Zgodovinsko Poslanstvo SPD Trst Ivan Selan, Planinec in Kartograf Reklama PV PULSE.Qxd:Layout 1 1/23/09 11:39 PM Page 1

SLO_STICKY DRAGON_213x300_SLO.pdPage 1 3/2/2009 11:52:01 AM

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / MAREC 2009 / 3,20 EUR Revija 3 Planinske zveze Slovenije

CMY

Zgodovinsko poslanstvo SPD Trst Ivan Selan, planinec in kartograf Reklama PV_PULSE.qxd:Layout 1 1/23/09 11:39 PM Page 1

Uvoznik in zastopnik TERRA MSG d.o.o. www.terra-sp.si tel.: 02/250-09-66 Digitalna lavinska žolna Mammut Pulse Barryvox - enostavna za uporabo - tri antene in 360 stopinjski radij omogočajo hitro in enostavno iskanje - precizni senzorji zaznavajo najmanjše gibe zasutega www.mammut.ch / zaznavanje znakov življenja - hitrejša triaža UVODNIK Klub omejenih ljudi

Zadnjič sem se javno proglasil za neverjetno omejenega človeka! Bilo je na spletnem forumu, kjer se je razvnela žolčna razprava o uporabi motornih sani. Sredi zime so državni organi pričeli resneje preganjati vse številnejše motorne sankače po naravi. To je izzvalo direktorico trgovskega podjetja, ki take stroje uvaža, da je napisala javno pismo s pozivom po ureditvi tega področja. V pismu je zagovar- jala rekreativne vožnje z motornimi sanmi in si želela prostor za njihove vragolije. Na portalu Gore-ljudje.net se je sprožila živahna razprava, v kateri ljubitelji gora v svojih odgovorih niso našli veliko razumevanja do dirjanja po zimski pokrajini. To je avtorico pisma razjezilo, da je zapisala, »da s tako omejeno mislečimi ljudmi še ni imela opravka!« Z največjim veseljem sem se vključil v razpravo in se ponosno pridružil temu klubu omejeno mislečih. Kajti že dolgo me je strah, da je ta klub »omejenih« ljudi, tistih, ki razumemo pomen mirne, necivilizirane divjine, vedno manjši in da je že davno velika manjšina. Res je sicer, da bi bilo treba uporabo motornih sani in štirikolesnikov za poletno rekreacijo bolje zakonsko urediti in najti sprejemljiv način sobivanja. Toda ta problem je le kamenček v celovitem problemu odnosa družbe do narave. Živimo na čudovitem koščku sveta, ki so nam ga predniki pustili dokaj ohranjenega. Vsakodnevno dogaja- nje pa nam kaže, da se stopnjujejo pritiski po novih in novih posegih v naravo, »saj je vendarle treba spodbujati gospodarski razvoj!« Koliko je županov, ki bi se zavzemali za ohranitev narave bolj kot za novogradnje? Zakaj pa menite, da novega zakona o TNP ni in ni? Saj ga nihče pravzaprav noče! Vsi že govorijo, kako dobro je imeti lepo naravo, ko pa pride do konkretnih zadev, vsak gleda le svojo sebično korist. Pri tem gre pravzaprav za kulturno vrednoto. Prepričan sem, da je neokrnjena narava nekaj najvrednejšega, kar imamo v tej naši lepi deželi. To je eden od teme- ljev kakovostnega življenja vseh nas. Dokler bomo znali uiti iz napornega vsakdana v mirno divjino in se vsaj za nekaj ur zliti z njo, bomo živeli zelo kakovostno. Nič ume- tnega, noben fitnes, nobena žičnica ali motorne sani ne morejo nadomestiti zdrave- ga potenja v vetrovnem zelenju ali belem pršiču stran od mest, cest, hrupa oziroma kakršne koli civilizacije. Lahko pa je tudi drugače: popolna urbanizacija, popolna podreditev vse narave gospodarstvu, popolna izraba vsega ozemlja za vse vrste »rekreativnih« dejavnosti, da bo le dobičkonosno! Naj bo vse pozidano, zaprimo se v svoje betonske kletke, razgiba- vajmo svoje mišice v kleteh ob pogledu na televizorje, s katerih nam praznijo možgane z neumnostmi, in se prekladajmo drug do drugega zgolj v kovinskih škatlah! Strah me je take »kakovosti« življenja, take »neomejenosti« do tehnološkega napredka. Prepričan sem, da smo vsi ljubitelji gora vsaj malo »omejeni« in nam ni vseeno za našo gorsko divjino. V družbi pa smo premalo glasni, kajti današnja družba je družba marketinga. Nekaj velja tisti, ki glasno in kar naprej ponavlja svoje stališče, pa če je še tako neumno. Za tistega pa, ki se samo tiho umakne pred agresivnimi nasprotniki, četudi ima zelo plemenite in modre nazore, ne bo nihče vedel in ga upošteval. Zato se oglašam tukaj in iščem nove člane kluba »omejenih« ljudi. Tistih, ki imamo »omejen« in nerazumevajoč pogled na prodor tehnike v divjino. Če želimo svojo kakovost življenja ohraniti za nas in za naše zanamce, moramo predvsem vztrajno vzgajati in navduševati vse tiste, ki še slišijo malo klica divjine v sebi kljub neznosnemu hrupu okoli nas. Žal moramo biti glasni v družbi, da bomo lahko ohranili mir v divjini!

Andrej Stritar

1 Zajčje sledi, FOTO: BOJANA GOSAR

2 MAREC 2009 1 UVODNIK 57 NASVET 1 Klub omejenih ljudi 57 NAŠ RECEPT Andrej Stritar IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 58 VARNO V GORE Planinska zveza Slovenije 4 PLANINSTVO 58 Na suhem in toplem ISSN 0350-4344 Aljaž Anderle Izhaja petnajstega v mesecu. 4 SPD Trst – zgodovinsko Planinski vestnik objavlja izvirne poslanstvo na zahodnih prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer okopih 62 VARSTVO NARAVE drugje. Žarko Rovšček 62 Ne vmešavajmo se v naravo! 109. letnik Jana Kus Veenvliet 12 Na prvo turo kar po svojem NASLOV UREDNIŠTVA: zemljevidu 66 Velikonočnica Planinska zveza Slovenije Znameniti kartograf Dušan Klenovšek Uredništvo Planinskega vestnika Ivan Selan tudi planinec Dvoržakova ulica 9, p.p. 214 SI-1001 Ljubljana Mojca Luštrek 68 ALPINIZEM T: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91 E: [email protected] 20 Everest – Aleš Kunaver – šola 68 Končan Svetovni in www.planinskivestnik.com Nepal Slovenski pokal Tone Škarja Andrej Pečjak ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan UREDNIŠKI ODBOR: 24 Adi Vidmajer – dobitnik 72 Lep in glasen Marjan Bradeško, Andrej Mašera, Bloudkove nagrade iz Aljaž Anderle Mateja Pate, Irena Mušič, planinskih vrst Emil Pevec (tehnični urednik), Slavica Tovšak 76 Nora linija Supercanalleta Andrej Stritar (namestnik odgovornega Dejan Koren urednika), Slavica Tovšak 26 In vendar gre naprej … OBLIKOVANJE IN LIKOVNO UREJANJE: Miro Eržen 78 Kavkaški utrinki Zvone Kosovelj Razmišljanje o tem in onem Nina Bernard GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: 30 Ko izgine planinska pot Schwarz, d.o.o. Tone Tomše 80 Pasti plezalskega izražanja NAKLADA: 5100 izvodov Mateja Pate 34 Nož Prispevke, napisane z računalnikom, Dušan Škodič pošiljajte po elektronskem mediju na 82 NAŠA SMER naslov uredništva ali na elektronski 37 Zimsko jutro 82 V strminah nad planšarijami naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Janez Gril Samova grapa v Maselniku Številka transakcijskega računa PZS Vanja Nastran je 05100-8010489572, odprt pri 38 Na Sveto goro Abanki, d.d., Ljubljana. Naročnina 32 EUR, Enodnevno romanje iz Idrije 84 NOVICE IZ VERTIKALE 55 EUR za tujino, posamezna številka Rafael Terpin 3,2 EUR. Članarina PZS za člane A vključuje 85 ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE naročnino. Reklamacije upoštevamo dva 42 Ples pajčolana meseca po izidu številke. Ob spremembi Pavel Dimitrov 86 NOVICE IZ TUJINE naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 87 PISMA BRALCEV 1. decembra za prihodnje leto. 44 Izpolnjena srčna želja … Stane Škrjanec 88 LITERATURA Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije ali 46 Vzhodni žleb 89 IZ DEJAVNOSTI PZS posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. (»Pomladni cvet«) 91 NOVICE IN OBVESTILA Gorazd Gorišek Uredništvo si pridržuje pravico do objave 96 KAKO POZNAMO NAŠE GORE? ali neobjave, krajšanja, povzemanja 48 Po Ötzijevih poteh ali delnega objavljanja nenaročenih Tadej Zorman prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. 50 NA TURO Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirajo Ministrstvo 50 Reiterkarspitze (2421 m), za šolstvo in šport in Fundacija za Karnijske Alpe Vs e b i n e v s e h Pl a n i n s k i h financiranje športnih organizacij v Tomaž Hrovat v e s t n i k o v o d l e t a 1895 d o Republiki Sloveniji. 52 INTERVJU d a n e s n a w w w .pv k a z a l o .s i ; o d 1986 d o l a n s k e g a l e t n i k a 52 Sem vzdržljiva, volje mi ne FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: zmanjka (Simona Pogač) v f o r m a t u p d f . Na izstopu Jalovčevega ozebnika Irena Mušič FOTO: OTON NAGLOST

3 PLANINSTVO

SPD Trst – zgodovinsko poslanstvo na zahodnih okopih Na stiku stoletij

 Žarko Rovšček*  Arhiv SPDT

Množični izlet na Učko z udeleženci v značilni staromodni opravi, še pred ustanovitvijo podružnice (l. 1902) SPDT.

* Avtor se zahvaljuje Lojzetu Abramu, Dušanu Jelinčiču, Marinki Pertot in Petru Suhadolcu iz Trsta za pregled besedila in pripombe.

4 MAREC 2009 a Tržaškem je proti koncu 19. stoletja poleg Nsekcije Nemško-avstrijskega (DÖAV) delovalo tudi italijansko planinsko društvo, Società Alpina delle Giulie (SAG).1 Z odpiranjem novih poti in do- stopov v podzemeljski svet ter s potujčevanjem le- dinskih imen sta obe društvi povzročali za slovenski živelj neprecenljivo nacionalno-etnično škodo. Politična samozavest Slovencev v Trstu je rasla z velikim razmahom slovenskega meščanstva, trgo- vske, obrtne dejavnosti in bančništva. Ustanovitev Slovenskega planinskega društva (SPD) v Ljubljani (1893) je med slovenskimi rodoljubi na Tržaškem utrdila zavest, da je treba slovenskim goram povr- niti »slovensko lice«. Po nekaj desetletjih prevlade obeh tujih društev je tudi na Tržaškem vzniknila ideja o slovenski planinski organizaciji. Po prvem, »osnovalnem« shodu so se 7. maja 1904 zbrali v prostorih Slovenske čitalnice v Ulici sv. Frančiška na občnem zboru in izvolili načelnika, odvetnika dr. Mateja Pretnerja, tajnika Miroslava Pretnerja in zaupnike za Sežano, Vreme, Drago in Dolino2. Uradno priznanje oblasti, potrditev pravil društva, je sledilo kmalu. Vse do leta 1907 so bili jedro dejavnosti mlade podružnice predvsem množični izleti, označevanje poti s slovenskimi napisi in opremlja- nje kraških jam za množični obisk. Posebni vlaki iz Trsta in Ljubljane so prepeljali množice ljudi na svečano odprtje jame Vilenice pri Divači (14. maja 1905). Podružnica si je zagotovila pravico upravljanja tudi za jamo Dimnice pri Slivju.

Sredi VEČnacionalne skupnosti Podružnica je uspešno nadaljevala svoje temelj- no poslanstvo in postala najaktivnejše tržaško slovensko društvo. Njeni člani so se udeleževali raz- ličnih planinskih manifestacij drugod po Sloveniji in sodelovali tudi pri ustanovitvi drugih podru- žnic (npr. v Pazinu). V letih 1908–1914 so priredili tri zelo odmevne planinske plese, ki so bili za slovensko narodno skupnost v Trstu pravi praznik. Začeli so priprave na gradnjo planinskega zavetišča na Čavnu in na Črni prsti, ki so jih po prekinitvah v kasnejših letih večkrat nadaljevali. »Sprehodom« na tradicionalne okoliške vrhove in odmevne- mu izletu v Benečijo so dodali tudi resnejše ture v Julijce, Kamniške Alpe, Dolomite in drugam. Taj- niško poročilo na občnem zboru leta 1911 poleg uspehov (markiranje 23 novih poti in porast član-

1 Do leta 1885 Società degli Alpinisti Triestini. 2 Potrdili so tudi uradni naziv »Tržaška podružnica SPD« s sedežem v Trstu.

5 stva na 213) ni skrivalo ogorčenosti nad vandalski- mi poškodbami slovenskih kažipotov in tabel. Leta 1912 so izdali zemljevid »Okrožje Trsta« s slovenskimi toponimi (avtor Alojz Knafelc). Kot novost so uvedli smučarske izlete v Bohinj. Senca svetovne kataklizme se je vse bolj bližala. Mednacional- na nestrpnost se je v predvojnem času stopnjevala z mazaškimi in uničevalnimi akcijami »neznancev« na slovenskih kažipotih. Gradnjo razgledišča nad Sv. Ivanom in zaključna dela pred otvoritvijo v Di- mnicah so izvedli tik pred sarajevskim atentatom. Skromnemu delovanju podružnice v času prve svetovne vojne so sledila tudi redka sporočila v tisku. Na občnem zboru v Narodnem domu pri Sv. Ivanu so leta 1914 počastili desetletnico obstoja.

V primežu med obema vojnama Novemu odboru po vojni je predsedoval Miroslav Pretner. Leta 1919 so člani spet začeli sistematično hoditi na izlete po tržaškem Krasu. Fašizem se je na Primorskem vse bolj šopiril. Ob požigu Naro- dnega doma, svetišča slovenstva v Trstu, 13. julija Označevanje poti s slovenskimi napisi (l. 1906) 1920 je bil s sedežem podružnice uničen tudi njen bogat arhiv. Ohromljena je obnovila svoje osnovne stavljala jedro kasnejšega narodnostnega odpora. V dejavnosti komaj v začetku leta 1922. Naslednje Trstu je bilo poleg prosvetnega dela, predvsem zboro- leto so izvolili nov odbor in ponovno nekdanjega vskega petja, najbolj razširjeno izletništvo. Po nasilni predsednika dr. Mateja Pretnerja. Z novimi pravili razpustitvi sta delovali dve neformalni skupini: t. i. so skušali doseči večjo samostojnost, saj je matično »štempiharji« (med njimi je bil najvplivnejši Pinko SPD ostalo onstran državne meje. Tomažič), organizatorji različnih športnih tekmo- Fašistična oblast je 9. oktobra 1923 razpustila vanj in izdajatelji ilegalne, humoristične »štempihar- društvo, češ da ne »izpolnjuje pogojev za obstoj«, ko ske literature«, ter alpinistično usmerjeni »magna- so v jami Dimnice našli avstrijsko puško (po neka- monti« (vodilna osebnost je bil Jože Cesar). Sredi leta terih virih celo dve). Najdbo so inscenirali nekateri 1938 se je v Borštu oblikovala skupina mladih razi- člani italijanskega društva SAG, ki je kasneje prevze- skovalcev jam v kraškem zaledju Trsta. Ljubezen do lo upravljanje jame.3 Pomagalo ni niti to, da je sodišče gora si je vedno podajala roko s svobodoljubjem, do- razkrinkalo krivce. Komaj dva tedna po razpustu so movinsko ljubeznijo in odporom, zato so se med ob- neumorni člani pod imenom nekega »planinskega sojenci zloglasnih političnih procesov proti številnim kluba« in s pretvezo, da organizirajo »plesno šolo«, narodnjakom znašli tudi nekateri vidni planinci. postopno obnovili dejavnost in jo uskladili z državno Društvena kronika je bila ob koncu druge svetovne zakonodajo. Na ustanovnem občnem zboru novega vojne žal prepojena tudi s krvjo. Planinskega društva (6. marca 1924) je postal predsednik dr. Edvard Slavik. Družabnih prireditev in pre- Poganjki na starih koreninah davanj niso več prirejali. Zavednim rodoljubom so Pobudnik ustanovitve slovenskega planinskega ostali le še množični izleti v odročne kraje, kjer so si društva v Trstu na novih temeljih je bil prekaljeni v ozračju zatiranja slovenstva dajali duška s pevski- organizator primorskega protifašističnega odpora mi nastopi. V pogromu nad slovenskimi ustanova- in alpinist Zorko Jelinčič. Na ustanovnem občnem mi so oblasti 17. avgusta 1927 dokončno ukinile tudi zboru 5. maja 1946 v Trstu so soglasno potrdili planinsko društvo. Številna slovenska društva na pravilnik in izvolili nov odbor.4 Kmalu so spreje- Primorskem so do leta 1928 prešla v ilegalo in pred- li tudi uradni znak društva. Glavni usmeritvi sta bili spoznavanje slovenskih krajev in vzgoja članov 3 JELINČIČ, Dušan: Zgodovina SPD Trst 1904-1984, Trst 1984 (v nadaljevanju JD-SPDT), str. 49. 4 JD-SPDT, str. 64.

6 MAREC 2009 Vodje Tržaške podružnice SPD: Miroslav Pretner, Edvard Slavik, Peter Zink, Josip Hočevar. Draga, 1907. za uživanje naravnih lepot. Preko nekaterih, iz- je že nekoliko popustilo, ga je Zorko Jelinčič označil razito športnih odsekov so želeli pritegniti več kot »atribut izrednih povojnih prilik ob pomanjka- mladih, zato se je društvo včlanilo v Zvezo društev nju rednih prevoznih sredstev in dovoljenj za kro- za telesno vzgojo. To je bilo obdobje iskanja novih ženje preko meje«.5 Sredi petdesetih let je zaradi na- organizacijskih smeri in poudarjenega narodno raščajoče motorizacije in dokončne državne meje obrambnega poslanstva. Ustanovili so jamarski, zanimanje za množične izlete upadlo. 20 izletov v izletniški, gospodarski, publicistični, smučarski, obdobju 1956–1959, v glavnem z osebnimi vozili, je fotografski, propagandni in alpinistični odsek, a se nakazovalo krizo. Pomlajeni odbor se je po letu 1963 aktivnost vseh ni takoj in v celoti razvila. Navduše- zavzeto lotil oživitve osnovne dejavnosti društva. nje je vodilo ljudi na množične izlete na Kras in v Dr. Sonja Mašera, po Jelinčičevi smrti leta 1965 tudi Julijce, včasih povezane tudi z udarniškim delom formalna predsednica, je pritegnila številne mlade na cestah in železniških progah. Kljub splošnemu starše z otroki. Društveni izleti so postajali spet bolje zastoju delovanja društev v zamejstvu po letu 1948 obiskani in cilji v slovenske gore, Karnijske Alpe, se je število članov PD Trst povečalo na 429. Zorko Dolomite in v gore bivše Jugoslavije vse zahtevnej- Jelinčič, tudi član glavnega odbora PZS kmalu po ši. Naslednji predsedniki so poleg drugih dejavno- njeni ustanovitvi, je že takrat menil, da »kljub težki sti tudi preko izletništva skušali pritegniti čim več realnosti vsiljene državne meje zemljepisni, planin- novih članov. Pinu Rudežu, predsedniku v obdobju ski, narodnostni in ideološki razlogi« narekujejo 1977–1986, je v izletništvo uspelo vključevati vedno pripadnost društva slovenski krovni organizaciji. več mladih, predvsem osnovnošolcev in srednješol- Planinsko društvo Trst je leta 1954 dobilo današnje cev. Običajnim pohodom so dodali tudi športno- ime Slovensko planinsko društvo Trst (SPD Trst). tekmovalno vsebino (orientacijski pohodi ipd.). V obdobju naslednjih dvajsetih let so postali nekate- Množično v gore ri izleti (npr. novoletni, velikonočni, miklavžev) tra- Izletništvo, v dolgi in bogati zgodovini društva po- dicionalni temelj družabnosti in rekreacije. Društvo memben nacionalnopovezovalni in spodbujevalni je leta 1985 organiziralo odpravo na Južno Anapur- element, je zaradi različnih zunanjih in notranjih de- no in treking v Nepalu. Lojze Abram je v svojem javnikov doživljalo vzpone in padce. Takoj po drugi mandatu pisano izletniško ponudbo osvežil s sveto- svetovni vojni je toga zavezniška vojaška uprava pre- vljanstvom, trekingi v različne tuje gorske skupine prečila marsikateri načrtovani izlet in s tem tudi (npr. v Tatre, v bazni tabor pod Everestom, avstrijske stike Tržačanov s planinci v matični domovini. Niti koroške gore, Zahodne Alpe). Današnja predsedni- naporni prevozi s tovornjaki, ki so jih po letu 1952 ca Marinka Pertot pa ima veliko zaslug, da so se uve- zamenjali prvi avtobusi, niso omajali silnega nav- dušenja (povprečno 30–40 planincev na izlet). Ko 5 JD-SPDT, str. 82.

7 Narodni dom, središče slovenskega duhovnega in gospodarskega življenja v Trstu po požigu l. 1920.

ljavili strokovno vodeni naravoslovni izleti. Številni Svet pod nami so tudi daljši in večdnevni pohodi v tuje gore, ki jih Na pobudo Zorka Jelinčiča je SPD Trst leta 1951 organizirajo skupaj z drugimi planinskimi društvi. začelo sodelovati z jamarji iz Boršta, ki so samo- Vsakoletni program nudi vsakemu nekaj, s tem pa stojno delovali že od leta 1938. Po začetnih ogledih se pridobiva in ohranja članstvo, ki je eden glavnih jam se je šesterica članov društva udeležila jamar- porokov za nadaljnji obstoja društva.6 skega tečaja, a dejavnost ni prav zaživela. Prizade- vanja predsednika Rudeža, da bi preko jamarstva Mladina – naš up pritegnil v društvo številne mlade, je najbolje ure- Povojna dejavnost mladinskega odseka se je po letu sničil jamarski izvedenec Stojan Sancin, ki je po letu 1948 zmanjšala zgolj na nekaj pretežno smučarskih 1977 zasnoval sistematično in znanstveno podko- izletov. Po letu 1965 je pomlajeni društveni odbor vano delo odseka. Sadovi uspešnih raziskav so bili ponovno navdušil številne mlade za pohode, tek- objavljeni v znanstveni publikaciji Pod socerbsko movalne nastope, športne teke in množična mla- planoto. Delo Jamarskega odseka se je poglabljalo, dinska srečanja. V obdobju predsedništva Pina vključno s številnimi objavami raziskav v strokov- Rudeža je mladinski odsek vodil požrtvovalni nem tisku, in predstavlja pomembno protiutež razi- Zlatko Jelinčič. Takrat so v okviru Športne šole Trst skavam nekaterih italijanskih, tudi nacionalistično organizirali osnovnošolske olimpijade z udeležbo usmerjenih jamarskih klubov na Tržaškem. Rezul- najmlajših članov. Na začetku devetdesetih let pa tat sodelovanja z jamarji koprskega kluba Dimnice se je pojavil ponovni osip mladine. Nekaj časa niso so pomembna odkritja v Golokratni jami (2002). pomagali niti novi prijemi, kot npr. planinski izleti, Stalno in vztrajno delo je obrodilo odkritje najlepše prirejeni za starejše mladince in osnovnošolce, ori- jame na socerbskem Krasu, Stoletnice, poimenova- entacijski pohodi, uvedba planinske knjižice in toč- ne v čast jubileja SPD Trst (2004). SPD Trst je eno kovanja za osnovnošolsko olimpijado. Težišče ak- izmed redkih slovenskih planinskih društev, ki se tivnosti mladih v zadnjih letih so planinska šola, ponašajo z jamarskim odsekom.8 skupinski pohodi, smučanje in orientacijska tekmovanja. Slednja zaradi množičnega odziva vzbu- V bližini zadnjih gnezd jajo veliko optimizma. S temi interesnimi dejav- in prvih zvezd nostmi prizadevni odbor znotraj društva vzdržuje Po drugi svetovni vojni so se v SPD Trst trudili na- nekakšno statistično starostno ravnotežje.7 daljevati bogato tradicijo nadarjenih alpinistov med obema vojnama (Cesar, Marušič, Šavron, 6 ABRAM, Lojze: Od Jadrana prek Triglava, SPDT, Trst 2005 (AL), str. 97-119. 7 AL, str. 121-127. PERTOT, Marinka: Predsedniško poročilo 8 Poleg SPD Trst imajo jamarski odsek še SPD Gorica in PD 2006, 2007 (PM). Prim.: JD-SPDT. Tolmin. Prav tam, str. 153-157. Prim.: JD-SPDT in PM.

8 MAREC 2009 Na Črni prsti (l. 1907)

Pahor, bratje Blažina). Beležimo prva plezalna z Markom Prezljem v mednarodni odpravi v Kara- tečaja v Glinščici (1946, 1947) in ponovne poskuse korum (SZ stena Spantika). Med vrhunske dosežke oživitve odseka (1954, 1966, 1972). Oranje ledine sodijo plezalni vzpon Erika Švaba v steni gore Tsa- dolgo ni obrodilo sadov. Obuditev dejavnosti leta ramoro Atsimo na Madagaskarju (8a+) in vzponi 1982 (po zaslugi Angela Kermeca, Petra Suhadol- drugih alpinistov v gorah Turčije, Nepala, Kenije, ca in vodje alpinistične šole Lucijana Cergola) pa se Mehike, ZDA, na Kilimandžaru in v Patagoniji. ni več prekinila. Z vrhunskimi dosežki so se uvelja- Najodmevnejši so gotovo uspešno ponesli ime SPD vili nekateri mladi plezalci generacije iz leta 1972. Trst v svet. Posebna pridobitev za redno vadbo al- Igor Škamperle, ki je preplezal Francosko smer v pinistov je leta 2007 zgrajena umetna stena v špor- južni steni Aconcague (1. primorska odprava) in tnem centru v Bazovici (projekt Interreg).9 se je leta 1983 skupaj s Cergolom udeležil odprave v organizaciji PZS in AO SPD Trst na Anapurno Bele strmine I, gotovo spada med najuspešnejše. Do danes se Smučarski šport ima svoje prve korenine predvsem je zvrstilo vsaj tisoč plezalskih podvigov s podpi- med »magnamonti«. V povojnem času (1946– som članov AO SPD Trst v Julijcih, Dolomitih in 1948) so prvi smučarski izleti in kasnejša zimova- Centralnih Alpah, pa tudi v bolj oddaljenih gor- nja združevali lepo število mladih članov. Udeležili stvih drugih kontinentov. Ob 80-letnici je društvo so se tudi tekmovanj za prvenstvo Svobodnega tr- organiziralo samostojno, zaradi vremena žal neu- žaškega ozemlja. Duša društvene dejavnosti in prvi spešno odpravo na Južno Anapurno. Rdeča nit se smučarski učitelj je bil Bojan Pavletič, ki je leta 1953 ni prekinila kljub nekaterim tragičnim slučajem v opravil še izpit za gorskega reševalca. V začetku vrstah članov društva (Peter Štoka, Zlatko Jelin- šestdesetih let se je usul pravi plaz. Leta 1966 so čič, Lucijan Cergol, Jožko Baša). Dušan Jelinčič se organizirali prvi smučarski tečaj, naslednjo zimo je leta 1986 kot prvi alpinist iz Furlanije – Julijske prve, kasneje tradicionalne (letos že štiridesete) Krajine povzpel na osemtisočak (Broad Peak, 8047 zimske športne igre. Leta 1968 so SPD Trst končno m), leta 2003 v deželni odpravi še na Gašerbrum II sprejeli v italijansko smučarsko zvezo, kar je omo- (8035 m). Jelinčič se je leta 1990 poleg Lenarta Vi- gočilo sodelovanje na vseh uradnih tekmovanjih in dalija, Davorja Župančiča in Tatjane Grgič iz SPD prejemanje različnih podpor. SPD Trst je bilo leta Trst udeležil uspešne slovensko-italijanske društve- 1970 tudi soustanovitelj Zveze slovenskih špor- ne odprave »Sagarmatha 90«. V naslednjih letih so tnih društev v Italiji. Smučanje je pod tem okri- se posamezni člani tržaškega AO udeleževali raz- ljem vse bolj postajalo vrhunski tekmovalni šport, ličnih odprav drugih društev v tuja gorstva. Ivo ki je leta 1971 dosegel enega svojih vrhuncev: 150 Buda in Ivo Kafol sta bila člana koprskih odprav na Anapurno 2 in v Patagonijo. Erik Švab je sodeloval 9 Prav tam, str. 141-151, 171-177. Prim.: JD-SPDT in PM.

9 Prvi povojni plezalni tečaj v dolini Glinščice leta 1946: prvi na desni stoji predsednik Jelinčič, ob tabli v sredini sedita Jože Cesar (levo) in Sandi Blažina (desno).

mladih v organiziranem treningu za sezono, smu- preprečevali uresničevanje zgodovinskega poslan- čarski tečaj z udeležbo 180 tečajnikov, pete jubilej- stva društva, označevanje poti na lastnih tleh, so ne zimske športne igre, 16 vrhunskih tekmovalcev. leta 1975 namenu predali znano obmejno Verti- Aktivnost smučarskega odseka je večkrat zasen- kalo in jo pospremili z izdajo izčrpnega vodnika. čila druge dejavnosti, vendar so v želji po odlič- Njeno veličino potrjujejo današnji načrti številnih nosti v društvu vedno dajali prednost vzgojnim prečnih povezav s potmi v Italiji in Sloveniji, ki jih elementom. Prvotno delo z italijansko govoreči- je nekdanja meja ločevala. Zbirki označenih poti so mi učitelji krajevnih smučarskih šol so presegli z leta 2007 dodali še slikovito krožno Pot Vekoslave vzgojo lastnega kadra, ki posreduje športne veščine Slavec v dolini Glinščice in Pot Sonje Mašera med v materinščini. Uspešni organizaciji tekmovanja Barkovljami in Sežano.11 za pokal treh narodov (FIS) leta 1995 v Trbižu je sledila tudi organizacija tekmovanj v okviru FIS-a. Družabnost, sodelovanje in S smučarskimi športnimi in organizacijski dosežki kulturna dejavnost se je društvo uveljavilo v širšem slovenskem, itali- Slovenski tržaški planinci se vedno množično janskem in mednarodnem prostoru.10 udeležujejo številnih družabnih srečanj, obletnic in otvoritev planinskih postojank. To so druže- Neuresničene in uresničene sanje nja enako mislečih, prežeta tudi z močnim naci- Zgodovinska želja tržaških planincev, da bi imeli v onalnim nabojem. Društvo pa večkrat prevzema slovenskih gorah svojo postojanko, se zrcali v dol- tudi vlogo gostitelja na domačih tleh. V sedemde- goletnih prizadevanjih na Črni prsti, pri preureja- setih letih so bili dnevi planincev, članov SPD Trst, nju bivših vojašnic, obnovi koče na Doliču, gradnji ob rednih občnih zborih eden glavnih družabnih na Nanosu in še kje. Zgodovinski dogodki so sanje dogodkov. Prerasli so v udeležbo na srečanjih ob- omejili na simbolično, duhovno prisotnost društva mejnih planinskih društev in njihovo organizira- (npr. Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, Tržaška nje. Okrogli jubileji, ki so kulturno obeleženi, pa so koča na Doliču). Več kot desetletna prizadevanja in tudi povod za predstavitev dosežkov širši javnosti. odprtje Doma Mangart v Žabnicah leta 1983 so žal Omenimo vsaj nekatere. Petdesetletnici je s temat- že po nekaj letih omagali pod težo rdečih številk. sko številko posebno pozornost namenil tudi Pla- Darilo dolgoletne zaslužne članice Slave Slavec leta ninski vestnik.12 Ob osemdesetletnici (l. 1984) je 1999, nepremičnina v Boljuncu, je obliž na dolgole- izšla Zgodovina SPD Trst Dušana Jelinčiča, po letu tno rano in obenem pomembna pridobitev za ne- 1976 dolgoletnega urednika tedenske rubrike »Iz katere dejavnosti društva. Čeprav sta dve svetovni planinskega sveta« v Primorskem dnevniku. Ob vojni, s posledičnimi političnimi kupčijami, dolgo 11 Prav tam, str. 159-163. PM. 10 Prav tam, str. 129-139. 12 PV 1954/09.

10 MAREC 2009 Društvo je leta 1948 organiziralo tudi prvo smučarsko tekmovanje na Črnem vrhu.

stoletnici se je slavnostnim in družabnim dogod- sedež tudi nekatere druge slovenske organizaci- kom pridružila izdaja knjige Od Jadrana prek Tri- je in ustanove, je društvo od leta 1977. Gregorči- glava Lojzeta Abrama.13 Obe deli sta bogata vira in čeva dvorana z manjšim bifejem omogoča ugodne temeljna pomnika društvene zgodovine. Začetno pogoje za predavanja, druženja in sestanke. Še sodelovanje z ljubljanskim PD Integral je prera- vedno pa si prizadevajo, da bi dobili sedež v stavbi slo v uradno pobratenje leta 1980, ob katerem je bivšega Narodnega doma. SPD Trst razvilo tudi svoj prapor. Društvo sodeluje tudi z drugimi društvi, npr. z Obalnim PD iz Kam naprej Kopra, PD Sežana, PD Križe, planinsko skupino O vpetosti SPD Trst v splošni družbeni utrip Slo- Kulturnega društva Bazovica z Reke in v Primor- vencev v Italiji pove veliko podatek, da je bilo skem meddruštvenem odboru planinskih društev. društvo leta 1954 eden izmed ustanovnih članov Zelo uspeli rezijanski večer v okviru predavatelj- krovne zamejske organizacije, Slovenske kultur- ske sezone leta 1981 je pomenil začetek plodnih nogospodarske zveze. Pobude odbora ob koncu stikov s tamkajšnjimi planinci. Predavanja, včasih osemdesetih let, da bi SPD Trst postalo sekcija CAI obogatena tudi z literarnimi večeri ali kulturnimi (Club Alpino Italiano), so med drugim preprečeva- nastopi ob jubilejih, so bila vedno značilen vložek li tudi tržaški skrajneži. V iskanju novih izzivov je programa planinskega društva. Nad to pomemb- društvo sodelovalo (tudi kot nosilec) v več čezmej- no obliko osveščanja, ki v svoji zgodovini beleži nih projektih Interreg III A 2000-2006, in sicer pri bolj ali manj bogate sezone in je postala tradicio- posebni publikaciji o dolini Glinščice s prispevkom nalna, že vrsto zadnjih let bedi sedanja predsedni- o prisotnosti društva in slovenskih alpinistov, z di- ca Marinka Pertot. V kulturni program društva gitalizacijo društvenega arhiva, oživitvijo spletne spadajo tudi različne priložnostne fotografske strani in pripravo čezmejne poti po sledeh starih ali slikarske razstave in literarni natečaji. Vse to opuščenih steza. Slej ko prej pa ostaja ena glavnih duhovno bogati in združuje pripadnike sloven- nalog vzgoja mladih rodov. ske skupnosti v Trstu. Velika ovira pri delovanju V lanskem letu se je SPD Trst formalno vključilo društva je bilo vrsto let pomanjkanje stalnih dru- v PZS.14 Tako se uresničuje vizionarstvo Zorka Je- štvenih prostorov. Od povojne obnovitve naprej linčiča, ki je že pred več kot pol stoletja utemeljeval je društvo v glavnem gostovalo v prostorih kate- razloge za pripadnost društva krovni slovenski pla- rega od drugih društev ali ustanov, nekajkrat celo ninski organizaciji. V tem okviru SPD Trst, polno na domu prvega predsednika Jelinčiča. Na dana- načrtov, novih izzivov in v prvih vrstah boja za na- šnji lokaciji v Ulici sv. Frančiška 20, kjer imajo svoj rodnostne pravice stopa v svoje drugo stoletje. m

13 Po letu 1991 je Abram prevzel urejanje rubrike »Iz planinskega sveta« v Primorskem dnevniku. 14 UO PZS, 19. 6. 2008. SBRIZAJ, Danilo: Pismo avtorju.

11 Na prvo turo kar po svojem zemljevidu Znameniti kartograf Ivan Selan tudi planinec

 Mojca Luštrek  Zgodovinski arhiv Ljubljana

met, kartograf, izumitelj KIvan Selan (*18. 11. 1902 v Ljubljani, †29. 9. 1981 v Suhadolah) je bil kmet iz Suhadol pri Komendi, sicer pa kartograf samouk svetovnega slovesa. Mnogi rodovi smo se učili zemljepis ob njegovih zemljevidih. Prvega je narisal pri šestnajstih; potreboval ga je za turo s prijatelji na Grintovec (lani je torej minilo 90 let od prve planinske karte Grin- tovca). O tem, da je rad hodil v hribe, nam v šoli niso nikoli pripovedovali, čeravno so nam – ker je bil naš krajan – s ponosom govorili o njem. Prve »zaresne« zemljevide (komendske župnije, Kamni- ških Alp, Dravske banovine) je izdelal že ob koncu prve svetovne vojne. Po izpopolnjevanju na voja- škem geografskem inštitutu v Beogradu je napra- Iz arhiva dr. Marka Žerovnika vil maketi Kamnika in Kranja ter številne splošne, zgodovinske, gozdarske, vinogradniške, prometne, Prva karta Grintovca turistične in druge zemljevide. Med drugo svetov- Zemljevid Pogorje GRINTAVCA, kakor je napisal no vojno je z zemljevidi oskrboval partizane, zato Selan2, meri 21,5 cm × 18,8 cm in je narisan v merilu je bil zaprt in interniran. Po vojni so tiskali njegove 1 : 37.500. Avtor je zgoraj s svinčnikom na drobno šolske in druge zemljevide Slovenije in Jugoslavije pripisal Prva karta in se umetelno podpisal. Zani- v velikih nakladah. Sodeloval je s priznanima slo- mivo, da med opisi njegovih tur in podatki o njih ni venskima kartografoma Valterjem Bohincem in vzpona, za katerega je narisal svoj prvi zemljevid, Francetom Planino. Razvil je čisto svoj slog, 48 vrst pač pa je opisal šele vzpon na Grintavec leta 1937. pisav in poseben način senčenja reliefa. Imel je tudi izumiteljsko žilico, ki mu je prišla prav na obeh de- Turistika lovnih področjih: izpopolnjeval je tako kmetijske Na knjižici s trdimi zeleno-črno progastimi plat stroje kot kartografsko orodje.1 nicami (10 cm × 16,7 cm) sta nalepki z napisoma O svojih planinskih turah in izletih ter pogledih PLANINSKA-IZLETN.-POTA in IVAN-A SELAN .3 na planinstvo je kar precej napisal, a objavljal ni. V njej je Selan za umetelno okrašeno prvo notranjo stranjo na 60 neoštevilčenih z lično pisavo popisa- nih straneh (še 22 je praznih) opisal 71 svojih tur (večinoma v Kamniško-Savinjske Alpe) in izletov od leta 1918 do 1962. Kakor je bil natančen pri 1 Podatke o njem najdete v Enciklopediji Slovenije, risanju, je bil tudi pri popisovanju svojih doživetij. nekaterih splošnih in biografskih leksikonih ter literaturi o Komendi (več avtorjev: Komenda, Glavarjeva družba, Vpisoval jih je v razpredelnico z desetimi stolpci.

1991 – o Selanu dr. Marko Žerovnik; več avtorjev: Občina 2 Komenda. Življenje od kamene dobe do danes, Občina Piše še Gamzov skret, Savinsko sedlo, Mala vratica in Komenda, 2002 – o Selanu Jože Pavlič; več člankov dr. še kaj bi se našlo, na primer nadmorske višine, ki se ne Marka Žerovnika v občinskem glasilu Aplenca od 7/07 do ujemajo s tistimi na današnjih zemljevidih. 1/08). 3 V ležečem tisku so dobesedni prepisi Selanovih besedil.

12 MAREC 2009 Prvi zemljevid Grintovca

Zaporedni številki in datumu, na primer 21. so z 18 tur, na katerih se je vpisal 33-krat in v 13 pri- maj 1918 (¼ 4h zj. – ¼ 9h zv.), sledi Obseg (Kom- merih res napisal tudi vpisno številko. binacija planinske) ture, denimo Kamnik – Sta- Stolpec Vreme, razgl. (razgled) je po turah iz- hovica – Kamn. Bistrica – (Rokovnjaške luknje) – polnjeval zelo podrobno, po izletih pa le na kratko. Klin – Kamniško sedlo – Planjava (2399 m) – Lučka O vremenu: jasno, lepo, gorko; na jugu jasno, na Brana – Škarje – Ojstrica (2349 m) – Kocbekova severu oblačno; zj. jasno pop. oblačno; jasno – me- pot – Koča na Korošici – Vršič – Presedljaj – Pečí – glenkasto, na planini vetrovno; megleno, par minut “V turnu“ – Konj (1803 m) – Rsenik – Dol – Velika sneg, malo solnca; izredno krasno vreme; zvečer planina – Pasja peč – Sv. Primož – Prapretno – Sta- in ponoči dež; lepo, visoko v ozračju presledkasto hovica – Kamnik. Iz stolpca Izv. t. (Izvedba ture) megleno; v Bistr. dolini soparno, vroče ... In o raz- izvemo, da je prva leta vedno hodil peš, včasih pa gledu: razgled povsem zadovoljiv; razgl. le po bližnji se je do izhodišča podal s kolesom, z vozom ali z okolici; impozanten razgled; v daljavah nekoliko vlakom. Pri 24. vpisu leta 1948 je imeni teh stolp- dimasto; razgled v okolico krasen, v daljavo nejasen; cev spremenil v Obseg izleta in Izv. iz., saj je manj razgl. ne poseben ... hodil v hribe in je obiskoval tudi naravne in kul- Sledi Družba. Sprva je navajal imena in turne znamenitosti, motorne dirke, sejme, shode, priimke, tudi naslove sopotnikov (celo svoje proslave (pogosto v hribih). Temu primerno je žene), kasneje je hodil predvsem z ženo, na koncu manj pešačil in večkrat uporabljal vlak, avtobus, večinoma sam. Prvi vpis je Izlet mladeniške orga- avtomobil, celo tovornjak, od leta 1959 pa skoraj nizacije, večkrat s Franceljnovo družino, enkrat samo še motor, če je bilo seveda mogoče (vseskoz z s štirimi primorskimi fanti, ki jih je srečal na motorjem, razen na sam vrh Blegoša). Blegošu, nekajkrat s skupinjskim izletom. Včasih Sledita stolpca Prenoč. (Prenočevanje) in Vpis je šel peš, ženo pa so peljali znanci; kadar je bila št. (samo na prvi strani Vpis pod). Prvi je izpolnjen ženina trema pred gorskimi vožnjami le prehuda, le v 14 primerih, podatki o vpisih v vpisne knjige pa pa se je odpravil sam.

