AKTUALNO VPRAŠANJE SVOJEVRSTNI PROBLEMI kjer pravijo, da nameravajo ustano in ostalih v tem zavodu vzkladilo z viti tak zavod, vendar še zbirajo po delovno zakonodajo. Na Gorenjskem jo precej invalidov datke, če so tudi na Gorenjskem po Zavod bi posredoval delo invalidom in za delo manj zmožnih oseb, ki so goji za ustanovitev takega zavoda. Na SAMOUPRAVLJANJA in za delo manj zmožnim osebam na brez primerne zaposlitve in dobivajo Posredovalnici trenutno nimajo še toč podporo oziroma invalidnino. Nihče pa nih podatkov o invalidih in osebah, dom. Nekatere tovarne se že zanima ne ve, kako ti ljudje živijo. V Ljub ki so za delo manj zmožne, o njiho jo, da bi le-ti izdelovali iz odpadkov V GOZDARSTVU ljani so, prvi v državi, ustanovili za vih kvalifikacijah itd. Zato pripravlja najrazličnejše izdelke kot n. pr. to vod za zaposlevanje invalidov in osta posebna komisija pri Posredovalnici varna »Planika« v Kranju. lih dela manj zmožnih oseb ter za Tudi v gozdarstvu je delav delavskega sveta v krepkejših za delo elaborat, ki bo pokazal, če so čakamo torej samo še na elaborat, sko samoupravljanje lepo na stikih z volivci, ker sicer uve varovancev, ki so trenutno brez služ tudi na Gorenjskem pogoji za ustano be. Ta zavod posreduje, da ti ljudje ki pa bo verjetno samo potrdil, da je predovalo. Še pred leti si organi ljavljajo na sejah bolj ali manj vitev zavoda. To bi bil samostojen za tak zavod potreben tudi na Gorenj samoupravljanja niso bili na le osebna stališča. Hkrati pa je opravljajo razna priložnostna dela in vod, ki bi delal le pod nadzorstvom izdelujejo tudi najrazličnejše izdelke. skem. jasnem ne le glede svojih pri bilo na omenjeni konferenci sli Posredovalnice za delo in ne bi imel Lj. stojnosti, marveč sploh glede šati ugotovitev, da je ravno sa O tem problemu smo se pozanimali družbenih obveznosti. Ni pa še popol tega, o čem naj razpravljajo in moupravljanje dokaj združilo na Posredovalnici za delo v Kranju, noma jasno, kako se bo delo invalidov odločajo. Zdaj pa delavski sveti ljudi oziroma posamezna delo- AKTUALNO VPRAŠANJE poznajo problematiko, o kateri višča, ki so razkropljena na ob razpravljajo in ne potrjujejo širnih podnočj.ih. Delegati so s zgolj že v naprej pripravljenih tem v zvezi pripomnili, da kaže sklepov. samoupravljanje bolj približat; kolektivu s pomočjo obratnih Tako so ugotavljali udeleženci delavskih svetov. nedavne okrajne konference de legatov delavskih svetov iz go Delegati so hkrati opozorili, zdarstva, ki so volili dva svoja da ozka materialna osnova otež- delegata za I. kongres delavskih koča nadaljnji razvoj samo svetov Jugoslavije. upravljanja. Gozdna gospodar Ugotavljali pa so tudi težave. stva imajo hude težave pri na Gozdna gospodarstva združujejo bavljanju prevoznih sredstev in razne dejavnosti, od gozdarskih mehanizacije, kar vpliva na pro del do gradbeništva in prevoz izvodnost dela. Stanje glede de ništva. Problematika je torej lovne sile se je pa popravilo. dokaj svojevrstna, pestra. Delo- Gozdna dejavnost vse bolj iz višča so drugo od drugega od gublja sezonski značaj. Vedno daljena po več ur. Zato posa več del opravljajo pozimi, zato mezni člani delavskega sveta ne gozdna gospodarstva potrebujejo norejo poznati celotne proble stalne delavce, ki jih je treba matike podjetja, marveč včasih tudi hitrejo strokovno usposab nehote skušajo poudariti lokalne ljati. Vendar nekateri delavci iz GORENJSKE težnje. Delavski svet; se težje gozdarstva še vedno odhajajo v sestaja kot v kaki tovarni. Pri industrijo, čeprav zadnj.i čas ne vsem tem je posebno vprašanje, koliko manj. Plače gozdnih de kako pritegniti k upravljanju lavcev še niso dovolj stimula celoten, po deloviščih razdrob tivne. Organi delavskega uprav GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ljen kolektiv. Toda kljub taikim ljanja so glede skrbi za človeka objektivnim težavam zmagujejo že mnogo storili, s čemer pa se LETO X. — ST. 42 — CENA DIN 10.— Kranj, 31. maja 1957 tudi v gozdarskih kolektivih veda še niso urejena vsa vpra mnenja, da morajo biti člani šanj a. Z. JE RES VSEENO: ZDRAV ALI BOLAN ČLOVEK?
2e takoj v začetku lahko pribijemo: ni vse terih podjetjih na Gorenjskem, razmeroma vi stopnja (ki je izračunana na povprečnem staležu niškega staleža, tudi finančno zadoščenje za to, eno! sok bolniški stalež v kolektivih. bolnikov, ki znaša v našem okraju 4 %) ne sme pa je sam denarni učinek tega zadoščenja (pre Ni vseeno niti iz človekoljubnega in tudi ne Ob teh ugotovitvah, pa se zastavlja kar samo preseči v podjetju povišanih izdatkov za 4% mija, ki jo daje Okrajni zavod za socialno zava iz ekonomskega stalšča. Nikakor nam namreč po sebi vprašanje, ali samoupravni organi v navzgor oziroma za 2% navzdol. (Se pravi: za rovanje podjetjem za znižanje staleža pod rie more biti vseeno, če na delovnih mestih zadostni meri razpravljajo o teh problemih oz. podjetja lahko torej znaša prispevek za socialno okrajnim povprečjem in penali, ki jih morajo manjka toliko in toliko delavcev zaradi bolezni, ali so in kolikokrat so zahtevali od predstav zavarovanje lahko največ 42% oziroma najmanj plačevati podjetja, če imajo višji bolniški stalež če je v tovarnah in podjetjih nadpovprečno nikov podjetija, ki jih zastopajo v okrajni skup 36 %.) kot je običajno povprečje) tako minimalen, da veliko število delavcev v bolniškem staležu. ščini zavoda, kakršnakoli prasnila ali poročila Dejstva so torej takale: podjetja dejansko nimajo kdo ve koliko od tega. o delu okrajnega Zavoda za socialno zavarova Neko podjetje na Gorenjskem ima, denimo, nje in njegovih stroških. Zelo poredkoma se povprečni bolniški stalež od 4 do 4,40 % in pla 0 stroških socialnega tudi zgodi, da bi samoupravni organi zahtevali čuje 38 + 2 = 40% prispevka za socialno zava Dve plati medalje poročilo od vodstva podjetja o tem, kolik je rovanje. Če pa bi imelo podjetje cd 4,41 do 4,80 iavarovanja samoupravni pri njih povprečni bolniški stalež in kakšen je odstotka članov kolektiva bolnih, pa bi plačevalo Ugotavljamo torej, da sama Uredba o finan- znesek, ki ga je treba odvajati za socialno zava 38 4-4 = 42% prispevka za socialno zavarovanje. siranju socialnega zavarovanja ne daje toliko organi le redko razpravljajo rovanje itd. In prav tako navzdol: če ima podjetje n. pr. za možnosti, da bi sam način tega finansiranja, za podjetja, stimulativneje uredili. Napak pa bi bi Sredstva, s katerimi razpolaga Okrajni zavod 1 % nižji bolniški stalež (se pravi 3 % namesto lo, če bi vso krivdo za razmeroma velike izdatke Delavski sveti in rp-avni odbori postajajo za socialno zavarovanje, niso majhna. In če ni 4 % okrajnega povprečja) plača le 36 % pri za socialno zavarovanje prevrgli na same pred čedali e bolj od očujoč g sp-d rski čin'tel j v pod vseeno, kam razporediti, denimo, deset ali pet spevka za socialno zavarovanje. pise. jetju. Vedno bolj se poglabljajo v proizvodno najst milijenov dinarjev sklada za samostojno Ker so sedaj pristojnosti okrajnih zavodov problematiko podjetja in tudi, v večini prime razpo'a-ranje po-ameznega podtotja, sme biti to za socialno zavarovanje glede na Uredbo o fi- Veliko odgovornost imajo v tem pogledu prav sama podjetja in gospodarske organizacije. rov, smotrno razporejajo vsak dinar. liko manj vseeno, kam in kako z milijardo di nansiranju socialnega zavarovanja navzgor in •Toda če ugotavljamo, da je kolektivom še narjev za soc alno zavarovanje v okrajnem me navzdol omejene, je torej za podjetje povsem Ali moremo trditi, da niso redka podjetja na Pred sprejetjem nove uredbe o delitvi dobička rilu. vseeno, če ima v bolniškem staležu 4,80 % zapo Gorenjskem, ki lahko rečejo, da je pri njih, ostajalo za samostojno razpolaganje raemeroma Ob tem je treba torej poudariti, da je ta slenih ali poljubno več. denimo, higiensko tehnična zaščita dela vzorno *riato denarja, o razporeditvi katerega je bilo vrsta družbenega upravljanja potisnjena s strani Krivičnost oziroma nestimulativnost za zniže urejena; da imajo vso socialno službo v podjet lahko in hkrati tudi težko odločati kam z njim, samoupravnih organov v podjetjih malce v vanje bolniškega staleža je torej v tem, da, re jih tako dobro organizirano, da s tem zmanjšu je toliko bolj nerazumljivo', da se o stroških za ozadje, kar vsekakor ni umestno in prav. cimo, plačuje »Pekarna« Kranj s povprečnim jejo bolniški stalež in posredno tudi stroške socialno zavarovanje (zlasti zdravstveno!) naj 2,15 % številom bolnih 36 % prispevka za social poslovanja? večkrat malo ali tudi nič ne razpravlja. no zavarovanje, podjetja pa kot Pletenina Se vse preveč običajno in udomačeno je Kranj s 6,11 % kolektiva v bolniškem staležu in geslo: »Saj so stroški za socialno zavarovanje Predračun dohodkov in izdatkov okrajnega Podjetja niso dovolj stimulirana »Izolirka«, Jesenice 7,18 %, dalje Železniška ku tako ali tako že vračunani v ceni izdelkov.« zavoda za socialno zavarovanje znaša v letoš rilnica na Jesenicah 6,98%, Podjetje za vzdrže Ali se ne bi dalo„ na drugi strani, lahko njem letu oko'i ene milijarde dinarjev ali toč za znižanje bolniškega staleža vanje prog 6,22%, Tovarna čipk na Bledu 6,70 prav z manjšimi s'roški za socialno zavarovanje, neje: 995 8~5.0000 dinarjev. Ta predračun je tudi Splcšna stopnja za socialno zavarovanje je odstotka, Medzadružno podjetje »Jelka« v Ra tudi vplivati v določeni meri na nižjo končno aP e;e'a .skupščina Ok ajnega zavoda za socialno letos predpisana z zveznim družbenim planom dovljici 7,06%, LIO Gorje pri Bledu 7,27%, ceno posameznega izdelka itd.? zavaovanje na svojem 5. rednem zasedanju dne v višini 38%. Toda okrajni zavodi za socialno DOZ v Radov'jici 8,23%, »Tehnik« in Gozdno To so torej najpo>glavitnejša vprašanja, o ka 13- maja 1957. zavarovanje imajo na podlagi Uredbe o finansi- gospodarstvo iz Škofje Loke po 6,79 %, Kmetij terih naj bi v prihodnje samoupravni organi v Dejstvo je, da stroški socialnega zavarovanja raniju socialnega zavarovanja (člen 50) možnost, ska zadruga iz Martinjega vrha 8,03% itd. pa le podjetjih več in temeljiteje razpravljali, saj je iz leta v leto naraščajo. Temu je deloma vzrok če dohodki ne dosegajo izdatkov, priti do sred 42 odstotkov. problem finansiranja naše zdravstvene službe v Vedno bolj razprostranjena ambulantna služba stev za stroške socialnega zavarovanja s posebno Čeprav navidezno razpon v odstotkih kaže, celoti, stvar ne le posameznikov, temveč nas v našem okraju, hkrati pa tudi, zlasti v neka stopnjo za zdravstveno zavarovanje. Tudi ta da imajo podjetja, če težijo za znižanjem bol vseh. I. Ausec
