REVIJA ZA LJUBITELJE GORA ŽE OD LETA 1895

 PRED DVEMA STOLETJEMA Valentin Stanič na Triglavu

avgust 2012 INTERVJU Emil Herlec, Tone Škarja  ,  EUR ALPE Gran Paradiso www.pzs.si ušmobil, pri čemer se telekomunikacijska podjetja odpovedujejo

Kaj lahko postoriš v 1 dnevu? S e p o v z p n e š n a v r h . O d k r i j e š n o v o s m e r . O b n o v i š s t a r o p r i j a t e l j s t v o . Zaželiš srečno pot. * S m donacijo lahko prispevajo uporabniki storitev obitel, i . mobil in t Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi S m donacija so objavljeni na spletni strani www.pzs.si. vsem prihodkom iz naslova donatorskih S m S-sporočil.

PlaninSKa ZveZa SlOvenije skupaj z 276 društvi skrbi, da lahko vsako leto okoli 1,4 milijona obiskovalcev slovenskih gora na 9 tiSOč KilOmetrih marKiranih PlaninSKih POti nemoteno uživa naravne lepote in gorski mir ter se z razglednih vrhov vrača z novimi močmi in vtisi.

v letu 2012 bomo z vašo pomočjo obnovili planinske poti s Kredarice na triglav, s Šije na vogel, s Kokrškega sedla na Kalški greben, hanzovo pot na Prisojnik ter druge razgledne poti in vsem planincem omogočili nešteto vrhunskih vtisov.

Pošljite SMS* na 1919 S ključno beSedo »Pot« in z vašiM dRobniM PRiSPevkoM SouStvaRjajte MaRkantne vtiSe! UVODNIK Tudi dopust je www.pzs.si naporna disciplina

Olimpijska evforija se počasi umirja in mirneje se bomo lahko spet posvetili tistemu, kar najraje počnemo. In kaj je tisto, kar najraje počnemo? Nič, se je glasil odgovor, ki so ga nekoč uporabili v reklamnem sloganu. Je to res tisto, s čimer človek izrazi smisel svojega bivanja v dneh, ko vsakodnevne obveznosti od njega ne zahtevajo aktivnosti? Pravi odgovor je ne, a gotovo ste se že vprašali, kam za vraga so se nam izgubili nekdanji ležerni dopustniški dnevi, ne glede na to, če smo jih preživljali doma, na morju ali v gorah. Odgovor ni globoko zakopan, že zdavnaj je namreč iz mode lenoba, ki je ljubiteljem fizičnega mirovanja

ušmobil, pri čemer se telekomunikacijska podjetja odpovedujejo zapovedovala čim pogostejše "ravnanje hrbtenice" na domačem kavču ali poleti zgolj poležavanje na plaži in zvečer posedanje ob vonjavah z žara. Na srečo večina ljudi sčasoma spozna, da ni hujše utrujenosti od tiste, Kaj lahko postoriš v 1 dnevu? ki jo povzroči dolgo mirovanje, saj je človeško telo v svoji zasnovi vendarle namenjeno gibanju. A tudi iskreno izrečenega odgovora, da se je treba v S e p o v z p n e š n a v r h . Dušan Škodič prostem času popolnoma odklopiti, ne moremo sprejeti dobesedno, ker nič v O d k r i j e š n o v o s m e r . tem primeru še ne pomeni nujno – nič. To je lepo opazno v poletnih mesecih, O b n o v i š s t a r o p r i j a t e l j s t v o . ko počitku in sprostitvi namenimo večji del prostih dni, s tistim nič pa je mišljen le čas brez večine vsakodnevnih skrbi; torej možgane poslati na pašo, Zaželiš srečno pot. telo pa spraviti v gibanje, še posebno, če ga sicer ni deležno zaradi sedenja v službi. Dopust postaja tako kot sodobno življenje sámo fizično vedno napornejša disciplina. Živimo hitreje in včasih že skorajda lovimo kljuko vrat, ki smo jih pred nekaj trenutki zaprli. Prosti čas, ki je na razpolago, želimo izkoristiti kar se da polno, kvalitetno in po možnosti raznovrstno.

* S m donacijo lahko prispevajo uporabniki storitev obitel, i . mobil in t Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi S m donacija so objavljeni na spletni strani www.pzs.si. vsem prihodkom iz naslova donatorskih S m S-sporočil. Posledica tega je tudi pojav vedno novih in za konzervativno razmišljujočega človeka čedalje bolj čudnih športnih, predvsem adrenalinsko prepojenih aktivnosti. Te se navidezno pojavijo iz nič, že v paketu s skupinami trenutnih navdušencev. Razširjanje idej med množice je láhko kakor še nikoli. Vse je treba samo posneti kot filmček in nato v primerno vabljivi obliki spraviti na svetovni splet (le nekaj minut posla za običajnega, "računalniško pismenega otroka"). Tam smo nato cilj tako nastavljenih vab tisti, ki vsaj občasno uporabljamo ta medij, se pravi skorajda vsi. Marsikdo se nato v mislih oblizne in reče: to pa bo treba enkrat poskusiti … Največ obiska gora je še vedno v poletni sezoni, a se v gore vedno več hodi tudi v ostalih letnih časih. V porastu so vse dejavnosti v gorskem svetu, kar žal kaže tudi statistika posredovanj gorskih reševalcev. Obenem se je spremenil način obiskovanja gora. Kdo se še spomni množičnih pohodov v visokogorje, predvsem na Triglav, kakršni so nekoč potekali v organizaciji planinskih društev in delavskih sindikatov? Trajali so po tri dni skupaj, s prenočevanjem v natrpanih kočah in temu "primernim" vzdušjem, ki je kratilo spanec utrujenim planincem. Razen tradicionalnih pohodov je tovrstno planinstvo izumrlo, pohodi, četudi dolgi, pa so večinoma enodnevni. Aktivno življenje in njegov zamik v poznejša leta seveda zahtevata od človeka nekaj rednih priprav. Če med delovnim časom pogledam skozi okno (imam srečo, da ravno pod njim poteka čudovita Pot okoli Ljubljane), praktično vedno in ob vsakem vremenu opazim tekače, sprehajalce in kolesarje vseh starosti ter mirno zaključim, da jih je iz leta v leto več. Tako je prav, če se gremo hitri način življenja, moramo biti nanj tudi primerno pripravljeni. In če se vrnemo z gora, moramo biti naslednji dan kvečjemu PlaninSKa ZveZa SlOvenije skupaj z 276 društvi skrbi, da lahko vsako utrujeni, ne pa fizično uničeni. leto okoli 1,4 milijona obiskovalcev slovenskih gora na 9 tiSOč KilOmetrih Vse gore so lepe, naše najlepše. Ljubezen do gora nam je dana, uživajmo marKiranih PlaninSKih POti nemoteno uživa naravne lepote in v njej polno in veselimo se obiska visokih vrhov v poletnih mesecih. Vendar gorski mir ter se z razglednih vrhov vrača z novimi močmi in vtisi. po pameti, ker dobra fizična pripravljenost še ne pomeni tudi varnosti. Kakšen dober nasvet za varnost boste našli tudi v tej, lahkotnejši avgustovski številki. v letu 2012 bomo z vašo pomočjo obnovili planinske poti s Kredarice na triglav, Srečno. s Šije na vogel, s Kokrškega sedla na Kalški greben, hanzovo pot na Prisojnik ter druge razgledne poti in vsem planincem omogočili nešteto vrhunskih vtisov.

Pošljite SMS* na 1919 S ključno beSedo »Pot« in z vašiM dRobniM PRiSPevkoM SouStvaRjajte MaRkantne vtiSe! |1| Ob Bohinjskem jezeru Foto: Franci Horvat

UVODNIK ISKANJE TINETA MIHELIČA KOLESARSTVO HUMORESKA 1 Tudi dopust je 15 Ko spomini oživijo … 28 S kolesom 40 Kuža se odloči za naporna disciplina Gostovanje pri čez alpske prelaze novega lastnika Dušan Škodič mojstranških reševalcih Po cestah od Falzarega Ljudje in živali v gorah 4 Moje popotovanje Vladimir Habjan do Stelvia Peter Muck Matija Turk na Triglav na POZABLJENE POTI NAJLJUBŠI SKALNI KOTIČKI Gorenjskem, 18 Visoko nad Trebušo INTERVJU 43 Zagledan v skalo ki sem ga začel Skopica (863 m) 32 Alpinist, pisatelj, Paklenica prvič, drugič 18. septembra 1808 Rafael Terpin ljubitelj življenja in štiriintridesetič ... Valentin Stanič HOJA V PRETEKLOST Tone Škarja Dejan Koren – DeKo Prevedla Gabriela Dežman 20 Kriška gora Mojca Volkar Trobevšek ZIMSKA TURA INTERVJU in Tolsti vrh ZGODOVINA PLANINSTVA 44 Zimska tura, ki bi 11 Pionir S spomini prepleten 36 Izlet na Pohorje se lahko končala jesenski dan Ko je tam še močno tudi drugače helikopterskega Jana Remic dišalo po nemštvu Mangart reševanja v Dušan Škodič naših gorah ALPE Franci Horvat Emil Herlec – Milč 24 Gran Paradiso Gorazd Gorišek Grozd ljudi na skalnem štrclju – tudi to je sodobno gorništvo Vsebine vseh Planinskih vestnikov od leta 1895 dalje na www.pvkazalo.si. Gregor Planinc REVIJA ZA LJUBITELJE GORA IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja petnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 112. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 87, F: 01 434 56 91 E: [email protected] www.planinskivestnik.com ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan UREDNIŠKI ODBOR: dr. Andrej Stritar (namestnik odgovornega urednika), Emil Pevec (tehnični urednik), mag. Marjan Bradeško, Marta Krejan, dr. Andrej Mašera, Zdenka Mihelič, dr. Irena Mušič Habjan, dr. Mateja Pate, Dušan Škodič

ZUNANJA SODELAVCA: Tina Leskošek, Gorazd Gorišek LEKTORIRANJE: Mojca Volkar Trobevšek, Mojca Stritar, Katarina Marin Hribar GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK: Schwarz print, d. o. o. NAKLADA: 6080 izvodov Prispevke, napisane z računalnikom, pošiljajte po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vračamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni tudi nujno mnenje uredništva. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Naročanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: [email protected] ali po telefonu 080 1893 24 ur na dan.

Številka transakcijskega računa PZS je GORSKE IZKUŠNJE MINIATURA BOTANIKA 05100-8010489572, odprt pri Abanki, d. d., Ljubljana. Naročnina 34 EUR, 58 EUR za tujino, 46 Popoprana ležernost 53 Ratitovec 66 Idrc na Gori posamezna številka 3,40 EUR. Članarina PZS za člane Mini(a)tura v Begunjščici Marija Dolinar Iskanje redkega jegliča A vključuje naročnino. Reklamacije upoštevamo dva Mire Steinbuch Irena Breščak meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova SPOMINSKE navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. "STARA ŠOLA" NARAVOSLOVNE POTI KAKO SO NEKOČ RISALI PANORAME HRIBOV Program informiranja o planinski dejavnosti 48 Tam, kjer vsi 54 Kraljeve poti sofinancirajo Ministrstvo za šolstvo in šport RS, plezajo, pa že ne! Tudi kronane glave planinarijo 68 Razgled z vlaka Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS in in občudujejo cvetje Javna agencija za knjigo RS. Jugojugozahodni Ljubljana–Planica greben v Planjavi Anka Vončina A. S. Jure Brečko PO VZHODNI TURČIJI AFORIZMI FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI: Severna stena 58 Smučanje s svete Triglava simbolizira "trpko resnost Julijskih Alp." IZGUBLJENO … NAJDENO 71 Misli o gorah Foto: Peter Strgar gore Armencev Jožko Mislej 50 Ključi s Krvavca Uredništvo Planinskega vestnika skrbno Planinski izlet z avtom Mrzlo doživetje na Araratu preverja vse članke in točnost v reviji v osrednji vlogi Breda Pirc MINIATURA objavljenih opisov poti, ki praviloma Terezija Oven 72 Iskanje "hvaležne vključujejo opozorila na nevarnosti in možne NA STREHI SVETA pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis pokrovke" za vedno subjektiven, poleg tega se objektivne MINIATURA 62 Treking za težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva lastno glavo v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in 52 Pečenka pustolovce Tomaž Petauer Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti Gregor Planinc Potovanje v Nepal nobene odgovornosti za morebitne poškodbe Simon Trießnig ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje po gorah po navodilih iz te revije.|3| IZ ZGODOVINE Moje popotovanje na Triglav na Gorenjskem, ki sem ga začel 18. septembra 18081 Besedilo: Valentin Stanič Prevedla: Gabriela Dežman

omaj sem dočakal ugodno tudi moje finančne razmere), zatorej Tako sem v nedeljo, 18. septembra, vreme, da bi izpeljal načrt, sem si oprtal nahrbtnik in se fletno potem ko sem v uro oddaljeni cerkvi Kki sem si ga bil zadal na Man- imel v gorah Gorenjske. končal z mašo in nekaj malega obe- gartu! Nebo se je ustalilo po nevihti; doval, vzel pot pod noge. Pot me je vzhodni veter in ugoden zračni pritisk najprej vodila do tri ure oddaljenega 1 sta obljubljala lepo vreme. Sprva sem Članek je bil objavljen leta 1885 v reviji nemške Mosta na Soči.2 To ubogo pot je sodna in avstrijske planinske zveze (Zeitschrift des nameraval vzeti s seboj vodnika, Deutschen und Österreichischen Alpenvereins) kot vendar sem si rekel, da bom poskusil povzetek Staničevega rokopisa v lasti Kranjskega 2 V Staničevem času nemško imenovan Most sv. iti sam (nenazadnje so to narekovale deželnega muzeja v Ljubljani. Mavra (Maurusbrücke).

|4| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Z objavo tega članka začenjamo s serijo kmalu naj bi začelo deževati. Potem prevodov iz revije Zeitschrift des Deutschen und ko se je že zdanilo, sem se poslovil od Österreichischen Alpenvereins, ki je izhajala v vodnika. Vzpenjal sem se po globo- nemščini od leta 1872. V njej je bilo objavljenih kem grabnu med visokim hribovjem, več člankov, povezanih z našimi gorami, ki ki pa je bil večinoma še poraščen še niso bili prevedeni v slovenščino. Od leta z gozdom. Le sem in tja je bilo videti 2011 so na spletni strani www.literature.at kakšno kočo ali znamenja človeške objavljeni skeni vseh izvodov te revije, tako da je prisotnosti v tem grabnu. Potok sem gradivo enostavneje dostopno. S prevodi bomo prečil vsaj desetkrat, in to po deblih, skušali razsvetliti del zgodovine planinstva ki so bila položena čezenj, nakar sem na Slovenskem pred nastankom Slovenskega prispel do vasi Podbrdo. Ta potok planinskega društva in pred začetkom izhajanja se dostikrat spremeni v hudournik; naše revije leta 1895. debla, preko katerih sem šel, so bila visoko nad vodo, a so bila na koncih privezana, da jih ne bi odneslo. oblast iz Kanala v času, ko je bila Soča V Mostu na Soči sem zapustil V Podbrdu sem zajtrkoval in dobil mejna reka med Kraljevino Italijo in rečni tok in zavil desno gor ob družbo; več tamkajšnjih kmetov Avstrijo, ukazala preurediti v kolovoz. Idrijci. Nedaleč od vasi Bača sem se je odpravljalo na Koroško, da bi Hribovske občine, z mojo na čelu, so ob istoimenskem potoku vstopil v nakupili lan. Eden izmed njih mi temu nasprotovale in so raje porabile gorski svet. Na nasprotnem bregu je pomagal nositi moj precej težki znatno vsoto denarja za pravdanje, kot sem opazil množico ljudi; vprašal nahrbtnik. Zelo strma pot je vodila pa da bi vsaka hiša poslala enega moža sem jih, kaj počnejo, in odgovorili so nad vasjo Bača in se pri gorovju, ki na delo za izdelavo kolovoza. Tako je mi, da je neka krava poginila. Hm, razmejuje Goriško od Gorenjske, ostala ta koristna odredba neizpeljana. sem si mislil, torej je res, kar sem postavila še bolj navpik. Sopotniki so bil že večkrat prej slišal, namreč da mi povedali, da je po tej poti hodil že so ljudje običajno bolj žalostni, ko tudi Njegova cesarska visokost nad- pogine kako živinče, kot pa, ko umre vojvoda princ Janez, in v nekakšni nek človek. Kmalu zatem sem prišel mešanici strahospoštovanja, veselja do zemljišča Catarinijev,3 ki se nahaja in občutka varnosti sem se vzpenjal na čudoviti ravnini. V teh krajih po svetu, ki so ga obdajale grozovite sekajo les globoko v hribovju, in ko skale. vode močno narastejo, splavljajo les Na drugi strani smo začeli sestopati po potokih stranskih dolin v Bačo. in čez čas sem se poslovil od spre- Seveda bi se les ob dolgem ležanju v mljevalcev, saj sem hotel iti na Triglav vodi te toliko napil, da ne bi mogel in ne na Koroško. Toda usoda mi je več plavati na površju; iz tega razloga namenila večje težave. Prav zares, že ga kopičijo na suhem in nato splavlja- pri vstopu na Bohinjsko se je začela jo do Gorice. kopica neprijetnosti. Živec nad levim Že je noč razgrnila svoj temni kolenom mi je povzročal tolikšne plašč, ko sem prišel v Knežo. Dobri bolečine, da sem moral nogo vleči gostilničar me je sijajno postregel: za sabo, ne da bi jo smel upogniti v spal sem v postelji, kar se ni zgodilo kolenu. na celem izletu na Mangart. Noč Kmalu sem ugledal Bohinjsko je bila tiha in oblačna, vendar se dolino, kjer sta se krasno videli je kmalu zvedrilo in skozi okence cerkev v Srednji vasi in vas Bistrica. so me razveselile zvezde, ki so se Hotel sem videti tudi Triglav, toda lesketale na nebu. Kmalu po 2. uri težki oblaki so viseli na gorah. sem vstal; ustrežljivi gostilničar me Odšepal sem navzdol po strmih je z baklo pospremil dve uri daleč. travnikih, in še preden sem dosegel Nebo so zopet prekrili oblaki in le Bistrico, me je čevelj ožulil še pod občasno se je skozi tanko megličasto palcem leve noge. Bolečinam se je kopreno zalesketala kakšna zvezdica. kmalu pridružila še slaba volja. Megla Narava je bila odeta v tišino, le voda je se je dvignila do oblakov in grozilo šumela globoko v grabnu, iz katerega je, da bo deževalo. Želel sem poiskati je nekam v daljavo in med skalnim Jurija Kovšeta,4 ki naj bi mi bil za svetom vodila pešpot. Iz gozda na vodnika, toda ta naj bi prišel domov oni strani grabna se je oglašala sova; šele naslednji dan. Ker nisem poznal moj vodnik je iz njenega skovikanja ne okolice ne ljudi, sem šel po nasvet vedel napovedati neugodno vreme: h krajevnemu župniku. V mešanici tihe srčne radosti in določene mere 3 Catarini je bil pomemben goriški dobavitelj lesa. zavidanja sem od njega izvedel, da sta še nedolgo tega, 1. septembra tega leta, dva kaplana iz Bistrice in Srednje Mogočna severna stena Triglava Foto: Franci Horvat 4 V originalu Jury Keusche.

|5| vasi osvojila Triglav ter s tem razbli- v moje kraje sprejel in pogostil pri proti Srednji vasi, saj je začelo močno nila skorajda povsod prevladujoče sebi doma. Za polurni prevoz po deževati. Nedaleč od slapa se levo prepričanje, da se nanj ni možno pov- Bohinjskem jezeru, s katerim naj bi navzgor vije pot, ki sem jo nameraval zpeti. Antona Kosa, ki je omenjena si prihranil ovinek, ki mi ga je Kos ubrati, da bi prišel na Triglav; toda kaplana povedel tja gor, je priporočal opisoval na dolgo in široko, sem moj čudaški vodnik me je pregovoril, tudi meni. moral odšteti en goldinar. Več kot da se gore lotim z izhodiščem v Poprej sem menil, da ne morem četrt ure sem se vzpenjal po kolovozu Srednji vasi. Tako sva šla navzdol biti dosti daleč od vznožja Triglava, skozi prelep gozd, od koder je nato proti jezeru, ob močnem dežju, ki no, sedaj sem pa izvedel, da je njegov vodila kratka, a zelo strma steza do pa je počasi pojenjal. Z zahodne vrh oddaljen več kot 12 ur. Zaradi slapa. V gostem gozdu desno spodaj strani jezera je krasen razgled na neugodnih vremenskih obetov je je šumel potok Savica, naprej zgoraj Bohinjsko dolino. Na desni strani bil vzpon na Triglav naslednjega pa je kot grom bobnel slap. Ko sem se nahaja visok gorski hrbet, ob ka- dne zelo vprašljiv. Ker pa sem ob se prebil iz gozda, sem se znašel pred terega vznožju prav ob bregu jezera tem izletu nameraval obiskati tudi sijajnim spomenikom, toda najprej vodi pot, po kateri bi lahko bil šel, svojega pokrovitelja, častitljivega sem se posvetil slapu. namesto da sem s čolnarjem izgubljal gospoda generalnega vikarja v krški V ostrem kotu, ki ga tvorijo gorske čas. Na koncu jezera je potok, preko škofiji5 grofa von Hohenwarta,6 ki ga stene z obeh strani, vre Savica iz skal katerega je možno priti na običajno najgloblje cenim, sem se odločil, da in pada čez grozovito steno ter se pot. Z vzhodne strani jezera pa se vidi grem najprej v Celovec in se šele na skorajda razleti v prah, ko doseže pot k Savici, ki vodi levo ob bregu poti nazaj povzpnem na Triglav. kotanjo spodaj. Tega dne voda ni mimo cerkve sv. Duha, medtem ko se (Stanič je nato kljub oboleli nogi bila posebno deroča in je torej nisem z "apostolsko pošto" odpotoval v mogel primerjati z veličastnostjo Celovec. Pot ga je vodila preko Bleda krimmlskih slapov na Salzburškem. in Ljubelja, katerih divja in romantična Od spomenika je vodila ozka stezica narava ga je navdušila. V Celovcu, kjer do vodnega zbiralnika. Vse je bilo je preživel dve leti mladosti ("sicer v prepojeno z mokroto. Prebil sem precejšnjem siromaštvu, toda radosti, se do šumeče vode in spil tri čaše ki sem jih takrat užival, se ne morejo za zdravje; ledeno mrzli sunki vetra meriti z ničimer"), ga je grof Hohen- so pri tem ves čas nasprotovali moji wart gostoljubno sprejel. Pri njem prisotnosti. Stopil sem nekoliko nazaj je občudoval njegove naravoslovne in opazoval neponovljivo stvaritev zbirke. Kasneje se je po isti poti, tokrat pred seboj: na levi strani je bila strah preko Zelenice, vrnil na Bled.) in grozo vzbujajoča stena; naravnost Že se je jelo daniti, ko sem se pred mano, tj. v smeri severovzhoda, zlagoma vzpenjal po enolični dolini, pa je z velike navpične stene padala ki so jo poživljali le oglarji. Sonce Savica. Ta osupljiva stena je potekala še ni odgnalo goste megle, ko sem še naprej proti vzhodu in jugovzho- prispel v Bistrico. Tu sem hotel dobiti du; posušena smrekova drevesca so konja, da bi prišel do slapa Savice, bila videti kot svečice na njej. Bil sem toda nikjer ga ni bilo možno dobiti; povsem očaran nad edinstvenim zatorej sem se napotil do tamkaj- razgledom, ki ga nisem mogel prav šnjega župnijskega namestnika in opisati z besedami, le užival sem po dolgem času, zdela se mi je cela lahko v njem. Vsakemu ljubitelju večnost, se je pojavil nek kmet s narave, najsi je videl že veliko slapov, konjem, vendar brez sedla. Gospod svetujem, naj pride sem, saj bo nagra- namestnik je bil tako dober, da mi je jen s prelepim razgledom. Nato sem ponudil svojega; kmet, ki je za ježo se podal do marmornega spomenika. do slapa – ta ni bil oddaljen polne tri Visok je več kot seženj in širok okoli ure – zahteval tri goldinarje, pa je bil pol sežnja. Nameščen je pod neko žaljiv in domišljav, zato sem mu dal skalo; prostor, na katerem se nahaja, nekaj denarja za njegov zamujeni čas, je podoben prižnici. Nisem se mogel nato pa šel sam peš naprej. Moral sem zadosti načuditi, kako so ga prinesli iti preko Jereke, kajti tam naj bi srečal sem gor. Napis na njem je izklesan v svojega vodnika Antona Kosa. zlatih črkah in je posvečen avstrijske- Po daljšem času, ki sva ga s Kosom mu nadvojvodi Janezu. Izdelal ga je porabila za pripravljanje svojih neki Lenard Kelbel iz Bohinjske Bele. stvari, sva krenila mimo Srednje vasi Odčital sem vrednosti na merilcu proti Savici. Še prej sem mu moral zračnega pritiska in temperature. slovesno obljubiti, da ga bom z ženo Nato sem zopet opazoval jezerce ob njunem načrtovanem romanju pod slapom, ki po mojem mnenju vodnega zbiralnika pod Visokim 5 Mišljena je Krka na avstrijskem Koroškem (Gurk). Göhlom na Salzburškem ne presega toliko glede temačne grozovitosti kot 6 Tu gre za Sigismunda E. von Hohenwarta, kasnejšega škofa v Linzu; kot vnet zbiralec in pisec glede dolžine, višine in golih sten, ki se je ukvarjal z naravoslovjem. ga obkrožajo. Zatem sem krenil nazaj

|6| Planinski vestnik | AVGUST 2012 daleč zadaj dviga masivna in nepora- dan povzpel na Triglav, je bila videti napotkov planšarjev zlahka podvzeti sla gorska veriga med Bohinjskim in neuresničljiva. pot na Triglav tudi brez vodnika. Tolminskim. Preko Suhe in Škrbine Nekoliko potrt sem legel k počitku, Od koč na planini se je treba vzpe- vodita dve stezi, ki bi ju lahko ubral toda ko sem se še pred 2. uro zbudil njati v smeri severozahoda. Po četrt na poti semkaj, da mi ne bi bilo treba in na delu neba videl lesketajoče se ure hoda se pojavi steza, ki se obrne narediti velikega ovinka od Podbrda zvezde, mi ni bilo več tako hudo pri levo v gozd. Pot je dobro razvidna in v Bohinj. V ospredju, nekoliko desno, duši. Vstani, srečnež, sem si rekel in uhojena, saj po njej gonijo živino na je možno v daljavi videti slap. se pripravil za vzpon. Nato je megla druge planine. Vodi malo gor, malo Ko sem prispel v Srednjo vas, se spet prekrila nebo, vseeno pa sva dol, večinoma pa nekoliko v levo, je že znočilo. Pri župniku sem dobil jaz in obotavljivi Kos stopila s svetilko vendar z nje ni možno zaiti. Nadaljuje odlično večerjo in prenočišče. v temno noč. Že se je jelo daniti, ko se preko manjše planine, na kateri Bog naj poplača dobremu človeku! sva prispela na planino Uskovnico. stoji koča, vse do grabna, ki ga je Nato sem spoznal kaplana Jakoba Tam sva na moje začudenje srečala treba prečkati, nato pa zavije v desno Dežmana, čigar kratek, a jasen opis ljudi in živino; poprej sem bil namreč močno navkreber in v vijugah poteka vzpona na Triglav bi mi lahko služil slišal, da v tem času ni nikogar več na po gozdu. namesto vodnika. Toda Anton Kos planinah. Iz Srednje vasi do semkaj me je že zadosti ustrahoval z nevar- bi popotniki na Triglav zlahka prišli nostmi, ki menda pretijo na poti. Tudi le z opisom poti. Od sedaj naprej pa Pogled s Škednjovca proti bohinjski kotlini: sreča mi je obrnila hrbet: nebo je bilo bo možno s pomočjo mojega krat- levo Prevalski in Jezerski Stog, desno Ogradi. oblačno in želja, da bi se naslednji kega opisa in morebitnih dodatnih Foto: Peter Strgar

|7| Z vodnikom sva se prebila iz megle Triglav s Planiko v siju jutranjega sonca in nebo je bilo delno jasno, toda Foto: Matej Vranič velike gmote oblakov, ki jih je gnal južni veter, so se bližale goram; v strahu in obenem v upanju sem se povzpela v smeri Triglava desno vzpenjal naprej. Kmalu je ruševje navzgor mimo omenjenega posu- zamenjalo drevesa. S Kosom sva se šenega drevesa in se pod skalno obrnila nekoliko bolj levo in spet steno nekaj časa držala leve strani. prišla do neke planšarije. Po krajšem Kmalu sva prišla do ruševja. Steza, času sva prišla na lično planino, ki je komajda še vidna, naju je popeljala nudila čudovit razgled na pokrajino desno navzgor preko travnatega spodaj in na marsikateri lep gorski sveta. Vzpenjala sva se že dobršen vrh. Tu si je pametno zapomniti del poti, nakar sva zavila še malo krajši del poti proti Velemu polju, saj bolj v desno, dokler nisva prišla do je le na ta način možno zanesljivo nekoliko položnejšega sveta. Tu je priti nazaj na stezo, ki postane zopet moč najti najvišje ležečo in zadnjo dobro vidna in poteka močno v lesno vegetacijo, namreč grmičke levo, nato pa navzdol. Živino, ki jo ruševja. (Le na vrhu Srednjega Trigla- ženejo tu mimo, pred padcem ščiti va sem še našel pritlikavo vrbico, ki spodaj postavljena ograja. Nato se je je rasla podobno kot mah.) Od tod se treba vzpeti po gorskem svetu preko je bilo treba vzpenjati še nekoliko v nekega hrbta. Od tam sva videla desno, ampak ker sva spet zagledala očaka Triglava v vsem njegovem Srednji Triglav, sva korak naravnala sijaju, le občasno so ga obkrožali tako, da sva prišla precej desno pod oblaki. Pot se je nato zopet spuščala njegov vrh. Ko popotnik po dolgem in že sva se znašla pred planino Velo in strmem vzponu pride tako daleč, polje, ki je ležala ob vznožju Triglava da svet ni več tako strm in postane in so jo obdajale še druge gore. močno kamnit, kjer rastlinja skorajda Skorajda na sredi planine, ta je bila ni več, ter na svoji levi strani vidi ravna kot površina mize, se je naha- z večnim snegom napolnjeno vrtačo jala skupina planinskih koč, ki so Velikega in Srednjega Triglava, tedaj bile videti kot mestece v daljavi. Malo bi moral na južni strani Srednjega nižje naprej je stala koča cenjenega Triglava ugledati tudi prej omenjeno gospoda barona Zoisa, ki jo je dal grapo. Na njeni levi strani je velika postaviti, da bi v okolici preučeval stena, na desni pa hrbet, ki povezuje botanični svet. Še preden pa popo- Srednji in najmanjši Triglav. Popotnik tnik stopi do koč, si mora zapomniti se mora povzpeti po strmem melišču pot, po kateri lahko pride na Triglav pod steno in se prebiti navzgor po in se po njej orientira. Desno zadaj grapi, da pride na omenjeni hrbet. polju in na poti sem gor iz njega, ne da nad kočami stoji posušeno drevo, Tam lahko uživa v sijajnem razgledu bi o tem kaj slutil, izvlekel vse možne za katerim je steza, ki se vije pod in v miru, preden se poda na pustolo- podrobnosti o poti. Njegova namera skalno steno pri nekem ruševju. Ob vsko pot, ki ga še čaka. se je tako izjalovila in dejal je, da hoče nadaljevanju poti se je treba ravnati To mesto je Non plus ultra8 za tudi on priti na vrh. po tistem pomembnem vrhu, ki stoji marsikaterega planinca: zanj se tu Sedaj lahko planincem opišem desno od velikega Triglava, tj. treba pot konča. Moj pretkani in komodni plezarijo na Triglav. Z izhodišča je priti pod Srednji Triglav.7 Na južni vodnik me je sicer poskušal ustraho- Non plus ultra se je treba obrniti strani Srednjega Triglava, na mestu, vati glede vzpona na Triglav, že odkar proti severu; prvi del poti je precej kjer je ta po hrbtu povezan z ostalimi sva bila na poti; pri tem mi je dopove- težaven, saj se je treba povzpeti gorami, je možno opaziti nekakšno doval, da cilja prav zagotovo ne bom iz grape naravnost proti srednjemu grapo. Proti tej se je treba vzpenjati! – zmožen doseči. Pravil mi je tudi po- triglavskemu vrhu. Modro se je Toliko si mora popotnik zapomniti, vestice, npr. kako mu je neki ugledni držati rahlo v desno, saj lahko na ta če želi brez vodnika priti na Triglav gospod obljubil, da ga bo od glave do način nekoliko obidemo vrh. Tu ni (izurjen planinec pa ga seveda dosti- pete odel v svilo, če ga bo pripeljal možno zaiti: če bi šli preveč v levo krat ne potrebuje). živega in zdravega s Triglava. Potem ali v desno, bi prišli do prepada. S Kosom sva šla kočam naproti; sta se namesto za oblačila dogovorila Lahko bi sicer izbrali srednjo pot, ob vinu in jedači sva se okrepčala. za denar. Kam je vodnik meril s tem, toda lažje napredujemo, če se Stvari, ki jih nisva potrebovala za sem zlahka ugotovil, toda name to ni držimo bolj v desno. Po dobršnem vzpon, sva pustila tam. Nato sva se naredilo vtisa. Kaj kmalu se je poka- delu poti navkreber kmalu levo zalo, da je hotel cenkati, kajti odločno za seboj pustimo Srednji Triglav. 7 Že članek iz leta 1885 navaja, da Staničevo je izjavil, da noče in si ne upa več Nato se znajdemo na tistem mestu, imenovanje Srednjega Triglava ustreza Malemu naprej. "No, prav," sem rekel, "potem kjer ni možno zgrešiti: ne po enem Triglavu, medtem ko v nadaljevanju teksta pa tu počakajte name," in sem se sam samem koraku, še manj pa po večji z "najmanjšim" Triglavom verjetno misli "tisti vrh, ob katerega vznožju se združita poti iz Bistrice odpravil na pot, saj sem že na Velem razdalji. Nahajamo se namreč na (Srednje vasi) in Mojstrane". Samo ugibamo lahko, tistem ostrem hrbtu, ki povezuje kje naj bi to bilo. 8 Non plus ultra (lat.): Najboljši. srednjo in veliko triglavsko špico. Če

|8| Planinski vestnik | AVGUST 2012 bi imel ob sebi planinca začetnika, da sem gledal le naravnost predse. Triglava, ki verjetno sega preko vseh bi bil zanj močno v skrbeh; vsakemu Ob sunkih južnega vetra bi lahko kaj ravnin in gorskih velikanov našega začetniku zato odsvetujem vzpon hitro izgubil ravnotežje! Tako sva cesarstva do bližnjega Jadranskega na Triglav in podajanje v nevarnosti, hodila velik del poti, dokler nisva morja, Glocknerja, Wiesbachhorna ki tam pretijo. Hrbet, po katerem je spet morala skoraj navpično plezati in morda celo Mont Blanca in drugih treba iti, je namreč zelo ozek in oster. po skalovju. Zlagoma sva se pribli- italijanskih, tirolskih in švicarskih Dostikrat je treba loviti ravnotežje ževala cilju; hrbet, po katerem sva snežnih velikanov! z iztegnjenimi rokami; svet je tu hodila, pa je postajal položnejši in Takoj sem namestil svoj popotniški močno razdelan in treba je najti širši. In tedaj sva izza gostih oblakov barometer in tako sem tega dne, trden korak, saj na levi in desni strani ugledala znamenje svoje zmage: 23. septembra 1808, prvikrat na tem zevajo grozljivi, skorajda navpični možica, ki sta ga kaplana Dežmana slavnem vrhu opravil meritve zračne- prepadi. Gosta megla je ta brezna ve- tam postavila v začetku septembra. ga pritiska in temperature …9 činoma zakrivala najinim očem, toda V kakšnem nepopisnem božan- Zlahka sem ugotovil, da zgoraj toliko strašnejša so se zazdela, ko je skem veselju bi uživala moja duša, ni bilo starega snega, ker je skalni sunek vetra nenadno odgnal oblake če mi ne bi oblaki ukradli vsega raz- vrh prestrm, da bi se oprijel. Zato pa in sva vrtoglavo temačno globino gleda in če se ne bi očak Triglav ovil spodaj ob njegovem vznožju (v že lahko premerila vse do vrtače spodaj. v zanj tako običajno kopreno! Tako omenjeni vrtači) leži večni sneg, ki Preplezal sem veliko salzburškega so mi bile svetinje narave prikrite! ga ne more stopiti vročina celega gorovja – povzpel sem se na Visoki Seveda pa bi lahko častitljivi očak poletja. Najvišji vrh Triglava je ozek Staufen iz različnih smeri, na Visoki zahteval več žrtve od tujca, ki drvi gor hrbet, ki poteka v smeri jugojugo- Göhl, na Watzmannov najvišji vrh, ki proti njemu, da bi bil vreden uživati vzhod–severoseverovzhod in se na ga pred mano ni še nihče osvojil, na v vsej njegovi veličastnosti, ki je bila severni strani, nedaleč od same špice, Grossglockner, ki sem ga še izmeril tisočletja nedostopna celo njegovim konča z grozljivo steno. z instrumenti – toda tu sem moral najbližjim prebivalcem. obe roki prisloniti ob obraz, česar Ker je bil Mangart viden, sem se 9 Na tem mestu je Staničev rokopis nepopoln; avtor je nisem še nikdar prej storil, da nisem orientiral po njem in v duhu užival v verjetno pozabil vpisati svoja opazovanja in iz njih videl prepadov na obeh straneh in vzvišenem, a temačnejšem razgledu s izpeljane izračune.

