Gorenjske Zdrav Ali Bolan Človek?
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
AKTUALNO VPRAŠANJE SVOJEVRSTNI PROBLEMI kjer pravijo, da nameravajo ustano in ostalih v tem zavodu vzkladilo z viti tak zavod, vendar še zbirajo po delovno zakonodajo. Na Gorenjskem jo precej invalidov datke, če so tudi na Gorenjskem po Zavod bi posredoval delo invalidom in za delo manj zmožnih oseb, ki so goji za ustanovitev takega zavoda. Na SAMOUPRAVLJANJA in za delo manj zmožnim osebam na brez primerne zaposlitve in dobivajo Posredovalnici trenutno nimajo še toč podporo oziroma invalidnino. Nihče pa nih podatkov o invalidih in osebah, dom. Nekatere tovarne se že zanima ne ve, kako ti ljudje živijo. V Ljub ki so za delo manj zmožne, o njiho jo, da bi le-ti izdelovali iz odpadkov V GOZDARSTVU ljani so, prvi v državi, ustanovili za vih kvalifikacijah itd. Zato pripravlja najrazličnejše izdelke kot n. pr. to vod za zaposlevanje invalidov in osta posebna komisija pri Posredovalnici varna »Planika« v Kranju. lih dela manj zmožnih oseb ter za Tudi v gozdarstvu je delav delavskega sveta v krepkejših za delo elaborat, ki bo pokazal, če so čakamo torej samo še na elaborat, sko samoupravljanje lepo na stikih z volivci, ker sicer uve varovancev, ki so trenutno brez služ tudi na Gorenjskem pogoji za ustano be. Ta zavod posreduje, da ti ljudje ki pa bo verjetno samo potrdil, da je predovalo. Še pred leti si organi ljavljajo na sejah bolj ali manj vitev zavoda. To bi bil samostojen za tak zavod potreben tudi na Gorenj samoupravljanja niso bili na le osebna stališča. Hkrati pa je opravljajo razna priložnostna dela in vod, ki bi delal le pod nadzorstvom izdelujejo tudi najrazličnejše izdelke. skem. jasnem ne le glede svojih pri bilo na omenjeni konferenci sli Posredovalnice za delo in ne bi imel Lj. stojnosti, marveč sploh glede šati ugotovitev, da je ravno sa O tem problemu smo se pozanimali družbenih obveznosti. Ni pa še popol tega, o čem naj razpravljajo in moupravljanje dokaj združilo na Posredovalnici za delo v Kranju, noma jasno, kako se bo delo invalidov odločajo. Zdaj pa delavski sveti ljudi oziroma posamezna delo- AKTUALNO VPRAŠANJE poznajo problematiko, o kateri višča, ki so razkropljena na ob razpravljajo in ne potrjujejo širnih podnočj.ih. Delegati so s zgolj že v naprej pripravljenih tem v zvezi pripomnili, da kaže sklepov. samoupravljanje bolj približat; kolektivu s pomočjo obratnih Tako so ugotavljali udeleženci delavskih svetov. nedavne okrajne konference de legatov delavskih svetov iz go Delegati so hkrati opozorili, zdarstva, ki so volili dva svoja da ozka materialna osnova otež- delegata za I. kongres delavskih koča nadaljnji razvoj samo svetov Jugoslavije. upravljanja. Gozdna gospodar Ugotavljali pa so tudi težave. stva imajo hude težave pri na Gozdna gospodarstva združujejo bavljanju prevoznih sredstev in razne dejavnosti, od gozdarskih mehanizacije, kar vpliva na pro del do gradbeništva in prevoz izvodnost dela. Stanje glede de ništva. Problematika je torej lovne sile se je pa popravilo. dokaj svojevrstna, pestra. Delo- Gozdna dejavnost vse bolj iz višča so drugo od drugega od gublja sezonski značaj. Vedno daljena po več ur. Zato posa več del opravljajo pozimi, zato mezni člani delavskega sveta ne gozdna gospodarstva potrebujejo norejo poznati celotne proble stalne delavce, ki jih je treba matike podjetja, marveč