In zato se je srečanje končalo na naslovu Vodule 18 planinsko nalogi, da znotraj obeh organiza- z "Nasvidenje naslednje leto na tr- postojanko. V društvu imamo pet Povzeto po spletni strani PZS cij pripraviva ustrezne podlage za žaškem Krasu". planinskih vodnikov kategorij A, B in D, tri markaciste in tri varuhe dolgoročno in vsebinsko boga- Darko Mohar narave z licenco PZS, ki skrbijo, da to sodelovanje, ki bo temeljilo na Prijateljstvo brez meje Gostitelji letošnjega petega sreča- je delo v društvu strokovno in za- medsebojnem spoštovanju.” nja planincev SPD Trst, SK Devin, Praznovanje PD Dramlje nimivo. Z vrtcem v predbožičnem ŠD Sloga iz Bazovice, PD Snežnik V soboto, 29. maja 2010, se je na času organiziramo pohod z luč- Povzeto po spletni strani PZS iz Ilirske Bistrice in PS Bazovica iz planinski postojanki Planinske- kami na Uršulo za najmlajše, ko Reke pod nazivom Prijateljstvo ga društva Dramlje na Uršuli pri otroci iščejo dobre škrate. Otroci in O~istimo slovenske gore brez meje so bili Rečani. Srečanje Dramljah odvijalo srečanje Savinj- starši so pohod dobro sprejeli in le- Novinarska konferenca, ki je bila je bilo 24. aprila na Platku, zna- skega meddruštvenega odbora, tos bo že 13. po vrsti. Osnovnošol- 24. junija 2010, je pomenila za- nem smučišču in kraju, ki ima v re- ki je s svojimi 50 društvi največji v ce peljemo na enotedenski mladinski planinski tabor. Želimo si, da četek največje čistilne akcije v ški okolici najboljše pogoje za taka PZS. Kljub slabi vremenski napo- mladi spoštujejo naravo, se več gi- slovenskem visokogorju. Veliko dogajanja. Kljub številnim drugim vedi je bilo vreme sončno, vzduš- poletno akcijo je organizirala Za- je na srečanju pa veselo. Dramelj- bljejo, več časa preživijo v naravi in dogodkom, krizi, slabi vremenski tako nadaljujejo naše delo. Poseb- varovalnica Triglav. Kot dolgole- napovedi in ostalimi nevšečno- čani smo srečanje organizirali ob tna spremljevalka planinskih akcij 30. obletnici delovanja društva, ki no smo veseli naših cici planincev, stim se je na Platku le zbralo več je bilo ustanovljeno 12. 1. 1980. ki se z drobnimi koraki odpravlja- bo v letošnjem letu finančno pod- kot osemdeset planincev iz treh jo na svoje prve velike pohode in prla namestitev posebnih, okolju Lani je imelo 156 članov, letos pa dežel. je, predvsem na račun novih mla- z iskrivimi očmi opazujejo mnoge prijaznih vrečk za odpadke. Na- Gostitelji so gostom tokrat želeli dih članov, prvič preseglo število zanimivosti v naravi. Trudimo se s meščene bodo v 25 planinskih po- pokazati vzhodni del Grobniških 200. Društvo je včlanjeno v PZS in postopnim izobraževanjem, da jim stojankah in kočah. Zavarovalnica Alp, prekrasnega gorovja na pre- znotraj zveze tudi v Savinjski MDO. bo v prihodnje čim lažje. Pod svoje Triglav je donirala tudi EKO gasilne hodu s primorske strani v gozdove Uspešno sodelujemo z drugimi okrilje jih je vzela naša vodnica, ki aparate. Akcija bo potekala v Julij- Gorskega Kotarja. Tu je kar nekaj društvi, predvsem z našimi sose- uspešno sodeluje z vrtcem in šolo. vrhov nad tisoč metrov, nekateri di iz Slovenskih Konjic, Gorice pri V dobro uro trajajočem programu pa so zaradi neporaščenosti izre- Slivnici, Šentjurja, Vojnika, društvi smo predstavili naše društvo in dni razgledniki. Kot najvišji izsto- na območju Celja in drugimi dru- naš kraj, vmes pa so dogajanje po- pajo Jasenovica nad samim Plat- štvi po Sloveniji in v tujini. Po veli- pestrili naši pevci in glasbeniki in s kom, Crni vrh, Gornik in Grleš, ki so kih naporih nam je v preteklih letih pozdravnimi govori številni gostje. vsi višji od 1330 metrov. Med po- uspelo pridobiti tudi ustrezne pro- Po pozdravu s strani predsednika sameznimi vrhovi je speljana Kri- store v naši planinski postojanki, PD Dramlje Valentina Goleža nas je panjska pot, ki do večine omogoča na katero smo še posebej ponosni. pozdravila Manja Rajh, predsedni- lagoden dostop z avtomobilom. Osnovna dejavnost društva je živ- ca savinjskega MDO, nas pohvalila Kljub kar dobri cesti ta del