utrdbe, zato menim, da je zrušen velik ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO, del utrdbe; po opisu sodeč je da taci j a VIII, 33, Lj. —Šiška. — Poleti je LRZSV morda antika in sicer bi utrdbo lahko v okviru konservatorskih posegov na ta- interpretirali kot zaporo ceste pri Str- boru na Šmarni gori opravil tudi son- mici. Ob tem je treba upoštevati še re- dažna izkopavanja na tem prostoru. Po- zultate letošnjih izkopavanj na Taboru, leg ostankov taborskega kompleksa je ki so pokazala, da tam ni sledov anti- bila najdena pod stopnico sz. vhoda an- čne poselitve, zato je tudi treba korigi- tična bronasta zapestnica (votla z rom- rati vključevanje Tabora v Studenem v basto zakrivljenim osrednjim delom) ter limes. srebrn ploščat ornamentiran prstan, po- J. od kamnoloma oziroma v z. vznožju bran v premetanih plasteh ob obzidju, grebena z utrdbo na Ostrogu so v izro- sv. od prezbiterija. — M. S. čilu izpričane najdbe žganih grobov, najdbe so menda v muzeju na Dunaju ali v Trstu (nepreverjeno!). Lokacija se ime- nuje Podostrog, v bližini je stalni izvir (topografsko delo za PP, 1979). — N.' O. ŠARED, IV, 2. — Ob razvalinah cerk- vice sv. Jakoba, ki stoje nad zaselkom Sv. Jakob pri Šaredih, so bili po pripo- vedovanju Franca Turjaka iz Baredov najdeni ostanki skeletnih grobov. Na platoju istega hriba z 273 m nadm. v. bolj na z. od cekve, je bil na ledini Na grobi ji najden glinast tlak, temeljni zi- dovi stavb' in ostanki rimske opeke. Po najdbah sodeč gre za predel, naseljen v antiki in srednjem veku. — E. B. T. SKOCJAN, IV, 3. — Na vrhu hriba Skocjan na levi strani ceste, ki vodi iz Kopra proti Bertokom, so delavci Agra- rie pri kopanju v vinogradu našli veliko opeke in zidove. Kosi opeke so še raz- treseni po njivah. — E. B. T. ŠMARJE, IV, 8, Koper. — Na platoju hriba Poljane sv. od Smarij, kmet j e po- gosto najdejo rimsko opeko, keramiko in železne žeblje. Na sv. strani tega platoja SI. 86 Šmarna gora — bronasta zapestnica in Verščibošk naj bi nekoč stala vas, od- srebrni prstan Fig. 86 Šmarna gora — a bronze bracelet and tod veliki kupi kamenja. Na nasprotni, a silver ring j z. strani pri križišču starih cest Šmarje —Koštabona in Šmarje—Padna je baje stala cerkev sv. Boštjana in kraj imenu- ŠMARTNO, II, 9, Nova Gorica. — jejo Boštjanovo. Našli naj bi tudi ske- Leta 1978 so pri obnovi ceste Plave—Do- letne grobove. brovo v vasi Šmartno (pare. št. 201 k. o. Stara cesta, ki se pri razvalinah nek- Šmartno) presekali antično plast. Pri danje ceste v v. delu Smarij odcepi od ogledu terena je bila v profilu 1,5 m ceste Šmarje—Pomjan in vodi proti Ko- nad nivojem ceste delno še vidna 5 cm pru, se imenuje Stara ali rimska cesta. db. sivorjava kulturna plast, v kateri so Podatek je zanimiv za iskanje ceste via bili odlomki opeke, keramike in drobci Flavia. oglja. — B. 2. T. Na hribu Grintavec, 288 m nm. vi., se najdejo kosi rimske opeke in kamenja, TOMISELJ, VIII, 11, Lj. Vič-Rudnik. po pripovedovanju domačinov ostanki — Po izročilu domačinov vodi Rimska ce- starega naselja. Opeko najdejo tudi na sta od vznožja