NOČNO DELO ŽENSK in premalo predilnic Tončka Kovačeva je edina ženska na Gorenj sedaj pozna, v bodoče pa bo še dosti slabše. Seveda skem, ki bo odšla kot delegat na kongresi delavskih je ta problem tako pereč prav zaradi majhnih svetov Jugoslavije. Zastopala bo tovarno tiskanega zmogljivosti naših predilnic, saj nam v Sloveniji blaiga »Tiskanina« v Kranju, ki šteje okrog 2000 manjka okoli 111.000 vreten. Menim, da bo nočno delavcev. delo najlaže urediti tedaj, kadar bomo imeli dovolj »Zastopati ne mislim le naše tovarne, temveč predilnic. Kajti, če bi hoteli sedaj ukiniti nočno iz bom na kongresu govorila o problemih vseh slo meno v predilnici, bi morali nujno ukiniti tudi eno izmeno v tkalnici, kjer sedaj ni nočnih izmen, kar venskih tekstilcev. V ta namen je Združenje tek pa bi nezadovoljivo vplivalo na proizvodnjo in trg. stilcev Slovenije pred nedavnim pripravilo posvet, In končno, če bi ukinili nočno izmeno, bi ostalo kamor so povabili tudi mene,« je med .drugim pri eno tretjino naših tekstilnih delavk v Sloveniji brez povedovala Tončka Kovačeva. zaposlitve.« »Najraje hi na kongresu govorila o tako imeno vanih »divjih« gradnjah tkalnic in nočnem delu »Kako je z dodatkom za nočno delo?« žensk, ker ta problem tudi najbolje poznam.« »12 % dodatek za nočno delo, ki ga dobivajo tudi Letošnja muhasta pomlad nam je pripravila »Kakšno stališče boste zastopali v razpravi o naši delavci, se izplačuje iz dobička, na kongresu *Pet novo presenečenje — skoraj zimski mraz nočnem delu žensk?« pa mislimo podpreti tudi predlog, da bi se ta doda v koncu maja (desno). Paradižniki po vrtovih »Nujno bi bilo, da bi se nočno delo žensk uki tek povišal na 30 % in da bi se izplačeval iz mate IjJ 8» pokriti s časopisi (zgoraj levo), gostilniški nilo, ker se na zdravju naših žensk nočno delo že rialnih stroškov.« - vrtovi samevajo. Tudi za Dan mladosti je dež Prekrižal načrte, vendar ne povsod: pionirji v Železnikih prisegajo (zgoraj desno). LJUDJE IN DOGODKI PRVI ŽAREK UPANJA naša A Besede predsednika Tita v Vrutoku v Makedo niji so ugodno odjeknile v svetovni javnosti. Mnogi Po 11 dnevih prekinitve se atomske sile omejili samo na nje čedalje dražji in večji. Še inozemski časopisi so ob tej priliki opozorili na je v ponedeljek spet začelo za tiste, ki imajo že zdaj jedrsko pred nekaj leti so porabili za kronika stališče Jugoslavije, ki se zavzema za opustitev sedanje pododbora ZN, ki že orožje (ZDA, SZ in Vel. Brita podmornico trikrat manj kot oboroževalno tekme in atomskih eksplozij ter za več kot 11 let išče rešitev za za nija). danes, z?, lovsko letalo petkrat dobre odnose tako z Zahodom kot Vzhodom. motani mednarod. problem raz Tudi sovjetski delegat Zorin manj itd. Napak pa je računa orožitve. Ze dostikrat se je pod se baje ni vrnil iz Moskve ti, da bo ena stran prej podle OBČINSKI SINDIKALNI SVET A Ob odhodu iz naše države je vodja delegacije odbor sestal, čestokrat so na praznih rok in bo morda pozne gla in se zrušila pod gospodar PRIREJA SEMINAR O DELAVSKEM ljudskega odbora Bukarešte, ing. A. Vladou, izjavil povedovali ugodnejše novice in je pripravil svojim sobesedni- skim bremenom oboroževalne SAMOUPRAVLJANJU novinarjem, da je v delu OLO Beograda ugotovil obetali nove predloge, toda to kom v pododboru kakor tudi tekme kot druga. Povsod se mo V petek, 31. maja, se bo na Jezer neposredno povezanost državljanov z organi obla krat je vendar v vsem ozračju ostalemu svetu kakšno presene rajo povečani stroški zrcaliti na skem začel tridnevni seminar o delav sti in njihovo sodelovanje v obravnavanju mnogih okoli Lancaster Housa, kjer za čenje. celotno gospodarsko zmoglji skem samoupravljanju. Na seminarju, ki ga prireja Občinski sindikalni svet vprašanj; omenil je tudi temeljitost, s katero de sedajo predstavniki petih vele Vse torej kaže, da se je po vost dežele in na življensko ra Kranj, bodo obravnavali gospodarsko lavski sveti v podjetjih obravnavajo proizvodnost sil, nekaj novega in upanje zbu novno zasedanje v ponedeljek ven ljudstva. Kot je navedel v problematiko in metode dela DS, od in proizvodnjo. jajočega. začelo v resnično bolj optimi svojem govoru v Drvarju pod nose med komuno in organi samo V središču pozornosti je to stičnem vzdušju kot vsa dose predsednik zveznega izvršnega A VVashingtonsko poročilo, objavljeno po razgo upravljanja, pravni položaj organov krat ameriški delegat v podod danja. Obe strani sta, kot vse sveta Aleksander Ranković, tro vorih med zahodnonemškim kanclerjem Adenauer- delavskega samoupravljanja, notranje boru Harold Stassen. Iz Was- kaže, pripravljeni na popušča ši človeštvo blizu 100 milijard jem in predsednikom ZDA Eisenhowerjem, predla politični in mednarodni pomen samo hingtona je prinesel nove ame nje. Prav te dni je predsednik dolarjev letno za oboroževanje. ga konferenco vodilnih predstavnikov Velike Bri upravljanja ter razvoj delavskega gi riške predloge, ki so doslej še Eisenhower izrazil pripravlje In ker obe strani čutita pritisk tanije, ZDA, Francijo in Sovjetske zveze. banja v svetu. zaviti v skrivnost. Oblikoval nost, da pridejo ZDA na pol po tega bremena, počasi začenjata A Iz dobro obveščenih pariških krogov se je iz jih je posebni posvetovalni od ti naproti Sovjetski zvezi. Takš verjeti, da tudi nasprotniku ni vedelo, da namerava Francija prenehati z bojko bor pod predsedstvom samega no izjavo je treba samo pozdra lahko. Tako se je prav te dni O KADRIH V GOSTINSTVU tom Sueškega prekopa. K tej nameri so francosko Eisenhowcrja. Stassen je ob pri viti, saj jo od obeh strani od pokazala prva odprtina v doslej SO RAZPRAVLJALI vlado prisilile gospodarske težave. hodu v London izjavil, da bo visen napredek na tem težavnem neprehodnem zidu medsebojne Bled, 29. maja. ameriške predloge »obrazložil področju mednarodnega spora ga nezaupanja. Prav to dejstvo Na Bledu je bila danes seja odbora A Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Sve- postopoma med pogajanji«. Nje zumevanja. Končno pa pomeni pa daje dosti več upanja za za strokovno šolstvo Okrajne gostin tozar Vukmanović je prejel vabila, naj obišče In govi sodelavci so to pojasnili oboroževalna tekma za obe stra uspešen zaključek dolgoletnih ske zbornice. Z ozirom na pomanjka donezijo, Indijo, Burmo in Pakistan. tako, da se namerava Stassen ni enako neznosno breme, zato razorožitvenih pogajanj. nje gostinskega kadra so razpravljali o številu in vsebini gostinskih tečajev, A Mehiški znanstveniki so podpisali resolucijo pogajati samo o eni točki na so obojestranski napori obeh Kjer so samo po sedanji vojni ki jih bodo letos organizirali. Govorili proti poskusnim eksplozijam jedrskega orožja. enkrat in da ne misli razkriti glavnih sil tudi razumljivi. Ni tavali 11 let, bi bilo težko na so tudi o kandidatih, ki naj bi letos takoj vseh kart. Zato bo treba ga orožja, kjer bi lahko ena praviti konec zapletenemu vpra A Pred ameriškim veleposlaništvom v Tokiu so začeli obiskovati prvi letnik hotelske bržčas še počakati, preden bodo stran računala na popolno pre šanju. Sam Stassen je dejai: demonstrirali japonski študentje in zahtevali, naj šole v Ljubljani. I. A. znana najnovejša ameriška sta moč; če je morda danes ena »Potreben bo čas, ker gre za ZDA opustijo poizkušanje jedrskih bomb v Ne- lišča. Bolj poučeni opazovalci pa stran nekoliko pred drugo, jo vadl. zelo važna vprašanja, ki jih je sodijo, da bodo ZDA prav go bo ta jutri prav gotovo dohite težko rešiti. Toda delali bomo TAKEGA USPEHA ŠE NISO A Cangkajškove oblasti na Formozi so prepove tovo predložile zmanjšanje obo la, če že ne prehitela. To se je hitro, kolikor bomo mogli.« Na DOŽIVELI dale vse demonstracije in stavke. Prepoved o pro roženega moštva in konvencio- zgodilo tako z atomsko bombo predek na tem težavnem pod Prejšnji teden je bil v počastitev stem gibanju državljanov in policijska ura sta še nalnega orožja, znižanje vojnih kot pozneje z vodikovo, isto ča ročju se ne meri v korakih, am Dneva mladosti v Slavonskem Brodu vedno v veljavi. Vojaštvo je zasedlo vse važnejše proračunov in vzpostavitev dolo ka tudi razne vrste na daljavo pak v centimetrih in milime festival »Bratstva in enotnosti«, festi objekte. Do vseh teh ukrepov je prišlo zaradi čene poskusne cone za nadzor vodenih izstrelkov. Vsaka pred trih. Prav zato pa je vsak, če val jugoslovanske mladine. Na festi nedavnih protiameriških demonstracij. stvo i:; zraka. Predlogi pa baje nost je lahko samo trenutna in tudi najmanjši napredek na valu je sodelovala mladina iz Slavon po mnenju teh opazovalcev ne vprašanje določenega časa. področju razorožitve izredno skega in Bosanskega Broda, Subotice, A Varnostni svet Organizacije Združenih naro obsegajo prepovedi jedrskega Slavonskega in Bosanskega Samca, Ni V taki nesmiselni tekmi pa važen in pomemben za vse člo dov je razpravljal o sirski pritožbi proti Izraelu. orožja, razen priporočila, naj bi ša, Titograda, Prištine, Kranja in pio postajajo stroški za oboroževa veštvo. MARTIN TOMA2IC Varnostni svet je sklenil, da bo položaj na izrael nirski zbor iz Radgone. sko - sirski meji raziskala posebna delegacija. Iz kranjskega okraja je odšlo na fe A Prve egiptovske volitve po revoluciji bodo le stival okoli 200 ljudi. V teh dneh so tos 3. jnlija. Vlaganje kandidatur za volitve je bile razne fizkuliturne in kulturne pri končano in le prijavljenih nad 2000 kandidatov. Iz kratko, vendar zanimivo reditve. Kranjska mladina je v Sla volili bodo 350 poslancev. vonskem Brodu doživela enega svojih največjih uspehov in najlepših dožive A Ameriško - poljski gospodarski razgovori bodo CAMPING OB ŠOBCEVEM ZBORI VOLIVCEV NA DOVJEM NI ZANIMANJA tij. Fizkulturniki so osvojili osem pr končani ta teden. Baje bodo ZDA dale Poljski kre BAJERJU V KAMNIKU ZA KULTURNA vih in eno drugo mesto. Zmagali so v dit 15 milijonov dolarjev, razen tega pa ji bodo PRIZADEVANJA nogometu, odbojki, namiznem tenisu, dobavile zr. 35 milijonov dolarjev žita in za 10 Letos bodo ob Šobčevem ba- V ponedeljek so se začeli v jerju v Lescah dokončno ured,ili kamniški občini zbori volivcev, atletiki, streljanju in šahu, košarkarji milijonov dolarjev maščob. 