AKTUALNO VPRAŠANJE no označili te (kraje na Blegošu, • Za zlasti za pokopane v Hotavljah. Ven lem logu pri Škof j i Loki so postavili dar bi to ne smelo biti ovira. Cim Letos so organizacije Zveze borcev spomenik štirinajstorici, od (katerih je dalj bomo odlagali tem bolj bodo spo s (pomočjo drugih organizacij uredile sedem neznanih žrtev. mini uhajali v pozabo. Tega pa ne mnoga grobišča padlih borcev. Po pet smemo dopustiti, zato moramo čimprej najstih in več letih so postavili mno Še zmeraj pa čakajo primerne ure dostojno urediti vse grobove naših ge spomenike, plošče aH na drug na ditve grobovi v Poljanski dolini, v padlih borcev, kar pa ni samo naloga čin obeležili grobove padlim za svo Hotavljah, na Udovcu in drugod. Niti organizacij Zveze borcev, marveč nas bodo. Lep spomenik so napravili v Dražgoše, kot znana prva vas, ki je vseh, ki se s pieteto in ponosom spo Zabnici, na Jelovici so postavili štiri bila v tem predelu v celoti požgana minjamo ljudi, ki so nam s svojo kr spominske plošče, v okolici znanega in je trpela velike človeške žrtve, še vjo utrdili pot v današnji čas. pokopališča v Begunjah so dostojno vedno nima spomenika. Posebno vpra K. M. obeležili še štiri kraje, kjer so bili šanje je marsikje tudi ugotavljanje ustreljeni talci. Prav tako so primer identitete pokopanih borcev. To velja AKTUALNO VPRAŠANJE
GORENJSKE 1. NOVEMBER DAN MRTVIH ŽALNE SVEČANOSTI ob Dnevu mrtvih na Gorenjskem
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO V počastitev spomina padlih slava v petek, 1. novembra, ob borcev in talcev bo v kranj 9. uri na grobišču talcev v Dra LETO X. — ŠT. 85 — CENA DIN 10.— Kranj, 31. oktobra 1957 skem okraju letos osrednja pro- gi. Govoril bo predsednik Okr. odbora ZB Ivan Bertoncelj- Volitve v drugi, kmetijski skupini so potekale takole: Johan. Ob 10. uri bo žalna sve Volitev v občinske zbore čanost na graščinskem vrtu r Glasovalo Neveljavnih glasovnic Občina Begunjah. Na obeh komemora- upravičencev število % število % proizvajalcev se je cijah bo sodelovala jeseniška Bled 878 66« 75,17 27 4,09 godba na pihala in moški pev Bohinj ,1.386 1.041 75,11 45 4,32 ski zbor iz Radovljice. Za obi Cerklje 1.037 789 76.08 4« 5,07 skovalce, ki bodo prišli z jutra 1.701 1.153 67,78 30 2,60 Gorenja vas njimi vlaki v Lesce, je zago Jesenice 973 754 77,49 75 9,94 Krainj 4.111 3.362 81,78 378 11,24 Pri volitvah v občinske zbore proiz štiri kandidate. Skupno je bilo pred tovljen tudi prevoz do Begunj. vajalcev je bilo v kranjskem okraju laganih za prvo skupino 526 kandida Radovljica 1.271 1.092 85,91 81 7,42 Ob Dnevu mrtvih bodo žalne Škof j a Lok« 999 783 78,38 26 3,32 skupno v obeh skupinah (prvi skupini tov, od tega je bilo izvoljenih 249, po proslave na pokopališčih, pred Tržič 644 546 64,78 27 4,94 industrija, trgovina in obrt ter drugi ponovnih volitvah v Gorenji vasi pa Železniki 1.446 1.250 86,44 25 2,00 kmetijski skupini) izvoljenih 289 čla bo v prvi skupini skupno 253 odbor spomeniki in spominskimi plo žiri 474 304 64,13 6 1,97 nov od 628 predlaganih. V občini Go nikov. ščami padlih borcev in talcev v renja vas bodo volitve za 9 kandida V drugi, to je kmetijski skupini, sta vseh krajih Gorenjske. Priprav 14.920 11.734 78,65 760 6,47 tov ponovili, tako bo skupno izvolje- Skupaj bila predlagana 102 kandidata, izvolje ljajo jih osnovne organizacije nih je bilo 40 odbornikov, v občini SZDL in ZB, ki zbirajo tudi Skupni izid glasovanja za obe proizvajalni skupini za odbornike zbo Gorenja vas pa bodo volitve za pet ra proizvajalcev v kranjskem okraju je bil naslednji: kandidatov ponovili, tako, da bo skup prijave za obisk množičnih gro no iz druge skupine 45 odbornikov. bišč v Dragi in Begunjah, Neveljavne Upravičeno Dejansko Število volilnih Glasovalo Občina glasovnice odsotnih navzočih • upravičencev število •/• žtevilo V. žtevilo •/• žtevilo V.
Bled 2.163 1.83« 85,02 92 2,83 157 8,09 1.988 92,50 0L0 razpravljal o reformi šolstva Bohinj 2.436 1.950 80,05 64 3,28 345 14,16 2.091 93,26 Na skupni seji obeh zborov Okr. Cerklje 1.256 994 78,58 43 4.33 80 6,32 1.185 93,88 letu porabljeno več kot 20 milijo ljudskega odbora, ki je bila danes Gorenja vas 2.053 1.458 71,02 40 2,74 221 10,76 1.832 79,58 nov dinarjev za razna popravila 35 v Kranju, so odborniki najprej po Jesenice 9.803 8.693 88,68 S78 6,65 950 9,69 8.853 98,19 šolskih poslopij, je ponekod pomanj slušali poročilo o reformi šolstva 17.099 14.603 85,40 814 5,57 1.829 10,70 15.270 95,63 kanje učnih prostorov zelo hudo. Kranj v našem okraju. Tov. Ivo Peter- Radovljica 4.415 3.971 69,94 191 4,81 341 7,72 4.074 97,47 Po poročilu se je oglasil tudi od nelj je v svojem poročilu omenil, 3.595 3.096 66,84 101 3,26 340 9,54 3.225 96.00 bornik Vinko Hafner, ki je pojasnil Škof j a Loka da je bilo na tem področju že pre 4.321 3.849 89,08 218 5,6« 413 9,56 3.908 98,49 predvsem ekonomsko stran tega Tržič cej storjenega. Ze več let so pre 2.542 2.252 88,59 68 3,02 207 8,14 2.335 96,45 problema. Razen organizacijskih in Železniki usmerjali učne programe, uvedli Ziri 1.449 1.215 83,85 24 1,97 121 8,35 1.328 91,49 drugih predpriprav je tu, kot je hospitacijske šole, omogočili šolski dejal on, predvsem težava zaradi inspekciji, da je nudila učiteljstvu pomanjkanja šolskih prostorov, Skupaj 51.111 43.920 85,93 2193 4,9« 5.022 9,83 46.089 95,29 čim večjo pomoč, •združevali so uči učil in opreme kakor tudi potreb Večji del upravičeno odsotnih se ni mogel volitev udeležiti zaradi epidemije gripe. telj stvo v kolektive in .podobno. nih stanovanj za pedagoške delav Tako smo v celotnem šolskem si ce. stemu od spodaj že ustvarili po nih 298 ljudi. V kranjskem okraju je goje za postopno ukinjanje osnov Na seji so prav tako razpravljali bilo skupno 165 volilnih enot s 344 vo nih šol in nižjih gimnazij in za or o zaključnih računih gospodarskih Ob Dnevu mrtvih se spomnimo vseh naših prednikov, zla lišči. V prvi skupini je bilo 132 volil ganizacijo novih, enotnih obveznih organizacij v lanskem letu, o raz V sliki sti žrtev naše revolucije, katerih spomin nam v naših srcih nih enot z 238 volišči, T drugi skupini šol, tako imenovanih osemletk, se rešitvi in imenovanju upravnih or pa 33 volilnih enot s skupno 106 vo veda še ne povsod. Reforma v tej ganov Okrajnega ljudskega odbora nikoli ne bo zbledel, hvaležna domovina pa se jih bo spominjala lišči. obliki seveda ni možna v enood- in o vsklajevanju nekaterih pred in iz roda v rod, iz veka v vek. O udeležbi na volitvah v prvi proiz- delčnih šolah v oddaljenih vaseh z pisov. Po skupni seji sta zbor pro majhnim številom otrok, še večje Grobovi bodo lepo okrašeni z rožami in na trgu kot v cve vajalski skupini smo že poročali v po- izvajalcev in okrajni zbor zasedala besedi nedeljski številki. Za to skupino bodo pa so materialne težave. Kljub te ločeno. tličarnah je bil promet s cvetlicami zadnje dni zelo živahen mu, da je bilo samo v letošnjem v občini Gorenja vas ponovno volili K. M. (levo zgoraj). Na pokopališčih bodo gro bovi urejeni najlepše (levo spodaj). Številne grobove padlih borcev za svobodo bo naš raagovor okrasila jesenska priroda, prav gotovo pa na teh grobo vih ob Dnevu mrtvih ne bo manjkalo tudi svežih cvetlic, Prizadeven šolski odbor in učiteljski kolektiv saj nam je spomin na naše Drugi mesece pouka v šolskem letu 1957/58 bo žrtve preveč drag. predmetni učitelj je nato povedal nekaj o pomenu skoraj za nami. Starši, ki imajo otroke v L, 2. in novih predmetov in seznanil navzoče z dolžnostmi 3. razredu osemletk, z zanimanjem sledijo učenju otrok in staršev v novem šolskem letu. Za razgo svojih otrok, da bi se prepričali o dobrih in more vore s starši smo uvedli poseben urnik.« bitnih slabih straneh reformirane šole. Tudi nas »Kako dela vaš šolski odbor?« , je zanimalo, kako se reforma uveljavlja, pa smo »Svojih nalog se je resno lotil. Pomagajo mu se oglasili na osemletki »Simon Jenko« v Kranju štiri komisije, ki so bile ustanovljene že v začetku ter zaprosili ravnatelja tov. Leona Janškovca za leta. Komisija za učila in druge materialne zadeve kratek razgovor. je navezala stike s tovarno »Iskro« in nekaterimi »Kako ste zadovoljni z uresničevanjem reforme drugimi podjetji, da bi na ta način preskrbela na vaši šoli?« razno orodje ter kovinske, tekstilne, usnjarske in »Dela je veliko in učitelji se trudijo, da bi druge ostanke za našo delavnico. Nadalje imamo učencem kar največ nudili.' Z njihovim prizade še komisijo za socialno varstvo, komisijo za vzgojo vanjem sem zadovoljen in prepričan-sem, da uspe ter komisijo za izvepšolsko udejstvovanje učencev.* hi ne bodo izostali. Na šoli imamo tudi dva po- »Kakšne težave vam nagajajo?« izkusna razreda, kjer delajo učitelji pod vodstvom »Manjka nam učnih moči, pa tudi ena telovad Zavoda za proučevanje šolstva LRS«. nica za dve šol; je prem,alo. Zaradi tega smo mo »So starši tudi zadovoljni?« rali pouk telovadbe skrčiti od predpisanihstreh na »Upam, da. V izačetku šolskega leta smo skli eno uro. Zadnje tri tedne smo imeli okrnjen pouk cali roditeljski sestanek za vse razrede i« razložili tudi zaradi epidemije gripe in napredek ni bil staršem nekatere spremembe v zvezi z reformo ter takšen, kot bi moral biti,« je zaključil razgovor jih seznanili s težavami zaradi pomanjkanja pro tov. Janškovec. storov, učnih moči itd. Vsak razrednik oziroma -ey LJUDJE DOGODKI m
A Podpredsednik Edvard Kardelj, ki se je mudil POPOMA ZMEDA s spremstvom na večdnevnem uradnem obisku v Grčiji, se je "v ponedeljek vrnil v Beograd. Ob Vladna kriza v Franciji je cejšen davek koalicijskim part coskih vodilnih krofov. Spopa vrnitvi je izjavil.^da so bila pričakovanja, ki jih je vstopila v peti teden. Spodlete nerjem in desnici. Pa tudi faka di delavcev s policijo, eksplozi obetalo to srečanje, več kot izpolnjena. Medsc- lo je tudi Guvu Molletu, pa če popuščanja in odstopanja od so je solzilnih bomb, cn mrtev in bojno razumevanje in pripravljenost na sodelova prav so mu napovedovali uspeh. cialističnih načel niso prinesla nekaj desetin ranjenih — vse nje, ki ju goji tudi grška vlada, so najboljše potr Zc več ko mesec dni kolobari haska Molletovi predloženi vla to so znamenja ostrega razred AKADEMSKI PEVSKI ZBOR dilo, da naših dveh dežel ne vežejo samo vezi mandat za sestavo nove vlade di. Skupščina jo je zavrnila z nega spopada in čedalje hujše »TONE TOMŠIČ« tradicionalnega prijateljstva, marveč tudi sedanje med vodilnimi francoskimi po 290 proti 227 glasovi. krize francoskega družbenega NASTOPIL V KRANJU skupne koristi, ki so prišle tokrat jasno do izraza. litičnimi osebnostmi toda brez Takega neuspeha pa je kriv sistema. Razgovori so potrdili, da sedanje sodelovanje Gr uspeha. Nihče od izbranih ni Guy Mollet sam. Namesto, da bi Francija kljub vsemu ni rev Kranjsko akademsko društvo čije in Jugoslavije ni samo podlaga prijateljstva imel doslej ne sreče, ne pogu se udinjal desnici in dvoril sre na dežela. Prav njena bogastva je v počastitev 40. obletnice naših narodov, marveč tudi činitelj miru. varnosti ma, ne moči, da bi se uspešno dinskim strankam, bi se lahko in sposobnost ji pravzaprav še Oktobrske revolucije priredilo in miroljubnih stikov 'med narodi v tem delu spoprijel s francoskimi težava obrnil na levo, tja kamor bi se edino omogočajo, da lahko še v sredo zvečer v veliki dvorani sveta. mi in francosko skupščino. Kaj po vsej logiki socialistične stran toliko časa vztraja na doseda Sindikalnega doma v Kranju A V ponedeljek dopoldne je bila v Beogradu seja ti to sta dve stvari. Na žalost ke moral usmeriti. Sodelovanje nji politiki, ne da bi bankroti koncert akademskega pevskega predsedstva Zveznega odbora SZDLJ, na kateri so ni mogoče reči, da tisto, kar bi vse levice bi prineslo trdno ve rala. Toda ali lahko gre to v zbora »Tone Tomšič« iz Ljublja obravnavali nekatera pereča zunanjepolitična vpra lahko zares ozdravilo francoske čino in solidno vlado, ki bi lah nedogled? Prorač. primanjkljaj ne. Spored tega večera sO do šanja in razpravljali o pripravah na volitve po težave tudi prija sedanji fran ko izpeljala vrsto zelo koristnih dosega astronomsko vsoto tisoč polnjevali že akademski oktet slancev Zvezne ljudske skupščine in republiških coski skupščini. In v tem je ve ukrepov za nadaljnjo politično milijard frankov. Mollet je pred ter nastop solistov in recitator- ljudskih skupščin. Predsedstvo je ugotovilo, da ča lika nesreča vsakega francoske in gospodarsko usodo Francije. lagal nove davke in varčevanje, jev. kajo Socialistično zvezo važne in obsežne naloge ga politika, ki se oprime krmi To možnost pa si Mollet stalno ki naj bi zmanjšale ta pri Poslušalci, ki so se udeležili v zvezi s pripravami na bližnje volitve v Zvezno la Francije. Ce hoče dejansko zapira, ko brez pomisleka od manjkljaj za četrtino. Toda tu tega nedvomno umetniškega ve in republiške skupščine. zgrabiti težave za roge, mu par klanja sleherno sodelovanje s di to ni rešitev. Po drugi strani čera — v pretežni meri je bila A Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Po- lament spodmakne tla pod no Komunistično