LETO VI. / ŠTEV. 40 KRANJ. 3. OKTOBRA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK* SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35, DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Z dvanajste redne seje LOMO Kranj je podal obračun o svojem delu Kakor je razvidno iz poročila leg tega pa nastopa še vrsta je morala mestna občina kriti podpredsednika tovariša Cene- subjektivnih težav, ki jih bo tekoče finansiranje iz prihran- ta Beznika, ki ga je podal na 12. treba čimprej odpraviti. Seveda kov v prejšnjem letu in osta- -nji LOMO Kranj (24. in 25. 9-) .s o na drugi strani podjetja, ka- lih razpoložljivih sredstev, kaže po družbeni evidenci iz­ terih proizvodnja kaže odlične Izpolnitev proračuna za prvo polnjevanje družbenega plana — najboljše rezultate, tako n. polletja bi pokazaia naslednjo za prvo pollet]e 1953 naslednje pr. »Sava«, »Iskra«, »Tiskani- sliko: Realizacija dohodkov iz rezultate: industrija 32,3% let­ na«, »Inteks«, »Roleta«, »Go- gospodarstva je izpolnjena 35,6 nega pla.na, kmetijstvo 48,3%, reajska tiskarna« itd. Ta pod- odstotno (razmeroma dobro do- gradbeništvo 102%, promet 32,2 jetja so svoje proizvodne plane tekajo dohodki od prometnega odst., trgovina 57,3%, gostin­ ce*o prekoračila. Realizacija davka). Dohodki od prebi val - stvo 90,9%, obrt 47,6%. Celo­ kaže nekoliko slabše stanje in stva so realizirani 62 odstotno; ten plan po družbeni evidenci sicer je od 19 podjetij doseglo stanje tu zelo dobro izgleda, je izpolnjen 33,1 odstotno od planirano realizacijo v prvem vendar če ga samo primerja- letnega plana. Na podlagi knji­ polletju 9 podjetij. Plan aku- mo med planom in realizacijo, govodskih podatkov pa je druž­ mulacije je bil v prvem polle- dočim se stanje bistveno spre- beni plan za prvo polletje iz­ tju izpolnjen skupno 52,2 od- meni, če planske številke na- polnjen 52,2%. Proizvodnja v stotno, kar znese v znesku din domestimo s številkami, ki ka. industriji je v nekaterih podje­ 4,653.936.000 din (v industriji žejo zadolžitev za leto 1952. Z tjih, n. pr. »Planika«, »Stan­ pa z 51,8 odstotki). Tako je v oziram na to bi skupni pro- Tovarna »Induplati« v Jaršah dard«, »Pletenina« in drugih do. primeri z letnim planom pol- cent od realizirane dohodnine segla slabe rezultate in so v letni plan akumulacije prese- prebivalstva znašal 34,2 odstot- proizvodnji pod planom. Seve­ žen za 146,236.000 din. Ta zne. ka. Tega nizkega procenta je da igra pri tem važno vlogo sek bi bil uporabljen kot rezer- kriva slaba izterjava davka trg, torej objektivno težave, po- va za drugo polletje, če bi pri- obrtniške dohodnine, pa tudi Slo do morebitne izgube zaradi drugih poklicev. Realizacija do- znižanja stopnje akumulacije hodkov, uradov in ustanov zna- 30 let dela, borb in zmag pri predilnicah in tkalnicah. ša 92%, vseh ostalih dohodkov Da bo vsaU Lep jubilej tovarne ..Induplati** v Jaršah Podjetja so v tem obdobju pa 56%. Visok procent dohod- ustvarila precejšen presežni ka uradov in ustanov kaže, da aktivist na Ob tridesetletnici ustanovitve Podjetje »Induplati« j,e delalo tudi število izdelkov. Tovarna sklad za plače, kar kaže na so bili ti slabo planirani. Banč- tovarne »InduplatiK v Jaršah na dve izmeni. Kilometre in