Po Opisu Sodeč Je Da Taci Ja Morda Antika in Sicer Bi Utrdbo Lahko Interpr
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
utrdbe, zato menim, da je zrušen velik ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO, del utrdbe; po opisu sodeč je da taci j a VIII, 33, Lj. —Šiška. — Poleti je LRZSV morda antika in sicer bi utrdbo lahko v okviru konservatorskih posegov na ta- interpretirali kot zaporo ceste pri Str- boru na Šmarni gori opravil tudi son- mici. Ob tem je treba upoštevati še re- dažna izkopavanja na tem prostoru. Po- zultate letošnjih izkopavanj na Taboru, leg ostankov taborskega kompleksa je ki so pokazala, da tam ni sledov anti- bila najdena pod stopnico sz. vhoda an- čne poselitve, zato je tudi treba korigi- tična bronasta zapestnica (votla z rom- rati vključevanje Tabora v Studenem v basto zakrivljenim osrednjim delom) ter limes. srebrn ploščat ornamentiran prstan, po- J. od kamnoloma oziroma v z. vznožju bran v premetanih plasteh ob obzidju, grebena z utrdbo na Ostrogu so v izro- sv. od prezbiterija. — M. S. čilu izpričane najdbe žganih grobov, najdbe so menda v muzeju na Dunaju ali v Trstu (nepreverjeno!). Lokacija se ime- nuje Podostrog, v bližini je stalni izvir (topografsko delo za PP, 1979). — N.' O. ŠARED, IV, 2. — Ob razvalinah cerk- vice sv. Jakoba, ki stoje nad zaselkom Sv. Jakob pri Šaredih, so bili po pripo- vedovanju Franca Turjaka iz Baredov najdeni ostanki skeletnih grobov. Na platoju istega hriba z 273 m nadm. v. bolj na z. od cekve, je bil na ledini Na grobi ji najden glinast tlak, temeljni zi- dovi stavb' in ostanki rimske opeke. Po najdbah sodeč gre za predel, naseljen v antiki in srednjem veku. — E. B. T. SKOCJAN, IV, 3. — Na vrhu hriba Skocjan na levi strani ceste, ki vodi iz Kopra proti Bertokom, so delavci Agra- rie pri kopanju v vinogradu našli veliko opeke in zidove. Kosi opeke so še raz- treseni po njivah. — E. B. T. ŠMARJE, IV, 8, Koper. — Na platoju hriba Poljane sv. od Smarij, kmet j e po- gosto najdejo rimsko opeko, keramiko in železne žeblje. Na sv. strani tega platoja SI. 86 Šmarna gora — bronasta zapestnica in Verščibošk naj bi nekoč stala vas, od- srebrni prstan Fig. 86 Šmarna gora — a bronze bracelet and tod veliki kupi kamenja. Na nasprotni, a silver ring j z. strani pri križišču starih cest Šmarje —Koštabona in Šmarje—Padna je baje stala cerkev sv. Boštjana in kraj imenu- ŠMARTNO, II, 9, Nova Gorica. — jejo Boštjanovo. Našli naj bi tudi ske- Leta 1978 so pri obnovi ceste Plave—Do- letne grobove. brovo v vasi Šmartno (pare. št. 201 k. o. Stara cesta, ki se pri razvalinah nek- Šmartno) presekali antično plast. Pri danje ceste v v. delu Smarij odcepi od ogledu terena je bila v profilu 1,5 m ceste Šmarje—Pomjan in vodi proti Ko- nad nivojem ceste delno še vidna 5 cm pru, se imenuje Stara ali rimska cesta. db. sivorjava kulturna plast, v kateri so Podatek je zanimiv za iskanje ceste via bili odlomki opeke, keramike in drobci Flavia. oglja. — B. 2. T. Na hribu Grintavec, 288 m nm. vi., se najdejo kosi rimske opeke in kamenja, TOMISELJ, VIII, 11, Lj. Vič-Rudnik. po pripovedovanju domačinov ostanki — Po izročilu domačinov vodi