partijo Francije. pa Francija vsak dan troši nad zastopana mladina — so zapu pović je prispel v ponedeljek z letalom iz New gami, če pa hoče ugoditi mu Četrtina komunističnih poslan dve milijardi frankov za nesmi ščali dvorano pod dojmnrn oni-, Ynrka v Lo«don. Nn*p delcract.ia «e je narn^č tudi ham vladajočih skupin v par cev v francoskem parlamentu selno alžirsko vojno, samo da pestrejlših vtisov, ki jih lahko letos udeležila zasedanja Generalne skupščine. Z lamentu, pa ne more biti kos ni mala stvar in nanje mora ra ohrani utvaro o »francoskem zapusti zgolj tenkočutna izbira namenom, da prispeva k ugodni ureditvi perečih težavam. In tako se čarobni krog čunati vsakdo, pa čeprav le kot Alžiru«. in brezhibno izvajanje progra ma. mednarodnih problemov, med katerimi sta na pr francoske brezizhodnosti spet z nasprotniki. V hipu, ko se je To je velik nesmisel, toda ne vem mestu vprašanje razorožitve in napetost na zapre. pa Guy Mollet odločil za odklo smisel, ki dnevno stane toliko Srečanje z Aakademskim me Bližnjem vzhodu. Guy Mollet je dolgo časa do nitev sodelovanja z levico, je in toliko denarja in tudi mla šanim zborom p. v. prof. Jane A V ponedeljek se je Generalna skupščina Zdru bro vozil, ko je prvikrat pri moral prodati dušo desnici, da dih francoskih življenj na al za Boleta, ki šteje 66 članov, je ženih narodov sestala k razpravi o sirski pritožbi, šel na oblast. Postavil je celo bi lahko uspel. Vse pa kaže, da žirskem bojišču. Kljub očitne pomenilo lepo doživetje za lju da Turčija ogroža njeno varnost. Govorilo je več rekord v vztrajanju na franco desnica danes ne ceni več toli mu položaju pa se žal ne najde bitelje pevske kulture. Vseka delegatov, med njimi tndi jugoslovanski predstav skem krmilu — celih 15 mese ko Molletove duše in je zato stranka, ki bi imela dovolj po kor je zbor, ki je lani slavil 10- nik dr. Jože Brilej, ki je med drugim poudaril, da cev, medtem ko povojno pov raje znova pogledala v oči po guma pogledati stvarnosti v oči letnico svojega dela, zelo ho je položaj očitno resen. Treba je pravočasno za prečje za francoske vlade zna polni zmedi v deželi, kot pa po in tudi ukreniti potrebne rešil mogeno glasbeno telo, oplemeni ustaviti nevarne tendence, ki so se začele razvi ša le pol leta. Zdaj sicer ni imel stavila na predsedniški prestol ne ukrepe. Dolgo časa seveda teno s sočnimi glasovi, ki pri jati, in kreniti v drugo ugodnejšo smer. To bo takšnih visokih namenov, ko se socialističnega prvaka Molleta. takšna zaslepljena politika ne dejo do polnega izraza v vseh legah. — Tudi nastop akadem terjalo skrajne napore od vseh nas, ki' nočemo, da je vnovič pojavil pred skupšči Kriza se tako nadaljuje, deže bo mogla voditi tako visoko ci skega okteta je potrdil sloves, bi se položaj še poslabšal, temveč si prizadevamo, no, saj so mu njegovi pajdaši la pa je v hujši zmedi, kot je vilizirane dežele, kot je Franci ki ga uživa, hkrati pa je žel pri da bi učinkovito in čimprej odstranili resen vir v koaliciji, klerikalno ljudsko - to bila kdajkoli dozdaj. ja. Spričo trmoglavosti vodil poslušalcih laskavo priznanje napetosti. Samo tako bomo prišli do zaključka, ki republikansko gibanje, postavili K temu se je pridružil še val nih meščanskih politikov pa bo — laskavo zlasti zato, ker je bil bo v skladu z zahtevami položaja — zavarovati vnaprej rok vladanja 4 mesece. stavkovnih gibanj. Zadnji dne žal trajala vse dotlej, dokler si ustanovljen šele lani. Prijetno varnost in pravične korist] Sirije ter zagotoviti mir Tudi za tako skopo privolitev v vi potekajo v znamenju ostrega jo bo razvita Francija lahko še je presenetil tudi solist Peter na Rližniem vzhodu in na svetu snloh. sodelovanje pa so morali socia protesta delavskega razreda »privoščila«. Bedjanič, ki je ob spremljavi A Zvezni izvršni svet pod predsedstvom podpred listi Guya Molleta plačati pre proti gospodarski politiki fran MARTIN TOMAZIC sednika Rodoljuba Colakovića je na seji v torek klavirja zapel Danila Bučarja sprejel osnutek zakonov o javnih uslužbencih in pesem »Delavec« in arijo P. I. pokojninskem zavarovanju ter več uredb, odlokov Cajkovskega iz opere »Evgenij in sklepov. Poudarjeno je bilo, da je pomen zakona Onjegin«. o javnih uslužbencih v tem, da naj odstrani ne S. jasnosti in necloločnosti v dosedanjih predpisih kratko, vendar zanimivo KUHARICE ŠOLSKIH tega področja, da okrepi in razvije zakonitost v MLEČNIH KUHINJ delu javnih služb in natančneje uredi položaj GRŠKA hranilnih vlog od svojih zadruž VLOM SE IZOBRAŽUJEJO uslužbencev v njih. VOJNA DELEGACIJA nikov. Preko 8 milijonov dinar NA ZlROVSKEM VRHU Zveza ženskih društev okraja A V Berlinu se je v torek začela skupščina Sve V »ISKRI* jev prihrankov pa so Skofjelo- V noči od 26. do 27. oktobra je Kranj je skupno s sveti za var tovne federacije bivših borcev, na kateri se je zbra V torek dopoldne je obiskala Čani že izročili tudi hranilniški neznanec viomil v stanova stvo družine priredila nekaj te lo 250 delegatov posameznih organizacij iz 35 dežel. tovarno »Iskra« Visoka grška podružnici. nje Marije Koširjeve z Zirov- čajev za kuharice v mlečnih Mimo drugih vprašanj bodo na skupščini obravna vojna delegacija, ki jo vodi ge- skega vrha. Odnesel je 40 tisoč kuhinjah. Ti tečaji so v Škofji vali tudi razorožitev in prepoved jedrskih posku neralmajor Mandos. Delegacijo, TEČAJ ZA ČLANE DELAV Loki, Tržiču in Kranju zelo SKEGA SVETA dinarjev v gotovini, 3 metre sov, tehnično pomoč nerazvitim deželam in druge ki je na obisku po naši deželi, dobro uspeli. V Kranju so tečaj V »TISKANINI« kamgarn blaga za moško oble zadeve. Predsednik FLRJ Josip Broz-Tito je v je v tovarni sprejel direktor nice same izrazile željo, da bi V torek, 29. oktobra se je pri ko in še nekaj malenkosti. Pre poslanici, ki jo je poslal skupščini Svetovne fede Silvo Hrast, ki je seznanil goste rade obiskovale še en tečaj, v čel v »Tiskanim« v Kranju te iskava je v teku. racije bivših borcev, poudaril med drugim, da je z nastankom in razvojem kakor katerem bi se naučile kuhati čaj za člane delavskega sveta, zdaj v času epohalnih, znanstvenih in tehničnih tudi s sedanjim načinom dela v enolončnice. Tudi želja Zveze ki ga prireja uprava skupno s dosežkov jasno, da bi bila morebitna vojna naj podjetju. Nato so gostje obiska V PREPAD JE PADEL ženskih društev je, ' da bi se večja katastrofa za vse človeštvo. Zategadelj mo li vse obrate podjetja in se za sindikalno organizacijo v pod V nedeljo, 27. t. m. ob 8. uri mlečne kuhinje počasi spreme rajo posebno bivši borci zastaviti v*e svoie moči, nimali za kinoprojektorje, tele jetju. Obiskujejo ga tudi člani zjutraj so v gozdu nad Hrušico nile v šolske kuhinje, v katerih da bi dognanja človeškega genija služila zgolj mir fon, aparate in električne meril izvršnega odbora in pododbo pri Jesenicah našli moško trup bi učenci lahko dobili razen nim namenom ter napredku in blaginji človeštva. ne instrumente. Po obisku v rov sindikata, člani tovarniške lo. Ugotovili so, da je bil to 67- malice še kosilo. Tečaji za ku A Predsednik republike Josip Broz-Tito je dobil »•Iskri« so se grški oficirji zadr ga komiteja ZK inLMS. Preda letni Anton Polik, po poklicu harice v mlečnih kuhinjah se nenadno ponovni napad akutne lumboishialr/je. žali v hotelu »Evropa«, a za tem vatelji prihajajo z Ljudske uni tehnik, ki je nazadnje stanoval nadaljujejo in bodo v vseh ob Zaradi tega v prihodnjih mesecih ne bo mogel. na nadaljevali pot na Bled. verze v Ljubljani. v Banji Luki. Medtem, ko se činah kranjskega okraja. nobeno potovanje v tujino ter je moral opustiti M. D. AVTOBUS ZAVOZIL je vzpenjal po strmem terenu v tudi predvidene obiske v nekaterih azijskih de V OBCESTNI JAREK smeri državne meje, je padel v V PIJANOSTI želah. 30 DOBITNIKOV V ponedeljek, 28. oktobra ob prepad. GA JE ZABODEL Z NOŽEM V SKOFJI LOKI 14.20 uri se je dogodila promet PRETEP Florijan Kacin iz Stražišča na nezgoda v Stražišču pri Kra IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN Podružnica Okrajne zadružne pri Kranju je v nedeljo, 27. ok nju. Avtobus podjetja »Transtu- NA GABRŠKI GORI TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI hranilnice v Škofji Loki je tu rist« iz Škofje Loke, v katerem Dne 26. oktobra v večernih tobra ob 23. uri na svojem sta TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / di letos pripravila tradicional je bilo 40 potnikov, je pri sre urah je elektrifikacijski odbor novanju z nožem zabodel Fran UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVOR no žrebanje za svoje vlagatelje. čanju z rešilnim avtom zavozil na Gabrški gori nad Poljanami NI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELE Jutri, 31. oktobra, na Dan var ca Lozarja v stegno. Bil je moč v obcestni jarek in se naslonil priredil zabavo. Ob tej prilož FON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELE čevanja, bodo slovesno izžreba no vinjen in je to storil brez na betonsko vrtno ograjo. Še nosti je 19-letni Ludvik Buh iz FON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN li 30 dobitkov izmed vlagate sreča, da s eni prevrnil. Vozilo Poljan udaril Jakoba Bogataja z vsakega povoda. Franc Lozar je PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU ljev, ki bodo prejeli nagrade od je upravljal Janez Prevodnik. debelim, 2 m dolgim kolom po opitega Kacina tisti večer 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJ 50 do 2000 dinarjev. Srečanja na tako ozkih cestah so glavi. Zdravnik je ugotovil pri KIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA Zadružno hranilništvo je v spremljal domov, za plačilo pa vedno nevarna, zato bi morali tov. Bogataju pretres možganov. «00 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV tem okolišu zelo naraslo. Samo je dobil vbod z nožem. Neza hranilni odseki pri zadrugah šoferji v takih primerih svoja Storilec se bo za to svoje deja vestnega so še tisti večer pre imajo nad 30 milijonov dinarjev vozila ustavljati. nje še zagovarjal. peljali v ljubljansko bolnišnico. OGENJ UNIČIL AVTOMOBIL Na cesti Kranj — Jesenice v vasi Cernivec se je avtoprevoz- niku Jožetu Bizjaku iz Kranja dne 27. oktobra vnel motor 4. november osebnega avtomobila. Avto je do kraja zgorel. Skoda je ocenjena začetek cepljenja na približno 300.U00 dinarjev. proti otroški paralizi OKRNJEN POUK NA O otroški paralizi je \>i\o zadnje ča KAMNIŠKI GIMNAZIJI se že mnogo napisanega. Naša javnost Šolski odbor na kamniški je v glavnem seznanjena s potekom BORCEV iN TALCEV gimnaziji je imel v četrtek sejo, bolezni, z nevarnostmi in posledicami, na kateri je obravnaval težave ki jih prinaša. Znano je tudi, da pre Vinko Biček, član komisije za spomeniško de bovi padlih lepo oskrbovani, tudi tisti, v katerih ob začetku šolskega leta. Pro cej dolgo potekajo priprave za ceplje javnost pri Okrajnem odboru ZB Kranj.: »Večina počivajo neznani borci.« fesorski zbor še vedno ni po nje proti tej bolezni. Sedaj so te pri pokopališč še ni urejenih in prav tako ludi ne vsi Albin Polk, Jesenice: »Grobišča so v naši občini poln. Manjkata dva profesorja prave končane. Se nekaj dni in začela grobovi padlih borcev. Tega ne moremo pripiso povsod urejena. V mestu jih vzdržuje komunalno in nekateri razredi že dva me se ho človekoljubna akcija, ki ima na vati malomarnosti, ampak moramo upoštevati, da podnjetje, po vaseh pa skrbijo zanje organizacije seca nimajo urejenega pouka v men zaščititi najprej naše najmlajše. bi že marsikje grobišče uredili, če bi imeli za to ZB in SZDL. Na jeseniškem pokopališču so posta vseh predmetih. Z. Mnogo truda, dobre volje in vztraj potrebna sredstva. Na pokopališčih bi bili najlepši vili plošče vsem borcem. Tudi na Blejski Dobravi nosti je bilo potrebno, da je bilo vso spomeniki padlim estetsko urejeni skupni grobovi. in na Obrancu so grobovi padlih vse leto lepo oskr pripravljeno. Sedaj pa je vrsta na ŠAH Mislim tudi, da bo treba zaščititi vse posamezne bovani.« starših. grobove padlih borcev na pokopališčih, da jih ne Franc Jere, Radovljica: »Na območju radovlji Kranj, 30. oktobra. — Danes DNE 4. NOVEMBRA PRIČNEMO bodo po desetih letih prekopali. ške občine moramo urediti samo še tri grobišča, dopoldan so bile odigrane pre PO CELEM OBMOČJU OKRAJA in sicer v Ljubnem, v Lescah in v Radovljici. V kinjene partije IV. kola držav KRANJ CEPLJENJE, o katerem bodo Podpredsednik Okrajnega odbora ZB Kranj vseh teh krajih bodo postavili spomenike padlim nega šahovskega polfinalnecia starši obveščeni z vab»H. Zato ker bo Martin Košir: »Okrajni odbor ZB je že sestavil talcem. Spomenik, ki bo stal v Ljubnem, je že v turnirja. Srečanja so se končala do cepljenja opravljale potujoče eki načrt za ureditev vseh grobov padlih borcev in delu, v Radovljici pa ga bodo odkrili v prihod z naslednjimi izidi: Črepinšek : po je potrebno, da starši prinesejo talcev in ga bo poizkušal uresničiti s -pomočjo ob njem letu. Grobišče talcev v Dragi je dokončno Bidev remi, Smailbegovič : Vu- otroke točno v določenem roku na ce- činskih organizacij ZB in SZDL. Najprej bi bilo urejeno in vse Jeto oskrbovano. Tudi padli v Be kovič 0:1, Puc : Nikolič 1:0 pišče. Tisti, ki bi pomotoma ne prejeli treba urediti grobišče Davovec pod Krvavcem, kjer gunjah imajo dostojen spomenik. Na teh dveh (kontumac, ker črni ni prišel k vabila, naj kljub temu pridejo. leži okoli 30 borcev II. grupe odredov, in grobišče krajih se zbere za dan mrtvih vsako leto velika nadaljevanju. Nikolič se je pri V interesu vseh staršev je, da sprej pri Gorenji vasi, kjer je pokopanih 29 borcev množica ljudi iz vseh krajev Slovenije, pa tudi tožil, vendar razsodišče še ni mejo dragoceno pomoč, ki jo nudi nji Prešernove brigade. — V kranjski občini so gro- sicer se ustavi tam marsikateri obiskovalec« dalo dokončne potrditve o sod hovim otrokom naša skupnost in jih nikovi odločitvi.) Partija Tom obvarujejo pred eno izmed najbolj za šič : Bertok je ponovno preki hrbtnih in hudih bolezni. njena v remi poziciji. Okrajni higienski zavod Tako ne smemo več