Krimskega pogorja, in j. pobočju hriba, na njivi Antona Gla- sicer od ledine Kravji most (z. od nek- vina. V neposredni bližini je najdišče danjega zaselka Podkraj) naravnost po Stare njive pri Gažonu. — E. B. T. barjanski ravnini proti Lipam (seka pare. št. 2073, 2018, 2014 itd. k. o. Tomišelj). Staro cestišče je ohranjeno kot nekoliko napeta, okrog 50 cm vi. in 5 m š. izbok- lina. Nasuto je iz srednje zrnatega proda in poteka v smeri približno SV—JZ, ne glede na sedanjo mrežo barjanskih jar- kov in kolovozov. Zaradi bližnje najdbe rimske podkve ob Šalčkovem štradonu (glej s. v. Lipe!) domnevamo, da gre za rimsko vicinalno cesto na Barju. Zelo verjetno imamo opraviti tudi s kmetij- sko izrabo prej nedostopnega močvirja, ki so ga v antiki delno izsušili. — D. V. TRBINC. — Glej: Pozna rimska doba in preseljevanje ljudstev. TREBEŠE, III, 4, Koper. — Na njivi Franca Jožeta, ki leži na ledini Stup na Hribu, 402 m nm. vi. j. od Butarjev ob cesti Butari—Trebeše, je lastnik njive izkopal več rimskih kamnitih pepelnic z ogljem in majhnimi posodicami. Pokrov SI. 87 Trebnje (pristava) — rimski žgan grob take kamnite posode, ki ga je shranil Fig. 87 Trebnje (a farm building) — an inci- kmet, je sedaj v Pomorskem muzeju v nerated Roman grave Piranu. ZLOGANJE, Na ledinah Ravan in Stupanj, ki ležita IX, 14, Novo mesto. — Spomladi 1979 so odkrili pri planiranju na Hribu, najdejo kmetje pri oranju Tičnica njiv zidove in rimsko opeko, ki je še hriba v Zloganju blizu Skocjana vedno raztresena med kamenjem ob' robu na pare. št. 397/1 k. o. Dole, last Mlakar njiv. Na istem hribu, le bolj s. na njivi Antona iz Zloganja 2, žgane rimske gro- Kozlovič Andreja in Ivana iz Butarjev, bove. Hitra intervencija arheološke ekipe se menda najde tudi oglje. Opeka je raz- DM Novo mesto je pripomogla, da gro- tresena po vsem hribu. — E. B. T. bišče ni bilo v še večji meri uničeno. V enomesečnem zaščitnem izkopavanju, ki TREBNJE, ga je finansirala kulturna skupnost No- IX, 17. — Brez soglasja za- vo mesto, je bilo odkritih 21 žganih rim- voda za spomeniško varstvo je bil preko- skih grobov. Njihova tipologija zajema pan teren za novo osnovno šolo sz. od oblike od preprostih grobnih jam brez današnjega zdravstvenega doma. Vseeno konstrukcije s pravokotnimi ali zaob- je LRZSV uspel izvajati arheološki spo- ljenimi vogali preko pravokotnih grobov meniški nadzor nad izkopi in pri tem s kamnito oblogo in zloženega kamenja zasledil na več mestih kose antične keramike. Na s. delu izkopišča pa se je tik pod površjem pojavila žganina z antično keramiko, ki je po natančnejšem pregledu pokazala, da gre verjetno za predhodno uničen antični kulturni sloj. — M. S. TRNOVO. — Glej: Starejša železna do- ba. ZANIGRAD, III, 1. Koper. — Po sz. pobočju hriba, na katerem stoji cerkvi- ca v Zanigradu, vodi v dolino pot, ki ji pravijo Rimska cesta. Pravijo, da se do- bijo sledovi te ceste tudi v dolini ped Podpečjo in Bezovico. — E. B. T. ZAZID. — Glej: Prazgodovina — po- SI. 88 Zloganje — kupolasta grobnica drobneje neopredeljivo. Fig. 88 Zloganje — a cupola sepulchre .