13 jerebov tik pod vrhom Grintavca. Fotografiranje na vrhu. – Suhadolnikov ovseni kruh za pokušnjo. 38. Spotoma naročil v Goričanah izdelavo gumi vprežnega voza (Slavkov dom) 51. Jutranji ogled okol. Vrš. (Vršiča). Poštarska k še zaprta. Postanek v Strmcu (vas brez moških). Bron. lev nad vasjo. Na Mangrt. sedlo naval motorizirancev 56. Oni z avtom zgrešili pot, zato sam na cilju (Preddvor) 58. Ugotavljal pravilno imenoslovje tamkajšnjih predelov in selišč (Jezersko) 60. Obenem ugotovil kvaliteto cest v kartogr. svrhe (Litija, Trebeljevo) Zadnji stolpec je Žig. Do 24. vpisa jih je pridno odtiskoval (33 odtisov, kak žig tudi dvakrat), med 23. in 24. pa se začne opomba (vleče se čez tri strani): Prekinjeno vpisovanje, – po 14 letih vpisano pribl. leto, – vrstni red in opis točen. To je takrat, ko se nehajo ture in začnejo izleti. Odtlej žigov ni več, ponekod pa so opombe, da so žigi odtisnjeni na razglednicah. Čisto na koncu knjižice je Pojasnilo: Za vse vpisane ture (planinske izlete) velja kod izhodišče, kraj Suhadole. Branje je prav zanimivo in zabavno. Le tisto mi ne gre v račun, da se je po 14 letih spomnil še toliko podrobnosti. No, človek ne sme drugih soditi po sebi ... Turistika – prva notranja stran Na planine Najzanimivejši se mi zdi stolpec Opomba. Naj V do konca popisanem črtanem zvezku (44 ne- navedem nekaj vpisov. oštevilčenih strani) je več poglavij. Prvo je raz- 1. Šli preko Primoža. Vzel premalo hrane. predelnica Čas solnčnega vzhoda in zahoda, v 3. S Strahom dobila prvič par planik. Sneg. Hlače katero so vpisane ure sončnega vzhoda in zahoda strgal ~ (Velika planina) na 1., 5., 10., 15., 20. in 25. dan v vsakem mesecu. 8. Izredno veliko planik (očnic) po pobočjih Storži- To so za planinca pomembni podatki, za planin- ča. Bili nad meglo. Megleno morje. Prekrasen pogled ca tistega časa in Selanovega kova pa so bili najbrž na Triglav in dr. vrhove. Žejen. še bolj. K temu sodi še tole:4 Dober pešec potrebu- 10. Izvrstna svetilka pri nočnem hodu po dolini je za 1 km pota po ravnini 12 min., slabši 15 min. K. Bistrice Pri potu navzgor se navadno računa na 100 m 12. Nad Davovcem malo zašli. Obilo sleča (ro- strmine (višine) 12 – 13 min; (300 – 400 m višine dodendron). Ženski samo do vrh Krvavca. /.../ Lepe na uro). Za sestop računamo ²/3 časa odrejenega očnice na Košutni. Dober sir pri »Nacetu«, itd. za pristop. 13. Krasna mesečna noč. Lepi prizori vzhajajoče- ga solnca. – Zanimiva s klini in žicami dobro zava- 4 Pri prepisovanju sem upoštevala Selanove popravke: kar je prečrtal, sem izpustila, kjer je spremembo besednega rovana grebenska pot. Cel trop divjih koz (gamsov) reda označil s številkami, sem jim sledila in podobno. [ca 30] za robom Sukalnika pod vrhom Planjave. – Zanimivih je nekaj izrazoslovnih popravkov: v planinah → Interesantna tura. v gorah, hribolazci → turisti, v ključih → v serpentinah, na stališču → na stojišču ... Ni popravljal le za seboj, ampak 21. Prijetna večerna hoja s svetiljko proti Cojz. je spremenil tudi nekatere Kunaverjeve izraze (glejte še koči. Mirno spanje pod ostrešjem. Cela jata plan. opombo 7).

14 MAREC 2009 pripravljena (neužitna), kamor sodijo moka, mast, surova jajca, maslo, sladkor, sol, poper, juhne kon- zerve (Magijeve), čaj (lipovo cvetje). Na začetku seznama pijač je čista studenčnica (izvir), na koncu pa lahko vino, pivo s pripisom v zavetišču! Seznam potrebščin za kolo je za današnjega bralca nekoliko slikovit: v njem so med drugim pumpa, skodelica z oljem, varstvena peresa za pripe- njanje hlač, karbid, rezervni brener6, iglice za čišče- nje brenerjevih luknjic, kavčukaste krpe za zračne cevi, gumijevo lepilo, raskavi papir. Poglavje Najvažnejša navodila planincem je naj- daljše in najbolj zanimivo. Ljubi in spoznavaj svoje slovenske planine. Hodi v gore z zadostno opravo, in le z dovoljno množino hrane. Stalen spremljevalec in svetovalec planincu bodi v gorah dober zemljevid in kompas. Ture (izlete) kombiniraj vedno tako da se vračaš nazaj po drugi poti. Vstani zgodaj. Navzgor hodi, posebno v početku, umerjeno, s kratkimi ena- komernimi koraki; 300–320 m višine na 1 uro, ali do 60 korakov na 1 minuto, strmo v breg je dovoljno. Navadi se dihati skozi nos, a ne skoz usta. Po strminah se podpri s kolcem (palico) proti bregu in ne proti dolini; stopaj mirno, oprezno in brez bojazni. Ne posedavaj preveč, a kadar sedeš, sedi komodno in v zatišju. Na mrzlem, mokrem tlu si podloži; obleci suknjič ki ga je treba dobro zapeti, in to vselej kadar si póten in znojen – naj bo vetrovno ali ne. Ako te na Na planine – prva notranja stran potu dohiti dež, potuj mirno dalje ter se pri prvem ugodnem zatočišču takoj preobleci ter zamenjaj Seznam oprave za izlete v planine vsebuje nujno tudi nogavice. Ako stojiš na vetru ali na vrhu gore, opremo, med katero sodijo poleg dobre obleke in obleci jopico – ohladiti se smeš le polagoma. – Mrzla čevljev nahrbtnik, nož, zemljevidna karta, kompas, voda prehladi prazen želodec. Alkohol je v sploš daljnogled, ura, svinčnik in denarnica (ti predmeti nem zametati, posebno med hojo je alkohol strup. so podčrtani s polno črto, denarnica z dvojno!), ter Zelo je paziti na oči. Na snežiščih (posebno spomla- priporočljivo opremo, za kakršno se štejejo palica di) se jih je le premnogo pokvarilo oči. Zato so tak (cepin), čutara, sveče, vžigalice, opis ture, temni naoč- čas in na takih turah temni naočniki neizogibno niki, zaponke, šivanke, sukanec, glavnik, ogledalce in potrebni. Pri hudem mrazu neprestano giblji prste radirka (našteto je podčrtano s črtkano črto). To o na nogah in rokah, nos in ušesa pa drgni, dokler je nujnosti in priporočljivosti sklepam po različni pod- čas. Hrano imej vedno lepo zavito. Pri kuhanju v črtanosti, večina predmetov v seznamu pa ni podčr- gozdu pazi na požar, ter ogenj pri odhodu temeljito tana in med njimi je spet nekaj zanimivih: samovar s pogasi. – »Popolna oprava je pol lepega vremena.«7 posodo, aneroid5, rdeč papir za markacije, peresa (pe- Pri težjih turah, kjer je le količkaj treba izpostavlja- resnik), tinta, pisma, razglednice, znamke ... ti lastno ali tuje življenje ima vrv prvo vlogo da za- Seznam hrane vsebuje tudi nekoliko »nevarna« mehko kuhana jajca, okisano g. meso, fižol ali 6 Gorilnik (nemško Brenner) za karbidno svetilko. krompir, mesene klobase (z opozorilom na žejo), 7 To je navedek iz knjige Na planine! (Pavel Kunaver, Uči- razdelku Že pripravljena (užitna) pa sledi še Ne- teljska tiskarna, Ljubljana 1921, stran 24). Iz nje je pobral še marsikaj (očitno tudi naslov svojega zvezka), a redko dobesedno, kljub temu pa je na koncu pripisal Izvleček iz 5 Priprava za merjenje zračnega pritiska. knjige Kunaver: »Na planine«.

15 Na planine — notranjost varuje lastno ali tuje življenje. Turistom ki koraka- se obe družbi, ali pa naj bosta tako daleč vsakse- jo ponoči je neobhodno potrebna dobra svetiljka. V bi, da zgornja na noben način ne more več ogroža- planinah se obnašaj vedno lepo in dostojno in bodi ti spodnje. Glej pod noge kadar hodiš. Hodi umerje- vedno pripravljen v sili biti na pomoč drugemu. Pri no, prehitra hoja je uničila že mnogim mladeničem težjih turah naj šteje družba planincev le 2–3 tova- zdravje8. Nevarno je pri hoji navzgor ali navzdol riše, večje število je samo v kvar varnosti. Ako te v staviti palico proti prepadu, (drži palico ali cepin gorah zagrne megla, pazi da ne zaideš ter s kom- proti pobočju9) Pri plezanju po zavarovanih in neza- pasom določi stališče na zemljevidu in s kompa- varovanih potih natakni palico ali cepin na zanko. som v roki previdno nadaljuj pot. Če grozi nastopiti Strma travnata pobočja in melišča najlažje preideš nevihta se takoj z vrhov in grebenov umakni v varno s hojo v serpentinah10. /.../ Za plezanje je treba tudi zavetišče ali vsaj pod kako preveso; pozor pred strelo. nekaj zvitosti in izkušnje. V skalah vsak oprimek Zelo ogroža turiste v gorah padajoče kamenje, bodisi pošteno preizkusi, predno mu zaupaš svoje življenje. da je ono sproženo od vode, vetra, topline, divjači- Za oprimke ne smeš nikoli vleči, in če ni zanesljiv ga ne ali od zgoraj nahajajočih se planincev. Nepre- vselej pritisni nazaj na njegovo ležišče. Boljše je več vidno, nevarno in grdo je, zabavati se z valjenjem kamenja v globino. Tudi pri hoji naj turisti pazijo da 8 Tudi to je Kunaverjeva modrost. z nogo ne prožijo kamenja. Nevarno je hoditi v steno 9 Tu je majčkena risba, ki ponazarja napotek. v majhnih presledkih za kako družbo; Združita naj 10 Tako je popravil Kunaverjev cikcak, ključe pa je prečrtal.

16 MAREC 2009 O ciljih in razgledih.

previdnosti in nezaupljivosti kot premalo. In tako solato – je mogoče, da so vse to nosili od doma dalje. Precej vrstic je namenil uporabi vrvi in je na- v hribe? Na prostem pa so po Selanovem pisanju tančno prerisal risbe iz Kunaverjeve knjige, prav pripravljali zdravilni čaj, konzervno juho, ocvrt tako risbi o plezanju. kruh, ocvrta jajca, ocvrto suho prašičevo meso. Poglavje Pripravljanje hrane je razdeljeno Sploh se zdi, da je hrani in pijači posvečal veliko na razdelka Doma pripravljena in Pripravljena pozornost; tudi v Turistiki večkrat omenja, da je na prostem. Beremo recepte za kuhano svinji- bil lačen ali žejen. no, govejo juho, pečenko, ocvrtega kunca, svinji- Nazadnje pa je v zvezku še osem (odlomkov) plano z zeljem, dušena jabolka, kraljevsko pogačo, ninskih pesmi, med njimi Aljaževa Oj Triglav, moj masleni koruzni kruh, suhe kolačke, fižolovo dom in Vodnikov Vršac (avtorji niso navedeni).

17 Najvažnejše planinske koče

Opisi tur gozda in travnika, zatem l. z., na cesto, ki vodi iz Ivan Selan je na oštevilčenih črtanih listih (10,6 cm vasi Bela v Bašelj 30'. Pri mostu d. s. ob potoku × 17 cm) opisal 56 prav tako oštevilčenih tur: 27 v Belica mimo G. »Polajnar« zraven vode 7', zatem Kamniških Alpah (10 listov), 21 v Julijskih Alpah preko mosta l. in ob d. bregu mimo žage s. po (10 listov) in 8 v Karavankah (5 listov). Za objavo cesti (lep pogled na Storžič), višje gori l. navzgor sem izbrala Storžič (sveženj Kamniške Alpe, list 9, po vozni poti in stezi v ključih do sedliča tik ispod opis 22), ker pisec napoveduje »velezanimivo Dolenčeve lovske koče na bregu Gradišče 30'. – turo«. Odtod l. nad kotanjo (iza katere se nahaja za- 22 Preddvor – Storžič. nimivo 42 m globoko, zelo ozko tesno »Peklo« – sz – 2134 m – 5 h – velezanimiva tura , zelo romant. izvir Preddvorske Belice) d. naokoli ter poučen razgled. ~ Od G. »Velkavrh« preko poto- v nekoliko minutah z mark. voznega pota, ki čiča Suha l. z.11 ob polju in preko potoka, tamkaj vodi naprej s. skoz Kisovec na Bašeljsko sedlo, d. d. s. ob vel. sadovnjaku po vozni poti ob robu preko suhe struge (nad njo studenec) gori vedno po krasno izvedeni lovski poti, po j. robu Kališča 11 Okrajšave za smeri (levo, desno) in strani neba. (po 35' na d.) do 2. Dolenčeve lov. koče tik ob

18 MAREC 2009 Drugo gradivo V škatlah, ki sem ju pregledala, je še precej manjših enot, na primer opisi posameznih gora, popisi raz- gledov, »kombinacije tur«. Seznam Najvažnejše planinske koče vsebuje podatke o imenih, kategorijah, nadmorskih viši nah, oblikah zgradb, opremljenosti in oskrbovano- sti 23 koč, sledijo pa še Selanove opombe o legi, raz- gledu, vodnih virih in drugih zanimivostih. Na lističu Stanje SPD leta 1932. so podatki o osrednjem društvu v Ljubljani in 29 podružnicah: katerega leta so bili ustanovljeni ter koliko so imeli članov (skupaj 7.741), planinskih koč (vseh 54, od teh jih je kar 20 oskrbovalo osrednje društvo; 30 jih je bilo oskrbovanih vse leto, preostale le poleti, 9 pa jih je imelo zimska zavetišča), razglednih stolpov (5), kapelic (6) in fotoodsekov (6). R Na Selanovo navdušenje za planinstvo me je opozoril geograf dr. Marko Žerovnik s svojimi članki. S kartografom je sodeloval in po mojstro- vi smrti celo dokončal njegov zadnji zemljevid. V Komendi je uredil Selanovo spominsko sobo. Arheolog mag. Gašper Šmid, doma iz Komende, mi je pomagal najti gradivo v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, tam pa so me posadili v čital- nico k dvema škatlama papirjev.12 Opisala sem le tisti del Selanove zapuščine, ki je povezan s planin- stvom. Kdor bi rad prebral vse in si ogledal še druge zemljevide (nekateri so gotovo še zanimivi tudi za planince), si gradivo lahko naroči in ogleda v čital- Stanje SPD leta 1932 nici arhiva. Ivana Selana sem nekajkrat srečala, a le enkrat mali planji Kališče z divnim razgledom 1h. – sem govorila z njim. Ko sem bila še dijakinja, je (V sv. kotu planje past. stan brez pastirja). – S nekoč v avtobusu prisedel k meni. Bil je prijazen, planje l. skoz škrbino doli in za 5' d. gori 5' do zgovoren in tako prisrčno radoveden, da se mi je studenca Kališka voda ter dalje ob jz. pobočju za (skoraj) sedemdesetletnika zdel precej nenava- pod vrhom Plošence do studenca pod sedlom v den. Nisem si mislila, da se bova po toliko letih spet dolcu 10'. Tukaj d. gori pokraj dolca še 10' na »srečala« – v hribih. m planjo na vrhu Bašeljskega sedla tik pod Storži- čem. S sedla l. po zelenici gori in dalje strmo po v. robu Storžiča na vrh še 45'. ~ Le komu so bili namenjeni tako podrobni 12 Gradiva SELAN IVAN, kartograf, 1902–1981 z oznako KAM 100 je, kakor piše na seznamu, 30 futrol in 6 škatel. »Moji« škatli opisi? Morebiti je prijateljem in znancem dajal ne (tehnični enoti) imata številki 32 (arhivske enote 7–29) le zdravstvene in gospodarske nasvete, ampak tudi in 33 (arhivske enote 30–41). Mene so najbolj zanimale napotke za hojo v hribe. Najbrž je bil prav zaradi arhivske enote 7 Planinski zapisi (na listih, nepopolni), 8 Planinska izletniška pota Ivana Selana (obsega zapise tega, ker se je spoznal na »vse«, Suhadolcem kratek od 21. V. 1918 do 9. IX. 1962), 9 Na planine, Janez Selan in čas celo župan. 32 Pogorje Grintavca.

19 Everest – Ale{ Kunaver – [ola Nepal  in  Tone Škarja

20 MAREC 2009 godovina je kot kozolec. Kar so pri njem stebri vedeli, če je možen dostop na sedlo Lo La (6050 m) Zin late, so tam dejstva in podatki. Šele na z nepalske strani, pa me je prepričal, da vodim iz- late lahko obešamo bolj minljive stvari: razlage, vidnico tja. Poleg mene so bili še Roman Robas, zgodbe, legende. Ker je PV glasilo PZS, ga bralci je- Stane Belak, Štefan Marenče in Nejc Zaplotnik, z mljejo kot vir podatkov za svoje potrebe. Zato se mi izjemo Nejca sami tehniki. Organizirani smo bili zdi prav, da dopolnim članek o »Aleševi šoli« v PV kot odprava (za vzpon čez steno na Lo La), uradno št. 1/2009. pa kot treking. Celo potovanje je trajalo od 9. aprila do 14. maja 1978. Teden dni je slabo vreme prepre- čevalo vsak polet v Luklo, nazadnje nas je v Sianbo- R če (3700 m) nad Namče Bazarjem pripeljal helikop- Everest ter Puma. S temi izkušnjami smo si že med potjo Za Everest smo Nepalce zaprosili ob vrnitvi z začrtali osnovne karakteristike glavne odprave. Od odprave Kangbačen ´74. Na vlogo sem napisal nor- 23. aprila do 2. maja smo se ukvarjali s 700 m visoko malno smer, kot vodjo pa Aleša Kunaverja. Takrat steno. Napenjali smo fiksne vrvi in iskali prehod se mi je to zdelo samoumevno. Po Makaluju ´75 je čez zgornji, previsni del. Ta odsek stotih metrov po »državnem udaru« vodstvo KOTG od Pavleta smo ocenili s VI. Skalna stena je sedlu mimobe- Šegule prevzel Aleš. Nekako mimo KOTG so leta žna in seže 50 m nad njegovo najnižjo točko. Zadnji 1977 Tržičani organizirali odpravo na Gašebrum dan sta Belak in Marenče dosegla rob stene in našla I s prvenstveno smerjo Andreja Štremflja in Nejca prehod na sedlo. Nazaj grede smo pobrali vse fiksne Zaplotnika, odličnim dosežkom »neljubljančanov«. vrvi. Zanimivo je, da so Avstrijci opazili, da nekaj Toni Hiebeler je v eni prvih številk revije Alpinismus hodimo proti sedlu, a so zapisali, da nam vzpon za- (7/1971) objavil skico Everesta (grebenski zemljevid) gotovo ni uspel. Sami so se odpovedali vzponu po z vrisanimi problemi prihodnosti. Še najbolj mi je južnem rebru, Habeler in Messner pa sta nekaj dni bil všeč Hornbeinov kuloar, a je bil na kitajski strani po našem odhodu prišla na vrh Everesta brez kisiko- meje, jugozahodno steno so leta 1975 preplezali Bri- vih jeklenk. Dnevnik z izvidnice ima nekajkrat po- tanci in edino zahodni greben je bil od vseh proble- novljen trden sklep, da ne bom vodil odprave, da pa mov vsaj na vstopu nepalski, naprej pa mejni med bom poskrbel za vso tehnično opremo, še posebej za Nepalom in Tibetom. Še zdaj imam to revijo, precej udobne in trdne šotore, saj so bili makalujski (1975) obrabljeno od listanja na sejah KOTG, čeprav so bile v slabem vremenu komaj uporabni. Nagovarjal sem smeri narisane zgolj kot ideje, a z dolžinami in na- Šraufa za moštvenega vodjo, sam bi bil pa le tehnič- kloninami posameznih sektorjev. Ledeni slap, prvi ni, pa še to samo v Sloveniji. Nič manj težav kot za del normalne smeri, je vzbujal strah zaradi nevar- prilet nismo imeli tudi za odlet v Katmandu, spet nega premikanja, saj je vsaki odpravi pobral kakega zaradi vremena. V Katmanduju sem se obrnil na človeka. Ne vem, kdaj natančno mi je Aleš ponudil gospo Hawleyevo po priporočilo za dobro agenci- vodstvo Everesta, a gotovo že konec leta 1977, saj je jo, saj z dotedanjimi nismo bili zadovoljni. Svetovala PZS (in PZJ) že takrat razpisala udeležbo. Stvar sem nam je Mountain Travel in s tistimi ljudmi delamo vzel bolj kot tehnično nalogo, za finance in logisti- še danes. ko bosta že poskrbela Aleš in KOTG. Skoraj hkrati Logistične in tehnične zamisli z izvidnice sta se je pojavila »šola Nepal«: najprej precej konspira- Aleš in KOTG sprejela, ne pa zamišljene sheme tivno, saj je Aleš rad presenečal z idejami, najraje vodstva. Dal sem še pisno odpoved, nakar je Aleš šele takrat, ko jih je bilo treba tudi finančno ure- porabil Šraufa, da me je prepričal za vodjo. Posta- sničiti. Tako se je na snovalnih sestankih pojavi- vil sem pogoj: »V redu, toda Everest je samostojna la shema Akcije Everest z vodjem Alešem ter pod akcija in brez povezave s šolo, znanstvena odprava akcijami Odprava Everest z mojim imenom, Šola je pa organizacijsko tako ali tako le treking in gre, Nepal z Aleševim in Znanstvena odprava. Takrat kamor in kadar hoče in prav tako brez poveza- sem se prvič ustrašil zamotanosti takšne organiza- ve z Everestom.« Gladko je pristal na to. Ta odlo- cije in rekel, da se ne grem. Vendar je v začetku leta čitev je bila dobra tako za šolo kot za Everest. To 1978 Aleš že začel z načrti za šolo in dogovarjanje je moralo biti sredi junija, saj imam debel rokov- z Nepalci. Za zahodni greben Everesta sploh nismo nik od 22. 6. 1978 do odhoda odprave sredi februarja 1979 na gosto popisan z vsakodnevnimi opravili za odpravo Everest. Mimogrede: ko sem dva Slika na str. 20: Mednarodni gorski muzej v Nepalu tedna pred glavnino odprave prišel v Katmandu, ni

21 o »našem« zahodnem grebenu tam nihče nič vedel. Prav iz kakšne njegove napisane knjige bi bila pre- Edina vloga je bila tista, ki sem jo leta 1974 pustil na poznana in določena resnica vsega, kar je poveza- ministrstvu. Za zahodni greben sem zato potil še no z Alešem, Šolo Nepal in Everestom. Ob tem smo dvotedenski »krvavi pot«, a o tem več drugje. ostali lahko le omejeno prepričljivi. Najbrž so se mu knjige zdele prepočasne in nekonkurenčne filmu in Aleš televiziji, ki sta njegovemu gibčnemu značaju bolj Zato je odveč zgodba o plemenitem odstopanju ustrezala. Menil je, da knjige vzamejo preveč časa. vodstva – prav porivala sva si ga drug drugemu v Vsak pač deluje po nareku svoje lastne notranje ure naročje, tudi ob misli na posledice morebitnega ne- in tehtnice. Bil je med redkimi Slovenci, ki prese- uspeha. Odveč je na tak »gospodinjski« način ute- gajo osnovno značilnost našega naroda – zaplanka- meljevati Alešev pomen. Njegova veličina je drugega nost – in je to preseganje zahteval tudi od drugih. formata. Že prve himalajske odprave (Trisul 1960) najbrž ne bi bilo brez njega, saj je šele njegov jezno Šola mladeniški nastop 1959 pri PD Matica pognal Prvi tečaj je jeseni 1979 potekal v šotorih ob še ne- funkcionarje, ki so že desetletje v oblakih načrtova- dokončani zgradbi, naslednjih nekaj pa že v njej. li Manaslu in Šišo Pangmo, da so se zares lotili dela. Denar je v skladu s takratno politiko neuvrščene Šlo mu je za Slovenijo in zato mu meje mesta Ljublja- Jugoslavije zagotavljal zvezni Zavod za mednaro- ne niso pomenile nič; pomembno je bilo, kdo dobro dno tehnično, ekonomsko in znanstveno sodelova- pleza. Nihče ni znal tako kot on navdušiti alpinistov nje (ZAMTES), in sicer za investicijo in za prva štiri za kak skupen cilj in nihče ni znal pripraviti pla- leta zagonskega obratovanja. Ker šola ni tovarna, ninskih funkcionarjev do alpinizmu in himalaiz- hkrati pa so bili tečaji poceni, je ta pomoč trajala mu naklonjenih sklepov, pa čeprav so marsikdaj pri nekaj dlje. Pozneje je del sredstev prispeval slo- tem stiskali zobe. Spomladi 1962, ko po Trisulu spet venski ZAMTES, saj smo šolo prikazovali kot po- ni bilo nobenega gibanja za naslednjo odpravo, sta membno za ugled Slovenije, ter nekateri sponzor- se Aleš in Ante Mahkota na motorju pripeljala k ji. Del sredstev je prispevala tudi PZS, plačala pa je meni na Vrhniko in žal ugotovila, da tudi jaz nisem tudi izdelavo in postavitev bronaste plošče z Aleše- v Partiji in da skupaj premalo tehtamo za premik. vim portretom na pročelju zgradbe. Do leta 1992 so (No, 1963 je PZS ustanovila Komisijo za odprave v bila učna gradiva še deljena, takrat pa smo jih izdali tuja gorstva – KOTG in za njenega načelnika po- (uredil Peter Markič) kot naš prvi priročnik v an- stavila Pavleta Šegulo. To je bil resnično bistveni gleščini. Leta 1994 je bil na novo napisan enotni organizacijski premik za vstop Slovencev v Hima- učbenik (Bojan Pollak), dopolnjen v letih 1995-97, lajo). Aleš je znal posneti film, znal je stvari spra- leta 2002 pa spet prenovljen in izdan v treh delih viti v časopis – po današnjih merilih je bil vrhun- za osnovni tečaj, v četrtem pa za vodnike. Po letu ski strokovnjak za PR (odnosi z javnostjo) in danes 1994 smo začeli program prilagajati standardom bi bil skoraj gotovo politik. Ob tem je bil tehnič- UIAA. So pa Nepalci sami po naših materialih že ni strokovnjak in alpinist, ki je za svoje ideje nosil 1986 izdali svoj priročnik v nepalščini, nato pa leta glavo na prodaj. Če bi mu bilo kaj zameriti, bi mu 2003 s pomočjo Avstrijcev še enega, spet v nepalšči- bilo le to, da (z izjemo pri Makaluju) ni pisal knjig. ni. Cilj šole je bil usposobiti Nepalce, da bi jo vodili

22 MAREC 2009 Spominski kotiček Aleša Kunaverja v nepalskem muzeju v Pokri sami. Ta namen je uspel, vsakokratna izvedba pa je v Sloveniji. To pa bi pomenilo tudi bistven premik precej odvisna od vodstva NMA in odgovornega za v stroških in sploh drugačno organizacijo; morda vzgojo. Nekaj prvih poosamosvojitvenih let je bilo res poseben sklad. Spominska plošča na zidu šole in tudi za naša sredstva zelo težko in odkrito priznam, poseben kotiček ustanovitelja šole Aleša Kunaverja da smo se trudili obdržati vodenje tečajev najmanj v nepalskem Mednarodnem gorskem muzeju – ob toliko za ohranitev Aleševega spomina, kot za ugled kaki občasni razstavi kje v Sloveniji – ne bi smelo Slovenije in šolanje Nepalcev. Nekajkrat smo odšči- biti vse. Bistvo poslanstva je v nadaljevanju njego- pnili kos denarja odpravam, pa tudi inštruktorjem vega dela. Ob tem pa bi bil koristen posvet (simpo- nismo vedno povrnili vseh stroškov, da smo lahko zij) ali okrogla miza, ki bi povezala interese in mo- obdržali prevzeto poslanstvo. Zadnja leta pošilja žnosti za to, pa tudi osvetlila osebnost in delovanje na tečaje svojega inštruktorja tudi vojska (SV) in v Aleša Kunaverja. skladu s pogodbo pokrije večino stroškov. Ker gre Od ustanovitve šole in od vzpona na Everest le za materialne stroške amaterjev, to zmoremo. mineva 30 let, četrt stoletja pa od smrti Aleša Kuna- Bistven premik bi bil dosežen, če bi uresničili verja. Redčijo se tudi vrste pričevalcev, ki bi še lahko načelni sklep o ustanovitvi »Sklada Aleša Kunaver- obesili kaj novega na late kozolca zgodovine. m ja« (1986), vendar bi PZS morala biti le član, ne pa ustanovitelj sklada. Tako bi laže obdržali razmeroma dobro pozicijo te šole tudi v zavesti in obvezno- stih Nepalcev (NMA). Vedeti moramo, da Nepalce alpinistično vzgajajo tudi drugi, poleg samih agencij še Francozi, Avstrijci itd. Slovenska šola je bila prva ustanova za sistematično osnovno vzgojo nepalskih vodnikov in ves naš trud naj bo usmerjen v to, da jo obdržimo, kajti včasih se zdi nam pomembnejša kot pa Nepalcem samim. Preveč so podvrženi material- nim ugodnostim, ki jih imajo s kakim sodelovanjem drugje več kot pa v tej šoli. Korak naprej bi bil v te- meljiti obnovi zdaj propadajoče stavbe v Manangu in v vzgoji nepalskih inštruktorjev na tečajih PZS

23 Adi Vidmajer – dobitnik Bloudkove nagrade iz planinskih vrst

 Pogovarjala se je Slavica Tovšak

loudkova nagrada je najvišje priznanje Re- Samo na področju planinstva ste prejeli vsa Bpublike Slovenije, ki ga od leta 1965 podelju- najvišja priznanja PZS: spominsko plaketo PZS, je Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj za svečano listino PZS, častni znak svobode RS za dosežke na področju športa. Med dobitniki, ki delo v planinski organizaciji. Zasluženo ste prejeli so nagrade za leto 2008 prejeli 11. februarja 2009 tudi vrsto športnih priznanj na občinski, regijski na Brdu pri Kranju, so bili Primož Kozmus, Jože in državni ravni. Kaj vam ob vseh teh pomembnih Okoren, Stane Papež in tudi Adi Vidmajer. Slo- priznanjih pomeni Bloudkova nagrada? vesnost je potekala na dan, ko je bil rojen inženir »Bloudkova nagrada je za vsakega športni- Stanko Bloudek, eden najpomembnejših športnih ka, športnega delavca, organizatorja v športu res organizatorjev in do sedaj edini Slovenec, ki je bil nekaj, kar ti je v ponos in čast, da si med toliko član predsedstva Olimpijskega komiteja. Številnim kandidati izbran prav ti. Šele sedaj se zavedam, čestitkam Adiju Vidmajerju se pridružuje tudi ure- da je preteklo ogromno let od takrat, ko smo dniški odbor Planinskega vestnika. Z veseljem smo orali ledino v različnih športih kot tekmovalci, ga povprašali o njegovih občutkih ter športni in organizatorji, sodniki, trenerji, vodniki (pedago- planinski dejavnosti. gi). Neizmerno sem vesel in ponosen, ker vem, da so veseli tudi moji prijatelji in vsi tisti, ki so Tudi PZS je dala podporo predlagatelju, Zvezi vsa leta z mano krojili šport v Savinjski dolini in športnih društev Občine Žalec, za podelitev Blo- Sloveniji. Hvala vam, prijatelji.« udkove nagrade. V utemeljitvi je bilo navedeno, da PZS predlog v celoti podpira, saj je vaše delova- Kot profesor telesne vzgoje ste vse življe- nje v planinstvu vidno in opazno. Dva mandata nje ostali zvesti športu in športnim aktivnostim. ste bili podpredsednik PZS, član upravnega odbora Najvišje nagrade in prva mesta ste dosegali kot PZS, aktivno ste sodelovali pri krepitvi planinskih metalec kladiva, veliko življenjske energije ste društev in njihovem vključevanju v meddruštvene vložili v priprave na izgradnjo atletskega stadio- odbore. Konstruktiven je bil vaš prispevek za uvelja- na v Žalcu. Leta 1972 ste postali prvi predsednik vljanje programov planinske vzgoje in izobraževanje PD Prebold in bili celo pobudnik za ustanovitev ter kategorizacijo vrhunskih športnikov v planin- društva. Kako vam je uspelo povezovati izrazi- stvu. Povejte nam, kaj vam je pomenila vsestranska to športne aktivnosti z aktivnostmi na področju podpora PZS pri oblikovanju predloga za Bloudko- planinstva? vo nagrado? »Kot večni optimist in človek, nabit z osebno »Ob predlogih Atletske zveze Slovenije in pozitivno energijo, sem vedno stremel za tem, da ostalih zvez, Zveze športnih društev mi prav gotovo je treba vsakomur, ki ga imaš pred sabo, ne glede veliko pomeni tudi predlog PZS.« na njegovo prepričanje vlivati – nuditi tisto, kar

24 MAREC 2009 mu bo dalo še več samozavesti in poleta v lepše narave, označevanje poti, mladinski tabori itd.). življenje. Zato sem tudi sam včasih zmogel tisto, Meddruštveni odbori naj bi še naprej ostali pravi kar je bilo že skoraj nedosegljivo. Torej sem bil in dobri koordinatorji med planinskimi društvi vedno človek za akcije, a to je bilo v času, ko in PZS. Najmanj sem si želel, da bi postali ad- sem poučeval v OŠ Prebold, ali kot sekretar na ministrativni »zajedalci« – nekoristni subjekti Telesnokulturni skupnosti v Žalcu ali kot ko- planinstva.« mandant – poveljnik v Teritorialni obrambi in končno kot ravnatelj na I. OŠ Žalec. Skozi vse te Znano je vaše delo z mladimi, saj ste kot dol- obveznosti sem bil športnik in športni delavec – goletni ravnatelj osnovne šole v Preboldu vložili brez pavze.« veliko časa in energije za razvoj planinstva med učenci in njihovimi starši ter učitelji. Kako oce- Poznamo vas kot dolgoletnega podpredsedni- njujete delo z mladimi na osnovnih in srednjih ka PZS, kjer ste si med drugim veliko prizadeva- šolah ter v Mladinski komisiji pri PZS? li za učinkovito povezovalno delo med planin- »Moje delo z mladimi v planinstvu traja od skimi društvi in meddruštvenimi odbori. Kako leta 1965, ko sem še poučeval na OŠ Prebold. danes vidite prihodnost delovanja meddruštve- Moja znana šola planinstva je pod Kozorogom nih odborov? več kot 40 let. Tudi v času ravnateljevanja na I. OŠ »Vedno sem bil ponosen na planinska v Žalcu nisem miroval, ampak sem uvedel redno društva, ki so z neizmerno zagnanostjo, odgo- planinsko šolo v naravi za 6. razrede ter obvezne vornostjo in odlično organizacijo pri vodenju izlete – pohode učencev v gorski svet. Učiteljske izletov, pohodov, pridobivanju članstva, označe- konference so bile predvsem (zaključne) v planin- vanju planinskih poti, varstvu gorske narave, go- skih kočah po Sloveniji. Še danes je moj Kozorog1 spodarske dejavnosti in dela z mladimi znala iz- aktiven na OŠ Prebold, kjer letno pripravimo do peljati letne programe, ki so zadovoljili njihovo petnajst izletov in dva tabora. Mladinska komi- članstvo. Kar se tiče meddruštvenih odborov, pa sija pri PZS je bila vedno aktivna. Da je prišlo moram reči, da sem jih »forsiral« iz preprostega včasih do krize, je prav gotovo kriva menjava ge- razloga, da se bodo društva še bolj povezovala in neracije mladih, sicer pa mislim, da je v mladih dogovarjala o koordinaciji programov ter regij- polno prelepih, čudovitih idej, ki jih je treba iz- skem reševanju nekaterih problemov, ki so sku- koristiti in jim pomagati, da se realizirajo.« pnega planinskega pomena (koče, varstvo gorske V določenem obdobju ste kot podpredsednik Stane Simšič, Franci Ekar in Adi Vidmajer PZS sodelovali tudi z uredniškim odborom Pla- ninskega vestnika. Kaj menite o vsebinski zasnovi te naše najstarejše revije na področju planinstva? »Kako sem bil vesel, da sem leta 1960 spoznal profesorja Tineta Orla, tudi urednika PV. Postala sva dobra planinska prijatelja. Vedno sem izražal veliko spoštovanje do najstarejše planinske revije. Ko je v določenih letih prihajalo do krize tudi v uredništvu, sem si prizadeval, da se je stanje spravilo v ravnovesje. Sram bi me bilo, če bi v tistem trenutku Vestnik prenehal izhaja- ti. Spraševal sem se, ali ljudje res ne čutijo zgodovinskega pomena te planinske revije, ali je res že vse slabo in zanič, kar ima dolgo zgodovinsko preteklost. Čestitam vsem, ki si prizadevajo, da je PV tako raznolik. Čestitam tudi vsem planinskim društvom, ki si s PZS prizadevajo voditi najbolj množično športnorekreativno organizacijo v Sloveniji. Vesel sem, ker sem njen član.« m

1 Planinska skupina na osnovni šoli.

25 In vendar gre naprej …

Slovenski planinski muzej

 in  Miro Eržen

vesti bralci Planinskega vestnika se bodo spo- Zmnili, da smo zadnje obširnejše novice o poteku priprav na začetek gradnje Slovenskega planinskega muzeja objavili v februarski številki preteklega leta. Takrat sem zapisal (potem pa pol leta trepetal, da se bom moral ponovno ugrizniti v jezik), da upam, da se bo v letu 2008 gradnja tega hrama slovenskega planinstva končno le začela. Res se je, toda vmes je bilo potrebno premagati še kar nekaj ovir.

