poštnina plačana v gotovini

VSEBINA:

OB 70-LETNICI Slavko Zalokar 393 PREŠERNOV KRANJ Črtomir Zoreč 393 ZGODOVINSKO-URBANISTIČNA PODOBA STAREGA KRANJA Cene Avguštin 395 SPOMINI NA MLADE DNI IN STOR2IČ Ing. Pavle Segula 400 OD DOLGEGA HRBTA DO PAMIRA Franci Ekar 405 PRVO SREČANJE Brane Jaklič 409 JU2NA STRAN STORŽIČA Karel Bajd 411 O ZGODOVINI PLANSARSTVA NA GORENJSKEM Anka Novak . . . 414 MOJE POTI Darina Konc 418 JAKOBOVA NEDELJA Marijan Krišelj 420 MED MLADIMI KRANJSKIMI PLANINCI Karel Makuc 422 MLADINSKI ODSEK PD KRANJ Marija Brudar 424 PLANINSKO DRUŠTVO -GAMS« Jaroslav Gunčar 429 GORENJSKA PARTIZANSKA POT Andrej Brovč 430 DR. UROŠU TRSANU IN DR. BRANETU PRETNARJU V SPOMIN Janez Ovsec 432 OBČNI ZBORI 433 ALPINISTIČNE NOVICE 434 VARSTVO NARAVE 435 IZ PLANINSKE LITERATURE 437 RAGLED PO SVETU 437 NASLOVNA STRAN: Bohinjsko jezero stoji pokojno . . . v dnu zad stoje snežnikov velikani . . . (Po Prešernu) Foto prof. Miro Kambič

• Planinski Vestnik« je glasilo Planinske zveze Slovenije / Izdaja ga PZS - urejuje ga uredniški odbor. Odgovorni urednik: Stanko Hribar; glavni urednik: Tine Orel. Revija izhaja dvanajstkrat na leto. Članke pošiljajte na naslov: Tine Orel, Planinska zveza Slovenije, Ljubljana / Uprava: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, p. p. 214,_ telefon 312-553 / Tu se urejajo: reklamacije (ki se upoštevajo dva meseca po izidu številke), naročnina, honorarji, oglasi, razvid naslovov / Tiska in klišeje izde- luje Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani / Letna naročnina je N din 24.-, ki jo morete plačati tudi v štirih obrokih (naročnina za inozemstvo N din 37.- ali 3 USA S) / TekočI račun revije pri Narodni banki 501-8-5/1 / Spremembo na- slova javljajte na Upravo Planinskega vestnika, pri čemer navedite poleg prejšnjega vedno tudi novi naslov, po možnosti s tiskanimi črkami.

Odpovedi med letom ne sprejemamo. Upoštevamo pa pismene odpovedi, ki jih naročniki izroče Upravi do 1. decembra za prihodnje leto. Rokopisov ne vračamo. ™ planinski vestnik

glasilo planinske zveze Slovenije I. 1969 - št. 9

OB 70-LETNICI PREŠERNOV KRANJ

Slavko Zalokar, predsednik SO Kranj Črtomir Zoreč

ranjska podružnica Slovenskega pla- do od rojakov, ki so kdajkoli spešili ninskega društva je nastala v času, ko je bilo v naše gore, ni ostrmel nad lepoto mesteca na najbolj živo osveščanje slovenskega naroda in skalnatem pomolu, tik nad sotočjem bistre ko je na naših tleh še divjal narodnostni boj. Save in hudourne Kokre? Čudovit venec za- Ta se je v gorskem svetu odražal pri gradnji sneženih gora - Storžič, Zaplata, Kočna in nemških in slovenskih planinskih postojank. Grintavec - nad preprogo zimzelenih gozdov, varuje Kranj pred severnimi vetrovi. Tam daleč, Razveseljivo je tedaj, da je bilo tudi v Kranju na zahodu, na robu visoke Gorenjske pa planinstvo eno od sredstev narodnega giba- vsako jutro »svetla zarja zlati z rumen'mi žarki nja ter da so se nato tudi vse nadaljnje gene- glavo trojno snežnikov kranjskih siv'ga pogla- racije ob lepoti naših gora in naše narave varja ...« vzgajale v ljubezni do rodne zemlje in v od- poru zoper nasilje in tiranijo. To je prišlo Tvegam očitek slaboglasne gorenjske baha- očitno do izraza zlasti v narodnoosvobodilni vosti, če trdim, da je Kranj najlepše slovensko vojni, ki so se je udeležili tudi številni člani mesto: nad deročo reko skalovita stena s sil- hueto stolpov in strmih streh, v ozadju pa pla- planinske organizacije, planinske postojanke nine in jasno sinje nebo - kot dobra dlan, ki pa so postale zavetišča naših borcev. varuje pred viharji... Po vojni smo tudi v Kranju doživeli in še do- življamo nesluten porast planinstva. Temu je A če bi me že kdo od rojakov zavrnil, češ, le za Gorenjce je Kranj res najlepši, tedaj bi se nedvomno vzrok tudi razmah industrializacije, moral dotakniti src, kajti Kranj je ljub vsem urbanizacije in splošne tehnizacije življenja. Slovencem - zaradi pesnikovega neiztrohnje- Povratek k naravi, predvsem pa hoja v gore nega srca, ki ga varuje prst starega mestnega učinkovito izravnava moderni tempo življenja pokopališča. In ta dragotina dovoljuje Kranju, in obnavlja duševne in telesne moči naših da se s ponosom imenuje - Prešernovo mesto. ljudi. Naloge planinske organizacije, našega Planinstvo in poezija... Kaj ni to isto iskanje planinskega društva, so zaradi tega še večje in lepote, isto hrepenenje po dobroti in resnici? pomembnejše. Usmerja naj še naprej svoje Če to občutimo, tedaj gotovo tudi smemo Pre- članstvo, predvsem pa mladino, v prostem času šerna vplesti v naše gorniške pogovore. v naravo, v naše gore in planine in navaja Tem prej, ker je prav naš pesnik - prvak do- naše ljudi k zdravemu načinu življenja, k pra- mačin izpod gorenjskih gora. Tam v Vrbi, tik vilnemu odnosu do naše družbe in k ljubezni pod Stolom, mu je stekla zibelka - čist, svež do svoje domovine, da jo bodo spoznali v nje- planinski vetrc mu je vedril otroška leta. Vse nem najlepšem delu. življenje je Prešeren nosil v srcu ljubezen do Ob 70-letnici ustanovitve želim PD Kranj naj- krajev okrog svojega rodnega doma. Kajti boljše uspehe in vsestranski napredek! »...dežela kranjska nima lepš'ga kraja, ko je z okol'šč'no ta, podoba raja.« Kranj, 28. 5. 1969. Da je Prešeren bil v družbi s prijateljem Matijo nosi med Prešernom in Viktorjem Ruardom, Čopom pri Savici, to vemo iz zanesljivega spo- lastnikom železarne na jeseniški Savi, pač tako ročila. Saj je čudovita »povest v verzih« Krst prisrčni, da je bogati zakupnik obsežnih tri- pri Savici tudi sama dovolj prepričljiv odsev glavskih lovišč, kdajpakdaj povabil na lov tudi pesnikove poti v osrčje bohinjskih gora. svojega pravnega zastopnika, ki je pred sodišči Manj znano pa je sporočilo »triglavskega« in oblastmi zanj sukal jezik in pero. župnika Jakoba Aljaža, ki ve povedati tudi o Da je bil Viktor Ruard (1814-1886) Prešernu res Prešernovih potih v Vrata. To je dovškemu pravi prijatelj (tudi v nesreči!) zvemo iz spo- župniku posredovala domačinka Terezija Šetina, minov pesnikove najmlajše sestre Lenke, ki jih rojena Janša, ki je v prvih Prešernovih kranj- je pozneje objavil Tomo Zupan, Prešernov skih letih služila v sloveči gostilni pri Stari rodoslovec: pošti. Ko pa se je poročila, se je naselila na »Ali vama kaj manjka,« je neka Kranjica vpra- Dovjem. Povedala je ob koncu svojih let spo- šala starejšo sestro Katro, ki je bratu gospo- mine na Prešerna. dinjila. To pa zato, ker je vedela, kako bolni Tako smo zvedeli, da je pesnik hodil s svojo doktor težko dela in zavoljo tega malo zasluži. družbo na lov v Vrata. »Kuhala pa sem jim Katra je nato odvrnila, da jima nič ne manjka, jaz, ko so se vračali z jage,« je ponosno za- ker je fužinar Ruard s Save dal nekaj denarja trdila Janševa. za tožbo, ki še ni bila izdelana. - Katra je Seveda si Prešerna zares ne moremo zamišljati potem bratu očitala, češ, saj tega denarja še kot strastnega strelca divjadi. Bržčas se je pri- nisi zaslužil. On pa njej nazaj: Od tega pa le družil družbi le zaradi slavnoznane lovske zgo- tiho bodi. Ruard že ve, zakaj mi je dal vnaprej vornosti in zbadljive šegavosti ob obveznem in da jaz potrebujem. Res, jaz njegovega de- »zadnjem pogonu« v gostilniški sobi. narja še nisem zaslužil, pa ga bom. Zato ne Prav Aljažev zapis o sporočilu kuharice Jan- smeš ne ljudem, ne meni o tem govoriti. Fuži- ševe nam potrdi misel: spričo tako obsežnih nar je bil neki sila prijazen mož. Je v bolezni poslovnih opravkov, kakršne nam izpričujejo doktorja obiskal. To pa vem, da Ruard denarja nedavno odkriti pravni akti v jeseniškem žele- za tožbo, ki je doktor ni mogel končati, ni zarskem arhivu, so morali biti prijateljski od- nazaj zahteval.«

Predvojna Prešernova koča na Stolu Res, med upniki, ki so se koj po pesnikovi spominja na slovečo lepotico, o kateri je v ilir- ščini pisal Radoslav Razlag: smrti oglasili in zahtevali svoj denar, Ruarda »Struka je visokega, kako mlada jela, vitkoten- ni bilo. kega kako gorska vila, duhapolnoga obraza, A kakor bi bilo prav, da se iz pesniških kram- žarnih modrih očiju, belosvjetle kose, duše ljanj izmotamo in kaj več povemo o Kranju, ki nježnočutljive, uzoropolne - duh i srdce, um i na večerni strani naše domovine predstavlja razum jednakih, nenavadnih silnih moči.« prva vrata v svet ponosne Jugoslavije, smo Če pa se ozremo iz Kranja na jutranjo stran in vendarle še vedno prevzeti od vrste lepot in se tjakaj napotimo, nas bodo najprej sprejele znamenitosti, ki jih nikakor ne moremo spre- šenčurske gmajne. Tu je domoval silni Štem- gledati, četudi bi želeli ostati na zemlji kot pihar, ki se ni nikogar bal, najmanj pa oblast- preprosti popotniki. A so stvari, ki jih kultivi- nikov. rana osebnost ne sme prezreti. Saj hodi po In še tja pod Krvavec stopimo, kjer je bil doma svetu z odprtim srcem in mislečimi očmi... Davorin Jenko, v Dvorje pri Cerkljah. Misel Zato smo spet v Kranju, v izhodišču tur, izletov nam zbeži zdaj spet še k Simonu, onstran in sprehodov, ki si jih zazdaj začrtamo le v Save: kako sta oba Jenka ustvarila pesem, ki snu: mimo Šmartnega, kjer ždita sredi nagrob- je toliko desetletij vodila Slovence v narod- nikov tudi dve plošči s Prešernovimi verzi nostne boje »Naprej zastave slave« - spesnil (Franc Juliani in Jurij Kalan), nas vodi pot Simon, uglasbil pa Davorin ... mimo gradu Šempetra, kjer so živeli iskreni A skoraj smo zašli - saj si nismo hoteli lastiti pesnikovi prijatelji Vesti, vkreber, na goro sve- vloge vodnika na poteh okrog Kranja - hoteli tega Jošta. Iz njegovih lin še danes zveni pesem smo opisati le venec lepote okrog mesta, ki ga zvona, ki mu je Prešeren dal tako sloveč napis. imamo tako radi. Sestopili bomo, da se ne pregrešimo proti gor- Še Prešerna smo vpletli v naša kramljanja! niškemu izrazju, v Crngrob in obstali pred res- Resda ni bil kaj prida gorohodec, bil pa je nobnimi srednjeveškimi freskami, ki kažejo delo pešec: peš iz Vrbe na Dunaj in nazaj, peš iz in življenje davnih let. Ce pa se spustimo na Ljubljane na Polzelo k stricu, pa peš na mnogih severno plat, se kar iznenada znajdemo v bes- poteh. Bil je tedaj čas, ko ni bilo ne železnice, niških hostah, kjer je še pred stoletjem strašil ne avtomobilov, ne žičnic. Bile pa so še čiste »rokovnjač Dimež, strah kranjske dežele«. gore ... Ko pa se napotimo iz Kranja ob Savi navzdol, že po nekaj sto metrih ostrmimo na lepoto vodne tesni, ki se ji pravi Zarica. Tu se Sava zoži in divja skozi pravcati kanjon z navpič- nimi stenami na obeh straneh. In še to, bolj potihoma, povem, da je v stenah desnega ZGODOVINSKO-URBANISTIČNA brega vse polno planik, ki cveto bolj zgodaj kot PODOBA STAREGA KRANJA v visokih gorah. K sreči pa so najlepše planike v Zarici nedosegljive in tako jih nihče ne more trgati. Cene Avguštin Ko pa se savska tesen spet razširi, izplezamo in že smo na Sorškem polju, v Podreči pri Mav- čičah. Tu se je rodil Simon Jenko, prvi lirik za Prešernom. Prav letos se bomo spomnili 100- letnice Jenkove smrti. Prav tako bogata z doživetji utegne biti pot emljepisni položaj Kranja ob sotočju na sever. Iz Kranja bomo seveda najprej spešili Save in Kokre in ob stikališčih starih promet- v Storžičevo kraljestvo. Ustavili se bomo, pa nih poti, je že zgodaj ustvaril primerne pogoje čeprav le za pozdrav, v Srednji Beli. Tu se je za naselitev. rodil Matija Valjavec-Kračmanov, prvi naš pri- Nepretrgano nastajanje naselbin na skalnatem povedni pesnik. kranjskem pomolu, ki sta ga izoblikovali obe In še nekaj streljajev - pa smo pred gradom reki, sega v prazgodovinsko in rimsko dobo. Turnom nad Preddvorom, kjer je bila doma Medtem ko je naselje v starejši železni dobi, prva slovenska pisateljica Josipina Urbančičeva- kot nam to dokazuje bogato ilirsko grobišče, Turnograjska. Le obelisk v grajskem parku še doseglo enega od viškov svoje razvojne poti, Kranj I. 1649 (M. Merian, Topographia provinciarum Austriacarum . . ., Frankfurt A. M. 1649)

njegov pomen v kasnejših stoletjih in v rimskem našnjega glavnega trga s središčem ob sedanji času zaradi preusmeritve važnejših prometnih poznogotski cerkvi in ob prometni poti, ki je poti z območja Gorenjske precej oslabi. Med- tekla po sredi pomola. tem ko so nam Iliri poleg grobišča na severo- V okviru frankovske obrambne organizacije zahodnem obrobju mesta zapustili tudi neka- proti Madžarom je poleg ostalih krajin ali tere sledi svoje naselitve v neposredni bližini mejnih grofij, ki so na vzhodu oz. jugovzhodu današnje župne cerkve, t. j. v središčnem, naj- obrobile Karantanijo, nastala v 2. pol. 10. sto- širšem delu pomola, nam je naselbinska podoba letja tudi kranjska krajina s središčem v Kra- ilirsko-keltske oz. kasnejše rimske naselbine, ki nju. Ta se v virih prvikrat omenja sredi 11. sto- je nosila ime Carnium, mnogo manj jasna. Ven- letja z imenom Creina. Tako kot nekdaj se je dar lahko domnevamo, da se naselbinsko tudi v tem času jedro naselbine razporedilo jedro tudi v tem času ni premaknilo s središč- na prostoru okrog današnje cerkvene stavbe. nega dela pomola, saj celo njegov za obrambo Čeprav nam cerkvena organizacija v zgornjem najbolj pripravni jugovzhodni del, današnji Posavju v svoji zgodnejši dobi po svojih spo- Pungert, ne kaže sledov naseljenosti. Isto velja menikih ni podrobneje poznana, skoraj ne za podobo Kranja v obdobju preseljevanja dvomimo, da je že kmalu po pokristjanjenju narodov, ko v njem bivajo vzhodni Goti, Lan- stala na mestu današnje farne cerkve njena gobardi in drugi in ki je sicer zastopano z starejša prednica. Njen obstoj nam potrjuje obsežnim grobiščem na jugozahodnem vznožju nepretrgana povezava staroslovanskega in kas- Pungerta. Čeprav je tudi staroslovanski Kranj nejšega srednjeveškega pokopališča, ki zaradi večidel prekrit s kasnejšim srednjeveškim na- svoje obsežnosti obenem nakazuje tudi velikost seljem, nam vendar to pot rezultati arheoloških naselbine. To potrjuje tudi vloga in pomen izkopavanj dovolj jasno dokazujejo, da se je cerkve pri kasnejši organizaciji cerkvene upra- slovansko naselbinsko jedro razvrščalo okrog ve na tem področju, ko postane Kranj sedež pred leti odkritega grobišča na področju da- prafare in s tem pomembno cerkveno središče. - Pokopališče, cerkev in njej pripadajoča po- s komunikacijo, ki je najbrže že od najstarej- slopja so verjetno že zgodaj obdali z zidom, ših časov prečila pomol in se prek današnjega kar je rodilo sožitje, ki ga E. Klebel uvršča Savskega brega usmerjala k reki. med tiste pogojnike, ki so kasneje igrali po- Ob naselbinskem jedru, ki ga je predstavljal membno vlogo pri razvoju mestnih naselij v cerkveni okoliš, se je razgrnilo ostalo naselje, vsem vzhodnoalpskem prostoru. katerega obsega in oblike do danes žal ni bilo Medtem ko se meje prvotnega cerkvenega na- mogoče natančneje ugotoviti. Ker je bil Kranj selja vsaj na jugovzhodu nekako ujemajo z od 11. stoletja dalje kot upravno središče po- mejami v 18. stoletju opuščenega farnega po- krajine s sedežem mejnega grofa najpomemb- kopališča, je lega gradu kranjskega mejnega nejši kraj v deželi in kot sedež prafare tudi grofa - krajiščnika, čigar sedež je bil Kranj in važno cerkveno središče, lahko upravičeno na katerega obstoj nas opozarja tudi pristavek domnevamo, da je v tem času obstajala na »burg« k prvotnemu imenu »Creina«, mnogo pomolu večja naselbina, sestavljena iz pripad- bolj sporna. Mikavna bi bila misel iskati nje- nikov plemstva, klerikov, vojakov in poljedel- govo lego na mestu pred leti porušene stavbe cev. V okviru tega naselja se je zaradi ugodne št. 33 v Tavčarjevi ulici z značilnim imenom prometne lege po vsej verjetnosti kmalu razvilo Podrtina. Zaradi bližine cerkvenega okoliša bi tudi tržišče oz. sejmsko središče, podobno kot mogel biti tako grad, podobno kot marsikje v mnogih drugih podobnih naselbinskih aglo- drugod v takratni frankovski državi, vključen v meracijah tiste dobe. Vendar moramo pouda- njegov arhitekturni sestav. Od te trditve nas riti, da se to prvotno srednjeveško tržno na- po drugi strani odvrača misel, da grad na tej selje tako po svojem družbeno-pravnem kot odmaknjeni strani pomola, ki strmo pada proti naselbinsko-oblikovnem značaju še ne more globeli Kokre, ne bi imel kaj varovati. Tako bi primerjati s kasnejšo meščansko naselbino, ki bilo mnogo bolj opravičljivo iskati njegov po- se je v Kranju razvila v 1. tretjini 13. stoletja. ložaj na izstopajočem robu savske terase, nad Gospodarski razvoj, ki se je konec 11. stoletja današnjim mostom preko reke, na prostoru, začel uveljavljati v zahodni Evropi in je v 12. kjer je v 13. stoletju zrastel tudi ortenburški stoletju zajel tudi Vzhodne Alpe in z njim tudi grad oz. kasneje današnji grad Kieselstein in slovensko ozemlje, je privedlo do nastanka kjer je morda nekdaj stala tudi utrdba briksen- mest in meščanstva. Kot samostojna veja ških škofov, ki se omenja sredi 11. stoletja. gospodarstva se je izoblikovala poklicna obrt Prostor suvereno obvladuje prehod preko Save s središči v meščanskih naseljih. Te sklenjene

Kranj na cehovski diplomi konec 18. st. naselbine obrtnikov in trgovcev so navadno pomaga dojeti nekatere osnovne značilnosti ustanavljali veliki zemljiški gospodje. Ker mesta starega Kranja in njegovih prebivalcev. niso bila le središča menjave dobrin v določeni Ponos, samozavest, vztrajnost, čut za skupnost agrarni okolici, temveč navadno tudi pomemb- in svobodo, ki so ga prinesli s seboj prvi nase- na prometna vozlišča in zaradi obzidja, ki jih ljenci iz dežel z močno meščansko zavestjo, je je obdajalo, tudi odlične obrambne postojanke, ostal osnovna značilnost tudi v kasnejših sto- jim je ustanovitelj podeljeval posebne pravice. letjih, ko je dotok domačega slovenskega živ- V 12. in še posebej v 13. stoletju nam tudi naši ijo izpopolnil in nadomestil staro prebivalstvo. zgodovinski viri vedno znova omenjajo nove Čut za svobodo se je najprej manifestiral v trge in mesta in z njimi njihove prebivalce. obrambi mestnih svoboščin, ki mu jih je poiz- Tako se je tudi v slovenskih pokrajinah poja- kušalo kratiti plemstvo v vojnah za celjsko vilo meščanstvo kot nov družbeni razred in dediščino, v dobi turških vpadov in končno v nosilec naprednejšega menjalnega oz. denar- boju za versko svobodo, ki ga je mesto moralo nega gospodarstva namesto fevdalnega, zapr- bojevati v času protestantizma. Občudovanja tega načina gospodarjenja. vredno vztrajnost je mesto pokazalo ob velikih Kranj se prvič omenja kot mesto I. 1256, o požarih I. 1668, 1749 in 1811, ko so pogoreli kranjskih meščanih pa nam govore viri že I. večji deli naselbine in je bilo treba iz pogorišč 1221. Ustanovitelji mesta so bili po vsej ver- na novo pozidati mesto. Ponosni na svoje jetnosti grofje Andeški, ki so že sredi 12. sto- deželno-knežje svoboščine so npr. prebivalci letja postali namestniki mejnega grofa na Kranja kot en mož I. 1635 nastopili proti pred- Kranjskem in jim je poleg lastne posesti s sre- logu, naj bi zaradi turške nevarnosti njihovo diščem v Kamniku pripadal tudi službeni kraji- mesto prezidali v trdnjavo. Tudi na ekonom- ščnikov fevd okrog Kranja. Od Andeških je skem področju se je kazala njihova neuklonlji- mesto prejelo tudi svoj grb, enoglavega orla. vost v stoletnem boju za prometna oz. trgov- Z razdelitvijo zemljišč po razpoložljivem mest- ska pota in ostale privilegije. Iz globoke nem prostoru med nove naseljence, obrtnike in zavesti za skupno reševanje komunalnih vpra- trgovce iz gospodarsko bolj razvitih nemških, šanj se je oblikovala tudi podoba naselja. Pri italijanskih in verjetno tudi koroških mest je njegovi rasti je sodelovalo vse mesto. Iz duha začela rasti mestna naselbina. skupnosti so zrasle dominante mestnih zvonikov Tlorisna zasnova mesta s pravokotno obliko- in se oblikovali prostorski in plastični elementi vanim glavnim trgom, vpadno cesto, z dvema mestnega telesa. Ta ponos na lastno mesto in vzporednima komunikacijama, ki v rahlo upog- vsa dejavnost, ki je rasla iz njega, pa je bil njeni črti spremljata središčno prometno žilo včasih varljiv in ni vedno vzklil iz dejanskih in s posameznimi, pravokotno na smer magi- pogojev: Kranj, mesto cerkva in zvonikov in strale potekajočimi prečnimi prehodi, je v svoji na videz prava cerkvena prestolnica je bil v začetni fazi sicer preprosta, toda oblikovno resnici po dobi znamenitih kranjskih župnikov zelo jasno podana. Ne manjka nobeden tistih 15. stol. in pospeševateljev umetnosti - Kolo- elementov, ki so v 15., 16. in 17. stoletju postali mana de Manswerd, humanista Prospera de osnova pri nadalnji urbanistični rasti mestnega Camogli in dr. Matije Operta, vsaj kar se tiče naselja. V tej dobi se je Kranj razvil v obču- župne cerkve, v začetku 16. stoletja le del men- dovanja vredno urbansko telo s prostorsko zalne posesti ljubljanskega škofa. V 18. stoletju, učinkovito mrežo ulic in trgov ter z vrsto izsto- ko je po eni strani mesto preživljalo morda pajočih plastičnih elementov, ki so jih sestav- največjo gospodarsko krizo v svoji zgodovini ljale obrambne naprave s stolpi in predvsem in so ljudje zapuščali hiše ter se selili drugam, skupina cerkvenih stavb z zvoniki, kot so npr. je na drugi strani nastajal na Pungertu daleč župna, pungerška, roženvenska ali nekdanja naokrog vidni zvonik, ki je nadomestil nekdanje špitalska ter kapucinska cerkev. Mogočna po- odprte line za zvonove, in se obenem gradila doba mesta, ki nam jo je v svojem bakrorezu ena največjih župnijskih palač na Slovenskem. iz I. 1649 ohranil topograf Merian, nam prej Tudi v tej luči se je mesto večkrat pokazalo - vzbuja videz cerkvene prestolnice kot pa trgov- bahavo navzven, a znotraj pogosto trhlo in skega in upravnega središča pokrajine. Čeprav majavo. Morda je bila temu kriva gospodarska ta pojav med srednjeveškimi mesti ni osamljen, in družbena diferenciacija, ko se je od 17. sto- saj cerkev navadno prevladuje nad ostalimi letja dalje vedno bolj večal prepad med pre- arhitekturnimi sestavinami, nam očitno ne- možnimi in siromašnimi prebivalci mesta in se skladje med videzom in resnično stvarnostjo je bolj in bolj ožil krog meščanov, ki so se VVagnerjeva litografija Kranja iz srede 19. stoletja

ostalih srednjeevropskih mest. Cerkvena stavba udeleževali uprave mestnega organizma. Med- se je s svojo lego ob samem tržnem jedru, tem ko je bilo drugod v srednji Evropi že čutiti obliko in razsežnostjo, ki jo je gotika privedla učinke tehniške revolucije, je Kranj v 18. in 19. do monumentalnih mer, aktivno vključila v stoletju le počasi sledil gospodarskemu razvoju. oblikovanje trga in celotnega naselja. Rene- Razmeroma primerno se je oblikoval tudi okvir sansa je v 16. in 17. stoletju dopolnila tlorisno in obseg urbanističnih in arhitekturnih nalog. zasnovo mesta ter z zgraditvijo oz. izpopolnit- Ekonomski položaj se je vidneje spremenil šele vijo obrambnega sistema in s smotrno razpo- po prvi svetovni vojni z delno industrializacijo reditvijo arhitekturnih dominant po mestnem mesta. Po revolucionarnih povojnih spremem- prostoru bistveno prispevala k izoblikovanju bah v družbeni in gospodarski strukturi se je njegove kristalinične podobe. Način obzidave spremenila tudi mentaliteta nekdanjega malo- in z njo povezan plastični vtis naselbinske meščanskega Kranja. Novi pogoji so narekovali gmote se zopet tesno povezujeta z obliko zu- tudi novo obliko, način in obseg urbanističnega nanje lupine ostalih slovenskih in evropskih snovanja, ob katerem pa vendar dobiva stari mest. V tem času je tudi meščanska hiša pre- Kranj polnovredno mesto kot spomenik ustvar- rasla golo funkcionalnost srednjega veka in se jalnega duha preteklih stoletij. In če ob tem na razvila v umetnostno polnovreden arhitekturni kratko navežemo vprašanje deleža posameznih organizem. Najvidnejši spomenik tega obdobja dob in njihovega odziva na sodobno umetnost- je poleg številnih še ohranjenih meščanskih hiš ne tokove pri oblikovanju urbanistično-arhitek- plemiški dvorec iz I. 1638 na glavnem trgu, ki turne podobe mesta, lahko ugotovimo nasled- s svojo italijansko občuteno fasado in sever- nje: Opirajoč se na dane naravne pogoje in njaško zasnovano notranjščino lepo predstavlja obstoj posameznih starejših naselbinskih ele- tudi ostala arhitekturna stremljenja te dobe. mentov je gotika ustvarila osnovni urbanistični Barok je v svojem hotenju po poenotenju in koncept mesta in tlorisno zasnovo meščanske združevanju fasadnih ploskev bistveno pripo- hiše, ki se bistveno ni spremenila vse do 18. mogel k prostorninski učinkovitosti ulic in trgov, stoletja. Oblikovalni program, ki je v začetku sicer pa spričo težkega ekonomskega položaja, izgrajeval prometno mrežo in tržni prostor kot v katerem se je znašlo mesto po prehodu iz središče osnovne ekonomske dejavnosti naselja srednjeveškega gospodarstva v merkantilno, ni - trgovanja in obrti, je bil spričo sorodnih imel vidnejše vloge. Obdobje klasicizma, kate- pogojev podoben oblikovalnemu programu rega razvoj in razcvet je omogočala obnova po urbanizaciji novih površin. Urbanistična in mesta po velikem požaru I. 1811, je vplival arhitekturna dejavnost sta s svojimi modernimi predvsem na preoblikovanje uličnih ostenij, na in večkrat pogumnimi oblikovnimi rešitvami obogatitev arhitekturnih členov ter končno na kmalu zajela celotno mestno okolico, predvsem korenito izmenjavo stavbnega gradiva. Urbani- njegovo vzhodno in severozahodno obrobje, stični razvoj se je v tem času še vedno omejeval kjer je po osvoboditvi začel rasti novi Kranj. na teritorij mestnega pomola in iz ekonomskih razlogov iskal bližino tržnega prostora. Poleg Layerjeve hiše in tako imenovane Podrtine v Tavčarjevi ulici je hiša Mihaela Pagliaruzzija na glavnem trgu (Kazina) edini pomembnejši arhitekturni spomenik klasicistične dobe v Kranju. SPOMINI NA MLADE DNI V 2. polovici 19. stoletja se je urbanistična de- IN STOR2IČ javnost ob ugodnejših ekonomskih pogojih raz- širila s pomola tudi na prag kranjske ravnine. Ing. Pavle Šegula V okviru sodobnega arhitekturnega mestnega razvoja je historizem s svojim bahavim kopi- čenjem dekorativnih elementov po fasadnih ploskvah našel močno oporo pri takratnem meščanskem naročniku in na prelomu stoletja »Ata, ali smem na Storžič?« prevpil porajajoče se začetke moderne secesij- Tako se je ponavadi pričelo. Težko je bilo iz- ske smeri, ki je zato Kranj skoraj ne pozna. daviti to prošnjo, saj je bila že kar po pravilu Vštric z rastjo prebivalstva, razvijajočo se in- brez upa zmage in me je oče potolažil z raz- dustrializacijo in večjimi zahtevami po stano- ličnimi nauki, češ da je tudi doma še moč kaj vanjski kulturi so rasle v našem stoletju potrebe narediti, pomagati mami ali pa morda pogle-

