Prešernova ulica 29, Ptuj

Zbirka Rudija Ringbauerja

Donacija mestu Ptuj

27. marec - 6. maj 2018

Prešernova ulica 29, Ptuj

Zbirka Rudija Ringbauerja

Donacija mestu Ptuj

27. marec - 6. maj 2018

ZBIRKA RUDIJA RINGBAUERJA Donacija mestu Ptuj

27. marec - 6. maj 2018 Galerija mesta Ptuj

Izdala Mestna občina Ptuj Zanjo Miran Senčar Uredila Marjeta Ciglenečki Besedilo Rudi Ringbauer, Marjeta Ciglenečki, Lea Lampret Prevod v angleščino Marjeta Ciglenečki Lektoriranje angleškega prevoda Matthew Allexander Krause Fotografije Dubravko Baumgartner Oblikovanje Darko Ferlinc Tisk Tiskarna Ekart d.o.o. Naklada 300 izvodov

Marec 2018

Izbor del za razstavo Rudi Ringbauer Postavitev razstave Rudi Ringbauer, Tomaž Plavec

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

76(497.4)(083.824)

RINGBAUER, Rudi Zbirka Rudija Ringbauerja : donacija mestu Ptuj, 27. marec - 6. maj 2018, Galerija mesta Ptuj / [besedilo Rudi Ringbauer, Marjeta Ciglenečki, Lea Lampret ; uredila Marjeta Ciglenečki ; prevod v angleščino Marjeta Ciglenečki ; fotografije Dubravko Baumgartner]. - Ptuj : Mestna občina, 2018

300 izv. 1. Ciglenečki, Marjeta 2. Lampret, Lea, 1993- COBISS.SI-ID 94187521

<------Beseda zbiralca Čemu lahko pripišemo, da sem postal zbiralec likovnih del? V prvi vrsti sem že kot osnovnošolec strastno risal vse, kar Rudi Ringbauer mi je prišlo »pod roke«, v študentovskih letih pa sem pos- tal prijatelj takratnega gimnazijca iz Radencev, poznejšega akademskega slikarja in profesorja na likovni akademiji v Ljubljani, Lojzeta Logarja. Slednji ni bil le izjemen slikarski talent, pač pa tudi človek z veliko začetnico.

Ne boste verjeli, toda to se je »prijelo« in že čez čas so vsi Kako tesno sva se zbližala, priča dejstvo, da je kmalu postal moj »Sinek«. Ob neki priložnosti sva se v razigrani družbi zna- najini znanci in prijatelji vedeli, kdo je Sinek šla na terasi pred bifejem radenskega letnega kopališča in v in kdo je Ajtek. nekem trenutku je Lojze prišel na dan s tem, da pravzaprav nima očeta, da je nezakonski otrok. Ker sem tudi jaz »brez očeta«, sem, vzpodbujen s kozarcem rujnega vinca, napletel nekako takole: »Naj te vrag pocitra, pa bom jaz tvoj 'Ajtek'.« Ne boste verjeli, toda to se je »prijelo« in že čez čas so vsi najini znanci in prijatelji vedeli, kdo je Sinek in kdo je Ajtek.

Naj se za hip vrnem k svojemu smislu za risanje, in to iz enega samega razloga, da vam s še enega zornega kota prikažem, kako zelo nenavadno bitje je človek. Vse življenje sem bolj ali manj nečitljivo, da ne rečem grdo pisal, kar je posledica okorne roke, za risanje pa sem imel nadpovpre- čen smisel. V zadnjih letnikih osnovne šole so moji risani portreti madžarskih velmož krasili stene razredov.

Še kakšno minutko posvetimo temu, kako nenačrtno, spon- tano sem postal strasten zbiralec. »Sinek« mi je že kot gim- nazijec pričel podarjati svoja dela, pozneje tudi kot študent in navsezadnje še vse do svoje prezgodnje smrti. Skorajda ni bilo najinega srečanja, da mi ne bi podaril kakšne svoje umetnine. Sčasoma je iz podarjenih del nastala upoštevanja vredna zbirka in ko sem prišel do rednih prihodkov, tedaj že do ušes zaljubljen v umetnost, sem pričel likovna dela tudi kupovati. Sprva cenovno bolj dostopne grafike, pozneje, ko se mi je gmotno stanje še nekoliko izboljšalo, pa tudi kakšno dražjo sliko. Do današnjih dni sem zbral preko petsto likov- nih del, kar za naše razmere, brez kančka samohvale, pred- stavlja že zavidanja vredno zbirko.

Za donacijo sem se odločil iz dveh razlogov. Prvi je ta, da med mojimi bližnjimi ni nikogar, ki bi ga posebej zanimala likovna umetnost, ki bi s tolikšno ljubeznijo bogatil zbirko, jo kdaj pa kdaj pobožal z očmi, kot sem to počel jaz. Dru- gi pa je ta, da bo donacija nedvomno potrdila, kako zelo sem hvaležen svojemu mestu, ki me je že od vsega začetka »sprejelo« za svojega. Na Ptuju se več kot pol stoletja za en sam trenutek nisem počutil kot »prišlek«. Iskrena hvala vsem meščanom dobre volje!

3 ZBIRKA RUDIJA RINGBAUERJA Donacija mestu Ptuj

Marjeta Ciglenečki

O zbiralcu Rudi Ringbauer (rojen 1931 v Murski Soboti) se je na Ptuj priselil leta 1965 in pričel delati kot pripravnik v odvetniški pisarni Franja Aliča in njegovih dveh kolegov. Za sodnika je bil izvoljen v letu 1968 in sodniško delo opravljal do upoko- jitve leta 1991 z izjemo dveh let, ko je poučeval na srednji ekonomski šoli. Njegovo otroštvo in mladost sta bili trdi, z materjo in sestro so živeli izjemno skromno. Čeprav ni imel kakšnih posebnih ročnih spretnosti, ga je svak vzel za va- Decembra 2017 smo zbirko Rudija Ringbauerja popisali jenca v svojo ključavničarsko delavnico, uk pa je zaključil in opis dopolnili s fotografijami. Našteli smo 432 del leta 1948 v mariborski tovarni TAM. Ker se je zlahka učil, je izobraževanje nadaljeval na Srednji tehnični šoli, ki jo je različnih avtorjev, med katerimi izrazito prevladujejo končal leta 1955. Dve leti je delal kot strokovni učitelj, nato pa se je odločil za študij prava in diplomiral v letu 1965. grafični listi Lojzeta Logarja. V času študija v Ljubljani se je družil s prekmurskimi roja- ki, med drugimi tudi z Brankom Šömnom in Ferijem Žerdi- nom. Z njima je leta 1963 kot sourednik in pisec prispev- kov sodeloval pri izdaji klubskega glasila Bruc. Bruc je bil satiričen list, članki so bili ostri, zato ga je aktualna oblast zaplenila, Branko Šömen in Rudi Ringbauer pa sta se zna- šla v preiskovalnem zaporu in bila kasneje tudi obsojena. 1

Ob koncu petdesetih let je Rudi Ringbauer začel s pisa- njem aforizmov, ki smo jih pred leti občasno lahko prebirali v časniku Delo, avtor pa jih je zbral v štiri knjige in jim dodal še zajetno esejistično delo Moj prepir z Bogom.2 Za svoje literarne dosežke je leta 1994 prejel Oljenko in leta 2014 še Veliko oljenko Mestne občine Ptuj, stanovski kole- gi pa so ga za sodniško delo nagradili leta 1989 s častnim priznanjem Slovenskega sodniškega društva.

Pisatelj in 1 Več o časopisu Bruc: Aljaž VRABEC, Branko Šömen: Optimist bi rekel, da zbiratelj umetnin je danes vse turobno, pesimist, da bo še huje, Delo, 16. 4. 2016, dostopno Rudi Ringbauer tudi na spletni strani: https://www.vecer.com/branko-soemen-prepoveda- ne-knjige-v-pticjih-kletkah-6252287 (25. 2. 2018). 2 Aforizme je objavil v knjigah, ki jih je izdal v samozaložbi: Božje resnice (1993, z likovnimi prilogami Lojzeta Logarja), Preproste resnice (2000, z likovnimi prilogami Franca Mesariča), Gole resnice (2003, z likovnimi pri- logami več prekmurskih umetnikov) in Popolne resnice (2014, z likovnimi prilogami Jerneja Forbicija). Esejistično delo Moj prepir z Bogom je izšlo v samozaložbi leta 2011, likovne priloge je prispeval . Rudi Rin- gbauer se je preskusil tudi kot prevajalec iz madžarščine, in sicer je preve- del otroško pripoved na vojno temo z naslovom Diverzanta madžarskega pi- satelja Mihalyja Majtenjija, ki je z ilustracijami Iveta Šubica izšla leta 1965 pri Mladinski knjigi. Kot vnet tenisač je leta 1982 sodeloval še pri publikaciji Šestdeset let tenisa v Ptuju.

