OBČINE Ei 1933Letih V * 1937 Občine Pozoru
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO D 2907 fl 342.26(497.12)"1933/1937" OBČINE dravske banovine ----- v letih 1933 * 1937 Občine pozorU Ako želite kupiti po skrajno nizkih cenah ten prvovrstno kvaliteto va- gonske količine moke, pšenice, ko ruze, zelja v glavah, obrnite se takoj na tvrdko, katera ima najboljše zveze z žitorodnimi kraji, y Vsled tega v slučaju potrebe tega blaga kličite te lefonsko Ljubljano 36-75, brzojavite na „ŽITOPROMET" Ljubljana ali pa pridite osebno k tvrdki „ v i * "»-‘AP 1 19 e« ^ C- p |«K -SIC»®5 p r * A f U * ' M' Ae e " d » d » 1 IM bU palača Vzajemne zavarovalnice, ka u tera Vas bo strogo solidno postregla. Vse informacije so brezplačne! Ura zamujena — ne vrne se nobena! y x Pridite in prepričajte sel OBČINE cira’sz’sKe banorine Pregled izprememb, izvršenih s Komasacijo občin — . y letih 1933 - 1937 — i 1937 Izdala in založila „Županska z^eza“ v Ljubljani TisKala tisKaina Brata Rodé & Martinčič 'sz' C elju 290 7/, £ n ix . r a / W U i Z O B Komasacijo (slov. zložitev) občin imenujemo na kratko vse oblastvene ukrepe, s katerimi se je v preteklih štirih letih kakorkoli izpremenilo stanje občin dravske banovine, torej ne samo vse spojitve (komasacije v pravem pomenu besede), temveč tudi razdružitve občin ter popolne in delne pregrupacije občinskega ozemlja, vštevši izpremembe imena in sedeža občine. Naloga komasacije je bila zložitev naših, pretežno zelo majhnih občin v velike, krepke enote. Z njo se je na eni strani hotelo zadostiti že dolgo čuteni potrebi po gospodarskem ojačenju občine in njenem usposobljenju za naglo rastoče posle sodobne občinske uprave, na drugi strani pa je bilo treba izvršiti prehodne določbe novega zakona o občinah z dne 14. marca 1933, ki je s poenotenjem občinske uprave v državi predpisal kot pogoj za možnost enotnega poslovanja tudi neko minimalno jakost občine. Izvršitev predpisov je bilo seveda treba prilagoditi posebni terenski in gospodarski izoblikovanosti dravske banovine, kar ni bilo lahko. Komasacijo občin je izvršila kraljevska vlada deloma avtoritativno na podlagi posebnih, časovno omejenih zakonskih pooblastil, deloma pa na zahtevke prebivalstva v rednem postopku po § 6 zakona o občinah. Prva in najobsežnejša avtoritativna preureditev občin je bila izvršena z uredbo mini stra za notranje posle z dne 8. septembra 1933 IV br. 2100 (Sl. 1. št. 469/73). Ta uredba, ki je stopila v veljavo z objavo v „Službenih Novinah“ dne 11. septembra 1933, je bila pre malo pripravljena in je v marsičem prenagljena; morala se je zato kmalu dopolniti in izpre- meniti. Dopolnitve so izšle v dveh dodatnih ministrskih uredbah, prvi z dne 17. marca 1934, „Služb, list“ št. 235/29 (veljavni od 21. marca 1934), drugi z dne 21. marca 1934, ,,Služb, list“ št. 236/29 (veljavni od 30. marca 1934). S temi tremi uredbami je bilo spajanje občin po § 138 zakona o občinah završeno in pooblastilo iz cit. člena izčrpano. Število občin se je reduciralo od 1069 na 377; skoro vse male občine so bile ukinjene, velike pa pregrupirane, nekatere tudi razdružene. Vse občine so dobile svoj stalen sedež, mnoge tudi novo ime. Ta obsežna in z vso naglico izvršena komasacija občin je močno razburkala dotlej mirno in ustaljeno življenje naših