Kranj, Mestna hiša, Dolinarjeva galerija Foto Gorenjski muzej, Kranj (A. Ignaščenko) dati v kako knjigo. Lepo zamišljeni prizori z v gozd in po bližnjicah mimo Bašlja do Va- gore mojih sanj so ob takih napotkih naglo škarja ter od tam najprej prek Sv. Lovrenca na prhneli v sivo enoličnost vsakdanjega dne, da prag najine gore. To je bil tisti čas še prabitni je prirojenemu optimizmu komaj uspelo poto- svet, ki so ga le redkokdaj motili planinci. Bil lažiti razočarano notranjost... »Pa drugič, za je svet gorjanskih kmetov z vonjem po zadim- dežjem je še vedno posijalo sonce.« Ijenih domačijah s črno kuhinjo in plenicah v Seveda mi je bila včasih sreča bolj mila ali pa hiši, z obvezno mačko na pragu, božjo materjo je mama pogledala skozi prste, ko je oče odšel v kotu, z latvicami kislega mleka na mrzlih tleh na delo v tovarno. Potisnila mi je v roko v shrambi in z žebranjem roženkranca v ne- skromno popotnico, kruh pa kako jabolko, ste- deljo popoldne. klenico kave in pripomnila, da bo treba pohi- V ta svet smo zahajali le redki meščani, še teti, če hočem biti doma hkrati z očetom in vso največ lovci; višje gori so imeli svoja lovišča, dolgo pot opraviti peš. Tako smo pač tiste medtem ko so drvarji vse zimske mesece iz gor- čase hodili v gore ... skih gozdov spravljali les in na jesen priprav- Tine me je že nestrpno pričakoval, oborožen ljali seno na strmih senožetih ter ga spravljali s podobnim brašnom in kako pomarančo, ki v stoge. mu jo je s stojnice odrinila njegova mama, Bogatije tod gori ni bilo nobene, vse je dišalo prodajalka zelenjave. Urnih krač sva se poslo- po trudu in znoju, še stezička, ki se vije strmo vila od domačih in pospešila korake v prosto navzgor po travnatih rebrih Storžiča, je bila naravo. komaj sama sebi podobna, da jo je oko bolj slutilo, kot noge čutile pod podplati. Morda Ko sva na Kokrici čez vrv zavila proti Bobovku, naju je s Tinetom prav zategadelj tako rado so bile tegobe slovesa in nelagodje napol ukra- neslo na vrh najine gore ravno tod, čeprav so dene prostosti že za nama. V tolmunu lene nanj držale že vsepovsod zaznamovane poti Rupenšce so se gnetle ribe, da je površina leno čez Kališče in Bašeljsko sedlo, pa čez Javornik vzvalovila, ko sva preplašila sivi roj in mu in Poljano, da o pristopih iz Tržiča ne govorim; mimogrede vrgla kako mrvico kruha, na gladini za najine razmere je bilo to že mimo možnosti, so se zveriženo odražale podobe krivenčastih morda sva bila oba tudi premalo podjetna in vrb. nama je manjkalo tiste žilice, ki človeka nese Še malo, pa sva bila na planem, za nama so ravno tja, koder so okoliščine videti najbolj ostale poslednje, majhne kmetije, na desni je zamršene, pota najmanj poznana in najbolj z zamolklim ropotom puhala para iz opekarne skrivnostna, čudesa najbolj osupljiva... na Bobovku. Vse želje in misli pa so se po- Daleč so že tisti časi, minilo je že trideset let vsem uklenile gore, ki so mogočne in široke in več, pa še vedno vidim Tineta, kako objema rasle v nebo pred nama. gola kolena na stezici, ki prečka južno stran Storžiča, ko se s Kališča podaja do planine Oči so iskale in odkrivale podrobnosti poti, ki Javornik in naprej na Poljano. Nekaj metrov naju je čakala, plečati široki Storžič s sose- nižje je ponavadi stal stog, tu je bil prvi in dama Kriško goro in Zaplato je zagrinjal skoro edini počitek na vsej dolgi poti proti vrhu. vse obzorje. Bolj na desno so se belili apnen- Sv. Lovrenc je bil že globoko pod nama, po časti, zobati skladi od Kočne in Grintovca pa prostranih ravninah do Kranja so se belile preko Kalške gore in Grebena do Krvavca. ceste, v sončnem siju se je lesketala vijugasta Proti zahodu daljni Stol in že bolj za hrbtom Kokra in kako poševno okno v Kranju, v polet- mogočna veriga Julijcev. Nad livadami in nji- nem mrču je v sivini izginjala Šmarna gora, vami so žgoleli nevidni škrjančki, iz prikrite medtem ko sta na zahodu nad obilico nižjih gošče je tu in tam odjeknil kovinsko hreščeč sosedov kraljevala kopasti Blegaš in dvoglavi glas fazana. V razgledovanju je tekel čas, da Ratitovec. sva bila kar mimogrede na Tatincu in skozi Hraše, potem ko sva spotoma oprezala za po- Tistikrat veter še ni nosil v višave hrušča s cest, strvmi in lipani v Belici ter vzbujala jezo osa- kakor ga dandanes. Bele in skoro prazne so se melih čuvajev na kmečkih dvoriščih, da so vile od kraja do kraja, počasi in umirjeno se gnali vnebovpijoč lajež nad nemarnima tuj- je tu in tam po njih premikal kak voz, še raje cema. pa je sama samcata drobela črna pika, kdo ve Poletno sonce se je ta čas že s polno močjo kam je neslo osamelega popotnika. uprlo na zemeljske širjave, da nama je prav Obdajal naju je nedeljski mir, ki ga je le kdaj prišlo, ko sva na Spodnji Beli po svoje zavila pa kdaj zmotil lajež srnjaka v gošči ali hrup cilj zahteva žrtve; meni se je maščevala mrzla skala, na kateri sem hladil svoje okončine. Oglašal se je volk. Od stezice navzgor sva grizla korake po mili volji, brezpotna širjava, grebenčki, tu in tam še kako melišče ali borove zaplate so vabili v goste. Seveda sva si izbrala kak grebenček, kjer so avgusta že pridno in v obilju cvetele lepe bele planike in ponekod dehtele črne murke. Gora je nudila vsakovrstne užitke, pestre prehode v grapo, pa na nov greben. Tu pa tam sva se prepraskala čez kak skok, prisluh- nila topotu skal, ki so v divjih lokih vršale v globino in se odbijale od pobočja. Včasih se je v košati, visoki travi zganilo in zašuštelo, ko se je na svojem ležišču premaknil gad, ves lep v svojem žametnem oblačilu, a vendarle strašen. Ob takih priložnostih sva še prav posebno zavidala skokonogim gamsom, ko so se podili in pasli po rebrih okrog naju in se radovedno ozirali za prišlekoma. Po- skočna žival je očitno brez muk prekobalila vsakršno strmino, naj je bila skalnata ali po- rasla s travo, črni, rogati bratci so jo zmago- vali z bliskovito naglico in izginjali izpred strmečih oči.

Pripeko je sem in tja pretrgala razcefrana meglica, ki se je kot duh iznenada pojavila nekje ob naju ter naju z rahlim nadahom ne- lagodja spomnila, da sva sama na bokih te velike gore, proč od bratov in sester, proč od varnega zavetja doma. Vsak zase sva se na tihem ukradla domov in si zaželela, da bi naju potolažila dobrotna mamina roka, celo strogi očetov pogled, izgubljen tam nekje v daljnem Kranju, se nama ni zdel tako hud in krivičen kot ponavadi. Toda nebo je ostalo jasno, kot je prišla, se je megla tudi naglo vzela in bila sva še visoko na robu jugozahodnega grebena, odkoder se

Južna grapa Storžiča, sedanja pastirska koča na Javorniku nama je odprl pogled v široko strmo grapo, ki Foto dr. Marjan Ogrizek v objemu dveh grebenov usiha globoko doli do planine Javornik. kjer utone v obilju košatih črnih kavrov, ki so se vozili po višavah nad smrekovih gozdov. nami in budno prežali za plenom. Začudene in Začulo se je pozvanjanje zvoncev, oči so be- zasanjane oči so v zeleni odeji gozdov odkri- gale po vesinah in robeh, kjer se je lenobno vale obrise velikanov, spačenih obrazov, krivo- paslo lepo rdečebelo govedo, tu in tam se je nosih pošasti, mogočnih ladij. Na pretek je bilo gnetla volnata drobnica, velike oči so topo vsega, kolikor je pač hotela in zmogla domiš- strmele v prišleka, beketanje mladeži se je ljija šestnajstletnih kratkohlačnikov. oglašalo med basi jarcev in rejenih ovac. Ko sva se za silo odteščala, si je Tine z vzdi- Drobne človeške postave so šarile okrog dolge hom obul čevlje in z zakrpano nogavico pokril pastirske bajte, o kateri smo kdaj pa kdaj tudi žulja, ki sta navadno takrat že zacvetela na neuki slišali govoriti čudne in nerazumljive reči petah. Pomoči ni bilo nobene prave, treba je o tej ali oni gospe iz doline in komaj odraslih bilo požreti slino in se pognati v strmino. Vsak fantih, ki da so tamkaj uganjali čudne norčije, Vzhodna stena Storžiča Foto dr. Marjan Ogrizek nama kaj nenavadne in tajinstvene, ki so skri- ki sta jo geometrom po dolinah nenehno uni- vale v sebi neznane obete in mike. Prava čevala veter in strela. pravcata enajsta šola življenjskih modrosti, ki Čeprav mladih krač in komajda utrujena, sva pa nama je bila prav tako odmaknjena kot posedla po okleščenih hlodih in se odela s suk- visoke šole doli v beli Ljubljani, katere robovi njiči, da bi kasneje ne bilo nevšečnosti zavoljo so se tu in tam že kazali na bokih kopastih prehlada in še bolj zaradi slabe vesti, če bi grb Šmarne gore. požrla besedo, ki sva jo dala materam, češ da Bila sva pravzaprav že na stezi, ki drži na vrh se »bova pazila«. od Javornika sem in brez kakršnekoli muje Vrh nama je bogato poplačal trud in pričako- prekobalila še tistih par korakov do skalnatega vanja, da sva celo žulje in volka, pa žejo in temena. Tiste čase so ga zalšale živobarvne nelagodje v megli brez težav pozabila. Čeprav markacije z napisi SPD in z leseno piramido, mlada, sva se zavedala, da taka pota in de- janja človeka krepe telesno in duševno, da se ogoljenih debel. Bila nama je še bolj odmak- utrjuje značaj, volja in širi obzorje. Ure in ure njena in neznana od samega Triglava, najviš- hoda v dvoje vzpodbuja željo po pomenkih, jega najinih ciljev. med katerimi se rodi tudi kaka pametna misel Svet onkraj meje je bil za naju tabu. Res so in ko je človek na vrhu, mu bližnja in daljna se v dalji belili snežniki Visokih Tur, toda bili obzorja kar sama od sebe vzbujajo kopico so celo v sanjah nedosegljivi ali pa sva bila vprašanj. midva preveč skromna in nezahtevna, da bi Bila sva planinca z dušo in telesom, čeprav posegla po njih. najini starši niso zahajali v hribe in čeprav Tako sva strmela, naglo je mineval čas in bilo nisva bila člana planinske organizacije. Tiste je vse prekmalu treba nazaj v dolino. Tiste čase je vsak dinar pomenil vrednost, ki je taki čase se je po zahodnem grebenu Storžiča čez nemarneži, kakršna sva bila midva, niso imeli Bašeljsko sedlo in naprej do Plošnic ter Kozjega kaj prida pod palcem. Zadosti, da so naju vrha vlekla dolga in visoka ograja, ki jo je dal starši šolali, odkod naj bi jemali še sredstva postaviti baron Born iz Jelendola, da bi mu za muhe svojih otrok? Podobno je poleg naju divjad ne zahajala v tuja lovišča. Ob njej sva šarilo po gorah še mnogo mladih ljudi, član- bila kmalu na sedlu ter se nacejala z mrzlo ske izkaznice in žigi so nas kaj malo motili, če studenčnico, da so naju boleli zobje. Stezica je že kako kazalo, si »štempelj« lahko pritisnil naju je kmalu povedla na Kališče, kjer je ob tudi na laket ali bedro, se kasneje doma z njim Kocarjeci koči samotarila še napol razpadla bahal pred vrstniki in netil zavist. Zategadelj pastirska bajta, malo dalje pa Dolenčeva lov- sva se hitro lotila skrinjice, kjer sva poleg žiga ska koča. Takole med tednom v kočah ni bilo dobila tudi svinčnik in spominsko knjigo. Bila življenja, da na zeleni planini ni bilo kaj je prava zlata jama za priložnostne pesnike in iskati; pastir se je potikal za živaljo in klical pisce, ki so se jim srca razvnela ob prihodu v robeh raztresene ovce. Nemara tudi ni za- na visoki vrh. Kakšna packa se je našla že mižal, če je tu in tam srečal rejenega gamsa. tudi takrat in zasolila kakšno okroglo ali pa Fantje njegovega kova so takrat kaj radi po- z žigi pomazala cele strani, kamor smo kas- gledali za kakim kozlom, v žilah jim je pač neje, mi pametnejši, radi modro zapisali tisto tekla prava gorjanska kri. znano: »Koder se osel valja, dlako pusti«. Za knjige na vrheh so bili sploh zlati časi, če- Tura je bila pravzaprav pri kraju, do Vaškarja prav razmahane in zdelane so vselej dočakale, ni bilo več daleč, po robu prek Gradišča in da jih je kak planinski organizator odnesel v nato naprej proti domu. društveni arhiv in nadomestil z novim, ko je Žulji so pekli, da so noge le nerade ubogale prišel njihov čas. Dandanes je vse drugače, svoja gospodarja, pricvrknjena koža je ne- nikjer ni nobenega spoštovanja in strahu. Kam marno rdečela, da so pleča in kolena kar neki plovemo? cvetela. Toda bilo je vendarle lepo, bila sva mlada in Tinetov in moj Storžič je bil prava zlata paša doma sta naju pričakovali dobri, zlati mami. za najini mladi srci. Kamor sva se ozrla, vrh Z atoma, no, z atoma sva se pa tudi pomenila. ob vrhu, največ neznani, a tako strašno vabljivi, Če ne tako, pa drugače ... da sva samo gledala in se na tihem spraše- vala, kdaj neki bova vso to lepoto spravila podse... Občudovala sva divjo Kočno, ki od te strani kot košata koklja zasenči vse naokrog, da se celo njen višji zapovednik Grintavec komaj komaj pobaha s svojo strmo streho. Vedela sva za nekatere korajžne Kranjčane, Malovrha, Hudavernika, Andervvalda, pa Ljuba Grabnarja z Jezerskega, ki so se tiste čase spoprijemali z razi in skrivnostmi Kočne ter obžalovala, da ne moreva tudi sama doživeti česa podobnega. Prek Jezerskega so pogledi romali čez Virnikov Grintavec na pleča Košute, ki je vabila zavoljo svoje odmaknjenosti, na vznožju vsa odeta v temne, košate gozdove in bele trate s tisoči OD DOLGEGA HRBTA košna ravna ploščad. Da bi plezali samo do sem? Ne, naprej gremo. DO PAMIRA Smer postane nekoliko bolj zaprta. Nekateri prestopi vzamejo precej časa in železja. Znaj- demo se pod visoko zaporo, preko katere ni Franci Ekar moč z našo opremo. Tudi čas nas priganja. Tomaž stopi po ozki polici v odprto steno in v nekakem cikcaku odkrije komaj uporabno stojišče. Ugibava o nadaljnih prehodih. Jesen- Jubilejna v Dolgem hrbtu ski čas nas opozarja, da so dnevi znatno krajši. Klinov nam hodi bolj malo. Varujem v Listam po opisih, iščem, če je ta naravna, v strmem krušljivem svetu. Tomaž pleza 30 m nad mislih začrtana smer v Hrbtu že preplezana. mano. Svet se nagiblje v previsnost, situacija Nikjer ni najti zapisov, ki bi to potrjevali, torej ni ravno ugodna. Povzpnem se na pičlo odmer- se bo treba kar v steni prepričati. Čas, vreme jeno stojišče. Edina možnost od tod naprej je in še vrsta drugih stvari onemogočijo takojšen zračna, bolj začrtana kot uporabna prečnica. poizkus. Doma se tolažim s fotografijami, obe- Klini pa prijemljejo, prečenje bo torej šlo. nem pa se jezim na današnjo časovno stisko. Povratek nazaj je nemogoč. Ključno mesto Smer, čeprav le na fotografiji, postaja vse smeri je tu. Z ročkanjem ga premaguje Tomaž. mikavnejša. Narava jo je dala, vidiš jo že od V najslabšem primeru bo obvisel na vrvi, kakih daleč. Torej bo šlo brez izsiljevanja. 10 m pod menoj. Zaupam klinom na varova- Na Češki koči se že dolgo ni zbralo toliko lišču. starih in mladih alpinistov. Zmenek smo prire- Do sedaj najkočljivejše mesto je za nami. Ko dili za 20. obletnico kranjskega alpinističnega prihaja Brane za nama, gleda z napetimi očmi odseka. Načelnik je opravil formalnosti, raz- na to početje in na 400 m globoko pod nami delil pohvale itd., po večerji pa se je začelo ležeči sneg. Štete so nam zadnje minute dneva. zelo veselo rajanje. Tako veselega in razigra- Baterij nimamo, saj nismo računali s tem, da nega že dolgo ni bilo. Zakaj pa ne! Na jutri bomo to splezali. Konec plezamo prosto in malokdo misli, čeprav se zunaj gore ogledujejo postavimo možica. Do vrha pa imamo gotovo v jasnini. Dočakali smo utrujeno jutro. Vse je še najmanj 100 višinskih metrov. Trda noč je bilo tako »megleno«. Pa smo le dobili toliko že bila, ko smo prišli na vrh Dolgega hrbta. volje, da smo se v troje odpravili na črtanje Ni časa za razmišljanje ne za čestitke ne za nove smeri. K sreči imamo zadosti železja, v počitek. rezervi tudi svedrovce. Pot proti Vodinam je Hitimo mimo Mlinarjevega sedla in nato po zadosti utrudljiva, posebno po taki noči. severni strani Grintovca v Češko kočo. V koči Končno zavijemo proti znanemu trikotu. Spo- smo bili sami z oskrbnikom. Sinoči tako vesela daj še vedno pomišljamo, ali naj gremo v rušje druščina alpinistov, sedaj pa smo tako sami. spat ali pa pogledamo vsaj v prve raztežaje. Kakor da smo pozabljeni. Ze prvi je strm. Na njegovem vrhu nas pre- S tesnim občutkom vpisujem v knjigo vzponov: straši velik klasičen klin z obročkom. Naprej Jubilejna smer - preplezana za 20. obletnico plezamo z radovednostjo, če bomo naleteli na alpinističnega odseka Kranj. IV + z mesti V. še kaj podobnega. V naslednjem raztežaju nam stopnje. binglja nasproti vponka v zarjavelem klinu. Do sem so torej prišli naši predhodniki, od tod so se spustili pod steno. Kdo neki so bili? Ob svetlobi bakel Nismo mogli ugotoviti. Od klina z vponko, kjer smer preide v odprto steno, postane za- Ob štirih popoldne se je končno nevihta umi- deva zelo resna, negotova. Brane jo je moj- rila. Ostenja okoli Češke koče so osivela. Pono- strsko izpeljal. Nekaj metrov nad tem se spo- vila se je vsakdanja predstava: Grom, naliv, primemo z ozkim previsnim preduhom. Tu skozi sodra, sneg. Tako je že vse dni tabora. Tudi se zgnetemo z umetnimi sredstvi, kljub majh- današnji dan je podoben prejšnjim, le da je nim nahrbtnikom in ne životnim postavam v stenah v plezalnih smereh osem navez, ki so imamo resnične probleme. Na vrhu tega pre- doživele nenadni vremenski preobrat. Med duhastega kamina se pogrne pred nami raz- mladimi plezalci je največ začetnikov, ki v takih trenutkih preživljajo mrzli krst narave. Pogledi v smeri so čisti, plastični. Z daljnogle- Vendar pa nas je opis pustil na cedilu: Nismo dom spremljam naveze v Dolški zajedi, ki se prišli do alpinista. Še enkrat se spoprimemo z bližajo koncu smeri. V grebenih od Križa preko vertikalo, toda tu ni prehoda, edini izhod je, Skute in Hrbta se tudi slišijo glasovi, ki potr- poraz - spust v podnožje stene, kjer smo bili jujejo, da je prečenje dokončano. Zdajci za- pred petimi urami. Drugega izhoda ni. Svetloba slišim čudne glasove, za katere ne morem baterij in bakel pojenjuje, sestopamo molče, ob ugotoviti, ali so klic na pomoč ali glasno ogre- dveh ponoči. vanje premočenih teles. Klici so vse bolj čudni, Plezalec, ki je čakal na našo pomoč, je videl, nevsakdanji. Zadosti mi je te negotovosti. Na da se lučke spuščajo, da ugašajo. Kolikor sem poti proti vstopu »spominske« smeri spoznam, imel še moči, zavpijem, da pridemo zjutraj do da se je res pripetila nezgoda. V steni je ostal njega. Podobni smo čarovnikom. Končno smo plezalec brez opreme, medtem ko je prvi sple- na nadelani poti proti koči. Ob treh se upro zal in sestopil. Kako se je to moglo zgoditi? v nas preplašeni pogledi alpinistov. S Polde- Hitim nazaj proti koči. Fantje, ki so se pravkar tom se zmeniva za dve uri počitka. vrnili, so premočeni in utrujeni. Dežurnega Ob dnevni svetlobi se napotiva sama, s težko reševalca Poldeta prav tako še ni s ture. V opremo, hrano in obleko v steno, ki se je kljub troje se napotimo z opremo proti vstopu v zgodnjim jutranjim uram že dobro odtekla. Po smer, koder je šla naveza, ki se ji je pripetila treh urah sva že ob premraženem alpinistu. nezgoda. Po drugem raztežaju nam ogromen Odločimo se za spust po isti smeri. In sledilo vodni slap onemogoči napredovanje. V tem času je osem spustov po 40 m do vznožja stene, ki se je že zmračilo. Izberem si drugo varianto: so potekli varno in zanesljivo. Takojšen spust in nato vzpon po desnem rebru, Vse je dobro, če je konec dober. Vendar pa ki naj bi bil po opisih tudi v noči brez težav je ostalo vsaj svarilo mladim navezam, da takih preplezljiv. stvari ne smejo počenjati. Tedaj se pod steno pojavijo bakle in naglavne svetilke. Med njimi je tudi Miro, ki je splezal iz smeri in sam sestopil. Nekako na sredini Prečenje v Pamiru smeri spodnjega dela je težavno ključno mesto (14. avgust 1967) s strmim, gladkim in nekoliko previsnim od- stavkom. Po nevihti je bilo to mesto še težje. Razumi, čeprav je tako nenavadno, zelo nena- vadno, toda takšen sem. Čudak, podim se za Mlada naveza se je z njim spoprijela. Miro je meglo, za sanjami in za duhom tajge. Razumi, obstal nekaj metrov pod vrhom ključnega saj je tako preprosto, zelo preprosto za tistega, mesta. Ni mogel ne naprej ne nazaj. S so- ki je sam odšel. Razumi, to je ostro, zelo ostro: plezalcem se zmenita, da se razvežeta. Zadnji gore, sonce, viharji, pesem, jelke, dež. naj sestopi s pomočjo pomožnih vrvic čim dlje Jurij Kukin nazaj po smeri, da bi tako lažje priklical na pomoč. Prvi se toliko zbere, da spleza iz koč- Na Pamirju, nekako na začetku strehe sveta, ljivega mesta v lažji svet, prosto in nevarovan. občutimo, kot da smo bliže zvezdam. Prav sem je prišel iskat odgovora, ali je na Marsu živ- Pri tem »pozabi« na tovariša, ki kliče 60 m ljenje, sovjetski akademik G. A. Tikhov. Menil nižje na pomoč. Zmeda je tu. Spodnji kliče na je, da so v teh gorah pogoji za življenje, razen pomoč, prvi, ki je izplezal, pa poje in vriska. problematičnega kisika, enako trdi kot na rde- Prepričan sem, da ni mogel biti povsem pri čem planetu. Trdi, da so pogoji življenja enaki v vsem vesolju in zavrača ugovor nekaterih sebi, najbrž od samega veselja, da se je iz- raziskovalcev, da na Marsu ne more biti zele- mazal. Drugi pa je moral ostati v hladni, nih rastlin, saj pobočje, kjer naj bi rastline bile, mokri steni in čakati na pomoč. To niso mačje ne odbijajo svetlobe, kot bi jo klorofil. Dokazal solze. je tudi, da rastline, ki zrastejo v hudem mrazu, ne odbijajo toliko svetlobe kot one, ki rastejo Ko smo to slišali, smo sestavili novo navezo: v milejšem. Polde, Marjan in jaz. Plezam ob pomoči čelne svetilke in ob svetlobi bakel zadnjih dveh. Svet Zadnji odhod iz baze. Kljub velikim količinam je lahek, vendar pa strmina čudno narašča. S hrane in opreme v taboriščih na gori so na- plezalcem v steni imamo stalni stik. Vemo, da je hrbtniki še vedno zelo težki. Končno smo nepoškodovan in da bo mogel vzdržati vso noč samostojna četvorica. Zakonca ščetinin in ali še dlje. Toda rebro se zoži in preide v oster midva z Antejem. Vse gre drugače. Vse dru- zaporni greben. Noč je jasna, ne čutimo težkih gače se počutimo, ker smo sami, čeprav nas nahrbtnikov, edini cilj nam je človek v stiski. je nekoliko strah, ali nam bo uspelo priti na vrh. Pri preskoku čez reko se mi pripeti majhna pa ne popusti. Ni druge izbire, treba je sprejeti nezgoda, štrbunknil sem v vodo. Zaupam se boj z vetrom in višinskimi metri. Strmina na- suhi pamirski klimi. Še vedno komaj verjamemo, rašča in po nekaj urah doseževa sovjetsko da smo res samostojna četvorica z imenom taborišče na 6550 m. Vsi šotori so zasedeni. »odred Jugoslavije«. Imamo posebej sestavljen Strmina je nekoliko popustila, v načrtu imava načrt, seveda pa smo zamolčali, da se ver- mesto za zadnje taborišče, tik pod zadnjim jetno ne bomo vračali po isti poti v dolino. višajem grebena. Odpira se nam razgled Poskusili bomo spraviti vso opremo čez vrh in v pamirsko panoramo sedemtisočakov z naj- se spustiti po severovzhodnem grebenu in tako višjim vrhom Pika Komunizma. Dan se nagiba, opraviti precej težji vzpon - prečenje sedem- ko doseževa tisto mesto, in na njem že poln tisočaka. Z Antejem naskrivoma upava še več. šotor. V njem srečava šampione sovjetskega Rada bi se prebila do sedla Kirilenko in od alpinizma, ki so pred tedni preplezali Walker- tam po strmih ledenih pobočjih v dolino. jev steber v Grandes Jorasses. Ni nama treba Nad taborom IV. pod vrhom križa sva dohitela pripravljati prostora za šotor, saj Rusi še nocoj Ščetinina in nato dosegla Zaalajski greben. Iz sestopijo v tabor III. Cez dobre pol ure zraste jame izkopljem vrv, kamor jo je prejšnji večer na izpraznjenem mestu najin rdeči šotor. Na zakopal Ante. Na vrhu grebena močno piha. višini 6800 m še ne čutiva posebnih preglavic, Sestopava v divjem viharju v sedlo Peremička toda s spanjem je več ali manj opravljeno. in s tem izgubiva dragocenih 80 m višinske S sončnim zahodom sva ostala sama v najviš- razlike. Na sedlu se vrineva v skladiščni pro- jem šotoru na gori. Ščetinina sta postavila šotor stor sovjetskih alpinistov. Na višini preko nekoliko nižje. Nocoj bi samo pila, tako pusto 6000 m tek zelo popusti. Toda tu se še nekako je, ker ni ob nama šotora Petra in Barbke. siliva s toplimi obroki hrane. Divjanje viharja Veter neusmiljeno divja. Čeprav imava šotor

