Lirski cikelv slovenski poeziji 19. in 20. stoletja Vita Žerjal Pavlin Ljubljana 2008 Studia litteraria Urednika zbirke: Darko Dolinar in Marko Juvan Vita Žerjal Pavlin Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja Recenzenta: dr. Aleš Bjelčevič, dr. Irena Novak Popov Oblikovanje: Ranko Novak Stavek in prelom: Alenka Maček Izdajatelj: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Za izdajatelja: Darko Dolinar Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Za založbo: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Tisk: Littera picta, d. o. o., Ljubljana Naklada: 350 izvodov ∞ 2008, Založba ZRC Izid publikacije je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6.09-1"18/19" ŽERJAL Pavlin, Vita Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja / Vita Žerjal Pavlin. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. - (Studia litteraria / Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) ISBN 978-961-254-097-5 242296832 Vsebina 7 Uvod 11 Kaj je lirski cikel? 20 Opredelitev lirskega cikla s kriteriji besedilnosti 29 Lirski cikel in literarni sistem 33 Modifikacija lirike v ciklu 35 Subjekt in subjektivnost v lirski pesmi in lirskem ciklu 39 Lirski cikel kot odgovor na monološkost lirike 43 Problem besedilnega sveta v liriki in lirskem ciklu 45 Časovne kategorije v liriki in lirskem ciklu 49 Preverjanje kriterijev besedilnosti v lirskem ciklu 53 Janez Bilc: Domovju 54 Josip Murn: Noči in Fin de siècle 59 Silvin Sardenko: Ranjenec 60 Alojz Gradnik: Melanholija 63 Srečko Kosovel: Kraška vas 65 Vida Taufer: Jesenske slike in Podobe v maju 67 Vida Mokrin Pauer: Triptih o prahu, znoju in soli 68 Ugotovitve razčlemb 71 Večdelna pesem, pesnitev in cikel 73 Sonetni venec med ciklom in pesnitvijo 84 Cikličnost in pripovedna snov 87 Obseg besedila in njegovih delov kot kriterij razločevanja pesnitve in cikla 96 Zvrstni sinkretizem v ciklih in cikličnih pesnitvah 101 Brezmejnost cikla? 101 Simon Jenko: Obrazi 107 Josip Stritar: Dunajski soneti 109 Simon Gregorčič: Predsmrtnice 111 Aškerčevi in Stritarjevi popotni cikli 114 Ivan Cankar: Iz lepih časov 115 Alojz Gradnik: Večerna senca 116 Modernistična totalnost: od cikla h knjigi 127 Proizvajanje in posredovanje lirskega cikla v literarnem sistemu 127 Prešernovi lirski cikli 135 Lirski cikel med revijalno in knjižno objavo 136 Gregorčičev primer 137 Župančičev primer 138 Dve izdaji Cankarjeve Erotike 139 Gradnikov cikel Melanholija 139 Voduškov primer 140 Postumne knjižne izdaje 140 Aškerčeva uredniška odločitev 140 Prijateljeva uredniška odločitev 141 Ocvirkova uredniška odločitev 144 Pibernikova uredniška odločitev 147 Vrstna in verzno-kitična podoba slovenskih ciklov 157 Iz zgodovine slovenskega sonetnega cikla 158 Sonetni cikli druge polovice 19. stoletja 159 Sonetni cikli slovenske moderne 166 Sonetni cikli v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno 179 Pavčkovi, Kovičevi in Zlobčevi sonetni cikli 184 Modernistični in postmodernistični sonetni cikli 193 Sklep 201 Bibliografija 213 Imensko kazalo 219 Summary Uvod a monografija ob izbranih zgledih slovenskih lirskih ciklov obrav- navanega obdobja preučuje različne teoretske vidike te literarne oblike in Tdeloma tudi njene literarnozgodovinske specifičnosti v slovenski književ- nosti. Ugotavlja tudi, ali cikel kot specifično zaporedje pesmi lahko problematizira lirske značilnosti vanj vključenih besedil in s tem uresničuje potrebo literature po mehčanju mej med literarnimi zvrstmi. Ker je cikel že tradicionalno definiran kot posebno drugotno besedilo, tvorjeno iz prvotnih besedil, se v monografiji pri opredelitvi cikla opiram na besedilne kri- terije, oblikovane v sodobnem besediloslovju. Ti se ne uresničujejo le v posamezni lirski pesmi iz cikla, ampak tudi v lirskem ciklu kot drugotnem besedilu. Komuni- kacijski vidik raziskave je upoštevan tudi z določitvijo literarnosistemskega polo- žaja lirskih ciklov, pri čemer predstavim le nekatere vidike literarnega proizvajanja in posredovanja. Dosedanje preučevanje slovenskih lirskih ciklov se je omejevalo na obravnavo posamičnih ciklov znotraj opusov njihovih avtorjev in deloma še na iskanje vzorov za konkretni cikel, zaradi česar je bilo onemogočeno tipološko (po pesniški obliki, vrsti, tematiki, zgradbi, lirskem subjektu, obsegu) in literarnozgodovinsko razi- skovanje pojava ter njegovih posebnosti v sistemu slovenske literature. V tujih lite- rarnih vedah, npr. v ruski, nemški in ameriški slavistiki (Ibler 1988, Sloane 1988, Scherber 1997, zbornik Zyklusdichtung in den slavischen Literaturen, 2000, Vroon 2000, zbornik Der russische Gedichtzyklus, 2006), v germanistiki (Ort 1984) in tudi drugih nacionalnih literarnih vedah (zbornik Die Architektur der Wolken, 2005) je raziskovanje lirskih ciklov