|9| Ljubiteljem narave lahko brez za- Botanikom bi se vzpon na Srednji takšnih okoliščinah sem bil srečen, držkov povem, kakšne globoke Triglav po mojem mnenju res splačal. da sem dobil streho nad glavo. misli so se polastile moje duše, ko Tam sem našel izredno lepo spomin- Iz pogovorov z mojim vodnikom sem stopal po razbitem temenu tega čico vrste Myosotis lanata. Ker sem se je potrdila moja domneva, da je kolosa. Kako pogosto se ob podob- šele začetnik v botaniki, sem vzel s mukotrpno delo razsvetliti kmeta, nih dogodkih vsiljuje misel: o, človek, seboj vse primerke, ki so mi padli v še posebej, če za to nima potrebne kako majhen si, kako šibak si – ampak oči; tako sem našel več rastlin v naj- luči. S seboj sem prinesel tudi obema kako velik je tvoj duh! – V prah se lepšem razcvetu, ki pa sem jih domov neznano rožo s koreninami (verjetno spremene tvoje kosti, v prst te skalne prinesel v precej ubogem stanju. je bila neke vrste begonije – semper gmote – toda tvoja duša ostane večna! S Kosom sva ravno zapustila Non florens). Vodnik jo je želel imeti, in Še enkrat sem opazoval barometer plus ultra, ko je začelo močno snežiti. tako sem jo iz naklonjenosti do njega in termometer. Ker je izgledalo, da V gostem oblačju sva sestopala proti razcepil ter mu jo dal, da jo je posadil. mraz, megla in veter ne popuščajo, Velemu polju. Sledov poti, po kateri Rastlino sem sicer našel pod veliko sem se – potem ko sem vrezal svoje snežno kotanjo, on pa je dejal, da bo ime v palico, ki sem jo pustil zgoraj, in ... vsakemu začetniku zato odsvetujem botanikom, ki jih bo srečal, rekel, pobral nekaj apnenčastih kamenčkov vzpon na Triglav in podajanje v da jo je našel na vrhu Triglava. No, z marmornim vzorcem – ves zado- nevarnosti, ki tam pretijo. Hrbet, po to seveda meče slabo luč na njegov voljen, da sem dosegel glavni namen značaj. svojega potovanja, odpravil na pot katerem je treba iti, je namreč zelo Ko sva legla k počitku, je še vedno nazaj. Opazil sem, da je sicer trdo ozek in oster. Dostikrat je treba loviti deževalo in skozi špranje na strehi in skalovje na Triglavu na več mestih ravnotežje z iztegnjenimi rokami ... zidovih se je videlo bliskanje, ki ga je sveže razpokano. Vodnik je pojasnil, spremljalo grmenje. Vsled utrujenosti da je to posledica udarov strele, kar je sva bila prišla, nisva videla. Vodnik sem zaspal, in ko sem se zbudil, bila tudi najbolj logična razlaga. je hodil preveč v desno in tako sva sem skozi špranje videl svetlikanje Nekaj sežnjev pod najvišjo špico se bila skorajda prisiljena vrniti, da zvezdic. Bila je druga ura. Vzel sem sem naletel na vegetacijo: zeli in bi prišla nazaj na stezo, ki se vije svetilko, ki sem jo bil tu pustil, in trave, in nekaj primerkov sem vzel pod steno nad Velim poljem. Ko je tako sva se z vodnikom odpravila s seboj. Na poti nazaj nisem obšel prenehalo snežiti, naju je močan dež na pot proti Srednji vasi. Naselje je srednjega triglavskega vrha, temveč gnal proti kočam. Tu sva spila vino, počivalo v globoki tišini. Od tam sem šel nanj, saj mi to ni vzelo veliko ki sva ga bila tu pustila, dokler nisva sva ponovno naredila ovinek preko časa, in tam ponovno opravil svoja vsega popila in sva ga imela nekoliko Jereke. Pod planšarijo sva spet prišla barometrična in druga opazovanja. pod kapo. Premočena in nalita naju je v gosti megli. Nato sem sestopil po zelo strmem začelo strahovito mraziti, čemur sva V tem času se je zdanilo in bil je čas, skalnem svetu in takoj pod vrhom se zoperstavila s hitro hojo. Če bi šel da se poslovim od svojega vodnika. našel pritlikavo vrbico Salix, ki je z Velega polja v smeri severozahoda Na poti mi je tarnal, kako je z gora za izgledala kot mah…10 Da lahko na tej in nato po levi strani čez hribovje, bi precej nizko plačilo prenašal v dolino višini raste lesna vegetacija, se mi je prišel po dolini Soče v Bovec. Ker pa za stot težke kamnine. Ker sem mu zdelo dokaj nenavadno. je bilo vreme neugodno in sem želel v obljubil, da ga bom skupaj z njegovo Do točke, ki sem jo imenoval Non nedeljo imeti mašo v domači cerkvi, ženo in znanci ob njihovem romanju plus ultra, nisem prišel povsem sem izbral pot, ki sem jo bil ubral že na Sv. Goro pri Gorici prenočil in po- brez težav: nosil sem barometer, prej, in tako sva s Kosom hitela proti gostil, sem menil, da bo zadovoljen, bolehne noge pa nisem smel prav Srednji vasi. Nekoliko nižje od Velega če mu za poldrugi dan, ki ga je porabil iztegniti. Z vodnikom sva s sabo polja se pot razcepi; popotnik mora z mano, dam tri goldinarje. On pa je vzela sekstant,11 ki sva ga bila tam iti levo, če hoče priti do Srednje vasi, hotel šest, nato sedem, na koncu pa pustila, nato pa sestopila po drsečem desna pot namreč vodi k številnim celo osem goldinarjev. Meni se je to melišču, na katerem je bilo močno gorskim jezerom in drugim plani- zdelo preveč, še posebej, ker sem se občutiti pomanjkanje prave obutve. nam. Z juga se je začelo kmalu jasniti mu na poti vseskozi prilagajal. On pa Iz izkušnje lahko rečem, da planinci in pod vplivom sončnih žarkov je bil tako nesramen, da mi je vzel sek- najbolje storijo, da – če ni snega ali in vina sva bila prav židane volje. stant. Ker me je njegova predrznost ledu – plezajo v nežebljanih čevljih, Po prej opisani poti sva sestopala razjezila, se nisem hotel ukloniti kajti trdnost koraka je lažje oceniti proti najnižje ležečim planinam. Pri njegovi volji. Tako se je z mojim sek- brez železja na nogah kot pa z njim. prečkanju že omenjene velike grape stantom in tremi goldinarji odpravil Še vedno pa se je na mestih, ki so in potoka sem našel lepe okamnine. na pot. Rekel sem mu, da ga bom tožil nevarna za plezanje, najpomembneje Še preden pa sva prispela do najnižje na sodišču – dasiravno sekstant ni bil zanašati na oprijem z rokami; vendar planine, so nebo zopet prekrili težki vreden celih 40 kron – toda vztrajal je je pri tem treba biti kar najbolj previ- oblaki. Dež ob spremljavi grmenja pri petih goldinarjih, in čeprav sem den in se oprijemati takšnih mest, ki naju je prisilil, da sva dvakrat hitreje mu nato obljubil štiri, sva potem šla so zadosti trdna; skale so namreč ve- stopila. Naliv, grmenje in donenje so vsak svojo pot. činoma krušljive in o njihovi trdnosti se nadaljevali in že je nastopila noč, se je treba prepričati s predhodnim zato sva bila primorana prenočiti P. S. Pri gospodu kaplanu Dežmanu preizkušanjem. v isti koči, v kateri sva zajtrkovala, v Bistrici sem nato vseeno pustil še preden sva se povzpela na Triglav. dva goldinarja za vodnika; kasneje 10 Tudi na tem mestu Staničev rokopis izkazuje Tukaj seveda nisem srečal tistih sem na nekem izletu v Bohinj dobil praznino. dobrih in prijaznih planšarjev, ki nazaj svoj sekstant – s polomljenim 11 Inštrument za merjenje kotov. jih srečujem na Nemškem, ampak v diopterjem. m

|10| Planinski vestnik | AVGUST 2012 INTERVJU Pionir helikopterskega reševanja v naših gorah Emil Herlec – Milč

Pogovarjal se je Gorazd Gorišek

b stoti obletnici organizi- Emil Herlec ranega gorskega reševanja Foto: Gorazd Gorišek Ov Sloveniji smo se odločili, da na pogovor povabimo enega od velikih imen gorskega reševanja pri nas. Emil Herlec je bil med pobudniki in ustanovitelji AO Kranj in postaje GRS Kranj ter helikop- terskega reševanja v gorah. Vitalni osemdesetletnik je že od mladih nog navdušen planinec. Kasneje se je zapisal alpinizmu, gorskemu vodni- štvu, postal pa je tudi inštruktor re- ševanja s helikopterjem. Pooblaščen je bil za nabavo prvega helikopterja za gorsko reševanje in sodeloval pri nakupu še šestih. Vrsto let je aktivno deloval v Planinskem društvu Kranj, kjer je bil zaposlen kot tajnik. Opra- vljal je funkcijo načelnika GRS Kranj, bil je prvi načelnik podkomisije za helikoptersko reševanje, nepogre- šljiv pa je bil tudi pri gradnji Kranjske koče na Ledinah in zavetišča GRS na Krvavcu. Preplezali ste mnogo zahtevnih smeri, nekega ameriškega padala … Veliko tudi pozimi. Zagnanosti in volje vam časa smo preživeli z našimi mentorji Kako se spominjate najzgodnejših zagotovo ni primanjkovalo. Kako pa je z legendarnim Jožo Čopom na čelu, začetkov zahajanja v gore? Nekje bilo z opremo, z dostopom do sten? spoznali pa smo tudi kakšno prijetno sem prebral, da ste šolski pouk in Bilo je popolnoma drugače kot dekle. (smeh) sveto mašo z veseljem zamenjali danes. Vlak je iz Kranja do Rateč vozil za obisk gora z očetom … skoraj tri ure, ker je čakal smeno v je- Leta 1948 se je nad Mlinarico Ja, to je res. Doma nas je bilo seniški železarni. Vsi smo se poznali, ponesrečil vaš starejši brat Franko. sedem otrok. Vsi smo bili nekako družili. Ne tako kot danes, ko se vsak Je to močno vplivalo na vašo povezani z gorami. Oče nas je veli- drži bolj zase, se pripelje do izhodi- najstniško zavzetost za plezanje? kokrat peljal v hribe. Ni bil alpinist, šča, odide do stene in že pleza. Takrat Ne, ta nesreča je družino še bolj vendar nas je naučil spoznavati, smo se na vlaku srečevali z drugimi povezala, tudi z gorami. Franko je predvsem pa spoštovati naravo. Ker alpinisti, planinci in reševalci iz cele takrat plezal sam. Sam je tudi koval sem drugi najstarejši, sem z očetom države, sklepali prijateljstva, izme- kline, kar je bilo zanj usodno. V času hodil že pred vojno. Kasneje smo se njevali novice, poizvedovali, kdo nesreče sem bil v Martuljku. Kasneje otroci sami organizirali. Spomnim je kaj preplezal, in kovali načrte za sem pomagal pri reševanju. Bilo je se, kako smo prvo vrv mami prihodnje ture. nad Mlinarico, v steni Zadnjega Pri- dobesedno ukradli. To je bila vrv Oprema je bila v tistem času zelo sojnika. V spomin nanj se naša koča v za – sušenje perila. Povojni časi so skromna, tako zaščitna kot tehnična. Krnici imenuje Frankova koča. bili težki. Hrane ni bilo v izobilju. Kar sami smo doma, z mamino V kanglici smo s seboj na ture nosili pomočjo, šivali razne anorake in Kmalu po vojni ste bili med pobudniki kisli fižol. Zelo smo si pomagali pokrivala iz kosov stare platnene ustanovitve postaje GRS v Kranju. Kdo s paketi UNRA (ameriška pomoč embalaže. Plezalke smo spravili so bili poleg vas glavni pri tem projektu? povojni Evropi, op. ur. ), ki so bili v skupaj iz stare žakljevine, čevlji pa Najpomembnejši mož je bil Tone tistem času nepogrešljivi. Tudi vsaka so bili podkovani z žeblji, trikuni Dovjak, že predvojni gorski reše- postaja GRS je dobila nekaj takih imenovanimi. Prvo pravo vrv smo valec in alpinist. S pomočjo svojih paketov. dobili iz Nemčije šele leta 1952 od predvojnih tovarišev je organiziral

|11| Reševalna vaja na Ledinah z intervjuvancem Foto: arhiv Emila Herleca

bil korajžen partizan. A njega je še kar zvijalo … Končno je le povedal, da ga ne boli noga, temveč ima – privezan kot snop – popolnoma drug problem. Še preden smo ga rešili vseh prevez, sem izkoristil priložnost in ga, priznam, da malo predrzno, pobaral, ali bi se dalo za delo GRS dobiti kakšen dinar iz občinskega prora- čuna. V položaju, v kakršnem je bil, je seveda rade volje obljubil, da se bo potrudil, kolikor se bo dalo. In res. Kmalu zatem smo dobili nekaj sredstev iz občinske malhe.

Kako se je porodila, zorela in se kasneje udejanjila zamisel o začetku helikopterskega reševanja v gorah? predavanja, plezalne ture, skupinske Jezerca oziroma Kriške planine na Na lastne oči ste ga prvič videli v pohode, vaje v alpinističnih veščinah Krvavcu v Kranj do zdravnika. Štiri severni steni Matterhorna, kajne? in še marsikaj. Počasi nas je bilo na ure je trajal tak prevoz zgolj za silo Konec petdesetih let smo šli plezat postaji vedno več, med njimi tudi imobiliziranega ponesrečenca. v Švico. V severni steni Matterhorna moji trije bratje. Veliko poudarka je Bolečine so bile na slabi makadamski sta se poškodovala dva Japonca. bilo na prvi pomoči. Predavali so cesti seveda temu primerne … Leta Imeli smo toliko opreme, da bi jima vrhunski zdravniki: Janez Milčinski, 1952 smo začeli uporabljati prva lahko pomagali, a so nas švicarski Bogdan Brecelj, Andrej Robič, Jože tipizirana gorska nosila mariner, ki reševalci ustavili. Razlog je bil za nas Andlovic in Ivo Valič. so še danes v uporabi. Druga oprema nepredstavljiv. Dokler niso dobili je prihajala postopoma, vsako leto potrdila o kritju stroškov reševanja, Prva reševalna akcija, na kateri ste nekaj. niso šli v steno. Nam pa pustili niso … sodelovali, je bila leta 1948 v Kukovi špici. Po dolgem čakanju so le dobili Kako se spominjate tega reševanja? Pridobivanje sredstev je verjetno posebna želeno finančno zagotovilo nekega Kar je prvo, se verjetno ne pozabi … "disciplina" gorskega reševalca. japonskega podjetja in reševanje se je Zagotovo ne, čeprav sem bil star Zagotovo. Z leti smo imeli vedno lahko začelo. Kar naenkrat so se dvi- šele sedemnajst let. Bilo je tisti dan, več znanja in izkušenj, a premalo gnili helikopterji … To je bilo za nas, ki ko se je ponesrečil brat, vendar tega denarja za nakup opreme. Morda smo akcijo opazovali, nekaj novega. nisem vedel. S tovariši sem bil v krnici bi bila za bralce zanimiva anekdota Za Japonca je bilo žal prepozno (ob- Za Akom, ko smo zaslišali vpitje. Sam iz sredine šestdesetih let. Na Krvavcu visela sta na vrvi), mi pa smo začeli sem ostal v podnožju, trije pa so sple- smo otvorili brunarico GRS in prvo razmišljati, da bi tudi pri nas uvedli zali do ponesrečenca. Spominjam se, dvosedežnico Gospinca. Močno reševanje s pomočjo helikopterja. da smo ga nesli v dolino zavitega v je snežilo. Zapadlo je dober meter platno in obešenega na lesenem kolu. snega. Ko smo se od brunarice s Kako ste se borili za prvi helikopter Tudi mamina vrv za sušenje perila je kakšnim kozarčkom preveč sredi za reševanje v gorah? zelo prav prišla. To so bili res časi, ki noči vračali proti zgornji postaji Pilot Andrej Andolšek je izvedel, se z današnjim reševanjem ne morejo žičnice, je takratnemu kranjskemu da so v Beogradu prevzeli tri helikop- primerjati. županu Martinu Koširju zdrsnilo. terje, po enega za Slovenijo, Hrvaško Padec ni bil nedolžen. Župan si je in Srbijo. To je bil prvi helikopter, ki Pri transportu ponesrečencev ste si zlomil nogo. Seveda smo ga primerno naj bi priletel v Slovenijo, AB-47J2A, veliko pomagali tudi s konjsko vprego. oskrbeli, imobilizirali nogo, dobro imenovan Bur-duš. Plovilo se ni Drugih možnosti preprosto ni privezali na nosila in ga prenesli do moglo dvigniti do najvišjih vrhov bilo. Ni bilo žičnic, avtomobilov, ravno odprte gondolske žičnice. Vse naših gora. Republiški sekretariat za helikopterjev. Reševalne akcije so smo storili prav, le na nekaj smo poza- notranje zadeve ga je prevzel maja trajale precej dlje kot danes. Nema- bili. Če le razmere dopuščajo, je treba 1967. Pilot Andolšek in mehanik lokrat smo ves dan ali celo dva iskali vedno omogočiti ponesrečencu, da Emil Stepančič sta me kot takratnega ponesrečenca. Informacije o lokaciji pred imobilizacijo in privezom na načelnika GRS Kranj povabila, naj in zdravstvenem stanju poškodovane nosila opravi malo potrebo. Na to pridem v hangar na Brniku. Policijski osebe so bile zelo skope. Transport smo pri županu preprosto pozabili. helikopter je imel slabe zmogljivosti, ponesrečenca je bil tudi poglavje Ko smo čakali, da je dežurni zagnal bil je še bencinar, danes se seveda leti zase. Že omenjena konjska vprega gondolo, je župana začelo na vso moč s pomočjo kerozina. Pripravili smo je bila za tisti čas pravi luksuz. Vsaj zvijati. Mislili smo, da od bolečin. prve skupne vaje posadke helikop- ni bilo treba vseskozi nositi … Tako Tolažil sem ga, da naj potrpi. V šali terja in gorskih reševalcev. Začetek smo vozili poškodovance s planine sem mu dejal, da bo že preživel, saj je je bil zelo težak, saj ni bilo primerne

|12| Planinski vestnik | AVGUST 2012 opreme za reševanje v gorah. Plovilo bilo vedno več. Seveda ne stenskih, oziroma prepelje samo še truplo. je imelo dvigalo, to pa je bilo bolj ali kot jih poznamo danes, temveč Gorska nesreča, ki me je osebno manj tudi vse. prevoz ponesrečencev z nižjih višin. najbolj prizadela, pravzaprav ni bila neposredno povezana z reševanjem Katera je bila prva reševalna Tudi na terenu je bilo treba ponesrečenca, temveč se je zgodila akcija s helikopterjem? urediti vse potrebno. nenadno, nepričakovano. Posledice Bilo je 24. marca 1968 pod Malo Da, takrat smo se lotili urejanja heli- so bile zelo hude. Pisalo se je leto Mojstrovko. Akcija je stekla po na- kopterskih pristajališč pri Češki koči, 1975. V severni steni Grintovca se je ključju. Sam sem tistega dne odšel na na Krvavcu, pod Travnikom, celo na zgodila nesreča. S pilotom Francem smučarsko turo proti Vršiču. Namenil vrhu slednjega … Štajerjem sva poletela do Češke koče sem se čez Slemenovo špico v Tamar in naprej na Zgornje Ravni. Močno in naprej v Planico na smuške polete. Menda ste tudi veliko tihotapili … je deževalo. Po oskrbi ponesrečenca Pred mano sta se z Vršiča prek Seveda, kar precej. Denarja ni bilo smo se že posedli v helikopter. Vratc vzpenjali dve skupini turnih nikoli dovolj, pa smo se znašli tako, Zdravnik Gorazd Zavrnik je izrazil smučarjev. Prva je srečno prečila da smo se v izogib plačila carine željo, da mu odstopim prostor. Ostal pobočja pod Malo Mojstrovko, drugo posluževali "kontrabanta". Iz Avstrije sem na tleh. Nato smo opazovali, pa je zasul plaz. Počilo je iznenada. smo pretihotapili letalski zvon za kako so odleteli v smeri Jezerskega, Snežni plaz je pod sabo pokopal reševanje z gorečih stopnic in še mar- a so kmalu prileteli nazaj in naprej šesterico od osmih smučarjev druge sikaj drugega, recimo vrvi, čelade, proti Ledinam. Naenkrat je počilo. skupine. Eden od nepoškodovanih oblačila, vponke, kline … Vsega tega Ko smo prišli na mesto nesreče, nas je pohitel k Erjavčevi koči, da je se pri nas v tistih časih ni dobilo. je spreletelo. Trupla so bila ožgana obvestil reševalce. Helikopter je bil zaradi tekmovanja ravno takrat v Planici. Pilot Andolšek je na mesto nesreče nekajkrat pripeljal opremo in reševalce. Štirje smučarji so žal umrli, poškodovano smučarko pa je kasneje odpeljal v jeseniško bolnišnico.

Pri sodobnem reševanju je helikopter domala nepogrešljiv, kako pa je bilo v začetnih letih? Je bilo plovilo vedno na razpolago, kako je bilo z denarjem, opremo? Je bilo veliko težav? Veliko. Zelo veliko. Stanje se je izboljševalo postopoma, precej pa je k temu pripomoglo tudi reševanje republiškega sekretarja za notranje zadeve na Krvavcu konec šestdesetih let. Organiziran je bil prvi reševalni tečaj za miličnike. Sekretar se je med smučanjem hudo poškodoval, zaletel se je v steber smučarske žičnice. Poleg je bil zdravnik Robič. Treba ga je bilo prepeljati v bolnišnico. Čim Je odzivni čas danes sploh primerljiv Prvi helikopter v Sloveniji za reševanje v gorah prej! Kljub zelo slabemu vremenu s tistim izpred štiridesetih let? na Krvavcu Foto: arhiv Emila Herleca se je pilot Andolšek odločil za Zagotovo ni. Danes na Brniku polet. Sekretar je kasneje žal umrl, a dežura popolna ekipa za helikop- odgovorni so zaradi tega dogodka tersko reševanje. V naših časih si do nerazpoznavnosti. Ko se je heli- vendarle prisluhnili potrebam za tega ne bi mogli predstavljati, saj kopter zaletel v ruševje, se je kerozin helikoptersko reševanje v gorah. kompletne ekipe v začetnih letih (rezervoar je pod sedeži) polil po po- Najtežje je bilo dobiti uvozno dovolje- niti imeli nismo. Je pa vendarle treba nesrečencih. Nesreča še do danes ni nje za nove helikopterje. S kolegom vedeti, da helikopter ne more poleteti pojasnjena. V njej so umrli pilot Franc sva morala v Beograd, kjer nama je vedno. Ponoči, v megli, viharju ... Že v Štajer, zdravnik Gorazd Zavrnik in s pomočjo rojaka na odgovornem časih, ko sem bil še sam aktiven, smo ponesrečenec Franc Gruden. položaju in nekaj zvijače vendarle poskušali leteti s pomočjo radarja, a uspelo pridobiti vse potrebno. to je bilo možno samo proti Brniku, Ste tudi inštruktor reševanja s Leta 1972 smo uvozili jet rangerja – ne pa z Brnika proti goram. helikopterjem. Koliko reševalcev- august AB 6. Letel je lahko do višine letalcev ste do danes usposobili Kredarice. Lahko bi rekel, da se je Zagotovo je najtežje, kadar je nesreča tako za samostojno delo? takrat začelo moderno reševanje. huda, da se ponesrečencu ne da pomagati. Veliko. Prvi tečaj je bil v Lescah. Kasneje smo kupili nove helikopter- Kako ste doživeli take žalostne trenutke? Bilo je deset miličnikov in prav toliko je, vedno več je bilo usposobljenih Težko. Najtežje je, ko človek uvidi, dobrih alpinistov. Tečaj je bil tudi pilotov, mehanikov, reševalcev-letal- da ne more pomagati, da lahko – dvakrat ali trikrat na leto. Pojavile cev … Tudi helikopterskih reševanj je kruto rečeno – v dolino prenese so se težave s piloti, ki niso imeli

|13| intervencije se lahko pripeti okvara in posadka ne more poleteti. Nujno potrebna je rezerva. V posadki morajo biti dva pilota in mehanik. Enkrat sem izračunal, koliko stane ura letenja s helikopterjem. Številka je, če upošte- vamo vse dejavnike, ki sem jih naštel, zelo zelo velika. Eno reševanje stane približno 45.000 evrov.

Nepredstavljiva številka … Ja, res je. Treba je vedeti, da dan- današnji na Brniku dežura popolna ekipa: dežurni zdravnik, dva pilota in letalec-reševalec. In to od zore do mraka. O razmerju med dnevnicama zdravnika in reševalca-letalca pa rajši ne bi govoril …

1. maja 1977 ste na Joštu nad Kranjem predsedniku Titu v imenu gorskih reševalcev predali cepin. Kakšni so spomini na to srečanje? Prijetni. Nikoli se nisem ukvarjal s politiko, a takšni dogodki se ne poza- bijo. Maršal je z zanimanjem prisluhnil, ko sem mu omenil, da se z Jošta lepo vidi njegova rezidenca na Brdu. Po ogledu me je nagradil s kozarčkom …

Ali danes, v jeseni življenja, še vedno spremljate delo gorskih reševalcev in pomagate z nasveti? Spremljam še, pomagam pa ne več. Je tudi nekaj stvari, o katerih ne govorim rad, ki mi pri GRS niso všeč. Tudi o nesreči v Turski gori imam svoje mnenje. Lepo bi bilo, da se zadeve razčistijo, ne zato, da bi koga obsodili, temveč zato, da se kaj podobnega ne bi zgodilo nikoli več. Točno se ve, zakaj se je ta strašna nesreča zgodila, in ve se, kdo ni opravil svojega dela.

