Odnosi Med Armio Krajowo in Armio Ludowo Ob Koncu Druge Svetovne Vojne

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino

Marko Petan

ODNOSI MED ARMIO KRAJOWO IN ARMIO LUDOWO OB KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE

Diplomsko delo

Mentor: red. prof. dr. Dušan Ne ćak

Ljubljana 2010

Zahvaljujem se prof. dr. Dušanu Ne ćaku in Mihu Slugi za razumevanje in pomo č pri nastajanju diplomskega dela. Hvala učitelju prof. Stanislavu Medvedu za široko in poglobljeno spoznavanje zgodovine ter Samu za kritiško ljubezen do Poljske in poljskega jezika. Hvala Katji, Matiji in Maksu za moralno podporo in pomo č pri literaturi. Hvala mojim staršem, ker razumejo, da razmišljam druga če.

»Chcieli śmy by ć wolni i wolno ść sobie zawdzi ęcza ć.« (»Hoteli smo biti svobodni in si svobodo dolgovati«) Jan Stanisław Jankowski, po Varšavski vstaji

»Ne Nem čija, ampak Poljska je naš najve čji vojni plen.« Stalin (1945)

»Uvedba komunizma na Poljskem bi bila podobna položitvi sedla na kravo.« Stalin

»Raz zdobytej władzy nie oddamy nigdy!« (»Enkrat pridobljene oblasti ne predamo nikoli!«) Władysław Gomułka (1945)

KAZALO

1. UVOD ...... 5 2. POLJSKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI ...... 8 2.1 Od za četka vojne do konca leta 1944 ...... 8 2.2 Poljska od za četka leta 1944 do konca vojne ...... 18 3. DOMOVINSKA ARMADA (AK) ...... 24 3.1 Geneza in delovanje AK ...... 24 3.1.1 Za četek odpora ...... 24 3.1.2 Plan »Burza« ...... 31 3.1.3 Varšavska vstaja ...... 32 3.1.4 Epilog domovinske armade (AK) ...... 34 3.2 Organizacijska in terenska struktura AK ...... 37 4. LJUDSKA ARMADA (AL) ...... 41 4.1 Razvoj organizacije AL in razdelitev organizacije na terenu ...... 41 4.2 Vodstvena struktura AL in razdelitev Poljske na okraje AL ...... 44 4.3 Delovanje enot AL ...... 46 4.3.1 Obdobje od januarja 1944 do konca aprila 1944 ...... 46 4.3.2 Obdobje od maja 1944 do konca julija 1944 ...... 47 4.3.3 Obdobje od konca julija 1944 do konca oktobra 1944 ...... 50 4.3.4 Obdobje od za četka novembra 1944 do konca januarja 1945 ...... 52 5. ODNOSI MED AK IN AL ...... 55 5.1 Odnosi med AK in GL do ustanovitve AL ...... 55 5.2 Odnosi med AK in AL do konca varšavske vstaje ...... 61 5.2.1 Obmo čje Mazowieckega z okolico Varšave ...... 63 5.2.2 Lublinsko obmo čje ...... 64 5.2.3 Kielecko obmo čje ...... 76 5.2.4 Obmo čje južne Poljske ...... 80 5.2.5 Šlezijsko obmo čje ...... 82 5.2.6 Obmo čja, pridružena Tretjemu rajhu ...... 83 5.3 Odnosi med varšavsko vstajo ...... 83 5.3.1 Odnos AK in AL do vstaje ...... 84 5.3.2 Odnosi na Woli in Starem Miastu ...... 88 5.3.3 Odnosi v Śródomie ściu ...... 92 5.3.4 Odnosi na Żoliborzu ...... 92 5.3.5 Odnosi ob koncu vstaje ...... 93 5.4 Odnosi po vstaji ...... 94 5.4.1 Januarska ofenziva Rde če armade, razpustitev AK in konec AL ...... 96 5.5 Na kratko o odnosu ljudskih oblasti do AK ...... 98 6. ZAKLJU ČEK ...... 108 7. VIRI IN LITERATURA ...... 114

SEZNAM KRATIC

AK – Armia Krajowa (Domovinska armada) AL – Armia Ludowa (Ljudska armada) BCh – Bataliony Chłopskie (Kme čki bataljoni) BIP – Biuro Informacji i Propagandy (Biro za informacije in propagande) CBKP – Centralne Biuro Komunistów Polskich (Centralni biro poljskih komunistov) CKON – Centralny Komite Organizacji Niepodległo ściowych (Centralni komite neodvisnih organizacij) DSZ – Delegatura Sil Zbrojnych (Namestništvo oboroženih sil) GG – Generalna gubernija GL – Gwardia Ludowa (Ljudska garda) KB – Korpus Bezpieczenstwa (Korpus varnosti) Kedyw – Kierownictwo Dywersji (Vodstvo diverzije) KPP – Komunistyczna Partia Polski (Komunisti čna partija Poljske) KRP – Krajowa Reprezentacja Polityczna (Državno politično predstavništvo) KWC – Kierownictwo Walki Cywilnej (Vodstvo civilne borbe) KWK – Kierownictwo Walki Konspiracyjnej (Vodstvo tajne borbe) KWN – Krajowa Rada Narodowa (Državni narodni svet) KWP – Kierownictwo Walki Podziemnej (Vodstvo podzemne borbe) LWP – Ludowo Wojsko Polskie (Poljska ljudska vojska) MO – Milicja Obywatelska (Državljanska milica) NOW – Narodowa Organizacja Wojskowa (Narodna vojaška organizacija) NKVD - Narodnyy Komissariat Vnutrennikh Del NSZ – Narodowe Siły Zbrojne (Narodne oborožene sile) ONR – Obóz Narodowo-Radykalny (Narodno-radikalni tabor) OZN – Obóz Zjednoczenia Narodowego (Tabor narodne združitve) PAL – Polska Armia Ludowa (Poljska ljudska armada) PKP – Polityczny Komitet Porozumiewawczy (Politi čni posvetovalni komite) PKWN – Polski Komitet Wyzwolenia Narodowego (Poljski komite narodne osvoboditve) PPR – Polska Partia Rabotnicza (Poljska delavska stranka) PPS – Polska Partia Socjalistyczna (Poljska socialistična partija) PSZ – Polskie Siły Zbrojne (Poljske oborožene sile)

PSzP – Polski Sztab Partyzancki (Poljski partizanski štab) RGON – Rada Główna Obrony Narodowej (Glavni svet narodne obrambe) RJN – Rada Jedno ści Narodowej (Svet narodne enotnosti) RPPS – Robotnicza Partia Polskich Socjalistów (Delavska stranka poljskih socialistov) SL – Stronictwo Ludowe (Ljudska stranka) SN – Stronictwo Narodowe (Narodna stranka) SP – Stronictwo Pracy (Stranka dela) SOB – Socjalistyczna Organizacja Bojowa (Socialisti čna bojna organizacija) SZP – Słu żba Zwyci ęstwu Polski (Služba zmage Poljske) TON – Tajna Organizacja Nauczycieli (Tajna organizacija u čiteljev) WiN – Wolno ść i Niezawisło ść (Svoboda in neodvisnost) WP – Wojsko Polskie (Poljska vojska) ZO – Zwi ązek Odwetu (Zveza maš čevanja) ZPP – Zwi ązek Patriotów Polskich (Zveza poljskih patriotov) ZSSR – Zveza Sovjetskih Socialisti čnih Republik ZWM – Zwi ązek Walki Młodych (Zveza borbe mladih) ZWZ – Zwi ązek Walki Zbrojnej (Zveza oborožene borbe)

1. UVOD

Druga svetovna vojna ni prizanesla skoraj nobeni državi v Evropi. Poljska je ena od držav, v katerih je druga svetovna vojna pustila globoke sledi v duši in življenju ljudi, poleg tega pa ji je vojna prinesla tudi korenite spremembe meja. Poljska je namre č izgubila vsa ozemlja vzhodno od Buga, njene zahodne meje so se premaknile proti zahodu, dobila pa je tudi del vzhodne Prusije. Njena povojna podoba je bila v primerjavi s predvojno skoraj nerazpoznavna. Enako lahko trdimo tudi za politi čni ustroj. Poljska je postala po drugi svetovni vojni ena izmed žrtev sovjetskega imperializma in trdnjav a komunisti čnih oblasti. Na Poljskem, ki je bila med drugo svetovno vojno poligon za nemški in sovjetski imperializem ter prizoriš če največjih zlo činov proti člove čnosti, med katere sodi tudi holokavst, se je med ljudmi zbudil odpor proti nevzdržnim razmeram. Ljudje so takrat za čutili potrebo po ohranitvi lastne, poljske identitete, nekateri pa so upor izkoristili za boj za oblast. Med vojno so se na ozemlju Poljske pojavile številne odporniške skupine, ki so imele najve čkrat zelo razli čno politi čno zaledje, razli čne pa so bile tudi po številu pripadnikov. Med temi odporniškimi skupinami lahko izpostavimo Domovinsko armado (Armia Krajowa, AK), ki je bila najštevilnejša, predstavljala pa je legalno vlado, ki je bila med vojno v Parizu in pozneje v Londonu. Odporniška skupina, ki je bila po politi čnem zaledju nasprotujo ča AK, je bila Ljudska armada (Armia Ludowa, AL), še prej Ljudska garda (Gwardia Ludowa, GL), ki je predstavljala interese poljskih komunistov in Sovjetske zveze. Med vojno je prišlo do stikov med razli čnimi odporniškimi skupinami, poleg tega pa so se večkrat izoblikovali kompleksni odnosi, ki so se gibali od sodelovanja do oboroženih spopadov. Prikaz odnosov med AK in AL bi lahko ponudil primer odnosov med dvema nasprotujo čima si odporniškima skupinama, hkrati pa bi omogo čil primerjavo in razumevanje odnosov, ki so se oblikovali po vsej Evropi, še posebej v tistih državah, ki so bile del sovjetske interesne sfere. Namen diplomskega dela je prikaz odnosov med AK, ki je branila politi čne interese legalne poljske vlade v Parizu in kasneje v Londonu, ter AL, ki je imela politi čno zaledje v poljskih komunistih in Sovjetski zvezi. Takšna situacija je ve čkrat pripeljala do razpetosti med borbo proti okupatorju in borbo za oblast. Poleg tega je namen diplomskega dela tudi prikaz odnosov med odporniškima skupinama v državi, ki je spadala v sovjetsko interesno sfero, kar je pomenilo kompleksno prepletanje interesov Sovjetske zveze in interesov poljskega naroda po ohranitvi lastne identitete (npr. interesov poljske države).

Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti in dolo čiti oblike odnosov, ki so se izoblikovali med organizacijama AK in AL, ter ovrednotiti aktivnosti obeh odporniških skupin in njihov pomen za odnose med skupinama. Drugi cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako so se odnosi med AK in AL razvijali in spreminjali med vojno. Tretji cilj je predstaviti organizaciji AK in AL, njuno strukturo, genezo in delovanje.

Diplomsko delo je sestavljeno iz treh osnovnih vsebinskih delov, ki so nadalje razdeljeni na ve č poglavij. V prvem delu je predstavljen splošen pregled dogajanj na Poljskem med drugo svetovno vojno, poleg tega pa je predstavljena tudi struktura Poljske podzemne države, katere delovanje je zaznamovalo odporniško dejavnost na Poljskem. Drugi del diplomskega dela je sestavljen iz dveh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena geneza AK ter njena struktura in njeno delovanje. V drugem poglavju je na enak način predstavljena AL. Tretji del tvori jedro diplomskega dela in je sestavljen iz petih poglavij. Ta poglavja opisujejo odnose med AK in AL. V prvem poglavju so predstavljeni odnosi med AK in GL od ustanovitve GL do preoblikovanja slednje v AL v za četku leta 1944. V drugem poglavju so predstavljeni odnosi med AL in AK od za četka leta 1944 do konca Varšavske vstaje v za četku oktobra 1944. Opozoriti je treba, da preoblikovanje GL v AL ni imelo tako velikega vpliva na odnose med obema odporniškima skupinama. Tretje poglavje opisuje odnose med AK in AL med Varšavsko vstajo, ki je pomenila posebnost v odnosih med AK in AL, saj so bile enote AL podrejene komandi AK. Četrto poglavje opisuje odnose od konca vstaje do razpustitve AK in prenehanja obstajanja AL. Peto poglavje bi lahko tvorilo tudi četrti vsebinski del, saj opisuje odnos novih poljskih ljudskih oblasti do organizacije AK.

Med raziskovanjem odnosov med AK in AL sem preživel tri mesece na Poljskem, na Inštitutu za zgodovino Univerze v Varšavi, kjer sem se seznanjal z literaturo in viri s podro čja druge svetovne vojne na Poljskem. Pri raziskovanju odnosov med AK in AL je bila uporabljena literatura predvsem poljskega izvora. Pri tem je treba izpostaviti »Ilustrowany przewodnik po Polsce podziemnej 1939–1945« (Ilustrirani vodi č po podzemni Poljski 1939–1945) Krzysztofa Kunerta. V tej knjigi je podroben koledar in dnevnik vojne na Poljskem, poleg tega pa je na koncu še slovar pojmov, povezanih s poljskim podzemljem med drugo svetovno vojno. Dober splošen pregled zgodovine druge svetovne vojne na Poljskem je tudi »Polska w drugiej Wojnie Światowej« (Zgodovina Poljske v drugi svetovni vojni) Józefa Garlinskega. Eno izmed redkih del, ki opisujejo delovanje enot AL, je knjiga »Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944–1945« (Ljudska armada: bojna dejavnost 1944–1945) Mieczyslawa

Wieczoreka. Med knjigami ne smemo pozabiti na delo, ki predstavlja delovanje AK, »Armia Krajowa. Szkice z dziejow Sił Zbrojnych Polskiego panstwa Podziemnego« (Domovinska armada. Prispevki iz delovanja oboroženih sil Poljske podzemne države). Med raziskovanjem sem naletel tudi na dokumente iz časa druge svetovne vojne na Poljskem. Eden izmed najbolj pomembnih del s podro čja druge svetovne vojne na Poljskem je zbirka »Armia Krajowa w dokumentach 1939–1945« (Domovinska armada v dokumentih 1939–1945) v šestih delih, v kateri so zbrani vsi dokumenti, ki jih je imel arhiv Poljske vlade v Londonu. Ta zbirka je en najboljših virov za preu čevanje organizacije AK. Na podoben na čin je zgrajena tudi zbirka »Tajne oblicze GL-AL i PPR« (Tajne namere GL-AL in PPR), izdana v treh delih. Ta zbirka virov vsebuje dokumente s podro čja delovanja organizacije PPR in GL-AL. Poleg dokumentov vsebuje tudi njihovo obširno razlago in komentarje. Pri raziskovanju sem uporabljal tudi internetne vire, med njimi spletno stran Muzeja Varšavske vstaje v Varšavi in spletno stran Muzeja AK v Krakovu.

2. POLJSKA V DRUGI SVETOVNI VOJNI

2.1 Od za četka vojne do konca leta 1944

Hitler in Stalin sta 23. 8. 1939 v Moskvi sklenila pogodbo o nenapadanju, ki je dala Hitlerju prosto pot za napad na Poljsko. Dne 1. 9. 1939 je nemška vojska prekora čila nemško-poljsko mejo in za čela osvajanje ozemlja. Še v času, ko so zadnji člani redne poljske vojske bili poslednje boje za ohranitev svobodne Poljske, je bil med Nem čijo in Sovjetsko zvezo sklenjen dogovor o dokon čni razdelitvi Poljske, ki je bil tajno sklenjen že v pogodbi o nenapadanju. Zahodni del Poljske je pripadel Nem čiji, vzhodni del, ki ga je osvojila po napadu 17. 9. 1939, si je na podlagi fiktivnih plebiscitov priklju čila Sovjetska zveza 1. Poljska je bila tako na za četku razdeljena v dve okupacijski coni, nemško in sovjetsko. Oktobra pa so bile na ozemlju Poljske ustanovljene tri okupacijske cone. Poleg ozemlja, ki je pripadal sovjetski okupaciji, se je ozemlje nemške okupacije razdelilo v dva dela. Zahodnejši del je bil priklju čen neposredno Tretjemu rajhu, drugi del pa je tvoril posebno okupacijsko cono z imenom Generalna Gubernija (GG), s sedežem v Krakovu 2. GG je bila ustanovljena po Hitlerjevem dekretu 12. 10. 1939, generalni gubernator pa je postal Hans Frank 3. Obsegala je krakovsko, lublinsko, kielecko, del łódzskega in del varšavskega vojvodstva. Skupaj je ozemlje GG obsegalo približno 96.000 kvadratnih kilometrov, na tem obmo čju pa je živelo približno 12 milijonov ljudi. Nemci so obmo čje razdelili na štiri distrikte: krakovskega, lublinskega, radomskega in varšavskega 4. Nemška in sovjetska okupacija sta imeli vsaka svoje zna čilnosti in posebnosti. Nemci so po svojem prihodu in okupaciji takoj za čeli izvajati pritisk na prebivalstvo. Takoj so tudi ukinili vse politi čne institucije, ki so prej obstajale na Poljskem in jih nadomestili z okupacijskim administrativnim aparatom. Še posebno je bil teror nad prebivalstvom hud na ozemlju, priklju čenemu k Tretjemu rajhu, kjer so Nemci izvajali germanizacijo, veliko število poljskega prebivalstva pa je bilo s tega ozemlja izgnanega 5. Kmalu po nemški okupaciji so bile zaprte vse kulturne in izobraževalne institucije, ki bi lahko ohranile poljsko kulturo. Tudi ideja Generalne gubernije, ki jo je prikazoval Hans Frank, in naj bi Poljakom obljubljala vsaj

1 Armia Krajowa. Szkice z dziejow Sił Zbrojnych Polskiego panstwa Podziemnego, Krzysztof Komorowski (ur.), Oficyna Wydawicza RYTM, Warszawa 2001, 2. izd., str. 29–30 (dalje Armia Krajowa …). 2 Armia Krajowa …, str. 31–32. 3 Jozef Garlinski, Polska w drugiej Wojnie Światowej, London; Odnowa, 1982, str. 49 (dalje Garlinski, Polska w drugiej …). 4 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 50. 5 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 46–49 .

minimalno možnost preživetja njihove kulture, ni bila izpeljana. Kmalu je namre č Generalna gubernija postala nekakšna kolonija, kjer se je poljska kultura soo čala z grožnjo izumrtja 6.

Slika 1: Razdelitev Poljske na okupacijske cone leta 1939 7.

S še hujšim terorjem kot Poljaki se je soo čalo židovsko prebivalstvo, ki je postalo žrtev nacisti čne ideologije o ve čvrednosti arijske rase. Na ozemlju takratne Poljske sta živela po nekaterih ocenah približno dva milijona Židov. Konec oktobra 1939 je bilo na obmo čju GG za židovsko prebivalstvo od štirinajstega do šestdesetega leta razglašeno prisilno delo, na za četku leta 1940 pa so nastala tudi prva delovna taboriš ča za židovsko prebivalstvo 8. Po napadu na Poljsko so nemške oblasti zahtevale, da se vse židovsko prebivalstvo preseli v ve čja strnjena obmo čja v mestih; tako so nastali geti. Na ozemljih, priklju čenih k Tretjemu rajhu, so prvi geti nastali spomladi leta 1940, v Generalni guberniji pa jeseni 1940. Najve čji geto na ozemlju Poljske je bil v Varšavi s približno 450.000 ljudmi, drugi najve čji geto pa je bil v Łódzu in je štel 160.000 ljudi. Po napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so bili na poljskem ozemlju postavljeni tudi geti v Vilni, Lwowu, Grodnem, Tarnopolu in še nekaj manjših mestih 9. Kmalu po ustanovitvi getov so se za čele tudi njihove likvidacije, oziroma likvidacije njihovega prebivalstva 10 . Dne 19. 4. 1943 je bila v varšavskem getu vstaja, ki je trajala štirinajst dni in je bila na koncu kruto zadušena. Kljub neuspehu borcev iz varšavskega

6 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 51. 7 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 1. 8 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 51–52. 9 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 240. 10 Prav tam.

geta je bila to prva akcija, ki je dala upanje tudi borcem Varšavske vstaje leta 1944, pojavili pa so se tudi upori v drugih getih na poljskem ozemlju 11 . Po napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 so se za čele sistemati čne likvidacije židovskega prebivalstva, ki so jih izvajale enote Einsatzgruppen , ki so prihajale na osvojeno obmo čje za nemško vojsko. Po Himmlerjevem ukazu so za čeli Nemci zaradi želje po čim ve čji tajnosti ter u činkovitosti za čeli graditi uni čevalna taboriš ča, ki so pozneje dobila ime »taboriš ča smrti«, v katerih so sistemati čno uni čevali židovsko prebivalstvo. Gradnja »taboriš č smrti« je bila povezana predvsem s sprejetjem »kon čne rešitve židovskega vprašanja« na konferenci v Wannseeju januarja 1942 12 , ki je predvidevala popolno likvidacijo židovskega prebivalstva na ozemljih pod nemškim nadzorom. Prvo »taboriš če smrti« je bilo postavljeno že januarja 1941 pri kraju Chelmno (Kulmhof) v bližini Łód źa. Drugo »taboriš če smrti« je bilo postavljeno marca 1942 v Belzcu v bližini Lublina, tretje aprila 1942 v Sobiboru pri Włodawi, četrto pa je bilo taboriš če Treblinka pri Malkini. Kasneje sta »taboriš či smrti« postali tudi taboriš či Majdanek in Auschwitz 13 .

Slika 2: Karta koncentracijskih taboriš č v Evropi (meje Evrope iz leta 1938). Z rde čo barvo so ozna čena »taboriš ča smrti« 14 .

11 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 249–250. 12 Odlo čitev o »kon čni rešitvi židovskega vprašanja« je bila sprejeta že pred konferenco v Wannseeju, januarja 1942 so na konferenci v Wannseeju dolo čili le »logisti čne« podrobnosti »kon čne rešitve«. 13 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 241. 14 http://polishjews.org/shoah/shoahcmp.htm, Map of Europe with camps marked (Borders from March, 1938), (dostop 20.9.2010).

Ozemlje sovjetske okupacije je zavzemalo približno 196.000 kvadratnih kilometrov, na njem pa je živelo približno trinajst milijonov ljudi, od tega približno pet milijonov Poljakov 15 . Sovjetska okupacija se je v marsi čem razlikovala od nemške. Poleg trdega in neusmiljenega terorja nad prebivalstvom so Sovjeti izvajali tudi popolno komunisti čno indoktrinacijo. Komunisti čno doktrino so poskušali vsiliti v vse dele vsakdanjega življenja. Na čelo administrativnih organov so postavili Sovjetski zvezi zveste Poljake. Med njimi so najbolj znani Wanda Wasilewska, Jerzy Putrament in Stefan Jędrychowski 16 . Na okupirano ozemlje so kmalu prišle tudi enote agentov NKVD-ja, ki so za čele z likvidacijami politi čnih nasprotnikov komunisti čnega režima 17 . Eden izmed glavnih pomnikov sovjetske okupacije je pomor poljske vojaške inteligence, ki so ga sovjetske sile zagrešile spomladi leta 1940 pri Katynu v bližini Smolenska v Rusiji. Število pobitih poljskih častnikov še vedno ni popolnoma znano, giblje pa se okoli števila deset tiso č. Novico o odkritem množi čnem grobiš ču so Nemci objavili 13. 4. 1943, a ji Poljaki sprva niso verjeli 18 . Kmalu po objavi novic o grobiš čih pri Katynu je Sovjetska zveza prekinila diplomatske stike s poljsko vlado v Londonu. To se je zgodilo 25. 4. 1943 19 . Kljub okupaciji je ve čina evropskih držav še vedno priznavala Poljsko kot celoto in njene politi čne institucije kot legalno oblast. Po napadu Nem čije in Sovjetske zveze na Poljsko sta poljska vlada in predsednik Republike Poljske pobegnila v Pariz, pozneje, po napadu Nem čije na Francijo, pa je poljsko politi čno vodstvo prestavilo svoj sedež v London. V Parizu se je septembra leta 1939 za čelo preoblikovanje organov oblasti in s tem tudi začetek oblikovanja tako imenovane »Poljske podzemne države«, ki je bila nekakšno nadaljevanje poljske državnosti in politi čne enotnosti. Predsednik Republike Poljske je postal Władysław Rackiewicz, na čelo vlade in na mesto Na čelnega vodje pa je stopil Władysław Sikorski. V vlado so prišli predstavniki glavnih predvojnih opozicijskih strank: Poljska socialisti čna partija (PPS), Narodna stranka (SN), Ljudska stranka (SL) in Stranka dela (SP), ki je bila povezana s Władysławom Sikorskim20 .

15 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 53. 16 Armia Krajowa …, str. 51–53. 17 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 50–51. 18 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 269. 19 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 273–274. 20 Armia Krajowa …, str. 27–31.

Slika 3: General Władysław Sikorski, predsednik poljske vlade in prvi Na čelni vodja Poljske podzemne države 21 .

Bistvo delovanja Poljske podzemne države je bilo, da je politi čno vodstvo, ki je bilo v Parizu, pozneje v Londonu, ustanovilo vzporedne, nadomestne vodstvene organe, ki so ostali na Poljskem in tajno vodili državo v njihovem imenu. Osnovni elementi delovanja Poljske podzemne države so bili: Odposlanec vlade Republike Poljske za domovino, ki je vodil politi čne strukture, Svet narodne enotnosti (RJN), ki je imel funkcijo tajnega parlamenta (pred Svetom narodne enotnosti je imel to funkcijo Državni svet Poljske), ter oborožene sile Poljske podzemne države 22 . Podlaga za delovanje in oblikovanje oblasti je bila ustava Republike Poljske iz leta 1935, eden prvih in hkrati najpomembnejših pravnih aktov, ki jih je podpisal predsednik Republike Poljske, pa je bil Dekret o neveljavnosti pravnih aktov okupacijskih oblasti. S tem aktom je predsednik Republike Poljske skupaj z ostalimi sklepi oblasti v Parizu postavil temelje za za četek organizacije nadomestnih organov oblasti na obmo čju okupirane Poljske 23 . Na za četku je bilo delovanje Poljske podzemne države povezano predvsem z njenimi oboroženimi silami, ki jih je na za četku tvorila Služba zmage Poljske (SZP), nato Zveza oborožene borbe (ZWZ), ki se je kasneje preimenovala v Domovinsko armado (AK), pod vodstvom generala Michała Karaszewicza – Tokarczewskega 24 . Civilni del organizacije Poljske podzemne države je bil na za četku podrejen oboroženim silam in konceptu civilno-

21 http://www.zsp3zamosc.neostrada.pl/pat.html , Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych Nr 3 im. ARMII KRAJOWEJ w Zamo ściu, Armia Krajowa , (dostop 5. 6. 2010) (dalje Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych …). 22 Armia Krajowa …, str. 27–28. 23 Armia Krajowa …, str. 31. 24 Armia Krajowa …, str. 32.

vojaške organizacije, saj je ob glavnem komandantu oboroženih sil obstajala tudi funkcija civilnega komisarja. Ustanovljen je bil tudi Centralni komite Organizacije za neodvisnost (CKON), ki je skrbel za civilne zadeve. Dne 13. 11. 1939 je bil v Parizu ustanovljen Komite ministrov za zadeve v državi na čelu s Kazimierzem Sosnkowskim, ki je bil zadolžen za informiranje vlade v Parizu glede zadev v domovini. V istem času je bil v Varšavi sklenjen sporazum glavnih politi čnih strank v ZWZ, iz tega pa je nastal Politi čni posvetovalni komite (PKP) 25 , v katerega so se vklju čili tudi predstavniki Stranke dela (SP), ki so prej podpirali CKON, in ga je 18. 6. 1940 vlada Republike Poljske v Parizu priznala kot politi čnega predstavnika. Omeniti je treba, da so bile politi čne strukture Poljske podzemne države še v fazi nastajanja 26 . Dne 16. 4. 1940 je Komite ministrov za zadeve v domovini poslal na Poljsko nekaj odposlancev vlade v domovini, ki so bili neodvisni od ZWZ in naj bi sodelovali z ZWZ in politi čnimi strankami. Ti delegati naj bi se razdelili po treh okupiranih obmo čjih. S ciljem vodenja Urada odposlanca vlade Republike Poljske in v skladu s politi čnimi dejavniki je bil na Poljsko poslan polkovnik Jan Skorbohaty-Jakubowski. Čas njegovega prihoda je sovpadal z za četkom delovanja odposlancev vlade v domovini 27 . PKP je želel med okupacijo Francije v Varšavi združiti politi čne sile na Poljskem v namestništvo vlade, a tega vlada ni sprejela in je sama imenovala dva odposlanca vlade na Poljskem: za ozemlje, priklju čeno k Tretjemu rajhu, je bil imenovan Adolf Bi ňski (kmalu za tem je bil aretiran in zaprt); za obmo čje GG pa je bil imenovan Cyryl Ratajski 28 . Po aretaciji Bi ňskega je njegovo obmo čje nadzorovalo Odposlanstvo vlade Republike Poljske v Varšavi, temu pa je bilo prakti čno podrejeno tudi vzhodno ozemlje, ki je bilo v rokah Sovjetske zveze 29 . Še pred nominacijo Ratajskega je bila ustanovljena Komisija treh (Skorobohaty- Jakubowski, Stanisław Kauzik, Ludwik Muzyczka), katere naloga je bila priprava struktur podzemne administracije 30 . Po napadu Nem čije na Sovjetsko zvezo 22. 6. 1941 se je situacija na Poljskem spremenila. Poljska se je znašla pod enotno, nemško okupacijo. Napad Nem čije na Sovjetsko zvezo pa je pomenil tudi, da sta postali Poljska in Sovjetska zveza na čelni zaveznici v boju proti

25 Pod tem imenom od 26. 2. 1940. 26 Armia Krajowa …, str. 33–34. 27 Armia Krajowa …, str. 35. 28 Armia Krajowa …, str. 36. 29 Armia Krajowa …, str. 36–37. 30 Armia Krajowa …, str. 37.

Nemcem. Tako je bil 30. 7. 1941 podpisan sporazum med Sovjetsko zvezo in Poljsko, s katerim sta Sovjetska zveza in vlada Republike Poljske spet navezali diplomatske stike 31 . Na podro čju organizacije nemške okupacije se je ozemlje GG pove čalo na jugovzhodne dele, ki jih je prej okupirala Sovjetska zveza. Namesto agentov NKVD se je na obmo čjih prejšnje sovjetske okupacije pojavil gestapo. Življenje ljudi, ki so živeli prej pod sovjetsko okupacijo, se je torej spremenilo. Situacija na obmo čjih, ki so bila leta 1939 priklju čena k Tretjemu rajhu, se po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo ni bistveno spremenila, čeprav so Nemci v prvih tednih po napadu na Sovjetsko zvezo še zaostrili policijsko kontrolo na tem obmo čju 32 . Nemški napad je spremenil tudi organizacijo okrožij in okrajev Poljske podzemne države, nekatere okraje so združili in jih pridružili ve čjim 33 . Od jeseni leta 1941 je potekala izgradnja struktur Poljske podzemne države, ki so se delile na civilne in vojaške 34 . Prvotno zamisel generala Karaszewicza-Tokarczewskega, ki je predvidevala ob vojaški organizaciji še predstavnike politi čnih strank, je vlada Republike Poljske namre č zavrnila. Poleg Odposlanca vlade za domovino je ob boku Glavne komande ZWZ stal Politi čni posvetovalni komite (PKP), ki je 21. 3. 1943 dobil ime Državno politi čno predstavništvo (KRP) in je imel vlogo posvetovalnega in svetovalnega organa pri odposlancu vlade 35 . Zadnja uskladitev politi čnega podzemlja je bila 15. 8. 1943, po podpisu deklaracije o sodelovanju štirih glavnih strank. Tej uskladitvi se niso pridružile skrajno desne in skrajno leve politi čne organizacije, ki so prihodnost Poljske videle druga če36 . Cyryl Ratajski je postal glavni Odposlanec vlade v domovini. Kljub pomanjkanju predpisov o vlogi in nalogah odposlanca je bil njegov urad podzemna administracija za celotno državo 37 . V okviru izgradnje struktur Poljske podzemne države je Glavna komanda ZWZ od leta 1941 v rekordnem času zgradila svojo administrativno mrežo za potrebo vojske pod imenom Militarizirana Administracija »Teczka«38 , ki jo je vodil Ludwik Muzyczka in je bila razdeljena na okrožja. Od jeseni 1943 do pomladi 1944 je bila ve čina aparata »Teczka« podrejena strukturam odposlanca vlade, medtem ko je Glavna komanda AK ohranjala nadzor nad dejavnostmi, povezanimi s splošno vstajo in priklju čitvami ozemelj, ki so si jih Poljaki želeli priklju čiti ob koncu vojne 39 . Urad odposlanca vlade za celotno državo je bil zelo

31 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 144–152. 32 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 168. 33 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 166. 34 Armia Krajowa …, str. 37–38. 35 Armia Krajowa …, str. 38. 36 Armia Krajowa …, str. 39. 37 Prav tam. 38 Izraz »Teczka« bi najlažje prevedli v izraz »Aktovka«. 39 Armia Krajowa …, str. 39.

pomemben in je simboliziral primat civilnih struktur nad vojaškimi. Odposlanec vlade je na okupiranem ozemlju vodil in usmerjal vse tajne dejavnosti in usmerjal oblikovanje upora 40 . Problem prevlade civilnih oblasti je bilo dejstvo, da je bilo vodstvo ZWZ-AK podrejeno Odposlancu vlade v domovini, hkrati pa Na čelnemu vodji v Londonu in prek njega neposredno vladi Republike Poljske. Kljub tem dejstvom je imela v vojaških odlo čitvah in bojih z okupatorjem glavno iniciativo ZWZ-AK 41 . Odposlanstvo vlade Republike Poljske je bilo sestavljeno iz Pisarne odposlanca vlade Republike Poljske in terenskih organov podzemne administracije. Administracijo je vodil odposlanec vlade Republike Poljske. Po vrsti so si na položaju Odposlanca vlade Republike Poljske sledili: Cyryl Ratajski, Jan Piekałkiewicz – od avgusta 1941, Jan Stanisław Jankowski – od maja 1943, od marca 1945 trije namestniki skupaj – Adam Bien, Antonin Pajdak, Stanisław Jasiukowicz 42 .

Slika 4: Slika strukture organov Poljske podzemne države. ( »Polish Facts and Figures«, New York, 25. 1. 1945, št. 14) 43 .

V okviru vladnih namestništev je od leta 1941 delovalo dvanajst oddelkov, ki so imeli naloge ministrstev 44 . Od teh oddelkov gre izpostaviti predvsem Vodstvo civilne borbe (KWC) 45 .

40 Armia Krajowa …, str. 40. 41 Armia Krajowa …, str. 40–41. 42 Armia Krajowa …, str. 41–42. 43 Andrzej Krzysztof Kunert, Ilustrowany przewodnik po Polsce podziemnej 1939 – 1945, PWN Warszawa; Wydawnictwo Naukowe, 1996, str. 401 (dalje Kunert, Ilustrowany przewodnik … ). 44 Armia Krajowa ..., str. 42.