sistematično, kar je spodbudilo slovensko pionirsko delo te vrste Mihaela Breganta (1994), ki pa je v aplikativnem delu omejeno le na ciklično obliko sonetnega venca oz. velikega sonetnega venca enega avtorja. Zato so v prvem, pretežno teoretičnem delu te monografije predstavljena spo- znanja o lirskem ciklu, predvsem iz tuje literarne teorije, in za najpomembnejši zgled posodobitve tradicionalne obravnave cikla je upoštevan strukturalno-semi- 7 Vita Žerjal Pavlin otični model Reinharda Iblerja. Dopolnjujem ga s kriteriji besedilnosti po Beau- grandu in Dresslerju in s Schmidtovo sistemsko-empirično teorijo. V nadaljevanju ob več slovenskih lirskih ciklih presojam kategorije lirike, kot jih določajo različne teorije te literarne zvrsti, s čimer skušam potrditi hipotezo o možni problematiza- ciji lirskih značilnosti v lirskih ciklih. Drugi del raziskave najprej preverja besedilne kriterije lirskega cikla ob nekaj zgodovinsko razvrščenih primerih tropesemskih ciklov, ki zaradi svoje kratkosti omogočajo avtorju skrbnejšo notranjo strukturo cikla, bralcu pa reflektirano recep- cijo ciklične celote. V nadaljevanju so isti kriteriji uporabljeni za poskus razlikovanja med lirsko pesnitvijo kot prvotnim in ciklom kot drugotnim besedilom, saj se v slo- venski literarni zgodovini oba izraza pogosto uporabljata sinonimno. Ugotavljanje, ali gre pri tem za terminološko ohlapnost ali pa se oba pojava v nekaterih literarnih delih tudi prekrivata, je prikazano ob sonetnem vencu kot posebni pesemski vrsti (in sicer ob vencih Prešerna, Stritarja, Balantiča in B. A. Novaka) ter še ob nekaj skupinah pesmi, za katere se v slovenski literarni zgodovini pojavljajo bodisi oznake cikel ali pesnitev (njihovi avtorji so Kette, Stritar, Kosovel, Strniša, Makarovič in B. A. Novak). Ob primerih daljših slovenskih ciklov ali ciklom podobnih skupin besedil iz 19. in začetka 20. stoletja (Jenka, Stritarja, Aškerca, Gregorčiča, Grad- nika) presojam možni obseg cikla. Navedena problematika je razčlenjena tudi z upoštevanjem različnih načinov notranje organizacije pesniških knjig, ki so najpo- gostejši način posredovanja lirskih ciklov bralcem. Prikazana so različna razmerja med knjižnim razdelkom in lirskim ciklom, kot so se pojavljala v obravnavanem obdobju. Temu sledijo primeri spreminjanja avtorjevih namenov pri oblikovanju lirskih ciklov ali nejasnosti teh namenov, ki so predstavljeni s primerjavo različnih objav oziroma drugih načinov literarnega posredovanja obravnavanega pesemskega gradiva (npr. v variantah rokopisnih pesniških zbirk in drugih izborov pri Prešernu, Gregorčiču, Ketteju, Murnu, Balantiču in Vodušku). Literarnozgodovinski vidik raziskave najprej prinaša pregled lirskih vrst in verzno-kitičnih oblik v opaznejših ciklih slovenske lirike 19. in 20. stoletja. Natančneje, vendar kljub temu necelovito, večinoma le ob primerih kanoniziranih avtorjev, je obravnavana zgodovina slovenskega sonetnega cikla. Popolnejšo lite- rarnozgodovinsko podobo slovenskih ciklov bi omogočila šele združitev izsledkov več delnih raziskav lirskega cikla v posameznih literarnozgodovinskih obdobjih. Enega od vidikov zgodovinske obravnave lirskih ciklov odpira še vprašanje moder- nističnega cikla, njegovih možnosti in vlog. 8 Uvod Slovenski lirski cikli do sedaj še niso bili obravnavani celoviteje in v medsebojni primerjavi, s katero je mogoče razkriti stalnost in spremenljivost te literarne oblike. Neobvladljiva številnost slovenskih ciklov, nastalih v raziskanem obdobju, je zah- tevala izbor raziskovanega gradiva. Odločitvi za kanonizirane cikle je botroval namen, z besediloslovno metodo reflektirati ustreznost rabe termina lirski cikel za te primere. Prav ti namreč s svojim pojavljanjem v slovenskem literarnem sis- temu bistveno oblikujejo zavest ustvarjalcev in bralcev lirskega cikla o njegovem namenu in možni strukturi. Ob teh sem izbrala tudi manj znane cikle kanonizi- ranih avtorjev, saj se je pokazalo, da je ciklično oblikovanje poetološka značilnost nekaterih med njimi. Zaradi aktualne zavesti in lastnega prepričanja o prikrajša- nosti slovenskih avtoric pri kanonizaciji njihovih del sem temeljiteje pregledala njihovo ciklično ustvarjanje. Med zglede sem vključila tudi nekaj avtorjev, katerim literarna zgodovina sicer ne pripisuje večje estetske vrednosti, prinaša pa njihovo ustvarjanje zanimive podatke o vrednosti in namenu cikličnega ustvarjanja v dolo- čenem obdobju. Besediloslovna metoda obravnave lirskih ciklov je podprta z dognanji semiotike in lingvistične stilistike. Dopolnjena je s kategorijami genoloških preučevanj lirske literarne zvrsti1 ter z verzološkimi spoznanji o razvoju verzno-kitičnih oblik v slo- venskem pesništvu pa tudi s sistemskim pristopom, s katerim lirske cikle prikažem kot komunikacijsko delovanje v sistemu