Lani ste prejeli tudi svečano listino Planinske zveze Slovenije, pred tem pa že obilo drugih nagrad in priznanj. Kaj vam pomenijo? Ne bom rekel, da jih nisem vesel, a ničesar v življenju, še najmanj pa dela, Včasih smo počeli vse mogoče, pravi Emil. Menite, da je prav, da je gorsko povezanega z gorskim reševanjem, S pomočjo helikopterja smo ratrak s Krvavca reševanje še naprej prostovoljno, ali nisem opravljal zaradi tega, da bi bil prestavili na Ledine za potrebe treninga bi moralo postati profesionalno? deležen kakšne posebne pozornosti. reprezentantov v alpskem smučanju. Ostalo bo na prostovoljni bazi. Moram pa omeniti, da sem od komisi- Foto: arhiv Emila Herleca Preprosto zato, ker smo premajhni za je GRS dobil tudi dva javna opomina. profesionalnost. Se ne izide, je pre- In nisem bil edini! Nekaterim se je drago. Helikopter veliko stane, četudi godilo še slabše. Po uspešni reševalni dovolj letalnih ur. Znašli smo se tako, stoji na tleh. Najdražje je zavarovanje. akciji v Jalovcu je bil iz vrst GRS iz- da smo vozili material za gradnjo Veliko stane oprema, ki jo je treba po ključen Rado Hočevar, po akciji v Zavetišča pod Špičkom in še kam določenih letalnih urah zamenjati, Špiku pa izkušeni alpinist in reševalec drugam, kjer je pač bila potreba. tudi pregledi po petih, desetih, Janez Krušic. Nikoli mi tudi ni bilo Bilo je prijetno s koristnim, piloti so petdesetih urah, ko je potreben gene- jasno, zakaj na Vršiču lahko posredu- dosegli potrebno število letalnih ur, ralni pregled, so zelo velik finančni jejo le reševalci GRS Kranjska Gora, delavcem pa smo precej olajšali in zalogaj. Velikokrat pravim, da je en čeprav so koče na tem območju v lasti pohitrili delo. helikopter kot nobeden. V času nujne PD Jesenice. m

|14| Planinski vestnik | AVGUST 2012 ISKANJE TINETA MIHELIČA Ko spomini oživijo … Gostovanje pri mojstranških reševalcih1 Besedilo: Vladimir Habjan

dravo, Andrej tu. Tineta odlična alpinistka. Kaj mislim, kje bi poteh že ni hodil, sem si mislil. Tina včeraj ni bilo nazaj s hribov." lahko bil, kam bi lahko šel. Očitno so je sumila smer Potočnik-Tominšek v "ZS klicem Andreja Mašere, zbirali podatke pri vseh Tinetovih Spodnjem Rokavu. dobrega prijatelja Tineta Miheliča, kolegih, kar je bilo seveda najbolj Hitro sva prispela v Vrata. Tam je se je začela zgodba o tridnevnem pravilno. Tudi s Tino sva se ta dan bilo precej reševalcev že zbranih, iskanju tega – danes že lahko večkrat pogovarjala. Potem pa ni več prav tako policistov, med njimi so rečemo – legendarnega alpinista in vedela, kaj bi. bili tudi Tinetovi prijatelji in znanci, planinskega publicista, romantične- "Pa pojdiva v Vrata," sem rekel. Pavle Kozjek, Silvo Karo in drugi, tudi ga opisovalca gora in zaljubljenca v "Misliš resno?" taki, ki niso bili reševalci. Posebej stene in gore. "Seveda, treba je biti na licu mesta, zaskrbljen je bil videti Tinetov mlajši Tine je bil svojevrsten človek, na mestu iskanja. Greva!" brat Jože, s katerim sta v mladih letih vedno zelo prijazen in véliki pozna- In sva šla. V službi sem napovedal, veliko plezala skupaj in je svojega valec gora. Meni, nadebudnemu da imam iskalno akcijo. Z nenadnim brata vedno zelo občudoval. Vodja mlademu piscu vodnikov, je bil prav- odhodom nisem imel težav, prej akcije je bil Dušan Polajnar. Njemu zaprav mentor. Pogosto sem ga obi- skoval. Vedno je ravnal enako, najprej me je posadil na stol na vrtu, potem sva odprla pivo, prižgala cigaret in se začela pogovarjati o gorah. Šele potem sva se lotila "problema", zaradi katerega sem sploh prišel k njemu. Pogosto sva z velikim navdušenjem razpredala o mnogih skritih kotičkih Julijcev, ki sva jih oba poznala. Danes cenim vsak trenutek, ki mi je bil dan, da sem ga preživel z njim. Spominjam se, kako mi je sporočil popravke mojega zimskega vodnika. Besedilo je natipkal na svoj stari računalnik, potem pa mi je to hotel še natisniti. A tiskalnik mu je nagajal. Uspelo mu je le tako, da se je besedilo začelo šele na koncu strani in se nadaljevalo na naslednji. Videti je bilo res hecno, a Tine se zaradi tega ni kaj dosti sekiral, jaz pa tudi ne. Zanimivo, kaj vse ostane človeku v spominu, kajne? Bil je ponedeljek, 4. oktober, dopol- dan. Vem, da me je Mašera poklical tudi zato, da bi od GRS poskušal izvedeti kaj več. Pa sem poklical takratnega načelnika slovenske nasprotno, to spoštujejo, čeprav to Ker nismo vedeli, kam je Tine Mihelič šel, smo GRS Tonija Smoleja in to kar trikrat. ni več povsod v navadi. Ker so mi ga iskali po vseh gorah nad dolino Vrat. Na sliki Iskanje je bilo že sproženo, vodila pa letni čevlji popolnoma razpadli, sem Pihavec in greben do Vrha nad Kamnom. ga je policija, tako kot je to vedno pri skočil po nove v trgovino z gorniško Foto: Vladimir Habjan iskanjih. Povedal je, da naj bi bil Tine opremo Iglu na Viču. En, dva, tri in že v Remšendolu, v dolinici na severni sva se vozila proti Gorenjski. Pogovor sem se javil kot kamniški "pridruženi" strani Mangartske skupine. Potem pa se je venomer sukal okoli tega, kje reševalec. Takoj me je z veseljem so čez dan našli Tinetov avto v Vratih. bi Tine lahko bil, kam vse bi lahko sprejel. Z mnogimi reševalci smo To je bila zadnja informacija, ki je šel, malce tudi o tem, kaj bi se lahko se poznali, v pogovorih izmenjali krog iskanja precej zožila. zgodilo, čeprav je bilo vse skupaj še mnenja, vsem pa je bilo brati skrb Takrat me je poklicala Tina Horvat, vedno precej zavito v meglo. Tina je na obrazu, saj ni bilo prisotnega, ki Tinetova hči, svoje čase prav tako bila razumljivo zaskrbljena, veliko Tineta ne bi poznal po njegovih va- je govorila, da se je pomirila. Če je bljivih opisih plezalnih smeri. Dobro 1 Napisano za knjigo ob 90-letnici Društva Tinetov avto v Vratih, potem je šel je bilo znano, da je Tine užival prav GRS Kamnik. gotovo kaj plezat, po markiranih v vsaki smeri, pa naj je bila še tako

|15| krušljiva ali za nas "grda". Zanj je bilo vse čudovito, vse je priporočal. Kaj ne bi, če je pa povsod tako užival … Na voljo je bila še slaba polovica dneva, časa do noči pa ni bilo več veliko, saj je oktobra že kratek dan, zato nas je Dušan hitro razporedil v skupine. Tina je Dušanu zaupala smer, za katero se ji je zdelo, da jo je šel Tine najverjetneje plezat. Zato smo se Tina, Silvo (Karo), Rudi (Zaman) in jaz odpravili do vstopa v smer. Ker je bil v Vratih tudi policijski helikopter, so se odločili, da bodo smer pregledali tudi iz zraka. Poleteli so torej nad smer Potočnik-Tominšek in naprej nad bivaka 2 in 4, če bi bil iskani morda kje vpisan, in še naprej nad južni greben Dolkove špice. Nato so poleteli proti Triglavski severni steni, pregledali Slovensko smer in pristali na vrhu Belih plati. Izidor Kofler je preveril, vetrov. Razporejeni smo bili v kar Po celodnevnem iskanju nas je helikopter z Dovških če je Tine vpisan v vpisni knjigi pri trinajst skupin. Na vrhove naj bi nas vrat odpeljal v dolino. Foto: Vladimir Habjan Bučerjevem kaminu, a ni bil. Potem se prepeljal helikopter, a ker je bila na je helikopter vrnil na Brnik. Brniku megla in ni mogel poleteti, Mi smo se odpravili pod Spodnji smo se odpravili peš. Določili so me v S kolegoma smo se potem vzpeli Rokav. Pot do tja mi je bila znana, skupino skupaj s policajem Maretom na Bovški Gamsovec in sestopili na opravil sem jo že večkrat, tudi in vojakom, jeseniškim reševalcem Dovška vrata. Nihče ni našel Tineta, omenjeno smer sem že plezal. Pri Tadejem. Naša smer iskanja je bila v ni bilo niti sledi. Dan je bil res lep, vstopu smo bili v dobri uri. Spodnji smeri Luknje, pod Pihavcem preko vidljivost izredna, razgled prostran. del smeri je strma grapa, kjer plezanje Bovškega Gamsovca na Dovška vrata Vsi smo veliko fotografirali. Na Vratcih ni pretežko, od spodaj pa je dobro in prek Sovatne nazaj. Nekaj časa se nas je nabralo kar precej in od vidna. Vendar že do vstopa ni bilo smo še hodili v skupini, potem pa nekod je prišla informacija, da nas bo videti prav nič, kar bi kazalo na sledi smo se razgubili vsak v svojo smer. v dolino prepeljal helikopter. Čakali predhodnikov, zgoraj pa prav tako Malce sem bil razočaran, saj sem bil smo in uživali v lepi jeseni. Čez čas je ne. Nočilo se je, zato smo se odpravili prepričan, da je Tine vse drugje kot helikopter res priletel. V kabini se nas po Suhem plazu nazaj in sestopili po na markiranih poteh. Kako napačno! je peljalo kar deset. Pilot je zapeljal še velikem melišču. Ves čas je pogovor Ko smo stopili na prostrana mimo sten, če bi kdo od nas kaj videl, tekel o Tinetu in gorah. V dolino smo pobočja, ki vodijo proti Gamsovcu, vendar ni. V dolini sta se nam pridru- prišli v trdi temi. Drugi reševalci in smo se razporedili v strelce. Sam sem žila še Janez Skok, direktor založbe prijatelji so prav tako opravili kratke bil najbližje steni Pihavca oziroma Sidarta, za katero je tudi Tine veliko ture: skupina Janeza Dovžana je grebenu proti Vrhu nad Kamnom. pisal, in Andrej Mašera. Po dveh dneh šla po poti proti Bivaku 4 do češke Sonce je prijetno grelo, za nami je odsotnosti sem se moral vrniti na delo. spominske plošče, kjer so pregledali rasla mogočna severna Stena in Ta dan je bila na radiu objavljena okolico proti Stenarju. Pavle Kozjek se vedno bolj odstirala. Takrat me vest o iskanju in prošnja, naj se javi je preplezal Slovensko smer v Steni, je poklical Emil (Pevec), tehnični vsakdo, ki je videl Tineta. In res je Jože Mihelič je s soplezalcem preple- urednik Planinskega vestnika, zato nekdo poklical, da ga je srečal na zal dva raztežaja Nemške smeri in sem malce zaostal. Bili smo ravno Luknji in da naj bi šel v smeri Pihavca. sestopil nazaj. sredi postavljanja revije, pa je bilo Naslednji dan so iskali v tej smeri, Zvečer smo se vsi dobili v Aljaže- nekaj nejasnosti. Razčiščevala sva pridružili so se še bovški reševalci. vem domu. Povečerjali smo, pogovor jih par minut. Kolega sta imela Tineta je sredi dneva našel naključni pa je tekel – o čem drugem kot o krajšo pot, zato sta me čakala in me planinec, ravno tam, kjer sem hodil obujanju spominov na srečanja s priganjala. Moja pot iskanja naj bi bila sam. Tja so prihiteli Tina in še drugi, Tinetom. Bili smo kot velika družina, pod stenami. Ko sem s pogovorom Tineta pa so potem s helikopterjem ki jo je skupaj spravil naš vzornik zaključil, sem videl, da je med mano prepeljali v kapelico v Vratih. Odpo- Tine Mihelič. Odločil sem se, da bom in steno velika skalna plošča. Odločal vedalo mu je srce. Kot kaže, se je od ostal v Vratih in pomagal pri iskanju sem se, kam naj grem, nad ali pod tam še zadnjič zazrl v steno Triglava še naslednji dan. V sobici smo prespa- njo. Kot kaže, sem se odločil narobe in se poslovil od tega sveta. li Tina, Pavle, Silvo in jaz. in zavil pod njo. Če bi šel nad, bi imel Midva z Ireno sva bila tisti vikend Jutro 5. oktobra je bilo lepo. veliko možnosti, da bi videl Tineta, ki v gorah nad Trento. V soboto sva Odkrilo je tisto čarobno jesen, ko je bil v majhnem skalnem zatrepu tik prečila Travniški greben, prespala narava počiva v tihoti, brez poletnega nad melišči v steni Pihavca. Ker je bil pa v mehkih travah prav na vrhu vrvenja in hude vročine. Ob osmih pod previsom, ga niso mogli videti Travnika. Naslednji dan sva prečila na je Dušan vodil skupni sestanek. niti od zgoraj iz helikopterja. Tako je Plaski Vogel, potem pa sva se obrnila Zbrala se nas je cela množica z vseh šla priložnost po zlu … nazaj proti dolini. Nekaj dolin naprej

|16| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Tako se je končala pot velikega gornika in alpinista. Sam se še vedno sekiram, da takrat nisem šel malo višje in ga našel. Kolega Mašera, ki je vse življenje delal kot patolog, pa mi pravi, da je bolje, če znane ljudi ohraniš v spominu žive. To so mi vedno govorili tudi glede očeta, saj nama z bratom niso pustili do njega. Ne vem, kaj je res. Vem pa, da sem po tej turi neštetokrat ogledoval in povečeval fotografije, da bi videl, če sem ga kje zaznal. Ne vem, kako to, da nisem pregledal vseh, samo nekatere. Šele zdaj, po osmih letih, ko sem pisal ta prispevek, sem odprl sliko, ki je do zdaj še nisem povečal. Tam nekje v majhnem skalnem zatrepu v steni Pihavca, do kamor je potrebno malce plezati ali naravnost po zajedi ali po izpostavljeni prečnici na levi, se mi je Dogovor vseh sodelujočih pred iskanjem pri imel rad Tineta, kdo ga ni poznal? zazdelo, da je res nekaj videti. Pa sem Aljaževem domu v Vratih. Foto: Vladimir Habjan Besede nam nekako niso šle iz ust, fotografijo poslal Tini. Čez čas je prišlo v grlu smo imeli cmok. Še posebno sporočilo, ob katerem sem se kar hudo je bilo, ko smo videli Tinetovo sesedel. Napisala je, da je šla še enkrat je takrat ležal Tine. To je bila nedelja, mamo. Enega od govorov je imel gledat fotografijo in dejansko je pri tretjega oktobra. tudi Andrej. Po dolgem čakanju povečavi v osrednjem kaminu levo Pogreb je bil v Bohinjski Bistrici. je le prišel na vrsto in spregovoril. nad ploščami kake tri metre nad začet- Ljudi se je nabralo res veliko. Kdo ni Spominjam se, da se je zelo kom kamina na zagozdeni skali videla potrudil, izvedel je pravi dramski Tineta, ko je sedel na njej … Rahlo v nastop. Kaj ne bi, saj sta bila res desno nad skalo je svetlejši kvadrat, Pri močni povečavi fotografije se je v majhnem dobra prijatelja, skupaj pa sta bila kar bi lahko bila njegova glava. Če bi skalnem zatrepu v steni Pihavca, kamor je tudi v glasbeni šoli. Kolikokrat mi je bil oblečen v kaj svetlejšega (oblečen potrebno malce poplezati, odkril iskani … Andrej razlagal o zapletih, ki so se je bil v temno modre hlače in flis), bi se (na fotografiji skrajno levo) Foto: Vladimir Habjan jima zgodili ... ga zagotovo videlo še bolj … m

|17| POZABLJENE POTI Visoko nad Trebušo Skopica (863 m) Besedilo: Rafael Terpin

kopica je izredno razgleden proti Vratom je nedolžen in ljubek Vršam. Pravzaprav njen gornji vrh na Malih Čepovanskih podvig. Ljubek pravim zato, ker ob konec še delajo. Preprosto bo, mi je SVršah, na grebenu med čistih jutrih v višinah preko Idrijce bilo rečeno. Prav. Dvignem se nad Čepovanskim dolom in dolino Tre - in Bače žarijo tolminske gore. Že dolino. Na robu zaraščenega travni- bušice. Nanjo se da priti z več strani: velikokrat sem imel občutek, da ka me vznemiri robarska opuščena s Čepovanskega dola, z Drnulka so tiste rdeče luči še posebej moje. hiša. Mahnem jo k njej. Digitalček čez Velike Čepovanske Vrše, Kot bi si prižgal svetilko na nočni mi kot po pravilu odpove. Mi je ob iz trebuške Ščure in mimo Gabra, omarici, v želji, da bi pred spancem koncu marca mar zmrznil? A glej, iz Dolenje Trebuše čez Mandrjo in še nekaj malega prebral. In še pred takoj ob hiši stopim na uhojeno po Kozijski grapi. cestnim usekom ali vstopom v čepo- stezico. Ta bo tista, o kateri sem vansko dolino me je čisto oslepilo slišal spodaj. Res. Dvigne se na novo V višinah žarijo tolminske gore prvo sonce. A v dolini za Vršami cesto, jo prečka in se nad njo precej Vedno sem se bal predvsem prvega so še dolgo dihale osoje mraz in zdravo in v pametni smeri seveda klanca. To je bila kar pozabljena odljudnost. Vedno je bilo potrebno nadaljuje skozi hosto, v kateri se bo bližnjica iznad Slapa ob Idrijci pospešiti korak. prihodnje leto najbrž precej sekalo. proti Laznarju. Le malokdo še ve, Danes grem na Skopico malce Ob stezi, ki z višino vse bolj slabi, da stezica skoči na asfalt prav tam, drugače. Pot mi razloži mlajši raste precej zimzelene bodike. Ko kjer se odcepi vozna pot k Laznarju. moški, ki se je ob cesti navsezgodaj bolj od daleč opazim podolgovato Kadar mi uspe stopiti na cesto (se vrgel v drva. Tam, kjer se desno košenico z ostanki preže, takoj prekobaliti čez ograjo), je že pol odcepi cesta v Grudnico, so levo uganem, kje sem. Orientacija je opravljenega. Po cesti nadaljevati letos udelali novo gozdno pot proti rešena: desno podrtije pri Šuletu, levo Skopica. In prav na gornjem robu mojega travnika se spočenja slavna pot skozi Kozjek. Ta me danes čaka. Po več letih.

Kot orel na razgledni skali Ubrišem jo na celo. Potem po uhojeni stezici čez travnik, rahlo navzgor in sem na vrhu z vpisno knjigo in štampiljko. Olajšanje je gromozansko, navdušenje še večje. Saj Skopica ni prav visok vrh, le Idrijca se spodaj vozi po strašno globoko udrti dolini. Pri Podkoritarju v Dolenji Trebuši je 191 metrov nadmorske višine. Občutek odmaknjenosti je zato močan. Kot orel na svoji razgledni skali sem, kot krokar, ki se je pravkar spustil s pečine pod mano, zaokro- žil nad plavim breznom in se hitro vzpel v višave. Ne le krokar, tudi školč (sokolič). To je njihov pravi prirodni svet, njihov dom. Zame je Skopica dragocen ocvirek ob sicer pusti jedi, sončen dan sredi mokre pomladi, praznik sredi zdolgočase- nih dni. Zobljem kratke trenutke sredi še zlatih trav, ptičjega ščebeta in vsesplošnega miru, ki mi spočito in mešano boža vedno preveč

Skopica, R. Terpin, akril, 2012

|18| Planinski vestnik | AVGUST 2012 pričakujočo dušo. Umiri se, si pravim. Le srebaj to globoko razte- peno trebušarsko lepoto, a počasi, zlagoma! Nikar ne hiti. Skozi golo gabrovje se v trebuške grape mrenijo opoldansko povezani plavi mrči. Tisoč zanimivih grap tiči v njih. Na stotine starih, tudi ostarelih poti vodi do sosedov, po strmih bregovih navzgor, k soncu in svobodi, navzdol v novo življenje in v nemir duha.

Plavo, plavo Nekoč sem Jelku Podobniku napisal kratko razmišljanje o rovtariji – s Skopice. Šlo je za njegovo fotograf- sko knjigo Osojna Primorska. Zdaj, po mnogih letih ponovno na Skopici razmišljam o starih prijateljih. Življe- nje je trdo opletalo, gnali smo se v vseh smereh, delali na vse pretege, v dva, v tri pluge. Kdo je imel čas za prijatelje? Danes, ko se je že veliko Idrijce pretočilo in iztočilo, se vse bolj izgovarjamo na stara prijatelj- stva, a za stran metati jih nikoli ni bilo. Le delo je bilo, samo delo. Če rečem, da je v penzionu vse drugače, da si ljubo delo lahko

pametneje uredim, pa zraven Pod Gabrom, R. Terpin, akril, 2012 najdem tudi čas za ženo in prijate - lje – je do neke mere tudi to pravljica za lahko noč. pomoči starega vedenja. Vsa širina Pa kaj? Prijazno je v tej lanski graparske krajine namreč brni in travi. Lepo je čez Goro zijati v mrli v plavem. Le ostrine bližnjih špičake, v Porezen za Kojco, v grebenov pojasnjujejo divji prostor Kuk in Plešo, čez Oblakov vrh, nad Trebušo. Blazno lepo, blazno poslušati dvogovor Lokvarskega divje je. griča in Hudournika, bolščati Pod mano se oglaša školč. Skalnati v črne razore Gačnika, Pršjaka, čoki padajo v prepade. V njih se Mkčeve grape, Srne grape. In hladijo še zadnji umazani plazovi. Govcev s Poldanovcem in Zelenim Bližnje sence temné čuječo zavest. robom še omenil nisem. Resje rdi, Hoste spe v predpomladnem telohi so že odcveteli. Za kranjski dremežu. Ihtavo se najbrž pripravlja- jeglič je prezgodaj. Sonce, sonce jo na poskočno, naglo, igrivo, razhaj- klesti skozi črno gabrovje. Moja kano pomlad. A v meni je pomladi sreča nad domačimi dolinami je že zdaj, kolikor hočeš. Tukaj! Na tem popolna. Tudi brezskrbna je. Doma sijajnem odprtem kraju, na božji sem, na pragu sedim in vsega polici mi zares ničesar ne manjka. imam v izobilju. Veselo je, odpeto. Urica na Skopici se izteče kakor Eno si bom takoj zapel. vsaka. Raztepeno dušo z brezavko pometem na kup: Zdaj se pa unesi in Spust z božje police drži se me! Po grebenu sem se spustil na Pa se spustiva z razgledišča po spodnje, še imenitnejše razgledišče. grebenu strmo navzdol. Saj vem – ni Kako se doline šele od tod odpro. treba prav daleč in sva na odlični Od tod je tok Idrijce, Hotenjke in stezi skozi Kozjek. Potešen, tudi Trebušice povsem jasen. Gačnik skrajno umirjen se spustim po je divjak brez primere. Mnoge njej. Skoraj brez skrbi se ji smem grape žive le v slutnjah in ob izročiti v varstvo. Vem, gladko me bo dostavila v dolino. Do Sv. Jakoba v Dolenji Trebuši. Do Podkoritarja V Kozjeku, Dolenja Trebuša, R. Terpin, akril, 2011 ob Idrijci. m

|19| HOJA V PRETEKLOST Kriška gora in Tolsti vrh S spomini prepleten jesenski dan Besedilo: Jana Remic

isem vstala zelo zgodaj. zamrmrala in jo čez nekaj trenutkov me je začudeno pogledala. Sledila je Včasih … Včasih potrebujem našla. Poznali sva jo in ji sledili dalje. mojemu pogledu in glasen vzdih se ji Npočitek in kakšno urico Čez čas, ko je skozi gole veje bukev je izvil: "Ooooh, kako lepo …" Vrhovi več spanja in tistega jutra sem si začela pronicati svetloba, sva prišli Julijcev so se prebujali pod kristalno dovolila poležati. Skozi okno sem se na travnato pobočje. Obrnila sem modrim nebom, barvali so se v zastrmela v sivo meglo ranega jutra, se k njej, nekaj sem ji hotela reči, živahne mavrične barve, ki so počasi v mislih pa sem se že veselila toplote potem pa mi je glas kar zamrl. Neža prehajale v vse svetlejše, hladne zimskih sončnih žarkov. Potem sem pohitela, saj sem pred popoldan- skimi obveznostmi želela preživeti nekaj uric nad meglo. Nekoliko pod parkiriščem pod Kriško goro sem zapeljala pod jasno modrino neba, redke meglice so pravkar prehajale iz oranžne in rumene barve v svetlo belino. Ustavila sem in se veselila ob menjavi barv na nebu, pod katerim so se na obrobju megle dvigale z belim ivjem odete smreke kakor bela, pra- znična kulisa. Tiho, da bi jih ne zmotil najrahlejši vetrič in jim odpihnil belih oblačilc, so slovesno pozdravljale nov, sončen zimski dan. Na parkirišču je tabla, kjer krajani majhne vasice Gozd prosijo obiskovalce, naj avte pustijo tu, kjer je prostor zanje. Kljub temu pa se v lepih dneh njihova vasica spremeni v ogromno parkirišče, saj je Kriška gora priljubljen cilj, parkirišče pa premajhno za vse. Odločila sem se za vzpon po strmi poti in se prepustila široki stezici, ki me je prekrita z debelo odejo suhih bukovih listov vodila navkreber. Dobre volje sem ugotavljala, da je dan resnično lep, topel in da bom izkoristila ves čas, ki ga imam na voljo za hojo. Z veseljem sem brodila po listju in se na ovinku za trenutek ustavila: "Kje je stezica?" Seveda je tako uhojena, da sem ji zlahka sledila naprej, toda ta ovinek, prav ta ovinek in vprašanje "Kje je stezica?" sta me ponesla kar nekaj let v preteklost.

Pred leti … Zimskega jutra, ko gozdovi in mesta počivajo pod okriljem najdaljše noči, sva z Nežo sledili tej stezici v popolni temi. Snop svetlobe iz svetilke je bil šibak in na ovinku sem nare- dila krog … "Kje pa je stezica?" sem

Kriška gora s severa Foto: Dan Briški

|20| Planinski vestnik | AVGUST 2012 odtenke. Tako lep pogled na Julijce vejice bukev, okrašene z zlatom, so da si lahko privoščim še vzpon po sva doživljali prvič in šele čez nekaj trepetale, vrhovi Julijcev so srečno grebenu do Tolstega vrha. minut naju je oster mraz prisilil, da zažareli, ko so jih pobožali sončni Resnično je to prelepo pohajanje, sva nadaljevali z vzponom. Kljub žarki … Zaželela sem si, da bi mi slike lahkotno in prijetno, ko se s poča- temu pa sva se ustavljali in zrli na tistega jutra ostale za vedno pred snim nabiranjem višine razgledi zahod ter občudovali prečudovito očmi, v spominu … na okolico čarobno hitro širijo. rojstvo zimskega jutra. Začeli sva Na travniku sem se ozrla, opa- Meglena odeja v dolini je počasi hoditi po mehkem, suhem snegu, zovala sem ljube vrhove, ki so tega izginjala, na severu je bila dolina tik kmalu nama je sveža snežna odeja jutra že obledeli. Lahna koprena je pod grebenom pobeljena s hladnim segala prek gležnjev. Le še nekaj že tako šibki toploti sončnih žarkov ivjem, skrita v dolgih zimskih sencah, minut naju je ločevalo od prihoda jemala moč, dolina je spala pod nekoliko dlje pa je sonce odločno do koče, ko je vzšlo sonce. Ogromna debelo odejo megle. Vendar pa je risalo črto med toploto in hladom in rdečkasta krogla naju je veselo poz- bila koprena oblakov resnično tanka opazila sem, da so macesni daleč v dravljala in nama tistega jutra dala in na travniku so se risale dolge dolini še vztrajali v zlato rjavi jesenski že drugo darilo. Sneg se je bleščal v sence dreves. Prišla sem pred kočo, preobleki. Na severu se dviga precej oranžni svetlobi, veje smrek in tanke se za trenutek ustavila in ugotovila, daljši greben Košute, kjer si lahko

|21| poiščemo tihe in samotne poti. Že na vrhu nekje v dolini pa so obveznosti zahte- Prijetna stezica me je vodila nad trav- Na Tolstem vrhu se odpre pogled na vale, naj se počasi poslovim. natimi strmalmi in redke smrečice so zahodni greben Storžiča, ki pritegne Tokrat sem se odločila za stezico, ki sčasoma zastrle pogled. Ter obudile opazovalca s svojo mogočnostjo in pelje proti vasici Gozd. Že na drugem spomin … lepoto. Gora je nepozabno ozadje ovinku sem se umaknila v preteklost. Menjavali sva se, ko sva gazili svež nad Kranjem, ki je tokrat počival pod Že davno je tega … sneg in lovili sled steze. Tedaj pa se debelo odejo nizke megle. Vrtela Bili smo otroci, veseli, radoživi, je megla začela luščiti iz pobočja in sem se na vrhu in vpijala razglede predvsem pa smo uživali, ko smo podobe nizkih smrek so postajale na bližnjo in daljno okolico. Megla hodili okrog. S kolesi smo se šli vozit pravljične. Ves trud gaženja je bil v dolini, ki je mesta in vasi že nekaj tistega zgodnjepomladnega dne, v trenutku pozabljen, neskončno dni ovijala v hlad in turobno žalost potem pa smo se domislili, da podalj- sva bili veseli, ko se je nad krpicami jesenskih dni, se je na površju rahlo šamo izlet in gremo na Kriško goro. megle pokazalo jasno nebo in so obarvala z blago svetlobo sončnih Čeprav nas je pod planinsko kočo sončni žarki pobožali bele odejice žarkov. Otočki nizkih vrhov nad presenetila poledenela stezica, smo dreves, grmičkov in ruševja. Bili sva meglo so pokrajini dajali veselje, se potrudili in premagali vse ovire. kot dva razigrana otroka, želeli sva saj je bilo kar čutiti prešernost vseh Pri koči smo bili strašno ponosni objeti vso odkrito lepoto, za trenutek tistih, ki so ušli megli in se veselo na svoj vzpon, veseli smo zrli v sva tiho strmeli, le malo zatem sva pozdravljali s soncem. dolino. Skrb, da bomo kaznovani, se prešerno smejali, lovili v objektiv V koči sem pozdravila Darjo, če bomo predolgo časa odsotni, nas zimske lepote, hiteli dalje, da bi klepetali sva, pocrkljala me je z veliko je priganjala in kmalu smo stekli nama megla ne zastrla čudovitih skodelico okusnega čaja in odličnim proti dolini. Potem pa … led na stezi slik, ter se spet in spet ustavljali in kar štrudljem. Uživali sva v gostoljubnosti ter naši povsem neprimerni čevlji srkali vase lepoto trenutkov. Kajti koče, kjer se je sedaj, sredi dopoldne- z gladkimi podplati … Lovili smo se megla se ni umaknila … le zanihala je va, kar trlo obiskovalcev. Kriška gora za drevesa, ograjo ter neštetokrat malce pod greben in se spet dvigala, je postala res priljubljena izletniška padli – ter se neizmerno zabavali. podarjala nama je kanček pravljične točka, kar me sploh ne čudi. Nekje, Dokler sestra ni popustila ob ne- lepote in jo naslednji trenutek pohle- globoko v sebi jo hranim v spominu mogoči nalogi ter se po zadnji plati pno skrila. Vendar pa je bilo dovolj, kot goro, kjer sem preživela precej popeljala preko ledenih ploskev. povsem dovolj, da se je meglen dan dni svojega otroštva in mladosti. Lep skril kot majhen, lep spominček v poznojesenski dan, ki ga ni motil kotiček srca. hlad ali veter, je vabil, naj ostanem, Tolsti vrh Foto: Jana Remic

|22| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Jamnik, v ozadju Storžič in Kriška gora Tistega dne sem ju na vrhu oblekla previdno sestopali. Tako zlahka sem Foto: Franci Horvat v rumena anoraka, shranjena sem ju zamotila ... imela še iz svojih otroških dni, bila Izlet nam je ostal v lepem sta jima prevelika. Bilo je neprije- spominu, kljub dežju. Na naših Smejali smo se, si pomagali, se veselili tno, hladno vreme in za nameček pohodih smo resnično imele čas in kričali. Ko smo prišli čez "območje je začelo rahlo deževati. Moja ena za drugo in to je bilo najbolj ledu", smo stekli v dolino in s kolesi ljubljena prvorojenka je zagledala dragoceno! odhiteli domov. Niti pomislili nismo, to skalo, splezala gor, se obrnila k Kaj kmalu sem šla skozi vasico da bi bil naš sestop lahko nevaren. meni in odločno postavila roke v Gozd, ki leži na travnatem bal- Ne spominjam se več, če smo prišli boke. "Kakšna mami pa si, da naju končku pod pobočji gore. Vasica je pravočasno, vendar pa se je bilo v takem vremenu vlačiš okrog?!" me resnično idilična, s starimi in novimi vredno potruditi, za tisti dan in še je nadrla. Šlo mi je na smeh, vendar hišami, s kmetijami, z malo vaško za mnogokrat, ko se spomnim vesele sem se potrudila, da sem jo skušala cerkvico in planinsko kočo. Idilo pustolovščine! resno prepričati: "Tudi v takem moti le neverjetno veliko število vremenu je lahko zelo lepo. Poglej, parkiranih avtov. Nekje pač morajo Lesk spominov ne ugasne danes smo videle srnici in veveričko, parkirati in večina voznikov se de- Gozdna steza je sedaj mnogo širša ki jih v lepem vremenu zagotovo ne jansko potrudi, da njihovi avti niso kakor pred nekaj leti, ob njej so bi, saj je takrat preveč ljudi …" "To," je v napoto. klopce, kjer se truden popotnik poudarila deklica, "mene prav čisto Poslavljala sem se od gozdov in lahko spočije. Počasi sem sestopala nič ne zanima!" Težko sem ostajala pobočij, od stezice ter jesenskih in ob klopcah razmišljala, kako veseli resna, opazila pa sem, da jo kar listov, od šibke toplote sončnih sta jih bili moji deklici, ko sta bili nekoliko v strahu opazuje njena leto žarkov, od senc, ki so se začele že dalj- majhni. Ko sta jo zagledali, sta poza- dni mlajša sestrica, ki je k sebi stiska- šati. Hvaležna sem za lahko dostopno bili na utrujenost, stekli sta in sedli. la rdečega medvedka. "Prav, potem goro, ki moje dni že od otroštva dalje "Mami, počitek!" sta se smejali. Vsak pa pojdimo, da ne bomo preveč bogati s spomini. Spomini pa se kot počitek pa je bil razlog za požirek mokre," sem ji odgovorila. Jezno dragoceni diamanti zbirajo nekje v čaja, za kruh ali jabolko. Pozdravljala me je ošinila s pogledom in dodala skritem kotičku srca. Včasih dneve, sem skupinice in posameznike, ki sem: "Medvedku lahko dasta vsaka tedne, celo leta ležijo pozabljeni. so se vzpenjali. Potem sem zagledala eno rokico, da boste lažje hodili …" Vendar pa njihov lesk ne ugasne. skalo ob poti. Na njej in poleg skale V trenutku je pozabila na jezo in obe Dovolj je le ovinek na stezici, skala pa drobni postavici v prevelikih sta držali medvedka (ki bi bil bolj ob poti, drevo ali meglice in spomin rumenih anorakih … upravičeno jezen, da bo moker) ter zablesti ter mi polepša dan … m

|23| ALPE Gran Paradiso Grozd ljudi na skalnem štrclju – tudi to je sodobno gorništvo Besedilo: Gregor Planinc

godnje avgustovsko jutro ga je sopotnike. Ni bil zadnji. Kako minuto za vzpon na Gran Paradiso. Janko je otovorjenega z nahrbtnikom, za njim se je pripeljala Urška. sicer imel namen rezervirati prenoči- Zšotorom in boršo ujelo na poti "Jutro," je zažgolela z nežnim, šča v koči Vittorio Emanuele, vendar k zbornemu mestu. Bil je nekoliko morda za odtenek previsokim so se o turi predolgo usklajevali in na pozen. Vedel je, da ga bodo počakali, glasom in zmetala svojo prtljago pred koncu jim ni ostalo drugega, kakor da a ne bi mu bilo ravno prijetno, če vrata kombija. Fantje so se spogledali vseh osem prenoči v kampu. Ženski bi zamujal. Za vogalom je zagledal in brez besed strpali v prtljažnik še del ekipe nad tem sicer ni bil najbolj kombi, okoli njega pa tri ali štiri njene reči. navdušen, ampak konec koncev so Nato so se odpeljali, spotoma bile ravno one tiste, zaradi katerih je pobrali še Katjo, potem pa proti Janko zamudil možnost rezervacije. cilju. To je bil Pont Breuil, izhodišče Kampiranje jim ni bilo tuje, vendar utegne biti na slabih dva tisoč metrih višine kar hladno tudi v vročih pole- tnih mesecih. Pa tudi kaka ploha ni bila izključena, čeprav je vremenska