občin. Prebivalstvo je pričelo z ljudskimi glasovanji zahtevati vzpo stavitve prejšnjega ali delne izpremembe novega stanja, zlasti v hribovskih predelih banovine. Pričelo se je popravljanje komasacije ih izšla je dolga vrsta kraljevih ukazov o izpremembi ozemlja, imena in sedeža poedinih občin. To izpreminjevanje je trajalo tri leta in še vedno se pojavljajo novi zahtevki. Ukazi so objavljeni posamič v „Službenem listu“ iz let 1935— 1937 in so v priročniku navedeni. Ker se niso mogli vsi izpremembe ali dopolnitve potrebni zahtevki rešiti v postopku po §§ 6 in 10 zakona o občinah in pa da se dolgotrajno in administracijo zelo ovirajoče koma- siranje hitrejše zaključi, je kraljevska vlada ponovno segla po avtoritativnih ukrepih, za katere je dobila pooblastilo v § 45 finančnega zakona za leto 1937/38 ter to pooblastilo uporabila v kraljevem ukazu z dne 1. septembra 1937 („Služb, list“ št. 531/83), ki je stopil v ve ljavo 11. oktobra t. 1. in je precej obsežen. S tem ukazom je bila komasacija občin zaključena. Vseh občin je v dravski banovini danes 407, med njimi štiri mestne občine (Celje, Ljubljana, Maribor in Ptuj). Z omenjenimi odredbami so bile preurejene le podeželske občine, to so občine, za katere velja zakon o občinah z dne 14. marca 1933. Vzporedno z njih komasacijo pa je bilo povečano tudi ozemlje mestnih občin, in sicer s popolno ali delno priključitvijo („inkorporacijo“) okoliških občin. Priključitve so bile izvršene s posebnimi kraljevimi ukazi na podlagi § 144 prehodnih določb novega zakona o mestnih občinah z dne 22. julija 1934. Le mestna občina Maribor je ostala teritorialno neizpremenjena. Tudi področja upravnih okrajev so bila v toku komasacije občin nekoliko izpre- menjena, in sicer z uredbama ministra za notranje posle z dne 22. julija 1936, „Službeni list“ stev. 489/63 (veljavno od 15. avgusta 1936) in z dne 25. septembra 1936, „Služb, list“ št. 711/88 (veljavno od 26. septembra 1936). Ti uredbi sta, kolikor izpreminjata okrajno pripadnost občin, v priročniku upoštevani. Nie ni čudnega, ce se je z opisanimi obsežnimi in kompliciranimi izprcmembami zlasti s prekomasacijami in preimenovanji izgubil vsak pregled o stanju naših občin. Pokazala se je nujna potreba, da se v uradnih listili stirila let raztresene odredbe zberejo v enotno in pregledno zbirko ter grupirajo v njej tako, da je čitatelj hitro informiran, kakšno je bilo stanje občin pred ko masacijo, kakšno med njo in kakšno je danes, ter kateri novi občini in kdaj je bila priključena poedma bivša občina ali prekomasiran kraj ali krajevni del ob prvi komasaciji in v kateri je danes. Tej potrebi hoče zadostiti ta priročnik. Namenjen je v prvi vrsti občinam, dalje upravnim uradnikom vseh strok, ki morajo potek komasacije poznati za svoje službene potrebe (domo vinske, matične, raznovrstne evidenčne in sploŠnoupravne posle itd.), pa tudi odvetnikom no tarjem, gospodarstvenikom in sploh vsem, ki imajo z občinami poklicno opraviti. Na-szodlîlai xa nxporalbo Priročnik je sestavljen v tabelah s petero stolpcev, od katerih navaja prvi zaporedne številke po redu sedanjih občin, drugi sedanje občine po stanju od 11. oktobra 1937 dalje (v abecednem redu) tretji občne po stanju med komasacijo, to je za dobo od 11. septembra 1933 do 10 oktobra 1937, četrt, občine po