Foto F. Ekar Tabor na Kirilenkovem sedlu pribit in založen s skalami in ledom, se vseeno vidiva ožgane travnike, na jugu pa še vedno bojiva, da ga bo odneslo z nama vred v se- same gore, brezkončne ledene pamirske špike. verno steno Pik Lenina. Ostala sva povsem sama, čimbolj se oddalju- 14. avgust. - Mimo šotora gredo sovjetski alpi- jeva, tem bolj sva sama. Ob sestopanju na- nisti in samo vodja vpraša, zakaj še nisva vzdol se nama zdi, kot da sva na počitnicah. odšla. Hodiva brez opreme, s seboj imava le Vrhnji greben je zavarovan z vrvjo. Prav tako cepine, vrv in fotografske aparate. Notranjost so vseskozi nadelane globoke stopnice v led. šotora je povsem ledena, ivje in led, samo to Vse to nama zelo pomaga. Konec je pritrjenih je okoli naju. Barve šotora ne moreva več raz- vrvi, konec množičnosti. Greben postaja pri- brati. Zunaj pa je še vedno strahotni metež. jaznejši, utrujenost pa kljub sestopanju nara- Upanje, da doseževa vrh z opremo, upada. šča. Današnji obrok je bil le skodelica čaja, Kuhava čaj in čakava sončnega vzhoda. Ni po 10 urah hoje se oglaša želodec, noge izbire, treba se je spoprijeti s ciljem in name- postajajo težke. Pa kaj! V teh višavah si človek nom, zaradi katerega smo prišli iz Slovenije. želi le tisto, česar nima, kar je nemogoče. Puhovki nama bosta požrli živce, veter nama Sitnarim, naj skuhava čaj, saj bi obema koristil. neprestano odkriva kapuci. Dolgo se mudiva s Kje pa! Veter postaja močnejši, za kopanje pakiranjem celotne opreme, za katero sva zavetrja ali luknje v snegu pa je škoda moči slednjič sklenila, da jo vendarle odneseva vso in časa, saj naju čaka še precej kilometrov. s seboj. Na grebenu je zelo mraz, oblekla sva Ante se končno le omehča in gleda za primer- vse, kar imava. Kapuci pa nama veter še vedno nim prostorom. trga z glave. Sčetininih še ni. Čaka naju skal- »Tamle bo zavetje, lahko bova kuhala.« nata glava, 200 m skoka na greben. Veter se Približuje se zametu kot jaz, že čutim, kako upira v velika nahrbtnika in naju pribija na prijetno bo brnel kuhalnik. Tako sva žejna, tla. V poštev pride le cepin. Če se obrnem v ožeta, da se nama v mislih kadi dišeč, topel veter, mi trga obraz, če pa v nasprotno smer, čaj. S hrbta se mi zvali nahrbtnik. Šariva po me duši. Prebijeva se na položnejši greben in njem za kuhinjsko ropotijo. Pogledam, če Ante prične se standardni delavnik po 25 korakov. že odmetava sneg, pa vidim samo še njegove Hodiva že štiri ure in vsakič z veseljem čakava roke in cepin. Strahotni občutki! V mislih pre- na odmor. Dohitiva Čehe, sovjetske skupinice, letim podobne primere s tragičnim koncem. ki ne hodijo več v tako strogem gosjem redu. Čeprav upam, da stojim na varnem grebenskem Tu pod vrhom se mora boriti vsak posebej. mestu, se ne zanesem več. Vse okoli sebe vidim Nekateri hlastajo za zrakom, padajo, se bijejo samo opast. K sreči je v mojem nahrbtniku vrv. za metri. Dela mi preglavice, ker je tako zavozlana. Po Ob enih sva na vrhu. Nekaj minut pred nama nekaj minutah, ki so za Anteja verjetno več- je prišel prvi odred. Razpeli so zastave vseh nost, se navežem in se varovan na cepinu, držav udeleženk. Pod Leninovim kipom vihrajo zabitem na grebenu, plazim proti opasti, v v dolgi vrsti sovjetska, bolgarska, madžarska, kateri je izginil Ante. Ležim na trebuhu in vpi- vzhodnonemška, češka, poljska, italijanska, av- jem navzdol, kakšen je iztek. Nepopisno sem strijska in naša jugoslovanska. Komaj se zave- bil srečen, ko sem zaslišal Antejev glas. Tudi dam pomena, da sem na tem vrhu s fantastič- resnejših poškodb ni, vsaj zdaj jih ni. Vržem nim razgledom na pamirski masiv, v daljavi na staro Antejevo znanko, vrv. Zdajci zagledam tienšanski in karakorumski svet. Proti vzhodu za seboj ducat sovjetskih alpinistov, ki so opa- pa se v globini širijo prostranstva Kitajske. Na zili, kaj se dogaja. Vržejo mi še svojo vrv, da vrhu še posebej razvijeva našo zastavo, ko po jo spustim v globino. Po dveh vrveh bo lažje radiu oddajajo: »Na temenu sedemtisočaka za in varneje. petdeseto obletnico revolucije«. Z vrha se ozi- »Potegnite!« rava proti zahodu, kjer naj bi bila Ščetinina. Ko Ante prisope, mu pravi gruzinski bradač: Poldrugo uro sva že na vrhu. Ne moreva več »Sedaj lahko praznuješ rojstni dan. Kdo bi si čakati. Ante tuli Čehu na uho: »Povej našim, mislil! Vsi smo šli tukaj čez, pa se nobenemu da ju ne moreva več čakati, greva naprej, ni udrlo. Pa to je bilo zjutraj, ko je bil sneg prečiva do sedla.« »Seveda bom povedal!« še trd.« Potem pomenljivo pogleda najina velika na- hrbtnika. Ko Ante zvija svojo dobro vrv, ga komaj slišno vprašam: »Kje bova pa sedaj skuhala?« Sestopava na vzhodno stran. Se polovica pre- Pa mi pravi, da v razpokah raje ne več. Anteja čenja ni za nama. 3000 m nižje pod nama boli rama. Da bi opustila prečenje, niti ne pomisliva. Odslej tehtava vsak korak, veva, da oživlja volja do življenja. Šotor stoji tako ma- so tudi na izrazitem grebenu razpoke, kajti javo kot še nikoli. Oblaki okoli naju in nad tega brez nezgode ne bi mogel verjeti, da nama so škrlatni. Skrbi naju jutrišnji dan. Kaj utegnejo biti ledeniške opasti tudi na tako bo z vremenom, oblaki, meglo? Kako bova v visokem grebenu. V majhni grebenski siji se megli našla sestop po severni steni do sedla? končno odločiva, da pripraviva tekočino. Sneg In v steni: plazovi, razpoke, seraki. Noč naju se topi počasi. Zdaj ni lepšega na svetu kot zdeluje, žeja, samo tekočine si želiva. Tudi to, da se sneg spreminja v tako zaželeno teko- zadnja noč na gori je vsa v ivju. Če se pre- čino. Ura mine, preden zavre. Ko gledava makneva, se posipa na naju. Kuhava, topiva nazaj, vidiva na vzpetinici pod nama, kako se sneg in jemljeva vifergin in sladkor, drugega ljudje ustavljajo, padajo, poklekajo v sneg. To nimava več. Vsa sva premočena. Tudi stiro- je zaradi višine, izmučenosti, sonca. Čaj mi ne pora na tleh sta odslužila. Čepe v šotoru v tekne, kdo bi si mislil. Tudi želodec ga komaj upanju na zmago in življenje čakava na jutriš- prenese. nji dan. Nadaljujeva z vzponom proti najvišjemu tabo- rišču prvega odreda na višini 6800 m. Tu se odcepi smer po severovzhodnem grebenu na- vzdol. Tu gori se bosta povzpela Sandi in Pavle in se spustila Barbka in Peter. Za naju se tu pričenja nov svet. Naveževa se. Ni več PRVO SREČANJE stopinj, vse je zasuto s snegom. Priganja naju čas, utrujenost pa se stopnjuje. Treba je doseči vsaj ploščad nad sedlom. Prej sem kaj čudno Brane Jaklič gledal na one, ki so padali v sneg, sedaj vem, da je to možno. Čutim, kako me zanaša. Oblaki pod nama rde. Precej kilometrov je že za nama, toda še vedno sva samo na višini 6200 m. Šte- jeva korake tudi navzdol: vsakih dvajset kora- kov sedeva na nahrbtnike. Sneg je globok, ;oj prvi obisk goram je bil zame uso- mehak. Podobna sva davnim fanatikom. Morda den. Doživetja so bila tako čustvena in tako sva res. Vsa sva prevzeta, vse je tako mogočno, enkratna, da njih sled ni več izginila. Vedel veličastno, tiho. Povrhu pa se boriva za vsak sem, da se bom še vračal. meter, čeprav sestopava. Vse postaja tako Prvi vodnik mi je bil oče. Ni bil strasten pla- težko. Ne morem posneti sončnega zahoda, ninec, vendarle je znal vzbuditi v meni zani- ker ne morem in ne morem napeti ročice foto- manje za neznane kraje. Često je govoril, da grafskega aparata. Leživa v snegu, tako je mora vsak Slovenec vsaj enkrat stopiti na vrh prijetno. Toplo nama je. Ne zmeniš se več ne Triglava. Tako sem nekega poletja res stal na za mraz ne za opasti. Hotela sva do sedla, pa vrhu in občudoval neskončni razgled. Še sil- je predaleč. Namesto 20 korakov jih delava nejše doživetje pa me je čakalo pri sestopu. samo 5 in spet sedeva v sneg, v mehki žame- Spominjam se, da sva se vračala čez Prag v tasti sneg. Vrv drsi z grebena, se zapleta okoli Vrata. V spodnjem delu, kjer steza zavije daleč najinih nog kakor kača. Z vrha je za nama v levo pod severno triglavsko steno, kjer se ta ostalo 10 km grebena. To nama je izpilo moči. pokaže v vsej veličastni lepoti, sem obstal kot Pol ure duškava, da prideva k sebi, potem okamenel. Slišal in prebral sem že marsikatero narahlo steptava sneg za šotor. V nama se zgodbo o vrtoglavih breznih in pogumnih ple- zalcih. Da obstaja tako mogočna stena, ki se pne od dna do vrha v enem samem skoku, si nisem mogel predstavljati. Sedla sva kraj steze v mehko rušje in molče zrla v svetle stolpe in črne gladke stene. Fantastična slika me je vsega prevzela, vse zgodbe o plezalcih pa so zaživele na resničnem odru pred menoj. Od nekod je veter prinesel enakomerno naraščajoči zven plezalčevega kladiva in dopolnil trodi- menzionalnost trenutka, ki sem ga doživljal. Bivak kranjskih alpinistov Foto dr. Marjan Ogrizek

Okolje, v katerem sem se znašel tako nena- prehajal v temo, da je bil kontrast še večji. doma, me je povsem začaralo. Plezalci, o ka- Meja med svetlobo in senco v steni se mi je terih sem menil, da so najpogumnejši ljudje, so zdela kot meja med življenjem in smrtjo. Sence postali moj sen. Hotel sem tudi sam položiti stolpov in grebenov so pričarale plastično do- roko na te skale in občutiti strah pred to divjo gajanje, dramatična napetost v meni je nara- lepoto. ščala. V tistem trenutku sva se zavedela svoje Nekaj let kasneje, nekega junijskega dne, sva nemoči. Tiho sva obsedela in se vsak zase pre- prišla z Lojzom v Vrata. Med tem sva postala dala razmišljanju. Sedela sva in občudovala. pripravnika in na odseku sva dobila uradno Barve so začele slabeti in vsa dolina se je po- dovoljenje, da si sama izbereva veliko smer. greznila v prozorno temačnost nastajajočega Izbrala sva si severno triglavsko steno. Podoba večera. Le belina ledeniškega snega na gori tega zidu je še vedno živela v meni. Zelenca je poživljala večerno podobo. Od Luknje je kot sva bila od nog do glave, sva priropotala zavel hladen veter, prve zvezde so zamežikale na večer v Vrata v vsem svojem zelenem bli- na nebu. V domu so se prižgale luči, midva pa šču. Celo zeleno nylonko sva izvlekla iz na- sva se molče odplazila na počitek. Ob prvem hrbtnika in jo namestila okrog ramen. Ze na svitanju sva bila pri vstopu v bavarsko. Te- daleč sva oznanjala, da sva začetnika. Pred snobna napetost, ki se je zažrla vame že ob domom je sedelo mnogo fantov in deklet, ki večernem prizoru, je dosegla vrhunec. so živo razpravljali o opravljenih plezalnih po- Molče sva se navezala in pričela plezati. dvigih. Pred nama se je odprla čudovita scena, Kmalu sva stala na prislonjenem stebričku, s ki je ono iz prvega srečanja še dopolnila. katerega so se prave težave šele pričele. Moje Vrhnji del stene je žarel v večernem soncu, vsa obličje in drgetanje telesa nista vlivala poguma je bila oblita s škrlatno barvo; spodnji del je mojemu tovarišu. Prevzel sem vodstvo, ker sem se moral otresti te moreče bojazni in neodloč- JUŽNA STRAN STORŽIČA nosti. Zaradi neizkušenosti sem že v prvih metrih napravil napako, ker sem se zalezel v gladek žleb, ves porasel z algami, na vrhu pa Karel Ba jd ga je zapiral previs. Obstal sem na mestu, telo pa je iz trenutka v trenutek lezlo v težji po- ložaj. Roke so postajale zaradi krčevitosti vedno bolj otrple, noge pa so drgetale, kakor da bi poganjal šivalni stroj. Takrat mi je po glavi vrtala ena sama misel. Ali bom moral toržič je najbližji dvatisočak gorenj- že na začetku končati tako klavrno? Ali me bo ske metropole. Iz Kranja do vrha Storžiča je stena zavrnila že na pragu? Zbra! sem se, sik- dobrih pet ur hoda. Še pred štirimi desetletji niso nil Lojzu skozi zobe, naj me dobro varuje, in bili redki Kranjčani, ki so to pot prehodili naj- se začel dvigati ped za pedjo. Pod previsom manj enkrat na leto. Večina kranjskih planincev sem se končno pregoljufal na desno in više gori je tedaj šla na Storžič po poti prek vasi Kokri- zagledal odrešilni klin. S skoraj odmrlo roko ce, Tatinca, Čadovelj in Babnega vrta, od tod pa sem razklenil vponko in vpel vrv. Vedel sem, prek planine Javornik, kjer si dobil v planšarski da sem premagal samega sebe. Šele sedaj koči tudi skromno zavetišče. Pot je bila dobro sem lahko sproščeno zadihal in brez bojazni zaznamovana, tako da je tudi ponoči nisi pogledal v globino. Od tu naprej sva nada- mogel zgrešiti, če si imel žepno svetilko. Tudi ljevala brez težav. Pogum in samozavest sta pri kmetu Krničarju v Babnem vrtu si lahko nama rasla. Po nekajurni plezi sva bila Za dobil zasilno prenočišče, šilce domačega žga- gradom, opoldne pa sva se že grela ob izstopu nja, skodelico čaja ali mleka in po potrebi tudi na robu ledenika. Bila sva otročje srečna. kaj za pod zob. Skromno prenočišče si dobil Zarečih oči sva si stisnila roke. Vedela sva, da tudi v planšarskih kočah na Veliki in Mali Po- bova v steni preživela skupaj še marsikatero ljani, ki sta 30 oz. 45 minut zahodno od Javor- uro. nika. Večina planincev pa je šla z doma zgodaj zjutraj, tako da prenočevanje med potjo niti ni Od takrat, ko sem prvič videl steno, pa do prišlo v poštev. tega trenutka, ki mi je najdražji spomin, je preteklo precej let. Zelja se mi je le uresničila. Po vojni planinska pot Kranj-Babni vrt-Javor- Ni me zavrnila. Spustila me je v svoje svetišče nik-Storžič ni več zaživela. Planinci so se pre- in dovolila, da sem spoznal njene skrivnosti, usmerili na Mače, od tod pa na vrh prek čeprav ne do potankosti. To še sedaj ne, ko Kališča in Bašeljskega sedla. Na Kališču so sem jo že tolikokrat obiskal. Še vedno skriva zrasli zasebni »vikendi«, v katerih si lahko pota do neodkritih hramov. Ali mi bo toliko dobil prenočišče in okrepčilo, kar je bilo opra- naklonjena, da jo bom spoznal do konca? vičljivo vse dotlej, dokler ni PD Kranj postavilo dobrih deset minut više svojega planinskega

Dom Kokrskega odreda doma. na Kaliiču Foto dr. Marjan Ogrizek Vzpon na Storžič je tudi z južne strani precej naporen. Nova pot iz Mač do Kališča je sicer speljana v zložnih okljukah, toda s tem se je podaljšala za pol ure. Tod je od vznožja do vrha Storžiča tri ure in pol hoda. Peš pot iz Kranja do Mač, ki pa pri sedanji motorizaciji tako ne pride v poštev, je tudi malce daljša kot do Babnega vrta. Toda kjerkoli naskočiš vrh Storžiča, moraš v razmeroma kratki raz- dalji premagati ca. 1700 m višinske razlike. Verjetno zaradi tega ni Storžič tako obiskan, kot bi po svojem razgledu zaslužil. Motorizacija je marsikoga pomehkužila in mu s tem vzela voljo za napornejše planinske ture. Morda je vzrok iskati tudi v tem, ker je Storžič premalo odmaknjen od te motorizacije, saj se brnenje motornih vozil večkrat sliši prav do vrha. Na Storžič me veže precej nepozabnih doži- menil k Francitovi koči pri Sv. Jakobu, do kamor vetij. Eno od teh izpred vojne mi ohranja tudi je iz Preddvora dobro uro hoda. Zato sem se slika, posneta pri tedanji planšarski koči na odpravil z doma brez »provianta« razen skrom- Javorniku. Večina planincev na sliki je bila ne malice, ki sem jo pospravil že v Francitovi včlanjena v turističnem društvu »Prijatelj pri- koči in žalil s kozarcem črnega. rode« s sedežem v Sarajevu. To je bilo edino Bil je lep sončen dan, zato me je vleklo naprej planinsko društvo, ki je imelo podružnice po do Kališča. Po pobočju Zaplate mimo Hudiče- vsej Jugoslaviji. Podružnica v Kranju je bila vega boršta do tedaj še nisem hodil. »Koliko ustanovljena leta 1936. Toda že v naslednjem časa bom potreboval?« sem vprašal planince. letu je bilo društvo razpuščeno, v tej zvezi pa Odgovori na vprašanje so bili kot navadno tudi podružnica v Kranju. Mimogrede naj pri- različni: od pičlih treh do dobrih štirih ur. Po pomnim, da je bilo turistično društvo »Prijatelj odgovorih sodeč bo torej nekako tri ure in pol prirode« v Sarajevu šele po 28 letih obstoja normalne hoje, če vzameš sredino med tistimi, sprejeto v Zvezo planinskih društev, in sicer na ki ti dajejo korajžo, in tistimi, ki navadno pod- kongresu leta 1933. Za sprejem so glasovala cenjujejo fizično zmogljivost drugih. naslednja društva: Runolist in Sljeme iz Za- Nič kaj dobro se nisem počutil, ko sem jo mah- greba, Skala iz Ljubljane, Fruška gora iz nil mimo cerkve Sv. Jakoba po obronkih Po- Novega Sada in Romanija iz Sarajeva. Proti toške gore do vzhodnega znožja grebena Za- sprejemu sta glasovala Hrvatsko planinarsko plate, ko pot zavije prek nekdanjih strmih ko- društvo iz Zagreba in Društvo B. H. planinara šenin proti Hudičevemu borštu. Preden zavijem iz Sarajeva. Slovensko planinsko društvo iz na levo, se še enkrat ozrem po dolini Kokre Ljubljane se je glasovanja vzdržalo, medtem ter na Kočno in Grintavec, ki sta bila pred ko Kosmos iz Sarajeva in Srpsko planinarsko menoj kot na dlani. Pot je nekoliko podobna društvo iz Beograda na kongresu nista bila oni prek pobočja Begunjščice, to je od planine zastopana. Vendar se je uprava zveze spre- Preval do Roblekovega doma. Ko počivaš in se jemu še nadalje upirala s tem, da po sklepu razgleduješ, se lahko kar nasloniš s poti na kongresa ni izdala ustrezne odločbe, čeprav je breg. Po dveurni hoji pridem do Hudičevega društvo zadostilo zahtevi kongresa ter ustrezno boršta, kjer je v gozdu skrita lovska koča. Pot spremenilo svoja pravila ter črtalo iz imena drži mimo koče, nato pa tik pod gozdom dalje, tudi začetno besedo »radničko«. Kolikor se kjer kmalu zagledam čisto blizu Dom Kokrskega spominjam, smo člani podružnice »Prijatelja odreda. Dom seveda sicer ni tako blizu, saj je prirode« leta 1936 uživali članske ugodnosti po vmes grapa Suha, ki loči pobočja Zaplate in planinskih postojankah, iz česar sklepam, da Kališča. je uprava zveze kasneje le izdala že omenjeno odločbo. Ko pridem v grapo, mi postane slabo in noge me komaj še drže pokonci. Spodaj z lesom po- Jeseni leta 1945 sva šla na Storžič s tedanjim rasla grapa se tukaj spremeni v prijetno ozko goriškim učiteljem Rojcem, in sicer prek Za- dolinico s travnatimi jasicami in grmičevjem, loga na Poljano, nato pa dalje po grebenu. ki se sprva zelo položno vzpenja proti Mačen- Vrh je bil že pobeljen s snegom in prav tako skemu sedlu. Prek teh travnatih jasic se pot tudi najstrmejši del poti. Imel sem srečo, da zgubi in tudi markacij nisem mogel več najti sem prišel na vrh v čevljih z nekovanimi usnje- niti na bukovju ob zahodnem robu dolinice. Le nimi podplati, kjer prek strmine še v kopnem na nasprotni strani dolinice, kjer se planinska ni trdnih stopinj. Takrat tudi še niso izdelovali pot izgubi, drži proti jugozahodu na pobočje čevljev z rebrastimi gumijastimi podplati. Kališča kolovozna pot, za katero sem bil tedaj Po več kot 15 letih sem se srečal prav na vrhu prepričan, da drži naravnost v dolino. Ko grem Storžiča z urednikom predvojnega socialistič- nekaj časa po njej, se vrnem nazaj v grapo nega lista, nekdanjim Kranjčanom Erženom. in spet iščem pot proti Domu na Kolišču. Med- Srečanje je bilo povsem nepričakovano in zato tem polegam po travi med grmičevjem in čakam, tem bolj prisrčno. Bil sem pred vojno več let da se mi zopet vrnejo moči. Bilo je okrog dveh. dopisnik »Delavske Politike« in urednik je imel Kljub temu nisem upal, da se bom do noči iz- zlasti prvo leto precej opraviti s korekturo in vlekel iz grape. Za kolovozno pot se kar nisem stilizacijo mojih prispevkov. mogel odločiti, ker sem hotel priti do doma in Leta 1962 sem napravil »sprehod« po pobočjih se v njem pokrepčati. Kmalu pridem do sklepa, Zaplate in Storžiča. Bila je predzadnja nedelja da je ta pot za moje moči edini možni izhod v septembru. Brez cilja sem se bil zjutraj na- iz grape. Takrat sem imel za seboj pet križev in pol in že sem sklenil, do se v bodoče ne bom več som podajal na daljše ture. To se mi je zgodilo komaj tri mesece potem, ko sem bil na Grintovcu in sem rabil za pot iz Kokre do vrha 4 ure in pol, oziroma 5 ur, če upoštevam polurni postanek v Cojzovi koči. Spomnil sem se daleč nazaj, ko sem točno po 24 urah v Krnici pri Gorjah »zašpilil« dolgo pot: Radov- na-Krma-Triglav-Velo polje-Pokljuka. Obujajoč spomine na take in podobne ture, sem komaj prestavljal noge po kolovozni poti, ki se je zložno vila iz grape po zaraščenem pobočju Kališča. Zdajci zagledam med drevjem kočo, ki se mi zdi kot privid. Noge mi takoj posta- nejo lažje in že sem pred zasebno kočo na Kališču. Do planinskega doma je bilo takrat zame predaleč. Pri sestopu se odločim za pot prek Javornika na Povlje, od tod pa dalje mimo Zaloga v Goriče. V eni uri sem prišel do plan- šarske koče oz. staje na Javorniku. Ta je bila

2) Radnlčko turističko društvo Žj 1 »Prijatelj Prirode" I (z> Jugoslavije S

Dokument o delavskem planinskem društvu med obema vojnama (gl. tudi dr. A. Reisman, PV 1969/7, 331) W (!)

zgrajena že po vojni, kajti prejšnjo so požgali Nemci. Iz Javornika proti Povijam, kjer že nisem Članovnik kodil okrog 25 let, sledim poti le še po slabih markacijah na bukovih deblih. Če ne bi tekla pot po parobku med dvema grapama, bi bilo kaj lahko zaiti. V eni uri pridem iz Javornika na Povlje, od tod pa pravočasno tudi do Gorič, to je do odhoda zadnjega avtobusa proti Kranju. izdano od: i Sklepa v grapi Suha, da ne bom več hodil sam na daljša pota, se nisem dolgo držal. Leta 1964 sem bil spet sam na vrhu Storžiča, in to nekaj dni pozneje, ko ga je strela hudo »bombardi- rala«. Tik pod vrhom ob veliki skali z markacijo je strela napravila tako luknjo, kot da bi tja vsekala težka bomba. Verjetno je bil vrh Stor- žiča v tisti nevihti znižan za kak milimeter. V Julijcih sem v oktobru 1966 in 1967 tudi napravil dve daljši turi, prvo s Pokljuke na Vodnikov dom preko Ogradov in Dednega polja v Staro Fužino, drugo pa iz Koritnice na Kotovo sedlo in Tamar. Nisem srečal niti videl človeka, tem- več sem se pogovarjal le z gamsi, na razpotju brunaste zgradbe za živino (npr. na Belski pla- pod Mangrtom pa tudi s svizci. nini na Pokljuki, na Selški planini na Jelovici). Za konec bi rad poudaril, da je pot, ki prečka V Julijskih Alpah je beseda tamar dobila zna- Zaplato in Storžič, zelo zložna in prijetna za čaj topografskega imena (Tamar v Planici, Mali dvodnevno turo, zlasti za starejše planince. Na in Veliki Tamar v dolini Pišnice, na Jelovici). poti Sv. Jakob-Hudičev boršt-Kališče-Javornik- Predromanskega izvora je beseda trnač, s Poljana, od koder je potem možnih več sestopov katero imenujejo (npr. v Bohinju) pripravo za (Povlje, Zalog, Golnik, Lom), je Dom Kokrskega mešanje sira. Številni so naši planšarski izrazi, odreda na Kališču nekako na sredini in zato ki jih poznata v svoji obliki furlanščina in ita- primeren kraj za prenočitev. Enako priporočljiva lijanščina. je seveda tudi obratna smer. Pot je zdaj prek Za prebivalce izrazitih gorskih območij Gorenj- Suhe dobro markirana. ske je bila planšarska živinoreja od nekdaj najpomembnejša oblika gospodarskega priza- devanja. Naši zgodovinarji ugotavljajo močno razvito živinorejo v srednjeveški dobi. Poleg govedoreje in kozjereje je bila posebno močno razvita ovčereja; za to govore številne dajatve O ZGODOVINI PLANŠARSTVA ovac in jagnjet, s katerimi so bili posebno NA GORENJSKEM obremenjeni podložniki v goratih krajih Go- renjske. Poročilo iz okrog leta 1500 pravi, da so kmetje iz okolice Radovljice gonili drobnico Anka Novak po stari tovorni poti skozi Bohinjsko dolino na Bovec, Tolmin in Čedad. Poročilo pravi, da so tako gonili večkrat na leto po tisoč in še več drobnice,2 prav iz tega pojasnila je moč skle- pati, da so gonili drobnico naprodaj v pri- morske kraje. Sirarstvo je bilo v srednjem veku orenjski alpski svet z Julijskimi Alpami velikega pomena. Poleg ostalih dajatev so bili v severozahodnem delu ter s Karavankami in podložniki v goratih krajih Gorenjske obreme- Kamniškimi Alpami v severnem delu je nudil njeni s številnimi dajatvami v siru. V listini iz vse pogoje za razvoj planšarstva na Gorenj- leta 1464 je zapisano, da je Srednja vas v skem. Iskanje planinskih trat za pašo sodi Bohinju dala tega leta blejskemu gospodu med poleg rudarstva in lova med najstarejše in naj- drugim tudi 101 sir, »od katerih je vsak štiri pomembnejše nagibe, ki so vodili človeka, da dinariče vreden«.3 Dajatve v siru se omenjajo se je naseljeval v območju gora. Zgodovina prav v zvezi z užitkom planin. Radovljiški planšarske živinoreje sovpada z zgodovino na- urbar iz leta 1498 omenja dve »Bohinjski pla- selitve v gorenjskem prostoru. nini, od katerih je vsaka poprej služila po šest Stik z najstarejšo dobo skuša vzpostaviti jeziko- velikih sirov, ker pa sta planini pusti, daje slovje, ki odkriva v posameznih planšarskih vsaka zdaj le po tri sire«.4 V novem veku je izrazih usedline jezika in kulture predromanskih bilo moč vse dajatve nadomestiti z denarjem, in predslovanskih staroselcev. Vilko Novak je vendar se sir kot dajatev za užitek planine v svoji razpravi Mesto slovenskega planšarstva navaja tudi v mlajši fevdalni dobi (še v 18. sto- med romanskim in germanskim svetom1 osvetlil letju). vrsto takih izrazov; predromanskega izvora je npr. beseda t a m a r in pomeni prvotno ogra- V najstarejši dobi so planine pripadale posa- jen prostor za živino, nato pa pokrito leseno meznim vaškim skupnostim. V fevdalni dobi je (v Julijskih Alpah) ali kamnito (v Karavankah) večina planin prešla v last zemljiškega go- zgradbo za živino. V prvotnem pomenu je bila spoda, kmetje pa so jih še naprej uživali in za beseda do nedavna živa v Gornjesavski dolini, užitek oddajali zemljiškim gospodom predpi- kjer so s tem izrazom imenovali ograjen pro- sane dajatve. V fevdalni dobi so poleg skupnih stor ob ovčarski koči, kamor so ponoči zapirali planin obstajale tudi zasebne, privatne planine. ovce. Na jugovzhodnih planotah Julijskih Alp imenujejo še danes s tem izrazom preproste 2 A. Kaspret, Razmere gorenjskih kmetov okoli leta 1500, Ljubljanski Zvon. XI, 1891, str. 419. 3 Zapis urbarialnih dohodkov urada Bled 1464, DAS. 1 Volkskunde in Ostalpenraum, Alpes Orientales II, 1961, 4 M. Kos, .O nekaterih planinah v Bohinju in okoli str. 124, Bleda. Geogr. vestnik XXXII, str. 131, 1960. Predvsem so privatne planine pripadale samot- nim kmetijam, ki so nastajale kot produkt mlajšega kolonizacijskega toka v goratem svetu (npr. dolina Kokre). Skupne planine so najsta- rejše in skupna izraba planinskih pašnikov se je skozi dolga zgodovinska obdobja ohranila prav v današnji čas. Problematiko starosti planin je pri nas prvi načel Anton Melik v svojem delu Planine v Julijskih Alpah. Svojo ugotovitev, da so najsta- rejše planine nastajale v pasu ob zgornji meji gozda, je podprl z zgodovino naselitve na območju Julijskih Alp; najvišje planine, ki so urejene v ugodnih legah, pripadajo zgodovin- sko dokazanim najstarejšim vasem v dolini. To velja tudi za območje Karavank; najvišje pla- nine pripadajo najstarejšim vasem pod gorami. Zanimivo je, da je na nekaterih planinah v visokih legah udeleženo pri pašni izrabi več vasi, nekaj pašnih srenj, od katerih ima vsaka v nižjih legah, sredi gozda, še svojo planino, ki je morala nastati kasneje, zaradi naraščanja števila prebivalstva. V območju Julijskih Alp npr. imajo Rečičani in Grajani skupno visoko planino Lipanco, v nižji legi pa ima vsaka še svojo planino - Rečiško in Grajsko planino na Ograja na kobilah, značilna za Bohinjske planine Pokljuki. Podobno uživajo pašni upravičenci iz starih vasi Breznica, Dosloviče, Smokuč skupno

visoko planino Zelenico, v nižjih legah pa ima Planina Zajamniki vsaka pašna srenja v Stolu še svojo planino (Doslovško, Smokuško - Pri žagi). Planine, ki so nastajale s krčenjem sredi gozda, so mlajšega nastanka. Mlajšega nastanka so tudi gorske senožeti, za kar govori tudi izraz »rovti«, kakor imenujejo povsod na Gorenjskem gorske košenine. Naravne planinske trate so v pasu, kjer prehaja gozd v travnata goličja, najprej vabile človeka k pašni izrabi. Tudi najzgodnejše doslej znane omembe planin v zgodovinskih listinah se po veliki večini vežejo na planine v visokih legah ob zgornji meji gozda ali prav blizu te meje. Najbolj zgodnja doslej znana omemba se veže na planino Pe- čano na Jelovici; navedena je v darilni listini cesarja Otona II. iz leta 973 v označbah se- verne meje škofjeloškega gospostva.5 Leta 1156 se omenja Mačevska planina v Storžičevi sku- pini (planina, ki pripada staremu naselbinskemu jedru v Mačah),6 leta 1377 se omenjata planini Javornik in Lipanca na Pokljuki,7 iz leta 1444 so sporočena imena treh tržiških planin: Tego-