4 Rudi Ringbauer je tudi občudovalec in zbiralec likovnih Lojze Logar (1944–2014) del. Svojo zbirko je nekajkrat javno predstavil: dvakrat v muzejskem razstavišču v starem obrambnem stolpu ob Dravi, enkrat v prostorih ptujskega sodišča, male grafike pa je postavil na ogled v zasebnem razstavišču ptujskega zbiralca Lojzeta Petroviča. V letu 2017 so del njegove zbir- Logar in Ringbauer sta bila v tesnih stikih vse od ke preučili študentje umetnostne zgodovine na Filozofski študentskih let pa do Logarjeve smrti. Prav Logarjeva fakulteti Univerze v Mariboru in pri predmetu Praktično usposabljanje organizirali razstavo z naslovom Grafični listi prva prijateljska darila, ki so bila še začetniška dela, so iz zbirke Rudija Ringbauerja v Galeriji Media Nox v Mari- boru.3 V okviru ciklusa Zbiralci se predstavljajo je zgodbo o zanetila Ringbauerjevo zbirateljsko strast. svoji zbirki v javnem pogovoru predstavil 18. oktobra 2017; v ptujskem dominikanskem samostanu so mu prisluhnili številni obiskovalci.4

Decembra 2017 smo zbirko Rudija Ringbauerja popisali in opis dopolnili s fotografijami. Našteli smo 432 del različ- nih avtorjev, med katerimi izrazito prevladujejo grafični listi V zbirki Rudija Ringbauerja po številu daleč prevladujejo Lojzeta Logarja. Pred leti je bila zbirka Rudija Ringbauerja sitotiski ter nekaj gvašev in laviranih risb Lojzeta Logarja; še obsežnejša. Leta 2013 je Krajinskemu parku Goričko našteli smo 75 del na papirju (od teh sta dve deli akril na izročil 83 Logarjevih grafik in slik z namenom, da v gradu papirju) in tri akrilne slike. Ena od slednjih je značilna »črna Grad uredijo stalno zbirko sodobne umetnosti. Še istega slika« iz prve polovice sedemdesetih let, ko je Logar kom- leta je Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož doniral 23 risb pozicijo gradil iz osnovnih geometrijskih elementov, nanje in grafik, katerih avtorji so člani umetniške rodbine Kasi- pa apliciral tipične pop-artistične like, v tem primeru gre za mir-Oeltjen.5 V popisu iz leta 2017 lahko preštejemo dela trikotnik in tri Dürerjeveve zajčke. 84 različnih znanih avtorjev; nekaj del ni signiranih – od teh smo nekatera uspeli atribuirati, nekaj atribucij pa ostaja odprtih. V zbirki je tudi nekaj oljnih, akrilnih in slik v teh- niki jajčne tempere, prevladujejo pa dela na papirju; med slednjimi je največ grafik, sledijo jim gvaši in akvareli, ne- Lojze Logar kaj je tudi risb. Znaten del zbirke predstavljajo novoletne voščilnice in druge slikarske stvaritve majhnih formatov. Umetniki z izvirnimi deli pogosto sporočajo dobre želje znancem in prijateljem. Rudi Ringbauer je tovrstne drobne dragocenosti skrbno shranjeval; zdijo se kot nepogrešljiva sestavina sodobnega kabineta čudes, ki zbiralcu med ogle- dovanjem oživljajo drage spomine.

3 Ob razstavi je izšel katalog z enakim naslovom. Glej: Grafični listi iz zbirke Rudija Ringbauerja (ur. Marjeta Ciglenečki in Deja Bečaj), Maribor 2017. 4 Ob prireditvi je izšel letak z osnovnimi podatki o zbiralcu in njegovi zbirki. Glej tudi: http://dominikanskisamostan.si/event-item/zbiralci-se-predsta- vljajo-rudi-ringbauer/ 5 Za podatek se zahvaljujem kustodinji Tatjani Štefanič.

4 5 Logar in Ringbauer sta bila v tesnih stikih vse od študent- Ringbauerjevi zbirki je zastopano tudi zadnje obdobje Lo- skih let pa do Logarjeve smrti. Prav Logarjeva prva pri- garjevega ustvarjanja, ki ga je sam poimenoval Intermez- jateljska darila, ki so bila še začetniška dela, so zanetila zozoik. Umetnik je opustil bogato členjene in barvite forme Ringbauerjevo zbirateljsko strast. Logar je prijatelju tudi v in slikovno površino prekril monokromno s turkiznimi ali vi- naslednjih letih redno namenjal slikarska in grafična darila, joličnimi sloji – to so podobe ponotranjenega razmisleka in nekaj njegovih del pa je Ringbauer tudi kupil, in tako lahko izrazite senzibilnosti, v katerih zaznavamo avtorjevo iskanje v zbirki sledimo vsem fazam Logarjevega likovnega razvo- dotika z davno izginulimi rodovi.9 Dve večji deli v zbirki, ja. Morda so zaradi redkosti posebej zanimiva zgodnja, še za kateri je slikar izbral turkizno barvo, odlično zastopata študentska dela.6 V abstraktnih gvaših in laviranih risbah zadnje kontemplativno obdobje Logarjeve ustvarjalnosti. prevladujejo temni rjavi toni, sledimo naključnim madežem in intervencijam s fino risbo v tušu ter letrističnim dodat- kom. Omenimo litografijo iz leta 1967 z naslovomFigura IX, na kateri prepoznamo silhueto kurentove maske. Kompozicijo sestavljata spodnja črna in zgornja temno rjava ploskev, pa tudi kurentova pojava je upodobljena v enakih temnih barvah, le med rogovi se zasveti belina treh diagonalnih potez na temnem pravokotniku, kar je za Logar- ja značilen pop-artistični črtast vzorec. Ne zmoremo ga logično povezati s tra- dicionalno pustno masko, kompoziciji pa daje svojstven pečat – jasno prepoznav- no podobo priljubljenega pustnega lika odmika od etnografske kuriozitete in jo pripenja na sodobni trenutek. V Logarje- vo zgodnjo fazo sodi tudi manjša akrilna slika abstrahirane krajine, na katero je nalepljena iz revije izrezana fotografija razgaljene lepotice.7 Logar pri litografiji ni dolgo vztrajal, leta 1973 jo je zamenjal za sitotisk in se s tem odmaknil od nare- ka ljubljanske grafične šole.8 Sčasoma je vzpostavil nov pristop tudi v vsebinskem smislu. Značil- ne pop-artistične ikone (steklenice Coca-cole, televizijske Lojze Logar ekrane, izrezke iz revij ipd.) je že v sedemdesetih dopolnilo Atol. Modra ptica sitotisk in kasneje zamenjalo zanimanje za črno barvo. Sledilo je 1991 nekaj let konceptualističnega razmisleka, ponovne raziska- ve v črni barvi, v drugi polovici osemdesetih pa je začela nastajati Logarjeva najobsežnejša serija sitotiskov izjemno

živih, pulzirajočih barv s krovnim naslovom Davidovi vrtovi; 6 Lojze Logar je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral leta njihovo sporočilo je izrazito erotično, v sicer abstraktnem 1968, leta 1970 je končal specialko pri prof. Riku Debenjaku in Marjanu izbruhu v hitrem ritmu izmenjujočih se barvnih ploskev pa Pogačniku, leta 1974 pa je kot štipendist DAAD bival v Berlinu. 7 Slika žal ni niti signirana niti datirana. je vendar mogoče zaslutiti žensko figuro. Prav iz te serije 8 Logarja številni pisci postavljajo v okvir »ljubljanske grafične šole«, in sicer je v Ringbauerjevi zbirki največ listov, med njimi pa pose- ga uvrščajo v generacijo, ki je ustvarjala po letu 1970. Glej med drugim: Elena ALČEVA, Ljubljanska grafična šola, Pojmovnik slovenske umetnosti bej izstopa list z naslovom Atol: Modra ptica iz leta 1991. po letu 1945. Pojmi, gibanja, skupine, težnje, 2009, str. 170. Tudi zaradi velikosti (1400 x 1003 mm) gledalca povsem 9 Franc OBAL, Lojze Logar, v: Lojze Logar, Grafike, slike, risbe 1968–1998 (razstavni katalog, brez paginacije), Murka Sobota 1998; Zoran KRŽIŠNIK, zajame vrtinec strastnih, naravnost divjih barv, ki sta se jim Intermezzoik, v: Lojze Logar, Intermezzozoik, Ljubljana 1996 (razstavni ka- na spodnjem in zgornjem delu pridružili večji gmoti črne. V talog, brez paginacije).