Ni občine v našem okraja, ki ne bi imela pogojev, da bi sebi, podjetjem (gostinskim, trgovskim, obrtnim) in prebivalcem zago možen tudi brez večjih sredstev tovila večje dohodke tudi s turizmom. To- da ugotovitve, ki smo jih ravno te dni sli šali na seji Sveta za turizem in gostin Na Gorenjskem, ki je zelo pomembno turi stvo OLO, povedo, da se občine ne zani stično območje v državi ter uživa že sloves in Svet za turizem tradicijo, smo se po vojni lotevali že mnogih majo dovolj za razvoj turizma na svojih ukrepov, ki pa niso zadovoljivo pripomogli k in gostinstvo OLO območjih. Seveda ne moremo metati vse v razvoju te važne gospodarske panoge v okraju. en koš, ker posamezne občine skrbijo za Tako so ugotavljali na torkovi seji sveta za tu ugotavlja: že kar rizem in gostinstvo OLO, ki se je je udelo/.il turizem bolj, druge manj. tudi ljudski poslanec Mirko Zlatnar. Gostinsko zvrhana mera Okrajni ljudski odbor je v svojem le turistične kapacitete so še vedno manjše, kot so bile pred vojno, ker so nekateri teh objektov zanemarjenosti tošnjem družbenem planu in proračunu de spremenjeni v stanovanja in podobno. Ostro pa centraliziral med drugim tudi sklad za po so člani sveta kritizirali subjektivne slabosti, tega področja, speševanje turizma in gostinstva. Ta sred zlasti nezainteresiranost gostinsko turističnih in stva so bila porazdeljena na občine, s čimer trgovskih podjetij ter občin za napredek te go neprizadevnost spodarske veje. so le-te dobile izdatnejšo materialno osno podjetij in občin vo za pospeševanje te gospodarske veje. Ni samo Bled ... Toda zdaj ugotavljamo, da posamezne ob Nekateri turistični krogi napačno smatrajo, čine lega niso izkoristile, ali pa vsaj le da predstavljajo gorenjski turizem lahko samo Bled ter kvečjemu še deloma bohinjski kot in zelo malo, za razvoj turizma in gostinstva. zgornjesavska dolina. Ne! Vse kraje v našem So pa primeri, ko so občine segle celo po •kraju, od Poljanske doline, Jezerskega, do Pla Sleherni košček naše Go ukrepih, ki turizem zavirajo. Tako, de nice in Bohinja, skratka, celotno Gorenjsko lah renjske je že narava kot nalašč nimo, jeseniška občina tezi za tem, da ko štejemo kot območje, ki ima zelo ugodne po ustvarila za turizem goje za turizem, kjer je moč turizem razvijati posamezne prostore v gostinsko-turističnih z relativno majhnimi stroški, če bi bila gostin Na sliki: ŽELEZNIKI objektih spremeni v stanovanja; tega pa ska in trgovska podjetja, turistične organizacije si kljub stanovanjski stiski ne smemo pri in lokalni oblastveni organi bolj prizadevni in podjetja tožijo, da niso primerno urejena, ven ta razvoj bolj zavirala kot pospeševala. Okrajni voščiti. iniciativni. dar pa ne najemajo kreditov, ki ostajajo neiz ljudski odbor je letos nekatere sklade, med nji koriščeni (samo 3 podjetja v okraju so se po mi tudi sklad za gostinstvo in turizem, decen Tudi privatnike zainteresirati Lokalni oblastveni .organi se tudi pre služila letos kreditov). Bojijo se namreč anuitet, traliziral na občine, ki pa so v posameznih pri malo zanimajo, kako gospodarijo gostinska Med drugim bo treba spet zainteresirati tudi ker trdijo, da še dosedanjih kreditov ne morejo merih ta sredstva uporabljala v povsem druge privatnike, ki se v času turistične sezone mo odplačevati. Predvsem pa je — tako je ugotovil namene. podjetja. Le-ta pa si često prizadevajo, da rejo utesniti ter oddajati turistom sobe, kot je svet na svoji torkovi seji — krivo nezadostno O problemu turizma na Gorenjskem je v dosežejo čim manjši pavšal. Ta pavšal bilo to že pred vojno. Tako, recimo, pol Dubrov zanimanje podjetij, saj bi višji oblastveni fo sredo razpravljal tudi strokovni svet Izvršnega nekaterih velikih gostinskih podjetij pa nika tudi zdaj živi od tega, da oddajajo ljudje rumi tu marsikaj pomagali. Pa tudi občine ka sveta LRS. Okrajni ljudski odbor Kranj pa na znaša v nekaj primerih komaj toliko ali tujske sobe. Tudi v radovljiški občini so s tem žejo sila malo zanimanja za razvoj gostinstva merava, kot smo zvedeli, posvetiti v kratkem letos že uspeli. Ljudje so pripravljeni oddajati in turizma. V zvezi s tem je bila na seji sveta posebno sejo samo tej aktualni problematiki. pa celo manj kot davčna obveznost pri sobe in si na ta način tudi povečati dohodke, omenjena še zlasti jeseniška občina, ki da je 11. Z. vatnega gostilničarja. Vendar se je poka vendar jih moti predvsem dvoje. Občinski or zalo, da je takšna davčna politika le po- gani te privatnike obdavčujejo, dostikrat tako, da so le-ti celo ob otroške doklade. Naslednja OB DNEVU VARČEVANJA tuha slabemu gospodarjenju. stvar pa je ta, da potem takemu privatniku vri nejo kakega podnajemnika češ: »Ce si se lahko Okrajni svet za turizem in gostinstvo je utesnil med turistično sezono, se boš lahko še spomladi letos poslal občinskim ljudskim potem, ko je taka stanovanjska stiska.« Interes odborom poročilo o lanskoletni turistični turizma pa zahteva, da lokalni organi opustijo v dejavnosti. Iz zapisnikov sej občinskih sve teh primerih tako obdavčevanje (pomisleki, da Kamen na kamen... bi se zaradi oddajanja privatnih turističnih sob tov za turizem in gostinstvo pa ni raz razvila nova oblika kapitalizma na vasi, so smeš vidno, da bi to poročilo obravnaval en ni) kot tudi vsiljevanje podnajemnikov. Mar ni Tudi Gorenjci čedalje bolj varčujemo - Več kot sam občinski organ. kratkovidno in že nevzdržno to, da zahtevamo nove hotele, hkrati pa preprečujemo, da bi iz 20 milijonov dinarjev novih prihrankov v enem mesecu Nezadostno zanimanje za razvoj turizma koristili te, že obstoječe kapacitete in s tem Življenje je drago. Tako danes ugotavljamo in gostinstva pa ni značilno samo za pripomogli še k temu, da bi ljudje, ki so voljni pri NB za 5,710.000 in pri pošti za 4,123.000 di in v bodočih letih bo vsa skrb skupnosti, da se narjev. oblastvena, marveč tudi za nekatera po oddajati sobe na račun svoje udobnosti, nekaj življenjski pogoji izboljšajo. litična občinska vodstva. zaslužili. Tem privatnikom bi kazalo omogočiti Pionirji s Primskovega prihranili 600.000 din Morda ,pa prav zato, ker življenje zahteva celo to, da bi lahko najemali kredite za ustrez Varčevanje je pravtako postalo priljubljeno čimvečje treznosti in resnosti, ljudje v našem Občinski odbori SZDL in občinski ljud nejšo opremo tujskih sob. Na ta način bi tudi med šolsko mladino. Le-ta varčuje za knjige, okraju v zadnjih letih čedalje bolj varčujejo. ski odbori naj bi skupno s sveti za turi omogočili letovanja številnejšim domačim turi igrače, razne rekvizite, izlete in podobno. Samo Hranilno knjižico ima malone vsak 6. prebiva stom, katerih denarnice ne zmorejo dragih pen- Narodna banka ima med svojimi vlagatelji več zem in gostinstvo, gospodarski sveti ozi lec. Svoje prihranke vlagajo delavci, kmetje in sionov v hotelih. Hkrati z oddajanjem privatnih kot 2000 šolske mladine, v glavnem iz Kranja. celo šolska mladina; Samo Narodni in komu roma sveti za blagovni promet, s turističr turističnih sob pa bi bilo treba urediti še to, Veliko pobudo za varčevanje med mladino je nalnim bankam v okraju je 17.246 vlagateljev nimi društvi in z zainteresiranimi podjetji da bi gostinska podjetja nudila te vrste turi dal tudi posebni film »Poberi dinar«, ki so ga že zaupalo več kot 283 milijonov dinarjev svojih priredili konference, na katerih bi pro stom hrano po primernih cenah, za kar zdaj pred kratkim prikazovali. Samo v Kranju si je prihrankov. Tu pa še niso vključene hranilne ne kažejo posebne vneme. na 11 predstavah ogledalo ta film več kot 3500 učili turistično problematiko svojih obmo vloge pri poštnih uradih in zadružnih hranilni otrok. V pismu, ki ga pišejo pionirji odreda cah. čij. Toda take konference, kolikor je zna »Stane Kavčič« s Primskovega Komunalni ban Dva meseca v letu delajo, Značilno je, da hranilne vloge v zadnjih letih no, niso nikjer uspeli sklicati. Razmeroma ki, pravijo med drugim, da so v treh letih že potem pa so gosti skoraj nezaželeni stalno naraščajo. Ljudje povprečno vsak mesec prihranili 600.000 dinarjev. Komunalna banka pri najbolj se je trudil, da bi pripravil tako To pa že odpira poseben problem gorenjske vložijo dvakrat do trikrat več svojih prihrankov pravlja v okviru svetovnega dneva varčevanja konferenco, Občinski odbor SZDL Radov ga turizma: gostinsko turistična podjetja in na knjižice kot pa dvignejo že vloženega denar — 31. oktobra, tudi posebne nagrade za najbolj ljica (v tej občini so si tudi sicer priza njihovi uslužbenci kažejo v večini primerov tako ja oziroma zaprosijo za posojila. Največji, doslej še skupine in posameznike pri organizaciji var malo zanimanja za dobro gospodarjenje in raz rekordni porast, je zabeležen v preteklem sep devali razviti turizem in gostinstvo), ven čevanja, kar je zlasti pri mladini vzgojnega po voj turizma, da postaja to že sramotno. Vzroke tembru (za oktober še ni končnih podatkov). mena. dar mu nobeno izmed treh turističnih dru Skupna vsota zaupanih prihrankov se je v tem za to je treba čimprej temeljito preveriti in se štev v občini ni posredovalo problematike. lotiti zdravilnih ukrepov. Bržkone so vzroki, med mesecu namreč povečala za novih 19.641.000 di Skupna vsota vloženih prihrankov, ki v okra Skoraj nič niso lokalni oblastveni in po drugim, tudi v sedanjem plačnem sistemu in narjev. Če bi pa prišteli še zadružne hranilnice ju presegajo več sto milijonov dinarjev, pa ne pavšalnem, nizkem obdavčevanju. Mnoga ta oziroma njihove hranilne odseke, bi skupna vso kaže samo zaupanje posameznika do skupnosti, litični organi proučevali takih žgočih in podjetja si v začetku leta priborijo od občin ta povečanih hranilnih vlog gotovo bila visoko marveč predstavlja tudi znatno pomoč v skup neurejenih problemov, kot so, denimo, ne nad 20.000.000 dinarjev. Toliko v enem samem čim nižji pavšal, delajo dva tri mesece v sezo nem naporu za vsestranski razvoj in izboljša ustrezni plačni sistem ter delavsko samo ni, potem pa lokale zapro, ker so zaslužili plače mesecu! Največji dvig skupnih prihrankov so nje življenjske ravni celote in hkrati tudi posa upravljanje v gostinskih, zlasti sezonskih že za vse leto. zabeležili V podružnicah Komunalne banke in meznika. Tu se odraža staro geslo: »Kamen na Zanimivo je tudi to, da gostinsko turistična sicer za novih 9 milijonov in 808.000, za tem kamen.