Gradnja objekta Potem ko so bile znane dokončne številke glede izvedbe prve faze projekta, smo partnerji v pro- jektu iskali rešitve, kako spraviti skupaj potreben obseg finančnih sredstev. S polnim razumevanjem župana in članov občinskega sveta Občine Kranj- ska Gora je bila sprejeta odločitev, da bo Občina Kranjska Gora kot formalna nosilka projekta v okviru Sveta gorenjskih županov s projektom kan- didirala za celotno kvoto predvidenih razpoložlji- vih sredstev strukturnih skladov EU za Občino Kranjska Gora, istočasno pa je izrazila pripravljenost, da določen del sredstev primakne iz občin- časa. Ampak uspelo je in 22. julija 2008 so zabr- skega proračuna. Skupaj z že obljubljenimi sredstvi neli gradbeni stroji in na razpisu izbrani izvajalec Ministrstva za kulturo in obvezo Ustanove Avgusta del, Kovinar gradnje – ST Jesenice, je začel s pripra- Delavca so bili ustvarjeni pogoji za sprejem inve- vljalnimi deli, uradno pa so se gradbena dela začela sticijskega programa, ki ga je občinski svet Občine s podpisom gradbene pogodbe 7. avgusta 2008, Kranjska Gora sprejel na 14. seji 19. marca 2008. S torej na dan občinskega praznika Občine Kranjska to odločitvijo pa je bila odprta pot za kandidiranje Gora. 230 let po prvem pristopu na vrh Triglava projekta v okviru razpisa Ministrstva za lokalno smo Slovenci le zasadili lopate za gradnjo muzeja samoupravo za pridobitev sredstev iz strukturnih slovenskega planinstva, v katerem bo prostor tudi skladov EU za spodbujanje regionalnega razvoja. za obeležitev tega zgodovinskega dogodka. Nedvo- To je bil drugi poizkus – po razočaranju v letu mno pomemben zgodovinski mejnik za vse, ki smo 2007 –, zato so bila zato pričakovanja toliko večja. ponosni na pretekla dogajanja. Osebno sem se zavedal, da če nam tokrat spodleti, Sledilo je obdobje zelo intenzivne gradnje, saj je potem se bomo od gradnje poslovili za zelo dolgo za dodatni adrenalin (kot da ga v dolgoletni zgodbi

26 MAREC 2009 Slovenskega planinskega muzeja že tako ne bilo Objekt je bil zgrajen do tretje gradbene faze, tako več kot preveč) poskrbela vladna služba za delno tudi zaprt, nabavljeno je bilo tudi nekaj lokalno samoupravo, ki je zelo pozno posredova- opreme za nadaljevanje del v letu 2009, ki so se v la pismeno odločbo o dodelitvi sredstev iz struk- začetku januarja tudi začela. Če ne bo kakšnega ne- turnih skladov, obenem pa naložila, da mora in- predvidenega zapleta, načrtujemo, da bomo v leto- vestitor do konca septembra predložiti dokazila o šnjem letu gradbeno-obrtniška dela v glavnem za- izvedbi in plačanih situacijah za gradbena dela v ključili, kar je tudi interes izvajalca. Upamo, da bo višini preko 1 milijona evrov. Tudi tem zahtevam sofinanciranje iz vseh virov teklo v skladu z načrto- smo s prizadevnim delom izvajalcev uspeli zadosti- vanjem v investicijskem programu. ti in po nekaj dodatnih zapletih, ki so ga v birokrat- ske mline državne administracije vnesle še držav- Aktivnosti pri oblikovanju nozborske volitve, smo leto 2008 uspešno zaključili muzejske razstave v okviru gradbenih in finančnih pričakovanj, ki so Leto 2008 je na tem področju minilo v intenzivnih izhajala iz investicijskega programa. prizadevanjih, da vzporedno z gradnjo stavbe na-

27 redimo pomemben korak naprej pri dokončnem Zbiranje sredstev v okviru oblikovanju vsebinske zasnove. Že v letu 2007 je Ustanove Avgusta Delavca bila v ta namen oblikovana krovna skupina za pri- V okviru sprejetega investicijskega programa se je pravo scenarija Slovenskega planinskega muzeja, Ustanova Avgusta Delavca obvezala, da bo k reali- ki jo vodi Irena Lačen Benedičič kot predstavnica zaciji projekta prispevala sredstva v višini 400.000 Gornjesavskega muzeja Jesenice, sodelujeta pa še evrov. Z zbiranjem sredstev smo začeli takoj po Aleš Arih kot predstavnik PZS ter Janez Bizjak, ki tem, ko so bili zaključeni vsi formalni postopki v skupini predstavlja vsebine, ki jih v okviru info ustanovitve v začetku meseca marca 2008. točke TNP le-ta želi predstaviti v samem muzeju. S prizadevnim sodelovanjem predsedni- Delo skupine je naporno in velikokrat tudi nehva- ka uprave in generalnega direktorja Krke, d. d., ležno, kajti ima zahtevno nalogo uskladiti različ- g. Jožeta Colariča ter člana NS Ustanove in člana ne interese posameznih partnerjev; tudi različ- Slovenskega gorniškega kluba Skala dr. Gregor- ne poglede na obseg in pomen posameznih vsebin ja Gomiščka smo se obrnili na eminentna sloven- in ne nazadnje tudi omejena finančna sredstva za ska podjetja in ustanove s prošnjo, da postanejo do- celovit prikaz vseh vsebin. Krovni skupini pri obli- natorji Slovenskega planinskega muzeja. Kot prvo kovanju vsebinske zasnove pomaga skupina sode- se je odzvalo podjetje Krka, sledili pa so še Zava- lavcev Planinske zveze Slovenije kot poznavalcev rovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor, Abanka, posameznih vsebin. Le-ti so pripravili tekstualne Vipa, Petrol, Lek, Holding slovenskih elektrarn, In- podlage za posamezne vsebinske sklope, ki bodo tereuropa, KMS Strojna oprema, Pošta Slovenije, skupaj z zbranimi eksponati v okviru obstoječe Tri- Metalna Srm, Triglav DZU, Merkur, Factor banka glavske muzejske zbirke, s katerimi upravlja Gor- ter nekaj posameznikov. njesavski muzej Jesenice, tvorili osnovo, ki jo bo Poleg zbiranja sredstev med donatorji je uprava moral upoštevati oblikovalec stalne razstave. Ta bo Ustanove Avgusta Delavca podala tudi predlog Pla- izbran v okviru vabljenega razpisa v prvih dneh fe- ninski zvezi Slovenije, da bi planinska društva pri- bruarja, tako da v naslednjih mesecih pričakujemo spevala 3 evre na člana, in sicer v obdobju 2008– intenzivno delo pri oblikovanju postavitve stalne 2010. Predlog je bil sprejet in člani uprave smo ga muzejske razstave. skupaj z vodstvom PZS predstavili na vseh meddru-

Vsebinska zasnova SPM, avtor sheme: Tone Tomše

28 MAREC 2009 štvenih odborih, kjer je bil tudi potrjen. Na osnovi nove Avgusta Delavca za prizadevanja pri zbiranju tega so se člani PZS tudi s sklepom skupščine na sredstev ter brezplačno izvajanje vseh aktivnosti, Vrhniki moralno zavezali, da bodo sprejeto obvezo povezanih v zvezi s tem. Posebna zahvala gre tudi tudi izpolnili. Prvo je celotni prispevek poravnalo vodstvu ter strokovnim službam PZS za sodelova- PD Dovje-Mojstrana, kasneje pa so mu sledila še nje in pomoč pri izvedbi zbiranja sredstev v okviru sledeča planinska društva: Rateče-Planica, Srednja planinske organizacije. vas v Bohinju, dr. Gorazd Zavrnik, Mozirje, Pod- peč-Preserje, Viharnik, Hakl Sveta Trojica, Matica Promocijske aktivnosti Murska Sobota, Grosuplje, Gorje, Lenart, Medvode, v okviru projekta Majšperk, Radeče, Blagajana, Kranjska Gora, Vodstvo projekta in uprava Ustanove Avgusta Dramlje, Sovodenj in PD Jeglič Smlednik. Delavca sta v preteklem letu izvedla vrsto aktiv- Od skupno 257 društev se je do sedaj s podpi- nosti na področju prepoznavnosti projekta, obve- sano pogodbo in popolnim ali delnim vplačilom ščanju javnosti in popularizaciji bodočega muzeja. prispevka odzvalo 57 planinskih društev. Vseka- V okviru projekta je bila tako odprta spletna stran kor bi ob tej priložnosti radi pozvali tudi še veliko www.planinskimuzej.si, kjer lahko dobite podrob- večino preostalih, da se nam pridružijo in da pla- nejše informacije o poteku projekta. Poleg števil- ninci pokažemo, da resnično stojimo za tem pro- nih objav v sredstvih javnega poročanja o poteku jektom, kar bo nedvomno vzpodbuda tudi ostalim projekta pa so bila tudi srečanja v okviru Ministr- donatorjem. Zavedamo se, da bo zbiranje sredstev stva za šolstvo in šport, Ministrstva za obrambo in v letu 2009 zaradi težke gospodarske situacije še bi- Ministrstva za kulturo z namenom, da vzpostavi- stveno težje. mo ustrezno sodelovanje s temi institucijami tudi Skupaj z donatorji iz gospodarstva nam je do za obdobje, ko bo muzej odprl svoja vrata. Projekt sedaj uspelo zbrati polovico potrebnih sredstev, ki smo predstavili tudi na srečanju pri predsedniku jih mora Ustanova prispevati k realizaciji projekta. države dr. Danilu Türku. Zato se vsem, ki so prispevali sredstva ali nam kako Pot do izgradnje Slovenskega planinskega drugače pomagali v tej akciji, iskreno zahvaljujemo muzeja je torej dobro markirana, vrata do njegove- in upamo na pomoč tudi v bodoče. ga odprtja v letu 2010 na stežaj odprta, pravo delo Prav tako se zahvaljujemo članom uprave Usta- pa se šele začenja. m

29 Ko izgine planinska pot Razmišljanje o naših posegih v naravo

 in  Tone Tomše

orski prostor je skozi zgodovino različnim Sčasoma sta se skoraj povsod klasično planin- Gskupinam prebivalstva pomenil različne vre- stvo in avtohtono prebivalstvo prilagodila drug dnote. Do večjih navzkrižnih interesov večinoma drugemu. Po drugi svetovni vojni se je upadanje ni prihajalo, saj je bilo malo uporabnikov gorskega kmetijstva močno odrazilo tudi v nazadovanju prostora. S pojavom organiziranega planinstva in planinskega gospodarstva. Ker se je zmanjšal stalež turizma pred nekaj več kot sto leti se je število obi- goveje živine in drobnice, ni bilo več potrebe po skovalcev sicer precej povečalo, a tudi to ni predsta- paši živine po planinah. Zato je bila v zadnjih pet- vljalo večjih konfliktov, saj je bil znaten del gorske- desetih letih prejšnjega stoletja planinska organiza- ga sveta za domače prebivalce nezanimiv. Stiki med cija praktično edina upravljavka gorskega sveta. Z klasičnimi planinci in domačim prebivalstvom so ustanovitvijo samostojne države, s priznanjem pri- zato večinoma rodili dobre sadove, vendar tudi vatne lastnine kot poglavitne ustavne kategorije, z spori in konflikti niso bili redkost. vse večjim uveljavljanjem tržne logike ter z razvo-

Nova cesta na Belsko planino na Struški vodi tik ob markirani poti. FOTO: IRENA MUŠIČ

30 MAREC 2009 jem kmetijstva in turizma se je ponovno pokazal Prostovoljno delo planincev interes po obnovah planin in izrabi gorskega pro- Vendar smo dolga desetletja prav planinci vzdr- stora v gospodarske in turistične namene. ževali te poti, da so se ohranile do današnjih dni. Z Razumljivo je, da planšarstva in gozdarstva, zaščito in utrjevanjem talne podlage, z urejanjem kot smo ju poznali pred petdesetimi leti, skoraj ni odvodnjavanj in tudi z označevanjem smo skrbeli, več. Tudi bivanjski standardi v planinskih kočah da so bile poti obiskane in da smo preprečevali ero- so se spremenili. Obnova planinskih koč in planša- zijske procese. Poškodbe zaradi vse bolj množične- rij je zato nujno dejstvo. Vendar bi pri teh obnovah ga obiska nam je nekako uspelo sproti odpravljati, lahko bistveno bolj upoštevali zakonitosti tradi- prav tako pa tudi sanirati vse več divjih bližnjic. S cionalne arhitekture in uporabljali temu ustrezne planinskim entuziazmom in prostovoljstvom smo naravne materiale. skrbeli za to javno infrastrukturo. Res je, da precej Država Slovenija se je v vseh svojih temeljnih današnjih poti poteka po trasah nekdanjih pastir- strateških razvojnih dokumentih opredelila za traj- skih poti in gozdnih vlak in da jih morajo zato la- nostni razvojni koncept. Vendar prav zato sloven- stniki občasno uporabljati tudi za svojo dejavnost. ski gorski svet še nikoli ni bil tako izrazito izposta- A vendar bi lahko ob tem kazali spoštljivejši odnos vljen raznim razvojnim posegom in spremembam do tega vloženega dela. kot sedaj. Posegi, ki jih večinoma požegnajo lokalne Predvsem spravilo lesa je eden od poglavi- oblasti in podprejo s kapitalskimi vložki, so namreč tnih uničevalcev planinskih poti. Zavedamo se, vse številčnejši. Množice turistov, ki pridejo v gore, da moderno spravilo povzroči poškodbe na poteh razumljivo pridejo tja iz najrazličnejših vzgibov. in podrasti. A glede na Pravilnik o gozdnih pro- Večina se hoče na tak ali drugačen način gibati in metnicah bi morala izvajalec del in lastnik poskr- rekreirati. Turistov, ki bi le nemo zrli v lepote gorske narave, skoraj ni več ali pa jih je zelo malo. Lesene stopnice Razvoj seveda zahteva tudi moderno infrastrukturo, kot so žičnice in ceste. Zato se v zadnjih letih vse bolj soočamo s problemom, ko se planinske poti, ki vodijo do pašnih planin in visokogorskih smučišč, zaradi interesov lastnikov in tržne logike spreminjajo najprej v gozdne vlake in kasneje marsikje tudi v gozdne ceste. Da je problem še večji, posege največkrat podpira država, ki prek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo podpira razvoj po- deželja in s tem posredno tudi razvoj pašnih planin. Tudi razvoj in širjenje visokogorskih smučišč sodita v podoben sklop. Ustrezna soglasja za take posege dajejo Zavod za gozdove, Agencija za okolje in zavodi za varstvo naravne dediščine. Pri tem sodeluje tudi tisti del upravnih enot, kjer odločajo o naravi in okolju, in seveda občine, ki so po svoji funkciji dolžne predvsem na demografsko manj razvitih po- dročjih podpirati razvoj. A prav bi bilo, da bi bil tak poseg usklajen z vsemi uporabniki prostora in da se ne bi izvedel le enostransko in za vsako ceno. Smrekovec, planina Blato, Vogar, Zelenica, Svečica, Dolga njiva, Uskovnica, Stegovnik je le nekaj primerov planinskih poti, ki sta jih izbrisa- li človeška kratkovidnost in neetična zakonodaja. Z izgradnjo novega smučišča Prevala na Kaninu so buldožerji dobesedno zradirali več sto metrov planinskih poti. Za soglasje planincev ni vprašal nihče, ker menda to ni potrebno, saj so tako ali tako imeli vsa potrebna dovoljenja, tudi naravovarstvena.

31 beti, da se spravilo vrši takrat, ko tla niso razmo- čena, in po spravilu poskrbeti za vzpostavitev v stanje, ki omogoča nemoteno nadaljnjo uporabo tudi drugim uporabnikom. Žal v večini primerov ni tako. Tudi gozdarski in kmetijski inšpektorji ve- činoma ne reagirajo. V javnosti krožijo govorice, da inšpektorji proti izvajalcem, ki kršijo naravovarstvene pogoje (nara- vovarstveno soglasje, ki ga izda Zavod za varstvo narave), ne morejo ukrepati s sankcijami (denarno kaznijo), ker za to baje ni pravne podlage. Zakon o planinskih poteh, ki je bil sprejet leta 2007, je marsikateri problem planinskih poti zakonsko opredelil. Tudi v bodoče naj bi prostovoljno poslanstvo reševalo glavnino težav, ki se pojavijo na planinskih poteh. Dejstvo je, da temu delu 675 usposobljenih slovenskih markacistov, ki skrbijo za planinske poti, ki jih uporablja skoraj tri milijone obiskovalcev, kmalu ne bo več kos. Brez potrebnih dodatnih finančnih sredstev za vzdrževanje poti in spoštljivejšega odnosa do vloženega dela ter spod- bujanja prostovoljstva bo ta dejavnost vse manj zanimiva za mlajše generacije. Z uničenjem poti zaradi buldožiranja oziroma gradnje cest se upravljavcem povzroči dodatno delo. Ponavadi je treba urediti novo planinsko pot, saj po blatni vlaki večina ljudi le nerada hodi. Izdelava stopnic Da taka cesta potegne za sabo tudi najrazličnejšo sodobno motorizacijo, ni treba posebej omenjati. njihove izvajalce pogosto pripelje v nasprotujoče Morda bi bil začasna rešitev moratorij na gradnjo si položaje. Konflikte med njimi bi morali reševa- cest v planinske predele, dokler se na neki ravni ne ti strpno ob spoštovanju pravic šibkejšega in v do- dogovorimo, ali bomo spoštovali navedbe iz pro- brobit narave. storske strategije o ohranjanju naravnih vrednot Nikakor se ne strinjam s tem, da je pisanje o Slovenije, in ugotovimo, zakaj potrebujemo ceste takšnih in drugačnih posegih v naravo brezplo- v planine, kdo jih zahteva, katera ekonomija je dno početje. Planinska organizacija v sodelova- odvisna od njih in podobno. nju z oblastnimi strukturami sicer lahko doseže zakonsko regulativo, a brez ustreznih dodatnih Rešitev je v naši kulturi, ukrepov ni mogoče doseči trajnejšega uspeha. Iz- ne zakonodaji kušnje nam kažejo, da represivni ukrepi navadno Na številnih primerih uničevanja gorske narave nimajo dolgotrajnejšega učinka. Najučinkovi- so se nazorno pokazale nekatere slabosti različ- tejša zaščita gorske narave vodi skozi dolgotraj- nih prizadevanj za preprečitev škodljivih dejanj ni proces vzgoje. Kodeks planinskega obnašanja oziroma ohranitev čim bolj neokrnjenega naravne- v gorah se je namreč oblikoval skozi stoletno zgo- ga okolja. Med njimi velja omeniti predvsem pre- dovino organiziranega planinskega gibanja. Kot majhno usklajenost delovanja prizadetih posame- tak je po večkratnih revizijah dosegel zrelo obliko znikov in organizacij ter pomanjkanje konkretnih in upam si trditi, da je vsaj v planinskih vrstah navodil, kaj, kdaj in kako učinkovito ukrepati v učinkovit. takih primerih. Predvsem pa bi morali paziti, da današnje Zavedati se moramo, da vpliv človeka na potrebe ne bi ogrozile možnosti razvoja naslednjim gorsko naravo ni blagodejen. Vsakršna aktivnost generacijam, ki bodo ekološko bistveno bolj osve- bi zato morala stremeti za čim manjšim vplivom ščene, kot je naša, da razvoj, na katerega prisegamo, na okolje. Izvajanje različnih dejavnosti v gorah ne bi pomenil degradacije naravnega in kulturnega

32 MAREC 2009 Namestitev žične vrvi okolja. Zato je prav, da pri posegih v gorski prostor da se da največ zaslužiti ravno z naravo in zgledom upoštevamo načela ekoturizma, ki jih je opredeli- človeškega sobivanja z njo, ne bo nič! Šele ko bodo la svetovna konferenca o ekoturizmu v Quebecu tudi sami začeli razmišljati, da je narava del njih v Kanadi leta 2002. Tudi Alpska konvencija iz leta samih, in začeli preganjati tiste, ki se po njihovih 1991, zlasti pa protokoli »Varstvo narave in ureja- zemljiščih vozijo s štirikolesniki, motornimi sanmi nje krajine«, »Gorsko kmetijstvo«, »Prostorsko na- in motorji za motokros, se bo stanje znatno izbolj- črtovanje in trajnostni razvoj« in »Gorski gozd« šalo. In ko se bomo vsi skupaj zavedli, da so kvali- ter Natura 2000 so podpora vsem, ki želimo gorski tete narave, ki jih še imamo, vedno bolj cenjene v svet približati ljudem in ga hkrati obvarovati pred Evropi in svetu, bomo dosegli stopnjo, vredno eko- nepremišljenimi posegi. loško osveščenih Zemljanov. m Vendar dokler tudi domačini ne bodo dojeli,

33 Nož Krvava belina

 Dušan Škodič

rez kakršnega koli kravala se je tista oranžna dnevi skoraj namensko narejeni za turno smuko. Bkrogla okoli pol osmih vendarle prikotalila V neki manjši kotanji nad planino sem se ustavil. na obzorje. Dolgo je trajalo. Najprej so Kamniške Suh mraz me je sušil počasi in zanesljivo, kot to postale temno rožnate, nato so cincale med rdečo burja počne s pršutom. Iz nahrbtnika sem izvle- in oranžno in to bi lahko še kar trajalo, če me ne kel termovko s čajem, ji odvil pokrovček-skodeli- bi tako svinjsko zeblo in bi lahko nekam sédel in v co in jo ponesel k ustom. Kadilo se je res, a tekočina miru opazoval to svetlobno igro. Bil sem zgoden. je bila komaj še mlačna. Vrag, pa takšna roba. Ko Sopihal sem že mimo Planine na Kraju, ko se je tisti sem jo kupil, sem v prospektu prebral, da bo imela rumenjak vendarle razpočil po obzorju. Poznalo se vsebina še po šestih urah pekočih 85° C, sedaj pa ni praktično nič, za morálo je bilo pa vendarle dobro. imam v skodelici neko mlačno scalnico z okusom Segel sem proti čelu in ugasnil na pol brlečo luč, ki ji po zimski pravljici. Če si to lahko sploh kdo pred- je mraz tako izpil dušo, da nisem niti opazil, da se je stavlja? Mislim seveda na situacijo, v kakršni sem v prihajajoči svetlobi še vedno po svoje trudila … se tisti trenutek znašel. Zimska pravljica je dejansko čaj, ki sem ga kupil pri našem najboljšem sosedu Polarni mraz in padel na finto kot kakšna neizkušena gospodi- Pred nekaj dnevi se je zgodil prodor hladne- nja. Na embalaži je pisalo dobesedno tole: Nova ga arktičnega zraka nad naše kraje in temperatu- čajna mešanica se odlično poda k mrzlim zimskim re so se prav noro spustile. Po drugi strani pa so bili večerom in dnem. Skodelica tega bogato dišečega

34 MAREC 2009 stopinj hladnejšega zraka in jaz se grem parkirat naravnost v tak hladilnik. Ko se spomnim, da so v takih mraziščih namerili že tudi manj kot štiride- set pod ničlo, se nemudoma poberem naprej, proti Bogatinskemu sedlu. Še preden sem pomolil nos iz gozda pod Komno, sem vedel, da se mi ne bo ljubilo do Bato- gniškega sedla, kot sem si zamislil včeraj. Ko se ne bi bal, da mi bodo primrznile veke, bi si morda še otrl solzico zaradi spominov na tisti čudoviti spust nazaj proti Krnskemu jezeru. A trpek spomin na nek manj mrzel dan, ko se mi je ob štirikratnem pospravljanju in ponovnem lepljenju psov na smuči vsaj šestkrat tako zanohtalo, da sem kar cvilil od togote, me je kmalu prepričal. Zavil sem desno, proti Lanževici. Hrib, ki malenkostno preseže dva tisoč metrov, je po svoje kar hvaležen cilj za uspešno zdravljenje ran, ki jih v človeškem ponosu izdolbe priznanje pred samim seboj. Strmina je solidna in kljub spremembi načrta me je preplavilo čisto in nepokvarjeno veselje, ko mi je oko končno zdrsni- lo na drugo stran. Za zakritje pogleda z Lanževi- ce proti globoko zamrznjenemu Krnskemu jezeru, sta bili zaslužni dvogrba Baba in Velika Montura. Grbaste babe mi niso nikoli ležale, zato pa mi je Montura včasih zbujala nekaj več zanimanja zaradi nenavadnega imena. Šele pozneje sem prebral, da je montura starinski izraz za vojaško uniformo. Vprašanje je, ali kdo ve, kdaj so goro tako krstili? Je pa ime kar na mestu, kajti tik pod vrhom je nekaj Prostrana planina Govnjač solidno ohranjenih italijanskih objektov iz rapalske pod grebenom dvatisočakov zapuščine. Najbolj mi je ostal živ spomin na pogled FOTO: BOJANA GOSAR skozi okno, v katerem še tiči lesen okvir. Sobo s pogledom na zeleno jezero si je gotovo privoščil po- napitka v trenutku pričara vzdušje topline, bližine veljnik posadke. ali nežnega prazničnega vznemirjenja. In sem ga seveda kupil. Srečanje Bila je še trda tema, ko sem na štedilnik prista- Iz sanjarjenja me je prebudilo enakomerno dr- vil dve posodi z vodo. V eni sem skuhal omenjeno sajoče šelestenje smuči in pokljanje okovja, pa tudi pravljico, v drugi pa zavrel vodo in krop ulil v ter- mraz je postajal že neznosen. Še pred nekaj minu- movko, da se je notranjost dobro pregrela. Šele po tami se je od mene kadilo kakor iz vulkana. Ko tem je šel vanjo čaj. Ampak, kaj sem sedaj mogel, sem se ogrel, sem hodil samo v velurju in puliju, drugega pač nisem imel ... Popil sem ga, bil je vsaj sedaj pa sem si hitel oblačiti debelo jakno, ki se mi tekoč. Prizadeti ponos sem si neuspešno tolažil z je ohlajena v nahrbtniku zdela trda kot oklep. V mislijo, da so v prospekt pozabili napisati, da mora tistem je na vrh že prisopihala mlada ženska. Verje- termovka tistih šest ur stati na toplem radiatorju. tno je prišla s Krnskih jezer in nekoliko pod sedlom Ozrl sem se naokoli. Ves čas je v zraku nekaj mi- prečila na vrh, sicer bi jo že prej opazil, sem pomi- gotalo, prizor je bil skoraj kičast, saj so vse okrog slil. Takoj mi je vzbudila pozornost. Bila je poose- mene plesali drobni kristalčki. Vlaga v izdihanem bljena divja ženska lepota z bogato črno grivo, v zraku je zmrzovala in bilo je, kot bi rojila svetlo- katere konce nad ušesi in čelom se je ujela izdihana ba. Lepa reč, očitno je šlo za eno od plitvih kotanj sapa in ji tam zmrznila v srebrne okraske. Kratko na Komni, v kateri se zadržuje plast še vsaj deset sva si pokimala. Takoj si je snela nahrbtnik, »od-

35 zipala« zadrgo na jakni, jo slekla in nato še velur »Jaz grem, srečno«. pod njo, pa smučarski puli (ne, seveda ne bom zdaj Pogledam jo, Amazonko, v tistem trenutku kar bleknil, da je bilo to vse, kar je premogla na sebi) in tako kot sem bil, z nožem v ustih in zamomljam ga v hipu nadomestila s suhim iz nahrbtnika. Ko nekaj nerazumljivega. Verjetno sem izgledal res je zapela jakno in na glavo poveznila še nordijsko »bogovsko«, da ji je privrel tak božanski nasmešek kapo s tistimi hecnimi naušniki in cofom, me je za na ustnice. Ave Marija! Takšna ženska te brez težav konec predstave prav pomilovalno pogledala. Čisto spravi v jok, če ji enkrat podležeš! Takoj nato za njo možno, da sem malo preveč buljil. Ampak, kaj pa že zašumi in kristalčki pršiča, ki jih dviguje v zrak, naj bi? Tista Velika Montura je bila v bistvu le dol- me spominjajo na pravljico o snežni kraljici. gočasna pobeljena kupola, da o grbastih Babah niti ne izgubljam besed. Požrl sem slino, čeprav nisem Okus po težavah imel cmoka v grlu, morda le malček nelagodja in V ustih se mi pojavi nek čuden okus. Težko bi skoraj istočasno sva pričela z lupljenjem smuči. ga opisal, ker ga po logiki pravzaprav ne bi smelo »A si kar sama prišla?« biti. Pa vendar je prisoten! Kot po kisli kovini. Tudi njen naslednji pogled je bil podoben V trenutku, ko hočem nož vtakniti v žep, me spre- prvemu. Ozrla se je nekam v prazno, mimo mene: leti. Ohlajen na okoli dvajset pod nulo, mi je nebo- »Tudi ti s svojo družbo ne moreš ravno igrati digatreba primrznil na jezik in ustnice. taroka.« Najprej ni nobene panike. Zgleda pa kar resno, Madonca, tole sem pa res dobro začel. Nekako saj imam občutek, da je priraščen, kot bi ga imel sem hotel izpeljati pogovor, kot sem ga nameraval, tam že od rojstva. Malo razmišljam, pa ne pomaga. pač med dvema gornikoma s podobnimi interesi, a Se potrudim še malo bolj in se spomnim na ter- mi ni uspevalo. Njen glas je bil mehak kot svila in movko. Notri je ostalo še nekaj čaja. Še enkrat obenem hladen kot zrak, ki sva ga dihala. Snete pse odprem nahrbtnik, snamem rokavice in nalijem v sva si zabasala vsak po svoje, jaz v nahrbtnik, ona skodelico čaj, ki pa je sedaj že mrzel kot pivo iz hla- pod jakno. dilnika. Z njim si noža že ne bom mogel odtajati, »Jaz jih ne bom več rabil natikati. Spustil se bom še termovka bi mi nazadnje primrznila na brado. na Komno in do Savice.« Pojavlja se prva panika. Skoraj ne morem odpreti Pričela sva z natikanjem smuči. Naenkrat si je ust in dihanje skozi nos se mi dozdeva vedno težje premislila in spregovorila. početje. Ko presneti nož čez kakšno minuto v jezi in »Predvčerajšnjim smo prišli na Krnska in se na- kriku zažulim nekam daleč po pobočjih Lanževice, mestili v zimski sobi. Včeraj smo smučali z Bato- se ga drži lep kupček jezičnih brbončic, obkroženih gniškega sedla. S tremi prijatelji sem, jutri bomo s kožo ustnic. Roka, ki seže k ustom, se pokaže vsa šli še na Monturo, vsaj jaz, in po tem nazaj v krvava. Nataknem rokavico in zajamem kepo Lepeno. Danes se ni nobenemu od njih ljubilo snega, s katero si skušam ublažiti bolečino. vstati.« Zaman, peče še bolj, vendar se kri vsaj hitro Tako, torej. Celo na mojem nesojenem cilju strjuje. Polna usta nemih kletvic imam, ko se so bili, sama je polna energije, tisti trije pa s sedla spustim proti Komni. imajo preveč dela sami s seboj. Na pol poti srečam trojko fantov, ki se »Morje se je videlo?« me je zanimalo. vzpenja. Ustavim, da izmenjamo nekaj »Seveda. In ladje tudi.« besed. Njihovi pogledi so začudeni. Če sem Mraz je že prav neusmiljeno padel, me sprašujejo. Seveda, krvav sem, kot grizel. Treba bo na pot, vsaksebi. da bi jih fasal na veselici. Ne vem, kaj je bolje. Oprtava si nahrbtnike. Iz stranskega žepa, v kate- Naj jim povem, da sem si po neumnosti pustil rega sem prej basal pse, mi je v sneg padel sestavljivi primrzniti kovinski nož na jezik, ali da me je po komplet noža, žlice in vilic in šele sedaj sem ga opazil mojem radovednem rilcu počila brhka Amazonka, ležečega v snegu. Nahrbtnik spet dol, pobiram tisti ker sem jo gledal, ko se je preoblačila? Prvo se mi nož in skušam odpreti zadrgo na žepu, pa z rokavi- zdi neumno, drugega pa mi v tem mrazu gotovo ne cami kar ne morem zgrabiti presnetega drsnika od bi verjeli. Zato le pokimam in povem, da ni hudega. zadrge. Nehote se mi mudi, kakor da bo kaj narobe, Odsmučam naprej, a šele ko si ovratnik zaviham in če se bom odpeljal nekaj sekund za njo. Nič, potreb- zapnem do vrha. Na Komno se vzpenjajo tudi plano bo sneti rokavico. Nož vtaknem v usta in brez ninci in vsakemu se mi tudi ne ljubi razlagati, kaj se rokavice mi takoj uspe. mi je zgodilo. Bodo že še prebrali! m

36 MAREC 2009 Zimsko jutro

 Janez Gril  Oton Naglost

egla. Sem pod vrhnjimi stenami vintgarja. Iščem izstop. Vem, da lahko naredim Mnapako, saj nič ne vidim. Okrog mene tišina, rahlo pobeljeni robovi sten in led na iglicah. Čutim, da sem blizu sonca, a vseeno daleč. Nazaj ne grem, je prestrmo. Ne mine dosti časa, ko se znajdem v gostem smrekovem gozdu. Zdrznem se, ko iz grmovja zbeži srna. Teče proti svetlobi, ki mi pove, da bo vrh v soncu. V trenutku prečkam črto med svetlobo in temo. Prikaže se prizor, ki ga poznam. Stopil sem v bleščečo svetlobo božičnega jutra. Svetloba je kristalna, modra in bela. Veje na drevju žarijo, oblečene v čipke. Na vrhu se ozrem na vse strani in vidim velik del sveta, ki je tako moj. Vse je slavnostno oblečeno v kristale, ki blestijo. Želim si, da bi dan dolgo trajal.

37 Na Sveto goro Enodnevno romanje iz Idrije

 in skice Rafael Terpin

daj ko se me lotevajo že pozna mladinska leta, malega že videlo pod nogami. Po dolini Struga se Zsem se odločil za bolj hudo pot. Kar rekel sem je ob Idrijci vlekla mokra štrenasta megla, ki mi si: Preden se dokončno postaraš, moraš enkrat peš je kar sproti po obrazu prestavljala hladne kaplji- na Sveto goro in pika! Iz Idrije. Nekoliko sem sešte- ce. Pri Fežnarju, pod gostilno, je v nedokončani uti, val ure in si na koncu pritrdil: Da, šlo bo. Do teme očitno kar na tleh, prespalo nekaj nemških moto- bom na Sveti gori. ristov. Njihovi stroji so počivali za barako. Eden od možakarjev je prav takrat gol do pasu stopil iz Poševno so zasekali sončni žarki kolibe k Idrijci, a osvežil ga je zanesljivo že jutranji V oktobru je dan že kratek, to se ve. Lotil sem se zrak. Hladno je bilo. torej še v temi. Ob petih sem se zvalil iz korita. Na Udaril sem jo mimo gostilne po asfaltu Idrijske avtobusni postaji sem posrkal prepotrebno kavo Bele do mestnega kopališča na Lajštu. Bilo je kot in ob šestih sem jo mahal po Rakah proti Kobili. izumrlo. Kaj pa drugega. Na križpotju za vodo sem Tistega zlatega jutra sem prehitel vse »trimarje« in zavil desno ob Idrijci. Nad znamenito in mnogim »sprehajalce« psov. Za jezom pri Kobili se je nekaj drago Bučko (v skali izjeden okrogel tolmun) sem

Divje jezero, list iz skicirke, R. Terpin, 1996

38 MAREC 2009 stopil na staro vijugavo pot na Korenovše. Dobra S Krekovša čez Gnelice se pot preprosto vleče. pot, ki jo znajo uporabiti tudi gorski kolesarji, me Ves čas sili navzgor, cesta se le tu in tam poravna. je naglo privezala na bolj novo cesto, ki s Koreno- Levo spodaj temni vsa gosto poraščena Črna draga, vša teče severno pod Osredkom (866 m) do Kreko- desno, onkraj grebena, bi se s prepadnega roba vša (673 m). lahko zazrli v divjine gornje Bedrove grape. V teh Medtem se je dodobra zdanilo, skozi meglo so odmrlih samotah ponavadi nikogar ne srečaš. poševno zasekali sončni žarki. Prebudil so mi še nekam zaspano dušo in mi razgreli srce. Spočit, le Kot za stavo sem jo tesal navzdol nekoliko prepoten, sem stopal po trdi peščeni cesti. Hudo polje (1044 m) je večja jasa sredi gozdov, ob Bilo je tiho, da bolj ni moglo biti. Glasovi mestne njenem zgornjem robu in hkrati ob cesti Vojsko– civilizacije so že zdavnaj potihnili. Pod cesto sem Lokve stoji spomenik bolnišnici Pavla. Ime pa tudi večkrat začutil premikanje živali. Nekaj višje, jasa sama sta ostala kot težek spomin na vojskarsko potem ko sem v grapi dotočil vodo, je v svetlobi na kmečko družino, ki se je na tej višini svojčas bodla mračni cesti in pod sončno vriskajočimi krošnjami s trdimi trnovskimi zimami. Ob robu moje ceste široko stala moška postava. S »flinto« na rami. proti Krekovšam stoji danes le še v vikend spreme- Ko me je prepoznal, se je po svoji prisrčni navadi njena gozdarska lesenjača. Tik pod cesto, ki mimo zadrl: „Kua pa ti ta?“ starega peskokopa zavije proti Škrbini, je pod as- „Kua nik! Na Svita guora grim.“ faltni rob zabodena klopca. Na topel ploh sem jo „A viš,“ je nadaljeval v stari maniri; „se tu je zlahka pritisnil. Polovil sem sapo in si nekoliko od- glih tam za rajda.“ dahnil. S Krekovša do Hudega polja mi je vzelo uro Z mojim sosedom Mihom sta rahlo »jagala«, bi in pol. Ob deblih gladkih bukev mi je pogled za- dejal. Niko se je premaknil po cesti proti Koreno- plaval mimo osamljenih hiš Mrzle Rupe in preko všu, Miha pa se je zalezel po stezi proti Osredku. Trebuše na Studor in Kobilco. Zadaj se je vlekel lo- Jutro je bilo čez vse. Prava reč, če sta le »pošpanci- rala« in še dlake nista videla. Majnšk, list iz skicirke, R. Terpin, 1984 Na Krekovšu, ki je, pravijo, najbolj mokra točka idrijske občine, imajo lovci svojo kočo, gozdarji svojo propadajočo hišo in Bosanci štalo za konje. Svet se tu za silo odpre, preko košenice in onstran Belce se dvigujejo strme pečine nad Gamsarico (lovsko stezo) gor do tisovške ceste. Zagnal sem se čez cesto Idrijska Bela–Mr- zla Rupa in mimo stavb po stezici v breg, v visok, polno osončen gozd. Tam sem se srečal z zane- marjeno gozdno cesto, ki s Krekovša vodi na Hudo polje. Precej je nasuta s kamenjem in še čim. Zvrha jo še obvlada kakšen kolesar (in seveda pešec), a za kaj drugega ni. Taka je vse do steze, ki se pod cesto odcepi k nekdanji partizanski bolnišnici Pavla. S Hudega polja do steze je cesta lepo oskr- bovana. Kajpak, vsako zadnjo soboto v avgustu se na Hudem polju dobe nekdanji pacienti, bolniki in osebje sijajne bolnišnice, zapeljejo se še navzdol in kdor more, stopi po stezi prav do spomenika, kjer so še 1945. leta stale barake. 1999. smo v prisotnosti dr. Pavle Jerina - Lah odkrili nov spomenik. Kaj vse je takrat, tistega čednega dne, z vseh strani pri- pihalo, prikašljalo in prisoplo na prostor nekdanje bolnice ali pa vsaj na Krekovše, kjer se je odvija- la fešta! Slišati je bilo vsa primorska, a tudi druga narečja. Takrat smo pohodniki prišli peš iz Idrije in zdelo se nam je kar daleč.