|24| Planinski vestnik | AVGUST 2012 napoved obetala lepo in precej toplo in podobnem, zgolj in izključno zato, navezali. Hodili bodo v dveh vreme. da bi preprečil nadaljnjo besedno navezah. Če bi imel kdo težave, naj Razen voznika, tokrat je bil to kanonado. Tokrat mu je uspelo. takoj pove, mu bodo že pomagali. Erik, so se vsi bolj ali manj posvetili V poznih popoldanskih urah so Nato so se počasi odpravili v šotore. jutranjemu dremuckanju, kolikor je prispeli do kampa v Pont Breuilu. "Če misli kdo smrčati, naj gre že kar udobnost kombija to dopuščala. Do- Dobrih osem ur vožnje jim je že kar zdaj ven," je Janko sostanovalcema končno so se prebudili šele ob kavi, presedalo in olajšano so se pretegnili. bolj za šalo, nekoliko pa tudi zares tam nekje pri Benetkah. Dan je bil lep, tudi prijetno toplo je oznanil še zadnje navodilo tega dne. "A bo mrzlo?" je pri Aosti vprašala še bilo, ko so se lotili postavljanja Se mu je poznalo, da je še vedno pod Urška. Jankova leva obrv je rahlo šotorov. vplivom dogodkov zadnjih tednov, trznila. To je bil znak, da še ni pozabil "Me tri bomo skupaj," je oznanila kakršni koli so že bili. Prijatelji so včerajšnjega pojasnjevanja, kaj in Alenka, Katja in Urška pa sta odločno sicer nekaj slutili, rekli pa niso nič. kako na turi. Saj jim je rekel, naj prikimali. Ni prav veliko spal, misli so mu vzamejo s seboj topla oblačila in Ja, okej, nič novega. Kar stiskajte uhajale na turo, ki je bila pred njimi. predvsem dobro spalno vrečo! Za se v tistem šotoru, če vam je tako Pričakovanje se je mešalo z zaskrblje- hip se mu je odvrtela retrospektiva všeč! Tako nekako se je v mislih nostjo, primerno za podvig, ki so si dogodkov zadnjih dveh tednov, v odzval moški del ekipe, Mirko pa: ga zadali. Vzpon na Gran Paradiso katerih je glavno vlogo igrala prav "Če bo katero zeblo, naj kar pove, sicer spada med lahke ledeniške Urška. Saj je bila prijetna punca, bomo priskočili na pomoč!" Kakor ture, vendar ga ne gre podcenjevati. ampak zadnje čase jo je nekaj gnalo, da ni ničesar rekel! Vse tri so složno Premagati morajo več kakor dva tisoč da je moškemu delu ekipe, še posebej in v popolnosti ignorirale njegovo metrov višinske razlike, ledeniki Janku, kodrala živčne končiče. Trajalo ponudbo. lahko vedno postrežejo s kako skrito je nekaj dolgih trenutkov, potem ji Skuhali so si zgodnjo večerjo, med pastjo, zadnji del vzpona pa je skalnat je umirjeno odgovoril: "Morda bo, katero jih je Janko seznanil s pravili in precej izpostavljen. morda pa tudi ne." In nato takoj še za naslednji dan. Vstajanje ob pol Vstal je petnajst minut pred napo- hitro dodal nekaj pojasnil o spalnih dveh ponoči in nato proti koči, do vedano uro in se potihoma splazil vrečah, ugodni vremenski napovedi koder je kaki dve uri nezahtevnega iz šotora. Erik je še vedno rahlo vzpona. Nahrbtnike naj si pripravijo vlekel dreto in se ni prebudil. Noč je pred spanjem. Pri koči bo kratek bila hladna, nebo pa jasno in polno počitek, pred ledenikom se bodo zvezd, česar v domačem okolju ni bil vajen. "Dobro jutro, Grega, si dobro spal?" Malce presenečen se je obrnil. Za njim je stala Alenka s prijaznim nasmeškom na obrazu. "Jutro, ja, še kar," je zamomljal. Kaj pa se je dogajalo ponoči v tistem šotoru, da kipi od prijaznosti, mu je šinilo skozi možgane. Tega pri Alenki že lep čas ni bil vajen. Vsaj od njegovega pesniškega izliva na eni od zadnjih tur ne. "Boš danes z menoj v navezi?" je vprašala, čeprav je bilo to že znano. "Seveda bom, saj je Janko včeraj tako določil." Navezo bo vodil Miha, on bo zadnji, vmes pa Katja in Alenka. Nato se je spomnil na dogodke v preteklosti, ko se v Alenkini bližini ni vedno najbolj razsodno vedel. Spomin na padec v ferati je bil še vedno močno živ. Iz šotorov so se skobacali tudi drugi. Še zadnjič so pregledali nahrbtnike, preostale reči pa strpali v šotore in se v soju svetilk odpravili na pot. Po slabih dveh urah so prispeli do koče, ki je bila sredi največjega vrveža in običajnih jutranjih kolo- bocij, značilnih za vse prenatrpane visokogorske koče. Precej jih je že Ob pristopu na najvišje alpske vrhove je odšlo proti vrhu, večina pa je bila mnogokrat potrebno prečkati ledenike, veliko še v mrzličnih pripravah. Komaj so nevarnost predstavljajo globoke razpoke. si izborili nekaj prostora na platoju Foto: Zlato Jaklin pred kočo.

|25| "Petnajst minut," je oznanil Janko. Po dobrih štirih urah vzpenjanja so Gneča pod vrhom, reden poletni pojav na vseh Sneli so nahrbtnike, poiskali nekaj prisopihali do vznožja skalnih štrcljev. zaželenih vrhovih Alp. Foto: Zlato Jaklin hitrega za pod zob, si nadeli dodaten Pred njimi je bilo precej gornikov in kos obleke in se spravili v pasove. kmalu je postalo jasno, da zgodbe Dereze si bodo nataknili višje zgoraj, o gneči na vrhu Gran Paradisa še to je sodobno gorništvo, žal. Stanje bi kjer se začne snežišče. Katja in Erik kako držijo. Vrh je majhen, skalnat lahko dokaj enostavno izboljšali z na- sta stopila v kočo. Na hitro jutranjo in pogosto tudi poledenel. Nanj je delavo kratke krožne poti čez vrh. kavo, bosta takoj nazaj, sta rekla. speljan samo ozek in dokaj zračen Vprašanje, zakaj tega nihče ne naredi, Seveda je moral Janko potem ponju. pristop, vključno s hojo po kakih pa ostaja neodgovorjeno. Umirjeno sta srkala kavo in se pogo- deset metrov dolgi ozki polici nad več- "Kdor eno uro vztraja pet višinskih varjala, kakor bi bila na družinskih stometrskim prepadom. In po tej poti metrov pod vrhom, se mu prizna počitnicah. Katja je zraven pospra- se je treba tudi vrniti. Po navadi uspe osvojitev vrha," je razsodil Janko in vljala še zajeten sendvič. Hotel ju je pravočasno sestopiti prvim štirim ni ga bilo, ki bi tej pametni odločitvi opomniti, a ga je prehitela. "Kadar ali petim navezam, potem pa pritisk nasprotoval. Marijinega kipa se sicer sem lačna, sem običajno tudi zoprna," vrha željnih gornikov blokira tiste, ne bodo dotaknili, ampak tega jim je kratko in odločno pojasnila. ki so zgoraj, da ne morejo nikamor, usoda najbrž ne bo zamerila. Počasi Po ledeniku so napredovali počasi, in nastane pat pozicija: tisti zgoraj ne so se skobacali s skal in se odpravili niso dosti govorili, višina je že začela morejo dol, oni spodaj pa ne gor. Da bi v dolino. Trume gornikov pa so še kazati zobe. Miha se seveda ni izneve- se kdo umaknil in počakal na prosto vedno prihajale in pritiskale … ril samemu sebi in je na primernem pot, seveda nikomur ne pride na Nižje doli, na Oslovem hrbtu, so mestu potegnil svojo navezo pred misel. Tu in tam se kdo spusti po vrvi, sedli in si privoščili odmor za malico. Jankovo. Katja in Alenka sta sicer vendar to stanja ne rešuje. "Ej, Grega, s kom si bil na tistem hoteli protestirati, vendar se ni dosti V taki situaciji sta se znašli tudi koncertu v Zagrebu?" Šele sedaj je oziral na to. Da morajo čim prej gor Mihova in Jankova naveza. Sprva so opazil, da sedi na nahrbtniku tik za in nato tudi dol, da se koga ne bi lotila hodili sem in tja pod skalnim rogljem njim. Takoj ga je prešinilo, da mu višinska bolezen, je pojasnil. Je bil vrha, a kmalu ugotovili, da gor ne morda zastavlja lisičje vprašanje. Zato kar avtoriteta, tale Miha. Kadar se je bodo mogli. Povzpeli so se kar se da je danes tako prijazna? Grega je imel dobro vživel v vlogo vodnika, mu ni visoko na skale in tam ždeli skoraj namreč izdelano posebno teorijo o bilo najbolj pametno oporekati. slabo uro. Tako kakor vsi drugi. vprašanjih. Po njegovem jih je možno Grozd ljudi na skalnem štrclju – tudi razdeliti v štiri glavne skupine:

|26| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Eksaktna. Nanje je možno odgo- vendar se ni mogel izvleči. Ven sta ga odpeljati niso mogli. Stihija je trajala voriti samo z da ali ne. Težava je, potegnila Janko in Mirko. slabe četrt ure. Nekajkrat je silovito če vprašani molči, saj spraševalec Pri koči so se dokončno znebili vse treščilo, da so v soseščini parkirani ostane v temi. šare, ki so jo imeli na sebi zaradi spo- jekleni konjički začeli prestrašeno Retorična. Nanje se odgovarja štovanja pravil varne hoje po ledeni- rezgetati in klicati svoje gospodarje z vprašanjem ali esejem. Uporabljajo ku, sezuli težke gorniške čevlje in si na pomoč. In potem se je nenadoma, jih predvsem govorniški sladokusci, privoščili topel obrok. Preko vrhov na tako kakor se je začelo, tudi končalo. da začinijo debate, razprave in nasprotni strani Vallon de Seyvaza so Vodna vihra se je skoraj v trenutku podobno ter s tem dokazujejo se začele počasi, a vztrajno valiti črne ustavila in hip za tem je skozi temno umetnost svojega govorniškega meglice. Prvi jih je zaznal Mirko in zaveso posijalo sonce. početja. Vprašani nikoli ne odgovori zaskrbljeno vprašal: "A nas bo dež?" "No, bogovi so nam danes kar z molkom, saj bi se s tem takoj in "Bolje, da gremo čim prej dol," je naklonjeni," je dogajanje komen- nepreklicno znašel v podrejenem odločil Janko, "da nas res ne opere." tiral Miha. Grega je obrnil ključ in položaju. Odhiteli so v dolino. Meglice so bile odpeljali so se proti domu. Tokrat je Vljudnostna. Postavljajo se zaradi vedno bliže in vedno bolj podobne bil voznik on. Bilo mu je všeč, da se bontona, premostitve tihih faz v nevihtnim oblakom. Spust je bil na- je Alenka ugnezdila na sovoznikov pogovorih in podobnih situacijah. dležen in prsti na nogah so se čedalje sedež. Prijetna punca. Videti je, da mu Spraševalec odgovora ne posluša, še bolj upirali trpinčenju. je odpustila tistih nekaj nerodnosti. manj si ga zapomni. Kdor spoštuje Prve kaplje so jih prestregle že Zatopila sta se v prijetno kramljanje vsaj osnovna pravila bontona, na ta skoraj v dolini. Eni so še bolj pospešili o tem in onem. Zanimalo jo je, če vprašanja ne odgovarja z molkom. korak, drugi pa začeli iz nahrbtnikov namerava v bližnji prihodnosti še na Lisičja. Ta so najbolj nevarna. vleči protidežno opremo. Na koncu kak koncert. Bo v prihodnjih dneh Spraševalec v bistvu že pozna so bili vsi približno enako mokri. Še malo pobrskal po internetu. Lahko bi odgovor in s takim vprašanjem želi dobro, da je narava bolj nakazovala, šla skupaj, je namignil. Nasmehnila se le potrditev svoje zgodbe. Molk česa vse je zmožna, kakor pa resnično je, rahlo pokimala, odgovorila pa ni. je vedno razumljen kot potrditev, spustila vodne zaloge na zemljo. Mogoče pa gredo stvari v pravo smer, odgovor pa nikoli kot popolnoma Premor v tej predstavi narave so je ocenil njen odziv. resničen. Pregovor, da kdor molči, izkoristili za pospravljanje šotorov Kmalu so drug za drugim potonili v devetim odgovori, so si izmislili prav in trpanje prtljage v kombi. Kakor v dremež. Le Gregu in Alenki še dolgo postavljavci lisičjih vprašanj, da pri filmski pustolovščini so potem dobili ni zmanjkalo tem za pogovor in bili potrjevanju svojih ugotovitev nimajo še priložnost, da v zadnjem hipu so že daleč na avtocesti, ko je tudi pretežkega dela. Iz te teorije izhaja pobegnejo na varno. Niso se še prav njo premagal spanec in se je, kljub ne logičen nasvet: če se le da, se lisičje- vkrcali, ko so se nebesne zapornice prav udobnemu sedežu, pogreznila mu vprašanju izogni. In zaključek: na široko odprle in ulilo se je, da niti v sanje. m nasvet je neuporaben. Torej, tako ali drugače mu ni kazalo drugega, kakor da odgovori. "Sam sem bil," je dejal s kar se da umirjenim tonom in se ob tem obrnil k Alenki z narejenim prostodušnim izrazom na obrazu v upanju, da jo bo napeljal na napačen zaključek. Včasih se je znal odzvati tako, da se je sam sebi čudil! Videti je bilo, da se je zadovoljila z odgovorom in ni vrtala v podrob- nosti. Ponudila mu je čaj in z veseljem ga je sprejel. Na kratko sta si zazrla v oči, nato pa v rahli zadregi povesila pogled. Sonce je bilo že visoko, postajalo je vedno bolj toplo in sneg na ledeniku se je začel spreminjati v brozgo. Slekli so odvečna oblačila, sneli dereze, se ponovno namazali s sončno kremo in se odpravili dalje. Janko je vztrajal, da ostanejo navezani do konca lede- nika, in imel je kar prav. Nekomu, ki je hodil nekoliko po svoje pred njimi, se je nenadoma udrlo in znašel se je do pasu v snegu. Ujel se je na roke,

Kipec Marije na vrhu Gran Paradisa Foto: Zlato Jaklin

|27| KOLESARSTVO

S kolesom čez alpske prelaze Po cestah od Falzarega do Stelvia Besedilo: Matija Turk

olo nam je že kot otrokom počitnic, predvsem zaradi družbe in gozd, Beneška Slovenija in vsako predstavljalo okno v svet popoldanskih športnih dejavnosti, leto znova vzpon na Šebrelje. Mikalo Kin nas z domačih ulic pope- ki smo jih vneto izvajali ob koncu pa me je iti kam dlje, želel sem se ljalo na Ljubljanski grad, Rožnik in delovnega dne. Posebej priljubljeno podati na kolesarjenje čez dolomitske Golovec. Kolesarjenje okoli Central- je zadnja leta postalo kolesarjenje. prelaze. Imena prelazov, kot so Fedaia, nega masiva v Franciji, na katerega Legendaren je bil vzpon na Šebrelje, Pordoi, Sella, Gardena in Duran, so mi me je kot srednješolca vzel oče, mi je dolg le štiri kilometre, vendar strm in ostala v spominu, odkar se je nekoč na odkrilo zanimivosti popotniškega napet od začetka do konca. Večkrat na takšno kolesarjenje podal oče. kolesarjenja, kot so spanje v šotoru, teden smo pred večerjo, ko je vročina kuhanje na prostem, iskanje zavetja popustila, na hitro skočili še tja gor. Prvič na pot pred dežjem in najzanimivejše, spo- S prisluženim denarjem v žepu sem Takrat sem veliko hodil po hribih znavanje novih krajev in ljudi. se naposled odločil, da svoje staro s Hinkom in na svoj prvi obisk Vrsto let sem vsako poletje mesec dirkalno kolo zamenjam s čim boljšim. Dolomitov sva se podala s kolesom dni preživel na Cerkljanskem. Tisti čas Z novim gorskim kolesom so se začeli med prvomajskimi prazniki leta mi je vedno predstavljal najlepši del novi izleti. Kras, Banjšice, Trnovski 2004. Glavni cilj izleta je bil ogled jezu

|28| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Estetsko speljane serpentine pod vrhom Innichen so se prikazale prve dolo- prelaza Stelvio Foto: Matija Turk mitske ostrice. Sprehodil sem se skozi zgodovinsko mestece, ki je imelo s svojim benediktinskim samostanom uporabil šele čez nekaj let. V Longaro- v 8. stoletju pomembo vlogo pri pokri- nu sva si ogledala spominsko cerkev, stjanjevanju naših slovanskih predni- posvečeno žrtvam katastrofe, in si kov. V Dobbiacu/Toblach sem zapustil na trgu ob hladni pijači privoščila široko in s prostranimi travniki prekri- zasluženi počitek. Prvotni cilj je bil to Pustriško dolino/Val Pusteria/Pu- dosežen in na mojo pobudo je sledil stertal ter pognal kolo po dolini Val di drugi del izleta, kolesarjenje proti Landro proti Misurini. Med vožnjo me visokim prelazom Dolomitov. Pod je spremljal pogled na Monte Cristallo vročim majskim soncem sva se po in Piz Popeno. Za kratek čas se je na dolini Val di Zoldo vzpenjala proti levi prikazal eden najprepoznavnejših vznožju Civette in Monte Pelma, ki sva dolomitskih prizorov, severne stene ju lahko občudovala le kratek čas. Pod Treh Cin. Na Misurini, 1756 m, se svet prelazom Staulanza, 1773 m, so gore razširi in odpre. V mirni gladini gor- zagrnili oblaki, začel je padati rahel skega jezera, obkroženega s številnimi dež. Na vrhu prelaza sem postavil kolo hoteli, se ogledujejo južna ostenja ob cestno tablo, ob kateri se je dvigal Treh Cin in širokopleči Sorapiss. visok snežni zamet. Opustila sva Med spustom v Cortino d' Ampezzo misel na nadaljnjo pot proti prelazu se je vreme v trenutku obrnilo. Falzarego in v dolini Cordevole zavila V mestnem parku sem poiskal navzdol proti Bellunu. Z doseženim zavetje pred dežjem in takoj, ko je nisem bil preveč zadovoljen, saj se prešel v rosenje, nadaljeval proti mi je prelaz Staulanza že zaradi tega, prelazu Falzarego, 2105 m, in dalje ker do takrat še nisem slišal zanj, zdel čez prelaz Valparola, 2192 m, v dolino precej nepomemben. Val Badia. Mokra cesta je povzročala preglavice motoristom in enega s Dolomitski prelazi težko nogo je vrglo iz ovinka. Kole- Vedno znova sem si ogledoval cestno sarji vsaj pri vožnji navzgor nimamo karto Dolomitov in jo prebiral kot teh težav. Na prelazu Valparola so se napet roman. Študiral sem poti, iskal oblaki začeli trgati in v bledi večerni povezave in izdelal načrt. Kljub ne svetlobi se je prikazalo razbito ostenje ravno obetavni vremenski napovedi gore Conturines, ki se dviguje nad Val sem pri Trbižu naposled začel svojo Badio, deželo Ladincev. Med spustom veliko turo po Dolomitih, ki je zaje- v dolino se je začelo mračiti in moral mala vse najprestižnejše dolomitske sem pohiteti, da sem še pred trdo prelaze. Hinko je medtem v enem temo našel primerno mesto v gozdu, zamahu sam prekolesaril celotne Alpe kjer sem si ob robu smučišča postavil in sedaj je bilo na meni, da se, čeprav ilegalno prenočišče. v manjši meri, izkažem. Ziljska dolina Četrti dan popotovanja sem že Vajont in mesteca Longarone. Tega je s svojo dolgočasno kolesarsko potjo zjutraj prispel na zadnji prelaz, ki leta 1963 povsem opustošil uničujoč je ostala za mano, prav tako temni sem ga imel v načrtu, Duran, 1613 m. val, ki se je zaradi pobočnega zdrsa oblaki, ki so se kopičili ob karnijskem Vstopil sem v kočo popit kavo, zado- razlil čez jez. Pri Maniagu sva zavila grebenu. voljen nad doseženim. Od tod sem v sotesko Val Cellina in tam odkrila Po deževni noči, ki sem jo preživel ponovno zagledal Monte Pelmo, ki se staro, zapuščeno, z visoko ograjo v blatnem kampu v dolini Drave, se je dvigoval nad prelazom Staulanza, zaprto cesto. Vsa posuta s kamenjem je nebo razjasnilo. Pri San Candidu/ kjer sva s Hinkom kolesarila pred se je več kilometrov dolgo vila pod vratolomnimi stenami nad koriti reke Dirka po Italiji in alpski prelazi Celline. Okolje je bilo nadvse divje in občutki tesnobni, še zlasti zato, Dirka po Italiji (Giro d' Italia) je poleg dirke po Francijii in španske Vuelte največji kolesarski ker je bila uporaba te ceste strogo spektakel na svetu, katerega najzanimivejši del so gorske etape. Prelaz Stelvio je najvišji prepovedana. prelaz, čez katerega je kdaj peljal Giro. V skoraj stoletni zgodovini je Giro ustvaril številne Voznik bagerja nama je le prijazno legende, med katerimi izstopa Angelo Fausto Coppi (1919–1960), vsestransko odličen pomahal, ko sva naslednjega dne kolesar, ki je v času pred drugo svetovno vojno in po njej na Giru zmagal petkrat. Prislužil nekoliko prepozno zlezla iz šotora, si je vzdevek Il Campionissimo – šampion šampionov, imel pa je tudi svojo temno plat, postavljenega v peskokopu nad cesto jemanje poživil, ki takrat še niso bila prepovedana. Ne glede na to se vsako leto najvišji pri kraju Barcis. Pred Cimolaisom prelaz, preko katerega poteka Giro, njemu v spomin imenuje Cima Coppi. Največkrat si je sva prvič zagledala Monte Duranno ta naziv prislužil prelaz Pordoi, večkrat pa še Stelvio in Gavia. in Cimo dei Preti. Pogled na ti dve Tragični junak Gira je Marco Pantani (1970–2004), ki se je izrazito odlikoval v gorskih najvišji gori Furlanskih Dolomitov me etapah. V nasprotju s Coppijem je jemanje nedovoljenih poživil zapečatilo njegovo kariero je tako prevzel, da sem nemudoma in posledično tudi življenje. Brez Pirata ali Slončka, kot so ga ljubkovalno imenovali, Giro ni kupil planinsko karto. Prvič sem jo več, kar je bil.

|29| Levo: Punta Grohmann, Cinque Dita in Sassolungo nad prelazom Sella Foto: Matija Turk Spodaj: Ortler s ceste na prelaz Stelvio Foto: Matija Turk

dvema letoma. Sedaj bi bil že čas, da si gostilnah, sem ga bil pripravljen vzeti kolesarjem zdi patetičen. V vsesplošni ga v tretje pobližje ogledam. Z mislijo s seboj na Stelvio. gneči motoristov, kolesarjev in na skorajšnje snidenje sem oddrvel Pravijo, da je prelaz Stelvio ob tekačev sva pozabila na to obredno navzdol proti že znani dolini Val di italijansko-švicarski meji za kolesarje fotografirnje ob tabli. Zato pa sva Zoldo in naprej po dolini Piave do to, kar je Mont Blanc za gornike. kupila majhni spominski nalepki, ki železniške postaje v kraju Ponte nelle S svojimi 2758 metri je drugi najvišji sva ju ponosno nalepila na kolo, in se Alpi. cestni prelaz v Alpah, za 12 metrov ga spustila navzdol proti Bormiu. Preko prekaša le Col de l' Iseran v Franciji. Švice, čez prelaza Bernina, 2330 m, Stelvio, najvišji prelaz Vzhodnih Alp Cesta čez Stelvio je bila ob svojem in Ofenpass, 2149 m, sva se vrnila do Z Vasjo sem prvič odšel na kolesar- času gradbeni podvig brez primere. izhodišča v Pratu. jenje v Toskano in ga imel že drugi Zgrajena je bila v letih 1820–1825, da bi dan vrh glave, ker se je petkrat na dan pospešili trgovski promet med deže- Nočno kolesarjenje ustavil na kapučinu in neprestano lama Lombardijo in Tirolsko. Graditelj Pot z avtomobilom do izhodišča je silil v gostilne. Kar ni presenetljivo, saj ceste, inženir Carlo Donegani, ki je dolga in vedno polna zanimivosti, mož tehta krepko čez 120 kilogramov. med drugim projektiral tudi cesto pa tudi gostinskih lokalov, zato se Kmalu mi je postalo žal, da sem mu čez Ljubelj, je za svoje izjemno delo zgodi, da zaradi številnih postankov povedal o načrtovanem kolesarjenju prejel viteški naziv. Na tirolski strani tja prispeva pozno. Iz kraja Ponte di čez prelaz Stelvio, saj me je vsakič, cesta premaga drugo polovico vzpona Legno sva z Vasjo proti prelazu Gavia, ko sva se srečala, obveščal, kdaj ima v zaporedju številnih dolgih serpen- 2652 m, krenila pozno popoldne. dopust in kdaj lahko gre. Naposled tin, ki so njen glavni razpoznavni znak Kolo je vztrajno nabiralo kilometre, mi je uspelo, da sem odšel sam, a do poleg izjemnih pogledov na ledeniške naklon je bil ravno pravšnji, da sem Stelvia nisem prišel. Izlet sem načr- vrhove Ortlerjeve skupine. V dolžini vozil hitro. Za sabo sva pustila zadnje toval preveč velikopotezno in izbral 26 kilometrov se iz Prata na Tirolskem vasi. Ulil se je dež, lahko bi zavila v napačne, preveč prometne in nevarne v 48 serpentinah dvigne 1800 metrov gozd in postavila šotor. Zatekla sva se ceste. To me je izčrpalo, in še preden visoko, kar je zagotovilo za nepozab- pod smreko, dež je ponehal in odšla sem prišel do visokih prelazov, sem no kolesarsko doživetje. sva naprej. Začelo se je mračiti, s ceste izkoristil poslabšanje vremena kot Imela sva srečo, da je bil tisto do- se je odcepil kolovoz, kjer je bilo za dobrodošel izgovor za umik in se v poldne zaradi športne tekme iz smeri ovinkom zagotovo primerno mesto za Trentu vkrcal na vlak za Gorico. Bormia promet po cesti za motorna prenočevanje. Kolesarila sva dalje. Že Naslednje leto sem z Vasjo opravil vozila zaprt. Na cesti smo kraljevali tako redek promet je povsem usahnil. novo turo po dolomitskih prelazih. kolesarji. Nekateri so se čudili mojim Cesta je postala ožja in začele so se Čeprav so ga klanci utrujali in je šel velikim potovalnim torbam in me dolge, elegantne serpentine. Ozračje marsikje peš, je pokazal veliko volje spraševali, koliko tehtajo. Ker jih je bilo sveže in tudi sam sem se počutil in vztrajnosti, predvsem pa veselje do nikoli nisem stehtal, tudi nisem vedel svežega. Užival sem v vrtenju pedal, kolesarjenja. Meni je povsem ustreza- odgovora. Vem samo, da me med čutil sem drobljenje kilometrov pod lo, če sem ga na vrhu ali že vmes čakal vožnjo v klanec ne ovirajo. Ko so nogami. Predstavljal sem si, da vozim celo uro, saj sem se medtem spočil in mimo prismrdeli prvi motoristi, sva motor. Pred ovinki sem pospešil in okrepčal. Njemu pa ne preveč, kajti bila že tik pod vrhom. Ponosno so se jih zvozil na polno. Otroška želja po komaj je prišel do mene, sem se že od- s svojimi jeklenimi konjički in zaje- motorju je še vedno živa. Bavarski pravil naprej. Ker je sedaj na dan spil tnimi trebuhi fotografirali ob tabli, ki enduro bo moj, ko bom star, debel le tri kapučine in se ni več ustavljal v označuje najvišjo točko prelaza. Ver- in len. Zaslužil si ga bom, ko bom s jamem, da se takšen prizor mnogim kolesom prevozil vse alpske prelaze.

|30| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Cesta je bila vsekana v strmo po kateri poteka hitra cesta proti je končno šport, bistvo športa pa je pobočje in že dolgo ni bilo nikjer Trentu, se pri kraju Borgo Valsugana tekmovalnost. Zato vsak kolesar, ki videti ravnega prostora. Bila sva nad odcepi cesta, ki preko prelaza pred seboj zagleda drugega, napne gozdno mejo, blizu 2400 metrov Manghen, 2042 m, preseka gorsko vse moči, da bi ga prehitel. Ko je Vasja visoko. Postajalo je vse hladneje in skupino Lagorai. Ta prelaz sva morala opazil za svojim hrbtom zasledovalce, tako nama ni preostalo drugega, kot prevoziti, da sva prišla v dolino Val di prepričane, da imajo pred seboj lahek da postaviva šotor na prvi uravnavi, ki Fiemme, ki je predstavljala vrata do še plen, jim je pustil, da so ga začeli sva jo našla na notranji strani cestnega zadnjih velikih prelazov Dolomitov. prehitevati, potem pa pospešil in jih ovinka. Za ta dan sva opravila dovolj, Soglasno sva prišla do sklepa, da z dolgim nosom pustil daleč za seboj. jutri bova v pol ure pri koči na vrhu je prelaz Manghen eden boljših, Ob presenečenih pogledih rekreativ- prelaza, kjer bova spila prvi kapučino. ki sva jih prevozila, zato sva turo nih kolesarjev v pisanih dresih pa sva Vasja je nekje z dna svojih bisag, priredila tako, da sva ga ob povratku se zabavala oba, ko sva jih v klanec napolnjenih predvsem s proviantom, prevozila še iz nasprotne smeri. Pri prehitevala s svojima otovorjenima izvlekel steklenico krepčilnega borov- prvem vzponu sva bila na cesti sama, kolesoma. ničevca. V spokojni noči so v daljavi saj sva začela kolesariti zvečer in Vsak vzpon je nagrajen s spustom. v svetlobi lune in zvezd odsevali vožnjo podaljšala še nekoliko v noč. S prelaza Manghen traja 23 kilometrov. ledeniki Adamella. Z iskanjem mesta za prenočevanje Dolgi ravni odseki med posameznimi se nisva obremenjevala. Ko sva ob serpentinami omogočajo postavljanje Prelaz Manghen cesti naletela na nekoliko odmaknjen hitrostnih rekordov. Sam se med Dolina Val Sugana, po kateri teče piknik prostor s klopcami in mizo, spustom raje predajam razgledom, živahna Brenta, je dolga in široka, sva se toplo oblekla in lačna odprla a pokrajinsko se Manghen ne more obdana z mogočnimi stenami. Ob vsak svojo konzervo. Za poobedek kosati z Gavio ali Stelviom, kjer imaš njenem izteku na stiku Padske nižine pa sva si tokrat postregla s teranovim visoke gore na dlani. Zato pa se pri in alpskega predgorja leži prijetno likerjem. kolesarjenju čezenj dodobra naužiješ mesto Bassano del Grappa s starim Ob povratku je bil promet vonja smrekovih in macesnovih mestnim jedrom in velikim parkom čez prelaz sila živahen. Kolesarji gozdov, in če zjutraj dolgo spiš, tudi pod njim. Hvaležna točka za daljši v pisanih dresih so se zaganjali vsakršnih izpušnih plinov. postanek na poti h goram. Iz doline, in navijali v klanec. V nekaj letih intenzivnega kolesarjenja je Vasja Svoboda kolesarjenja pridobil precej kondicije in prav nič ni "Če ne bi imel kolesa, sploh ne vem, Sass Maor (levo) in Cima della Madonna izgubil teže, torej si je lahko privoščil kaj bi počel," mi je nekoč dejal Vasja. v dolomitski skupini Pale Foto: Matija Turk posebno obliko zabave. Kolesarjenje "Verjetno bi zapravljal čas in denar po lokalih," sem mu v šali odgovoril. Sam imam poleg kolesa še gore. Ko kolesarim pod njimi, si jih ogledujem, spoznavam in jih nekoč obiščem. Včasih je obratno. Ko sva pri vzponu na Stelvio prespala pod cesto ob nekem čebelnjaku, sem zjutraj pogledal iz šotora in zagledal majhne, vzpenjajoče se pike visoko zgoraj na bleščečem Ortlerjevem ledeniku. Leto pred tem sem bil ena izmed teh pik tudi sam. Kolesarjenje pod gorami mi je všeč, ker mi daje neizmeren občutek svobode, povezane z brezskrbnostjo, ki je v gorah nismo deležni. Na kolesu se ne obremenjuješ z vremenom in časom, ko se začne spuščati mrak, poiščeš primeren prostor, razviješ šotor ter poješ in popiješ tisto, česar še nisi. Naslednji dan odrineš navsezgo- daj, se opoldne, ko pritisne vročina, ustaviš, na soncu razgrneš vlažen šotor, ti pa v senci dremlješ, opazuješ oblake in se prepustiš toku misli. Kolo ne onesnažuje in ne povzroča hrupa. Na cilj te pripelje zato, ker vložiš vanj svoj trud, svojo moč, voljo in vztrajnost. Lahko voziš počasi ali pa v trenutku pospešiš, da občutiš hitrost in šumenje vetra okoli ušes. Ko kolesa- rim pod gorami, si pravim: "Moje kolo, moja svoboda." m

|31| INTERVJU Pozno popoldne pod vrhom zasneženega Grintovca Foto: Magda Šalamon

Alpinist, pisatelj, ljubitelj življenja Tone Škarja

Pogovarjala se je Mojca Volkar Trobevšek

akaj so naše sledi različno ko se je iznenada pojavil, mi zmešal alpinist, drugo sem že vodil, potem dolge? Zakaj sem sam lahko ogaben zvarek in me skoraj prisilil, je prišel že Everest. Hitro sem postal "Zvse preživel? Tega se seveda da sem spila. Potem je šlo, kot bi imela vodja, kar je bilo kar naporno. nisem odločil sam, vedno sem pa čutil tri prestave več: najprej do sedla kot odgovornost do življenja. To mi je po tirnicah, do vrha brez težav, nazaj Pripisujejo ti velik čut za skupnost. bilo dano. Hvala Ti! Življenje je lepo grede sem prehitevala tiste, ki so me Danes je to izjemno redka lastnost. in včasih ga je treba objeti, čeprav se zjutraj zbadali. Menda me je napital Meni je bilo vedno najbolj večinoma borimo z njim." z nečim močnim – himalajsko super pomembno, da smo kot skupina Za Toneta Škarjo sem slišala še kot čorbo (Alpino+), ki je našim fantom uspešni. Na začetku, da smo kamni- otrok. O njem sta starša govorila zelo pomagala na vrh sveta. V mojih očeh ški alpinisti dobri, potem Slovenci. spoštljivo in z veliko občudovanja. Na- je seveda zrasel do neba. Nekoč mi stopal je v raznih hribovskih zgodbah, je ponudil prevoz do doma – sva pač V svoji bogati karieri vodje himalajskih nemalokrat kot prispodoba idealnega oba Mengšana – in tako sva se začela odprav in nato kot dolgoletni načelnik plezalca, ki je ob Metodu Humarju tikati. Zdaj sva celo v žlahti, zato mi Komisije za odprave v tuja gorstva predstavljal zanimiv antipod – velik je bilo malo manj nerodno, ko sem pri PZS si imeli ogromno prepirov in in suh, povsod zleze in vse doseže. ga vprašala čisto vse, kar mi je ležalo nesoglasij s člani odprav, alpinisti. Na Ko sem kot prestrašena tečajnica na duši. Še vedno se mi zdi velik, še dolgi rok se je večkrat izkazalo, da imaš prišla na AO Kamnik, je vedno sedel vedno seže daleč, nisem si pa niti prav, včasih tudi ne. Je težko živeti tako? v istem kotu; tiho, zbrano, nekakšen predstavljala, da je tako človeški in S takimi temnimi oblaki nad seboj? sij je imel okoli sebe. Spet zanimiv prijeten sogovornik. Ni lahko. Moraš biti utrjen. Jaz sem antipod Metodu, ki se je z drugega se utrdil že v svoji prvi službi, ko sem konca drl na načelnika, "da moramo Kako si postal vodja himalajskih odprav? bil še kot mladenič odgovoren za ohranit' drušno, ker to je vendar bistvo Nekaj usodnih dogodkov je bilo, ki precej težko delo. Nič me niso ujčkali, alpinizma!" Tone pa nič, sedel je tam in so na to napeljali. Na odpravi na Kang­ sam sem moral opravljati delo, za se verjetno strinjal z nekdanjim sople- bačen leta 1974 je moj sod z višinsko katerega bi moral biti precej starejši zalcem. Potem smo šli na Grintovec. opremo padel v divjo himalajsko reko. in bolj izkušen. Velika šola je bila tudi Zaradi prečute noči z veselo alpinistič- Zato sem moral na 7200 metrih odne- druga svetovna vojna. Seveda moraš no drušno me je pobralo že pri klopci. hati, ker sem bil preslabo obut, čeprav biti trdokožec, da greš za nekega Skrajna slabost in bolečina v glavi sem imel ambicije iti dlje. Na svoji prvi funkcionarja, pa čeprav delaš to sta me že obrnili nazaj proti dolini, odpravi leta 1965 sem bil samo član ljubiteljsko.