27. aprila je na Dovjem gosto pa so dosegli drugo mesto. Razen tega camping prostor in poskrbeli za ki bodo trajali ves teden. Vo vala folklorna skupina DPD A Ameriški Gallupov zavod za proučevanje javne večji obisk domačih in tujih le- livci bodo razpravljali o druž so se v Slavonskem Brodu z uspehom Svoboda »Slavko Cerne« iz predstavili tudi gojenci Glasbene šole ga mnenja je napravil anketo o poskusih z jedr toviščarjev. Na zadnji seji Ob benem planu in občinskem pro Kranjske gore. Čeprav je nastop skim orožjem. Anket?, kaže, da se jo 60 % odraslih činskega ljudskega odbora Ra računu za leto 1957. Prva zbo iz Kranja, ženski in moški oktet Pre uspel, pa je vredno zabeležiti šernovega pevskega zbora, zabavni or prebivalcev ZDA izrazilo za ustavitev nuklearnih dovljica so tudi razpravljali, da ra sta bila v Tunjicah in v Mo žailostno dejstvo: gledalo ga je kester industrijske šole »Iskra«, balet poskusov, medtem ko se je pred letom dni za bi gostinska podjetja pred glav stah. 30 ljudi! Samo mimogrede: tega na skupina DPD Svoboda Stražišče in ustavitev izjavilo samo 24 % prebivalcev. no sezono in po njej znižala dne so znova odprli hotel Tri jeseniška folklorna skupina. Iz Sla A V Grčiji je začelo stavkati okrog 200.000 delav cene, s čimer bi prav gotovo TRZIŠKI VAJENCI glav v Mojstrani, kjer se je kar pritegnila več gostov. -ey ZA 75-LETNICO vonskega Broda so se vrnili s prijet cev in uslužbencev, ki zahtevajo zvišanje plač za trlo ljudi. nimi spomini in lepimi vtisi na sreča VAJENSKE ŠOLE 30 %. 16. maja so prišli na Dovje nje z jugoslovansko mladino. A Zahodnonemški kancler Adenauer bo junija LOVCI SO LANI UNIČILI V zadnjih mesecih so prire gledališčniki z Jesenic. Na spo obiskal Avstrijo. NAD 4000 ROPARIC dili tržiški vajenci vrsto tekmo redu je bila kemedija »Otroci MLADINA IZ ŽELEZNIKOV JE A Predsednik nove italijanske vlade Zoli je pred Člani gorenjskih lovskih dru vanj v streljanju, šahu, namiz prihajajo«. Ker je dvorana tudi nem tenisu, kolesarjenju in PROSLAVLJALA senatom in skupščino obrazložil program svoje vla žin so v preteklem letu pokon ob najslabših filmskih limona čali precejšnje število ropaTic. mnogoboju. Nad 20 lepih na V Železnikih so bila ves pretekli te de. Po mnenjih opazovalcev je politika nove itali dah nabita, bi pač človek pri Uničili so 388 lisic, 1 divjo mač grad, ki so jih darovala podjet čakoval, da bo tudi polpoklicno den na sporedu športna tekmovanja, janske vlade usmerjena bolj v desno. ko, 14 kun zlatic, 2 kuni belici, ja in privatniki, je privabilo na jeseniško Mestno gledališče pri pri katerih so sodelovale vse organi A Ameriški Predstavniški dom je odobril pred 17 podlasic, 103 jazbece, 5 vider, tekmovanja veliko število va vabilo ljudi. Pa je ostala skoro zacije in društva. Ze v nedeljo, dne log obrambnega proračuna, ki je za 2 in pol mili 21 dihurjev, 652 potepuških jencev. Naslov najbolj šega polovica .stolov praznih. In ven 19. maja, je bilo v centru Selške doline jardi dolarjev manjši od zneska, ki ga je zahteval mačk, 380 potepuških psov. 109 športnika na šoli si je priboril dar — doslej je bila dvorana ob precej živahno. Mladina je povabila v Eisenhovver. kraguljev, 2659 vran, srak in šoj Ludvik Scklič. Nagrade so raz uprizarjanju odrskih del nabita. goste za tekmovanje v šahu, strelja ter 63 ujed. -cjr delili na Dan mladosti. Zakaj ni več? nju in nogometu pripadnike JLA iz garnizona v Sorici. Tudi med tednom P. M. Morda bi bilo koristno, če bi so bila tekmovanja v raznih športnih IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN DOBER ZAKLJUČEK TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI odgovor na to vprašanje sku disciplinah na posameznih šolah. Naj Na kamniški gimnaziji je od NOVI SEJEMSKI DNEVI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / šalo naijti tudi domače kulturno- bolj živahen je bil zaključek tedna 37 osmošolcev uspešno zaključilo V MENGŠU UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVOR prosvetno društvo. Deficit ne mladosti v nedeljo, 26. maja, o kate razred 33 dijakov. Štirjo so iz NI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELE Občinski ljudski odbor Men privablja nikogar, najmanj pa rem smo že poročali. R. j. delali z odličnim uspehom, štir FON UREDNIŠTVA ST. 475, 397 — TELE geš je na svoji 15. seji sprejel igralske družine in gledališke je pa imajo popravni izpit. Tu FON UPRAVE ŠT. 190 / TEKOČI RAČUN Odlok o spremembah in dopol ansamble. Ljudje so se priva KLUBI MLADIH PROIZVAJALCEV di letos so z običajno sloves PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU nitvah Odloka o sejemskem redu dili na enolično hrano: na film. VZGAJAJO UPRAVLJAVCE nostjo predali ključ svojim na za področje občine Mengeš. Sej Spremeniti bo treba jedilnik; če 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJ V sredo popoldne 90 se na Okraj slednikom, popoldne pa so v mi se ne bodo več vršili v dneh, ne gre z lastno režijo, pa z go KIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA nem komiteju LMS v Kranju sestali pisanih narodnih nošah krenili ki so bili določeni s prvotnim stovanji, -zk 800 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV zastopniki klubov mladih proizvajal po mestu na Titov trg, kjer so Odlokom, temveč le vsak prvi cev z Gorenjske. Menili so se o tem, veselo zarajali. .ponedeljek v mesecu. POČITNIŠKI DOM NA ME- kako bi izpopolnili in poživili delo ZAKLJI SPET POLNO klubov ter o republiškem posvetova ZASEDEN nju klubov mladih proizvajalcev, ki bo Na Ravnah na Mežaklji ima v nedeljo v Ljubljani. Klubi mladih proizvajalcev bolj ali manj še iščejo poleg ostalih tudi Železarna Je primerne oblike dela. Seveda jim je senice dva lepo urejena počitni glavna in osrednja naloga vzgojiti ška domova. Ker teže Jeseni mlade ljudi v dobre upravljalce. Klubi čani le za letovanjem na morju, mladih proizvajalcev na Gorenjskem domova zadnja leta nista bila sicer niso številni, vendar zastopniki polno zasedena. Železarna ju je menijo, da imajo klubi za sedaj dovolj odstopila lastniku, t. j. ljubljan članov, ker so člani res tisti, ki jih ski univerzi. Konzorcij, ki do delo v klubih zanima. mova upravlja, se je odločil nuditi na Mežaklji v predsezoni oddih predšolski mladini. 150 TURISTIČNO SODELOVANJE: konfekciji (mnenja proizvajalcev) otrok iz Ljubljane se bo v treh PLANINE — MORJE izmenah po 3 tedne izmenjalo Bled, 29. maja. in zdravstveno okrepilo. Od 11. Danes je bila na Bledu seja Uprav V 38. številki »Glasa Gorenjske« od 17. maja so konfekcijo vedno bolj izpopolnjujemo. Naše izdelke maja je na Mežaklji prva sku nega odbora Turistične podzveze za nam povedali svojo sodbo o konfekciji potrošniki. skušamo čimbolj približati potrošniku, tako z zmer Gorenjsko. Na seji, kateri so priso Iz njihovih odgovorov lahko povzamemo, da s kon nimi cenami kakor tudi s pestro izbiro. Sedanja pina otrok, ki se odlično poču tijo. U. stvovali tudi zastopniki turističnih or fekcijo še niso preveč zadovoljni, da še ne ustreza industrijska konfekcija je namenjena bolj široki ganizacij in Občinskega ljudskega od njihovim željam in okusu. Predvsem so si želeli potrošnji. Prizadevamo pa si, da bomo v bližnji bora iz Pirana, je bilo predvsem go VINJEN MOTORIST več otroške konfekcije. bodočnosti zadovoljili tudi želje posameznikov.« vora o oživitvi turistične zamisli: DO SMRTI POVOZIL PEŠCA Verjetno bo naše bralce zanimalo, kaj mislijo o »Naprijed«, poslovalnica Jesenice: »Odkar ima planine — morje. Dogovorili so se, naj konfekciji proizvajalci sami. Zato smo povprašali mo v državi več tovarn za konfekcijo, se je izde Dne 29. maja ob 21.15 uri se hoteli in turistični obrati ob morju še proizvajalce oziroma prodajalce. lava oblek in plaščev zaradi konkurence precej iz je dogodila hujša prometna ne usmerjajo goste na Gorenjsko, podob no pa naj bi goste z Gorenjske poši Gorenjska oblačilnica, Kranj: »Konfekcija vrh- boljšala. Konkurenca je dobro vplivala tudi na ce zgoda na cesti I. reda med Dov ljali tudi na morje. Tako sodelova nih oblačil je pri nas šele v razvoju. Za izpopolni ne. Potrošniki so z našo firmo zadovoljni. Večje jem in Jesenicami. Motorist Janko Jelovčan z Zg. Plavža je nje bo brez dvoma lahko rodilo ugod tev teh izdelkov nam manjkajo predvsem specialni povpraševanje kot ponudba je samo še pri ženskih vinjen vozil z Jesenic proti ne gospodarske posledice. stroji, kar bi ugodno vplivalo tudi na pocenitev iz balonskih plaščih.« Do v j emu in podrl v obcestni ja delkov. Kljub tem težavam pa se trudimo., da bi Zal pa nam ni nihče odgovoril, kako je z otroško Upravni odbor je imenoval med dru rek pešca Komada Mlakarja, ki zadovoljili potrošnike s čim bolj pestrimi in kva konfekcijo. Tudi o tem, kaj pripravljajo za letno gim za tajnika Turistične podzveze za se je vračal domov po skrajni litetnimi izdelki vseh velikosti. Delno smo že uspe oziroma jesensko in zimsko sezono, anketiranci niso Gorenjske Boža Cerneta. I. A. desni strani ceste. Pokojni Mla li, kar 6e vidi iz tega, da se poslužuje naših izdel odgovorili, čeprav so potrošniki želeli, da bi jim kar je bil oče petih otrok, po kov čedalje širši krog potrošnikov.« konfekcijske trgovine nudile večjo izbiro oblačil. POPRAVEK poklicu cestar iz Dovjega. Bil »Varteks«, poslovalnica Kranj: »Trudimo se, da Lj. Parade v počastitev Dneva mladosti je na mestu mrtev, motorist pa na Jesenicah še ni bilo, kot smo po tudi hudo poškodovan. Šoferske motoma objavili v ponedeljkovi števil ga izpita Janko Jelovčan ni ki, temveč je bila zaradi slabega vre imel. mena preložena