39 Hudo polje, list iz skicirke, R. Terpin: 1986 kovški greben z Velikim vrhom, s Srednjim in z poraščena kot vsa njena okolica: na dnu raste le Laščkom. Čisto zadaj je iz jesensko oprane plavine ruševje, kakšna vrba, sleč in kopišnice pa borovni- štrlel Krn s sosedi. Za hip sem se zgubil v topli ce, višje smreke in jelke, zgoraj pa bukve. podobi jesenske krajine, pozabil sem, kakšna pot je Pri Anini koči sem se vrgel dol, na klop pod na- še pred mano. puščem. Sezul sem se, na sonce sem razpostavil Do Škrbine (1277 m) je le kratko. Zgoraj kot žu- nogavice in čevlje, glavo sem pomaknil v senco in gajoči prst bode v nebo Sončni rob. Na Škrbini se potem sem si privoščil izdatno malico. Koča je bila cesta razveji. Levo zavije preko Poslušajna (kraj, izjemoma tiha, lastniki nekdaj gozdarske koče so se kamor so hodili poslušat divjega petelina) in verjetno potikali po dolini. Manever na klopci je bil Tisovca do Preske in od tam na Ajdovsko ali Za- očitno uspešen. Spet obut sem jo tesal kot za stavo dloško. Desno uhaja bolj zvožena cesta proti Mali navzdol proti Mali Lazni, mimo odcepa k Iztoko- Lazni in Lokvam. vi koči pod Golaki in mimo ledenice v Paradani. Z Krenil sem seveda desno. Na Škrbini sem se ločil obeh strani ceste me je spremljal bolj mlad smrekov od planinske poti na Golake. Vedel sem, da sem gozd. Prometa ni bilo nobenega. Le bolj siv moški dosegel največjo nadmorsko višino tistega dne in da se je v odprtem starem avtomobilu pripeljal pohla- se bom od Škrbine pa vse do Grgarja več ali manj dit v osrčje Trnovskega gozda. Ustavil je ob meni in le spuščal. Škrpete sem začel prestavljati nekam sa- na kratko sva se pomenila. modejno, mimo Smrekove drage so me podplati že pošteno pekli. Le kako se bo to izšlo ... V dno Smre- Smodilo in pilo me je, kove drage sem s cestnega roba le na kratko poški- da je bilo veselje lil. Bila je taka kot zmeraj. Znano je, da je zaradi hla- Mala Lazna je malo večja gozdna jasa kot Hudo dnega zraka v dnu rupe Smrekova draga drugače polje in nenadna odprtost v nebo je bolj cestno kri-

40 MAREC 2009 žišče kot kaj drugega. O tem, da tu zaradi nenava- Onkraj cerkve sem jo staknil. Pivo je bilo zlato. Iz- dne podlage in tudi klime raste nekaj redkih rastlin, ginilo je v neznano. V hladu dvoriščnih dreves sem je bolje molčati. Gobarji pa danes tako ali tako vse si popolnoma opomogel. Še podplati so utihnili. pretaknejo. V edini stavbi so zelo gostoljubni. V hiši imajo pravcati muzejček starih kmečkih pred- Podplati so mi žareli, oči pa tudi metov in lepo znajo postreči romarskim najavlje- Od domačinov sem ves vzradoščen izvedel, da po nim skupinam celo sredi noči. Gospodar je med senčnem bregu vodi k cerkvi vrh hriba označena drugim slikar, kar se močno čuti v opremi znotraj steza, odcep nanjo se dobi s ceste proti Banjščicam. hiše in na dvorišču. Vsa okolica z nepredirno Krasno. Odcep sem našel. Malo dlje sem zalovil samoto vred kar kliče, da se moraš ustaviti. zagnano »trimarko«, ki mi je stezo še dodatno po- Vrh Turškega klanca je na karti označen z jasnila. Torej sem se lotil zadnjega vzpona, ki me je višino 1111 m. Od tu je šlo po klancu navzdol proti skrbel že od Škrbine dalje. Za mano je bilo že deset Lokvam in njihovim gmajnam gladko kot nama- ur hoje, dan je šel h koncu. Senca je bila blagodejna. zano. Na ravnini Gornjega konca sem se ob turi- Hvalil sem Mater božjo, da mi je šla tako na roko. stičnih tablah komaj ustavil. Asfalt po ravnem je bil Bilo je, kot da bi se podal iz Idrije na Hleviše (le ri- poletno segret, »pokrovko« mi je zažigalo še vroče žanski klanec bi izpustil). Zlagoma sem obral vse oktobrsko sonce. Do oštarije Paradis me je še kar kljuke, preskočil vse bližnjice. Na preseki se mi je izpilo. Stopil sem seveda na pivo, saj moja pot k sve- odprl silovit pogled na Grgar in velik del prehoje- togorski Materi božji le ni bila čisto pravo romanje. ne poti. Trnovske hoste so se videle v neizmernih K meni je prisedel kosmat dedec, s katerim sva se razsežnostih. Levo od usekane prastare suhe rečne že prej od daleč pozdravljala. On je pocukal glaž doline – Čepovanskega dola – so se daleč širile belega, jaz pa enega »kozla«. Razložil mi je vse o meni še skrivnostne Banjščice. Njihovi visoki za- Lokvah, o moji nadaljnji poti in o tem, kako on še ključki v Lokovcih so mi že dolgo bolj poznani. iz partizanskih časov pozna Idrijo. Kaverne ob poti, izsekana vojaška zatočišča, Z Lokev sem se na kratko dvignil do razgledne- so me spomnile na staro mater. Po strašni bitki ga prehoda, kjer se čepovanska cesta spusti v oni leta 1917 med Italijani in dvojno monarhijo je bil neodpustljivo trmasti in beli klanec. Posedel sem hrib Sveta gora gol in razbit. Po njem je ležalo na na klopci in na polnem soncu užival rahlo mrčasti kupe mrličev – in cele grmade odvrženega vojaške- pogled na Kolovrat in Matajur, na Kanin in na Krn. ga materiala. Grozovita novica je bliskovito segla Kar neslo me je. Iz rdečkasto jesenske, skoraj vse- do Idrije. V mestu je vladala huda lakota, zato so skozi gozdnate pokrajine so eden za drugim lezli meščani poskušali na kmetih vsakršno vredno v nebo plavi silaki, vsi posladkani s človeškim stvar zamenjati za hrano, največkrat za moko ali spominom. krompir. Tudi moja stara mati, ki so ji pri devetin- S prehoda sem se usmeril na zahod po zapu- tridesetih morda še rekli Franica (hiša je bila polna ščeni gozdni cesti, ki je do asfalta v Čepovanskem otrok, njenih in primoženih), je z najstarejšim Šte- dolu ne prečka nobena grapa. Dobra je. Večkrat fanom pripešačila iz Idrije čez Trebušo in Kobilco, je nasuta s privaljenim kamenjem ali z odpadlim kjer se je včasih romalo na Sveto goro. Obložila sta lesom, a spušča se debelo uro daleč v popolnoma se z dekami, Štefan si je v žepe natlačil patrone – in enakomernem naklonu. Ves čas po senci. Če ne bi sta šla po isti poti nazaj. Kakšno romanje sta doži- trpeli podplati, bi jo hvalil v nedogled. vljala! Kako trda sta morala biti! A kako mehka je Na asfaltu, ki teče menda že sklenjeno po vsej že od nekdaj moja duša! Saj ne bi nikoli prenesla čepovanski dolini, me je spet dobilo sonce. Torej vsega tistega, kar sta 1917. leta na Sveti gori videla sem poveznil na glavo klobuk, okrog vratu sem si stara mati in stric Štefan! obesil brisačo. Cesta se je preko Fobškega Kala (nad Gabrova meja skozi kamnit breg je bila tiha, vasjo Fobca) malce dvigala in potem spuščala proti spočita in senčna. Šele ko sem zagledal zidovje prvih Grgarju (286 m), ves čas proti soncu. Smodilo in stavb pod cerkvijo, sem butnil na sonce, že skoraj pilo me je, da je bilo veselje. Sveta gora se mi je obo- večerno. Oslepilo me je, da sem se v hipu obrnil. tavljivo bližala. Kot kmečka nevesta. Vsa v senci, z Bilo je okrog šestih. Za mano je bilo vsaj enajst ogromno Marijino cerkvijo na vrhu. Kako bo šlo ur čiste hoje. Podplati so mi žareli, oči pa tudi. Pred navzgor? Bom izvedel za kakšno bližnjico? Ali bom mano je nekam v presvetlo nebo rasla velikanska moral po poznopopoldanski pripeki tolči kakšen Marijina cerkev. Popolnoma umirjen sem ji stopil asfalt? No, v Grgarju sem najbolj iskal oštarijo. nasproti. m

41 Ples paj~olana V Hudičevem žlebu v Prisojniku

 Pavel Dimitrov

FOTO: Vladimir Habjan aprilski številki Planinskega vestnika 2008 je trenutku nas prične skrbeti sestop. Police, po kateri Vbil na straneh 74–76 objavljen sestavek »Tura naj bi priš1i do Hanzove poti, nismo našli. Zato je z dodano vrednostjo«, Hudičev žleb v Prisojniku, ta varianta sestopa na žalost odpadla. Zapadlo je izpod peresa Iztoka Rutarja. Članek mi je obudil že nekaj centimetrov novega snega, ki se je s polic spomin na plezanje po tem strmem žlebu pred več ostenja Prisojnika in Velike Goličice vsipal v žleb in kakor štirimi desetletji. Spodnji zapis je namenjen je bil videti kot pajčolan. Ta prizor me je spominjal obuditvi spomina na Uroša Zupančiča, člana je- na dolgo poročno belo obleko dekleta, ki je pra- seniškega alpinističnega odseka, ki je bil v svojih znično razpoloženo. rosnih letih eden najbolj drznih zimskih alpinistov Ostane nam torej druga varianta sestopanja, v Sloveniji. Vse svoje prvenstvene smeri je opravil in sicer po žlebu navzdol. V trenutku se spomnim sam, kar daje smerem še dodatno težo. Uroš je Uroševih nasmejanih ust in njegovih belih zob, ki Hudičev žleb preplezal leta 1936, torej eno leto so pomenili svarilo, da me je kar zazeblo. pred mojim rojstvom. Ko se je upokojil, sem imel Pričeli so se dramatični spusti. Preko skoka posebno srečo, da sem zasedel njegovo delovno se spustimo po 40-metrski vrvi, pod spodnjim mesto tehničnega analitika tehničnih izboljšav v skokom pa sestopamo z 80-metrsko vrvjo. V žlebu železarni Jesenice. je iz majhnih plazov nastal tobogan, po katerem drvijo vse večji plaziči. Kaj če se utrga kakšen »ta R velik«, si mislim? Znašli bi se stotine metrov nižje na Po opravljeni turi lenobno ležim pred Erjavčevo prodišču pod steno v objemu bele smrti. Ostanem kočo in se predajam sončnim žarkom. S pogledom sam na varovališču. Prijatelje čutim 80 metrov pod blodim po bližnjih ostenjih in vrhovih. Pogled mi seboj. Tesnoba v srcu je za vsakim korakom manjša obstane v žlebu, ki je videti kot rez, ki ga je velikan in vesel sem, ko smo zopet skupaj, saj tako vem, da urezal z mečem. To je zloglasni »Hudičev žleb«, ki so še živi ljudje na svetu. ga je Uroš sam preplezal pred mnogimi leti. Ni imel Ko strmina popusti, se razvežemo. S hitrimi veliko ponovitev, zato me je toliko bolj mikal. koraki tečemo navzdol, da čim prej uidemo nevar- Nekaj tednov pozneje s prijatelji napravimo nosti plazov, ki so vse večji in hitrejši. Končno smo »bojni načrt«. Sledil je še posvet z Urošem. Povedal na Hanzovi poti, ki nas varno pripelje v podnož- nam je, kje je polica, ki iz žleba pelje v Hanzovo pot. je stene. V Koči na Gozdu duškamo. Spomnimo se Da jo je zelo težko najti, je dodal k moji pripombi, Uroša in mu napišemo razglednico. Poleg podpisov da bomo v primeru, da police ne bomo našli, pač narišemo turško sabljo, ki naj Urošu pove, da smo morali sestopiti kar po žlebu navzdol. Uroš se je ob premagali njegov žleb »Gor in dol« ter da bo taka tej moji izjavi širokoustno nasmejal, da bi mu lahko sablja segla po njegovem »premoženju«. m preštel vse zobe, se prijel za »nekaj med kračami« in rekel: »si dam nekaj odrezati, če pridete po žlebu dol«. Nato nam je zaželel srečen vzpon in sestop. Zimski dnevi so se iztekali, ko smo Janez, Joco, Lado in jaz sopihali po Hanzovi poti. Tam, kjer steza prečka vpadnico žleba in se umakne desno, zavijemo v levo navzgor v vstop v žleb. S težavo premagamo globoko krajno poč, da se spustimo v žleb. Navežemo se, stisk rok in že pričnemo plezati prve metre, ki niso preveč težki. Pogled navzgor ni preveč ohrabrujoč, saj je videti, kakor da bi pogle- dal skozi navpičen tunel. Strmina vedno bolj narašča in le prvi zobje derez prijemljejo v trd sneg. Po nekaj raztežajih smo pri prvem skoku, ki je ves poledenel in je ključno mesto smeri. Vzame nam debelo uro časa, da ga preple- zamo. Skok nas je tako zaposlil, da nismo opazili, da se je pooblačilo. Pri drugem skoku, ki nas zopet dodobra zaposli, prične snežiti. Še dve vrvni dolžini in že si stisnemo roke na vrhu žleba. Toda v istem

43 Izpolnjena sr~na želja … Planjava skozi Wisiakovo grapo

 in  Stane Škrjanec

Ledene razmere v Wisiakovi grapi

eževno popoldne mi v misel potisne sončen dovine, ki s seboj nosi prijazno besedo. S Sandijem Dspomin, ki me iz naslonjača znova potegne tja bova danes v navezi … gor, kjer duša mora le biti, da se vzradosti … Na glavo poveznem čelado, na noge nataknem Bilo je predlani, v začetku aprila, ko sem kot dereze, v roki stisnem cepina in vstopim v grapo. na trnih izstopil iz avta na Jermanci. Že prvi, še Pogoltne me skozi ozka, splazena "pofrezana" vrata, mračen pogled po gozdni okolici mi je dodobra za katerimi dokončno odgrnem tenčico razmer. nagnal strah v kosti. O snegu namreč ni bilo ne Navzgor me povabi ledena, s skoki ozaljšana drča, duha ne sluha. Polotijo se me vprašanja: "Sem za ki se ji ne vidi izstopa! A ker konice derez in okli letos prepozen? Se me grapa vendar še usmili in cepinov z vsakim premikom in vpikom naravnost spusti skozi?" Skoraj kolebam. A naenkrat se me božansko zagrabijo, niti za hip ne pomislim, da se polasti sijajen občutek za dan, ki mu rad in vedno zgoraj ne bi izšlo. Prek prvega, krajšega skokca še "slepo" zaupam. Ubrani koraki neodločnost do- zlezem v transu naslade, nad drugim, dosti zahtev- končno umirijo, zvodeneli strahovi pa tiho spolzi- nejšim pa me hudo zaskrbi. Izstop iz grape namreč jo na stran. zapre zagvozdeni trimetrski zid naplazenega snega! Nad Pastirji manjši plaz pocukam za rep. Po In ko vanj poizkusim zasaditi cepina, ugotovim, da njem se povzpnem pod že ničkolikokrat občudo- je presipko čvrst, da bi me obdržal. Pogled v sestop vane stene Planjave. Nadvse nenavadno lagodno in takisto postane vse prej kot prijazen … hitro me nosi. Pred izrazitim ustjem v razpoko na- Vseeno vsaj dvakrat poizkusim ob skalnih posled obstanem kot vkopan. robovih ob zidu, a se kmalu sprijaznim z nedoraslo- »Pozdravljena, Wisiakova!« zamrmram stjo težavnosti, zato se začnem ozirati po alternati- podzavestno. vi. Mogoča se mi zazdi z izplezom po sila tankem Za hip skozme šine (ne)predstavljivi tok zgo- ledu na desni, kar mi tudi uspe. Pridem na odprt,

44 MAREC 2009 Turska gora in Rinke nad izstopom Wisiakove grape strm in kopen svet, preko katerega se z lažjim ple- Okrešlja vzpostavim poseben stik, napolnjen z zanjem povzpnem po desnem pobočju, na vrhu ka- židano mešanico vsega, kar je v gorah najlepšega. terega se s prečenjem v levo vrnem v netežaven žleb Mrzla, Krnička gora, Matkova Kopa, spredaj Sa- nad izstopom Wisiakove. Pri stenah pod Rdečim vinjek … Povsem neutrujen in s težkim srcem se kupom me pogled navzgor preseneti: teren se vse namenim v sestop. do Sukalnika močno položi. Na slednjega pristo- Z vrha Planjave se sprva spuščam v smeri Sre- pim naravnost navzgor ob stenah Planjave. brnega sedla, a že kaj kmalu zavijem desno po Na suhi skalni polički sem kot doma. Snamem svoje. Greben Zeleniških špic mi dobesedno leži nahrbtnik, iz termovke srknem skodelico čaja, pod nogami, direktno se vidi Kovačnico, naravni potem pa na Sukalnikov "ladijski kljun" z rokami preduh skozi Staničev vrh. Čez Planjavine zeleni- v žepih odskačem uživat razglede. Ti me prvič od ce sestopam naravnost navzdol proti dnu. Strmina tamkaj ujeti, v deviškem zimskem čaru, dobese- in na posameznih mestih trda snežna podlaga me dno razvnamejo! Počutim se ne razdvojenega, na čase prisilita, da "prestavim v vzvratno". Na spo- temveč raztisočerenega! Po delcih me raznaša na dnjem rušnatem robu zavoham pomlad v Repovem tri strani obzorja, le severovzhod zakriva plečata kotu. Prehod z zelenic, ki pelje vanj, je v snegu sila Planjava, ki pa ji tudi hitim na teme obljubit večne težko opisati. No ja, nedvomno drži, da ga je treba zvestobe. V okviru letne poti na vrh pristopim dobro poznati. v docela ojuženem snegu. Tu srčno pobudo pre- Pod tolmuni se zimske razmere brez opazne vzame večna lepota vitke O(j)strice, pod katero ločnice porazgubijo, proti Klinu pa si že radoživo odseva "jezero" Petkovih njiv, se lažnivo pomanj- požvižgavam tisto preprosto, a iskro Kekčevo. In ša podoba Lučkega Dedca in oživi nabor števil- srce se znova zazdi tako otroško milo, ko še nič ne nih lepih imen na Dleskovški. Z gorami desno od zamira, ko vse le brsti … m

45 Vzhodni žleb (»Pomladni cvet«) Palec, 2026 m

 Gorazd Gorišek

vodniku Stanka Klinarja po Karavankah, v kateri je ležala poginula ovca. Brrr! Od kdaj? Zakaj? Vkaterem opiše 55 tur različnih težavnostnih Kdo ve?! Vedela sva le eno. Hitro proč od tod. stopenj, naju je pritegnil opis pristopa na Palec s Kmalu sva prišla na gozdno cesto, ki pripelje koroške strani skozi Vzhodni žleb, ki ima tudi »ume- semkaj od ustja ljubeljskega predora. Snega je bilo tniško ime« Pomladni cvet. Torej se je skozenj pri- tod že kar precej in prav vesela sva bila, ko sva zopet merno povzpeti le spomladi, ko v njem leži predelan stopila v gozd, kjer so bile razmere za hojo boljše. sneg minule zime. Greva pogledat! Najstrmejši deli Nekaj preglavic nama je povzročalo podrto drevje, naj bi segali do 52°. Cilj se nama je v vsej svoji veliki se je zaradi velike količine težkega snega prekuc- čini razgrnil na koroški strani ljubeljskega predora. nilo čez pot. Počasi sva začela pogledovati proti Videti je bil presneto strm in kar podvomila sva, ali levi in iskala vstop v grapo. Stopinj predhodnikov nama bo uspelo zlesti gor po dobro vidnem žlebu, ki seveda ni bilo. z leve proti desni prereže vzhodno steno Palca. Težaven vzpon po strmem žlebu Poginula ovca Glavna dolina se nadaljuje proti zahodu na sedlo ne napoveduje nič dobrega Dolič (1640 m), midva pa sva jo na višini 1300 Odpeljala sva se tistih nekaj ovinkov navzdol in pri metrov ubrala levo in začela z vzpenjanjem po pla- Kristusovem kipu zavila levo v dolino potoka Zeleni- zovini, ki je prihrumela v dolino po obilnem sneže- ce. Kratka gozdna cesta naju je pripeljala do mostu, nju. Dosegla sva skalno zaporo. Prehod v žleb nama kjer sva se začela vzpenjati po kolovozu ob potoku. je branil skok, ki je bil na žalost kopen, zato sva se kar Začetek vzpona ni obetal nič dobrega. Malo nad namučila, da sva prišla čez. Zgoraj je šlo spet lažje, izhodiščem (930 m) sva šla mimo lesene barake, v saj je bil sneg zelo primeren za napredovanje. Žleb

46 MAREC 2009 greben Palca, petdeset metrov pod vrhom, naju je pozdravil zelo močan jugozahodnik. Pred njim sva bila skrita ves čas vzpona, zdaj pa naju je na vsak način želel vreči čez rob. Vršne skale so bile kopne, zato sva šla na vrh brez derez. Veter je bil z vsakim korakom močnejši. Še dobro, da na Palcu stoji križ, pa čeprav na njem piše, da sva prispela na Zelenico. Tako sva se imela tistih nekaj minut, ki sva jih pre- živela na vrhu, vsaj za kaj prijeti ...

Konec dober, vse dobro! Sestop sva zastavila karseda previdno, saj bi bile napake neodpustljive. Ko sva prišla pod odcep stranskega žlebu, ki vodi v prepad, sva mnogo lažje zadihala. Sedaj je šlo navzdol precej bolj sprošče- no in tudi hitreje, le na najožjem delu pri »tem- peljskem portalu« sva morala paziti, da sva zvozila skozenj brez prask, saj sta steni res blizu skupaj. V spodnjem delu žlebu nama je sonce malo »pokvarilo« sneg, saj ga je zmehčalo do te mere, da so se na derezah začele delati cokle. Kopni skok, ki naju je gor grede malo zadržal, sva obvozila nekaj metrov bolj desno kot prej. Tudi v sestopu nama ni prizanesel. Že sva mislila, da bova morala obra- čati, a sva se nekako le pregoljufala čezenj. Spodnji del skoka sva kar preskočila in pristala v mehkem snegu. Brez telemarka, saj ni bilo nikjer nikogar, Palec, kot ga vidimo z avstrijske strani mejnega da bi ocenil najin slog ... Spodaj sva pozornost na- prehoda Ljubelj. FOTO: VLADIMIR HABJAN menila še potoku, ki ga Klinar imenuje Zelenica. Na njem so kratka korita in nekaj manjših slapov. Kar čudno se nama zdi, da vrli Korošci niso vsega se je počasi obračal v desno in za najinim hrbtom se skupaj ogradili in naredili turistične poti. Najbrž je odprl pogled na severni vstop v ljubeljski predor. jim soteska Čepa nižje v dolini zaenkrat zadostuje. Nadaljevanje po žlebu je obetalo presenetljivo lahko Da bi bilo še dolgo tako! vzpenjanje. Kmalu sva prispela do ozkega prehoda, V baraki pri izhodišču sva pogledala, ali je ki omogoča pristop v zgornji del žleba. Stene z leve ovca med tem časom slučajno oživela. Ni. Pa tudi in desne se zelo približajo in od spodaj je vse skupaj odnesel je ni nihče, čeprav sta domačiji Kuhar in res videti kakor »tempeljski portal«, kot ga imenuje Strah zelo blizu. Morda jih je pa strah? Kakorko- Klinar. »Kot da so monumentalna stebra za vhod v li, ovca je žal poginila, midva pa sva Pomladni cvet svetišče izdelali stari Egipčani,« nadaljuje. In res je preživela. Lepo je bilo. m pogled na to stvaritev narave zelo zanimiv. A vstop v »svetišče« je pomenil tudi to, da se je žleb postavil kar spoštljivo pokonci. Zdaj je šlo zares. Treba je bilo karseda previdno plezati navzgor, še posebno na mestu, kjer se je v desno navzdol odprl stranski žleb, ki ob zdrsu ne bi pomenil nič dobrega. Našla sva tudi najstrmejše mesto. Prav videlo se je, da je pod snegom skalni skok, ki pa je bil k sreči odlično zalit, tako da je šlo čezenj brez omembe vrednih težav. Više se je žleb toliko položil, da sva lahko spet lažje zadihala. A ne za dolgo! Ob prehodu iz žleba na jugovzhodni

47 Po Ötzijevih poteh

Turna smuka v Ötztalskih Alpah

 Tadej Zorman  Aljaž Anderle

Koča Martin Busch je odlično izhodišče za številne turne smuke.

o se pri nas zimsko veselje začne umikati po- dolin, ob vznožju Kreutzspitze (3454 m). Kljub temu Kmladanski utrujenosti in poletnim načrtom, da je precej velika, bomo za bivanje potrebovali re- je zadnji čas, da turnosmučarski sezoni pritisne- zervacijo. Koča je idealno izhodišče za številne turne mo piko na i in se kak vikend v aprilu odpravimo ... smuke. Mnogi okoliški vrhovi – Hintere Schwärtze, recimo na Tirolsko. Similaun, Kreutzspitze, Saykogel in Hauslabkogel – Ötztalske Alpe ležijo jugozahodno od Innsbruc- so večidel dostopni s smučmi, tako da vedno lahko ka, vzdolž meje med Avstrijo in Italijo. Zamejujeta najdemo sebi, času in razmeram ustrezno turo. jih dva prelaza, Resia na zahodu, na vzhodu pa Tim- meljoch, ki loči Ötztalske od Stubajskih Alp. Najvišji Tam, kjer so našli Ötzija vrh v pogorju je Wildspitze (3768 m). Relief omogoča Naslednji dan nas pot pelje proti jugozahodu, dostop s smučmi na številne vrhove, ledeniki pod na ledenik Niederjochferner, ki se v dveh krakih njimi pa so dokaj lahko prehodni. Kljub temu pa spušča izpod Similauna (3606 m). Za dostop je naj- za ture na tem območju potrebujemo opremo za primernejši vzhodni krak, ki nas preko dveh strmej- gibanje po ledenikih in visokogorju, ustrezno znanje ših stopenj in vmesnega platoja pripelje na ramo tik ali nemara tudi spremstvo gorskega vodnika. pod samim vrhom Similauna. Spust po prostranih sevrozahodnih pobočjih je dolg, z nekaj sreče tudi Do koče Martin Busch spomladi tod najdemo pobočja deviškega pršiča. Le kakih šest ur vožje od doma globoko v dolini Postanek pri koči Similaun Hütte (3019 m) izkoristi- Ötztal leži vasica Vent (1894 m), ki je izhodišče mo za počitek in ogled nadaljevanja ture, ki nas bo za našo turo. V visoki smučarski sezoni se tod tre peljala preko sedla Hauslabjoch proti koči Schöne smučarjev in turistov. Znani Sölden leži le malo Aussicht Hütte. Spustimo se še kakih 200 metrov in nižje v dolini. Ob koncu aprila, ko sneg skopni, se v prečimo vzhodno proti sedlu. V uri vzpona doseže- doline za nekaj časa naseli mir in takrat pridejo na mo spomenik, ki zaznamuje kraj, kjer so našli zna- svoj račun turni smučarji, ki lepo zapolnijo nastali menitega Ötzija. Takoj nad njim nas sedlo Hausla- turistični vakum. bjoch, 3279 m, med Finailspitze in Hauslabkoglom Iz Venta sledimo dolini Niedertal proti jugu, vse- pospremi na ledenik Hochjochferner. Pri prehodu skozi po njenem zahodnem boku. Do koče Martin preko strmih pobočij moramo paziti na številne Busch (2501 m, +43 5254 8130, odprta do začetka razpoke, pri tem pa težimo proti levi, proti sedlu maja) nas ločijo slabe tri ure hoda po dobri poti z Hochjoch (2770 m), kjer opazimo zgornje postaje zelo zmernim naklonom. Pri prečkanju posame- žičnic smučišča Schnalstal (Val Senales.) Preko po- znih izrazitih plaznic ne bo odveč previdnost, zlasti ložnega ledenika prečimo na majhno vzpetino ob v toplih pomladih popoldnevih, ko se južna pobočja robu smučišč in tudi do avstrijsko-italijanske meje, otresajo mokrega snega. Koča stoji na stičišču treh kjer nas čaka cilj dnevne etape: koča Schöne Aus-

48 MAREC 2009 Z Eggjocha se nam odpre pogled na naš cilj: Weisskugel v sredini in Langtaufererspitze na desni. sicht – Bella vista (2842 m). Lokacija, ponudba sneti smuči in se na vrh povzpeti peš. Odsmuča- in udobje na koči so izjemni, tako kot smučarski mo lahko po strmem in izpostavljenem severnem vrhovi, ki jih slutimo na zahodu. Koča je odprta do pobočju proti Langtaufererspitze (3529 m) ali pa po začetka maja, polpenzion z nočitvijo na skupnih le- nekoliko lažji smeri vzpona. Spust na Hintereis je žiščih pa stane 49 EUR. dolg in v spodnjem delu povsem položen. Čaka nas še tristo, v popoldanskem soncu vročih višinskih Beli lepotec – Weisskugel metrov do sedla Eggjoch. Do koče nato prismuča- Naslednje jutro nas čaka vrhunec ture, vzpon na mo po smučarskih progah. Weisskugel (3738 m), tretji najvišji vrh v Avstriji. Od Po takšni turi se nam v dolino ne sme muditi. koče se moramo najprej povzpeti nekaj sto metrov, Bolje je prebiti še eno noč v koči z lepim razgle- da prečimo greben, ki loči ledenika Hochjochfer- dom, jacuzzijem, savno, kopalnico s toplo vodo in ner in Hintereis na sedlu Egg (3163 m), južno od dobrim kuharjem. istoimenskega vrha. V zložnem spustu doseže- Smučarski krog po Ötztalskih Alpah sklenemo mo ledenik Hintereis, ki se spušča izpod Weissku- naslednje jutro s spustom po ledeniku Hochjochfer- gla. Dosežemo ga približno na višini 2800 metrov, ner v dolino Rofental, ki jo dosežemo pod kočo Ho- nakar se po njem vzpnemo na sedlo Hintereisjo- chjochspitz. Zgodaj spomladi nam bo morda sneg ch, kjer pridemo na južno stran gore. Zadnje strmo nekoliko skrajšal dveurni sestop, ki nas sicer čaka do pobočje nas pripelje na ozko ramo, kjer moramo Venta. Do končne vrnitve v pomlad. Do pike na i. m

49 NA TURO Reiterkarspitze (2421 m), Karnijske Alpe Tam, kjer teče bistra Zilja …

 Tomaž Hrovat  Bojan Caf

judska pesem sicer opeva narodnozavedne Zilje proti Karnijskim Alpam, zajeda kak ducat le- Lmotive in polni duha s svojevrstnim otožnim deniških dolin, ki so si med seboj precej podobne. občutjem, mi, ki se bomo tokrat napotili tja, kjer Z vidika turnega smučanja so njihove poglavitne je Zilja najbistrejša, prav v njen gornji tok, pa se ne značilnosti severna lega, zmerna težavnost vzpona bomo prepuščali melanholiji – gre za eno manj raz- in spusta in višinska razlika (približno 1000 m). Pri- vpitih, a prvovrstnih turnosmučarskih področij v poročljive so nekajdnevne počitnice v prelepi vasici naši bližnji soseščini. Obertilliach; turnih ciljev nam ne bo zmanjkalo. Na razmeroma kratkem področju gornje Zilje Za pokušnjo opisujemo Reiterkarspitze, ki ga po- (nemško Lesachtal) se v smeri sever–jug, od reke znavalci štejejo za enega najlepših med enakimi. m

Reiterkarspitze s severa, levo dolina Winklertal

50 MAREC 2009 Izhodišče: Izhodišče je vas Winkl med vasicama Untertillia- pobočja (Reiterkarspitze), ki so vse prekmalu osončena! Z ne ch in Obertilliach. Spustimo se z glavne ceste in parkiramo na ravno prostornega vrha se ponujajo prekrasni razgledi na do- drugi strani Zilje, ob nekakšnem ribniku pri zadnji hiši. lomitske vršace. Kako do izhodišča? Do tega ni prav daleč, se pa »vleče«. Spust: Za spust imamo na voljo več variant; izberemo si Prijetno se je odpraviti popoldne in slediti zahajajočemu snežnim razmeram primerno. Ni ravno položen, za dobrega soncu v smeri Kranjska Gora, Trbiž, Šmohor (Hermagor), Kotje smučarja pa je pravi »traumhaft«, kot pravijo severni sosedje. (Kötschach). Tam se začne kačasto in počasno nadaljevanje Zaradi izpostavljenosti je pomembno ujeti pravi čas dneva do Obertilliacha. Iz Ljubljane skupaj 200 km, ki pa »trajajo« (zaspanci naj si morda za pripravo na turo namesto domačih dobre tri ure. Vinjete za uporabo avstrijskih avtocest na tej žalostink zavrtijo pesem skupine Rolling Stones Time waits poti ne potrebujemo. for no one). Vzpon: Nataknemo si smuči in se po zložni gozdni cesti Višinska razlika: 1200 m, čas vzpona: dobre 3 ure, skozi teman smrekov gozd napotimo v dolino Winklertal. Po najprimernejši čas: marec, april (spomladanski firn). uri hoda dosežemo planino v zatrepu. Nadaljujemo pot čez planino, se držimo desne strani potoka in ko svet postane Zemljevid: Lienzer Dolomiten, Lesachtal, Kompass, strmejši, ujamemo kolovoz na desnem pobočju, ki nam bo 1 : 50.000; WK 182 Lienzer Dolomiten - Lesachtal, Freytag & olajšal nadaljevanje vzpona. Pred nami so široka vzhodna Berndt, 1 : 50.000.

PRIPRAVIL: Andrej Stritar

51 INTERVJU Sem vzdržljiva, volje mi ne zmanjka

Simona Pogač, ljubiteljica gora

 Pogovarjala se je Irena Mušič  arhiv Simone Pogač

imone Pogač do lani, ko se je povzpela na 8163 hodila v letih 2001–2003. Dvakrat na teden sem Smetrov visok Manaslu, ni poznalo prav veliko se vozila v Ljubljano, v sredo na trening, v četrtek ljudi. Kdo je ženska, ki se je, meni nič tebi nič, tako na predavanje. Predavanje o Lotseju, ki je sledilo iznenada povzpela na osemtisočak, tako zaželen cilj prvemu predavanju alpinistične šole, je imel mnogih, ki jim nikoli ni dano okusiti te slasti? To Aco Pepevnik. Spomnim se, da je rekel, da ni je zanimalo nas v uredništvu in bo gotovo tudi vas, bilo lepšega trenutka na svetu, ko je z Milanom bralce Planinskega vestnika. Zgodba neutrudne 39- Romihom stal na vrhu Lotseja, kar se mi je močno letne podjetnica iz Polzele je kar se da dramatična. vtisnilo v spomin. Izpita za alpinistko še nisem Inženirka kemijske tehnologije je namreč svoj poklic naredila, ker me v zadnjih letih maja nikoli ni bilo zamenjala za vodenje butika spodnjega perila, vendar doma.« je v nekem življenjskem obdobju spoznala, da samo to vendarle ni tisto, za kar je vredno živeti. Tako so jo Izgleda, da imaš zimsko plezanje raje kot skalno? k sebi spet povabile gore, ki jih je spoznala in vzljubila »Zimo imam zelo rada. Če bi določala dolžino že v rani mladosti. Podjetništvo je zamenjala s hojo in letnih časov, bi zima traja deset mesecev. Najrajši plezanjem po gorah, še zlasti po visokih, čeprav pravi, hodim po snegu in takrat mi misli kar odplavajo. da navkljub lazenju po tujini še vedno ceni domače S smučkami sem celo prehitro v dolini. Vsi pravijo, gore, ker so najlepše. Za pogovor sva izbrali kar mojo da se v snegu drugače gibljem, ko pa pridem pred kuhinjo, gradiva pa se je zaradi neverjetne zgovorno- skalni del, se zdim sama sebi nevarna. Zato bi se sti sogovornice nabralo še za kakšen intervju … ji morala malce bolj posvetiti. V stanovanju imam sicer boulderco1, kjer treniram, za gore pa ne najdem Si naročena na Planinski vestnik? Katera od al- vedno soplezalca. Meni gre pravzaprav bolj za do- pinističnih knjig te je najbolj pritegnila? živetje narave. Vedno sem si želela, da bi lahko šla »Seveda, naročenega imam že kar nekaj let. ponavljat slovenske klasike, tiste smeri, ki so dale Vestnik prelistam že na poti domov, potem pa pre- pečat neki steni.« berem predvsem članke tistih avtorjev, ki me za- nimajo. Že deset let nimam televizorja, tako da Kdo te je navdušil za hribe? So te morda »zastru- ostane veliko časa tudi za knjige. Poleg Zaplotniko- pile« že v otroštvu? ve Poti mi je najljubša Nanga Parbat od Hermanna »Že kot otrok sem zelo rada hodila v hribe. Buhla. Njegovo opisovanje gora se mi zdi tako en- V osnovni šoli smo veliko hodili s planinskim tuziastično in doživeto.« krožkom, še posebej sem uživala na večdnevnih šolskih izletih. Čeprav sem imela krvave žulje, Ali imaš kakšna tehnična gorniška znanja? Si nisem hotela domov, tako da me je morala enkrat obiskovala alpinistično šolo? »V alpinistično šolo Ljubljana-Matica sem 1 Plezalno steno, op. ur.

52 MAREC 2009 mama priti iskat. Svoj prvi žig Slovenske transver- prenašanje višine. Aconcagua je najlepša iz baze zale sem dobila leta 1977. Spomnim se še, ko smo Plaza de Mulas, vedno je drugačne barve, od rjave, s sabo nosili doručak, alpsko mleko in hodili v rdečkaste do oranžne, bila pa sem tudi pod južno Alpina čevljih.« steno. Mislim, da je bila Aconcagua pravilna izbira za prvo odpravo in preskus višine.« Kako si zajadrala iz kemijske fakultete med podjetnice? Na Elbrus si šla z Davom Karničarjem ... »Po fakulteti sem bila prepričana, da mi bo »To je bila hitra odprava, šest dni in že smo bili denar prinesel srečo. Kot podjetnica sem se po- doma. Dava sem spoznala, ko sva se srečala v Sinjem svetila izključno delu, širila poslovanje in bila slapu. Je odličen organizator, šest udeležencev je zelo uspešna. Kar naenkrat sem bila stara tride- imelo jasne smernice, kar mi je zelo ustrezalo.« set let in takrat sem se zavedla, da je šlo osem let takole (zamah z roko) mimo. Pravzaprav se niti Na tretji odpravi leta 2005 si na Šiša Pangmi ne spomnim, kaj sem počela v teh letih. Verjetno obrnila na 7070 metrih. Ni bilo to preveč za eno samo delala … V nekem življenjskem obdobju leto? sem bila na koncu z živci. Takrat me je moja kobila »Za vzpon na Šišo sem se prijavila kar preko in- dvakrat vrgla iz sedla in to je verjetno imelo nek terneta in se pridružila tuji komercialni odpravi. namen. Mama pa mi je takrat rekla, da sem včasih Žal sem v Katmanduju popila kozarec soka in že na zelo rada hodila v hribe. In res sem si kupila nahrb- začetku hudo zbolela. Shujšala sem več kot deset ki- tnik in gojzarje in šla …« logramov. Seveda po tako hudi diareji ne prideš več k sebi, vendar nisem hotela popustiti. Ko sem si v Si hodila kar sama? bazi oprtala 15 kilogramski nahrbtnik, sem mislila, »Precej, potem pa sem naletela na Slavka Petka – da se bom sesedla. Vendar sem vztrajala do tabora Fuksa, s katerim sva veliko hodila skupaj. Pokazal 2 na 7070 metrih. Potem sem se obrnila, saj sem se mi je stvari, ki jih sama ne bi videla, navadil me je, zavedala, da je pot navzdol pogosto težja od vzpona da nisem samo gledala, pač pa tudi videla. Pogosto in da se moram vrniti. Ja, tri odprave v enem letu grem v hribe s Polhovci, skupino ljubiteljev gora, so bile res veliko, pravzaprav preveč, zato sem bila med katerimi se dobro počutim.« na tej kaznovana …«

Ti je kakšna gora še posebej pri srcu? Kako bi torej ocenila to odpravo? »Nimam favoriziranih vrhov. Meni je pravza- »Kot svojo najboljšo in mislim, da sem se na prav vseeno, kam grem, ampak Turska gora nad njej največ naučila. Vsak, ki hodi v tako visoke Logarsko dolino pa je moja. Lahko grem stokrat gore, potrebuje uspešne in neuspešne odprave. gor, vedno se mi zdi drugačna.« Če so vse uspešne, nisi več realen. Po tej odpravi me ne zajame več evforija, da sem bila na vrhu. Si se že povzpela na kak alpski štiritisočak? Zdaj po vsaki odpravi naredim seznam napak, »Na nekatere sem šla po normalnih pristo- ki sem jih naredila in razmislim, kaj bi lahko na- pih: Grand Paradiso čez severno steno, Mont redila še bolje. Treba je vedeti, da napake vedno Blanc iz Augille de Midi, Bernina, Castor, Polux, delaš, v tako visokem svetu pa se te napake ne se- Breithorn.« števajo, temveč potencirajo in je dobro, da se tega zavedaš.« Kakšne spomine imaš na svojo prvo odpravo na Aconcaguo leta 2005? Sledila je odprava leta 2007 na Denali, ki si jo »Za prvo odpravo je kriv Planinski vestnik, sama organizirala ... kjer je bil objavljen oglas Borisa Strmška. Nisem »Organizacija odprave na Denali ni tak problem. veliko razglašala okoli, pač pa sem se kar pri- Bila sva samo dva člana (Bogdan Ambrožič, op. javila. Res je bilo nekaj posebnega, prvo doži- ur.). Aljaska se mi je zdela čudovita. Na Denaliju vetje odprave, prvo srečanje z višino ... Čeprav nisem imela občutka, da sem na tako obljudenem pravijo, da gre pri vzponu le za hojo, da je to naj- hribu, ker je okrog taka divjina in je prostrano. Ima višji treking na svetu, sem tako najlaže spoznala neko specifično energijo.«

53 Lani si spet šla v Južno Ameriko, tokrat na Alpa- mayo, skupaj s fantom Robertom. Kako si doživljala Peru in to markantno goro? »Čeprav sem pričakovala, da me Alpamayo ne bo presenetil, saj sem videla že toliko njegovih foto- grafij, sem ob pogledu nanj rekla le: 'O, mama mia, kako je lep!' Nanj sva se hotela povzpeti po obi- čajni Ferrarijevi smeri, vendar je bila zaprta, zato sva se odločila za Francosko diretissimo, kjer pa ni počitka. Bilo je lepo plezanje, ves čas po estetski liniji, izstopiš pa direktno na vrh.«

Lani si se odpravila na svoj prvi osemtisočak, na Manaslu. Kako si se pridružila odpravi? »Povabil me je vodja odprave Dragan Jaćimo- vić, ker je slišal, da sem menda vzdržljiva. Njegova ponudba je bila tako mamljiva, da nisem mogla reči ne. Rekel je, da bom plačala stroške odprave, če pridem na vrh, v nasprotnem primeru pa ne. Ves teden sem vseeno razmišljala, ali naj grem ali ne, kajti Manaslu je vendarle osemtisočak. Med priho- dom iz Peruja in odhodom v Nepal sem bila doma komaj 36 ur. V tem času sem si morala vse spaki- rati, oprati in posušiti obleko, pa še v trgovini sem Na Okrešlju pred tridesetimi leti z mamo delala …« Kako težak je vzpon na Manaslu, je tudi Na odpravi je bilo potem dolgo časa slabo vreme. nevaren? Kako si preživela ta čas? »Manaslu v preteklosti ni bil cilj komercial- »Še v lepem vremenu sem prišla do tabora 1 na nih odprav. Pritrjene vrvi so med taboroma 1 in 2, 5700 metrih, kjer sem prespala in sestopila, potem nad 7000 metri je malo ledu, vendar si tudi tu ves pa smo praktično pol meseca čakali na lepo vreme. čas pritrjen na vrvi. Te smo preverjali, saj so bile Vsi tisti, ki se nismo uspeli aklimatizirati, smo bili ponekod že precej načete. Seveda je težko, gre za nervozni. Vodja se je po sestanku le odločil, da veliko višino. Japonska smer je nevarna, ker poteka bomo tudi mi lahko poskusili. Potem je končno del poti med taboroma 1 in 2 tik pod nevarnimi prišlo lepo vreme, ki je trajalo 3 ali 4 dni. Bila sem seraki, ki so se podirali nenadejano, tudi ponoči. presenečena, da mi je uspel vzpon brez aklimati- Ta del se je tudi za nami zelo spremenil. Čehi, ki so zacije, saj se na višino ne prilagajam najbolje. Do šli na zimsko odpravo, tam niso našli več poti, ker kisika, ki je bil na 7000 metrih, še posebej zadnjih se je vmes vse podrlo. Enkrat je tam celo odneslo 16 100 metrov, sem hodila zelo težko, hotela sem že ljudi naenkrat. Druga težava je specifično vreme na obrniti. Še ves vzpon do tabora 3 nismo vedeli, ali tem območju. Okoli vrha se ustvari nekakšna mi- bomo imeli možnost iti na vrh. Dva dni pred nami kroklima in vremenske napovedi nikoli niso zane- ni bil še nihče na vrhu, ni bilo fiksnih vrvi, saj je bilo sljivo držale.« preveč snega, plan pa se je spreminjal iz ure v uro. Naši ekipi je drugi dan le uspelo priti na vrh.« Na vršnem platoju si bila skupaj z Nives Meroi in Romanom Benetom. Oba sta vrhunska plezalca Kakšen je bil občutek na vrhu? in himalajca. Kakšen vtis sta naredila nate? »Ne znam ga prav opisati, vsekakor pa sem bila »Oba sta tako preprosta človeka, da si človek vesela, da sem bila na svojem prvem osemtisoča- ne bi predstavljal. Zdita se mi zelo naravna in ju ku. Poleg tega je bilo vreme prečudovito, kar je bila cenim, ker gresta na goro, ker je gora, in ne številka res nagrada.« na seznamu. Spoznala sem ju že pred Manaslujem.