« K. M. podjetjih. Prav tako je nujno, da bi se ti lokalni organi bolj zanimali za turistična . društva. Odborniki teh društev so večina c starejši ljudje, podmladka je razmeroma Cerklje, ki je dosegla povprečni kakor pa bo uporabna že v tem Prodajna cena teh rožičkov je malo. Mnoga turistična društva se omeju letu. Cr. hektarski donos 38.330 kig krom od 600 do 1200 din. Rženi ro- jejo predvsem na obravnavanje predvsem pirja. Sledi skupina iz Podbre- žički so velikega pomena za SEZONA LETOŠNJIH SEJMOV zij s 35.800 kg na ha, druga sku zdravstvo in tudi iz drugih dr komunalnih problemov (urejanje cest, zu ŠE NI KONČANA pina iz Zaloga s 35.440 kg ter žav po njih zelo povprašujejo. nanja podoba krajev, razsvetljava itd.), na skupine proizvajalcev v Ljub Sezona letošnjih sejmov še ni Kaže, da je gorenjska zemlja mesto da bi proučevala kompleksno turi nem, Podnartu, Velesovem, Br- zelo primerna za pridelovanje končana. Od 7. do 15. novembra stično problematiko svojih območij, nanjo bo v Ljubljani IV. mednarodni nikih, Naklem itd. Največje za rženih rožičkov. S. KOMBINIRANO SKLADIŠČE opozarjala ljudske odbore ter pritiskala na sejem radia in telekomunikacij. nimanje za tekmovanje za večji KROMPIRJA V NAKLEM BO Marsikdo bo tu našel prijetno pridelek krompirja so pokazali 2AGO V BRITOFU SO nje in na gostinska podjetja, da bi ta KMALU ZGRAJENO v zadrugi Naklo, v zadrugah razvedrilo in kulturno zabavo. OBNOVILI vprašanja urejala. Ponekod pa turističnih cerkljanske občine in še v ne Ze nekaj let po osvoboditvi Mnogi bodo na tem sejmu lah Zaga v Britofu je stara že katerih drugih zadrugah. — Za društev še nimajo. Tak primer je v Cer- prirejajo v Naklem redne ži ko izbrali lepa novoletna darila nad 50 let in ravno toliko ttudi tekmovalce je predvideno pri Ijah, ki pa bodo s skorajšnjim začetkom vinske sejme. Sejemski prostor — radijske ali celo televizijske stroji. Pred kratkim so jih vse bližno 7,500.000 din nagrad. je zadruga primerno uredila, sprejemnike. Na ljubljanskem popravili in žaga je te dni po obratovanja žičnice na Krvavec postale mo vendar le za lepo vreme. Okr. sejmu bo bogata izbira, saj bo -k- novno začela redno obratovati. čan turistični center. zadružna zveza se je že nekaj do sodelovali najvidnejši pred SADNO DREVJE SO PRAVO Na leto lahko predelajo v tem časa ukvarjala z mislijo, da bi stavniki te proizvodnje vsega obratu 5000 kub. metrov lesa. — ČASNO ZAVAROVALI Naloga lokalnih oblastvenih in političnih sveta. Na sejmu bodo razstav zgradila primerno stavbo, kjer V Kmetijski šoli v Poljčah so Podjetje pa nima toliko dela, ljeni tudi razni telekomunika bi bili živinski sejmi lahko ob letos spomladi ob slani pravo zato ima že nekaj časa zaposle vodstev pa je še širša, saj je treba vzbu vsakem vremenu. Strokovnjaki cijski aparati, predvsem s pod nih le 9 ljudi, ki predelajo pri časno zadimili sadno drevje. -— diti zanimanje za razvoj turizma tudi pri ročja telefonije, radarskih na OZZ so si ogledali nekaj takih Uspeh se je pokazal prav se bližno 3000 kub. metrov lesa na prav itd. Tudi s področja elek zgradb v inozemstvu, vendar so daj, saj je sadno drevje zelo leto. Cr. drugih gospodarskih organizacijah in pri tronike bo razstavljena marsi menili, da bi bil pri nas takšen dobro obrodilo. Tudi nekateri katera novost. Prav gotovo bo ZA LEPŠE LICE JESENIŠKE vsem prebivalstvu. Mar sme trgovina ostati hlev premalo izkoriščen. Potem okoliški kmetje, ki so zadimili ta sejem poučen in zanimiv za BOLNIŠNICE so napravili načrte za kombini drevje, so dobili prav lep pri brezbrižna spričo lepih možnosti, ki jih rano skladišče, v katerem bo vsakogar, predvsem še, ker bo delek sadja. J. S. Pred poslopjem jeseniške bol njej nudi turizem? Toda vse kaže, da pojmi prostora za 90 vagonov krom do na sejmu prikazali tudi nišnice je lepo urejen park. Da pirja. Skladišče bodo čez po praktično uporabo teh aparatov. V POLJCAH PRIDELUJEJO bo park služil zgolj bolnišnici, o tem, kakšno vlogo imajo v turizmu tr letje preuredili v hleve, kjer se grade okrog njega betonsko RZENE ROŽICKE govina, obrt, pa tudi druge panoge, niso bo zadrževala živina v času sej PRIDELOVALCI KROMPIRJA V Kmetijski šoli v Poljčah ograjo, ki bo skoraj dograjena. mov. Poleg skladišča gradijo SO TEKMOVALI pri Begunjah so pričeli s prvim Razen ograje grade tudi novo še jasni. tudi veliko stekleno dvorano, v poskusnim cepljenjem rži za vratarnico. Z dograditvijo teh kateri bo prostora za približno V kranjskem okraju je letos ržene rožičke. Prvi poskus je objektov bodo poslopja bolniš Vse to pa kaže, da smo kljub tradici 300 obiskovalcev sejmov. Zgrad tekmovalo za večje pridelke dobro uspel in bodo v bodoče nice — bolnišnica, poslopje za jam še nerodni in tudi premalo pridni in ba bi morala biti končana že krompirja 53 skupin s 598 ude pridelovalno površino rožičkov osebje, stanovanjski blok za konec tega meseca, pa se je skrbni prvošolčki, če primerjamo naš go leženci. Najboljši uspeh je ime Še povečali. Tudi okoliški kmetje zdravnike in park, tvorile eno gradnja nekoliko zavlekla. Vse la skupina iz Zalega v občini se za to cepljenje zelo zanimajo ten kompleks. U. renjski turizem s sodobnim turizmom v zapadnih državah. M. Z. 8.45 Mladinska radijska igra — Ante Ilič: Legenda o tiso čih zmajih. OBVESTILO 9.15 Pesmi domačih skladate ljev. Obveščamo starše, da se vrši Zadružni dom Kokrica — Te 10.00 Stane Terčak: Pisma, ki prvo cepljenje predšolskih otrok reni: Kokrica, Mlaka, Tatinec, obtožujejo. proti otroški paralizi na ob Bobovk, Srakovlje, Hrib. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA Podpisana nisem plačnik dolgov, nem. filma »LETECl RAZRED«. močju občine Kranj od 4. no 4. novembra od 7. do 12 ure. SLUŽBA ki bi jih napravil moj mož 3. novembra ob 16.30 in 19. uri 13.30 Dopoldan, simfonični kon vembra 1957 dalje. Cepljeni bo Osnovna šola Podbrezje — Zdravstveni dom Kranj, Polj Ules Karel, Drulovka št. 48, francoski film »JULIETTA«. cert. do otroci, rojeni v času od dne Tereni: Podbrezje, Bistrica, Go- ska pot 8, telefon 218, naročila Kranj. — Ules Francka, Dru NAKLO: 1. novembra ob 19.30 14.05 Iz solistične in komorne glasbe. 1. ja
ca Boštjančič, Janez Reiner, Vinko Poličar, Bo ko Teran, Andrej Hladnik, Marjan Dolinar, Mar gomil Vozel, Stanislav Drmota, Andrej Potočnik, jan Pernuš, Milan Ogris, Andrej Zupan, Jože IZVOLJENI ODBORNIKI Jože Kurat, Alojz Zupančič, Vinko Martinjak, Benedičič, Ivan Gregorc, Stane Crnilec, Marle- Alojz Rehberger, Pavel Sajovic, Valentin Pa- na Polajner, Vilijem Bedina, Milan Zupan, An jer, Franc Mohor, Jaka Kolenc, Pavel Cop, Vinko ton Strasner, Ignac Tršinar, ing. Anton Mali, An občinskih zborov proizvajalcev Zekelj, Slavka Kopač. ton Meglic, Franc Znidar, Andrej Meglic, Franc Proizvajalska skupina kmetijstva: Tone Haf Miklič, Ignac Jontez, Ignac Ješe, Milan Česen. OBČINA BLED: OBČINA GORENJA VAS: ner, Tine Sušnik. Proizvajalska skupina industrije, trgovine in Proizvajalska skupina industrije, trgovine In Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Meg obrti: ing. Oleg Vrtačnik, Ludvik Bunderla, Sta obrti: Anton Benedik, Vinko Bevk, Jože Subic, OBČINA RADOVLJICA: lic. ne Jere, Niko Matjaž, Anton Berlec, Anton Kr- Marijan Kosmač, Janko Pivk, Slavko Kržišnik, Proizvajalska skupina industrije, trgovine in OBČINA ŽELEZNIKI: žišnik, Janez Mandeljc, Ciril Kocjančič, Miro Alojz Pivk, Vencelj Pintar, Peter Lampret. obrti: Ivan Gorjanc, Bogomir Dobnikar, Anton slav Rozman, Anton Ambrožič, Jože Dornik, Ja Proizvajalska skupina kmetijstva: Anton Ju Zorman, Niko Bulut, Franc Vovk, Janko Zorko, Proizvajalska skupina industrije, trgovine in kob Olip, Gabrijel Benedik, Vinko Potočnik, stin, Janez Možina, Jurij Justin, Janez Treven, Mirko Mulej, Ignac Majcen, Jernej Drmota, Ja obrti: Peter Polajnar, Matevž Smid, Niko Zu- Franc Crv, Janko Sopotnik, Maks Jakhel, Franc Anton Kokalj. nez Zupan, Jože Vidic, Vinko Triplat, Slavko mer, Rafael Eržen, Anton Polajnar, Jože Tor- Dijak, Franc Bregant, Metod Teran, Anton Sta OBČINA JESENICE: Triplat, Jože Lesjak, Marjan Dobrila, Jurij Le kar, Vinko Prevc, Franc Šolar, Jože Blaznik, re, Justin Rabič, Jože Cerne, Matko Ulčar. Proizvajalska skupina industrije, trgovine In gat, Iva Jakopič, Pavel Zirovnik, Janko Naglic, Janez Habjan, Leopold Gartner, Milka Polajnar, Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Med- obrti: Franc Markelj, Anton Svetina, Anton Ur ing. Jože Osterman, Vinko Savnik, Milan Ge- Florijan Tavčar, Lovro Gajgar, Viktor Drol, Vin ja, Janez Mežan, Janko Slivnik, Tine Kumerdej. bane, Janko Smolej, Miro Noč, Stane Bratanič, ratič, Polde Stander, Vinko Koprivec, Artur Si- ko Nastran, Janez Kopčaver, Gabrijel Kristan, OBČINA BOHINJ: Jože Knific, ing. Alojz Pohar, Jakob Vodnjov, ler, Jože Cvetkovič. Janez Cenčič. Proizvajalska skupina industrije, trgovine in Franc Ravnikar, Jože Lazar, ing. Stanko Cop, Proizvajalska skupina kmetijstva: Jože Rako- Proizvajalska skupina kmetijstva: Ludvik Lot- obrti: Ivan Robič, Jože Lavrič, Adolf Rozman, Tine Zen, Karel Pogačar, Slavan Berlisk, Ivan vec, Vinko Borce. rič, Karol Trojar, Franc Tušek, Janko Dolenc. Jože Vidmar, Zdravko Cerkovnik, Jože Pintar, Beljan, Dora Likovič, Valentin Jeršin, Rupret OBČINA SKOFJA LOKA: Jože Urankar, Franc Lakota, Jakob Pretnar, Ja Kramar, Vinko Kovačič, Anton Komljanec, Slav OBČINA ZIRI: nez Puhar, Slavko Jamer, ing. Tonči Deanko- ko Markelj, Slavko Bizilj, Marijan Ulčar, Jože Proizvajalska* skupina industrije, trgovine in Proizvajalska skupina industrije, trgovine in vič, Janko Jensterle, Filip Stubelj, Alojz Stušek, Hutar, Miroslav Feldin, Viktor Novšak, Janez obrti: Ivan Brenk, Franc Braniselj, Marija Brenk, obrti: Tončka Disič, Aleksander Zerovnik, Viktor Cene Resman, Jože Podlipnik, Stanko Rozman, Pazlar, Franc Vovk, Viktor Nahtigal, Stanislav Rudolf Cajič, Marjan Pire, Jože Fcrjančič, Jože Galičič, Lojze Kolenc, Miloš Mlinar, Ivan Peče- Jakob Pekovec. Križnar, Jože Boštin, Bela Beznec, Janko Me- Stanonik, Ciril Prevodnik, Rudi Keršan, Vlado rin, Stanko Merlak, Lojze Starman, Anton Naglic, Proizvajalska skupina kmetijstva: Jože Odar, žik, Ivan Kavčič, Vinko Ulčar. _ Vendramin, Alojz Sodnikar, Stanislav Razpet, Alojz Filipič, Franc Jereb, Valentin Mlinar, Vida Anton Cesar, Franc Cvetek, Janez Podlipnik. Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Gre- Anton Pire, Ivan Pinterič, Konrad Cadež, Ignac Zaje, Dušan Podobnik, Danijel Primožič, Franc Sušteršič, Franc Zontar, Vladimir Logar, Vinko Potočnik. OBČINA CERKLJE: gori. Primožič, Rado Sesek, Drago Bizovičar, Irena Proizvajalska skupina industrije, trgovine in OBČINA KRANJ: Proizvajalska skupina kmetijstva: Franc Kav Mlakar, Ernest Seljak, Erik Jeglič, Peter Kaj- obrti: Srečko Cerar, Franc Vajs, Janez Kepic, Proizvajalska skupina industrije, trgovine in čič, Matija Jurca, Ivan Potočnik. zer, Ivan Cemažar. Stane Bobnar, Anton Bobnar, Franc Bobnar, Ivo obrti: Anton Seljak, Pepca Jež, ing. Danilo Dol Proizvajalska skupina kmetijstva: Janez Zon Skupno je bilo v kranjskem okraju izvoljenih Kern, Ivan Miklavčič, Peter Kern. gan, Stane Božič, Jože Benčič, Pavel Rink, Alojz tar, Jože Bergant. v prvi proizvajalski skupini,' to je v industriji, tr Proizvajalska skupina kmetijstva: Miha Re- Stamcar, Vinko Zupan, Vilijem Tomat, Martin govini in obrti 13 mladincev in 14 žena. Od vseh mic, Janez Kuralt, Ivan Tičar, Franc Korošec, Zavrl, Marijan Strniša, Franc Istenič, Milka Ko OBČINA TRZlC: odbornikov je 128 članov ZK. V kmetijski proiz Tomaž Zupin, Ignac Krivic, Rudolf Ropret, Ma vač, Veronika Cegnar, Zvone Cerne, Srečko Te Proizvajalska skupina Industrije, trgovine in vajalski skupini je bil izvoljen en sam mladinec tevž Jenko, Jože Jenko, Janez Anžič, Ivan Kvas, ran, Jože Stanovnik, Valentin Klemenčič, Ivan obrti: Kristina Svegelj, Hasim Hadžiomerovič, in nobena žena. Od vseh odbornikov je 5 članov Janez Por. Pintar, Zdravko Erznožnik, Janez Novak, Angel Vili Perko, Marjan Hafner, Matija Mežek, Slav ZK. film. kifik gledamo
Za uspešnejše delo »IlCl POLKA« na renomiranih igralcev: Anto- nella Lualdi, Theo Lingen in je italijanski film, ki je za drugi ne morejo popraviti sla beležil povsod, kjerkoli so ga bega vtisa, ki ga dela ta film. vrteli, nadpovprečen obisk. — amaterskih igralskih družin Smemo mar kvalitete tega fil ma res tako visoko vrednotiti? V ZNAMENJU VENERE NikaJkor ne, kajti dober obisk hteva nekoliko večji ansambel, docela igralskih krožkiht ki naj bi delovali v Vse kaže, da so imeli italijan še ne more biti merilo za oce onemogočeno. Vsekakor obeta prva okviru dramskih sekcij, ne kaže za- ski filmski producenti s tem fil Da bi delo amaterskih igral njevanje filmov. Kaj je torej zamisel o režiserjih-inštruktorjih mno metavati. Vedno znova moramo po mom neprimerno več sreče. Ne skih družin v tekoči sezoni po tisto, kar privlači filmsko ob go več. udarjati, da tvorijo prav ti mladi bo napak, če pripišem, da so se živili in njihova hotenja vskla- činstvo? Tudi tokrat zadevamo igralci in gledalci naraščaj, iz katere Italijani z njim udeležili film dili s poslanstvom, ki naj ga ob okus tistega dela publike, ki VEC MLADINE V DRAMSKE ga bomo v poznejših letih črpali nove skega festivala v Cannesu leta Igralske družine opravljajo, je SEKCIJE moči za naše igralske družine. jo zadovolji tudi za lase pri 1955, vendar pa film, kljub ne bila pretekli četrtek sklicana v vlečena, neokusna zgodba. Gre katerim nespornim kvalitetam, Kranju okr. konferenca dram Pogosto je slišati pritožbe, češ da se IN SE NEKAJ KORISTNIH namreč za Ljubezensko pusto nI prišel v poštev za nagrado. skega sosveta pri Zvezi Svobod redčijo vrste naših igralskih družin, PRIPOMB lovščino (podobnih, zlasti av Tu se srečamo s celo vrsto zna in prosvetnih društev. Namen kar velja zlasti za starejše izkušene strijskega in nemškega porekla, nih igralcev: Sophia Loren, Vi- te konference je bil: posvetiti igralce, ki so še do nedavnega tvorili Da je maska neizogibni del sleherne smo videli že precej), glavnega torio De Siea, Raf Vallone, vso pozornost repertoarni poli jedro ansamblov. Menim, da si s tar uprizoritve, ni treba posebej poudar junaka — zapeljivega poročni Franca Valeri itd., ki so z bolj tiki, dvigu kvalitete in vzgoji nanjem ne bomo posebno pomagali. jati. Zato si tudi mnogi igralci želijo ka, ki se naposled le ujame v ali manj posrečeno Igro, neka kadra v amaterskih igralskih Moramo se pač spri j azniti s to mislijo, maskerskih tečajev. Izkušnje zadnjih ljubezenske mreže. Zaljubi se teri s psihološkimi študijami li družinah. Udeležba zastopnikov po drugi strani pa poskusimo zapol let pa so pokazale, da v mnogih pri namreč v svojega slugo, čigar kov, postavili film na zavidlji igralskih družin na konferenci niti nastale vrzeli z novim kadrom — merih ti tečaji le niso obrodili tistih obleka skriva zapeljivo