LETO VI. / ŠTEV. 40 KRANJ. 3. OKTOBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK* SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35, DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV
Z dvanajste redne seje LOMO Kranj je podal obračun o svojem delu
Kakor je razvidno iz poročila leg tega pa nastopa še vrsta je morala mestna občina kriti podpredsednika tovariša Cene- subjektivnih težav, ki jih bo tekoče finansiranje iz prihran- ta Beznika, ki ga je podal na 12. treba čimprej odpraviti. Seveda kov v prejšnjem letu in osta- -nji LOMO Kranj (24. in 25. 9-) .s o na drugi strani podjetja, ka- lih razpoložljivih sredstev, kaže po družbeni evidenci iz terih proizvodnja kaže odlične Izpolnitev proračuna za prvo polnjevanje družbenega plana — najboljše rezultate, tako n. polletja bi pokazaia naslednjo
za prvo pollet]e 1953 naslednje pr. »Sava«, »Iskra«, »Tiskani- sliko: Realizacija dohodkov iz rezultate: industrija 32,3% let na«, »Inteks«, »Roleta«, »Go- gospodarstva je izpolnjena 35,6 nega pla.na, kmetijstvo 48,3%, reajska tiskarna« itd. Ta pod- odstotno (razmeroma dobro do- gradbeništvo 102%, promet 32,2 jetja so svoje proizvodne plane tekajo dohodki od prometnega odst., trgovina 57,3%, gostin ce*o prekoračila. Realizacija davka). Dohodki od prebi val - stvo 90,9%, obrt 47,6%. Celo kaže nekoliko slabše stanje in stva so realizirani 62 odstotno; ten plan po družbeni evidenci sicer je od 19 podjetij doseglo stanje tu zelo dobro izgleda,
je izpolnjen 33,1 odstotno od planirano realizacijo v prvem vendar če ga samo primerja- letnega plana. Na podlagi knji polletju 9 podjetij. Plan aku- mo med planom in realizacijo, govodskih podatkov pa je druž mulacije je bil v prvem polle- dočim se stanje bistveno spre- beni plan za prvo polletje iz tju izpolnjen skupno 52,2 od- meni, če planske številke na- polnjen 52,2%. Proizvodnja v stotno, kar znese v znesku din domestimo s številkami, ki ka. industriji je v nekaterih podje 4,653.936.000 din (v industriji žejo zadolžitev za leto 1952. Z tjih, n. pr. »Planika«, »Stan pa z 51,8 odstotki). Tako je v oziram na to bi skupni pro- Tovarna »Induplati« v Jaršah dard«, »Pletenina« in drugih do. primeri z letnim planom pol- cent od realizirane dohodnine segla slabe rezultate in so v letni plan akumulacije prese- prebivalstva znašal 34,2 odstot- proizvodnji pod planom. Seve žen za 146,236.000 din. Ta zne. ka. Tega nizkega procenta je da igra pri tem važno vlogo sek bi bil uporabljen kot rezer- kriva slaba izterjava davka trg, torej objektivno težave, po- va za drugo polletje, če bi pri- obrtniške dohodnine, pa tudi Slo do morebitne izgube zaradi drugih poklicev. Realizacija do- znižanja stopnje akumulacije hodkov, uradov in ustanov zna- 30 let dela, borb in zmag pri predilnicah in tkalnicah. ša 92%, vseh ostalih dohodkov Da bo vsaU Lep jubilej tovarne ..Induplati** v Jaršah Podjetja so v tem obdobju pa 56%. Visok procent dohod- ustvarila precejšen presežni ka uradov in ustanov kaže, da aktivist na Ob tridesetletnici ustanovitve Podjetje »Induplati« j,e delalo tudi število izdelkov. Tovarna sklad za plače, kar kaže na so bili ti slabo planirani. Banč- tovarne »InduplatiK v Jaršah na dve izmeni. Kilometre in ki- ima danes: predilnico, tkalnico, svojem boljšo rentabiliteto podjetij, kot na evidenca kaže celotno rea- pri Domžalah in triletnici de- lcmetre blaga so vsak dan raz- oplemenjevalnioo in tiskarno, je bilo to upoštevano pri izra- lizacijo dohodkov z 42 odstot- lavskega samoupravljanja je pošiljali na vse strani države. »Induplati« ima tudi specifičen čunavanju stopnje akumulacije ki, dočim bi bilo dejansko sta- izšla pod gornjim naslovom le1- Blagajna se je polnila. L. 1936. značaj med tekstilnimi tovar- mestu v letošnjem družbenem planu, nje označeno s 50,8%, kajti u- pa knjiga, ki jo je napisal di- je zajela tovarno prva stavka- nami, ker predelujejo tri vrste Občinski odbor Socialistične Podjetja ta presežni sklad upo- poštevati bi bilo treba poprave rektor tovarne Kamilo Marine. Delavskim zahtevam je bilo u- surovin: lan, konopljo in bom- zvez" delovnega ljudstva v rabljajo za izplačilo presežnih pri dohodkih iz gospodarstva, V njej je pregledno nakazana godeno, kajti kapitalisti so ime- baž. V izdelkih se bližajo že Kamniku je sklical občinsko plač. Zato bi bilo v mnogih pri- Črpanje izdatkov kaže z ozi- vsa pestra zgodovina tega pod- li polno naročil, po drugi stra- svojemu 1000 artiklu. Podjetje konferenco zastopnikov in ak merih umestno, da bi posebne rom na proračun zelo dober ret jetja, v katero je bil ob njeni ni pa so se bali konkurence in se je zaradi dobre kakovosti iz- tivistov terenskih odborov, na pomtsije iz Zbora proizvajalcev zultat. Prosveta in ljudska kul- ustanovitvi pred tridesetimi le- zato se niso upali upreti dela v. dčlkov uveljavilo tudi na zuma- kateri so razpravljali o vseh vplivale na izplačilo presežnih tura je črpala 48% problemih, ki so zvezani z bliž letnega ti vložen pretežno tuj kapital- stvu. Leta 1940. je bila v to- njem tržišču, predvsem v Ho- njimi volitvami v zvezne in re plač. V drugem polletju bi se plana" (krediti za 3 gimnazije, 23- septembra 1923. leta so pr varni organizirana prva celica landiji, Turčiji in Abesiniji. publiška organe oblasti. Sejna pa izdelal predlog za spremem- 3 osnovne šole, Glasbeno šolo, vie zabrneli stroji v tej tekstil- Komunistične partije. Posledi Za dvig življenjskega stan dvorana je bila nabito polna. bo stopnje akumulacije. Aku- Prešernovo gledališče itd.), ni tovarni, ki je zrasla na po- ca dela Partije je bila, da v ča darda so mnogo napravili. Za Sestanek je vodil tov. Danilo mulacijske stopnje, določene z zdravstvo in socialna zaščita gorišču Majčevega mlina. Stro- su okupacije niso bdi v tovarni , , , * dogradili vellu-
1 so Cerkvenik, glavne napotke te. družbeniihnOumlm planom, b-ui- se i„i_i_lahk_o 4fi%Ac\r^, državna uprava 32~v% (t/iu. J-ii bilKilii stariari, vtr tujintn-iini i ž7en izi-r-- gospodarjc; r»an/-»H a iT- i i okupatorjmiri \r\ a +i n mm - i i njine nip- giciuiu vcikK stanovanjski blok, v katerem renskim organizacijam za delo zvišale skoraj pri vseh podje- so zajeti krediti za upravni a- rabljeni, a z njimi so skušali govi hlapci, marveč Osvobodil-
v je našlo dom 6 družin in 40 v zvezi s pripravami na voli tjih razen v usnjarski in obu- parat, poleg tega pa za komu- tujci tedaj industrijsko za- na fronta. Tovarna je kljub na. tve pa je v izčrpnem govoru tveni ind. (»Planika«, »Stan- nalo) in proračunska rezerva ostali Jugoslaviji pridobiti si memo počasnemu delu, kvar je- samcev. Tudi samske provizo-
podal tov. Perovšck, član CK dard«). 31 % Skupno torej znaša čr- dobiček. Vodilni ljudje v tovar, nju strojev in sličnim sabota- rij,e bodo letos preuredili v dru- ZKS. Govoru je sledila vneta Glede izkoriščanja kreditov panje proračunskih sredstev 43 nl so biu< tedaj zagrizeni su- žam delala in prispevala NOB žinska stanovanja, ki bodo o- diskusija, v kateri so osvetlili pri posameznih podjetjih bi bi- odst. Primerjava dohodkov in detski Nemci, tako v denarju kot v blagu, premi jena s kopalnicami in o- stanje kamniških terenskih od lo pripomniti, da so neizkori- izdatkov kaže, da se je prvo Izkoriščani delavci v tej to- Delavci v tovarni so bili s par- stalimi pritiklinami V njih bo borov posamezni govorniki, ščeni krediti posledica tega,, k:er polletje zaključilo z minusom, varni so se skupaj z ostalim tizani tako tesno povezani da prostora Za g družijl y letih predvsem sekretar mestnega podjetja niso izpolnila obvezno- ki pa je bil pokrit z bančnim delavskim razredom Jugoslavi- so le-ti, kar s kamioni pnha- 1Q/)7 . , komiteja ZK, tov. Srečko Bot. 1947 1949 so z radlh le sti do skupnosti in so družbeni kreditom. Seveda je temu naj- ie borili proti izkoriščanju. Na jali po blago za našo vojsko. 1 ** , - *> Iz teh izvajanj posnemamo, da prispevek uporabljala za svoja včč kriv slab dotok dohodkov tovarniških poslopjih »Indupla- V borbi za svobodo ie padlo 26 slndikalni dom, kjer imajo la. vsi terenski odbori ne obvla lastna obratna sredstva. Seve- iz gospodarstva. Analiza kre- ti« je vzidanih več letnic, ki članov kolektiva. Njim v čast sten kinematograf. V Poreču pa dajo položaja, drugi zopet ne da so bile pa na drugi strani ditov bi pokazala, da so pone- povedo, kdaj so'bi H ""dozidani Je kolektiv letos pred vhodom so si jarški delavci sami uredili razvijajo dovolj živahnega de v težave, s katerimi io se morala kod krediti previsoko odmerje- posamezni objekti, kar pove, _ tovarno postavil lep sporne, lep in prijeten počitniški dom la. V borbi proti pojavom kle podjetja boriti in kar jim jo ni, drugod pa zopet prenizko, da ie lastnikom rasla z dneva nik- Kulturno in telesno vzgojno de rikalizma jim stoji ob strani otežkočalo porast dohodka. To zaradi tega bo potrebno, da se v dan produkcija in da so z žu lo v kolektivu je zelo razgiba Socialistična zveza. Njena dolž je razvidno tudi iz nenormal- v bodoče to š3 natančneje pro- 1 ji našega delavstva ustvarjali nost je, da take pojave pravo Z izdelanimi tkanina' no, za kar skrbi marljivo TVD nega porasta zalog proti koncu uči in nato pravilno razdeli kre- sebi ogromen kapital. V 1934. časno razkrinkava In onemo »Partizan« v »Induplati«. De prvega polletja. Tako niso pri- dite. letu je tekstilna industrija v Ju mi bi obkrožili goča. Tudi sindikalne organi lovni kolektiv izdaja tudi pe tekala dopolnilna sredstva in (Nadaljevanje na 2. strani) goslaviji doživela velik procvit. ekratoi* zacije so pokazal^ premalo si riodičen časopis »Konopljan«, stematičnega dela pri ideološki Po osvoboditvi se je delo v ki skrbi za ideološko in stro prevzgoji članstva. Navzoči so tovarni obnovilo s podvojenimi kovno vzgojo jarškega delav- se razšli s trdnim sklepom, da močmi, če primerjamo največ bo VBBik aktivist v bližnjih'vo Proizvodnost posameznika se jje jo produkcijo pred vojno (leta ^tva. lilnih pripravah na svojem me. 1940.) ter največjo po vojni (1. stu, ker je uspeh na volitvjih letos dvignila za 4 odstotke 1050) vidimo, da se je pri istem In še nekaj malega
<^lvisen tudi od dela vsakega strojnem parku dvignila pro- n • posameznika. Tokrat nekaj besed o »Veri- je veliko povpraševanje za tež- važno vlogo kvaliteta, ki je v tzvodnost za celih 35 odstotkov. proslavi
V sob gl« iz Desc pri Bledu. Nešte- ke kovano verige, katere po- »Verigi« zelo dobra. Pa tudi Tako je racionalno izkoriščeno oto popoldne je delovni tokrat sem že slišal, da mar- trebuje naša težka industrija, oblast posveča kmetijstvu ve- splošno ljudsko premoženje, ki kolektiv v »Induplati« prazno- Jeseničani se zelo sikje mislijo, da v tovarni »Ve- zlasti pa mornarica. Država liko skrb in je letos določila je ljudstvu zaupano. Pred voj- val 30-letnico obstoja tovarne z le, riga« v Lescah izdelujejo samo mora še vedno uvažati nad 70 70% popusta za nabavo raz- no je bilo v tovarni zaposlenih P° pripravljeno proslavo. O zanimajo za nove verige, kajti podjetje se pač odstotkov potrebnih težkih ve- nih kmetijskih strojev. Proiz- 638 ljudi, danes pa jih je 850. zgodovini tovarne je govoril di- 1;i ko imenuje. Vendar to ne dr. rig. Tudi pri tem artiklu so v vodnost posameznika so v tem Jarško delavstvo je v teh 30 rektor Kamilo Marine, nakar ja ži. Podjetje izdeluje poleg ve- »Verigi« dvignili produkcijo za letu dvignili za 4 odstotke in letih izdelalo na milijone me- TIva n Deržič, predsednik sindi gospodarske uredbe rig tudi poljedelske stroje: plu- 140 odstotkov, napram lanske- zaposlili okoli 200 novih delav- trov tkanin. Celotna proizvod kalne podružnice, pozdravil 11 Po vseh obratih velike jese no, brane, ckopalnike itd. Ima mu prvemu polletju, kar pa še cev, predvsem ženske delovne nja znaša blizu 40 milijonov jubilantov in 6 invalidov, ki so niške Železarne in po drugih pa. tudi obrat, v katerem izde- vedno na zadostuje potrebam, sile. metrov, to je toliko kot je ob- v tovarni od samega začetka. •diilovnih kolektivih in ustano lujejo vse vrste vijake. Le-te Zato se kolektiv upravičeno Na podlagi teh rezultatov se- seg ekvatorja. Po vojni je ra- Vsi jubilanti in invalidi so pre vah živahno razpi a . 1 jajo o no- pa proizvajajo v takih količi- zavzema za uvoz strojev, s ka- stavlja kolektiv družbeni plan sla proizvodnja zaradi razširi- jeli lepe nagrade, s katerimi tdh osnutkih gospodarskega si- nah, da količinsko kakor tudi terimi bi zamenjali dosedanje za prihodnje leto. tve tovarne, povečalo pa se je jih je obdaril kolektiv. Nato so fltema. Posamezni delavski sve lin uirno močno presegajo pro. ročn0 kovanje in s tem pove- jarškim delavcem k njihovemu ti in sindikalni odbori so ugo izvodnjo verig in poljedelskih čali proizvodnjo za 6 do 7 krat. jubileju čestitali tovariš Tomo dili številnim prošnjam in zah strojev, tako da bi morali po s tem bi bil tudi uvoz kovanih 36 110Vili VISOVfl klfflHf dPJ^VfPV Brejc, član Izvršnega sveta DR tevam delavcev in na obrat osnovnem artiklu imenovati verig odpravljen. Računajo da 1I0UIIU Hvalil. UCiufflCI Slovenije, ki je med drugim nih sestankih zadeli proučevati Tavarnn vijak<>v in ,K>,1 poudaril, naj ne pozabijo, da ' <> v drugi polovici 'pri- želer strokovno ?e izpopol- jo v minulem tednu zasedala v nove osnutke in uredbe. Na po ne »Veriga^ so del velike jugoslovanske dru budo ljudstva sta mestni odbor žine ter naj imajo vedno pred