54 MAREC 2009 Nives stalno nagovarjam, naj vendarle že napiše lepo življenje in vse kar imam, imam že tukaj.« kakšno knjigo.« Kakšno je tvoje stališče glede etične/neetične Marca imaš v planu vzpon na Everest. Kako naj uporabe dodatnega kisika na visokih gorah? bi odprava potekala? »Prav je, da vsak pove, na kakšen način ali kako »Priložnost za odpravo na Everest je odlična, je dosegel vrh. Etično ali neetično, to je verjetno ker je vodja spet Dragan Jaćimović. V načrtu težko opredeliti, saj v življenju ni vse belo ali črno. imamo vzpon po severnem grebenu iz Kitajske. Pravzaprav mi je pomembnejše, kakšen odnos do V Katmanduju moram biti 29. marca z opremo. gore ima tisti, ki se nanjo povzpne. S spoštovanjem Ekipa je podobna tisti z Manasluja in tam smo se se vzpenjaš, po doseženem vrhu občutiš hvaležnost res dobro razumeli. Vračamo se 7. junija. Program … ali pa iščeš samopotrditev, se z goro boriš in jo mi je všeč, ker imamo počasno aklimatizacijo, to na koncu osvojiš? Zame je znano, da besede »osva- pa je meni pisano na kožo, saj imam s tem težave. jati« v kontekstu gora ne maram, zato vam je najbrž Baza je precej visoko, na 6400 metrih. Težavo bi jasen moj odnos do gora. Vem, da na Everest nisem lahko imeli, če Kitajci ne bi dali dovoljenja, kar sposobna priti drugače (brez kisika) in ne rinem pa bi odpravo precej podražilo, saj bi morali iti iz tja, kamor ne spadam. Zavedam se, da obstaja Nepala. Vzpon s kitajske strani je vodji odprave bolj zame veliko večja nevarnost omrzlin ali smrti, če všeč, ker lahko iz baze spremlja ljudi pri vzponu. ne bom uporabila kisika. Imam odgovornost do Na goro bomo šli v trojkah, vključujoč Šerpo. Do- svojih zaposlenih in moram priti domov, ne gre govorjeno je tako, da v primeru težave kogarkoli vsi mi za nobeno dokazovanje. Nikoli nisem rekla, trije obrnemo.« da sem bila na Manasluju brez kisika, vedno sem to omenila. Mislim tudi, da se morda pretirava z Se ti zdi, da imaš dovolj izkušenj za takšno mejami. Zagotovo so ljudje, ki so sposobni tega, ne odpravo? sme pa se to prenesti na povprečje ljudi, tistih, ki »Mislim da, ker sem glede vsega, kar sem doži- hodijo. Nekateri si toliko dvigujejo meje, da lahko vela do zdaj, zelo realna. Tu mislim na Šišo in Ma- gredo preko svoje in zato umrejo.« nanslu. Na Aconcagui in Denaliju sem bila sama na poti do vrha. Na internetu sem prebrala veliko Si imela že kakšne težave zaradi višine? zgodb z Everesta, poznam vse nesreče in mislim, »V začetni fazi moram biti previdna, saj se poda poznam nevarnosti. Ne želim biti od nikogar časneje aklimatiziram. Manjše težave zaradi višine odvisna, ne mislim se zanašati niti na Šerpo, zato sem imela samo na prvi odpravi na Aconcaguo. se bom naučila sama ravnati s kisikovo bombo. Proti vrhu sem hodila sama, zelo sem bila pozorna Vendar pa je težko vse predvideti, zato je vsaka pot na obnašanje svojega telesa. Imela sem mravljinč- nova izkušnja« ne roke, bila sem v čudnem stanju, kot bi se vmes zbujala. O višinski bolezni sem veliko prebrala v Zaradi zbiranja denarja za Everest si se medij- knjigah, ampak eno je teorija, drugo so osebne iz- sko izpostavila. Ti je kaj žal? kušnje. Pred vzponom so mi rekli, če bom videla »Trenutno še ne vem, ali mi je žal ali ne. Ne- nekoga v kratkih hlačah, se mi ni treba vznemirja- kajkrat sem sicer že pomislila, da bi bilo bolje, če ti, saj je ta baje vedno tam gor. Ko sem hodila proti bi vzela kredit. Vseeno računam na to, da bom vrhu, me je nekdo poklical 'Simona!', jaz pa sem si lahko naredila nekaj dobrega za ljudi, ki tega niso mislila: 'No, zdaj je pa ta s kratkimi hlačami, ali imeli možnosti spoznati in bodo odpravo lahko bom tik pod vrhom obrnila?' Rekla sem si: 'Jaz ga spremljali.« sploh ne bom šmerglala, grem kar naprej'. No, na koncu se je izkazalo, da me je klical Boris Strmšek Kaj ti pomeni Everest? (smeh).« »Everest je še ena izkušnja več. Če bom imela priložnost in bo vse v redu, tudi s kisikom in vre- Na kakšni odpravi se bolje počutiš, na številčnej- menom, vem, da bom zagotovo dala vse od sebe. Če ši ali na tisti z nekaj udeleženci? bo kakšen problem z zdravjem, tudi tik pod vrhom, »Ko greš na vrh ali na aklimatizacijo, je vsak bom zagotovo obrnila. Zavedam se, da imam zelo tako ali tako sam, razen na ledeniku, ko smo nave-

55 Na Vrtači v domačih gorah, kjer je najlepše. zani. V bazi je bolje, da je več družbe, ker se moraš della Vita na Vevnico, stala na vrhu Široke peči, ki zamotiti. Fino je, da je več ljudi, da se lahko več po- je ena mojih največjih želja, prečila bi ves martulj- govarjaš. Če preveč razmišljaš o vzponu ali o slabih ški greben. Martuljek se mi zdi od nekdaj pravo razmerah, si lahko samo živčen. Načrtno se v bazi kraljestvo. Na Košuti tudi še nisem bila, ker sem več družim z ljudmi, se pogovarjam in več jem. Karavanke vedno zapostavljala, a so vseeno zelo Moja teorija je, če lahko ješ, pomeni da si zdrav.« lepe. Predvsem pa bi rada vsak dan svojega življe- nja, ki mi je še namenjen, preživela lepo, se družila Si imela kakšne težave ali si za kaj prikrajšana, z ljudmi, ki jih imam rada in jih cenim. Moj moto je ker si ženska? namreč: živeti, ceniti, uživati, ljubiti in deliti.« »Načelno ne, je pa res, da v šotoru včasih mislijo, da bo ženska kuhala. Na Aconcagui sva s soplezal- Simona, srečno! m ko Simono skuhali, pospravili pa naj bi moški. Ko pa se to ni zgodilo, sva rekli: 'Fantje, tole je bilo za trikrat: prvič, zadnjič in nikoli več,' in sva pospra- Vzponi in odprave: vili ter šli. Nikoli pa ne nosim manj opreme od Aconcagua, 6962 m, normalni pristop, 2005 ostalih članov.« Elbrus, 5642, normalni pristop, 2005 Šiša Pangma, 8027 m, normalni pristop, dosežena višina Kakšne želje imaš za naprej? 7070 m, 2005 »Želja imam še za par življenj. Rada bi videla Denali, 6190 m, normalni pristop, 2007 Karakorum, Pet snežnih leopardov v Kirgiziji, šla bi na Južni tečaj, prečila bi kontinentalni led v Argen- Alpamayo, 5947 m, Francoska direttisima, 2008 tini, vrnila bi se spet na Aljasko ... Skratka, zanima Manaslu, 8163 m, normalni pristop, 2008 me vse, kjer je mrzlo. Rada bi tudi splezala po Via

56 MAREC 2009 Nasvet Na{ recept

 Matjaž Šerkezi  Matjaž Šerkezi

Nekaj pravil obnašanja »Ne preveč« francoska v gorah pozimi čebulna juha Trenutne razmere v gorah kažejo, da se zima še nekaj časa ne bo poslovila in bomo lahko uživali Za število oseb: 2 na snegu tako peš kot s turnimi smučmi. V slo- Ponev: 1 venskem gorskem svetu v večini primerov nale- Gorilnik: 1 timo na »križemkražem« gažen sneg in nikoli ne Ostali pribor: žlica, vilice (najbolje žvilica vemo, kje je gaz turnih smučarjev in kje je gaz Spork) pešakov za vzpon in sestop. Upoštevajmo pravilo Čas priprave: 15 minut racionalne hoje, saj bo za vse nas hoja v gore prije- Teža sestavin: 50 g na osebo tnejša, brez nepotrebnih padcev, preklinjanja … Energijska vrednost: dobra Pohodnik naj si v klanec naredi svojo gaz, ki Vegetarijanski obrok jo bodo ostali še utrdili. Za sestop naj ne uporabi iste, saj bo čez nekaj časa neuporabna za vzpon. Sestavine: Enako velja za turne smučarje, ki za vzpon 2 polni žlici sesekljane čebule, jušna kocka uporabljajo svojo smučino, po kateri pohodniki (kokošja ali zelenjavna), ¼ žlice česna v prahu ne hodijo. ali sesekljanega česna, 1 žlica svežega ali posu- Poskrbimo tudi za rumene markacije v snegu šenega peteršilja, ½ žlice sladkorja, 2 srednja ob poteh, za katere še posebej skrbi močnejši spol. krompirja, ščepec popra, 1¾ l vode, žlička olja, Verjetno nobenemu od nas ni prijetno, ko nas Priprava: spremljajo na idilični turi po zasneženi pokraji- V ponvi na olju popraži čebulo in jo zalij z ni. Opravimo »klic narave« nekoliko izven poti. 1¾ l vode. Dodaj jušno kocko, česen, peter- Če pa to ni mogoče, bodimo vsaj toliko uvidevni, šilj, sladkor in na tanko sesekljan krompir. da po potrebi vse skupaj zasujemo s snegom. Soli po okusu. Pusti, da zavre. Na majhnem ognju kuhaj 10 minut oz. toliko, da se krompir razkuha. Odstavi z ognja in z vilicami dodatno pretlači krompir. Serviraj s popečenim kruhom in z naribanim sirom. Juho lahko spraviš v termovko za okusno osvežitev med turo.

Namesto sveže zelenjave lahko uporabiš francosko čebulno juho iz vrečke, pripo- ročam pa pripravo iz sveže zelenjave, saj bo juha okusnejša. Juha je odlično nadomesti- lo za malico ali kot prvi obrok po turi.

Avtor skice: Branko Ivanek

57 VARNO V GORE Na suhem in toplem Oblačenje v gorah pozimi

 Aljaž Anderle

FOTO: PRIMOŽ HOSTNIK

ktivnosti v gorah potekajo v vremenskih toplote telo regulira tudi z znojenjem, kar pri oble- Apogojih, med katerimi redko najdemo nam čenem človeku predstavlja problem, saj je vsak sloj zelo ugodne. Največkrat gre za mešanico nizkih oblačila ovira, v katero se znoj lovi. To pa slabša temperatur, velikih temperaturnih razlik z različni- udobje in lahko za nameček povzroči prekomerno mi dodatki vetra, padavin in sonca. Pozimi in zlasti ohlajanje telesa, ko prenehamo z aktivnostjo. Kdo v prvih pomladnih mesecih v gorah v dnevnih pe- ne pozna zoprnega občutka mrzlih oblačil na koži, riodah srečujemo zmrzal in odjugo, sneg in dež, ko se prepoteni ustavimo in začnemo ohlajati? V temperaturne razlike pa dosegajo tudi 15 stopinj. gorskih razmerah se dejavniki potencirajo, zato Pri tem pa hodimo oziroma smučamo po snegu, je iskanje najboljših rešitev za ta problem večno ledu, na vetru ... Kaj in kako obleči, da se bomo v vodilo razvijalcev gorniških oblačil. takih razmerah počutili udobno? Funkcije gorniških oblačil Fiziologija oblačenja Poznamo dva sklopa funkcij gorniških oblačil: ergo- Proizvajalci in medicina športa znanstveno pristo- nomske in fiziološke. Prve obsegajo udobje, kroj in pajo k problemu oblačenja. Predvsem raziskujejo videz, druge pa izolacijo, paroprepustnost, zaščito, fizikalne procese in interakcije med kožo, oblači- prenos vlage ... Ker so pri posameznih tipih oblačil li in okoljem ter njihov vpliv na človekovo počutje. te funkcije različno izražene, moramo oblačila kom- Na podlagi teh spoznanj poskuša industrija razvi- binirati, da dosežemo želeni učinek – udobno klimo jati ustrezna oblačila. in ustrezno zaščito. In tako zavidamo v krzno oble- Človek med aktivnostmi generira veliko ener- čenim živalim, ki so serijsko opremljene z najboljšo gije, ki se kaže v obliki dela in toplote. Presežke obleko, nas pa je narava oskubila ...

58 MAREC 2009 Pet načel oblačenja v gorah: iz powerstretcha, ki ju potem lahko kombiniram • Bolje je več slojev kot manj. po potrebi (jopico za hojo, puli za plezanje, oboje • Najpomembnejši sloji so ob koži. Bolje ko se vlaga skupaj pa v hudem mrazu). odvaja, bolje se kontrolira telesna temperatura. Ob mrzlih dneh ali ob večdnevnem bivanju • Pretopla oblačila povzročajo premočno znojenje. v gorah si je modro omisliti še dodatni izolacijski Izogibajmo se jim. sloj, ki ga lahko navlečemo preko vseh oblačil. Za • Izogibajmo se oblačilom, ki vpijajo veliko vlage, ta namen so zelo primerne tanke puhovke, polnje- na primer bombažnim majicam. Premočena ne z umetnim puhom in po možnosti s kapuco. V oblačila so neudobna in lahko povzročijo podhla- nahrbtniku zasedejo le malo prostora, pomenijo pa ditev, ko prenehamo z aktivnostmi. veliko razliko v izolaciji telesa in počasnejše ohlaja- • Tesna zunanja oblačila zmanjšujejo udobje, izola- nje, na postanku v koči ali na bivaku pa tudi mnogo cijo in slabše odvajajo paro. večje udobje. Zaščita Kako izbrati, kaj obleči? Pred zunanjimi vplivi, predvsem vetrom in Izbiro oblačil prilagajamo načrtovani turi, vre- dežjem, ščitijo oblačila najrazličnejših izvedb. Na menskim razmeram in svoji konstituciji. Poskrbe- trgu tako najdemo univerzalna oblačila – tako imeti moramo za to, da imamo v nahrbtniku vedno na novane softshelle, jakne z neprepustnimi membra- voljo rezervno oblačilo. nami – in hibridna oblačila, sestavljena iz več funk- Športno perilo cionalno različnih materialov, ki razširijo spekter Največkrat je izdelano iz poliestrskih mikro- uporabnosti, zaščite in udobja. Za kakšno zaščitno vlaken, lahko tudi v kombinaciji s poliakrilom ali oblačilo se odločimo, je odvisno predvsem od od- volno za ogrevanje najobčutljivejših delov telesa govora na vprašanje, za kakšne potrebe ga bomo (sklepov, hrbta). Pomembno je, da je elastično, da uporabljali in koliko bomo zanj plačali. se zelo hitro suši ter da daje telesu občutek suhosti Univerzalno in toplote tudi v premoru med intenzivno aktivno- Oblačila iz softshella ponujajo zelo širok spekter stjo, na primer pri plezanju v navezi. Večina kvali- uporabnosti in udobja. Pri tem zelo dobro dihajo, nas tetnih peril je tudi protibakterijsko obdelanih, tako ščitijo pred vetrom in do določene mere tudi pred da omogočajo večdnevno uporabo brez nevšečne- močo. Kompromis se čuti pri večji teži in omejeni ga zaudarjanja. Debelejša perila izbiram za manj zaščiti pred vodo, saj večina softshellov nima mem- intenzivne ali statične aktivnosti, tanjša pa za na- brane in lepljenih šivov. Med njimi ločimo nekaj pornejše ture. skupin: Termo sloji 1. Lahka elastična oblačila z membrano proti Sem sodijo oblačila večjega voluma, ki zadržu- vetru. jejo zrak in skrbijo za to, da nam je toplo, hkrati Nošenje je zelo udobno, zlasti za kolesarjenje, pa navzven prepuščajo paro. Za ta namen služijo plezanje in smučanje. Pri veliki intenzivno- razne vrste termovelurjev in posebnih tankih bund sti prihaja do težav z dihanjem, zato morajo ta s sintetičnimi polnili. Z debelino tega sloja se pri- oblačila imeti dovolj učinkovite prezračevalne lagajamo trenutnim temperaturnim razmeram. V zadrge. Nudijo popolno zaščito pred vetrom, mrzli zimi pogosto oblečem dva sloja Polarteco- zato so idealna za hitre športe, kot so tek, smu- vega powerstretcha, zelo elastičnega in udobnega čarski tek, smučanje in kolesarstvo, in le delno termovelurja, ki dobro pomaga perilu pri prenosu pred vodo. Odvrnila bodo škropljenje, rosenje vlage navzven. Oblačil, ki zadržujejo toploto, je na in podobne minimalne padavine, pri daljši trgu veliko – pri izbiri moramo predvsem gledati plohi pa »zamočijo«. Njihova odpornost na na udobje in kroj, ki naj bo primeren tudi za nošnjo vodo je odvisna od kvalitete zunanje impregna- pod vetrovko, torej ne preohlapen. Dodatni detajli, cije in izvedbe šivov. ki so lahko koristni, so odprtine za palce v rokavih, 2. Lahka impregnirana oblačila brez membrane. ki nam rokave spremenijo v polrokavice, hkrati Sem spada večina softshellov z impregnacijskimi pa preprečujejo vdor mraza in mokrote za rokav. nanosi na površini, ki skrbijo za odbijanje vode Na teh oblačilih ne potrebujemo preveč žepov niti pri lažjih padavinah, zaščitijo pred umazanijo kapuce. Sam si navadno oblečem puli in jopico in, odvisno od strukture materiala, tudi pred

59 Ždenje na varovališčih, bivakih ali na terasi pred kočo Če nas med hojo spremljajo padavine, poskrbimo za močno olajša tanka puhovka. Včasih pa tudi to ne pomaga... zaščito in hkrati zračenje. Izolacije pa v takšnih razmerah ne FOTO: Aljaž Anderle potrebujemo veliko. FOTO: Andreja Jagodic

vetrom. Nosilni materiali so po večini na bazi 4. Hibridna oblačila. Dva v enem! poliamidov, impregnacije in nanosi pa skrbijo Kombinacije softshella in hardshella so mi zelo tako za odvajanje vlage navzven (dihanje) kot všeč – pri tem dobimo 100 % zaščito pred vodo za zaščito pred mokroto. Ker nimajo membrana najbolj izpostavljenih predelih (ramena, ne, tovrstna oblačila zelo dobro dihajo in se tudi hrbet, rokavi, glava) in elastičnost, dihanje ter hitro sušijo, seveda pa nekaj slabše ščitijo pred udobje povsod drugod. Seveda so tudi drugi močo. Zlasti popularne so hlače iz tovrstnih deli impregnirani in do neke mere ščitijo pred materialov. vodo. So zelo dobra izbira in v 80 % primerov 3. Težka, topla oblačila iz softshella z veliko stopnjo lahko nadomestijo hardshell vetrovke in hlače zaščite. za zimske vzpone, smučanje … Bodisi kombinirana z membrano ali brez nje, Izmed materialov softshell so mi najbližje Gorejev tovrstna oblačila združujejo izolacijo in zaščito windstopper-softshell in pa lažje izvedbe Schoel- pred vetrom ter vodo v enem kosu. Ponavadi lerjevega WB400. Pomembno mi je, da oblačila nosilna tkanina (npr. schoeller WB) omogoča niso predebela, da so elastična, da nimajo prekrat- tudi raztegljivost. Nudijo odlično zaščito za kih rokavov in da čim bolje dihajo. Zaželeno je, da ugodnejšo ceno kot goreteksi. Ker pa so neko- imajo zadrge za ventilacijo. Ta oblačila poleti in v liko težja, se za njihovo uporabo odločam naj- suhem nosim kot zaščitni sloj, pozimi pa najpogo- manjkrat. Relativno slabo tudi dihajo. Ko se steje kot sloj za izolacijo in jih zelo uspešno kombini- enkrat napijejo vode, niso prav hitro suha. So ram z nepremočljivo vetrovko. pa zelo uporabna za aktivnosti, kjer sta pomembna hkratna izolacija in zaščita ob istoča- Nepremočljivo sni gibljivosti (turno smučanje, klasično gorni- V najslabših vremenskih pogojih se za zaščito štvo, montiranje snežnih verig …). oziramo k nepremočljivim oblačilom, tako ime-

60 MAREC 2009 Softshell jakne pridejo najbolj do izraza tam, kjer lahko hkrati skrbijo za izolacijo in zaščito. FOTO: Aljaž Anderle novanim hardshellom. Ta pri meni igrajo po- pravilo zdržalo, ampak načeloma se na raztrgani membno vlogo in jih pozimi zelo pogosto nosim. del kar pozabi ... Pri vetrovkah s podlogo je seveda Njihove prednosti – popolna zaščita pred vetrom treba najprej razparati podlogo in nato nalepiti ne- in mokroto – se zelo dobro dopolnjujejo z dejstvom, posredno na membrano ... da se ne napijajo vode, da so relativno udobna in Po vsaki sezoni membranska oblačila operem zelo lahka. Najboljši hardshell je tisti, ki v največji z namenskim čistilnim sredstvom (Nikwax, Gran- meri zadovoljuje naše potrebe. Veliko večino mojih gers, Toko ...), pred sezono pa jih še impregniram, potreb zadovoljijo elastične vetrovke lahkih izvedb, da povsem brez problema opravljajo svojo funkcijo z minimalnim številom žepov in dodatkov, s fiksno skozi najbolj mokre trenutke. Impregnacijo utrdim kapuco, plezalnim krojem z dolgimi rokavi in z z likalnikom, nastavljenim na likanje umetnih ma- dobrimi možnostmi zračenja. terialov. Membrana se pri tem ne poškoduje. m Odsvetujem uporabo vse bolj prisotnih pona- redkov, povečini uvoženih z Daljnega vzhoda, ki se prodajajo po smešnih cenah. Ko vas pusti na cedilu, zadeva ni več smešna.

Popravila in vzdrževanje Strgana vetrovka je samo še za v smeti! No, hecam se ... Raztrganine, do katerih pride slej ko prej (pri meni prej), niso nobena katastrofa, razen če si ne odtrgate rokava. Luknje si z notranje strani preprosto zalepite s kvalitetnim samolepilnim trakom (Duct tape). Bolj kot je trak kvaliteten, dlje bo po-

61 VARSTVO NARAVE Ne vme{avajmo se v naravo! Naselitve tujerodnih živali v naših gorah

 Jana Kus Veenvliet1  in skice: Paul Veenvliet

prejšnji številki Planinskega vestnika smo vo so domorodne slovenske populacije alpskih ko- Vže predstavili tujerodne rastline in nekate- zorogov že pred več stoletji izumrle. Kozorogi, ki re vrste, ki se širijo tudi v gorskem svetu. V tokra- danes naseljujejo slovenske gore, izvirajo iz edine tni številki pa bomo podrobneje predstavili še tuje- preživele populacije iz severne Italije. Prve naseli- rodne živali. Z izrazom tujerodne vrste v biologiji tve kozoroga je izvedel že baron Julius von Born v imenujemo tiste vrste, ki jih je človek namerno ali Karavankah konec 19. stoletja.3 Šele več kot 50 let nenamerno zanesel izven območja njihove prvotne kasneje so nekaj osebkov spustili na vznožju Ka- razširjenosti. Zaradi vse večje trgovinske izmenja- mniških Alp.5 V Julijskih Alpah so kozoroge nave in mobilnosti ljudi, tudi v Sloveniji, število tu- seljevali med leti 1965–1975.6 Na kozoroga danes jerodnih vrst hitro narašča. S tem se povečuje- gledamo kot na sestavni del živalstva visokogor- jo tudi negativni vplivi tujerodnih vrst na biotsko skega sveta, čeprav zaradi podobnih značilnosti do raznovrstnost. Medtem, ko so bile tujerodne ra- neke mere tekmuje z domorodnim gamsom. stline, ki smo jih predstavili v prejšnji številki, v gorski svet naseljene nenamerno, pa so živali na- Tisočletja stare naselitve selili namerno, da bi popestrili lov in »obogatili« Nekoliko bolj znano je tujerodno poreklo muflona, naravo. Tako so v prejšnjem stoletju potekale šte- vendar brskanje po daljni zgodovini razkriva zani- vilne načrtovane naselitve več živalskih vrst: alp- mivo preteklost. Če smo še pred nekaj leti menili, skega kozoroga (Capra ibex), muflona Ovis( orien- da muflon izvira s Korzike in Sardinije, pa so talis (prej Ovis musimon)), damjaka (Dama dama) novejše raziskave to ovrgle. Muflon, prednik dana- in alpskega svizca (Marmota marmota) ter naseli- šnje udomačene ovce, izvira iz Azije in je bil ver- tve različnih vrst rib. jetno že v neolitiku (7000 let pr. n. št.) naseljen na ta dva mediteranska otoka, na katerih so ljudje z Varuh gorskega sveta lovom iztrebili vse večje sesalce.7 Muflone danes na Kozorog (Slika 1) danes velja za simbol alpskega ži- Korziki in Sardiniji obravnavajo kot predstavnike valskega sveta. Mnenja o tem, ali je alpski kozorog avtohtonih živali. V novejšem obdobju so muflona v Sloveniji domorodna ali tujerodna vrsta si niso s Korzike in Sardinije naseljevali širom po Evropi. enotna.2,3 Nekateri viri2 navajajo, da ni dokazov, V Sloveniji so naselitve potekale od leta 1953, ko da bi kozorog živel na ozemlju Slovenije po koncu so prve muflone naselili v dolini Kokre. Vendar ledenih dob, drugi4 pa poročajo, da so bili kozorogi pa so se mufloni razselili, tako je danes po Slove- pri nas iztrebljeni zaradi lova v 16. stoletju. Zagoto- 5 1 Šašelj, J. (1997): Naselitev kozorogov v Kamniški Bistrici. Zavod Symbiosis V: Marenče, M. (ur.) Alpski kozorog (Capra ibex Linnaeus, 2 Vidic, J. (1994): Alpski svizec (Marmota marmota L. 1758) 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Slove- v Triglavskem narodnem parku in drugod po Sloveniji. niji. Bled: Triglavski narodni park. Razprave in raziskave 3. Bled: Triglavski narodni park. 6 Adamič, M., Marenče, M. (1997): Trideset let po prvi naseli- 3 Kryštufek, B. (1991): Sesalci Slovenije. Ljubljana: Prirodo- tvi kozoroga (Capra ibex) v Triglavskem narodnem parku. slovni muzej Slovenije. V: Marenče, M. (ur.) Alpski kozorog (Capra ibex Linnaeus, 4 Galjot, B. (1997): O koloniji alpskih kozorogov na Ljubelju. 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Slove- V: Marenče, M. (ur.) Alpski kozorog (Capra ibex Linnaeus, niji. Bled: Triglavski narodni park. 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Slove- 7 Clutton-Brock, J. (1999): A Natural History of Domesticated niji. Bled: Triglavski narodni park. Mammals. Cambridge: Cambridge University Press.

62 MAREC 2009 Slika 1. Alpski kozorog (Capra ibex) velja za simbol alpskega sveta, vendar je v Sloveniji naseljena živalska vrsta. niji nekaj raztresenih kolonij. Muflon je sedaj v Slo- tev, ki so bile izvedene med leti 1953 in 1987. Živali, veniji lovna vrsta. Vplivi na domorodne vrste niso ki so jih naselili na območju Julijskih Alp, Kamni- dobro raziskani, vendar mnogi menijo, da se gamsi ško-Savinjskih Alp in Karavank, izvirajo iz Osre- muflonom izogibajo in jih tako mufloni izrinjajo z dnjih Alp, kjer so svizci preživeli tudi po koncu njihovih stanišč. ledenih dob. Svizci so ozemlje Slovenije poseljeva- li v času ledenih dob, nato pa so zaradi spreminja- Odmev predirljivih žvižgov nja življenjskega prostora izumrli. Iz arheoloških Tujerodna vrsta, na katero ste med potepanji po najdb vemo, da so svizci pred ledenimi dobami gorskih travnikih zagotovo že naleteli, pa je tudi živeli v popolnoma drugačnem okolju, naseljevali alpski svizec (Marmota marmota). Navadno se so stepske nižine in sploh niso bili vezani na gorske po glasnih žvižgih, s katerimi opozorijo še druge, predele. Prav zaradi tega danes svizca obravnava- hitro umaknejo v podzemne rove. Čeprav podob- mo kot tujerodno vrsto in v skladu z današnjo za- nost ni prav očitna, je pri nas živeča najbližja so- konodajo take naselitve (razen izjemoma) niso več rodnica svizca veverica. Svizci danes v naših gorah dovoljene. In kakšen vpliv imajo svizci na domo- niso redki, vendar pa vse živali izvirajo iz naseli- rodne vrste in gorski ekosistem? Zaradi aktivne-

63 Slika 2. Naselitev jezerskih zlatovčic (Salvelinus umbla) je popolnoma spremenila podobo Dvojnega jezera v Triglavskem narodnem parku. ga kopanja rovov svizci nedvomno vplivajo na la- pa sta se začela razmnoževati in jezero še danes stnosti tal. Podzemni prostori povzročajo večjo naseljujeta veliki populaciji teh dveh vrst. Ribe so zračnost tal in hitrejše odtekanje vode. Še posebej poleg plenjenja nevretenčarjev in ličink dvoživk na območjih, kjer živijo večje populacije svizcev, spremenile tudi kroženje hranil. Koreslji se namreč lahko zaznamo tudi večjo količino hranil v tleh kot hranijo z brskanjem po dnu in s tem z dna dvi- posledico iztrebkov. Svizci so rastlinojedi, vendar gujejo hranila, to pa je sprožilo obsežno rast alg v v gorskem svetu rastlinske hrane ne primanjkuje, jezeru, zato je voda motna in zelena. Pred naseli- tako je tekmovanje za hrano z drugimi rastlinoje- tvijo rib je bila v tem jezeru opravljena le raziskava dimi neopazno. Kljub temu pa lahko zaključimo1, dvoživk, o drugih živalih pa skoraj nimamo podat- da naselitev alpskega svizca v slovenskih gorah ni kov. Slovenska raziskovalca9 Seliškar in Pehani sta ogrozila domorodnih vrst in ekosistemov, zato jih tu našla nenavadno populacijo planinskih pupkov ne uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. (Mesotriton alpestris), v kateri je bilo veliko živali neoteničnih (tako kot pri človeški ribici, so bili Ko poti nazaj ni več … osebki spolno zreli, vendar so imeli znake ličink). Medtem ko naselitve sesalcev v gorski svet niso Ti edinstveni planinski pupki, ki so naseljevali le to ogrozile ekosistemov in domorodnih živali, pa jezero, so po naselitvi rib popolnoma izginili. Tako se je po naselitvi rib v visokogorska jezera odvil je človek naravo osiromašil za najmanj eno žival- najbolj črn scenarij. Prvotno so bila vsa visokogorsko posebnost. ska jezera v Julijskih Alpah brez rib, saj so povsem Kot da se na starih napakah nismo ničesar izolirana od drugih vodnih teles. Danes žal ni več naučili, pa so se naselitve nadaljevale tudi v no- tako, saj so v prejšnjem stoletju naselili ribe v skoraj vejšem času. Leta 1991 so v Dvojno jezero v Tri- vsa jezera. V Krnsko jezero so ribe naselili že kmalu glavskem narodnem parku brez dovoljenja naseli- po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni pa še li jezerske zlatovčice (Salvelinus umbla).10 Pred in v v jezero na Planini pri jezeru.8 V slednje so bili na- seljeni: vrsta postrvi, navadni koreselj (Carassius 9 Seliškar, A., Pehani, H. (1935): Limnologische Beiträge zum carassius) in klen (Squalius cephalus). Postrvi so v Problem der Amphibienneotenie (Beobachtungen an jezeru preživele le kratko obdobje, koreselj in klen Tritonen der Triglavseen). Verhandlungen der Internati- onalen Vereinigung für theoretische und angewandte Limnologie 7: 263.294. 8 Povž, M.(1997): Ribe v vodah Triglavskega narodnega 10 Brancelj, A. (2001): Dvojno triglavsko jezero – žrtev nepre- parka. Ichthyos 14: 40.44 mišljenih človekovih posegov. Ljubljana: Proteus, 64: 16.21.

64 MAREC 2009 letih po naselitvi je bilo Dvojno jezero vključeno v napake v opozorilo in v poduk. V letu 2009 poteka raziskave Nacionalnega inštituta za biologijo. Tako projekt Thuja, ki je podprt s subvencijo Islandi- je to postal eden najbolje dokumentiranih prime- je, Lichentensteina in Norveške preko finančnega rov posledic naselitve tujerodnih vrst v Sloveni- mehanizma EGP in Norveškega finančnega meha- ji. Jezerske zlatovčice (Slika 2), domorodna vrsta nizma. V sklopu projekta izvajamo številne ozave- gorskih jezer v Zahodnih Alpah, so učinkoviti ple- ščevalne aktivnosti, da bi preprečili vnos in širjenje nilci. V okolju, kjer nobena izmed vrst ni bila prila- invazivnih tujerodnih vrst. Več o aktivnostih pro- gojena na obrambo proti takemu plenilcu, je prišlo jekta si lahko preberete na strani www.tujerodne- do verižnih sprememb jezerskega ekosistema. Zla- vrste.info. m tovčice so se v jezeru kmalu začele razmnoževati, populacija se je hitro povečevala in v le nekaj letih iztrebila celotne populacije različnih vrst plankton- skih rakcev. Propad živalskih rastlinojedih organizmov, ki so se hranili z algami, je povzročil hitro rast zelenih alg (Slika 3). Temu je zaradi velike koli- čine alg sledilo še naraščanje količine hranil, količi- na v vodi raztopljenega kisika pa je močno upadla. V letih 1999 in 2000 so poskusili ribe odstraniti iz jezera, vendar se je izkazalo, da je izlov z mrežami neizvedljiv.9 Le nekaj let kasneje so ribe naselili tudi v Črno jezero nad Komarčo. Stari viri11 poročajo, da so v to jezero že konec 30-tih let prejšnjega stoletja naselili postrvi, vendar teh danes ni več. Nekomu pa se je jezero brez rib zdelo pusto in je v jezero spustil pisance (Phoxinus phoxinus). To so majhne ribe iz družine krapovcev, ki na srečo niso tako agresivni plenilci kot postrvi, vendar vseh posledic te naselitve še ne poznamo. Vprašanje je, kako se bo ta naselitev odrazila na populacijah planinskega pupka (Mesotriton alpestris). Prav v tem jezeru se danes le še redko pojavlja posebna oblika planinskega pupka (Mesotriton alpestris forma lacusnigri), ki je poimenovana po svoji edini lokaliteti na svetu – Črnem jezeru.12 Ko boste naslednjič obiskali naša jezera, se ozrite vanje in si poskusite predstavljati, kakšna bi bila jezera brez rib. Ribe ne sodijo v vsako vodo in z nepremišljenim ravnanjem smo mnogim jezerom že povzročili nepopravljivo škodo. Naj nam bodo te

11 ARSO (2001): Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slove- nije za okolje. 12 Veenvliet, P., Veenvliet, J. K. (2008): Amphians of the Eastern Julian Alps (Slovenia) with special attention to endemic forms of the Alpine newt (Mesotriton alpestris). [Dvoživke vzhodnih Julijskih Alp (Slovenija) s posebnim Slika 3. Naselitev rib v visokogorsko jezero je porušila poudarkom na endemične oblike planinskega pupka ravnovesje v ekosistemu. Zaradi zmanjšanja števila živalskih (Mesotriton alpestris)] Zeitschrift für Feldherpetologie 15: rastlinojedih organizmov, ki so se hranili z algami, so se v 49-60. jezeru namnožile zelene alge, zato je voda motna.

65 Velikono~nica

 in  Dušan Klenovšek, Zavod RS za varstvo narave

ed našimi najbolj znanimi rastlinami Ponikvi. Vsako pomlad ju med cvetenjem obišče Mje gotovo velikonočnica, in sicer zaradi množica, tako posameznikov kot organiziranih velikih svetlo vijoličastih cvetov, gostih svilna- skupin. Žal se marsikdo med njimi ne zadovo- tih dlak, zgodnjega cvetenja in velike redkosti lji le s pogledom s primerne oddaljenosti. Želja v naravi. Za to je več razlogov, verjetno najpo- po dotiku, fotografiranju iz neposredne bližine membnejše je dejstvo, da gre za stepsko rastlino, ima za posledico poteptanost okolice, včasih celo ki pri nas dosega jugozahodno mejo svoje razšir- samih rastlin. Še vedno se najdejo tudi ljudje, ki jenosti. V preteklosti je bilo zanjo veliko ugodnih jo izkopljejo, da bi jo presadili na domači vrt, in lokacij izgubljenih z ureditvijo njiv in vinogra- to kljub dejstvu, da ravno letos mineva okroglih dov, poselitvijo ali zaraščanjem. Javnosti sta 60 let od njene uvrstitve med zavarovane vrste in najbolj znani nahajališči na Boču in v Boletini pri da lahko v vrtnarijah kupimo gojene primerke.

Velikonočnica

66 MAREC 2009 Najpomembnejša predela sta zato na obeh naha- jališčih varovana tudi z ograjami in stalno priso- tnimi varuhi. Ob poškodbah rastišča ob koncu sezone cvetenja in množičnega obiska se vedno znova sprašujem, kakšna bo njena prihodnost. Priznati je treba, da se v ohranjanje vlaga velik napor. Za čiščenje grmovne zarasti in pozno en- kratno letno košnjo je Zavod RS za varstvo narave pridobil tudi evropska sredstva (projekt LIFE). Največ k ohranjanju seveda pripomoreta osveščenost domačinov in njihova želja po ohra- nitvi znamenitosti ter njeni vključitvi v lokalno turistično ponudbo. Velikonočnica je sicer ena od petih vrst ko- smatincev, ki uspevajo pri nas. Najbolj sta ji podobna navadni in gorski kosmatinec, ki uspe- vata na podobnih rastiščih, a imata temnej- še cvetove. Vsaj za prvega vem, da ga domači- ni marsikje tudi imenujejo velikonočnica in so prav ponosni nanj. Visokogorske vrste so praviloma manj ogrožene od svojih »dolinskih« bra- trancev – s soncem obsijani travniki s skromno rastlinsko odejo so prepogosto tarča posegov, ki trajno preženejo na te razmere prilagojene orga- nizme. Z letom 2004 so vsi kosmatinci uvršče- ni med zavarovane vrste, pri katerih smo dolžni varovati njihov življenjski prostor. Med pravni- mi ukrepi varstva so razglasitve ekološko pomembnih območij, naravnih vrednot, naravnih spomenikov ali posebnih varstvenih območij (Natura 2000) na pomembnih nahajališčih. Lo- kacija na Boletini je zaradi slovensko in evrop- sko pomembne vrste varovana z vsemi navedeni- mi. Občina Šentjur je odkupila rastišče in s tem olajšala delo aktivnega varstva, mi pa ob sreča- njih z velikonočnico ali katerim drugim kosma- tincem ne pozabimo na njihovo ogroženost ter varovanje. m Navadni kosmatinec

67 ALPINIZEM Kon~an Svetovni in Slovenski pokal Sezona tekmovalnega lednega plezanja 2009

 in  Andrej Pečjak

Korejska tekmovalka je takole »pozabila« cepin v prejšnji coni.