5 A. Melik. Planine v Julijskih Alpah, Lj. 1950. « M. Kos, Starejša naselitev na Kranjski ravni, 900 let Kranja, 1960. 7 Isti, n. d., Geogr. vestnik XXXII, str. 135, 1960. 8 šče, Javornik in Kofce. Od konca 15. stoletja Po organizaciji planšarskega gospodarstva na se planine v listinah vendarle pogosteje ome- skupnih planinah ločimo planine s skupnim 9 njajo. V zvezi z rovti se najbolj zgodaj omenja »planovanjem«, t. j., s skupnim planšarskim Uskovnica v Bohinju, leta 1498. Uskovnica, Pra- obratom in planine s posamičnim planovanjem, protnica in Na Seh so še v drugi četrtini 18. kjer ima vsak pašni upravičenec al! skupina stoletja označene kot rovti in ne kot planine. upravičencev na planini svoj trop, svojega pa- Po posredovanju planšarskega gospodarstva so stirja in svoje zgradbe, združene v prave pla- se v gorenjskem alpskem svetu razvila stalna ninske vasi. Najpogosteje so pastirske zgradbe naselja. Iz prvotne planine vasi Nomenj so postavljene v gruči, le na nekaterih planinah nastale Gorjuše (v nadmorski višini 900 do v Bohinjskih gorah so stanovi postavljeni v 1000 m), iz prvotne planine Češnjanov se je presenetljivo organizirane oblike; na Dednem 10 razvilo naselje na Koprivniku v Bohinju. Iz polju in na planini Blato so stanovi postavljeni planin sta se razvili, samotni kmetiji Vršan na v krožni obliki, na nekaterih senožetnih plani- Jelovici in Obranca na Mežaklji. Ljudsko izro- nah so razvrščeni stanovi in staje v vrsti ob čilo potrjujejo tudi listinski viri. Kmetiji sta bili poti (Zajamniki, Na Pečeh), sicer pa prevladuje opuščeni in lastniki so jih vse do prepovedi na senožetnih planinah oblika razloženega na- paše izrabljali spet kot planini. selja (npr. Voje, Ukane, Uskovnica in druge). Na planinah s skupnim planovanjem pase ži- 8 Listinski prepis z omembami teh planin je posredoval dr. Josip Zontar. vino skupni pastir, v zadnjih desetletjih pogosto 9 Glej: Kaspret, n. d., M. Kos. n. d., Josip Žontar, Zgo- dovina mesta Kranja, str. 31. 32, 1939, Branko Reisp. leta puščajo živino kar brez pastirja. Se po prvi 1499 omenja imena v Kamniških Alpah, Kronika XI, 1963 svetovni vojni, ko je bilo na planinah več str. 111. w A. Melik, Planine v Julijskih Alpah, 1950, str. ??? živine, je bilo gori tudi več skupnih, voljenih

Koprivnik, vas, ki se je razvila iz Cešnjanske planine srenjskih pastirjev, katerih delo je bilo na- drobno določeno: »črednik«, »pogonič«, »tre- tinjek« so pasli, »majerce« pa so predelovale mleko v maslo in sir - skuto. Na takih plani- nah so skupne, srenjske pastirske zgradbe, po- samezni pašni upravičenci so imeli v preteklosti le preproste zgradbe za živino - tamarje. V zvezi z obliko skupnega planovanja je bila posebno pomembna vloga vaških pašnih ali srenjskih odborov v preteklosti. Melioracije, ki so jih v planšarstvu uvajale oblasti deloma že pred prvo svetovno vojno, posebno pa še v času med obema vojnama, so na takih plani- nah bistveno spremenile podobo prvotnih plan- šarskih naselij. Namesto starih, lesenih pastir- skih zgradb so z državnimi podporami gradili na planinah moderne, po načrtih izdelane zgradbe, kakršne srečujemo danes v Karavan- kah, na Pokljuki in na planinah, ki pripadajo vasem Gorenjesavske doline. Te moderne zgradbe so bile prilagojene potrebam planšar- skega gospodarstva, hkrati pa tudi potrebam razvijajočega se gorskega turizma; najlepši primer združevanja te dvojne funkcije je pla- ninski dom na planini Preval na Begunjščici (dom je med drugo vojno pogorel, pa so ga po vojni — tako kot na številnih drugih plani- nah zgradili na novo, po starih načrtih). Tudi preprostih ovčarskih koč, zgrajenih iz zloženega kamenja, ki so bile nekdaj tako značilne za ovčje planine v Karavankah, danes ni več. Samo še starejši domačini vedo za razvaline nekdanjih ovčarskih bajt, ki so bile podobne bajti, ki jo je opisal F. S. Finžgar v svoji črtici Prekvata ovca: »Med Stolom in Belščico .me je Majerska krošnja Vse slike iz fototeke Gorenjskega muzeja, Kranj zaletela strahotna ura ... Begal sem po planini in iskal bajte ovčarja Nejca ... V megli in toči je nisem mogel zagledati, dokler se nisem za- močneje priklenjeno na planinsko živinorejo. letel vanjo. Prihuljeno sem se skobacal skozi Najbolj sklenjeno območje v tem pogledu vrata, komaj za dobro ovco visoka... Vsa bajta je bila namreč v breg vkopana, obložena predstavljajo planine v Bohinjskih gorah ter v s surovim zidom, le streha je bila lesena ...« Kamniških Alpah (na Krvavcu in na veliko- Take ovčarske koče so v času med obema voj- planinski planoti). Se do nedavna je bilo nama zamenjale betonske zgradbe (npr. na posamično planovanje živo na nekaterih pla- Belščici). ninah Blejskega kota: Na Lipanci so npr. imeli štirje gospodarji iz blejske vasi Grad svoje Tam, kjer se je v sistemu planinskega gospo- koče, ostali pašni upravičenci pa so imeli le darstva ohranil najstarejši način posamičnega posebne zgradbe za živino - »tamarje«, po- ali individualnega planovanja na skupnih pla- dobno je bilo v Kranjski dolini na Pokljuki. ninah, so bile melioracije, ki so jih uvajale Posamična oblika planovanja je bila značilna oblasti, manj učinkovite, omejene so bile v na Selški planini na Jelovici — še po drugi glavnem le na skupne objekte: gonske poti, vojni, vse do prepovedi paše (letos so Seljani vodne naprave ter sirarce, ki so jih gradili na dobili planino nazaj). V Karavankah se je ta planinah v Bohinjskih gorah. Oblika posa- sistem najbolj obdržal na tržiški planini Javor- mičnega planovanja se je najdalj ohranila v nik, kjer je imelo pred drugo vojno še devet območjih, kjer je kmečko gospodarstvo naj- gospodarjev svoje pastirske koče (med vojno je planšarsko naselje na Javorniku pogorelo, nastajale šele od srede preteklega stoletja po vojni so nekateri postavili nove koče). V dalje. Bohinju je bilo pravilo, da so pasli svoje trope Poleg stanov na kobilah in kamnitih ovčarskih člani domače družine - strici, tete, hčere ali koč sodijo med najstarejše oblike pastirskih sinovi, drugod pa so posamezni gospodarji bivališč »bajte« velikoplaninskega tipa, ki jih najemali v času »planine« majerje iz vrst rev- moremo šteti za značilno obliko pastirske nejših domačinov. Nekaterim je bilo pastirstvo arhitekture v Kamniških Alpah, saj so se frag- poklic, saj so od rane mladosti do pozne sta- menti prvotne arhitekture ohranili celo na zi- rosti vsako leto odhajali v planine. Po drugi danih zgradbah, npr. na planinah na Krvavcu. vojni tudi na teh planinah močno upada število Z nazadovanjem in propadanjem planšarstva planinskega osebja. Majerji pasejo zdaj razen na Gorenjskem propada naša stara planšarska svoje živine še živino drugih gospodarjev, za arhitektura. Prvotna pastirska bivališča preure- kar dobijo plačilo. jajo povsod tam, kjer držijo do planin urejene poti, v počitniške hišice, žal, največkrat brez Oblika posamičnega planovanja je najmočneje pravega posluha za vrednote stare arhitekture zakoreninjena v tradiciji, zato se je ob njej v planinskem okolju. ohranilo v naši pastirski kulturi največ starega izročila. Zakoreninjenost v tradiciji kažejo stare pastirske zgradbe na planinah v bohinjskih gorah ter na planinah v Kamniških Alpah. Visoko v gorah, daleč stran od vplivov, ki so spreminjali podobo življenja v dolini, so veljale druge v naravi pogojene zakonitosti, ki so se MOJE POTI jih pastirji trdno držali. Stanovi »na kobilah« v visokih bohinjskih gorah predstavljajo naj- starejšo ohranjeno obliko pastirskega bivališča Darina Konc v Julijskih Alpah. V preteklosti so imeli (po ljudskem izročilu) take pastirske koče tudi na nekaterih drugih planinah (na planini Klek na Pokljuki, na Zelenici v Karavankah). Značilne Na Biškovcah so torej te zgradbe na koleh za planine v vi- sokih legah, kjer so planine najprej nastajale, Tri stezice, tri gorske poti drže iz moje do- in za območja, kjer se planine najbolj zgodaj mače vasi v sveži, zdravi gorski svet. Proti omenjajo, ter za planine, ki pripadajo zgodo- zahodu se vzpenja travnat hrbet Kmetovec. vinsko dokazanim najstarejšim vasem v dolini. Menda se imenuje tako, ker mu je gospodar Nadstropne pastirske koče, ki združujejo prav posestnik Kmet. Planota se vleče doli do vasi tako kot bohinjski stanovi »na kobilah« v spod- in prehaja v senčnat gozd, ki mu pravimo Pir- njem delu prostor za živino, v nadstropnem hovec. Čudno ime. Otroci smo slišali v prizvoku delu pa pastirsko bivališče (npr. na Belski pla- imena nekaj kakor strah. Od tam se je v ve- nini na Pokljuki), so se razvile iz prvotnih pa- čerih in nočeh oglašala sova in naznanjala smrt stirskih zgradb na koleh. Prehodno obliko v vasi. predstavljajo stanovi na planini Javornik na Prijazna gozdna pot, vsa v senci mogočnih Pokljuki; tu stoje še vedno stanovi na kobilah, smrek, drži skozi gozd v zdravilišče Golnik. vendar zakriva to konstrukcijo brunast priste- Čudovit je sprehod po njej ob vročih poletnih njek - prostor za živino, ki je pomaknjen iz popoldnevih. Samo oddaljeno šumenje gorskega tlorisa osnovne zgradbe. potoka, zateglo krakanje vrane, pravkar se je preletavala preko gmajne, in še oddaljeno Brunasti stanovi, ki so značilni za planine v zvončkljanje kravjih zvoncev moreš slišati, ko nižjih legah, ob katerih so navadno rovti, so stopaš na planoto onkraj Pirhovca. In če se mlajšega izvora, seveda pa se še naslanjajo tedaj oglase zvonovi doli pri fari v ubranem na staro stavbno tradicijo. Značilno za mlajše pritrkavanju, kakor to znajo samo še v pod- - rovtne planine je, da imajo lastniki posebno gorskih vaseh, tedaj obstaneš na poti in začutiš, zgradbo za pastirja in posebno zgradbo za da se je nekaj kakor daljna mladost dotaknilo živino. Na teh planinah se lesene zgradbe tvojega srca. Lepo ti je, in vse hudo je ugasnilo mešajo z zidanimi. Zidane zgradbe sledimo v tebi. Življenje ni samo vroč delovni dan. V nazaj v začetek 17. stoletja, vendar so povečini gorah, daleč od umazane napihnjenosti, je spet praznik. Gorski veter nosi praznično pritrka- Na mogočni hrast, gor v krošnjo njegovega vanje daleč preko gmajn in senožeti tja do pod- vrha, je tisto noč priletel planinski orel. Igral gorskih kmetij v Svarjah in v Gojzdu. se je na valovih vetra in tako prijadral z gora Druga pot se spusti do vaškega potoka in nato v dolino. Bila je ravno kresna noč. Vsi ptiči in po pastirski poti na Biškovce, ki ni planota ne vse živali so imele svoj praznik. Na bližnjih gmajna, ampak širok peščen, neurejen vhod v hribih in goricah so goreli kresovi. Zvezde so gorski svet. Biškovce so od vseh in niso od ni- mežikale v jasno svetlo noč, mesec je obstal kogar. Se gorski potok se ob vhodu na Biškovce ncd velikim travnikom. neovirano razširi, preden pade navzdol v ure- Planinski orel si je zaželel slišati kaj lepega. jeno strugo. Vsi njegovi mali državljani ptički-pevci so ži- Na Biškovcah so imeli do nedavnih časov vaški veli v dolini, nobeden si ni upal v strme skale bajtarji svoje fančnike, kakor se dejali ograje- in pečine, kjer je domoval on, njihov kralj. Sto- nim njivicam, na katere so sadili zgodnjo ze- letja in tisočletja že razveseljujejo ljudi s svo- lenjavo. Da jim voda ni odnašala rodovitne črne jim žvrgolenjem. Kralj pa še ne ve, kateri prsti, so jih ogradili s kamenjem in prepletli ptički so najboljši pevci njegovega ptičjega ogrado s smrečjem. Tu so imeli drobec posestva, kraljestva. ki jim ga nihče ni kratil. Tisto kresno noč so se zbrali vsi veliki in mali Kadarkoli stopim na Biškovce, sem v roju spo- ptiči, vsi važni in manj važni pod velikim hra- minov. Svet se rahlo vzpenja in prehaja v seno- stom na velikem travniku. Svojega kralja, pla- žeti. Na obeh straneh so gmajne. Tu ne rastejo ninskega kralja so hoteli razveseliti s svojo jagode in borovnice. Kadar smo jih otroci na- pesmijo. Izmed ptičev pevcev so izbrali tri naj- birali, smo šli prek Biškovc na desno, spet preko boljše. Ti naj kralju pokažejo svojo pevsko potoka, mimo grobelj na hrib, ki smo ga ime- umetnost. novali Orle. Tu je mešan gozd, mnogo je v Modra sova je predlagala, naj bi nastopili: njem kostanjevih dreves, na tleh pa vse zeleno zlatoperni drozg, zlatokljuni kos in čisto nava- borovničevja. Iz kostanjevih listov smo delali den slavček, po katerega so poslali goloba nabiravčke in vanje nabirali sladke črno-viš- pismonošo dol v primorje, kjer so slavčki doma. njeve sadeže. Nismo utegnili govoriti. Vsak Izbrani pevci so bili zelo počaščeni in so se svoje borovničevo kraljestvo smo zasedli in po tri dni in tri noči pripravljali za nastop. Le dolge popoldneve nabirali in stresali v stare slavček ni utegnil, ker je bil doma tako daleč lonce, ki so nam jih starši zaupali. Jagode in od planinskega hrasta. Čisto vsakdanji je pri- borovnice so prinašale malim podgorjanom prvi letel na veliki travnik dobro uro pred nasto- osebni zaslužek. pom. Nekam pomilovalno sta ga gledala drozg Naše Biškovce so kar zelo podobne kraškemu in kos. svetu. Apnenčastega kamenja je tu na pretek. Zlatopernati drozg je odločil: »Prvi po vrsti in Nič čudnega, da so tu postavljali mogočne nastopu bom jaz, za menoj prideš ti, zlato- apnenice. Ostanke teh apnenic bi še mogli najti. kljuni kos, nato slavček-beraček, če ravno želiš Ni bilo lahko postaviti tako apnenico, ni bilo z nama tekmovati. Sploh pa bi bilo prav, da lahko pripravljati apno. Se živi spomin na Ve- se premisliš. Zdaj je še čas.« varjevega ata, ki je bil mojster za to in za vrsto Slavčku je od utrujenosti utripalo srce. Nič ni drugih del, zraven pa moder in vesel človek. odgovoril, le iz bližnjega studenčka je srknil Kaj vse bi mogli zvedeti o tistih starih časih, tri kapljice vode. Ni utegnil pomisliti, katero če bi mož še živel! Vevarjevega očeta ni več, pesem bo zapel pred kraljem. Kakor mu bo apnenic na Biškovcah tudi ne, le vhod v gorski narekovalo srce, tako bo najbolje. Da bi le ne svet je še vedno tako neurejeno mlad in svež. bilo kake bučne spremljave! Fantovska pesem na robu travnika je že utih- nila, kresni ognji so ugašali. Zdajci se je pričel Koncert pod velikim hrastom ptičji koncert na velikem travniku. Prvi stopi pred kralja, planinskega orla, zlatopernati Na velikem podgorskem travniku je rastel mo- drozg. Izboči prsa, se zravna, prikloni in že gočen hrast. Odmaknil se je od bližnjega gozda, poje. Kralj gleda njegovo zlatopernato obleko da je imel dovolj sončne luči in toplote. S in prav nič ne sliši, da se je pevček sredi spoštovanjem so se ozirala nanj druga dre- pesmi zmotil in zgrešil melodijo. vesa. Kaj so v primeri z njim jesen in gaber, »Dobro, dobro,« ga pohvali kralj in še vedno bukev in breza, da ne govorim o brinovih gr- gleda njegovo zlatopernato obleko. Zdaj na- mičkih in leskovih vejah. stopi drugi pevec, zlatokljuni kos. Zažvižga, Potem nadaljujem. Pisava je še vedno lepa, strunice v grlu zatrepečejo, rad bi bil zapel šolska ... pesmico o preljubem Avguštinu, pa mu je Rad sem ob lepih dnevih občudoval Kamniške. zmanjkalo sape. Kralj tega ni opazil, ves čas Lepe so se mi zdele od doma, in nekje daleč je gledal samo njegov zlati kljun. so bile ... »Dobro, dobro,« je spet rekel kralj in usekal Tedaj kot otrok, ki ni vedel za svet onstran s svojo desno nogo ob vejo, na kateri je sedel. teh gora, nisem mogel upati, da bom kdaj na Zdaj je bil na vrsti slavček. Priletel je pred vrhu Zaplate, Grintovca, Kočne ... kralja, ga pogledal in sklonil glavico v pozdrav. Pravzaprav je bila Zaplata zame najbolj skriv- Kralj ni imel kaj videti. Pred njim je stal ptiček, nostna gora. Vedel sem o njej precej zgodb podoben čisto navadnemu vrabcu. Da si le in pozno poleti, ko so se začele kazati velike upa tak pred kralja! svetle zaplate okoli Hudičevega boršta, so te Slavček pa poje, poje, kakor znajo samo slavč- zgodbe spet oživele... Tedaj še nisem hotel ki. Njegova pesem boža, tolaži, pripoveduje o verjeti, da so te zaplate na štiri ogle naredili soncu in o zvezdah, o pomladi in o rožah. kosci... Prej bi verjel, da vse dogajanje okoli Tako lepo, tako sladko, da je kralj pozabil na tega gozda pripada neki še neznani pravljici... vse. Še nikoli nikjer ni slišal podobne pesmi. Gore sem se pravzaprav bal. Bal sem se je Pozabil je izreči svoj kraljevski »dobro, dobro«. zaradi pomladnih plazov. Bal sem se je pa Vstal je, se priklonil malemu pevčku in ga po- tudi zaradi hudiča. O njem pravi zgodba, da vabil na svojo desno stran. Tisto noč je raz- je gozd, ki čepi na sredi Zaplate - po njem, glasil slavčka za najboljšega pevca v svojem njegovi značilni obliki je ta gora dobila tudi kraljestvu. Niti zlatopernati drozg niti zlato- ime - odnesel kmetoma, ker sta se pravdala ... kljuni kos mu nista bila nevoščljiva, saj slav- Zadel ga je bil na ramo ta hudič, da bi boršt ček, najboljši pevček, ni bil prav nič prevzeten. prestavil v pekel. Mežnar pri Sv. Jakobu pa je Ostal je do danes čisto navaden ptiček. ravno tedaj zazvonil dan; hudič je izgubil moč in tako je moral odložiti gozd tam, kjer ga je zateklo. In to je bilo ravno na pol pota v pekel, ali natanko, bilo je to sredi Zaplate... Od tu dalje pa v dnevniku postane pisava »vetrovna«, ne več tako otroška. JAKOBOVA NEDELJA ... Ko sem se poslovil od svoje breze na vrtu in sem šel v svet, so mi gore postale še ljubše. Vedno se rad vračam k njim, ker so mi domače, Marijan Krišelj ker hranijo v sebi toliko spominov na mojo mladost...

Malo romantično, pa nič ne de. Mladost je s perspektive let zmeraj romantična, zakaj bi ji Pred seboj imam svoj planinski dnevnik. torej to odrekali. To je drobna in precej oguljena, na videz »ne- ... In tako me je gora našla na svoji poti po- ugledna« knjižica, ki pa vsebuje zame precej zimi, ko je bil sneg prvi gospodar. Bil sem gost dragocenih spominov. gora tudi pomladi, ko je vse cvetelo in je bilo Večkrat jo listam, pregledujem, berem... v zraku polno nekaj takega, čemur nikoli ne Prve besede, stavki, so izpisani lepo, skrbno ... bomo vedeli imena ... Skoraj šolsko, bi rekel, potem pa se ta skrb Tako sem hodil tja leto in dan... Pa bom umakne nekakšni naglici... Pisava postaja vse hodil v ta svet, ki pripoveduje neprestano nove bolj površna... Zdaj stoje črke pokonci, potem in nove zgodbe, lepe in resnične, ker so obar- nenadoma spet poležejo, ne da bi vedel, kaj vane z barvo resničnega življenja, še dolgo. je temu vzrok, itd Menda je to podoba živ- Rad se spominjam zgodbe, ki sem si jo kot ljenja, razpoloženja ... Tudi pisava, ne samo otrok menda prvo zapomnil. Pripovedoval mi vsebina. jo je oče, ki je prav tako ljubil te vrhove nad Začenjam pa ta svoj dnevnik takole: svojo rojstno hišo. Preprosta je ta zgodba pa Rodil sem se pod gorami. Storžič mi je dajal obenem skrivnostna. Dolgo nisem mogel s svo- prvo vzpodbudo v razmišljanju, zakaj so na jimi otroškimi možgani izluščiti nje pomena ... svetu poleg gozdov, rek, polj in travnikov tudi - Pravljica govori o Snežnem kralju. Ta je vsak gore... dan klical k sebi ljudi, ker je bil visoko gori Zaplada, sredi nje Hudičev boršt, spredaj ploščad pred gostoljubno Francijevo kočo