SZDL in tovarniški odbor sin- LC111 1 a pazi na izpolnjevanje svojih s poljedelskimi stroji. Kljub je po pravilniku o onravlianiu " ™ ' očmi ne samo interese svoje d i k at a organizirala pogefbetn se ljudskega premoženja Malomaren odnos strežnega osebja v hotelu »Jelovica" Zadnje čase pogosto vidimo določenih primerih, sklene pro- cev, ki so padli v narodno na Bled u do domačih gostov v naših časopisih oklice za dati hišo na kak drug način, osvobodilnem boju, vojaški voj javno dražbo stanovanjskih hiš S. kupcem hiše sklene ljud- ni invalidi in izseljenci povrat V nedeljo, dne 20. 9. 1953, dli prazno mesto ter čakali na naši časopisi so ž,e pogosto pi iz sklada splošnega ljudskega ski odbor pismeno kupno-pro- niki, lahko kupujejo stanovanj je nogometni klub iz železni- postrežbo. Niti najmanj ni nih- sali o prodaji narodnega pono- premoženja. Za nakup je tudi dajno pogodbo. Na zahtevo ti- ska hiše po določbah te ured kov, skupno s 30 člani doma- če dvomil, da ne bom0 hitro sa za denar. Kaže, da bo usluž- vedno dovolj interesentov, zato stega, ki stanuje v hiši, za ka be tudi na obroke Narodna čeg"a TVD >>Partizan« obiskal postrežem, kajti v bližnjem sa- bence hotela »Jelovica« treba je umestno, da spregovorimo tere nakup je bila dana ponud banka jFLRJ dovoli tem ose Bled ter se udeležil nogomet- Ionu, kjer so &e živahno zaba- o tem posebej poučiti, nekaj besed o predpisih oziro ba, lahko ljudski odbor sklene, bam dolgoročne kredite za na ne tekme Bled — Železniki. vali gostje iz Holandije, je bi- Ta pojav ni edinstven, slič- ma določilih, ki urejajo to pro da se hiša proda njemu, če kup stanovanjskih hiš, ki se Ob prihodu na Bled nas je lo videti prijazne obraze kla- ne nepravilnosti se dogajajo dajo in nakupovanje. prav se ni udeležil javne draž prodajo po teh predpisih o po. približno 25 odšlo proti hotelu njajočega se strežnega osebja, tudi v drugih blejskih hotelih Uredba o prodaji stanovanj be, seveda v pogojih, ki ve gojih, ki so v skladu s predpisi Jelovica z namenom, da zauži- Dalje je pri sosednjih mizah in ostalih turističnih krajih. skih hiš iz splošnega ljudskega ljajo za druge kupce. Kupec o dovoljevanju kreditov za jzi- jemo nekaj toplega in izpije- starejši natakar čistil pepelni- Depi primeri so opisani v Slo premoženja, ki je bila objav trna pravico, da vpiše v zemlji davo stanovanjskih hiš delav- mo steklenico piva ali vina. ke in mize, zato ni bilo dvo venskem poročevalcu 22. 9. 53 ško knjigo lastninsko pravico cem in uslužbencem pod naslovom »Turistične brez ljena v št. 17. letošnjega zvez Na hotelski terasi sm0 zase- ma, da bi prišli na vrsto tu komentarja«. nega Uradnega lista, v svojem na hiši. Zemljišče, na katerem di mi. Z razumevanjem smo stoji hiša in dvorišče, pa osta prvem členu navaja, da ljud čakali 10 minut, toda ker si Pri vsem tem nastaja vpra ne splošno ljudsko premoženje ski odbori mest, mestnih občin nas niti po 25 minutah ni nih šanje, kdaj bo naš človek, bo s posebnimi pravicami in ob bn kupec ga dobi v brezplačno disi delavec ali delovni inteli- če ogledal, kaj šels postregel, čin, lahko manjše stanovanj In trajno uporabo. Gradnja cest v gent, tako srečen, da bo ena- ske hiše iz splošnega ljudske Važno je tudi končno dolo Sp°usZtihaJSlabŠim VtiS°m h0tel kovr'eden inozemskemu gostu" ga premoženja, ki jih imajo čilo, da se za vloge, odločbe, Odgovor na to je, da bodo tak- pravico upravljati in ki so po pogodbe, druge! akte in opra radovljiškem okraju Nihče od prizadetih ne opo- šni odnosi posameznih usluž- krajevnih razmerah namenje vila v zvezi 3 prodajo stano reka vljudnosti, ki jo stirežno bencev gostinske stroke do do- ne za stanovanje ene ali dveh eb e a uje emBfld n ačih vanjskih hiš po določbah te V radovljiškem okraju vse ceste Kranjska gora—Vršič— °^ ^ ^ 5 5^ !S ] . S^stov^ obstojali še to družin, prodajo državljanom stom uredbe ne plačajo nikakšne povsod grade nove ceste, važ Trenta, ki pa skoraj pol leta - Takšen odnos pa, ki ga liko časa, dokler bomo dopu- FLRJ po ,določbah te uredbe. takse po zakonu o taksah, ne za napredek gozdnega go zaradi snega in plazov ni upo je pokazalo strežno osebje do stili, da bodo v naših hotelih nas in že neštetokrat prej do uslužbeni taki elementi, ki za Sredstva, ki SJQ dobijo s ta prav tako se ne plačajo sodne spodarstva in poživitev turiz rabna. Pri uresničevanju turi drugih domačih gostov, ni vre- malenkostno napitnino hlap.'.u- kimi prodajami, pripadajo ti takse v zvezi z vknjižbo last stičnega cestnega omrežja v stemu ljudskemu odboru, ki je ninske in zastavna pravice in dansko leto je bila zgrajena nS^^^^B^^^ ^ ^^tičnega človeka ta jejo pred tujci, hišo prodal, smejo pa se upo ne prometni davek. pomembna cesta iz Bohinjske ne smemo pozabiti na gradnjo rabiti samo za vzdrževanje in V zveznem Uradnem listu št. Bistrice na Rotarico in dalje v ceste Mojstrana — Radovina zidanje stanovanjskih hiš. 31 z dne 12. avg. 1.1. pa je bil Selško dolino in Podbrdo. To — Krma in Bled. Hiša se prodajajo na javni objavljen še en dopolnilni člen leto grade drugo cesto, ki je Letos grade in popravljajo Kdo je kriv? dražbi, katero razpiše ljudski k tej uredbi, ki določa, da ti- velikega pomena tako za gozd- tudi traso mednarodne tranzit odbor. Natančnejše predpise o sti, ki so sodelovali v narodno- no gospodarstvo Pokljuke, ka- ne ceste na sektorju Žirovnica Dolga leta po osvoboditvi so Pred novo lepo fasado pa bi javni dražbi izda tisti ljudski osvobodilnem boju, bodisi v se- kor tudi za turistično zvezo — Javornik. na Glavnem trgu v Kamniku stal velik ostebričen balkon, ki odbor, ki hišo prodaja. Lahko stavu narodnoosvobodilne voj- Bled—Pokljuka—Bohinj Poleg Važna pridobitev je tudi stale razvaline porušenega kam- bi estetsko poživel vso uredi- pa ljudski odbor v primeru, sike ali pa z organiziranim ak- teh glavnih cest so letos zgra- gradnja nove betonsko-asfaltne nigkega doma, ki so kazile sre- tev trga. Gradbena dela so bi- kadar hiše ne more prodati na tirvnim delom od i. 1941, 1942 dili tudi nadvse pomeinbno ce- ceste na zapadnem delu me- dišče mesta. Bivši ODO Kam- la poverjena kamniškemu »Re- javni dražbi ali tudi v drugih ali (1943, družinski člani bor- sto iz Mojstrane v dolino Vrat sta Jesenic se ni dosti zmenil za to montu«. Dela so bila že skoraj mimo slapa Peričnika do Alja " Čimnrei bo treh* nričeti (tudi sramoto v svojem središču. Še- v zaključni fazi, ko se fe bal- ževega doma. Ta cesta je iz cunpiej bo treba, pričeti tudi le lani( ko fe LOMO Kamnik kon, ki je bil že dograjen, pred redna pridobitev za naš turi z urejanjem cestišča na med- dobn več]0 samoStojnost kot me- kakimi 14 dnevi nenadoma se- narodni stični in planinski razvoj. To ' avtomobilski cesti od sto s posebnimi pravicami, se sul. Stebri, ki .so bili glavni Jesenic do državne meja na je šele začetna faza velike za je takoj odločil, da tu uredi nosilci konstrukcije, so se iz- Z12. seje LOMO Kranjmisli , ko bo skozi dolino Vrat Korenskem prelazu, trg z majhnim parkom. Razva maknili in beitonska plošča bal vodila naša eidina alpska ce- Ta velika gradbena aktiv- line so hitro izginile. Poškodo (Nadaljevanjie s 1. strani) trgovsko omrežje na področju kona je zdrsela na tla. sta za tesno povezavo savske nost za izboljšavo cestnega o- vana fasada vogalne ulične hi mestne občine. O tjem naj bi — Kdo je kriv? — se zdaj Skupni procent izpolnitve del doline z gorenjim posočjem. Od mrežja v radovljiškem okraju, še pa jo začela dobivati po se pomenili z zbori volivcev, na sprašujejo kamniški volivci, investicijskega programa znaša Aljaževega doma bo cesta spe- je nadvse pozitivna in korist - polnoma nov izgled. Načrte za kar bi odbor dokončno sprejel škoda jo precejšnja, kdo jo bo 58 odstotkov. Pri izpolnjevanju ljana skozi predor pod Duknjo na za naše gospodarstvo in tu-njo je izdelal po osnutkih arhi odločbo o reorganizaciji. Tako kril. Nekateri, ki radi v tem investicijskega programa je ob v Zadnjico in dalje do alpske rizem. tekta Plečnika ing. Tone Bitenc. naj bi v trgovini z živili iz treh pretiravajo, vidijo kar cel mi čina naletela na številna teža lijon dinarjev. To je mnogo ve"~T^7s^ se" dvignile cene, poslovalnic nastala tri grosi- preveč, drži pa, da je Le škoda stična podjetja: »Žito«, »Ko kar ni bilo predvideno, nasto storjena na račun skupnosti. kra«, »Preskrba«. Iz doseda pile so tudi težave pri izdelavi Obrnili smo se glede krivde na. njega podjetja »Prehrana« naj Letno bodo prihranili 500 milijonov dinarjev načrtov in je zato prišlo pone strokovnjaka, ki si je ogledal kod do gradenj brez popolne se osamosvoje 4 poslovalnice, Gradbena dela pri novi le- ledama. Poleg vzdrževanja u- država velike obveznosti do ruševine balkona. Nerad je po> postopoma pa še ostalih 6. V tehnične dokumentacije, itd. darni na Jesenicah se bližajo mietnega drsališča bo ledama svetovne trgovine in ker so Je- daljšem prigovarjanju povedal Važno vprašanje, ki se postav manufakturi naj se posloval nice na drobno, ki so sedaj v koncu. Računajo, da bo ledar- proizvajala velike količine le- senice na važnem prometnem svoje mnenje. Po njegovem sta lja pred ljudske odbornike in na, ki bo lahko proizvajala tu- du. Ko se je razširila vest o križiću, čieiz Jesenice gre dnev- to škodo zakrivila tako projek zbore volivcev je, ali naj se dei- sestavu »Kokre« in »Tiskani ne« osamosvoje. Ustanovi naj ^ do 20 ton ledu dnevno, za- gradnji leidarne, so številna no na desetin^ transportov raz- tant kot grradbftno nodfeitfe, ui la še nadaljujejo v takem ob se samostojna trgovina z us čela s poskusnim obratova- podjetja po vsej naši državi »Tovrstnega blaga, predvsem sta bila oba novinca pri izved- segu, kot so bila zamišljena, njem že prihodnji mesec. De- in tudi izven nje, začela zani- sadja, zelenjave in drugih bi podobnih del. Seveda to še ali ne. Gospodarski svet mest njem na drobno iz dosedanje darno gradijo poleg športnega mati za jeseniško liedamo. Na kmetijskih pridelkov ne le iz ni uradna izjava in prave vzro- ne občine je predlagal ljudske poslovalnice podjetja »Tkani stadiona, kjer b0 tudi veliko Jesenicah so šele tedaj začeli naše države, tietmveč tudi iz ke in krivce bo ugotovila po- mu odb. zmanjšanje investicij- na« itd. itd. umetno drsališče. Tako bo je- pravilno ceniti pomen tega ob- sosednjih držav Grčije, Tuirči- sobna komisija, ki je že dolo- skejga programa od 485,500.000 Predsednik gospodar, sveta tcniškim hokejistom, pa tudi rata. Gospodarski račun je po- je, Bolgarije, Trsta itd., ki so cena- na 368,850.000, torej za kakih mestne občine tov. Ogrizek je ostalim klubom iz države orno- kazal, da je vrsta naših podje,- prav tako močno zainteresi- Kdo je kriv? — Pod tem 117 milijonov din, kar je odbor na seji podal ostavko, ki jo j utemeljil s tem da ne uživa drsanje že v zgodnjih tij v preteklem letu utrpela rane za jeseniški led. vprašanjem tudi mi odpiramo za naše bralce v Kamniku, ki Na 12 seji LOMO Kranj je več zaupanja pri ljudeh. Ljud- Jesenskih dnevih in v poznr po- .kupno okoli 4 milijarde din Vge to dokazuj(?< da TO bile jim ni vseeno, kaj se počenja biltudispri et pmVlorrili- ^i odborniki so ostavko spre- niladi. Jesenicam bodo poleg škode ker niso imela ledu za ^hteve jiese;ničanov pravilne, z njihovim denarjem, široko di ivi fovl^kJ^to* skhida jeli. tega zaslužili tudi nekaj de- hlajenje raznega sadja, žele- ko gQ zahtevali dwol^nje za skusijo. Vsi naj o tem izneise- ga namc rava mesa za plače. Delitev bi izgledala 12 s6ia LOMO Kranj ie bila ' J° - TMzvozni ar. , -0 taiko pomeiXlbnega ob- jo svoje mišljenje, povedo na se Ja J-<^IVXVJ ^rviduj 3« on.i rabi-jati za razvo] m napreaek tikli so se pokvarili ah pa iz- Na Jma n 70 odstotkov ostalo ZlPlo povita, saj je bil podan J^ne v^goiT in športa ^ ^1^1^^^^ ^ 3o tudi f pako in svetujejo tako, da se V/RT JC J,DIU 1 KV llJll!i;!!!,!!lllI!;j!IW O novih oblikah našega gospodarskega sistema Važno je tudi določilo, da pravico postati samostojno go*- dobi z registracijo lastnost da lahko Zvezni Izvršni svet, spodarsko pod j. ozir. obrat. pravne osebe in pravico začeti kadar to zahteva izpolnitev Delovni kolektiv enote pred z. di lom. Konstituiranje pa se dinžbenega plana 1. določi iza loži ta predlog ljudskemu od izvrši, ko je podjetje priprav Novi načini kreditiranja kreditiranje posameznih kate- boru okraja oziroma mesta. ljeno za pričetek obratovanja Osnutek uredbe o dolgoročnem videnih lokih, kakor tudi. da s^orij gospodarskih organizacij, Proti zavrnilni odločitvi ima oziroma za opravljanje svoja za oh roku neplačane anuitet': gospodarskih panog ali gospo- delovni kolektiv pravico pri dejavnosti in ko so izpolnjeni (Nadaljevanje) kreditiranju zaračuna zamudne obresti v vi- darskih področij nižjo ali višjo tožbe na republiški Izvrš. svet. vsi predpisani pogoji za njego dni pogodbene obrestne mere obrestno mero, kot je obrestna Za ustanavljanje in poslovanje Obveznosti iz pogodbe o dol ko najame do višine predra- vo ustanovitev in na podla,gi goročnrm kreditu, ki so ga lo- čunskega zneska investicijske za kredit. Prav tako se s po- mera, oblikovana na tržišču oz. K podarskih združenj veljajo odobrit ve za koiist it Hiranje, ki kalne in avtonomne enote, ga objekta. Koristni« dolgo- godbo lahko predvidi, da placa daljše odplačilno rok««, kot so posebni predpisi. jo izda. ljudski odbor okraja ljudske republike, FLR Jugo- ročnih kreditov morajo skle- posojilodajalec pogodbeno ka- predvideni; 2. določi zneske V osnutku se dalje navajajo oziroma mesta na območju ka slavija, gospodarske in družbe- niti pogodbo za ves investicij- M» v primeru, če ikcristnlku kredita, ki se morajo uporabiti vrste gospodarskih podjetij, terega je sedež podjetja, ka- nC d ne organizacije ter skupine dr- ski objekt. Koristniki dolgoroč- <>. v pogodben m roku na VAX kreditiranje posameznih ka- katera se Ločijo po OBtnovni go teri pa So izvrši razno pred žavljanov najele za ustanovi- rub kreditov morajo skleniti razpolago kredita, ali pa ne. v iegorij gospodarskih organiza- spodarski dejavnosti. Obrati pa. hodne ugotovitve in pregled tev novega podjetja (obrata), pogodbo za ves investicijski pogodbenih zneskih. Pred vidijo clj, .gospodarskih panog alt go- so v trgovinski, g(,stinski in podjetja ali obrata. S poseb preidejo po vpisu novega pod- objekt. Koristniki dolgoročnih Pa se lahko tudi druge obvez- Hpodarsklh področij, komunalni dejavnosti, svojo nimi predpisi zvezi n-ga o/.iro jetja (obrata) v register go- kreditov morajo odplačevati nosti posojilodajalca. v z..ujnjm pooiavjih osnutka dejavnost pa opravljajo v ma r.ji'i'i'ii/ki':;;,. Izvrš. sveta manjši in obsegu in z manjšim ! < •! - I1 ločeni za posamezne vr spodarskih organizacij za novo dobljeni kredit v polletnih a- Banke morajo kontrolirati ali je določeno, da nadzorstvo nad številom delavcev in uslužben ste gospodarskih podjetij in podjetje (obrat), investitorji - nuitetah, katere pa se lahko koristniki pravilno uporabljajo tZVedbo predpisov o dolgoroč- koristniki kredita - pa ostanejo plačujejo v mesečnih obrokih, dolgoročne kredite. nem kreditiranju izvršuje fl- cev. i i i d ov pogoji glede tehnično še naprej pogodbeni zavezanci, kar s© določi s pogodbo. Rok V osnutku so nadalje nave- nančna inšpekcija. Zoper kršl- V postopku za ust .movit . v opremljenosti, higiensko sani toda kot poroki. odplačevaiija (kredita se začne dene tudi možnosti zavarova- telje predpisov te uredtoie pa so podjetja izda akt o ustanovi tarnih zaščit nih ukie[>ov, stro Dolgoročni krediti se lahko z dnem, ki je v kreditni pogod- nja terjaitev iz pogodb o dol- določene tudi upravno kazon- tvi podjetja državni organ, kovne usposobljenosti osebja, uporabljajo samo za namene, l>i določen kot dan začetka u- goročnom kreditiranju kc mv re. l- i /.bena organizacija oziroma lokacijo obratnih in poslovnih za katere so bili odobreni. porabe objekta. V pogodbo se gospodarska organizacija, ki enot. Ljudski odbor n • . me od kloniti odobritve sa konstitui Osnutek ima nadalje poglav- vn(>sejo tudi določila o pravi p( d jot je ustanavlja. Skupina je o pogodbi o dolgoročnem cah pogodbenih strank v pri- Osnutek uredbe o ustanavljanju državljanov pa ustanovi p >«ljr ranje, če je postopek za usta kreditu. Pogodba mora vsebo- meru neizpolnitve njihovih ob- gospodarskih podjetij in obratov t je oziroma obrat, s sklenitvijo novitev podjetja izveden po vati določbe glede zneska kre- veznosti kakor n. pr.: da poso Za gospodarska podjetja oz ni za ustanovitev obrata so: medsebojni- pogodbe o ustalio predpisih te uredbe ali če so dita, o roku vračila, o obrest- jilodajalec o OI.AS 00KKNJSKK Rezultati nedeljskih nogometnih v v tekem za prvenstvo Gorenjske SaU • Uksua vu&a • 5f*orf Projektor:žezelniki 7:2 (2:2) ob 15. uri Prešeren : Jesenice Bled : Guimiar 4 : 1 (3:0) U. pionirji, službujoči Vovk; Hrušica : Ljubelj l ; 6 (6:0) ob 15-45 uri Prešeren : Bled. Igra je bila predčasno pre službujoči Vovk. kinjena. V škof ji Loki, igrišče Loča- M0 vo Korc,ana se ed st n Ločan : Jesenice B 5:2 (2:2) na: ob 15. uri Ločan : Ljubelj, Iors brez Roncfl predstavil^ o domač i *publik° °'i ° Prešeren : Korotan B 4 : 1 službujoči Marguč. d : 0) Na Jesenicah, igrišče Jese Korotan : Jesenice (mladin, nic B : Korotan B, službujoči V nedeljo je bila v Kranju v prvi minuti je imel vratar nalogo. V 20. minuti je bil grdo ne bi mogli vzdržati do konca. ci) 1 : I (1:0V Faganeli. na sporedu prva tekma hrvat- gostov, ki se je odlično izkazal, napaden Božič, da so ga neza Nasprotno pa so bili igralci Ljubelj : Ločan (mladinci) sko-slovenske lige med Izolo in obilo dela, da je odbranil svoj vestnega odnesli z igrišča, ven Korotana povsem drugačni, vsi 0 : 2 (0:0) TELESNA VZGOJA IN domačim Korotanom, ki pa ss gol od zadetkov. Toda tudi vsa dar se je po 5 minutah vrnil so bili odporni in sveži ter so pokazali sijajno igro, ki se red Prešeren : Ljubelj (pionirji) ŠPORT — NUJNA POTREBA je žal končala samo z odigra njegova spretnost ni nič zaleg igrat. Opaziti je bilo, da so se gostje vsled nemoči začeli po ko vidi na našem igrišču. Po 0 : 6 (0:2) INDUSTRIJSKIH CENTROV nim I. polčasom igre. Lepo vre la pred razigranimi napadi Ko- rotanovih igralcev. V 5 minuti služevati ostrejše igre, pred prikazani igri bi moral biti re Korotan : Jesenice (pionirji) Veliko in živo prizadevanje me, uspeh domačinov v Zagre je izvrstni Noršič preigral so- vsem Zara I. V drugi polovici zultat najmanj 3 : 0 za Koro 1 : 1 (1:0) za športno udejstvovanje vidi bu, njihov prvi nastop doma, cbrambo gostov in prisebno prvega polčasa v 38. minuti je tan in le odlični igri golmana Jesenice II : Projektor (pio mo trenutno na Jesenicah. Od vse to je na Korotanovo igri plasiral žogo v desni kot vrat imel Korotan še dve možnosti, se morajo gostje zahvaliti, da nirji) 1 : 1 (0:1) kar so jeseniški športniki zdru šče privabilo rekordno število žili in uredili svoje vrste, smo ni c: 1 : 0 za Korotan. Korotan da doseže gol, vendar jih je je ostal rezultat samo 1 : 0. Grafičar (Ljubljana) : gledalcev: okoli 2000. Sodil je Virtus (Duplica) 7:2 lahko opazili na Jesenicah ve je bil vseskozi v znatni premo štular zastreljal. Gostujoče Objektivni igralci so njegove objektivno tov. Gvardjančič iz lik telesno vzgojni in športni či. S svojo tehnično boljšo in moštvo je hiter tempo igre po uspehe večkrat nagradili z Ljubljane. SLOVENSKA LIGA polet. Intezivno so začeli de požrtvovalno igro je popolno polnoma izčrpal, posebno še, aplavzi. Našim predstavnikom v slo lati nogometaši, namizno teni Takoj v začetku igre so do ma zmede 1 nasprotnika, ki je ker so igralci med tekmo ved Ob polčasu, pri odhodu igral venski nogomet, ligi kaj slaba ški igralci, smučarji, kajakaši, mači prešli v napad in z zelo le redkokdaj prodrl na polovico no pili vodo, s katero jih je cev z igrišča, se je pred garde prede. Na tujih igriščih se kar hokejisti in umetni drsalci, keg- lepo in hitro igro nevarno ogro domačih, kjer je odlična obram zalagal njihov vodja. To je bi robo dogodil neprijeten inci znajti ne morejo. V tretjeim ljači in še veliko drugih, ki so žali nasprotnikova vrata, že ba zadovoljivo opravila svojo lo slabo zanje: in igre verjetno dent. Našel se je neki prena- kolu je gostoval v Piranu Gre do sedaj spali na lavorikah petež iz publike in napadel gorčič z Jesenic, ki je moral nekdanjih častnih rezultatov. golmana gostov, ker mu ni bila kloniti pred boljšo enajstorico Novo športno društvo Jesenice všeč njegova odlična igra. To Pirana s tesnim rezultatom je pravilno usmerilo in pospe Tudi kamniški je vredno vsake obsodbe. Igral_ 1 : 0 (0 : 0), dočim so Dom šilo razvojno pot športa na Je ci Izole so na ta osamljeni na žale na šempeterskem igrišču senicah. V kratkem času ob pad takoj ostro reagirali. Pre zgubile z železničarjem iz Go stoja so vsi prijeli za delo. Pr alpinisti so bili tepli so napadalca, kar je tudi rice kar s 3 : 0 (t : 0). Obe vi so začeli kegljači, za njimi zaslužil s svojim nešportnim tekmi sta bili živahni in lepi, le nočejo zaostati nogometaši, v dejanjem, toda šli so še dalje. da so domači bili uspešnejši. prav tako pa so vztrajno na Moštvo Izole ni hotelo nadalje delu tudi hokejisti in vsi dru vati tekme z izgovorom, da ni SPORED NOGOMETNIH gi, ki imajo pogoje za uspešno so varni pred gledalci. S tem PRVENSTVENIH TEKEM uetejst vovanje. so oškodovali številno publiko, GORENJSKE Organi samoupravljanja v ki je bila med vso igro objek 11. OKTOBRA 1953 železarni in vseh drugih delov tivna in nepristranska in je odo V Kranju, igrišče Korotana: nih kolektivnih podjetjih ka bravala vsako lepo potezo igre ob 10. uri Projektor : Gumar, žejo veVko lazumevanjc za po pri domačih in gostih. Takšen službujoči Peme. zitivno rast športa na Jeseni osamljen primer sektaštva, Id Na Hrušk"i, igrišče Hrušice: cah, zavedajo se v polni meri, ga je izvedel gledalec žane Pir- ob 15. uri Hrušica : Železniki, da lahko le zdrav človek nudi nat iz Primskovega (očividci službujočega določi Hrušica. skupnosti vse tisto, kai oc nje vedo povedati, da je bil celo Na sliki: V Lescah, igrišče Prešerna: ga pričakuje. vinjen), ne bi smel biti noben MATTERHORN povod za prekinitev igre. Naj manj pa bi ta osamljeni izpad Kamniški plezalci se že vsa vzponom bi obenem počastili Švico, je 21. avgusta skupina smeli vzeti kot politično pret zadnja leta uspešno uveljavlja 60-letnico svojega Planinskega šestih alpinistov z vso hrano vezo nestrpljivosti gledalcev, GASILSKI KOTIČEK jo v razvoju slovenskega alpi društva in PZS. za 20 dni, plezalno opremo in kar je čista izmišljotina go nizma. Njih torišče niso samo Velika denarna sredstva, ki ostalo ropotijo končno zapu stov. Reditelji Korotana so na- domače gore, t. j. Kamniška so bila za ta podvig potrebna, stila Kamnik. OBJAVA ŠTEV. 14. GZ LRS. Dolžnike, ki poleg padalca takoj odstranili, LM in Julijske alpe. Že lansko leto je dalo na razpolago matično Udeleženci so bili veseli, saj Vsem prostovoljnim gasil članarine dolgujejo Zvezi še pa ga je za prekršek tudi are je skupina enajstih alpinistov društvo in PZS, izdatno pa so so se jim le odprla vrata v le skim društvom okraja Kranj! za gasilski material, bomo v tirala. Moštvo Izole je kljub obiskala pogorje Grossglock- podprli odpravo tudi LOMO in pote in veličastnost Matterhor. Tromesččna poročila. bodoči okrožnici imenovali in zagotovilom službujočega de nerja in Lienških Dolomitov podjetja ter ustanove v Kam novega kraljestva, a navdajal poslali našega zastopnika, da legata, uprave kluba in oblast Do 5. oktobra 1953. naj vsa (Avstrija), kjer je izvedla vr niku. jih je tudi grenak občutek, da dolžni znesek izterja. nih organov, da se nimajo česa društva obvezno pošljejo poro sto pomembnih vzponov. Sami so si. skunstruirali In jim je le redko kdo v domovini bati, trmasto ostalo pri svoji čilo za mesece: julij, avgust šola Medvode: izdelali iz umetne mase spe želi srečno pot in uspehe v tujih Letos pa so si podjetni Kam. odločitvi. Odklonili so celo pred in september. Poročila naj bo Do danes še nismo prejeli cialni šotorček za visokogor gorah. ničani izbrali za svoj cilj Švi log da se tekma nadaljuje brez do točno in vestno izpolnjena. prijav za obisk podčastniškega sko taborjenje, ki tehta samo Po naporni vožnji z vlakom carske alpe in sicer predvsem publike, čeprav zato ni bilo no Posebna pažnja se bo polaga tečaja v Medvodah. Pozivamo 95 dkg in je uporaben tudi kot in utrudljivi hoji iz Zermatta osvojitev vrha Matterhorna v benega pravega povoda. Vse to la na točko 3. (vaje), točko 5. vsa PGD, da na seji upravne visokem Wallis pogorju. S tem zaščitna vreča (Zeltsaok ali (zadnja železniška postaja) kartanje goniva) in točiko 7. ni nič zaleglo, moštvo Izole se ga odbora vzamejo zadevo res Zdarskv vreča) za bivake v do vznožja Matterhorna, so si na sodnikov poziv, da nadalju (blagajniško poročilo). no v pretres. steni. Kamničani po štirih dneh po IZPLAČANA JE ZOPET je z igro ni odzvalo, zato je ta Vstavijive brizgalniee: Iz vse mogoče literature so tovanja uredili taborišče s šo Prevzem |>oslov sekretarja: NOVA ZAVAROVALNINA tekmo po 5 minutah zaključil. pobrali opise Wallis pogorja in tori pod grebenom Hornli v vi V okrožnici štev. 13. danega Ob veščama vsa PGD, da se NAROČNIKU Takšen postopek moštva »Izo Matterhorna. Preskrbeli so si šini 2800 m. Od tu so alpinisti termina za vrnitev vstavljenih je vrnil iz odsluženja kadrov NAŠEGA LISTA le« ni bil z ničemer opravičen špiritne, bencinske in meta ku v posameznih navezah nasko brizgalnic niso upoštevala sle skega roka voljeni sekretar (razen, če jih je bilo strah Maš naročnik Anton Zelnik iz halnike, izdelali ledne kline, čili več vrhov in smeri. Naj deča PGD: Velesovo, Gorice, tov. Metod Rotar ter prevzel pred hudim porazom, kar pa Pivke št. 2 se je 5. avgusta torbice itd. prej so se poskusili z NW gre Preddvor, Srednja vas, Dobra- posle. ni športno), ker so užalili šte smrtno ponesrečil. Njegova že Deloma je bila odprava o- benom na Petit Cervin (Mali čevo, žiri, Lahovče, Sp. Brnik Opozorilo! vilno publiko, ki se1 je vedla do na Helena Zelnik je dobila po Matterhorn). Nato so se. odločili in Kovor. Ker moramo briz- Na željo društev je uradni premljena tudi z najnovejšimi njih vseskozi prijateljsko. Pri njem zavarovalnino, ki gre v derezami, ki jih je izumil naš za osvojitev najlepše gore na galno vrniti, stavimo zadnji čas pisarne OGZ ob torkih od mer žana Pirnata, ki ni niti tem primeru vsem našim na ing. dr. Avčin in so označene svetu Matterhorn. Po večur- rok 9. oktober in pozivamo o- 14. do 19. ure, kjer bo tedaj član »Korotana« ne bi smeli ročnikom. Od nje Fmo prejeli kot izum FLRJ št. 24. Imeli nem plezanju po Wymperjevi menjena društva na obvezu« navzoč 1 član upravnega odbo vzeti gostje tako splošno. Mi te dni sicdečo So vojaški model. Z njimi se smeri so 28. avgusta srečno dolžnost. ra. sami ostro obsojamo Pirnatov ZAHVALO pa plezalci niso preveč pohva stopili na 4.505 metrov visoki Članarina — dolgovi: Na pomoč! nekulturni izpad, ki je oblatil lili, ker so se jim zdele neko vrh. Opozarjamo vsa PGD na iz V. d. sekretar: Predsednik: »Helena Zelnik se »Glasu ugled naših gledalcev, in v Gorenjske« toplo zahvaljujem liko preveč komplicirane. Nekaj dni kasneje so doseg- vršitev obveznosti do OGZ m Maks Tvrdy Viktor Bizjak bodoče bomo take nestrpneže za podeljenih 10.000 din iz na Kot prva jugoslovanska po il vrh tudi jeseniški alpinisti. izločili iz svoje srede. slova zavarovanja naročnikov.« vojna alpinistična odprava v Č. A. Sprememba vozne cene na progi lesenice - Ljubljana OBJAVE * SPOREDI * OGLASI S I. oktobrom 1953 spreminjamo na progi Jesenice — Ljubl jana vozne <•( ne in sicer: DEŽURNA SLUŽBA KINO ja«, ob 10. uri »Na otoku s mest. obč. Kranj, da je 14. okto teboj«. 5. do 8. oktobra ameri ber določen kot zadnji dan za Ljubljana 210.— din Jesenice Dežurna zdravniška služba v Kino »Radio». Jesenice: do ški film »Carrie«. Predstave ob popravke in reklamacije vpisa Ljubljana 200— din .lavornik območju ljudskega občinskega 4. oktobra nemški film »Nikl«. 15.45., 18. in 20. uri. (Spre v volilne imenike. Žirovnica Odbora mestne občine Jesenice Predstave ob delavnikih ob 18. menjeno zaradi dolžine filma). Volilni imeniki so volilcem in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18 P.re/.niea 190.— «1 i n od 12. 10. do 9. 10. 1953: Dr. Kino »Svoboda», Kranj-Stra- dani na vpogled v tajništvu in 20. uri. V nedeljo matineja Begunje Lubša Noela, Nova bolnica, žišče: 2. do 4. oktobra ameriški ljudskega odbora mestne obči ob 10. uri. Cena za odrasle 20 Vozni red na tej progi ostane neizpromenjen in yieer: Plavž. Obiski na dom naj se ja film »Na otoku s teboj«. Pred ne soba št. 5/1 dopoldne vsak vijo najkasneje do 18. ure zve din, za mladino 10 din. V so odhod zjutraj /. Jesenic ob 0.00 uri stava v petek ob 19. uri, v so delovni dan od % do 12. ure, čer. Po tej uri bo zdravnik boto in nedeljo ob 20. url dvoj prihod v Ljubljano ob 7.45 uri boto ob 17., 19. in 21 uri, v popoldne pa v torek in četrtek obiskoval le bolnike z težjimi ni program »Niki« in »Dolgo nedeljo ob 15., 17., 19. in 21.o d 14. do 18. ure. odhod iz LjuMj.m, ob 14*80 uri poškodbami in močnimi krva pomni«. 5. do 7. oktobra ame uri. V soboto in nedeljo ob 21. Reklamacije: po 14. oktobru prihod na Jesenice ob 10.15 uri vitvami. riški film »Aretacija«; 8. do uri na sporedu ameriški film se ne bodo mogle upoštevati. SAP - LJUBLJANA 11. oktobra italijanski film > Ju tri bo prepozno«. »Onstran Missourija«. Isti film GLEDALIŠČE se prikazuje na nedeljski ma MALI OGLASI Prešernovo gledališče Kranj K^iio »Plavži«, Jesenice: 3. tineje ob 10. uri. do 6. oktobra angleški film Prodam stavbo z vrtom v Sobota, 3. oktobra ob 20. url, »Dolgo pomni«. Predstave ob centru Kranja. Poslopje je u- Klabund: Krog s kredo« — Iz delavnikih ob 18. in 20. uri, v OBJAVE godno za prezidavo v stanova- ven. Gostinsko podjetje ned ijo ob 16, 18. in 20. uri. V V pravni odbor »Partizana«, je z delavnico. Naslov se dobi Nedelja, 4. oktobra ob 16 uri, nedeljo matineja ob 10. uridruštv. a za telesno vzgojo, v uredništvu. tt Klabund: Kiog s kredo — Iz Cena za odrasle ^0 din, za Kianj, obvešča, da bo v sredo Pozor! Dam večji znesek kot »RESTAVRACIJA KRANJ ven. mladino 10 din. V soboto in ne 6. oktobra ob 19.30 uri v zgor brezobrestno posojilo za stano Torek, 6. oktobra ob 20. uri, deljo ob 20. uri dvojni pro nji dvorani Sindikalnega doma vanje v Kranju aH bližnji oko VAS VABI NA OTVORTTEJV V I M ;KITREJEINIH PROSTO Cankar: Hlapci — red Torek gram »Dolgo pomni« ln »Are članski sestanek z naslednjim lici. Sem upokojenec z ženo. RIH PdV.-K MKN/I' ISKRA \ SOHOTO, l)NK .'{. OKT. ln izven. Jerman: Janez Eržen. tacija«. 7. do 9. oktobra nem dnevnim redom: Poročilo o do Ponudbe na upravo lista pod četrtek, 8. oktobra ob 16- ški film Maja v tančici«. »Miren«. OB lo. URI. sedanjem delu in predlog član uii. Cankar: Hlapci Zaklju Ob otvoritvi In vsako soboto Vas bo zabaval znani plesni Kinml Javornik Koroška HI Ifl : stva za bodoče delo. Prodam plemensko kravo in čena predstava za gimnazijo. 2. do 4. oktobra francoski film telico. Naslov v upravi lista. sekstet »Iskra«. Nudili bomo vse vrste jedil, pristna domača Člani in prijatelji društva Jerman: Jane/, Krzen. »Otroški vrtec«. Predstave v Lepe moštarice ima na pro ^hu ter ostale alkoholne in brezalkoholne pijače. vabljeni. UMIKU! u reda Torek prosi petek in soboto ob 18. in 20. daj Slane, Preddvor pri Kran- Oh otvoritvi bomo ločili vso pijače p<» se posel« j znižanih mo, da niam oproste, da je bila uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. DIM) »Svoboda« Kranj — nju. '•'Hali. most4, vabi nove člane k sodei- predstava v torek 29. septem uri- V nedeljo matineja Vstop Klavir starejšega tipa pro Obenem Vas obveščamo, da sprejemamo abonente, ki jim bra odpovedana. Vzrok je bil nina: za odrasle 20 din, za lovanju v svojih sekcijah: moS- dam za 20.000 din. Primeren bomo od vključno 4. oktobradaljo nudili hrano DO sled., .h smrtni slučaj v družini enega mladino 10 din. ki In ženski zbor »Prešeren«, za učenje ali podežeflska dru eeuiah: godbo na pihala in dramsko naših članov. Pri vseh abon Kino »Ktoržič«, Kranj: do štva. Naslov v upravi. sekcijo. Člani naj svoje sodelo majskih predstavah so sedeži 4. oktobra ameriški barvni Prodam velike nože za riba Kosilo: I. mentu din 90— vanja prijavijo najpozneje do v prosti prodaji. film »Onstran Missourija«. nje zelja. Naslov v upravi lista. II. nienu din 70. 