Rimska ce- starega naselja. Opeko najdejo tudi na sta od vznožja Krimskega pogorja, in j. pobočju hriba, na njivi Antona Gla- sicer od ledine Kravji most (z. od nek- vina. V neposredni bližini je najdišče danjega zaselka Podkraj) naravnost po Stare njive pri Gažonu. — E. B. T. barjanski ravnini proti Lipam (seka pare. št. 2073, 2018, 2014 itd. k. o. Tomišelj). Staro cestišče je ohranjeno kot nekoliko napeta, okrog 50 cm vi. in 5 m š. izbok- lina. Nasuto je iz srednje zrnatega proda in poteka v smeri približno SV—JZ, ne glede na sedanjo mrežo barjanskih jar- kov in kolovozov. Zaradi bližnje najdbe rimske podkve ob Šalčkovem štradonu (glej s. v. Lipe!) domnevamo, da gre za rimsko vicinalno cesto na Barju. Zelo verjetno imamo opraviti tudi s kmetij- sko izrabo prej nedostopnega močvirja, ki so ga v antiki delno izsušili. — D. V. TRBINC. — Glej: Pozna rimska doba in preseljevanje ljudstev. TREBEŠE, III, 4, Koper. — Na njivi Franca Jožeta, ki leži na ledini Stup na Hribu, 402 m nm. vi. j. od Butarjev ob cesti Butari—Trebeše, je lastnik njive izkopal več rimskih kamnitih pepelnic z ogljem in majhnimi posodicami. Pokrov SI. 87 Trebnje (pristava) — rimski žgan grob take kamnite posode, ki ga je shranil Fig. 87 Trebnje (a farm building) — an inci- kmet, je sedaj v Pomorskem muzeju v nerated Roman grave Piranu. ZLOGANJE, Na ledinah Ravan in Stupanj, ki ležita IX, 14, Novo mesto. — Spomladi 1979 so odkrili pri planiranju na Hribu, najdejo kmetje pri oranju Tičnica njiv zidove in rimsko opeko, ki je še hriba v Zloganju blizu Skocjana vedno raztresena med kamenjem ob' robu na pare. št. 397/1 k. o. Dole, last Mlakar njiv. Na istem hribu, le bolj s. na njivi Antona iz Zloganja 2, žgane rimske gro- Kozlovič Andreja in Ivana iz Butarjev, bove. Hitra intervencija arheološke ekipe se menda najde tudi oglje. Opeka je raz- DM Novo mesto je pripomogla, da gro- tresena po vsem hribu. — E. B. T. bišče ni bilo v še večji meri uničeno. V enomesečnem zaščitnem izkopavanju, ki TREBNJE, ga je finansirala kulturna skupnost No- IX, 17. — Brez soglasja za- vo mesto, je bilo odkritih 21 žganih rim- voda za spomeniško varstvo je bil preko- skih grobov. Njihova tipologija zajema pan teren za novo osnovno šolo sz. od oblike od preprostih grobnih jam brez današnjega zdravstvenega doma. Vseeno konstrukcije s pravokotnimi ali zaob- je LRZSV uspel izvajati arheološki spo- ljenimi vogali preko pravokotnih grobov meniški nadzor nad izkopi in pri tem s kamnito oblogo in zloženega kamenja zasledil na več mestih kose antične keramike. Na s. delu izkopišča pa se je tik pod površjem pojavila žganina z antično keramiko, ki je po natančnejšem pregledu pokazala, da gre verjetno za predhodno uničen antični kulturni sloj. — M. S. TRNOVO. — Glej: Starejša železna do- ba. ZANIGRAD, III, 1. Koper. — Po sz. pobočju hriba, na katerem stoji cerkvi- ca v Zanigradu, vodi v dolino pot, ki ji pravijo Rimska cesta. Pravijo, da se do- bijo sledovi te ceste tudi v dolini ped Podpečjo in Bezovico. — E. B. T. ZAZID. — Glej: Prazgodovina — po- SI. 88 Zloganje — kupolasta grobnica drobneje neopredeljivo. Fig. 88 Zloganje — a cupola sepulchre .