deklico. vo višino. Vsekakor je še pred ni bila posebno zadovoljiva. Ni z mladino. sadov, kot bi bilo želeti. Upoštevajoč Film je sicer po obrtniški plati Sophio Loren treba omeniti so bili redki primeri, da prav Ne bo napak, če bomo začeli kar to dejstvo, bi bilo morda res pamet dovolj spretno grajen, to je pa Franco Valeri, ki je zelo pre dramske sekcije, ki delujejo v pri cicibanih in pionirjih. Na kar naj neje, namesto prirejanja maskerskih končno tudi vse. Dialog je ne pričljivo izoblikovala osrednjo neposredni blSžini Kranja, niso- bolj nevsiljiv način moramo vzbuditi tečajev, izdati primeren priročnik o duhovit, zapletljaji nedomiselni figuro — skromno in marljivo poslale na konferenco svojih v njih zanimanje za odrsko delo. To maskiranju z barvnimi prilogami. in neizvirni, igra povprečna — tajnico. Film je resnično dober, predstavnikov. pa bomo najlaže dosegli s pogostim, Ob koncu iše nekaj koristnih nasve skratka, vse brez kakršnekoli vendar solidnim uprizarjanjem otro tov. — Gre namreč za nekatere pu oglejte si ga — ne bo vam žal. umetniške pretenzije. Tudi ime ških iger, pri katerih naj otroci sode blikacije, ki so namen/jene zgolj Svo aa lujejo kot igralci in gledalci. Uprizar bodam in prosvetnim društvom. Iz REPERTOARNA POLITIKA SE janja teh igric pa ne gre jemati tako razprave na konferenci pa je bilo moč VEDNO KAMEN SPOTIKE preprosto, kot delajo to mnoge igral posneti, da vedo naše dramske druži V nemajhni zadregi sem, kajti vseh ske družine. S trditvijo, češ, »za otro ne o teh publikacijah, zlasti pa o gla •misli, ki so se porajale v živahni raz ke je vse dobro,« bi morali opraviti silu Zveze Svobod ,in prosvetnih dru pravi, ne bom mogel utesniti v teh enkrat za vselej, hkrati pa bi se mo štev »Sodobna pota« bore malo ali pa skopo odmerjenih vrsticah. Skušal pa rali zavedati, da s slabo pripravljeni nič. Na to revijo, ki bo služila ne le bom iz gradiva izluščiti tiste predlo mi otroškimi igricami, ne bomo v dramski, temveč tudi drugim sekcijam, ge in pobude, ki utegnejo našim igral otroku nikdar vzibudili ljubezni do kot dober vodič in svetovalec, bi mo YU FEI-AN: skim družinam pri delu koristiti. gledališča. Se več: z nelepimi mladost ralo biti naročeno sleherno prosvetno POMLADNI Najprej se pcmudimo pri repertoar- nimi spomini na površno pripravljene dnuištvo. tii politika, ki še vedno pomeni mno igre, bomo otroka za vselej odtujili gle Tudi priročnika prosvetnega servisa MOTIV gim igralskim družinam slepo ulico, dališču. Izgubili bomo ne le igralca, »Kako vodimo amatersko, gledališče« iz katere ne najdejo izhoda. To je po temveč tudi gledalca. Držimo se torej in seznam dramskih del »Dramska gosto tudi vzrok, da naši amaterja kaj načela: za mlade gledalce najboljše knjižnica«, bi nedvomno s pridom slu radi segajo po delih, katerih preživela režiserje, najboljše igralce in najlepše žila igralskim družinam, kot pomagalo In zastarela tematika ne ustreza več kulise. — Tudi zamisli o pionirskih pri delu. S. S. napredni miselnosti sodobnega člove ka. Niso pa redkri primeri, ko igralske družine hlastajo po sicer naprednih, vendar za njihove sposobnosti pre zahtevnih ^odrskih tekstih. In rezultat? Sodobno kitajsko slikarstvo V obeh primerih se napori igralske družine izrode v uprizoritve brez pra ve vrednosti. Prav iz naštetih razlo NEKAJ MISLI Z RAZSTAVE V KRANJU gov bi kazalo v bodoče posvečati več pozornosti repertoarnemu načrtu. — Iz te zadrege bi si morda dramske stvaritvah navdihovali ob knji sekcije pomagale z medsebojno izme ževnosti, kajti kitajsko slikar njavo odrskih tekstov. V ta namen si stvo se ne prizadeva samo, da tudi Zveza Svobod in prosvetnih dru bi nudilo zadovoljstvo očem,- štev prizadeva sestaviti skupni seznam temveč da bi preko vidnega Vse primerne dramske literature, ki jo dojemanja posredovalo boga flranijio dramske sekcije v okraju. — stvo domišljije in ljubezen do Dolžnost le-teh pa bi bila, da bi v življenja. " . 1 smislu razposlane okrožnice podprli V 5. stoletju naše ere se je Svet Svobod v tej nedvomno pozitivni pojavila že popolna teorija sli akciji. karske umetnosti in postavljeni REŽISERJEV NI so bili že tehnični zakoni za upodabljanja narave. Vodilno Brez pretiravanja: še pomembnejša načelo je bilo, da morata biti v težava, ki tare dramske sekcije že od slikarski umetnini zajeta har vsega začetka, je pomanjkanje dobrih monija, tubranost, skladnost in režiserjev. Vse pa kaže, da bo moč življenje. Iz tega načela, ki so tudi to težavo do neke mere omiliti. ga stoletja spoštovali in gojili Zveza Svobod in prosvetnih društev veliki mojstri, sta vzklila obli bo skušala angažirati več sposobnih ka in slog, tako značilna za ki režiserjev, ki bodo obiskovali tiste PRVA PREMIERA tajsko slikarstvo. dramske sekcije, ki nimajo dobrih re žiserjev. S pravilnimi napotki in na Kitajski slikarji strastno lju sveti bodo dali ti režiserji-instruktorji bijo lepote narave: nekdaj so Že ob začetku študija uprizoritvi, ki jo bile njihove priljubljene teme na Bohinjski Beli dramksa sekcija pripravlja, pravo po izrazito študije pokrajin, ptičev dobo. S tem bo delo domačega režiserja in rastlin. Danes je Kitajska ptic in eksotičnih rastlin; vse, Kritika napak meščanske družbe je v Moličrovih »nočno olajšano, pa tudi kvaliteta stopila v novo zgodovinsko ob kar je lepo v očeh ljudstva, "Uprizoritev se bo dvignila delih dosegla vrh s komedijo »Skopuh«, ki je tudi dobje, ki ni preobrazilo samo postane predmet njihovih štu ena naj ostrejših in najglobljih njegovih del. Z njo Zamisel, da bi študentje Akademije družbenega življenja, temveč dij. Tako se v njihovih delih je prodorno odkrival grobi egoizem in koristoljubje fca igralsko umetnost pomagali med tudi lice dežele, globoko pa se pojavljajo veseli plesi, kmetije, ter razgaljal strasti po kopičenju bogastva. — Glav počitnicami dramskim sekcijam, je si Ce motrimo kitajsko slikar je spremenil tudi način mišlje kipeče od življenja, ladjedelni ni junak Harpagon je človek z brezmejno skopu- cer lepa, vendar se mi zdi neizved stvo, se nam pogosto zdi, da nja in čustvovanja umetnikov. ce v živahni dejavnosti, pro ško strastjo, ki ubija v njem vsa očetovska in ljiva. Izkušnje namreč uče, da je v smo preneseni v svet poezije. Ne omejujejo se več na opiso strani pašniki, veliki moderni človečamska čustva in ga spreminja v nekako poletnih mesecih, zlasti če upošteva To kaže, kako radi so se kitaj vanje — poveličevanje zelenih jezovi — umetnost nove Kitaj mo čas dopustov, vsako delo, ki za ski slikarji v svojih umetniških planin, modrih jezer, redkih smešno nebogljeno prismodo s skrajno pridobitni- ske za socializem. ško in skopuško ambicijo ter s strastnim nagonom po uživanju življenja. Čeprav je Harpagon že starec šestdesetih let, je vendarle še poln strasti in nago nov. Zato ni naključje, da se pripravi na ženitev z Miloš Mikeln zvrstmi in njihovimi značilnostmi podrob lepo Mariano, v katero je zaljubljen tudi njegov neje spozna, mu bo vrednotenje filmov olaj sin Cleante. Poželenje po mladem dekletu, ki star šano, izbrusil si bo svoj okus in znal bo sam ca pravzaprav razgalja in ga dela smešnega v tek ločiti zrno od plev. mi z lastnim sinom, pa se pri njem venomer druži z bojaznijo pred morebitnimi stroški, ki bi nastali SPOR MED FILMSKIM OBČINSTVOM IN opisati kriteTije, ki jdh običajno uporablja JUNAKI ZLATEGA ZAPADA v zvezi s snubljenjem in ženitvijo. FILMSKIMI KRITIKI? filmska kritika. J zmed zvrsti, ki jih je razvila filmska Ta Molierova komedija je že po sami zgodbi, H tak spor v resnici obstoji? Veliko ' industrija v petdesetih letih svojega FILM JE INDUSTRIJA zlasti pa še po osnovni zamisli in smešnosti zna A krat. Cul sem znanca, ki je rekel: obstoja, je ena najstarejših tako imenovani western film, ali na kratko: kavbojka. čajev zelo mikavna in zanimiva za uprizarjanje, »Ta film je kritika raztrgala — torej se ga tara resnica je, da najdemo med sto V knjigi »Hollywood, the Dream Factory« terja pa precej spretnosti od režiserja in igralcev. splača pogledati, gotovo je dober!« V tem S filmi komaj deset takih, ki jih brez (»Hollywood, tovarna sanj«, London, 1952) Igralcem kulturnoprosvetnega društva »Partizani: primeru je nekdo pogrešil, ali filmski kritik večjih zadržkov lahko imenujemo umetniške pravi puiblicistka Hortense Powdermaker, da Leon na Bohinjski Beli je uprizoritev v tem po ali pa moj znanec; tretje možnosti ni. filme. Pa še med temi desetimi so mogoče živi ameriška filmska industrija od velikega gledu do neke mere uspela. Igro so pripravili v trije, štirje zares dobri. Vse drugo, stotisoči Mnogokrat izvirajo taki »spori« med kri tabuja, to je od prepovedi, prikazovati ljudi razmeroma kratkem, skorajda prekratkem času, kilometrov celuloidnoga traku, ki ga razpo tiko in občinstvom iz tega, da kritiki upo takšne, kakršni so. Morda je ta ugotovitev tako da ni bilo moč vseh prizorov sknbneje obde šiljajo kinematografom Hollywood in druga rabljajo v svojih zapisih ustaljene pojme in prehudo posplošena in pristranska. Toda Če lati. Kljub temu pa je uprizoritev v celoti kar velika filmska proizvodna podjetja po svetu, termine, ki pa jih občinstvu niso podrobneje velja za katero filmsko zvrst, potem prav uspela, čeprav bi bilo v bodoče tudi izgovorjavi pa je industrijsko blago, izdelano na teko razložili — saj v kratkih filmskih prikazih gotovo velja za western film. treba .posvečati več pozornosti. Nekateri igralci, *a to ni prostora. Torej nesporazumi v vred čem traku. V današnjih kavbojkah ni ohranjene niti zlasti večjih vlog, pa so se tudi tokrat kar lepo notenju posameznih filmskih zvrsti in posa Precej nad tisoč filmov izdelajo vsako le za kanec zgodovinske resničnost; o času, ko uveljavili, vendar pa bi bilo za tako zahtevno meznih filmov te ali one zvrsti. to vse filmske tovarne na svetu. Od te mno je nastajajoči ameriški narod v 'boju z Indi uprizoritev potrebno še več vaj in skrbnejše pri Večkrat pa je vzrok nesoglasja med kri žice filmov je na raznih festivalih nagraje janci osvajal rudna in druga bogastva ame prave. tikom in gledalcem tudi v tem, da nekateri nih z raznimi nacionalnimi in internacional riškega Zapada, to je ozemlja med Mississi- gledalec film vrednoti s srvojo mero, kritik nimi nagradami mogoče deset zares dobrih ppijem in kalifornijsko obalo. Ohranjene so Igro je režiral izkušeni igralec in režiser Franc Pa s svojo; za gledalca je film tem boljši, filmov. Po svetu pa ne kroži samo teh deset, samo še kulise kravarskih krčem, znanih Pisek, ki je igral tudi Anselma, Valerovega in Čim bolje se je ob njem zabaval in odpočil, ampak na stotine filmov: plaže in kiča, »saloonov«, in poštne kočije iz tistega časa. Marianinega očeta. — Zasedba ostalih vlog pa je kritik pa išče v filmu umetniških vrednot in šunda. Vse drugo je potvorjeno, zgodovinsko neres bila naslednja: Harpagon — Anton Kelbel, njegov sin Cleante — Jože Zupan, Harpagonova hči Elise 8a tudi s tega stališča ocenjuje. Razumljivo je, da more tako viisoko raz nično — razen posnetkov arizonskih prerij — Francka Zupančič, Valere — Jože Strgar, lepa Zato mogoče ne bo narobe, če bomo malo vita industrija uspešno proizvajati le, če so in kanjonov Colorada. Westem film ni zgo Mariana — Francka Pretnar, mešetarka Frosine — «d bliže pogledali posamezne filmske zvrsti njeni proizvodi poenoteni, tipizirani, kot so dovinska resnica, ampak legenda. In vendar Betka Purkat, stric Jacques, kuhar in kočijaž — In skušali ugotoviti, katere izmed njih da tipizirani n. pr. vijaki ali avtomobilske zrač ta legenda živi. Ne hrani se iz resničnosti — Franc Mulej in drugi. jejo samo industrijske izdelke, ki ne morejo nice. Ni treba, da je človek filmski kritik, hrani in razvija se sama iz sebe. Torej je toneti umetniških, vrednot, katere pa ne; pa bo lahko razložil glavne značilnosti šte nekaj na njej. Kaj je to, kar dela western V kratkem bo imelo KPD svoj občni zbor, na kušali bomo na kratko orisati posamezne vilnih tipiziranih filmskih zvrsti, od wester- film privlačen za stotisoče gledalcev po vsem katerem bodo sprejeli bodoči program dela in se zimske zvrsti, obenem pa malce podrobneje na do revijskoga filma. Ce pa se s temi svetu? (Nadaljevanje prihodnjič) pogovorili o dosedanjih uspehih. -jb Zavod za napredek gospodinjstva v Kranju RECEPTI JEDILNIK Porova jaha Zeljnate palačinke Kostanjev rli BO ODPRL POSLOVALNICO Jaha: 8 dkg masti, 6 dfcg moke, 4 dfcg slanine, kostna juha ali voda, zelen peteršilj, 30 dkg pora, 25 dkg krompirja, klobasa. V Sloveniji je 35 % žena, ki spodinjstva v Kranju vztrajno pridno pomagala ženska dru Iz masti in moke napravimo prežganje, mu pri- prizadeva za modernizacijo go štva, zato uspeh ni izostali. se iazen službe ukvarjajo tudi denemo na kocke zrezano slanino in ko to zaru spodinjstva v našem okraju. V obdobju 1957—1958 ima z gospodinjstvom. Zaradi za meni, še sesekljani zelen peteršilj. Vse skupaj za Okrajni zavod za napredek go Ženam pomaga s prirejanjem lijemo in prevremo. Osnažen por zrežemo na re ostale ureditve terja večina 'go spodinjstva v načrtu tudi teča tečajev, na katerih jih seznanja zance in kuhamo v slanem kropu, prav tako olup- spodinjstev od žena veliko na je za osebje v obratih množične z načinom sodobne prehrane, z ljen, na kocke zrezan krompir. Nato vse skupaj prehrane. To bodo pozdravili porov, kar škodljivo vpliva na uporabo modernih gospodinj zmešamo in dodamo zrezano, kuhano kranjsko vsi abonenti v raznih menzah, njihovo zdravje, pa tudi v druž skih pripomočkov, s konservira- klobaso. saj lo malokjo dobijo kvalitetno njem živil, s pripravljanjem Zeljnate palačinke: Manjšo glavo zelja zreži in bi se te tovanilšice zaradi pre in ceneno hrano obenem. Ome malic v šolskih kuhinjah, z duši na maslu ali masti do mehkega. Kuhano zelje zaposlenosti no morejo uveljav njeni tečaji bodo pripomogli tu uporabo elektrike v gospodinj pretlači skozi sito, dodaj 2 do 3 rumenjake, četrt, di h kvalifikaciji uslužbencev v ljati. stvu itd. litra mleka, sol, poper in toliko moke, da testo ni teh obratih. Po končanem teča pregosto. Končno dodaj še sneg dveh oziroma treh Zaostalosti pa ne srečujemo Od ustanovitve Zavoda 1946. 