10. oktobra tov. Mihi Papovu, Uredništvo »Glasu Gorenj Predstave ob delavnikih ob 16, Podpisana Tomnžič Marija, III nienu din 50. Kranj, Sindikalni dom. V> .Vrja I nienu din f>.>r . ske« se opravičuje, kefr je ti 18. In 20. uri, v nedeljo ob 15., Stiiiževo 36, preklicujem kar II. nienu din 50. skarski škrat po pomoti 1/. 17. In 19. uri. Ob 21. uri ame sem neresničnega govorila o tov. OPOZORIM) VOLIVCEM! Zajtrk P0 Izbi H. pustil 2 vrstici v prejšnji šte riški barvni film »Na otoku Jožetu Žužku, Struževo 36 in se vilki pri objavi Prešernovega s teboj.« Matineja 4. oktobra Opozarjamo vse volivce na mu zahvaljujem, da je odsto gledališča. ob 8.30 uri »Onstran Missouri območju ljudskega odbora pil od tožbe. Prva premiera o Prešernovem gledališču KaLbo z Mestnim Že ob izidu so vsako Cankar- (Iwmn rflnL.1P 131 t IT!"fc skeptika. Jermanov lik ss v u jevo delo sprejeli žolčni napa- ^"" J njem ^ ^ (prekraLko_ Odvegledališčeč bi bilo ponavljanjme on a Jesenicah? di negodovanje in vrsta zmot- listiCne drame, izzveni v iracio. lako dognanem izrazu, kot še trajni študij). Preigraval se je komunalna dejavnost na Jese priznanem delovanju jeseniške ntn največkrat zlonamernih namom svetu. V skladu s trdo, nobeno njegov© delo. Hvala ^a s spretno retorično:; t jo, ki pa ni nicah. Z njo pa tudi Mestno vrednotenj, ce je bil se tako logično stvarnostjo takratne ta poseben uspeh gre v prvi mogla prepričati. Daljši študij ga Mestnega gledališča, ki s9 gledališče, ki nima denarja za odkrit in kristalno jasen, zme- družbene in politične situacije vrsti režiserju Slavku Janu, pa vloge bi dal mogoče drugačno je povzpelo med našimi ama dogotovitev pričetega dela. Pro raj so mu očitali, daje meglen bi moral Jerman aii v smrt ali tudi vsemu igralskemu kolek- sliko. terskimi, kakor tudi polpokltc- stori so v takem stanju, da Jj z^preden, v nerazumljivo ^ Golicavo, od koder bi se po tivu. Šele, če po predstavi po- Kot Eržen, je presenetil tudi nimi odri na najvidnejše! mesto. zahtevajo dokončno izdelavo in 57 naštudiranih premier in 436 simboliko. Hinavsko mu je kn- desetih letih vrnil v trg do kra- novn0 pregledujem knjižni Pristov v vlogi župnika. Bil je je vsako igranje, kakor tudi odigranih predstav, 33 ponovi tika priznala veliko umetniško ja dotolčen, drugi Hvastja ali tekst drame, dobim približno impresivna, trda, na zunaj do- studiranje- nemogoče. Vse kaže, moč in blesteči slog ter eno- Kačur. V drami pa mu mrtva sliko o velikem kreativnem de- stojanstvena, toda brezčutna tev in 54 gostovanj govori do da je letošnja gledališka sezona dušno preklela in izobčila ne- mati oprosti in na pot ga lu, ki ga je opravil Jan z in- postava »Velikega inkvizitor- volj jasno o zavidanja vred na Jesenicah resno ogrožena, varno prevratno in žaljivo pre- spremlja Lojzka, ki je simbol scenacijo te naše standardne ja«. Temu župniku verjamem, nem delovanju edine take kul- kajti vsako zavlačevanje del drzno misel, zavito v dognano blage misli in globoke vere v tragedije. Cankarju se je pri- da obvlada faro s samim mi- turno-prosvetne ustanove v pri obnovi odra in dvorane bi radovljiškem okraju. Kakor do obliko. V »Hlapcih« pa je Can- človeka. bližal z ljubeznijo in velikim gom. Zato je Pristov vehe- se podaljšalo do konca seraone. karjev bič zažvižgal tako ostro Vsa druščina v konferenčni spoštovanjem Ničesar ne od- mentno reagiranje v drugem sedanje je tudi letošnja gleda Jeseničani, ki so z veseljem liška sezona obetala veliko preko vse liberalne in klerikal- sobi je iz realnega sveta. Can- vzema in ničesar samovoljno dejanju za čas vrgl0 iz okvir opazovali dela pri obnavljanju uspehov. Gledališki in umetni ne srenje, da niso z besnim kri- kar je tem človečkom postavil ne dodaja. Predstavo gradi na ja. Izrazit je bil odtenek v Mestnega gledališča, se upra ški svet sta izbrala repertoar, psihološko poglobljeni analizi zadnjem dejanju, ko ranjene- vičeno sprašujejo, kaj bo z le ki bo obsegal res priznana dela beseidila. Vsaka gesta, vse kre- ga nasprotnika dq kraja dotol- tošnjo gledališko sezono. Da bi in nudil za vsakega nekaj. Ker tanje na sceni je logično in psi- če, nato pa si lahko clovoli za gledališče po 8 letih uspešnega pa je bil oder z dvorano nuj hološko zasidrano v besedilu, hip čisto iskreno človeško ču- dela v devetem letu mirovalo, no potreben obnovitve, je gle hkrati pa to besedilo podčrta- stvovanje, tudi sam suženj si ne gre nikomur v glavo. 25-00!) dališče v poletnih mesecih s va, osvetljuje in odgrinja za- stema. obiskovalcev jeseniškega Mest pomočjo subvencije Ljudskega nega gledališča nestrpno priča strte misli. S skromnimi, a do- Kalander je v Kranju lahko odbora mestne občine Jesenice kuje skorajšnje rešitve tega pe bro pretehtanimi sredstvi sko- le Grašič. Postavil je na oder pričelo z obnavljanjem dvorane raj hipno ustvari potrebno odr- poln lik, ki pri vsakem nasto- in odra, kar naj bi bilo dogo rečega problema in si nikakor sko vzdušje. Samo en detajl: pu obvlada odrski prostor. Do- tovljeno še pred sezono. Dela ne more predstavljati, da bi prvi prizor petega dejanja. Po brodušen, šegav, poiten silak, so potekala normalno in upair ljudska oblast dopustila letos tekstu so na odru Lojzka, Ge- ki ga je nevarno razbesneti. smo, da bosta obnovljena dvo mrtvo sezono. Mestno gledali ni in Jerman. Dialog, poln na- Barvito so izdelane figure u. rana in tehnično izboljšan oder šče na Jesenicah je edina taka migovanj na smrt, :-.e mukoma čiteljskega zbora. Nadučitelj mnogo pripomogla k uspehom kulturna ustanova v vsem ra odvija. Ob zaključku prizora (F. Tref alt) živ lik, kot da letošnje gledališke sezone. Do dovljiškem okraju, zato je dolž pride iz materine sobe zdrav- sem ga še včeraj srečal; za- nedavna je bilo vse v redu, nost, ne le mestnih, temveč tu nik in pove, da gre z bolnico piti Komar (M. Cegnar), ki je saj je LOMO z ozirom na do di okrajnih forumov, da najde h koncu. Po Janu pripelje v za- v drugem dejanju nekoliko kazano nujnost celo odobril zvi jo izhod iz trenutne zagate in četku dejanja Jerman -zdrav zdrknil iz sicer dobro zastav šanje proračuna investicij na zagotovijo Mestnemu gledališču nika k materi. S tem dobi pri ljenega koncepta; Dolinarjev blizu 2 milijona dinarjev. Ko potrebna sredstva, za dokoi- zor drugo osvetljavo. Ustvar zlomljeni, tragični Hvastja; ci pa je Narodna banka blokira čno izdelavo gledališke dvora jeno je težko, grazljivo vzduš nična Geni (M. černetova), ki la vsa investicijska sredstva ne z odrom. Gledališki kolektiv je Veg čas vemo, na kaj ča se postavlja na glavo le iz ko- občine, je slednja sprejela sklep pričakuje polno razumevanje kajo ti trije ljudje in zdi se. da modnosti in brbljava Minka ukiniti do nadaljnega vse inve pri merodajnih forumih in u- stoji za vrati smrt. Takih teht- (Klio Maverjeva), ki jo prav sticijske gradnje. S tem skle stanovah, kar bo zanj največ Jerman (Eržen) in Lojzka (Cigojeva) nih domislekov je v režiji več. tako drugo dejanje za hir* • pom je bilo znatno prizadeta je in najlepše plačilo. Jan tudi natanko občuti, kdaj spodnese.Enakovreden drug čanjem napadli le vsebinske pred obraz nekoliko izbočeno ge Cankar odlepi od realnih tal. teJ tovansiji je zdravnik (Jože plati drame, ampak raztrgali zrcalo, ki jih sicer spači, toda Z njim vred dvigne tak prizor Kovačič), zgovorni vetrogončič tudi oblikovno. Ob tej, še da- njihove fizionomije bistveno ne v svet preroških prividov. Maj- masko filozofa^ Lojzka An- nes, pa tudi za naprej največji spremeni, župnik jc že sim- hna mojstrovina zase je zboro- ke Cigojeve je nežno, eterično S sodišča slovenski politični tragediji, ki bol. On je vtelešenje brezčutne- vanje in spopad v četrtem de- bitje, bliže stmbolu kot živi je začetek umetniškega viška ga, mrkega in brezkompromis- janju. ženski. Tudi ostale manjše vlo- V. H. iz Binklja prf Škofji senja. Delo je bilo v takih oko e so Loki je najemnik kamnoloma v liščinah zelo nevarno in če bl Cankarjeve literarne tvornosti, nega avtokratskega sistema, ki junaka drame in nasprotna ? P^zljdvo^delane zlasti ai OVa bližini Škofje Loke. V njem se stena zrušila, bi po vsej ver zlohotno in škodoželjno dopo- mu je edini cilj in namen ab- ^ sta Jerman m župnik Ob ,™ l :, °Zr*,. \+' vedujejo, da je njegova umet- solutna oblast. S tem, da ga je Erženovem Jermanu se nehote dela nekaj delavcev. Lomljenje jetnosti poškodovala delavca. meid materinsko ljubeznijo in kamna v tem kamnolomu pa niška pot končana. Cankar dvignil na realni svet, spomnim njegovega Dolinarja „„. _ Inšpekcija dela je takoj odre spravlja v se j^ opravljajo proti pravilom dila, da se delo ustavi, dokler Cankar je »Hlapce« napisal je župnik zrasel v silno demo- y »Jakobu Rudi«. Dolgo pot je ' grob. in predpisom, ki določajo, ka se ne zagotovi in pripravi tak po veliki klerikalni zmagi pri nično figuro, katera temna sen- premerij Eržen v dveh letih ko je treba lomiti kamenje, da volitvah 1. 1907, ko 'se je ve- ca je dolgo prekrivala vso de- Njegov ju,nak ^ preprost, do^ Primerno, intimno občuteno, način dela, ki bo zagotavljal je zavarovano življenje delav čina slovenske podeželske inte- želo. mestoma močno stilizirano sce popolno varnost delavcev. bar, na prvi videz malo po- cev. Inšpekcija dela OLO Kranj ligence čez noč zasukala po ve- Slogovno drama ni enotna- no je zasnoval ing. arh. V. memben človek, čigar vrednost je ugotovila, da lomljenje V. H. se je moral zaradi te tru, kot petelin na streihi, sle- Prvo dejanje je satira na brez. - spoznaš šele v borbi. Vse kar M°Ika; kamna opravlja od spodaj nav ga, ker se ni držal tehničn ) deč Geninemu programu: »Na- načelnost slovenske inteligence Vsaka premiera je za nar. pove, je tudi v njem osebno zgor ln to z Izpodkopavanjem, varnostnih predp^ov pri delu, zadnjašLvo je dobro, naprednja- in drugo se že nagiba v farso; majhen praznik. Če pa Prešer dozorelo, zato ne rabi ne vi kar je proti predpisom o var zagovarjati pred sodiščem in je štvo je dobro, najboljše pa so v tretjem pa začnemo doživ- novo gledališče predstavi Can sokega podstavka, ne prepri nostnih ukrepih pri delu v bil spoznan za krivega obtože. pečene piske.« Ijati tragedijo osebnega etosa, karja z njegovo najboljšo dra čevalnega glasu. Kako prepro knrnnnTrtmtb Ob t>reglp o določitvi volilnih enot za volitve odbornikov Zbora proizvajalcev OLO Kranj in številu ne dejavnosti, Dom slepih in Zakona o pravicah in dolžno- 9 KZ Kovor, 10. KZ Križe, 11. odbornikov ki se volijo v posameznih volilnih enotah. obrtne poslovalnice lesne in sten ter o volitvah ,n odpoklicu • Goriče jl2 Trstenik kovinske stroke — 1 odbornik zveznih ljud. poslancev, 125. čl. ' I. IBI, Tovarna lovskih patronov. nizacije v mestni občini Tržič: Volilna enota štev. 23. ki jo Zakona o pravicah in dolžno- freaoslje 11. I^A iso- SKUPINA INDUSTRIJE, Zadružna mlekarna Čirčiče in Tovarna obutve Triglav, To- sestavljajo gospodarske orga- stih ter o volitvah in odpoklicu krica, 15. KZ Kranj, 16. KZ TRGOVINE IN OBRTI: privatni terenu Čirče, Volilna enota štev. 11, ki jo lanterija' Tržič, Pletilstvo Tr- obrata Trata, vse^gostilne in kona o volitvah in odpoklicu KZ Hotavlje, 21. KZ Lučine, Samostojne volilne enote so: Volilni enota štev 1 ki jo sestavljajo gosp. organizacije žič, Tovarna usnja Runo in tr- obrtne poslovalnice prehrambe- odbornikov ljudskih odborov 22. KZ Gorenja vas, 23. KZ sestavlja, del gosp' podjetja v mestni občini Kranj: Indu- govina — B odbornika. ne stroke ter vse gospodarske določila Javorje, 24. KZ Log 25. KZ Iskra tovarna za elektrotehni- strija obutve Planika, Kurivo, Volilna enota štev. 17, ki jo organizacije obč. LO žabnica ' Zminec, 26. KZ Poljane in KDZ ko in finomehaniko (produk- Odpad. Podjetje za promet z sestavljajo gosp. organizacije — 1 odbornik. da ^ zbori volivcev, na kate- odpadki, žimopreja, Mestna o- v mestni občini Tržič: Gozdna Volilna enota štev. 24 ki jo rih se predlagajo kandidati za Mladi vrh, 37. KZ bonca, zs. cija) 3 odborniki. Volilna enota štev. 2, ki jo pskarna Stražišče, ter vse go- uprava Puterhof Desno indu- sestavljajo vse gospodarske or. odbornike Okraj, zbora pvoi/.- KZ Davča, 29. KZ Zali log, 30. sestavlstavljj a del gosp' podjetja spodarske organizacije občine strijsko podjetje Tržič, Trgov- ganizacij,e občine Cerklje, šen- vajalcev ter poslance Zvezne- KZ Martinj vrh, 31. KZ Draž- Iskrakra , tovarna za elektrotehnielektrotehni - Besnica — 1 odbornik. sko podjetje PresKrba, Trgov- čur in Smlednik — 1 odbornik, ga in Republiškega zbora pro- 32 Kz CEŠN,ICA 33 KZ PROIZVAJAL- ko in finomehaniko (monta Volilna enota štev. 12, ki jo sko podjetje Prehrana, Pošlo- Volilna enota štev. 25, ki jo izvajalcev v sestavljajo gosp. enote v mest- valnica Triglav Tržič. Pošlo- sestavljajo vse gospodarske or- SKl SKUPINI KMETIJSTVA Selca, 34. KZ Bukovica, 35. KZ ža)— 3 odborniki se na, . jkanega blaga — Bitnje Kranj, govska poslovalnica KZ Lese, Volilna enota št°v. 26, ki jo 4 odborniki sko-žimarska zadruga in Ekonomija Bitnje, 3. KZ KZ Cerklje, 41. KZ Brniki. 