6 Drugi prekmurski avtorji Rudi Ringbauer skrbno neguje stike z rodnim Prekmurjem in zvesto spremlja tamkajšnje likovno dogajanje. Poleg Lojzeta Logarja so v njegovi zbirki zastopani tako rekoč vsi prekmurski slikarji druge polovice 20. stoletja. Pridobil si je grafične mape, ki so v letih 1982, 1986 in 1990 izšle v založbi soboške galerije, njihov namen pa je bil celovito predstaviti ustvarjalno moč pomurskega prostora.10 K trem zgoraj navedenim je potrebno prišteti še mapo, ki sta jo sestavila Lojze Logar s sitotiski in Kajetan Kovič s po- ezijo, ter mapo, v kateri so grafike Mire Ostojič in verzi Ferija Lainščka (2001). Sitotiski Sandija Červeka in Marjana Gumilara so združeni v mapo, ki jo je leta 1988 izdal Pokrajinski muzej Ptuj pod uredništvom kustosa Ja- neza Balažica.

Rudi Ringbauer skrbno neguje stike z rodnim Poleg grafičnih listov, ki sestavljajo mape, so v Ringbauer- jevi zbirki še številne druge grafike prekmurskih avtorjev, Prekmurjem in zvesto spremlja tamkajšnje likovno izpostavljamo zlasti izjemnega lesorezca Štefana Galiča dogajanje. Poleg Lojzeta Logarja so v njegovi zbirki (1944–1997). Galič je v teksturi odtisa z minuciozno obrav- navo drobnih vrezov in barvnih lis dosegel vrhunec v osem- zastopani tako rekoč vsi prekmurski slikarji druge desetih letih v seriji Zapisi, ki so ji v devetdesetih sledili Fo- sili. Sloji barve vibrirajo v gledalčevih očeh kot v nekakšni polovice 20. stoletja. viziji, ki je povsem osvobojena materije, na odtisu pa so pomembna tudi polja beline, ki priklicujejo nove oblike in ustvarjajo vtis lebdenja.11 Dva avtorja sta v zbirki zastopana tudi s slikami. Štefan Hauko (roj. 1935) je restavrator in slikar, eden redkih v Sloveniji, ki se je približal nadrealizmu, ob tem pa motivno ostajal pri prekmurski pokrajini in spo- minih na otroštvo ter kmečko okolje, v katerem je odraščal. Bil je član umetniške skupine DHLM (Jože Denko, Štefan Hauko, Lojze Logar in Franc Mesarič), prve organizirane umetniške skupine v Prekmurju, ki sicer ni imela enovi- tega programa, se je pa na široko odprla novim likovnim tokovom in samozavestno vključila Prekmurje v slovenski likovni prostor. Štirje slikarji so skupaj razstavljali med leto- ma 1970 in 1974.12 V dveh slikarskih delih iz Ringbauerjeve zbirke, ki sta narejeni v tradicionalni tehniki jajčne tempe- re, se je Hauko posvetil detajlnemu pogledu v čudežni svet močvirskih travišč. Fotorealistična odslikava travnih bilk se izmenjuje s predmetno neprepoznavnimi ploskovitimi na- nosi barve. Ploskovitost korespondira z vabljivimi prodori v globino, naslov ene od slik Samotna pot v močvirje (1986) pa gledalca še dodatno prepriča o privlačnem in hkra- ti strašljivem svetu, kjer se korak lahko vsak hip usodno pogrezne. Za generacijo mlajši Sandi Červek (roj. 1960) je zaslovel s črnimi slikami, ki jih ustvarja z brazdanjem Štefan Galič barvne tvarine v premišljenih radialno potekajočih linijah. V Fosil FX drobne brazde se lovi svetloba, ki se odbija nazaj v prostor barvni lesorez brez datacije gledalca, ta pa s premikanjem in menjavanjem zornega

6 7 kota vstopa v polje podobe in njenih vrtinčastih svetlob- Ljubljanska grafična šola je fenomen, s katerim se sloven- nih lijakov. Janez Balažic je o Červekovih črnih slikah pisal ska likovna ustvarjalnost upravičeno postavlja pred svetov- kot o »čarovnilu« in njihove svetlobne učinke primerjal z no javnostjo. Vezana je na ustanovitev likovne akademije v magično močjo zlatih diskov na bizantinskih ikonah, ki vi- Ljubljani takoj po drugi vojni in na ljubljanski grafični biena- brirajo svetlobo ob stiku s pogledom vernika.13 Ena takšnih le, zagotovo eno najbolj uspelih likovnih prireditev v Sloveni- podob je našla svoje mesto tudi v Ringbauerjevi zbirki. ji, ki brez prekinitve deluje že od leta 1955; bistvene so bile tudi povezave s Parizom in tamkajšnjimi ateljeji (še posebej z ateljejem Johnnyja Friedlaenderja), kamor so zahajali tudi 10 Leta 1982 so v skupno mapo združili grafike Iva Bošnjakovića, Zolta- slovenski umetniki – štipendisti sklada Moše Pijade. Čeprav na Gaborja, Štefana Hauka, Štefana Galiča, Jožeta Horvata-Jakija, Lojzeta oznaka »ljubljanska grafična šola« ni povsem natančno de- Logarja, Franca Mesariča in Boruta Vilda. V letu 1986 so grafično mapo napolnili: Ivo Bošnjaković, Sandi Červek, Jože Denko, Zoltan Gabor, Šte- finirana, jo povezujemo z najpomembnejšimi slovenskimi fan Galič, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Jože Horvat-Jaki, grafiki, ki so redno sodelovali na ljubljanskem bienalu in od Zdenko Huzjan, Lojze Logar, Ignac Meden, Franc Mesarič, Vladimir Po- katerih so bili številni tudi profesorji na akademiji. Mnogi točnik in Borut Vild. V mapi iz leta 1990 so zloženi listi: Sandija Červeka, Jožeta Denka, Štefana Galiča, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana, Lojzeta so bili za svoje grafično delo nagrajeni tudi na pomembnih Logarja, Ignaca Medena, Franca Mesariča, Mirka Rajnarja in Boruta Vilda. likovnih prireditvah v tujini; v petdesetih in šestdesetih letih Vsi grafični listi v naštetih mapah so izdelani v sitotisku. 11 Aleksander BASSIN, Štefan Galič (1944–1997), v: Štefan Galič (1944– je bil poleg beneškega bienala prestižnega pomena na pri- 1997), (ur. Janez Balažic), Murska Sobota 1999, str. 24; Janez BALAŽIC, mer bienale v Sao Paulu v Braziliji.14 Grafika se je priljubila Slikovno polje je potrebno obdelati do stopnje vidnega, v: Štefan Galič (1944–1997), (ur. Janez Balažic), Murska Sobota 1999, str. 86. tudi slovenskim zbiralcem, pri čemer je poleg likovnih od- 12 Več o skupini: Mitja VISOČNIK, DHLM – deset let pozneje, Maribor lik svojo vlogo zagotovo odigrala tudi razmeroma dostopna 1985 (razstavni katalog); Robert INHOF, Prekmursko slikarstvo 20. stole- cena. Z današnje perspektive si težko predstavljamo, kako tja, v: Stalna razstava. Pokrajinski muzej Murska Sobota (ur. Janez Balažic in Branko Kerman), Murska Sobota 1997, str. 315–316; Natalija CIGUT, zanimiva je bila trgovina z umetninami, ki jo je v kletni pasa- Skupina DHLM, Maribor 2017 (tipkopis magistrskega dela na Filozofski ži v letu 1971 zgrajenega trgovskega centra na današnjem fakulteti Univerze v Mariboru). 13 Janez BALAŽIC, Zven podobe, v: Janez BALAŽIC, Zveni podob. Izbrani Trgu republike (prvotno Trgu revolucije) uredila Mladinska pogledi na prekmursko umetnost, Murska Sobota 2015, str. 88. knjiga. Trgovino z umetninami so imenovali Labirint, ime- la je veliko obiskovalcev, v njej pa so prirejali tudi manjše razstave. V Labirint je redno zahajal tudi Rudi Ringbauer. Sodniška plača ni dovoljevala razkošnih nakupov, lahko pa si je privoščil posamične grafične liste. Med avtorji, ki jih smemo uvrstiti v »ljubljansko grafično šolo«, v njegovi zbirki naštejemo: Andreja Ajdiča, Zvesta Apolonija, Janeza Boljko, Bogdana Borčiča, Jožeta Ciuho, Rika Debenjaka, Vladimirja Makuca, Kiarja Meška in Franceta Slano. Ringbauer dveh del Božidarja Jakca sicer ni kupil v Labirintu, prav tako ne Miheličevih Potujočih kurentov. Vsak od naštetih grafikov Ljubljanska grafična šola je v Ringbauerjevi zbirki zastopan z enim, nekateri tudi z dvema ali tremi listi. V bližino avtorjev »ljubljanske grafične šole« bi smeli uvrstiti tri dela Jiřija Anderleta (roj. 1936), češkega slikarja in grafika, ki je na ljubljanskem bienalu leta 1969 prejel drugo nagrado in leta 1981 Grand Prix, pa tudi na drugih mednarodnih likovnih prireditvah je pobiral viso- ka priznanja. Anderletovo grafično delo, ki pogosto preseže Z današnje perspektive si težko predstavljamo, kako čisti grafični odtis, odlikuje tehnična briljanca, vsebinsko pa prepričuje s simbolizmom in z reminiscencami na se- zanimiva je bila trgovina z umetninami, ki jo je v kletni cesijo.15 V Ljubljani je bil priljubljen avtor in tudi Ringbauer se ni mogel upreti šarmu njegove figuralike z nostalgičnim pasaži v letu 1971 zgrajenega trgovskega centra na nadihom. današnjem Trgu republike (prvotno Trgu revolucije) Posebno mesto v Ringbauerjevi zbirki ima serija sitotiskov uredila Mladinska knjiga. Janeza Bernika (1933–2016), ki jo je izdal pri založbi