Pod okupacijo se je v okviru Poljske podzemne države razvila tudi široka mreža tajnih časopisov in druge literature, izdajale so jih predvsem založba ZWZ-AK in politi čne stranke. Za tisk je skrbel oddelek za informacije in časnikarstvo. Zanimivo je, da je bila polovica vsega tiska proizvedenega v Varšavi 46 . Tajno izobraževanje je potekalo v treh stopnjah. Osnovno izobraževanje, ki je potekalo v poljskem jeziku, je obsegalo geografijo, zgodovino in poljski jezik. Tajne srednje šole so bile v mestih in nekaterih vaseh, višje šole pa so bile v Varšavi, Krakovu in Vilni. Za delovanje mreže šol je skrbela Tajna u čiteljska organizacija (TON). V letu 1942 je bilo v Varšavi 71 tajnih licejev in gimnazij z 21.000 dijaki, Univerza v Varšavi pa je imela ob koncu okupacije 3.700 študentov 47 . V času okupacije je bila razvita tudi kulturna in umetniška dejavnost. V Varšavi so ustanavljali tajna gledališ ča in izvajali koncerte, delovali pa so tudi mnogi pesniki in pisatelji, med katerimi je najbolj znan Czesław Miłosz 48 . Zaradi pojava kolaboracije je kmalu po okupaciji prišlo do ustanovitve podzemnih sodiš č. Komite sveta ministrov za zadeve v državi je 16. 4. 1940 sprejel ustanovitev tajnih sodiš č ZWZ, ki so se pozneje preimenovala v specialna vojaška sodiš ča, povezana z vodji AK in komandami okrožij. Ta sodiš ča so odlo čala o prestopkih članov ZWZ-AK. Ob vojaških so se razvila tudi specialna civilna sodiš ča, ki so bila pri odposlancih vlade v okrožjih. Njihova naloga je bila sojenje v zadevah boja proti kolaborantom in agentom gestapa. V manjših zadevah so odlo čale »sode če komisije podzemne borbe«. Njihova zna čilnost je bila, da so ponavadi obsojale na manjše kazni (opozorilo, javna sramotitev, milejše telesne kazni) 49 . Kljub na čelni enotnosti glavnih politi čnih struj na Poljskem in podpori SZP se je ve čina politi čnih strank odlo čila za oblikovanje lastnih oboroženih skupin, razlog naj bi bilo medsebojno nezaupanje. Socialisti čna stranka je oblikovala svoje prve oborožene enote že ob obrambi Varšave septembra 1939, ki so se kasneje preoblikovali v Socialisti čno bojno organizacijo (SOB). SL je oblikovala oborožene enote Kme čkih bataljonov (BCh), medtem ko je SN oblikovala svoje oborožene enote pod imenom Narodna vojaška organizacija (NOW). Oborožene enote je oblikovala tudi skrajna desnica, zbrana okoli Narodno radikalnega tabora (ONR). Njihova vojaška organizacija je nastopala pod vzdevkom Kuš čarjeva zveza (Zwi ązek Jaszczurczy)50 . Septembra 1942 se je Zwi ązek Jaszczurczy združil z delom organizacije NOW, ki se ni želel podrediti AK. Oblikoval se je novo vojaško

45 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 174. 46 Armia Krajowa ..., str. 49. 47 Armia Krajowa …, str. 49–50. 48 Armia Krajowa ..., str. 51. 49 Armia Krajowa ..., str. 52–53. 50 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 66 – 67.

organizacijo, Narodne oborožene sile (NSZ), ki se je zavzemala za borbo proti Sovjetski zvezi in Nemcem ter nasprotovala pasivni drži AK v odnosu do komunistov 51 . Tabor narodne združitve (OZN) 52 , ki je bil politi čni instrument delovanja vladajo čih politi čnih sil ob nemškem napadu na Poljsko, je kmalu po za četku okupacije Poljske popolnoma razpadel. Prebivalstvo je OZN in njegove vodje krivilo za poraz, zato ni bilo pravih pogojev za umik v ilegalo. Pojavljale so se le manjše skupine, ki so se ukvarjale predvsem s kritiziranjem novih poljskih podzemnih oblasti 53 . Poseben del politi čnega prostora so zavzemali komunisti. Njihova organizacija, Komunisti čna partija Poljske (KPP), je bila s strani Izvršnega komiteja komunisti čne internacionale uradno razpuš čena leta 1938, vendar so na Poljskem še vedno obstajale manjše skupine komunistov 54 . Za razliko od ostalih politi čnih skupin na Poljskem se komunisti ob nemški in sovjetski okupaciji Poljske niso umaknili v ilegalo in pridružili k izgradnji Poljske podzemne države, ampak so sodelovali s sovjetskimi oblastmi. Na obmo čju pod nemškim nadzorom so vodilni komunisti kolaborirali z nacisti, saj so jih imeli za zaveznike. Tako je bilo do nemškega napada na Sovjetsko zvezo 55 . Glavni namen poljskih komunistov je bila izpeljava revolucije na Poljskem, ki je morala biti izpeljana v skladu z direktivami iz Moskve. Oblika revolucije na Poljskem se je prilagajala razmeram na fronti. Od leta 1941 so se poljski komunisti zgledovali po »boljševisti čni« revoluciji, tako imenovani revoluciji »od spodaj«. Glavni namen je bil ustvarjanje anarhije in splošne nevarnosti, ki bi prebivalstvo pripravila do tega, da bi se oprijelo katerekoli oblasti. Po letu 1942 in preobratu na fronti je postala za Stalina taktika revolucije »od spodaj« neprimerna. Nova taktika komunistov je postalo oblikovanje »narodne fronte«, ki je pomenila oblikovanje široke skupine nasprotnikov »fašizma« pod vodstvom komunistov. Koalicija »narodne fronte«, združena pod vodstvom komunistov, je služila za izpeljavo revolucije »od zgoraj«, ki bi nastopila po vojni in bi pomenila prevzem oblasti s strani komunistov 56 . Do nemškega napada na Sovjetsko zvezo sta na Poljskem obstajali dve skupini komunistov: na območju pod nemško okupacijo in na obmo čju pod sovjetsko okupacijo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je ve čina poljskih komunistov iz sovjetskega dela odšla v Sovjetsko zvezo, kjer so bili pod ve čjim nadzorom Stalina kot skupina komunistov, ki je

51 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 177. 52 Popularno ime za OZN je bilo tudi »Sanacja«. 53 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 66. 54 Tajne oblicze GL-AL i PPR dokumenty, t.1, Burchard Edition: 1997, Warszawa, str. 37 (dalje Tajne oblicze, t.1…). 55 Prav tam. 56 Tajne oblicze, t.1 …, str. 17 – 19

ostala na obmo čju Poljske. Že leta 1941 so poljski komunisti v Moskvi organizirali Centralni biro poljskih komunistov (CBKP). Zna čilnost njihove politike je bila, da so se zavzemali za Poljsko kot samostojno komunisti čno državo ali celo za pridružitev Sovjetski zvezi kot sedemnajsta republika. Dne 9. 6. 1943 je bila v skladu z oblikovanjem »narodne fronte« v Moskvi ustanovljena Zveza poljskih patriotov (ZPP), na čelu katere so stali vodilni poljski komunisti v Moskvi: Wanda Wasilewska, Jakub Berman, Hilary Minc in Zygmunt Berling. ZPP je organiziral tudi svoje oborožene sile, ki so kmalu sestavljale dve armadi. Poleg rednih enot je obstajal tudi Poljski partizanski štab (PSzP), ki je ob pomo či NKVD nadzoroval partizansko delovanje za frontno linijo. Vse poljske enote so bile od za četka pod poveljstvom oficirjev iz Rdeče armade. Pred letom 1944 poljski komunisti v Sovjetski zvezi niso imeli veliko vpliva na dogajanje na Poljskem 57 . Komunisti, ki so ostali na obmo čju Poljske, ki je bila sedaj v celoti pod nemško okupacijo, so se na za četku osredoto čali predvsem na zbiranje obveš čevalnih podatkov za Sovjetsko zvezo. V decembru 1941 je bila na obmo čje Generalne gubernije iz Sovjetske zveze poslana Iniciativna skupina, ki so jo sestavljali Paweł Finder, Marceli Nowotko in Bolesław Mołojec. Njihova naloga je bila združiti komunisti čne skupine na Poljskem. Dne 5. 1. 1942 je Iniciativna skupina ustanovila komunisti čno organizacijo pod imenom Poljska delavska partija (PPR). Centrala PPR se je nahajala v Moskvi, medtem ko je bil njen center v Varšavi. Delovanje PPR je bilo omejeno samo na obmo čje Generalne gubernije, najve č podpore pa je imela na Lublinskem. Vzhodna ozemlja predvojne Poljske je imela PPR za del Sovjetske zveze in tam ni delovala. Na zahodu je delovala samo na Šlezijskem 58 . Po ustanovitvi stranke PPR je ta za čela ustanavljati svoje oborožene enote. Spomladi leta 1942 je bila ustanovljena Ljudska garda (GL), ki je imela vzor v partizanskih enotah Sovjetske zveze. Člani PPR so bili avtomati čno tudi del enot GL. Takšna struktura je veljala do leta 1944, ko je prišlo do sprememb 59 .

2.2 Poljska od za četka leta 1944 do konca vojne

Za četek leta 1944 je zaznamovalo razgibano dogajanje na Poljskem, saj je bila po preobratu na vzhodni fronti Rde ča armada spet blizu meja Poljske 60 . Tri dni pred ponovnim prihodom

57 Tajne oblicze, t.1 …, str. 19 – 20. 58 Tajne oblicze, t.1 …, str. 20 – 21. 59 Tajne oblicze, t.1 …, str. 23–24. 60 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 346.

Rde če armade na poljska tla, v no či z 31. 12. 1943 na 1. 1. 1944, so poljski komunisti ustanovili Narodni državni svet (KRN). KRN je imel zelo ozko politi čno osnovo, saj so poleg Poljske delavske partije v KRN vstopile manjše politi čne organizacije, kot so: Komite narodne iniciative, Zveza borbe mladih, Skupina poljskih u čiteljev, Skupina socialisti čnih aktivistov in Skupina neodvisnih demokratov, ki so bile ve činoma sestavljene le iz nekaj ljudi. Na čelo KRN je stopil Bolesław Beirut. Ustanovitev KRN, ki razen PPR ni imel mo čnega politi čnega zaledja, ne bi imela ve čjega pomena, če enote Rde če armade ne bi bile blizu poljskih meja 61 . V manifestu, ki ga je izdal KRN, je poljski vladi v Londonu odrekel pravico do predstavljanja poljskega naroda in napovedal ustanovitev za časne vlade na Poljskem. Zanimivo je, da v manifestu ni bilo omembe socializma, bila pa je napovedana agrarna reforma in nacionalizacija. Omenjeno je bilo tudi, da naj bi se vzhodne meje Poljske oblikovale na etnografski osnovi in dolo čile v dogovoru s Sovjetsko zvezo, zahodna meja Poljske pa naj bi potekala po Odri in na severu po Baltiku. Z manifestom je bila ustanovljena tudi Ljudska armada (AL), ki je nadomestila Ljudsko gardo (GL) 62 . V letu 1944 se je dokon čno oblikovala Poljska podzemna država in dosegla vrhunec svojega razvoja. Dne 9. 1. 1944 je bil ustanovljen Svet narodne enotnosti (RJN), ki je imel funkcijo parlamenta, posvetovalnega in svetovalnega organa, in je zamenjal KRP. Njegov vodja je bil Kazimierz Pu żak. Sestavljalo ga je sedemnajst oseb: po trije predstavniki štirih najpomembnejših strank (SL, SN, PPS, SP), trije predstavniki manjših politi čnih skupin (Demokrati čno združenje, Kme čka organizacija svobode »Racławice«, organizacija »Ojczyzna«) in en predstavnik duhovš čine – na čelni kaplan AK, polkovnik Tadeusz Jachimowski 63 . Zaradi posebnih okoliš čin okupacije je v imenu RJN nastopala pet članska Glavna komisija RJN 64 . Čeprav je bil RJN ustanovljen januarja, je s svojim delom za čel delovati šele 15. 3. 1944, ko je izdal tudi deklaracijo »Za kaj se bori poljski narod 65 «, ki je predstavljal splošne politi čne in gospodarske poglede politikov v okupirani Poljski 66 . Deklaracija je bila sestavljena iz treh delov. Prvi je vseboval poljski pogled na prihodnost Evrope in meje Poljske. Poljska naj bi obdržala svoje meje, ki so obstajale že pred vojno. V tem delu je bilo omenjeno tudi zavzemanje za dobre odnose s Sovjetsko zvezo. V drugem delu deklaracije je bila opredeljena politi čna ureditev povojne Poljske, katere osnova naj bi

61 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 346 –347. 62 Prav tam. 63 Armia Krajowa …, str. 56–57. 64 Armia Krajowa …, str. 57. 65 Prevod: »O co walczy naród polski.«, (Garlinski, Polska w drugiej …, str. 348). 66 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 348.

bila parlamentarna demokracija z mo čno izvršilno oblastjo. V tem delu je bila omenjena tudi svobodo veroizpovedi, svobodo tiska in govora. Najpomembnejši, tretji del deklaracije se je dotikal gospodarskih reform. V povojni Poljski naj bi bila družbena lastnina, tako na vasi kot v mestih, da bi lahko vsi koristili naravne dobrine. Poleg tega naj bi prišlo do nacionalizacije ve čjih finan čnih institucij, industrije in nekaterih pomembnih podjetij. Predvidena je bila agrarna reforma, ki bi zmanjšala velika kme čka posestva, in reforme, ki bi dale ljudem ve čjo vlogo pri odlo čanju v gospodarstvu 67 . Izgradnja strukture Poljske podzemne države se je zaklju čila z odlo čitvijo vlade Republike Poljske, da podeli ve č pristojnosti odposlancu vlade, in ustanovitvijo Državnega sveta ministrov (KRM) 68 3. 5. 1944 69 . V času varšavske vstaje je postal Svet ministrov edina legalna izvršilna oblast na obmo čju okupirane Poljske 70 . Ob napredovanju Rde če armade čez poljske meje proti zahodu je postajalo prevzetje oblasti s strani komunistov vse bližje, a so za to potrebovali mo čnejše politi čno zaledje. Do pomladi 1944 so namre č med poljskimi komunisti v Sovjetski zvezi in poljskimi komunisti na Poljskem obstajale velike razlike v pogledih na prihodnost Poljske. Maja 1944 je zato v Moskvo prišla delegacija KRN. Najpomembnejša med delegati KRN sta bila Edward Osóbka- Morawski in Marian Spychalski. V Moskvi so se delegati KRN sre čali ne samo z vodilnimi poljskimi komunisti iz Zveze poljskih patriotov, ampak tudi s Stalinom in veleposlanikoma Velike Britanije in ZDA. Na za četku julija je prišla v Moskvo druga delegacija KRN, v kateri je bil najvidnejši predstavnik Michał Żymierski »Rola«. Stalin je v pogovorih izrazil vizijo o ustanovitvi politi čnega telesa, ki bi v bližnji prihodnosti predstavljalo konkurenta vladi Republike Poljske v Londonu. Pod tem konceptom sta KRN in ZPP dne 21. 7. 1944 v Moskvi, skupaj ustanovila Poljski komite narodne osvoboditve (PKWN). Na čelo PKWN je stopil Edward Osóbka »Morawski«, njegova namestnika pa sta bila Wanda Wasilewska in Andrzej Witos. Od petnajstih članov PKWN jih je bilo deset iz ZPP, le pet pa iz KRN, kar je pomenilo prevlado poljskih komunistov iz Sovjetske zveze 71 . Naslednji dan je PKWN izdal tudi svoj manifest, katerega glavni cilj je bil pridobitev poljskih množic na svojo stran, zato so bila zanj zna čilna manj radikalna stališ ča. Predvidena je bila agrarna reforma in podržavljenje tovarn, ni pa bilo omembe kolhozov. Manifest se je dotikal tudi meja povojne Poljske. V njem je bila ponovljena »sovjetska« teza o vzhodnih mejah, ki

67 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 348–349. 68 Armia Krajowa …, str. 58. 69 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 475. 70 Armia Krajowa ..., str. 58. 71 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 377–378.

naj bi bile postavljene na etni čni osnovi, torej po Corzonovi liniji, na zahodu pa naj bi meja potekala po reki Odri in ob Baltiku 72 .

Slika 5: »Julijski manifest« PKWN, 22.7.1944 73

Po nekaj dneh se je PKWN prestavil v Chełm na Lublinskem, kjer je že bila Rde ča armada. V Chełmu je bilo ustanovljenih štirinajst resorjev, ki so imeli funkcijo ministrstev. Dne 27. 7. 1944 je Stalin s PKWN podpisal pogodbo, s katero je PKWN predal oblast na osvobojenih ozemljih zahodno od reke Bug. Dne 1. 8. 1944 se je PKWN prestavil v Lublin, ki ga je že zasedla Rde ča armada 74 ; od tod izhaja pogosto poimenovanje za PKWN »Lublinski komite«. Ko se je Rde ča armada približala Varšavi in reki Visli, se je 1. 8. 1944 za čela Varšavska vstaja, ki je odlo čilno zaznamovala zgodovino druge svetovne vojne na Poljskem. Poljskim upornikom je ob skupnem sodelovanju uspelo osvoboditi Varšavo iz rok Nemcev 75 . Žal osvoboditev Varšave s strani AK ni bila v interesu Sovjetske zveze in Rde ča armada ni prišla

72 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 378. 73 http://ipn.gov.pl/portal.php?serwis=pl&dzial=186&id=1468&search=141870 , Instytut pami ęci narodowej, (20. 5. 2010). 74 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 379. 75 Armia Krajowa …, str. 59.

na pomo č vstajnikom 76 . Vstaja je trajala do 2. 10. 1944, ko je bila podpisana predaja. Naslednji dan je prišel ukaz o kon čanju bojev v Varšavi, borci pa so zapustili mesto 77 . Od 9. 10. 1944 do 18. 10. 1944 je v Moskvi potekala konferenca, kjer so se dogovarjali o prihodnosti poljske države in njenih meja. Na tej konferenci si je poljski premier Stanisław Mikołajczyk prizadeval, da bi Stalin priznal meje predvojne Poljske, a je Stalin zagovarjal stališ če, da naj meja poteka po Curzonovi liniji, ki naj bi odražala etni čne meje na vzhodu 78 . Mesec pozneje je premier Stanisław Mikołajczyk odstopil z mesta predsednika poljske vlade, 29. 11. 1944 pa ga je nadomestil Tomasz Arciszewski79 . Dne 1. 1. 1945 se je PKWN preimenoval v »Za časno vlado Republike Poljske«, 5. 1. 1945 pa je novo vlado priznala tudi Sovjetska zveza 80 . Organi Poljske podzemne države vzhodno od reke Bug so bili v trenutku prihoda Rde če armade takoj odstranjeni 81 . Po padcu Varšave je ve čina struktur odposlanstva vlade propadla, RJN in vodstvo AK pa sta še vedno tajno delovala 82 . Linija vzhodne fronte je mirovala do 12. 1. 1945, ko so sovjetske sile za čele novo ofenzivo, šele 17. 1. 1945 pa so pripadniki Rde če armade vkorakali v Varšavo 83 . Med sovjetsko ofenzivo januarja leta 1945 je Rde ča armada osvojila še preostali del teritorija predvojne Poljske. V tej situaciji je 19. 1. 1945 vodja AK general Leopold Okulicki razpustil AK in njene vojake razrešil prisege. Vodstvo AK je še vedno delovalo v tajnosti in spremljalo tok dogodkov, ki bi lahko prinesli lepšo prihodnost za poljsko državo 84 . Po konferenci na Jalti, ki je potekala od 4. do 11. 2. 1945, je Poljska pripadla sovjetski interesni sferi, s tem pa je bilo potrjeno dejansko stanje na Poljskem. Vlada Republike Poljske je zavrnila vse sklepe z Jalte, ki so predvidevali podreditev Poljske Stalinu. Nekateri politiki, na čelu z nekdanjim premierom Stanisławom Mikołayczykom, so bili pripravljeni na kompromis s Stalinom 85 . Tajna policija Sovjetske zveze je pripravljala aretacijo vodij Poljske podzemne države. Dne 28. 3. 1945 je bilo vodstvo Poljske podzemne države povabljeno na razgovore v Pruszkow pri Varšavi. Prišlo je 15 voditeljev struktur Poljske podzemne države: Odposlanec vlade Republike Poljske Jan Stanisław Jankowski in njegovi trije zastopniki, vodstvo RJN na čelu s

76 Prav tam. 77 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 476. 78 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 422–426. 79 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 425–426. 80 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 476. 81 Armia Krajowa …, str. 59. 82 Prav tam. 83 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 476. 84 Armia Krajowa ..., str. 60. 85 Prav tam.

Pru żakom, ter vodja AK Leopold Okulicki 86 . Vsi so bili aretirani in prepeljani v Moskvo, kjer so jim na montiranem procesu, ki je potekal od 18. 6. do 21. 6. 1945, sodili za delovanje proti Sovjetski zvezi in jih obsodili na kazni od štirih mesecev do desetih let zapora 87 . Že 17. 6. 1945 so se v Moskvi za čeli pogovori o postavitvi »Za časne vlade narodne enotnosti«, 88 ki je bila imenovana 27. 6. 1945, z udeležbo Stanisława Mikołayczyka in nekaterih drugih politikov, ki so bili pripravljeni na dialog s komunisti čno stranjo 89 . Mednarodno priznanje te vlade je sledilo 5. 7. 1945, ko sta jo priznali vladi ZDA in Velike Britanije 90 . Dne 27. 6. 1945 se je v Krakovu zbral Svet narodne enotnosti (RJN), ki se je v novih razmerah odlo čil za kon čanje svoje tajne dejavnosti. Dne 1. 7. 1945 je objavil »Testament borbene Poljske« 91 , v katerem je predstavil svoje poglede na politi čno prihodnost Poljske, od nove vlade pa zahteval, da se zavzema za demokrati čno Poljsko in enotnost poljskega naroda 92 . Po objavi testamenta se je RJN odlo čil razrešiti Vladno namestništvo, nato pa objavil še svoj konec. »Testament borbene Poljske« je bil zadnji dokument Poljske podzemne države 93 .

Slika 6: Poljske meje od leta 1945 94 .

86 Prav tam. 87 Armia Krajowa …, str. 60–61. 88 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 476. 89 Armia Krajowa …, str. 60–61. 90 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 459. 91 Prevod: »Testament Polski Walcz ącej«, (Garlinski, Polska w drugiej …, str. 457). 92 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 457–458. 93 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 459. 94 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 461.

3. DOMOVINSKA ARMADA (AK)

AK je bila hrbtenica oboroženega upora na Poljskem. Od leta 1939 se je razvijala prek struktur Službe zmage Poljske (SZP), nato Zveze oborožene borbe (ZWZ) in bila sestavni del 95 Poljskih oboroženih sil (PSZ), ime Armia Krajowa (AK) pa je dobila februarja 1942 .

3.1 Geneza in delovanje AK

3.1.1 Za četek odpora Za četek oboroženega odpora na Poljskem je povezan z datumom 27. 9. 1939, ko je bila ustanovljena Služba zmage Poljske (SZP). Za vodjo SZP je bil imenovan general Michał Karaszewicz – Tokarzewski. Njegov koncept je bila enotna, tajna, politi čno-vojaška organizacija s prevlado vojaškega dela, zato je bil znotraj vodstva SZP najprej ustanovljen Glavni svet narodne obrambe (RGON), sestavljen iz pomembnih poljskih politikov, v katerem so bili tudi predstavniki predvojnih oblasti, ki po nemškem napadu na Poljsko niso bile ve č priljubljene 96 . Po pogovoru generala Tokarzewskega s predstavniki politi čnih strank ki so bile pred vojno v opoziciji je bil ustanovljen Glavni politi čni svet, ki je imel prvo zasedanje 10. 10. 1939 in je bil sestavljen predstavnikov pred vojno najmo čnejših opozicijskih strank na Poljskem: Poljske socialisti čne partije (PPS), Ljudske stranke (SL) in Narodne stranke (SN) 97 .

Slika 7: Michal Karszewicz-Tokarczewski, prvi komandant SZP-ZWZ (Dywizja Lwów, Jeruzalem 1943) 98 .

95 http://www.polishresistance-ak.org/2%20Article.htm, dr. Marek Ney Krwawicz. The Polish underground State and the Home Army, (dostop 30. 3. 2010) (dalje dr. Marek Ney Krwawicz …). 96 Armia Krajowa …, str. 32. 97 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 63 98 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 500.

Decembra 1939 je general Sikorski ustanovil novo vojaško organizacijo, Zvezo oborožene borbe (ZWZ), pri tem je strukture SZP prenesel pod ime ZWZ, Glavno komando pa je prestavil v Pariz pod poveljstvom Kazimerza Sosnkowskega 99 . Sosnkowski je bil postavljen tudi na čelo Komiteja za zadeve v domovini 100 . Za komandanta ZWZ na obmo čju nemške okupacije je bil imenovan polkovnik Stefan Rowecki, ki je imel sedež v Varšavi, medtem ko je bil na mesto komandanta za teren sovjetske okupacije postavljen general Tokarzewski, a je bil marca 1940 aretiran pri prehodu meje med sovjetsko in nemško okupacijsko cono 101 .

Slika 8: General Kazimierz Sosnkowski, šef oboroženih sil Poljske podzemne države in drugi Na čelni vodja 102 .

Po porazu Francije junija 1940 je poljska vlada prenesla svoj sedež v London, Glavno komando ZWZ pa v Varšavo. Glavni komandant ZWZ je postal Stefan Rowecki, ki je imel sedež v Varšavi, znotraj poljske vlade v Londonu pa je bil ustanovljen Komite ministrov za zadeve v domovini 103 . V istem času se je na Poljskem oblast razdelila med vojaško in civilno vodstvo. Na čelu civilnih oblasti je bil Glavni delegat vlade za domovino, ki je skrbel za nadzor nad politi čnimi zadevami ter izvajal naloge v sporazumu s politi čnimi strankami, za vojaške zadeve pa je skrbel komandant ZWZ 104 . V obdobju od za četka vojne leta 1939 do leta 1941 je delovanje ZWZ slonelo predvsem na organizaciji in pripravi na poznejše bojno udejstvovanje. V tem obdobju je ZWZ vodila borbo

99 Armia Krajowa ..., str. 33. 100 http://www.muzeum-ak.krakow.pl/armiakrajowa/index.php (Spletna stran muzeja AK v Krakovu: Muzeum Armii Krajowej im. Generała Emila Fieldorfa »Nila«), Historia Armii Krajowej, (dostop 3. 4. 2010) (dalje Historia AK… ). 101 Isti. 102 Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych … 103 Historia AK … 104 Isti.

predvsem na podro čju propagande, sabotaže in obveš čevalne dejavnosti 105 . Leta 1940 je v vrstah enot ZWZ delovalo približno 40.000 ljudi 106 . Po izstopu Kazimierza Sosnkowskega iz vlade zaradi poljsko-sovjetske pogodbe leta 1941 je Na čelni vodja general Sikorski ZWZ podredil neposredno sebi 107 . Dne 14. 2. 1942 je bil ZWZ preimenovan v Domovinsko armado (AK) 108 . Za prvega vodjo AK je bil imenovan komandant Stefan Rowecki 109 .

Slika 9: General Stefan Rowecki, komandant AK do sredine leta 1943 110 .

Z ukinitvijo SZP in ustanovitvijo ZWZ je prišlo poleg lo čitve politi čnega in vojaškega dela organizacije tudi do druge pomembne spremembe. Prepovedano je postalo delovanje drugih vojaških organizacij na obmo čju Poljske, zahtevana pa je bila njihova pridružitev in prisega AK. Že leta 1940 se je za čel proces pridruževanja manjših odporniških skupin pod okrilje ZWZ, po zagotovilih o ohranitvi dolo čene neodvisnosti v delovanju pa se je ta proces še pospešil 111 . Med letoma 1942 in 1943 sta se AK pridružili dve ve čji odporniški skupini na Poljskem. Poleg Narodne vojaške organizacije (NOW), ki jo je vodila Narodna stranka, so se pod poveljstvo AK vklju čili tudi Kme čki bataljoni (BCh) pod vodstvom Ljudske stranke. V tem času je AK štela približno 300.000 ljudi 112 . Nekoliko težje in bolj zapleteno je bilo pridruževanje NSZ, saj je želelo vodstvo NSZ ohraniti avtonomijo, ukaz generala Sikorskega iz 15. 8. 1942 pa je zahteval popolno podreditev vodstvu AK. Po pogajanjih med vodstvom NSZ in generalom Sosnkowskim se je marca 1944 del NSZ, ki je prihajal iz NOW, pridružil

105 Isti. 106 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 446. 107 Historia AK … 108 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 473. 109 Historia AK … 110 Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych … 111 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 446. 112 Historia AK …

AK, del NSZ, ki je izviral iz Kuš čarjeve zveze pa je ostal samostojen 113 . Spomladi 1944 so enote AK skupaj štele približno 380.000 pripadnikov114 . Na črt delovanja AK je predvideval tri faze. Prva faza je obsegala tajno delovanje podzemnih struktur, druga faza je bila ustanovitev oboroženih sil, tretja faza pa je bila splošna vstaja. V prvi fazi je delovanje slonelo predvsem na šolanju podzemnih kadrov, propagandi, obveš čevalni dejavnosti, sabotaži in diverzantskih aktivnostih ter likvidacijah izdajalcev, ki so jih razpisala specialna sodiš ča AK 115 . Za propagando AK je bil zadolžen oddelek VI Glavne komande AK, ki ga je tvoril Biro za informacije in propagando (BIP). BIP je izdajal tednika Biuletyn Informacyjny in Wiadomo ści Polski, s tem da je bil časnik Biuletyn Informacyjny namenjen celotni poljski javnosti in je imel leta 1944 naklado približno 43.000 izvodov, Wiadomo ści Polski pa je bil namenjen bolj vodjam AK in poljski inteligenci in je imel leta 1944 naklado približno 10.000 izvodov 116 . Ena najpomembnejših akcij BIP je bila akcija s kriptonimom »N«, ki se je za čela leta 1941. To je bila propaganda v nemškem jeziku, ki naj bi bila delo nasprotnikov Hitlerja med nemškim prebivalstvom, a je bila v resnici delo Poljakov. Cilj akcije »N« je bilo nižanje morale nemških vojakov. Že v za četku leta 1942 so strokovnjaki pri gestapu ugotovili, da je propaganda delo članov ZWZ-AK in ne nemških nasprotnikov Hitlerja, a je bila akcija v veliki meri precej uspešna 117 . V letih 1942 in 1943 sta bila ustanovljena v okviru BIP še dva oddelka. Prvi je bil oddelek s kriptonimom »Roj« in je imel nalogo pripraviti propagando za vstajo, leta 1943 pa je bil ustanovljen Antikomunisti čni komite »Antyk« ki je skrbel za antikomunisti čno propagando v glavnih strukturah podzemne države 118 . Nalogi BIP sta bili tudi obveš čevalna dejavnost in izobraževanje, predvsem glede informacij o dogajanju na Poljskem in priprave mlajših članov za na črtovano vstajo. BIP si je prizadeval tudi za dvig morale poljskih vojakov in ohranjanje pripadnosti poljski vladi v Londonu 119 . Ena glavnih nalog AK je bila tudi zbiranje podatkov o položaju na okupiranem Poljskem in okolici, predvsem na vzhodni fronti. Za obveš čevalno dejavnost je bil zadolžen Biro za obveš čevalno dejavnost Glavne komande AK, ki je po strukturi podoben direktoratu za vojaško obveš čevalno dejavnost s sedežem v hotelu Rubens v Londonu. Biro za obveš čevalno

113 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 321. 114 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 446. 115 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 446. 116 http://www.polishresistance-ak.org/13%20Article.htm , dr. Grzegorz Mazur, The ZWZ-AK Bureau of Information and Propaganda (dostop 30. 3. 2010) (dalje Grzegorz Mazur…). 117 Isti. 118 Isti. 119 Isti.

dejavnost Glavne komande AK je bil razdeljen na ve č oddelkov, najpomembnejši pa je bil oddelek obveš čevalne dejavnosti »Stragan«, razdeljen na štiri sekcije 120 : • »zahod«, zadolžena za Tretji rajh, • »sever«, zadolžena za Pomorjansko in Vzhodno Prusijo, • »jug«, zadolžena za obmo čje od Varšave do Dunaja, • »vzhod«, zadolžena za obmo čje vzhodno od Varšave.

Po letu 1942, ko je bila obveš čevalna mreža razbita, se je obveš čevalna služba AK ob ponovni vzpostavitvi dejavnosti razdelila v tri sekcije: prva je bila zadolžena za Generalno gubernijo, druga za zahod in tretja za vzhod Poljske 121 . Zaradi široke in trdne informacijske mreže je bila poljska obveš čevalna služba glavni vir informacij za zavezniške sile o dogajanju na vzhodni fronti in nemškem zaledju. S svojo vohunsko mrežo, zlasti na podro čju nemške vojaške tehnologije, je veliko prispevala k uspehom in obrambi proti nemškim napadom. Najpomembnejša akcija je bila pridobitev informacij o nemških raketah V1 in V2, ki so jih izdelovali v kraju Peenemünde in je prispevala k pripravi obrambe britanskega oto čja pred nemškimi zra čnimi napadi. Obveš čevalna služba AK je Stalinu prek vlade v Londonu posredovala tudi informacije o na črtu napada nemških sil na Sovjetsko zvezo, a jih Stalin ni upošteval 122 . Koncept komandanta Roweckega je bil odpor zoper okupatorja s sabotažo vseh podro čij njegovega delovanja, tako imenovana, civilna borba 123 . Že aprila 1941 je bilo ustanovljeno Vodstvo civilne borbe (KWC), na čelu katerega je bil Stefan Korbonski. Delovanje civilne borbe je obsegalo »manjše sabotaže«, neupoštevanje predpisov okupatorskih oblasti in uni čevanje nemške propagande 124 . Prva navodila v povezavi s civilno borbo so bila dana že leta 1939, natan čneje pa se je ideja civilne borbe izoblikovala leta 1942 125 . Civilna borba je bila skrbno na črtovana in je imela za cilj pripravo na poznejše diverzantske akcije, odprto borbo ter vstajo, ki bi nastopila ob primerni vojaški situaciji na fronti 126 . Glavna komanda AK je v za četku leta 1943 ustanovila tudi Vodstvo tajne borbe (KWK). S tem je želela povezati vse diverzantske in sabotažne dejavnosti pod enim vodstvom, dogajalo se je namre č, da so

120 http://www.polishresistance-ak.org/3%20Article.htm, Andrzej Suchcitz, The Home Army Intelligence Service, (Ogled: 30. 3. 2010) (dalje Andrzej Suchcitz 1…). 121 Tadeusz Kondracki … 122 Tadeusz Kondracki … 123 Historia AK … 124 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 174–175. 125 Armia Krajowa …, str. 45 126 Historia AK …

posamezne skupine izvajale akcije na lastno pest, neodvisno od na črtov vodstva AK. Glavna instrumenta delovanja KWK sta bila BIP in Kedyw. Julija leta 1943 je prišlo do združitve KWK in KWC v enotno Vodstvo podzemne borbe (KWP), na čelu katerega je bil Stefan Korbonski 127 .

Slika 10: Vodja civilne borbe (KWC) in pozneje tudi šef Vodstva podzemne borbe (KWP) Stefan Korbonski. (Studium Polski Podziemnej, London) 128 .

Leta 1940 se je za čel razvoj struktur, ki so imele za nalogo delo na podro čju diverzantske in sabotažne dejavnosti. Aprila 1940 je bila na pobudo Roweckega ustanovljena Zveza maš čevanja (ZO), konec leta 1941 pa je Rowecki ustanovil specialno diverzantsko skupino pod kriptonimom »Wachlarz«, ki je izvajala manjše sabotažno-diverzantske akcije ter pripravo na splošno vstajo ob koncu vojne. Zaradi omejenega delovanja skupina ni mogla izpolnjevati vseh nalog in je bila proti koncu leta 1942 ukinjena 129 . Na čelni vodja AK je aprila 1942 silam AK izdal ukaz za prehod od sabotaž k diverzantski dejavnosti, ki naj bi potekala predvsem na prometnih povezavah, transportu materialov ter na vojaških transportih na vzhodno fronto, poleg tega pa so bile izvedene tudi likvidacije izdajalcev in atentati na člane okupatorjevega administrativnega aparata. V tem času je bila ustvarjena mreža diverzantskih dejavnosti, predvsem v Varšavi in osrednji Poljski 130 .

127 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 304–305. 128 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 510. 129 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 171–172. 130 Historia AK …

V za četku jeseni leta 1942 je bilo ustanovljeno Vodstvo diverzije (Kedyw), ki je imelo ve č nalog: sabotaža in diverzija, ustanavljanje partizanskih enot, maš čevalne akcije proti Nemcem in likvidacije izdajalcev, ki so jih specialna podzemna sodiš ča obsodila na smrt. Kedyw je pod svojim okriljem združevala strukture ZO in »Wachlarza«, osnovo bojnih enot pa so tvorile starejše moške skupine skavtske organizacije »Sive vrste«, ki so izvajale bojne akcije na komunikacijskih povezavah, železnici, telefonskih povezavah in likvidacijah agentov gestapa 131 . Po okupaciji Poljske je bila prva organizacija, ki je odšla v ilegalo, Skavtska zveza Poljske. Februarja 1940 se je preimenovala v »Sive vrste« in je tvorila pomemben element Poljske podzemne države. Naloga skavtov je bila izobraževanje mladih z udeležbo v odporu. Geslo mladih skavtov je bilo: »danes – jutri – pojutrišnjem«. »Danes« naj bi pomenil sodelovanje v boju proti okupatorju, »jutri« pripravo na splošno vstajo in »pojutrišnjem« izgradnjo nove države po osvoboditvi. Od 3. 10. 1942 so bili skavti Sivih vrst po starosti razdeljeni v tri skupine. Prva skupina z imenom »Zawisza«, je obsegala starost od 12 do 14 let. Izvajali so manjše akcije in se izobraževali v tajnih šolah. Druga skupina je dobila ime »bojne šole«, v njej so bili člani stari od 15 do 17 let. Izvajali so manjše sabotaže in diverzantske akcije. V tretji, najstarejši skupini pod imenom »viharne skupine«, so bili skavti ki so bili stari nad 17 let. Izvajali so ve čje diverzantske in partizanske akcije. Ena izmed nalog je bila tudi izobraževanje na tajnih višjih šolah 132 . Sive vrste so imele zelo pomembno vlogo med varšavsko vstajo, med katero so mlajši skavti prevzeli naloge kurirjev, starejši pa so opravljali vojaške naloge, bili so tudi ostrostrelci. Med vstajo je življenje izgubilo 300 članov Sivih vrst 133 . Omeniti je treba tudi, da je bila leta 1942 ustanovljena Vojaška služba žensk. To je bila pomožna služba, ki je pripravljala ženske na vojaško službo v času splošne vstaje. Dejavnost ženskih pripadnic AK je bila formalno omejena le na obrambne naloge, kljub temu pa so ženske sodelovale tudi v napadih in celo v partizanskih enotah 134 . Ob koncu leta 1942 so se pojavile tudi prve partizanske enote AK. Prve bojne akcije teh enot so potekale v no či z 31. 12. 1942 na 1. 1. 1943 na obmo čju Zamo ść a, kjer so Nemci izvajali kolonizacijo obmo čja. Aktivnost partizanskih oddelkov na tem obmo čju je trajala do sredine februarja 1943, ko so Nemci prekinili kolonizacijo tega obmo čja. Partizanske enote AK so

131 Garlinski, Polska w drugiej ..., str. 299–300. 132 http://www.polishresistance-ak.org/8%20Article.htm. Andrzej Suchcitz, The Grey Ranks (dalje Andrzej Suchcitz 2 …), (dostop 30. 3. 2010). 133 Isti. 134 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 294.

bile dejavne tudi na Radomskem, Kieleckem, Nowogródskem in Vilenskem 135 . Prve ve čje enote AK so se pojavile na za četku leta 1944. Ena izmed najbolj znanih je bila 27. Volinjska pehotna divizija AK. Ve čje enote AK so se pojavile tudi na Vilenskem, Kieleckem in na obmo čju Varšave. Te enote so sodelovale tudi pri izvajanju plana »Burza« in so dobile imena divizij in polkov poljske vojske (WP) iz časa pred vojno 136 . Dne 30. 6. 1943 je bil izdan in aretiran komandant general Rowecki, kar je bil velik udarec za AK 137 . Dne 12. 7. 1943 ga je na mestu glavnega komandanta AK nadomestil Tadeusz Komorowski »Bor«138 , šef štaba AK pa je postal polkovnik Tadeusz Pełczy ński 139 . Ob koncu leta 1943 se je vzhodna fronta že zelo približala poljskim mejam, zato se je vodstvo AK želelo pripraviti na trenutek, ko se bo fronta preselila na poljska tla. Pri čakovali so, da bodo Nemci pod pritiskom sovjetskih sil bolj ranljivi. V ranljivosti nemških sil so iskali priložnost za osvoboditev Poljske. Po drugi strani pa so želeli biti pripravljeni na prihod sovjetskih sil. Odnos do nemških sil je bil za vodstvo AK jasen. Nemci so bili sovražniki Poljske in borba proti njim naj bi trajala do konca, medtem ko je bil odnos do sovjetskih sil bolj zapleten. Poleg tega, da sta imela Sovjetska zveza in Poljska istega sovražnika, je Sovjetska zveza z zmagami nad Nemci pridobila velik vpliv tudi pri zahodnih zaveznikih. Po drugi strani pa je prevladovala bojazen, da bi bile sovjetske sile grožnja za samostojnost poljske države 140 .