1. ju bodo izpiti. Udeleženci, ki jih beljakov, zmešaj in peci kot palačinke. Pečene pa samo v individualnih gospodinj bodo z uspehom opravili, bodo do zdaj je bilo v gorenjskih lačinke zreži na rezance, deni v namazano kozico stvih, ampak tudi v kolektivnih dobili naslov kvalificiranih de mestih in na podeželju že 106 plast zrezanih palačink, plast na kooke zrezane ali gospodinjskih obratih. Zato si lavcev in s tem si bodo lahko tečajev oziroma seminarjev za zmlete šunke. Po vrhu prelij s smetano in postavi zagotovili tudi boljšo plačo. E Okrajni zavod za napredek go gospodinje. Pri organizaciji so za četrt ure v pečico. Zavod pripravlja v bližnji Kostanjev riž: 1 kg kostanja skuhaj, olupi, zme- prihodnosti tudi tečaj za' gospo Iji, dodaj 15 dfcg sladkorja, pol vanilija, 2 rume dinjske pomočnice ter tečaj za MODA njaka, pogneti v testo in postavi na hladno. Trdo učitelje, ki poučujejo gospodinj zmes naribaj, deni na krožnik in obloži s tolčeno stvo v reformirani šoli. V za sladko smetano. Jed je zelo nasrtljiva. četku novembra bo zavod odprl tudi gospodinjsko posvetovalni ce, da se bodo žene lahko po- razgovorile o vseh težavah in PRAKTIČNI NASVETI problemih v svojih gospodinj Na okno shrambe obesimo vedno temno zagri- stvih in dobile tudi primerne njalo in jo pogosto zračimo! Shramba mora biti NEKAJ nasvete. Posvetovalnica bo ob suha, zračna in temna. Ce puščamo vrata odprta, ponedeljkih dopoldne odprta za se nam živila kvarijo, ker uhajata iz kuhinje vla VRATNIH podeželje, za mesto pa ob če žen in topel zrak in vsa sopara. Se tako skrbno trtkih v večernih urah. IZREZOV, KI vkuhano sočivje in sadje se nam kvari v vlažni Načrti zavoda za napredek in plesnivi shrambi. JIH gospodinjstva v Kranju so ne Razne đrobne predmete, kot so rute, šali, kra PRIPOROČA dvomno zelo koristni, vendar se vate, ovratniki, razni trakovi, najpregledneje spra vimo, če jih obesimo na vrata omare. Na notranji ustanova ne bo omejila samo na LETOŠNJA strani zabijemo v primerni višini kljukice in nanje prirejanje tečajev. Gospodinjam nataknemo trak. Le-tega napravimo na dva načina: ZIMSKA bo skušal zavod posredovati ozko elastiko napeljemo skozi nekoliko daljšo cev znanje in najnovejše izkušnje s ko, ki smo jo napravile iz ostankov pisane ali eno MODA barvne svile ali druge tkanine. področja gospodinjstva tudi z « Cevko enakomerno naberemo po elastiki, pri ustreznimi razstavami, razgovo vijemo na vsak konec obroček in trak lično za ri in dopisovanjem o ravnanju delamo. z družinskim premoženjem, o Vzamemo pa lahko tudi močan enobarven ali napredovanju itd. Zavod bo to pisan trak in mu na vsak konec prišijemo obroček. Obešalnik ali vsaj njegove kovinske dele oble rej skušal vzgojiti vse žene v čemo s tkanino, da nam ne rjavi in da obleka ne dobro gospodinje in gospodarje. drči z njega. I
r SAJ KI IV LEV ZA BISTRE GLAVICE Križanka: ZRAČNO VOZILO I* V temnem gozdu sam leži Nekoč je živela deklica Sajka. Imela ko so ga prinesli k hiiši. Kadar je pri če se ni upal zahtevati denarja, ker v grapi tik pod bukvami; Vodoravno: 1. kravji glas; 3. je mnogo igrač, lepih igrač. Ni bila šla Sajkina stara mama na obisk, ji je Jaka je bil TAKO strašno VELIK. divje rože grob krase, Jaka položil prednje tace na rame in prelomim; 7. zračna vozila; 3. zadovoljna. Samo eno stvar na svetu Prišel je domov in Sajka je bila zo ptički mu čez dan žgole jo polizal. Stara mama tega ni bila kratica za oziroma; 9. egipčan- si je želela: mladega živega pravega pet vesela. Ponoči pa je Jaka zbolel. in potoček žubori — prav nič vesela, toda braniti se ni pravcatega leva. In ker si je leva že V želodcu je imel strasne krče in iz svetlo jutro v dan hiti... mogla, ker je bil Jaka že TAKO ' lela tako močno, ji ga je nekega dne oč; so mu tekle velikanske, ko oreh prinesla mamica iz mesta. Sajka je VELIK. A junak pod bukvami debele solze. Očitno je bilo, da je bila zelo srečna. Levu je dala ime nekaj neprimernega pojedel. Sajka mu dolgo let že mirno spi, Jaka. Ves dan sta se igrala in tudi lev Kadar so prišli mlekar ali pismono 2RP nič iz sna ga ne zbudi. ša ali raznasaiec časopisov, jim je Ja je dala žličko grenkih zdravil. Očka Jaka je bil zelo srečen. Sajka mu je in mamica pa sta se posvetovala. vsako jutro prinesla zajtrk, prav ta Bom prižgal mu lučke tri: kega kot ga je imela sama: belo kavo Sklenila sta, da Jaka ne sme ostati prvo mesto maminih oči, in kruh z marmelado. Za kosijo je v mestu, kajti potem bodo morali zo drugo, da ga strah ne bo v temi, pojedel krožnik juhe z zdrobovimi pet jesti vsak večer krompir v obli tretja pa bo v noči mu svetila cmoki ter špinačo s krompir j em, ve cah in močnik. Naročila sta avto in in v samoti ure mu vedrila. čerjala pa sta mlečni riž s kuhano naložila nanj Sajko in Jaka. Odpeljali čokolado... Lev Jaka pa je rasel, ra so se daleč daleč in se nastanili v TONČKA PERClC sel in RASEL. Kljub temu pa je bil majhni hišici, ki je stala sama sam še ravno tako prijazen, kakor takrat, cata na gričku med širnimi travniki J in prostranimi gozdovi. Tu sta se Ja ka in Sajka po mili volji igrala in lovila; in ni bilo poštarjev in mlekar jev, ki bi ju motili. Vsako leto dva Čarobni kompas krat se je Sajka odpeljala v mesto ter obiskala staro mamo. sko božanstvo; 10. ozko, okroglo, »Ne maram biti priden,« je trmasto Tomažkovo ramo: »Kaj si našel, To M. S. okence; 12. osje gnezdo. mažek?« dejal Tomažek, ko se je sprehajal v Navpično: 1. tisti, ki uprav nedeljo popoldan s teto Minko in s »Nočem povedati,« je trmasto vztra ka vselej tekel nasproti. Zaradi tega ljajo z motorji; 2. nečistoča; 3. sestro Jano po Smarjetni gori. jal Tomažek. se nihče več ni upal približati hiši. nekaj slabega; 4., 13. in 6.Črka »Ne ugovarjaj,« je rekla teta Minka »Teta Minka, kaj je našel Tomažek?« Čeprav se je Sajka še tako trudila in Z£S SMEH abecede; 5. italijanski spnlnik; in ga strogo pogledala. Toda Tomažek je vprašala Jana še enkrat, ko je teta dopovedovala ljudem, da je Jaka naj je imel danes tisti »svoj« dan. Zato je Minka vzela tisto okroglo reč iz To- prijaznejši lev na svetu, ni prav nič RES JE 6. poljska rastlina z velikimi godrnjal kar naprej in grdo drsal s mažkovjh rok. »Cemu je ta škatlica?« pomagalo. Poštar je nehal prinašati Učitelj govori v šoli o goseh in na rdečimi cvetovi; 11. ploska mera. čevlji, da bi čim bolj in čim hitreje »S tole škatlico lahko potujemo pisma, tudi časopis ni več prihajal v posled vpraiša: »Katere ptice imajo strgal podplate. okrog sveta,« je dejala teta Minka hišo, in zvečer sta morala Jaka in krila, pa vendar ne letajo?« »Tomažek,« ga je teta-Minka prijela skrivnostno. Sajka jesti krompir v oblicah in moč Janezek: »Mrtve, tovarilš učitelj.« za rokav. »Bodi priden, prosim in ho »O, to pa že ne! Okrog sveta potu nik, ker mlekar ni hotel nositi več UGANKE di pred menoj.« jemo z letalom ali z ladjo, ne pa s mleka. Tudi stara mama ni več pri DOBRA PRIPRAVA Crn kot kovač, »Poglej,« je vzkliknila čez čas. »Kaj takole škatlo.« hajala na obisk. Sajkin oče je dejal, Deček pride v lekarno in bi rad pa se bliska tamle v travi? Steci, To »O, res?!« je vzkliknila teta Minka da bo moral Jaka v živalski vrt, ker sredstvo za olajšanje bolečin. orje kot orač, mažek, in mi prinesi tisto svetlo z obrazom, kot da vse ve. »Kar po strahuje vse ljudi v okolici. Sajka je »Kaj te pa boli,« ga sočutno vpraša pa ni orač, stvar.« glej.« Obrnila je kompas in rekla: bridko zajokala in zajokal je tudi Ja lekarnar. pa nI kovač. Proti svoji volji je sicer Tomažek »Sever!« Igla v škatlici se'je premak ka. Kljub temu pa je Jaka moral v »Oh, zdaj še nič,« modro iztisne Mar pogledal v smer, kamor je kazala teta nila in Tomažek in Jana sta začutila, sosednje mesto v živalski vrt. Sajka ko, »toda opoldne, ko bo oče pogledal Minka. Res se je nekaj svetlikalo v da je postalo nekam mrzlo. In veter je bila žalostna in ves dan se je dol moje spričevalo, bo hudo.« travi. Kolikor počasi je le mogel, se je bril tako ostro, da sta za trenutek gočasila. UGOVOR je vseeno potrudil do tiste svetlika zaprla oči. Ko sta jih zopet odprla, je Tudi Jaka ni mogel zdržati. Ze tret REBUS joče se stvari. Sklonil se je in pobral. zginila Smarjetna gora, nobenega dre ji dan je preskočil ograjo in tekel in »Ne govori vedno: Tega ne maram! Bila je majhna okrogla škatlica s ste vesa ni bilo več videti. Okoli njiju se tekel, da bi prišel domov k Sajki. Ce Dobro vzgojeni otroci morajo jesti klenim pokrovom in s puščico pod je širila snežna planjava in sneg pod je spotoma postal lačen, je šel v trgo vse,« pravi mamica bolj trdo. njim, ki je nihala sem in tja, kakor njunimi nogami je bil zmrznil, da je vino in se najedel piškotov in sme »Vidilš, včeraj, ko sem jedel nezrela C=3 se je pač Tomažek obrnil. kar škripalo. tane in sladoleda. Čeprav ni imel de jabolka, si me pa nabunkala,« se je narja, so mu radi postregli, kajti.nih odrezal Tomažek. Pritekla je Jana in pogledala čez (Se nadaljuje) Janez Mlakar
ne 6tranke, smo ugotovili, da se nekateri niso več Kerč iz Kranja, Peter Uzar iz Križev. Prišli so V ilegalnem delu upali blizu. Od skupnega števila članstva je po tudi delegati iz Tržiča in kot gost je bil mizar ULICA OVIRA PROMET krajšem razdobju ostala zvesta le dobra petina. Debeljak s Primskovega. • V Železnikih mnogo gradijo in Leto 1921 je bilo zelo usodno za delavstvo Jugo Drugo leto našega ilegalnega delovanja, namreč Na tej konferenci je bilo največ govora o tem, obnavljajo. Stari trg pa Železni slavije. Bila je nekaka prelomnica v revolucionarni 1923. leta, smo ustanovili pollegalno organizacijo, in kako bi v mestu Kranju poživeli naše vrste. Vsem kom ni v ponos. Na hišah se borbi. Najboljši, zavedni delavci so bili prepuščeni sicer podružnico »Nezavisne Radničke partije Jugo je bilo jasno, da bo Kranj postal industrijsko me kažejo še sledovi minule vojne. Žandarskemu in policijskemu terorju. To je sledilo slavije«. Tu smo spet poskusili nekako z javnim sto in s tem seveda delavski center. Zato je bilo po prosluli »Obznani« in zakonu »O zaščiti države«. delom tako na političnem kot na strokovnem pod potrebno posvetiti vso skrb pravilni agitaciji med Naši razredni nasprotniki so namreč z velikim ročju. Vzpostavili smo ponovne zveze po gorenj delavci, posebno še zato, ker so med delavstvom veseljem sprejeli prepoved Komunistične partije. skih vaseh, organizirali politično šolo, uredili do agitirali razni oportunisti in naši nasprotniki, med Toda ne samo oni; tudi socialisti raznih struj so bro koiportažo za časopise in razne brošure ipd. njimi tudi neki Jeram z Jesenic. Posledica slabe nam to privoščili, češ: sedaj pa imate, zakaj tiščite Sklicevali smo tudi razne konference, katerim smo politične dejavnosti je bila, da v samem Kranju ni z glavo skozi zid, zakaj nas niste poslušali, sveto dajali različna nedoločena imena, čeprav je vse to bilo niti enega člana naše organizacije in je bila vali smo vam, da ne razburjajte meščanskih strank. vodila Komunistična partija. vsaka aktivnost odvisna le od nekaterih članov iz Ti ljudje so bili tako naivni in so mislili, da bo okolice. Na konferenci smo se pogovorili o vseh konec komunistov in njihove ideje. Niso se pa za članih in naših zaupnikih, ki so bili po okoliških vedali, da prej ali slej pridejo tudi oni prav na Tajna konferenca vaseh, in sicer v okolici Kranja, v Tržiču, v Škofji isto pot. Loki, gornjesavski dolini in Bohinju. Prave zveze Glavna prepoved je seveda veljala Komunistič pri Felnerju nismo na tej konferenci uspeli vzpostaviti le za ni partiji. Ni preostajalo drugega kot nadaljnje Cerklje in Preddvor, ker nismo imeli predvide delo v ilegali. Janez Smolej je že prve dni v ožji Taka konferenca je bila 2. septembra 1923. leta nega nobenega zaupnika. In ne samo to. Glavna ulica, če družbi dejal, da bo potrebno začeti z ilegalnim tudi v gostilni Felner v Kranju. Prišli smo tja ob jo tako imenujemo, je tako ozka, delom. Čeprav smo vsi bili enakega