8 Mladinska knjiga leta 1976. Grafična mapa je ob izidu Simon Fras vzbudila veliko pozornost, bila pa je tudi draga. Rudi Ringbauer si je ni mogel privoščiti, a svoje je naredila inflacija in po nekaj letih so Ringbauerju v galeriji Labirint nabrali liste z različnim oštevilčenjem, ki so ostali, potem ko Presenečenje v zbirki je pet velikih študijskih risb Simona so grafike prodajali ne le kot celotno serijo, pač pa tudi po Frasa (1874–1942). Fras, po rodu iz Rošnje blizu Starš, kosih. Nastala je mapa, ki sicer ni zložena čisto po pravilih je prvi risarski poduk prejel v Mariboru pri Francu Gorni- in ima enajst listov; brez dvoma gre za pomembnejši ku, izobraževanje pa je nadaljeval v Gradcu pri Wilhelmu del Ringbauerjeve zbirke. V sedemdesetih se je Bernik Langerju (1893–1894) in študiral na akademiji v Münchnu posvečal tudi poeziji in leta 1977 je Mladinska knjiga v pri Gabrielu von Hacklu (1897–1899). Med letoma 1900 sodelovanju z založbama Mladost v Zagrebu in Aldus in 1904 je bil asistent za risanje na mariborski realni gi- Books v Londonu izdala še knjigo Bernikovih risb in poezije mnaziji, kasneje pa je učil na realki v Gradcu. Leta 1908 z naslovom Črte,16 ki jo je Ringbauer kupil kot skorajda se je preselil v Slivnico pri Mariboru. Uveljavil se je kot obvezno prilogo mapi. Bernika so v tem obdobju prevzeli slikar in restavrator, njegovo ime pa se redko omenja v novi ikonografski motivi, v ospredju je bil kruh v alternativi strokovni literaturi. Znano je, da je slikal v cerkvah v Hom- s kamnom, kar je Jure Mikuž povezal v eksistencialno cu pri Slovenj Gradcu (1901), v Belih Vodah pri Šoštanju neločljiv par.17 Kamen in Kruh se imenujeta dve od grafik v (1908), v Leskovcu v Halozah (1909), v Šmartnem pri Slo- mapi, na katerih opazujemo vizualno tako rekoč identično venj Gradcu (1911), v Cirkovcah (1909), Staršah (1922) in gmoto v obliki hlebca, njeno materialnost pa določi šele v Kostrivnici (1926). S slikami je opremljal tudi kapelice: naslov; Kamen za kruh je tudi naslov ene od pesmi v v Vitanju (1910), v Loki pri Staršah, v Prepoljah in Zlato- Bernikovih Črtah. ličju (verjetno ok. 1922), v Lovrencu na Dravskem polju, v Brezuli pri Hočah in Podovi (vse 1927) in v Zgornji Kungoti 14 O Francetu Miheliču in njegovem uspehu na bienalu v Sao Paulu glej: (1933). Ukvarjal se je tudi s slikanjem gledaliških kuliserij Marjeta CIGLENEČKI, “… new content will require an appropriate form in očitno se je že v študentskih časih v Münchnu posvečal …”. The Slovene Painter and Graphic Artist France Mihelič (1907–1998). MODOS. Revista de História da Arte. Campinas, 2017, l. 1, št.3, str. 26–46. fotografiji.18 Ohranjene poslikave predstavljajo Frasa kot Dostopna na: http://www.publionline.iar. unicamp.br/index.php/mod/arti- slikarja, ki je nadaljeval baročno tradicijo, prepoznavne so cle/view/864. 15 Heinz NEIDEL, Anderle, Jiři, v: Saur Allgemeines Künstler-Lexikon. Die tudi prvine nazarenskega slikarstva, avtor pa si je prizade- Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, München-Leipzig 1992, str. val, da bi kompozicije delovale razgibano in dramatično. 357–358. 16 , Črte, Ljubljana 1977. Od petih velikih figuralnih risb iz Ringbauerjeve zbirke so 17 Jure MIKUŽ, Bernik's Stone – Bread, v: Janez Bernik (ur. Zoran Kržišnik), vsaj štiri zanesljivo še akademijsko delo. Dve predstavljata New York-London 1984, str. 130–140. starca, razgaljenega v zgornjem delu telesa in z draperijo

Simon Fras moški akt risba s kredo brez datacije

8 9 Simon Fras je zanimiv ustvarjalec, ki si zasluži Mariborski avtorji

podrobnejšo raziskavo. Sodi v skupino v tujini Mariborski avtorji so v Ringbaurjevi zbirki številčno bolj izobraženih umetnikov, ki so se po vrnitvi v domače skromno zastopani, med njimi pa kaže izpostaviti tri. Dve mariborski veduti Bojana Golije (1932–2014) v linorezu kraje prilagodili naročniškemu potencialu okolja; izzivi sta majhnega formata, sta pa značilni deli grafika, ki je bil dolgo dokaj prezrt in ga je javnosti celovito predstavila niso bili posebej inspirativni in njihova ustvarjalnost je šele retrospektiva v Umetnostni galeriji leta 2017. Prav v polagoma izgubljala svežino. linorezu je bil Golija velik mojster; na njegov opus je po- leg študija pri Božidarju Jakcu odločilno vplivala izkušnja polletnega študijskega bivanja na Japonskem.20 V linore- zu je razvil tančine, ki za to tehniko niso značilne in spo- okrog ledij in nog. Na prvi risbi ga opazujemo frontalno, minjajo na prefinjenost japonskega barvnega lesoreza. Z ko se z desnico opira na koleno, bradat obraz je nagnjen grafiko se je ukvarjal tudiBogdan Čobal (roj. 1942). Med navzdol, pogled pa sledi nagibu glave. Na drugi risbi isti drugim je v poznih šestdesetih delal v tehniki litografije in model opazujemo s hrbta. Postavljen je v pozo berača; z barvne litografije, s pomočjo katere je v sozvočju s takrat levico se opira na palico, desno dlan steguje v priprošnji. tudi pri nas prisotnim eksistencializmom izpovedoval svoj Naslednji dve risbi predstavljata mlajšega moškega v pog- strah pred napovedujočo se atomsko kataklizmo; sam je ledu od spredaj. Prav tako je razgaljen in ogrnjen z dra- kompozicije pojasnjeval tudi z vprašanjem reda in nereda perijo okrog ledij, z desnico pa se opira na palico. Upodo- ter njune soodvisnosti.21 Iz tega ciklusa v temačnih rjavih bljen je do bokov, a v spodnjem delu risba v obeh primerih tonih sta tudi dva lista v Ringbauerjevi zbirki. Najmlajši ni povsem dokončana; kljub temu se je slikar suvereno med mariborskimi avtorji v Ringbauerjevi zbirki je Samuel podpisal desno zgoraj. Na še eni risbi opazujemo dečka v Grajfoner (roj. 1962). Zastopan je z velikim lesorezom praznični obleki, ki kleči na stolu in se z rokama opira na naslonjalo. Figura deluje nekoliko togo in ne sledi povsem sproščeni dečkovi drži. Simon Fras je zanimiv ustvarjalec, Maribor nikoli ni bil ovrednoten kot središče grafičnega ki si zasluži podrobnejšo raziskavo. Sodi v skupino v tujini ustvarjanja, kar ne odraža realnega stanja. Ključne izobraženih umetnikov, ki so se po vrnitvi v domače kraje prilagodili naročniškemu potencialu okolja; izzivi niso bili osebnosti mariborske grafične produkcije so prav posebej inspirativni in njihova ustvarjalnost je polagoma izgubljala svežino. Primož Lampič ga je odkril kot fotogra- Golija, Čobal in Grajfoner, vsi profesorji na Oddelku fa in izpostavil koloriran črno-bel diapozitiv z upodobitvijo za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v ženskega akta, ki ga opredeljuje kot pionirskega v sloven- ski fotografiji in tudi kot izvrstno delo nasploh.19 Mariboru.