včasih tudi hitrejo strokovno usposab nehote skušajo poudariti lokalne ljati. Vendar nekateri delavci iz GORENJSKE težnje. Delavski svet; se težje gozdarstva še vedno odhajajo v sestaja kot v kaki tovarni. Pri industrijo, čeprav zadnj.i čas ne vsem tem je posebno vprašanje, koliko manj. Plače gozdnih de kako pritegniti k upravljanju lavcev še niso dovolj stimula celoten, po deloviščih razdrob tivne. Organi delavskega uprav GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ljen kolektiv. Toda kljub taikim ljanja so glede skrbi za človeka objektivnim težavam zmagujejo že mnogo storili, s čemer pa se LETO X. — ST. 42 — CENA DIN 10.— Kranj, 31. maja 1957 tudi v gozdarskih kolektivih veda še niso urejena vsa vpra mnenja, da morajo biti člani šanj a. Z. JE RES VSEENO: ZDRAV ALI BOLAN ČLOVEK? 2e takoj v začetku lahko pribijemo: ni vse terih podjetjih na Gorenjskem, razmeroma vi stopnja (ki je izračunana na povprečnem staležu niškega staleža, tudi finančno zadoščenje za to, eno! sok bolniški stalež v kolektivih. bolnikov, ki znaša v našem okraju 4 %) ne sme pa je sam denarni učinek tega zadoščenja (pre Ni vseeno niti iz človekoljubnega in tudi ne Ob teh ugotovitvah, pa se zastavlja kar samo preseči v podjetju povišanih izdatkov za 4% mija, ki jo daje Okrajni zavod za socialno zava iz ekonomskega stalšča. Nikakor nam namreč po sebi vprašanje, ali samoupravni organi v navzgor oziroma za 2% navzdol. (Se pravi: za rovanje podjetjem za znižanje staleža pod rie more biti vseeno, če na delovnih mestih zadostni meri razpravljajo o teh problemih oz. podjetja lahko torej znaša prispevek za socialno okrajnim povprečjem in penali, ki jih morajo manjka toliko in toliko delavcev zaradi bolezni, ali so in kolikokrat so zahtevali od predstav zavarovanje lahko največ 42% oziroma najmanj plačevati podjetja, če imajo višji bolniški stalež če je v tovarnah in podjetjih nadpovprečno nikov podjetija, ki jih zastopajo v okrajni skup 36 %.) kot je običajno povprečje) tako minimalen, da veliko število delavcev v bolniškem staležu. ščini zavoda, kakršnakoli prasnila ali poročila Dejstva so torej takale: podjetja dejansko nimajo kdo ve koliko od tega. o delu okrajnega Zavoda za socialno zavarova Neko podjetje na Gorenjskem ima, denimo, nje in njegovih stroških. Zelo poredkoma se povprečni bolniški stalež od 4 do 4,40 % in pla 0 stroških socialnega tudi zgodi, da bi samoupravni organi zahtevali čuje 38 + 2 = 40% prispevka za socialno zava Dve plati medalje poročilo od vodstva podjetja o tem, kolik je rovanje. Če pa bi imelo podjetje cd 4,41 do 4,80 iavarovanja samoupravni pri njih povprečni bolniški stalež in kakšen je odstotka članov kolektiva bolnih, pa bi plačevalo Ugotavljamo torej, da sama Uredba o finan- znesek, ki ga je treba odvajati za socialno zava 38 4-4 = 42% prispevka za socialno zavarovanje. siranju socialnega zavarovanja ne daje toliko organi le redko razpravljajo rovanje itd. In prav tako navzdol: če ima podjetje n. pr. za možnosti, da bi sam način tega finansiranja, za podjetja, stimulativneje uredili. Napak pa bi bi Sredstva, s katerimi razpolaga Okrajni zavod 1 % nižji bolniški stalež (se pravi 3 % namesto lo, če bi vso krivdo za razmeroma velike izdatke Delavski sveti in rp-avni odbori postajajo za socialno zavarovanje, niso majhna. In če ni 4 % okrajnega povprečja) plača le 36 % pri za socialno zavarovanje prevrgli na