3.1.2 Plan »Burza«

V situaciji, v kateri so se nemške sile pod pritiskom Rde če armade pomikale po zahodu, so vodje AK in oblasti Poljske podzemne države videli priložnost za dejavnejšo borbo z Nemci. Enotam AK, ki so sodelovale v borbi in predstavnikom podzemnih civilnih oblasti, je bilo ukazano, da se predstavijo sovjetskim silam kot predstavniki zakonitih oblasti Republike Poljske in nastopijo v vlogi gospodarja. Ta akcija je dobila ime »Burza« in je pomenila tudi pripravo na splošno vstajo in osvoboditev v prihodnosti 141 . Akcija »Burza« je trajala vse leto 1944 in je obsegala celotno poljsko ozemlje, vendar k planu »Burza« niso pristopala vsa obmo čja hkrati. Najprej so pristopila vzhodna ozemlja. Tam so z

135 Historia AK … 136 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 449. 137 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 444. 138 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 507. 139 Historia AK … 140 Isti. 141 Historia AK …

izvajanjem plana za čeli na Volinju, kjer je »Burza« trajala od januarja 1944 do junija 1944. V času sovjetske poletne ofenzive se je akcija »Burza« razširila na Vilensko, Nowogródsko, nato na Lublinsko, Vzhodno Malopoljsko in Białostoško. Ob koncu julija se je akcija razširila tudi na Rzeszowsko in nato preko Visle še na Sandomiersko. Z Varšavsko vstajo se je akcija »Burza« razširila še na Krakovsko in Radomsko obmo čje ter Podhale 142 . V času »Burze« so enote AK sodelovale v ve č desetih bitkah in manjših oboroženih spopadih z nemškimi silami 143 . Odnos sovjetskih sil do enot AK med »Burzo« je bil ve čkrat sovražen. Po osvojitvi ozemlja, so sovjetske sile razorožile enote AK, vodje pa aretirale in odpeljale v ujetništvo; enote AK so bile namre č v o čeh sovjetskih enot ideološki nasprotnik, ki ga je bilo treba odstraniti 144 .

3.1.3 Varšavska vstaja

Leta 1944 je Rde ča armada potisnila nemške sile dale č proti zahodu, julija 1944 pa se je vzhodna fronta prestavila v neposredno bližino Varšave. V situaciji bližajo čega se vkorakanja Rde če armade v Varšavo sta se vodja AK in odposlanec vlade v sporazumu z glavno komisijo RJN, odlo čila za kon čno osvoboditev Varšave iz nemških rok. Obvestila sta oblasti v Londonu o pripravljenosti na borbo za Varšavo 145 . Dne 1. 8. 1944 ob 17.00 so enote AK pod vodstvom komandanta polkovnika Antonija Chru ściela »Monterja« naenkrat napadle nemške enote po vsem mestu. Sile AK so hitro obvladale situacijo in osvobodile velik del mesta 146 . Po tri dni trajajo čem napadu sil AK so nemške sile 4. 8. 1944 prešle v protinapad, pri katerem so si pomagale s težkim topništvom in letalstvom. Nemci so pri napadu tudi rušili in požigali hiše ter izvajali teror nad civilnim prebivalstvom 147 . Zaradi nemškega protinapada, med katerim je Nemcem uspelo prevzeti nadzor nad glavnimi prometnimi potmi v mestu in zaradi neuspeha vstajnikov, da bi že na za četku zavzeli celotno obmo čje mesta, se je obmo čje vstaje razdrobilo na ve č središ č, med katerimi so nastali pasovi pod nadzorom nemških sil, kar je oviralo komunikacijo med vodjami vstaje in vojaki na terenu. Antoni Chru ściel »Monter« je bil tako primoran v

142 Historia AK … 143 Isti. 144 Historia AK … 145 Historia AK … 146 Prav tam. 147 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 397–398.

razdelitev vodstva vstaje na ve č obmo čij, ki jih je podredil posameznim komandantom 148 . V težki situaciji je 14. 8. 1944 komandant AK Tadeusz Komorowski »Bor« pozval vse vojake AK, ki so za čeli z izvajanjem »Burze«, naj pridejo na pomo č vstajnikom v Varšavi. To je uspelo le redkim enotam, saj so se na poti ve čkrat zapletle v težke boje z Nemci, ali pa so jih zaustavile sovjetske sile 149 .

Slika 11: Komandant AK med Varšavsko vstajo, Tadeusz Komorowski »Bor« (A.K. Kunert, Słownik biograficzny konspiracji warszawskiej 1939-1944, t. II, Warszawa 1987) 150 .

V drugi polovici avgusta so nemške sile osredoto čile napad na Staro Miasto, ki je 1. 9. 1944 padlo v nemške roke. Branilci Starega Miasta so se po nemškem zavzetju umaknili v središ če Varšave. Padec Starega Miasta je pomenil za četek konca, saj so Nemci lahko lažje napadali središ če mesta 151 . Kljub težkim razmeram je vodstvo AK še vedno ra čunalo na prihod Rde če armade in želelo navezati stike z njenim vodstvom. Še posebej po sovjetskem napadu, ki je trajal od 10. 8. do 16. 8. 1944, ko so sovjetske sile zavzele celoten desni breg Visle, je bilo vkorakanje Rde če armade v Varšavo v o čeh vodstva AK samo še vprašanje časa 152 . Pravi nameni Rde če armade so se pokazali, ko je Stalin 16. 8. in 20. 8. 1944 zavrnil prošnje za pristajanje britanskih letal, ki so prinašale pomo č vstajnikom na tleh pod nadzorom sovjetskih sil. Večina letal je vzletala z 2.500 kilometrov oddaljenega letališ ča Brindisi na jugu Italije in letališ č na jugu Francije. Letala so se morala po zavrnitvi prošenj za pristajanje vsakokrat vra čati na oddaljena letališ ča153 .

148 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 398. 149 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 398. 150 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 507. 151 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 400 152 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 400–401. 153 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 401–402.

Po zavzetju desnega brega Visle so sovjetske sile prekinile svoje napredovanje in se ustavile ob desnem bregu Visle, na pomo č varšavskim vstajnikom pa niso prišle. S tem je kmalu ugasnilo tudi upanje vodstva AK na uspešen razplet vstaje 154 . Po dveh mesecih borb in velikih izgubah je vodstvo AK sprejelo odlo čitev o kon čanju vstaje in predaji, ki je bila podpisana 2. 10. 1944. 20.000 vojakov AK skupaj z vodjami se je predalo nemškim silam, ki so nato pustošile po mestu 155 . Med vodjami, ki so se predali Nemcem je bil tudi komandant AK Tadeusz Komorowski »Bor« 156 . Vstaja je terjala 150.000 civilnih žrtev. Na strani vstajnikov je bilo približno 17.000 žrtev, nemške sile pa so imele približno 17.000 žrtev 157 . Varšavska vstaja je kljub neuspehu s svojo dolgotrajnostjo pomenila fenomen v takratni okupirani Evropi 158 .

3.1.4 Epilog domovinske armade (AK)

Pred predajo Nemcem 5. 10. 1944 je Tadeusz Komorowski »Bor« imenoval svojega namestnika, generala Leopolda Okulickega »Nied źwiadka«, ki je bil uradno imenovan za vodjo AK 21. 12. 1944. Leopold Okulicki je 19. 1. 1945 razglasil razpustitev AK in s tem ostal zadnji uradni vodja AK. Dne 27. 3. 1945 je Leopolda Okulickega skupaj z nekaterimi funkcionarji aretirala sovjetska tajna policija in prepeljala v Moskvo, kjer mu je bilo sojeno na »procesu šestnajstih«159 .

Slika 12: Zadnji komandant AK, Stefan Okulicki »Nied źwiadek« (Sprawa 16-tu, Warszawa 1993) 160 .

154 Historia AK … 155 Historia AK … 156 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 507. 157 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 403. 158 Armia Krajowa …, str. 318. 159 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 540–541. 160 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 540

Kljub uradni razpustitvi AK pa delovanje podzemne vojaške organizacije ni bilo zaklju čeno. Že med letoma 1943 in 1944 je prišlo do ustanovitve vojaške organizacije »Neodvisnost« (»Nie«), ki naj bi bila pripravljena na prihod sovjetskih enot na poljsko ozemlje. Na njeno čelo je bil postavljen Emil Fieldorf. Po uradni razpustitvi AK je general Okulicki 15. 2. 1945, predal kadrovsko strukturo AK organizaciji »Nie« 161 . Organizacija je do avgusta leta 1945 delovala predvsem v vzhodnih predelih Poljske 162 . Njen cilj ni bil oborožen spopad, ampak obramba vojakov AK in propaganda 163 .

Slika 13: Proces v Moskvi, proti šestnajsterici vodij Poljske podzemne države (18.6.1945 – 21.6.1945).164

Dne 7. 3. 1945 je bil šef organizacije »Nie« Emil Fieldorf aretiran 165 . Še pred svojo aretacijo je Okulicki dne 22. 3. 1945 imenoval polkovnika Antonija Sanojco za novega šefa »Nie«, za svojega naslednika na mestu vodje »AK v likvidaciji« pa je postavil Jana Rzepeckega. Rzepecki je bil oster nasprotnik obstoja organizacije »Nie« in naj bi povzro čil njen razpad 166 . Dne 7. 5. 1945 je bila ustanovljena nova organizacija, ki je bila naslednica AK. To je bila Delegatura oboroženih sil za domovino (DSZ). Njen šef je postal Jan Rzepecki 167 . Vojaška struktura DSZ je sledila tradiciji AK in »Nie«, njeno delovanje pa je se je osredoto čalo predvsem na samoobrambo, propagando in vojaško obveš čevalno dejavnost. Poleg tega si je

161 Historia AK… 162 Armia Krajowa …, str. 325 163 http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html , Andrzej Kaczy ński , Wielkie polowanie: Prze śladowania akowców w Polsce Ludowej , Rzeczpospolita , 2.10.2004, št. 232, (dostop 20.4.2010) (dalje Andrzej Kaczy ński…). 164 http://www.chronologia.pl/index.php?d=21&m=6 , Kalendarz Historyczny, (dostop 20. 6. 2010). 165 Historia AK … 166 Armia Krajowa …, str. 326. 167 Armia Krajowa …, str. 326.

DSZ prizadevala za opustitev partizanskega boja in prehod na oblike civilne politi čne borbe 168 . Rzepecki je 6. 9. 1945 razpustil DSZ, to dejanje pa naj bi pomenilo odlo čitev za politi čni boj in proti državljanski vojni 169 . Še pred razpustitvijo DSZ je skupina pomembnejših politikov in oficirjev dne 2. 9. 1945 v Varšavi ustanovila antikomunisti čno združenje »Svoboda in neodvisnost« (WiN) 170 . Organizatorji WiN so imeli v mislih združenje, ki bi imelo popolnoma civilni zna čaj, organizacijo, ki bi se borila proti komunisti čnim oblastem do volitev v ustavodajno skupš čino 171 . Glavni cilj in naloga WiN sta bila opisana v programski deklaraciji WiN, ki je bila sprejeta na za četku delovanja. V njej je bilo zapisano, da WiN upošteva za svojo nalogo »civilno borbo za svobodo državljana in neodvisnost naroda« 172 . Kljub zavezi k civilni borbi so predvsem v vzhodnih delih Poljske obstajale partizanske enote WiN, ki so se imele za naslednice AK 173 . V času svojega delovanja je bilo združenje WiN ve čkrat napadeno s strani komunisti čnih oblasti. V obdobju med letoma 1945 in 1948 so varnostne sile razbile štiri podružnice WiN 174 . Enote WiN so bile ve čkrat žrtve svojih vodilnih, ki so v zameno za svojo svobodo pripeljali ostale pripadnike WiN v roke komunisti čnih varnostnih sil. Znan je primer polkovnika Jana Mazurkiewicza »Radosława«, nekdanjega šefa v Glavni komandi AK, ki se je po svoji aretaciji povezal s komunisti čnimi varnostnimi silami, ki so pripadnikom WiN, ki se javijo komunisti čnim oblastem, obljubile amnestijo. Pripadniki enot WiN, ki so sledili navodilom in se javili, so bili pozneje aretirani in obsojeni na zapor, nekateri pa so bili celo likvidirani 175 . WiN je prenehala s svojim delovanjem decembra leta 1952, ko se je celotno vodstvo predalo komunisti čnim oblastem 176 . Po dokumentih iz arhivov naj bi bilo v komunisti čnih zaporih in delovnih taboriš čih na Poljskem v obdobju med letoma 1944 in 1956 ubitih in umorjenih približno dvajset tiso č ljudi, med katerimi so bili predvsem bivši pripadniki AK in ljudje, ki so sodelovali z AK. Po politi čnih spremembah v letu 1956 je bila razglašena amnestija za vojake AK in iz zaporov je bilo izpuš čenih približno 35.000 njenih nekdanjih vojakov. Kljub temu pa varnostne sile Ljudske Republike Poljske (PRL) niso popolnoma prenehale z lovom na pripadnike AK.

168 Historia AK ... 169 Historia AK … 170 Historia AK … 171 http://lastsoldiers.pl/index.php?d=art&id=3000043 , Fundacja Żołnierzy wykl ętych, Żołnierze wykl ęci, 22.3.2009. (dostop 4. 4. 2010) (dalje Żołnierze wykl ęci …). 172 Armia Krajowa …, str. 343. 173 Żołnierze wykl ęci ... 174 Isti. 175 Andrzej Kaczy ński … 176 Żołnierze wykl ęci ...

Zadnji vojak, ki so ga ubile varnostne sile PRL, je bil Józef Franczak »Lalek« leta 1963, skoraj dvajset let po koncu vojne, zadnji vojak AK pa je bil izpuš čen iz zapora leta 1967 177 .

3.2 Organizacijska in terenska struktura AK

Na vrhu vojaške strukture AK je bil glavni komandant SZP-ZWZ-AK. Do julija 1941 je bil glavni komandant SZP-ZWZ namestnik Na čelnega vodje v domovini, julija 1941 pa je postal glavni komandant ZWZ-AK neposredno podrejen Na čelnemu vodji v Londonu 178 . Štab Na čelnega vodje je imel od junija 1940 specialni oddelek, ki je bil zadolžen za povezavo z domovino, poleg tega pa so bile ustanovljene tudi baze za povezavo z domovino, ki so bile v Budimpešti in Bukarešti. Marca 1940 je bila vzpostavljena neposredna radijska povezava med Varšavo in Budimpešto, avgusta 1940 je bila vzpostavljena radijska povezava med štabom Na čelnega vodje ter bazama v Bukarešti in Budimpešti, na za četku septembra 1940 pa je bila vzpostavljena neposredna radijska zveza med Varšavo in štabom Na čelnega vodje v Londonu 179 . Glavni organ vodstva AK je bila Glavna komanda AK, ki je bila sestavljena iz sedmih oddelkov ter specialnih enot in oddelkov. Glavno komando AK so sestavljali 180 : • Oddelek I (organizacija, kadri, ustanavljanje oboroženih sil), • Oddelek II (obveš čevalna in kontraobveš čevalna dejavnost), • Oddelek III (operacije, šolanje kadrov), • Oddelek IV (nastanitev osebja), • Oddelek V-O (povezava operacij), • Oddelek V-K (povezava tajnih dejavnosti), • Oddelek VI (Biro informacij in propagande (BIP), • Oddelek VII (finance, kontrola), • Vodstvo diverzije (Kedyw), • Šefovstvo vojaških birojev (vojaška administracija), • Šefovstvo službe pravi čnosti, • Šefovstvo duhovniške službe, • Šefovstvo letalstva.

177 Andrzej Kaczy ński … 178 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 88–89. 179 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 445. 180 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 445.

Obmo čje okupirane Poljske je vodstvo ZWZ v Parizu leta 1939 razdelilo na šest obmo čij, vsako obmo čje pa je imelo izpostavo Glavne komande 181 : • I Varšava, • II Białystok, • III Lwow, • VI Krakov, • V Poznan, • VI Torun.

Problemi te razdelitve so se pokazali že na za četku delovanja organizacije ZWZ in so izvirali iz nepoznavanja dejanske situacije na okupiranem obmo čju Poljske, ki je bila posledica vodenja organizacije iz Pariza 182 . Poljska je bila namre č takoj po okupaciji razdeljena na tri dele, ki so se med seboj razlikovali po težavnosti razvoja organizacije. Najlažje je bilo delovanje na obmo čju Generalne gubernije, medtem ko je bilo delovanje na obmo čju sovjetske okupacije in na ozemljih, ki so bila priklju čena Tretjemu rajhu, skoraj onemogo čeno 183 . Nerealnost razdelitve se je kazala že v tem, da obmo čje VI Torun, ki je bilo na ozemlju Tretjega rajha, ni nikoli delovalo v praksi, obmo čje V Poznan pa je obstajalo samo na papirju, saj so bile razmere za delovanje pretežke. V tej situaciji je general Rowecki ukazal ustanovitev okrožij Poznan in Pomorjansko, ki sta bili v sredini leta 1941 združeni v obmo čje »Zahod«, razmere za delovanje pa so bile tako hude, da je moral komandant obmo čja in namestnik Roweckega, Tadeusz Komorowski »Bor«, voditi zadeve iz Varšave 184 . Lažje je bilo delovanje na obmo čju Generalne gubernije, kjer sta se nahajali obmo čji I Varšava in obmo čje IV Krakov. Na obmo čju IV Krakov je bila velika nevarnost pred vdorom nemške protiobveš čevalne službe. Napadi nemških sil in delovanje nemških vohunov so tako oslabili delovanje obmo čja IV, da je prišlo do njegove likvidacije, ostali pa sta samo okrožji Krakov in Šlezija, medtem ko je general Komorowski odšel v Varšavo 185 . Najbolje je delovalo območje I Varšava, kjer je bil center delovanja poljskih podzemnih struktur, na čelu obmo čja pa je bil Rowecki. Obmo čje I Varšava je obsegalo okrožja Varšava-mesto,

181 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 165. 182 Prav tam. 183 Prav tam. 184 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 165–166. 185 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 166.

Varšavsko vojvodstvo, Kielce, Lublin in Łódz, ki je sodil že v sklop ozemlja Tretjega rajha, njegov komandant pa je vodil okrožje iz Varšave 186 . Kljub oteženemu delovanju sta bili na ozemlju sovjetske okupacije dve obmo čji ZWZ, obmo čje II Białystok in obmo čje III Lwow, poleg tega pa še samostojno okrožje Vilna. Delovanje ZWZ na ozemlju sovjetske okupacije je dalo malo rezultatov, zahtevalo pa je veliko žrtev. Obmo čje II Białystok je obsegalo okrožja: Białostoško vojvodstvo, Nowogródek in Polesje. Člani ZWZ na obmo čju II Białystok, so bili v neprestani nevarnosti aretacije s strani NKVD, kar je ohromilo delovanje obmo čja 187 . Na ozemlju obmo čja III Lwow je delovalo malo odporniških skupin, zato so iz Varšave neprestano prihajali komandanti AK, da bi pospešili delovanje okrožja 188 . Obmo čje Lwow je bilo razdeljeno na okrožja Lwow, Stanisławow, Volinj in Tarnopol 189 . Samostojno okrožje Vilna je na za četku vojne preživelo nekajmese čno litvansko okupacijo, med katero je bilo delovanje omejeno, ko pa je prišlo celotno ozemlje okrožja pod sovjetske okupacijske sile, so se razmere za delovanje še poslabšale 190 .

Organizacijska mreža struktur AK je tako leta 1944 obsegala štiri obmo čja, ki so se delila na okrožja 191 : • Białystok (Białystok, Nowogródek, Polesje), • Lwow (Lwow, Tarnopol, Staniławow), • Zahod (Poznan, Pomorjansko), • Varšava (podokrožja Vzhod, Zahod in Sever).

Obstajala so tudi okrožja, ki so bila neposredno podrejena Glavni komandi AK. To so bila 192 : • Varšava-Mesto, • Kielce-Radom, • Łódz, • Krakov, • Šlezija, • Lublin,

186 Prav tam. 187 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 166. 188 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 167. 189 Prav tam. 190 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 167. 191 Kunert, Ilustrowany przewodnik ..., str. 445. 192 Prav tam.

• Vilna.

Organizacijska mreža AK je segala tudi izven meja Republike Poljske, saj so bila ustanovljena okrožja AK tudi v Berlinu, na Madžarskem, podokrožje Kowno je kmalu po svoji ustanovitvi prešlo v sestavo okrožja Vilne, mreža AK pa je segala tudi v delovna in koncentracijska taboriš ča na Poljskem 193 . Okrožja AK so se delila naprej še na inšpektorate, podokrožja, okraje in rajone 194 .

Slika 14: Karta razdelitve terenskih struktur AK v letu 1944 195 .

193 Prav tam. 194 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 445–446. 195 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Armia_krajowa_1.png , Armia Krajowa, struktury terenowe w 1944, (dostop 20. 9. 2010).

4. LJUDSKA ARMADA (AL)

4.1 Razvoj organizacije AL in razdelitev organizacije na terenu

Kmalu po ustanovitvi PPR so se poljski komunisti odlo čili za oblikovanje lastnih oboroženih enot. Marca 1942 je PPR oblikovala svoje borbene oddelke z imenom Ljudska garda (GL). Vzor je GL imela v Rde či armadi, vsak član PPR pa je bil avtomati čno tudi član GL 196 . Prvi č je bilo ime »Armia Ludowa« uporabljeno v ukazu Glavnega vodstva GL dne 1. 7. 1943197 , po dekretu Državnega narodnega sveta (KRN) z dne 1. 1. 1944 pa se je GL uradno preoblikovala v Ljudsko armado (AL). V strukturo AL so se poleg GL združili še oddelki Ljudske milice poljskih socialistov, Delavske partije poljskih socialistov in del Kme čkih bataljonov (BCh) 198 . Organizacija AL je bila v glavnem prevzeta po strukturah GL 199 . Proces preoblikovanja in združevanja sil GL in ostalih vojaških organizacij v enotno vojaško organizacijo AL se je zaklju čil konec februarja leta 1944, za čel pa se je proces tvorjenja ve čjih vojaških enot AL 200 . Zanimivo je, da GL vsaj na za četku delovanja ni imela poljskega karakterja, saj se v GL niso borili samo Poljaki. Velik del pripadnikov GL je bil predvsem na za četku obstoja namre č ruskih ujetnikov, ki so pobegnili iz nemških taboriš č, veliko pa je bilo tudi Židov. Nepoljski karakter GL so potrjevale tudi njihove oznake, saj pripadniki GL niso nosili poljskega orla, ampak rde če opaske s črkama GL. Tudi ukazi so potekali ve činoma v ruščini. Januarja 1944, ko se je GL preoblikovala v Ljudsko armado (AL), so v AL že obstajale stopnje, podobne stopnjam v Poljski vojski. Tudi oznake so postale poljske. Znak AL je bil orel brez krone, tako imenovana »berlingovska vrana«. Zamenjal se je tudi etni čni karakter enot, saj naj bi veliko Židov umrlo, državljani Sovjetske zveze pa so ve činoma odšli na vzhod ali pa se pridružili enotam Rde če armade. Spomladi in poleti 1944 so prihajali v vrste AL novi vojaki, predvsem radikalni privrženci ljudskih strank 201 .

196 Tajne oblicze, t.1 …, str. 24. 197 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 226. 198 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 449. 199 http://www.sww.w.szu.pl/serw_tem/alianci/polacy/organizacje/al.html , Historia Armii Ludowej, (dostop 15. 4. 2010) (dalje Historia Armii Ludowej…). 200 Mieczysław Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945, Warszawa: Wydawnictwo MON, 1984, str. 30–31 (dalje Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …). 201 Tajne Oblicze, t.1 …, str. 23–24

Slika 15: Dekret KRN o ustanovitvi Ljudske armade (AL), z dne 1. 1. 1944 202 .

Po ustanovitvi PKWN dne 21. 7. 1944 je bil naslednji dan v Chełmu izdan manifest PKWN »Poljskemu narodu«, ki je dobil ime »Julijski manifest« in je pozival k nadaljevanju boja proti nemškim silam, povezovanju s Sovjetsko zvezo ter obljubljal tudi priklju čitev pribaltskih in zahodnih ozemelj do reke Odre k povojni Poljski. V duhu tega manifesta je bil 22. 7. 1944 izdan dekret KRN, ki je bistveno spremenil organizacijo AL. Po dekretu je prišlo do združitve sil AL in Poljske armade v ZSRR v Poljsko vojsko (WP). Na mesto Na čelnega vodje WP je bil postavljen general Michał Żymierski »Rola«, ki je 23. 7. 1944 uradno potrdil prevzem vodenja Poljskega partizanskega štaba (PSzP) z vsemi podrejenimi organizacijami. Dne 29. 7. 1944 je nova organizacija uradno prevzela ime »Poljska vojska« (WP). Sile AL, ki so se nahajale na še vedno okupiranih ozemljih, so tvorile partizanski del WP, na osvojenih ozemljih pa so se pripadniki AL vklju čevali v administracijo nove, ljudske oblasti. Velika

202 Historia Armii Ludowej …

ve čina jih je odšla v vrste Državljanske milice (MO) ali pa prevzela naloge v vrstah Varnostne službe (SB) 203 . Med Varšavsko vstajo, katere se je udeležila tudi AL, je prišlo do tesnejših stikov med silami levega politi čnega spektra. Prišlo je do pogovorov med vodstvi AL, Poljske ljudske armade (PAL 204 ) in Varnostnega korpusa (KB 205 )206 . Rezultat pogovorov je bil, da so se AL, PAL in KB dne 16. 9. 1944 združili v Združene poljske sile AL, PAL in KB 207 . Iniciativa za ustanovitev nove organizacije je bila sprejeta predvsem s strani vodstva PAL, iz vrst PAL pa je prihajal tudi general Julian Skokowski, ki je prevzel vodstvo nad organizacijo Združenih sil AL, PAL in KB. Namestnika Skokowskega sta bila major Józef Małecki iz AL in polkovnik Leon Korzewnikianc iz KB 208 . Vodstvo Združenih sil AL, PAL in KB je priznalo oblast PKWN ter se podredilo Na čelnemu vodstvu WP 209 . V času januarske ofenzive sovjetskih sil, ko se je vzhodna fronta pomikala proti zahodu, so enote AL v ve čjem številu predajale orožje napredujo či Rde či armadi in prehajale v vrste WP. Skupaj z osvojitvijo Poljske in koncem nemške okupacije je nastopil tudi konec obstoja AL, veliko nekdanjih pripadnikov AL pa je po vojni postalo del varnostnih sil nove ljudske oblasti 210 . Glede števila ljudi, ki je bilo udeleženo v vrstah GL in AL se je v zgodovinopisju pojavilo ve č mnenj. Najskrajnejše ocene števila se vrtijo okoli števila 100.000, vendar naj bi bila ta številka ob čutno previsoka. Pred padcem komunisti čnega režima na Poljskem so nekateri poljski zgodovinarji zagovarjali število približno 50.000 pripadnikov GL in AL 211 . Po padcu komunizma na Poljskem se je število ljudi, ki so bili pripadniki enot GL in AL, ob čutno znižalo 212 . Dejstvo je, da je število pripadnikov GL in AL bilo v veliki meri odvisno od uspehov sovjetskih enot na vzhodni fronti. Spomladi in poleti leta 1942, ko so Nemci bili še v ofenzivi, je bilo število pripadnikov GL zelo nizko. Po biki za Stalingrad in neuspehu

203 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 133–134. 204 Poljska ljudska armada (PAL) je bila vojaška formacija Delavske stranke polskih socialistov. Nastala je aprila leta 1943 z združitvijo ve čih, manjših vojaških skupin iz vrst polskih socialistov. (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 554). 205 Varostni korpus (KB) je bila vojaška formacija, ki je nastala novembra leta 1943 z združitvijo ve čih manjših oboroženih skupin in je bila do julija 1944 kadrovsko povezana z AK. Julija 1944 so vodilni ljudje v AL, PAL in KB podpisali dogovor o sodelovanju. Glavni komandant KB, Andrzej Petrykowski je 14. 8. 1944 v Lublinu podredil celotno organizacijo KB vodji Poljske ljudske vojske. (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 510 – 511). 206 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 191. 207 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 450. 208 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 192. 209 Prav tam. 210 Historia Armii Ludowej … 211 Tajne oblicze, t.1 …, str. 62. 212 Tajne oblicze, t.1 …, str. 63.

nemških enot se je situacija spremenila. Z napredovanjem sovjetskih enot se je pove čevalo tudi število pripadnikov GL in kasneje AL 213 . V postkomunisti čnem zgodovinopisju se najve čkrat pojavlja število 11.000 pripadnikov GL, pripadnikov AL pa naj bi bilo najve č 30.000 214 .

4.2 Vodstvena struktura AL in razdelitev Poljske na okraje AL

V dekretu KRN je bila opredeljena struktura vodstva AL. Na čelu AL je bilo Glavno vodstvo AL, ki je odgovarjalo KRN. Sestavljali so ga 215 : • Na čelni vodja AL, • Šef Glavnega štaba AL, • Predstavnik KRN.

Na mesto Na čelnega vodje AL je bil po dekretu KRN imenovan general Michał Żymierski »Rola« 216 , ki je pozneje prevzel tudi mesto Na čelnega vodje WP in vodenje PSzP 217 . Šef glavnega štaba AL je postal polkovnik Franciszek Jóźwiak, ki je imel podobne naloge že v vrstah GL, mesto predstavnika KRN pa je zasedel Jan Czechowski218 .

Slika 16: Na čelni vodja AL in pozneje LWP, Michał Żymierski »Rola«.

213 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 266. 214 Tajne oblicze, t.1 …, str. 63. 215 Tajne oblicze, t.1 …, str. 71. 216 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 449. 217 Beri zgoraj: Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 133. 218 Historia Armii Ludowej …

Glavnemu vodstvu so bili podrejeni Glavni štabi, ki so šteli šest enot 219 : • Operacijska enota, • Informacijska enota, • Organizacijska enota, • Enota za oskrbo in oborožitev, • Enota za propagando, • Enota za varnost.

V strukturo Glavnega štaba AL je spadala tudi služba, ki se je ukvarjala z izdajanjem literature in časopisja AL 220 . Enote Glavnih štabov so se delile še naprej v posebne oddelke 221 .

Obmo čje Poljske se je v organizaciji AL uradno delilo v sedem okrajev (obwód). Na čelu vsakega okraja je stalo Vodstvo okraja, ki je bilo podrejeno Glavnemu vodstvu AL, njegova struktura pa je bila podobna strukturi Glavnega vodstva. Okraji so se delili na okrožja 222 . Okraji in okrožja AL 223 : • Okraj I Varšava, ki je bil pod neposrednim vodstvom Glavnega vodstva AL, se je delil na okrožja Varšava-mesto, Varšava leva Podmiejska in Varšava desna Podmiejska. • Okraj II Lublinski je na za četku vodil Mieczysław Moczar, od julija 1944 pa Grzegorz Korczy ński. Okraj je bil razdeljen na okrožja Lublin, Janów in Siedlce. • Okraj III Radomsko-Kielecki je vodil Andrzej Adryan »Felek«, junija 1944 pa je vodstvo okraja prevzel Mieczysław Moczar. Okraj se je delil na okrožja Radom, Kielce in Cz ęstochowa. • Okraj IV Krakovski so v času delovanja vodili Bolesław Kowalski »Zygmunt«, Francziszek Ksi ęż arczyk »Michal«, Bronisław Pawlik »Bronek« in Stanisław G ębal. Okraj se je delil na okrožja Krakov-Podhale, Miechow, Rzeszów in Jasło • Okraj V Šlezijski je najprej vodil Leon Lask »Mały«, nato pa Józef Faruga »Wiktor«. Okraj se je delil na okrožja Zagł ębie, Bielsko, Katowice, Chrzanów.

219 Prav tam. 220 Historia Armii Ludowej … 221 Tajne oblicze, t.1 …, str. 71 222 Tajne oblicze, t.1 …, str. 72–73. 223 Historia Armii Ludowej …

• Okraj VI Łód ź-Płock je bil uradno obstajal, a je za čel le delno delovati šele proti koncu vojne. Okraj je vodil Stefan Czerwi ński »Jerzy«, delil pa se je na okrožja Łód ź, Poznan in Płock. • Okraj VII Poznansko-Pomorjanski je uradno obstajal, a ni nikoli zares deloval.

4.3 Delovanje enot AL

Delovanje enot AL lahko zasledujemo od nastanka organizacije AL januarja leta 1944, do januarja leta 1945, ko so lahko govorimo o koncu obstoja AL. Gre torej za obdobje približno enega leta. Poljski zgodovinar, Mieczysław Wieczorek je razdelil čas delovanja enot AL na štiri širša obdobja, v katerih so se pojavljale razli čne oblike njihovega delovanja, nanje pa so vplivali razli čni dejavniki, ki so bili zna čilni za dolo čeno obdobje. Prvo obdobje zajema čas od januarja, do konca aprila 1944. V tem obdobju so na delovanje sil AL najbolj vplivali za četek delovanja, majhno število vojakov, zimske razmere in slaba oborožitev enot 224 . Drugo obdobje delovanja zajema čas od maja 1944, na vzhodnem delu Poljske že od konca aprila 1944, do konca julija 1944. Za to obdobje je zna čilno široko in razgibano delovanje partizanskih enot AL. V to obdobje spadajo tudi partizanske bitke z nemškimi silami na Lublinskem in udeležba enot AL pri osvajanju vzhodnih predelov Poljske 225 . Tretje obdobje, ki traja od konca julija 1944 do konca oktobra 1944, so zaznamovali udeležba enot AL v Varšavski vstaji, aktivnosti partizanskih enot v »borbi na tirih« in spopadi enot AL na Kieleckem 226 . Četrto, zadnje obdobje, ki zajema čas od novembra 1944 do januarja 1945, obsega zaklju čne akcije enot AL in udeležbo v januarski ofenzivi sovjetskih sil ter konec delovanja enot AL. 227

4.3.1 Obdobje od januarja 1944 do konca aprila 1944

Kot je bilo že omenjeno, so na enote AL v za četnem obdobju vplivali dejavniki, ki so omejevali njihovo učinkovito delovanje. Med temi dejavniki gre izpostaviti majhno število

224 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 9. 225 Prav tam. 226 Prav tam. 227 Prav tam.

enot in vojakov, ki je bilo zna čilno predvsem za januar in februar, zimske razmere, ki so ovirale partizanski na čin bojevanja ter razmeroma slabo oborožitev enot AL228 . Kljub ovirajo čim dejavnikom se je v tem obdobju število vojakov mo čno pove čalo. Po dokon čnem oblikovanju enotne organizacije AL, ki se je zaključila ob koncu februarja, se je za čel proces oblikovanja ve čjih in bolj u činkovitih bojnih enot. V tem obdobju je bilo oblikovanih šestnajst novih enot, od tega enajst v aprilu. Na Lublinskem je bila v februarju oblikovana tudi prva brigada, 1. brigada AL »Ziemi Lubelskiej« 229 . Ena izmed zna čilnosti delovanja enot AL v prvem obdobju je bila, da njihove akcije v ve čini niso bile koordinirane iz Glavnega štaba AL. Prvi poskusi koordiniranih bojnih dejavnosti iz Glavnega štaba AL so se pojavili ob koncu februarja in v za četku marca na Lublinskem in v okrožju Varšava-desna Podmiejska. V osnovi so na črti vsebovali smernice za ustanavljanje ve čjih bojnih enot in na črte za napade na železniških progah, ki bi pomagali sovjetskim silam na vzhodni fronti. Med bojnimi aktivnostmi je šlo ve činoma za napade na bivališ ča in ustanove nemških okupatorskih oblasti, nemške policijske enote in žandarmerijo, namen akcij pa je bila pridobitev orožja 230 . Ob koncu marca in v aprilu je prišlo tudi do prvih napadov nemških sil na partizanske enote AL, v katerih so pripadniki sil AL izkoriš čali boljše poznavanje terena in se uspešno prebijali iz nemškega obro ča231 . Glavni problem enot AL v za četnem obdobju je bilo pomanjkanje organizacije, zato so si v Glavnem štabu AL za glavno nalogo zadali pove čanje mo či najaktivnejših središ č delovanja, med katere so sodila okrožja na Lublinskem in varšavskem obmo čju ter oživitev delovanja na neaktivnih obmo čjih 232 .