18 Primož LAMPIČ, Golo telo v slovenski fotografiji, v: Akt na Slovenskem, III – (ok. 1989), na katerem so upodobljene roke v različnih po- Fotografija (ur. Nina Pirnat Spahić), Ljubljana 2001 (razstavni katalog), str. zicijah. Lesorez je nastal še v študijskem obdobju, se pa v 13, 53, 181; Primož LAMPIČ, Fras, Simon, v: Saur Allgemeines Künstler- -Lexikon. Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 44, München-Le- njem zrcali Grajfonerjev jasno profiliran odnos do risbe, ki ipzig 2005, str. 181. Polona VIDMAR, Cerkev sv. Janeza v Staršah, v: Starše jo razume kot temelj za grafično delo. V študentskih letih je (ur. Saša Radovanovič), Maribor 2004, str. 83–84; Polona VIDMAR, Sakralni spomeniki v občini Starše, v: Zbornik občine Starše. Starše skozi čas (ur. upodabljal figuro ali njene dele v ekspresivnih povečavah Sašo Radovanovič), Maribor 2010, str. 146. posameznih detajlov, pri tem pa ostro zamejeval črne od 19 LAMPIČ 2001 (op. 18), str. 53; LAMPIČ 2005 (op. 18), str. 181; Primož belih ploskev.22 Roke na izbranem lesorezu so stilizirane, v LAMPIČ, Svetloba kot barva. Obarvana in barvna fotografija ter barvni tisk na Slovenskem od začetkov do leta 1945, Ljubljana 2015. str. 46–48, 340– njih pa prepoznavamo različna čustvena stanja. Grajfoner 341. Zahvaljujem se zgodovinarju in zbiralcu Francu Golobu s Ptuja za prvo je v naslednjih letih razvil svojstven pristop h klasičnim opozorilo na pomen Simona Frasa. Golob, ki ima odlično zbirko razglednic, hrani reklamno sporočilo trgovine s fotomaterialom iz Prage, naslovljeno na tehnikam globokega tiska; njegove odtise odlikuje močno Simona Frasa v Slivnici. V Golobovi zbirki razglednic je tudi Frasova veduta reliefna tekstura, ki je posledica izrazito globokih vrezov v ptujskega dominikanskega samostana, ki jo je kopiral po znani litografiji Alojza Kasimira, gre pa za neobičajno kombinacijo fotografije in risbe; Si- matrico. Prištevamo ga k najmlajši generaciji »ljubljanske mon Fras se je na razglednico tudi podpisal, in sicer: Simon Frass. grafične šole«, bi pa kazalo podrobneje raziskati grafično

10 ustvarjanje tudi v Mariboru. Maribor nikoli ni bil ovrednoten Ptujski slikarji kot središče grafičnega ustvarjanja, kar ne odraža realnega stanja. Ključne osebnosti mariborske grafične produkcije so prav Golija, Čobal in Grajfoner, vsi profesorji na Oddelku Pravzaprav je nepričakovano, da ptujski ustvarjalci pred- za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Ma- stavljajo manjši del Ringbauerjeve zbirke; nedvomno je riboru. Prav na tej izobraževalni ustanovi, ki je zaživela leta bila njegova zbirateljska strast usmerjena predvsem v 1961 kot dvoletna Pedagoška akademija in se nato leta Prekmurje. Ob koncu šestdesetih let so politično vrenje 1986 razširila v Pedagoško fakulteto s štiriletnim študij- in študentski protesti zajeli Evropo in segli tudi v Ljublja- skim programom, ima delo v grafičnem ateljeju pomembno no in druge jugoslovanske prestolnice, a ves ta nemir ni vlogo pri študiju likovne pedagogike. Za sodobno opremo dosegel manjših slovenskih krajev, kakršen je bil Ptuj. V ateljeja v novi stavbi, ki je bila dograjena leta 1979, se je umetniškem smislu pa je bil takratni Ptuj živahen. V letu posebej zavzel Bojan Golija, njegovo skrb za tehnološko 1968 je umrl Jan Oeltjen (1880–1968), slikar nemškega usposobljenost ateljeja pa je zavzeto prevzel Grajfoner.23 porekla, ki se je preselil na Ptuj in v Haloze leta 1931 sku- paj s soprogo Elzo Kasimir Oeltjen (1887–1944), prav tako umetnico in po rodu Ptujčanko. Oeltjenovega sever- njaškega ekspresionizma24 slovenski likovni kritiki sprva 20 Več o Bojanu Goliji: Bojan Golija (ur. Breda Kolar Sluga, Gaja Golija in Jure Kirbiš), Maribor 2017 (razstavni katalog). niso razumeli, so ga pa izjemno spoštovali drugi slikarji in 21 Mario BERDIČ, Pregled likovne ustvarjalnosti (1967–2002), v: Bogdan imel je tudi nekaj rednih kupcev svojih slik. V Ringbauerjevi Čobal (ur. Mario Berdič), Maribor 2002 (razstavni katalog). 22 Meta GABRŠEK PROSENC, »Črno je ekstremna zamejitev bele in torej zbirki je nekaj Oeltjenovih grafik, še več jih je skupaj z ris- njena najbolj dosledna definicija glede na prostor«, v: Samuel Grajfoner. bami doniral ptujskemu muzeju, podobno velja za barvne Pregledna razstava grafik in risb 1989–2000, Ljubljana 2000 (razstavni ka- litografije Luigija Kasimira (1881–1962), Oeltjenovega talog), str. 10–11. 23 Marjeta CIGLENEČKI, O izobraževanju na področju likovne umetnosti in svaka, in njegove soproge Tanne Hoernes (1887–1972). o ustanavljanju Akademije za umetnosti na Univerzi v Mariboru, v: Oddelek Opozoriti kaže na nekaj lesorezov Leopolda Wallnerja za likovno umetnost, 2, Maribor 2008 (razstavni katalog, brez paginacije); Marjeta CIGLENEČKI, Podobe rektorata. Razstava ob 1. univerzitetnem (1910–1944) z vedutami Celja, Ptuja in Haloz iz tridesetih grafičnem natečaju, v: 1. univerzitetni grafični natečaj, Maribor 2009 (raz- in štiridesetih let.25 Za Wallnerja je značilna nekoliko trda stavni katalog), str. 10. poteza, ki je osnova za krepko, stabilno kompozicijsko za- snovo.

Našteta dela pričajo o ptujski ustvarjalnosti iz obdobja pred koncem druge vojne, ob Ringbauerjevem prihodu na Ptuj pa sta v mestu ustvarjala Janez Mežan (1897–1972) in Albin Lugarič (1927–2014), pa tudi nekaj drugod žive- čih slikarjev je ohranjalo vezi s Ptujem, kjer so bili rojeni ali so bili z mestom povezani kako drugače, denimo Ja- nez Šibila (1919–2017) in Marjan Remec (1937–2009). V Ringbauerjevi zbirki je Remčev akvarel z zanj značilno

Lugaričeve zime so naslikane v prevladujočih hladnih modrinah, vendar izpod snežne odeje prosevajo madeži rumeno rjave zemlje, pogosto zasledimo tudi rdečkaste barvne lise, kar v podobo vnaša toplino; Lugaričeve zime prikazujejo čas, ko se zima umika pomladi.

10 11 Ringbauerjeva zbirka na svojstven način odpira nove njem obdobju posveča geometrijski abstrakciji, utemeljeni zlasti na krožnih formah, pri čemer uporablja akrilne barve poglede na likovno življenje tako v Prekmurju, ki je in sega po velikih formatih.28 Rudi Ringbauer pa občuduje ostajalo v jedru zbirateljeve pozornosti, kot na Ptuju, zlasti Božičeve akvarele. Božič v akvarelih krajinske motive bolj ali manj abstrahira, pogosto motiva niti ne slutimo več. mestu Ringbauerjevega bivanja in službovanja. Lisam vodnih barv dovoljuje, da se med sabo spajajo in ustvarjajo nove naključne barvne kombinacije, po vzoru velikega Cézanna pa med barvnimi plo- skvami pušča tudi beline, ki prispevajo k bleščavi kompozicije.