ki- ima danes: predilnico, tkalnico, svojem boljšo rentabiliteto podjetij, kot na evidenca kaže celotno rea- pri Domžalah in triletnici de- lcmetre blaga so vsak dan raz- oplemenjevalnioo in tiskarno, je bilo to upoštevano pri izra- lizacijo dohodkov z 42 odstot- lavskega samoupravljanja je pošiljali na vse strani države. »Induplati« ima tudi specifičen čunavanju stopnje akumulacije ki, dočim bi bilo dejansko sta- izšla pod gornjim naslovom le1- Blagajna se je polnila. L. 1936. značaj med tekstilnimi tovar- mestu v letošnjem družbenem planu, nje označeno s 50,8%, kajti u- pa knjiga, ki jo je napisal di- je zajela tovarno prva stavka- nami, ker predelujejo tri vrste Občinski odbor Socialistične Podjetja ta presežni sklad upo- poštevati bi bilo treba poprave rektor tovarne Kamilo Marine. Delavskim zahtevam je bilo u- surovin: lan, konopljo in bom- zvez" delovnega ljudstva v rabljajo za izplačilo presežnih pri dohodkih iz gospodarstva, V njej je pregledno nakazana godeno, kajti kapitalisti so ime- baž. V izdelkih se bližajo že Kamniku je sklical občinsko plač. Zato bi bilo v mnogih pri- Črpanje izdatkov kaže z ozi- vsa pestra zgodovina tega pod- li polno naročil, po drugi stra- svojemu 1000 artiklu. Podjetje konferenco zastopnikov in ak­ merih umestno, da bi posebne rom na proračun zelo dober ret jetja, v katero je bil ob njeni ni pa so se bali konkurence in se je zaradi dobre kakovosti iz- tivistov terenskih odborov, na pomtsije iz Zbora proizvajalcev zultat. Prosveta in ljudska kul- ustanovitvi pred tridesetimi le- zato se niso upali upreti dela v. dčlkov uveljavilo tudi na zuma- kateri so razpravljali o vseh vplivale na izplačilo presežnih tura je črpala 48% problemih, ki so zvezani z bliž­ letnega ti vložen pretežno tuj kapital- stvu. Leta 1940. je bila v to- njem tržišču, predvsem v Ho- njimi volitvami v zvezne in re­ plač. V drugem polletju bi se plana" (krediti za 3 gimnazije, 23- septembra 1923. leta so pr varni organizirana prva celica landiji, Turčiji in Abesiniji. publiška organe oblasti. Sejna pa izdelal predlog za spremem- 3 osnovne šole, Glasbeno šolo, vie zabrneli stroji v tej tekstil- Komunistične partije. Posledi Za dvig življenjskega stan­ dvorana je bila nabito polna. bo stopnje akumulacije. Aku- Prešernovo gledališče itd.), ni tovarni, ki je zrasla na po- ca dela Partije je bila, da v ča darda so mnogo napravili. Za Sestanek je vodil tov. Danilo mulacijske stopnje, določene z zdravstvo in socialna zaščita gorišču Majčevega mlina. Stro- su okupacije niso bdi v tovarni , , , * dogradili vellu- 1 so Cerkvenik, glavne napotke te. družbeniihnOumlm planom, b-ui- se lahki„i_i__o 4fi%Ac\r^, državna uprava 32~v% (t/iu. J-ii bilKilii stariari, vtr tujintn-iini i ž7en izi-r-- gospodarjc; r»an/-»H a iT- i i okupatorjmiri \r\ a +i n mm - i i njine nip- giciuiu vcikK stanovanjski blok, v katerem renskim organizacijam za delo zvišale skoraj pri vseh podje- so zajeti krediti za upravni a- rabljeni, a z njimi so skušali govi hlapci, marveč Osvobodil- v je našlo dom 6 družin in 40 v zvezi s pripravami na voli­ tjih razen v usnjarski in obu- parat, poleg tega pa za komu- tujci tedaj industrijsko za- na fronta. Tovarna je kljub na. tve pa je v izčrpnem govoru tveni ind. (»Planika«, »Stan- nalo) in proračunska rezerva ostali Jugoslaviji pridobiti si memo počasnemu delu, kvar je- samcev. Tudi samske provizo- podal tov. Perovšck, član CK dard«). 