4.3.2 Obdobje od maja 1944 do konca julija 1944

Ob koncu aprila so se vzhodna okrožja AL na Lublinskem in na Polesju znašla v neposrednem zaledju vzhodne fronte, ki je potekala od približno štirideset do osemdeset kilometrov vzhodno od reke Bug 233 . Zaradi bližine fronte je prihajalo do pogostejših stikov in sodelovanja enot AL s partizanskimi enotami Rde če armade, maja pa so prišle na obmo čje vzhodne Poljske tudi prve enote Poljskega partizanskega štaba (PSzP), ki so pomagale enotam

228 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 30. 229 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 30–31. 230 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 31. 231 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 32. 232 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 32. 233 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 126.

AL pri oboroževanju 234 . Glavna naloga partizanskih enot AL so bili napadi na vojaški transport in nemške prometne povezave, ki so povezovale fronto z zaledjem, s tem pa so enote AL pomagale sovjetskim silam in ovirale nemške sile, ki so bile v bojih na fronti 235 . Na za četku maja je prišla v lublinski okraj AL, inšpekcija Glavnega vodstva AL, na čelu z Michałom Żymierskim »Rolo«, ki je dala vodjem okraja smernice za delovanje enot do za četka poletne ofenzive sovjetskih sil. Eden izmed namenov obiska je bilo oživljenje partizanskega delovanja na Lublinskem, Polesju in na obrobju Varšave. To so bila tudi prva obmo čja, na katerih je prišlo do sodelovanja s sovjetskimi silami 236 . V obdobju med majem in julijem se je zmanjšalo število neaktivnih okrajev, saj je ve čina okrajev AL razen šlezijskega dosegla porast dejavnosti. Tako so se lublinskemu in varšavskemu pridružili še radomsko-kielecki, krakovski in plocki okraj. Najpogostejše oblike delovanja enot AL v tem obdobju so bili napadi na okupatorjeve policijske sile, zasede in ve čji oboroženi spopadi z nemškimi enotami 237 . Najaktivnejše so bile enote AL na obmo čju lublinskega okraja, ki je aprila štel približno 7.000 vojakov AL, julija že približno 18.000 vojakov, zraven pa lahko prištejemo še približno 1.800 pripadnikov PSzP, ki so delovali na vzhodnih predelih okraja. Glavne sile AL so bile koncentrirane v Parczewskih gozdovih, na severu lublinskega okraja, kjer se je nahajal bataljon AL »Jozefa Hołda«, ter na južnem delu v Janowskih gozdovih, kjer je imel svojo bazo 1. bataljon brigade AL »Ziemi Lubelskiej«. Na jugovzhodu lublinskega okraja sta delovali 3. in 4. Brigada skupine »Jaszcze Polska nie zgin ęla« 238 . Lublinsko je bilo spomladi leta 1944 prizoriš če velikih protipartizanskih akcij nemških sil. Glavni cilj nemških enot so bile poljske in sovjetske partizanske enote v gozdovih na severu in jugu Lublinskega, med njimi so bile tudi enote AL 239 . Protipartizanske akcije nemških enot na Lublinskem so se kon čale konec julija 1944 v Parczewskih gozdovih, kjer so bili zadnji izmed ve čjih partizanskih bojev na Lublinskem. Enote AL so velikokrat odigrale pomembno vlogo pri obrambi ozemlja pod nadzorom partizanskih sil, prihajalo pa je tudi do sodelovanja s partizanskimi enotami sovjetskih sil in AK, ki so se nahajale znotraj nemškega obro ča. Nemške protipartizanske akcije niso prinesle konca partizanskega delovanja na tem obmo čju,

234 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 91. 235 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 126. 236 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 127. 237 Prav tam. 238 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 47. 239 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 48–55.

poleg tega pa so partizanske enote vezale nase veliko število varnostnih sil in sil Wehrmachta, ki bi jih Nemci potrebovali na vzhodni fronti 240 . Za kielecko-radomski okraj je bila spomladi za razliko od lublinskega zna čilna nižja stopnja bojno-diverzantskih dejavnosti. Vzrok za takšno situacijo sta bili slaba oborožitev enot AL in delovanje enot NSZ, najve čje enote AL pa ve činoma niso presegale štirideset vojakov. Situacija se je izboljšala ob koncu aprila in v maju, ko so bil na obmo čju Radoma oblikovane prve ve čje enote AL, ki so izvajale akcije na železniških progah in napadali predstavnike nemških okupatorskih oblasti 241 . Velik pomen je imela tudi kadrovska in materialna pomo č PSzP, ki je ob koncu junija za čela prihajati z osvojenih ozemelj 242 . Dne 13. 7. 1944, je bila na obmo čju Radoma oblikovana 1. brigada AL »Ziemi Kieleckiej«, ki je konec julija štela približno 500 vojakov in je pomenila novo etapo v delovanju enot AL na Kieleckem. Dne 6. 8. 1944 se je prvi pridružila še 2. brigada AL »Ziemi Kieleckiej« 243 . Na jugu Poljske so bile za delovanje enot AL razmere še nekoliko bolj težavne, saj je bil Krakov središ če Generalne gubernije, na tem obmo čju pa je bila tudi mo čna nemška manjšina 244 . Aktivnost enot AL se je pove čala v juniju, ko je obmo čje krakovskega okraja AL za čelo prihajati orožje iz PSzP, delovanje partizanskih enot pa je vplivalo tudi na naraš čajo či teror nemških okupacijskih oblasti 245 . V za četku leta 1944 je jugovzhodni del Generalne gubernije, v katerega je spadal tudi krakovski okraj AL, postal neposredno zaledje fronte, zato je Hitler poslal na to obmo čje dodatne enote za zaš čito pred napadi partizanskih sil 246 . V juniju je prišlo v krakovskem okraju do infiltracije agenta gestapa v vodstvo okraja, zato so sledile aretacije vodilnih predstavnikov AL na tem obmo čju, kar je oslabilo delovanje enot AL, situacija pa se je popravila v juliju 247 . Medtem ko na jugu krakovskega okraja ni bilo aktivnih partizanskih enot, je v drugi polovici julija na gozdnem obmo čju v okolici vasi Złota Pinczowska, prišlo do koncentracije partizanskih enot AL, BCh in AK ter sovjetskih partizanov, ki jim je v obdobju med 24. 7. in 27. 7. 1944, v času pomladno-poletne ofenzive, uspelo sprožiti vstajo v zaledju fronte in osvojiti ozemlje, imenovano Republika Pinczowska. Enote AL so delovale v obrambi na

240 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 90–93. 241 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 93–95. 242 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 112. 243 Wieczorek, Armia Ludowa: działalność bojowa 1944 – 1945 …, str. 104, 112. 244 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 112–113. 245 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 113. 246 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 112–113. 247 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 114.

severnem delu osvobojenega ozemlja 248 . Ozemlje je obsegalo približno 800 kvadratnih kilometrov, od kraja Pinczow na severu, Janowic, Racławic in Kazimierz Wielkih ob levem bregu Visle do kraja Nowy Korzyw in desnega brega Nide. Pri obrambi osvobojenega ozemlja je prišlo do sodelovanja med posameznimi skupinami, vendar ne do enotnega vodstva, kar je Nemcem v sredini avgusta olajšalo ponovno zavzetje ozemlja 249 . Tako kot na kieleckem obmo čju je tudi na obmo čju krakovskega okraja prišlo v juniju do organiziranja ve čje partizanske enote, 1. brigade AL »Ziemi Krakowskiej«, ki je v juliju pod imenom brigada »Grunwald« prešla na ozemlje, ki ga je osvojila sovjetska vojska 250 . Na Šlezijskem je prišlo do porasta aktivnosti partizanskih enot ob koncu aprila in v za četku maja, predvsem na železniških progah. Tudi tukaj je bila prisotna mo čna nemška manjšina in nevarnost infiltracije nemških agentov v vrste AL, zato so morali pripadniki AL delovati v globoki tajnosti. Ta nevarnost se je uresni čila konec maja, ko je bilo zaradi agenta gestapa v vodstvu AL aretirano skoraj celotno vodstvo okraja. Posledica je bilo zmanjšanje bojno- diverzantskih aktivnosti v juniju, organizacija okraja pa se je obnovila šele v sredini avgusta 251 . Javno-politi čna situacija, industrijsko okolje in veliko število delavskega prebivalstva so vplivali na delovanje organizacije AL in na njeno bojno dejavnost, pri kateri je prevladovala sabotaža na strojih in oviranje normalnega delovanja železniškega transporta na vzhodno fronto. Zanimivo je, da so enote AL vzdrževale neposredno povezavo z delavskimi organizacijami na terenu, kar je omogo čalo enotno organizacijo akcij 252 .

4.3.3 Obdobje od konca julija 1944 do konca oktobra 1944

Dne 1. 8. 1944 je na levem delu Visle izbruhnila Varšavska vstaja. Te so se udeležile tudi enote AL. Ob koncu julija, po ustanovitvi PKWN, so vodstva AL in PPR iz Varšave odšla na osvojeno ozemlje, v Varšavi pa so pustila svoje predstavnike, ki so skrbeli za stike z vodstvom AL v Lublinu 253 . V za četku julija je bilo v okrožju Varšava-mesto približno 1.000 vojakov, najve č na Pragi (250) in na Woli (200). Osnovno in najpomembnejšo silo v okrožju je tvoril bataljon Czwartakow pod vodstvom Lecha Kobyli ńskega »Konrada«, ki je štel 130 vojakov. Poleg

248 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 115–117. 249 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 158–163. 250 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 169. 251 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 119–125. 252 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 125–126. 253 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 170.

bataljona Czwartakow so bile prisotne v okrožju še druge, manjše enote AL in varnostne enote Glavnega štaba AL. Glavni problem enot AL v Varšavi je bila slaba oborožitev 254 . Vodje AL v Varšavi so 1. 8. 1944 dolo čili tri glavna središ ča delovanja enot AL. Prvo je bilo Staro Miasto, drugo rajon Młynarske ulice na Woli, tretje središ če delovanja enot AL je bil trg Jana Kazimierza na Śródomie ściu, vodstvo AL v Varšavi pa je imelo sedež na Starem Miastu. 255 . V borbah za Varšavo je sodelovalo približno 600 pripadnikov AL, od za četka vstaje pa so bile najmo čnejše enote AL na Woli, kjer je poleg skupine iz bataljona Czwartakow delovala še enota Zbigniewa Paszkowskega »Stacha«. V no či s 5. 8. na 6. 8. 1944, so se bile enote AL prisiljene umakniti na Stare Miasto, v časov bojev na Woli pa je padlo približno100 pripadnikov AL. Na Starem Miastu sta v tistem času delovali dve skupini iz vrst AL. Prva iz bataljona Czwartakow, ki jo je vodil Kobyli ński »Konrad«, druga skupina pa je prihajala iz 3. bataljona pod vodstvom Henryka Wo źniaka »Hiszpana«, ki so ji pomagale enote Glavnega štaba AL pod vodstvom Stanisława Kurlanda »Koraba«256 . Dne 26. 8. 1944 so enote AL v Varšavi doživele velik udarec, saj je v bombnem napadu na Stare Miasto na ulici Freta 16 umrlo celotno vodstvo AL v Varšavi. Istega dne se je skupina pripadnikov AL po podzemnih kanalih prebila na Żoliborz, kjer so nadaljevali z bojem, drugi del pa se je 28. 8. 1944 prebil do Śródmie ścia. Nekaj vojakov AL se je odlo čilo pre čkati Vislo in se pridružiti sovjetskim enotam, ki so že bile drugem bregu Visle. Po umiku iz Starega Miasta so enote AL do konca vstaje delovale na Śródmie ściu, Żoliborzu in na Czerniakówu 257 . Med vstajo je življenje izgubilo približno 500 borcev iz vrst AL, po koncu vstaje pa je ve čina vojakov AL zapustila Varšavo skupaj s civilnim prebivalstvom 258 . V obdobju sovjetske poletne ofenzive, ki je za čela ugašati ob koncu avgusta, je Rde ča armada osvojila vzhodne predele Poljske. Po ofenzivi je nastopilo obdobje stabilizacije fronte in obrambe osvojenega obmo čja. Nemško vodstvo je v tem obdobju za čelo z organizacijo obrambe ob reki Narvi, Visli in Wisłoki. V sklopu obrambe zaledja je želelo nemško vodstvo zagotoviti varnost svojim enotam, zlasti na obmo čju Kieleckega, kamor so se z Lublinskega umaknile ve čje poljske in sovjetske partizanske skupine 259 . Prve nemške protipartizanske akcije na Kieleckem so se za čele v sredini septembra 1944. Glavnina spopadov enot AL z nemškimi enotami je v drugi polovici septembra potekala na obmo čju Suchedniowskih gozdov kjer je bilo 1200 vojakov AL, v zadnjih dneh septembra pa je prišlo do ve čjega

254 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 173–174. 255 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 173–174. 256 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 178–185. 257 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 187–196. 258 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 196–197. 259 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 263–264.

spopada enot AL z nemškimi silami pri vasi Gruszka, po spopadu pri Gruszki pa se je ve čina vojakov AL prebila do Koneckih gozdov. Nemške protipartizanske akcije so se nadaljevale v za četku oktobra na obmo čju Siekierzynskih gozdov. Po bojih v Siekerzynskih gozdovih se je ve čini pripadnikov AL uspelo prebiti iz nemškega obro ča. Posledica protipartizanskih akcij nemških sil je bila, da so se enote AL v oktobru začele oblikovati v manjše skupine 260 . Sklepamo lahko tudi, da so se enote AL za čele pripravljati na zimske razmere, ki niso ugodne za ve čje partizanske skupine. Poleg delovanja partizanskih enot je bila glavna naloga sil AL oviranje nemškega transporta na vzhodno fronto. V okviru »boja na tirih« so enote AL izvajale diverzantske akcije na železniških progah, ki so povezovale zaledje s fronto, s tem pa pomagale sovjetskim silam pri pripravah na nadaljevanje bojev in obrambi fronte. Glavne enote AL, ki so delovale v okviru »boja na tirih« na Kieleckem, so bile enote 1. brigade AL »Ziemi Kieleckiej« in 3. brigade AL »Jozefa Bema 261 . Prve ve čje enote AL so bile v tem obdobju ustanovljene tudi na ozemlju, priklju čenem Tretjemu rajhu. Na severnem Mazowieckem je bila ustanovljena brigada »Sinowie Ziemi Mazowieckiej«, ki je bila 20. 8. 1944 udeležena v bitki pod Pokrytkami, v Puszczi Maszynowskiej 262 . V krakovskem okraju AL je bil v tem obdobju prisoten padec aktivnosti enot, kar pa je bilo povezano z intenzivnejšim razvojem organizacijskih struktur AL na tem obmo čju. Podobna je bila situacija tudi v šlezijskem okraju 263 .

4.3.4 Obdobje od za četka novembra 1944 do konca januarja 1945

Razmere za delovanje sil AL so se v tem, zadnjem obdobju mo čno spremenile. Obmo čje delovanja je bilo omejeno na razmeroma ozek pas, med 100 in 160 kilometri, med frontno črto in mejo Generalne gubernije. Ker je vzhodna fronta še vedno mirovala, so se nemške sile lahko posvetile obrambi in zagotavljanju varnosti v zaledju fronte, kar je oviralo delovanje partizanskih enot v pasu ob fronti. Globlje v zaledju je bilo manj nemških enot, kar je pomenilo boljše razmere za delovanje AL. Na delovanje partizanskih enot je za čel vplivati tudi jesenski mraz, ki je povzro čil težje razmere za bivanje na prostem, prvi sneg pa je

260 Historia Armii Ludowej … 261 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 265–266. 262 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 254–255. 263 Historia Armii Ludowej …

oteževal neopažene premike partizanskih enot po terenu. Poleg tega ve čina vojakov AL ni imela primerne opreme za zimske razmere, kar je povzro čalo nadaljevanje demobilizacije partizanskih enot v novembru 264 . V novembru je tudi prenehala prihajati tudi zra čna pomo č z osvojenih ozemelj. Ponovno je za čela prihajati šele decembra in januarja 1945, vendar le približno 14 % koli čine iz prejšnjega obdobja 265 . Spremenjene okoliš čine delovanja so vplivale tudi na glavne smeri delovanja in organizacije enot AL. Za čela je namre č prevladovati izobraževalna dejavnost, politi čno udejstvovanje ter priprava na sodelovanje v zaklju čnih bojih na Poljskem in vzpostavitve ljudske oblasti takoj po vojni, manj pa je bilo bojno-diverzantskih akcij na progi in oboroženih spopadov 266 . V zadnjem obdobju so delovale partizanske enote v goratih predelih krakovskega okraja, ki se je prebil na prvo mesto po izvedenih partizanskih akcijah na obmo čjih, ki so bila še vedno pod nemško okupacijo. Hriboviti in gorati predeli južne Poljske so nudili ugoden teren za partizansko delovanje 267 . Poudariti je treba tudi, da so partizanske enote, ki so še delovale, štele zelo malo vojakov, med ve čje sta spadala le Brigada »Synowie Ziemi Mazowieckiej« in 3. bataljon »Jozefa Bema«. Ob koncu leta 1944 je na okupiranem ozemlju delovalo približno 650 vojakov AL 268 . V organizaciji AL je prišlo do ve čje decentralizacije vodenja, saj so glavna središ ča dejavnosti postala okrožja, vodstva okrajev pa so skrbela le za koordinacijo akcij. Težave so bile tudi pri radijskih povezavah med Glavnim vodstvom na osvojenem in enotami na okupiranem ozemlju, saj nekatera okrožja sploh niso imela povezave s svojim vodstvom 269 . V za četku januarja 1945 so potekale na okupiranih ozemljih, pospešene priprave na udeležbo v sovjetski ofenzivi. Nekatera okrožja so se pripravljala na partizanske akcije spomladi, v Krakovu so želeli zaš čititi objekte kulturnega pomena pred uni čenjem, še vedno so enote izvajale diverzantske akcije, zaš čititi pa so hoteli tudi tovarne 270 . Osnovni cilj vojaških priprav enot AL je bila pripravljenost na hiter napad, v zaledju pa je potekala intenzivna obveš čevalna dejavnost, ki je bila osredoto čena predvsem na položaj nemških enot in njihovega orožja 271 . V času januarske ofenzive, med katero so sovjetske sile v dvanajstih dneh osvojile celotno predvojno poljsko ozemlje, so enote AL napadale umikajo če enote Wehrmachta, pri tem pa je šlo predvsem za napade iz zasede. Najve čja intenzivnost akcij je bila na Podhalu, kjer so se še

264 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 300. 265 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 301. 266 Prav tam. 267 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 301. 268 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 302. 269 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 301–302. 270 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 303. 271 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 303–304.

skrivale nemške enote in napadale civilno prebivalstvo 272 . Konec delovanja enot AL je povezan z osvojitvijo ozemlja Poljske in koncem nemške okupacije na Poljskem. Vojaki AL so se po koncu delovanja vklju čevali v WP in v varnostne sile novih, ljudskih oblasti 273 .

272 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 306–310. 273 Historia Armii Ludowej …

5. ODNOSI MED AK IN AL

5.1 Odnosi med AK in GL do ustanovitve AL

Odnosi med AK in GL so bili že od samega za četka obstoja GL zelo napeti. O tem pri čajo besede, ki so bile napisane v prvi številki časopisa PPR in GL, »Gwardista«, dne 25. 5. 1942: »Leto 1942 mora biti leto izgona fašisti čnih skupin iz naše države« 274 . Sklepamo lahko, da so šteli med »fašisti čne« skupine poleg nemških enot tudi enote AK in NSZ. Na čin, na katerega so delovale enote GL v odnosih z AK in ostalimi skupinami, razkriva ukaz vodstva GL iz lublinskega okrožja: »… o čistiti teren našega okraja neorganiziranih skupin, kar pomeni vklju čiti jih pod okrilje naših bataljonov, ne glede na narodnost. Če bo prišlo do odpora – razorožiti, če je treba – ustreliti …« 275 . Iz teh besed je razvidno, da je hotelo vodstvo GL na vsak na čin ustvariti monopol nad oboroženim odporom na svojem obmo čju. Napadi na člane AK, poleg tega tudi na NSZ, so bili že od za četkov obstoja GL stalnica 276 . Najve č napadov in likvidacij »band reakcije«, kot so ve čkrat poimenovali enote AK in NSZ, 277 se je pojavilo na lublinskem in kielecko-radomskem obmo čju, primeri napadov pa so se zgodili tudi na drugih obmo čjih, na katerih so delovale enote GL 278 . Tudi s strani pripadnikov AK so prihajala razli čna poimenovanja za enote GL. Dober primer je neko navodilo vodje AK o zagotovitvi varnosti in javnega reda z dne 15. 9. 1943, ki vsebuje tudi navodila za ravnanje z enotami GL: »Delovati velja v smeri likvidacije vodij in agitatorjev v bandah, ne si prizadevati za likvidacijo celotne bande.« Ta dokument naj ne bi bil objavljen, a je prišel v roke kontraobveš čevalni službi GL-PPR. Odziv PPR na te besede je bil objavljen 15. 10. 1943, v »Głos Warszawy«: »Gestapo in poljska dvojka, komandant »oboroženih sil« in vodje SS so si podali roke za uni čenje skupnega sovražnika … Tako kot so od sifilisa globoko razžrte izdaje, takšni morajo biti tudi srca in možgani teh ljudi … Ogabni umazanci, stokrat bednejši od neumnih krvnikov iz gestapa«279 . Kot vidimo iz besed

274 Citat: »Rok 1942 musi by ć rokiem wyp ędzenia zbirów faszystowskich z naszego Kraju.« (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 131). 275 Tajne oblicze GL-AL i PPR dokumenty, t.2, , Burchard Edition: 1997, Warszawa, dokument št. 25 … str. 91 (dalje Tajne oblicze, t.2 …). 276 Tajne oblicze, t.2 …, str. 85. 277 Pod tem imenom se najve čkrat pojavljajo skupine AK in NSZ. (Tajne oblicze, t.2, dokument št. 25 …, str. 91–92). 278 Tajne oblicze, t.2, dokumenti št. 19–32 …, str. 87–97. 279 Citat: »Działa ć nale ży w kierunku likwidowania przywodców i agitatorów w bandach, nie sil ąc si ę na likwidacj ę całej bandy.«; »Gestapo i polska dwójka, komendant »sił zbrojnych« i dowódcy SS podali sobie dłonie dla zgniecenia współnego wroga … Jak że gł ęboko z żarte syfilisem zdrady musz ą by ć serca i mózgi tych

vodje AK, so v AK verjeli, da so pri skupinah GL tudi vojaki, ki so bili v sodelovanje z GL morda prisiljeni. Poleg tega dajejo te besede vtis, da AK ni bilo do nepotrebnega prelivanja krvi. Po drugi strani pa je videti iz reakcije PPR, da je vsako priložnost izkoristila za propagando proti londonski vladi in AK. Julija 1943 je prišlo do zasedanja delegatov PPR v siedelskem okrožju, na katerem so razpravljali o projektu likvidacije članov AK v njihovem okrožju. Na zasedanju so sestavili tudi spisek imen članov AK za likvidacijo. Do takšnih zasedanj je prišlo tudi v drugih okrožjih 280 . Osnova za likvidacije nasprotnikov GL so bili ukazi vodstva GL-AL, ki so jih dobile enote GL na terenu. Ti ukazi so po navadi veleli napad na nasprotnikove enote, razorožitev in likvidacijo vodij. Poleg tega so se organizirale v vsakem okrožju specialne sekcije, ki so bile zadolžene za likvidacije sovražnih enot 281 . Na lublinskem obmo čju sta naloge likvidacije sovražnih enot izpolnjevala 3. in 4. bataljon, ki sta skupaj tvorila število približno 180 vojakov 282 . Ustanovljene so bile tudi skupine GL, katerih naloga je bila napadati enote AK in NSZ v njihovi okolici. Še posebno slab sloves je imela enota GL »Lwy«, ustanovljena v okolici Radoma, ki jo je vodil Izrael Ajzenman »Julek«, 283 pred vojno znan kot lokalni razbojnik 284 . Enota »Lwy« je pri vasi Drzewica, 22. 1. 1943, izvedla napad, katerega cilj je bil »o čiš čenje obmo čja fašisti čnih band« 285 . V napadu je umrlo sedem ljudi, med njimi tudi Avgust Kobylanski, član NOW-AK. Poleg njega so bili med žrtvami tudi pripadniki NSZ 286 . Izrael Ajzenman »Julek« je svoje delovanje nadaljeval tudi v letih 1944 in 1945 287 . Primer Izraela Ajzermana je tipi čni primer »revolucionarnega banditizma«. Revolucionarji so v svoje vrste namre č radi sprejeli ljudi, ki jih je »stara družba« obsodila na propad, mednje so sodili tudi predvojni kriminalci.

ludzi… Ohydni plugawcy, po stokro ć n ędzniejsi od t ępych oprawców gestapo.« (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 248). 280 Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t. 3, kwecien 1943 – lipiec 1944., Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1990, dokument št. 541 (str. 261–264) …, str. 261 (dalje AKwd, t. 3 …). 281 Tajne oblicze, t.2 …, str. 86. 282 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 26 …, str. 92–93. 283 http://www.dws-xip.pl/PW/pw39.html , »Polska Podziemna« Formacje Zbrojne.Gwardia Ludowa. VII. Konflikty GL z Polskim Podziemiem, (dostop 10. 6. 2010) (dalje Konflikty GL …). 284 Tajne oblicze, t.2 …, str. 124. 285 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 56 …, str. 129. 286 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 58 in 59 …, str. 130, 131. 287 Izrael Ajzenman se pojavi v drugi polovici leta 1944 kot vodja specialne enote AL, ki je bila zadolžena za likvidacije »fašistov pod znakom NSZ« in članov AK. Skupina Izraela Ajzenmana je ve čkrat izvajala likvidacije na lastno pest. (Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 48 (str. 116), dokument št. 49 (str. 117), dokument št. 52 (str. 120).

Takšni ljudje so lahko našli svoje mesto samo v drugem sistemu, poleg tega so lahko svoja dejanja skrivali za »revolucijo« in bojem za »novo družbo«.288

Slika 17: Vodja enote GL »Lwy«. Izrael Ajzenman »Julek« 289

Po letu 1942, ko je število napadov GL na prebivalstvo ter pripadnike AK in NSZ strmo raslo, so bile ponekod ustanovljene samostojne skupine, katerih cilj je bila obramba pred napadi enot GL. Te skupine so bile ve čkrat tudi tar ča napadov enot GL 290 . Samostojne skupine za samoobrambo so nastale praviloma tam, kjer prebivalstvo ni moglo ve č ra čunati na pomo č poljskih oblasti 291 . V marcu 1943 je skupina GL pod vodstvom Leona Plichte »Wrone« ubila komandanta policije v Zakrzowku. Poleg njega je bil ubit tudi komandant AK v Tereszpolu, Kazimierz Szumusiak in še nekaj funkcionarjev NSZ 292 . Dne 10. 6. 1943 je prišlo do napada oddelka GL na skupino NSZ v vasi Kolonia Stró ża, kjer je padlo na obeh straneh nekaj vojakov 293 . Spomladi 1943 je skupina Antonina Palenia »Jastrz ęba« dvakrat napadla vas Ulanow, na jugu Lublinskega, kjer so pripadniki GL razbili skupino samoobrambe iz vrst AK. Dne 24. 3. 1943 je ista skupina med napadom na vas Zarzecze v bližini Zamo ść a ubila znanega sodelavca AK. Skupina »Jastreba« je izvedla tudi napad na vas Huta Krzeszowska na jugu Lublinskega, kjer so ubili pet vojakov AK 294 . Obstajajo tudi primeri, ko so pripadniki GL samo razorožili enoto AK ali NSZ, vojake pa ve čkrat pustili pri življenju 295 . Iz tega lahko sklepamo, da so imele enote GL na nekaterih obmo čjih premalo orožja, zato so ga morale jemati drugim vojaškim formacijam, ter da

288 Tajne oblicze, t.1 …, str. 29–30. 289 Konflikty GL … 290 Konflikty GL … 291 Tajne oblicze, t.1 …, str. 30. 292 Konflikty GL … 293 Konflikty GL … 294 Konflikty GL … 295 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 32 …, str. 97.

napadi niso bili vedno samo politi čne narave, ampak so imele enote GL tudi pragmati čne cilje izboljšati svojo oborožitev. Glavno obrambo pred »revolucionarnim nasiljem« so oblikovale enote iz vrst AK, NSZ in BCh 296 . Odgovori na napade GL so prišli predvsem s strani NSZ, ki je organizirala povra čilne akcije. Med takšne sodi razbitje skupine GL Ludwika Warynskega dne 22. 7. 1943 pri vasi Stefanow, na Kieleckem, kjer je oddelek NSZ ubil sedem pripadnikov enote GL. Skupina GL Ludwika Warynskega je bila sestavljena iz nekdanjih članov oddelka »Lwy«, ki ga je prej vodil Izrael Ajzenman »Julek« 297 . Pri tem napadu naj bi šlo predvsem za maš čevanje za napad enote »Lwy« na vas Drzewica 298 . V času komunizma na Poljskem so napad oddelka NSZ na enoto GL pri Stefanowem nekateri poljski zgodovinarji šteli za »za četek bratobojnih akcij s strani reakcije« 299 .

Slika 18: Skupina GL Ludwika Warynskega, ki je bila pozneje razbita pri vasi Stefanow. 300

Podobna akcija je bila izvedena 9. 8. 1943 pri kraju Borów, kjer je oddelek NSZ Leonarda Zub-Zdanowicza »Zęba«, razbil skupino GL »Kili ńskega«, ki jo je vodil Stefan Skrzypek »Słowik«. K skupini Stefana Skrzypka so sodili tudi člani skupin Antonina Palenia »Jastrz ęba« in Józefa Liska »Liska«, ki so bili znani po napadih na civilno prebivalstvo v

296 Tajne oblicze, t.1 …, str. 30. 297 Konflikty GL … 298 Tajne oblicze, t.2 …, str. 125–126. 299 Tajne oblicze, t.2 …, str. 126. 300 Konflikty GL …

okolici 301 . Oktobra 1943 se je zgodil primer akcij AK proti enotam GL. Skupina AK Przemysława Szyca »Ludwika« je razbila skupino Tadeusza Grochala »Tadeka Białyja«, ki je delovala v drugi polovici leta 1943 na obmo čju Cz ęstochowe. Vzrok za akcijo je bilo ropanje in teror nad okoliškim prebivalstvom, ki je povzro čil odpor pri prebivalstvu Cz ęstochowe 302 . Odnos, ki ga je imela GL do AK v drugi polovici leta 1943, najbolje opiše opozorilo, ki so ga, v septembru in oktobru, leta 1943 dobili vodje AK na Podlasju in Polesju : »Kdor ni z nami – je proti nam. Kdor je proti nam – krogla v glavo«303 . V skladu s temi besedami oziroma opozorilom so enote GL tudi delovale. Oktobra 1943 so se pojavili letaki, na katerih je pisalo: »Smrt oficirjem, pomo čnikom Hitlerja« 304 . Iz tega lahko sklepamo, da so pripadniki GL videli v organizaciji AK svojega sovražnika, ki so mu o čitali tudi sodelovanje z Nemci. Še ve č, šteli so ga za enako velikega sovražnika kot Nemce. V decembru leta 1943 je v okolici Radzyna Podlaskiega na Lublinskem oddelek AK Konstantina Witkowskega »Millerja« izvedel likvidacijo skupine iz enote GL »Jana Hołda« pod vodstvom Janusza Paduna »Janusza«, ki naj bi plenila na obmo čju Siedleckega 305 . V letu 1943 se je zgodilo še nekaj primerov oboroženih napadov oddelkov AK na enote GL, vse napade pa veže predvsem ena vzporednica. Napadi pove čini niso bili politi čne narave. V vseh znanih primerih je šlo le za odgovor na nasilje enot GL v okolici 306 . Borba enot AK, BCh in predvsem NSZ, proti enotam GL je bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del, ki so ga izvajale predvsem enote NSZ, je tvorila »kontrarevolucionarna« borba, drugi del pa je tvorila »antibanditska« borba. Glavni motiv enot AK in BCh je bila zagotovo »antibanditska« borba, medtem ko je bila »kontrarevolucionarna« borba zastopana v manjši meri 307 .

V zadnjih tednih leta 1942 je bila vzpostavljena povezava med PPR in Odposlanstvom vlade Republike Poljske. Namen PPR naj bila vzpostavitev sodelovanja, saj je bila GL prešibka za učinkovito samostojno delovanje. Ob koncu februarja 1943 je prišlo do pogovorov odposlancev londonske vlade in AK, s predstavniki PPR in GL, med katerimi je bil tudi Władysław Gomułka. Odposlanci londonske vlade in AK so sodelovanje pogojevali s priznanjem vlade v Londonu in njenih organov v domovini za njihove politi čne in vojaške

301 Konflikty GL … 302 Konflikty GL … 303 AKwd, t. 3, dokument št. 541 (str. 261–264) …, str. 262 (»Kto nie z nami – ten przeciw nam. Kto przeciw nam – kula w ł ęb.«). 304 AKwd, t.3, dokument št. 541 (str. 261–264)…, str. 263 (» Śmier ć oficerkom, pomocnikóm Hitlera.«). 305 Konflikty GL … 306 Konflikty GL … 307 Tajne oblicze, t.1 …, str. 30

predstavnike, takojšnjo podreditvijo Glavni komandi AK ter celovitostjo ozemlja predvojne Poljske in razglasitve neodvisnosti od Kominterne. Predstavniki PPR so zatem predstavili svoje pogoje za sodelovanje. Po njihovem mnenju je bilo potrebno ustanoviti novo vlado na Poljskem, vlado v Londonu pa so priznavali za zunanje predstavništvo. Poleg tega naj bi GL ostala samostojna in enakopravna AK, vprašanje vzhodnih mej pa naj bi se reševalo v dogovoru s Sovjetsko zvezo. Razhajanja v stališ čih so bila tako velika, da sporazum o sodelovanju ni bil mogo č. Najlažje bi lahko morda uskladili stališ če glede podreditve GL poljski vladi v Londonu in vodstvu AK, saj je bila GL, v primerjavi z AK, majhna vojaška skupina, a ve č se zagotovo ne bi dalo dose či. PPR je bila namre č pod pokroviteljstvom Moskve in je v resnici predstavljala sovjetski pogled na Poljsko 308 . Po neuspehu pogovorov je PPR za čela z napadi na Odposlanstvo vlade Republike Poljske in AK ter objavila deklaracijo »Za kaj se borimo? 309 «, ki je napovedovala v povojni Poljski »socialistično« ureditev in ustanovitev ljudske vlade 310 . Kljub vsemu je v letu 1943 prišlo tudi do redkih akcij, v katerih so skupaj delovale sile AK in GL. Med te akcije lahko štejemo pomo č vstajnikom v varšavskem getu v aprilu 1943, pri kateri sicer ni šlo za skupno delovanje, ter sodelovanje v septembru 1943 v akciji pri vasi Józefów v okolici Zamo ść a, kjer so sile AK, BCh in GL skupaj napadle nemško enoto v vasi 311 . Sklepamo lahko, da so bile »skupne« akcije enot GL in AK bolj stvar odnosov med lokalnimi vodji obeh organizacij ali pa le stvar naklju čja.