» Pomemben gospodarski problem: C L A S
Pri urejanju skoro vsakega problema v in izobrazbe polkvalificiranih in nekvalifici izkušnje podjetja v kranjskem okraju, v ka gospodarski organizaciji naletimo na vpra ranih delavcev v gospodarskih organizacijah. terem že 6 mesecev obstoja centraliziran PREDSEDNIK TITO POGNAL V OBRATOVANJE šanje kadra. To predstavlja velikokrat osred Izobrazba mora biti torej stalno prizadeva center za izobrazbo kadra, nam kažejo, da je PRVI AGREGAT VRUTOŠKE HIDROCENTRALE nji proizvodni problem. Upravičeno lahko nje, ki pa mora potekata po določenem na na tak način moč temeljito v veliko krajšem V ponedeljek, 27. maja, je predsednik republike trdimo, da o kadrih razmeroma malo stvar črtu. Potrebna je vsakomur, vendar mora času kot preje priučiti novo sprejete delavce tov. Tito pognal v obratovanje prvi agregat vruto- nega vemo. Malo namreč zato, ker nimamo biti prilagojena nivoju ljudi, delokrogu do na delo, ali že zaposlene dopolnilno izobra ške hidrocentrale, ki je največja v hidrosistemu analiz in stvarnih podatkov o stanju in po ločenega delovnega mesta oziroma dela in ziti. Centraliziran sistem bo verjetno moč Mavrovo. Tako bo mlada makedonska industrija trebah po kadru. Šele v zadnjem času pri mora biti v skladu z gospodarsko politiko vpeljati predvsem v manjših in srednjih začela dobivati elektriko iz svojih virov. Predsed čenjamo obsežnejše in sistematičnejše pro izobraževanja kadra pri nas. Te ugotovitve podjetjih in tam, kjer spričo tekočega traku nik republike Tito je ob tej priliki govoril o neka učevati potrebe in stanja kadra. Potrebno pa nam narekujejo-, da v vsaki gospodarski v proizvodnji ni mogoče priučevati na delov terih notranje in zunanje političnih problemih. bo ta prizadevanja vključiti v načrtno, per organizaciji uvedemo določen sistem izobra nih mestih. V večjih podjetjih pa se bo spektivno delo in izkoristiti predvsem oprav ževanja. Le-temu se do sedaj ni posvečalo morda bolje obnesel decentraliziran sistem V SLOVENIJI JE 70% KMETIJSKIH GOSPO ljeno analitično oceno delovnih mest, da od prav nobene pozornosti. Razvijajoča se indu priučevanja in izobrazbe delavcev. V takem ugotovili potrebe in sestavili program vzgoje strijska proizvodnja zahteva vedno bolj in sistemu vodi to področje dela strokovnjak DARSTEV V ZADRUGAH kadra. Ugotovljen profil delovnih mest na dustrijsko specializiranega in priučenega, ne preko mojstrov-asistentov. Priučevanje in Dne 27. maja je bil v Ljubljani občni zbor Glav Podlagi opisa teh pa bo za ugotovitev stanja pa obrtniško kvalificiranega delavca. izobrazba poteka pri tem sistemu na delov ne zadružne zveze LRS, ki se ga je udeležil tudi Ml potreb nujno dopolniti s starostno struk Za sistematično priučevanje na delovnih nih mestih v teku proizvodnje. Kot rečeno, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard turo kadra. Na podlagi analize starostne mestih bo potrebno v podjetjih glede na so za priučevanje v obratih oziroma oddel Kardelj. V poročilu na tem občnem zboru je bilo strukture na eni strani in profila delovnih specifične pogoje in potrebe vsakega pod kih zadolženi tako imenovani mojstri-asi- omenjeno, da je bilo lani v Skveniji 195 kmetij mest na drugi, bi šele lahko planirali potrebo jetja posebej uvesti stalno in organizirano stenti, ki so hkrati kandidati za mesto moj skih zadrug s 123.500 včlanjenimi gospodarstvi, kar Po strokovnem usposabljanju kadra. Na taki obliko priučevanja oziroma strokovnega stra in tega po potrebi lahko zamenjajo. je kakih 70% vseh kmetijskih gospodarstev v Slo osnovi hi bilo moč tudi ugotoviti potrebne usposabljanja. S temi nalogami bi se ustvar Seveda pa morajo biti mojstri-asistenti vešči veniji. Zadruge razpolagajo s 7239 milijoni din last kapacitete posameznih strokovnih šol in pla jali tako imenovani centri za izobrazbo v vseh najsodobnejših metod priučevanja. V nih sredstev. nirati sredstva za razvijanje strokovnega šol podjetjih. Pri urejanju takega centra pa so eni izmed večjih gospodarskih organizacij stva. Do sedaj pa se je strokovno šolstvo možne razne organizacijske oblike. Sistem kranjskega okraja so že pričeli priprave za raizv:'jalo stihijsko glede na trenutne akcije priučevanja in izobrazbe je v podjetjih lahko uvedbo decentraliziranega centra za izobraz KAM S KRANJSKO AVTOBUSNO POSTAJO? *8 posamezne poklice. Tako tudi nova šolska centraliziran. Pri takem sistemu so v centru bo. reforma po mnenju gospodarstvenikov pred Novo stavbo Okrajnega ljudskega odbora v Kra zbrani vsi stroji, ki so potrebni v proizvod Organizacijsko bi bili ti centri verjetno stavlja ukrep »od zgoraj«. Program strokov nju dokončujejo. nem procesu. Vsak nov delavec se tako v vključeni v kadrovske oddelke. Vsekakor pa nega šolstva mora hiti grajen na preje na Še nekaj tednov in Kranj bo dobil novo moder centru v najkrajšem času priuči svojemu bo potrebno prilagoditi organizacijske oblike vedenih osnovah ugotovljenega stanja in po no poslopje. delu. Tak center nudi potrebno dopolnilno centrov za izobrazbo v vsakem podjetju gle treb iv gospodarstvu. Strokovno šolstvo ne vzgojo tudi vsem ostalim, ki že delajo v de na specifične prilike in pogoje. Širijo se najrazličnejše govorice, da bodo takoj, moro biti namreč samemu sebi namen. Slu ko bo poslopje dograjeno, avtobusno postajo podrli. proizvodnem procesu, pa jim je dopolnitev Cenfre za izobrazbo kadrov v podjetjih bo žiti mora potrebam gospodarstva. Te ugoto Tako bi Kranj ostal brez avtobusne postaje, čeprav potrebna, ali pa, kadar se menja proizvod treba smotrno povezati z občinskimi referati vitve nam narekujejo tudi aktivnejšo vklju niti za sedanjo ne moremo reči, da dela Kranju oziroma proces proizvodnje. V takem centru za delo kot tudi z oddelkom za kadre in čitev gospodarskih organizacij v razpravo o ugled. Tudi prostor za avtobuse je tu zelo nepri- priučujejo delavce izkušeni mojstri ob upo strokovno usposabljanje pri Tajništvu za tej reformi, ker je od reforme odvisno, kladen, saj je izhod pred postajo pri izhodu proti rabi sodobnih metod poučevanja. Praktične delo OLO Kranj. C. B. kakšni bodo bodoči strokovni kadri. Pri ob Gorenjski tako ozek, da rob pločnika reže gume ravnavanju sistema kot tudi metod strokov avtobusom. Ker se bo avtobusni promet še razvil, nega usposabljanja moramo iskati takih re Kranj vsekakor ne more ostati brez tega promet šitev, ki bi bile najbolj ustrezne glede na ObLO Radovljica je razpravljal o družbenem planu in proračunu nega vozlišča. Po dosedanjih načrtih bodo pričeli človeka, zmanjšanje stroškov izobraževanja graditi novo avtobusno postajo prihodnjo spomlad, ter povečanje izobrazbe in s tem storilnosti. takoj ko bo potrjen zazidalni načrt mesta Kranja. Do tedaj pa res ne bi kazalo, da bi sedanjo po Pod nalogami strokovnega usposabljanja stajo podrli. Lj. kadra pa ne smemo razumeti le vzgojo kva Lepše perspektive lificiranih in visokokvalificiranih kadrov. V industrijski proizvodnji je prav tako važna KRAJEVNI ODBORI V OBČINI KRANJ BODO izobrazba za vsako delovno mesto. Gre nam ZA OBRT, TRGOVINO IN GOSTINSTVO LETOS UPRAVLJALI Z VEC SREDSTVI KOT reč za stalen sistem in metodo priučevanja V torek, 28. t. m. je bila na dnevnem redu šali s številnimi pripombami, ko je prišla na LANI seje Občinskega ljudskega odbora Radovljica vrsto občinska doklada od kmetijstva. Ta se Občinski ljudski odbor Kranj je lani dodelil svo razprava o predlogu družbenega plana in v radovljiški občini letos ni povečala in jim 22 krajevnim odborom okrog 3,600.000 din. Ta proračuna občine za tekoče leto. znaša za hribovske predele 9%, za nižinske sredstva so nekateri krajevni odbori uporabili z kraje pa 11%. Dva odbornika sta predlagala KAMEN SPOTIKE Letošnje smernice predvidevajo krepitev in velikim haškom, ker so pridobili volivce za to, da znižanje zaradi majske pozebe, vendar so razširitev socialističnega sektorja obrti, med so s prostovoljnim delom in prispevanim materia NEVAREN ROB jim ostali tovariši pojasnili, da bi se ta do tem ko naj bi na zasebnem področju poma lom povečali vrednost opravljenih komunalnih del Onstran visečega mostu čez Kokro klada sicer povečala na 12% za nižinske gali razvijati predvsem uslužnostno obrt. še za kakih 7,5 milijona dinarjev. v Kranju je majhna travnata planota, Vsa obrtna podjetja nameravajo letos pav predele, če bi bila letina ugodnejša. Razen Letos pa namerava prepustiti občina krajevnim kjer so pred leti stale barake. Takrat, šalno obdavčiti, da bi imela več možnosti za tega pa bo posebna komisija ocenjevala ško odborom še več sredstev. Krajevni odbori bodo raz ko so bile tam še barake, je bila tudi povečanje zmogljivosti in modernizacijo do pri vsakem posestniku posebej. Za pre polagali s 6,730.000 din, razen tega pa bo nosila ograja, ki je onemogočala dostop do obratov. dele kot so n. pr. Brezje, doklada 11% prav roba Kokrine soteske. Potem pa so gotovo ni previsoka, saj ima ta kraj mož stroške za krajevne cestarje neposredno občina. Ta barake podrli in ograjo