mnenja in celo 9. liri dopoldne, in sicer tov. Kline iz Ljubljane, da ovira promet. Naša slika ka navdušeni, da ne popustimo, se je malokdo zavedal ki je vodil konferenco ter tov. Franjo Baloh, Janez Wranglov oficir po okolici že glavni trg v Železnikih. težav, ki bodo s tem nastale. Že ko smo sklicali Mlakar z Jesenic, Polajnar in Ažman iz Bohinja, prvi sestanek funkcionarjev naše, uradno razpušče- Janez Ažman iz Krope, Niko Bernard in Franc NOVO — BREZ SHRAMB Kranja V Selcah gradijo nov stano Na tej konferenci smo ocenjevali vse nasprotne vanjski blok. Vsekakor — vse sile, njihovo agitacijsko delo, kateremu smo skušali pohvalo vredno, saj tudi v Sel prilagoditi našo dejavnost. Zelo aktiven agitator, cah kot povsod drugod pri ki ga je uporabljala takratna SLS (slovenska ljud- manjkuje stanovanj. Kot kaže sk stranka) je bil dr. Joža Basaj, ki se je bil prav slika, bo nov stanovanjski blok kar vrnil iz Rusije. Tam je, kot smo bili obve prav lep. S stanovanji pa je ščeni, služil v »beli armadi« kot zvest oficir gene orenj*I c rala Wrangla. Kako je bil ponosen na svojo pre teklost, je kazalo tudi to, da je hodil po vaseh kar v svoji uniformi Wranglovega oficirja. A Zadnjič me je spet po dol- H 9 Qw HI H ti v wV gem času zaneslo v Kropo. Na- ^w Na Jesenicah pred 24. leti dejal sem se, da bom tam na bral zvrhan koš grehov, pa sem tiste žemlje, jim bo še pek ušel. bi kakšne fičnike pricoprali. Ti Bilo je na seji odbora Nezavisne Radničke par se na žalost usekal, da nikoli Pravzaprav sem pa slišal, da muzikantje so takšni reveži, da tije Jugoslavije 4. novembra 1923. leta, ko smo skle tega. Kot rečeno — po dolgem bo tako dn tako odšel proč. Ce- še svojega pufa, ki znaša nič nili, da bomo skušali čimbolj slovesno proslaviti in počez sem prešnofal to me- mu neki? Nekateri pravijo — manj in nič več kot 1500 dinar- obletnico Oktobrske revolucije. Dolgo smo ugibali stece, če smem to naselje tako morda so to tudi zlobni jeziki jev, ne morejo poravnati v go- in iskali oblike in načine, da bi nam policija ne imenovati, pa so bili tisti grehi — da se porajajo tiste žemlje v stilni. Da bi videli Lipcta, kako mogla do živega. Zedinili smo se, da priredimo tako slabokrvni, da sem hudo v dokaj neurejenih razmerah. — je poskočil: »Prav jim je, zakaj družabni večer. Seveda je bilo treba dobiti dvo drugače. Čeprav na zunaj kaže, skrbeh, kako jih bom v bodice Vseeno me pa skrbi, kje bodo pa hodijo v štarijo. Kaj mislijo, rano v delavskem domu in prireditev prijaviti po da bodo stanovanja lepa in do preflancal. Razgledoval sem se Kroparji staknili drugega peka. da je pijača zastonj?« — No, pa liciji v nedoločni obliki. Vedeli smo, da bomo na bro urejena, so vsa stanovanja in povpraševal — pa vse za- No, če bi se jaz meldal za to sem ga takole poučil: »Saj niso prireditvi usmerili ton tega »družabnega večera« po man. Kroparji držijo Skupaj v tem bloku brez shramb. Le službo, bi tu pa tam Kropar- Pili- Le otroke — gojence iz naših željah, kolikor nam ne bo delala težav kot le kaj. Saj če bi v vseh na kaj so mislili projektanti in jem že kakšno zame&il... kranjske in ljubljanske glasbe- policija. V takem smislu je bil pripravljen tudi tudi tisti, ki so načrt tega sta stvareh tako skupaj držali, bi A n. -~. A x . • ne šole, ki so imeli tu glasbeni referat. x novanjskega bloka sprejeli? marsikaj dosegli. Tako pa... A Stavim, da še ne veste, da nastopi S imajo tudi v Kropi menzo. Pa >ja pgHgi DO Da »pia e Na našo srečo policije ni bilo na to prireditev. A Najbolj všeč mi je bila tista tudi tega ne veste, da tukajšnji kmalu'skrahiral,« seV zamislil Bilo je samo nekaj hujskačev, ki so v začetku J pot, ki pelje proti cerkvi. Lepo abonenti le dvakrat na teden Lipe ,Ce ,Plamen<( ne vi vdrli v dvorano. Prireditev pa je vsekakor lepo je vzdrževana, posuta s peskom koketirajo z mesom. Ostale dne- sku,paj l5QQ dinnarje da b^ uspela. Slovesnost je otvoril tov. Jože Knific, jaz Zaključek Tedna Povedali so mi, da so to pot ve imajo pa post. Sakrament — ^ t \ pa sem prebral obširen referat o pomenu Oktobr uredili za letošnjo birmo. Na žaltava stvar, živeti takole brez ™S* J*\ *h .. , uredil. Zdajle grem po bajtah ske revolucije. Sledilo je še nekaj krajših govorov prometa v Kamniku mesa. Morda pa zato ne fehtat Bo§ yidel » ^m kakšno sorto je pa šlo tisto ure jimi in vse se je lepo zaključilo z raznimi recitacijami jevanje, pa vedo Kroparji naj dajejo mesa, da bi imeli abo- na ^ s<>rto ,e in kulturnim sporedom. Veseli smo bili, ker smo Za zaključek tedna prometa v bolj sami. Jaz bi še tisto cesto nenti toliko več poželenja po tiste scldeU ^ na tej družabni prireditvi dobili pomoč od štirih Kamniku je bilo v petek v sejni na Jošta nekoliko preuredil in mesu. Nič se ne ve... » , T_ .. , . . mladincev, ki so bili pred kratkim prišli iz Trbo dvorani občine predavanje o izboljšal. Kako pa? Morda bi A Veste, Kroparji se dajejo z velj. Pokazali so se kot zelo sposobni in agilni in problemih prometa. Predaval je slo, če bi tudi na Joštu organi A Mejdun, recite kar hočete velikim problemom, ki pa ga smo lahko nanje računali v bodočem delu. Posebno tovariš Vinko Kapun, šef pro zirali birmo..,. — kulturni dom imajo pa tako, ne bodo nikdar rešili. Z demo- so navdušili vse navzoče, ker so razen drugih pesmi metnega odseka. Dvorana je lep, da se mi je od lepote sko- kracijo bi namreč morali v ši- A Tokrat mi je prišlo tudi na zelo lepo in glasno zapeli Internacionalo. Vsa dvo bila zasedena bolj kot pri ka rajda zanohtalo. Samo malo pre- rino... Pa boste vprašali: čemu uho, da se Kamnogoričani zelo rana je takrat zahrumela od navdušenja, kar je terikoli prireditvi. To je bil velik je. Jaz bi ga razdrl, pa iz neki? Ja vraga, kaj ne vidite, slabo počutijo v »Plamenu«. predstavljalo vrhunec razpoloženja ob takratni pri obenem tudi dokaz, da je bil njega več ta malih naredil. Rev- kako je v Kropi vse ozko. Res Ker nisem vedel, da gre za fa- reditvi. Mnogi so namreč ta večer prvič slišali pouk o varnosti prometa na ce šetov Lipe, ki je bil to pot z pa je, da ne morejo v širino briko, sem si mislil: »Ja ma- mano, pa pravi, da bi dom po- malo tudi zaradi tistih hribov. Internacionalo in prvič prisostvovali na prireditvi stah zaželjen. Upamo, da se bo donca, prav rad bi poznal ti stavil na kolesa in ga zategnil ki tako tesno oklepajo njihov naprednega delavstva. do po tej akciji tudi prometne stega, ki bi se v ognju fletno v Kranj namesto sindikalnega kraj... To je bila na Jesenicah v času bivše Jugosla razmere izboljšale. Razstavo o počutil.« Pravzaprav se pa na doma. Tiste milijone od kranj- A Vidite — tistikrat sem jo vije prva in tudi zadnja taka prireditev. Poznejše vzrokih prometnih nesreč, si je fabrke bolj malo zastopim. Pra- ske tombole bi pa v Kropo po- primahal domov ves zmartran, prireditve so bile vse prepovedane ali pa okrnjene vsak dan ogledalo okoli 500 obiskovalcev. vim le, da so Kamnogoričani in slal. Ni vrag, da ne 'bi tisti de- pa še malo okrogel sem bil. Pa od policije. KONEC Kroparji kšajt ljudje; prvi in narci vdihnili kroparski kultu- se je začelo, brž ko me je Mar- drugi naj se malo potrudijo, pa ri, ki zadnje čase hudo šepa, jana ugledala na pragu. Nabru se bodo na nekakšno sorto le novo življenje. — Ampak tega ma me je, da nikoli tako: »Ja urihtali. Prepira pa nikar v pa vse glih ne razumem, zakaj kakšen pa si! Saj te sploh ne bajto! pravzaprav rabijo v Kropi kul- poznam.« turni dom, če pa se za kulturo »Tiho bodi, saj jaz tebe po- A Tistikrat sem tudi na vse posebno ne menijo. Revšetov znam,« sem zarenčal, kar pa ni S koncertom Akademskega društva v »Svobode« iz Kranja bo ob tej priliki upri kriplje gruntal, čemu neki pe Lipe pa pravi: »Tiho bodi, Ja- moja navada. Pa še tole sem Sindikalnem domu, ki je bil 29. oktobra, zorila »Upor Kotorskih mornarjev«, ki je čejo v Kropi Črne žemlje. Nič ka, dom naj kar stoji tam kjer povedal: »Končno pa — kam bi so v Kranju začeli zaključne proslave bil neposredno odmev velikih dogodkov pametnega mi ni prišlo na mi je — čez sedem let vse prav pa prišli, če bi me glih vsaka 40-letnice velike Oktobrske revolucije. v Rusiji 1917. leta. Mimo tega priprav sel. Morda pa predstavljajo čr Veliko zanimanje je za predavanje o tem pride... . baba poznala!« — Tako je bilo ljajo osnovne organizacije SZDL in šole ne žemlje simbol za kroparsko zgodovinskem mejniku borbe delovnih in ič dvn Kak pa kot tudi delovni kolektivi svoje posebne kovinsko industrijo. Ce so tisti A Po pot mi je prišla na mi- " ^- <> ^ «j ljudi, ki ga bo imel ljudski poslanec tov. izdelki iz »Plamena« črni, zakaj sel tudi glasba. Kroparji zelo ra- P'Z^LPa, *v^° Boris Ziherl v Prešernovem gledališču v proslave od 5. do 7. novembra. Na teh ne bi bile še žemlje. — O Ma- di muzicirajo in prepevajo, ta- 33 P°Ziarav'lJa Vas ponedeljek 4. 11. ob 4. uri popoldne. proslavah bodo poleg govorov sodelovala tiček, če bom tako simfal čez kih štim pa vse glih nimajo, da BODlCAR! Centralna akademija bo v Prešernovem s kulturnim programom razna društva, ki J gledališču 6. novembra. Dramska sekcija se na to že dalj časa pripravljajo. spet naj resnejši kandidat za la mnogo 'boljšo igro od svojih Jesenice ' 0 3 14:21 tekmah niso dosegli niti enega ja ni nihče računal, da bo tako prehod v višji tekmovalni raz- nasprotnikov. V tem primeru bo Tržič * 0 3 6:13 gola. V kranjski skupini je še nevaren tekmec za najvišja nekaj nerešenih protestov, ven mesta. Gorenjska predstavnika red. V tej skupini je sicer od- morala »Planika« odigrati še presoj.^ t 0 3 '6:23 igranih že več tekem kot jih tekmo z zmagovalcem kranjske dar jo pričakovati, da bodo pr se za sedaj kar dobro držita vi, pionirji »Triglava« iz Kranja. in če bosta tako vzdržala do kaže lestvica, vendar so nam skupino in zmagovalec tega sre- Mladilnci so tekmovali v svoji konca turnirja, si bosta prav na Gorenjski nogometni pod- čanja so bo boril za vstop v ligi ,-m to ]e 4 možtva Razen . , 3 0 0 5:0 gotovo priborila spet vstopnico zivezi povedali, da je za sedaj višji razred. Na drugem mestu treh u ^ ljiutoijanako_primor. ^"„1 eren 1 1 1 4:3 za državno finalno prvenstvo. Pred zaključkom še toliko protestov, ki čakajo je trenutno ekipa »Prešerno« iz ske lhgQ JQ gvojo mladinsko mo_ ^ 1 1 1 4:3 III. kolo: Cuderman : Brad- na, rešitev, da ni mogoče dati Radovljice vendar le zaradi štvo vkljiUČila v tekmovanje le BcTini 0 0 3 0:7 varevič remi, Bertok : Lukič re realnejše sliko tekmovanja v tej boljšega količnika v golih. že nogometni klub »Mladost« iz jesenskega dela skupini. Na repu sta Partizan mi, Bulat : Puc remi, Vukovič : Stražišča. Za nadaljnji razvoj Ti podatki o tekmovanju v iz Nakla in »Svoboda« iz Sen- Planika 0 12:4 6 Crepinšek 1:0, Bidev : Tot 0:1, nogometa je to dejstvo zelo ža- ligah Gorenjske nogometne pod- Sofrevski : Miličevič 1:0, Niko čurja. Obe ekipi sta mnogo prešeren 1 9:9 3 lostno in GNP mora v prihod- zveze kažejo, da je GNP v re- tekmovanja v GNP slabši od ostalih in bosta med lič : Smailbegovič 0:1, Smede- Bled 1 9:10 3 njo ukrenivi vse, da bo tudi ta organizaciji tekmovanja popol- revac : Tomšič 1:0. Jesenski prvaki: Mladost, Pla seboj odločili, katera bo zadnja. Bohinj 3 5:12 0 ta^o množična kot so vse nama uspela in da je dosegla nika, Triglav in Jesenice ostale, svoj namen. Tekmovanje pote- IV. kolo: Cuderman : Sofrev 0 0 14:3 6 ski remi, Smailbegovič : Vuko Mladost Tretio skupino članskega tek- \ zma©o nad mladinci iz Stra- ka hitreje kot prejšnja leta, vič prekinjeno v dobljenem po V GNP tekmujejo samo še Bratstvo 0 1 8:3 2 movanja tvorijo rzervna meštva ži&čžisca ie »Triglav»Trislav«« osvojiosvoiil l prvprvoo kljub temu, da tekmuje večje člani in pionirji v kranjski sku ložaju za črnesa, Lukič : Bulat TVD Partizan dveh ligašev ljubljansko-pri- mesto ^ez prejetega gola število moštev. M. pini, nekaj tekem pa mora re remi, Miličevič : Smederevac Skofja Loka 1 0 0 1 2:3 0 morske lige in treh ekip iz šiti GNP za zeleno mizo. remi, Tomšič : Bertok prek. (v TVD Partizan kranjske in jeseniške skupine. Triglav 3 3 0 18:0 6 DRZAVNI ŠAHOVSKI Letošnje tekmovanje gorenj izenačeni poziciji), Crepinšek : 0 0 0:7 Tudi ti so že zaključili jesenski Mladost 3 2 0 9:4 4 POLFINALNI TURNIR skih nogometašev je v primer Naklo Bidev prek. (črni stoji bolje), del tekmovanja. Prvo mesto je Jesenice 3 10 2 PO ČETRTEM KOLU javi s prejšnjimi leti najpe- Svoboda 0 o 0:8 3:14 Puc : Nikolič prek. (partija se VODI SOFREVSKI oevojil »Triglav« iz Kranja, Trži,c 3 0 0 bo verjetno končala neodločeno) strejšo in tudi naivrnnožičnejše. 