|32| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Ti je bilo kdaj žal za izrečeno v prepirih? Je zavist lastnost slehernega dohiteli "ta mlade", ampak jih nikoli Bi kakšno besedo vzel nazaj, če bi lahko? Slovenca ali le nekaterih? ne morejo. Kdor vozi kolo od mulca Seveda. Bolje bi bilo počakati, da Zavist ni lastna vsakomur. To lahko naprej, ga zelo dobro obvlada, kdor se nasprotniki nevtralizirajo in izčr- potrdim. Res pa je, da smo kot narod začne neko dejavnost pozno, je nima pajo med seboj (ter se potem "boriti" v tem nadpovprečni. v krvi. Ena od značilnosti tega časa z ostankom), ne pa jih še razvnemati. je tudi pomanjkanje tistega draža, A modrost rada zaostaja za akcijo. Kaj šteješ za svoj največji ko nestrpno pričakuješ zimo, da boš Vendar – alpinizem je oster šport, uspeh v svetu alpinizma? smučal, ali čakaš pomlad, da boš šel zato tudi besede niso baletke. Nikoli Prav Everest 79. Tu lahko potegnem lahko kolesarit, ker danes ljudje lahko pa "službenega" nesoglasja nisem vzporednico s sirom Boningtonom, počnejo vse dejavnosti celo leto. jemal osebno. ki je bil pred kratkim tu na obisku. Veseli me njegov ponos na zahodno Če naveževa to na današnji odpravarski Verjetno ti je marsikdo zameril, steno Everesta leta 1975. Šteje jo za alpinizem – je verjetno precej podobno? da ga nisi vključil v odpravo. Kako je svoj največji uspeh. Odpravi sta zelo Precej teh odprav je res bolj potekal izbor članov odprave, primerljivi, s tem da je bila britanska "instant" kot včasih. Ni več dolgih pri- npr. za Everest leta 1979? nekoliko večja in dražja. Obe stopov, se opravijo kar s helikopter- Samo končni izbor sem opravil kot klasični, z zapleteno logistiko. Ob jem. Problem je tudi v pomanjkanju vodja odprave, že prej so kandidati šli tem je britanski alpinizem od nekdaj resne psihološke priprave na turo – čez sito raznih komisij. Od zdravni- osvajalski, z izkušnjami z mnogih v glavi se ideje ne goji več let, danes škega pregleda, psiholoških testov do odprav, daleč večji, starejši od našega. mladi pogosto niti ne vejo, kaj bodo tehnične selekcije. S pomočjo psiho- A le štiri leta za njimi smo mi po Zaho- delali čez pol leta, kaj šele čez dve ali loških vprašalnikov smo potem pred- dnem grebenu osvojili vrh. videli, kdo bo s kom plezal na hribu. Tehnično in logistično je to Na Zahodni rami (7300 m), zadaj vrh Everesta Tudi sami alpinisti so povedali, s kom težja in zahtevnejša smer, še Foto: Stane Belak – Šrauf bi bili najraje v navezi. Seveda je pri- danes najtežja na Everestu. hajalo do tega, da nekdo ni bil izbran, Ali se tega sploh zavedamo? ampak tako pač je. Tudi jaz nisem Nacionalna zavest, če bil izbran, ko je odpravo vodil Aleš obstaja, je močna sila. To Kunaver in menil, da na odpravi ne nas pri teh dveh odpravah smeta biti dva vodstvena tipa človeka, povezuje z Britanci. pa mu nisem nič zameril. Takšne odprave, kot je bil Kako sta se sicer razumela Everest 79, verjetno ne z Alešem Kunaverjem? bomo več doživeli. Danes je Dobro, delovno, dopolnilno. On vse drugače. Ali meniš, da pogosto tvorec, tudi vrelec idej, imajo mladi alpinisti dovolj jaz več realist in realizator. Tako naju dobre ideje in cilje, ali jih je je videl tudi Pavle Šegula, prvi načel- treba še malo usmeriti? nik KOTG. Mladim je treba pomagati odpirati okna (razgled), Kakšen je pravzaprav človek, ki si ga potem pa tudi vrata spoznal na številnih odpravah? (možnosti). Res pa se težko Človek je v svojem bistvu dober. odločajo za vprašanja – kot Tudi tisti, s katerim se zapleteš v bi s tem kazali ranljivost. spopad. On tako pač vidi stvari. Tudi To je značilnost tega časa jaz velikokrat nisem videl stvari nasploh. A če ne vprašaš, ne z drugimi očmi. Primer: ko je bila zveš in ne primerjaš. Nauči odprava nadpovprečno uspešna, te šele izkušnja. člani niso bili zadovoljni z njo, ker je bila preveč uspešna. Ker ni izstopal Ko si začel plezati, je bil človek ponavadi tri leta. Zaradi pomanjkanja načrto- en sam ali dva, ker so vrh osvojili tudi vse življenje tisto, za kar se je odločil vanja sta tudi disciplina in motivacija tisti, ki so po njegovih merilih manj v mladih letih. Danes je vsak lahko slabši. sposobni, manj dobri. Alpinizem je praktično kar koli v vseh življenjskih pač individualen šport, ljudje plezajo obdobjih. Ljudje pogosto menjajo Že od samega začetka pišeš. Najprej in hodijo v hribe zaradi sebe. Meni prostočasne dejavnosti in tudi poklice. so bili ti zapiski v obliki dnevnika, se je pa ravno to zdel uspeh odprave, Kako gledaš na trenutne trende, nato so se začele rojevati knjige. potrditev dobre organizacije, da je vsak lahko vse? Da je plezanje Kako bi opisal goro kot pisatelj? dobrega vodenja, da so vsi prišli na postalo "instantno", da se en človek Gore vsekakor ne vidim kot ženske vrh. Ko trčiš v to nezadovoljstvo, ukvarja s petimi športi naenkrat? (se glasno nasmeji). Vidim jo kot šele spoznaš, kako različno mislimo Moja izkušnja je taka, da so ljudje, stvar, kjer merim samega sebe ali ljudje, ampak imamo vsi po svoje ki pozno (npr. pri tridesetih ali sem v sožitju z njo. Malo je odvisno prav. Saj ne, da si ne bi želeli, da štiridesetih) začnejo plezati ali hoditi od tega, koliko je ona ostra z mano. kolega ne bi prišel na vrh, ampak vsak v hribe, velikokrat nevarni sami sebi Zame je izziv in užitek, ko hodim po si predstavlja, kako bo sam prihropel in drugim, ker jih potegne ambicija in grebenu in močno piha veter, ko se na vrh in bo edini. hočejo sekati ovinke. To počno, da bi preganjajo megle, v divji naravi.

|33| Imaš rad viharje? morem več privoščiti, da bi bil življenje po čudežni (samo)rešitvi (tišina) Zelo občudujem sile ob sončnem zahodu pozimi tako iz Stene kaj spremenilo? narave, lepoto tudi, ampak visoko, ampak včasih sem bil pa Spremenilo ne, naklonilo pa mi mogočnost bolj. Navdušuje me velikokrat. je spoznanje, da je to moje edino to, v kakšnem pošastno ogro - življenje, podarjeno le meni, in ni last mnem vesolju živimo, kakšna Ampak vseeno te pisanje nobenega drugega človeka. neverjetno velika nebesna telesa zaznamuje bolj kot fotografija. nas obkrožajo. Naša Zemlja, Ja, zdi se mi nekako več vredno. Alpinist verjetno večkrat doživi lastno osončje, celo galaksija niso nič Fotografira danes že veliko ljudi, bližnje srečanje s smrtjo in tudi smrt v primerjavi z vsem skupaj! Da si pisati pa ne zna vsak. bližnjega kot povprečen dolinski človek. ti, mali človek, v nekem trenutku Zadnje čase se moji soplezalci ne sredi vsega tega, to je veličasten Kako se spraviš k pisanju? pobijajo več – ali jih že tako ni ali občutek. Pa naj bo to v hribih ali Pišeš na računalnik? pa ne plezajo več. Zdaj se pobijajo v kjerkoli drugje. Samo krajše dopise in članke. glavnem znanci, ne prijatelji. Je pa Preproste. Ko dobim literarni res, da se zelo dobro zavedam, da se s Opaziš pa tudi drobne navdih, pišem na roke. Tudi po starostjo lažje zgodi nezgodna smrt v stvari, rože, žuželke? pisavi se vidi, kako podoživljam oz. gorah, ker nisi več tako odziven, kljub Ja, zagotovo. Spomnim se, doživljam tisto, kar pišem. Potem temu da imaš več izkušenj. da sem nekje zapisal, kako sem šele prepišem na računalnik (ali si plezal v francoskih Alpah in dam prepisati). Duša – roka – papir. Katere nesreče so te najbolj prizadele? sem visoko sredi ledene stene Leta 1966 usodni padec Draga pomislil: "Ah, življenje celo tukaj!" Kako se počutiš ob pisanju? Geršaka in Ceneta Grčarja, ki sem Pod ledom so se namreč bohotili Ko napišem nekaj, kar mi je ju sam učil plezanja. To je bilo zelo mahovi in lišaji. Lepota, kjer si všeč, se dobro počutim. Malo sem hudo. Takrat sem sklenil, da bom sploh ne bi mislil. tudi len, priznam. Vedno so me za nehal plezati. Ne iz strahu, ampak kakšno knjigo ali za članke nago- iz prepričanja, da je pravzaprav Fotografiraš veliko? varjali drugi (Tine Orel, Marijan zločinsko, da plezamo in tvegamo Veliko. Zelo lepo se mi zdi, da Krišelj, Božidar Lavrič …). Sicer se življenje, da se mladi ljudje ubijajo. prineseš ožarjen greben Kočne mi pa pisanje zdi naravno. Treba je Takrat sem se počutil zelo samega, v dolino, da ga lahko občudu- pisati, če imaš talent za to. ker se je menjala generacija. Nekaj jejo tudi drugi. Sicer si zdaj ne jih je tudi umrlo in nisem več vedel, V zadnji knjigi Po svoji sledi začenjaš kako naprej. Potem sem ob gledanju pripoved z dvema nesrečama, drugih alpinistov pri plezanju začutil, Letos v Teranovi smeri v Dolgem hrbtu med katerima mine 50 let, ki sta da ne bom dobro živel, če bom to Foto: Metod Škarja te zelo zaznamovali. Ali se je tvoje opustil. Tako te potegne nazaj.

|34| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Kratek previs v južni steni Štruce (smer Černivec-Pibernik) Foto: Magda Šalamon

Kako si doživljal smrtne nesreče na odpravah? Smrt (pa naj bo to domači plezalec ali sirdar ali kakšen od nosačev) zelo pretrese celotno odpravo. Ne samo zato, ker bi lahko še kakšen prišel na vrh, pa potem ne. Pretresljiva, tudi iz psiholoških vzrokov, je bila smrt Boruta Berganta na Jalung Kangu. Celo prerokoval si jo je. Na vrh se je podal brez dodatnega kisika tudi zato, da se je dokazal pred kolegi in otresel zbadanja. Poleg tega je zamol- čal zdravstvene probleme s srcem. Tomo Česen je vzel dodatni kisik in preživel … Tu je bilo veliko negativne tekmovalnosti in je bilo zelo težko držati odpravo skupaj. Tudi negoto- vosti je bilo veliko, ker nismo vedeli, kdo točno je umrl, samo enega smo videli sestopati. To je najhujše, ko ne veš točno. Smrt na odpravi je težka tudi zato, ker potem ta "pogreb" nosiš v sebi še najmanj mesec in pol, ker ni vsega takoj konec. Moraš obvestiti in obiskati svojce, se vrniti domov, pri- peljati truplo, pepel (če je mogoče), opraviti z birokracijo itd.

Kaj je drugače s smrtjo na odpravi ali v domačih gorah? Treba je sporočiti domov. To je zelo težko. Odprava je čisto nepomembna s kakšnim neprijetnim dogodkom Humarja, s katerim je verjetno v primerjavi s smrtjo. Če se alpinist ali njihovim sosledjem. So imeli v odšel tudi velik del tebe? ubije doma, se tragedija in žalost dnevih pred nesrečo jasna opozorila, Kot sem povedal v poslovilnem na- zelo hitro preselita v ožji družinski naj nekaj naredijo drugače? govoru: vedno je prezgodaj. Odhod krog. Vse ostalo naprej funkcionira Tam, kjer sem bil sam zraven, je bilo Metoda je bil sicer pričakovan, zato brez sprememb. Na odpravi pa vse tako, kot da si človek sam izbira pa nič lažji, ko se je uresničil. Nekaj nenehno podoživljanje zelo dolgo usodo. Vedno je zadaj neka (pre)velika dni prej sva se še dobro pogovarjala, traja. Na koncu je verjetno res katarza ambicija ali koristoljubje ali vdanost v tudi o smrti, a potem ga nenadoma ni to, da pišeš o tem. Vsaj zame. usodo, nezaupanje vase. Tako je bilo bilo več; nepreklicno in za vedno. tudi pri Ang Phuju na Everestu. Vzrok Kako gledaš na nesreče, tudi so lahko kratki stiki v odnosih med so- Kaj je bil največji dar, ki ti ga je Metod dal? smrtne, kjer je žrtev ženska? plezalci, tekmovalnost, obremenjenost Prijateljstvo. In to v času, ko to Sem še stare šole in se mi zdi to z drugimi, kot se je izkazalo pri nesreči pomeni skupen polet, polno zaupa- veliko hujša tragedija, čeprav se Marije Frantar in Jožeta Rozmana na nje, brez računa, ko gre za samo stvar ženske ravno tako dobro zavedajo ne- Kangčendzengi. Velikokrat je kriva brez misli na posledice, dobre ali varnosti in so tudi zelo ambiciozne, neosredotočenost na cilj, ko je alpinist slabe. Lepše je to povedano v uvodu, včasih prav bolestno. Navsezadnje z glavo že na neki drugi odpravi. To se posvetilu knjige. Prijateljstvo ostane se ukvarjajo z isto stvarjo kot moški, mi zdi prav bogokletno, da misliš na kljub poznejšim vmesnim dogod- zato so posledice lahko enake. neko drugo goro, medtem ko osvajaš kom, celo nesoglasjem. Ljubezen in Ženske mi je kot bitja veliko bolj žal prvo. Potem je tu še udobje, občutek, sovraštvo sta si bližnji par, prijatelj- kot moškega. Vse vojne, vsa športna da si bolj sposoben, kot si v resnici. stvo tega antipoda nima. tekmovanja so izraz moške kulture, Seveda pa tudi čisto tehnične napake: ne ženske. Te so na nek način samo slabo varovanje ali sploh brez varova- Uspelo ti je preživeti. Kaj šteješ potegnjene v moške igre. nja tam, kjer bi bilo nujno potrebno. za največji uspeh v življenju? Trenutek nepazljivosti, ko z glavo nisi Vprašanje za celo knjigo! Življenja Ali so se smrtne nesreče dogajale čisto pri stvari stoodstotno. sem enako vesel kot prej. Brez nepričakovano ali si imel kdaj občutek, angelov ne bi šlo. Zadovoljen sem da so si ljudje sami izbirali usodo? Kako pa si doživel nedavni nepreklicni tudi, da sem o tem dolgem krogu še Da so bili pravzaprav opozorjeni odhod ljubega prijatelja Metoda lahko napisal knjigo. m

|35| ZGODOVINA PLANINSTVA Izlet na Pohorje Ko je tam še močno dišalo po nemštvu Besedilo: Dušan Škodič

Mlada in vesela družba na Pohorju, posneto leta 1933. Arhiv Petra Mucka

ila jih je ena sama mlada in gospodične mikale v usnje ali platno stopicala poleg bodočega šolmoštra. vesela, opazovalec bi menil vezane bukve. To pa ni prav nič Tako naivno je zatresla s trepalnicami, Bcelo razposajena družba. spremenilo nasprotnega zanimanja, da Flori prav zares ni mogel posumiti, Pisalo se je leto 1933 in tisti poletni kajti Flori je bil dober in kratkočasen če se morda ne dela norca iz njega. dnevi so bili neizmerno dolgi, vroči govorec in prav rade so ga damice "Nemci so pri nas manjšina in tako je in za mladega človeka sladki kot z odprtimi usti poslušale in stopicale bilo od pamtiveka. Tudi na Štajerskem, pocukrani flancati. Že pred tedni so za njim, kadar jim je trosil soli ob poti. čeprav se petelinijo, kot da imamo še se zgovorili, da julija napravijo izlet na "Le izvolite si pogledati," je s prstom vedno cesarja na Dunaju." Pohorje, in res lepa druščina se jih je potegnil elipso po zraku, "Puštela "Seveda so manjšina, kaj pa zbrala. Sedem fantov in dve dekleti. je bila nekoč davno gradišče. Tu so drugega," je pograbil besedo Vanč, za Nekoliko je motilo, da družba ni bila živeli naši daljni predniki, le poglejte katerega so sicer po malem sumili, da po parih, vendar si moški spol ni ostanke nasipa, ki je obdajal naselje, je naklonjen prepovedanim komu- pustil kvariti veselja in se je po svoje ki je stalo na terasah." Druščina je, nistom. O Nemcih je imel malo lepih tolažil, da se pri vinu ne bo treba eni z večjim, drugi z manjšim zani- besed, še manj pa o nemškutarjih, ki preveč nazaj držati. manjem, pasla poglede na ostankih so se izdajali za Nemce in se spakovali Bila je sobota in ura je že odbila človeške naselbine. "Od hiš ni veliko s polomljeno nemščino zgolj zaradi osem, ko so se odlepili od mariborske ostalo in smisla za oblikovanje parcel oportunizma. "Odkar so prišli v železniške postaje in obrnili hrbet niso imeli prav razvitega," je pripo- Nemčiji nacionalsocialisti na oblast, so hlaponu, ki je spuščal sikajoče oblačke mnil Tone, krojaški vajenec, ki se je jim spet zrasla krila in samo vprašanje pare proti Pekrski gorci. Pretegnili so imel, potem ko je samostojno urezal časa je, kdo jim jih bo prvi pristrigel," si noge po prašnih mestnih ulicah in prvi dve moški srajci, že skoraj za ume- ga je razganjalo od gneva. Preslišal pa mimo Radvanj počasi zagrizli v breg. tnika svoje stroke. Flori se je nekoliko je tih, a zvonek hehet gospodičen in Pri Pušteli nad Habakukom so si prvič namrdnil in odmahnil z roko. Mar mu tudi kakšen posmehljiv bas, ki se je oddahnili in segreta lica obrnili proti bo bodoči žnidar ekspertize delal? znašel vmes, saj je bil Vanč daleč naj- neskončnemu Dravskemu polju. manjši, vsaj med deležem močnejšega Kdo je bil tod prvi spola. Po Florijevem opominu, naj Pri stari naselbini "Kdo pa so bili prebivalci gradišč? pustijo politiko politikom, sami pa se "Malo se ozrite okoli sebe," se je oglasil Slovenci ali Nemci?" je radovedno prepustijo čudovitemu planinskemu Flori, ki je imel kmalu postati učitelj vprašala osemnajstletna gospodična vzdušju in razgledu, so krenili dalje. in so ga trenutno bolj kot nevezane Franca, ki je ves čas nevsiljivo Pot je bila naporna, saj je bilo žarko

|36| Planinski vestnik | AVGUST 2012 sonce že visoko, družba pa dokaj pogledal, Južek pa: "Razgledni stolp pogledov, brkati možakarji so peli nizko na pobočju, kjer zrak še ni imel je zgradila nemška planinska sekcija, švabske pesmi, peli so jako glasno in svežine. tista kakor Mariborsko kočo. Ta je razglašeno, da je gomazelo po kosteh. Pri Sv. Bolfenku je ravno bílo sprejemala v svoje vrste samo pla- Miroljubni Južek se je pa naredil ne- poldne, ko se je strmina toliko unesla, nince nemško-avstrijske narodnosti. koliko gluhega in odprl usta, da bi pri da so spet prišli do sape in besede, Sedaj je drugače, pred vojno pa Slo- črnolasi in kot raženj suhi kelnarici z izjemo devetnajstletne trgovske vencu tam niso ponudili niti kozarca naročil par bokalov jeruzalemca, saj pomočnice Lojzke, ki je bila vajena vode. So pa zato naši planinci na jim je sonce s pomočjo suhih klobas dela s strankami in ji je tudi brez sape Žigertovem vrhu pri Arehu postavili že dodobra osušilo jezike. jezik tekel, kot bi zanj vzela najboljše še višji stolp od tega, meril je kar 36 "Dober dan," je prijazno pozdravil. odvajalo. Druščina se je počasi začela metrov v višino in bilo je hecno, ko so Tuljenje v koči se je poleglo, kakor ozirati za primernim mestom, kjer z daljnogledi Nemci gledali naše na bi odrezal. Vse rdeče oči so se zazrle bi si lahko v miru privezali duše. Do višji poziciji." vanje. Nekaj trenutkov je bilo tiho, Mariborske koče jih je ločilo še nekaj "Upam, da se tisti manj maje od nato se je oglasilo iz kota v hudo hoje in posebno moškim, ki so imeli tega, s katerega se še razgledati nisem kilavi obliki nekoč tako blaženega oprtane težje nahrbtnike, je že glasno mogel," je momljal Vanč s polnimi jezika: "Guden Tog. Das ist Marbur- krulilo v želodcih. Ob tej zvočni spre- usti. Južek, katerega brat je bil v mari- ger Hütte, hir veršte niks vindiš!"1 mljavi so prispeli do Cigelnice, kjer se borski podružnici SPD tajnik, je imel Spet tišina in čakajoče rdeče oči je košatil visok razgledni stolp. Posedli planinske reči v glavi lepo razvrščene izza temačnega omizja. Vanča je kar so v travo in razvezali nahrbtnike. in je moral vnaprej razočarati družbo: v luft dvigalo in miroljubni Flori je "Žal iz tega ne bo nič, ker ga je vzela imel nemalo dela, ko ga je z dolgo Škripajoči leseni stolp neka viharna noč." Iz grl gospodičen roko držal stran od težkega stola, po Na Florjanov predlog so vsak nekaj se je izvil razočaran vzdih, za kate- katerem je že grabil srboritež. "Mirno, razložili na prt, ki so ga postavili v rega pa Južek ni bil prepričan – ali mirno! Saj smo vendar v hribih," je sredino, kar je tistim, ki niso imeli zaradi obžalovanja do graditeljev ali povzdignil glas in pomenljivo pre- veliko, lepo pomagalo k bolj spro- le zaradi olajšanja, ker jim ne bo treba meril kelnarico z ostrim pogledom, ščenemu počutju. Le Vanču, ki je v krilih plezati na vrtoglavo višino. Vanča in druščino pa potegnil ven na bil najmanjši, se je zahotelo širnega Ob tej žgečkljivi misli je postalo žal teraso. "Lej no, kako so spet zrasli, ti razgleda z višine in spravil se je, s tudi večini moške družbe, le Flori se naduteži," je pomislil. Obče znano je koncem klobase v eni roki, k plezanju ni oziral na to, ampak je spodbujal, da bilo, da je bila ta koča nekoč trdnjava na leseno konstrukcijo. Prav dolgo se podvizajo dalje. nemštva na Pohorju, a sedaj, petnajst se ni zadržal, ker je vzhodnik, ki se let po veliki vojni … Očitno se spet je občasno zbudil, nagnal v lesene Pri Marburger Hütte počutijo močne. sklepe stolpa nekaj škripanja, Vanču Po lepi in široki poti so dosegli pa strah v kosti. Z dvakrat odgriznje- Mariborsko kočo. Tam pa presene- nim koncem klobase je bil spet nazaj. čenje. Trušč, ki je silil skozi vrata, se 1 "Dober dan. To je Mariborska koča in pri nas "Hoho, te je pa hitro minilo. So te je v notranjosti sprevrgel v pijansko ne razumemo vindiša!" (star nemški izraz za Nemci nagnali dol?" se mu je posmeh- dretje. Takoj je bilo jasno, da niso slovenščino je bil namreč windische Sprach ali nil običajno tihi Južek. Vanč je grdo dobro naleteli. Bili so deležni divjih pogovorno vindiš).

Mariborsko kočo je zgradilo društvo Bergverein Marburger Hütte in je pred prvo svetovno vojno veljala za trdnjavo nemštva. Po tem je pripadla SPD. Arhiv Petra Mucka

|37| nad Pohorjem je prenehal trepetati v vročici hitro pregretega ozračja … Družba ni čakala pojasnila, kdo je bil tisti, ki je tako odločno nastopil in presekal prebujeno krvoželjnost. Flori je pograbil upirajočega se Vanča za ovratnik in ga z vso preostalo druščino zvlekel na pot proti Arehu. "Vse, prav vse bi jih morali podaviti," se je drl Vanč. "Ničesar nimajo iskati pri nas niti v naših gorah, sploh pa na Pohorju!" je vpil skoraj vse do cerkve svetega Areha, ki so jo dosegli uro pozneje. Južek, ki se je spoznal na Gozdarska koča planinske reči, ga je miril. "Nehaj, no, falskega grofa saj niso vsi slabi. Vedno je tako, da so Zabea je stala blizu najglasnejši tisti, ki znajo samo vpiti in sedanje koče na ničesar povedati. Našim planincem je Klopnem vrhu. bil na primer dr. Johannes Frischauf, ki Požgana je bila je v naših gorah opravljal kartografijo, septembra 1941. zelo naklonjen. Slovensko planinsko Arhiv Petra Mucka društvo ga je imenovalo za svojega častnega člana, čeprav je bil Avstrijec Izzivanje, dokler ne zavre kri in zarulil je kot bik, kadar se mu v iz Gradca." "No, prav, že prav, pa Ženska je razumela namig, prišla za trop pritepe konkurent s sosednje brez Frischaufa," se je še nekaj upiral, njimi in vprašala, kaj želijo. Takoj se planine. Napenjal se je iz petnih žil, ko nato pa z bolečim grlom le popustil je videlo, komu je naklonjena, vendar je hotel odtrgati največjo lato s klopi, mali in srboriti Vanč. je bila dovolj pametna, da zaradi na kateri so sedeli, saj zunaj na srečo nacionalističnega pretepa ni tvegala ali nesrečo ni bilo stolov ob mizah. Pa Mimo Ruške koče proti Lobnici pričakati večera do gležnjev med so žeblji vendarle bolj držali, kot si je Prispeli so do Ruške koče, od katere črepinjami. Bilo ji je jasno, da bi po mislil, zato je pograbil z mize plehnat sta se razlegala glasna glasba in petje. končanem ravsu vsi odnesli pete, njo pepelnik in ga zalučal proti vratom, Gospodični sta kar vzbrsteli, saj sta pa v miru pustili popisovati nastalo da je glasno zaropotalo. Pa še tistega s si obetali plesa, a Florija je skrbelo. škodo. Južek, miroljubni Južek, ki je sosednje mize, in ker se je od znotraj Predolgo so se že zamudili in do jutri imel prej namen naročiti dva bokala zaslišalo prevračanje stolov, ko so rde- zvečer se morajo vrniti domov. Zato jeruzalemca, je sedaj nalašč naročil čeoki brkači skočili pokonci, je prišel je neusmiljeno priganjal in v zameno tri. Ženska je med zobmi stisnila gut in na vrsto še steklen bokal. požel lepo mero negodovanja. Po odbrzela noter migajoč z ritjo, ki je bila dveh urah prijetne hoje so že ohlaje- špičasta kot pri podstrešni osi. Nenavadni prišlek umiri razgreteže nih in treznih glav stopili na trdnejša Že po prvih kozarcih iskrivega Gospodičnici sta zavreščali, da je tla. Svetleče kristalasto kamenje pod vinca je mlada družba glasno zapela paralo ušesa. Treskalo je steklo, nogami je zamenjal trd pohorski Pojdem na Štajersko. Po drugem poprijeli so vsi, še celo miroljubni tonalit. Pri Bajgotu, kjer se skoraj sliši bokalu so začeli s Fantje se zbirajo Južek je zagnal svoj glaž skozi vrata, šum Šumikovih slapov, so preskočili in še pred tretjim Regiment po cesti pa vendar tako nežno, da je menda kar kristalno Lobnico in tam se jim je na gre. Iz notranjosti so medtem donele cel odcingljal svojo pesem v nekem kratko pridružila vodna drča, ki je s nemške gromoglasnice, zunanja kotu. Že je kazalo, da bo tekla kri na svojo leseno strugo pomagala spra- družba z rdečelasima gospodičnama, Pohorju, ja, kazalo je hudo in kelnarica vljati hlodovino v enajst kilometrov ki jima je vince obarvalo lička in v notranjosti je histerično vpila svoj oddaljene Ruše. Drča je bila suha, navilo glasilke, pa se je pravzaprav mein got, mein got, ko se je na terasi uporabili so jo le, kadar so spravljali jako dobro zabavala. Ko je Flori stočil pojavil sivolas možak košatih brk in les v dolino, saj je trajalo, preden se tretji bokal po kozarcih, se je glasno grčasto palico je držal v roki. Kakor je za njen pogon v zajetjih ponovno razlegla še narodna himna; "Naprej Mojzes, ki je čez Rdeče morje popeljal natekla voda. zastava Slave, na boj junaška kri, za Jude iz Egipta, jo je dvignil in zavpil: Do Klopnega vrha, kjer so name- blagor očetnjave naj puška govori" … "Mar res nimate nobenega spoštova- ravali prenočiti, gre v glavnem po je odmevalo, med podboji koče pa nja? Tu ste v gorah in ne na nacionali- ravnem. Hoje je za eno uro. Pa se je je v odgovor nemudoma prihrumela stičnem shodu! Mir! Ne bom dvakrat tista ura kar vlekla in vlekla. Flori se nacistična Die Fahne hoch.2 To je pri rekel!" je požugal in Vančeva roka, ki je zdrznil. Pot je bila vedno slabša, srboritem Vanču v trenutku izbilo je ravno težkala zadnji celi kozarec, mehka in v stopinjah se je nabirala vse zakovice, ki so ga držale pri miru, se je povesila. Itak bi odnehal, ker je črna voda. Zašli so v močvirja, ki so na zmanjkalo municije, prekinitev pa je daleč obdajala Falski ribnik, s katerim kar prav prišla, saj bi bilo nadaljevanje, so po potrebi hranili vodno drčo. 2 Popularna Horst-Wesselova koračnica, ki so jo če bi vanj ne posegel prišlek, znalo nacisti po prevzemu oblasti uvedli kot obvezni del postati delikatno. Ta je medtem vstopil narodne himne. Avtorja je leta 1930 ubil nemški Dan se končuje, koče pa nikjer komunist, pesem pa je danes v Nemčiji z zakonom v kočo in z nekaj gromkimi klici v Sonce se je počasi prekucevalo za prepovedana. nemškem jeziku zahteval mir. Zrak Plešivec, hoja pa je bila vedno težja.