Posebno poglavje v odnosih med GL-AL in AK je bila kontraobveš čevalna dejavnost, še bolj posebno mesto v odnosih pa je imelo predajanje obveš čevalnih podatkov gestapu in NKVD. Obveš čevalna služba GL je bila popolnoma pod vplivom Sovjetske zveze. V vrstah Centralnega komiteja PPR je obstajal poseben oddelek, ki je bil podrejen obveš čevalni službi Kominterne, 312 v GL-AL pa je obstajala tudi podružnica NKVD, katere šef je bil Jozef Małecki, ki je bil podrejen neposredno komisarju za varnost ZSSR generalu Georgiju Žukovu 313 . Obveš čevalna dejavnost GL-AL naj bi bila osredoto čena predvsem na aktivnost AK in ne toliko na aktivnost Nemcev 314 . Iz tega lahko sklepamo, da so komunisti čne sile na Poljskem videle ve čje nasprotnike v londonski vladi kot v Nemcih. Ponavadi je bila praksa,

308 Garlinski, Polska w drugiej …, str. 266–267. 309 Prevod: »O co Walczymy?« (Garlinski, Polska w drugiej …, str. 267). 310 Garlinski, Polska w drugiej … str. 267 311 http://www.sww.w.szu.pl/serw_tem/alianci/polacy/organizacje/gl.html , Historia Gwardii Ludowej, (dostop 8. 6. 2010) (dalje Historia GL…). 312 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 95 …, str. 199–200. 313 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 96 …, str. 200. 314 Tajne oblicze, t.2 …, str. 195.

da so se agenti GL-AL vklju čevali v strukture AK, kjer so dobivali pomembne informacije o članih AK, ki so bile pozneje osnova za aretacije njenih pripadnikov 315 . Glavna tarča so bili vodilni ljudje v AK 316 , obstajajo pa tudi primeri, ko so bili podatki o vodilnih ljudeh AK naprodaj 317 . Pri vklju čevanju v strukture AK naj bi si agent prizadeval pridobiti čim višje mesto v organizaciji, kjer bi imel vpliv in pregled nad delovanjem in vodenjem organizacije 318 . Sodelovanje GL-AL z gestapom proti ostalim organizacijam, še posebej AK, lahko razumemo kot boj proti razrednim sovražnikom za vsako ceno, kar je bil en najbolj nenavadnih delov odnosa med GL-AL in AK. Komunisti čna stran je celo ve čkrat obtožila AK, da izdaja liste članov GL in jih daje gestapu, a je bila prav to praksa GL že od za četka njenega delovanja 319 . O sodelovanju GL z gestapom pri čajo dokumenti, ki jih je prestregla kontraobveš čevalna služba AK. Šlo je predvsem za predajanje imen ljudi, ki so sodelovali z AK. Gestapo je seveda te podatke izkoristil pri na črtih za aretacije 320 . Najbolj znan primer sodelovanja obveš čevalne službe GL z gestapom je bilo razkritje tajne tiskarne AK na Grzybowski ulici v Varšavi 321 . Sodelovanje PPR z gestapom se je nadaljevalo tudi po ustanovitvi AL 322 . Za sodelovanje GL-AL z gestapom pa so vedeli tudi vodilni ljudje v PPR, z Władysławom Gomułko na čelu 323 .

5.2 Odnosi med AK in AL do konca varšavske vstaje

Dne 1. 1. 1944 je KRN z dekretom ustanovila Ljudsko armado (AL). V četrti to čki dekreta je bilo zapisano: »Ljudska armada se bo zavzemala za poenotenje, pod svojim enotnim vodstvom, vseh podzemnih vojaških formacij v domovini, zagotavljajo č obenem njihovo tajno in organizacijsko celoto« 324 . Besede iz dekreta kažejo, da naj bi se AL zavzemala za združitev vseh vojaških skupin, kar bi na prvi pogled pomenilo korak naprej v odnosu do drugih vojaških skupin. Pri besedilu iz dekreta pa moramo biti pozorni na besede »pod svojim

315 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 97 …, str. 201–203. 316 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 101, 105, 107 …, str. 210, 212, 214. 317 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 102 …, str. 211. 318 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 97 …, str. 201–203. 319 Tajne oblicze, t.2 …, str. 196–197. 320 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 99 …, str. 204–205. 321 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 100 …, str. 206–208. 322 Tajne oblicze, t.2 …, str. 197. 323 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 100 …, str. 206–208. 324 Historia AL… citat: »Armia Ludowa d ąż yć b ędzie do zjednoczenia pod swoim jednolitym dowództwem wszystkich podziemnych formacji wojskowych w kraju, zachowaj ąc jednocze śnie ich konspiracyjn ą i organizacyjn ą cało ść .«

vodstvom«. Za temi besedami bi se lahko skrival tudi namen prevzema oblasti, še prej pa prevzema vodilne vloge v oboroženem odporu na Poljskem. V odzivu na dekret KRN je londonska vlada izrazila ogor čenje nad ustanovitvijo AL. Hkrati je bilo izraženo veliko nezaupanje do PPR, ki naj bi svojo željo po oblasti skrivala za deklariranim patriotizmom. Izklju čno pravico do kon čnih odlo čitev v zvezi z oboroženim bojem z okupatorjem na Poljskem naj bi imeli člani vlade Republike Poljske v Londonu, na čelu z Na čelnim vodjo, in njihovi predstavniki v domovini 325 . Ustanovitev KRN in AL lahko imamo za enega prvih korakov v boju poljskih komunistov za oblast na Poljskem, saj KRN ni ve č priznavala poljske vlade v Londonu in njenih struktur na Poljskem za predstavnike poljskega naroda. Kot je bilo omenjeno že v prejšnjem poglavju, je obveš čevalna služba GL in PPR ve čkrat sodelovala proti organizaciji AK tudi z gestapom. Svojo dejavnost je obveš čevalna služba GL-AL in PPR nadaljevala tudi v obdobju po ustanovitvi AL, predvsem proti enotam NSZ 326 . Februarja 1944 je na Poznanski ulici v Varšavi prišlo tudi do skupne akcije agentov AL, NKVD in gestapa. V okviru akcije na Poznanski ulici je bil odnesen del arhiva organizacije, ki je bila vklju čena v vrste AK in kontraobveš čevalne službe AK. Med podatki o dejavnosti AL so bili tudi podatki o pripadnikih AK, s pomo čjo katerih sta lahko gestapo in NKVD aretirala ve č članov AK in NSZ 327 . Odnosi, ki so se vzpostavili med AK in novo organizacijo AL, so bili torej v veliki meri podobni tistim, ki so obstajali pred ustanovitvijo AL, oblike odnosov in njihov razvoj pa so se ve čkrat razlikovali od obmo čja do obmo čja.

325 AKwd, t.3, dokument št. 545 …, str. 268–269. 326 Tajne oblicze, t.2 …, str. 195–197. 327 Tajne oblicze, t.2 …, str. 223–241.

Slika 19: Karta predstavlja najaktivnejša obmo čja delovanja AL med pomladno-poletno ofenzivo sovjetskih sil na Poljskem. Na karti se nahajajo tudi obmo čja in kraji, kjer je prihajalo do stikov med enotami AK in AL 328 .

5.2.1 Obmo čje Mazowieckega z okolico Varšave

Varšava je bila uradno središ če AK in AL, zato je na tem obmo čju prišlo hitro do stikov med pripadniki enot obeh organizacij. Od konca januarja do marca je na širšem obmo čju Varšave prišlo do manjših nesporazumov in spopadov med enotami AK in AL. Dne 27. 1. 1944 naj bi bil na predelu D ęblin-Ryki s strani enote AK Mariana Bernciaka »Orlika« napaden partizanski oddelek AL. V napadu sta življenje izgubila dva pripadnika AL, vodja oddelka AL Julian Gransztof »Jastr ąb« pa je bil ranjen 329 . Mesec dni pozneje, 21. 2. 1944, naj bi enota Jerzya Jaskólskega »Zagona« napadla in ubila osem vojakov AL v Zawodniku. Enota »Zagona« je v februarju in marcu napadla tudi vas Podbłocie, kjer je ubila nekaj aktivistov

328 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 120–121. 329 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 17.

PPR 330 . Če gre sklepati iz motivov napadov enot AK iz prejšnjega obdobja, je šlo najverjetneje za povra čilne ukrepe za napade enot AL na enote ali predstavnike AK. Kljub vsemu je prišlo v tem obdobju na širšem obmo čju Varšave tudi do sodelovanja med pripadniki AK in AL. Po eni izmed akcij v aprilu na železniški progi pri Łukowem sta se enota sovjetskih partizanov in skupina AL Bolesława Drabika zadržali v gozdnem taboru AK v Turowskih gozdovih, kjer se je nahajala enota AK Jerzya Skolimca »Kruka«. Dne 14. 4. 1944 so Nemci zjutraj obkolili in napadli tabor. Pri vasi Ołszewica je skupini AL, AK in sovjetskih partizanov uspelo vzpostaviti obrambo in se po nekajurni bitki prebiti iz obro ča. Padli so trije partizani, med padlimi pa je bilo tudi štirinajst nemških vojakov 331 . To je bil do Varšavske vstaje eden izmed redkih primerov sodelovanja med enotami AL in AK na tem obmo čju. Opazimo lahko, da so bile enote AK in AL v sodelovanje primorane, saj bi v nasprotnem primeru pripadniki obeh organizaciji imeli še manjše možnosti za preživetje. Zanimiva oblika odnosov, ki se je pojavila v tem obdobju, so primeri prehodov pripadnikov AK k enotam AL. V marcu je namre č iz AK v vrste AL prestopila skupina 24 mladih vojakov AK z obmo čja Varšave pod vodstvom Henryka Sipaka »Don Kichota«. Skupina je bila priklju čena 2. vodu AL, ki jo je vodil Tadeusz Pietrzak »Tadek« 332 . Težko je re či ali je bil prehod pripadnikov AK k AL prostovoljen ali pa so bili vojaki vanj prisiljeni. Lahko pa glede na poro čila AK iz tistega obdobja 333 predvidevamo, da je šlo velikokrat tudi za podreditev v sili, torej da pripadniki enot AK niso sami izrazili želje po prehodu v vrste AL, ampak so podreditev od njih zahtevale enote AL.

5.2.2 Lublinsko obmo čje

Lublinsko obmo čje je bilo eno izmed najpomembnejših in najaktivnejših obmo čij delovanja AL v prvi polovici leta 1944, zato je tukaj prihajalo do pogostih stikov med enotami AL in AK. Odnosi med njimi so prehajali od primerov sodelovanja do medsebojnih spopadov med enotami AK in AL. Primeri nasprotovanj in medsebojnih spopadov med lokalnimi enotami AL in AK na Lublinskem so se pojavljali že v januarju in februarju 1944 in so ve čkrat izvirali že iz leta

330 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 17–18. 331 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 44. 332 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 14. 333 AKwd, t.3, dokument št. 564 …, str. 327 (Na terenu inšpektorata AK Radzyn, je v februarju, dobro oborožena enota AL, zahtevala od komandanta obmo čja AK vzpostavitev stikov in pridružitev AL.).

1943 334 . En izmed prvih takšnih primerov na Lublinskem je bila likvidacija komandanta obmo čja AK Włodawa kapitana Józefa Milerta »S ępa« dne 23. 2. 1944 v vasi Załucze. Poleg kapitana Milerta sta bila ustreljena tudi podporo čnik Józef Majewski »Jotem« 335 , pribo čnik komandanta okraja AK Włodawa in njun prijatelj Józef Paso ń »Słowik« 336 . Uboj v vasi Załucze je AL posredno priznala. Po mnenju AL naj bi šlo v primeru Józefa Milerta »S ępa« za likvidacijo »podžigalca bratomornih borb« 337 . PPR iz Włodawe je že pred uspešnim poskusom likvidacije trikrat poskušala pripraviti atentat na kapitana Milerta, a ji ni uspelo. Seveda se pojavlja vprašanje, ali je v primeru »S ępa« res šlo za »podžigalca bratomornih borb« 338 . Najverjetneje je PPR motil velik politi čni vpliv, ki ga je imel Milert na tem obmo čju, uboj Józefa Majewskega, sina lokalnega veljaka SN, pa je pomenil še dodaten udarec za lokalno organizacijo AK 339 . Iz dejstva, da so bili ubiti pripadniki AK iz vrst desne politi čne provenience, lahko sklepamo predvsem o politi čnih motivih likvidacije. Spomladi 1944 na lublinskem obmo čju ni prišlo do sodelovanja med razli čnimi enotami poljskega podzemlja. Med razli čnimi skupinami naj bi vladalo veliko nezaupanje, k slabšim odnosom pa naj bi prispevala tudi mladost in neizkušenost nekaterih vodij v obvladovanju medorganizacijskih konfliktov 340 . En izmed skrajnih primerov je ukaz z dne 30. 4. 1944, ki ga je izdalo vodstvo lublinskega okraja AL in ki od specialnih enot zahteva, naj po napadih zakrijejo sledove svojih dejanj 341 . Slabšim odnosom na Lublinskem je botrovalo tudi delovanje nekaterih vojaških skupin, ki so ropale in ustrahovale prebivalstvo ter pripadnike drugih vojaških skupin na obmo čju, na katerem so delovale. Ena izmed najbolj znanih in razvpitih na Lublinskem je bila skupina, ki jo je vodil Bolesław Ka źmierak »Cie ń«342 in je delovala na meji med okolišem AL Kra śnik in okolišem AL Puławy 343 . Skupaj s skupino komandanta Gronczewskega »Przepiórke« je bila enota »Cienia« strah in trepet prebivalstva na območju Janowskih gozdov na Lublinskem.

334 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 39 …, str. 106. 335 Józef Majewski je bil sin znanega lokalnega člana Narodne stranke, dr. Adama Majewskega. 336 http://podziemiezbrojne.blox.pl/2007/02/Zabojstwo-Komendanta-Obwodu-AK-Wlodawa-kpt-Jozefa-1.html , Zabójstwo Komendanta Obwodu AK Włodawa kpt. Józefa Milerta »S ępa«, (dostop 12. 6. 2010) (dalje Zabojstwo Komendanta Obwodu AK …). 337 Citat: »zlikwidowano pod żegacza do walk bratobójczych kom. na powiat Włodawa »S ępa«. (Tajne oblicze, t.2, dokument št. 39 …, str. 106). 338 Beri zgoraj. 339 Zabojstwo Komendanta Obwodu AK … 340 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 54. 341 Citat: »… Przy likwidowaniu szpiclów Niemców lub zbirów reakcyjnych pami ęta ć o tym, aby wykonywa ć z dala od wioski. Najlepiej w lesie, nie pozostawia ć żadnych śladów.« (Tajne oblicze, t.2 …, str. 87). 342 Pozneje je moral »Cie ń« spremeniti priimek in se je pojavljal pod imenom Bolesław Kowalski. (http://www.dws-xip.pl/PW/bio/k4.html , KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław. dowódca oddziału partyzanckiego AL. pułkownik LWP, (dostop 12. 6. 2010) (dalje KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław …) 343 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 55.

Dne 27. 2. 1944 je skupina »Cienia« napadla posestvo Józwów, kjer so s stoli pretepli dva pripadnika AK ter ju pozneje ubili. Njegova enota je v februarju 1944 napadla vas Zakrzówek in ugrabila lokalnega zdravnika in farmacevta ter zahtevala zanju odkupnino 344 . Svoje delovanje je »Cie ń« nadaljeval v aprilu 1944, ko so se v Janowskih gozdov zbrale štiri enote AL, ki so bile znane po ropanju okoliškega prebivalstva. To so bile poleg enote »Cienia« še enota AL komandanta Gronczewskega »Przepiórke«, enota Andrzeja Flisa »Maksyma« in enota Zbigniewa Petrzyka »Zbyszeka«. Dne 19. 4. 1944 je ta skupina enot AL obkolila vasi Potok-Stany in vas D ąbrowka v bližini Janowskih gozdov ter izvedla pacifikacijo obmo čja. Nekaj prebivalcev teh vasi so ubili med akcijo, s seboj pa so vzeli deset talcev, ki so jih ustrelili v rajonu Puziowy Doły 345 . Najverjetneje so bili med žrtvami akcije enot AL pripadniki NSZ ali njihovi sorodniki, saj je nekaj dni po teh dogodkih v Marynpolu, skupino enot AL napadla Legia Nadwi śla ńska iz NSZ pod vodstvom Zbigniewa Wyrwicza »Witolda«. Na obeh straneh je bilo ubitih približno deset borcev 346 . Najbolj znana akcija proti enotam AK, ki jo je izvedla skupina AL »Cienia« se je zgodila dne 5. 5. 1944, pri vasi Owczarnia, kjer se je nahajala enota 3. čete 15. polka pehote AK pod vodstvom Mieczysława Zielinskega »Moczarja«, ki je imela 47 vojakov 347 . Med akcijo je bilo ubitih 18 pripadnikov AK, med njimi je bil tudi »Moczar« 348 . Po dogodkih v Owczarni so enote za specialne akcije NSZ okrožja Lublin skupaj z AK nameravale likvidirati skupino AL »Cienia«, a je šef štaba AK okrožja Lublin podpolkovnik Franciszek Żak »Wir« prepovedal izvedbo takšne akcije 349 . Morda zato, da ne bi tvegal nadaljnjih spopadov z enotami AL in še spodbudil takšne dejavnosti. Dejavnost »Cienia« je naletela na ogor čenje tudi v vrstah AL. 350 Če primerjamo primer Bolesława Ka źmieraka »Cienia« s podobnimi primeri napadov enot GL in AL, ga lahko uvrstimo med primere »revolucionarnega banditizma«. AK se je kljub nasprotovanjem nekaterih vodilnih ljudi AK na Lublinskem odlo čila za odstranitev enote AL »Cienia«. Ta naloga je bila zaupana komandantu AK Zub-Zdanowiczu

344 KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław … 345 Isti. 346 Isti. 347 Isti. 348 Komandant AK, Mieczysław Zielinski »Moczar« in člani AK so padli po ukani, saj naj bi »Cie ń«, sredi boja prepri čeval člane AK, da gre za pomoto, po prekinitvi boja in pogovoru z »Moczarjem« pa naj bi ga ustrelil iz neposredne bližine in ukazal streljanje na nepripravljene pripadnike AK. (http://www.naleczow.com.pl/historia/historia.php?id=../gazeta/2007/52/art/38&pr=indeks_p , Cie ń Armii Ludowej, (dostop 12. 6. 2010) (dalje Cie ń Armii Ludowej …). 349 Tajne oblicze, t.2 …, str. 139. 350 Prav tam. V juniju 1944 naj bi prišlo celo do predlogov znotraj nekaterih krogov v AL, da bi skupino »Cienia« razglasili za banditsko, jo razorožili in vrgli iz organizacije AL.

»Z ębu«, pregonu pa se je priklju čil še Stanisław Łokacienski »Mały« 351 . Med tem je »Cie ń« spet napadel vas Józwów in vasi v okolici Marynopola, kjer naj bi prebivalci obvestili AK o po četjih njegove skupine352 . Dne 12. 5. 1944 je prišlo v okolici vasi Bo ża Wola do spopada enote »Cienia« z enoto AK Stanisława Łokacienskega »Małyja«. Borbi so se pozneje pridružile še ena enota AK in dve enoti NSZ pod vodstvom poro čnika Leona Cibulskiega »Znicza«, vendar jim ni uspelo dokon čno uni čiti enote »Cienia«, ki ji je med borbo uspel umik 353 .

Slika 20: Vodja partizanske enote AL, Kowalski Bolesław, »Cien« 354 .

Dne 2. 7. 1944 je prišlo do drugega ve čjega spopada enote »Cienia« z enotami AK. Pri vasi Stefanówka je enota AK poro čnika Bolesława Fra ńczaka »Argila«, ki jo je v njegovem imenu vodil poro čnik Agenor Walusi ński »Kiel«, napadla enoti AL »Cienia« in enoto BCh Józefa Pacyne »Chrzestnyja«. Med spopadom je življenje izgubilo 14 pripadnikov AK in šest pripadnikov skupine AL. Kljub napadom AK je skupina »Cienia« nadaljevala s svojim delovanjem na drugem obmo čju 355 . Spopad pri Stefanówki je bila zadnja ve čja akcija med enotami AK in AL na Lublinskem 356 . Po odhodu »Cienia«357 so se odnosi med AK in AL na

351 KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław … 352 Isti. 353 KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław … 354 KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław … 355 Tajne oblicze, t.2 …, str. 139–140. 356 KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław …

obmo čju v okolici Janowskih gozdov za čeli popravljati. K temu je pripomogla tudi dejavnost vodje propagandnega oddelka lublinskega okraja AL poro čnika Bołkowiaka »Boleka«, ki je poudarjala skupno borbo AL in AK proti Nemcem 358 . Posledica dejavnosti poro čnika Bołkowiaka je bila pogodba ki je bila podpisana 10. 7. 1944, med vodstvom okraja AL Lublin in inšpektoratom AK Puławy in Janów in je prepovedovala borbe med AK in AL na tem obmo čju 359 . Dne 23. 7. 1944 je prišlo celo do sodelovanja pri obrambi vasi Dzierkowice, ki so jo hotele zažgati umikajo če enote nemške vojske 360 . Dejavnost skupine »Cenia« je dokaz, da so med drugo svetovno vojno na Poljskem obstajale oborožene skupine, ki so napadale druge skupine predvsem na lastno pest, posledica te dejavnosti pa je bilo tesnejše povezovanje AK z NSZ, kar pa je lahko še poglobilo razkol med AK in AL. Poseben primer odnosov med AL in AK na Lublinskem je bil primer enote AK, ki jo je vodil Zbigniew St ępka »Zbyszek« in je imel velik vpliv na medorganizacijske odnose na tem obmo čju. »Zbyszek« je bil namre č od za četka marca 1944 brez vednosti svojih nadrejenih udeležen pri delu lublinskega vojvodskega narodnega sveta in imel stike z vodstvom lublinskega okraja AL. Po bitki z nemškimi enotami pri vasi Spiczyn 3. 5. 1944, med katero je prišla na pomo č »Zbyszku« enota AL pod vodstvom Mieczysława Moczara »Mieteka«, se je »Zbyszek« s svojo enoto odlo čil pridružiti AL. V vrstah AL je dobil nov psevdonim »Mara«. Na Lublinskem je bil »Zbyszek« prvi oficir AK, ki se je odlo čil s svojo enoto pridružiti AL. Dne 12. 5. 1944 je bila »Zbyszku« zaupana funkcija šefa štaba v brigadi AL »Jana Hołda«, po bitki pri vasi R ąblow 14. 5. 1944, pa je postal vodja brigade AL 361 . S pismom »Vojakom AK« 362 naj bi »Zbyszek« prispeval k pozitivnim odnosom med partizanskimi enotami na severu Lublinskega 363 . V o čeh svojih nekdanjih nadrejenih v AK je bil »Zbyszek« izdajalec. To lahko sklepamo iz novega poimenovanja, ki so ga po prestopu »Zbyszka« k AL uporabljali za njegovo enoto: »… banda poro čnika Zbyszka« 364 .

357 Po prihodu sovjetske vojske na obmo čje Lublina, je »Cie ń« dobil mesto v vrstah MO, pozneje pa je deloval v vrstah LWP. Zanimivo je, da ni bil nikoli kaznovan za svoje po četje spomladi 1944 na Lublinskem. Po vojni je bil kaznovan zaradi umora dveh pripadnikov varnostnega urada (UB) v Pruszkowu decembra 1945. Leta 1951 je bil aretiran zaradi pomora Židov med vojno na Lublinskem, nazadnje pa je bil zaprt 19. 6. 1953, zaradi nelegalnega posedovanja orožja in blatenja države, a je bil po nekaj letih izpuš čen kot »žrtev stalinske represije« ter dobil mesto v vrstah LWP. (KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław …) 358 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 144. 359 Tajne oblicze, t.2 …, str. 140. 360 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 144. 361 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 57–58. 362 Citat: »Odezwa do żołnierzy AK« (M. Wieczorek… str. 58). 363 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 58. 364 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 58.

5.2.2.1 Odnosi v času nemških protipartizanskih akcij v zaledju vzhodne fronte

Vrsta nemških neuspehov in porazov na vzhodni fronti ter delovanje poljskih in sovjetskih partizanskih enot, so na Lublinskem povzro čili pojav obmo čij, ki so bila popolnoma zunaj nemške kontrole. Varnost nemških enot na fronti je bila zato šibka, bojna iniciativa pa je bila že od novembra 1943 v rokah poljskih in sovjetskih partizanskih sil, ki so izvajale akcije na nemških prometnih povezavah fronte z zaledjem in napadale nemške sile v zaledju 365 . V zaledju fronte so spomladi 1944 na ozemljih, osvobojenih nemške administracije in policijskih enot, nastale »partizanske republike«, kjer so oblast za časno prevzele partizanske enote AK, AL, BCh in sovjetske vojske 366 . Na obmo čju Biłgoraja in Puszcze Solske je tako nastala »Józefowska republika«, na obmo čju Janowskih gozdov je bila ustanovljena »Janowska republika«, na severu Lublinskega na območju Parczewskih gozdov se je nahajala »Ostrowska republika«, kjer so bile v glavnem enote AL in enote sovjetske vojske, v juniju 1944 pa so na to obmo čje prišle enote 27. Volinjske pehotne divizije AK 367 . Nemci so potrebovali za umikanje svojih enot s fronte varno zaledje, zato so obmo čja, ki niso bila pod nemško kontrolo, predstavljala veliko nevarnost 368 . Edini možni na čin za zagotovitev varnosti svojih enot so Nemci videli v pripravi obširnih protipartizanskih akcij v zaledju fronte, katerih cilj je bil uni čenje poljskih in sovjetskih partizanskih enot. Priprave na akcije so potekale že v aprilu, v maju pa je bila na obmo čju Parczewskih gozdov izvedena akcija »Maigewitter«. V juniju je na južnem obmo čju Lublinskega potekala nemška akcija »Sturmwind«, tik pred koncem nemške okupacije na Lublinskem pa je proti partizanskim enotam v Parczewskih gozdovih potekala akcija z imenom »Wirbelsturm« 369 . Med nemškimi protipartizanskimi akcijami so se na obmo čjih, na katerih so se v bližini nahajale enote AK in AL, med njimi oblikovali različni tipi odnosov, ki so se gibali od sodelovanja pri obrambi obmo čja do zavrnitev sodelovanja in napetih odnosov. V času nemške akcije »Maigewitter«, ki je potekala v maju 1944 na obmo čju Parczewskih gozdov, ni prišlo do stikov med enotami AK in AL, saj v maju na obmo čju Parczewskih gozdov še ni bilo enot AK 370 . Prve primere odnosov med enotami AK in AL lahko zasledimo v času nemške protipartizanske akcije »Sturmwind I«, ki je potekala od 10. 6. do 15. 6. 1944 na

365 http://www.dws-xip.pl/PW/bitwy/pw93.html , Niemieckie akcje pacyfikacyjne »Sturmwind I« i »Sturmwind II«. (dostop 15. 4. 2010) (dalje Niemeckie Akcje …). 366 Isti. 367 Isti. 368 Isti. 369 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 56. 370 Niemeckie Akcje …

obmo čju Janowskih gozdov, kjer so se v tistem času nahajale sile AL v sestavi štirih čet 1. brigade AL »Ziemi Lubelskiej«, ki so štele približno 500 vojakov, brigade AL »Wande Wasilewske«, ki je imela 300 vojakov, in enote AL »Janowskega«. Enote AL je pod enotno komando vodil Ignacy Borkowski »Wicek« 371 . Na tem obmo čju se je nahajalo tudi približno 1.900 sovjetskih partizanov, ki sta jih vodila Nikolaj Prokopiuk in Viktor Karasiov ter 100 vojakov enote AK-NOW »Ojca Jana« pod vodstvom Bolesława Usowa »Konarja«. Skupaj so torej partizanske enote štele približno 3.000 vojakov 372 . Po za četku nemškega obkoljevanja je 12. 6. 1944 prišlo v naselju Szwedy do sestanka vodij vseh partizanskih enot na obmo čju Janowskih gozdov. Med sestankom so odlo čili, da se vse enote za časno podredijo vodstvu Nikolaja Prokopiuka, ustanovljen pa je bil tudi štab združenih poljsko-sovjetskih sil, ki je skrbel za koordinacijo obrambe obmo čja 373 . Istega dne so se partizanske sile zbrale na terenu Porytowy Wzgórz, ki je s svojo lego nad reko Branew nudil dobre pogoje za obrambo 374 . Dne 14. 6. 1944 je prišlo pri Porytowem Wzgórzu do bitke z nemškimi varnostnimi silami, med katero se je partizanskim enotam z relativno majhnim številom žrtev 375 uspelo prebiti iz nemškega obro ča. Dne 15. 6. 1944 so se sovjetske enote in enote AL odpravile na jug, v smeri Puszcze Solske, enota AK-NOW »Ojca Jana« pa se je odpravila proti severu 376 . Sodelovanje med partizanskimi enotami v Janowskih gozdovih je bilo bistvenega pomena za uspešni preboj iz obro ča, posledica sodelovanja in koordiniranih akcij pa je bilo majhno število žrtev na strani partizanskih enot. Poleg tega je sodelovanje partizanskih enot v Janowskih gozdovih eden izmed primerov sodelovanja enot AK in AL v sili, ki je bilo bistvenega pomena za uspeh proti napadalcem.

371 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 64–65. 372 Niemeckie Akcje … 373 Niemeckie Akcje … 374 Isti. 375 Partizanske enote so imele med boji v Janowskih gozdovih 105 mrtvih, 22 pogrešanih in 104 ranjenih. 376 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 69–72.

Slika 21: Bitka v Janowskih gozdovih. Razporeditev partizanskih enot med bitko 377 .

Po bojih v Janowskih gozdovih so se enote AL in sovjetskih partizanov umaknile na obmo čje Puszcze Solske, ki se je nahajalo na ozemlju inšpektorata AK Zamo ść . Nemške sile so na obmo čju Puszcze Solske organizirale naslednjo protipartizansko akcijo pod imenom »Sturmwind II«, ki je potekala od 18. 6. do 28. 6. 1944, v to akcijo pa so bile vklju čene še ve čje sile kot med akcijo »Sturmwind I«. Ob informaciji o nemški akciji je vodja inšpektorata AK Zamo ść major Edward Markiewicz »Kalina« razglasil mobilizacijo, ki je obsegala 25 naselij na obmo čju Puszcze Solske, izvedba mobilizacije pa je bila zaupana Józefu Stegli ńskemu »Cordu«378 . V času nemške akcije »Sturmwind II« se je na obmo čju Puszcze Solske nahajalo približno 3.000 sovjetskih partizanov pod vodstvom Nikolaja Prokopiuka ter 700 vojakov iz vrst AL, ki jih je vodil Ignacy Borkowski »Wicek« in so spadali v 1. brigado »Ziemi Lubelskiej«, v brigado Wande Wasilewske in enoto AL »Janowskega«. »Kalini« je z

377 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 71. 378 Niemeckie Akcje …

mobilizacijo uspelo organizirati približno 1.200 vojakov AK, ki so bili razdeljeni v devet bojnih enot. Skupaj so torej partizanske enote štele približno 5.000 vojakov 379 . Na obmo čju Puszcze Solske v primerjavi z Janowskimi gozdovi ni prišlo do sporazuma med partizanskimi enotami. Dne 20. 6. 1944 je prišlo celo do odlo čitve, da se skupine sovjetskih enot in AL razdelijo na dva dela. Sovjetske enote so se želele prebijati na jug, med tem ko so bile enote AL namenjene na zahod Puszcze Solske. Edward Markiewicz »Kalina« se je odlo čil za »gibajo čo borbo«, ki je zahtevala odhod v notranjost nemškega obro ča, pri tej odlo čitvi pa se je »Kalina« soo čil z nasprotovanjem nekaterih podrejenih komandantov, ki so želeli prebijati nemški obro č pod Biłgorajem in se prebiti v Janowske gozdove 380 . Enote AL so se med iskanjem šibke to čke v nemškem obro ču želele prebiti v rajon Górecka Ko ścielnega, kjer bi se lahko prebile v smeri Janowskih gozdov. Dne 22. 6. 1944 so se enote AL ustavile v bližini kraja »Za Oknem«, kjer se je nahajal štab majorja AK Edwarda Markiewicza »Kaline«. AL je h »Kalinu« poslala delegacijo na čelu z Ignacyem Borkowskim »Wicekom« s predlogom skupnega prebijanja nemškega obro ča, vendar je »Kalina« delegacijo AL zavrnil, kmalu zatem pa so skupini AL in AK napadle nemške enote381 . Dne 23. 6. 1944 sta se sestala »Kalina« in vodja sovjetskih enot, Nikolaja Prokopiuka. Sovjetska stran je predlagala skupno prebijanje ob reki Tanew, ki bi poteklo ob pomo či sovjetskega letalstva, Prokopiuk pa bi poslal svoje obveš čevalce, ki bi »Kalino« obvestili o trenutku prebijanja čez nemški obro č. Zanimivo je, da do skupnega prebijanja ni prišlo, saj so se sovjetske sile 24. 6. 1944 prebile čez nemški obro č, o tem pa »Kaline«, ki se je bil po tem prisiljen umakniti še globlje v obmo čje Puszcze Solske, niso obvestili 382 . Posledica tega je bila, da so se enote AK znašle v brezizhodni situaciji in si onemogo čile varno prebijanje iz nemškega obro ča. Dne 25. 6. in 26. 6. 1944 se je želel v soto čju rek Sopot in Tanew del enot AK prebiti iz obro ča. Boje je od 700 vojakov AK preživelo le 80 vojakov. Med padlimi je bil tudi »Kalina« 383 . Ob dogodkih v Puszczi Solski se pojavlja vprašanje, zakaj ni prišlo do sodelovanja med partizanskimi enotami, podobnega tistemu iz Janowskih gozdov. Nekoliko nenavadna je bila tudi zavrnitev sodelovanja med enotami AL in AK s strani »Kaline«. Glede na nenavadne odlo čitve »Kaline« in nasprotovanje njegovih podrejenih lahko sklepamo, da je pri tej zadevi šlo predvsem za osebnostne lastnosti vodje inšpektorata AK Zamo ść , Edwarda

379 Isti. 380 Isti. 381 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 74. 382 Niemeckie Akcje … 383 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 76–77.

Markiewicza »Kalina«. Žal so njegove odlo čitve povzro čile nesre čno usodo mnogih vojakov AK, ki bi se lahko varno prebili iz nemškega obro ča.

Slika 22: Delovanje partizanskih enot na obmo čju Puszcze Solske, med 15.6. in 25.6.1944 384 .

Kot je bilo omenjeno v uvodu, so Nemci julija 1944 izvedli akcijo »Wirbelsturm« proti partizanskim enotam v Parczewskih gozdovih, kamor so se preko reke Bug, prebile enote 27. Volinjske Divizije pehote AK. Po odhodu glavnih sil AL in sovjetskih partizanskih enot na jug je na obmo čju Parczewskih gozdov ostala četa AL Chyla Gryszpana »Chyla« in diverzantska skupina iz vrst AL Bolesława Drabika »Boleka«385 . 27. Volinjska divizija pehote AK pod vodstvom Jana Szatowskega »Kowala«, ki se je v sredini junija prebila na ozemlje Parczewskih gozdov, je bila po dolgi in težki poti z Volinja preko Buga v slabem stanju, saj ji je primanjkovalo opreme in težke oborožitve, dolga pot in boji pa so zahtevali tudi človeški davek. Od svojega prihoda so se enote divizije AK nahajale na južnem delu Parczevskih gozdov v oklici vasi Gł ębokie in Wisznice, kjer so si enote AK lahko opomogle, ob tem pa so prihajali v vrste AK tudi novi prostovoljci 386 . Po prihodu divizije AK so se na obmo čju Parczewskih gozdov vzpostavili tudi stiki s partizanskimi skupinami, ki so se nahajale na tem obmo čju. Vzpostavitev in ureditev odnosov med enotami na ozemlju Parczewskih gozdov je bilo nujno za njihovo delovanje, zato je bil

384 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 76. 385 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 81–82. 386 Michał Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK, Warszawa: Instytut Wydawniczy Pax, 1986. str. 140–142 (dalje Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …).

konec junija v bližini jezera Kleszczów organiziran sestanek vodij vseh poljskih in sovjetskih partizanskih skupin, ki so se nahajale na obmo čju Parczewskih gozdov. Divizijo AK je predstavljal major Jan Szatowski »Kowal«, BCh je predstavljal Zygmunt Goławski »Niwa«, na sestanek je prišel mestni sekretar PPR Władysław Zdunek, svoje predstavnike pa so poslali tudi vodja lublinskega okraja AL Grzegorz Korczyński »Grzegorz« ter vodji sovjetskih enot, general Boranovski in polkovnik Ivan Banov. Sestanek je vodil predstavnik divizije AK major »Kowal« 387 . Rezultat sestanka predstavnikov partizanskih skupin so bili dogovori, ki so med drugim vsebovali: vzajemno obveš čanje o sovražniku, nudenje pomo či v bojih z Nemci, medsebojno obveš čanje o lokaciji enot in dolo čitev mest za prenašanje sporo čil 388 . Za povezavo in sodelovanje med partizanskimi enotami so skrbeli obveš čevalci enot. Pri diviziji AK je za povezavo z lokalnimi enotami AL, BCh in sovjetskih partizanov skrbel Romuald Kompf »Rokicz« 389 , pri AL je bil posrednik v kontaktih s sovjetskimi enotami in mestnimi enotami BCh in AK Bolesław Drabik »Bolek« 390 , za povezavo z divizijo AK pa je pri AL skrbel Henryk Gruszczyk »Heniek«, ki se je nahajal celo v štabu divizije 391 . Dne 15. 7. 1944 so na obmo čje Parczewskih gozdov za čele prihajati informacije o novi nemški akciji, katere cilj je bilo uni čenje partizanskih enot v Parczewskih gozdovih. Enote v Parczewskih gozdovih so se za čele pripravljati na obrambo obmo čja 392 . V nemškem obro ču se je tako v sredini julija znašlo približno 6.000 pripadnikov poljskih in sovjetskih partizanskih enot, med katerimi je bilo približno 1.000 vojakov AL, ki so se nahajali v rajonu Ocho ża in približno 1.000 pripadnikov sovjetskih sil pod vodstvom Ivana Banova »Czornyja« in Anatola Kovalenka »Bielova«, ki so se nahajali na severu gozdov. Enote 27. Volinjske divizije pehote AK so takrat štele približno 4.000 vojakov, ki so bili organizirani v petih bataljonih na jugu Parczevskih gozdov 393 . Ker Parczewski gozdovi niso nudili dobrih pogojev za borbo na daljši rok, enote divizije AK pa niso imele dovolj orožja in opreme za u činkovito borbo, je vodstvo AK pogojevalo svojo udeležbo v obrambi obmo čja s pomo čjo v opremi in orožju. »Kowal« je dne 17. 7. 1944 svojo prošnjo po pomo či prek Henryka Gruszczyka »Henieka« naslovil na vodjo AL Grzegorza Korczy ńskega »Grzegorza« in vodjo sovjetskih enot Ivana Belova »Czornyja«. Še istega

387 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 142–143. 388 Prav tam. 389 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 144. 390 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 81. 391 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 145. 392 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 145–146. 393 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 88.

ve čera se je »Heniek« vrnil v štab AK z zavrnitvijo prošnje, saj so imele AL in sovjetske enote od svojih nadrejenih prepoved dajanja opreme in municije 394 . »Kowal« se je na besede »Henieka« odzval z besedami: »Divizija se ne bo borila s koli.« »Hienka« je obenem obvestil, da se bo divizija AK dne 18. 7. 1944 ob 20.00 za čela prebijati na zahod za reko Wieprz v rajon Kozłowieckih gozdov, pridružijo pa se jim lahko tudi enote AL in sovjetskih sil 395 . Enote 27. Volinjske divizije pehote AK so se naslednji dan, po bitki pri Juliopolu, prebile iz obroča in ustavile v vasi Kamionka zahodno od kraja Firlej v bližini Lubartowa 396 , ki so ga nemške sile za čele zapuš čati 21. 7. 1944 in je padel v roke poljskih enot 397 . Z odhodom divizije AK so se zmanjšale možnosti za u činkovito obrambo partizanskih enot, ki so ostale v obro ču. Enotam AL in sovjetskim enotam se je med 21. 7. in 23. 7. 1944 po težkih bojih uspelo prebiti iz nemškega obro ča in so pod vodstvom Grzegorza Korczy ńskega »Grzegorza« dne 23. 7. 1944 prišle v Lubartow, kjer so že bile enote AK 398 .