raznosili. Letos bo dobila več sredstev tudi trgovina, nost ustvariti večje dohodke z boljšo orga ko bodo imeli krajevni odbori okrog 100 odstotkov Prav te dni se je vrnila iz bolnišni zlasti za sodobnejšo ureditev lokalov. Trgo nizacijo odkupa mleka in ostalih pridelkov, več sredstev kot lani in bedo ob sodelovanju pre ce deklica, ki je pred dvema letoma vinske poslovalnice v radovljiški občini lani če se bo kmetijska zadruga prizadevno lotila bivalstva lahko še mnogo več storili za ureditev padla preko tistega robu — posledice niso posvečale dovolj pažnje estetskemu iz teh nalog. svojih krajev kot so mogli doslej. gledu prodajaln. Težave so predvsem v tem, bo morebiti čutila vse življenje. Nek Predlog družbenega plana bedo 3. in 4. ju ker je večina lokalov zasebna last. starejši deček se je pri enakem padcu nija obravnavali tudi zbori volivcev. Odbor KRANJ UREJA MESTNI PROMET pred leti ubil. Pred nekaj dnevi pa je Predlog družbenega plana predvideva na niki bodo prejeli vse potrebne podatke o Kranj se iz dneva v dan bolj širi. Njegovo sre spet padel preko istega robu deček na dalje okrepitev turističnih društev in zago družbenem planu šele nekaj dni po seji, zato dišče je že popolnoma zazidano, zato se širi pred tovitev kreditov za razširjenje gostinske de razprava ni mogla biti tako učinkovita in vsem okolica. Razdalja med centrom in okolico je javnosti, za ureditev higienskih in sanitarnih stvarna, kot bi bila lahko, če bi vsi udele dokaj velika in ljudje zamudijo precej časa, če naprav in podobno. Nerentabilna gostišča bo ženci prišli na sejo pripravljeni. Qružbeni gredo peš iz enega konca v drugi. treba ukiniti. plan bodo sprejeli predvidoma 7. junija. Avtopromet Kranj je sklenil, da bo uvedel v Odborniki iz kmečkih predelov so se ogla -ey- Kranju mestni promet. Avtobusi tega podjetja bodo predvidoma vozili vsako uro iz Stražišča, Primsko- vega in izpred železniške postaje do Majstrovega trga (pred »Delikateso«). Dopoldne se bodo te ugod nosti predvsem lahko posluževale gospodinje, ki MAR JE TO PRAVILNO ? hodijo na trg in v trgovino. Od ene do druge po staje se bo tako vsakdo lahko prepeljal za 10 din. Tovariš M. J. je kot delegat na okrajni gostom prenočišča pri privatnikih, dasirav- Torej se tudi Kranju obeta »tramvajski« promet. no gostinska podjetja socialističnega sektor konferenci zastopnikov delavskih gostinskih Lj. podjetij kritiziral to, da je Potovalna agen ja niso bila zasedena. cija Triglav Bled ob priliki občnega zbora Potovalna agencija je na to kritiko reagi V TR2ICU SO PODRAŽILI VODARINO Trgovinske zbornice LRS, ki je bil od 9. do rala z dopisom, ki smo ga fotografirali. Glasi 12. maja t. 1. na Bledu, nakazala nekaterim se takole: Svet za gospodarstvo ObLO Tržič je na zadnji seji sklenil predlagati ljudskemu odboru podraži tev vodarine na področju tržiške občine. — Zakaj? Vodarina v Tržiču je bila doslej najnižja v Slo veniji. V Kranju, Ljubljani, Celju, Mariboru itd. ; likaj v m&i&anji• ->lovilci "Glas uOier.j &&<.ox tudi, m stane 1 kub. meter vode 80 dinarjev za industrijo [•.'.j>i.0i)*Wiife vse &%i%ti®
KONEC SEZONEvPG »PREPOVEDANE ZVEZE« »KOCKAR Z MISSISSIPPIJA« je ameriški barvni film, ki bo 4 Problem prostitucije pred Ob deseti premieri • PG - Jan de Hartog: „ZAKONSKA POSTELJA« pretežni večini gledalcev uga stavlja že od nekdaj zlasti fran jal. Se več — na račun njegovih V zunanje življenjske podobe, ki so je značilna tudi za oba igralca H. Ske- briše rezkost, ki udari ob vihravosti coskim in italijanskim filmskim kvalitet bo izrečeno nič koliko nam mogoče sem in tja celo preveč betovo (Ona) in J. Pristova (On). — (nikakor pa ne ob radostni sproščeno producentom neizčrpno zaklad pohval. — Je film res tako do tuje, je vklenjena v Hartogovem delu II. Skebetova jo interpretirala svojo sti) precčitno na dan. Kakor za H. Ske- nico motivov, ki jih prvi in ber? Ni moč zanikati njegovih vedno aktualna in živa vsebina — od vlogo lahkotno in s hotenjem dati ču betovo tako velja tudi za J. Pristova, drugi bolj ali manj uspešno po kvalitet, kar zadeva obrtniško nos med možem in ženo v zakonu. Ko stveno vplivno in izrazno kar se da da s svojo igro v glavnem prepriča. snemajo na filmski trak. Med plat. Tu je brezhiben. Tudi likokrat je bila ta žena že obdelana dovršeno igro. Čeprav ni mogla vzdr tem ko vsi razmišljajo o tem pe Prešernovo gledališče je tudi letos z dramaturškemu prijemu ni kaj in kolikokrat še bo! Pri naši drami žati na istem nivoju vso predstavo rečem družbenem pojavu, se deseto uprizoritvijo končalo svojo se očitati. Zal pa je zgodba tisto, moramo pač abstrahirati malomeščan (to velja tudi za njenega soigralca), pa Francozi radi poslužujejo pi zono. Nimam namena v teh nekaj vr kar jemlje filmu ceno. Vsa sto sko tipičnost življenja in si osvojiti so posamezni deli (druga slika, čet.-ta kantnih prizorov, na drugi stra sticah, označiti delo Prešernovega gle rija je mojstrsko skonstruirana Osnovno idejnost, ki je nosilec zani in zadnja) ustvarili videz zelo skrbne ni pa ostajajo Italijani v tem dališča, saj bi bila oznaka nedvomno in začinjena s tolikšno mero ro mivih in pomembnih ugotovitev. V tej ga in doživljajsko raznolikega obliko pogledu zmernejši. preveč površinska in premalo izčrpna mantike, viteštva, dvobojev, lju svoji idejnosti se delo vzpenja do svo vanja. Doživljajska moč je bila morda ter nekoristna. Toda poudarim naj, da bezni in podobne navlake, da še jevrstne simboličnosti, ki vsebuje pre sem in tja nadomeščena z dobro iz In kaj nam ima povedati ita bi bila potrebna izčrpna analiza, ki bi trezen gledalec izgubi čut za tresljivo in tehtno življenjsko spozna delano teatraliko, ki pa je bila podre lijanski film »Prepovedane zve z vseh strani osvetlila uspehe in ne kritično presojo. Skratka: zgod nje. In prav ta idejna sirnboličnost jena. Lirske partije so bile čiste in ze« režiserja Giuseppa Anatija? uspehe, kvalitete in pomanjkljivosti ba je pisana ljudem na kožo. — '(»knjige«, ki popisujejo njuno ljubezen pristne, a »življenjske krize« je H. Pravzaprav nič, kajti filmov to- dela PG. Ce se danes ozremo nazaj, se In končna ocena: za nezahtev m življenje; »rožica« s torte) vtisne Skebetova odigrala z odločnostjo in z tovrstnega žanra smo videli že nam jasno kažejo nekatere pomanjk nega gledalca odlično razvedrilo! Hartogovi dramatski kroniki »Zakon emotivno ognjevitostjo. Njena kreacija ljivosti — n. pr. premajhna repertoar- toliko, da bi bilo čudno, če bi ska postelja« pečat globine, ki pusti v ne osvaja v naletu, a ustvari preprič na perspektivnost in vs-klajencst, še našli v tem filmu kakšne poseb človeku usedlino. Zunanji okvir je ob- ljivost. J. Pristov v prvih treh slikah vedno nezadostna skrb za izpopolnitev ne vrednote, ob katerih bi se »CAJ ZA DVA« •dan mestoma s komično zabavnostjo svoje partnerice ni dosegel v dcgraje- igralske kulture itd. Toda nič manj bilo vredno ustavljati. Zgodba, je kljub zvenečemu imenu Tončka Perčič rOiea rafa ŽELJE SO SE Ringa raja, ringa raja PRAVLJICA sredi maja deca raja preko trat. r o našem časopisu IZPOLNILE Ringa raja, ringa raja sonček vzhaja Na obronku gozda, ki so jo razpro pa &i lahko zaželita kar hočeta; tri Ko sem oni dan prebirala Mlado naslednjega jutra so nas neki pero- z deco raja stira! pred vasjo, jo bolj čepela kakor želje se vama bodo izpolnile« in že je rast, je iz časopisa spregovoril zamol praski, ki so uslužbeni pri Glasu Go kakor svat. pošteno stala, majhna koča. V koči sta ni bilo več. kel glas: »Oh, ko bi ti vedela, koliko renjsko počečkali, potiskali in razpo je za menoj že težkih dni.« Ozrla sem slali na vse strani. In vidiš sedaj sem pri skromni večerji tedaj sedela mož Vso noč in še naslednjega pol sta Ringa raja, ringa raja se naokoli, nikjer nikogar, pa sem ne- prišla v tvoje roke, ti boš prebrala in žena. Večerja, v oblicah krompir, mož in žena tuhtala, se pregovarjala, s soncem v srcu hoto zabrundala predse: »Kaj pa ti je verjetno vse novice, ki so jih vtisnili jima ni ravno godila. Pa zavzdihne premišljevala, kaj naj vili odgovorita, deca raja, hudega, ti žalostna sirota? Zašelestel v moje telo, me zmečkala in verjetno mož: »E, da no bilo treba otepavaiti kaj naj si zaželita. Vsaka želja mera ji v očeh cveto pomlad. je papir, se nekaj preganilo in spre vrgla v kot, kjer bom žalostno pogi obsegati nekaj velikega, nekaj nena govorilo': »Rodila sem se, rastla in do- nila«. vadnega, nekaj ob kar se bo obreg rastla na Pokljuki sredi položnega po nila vsa vas. Nič jima ni šlo od rok. bočja, obdana od vitkih sestric smrek. Strepetala sem, pogladila že zmeč Pa sta o mraku spet sedla za mizo Naš mucek Miško kan časopis in ga položila na mizo. In so prišli nekega dne gozdar in k skromni večerji. Zenici se je zopet Hudo mi je bilo pri srcu. Naš mucek Miško - nagajivček, drvarji: »Ta je kar godna,« in zapela težko kotalil krompir po suhem grlu ta naš miaili potepinček, je sekira. Nezavestna sem omahnila proti želodcu in je nehote zinila: »O, Breda Murovec, učenka ves dan po polju tava po sočnem mahu. Zbudila sem so okle da bi bilo vsaj za grižljaj klo 4. razr., Boh. Bistrica in z miškami se poigrava. ščena in prežagana na več delov. O- base zraven!« Pa glej vraga, na krom Brž ko kakšno on ujame, tožno so zašumeli vrhovi sestric v zad pirju so je tisti hip pojavila lepa, soč s tačko svojo jo objiame. nji pozdrav, ko so nas po žičnici spu na klobasica, hm, sam cesar kitajski Prav narahlo jo za vrat zagrabi ščali v dolino in so nas naložili na bi jo bil lahko vesel. in jo vesel v žefcdček spravi. železniške vezove. Pa so zadrdrala Prva želja je bila izpolnjena. In mož Ko mu kuža Pazi ponagaja, kolesa mimo.našega lepega Bleda, Je je zakričal nad babo neumno: »Ne- skoči na drevo in mu z repem senic, Kranja in dalje mimo Ljublja srečnica, da bi ti obvisela na nosu maja, ne, Zidanega mosta, Sevnice. Po sko klobasa za vse večne čase, ker si tako a ko kužek odhiti raj dvodnevni vožnji smo se proti ju po neumnem zapravila prvo željo.