42. sestavljajo gospodarske orga Volilna enota štev 4 ki jo Invalidsko podjetje Plastika, Kovor, Križe, Sv. Ana. Sv. Ka- Mavčiče, 4. KZ Podbrezje, 5- KZ Zalog, 43. KZ Visoko 44. sestavlja gospodarsko podjetje Invalidsko podjetje Vrtnarija, tarina — 1 odbornik. ' nizacije v občini Železniki: O- i no, Podjetje za nakup in pro- validsko podjetje Prehrana — Tržič — 1 odbornik. stih ter o volitvah in odpoklicu 13. »Elektro« Kranj, 1. KZ Bitnje za KZ Bitnje dajo žita in mlevskih izdelkov 1 odbornik. Volilna enota štev, 19, ki p zveznih ljud. poslancev, 125. čl. 14. »Pekarna« Kranj, in Ekonomijo Bitnje; žito, Mestna vrtnarija — 2 od- Volilna enota štev. 14, ki jo sestavljajo gosip. organizacije Zakona o pravicah in dolžno- 15- Trg. podjetje »Kokra 2. KZ Poljane za KZ Poljane bornika. sestavljajo gosp. organizacije v mestni občini Tržič: Tovar- stjh ter o volitvah in odpoklicu Kranj ,. — . , in KDZ Mladi vrh: 16 Tr Volilna enota štev. 7, ki jo v mestni občini Kranj: Tovar- na čevljev Ljubelj, Megrad Tr- ijUa# poslancev Ljudske skup- - £- podj. Preskrba« sestavljajo gospodarske orga- na unsnja Standard in Tovar- žič, Pilama Triglav, Gostin- ščine LRS in 97. čl. Zakona o Kranj, 3. KZ škofja Loka za KZ nizacije v mestni občini Kranj: na gumijevih izdelkov Sava. stvo Zelenica, Apnenica Tržič spremembah in dopolnitvah Za- 17. Trg podjetje »Sadje« škofja Loka in Ekonomijo šk. Direkcija komunalne dejavno- obrtniki s sedežem obrti na Ja- železniška postaja JDŽ, PTT kona o volitvah in odpoklicu Kranj, Loka; sti, Remontna delavnica tekstil- hačevctm prelazu, Na skali, Tržič, Planinsko društvo —- 1 odbornikov ljudskih odborov 18. Trg. podjetj »Merkur« 4. KZ Jezersko za KZ Jezer nih strojev. Remontna delavni- Majstrov trg Kokriški breg, odbornik. Kranj sko in ekonomijo Jezersko; ca »Č« Kranj — 1 odbornik. Prešernova ili-, Reginčeva ul. Volilna enota štev. 20, ki jo določila, ^ Združene mlekarne čir Volilna enota Štev. 8, ki jo Tomšičeva ul., Pot na kolodvor] sestavljajo gospodarske orga- da g_ zbori volivcev, na kate- čiče, 5. KZ Smlednik za KZ Smle t ivljajo gospodarske orga. Ljubljanska oesta, Stara ce. nizacije v mestni občini škofja rih se predlagajo kandidati za 20. LIO škofja Loka, dnik, Ekonomijo Smlednik in nizacije v mestni občini Kranj: sta, Struževska cesta ter vse Loka: Gorenj, predilnica, To- odbornike Okraj, fcbora proiz- 21' Gozdna uprava Šk. Loka, Ekonomijo Hraše; Pletenina, Elektrarna Sava E- gostinstvo na levem bregu Sa- varna klobukov Odeja, Obrt- vajalcev ter poslance Zvezne- 22 »Gradiš« ško- škofja Loka, 6. Državno posestvo Cerklje lektro Kranj — 1 odbornik. ve — 2 odbornika. ne poslovalnice, usnjarske, tek- ga |n Republiškega zbora pro- 23! Voj podjetje »Jelovica« za Državno posestvo Cerklje Volilna enota štev. 9, ki jo Volilna enota štev. 15, ki jo stilne in vseh ostalih strok, ra- izvajalcev V PROIZVAJALSKI škofja Loka in Ekonomijo Cerklje. sestavljajo gospodarske enote sestavljajo gosp. organizacije zen gradbene, lesne, kovinske SKUPINI INDUSTRIJE TR 24. Tovarna klobukov Škofja v mestni občini Kranj: Kranj- v mestni občini ^Kranj: Mestna in prehrambene — 2 odborni- GOVINE IN OBRTI opravijo Loka, Smrt fašizmu — sko gradbeno podjetje, Invalid- klavnica, Mestna šivalnica, So- ka. T v ru\ k"j 25. Zadruga »Niko« Železni sko podjetje, Tkalnica barvar- boplesk Mestno steklarstvo, Volilna enota štev. 21, ki jo /. S0SI>0<,ar*K,n orgamza svobodo ljudstvu! ki, na, kemična čistilnica Zvezda. Mestno tapetništvo. Mest. briv- sestavljajo gospodarske' orga- "Ja ' 26. Zadruga češnjica (sodar- Predsednik Okr. vol. komisije: Roleta-mizarstvo, Tovarna mi- niča, Čevljar, zadruga, Mestno nizacije v mestni občini škofja 1. »Planika« Kranj, stvo, mizarstvo in mehanične Stane Vertovšek 1. r. la Kinematografsko podjetje prevozništvo, Elektrotehn. pod- Loka: Gradiš, (Strojno kovin- 2. Direkcija komunalnih u- ^e'iavnice) Kranj, enote PTT^službe, Go- jetje. Mestna -slaščičarna Mest. sko industrijsko podjetje SKUP, stanov Kranj IrtVIlKjei, „ ,., . ... nr7 m ' i rr« Tajnik Okr. volilne komisije renjska tiskarni, T ržavna za- ključavničarstvo, Invalid, podj. Ljubljana-Vižmarje, obrat Šk. 3. Gorenjska predilnica v Šk 27. Tovarna kos m srpov Tr- J J žič dr. Pavle Rozman 1 r. ložba £iovenijc\ Triglav pošlo- Puškama in privatni obrtniki Loka, Motor Drž. elektrokovin- Loki, 28. Tovarna obutve »Ljubelj« valnica I in II in privatni obrt- s sedežem v Jenkovi ul., Titov sko podj., JDŽ, PTT v škofji 4. »Alpina« žiri, Tržič, ni':i E sedežem na terenu Rupa trg Cankarjeva ul., Tavčarje- Loki, Prevozništvo Remont, o. 5. Jug. drž. železnice Kranj, 29. Tovarna finega pohištva in Stmževo — 1 odbornik. va ul, Trubarjev trg, Savski brtna podjetja in obrtne poslo- 6. »Pletenina« Kranj, Dostojno Tržič, Volilna enota štev. 10, ki jo breg, Sejmišče in Savska ce. valnice gradben^ stroke — l 7. »Megrad« Kranj, 30. »Megrad« Tržič, se pripravimo ustavljajo gospodarske orga. sta — 1 odbornik. . odbornik. 8. Industrija bombažnih iz- 31. Tovarna lepenke Tržič, nizacije v mestni občini Kranj: Volilna enota štev. 16, ki jo Volilna enota štev. 22, ki jo delkov Kranj, na volitve Industrija bombažnih izdelkov sestavljajo gospodarske orga- sestavljajo gospodarske orga- 9. »Roleta« Kranj, (Nadaljevanja na 6. str.) Na zadnjem zasedanju sta katerega območju se vrši zbor. tako Zvezna kot Republiška Sklicanje zbora volivcev se ljudska skupščina sprejeli razglasi na običajni način tri predpise, s kateiimi je (bil, Kaj je treba vedeti o najbolj dni pred pnUčtetkom zbora z skladno z že uveljavljenimi no navedbo dnevnega reda zbora. vimi predpisi uzakonjen nov Zbor volivcev, ki je sklican za volilni sistem. Na osnovi teh radi predlaganja kandidatov za novih pmedpisov, t. j. Zveznega pomembnih pripravah za volitve poslanca se lahko opravi, če je zakona o pravicah in dolžno li log. 7. Zminec, Poljane, Go vrh, Lučine, Prilesje Zadobje. nice, (Podobeno, del Gabrške na, Puterhof, Lom, Gahovče, navzočih najmanj desetina stih, o volitvah ln odpoklicu renja vas, Žiri, Savodenj. V b) Hotavlje, Hlavče njive, Sr. gore Javorje, Dolenjčice, Mu- Potarjie. 18. v občini Zali log: vseh volivcev z območja za zveznih ljudskih poslancev Jn okraju Kranj bomo torej voli Brdo, Volaska, Cabrače, Suča, ravej čertiena, Ravan, Podvrh, celotno območje obč. lj. odb. katera je zbor sklican, naj Republiškega zakona o pravi li enega poslanca v Zvezni zbor Robidnica, Davča, del Krinice, Zaprevalje, Dol in Gor. žetina. Zali log. 19. v občini Zminec: manj pa 50 volivcev, če se zbor cah in dolžnostih o volitvah in 7 poslancev v Republiški Laze, Lajše, Studor, Debeni, 10. v občini Predoslje: celotno celotno območje obč. lj. odb. in odpoklicu ljudskih po.sl.-m zbor. volivcev ne more opraviti zato, Kopačnica, Leskovica, Trebija, območje obč. odb. Predoslje. Zminec. 20. v občini žabnica: cev Ljudske skupščine LRS, ker ni navzočih toliko voliv Kandidati za poslanca Zvez Podgora Klad je, Fužine. 4. v Smlednik, celotno območje celotno območje obč. lj. odb. sta Zvezni oz. Republiški izvr nega in poslance Republiškega cev kot je potrebno, skliče nov občini Gorice: celotni obč. od obč. lj. odb. Preddvor. 12. v Žabnica. 21. v občini Železniki: šni svet razpisala volilVS v zbora predlng.-ijo n;i zborih zbor volivcev tisti organ, ki je bor Gorice. 5. v občini Jezer občini Selca: celotno območje a) Železniki, Jasenovec, škovi- Zvezni oz. Republiški zbor. ki vnlllopvi, ki B« .JUiirU jejo za upravičen za sklicanje zbora. sko: celotno območje obč. ljud. obč. lj. odb. Selca. 13. v občini ne Smoleva, Ostri vrh, Mar l)od(> v nedeljo 22. 11. 19M. ter vs;i območja kakor za volitve Na zboru volivcev imajo pra odb. Jezersko. 6. v mestni ob Smledni, celotno območje obč. tinj vrh, b) Dražgoše, Studeno, volitve v Zvezni cz. Republi v Okrajni zbor. Okrajna volil vico odločati samo tisti, ki i- 1 čini Kranj: a) teren center, ljud. odbora Smlednik. 14. v Rudno Podlonk, Češnjica. 22. ški r/boi proizvajal. 'V. ki hoda na komisija je za območje majo volilno pravico in prebi b) teren Rupa, Zlato polj \ občini Savodenj: celotno ob V Občini Žiri: a) Žiri, Osojnica v dneh od 22. oz. 23. do 28. 11. okraja Kranj določila nasled vajo na območju, za katero je Suuževo, c) tereni Primskovo, močje Obč. lj. odb. Savodenj. Breznica, Brekovce, Sovra, O- 1953. in sicer tiste dni. ki jih nji območja zborov volivcev, zbor sklican. Zbod volilcev o- Planina, čirčiče, e) tereni Go 15. v občini Šenčur: a) Sred pale, Izgorje, Podklanc, Ravne, določita Zvezna oz. Republiška ni katerih se predlagajo kan tvori predsednik občinskega oz. renje, Klane d) tereni Huje, nja vas. Visoko. Milje, Hote- Stara Vas, Goropeke, b) Do- volilna komisija. didati za poslance Zveznega mestnega ljudskega odbora Gorenja Sava, Iskra, f) tereni može, Olševek, Luže, b) Šen bračeva, Nova vas, Žirovski Volitve poslancev v /.vozni in in poslance Republiškega zbo ali odbornik, ki ga. on določi Kalvarija šmarjetna gora, čur, Voklo, Voglje, Hrastje, vrh, Račeva, Leidinca, Mrzli Republiški zbor se opravijo po ra: 1. v občini Besnica: celotno ter ga vodi do izvolitve Str.ožišče," Labore, g) tereni Prebačevo. 16. v mestni občini vrh, Selo, Zabr?žnik, Jarčja volilnih enotah tako, da se v območje obč. lj. odbora Besni predsedstva zbora. Izvolijo Orehek, Drulovka. 7. v občini škofja Loka: a) mesto škofja dolina Koprivnik. vsaki volilni enoti voli en po ca. 2. v občini Cerklje: a) ga volivci na zboru iz svojih Mavčiče: celotno območje obč. Loka in vasi: Puštal, Hosta, slanec. Za 'volitve v Zvezni Cerklje, Vašca, Polica Grad, Zbori volivcev; na (katerih vrst ter ga sestavljajo predse lj. odbora Mavčiče. 8. v občini Sv. Barbara, b) Stara Loka, zbor tvori celotni okraj Kranj Požmk 1'šata Šmartno, Stiska se predlagajo kandidati za po dujoči in dva |č!ana. Dnevni Naklo: a) Naklo, Malo Naklo, Binkelj, Virlog, Papirnica, Tr eno volilno enoto za volitve vas, Sv. Ambrož Ravno, Apno, slance Zveznega in Republiške red zbora volivcev mora obse Oegeljnica, Strahinj, Pivka, nje Vešter c) Trata, Stari v Republiški zbor pa je Kranj šent Urška gora. Sv. Lenart, ga zbora se lahko opravijo Polica, Okroglo, b) Žeje, Bi dvor, Virmašp, Grenc, Suha(, gati: 1 .volitev kandidacijske razdeljen n;i sedem volilnih Sidraž, Viševca, Vrhovi je. b) prav do tistega roka, ki je strica Dolnja vas, Britof, Pod- Lipica, d.) Reteče, Gorenja vas komisije, 2. predlaganje kandi enot, ki obsegajo območja na Zg. Brniki, Vopovlje Lahovče, predpisan za predložitev pred tabor, Srednja vas, Zg. Duplje, Godešič Draga, Pungait. 17- datov po volivcih, 3. Obrav slednjih občin: 1. del m sta ZeAoff, Cerkljanska Dobrava, loga kandidature zbora voliv Sp. Duplje, Zadraga, 9. v obči v mestni občini Tržič: a) me navanje predloga kandidacij Kranj: tereni center, Orehok Glinjt , c) Velesovo, Trata, cev Okrajni volilni komisiji za ni Poljane: Predmost, Dobje, sto Tržič, bi Križe, Pristava, ske komisij? za določitev kan Stražišč:\ 2. del mesta Kranj: Adergas, Cešnjevk, Praprotna radi potrditve kandidature, t. j. Smolbno Srednja vas, Žabja Senično, Zg. in Sp. Kovor Le didata in glasovanje o predlo tereni Planina, Primskovo, Ru polica, Štefanja gora Gorje. ."'>. najpozneje 2(1 dni pred dne vas, Log, Visoko, Del Gabiš k • se, Hudo, Stlbenje, žiganja vas_ gu. Zbor volivcev izvoli izmed pa Struževo ter občini Naklo V občini Gorenja vas: a) Go vom volitev, torej do (31. 10. gore, Hotovlje, Bukov vrh, Kre- Retnje, Breg, c) Kovor, Lešlci, prisotnih volivcev kandidacijsko in ' Predoslje. 3. Tržič, Gorice. renja vas, Se.stran.ska vas, Tra 1953. sklicati pa se morajo se menk, Vinharje, Dol. In Gor. Hudo Hušica, Loka, Brdo, komisijo, katere naloga je, da 4. Jezersko, Preddvor, Orklje, ta, Dol. Dobrava Gor. Dobra veda najkasneje 30 dni po raz Brda, Malenskl vrh Dol. In Gor. Zviitfe, Paloviče, Vadiče Viso. na podlagi predlogov volivcev Smlednik, »einour. 5. škofja va žirovski vrh Antona, Žtr. pisu volitev. Zbor volivcev skli vrh Urbana, Todraž, Bačne, Ravan, Jazbin«, Volča, Lovsko če, Popovo, Hudi Graben, d) poda zboru končni predlog Loka, Mavčiče, žabnica. 6. če predsednik občinskega oz. Brobovnica, Dolge njive Goli brdo Lom Zakobiljek, b) Del Sv. Ana, Slap čadovlje, Doli za določitev kandidatov. Desnica, Selca, Železniki, Za- mestnega ljudskega odbora, na Zbori volivcev v industriji, trgovini m obra (Nadaljevanje s 5. strani.) Zbor volivcev se opravi v ca Reginčeva ulica, Tomšiče Zbor volivcev se opravi v 26. Gospodarske organizacije Smlednik, PTT Smlednik prir- podj. Kurivo Kranj. va ul., Pot na kolodvor, Ljub 32. LIO Tržič podj. komunalne dejavnosti. v občini Mavčičie- Soc. gostin vatni obrtniki, Trg. podjetje 2. Triglav Tržič, Tov. cve- ljanska cesta, Struževska ce 33. Gozdna uprava Tržič ska podjetja, privatni obrtni Smlednik in ostala trgovina. kov Retnje trgovska mreža sta, Stara cesta in vsa socia 20. Mlin Trata, soc. gostin (Puterhof), ki, trgovina KZ Mavčiče in o- Zbor volivcev se opravi v Triglav Tržič. listična gostinska podjetja na stvo škofja Loka, obrt pre 34. LIO Preddvor, stala trgovina. gosp. org. PTT Smlednik. Zbor volivcev se opravi v levem bregu Save. hrambene stroke v šk. Loki. 35. Gozdna uprava Preddvor, Zbor volivcev se opravi v* 36. Kamnolom Kokra, podj. Triglav Tržič. Zbor volivcev se opravi v Zbor volivcev se opravi v 33. Gospodarske organizacije podj. Mlin na Trati. gospodarski organizaciji trgo v občini Šenčur: soc. gostinska 37. Opekarna Bobovk 3. Tovarna usnja »Runo« Tr gospodarski organizaciji hotel vina KZ Mavčiče. podjetja Šenčur, občinska obrt- 38. čevljarsko podj. »Alka« žič, trg. podj. »Runo« Tržič. Evropa Kranj. 21. Gospodarske organizacije Duplje. 27. Gospodarska organizacije na podjetja privatni obrtniki, Zbor volivcev se opravi v 9. Vino Kranj žito Kranj, v občini Besnica: JDŽ, social- gostinstvo, Splošno remontno v občini Naklo: PTT Naklo in PTT Šenčur in vsa trg. podje- tov. usnja »Runo« Tržič. Mestna vrtnarija Kranj. II. Po obratih oz. poslovnih podj. Besnica, privatni obrtni Duplje, JDŽ Naklo in Duplje, tja. 4. Tovarna furnirja Boaov- enotah gospodarskih organiza Zbor vohvcev se opravi v ki. Gostinsko podjetje Naklo, obč. Zbor volivcev se opravi v Ije, soc. sektor trgovine in obr cij: podjetju »Vino« Kranj. obrtna podjetja Naklo (pletil- gostinskem podjetju Šenčur. ti, privatni obrtniki iz območ Zbor volivcev se opravi v 1. V tovarni »Iskra« Kranj: ja občine Zminec. 10. Remont tekstilnih strojev Splošnem remontnem podjetju jSSrtS^vJ^SSft 34•• Gospodarske organizacije Kranj, Remont »Č« Kranj. Trg v občinah Železniki in Zali log: a) montaža, b) orodjarna in Zbor volivcev se opravi v Besnica. Ž-^SP „?°tr tje JNaikio, lrgovina KZ -Na- PTT 2eiezniki in Sorica, soc. splošni oddelek, c) razvojni la Zbor vohvcev se opravi v Tovarni furnirja Bodovi je. 22. Gospodarske organizacij* klo in privatni obrtniki boratorij, konstrukcija, upra podjetju Remont tekstil, stro gostinska podjetja, soc. obrt 5. LIP Krani. GG Kranj, Si- v obč. Cerklje: Opekarna Češ- va priprava dela, komerciala, jev Kranj. Zbor volivcev se opravi v na podjetja, privatni obrtniki, računovodstvo, d) produkcija, tarsko žimarska zadruga Stra njevek, Parna žaga, soc. go obč. obrtnem podjetju Naklo. Usnjarna Železniki, Trg. podj. žišče, Plastika Stražišče, Inv. 11. Tovarna mila Kranj, Ki stinstvo, Remontno podj. Cer e) industrijska šola, stano 28. Gospodarske organizacije Sora Železniki in vsa ostala podjetje Vrtnarija Stražiš&i, no Kranj, Okraj, pošta Kranj, klje občinska obrtna podjetja, trgovina. vanjska uprava, jasli kapital v občini Poljane: PTT Polja na izgradnja in kontrola. privatni obrtniki in soc. go Gorenjska tiskarna Kranj, Dr privatni obrtniki. Trg. podje Zbor volivcev se ppravi v stinska podjetja na desnem žavna založba Kranj, Triglav tje Cerklje in vsa ostala soc ne, soc. trgovina in gostinska 2. V tov. »Tiskanina« Kranj: in'obrtna podjetja privatni ^snJar"i Železniki. bregu Save. poslovalnica I. in H. Kranj ter trgovina, PTT Cerklje. a) predilnica, b) tkalnica, c) obrtniki, Trg. podjetje Poljane 35. Gospodarske organizacijo, Zbor vohvcev se opravi v privatni obrtniki terena Rupa Zbor volivcev se opravi v oplemenjevalnica, d) glavna in ostala trgovina. v občini žabnica: soc. gostin podjetju LIP Kranj. in Struževo. podj. Opekarna češnjevek. pisarna delavnice, skladišča in Zbor vohvcev se opravi v stvo — zadružna gostilna žab 6. Tkanina Kranj Delikate Zbor volivcev se opravi v zunanja dela. 23. Gospodarske organizacije Trg. podjetju Poljane. nica, soc. obrtna podj. privat sa Kranj, Tobak Kranj, Pre podjetju Gor. tiskarna Kranj. 3. V tovar. »Inteks« Kranj: v občini Gorenja vas: PTT Go ni obrtniki, PTT Žabnica, JDŽ hrana Kranj. 29. Gospodarske organizacij; 12. Tovar, lovskih patronov renja vas, socialistično gostin žabnica Trg. podjetje žabnica a) predilnica, b) tkalnica, c) Zbor volivcev se opravi v v občini Preddvor: PTT Pred apretura, d) zunanji obrati, e) Kranj ter privatni obrtniki stvo, Splošno remontno podj. podjetju Tkanina Kranj. dvor in Kokra soc. gostinska ,n °stala trgovina, obrat TJ - Gaštej. terenov Čirčiče, Primskovo, Gorenja vas in ostala sociali oprava v podjetja, soc. obrtna podjetja, Z,M)r »« 7. Državna obrtna podjetja Klane in Huje. stična obrtna podjetja privat 4. V tovarni »Sava« Kranj: privatni obrtniki, Trg. podje Trg. podjetju žabnica. v Kranju: Elektrotehnično pod ni obrtniki, Trg. podjetje Go a) dopoldanska izmena b) po jetje, Mestna klavnica, Mest Zbor volivcev se opravi v tje Preddvor. 