|38| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Stara Ruška koča pri Arehu velja za najstarejšo na Pohorju, požgana je bila leta 1943. Sedanja Ruška koča stoji na pogorišču druge koče Planinke. Arhiv Petra Mucka

Sprva smeh in negodovanje sta se V pohorskem pragozdu Kot je kazalo, je vsaj nekatere od njih spremenila v obtoževanje. Flori se je Začudeno so se ozirali naokoli. Gozd vendarle doletelo nekaj romantike ... zavedal, da so šli preveč proti zahodu. se je spremenil, vse je bilo med seboj Zjutraj zarana so ob dnevni svetlobi "Ne bojte se," je miril. "Saj nam ni prav pomešano. Nekatera debla so bila brez težav našli pot in si privoščili nič hudega, kmalu bomo na Klopnem silno debela, med njimi so ležala pozen zajtrk v koči na Klopnem vrhu. Tudi iskanje poti je sestavni del propadajoča in z mahom prekrita vrhu. Ta je bila pred tem lovska koča planinstva. Če človek nekoliko zatava gozdna trupla, ki so se sesuvala v falskega grofa Zabea, ki je imel v lasti v neznanem svetu, ni nič posebnega gnilo trohnobo, če je človek s težo vodno drčo v Lobnici. Blizu nje je in zna biti prav romantično doživetje," stopil nanje, ko jih je prestopal. stala dvonadstropna, spodaj zidana, je razpredal ter pri tem pogledal S prihajajočimi večernimi sencami zgoraj lesena grofova gozdarska hiša, Franco, ki se je ob teh besedah so postali dolgi lasasti mahovi, ki ki pa je bila videti prazna. Vanč se je mehčala kakor maslo na vroči ponvi. so v vetrcu bingljali z razbohotenih pridušal čez prebogato plemstvo, a "Tavanje je dovoljeno, izgubiti pa se ne smrekovih vej, kar strašljivi. Pod mirni Južek mu je le deloma dal prav. sme, sploh pozimi. To zna biti pa zelo nogami so skrivnostno šumeli veliki Grof Zabeo je bil namreč s planinci nevarno, tudi na Pohorju," je zaključil listi lapuha, da človek ni vedel, kaj v dobrih odnosih in je bil tudi edini kratko lekcijo. skriva naslednji korak. Bilo je očitno, gozdni veleposestnik na Pohorju, ki Ko pa se je Franci na močvirni da so se znašli v delčku pragozda. Na je dovolil markiranje poti ter hojo po podlagi nenadoma pogreznila noga srečo pa jim ni bilo namenjeno daljše svojih gozdovih in posestvih. in to skoraj do kolena, je glasno raziskovanje, ker so nenadoma našli cmoknilo in čevelj je ostal v mokri stezico, ki so se je izredno razveselili. Mladost in pohorske vile luknji. Smeha je bilo konec. Ženski Kako včasih tavajočega razveseli Steza se je nato zasukala nazaj proti sta glasno sklenili, da se v takem ne človeška sled! vzhodu in bila je ena sama radost raz- premakneta več niti koraka, sploh gledov. V topline polnem Hlebovem Franca, ki je ob pogledu na blatno Vonj po romantiki domu se tokrat niso ustavljali, raje nogavico bridko zajokala. "No, sedaj Vonj po oglju jim je prilezel v nosnice so polegli po osončenem travnatem pa imaš tisto svojo veleromantiko," in kmalu so naleteli na prazno bregu nad Smolnikom in se predali mu je oponesel umetniško navdih- oglarsko kožarico, zasilno bivališče, dremežu, saj jim je manjkal drobec njeni krojač Tone, ostali pa so mu tudi prekrito z lubjem, ki so jo uporabljali nočnega spanja. Spodaj je po Dravi pridno pomagali godrnjati. Flori se ni delavci, ko so kuhali oglje v kopi, ki je počasi drselo par flosov, ki so grofov dal, kajti preživeti noči v močvirju s morala biti nekje v bližini. Zapustili les plavili proti Savi in Donavi, Flori sitno druščino mu ni dišalo. Pridržal so jo že pred tedni, družbi pa je sedaj pa je stegnil roko proti nasprotnemu je Franco z roko na njenem ozkem prišla še kako prav. Vsi so oživeli in se bregu Lobniške soteske: "Poglej, pasu, da si je lahko ponovno obula podjetno lotili priprav na noč, ki je ste- Francika. Tam čez, kjer je tako lepo, blatni čevelj, in naenkrat je bila videti govala temne prste okoli njih. Zakurili se pa reče Božje štenge." "Oh, ali res? prav lepo pomirjena. Nato je izvlekel so ogenj, iz nahrbtnikov potegnili, kar Zakaj pa tako?" je zapredla. Odmaknil žepno uro, se hitro orientiral po jim je ostalo za večerjo, mirni Južek pa je koder las, ki ji je padal na oči, in soncu, ki je lebdelo tik nad vrhovi je presenetil s par buteljkami rizlinga, rekel: "Pravijo, da so se tja hodile smrek Črnega vrha, in odločil, da ki jih je nosil s seboj, ne da bi to sploh sončit pohorske vile. Če boš pridna, bodo poskusili desno, proti severu. kdo opazil. Polglasno so zapéli, ko so te prihodnjič peljem pogledat," se je In res, po četrturnem cmokanju po se kakor raztresen grah na nebu poja- nasmehnil dekletu, ki je od ugodja prepojenem mahu je družba stopila vile svetle zvezde, in glavi obeh deklet zaprlo oči in naslonilo glavo na na trdnejša tla. sta se naslonili na fantovska ramena. njegove rame ... m

|39| HUMORESKA Kuža se odloči za novega lastnika Ljudje in živali v gorah

Besedilo: Peter Muck

ktober, indijansko poletje. metrov, ha, to moram pa pred zimo še Načrt za nedeljo je ogrožen Visok zračni pritisk oziroma enkrat doživeti. Gorniki dobro vemo, "Do konca tega tedna bo mogoče Oanticiklon je vztrajal nad kaj nas čaka tam v takšnih razmerah: vreme še držalo, potem pa bo konec srednjo Evropo dolgo, mogoče že jekleno modro nebo brez oblačka. z jesenskimi lepotami," sem premi- kar predolgo. Pojavil se je klasični Pogledi sežejo v neskončne razdalje, šljeval. Toda kam bi le šel? Svoj letni jesenski temperaturni obrat, ko so oko odkriva nove in nove oddaljene program sem izčrpal, ponavljanje doline napolnjene s hladnim zrakom, gore, ki jih do tedaj še ni videlo. pa mi ni všeč. Pa sem se spomnil. v višjih legah pa so suhe in toplejše Tam občuduješ porumenele in Seveda, Mali Dlesk (1988 m), potem zračne gmote. Meteorološkemu pordele macesne, ki žarijo v pošev- pa po grebenčku na Gadji vrh pojavu se reče inverzija. Takrat doline nih žarkih jesenskega sonca in komaj (2002 m). Tam še nisem bil. Mora biti prekriva neprodoren, včasih zelo čakajo, da jih fotografiraš. Svežo srčkana tur'ca, ne pretežka, ravno debel sloj oblakov. Medtem ko se v ne- belino skal, da bi je najraje košček prav za moje dotrajane kosti. prezračenih dolinah dušimo v smogu odgriznil, in temnozeleno ruševje, v Taki prijetni načrti vzbudijo v in prižigamo luči že pozno popoldne, katerega bi zaril svoj obraz. Užival bi meni avanturistično razburjenje, v višinskih legah gore obseva milo ob prijetnih zbodljajih borovih iglic ki se mi po nekih, meni neznanih jesensko sonce. Oblačni sloj marsi- in vdihaval vonj po smolastih izloč- znakih vidi na obrazu. Te znake žena koga zavede, ker včasih iz njega tudi kih, ki so se nakopičili v vročih pole- prav dobro pozna in nekaj zasluti, malo prši. "Dež bo, ne gremo v hribe," tnih dneh. Jesenska pestrost narave v podobno kakor pes, ki začuti vzne- pribijejo nepoznavalci in vikend gre naših gorah je čudovita. Težko, da bi mirjenje svojega gospodarja. Tako k vragu. Toda nad višino okoli 1200 se našla še kje v alpskem svetu. je brez ovinkarjenja padlo njeno

|40| Planinski vestnik | AVGUST 2012 V ponedeljek zjutraj imaš zdravnika! družbo, kajti po številnih avtomobilih Sicer bo pa itak dež, kar pojdi. Mi sodeč bo danes tam kar veselo in gremo pa v Gust'lnov hram na kračo!" bučno. Tam je res dobra bajta, oskrb- Kuža se odloči za novega lastnika Moj namen je bil resno ogrožen in nik je velika "slika" in dobro obvlada začel me je črvičiti dvom. Ženska je frajtonarico. Smrklja, ki streže, je imela kakor vedno prav. Pa sem tiho fantastičen, bogato oblazinjen "krem- zinil, da bi vsaj delno povozil njene ar- peljček", da ti kar pade žlica iz roke gumente: "Pa mogoče res ne bi šel, ker v planinsko enolončnico, ko zijaš v moram urediti tudi avto za tehnični njen globoki dekolte in moraš potem pregled." ročaj žlice polizati, ne da bi za trenutek odmaknil svoj orošeni pogled. Nepričakovan preobrat Odločil pa sem se, da ne bom šel na Potem do sobote zvečer vse tiho je Tiho planino, saj si svojega imena ne bilo, toda v meni so se kuhale dileme. zasluži več. Tam sem bil že prevečkrat, Zjutraj sem bil vseeno odločen – grem! mene pa čaka še veliko drugih lepih in Malo pozneje pa sem spet začel zanimivih tur. tehtati za in proti. Čez dan se je to Počasi sem s pravim premišljenim nadaljevalo. Prišli so trenutki, ko gorniškim korakom zapustil parkiri- sem se sprijaznil z usodo in sem bil šče. Toda vedno bolj se je kazalo, da pripravljen nedeljski plan žrtvovati na z jekleno modrim nebom ne bo nič. oltarju mirnega družinskega sožitja. Oblačnost inverzije se je umaknila V soboto zvečer sem bil že vdan višjemu sloju oblakov, ki so se začeli v svojo usodo in začel proučevati nižati in zakrivati vrhove gora. Za nedeljski televizijski program, ko sem seboj sem zaslišal govorjenje. Ozrl zaslišal ženin medeni glas: "Si ne boš sem se in zagledal dva gospoda, nič pripravil nahrbtnika, da ne boš zjutraj kaj planinsko oblečena in očitno spet norel? Kaj boš vzel za jesti? Naj ti namenjena samo na Tiho planino na pripravim trdo kuhana jajca? Ostalo je nedeljski "šlukec", verjetno pa tudi na tudi nekaj pohanja ..." več "šlukcev". "Ob nogi" ju je spremljal Potem sem šel lepo mirno in počasi kuža. Ampak kakšen kuža! Kosmat pripravljat nahrbtnik. Nisem si upal kakor medved, rdečkasto rjave dlake. pokazati pretiranega veselja in Iz gobca mu je visel modrikast jezik. vneme, da se ne bi kaj zapletlo. Nato Poznavalci bodo po tem opisu takoj me je zaskrbelo. To je šlo pregladko. ugotovili, da je šlo za pasmo chow Vedno se pojavi še kaj, kar prepreči chow. Za pasmo, ki je po svojem prijetne načrte. Kaj, če me bo izdalo značaju svojeglava, a izredno privrže- vreme? Hitro sem vtaknil v nahrbtnik na svojemu gospodarju. pelerino in dežnik. Dežnik je namreč zanesljiv pripomoček, ki pričara lepo Mali chow chow naredi velik šov vreme. Če pa dežnika nimaš – gorje, Nad potjo na Tiho planino se razpro- boš moker kakor miš kljub obetavni stirajo obširna melišča, nad katerimi vremenski napovedi. je močno razčlenjeno in položno Zgodaj zjutraj sem se potiho in ostenje. V pečevju, obraslem s travo, je hitro odpeljal, da ne bi prišlo vmes zaropotalo nekaj valečega se kamenja, kaj nepričakovanega, toda kmalu ki ga je sprožil majhen trop gamsov. Na vrhu Rzenika Foto: Franci Horvat sem se obrnil, saj sem se spomnil, da Ozrli smo se v tisto smer, pozoren je v prtljažnik nisem dal gojzarjev. Slab bil tudi kuža. Ko je zagledal neznana znak, zamuda. Upam, da doma ne rogata bitja, se je pohlevna žival vprašanje: "A misliš ti iti v nedeljo bodo opazili, da sem pozabil čevlje, nenadoma spremenila v junaškega mogoče spet v hribe?" saj bi bil to povod za nespoštljivo in zaščitnika svojega gospodarja. Kakor Odleglo mi je, ker je tako hitro privoščljivo hahljanje. In bi sledilo: bi ga izstrelil, se je chow chow preko uganila moj namen in gostobesedno "Hvalevredno, da se nisi spomnil, obširnega melišča pognal proti grupi tolmačenje ne bo potrebno. Za vsak ko bi bil že nazaj in – ne pozabi vzeti gamsov. slučaj pa sem odgovoril: "Nisem obeh čevljev." Dobro vemo, da brez ustrezne še siguren, ker ne vem, kakšno bo obutve na meliščih nimamo kaj vreme," čeprav sem bil prepričan, da Srečanje z možakarjema in psom iskati. Toda kuža je v skrbi za svojega vem. Še dobro, da se do izhodišča predvide- gospodarja zanemaril bolečine, ki Toda prezgodaj sem se veselil. Takoj ne ture z avtom kar visoko pripelješ. mu jih je povzročalo ostro kamenje, je napadla s tisoč in enim razlogom, Prvi del načrtovane poti je obenem ko je lajajoč z vso močjo drvel proti da bi me odvrnila od namena: "Saj si tudi dostop do Tihe planine, kjer je nedolžnim živalim. Gamsi so se bil v hribih že prejšnjo nedeljo, pa še znamenita planinska koča, znana po mirno umaknili malo više v pečevje prejšnjo. Za v nedeljo so se najavili dobri kuhinji in postrežbi. Parkirni in se spokojno pasli naprej, kuža pa je Novakovi. Obljubil si, da boš v garaži prostor na izhodišču je bil že kar pod ostenjem lajal v najbolj grozečih namestil poličke za cvetlične lončke. zaseden. Še dobro, da ne bom šel na odtenkih in ni in ni hotel odnehati. Se nisi pritoževal, da te vse nekaj boli? Tiho planino in zašel v "predobro" Gospodar ga je začel ukazovalno

|41| klicati, toda zaman. Povišal je svoj glas njenega značaja. Kuži bi mi vse to iz megle se je izvila silhueta koče na in se drl na vso moč. Lajanje psa in go- z ljubeznijo prizadevno vračal. Saj sem Tihi planini. Pa sem bil spet tukaj. Po- spodarjevo rjovenje sta odmevala od dober človek, pes in njegov gospodar mišljal sem, ali naj grem v kočo ali kar gorskih pobočij in ustvarila zanimivo pa si sčasoma postaneta podobna. naprej in domov, delat poličke. zvočno kuliso, primerno za kakšno Sploh pa kuža nikoli ne bi imel nič Toda v meni se je zbudil nagon grozljivko. Kuža je nato nenadoma proti, če bi hotel iti v hribe. furmanskega konja. Ne da bi se zavedel, utihnil in se začel stopicljaje vračati. sem se znašel v koči. Za vhodnimi vrati Prav videlo se je, kakšne težave mu je Rešilni kravjak poskrbi za novo srečanje pa je ležal chow chow in drobil ogloda- povzročalo ostro kamenje. Ob tem globokoumnem razmišljanju na svinjska rebrca. Ko me je zagledal, je me je nekaj zmotilo. Koraki so začeli začel cviliti in mahati z repom. Šel sem Upornik z razlogom odmevati nekako drugače. Vse je mimo njega, kakor da ga ni. Za mizo Toda ni se vrnil h gospodarju. Iz njega postalo tiho. Ozrl sem se okoli in sta sedela lastnik psa in kolega ter se je namreč odsevala neizmerna opazil sem, da me je zagrnila gosta mastila s svinjskimi rebrci. Ko sta me užaljenost: "Rešil sem te pred rogatimi mokra megla. Zakaj sem vremensko opazila, sta se vznemirila. "Ojej, on je pošastmi, ob tem moral trpeti hude napoved površno prebral? Ja, kje pa je tu," je rekel lastnik. "Če bova še dolgo bolečine, ti pa me nagradiš s surovim pot? Kuža je moje misli tako zaposlil, tukaj, boš spet ob psa. Greva!" In sta kar med žvečenjem plačala in šla.

Rebrca najdejo drugega jedca Tudi jaz sem kmalu za njima odšel, še prej pa sem hitro pojedel enolončnico s svinjskimi rebrci, toda "kebrčka", ki po navadi streže, da bi pogledal v njen globoki dekolte, ni bilo. Nekaj rebrc sem vzel za vsak slučaj s seboj. Z vrtoglavo hitrostjo sem s svojo planinsko izurjenostjo drvel po poti navzdol in iskal bližnjice. Nahrbtnik mi je poskakoval na hrbtu kakor nor. Kar slišalo se je, kako so se lupine trdo kuhanih jajc, ki jih nisem pojedel, drobile v aluminijasti škatli za hrano. Toda zaman, kuža nisem dohitel, da bi mu prihranjena rebrca na skrivaj vrgel pod nos. Domov sem prišel prej kakor običaj- no. "Si že nazaj? Ali si bil v hribih?" me je žena sumničavo vprašala. "Mi boš pa sedaj pomagal snemati zavese, ki jih moram oprati." In tako je montaža Foto: Maja Ogrizek da nisem sledil slabo uhojeni poti. poličk padla v vodo. Toda prvo, kar Kje pa je kakšna markacija? Šel sem sem doma naredil, je bilo, da sem vzel levo in desno in nič. Potem sem le knjigo o pasjih pasmah in ugotovil, s vpitjem. Izbral si bom drugega gospo- zagledal neko staro markacijo. Ko sem kakšnim kužkom sem imel opravka. In darja!" Res si ga je izbral, in to sem bil prišel bliže, se je izkazalo, da se je vse mi je bilo jasno. jaz. narava poigrala. Na neko skalo se je Za večerjo sem imel trdo kuhana jajca Priključil se mi je in hodil zvesto prijel rdečkast lišaj, podoben obledeli in pohanje, ki sem ju prinesel nazaj. "ob nogi". Bil sem nekako počaščen markaciji. Ko je žena zagledala rebrca, je rekla: in vesel, da imam ob sebi bitje, ki mi Kaj sedaj? Sklenil sem, da bom "Mmmmm, priden, kaj si mi prinesel! Si zaupa in me hoče varovati. Zato se blodil še eno uro. Potem se bom bil spet na Tihi planini, kaj? Zagotovo tudi nisem potrudil, da bi ga odpodil. obrnil in krenil navzdol, da bom prišel si proučeval oblazinjena rebrca tiste Večja pa so bila prizadevanja gospo- iz območja megle in videl, kje sem. mrhe." darja, da bi ga privabil k sebi, vendar Blodil sem in blodil. Stemnilo se je, ker Poglodala jih je, ne da bi vedela, da brez uspeha. S kolegom sta naredila se je megla zgostila, iz nje se je začelo so bila pravzaprav namenjena psu. Da bojni načrt. Ko se je kuža nekoliko nekaj izcejati. Osamelo skalovje je tiste gospodične ni bilo na Tihi planini, oddaljil od mene, sta planila in ga dobivalo v megli strašljive oblike. pa se sploh ni splačalo povedati. Vsako privezala na povodec ter ga odvlekla. Odločil sem se, da bom šel nazaj in zagotavljanje in priseganje bi bilo bob Pasje idile je bilo konec ... navzdol, upajoč, da ne bom naletel na ob steno, izzval bi le zaničljiv nasmeh. Prišli smo do razpotja. Onadva in prepad in se moral vračati. Na Gadji vrh po tistem nikoli nisem kuža so šli proti Tihi planini, jaz pa Začofotalo je. Stopil sem v kravjak. šel. Zakaj pa? Ker Gadjega vrha sploh ni. naprej po slabo uhojeni poti na Mali V primerih, ko se izgubiš, se kravjaka Kaj pa Tiha planina? Tudi planine s tem Dlesk. Spreletavale so me misli, kako razveseliš, čeprav stopiš vanj. Nada- imenom ni. Mislim pa, da ima skoraj lepo bi bilo imeti zvesto in predano ljeval sem navzdol in kravjakov je bilo vsak v srcu svojo Tiho planino ali pa žival. Kako vestno bi znal skrbeti vedno več. V nosnicah sem začutil celo več njih. Dogodek s kužkom pa je zanjo. Skrbno bi izostril dobre lastnosti vonj po lesnem dimu in praženi čebuli, čista resnica. m

|42| Planinski vestnik | AVGUST 2012 NAJLJUBŠI SKALNI KOTIČKI

vedno se je hodilo sem plezat v dolge smeri v odlični skali, vsaj mene so tako Zagledan v skalo učili. Morda so se motili. Zagotovo pa se niso motili, da so včasih hodili Paklenica prvič, drugič in štiriintridesetič ... v Paklo plezalci, ki jim ni bilo mar, katere znamke je šotor in katere barve pas bodo dali nase in ali bodo vzeli Besedilo: Dejan Koren – DeKo ta ultralahki sistem ali to ultralahko vponko. Ja, v Anića Luki je bilo nedvo- akla je zakon! Oh, kolikokrat tri dni še cel teden, potem ko se vrnem mno drugače, kot je sedaj v Vesni. izrečem ta stavek, ko sem doma domov. Mogoče res nekateri mislijo, Ampak čas beži neusmiljeno naprej Pali pa ko tam plezam te "bisere da smo malo čez les, ko tarnamo nad in mi z njim. Če imamo ta privilegij. od smeri" v tako dobrem ambientu. Ni razbolelimi podlahtmi, strganimi Zato komaj čakam, da se ponovno ji enake destinacije! Vsaj zame. Res mi prstnimi blazinicami in se še najbolj uplezam, da se vrnem na tisti nivo, da je prirasla k srcu. Ne vem več natanč- jezimo nad tem, da zato ne bomo se bom lahko bolj lagodno sprehajal no, kaj je botrovalo temu, morda vonj mogli kak dan ali dva plezati. pa klasikah Anića kuka in da morda po morju, ko zjutraj zapiha maestral Prvo smer v Anića kuku sva skupaj uresničim še katerega izmed svojih in v prazen in od vode glasno bobneč s Tinetom Premrlom preplezala že projektov. kanjon prinese tisti značilni vonj, ki ga skoraj eno desetletje in pol nazaj, Veliko sten in plezalskih destinacij tako močno začutim, kadar nekaj časa bila je Brahmova smer. Kar smejem sem že obiskal in resnično ne vem, ne zaidem na jug. se tistim slikam, kaj vse sva vlekla kaj me tako privlači v tem krasnem To je noro! Kako se lahko človek čez steno. Pa kako sem se potem kot kanjonu, morda to, da sem še hudo zaljubi v kup ostrih skal!? Ki ti načenja- drugi v navezi skoraj zagozdil v tistem zelen na vsa ušesa poslušal zgodbe jo in trgajo blazinice prstov, ko plezaš detajlu v kaminu tam sredi smeri. starejših na našem odseku, kako "oh navkreber. In potem ni lepšega, ko se No, v Kačo potem drugi dan nisva in sploh" je ta Paklenica pa kaka ultra- vržeš v tolmun in ohladiš od sonca in vlekla štiridesetlitrskega nahrbtnika. super je tam doli skala in to in ono ... hoje razgreto telo ali pa se le mirno Potem so tekla leta in Paklenico sem Ljudje imamo radi različne kraje, usedeš na tisto klopco na ovinku obiskoval z različnimi prijatelji vsaj kamor se vračamo, kjer se počutimo pod tablo z vrisanimi smermi v Anića dvakrat letno, leta 2008 sem bil tu kar domače. Nekateri jim rečejo kar kuku in tiho zreš v severno steno in le šestkrat. "Ooo, kako je bilo dobro!" drugi dom. Tako bi lahko rekel jaz za vonj tvoje prepotene majice te potem smo si vsakokrat govorili, ko smo se Paklenico. Vsakič znova se tja vračam spomni, da si še tu, da ne odplavaš vračali domov. Leto 2008 je bilo zame s prijatelji, ki dopolnjujejo ves ta predaleč in se ne prepustiš sanjarjenju posebno tudi zato, ker sva z Davidom cirkus in mu dajejo še pravi lesk. in razmišljanju, kaj se je in kaj se bo Debeljakom v enem dnevu preplezala Pred dobrim tednom sem, če je moja še dogajalo v tej krasni steni. Težko, šest smeri. Tisti dan sva nabrala 2100 statistika točna, stal že štiriintridesetič mogoče celo nemogoče je nekomu višinskih metrov vzpona in prav toliko na vrhu Anića kuka in prav tolikokrat prikazati v teh par vrsticah, kaj vse spusta. Ocene smeri so se pa gibale preplezal to super sten'co. plezalci doživljamo med plezanjem, od 5c do 6c+. Misel, da bi drugi dan še Sedaj ko spet sedim na tej klopci kake lepote tega skalnega sveta nam kaj preplezala in potem odšla počasi na ovinku, zrem v Anića kuk in se lepšajo življenje … Kar vriskal bi tja v domov, pa je ob utrujenih mišicah in mi pred očmi vrtijo slike iz smeri in prstih hitro postala drugačna realnost. z njimi vred soplezalcev, se zavem, Z leti se je v kanjon naselilo vedno kako zelo obogatel sem z vračanjem Anića kuk je najpomembnejši vrh nad več "modne piste", ljudi, ki gredo tja sem; kaj vse mi daje moja zagledanost Paklenico. Foto: Dejan Koren – DeKo samo frikat ... Ne razumem jih najbolje, v skale ... m

|43| ZIMSKA TURA Zimska tura, ki bi se lahko končala tudi drugače Mangart

Besedilo: Franci Horvat

angart sodi med najlepše nadaljeval pot proti Koči na Man- Križ na Mangartu in Zahodne Julijske Alpe razglednike v Julijskih gartskem sedlu. Foto: Franci Horvat MAlpah. Po zimskih vzponih na Triglav in Jalovec je bilo logično, Dalje bo treba peš da bom poizkusil še na tem lepotcu. Markirana planinska pot je bila skoraj dereze, vzel tableto vitergina in Nekaj dni prej sva se z Mangartom kopna, zato sem bil hitro pri zadnjem nadaljeval proti jeklenicam, ki so me gledala iz oči v oči, ko sem stal na tunelu, ki je bil skoraj ves zasut s vabile k sebi. Kot da nisem imel že Zadnji Mojstrovki. Želja je postajala snegom. Tudi zadnji metri pred dovolj smole, so me jezile še dereze, vse močnejša, vremenski obeti pa odcepom za planinsko postojanko so ki so se mi kar dvakrat snele. Sneg so bili odlični. Sklenil sem, da po bili delikatni, kajti površina zameta je je postajal vse trši in moja bojazen dopoldanskem predavanju v Kranju bila trda oziroma skoraj poledenela. zaradi derez vse večja. K sreči se je skočim še na kavo na Mangart. Pri koči sem zamenjal pohodniške nato stanje normaliziralo in sem Moje predavanje v domu upoko- čevlje z gorskimi, ki nudijo precej lahko nemoteno hitel proti vrhu, ki jencev se je končalo ob enajstih, več opore in so pripravnejši za avto- pa je bil še daleč. Na obzorju se je nakar sem krenil proti Ratečam. matske dereze. Po krajšem počitku začelo rdečiti in gore so postajale vse Malce sem bil v skrbeh zaradi sem se odpravil proti Mangartskemu bolj toplo obarvane. Vedel sem – če gneče na cesti, saj smučarski poleti sedlu. Bilo je toplo, sneg je bil zamudim sončni zahod, bo ves moj v Planici običajno privabijo veliko mestoma mehak in temu primerno se trud zaman, zato sem močno pospe- ljudi v Zgornjesavsko dolino. Ker je prediralo. Ob enem izmed padcev šil. Od razcepa za Mali Koritniški pa se je tekmovanje začelo šele po- v vrtačo se mi je zlomila pohodniška Mangart pa do Mangarta sem dobe- poldan, so bile vozne razmere zelo palica in strgal sem si hlače. Preklinjal sedno tekel in tja prispel nekaj minut tekoče. Moja pot se je nadaljevala sem sebe, snežne razmere in še koga, pred šesto zvečer. skozi Trbiž in Predel do Mangartske toda hodil nisem zato nič bolje. Vrh je bil vetroven in sonce se mi je ceste. Začetni optimizem, da se bom Spraševal sem se, ali mi je tega treba smejalo nizko nad obzorjem. Kljub pripeljal visoko pod Mangart, se in ali ne bi bilo bolje ostati doma, si hudemu mrazu sem se prepustil je kmalu spremenil v pesimizem. ogledati kakšen gorniški film in spiti fotografiranju. Zaradi bližajoče S skrajnim tveganjem sem se pripe- hladno pivo. Ker pa je bila želja večja vremenske fronte, ki je prihajala ljal do prvega tunela, potem pa sem kot Triglav, sem nadaljeval po snežni z zahoda, so bile oranžno-rdeče moral svojega jeklenega konjička strmini, ki je bila pred mano. barve še bolj izrazite. Težko bi opisal parkirati zaradi odlomljenih ledenih svojo radost na vrhu in lepoto, ki me sveč v tunelu in zametov na cesti. Na vrh pred sončnim zahodom je obdajala. Sonce, ki je zahajalo za Malce pred tretjo uro popoldan sem Na mestu, kjer se razcepita Italijanska Montažem, je svoje pramene razlilo opremljen s težkim nahrbtnikom in Slovenska pot, sem si nataknil nad Zahodnimi Julijskimi Alpami in

|44| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Jalovec in Triglav (daleč v ozadju) ob sončnem porabil skoraj pol ure. Prvi daljši Kljub utrujenosti je bila vožnja zahodu z Mangarta Foto: Franci Horvat počitek sem si privoščil pri planinski prijetna, ni bilo potrebno hoditi, bil postojanki, kjer sem ponovno zaužil sem na toplem in izpolnila se mi je vitergin in nato počasi odkorakal po velika želja. malo kasneje je na drugi strani žarel cesti proti avtu. Pot se mi je neznan- Za konec morda še to, da sem nasle- samo še vrh Triglava. Domnevam, da sko vlekla, prav tako me je motilo dnji dan, ko sem popravljal in urejal je takšno doživetje, ki te zaznamuje prediranje snega. Okoli desete ure fotografski nahrbtnik, presenečeno za večno, dano le redkim. zvečer, po vseh peripetijah, sem se ugotovil, da sem jedel rupurut, ki lajša le primajal do avta, od koder sem težave z želodcem, in ne vitergina, Dolgotrajen sestop najprej sporočil domov, da se je ki da energijo. Običajno je tako, da Tudi po sončnem zahodu sem še popoldanska kava malce zavlekla in so ene in druge tablete prisotne na nekaj časa vztrajal na vrhu, kajti da se že vračam. mojih potepanjih po gorah. m večerna zarja, ki se je bohotila nad Vzhodnimi Julijskimi Alpami, je bila prav tako zanimiva. Ko zaradi mraza nisem mogel več fotografirati, sem se vpisal v vpisno knjigo in s težkim srcem zapustil vrh. Sestop je bil zopet adrenalinski. Ker je bilo kljub zvezdnati noči dokaj temno, sem namreč malce zašel. Prehitro sem zavil na levo in prišel nad prepadne vesine. Vrnil sem se do grebena in po njem sestopil do razpotja, kjer sem našel svoje stopinje. Nadalje- vanje poti je bilo nekaj časa tekoče, vse do ravnine pred Kočo na Man- gartskem sedlu. Tu se mi je ponovno začelo nesramno predirati, tako da sem za ubogih nekaj sto metrov