31 % Skupno torej znaša čr- dobiček. Vodilni ljudje v tovar, nju strojev in sličnim sabota- rij,e bodo letos preuredili v dru- ZKS. Govoru je sledila vneta Glede izkoriščanja kreditov panje proračunskih sredstev 43 nl so biu< tedaj zagrizeni su- žam delala in prispevala NOB žinska stanovanja, ki bodo o- diskusija, v kateri so osvetlili pri posameznih podjetjih bi bi- odst. Primerjava dohodkov in detski Nemci, tako v denarju kot v blagu, premi jena s kopalnicami in o- stanje kamniških terenskih od­ lo pripomniti, da so neizkori- izdatkov kaže, da se je prvo Izkoriščani delavci v tej to- Delavci v tovarni so bili s par- stalimi pritiklinami V njih bo borov posamezni govorniki, ščeni krediti posledica tega,, k:er polletje zaključilo z minusom, varni so se skupaj z ostalim tizani tako tesno povezani da prostora Za g družijl y letih predvsem sekretar mestnega podjetja niso izpolnila obvezno- ki pa je bil pokrit z bančnim delavskim razredom Jugoslavi- so le-ti, kar s kamioni pnha- 1Q/)7 . , komiteja ZK, tov. Srečko Bot. 1947 1949 so z radlh le sti do skupnosti in so družbeni kreditom. Seveda je temu naj- ie borili proti izkoriščanju. Na jali po blago za našo vojsko. 1 ** , - *> Iz teh izvajanj posnemamo, da prispevek uporabljala za svoja včč kriv slab dotok dohodkov tovarniških poslopjih »Indupla- V borbi za svobodo ie padlo 26 slndikalni dom, kjer imajo la. vsi terenski odbori ne obvla­ lastna obratna sredstva. Seve- iz gospodarstva. Analiza kre- ti« je vzidanih več letnic, ki članov kolektiva. Njim v čast sten kinematograf. V Poreču pa dajo položaja, drugi zopet ne da so bile pa na drugi strani ditov bi pokazala, da so pone- povedo, kdaj so'bi H ""dozidani Je kolektiv letos pred vhodom so si jarški delavci sami uredili razvijajo dovolj živahnega de­ v težave, s katerimi io se morala kod krediti previsoko odmerje- posamezni objekti, kar pove, _ tovarno postavil lep sporne, lep in prijeten počitniški dom la. V borbi proti pojavom kle­ podjetja boriti in kar jim jo ni, drugod pa zopet prenizko, da ie lastnikom rasla z dneva nik- Kulturno in telesno vzgojno de­ rikalizma jim stoji ob strani otežkočalo porast dohodka. To zaradi tega bo potrebno, da se v dan produkcija in da so z žu lo v kolektivu je zelo razgiba­ Socialistična zveza. Njena dolž­ je razvidno tudi iz nenormal- v bodoče to š3 natančneje pro- 1 ji našega delavstva ustvarjali nost je, da take pojave pravo­ Z izdelanimi tkanina' no, za kar skrbi marljivo TVD nega porasta zalog proti koncu uči in nato pravilno razdeli kre- sebi ogromen kapital. V 1934. časno razkrinkava In onemo­ »Partizan« v »Induplati«. De­ prvega polletja. Tako niso pri- dite. letu je tekstilna industrija v Ju­ mi bi obkrožili goča. Tudi sindikalne organi­ lovni kolektiv izdaja tudi pe­ tekala dopolnilna sredstva in (Nadaljevanje na 2. strani) goslaviji doživela velik procvit. ekratoi* zacije so pokazal^ premalo si­ riodičen časopis »Konopljan«, stematičnega dela pri ideološki Po osvoboditvi se je delo v ki skrbi za ideološko in stro­ prevzgoji članstva.