V Ringbauerjevi zbirki ni fotografij z izjemo treh del Stojana Kerblerja (roj. 1938). Dve sodita v železni repertoar Kerblerjevih najbolj znanih kompozicij (Deklica iz Haloz, 1972; Deklica 3, 1976), tretja pa je manj znana fotografija iz se- rije kvadratnega formata, ki jo je Stojan Kerbler posnel po naročilu za publikacijo Drava 2001, v kateri so zbrana strokovna besedila, povezana z reko Dravo, založil pa jo je ptujski Rotary klub, katerega član je tudi Stojan Kerbler. V nasprotju s pričakovanji je Kerbler ob tej priložnosti foto- grafiral s fotoaparatom Hasselblad, kvadratni format (6 x 6) pa je zahteval centralno kompo- Stojan Kerbler zicijo. Za motiv si je izbral rečni prod; na rečnih Ljubezen črno-bela fotografija prodiščih je sledil mehkim oblikam kamnov, ki jih 2001 je izlizala reka, medtem ko so travne bilke ponu- jale kontrastne ostre linije. Sprostila pa se je tudi fotografova domišljija. Drug proti drugemu zasu- kana podolgovata kamna, eden svetel in malce večji, drugi manjši in pisan, sta ga spomnila na ljubezenski par. Da je kompozicija popolnejša in fantastično krajino (1987), ki jo je pravkar zadela nenava- vsebina povednejša, je ob njuno stičišče priložil še kamen- dna intenzivno modra krogla in zdrobila zemeljsko površi- ček srčaste oblike.29 no. Remec je bil izjemen akvarelist, ki je zmogel precizno zamejiti barvne nanose, njegova bujna domišljija pa je bila ///// v sorodu z znanstveno fantastiko, ki ji je pripadal njegov brat, pisatelj Miha Remec, pa tudi Marjan je napisal nekaj Kako vrednotiti likovno zbirko Rudija Ringbauerja? Čeprav znanstveno-fantastičnih besedil.26 V zbirki so še Mežanov se je zbiralec večkrat predstavil javnosti z izborom iz svoje akvarel in nekaj del Albina Lugariča, med njimi zanimiva kolekcije, je šele podroben popis razkril vse njene odlike figura sedeče ženske pri luščenju koruze (akvarel, 1981) in posebnosti ter omogočil primerjave z drugimi znanimi in dve zimski krajini, prva v akvarelu (1990) in druga v olju zbirkami, ki so pri nas nastajale v drugi polovici 20. sto- (brez datacije). Lugaričeve zime so naslikane v prevladu- letja. Načeloma velja, da v nekdanji državi Jugoslaviji po jočih hladnih modrinah, vendar izpod snežne odeje prose- letu 1945 ni bilo posebne pozornosti vrednega zasebnega vajo madeži rumeno rjave zemlje, pogosto zasledimo tudi zbirateljstva, kakršnega so tudi pri nas gojili nekateri pre- rdečkaste barvne lise, kar v podobo vnaša toplino; Luga- možnejši ljubitelji in poznavalci umetnosti pred drugo voj- ričeve zime prikazujejo čas, ko se zima umika pomladi.27 no in v prejšnjih stoletjih. Med drugo svetovno vojno in še Največ del med ptujskimi avtorji v Ringbauerjevi zbirki pri- bolj v letih po njej so bile številne zasebne zbirke uničene, pada avtodidaktu Andreju Božiču (roj. 1944), ki se v zad- izropane ali nacionalizirane in šele v zadnjem obdobju se

12 postopoma poglablja njihovo raziskovanje. Nov družbeni Bogdan Borčič, Ivo Bošnjaković, Andrej Božič, Jože Centa, red po drugi vojni ni bil naklonjen kopičenju zasebnega Jože Ciuha, Sandi Červek, Bogdan Čobal, Ivan Čobal, premoženja, kar je veljalo tudi za kupovanje umetnin, po- Riko Debenjak, Jože Denko, Igor Dolenc, Dušan Fišer, sledično pa se ni razvil trg umetnin. Na srečo so se večje Jože Foltin, Jernej Forbici, Simon Fras, Zoltan Gabor, likovne zbirke oblikovale v nekaterih uspešnih podjetjih; Štefan Galič, Sead Gavranović, Zlatko Gnezda, Bojan tudi Talumova zbirka v Kidričevem sodi med bogatejše pri- Golija, Endre Gönter, Samuel Grajfoner, Marjan Gumilar, mere te vrste.30 Hvaležni smo razgledanim direktorjem, ki Štefan Hauko, Goran Horvat, Jože Horvat Jaki, Zdenko so z nakupi umetnin zapolnjevali in še vedno zapolnjujejo Huzjan, M. I. Ivanov, Stane Jagodič, Božidar Jakac, Iztok vrzeli, ki jih vse bolj boleče zaznavamo v fundusih muzejev Just, Luigi Kasimir, Stojan Kerbler, Suzana Kiraly Moss, in galerij. V slovenskih muzejih in galerijah za izpolnjeva- Lojze Kirbiš, Bor Knežević, Ištvan Kovač, Feri Lajnšček, nje poslanstva glede zbiranja, ohranjanja in prezentiranja Lojze Logar, Albin Lugarič, Vladimir Makuc, Ignac Meden, starejše in sodobne likovne produkcije stalno primanjkuje Srečko Merklin, Franc Mesarič, Kiar Meško, Janez Mežan, denarja, zato poklicne ustanove brez podpore iz zasebnih France Mihelič, Marija Mir Milošič, Boris Miočinović, Kole zbirk ne zmorejo predstaviti korektnih pregledov likovnega Mišev, Edo Murtić, Polde Oblak, Jan Oeltjen, Caetherina dogajanja pri nas. Likovne zbirke velikih podjetij so po- Ognoletto, Mira Ostojič, Julij Ošlovnik, Vojko Pogačar, gosto uvrščene v razstavne programe osrednjih slovenskih Vlado Potočnik, Gianni Raffaelli, Mirko Rajnar, Marjan galerij in njihov pomen je strokovno razmeroma dobro Remec, Anton Repnik, Vlado Sagadin, France Slana, ovrednoten. Zelo malo pozornosti pa je bilo doslej pos- Solaris, Lojze Spacal, Arpad Šalamon, Rozina Šebetič, Jože večene zasebnim zbiralcem posameznikom, ki so svojo Šubic, Oliver Tihi, Lojze Veberič, Borut Vild, Melita Vovk, zbirateljsko strast prilagajali okoliščinam in pogosto ome- Leopold Wallner, Karel Zelenko, Jože Zrim. jenim finančnim zmožnostim, pa vendar so v več desetlet- jih uspeli oblikovati kolekcije, ki so vredne nadrobnejše Nekaj del brez signature do natisa razstavnega kataloga še strokovne obravnave. Poglobljen vpogled v vsebino likovne ni bilo prepoznanih oz. atribuiranih. zbirke Rudija Ringbauerja omogoča razumevanje lastniko- ve zbirateljske politike, ki ni vezana zgolj na njegovo likovno 24 Za najpopolnejši pregled Oeltjenove grafike glej:Jan Oeltjen. 1880–1968. zanimanje, pač pa je odvisna tudi od prijateljskih vezi z Das druckgraphische Werk (ur. Ewald Gäßler, Luise in Lür Steffens), Ol- ustvarjalci. Ringbauerjeva zbirka na svojstven način odpira denburg 1997. O pomenu grafikov iz rodbine Kasimir-Oeltjen glej tudi: An- drej SMREKAR, Prvi listi. Začetki umetniške grafike na Slovenskem. 1900– nove poglede na likovno življenje tako v Prekmurju, ki je 1920, v: Prvi listi. Začetki umetniške grafike na Slovenskem. 1900–1920 (ur. ostajalo v jedru zbirateljeve pozornosti, kot na Ptuju, mestu Andrej Smrekar), Ljubljana-Maribor (razstavni katalog), str. 15–17. 25 Ringbauerjevega bivanja in službovanja. Likovna ustvarjal- O Wallnerju in kulturnem življenju na Ptuju med okupacijo: Irena MAVRIČ- ŽIŽEK, Kulturno življenje na Ptuju med okupacijo, Časopis za zgodovino in nost določenega okolja se ne odraža zgolj v razstavah ter narodopisje, 87/52, št. 4, 2016, str. 38–62. objavah strokovnih besedil in likovnih kritik; reflektira se 26 Več o Marjanu Remcu: Ida Brišnik & Marjan Remec. Tako blizu – tako daleč (ur. Andreja Borin), Maribor 2011 (razstavni katalog). tudi v odnosu galerijskih obiskovalcev in v selitvi umetnin iz 27 Marjeta CIGLENEČKI, Albin Lugarič (1927–2014). Iz umetnikove zapu- ateljejev in razstavišč v domove ljubiteljev umetnosti. ščine, v: Albin Lugarič (1927–2014). Iz umetnikove zapuščine (ur. Marjeta Ciglenečki), Ptuj 2016 (razstavni katalog), str. 21. 28 Irma BRODNJAK, Inventura, v: Inventura. Sodobna likovna produkcija Življenje Rudija Ringbauerja, ki ga že desetletja sprem- ptujskih ustvarjalcev (ur. Irma Brodnjak), Ptuj 2017 (razstavni katalog), str. 10, 16. 29 ljajo umetnine, je bogato. Rudi Ringbauer se zaveda tega Marjeta CIGLENEČKI, Fotografija Stojana Kerblerja, v: Drava 2001 (ur. Ivan Meško), Ptuj 2001, str. 75. bogastva in ga želi deliti z drugimi. V letu 2017 se je od- 30 Več o Talumovi zbirki: Zbirka Talum, Ljubljana 2002 (razstavni katalog). ločil, da večji del svoje zasebne zbirke podari mestu Ptuj in Galeriji mesta Ptuj, ki je bila ustanovljena v istem letu 2017, in z donacijo 300 del zagotovi osnovo za stalno ga- lerijsko zbirko. Mesto Ptuj poklonjene umetnine hvaležno sprejema ter se zavezuje k njihovi skrbni hrambi in ustrezni strokovni obravnavi.