Koča na Mangartskem sedlu Foto: Franci Horvat

|45| GORSKE IZKUŠNJE Popoprana ležernost Mini(a)tura v Begunjščici

Besedilo: Mire Steinbuch

ačrtovani ležerni sobotni preveč butasta, je telo ob podpori tam nisem videl. Sem jih pa na ozki plan – po eni grapci gor, po emša prevzelo komando in dalo polici proti levi, zato sem se napotil Ndrugi dol – se je začel obetav- vedeti, da naravnost navzgor ni za njimi. Čudno se mi je zdelo, da so no. Pričakoval sem malo napornejši vedno najlažji in najboljši način za bile obrnjene proti meni, vendar se sprehod, med katerim moraš paziti pridobivanje višine. Zaradi nove s tem nisem obremenjeval. Udobna samo, da ne zdrsneš ali ne utrgaš strategije in počasnejšega tempa sem rampa me je pripeljala na oster snežni klože, če stopiš nanjo. Pravijo, da prišel do vstopa v grapo pol manj greben, kjer se je naenkrat končala. človek obrača, presoja obrne, in tako prešvican in pol bolj spočit kot pred Čeprav sem slutil, kaj je na oni strani, sem dobil malo več, kot sem želel. razsvetljenjem. Dodatne pol ure je sem vseeno stopil bliže robu in stegnil Plan sem si nehote malce začinil. bilo s tega vidika nepomembne. Ker vrat – seveda, praznina. Zdaj mi je Vzpenjal sem se po pobočju proti nihče iz kolone vzpenjajočih ni zavil postalo jasno, zakaj so bile stopinje Centralni grapi, dokler nisem bil proti smeri Y, je kazalo, da jo bom obrnjene – ker se je nekdo obrnil dovolj visoko, da sem prečil v levo, imel samo zase. in sestopil. Pogled sem usmeril na skoraj vodoravno proti smeri Y, ki Osamljene stopinje so kazale nasprotno pobočje desnega kraka. poteka po grapi levo od Centralne. pot navzgor in olajšale prebijanje Od tu sem zdaj razločno videl tanko, Šlo mi je prav dobro, čeprav sem šele čez mesta z napihanim snegom. skoraj ravno črto stopinj, ki so izginja- pred kratkim modificiral taktiko. Ko pobočje zapre grapo, se smer le za robom. No ja … se zgodi. Pravzaprav si za to spremembo ne razcepi – kot vsak pravi ipsilon – na Ni se mi dalo navzdol in ponovno pripisujem nobenih zaslug. Prišla je desni in levi krak. Na desni flanki so pridobivati izgubljene višine. Ogle- spontano po nekajmesečni zmedi iz snega gledale posamezne skale doval sem si bolj ali manj strm, že na v desnem kolenu. Ker je bila glava in majhne zaplate trave. Stopinj pogled krušljiv in razbit teren – nekaj

|46| Planinski vestnik | AVGUST 2012 si pomagal z rokama, celo prste sem Spet je kazalo, da je tik nad menoj razgalil in stiskal oprimke, kot recesija rob stene, a je bila le utvara. Namesto stiska rajo za vrat (in ne za pas!). Pribli- tega sem bil prisiljen v kratko, a žno vsakih osem metrov sem naredil izpostavljeno prečko. In to s čelado v kratek odmor, da sem nabral dovolj ruzaku! Sredi prečke je iz snega štrlela sape za nadaljevanje. in se ponujala filmsko lepa skalna Skoncentriraj se, bodi previden, sem luska. Ker imam s temi tvorbami slabe si dopovedoval. To mi je kar uspevalo, izkušnje, se je nisem niti dotaknil. dokler me ni prešinilo, da imam Raje sem se pobrigal za optimalno čelado v ruzaku namesto na glavi. trdne stope in cepina samo prislanjal v Pozabil sem si jo nadeti, ko sem spodaj snežno moko. Po prečenju spet kamin- odpenjal drugi cepin z nahrbtnika. ček in razek poševno navzgor. V skali Vendar me to razočarajoče dejstvo ni pred seboj sem zagledal razpoko. zmedlo niti ga nisem skušal odpraviti, Skušal sem jo uporabiti tako kot Steve saj se nisem nahajal v svetu, kjer bi bila House v videu. Vtaknil sem klino vanjo skrb za garderobo na prvem mestu. in zasukal ratišče, da bi si pomagal s Ko je že kazalo, da me na levi za bal- torzijo. Vendar ne moreš biti kot Steve vanom čaka rešitev v obliki lahkega House, če nimaš pri roki primerne izhoda na greben, sem za njim res špranje. Zato sem mlatil pred seboj zagledal prikupno grapico z lahkim in vmes pogledoval oklo, če je še celo izstopom na rob stene. Samo nekaj mi ni ugajalo. Med mano in grapo spodaj je bilo najmanj pet metrov zraka. Vse upe sem usmeril nazaj proti desni. Naslednji kaminček – ali pa je bila zajeda, vrag si ga vedi – je zahteval dodatno previdnost. Bil sem pozoren in oprezen kot prijateljica noči v temačni predmestni ulici. Cepina nista dobro prijemala. Poskusil sem z zatikanjem okla za robove skal, vendar temu nisem preveč zaupal. Kako naj se grem drajtuling,1 če sem pa sam? Rabil bi še dva, da bi tulili v troje. Nisem jaz Anderle niti Premrle,2 ali kako se že pišeta tista dva fanta, super ledna in miks3 plezalca iz Tržiča ali od tam nekje. Kljub temu je nekako šlo, kar dobro sem napre- doval. Dvakrat sem celo prekrižal roki, ko sem zapičil stroja, tako kot delajo pravi ledni plezalci. Priznati pa moram, da tega nisem naredil tako elegantno kot oni, ker nisem mogel Severna stran Begunjščice je pozimi enega zatakniti za vrat in nonšalantno V smeri Y se grapa, po kateri se vzpenjamo, priljubljen cilj plezalcev in turnih smučarjev. zamenjati rok na drugem. Ovirala razcepi v dva kraka – od tod tudi ime smeri. Foto: Bor Šumrada sta me na zapestje pritrjena paščka. Foto: Mire Steinbuch Moja stroja sta bila v času nakupa leta 1987 v samem vrhu tedanje ponudbe, med steno in skrotjem – in iskal naj- danes pa sta že malce iz mode, vendar in ravno. Nato se je svet malo polegel. lažji prehod. Prav dosti kandidatov ni še vedno funkcionalna. Pojavile so se zmrznjene ruše in krpice bilo. Odločil sem se za najobetavnej- trave, ki sem jih radostno napadel. šega, navzgor in poševno proti desni. Klini sta začeli prijemati, da je bilo Zaplezal sem v kratek, ozek kamin. 1 Drajtuling (angl. dry-tooling, dobesedno suho veselje. Tokrat se je resnično okrepil Pred leti je bilo tu vse zalito s snegom, orodjarjenje), način plezanja v kopni skali z dvema občutek, da bom kmalu zunaj. Še nekaj cepinoma (imenovanima tudi orodje, stroj), letos pa taka poprhana, neuporabna ukrivljenima kot francoski rogljiček, in derezami. zamahov in previdnih gibov in po- snežna revščina. Pred vsakim V primeru v zgodbi gre za glasovno besedno igro gledal sem čez rob na položno zeleno pomikom naprej sem se najprej med angl. dry in nemškim drei (približno enaka uravnavo, dovolj veliko za piknik. prepričal, če dobro stojim. Nato sem s izgovorjava), ki pomeni tri, trije, in pomensko Čeprav so mišice v nogah godrnjale cepinoma izmenično tolkel po primr- napačno, toda glasovno podobno izpeljanko in brenčale, sem zadovoljen, ker sem iz tooling (izg. tuling) – tuljenje, tuliti. Iz tega je znjenem drobirju, da je letelo naokoli, nastala šala: "Kaj je drajtuling? Trije pridejo pod prestal preizkušnjo, čilo zakorakal dokler ni eno ali drugo oklo obtičalo steno in tulijo." navkreber proti izstopu iz Centralne v podlagi. Zatem sem močno cuknil, 2 Aljaž Anderle in Klemen Premrl, alpinista iz Tržiča. grape, po kateri sem sestopil. Še prej da sem preskusil, če resno drži, in 3 Plezanje miksa (mix climbing), plezanje v se je čelada iz nahrbtnika preselila na se potegnil navzgor. Občasno sem mešanem svetu skale, ledu in (včasih) snega. mojo glavo. m

|47| "STARA ŠOLA" Tam, kjer vsi plezajo, pa že ne! Jugojugozahodni greben v Planjavi

Besedilo: Jure Brečko

Kamniško sedlo in zahodna stena Planjave. Stena je za plezalce zanimiva tako poleti kot pozimi. Foto: Oton Naglost

|48| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Suha zima se ujameva. "Bo treba pa toolat,« se koraka nazaj, v gojzarjih mi pa preveč Letošnja zima je kar skoparila s oglasim. Obenem pa mi 450 metrov drsi. Še en zatič in sem na lažjem terenu snegom. Le tu pa tam se je občasno praskanja po skali ne diši preveč. s snegom. Nataknem dereze in s težavo pojavilo kakšno poročilo o zimskem "Jaz ne toolam in tudi nikoli ne bom," vlečem vrv do naslednjega skoka, kjer vzponu v naših gorah. Kasneje je k zaslišim v odgovor. Rezervni načrt je začnem varovati. Le dobrih trideset sreči pritisnil mraz in preselili smo se Jugojugozahodni greben. Povzpneva metrov. v slapove. Pred tem se je pri mnogih že se do Sukalnika. Gledam skoraj Mentor izgine po polički desno. Vrv pojavila huda abstinenčna kriza. kopen, relativno prijazen žleb in večino časa miruje ali pa se počasi pripravim varovališče. "Kako izgleda premika. Le kaj se skriva za vogalom? Za začetek pa potem naprej po grebenu?" "Nič Veliko boljši občutek je, če vrv enako- Na našem alpinističnem klubu smo posebnega, kakšna dvojka, dotik merno izginja. Porabiva pol vrvi, nakar pred nekaj leti vpeljali sistem men- trojke, ene dva raztežaja, smo plezal' že tudi sam stopam po polički. Potem torstva, katerega glavni namen je, da pred leti," mi odvrne. pa naravnost navzgor. Spet en star pripravniki hitreje pririnejo do naziva klin, zraven nov. Zmanjka oprimkov. alpinist. Vsak pripravnik je dobil Smer Nekaj časa premišljujem. Aha, stroji. mentorja (alpinista oz. inštruktorja) Lotiva se je po polički, ki poteka od Zapičim jih v majhno krpico snega. in z njim bolj pogosto zahajal v smeri. desne proti levi navzgor ob gladki Lepo zagrabijo. Potegnem se gor, jih Moj mentor je pripadnik "stare šole". steni. Počasi zmanjkuje vrvi. Končno spet pospravim in nadaljujem z golimi V času, ko nas večina ponavlja smeri, se sliši: "Štnt!" Začnem pospravljati rokami. Sledi še detajl, zavarovan o katerih se piše na spletu, moj mentor opremo, vrv se napne in počasi z dvema metuljema. Ravno tja noter rad raziskuje odmaknjene kotičke. začnem plezati. Ničkolikokrat sva se poleti že znašla Snega praktično ni. med razno zelenjavo, kršjem in temo. Z derezami in v roka- Tudi pozimi ni bilo nič drugače ... Za vicah plezam navzgor. tisti dan načrtovana smer v Planjavi Občasno kam zata- sliši na ime Kovač-Michler-Roller. knem stroj.1 V zgornjem Sam sem sicer predlagal smeri, ki so delu žleba naletim na bile preplezane pretekli konec tedna, sneg. Kakšno razkošje a mentorja nisem uspel prepričati. je tistih nekaj metrov! Tudi šaljive pripombe o potrebnih Znajdem se v škrbini na plezalkah niso pomagale. Moto: samo grebenu. Na drugi strani tja ne, kamor drugi, ker so razmere tudi se svetlika koča na drugod sigurno sprejemljive. Kamniškem sedlu. Iz- postavljenost je dobra. Iz doline Nadaljujem po grebenu. Tako kot se spodobi, še v trdi temi Še prej me čaka petnajst zapustiva avto, parkiran pri domu v minut razbijanja skal Foto: Tomaž Marolt Kamniški Bistrici, in jo mahneva proti z lednim orodjem. Kljub Kamniškemu sedlu. Na začetku je moj temu da skale okrog klina skorajda ni moram zagozditi dlani, da se lahko tempo zelo počasen, kakršen je vedno, več in se klin premika deset centime- potegnem navzgor. Naprej je videti kadar je v načrtu celodnevna tura, trov levo in desno, noče ven. Še pet lažje, potegnem še en raztežaj, se pre- mentor pa kot večina alpinistov teži k minut. Spodaj je zavit v obliki črke S. rinem skozi meter snega in znajdeva se nizkemu startu. Ker je tura dolga, se ga Po grebenu z derezami ali brez njih? v novi škrbinici. Desno poteka grapa s niti ne trudim dohajati in korakam s Oprimki so dobri, menjavanje opreme snegom. Pospraviva večino opreme in svojim tempom. V začetni strmini me pa zahteva svoj čas, zato kar z dereza- odpikava na zahodni vrh Planjave. čaka. Čeprav mu zagotavljam, da ne bo mi zaplezam proti varovališču. dosti pomagalo, če me razbremeni, in Pogled naprej ni ravno razve- Zgodba se ponavlja da bom po petnajstih minutah prešel seljujoč. Kar strmo nadaljevanje. Sestop je podoben vzponu. Mentor na delovno temperaturo, med opravlja- Brez snega. Prevzamem opremo oddrvi v dolino, jaz pa počasi sesto- njem nujnega jutranjega opravila moj ter snamem dereze in rokavice. pam za njim. Počaka me na Sukalniku, nahrbtnik ostane brez vrvi. Čez dvajset Že kakšen meter nad varovališčem Sedlu in Pastircih, kjer oddrvim mimo minut naletim na soplezalčev nahrb- zabijem klin "za psiho". Vmes zbrcam v upanju, da bom imel vsaj pri Klinu tnik. Tudi on se ukvarja z jutranjimi in zmečem stran kar nekaj kamenja. nekaj minut oddiha. Komaj se zadovolj- opravili. Zaderem se, da grem kar Ne upam si stati na rahitičnem stopu. no zleknem na klopco, je že pri meni, naprej. Medtem je moj tempo že nor- Malo še pomencam, prestopim in v dveh gibih sname dereze in je pri- malen. Pri Pastircih si privoščim krajši se skobacam na naslednjo poličko. pravljen na nadaljevanje. Po ravnini še počitek. Prisopiha mentor in si začne Oho, klin! Očitno sva prav, si mislim. nekako dohajam njegove dolge noge, natikati dereze. Sam se odločim, da Čez nekaj metrov se potegnem na ko pa se strmina poveča, upočasnim in bom še nekaj časa nadaljeval brez njih, poličko s snegom. Vstavim metulja se prepustim svojemu ritmu. zato kar krenem, da potem ne bo nepo- in nadaljujem. "Pejt nazaj podaljšat trebnega čakanja. komplet, da ne bo preveč trenja!" Po- Epilog gledam nazaj in se zasmejim: "Nočem." Mentor v avtu: "A sva midva že preple- Razmere Z derezami bi že napravil tista dva zala kakšno 'normalno' smer?" Počasi se dela dan. Planjava je videti "Ne da bi vedel." Izkušnje pa se suha kot poper. Pod začetkom smeri 1 Stroj je "ljubkovalni" izraz za cepin. pridno nabirajo. m

|49| IZGUBLJENO … NAJDENO Ključi s Krvavca Planinski izlet z avtom v osrednji vlogi Besedilo: Terezija Oven

Tisto avgustovsko sobotno jutro ni prav nič kazalo na to, da se Goranu se je šele odprl svet divjine, planine brez tistih krutih obeta tako pester in razburljiv dan. V planu je bilo še nekaj stvari, posegov človeka, ki jih kažejo smučišča. Mikala ga je hoja po ki jih je bilo treba "odkljukati" ta dan. Po večdnevnem deževju pa robu, ki ga varujeta dve varni naročji. Levo zelena planina Dolga se je od zahoda vzpodbudno jasnilo, kar je vabilo dan preživeti njiva in desno planina Koren zmanjšujeta občutek izpostavlje­ nekje višje od doma. Skupni imenovalec se je ponujal sam po nosti in odganjata vrtoglavico. Matija je bil tako razigran, da sebi: nezahteven planinski izlet, s katerim nečaku Matiji zaokro­ ga brez varovanja nisem upala peljati naprej. Pa smo naredili žim počitnikovanje na Prevojah, s seboj pa povabim mladega kompromis: gremo po grebenu do spusta v škrbino, potem pa se poklicnega kolega Gorana, da med potjo rečeva kakšno o delu. vrnemo. Pospravili smo nahrbtnike. Pogledala sem naokrog, kje Pri tovrstnih hribovskih podvigih so na našem koncu najbolj jih lahko pustimo do vrnitve. priljubljeni južni obronki Grintovcev. Dostop do njih je hiter, ni treba čez gnečo na gorenjskih cestah in omogočajo nezahtevno Nahrbtnik postane jedro zanimanja … pravzaprav ključi pohajkovanje z druženjem. Ogledovanje za primernim prostorom za nahrbtnike je sprožilo Torej: Krvavec. pravo razpravo o tem, ali je to sploh varno, ali so ljudje še tako pošteni, da nas bodo nahrbtniki počakali te pol ure do Še vedno dovolj cvetočih preprog povratka … Fanta, polna idej iz filmov, sta bila skeptična in Dobili smo se v Cerkljah, nato pa načrtovali z enim avtomobilom sta videla vse možne scenarije, kako bi nam lahko trda predla do Ambroža oziroma še kak ovinek navzgor proti Jezercem. Na brez pijače, vetrovk, na kaj drugega ni nihče pomislil. Tudi jaz ne, enem od teh smo res našli primerno mesto in odločno odrinili po čeprav trikrat preverim, če je vse na svojem mestu, sploh pa ni stezici navzgor. Par oblakov se je ves čas podilo nad nami in nam posvetila nobena varnostna lučka, ki sledi preverjanju mesta, ki prijazno delalo senco, odlična vidljivost pa je ponesla naš pogled ga zapuščam. po vsej Ljubljanski kotlini in proti Gorenjski. Z vsakim metrom Pohodu po grebenu je sledilo spuščanje čez drn in strn v zeleno pridobljene višine čez Jezerca, Kriško planino in pašnike je bil naročje Kriške planine, od koder je ves čas prijetno zvončkljalo. užitek večji. Ljudi ni bilo skoraj nikjer, le krave so mulile sočno V zraku je bilo polno vonjav, predvsem tistih pašnih, vanje pa so travo, še mrčes jih v svežem jutru ni motil. se mešale tudi tiste, ki so prihajale iz kuhinj planšarij. Prav teknilo V takšnih krvavških jutrih kar spregledam gozd železja in jekle­ nam je še nekaj z žlico, potem pa smo prijetno utrujeni obrnili nic, ki pozimi prinašajo tem krajem drugo obliko življenja, poleti korak proti pešpoti do Ambroža. V gozdu smo poiskali ovinek, pa ne služijo ničemur. Še vedno se najde dovolj skritih poti med kjer nas je čakalo vozilo. Pred njim sem spustila nahrbtnik z ene ruševjem ter sončnih travnih in cvetočih preprog, da ne bolijo rame in s stokrat ponovljeno gesto segla v žep po ključe. Prazni­ rane, ki jih je zadala civilizacija. na. Ključi?!? Cel nahrbtnik sem spustila na tla in zdaj že panično Fanta sta neumorno klepetala in izmenjevala hribovske izkušnje. odpirala zadrgo za zadrgo. Vnaprej izgubljeno upanje, saj jih Matija, otrok prleških gričev, ki je hribe okusil že v plenicah, je nikoli ne dajem drugam! Iz vseh žepov je seveda zijala enaka pra­ bil navdušen nad poletno podobo Krvavca. Goran, fant izpod znina. Izpraznila sem že vse, a tiste črne škatlice nikjer. Z obupom Šmarne gore, pa kar ni mogel dojeti, da se tako blizu Ljubljane v očeh sem pogledala fanta, ki sta mrmraje svetovala, kam naj še lahko dvigneš pod oblake. Dobesedno iz njih so se spuščala pogledam. V glavi se mi je bliskovito odvrtel film tega dne, ki sta letala na Brnik, druga pa v njih izginjala. Vsake toliko časa je se mu risala dva možna zaključka. Ali še enkrat nazaj po isti poti zapihalo in premaknilo zaveso oblakov, da so se pokazali "ta (?) ali pa peš v dolino do Goranovega avtomobila in domov po veliki": Kočna, Grintovec, Skuta, tam proti zahodu pa Julijci in rezervne ključe. Podoben film sta najbrž vrtela tudi onadva, ker Karavanke. je Matija ves bled vprašal: "A naj grem jaz nazaj?" Naš cilj ni bil čisto določen: morda vrh nad stolpom ali pa Zvoh, "Kaaam?" zatulim. malo po grebenu Ježa, vsaj do škrbine; če pa se ne bosta ustrašila "Ja, na skali, kjer smo malicali, je še bil, poleg škatle s štrudlom," klinov in jeklenice v škrbini, sem pomislila, naredimo krožno turo pove Matija, kot največje odkritje tega dne. čez Vrh Korena, Kompotelo in čez planino Koren nazaj. Skoraj me je kap. Ključi med hrano? Kdaj sem jih dala iz nahrbtni­ Čim so naju z Goranom potegnili strokovni pogovori, je Matija ka? A sem jih po zaklepanju spustila v ta velik prekat in ne v tega zbezljal in določil smer in cilj poti. Ko sem razmišljala, kako bi ga z zadrgo? ustavila, je to namesto mene storila voda: umetno jezero vrh "Naj grem jaz gor?" se je čutil Goran bolj poklicanega za gorski Zvoha, modrina sredi ruševja, sicer hladna, a vabljiva za pregreto tek nazaj na vrh. glavico. Seveda sva s tem hitro uredila. V zameno za prepoveda­ Bili smo tam okrog 1000 metrov nad morjem, Zvoh je dvakrat no kopanje sem ponudila obilno malico na široki skali. Iz nahrb­ višje, torej tri ure tja in nazaj … ne, to ne gre … pa če so sploh še tnika sem jima razstavila dobrote iz domače shrambe, manjkala tam! nista niti jabolčni zavitek niti tablica lešnikove čokolade. Fanta "Pa zakaj mi nisi povedal, da so zunaj?" sem obupano vrtala v sta pridno mlatila hrano, metala drobtinice ptičem in se vrtela na Matijo. vse štiri strani neba. "Saj ti vedno vse veš, kje imaš kaj," se je branil Matija. Razgledi so bili res čudoviti. Ozračje je bilo popolnoma čisto, "No, zdaj pa imam, stvari so mi začele uhajati iz rok," se vriva vidljivost kot na dlani, oblaki pa so igraje odkrivali in zakrivali vame nadležna misel. Staram se in spomin me zapušča. zdaj ta, zdaj oni vrh, kot dobro zrežirana videoprojekcija. Pogled Potem sem se zbrala: pustimo ključe, kjer so, domov pokličemo z Zvoha je vabil dalje po grebenski poti proti Vrhu Korena. po rezervne, nove pa si pozneje uredim iz tovarne.

|50| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Dom na Krvavcu, tudi poleti priljubljen cilj izletnikov, pohodnikov in kolesarjev. Foto: Miha Pavšek

Kdo bo odpeljal avto – če ga sploh lahko odpelje? tvojim avtom, nekaj ne bo v redu, pa saj tvoj avto je moder, dala V senci stoječemu avtomobilu smo namenili otožen pogled in se sem jim tvojo številko, mi je zelo žal, pa ti se boš že znašla," je kar napotili proti Ambrožu, da bi na klopcah počakali moža z rezerv­ vrelo iz nje. nimi ključi. Med potjo smo razpredali tudi o tem, da nam ga kdo "A, tako so me našli!" sem se spomnila beležnice in listkov z opo­ odpelje z najdenimi ključi. mniki v avtu! Ker ni bilo treba nazaj v hrib, sta bila naenkrat oba zelo Poskušala sem še poklicati Rudija, da obrne, do koderkoli je pogumna. "Zaporo bova naredila, ustavimo ga, lopova, ki bi to že prihitel, ko smo jih zagledali. Po klancu od zadnjega ovinka poskušal!" nad Ambrožem se je spuščal konvoj vozil, zadnji je bil moj Ni še minilo deset minut, kar smo se oddaljili od avtomobila, ko rdeči golf. V trenutku smo se vsi trije prelevili v prometnike in mi zazvoni telefon. z divjim mahanjem (morda pa nas je le bilo malce strah) preu­ "Gospa Oven?" Popolnoma neznan moški glas. smerili konvoj na parkirišče pred gostiščem. Štirje pari ljudi v "Jaaa …" najlepših letih so poskakali iz sprednjih dveh vozil, nato pa je Srce mi začne razbijati. iz mojega vozila izstopil umirjen gospod in smeje se z razširje­ "Imate vi rdečega golfa?" Kakor na kvizu so si sledila vprašanja: nimi rokami sporočil: "Izvolite, sem ga lepo dostavil?" Kakor da "Ključe od njega tudi?" Glas je bil tako prijazen, prav nič lopovski, mi je pol manj let, sem mu stekla v objem in ga stisnila na svoja da se mi je zaupanje vračalo iz trenutka v trenutek. razgreta lica. "Ne, teh pa ne, pa jih niste vi …" "Ja, pri vašem avtu smo, če sta kje blizu, vas počakamo tukaj." Še so prijazni ljudje, ki pomagajo V slušalki je zvenelo polno veselih glasov, ki jim je ta najdba Družba, ki se je vračala s praznovanja, je veselo ploskala, foto­ očitno naredila samo še piko na i k današnjemu veseljačenju. aparati so škljocali veseli dogodek, v navalu veselja sploh nisem Ko ti nekdo ponudi prst, bi najraje roko. Prej smo razmišljali o opazila, da moj mož, ki je v tem času prispel s ključi od doma, večurni poti nazaj, sedaj je bilo teh par sto metrov odveč. Vesela snema dogajanje. družba mi je vrnila vse zaupanje. "Ti imaš pa res srečo v življenju," je moral Matija dodati kakšno od "Imate tam koga, ki zna voziti in ni preveč popil?" Njihova vese­ svojih izkustvenih ugotovitev o svoji teti. lost je bila že nalezljiva. "Mi ga pripeljete do Ambroža, prosim …" "Ah, ne, nima še dovolj prijateljev na tem svetu, pa si vedno "Čez pet minut bomo tam!" izmisli kak nov način za najti nove," je bil duhovit moj mož. "Pa to ne moreš verjet'," smo vzdihnili vsi trije hkrati. Goran je bil čisto tiho."Mat'r, se je dobro izteklo," je mrmral, ko Nehote nas je odneslo na sredino edine ceste, ki se spušča s smo se spuščali po ovinkih proti Cerkljam. "Še na policijo ni bilo Krvavca. Za vsak slučaj, če pride rešitelj, ali pa kar tako. treba! Zgleda, da so še pošteni ljudje …" Spet telefon. Zdenka, sorodnica z istim priimkom: "Ej, Rezi, Res so še, pa tudi prijateljev ni nikoli preveč. Od takrat je Krvavec pokliči policijo, eni čudni ljudje so me klicali, nekaj v zvezi s še bolj domač. m

|51| MINIATURA Pečenka Besedilo: Gregor Planinc

z koče je stopil ravno v trenutku, dvoumen namig ni izostal. Poznala Jalovca preverjal delovanje zakona o ko so prvi sončni žarki zlezli sta se že s prejšnjih tur in ne bi mogel gravitaciji. Ičez bližnji gorski greben in reči, da ga je posebej privlačila. Ob večerji se je razvilo prijetno kra- obsijali skupino kakih desetih gor- Vendar je bilo na njej nekaj, kar ga mljanje o tem in onem, za prijetnejši nikov, ki se je pripravljala na pot. Še je tu in tam, brez pravega opozorila, spanec so se odločili popiti še kozar- vedno z občutkom krivde je postavil vznemirilo. Pravzaprav bolje rečeno ček rdečega. Janko ga je poprosil, naj nahrbtnik na klop zraven njenega in spravilo ob glavo, da se za trenutek stopi do oskrbnika in se pozanima o voščil dobro jutro. Brez odgovora ga morda ni zavedal, kaj počne. Tudi podrobnostih plačila. Pa termovke je prebodla s pogledom, da mu je za zaradi tega je pred meseci na naj tudi že kar napolni, da za zajtrk trenutek zastalo srce. lastni koži preizkusil delovanje ne bodo čakali, raje ob zori ali še prej Hej, Alenka, ti res dobra bi bila samovarovalnega kompleta. Ko se je odrinejo proti vrhu. Bodo že potem pečenka! po ferati vzpenjal za njo, je namreč kaj poiskali v nahrbtnikih ... Očitno mu še ni oprostila, kar je z desnico namesto klina zagrabil v Kar tako, brez pravega vzroka se prejšnji večer s kredo to napisal na prazno … Hvala bogu, da jo je odnesel je ozrl proti omizju. Pogled se mu tablo pri šanku, kjer je sicer oskrbnik brez praske! je ustavil na njej. Še vedno je sedela oglaševal svojo aktualno ponudbo. Po namestitvi na skupna ležišča na robu klopi, kar je obline njene Saj ni mislil nič slabega, pač tako, za so odšli v jedilnico, posedli okoli brhke postave še bolj poudarilo. In drobno šalo. In zdelo se mu je, da je večje mize, naročili pijačo in čakali nato – roka je kar sama segla po kredi opravičilo potem sprejela. Očitno ni na večerjo. Teme, ki so jih načeli in potem je napisal, kar je pač napisal. bilo čisto tako. na poti do koče, so sedaj bohotili Tisti, ki so bili obrnjeni proti šanku, Prav dobre volje so včeraj pozno in plemenitili. Kar tekmovali so v so z zanimanjem sledili njegovemu popoldne prispeli do koče. Pot ni bila duhovičenju in omizje se je kmalu početju in seveda začeli previdno ne dolga ne naporna, ravno pravšnja znašlo sredi bučnega krohotanja. napeljevati pogovor na vsebino za ogrevanje in vzbujanje veselega Njegov pogled je vsake toliko zdrsnil napisanega. razpoloženja. Padlo je nekaj vicev, tu proti njej, sedela je na robu klopi in Šele potem se je zavedel. "Presneti in tam kaka zbadljivka, pa tudi kak se vidno vživela v dogajanje. Prav cepec," se je ozmerjal. Toda kar je bilo, godilo mu je, ko se je na ves glas, je bilo. bolj kot drugi, krohotala njegove- Seveda je ona zadnja opazila napis. Veselo dogajanje v koči Foto: Dušan Škodič mu vicu o policaju, ki je na vrhu Z nasmeškom, ki bi ji ga zavidale tudi hollywoodske zvezde, se je pridružila obravnavi pravkar rojenega verza. Enako je sprejela tudi njegovo opra- vičilo, ki je bilo, milo rečeno, klavrno. Da ni mislil nič slabega in da "hec mora bit", je iztisnil iz sebe. "A smo vsi?" Jankovo glasno, a ne prav nestrpno vprašanje ga je opomnilo, naj pohiti z natikanjem derez. Bo že še čez dan, ob kaki primerni priložnosti skušal zgladiti svoj včerajšnji spodrsljaj, je razmišljal. "Smo, ja," se je nekajkrat zaslišalo v odgovor. Skupinica je tiho in ne prav hitro prečkala krnico za kočo in se začela vzpenjati proti ozebniku. Niso se še prav ogreli, bilo je precej hladno jutro, obetal pa se je lep in sončen dan. Vsak je bil zatopljen v svoje misli. Bodisi o prijetnem večeru, ki so ga preživeli v koči, pa tudi kak impulz zaskrbljenosti zaradi ture, ki je bila pred njimi, je švignil skozi možgane. Ni bila prav lahka varianta pristopa na priljubljen alpski dvatisočak. Razmere so bile ugodne in vse skupaj bi se moralo izteči brez težav, a v gorah nikoli ne veš … m

|52| Planinski vestnik | AVGUST 2012 MINIATURA

Ratitovec Besedilo: Marija Dolinar

četrtek, takoj po prvomajskih odpre razgled na Julijce. Tam smerne Ratitovec z Blegoša Foto: Oton Naglost praznikih, sem skozi okna table opozorijo, da stojim na križišču Vavtobusa opazovala modro planinskih poti. Desno je Kosmati nebo in prebujajoče se jutro nad vrh, naravnost po grapastem terenu V skalnih razpokah ob stezi čez naj- Železniki. Ah, v želodcu se spet pojavi se pride preko planine Pečane do Bi- višji vrh Altemaver (1678 m) in naprej tista značilna slabost, ki jo povzroči vi- tenjske planine in dalje v dolino Save čez Kremant (1658 m) opazim cvetove juganje avtobusa. Pozornost usmerim Bohinjke, levo pa se gre na vrh skozi avriklja. Neverjetno, kako malo rabi za nazaj v strma in razgledna pobočja gozd po severnem pobočju. Steza svoj obstoj. Prelepo je tu gori, ko cvetijo Škofjeloškega hribovja in opazujem pelje mimo rova sv. Jožefa in sv. Fran- avriklji, kajti območje je v celoti posuto razgibano pokrajino, nad katero se čiška, kjer so nekdaj kopali železovo z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi, dvigujejo in razblinjajo meglice. Lep rudo in jo vozili do starega plavža tako da je potrebna pazljivost pri hoji. dan bo, pomislim. v Železnikih. V bližnjem jezercu je Pot postane lahkotna in pred menoj Izstopim v vasici Prtovč, od koder mogoče opaziti prastaro vrsto vodnih se odpre planina Zgornji Jirn, kjer si vodijo poti proti vrhu. Od zadnje živalic, podobno paglavcem, a za v bližnjem studencu natočim sveže hiše v vasi se pot zagrize v kamnito razliko od teh imajo planinski pupki vode. Nato se dvignem skozi gozd in strmino. Če želiš priti do lepot, je tudi okončine in rep. ob Kačjem robu in Žbajneku strmo potrebno vložiti nekaj napora. Po Na vrhu pozdravi Krekova koča, navzdol do Danjarske planine. Gorsko začetnem delu se kolovoz spremeni ki ima obnovljeno streho, čisto blizu cvetje me spremlja vse do Mišjega v udobno gozdno stezo, ob kateri je je Gladki vrh (1667 m), od koder se grunda, kjer se steza razširi v gozdno polno z mahom poraslih balvanov, odpre razgled na vrhove Peči in Julij- pot, hoja postane udobnejša in spro- ki spominjajo na podore v daljni pre- cev s Triglavom, Karavanke, osameli ščena in med debli kmalu zagledam teklosti. Steza se vztrajno dviguje in Storžič ter Grintovce. Človeka prime, široko makadamsko pot in kočo na kmalu se odpre krniška dolina Razor. da bi kar zavriskal. Razgledujem se Soriški planini, kjer čaka prevoz. Gozda ni več, le sem in tja osamela po okoliških kotanjah, ki so posute Avtobus odpelje navzdol mimo nizko rastoča drevesa, na travnatih z belimi in vijoličnimi pomladnimi izvira Selške Sore do planinske zaplatah pa spomladi šopi trobentic žafrani, globoko spodaj je Selška koče na Petrovem Brdu in po strmi in po skalnih robeh v soncu žareče dolina in njene bele vasice, posejane asfaltni cesti proti dolini. Pogledi se mi resje. Južna stena Ratitovca je videti med ozelenelimi gozdovi. Človek si ustavljajo na belih hišah hribovskih kakor okamneli slap široke reke. mimogrede zaželi, da bi tu pričakal zaselkov. Proti Selcam in Dolenji vasi Zaradi geološkega nariva Spodnjih sončni zahod. A preveč je želja za en se dolina vedno bolj širi, pokažejo se Bohinjskih gora je Ratitovec gora, ki je dan, treba je nazaj h koči, kjer čakajo preorana polja in travniki, dolina je bolj strma na južnem kot na severnem nahrbtnik in palice. vsa posejana z zanimivimi kozolci to- delu. Nato se pot razcepi. Prva krene Dalje me steza vodi po slemenu plarji in stegnjenci. Ko prispem domov, levo skozi redek gozd in jo je moč Ratitovca. Nežni cvetovi pomladan- opazim, kako sonce ravnokar tone videti med skalovjem, kako elegantno skih žafranov, ki jih imenujejo nunke, za Ratitovcem in Julijci. Hrepenenje vijuga proti vrhu. Desna pot pa v v barvnih odtenkih od lila do bele po gori je ostalo. Kmalu bo treba spet ključih pripelje do sedla Vratca, kjer se naredijo pokrajino mehko in slovesno. nazaj, se nasmehnem. m

|53| SPOMINSKE NARAVOSLOVNE POTI Kraljeve poti Tudi kronane glave planinarijo in občudujejo cvetje