36. Gospodarske organizacije Tovar, lovskih patronov Kranj. renja vas in ostala trgovina. poldanska in nočna izmena. na klavnica Mestna šivalnica, Zbor volivcev se opravi v v občini Žiri: PTT Žiri, soc. Zbor volivcev se opravi v 5. V gradbenem podj. »Pro Mestno steklarstvo, Sobo-pLesk, 13. železo - Les Tržič, Ple- Trg. podj. Preddvor. gostinska podjetja žiri, Zadr. jekt« Kranj: a) stavbišča na Splošnem remontnem podjetju gostilna Sora, privatni obrtni Mestno tapetništvo, Mestno tiljstvo - Galanterija Tržič. 30. Gospodarske organizacije desnem bregu Save in stavbi- Gorenja vas. ki, Trg. podjetje žiri in ostala prevozništvo, Čevlj. zadruga Zbor volivcev se opravi v v obč. Predoslje: Oljarna Bri trgovina, čevljarsko podj. Met šče pri tovarni »Inteks«, b) Mestna slaščičarna. Mest. klju gospodarski organizaciji Žele 24. Gospodarske organizacije tof žaga Britof, Gost. podj. ka žirl in ostala soc. obrtna stavbišča v mestu Kranjfti čavničarstvo, Mestna brivnica, zo - Les Tržič. v občini Gorice: PTT Golnik, Predoslje, privatni obrtniki, (Planina, Komunala, tovarna podjetja. Fotolik, Puškama ter privat 14. Trg. podjetje »Preskrba« soc. gostinstva Krojaško-šivilj- Mlin Ilovka, kolarska delavni Sava, Sindikalni dom in Mer Zbor volivcev "nravi v ni obrtniki s sedežem v Jen Tržič, Mlekarna Tržič, Trg. ska zadruga Gorice, privatni ca KZ Kokrica Trg. podjetje kur) c) stavbišča na Zlatem čevlji podj. Metka žiri. kovi ulici, Titov trg, Cankar podj. Prehrana Tržič posloval obrtniki. Trg. podj. Golnik, Tr Predoslje, Trgovina KZ Pre polju, vojaški objekti in stran jeva ulica, Tavčarjeva ulica, nica Triglav Tržič, poslovalni govina KZ Gorice. doslje. 37. Gospodarske organizacije ski obrati, d) stavbišča v Br- Trubarjev trg, Savski breg, ca Tobak Tržič, Odpad Tržič Zbor volivcev so opravi v Zbor volivcev se opravi v v občini Sovodenj: Zadružno nikih. Sejmišče in Savska cesta. in trg. poslovalnice KZ Kovor, Krojaško-šiviljski zadrugi Go oljarni Britof. gostinstvo. Mizarstvo KZ, Tr Zbor volivcev se opravi v Križe Sv. Ana, Sv. Katarina rice. govina KZ Sovodenj privatni III. V združenih gospodar Elektrotehničnem podjetju. in Lese. 31. Gospodarske organizaci obrtniki. skih organizacijah: 25. Gospodarske organizacije 8. (Privatni obrtniki s sede je v občini Selca: PTT Selca. Zbor volivcev se opravi v v občini Jezersko: PTT Jezer Zbor volivcev ~ opravi v 1. Kurivo, Odpad, Kranj ži- žem v Kranju: Jahačev pre Tabor-Remont Selca in ostala trg. podj. Preskrba Tržič. sko, soc. gostinska podjetja na podj. Mizarstvo KZ Sovodenj. mopreja Stražišče, Opekama laz, Na skali, Majstrov trg, obrtna podjetja privatni obrt Jezerskem Kamnolom Jezer Stražišče. Kokrški breg, Prešernova uli- 15. Mestna pekarija Tržič, niki, Trg. podjetje Selca in Smrt fašizmu — Mestno mizarstvo Tržič, Mest sko in ostala obrtna podjetja, ostala trgovina. svobodo ljudstvu! na mesarija Tržič Mest. kle- privatni obrtniki, Elektrarna, Zbor volivcev se opravi v Trg. podjetje Jezersko. parstvo Tržič, Mlin Rieitnje. Tabor-Remont Selca. Predsednik Okr. vol. komisije: Mehan. delavnica Tržič, Kro- Zbor volivcev se opravi v 32. Gospodarske organizacije Stane Vertovšek 1. r. Določitev volilnih enot jaštvo Tržič Krojaštvo Križe, gesp. org. Kamnolom Jezer v občini Smlednik: soc. go Tajnik Okr. volilne komisije: tarina, Kovor, Križe Gorice, Mesarstvo Tržič, Klavnica Tr (Nadaljevanje s 5. strani) sko. stinstvo. Krajevna pekarija dr. Pavle Rozman h r. Trstenik, Predoslje, Kokrica žič, Mestna žaga Tržič, OZKZ brtno proizvajalna in predelo Kranj, Preddvor in ekonomija poslovalnica mesarije Tržič, Ki valna zadruga kovinarjev Ni Bitnje — 1 odbornik. no Tržič, Fotolik Tržič, DES ko Železniki, Usnjarna Želez Tržič, Radiomehanika Tržič in Volilna enota štev. 32, ki jo niki, obrtniki trgovine, gostin privatni obrtniki Tržič. stvo, PTT in vse gospodarske sestavljajo kmetijske zadrugo organizacije občine Zali log — žiri Sovodenj, Trebija, Hotav Zbor volivcev se opravi v 1 odbornik. lje, Lučine, Gorenja vas, Javor podj. Mestna pekarija Tržič. je Poljane, Log, Zminec in 16. Pilama Trig'av Tržič, Volilna enota štev. 27, ki jo KDZ Mladi vrh — 1 odbornik. sestavljajo gospodarske orga gostinsko podj. Storžič, gostin Volilna enota štev. 33, ki jo ZADRU2NJ DAN V NAKLEM nizacije: Zaclružna poslovalni sko podj. Zelenica Tržič, PTT sestavljajo kmetijske zadruge ca češnjica, čevljarska produk Tržič in Križe, JDŽ Tržič in Sorica, Davča, Zali log, Martinj- Kmetijska zadruga Naklo prireja ob priliki 50-letnice zadružništva v Naklem tivna zadruga RaUtovec Stude Križe Planinsko društvo Tr vrh, Dražgoše, češnjica Selca, naslednjo prireditve: no in vse gospodarske organi- žič, Apnenica Tržič. Bukovica, Luša, škofja Loka, SOBOTA, DNE 3. X. 1953: i..;"'ie občine Selca — 1 odbor Zbor volivcev s6 opravi v Trata, Godcšič, žabnica in eko- ob pol 8. uri — dogon živine na razstavni. prostor nik. podj. Pila rim Triglav Tržič. nu,,.;J3 škofja Loka — 1 od ub pol 9. uri — otvoritev sadjarske, poljedelske, čebelarske razstave in razstava volilna enota štev. 28, ki jo bornik. 17. Odeja škofja Loka, Obrt zadružnih strojev sestavljajo gospodarske orga Volilna enota štev. 31, ki jo ne usnjarske in tekstilne stro ob 9. uri — strokovno ocenjevanje živine nizacije: Alpina - tovarna čev sestavljajo kmetijske zadruge ke škofja Loka ter ostale stro ob 12. uri — revija najbolje ocenjene živine ljev žiri, enote PTT žiri, tr Cerklje, Brniki, Zalog, Visoko, ke raaem gradbene, lesne, ko ob 15. uri — I. zborovanje živinorejcev pinegavrskega pasemskega rajona s pred govska, gostinska in obrtna Velesovo Šenčur, Kokra, Jezer vinske in prehrambene. vajanjem filma podjetja na področju občine sko, Smlednik, Voklo, Trboje, Zbor volivcev se opravi v ob 19. uri — igra »Divji lovec« žiri — 2 odbornika. Ekonmije: Jezersko, Smlednik, podj. Odeja škofja Loka. Vol'lna enota štev. 29, ki jo Praše, Cerklje ter državno po NEDELJA, DNE 4. X. 1953: sestavljajo vse gospodarske or sestvo Cerklje 1 odbornik-. 18. SKIP škofja Loka, MO ob 9. uri — tekma traktoristov okraja Kranj ganizacije občine Preddvor in TOR škofja Loka, JDŽ škofja ob 10. uri — ogled strojev in javna razprava med kmeti in strokovnjaki o upo Jezersko 1 odbornik. IH. Loka PTT škofja Loka, obrt rabnosti posameznih strojev za naše kraje gradb. stroke, Združena špedi Volilna enota štev. 80, ki jo Sklep stopi takoj v veljavo ob 13. url — dirka s kmečkimi konji s stavljajo vse gospodarske or in se objavi na oglasni deski cija škofja Loka, Avtobus Šk. ob 14. uri — otvoritev »Zadružnega doma« in objava rezultatov tekmovanja ln ganizacije občin Naklo, Gorice Okrajnega ljudskega odbora in Loka. razdelitev nagrad in Predoslje — 1 odbornik. v vseh obratih in delavnicah Zbor volivcev se opravi v ob 15. uri — pester kulturni program v Prosvetnem domu. II. gospodar, organizacij, ki po gospodarski organizaciji SKIP ob 16. url — p r o s t a kmefka zabava s plesom SKUPINA KMETIJSTVA samezne volilne enote sestav škofja Loka, ljajo. 19. Komunalna podjetja v Volilna enota štev. 31, ki jo Smrt fašizmu - svobodo narodu! sestavljajo kmetijske zadruge škofji Loki trgovina, lesna in Besnica, Bitnje, Mavčiče Pod- Predsednik OLO: kovinska obit, Dom slepih Sta brezje, Lese, Sv. Ana Sv. Ka Miran Košmelj 1. r. ra Loka. slanca; v proizvajalski skupini žavljani FLRL, ki imajo volilno gozdarstvu, gradbeništvu, pre (Nadaljevanje s 5, strani) so jih predlagali volivci. Zbor sedoval zboru volivcev in pred sednik kandidacijske komisije. kmetijstva, pa je okraj Kranj pravico in so vpisani v volilni vozništvu, poštni, telegrafski Kandidacijska komisija je volivcev glasuje posebej o vsa Poleg njunih podpisov je treba združen z okraji Postojna, Se imenik na območju FLRJ oz. t> le tonski službi, trgovini, go sestavljena od 7—15 članov ter kem kandidatu, ki ga je pred za vsakega navesti priimek, žana, Gorica, Tolmin In Ra LRS, pa se poslanci Zveznega stinstvu, pri komunalnih delih ima pravico predlagati po 1 ložila kandidacijska komisija. očetovo in rojstno ime, poklic dovljica v skupni volilni okraj, ln Republiškega zbora proizva in obrtništvu ter. obrtniki. 2. kandidata za poslanca. Pred Glasuje se z dviganjem rok. in prebivališče. Njuna podpi ki obsega vse gospodarske or jalcev' volijo po izvoljenih o- V skupini kmetijstva: kmetje, logi se dajejo ustno. Ko je Izmed kandidatov, ki jth je sa morata biti overjena od gani zaci je omenjenih admini krajnih zborov proizvajalcev. ki so člani kmetijskih zadrug, predlaganje kandidatov konča predložila kandidacijska komi ljudskega odbora občine, na strativnih okrajev te skupine Poslanci Zveznega oz. Republi in člani njihovih gospodarstev, no, se kandidacijska komisija sija, je sprejet vsak tisti kan katere območju je bil zbor vo- in te volijo enega poslanca. Za ški ga zbora, proizvajalcev se ki se ukvarjajo s kmetijstvom, umakne, pretrese predloge, ki didat, za katerega je glaso vliccv ali pa od sodišča Pred volitve poslancev v Republiški volijo torej posredno, zaradi delavci in uslužbenci kmulij- so jih dali volivci in sestavi vala večina navzočih volivcev logu kandidature je treba pred zbor proizvajalcev pa je okraj česar je potrebno, da še pred »kih posestev, delavci in usluž predlog za določitev kandida če zbor volivcev ne sprejme ložiti zapisnik o zboru voliv v proizvajalski skupini industri volitvami poslancev v Zvezno benci kmetijskih zadrug ln dru ta. Predlog obsega lahko ene nobenega kandidata iz njenega cev. Za veljavnost kandidature je, trgovine in obrti razdeljen oz. Republiško skupščino opra gi kmetijski delavci. Na seji ga ali več kandidatov, vendar predloga aH pa se zbor voliv je potrebno, da najmanj ena na volilne enote, ki obsegajo vimo volitve v okrajni zbor dne 02. 9. 1953. je Okrajni ljud pa samo takšne kandidate, ki cev ne strinja s številom kan didatov, ki jih je ona predlo tretjina zborov volivcev na ob gospodarske organizacije te proizvajiUccv, v katerega bodo ski odbor sprejel tudi sklep, s so jih predlagali volivci. Ko v no_ močju Republiške volilne eno proizvajalske skupine nasled volili proizvajalci v svojih g©* katerim je določil, da »e kandidacijska komisija konča žila, se na istem zboru voliv te oz. ©na četrtina zborov vo njih občin: 1. del mestne obči s]>odarskib organizacijah dolo vi Okrajni zbor proizvajalcev delo, sporoči predsednik ali cev Izvoli nova kandidacijska livcev na območju Zvezne vo ni. Kranj (desni breg Save i ni čeno število svojih predstavni izvoli z ozlrom na gospodarsko član kandidacijsko komisije komisija, ki zastopa potrditev lilne enote, predlaga istega občino (Besnica. 2. del mestne kov. Okrajni ljudkl odbor razvitost okraja najvišje do zboru volivcev predlog za do kandidatov, tako kakor je bilo kandidata. Pr. dlog kandidatu ol)čine Kranj (levi breg Save) Kranj je za' to na seji dne 22. pustno število članov, to je 50, ločitev kandidatov in ga ute preje že omenjeno. Na podlagi re zbora volivcev se mora In občine Cerklje, Šenčur, 9. 1953 sprejel sklep; da bo kolikor članov šteje Okrajni melji za vsakega predlaganega sklepa zbora volivcev se se predložiti okrajni volilni komi Smlednik. 3. škofja Loka, Zmi do volitve v Okrajni zlx>r proiz zbor. Po določilih novega Za kandidata. Zbor volivcev nato stavi nato predlog kandidatu siji najpozneje 21 dni pred nec, Žiri, Železniki, Gorenja vajalcev dn,. 5. 11. I !).">:',. ni kona o volitvah in odpoklicih obravnava predlog kandidacij re, ki mora obsegati sledečo dnevom volitev, t. j. najpozneje vas, Žabnica, Poljane, (Selca, sicer v proizvajalski skupini i [bornikov ljudskih odborov ska komisije, če med obravna podaitke: za katere volitve ln za katero volilno enoto velja do 31. 10. 1953. Zdi log, Savodenj, Mavčiče i r 1111 ^- 11 i je, trgovine in obrti ter imajo namreč zbori proizvajal vanjem kdo navede razloge 4. Tržič, Naklo, Gorice, Predos dne K. II. 1953. v proizvajalski cev najmanj tri četrtine proti kakemu kandidatu, ki ga predlog, dan volitev, da je bil Za volitve poslancev v Zvez predlog sprejet na z bom vo lje, Preddvor, Jezersko. V pro skupini kmetijstva. toliko odbornikov kot Okraj je predlagala kand'dacijska ko ni zbor proizvajalcev je okraj izvajalski skupini kmetijstva ni zbori. misija, ali če predlaga druge livcev, kje in kdaj je bil zbor Kranj v proizvajalski skupini Odbornike za okrajni zbor volivcev in za katero območje, pa je združen z okraji m Ra proizvajalcev volijo proizvajal (Dalje prihodnjič.) ga kandidata, mora kandida Indu.sti i je, trgovine ln obrti sa dovljica in Tolmin v skupno cijska komisija preizkusiti te priimek, očetovo in rojst. ime mostojen volilni okraj, ki obse. ce nepn • i dno vsak v svoji pro ter prebivališče vseh na zboru volilno enoto, ki voli enega po- izvajalski skupini in sicer: 1. V razloge in predloge ter predlo ga, gospodaiske organizacije Hlanea. V noM'mlini žiti zboru volivcev svoj končni volivcev določenih kandidatov. omenjen,, proizvajalne skupine skupini industrije, trgovine In predlog. Tudi ta pretilog lah Predlog kandidature zbora vo na območju administrativnega Medtem ko volijo poslance v obrti: delavci In uslužbenci, ki v%i na volivce ko obsega samo kandidate, ki livcev podpiše tisti, ki je pred okraja Kranj, ki voli enega po- zvezni in Republiški zbor dr delajo v industriji, rudarstvu, 4T v\ \< nnpi/v KI; U udi parlamentarne voli tve imajo svojo zgodovi no, ki je včasih zelo za T nimiva. Borba za kandi date se je v stari Jugoslaviji vodila v ministrskih kabinetih in pisarnah policijskih oblasti, ne pa na terenu med množi cami. S podkupovanjem so ho teli na vsak način priti na KGLA ŠTEV. 40 S GORENJSK3. EX. 195 3 kandidatno listo ljudje, ki so se borili samo za .»stolček« in Epiloga za poduk in razvedrilo pri tem niso izbirali sredstev. »Banatski glasnik' (3. janu arja 1923. leta) poroča to~le: »Obveščeni smo bili, da je vče raj okoli poldneva obiskala na šega podžupiana zelo upošte vana hčerka dr. I. V. Z go spodom podžupanom se je dalj časa zadržala v političnem raz govoru. Imenovana gospodična t • • ima pri sedanjih volitvah zelo važno vlogo. Ona določa, kdo 14 glasov je zadostovalo, da je bil kandidat izvoljen bo postal kandidat Radikalne stranke v Banatu. za Jjudskega" poslanca Na tisoče premestitev Prva obtožba rance še nadalje v zaporu. Na »Klevetanje oblasti« daj so se zgodila neštevilna na šele, ko je bila mera zvr njihovo pritožbo je sodišče zo Podtikanje raznih krivic vlad silja,, izgoni, kazni, poneverbe, Celoten državni aparat je ob pet izdalo odlok, da se izpusti podkupovanja volivcev itd. Mi dnevu, ko so bile objavljene hana, so obtožili prvega mini nim nasprotnikom je bil pov jo na svobodo, vendar policija nistra so po volitvah napadali volitve, odložil na stran vse po stra. Napačno bi bilo misliti, sem običajen pojav. Ako se tega ni upoštevala. za dejanja med volitvami ven sle, ki niso v zvezi z volitva da so to storili zato, iker so je nekdo izjavil proti vladne dar brezuspešno. mi. Prav tako ministri. Vlada hoteli red, prekinitev stare ne mu kandidatu če je agitiral za mogoče prakse, uvedbo zako Minister prisoten pri tepežu ima polne roke dela. Takoj so nasprotnika, če je pripadal o'- Po 6. januarju nastale temeljite spremembe v nitosti in zagotovitev osnovnih Boža Maksimovič je 1926. 