Foto M. Krišelj

na vrhovih tako sam... Bilo mu je dolgčas. je nekje tam gori, kjer je še sneg, ko je pri Vsak dan se je ta mogočni kralj oglasil z vrha nas okoli doma že vse cvetelo. Sicer mu pa Velike gore. Njegov glas je bilo čuti daleč najbrž tudi oče ni vedel prave podobe. In tako naokoli, in prijeten je bil. Vabil je k sebi naj- sem pač po svoji otroški moči razdelil vloge bolj drzne fante, da bi se povzpeli na njegovo in dolžnosti svojih pravljičnih junakov med po- teme, da bi bili deležni njegove milosti. Raz- samezne vrhove nad svojo rojstno hišo. Spo- kazal bi jim deželo, ki je ljudje niso poznali, minjam se še prav dobro tistega dne, ko me a so hrepeneli po njej, ker so vedeli, da je je oče prvikrat vzel s seboj k Sv. Jakobu, k skrita za hrbtom tega velikana. tisti skrivnostni cerkvici. Naporna je bila pot na njegov vrh, polna je Tam je živela njegova teta Mica in vsako leto bila nevarnosti, neznanih pasti, pa so kljub na Jakobovo nedeljo jo je oče obiskal s svo- temu najbolj hrabri odhajali tja gor. jimi prijatelji, da so se tistega dne poveselili in Ljudje so tako v dolini lahko večkrat videli zadostili šegam in navadam, ki so jih bili ljud- mladeniča, kako je stal na vrhu te Velike gore je tedaj še spoštovali... in gledal v daljavo. Ob takih priložnostih mi je dan minil na Sv. Jakobu. Tekal sem okoli cerkve, največkrat pa Včasih, če je bilo vreme lepo, so slišali celo smo šli v zvonik z očetom, da bi pritrkavali. njegov glas. In niso vedeli, da je to glas slo- To je bilo lepo. Zvonjenje se je slišalo v tej vesa, saj tisti, ki je gledal nekam daleč in je prelepi pokrajini kot praznično pritrkavanje, z vrha Velike gore tako skrivnostno pozdrav- saj so se mi celo ljudje zdeli slovesnejši. Včasih ljal svojo dolino, se ni več vrnil. smo pritrkavali še kar dobro, pozno popoldne Za vedno je ostal v gosteh pri Snežnem pa smo večkrat »zmedli«. Živahna očetova kralju ... roka, ki je bila sicer tega opravila vajena, je Velika gora je bila zame Storžič, glasovi Snež- tedaj le stežka lovila takt. Tako je pač bilo. nega kralja pa so bili zvoki zvonov, ki so pri- Mica je že znala poskrbeti, da se je v ljudi hajali v dolino od cerkvice Sv. Jakoba. Njega hitro vselila živahnost. Obiskovala je skupinice samega, tega Snežnega kralja, pa si nikoli prijateljev, znancev in drugih obiskovalcev in nisem znal predstavljati. Zamišljal sem si, da jim ponujala pijačo... Pogrejte se, pogrejte, je ponavljala, čeprav je bil vsakdo do kože pre- Če bi šli na tak izlet, bi doživeli dan, ki bi močen in vroč od napete hoje. Nihče se vabila ostal še dolgo v spominu. Morda bi si to doži- ni branil in tako se je poznalo tudi zvonjenju. vetje zapisali celo v svoj dnevnik, tako kot Jaz sem vse to bolj od strani opazoval. Pre- sem to storil jaz. Sam sem ga celo uvrstil - majhen sem še bil, da bi mogel biti deležen kot mnogi drugi moji prijatelji - v svoj že- Micinega »blagoslova«, kot sem pogostokrat lezni gorski repertoar. slišal besedo namesto zahvale za kozarček Sicer pa moram kljub navezanosti na ta gre- žganega. S svojimi prijatelji kratkohlačniki smo ben zapisati, da je ostal Sv. Jakob zame le še posedali po tratah ali pa smo ob veliki mlaki spomin. Tam gori ni več tete Mice, ne njenih tam doli pod cerkvijo, ki je dandanašnji ni več, otrok, moža, krav, njenega malinovca, njenega opazovali velike kačje pastirje, ko so jadrali gostoljubja... Mežnarija, ki je svoje čase da- nad umazano vodo. Tudi podili smo se po tra- jala streho številni družini, je danes počitniška tah tja gor do Potoške gore. Trat tu ne manj- hiša; malo stran je zrasla nova planinska ka, bilo pa jih je včasih še mnogo več. Pre- koča, Francijeva koča, ki s svojim gostoljubjem rasel jih je gozd. skuša ustvariti nekdanje vzdušje in ustreči zah- Tudi živine, ki je svoje dni veselo pozvanjala tevnim in manj zahtevnim občudovalcem tega v Potoški gori, danes ni več. Ob takih dneh, pozabljenega raja... kot je bila Jakobova nedelja, je gospodar Tu je tudi nekaj vikendov. In to je vse. Ostali Francelj bil najraje tam gori na paši. Ljudi ni pa so ljudje. In vedno več jih pride gor, vedno rad gledal. Tudi mi ga nismo radi vznemirjali. več je takih, ki jim je ta svet pri srcu in si Celo bali smo se ga. Bali smo se njegove po- žele v tem vzdušju otepsti s svoje vsakdanjosti časne hribovske hoje in močnega duha po prah, se nadihati planinskih vonjav... tobaku, ki ga je kar sam prideloval. Gledali in Ni pa več nekdanjih navad in običajev. Ali pa občudovali smo raje Storžič ali pa ugibali po so, kdo bi vedel. Sam sem jih morda prerasel, dolini imena vasi in iskali rdeče strehe doma- drugi, ki prihajajo za menoj, pa bi morda za- čih hiš... pisali drugače, kot sem zapisal jaz ... Vsakdo In tako je minil dan. Otroci smo bili razigrani, doživlja ta skrivnostni svet po svoje. In to je očetje pa so stopali hudo previdno po strmini prav, saj je to tisto, kar nas vleče tja gor. ali pa so se naslanjali na ramena naših mater. Menda zaradi ravnotežja. Pa kdo bi vedel na- tančno zaradi česa še... Doživetja, ki se jih še danes rad spominjam, ker so to najbolj svetli trenutki mojega otro- štva. V njihov spomin pa so vtkana tudi deja- MED MLADIMI nja staršev, zlasti očeta, ki je tako ljubil svojo KRANJSKIMI PLANINCI goro Storžič in mu je bil vsakoletni izlet k Sv. Jakobu tako pri srcu, da je znal vcepiti to lju- bezen s sicer značilno gorenjsko robatostjo, v Karel Makuc resnici pa z neizmerno mehkobo, tudi v naša mlada srca ... In kje je pravzaprav ta skrivnostni Sv. Jakob? Če gledate proti goram iz Kranja, vidite Sv. POMLAJEVANJE Jakob kot nepomembno vzpetinico tik pod Za- plato. Tudi cerkvica se vidi. Izhodišče za ta Mladinci so hrupoma zavzeli svojo mizo. Ko je hrib, ki je le 960 m nad morjem, je Pred- bila na vrsti večerja, je krompirjev golaž izginil dvor. Je izletniška točka za vse, ki prebivajo s krožnikov, da bi verjetno v nobenem labo- pod temi gorami. Naj bo kmet ali delavec, ratoriju ne mogli ugotoviti vsebine večernega vsakdo gre rad vsaj enkrat na leto - na Ja- obroka. Pa kakšen smeh! Same šale. V glavnem kobovo nedeljo - tja gor in morda še kam o zadnjem pohodu, o današnjem vzponu, o neki naprej, kajti od tam je še lep sprehod na potegavščini... Zaplato, na Mali Grintovec, kamor so včasih Pridružil sem se jim. Vsaj skušal. Ni mi uspelo, fantje hodili po planike, da so se z njimi v vem. Toda njihova vedrost, razigranost, polna dolini postavljali... Tudi do Kolišča se pride duhovitega humorja, vse to me je izzvalo. Za- in naprej do Storžiča. vestno sem se skušal otresti vsakega zunanjega vedrosti in ljubezni do narave med mladim, videza resnosti in se prilagoditi razpoloženju, odpraviti starostne razlike. novim rodom. Spet smo se našli z nahrbtniki in znova - v Spoznali smo se, vsaj po planinsko, z dovtipi. ponedeljek. Robi, Vlado, Matjaž, Marko, Lučka, Ko nas je naslednje jutro ločila pot v zaželene Nežka, Miloš, Miro in drugi vedo zlasti ob ve- smeri, sem našel v glavnem vabilo za pone- čerih v planinski koči dogodivščin brez konca. deljek zvečer. Da, v ponedeljek zvečer so po- navljali drug za drugim. Vsak ponedeljek zve- čer imamo sestanek v društvu. NEPOZABEN DOGODEK Tako se je začelo. Ponedeljek za ponedeljkom. Imel sem občutek, da sem z njimi postal mlajši, Šli so na republiško orientacijsko tekmovanje. gibčnejši. Le kadar sem zaslutil, da mi pona- Bilo je na Jančah v Zasavju. Iz Kranjo so bile šanje mladostnika ne pristoji, da me kot upo- tri ekipe. Dve pionirski in mladinska. Vreme pa kojenega mladinca morda smeši, takrat sem se skrajno slabo. Ko so prišli na Janče, so se črni v sebi zresnil. Pa le za trenutek. Moč mladih oblaki spustili navzdol in vsak hip je bilo pri- je premagala. čakovati prve kaplje. Toda za planince, zlasti za mlade, ne sme biti ovir. Startali so. Ze pred Potem... Našli smo se na pohodu preko Mar- prvo kontrolno točko jih je močan naliv dobe- tinjvrha na Cerkno in Porezen, na orientacijskem sedno žalil. Vztrajali so. Pri tretji točki so z tekmovanju od Male poljane na Kališče, na po- grenkobo ugotovili, da ne gre. Vrnili so se pre- hodu na Planico, na Senturško goro, na akcijah močeni do kože in skrajno razočarani. In vendar in spet znova - v ponedeljek. Nasmejali so se so bili prav na tistem tekmovanju najprijetneje dogodkom, dogodivščinam in potegavščinam iz presenečeni. Naliv je prenehal in nepričako- pretekle sobote in nedelje in se znova dogovo- vano se je pred kočo pojavilo več lepih vozil rili za naslednjo soboto. Se več. Krog se je raz- in med mlade planince je stopil sam Tito. Vsi širil. Vsaj zame. Spoznali smo se z mladinci so osupnili. Nihče ni tega pričakoval, nit. or- iz Preddvora, Zabnice, Cerkelj, Gorič ... ganizatorji. V naglici so se zbrali v krog, od nekje so dobili nekaj mahu, ga dali v škatlo in dostavili dve lepi gobi. Ko so mu to poklonili, EDINA POT je bil Tito vesel, pozdravil je v krogu zbrane Načelnik Simčič je razgrnil podatke. Pravzaprav mladince, jih pohvalil za njihovo dejavnost in odprl beležko, stresal »z rokava«. Kako ne, saj ves nasmejan odšel. Mladinci ne morejo poza- že leta vodi mladinski odsek. Po vseh osnovnih biti tega dogodka. šolah so sekcije mladih planincev. Domala dve tretjini društva, 65 odstotkov, je mlajših od 25 let. Okroglo 1300 je pionirjev in mladine. In ni KAVALIRSTVO vse le v Kranju - ob ponedeljkih. Mladi po sek- Zbrali so se iz Jesenic, Kranja, Radovljice - cijah organizirajo že kar sami svoje izlete, se iz vse Gorenjske pri Valvazorjevem domu pod javljajo na tekmovanja, pripravljajo, vabijo Stolom. Sami mladi! Sobotni večer je bil lep. stare, izkušene planince za njihovo »planinsko šolo«, urejajo propagandne omarice, pišejo v Napravili so si še taborni ogenj in pesmi, re- časopise in revije o svojih doživetjih v hribih .„ citacij pa tudi domislic in smeha ni bilo konca. Ob vsem tem se je že uveljavilo široko tradi- Naslednje jutro so se zvrstili pred velikim ku- cionalno tekmovanje med sekcijami, ki ima svoj pom desk za obnovo Prešernove koče na Stolu. vrhunec navadno v maju s prireditvijo »Mla- Za večino to ni bilo prvič. Vajeni so takih de- dina in gore« v največji, najlepši kranjski dvo- lovnih akcij. Mladinci so se hoteli izkazati kot rani. Takrat se pokažejo, kaj so naredili, kaj pravi fantje, saj so bila z njimi tudi dekleta. znajo vsi od šenturške gore do Stražišča. Tudi Vasja in Vlado sta si naložila po dve deski in predsednik društva dr. Valič z vsem zanosom celo bolj široki. Poltretjo uro hoda je za na- govori o mladih in je pripravljen vedno poma- vadnega planinca na tej poti. Ko so prišli na gati. Z njim pa seveda ves upravni odbor, izku- ravnico z mokro, črtno prstjo tik pod vrhom, šeni alpinisti in gorski reševalci, jamarji. Ver- ko je začelo pod nogami drseti, je tovarišici jetno ne le zato, ker so med to množico mla- pred njima pošla zadnja moč. Omahnila je. Na- dine v povprečju društva najmlajši planinci Slo- ložila sta si še njeno desko in skušala razoča- venije, ampak zavestno zato, ker je to edina rano dekle ohrabriti. To jima je bilo največje pot k razširjanju planinske miselnosti, zdravja, zadoščenje v tisti akciji. KOLIKOR ZNAŠ... želeli namesto slaščic še kako našo specialiteto - pesem. Naši so se znašli s »Terezinko«, »Pod Na lanskem orientacijskem republiškem tekmo- Poncami« itd. Francozi pa po svoje. Njihov vanju za mladinsko prvenstvo pri Celjski koči vodja je zatem pravil, da še v nobeni dvorani je bila tudi ekipa kranjskih mladink. Takoj v in na nobeni prireditvi ni spoznal toliko po- začetku jih je pozdravila huda nevihta. Zatem drobnosti in doživel toliko prisrčnosti kot takrat pa se je še megla sesedla tako nizko, da iz na Kališču. sadovnjakov in vinogradov niso videle ped pred nosom. Vlasta se je nenadoma izgubila. Ostale tri so zaman ugibale kam in iskale njeno sled. VIK IN KRIK ZASTONJ Bile so brez kompasa, brez zemljevida - brez vsakih pripomočkov v neznanem kraju. Kmet Dvanajstletni Janez Zupane iz Preddvora si je jim je ponujal breskve in grozdja, one pa so izmed toliko dogodkov in doživetij v hribih naj- imele slabo vest in so se premočene vrnile nazaj bolj zapomnil prvi vzpon na Triglav. Imeli so v kočo. Na veliko presenečenje pa so tam našle smolo. Prav pod vrhom jih je zajelo neurje. tudi Vlasto. Zaskrbljena za svoje tovarišice se Treskalo je in grmelo, naliv pa se je spremenil je bila vrnila in spraševala o njih. A tekmo- v snežni metež. Kako pride prav Aljažev stolp! vanje? Bilo je že zamujeno. Toda ob splošnih Vendar ga to ni prestrašilo. Celo ponosen je spretnostih so tudi zgolj s testi, s teoretičnim bil, da je lahko doživel nekaj takega, da je v znanjem vendar dosegle peto mesto. Niso bile praksi spoznal tisto, kar se je prej le učil, slišal. zadnje, čeprav so se jim zatem v Kranju sme- Marjan iz Preddvora pa je ime! sošolcem po- jali. Kolikor znaš ... vedati pretresljivo zgodbo s poti na bližnje Ka- lišče oziroma na Storžič. Nenadoma so zapazili blizu velikega orla, ki je nosil v kljunu mladega KEMIJA IN JOTA zajčka. To so vsi trdili in zagnali velik vik in krik, da bi rešili ubogo žrtev. Nič ni pomagalo! Na smučarskem tečaju za srednješolce to zimo Orel je v velikih krogih zajadral nad dolino in na Krvavcu so za kuharja določili šegavega se'zatem usmeril proti svojemu skalnatemu bi- Franceljna. Šlo je vse prav in v zadovoljstvo vališču na drugi strani. mladih smučarjev, dokler je bila polna shramba. Za zadnji dan pa ni bilo več ne mesa, ne ma- karonov, ne riža... Le nekaj fižola, zelja in krompirja je še bilo. Zmenili so se za joto. Nikdar je ni kuhal, vendar se je ni ustrašil. Pri glavnem kuharju v bližnjem domu je dobil MLADINSKI ODSEK splošno navodilo in se je lotil kuhe. Ko je olupil PD KRANJ krompir in ga kuhal med zeljem, je bil vse bolj razočaran in zaskrbljen. Krompir je postajal vedno trši. Kot kamen! Ko se zaradi lačnih Marija Brudar smučarjev ni smel več zamujati s kosilom, je lepo povedal: »Sedite k oknu, da boste lahko krompir ven metali.« Prisodili so mu cvek iz kemije, ker ni poznal lastnosti škroba in kisline.

ieto 1957 je rojstno leto mladinskega BRATSTVO OB POLENTI odseka PD Kranj. Do tedaj se je mladina vklju- čevala v različne dejavnosti drugih odsekov in Lani so peljali večjo skupino sovrstnikov - mla- društva kot celote. Pionirskega dela se je lotil dijak tekstilne srednje šole Herman Breznik. Za dincev iz pobratenega mesta tudi v hribe - planine je navdušil mladino svoje šole, dija- na Kališče. Da bi francoske goste seznanili tudi škega doma in drugih kranjskih šol. Organiziral z našimi jedili, so za kosilo pripravili polento. je številne izlete, delovne akcije in množične To je bilo truda in smeha, preden so gostom pohode. Nepozaben jim je ostal izlet v bolnico Franjo. Znal je pritegniti tudi odrasle planince, uspeli dopovedati, kakšna jed je to in kako se člane Zveze borcev, mladinski komite in vojsko. napravi. Robi, Marko, Simčič in drugi naši so V tesni povezavi vseh sodelujočih je bila moč bili v zadregi. Potem so se sprijaznili, se znova odseka. bratili in zbijali šale. Ko so gostje pojedli, so Leta 1956 je Herman odšel iz Kranja in delo je zaspalo, a le do leta 1961, ko je odsek znova zaživel. Zbral ga je Emil Močivnik, uslužbenec in poklicna šola v Iskri. V srednjih šolah nismo notranje uprave. Bavil se je predvsem z mla- mogli dobiti prosvetnih delavcev, ki bi sekcijo dinsko kriminalistiko in je hotel mladini vzgojno načrtno vodili. Zvezo z odsekom so vzdrževali pomagati tako, da bi ji čimbolj približal pla- le dijaki-planinci. ninsko dejavnost. Zbral je zastopnike nekaterih Delo je bilo takole: Na šoli je pedagog, ki je kranjskih šol, nekaj pedagogov in učence^ višjih prevzel planinsko dejavnost, ustanovil sekcijo, razredov osemletk in nekaterih srednjih šol. ki se je doma sestajala po potrebi, v Kranj Osnovna dolžnost teh planincev je bila, da so pa je tedensko pošiljal pionirja, ki je prenašai na svojih šolah pobirali članarino in prijave pridobljeno znanje in načrte za izlete v svojo za nove člane, da so propagirali planinsko sekcijo. Pedagogi so prihajali na sestanke en- organizacijo in udeležbo na izletih, ki jih je krat mesečno, nekateri celo redno vsak pone- prirejal mladinski odsek. Imeli pa so premalo deljek. Za še boljše zbliževanje med vodji sekcij vodnikov, ki bi pomagali na izletih. Rešitev so smo večkrat priredili družabna srečanja v Kra- nju in na Šmarjetni gori. našli v seminarju za mladinske vodnike v ja- nuarju 1961 na Krvavcu. Potrebe po vodniškem kadru so bile vedno Poleg izletov v sredogorski in visokogorski svet večje. V januarju 1963 smo odšli na tridnevni je odsek pripravljal predavanja z barvnimi dia- seminar na Krvavec. Predavatelji so bili kranjski pozitivi in z njimi prikazoval domače in tuje alpinisti, reševalci, starejši planinci in strokov- gore. Dobili so nekaj aktivnih alpinistov, ki so njaki za gorsko floro, vremenoslovje in geolo- svoje znanje radi posredovali mlajšim. S temi gijo. To so bili učitelji in profesorji-planinci. Po predavanji so v mladini budili zanimanje za predavanjih so se mladinci urili v smučanju in gore, zato je na nekaterih šolah število članov praktičnem reševanju v gorah. V februarju smo zelo naraslo. Odsek je potreboval nove sode- vsa predavanja ponovili v društveni pisarni, jih lavce in jih tudi dobil. Sestajali so se vsak dopolnili z diapozitivi, nato pa so mladinci ponedeljek. Udeleževali so se masovnih akcij: opravljali izpite za mladinske vodnike in gorske pohoda ob žici okupirane Ljubljane, štafete stražarje. Tako smo dobili 16 mlajših vodniških mladosti, kurjenja kresov ob dnevu mladosti. pripravnikov in 10 starejših. Zagoreli so od Jošta, Šmarne gore, Lovrenca, Rezultat načrtnega dela mladinskega odseka se Jakoba in Kališča do Krvavca. Na dan mla- je pokazal tudi v glasilu Klic z gora. Zal je izšla dosti je 50 pionirjev-planincev sodelovalo v pa- zaradi tehničnihh in finančnih težav le ena radi mladosti. številka. Upravni odbor društva je odseku prisodil nekaj Po občnem zboru v letu 1963 je načelnik Emil finančnih sredstev. Za ta denar so nabavili 10 Močivnik oddal svojo funkcijo in se poslovil, parov smuči, šotor, nahrbtnike, sanitetne tor- ker je odhajal na novo službeno dolžnost. Na- bice in fotoaparat. Smuči smo kasneje prodali domestil ga je Jože Skubic. Tudi ta se je odselil mlajšim planincem, ko smo videli, da nekateri še isto leto. Prevzeti sem morala odsek. V za- niso imeli pravilnega odnosa do izposojene četku je kazalo slabo. Prišlo je med nas nekaj imovine. izkušenih planincev, alpinistov, gorskih reševal- Leto 1962 je prineslo precej sprememb v odboru cev, gorskih vodnikov in stražarjev. Veliko po- mladinskega odseka. Prva naloga v tem letu moč nam je nudila postaja GRS, ki je najbolje je bila, da odsek razširi planinsko dejavnost razumela pomen mladega kadra. Naš glavni tudi v delovne kolektive. Ustanovili so pla- mentor je bil Roman Herlec, ki nas je spodbujal, ninske sekcije v vseh tovarnah, ki so se kasneje da smo vse naše ponedeljkove sestanke oboga- obdržale le v Tiskanini, Iskri, Planiki in Elek- tili s planinskimi predavanji, s snovjo, ki jo mora trarni. V odseku sta delala dva pododbora: obvladati mladinski vodnik. Menili smo, da je mladinski in pionirski. Največja akcija leta je premalo, če kandidat posluša na seminarju pre- bil masovni dvodnevni pohod mladih planincev davanje, sam pa nima nikakršne literature za po poteh IX. korpusa. Mladini so pomagali pri gradivo, ki mu ga posreduje predavatelj in izvedbi tudi starejši planinci, člani upravnega potem brez poglobitve opravlja formalni izpit odbora, Zveza borcev in vojska. Skupno je bilo za mladinskega vodnika. Zato smo si napravili na pohodu 200 ljudi. Izlet je kljub naporom načrt predavanj, pridobili predavatelje iz uspel zaradi tesnega sodelovanja organiza- Kranja, Jesenic in Ljubljane. Literaturo smo do- torjev. bili le za prvo pomoč, zgodovino planinstva, V mladinski odsek sem prišla jeseni 1962 po zaščiteno floro in orientacijo. Nekatere teme naključju. Tovariš, ki je že več let aktiyno delal smo večkrat ponavljali, zlasti prvo pomoč in z mladino, je odhajal k vojakom in mi naročil: zaščiteno floro, ker smo imeli zanjo dobre dia- »Pojdi včasih namesto mene na planinski se- pozitive in strokovnjake. Vaje iz orientacije so stanek!« Delo je bilo zame nekaj čisto novega. bile najbolj aktualne pred orientacijskimi po- Dobila sem nalogo, da poiščem stik tudi s ti- hodi. Prvi pokal, ki so ga dobili pionirji na stimi šolami, ki še niso imele planinske skupine. Jančah, je bil za naše najmlajše planince velika Zaživele so nato še sekcije na šolah v Cerkljah, vzpodbuda in tudi doživetje, saj so takrat z Preddvoru, Predosljah, Šenčurju in na šoli France veliko voljo ob hudem nalivu našli vse kontrolne Prešeren v Kranju. Od prejšnjih sekcij so ostale točke. aktivne osnovne šole: Goriče, kemijske šole Lu- Dvakrat smo še doma opravljali izpite za mla- cijan Seljak, Stane Žagar, s presledki tudi šola dinske vodnike in gorske stražarje. Nato smo se Simon Jenko, vajenski in dijaški dom, od sred- priključili programu planinske šole, ki jo je or- njih šol pa tekstilna, ekonomska, administrativna ganizirala mladinska komisija. Naši mladinci so odšli poleti taborit v Trento. Mnogi mladi vodniki so se aktivno vključevali Tam je čez noč zrasla šotorska vasica na rav- med alpiniste in od teh so le nekateri ostali nici ob Soči pod Kuklo. Mnogi turisti so se usta- zvesti mladinskemu odseku. Sodelovanje s sek- vili ob cesti nad nami in se ozrli na modro- cijami v osnovnih šolah se je poglabljalo, iz- rdeče-zeleno naselje ter se vprašali: »Kdo je gubljali pa smo srednje šole in delovne kolek- tam doli? Od kod so prišli, kaj delajo?« Ko so tive. Tam nismo mogli več dobiti zastopnikov, zvedeli, kaj stoglava mladež iz vseh koncev ki bi se z odsekom redno povezovali. V neka- Slovenije posluša o gorah in kako se potem terih mladinskih aktivih na vasi so zaživele vzpenja na najlepše vrhove nad Trento, so jo planinske skupine, a so bile v svoji dejavnosti blagrovali. Dvanajst nas je bilo iz Kranja ta- kratkotrajne. krat med njimi. Vtisi so bili nepozabni. Prvi vzpon na Bavški Grintovec, sestop preko Kri- Začeli smo iskati nove delovne oblike. Rešitev ških podov do Pogačnikovega doma in v Trento, je bila v organizaciji planinskih šol v vseh naših vzpon na Jalovec - to so bile le priprave za sekcijah, ki so se zadnja leta osamosvojile. To pristop na streho domovine - na Triglav. Mnogi vprašanje je začel reševati novi odbor mladin- smo ga doživeli prvikrat, zato naj ga opišem skega odseka v letu 1966. Mladinski odsek je malo obširneje. dobil zelo močno oporo v novem upravnem odboru PD. Izdelal je tekmovalni program pod Komaj se je zdanilo, se je oglasila budnica. naslovom: »Mladina in gore«, ki je razgibal Nahrbtniki so bili pripravljeni že prejšnji dan. sekcije v vseh oblikah planinskega udejstvo- Umivanje v Soči je bilo ekspresno. Nadvse vanja. Osrednja prireditev v Kranju, lani 11. 5., pridna kuharica je imela že pripravljen izdaten je pokazala, da so vrste planinske mladine že zajtrk. Zbor. Vodja Vid Mesaric je še enkrat pregledal opremo, nato smo krenili. Zadnjiško močne in da je zanimanje za gore v naših dolino^ smo hitro skrajševali, saj nam je bila že osnovnih šolah veliko. Knjižne nagrade, ki so domača. Pred začetkom vzpona smo se malo iih sekcije dobile od upravnega odbora ob ustavili, nato pa se razvrstili v urejeno kolono. koncu tekmovanja na šenturški gori, so dale Močnejši in izkušeni vodniki so stopili med šib- osnovo planinskim knjižnicam na šolah. kejše. Najmlajše Primorke so bile na čelu s Povečalo se je število skupin, ki so se vadile svojim vodnikom Brankom. Drugi smo jim sle- v orientaciji, zato smo lahko sodelovali v orien- dili v enakomernem tempu. Nobenega prehite- tacijskih pohodih na Gorenjskem in drugod v vanja nismo dovolili. Brez postanka smo tako Sloveniji. prišji do koče na Doliču. Prečkali smo nekaj V Kranju smo začeli uvajati proste sobote tudi snežišč, nato pa se je začel slovesni del poti, v šolah. To dejstvo je sprožilo veliko vprašanje, vzpon ob klinih in žicah. Oglasilo se je strogo kako bi pomagali obvarovati mladino pred povelje: »Brez besede bomo prišli vsi na vrh.« Nekateri so malo začudeno pogledali, a so brezciljnim postopanjem ob teh dneh. Planinska kmalu spoznali, da je tih vzpon nujen. »Triglav- organizacija je poiskala zvezo z zavodom za ska roža - kozorogove kaplje krvi«, so šepnile pedagoško službo in sestavila program izletov nekatere ustnice. Skromna, sinja neboglasnica ob prostih sobotah in tudi v počitnicah. Spo- je razveselila vsako oko. znali smo, da izleti ob sobotah uspejo. Morajo pa imeti mikaven cilj, ne predrag, vodja mora mladino navdušiti, izletu mora dati tudi vse- Še nekaj oprimkov in cilj je bil pred nami. bino. Pripravljeni enodnevni izleti v počitnicah Aljažev stolp, mogočen in kljubujoč, nas je pa so propadli, ker pedagog takrat nima več sprejel. Gneča okoli njega je bila precejšnja. tako živega kontakta z mladim človekom. Golo Sonce je grelo, vetra skoro ni bilo. še krst z obvestilo, lepak, je prešibka reklama. Planinski debelimi vrvmi po hrbtih vseh novincev, nekaj program bi bilo potrebno posredovati staršem fotografskih posnetkov in spustili smo se preko preko zveze prijateljev mladine in na roditelj- Malega Triglava h Kredarici. skih sestankih. Staršem je treba prikazati vred- Pred domom so se gnetli gostje in začudeno nost gibanja na svežem zraku in tudi druge opazovali stoglavo brigado, ki se jim je bližala. prednosti planinske vzgoje. Mestni otrok je Uprava se nas je ustrašila. Čaja nam niso mogli precej zahteven. Povsod išče priložnost, da bi skuhati, zato smo se kaj hitro odločili, da se zapravljal. Po izletu je bilanca neprijetna, če preko Planike vrnemo k našim nahrbtnikom in je v družini več otrok. Zato je vzgoja k skrom- gostoljubnemu Doliču. nosti potrebna. Tam nas je zavila gosta megla. Gospodinja je napovedala dež. Prenočišča nismo dobili, zato Letos smo tekmovanje med sekcijami obnovili. smo se odločili za povratek v Trento. Zadnjica Odsek je dobil novo vodstvo. Združuje mla- nas je objela s temo. Ko so baterije dogorele, dince, vodniški pododsek in šolski odbor. Tega smo cesto le slutili. V taboru je zadišalo po sestavljajo pedagogi - vodje sekcij. Prva na- okrepčilni juhi. Noč je bila spokojna, brez smr- loga novega odbora je, da utrdi povezavo med čanja. Kdo bi ga pa slišal po tako polnem sekcijami in da pridobiva nove, zlasti na po- dnevu? Le podplati so kar sami pogledali izpod klicnih in srednjih šolah ter v delovnih kolek- odeje in se hladili, dokler jih ni ovlažila jutranja tivih. rosa. Tudi drugo leto so odšli v Trento naši mladinci. Odsek se je povezal tudi z mladinskim komi- V naslednjih letih so opravljali letni del tečaja tejem, ki je že sodeloval pri nekaterih naših za mlade vodnike v Vratih, zimski del pa na akcijah. Tega stika smo veseli in pričakujemo, Vršiču. da bomo ob njem lahko še uspevali. ODGOVORNOST VODJE TEČAJA V biltenu SAC 1969/4 je objavljena razprava kantonalnega sodnika v Fribourgu P. Ruffieuxa o pravnem problemu, ki pri nas bolj redko pride na vrsto, a najbrž ne zato, ker je pri nas malo tečajev. Sodnik Ruffieux je najprej po- udaril kompleksnost problema, nato natančneje določil pojem odgovornosti, civilne in kazenske, nato pa posvetil pozornost le tej slednji. Čeprav je teo- retično, pravi, civilna krivda neodvisna od kazenske, je v praksi tako, da obstoji tudi civilna, če je ugotovljena kazenska. Torej so načela, ki veljajo za kazensko odgovornost vodje tečaja, veljavna še - »grosso modo« - tudi za civilno odgovornost vodje tečaja. Država je dolžna varovati življenje, telesa in premoženje državljanov. S svojimi sodišči jamči za to, da bodo kaznovani tisti, ki kršijo zakon o varnosti življenja. Da bi doletela vodjo tečaja kazen (zapor, globa, pripor), mora govoriti za to več okoliščin: Prva je ta, da mora biti popolna ali delna odgovornost vodje jasna. To ni vedno lahko dokazati: Kazenski zakoni ne določajo odgovornosti, marveč neodgovornost. Neodgo- vorni ne more biti kaznovan, ker je v posebnem stanju, ker v trenutku dejanja ne more več presoditi nedopustnost svojega dejanja ali se odločiti, potem ko je ta jasna. Med neodgovornim in odgovornim je še vrsta oseb z omejeno odgovornostjo. Zato morajo biti na to pozorni tisti, ki izbirajo vodje in jim ljudi zaupajo. Če store napak, so sami vsaj civilno odgovorni. Izbrati prave ljudi ni lahko. Moderna psihiatrija je tako napredovala, da je juridično zelo težko potegniti mejo med neodgovornim in odgovornim, saj psihiatri skoraj že vse prištevajo med tiste, ki so vsaj omejeno odgovorni.