stanju izpred komasacijc (pred 11. septembrom 1933), peti pa prikazuje podrobno poedine izpremembe z navedbo dneva, katerega je izprememba stopila v veljavo (običajno dneva razglasitve v .Službenih No- vinah«) ter (v oklepaju) številke in letnika „Službenega lista kr. banske uprave dravske bano- vine", v katerem je bila izprememba pri nas objavljena. m V vodoravnih razpredelkih so grupirane bivše občine, prekomasirane katastrske občine, krau m krajevni deli skladno z ono občino, katere sestavni del so danes, odnosno so bili v vmesni dobi, tako da se more za vsako omenjenih krajevnih enot takoj ugotoviti, kateri občini pripada danes in kateri je pripadala v dobi od 11. septembra 1933 do izpremembe. Sedež občine je pri večini občin v kraju, po katerem ima občina svoje ime. Zato se sedež navaja posebej — v 2. stolpcu pod imenom občine — samo za one občine kjer je sedež od tega kraja različen ali kjer se občina sploh ne imenuje po kraju. Abecedno kazalo vsebuje vse sedanje in prejšnje občine, katastrske občine, kraic in dele krajev ki so bili s komasacijo kakorkoli prizadeti. Od dodanih dveh številk pomeni prva stran priročnika, druga pa zaporedno številko občme, v katero iskana bivša občina ali krai spada Vse bivše občine m kraji, ki spadajo danes v eno in isto občino, imajo isto zaporedno številko’ Pri krajih enakega imena je v oklepaju navedeno ime okraja, v katerega kraj spada. Naj pokažemo uporabljanje priročnika na naslednjem zgledu: Ugotoviti je pripadnost kraja Breg pri Ribnici za dobo od prve komasacije (11. septembra 1933u).Pa d° ,danf ' .V vkaziì U T kra) B^g.(Kočevje) štev. 12-9. To znači stran 12 priročnika in obc.no pod tekočo številko 9, to ,e sedanjo občino Ribnica. Iz 4. stolpca („pred komasacijo“) vidimo da je spadal kra, Breg do 11. septembra 1933 pod bivšo občino Ribnica. Tretji stolpec („med komasacijo ) nam pokaže da je bil ta kraj s prvo komasacijsko uredbo priključen novo ustanovnem občim Ribnica-okolica. Iz 2 stolpca („po komasaciji“) je razvidno, da ta občina Ribnica-okolica danes vec ne obsto)a; stolpec: 5 ( poedine spremembe“) nam pojasni, da je bila dne 28. decembra 1935 zdruzena z bivšo občino Ribnica-trg v novo občino Ribnica s sedežem v Ribnici. - Torej je spadal1 kra, Breg v te, dob,: do 11. sept. 1933 pod bivšo občino Rib- nI.ca’ °j joic^j r A j j -(v vmesm, ?°bi) P°d bivšo občino Ribnica-okolica, od 28. dec. 1935 dalje pa spada pod sedanjo novo občino Ribnica. Komasacijo občin je smatrati za zaključeno. Kolikor pa bi se v bodočnosti še izvršile po- edme spremembe občinskega ozemlja, imena ali sedeža, naj se vnesejo v vstrezne stolpce od- nosno v razpredelke, ali v zato predvidene prazne prostore. Kratice o. občina k. o. katastrska občina n. o. nova občina b. o. bivša občina Ljubljana, v novembru 1937. OKrajj: Brežice Stanje občin: Tek. Poedine spremembe št. P° med pred komasaciji komasacijo komasacijo 24. 6. 36. (Sl. 1. 53/36) priključena dela kraja Curnovec (h. št 1, 22, 23, 25, 26, 28, 29-31, 33—36, 48, 55, o. Artiče 1 Artiče Artiče 64) in Volčje (h. št. 31-33, 39, 41, 57, 58} iz o. Sromlje. 2 Bizeljsko Bizeljsko o. Bizeljsko s. Sp. Sušice 11. 10. 37. (Sl. 1.83/37) izločenj kraji Pečje, Gornje Bre 3 Blanca Blanca o. Blanca zovo, Lončarjev dol in Žigarski vrH in priključeni občini Sevnica.