Slika 23: Situacija po odhodu 27. Volinjske divizije pehote AK iz Parczewskih gozdov ter prebijanje partizanskih enot iz nemškega obro ča (18. 7. – 21. 7. 1944) 399 .

394 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 145. 395 Citat : »Dywizja nie b ędzie si ę bila kijami.« (Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 145–146). 396 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 88. 397 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 151. 398 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 88–91. 399 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 89.

Dne 23. 7. 1944 so v Lubartowu sovjetski oficirji med sestankom s komandanti enot AK zahtevali, da se enote AK pridružijo poljskim enotam generala Berlinga, »katerim se pridružujejo vsi poljski partizani in se bodo borili z Nemci« 400 . Grzegorz Korczy ński »Grzegorz«, ki se je kmalu po odhodu sovjetskih oficirjev pojavil v Lubartowu je od komandantov divizije AK in mestnih oblasti AK zahteval izdajo ukaza za takojšen umik enot AK iz Lubartowa in se jim predstavil kot: »edini pravi vodja, upravi čen do delovanja v imenu poljskega naroda.«, vendar so vodje divizije AK njegovo zahtevo zavrnili 401 . Sklepamo lahko, da so bile besede komandanta AL, »Grzegorza«, posledica dne 21. 7. 1944 ustanovljenega PKWN v Chełmu, ki se je deklariral kot edini predstavnik oblasti na Poljskem. Ustanovitev PKWN je bila, po ustanovitvi KRN in AL, drugi korak komunisti čnih sil v borbi za oblast na Poljskem, saj je PKWN predstavljal resnega konkurenta poljski vladi v Londonu. Posledica je bila popolna diskreditacija enot AK s strani vodij AL in sovjetskih enot na terenu. Dne 25. 7. 1944 so vodje AK dobili od komandantov enot Rde če armade ukaz, ki je diviziji AK onemogo čal nadaljnje sodelovanje v borbi z Nemci in zahteval predajo orožja. Vodje divizije in vojaki AK so ukaz sprejeli z žalostjo, saj je to pomenilo konec 27. Volinjske divizije pehote AK 402 . Razoroževanje enot AK lahko razumemo kot monopoliziranje boja proti Nemcem. Komunisti čne sile namre č niso želele deliti zaslug za zmago nad Nemci s privrženci londonske vlade. Ta dejanja so bila ena izmed najpomembnejših korakov k prevzemanju oblasti na Poljskem.

5.2.3 Kielecko obmo čje

Po za četku bojnega udejstvovanja enot GL-AL na Kieleckem je za čelo v drugi polovici leta 1943 naraščati tudi število konfliktov med AK in AL na tem obmo čju 403 . Napeti odnosi med predstavniki poljske vlade v Londonu in enotami AL so v za četku leta 1944 preraš čali tudi v oborožene spopade. 404 Odnose, ki so vladali med AK in AL na kieleckem obmo čju v za četku leta 1944, najbolje opišejo besede iz poro čila Andrzeja Adryana, vodje kieleckega okraja AL: »Naše enote lovijo ravnotežje med dvema, enako hudima sovražnikoma: med nemško

400 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 151. 401 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 151, 155 (Citat: »…jedyny prawowity dowódca, uprawiony do działania w imieniu narodu polskiego…« str. 155). 402 Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK …, str. 157–160 403 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 25. 404 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 33 …, str. 98.

žandarmerijo in AK« 405 . Te besede jasno izražajo sovražno vzdušje, ki je vladalo na Kieleckem in Radomskem v januarju in februarju 1944 in hkrati potrjujejo, da so imele enote AL londonsko vlado za enako velikega sovražnika kot Nemce. Sovražnemu vzdušju na tem obmo čju je botrovalo tudi delovanje nekaterih vojaških skupin iz vrst AK in AL, ki so se medsebojno napadale in ob časno ropale prebivalstvo v svoji okolici. Ena izmed takšnih skupin je bila enota AK »Białe Barwy«, pod vodstvom Konrada Suwalskega »Cichyja«, ki je delovala na obmo čju Opatowa pri Radomu in je ve čkrat na lastno pest napadala enote AL s tega obmo čja 406 . Eden izmed prvih napadov, ki jih je izvedla enota »Cichyja« je bil napad dne 17. 1. 1944 na enoto AL Mariana Langiewicza pri vasi Korycizna. Po kratki borbi je uspelo enoti AL pobegniti 407 . Drugi napad, ki ga je izvedla skupina AK Konrada Suwalskega, se je zgodil v za četku februarja 1944 pri vasi Wola Bodzechowska 408 . Dne 12. 2. 1944 je enota AK »Białe Barwy« napadla in uni čila enoto AL »Józefa Sowi ńskega«, ki jo je vodil Marian Olczyk »Lwa«. Povod za to dejanje skupine AK »Białe Barwy« naj bi bil teror, ki ga je izvajala enota AL »Józefa Sowi ńskega« nad prebivalstvom na tem obmo čju 409 . Med napadom na enoto AL so bili ubiti štirje vojaki AL, deset naj bi jih bilo ustreljenih po koncu bojev, osem pa so jih vojaki AK vzeli za talce 410 . Napad skupine AK je povzro čil pravo krizo v odnosih med AK in AL, saj je bil povod za povra čilne ukrepe AL. Pred napadom pri Woli Bodzechowski je bila v prvih dneh februarja, s strani vodstva okrožja AL Kielce, na obmo čju Tarlowskega, izvedena mobilizacija sil AL, ki je imela za cilj obrambo in ukrepanje pred nasilnimi dejanji enot AK in NSZ. Med akcijo je enota AL Wasyla Wojczenka »Saszke« vzela za talce pet članov in sodelavcev AK, ki jih je 6. 2. 1944 odpeljala v vas Sudol pri Bodzechowu. Po akciji enote AK »Białe Barwy« Konrada Suwalskega pri Woli Bodzechowski so želeli pri AL zamenjati talce, ki so jih vzeli med akcijo na Tarlowskem, s talci, ki jih je vzela enota »Cichyja«411 . Zanimivo je, da do izmenjave talcev ni prišlo, ker so bili talci, ki jih je vzela enota AL »Saszke«, pred predajo postreljeni 412 .

405 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 36 …, str. 101–102. 406 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 61 …, str. 132–133. 407 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 26. 408 Prav tam. 409 Tajne oblicze, t.2 …, str. 134. 410 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 26. 411 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 37 …, str. 103–104. 412 Med konferenco vodilnih ljudi okrožja AL Radom v vasi Sudol, na kateri so razpravljali o usodi talcev, ki so jih vzeli na Tarlowskem, je talce stražila specialna enota Janeka Kanarskega. Med talci, ki jih je vzela enota AK »Białe Barwy«, je bil tudi brat Janeka Kanarskega, Bolesław Kanarski »Król«. Ob informaciji, da je bil »Król« ustreljen je za čel Janek Kanarski streljati talce in se po nesre či ustrelil tudi sam. Vodstvo AL se je po tem dogodku odlo čilo ustreliti vse talce, saj jih naj ne bi mogli zamenjati. Trupla talcev so pokopali v gozdu v bližini

Okoli 20. 2. 1944 je spet prišlo do akcije vodstva okraja AL Radom, na obmo čju Tarlowskega, kjer so jemali talce iz vrst AK in NSZ. Akciji se je poleg enote AL »Saszke« pridružila tudi enota AL »Mariana Langiewicza«. Namen je bila izpustitev talcev, ki jih je vzela AK v okolici Ćmielowa in vrnitev orožja in opreme, ki jo je AK pridobila med akcijo pri Woli Bodzechowski 413 . Nekaj tednov pozneje je NSZ izvedla povra čilno akcijo za teror, ki ga je izvajala AL nad prebivalstvom na Tarlowskem. V komunisti čnem zgodovinopisju je bila ta povra čilna akcija poimenovana: »Pomor pri Łysowodach« 414 . Kljub napetim odnosom je prišlo ob koncu februarja na Kieleckem do pozitivnih premikov v odnosih med AK in AL. Dne 25. 2. 1944 je bila med vodstvom okrožja AL Radom in komando AK Opatow sklenjena pogodba o kon čanju bojev med AK in AL. Pogodbo sta na čeloma obe strani spoštovali 415 . Po sklenjeni pogodbi med AK in AL se je število medsebojnih spopadov zmanjšalo. Kljub temu pa so na Kieleckem obstajale skupine, ki so na lastno pest napadale in ropale prebivalstvo in ob časno napadale druge vojaške skupine. Ena izmed takšnih skupin je bila enota AL »Bartosza Glowackega« pod vodstvom Stefana Szymanskega »Ose«, ki je 14. 4. 1944 pri vasi Denkówek izvedla napad na vojake AK iz enote majorja Eugeniusza Kaszy ńskega »Nurte«. Med akcijo so bili ubiti štirje vojaki AK, enemu pa je uspelo pred likvidacijo pobegniti 416 . Povod za to akcijo enote AL naj bi bila oprema, ki so jo nosili vojaki AK in naj bi pripadala vojakom AL, ki so bili pobiti 12. 2. 1944 s strani enote Konrada Suwalskega »Cichyja« pri Woli Bodzechowski 417 . »Osa« ni deloval v skladu z ukazi štaba AL in je bil zaradi akcije pri Denkówku kaznovan in prestavljen na drugo obmo čje 418 , kljub temu pa je želel prikriti prave razloge za napad 419 . Stefan Szyma ński »Osa« je s svojim delovanjem zelo omajal ugled AL in PPR ter ogrozil dobre odnose AL z vodstvom AK na Kieleckem, nad njegovimi roparskimi navadami pa so se pritoževali tudi člani njegove skupine 420 . Enota AL Stefana Szymanskega »Ose« je bila po akciji pri Denkówku nekajkrat tar ča napadov s strani enot NSZ, medtem ko se je AK nepotrebnim napadom izogibala 421 .

naselja Miłkow. Trupla so enote AK odkrile šele 15. 5. 1944. (Tajne oblicze, t.2, dokument št. 37…, str. 103– 104). 413 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 37 …, str. 103–104. 414 Tajne oblicze, t.2 …, str. 105. 415 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 26 in 95. 416 Tajne oblicze, t.2 …, str. 131–132. 417 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 61 …, str. 132–133. 418 Isti. 419 Po vojni je Stefan Szymanski deloval kot major UB v Kielcah,kjer je kot šef komisije za boj proti banditizmu, preganjal nekdanje vojake enote AK »Nurta« in iskal edinega preživelega pripadnika AK. (Tajne oblicze, t.2 …, str. 137). 420 Tajne oblicze, t.2 …, str. 137 (O ropanju prebivalstva in škodovanju ugledu AL in PPR je v svojem poro čilu pisal sovjetski vojak, padalec, ki je nekaj časa prebival v enoti Stefana Szymanskega »Ose«.). 421 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 102–104.

Delovanje enote AL Stefana Szymanskega »Ose« lahko primerjamo z delovanjem enote AL Bolesława Ka źmieraka »Cienia« in ga uvrstimo med primere »revolucionarnega banditizma« Odnosi med Szymanskim in vodstvom AL na Kieleckem so se kmalu uredili, saj se je julija pojavil kot eden izmed predstavnikov AL na zasedanju vojvodskega Narodnega sveta v vasi Chancz, kjer je bila med drugim sprejeta resolucija, ki je obtožila vodje AK in NSZ v okrožju Radom spodbujanja bratomornih akcij 422 . Podobni odnosi kot na vzhodnem delu Kieleckega so vladali tudi na zahodu tega obmo čja. Tudi tukaj naj bi se na čeloma spoštovala dolo čila februarske pogodbe, ki so prepovedovala medsebojne napade enot AL in AK 423 . Z združevanjem organizacije NSZ z AK 424 , je nastopilo poslabšanje odnosov med AK in AL, organizacija AK pa naj bi doživela s pridružitvijo dela NSZ prestavitev politi čne usmeritve na desni pol. Vzroki za medsebojne spore naj bi bili tudi primeri prehodov nekaterih enot AK v vrste AL, kar je povzro čilo, da je prišlo junija do prekinitve stikov in dogovorov med lokalnimi enotami AL in AK 425 . Sklepamo lahko, da je šlo pri prehodih enot AK k AL za nezadovoljstvo nad združevanjem AK in NSZ, nekateri so namre č obtoževali enote NSZ za napade na enote AL, kar je povzro čalo nezaupanje in nemir v vrstah AK 426 . Do zanimive situacije v odnosih med AK in AL je prišlo tudi v za četku avgusta 1944 na severu Kieleckega, kamor se je v Siekerzynske gozdove ob koncu julija umaknila 1. brigada »Ziemi Kieleckiej«. V Siekerzynskih gozdovih se je v bližini naselja Wykus, kjer so bile nastanjene enote 1. brigade »Ziemi Kieleckiej«, nahajala tudi skupina na novo organiziranih enot AK. Med 4. 8. in 6. 8. 1944 je prišlo do sestanka med člani vodstva kieleckega okraja AL in vojaki AK, ki so se nahajali v Siekerzynskih gozdovih. Po pogovorih je približno 100 vojakov AK skupaj s svojimi vodjami prestopilo v vrste AL. Prestop enot AK in AL v drugo organizacijo naj bi bil na tem obmo čju možen zaradi pogodbe, ki je bila sklenjena 28. 7. 1944 med komando okrožja AK Strachowice in vodstvom kieleckega okraja AL 427 . Ve čina vojakov je bila pozneje združenih v 2. brigado AL »Ziemi Kieleckiej«, ki je bila ustanovljena 6. 8. 1944 in dobila ime » Świt«. V brigadi so nekateri vojaki AK zasedli tudi odgovornejše funkcije 428 . Pojavlja se vprašanje razlogov za takšno odlo čitev vojakov AK v Siekerzynskih

422 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 104–105. 423 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 111. 424 Združitev NSZ z AK se je zgodila 7. 3. 1944. (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 289). 425 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 111. 426 AKwd, t.3, dokument št. 621… str. 458–460. 427 Vodje AK, ki so se odlo čili za prestop k AL, so bili: Kazimierz Gawronski »Orzeł«, Julian Jaszkiewicz »Fin« in Jan Ruca »Bałtyk« (Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 157). 428 Prav tam.

gozdovih. Najbolj verjeten razlog je bilo pomanjkanje orožja in opreme, saj so bili vojaki AK v Siekerzynskih gozdovih slabo oboroženi in brez pomo či ne bi preživeli 429 . Poleti 1944 med AK in AL ni prihajalo do dogodkov, ki bi kalili odnose med obema organizacijama. Prihajalo je celo do iniciativ z obeh strani, ki so se gibale v smeri takti čnega sodelovanja v boju proti Nemcem med enotami AL in AK, ki so delovale na istem obmo čju. Eden izmed takšnih primerov je sestanek 4. polka AK z vodstvom kieleckega okraja AL, ki je bil 17. 8. 1944 v Suchedniowskih gozdovih. Drugi sestanek te enote AK s predstavniki 1. brigade »Ziemi Kieleckiej« je bil 12. 9. 1944 v vasi Dziadek 430 . Opis sodelovanja in pozitivnih odnosov je vseboval tudi ukaz vodje kieleckega okraja AL enotam AL na obmo čju kieleckega okraja AL, ki je bil izdan v sredini septembra 1944 431 : 1. Izkazovanje vojaških časti vsem višjim vojaškim stopnjam, tudi enotam, ki spadajo v vrste Domovinske armade. 2. Spoštovanje vseh odredb, izdanih s strani vodstva Domovinske armade, ki so namenjene vojaškemu sodelovanju na operacijskih terenih. 3. Nudenje vojaške pomo či kjerkoli in kadarkoli enotam Domovinske vojske, ki se znajdejo v nevarnosti v borbi z Nemci.

5.2.4 Obmo čje južne Poljske

Na obmo čju južne Poljske na za četku leta 1944 ni prišlo do tesnejših stikov med razli čnimi vojaškimi skupinami AK in AL, saj so bile strukture AL na obmo čju krakovskega okraja šele na za četku delovanja, bojno delovanje pa je bilo ovirano tudi zaradi dejstva, da je bil Krakov središ če Generalne gubernije in je bila ve čja aktivnost vojaških skupin onemogo čena tudi zaradi prisotnosti nemških varnostnih sil 432 . Kljub oviranemu delovanju je prišlo spomladi na severnem delu krakovskega obmo čja do ob časnih napetosti in napadov med pripadniki AK in AL 433 .

429 Prav tam. 430 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 206. 431 Citat: » 1. Oddawanie honorów wojskiwych indiwidualnie wszystkim starszym stopniem wojskowym, jak równie ż oddziałom, wchodz ącym w skład Armii Krajowej. 2. Respektowanie wszyskich zarz ądze ń, wydanych przez Dowództwo Armii Krajowej, id ących po linii współpracy wojskowej na terenach operacyjnych. 3. Niesienie na ka żdym miejscu i o ka żdej porze wojskowej pomocy dla jednostek Armii Krajowej, znajduj ących si ę w niebezpiecze ństwie powstałym w walce z Niemcami.« (Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 206–207). 432 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 26 in 113. 433 Tajne oblicze, t.2, dokument št. 44 …, str. 110.

Konec pomladi 1944 so se predeli južne Poljske nahajali v neposrednem zaledju fronte. V tej situaciji je prišlo na tem obmo čju do zanimivih dogodkov, ko se je ob umikanju nemške vojske in pojenjanju mo či sovjetske ofenzive ustvarilo obmo čje, ki je 27. 7. 1944 prišlo pod nadzor partizanskih sil AK, AL in BCh. To ozemlje se je imenovalo Pinczówska republika in je obsegalo ozemlje, veliko približno 800 kvadratnih kilometrov 434 , ki je segalo od Pinczówa na severu preko Nowega Korczyna na vzhodu do Koszyc in naselja Brzesko Nowena jugu, od Proszowic in kraja Gorny Miechowskie na zahodu ter preko Sancygniowskih gozdov nazaj do Pinczówa 435 . V času Pinczówske republike je prišlo do pomembnih elementov sodelovanja med enotami AK, AL in BCh, ki so uspele organizirati obrambo ozemlja 436 . Med obstojem Pinczówske republike so bile na posameznih obmo čjih ustanovljene politi čne ustanove, ki so pripadale razli čnim politi čnim skupinam. Na severu »republike«, kjer so prevladovale enote AL, je bil ustanovljen Pinczówski tajni narodni svet, na čelu katerega je stal Franciszek Kucybała, med tem ko je bil na jugu, kjer so bile ve činoma enote AK, v kraju Kazimierz Wielki nastanjen podro čni odposlanec Vlade Republike Poljske v domovini 437 . Primer dobrega sodelovanja med enotami AK, AL in BCh je bil spopad poljskih enot z nemškimi silami v kraju Skalbimierz, ki se je zgodil 5. 8. 1944. Pri tem spopadu se je pokazalo dobro koordinirano delovanje poljskih sil, katerega posledica je bil poraz nemških enot 438 . Po spopadu je prihajalo na obmo čje Pinczowskega vse ve č nemških sil, obmo čje osvobojenega ozemlja pa se je za čelo od 6. 8. 1944 le še manjšati 439 . Od 10. 8. 1944 so za čele enote AK in BCh uresni čevati ukaze o demobilizaciji enot, AL pa se je odločila zapustiti ozemlje »republike«. V sredini avgusta je prešlo ozemlje spet v roke Nemcev 440 . Na Miechowskiem, ki je bil nekakšen podaljšek Pinczówske republike, je prišlo 5. 8. 1944 v Kąpielah v okolici Wolbroma do konference poljskih enot na tem obmo čju, ki je bila sklicana na iniciativo sekretarja miechowske PPR Stanisława Brodzi ńskega. Namen konference je bil dolo čitev oblik sodelovanja med enotami v borbi z Nemci. AL je na konferenci predstavljal Tadeusz Grochal »Tadek Biały«, AK je predstavljal Stanisław Wencel »Twardy«, katerega enota je prihajala iz vrst socialisti čnih oboroženih skupin 441 , predstavnik BCh pa je bil

434 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 158. 435 http://www.pinczow.pl/page.php?id=20&s=1 , Opis Republiki Pi ńczowskiej, (dostop 13. 5. 2010) (dalje Opis Republiki Pi ńczowskiej …). 436 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 158–163. 437 Opis Republiki Pi ńczowskiej … 438 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 160. 439 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 161. 440 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 161–163. 441 Stanisław Wencel »Twardy« je vodil socialisti čne bojne enote, ki so bile vklju čene v AK.

Stanisław Śnitko »Sowa« 442 . Po konferenci je bila podpisana deklaracija o prestopu »Twardega« in »Sowe« v vrste AL, pod jamstvom popolne enakopravnosti ter politi čne in organizacijske avtonomije. »Twardy« in »Sowa« sta imela namen razglasiti svoj prestop v AL šele po prejemu orožja, ki jima ga je obljubila AL 443 . Dne 13. 8. 1944 se je v Soleckih gozdovih sestalo 28 vodij enot AK, BCh in GL-WRN, ki so predstavljali 720 pripadnikov svojih organizacij. Vodje so se na sestanku odlo čili za prestop k AL, kmalu zatem pa je bil v Korczycah ustanovljen štab novega bataljona AL 444 . Sklepamo lahko, da so bile enoti »Twardega« in »Sowe« ter enote vodij enot, zbranih v Soleckih gozdovih, slabo oborožene in so potrebovale pomo č, ki so jo našli v pridružitvi AL, po drugi strani pa so bile enote, sestavljene iz predstavnikov socialistov, ideološko bližje organizaciji AL. Septembra je prišlo na Podhalu do sre čanja predstavnikov AL s komandantom nowos ądskega inšpektorata AK in hkrati vodjo prvega polka podhalskih strelcev Adamom Stabrawo »Borowym«. Med sre čanjem naj bi prišlo s strani AL do predlogov o sodelovanju v boju proti Nemcem, ki pa niso bili v celoti realizirani. Dogovori so potekali v smeri takti čnega sodelovanja in izmenjevanja obveš čevalnih podatkov 445 .

5.2.5 Šlezijsko obmo čje

Na Šlezijskem ni prihajalo do pogostih stikov in sodelovanja med organizacijo AK in AL. Na tem obmo čju je bila namre č velika nevarnost nemških agentov, zato so bili pripadniki podzemnih organizacij pri stikih zelo previdni 446 . Kljub temu je z Gornjega Šlezijskega znan primer Wiktora Szostaka »Jakubowicza«, ki je bil na za četku povezan z AK in se je zaradi domnevne želje po aktivni borbi z Nemci s svojo enoto pridružil AL. Stik s predstavniki vodstva šlezijskega okraja AL je »Jakubowicz« navezal že v aprilu1944, prošnjo za sprejetje v AL pa je dal junija. V vrste AL je bil »Jakubowicz« skupaj s svojo enoto uradno sprejet 6. 8. 1944. Z njegovo pomo čjo je želela AL

442 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 164. 443 Prav tam. (Pogodba je bila le delno realizirana, saj so na »Twardega« in »Sowo« pritiskali nadrejeni, poleg tega pa nista dobila obljubljenega orožja.) 444 Prav tam. 445 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 206. 446 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 119–124.

zgraditi okrožje AL Katowice 447 , kjer je bil »Jakubowicz« postavljen na položaj vodje okrožja AL Katowice 448 .

5.2.6 Obmo čja, pridružena Tretjemu rajhu

Prvo od obmo čij, priklju čenih Tretjemu rajhu, kjer so za čeli delovati organi AL in PPR, je bilo obmo čje severnega dela Mazowieckega. Na tem obmo čju je prišlo ob koncu septembra do prvega sestanka aktiva PPR s člani AK in BCh. Predstavnika PPR sta bila predstavnik okrožja, Jadwiga Ludwi ńska in predstavnik centralnega komiteja, Marian Baryla »Bartek«, politi čni predstavnik AK pa je bil Tadeusz Kuligowski. Prvo sre čanje se je zgodilo 29. 9. 1944, v vasi Szumanie, drugo sre čanje pa je potekalo ob koncu oktobra v kraju K ępa Gołuska. Med sre čanji konkretnih dogovorov v smeri sodelovanja med enotami ni bilo doseženih, vendar naj bi bila velika razlika med odnosi med AK in AL na severnem Mazowieckem in odnosi na obmo čju Generalne gubernije. Na obmo čjih, priklju čenih Tretjemu rajhu, naj ne bi bilo bratomornih borb 449 .

5.3 Odnosi med varšavsko vstajo

Varšavska vstaja je bila eden izmed redkih, če ne edini primer, kjer so se sile AL podredile, čeprav le takti čno, vodstvu AK. Poleg tega gre za enega izmed najpomembnejših trenutkov v zgodovini druge svetovne vojne na Poljskem, v katerem je uspelo poljskim enotam, združenim pod vodstvom AK, vsaj za 63 dni iztrgati svojo prestolnico iz rok Nemcev. Med Varšavsko vstajo je prihajalo med pripadniki AK in AL do stikov, ki so se ponekod oblikovali tudi v sodelovanje. Na za četku vstaje je prihajalo do stikov med enotami AK in AL predvsem na Woli in Starem Miastu, v septembru, po padcu Starega Miasta in do konca vstaje, pa so se enote AK in AL sre čevale na Śródomie ściu in na Żoliborzu 450 .

447 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 124 in 125. 448 Zaradi aktivnosti nemških agentov je bil 29. 10. 1944, v času zasedanja okrožnega komiteja PPR Katowice, aretiran. Umrl je 17. 11. 1944 v zaporu v Mysłowicah. (Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 260–261). 449 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 252–253. 450 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 173.

Slika 24: Karta obmo čij Varšave med Varšavsko vstajo 451 .

5.3.1 Odnos AK in AL do vstaje

V letih nemške okupacije je bila Varšava središ če politi čnega delovanja vseh pomembnejših podzemnih organizacij, med njimi tudi AK in AL. AK je imela na črt splošne vstaje, ki je bil del plana »Burza«, ta pa ni predvideval bojev v ve čjih mestih. Ve čina orožja iz tajne produkcije naj bi šla v vzhodne dele Poljske, kjer se je izvajal plan »Burza«, zaradi česar so bile enote v Varšavi oslabljene. Takšno stanje je vladalo do sredine julija 1944, saj naj bi glavni komandant AK 14. 7. 1944 napisal, da vstaja nima pogojev za uspeh 452 . Situacija se je spremenila teden pozneje, ko je 25. 7. 1944 v London prišlo sporo čilo glavnega komandanta AK, Tadeusza Komorowskega »Bora«: »Pripravljeni smo v vsakem trenutku na borbo za

451 http://www.polskieradio.pl/powstanie/opowstaniu/artykul108046.html , O Powstaniu, (dostop 20. 9. 2010). 452 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 170.

Varšavo …« 453 . Dne 31. 7. 1944 naj bi bila sprejeta odlo čitev vodij AK, da bi se prve akcije lahko za čele okoli 2. 8. 1944 454 , vendar se je v no či na 1. 8. 1944 vodstvo AK odlo čilo, da za čne vstajo 1. 8. 1944 ob 17.00 455 , kar je povzro čilo zmedo pri ostalih vojaških skupinah, ki so se pripravljale na za četek vstaje 2. 8. 1944 456 . Odnos AL do morebitne vstaje v Varšavi prvi kažejo dokumenti z za četka leta 1943. Iz njih je razvidno, da je imela AL na črt popolnega obvladovanja Varšave, vstajo pa bi spreobrnila v revolucijo. V osnovi naj bi šlo za za četno obvladovanje glavnih to čk v Varšavi, ki bi ob primerni priložnosti preraslo v revolucijo, med katero bi odstranili »reakcijske skupine«, med katere je sodila tudi AK 457 . Ni znano, ali je spomladi 1944 vodstvo AL v Varšavi še vedno imelo takšen na črt ali pa je na črte prilagodilo razmeram. Dejstvo je, da je imela AL v Varšavi za izpeljavo takšne akcije premalo ljudi, saj naj bi bilo po poro čilih te organizacije v maju 1944 v Varšavi približno 340 pripadnikov AL, v juniju pa približno 435 vojakov AL 458 . Vodstvo AL je stanje sil med vstajo sicer ocenjevalo na število med 700 in 1.000 pripadnikov AL 459 , vendar podatki kažejo, da je bilo, na zadnji dan vstaje v Varšavi približno 260 vojakov AL 460 . Po julijski ustanovitvi PKWN so glavna vodstva PPR in AL zapustila Varšavo in se prestavila na osvojeno ozemlje, v Varšavi pa so pustila svoje namestnike 461 . Glavne sile AL so bile julija koncentrirane na obmo čjih Wole in na Pragi, osnovno bojno mo č pa je tvoril bataljon »Czwartaków« pod vodstvom poro čnika Kobyli ńskega. Ob koncu julija, ko so se za čele nemške enote umikati iz Varšave, je vodstvo AL v Varšavi za čelo s pripravo na vstajo. V okviru priprav so se za čele sile AL zbirati na Woli in na Starem Miastu, kjer je bila njihova glavna naloga prepre čitev razstrelitve mostu Kierbedz čez Vislo. Na Pragi naj bi imele enote AL glavno nalogo čimprejšnje vzpostavitve sodelovanja s sovjetsko vojsko, ki se je bližala Varšavi 462 . Na sestanku glavnega aktiva PPR in AL na Starem Miastu dopoldne 1. 8. 1944, je vodja okrožja AL Varšava Bolesław Kowalski dolo čil tri glavne centre delovanja enot AL: Na

453 Citat: »Jeste śmy gotowi w ka żdej chwili do walki o Warszaw ę.« (Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t. 4, lipiec 1944 – pa ździernik 1944, Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1991, dokument št. 716 …, str. 11) (dalje AKwd, t. 4 …). 454 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 171. 455 AKwd, t. 4, dokument št. 739 …, str. 31. 456 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 174. 457 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 127 …, str. 245–251 (Gre za »Na črt obvladanja Varšave«, ki ga je februarja 1943 izdal Stanisław Skrypi, šef štaba GL okrožja Varšava.). 458 Tajne oblicze, t. 2 …, str. 245. 459 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130 …, str. 253–254. 460 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 13 1…, str. 254–255. 461 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 170. 462 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 173–174.

Starem Miastu, v rajonu Młynarske ulice, na Woli in v bližini trga Jana Kazimierza v Śródomie ściu. V skladu z na črti AK iz 31. 7. 1944, je vodstvo AL pri čakovalo za četek vstaje okoli 2. 8. 1944, zato je za četek vstaje 1. 8. 1944, povzro čil v vrstah AL pravo zmedo 463 . Zaradi novih razmer so se v vodstvu AL pojavile nove opredelitve glede vstaje. Dne 2. 8. 1944 je bil na Starem Miastu organiziran sestanek, na katerem se je zbrala ve čina oficirjev AL in vodilnih članov PPR v Varšavi. Poleg Aleksandra Kowalskega, ki je bil organizator sestanka, so se sestanka udeležili tudi člana centralnega komiteja Helena Kozłowska in Marian Baryła ter nekaj članov PPR iz Varšave. AL so na sestanku predstavljali Bolesław Kowalski »Ryszard«, ki je bil vodja okrožja AL Varšava, in oficirji v Glavnem štabu AL, med katerimi sta bila tudi Stanisław Nowicki »Feliks« in Stanisław Kurland »Korab«. Glavna tema sestanka je bil odnos do vstaje, ki naj bi bila po mnenju nekaterih usmerjena proti levici in Sovjetski zvezi. Kljub vsemu se je ve čina prisotnih izrekla za udeležbo v vstaji. Na tem sestanku je prišlo tudi do odlo čitve, da AL svoje enote v takti čnem smislu podredi lokalnim vodstvom AK 464 . Dva dni pozneje, 4. 8. 1944, je prišlo zaradi pojavljajo čih se mnenj o »antisovjetskosti« vstaje do drugega sestanka, kjer se je zbralo približno 30 vodilnih ljudi iz AL in PPR v Varšavi. Poleg vseh ljudi s prvega sestanka so se drugega sestanka udeležili tudi šef štaba AL Józef Malecki »S ęk« 465 , kapetan Edward Lanota »Edward«, kapetan Konrad Kobyli ński »Konrad« in podpolkovnik Andrzej Adryan 466 , nekdanji vodja III. okraja AL. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki milice RPPS in ZWM 467 . Beseda na sestanku je spet tekla o opredelitvi odnosa do vstaje. Med sestankom sta se oblikovali dve skupini, ki sta imeli razli čni stališ či. Prva skupina, v kateri so bili Aleksander Kowalski, Helena Kozłowska, Józef Malecki »S ęk« in oficirji vodstva vstajnikov AL, je bila mnenja, da vojaška situacija v vstaji ni dobra, a vendar ni brezupna, še posebej zaradi bližajo če se pomo či sovjetskih sil. Drugo stališ če so zavzeli aktivisti, zbrani okoli Andrzeja Adryana. Ta skupina je poudarjala »antirevolucionarnost« vstaje in v njej ni videla vojaškega uspeha, glavna naloga AL naj bi bila obramba partijskega kadra. Bila je mnenja, da mora AL zapustiti Varšavo in nadaljevati partizanski boj v gozdovih v okolici Varšave. Po celono čni razpravi so se odlo čili, da AL ostane podrejena lokalnim vodstvom AK, a le v takti čnem smislu, ohrani naj organizacijsko in politi čno samostojnost, od AK pa naj bi

463 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 174–175. 464 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 175. 465 Major Józef Malecki »S ęk« je bil predstavnik NKVD v vrstah GL-AL (Tajne oblicze, t. 1 …, str. 200, 209). 466 Andrzej Adryan naj bi bil oficir sovjetske obveš čevalne službe. Po vojni je postal oficir WP (Tajne oblicze, t.2 …, str. 102). 467 Zveza borbe mladih.

zahtevali uskladitev na črtov s sovjetskimi enotami. Svojo pripadnost AL so izkazovali z »opaski«, na katerih bi bile črke AL 468 . Kmalu po sestanku vodij PPR in AL je bil na Starem Miastu nalepljen podpisan odziv varšavskega vodstva AL, ki je potrjeval neposredno sodelovanje v boju AK in AL: »Spri čo oborožene borbe je sodelovanje vseh vojaških organizacij Podzemne Poljske postalo nujnost. Še posebej pomembno je sodelovanje dveh najpomembnejših poljskih vojaških organizacij, Ljudske armade in Domovinske armade. Vodstvo AL je priznavajo č, da je dobro same borbe najvažnejša stvar, naro čilo vsem svojim enotam na posameznih odsekih takojšnjo navezavo stikov z enotami AK. Zahvaljujo č temu je sodelovanje postalo dejstvo. Borimo se skupaj. Na barikadah Varšave je vojak AL ob vojaku AK, v bojnem, bratskem sodelovanju bije nemškega okupatorja«469 . Poziv vodstva AL si lahko vsekakor razlagamo kot poziv k enotnosti v boju. Po drugi strani pa gre lahko tudi za propagando. Izpostaviti gre predvsem besede: »dveh najpomembnejših poljskih vojaških organizacij, Ljudske armade in Domovinske armade.« AL je bila namre č ena najmanjših skupin, ki so se udeležile vstaje 470 . V skladu s sklepi drugega sestanka vodilnih ljudi PPR in AL v Varšavi je Jan Szaniawski »Szwed«, vodstvu AK na Starem Miastu, podal predlog takti čnega sodelovanja med enotami AK in AL. Predlog je sprejel kapetan Lucijan Gizi ński. Pogoj za sodelovanje je bilo skupna obramba Zamkowega trga, kar je bila v tistih razmerah formalnost 471 . V prvih dneh vstaje je med enotami AK in AL vladalo precejšnje nezaupanje. Navodila, ki jih je svojim enotam dajalo vodstvo AK v Varšavi, so izražala zadržanost v odnosu do enot AL in pripravljenost na morebitne oborožene spopade z njimi: »Vedenje do PPR: – Ne izzivaj – zadržuj se – ne provociraj; – če nastopijo napadalno v odnosu do nas – likvidiraj«472 . Eden izmed pogojev AL za sodelovanje je bila uskladitev vstaje z na črti sovjetske vojske, zato je 5. 8. in 10. 8. 1944 prišla k okrožnemu delegatu Marcelu Porowskem delegacija AL, ki je zahtevala odgovor, ali je bila vstaja usklajena s sovjetskim vodstvom. Ugotovitev, da vstaja

468 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 175–177. 469 Citat: »… W obliczu zbrojnej walki współdziałanie wszystkich organizacji wojskowych Polski Podziemnej stał si ę nagl ącą konieczno ści ą. Sczególnie wa żne jest współdziałanie dwu najpowa żniejszych polskich organizacji wojskowych Armii Ludowej i Armii krajowej. Dowództwo AL uznaj ąc, że dobro samej walki jest spraw ą najwa żniejsz ą, poleciło natychmiast wszystkim swoim oddziałom nawi ązanie na poszczególnych odcinkach ł ączno ści z oddziałami AK. Dzi ęki temu współdziałanie stało si ę faktem. Walczymy razem. Na barykadach Warszawy żołnierz AL obok żołnierza AK w bojowej, bratniej współpracy bije wspólnie niemeckiego okupanta.« (Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 177). 470 Tajne oblicze, t. 2 …, str. 252–255. 471 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 177. 472 Citat: »Zachowanie si ę wobec PPR: – Nie zadra żnia ć – lawirowa ć – nie prowokowa ć; – je śli wyst ąpi ą zaczepnie w stosunku do nas – likwidowa ć.« (Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 177).

ni bila usklajena s sovjetskimi silam, je bila s strani AL sprejeta z ogor čenjem 473 . Na črti AK najverjetneje res niso bil usklajeni s sovjetskimi silami, vendar to ne pomeni, da vodstvo AK, med vstajo ni imelo povezave s sovjetsko stranjo. V štabu AK je bil namre č celo sovjetski oficir kapetan Konstanij Kalugin, ki je prišel v Varšavo 3. 8. 1944. Kapetan Kalugin je 7. 8. 1944 poslal sporo čilo, v katerem je sovjetsko vodstvo prosil za pomo č AK v dodatni oborožitvi. Dan pozneje je vodja Varšavske vstaje, Antoni Chru ściel »Monter« preko Londona poslal generalu Konstantiju Rokossovskemu prošnjo za uskladitev dejanj in pomo č Varšavi. Na sporo čilo kapetana Kalugina in prošnje vodje vstaje se vodstvo sovjetskih sil ni odzvalo 474 . Sklepamo lahko, da je imelo sovjetsko vodstvo svoje skrite na črte ter da pomo č vstajnikom ni ustrezala njihovim interesom. Dne 8. 8. 1944 je prišlo do razgovorov o organizacijskih in takti čnih zadevah med AL in AK. Na razgovoru sta AK predstavljala Karol Ziemski »Wachowski« in Olgierd Rudnicki- Ostkiewicz »Sienkiewicz«, predstavnika AL pa sta bila Aleksander in Bolesław Kowalski »Ryszard«. Med razgovorom so se dogovorili, da se AL podredi lokalnim vodjam rajonov AK v Varšavi. To potrjuje tudi ukaz, ki ga je 8. 8. 1944 izdal Antoni Chru ściel »Monter« svojim podrejenim enotam: »… enote PAL ali AL obravnavati z naklonjenostjo, podrediti jih našim vodjam rajonov …« 475 .