Poleg odgovornosti je za kaznivost potrebno dokazati kršitev zakona, krivdo po veljavnem kazenskem zakoniku. Med kršitve zakona npr. štejemo lahke in težke telesne poškodbe, uboj, umor. To so tudi posledice nesreč v gorah, do katerih pride največkrat zaradi malomarnosti. Zaradi malomarnosti je vodja tečaja lahko kaznovan z globo do 20 000 šfr ali z zaporom od treh dni do treh mesecev. Teoretično pri tečajih lahko govorimo še o dveh kršitvah, če vodja zapusti poškodovanega samega ali če izpostavlja v nevarnost življenje svojih varovancev. Obe je težko dokazati. Vodja tečaja lahko zagreši krivdo namerno, lahko pa iz malomarnosti. Prvo skoraj ne pride v poštev, vendar je treba tudi s tem računati. Na primer: Vodja tečaja pelje šestorico na Matterhorn. Snežni metež jih prisili prenočiti v koči Solvay. Naslednji dan neurje ne preneha, vodja tečaja pa se odloči iti s šestorico na vrh, čeprav ve, da utegne priti do nesreče. Tvega, ker se noče vrniti v svoj klub brez uspeha. Če v takem primeru pride do nesreče, je vodja namerno zagrešil krivdo. Biti mora strožje kaznovan. Iz malomarnosti zagrešena krivda se kaznuje mileje, vendar brez kazni ne sme biti in ostati, če se le dokaže, da vodja ni ukrepal s potrebno previdnostjo. Te ukrepe ni možno naštevati in abstracto, treba jih je določati pri vsakem pri- meru posebej. Vodja tečaja, na priliko, do neke mere lahko predvideva vreme. Mora poznati fizične sposobnosti svojih varovancev, tečaj mora naravnati po sposobnostih šibkejših, vsaj kar zadeva ture in - ure, to je težavnost in trajanje naporov mora prilagoditi tečajnikom. Prepričati se mora, da je oprema vsakega tečaj- nika v redu in da je skupna oprema zadostna za turo. Vodja tečaja mora zbrati dovolj vodnikov in to takih, da obvladajo kolono tečajnikov. Če jih ni dovolj pri roki, je pa dolžan najeti profesionalne vodnike. Po vseh teh ukre- pih je treba poseči pred tečajem. Ko se ta že vrši, mora odgovorni vodja paziti na morebitne spremembe vremena in uravnati ukrepe po okoliščinah, ukazati mora pravi čas, da se tečajniki navežejo (bilo je že več sodnih ukrepov, ki so močno upoštevali malomarnost glede navezovanja); varovati na kočljivih mestih (pomanjkljivo varovanje naj sodnija obravnava, kot da ni bilo varovanja, meni Ruffieux). Vodja tečaja mora vse storiti, da ne pride do nesreče. To je lažje reči kot storiti. Vendar je to dolžnost: omejiti tveganje, kar najbolj mogoče. V primeru Brunner (nesreča v Wilde Frau 1963) je švicarsko zvezno sodišče vodjo obtožilo krivde, ker je premalo preizkusil star zabit klin, preden ga je uporabil za spuščanje pri sestopu. To tveganje ni večje in ne številnejše, kot ga danes srečujemo v avtomobilskem prometu. Vendar nevarnosti v gorah vzbujajo večjo pozornost, ker jih ljudje ne poznajo in zato pretiravajo njihov pomen. Sodniki so tudi med temi, ki nevarnosti navadno ne poznajo in zato so radi strožji do vodje tečajev, če je kriv smrti iz malomarnosti. Če voznik povozi pešca in ni vsega kriv sam, ga bo sodnik obsodil na denarno kazen. Če pa bo vodja tečaja obsojen podobne krivde, ga bo sodnik verjetno dal zapreti. Ker je bilo posvetovanje v Fribourgu zelo resno pripravljeno in izvedeno, je prav, da vemo, kako o teh stvareh razmišljajo in ukrepajo v bolj razvitih alp- skih državah. Gotovo je tudi, da se moramo teh problemov zavedati, saj pri- rejamo vrsto tečajev tudi mi. Če se jih ne zavedamo in če ne ukrepamo, kakor terja pravo in etika, pristajamo na nizek kulturni nivo prizadevanja, s katerim skušamo koristiti družbi.

VALVASOR IN 100-LETNICA DAV

Bilten DAV (Mitteilungen des Deutschen Alpenverein - Jugend am Berg 1969/1), je med zgodovinskimi dejstvi, ki se jih je ob 100-letnici planinske organizacije vredno spomniti, navedel na prvem mestu »Joh. Weicharda Freiherr von Val- vasora« in njegovo veliko topografsko delo »Slava Vojvodine Kranjske« pa njegovega sporočila o kranjskih kmetih - smučarjih. O bloškem smučanju je Evropa sicer dobro obveščena. Za to so poskrbeli etnografi, pred leti še posebej dr. Boris Orel pa tudi mnogi nemški znanstveniki, še najbolj pa pokojni »Cil«, dr. C. I. Luther, ki je 30 let urejeval zelo razširjeno revijo »Der VVinter«. Bilten DAV, ki je zdaj dobil zelo razkošno opremo, izhaja v 100 000 izvodih. Valva- zorjeva odstavka, ki sta pred 280 leti prvo poročilo o uporabi smuči, imata torej množico bralcev, ki znajo brati gotico. Takole nekako pravi Valvazor: Tudi kmetje na Kranjskem v nekaterih krajih, posebno okoli Turjaka, imajo redko iznajdbo, ki je nisem videl v nobeni drugi deželi: z neverjetno brzino se pozimi v visokem snegu s hribov spuščajo v dolino. Zato uporabljajo dve deski, pol cole debeli, pet čevljev dolgi in po pol čevlja široki. Spredaj deski ukrive in usločijo, na sredo pa nabijejo usnjat locenj, v katerega vtikajo noge. Pri spuščanju uporabljajo palico, da se nanjo opirajo in z njo krmarijo... Dosegajo tako brzino kakor drsalci v Holandiji, spretno se izogibajo ovir, ki stoje na poti, dreves, skal in podobnega. Nobena strmina jim ni prehuda, spuščajo se po njej po kačje, če je poraščena, če pa ni, drse naravnost navzdol... V prvih desetletjih naše smuške zgodovine so naši smučarski vodniki in uči- telji bloško izročilo bolj razširjali kot danes. No, zdaj nam pomagajo pri tem tujci.

LAVINSKA SLUŽBA NA BAVARSKEM

Delovati je začela po 15. maju 1965, ko je prišlo do velikega plazu na Zug- spitze. Deželna uprava v Garmisch-Partenkirchnu je takoj ustanovila lavinske komisije, ki skrbe za raziskavo plazov in za svarilne ukrepe. Svetovalce so Bavarci dobili v Vorarlbergu in na Tirolskem. L. 1967 je bavar- ska vlada ustanovila lavinsko svarilno centralo, ki dnevno izdaja svoje poro- čilo. Centrala sloni na treh stebrih: na komisijah, na dnevnem sodelovanju komisij s centralo in na jemanju snežnih profilov vsakih 14 dni. Zato so na Bavarskem ustanovili 15 opazovalnih postaj. Te postaje opravijo pozimi (na Zugspitze že od novembra dalje) vsak dan ob 7.00 naslednja opazovanja in meritve: vremena, oblačnosti, smeri in jakosti vetra, temperature snega in snežne površine, globine vdiranja snega, videnih in predvidenih plazov. Ugo- tovitve zabeležijo po mednarodnem lavinskem kodeksu in sporoče v mun- chensko centralo od 7 do 7.30. Vsakega prvega in petnajstega v mesecu iz- merijo plasti snega (snežni profil) na meritvenih snežiščih in sporoče v centralo. Sonda, s katero merijo do dna snežne odeje, omogoča ugotoviti trdoto snežnih plasti, obliko in velikost snežnih zrnc, vlažnost in temperaturo na vsakih 20 cm. Če je snega 3-4 metre visoko, je to zares zamudno delo. Ko te vrednosti dobe, izračunajo odpor, plasti v strukturi snega in snežni profil narišejo. Strokovnjak iz risbe takoj spozna, katere plasti so za plaz nevarne. Na vseh postajah so meritvena polja ograjena. Risba snežnega profila gre prav tako v munchensko centralo. Če je potrebno, se komisije tudi dnevno sestajajo in skupaj sklepajo o tem, katere proge, ceste in pobočja se za promet zapro ali odpro. Centrala mora do 8.00 zjutraj objaviti poročilo o stanju snega in o nevarnosti plazov. Na Zugspitze so plazove tudi že sprožili z razstrelivom, vendar pride to v po- štev samo po novem snegu. Ko se sneg sesede in zbije, dinamit nima zaže- lenega učinka. Lavinologija in nivologija je v Nemčiji še nerazvita veda, vendar si je lavinska služba v kratkem pridobila ugled.

PLANINSKO DRUŠTVO »GAMS« čakal osvoboditev. Oče je dobil kot železniški uradnik službo na postaji Kranj, z njo pa tudi stanovanje. Ze v letu 1946 smo se preselili in tu se dejansko pričenja naša zgodba. Jaroslav Gunčar Stanovali smo na levem bregu Kokre, kjer je mrgolelo fantov in deklet najinih let. Zoga za odbojko je bila tedaj redkost. Jaz sem jo imel. Tej žogi se pravzaprav lahko v veliki meri zahvalimo, da smo se začeli zbirati. Orga- nizirali smo mladinski športni klub in gojili skoraj vse športe. fc^^^faključje, da sva bila oba s starejšim bratom rojena na Gorenjskem, na Dobravi pri Pri odbojki, ki smo jo med počitnicami igrali Bledu, je po vsej verjetnosti močno vplivalo na vsako_ popoldne do noči, smo med odmori od- najino rano ljubezen do naših planin. Ta se je krili še nekaj skupnega, močnejšega - veselje neverjetno močno razvila, ko sva se kot otroka do planinstva. zaradi očetove službe preselila na Štajersko. Iz mladih športnikov se je poleti 1946 po malem Čim sva nekoliko odrasla in postala šolarja, začela shajati skupina desetih ali petnajstih, sva pričela zahajati v hribe. Boč, Donačka 15 do 18 let starih fantov, ki jim je bila glavna gora, Celjska koča, Rifnik pri Šentjurju itd. so tema razgovorov planine in alpinizem. Naši bili najini prvi planinski uspehi. Denarja ni bilo največji vzorniki so bili tedaj Joža Čop, Uroš mnogo pri hiši, toda spisi Janka Mlakarja so Zupančič in seveda dr. Jug. se od nekod znašli in zamenjali do tedaj zani- To grupo so tedaj sestavljali moj brat Peter, ki mivega Karla Maya. je bil kot najstarejši tudi neke vrste vodja, bratje Herlec, Franko, Milči in Roman, Slavko Verjetno nisva bila edina, na katere je ravno Jenko, Stane Fras in jaz, poleg nekaterih dru- Janko Mlakar s svojimi potopisi tako zelo vpli- gih, ki jim ne vem več imena. val. Ko pa sva prišla do vezanih letnikov »Pla- Po prvih izletih na Kočno, Grintovec, Storžič ninskega Vestnika«, prečitala dnevnik dr. Kle- in okoliške hribe pri Kranju smo sklenili, menta Juga in zgodbe o prvenstvenih vzponih takratnih slovenskih alpinistov, je v obeh da ustanovimo slovensko planinsko društvo vzplamtela samo še ena velika želja: »Nazaj »Gams«. na Gorenjsko!« V društvo smo sprejeli samo tiste, ki smo jih dobro poznali. Tedaj je štelo društvo približno Prišla je druga svetovna vojna, ki nas je raz- 8-12 članov. Sami smo izdelali članske izkaz- kropila. Sodeloval sem v NOB ter srečno do- nice, žige iz gume za čevlje, pravila, ki se žal 1 : jiK; i ••

i

f tu.

1 ' K

/Aw KrftV}. i "" 0

H- m

2ig in legitimacija PD GAMS

niso ohranila, in določili tudi redno članarino, Herlečevi fantje, ki so za slovenski alpinizem ki smo jo porabili za rekvizite, vrvi, literaturo mnogo doprinesli in ga čestokrat zastopali tudi itd. Ohranjena je samo ena taka izkaznica, št. v tujini. Danes je Emil Herlec ali po naše Milč 10, last Emila Herleca. Iz fotokopije te izkaznice eden najbolj znanih gorskih reševalcev in vod- bralec lahko vidi, kakšni so bili žigi in kako nikov. smo bili vsi skupaj agilni. To naše majhno društvo iz leta 1946, pričetek Začeli smo se baviti z alpinizmom, nabavili kranjskega povojnega alpinizma, je Sloveniji smo vrvi in skoraj vsak dan »trenirali« v ka- dalo marsikakšnega znamenitega alpinista, njonu Kokre, ki je bil kot ustvarjen za namene vrsto gorskih vodnikov in gorskih reševalcev. našega mladega društva. Kdove koliko pad- Ne bi bilo prav, če bi se naša mladeniška de- cev, odrgnin, bušk in drugih neprijetnosti smo javnost iz prvih povojnih let pozabila ali po- na teh »treningih« doživeli, toda led je bil vsem prezrla. prebit. Sledile so prave ture, kamor sodijo Julijske Alpe, brez Triglava seveda, ki je bil tedaj »zaprt« za turiste, a je kljub temu pred- stavljal vrhunec naših spremljenj, Kamniške lanine, pa tudi nekaj vrhov iz Karavank, za Eafere je bila potrebna dovolilnica obmejnih oblasti. Bili smo seveda zelo pomanjkljivo GORENJSKA opremljeni, toda dobra volja in velika ljubezen do planinstva sta nadomestili pomanjkljivosti. PARTIZANSKA POT Kakšno veselje so za nas predstavljali prvi cepini, ki smo jih lahko kupili samo v starini! Kaj so nam pomenili prvi klini, plezalniki, ki smo jih izdelali sami, vrvi, ki so bile tedaj še iz konoplje, je danes težko razumeti. Vsak naj- manjši rekvizit, ki ga je nekdo nabavil, je postal predmet naših pogovorov in komentar- jev, saj smo se na tem področju počutili že kot pravi »strokovnjaki«. Čas je hitel, naše šolske obveznosti so nam a, odsek za gorenjsko partizansko pot dopuščale vedno manj možnosti za planinstvo. PD Kranj ie eden izmed najmlajših. Prihodnje Naše društvo, ki je tako intenzivno živelo v leto bo šele deset let, ko je pri predstavnikih letih 1946-1948, je začelo razpadati. Včlanili takratnega okrajnega združenja ZB okraja smo se v kranjsko podružnico Planinskega Kranj vzklila misel, da bi v spomin našim društva Slovenije in v tem društvu dalje gojili mlajšim rodovom začrtali nekako transverzalo planinstvo. Vezalo nas je iskreno prijateljstvo, po poteh, ki so jih v času naše revolucije pre- skupna sreča, ki smo jo doživljali na vrhovih hodile partizanske vojne enote. Pot naj bi naših gora, in nepozabna skupna doživetja. potekala skozi kraje, kjer so se partizani boje- Mislim, da so od vseh nekdanjih članov našega vali s sovražnikom, kjer je tekla kri naših društva »Gams« alpinizmu zvesti ostali samo junakov. Sem eden izmed tistih, ki je to pobudo prinesel Fašistični banditi so jim vzeli življenje 5. av- med tovariše v takratnem upravnem odboru PD gusta 1941. Kranj. Spominjam se, da je bila z navdušenjem Od spomenika nas lepo markirana pot vodi na sprejeta. planino Javornik, od tu pa na planino Konjšca Ne bom opisoval, koliko je bilo razgovorov in in v Jelendol. Kofce so 1505 m visoko, zato posvetov v Kranju s predstavniki gorenjskih moramo zopet navzgor. Na Kofcah se je v planinskih društev. Le ob takem širokem sode- letih 1944-1945 zadrževal Kokrski odred s svo- lovanju nam je uspelo, da je 17. junija 1961 jimi bataljoni in vodil borbe z Nemci. Iz Kofc krenila prvič na pot sedemnajstčlanska »ekspe- zavijemo desno skozi stoletne smreke. Prva dicija« mladih planincev, članov gorenjskih domačija, ki jo srečamo, je Matizovec. Pod hišo planinskih društev in tabornikov. nas pot pripelje preko velikanskega kamnitega Gorenjska partizanska pot se lahko prične ali plazu. Ustno izročilo pravi, da je tu bilo prvo konča v Kamniku oziroma v Kranju. Dolga je naselje Tržiča, ki ga je gora podsula. približno 550 km in se dvanajstkrat spusti v Ponovno se spustimo v dolino, tokrat v Drago. dolino in zopet vzpne v hrib. Pot drži mimo V tamkajšnji koči so bili politični sestanki približno 50 spomenikov in obeležij, ki nas okrožnega komiteja KPS in OF Radovljice. Koča spominjajo na boje in žrtve iz časov NOB. je bila prvič požgana 3. decembra 1944, 5. de- Ako krenemo na pot iz Kamnika, nas že na cembra 1944 pa so jo Nemci popolnoma Veliki planini opozori spominska plošča z na- uničili. Pokopališče v Dragi: tu so Nemci v pisom: »Na predvečer osvobodilne vojne proti letu 1941 in do konca marca 1942 streljali talce, fašističnim osvajalcem je bila na tem mestu ki so jih izbirali iz begunjske kaznilnice ter jih avgusta 1939 peta državna konferenca SKOJ postrelili 179. V Begunjah so bili v času oku- Prisostvoval je Ivo Lola Ribar.« pacije nemški zapori, skozi katere je šlo v letih Preko lepot Velike planine nas pelje naša pot 1941-1945 12 098 zapornikov. V isti mračni na Dol, od tu pa steza zavije med bukovje in stavbi je sedaj muzej z ohranjenimi spomini smrečje v precejšnji strmini na Rzenik (1600 m). zapornikov - mučenikov (žigi). V sestopanju po zavarovanem grebenu Konja Ko se poslovimo od lepe, nekoč mučeniške do- pridemo do skrinjice z vpisno knjigo. Levo pod line, smo v dobri uri že v dolini Završnici. Tu nami v Beli so bile v času NOV partizanske na travniku ob skali je spomenik: »Dragoljub bolnice. Konj je prva najvišja točka naše poti Milovanovič, sekretar SKOJ«. Smrtno se je po- - 1803 m. Preko Presedljaja teče lepa srednje- nesrečil v Orličah na Stolu oktobra 1922, ko se gorska pot naprej med ruševjem in skalovjem. je po opravljenih nalogah vračal iz Dunaja Na zelenici ob vznožju Ojstrice se srečamo z preko meje v Beograd. drugo planinsko postojanko, s Kocbekovim do- mom (1808 m). Od doma po stezi čez Petkove Dobro izhojena gorska pot nas pripelje do njive pridemo v pečevnati južni del Ojstrice. Valvazorjevega doma (1180 m). 1. maja 1943 je Gremo pod Planjavo, preko Kamniškega sedla, bil dom požgan, obenem z Roblekovim domom prečkamo Brano, Kotliče in Turško goro in Domom na Lubniku. Ob obronku Stola (2233 m). Od tu se pot spušča na Male pode, imamo lep razgled na Jesenice z vencem Julij- kjer je razpotje poti na Velike pode. Mi se cev v ozadju. Tak razgled nas spremlja skoraj držimo srednje, ki drži čez Sleme ali mimo do Pristave. Od koče na Pristavi (žig!) se pot naravnega skalnega mostu. Po tej poti je šel loči in nas pelje levo čez travnik skozi naselje že leta 1874 prof. Frischauf z vodnikom. Nad Javorniški rovt v Javornik. Na levi vidimo veli- nami je mogočna Skuta. Naša pot pa zavije kanske nove hale jeseniške železarne, na desni v levo čez skalnat rob na Kokrsko sedlo, po pa skupino velikih dimnikov, ki nas opozarjajo, zapadni strani Kalške gore navzgor in na da se tu delo nikdar ne ustavi. Krvavec. Vsa ta okolica slovi po lepih, idealnih Gremo navkreber preko Poljan. Tudi tu vidimo smučiščih in čudovitem razgledu po vsej Go- spomenik NOB. Od spomenika se vzpnemo še renjski in Ljubljanski kotlini. na Mežakljo in mimo študentovskega doma v S Krvavca pelje naša pot navzdol, nekaj časa dolino Krme. Ko se konec Krme pri znanih od žičnico. Tu se srečamo s spomenikom, na »garažah« začenjamo ponovno vzpenjati, je aterem je napisano: »Na tem mestu je padlo pred nami najvišja točka naših gora in tudi 31 partizanov druge grupe odredov z Dolenj- naše gorske poti. Smo v kraljestvu Zlatoroga, skega in Štajerskega.« pred nami je najlepši in najznamenitejši del naše poti - Triglav. Vračamo se nazaj po jugo- Iz Kokre se vzpnemo na Kališče. Pred nami je vzhodni strani preko Planike in Vodnikovega lep planinski dom. Na njem je plošča, ki nam doma na Velem polju. Ko gremo od Vodniko- pove, da je to Dom Kokrskega odreda. To je vega doma okoli Tošca proti Studorskemu sedlu, lep spomenik gorenjskim partizanom, saj so se nam odpira čudovit razgled na Bohinjsko Bi- prav ti tvorili jedro te junaške in močne parti- strico, v ozadju pa na jelovške gozdove s Črno zanske enote. prstjo. Tiha, romantična je pot od Studorskega Od Doma Kokrskega odreda gremo čez Ba- sedla preko Lipanske planine skozi temne šeljsko sedlo, nato pa strmo navzgor in v dobri smrekove gozdove do Goreljka. Tu stoji spo- uri hoje smo na Storžiču, najvišjem vrhu med menik v spomin na tragedijo, ki se je odigrala Kokro in Tržiško Bistrico. Kmalu smo na tržiški v bivšem Lovčevem hotelu na Goreljku. V ju- strani - v Domu pod Storžičem. Blizu tam stoji naškem boju z Nemci je tu padlo 79 borcev spomenik v obliki Storžiča - naravni kamen, Prešernove brigade 15. decembra 1943. Hotel na katerem so vklesana imena osmih žrtev. je bil do tal požgan. Skozi Gorjuše, Koprivnik in Jereko gremo v Iz gradu pridemo desno za zidom v vas Vin- Bohinjsko Bistrico, odtod proti Črni prsti, mimo carje in zagledamo Veštrov mlin. Tu je bil Mencingerjeve koče (žig!). Nadaljujemo po slo- bunker, v katerem je bila partizanska tehnika venski transverzali do Petrovega brda in Po- v letu 1943. Plošča nas opozarja, da je oku- rezna (1622 m). Očara nas lep razgled na pator 8. 12. 1944 mlin obkolil ter požgal še partizansko Cerkno in vas Zakojco, kjer se je sosedno hišo. Štirje borci so pri tem padli. rodil pisatelj France Bevk. Prav vrhu Porezna Preko Škofjeloškega polja pridemo v Planico. stoji spomenik partizanom, ki so padli med Tam blizu je spomenik veliki tragediji, ki se je zadnjo nemško ofenzivo leta 1945. dogodila 27. 3. 1942. Nemci so iznenada obko- Po dveh urah in pol smo v bolnici Franji, pri lili v bližini taborečo Selško četo, v kateri se zgledu partizanske konspiracije. Tudi v Novakih je takrat mudil tudi član Glavnega štaba POS stoji kraj ceste spomenik padlim domačinom. Stane Žagar. Padel je skupno s 17 borci. Pot Črni vrh nad Novaki je naša naslednja postaja nadaljujemo preko Čepulj, Javornika in Pševa. (1288 m). Spominska plošča na šoli nam pove, da so Od Črnega vrha pridemo na Blegaš in mimo ljudje v tej okolici prispevali velik krvni davek kmetije Marenkovec in Farji potok prispemo v za svobodo. Še uro hoda je do Kranja. Zalilog. Prisopihamo v Prtovč. znano partizan- To je kratek opis gorenjske partizanske poti. sko križišče. Pod vasjo je spomenik 43 padlim Na poti so mnogi spomeniki in celo muzeji, ki za svobodo. Od Jesenovca v dolini do koče spominjajo na težke čase in na tovariše, ki so na Ratitovcu je poltretjo uro hoda. Z Ratitovca dali svoja življenja za svobodo. Tudi zahtev- krenemo preko planine Hlom do Jesenovca in nejšim planincem in prijateljem narave nudi na Jelovico. Skozi temne gozdove pridemo na pot mnogo užitkov. Vsa gorenjska partizanska Upniško planino, ki nas opozori na junaški boj pot je označena s črko »G«. Pot zajema ob- partizanov z Nemci 9. 9. 1942. Tu je bil štab močje skoraj vseh gorenjskih planinskih društev I. grupe odredov in zaščitna Selška četa. Parti- ter društev Celje, Podbrdo in Cerkno. Dnevnik zani so bili obkoljeni z ogromno premočjo. za kontrolne žige z nekaterimi osnovnimi po- Vnel se je srdit boj. Med borci je bil tudi datki je na voljo. Letos pa bo dotiskan vodnik. komandant I. grupe odredov Jože Gregorčič- V spomin na to pot so na razpolago lične Gorenjec, ki je bil ob prebijanju iz obroča značke, ki jih je prejelo že precej planincev. težko ranjen. Preden so ga našli Nemci, si je sam vzel življenje. Poleg Gregorčiča je padlo še 25 borcev. Po novozgrajeni gozdni cesti pridemo do spo- menika, ki nas opozarja, da je bilo tu nekje na zverinski način ubitih 11 ranjencev, borcev Prešernove brigade. Gozdna pot in naša mar- kacija vodita skozi smrekov gozd do Partizan- skega doma na Vodiški planini. Dom je bil zgrajen v spomin vsem borcem, bojem in kon- ferencam, ki so se prav v tej okolici vršile že od leta 1930 dalje. Te konference gorenjskih komunistov je vodil narodni heroj Stane Žagar. Uro hoda je do Mošenjske planine. Po draž- DR. UROŠU TRŠANU goški bitki so se borci Cankarjevega bataljona IN DR. BRANETU PRETNARJU zatekli v kočo na tej planini. Bilo jih je okoli 60. 13. 1. 1942 so jih nenadoma napadli in V SPOMIN obkolili Nemci. V bitki je padlo 11 partizanov, ostali so se prebili, koča pa je bila požgana. V spomin na ta dogodek stoji tu spomenik. Z Janez O v s ec Mošenjske planine krenemo zopet v gozd do obronka Jelovice. Tudi skozi Dražgoše gre naša pot, kjer dobimo potreben žig za naš D o sonca dvigal si se in v prepade dnevnik. V tej vasi je bil od 1.1. 1942 Can- R oteče te, si gledal brez strahu. karjev bataljon. Devetega januarja 1942 je pri- U prt v tišine skalnega miru, šlo do težkih bojev z Nemci. Komandant je bil U trnil se, kot kamen s kamna pade. Jože Gregorčič, komisar pa Ivan Bertoncelj- Johan, navzoč je bil tudi član Glavnega štaba R azpiral si prijateljske dlani. POS Stane Žagar. Borba je trajala vse do O dvračal smrt z ognjenimi rokami. II. 1. 1942. Padlo je več sto Nemcev, medtem Š krlatni mrak te je zagrnil v jami. ko so cankarjevci imeli le 7 mrtvih. U molknil si v rdeči cvet krvi. Čez Mohor se spustimo v dolino v Selce, od tu proti Staremu vrhu in spet v dolino, v Del- T edaj je dan umrl. Prijatelj ljubi nice. Tu skozi so tekle naše partizanske poti. R azpel roke v poslednji je objem. Njim v spomin je tu lep spomenik z vklesano Š e hip, za vekomaj se je izgubil. pisemsko ovojnico. Iz Delnic se povzpnemo na Lubnik (1034 m), z Lubnika pa v Škof jo Loko. Na A ni mogoče, kdor življenje ljubi, Loškem gradu poiščemo žig. Nikomur ne bo N eskončno kakor ti, v tej silni strasti žal, če si bo ogledal bogate muzejske zbirke. U mrl ne bo, smrt nima ga v oblasti! Udeležili so se zbora štajerskih in koroških alpinistov na Rib- niški koči in taborjenja alpini- stov na Češki koči. Na Gross- glockner in okolišče vrhove so se povzpeli 3 člani AO, dve al- pinistki pa sta plezali v itali- janskih Dolomitin. Vsi alpinisti PD GORJE PRI BLEDU novem studencu. Pri tem so dru- so pomagali pri društvenem štvu pomagale PZS, SOB Ko- delu. Društvo prejema minimal- PD Gorje praznuje letos 40-let- čevje in krajevna skupnost Ko- no društveno dotacijo, zato pla- nico obstoja in je za zgledno in čevje z denarjem, pomoč v čevanje PVP in obveznega pri- požrtvovalno delo prejelo diplo- materialu pa so nudila pod- spevka za Skopje težko občuti. mo PZS. Slavnostni občni zbor jetja in posamezniki, člani pa je podelil ustanovnemu članu 100 prostovoljnih ur. tov. Jožetu Muleju jubilejni Za 1. maj je PD priredilo ma- PD ŠOŠTANJ znak in ga izvolil za svojega sovno praznovanje v dolini Je- častnega člana. lenovega studenca, ki se ga je Delo PD Šoštanj je v letu 1968 Predsednik društva tov. Matija udeležilo 250 ljudi. Prireditev je minilo v znamenju proslav 75- Klinar in tajnik tov. Alojz Jan dobro uspela in jo nameravajo letnice SPD. V ta namen so or- sta v poročilih opisala zgodo- ponoviti. PD je organiziralo ganizirali razstavo umetniških vinski razvoj društva v preteklih obisk v Logarski dolini. Ima slik s planinsko tematiko, obi- 40 letih. Danes se je društvo propagandno omarico in prireja skali proslavo v Logarski dolini razvilo v pomembno središče s vsako leto predavanje na obč- in prirejali izlete. Upravni odbor 682 člani in upravlja dve visoko- nem zboru. Markacisti so obno- je imel 8 delovnih sej, na ka- gorski planinski postojanki: dom vili nekatere kažipotne table in terih je razpravljal o društveni Planika in Tržaško kočo na Do- markacije, delno popravili cesto dejavnosti, sprejel program dela liču. Kot vsa društva ima tudi do planinske koče ter premar- posameznih odsekov in kontro- PD Gorje težave s primernimi kirali planinske steze razen liral izvrševanje nalog. Program prostori, kjer bi se sestajala mla- steze proti pragozdu in proti propagandnega odseka so v dina, se vršile seje in se zbiralo Eleonorini jami. V bodoče bo glavnem izpolnili, le družabne- članstvo. Dotacij društvo že ga večera ni bilo in oglasne treba v mestu postaviti reklam- omarice še ni. Markacijski odsek vrsto let nima, edina pomoč je no tablo, ki naj opozarja na sklad PVP, ki ga je PD Gorje je obnovil markacije na svojem predlagalo pred 10 leti na kočo pri Jelenovem studencu. področju, mladinski odsek pa skupščini PZS na Ravnah. PD Novi predsednik društva je tov. zaradi kadrovskih težav ni iz- Gorje je trdno povezano s PZS, Jože Adamič. vršil vseh svojih obveznosti. Na gorenjskim meadruštvenim od- Andrejevem domu na Slemenu borom in okoliškimi društvi. so opleskali streho depandanse Planiko je obiskalo 5626 gostov, PD PREVALJE in zunanja okna. Oprema v so- Tržaško kočo na Doliču pa 5807 bah je več ali manj dotrajala. gostov. Težave so s primernimi Društvo letos praznuje 50-letnico Za letošnje leto je društvu oskrbniki in nosači. Poleg doma svojega obstoja. Lanskoletno uspelo dobiti solidnega oskrb- Planike obnavljajo zavetišče, ki obljubo občnega zbora, da se nika, ki je vzel kočo v najem. bo letos slavilo 100-letnico ob- članstvo PD v čast 75-letnice Zelo uspešen je bil AO. stoja. S prenovitvijo bo društvo SPD poveča na 1000 članov, so pridobilo 20-25 ležišč. Premar- izpolnili. Lanskoletno slabo vre- kirane so bile poti Konjsko sed- me je ponagajalo markacistom, lo-Planika, obnovljena pot Pla- PD PODBRDO nika-Kredarica in Planika-Mali ki bodo zamujeno nadomestili Triglav ter očiščena pot Plani- letos. Priredili so izlete na Dob- PD in odbor sta imela lani ve- ka—Dolič. rač z 32 izletniki in na proslavo like težave zaradi obolelih v Logarsko dolino s 25 člani oskrbnikov na koči Zorka Je- in 10 mladinci, ostali izleti pa linčiča na Črni prsti. Pri pre- so zaradi slabega vremena mo- nosu se je s hitro intervencijo rali odpasti. MO je priredil 18 izkazalo članstvo. Ponesreče- PD KOČEVJE izletov z 239 mladinci in pio- nemu podpredsedniku društva nirji. Posamezni mladinci so pre- tov. Ivanu Šorliju je PD posta- Društvo je edino planinsko dru- hodili koroško mladinsko trans- vilo spomenik, presežek zbra- štvo v dolini Rinže. Kot tako bi verzalo, sodelovali so pri pla- nega denarja pa doravalo sino- moralo uživati več podpore. ninski štafeti z Uršlje gore in v voma ponesrečenega. Ob od- Lanskoletno slabo vreme ni pri- Jajcu ter sodelovali na raznih kritju spomenika je mladina pri- zaneslo obisku koče pri Jeleno- mladinskih tečajih, zborih in sre- redila lep program. UO je na vem studencu, ki ima 16 ležišč čanjih. V okviru MO so pred- 4 sejah obravnaval razna orga- in je imela okoli 1300 obiska. vajali diapozitive z gora. Teča- nizacijska in gospodarska vpra- Sicer pa so 204 člani v lan- jev PZS za mladinske vodnike šanja, poslovanje postojanke in skem letu marljivo in v okviru v Vratih in na Vršiču so se ude- izolacijo. Stanje članstva je razmer delovali dobro. UO je ležile 4 mladinke. AO je opravil ostalo neizpremenjeno tj. 430 štel 11 članov. Glavna naloga 50 vzponov vseh težavnostnih članov. Mladina predstavlja je bila obnova koče pri Jele- stopenj in 20 zimskih vzponov. 37% celotnega članstva in je sodelovala povsod, kjer je bilo k slapu Savice in Blejski Vint- V letu 1968 je bila delno adap- potrebno. Propaganda je obno- gar. Propagandni odsek se je tirana postojanka na Straži. V vila kažipote v okolišu društva, boril s kadrovskimi težavami in postojanki na Lipanci ni bilo priredila izlet in predavanje ter prezaposlenostjo svojih članov. ničesar investirano, ker s KZ predvajala film »Triglavske str- Priredili so tudi lastna preda- Bled obstaja dogovor o nakupu mine«, ki si ga je ogledalo 250 vanja za šole. Nabavili so zid- ene od zgradb na Lipanci. Go- ljudi. Prav tako so bile obnov- no propagandno omarico, več- stišče Murko ima v zakupu pri- ljene markacije na transverzali krat menjali gradivo ter propa- vatnik. od Črne prsti preko Rodice do girali prireditve PZS. Novi pred- Statistika kaže porast članstva Vogla in žičnice. Naročnikov na sednik je tov. Jože Mulej. za 8,8%, tako da je stanje član- Planinski Vestnik je samo 10. stva danes 462 članov. Število Odbor je sklenil, da število na- naročnikov na Planinski Vestnik ročnikov vsaj podvoji. Dom Zor- PD BLED je od 39 padlo na 25 naročni- ka Jelinčiča na Črni prsti je lani kov. Markacijski odsek je svoje obiskalo 1200 gostov, prenočilo 21. redni občni zbor je potekel delo opravil po programu razen jih je 394, finančni izkupiček pa v znamenju svetlejše perspekti- poti na Klek in delno poti Rud- je 17187,10 din. Mladinca Mar- ve za nadaljnjo rast društva. Po no Polje—Vodnikova koča. UO jan Pirih in Robi Debeljak sta dveh letih dela so stari dolgovi je sodeloval z drugimi PD in se na kočo znosila vso oskrbo. V likvidirani, ostane le nekaj te- udeleževal vseh prireditev PZS. domu so popravili razsvetljavo kočih dolgov v zvezi z objektom Predsednik društva je tov. An- in zamenjali akumulator. Za na Straži in gostiščem Murko. ton Kržišnik. vestno in požrtvovalno delo, na- tančno evidenco ter za red v T. Strojin postojanki so prejeli pohvalo PZS: društvo, predsednik tov. Anderle, odborniki ter oskrbniki Leopold Kikelj, Irena Beguš in ostalo osebje. Novemu odboru ALPINISTIČNE ponovno predseduje vestni in požrtvovalni tov. Ivan Anderle. .NOVICE