68 MAREC 2009 etošnja zima je vrnila nekaj volje tekmovalnim stenami, še manj ga je zanimala Himalaja in Llednim plezalcem, saj se je vsaj januarja plezalo podobne sanjske želje vsakega alpinista. Tak »ledni po ledu in ne po lesu. Ni ravno taka zima, kot so friko« je na tekmah za šalo premagal vse klasike, bile pred desetletjem, je pa bistveno bolj zimska kot ki so pri tem izgubili veselje do udeležb na tekmah zadnji dve, zato se po svetu spet več govori o tek- in so se raje vrnili v stene. Pri tem so tekme izgu- movalnem lednem plezanju, Svetovnem pokalu in bile velik del svojega šarma prijetnih in prijatelj- celo vstopu tega športa v zimske olimpijske igre. skih druženj, naenkrat je zmanjkalo prostora za Slovenski tekmovalni ledni plezalci so sezono ohlapna pravila, ki so jih kar med tekmo sestavlja- začeli s tekmo Slovenskega pokala decembra v ne li samozvani sodniki, zato pa so pridobile tiste la- preveč zimskem vzdušju skalovja pod Nanosom. stnosti, ki jim lahko rečemo tekmovalni šport. Na Tekmo je organiziral AO Vipava in če že vreme tekmi v Courchevelu leta 1997 (bila je nekakšno ni bilo zimsko (če izvzamemo burjo), je bilo pa svetovno prvenstvo) so sodniki kar med trenin- vzdušje na tekmi in zvečer po tekmi zelo prijetno gom tekmovalcev spremenili pravila, ko so videli, in domače. kako pleza naš Janez Jeglič kot veverica po njihovem lednem stolpu. Danes je potrebno spremembo Slovenskih tekmovalcev je dovolj, mednarodnih pravil prijaviti Komisiji za tekmoval- tekmovalk žal ne no ledno plezanje pri UIAA, to pa mora sprejeti še Naša druga tekma za Slovenski pokal je bila pri go- skupščina UIAA, kar pomeni skoraj eno letni po- stišču Koren pod Ljubeljem na leseni četverokotni stopek. Tudi brhki tekmovalki ne moreš več spre- konstrukciji, kjer je imel vsak tekmovalec opravi- gledati napake, pa čeprav se prijazno smehlja ali pa ti s štirimi kratkimi, vendar zahtevnimi progami. ti grozi s cepini. Danes na vseh večjih tekmah stra- Tržiški AO, ki je tekmo organiziral, je poskrbel za šijo z antidoping kontrolo, nekoč pa bi bilo na kaj dobro vzdušje, gledalcev se je posebej na finalnem takega smešno celo pomisliti. Edini doping tistih delu kar trlo in lahko se zgodi, da bodo prihodnje časov je bilo kakšno preveč popito pivo … Taki časi leto tako tekmo organizirali kar sredi Tržiča. To bi so minili za vedno, prostora za amaterje pa je vse precej pripomoglo k razpoznavnosti tega športa in manj. Če bi bilo lednih plezalcev več in šport bolj morda pomagalo kljub krizi nabrati nekaj prepo- množičen, bi se verjetno razvile tekme »za vsako- trebnih sponzorjev. gar« in tiste za tekmovalce z licenco. Tekme Slo- Na vseh tekmah Slovenskega pokala v zadnjih venskega pokala imajo še vedno nekaj nekdanjega letih se je pokazalo, da imamo v Sloveniji skoraj 20 pridiha tistih druženj alpinistov, tekme Svetovne- zelo zagretih tekmovalcev, ki intenzivno trenirjo in ga pokala in večje mednarodne tekme pa so pravi imajo zato na tekmah tudi kaj pokazati. Žal se je po športni dogodek, kjer ni prostora za amaterje brez tem, ko je pred dvema letoma na prvo tekmo SPLP licence in predvsem brez intenzivnega in namen- v sezoni prišlo kar 12 deklet, ženski del tekmovalk skega treninga. kar nekam izgubil. Naslednje leto bodo morali organizatorji s pripravo primernih smeri in spod- V Mlačci tekma SP v kategoriji budnih nagrad bolj motivirati dekleta, da se bodo hitrostnega plezanja udeleževala tekem. 31. januarja smo na slovenskih tleh prvič do Morda pa smo sedaj na tisti točki, kot so bili sedaj gostili tekmo Svetovnega pokala v kategori- moški tekmovalci pred leti, ko se je število tek- ji hitrostnega plezanja v soteski Mlačca pri Moj- movalcev nenadoma zmanjšalo in smo mislili, da strani. Gledalci so imeli kaj videti, najhitrejši pa so šport ni več zanimiv. Na prvih tekmah v Bohinju 15 metrov skoraj navpičnega ledu splezali v manj in kasneje v Solčavi se je tekmovalcev kar trlo, saj so kot 10 sekundah! Tekma je bila še posebej napeta prišli alpinisti iz cele Slovenije, ki so se hoteli malo in navijaško že kar pregreta, ker smo imeli v finalu preizkusiti in predvsem družiti. Začetek mednaro- našega Matevža Vukotiča, ki je za las zgrešil prvo dnih tekem v Courchevelu in kasneje Pitztalu ter mesto. Tekmo si je ogledal tudi celotni upravni Svetovnega pokala po letu 2000 je na površje pri- odbor UIAA in bil z našo organizacijo zelo zado- nesel nov profil lednega plezalca: tekmovalca, ki je voljen. Poleg tekme v Mojstrani so bile postaje Sve- intenzivno treniral na umetnih stenah, v plezali- tovnega pokala še Daone v Italiji, Saas Fee v Švici ščih za kombinirano plezanje in le poredko zašel in Busteni v Romuniji. Ta zadnja se je letos pohva- v kakšen slap. Klasični alpinizem ga ni zanimal, ni lila tudi z novo pridobitvijo – hladilnim sistemom izgubljal časa z dolgotrajnimi pristopi in dolgimi za umetno ohlajanje 15 metrske konstrukcije za hi-

69 Mednarodna tekma v Rabensteinu trostni progi. Meni ta način razmetavanja z energi- ljem sprejela in ima letos tako svetovno prvakinjo. jo ni ravno najbolj všeč, morda pa bi lahko združi- V svetovnem pokalu je pri dekletih v obeh discipli- li koristno s prijetnim in s toplotno črpalko na eni nah zmagala Rusinja Marija Tolokonina iz Kirova, strani ohlajali stolp, na drugi pa segrevali prostor pri fantih pa v težavnosti Avstrijec Markus Bendler za izolacijo tekmovalcev. Zanimiva tekma, ki bo in v hitrosti Rus Pavel Guljajev, ki je dosegel tudi naslednje leto verjetno tudi prizorišče svetovnega najboljši čas proge na naši tekmi v Mojstrani. pokala je bila 3.in 4. januarja v Rabensteinu kakih Vse elitne zimske termine poberejo tekme Sve- 30 km severno od Merana. Tam se je prvič videlo, tovnega pokala, zato se morajo tekme lokalnih da ima prepoved ostrog tudi svojo temnejšo plat – pokalov pomikati v mesece, ko je led negotov. Če plezanje po lednih sodih in strehah je postalo za hočejo organizatorji zanesljivo izpeljati tekmo, jo gledalce manj zanimivo, ker so bili vsi gibi le še za- morajo narediti v glavnem po suhih stenah z ume- poredje tzv. štiric. tnimi oprimki, lesom za zabijanje cepinov in nekaj Sicer se tekem za Svetovni pokal vsako leto ude- lednimi sodi za priokus ledu. Tveganja, da se led ležuje nekaj Slovencev, letos pa je bila naša ekipa se- dva dni pred tekmo stopi, si nihče ne upa prevze- stavljena le iz bratov Vukotič, Luke Krajnca in Tanje ti, zato so tekme v ledu le še v soteski Mlačca pri Grmovšek. Dostikrat slišimo veliko pikrih na račun Mojstrani, kjer Pavel Skumavec zanj skrbi kot ne- PZS, vendar pa je treba priznati, da v nasprotju z kakšen skrbni ledni očka. večino tovrstnih organizacij po svetu, naša podpira Kljub temu, da se je v zadnjih letih tekmovalno tekmovalce v Svetovnem pokalu. Letos je italijan- ledno plezanje izoblikovalo v svoj šport podprt s ska zveza FASI poskrbela za nemajhno razburjenje tekmovalci, organizatorji, jasnimi pravili in še čim, med njihovimi tekmovalci, ker jim ni hotela urediti pa ni možno, da bi kdajkoli postal tako množičen, licenc, pa se je zaradi tega večji del ekipe prepisal kot je npr. športno plezanje. No, razen če se zalivski v planinsko zvezo Južne Tirolske, ki jih je z vese- tok ustavi in nas zadene nova ledena doba … m

70 MAREC 2009 Odprodaja zbornikov Slovenski alpinizem

Komisija za alpinizem že več let izdaja alpinistične zbornike (Slovenski alpinizem). Morda so v planinskih društvih (ne le alpinističnih odsekih) ljudje, ki bi jih želeli imeti oz. niti ne vedo, kje se jih lahko dobi. Gre za zgodovinski dokument, ki bo dobil pravo vrednost šele čez nekaj časa.

Informacije in naročila: Planinska zveza Slovenije Komisija za alpinizem Dvoržakova 9 1000 Ljubljana

Telefon: 01 43 45 686 E-pošta: [email protected] Slovenski alpinizem '96 Slovenski alpinizem '97 Slovenski alpinizem '98 136 strani 124 strani 68 strani RAZPRODANO Cena: 1 € Cena: 1 €

Slovenski alpinizem '99 Slovenski alpinizem 2000 Slovenski alpinizem 2001 - 2003 72 strani 88 strani 244 strani Cena: 1 € Cena: 1 € Cena: 2 €

NOVO!

Slovenski alpinizem 2004 - 2005 Slovenski alpinizem 2006 Slovenski alpinizem 2007 180 strani 136 strani 136 strani Cena: 2 € Cena: 2 € Cena: 6 € Lep in glasen Peričnik

 Aljaž Anderle

72 MAREC 2009 Čudovita scena pod Peričnikom FOTO: URBAN GOLOB

73 Aljaž Anderle v slapu FOTO: ANJA PETERNELJ

do ga ne pozna – markantnega slapu, ki ga di skrajša Peričnikovo »sezono« na kak teden, nič Kvidimo s ceste v Vrata? Peričnik je eden naših dlje ... Najpogosteje se to zgodi kmalu po novem najbolj znanih in najvišjih slapov, med katere letu. Takoj ko v Peričnik začne sijati sonce, pa zadr- spadajo še Savica, Rinka, Boka in Čedca. Čeprav bi ževanje tam ni več zdravo. Takrat začno s truščem mu poleti težko pripisali presežnik, ki bi ga posta- strmoglavljati manjše in večje ledene sveče, ki na- vil nad vse ostale, pa v zimskem času prav gotovo ključno prisotnemu ne bi storile nič dobrega. postane najlepši slap na Slovenskem. Ni naključje, da si je dvakrat zapored priboril mesto na naslov- Flash royale nici plezalnega vodnika Zimski vzponi. Dve široki Zamrznjen Peričnik me je fasciniral že na na- porozni konglomeratni steni sta kot amfiteater ne- slovnici Gregovega vodnika iz leta 1995, nekako štetih ledenih sveč. Na sredini jih seka mogočni takrat, ko sem led začel jemati bolj zares. Takrat vodni curek, ki nikoli ne zmrzne, v levem delu sem razmišljal nekako takole: »Madona, tole je stene, ki ni zelo previsna, pa se ledene zavese pote- strmo, mokro in jejhata – čisto pretežko.« Nato sem gnejo prav do tal, tako da je slap ob kulisi močnega čakal do naslednjega tisočletja, da so iznašli cepine šumenja mogoče preplezati. in dereze, ki sami plezajo. Prvič sem ga splezal leta Prvi vzpon je Peričnik doživel 11. januarja leta 2000, nato pa še v letih 2005 in 2009. 1981, ko so ga zmogli Lidija Painkiher, Rok Kovač Tiste mrzle zime 2000 sva prišla pod Peričnik z in Andrej Škafar, ponovljen pa je bil šele leta 1993. Martinom. Slapu sva se lotila bolj direktno od naj- Sicer pa vse do danes slap ni doživel prav veliko lažje linije. To z avtomatskimi cepini in derezami, vzponov. Glavni vzrok pa ne tiči v njegovi zahtev- pa še s paščki povrh, ni bilo pretežko. Dva raztežaja nosti, čeprav ne spada med lahke slapove, pač pa v lepega plezanja, nepozaben ambient in nad polico dejstvu, da leži nizko in je obrnjen na jug. Zato je še redka možnost izstopa po zgornjem Peričniku, obdobje, ugodno za plezanje, samo nekaj kratkih sta popolnoma navdušila. tednov okrog novega leta, ko so dnevi najkraj- Pet let kasneje smo šli s prijatelji pogledat ši. Seveda mora biti v tistem času tudi mrzlo, sicer razmere v mrzlem januarju in takrat smo ga spleza- je ledu za plezanje premalo. In to dejstvo ponava- li v troje. Plezalo se je brez paščkov, tako da je eden

74 MAREC 2009 plezal in ga je navijalo, dva sta pa lovila izgublje- ne cepine in bodrila prvega. Urban je pa vse skupaj Opis fotografiral in tisti dan ovekovečil z odličnimi po- Sklenil sem, da dostop in slap ne potrebujeta opisa. Je čisto snetki. Če se prav spomnim, je bil to zame prvi slap prezapleten. Kolikor toliko varno plezanje je mogoče levo v sezoni, zato me je svečkasta zverina v svoji direk- od glavnega curka. Težave so odvisne od izbrane smeri. Če tni linji kar utrudila. In prav je tako. štartamo preveč levo, zadeva postane prelahka. Če torej v Tretjič sva se srečala letos, potem ko sem ga že slapu želite plezati petico, priporočam vstop v tisto svečo, odmislil. Sonce je namreč že začelo sijati vanj in ki je najbližje glavnemu curku. hud mraz zgodnje zime je popustil. Nato pa sem Naj nas višina spodnjega dela, ki znaša 50 m, ne zavede. na spletu videl dan stare fotografije naključnih tu- S 70-metrsko vrvjo bi sicer prišli na vrh, ne bi pa dosegli ristov in zadeva je bila videti preplezljiva. K sreči je varnega varovališča. Prisiljeni bi bili varovati v strugi, iz- bilo vreme oblačno, tako da sva bila s Percem že na- postavljeni padajočemu ledu z zgornjega slapu. Zato naslednji dan v inšpekciji. Ob raznih zgodah in pri- redimo dva raztežaja in smo pozorni na to, da si varova- godah sva prisopihala pod slap in, kdo bi si mislil, lišče uredimo na poličastem svetu v zgornji tretjini slapu, tudi čezenj. Pričujoči zapis je nastal še pod vplivom stran od vpadnic morebitnih visečih sveč! Pozorni moramo teže dogodkov: biti tudi na količino in kakovost ledu v tem delu. Odjuga »V težkem, sivem dnevu se težko otovorjena z namreč najprej načne te del in led je pogosto odlepljen od avtom prebijava po skoraj neprehodni cesti v dolino skale, pa tudi prav veliko ga ni. Drugi raztežaj se izteče skozi Vrat. Tesnobni občutek pred vzponom še pogla- suho strugo in zaključi na drevesih levo nad robom stene. blja strah pred tem, da avto ne bo zmogel naporov Če imamo srečo, da je tudi zgornji Peričnik preplezljiv, ga in hudih klancev in da bova prisiljena opraviti ki- naskočimo z leve, nato pa plezamo desno in navzgor proti lometre dolg in orientacijsko zahteven dostop, z vso gozdu nad steno. Sestopamo levo in po gozdu navzdol. opremo, kar peš. Neštetokrat se v zadnjem trenut- Naj vas zasrbijo cepini, ko pa pride naslednje leto, bodite ku rešiva pasti, ki jih pred naju postavlja zahrbtna pripravljeni. Peričnik se ne bo pustil čakati. cesta, kot bi nama hotela sporočiti nekaj zloveščega: Fanta, tale vzpon ni za vaju, odstopita! Ne meneč se za vse ovire, s podvojeno silo pritiskam na plin. Avto vleče, kot bi bil nov. Noben džip, pa kaj džip, konjska vogalom. Na dolg dostop se s Percem podava težko vprega danes ne bi zmogla tega, kar dela Vrumi. Perc otovorjena z vso mogočo opremo. Ničesar ne smeva je resen. Komaj kaj reče, z mislimi je prav gotovo že pogrešiti. Za vsak primer sem si pripravil dve desni visoko v prvem raztežaju. Kakšen bo led? Koliko derezi, da bi bil v asimetrični atmosferi Perični- visečih sveč se nama bo porušilo čez glavo? Imava s ka kar najbolj stabilen. Improvizacije tod nimajo seboj dovolj lednih vijakov? Tudi meni misli uhajajo mesta. Samo goli profesionalizem. Pa saj to je naš v led, vendarle pa me v realnost vračajo opozorilne posel. lučke, ki se prižigajo na armaturni plošči. ESP, ABS, Popolnoma prestrašena hliniva pogum in sa- UMTS, WIFI, ne vem, kaj še, vse utripa in piska ter mozavest. Kje si Qlandia, ko te potrebujem? Kako tudi sveti, medtem ko do kraja obremenjen motor iz rad bi se zdajle skril med založene police. Ali pa sebe iztiska zadnje Newton-metre navora. Naposled čakal v neskončni vrsti na blagajni. Pa ne gre. S naju, potem ko nekajkrat pomisliva, da sva že zgreši- Percem žrebava, kdo bo začel. Kljub goljufanju la najin cilj, brutalno zaustavi zadnji klanec. Obup, mene doleti prvi raztežaj. Pripravim vse potrebno: nemoč. Razočaranje. Narava je za na konec prihra- 70-metrsko vrv, 11 vijakov, 10 kompletov, abala- nila preveliko oviro. Desetodstotni klanec. Obstane- kov hook, reverso ali dva, pomožne vrvice in proste va. Naprej ne gre. Nazaj tudi ne. Niti z verigami, saj vponke. Tudi malica roma v žepe, po dve čokoladi- se ena takoj strga. Kaj bi dal za kako katrco! ci v vsakega, vzamem še rezervne rokavice in očala z Po uri brezupnega boja, da bi nemara uspela dvojno zasteklitvijo. Priprava vzame dobre pol ure, osvoboditi nasedlo vozilo, na pomoč pokličeva edino nadaljnje pol ure pa še ogled optimalne linije pleza- pristojno službo – GRS. Kaj hitro se pojavi na pomoč nja. Ker so te linije tri, se potem nadaljnje pol ure malo rdeče vozilce, in s skupnimi napori, ki vključu- odločam, katera bi bila najboljša. Mogoče v ozadju jejo tudi razmišljanje na višji ravni, po dolgem času tiči tiha želja, da bi se slap prej podrl in bi šel lahko uspemo postaviti Vrumija na trdnejša tla. domov žgečkat hčerko. Nič se ne zgodi, vse tiho čaka. Časa za oddih ali olajšanje ni. Pritisk bližine Počasi vstopim v linijo številka 1 in zavrtam prvi slapu je občuten in tudi slišen, saj je slap takoj za vijak ...” m

75 Nora linija Supercanaleta Letošnja odprava v Patagonijo

 in  Dejan Koren es ne vem, kje naj opisovati začnem dogodke en čaroben dan, ki se je rodil in te gore in stene Rzadnjega meseca, da bom vsaj približno naredil še lepše, kot so v resnici. Do kam segajo prelil na papir vso srečo in prijetne dogodke, ki meje lepote, se vpraša človek, ko nemo stoji pred so se nakopičili v meni med enomesečnim biva- obličjem v oranžnem jutranjem svitu obarvanih njem pod prekrasnimi patagonskimi stenami. gora, sten, ledenikov? Na odpravo sem šel z dokaj skromnimi željami, Čez dan smo počasi sestopili preko ledeni- kot pridruženi član naveze Rok Stubelj-Jernej ka in turkiznih jezer Laguna de los Tres proti Arčon (oba AO Nova Gorica). Nismo si zastavi- Chaltenu in uživali v pogledih na briljantno lepo li točno določenega načrta, ampak smo si rekli, naravo. Za našimi hrbti se je proti nebu vzpe- da bomo izbrali cilj glede na vreme in razmere. njala mogočna postava Fitz Roya, večkrat sem No, nekako sta nas mikala Cerro Torre in njegov se obrnil in razmišljal, da smo bili zadnjih 36 Compressor. ur njen del. Tako nam je obogatila naša srca in misli, da še tako ožuljene noge niso čutile prave Hiter vzpon in utrujajoči spusti bolečine, ker je bilo enostavno vsega dovolj. Ko smo prvič nemo zrli v granitne zidove Cerro Torreja, Poincenota, Fitz Roya, Guillaume- Izpolnjene sanje ta, skoraj nismo verjeli svojim očem in nato Sledilo je tritedensko obdobje slabega vremena. še ušesom, ko so nam rangerji povedali, da se Dve okni lepega sta na žalost trajali le dober dan. obeta pet dni lepega vremena. Od lokalnih ple- Odhod se je neusmiljeno bližal in pet dni pred zalcev smo izvedeli, da je Colin Haley presoli- njim so nas meteorologi spet razveselili s spod- ral smer Suprecanaleta v štirinajstih urah. Izvr- budno vremensko napovedjo. Vsi smo še enkrat stno! To nam je dalo krila. Zares! Cerro Torre je krenili navzgor. takoj postal plan B in na vrh sta prišla Fitz Roy Izpolnile so se sanje, ki so se rodile dolgo, in njegova jugozahodna stena, kjer poteka tudi dolgo nazaj. Odprava v Patagonijo je bila polna nora linija Supercanaleta. superlativov: ekipa se je odlično ujela, imeli smo Od lune obsijana nebeška pokrajina je tiste nor ambient patagonskih sten, odličen granit, noči pospremila pod steno Fitz Roya tri postave. prijazne domačine, nore linije smeri, neomejene Prvih tisoč metrov je bilo slišati le udarce količine piva in cvetja, vse to in še več se človeku cepinov in derez, ki so v podobnih intervalih do- zasidra v podzavest za vedno. In iz te skrinje bivali metre nad globino pod njimi. Lep ozebnik zavesti potem znova in znova črpaš in jemlješ, da s povprečno naklonino 60 stopinj se pne kvišku, plezalska duša enostavno (pre)živi v dolini. Ker morali smo priti skozenj hitro in varno, zato smo moramo vsako stvar prej napolniti, če hočemo plezali nenavezani. Z dnevom se je začelo, kot se potem iz nje jemati, je ta enačba sila preprosta. za tako steno spodobi. Prve raztežaje, kjer smo In odgovor je kot na dlani. Le kdaj nazaj, nazaj se začeli varovati, sem prevzel jaz. Že na vstopu v ta raj? m je stena pokazala, da ne bo šale. Precej kopen in s tankim ledom pokrit prvi raztežaj je postre- gel z delikatnim plezanjem in moram se zahva- liti samemu sebi, da sem s cepini in derezami že preplezal toliko kilometrov ne ravno ideal- Na odpravi v Patagoniji smo bili Urban nih mest. No, potem so se v glavnem menjava- Ažman, Jurij Hladnik, Boris Lorenčič, Mitja li mešani raztežaji vse do vrha stene, prava po- Šorn, Rok Stubelj, Jernej Arčon in Dejan Koren. slastica. Bolj smo bili proti vrhu, več dela je imel Odprava je potekala od 6. 1. do 7. 2. 2009. Rok, ki je vodil zgornje raztežaje, s čiščenjem na- Preplezane smeri naveze Stubelj-Arčon- pihanega ledu in snega, predvsem pa z orientaci- Koren: Supercanaleta, Fitz Roy (3405 m), jo, da bi nas po najkrajši poti pripeljal na greben, sneg/led do 80°, Wi 4, do M6, A2, 1700 m ki vodi proti vrhu. Preteklo je še precej časa in (dolžina 2400 m), s sestopom in bivakom višine, preden smo ob 16. uri visoko dvignili 36 h; Whillans-Cochrane, Poincenot (3002 m), roke na najvišjem patagonskem vrhu! sneg/led do 60°, do M6, 700 m, s sestopom Sledil je sestop, ki je kar trajal, spusti ob vrvi 10 h (Arčon-Koren). Dejan Koren – DeKo so se vlekli, pa mraz, spusti, zataknjena vrv, noč, (DUMO, AO Vipava). bivak ... in končno jutro, ki je prineslo sonce in še

77 točka za podatke o smereh, razmerah in vremenski napovedi. Barometer je tamkajšnjemu možičku kot Kavka{ki steklena krogla jasnovidki, zato nam njegov mrk pogled in zamrmrani »harašo«3 ne vzbujata zaupa- nja. Rusi res ne dajo kaj dosti na vreme. Dogaja se, utrinki da v slabem vremenu v bazi samevamo, ko pa se začne obdobje lepega vremena, se vračajo s hribov. Razmišljanje o tem in onem Da tu prebivajo Balkari, turški narod islamske ve- roizpovedi, nam je jasno že ob prvem obisku stra-  Nina Bernard  Mojca Balant nišča. Tri »čučalice«, ločene z nizko predelno steno, zraven pa steklenica z vodo. Majhen bar, zbirali- šče plezalcev, se kmalu priljubi tudi nam. Tam si z ake it easy,«1 mi v glavi odzvanjajo Eaglesi,2 ruščino lomimo jezike, srkamo pivo ter naročamo »T ko z Alenko drviva po cesti z letališča. Najin jajca in palačinke, ko imamo tistih mesnih kroglic voznik prehiteva vozilo, ki že prehiteva drugega, res že čez glavo. Pa saj ti Rusi sploh niso tako zadr- hkrati pa se nam že približuje avto na nasprotnem žani, kot smo sprva mislili. Sorodni jezik nam da pasu. Nihče se preveč ne razburja, nihče ne trobi, občutek domačnosti in zaradi njihovega izrednega taka vožnja je očitno tu nekaj povsem vsakdanjega. gostoljubja vemo, da smo tu dobrodošli. Z Alenko se spogledujeva, na vsake toliko globoko zajameva sapo, mladi Rus pa se nama samo nasmiha Lakota in zamahuje z roko, kot da vse to ni še nič. Po debeli Za pakiranje nahrbtnika si vzamem kar nekaj časa. uri vožnje se v Nalčiku pridruživa fantom, ki so si Zapolnjen mora biti res vsak kotiček, drugače vse privoščili nekajdnevno pustolovščino in se s staro nujne stvari ne bodo šle vanj. Če bodo vrv, čelada

caravelo čez Srbijo, Moldavijo in Ukrajino pripelja- in dereze pritrjene na zunanjo stran, bo še nekako li v Rusijo. Skupaj se odpeljemo v Bezengi, bazo, ki šlo. Ampak kam pa naj stlačim še šotor? Oprtamo postane naš dom za nekaj tednov. si težke »kredence« in začnemo z neskončno potjo čez ledenik do roba morene, kjer postavimo šotore. Baza O smiselnosti nošnje kanistrov vode in teka v Udobnejše baze si res ne bi mogli zamisliti. Nekoč klanec sem se spraševala že doma, težek nahrbtnik vojaška baza za višinske priprave, danes pa pravo pa vse te kondicijske priprave res popolnoma izniči. mesto v malem, ki plezalcem, večinoma Rusom, Za nabiranje višinskih metrov si izberemo tehnič- nudi prav prijetno bivanje. Majhna trgovina, pral- no nezahteven štiritisočak, za kar načrtujemo dva nica s toplo vodo, ambulanta, savna in menza, kjer dneva. Vprašanje, podaljšati za dan ali dva, postane trikrat dnevno s šolskim zvoncem kličejo k obroku. skorajda retorično, ko nam Grega od doma sporoči, Toliko mesnih kroglic nisem še nikoli pojedla, sploh da bo vreme zdržalo ravno še toliko časa, potem pa pa ne za zajtrk! Potem je tukaj še informacijska bo sledilo večdnevno deževje. Zaloge hrane skrbno razdelim na število obrokov za dneva, ki sledita. 1 Na lahko 2 Glasbena skupina The Eagles. 3 Dobro.

78 MAREC 2009 Zjutraj in zvečer polovica juhe, čez dan pa ena žitna pehamo za uspehom in vsi ti razlogi so le pretveza tablica. To pomeni, da na dan, ko bomo odhajali ob morebitnem neuspehu. nazaj proti bazi, ne bom imela ničesar več. Tolažim se, da človek hrane tako ali tako ne potrebuje veliko, Preproste stvari zadnji dan, ko se bomo vračali, pa bomo res samo Z Mojco se naslednje jutro brez večjih dogovar- še hodili. Povratek do baze je prava preizkušnja janj odločiva za Selly, vrh na nasprotni strani lede- volje in moči. Med hojo govorim sama s sabo in se nika. Miha nama po satelitskem telefonu sporoči, spodbujam na vse mogoče načine. Kljub občasni da imava zagotovljeni ležišči v bivaku ruske reše- razdražljivosti in nerazpoloženosti, ki spremljata valne postaje. Obe sva utrujeni in prečenje ledeni- obupno lakoto in utrujenost, me navdaja optimi- ka naju pokonča. Z narejeno dobro voljo vzpodbu- zem, ker vem, da bom zmogla. Ker vem, da so bile jam Mojco, da lučke, ki jih vidiva, niso prav daleč. in bodo še prišle druge, težje preizkušnje in bom Prispeva v temi in popadava na leseni pod bivaka. tudi takrat zmogla. Naslednje jutro jaz potrebujem Mojčino vzpod- budo. Kot staro kljuse se vlečem med balvani na Neuspeh poti pod steno. Nenavezani se izgubljava v labirin- Naslednjič odidemo v dveh skupinah, vsaka na tu ledeniških razpok, dokler se Mojca kot muha v svojo stran ledenika. Sem v navezi treh, zato si pajkovo mrežo ne ujame v eno. Z nogo in palico se opremo razdelimo, vendar se nahrbtnik ne zdi za silo zadrži na površju. Takoj se naveževa. Priga- prav nič lažji. Naš cilj je Gestola, zadnji v verigi nja naju čas, saj zjutraj kar nisva mogli vstati. Pred štirih vrhov. Še v trdi temi se v ledeniški navezi pre- nama je strma vesina, nadaljevanje po grebenu, bijamo čez razpoke. Še dobro, da smo šli dan prej na sestopu pa še en ledenik s prežečimi razpoka- na ogledno turo in vse pasti dobro poznamo. Južna mi. Odločiva se, da plezava nenavezani in pridobi- stena Lyalverja, prvega vrha v grebenu, je prekrita s va čas. Tako že popoldne prispeva nazaj do bivaka.

tanko plastjo snega, ki je pri nočnih temperaturah Vsi so že v bazi in proslavljajo svoje vzpone, nama dovolj trda, da cepini prijemljejo. Skala, na katero pa se nikamor ne mudi. Privoščiva si še en večer naletimo na vsake toliko, je zelo krušljiva, zato je samote. Veseli sva, da nama je uspelo doseči cilj, morda še bolje, da ne vidimo ne podse niti predse. vendar se o tem sploh ne pogovarjava. Kot otroka Nevajeni izpostavljenih in ošiljenih grebenov telo- se veseliva vseh dobrot, ki so jih v bivak navlekli re- vadimo med granitnimi ploščami, zato pridemo ševalci. Po večdnevnem nažiranju z instant maka- na vrh šele ob devetih zjutraj. Prepozni smo, da bi roni se res ne moreva upreti kavi, kakavu, mleku nadaljevali, pa tudi sonce je že dodobra zmehčalo v prahu in riževim kosmičem. Jeva vse po vrsti, sneg in napredovanje bi bilo oteženo, zato se odlo- srkava čaj in toneva v spanec. Kako malo potrebu- čimo za povratek k šotorom. To je moje prvo večje jemo, da smo zadovoljni. Nekatere stvari začnemo plezalno potovanje, moja prva odprava in doseči že ceniti in se jih resnično zavedati šele ob pomanjka- ta vrh je veliko, si rečem, vendar obenem vem, da nju in tudi zaradi tega tako močno ljubim in potre- je to le opravičilo za neuspeh. Če cilja ne dosežeš, bujem hribe. Ko se razveseliš sonca, ko te zebe, po- lahko preprosto nanizaš kup obrabljenih razlo- nujenega piškavega jabolka, ko si lačen, drevesa, ko gov od bogate življenjske izkušnje do spoznava- iščeš primerno mesto za ureditev sidrišča. Stvari so nja neznanih hribov, krajev in ljudi. V resnici se vsi lahko tako preproste v hribih ... m

79 Pasti plezalskega izražanja Nekaj izrazov v pomoč pri branju plezalskih besedil

 Mateja Pate

ečina plezalskih sodelavcev Planinskega vestni- tudi če si na topiču, kličeš soplezalcu, naj te nategne. Vka v opisih svojih podvigov nemalokrat upo- (»Starim prdcem« je še zlasti v veselje, če to vpijejo rablja žargonske izraze, ti pa so za bralce, ki ne iz- prestrašene plezalske začetnice.) Če bo klajmber v hajajo iz plezalskih krogov, nerazumljivi, če ne celo poden pometal vse matičarke, ne bo obtožen umora moteči. Plezalci točno vemo, kaj je avtor besedila članic AO Matica, mu bo pa na štantu trda predla in imel v mislih, ko je omenjal prasico – da to pač ni, se bo moral znajti z navadnimi karabini, med fajta- pardon, izrazito izstopajoča predstavnica lepšega njem bo pa malo cvikal, če ne bo mogel ničesar za- spola, ampak svinjsko težka transportna vreča; da klofati. Če mu v kakšni klasiki ne bo zneslo na frej, jeb(ic)a ni nekaj, kar bi bilo v zvezi s tistim intimnim bo poskusil najprej s kakšno šlingo, če ta ne bo zado- opravilom (praviloma) v dvoje, in da jebivadič ni stovala, pa bo izvlekel lojtro … In tako naprej … nekdo, ki bi iz množice tega opravila željnih oseb Da bi se izognili napačnim predstavam v plezal- izbiral (vlekel) pravšnjo. Morda je kdo kdaj pomislil, skem žargonu nepodkovanega bralstva, smo pripra- da smo plezalci do kraja trčeni, ker v skalne razpoke vili nekakšen slovarček izrazov, s katerimi »operira« tlačimo prijatelje – frende; tem se sicer po slovensko dandanašnji plezalec. No, resnici na ljubo so nekate- reče metulj, ampak tudi to zveni malce čudno, mar ri izrazi tudi že malo »out« in jih boste slišali le še iz ne? Frikoti radi nadrkavajo, alpinisti pa neradi pote- ust plezalskih veteranov. Ker je jezik živ in se razvija, gnejo fršlus. Šibke tečajnice se vlečejo za komplete in smo morda ponevedoma izpustili kakšno besedo, ki oprezajo za šalcami, našutane frikice pa neusmilje- je trenutno hit – zato vas vabimo, da nam jo sporo- no stiskajo strance, minimalce, musavce in sloperje. čite, da bomo slovar ustrezno dopolnili z aktualni- Ko te navije v psiho, začne delati singerica in včasih, mi izrazi … m

Izraz Razlaga Izraz Razlaga abzajl; abzajlati spust po vrvi; spuščati se po vrvi dinamc dinamični gib v smeri bajla ledno orodje s peto za zabijanje klinov dinamik dinamična vrv basati se; basanje nespretno, nerodno plezati; plezanje drajtulati; drajtuling, plezati; plezanje z lednimi orodji po skali baza bazni tabor na odpravi drajtulanje boranje; borati vrtanje (svedrovcev); vrtati (svedrovce) drkanje študiranje smeri bremza zavorna naprava džemanje gvozdenje brener, kohar plinski kuhalnik fajt; fajtati borba; boriti se do zadnjega atoma moči briket energetska ploščica v smeri bulder; bulderiranje; balvan; balvaniranje; balvanirati fapa(rca) odkrušena skala večjih dimenzij bulderirati ferajn društvo, alpinistični odsek celzak vreča za bivakiranje fiks fiksna vrv cug raztežaj flanka vesina cug-cug plezanje izmenjaje v vodstvu fleš (na fleš) prosto plezanje s poprejšnjim ogledom cvikati obotavljati se zaradi strahu smeri cviling vrv dvojček flikniti pasti dedmen snežno sidro frend metulj (vrsta zatiča) dil(c)a smučka frikanje; friko, frikica prosto plezanje; prosti plezalec, plezalka

80 MAREC 2009 Izraz Razlaga Izraz Razlaga fršlus padec, pri katerem se zaporedoma izruje ruzak, ruksak nahrbtnik več varoval sajtati, sajtniti splezati prosto v prvem poskusu brez grif oprimek poprejšnjega ogleda smeri (na pogled) gurtna najlonski trak singerica tresenje nog v težavnih delih smeri jebica, jeba zatič skremblati prebijati se čez skrotje jeboiztikač, jebivadič, priprava za iztikanje zatičev slonovski grif zelo velik oprimek jebovunbacač, sloper glej kloc vadijebič soler samohodec kahla, pisker, kastrola, čelada statik statična vrv šlem stranc stranski oprimek kajla; kajlanje; kajlati zagozda/gvozdenje/gvozditi sveder; svedranje; svedrovec; vrtanje svedrovcev; vrtati karabin(ec) vponka z matico svedrati svedrovce klajmber plezalec svinjski ratežaj težak raztežaj klasika klasična smer šalca velik oprimek kloc zaobljen, navzdol obrnjen oprimek šlinga zanka krešped balvanska blazina (za blaženje padcev) šoder; šodrar, manj zahtevna plezalna smer; kdor pleza lojtr(c)a lestvica (pripomoček za tehnično plezanje) šodrovec manj zahtevne smeri matičarka vponka z matico špaltna ledeniška razpoka miks; miksanje; smer z mešanim terenom (kopna skala, led, šponanje; šponati zategovanje; zategovati miksar sneg); plezanje miksov; kdor pleza mikse špura sled, gaz minimalec zelo majhen oprimek šrauf vijak musavec gladek, spolzek oprimek štant stojišče v smeri naborana smer navrtana smer (s svedrovci) štofelciger vrsta lednega vijaka nadrkavanje študiranje smeri štrik, kabel, špaga vrv na frej (splezati) prosto tehničarjenje tehnično plezanje našponati zategniti topič varovanje, nameščeno z vrha smeri našutan, nakvihtan natreniran tramvajski grif, velik oprimek naviti (v roke/v psiho) izčrpa(va)ti fizično ("v roke") ali psihično tramvajc ("v psiho") trikam vrsta zatiča nategniti zategniti tuber cevasta ploščica nažigati, nažgati padati, pasti tvin vrv dvojček onsajt prosto plezanje na pogled (glej sajtati) ubrisati, užgati pasti pakna varovalna ploščica umetnjak oprimek iz umetnih mas plastika umetna plezalna stena, zimski plastični varianta za pridne varianta smeri, posledica zaplezanja čevlji vehta opast plat(k)a plošča vinta vitel plezanje na frej prosto plezanje vleči se plezati tehnično (po)frikati, frikniti splezati prosto vrvna mineštra, zavozlana plezalna vrv (po)zihrati (po)varovati solata prasica težak nahrbtnik ali transportna vreča zafrajhan pobeljen s snegom prusik pomožna vrvica zahakljati, zakajlati zagvozditi psiha psihična pripravljenost plezalca zaklofati, zatolči zabiti psihiranje "navijanje v psiho" zlesti preplezati puhica puhovka žimar; žimariti naprava za vzpenjanje po vrvi, prižema; roba, kovačija, železje plezalna oprema vzpenjati se po vrvi s prižemami

Pri sestavljanju seznama smo si pomagali tudi s Planinskim terminološkim slovarjem (Založba ZRC SAZU, 2002).

81 NA[A SMER

V strminah nad plan{arijami Samova grapa v Maselniku

 in  Vanja Nastran

ed vijuganjem proti vasi Krn se počasi nisti zelo priljubljene. Ko so dobre razmere, se v Mdvigamo nad meglo in že vidimo obrise njih kar tre navez. Tudi to jutro ni nič drugače, vrhov mogočne Krnske skupine. Z leve se dviga saj med vzpenjanjem proti planini Leskovci do- lepo pobeljeni Krn, ob njem se bohoti bolj skalna hitimo tri znance, ki so namenjeni v Karame- Batognica, nato sledijo Srednji vrh, manj izrazi- lo, na plazišču med Srednjim vrhom in Maselni- ti Mali vrh, lepi Maselnik, greben pa zaključujeta kom, ki nas privede do vstopa v smer, pa vidimo Veliki in Mali Stador. Vsi omenjeni vrhovi skupaj navezo, ki se počasi vzpenja proti naši smeri. Na- z idiličnimi, ponovno obujenimi planšarijami denemo si dereze in z opiranjem na cepine hitro tvorijo enega naših najlepših ambientov. Res je, dosežemo nespametno dvojico, ki s palicami v da imamo zaljubljenci v gore v množici najlepših rokah in brez derez le počasi in negotovo napre- ambientov zelo natrpan seznam, ampak omenjeni duje po trdem in poledenelem snegu. Ko vidita razgled je res veličasten! Avto pustimo na parkiri- začetni skok, si na srečo premislita in se podata šču pred planino Kuhinja in zakoračimo navzgor v Sestopno grapo med Malim vrhom in Maselni- mimo planine Kašine. Sedaj se je že zdanilo in kom. Tako se tega dne v Samovi grapi znajdeva le radovedno ogledujemo številne zasnežene grape dve navezi – midva z Mitjem in mladca z našega nad sabo, ki so v zadnjih nekaj letih med alpi- odseka.