5.3.2 Odnosi na Woli in Starem Miastu

Na Woli sta enote AL vodila oficir Glavnega štaba AL Zbigniew Paszkowski »Stach« in Leon Wrzosek »Cienka«, ki sta bila člana varšavskega štaba AL. Enote AK je vodil Jan Tarnowski »Waligóra«, ki je bil komandant tretjega okrožja AK Wola 476 . Prvi boji v Varšavski vstaji so se zgodili na Woli, ki je bila v prvem delu vstaje tudi najmo čnejše obmo čje delovanja enot AL na levem bregu Visle. Ob za četku bojev je zavladala v vrstah AL zmeda, saj je bil za četek vstaje zanje presene čenje, vendar je bila že prvi dan vstaje v okolici Kola organizirana prva vstajniška enota AL. Na Woli so enote AL in AK že od za četka bojev sodelovale. Prva akcija AL na Woli je bil napad na nemško enoto, ki je vojake AK peljala na mesto usmrtitve, med akcijo pa je bila porabljena ve čina streliva, ki ga

473 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 178. 474 AKwd, t. 4, dokument št. 840 …, str. 107–108. 475 Citat: »… Traktowa ć życzliwie oddziały PAL czy AL, podporz ądkuj ąc je naszym dowódcom rejonów.« (Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 179). 476 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 178–179.

je imela enota AL 477 . Po zlomu akcije so se enote AL umaknile na obmo čje Wolske ulice, od koder je Zbigniew Paszkowski »Stach« poslal vodji AK na Woli pripravljenost na sodelovanje. »Waligóra« naj bi poskušal prerazporediti vojake AL po razli čnih enotah AK, čemur so se oficirji AL uprli in pristali le na takti čno sodelovanje v boju. O vzpostavitvi takti čnega sodelovanja na Woli naj bi »Waligora« svoje nadrejene obvestil 6. 8. 1944 478 . Enote AK in AL so 2. 8. 1944 uspele vzpostaviti skupno obrambo na delu, kjer je bil napad nemških enot najve čji. To je na križiš ču Młynarske in Wolske ulice. Med 6. 8. in 7. 8. 1944 je pod pritiskom nemških napadov ve čina vojakov AL zapustila obmo čje Wole in odšla na Staro Miasto 479 . Dokumenti potrjujejo, da so nekatere enote AK in AL ostale na Woli in nadaljevale skupno obrambo svojih položajev 480 .

Drugo obmo čje skupnega delovanja enot AK in AL je bilo Staro Miasto. Prve enote AL na Starem Miastu so bile ustanovljene okoli 2. 8. 1944, dne 7. 8. 1944 pa so se na to obmo čje umaknile enote AL, ki so delovale prej na obmo čju Wole 481 .

Slika 25: Fotografija plakata »V enotnosti je zmaga …«, ki je bil izdelan avgusta 1944 na pobudo AL in prikazuje vojake AL, AK in BCh, ki z »ramo ob rami« branijo položaj. Ti plakati so bili polepljeni na Starem Miastu. (Avtor fotografije: Jerzy Chojnacki) 482 .

477 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 179. 478 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 179–180. 479 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 181–182. 480 Časopis »Armia Ludowa« je 17.8.1944 poudaril, »da sodelovanje AK in AL na Woli poteka odli čno.« (AKwd, t. 4, dokument št. 859 …, str. 131). 481 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 182–183. 482 http://fototeka.1944.pl/object.php5?query=W%20jedno%B6ci%20zwyci%EAstwo&type=AR&numresults=20 &start=0&object=5297&auth=t&results=&currBasket=Koszyk , Muzeum Powstania Warszawskiego, Fotografia archiwalna ( i.št. MPW-IH/2318), (dostop 15. 5. 2010).

Enote AL in AK so na Starem Miastu sodelovale v obrambi na barikadah pri trgu Plac Zamkowy, kjer sta do 10. 8. 1944 delovala 3. bataljon AL pod vodstvom Henryka Wo źniaka »Hiszpana« in bataljon AK »Gustawa« 483 . Skupna obramba je potekala na barikadah pri Mostowi ulici ter ulicah Bole ść in Rybaki. Glavna naloga teh enot je bila prepre čitev nemškega vdora na Staro Miasto 484 . Posamezni člani AL so se pojavljali tudi na barikadah pri Podwalah, Piwni ulici in Kanoniji, kjer pa je šlo bolj za prisotnost AL in ne toliko za udeležbo v akcijah. Okoli 15. 8. 1944 so enote AL zapustile barikade na Podwalah in se prestavile na obmo čje ulic Freta in Świ ętojerska, hkrati pa se je na naslov Freta 16 prestavilo tudi vodstvo AL v Varšavi. Po 15. 8. 1944 je bilo dogovorjeno tudi sodelovanje med vodjo rajona AK Staro Miasto in vodstvom AL. V dogovoru med vodstvoma AL in AK je bilo napisano tudi, da mora AL za obrambo dnevno prispevati enoto vojakov velikosti voda. Na za četku naj bi prihajalo približno 20 vojakov, po nekaj dneh pa je prišlo le še nekaj pripadnikov AL 485 . Enote AL in AK so sodelovale na Starem Miastu tudi v napadalnih akcijah. Jurišna skupina AL »Czwartaków« je v sodelovanju z bataljonom AK »Zo śka« izvedel napad na nemške enote v smeri Muranowske ulice. Napad je bil del akcije, katere cilj je bila povezava središ č vstaje na Starem Miastu z enotami vstajnikov na Żoliborzu. Po neuspehu te akcije se je za čelo zadnje obdobje obrambe Starega Miasta 486 .

483 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 184. 484 http://ahm.1944.pl/Marian_Wojciechowski/1/?q=armia+ludowa , Marian Wojciechowski »Wacek«, (dostop 10. 6. 2010). 485 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130 …, str. 253–254. 486 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 184.

Slika 26: Fotografija plakata »Nismo sami«, ki ga je izdelal Stefan Bernaci ński iz AL, v avgustu 1944. Plakat predstavlja zastave zaveznikov, Združene države Amerike, Sovjetske zveze in Velike Britanije in spodbuja prebivalstvo, naj zaupajo v pomo č zaveznikov. (Avtor fotografije: Jerzy Chojnacki) 487 .

Med 23. 8. in 26. 8. 1944 se je v dogovoru s Karolom Ziemskim »Wachowskim« del sil AL umaknil na Żoliborz 488 . Dne 26. 8. 1944 je prišlo med sestankom vodstva AL na ulici Freta 16 do zra čnega napada, v katerem je umrla ve čina vodstva, na čelu z Bolesławom Kowalskim »Ryszardom«489 . Smrt vodilnih ljudi AL v Varšavi je med enotami AL povzro čila paniko, katere posledica je bila, da je približno 300 vojakov AL na Starem Miastu pono či dne 28. 8. 1944 brez dogovora z AK zapustilo svoje položaje in želelo pobegniti po podzemnih kanalih na Żoliborz. Enote AK na Żoliborzu so dobile od svojega vodstva ukaz razorožitve vojakov AL, ki so tja pobegnili 490 . Varnostnim silam AK je pred vhodom v kanale uspelo zaustaviti približno 160 vojakov AL. Iz njih je Lech Kobyli ński »Konrad« sestavil jurišno

487 http://fototeka.1944.pl/object.php5?query=Nie%20jeste%B6my%20sami&type=AR&numresults=20&start=0 &object=5247&auth=t&results=&currBasket=Koszyk , Muzeum Powstania Warszawskiego, Fotografia archiwalna ( i.št. MPW-IH/2268), (dostop 15. 5. 2010). 488 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 185. 489 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130 …, str. 253–254. 490 Tajne oblicze, t. 2 …, str. 252.

enoto AL, ki je nadaljevala boje na Strem Miastu, na barikadah med ulicama Mostowa in Bole ść 491 . Zadnje enote vstajnikov so zapustile Staro Miasto pono či 2. 9. 1944 in se umaknile na Żoliborz in v Śródomie ście, naslednji dan pa je Staro Miasto padlo v nemške roke 492 .

5.3.3 Odnosi v Śródomie ściu

Na obmo čju Śródomie ścia je v prvih dveh tednih vstaje vladala zanimiva situacija, vojaki AL so bili v tem obdobju brez povezave s svojim vodstvom in so bili razporejeni po razli čnih skupinah AK. Obstaja celo primer enote AL pod vodstvom Jerzya Żegli ńskega »Maksa«, ki ni prijavil pripadnosti AL in se je v za četku vstaje s svojo enoto boril v skupini AK-NSZ »Chrobry II«, v tej skupini pa so se borili še nekateri posamezniki iz vrst AL 493 . Zanimivo pri tem primeru je, da gre verjetno za enega redkih primerov skupnega delovanja enot NSZ in AL. Prva ve čja enota AL na Śródomie ściu je bila ustanovljena okoli 18. 8. 1944, po prihodu aktiva PPR na obmo čje Śródomie ścia. Takrat so se za čeli pojavljati v Śródomieściu prvi vojaki z opaski »AL« 494 . V za četku septembra 1944 je prišla s Starega Miasta preko kanalov v Śródomie ście enota AL »Gustawa«, s tem pa se je pove čala mo č AL na tem obmo čju. Enota AL »Gustawa« se je podredila vodji skupine AK »Sarna« in delovala pri stavbi na ulici Aleje Jerozolimskie 29. Druga enota AL, ki jo je vodil Jan Szelubski »Leszek«, je deloval na obmo čju ulic Nullo in Frascati. Vodji obeh enot AL sta med obiskom glavnega komandanta AK Tadeusza Komorowskega »Bora« prejela križ Virtuti Militari V. reda 495 . Odlikovanje vodij enot AL je dokaz o dobrem poteku sodelovanja enot AK in AL na tem obmo čju in pomeni, da so bili odnosi med AK in AL v Śródomie ściu pozitivni.

5.3.4 Odnosi na Żoliborzu

Na za četku vstaje je bila situacija na Żoliborzu v vrstah AL podobna tisti, ki je vladala v Śródomie ściu. Vojaki AL so bili brez povezave s svojim vodstvom in slabo oboroženi, poleg tega pa ni bilo znano stališ če PPR do vstaje 496 . Tretji dan bojev je bila vzpostavljena povezava

491 Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 130 …, str. 253–254. 492 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 188. 493 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 189. 494 Prav tam. 495 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 190–191. 496 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 192.

z vodstvom AL na Starem Miastu, 4. 8. 1944 pa je bil sklenjen dogovor o takti čnem sodelovanju med enoto AL Karola Grabskega »Karola« in skupino AK » Żyrafa« pod vodstvom Mieczysława Niedzielskega » Żywiciela«. Enoti sta bili udeleženi pri obrambi barikad na ulici Wyspia ńskega. Odnosi med AL in AK na Żoliborzu naj bi bili razmeroma dobri zaradi pogostih kontaktov vodij AL z vodstvom AK. Še posebej to velja za september 1944 497 . Dne 14. 8. 1944 je na obmo čje Żoliborza prišla prva pošiljka orožja sovjetskih sil. Med AK in AL naj bi prišlo do dogovora, da si bosta orožje razdelili sorazmerno 498 , ta dogovor pa so enote obeh skupin le delno upoštevale. Ob prihodu pomo či naj bi namre č prihajalo tudi do fizi čnih obra čunov med pripadniki obeh organizacij 499 . V sredini septembra je prišlo na Żoliborzu do mo čnega pritiska nemških sil, ki so ga spremljala neprestana bombardiranja položajev poljskih enot. V tej situaciji je v no či na 30. 9. 1944 prišlo do sestanka pri Mieczysławu Niedzielskemu » Żywicielu«, kjer je bila situacija ocenjena kot kriti čna. V imenu AL je Jan Szaniawski »Szwed« podal predlog pre čkanja Visle. Po za četni zavrnitvi predloga je » Żywiciel« pristal na obrambo obmo čja, leže čega ob Visli, ki bi omogo čil prehod na desni breg. Dne 30. 9. 1944 je ves dan potekal boj za zagotovitev varnega prehoda čez Vislo na obmo čju v bližini Potocke ulice ter ulic Mickiewicza in Krasi ńskega. Za zagotovitev obrambe obmo čja je bil zadolžena jurišna skupina, sestavljena iz vojakov AK in AL. Priprave na prehod na desni breg Visle je prekinilo obvestilo » Żywiciela«, o kapitulaciji Żoliborza, ki je prišlo na ukaz Glavne komande AK 500 .

5.3.5 Odnosi ob koncu vstaje

Po kapitulaciji enot v Varšavi in predaji orožja je ve čina vojakov AL odšla iz mesta skupaj s civilnim prebivalstvom. Bila pa je tudi skupina 28 vojakov AL, ki se ji je iz Żoliborza pred kapitulacijo uspelo prebiti na desni breg Visle. 501 Vojaki AK so lahko zapustili Varšavo kot vojaki, saj jih je nemška vlada 3. 9. 1944 priznala za vojake 502 . Pripadniki AL teh pravic niso imeli, zato so jih Nemci ob kapitulaciji ponavadi

497 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 192–193. 498 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 194. 499 Do fizi čnih spopadov je prihajalo, ker naj bi nekateri pripadniki AL velikokrat orožje skrivali in pozneje prodajali. (http://ahm.1944.pl/Tadeusz_Liszka/16/?q=armia%20ludowa , Tadeusz Liszka »Gryf« (dostop 11. 6. 2010) 500 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 195. 501 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 196–197. 502 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 359.

streljali. Veliko pripadnikov AL je zato pred predajo prejelo od vojakov AK legitimacijo AK, ki jim je omogo čila, da so Varšavo zapustili kot vojaki 503 . Ob kapitulaciji 2. 10. 1944 so vojaki AL in AK prejeli tudi preostali denar iz blagajne AK 504 . Prihajalo je do primerov, da so nekateri vojaki AK želeli ostati v Varšavi in se poskušali prebiti na drugo stran Visle. Ti so dobili legitimacijo AL 505 . Po oddaji orožja so Nemci vojake, ki so se predali, zbrali na Pow ązkowski ulici na Woli, pozneje pa so bili odpeljani v zbirno taboriš če pri Pruszkowu v bližini Varšave 506 .

5.4 Odnosi po vstaji

Od septembra, še posebej pa po neuspehu in padcu Varšavske vstaje, so se odnosi med AK in AL za čeli hitro spreminjati. Dne 26. 10. 1944 je vodstvo AK izdalo »Smernice delovanja za obdobje zime 1944/1945«, v katerih je bil opisan odnos, ki ga ima AK do AL in do sovjetskih enot, ki so prišle na ozemlje Poljske, poleg tega pa je bil opisan tudi odnos do nemških sil in ravnanje v zvezi z njimi 507 . Odnos do AL je bil opisan z besedami: »Naš odnos do AL, PAL in KS ostaja nespremenjen. Ne vstopamo z njimi v odprto oborožene spopade. Nimamo jih za del poljskih oboroženih sil, ampak za sovjetske agente. Borimo se propagandno. V primeru poskusov terorja z njihove strani velja te enote radikalno ukrotiti in z vsemi sredstvi« 508 . V smernicah je bilo omenjeno tudi omejevanje borbe z Nemci na diverzijo in obrambo prebivalstva pred povra čilnimi ukrepi 509 . V odnosu do sovjetskih sil je AK izgubila zaupanje, zato naj bi enote AK nadaljevale z delom v tajnosti, pripadniki AK in funkcionarji Poljske podzemne države, na ozemljih, ki so jih zasedle sovjetske sile, pa naj se ne bi javljali sovjetskim enotam 510 . Pri smernicah za zimo gre za najve čji preobrat v odnosu do sovjetskih sil, saj gredo smernice proti na čelom plana »Burza«, ki narekujejo nastopanje enot AK »v vlogi gospodarja«. Lahko torej govorimo tudi o prekinitvi plana »Burza«. Omejitev delovanja

503 http://ahm.1944.pl/Edward_Duchinski , Edward Duchi ński »Leliwa«, (dostop 10. 6. 2010) (Edward Duchi ński »Leliwa« …). 504 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 196. 505 http://ahm.1944.pl/Leszek_Kryst/?q=LESZEK+KRYST , Leszek Kryst »Wirski«, (dostop 10. 6. 2010). 506 Edward Duchi ński »Leliwa« … 507 Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t.5, pa ździernik 1944 – lipiec 1945. (dalje AKwd, t.5 …), Wroclaw: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1991, dokument št. 1344 (str. 170–184) …, str. 179–184. 508 Citat: »Nasz stosunek do AL, PAL i KS pozostaje niezmieniony. Nie prowadzimy z nimi otwartej walki zbrojnej, uwa żamy ich jednak nie za cze ść polskich sił zbrojnich, lecz agentów sowieckich. Zwalczymy propagandowo. W wypadku prób terroru ich strony, nale ży je ukróci ć radykalnie i wszystkimi środkmi« (AKwd, t. 5, dokument št. 1344 …, str. 182). 509 AKwd, t. 5, dokument št. 1344 (str. 170–184) …, str. 183. 510 AKwd, t. 5, dokument št. 1344 (str. 170–184) …, str. 180–181.

enot na diverzijo lahko razumemo tudi kot pripravo enot AK na čas zime, v katerem je delovanje velikih partizanskih enot oteženo in zato tudi tvegano. Po mnenju nekaterih poljskih zgodovinarjev, iz časa komunizma, so pomenile te smernice obrat v strategiji AK, ki naj bi se spremenila iz osvobodilne organizacije v »kontrarevolucionarno«. V novembru je bila v vrstah AK ustanovljena tudi organizacija »Nie«, ki naj bi nadaljevala svoje delovanje tudi po »osvoboditvi« s strani sovjetskih in poljskih enot. Šlo naj bi za edinstven pojav v zgodovini odporniških gibanj v Evropi, »konspiracijo v konspiraciji« 511 . Tudi vodstvo AL se je oktobra za čelo pripravljati na zimsko obdobje in prihod sovjetskih sil. Ponekod na Kieleckem so bili organizirani sestanki vodij AL, na katerih so sestavljali sezname lokalnih vodij AK, ki naj bi bili aretirani ob prihodu sovjetskih sil 512 . Sklepamo lahko, da je šlo pri sestankih predvsem za pripravo na prevzem oblasti. Odnosi naj bi se torej spremenili od resnih elementov sodelovanja v boju do prekinitve stikov, sodelovanje pa je bilo omejeno le na izmenjavo informacij o skupnem sovražniku 513 . Na obmo čju zahodnega Mazowieckega, kamor se je po padcu vstaje umaknilo varšavsko vodstvo PPR in del sil AL, je prišlo do zanimivega primera sodelovanja med enotami AK in AL. Skupina AL, ki sta jo sestavljali dve četi »Czwartakow« pod vodstvom Mirosława Krajewskega »Piotra«, je bila poslana z osvojenega ozemlja na obmo čje zahodnega Mazowieckega v pomo č pri oživitvi okrožja AL Varšava Leva-Podmiejska. Na poti skupine AL z osvojenega ozemlja naj bi skupini pomagale tudi terenske postojanke AK 514 . Poleg tega je prišlo na zahodnem Mazowieckem tudi do zadnjih primerov prehodov enot AK v vrste AL. V Rawskem se je za prehod v AL odlo čila enota AK pod vodstvom Józefa Galke »K ędziorja«, druga skupina, ki se je odlo čila za prehod k AL, pa je bila enota AK pod vodstvom Władysława Aniszewskega »Władeka«, ki je delovala v okolici Łowicza 515 . Spet se pojavlja vprašanje, ali sta enoti AK sami izrazili željo po prehodu v vrste AL ali pa sta bili v to dejanje prisiljeni. Odnosi med AK in AL so se zaostrili tudi na obmo čju Kieleckega, kjer je bil glavni problem v njunih odnosih delovanje skupin NSZ, ki so napadale prebivalstvo in sodelovale z gestapom, pri tem pa so se predstavljale kot enote AK. Njihova glavna naloga je bilo izzivanje in

511 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 274. 512 12.10.1944 je bil v vasi Korzewa organiziran sestanek vodij PPR, kjer je bil prisoten tudi vodja AL, Mieczyslaw Moczar in nekateri drugi vodje AL s podro čja Kieleckega. Na sestanku je bil eden izmed dogovorov, sestavitev liste vodij AK, za likvidacijo v prihodnosti. (AKwd, t. 5, dokument št. 1313 (str. 130–134) …, str. 132). 513 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 276. 514 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 279. 515 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 279.

žaljenje PPR in AL 516 . Med takšne skupine so sodile nekatere enote NSZ, ki so se priklju čile AK. Na obmo čju Piotrkowskega je delovala enota AK pod vodstvom Józefa Wyrwe »Staryja«517 , ki je tvorila četo piotrkowskega 25. pehotnega polka, v okolici Radomska pa je delovala enota AK Stanisława Sojczy ńskega »Warszyca«518 . Kot je bilo omenjeno, je bilo sodelovanje med enotami AK in AL omejeno na izmenjevanje informacij o nemških enotah. Eden izmed neštevilnih primerov izmenjevanja informacij je bilo sodelovanje šefa varnostnega oddelka kieleckega okraja AL, Władysława Sobczy ńskega »Jurande« s šefom obveš čevalne službe okrožja AK Kielce Zygmuntom Szewczykom »Bartekom«. Zygmunt Szewczyk in njegov namestnik Mieczysław Bielenin »Ramzes« sta konec oktobra priskrbela pomembne informacije o razporeditvi in številu nemških enot ter o lokacijah skladiš č streliva na obmo čju Kieleckega. Te informacije naj bi bile predane odgovornim štabom AL ter nato v obliki kart (1:25.000) z letalom prenesene na ozemlje pod nadzorom sovjetskih sil 519 . Primer takšnega sodelovanja je tudi dajanje obveščevalnih podatkov nemških enotah oddelka obveš čevalne službe piotrkowskega podokrožja AK vodji 2. bataljona 3. brigade AL Jerzyu Stelaku »Kruku« in sovjetskim obveš čevalnim skupinam 1. Beloruske fronte. Po zaslugi informacij obveš čevalnega oddelka AK je bilo v Glinniku bombardirano nemško letališ če520 . Poslabšanje odnosov je bilo opaziti tudi na jugu Poljske. Medtem ko je na Miechowskem in Olkuskem prihajalo celo do sodelovanja med enotami AK in AL na terenu, je na Pi ńczowskem prihajalo do pogostih medsebojnih spopadov med enotami AK in AL. Na tem obmo čju sta namre č delovali enoti AK pod vodstvom Stanisława Grambe »Beme« in komandanta »Tobruka«, ki sta bila prej del NSZ 521 . Sklepamo lahko, da je delovanje enot AK-NSZ tudi na tem obmo čju zaostrovalo že tako napete odnose med organizacijama AK in AL.

5.4.1 Januarska ofenziva Rde če armade, razpustitev AK in konec AL

Dne 17. 1. 1945 so enote Rde če armade za čele januarsko ofenzivo, med katero je bilo dokon čno osvojeno ozemlje takratne Poljske. Takoj po za četku ofenzive je vodstvo AL izdalo

516 AKwd, t. 5, dokument št. 1313 (str. 130–134) …, str. 131. 517 Józef Wyrwa »Stary« in njegova enota NSZ »Las 2« se že v za četku leta 1944 spopadata z enotami GL-AL. (Tajne oblicze …, str. 134). 518 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 276–277. 519 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 225. 520 Prav tam. 521 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 293–294.

ukaze, ki so dolo čali delovanje enot AL v novih razmerah. Med drugim so ukazi vodstva AL narekovali tudi delovanje enot AL v odnosu do AK in NSZ. Primer takšnega ukaza je ukaz vodje kieleckega okraja AL Mieczysława Moczara: »… 3. Zlo čince in povzro čitelje bratomornih bojev aretirati, nastopajo če z oboroženim odporom streljati … 4. Vse postojanke AK, ki niso prešle pod komando AL, razorožiti … 5. če bi reakcija pod znakom NSZ ali AK za čela resne korake v smeri bratomornih bojev – posredovati z orožjem z vsemi silami, ki jih posedujemo in o teh korakih obvestiti lokalno vodstvo Rde če armade«522 . Odnos vodij AL do AK je iz tega ukaza jasno razviden. Enote AK, ki se niso želele podrediti AL in sovjetskim silam, so bile zanje sovražen element, proti kateremu je bilo treba nastopiti ostro in z vso silo. Iz tega ukaza je jasno tudi, da si je AL prizadevala za monopol nad poljskim oboroženim odporom. Glavni komandant AK general Leopold Okulicki »Nied źwiadek« je v tej situaciji dne 19. 1. 1945 dal zadnji ukaz, s katerim je razpustil AK 523 . Razpustitev AK pa ni pomenila tudi njenega konca, saj so organi AK delovali dalje, razpustitev AK pa naj bi bila le uradna gesta, ki je oznanjala uraden prehod na delovanje organizacije »Nie« (»Niepodległo ść «), katere glavna naloga je bilo nadaljevanje boja po »sovjetski okupaciji« 524 . Razpustitev AK in nadaljevanje njenega delovanja v tajnosti lahko razumemo kot uradni za četek boja proti sovjetskim enotam in poljskim ljudskim oblastem. Med januarsko ofenzivo sovjetskih sil so enote AL, ki so bile uradno del WP, spoštovale dogovore o položitvi orožja pred napredujo čimi silami Rde če armade, sklenjene med PKWN in Sovjetsko zvezo. Ve čina nekdanjih vojakov AL je sodelovala pri postavitvi MO, državljanske milice, nekateri pa so postali del administracije nove ljudske oblasti 525 . S položitvijo orožja in odhodom v vrste administracije ljudske oblasti lahko govorimo o koncu delovanja AL v prejšnji obliki. Nekdanji vojaki AL so namre č dobili druga čne funkcije, ki niso bile ve č povezane z bojem z okupatorjem, temve č za obrambo ljudske oblasti. Čeprav se je delovanje struktur AK dejansko nadaljevalo še po razpustu, pa pri AL tega ne moremo trditi. Vojaki AL so postali s koncem nemške okupacije na Poljskem dokon čno del novih struktur ljudskih oblasti.

522 Citat: »… 3. zbrodniarzy i sprawców walki bratobójczej aresztowa ć, a stawiaj ących zbrojny opór strzela ć … 4. wszelkie placówki AK, które nie przeszły pod komend ę AL – rozbroi ć … 5. gdyby reakcja z pod znaku NSZ lub AK przedsi ębrała pewne kroki o charakterze walk bratobójczych – interweniowa ć zbrojnie wszystimi siłami, jakimi rozporz ądzamy i zameldowa ć o przedsi ęwzi ętych krokach lokalne dowództwo Armii Czerwonej.« (Tajne oblicze, t. 2, dokument št. 53 …, str. 121). 523 AKwd, t. 5, dokument št. 1391 … str. 239–240. 524 Armia Krajowa …, str. 324–326. 525 Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 – 1945 …, str. 310–311.

5.5 Na kratko o odnosu ljudskih oblasti do AK

V za četku leta 1944 so na ozemlje Poljske prišle enote Rde če armade. V bojih za poljska mesta so od vsega za četka delovale tudi partizanske enote AK, ki so imele navodila, da s sovjetskimi silami sodelujejo in javljajo kot predstavniki poljskega naroda 526 . Po koncu bojev so bile enote AK s strani sovjetskih sil razorožene in pridružene k sovjetskim enotam in poljskim enotam Zygmunta Berlinga, ponekod so vodje enot AK pridružili svoje enote tudi zaradi grožnje s smrtjo. Oficirji, ki so nasprotovali razorožitvi svojih enot, so bili aretirani in odpeljani v taboriš če, vojaki, ki so se skrivali pred registracijo v vrste armade Berlinga, pa so pred vojaškim sodiš čem odgovarjali za dezerterstvo. Avgusta je bila v Lublinu ustanovljena tudi komisija za antisovjetsko dejavnost na Poljskem. Med antisovjetske elemente so sodili tudi pripadniki AK, ki so bili zato ve čkrat odpeljani v taboriš če. To se je dogajalo ves čas napredovanja fronte proti zahodu 527 . Razoroževanje in prisilne priklju čitve enot AK k enotam Berlinga lahko razumemo kot odstranitev mote čega elementa in manjšanje mo či sil AK, ki bi lahko v prihodnosti pomenile oviro na poti k prevzemu oblasti na Poljskem. Veliko nevarnost za pripadnike AK so predstavljale tudi mobilizacije moškega prebivalstva v Poljsko ljudsko vojsko, ki so jih izvajale sovjetske in poljske ljudske oblasti na osvojenem obmo čju 528 . Kdor se ni odzval pozivu k mobilizaciji, in pripadniki drugih enot, so bili aretirani kot »nemški vohuni« 529 .

526 Armia Krajowa …, str. 320. 527 AKwd, t. 4, dokument št. 912 …, str. 183–191. 528 Armia Krajowa …, str. 340. 529 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 335.

Slika 27: Dvojezi čno obvestilo poveljnika 1. Beloruske fronte maršala Konstantija Rokossovskega o prepovedi mobilizacij do »razli čnih poljskih organizacij«. Osebe, ki bi se odzvale na mobilizacijo, ki ne bi bila izvedena s strani PKWN, bi bile takoj aretirane kot nemški agenti. (Biblioteka Narodowa) 530 .

Po julijski ustanovitvi PKWN in osvojitvi vzhodnega dela poljskega ozemlja so nove ljudske oblasti v Moskvi 26. 7. 1944, sklenile z vlado Sovjetske zveze sporazum, po katerem so delikti, izvršeni v času vojnih razmer, spadali pod jurisdikcijo sovjetskih oblasti 531 . Na osnovi tega sporazuma je NKVD lahko pripadnike AK aretiral in jih odpeljal v notranjost Sovjetske zveze 532 . Agentom NKVD so pri aretacijah pripadnikov AK pomagali pripadniki državljanske milice (MO). Prva komanda MO je bila ustanovljena v Lublinu 26. 7. 1944, dekret o ustanovitvi MO pa je PKWN izdal 7. 10. 1944 533 . Prvi masovni transport vojakov AK s teritorija Ljudske Poljske v notranjost Sovjetske zveze je bil 8. 11. 1944, ko so iz Białystoka odpeljali zaprte vojake AK do taboriš ča v Ostrzowu 534 . V drugi polovici leta 1944 je bilo v Sovjetsko zvezo odpeljanih 7684 vojakov AK. Aretacije so se nadaljevale tudi v prvi polovici leta 1945, število zaprtih vojakov pa je znašalo 16.289. Skupaj je bilo na ozemlje Sovjetske zveze odpeljanih približno 50.000 pripadnikov AK 535 . Sporazum s Sovjetsko zvezo in ustanovitev MO lahko štejemo za prvi korak k eliminaciji organizacije AK. Dne 26. 8. 1944 je bil je bil sprejet dekret PKWN »o razpustitvi tajnih vojaških organizacij na osvobojenih terenih«, ki je prepovedal vse druge vojaške organizacije razen LWP 536 . Dekret je bil usmerjen predvsem proti organizaciji AK. Istega dne, kot je bil izdan dekret, je bilo izdano navodilo Politi čno-naborne uprave 1. armade LWP, ki je vneslo v vrste LWP veliko

530 Prav tam. 531 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 326. 532 Armia Krajowa …, str. 447. 533 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 327. 534 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 384. 535 Armia Krajowa …, str. 340. 536 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 351.

nemira in je opozarjalo na nekdanje vojake AK v vrstah LWP. Te vojake je bilo »treba poznati in opazovati« 537 . Władysław Gomułka je 29. 10. 1944 na zasedanju politi čnega biroja CK PPR v zvezi z vojaki AK povedal: »Akovci, na katere smo bili v bližnji preteklosti odlo čeni delno opreti poljsko vojsko, so se pokazali v porazni ve čini za sovražni element, katerega je treba brezpogojno odstraniti … lahko nastane situacija, ko bo vojska, ki smo jo zgradili, postala orodje v rokah akcije« 538 . Tem besedam je sledil vrhunec pregona nekdanjih pripadnikov AK v vrstah LWP. Dne 31. 10. 1944 je bila sprejeta resolucija CK PPR, s katero je bila izvedena čistka v vrstah LWP, ki naj bi odstranila »elemente reakcije« iz LWP 539 . Kmalu po resoluciji CK PPR, dne 6. 11. 1944, je bilo aretiranih in odpeljanih v Skrobow, kjer je bilo taboriš če za pripadnike AK, 400 nekdanjih vojakov AK, ki so služili v vrstah LWP 540 . Velik udarec za organizacijo AK je pomenil »avgustovski dekret« PKWN, izdan 31. 8. 1944, ki je predvideval, »… najvišjo kazen za fašisti čno-hitlerjevske zlo čince, krive umorov, znašanja se nad civilnim prebivalstvom in ujetniki ter izdajalce poljskega naroda …« Dekret je bil seveda usmerjen proti vojakom AK 541 . Dne 28. 8. 1944 je bilo prvo zasedanje prvega sodiš ča Ljudske Poljske 542 , dne 6. 10. 1944 pa je za čelo z delovanjem prvo specializirano kazensko sodiš če za prestopke iz »avgustovskega dekreta«. Dne 31. 10. 1944 se je za čel prvi iz serije procesov proti »izdajalcem in sodelavcem nemškega okupatorja«. Na osnovi tega dekreta pa je bilo v nekaj letih obsojeno in kaznovano na tiso če vojakov AK 543 .

537 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 351–352. 538 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 381–382. 539 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 382. 540 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 383. 541 Armia Krajowa …, str. 449. 542 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 354. 543 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 356 in 377.

100

Slika 28: Dekret PKWN, »o razpustu tajnih vojaških organizacij na osvobojenih obmo čjih«, ki je bil izdan 26. 8. 1944. (»Dziennik Ustaw RP«, Lublin, 31.8.1944, št. 3) 544 .