MONOGAROV, sovjetski alpi- ko žičnice pripeljejo slabo PD »JANEZ TRDINA« MENGEŠ nist, tudi naš znanec, je bil opremljene obiskovalce gora na letos odlikovan z zlato medaljo prag zahtevnih tur v visoko- Upravni odbor se je sestajal za vzpon po vzhodni steni se- gorju, še posebej poudariti. redno vsak mesec, po potrebi verne Užbe. Medaljo je prevzel Mnoge žrtve so gorski reševalci pa tudi večkrat ter obravnaval kot vodia naveze »Avangarde« naštetih držav dobili smrtno problematiko Mengeške koče, v razredu tehnično težkih vzpo- ponesrečene oblečene le v krat- mladinski in propagandni odsek nov. V tem razredu je dobilo ke hlače in platnene šolne. Tu ter odsek za varstvo narave. moštvo Monogarova prvo me- gre nedvomno za drznost ali Število članstva se je povečalo sto na XIX. alpiniadi. V raz- nevednost. za 10, tako da je zdaj 722 čla- redu vzponov preko 6000 m je nov. Pada število odraslih čla- zlato medaljo doseglo moštvo L'OLAN je gora v masivu les nov, narašča pa število mladine. Budanova za prvenstveni vzpon Ecrins. V Olanu sta speljala Povezava s šolami je bila boljša po vzhodnem stebru Pik Komu- nizma (7495 m). Budanov in nje- slavno smer Couzy in Desmai- kot lani zlasti s šolama Radom- govi so člani »Spartaka«. Spar- son, ki je bila lani šele tretjič lje in Moste, manj pa z mengeš- takovci iz Kazahstana so pod ponovljena. Ponavljalca Mme J. ko šolo. Tudi odsek za varstvo vodstvom Studenina prejeli zla- Bernard in P. Abadie sta za narave, čeprav številen, je razen to medaljo za prvo mesto v vodnika vzela samega Desmai- akcij na Golici in Ratitovcu, razredu traverz. Prečili so Tien- sona. Ta trdi, da smer v Olanu slabše deloval kot prejšnja leta. šan, Šater - 50 let Komsomola ni nič lažja od one v zapadni Propagandni odsek je delal za- in Sapedina-Čan-Tangri. Alpini- steni v Druju. Le trije raztežaji dovoljivo, čeprav ni bilo mnogo ade se je udeležilo 22 moštev terjajo »tehnologijo«, sicer pa skupinskih izletov. Pomemben oz. športnih klubov. gre za klasično prosto plezanje je bil sklep UO, da se turistič- po ne preveč solidni pečini. društvu Mengeš odobri brez- Smer je krušljiva, težko je zabiti obrestno posojilo 7000 N din za 248 SMRTNIH NESREČ je bilo klin, zelo je izpostavljena, nakup smučarske vlečnice na v Alpah I. 1968. Vzroki, ki jih vredna, da si jo ogledajo naj- mengeškem hribu. Pogodba do- GRS navaja vsepovsod, so naj- boljši plezalci. loča vračilo v treh obrokih. Go- več subjektivni, lahkomišljenost, spodarski odsek je razpravljal neizkušenost, slaba oprema, pa CIMA SUSAT stoji v paradni o popravilu ceste na Gobavico tudi objektivni, to so predvsem skupini Dolomitov, v Brenti. in o opremi v koči. Mladina je slabo vreme in plazovi. Na Manj znan vrh, a vendar toliko organizirala sankaško tekmo- Italijo odpade 70, na Švico 50, pomemben, da je julija 1968 vanja za prehodni pokal »Ja- na Avstrije 48, na Nemčijo 40, stopil v zgodovino dolomitskega neza Trdine« in 4 izlete, od teh na Francijo 40. Število težje plezalstva, ko sta v njegovi 2 na Triglav, za šolo Radomlje poškodovanih gre v stotine. vzhodni steni Siegers in Stein- v Tamar in na Vršič, v Bohinj Lahkomišljenost je treba danes, kotter izplezala novo smer. Vi- soka je komaj 300 m, zabila sta 80 klinov in 12 svedrovcev, ocenila pa sta smer s VI A2. VARSTVO NARAVE NOVICE IZ CIN: Raz cortinskih veveric v Zapadni Cini je naj- prej ponovila ženska - Annie Pommaret v spremstvu J. C. Droyera 19. in 20. junija 1968. VARSTVO NARAVE iskalci mravljinčnih jajčec, ki Imela sta mraz in mokro skalo V BOLGARIJI jih danes prodajajo kot hrano v prvih raztežajih Cassinove za ribe, mravlje same pa kot smeri. Droyer meni, da smer ni V Bolgariji so z zakonom o var- »surovino« za razne medika- preveč naježena s klini in da stvu narave zaščitili 55 rezer- mente. Iz njih iztiskajo mrav- je ekspozicija neverjetna. Zaže- vatov, 5 ljudskih parkov, 29 jam, ljično kislino, ki jo predelavajo leno bi bilo, pravi Droyer, da 15 slapov, 8 pragozdov, 450 v maže in injekcije. V nekaterih bi v smer ne nabijali novih sloletnih dreves, 60 rastlinskih delih Evrope je šlo tako po zlu klinov, ampak naj ostane pri- vrst, 360 živalskih vrst, med že blizu 90% mravelj. Doslej bližno taka, kot je bila po temi 20 ptičjih, skoraj polovico marsikje ni bilo nobenih ukre- prvih plezalcih. sesalcev, nekatere plazilce, ne- pov, da bi se porušeno ravno- katere insekte in vse živali, ki težje v naravi popravilo. Stro- Julija 1968 je isti raz preplezal žive v podzemskih jamah. Na kovnjaki sodijo, da je to pri samohodec A. Cibolla. Za tre- srednjem Balkanu in v Rodop- mravljah še možno, medtem ko ning je dan poprej sam preple- skem gorstvu še raste silivrjak ornitologi menijo, da je nad zal Cimo Piccolissimo. (Habelur rhodopensis), zastopnik mnogimi vrstami ptičev že izre- Saško smer v Veliki Cini je tropske vegetacije, ki se je pred čena smrtna obsodba. Mravlje 29. in 30. 1968 s H. Weidlichom milijoni let razraščal po vsej so za gozd važne tudi zato, ker preplezala D. Leidig-Voog, di- deželi. Lahko se posuši in je preprečijo marsikak gozdni po- rektno iz I. 1958 pa je z Dro- suh več let, če pa dobi močo, žar. Če začutijo blizu mravlji- yerjem kot četrta ženska spo- spet oživi. Na Balkanu pri Tro- šča tleči predmet, ga pogase, znala Annie Pommaretova. Po janu kažejo 26 m visoko bukev, čeprav pri tem izgubi življenje spremljevalčevem mnenju smer staro 300 let. Imenujejo jo na tisoče drobnih, pridnih živa- danes ni več tvegana, ker je »drevo prijateljstva«. Pod to lic, ki oživljajo naša gozdna nabita s klini. Zdi se mu manj bukvijo je imel svoj šotor ge- pota. Važnost mravelj za obsta- atletska in manj naporna kot neral Karcev I. 1877/78. Koman- nek gozdov je danes marsikje švicarska direttissima v Zapad- dant ruskega korpusa, ki je šel že toliko priznana, da jih pre- ni Cini. Bolgarom na pomoč, je dosegel važajo - na desettisoče družin prelaz Trojan v globokem - z letali iz dežele v deželo, VPONKA, v našem plezalskem snegu, da bi pomagal branil- da jih zavarujejo s posebnimi žargonu večji del imenovana cem prelaza Šipke. ukrepi in strogo kaznujejo uni- čevanje mravljišč. karabiner, v zadnjem času tudi' karabinec, je pravzaprav gasil- ski rekvizit, ki ga gasilska služ- ba v Evropi uporablja že preko PTIČI IN GOZDNI 100 let. Pri plezanju ga je prvi ŠKODLJIVCI VARSTVO VAL DE BAGNES uporabil Otto Herzog v vzhod- ni steni Fleischbanka I. 1910. V strokovnih glasilih beremo Maja I. 1968 so meščani mesta Specialne plezalske vponke pa včasih stvari, ki jim komaj, Bagnes sklenili, da bodo zašči- je začel prodajati munchenski gotovo pa neradi verjamemo. tili Val de Bagnes, ki stoji v Schuster šele I. 1921. Tako pravijo, da so danes seznamu pokrajin in krajev, gozdovi v nevarnosti, ker je pomembnih za Švico. Gre za REŠEVANJE V PLAZOVIH po- vedno manj gozdnih ptic, prav 155 km2 gornje doline de Bag- zimi I. 1967/68 po poročilu švi- zato pa vedno več gozdnih in- nes, ki jih bodo odslej obrav- carskega strokovnjaka M. Schil- sektov, ki napadajo gozdove. navali s stališča varstva narave. da ni dalo nobenin novih pogle- Zadnje čase so poskušali te Kmetijstvo, turizem, lahka indu- dov na tehnične iskalne aparate. škodljivce uničevati celo z le- strija se bodo morala podrediti Aparatov je v zadnjih letih na- tali, iz katerih so razprševali zakonom, ki jih je sprejelo stalo precej, vendar jo lansko insekticidne strupe. Upanje ke- mesto Bagnes. Pobudo za to je zimo le redkokdo z njimi pri- mikov pa se ni izpolnilo. Na- dala zveza za varstvo narave sprotno, vojska nevarnih žužkov hajal na plaz. Nič ni bilo slišati v VVallisu. o kakšnih uspehih, še vedno so je narasla. Strokovnjaki trdijo, se psi najbolje obnesli. An- da so kemikalije zdecimirale naravne sovražnike žuželk in gleški aparat Davenport so pre- DR. EUGEN GUIDO LAMMER izkusili v letošnji zimi, nov apa- nekatere vrste ptičev dobesedno iztrebile. Zadete so bile tudi O VARSTVU NARAVE rat so najavili v Bernu. Različne mravlje, ki jih tudi štejemo med firme si že prizadevajo, da bi trebilce žuželk. Teh je še po- Lammer je pri nas zelo znano iztuhtale kaj boljšega, vendar sebej škoda, saj eno samo ime. Posebno ga je poznala in ne kaže, da bi v bližnji bodoč- mravljišče rdečih mravelj letno čislala plezalska generacija iz nosti reševanje prešlo od kon- pospravi 100 000 insektov in li- 30 let tega stoletja ter razšir- vencionalnih sredstev k moder- čink. Mravljišča izkopavajo jala njegove ideje in posebej nejšim. ideologijo planinstva. Svoj ple- žalski ugled si je pridobil s kolesnice, tam lahko stečejo nad povprečkom obdobja 1955 tem, da je hodil na ture brez tudi moderne prometne žile. do 1967. vodnika, s svojim literarnim Stojimo pred popolnoma novim, Maksimalna temperatura zraka delom pa si je pridobil mesto nadvse pomembnim dejstvom. se je prvič v letošnjem letu med najvidnejšimi osebnostmi Začelo je kaliti okoli I. 1870, dvignila tudi na Kredarici nad avstrijskega alpinizma. Bil je naraslo v naslednjem deset- 10°. Znašala je 13,4° (dne 14. tudi med prvimi, ki so daleko- letju, zdaj pa se je razširilo v vidno presojali nevarnost nara- maja). Minimalna temperatura neverjetnem obsegu. Z eno be- pa je znašala -7,2° (dne 20. ščajočega turizma za gorsko sedo ta pojav imenujem demo- naravo. 2e leta 1928 je v gla- maja). Majska absolutna ek- kratizacijo planinstva, ki je del strema Kredarice v obdobju silu »Der Naturfreund« napisal demokratizacije vsega športa.« članek »Prijatelji narave in var- 1955-1967 sta: maksimum 14,0° stvo narave«, v katerem se je Lammerjevi častilci so radi pre- (dne 29. maja 1967), minimum strastno zavzel za demokrati- zrli njegovo dopuščanje tehni- -15,8° (dne 7. maja 1957). zacijo športa in seveda planin- zacije gora do višine zelenih V skupno 13 padavinskih stva, a prav tako za varstvo planin. Dopuščal jo je, ker je dneh je padlo na Kredarici gorskega sveta. Minilo je od človek do te višine že v pra- 86 mm padavin ali 57% nor- tega 40 let, pa je njegova be- starih časih spreminjal svet po malne vrednosti. Pretežna mno- seda še vedno moderna. Lam- tedanjih možnostih. Se zdaj pa žina padavin je padla v obliki rner pravi: »Življenje revnega nekateri premalo upoštevajo snega, trikrat pa je vmes tudi meščana je brez sleherne le- pomen demokratizacije planin- že deževalo. Snežna odeja je pote. Tega je kriv duh industri- stva, ki jo je Lammer ugotovil ležala ves mesec, njena naj- alizacije, mrzlo iskanje koristi, že pred 40 leti in ki seveda večja debelina je merila 300 cm. ki ga je polna moderna civili- danes privzema druge oblike, Srednja mesečna oblačnost (5,6) zacija. Ni čuda, če je vedno terja svoje in mora svoje tudi se nasproti predhodnemu me- več ljudi v gorah, če tako raste dobiti. Če smo proti temu raz- secu ni bistveno spremenila. zveza »Prijateljev narave«. V voju, bomo prej ali slej tudi Heliograf na Kredarici je regi- gorah iščejo najboljšo pot v proti demokratizaciji. striral samo 222 ur sončnega domovino svoje duše, k naravi, Iz I. 1943 je ohranjeno pismo sija, kar je le 48% od maksi- svoji pravi materi. »Prijatelji dr. E. G. Lammerja, v katerem malno možnega v mesecu maju. narave« naj se zato izrekajo med drugim pravi: »Če ste za radikalno varstvo narave. Zugspitze dobro spoznali in če Delavci in nameščenci ne pri- si lahko predstavljate, kakšna V JUNIJU 1969 znajo kapitalu pravice, da bi je bila, preden jo je pograbil zaradi dobička oskrunjeval alp- lov za denarjem, boste lahko sko divjino z železnicami in Letošnji junij je bil po vsej Slo- hoteli. Skoraj vse koče »Prijate- ugotovili, kako globoko se je v veniji nekoliko hladen, saj so ljev narave« leže na nižjih pla- gore že zažrl rak. Težko bo bili mesečni temperaturni po- ninah. Pravi duh alpinizma se premagati mešetarje in pognati vprečki pod normalnimi vred- kaže v tem, če se lotevamo odtod vse kramarje. Ker sem nostmi. Temu nasprotno pa so težjih tur z nižje ležečih zave- že 80 let star, komaj lahko bile temperaturne razmere na tišč, čeprav so zaradi tega ture upam, da bom doživel pre- Kredarici. Srednja mesečna tem- napornejše. obrat. Varstveni predpisi bodo peratura je znašala tamkaj ostali na papirju, če se obisko- 4,4°. Bila je za 0,8° nad povpreč- valci gora ne bodo iz lastne kom obdobja 1955-1967. Maksi- Kakšni brezčutni norci so ljudje, zavesti drugače obnašali. Pa malna temperatura je znašala ki nasilno rušijo poslednje za- tudi to bi bil le skromen zače- 10,0° (dne 16. junija), minimalna vetje svobodne narave z želez- tek. Spremeniti bi se morali pa -5,5° (dne 3. junija). Ust- nicami, s hoteli, z različnimi tisoči vodilnih soljudi, da bi z rezna junijska temperaturna zgradbami na vrheh, s plezal- gora pometli vse, kar gore ekstrema v obdobju 1955-1967 skimi potmi, križi, kažipoti, ži- onečašča in kvari. To bi bilo pa sta: maksimum 16,3° (dne 26. cami, z vsem nesmiselnim delo za Herakleja ...« junija 1965), minimum -9,6° (dne udobjem in ogabnim obratova- T. O. 5. junija 1962). njem, s katerim narede gorsko V enaindvajsetih padavinskih naravo prav tako zoprno, VREME NA KREDARICI dneh je padlo skupno 152 mm kakršna je že nižinska. Sicer padavin, kar je komaj 66% alpske narave z vsem tem ne V MAJU 1969 normalne junijske vrednosti. Pre- morejo obvladati, lahko pa jo vladovale so padavine v obliki pokvarijo, skrunijo in skale ve- Letošnji maj je bil po vsej Slo- dežja, dasi je devetkrat tudi še selje čutečim ljudem. veniji nadpovprečno topel. Me- snežilo. Snežna odeja je ležala Čim više, tem lepše, tako ver- sečne višine padavin na Gorenj- 25 dni, njena največja debelina jamejo tudi malikovalci dobič- skem in Dolenjskem niso je merila 174 cm. ka. Pa nimajo prav. Najlepše dosegle normalne vrednosti, Srednja mesečna oblačnost (7,6) podobe, najznačilnejše oblike medtem ko je bila preostala je bila razmeroma visoka, zato gorskega sveta vidimo iz sred- Slovenija prekomerno namo- je registriral heliograf le 127 ur njih višin, ne z vrhov, čudovite čena. sončnega sija, kar je samo 27% so panorame z raznih planin, Srednja mesečna temperatura od možnega trajanja sončnega ne s skrajnih višin. Tam, kjer zraka je znašala v maju na sija v mesecu juniju. so že stoletja tekle steze in Kredarici 2,3°. Bila je za 2,4° F. Bernot vino mesta in njegov razvoj do današnjega časa, ponazorjen z izvrstnimi fotografijami.