1. pozicijskl stranki, se je moral uradniškem aparatu, posebno v pravic državljanov. Ne. Mini osebno predsedoval nekemu vo »prostovoljno« obtožiti, da je Volitve, ki so bile po progla ster za notranje zadeve Božo policijskem. Tisoč in tisoč dr lilnemu zboru v Beogradu. Ko klevetal oblast, kralja in po sitvi šestojanuarske diktature, Maksimovič je postal trenotno so nekateri meščani nasproto se niso mnogo razlikovale od žavnih uradnikov so vrgli iz dobno. Taka dejanja so mu težak problem celo v Radikal vali predlaganim kandidatom, prejšnjih. Tudi tedaj so bili po eflužbe ali pa jih pilcmestin. podtaknili, da bi prišel v za ni stranki. Bil je na poti svo so navalili nanje policijski a- ulični uboji, poneverbe itd. Vlada sprejema na njihova por. Milutin Vrbič je bil obto mesta »svoje ljudi ki ji bo jim tovarišem v stranki in |t.i gentt s korobači ln jih prete Tako so v parlament priha žen, da je ukradel kokljo s do na volitvah zagotovili ve so ga v dogovoru z demokrati pali pred očmi ministra za no jali kandidati, ki so dobili 200 piščanci. Policija je kokljo na čino. Celokupen upravni aparat in opozicijo obtožili. Ta tožba tranje zadeve. On je to mirno do 300 glasov, medtem ko so šla na njegovem dvorišču, žan- je pričel delati propagando za proti onemu ministru je bila gledal. njihovi nasprotniki imeli po 30, Elegantna črna obleka vladne kandidate, nasprotna res zanimiva in strašna na po darji so ga skupno z dokaznim 40 in 60 tisoč glasov. Neki po kandidate pa preganjati. Go gled. »Razbite so bile volitve«, Politični uboji corpus delioti odvedli na okr. slanec iz Hrvatske je bil izvo za večerne prireditve načelstvo. Tam ga je žei čakal nja je bila neusmiljena proti tako navaja obtožnica, dalje V volilni gonji so bili poli ljen s komaj 14 glasovi, za vsakomur, ki ni bil pristaš vla »aretirani predstavniki opozici tični uboji pogosti, posebno na vladni kandidat s svojimi pri njegovega nasprotnika pa je da. je, ponarejeni volilni zakoniki, jugu. Samo v enem dnevu so staši in godbo, ki je igrala k glasovalo več tisoč ljudi. Pred spanjem poslan, kandidata dr. Krafta so njegovi zmagi. v Prilepu na ulici ubili tri Tur Po končanem delu počivajte v volilni gonji pretepli itd.«. Do Ravnodušnost do volivcev Številne stranke ke in enega Srba. Policija ni £ele takrat, ko ste poskrbeli sodbe ni nikoli prišlo. Obtožba brez izida koli ni poiskala storilcev. Zaradi takega stanja so bili tudi za svoje zdravje. Uspeh Nekdaj je bilo pri nas polno Nezaželeni kandidati so bili Obtožba proti ministru za vladni kandidati popolnoma raznih strank. Pred volitvami je vreden da žrtvujete še če Aretacije v Hrvaški često tepenii v pisarnah okraj notranje zadeve je vsebovala ravnodušni do vo'vcev in nji 1922. leta Iso bile poleg radi trt urice samo sebi. V Zagrebu so brez vprašanja nih načelstev. Načelnik belo- tudi mnogo drugih dejstev. Po hovih želja in potreb. Nekoč kalov in demokratov še slede prijeli kandidate. Med njimi palanskega okraja je v svoji pi stavili so jo na dnevni red ljud so Vojo Marinkoviea poklicali, Najprej slecite delovno oble če, stranke: tudi šetfa najmočnejše stranke sarni napadel uslužbenca, ker ske skupščine, o njej razprav naj pride na zbor volivcev v ko in si privoščite mlačno pr N. pr. v Sloveniji: Slovenska Stjepana Radića. Sodišče je iz ni hotel poslušati naloga poli ljali in — nič. Minister je ostal okraj, kjer je kandidiral. Na ho ali kopel ali pa se vsaj u- ljudska stranka (vodja je bil dalo odlok, naj ga ''zpuste. Od cije in se odreči kandidaturi. še naprej na svojem mestu. povabilo je kandidat grobo od mijte in nato dobro otrite z Korošec), Slovenska kmečka ločba je bila po zakonu izvr Namestnika kandidata Pale Delal je še dalje na isti način govoril : mehko frotirko. Č;e si potem namažete polt z olivnim ali stranka (Pucelj), Narodno-so- šena toda komisija je na osno Fodorja so v zaporu tako mu in je celo izvedel volitve 1927. »Ne, grem na zborovanje! če mandeljnovim oljem, boste oD" cialna stranka (Deržič), Na vi odredbe ministra za notra čili, da se mu je od udarcev leta. Te volitve so najbolj črna pridem ali ne pridem, izvoljen čutili prijetno sproščenost. Na rodna ljudska stranka (šušter- nje zadeve obdržaia vse areti- omračil razum. točka v politični zgodovini. Te bom kljub temu.« šič), Narodna napredna stran to se oblecite v sveža oblačila, ka (Ravnikar), Socialistična pa se vam bo zdelo, da ste stranka Jugoslavije (Bernoto) popolnoma spočiti, kakor da Socialistična stranka delovnega niste ves dan trdo delali, ves ljudstva (Pabijančič), Republi Kranjski grad in njegov stavbni razvoj večer boste, sveži, lahko boste kanska kmečka stranka (dr. obiskali gledališče, koncert ali Novačanin). V drugih krajih ranjski grad predstavlja Doba turških vpadov in upo rijana in zgodovinarja Valva tev notranjščine, kjer se pod kakšno drugo zabavo, z vese r>U položaj sličen. Naravno s svojo mogočno gmoto, raba strelnega orožja prineseta zorja še vedno samostojen, s ometom skrivajo številni, na ljem se boste posvetili lepi ^Je, da je policijski aparat imel K dvigajočo se na robu spremembo tudi v prvotno obli posebno streho od ostale gra kamnite konzole oprti leseni knjigi ali pa razgovoru z do dosti elela v borbi proti tolikim konglomeiratnega pomola ko kranjskega gradu. Njegovo ščine ločen del arhitekture, o- stropi in slikarije, ki jih re mačimi. vladnim nasprotnikom, da bi tik nad mostom preko Save, pritličje utrdijo po italijan pažamo od 18. stoletja dalje v nesančni grad z razvitim ču Na ta način se boste telesno radikalaem oziroma demokra enega najučinkovitejših arhi skem načinu s poševnimi zi upodobitvah mesta Kranja ved tom za dekoracijo prav gotovo poživili, a sami dobro veste, da tom zagotovil V( čino v bodoči tektonskih poudarkov starega dovi, ga opašejo s kamnitim no bolj naraščajočo težnjo po ni pogrešal. povzroča dobro telesno počutje skupščini. V bej borbi niso po Kranja in nepogrešljiv člen v paličastim zidcem in ga vklju združitvi obeh stavbnih indl- Do Prešernovih časov je bi veder duh in dobro duševno znali nobenih ozi.rov. Dogajale silhueti me;sta. Po času nastan čijo v ostalo mestno fortifika viduov. Kvadratni prizidek na la stara funkcionalnost notra razpoloženje. Vedrost in teles so se aretacije, pretepi in če ita je obenem najstarejši spo cijo. jugovzhodu končno združi obe njih prostorov še vedno živa- no ugodje se pa odražata v ob sto tudi uboji. arhitekturni gmoti v učinko menik profalnega stavbarstva Novi e konomski pogoji in Nastanitev uradov okrajne go razu. Gube se porazgubijo, po vito oeloto. v Kianju in se v virih omenja drugačen v tostranstvo obrnjen sposke v drugi polovici 18. st. teze postanejo mehkejše in Najvišji zakon Letošnja restavracija gradu je uničila staro notranjo podo smejoče, oči izražajo mladost. že 1. 1256. V tem letu dovoli življenjski nazor renesanse, je imela namen prikazati pot bo gradu in spremenila stavbo Zvečer si vzemite tudi malo Ali takrat morda ni bilo Koroški vojvoda Ulrik, tedanji spremeni značaj naše celotne razvoja njegove zunanje podo v množico temačnih prostornin. časa, da zberete svoje misli. Ustave? Da, imeli smo jO tudi lastnik Kranja, ortenburškim grajske arhitekture. Skromni, be. Vsleid pozne jeseni smo mo V gradu stanuje danes okrog Premislite in kritično ocenite, zakone smo imeli. Toda tedaj grofom zgraditev utrjenega tesni prostori srednjeveškega rali prvotni program skrčiti na 200 gojencev Vajeniškega do kar ste čez dan . počeli. Kdor Jta bil najvišji zakon minister stolpa na robu mestne plošča gradu ne ustrezajo več rasto najmanjšo mero. Vkljub temu ma, iz golih higienskih razlo se navadi, da zvečer pregleda za notranje zadeve izvajalci di, ki naj varuje prav v tem čim potrebam po humanizmu smo z doseženimi rezultati za gov bi bilo potrebno najti za času nastali most preko Save. prebujenega in k večjemu u- dnevno delo, se bo mnogo laže zakonov pa so bili okrajni na dovoljni. Ugotovljena je bila nje ustreznejše življenjske po Ta stolp, ki predstavlja eno dobju stremečega človeka. Sre duševno zbral, imel bo več u- čelniki, policijski pisarji in žan oblika prvotnega grajskega je goje, grad pa spremeniti v bi zgodnjih oblik srednjeveškega di 16. stoletja kupi grad Janž spehov, ker ne bo ničesar sto dar ji. dra in struktura njegovih zi vališče predmetom, ki jim sa gradu v katerem se istočasno Khisi s Fužin, ga prezida v ril nepremišljeno in Sie ne bo Vsakim volitvam v novi par dov. V prihodnjih letih bo tre nitarni razlogi ne ovirajo ek družita obrambni in stanovanj graščino, ki dobi po njem na dal presenetiti od nedavnih do lament je sledila vrsta zahtev ba misliti predvsem na uredi sistence — v muzej! ski moment, se nam je v osno ziv »Khislstein«. Današnje ime godkov. po pojasnilih za nepravilnosti vi ohranil do danes. Pozoren Kieselstein izvira verjetno od pri volitvah. Nikoli niso niko opazovalec, ki ga vodi pot pre Valvazorja, ki si je njegov iz gar obsodili za izvršena kaž ko Savskega mostu v mesto, vor napačno razlagal od kre njiva dejanja ali celo uboje. brž opazi na desnem krilu mena. ». . • gradu je dal ime Skoraj neverjetno, pa vendar Ureditev sodobne kuhinje grajskega pročelja zidan pra Kremen (nieimško Kiesel), iz ^e je vse to dogajalo. vokotni izrastek, ki se globoko katerega sta zidana grad in V kuhinji se pripravljajo je ramičen tlak je mrzel, zato prema v kuhinji naj bo razvr zajeda v strmino pomola. Prav mesto.« še pred letom 1600 do di, zato zahteva ta prostor moramo na mestih kjer stoji ščena tako, da prihrani ženi tenu najstarejšemu delu gra bi grad današnjo obliko. Na pr praktično pohištvo, snago in mo, napraviti lesene mreže. nepotrebno hojo. Ne sme biti du smo ob sedanji skromni ob votno strednjeveško stolpasto red, da gre delo hitreje od rok. V kuhinji uporabljamo na prenapolnjena, vendar pa mo Osvežitev novi zunanjščine posvetili po jedro se nasloni mogočno telo Deži naj proti severu da po dalje tudi ksilolitni tlak, ki je ra imeti vse, kar je za hitro sebno pozornost. Izpod debele dvonadstropne stavbe — da leti nI prevroče. Stene naj bo topel in elastičen, vendar se delo potrebno, in sicer: dober polti ga ometa so se prikazale šte našnji centralni del gradu. do bele, do višine 1.5 m preple- hitro izrabi. Dobimo ga, če štedilnik, dovolj veliko in pri vilne strelne lino in lepi, iz Vendar nam način razporedi Vsaka žena bi si od časa do akane z oljnato barvo ali oolo- zmešamo magnezitni cement z merno visoko delovno mizo, o- klesanih kamnov sestavljeni tve prostorov, zelo skromna časa morala privoščiti parno žene s keramičnimi ploščicami. žaganjem. maro za posodo, kuhinjske ogli, ki uokvirjajo stavbo. Mor veža in stopnišče dokazuj'erjo, kopel. Delovanjle potnih žlez Če ni mogoče obložiti aH pre- Največkrat pa imamo v ku stolčke in pomivalnik. Pri no da nam bo kmalu mogoče najti da v tem času srednjeveška se poveča in nia ta način se pleskatl z barvo celotnih sten, hinji lesen pod. Pri ladijskih vogradnjah naj bodo v kuhi tudi pot do kleti - - nekdanjih stavbarska tradicija še ni po čisti koža. Zlasti znojnice se pa jih vsaj tam, kjer se naj tleh morajo biti stiki tesni. Tak nji vzidane omare. Z njimi pri ječ, ki so danes bržkone zasu vsem izumrla in da je še da pri parnih kopel i h temeljito bolj maže jo, t- j. ob štedilniku pod je topel, mehak za hojo hranimo na prostoru, mladim te in katerih vhod leži nekje leč čas, ki ustvari »potratne očistijo ln odprejo. Nekaterim in ob pomivalniku. Okna naj in se čedno poriba. V kuhinjah zakoncem pa denar za pohi pod tlakom v notranjščini stav prostore« kasnejših graščin. V ženskam se lojne žleze kaj ra bodo velika. Svetloba naj pada manjših družin oblagajo tla z štvo. Manj primerne so police, be. Če si pobliže ogledamo ta neskaljeni luči, ki jo prižiga v de zamaše. Tedaj se v njih na štedilnik. Razsvetljena naj lesonitom, ki ga čistijo kot četudi imajo zavese. pogosto napravijo sojedci, ki del gradu, opazimo, da se nje stavbarstvu zmagujoča rene bodo tudi vratca pečice. To je parket. Betonska in ilovnata V zaprto omaro spravljamo dajo polti videz zanemarjenosti. gov tloris po obliki približuje sansa, se kažejo posamezni ar najlaže tam, kjer je štedbnik tla so za noge nezdrava. posodo, v njene predale živila, Parna kopel je najboljše sred kvadratu. Čeprav nI bilo mo hitekturni členi: portali, leseni od zadnje strani prizidan k ste Če je le mogoče naj bo v ku ki jih sproti rabimo. Razdelje stvo za odpravo te neprijetno goče najti pod ometom nobenih okvirji vrat, na kamnite kon ni hinjo napeljana voda. Na vsak na naj bo v primerno visoke sti, že po prvem poskusu bomo otipljivCjših stilnih označb, nam zole oprti stropi itd. Protestan- Okno naj ima prezračevalno način pa mora biti lijak za od police in predale po predmetih dosegle viden uspeh. vendar razmerje med širino tizem zapusti sledo/e v citatih cdpitin", poleti mrežo. V ve tok umazane vode. Odliv mora katere spravljamo vanje. Dno sten in debelino zidov dokazu iz biblije, ki jih piše po ste 1 likih kuhinjah naj bo še sten biti izpeljan tako, da voda ne predalov in polic pokrijemo s je, da ae piša" viri ne motijo nah. Enega teh smo prcid dne ska ventilacija tik pod stro zastaja okrog hiše in se ne čistim papirjem, boljše je po in' da je prvotni kranjski grad vi odkrili na stopnišču, ki vodi pom, da bo v kuhinji več sve izliva po okolici. V peščenem voščeno platno. Vtisnjena mesta odpravimo nastal'resnično v dobi zgodnje v prvo nadstropje. Približno v žega zraka, pa manj sopare. svetu se dobro obnese jama z •z baržuna, če ga držimo nad gotike, t. j. v 13. stoletju. Po istem času, morda nekaj let Gospodinja naj dela, kar le Od ostalega stanovanja naj bo gramozom. Voda pronica skozi vodno soparo. svojem tipu predstavlja pre pozneje, prizidajo gradu vzhod more, sede zato naj bodo stoli kuhinja ločena, da se ne raz gramoz v ziemljo. Večkrat pa hod med tipičnim romanskim ni trakt z arkadnim hodnikom. primerno visoki, da udobno se širja vaga in duh ;:o kuhi. je treba zgornjo plast gramo donjonom — prvotno obliko V njegovem nadstropju pre di. Praktične so izvlečljive de Tla v kiuiinji so k.hko iz za, kjer se nabira gosta in Tudi ključavnice je treba od gradu, ki jo služil v prvi vrati vladujejo tipične renesančne ske pri pohištvu, pri katerih je različnih snovi. Zelo Ipa so mastna nesnaga, premen jat i casa do časa očistiti, če jih obrambnim namenom in ki se oblike: loki in toskanski ste- možno opravljati delo sede. kamnita ali iz keramičnih .plo ali jamo prestaviti. Lijak naj V presledkih dobro izpihamo in nam je do devetdesetih let orlči, medtem ko kaže pritličje Ob pomivalniku naj bo mon ščic, ki jih hitro in ltpo či ima zaklopnico, da ne uhaja nabii-zgamo z oljem, si prihra prejšnjega stoletja ohranil v še vedno rahel nadih srednje tirana premakljiva poševna stimo T orači t j» tlak i" kam smrad v kuhinjo. Čistiti ga mo nimo precej jeze Ln marsikak škofjeloškem gradu — ter kas veška tradicije, kateri se tudi plošča za povezovanje pomite nitih drobcev in cementa. Pred ramo redno. Razkuži ga in po zlomljen ključ. nejšo razvojno stopnjo sred .