82 MAREC 2009 Samova grapa se začne s krajšim skokom, katerega težavnost je seveda odvisna od razmer. Na začetku je tokrat nekaj nepredelanega snega in za- mrznjenih trav, takoj nad skokom pa naletimo na odlične razmere. Po kakih sto metrih pridemo do skalne pregrade, ki se ji ognemo v levo, kjer se teren položi. Vstopni skok, ki je morda najtežje mesto, lahko obidemo z vstopom z leve, tako da se smeri pridružimo tam, kjer se originalna smer izogne skalni pregradi. Po tej varianti sta jo splezala Vlado Lukman in Davorin Žagar, spodnji del pa sta 14. 1. 1981 dodala Edo Kozorog in Igor Škamperle. Skupaj so smer poimenovali Samova grapa in jo posvetili spominu na nesrečno preminulega prijatelja Sama Trošta. Nad skalno pregrado se vrnemo v grapo, ki je sprva široka in položna, razmere pa odlične. Ne- koliko višje se zoži, postane strmejša, vmes naletimo tudi na skok, v katerem je obilo nepredelanega puhastega snega. Nad skokom so razmere spet odlične, svet postaja vse položnejši in kmalu dose- žemo vrh smeri. Med pospravljanjem opreme se dogovarjamo o sestopu. Možnosti je kar nekaj. Takoj levo, med Maselnikom in Malim vrhom poteka Sestopna grapa. Malce strmejši je le zgornji del, nekakšen pozimi udobno spustimo direktno do Leskovce in kamin, po katerem se lahko spustimo po vrvi. Pri- tako precej skrajšamo pot. jatelja se odločita za malce težjo varianto, prečita Ko se spuščamo proti parkirišču, se zrak proti Srednjemu vrhu in sestopita po Levi oziroma občutno ohlaja, pri avtu se temperatura že giblje Desni grapi. Midva sicer nekaj časa željno pogle- okrog ledišča, pas megle sega nekje do sem. Kmalu dujeva proti Batognici in Krnu, a nazadnje zmaga le še poželjivo gledamo nazaj proti prelepim žarečim lenoba in odločiva se za najudobnejši spust mimo hribom; obžalujem, da sva se pustila zapeljati svoji Lužniškega jezera ter navzdol do planine Leskov- lenobni plati in nisva nadaljevala proti vrhu Krna! ce, koder poteka tudi označena pot. Mimogre- Na srečo nama je vremenska napoved naklonje- de se povzpneva še na vrh Maselnika (1903 m) in na, prazniki so radodarni s prostimi dnevi in dva ni nama žal: je eden tistih dni, ko je v hribih prav dneva pozneje sva že nazaj, na istem izhodišču. »kičasto«, razgled sega vse do Dolomitov, vrhovi Ampak to je že druga, prav tako lepa zgodba. m se bleščijo v soncu, dolino pa prekriva gosta megla. Ko se spomnim, da sodelavci ždijo v pisarni, je občutek še lepši. Fotografirava vse naokrog in se Samova grapa, III/2-3, 70°/40°, 400 čudiva lepoti narave ter življenja nasploh. V takih m, UIAA 4 trenutkih večkrat pomislim na ljudi, ki jim za to- Dostop: Parkiramo na parkirišču pred planino Kuhinja nad vrstne čare ni mar, ki ob pogledu na gore ne zahre- vasjo Krn, nadaljujemo po najprej betonski in nato maka- penijo in še slutijo ne, za kaj so prikrajšani, ko na damski cesti mimo planine Kašine proti planini Leskov- sončno nedeljo tiščijo nakupovalni voziček med ci. Malo pred planino se vzpnemo po pobočju med Malim policami. Nekateri imamo res srečo! vrhom in Maselnikom pod očitno grapo. 45 minut. Čez čas se le nameniva proti dolini. Zaradi in- Sestop: Po Sestopni grapi takoj proti levi in navzdol v verzije nama je v kratkih rokavih pošteno vroče, sprva strmo, nato položnejšo grapo. Čez prvi skok se lahko sneg je tudi povsem razmočen. Mitja vse glasneje spustimo po vrvi. Druga možnost je z vrha smeri proti desni preklinja, ko mora skoraj na vsakem koraku otre- nad Jezerom v Lužnici, nato navzdol po označeni poti. sati kepe snega z derez, jaz pa se z novimi »proti-co- Vodniška literatura: Gregor Kresal: Zimski vzponi. klami« na derezah zadovoljno hahljam. Od sedelca Sidarta, 2007. med Maselnikom in Velikim Stadorjem se lahko

83 Društvena kolega Rado Lapanja in An- NOVICE IZ VERTIKALE drej Likar sta se naplezala v Reklani- ci, ki je znana po velikem številu lepih AC/DC slapov. Preplezala sta Desni in Zadnji Marko Lukič in Andrej Grmovšek sta v slap ter še enega, katerega imena ne soboto, 17. januarja, preplezala smer vesta, vse pa v okviru 4. stopnje in dol- AC/DC v Mlinarici (IV/6, M8–, 300 m), ki žine med 100 in 180 metri. so jo prvi plezalci Gregor Kresal, Matevž Tine Cuder (Martini Sportswear, Ravel- Gradišek in Dejan Miškovič leta 2000 tik, AO Matica) je v obdobju po novem posvetili odličnima alpinistoma Duša- letu že nanizal lepo število dobrih le- nu Poleniku in Marku Čaru, ki sta se po- dnih vzponov. 5. januarja je z Juretom nesrečila konec devetdesetih. Marko in Črničem (AO Bovec) preplezal nov slap Andrej sta dejala, da je smer zelo lepa, desno od Končarjevega žleba. Čotov razmere odlične in linija za naše gore slap, kakor sta ga imenovala, je dolg enkratna. Marku se je v zgornjem ključ- 150 metrov in ocenjen s 4. Dan zatem nem raztežaju odlomilo nekaj ledu in je s Štefanom Golobom opravil 1. po- je plezanje raztežaja ponavljal, sicer novitev Ferjanovce (5+, 130 m) v Tren- pa sta vse preplezala v prvo. Za smer ti. Minulo nedeljo sta preplezala še slap sta potrebovala pet ur. Glede na skico Tisa (5+, 80 m), vmes pa je Tine z Ma- in opise sumita, da sta v drugem ključ- tejem Kladnikom obiskal še slovite Ze- nem raztežaju plezala bolj direktno v lene slapove (5, 400 m) nad Logom. bastjan Domenih in Aljaž Tratnik v za- visečo svečo, katere prvi del smer sicer Le-te sta preplezala tudi Igor Puhan hodni steni Krna preplezali novo smer obide rahlo levo. (AAO) in Borut Naglič (AO Črnuče). Lassie se vrača. Razmere so bile dobre in plezanje v spodnjem delu (400 m) Savica Zeleni vir zelo strmo. 700-metrski smeri, ki sta jo Goran Turudič (AO Litija, K2-extreme), Objava o Zelenem viru, odličnem le- že leta 2006 poizkušala preplezati An- Miha Arh (AO Bohinj) in Franci Peter- dnem območju na Hrvaškem, je vzpod- drej Seljak in Aljaž Tratnik, so prisodili man (AO Gorje, vsi Gorska šola SV) so budila nekaj dobrih slovenskih plezal- oceno V/5+, najtežje mesto pa je pre- sredi januarja zavohali, da je slap Sa- cev, da so se odpravili tja. Erik Švab in seglo 90 stopinj. vica (3–4, 60 m) ugodno zamrznjen. V Klemen Premrl nista bila zadovoljna z slap so vstopili po mestoma kombini- obstoječimi smermi in sta se lotila ne- V dolini Cogne rani, a ne težavni prečnici. Glavni slap je preplezanega projekta; o rezultatih še Po informacijah domačih plezalcev iz ponudil dobre razmere za plezanje, na ni nič znanega. David Debeljak in Luka doline Aoste, ki so potrdili, da so bile vrhu pa so ugotovili, da se ledeni trako- Lindič pa sta opravila prvo ponovitev v začetku januarja tam razmere odlič- vi še nadaljujejo. V sončnem vremenu Narnie (M8–, WI 5, 150 m). Potožila sta ne, sta se Erik Švab (AO SPDT, Grivel, lahko zaradi vzhodne lege slapu posta- nad nekoliko drobljivimi luknjicami, Montura, La Sportiva) in Luka Biščak ne gibanje okoli njega nevarno zara- sicer pa pravita, da je področje odlično, odpravila v dolino Cogne na Lukovo di plazov ledu in snega. Naši vojaki so z veliko možnostmi za nove kombinira- prvo ledno avanturo. V sončnem in mr- imeli srečo, da jih je obdajala megla, ne smeri. zlem vremenu sta kot prvi slap preple- zato so nadaljevali še sto metrov višje. V nedeljo, 18. januarja, sta Boris Čujić zala klasični Candelabro del Coyote Tam so tudi oni obrnili zaradi pada- in S. Takać preplezala navrtan projekt z (II/4+), popoldan pa še zelo lepi Stella jočega ledu. Pravijo pa, da bi se dalo imenom Ledena kraljica (M8–, 35 m). Artice (III/5, 200 m). Le-ta že dolgo ni plezati še naprej. Podaljšek so imeno- tako dobro zamrznil in je ponudil kra- vali Slapovi nad Savico (3–4, 100 m, Odlična serija Luke Krajnca sno strmo plezanje v popoldanskem skupaj 180 m). Za njimi sta plezala še Luka Krajnc nam je telegrafsko skro- soncu. Borut Gogala in Mark Bernjak (oba AO mno nanizal vzpone, ki jih je opravil Naslednji dan sta se odločila za legen- Bohinj). pretekli mesec v Švici in Franciji. Se- darno smer Repentance super, ki je z znam je impresiven: Les Larmes de oceno IV/6+ (250 m) precej časa velja- Na primorski strani Julijcev Merlin (M8+, WI5+, 300 m) v Montri- la za najtežji slap v dolini Cogne. Danes Blaž Konec in Marko Gruden (Soški ondu, Mach 3 (M9, WI6, 150 m) v Breit- je še vedno ena izmed najlepših in naj- AO) sta dobro izkoristila ledne razme- wangflueju,Buck Duck (M7+, WI5, 150 bolj strmih smeri daleč naokoli. Luka in re. Sredi januarja sta desno od Rogar- m) v Ushinenwaldu ter Gwindlimo- Erik sta jo preplezala v štirih dolgih raz- jevega slapu v Trenti opazila in prera (M9, WI6, 110 m) v Kientalu. Vmes je težajih in dobrih treh urah, v prav tako plezala slap, ki ni omenjen v vodniški skočil še v visoke gore Francije in pre- odličnih razmerah. Ključni del smeri je literaturi. Isti dan sta preplezala še Ju- plezal Direktni severni ozebnik Druja prvi skok, visok preko 80 metrov ter lijano, v naslednjih dneh pa Dušanov (VI, AI6+, M8, 700 m). Vse omenjene skoraj vseskozi navpičen. Za sladico slap, Kožljak, Črnjado in ponovno Ko- smeri je preplezal prosto in vse težje ima na koncu še strmo svečo. Led je bil žljak. Slednjega sta plezala z Darkom raztežaje v vodstvu. Poleg tega je na ponovno odličen in plezanje uživaško. Podgornikom. pogled preplezal še veliko krajših kom- Tako sta zaključila dva dneva z lepim V soboto,17. januarja, sta Jože Makuc biniranih smeri v Champeryju in Ushi- vremenom, nizkimi temperaturami in in Toni Groblar (AO Cerkno) preplezala nenu z ocenami do M10. odličnimi razmerami. Švab pravi, da se novo ledno linijo v bližini Kneže v Baški je letos bolj posvetil lednemu kot kom- grapi. Slap leži le dobrih 100 metrov iz Nova smer v Krnu biniranemu plezanju, zato je tudi izko- vasi v smeri Kneških Raven. Imenovala Novica o odličnem vzponu je prišla ristil odlične razmere v enemu izmed sta ga Lobodika in ocenila s 4. Dolg je s primorskega konca Julijskih Alp. V rajev za ledno plezanje. Luka Biščak pa 200 metrov. torek, 13. januarja, so Nejc Lužnik, Se- si ob svoji siceršnji plezalni nadarjeno-

84 MAREC 2009 sti tudi ni mogel najti boljšega kraja za ledeni krst. Na svojem seznamu ima Športnoplezalne novice sicer še en začetniški biser; tudi njegova pot v visoke skalne stene ni bila Pregled januarskih in februarskih ravno dolgovezna. Ena njegovih prvih, vzponov če ne celo prva daljša smer, je bila Akut Mesec januar je že tradicionalno med (8a, 500 m) v Zahodni Cini. bolj sušnimi, kar se tiče športnega plezanja. Tekmovanja so zaključena, tek- Dryland movalci pa bodisi še počivajo ali pa so Trije naši plezalci so v obdobju slabe- v fazi bazičnih priprav za naslednjo sega vremena konec januarja obiskali zono. Izjema v tekmovalnem plezanju Dryland nad Innsbruckom, kjer so pre- je prva tekma Vzhodne lige, ki je bila iz- plezali nekaj dobrih suhih smeri. Naj- vedena na Ravnah. Zaradi za športno bolj se je »napihnil« Luka Lindič, ki je plezanje neugodnih vremenskih raz- uspel v smeri Tension (M12+). Andrej mer po večini Slovenije so opravljeni Grmovšek in David Debeljak sta pre- vzponi le s primorskega konca ali pa iz plezala smer Happy (M9), vsi trije pa toplejših krajev tujine. Pa gremo lepo smeri Saitenwind (M9) in Reise nach po vrsti. Niemansland (M7+). Novoletne praznike je kar nekaj naših plezalcev preživelo v tujini. Skupno Črni graben vsem je to, da jim je, razen na daljnem Še ena novica, katere mesto bi mora- vse prej kot prijeten. Naslednji dan so Tajskem, vsaj prve dni načrte temelji- lo biti že v pretekli izdaji, a jo kot zani- ob rahlem izboljšanju priplezali do vrha to kvarilo vreme in so najboljše vzpone mivo turo napram množično oblegani in do popoldneva sestopili do koče opravili tik pred odhodom domov. Kramarci in Mladinski z veseljem ome- Hornli. Tam je Aleša zaradi ozeblin po- V Španiji se je mudila ekipa naših mla- njam. Vlakec akademskega alpinistič- bral helikopter, Aljaž in Tine pa sta pre- dih upov. Če smo se še lani spraševali, nega odseka v sestavi Toni Gregorčič, spala in naslednji dan sestopila v doli- kdaj se bo najboljšim v evropski zim- Igor Kremšer, Luka Stražar, Karel Zavr- no. Tine Cuder je z vzponom dopolnil ski plezalni Meki pridružil kak Slove- šnik, Marsel Šnepf in Nejc Breščak se eminentno zimsko zbirko zadnjih treh nec, smo bili letos pozitivno presene- je odpravil v severno ostenje Storžiča. problemov Alp, ki je kljub dolgi bradi čeni nad njihovo številčnostjo. Očitno Na vozni karti je pisalo Črni graben (IV, še vedno (ali pa vse bolj) eno izmed po- odlično vzdušje je v celotni skupini ves M, 400 + 200 m). V smeri so naleteli na trdil pravega alpinista. Če morda še ne čas dvigovalo formo. Najvišje je pose- dokaj slabe razmere z veliko pršiča na veste, brata Schmidt sta za vzpon, kot gel Izidor Zupan: z na pogled prepleza- skalah. Kakor se za take razmere in vla- edina alpinista do sedaj, prejela zlato no smerjo Pal Sur (8a+) je postavil svoj kovno kompozicijo spodobi, se je ple- olimpijsko kolajno. najboljši rezultat v skali doslej, temu pa zanje zavleklo. dodal še smer Batuka (8b). A še zdaleč Slapovi v Dolomitih ni bil edini – tu so bili še Matic Kozmus Lev nad Zermatom Erik Švab (AO SPDT, Grivel, La Sporti- in Miha Hribar z vzponi do 8a, le malce Tine Cuder (Martini Sportswear, Ravel- va, Montura) je v navezi z italijanski- lažjih pa so se lotevali Jernej Kruder, tik, AO Matica), Aljaž Tratnik (AO Idrija) ma soplezalcema Beppetom Ballico in Miha Česnik, Maruša Rodič in še kdo. in Aleš Koželj (AO Kamnik) so se odpra- Andreo Gambaro preplezal lepo kom- Martina Čufar se je podala v Turčijo, kjer vili proti Zermatu z namenom prepleza- binacijo slapov v eni izmed najboljših je v plezališču Geyik Bayiri splezala tri ti znamenito Schmidtovo smer (VI/4+, destinacij za plezanje lednih slapov v smeri nad 8a. Več vreme ni dopuščalo, M,1000 m) v severni steni Matterhorna, Dolomitih – Val Travenanzes. Stranska ostala pa je obljuba o ponovnem obi- za katero se že od jeseni govori, da so v dolina, ki poteka od Cortine proti To- sku teh krajev v ugodnejšem času. njej dobre razmere. Prvi dan so pristo- blachu, je skrita za vrhovi Tofan. Zaradi V Ospu in okolici je bilo opravljenih pili do koče Hornli, ki je trenutno zaprta mraza in visoke lege tam lahko veliko- nekaj vzponov do težav 8a+, po nekaj in zavetje nudi le zimska soba. V sobo- krat najdemo dobre ledne razmere. lažjih, a zanju najboljših doslej, pa sta to, 31. januarja, so plezali cel dan in bi- Pred zadnjim obilnim sneženjem so posegli dve dekleti: Katarina Kejžar in vakirali 150 metrov pod vrhom. Vreme preplezali najprej najtežji del smeri Pi- Ana Ogrinc. se je medtem poslabšalo in bivak je bil lone centrale z oceno III/5+, ki ima v Pred glavno balvansko novico navedi- drugem raztežaju zelo lep in strm ste- mo najtežji balvanski vzpon meseca ja- ber. Na polici sredi stene so se prema- nuarja. Stara sablja Gregor Šeliga – Šeli knili bolj desno in nato preplezali še je v Zalogu še enkrat pokazal, da nika- Candelo di Super Mario, ki je v nor- kor ni za odpis: uspel je v balvanskem malnih razmerah ocenjena III/5+. Ven- problemu Utopija s sedečim štartom, dar pa ni bila dobro narejena, saj je ki je ocenjen z zavidljivo visoko oceno imela spodaj premer komaj 40 cm, na 8a+! vrhu pa je bila zaradi prejšnjega od- Glavna novica iz sveta kratkih in tež- loma velika ledena streha. Ker je bila kih smeri je iz Makedonije. V Prilep so sveča kljub vsemu videti solidna, sta jo se brez prevelikih pričakovanj, celo z Beppe in Erik tudi uspešno preplezala dobro mero skepse, podali Nastja Da- in si tako privoščila za slapove precej vidova, Tjaša Zupančič, Rok Šisernik, nenavadno, previsno plezanje. Rok Klančnik, Urh Čehovin, Gorazd Hren in Miha Britovšek. Presenečenje Novice je pripravil Tomaž Jakofčič. je bilo popolno, saj so v okolici Prilepa

85 'odkrili' morje granitnih balvanov. Pra- vijo, da bo to v prihodnje eno od naj- NOVICE IZ TUJINE večjih evropskih plezališč z izjemnim potencialom. Ueli Steck: Grandes Jorasses in Omembe vredna je še ena novica, po- Matterhorn vezana s plezanjem. Televizija Sloveni- Severna stena Grandes Jorasses v po- je je v januarju premierno pokazala do- gorju Mont Blanca je ena izmed treh, kumentarni film Igorja Vrtačnika Gib ki sodi v tako imenovane »Tri proble- stene, ki je posvečen balvanskemu ple- me Alp«. Vanjo je štiri dni pred novim zanju. Povod za film je bil med drugim letom vstopil švicarski alpinist Ueli tudi ali predvsem lanskoletni vzpon Steck in je za Britansko smer (VI, 6, 1200 Urha Čehovina v balvanskem proble- m), ki je prej ni nikoli preplezal, potre- mu The end v Zalogu. Urh je za 18 boval samo 2 uri in 21 minut. Britanska Himalaja pozimi – Makalu gibov in deset metrov dolgo smer po- smer je ena najbolj znanih in zaželje- Do letošnjega 9. februarja je bil Makalu treboval štiri leta. nih modernih klasičnih smeri v Alpah (8463 m) zadnji nepalski osemtisočak, in je kakopak tudi pošteno strma. Na- na katerega se še niso povzpeli v kole- klonina menda nikoli ne pade pod 55°, darski zimi. Tistega dne ob 14. uri po lo- dva raztežaja sta popolnoma navpična, kalnem času pa sta na njegov vrh stopi- zadnjih 300 metrov pa je treba plezati la Italijan Simone Moro in Kazahstanec po precej delikatni skali. Že vzpon v na- Denis Urubko. Delo na gori sta zastavila vezi po tej smeri je sam po sebi cenjen zelo hitro in izkoristila vsa okna z lepšim in večina navez v steni bivakira, zato je vremenom oziroma malo manj moč- čas slabih dveh ur in pol še toliko težje nim vetrom. Po dvotedenskem akli- razumljiv. Če na hitro izračunamo, je matiziranju v okolici vznožja Everesta Steck v povprečju preplezal 480 višin- sta se s helikopterjem prepeljala pod skih metrov na uro. Makalu in takoj začela postavljati ta- Ueli Steck, ki je tudi daleč najhitreje pre- bore v smeri normalnega pristopa. Že plezal klasično smer v Eigerju, je s seboj pri prvem vzponu na goro sta prespa- sicer imel vrv, dva klina in dva ledna vi- la na 6900 metrih, pri drugem na 7400 Kot januarja se je tudi v prvi polovici fe- jaka, a je vsa ta oprema na turi ostala v metrih, tretjič pa sta postavila šotor na bruarja na področju športnega pleza- malem Uelijevem nahrbtniku. Napake 7700 metrih, od koder sta v osmih urah nja največ dogajalo v Mišji peči in bli- pri plezanju torej ni smelo biti. v silovitem vetru in mrazu (okrog -40 žnjem Črnem kalu. Dobrih vzponov je Dobra dva tedna kasneje je Steck v svo- stopinj Celzija) dosegla vrh. Za dose- bilo kar nekaj: Izidor Zupan – Lahko jem slogu opravil še s severno steno go vrha sta potrebovala od prihoda v noč Irena (8b), Janez Franc Vratanar – Matterhorna. bazni tabor vsega le 19 dni. Tudi sestop Ptičja perspektiva (8a+), Andrej Ži- Čas njegovega vzpona po ultraklasični sta opravila zelo hitro, saj sta se vrnila tnik – Chiquita (8a), Miha Česnik – Sam- Schmidovi smeri (VI, 4+) je spet komaj v bazni tabor že popoldne naslednje- sara (8a) in Sašo Ocvirk – Brez raza (8a). verjeten. Za 1000 metrov stene je Steck ga dne, torej 10. februarja. Motivacija Največ novic je bilo s področja balvan- potreboval vsega 1 uro in 56 minut. za hiter sestop je bila zelo močna – za skega plezanja. Malo hudomušna ugotovitev bi torej naslednji dan je bil namreč napovedan V Glencah, enem naših trenutno najak- lahko bila, da Steck, vsaj glede pora- veter s hitrostjo160 km/h. tualnejših plezališč, je David Stepanjan bljenega časa, spreminja vzpone v naj- Makalu se je poskusom zimskih vzpo- preplezal dva nova problema: Morfo- višjih alpskih stenah v dopoldansko ali nov upiral vse od leta 1980, ko sta se idna resonanca in Bajs travers (8A). pa popoldansko »rekreacijo«. nanj skušala povzpeti Renato Casarot- Prvi je še neocenjen in čaka prvega po- Tridesetletni Steck ima zdaj najhitrej- to in Mario Curnis. Pozimi 1985/86 sta navljavca, drugi pa je dobil zavidljivo še čase v severnih stenah »Treh proble- močan veter in mraz na Makalujevih visoko oceno Fb 8a. mov Alp«, kot so alpinisti označili Eiger, pobočjih k umiku prisilila tudi Reinhol- Drugo trenutno popularno podro- Matterhorn in Grandes Jorasses. O sle- da Messnerja. Morda najodmevneši je čje – Ožbalt – je poleg kupa novih dnjem sem nekaj napisal že zadnjič, bil poskus odličnega Francoza Jeana problemov doživelo ponovitve Ma- glede Eigerja pa le toliko, da se je lan- Cristopha Lafailla, ki pa se je v močnem cole (7C), za kar sta zaslužna Izidor sko zimo Steck povzpel po originalni vetru tragično končal na okoli 8000 Zupan in Tomaž Žužel, ki sta ponovi- smeri, ki je visoka 1800 metrov, zaradi metrov. Za njim se je izgubila vsaka la ta nekdaj s 7C+ ocenjeni problem. prečnic pa dolga menda več kot 3 ki- sled, po vsej verjetnosti pa je bil za ne- Pravo razdejanje je naredil Jernej Kru- lometre (velika večina navez jo preple- srečo kriv orkanski veter. der v Vitovljah. V enem dnevu je nare- za z enim ali dvema bivakoma), v dveh Na Makaluju smo pozimi poskušali dil serijo, kot je tamkajšnje plezališče urah in 47 minutah. tudi Slovenci. Naš rojak Roman Benet verjetno ne pomni: ponovil je (našte- V intervjuju, ki je bil objavljen na spletni se je z ženo Nives Meroi in prijateljem to po naraščajočih ocenah) Jajce (7B+), strani PlanetMountain, je Steck pove- Luco Vuerichem podal tja pred do- Horse Power (7C), Flower in the sky dal, da ti časi nikakor niso nastali z brez- brim letom, a so zaradi poškodbe Nives (7C+) in DynoZaver (8A). glavim tveganjem, temveč s posebni- (zlom noge), ki jo je zakrivil orkanski Prav gotovo je bilo opravljenih še mi in temeljitimi pripravami. Steck je sunek vetra malo nad baznim tabo- mnogo dobrih vzponov, za katere pa še dodal, da je sedaj s tem projektom rom, morali odpravo prekiniti. Sploh žal ne vemo. Kakšno sporočilo na alpi- končal, in da se bo spet bolj posvetil teje poleg mraza prav veter glavni dejav- [email protected] v prihodnje morda ne žavnostnemu plezanju, v katerem pa je nik, ki do skrajnosti otežuje zimsko ple- bo odveč. prav tako eden najboljših alpinistov da- zanje na najvišje vrhove sveta. Novice je pripravil Robi Jamnik našnjega časa. Urban Golob

86 MAREC 2009 PISMA BRALCEV imajo pravila z vsemi podpisi datum Zima staršev in dedov 1872. Mimogrede naj pripomnim, tudi drugače da je to leto, ko na slovenskem naro- Leta 1929 je bila rekordna zima. Od Gorsko društvo Triglavski prijatelji dnem območju še ni bilo nobene tuje tega je že 80 let. Zimsko življenje na Kmalu bo 137 let od ustanovitve gor- podružnice alpskih društev. vasi ni mirovalo. Za lenuhe, hlapce skega društva Triglavski prijatelji. V Kdo je bil ta izjemni mož Ivan Žan? in dekle je veljalo načelo: »Brez dela bohinjski Srednji vasi je prav v času iz- Rojen je bil 18. 5. 1829 v Šentvidu pri ni jela.« Zimski čas pa je dal ljudem gradnje gorenjske železnice služboval Ljubljani. Najprej je študiral pravo, tudi nekaj svojega. Sestajali so se in kaplan Ivan (Janez) Žan, ki je bil nav- nato pa končal bogoslovje, verjetno si pripovedovali doživetja iz časa Av- dušen gorohodec in se je zavedal go- zaradi pomanjkanja sredstev za štu- stro-Ogrske, kako so se vojskovali na spodarske pomembnosti obiskovanja dij. Pisal je tudi časopisne notice. Ka- Soči in na ruskem bojišču, »golcali« gora imenitnih ljudi, ki so odkrivali na- planovati je začel 1858 v Koprivniku po gozdovih monarhije in rudarili čez ravne znamenitosti. Gorenjska žele- pri Kočevju, na Trati, v Mozlju, Polho- lužo. Moj stari oče Peter je za denar, znica, zgrajena leta 1871, bi utegnila vem Gradcu. Leta 1869 je prišel v Sre- prislužen v štirih letih, ob vrnitvi kupil preusmeriti obiskovalce naše najvišje dnjo vas in bil 1872 prestavljen zara- manjšo kmetijo v Koprivniku v Poljan- gore na njeno severno stran. Prav ver- di bolezni. Po štiriletnem premoru je ski dolini. Koline so bile poseben do- jetno je Ivan Žan že leto prej organi- bil kaplan v Škofji Loki, na Kolovratu godek skromne domačije, da je pri- ziral gradnjo poti z Ledin na Mali Tri- in v Rovtah in 1882 upokojen. Umrl šlo na mizo nekaj boljšega. Božično glav in po grebenu na vrh Triglava. je 26. 9. 1920 v Ljubljani. Poleg tega, in novoletno praznovanje s poseb- da je predsedoval Triglavskim prijate- nim poudarkom po postnem, adven- ljem, je bil znan tudi po tem, da je svo- tnem času. Ljudje so se zbirali pri ro- jim rojakom v Šentvidu znal prihraniti kodelskih delih. Moški so izdelovali velik znesek pri odkupu dajatev, saj je nova in popravljali polomljena orod- imel nekaj pravnega znanja. Verjetno ja. Dekleta klekljale, »štrikale« in pre- pa ga je v Bohinju pokopalo prav to. dle volno za balo in prodajo. Zaplesa- Pomagal je domačinom iz Stare Fuži- li ob starem gramofonu ali ob vaškem ne in Studorja, ki so spadali v njegovo muzikantu v prostorni kmečki izbi, župnijo, da so dobili pravnega zasto- ob komaj brleči petrolejki ali karbi- pnika pri obtožbi zločina zoper drža- dovki. Organiziranemu plesu so deja- vo. Ta obtožba pa je verjetno pokopa- li »bal«, na katerem mladoletnikov ni la tudi Triglavske prijatelje. bilo zraven, dokler pobje niso plača- Bohinjski kmetje iz teh dveh vasi so li fantovščine. V Šebreljah in na Šent- se uprli gozdarskim oblastem, ker so viškogorski planoti na Tolminskem so gozdarji prepovedali sečnjo v njiho- bili znani domači godci, imenovani vih gozdovih. Tedaj se je urejala re- Sove. Plese so v glavnem prirejali po forma patentnega zakona, po kate- hribovskih domačijah, oddaljenih od ri bi morali bohinjski kmetje dobiti še policijskih kontrol, ker se v času afri- 4954 hektarov gozdov od nekdanje ško-abesinske vojne na Primorskem fevdalne in velikoposestne lastnine. ni smelo zabavati in družabno zbirati. Gozdarji so zadevo vzeli preširoko in Skromnost je veljala pri denarju in lju- zanetili upor. Spomnimo se leta 1871, bezni, ker je starševski NE veljal nekaj ko je v Parizu divjala revolucija (pari- več od današnjega. Dninarski zaslu- ška komuna) in je bilo samo ob nje- žek ni imel veljave in sneg je prinesel nem zatrtju pomorjenih 30.000 ljudi. nekaj ugodnosti, da so na zasneženi Eden od kmetov je rekel, da bo tudi poljani in v grapah na saneh lažje pre- tu, kot je v Parizu. Tako je bila vlože- važali les, seno in gnoj. Čakali so na Kaj, če je bil prav Žan tisti, ki je v ča- na obtožba za zločin proti državi. V zimski čas, da je nekaj »penezev« več sopisu Laibacher Tagblatt objavil po- zastraševalnem procesu je bilo ob- kapnilo v prazen fantovski žep tudi na nudbo vodnika Šesta iz Srednje vasi, toženih 60 kmetov na dve leti težke- državni cesti. Pri oranju snega oz. pri da je skupaj s sinom za 50 goldinarjev ga zapora in plačilo sodnih stroškov. vleki lesenega pluga je bila vprežena pripravljen zgraditi pot in tudi kočo Nekaj jih je v zaporu celo umrlo. konjska živina v parih, katera je imela pod Malim Triglavom? Prispevki naj Na koncu moramo zapisati še nekaj pritrjene zvonce, da se je dogodek se zbirajo v ljubljanski knjigarni in za o našem prvem gorskem društvu. videl in slišal. Snega je skoraj vedno nadzor bo poskrbljeno. Kdo drug iz Ostala so nam pravila gorskega dru- zapadlo ženskam do kolen in je zeblo, Ljubljane bi lahko nadziral delo? Že štva Triglavski prijatelji, ki so napisa- da je sleherni p´tič zmrznil, otrdel na 7. marca 1871 je bilo v Novicah obve- na v prav lepi slovenščini, podpisana sosedovi češplji. Prirejali so razna tek- stilo, da je pot na Triglav narejena in od Slovencev in jih prilagam k član- movanja in želi uspeh nad onimi, ki so zidana hišica čaka na goste. Torej je ku. Da je društvo delovalo kljub temu, prihajali iz mesta in dolin na smučari- bilo delo opravljeno že prejšnje leto, da ni bilo priznano, je dokazano z gra- jo. Tu in tam so še ohranjene spomin- torej 1870. Vnema, ki jo je Žan poka- dnjo poti na Triglav in našo prvo gorske fotografije in kolajne iz minulih zal ob pomoči gorohodcem na Tri- sko kočo pod Malim Triglavom. O tem športnih dni; take primere občasno glav, je bila zabeležena v Tagblattu, so pisali slovenski in nemški časopisi, vidimo na kakšnem stenskem kole- Žan pa je bil imenovan za triglavske- danes pa nekateri o tem nočejo vede- darju in prav, da minulo delo ne gre ga komisarja. ti ničesar. Obširnejše o tem preberete v pozabo, tudi po zaslugi Planinske- Prav gotovo se je tudi zgodba s Trigla- v PV 3/1964 na str. 103. ga vestnika. vskimi prijatelji začela že leta 1871, saj Ivan Veber Janko Mlakar

87 Idrijo, mesto med hribi, bi lahko šteli za Žiga Graf, Henrik Freyer, Jurij Dolliner, LITERATURA nekakšno zibelko botanike pri nas. Vsaj Valentin Plemel in Karel Dežman. Seve- sodeč po prvem poskusu zapisati, kaj da pa so omenjeni tudi botaniki in lju- Botanika na Kranjskem se je na botaničnem področju dogajalo bitelji rastlinstva, ki so deželo Kranjsko Poskus zgodovine botanike na Kranj- na slovenskem ozemlju. Tega dela se je samo obiskali. Večino imen obravna- skem, Wilhelm Voss, znanstvenokritič- pred več kot 120 lotil Wilhelm Voss, Du- vanih botanikov danes prepoznamo v na izdaja, Celjska Mohorjeva družba, najčan, ki je takrat učil naravoslovje na imenu katere od rož, ki rastejo pri nas Celje, 2008. ljubljanski realki. Svoja opažanja je strnil (npr. Scopoli, Wulfen, Hacquet, Hladnik, v dva zvezka, ki sta v nemščini izšla v le- Tommasini, Kerner ...). Zadnji del Vosso- tnih šolskih poročilih omenjene ljubljan- ske ustanove leta 1884 in 1885. Zdaj je pred nami znanstvenokritična izdaja – IZ PLANINSKE ZALOŽBE faksimile izvirnika, slovenski prevod, ki ga je opravil Mirko Zorman, in redak- cijsko poročilo s komentarji izpod pe- Planinsko- resa dr. Toneta Wrabra. Botanika, scien- tia amabilis (ljubezniva veda), je močno izletniški vodnik navdušila številne tujce, ki so v takratni Avstro-Ogrski službovali pri nas. Seveda Kamniška Bistrica se je s floro ukvarjal že kdo pred njimi, saj je že Janez Vajkard Valvasor omenjal tudi rože, a zares so se v botaniko poglobili šele kasneje. Vossov »poskus« tako zajema obdobje od leta 1754, ko je v Idrijo prišel slavni Janez Anton Sco- poli, do leta 1883, tik, preden je Vosso- vo delo izšlo. Če na kratko naštejemo glavne botanike (poleg Scopolija), si v knjigi sledijo: baron Franc Ksaver Wul- fen, Baltazar Hacquet, baron Karel Zois Edelstein, Franc Pavla Hladnik, Jožefina pl. Kwiatkowska, Andreas Fleischmann,

Marca bo pri Planinski založbi PZS izšel planinsko-izletniški vodnik Kamniška Bistrica (avtor Bojan Pollak). V vodniku je na 160 straneh predstavljenih Andy Cave: 19 opisov poti različnih zahtevnosti: dostop v osrčje THIN WHITE LINE Kamniških planin (Koželjeva pot, Arrow Books, marec 2009 po Kamniški Bistrici, slap Orglice, (mehka vezava; 288 strani; barvne fotografije; Sv. Primož), obiski »zelenega cena 10,40€) predgorja« (Krvavec, Velika planina, Kamniško in Kokrsko Andy Cave: sedlo, Korošica, Kalški Greben, Konj, Vodotočno jezero) in LEARNING vzponi na sive očake (Grintovec, TO BREATHE Skuta, Brana, Planjava in Ojstrica). From the depths of the pit Planinsko-izletniški to the roof of the world – vodnik lahko naročite na an extraordinary odyssey sedežu PZS, Dvoržakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana, Arrow Books, marec 2006 tel. 01 / 434 56 84, (mehka vezava; 384 strani; faks 01 / 434 56 91, po e-pošti: [email protected], lahko barvne fotografije; pa tudi preko spletnih strani: cena 10,39€) www.pzs.si.