0:12 sledijo pa mu »Partizan« iz in Tot : Bradvarevič remi. Nogometaši tekmujejo v šestih V jeseniški skupini je tekmo Številni gledalci, ki se vsak Škofje Loke in ostala tri mo ligah, in sicer člani v treh, pio vanje končano in je na prvem Pionirsko tekmovanje je za- dan zberejo v sejni dvorani OLO FaBo štva, ki bodo šele spomladi raz nirji v dveh in mladinci v eni mestu ekipa »Planike« iz Kra- , ključeno samo v jeseniški sku- Kranj, z velikim zanimanjem . . , . . čistila svoje račune V kranjski skupini tekmovanje nja. Kljub temu, da je to šele pini, kjer jo prvo mesto osvo- spremljajo potek partij držav- Članov še ni končano, vendar zaključek jesenskega dela tek- jila ekipa jesniških •pionirjev, nega polfinalnega turnirja v ša- bo prav gotovo prvo mesto movanja, lahko trdimo, da bo Triglav 0 0 29:7 8 Drugo in tretje mesto si delita hu. Po četrtem kolu je v vod- osvojila ekipa »Mladosti« iz »Planika« osvojila prvo mesto, Partizan »Prešeren« in Bled, medtem ko stvu Makedonec Sofrevski, na Stražišča, M je tako postala ker je na vseh tekmah pokaza- Sk. Loka 4 3 0 1 23:14 6 bohinjski pionirji na vseh treh katerega pred pričetkom turnir „UMETKI MESEC" Zanimivosti VSAKO URO 5000 ROJSTEV Po podatkih demografičnega med Soncem in Zemljo urada pri Organizaciji združe nih narodov se rodi na vsem Potem sta se pomenkovala skoro kot prijatelja. Ana je Prvi poizkus sovjetskih znanstveni za uresničitev svojih načrtov — po svetu vsako uro 5000 otrok. Isti Sključena sedela na svojem stolu in čakala, kdaj bosta začela kov je uspel. Umetni satelit že skoraj staj, ki naj bi pripomogle k uspešnim nrad jo ugotovil tudi razmeroma mesec dni kroži okoli našega planeta. poletom na druge planete. zelo velik porast prebivalstva govoriti o njej, toda nobeden je ni omenil. Nato je bila uža S tem je dosežen veilk uspeh v zna Na slikah vidimo načrte medplane- bolj ali manj po vseh deželah. ljena zaradi tega, ker nista govorila o njenih zadevah, prav nosti 'An izdaj samo še pričakujemo, tarnih ladij. Lahko je opaziti, da med Največji prirastek so zabeležili kakor bi ne bila (omembe vredna. Malo pred odhodom je kdaj bo v vesolje poletel tak satelit, ruskim in ameriškim načrtom ni bist- v ZDA, kler se je število pre bivalstva povečalo v enem letu stric Filip povedal nečaku, da bo plačal njegovo polovico za 7 milijonov. Porast prebival dolga in da bi kaznoval Ano, je dostav?!, da se ne bo vknj'ižil, stva po vsem svetu pa je v zad ti tisočaki naj bodo del Aleševe dediščine po njeni. Ko se je njih letih skoraj 50 milijonov poslovil, Ani miti roke ni ponuditi, samo mimogrede je zamom- letno. To ni toliko posledica večjega števila rojstev, kolikor ljal: »Tebi naj pa Bog pravo pamet da," in žel. Aleš ga je znižanja smrtnosti in podaljša spremljal pred hišo in stric mu je za slovo čvrsto stresel roko nja povprečne življenjsko dobe. in mu naročil, naj pride k njemu, kadar ne bo vedel, kako mu je ravnati. ULTRA-ZVOCNA ZAŠČITA Ana je ostala sama v (zgornji hiši, čutila se je čisto pora LADIJ ženo. Stric jo je pustil V stiski, pusti'1 zato, ker se ni hotela Znanstveniki so izdelali po odreči Dominiku. Prav nič ni vedela, kako se bo rešila iz sebno napravo, ki z ultra-zvoč- zagate, toda niti za trenutek ni pomislila, da bi se odrekla nimi valovi varuje kulji n trup Dominiku. Njena ljubezen je bila kakor zapoznel nageljnov pred morskimi rastlinami in ži valmi. Naprava nenehoma za cvet obsojen, da ga popari prva slana, kljub temu pa je cvetel sleduje ultra-zvočna nihanja na in hlepel po soncu. površini trupa in jih preko po Ko se je stric odpeljal !in Aleš vrnil v kovačniico, je prišel sebnega prenosnika spreminja r ultrazvočne pulze, ki prepreču Dominik. Ni se začudila, ko ga je ugledala v zgornji hiši, jejo rastlinam in živalim do kamor še nikoli ni stopil. Bil je ves sajast po rokah in obrazu, stop do Jadjjnega trupa. samo usnjeni predpasnik je odložil. »Mislil sem te vprašati, čemu [je prišel gospod Filip?" je ŽELEZO IZ PLASTIČNE MASE rekel brez ovinkov. V Veliki Britaniji proizvajajo Ana je začutila, da ji je Dominik najbližji človek na Medplanetarni ladji kot si ju zamišljajo Rusi (levo) in Američani železne plošče in drogove, ki so svetu, (bližji kot stric, bližji celo kot brat, in da se more prevlečeni s posebno plastično maso, s katero obvarujejo že edino nanj opreti, sicer na nikogar. Stekla je k njemu in mu s katerim bodo prebivalci našega pla venih sprememb. Načrt Angležev pa lezo pred oksidacijo in vplivom neta potovali na najbližje planete — je pravzaprav kombinacija ruskega in vrgla roke okrog vratu. kislin. Plastično maso pritrdijo »sosede«. ameriškega. Prostor za posadko je v „Dominika, saj si lahko misliš. . . zaradi tebe je prišel in na železo s posebnim procesom zunanjem obroču, ki st bo vrtel okrog Toda učenjaki so izračunali, da bo stiskanja. Tako železo je upo zaradi mene!" svoje osi tako, da bo centrifugalna si vsaj za sedaj za potovanje na Mesec rabno zlasti za vlaganje v zem Narahlo jo je odrinil (in se nasmehnil. „To sem si misli),:< la nadomeščala privlačnost zemlje. ali Mars potrebno imeti v vesolju tudi ljo in v vodo, ker so tu kemič je rekel. „Kar ve iSpan, kmalu izvedo v Železnikih. Najbrž postaje, kjer bodo zaloge pogonskega ne reakcije številnejše. ti je branil, kaj?" goriva razni servisi in podobno. Tak šne postaje danes imenujejo »umetni „0, je! Toda jaz sem mu povedala ... Dominka, saj me mese« ali pa tudi medplanetarne la SONČNA URA imaš rad?" je vprašala vsa skrušena in mu proseče gledala dje. Načrte za te imajo 'že gotove Ame Sončna ura, razsvetljena v v obraz. ričani, Rusi in Angleži. Kdo 'bo prvi osvojil vesolje pa še ne moremo reči, Chicagu. Uro je treba postaviti »Seveda te imam rad." le po zadnjem uspehu Rusov z umet samo na sonce. En sončen dan Cimdalje tesneje se je prižemala k njemu in mu šepe nim satelitom, skoraj moramo dati jo dovolj, da ura teče cel me- tala: »Nisem mogla utajiti, zares, nisem mogla, čeprav sem prednost njim v tem tekmovanju. Ve spočetka hotela. Pa saj, je vseeno, ali ne?" Samo skrbi me, mo pa to, da se vse tri omenjam« de žele iz imnzill&no naglico pripravljajo ker stric zdaj noče plačati dolga na moji polovici..." Spet jo je odrinil od sebe in jo potisnil na stol. »Vsa sajasta boš," je rekel. Potem je stal sredi sobe, težak in čokat, gubal čelo in razmišljal. Ano je nenadoma obšla misel, kako ZA RAZVEDRILO čudno je, da se |tla ne zamajejo pod Injegovo težo. Bil je živo nasprotje Aleša, ki je malo prej stal na istem mestu, vitek kot vrbova šiba. Spet je čutila, da veje od Dominika moč, ki je sama ni imela. Ljubila ga je, njeno čustvo je bilo prvineko, pridrlo je na dan kakor jesenska povod en j, ki podre in raz ruši vse pred seboj. »Koliko je treba plačati?" je vprašal Dominik. sec. To čudo napravijo selenske celice, ki spremene luč v elek „Več kot dva tisoč." trični tok, ki se izbira v akumu »Takoj ?" Anglcški načrt »umetnega meseca« latorski bateriji. »Da, takoj." Dominik je trdo stisnil ustnice, tako trdo, da so se mu mišični vozli napeli. Brada, kil si je že od nedelje ni obril, mu iaaaiiaiMii je zaštrlela naprej in njegov obraz je bil bolj robat kot navadno. Računal je, kako naj plača Anin tiolg in s tem rešil svoje premoženje, saj je zatrdno računal s tem, da bo kmalu W0 jh. r>**?.-//, 2 --//'. - Z GORENJSKE gospodar Anine polovice. Ta trenutek (ni imel dovolj denarja. Po patiou Metternichovega re Pajk je vztrajal na službenem BREZ BESED žima je Kranj na poseben na mestu in ni pobegnil kot dav- čin doživel prevratne dneve kar Franken, sporočil pa je v marca 1648. Vesti z Dunaja sta Ljubljano o nastalem položaju. kranjskim meščanom prinesla Okrožni glavar baron Mac Ne trgovca Rudolf Lokar. in Konrad ven je takoj drugi dan odhitel Cena teh poslednjih je najvišja. Ce Pleiweiss, pesnika Prešerna pa s četo ulancev proti Kranju. Ko gre 'za lepotice, more ta cena znašaiti je o njih obvestil Karel Florian. mu je pri Medvodah pobegli tudi do 5000 dolarjev (okrog 3 milijo Pesnik se je dobrih novic raz Franken natvezil, da divjajo v nov din). veselil, bil pa je mnenja, da je Kranju krvavi boji, so ulanci Preprodajalci in trgovci z »rumenim vse to prišlo petdeset let pre pognali konje in pridrveli po Ta pojav je posledica velike revščine izven doma, in zato smatrajo otroke blagom« so izvrstno organizirani. Šči zgodaj, ker ljudje še niso bili roženveniskem klancu (Savski In okoliščine, da ženska ne dobi za ženskega spola za »prekletstvo«, in tita pa jih dve tajni organizaciji, za zreli za politično svobodo in breg) na trg. Ob ponedeljkih je poslitve izven doma — Izredna lepo starši jih prodajo brž ko se jim po kateri se ve samo ime in dejavnost, vsled neizkušenosti ne ibi znali bil v Kranju tržni dan in na tica, namenjena javni hiši, stane nudi prilika. Kdo pa so kupci? kolovodij pa niso nikoli prijeli. Prva uveljaviti svojih pravic. trgu polno živahnih sejmarjev. se imenuje »Ang Bin Huj«, druga pa okrog 3 milijone lir V redkih primerih premožnejši za Ulanci so že naperili sulice na »Vak Ki«. Glavni namen teh organi Prevratno gibanje je zajelo »Nedavno so mi v nekem nočnem konski pari brez otrok. Tedaj gre v »krvoločne upornike«, ko je zacij je v tem, da se ponovno polastijo sprva vse sloje, raznih podvi lokalu v Singapuru ponudili, da za 300 tem primeru dejansko za pohčerje- okrožni glavar ispozmal položaj tistih deklet, ki bi pobegnile iz hiše gov pa resnejši meščani, med dolarjev kupim neko 16-letno dekle,« nje. Mnogo pogostejši so primeri, da in .poslal ulance na Staro pošto, bogatega Kitajca, ki mu je bila pro njimi tudi Prešeren, niso odo piše ameriški reporter John Carlov. se »mui,tsai« (kar pomeni »mlajša se sam pa odšel v mestno hišo. dana kot priležnica, ali iz javne hiše. bravali. Ko so namreč v nede S to grozno trgovino se pečajo pred stra«, a v prenesenem primeru »neza Za varnost in zaščito mešča Ce to slučajno ščiti policija, se nanjo ljo 19. marca razni nezadovolj- vsem Kitajci, ki žive v deželah izven želena sestra«) proda bogatejšim dru nov ter preprečitev neresnih iz izvrši atentat. neži zvedeli o demonstracijah v ljudske republike Kitajske: po Formo- žinam, ki je ne pohčerijo, ampak-jo gredov so tudi v Kranju v pre Ljubljani, so proti večeru pod zi, Malaji, v Hongkongu, Maku. Tam kupijo kot navadno služkinjo. Premož Policijski strokovnjaki menijo, da je vratnih dneh ustanovili narodno vodstvom gostilničarja Ivana živi okrog 12 milijonov Kitajcev, ka nejše družine rešujejo tako na najce samo v nekaj poslednjih letih bilo na stražo, ki je maja štela že 275 Holzerja in bivšega Pagliaruzzi- mor so se preselili že pred nekaj sto nejši način vpražanje služinčadi ker ta način ubitih nekaj tisoč takih de mož lin imela lastno godbo s 24 jevega oskrbnika Aleša Feld- letji ali pa pred nekaj desetletji. Po »mui-tsai« mora delati v hiši vse, kar klet v Hongkongu, Singapuru, na Ma godbeniki. Glavni poveljnik je nerja navalflli na stanovanje ko uradnih podatkih je med njimi naj ji ukažejo, nima pa pri tem nobenih laji, v Makau. bil Konrad Lokar, njegov pri misarja Ivana Pajka in mu spo manj 50.000 deklet, ki so jih prodali pravic. Običajno je sicer dobro hra bočnik Ivan Holzer, stotnik pr Policija v Hongkongu, Makau in dru ročili, da je razrešen svojih kot sužnje in ki žive kot take. njena, dobiva določeno število obla ve kompanije Jakob Jal en, dru god je odkrila desetino posebnih »šol«, dolžnosti'. (Nato je množica od čil in se z njo dobro ravna, a ne ge pa Ivan Mayr. Pesnik Pre Običaj prodajanja otrok ženskega ki so organizirane po sistemu vojaš šla v društvene prostore kazine more zapustiti službe, če ne plača »od šeren je bil baje vojaški sodnik, spola se je razvil na Kitajskem že nic, v katerih so posebni učitelji po na Spodnjem trgu, dvignila na kupnine«, ki znaša prav toliko, kolikor kirurg Tomaž Pire pa vojaški pred mnogo stoletji, v praksi pa je učevali dekleta od 13 do 15 let v po ramena tam prisotnega sodnika je gospodar zanjo plačal. Ker pa ne zdravnik. Ko so kranjski gardi ostal do zmage Maocetungovega giba klicu, ki so jim ga namenili; v pokli Filipa Konška, ga nesla v mest sprejema nobene "plače, ostane služ sti po zmagi Radeckega (pri Cu- nja; v drugih deželah Daljnega vzho cu prostitutke v velikih javnih hišah no hišo in proglasila za novega kinja do smrti. stozzi prejeli dvesto pušk na da, kjer žive Kitajci, pa je tudi še pristaniških mest Daljnega vzhoda. V okrajnega predstojnika. danes vedno v veljavi. Najbolj grozna je tretja oblika ku vsaki od teh »vojašnic - šol« je bilo kamen, so moško patruljiirali po Kdo prodaja dekleta? povanja suženj. To delajo ljudje, ki nekaj desetin dekletc, ki so se pri Iz bojazni .pred krvavimi spo mestu, streljali ob nedeljah po Lastni starši. Ogromna večina izse se pečajo s trgovino s človeškim bla pravljale za ta grozen poklic. »Sole«, padi s kmeti iz okolice, zlasti iz poldne na Gaštejskem pazniku ljenih Kitajcev živi v strašni bedi, na gom. Le-ti jih naknadno prodajo ali ki so jih odkrili, so sicer razpustili, Nakla, ki so baje nameravali (prostor današnje Iskre) na tar vadno pa imajo mnogo otrok. Tam ljudem, ki potrebujejo priležnice; ze njihove voditelje pa poslali v zapor, pomagati odstavljenemu komi čo, se rajši pa delali izlete iy kjer grozi lakota, so vsaka ženska usta lo pogosto pa se dogaja, da ta dekleta toda ve se, da je takih »šol« mnogo sarju Pajku, ti izgredi niso za sosednje kraje in krepko po odveč. Ženske se ne morejo zaposliti prodajo v javne hiše. in da še nadalje »obratujejo«. vzeli resnejših oblik. Komisar pivali.