« »E, se tud' Miško dolgo ne miudd. tru znašli v Vidmu pri Krškem. To ti je«, več ni mogla izdaviti iz grla ubo Na vso sapo on hiti, je bilo premetavanja., zbadanja in tol ga ženica, ker je usta pokrivala de da pri mami mucki preje spi! čenja, trpljenja; trpljenje se je tu bela klobasa, ki se jo tisti hip zrasli a NIKO SLAPAR, pravzaprav šele začelo. Saj je razum z nosom in gornjo ustnico. Dve želji dijak IV. razr. nižje gimn. ljivo, ker smo se znašli v naši največji sta bili izpolnjeni. v Cerkljah tovarni papirja. Do golega so nas osku- Mož je rentačil, se hudoval — žena bili, razrezali na meterske kose, pre vedno te revščine. Vsaj sedaj, ko gre tarnala, jokala: »Kaj bi, kaj bi, da bi sekal na ne vem koliko kosov, nato mojo življenje proti zatonu, bi rad bil klobasa odpadla.« Ni preostalo nič dru pa zdrobili skoraj v prah. Dnevo in bogat. Okusil bi rad vsaj malo drob gega kakor izreči poslednjo željo. Si dnevo so nas namakali v nekih kisli tinic z bogatinovo mize. Le nekaj de romaka sta ostala siromaka. Tako se za SMEH nah, valjali med težkimi valji, stiskali in nekako kuhali in mazali z lepilom. narja da bi imel, pa bi si kupil še pač godi vsem onim, ki niso zadovolj Dobra mamica: »Ja, Jurček, Vsa omotična in prekisana sem nekega kako njivo, travnik, malo gozda in še ni s tem kar imajo. kaj pa ti je bratec hudega na dopoldneva jela polzeti iz velikega kako živinče . . .« »Veš možek, jaz bi pravil, da ga pretepaš«? stroja kot papir. Oddahnila sem se, ko Razvrsti črke tako, da znači j o vodo si pa najela služkinjo, pa kupila lepe Jurček: »Veš, mama, sanjalo so me zvito zapeljali v skladišče, kjer ravno in v navpičnih vrstah naslednje: obleke«, pravi žena in še bolj globoko se mi je, da me je Ivan prav ODVOZLANE ZANKE IZ PREJŠNJE sem počivala nekaj dni. Samo nekaj zavzdihne. pošteno namlatil, sedaj mu pa 1. del živalskega telesa, ŠTEVILKE dni in že so jela drdrati kolesa pod Nenadoma so se odprla vrata na ste- vračam.« • menoj in mimo nas stari kraji in stari 2. ubožec, žaj, siromaka sta trznila in se zastr- REŠITEV KRIŽANKE »METULJ« obrazi. Zadovoljstvo me je prevzelo, mela v lepo belo postavo, ki se je Vodoravno: om, pi, velikan, publika, Očka: »Sinko, ako boš danes 3. slovenski pisatelj in pesnik, ko so nas strkljali v Kranju iz želez pojavila med vrati. »Jaz sem vila, olj, en, tj, ta. res priden, dobiš pet dinarjev«. niških vozov na avtomobil in po naj 4. možko ime, gorska vila in osrečim lahko vsakogar. Sinko: »Hvala, očka, tako po Navpično: ov, metulj, parket, in, krajši poti odpeljali v tiskarno. Ze Dosedaj sta bila ponižna in skromna, pod, Ana. ceni se pa res ne prodam«. 5. gozdni plod. qoron |i lepi o d 1 c e © Kar naprej gruntam in gruntam, kaj neki je pičilo mesec maj, da nam je postregel s tako mrzlim vremenom. DELO ORGANOV No, na koncu sem pa le pogruntal. Ob volitvah šolskih odborov v občini Kranj DRUŽB. UPRAVLJANJA Zato imamo tako grdo spomlad, ker NA BLEDU tndi družbene plane sprejemamo po Na zborih volivcev v kranjski obči tošnji občinski družbeni plan in pro načelne razprave mnogi stairiši še niso Na zadnjem razširjenem ple leti namesto da bi jih že pozimi. ni, ki so te dni, volijo tudi predstav račun upoštevata te težnje, kolikor le megli izluščiti, pravega bistva refor numu Občinskega odbora SZDL @ Reklamna deska nad železniškim nike v šolske odbore. To je priložnost, dopuščajo finančne rmrč-i: od 251 mili me. Šolski odbori naj bi — seveda s na Bledu so ugotovili, da v or Podvozom v Kranju, ki vabi izletnike da se volivci seznanijo tudi z delom jonov din administrativnega dela pro pomočjo še drugih — ljudem bolj pri ganih upravljanja sodeluje 828 na Šmarjetno goro, je postala tako teh organov družbenega upravljanja, računa občine odpade 107 milijonov bližali vsebino in namen reforme. Ne volivcev ali 13 % vseh prebival SLABOKRVNA, da moraš precej dol zlasti še, ker so šolski odbori doslej dinarjev samo za šolstvo. kateri si še vedno napačno razlagajo cev občine. Največ jih je v pod go napenjati oči, premalo seznanjali volivco s problemi, nekatere probleme, ki so s tem v zve Šolski odbori pa se niso omejili sa jetjih, in to 385, v potrošniških © Restavracija »Jelen« v Kranju se s katerimi se utovarjajajo. Od 19 šol zi. Tako je, recimo, še ponekod čutiti mo na materialne probleme. V dru svetih 137, v hišnih svetih 113, mi je do smrii zamerila. Kako tudi ne, skih odborov v občini, ki so odgovorili mnenje, da predvidena nova enotna gem letu svojega obstoja so začeli po v šolskih odborih 54 in v svetih ko pa prodajajo narezek po pravih na nedavno anketo, so le štirje poro šola ne bo mogla nadomestiti gimna segati tudi na področje vzgoje. Prej so ljudskega odbcTa 74, v krajev lekarniških cenah. Ni dolgo tega, ko čali zborom volivcev o nekaterih pro zije. Toda sedanja gimnazija ne ustre se temu področju nekako izogibali, da nih odborih 39 in v ustanovah jo neka družba naročila dva ovala na blemih. Prav tako posamezni šolski za. Vzemimo samo to: nižjo gimnazijo ga ne bi »kaj polomili«; ponekod so 14. rezka r, šunko, salamo in sirom. Ra odbori nimajo izdatnejših stikov s pio dokonča le petina dijakov, drugi ope trčili tudi ob mnenja, da je vzgojno Delo teh organov je v zadnjem čun jo bil precej zasoljen, saj so mo nirskimi in mladinskimi organizacija šajo že pred četrtim letnikom. Razen področje stvar samo pedagoških de času precej napredovalo. Komi rali odriniti za narezek kar 1600 di mi, z društvi prijateljev mladine, s tega imamo gimnazijo samo v večjih lavcev-, ne pa laikov. Zdaj pa šolski sija za delavsko in družbeno narjev. Vsekakor pretirano, posebno športnimi in fizfculturnimi organizaci krajih, na podeželju pa le nerazvite odbori obravnavajo tudi vzgojne pro upravljanje je v letošnjem letu če upoštevamo, da ovala nista bila jami. osnovne šole. Mar ni pri tem pode bleme, denimo, vpliv družine na otro sklicala posvetovanja s šolskimi daljša od 30 cm in širša od 20 cm. Ob želski otrok že vnaprej zapostavljen? Gre torej za dokajšnjo pomanjklji ka, vpliv filma, učni program, učne odbori in z zastopniki šol v ob čutek sem imel, kot bi bile postavljene Upostaviti je treba torej tako šolo vost, vendar spričo nje še ne moremo uspehe in podobno. V tej smeri je tre čini, s predstavniki hišnih sve tako visoke cene samo iz golega ma enotnega tipa, ki bo omogočila enako trditi, da šolski odbori v kranjski ob ba kreniti še dalje. Razen enega so tov in stanovanjske uprave ter ščevanja. izobrazbo tako mestnim kot pode čini niso napredovali. Marsikaj so sto vsi šolski odbori v cbčini Kranj obrav posvet z gostinci. Izvedena je želskim otrokom. To pa seveda še ni © Zadnjič, ko sem zvedel, da imajo rili za zboljšanje materialnih pogojev navali tudi šolsko reformo, niso pa bila tudi analiza dela svetov pri vsa vsebina šolske reforme. Z njo ho nr. Bledu vzpenjačo, sem jo na vrat na šolah. Tu in tam so se skupno s sprejemali s tem v zvezi kakih skle občinskem ljudskem odboru. na nos odrinil tja, da si jo pobliže krajevnimi odbori in drugimi lotili zbi čemo približati — skratka rečeno — pov glede vsebinske plati reforme, Po ugotovitvah komisije je po ogledam. Ko sem povpraševal po njej, ranja lokalnih sredstev za odstranitev šolo novim družbenim pogojem, teh marveč so predvsem ugotavljali, da vezava svetov z ljudskim odbo so se mi pa v brk smejali, češ, pred materialnih težav v šolah. V svojem ničnemu napredku in kulturnemu raz so za uresničitev šokke reformo po rom dobra. Največje težave ima tablo stojiš, pa ne vidiš. Gorje Kranj začetku so se namreč skoraj vsi šolski voju. Seveda pa je šolska reforma trebni novi šolski prostori, učila in svet za komunalo, ker je vezan cu na Kranjskem! sem si mislil, ko odbori vrgli zlasti na materialna proces, ki ga ni moč začeti ali končati podobno. na finančno zmogljivost občine sem bukštabiral tisto pisanje na tabli vprašanja, ker so le-ta pač najbolj z administrativnimi ukrepi, marveč in nima dovolj tesnih stikov z v treh jezikih. Prepričal sem se, da le bodla v nos. Odtod tudi deloma izvira poteka preobrazba šole postopoma, ob Med nalogami, ki čakajo nove šolske občinskim ljudskim odborom ter stojim pred tablo, ki oznanja, da vodi močan pritisk na občino, naj se loti sodelovanju vse družbe. Šolski odbori odbore, so zlasti pomembne tiste, ki so s svetom za finance in gospo Pot mimo nje k vzpenjači. Ko sem gradenj nekaterih novih in adaptacij pa imajo pri tem še posebej odgovor v zvezi s šolsko reformo. Nanjo se darstvo. Zato čestekrat nima ni buljil v tablo, se je obregnil vame mu že obstoječih šolskih poslopij. Tudi le ne naloge. Z. pripravljamo že več leti, vendar iz zgolj ti pravega pregleda o višini lec: »Kaj pa zijate, stric? Kaj mislite, sredstev, namenjenih za komu da vam verjamem, da znate brati tisto nalno dejavnost. — Svet za angleško pisarijo!« splošne zadeve pa bi moral po Pa sem mu odvrnil: »Tale VSPE- svečati delu krajevnih odborov NJACA, se nemara res VSPENJA na več pozornosti. tistile hrib, ti pa v šoli povej, da ne Komisija je tudi ugotovila, da bo napak, če se bo kdo POVSPEL do bi bilo enkrat za vselej treba tega nispnja na tabli in popravil, da se rešiti vprašanje vzgoje gostin bo VSPENJAČA VZPENJALA. Stara pesem: MDeIoYno mesto žcoe je za štedilnikom," je izpeta skih kadrov. Zato bo nujno © Nr. rajži skozi gorenjske vasi sem potrebno ustanoviti poseben prikrevljal na Jesenice. Nenadoma če ne pokaže možnosti za številne Vedno več je med nami gospodinj, Zene se dobro uveljavljajo kot sli fond. Razni strokovni tečaji naj sem imel občutek, da mi hlače kar druge poklice, ki so bili pred časom še ki imajo tudi svoj poklic. Tako so karke porcelana in mavčnih izdelkov. bi bili v zimskem času, da bi naprej in naprej silijo proti zemlji. »moški«, sedaj pa se v njih vse bolj mnoge zaposlene žene hkrati tudi vzor V tem poklicu naj bi bilo zaposlenih tako postopoma usposabljali »Fant, shujšal si.