88 MAREC 2009 vega dela pa opisuje tudi nekatere na- tni strani PZS, so lahko sproti ukrepali se tekmovalci napotili v učilnice, kjer ravoslovne muzeje in društva v Ljublja- in posredovali pri posameznih kršilcih. so imeli na razpolago 45 minut, da kar ni ter ljubljanski botanični vrt, ki je še Predlagali so tudi možnost zaračunava- se da dobro izpolnijo teste. Medtem je vedno na istem mestu kot takrat. nja pogrinjkov za tiste obiskovalce gora, potekal sestanek z mentorji, ki so izpo- Zanimivo in polno informacij je tudi re- ki bi radi za mizami v kočah uživali le la- stavili nekatere želje po spremembah v dakcijsko poročilo prof. Toneta Wrabra, stno hrano, vendar UO PZS tega predlo- tekmovanju. Po kosilu so se udeležen- ki je izbrskal tudi nekaj podrobnosti o ga žal ni podprl. GK ima več predlogov ci podali na ogled Podnanosa, nato pa botanikih iz knjige, kakor tudi o samem aktivnosti, ki bi zagotovili uspešnejše je sledil finalni del. Najprej se je tekmo- avtorju. O navdušenju, ki veje iz življe- delo GK v bodoče: iskanje virov finan- valcem predstavila skrita gostja, plezal- nja ljudi, ki se ukvarjajo s to ljubeznivo ciranja za obnovo in ekološko sanacijo ka Maja Vidmar, ki je izmed udeležen- vedo, pa največ pove izsek iz pisma, ki koč, gradbena podkomisija bi morala cev izžrebala tiste, ki so pravilno uganili ga je Žiga Graf pisal kustosu Kranjskega pripraviti kriterije za delitev sredstev za skritega gosta. Za nagrado bodo z njo deželnega muzeja v Ljubljani, Henriku planinske koče, urediti bi bilo potrebno preživeli dan v plezališču. Sledila sta Freyerju. Takole pravi Graf: »Botanika vprašanje evidence in upravljanja pre- razglasitev rezultatov in ogled testov, ni znanost, ki jo zmoremo, tako kot geo- moženja PZS, GK bi morala dobiti sku- nato pa se je šest ekip podalo na oder, metrijo in zgodovino, pridobiti v miru in pen seznam vsega premoženja, PZS bi da so se preizkusile še v finalu. To so hladu študijske sobe, ali ki zahteva, tako si morala prizadevati za razbremenitev bile ekipe Ta hitri (PD Domžale), Mladi kot kemija, anatomija in astronomija, le davčnih obveznosti društev. GK je spo- planinci (PD »Dobrovlje« Braslovče), malo telesnega gibanja. Botanik mora ročila UO PZS, da bi moral imenova- Slivniški svizci (PD Slivnica), Nore krave prepotovati gore in gozdove, preplezati ti strokovnega sodelavca za področje (PD Onger Trzin), Uhojeni planinci (PD strme skale in nabirati na robu prepadov. dela GK. Zbor gospodarjev bo sklican v Zabukovica) in Pirati s hribov (PD Se- Njegove knjige, iz katerih zajema teme- prvi polovici leta 2009. žana). Med nizi vprašanj je za popestri- ljit pouk, je (božja) Previdnost raztresla Vladimir Habjan tev z glasbenimi vložki skrbel predse- po vsej Zemeljski površini in (botanik) se dnik MK PZS, Uroš Kuzman, v kratkem mora izpostavljati težavam in nevarno- Iz dejavnosti MK PZS filmu pa je bila predstavljena pot, ki jo stim, da jih išče in nabira.« 8. novembra 2008 so v Puconcih, Se- je tekmovanje opravilo v teh 20 letih. V In še nekaj besed o Wilhelmu Vossu. medeli pri Kopru in na Bledu poteka- nizu desetih vprašanj so ekipe pokaza- Bil je zlasti navdušen mikolog (preu- la regijska tekmovanja 20. državnega le veliko znanja, najbolj pa se je izkaza- čevalec gliv), očitno pa ga je zanimalo tekmovanja Mladina in gore. Regijskih la ekipa Nore krave iz Trzina ter domov vse, kar raste. Po njem se je nekaj časa tekmovanj se je udeležilo 73 ekip: s šta- odnesla pokal za prvo mesto. imenovala koča pod Vršičem – Vossova jerskega konca 30, z gorenjskega 24 in s Programski svet PUS Bavšica je na pod- koča (kasneje preimenovana v Erjavče- primorskega 19. 30 ekip, iz vsake regije lagi sklepa UO MK PZS v Mladinski privo, prav tako na čast človeku, ki je imel 10, se je prebilo na državno tekmovanje, logi januarske številke Obvestil PZS naravo zelo rad). Vossov Poskus zgodo- za katerega vstopnico je predstavljalo objavil Razpis prostih kapacitet v PUS vine botanike na Kranjskem tako osta- 55 doseženih točk pri testu. Nasploh so Bavšica za leto 2009. Naj opozorimo, da ja delo, ki je slovensko botanično zna- bili rezultati zelo dobri, saj tako visoke- je PUS Bavšica na voljo za najem le za- nost in dediščino ohranilo zanamcem, ga števila točk že dolgo ni bilo. interesiranim organizacijam, ki bodo v reference v knjigi pa bodo v pomoč 15. novembra 2008 je v Izobraževal- objektu izvajale aktivnosti z vzgojno-iz- tudi sedanjim in bodočim raziskoval- nem centru za zaščito in reševanje obraževalnim pomenom. cem. Izjemno zanimivo branje, v kate- na Igu potekal zboru MO. Za novega Emil Pevec rem bo bralec skozi botanike in cvetje predsednika MK PZS je bil izvoljen Uroš prepoznal številne kraje, doline, vrhove Kuzman (PD Velenje), ki je v preteklem Pestro delo in gorstva pri nas. mandatu med drugim opravljal delo Komisije za gorsko popotništvo Marjan Bradeško podpredsednika MK PZS in bil vodja Komisija za gorsko popotništvo pri Vodniškega servisa Izidor. Prav tako so Planinski zvezi Slovenije deluje na po- IZ DEJAVNOSTI PZS predstavniki mladinskih odsekov izvo- dročju priprav in izvedb različnih po- lili nove člane MK. potovanj in izletov v tujino ter tako na- Novembra je izšla knjižica Akcije MK daljuje tradicijo delovanja Komisije za Gospodarska komisija v letu 2008 v letu 2009. V njej lahko najdete opise mednarodno sodelovanje. V letu 2008 je bil imenovan nov načelnik vseh akcij MK PZS, kdaj in kje bodo Začelo se je sredi 60. let preteklega sto- gospodarske komisije (GK), to je Franc potekale, pogoje za prijavo in še kaj. letja, ko so slovenski planinci navezo- Štibernik. GK je nadaljevala z aktivnost- Knjižico najdete tudi v elektronski vali stike s sosednjimi planinskimi or- mi iz prejšnjega obdobja in se dogovar- obliki na spletnem naslovu MK PZS ganizacijami. Iz teh osebnih stikov je jala o novih pristopih, ki bi omogočali (http://mk.pzs.si/). nastala Komisija za stike s tujino, ki jo učinkovitejše gospodarjenje in upra- Na istih spletnih straneh se lahko prija- je dolga leta vodil pokojni Mirko Fetih. vljanje planinskih objektov. Na prvi seji vite na elektronske novice, ki so razde- Kasneje se je preimenovala v Komisijo GK so glede na bližajočo planinsko se- ljene na pet skupin (Osrednje novice, za mednarodno sodelovanje. Utirala je zono posvetili največ pozornosti spo- Mentorji, Načelniki, Mladinski voditelj, pot planinskemu turizmu in omogoča- štovanju sprejetih sklepov o določitvi Orientacija). Vsak, ki dela z mladimi pla- la najprej spoznavanje gora sosednjih najvišjih cen in odobravanju popustov ninci, bo torej lahko našel kakšno zani- držav, potem pa organizirala prvi slo- za člane PZS. Z zadovoljstvom ugota- mivo novičko zase. Več o e-obvestilih venski treking, ko je skupina planin- vljajo, da so planinska društva v veči- pa si lahko preberete na spletnem na- cev obiskala bazni tabor pod Makalu- ni upoštevala sklepe, ki jih je sprejela slovu http://mailing.ab-net.si/. jem. Z leti se je seznam obiskanih držav komisija. Tudi na odzive obiskovalcev 10. januarja 2009 je v Podnanosu po- in kontinentov širil; najprej Afrika, sle- gora v knjigi pohval in pritožb, ki je bila tekalo 20. državno tekmovanje Mladi- dili so številni trekingi v Ameriki in ka- na pobudo načelnika uvedena na sple- na in gore. Po uvodnem programu so sneje še Oceanija. V času, ko logistika

89 še ni bila razvita kot danes, so nekate- pride na vrsto aprila in maja, kjer bo lji gora, Spiro Dalla Porta, nestor CAI, in ra popotovanja imela kar pustolovski posebno doživetje vožnja čez bolivij- Armando Scandellari, podpredsednik navdih, seveda ob spoštovanju varno- ske slane puščave v Čile. Ponovitev po- Alpi Veneti. Posebno pozornost so ude- sti. Popularno je bilo tudi turno smu- tovanja bo avgusta. Ekvador z najvišjo leženci namenili reševanju problemov, čanje z zimovanjem v Treh dolinah v goro Chimborazo bo naslednja južnoa- ki jih povzročajo naravne katastrofe, ki Franciji. Druge naloge Komisije so bile meriška država, in sicer v juliju, ponovi- med drugim puščajo nepopravljive po- sodelovanje z mednarodno organiza- tev potovanja po majevskih poteh Sre- sledice in rane v sami pokrajini ter po- cijo UIAA, dajanje informacij tujim pla- dnje Amerike pa bo oktobra. Popotniki sledično spreminjajo naravno ravno- nincem in organizacijam ter pomoč bodo spoznavali Mehiko, Gvatemalo, vesje flore in favne. Na kongresu so bili domačim planincem. Drugi načelnik Honduras in Belize. Tri azijska potova- izpostavljeni tudi antropološki in social- KMS je bil Janez Pretnar, ki spremenje- nja bodo zagotovo pritegnila ljubitelje ni pogledi na gorski svet. V zgodovin- no komisijo vodi še danes. eksotike: Uzbekistan, dežela step, pu- skem pregledu razvoja planinstva med Zaradi razširjenih nalog KMS se je iz nje ščav in gora ter pravljičnih mest bo na leti 1876 in 1922 je v razpravi sodeloval izločil Odbor za gorsko popotništvo, ki vrsti aprila, Ladakh s trekingom po in- tudi predsednik PZS, ki je opozoril na pa se je po sklepu Upravnega odbora dijskem Tibetu bo povezan z vzponom aktivno delovanje slovenskega planin- PZS v aprilu 2004 preimenoval v Komisi- na enega od vrhov, ki so visoki preko stva v omenjenem obdobju. jo za gorsko popotništvo. Dve področji 6000 metrov, avgusta in Nepal oktobra. Indok PZS sta pomembni za delovanje KGP: orga- Planinska Dalmacija z otoki v začetku niziranje izletov in popotovanj ter infor- junija je posrečena kombinacija križar- Obisk delegacije mativna dejavnost. Osnova potovanj s jenja z ladjo ter vzponov na otoške vr- Srbske planinske zveze pohodi in trekingi je turistične narave, hove. Bolj proti koncu leta sta predvide- Na delovnem srečanju PZS in Srbske nadgradnja pa so vzponi na tehnično ni potovanji v Tanzanijo z vzponom na planinske zveze (PSS), ki je potekalo 15. manj zahtevne vrhove. Nekateri člani Kilimandžaro in Patagonija. Program je februarja 2009 v Ljubljani, so si pred- komisije, ki šteje sedem predstavnikov, fleksibilen in se lahko prilagaja v prime- stavniki izmenjali izkušnje s področja imajo licenco turističnega, gorskega ru zadostnega zanimanja za posame- planinstva in alpinizma v obeh državah. ali planinskega vodnika. S tem je reše- zne nove in druge destinacije. Slovenska stran je podala informacijo o na dilema vodenja, zaradi sodelovanja s vsebini zakona o planinskih poteh, sis- turističnimi agencijami pa tudi ni vpra- Slavica Tovšak temu financiranja planinstva, alpiniz- šanj, povezanih z Zakonom o turizmu. ma, športnega plezanja. Spregovorili so Delo poteka na podlagi sprejetega pro- Alpinistični kongres v Trstu tudi o sistemu kategorizacije alpinistov grama, ki ga člani komisije, zadolženi Kongres z okoli sto udeleženci sta orga- in športnih plezalcev. Nekoliko dlje so za posamezne akcije, realizirajo bolj ali nizirala Club Alpino Italiano in sekcija se zadržali pri vprašanjih t. i. reprocitet manj uspešno. Včasih je vzrok za neu- CAI XXX Ottobre Trieste. Slovenijo je za- oziroma popustov za člane planinskih spešno realizacijo slabo načrtovana ak- stopal predsednik PZS Franci Ekar. Osre- organizacij. Obe strani sta ugotovili, da cija, prenasičenost trga ali vedno večja dnja tema se je vsebinsko navezovala so izpolnjeni vsi pogoji za sklenitev spo- samostojnost popotnikov. Zagotovo na potrebo po sodelovanju vseh evrop- razuma med PSS in PZS, ki bo omogo- se naredi premalo za promocijo, res pa skih držav ter njihovo aktivnost pri varo- čal uveljavljanje popustov pri nočitvah je, da je planinska problematika manj vanju in ohranjanju evropskega alpske- v planinskih postojankah. Za goste je opazna, kot je bila včasih. Niso samo ga prostora. Na problem solidarnosti in bila koristna predstavitev kadrov PZS, drugi časi, zagotovo smo tudi sami krivi enotne politike pri reševanju vprašanj, ki so usposobljeni za izvajanje progra- za tako stanje. ki se nanašajo na sodobni razvoj gor- mov planinskega usposabljanja. Pla- Program za leto 2009 je pester, o njem skega turizma in zavarovanje naravnih nincev iz Srbije, ki zahajajo v slovenske so bili dosedanji udeleženci obvešče- gorskih območij pred posegi, ki jih na- gore, je vse več, zato je tudi zanimanje ni osebno, objavljen pa je tudi na sple- rekujejo nestrokovne in politične od- Srbov za pridobitev čim popolnejših in- tnih straneh planinske organizacije. ločitve, so me drugimi opozorili Ann- formacij vse večje. Predsednik PSS Bori- Med turnimi smuki je treba omeniti bale, generalni predsednik CAI, Marko voje Veličkovič in predsednik PZS Franc Haute route, smučarsko transverzalo Onida, sekretar Alpske konvencije, Silvo Ekar sta se dogovorila za nadaljevanje od Chamonixa do Zermatta v marcu, in Calvi, predstavnik UIAA, Erminio Ange- sodelovanja in vsestransko pomoč. večdnevni turni smuk v Ortlerjevi sku- lo Quartini, predsednik skupine Prijate- Indok PZS pini v aprilu. Letošnji tradicionalni Klub 4000 bo prava poslastica za zbiratelje štiritisočakov. Udeleženci bodo v juliju Popusti za skupine članov PZS na Slovenskih železnicah obiskali Bernske Alpe. V okviru spozna- Predstavniki Planinske zveze Slovenije in Slovenskih železnic so se na se- vanja balkanskih gorstev bo na vrsti Sr- stanku 17. decembra 2008 dogovorili za ugodnosti in popuste za člane PZS bija z obiskom samostanov in zgodo- pri prevozih z vlaki v Sloveniji. Pripravljena in podpisana je bila pogodba, na vinskih mest in gora, ob povratku tudi osnovi katere bodo za člane PD veljale naslednje ugodnosti in pogoji: Bosna. Potovanje bo v mesecu avgu- Za individualna potovanja članov PZS se uporabljajo popusti iz potniške ta- stu. Podnebne razmere povzročajo iz- rife ST 700.02. ginjanje klasične arktične pokrajine in Za skupinska potovanja (več kot šest oseb) ob sobotah, nedeljah in praznikih otočje Svalbard bo v začetku julija pravi je odobren poseben, 50% popust od redne cene (ne velja za vlake ICS). cilj. Atlantski otok Madeira in srednjea- Za uveljavitev popusta je potreben spisek potnikov, potrjen z žigom PZS oz. meriški peterček, ki vsebuje spoznava- PD, ki ga ob nakupu vozovnic predamo blagajniku. nje Gvatemale, Salvadorja, Nikaragve, Skupine, ki štejejo več kot 20 oseb, morajo potovanje vnaprej najaviti (rok na- Kostarike in Hondurasa, bosta na vrsti jave in kontaktna oseba bo določena naknadno). že v marcu. Preizkušeno potovanje po Začetek veljavnosti ponudbe je 1. marec 2009. inkovskih poteh Peruja, Bolivije in Čila

90 MAREC 2009 znamka je izšla v 80.000 primerkih in bistvenih ciljev delovanja društva je NOVICE IN OBVESTILA predstavlja dobro promocijo naših pla- delo z mladimi. Pod mentorstvom pri- ninskih poti. In še zanimivost: 'Knafelc' zadevne učiteljice Nade Štravs je v pla- Nova planinska znamka se je tiskal v Bahrainu. ninski krožek vključena tretjina učen- 30. januarja letos je Pošta Slovenije iz- Emil Pevec cev podružnične osnovne šole Vinska dala poštno znamko, posvečeno 150- Gora. Vsak mesec pridno hodijo v pla- letnici rojstva Alojza Knafelca (rojen Člani PD Vinska Gora so zborovali nine v okviru akcije »Lepi čeveljc«. Ta 23. junija 1859 v Šmihelu pri Novem Ko se zima prevesi v drugo polovi- deluje v okviru Mladinske komisije pri mestu). Kmalu po ustanovitvi se je co, nam sicer že daljše dneve pričnejo PD Velenje. Sodelujejo tudi pri orienta- Knafelc, ki si je kruh služil kot risar pri polniti zbori članov, kamor križem kra- cijskih tekmovanjih v »Ligi Smrekovec«. žem vabijo razna društva, ki jih ni malo. Najmlajši med njimi so maja lani dose- Eno takšnih je tudi naše Planinsko dru- gli tretje mesto na SPOT-u, državnem štvo Vinska Gora, ki je v začetku febru- orientacijskem tekmovanju v Gorici arja imelo polne roke dela. Po tradiciji pri Slivnici. Čestitamo! Markacisti smo smo prvo nedeljo v njem tudi letos iz- svoje delo okronali s postavitvijo nove- vedli že 21. zimski pohod na Ramša- ga mostu čez potok Pirešica v Sp. Črno- kov vrh. Za zelo lepo podobo je poskr- vi, saj nam ga je katastrofalna poplava bela narava, saj je vrhove na tej višini v septembru leta 2007 v celoti odne- dodatno pobelila s snežno odejo. Šte- sla z nabrežino vred. Vsa pohvala tudi vilni obiskovalci so zaradi tega resnič- prizadevnemu Alojzu Vihru in pomoč- no uživali! Skoraj se ni bilo časa oddah- nikom za njegovo postavitev! Poleg li- niti, že je bila pred vrati izvedba zbora cenčnega izpopolnjevanja dveh mar- članov, ki smo ga doslej poznali pod kacistov sta tečaj opravili tudi dve novi imenom »občni zbor«. Sedanja oblika markacistki, saj dela na tem področju je bolj smiselna, le navaditi se je bo še nikoli ne zmanjka. treba. Zbor je v spodnjih prostorih več- Izpopolnjevali smo se tudi vodniki, ki namenskega doma v Vinski Gori pote- moramo svoje znanje obnavljati vsaka kal v prijetnem vzdušju v družbi planin- tri leta in ga dopolnjevati z novim. Pod skih prijateljev. Poleg članov društva so našim vodenjem je bilo opravljeno kar se vabilu prijazno odzvali tudi pred- nekaj izletov, od katerih najbolj izsto- stavniki drugih planinskih in ostalih pa vzpon na Montaž, ki smo ga zdru- železnici, včlanil v SPD, kjer je bil marca društev iz Vinske Gore. S svojim obi- žili s prijateljskim PD Dobrna. V okviru 1922 izvoljen v Osrednji odbor, v kate- skom nas je počastila na novo izvolje- Odseka za varstvo gorske narave izve- rem je deloval vse do svoje smrti (1937). na predsednica Savinjskega meddru- demo vsako leto čistilno akcijo ob regi- Vodil je markacijski odsek, leta 1928 pa štvenega odbora iz Celja Manja Rajh, ki onalni cesti Arja vas–Velenje, kjer v Sp. je postal tudi gospodar Koče pri Tri- na takšen način spoznava nas in naše Črnovi naša planinska pot »Po poteh glavskih jezerih. SPD je želelo uvelja- delo. Po ustaljenem dnevnem redu Vinske Gore« preseka to zelo prometno viti enoten sistem označevanja pla- smo pregledali opravljeno delo in ugo- žilo. Še nadalje tečejo prizadevanja za ninskih poti, zato je Knafelc konec leta tovili, da ga ni bilo malo. Udeleževa- postavitev informacijske table ob ska- 1921 vodil tečaj za markiranje, na kate- li smo se raznih srečanj, akcij, izobra- lovju pod cerkvijo. Trenutno so »na po- rem so sprejeli Knafelčev predlog, da ževanj in bili vsestransko aktivni. Poleg tezi« jamarji koroško–šaleškega jamar- bo enotna oznaka na planinskih poteh pohoda na Ramšakov vrh na začetku skega kluba »Speleos – Siga« iz Velenja, rdeč kolobar z belim poljem v sredi- leta je proti njegovemu zaključku zelo da pripravijo tloris jame, za kar smo jim ni. Enotna navodila za markiranje poti obiskano vsakoletno predavanje alpi- že vnaprej zelo hvaležni! Zbor, v uvo- je Knafelc objavil v Planinskem vestni- nista svetovnega formata Vikija Gro- dnem delu popestren s predstavitvijo ku (1922, str. 108). Še isto leto je marka- šlja, ki ga popestrimo s kulturnim pro- naših aktivnosti s pomočjo zelo lepih cijski odsek SPD skupaj s člani Turisto- gramom in prijetnim druženjem. Eden diapozitivov Tomaža Kumra, smo (na vskega kluba Skala opremil z novimi markacijami in novimi napisnimi tabla- Markacistke PD Vinska Gora mi precej pomembnih slovenskih planinskih poti (PV 1922, str. 189). Knafelc je velik poudarek namenjal tudi smer- nim tablam. Sam jih je naročil pri mi- zarju, nato pa poslikal in namestil na predvidenem mestu. Do leta 1936 jih je pripravil 466. Izdelal je tudi več planinskih kart, med njimi leta 1910 enega prvih planinskih zemljevidov Julijskih Alp. Knafelčeva markacija se je pozneje razširila na celotno območje Jugosla- vije. Od leta 2007 sta oblika in uporaba Knafelčeve markacije pri nas zakonsko urejeni (Zakon o planinskih poteh). PZS od leta 1960 podeljuje najbolj prizadevnim markacistom Knafelčevo priznanje in Knafelčevo diplomo. Poštna

91 polnjevanje določb iz nedavno sprejetega Zakona o planinskih poteh. Tudi markacisti iz sosednjih društev so leta 2008 veliko pomagali pri obnovi poti na Peco. Pred lanskoletnim srečanjem ko- roških planincev in postavitvijo razgle- dišča na Peci so želeli planinci iz Mežice obnoviti poti na ta markantni vrh na Ko- roškem. Na pomoč so jim priskočili markacisti iz domala vseh sosednjih planinskih društev, še najbolj pa so se izkazali markacisti PD Mislinja, ki so za to sodelovanje na srečanju prejeli tudi posebno pisno pohvalo. Poseben problem še vedno ostaja prestavitev planinske poti iz Grohata preko Durc na Raduho. Ta ob- sežnejši projekt zahteva veliko prosto- Koroški voljnega dela, s katerim ob zagnanosti markacisti koroških markacistov ni nobenih težav, večji problem pa je zagotovitev finanč- veselje predvsem moškega dela) za- pa je območni zavodi za gozdove, zane podpore za nabavo potrebnega ma- ključili z atraktivnim trebušnim plesom dolženi za to pot, ne nudijo. teriala. Upamo lahko le, da bo v priho- naših članic – novih (in bodočih) mar- Lansko leto so koroški markacisti na dnjem letu PZS pokazala več posluha, kacistk, ki je bil odličen uvod v prijetno svojih poteh opravili 1300 prostovolj- saj so do sedaj vse naše pobude o tej druženje in klepet po njem. nih delovnih ur. Vrednost del so oce- pomoči naletele na gluha ušesa. Marija Lesjak nili na 11.700 evrov. Nadomestila za Na srečanju so podelili tudi številna pri- izgubljeni čas markacisti seveda niso znanja in pohvale. Najprestižnejše pri- Markacisti Koroške ocenili delo prejeli. V manjši meri so jim bili sicer znanje je prav gotovo markacist leta, ki Odkar je v svoje roke prevzel vodenje povrnjeni potni stroški pa še kakšno ga vsako leto podeljujejo najzaslužnej- markacistov na Koroškem Roman Moč- malico so morda dobili, vse ostalo pa šemu članu v tem obdobju. Letos si ga nik, se je njihova aktivnost močno pove- predstavlja prostovoljno delo, ki je vse je prislužil Roman Škrube iz PD Mežica. čala. Roman je znal pridobiti markaciste premalo cenjeno. Poleg tega so podelili še nekaj drugih za še bolj zavzeto delo, več je druženja in V zadnjem obdobju so se posebej za- pohval in priznanj najprizadevnejšim povezovanja med posameznimi društvi, vzeto lotili urejanja katastra planinskih markacistom. poživilo pa se je tudi delo na področju poti. Njegov urednik Maks Kotnik je vlo- Mirko Tovšak izobraževanja in usposabljanja. Letos so žil veliko truda, da je zbral vse potreb- se koroški markacisti dobili na skupnem ne podatke in jih pripravil za vnos v ra- 21. Matjažev pohod na Peco srečanju na Rahtelu pri Slovenj Gradcu, čunalnik. Res je, da bo treba postoriti Peca je osameli vrh med Labodsko do- kjer so ocenili svoje delo za preteklo leto še veliko, vendar lahko z gotovostjo tr- lino na avstrijskem Koroškem in Meži- in sprejeli smernice za naprej. dimo, da smo na Koroškem pred dru- ško dolino v Sloveniji. Zaradi svoje mo- Na srečanje so prišli domala vsi aktivni gimi, in si samo želimo, da bi bilo naše gočnosti in lepote je vseskozi vzbujala markacisti. Teh je na Koroškem 81, leta delo čim prej končano in kronano z eno- spoštovanje med domačini, zato so jo 2009 pa tretji del usposabljanja konču- tnim katastrom planinskih poti Sloveni- ljudje v svojih bajkah proglasili za do- je še 23 pripravnikov, ki že sedaj sode- je. Markacisti se pripravljajo tudi za ure- movanje mističnega kralja Matjaža, lujejo pri posameznih akcijah. Še pose- ditev skrbniških pogodb za planinske kjer naj bi spal, dokler se ne bo v naj- bej so bili na srečanju veseli udeležbe poti, s čimer naj bi bilo naše delo tudi težjih časih zbudil skupaj s svojo vojsko načelnika za planinske poti PZS Tone- končano, omogočeno pa bi bilo tudi iz- in osvobodil Slovence. Morda bodo ti ta Tomšeta in predsednika meddru- štvenega odbora za Koroško Draga Horjaka. Na območju Koroške vsa planinska društva vzdržujejo in obnavlja- jo več kot 600 kilometrov planinskih poti, pri čemer ni všteta evropska peš- pot, ki jo na svojem območju prav tako vzdržujejo koroški markacisti. Večina poti je sicer v sredogorju, kjer so dela na vzdrževanju nekoliko manj zahtevna, kar nekaj pa jih je tudi v visokogorju (Peca, Raduha, Olševa), kjer bi potrebovali tudi več materialne podpore pri obnovi in vzdrževanju najzahtevnejših delov. Poseben problem je vzdrževanje evropske pešpoti. Planinska društva so se sicer zavezala, da jo bodo obnavljala in vzdrževala, vendar za to potrebujejo Pohodniki na Peco vsaj minimalno materialno podporo, ki

92 MAREC 2009 časi prišli ravno sedaj, ko tudi Slovenija let za mlade toliko, da jih iz majhnega dobrikajo in že načenjajo znane stano- doživlja težke čase v mednarodnem in zavitega hlebčka s kričečimi glasilkami vske trače, »ta pomembni« pa se roku- gospodarskem življenju … prelevi v mlade in že samorasle planin- jejo z vsemi po vrsti, pa najsi jih pozna- Kakor koli že, Korošci imamo Peco radi ce. Ali če želite, da od vznožja hriba pri- jo zares ali samo na videz. in jo spoštujemo. Zaradi tega so se Me- demo tja nekam na plano, od koder so In tako vso zbrano srenjo prekine ura- žičani odločili, da bodo nanjo februarja kot na dlani vidni vrhovi našega življe- dna napovedovalka, ki vsaj za trenutek vsako leto priredili množični zimski pla- nja. In tako je tudi tekmovanje Mladina vzbudi pozornost vseh prisotnih, iz ust ninski pohod. Poimenovali so ga po kra- in gore skozi vetrovne razmere prikr- mentorjev pa se zasliši »pssst«, ki komaj- lju Matjažu, je pa to nadaljevanje nekdaj marilo do svojega dvajsetega jubileja. da uide mimo kazalca, zdaj na levo, zdaj tradicionalnega zimskega vzpona na Ampak tokrat zares vetrovne – zbrali na desno. In vse se začne. Tokrat so nas Stol, ki so ga morali organizatorji opu- smo se namreč v Podnanosu. pozdravili otroški pevski zbor podružnič- stiti zaradi nevarnosti snežnih plazov. Tovrstne prireditve vedno znova postre- ne šole Podnanos, mlade plesalke, pred- Peca običajno ni tako nevarna, še pose- žejo s prav posebnim nabojem. Preza- sednik PZS, predstavnica Ministrstva za bej iz običajne smeri preko Črne, zato do posleno organizacijsko osebje se vsake šolstvo in šport, župan občine Podna- sedaj zaradi nevarnosti plazov še noben toliko ustavi, spremeni smer, pa si spet nos, predsednik njihovega planinskega pohod ni odpadel. Organizatorji so ve- premisli in hiti naproti najpomembnej- društva in še bi lahko naštevali, če bi ver- seli, da se pohoda vsako leto udeleži vse šemu opravilu v tistem trenutku. Mladi jeli, da je kdo izmed tekmovalcev sploh več pohodnikov, tako da je Peca na ta fantje si na vso moč prizadevajo utiša- slišal vse te ubrane besede, ki so preko dan dobesedno okupirana s planinci z ti piskajoč mikrofon. Tekmovalci … eni zvočnikov odmevale po dvorani. vseh koncev Slovenije in tujine. napol v snu sedijo na tribuni, za druge Res so misli, ki se podijo po glavi pred Letos je bilo vreme organizatorjem še se zdi, kakor da so prišli zaradi košarkar- tovrstnim tekmovanjem, nerazložljive posebej naklonjeno. Večina pohodni- skega turnirja. Mentorji se pozdravljajo, in nedoumljive. Če bi jih želel opisati z kov se je na pot podala od Matjaževega doma, od koder je dve uri hoje do Doma pod Peco, nato pa še uro in pol do Kor- deževe glave, ki je tudi najvišji vrh te gore. Tisti, ki so se letos podali na pot v zgodnjih jutranjih urah, so do planinskega doma hodili v soncu, prav tako proti vrhu, le da je bil zgoraj zelo močan veter, ki je pohodnike ob sunkih dobesedno prestavljal na poti. No, kasneje so se vremenske razmere izboljšale, bilo je manj vetra, res pa na vrhu ni bilo sonca in nekateri so se znašli celo v snežnem mete- žu. Vsekakor nobenemu pohodniku ni bilo žal sobote, ko se je podal na ta vrh, saj je bila pot kljub obilici snega dobro nadelana in so se do vrha lahko povzpeli tudi kondicijsko manj pripravljeni pohodniki. Predsednik mežiškega planinskega društva Vili Blatnik nam je zaupal, da so skupaj zabeležili med 600 in 800 pohodnikov, bili pa so iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške, Avstrije in celo Madžarske. Veseli smo tudi, da tokrat med pohodniki ni bilo nobenih zdrsov ali zdravstvenih težav, tako da prevalj- skim gorskim reševalcem in predstav- nikom gorske policije ni bilo treba po- sredovati. Med pohodniki smo zasledili našega starega prijatelja, Bloudkovega nagrajenca Adija Vidmajerja, ki mu ob tej priložnosti tudi Korošci iskreno česti- tamo za nagrado. Mirko Tovšak »Osemdeseta so b'la leta …« Podnanos 2009, dvajseta obletnica tekmovanja MIG Ja, ni veliko stvari, ki bi mlade držale skupaj celih dvajset let. Starejši bodo ob tem zagotovo dobili dobrodušen nasmešek, predvsem kakšna dedek in babica, če bosta ravno sedla h kosilu ob zlati poroki. Pa vseeno je dvajset

93 Poštarski dom na Vršiču

S klikom do vseh člankov naše revije vse do leta 1986! Na spletni strani www.pvkazalo. si so dostopni poskenirani izvodi naše revije od leta 1986 pa do 2007. S pomočjo elektronskega kazala je možno priti do kopij vseh objav. V vseh člankih je barvami, bi vse skupaj verjetno pristalo pergament, ter tu in tam razlit madež čr- v kateri izmed postmodernističnih gale- nila, ki ga ne moremo izbrisati. Zanj nam mogoče besedila tudi kopirati rij. Po svoje so vsi res najbolj zadovoljni, je žal, da je tako nenadejano kanil iz na- in po želji uporabljati. ko se tekmovanje začne, še bolj pa, ko livnika in skazil skrbno pripravljeno pose konča in ti na mizo prinesejo nekaj za dobo. A vseeno, zabrisal ni vsebine – in Zelo radi bi poskenirali in dali pod zob in te odpeljejo na prikaz pristne prav je tako. Kljub temu pa piscem na- burje in vetrovnega mesta pod kraškim slednjih poglavij na srce polagam nana razpolago vse letnike od ponosom z imenom Nanos. svet, da naj morda tiste dobre, najbolj prvega, 1895, zato Sledi skrivnost dneva – skriti gost. Maja pomembne in iskrene misli prihranijo Vidmar dodatno popestri športno ev- za konec, tisti grdi, črni madeži pa naj, če iščemo podpornike, forijo, ki že tako ali tako velja ob zmagi sta le moč in volja, ostanejo v nalivniku. Tine Maze na Pohorju. Mlada plezal- Uroš Kuzman ki so pripravljeni finančno ka se izkaže za pravo glasnico mladin- pomagati. ske energije in zanosa, vse pa očara, ko Zgledno delo PD Pošte in nam zaupa, da zanjo niso rezultati tisti, Telekoma Ljubljana Skeniranje posameznega ki jo ženejo v ljubezen do gora, sten in Že uvodne misli predsednika dru- letnika stane od 100 do vrhov, ampak so trenutki, užitki in doži- štva Staneta Tomšiča, ki so zapisane v vetja v le-teh tisto, kar pomni, kar nosi v skrbno pripravljeni programski knjiži- 200 € (odvisno od debeline). srcu in ji ne nazadnje daje moč za nove ci društva, dajejo slutiti, da je planin- Za skeniranje vsega izzive. A žal ta misel ne zdrži v srcih vseh sko društvo z vso resnostjo pripravilo preostalega potrebujemo prisotnih več kot le nekaj trenutkov, saj in predstavilo svojo dejavnost za leto se na oglasnih deskah že pojavijo rezul- 2009. Knjižica je večnamenska in je do- še okoli 10.000 €. Če ste tati prvega dela tekmovanja. Trenutek brodošel pripomoček več kot 100 čla- pripravljeni pripomoči k resnice, razočaranj za ene in veselja za nom, kolikor jih šteje društvo. V njej izvedbi tega projekta, nam finaliste, celo nekaj jeze je prisotne, ki so predstavljeni upravni odbor, odseki pa je seveda odraz tekmovalnega na- društva, markacisti, vodniki in oskrbnik prispevke lahko nakažete na boja, ki kar kipi iz vseh tekmovalcev ali doma na Vršiču. Društvo oskrbuje pri- račun 05100-8010489572, včasih celo bolj iz njihovih mentorjev. ljubljeni Poštarski dom, ki leži na viši- sklic 0522, ali nam to Kakor koli, začne se finale šestih naju- ni 1688 m; tam so v minulih štirih letih spešnejših ekip, ki postreže z napetim zgradili čistilno napravo, prenovili sani- sporočite na naslov [email protected]. kvizom, glasbenimi in filmskimi vlož- tarije, kuhinjo ter polepšali notranjost ki Uroša Kuzmana in Emila Pevca ter in zunanjost koče. V minulem letu sta Zahvaljujemo se vsem, ki z: »Drage dame in gospodje, najuspe- koča in društvo praznovala 55 let. V le- ste nam do zdaj prispevali: šnejša ekipa 20. tekmovanja Mladi- tošnjem letu na Poštarskem domu nana in gore so Nore krave iz PD Onger črtujejo zamenjavo vseh oken in na- ELES, Mojca Luštrek, Darko Trzin, zmagovalci pa smo tako ali tako mestitev novih propagandnih tabel Ulaga, Franc Bricelj, Božidara vsi, tudi tisti, ki nismo tekmovali, saj se pri dostopih do planinske postojan- Benedik, Ivo Valič, Valentina ob koncu dne, ko se vsak poda na pot ke. Piko na i bo seveda dodala prijazna proti svojemu koščku male Slovenije, oskrbniška ekipa. Bijol in Irena Breščak. zavemo – lepo je biti planinec!« Poseben poudarek društveni delavci Tako, v dnevniku je popisan nov list. namenjajo prostovoljni dejavnosti, spo- Uredništvo Nihče ne ve, koliko jih še pride in kdo štovanju medsebojnih odnosov med jih bo popisal. Nihče ne ve, kaj bo v na- planinci ter spoštovanju do narave. Zato slednjem stihu in kdaj se bo poglavje je izvleček iz častnega kodeksa sloven- sklenilo. Kaj šele, da bi si drznil ugibati skih planincev pomemben dokument o koncu. Ostanejo pa črke, zapisane na in je namenjen vsem članom.

94 MAREC 2009 Program je pester in bogat ter namenjen široki planinski populaciji od najmlajših Milenko do najstarejših. Vrsta tematskih planin- Arnejšek – skih predavanj je namenjena vsem, ki jih to področje zanima. Nekatera med njimi Prle so potopisna, druga obarvana z naravo- varstveno vsebino, mnoga pa predsta- vljajo načrte krajših in daljših planinskih 1948–2009 izletov v letu, ki je pred nami. Posebej zanimivi sta bili februarski predstavi- Tiho strune v noč igrajte, tev tabora za osnovnošolce in reporta- sanje moje šepetajte, tu pod oknom ža Društva za raziskovanje podzemlja vseh želja. Škofja Loka. Kar 25 planinskih registrira- nih vodnikov bo popeljalo planince na Kakor sape dah poletne, različne planinske ture z različno zahtev- lunin soj, vonjave cvetne, ljubi moji nostjo; posebej zanimiv je program se- do srca, ljubi moji do srca. niorskega odseka, za katerega se bodo ogreli vsi, ki gredo na izlet raje med te- (F. Schubert) dnom. Tudi njim ne bo manjkalo zah- tevnejših planinskih tur doma in v tujini, Prsti se lahkotno sprehajajo po klaviaturi, telo je vzravnano, pogled je usmer- zato je zanimanje za tovrstne izlete vse jen vstran, nekam v daljavo, zamišljen, ponosen, strog … večje. Posebnost v delovanju društva je Prleta sem spoznal pred leti na alpinističnem tečaju, na katerem je sodeloval Planinsko-jamarski odsek z etnološko kot alpinistični inštruktor. Od takrat sva se večkrat slišala in redno je bil z nami sekcijo, ki jo je pred mnogimi leti usta- na tečajih Komisije za alpinizem. novil Rado Radešček, sedaj pa njegovo S turnimi smučmi smo peljali skupino tečajnikov od Komne na Krn. Lep, son- delo nadaljuje Aleksander Oblak. Odsek čen dan in čudovite razmere. Prle je hodil na čelu, občasno izginil in nas po- skrbi za dve društveni obhodni poti. Prva je Pot slovenskih legend in ima 32 čakal na mestu z norim razgledom. Dnevi pozimi niso prav dolgi in vsem se točk, ki so razpršene po celotnem slo- je mudilo naprej. A on, kot da čas stoji, je med prsti spretno zvijal svoj tobak venskem prostoru. Pohodnikom je v Vannela in nam razlagal, kako se je to leto ravno tukaj prebijal skozi rušje. pomoč Vodnik po Poti slovenskih le- Spomnim se, kako je na Kamniškem sedlu tečajniku, ki je bil soliden plezalec, gend, kamor lahko odtisnejo žige in pred vsemi razložil, da ne zna plezati, ker noge postavlja kot raca. spoznajo legende o krajih, ki so zanimivi Lepega sončnega dne se oglasi pri meni s kupom papirja. »Daj, poglej, kako za vsakogar. Druga je Poštarska jamska se ti zdi? Sem napisal vodnik Grebeni slovenskih gora. Vse, kar sem prehodil.« pot, ki je prav tako speljana po vsej Slo- veniji in vključuje različne kraške pojave Med prebiranjem sem spoznal, kdo je Prle – umetnik, ljubitelj gora, narave, ži- ter naravne znamenitosti. V dnevniku je vljenja, predvsem pa čudak, takšen, kakršen mora biti alpinist. prostor za odtis 28 žigov. Prle, srečno med gorskimi vršaci, kjer kraljuje Stribog. Se srečamo, tam nekje, V okviru društva že deset let deluje nekoč in skupaj bomo zvijali tobak in narisali belo smučino v nedolžno Odsek za varstvo narave, ki sodeluje z pokrajino. Odborom za varstvo narave pri MDO Prle je bil alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec. Rodil se je 4. okto- PD Ljubljana. Člani odbora organizirajo bra 1948 na Ptuju, umrl je 13. februarja 2009 v Škofji Loki. Publikacije: Plezal- vodene izlete v različne pokrajine Slo- venije od Brkinov do Prekmurja in od ni priročnik, Priročnik za letno in zimsko plezanje, samozaložba: 1994; Moje Trente do Bele krajine. Lotijo se tudi či- gore, Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2001; Grebeni slovenskih gora, ščenja in urejanja planinskih poti v oko- Škofja Loka: Muzejsko društvo, 2007. lici Ljubljane. Vsi člani odbora se trudijo, Pomembnejši članki: Oprema, zdravje, nasveti, Ljubljana: Alpinistični razgle- da bi zanimanje za planinsko dejavnost di 32 (1989), str. 42; Kovinarska, smer Debelakove in Steber revežev v Veli- prebudili tudi pri mladih v osnovni šoli, ki in Zadnji Mojstrovki, Ljubljana: Alpinistični razgledi 42 (1993), str. 22–24; pri dijakih in študentih. Mnogo k temu Sestop z Malega Oltarja, Ljubljana: Alpinistični razgledi 42 (1993), str. 25; Va- pripomore vsakoletni tabor v Možni- rovanje, načini varovanja, izdelava varovališča, Ljubljana: Alpinistični razgle- ci. Planinsko društvo Pošte in Teleko- ma Ljubljana je zadolženo za vzdrže- di 48 (1995), str. 31–37; Svedrovci v stenah, Ljubljana: Alpinistični razgledi 55 vanje 12 planinskih poti, med katerimi (1996), str. 106–109; Merjenje sile pri varovanju, Ljubljana: Alpinistični raz- so tudi visokogorske poti na obmo- gledi 56 (1996), str. 162–164; Oltarček pri Malem Oltarju, Ljubljana: Planin- čju Vršiča, Prisojnika in Razorja. Večje ski vestnik 4 (1995), str. 156–159; Dva potepa na brezpotni greben, Ljubljana: poškodbe na poteh sanirajo v sode- Planinski vestnik 7–8 (2003), str. 25–28; Po jugovzhodnem grebenu na Kap- lovanju s tehnično ekipo pri Komisiji tanovo glavo, Ljubljana: Planinski vestnik 9 (2003), str. 10–13; Na Veliko Cino, za planinske poti PZS. Uspešno je tudi Ljubljana: Planinski vestnik 3 (2004), str. 36–38. sodelovanje s planinskimi skupinami Pošte in Telekoma v Kranju, Novi Gorici, Prvenstveni vzponi: Med stolpoma (Razor); Spirala, 3P (Dolgi hrbet); Sončna, Novem mestu in z drugimi. Planinske- Kij in mesarica (Dolška škrbina); Smer zadovoljnega Kranjca, Kaminska (obe mu društvu želi uspešno delo in uresni- zahodna stena Planjave); Ogledalo, Helikopter, Pasja (Vežica), prvi pristop na čitev vseh načrtov v letu 2009 tudi ure- Oltarček leta 1993; Jutranja (zahodna stena Dovškega Gamsovca); Črna dlaka dniški odbor Planinskega vestnika. (severna stena Stenarja). Slavica Tovšak Matjaž Šerkezi

95 Kako poznamo na{e gore?

Katera znana in dobro obiskana gledom, pa spet z enim očesom proti fotki in tako gora je na sliki? naprej, ko naenkrat možganske blodnje prekine Pravila naše igre smo objavili v januarski števil- miselni preboj, da se adut rešitve "od kod", skriva ki. Odgovore sprejemamo do 25. marca. Spletna v tistem grebenčku desno spodaj. Kaj za vraga, ..., trgovina www.kibuba.com tokrat za nagrado pa tako temen je, ..., ampak ta silhueta, ..., a je to?!, ponuja rokavice Wind Stopper rokavice Evolu- ..., seveda je - del vzhodnega grebena Begunjšči- tion. Če boste odgovarjali po elektronski pošti, ce, oz. Begunjske Vrtače, ki se spušča proti Šentan- uporabite naslov [email protected]. Poslati nam ski dolini. He, he, od tod do rešitve pa je bil seveda morate popoln naslov in davčno številko. le korak. Višina vrha je podobna višini Storžiča, odkriti greben se nahaja nižje, torej je rešitev lahko samo: (Visoka) Vrtača.« Rešitev iz prejšnje številke: Na sliki je bil Storžič, slikan z Vrtače. Kako je prišel Pravilno vas je odgovorilo 23. Žreb je nagrado, do rešitve, nam je spet hudomušno opisal Samo jedilni komplet Outdoor, tokrat dodelil Luki Jemec: » … Dejstvo, da zasneženi vrh zaseda po- Talerju. Napačni odgovori pa so bili Macesno- lovico ugankarske fotke, ni bilo kaj prida v pomoč. vec, Grintovec in Begunjščica. Kopasto, kot je vse skupaj videti, prej zavaja. Pogle- dovanje na fotografijo, pa vstran z odsotnim po- Andrej Stritar

96 MAREC 2009 Reklama PV_PULSE.qxd:Layout 1 1/23/09 11:39 PM Page 1

REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 114. LETO / MAREC 2009 / 3,20 EUR Revija 3 Planinske zveze Slovenije

CMY

Zgodovinsko poslanstvo SPD Trst Ivan Selan, planinec in kartograf