same pred čedali e bolj od očujoč g sp-d rski čin'tel j v pod vseeno, kam razporediti, denimo, deset ali pet spevka za socialno zavarovanje. pise. jetju. Vedno bolj se poglabljajo v proizvodno najst milijenov dinarjev sklada za samostojno Ker so sedaj pristojnosti okrajnih zavodov problematiko podjetja in tudi, v večini prime razpo'a-ranje po-ameznega podtotja, sme biti to za socialno zavarovanje glede na Uredbo o fi- Veliko odgovornost imajo v tem pogledu prav sama podjetja in gospodarske organizacije. rov, smotrno razporejajo vsak dinar. liko manj vseeno, kam in kako z milijardo di nansiranju socialnega zavarovanja navzgor in •Toda če ugotavljamo, da je kolektivom še narjev za soc alno zavarovanje v okrajnem me navzdol omejene, je torej za podjetje povsem Ali moremo trditi, da niso redka podjetja na Pred sprejetjem nove uredbe o delitvi dobička rilu. vseeno, če ima v bolniškem staležu 4,80 % zapo Gorenjskem, ki lahko rečejo, da je pri njih, ostajalo za samostojno razpolaganje raemeroma Ob tem je treba torej poudariti, da je ta slenih ali poljubno več. denimo, higiensko tehnična zaščita dela vzorno *riato denarja, o razporeditvi katerega je bilo vrsta družbenega upravljanja potisnjena s strani Krivičnost oziroma nestimulativnost za zniže urejena; da imajo vso socialno službo v podjet lahko in hkrati tudi težko odločati kam z njim, samoupravnih organov v podjetjih malce v vanje bolniškega staleža je torej v tem, da, re jih tako dobro organizirano, da s tem zmanjšu je toliko bolj nerazumljivo', da se o stroških za ozadje, kar vsekakor ni umestno in prav. cimo, plačuje »Pekarna« Kranj s povprečnim jejo bolniški stalež in posredno tudi stroške socialno zavarovanje (zlasti zdravstveno!) naj 2,15 % številom bolnih 36 % prispevka za social poslovanja? večkrat malo ali tudi nič ne razpravlja. no zavarovanje, podjetja pa kot Pletenina Se vse preveč običajno in udomačeno je Kranj s 6,11 % kolektiva v bolniškem staležu in geslo: »Saj so stroški za socialno zavarovanje Predračun dohodkov in izdatkov okrajnega Podjetja niso dovolj stimulirana »Izolirka«, Jesenice 7,18 %, dalje Železniška ku tako ali tako že vračunani v ceni izdelkov.« zavoda za socialno zavarovanje znaša v letoš rilnica na Jesenicah 6,98%, Podjetje za vzdrže Ali se ne bi dalo„ na drugi strani, lahko njem letu oko'i ene milijarde dinarjev ali toč za znižanje bolniškega staleža vanje prog 6,22%, Tovarna čipk na Bledu 6,70 prav z manjšimi s'roški za socialno zavarovanje, neje: 995 8~5.0000 dinarjev. Ta predračun je tudi Splcšna stopnja za socialno zavarovanje je odstotka, Medzadružno podjetje »Jelka« v Ra tudi vplivati v določeni meri na nižjo končno aP e;e'a .skupščina Ok ajnega zavoda za socialno letos predpisana z zveznim družbenim planom dovljici 7,06%, LIO Gorje pri Bledu 7,27%, ceno posameznega izdelka itd.? zavaovanje na svojem 5. rednem zasedanju dne v višini 38%. Toda okrajni zavodi za socialno DOZ v Radov'jici 8,23%, »Tehnik« in Gozdno To so torej najpo>glavitnejša vprašanja, o ka 13- maja 1957. zavarovanje imajo na podlagi Uredbe o finansi- gospodarstvo iz Škofje Loke po 6,79 %, Kmetij terih naj bi v prihodnje samoupravni organi v Dejstvo je, da stroški socialnega zavarovanja raniju socialnega zavarovanja (člen 50) možnost, ska zadruga iz Martinjega vrha 8,03% itd. pa le podjetjih več in temeljiteje razpravljali, saj je iz leta v leto naraščajo.