V likovni zbirki Rudija Ringbauerja so zastopani naslednji avtorji (po abecedi): Andrej Ajdič, Jovan Alebić, Jiři Anderle, Zvest Apollonio, Milan Balažic, Janez Bernik, Marin Berovič, Janez Boljka,

12 13 Summary an excellent wood-cutter, Štefan Hauko (born 1935), his surrealistic approach rare in , and Sandi Červek (born 1960), well-known for his fascinating black paintings that reflect light, should be exposed.

Rudi Ringbauer (born 1931, Murska Sobota), a well-known There are quite some examples of the so-called “Ljublja- culture personality, settled in Ptuj in 1965 and was in 1968 na Graphic School” to be mentioned in the setting of the elected as a judge to the Ptuj court. During his formative Ringbauer collection. This phenomenon relates to the es- years as a student, he was one of the editors of Bruc (First- tablishment of the Academy of Fine Arts in Ljubljana in year Student, 1963), a satirical newspaper that was very 1945, the Ljubljana Biennial of Graphic Arts being orga- critical toward the authorities at the time - the newspaper nized continuously from 1955 on, and with close contact was confiscated and the writers, including Rudi Ringbauer, with the so-called “Paris School”. The most precious part were put in prison. Later, he wrote aphorisms and published of the Ringbauer’s collection is a map of graphics by Janez them in four books (1993, 2000, 2003 and 2014), he also Bernik (1933–2016) published by Mladinska knjiga in 1976. published a book of essays in 2011. In 1994, he was awarded for his literary work from the Ptuj municipality with an Oljenka The “Ljubljana Graphic School” is known worldwide, on the (the so-called Oil Lamp) and in 2014 with Velika oljenka (the other hand, graphic production in Maribor has been scarce- so called Big Oil Lamp), while the Slovene Judge Society ly researched. Some graphics by Bojan Golija (1932–2014), awarded Rudi Ringbauer for his judiciary work in 1989. Bogdan Čobal (born in 1942), and Samuel Grajfoner (born in 1962), who present key personalities in graphic produc- Rudi Ringbauer has as well been collecting works of art tion in Maribor, are part of Ringbauer’s collection as well. and presented selections from his private collection seve- Rudi Ringbauer acquired quite some works of art originating ral times. In 2013, he donated 83 graphics and paintings from Ptuj, however, the works of art made by Ptuj artists are made by Lojze Logar to Krajinski Park Goričko (Goričko not a prevailing part of his collection. There are some wood- Regional Park) in order to form a presentation of modern cuts and lithographs by the members of the Kasimir-Oelt- art at the Grad castle. In the same year, Ringbauer donat- jen family, the names Leopold Wallner (1910–1944), Janez ed 23 drawings and graphics from members of the art fa- Mežan (1897–1972), Albin Lugarič (1927–2014), and Mar- mily Kasimir-Oeltjen to the Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož jan Remec (1937–2009) appear, too. The most numerous (Ptuj-Ormož Regional Museum). are watercolours by Andrej Božič (born in 1944), an autodi- dact and a close friend of Ringbauer. The only photographer In 2017, a detailed inventory of the Rudi Ringbauer’s presented in the collection is Stojan Kerbler (born in 1938), collection was made: 432 units appeared on the list. Most a master of highest value living in Ptuj. of them are graphics, however, drawings, watercolours, and paintings are listed as well. Graphics, drawings, and Private art collections from the second half of the 20th cen- three paintings made by Lojze Logar (1944–2014), one tury have yet to be researched in Slovenia. It is supposed of the pioneers of Slovene pop-art, represent a great deal that collecting artworks during a socialist regime was not of the collection. Logar and Ringabuer were close friends an activity worthy of attention. Such an opinion, however, from their days as students until Logar’s death. Logar only partially correlates with reality. While it is true that most gave some drawings and paintings to his friend as a gift people that had inclinations toward art were limited in be- and initiated Ringbauer’s passion for collecting works of ing able to purchase works of art to a certain extent, how- art. Present in Ringbauer’s collection are Logar’s works ever, the example of Rudi Ringbauer persuades us that a from all his periods; Logar’s earliest works are of special close friendship with artists as well as adapting wishes to importance as they are rare in Slovene galleries. Another financial and other possibilities could result in a success- focus in Ringbauer’s collection are authors from Prekmurje, ful collection. In 2017, Rudi Ringbauer decided to donate the region where Ringbauer was born and with which he most of his collection to the town of Ptuj to form a basis is still in close contact. The graphic maps published by the for a permanent fund of artworks in the Ptuj City Gallery, Murska Sobota gallery in 1982, 1986, and 1990 are part of which was established in the same year. The city accepted the collection as well as a lot of other graphics and some his donation with gratitude and obligates itself to treat the paintings by Prekmurje artists; Štefan Galič (1944–1997), artworks from the Rudi Ringbauer collection professionally.

14 Ljubljanska grafična šola Lojze Logar in Lojze Spacal. Skupina umetnikov te gene- racije je določila normative nadaljnjemu razvoju slovenske Lea Lampret barvne grafike. V šestdesetih letih je ključna tehnika pos- tala barvna jedkanica, ki so jo umetniki pogosto kombini- rali z akvatinto; v sedemdesetih jo je nadomestila tehnika Termin »ljubljanska grafična šola« povezuje skupino barvnega sitotiska.4 slovenskih umetnikov, ki so v drugi polovici 20. stoletja ustvarjali v grafiki in si prizadevali za razvoj sodobnih gra- Z razmahom tako imenovane »umetnosti nove podobe« v fičnih tehnik tako na slovenski, kakor tudi na širši evropski osemdesetih letih prejšnjega stoletja je popularnost gra- umetnostni sceni. Izraz »ljubljanska grafična šola« seveda fike pričela upadati; zapletene grafične postopke so mno- ne predstavlja dejanske šole, pač pa sorodna umetnostna gi razumeli kot omejevanje spontanosti in neposrednosti prizadevanja široke skupine umetnikov več generacij, ki so umetniškega izraza. Leta 1986 je bil v Ljubljani ustanovljen svoj umetniški izraz ambiciozno usmerili v grafiko. Grafika Mednarodni grafični likovni center, in sicer z namenom, da je dolgo veljala za degradirano umetnostno tehniko, pred- bi prevzel organizacijo grafičnih bienalov, hkrati pa oživljal vsem zaradi reprodukcijske narave, ljubljanski grafiki pa zanimanje za grafiko. Mlajši predstavniki ljubljanske gra- so se zavzeli za njeno uveljavitev. Pri tem so imeli jasen fične tradicije so se prilagodili sodobnim zahtevam in svoje namen, da grafiko kot umetniški medij dovršijo tudi na vir- ustvarjanje razširili na različna likovna področja,5 vklju- tuozni tehnično-obrtni ravni.1 čujoč nove medije. Pojem »ljubljanska grafična šola« pa ni zamrl, z njim še vedno označujemo visoko kakovostno Začetke ljubljanske grafične šole je težko zamejiti, a med grafično produkcijo na Slovenskem. K mlajšim predstavni- ključne pogoje za njen razvoj zagotovo sodi leta 1945 kom med drugimi uvrščamo tudi Samuela Grajfonerja, ki ustanovljena Akademija za upodabljajočo umetnost (kasneje je v Ringbauerjevi kolekciji zastopan z zgodnjim lesorezom Akademija za likovno umetnost) v Ljubljani, ki je omogočila velikih dimenzij. šolanje umetnikov na domačih tleh. Visoko cenjen grafik je bil tudi prvi rektor akademije, slikar Božidar Jakac, ki je veliko prispeval k povečanemu zanimanju za grafične tehnike med prvimi ljubljanskimi študenti. Ob njem so veščine grafičnih tehnik na akademiji razvijali še trije ključni slovenski grafiki: France Mihelič, Riko Debenjak in Marjan Pogačnik.2 Tudi v Ringbauerjevi zbirki so zbrana dela pionirjev slovenske grafike; v naboru umanjka le Pogačnik.

Pomemben vpliv na domačo umetnostno produkcijo je po vojni predstavljala tudi leta 1948 ustanovljena Moderna galerija v Ljubljani, ki se je usmerila v podporo sodobne slovenske likovne umetnosti. Pod okriljem Galerijskega sveta Narodne in Moderne galerije je bila leta 1955 or- ganizirana prva Mednarodna grafična razstava, iz katere se je razvil ljubljanski mednarodni grafični bienale. Gre za enega najstarejših grafičnih bienalov na svetu,3 kar zgo- vorno priča o zanimanju za razvoj grafike pri nas. Ključni razmah ljubljanske grafične šole se je zgodil z nastopom 1 druge generacije v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so se Elena ALČEVA, Ljubljanska grafična šola, v:Pojmovnik slovenske umetno- sti po letu 1945, Ljubljana 2009, str. 166–171, dostopno tudi na: http:// umetniki pričeli izrazito zanimati za barvne zmožnosti v www.pojmovnik.si/koncept/ljubljanska_graficna_sola/ (stanje dne 1. 3. grafiki. Avtorji, ki pripadajo tej veji ljubljanske grafične šole 2018). 2 Zoran KRŽIŠNIK, Ljubljanska grafična šola, Ljubljana 1997, str. 9. in so hkrati zastopani v Ringbaurejevi zbirki so: Janez Bolj- 3 Daša ČOPI, Ljubljanski grafični bienale in njegovi začetki, dostopno na: ka, Janez Bernik, Bogdan Borčič, Jože Ciuha, Jože Horvat https://artfiks.wordpress.com/2013/12/18/ljubljanski-graficni-bienale-in- -njegovi-zacetki/ (stanje dne 1. 3. 2018). Jaki, Kiar Meško in Karel Zelenko; tem pa so se v zgodnjih 4 KRŽIŠNIK 1997 (op. 2), str. 13–15. sedemdesetih pridružili še: Zvest Apollonio, Štefan Galič, 5 ALČEVA 2009 (op. 1), str. 166–171.