Dne 30. 10. 1944 je lublinska vlada izdala dekret PKWN »o obrambi države«, ki je predvideval vojaška sodiš ča tudi za civilne osebe 545 . V obdobju od septembra 1944 do maja 1945 so poljska vojaška sodiš ča izrekla 482 obsodb na smrt 546 . Dne 4. 11. 1944, je bil izdan dekret PKWN »o zavarovanju sredin proti izdajalcem naroda«. Po tem dekretu so bila za obsojene predvidena taboriš ča za prisilno delo, odvzem premoženja, odvzem javnih in državljanskih ter celo starševskih pravic 547 . Ljudske oblasti so na osvojenih ozemljih za čele tudi propagandni boj proti organizaciji AK, ki je kmalu po ustanovitvi PKWN za čela Varšavsko vstajo. Prvi odzivi ljudskih oblasti na Varšavsko vstajo so bili hladni, vodilni človek PKWN Edward Osóbka je 6. 8. 1944 celo zanikal, da sploh potekajo boji v Varšavi. Isti dan so časopisi na obmo čju Ljudske Poljske prvi č objavili novico, da se je v Varšavi za čela vstaja 548 . Kmalu po prvi objavi novice, da je AK v Varšavi za čela vstajo, so vodilni predstavniki ljudskih oblasti za čeli v svojih izjavah napadati vodilne ljudi AK, vstajo in komandanta AK Tadeusza Komorowskega »Bora«.

544 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 351. 545 Dekret je veljal za obdobje, od 15. 8. 1944 naprej. Veljal je do leta 1955. (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 382). 546 Armia Krajowa …, str. 340. 547 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 383. 548 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 337.

101

Władysław Gomułka je na zasedanju prve vojvodske konference PPR, 21. 8. 1944, o Varšavski vstaji uporabil besede: »blazen in zlo činski korak«, »zlo činska lahkomiselnost«, »strašljiva odgovornost«, »egoisti čni interesi klike«, »blazni pretendenti za oblast na Poljskem« 549 . Besede Władysława Gomułke jasno kažejo na terorizacijo organizacije AK. Milejše besede je uporabil Na čelni vodja LWP Michał Żymierski »Rola«, ki je 28. 8. 1944, na tiskovni konferenci za tuje novinarje izjavil: »Vstaja, sprožena s strani Domovinske armade, je napaka in lahkomiselnost.« Hkrati je skušal tuje novinarje »podu čiti« o pravih namenih AK: »Cilj Domovinske armade ni bila borba z Nemci. Vojaki niso bili šolani s tem ciljem. Organizirani so bili samo štabi, da bi bilo lahko možno po izgonu Nemcev s strani Rde če armade izvršiti mobilizacijo in prevzeti oblast na Poljskem«550 . Namen izjave je bil prepri čati tujo javnost o nedejavnosti in pasivnosti enot AK v borbi proti nemškim silam. Pojavile so se celo trditve, da sta »GL in potem AL bili edini, ki sta vodili borbo proti sovražniku« 551 . Propaganda na osvobojenem ozemlju je želela AK celo predstaviti kot del okupatorskih sil. V tem duhu so bile v uvodnem članku časopisa Rzeczpospolita napisane besede: »Kdor nastopa proti poljskem taboru, ta je v hitlerjevskem taboru. Tretjega tabora ni« 552 . Ob koncu vstaje in po njej so se napadi na komandanta AK in enote AK, ki so se borile v vstaji, še zaostrili. Dne 31. 9. 1944 je predsedujoči PKWN Edward Osóbka na tiskovni konferenci za tuje novinarje v Moskvi razglasil Tadeusza Komorowskega »Bora« za »vojnega zlo činca«, ki »bo še prišel pred sodiš če« 553 . Żymierski je na isti konferenci povedal, da »Bora ves čas vstaje ni bilo v Varšavi«554 . Po padcu vstaje so bili vodje vstaje v časopisju Lublinske Poljske obtoženi, da so »predali vstajnike v roke nemškim enotam« ter da jim niso omogo čili umika na drugo stran Visle in »združenja se z bratsko, poljsko vojsko«. Vodje vstaje so bili imenovani za »izdajalce« 555 . Padec vstaje in krizo v vrstah AK je Lublinska oblast izkoristila za oster napad na podobo AK kot organizacije, ki se bori za svobodno Poljsko. Eden izmed takšnih napadov se je pojavil na straneh »Rzeczpospolite, 5. 11. 1944: »Po varšavski katastrofi in kapitulaciji Bora, je AK prakti čno prenehala obstajati, enote pa so se razšle po domovih. Krožijo letaki Bora- Komorowskega, ki pozivajo k odhodu z Nemci, proti Rusiji. Ne glede na avtorstvo teh letakov je dejstvo, da npr. na Kieleckem nedvomno obstaja sodelovanje med vodstvom AK in

549 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 349. 550 Zadnji del izjave časopisje na obmo čju Ljudske Poljske ni objavilo. (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 353–354). 551 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 367. 552 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 360. 553 Armia Krajowa …, str. 450. 554 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 370. 555 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 375.

102

Nemci«556 . Propaganda Lublinske Poljske je torej izkoristila letake, ki bi lahko prišli tudi s strani Nemcev, proti komandantu AK in njegovim vojakom, poleg tega pa je proti AK izkoristila tudi agresivno delovanje enot NSZ na Kieleckem; šlo bi lahko namre č tudi za enote NSZ, ki so bile pridružene AK. Dan pozneje je podobo AK kot osvobodilne organizacije napadel tudi Edward Osóbka, ki je na akademiji na dan pred obletnico oktobrske revolucije izjavil: »Ko se je Rde ča armada približala mejam Poljske, je Bor-Komorowski organiziral enote AK za borbo s sovjetskimi partizanskimi enotami«. Ta izjava kaže, da vrhu Lublinske vlade ni bilo do prikazovanja resni čnih dejstev, saj izjava ni imela nobene povezave z resni čnostjo. Šlo je za prikazovanje AK kot »antisovjetske« organizacije. V za četku decembra je bilo v »Propagandnih smernicah« Glavnega politi čno-nabornega urada LWP zapisano, da je »bila AK reakcijska organizacija, ki je sabotirala oboroženo borbo …« ter da je zaradi svoje dejavnosti »pomo čnik Nemcev« 557 .

Slika 29: Plakat »Velikan in nemaren škrat reakcije« je izdelal Włodzimierz Zakrzewski, izdala pa ga je februarja 1945, Glavna politi čno-naborna uprava LWP. Plakat predstavlja velikega in mo čnega vojaka LWP in majhnega, zanemarjenega škrata, ki predstavlja organizacijo AK. (Muzeum Wojska Polskiego, Warszawa) 558 .

556 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 383. 557 Armia Krajowa …, str. 451. 558 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 411.

103

Po razpustitvi AK so imele ljudske oblasti težave s preganjanjem pripadnikov AK, saj MO uradno ni smela aretirati nekdanjih članov AK. Pregon nad nekdanjimi pripadniki AK so opravljale enote PPR na lastno pest 559 . Dne 10. 2. 1944 so bila v Lublinu izdana navodila, ki so dolo čala ravnanje v odnosu do AK v razpustu: »a) razpustitev AK imeti za navidezno/lažno, b) treba je zamenjati metodo borbe. AK je treba od sedaj imeti za antidemokrati čno, odporniško gibanje; c) v nasprotnem primeru bo ta borba brezizhodna«560 . Lublinske oblasti so imele težave samo z uradnimi aretacijami nekdanjih članov AK, po celotnem ozemlju Poljske so se namre č dogajale aretacije in likvidacije članov in pomo čnikov AK, ki jih je ob pomo či članov PPR izvajal NKVD 561 . Korak naprej v boju z »elementi reakcije« je bil ukaz ministra za javno varnost Stanisława Radkiewicza dne 28. 4. 1945 o ustanovitvi enot in sekcij za »boj z banditizmom« v oddelku I Ministrstva za javno varnost 562 . Mesec dni pozneje, 24. 5. 1945, je bil v Varšavi sprejet drugi sklep Za časne vlade o ustanovitvi Korpusa notranje varnosti, ki je avgusta 1945 postal podrejen Ministrstvu za javno varnost 563 . Ogroženost, ki jo je čutila ljudska oblast s strani enot AK, je čutiti tudi iz ukaza, ki ga je 24. 5. 1945 izdal Na čelni vodja LWP Michał Żymierski »Rola« v povezavi z »banditskimi skupinami« v katerem pravi, da je potrebno »na odlo čen in energi čen na čin v najkrajšem času likvidirati diverzantske bande« 564 .

Slika 30: Plakat je bil natisnjen leta 1945 v Varšavi 565 .

Velik udarec za AK po njeni razpustitvi sta bili aretaciji dveh pomembnih mož organizacije AK. Dne 7. 3. 1945 je bil aretiran vodja organizacije »Nie«, ki je nadaljevala delovanje AK,

559 AKwd, t. 5, dokument št. 1456 …, str. 325. 560 Prav tam. 561 AKwd, t. 5, dokument št. 1402 (str. 250), dokument št. 1475 (str. 351), dokument št. 1503 (str. 375–376) 562 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 417. 563 Prvi sklep o ustanovitvi Korpusa notranje varnosti, ki naj bi štel 32.000 ljudi, ni bil nikoli objavljen in ni bil izveden. (Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 414 in 424). 564 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 425. 565 Armia Krajowa …, str. 256–257.

104

Emil August Fieldorf »Nil«, od 27. 3. do 28. 3. 1945 pa so pri Pruszkowu potekale aretacije šestnajstih vodilnih mož Poljske podzemne države, med njimi je bil tudi zadnji vodja AK Leopold Okulicki 566 . NKVD je aretirane funkcionarje Poljske podzemne države odpeljal v Moskvo, kjer je od 18. 6. do 21. 6. 1945 potekal »proces šestnajsterice« 567 . Okulicki je bil obtožen »priprave in izvedbe diverzantskih dejanj na ozemlju Rde če armade« 568 . Obsojen je bil na deset let zapora 569 . Moskva je aretacijo šestnajstih funkcionarjev Poljske podzemne države priznala šele 5. 5. 1945570 . Poljska za časna vlada je želela, da bi predali »šestnajsterico« v roke poljskim oblastem, da bi lahko »stopili tudi pred sodiš če Rzeczpospolite« 571 .

Slika 31: »ReAKcija ima dva obraza« je ena izmed številnih karikatur AK v časopisju Ljudske Poljske. (Avtor: Karol Baraniecki), ( »Trybuna Rabotnicza«, Katowice-Wroclaw, 21. 8., št. 174/175) 572 .

Velika agresivnost poljskih in sovjetskih varnostnih organov je povzro čila pri prebivalstvu velik odpor, posledica je bila tudi drasti čen upad števila članov PPR 573 . Situacija je zahtevala

566 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 410 in 414. 567 Armia Krajowa …, str. 452. 568 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 419. 569 Leopold Okulicki je umrl 24. 12. 1944, v zaporu Butyrki pri Moskvi. (Armia Krajowa …, str. 452). 570 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 419. 571 Armia Krajowa …, str. 452. 572 Armia Krajowa …, str. 256–257. 573 Spomladi 1945 je število članov PPR znašalo okoli 300.000, avgusta 1945 pa je njihovo število padlo na 100.000. To je pomenilo poraz »ljudskih« oblasti in zve čalo potencialni politi čni vpliv Mikołajczyka. (Armia Krajowa …, str. 340).

105

spremembo taktike v borbi proti AK. Ljudske oblasti so v propagandi zavzele milejše stališ če do enot AK. Władysław Gomułka je v referatu na 1. vsedržavnem sestanku PPR 27. 5. 1945 izjavil: »… kakšno grožnjo za demokrati čno gibanje predstavlja AK, vemo popolnoma … Tega ne pozabimo, hkrati pa tudi ne poenostavljamo problema … AK je bila ustanovljena tudi prej kot Ljudska garda ali Ljudska armada … V odnosu do vojakov AK … primerov sodelovanja z Nemci ne gre svobodno prenašati … Teror in represivne akcije ne smejo biti glavno sredstvo«574 . Konec maja je bila s strani ministra za javno varnost, Stanisława Radkiewicza in vodij podro čnih varnostnih uradov sprožena akcija, katere cilj je bil »odtegniti čim ve č ljudi iz gozdov« ter izpustiti iz zaporov vse, ki niso bili udeleženi v oboroženi borbi 575 . Vrhunec je spremenjena propagandna taktika PPR dosegla v amnestiji za pripadnike AK, ki jo je 22. 7. 1945 v predgovoru ob prvi obletnici ustanovitve PKWN razglasil Władysław Gomułka 576 . Da sta bila prijazen odnos in amnestija le propaganda in trik, kažejo aretacije, ki so se dogajale v času amnestije. Aretiranih je bilo tudi veliko lokalnih vodij DSZ, kar je oslabilo organizacijo 577 . V bojih varnostnih organov in vojske proti poljskemu »podzemlju« je bilo leta 1945 ubitih 2830 pripadnikov AK, aretiranih pa je bilo 5306 ljudi 578 .

Slika 32: Karikatura predstavlja vodjo AK generala Tadeusza Komorowskega »Bora« z esesovsko mrtvaško glavo na kapi. Ta karikatura predstavlja odnos Ljudske Poljske do AK in Poljske podzemne države v letih po vojni. (Avtor: Mieczysław Berman), (»Nowe Widnokr ęgi«, Moskva, 30. 9. 1945, št. 17- 18) 579 .

574 Kunert, Ilustrowany przewodnik …, str. 426. 575 Prav tam. 576 Armia Krajowa …, str. 341. 577 Prav tam. 578 Armia Krajowa …, str. 340. 579 Armia Krajowa …, str. 256–257.

106

Ob koncu leta 1947 se je preganjanje pripadnikov AK umirilo. Za čela naj bi se »nova etapa v borbi z reakcijo«. »Teroristi čno in politi čno podzemlje je prenehalo biti strašna sila, ostali so le še ljudje iz podzemlja. Sovražnik zdaj ne hodi v gozd med oborožene enote, ampak v učilnice in na delo v pisarne in tovarne. Tam ga je treba iskati in onemogo čiti«580 . Odnos ljudskih oblasti se je torej spremenil, ker podzemlje, ki so ga tvorili nekdanji vojaki AK, ni ve č pomenilo tako velike grožnje, delovanje AK in zato tudi preganjanje pa se je prestavilo predvsem v civilno sfero življenja. Težko je lo čiti preganjanje vojakov AK od splošnega terorja nad prebivalstvom, ki se je dogajal v času stalinizma. Med letoma 1944 in 1956 je šlo skozi zapore približno dva milijona ljudi, v njih pa naj bi umrlo ali bilo umorjenih približno 20.500 ljudi 581 . Leta 1956, po politi čnih spremembah na Poljskem, je bila razglašena amnestija in iz zaporov je bilo izpuš čenih približno 35.000 nekdanjih vojakov AK, kar pa ni pomenilo konca preganjanja vojakov AK, ki so se odlo čili, da bodo nadaljevali življenje v konspiraciji. Zadnjega vojaka AK so varnostne sile ubile leta 1963 582 . Kljub kratki oktobrski otoplitvi leta 1956 in amnestiji obsodbe nad vojaki AK niso bile revidirane do leta 1989. Nekdanji vojaki AK so do leta 1989 ostali »sumljiv element« in so imeli težave v vsakdanjem življenju 583 .

580 Andrzej Kaczy ński … 581 Andrzej Kaczy ński … 582 Andrzej Kaczy ński… 583 Isti.

107

6. ZAKLJU ČEK

Po nemškem napadu na Poljsko in sovjetski priklju čitvi vzhodnih ozemelj Poljske septembra 1939 je bila država razdeljena med dva okupatorja. Nem čija in Sovjetska zveza sta razdelitev Poljske dolo čili že v pogodbi o nenapadanju avgusta 1939. Vzhodne predele je tako dobila Sovjetska zveza, nemško okupacijsko ozemlje pa je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del je bil priklju čen k Tretjemu rajhu, na drugem delu pa je nastalo ozemlje Generalne gubernije s središ čem v Krakovu. Ob napadu na Poljsko se je vlada Republike Poljske umaknila v Pariz in pozneje v London, od koder je ustanovila strukture Poljske podzemne države, ki so omogo čale nadaljevanje delovanja poljskih oblasti med okupacijo. Situacija se je spremenila po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941. Vse ozemlje Poljske je takrat prišlo pod nemško okupacijo. Po nemških neuspehih in porazih na vzhodni fronti se je za čelo napredovanje Rde če armade proti zahodu. Ob koncu leta 1943 in za četku leta 1944 so bile sovjetske sile spet na mejah Poljske. Za čelo se je sovjetsko osvajanje vzhodnih predelov, ki so bili osvojeni julija 1944. Na vzhodu Poljske je bila konec julija 1944 vzpostavljena ljudska oblast po sovjetskem vzoru s središ čem v Lublinu. Sovjetske sile so nadaljevale svojo ofenzivo januarja 1945, med katero so osvojile celotno Poljsko, ljudska oblast pa se je razširila na celotno poljsko ozemlje. Med drugo svetovno vojno so se na Poljskem pojavile številne odporniške skupine, ki so imele ve čkrat zelo razli čno politi čno zaledje. Najve čja med njimi je bila Domovinska armada (AK), ki je tvorila oborožene sile Poljske podzemne države in je med vojno pod svoje okrilje sprejela ali priklju čila ve čino ostalih odporniških skupin. Strukture AK so vodile odpor na Poljskem od leta 1939, ko se je za čela vojna, med vojno pa so do leta 1942, ko je postalo ime AK uradno, te strukture nastopale pod razli čnimi imeni. Na za četku je AK svoj odpor gradila predvsem na civilni borbi, sabotažah in diverziji, leta 1943 pa je bil sprejet plan »Burza«, ki je predvideval ustanavljanje ve čjih vojaških enot, ki bi lahko med umikanjem nemških enot osvobajale poljsko ozemlje in ob prihodu sovjetskih sil nastopale v vlogi gospodarja in legalne poljske vlade v Londonu. Med izvajanjem plana »Burza« je prišlo do skupnih akcij AK in sovjetskih enot, po katerih so bile enote AK razorožene in vklju čene v vrste poljskih enot v sovjetski vojski, armadi Zygmunta Berlinga. V za četku avgusta 1944 je AK v Varšavi organizirala vstajo, ki je trajala do za četka oktobra in je za 63 dni iztrgala prestolnico iz rok Nemcev. Neuspeh vstaje je bil povezan predvsem z dejstvom, da sovjetske sile, ki so se že nahajale na desnem bregu Visle, niso prišle na pomoč vstajnikom. Po neuspehu vstaje je AK

108

prišla v krizo, katere posledica je bila njena razpustitev, ki je nastopila po za četku sovjetske januarske ofenzive. Nekdanji pripadniki AK so nadaljevali svoj boj proti komunističnim oblastem in bili ve čkrat žrtve preganjanja NKVD in varnostnih sil poljskih ljudskih oblasti. Edina odporniška skupina, ki ni bila nikoli del oboroženih sil Poljske podzemne države, hkrati pa je bila hkrati ena manjših, je bila Ljudska armada (AL), ki je predstavljala skrajno levi politi čni spekter na Poljskem in je delovala pod okriljem Sovjetske zveze. Geneza AL se je za čela v za četku leta 1942 z ustanovitvijo Poljske delavske stranke (PPR), ki je ustanovila svoje oborožene enote pod imenom Ljudske garda (GL), v za četku leta 1944 pa se je ta oblikovala v Ljudsko armado (AL). AL je svoje delovanje usmerila predvsem na obmo čje Generalne gubernije, medtem ko so njene najmo čnejše enote delovale na obmo čju Lublinskega in Kieleckega, kjer so bila ve čja gozdna obmo čja, ki so omogo čala delovanje ve čjih partizanskih enot. Po osvojitvi vzhodnih predelov Poljske julija so na okupiranih ozemljih enote AL tvorile partizanski del Poljske ljudske vojske (LWP), na osvojenem ozemlju pa so pripadniki AL postali del varnostnih sil poljskih ljudskih oblasti. Na koncu vojne je bila ve čina pripadnikov AL vklju čena v vrste policijskih in varnostnih enot nove države. Odnosi, ki so se na za četku vzpostavili med strukturami AK in GL-AL, so bili povezani z za četkom delovanja GL in majhnim številom njenih pripadnikov. V letu 1942 torej ni prišlo do pogostih stikov med AK in GL. Situacija se je nekoliko spremenila v letu 1943, ko je bila organizacija GL že bolj razvita, imela pa je tudi ve čje število pripadnikov. Leta 1943 je prišlo med enotami AK in GL do nekaj oboroženih spopadov, ki pa so bili povezani predvsem s pojavom »revolucionarnega banditizma« in delovanjem manjših skupin iz vrst GL pod vodstvom ljudi, ki so bili pred vojno povezani s kriminalom in so napade izvajali na svojo pest. Ponekod je AK organizirala enote za obrambo svojih enot pred napadi skupin GL, nekajkrat pa so enote AK te skupine tudi napadle in uni čile. V drugi polovici leta 1943 se je število oboroženih spopadov med enotami AK in GL pove čalo, ta trend pa se je nadaljeval tudi v leto 1944. Število primerov sodelovanja med organizacijama AK in GL je zanemarljivo, skupne akcije pa so bile le naklju čne. V za četku leta 1944 se je nadaljeval trend iz leta 1943. Na Kielckem in Lublinskem so se nadaljevali napadi posameznih enot AL na posameznike in enote iz AK. Ponavadi so skupine AL delovale na lastno pest, obstajali pa so tudi ukazi o likvidacijah, ki so prihajali iz vodstva AL na tistem obmo čju. Pri tem je šlo najve čkrat za pridobivanje orožja in napade na skupine AK, ki so jih sestavljale enote skrajno desnega politi čnega spektra. Vodstvo AK je ve čkrat izdalo ukaze za likvidacijo napadalnih enot AL, kar je pomenilo nadaljevanje medsebojnih

109

spopadov. Na Kieleckem je bila med vodstvoma AK in AL konec februarja sklenjena pogodba o medsebojnem nenapadanju, podoben sporazum pa je bil julija sklenjen tudi na Lublinskem. Do stikov med partizanskimi enotami obeh organizacij je prišlo junija, med nemškima protipartizanskima akcijama »Sturmwind« in »Wirbelsturm«, na gozdnih obmo čjih Lublinskega. V Janowskih gozdovih je prišlo do sodelovanja enote AK z enotami AL in sovjetskih partizanov. Nekaj dni pozneje do sodelovanja v Puszczi Solski ni prišlo, predvsem zaradi osebnih zna čilnosti komandanta AK, ki je zavrnil sodelovanje z enoto AL. Pogovori o sodelovanju med enotami AL, AK in sovjetskimi enotami so potekali tudi sredi julija na obmo čju Parczewskih gozdov, a se je enota AK odlo čila za samostojno akcijo, ker ni imela dovolj orožja za boj na daljše obdobje. Julija je prišlo do stikov med enotami AK in AL tudi na južnem delu Poljske, kjer so enote AK in AL sodelovale pri obrambi osvobojenega ozemlja »Pinczowska republika«, ki je obstajala do sredine avgusta 1944. Varšavska vstaja je pomenila prelomnico, tako v zgodovini druge svetovne vojne na Poljskem kot v odnosih med AK in AL; v vstaji so namre č sodelovale tudi manjše enote AL na čelu z jurišnim bataljonom »Czwartaków«. Pri Varšavski vstaji gre za edini primer, kjer so bile enote AL, čeprav samo v takti čnem smislu, podrejene komandi AK. Med vstajo je ve čkrat prišlo do tesnega sodelovanja v boju med pripadniki ene in druge organizacije, v prvem delu predvsem na obmo čju Wole in Starega Miasta, nato pa na obmo čju Śródomie ścia in Żoliborza. Ob kapitulaciji sil v Varšavi je ve čina pripadnikov AL zapustila Varšavo skupaj s civilnim prebivalstvom, nekateri vojaki AL pa so od AK uspeli dobiti legitimacijo AK in so zapustili Varšavo kot vojni ujetniki. Po koncu Varšavske vstaje so se odnosi med obema organizacijama zelo poslabšali, vedno redkejši pa so bili primeri sodelovanja. Neuspeh vstaje in razo čaranje nad domnevnimi zavezniki sta povzro čila krizo v vrstah AK. »Smernice za delovanje v obdobju zime 1944/1945«, ki jih je izdalo vodstvo AK 26. 10. 1944, so nekateri poljski zgodovinarji imeli za preoblikovanje AK iz osvobodilnega v »antisovjetsko« in »antidemokrati čno« gibanje, saj naj bi enote AK omejevale borbo z Nemci. O koncu odnosov med AK in AL lahko govorimo po januarski ofenzivi Rde če armade, med katero je bilo osvojeno celotno poljsko ozemlje. Takoj po za četku januarske ofenzive je bila uradno AK razpuš čena, nekdanji pripadniki pa so za čeli boj proti poljskim ljudskim oblastem in obrambo interesov poljske vlade v Londonu. Posebno poglavje je odnos poljskih ljudskih oblasti do AK. Po osvojitvi vzhodnega dela Poljske je bil v Moskvi ustanovljen Poljski komite narodne osvoboditve (PKWN), ki je predstavljal konkuren čno vlado vladi v Londonu in je bil sestavljen iz politikov, zvestih

110

Sovjetski zvezi. Takoj po ustanovitvi PKWN je bil sklenjen sporazum z Moskvo o prevzemu jurisdikcije nad Poljsko med vojno s strani Sovjetske zveze, kar je omogo čalo nemoteno delovanje NKVD na ozemlju, ki je spadalo pod vlado v Lublinu in likvidacije pripadnikov AK. Pozneje je bila sprejeta še vrsta drugih dekretov in ukrepov, ki so omogo čali likvidacije in aretacije pripadnikov AK in njihovih pomo čnikov, ustanovljena pa so bila tudi sodiš ča, ki so pripadnike AK obsojala na smrt ali pa jih poslala v delovna taboriš ča na Poljskem in v Sovjetski zvezi. V propagandi so želele ljudske oblasti prikazati AK, njene vodje in vlado v Londonu kot »reakcijo«, »pasivno« in »fašisti čno« organizacijo, ki se bori na strani nacistov. Vodje in pripadniki so bili »zlo činci« in »izdajalci«, Varšavska vstaja pa naj bi bila »avantura«, v katero so »zlo činci« iz AK, popeljali nemo čne prebivalce Varšave. Po koncu druge svetovne vojne so poljske ljudske oblasti nadaljevale pregon pripadnikov AK in jih zapirale v delovna taboriš ča ali pa obsojale na smrt zaradi izdaje in sodelovanja z Nemci in delovanja proti državi. Preganjanje se je umirilo leta 1956, ko je prišlo do nekaterih politi čnih sprememb in iz zaporov je bilo izpuš čenih približno 35.000 pripadnikov AK. Zadnji vojak AK je bil ubit leta 1963, nekdanji pripadniki AK pa so bili vse do leta 1989 sumljiv element na Poljskem.

111

POVZETEK

Druga svetovna vojna na Poljskem je poleg nemške in sovjetske okupacije prinesla tudi boj za oblast v državi po vojni. V diplomskem delu je najprej predstavljeno dogajanje na Poljskem med drugo svetovno vojno in reakcija politi čnih strank na okupacijo Poljske. Predstavljena sta tudi delovanje in struktura organov Poljske podzemne države, ki so bili ustanovljeni na ozemlju okupirane Poljske in so delovali v imenu vlade in predsednika Republike Poljske v Parizu in kasneje v Londonu. Eden najpomembnejših delov Poljske podzemne države je bila Domovinska armada (Armia Krajowa, AK), ki je predstavljala njene oborožene sile in je bila hkrati najve čja odporniška skupina na Poljskem. Posebej je predstavljena tudi reakcija poljskih komunistov na okupacijo in njihova postopna borba za oblast na Poljskem, ki se je za čela leta 1942 z ustanovitvijo Poljske delavske partije (Polska Partia Rabotnicza, PPR), ki je organizirala svoje oborožene enote pod imenom Ljudska garda (Gwardia Ludowa, GL) in je bila v celoti podrejena Sovjetski zvezi. V za četku leta 1944 se je Ljudska garda preoblikovala v Ljudsko armado (Armia Ludowa, AL). V diplomskem delu sta predstavljena delovanje in zgradba Domovinske armade in Ljudske armade. V jedru diplomskega dela so kronološko predstavljeni odnosi med Domovinsko armado in Ljudsko armado, ki so se ve čkrat razlikovali glede na obmo čje in so pomenili postopno borbo komunistov za oblast v državi. Namen diplomskega dela je tudi prikaz metod, ki so jih komunisti uporabljali pri postopnem prevzemu oblasti na Poljskem, med njimi pa lahko izpostavimo primere »revolucionarnega banditizma«. Poleg tega so predstavljene tudi oblike reakcij Domovinske armade na poskuse prevzema oblasti s strani komunistov. Analizirani so nekateri primeri sodelovanja med enotami Domovinske armade in Ljudske armade, med njimi je posebej predstavljeno sodelovanje med Varšavsko vstajo avgusta 1944. Ob koncu diplomskega dela je predstavljen dokon čen prevzem oblasti na Poljskem s strani komunistov ter preganjanje pripadnikov Domovinske armade s strani novih ljudskih oblasti, ki se je nadaljevalo še dolgo po koncu vojne.

KLJU ČNE BESEDE: Poljska – druga svetovna vojna – odporniške skupne – Armia Krajowa (AK) – Armia Ludowa (AL).

112

ABSTRACT

Besides German and Soviet occupation, for the Polish people World War II also brought the struggle for power in an afterwar Poland. The thesis begins with a presentation of events in Poland during World War II and the reaction of political parties to the occupation of the country. It also includes a description of the function and structure of the Polish underground state authorities, which were established in the occupied Polish territory and acted on behalf of the Government and the President of the Republic of Poland in Paris and later in London. One of the most important parts of the Polish underground state was the Home Army (Armia Krajowa, AK), which was accounted as the armed forces of the Polish underground state and was also the largest resistance group in the country. The thesis also presents the reaction of Polish Communists to the occupation and their subsequent struggle for power, which began in 1942 with the establishment of the Polish Workers' Party (Polska partie Rabotnicza, PPR), which organized its own armed units under the name of the People's Guard (Gwardii Ludowa , GL) and was completely subordinated to the Soviet Union. In early 1944, the People's Guard transformed into the People's Army (Armia Ludowa, AL). The thesis also presents activities and the structure of the Home Army and the People's Army. The core of the thesis constitutes of a chronological presentation of the relations between the Home Army and the People's Army, which often differed from area to area and represented the progressive struggle of the Communists for power in Poland. The purpose of the thesis is also to show the methods used by Communists in the gradual takeover in Poland; attention is placed on the examples of such "revolutionary banditism". In addition, the thesis also presents the various reactions by the Home Army to the attempts of takeover by the Communists, as well as giving some examples of co-operation between the units of the Home Army and the People's Army. The co-operation between the two armies during the Warsaw uprising in August 1944 is presented separately. At the end, the thesis presents the final takeover of power by the Communists in Poland and the persecution of members of the Home Army by the new people's government, which continued long after the war.

KEY WORDS: Poland – World War II – resistance groups – Home Army (AK) – People's Army (AL).

113

7. VIRI IN LITERATURA

Monografije • Andrzej Krzysztof Kunert, Ilustrowany przewodnik po Polsce podziemnej 1939 – 1945, PWN Warszawa; Wydawnictwo Naukowe, 1996, 619 str. • Armia Krajowa. Szkice z dziejow Sił Zbrojnych Polskiego panstwa Podziemnego. Krzysztof Komorowski (ur.), Oficyna Wydawicza RYTM, Warszawa 2001, 2. izd., 529 str. • Jozef Garlinski, Polska w drugiej Wojnie Światowej, London; Odnowa, 1982, 507 str. • Michał Fijałka, 27. Woły ńska Dywizja Pichoty AK, Warszawa: Instytut Wydawniczy Pax, 1986. 228 str. • Mieczysław Wieczorek, Armia Ludowa: działalno ść bojowa 1944 - 1945, Warszawa: Wydawnictwo MON, 1984, 375 str.

Dokumenti • Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t.2, czerwiec 1941 – kwecien 1943. Wroclaw: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1990, 554 str. • Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t. 3, kwecien 1943 – lipiec 1944. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1990, 627 str. • Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t. 4, lipiec 1944 – pa ździernik 1944. Wrocław: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1991, 472 str. • Armia Krajowa w dokumentach 1939 – 1945, t.5, pa ździernik 1944 – lipiec 1945. Wroclaw: Zakład Narodowy im. Ossolinskich, 1991, 537 str. • Tajne oblicze GL-AL i PPR dokumenty, t.1, Burchard Edition: 1997, Warszawa, str. 261 str. • Tajne oblicze GL-AL i PPR dokumenty, t.2, Burchard Edition: 1997, Warszawa, 277 str.

Internetni viri • http://www.muzeum-ak.krakow.pl/armiakrajowa/index.php (Spletna stran muzeja AK v Krakovu: Muzeum Armii Krajowej im. Generała Emila Fieldorfa »Nila«), Historia Armii Krajowej, (ogled: 3. 4. 2010).

114

• http://www.rzeczpospolita.pl/specjal_041002/specjal_a_6.html , Andrzej Kaczy ński , Wielkie polowanie: Prze śladowania akowców w Polsce Ludowej , Rzeczpospolita , 2.10.2004, št. 232, (dostop 20. 4. 2010). • http://www.polishresistance-ak.org/3%20Article.htm , Andrzej Suchcitz, The Home Army Intelligence Service (dostop 30. 3. 2010). • http://www.polishresistance-ak.org/8%20Article.htm . Andrzej Suchcitz, The Grey Ranks (dostop 30. 3. 2010). • http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/1/10/Armia_krajowa_1.png , Armia Krajowa, struktury terenowe w 1944, (dostop 20. 9. 2010). • http://www.naleczow.com.pl/historia/historia.php?id=../gazeta/2007/52/art/38&pr=indeks _p , Cie ń Armii Ludowej. (dostop 12. 6. 2010). • http://ahm.1944.pl/Edward_Duchinski , Edward Duchi ński »Leliwa«, (dostop 10. 6. 2010) • http://lastsoldiers.pl/index.php?d=art&id=3000043 , Fundacja Żołnierzy wykl ętych, Żołnierze wykl ęci, 22.3.2009. (dostop 4. 4. 2010). • http://www.polishresistance-ak.org/13%20Article.htm, dr. Grzegorz Mazur, The ZWZ- AK Bureau of Information and Propaganda (dostop 30. 3. 2010) . • http://www.sww.w.szu.pl/serw_tem/alianci/polacy/organizacje/al.html , Historia Armii Ludowej. (dostop 15. 4. 2010). • http://www.sww.w.szu.pl/serw_tem/alianci/polacy/organizacje/gl.html , Historia Gwardii Ludowej, (dostop 8. 6. 2010). • http://ipn.gov.pl/portal.php?serwis=pl&dzial=186&id=1468&search=141870 , Instytut pami ęci narodowej, (20. 5. 2010). • http://www.chronologia.pl/index.php?d=21&m=6 , Kalendarz Historyczny, (dostop 20. 6. 2010). • http://www.dws-xip.pl/PW/bio/k4.html , KA ŹMIERAK vel KOWALSKI Bolesław. dowódca oddziału partyzanckiego AL. pułkownik LWP. (dostop 12. 6. 2010). • http://ahm.1944.pl/Leszek_Kryst/?q=LESZEK+KRYST , Leszek Kryst »Wirski«, (dostop 10. 6. 2010). • http://polishjews.org/shoah/shoahcmp.htm , Map of Europe with camps marked (Borders from March, 1938), (dostop 20.9.2010). • http://www.polishresistance-ak.org/2%20Article.htm , dr. Marek Ney Krwawicz. The Polish underground State and the Home Army, (dostop 30. 3. 2010).

115

• http://ahm.1944.pl/Marian_Wojciechowski/1/?q=armia+ludowa , Marian Wojciechowski »Wacek«, (dostop 10. 6. 2010). • http://fototeka.1944.pl/object.php5?query=Nie%20jeste%B6my%20sami&type=AR&nu mresults=20&start=0&object=5247&auth=t&results=&currBasket=Koszyk , Muzeum Powstania Warszawskiego, Fotografia archiwalna ( i.št . MPW-IH/2268), (dostop 15. 5. 2010). • http://fototeka.1944.pl/object.php5?query=W%20jedno%B6ci%20zwyci%EAstwo&type= AR&numresults=20&start=0&object=5297&auth=t&results=&currBasket=Koszyk , Muzeum Powstania Warszawskiego, Fotografia archiwalna ( i.št . MPW-IH/2318), (dostop 15. 5. 2010). • http://www.dws-xip.pl/PW/bitwy/pw93.html , Niemieckie akcje pacyfikacyjne »Sturmwind I« i »Sturmwind II«. (dostop 15. 4. 2010). • http://www.polskieradio.pl/powstanie/opowstaniu/artykul108046.html , O Powstaniu, (dostop 20. 9. 2010). • http://www.pinczow.pl/page.php?id=20&s=1 , Opis Republiki Pi ńczowskiej, (dostop 13. 5. 2010). • http://www.dws-xip.pl/PW/pw39.html , »Polska Podziemna« Formacje Zbrojne.Gwardia Ludowa. VII. Konflikty GL z Polskim Podziemiem. (ogled 10. 6. 2010). • (http://ahm.1944.pl/Tadeusz_Liszka/16/?q=armia%20ludowa , Tadeusz Liszka »Gryf« (dostop 11. 6. 2010). • http://podziemiezbrojne.blox.pl/2007/02/Zabojstwo-Komendanta-Obwodu-AK-Wlodawa- kpt-Jozefa-1.html , Zabójstwo Komendanta Obwodu AK Włodawa kpt. Józefa Milerta »Sępa«. (dostop 12. 6. 2010). • http://www.zsp3zamosc.neostrada.pl/pat.html , Zespoł Szkół Ponadgimnazjalnych Nr 3 im. ARMII KRAJOWEJ w Zamo ściu, Armia Krajowa, (dostop 5. 6. 2010).

116