«talo meščansko stavbarstvo posode, kar je veliko bolj hi- uporabo ga zbrusljo 6 solno ki bere maščobo vroč lug, razto njeveške grajske arhitekture, Kranja še v poznem 17. stol. gienično kot brisanje s krpo in slino in zmijejo. Kc se osuši, pina klorovega apna ali lužne- ki jo zastopa jedro radovljiške ne more povsem izogniti. da tudi manj dela. V večjih ku Kakao se ne sprim: v kepe, graščine, v katerem prihaja Iz ga naoljijo in povoščijo z be ga kamna. hinjah je pomivalnica ločena če ga pomešamo s sladkorno razito stanovanjski moment Medtem, ko ostaja prvotno lim voskom. Tak tlak čistimo Pohištvo je najprimernejše Iz od kuhinje, prav tako tudi pro 8tP<>, prodno ga vsujumo v v,,- bolj do izraza. srednjeveško jedro kranjskega z milnico, parkrat na leto pa mehkega lesa, laki m no v svetli stor za čiščenje zelenjave in mleko gradu na slikah topografa Me. ga povoščimo. Kamnit in ke barvi ker se lepo čisti. Vsa o- pripravljanje živil. Ne prestrašite se nenapovedanih gostov če hočete, da ae ibodo gost- sobo. Če skozi priprta vrata velik užitek bo vsakemu obi- AHoaorosrra je v vaši hiši dobro počutili, sliši vznemirjeno šepetanje skovakm še tako skromen pri morate gledati predvsem na med otroki, ali pa se celo pre- grizek, če ga servirate z mir to da se boste tudi vi dobro rekanje, je vsa iz sebe in ne nostjo in vedrim obrazom, med- DEBELOST V AMERIKI KATOLIČANI V ANGLIJI A. Kot Objavljajo, da je doraslo pre počutili kot gostiteljica. Nič ni Ve kaj bi storila, ali ostala pri tem ko še tako rafinirano ser- bivalstvo ameriških srednjih in Do 1828. leta katoličani niso gostu mučneje, kakor da mo- gostu ali zletela v kuhinjo in virana poslastica na katero je zapadnih držav predebelo. Pov smeli kandidirati v angleškem parlamentu, do leta 1871 se pa prečna teža posameznikov je 25 ra gledati, kako gostiteljica vsa pomirila razgrajajoče otroke, moral čakati cele pol ure in niso smeli vpisati na univerzo do 30% nad normalo. To velja zbegana in upehana leta iz so- Naj vas obišče kdorkoli, glej- mu jo gostiteljica postavi na v Oxfordu in Cambridgeu. v prvi vrsti za države Kanšas, be v kuhinjo in iz kuhinje te predvsem na to, da ostanete mizo z vznemirjenim obrazom Nebraska, Illinois, Iowa, Mi- STROJ ZA TOČNOST mirni in da gre vse v hiši svo- in tresočimi rokami, slabo vpli- chigan in Ohio. Na boljšem je jo običajno pot. va na gosta. Minesota. Pa tudi njeno prebi Neka majhna britanska teh valstvo je še po teži 10 do 15 nična tvrdka, ki se že 25 let Nasveti Sedaj pa še nekaj, 3 čimer Kadar pa gostiteljica ve, da. odstotkov nad normalo. ukvarja z izdelavo strojev za Kuhinjske deske sčasoma po- si premnoga gostiteljica beli jo bo kdo obiskal, naj gleda rezanje ključev trdi, da je Iz- naišla poseben stroj, ki ugotav temne. Če pa jih kdaj pa kdaj glavo. Kako bi postregla svo- predvsem na to, da ima ob KRIZA V ŠOLSTVU lja preciznost ključa. Kljub te zmijemo z vodikovim superok- j emu gostu ? Marsikatera je njegovem prihodu že prigrizek, Letošnjo jesen se bo vpisalo mu, da je šele nekaj mesecev svetle' postane^° *ePe in zaradi tega večkrat v zadregi, s katerim mu namerava po- na ameriške šole vseh vrst 30 od tega, kar so iznašli stroj, milijonov mladine ali 10 milijo Prav je prišlo iz ZDA in drugih dr Peteršilj je izborno sredstvo vsakemu gostu brez izje- streči, pripravljen. Le tako bo nov več, kolikor je na razpo za nego kože. Položimo zvečer me lahko postražete s čajem, lahko mirnega srca in zbranih žav svetta že mnogo naročil. Na lago prostora in učiteljske mo stroju je posebna naprava, kt pest zelenega peteršilja v skle. kosom kruha ter presnim ma- misli sedla k gostu in se po- či. kaže naprave ključev 10 krat do nizke vode in si zjutraj v slom aU marmeiado, s kozar- svetila samo njemu ter ji ne GOBAVCI povečane. njej umijmo obraz in vrat Na svetu je okrog 7 milijo cem bo treba begati po kuhinji in Kmalu bomo opazili, da posta- malinovca, limonade ali nov gobavcev, od teh živi v SMRTNE IZGUBE sobi in se predajati mislim, s ja koža mehkejša, čista in pro- pa postavite pred gosta koša- Britanskem imperiju okrog 3 žna. Jesenski plašč iz enobarvnega Vojne izgube ZDA v korej rico sadja z domačega vrta. V čim neki bi mu postregla. milijone, nekaj sto pa celo v Tudi najtrša krtača za nohte blaga ski vojni cenijo na 24.000 umr Veliki Britaniji, število gobav postane sčasoma mehka, ker lih vojakov. Poleg tega je na se med ščetinami nabere milo. cev se bo znatno zmanjšalo, ko listi pogrešanih še okoli 9.000 Če jo včasih položimo v mrzlo bodo proti tej bolezni začeli u. ljudi, za katere sodijo, da jih okisano vodo, ostanejo ščetine Nekaj o pripravi likerjev porabljati sulfamide. je okoli devet desetin padlo. vedno trde. Tako cenijo skupno izgube mr Raskava koža postane meh Liker ni pijača za vsakdanje se sikisa. Tako dobiš zelo oku 1 vode kuhanega in že ohlaje CIGANI V EVROPI tvih ameriških vojakov v ko ka, če vodi, v kateri se umiva uživanje. Kadar dobiš nepriča sen kis, ki ga lahko potem nega sladkorja, dobro zmešaj, V Evropi so se cigani prvič rejski vojni na približno 32.000. mo vselej dodamo nekaj mle kovan obisk te kozarček liker naliješ v steklenice. nalij v steklenice dobro zama pojavili v Grčiji. Grki so mi To je le nekaj več kot ena de ka. Maščoba mleka se vpija v ja reši iz morebitne zadrege. Hruškov liker. Vzemi okus ši in shrani. slili, da so Egipčani. Od tod setina izgub, ki so jih imele kožo in jo napravi mehko in Prav pride slabotnim, bolnim ne hruške jih na krušnem str- Vinski liker. Potrebuješ 1/2 tudi v angleškem jeziku be ZDA v drugi svetovni vojni in gladko. Prhljaje odpravite, ako ljudem, toda tudi domačim boš galniku nastrži in iztisni iz njih činega vina, 3/4 kg sladkorja, seda gibsy, ki poimani danes le nekaj manj kot so jih ZDA si glavo enkrat na teden na- ustregla, če jim ob tej ali oni sok, katerega precedi in potem liter slivovke, 2 stroka vanili- cigan. Cigani so verjetno iz se izgubile samo na tihomorskem trete s citronovim sokom. priliki domačega praznika, go kuhaj 10 minut. Zatem ga od Daj sladkor v poioščeno ko verne Indije, od koder so po področju (okoli 50.000). Bradavice izginejo, če jih du, obletnice itd. ponudiš dob strani. Za liter seka kuhaj po- zico polij ga z vinom, postavi begnili pred krvbločnim Ta- STATISTIKA osem do deset dni na ti rate z rega likerja, ki si ga sama pri sefoej do 1/2 kg sladkorja v 1/4 na štedilnik, pusti da zavre in merlanom. medom. pravila. 1 vode. Ohlajen sladkor preme nekaj časa vre. Vanilijo zreži Višek statistike predstavlja BrUantino za lase si lahko Šipkov liker. Potrebuješ 1 1 šaj ohlajenemu soku. |Za liter na kosce, jo daj tudi v kozico, NOBENEGA V ZAPORU statistična služba v ZDA, kjer soka vzemi 3/4 1 navadnega naredite sami iz dveh delov šipka, V4 kg sladkorja, dišave. nakar vse skupaj odstavi. Ko Na Hivatskem in v Sloveniji je v posebnem oddelku trgov olja in enega dela kolonjske Naberi pozno v jeseni, ko ga dobrega žganja. Vse dobro pre se ohladi in je že popolnoma so imeli v prejšnjem stoletju skega ministrstva v Washing- vode. je že slana ožgala in se je že mešaj, če je treba še enkrat mrzlo šele prilij liter dobre sli navado, da so izobesili belo za tonu letos 10. avgusta točno 2 Zrezana čebula čisti pozlače zmehčal liter šipka (to je rde precedi, potem nalij v stekle vovke. Dobro zmešaj, pusti stavo, če ni bilo v občinskem minuti po dvanajsti uri popol ne okvirje slik, ohranja pa tu či sad divjih rož). Sipek operi, nice, jih zamaši in shrani. E- malo stati, nakar na gostem zaporu nobenega kaznjenca. dne stroj za štetje prebivalcev nako pripravljaš liker iz lepo di lakaste čevlje. ga dobro stolci in daj v stekle prtiču precedi, nalij v stekle ZDA pokazal zgodovinsko šte dišečih jabolk. S čajnim zvretkom peremo nico s širokim vratom (steklef- nice, dobro zamaši in shrani. I-NTERNACIONALA vilko 160 milijonov. črno svilo. Tudi oprane noga nica za vlaganje). Dodaj diša Metin liker. Potrebuješ maj Kavni liker. Potrebuješ 1 kg Internacionala je bila prvič vice lahko z njim nekoliko o- ve, košček cimeta, nekaj klin- hen krožnik mete, lupino ene sladkorja 1 1. vinskega žganja, glasbeno predvajana leta 1888. BESEDE barvamo. čkov, limonove ali pomarančne pomaranče, 1 1 dobre slivovke 15 dkg kave, strok vanilije. ob prazniku Zveze francoskih V Bonnu so nedavno izdali Otroci se mleka pogosto bra lupine. Vsega tega daj po oku pol kilograma sladkorja. Za kavni liker je najboljše, novinarjev v Lyonu. 1899. leta statistiko o delovanju prvega nijo. Če jim damo slamico, bo su. Na sipek nalij dober liter Meto zreži na rezance, jo da vzameš pravkar praženo je postala himna francoskih so parlamenta Zahodne Nemčije, do z njo srkali mleko iz ko dobre slivovke ali kakega daj v steklenico š širokim vra kavo, katero takoj zmelješ in cialistov, potem pa himna vse ki je prejšnji mesec končal1 zarca, in kozarec bo kaj kma clrugega močnega žganja. Ste tom, potrosi z lupino lene po takoj zakuhaš v 3/4 litra vrele ga delavstva. svoje delo. Po tej statistiki je lu prazen. klenico zamaši ali zaveži in po maranče, lahko pridaš tudi dva vode v katero si vrgla na stavi za 8 do ilO dni na sonce, klinčka in zali ješ z litrom do koščke zrezan stok vanilije. UPOROV PA TOLIKO bilo na 2.82S sejah izgovorjeno Rože dobijo v vazi Irtro ne 14 milijonov besed. Parlamen prijeten duh po gnilobi. To če tega dni, pa na kakšen drug bre slivovke ali vinskega žga Kavo dobro pokrij in jo pusti Od leta 1826 do 1854 je bilo topel prostor k peči. Nato sku nja. Dobro zamaši in postavi nekaj časa prav počasi vreti, v Rusiji 556 kmečkih puntov. tarni zapisniki obsegajo nad 14 preprečimo, če denemo v vazo tisoč tipkanih strani. bakren novec. Rože ostanejo haj približno 1/2 kg sladkorja, za teden dni ali 10 dni na son tako da pade kava na dnu. Najštevilnejši so bili leta 1848 in 1854. potem tudi dalj časa sveže. politega s 1/4 1 vode. Kuhane ce. Potem sok precedi in mn Potem odstavi, da se ohladi. ' ••"^i v \ Jabolka in hruške ne potam ga postavi na hladno, da se prilij približno 1/2 kg s 1/4 1 V dobro poioščeno posodo daj AMERIKA IMA PREVEČ ne če jih lupimo in režemo z ohladi. Zdaj sipek odcedi in k vode kuhanega že mrzlega 1 kg sladkorja, ga polij s 3/4 Površina naše zemlje znaša nožem, ki ne zar javi in jih tekočini pridaj kuhan mrzel sladkorja. Liter nalij v stekle 1 vode postavi na štedilnik, pu AVTOMOBILOV 510.1 milijona km2, od česar potem za malo časa položimo sladkor. Pusti ga zopet nekaj nico, zamaši in shrani. Name sti da zavre in se očisti. Po V ZDA je že takšen obseg odpade na kopno 29 odstotkov, v okisano vodo. dni stati, da se očisti. Potem sto mete jahko vzameš meliso. tem postavi na hladno, da se voznega parka, da postaja to na površino pod vodo pa 71 od Če hočemo, da nam lakasti ga na platneni ki piči odcedi, I.rjijev liker. Potrebuješ 1/? ohladi. Ko sta kava in sladkor vprašanje vedno bolj pereče. stotkov. Razmerje med kopnim čevlji ne razpoka jo, jih mora nalij v dobro umite steklenice, 1 brinjevib jagod, 1 1 slivovke že mrzla, precedi kavo, ji pri Avtomobilov je toliko, da jih in površino pod vodo pa je dru mo večkrat natreti z gliceri zamaši in shrani. in 1/4 kg sladkorja. lij sladkor in 1 1 dobrega žga vse ceste ne morejo niti »po gačno na severni kot na južni nja. To zmešaj, zamaši in pu nom. Pripomba: Dodatek k navo Dobro srele bnr.jeve jagode žreti«. Vedno prihaja do za pohiti. Na severni poluti j a sti stati nekaj dni, da se dobro Premog, ki daje mnogo saj, dilu šipkovega likerja. stolci daj v stekioniio in na::j stoja in sicer skoraj na vsakih kopnega 39 odstotkov vse po Ko šipkov liker precediš in ti nanje slivovke. POfcjavl za ne očisti. Potem ga precedi skozi 6 km. Strokovnjaki mislijo, da vršine, na južni pa samo 19%. polijemo, preden ga naložimo flanelasto krpico, nalij v stek na ogenj s slano vodo. Bolje ostane gošča, nalij vanjo kaka kaj tednov na sence (2 do 4 bi se iz te zagate prišlo na ta Nadalje je pod vodo na sever lenice, katere dobro zamaši in ni poluti 61 odstotkov na južni dva litra vode in zopet postavi tedne). Potem j.^ccll na go- način, da bi se zače]e graditi bo gorel in tudi saj ne bo to zapečati ter do uporabe shrani. liko. na topel prostor ter pusti, da s.vm -utiču, prii'j 1/4 kg s 1/4 ceste ena na drugo. pa 81 odstotkov. NAŠIM BRALCEM Spet pričenjamo nov zanimiv podlistek. V njem bo nastopil naš znanec BERT KING, pisatelj in detektiv, ki s<> je našim bralcem že priljubil. Srečali bomo tudi njegovega očeta, starega GOSPODA KINGA policijskega nadzornika v oddelku za umore. Ostale osebe so: JAKOB VVILIAMS, milijonar, PAOLO DE HUENTAS, njegov tajnik, LORENS GASS- MANN, notar, KAPITAN SCOTT, star morski volk in komandant VViliumsove jahte Tor nado, LILIAN VVERNER in MARGA BODLE, milijonarjev! nečakinji, MARY MAY, Lflia- nina prijateljica, policijski poročnik PARK, okrajni sodnik JACKSON ter mladi podjetni kriminalist HARRY BIK. n h neumnostih, toda kmalu sta bi'1 a pri Bert je kapituliral. Sicer mu je bilo, ka snovanju skupnega podjetja. Gospod King kor da bi bil pretekel nekaj kilometrov, je začuden dognal, da bo postal kompanjon toda konec koncev mu je bilo vse skupaj Ariel K a s s a k : smehnili, ko bo slišal tisto strašno besedo gospoda Bika. pogodu. — Bik. Pa se ni. Res ne. Bert je ostal pov I. —• Imam še nekaj tisočakov, ki mi jih sem resen. Zato se je Harryjevo srce od je oče zapustil. Če se česa ne lot.in, jih Njegov priimek je bil njegova nesreča. prlo na stežaj in poletelo Bertu naproti. bom kmalu snedel — je rekel Harry. - , Krasno majsko jutro. Bert a je zbudil te Lepo vas prosim, kdaj ste že slišali, da bi S tem je. pričelo njuno veliko in iskreno [imel človek tako smešen priimek! Bik! Zato jih hočem vložiti v najino podjetje: lefon. Harry je prosil, naj takoj pride v pomrno. Njegov glas je bil tako razburjen, Dokler ga niso kolegi izvedeli, je bilo še privatno detektivsko agencijo. Vi posodite da je zganil celo Berta, ki je bil rojen fleg- vse v redu. Toda vselej je prišel tisti ne m>cni svoje ime in svoj ugled, jaz pa vam matik. izogibni dan, ko so ga odkriili. In potem svoje delo. Dohodke in izdatke si bova bra- je bil: bikec, bikon, bikič, bivol, da celo tovsko delila. — Veš, kaj je novega? — je zaklical Bufallo-Bill. Seveda je biloi prijateljstvo pri Poslušajte, Bert. Vam sploh ne boi treba Harry s svojim grmečim basom. -- Danes kraju. Harry Bik je stopil v kot, namrščil niti s prstom migniti. Vse bom delal sam. ne beva ločevala neprimernih parov, tudi čelo, sklonil glavo, a oči so gledale tako Noge si bom do kolen obrusil. Delal bom ne bova iskala pobeglih deklic, o ne! Da grdo kot španskemu biku na korridah. Tri dnevno dvanajst ur. Vložil bom ves svoj nas imava pred seboj resnični, pravi »slu krat je pobegnil z univerze, kjer je študi denar. Potrebno mi je le vaše ime na vra čaj«, prjatelj moj! tih, za vse ostalo bom skrbel sam. ral pravo. Dokler je bil oče še živ, ga je — Kakčen slučaj? — vselej spravil nazaj. Toda po njegovi smrti NTasleđajjetga dne je Harrv odpeljal Ucrta - Kuj jaz vem! .-' ti* D.I AU roi>i/v lvji; v