14 15 Lojze Logar stičnega likovnega izraza; to Logarjevo slikarsko obdobje 30. 7. 1944 12. 10. 2014 so kritiki poimenovali kar »črno obdobje« zaradi ekscesivne ( – ) uporabe črne barve, vsebinsko pa so dela pogosto posega- la po erotičnih motivih. Konec osemdesetih je iz ekstrema Lea Lampret monokromne črnine prešel na ustvarjanje v izrazito živih barvah. Nastal je njegov najobsežnejši ciklus Davidovi vr- tovi. Močne žive barve in fantazijske oblike, ki jim sledimo na teh grafikah, dajejo občutek prvinskosti in surovosti. V devetdesetih letih se je zopet vrnil k monokromnem slikar- Lojze Logar se je rodil leta 1944 v Mežici na Koroškem. stvu, sam pa je temu ustvarjalnemu obdobju nadel naziv Po končani gimnaziji, ki jo je obiskoval v Murski Soboti, Intermezzozoik. Gre za umetnost abstrakcije in barvne re- se je leta 1964 vpisal na Akademijo za likovno umetnost dukcije, pri čemer prevladuje uporaba turkizne in kasneje v Ljubljani, kjer je pričel s študijem slikarstva. Po konča- vijolične barve.6 V to obdobje lahko uvrščamo tudi slike iz ni diplomi pri profesorju Maksimu Sedeju se je leta 1968 zadnjega umetnikovega cikla Sarcophag U.S., kjer sledimo vpisal na grafično specialko, in sicer pri profesorjih Riku raziskovanju slikarske globine v zeleni ali vijolični barvi. Debenjaku in Marjanu Pogačniku. Šolanje je zaključil leta 1970 in še istega leta pričel poučevati risanje na večerni V Rigbauerjevi zbirki lahko tako rekoč kontinuirano sledi- akademiji na ALU. Leta 1974 je pridobil štipendijo DAAD, mo opusu Lojzeta Logarja. V zgodnejših delih se odražata ki mu je omogočila nadgrajevanje grafičnih veščin v Berli- spoštovanje evropske tradicije in zanimanje za aktualne nu. Zaradi uspešne razstavne dejavnosti tako doma kot v umetnostne trende. Jasne linije, ostri robovi, izraziti barvni mednarodnem prostoru je Logarju uspelo pridobiti profe- kontrasti, elementi kolaža in fascinacija z žensko podobo suro na ALU; poučeval je grafiko in slikarstvo, leta 1993 pa zaznamujejo Logarjev pop-artistični izraz. Umetnikovo je bil imenovan za prodekana akademije.1 Lojze Logar je zrelo obdobje zaznamuje zanimanje za barvne kontraste, umrl v Izoli leta 2014, star 70 let.2 linije pa prosto zaživijo. Motivno lahko govorimo o prepletu osebne ikonografije in erotike, ki doseže vrhunec v ciklu Logar velja za pionirja slovenske nove figuralike, predvsem Davidovi vrtovi. Logarjevo pozno obdobje predstavlja sli- pa za mojstra grafičnih tehnik, med katerimi najbolj izstopa karjevo umiritev. V svojem zadnjem ustvarjalnem odboju je uporaba sitotiska. Leslie Leubbers, ena vodilnih strokov- poenotil barvne sheme, se posvetil geometrijski abstrakciji njakinj za grafiko, je Lojzeta Logarja uvrstila na seznam in v slikah sledil simbolnim razsežnostim in mistični at- 25 najpomembnejših ustvarjalcev sitotiska na svetu in s mosferi. tem njegovo raziskovanje meja grafičnih tehnik postavila v najširši kontekst.3

Tudi Lojzeta Logarja uvrščamo v ljubljansko grafično šolo. Skupaj z Metko Krašovec, Gorazdom Šefranom, Jožetom Spacalom, Dragom Hrvackim, Danilom Jejčičem in Zves- tom Apollonijem sodi v drugo generacijo ljubljanske gra- fične šole, ki je na kulturno-umetniško prizorišče vstopila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.4 Logarjeva prva dela v šestdesetih letih so nastala kot odgovor na sočasno 1 Zoran KRŽIŠNIK, Breda ŠKRJANEC, Lojze Logar, Ljubljanska grafična svetovno likovno sceno, kar se odraža predvsem v pop-ar- šola, Ljubljana 1997, str. 154. tističnih motivih. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju se je 2 Vojko URBANČIČ, Umrl je slikar Lojze Logar, dostopno na: http://www. delo.si/kultura/vizualna-umetnost/umrl-je-slikar-lojze-logar.html (stanje vsebinsko loteval predvsem aktualnih družbenih vprašanj dne 27. 2. 2018). in kritike potrošništva. Začetnemu obdobju je sledil kra- 3 Zoran KRŽIŠNIK, Breda ŠKRJANEC, Lojze Logar, Ljubljanska grafična tek ekskurz v konceptualno umetnost in novo figuraliko. šola, Ljubljana 1997, str. 154. 4 KRŽIŠNIK, ŠKRJANEC 1997 (op. 1), str. 154. Leta 1976 je tako na razstavi Društva slovenskih likovnih 5 Milena ZLATAR, Lojze Logar (1944–2014), Nekrolog, dostopno na: http:// umetnikov namesto slik na stene pribil listke z napisom: www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/lojze-logar-1944-2014.html (sta- 5 nje dne 28. 2. 2018) Tu bi lahko razstavljal Lojze Logar. Sledilo je obdobje ab- 6 Zoran KRŽIŠNIK, Lojze Logar, Intermezzozoik, Galerija CD, Ljubljana strakcije, v katerem se je posvetil raziskovanju minimali- 1996, str. 6.

16 Življenje Rudija Ringbauerja, ki ga že desetletja spremljajo umetnine, je bogato. Rudi Ringbauer se zaveda tega bogastva in ga želi deliti z drugimi. V letu 2017 se je odločil, da večji del svoje zasebne zbirke podari mestu Ptuj in Galeriji mesta Ptuj, ki je bila ustanovljena v istem letu 2017, in z donacijo 300 del zagotovi osnovo za stalno galerijsko zbirko. Mesto Ptuj poklonjene umetnine hvaležno sprejema ter se zavezuje k njihovi skrbni hrambi in ustrezni strokovni obravnavi.

16 Lojze Logar Veliki M sitotisk 1979

18 Štefan Galič Fosil FX barvni lesorez brez datacije

Polde Oblak Pomladne sanje litografija brez datacije

18 19 Sandi Červek Bogojina olje na platno 2002

20 Andrej Božič brez naslova akvarel 1997

20 21 Simon Fras moški akt risba s kredo brez datacije

22 Janez Bernik Janez Bernik Kruh Pismo sitotisk sitotisk 1976 1976

22 23 24 Lojze Logar Atol. Modra ptica sitotisk 1991

24 25 Franc Mesarič R. Č. Ru DREVO sitotisk 1982

26 Marjan Gumilar Potovanje sitotisk 1990

26 27 Lojze Logar Coca-cola sitotisk 1968

28 Lojze Logar Srečanje sitotisk 1983

28 29 Janez Boljka Deseti brat seriografija 1974

30 Zvest Apolonijo Modra Kasida seriografija brez datacije

30 31 Kole Mišev Krajina gvaš 1987

32 32 33 Jože Ciuha Variacija na temo IX sitotisk 1978

34 Bogdan Borčič Razmišljanje o školjki seriografija 1974

34 35 Ignac Meden K sitotisk 1990

36 Lojze Logar brez naslova akril in kolaž brez datacije

36 37 Melita Vovk Velemesto jedkanica 1953

38 Štefan Hauko Kosec sitotisk 1982

38 39 Lojze Logar, brez naslova, 40 akril na papir, brez datacije Marjan Remec brez naslova akvarel 1987

40 41 Bogdan Čobal Stiska bivanja - S barvna litografija 1969

42 Zdenko Huzjan Ozemljitev sitotisk 1986

42 43 Jiři Anderle brez naslova jedkanica in kolaž brez datacije

44 Borut Vild Giacometti I sitotisk 1982

44 45