Grob- ljenje v sožitju z naravo, krepitev za preteklo uspešno delovanje in nam v svojem imenu in v imenu niških Alp ni preveč obiskan, tako gibalnih sposobnosti, skrb za varno obiskovanje gora in delo z mla- novega predsednika PZS Bojana da obiskovalec lahko uživa v tišini Rotovnika zaželela uspešno delo in samoti. Razgledi z vrhov segajo dimi. Društvo že od vsega začetka organizira pohod po Drameljski še naprej. Izvolitev prvega štajer- od Velebita na jugu do Snežnika planinski poti, katere del poteka skega predsednika v skoraj 120-le- in najvišjega vrha gorovja Obru- po poteh slavne 14. divizije, ki je tni zgodovini PZS smo prisotni ča na severu. Proti vzhodu se iz v februarju 1944 osvobajala naše pozdravili z bučnim aplavzom. Ob skih Alpah, Kamniško-Savinjskih nepreglednih gozdov vzdigujejo kraje. Ob 30. obletnici se spominja- koncu uradnega dela prireditve je Alpah in v Karavankah. Na vseh iz- Snježnik, Guslica in Risnjak, proti mo mnogih prizadevnih ljudi, ki so sledila še podelitev priznanj najza- branih postojankah bodo planinci zahodu sega pogled na Kvarnerski orali ledino našega društva, pred- služnejšim, ki jih je podelila Manja lahko dobili tudi razglednice, ki jih zaliv z otokoma Krkom in Cresom vsem prvega predsednika Jožeta Rajh. Zavedamo se, da si mnogo bodo lahko brez poštnine oddali v ospredju in na kvarnersko lepoti- Čede, ki je društvo uspešno vodil članov društva zasluži priznanje za na najbližjih poštnih nabiralnikih. co Učko. Razen razgledov, samote celih 20 let. Pred nekaj leti se je žal prizadevno delo v društvu v vseh in tišine gorovje skriva še marsika- preteklih letih, na kar smo ob tr- Zaključna prireditev akcije bo 21. od nas za vedno poslovil. kšno drugo zanimivost: travnike, dem delu v preteklosti kar malo oktobra v Bohinjski Bistrici, kjer Dramlje je ime za široko območje polne spomladanskega cvetja, sre- na meji kozjanskega gričevja na ju- pozabili in bomo poskusili nado- bodo med prispelimi razgledni- čanje z medvedom, plezanje skozi govzhodu, Celjske kotline na jugu knaditi v prihodnje. cami izžrebali dobitnike nagrad. hudournik Mudne Doli ali na Crni in Konjiške gore na severu. Tukaj Akcijo lahko spremljate na spletni vrh, pa še bi se dalo kaj našteti. se stikata predalpsko hribovje in Vinko Vodušek strani www.ocistimo gore.si. Pohod je trajal pet ur, cilj pa je bil Povzeto po spletni strani PZS 1214 metrov visoki Klek, katerega vzhodna stena pada v dolino pod Jasenovico. Podobne vzhodne ste- Sprejet nov Zakon o TNP ne imata tudi Crni vrh in Gornik. Po desetih letih usklajevanja in Za tiste, ki jim je bilo pet ur hoje priprav je bil 22. junija končno preveč, je bilo organizirano neko- sprejet Zakon o Triglavskem na- liko krajše potepanje po gozdovih rodnem parku, ki je že stopil v ve- Jasenovice in travnikih Pribeniša. ljavo. Zakonu so dale končno vse- Ker je letošnja zima nanesla obilico bino številne strokovne razprave snega, sta obe skupini morali kar in obravnave na območju parka, precej časa gaziti po snegu, ki ga sodelovale pa so tudi lokalne sku- je bilo v gozdovih še vedno več kot pnosti. Delno so bile upoštevane meter. Srečanje se je nadaljevalo v tudi pripombe nevladnih organi- Domu na Platku s prisrčno družab- zacij, civilne družbe in Planinske nostjo in v zelo sproščeni atmosfe- zveze Slovenije. Za TNP veljajo tri ri. Prijateljstvo, ki se goji že pet let, varstvena območja, še posebej sedaj daje sadove. Spoznati druge- Najmlajši nastopajoči – cici planinci FOTO: VALENTIN GOLEŽ

72 J U L I J 2 0 1 0 Slovenski planinski muzej je nacionalni projekt, ki bo povezoval celotno planinsko – gorniško, alpinistično, reševalno in vodniško srenjo v Sloveniji. Slovesno odprtje muzeja bo 7. avgusta 2010 ob 11. uri v Mojstrani.

CHAOS 2 masa: maksimalna 2,15 kg, minimalna 1,95 kg. notranji šotor iz dihajočega Texlite H.T. višina: 105 cm. in mrežica proti komarjem. ponjava iz ripstop poliestra (3000 mm). 100% varjeni šivi na ponjavi in tleh. tla iz poliestra (3000 mm). 3 palice iz durualuminija.

Adv Iglu 210x297 10.indd 1 30/04/10 14:09