« sem si dejal in sto uveljavljajo žene in dekleta. Zakaj se ne gospodinje. Te žene imajo širše vsaj tričetrt žensk m ena četrtina mo domač kvalificirani gostinski pil v avlo jeseniške postaje, kjer stoji ne bi obračali za pomoč k svetoval obzorje, več življenjskih izkušenj in so ških. Polovica žensk in polovica mo kader. avtomatska tehtnica. Tam piše: »Vrzi tudi samostojnejše. V primeru, da cem, ki bi nam lahko posredovali vse ških naj bi bilo zaposlenih pri izdelo Hišni sveti so organi samo 5 dinarjev.« Tudi puščica kaže, kam taka žena Izgubi družino, se lahko po potrebne podatke pri izbiri poklica. vanju glasbil, v ortopedski bandažeri- upravljanja, ki imajo še naj jih lahko vržeš, nič pa ne piše, da boš polnoma posveti poklicu in tako laže ji, optiki, precizni mehaniki, politeriji manj prakse in izkušenj pri za tistih 5 dinarjev figo dobil, šent, prenese izgubo. Izbira je dovolj raznolika in ličariji, zlatarstvu, radio mehaniki, verjemite mi, da še fige nisem dobil. Žene in dekleta se navadno bolje svojem delu. Borijo se največ Mislil sem si, da sem nemara pre- »Ženski« in »moški« poklici uveljavijo kakor moški v vseh tistih krznari]i., slaščičarski stroki, izdelova s finančnimi težavami pri po pravilih in vzdrževanju zgradb. lahak in me tehtnica zato ne more Pri izbiri za dekleta je treba upo poklicih, ki zahtevajo okus, večjo nju bonbonov, izdelkov iz voska, foto Na posvetovanju vseh hišnih stehtati. Da bi se prepričal, sem na- števati njihove zmožnosti. Poklici, ki spretnost prstov in zapestja, vztraj grafiji, v knjigoveški stroki itd. Sko svetov je bil izrečen predlog o šuntal nekega debeluharja, naj se on terjajo večje telesne napore, niso pri nost in odpornost pri enoličnem delu, raj same ženske pa naj bi bile zapo ustanovitvi stalne konference stehta. Tudi on ni imel boljše sreče. merni za dekleta. Je pa vrsta poklicev, smisel za red in natančnost, za drob slene pri izdelovanju gornjih delov hišnih svetov v občini. Tehtnica je ostala gluha za vsa najina ki so pretežno »ženski«: otroška nego no delo, pri negovanju in vzgajanju čevljev, preprog, dežnikov, odej in prizadevanja. Mislil sem si, danes je valka, vzgojiteljica, medistinja itd. — in tako dalje. predmetov iz plastičnih mas in po Potrošniški sveti: Nekateri de najbrž slabe volje, se bom pa dragic Rudar-kopač je samo moški poklic. V katere poklice naj se usmerjajo dobno. lajo prav dobro, med njimi po trošniški svet mesarije na Ble oglasil, ko bo bolj vesela. Mnogo pa je poklicev, ki so primerni dekleta? Zdravko Neuman $ V nedeljo bo 14 dni, kar sem bil za moško in žensko mladino. Z gospo du in trgovine na Mlinem, ne v Bašlju pod Storžičem. Mimogrede darskim razvejem se razlika med mo kateri pa so več ali manj le na sem vstopil k tistemu enkermoharju, škimi in ženskimi poklici zmanjšuje. papirju. — Komisija je mnenja, da bi kupil nekaj lizik za Marjano. Ko Zaradi manjše telesne zmogljivosti da bi moral svet za gospodar NA MOZJANCO GRADIJO stvo pri ObLO nuditi tem sve sem že hotel pritisniti na kljuko, sem deklet je pri le-tch izbira poklica opazil poleg hiše gunenco. Stopil sem manjša, glede duševnih zmogljivosti tem večjo pomoč. Nujno bi bi bliže, da bi pogledal, kdo se tako ime pa dekleta dosegajo fante. Podatki lo pripraviti skupno posvetova nitno zabava z njo. Zabavali so se raznih podjetij kažejo, da so žene in AVTOMOBILSKO CESTO nje z vsemi potrošniškimi sveti. otroci in odrasli. Odrasli s tem, da so dekleta pridne in vzdržljive delavke. J. B. Vas Moajanca je oddaljena 6 km od naprej na Štefanovo goro in nato pod se guncali, otroci so jih pa gledali. Ko Mnogo naših znanstvenic, umetnic, po Preddvora. V vas doslej ni vodila no Davovec, od koder bo vodila žičnica sem tistim na gunenci dejal, naj ven litičnih delavk, bork iz osvobodilne IZ KAMNIKA bena cesta, temveč le kolovozne poti. na Krvavec, v naslednji etapi še proti dar prepuste to zabavo otrokom, so borbe, delavk, brigadirk in kmetic vse TELOVADNICO Zaradi precej močnega gozdnega za Kamniku. To bi bila najbližja zveza s sicer, čeprav neradi, ubogali in se to potrjuje. BODO OBNOVILI umaknili. Komaj pa sem odnesel pete, ledja pa je uprava za gozdarstvo v Kamnikom. Po tej cesti bi bil omo sem začul vik in krik. Ko sem prite Vendar se dekleta premalo zanimajo lanskem letu pričela graditi na Mož- gočen hiter prihod pod Krvave tako z Nekdanjo sokolsko telovadni kel tja, je bila pa ista podoba kot prej. za najrazličnejše poklice. Pogosto si janco avtomobilsko cesto, dolgo 5 km, gorenjske kakor tudi kamniške strani. co na dvorišču kavarne bodo Ta stari so se guncali, otroci so pa izbirajo izključno ženske poklice — Odcepila se bo od ceste II. reda Kranj Ker bo Krvave s svojim lepim ozad spet preuredili v telovadnico. gledali. — Sram naj jih bo! gospodinja, bolniška sestra, vzgojite —Jezersko pri vasi Tupaliče. Sedaj so jem postal pTej ko slej visokogorski Do zdaj je služila za skladišče $ Mar mislite, da so otroci na Prim- ljica itd. ali pa že udomačene poklice tik pred zaključnimi deli. Nastaja in turistični center Gorenjske, se PD gostinskemu podjetju. Spomin skovem na boljšem. Tukaj sicer ne — šivilja, frizerka, pletilja, prodajalka vprašanje, ali bo cesta speljana prav Kranj na to že intenzivno pripravlja. ska plošča bo pričala, da je v tre za gnncnco, temveč za izkorišča in tako dalje. do vasi ali pa jo bodo zaključili kakih Sedaj že povečujejo dom na Krvavcu, letu 1911 v njej telovadil tova nje prostora, kjer se nahaja lutkovno Vzrok je največ v tem, ker jim nih- 100 m pred vasjo, kolikor je gozda, tako da bo ob dograditvi žičnice lahko riš Tito. Z deli so že pričeli. gledališče. — Namesto, da bi prostor ker se gradnja investira iz gozdnega sprejel številne turiste. Na Zanjivcu uporabljali za lutkovne predstave, so sklada in jo iz teh sredstev ne bodo in Gospincu, kjer bodo postajališča NAVAL KOLORADARJA Preteklo nedeljo v tem prostoru pri POPRAVEK mogli več dalje graditi. Ker prebival žičnice, bodo tudi postavili manjše Komaj je krompir pogledal iz redili ples. Sicer ni šlo za kakšno or V 41. štev. našega lista z dne 27. ci želijo, da bi cesta vodila prav v vas, okrepčevalnice. Ker se na Krvavcu pri zemlje, se je v Kamniku že po ganizirano zabavo, le pol odrasli fantje t. m. smo v športni rubriki objavili bodo pomagali s prostovoljnim delom, čakuje vedno večji obisk turistov, PD javil koloradski hrošč. Največ in dekleta so se ob hreščečih zvokih dopis .»Planinsko društvo »Dežnikar« želijo pa, da bi nekaj prispeval tudi pripravlja načrt za postavitev sodob so ga našli na zapriškem polju, harmonike sitili z nekakšnim poskako Skofja Loka bo praznovalo 50-letnieo«. Občinski ljudski odbor Kranj iz skla nega hotela v Tihi dolini. Načrt tudi kjer so bila tudi lani največja vanjem, ki se imenuje baje »ročk and Pravilno pa se to društvo imenuje da za ceste. Od letos dalje vodi grad predvideva, da bodo v naslednji etapi legla. Kmetijska zadruga se je roll«. — Vse kaže, da se našim naj »Planinsko društvo Skofja Loka«, kar njo ceste gospodarska poslovna zveza zaradi obširnih smučarskih terenov v oskrbela z zadostno količino za mlajšim obetajo slabši časi. s tem popravljamo ter prosimo bral v Kranju s posredovanjem Kmetijske naslednji fazi zgradili še okoli 400 me ščitnih sredstev, najuspešnejši ce, da nam oprostijo neljubo pomo zadruge Preddvor. trov dolgo žičnico izpod vrha Krvavca boi pa je vestno pobiranje Vas pozdravlja to, do katere je prišlo zaradi netoč Perspektivni načrt tudi predvideva, v Tiho dolino, kjer bo stal hotel. hroščkov, predno so odložili za VAS BODICAR! nega poročanja dopisnika s terena. da bodo v bodočnosti cesto speljali še Cr. lego. Minka Bcrtoncelj s ?43 krogi osvojila stvovali so jim predstavniki taborni pevci, glasbeniki, prenašali pa so tudi 2. mesto pred Beograjčanko Vučiniee- ške organizacije, ljudske oblasti in delovali tudi s svojimi izdelki mode- vo, ki je dosegla 335 krogov. 16-letna predstavniki športnih organizacij ter razna predavanja. Na razstavi so šo Državno prvenstvo z zračno puško Vera Otrin je osvojila 5. mesto s 33G, ljudske mladine. Taborjenje je trajalo larji kranjskega Aero kluba. Ta prva GORENJSKE STRELKE OSVOJILE 6. mesto Helena Smolnikar s 335, 7. me tri dni in taborniki so bili zadovoljni, razstava Ljudske tehnike v Zireh je PRVO MESTO sto Majda Kralj s 331 krogov od 400 saj so se v tem kratkem času razve vzbudila med prebivalstvom veliko možnih itd. drili in naveselili- M. V soboto in nedeljo je bilo v strel zanimanje. Ta rezultat je bil za gorenjske tek skem domu na Miljah pri Beogradu ROKOMETNI TURNIR V TRŽIČU movalke in za vse gorenjske strelce DRUŠTVO LJUDSKRE TEHNIKE prvo povojno državno ekipno prven V soboto in nedeljo je bil v Tržiču stvo v streljanju z zračno puško, na izredno velikega pomena, saj si je go V ZlREH JE DELAVNO renjskim strelkam prvič v zgodovini v organizaciji TVD Partizana roko katerem so sodelovale ekipe okrajnih Društvo Ljudske tehnike v Zireh je slovenskega strelstva uspelo priboriti metni turnir, ki so se ga udeležili in republiških mest. Skupno je nasto delavno. Organizirali so veliko raz nastop na prvo povojno ekipno drž. smučarji Ljubelja, rokemetaši Stor- pilo 120 ekip. Nastopili so člani, člani stavo ljudske tehnike, na kateri so prvenstvo. Cr. žiča z Golnika, dve reprezentanci gim ce, mladinci in pionirji. Pri članicah sodelovale društvene sekcije modelar nazije in tržiški Partizan. Prireditelji so slovensko reprezentanco zastopale jev, moto krožka, fcito krožka, radio niso imeli sreče z vremenom, tako da