MINERALOGIJA ZA PLANINCE ALPSKI ŠTIRITISOČAKI več izdajah dosegla svojo po- pularnost, svojo dokončno obli- V Munchnu in Zurichu je Hell- Tak naslov je dal svoji knjigi ko in obseg. Zadnja izdaja mut Bogel izdal »Knaurs Mine- dr. Kari Blodig (Die Viertausen- obsega vse smeri in vzpone do ralienbuch«, ki bo prav prišla der der Alpen), prvi človek, ki I. 1966, izšla pa je I. 1968. planincem, če jih količkaj mika je spravil podse vse štiritisočake Avtor znamenitega vodnika je svet mineralov, ki jih do zdaj morda poznamo kakih 2000. v Alpah. Umrl je I. 1956 v Bre- Henri Isselin. genzu. Po poklicu je bil očesni Bogel je v knjigi strnil obsežno zdravnik, sicer pa eden najbolj strokovno literaturo v priročnik, znanih alpinistov s širokim kro- v katerem obravnava 100 naj- važnejših in najbolj razširjenih gom znancev, med katerimi so GRENOBLE, PLANINSKA bili tudi Ludvig Purtscheller, mineralov, jih razvršča po nji- PRESTOLNICA hovem kemičnem sestavu, na- O. E. Meyer, Eduard Whymper (CAPITALE ALPINE) in drugi. Lani je Blodigovo vaja metode, s katerimi se knjigo izdal in jo preuredil določajo, podaja zgodovino mi- Grenoble je našim ljudem do- neralogije in dodaja vrsto tabel Hellmut Dumler, eksrremni alpi- kaj znano mesto. Različne so nist, žurnalist, Hiebelerjev sode- in barvnih slik. Planinski popot- vezi, ki nas vežejo z njim. Z nik, ki mu je že zbledela šol- lavec pri reviji »Alpinismus«. zadnjo alpiniado je ugled Knjigo je izdal R. Rother. Ob- ska znanost, bo tako knjigo s mesta še zrasel. Pod gornjim pridom jemal v roke. Izšla je sega 240 strani, 104 slike na naslovom je izšel vodnik, ki sta umetniškem papirju in 50 risb. I. 1968 pri založbi Droemer ga o Grenoblu napisala Ger- (Knaurs Nachf.], obsega 28 maine Veyret in Felix Germain, strani in 256 slik, od tega 156 izdala pa ga je založba barvnih. VIŠINSKA FIZIOLOGIJA Arthaud. Obravnavata zgodo- T. O. Zdaj ima že precejšnjo biblio- grafijo. Zato bo UIAA zbrala vse razprave o stvari, ki jo morajo poznati ekspedicije v visoka gorstva. Izšle so v fran- coskem, nemškem in angleškem, italijanskem, češkem, ruskem in poljskem jeziku. Pa tudi v slo- IZGLED PO S venskem! Razprava je izšla v reviji »Pro medico« I. 1969, na- pisal pa jo je dr. A. O. Zupan- EGIPTOVSKE PIRAMIDE so bile ima 130 planinskih koč. Za čič, patofiziolog, udeleženec že dalj časa cilj nekaterih turi- propagando planinstva v Bol- naše ekspedicije na Kangbačen. stov, pri roki pa je bil tudi gariji je poskrbela tudi bolgar- Njegovo razpravo bomo pona- vodnik, ki je pritekel gor in dol ska pošta. Izdala je serijo znamk s planinskimi motivi v tisnili v našem glasilu. v neverjetno kratkem času. Zdaj je menda ob kruh, kajti egip- 200 000 kosih. Njeno glasilo tovska vlada je že lani prepo- »Echo«, ki ga reano prejema tudi naša redakcija, izhaja ALTITUDE 1967 vedala to puščavsko planinstvo, ker je prišlo do več nesreč. vsak teden na štirih straneh časopisnega formata. Pirenejska alpinistična skupina (Groupe Pyreneiste de Haute FUDZIJAMA (3776 m) je sveta Mountagne) izdaja svojo revijo gora, Japonci vsako leto ro- ŽENSKA ODPRAVA NA HIMA- z naslovom »Višina«. Poročali majo v desettisočih na sveti LAJSKI SEDEMTISOČAK. Češki smo že, da jo urejata Jean et beli vrh, ki se razgleduje daleč »Turista« poroča, da so Indijke in Japonke skupno naskočile Pierre Ravier. Glasilo prinaša po japonskem arhipelu. Kljub temu pa je na Fuažijamo že doslej še neosvojeni sedemtiso- predvsem članke o alpinističnih čak v Himalaji. Med njimi je dogodkih v Pirenejih in tehnične tudi prodrl avtomobil. Posadka je vozilo opremila s traktor- bila tudi hčerka Tensinga Nor- beležke o tamkajšnjih vzponih. kaya. Izhaja v Bordeauxu. skimi gumami in dosegla vrh v enem poldnevu. V Nepalu, poroča isti vir, so ustanovili nimalaistično šolo. LA MEIJE 1968 BOLGARSKA TURISTIČNA ZVE- Vodi jo šerpa Phu Dorje, ki je ZA ima 800 000 članov v 700 I. 1965 z uspehom sodeloval v Pred 12 leti je pri Arthaudu v sekcijah, ki združujejo v svoji indijski ekspediciji na Everest. Parizu in v Grenoblu izšel vod- dejavnosti vrsto športov, med Šolo so nastanili v Solo Khum- nik o tej slavni gori. Ocenje- njimi tudi smučanje, planinstvo, bu. V Dardžilingu je uspešno valci pravijo, da je knjiga po alpinizem in jamarstvo. Zveza opravilo himalaistični tečaj 24 Indijk. V tečaju so napravile bamba, Cuzca in Lime, se kopali tel in Kanjar. Na greben Hiron- več zahtevnih vzponov v Hima- na otoku Bahama, 11. julija pa delles (Lastovica) so stopili prav laji. so iz Lime poleteli nazaj v tam kot prva plezalca Desmai- Luxemburg. son in Flematty. MIGDAL AMRAN je vrh v juž- Svet je res iz dneva v dan Kronika poroča o nesreči štirih nem delu puščave Negev v manjši. jugoslovanskih alpinistov na se- Izraelu, 15 km od egiptovske verni strani Col Armand Char- meje. Jeseni I. 1968 sta vzhodni DAV (Deutscher Alpenverein) let, ki jih je pri sestopu odnesel raz te gore preplezala R. Buch- ima 291 sekcij in 228 000 članov. plaz. Imen ne navajajo. ner in Ulrika Endres. Poročilo Njegovo skupščino v Passauu je Hofmann, ki je našel svoj konec ne pove, v kakšnih okoliščinah. pozdravil v imenu vlade minister v Pointe VValkerju, je 22. avgu- Znano je, da Izrael pospešuje Goppel (I. 1969 je obiskal Jugo- sta ponovil švicarsko smer v alpinizem in da se je prijavil slavijo) in to ne rutinsko, pač severni steni Les Courtes. za članstvo v UIAA. pa z občutkom za nove proble- me, ki stoje pred planinskimi VERCORS ima v Muraille de CORDILLERA VILCAMOTA je organizacijami (tako pravi po- Glandasse »binkoštno smer«, ki bil cilj potovanja, ki ga je ju- ročilo). Skupščina se je soglasno jo je prvi sam preplezal J. C. nija 1969 priredil DAV z raz- izrekla zoper žičnico na Watz- Droyer 1. in 2. septembra 1968 pisom programa in cene. Poto- mann, češ da je treba edinstve- v 12 urah čistega plezanja. Smer vanje je trajalo 22 dni. Startali no pokrajino okoli Konigsseeja je za soliste zelo »atletska« in so z letalom iz Luxemburga. zavarovati pred tehničnimi po- terja uporabo vseh tehničnih Stroški so znašali 3900 DM, segi za vse čase. Vladni zastop- sredstev. Droyer pravi, da je torej ca. 12 000 din. Udeležili niki so na skupščini obljubili, bolj zračna kot »smer Pilier« in so se potovanja lahko vsi tisti, da bo planinstvo dobivalo stal- nič manj mikavna. ki zmorejo hojo v breg v višini no podporo iz proračuna pro- 5000 m - brez tovora. Pogoj je svetno-kulturnega ministrstva. DOLOMITSKE NOVICE. V južni bil, da imajo varno stopinjo in sleni Pic de Cavazes je Rein- da niso vrtoglavi. Vodja poto- PLEZALSKA SEZONA 1968. Lu- hold Messner sam prvi preplezal vanja je v Vilcanoti izbral dva cien Devies, urednik »Alpinistič- Schubertovo smer, prvi pa po- taka vrhova, da so ju udele- ne kronike« v »La Montagne« novil Micheluzzijevo smer v isti ženci lahko spravili podse brez pravi, da ga sezona 1968 spo- steni, oboje maja 1968. Messner derez. Udeleženci so torej za minja one iz I. 1948. Junija je je nedvomno eaen najuspešnej- razmeroma majhno ceno spo- bilo lepo verne, julija je bilo ših mlajših plezalcev, velik po- znali peruanske Ande, visoko nekaj časa cel6 zelo toplo. Sre- sebno zato, ker se ne uklanja planoto, poseljeno z Indijanci, di julija pa je nastopilo v Alpah modernim »tehnološkim« plezal- dosedanjim ekspedicijam ne slabo vreme, ki je s presledkom nim metodam, kakršne sta na dosti znano. Ker tu ni nobenih od 19. do 27. avgusta trajalo priliko uporabljala Mauro in Mi- hotelov in drugih turističnih na- do jeseni. Kriva je bila sreao- nuzzo v južni steni Torre Vene- prav, je potovanje vsaj v tem zemska in ne atlantska depre- zia, ki sta v 300 m stene zabila delu imelo značaj ekspedicije. sija. Zato je bilo slabo vreme 200 svedrovcev in 100 navadnih Zato so število udeležencev po vseh Alpah vse do oktobra. klinov. omejili. 22. junija so odleteli iz Kljub temu je bilo novih vzpo- Luxemburga, naslednji dan ob nov in velikih ponovitev razme- V zahodni steni Cima della Bu- 8. so bili že v Limi, nato so še roma precej. V Mt. Blancu je sazza sta Aiazzi in Aste levo od isti dan leteli v Cuzco (3300 m). zabeležil peto ponovitev v se- Castiglionijeve smeri preplezala 24. junija so počivali v Cuzco verni steni Grand Pilier d'Angle novo smer. Stena je visoka 800 in se udeležili slavnosti Inti- v smeri Bonatti-Gobbi. Čeha metrov. Raiwi na trdnjavi Sac sayhua- Janoš in Mikuš sta 27. julija man. Od 25. junija do 1. julija odšla iz zavetišča la Fourche. MAROŠKI DOLOMITI, tako pra- so bili na turi, prekoračili so Zadnjikrat so ju videli 30. julija, vijo goram centralnega Atlasa. 5000 m visok prelaz (imeli so 4. avgusta so ju iskali s heli- Francoski plezalci odkrivajo v pri tem na razpolago tudi kopterjem pod vodstvom Jeana njih smeri, ki spominjajo po konje) in se povzpeli na Salioj- Franca. Po sledovih so ugoto- svoji lepoti, trdni skali in pro- lo (5339 m) - kdor je to zmogel. vili, da sta Čeha smer kljub stemu plezanju na klasične sme- težkim razmeram preplezala. ri v sosednih Dolomitih. Tako I. julija so počivali, 2. julija so V Aiguille du Midi so novo smer sta lani Amy in Domenech pre- šli na prelaz Campa I. (5000 m) plezali Španci Barcelo, Montolui plezala severozapadno steno in tu taborili. Sposobnejši so in Sanchez, desno od Kohlman- Tigrit, raz Ihansalenes in seve- naslednji dan stopili na Campa nove smeri v jugovzhodnem rovzhodno steno tega vrha, vse II. (5445 m). 5. julija so spet stebru. V Pointe Walker se je troje V do VI. Višina sten 450 počivali, naslednji dan pa so 25. avgusta ubil nemški alpinist do 800 m. lahko spoznali pragozd ob Kurt Hofmann. Hotel je sam Amazonki in nemško farmo onoviti uspeh Italijana Gogne, ČO-OJU, osemtisočak, ki je ne- Capana. 8. julija so odleteli v i je 9. julija 1968 prvi sam pre- ločljivo povezan z avanturo dr. Cuzco in z železnico dospeli v plezal to slovito smer. Mrtvaški Herberta Tichyja, ima okoli sebe Machu Picchu, porušeno mesto prt (Le Linceul) v Grandes Jo- več mikavnih sedemtisočakov. plemena Inka. Naslednja dva rasses so 17. do 29. julija pre- Tudi v njegovo okolico so pro- plezali Čehi Blecha, Dečka, Bor- dneva so porabili za ogled drle japonske ekspedicije, ki jih trdnjave Inkov v dolini Uru- leto za letom takorekoč serijsko rirejajo japonske univerze, AIGUILLE SAINT-EXUPČRY (2680 ni. Bili so dva meseca na ekspe- daj so objavili popravek: Leta metrov) je vrh blizu slovite sku- diciji, pa ni bilo defekta ves čas. 1965 niso prišli na Ngozumpa pine Fitz Roy. Februarja I. 1968 Izkazali so se tudi škornji Wel- Ri I. (7806 m), pač pa Ngozumpa so na Exupery prišli Italijani. lington, oboje produkt firme Ri II. (7646 m). Oba vrha za Vodil jih je Gino Buscaini, Semperit. Ekspedicija je prestala naše uho čudnih imen stojita v spremljali so ga njegova žena olarno neurje in imela od 60 slemenu, ki se vleče od Čo-Oju Silvia Metzeltin, Candot, Roma- omaj štiri jasne dneve. Med do Gvačung Kang. L. 1965 so no in Sinigoi (Šinigoj). Dosegli drugim je imela tudi znanstveni bili Japonci tudi v ANNAPUR- so ga po smeri 840 m, zabili so cilj - proučevanje malih člove- Nl HIMAL. Vodil jih je Jošimi 350 klinov, 170 m je bilo čiste ških skupin, problem iz sociolo- Jakuši. Ekspedicija je bivala dalj umetelne plezarije, 120 m IV, gije in socialne psihologije. Na- časa pri jezeru Tiličo severno 90 m V, eno mesto je bilo VI. črt za študij je izdelal dr. G. od masiva Annapurna, s katero stopnje. Skala je imenitna. Pa- Mikula iz psihološkega inštituta je I. 1950 Francija odprla zlato tagonija je že desetletja znano v Gradcu. Raziskava naj bi ugo- dobo himalaizma, Japonci so in uspešno torišče italijanskega tovila razvoj čustvenih odnosov za cilj vzeli Tiličo Peak (7148 m) ekspedicionizma. med člani ekspedicije, ki so se v slemenu Grande Barriere, ki brez vsakega drugega človeške- veže glavni greben Annapurna ga odnosa sešli v ekstremnih Himala z vrhom Nilgiri. Nepal- 141 KOČ IMA CAS (Club Alpin okoliščinah za večtedensko so- ska vlada pa jim vzpona na Suisse), v njih pa 7111 ležišč. žitje. Vsakih sedem dni je vsak Tiličo ni dovolila. Zato so 18 dni Koč je torej manj kot pri nas, član ekspedicije svoje tri tova- metodično raziskovali okolico ležišč pa več, tudi nočitev je riše kategoriziral in uvrstil po jezera Tiličo, kar v jeziku takali več na leto, ca. 200 000. Ležišča petih vidikih: osebna naklonje- pomeni Daljno jezero. Jezero je so torej izkoriščena skoro 30 dni nost, alpinistična sposobnost, med najvišjimi na svetu (4850 m) na leto, kar je za visokogorske dober, požrtvovalen tovariš, in meseca oktobra že zamrzne. koče zadovoljivo. CAS je imel družabnost, organizatorična spo- Pred Japonci so ga videli le 1968. leta 49 000 članov v 93 sobnost. Vsi člani ekspedicije Francozi I. 1950, Arthur Baum- sekcijah. so izjavili, da jim to anketiranje gartner I. 1956, francosko-ho- ni delalo težav in da je ugodno landska ekspedicija 1962, geo- REFUGE VALLOT, zavetišče na vplivalo na medsebojne odnose log dr. T. Hagen in več članov normalni poti na »streho Evro- na ekspediciji. Dr. Mikula in dr. ameriškega Peace Corps. pe«, za katero skrbi sekcija Walter bosta ugotovitve raz- Pariš - Chamonix, je lani doži- iskave objavila v strokovnih pe- velo manjšo adaptacijo. Vod- dagoških glasilih. Dr. VValter MT. MC KINLEY ima raz ime- stvo sekcije pa poudarja, da je član pedagoškega inštituta v novan po Cassinu iz Lecca na zavetišča Vallot niso nikoli šteli Gottingenu. južni strani gore. L. 1967 so Cas- za izhodišče za vzpone na Mont sinovo smer ponovili Japonci in Blanc, pač pa vedno kot zave- Amerikanci v petih dneh. Ame- tišče za reševalno službo in v DR. EDOUARD WYSS-DUNANT, rikanci so odprli tudi novo smer sili. ugledni švicarski alpinist, zna- med Cassinovim razom in juž- nec mnogih naših alpinistov iz nim grebenom in jo imenovali MEDNARODNA EKSPEDICIJA raznih mednarodnih zborovanj, direktno, čeprav pride na gre- NA SPITZBERGE 1968. Pričako- je I. 1968 postal častni predsed- ben nekoliko dalj od Cassinove vali bi, da je na Spitzbergih že nik UIAA. To priznanje mu je smeri. Za novo smer so potre- podelila skupščina UIAA v Lon- bovali šest dni. vse obdelano. Poaatki medna- rodne ekspedicije, ki so se je donu I. 1968. Svetovno združenje udeležili R. Peroni, študent me- planinskih organizacij, ki ga je EL CAPITAN. Sloviti masiv nad dicine iz Bolzana, R. Schind- vodil nekaj let, se je pod nje- Yosemite ima, tako kaže po po- helm, nemški študent umetnost- govim vodstvom zelo okrepilo ročilih, v svojih stenah še dovolj ne zgodovine, Norvežan R. Si- in pridobilo na mednarodnem prostora za nove smeri. Zapad- mon in Avstrijec dr. H. Walter, ugledu. Pred njim ga je dolga leta vodil grof Edmond d'Arcis. no steno sta I. 1967 v štirih pa kažejo, da je tam še nekaj dneh zmogla T. M. Herbert in Za dr. Wyss-Dunantom je UIAA »nove« zemlje. Na 18 vrhovih prevzel spet Švicar, znani hima- R. Robbins. Ime slednjega že so razvili evropsko zastavo (13 nekaj let srečujemo povsod, kjer lajec Albert Eggler, centralni zvezd na sinjem ozadju) in jih predsednik CAS. se govori o vrhovih ameriškega imenovali po znamenitih Evrop- alpinizma. Na josemitske stene cih, enega pa krstili z Europa- spominja tudi Great White toppen (Evropski vrh). Ekspedi- SMUČARSKE NESREČE SE MNO- Throne v Zion National parku cijo sta organizirala južnotirol- ZE. V Avstriji pomenijo že go- v Utahu. Severno zapadno ste- ski in avstrijski AV, razne banke spodarski problem zaradi izpa- no tega Belega prestola so prvi in privatniki. Ekspedicija si je da delovnih ur in stroškov za preplezali I. 1967 Beckev, Callis izbrala najvišje vrhove na Spitz- zdravljenje. Nogometna nesreča in Rovvell. Plezalski veteran Y. bergih in našla novo smer na povprečno zapravi 100 delovnih Chouinard pa je s Faintom in vrh najvišje vzpetine na Spitz- ur, na smučarsko jih pride dva- Jonesom istega leta prvi pre- bergih, Nevvtontoppen, po za- krat toliko. 12% smučarskih plezaj severno steno Assiniboine padni steni. Avstrijci pojejo nesreč pa je težkih, da pride do in severno steno Mt. Edith Ca- slavo avstrijski opremi, pred- 500 delovnih ur izpadka. 30% vell. Obe gori spadata v kanad- vsem zračni blazini za bivak, ponesrečenih ima trajne posle- ske Rocky Mountains. izredno lahki in obenem odpor- dice. Vzroki: seveda spet sub- jektivni, izurjenost, spretnost je na skibobu lahko spusti po tež- od pristajališča v skalni greben. na smučeh gotovo potrebna ki progi brez nevarnosti, da bi V boju z elementi visoke gorske celo pri majhni brzini, kaj šele padel.« Vozilo ima svoje pred- narave so štirje padalci podlegli pri današnjem »ekspresnem« hodnike npr. iz I. 1892, ko ga prej, preden so prišli do njih smučanju. So pa tudi objektivni je dal patentirati neki ameriški reševalci. vzroki. Ni jih malo: nenadne zdravnik. L. 1903 so v Cortini Razume se, da je prišlo do jav- ovire na progi, kakovost in d'Ampezzo ustanovili prvi klub ne razprave, ali je tako podjetje vrsta snega, smuška oprema. za skibob, po prvi svetovni vojni smiselno in ali sploh kaj pomeni Predvsem pa je vzrok nepazlji- so v Švici vozili s ski-velo, leta za osvajanje gora. Viktor Gal- vost, lahkomiselnost, ki je pri 1922 je tak bicikel dal patenti- kin, vodja alpinistične skupine, razigranosti sproščenega člove- rati amerikanec Slater, vendar ki je padalce čakala na vrhu, ka vedno navzoča. Ponavadi so se ti snežni velocipedi uve- pravi: Padalce smo alpinistično deluje pri nesreči več vzrokov, ljavili šele po drugi svetovni izurili in bili z njimi na Pamiru. le redko so krive samo vezi. vojni. L. 1961 so v Innsbrucku Na višinske razmere so bili pri- Tudi najmodernejši »marker« ali ustanovili mednarodno zvezo za vajeni. Alpinizem in padalstvo »antigips« ne more nadomestiti skibob, ki je doslej priredila pet omogočata nove reševalne me- pameti, znanja, kondicije, zna- evropskih in eno svetovno pr- tode. Padalski podvig na Pik čaja in sposobnosti. Človek rad venstvo. Nekoč so bobiste pre- Leninu pa je imel poleg športnih verjame talismanu, ker je lahko- zirljivo imenovali vozače z na- tudi mnoge praktične naloge. veren, preprost in ker ima rad domestkom za mercedes, zdaj Padalci naj bi bili ugotovili, ali udobje. »Markerji« vseh vrst so pa segajo po olimpijski areni. je mogoče na pamirskih vrho- nekakšni talismani. Dokler z Hitrostni rekord ima Avstrijec vih postaviti meteorološke po- njimi ni nesreče, so vsi »najbolj- Brenter - 164,25 km/h, torej sa- staje ter postaje za raziskova- ši«. Gotovo so te naprave mo 10 m manj na sekundo, kot nje kozmičnih žarkov. Ivan Li- zmanjšale nesreče pri začetni- ga drži na smučeh Di Marco. sov, predsednik mednarodne kih. To so ugotovile ameriške Skibob se razširja, zanj se že padalske komisije, je izjavil: Pa- vojaške smučarske šole na Ba- zanima velika industrija, prizna- dalski šport dobiva v kozmični varskem. Pri izurjenih smučarjih, la ga je kolnska visoka šola za dobi nove poteze. Sovjetski eks- ki vozijo tvegano, pa je naro- telesno vzgojo. Skibob po mne- periment na Pamiru je v zvezi be, ker zavajajo, češ, saj bo nju H. Brinkmanna, predavatelja z napredkom sovjetskega alpi- mehanizem sam pomagal, če do za zimski šport in alpinistiko, je nizma. Ta šport terja dvakrat česa pride. Pa večkrat ne po- idealno rekreativno vozilo, ne- večji pogum v zraku in na zem- maga. Kriv je pogosto tisti, ki nevarno, lahko se ga naučiš, lji. Ustreza pa duhu današnjega je vez namestil, zagrešil površ- četudi nisi športnik, idealno za časa. Eksperiment na Pamiru je nost, pa smučar sam, ker vezi starejše ljudi, ki vržejo smuči v bil skok v neznano in pristaja- ni pregledal, in še kaj. Posebno kot, uporabno tudi pri zelo sla- nje v neznano. Prvi korak je priporočajo, naj bodo kupci mo- bem snegu, ker ima nizko te- vedno nevaren, prepričan pa dernih mehanizmov zahtevnejši. žišče. Brinkmann sodi, da bi sem, da ima ta šport veliko bo- Prodajalci in monterji večinoma morali vsi državni in družbeni dočnost. premalo znajo, proizvajalci pa forumi ta šport pospeševati. samo propagirajo, premalo pa Tudi skibob pomeni - pot v zim- poskrbe za pouk o svojih proiz- sko naravo. Viktor Malkin, zdravnik, pravi, vodih. da je padalstvo z medicinskega in biološkega stališča možno. Medicinski znanosti je šlo pred- DESET PADALCEV NA VRHU vsem zato, ali so bili padalci DR. A. GANSSER je geolog, ki PIK LENINA (7134 m). Padalsko na Pamiru dovolj adaptirani za smo ga v tem pregledu pred več podjetje na Pik Leninu I. 1968 je skoke v taki višini. Ze prvi po- leti imenovali in pisali o njego- terjalo precejšnje znanstvene in skus je odprl nova vprašanja: vem delu za himalajsko geolo- športne priprave. Padalce so Koliko časa zdrži adaptacija, gijo. Je redni profesor na ka- biološko in medicinsko posebej kolikšnim naporom so padalci tedri za geologijo na tehniški preskusili, uporabili novo padal- kos, če vzamejo farmakološka sredstva, da bi si povišali od- visoki šoli v Zurichu. Angleška sko opremo in nove metode gorske reševalne službe. Vsak pornost svojega organizma v »Royal Geographical Society« višinski klimi ipd. Ze ta ekspe- ga je za njegovo himalajsko padalec je imel s seboj kisikov riment je pokazal, da bo na ta geologijo odlikovala s Patron's aparat, ki bi zdržal osemurno vprašanja možno odgovoriti. Medal. nepretrgano uporabo. Vsi so imeli prvovrstno alpinistično SKIBOB se spričo milijonov smu- opremo, brašno za tri dni, si- čarjev na svetu za zdaj malo gnalne rakete in prvovrstno uveljavlja. L. 1912 so bile prvič spalno vrečo. Iz spremnega le- tekme v tej panogi, zdaj pa vse tala so padalcem odvrgli hra- ZAHVALA kaže, da bo skibob »prišel v no, toplo obleko in zdravila. olimpijske kroge«. Zasmehova- Na pristajališču so jih pričakali Iskreno se zahvaljujem kamni- nje teh »biciklistov na snegu« je najboljši alpinisti. Kljub vestni škim gorskim reševalcem, ki so že mimo, na svetu je že mnogo organizaciji je prišlo do težke me s planine Kisovec tako po- šol za skibob, v kateri pouču- nesreče. Padalci so skočili iz vi- žrtvovalno spravili v dolino. jejo po avstrijski metodi. Avtor šine 8000 m. Vse je dobro ka- te metode Willi Brenter je za- zalo, ko je zdajci potegnil hud Ludvik Kleiner pisal: »Tudi popoln začetnik se veter in štiri padalce vrgel stran Kamnik, Pot na Poljane 11 ICoteksTobw: mateteM

import • export LJUBLJANA

odkupuje vse vrste kož, tudi divjadi I

Obiščite našo trgovino visoke mode »BOUTIOUE« v poslovni stavbi Miklošičeva c. 5

GOSPODARSKO RASTAVIŠČE

15. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov ..MODA 1970« 10.-12. aprila 1970 3. mednarodna razstava VARILNE TEHNIKE 8.-12. aprila 1970 9. mednarodni sejem ALPE-ADRIA 9—17. maja 1970 »SETEX 1970« Mednarodni vzorčni sejem tkanin in pribora za oblačilno indu- strijo in trgovino 25.-27. maja 1970 9. mednarodni LESNI SEJEM 6.—14. junija 1970 16. mednarodni sejem vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme 5. specializirani sejem gostinske in turistične opreme 29. avgusta — 6. septembra 1970 17. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomati- zacije in nuklearne tehnike »SODOBNA ELEKTRONIKA« 6.-11. oktobra 1970 GOSPODARSKO RAZSTAVISČE LJUBLJANA elektro-gospodarsko podjetje za projektiranje, gradnjo, montažo in proizvodnjo - ZAGREB, PROLETERSKIH BRIGADA 37

projektira, gradi in montira: - daljnovode napetosti 220 kV. 110 kV, 50 kV, 30 kV, 15 kV in 10 kV, na jeklenih, betonskih in lesenih stolpih; - električne mreže nizke napetosti za mestno elektrifikacijo; -transformatorske postaje 220/110 kV, 110/30 kV, 30/10 kV in drugih napetosti; — industrijske objekte in nizkogradnje. Dela izvaja z materialom in opremo, ki jo proizvaja v svojih obratih. Izdeluje: — v svoji industrijski proizvodnji vse vrste jeklenih konstrukcij za izgradnjo daljnovodov, transformatorskih postaj in industrijskih ureditev; — prav tako izdeluje v svojih delavnicah in v kooperaciji obesni (žice) in spojni material za vode in trafopostaje vseh napetosti. Posebna specializacija: - polaganje vseh vrst podvodnih in podzemnih kablov. P U T N I K JUGOSLOVANSKO TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE LJUBLJANA, TRG OF 15 - Telefon 31 15 42, 31 48 89

PUTNIK, filiala Ljubljana organizira izlete, nudi vse usluge od prodaje vseh vrst vozovnic do rezervacij v hotelih v domovini in inozemstvu. Zahtevajte naše programe. Vse informacije dobite v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Slov. Bistrici, G. Radgoni, Št, llju in motelu Trebnje.

V MODNI HISl V LJUBLJANI IN MARIBORU. NA ODDELKIH © DAMSKE IN MOŠKE KONFEKCIJE. SI LAHKO OGLEDATE ŠPORT- NE MODELE HLAČ. ANORAKOV IN OSTALE GARDEROBE, KI JE POTREBNA ZA ŠPORT IN IZLETE, PO UGODNIH NIZKIH CENAH. VISOKO KVALITETNA Tovarna dokumentnega SODOBNO EMBALIRANA in kartnega papirja Radeče pri Zidanem mostu

Telefon: Radeče 81-950, 81-951 Tekoči račun pri NB Laško 5071-601-1030 Brzojavl: Papirnica Radeče Železniška postaja: Zidani most

PROIZVAJA: vse vrste brezlesnih papirjev in kartonov, specialne papirje, surovi heliografski in foto papir, paus papir, kartografski, specialni risalni »Radeče«, pa- pirje za filtre itd.

IZDELUJE: vse vrste kartic za luknjanje v standardni velikosti in tisku. PO 2EUI IZDELUJE KARTICE V POSEBNEM TISKU Special V RDEČI, MODRI ALI SIVI BARVI

SATURNUS KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA EMBALAŽA - AVTOOPREMA LJUBLJANA

PROIZVAJA:

Raznovrstno pločevinasto embalažo za prehrambno, ke- mično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in alu-plo- čevine.

Artikle široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, razpr- šilce itd. « Dele za avtomobile in bicikle: žaromete vseh vrst in sve- tilke, zgoščevalke in zvonce. Elektrotoplotne aparate: kuhalnike, peči in kaloriferje.

Litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice. TVORNICA OLOVNIH I ALUMINIJSKIH PROIZVODA ZAGREB - KERESTINEC Komercijala, SAVSKA C. 131 Telefon 517-822 Poštanski pretinac 426 Telex 21-494

Izdeluje: Svinčene izdelke Aluminijaste izdelke Pločevine Cevi Aluminijaste konstrukcije Žica Aluminijaste žaluzije Sifoni in zbiralniki masti Aluminijaste karnise Ventili Aluminijaste tube Plombe Svinčene plošče za zaščito Aerosol embalaža proti koroziji Aluminijasti odlitki Izdelke iz kositra Izdelke iz cinka Kositer za spajkanje Cink čašice Tinol žica Cink anode za zaščito Ležajna kovina Cink proti koroziji Tiskarske legure

i m p o 1 industrija metalnih polizdelkov - slovenska bistrica

proizvaja:

pločevino, trakove, rondele in rondelice, palice, cevi in profile, žico, varilno žico in pletene elektro-vodnike, okna, vrata, fasade in nosilne konstrukcije iz aluminija in vseh standardnih aluminijskih zlitin Ob jubileju — 70-letnici Planinskega društva Kranj GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ iskreno čestita kranjskim planincem kolektiv podjetja z gozdnimi obrati Škofja Loka, Preddvor, Tržič ter gradbenim in transportnim obratom obnavlja in VODOVOD KRANJ vzdržuje gozdove v območju ter prodaja vse vrste gozdnih sortimentov

KOMUNALNI SERVIS KRANJ PLUTAL LJUBLJANA MLADINSKA ULICA 1, Telefon št. 22-561 največji proizvajalec kronskih zapork in aluminija- polaga in dobavlja parket in vse vrste plastičnih stih navojnih zapork v Jugoslaviji čestita kranjskim podov, Izdeluje in prodaja betonske cevi in druge planincem ob njihovem jubileju — 70-letnici društva betonske izdelke. Izdeluje betonske in žlindrine votlake za zidavo hiš

Kolektiv ELEKTRO KRANJ PIVOVARNA UNION LJUBLJANA iskreno čestita Planinskemu društvu Kranj ob 70- čestita Planinskemu društvu Kranj ob 70-letnici letnici društva društva in se priporoča

KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ

dobavlja iz proizvodnje obratov: OLJARNICA kvalitetno jedilno olje »CEKIN« in »SPECIAL«, tehnično olja, oljne pogače in krmila KLAVNICA vse vrste in kakovosti svežega mesa, kvalitetne mesne izdelke ter priznane gorenjske specialitete MLEKARNA pasterizirano mleko, smetano, jogurt, skuto ter priznane sire gaudo, tilzit, floro, trapist in čajno maslo KMETIJSTVO jedilni in semenski krompir, vse vrste cvetja in vence Obiščite naše prodajalne v Kranju, Tržiču in Ljubljani, kjer boste solidno postreženi

INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ

Povsod zahtevajte naše izdelke, ker so kvalitetni in priznani doma in na tujem V bogatem asortimanu izdelujemo jacquardske de- korativne tkanine za pregrinjala, zavese, prevleke in prte, jacquard gradle za žimnice in posteljne damaste v pastelnih barvah. VELETRGOVSKO PODJETJE |^fCokca - iUanif

POSTNA 1

Predstavništvo Beograd, Cara Lazara 15

Uvoz — izvoz

na debelo — na drobno

Metrsko tekstilno blago, izdelki iz vezanih vlaken, umetno usnje, trikotaža, galanterija, pozamenterija, ure, igrače, izdelki iz plastičnih mas

Prodaja na debelo v sodobno urejenih skladiščih v Kranju

Prodaja na drobno v specializiranih prodajalnah v Kranju,

Novem Sadu, na Jesenicah, na Bledu, v Tržiču, v Škofji

Loki, v Metliki, v Zireh in v Gorenji vasi

Bogata izbira, konkurenčne cene, ugodni dobavni in pla-

čilni pogoji

H&Uca-Hcati[