TRETJI ZLET GORENJSKIH gorenjske strelke, ki so zasluženo amaterskega krožka in kmetijsko-po- so morali turnir preložiti na prihod osvojile prvo mesto in postale držav TABORNIKOV speševalnega odseka. Da bi bila nji njo nedeljo. / ne prvakinje s 1666 krogi pred Beo V Bistrici pri Tržiču je bil v petek, hova razstava še bolj pestra, so na Rezultati: Nova gimnazija : Partizan 1 grajčankami, ki so dosegle 1634, Za- soboto in nedeljo tretji zlet gorenjskih razstavo pritegnili tudi radio amater Tržič 2:1 (tekma je bila prekinjena) — grebčanke 1621 od 2000 možnih kro tabornikov. Taborjenje je sicer neko ski krožek tovarno »Iskra« Kranj, ki Storžič Golnik : SK Ljubelj 7:6. Pokal, ki so ga osvojile gov. Osvojile so tudi pokal, ki ga je liko oviralo slabo vreme, vendar to ni je na razstavi sodeloval z oddajnikom M. za prvoplasirano ekipo pripravila vplivalo na razpoloženje v taboru. V gorenjske strelke kot dr in sprejemnikom. Radio Ziri je z raz Strelska zveza Jugoslavije. Tudi kot petek so se že skoraj vsi zbrali, ostali stave oddajal vse dni v času razstave žavne prvakinje v strelja posameznice so se gorenjske tekmo pa so prišli še v soboto dopoldan, ko na kratkih valovih 40 metrov zelo pe valke zelo dobro uvrstile. Tako je je bila svečana otvoritev zleta. Priso- nju z zračno puško ster program. Nastopili so domači SLIKANICA = i— i i i i Kljub naporom - nepozabni vtisi Pošteno ji je skrčil ozare. Svetoval ji je, naj najame zemljemerca in si da zemljo nanovo odmeriti, potem Iz dnevnika našega vojaka v Egiptu - pa naj postavi dobre mejnike, ki jih ne bo mogel kdorkoli Največja nevarnost mina, poglavitna podsuti ali prestaviti. Zvečer je o tem pripovedovala Domi ovira razrušene ceste niku in on se ji je ponudil, da bo šel v nedeljo z njo na polje in ji svetoval, kje naj seje in sadi. Kranjčan Jože Brenčič se je v okviru enot jugoslovanskega odreda mu dil skoraj pol leta v Egiptu. Je edini Gorenjec, ki se je doslej vrnil v do „Nekaj malega se že spoznam na zemljo, ker jo imamo movino. Priobčujemo izvlečke iz njegovega dnevnika. tudi doma," je rekel. Ko smo prispeli v Port Said, so bile obiskali El Šato, kjer so grobovi med Na cvetno nedeljo sta šla iz trga. Bil je sončen dan, zrak tam še vedno angleške in francoske vojno umrlih Jugoslovanov. Grobove pa spomladansko opojen. Iz gozdov je še dišalo hladno, na enote. Port Said je bil popolnoma pra- smo lepo uredili in počastili spomin obronkih je ležal sneg, toda zemlja je bila dobro zrahljana zen. Videli smo le dva človeka v ci- na umrle. od zmrzali, tala in dehteča. Ana je pokazala bratrancu obe vilnih oblekah na nekem balkonu, 15. januarja smo odšli na pot. Od- dolgi njivi ob vodi in še tri pod hribom. Dominik ji je sve toval naj seje rž in ječmen na prisojni strani, da bo hitreje dozorelo, krompir pa naj posadi pod hribom. Ana se je sicer S tovariši v puščavi spomnila, da so doslej ravnali drugače, toda njegov nasvet ji je bil všeč. Nazadnje mu je pokazala tudi oba prostrana tudi naše puške, naša vozila itd. Ze travnika in povedala, da imajo v Jelovici ra.zsežen rovt in 15 km pred El Arišem so nas čakali prebivalci s cvetjem in slikami mar drevešec. Dominik je pazno poslušal, nazadnje pa rekel: šala Tita in Naserja. „Gašperinovi ste še zmeraj bogati. Ce bi bilo vse to El Ariš, posebno njegova okolica, je moje, bi se ne ustrašil nobenega v trgu." bila precej razrušena. Zato smo si ure dili logor pod šotori. Kmalu so prišli Rekla je, da je na hiši osem tisoč goldinarjev vknjižene- k našemu logoru ljudje — brezdomci, ga dolga; sodnija pa je vse skupaj cenila samo na dvanajst ki jim je vojna vzela streho in so se tisoč. Dominik se je zasmejal. sedaj potikali po puščavi. Prosili so nas za hrano. »Dvanajst tisoč so vredni vigenci! Stric je pustil nizko Ob vkorakanju čet Združenih naro ceniti, da bi ne bilo treba plačati previsoke prepisnine." dov v Gazo je bil poleg tudi del na šega odreda. Tovariši, ki so bili pri Na to sama še ni pomislila in bilo ji je, kakor da ji je sotni, so mi pripovedovali, da so jih odvalil kamen od srca. Postala je zaupna in mu je brž pove ljudje sprejeli nadvse prisrčno. Ko so dala, da bo stric posodil denar za manjše dolgove, posojilnica naše enote Gazo zapustile, so po me pa bo čakala, če bodo le v redu plačevaili obresti. Ves čas, stu izbruhnile prave demonstracije, ta ko da je bila komanda mednarodnih ko mu je pripovedovala, sta hodila po ozarah in Ana se je sil primorana spet poslati naše čete v čutila nenavadno lahko in veselo. Kadar se je ozrla na bra Gazo za tri dni, da se je položaj ne tranca, se ji je zdel zelo mlad in nedozorel, ko pa je spre koliko umiril. govoril, se je ta slika spremenila: govoril je resno in moško. Med nami in Egipčani se je kmalu Sicer pa je govorila največ Ana sama in preden se je zave Prihod naših čet v Gazo skovalo zelo tesno prijateljstvo. Drug drugega smo učili svojega jezika. Ko dela, mu je razodela, kako ji je stric po očetovi smrti omenil, drugače pa same francoske oziroma an šli smo v El Ariš. Sprejema, ki so nam smo odhajali, so nas že pozdravljali da bi kazalo domačijo prodati. Zdaj se je morda premislil, gleške patrulje. Očividno Angleži niso ga tu pripravili Egipčani, ne bom ni- naši egiptovski tovariši z »zdravo« in ker pri zapuščinski razpravi ni nič rekel, a takrat je računal pustili ljudi na ulice. koli pozabil. Ko smo prišli v mesto, »nasvidenje«. Tudi mi smo jim že so ljudje skakali na naša vozila, nas znali odgovoriti s »salda«, kar bi po na Globočnika. Napredovanje po puščavskem pesku je bilo zelo težavno. Prvih 20 km je objemali in poljubljali, poljubljali so naše pomenilo zdravo. Dominik je namršil čelo in ko je končala, je rekel: bila pot še lepa, asfaltirana, potem pa „Povedal ti bom, kakor mislim, pa nič ne zameri! Zdi se je bila vse do 30 km pred El Arišem — torej kakih 80 km — popolnoma raz- mi, da Globočnik nagovarja strica k umazani kupčiji. Po rita. Večinoma so naše čete morale znam Globočnika, on je otorej, da bi lastnega brata goljufal." napredovati po nasipu železniške pro ge, ki je bila prav tako razdejana. Ana je rekla, da je vse skupaj zamotano. Ta vozel bi se Najteže je bilo obiti lijake, ki so jih dal rešiti samo, če bi Aleš pustil šole in se lotil kovaštva. napravile bombe. Ob lijakih smo mo Če si izbere drugačen poklic, bi mu ona nikoli ne mogla iz rali iz železniških pragov napraviti le plačati polovice in tako bi končno vse prišlo v tuje roke. sene tire, po katerih so se potem po časi pomikale naše motorizirane eno „Mogoče se boš pa omožila in primožila toliko, da boš te. Če je vozilo obtičalo v pesku, se brata lahko izplačala," je zamišljeno rekel Dominik. je samo težko izkopalo. Kolesa so se izgubila v pesku in priskočiti je mo Ana je živo zardela in se razjezila sama nase. Zakaj rala na pomoč včasih kar cela četa, mora zmeraj zardevati kakor nezrelo dekletce? Rzdražljivo da je vozilo spet spravila na varna tla. jo vzkliknila: Veliko nevarnost in oviro so pred „Kaj bi tisto! Nisem več mlada, kmalu bom imela šest stavljale mine. Tu so se naši iskalci min izredno izkazali. Težave jim je 7 intrideset let. Kdo bi me vzel, posebno če bi imel denar " delalo predvsem to, da vseh min niso „Zakaj pa ne?" je rekel Dominik. „Čudim se, da te po poznali. Zategadelj večkrat min niso očetovi smrti še ni nihče vprašal." mogli demontirati. Nekatere mine so Ani se je zdelo, da se norčuje iz nje. „Morebiti bi me imele namreč po več sprožilcev. Zato so največkrat navezali take sumljive kdo vzel zato, da bi požrl mojo polovico," je odvrnila vzkip- mine na dolgo vrv, se zatekli v kako iljvo. „Takega pa jaz nočem!" bližnje zaklonišče in jo od daleč spro Spet jo je pogledal z nekim posebnim, dolgim pogledom, žili. potem pa neprizadeto rekel: Jaz sem bil med tem časom v teh nični četi v El Balahu. Tam smo osta li do 15. januarja. Med tem časom smo Delavnica naših motoriziranih enot na Sinajskem polotoku 15 LU O O CD 0_ LU 57. 59. 59. 60. Rečeno — storjeno. Tom je jel čečkati Tom je z napetostjo in radovednostjo Ko se je priključil igri še Joe, je v nekaj na tablico in spet skrivati pred čakal opoldanskega odmora. Zdelo se mu Ko sta se tako zabavala, je Tom kar hipu postalo bolj zanimivo. Tom je ugo Becky. Becky — radovedna kot je bila — je, da ga ne bo nikdar dočakal. Strašno naenkrat začutil roko na levi rami. Bil je O tovil, da prijatelja posegata drug druge ga je venomer spraševala, kaj riše, Tom se je dolgočasil. Ko se mu je zdel položaj učitelj. Potegnil ju je iz klopi in klečala pa ji ni in ni hotel pokazati. Ko le ni že brezupen, se je spomnil na klopa, ki mu v področje in da nihče od njiju ni sta za kazen, kar je zabavalo ves razred. mogel več vzdržati pritiska Beckyne ra ga je imel v škatlici za vžigalice. Osvobo gospodar nad klopom. Zato je vzel Joeevo dovednosti, ji je dejal: »Ne boš nikomur dil je klopa in ga spustil na sprehod po tablico s klopi in po sredi potegnil črto. Dečka sta bila namreč preveč zatopljena povedala? Do smrti ne?« — »Verjemi mi, klopi. Toda veselje živalice je bilo krat Tako sta bili bojni poljani razdeljeni in v igro, da bi opazila tišino, ki je nastala igra se je pričela. Medtem ko je Tom o da ne bom in mi pokaži.« kotrajno, kajti Tom jo je vedno znova v razredu, ko se jima je učitelj približe zavrnil z iglo in jo prisilil, da je ubrala drezal klopa, je Joe gledal nanj s prav Tom se je obotavljal, končno pa ji je val za hrbtom. »Kaj zato,« si je mislil le pokazal. Prebrala je: »Rad te imam!« novo smer. Ta igra je vzbudila zanimanje takim zanimanjem. Joe in Tom sta sti Becky je zardela, toda videti je bilo, da tudi pri Tomovem prijatelju Joeu, ki je kala glavi skupaj in pozabila, da sta Tom, »saj bo kmalu opoldne in konec po je zadovoljna. sedel na desni poleg Toma. v šoli. uka. Potem bom pa skupaj z Becky...«