Besedilo: Anka Vončina

a ogled vam ponujam šopek 1806. Njen kralj Friderik Avgust II. Polna botaničnih posebnosti uradno "kraljevih poti", povezan (1797–1854) je bil velik ljubitelj ne nosi kraljevega imena. Nič koliko- Niz glavnih treh cvetov in še narave, ljubiteljski botanik in lovec. krat prehojena, najbolj priljubljena mnogih drugih dodatkov. V njem so Negova dva obiska pri nas (tedaj idrijska sprehajalna in rekreacijska ljudje, prijetna doživetja, zanimiva dežela Kranjska) nam je v Planin- pot se pričenja v mestu samem, v raziskovanja, presenetljiva odkritja skem vestniku predstavila dr. Eva Mejci. Tu, na vstopu v Krajinski park ... Biseri so se počasi nabirali in prav Holz.1 Zgornja Idrijca, se vodni kanal Rak vsak mi je posebej drag. S Friderikom Avgustom II. je izvije iz idrijskih gozdov. Danes nas Da sem jih sploh zamirkala, so povezan prvi cvet mojega šopka. pod staro rudniško kovačijo poz- krive rožice. Te drobne, ljubke spre- Druga dva pa z njegovim (tretjim) dravi Scopolijev spominski vrtiček, mljevalke na naših poteh nam imajo naslednikom z istim imenom, le zasnovan v spomin na vse idrijske veliko povedati, če prisluhnemo številko III ima. To je bil zadnji naravoslovne raziskovalce. Tukaj so njihovi tihi govorici. Tokrat so mi kralj Saške, ki se je po končani prvi se kovale misli o marsikateri evropski predstavile svoje saške kronane ob- svetovni vojni leta 1918 organizirala naravoslovni znanosti; botaniki, čudovalce, ki so imeli poleg vladanja v združeni Nemčiji. medicini, farmaciji, kemiji, medicini tudi čisto preproste, človeške ko- dela, sociologiji, geologiji … Kajti v njičke – hribolazili so in občudovali Idrijčanom je treba zavidati rudarsko mesto je služba, tu službu- cvetje. Seveda, "stopotno" kovanje ta lepi sprehod! joči človek ali pa kar radovednost odločitev na visokem (pa še rožnem) Prva od treh "kraljevih poti" se prinesla zdravnike, kirurge, farma- nivoju se vedno dobro obnese. začenja kar v mojem mestu – Idriji. cevte, geologe, popotnike … To so Saška je bila majhna kraljevina z bila pionirska raziskovanja takrat še glavnim mestom Dresdnom, ki ji je 1 Blagajev volčin, zakaj ga imenujemo tudi popolnoma neznane narave. Že leta kraljevi prestol odobril Napoleon leta kraljevska roža v PV 2010/09. 1884 je Wilhelm Voss zapisal, da je

Skupina Sassolunga od jugovzhoda. Z leve: Sassopiatto, Dente, Torre Innerkofler, Punta Grohmann, Punta delle Cinque Dita. Foto: Anka Vončina

|54| Planinski vestnik | AVGUST 2012 |55| je zahajalo za skupino Rosengarten, obrisi grebenov so temneli proti zahodu in Sassolungo je ogledoval svojo senco v gorski skupini Sella. Poletje je šlo h koncu in trave so že dobile tisto zlato, s soncem in vetrom prepojeno barvo. Do koče je le polurni sprehod. Pred njo stoji spome- nik in zapis o Frideriku Avgustu III. (1865–1935) – kralju in hribolazcu. Tu sem izvedela, da je bil zadnji saški kralj v letih 1904–1918, vnuk brata Friderika Avgusta II., Johana, ki ga je nasledil na prestolu. Smerna tabla me je vabila na pot številka 4-557 z njego- vim imenom. Proti zahodu, tja preko poljan nad gorsko dolino Val Duron, čez travnate grebenčke in rebra, iznad katerih se naravnost v nebo pne skupina Sassolunga. Samo pomislim, kako nebeška je ta pot šele v s cvetjem najbogatejši sezoni. Kdo ve, bi obi- čajni triurni sprehod po cvetoči poti opravila v luči najdaljšega dne? Takoj drugi dan je že bila slikovita, varno spravljena v moji potepuški bisagi. Prijazna pot je ena izmed Na poti saškega kralja v Zahodnih Julijcih so tudi cvetlice, ki mu delajo družbo, mnogih italijanskih v slogu Alta Via, Foto: Anka Vončina kot so rumeno milje, marjetičastoli- ki jo zmore prav vsak "japonkarski" stna nebina, navadna žiljka, alpska planinec. Žlobudravi Italijani, oblo- mastnica, skalna špajka, dvocvetna ženi s hladilnimi torbami, najnovejšo, botanično raziskovanje izšlo iz kranj- vijolica ... Navadno jih srečujemo v za tako pot potrebno ali nepotrebno ske Idrije.2 Sloves "botaničnih Aten" skalnih razpokah visokogorja. planinsko opremo, so se cel dan so v svet ponesli Scopoli, Hacquet, Nadaljevanje poti po Strugu v trumah zlivali iz visokogorskih Freyerji, Hladnik … Ravno tako so tu je lagoden sprehod nad Idrijco. gondol. Zasedli so vse primerne iskali svojega zdravja (tako kot danes Posebno pozornost si zasluži edin- prostorčke ob poti. Mimo planinskih trimarji) z živim srebrom zastru- stven otoček toploljubnih rastlin, koč, natrošenih dovolj na gosto, se pljeni rudarji, prvi proletarci, prvi ki je popolno nasprotje sosedu ob komaj lahko prebiješ. Na planini Sasso pripadniki nastajajočega delavskega Divjem jezeru. Piramidasto zvončico, Piatto, na zahodni rami skupine Sas- razreda. navadni jesenček in ilirsko peruniko solungo, kjer se kraljeva pot zaključi, Rožne posebnosti so bile saškemu ponavadi srečujemo precej južneje. se je promet že precej zredčil. Ob po- kralju znane in želel jih je videti. Leta Spremstvo s pomembnim gostom jemajočem živžavu, ki me je zabaval 1838 ga je v Polhov Gradec h grofu je pot zaključilo pri jami Kevdrovca. in zaposloval do tedaj, sem se ozrla še Blagaju zvabil ravnokar odkriti nov Kraljev vzdih "Idrijčanom je treba za višjimi cilji. Turo sem nadgradila volčin. Seveda je priložnost izkoristil zavidati ta lepi sprehod" pove vse. z vrhom nad planino istega imena še za ogled Idrije. Na tej poti ga je Popoldne istega dne je Freyer (Sassopiatto, 2958 m) in zvečer sem spremljal Idrijčan, farmacevt Henrik kralju razkazal tudi ravnokar odkrito se enostavno morala zahvaliti še po- Freyer (1802–1866).3 posebnost na Jelenku. Ogledala sta si cvitajočim cvetkam za novo odkrito Sprehodili so se ob Rakah do jezu zanimivega križanca med avrikljem povezavo. Kobila. Seveda je bil nujen skok čez in kranjskim jegličem – idrijski cigu must do Divjega jezera, kjer so si jeglič. Ne gre se čuditi, da še danes Tretja je lahko vsak dan drugačna ogledali slovenski endemit – kranjski spodnjeidrijskega prvaka marsikdo Tudi tretja pot je uradno poimeno- jeglič. Iz poročila izvemo, da je na dan poimenuje Kraljeva gora.5 vana po istem kralju, torej Frideriku kraljevega obiska "prvi popolnoma Avgustu III. Tudi to sem odkrila po na- razviti cvet jegliča bil pridržan očesu Nadaljevanje v Dolomitih ključju, ob obisku Zahodnih Julijcev. vzvišenega zaščitnika in podpornika Preteklo je kar nekaj časa, preden Ob Belem potoku sem se pod Belimi scientie amabilis."4 Velika posebnost sem spoznala kraljevo drugo pot. Na špicami dvigala v Viševo kraljestvo. kratkem dolomitskem dopustu sem Ob poti je njegovo lovsko letovišče, ob popoldanskem raziskovanju, kam danes koča Brunner. Iz Jezerske 2 Wilhelm Voss, Botanika na Kranjskem, Celjska vse vodijo poti s prelaza Sella nad Ca- doline jo dosežemo v dobri uri. Tu Mohorjeva družba, 2008. nazeijem, kar poskočila. Tabla me je se "kraljeva pot" odcepi levo, proti 3 Takrat kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, kasneje še konservator Zoološko- vabila h koči Friderika Avgusta. Sonce zahodu, čez strme poraščene pečine, anatomskega (danes Mestnega naravoslovnega) padajoče izpod Belih špic. Tistega dne muzeja v Trstu. 5 Lado Božič, PV 1970/6, Kraljevska gora, njen svet in so bili moji načrti smelejši, a kraljevo 4 Ljubka znanost. ljudje. pot sem takoj umestila med "nujne".

|56| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Vedela sem, da nanjo, kot še na ali pa zavijuga po ozkem grebenčku toliko drugih cvetličnih, ne bom lezla nad prepadom. In vsaka špranja je sama, in pobuda, ki je spremenila živa, cvetlice si za svoja domovanja moje, že trdno začrtane namene, je izbirajo res skromna mesta. Skro- padla nepričakovano. Kraljevo pot bi mnejša ko je cvetlica, zgovornejša je združile še z obiskom Lepe glave nad pripoved njenega cvetka. Belim potokom, je padlo vabilo, ki se Spremljali so nas slikoviti vršaci mu ni bilo moč upreti. na levi – od Mangarta, Jalovca, Ura je bila zgodnja, ko smo si Loške stene, Jerebice, Rombona pihale v prezeble prste tam ob Belem do Kaninskega pogorja. Nekje na potoku. Vzpon na Lepo glavo (do sredini me je zgrabila bojazen, da neoskrbovane koče Brunner po poti bo vsega prehitro konec. Privoščile številka 625) je potekal brez težav. smo si daljši počitek. Zleknila sem se Spremljali so nas prelepi pogledi na na travnato polico in zaprla oči: "Ne, "te naše ta velike" – Mangart, Jalovec to pa ne, z vsemi čutili bom pila to in Triglav z vsem sosedstvom. Malo lepoto!" Kdo ve, kolikokrat sem v tem so me strašili pogledi na špice nad miru preštela vse vrhove, kolikokrat krnico z bivakoma Gorizia, pogledi sem v mislih premlela vsa doživetja na Divjo kozo, Viš … Vse gorske na videnih rebrih, ki se blago in manj doline, ki nam jih je tako slikovito blago spuščajo v dno, koliko novih predstavil Kugy. Prav kmalu smo bile, "nujnih" sem ta dan dodala v malho vse zadovoljne z radodarnim dnem, želja. spet pred kočo Brunner. Čakal nas je še vrhunec ture. V pričakovanju smo Naše povezovalke ostajajo, mi odhajamo vstopile na za nas skoraj sveto pot – V tem miru, ko telo, srce in duša kraljevo pot številka 629. Da je lahko zaigrajo v ubranem ritmu, sem se pre- vsak dan drugačna, smo slišale, da jo pustila. Misli so me odnesle, kot že voda in naravne sile težnosti sproti velikokrat tisto poletje, k pokojnemu Obelisk saškemu kralju pred njegovo kočo spreminjajo. Vije se skozi kratke prof. Wrabru. Zelo ga pogrešam in Foto: Anka Vončina odseke gozda, čez peščene grape, po ga bom tudi v prihodnje. V meni je izpostavljenih policah, čez grebenč- vzpodbudil talent, odprl mi je vrata ke, pod previsi, ob jeklenicah, veliko v svet pisanja. Čeprav neznanki mi preprostežem. Da, poskrbel je tudi dol in veliko gor … Ko si že prepričan, je vlil poguma z besedami: "Napišite, za to. Po besedah Petra Skoberneta, da čez naslednjo grapo pa res ne bo Vi to zmorete!" Bila sem počaščena, izrečenih njemu v spomin, je v nas več šlo, se stezica domiselno izvije hkrati pa mi je bila naložena velika vžgal iskro. Bil je regrat in njegovo okrog skalnega roglja, se potegne odgovornost, potruditi se, dati vse od lučko je razpihal veter. Na njegovih skozi ozek, a lahko prehoden kamin sebe. In je šlo. Vedno mi je potrpežlji- poljih smo zrasli mi, majhni in veliki vo in nesebično pomagal. Koga bom regrati, eni in drugi po svojih močeh jaz nevednica sedaj prosila za pomoč sestavljamo cvetni mozaik. Tako je, Vrh Sassopiatta, zadaj Marmolada na "visokem nivoju", za pomoč, čeprav nenadomestljiv, poskrbel za Foto: Anka Vončina ki je nikoli ni odrekel tudi nam nasledstvo. V tem svojem mentorstvu je bil enkraten. Spet me je v nos požgečkal vonj mojega šopka. A v srcu nemir, drget, oblikuje se misel, oblikuje slika, slika, tako podobna tej, katere del sem ta trenutek. Saj tukaj nisem prvič! Seveda: "gamsja transverzala"! Iz Zale, čez Belo, skozi Tisovec, nad Idrijco, v Govcih ... visoko nad Kanomljo, nad Trebušo, v Krniških prepadih … To je to! Povsem enake stezice! Bolj ali manj skrite, a vse tako bogate. Tukaj med šopastim repušnikom in modrim miljem, tam doma med kranjskim in idrijskim jegličem, med Zoisovimi zvončicami in Clusijevimi petoprstniki, med Blagajevim volči- nom in širokolistno lobodiko. V miru in tišini, le z gamsi – res kraljevsko. V popolnosti sem se zavedla, da sem bogatejša za nov dar. Sledila sem nemi cvetlični pripovedi in povila svoj šopek, šopek ne le treh, temveč mnogih "kraljevih poti". m

|57| PO VZHODNI TURČIJI Smučanje s svete gore Armencev Mrzlo doživetje na Araratu

Besedilo: Breda Pirc

o smo pred letom dni s v dolini, nas je prijetno presenetila skupino smučarskih prijate- s profesionalnostjo od prvega tre- Kljev smučali z Elbrusa, smo nutka, ko nas je njihov predstavnik s sedla v daljavi občudovali belo počakal na letališču v Istanbulu. verigo gora, med katerimi smo bolj V tem čudovitem mestu dveh celin slutili, kot videli Ararat. Takrat se nam smo preživeli prijeten večer in je v hipnem navdušenju porodila prespali v hostlu, naslednje jutro ideja, da naslednje leto poskusimo pa poleteli na skrajni vzhod Turčije, z vzponom in smučanjem z njegove- v mesto Van, ki leži ob največjem ga vrha. Že jeseni smo se resno lotili turškem jezeru Van. S kombijem smo prvih priprav: določili smo okvirni nadaljevali dolgo vožnjo proti severu datum, prešteli kandidate, zbrali z vmesnim postankom pri slapovih peščico informacij od predhodnih Muradiye ter kratkim ogledom zna- obiskovalcev tega območja in kar menitih belih vanskih mačk, ki so nas preko spleta navezali stik z lokalno s svojimi čudovitimi dvobarvnimi turško agencijo, ki naj bi poskrbela očkami žalostno gledale izza zamre- za vse potrebno za mini odpravo na žene ograje. Vozili smo se po valoviti goro. Zaradi mejnega območja je za pokrajini z redkimi kurdskimi naselji gibanje na gori namreč potrebno in še redkejšim drevjem, preko dovoljenje ter obvezno spremstvo visokih prelazov, skozi skrivnostno lokalnega vodnika. Pozimi smo pokrajino okamnele lave do pra- zavzeto nabirali kilometre na smučar- šnega mesta Dogubayazit, ki leži ob vzpon do naslednjega tabora, nam skih vzponih in spustih in priprave vznožju Ararata. V skromnem hotelu je odpihnil snežni vihar, mi pa smo v zadnjem mesecu pred odhodom Isfahan, kjer smo prenočili, smo jo popihali na suho v jedilnico, kjer stopnjevali tudi z vzponi na vrhove se končno srečali z Mustafo, šefom nas je kuhar skrbno pital in napojil nad tri in štiri tisoč metrov. Dobra agencije. Ob okusni večerji v bližnji s čajem. Kmalu smo se zaradi mraza priprava in zdravje sta namreč za restavraciji smo se dogovorili o priho- zavlekli v svoje šotore in se zavili v takšne višinske napore ključnega dnjih načrtih in se seznanili z manjšo tople spalne vreče. Nedolgo zatem pomena. Žal je enemu od druščine skupino, ki se je pravkar vrnila z gore. so se začeli izmenično odpiranje težko pričakovani odhod preprečila Ne vem, komu so ob pogovoru o gori šotorov in sprehodi za skalnato prav bolezen in tako se je naša ekipa bolj žarele oči – njim ali nam … ograjo. Velika količina čaja, ki naj bi zmanjšala na deset potnikov. Teden preprečila dehidracijo na višini, se je pred odhodom so do nas prišle dobre Na pot v bazo zlivala "čez rob" ... novice, da je na gori zapadlo meter Ob ne ravno obetavni vremenski Naslednji dan smo se v rahlem novega snega, kar je bil res dober napovedi smo se 8. maja odpravili sneženju odpravili v tabor I na višini obet za začetek maja. proti gori. Kombi nas je zapeljal 3500 metrov, tokrat že na smučeh, Gora Ararat je 5137 metrov visok skozi kurdska naselja do višine nosači pa so na hrbtih znosili ostalo osameli vulkanski stožec, pokrit 2200 metrov. Spotoma smo pobrali opremo. Šotore smo postavili v z večnim snegom. Kot stražar bedi še nekaj nosačev, ostali so nas s pobočju gore na utrjenih snežnih nad ravnino skrajnega severovzho- konji že čakali na izhodišču, kjer so terasah, ki jih uporabljajo vse dnega dela Turčije, v neposredni natovorili vso potrebno opremo. Do odprave. Ob našem prihodu so bili bližini iranske in armenske meje. baznega tabora 700 metrov više smo prostori prazni, le kuharjev in vodni- Za Armence je to sveta gora, morda pešačili in skozi koprene oblakov in kov šotorček sta vihrala v vetru. Delo zaradi zgodovinskih dogodkov še dežne kaplje hrepeneče pogledovali je bilo zaradi viharja, mraza in višine bolj kot za Slovence Triglav. Silhueta navzgor v upanju, da se pokaže gora. kar naporno. Kuhar nam je medtem gore krasi armenski državni grb. Ime Prav na kratko se je res odkrila, ko pripravil toplo kosilo in čaj. V zavetju Ararat naj bi izhajalo iz imena staro- je bila baza že postavljena. Z našo šotorov smo počakali na izboljšanje davnega armenskega ljudstva, turško skupino sta bila še dva pešca, ki naj vremena za aklimatizacijski vzpon. ime za goro pa je Ağrı Dağı. bi se proti vrhu odpravila s svojim vo- Vodnik Yildrim je skrbno spremljal Turška agencija, ki nam je pripravi- dnikom. Naše načrte, da bi še isto po- vremensko dogajanje zunaj. Ko je la celovit program bivanja na gori in poldne opravili prvi aklimatizacijski najavil odhod, smo se hitro odpravili.

|58| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Gora se je sramežljivo odkrivala v "nujne opravke", oteženo dihanje in Ararat, pogled s krova Noetove barke. Zaradi vsej svoji mogočnosti, a ni bilo dosti glavobol, pri nekaterih tudi slabost ugodnih snežnih razmer je bilo mogoče opraviti časa za občudovanje. Hitro le nekaj zaradi višine, huronsko zavijanje 2200 metrov spusta na smučeh. Foto: Breda Pirc škljocev in že je bilo treba v smučino vetra in še in še je razlogov, da ne in navzgor. Aklimatizacijska tura nam moreš spati. A najhujša je glava, ta v je tokrat delno uspela, ponovno po- neskončnost premleva, kombinira, Vsi si želimo priti na vrh, pomagamo slabšanje vremena pa nas je obrnilo sanjari ... drug drugemu, se bodrimo, ko komu že na slabih 4000 metrih. Odsmučali V jutranjem mraku si stresam sneg začnejo pojemati moči. Kljub temu smo do tabora in se ogreli šele ob iz smučarskih čevljev (hm, upam na goro nosi vsak svoj križ. Sama ga vročem čaju in juhi. V naši jedilnici da so moji?), oblačim in obuvam se niti ne čutim posebej, ob pogledu na na prostem se je odvijala vrhunska nekako v transu, nekaj dam v usta in osupljivo pokrajino in jasno nebo me predstava: okoli ušes je tulil veter, ki spijem vrelo tekočino pred šotorom. kar nosi proti vrhu, čeprav je še ure je nosil zavese snega, sonce in oblaki Termovke s čajem nam je pripravil daleč. so priredili dramo na nebu. V naših kuhar, kake posebne malice razen Vzpon je kljub družbi, ki me glavah pa se je pripravljal scenarij energetskih ploščic, suhega sadja, obdaja, svojevrstno meditativno po- za naslednji dan – poskusili bomo napitkov, gelov nima nihče. Vihar se tovanje. Prepustim se ritmu vdih-iz- navzgor do 4500 metrov, in če nam je čudežno polegel, nad nami se pne dih, počasni gibi ... tišina, le škrtanje bo dobro šlo, morda celo na vrh. Tako jasno zvezdno nebo, bela silhueta srenačev in pesem vetra. Yildrim se smo se dogovorili z Yildrimom, saj je gore vabi kot magnet. Kot v poča- poganja v strmino z vajenimi dolgimi bila vremenska napoved za naslednji snem posnetku se vije kolona vseh koraki, kdo ve, kolikokrat že. Sluti po- dan kar obetavna. desetih smučarjev, Yildrim je na čelu. slabšanje vremena, zato moramo čim Na prvem položnejšem delu srečamo prej na vrh. Res nas na sedlu, ko se že Aklimatizacijska tura ali kar na vrh? naša pešca, Južnoameričana in Ma- usmerimo proti vršnemu grebenu, v Kratko-dolga noč, ko bi bilo zaradi džarko, ki se bosta z vodnikom vrnila nekaj trenutkih zajame megla. Sun- bodočih naporov dobro spati, je v dolino. Kot je slišati, sta ju mraz in koviti udarci vetra nam trgajo obleko za večino minila v precej budnem veter prepričala, da nima smisla. iz rok, ko se hitimo oblačit v vse, kar stanju, kar je v takih razmerah nor- Vzpon v precejšnjo strmino poteka imamo s seboj. Pohitim proti vrhu, malno. Kakih dvajset minusa zunaj ritmično, brez ustavljanja. Vsak nepo- potopljena v meglo napeto skušam in okrog ničle v šotorih, tesni šotori trebni gib bi zahteval dodatno energi- slediti zabrisani smučini in postavi in vegasta tla, pogosto vstajanje za jo, ki je v teh višinah tako dragocena. pred sabo. Ko se postava ustavi,

|59| Ararat, pogled s krova Noetove barke Foto: Breda Pirc

Najstrmejši del gore Foto: Breda Pirc Nekaj žlic makaronov še spravim vase in spijem čaj, potem zlezem v šotor. Želim si le toplote, želim si vem, da je tam vrh. Po osmih urah spati, spati … stojim na vrhu in menda se počutim tako kot Nejc Zaplotnik, ko je z vrha Nismo še čisto dojeli, že se vračamo Everesta sporočil v bazo, da sta na Bleščeče jutro po precej težki noči, vrhu in ne vesta, kaj bi … Na trenutke ki je legla na nas z vsemi tegobami se megle razgrinjajo in pokaže se vse višine in izčrpanosti. Použijemo razkošje razgleda z vrha, naslednji razkošen zajtrk, ki ga je naš kuhar trenutek me hoče odpihniti. Sreča, pripravil v skromnih razmerah, objem, vrisk in čestitke se izgubijo sledi pospravljanje šotorov, med v viharju ... Fotografiram, drug za katerim pogledi vedno znova uhajajo drugim prihajajo prijatelji. Hitim s navzgor, proti gori. Iznajdljivi nosači pripravami za spust, zelo počasi in opremo tlačijo v vreče za smeti, nerodno gre, ker imam na rokah potem pa zajahajo vsak svojo in dvoje debelih volnenih rokavic. Spet spust v dolino spremenijo v pravo fotografiram, objektiv ostane zunaj, adrenalinsko dirko. Vmes se dogaja zamrznil je. Joj, kako me zebe od marsikaj, to ugotovimo kasneje v pasu navzdol! bazi, ko pregledujemo odrgnjeno Nekaj kasneje strnjeni v gručo prtljago in strgane naramnice. Še drug za drugim tipaje drsimo s skupinska fotografija, potem pa se smučmi v megleno morje. Na sedlu, obteženi z nahrbtniki na smučeh ko se megla razredči, pa si damo zapodimo navzdol po neskončnih duška in vijugamo navzdol, kolikor širokih sneženih planjavah. Šele je komu še ostalo moči – nekateri sedaj si lahko damo duška, saj se elegantno kot na smučišču, drugi spuščamo v bolj normalne višine, sopihajoč in zmehčanih nog. Jaz na pljuča so hvaležna in srce vriska. primer se od pasu navzdol počutim Skupaj z včerajšnjim spustom smo kot riba iz severnih morij ... in kako naj riba smuča? Pozno popoldne pri- peljemo med šotore in planemo nad Bazni tabor na 2900 metrih. Do višine 2200 vročo krepčilno juho, ki nas čaka v metrov se je mogoče pripeljati, nato pa je treba termovkah. Nismo še čisto dojeli ... nadaljevati peš. Foto: Breda Pirc

|60| Planinski vestnik | AVGUST 2012 zaradi ugodnih snežnih razmer meje, vmes obiskali kurdsko družino, imeli dobrih 2200 višinskih metrov stali ob krovu Noetove barke, kupo- smučanja. V baznem taboru le pre- vali preproge v delavnici preprog, se pakiramo opremo, ki jo kasneje spet kopali v žveplenih vrelcih. Ves čas pa prevzamejo nosači s konji, potem je bila nekje blizu, pravzaprav čisto v pa peš nadaljujemo do kombijev. nas božansko lepa gora, od katere kar Vedno topleje postaja, pokrajina pa ne moreš odtrgati pogleda ...

vedno bolj zelena, med vulkansko Tudi mesto Van z jezerom je bilo Gabe Ro G el Photo: kamnino se bohotijo prečudovite na povratku kratek čas naš gostitelj. rože. V kombiju so si naše glasno Od tam so ostali prijetni spomini na izrečene misli precej podobne – veči- prijazne domačine, odlično hrano, noma o temi pivo, tuširanje, hamam, jezero-morje z otočkom Akdamar postelja. Ko pridemo v hotel, jih in armensko cerkvico iz 10. stoletja. tudi uresničimo, lepo po vrsti. Ko se Manjkal ni niti večerni obisk tipič- zvečer dobimo na slavnostni večerji nega lokala z vodnimi pipami. Vse v skromnem hotelu, prav lepo dišimo prehitro sta prišla predzadnji dan in izgledamo, zato nam šef agencije našega potovanja in z njim polet do Mustafa podeli diplome. In potem Istanbula. Le za ščepec doživetij in planemo po izvrstni raznovrstni vrveža Orienta smo si lahko še privo- hrani in pijači. Tu, v dolini, so začeli ščili v njem, prav nič drugače kot vsi delovati tudi želodci. ostali turisti, ki jih je mesto prepolno. Mustafa je poskrbel za večerno Orient nas očara vožnjo po Bosporju z manjšo barko, Naslednji dnevi so bili sproščeni, najeto posebej za nas. Nešteto luči na pisano obarvani in raznovrstni, tako mostu, ki povezuje Azijo in Evropo, kot dežela sama: ogledali smo si Ishak desetine osvetljenih palač ter mina- Pasha Saray, otomansko-kurdsko- retov me je očaralo, a vendar – daleč -armensko-perzijsko palačo iz 18. najlepše trenutke tega potovanja sem stoletja, prevozili smo precejšnji del doživela na gori. Teşekkür ederim severovzhodne Turčije do iranske Ararat! m

DRAKON 35 Drakon 35 je eden izmed petih novih funkcionalnih modelov v Marmotovi kolekciji nahrbtnikov. Navpična zadrga omogoča enostaven dostop do notranjosti, pri čemer ni treba odpreti vrha nahrbtnika. Zaradi te funkcije se lahko nahrbtnik uporabi tudi kot torba za vrvi v plezališču. Prav tako je takšen način odpiranja zelo primeren za vstavljanje nerodnih predmetov v in iz nahrbtnika. Zaradi dodatnih zank, prostora za nošnjo vponk in zložljivih rokavov pasu je nahrbtnik idealna izbira za gore.

Kolekcijo Marmot najdete v trgovinah: ANNAPURNA, Krakovski nasip 4, Ljubljana Avantura šport, Gregorciceva cesta 19, Ilirska Bistrica ACTIONMAMA, Parmova 51, Ljubljana Suvel šport Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica Cult, Dolenjska c. 350, Lavrica Svet športa, Titova 16, Jesenice Proklimb, Ljubljanska cesta 1, Bled

www.annapurna.si www.marmot.eu

Ad Marmot Planinski vestnik_Drakon35.indd 1 02.07.12 11:59 NA STREHI SVETA Treking za pustolovce Potovanje v Nepal

Besedilo: Simon Trießnig

eta 2010 sva se s prijateljem so internet kavarne, v katerih se tako imenovani Durbar Square, to je Francem Obiltschnigom odpra- srečujejo ljudje s celega sveta. glavni trg, ki je večnamenski. Poleg Lvila na pustolovsko potovanje v Hkrati so to informacijske borze za tržnic in prodajalnic se tukaj naha- Nepal. Dežela, ki v mislih Evropejcev pripravo trekingov v gorovje Hima- jajo tudi svetišča, v katerih ljudje še najbolj označuje gorovje Hima- laje. V Katmanduju si vsak lahko uri darujejo bogovom. laje, še danes hrani marsikatero orientacijski čut, saj so ceste in ulice Za Franca in mene pa se je bližal neodkrito zanimivost. Čeprav je le redko označene in ena drugi zelo vzpon v gore. uboštvo razširjeno, pa se v obrazih podobne. Obiskovalca spremlja ljudi zrcalita samozavest in pogum. skoraj na vsakem koraku uboštvo, Na streho sveta ki ga ni mogoče prezreti. Posebej Kaj naju bo čakalo v gorovju Himala- Katmandu, čas priprav stari ljudje in matere z otroki tvorijo je, nisva vedela. Imela sva načrt, da bi Preden sva se s Francem odpravila v podobo cest in ulic, ki po večini dosegla vrh gore Gokyo Ri na višini gore, se je bilo potrebno še za nekaj niso tlakovane. Vse, kar se potrebu- 5360 metrov. Zavedala sva se, da časa ustaviti v glavnem mestu Kat- je za življenje, je naprodaj na cesti. bosta potrebni sreča in previdnost, manduju. Ena od glavnih napak, ki To velja tudi za živila; od zelenjave da doseževa zadani cilj. jo lahko naredi obiskovalec Hima- do mesa in rib. Vendar je to hrana, ki Letalo naju je iz Katmanduja laje, je prehiter vzpon. Zato je pripo- ni priporočljiva za tujce. Tudi sicer prineslo v vas Lukla na višini 2840 ročljivo nekaj časa nameniti aklima- se je kazalo odpovedati mesu. V teh metrov. Srečno sva prispela, le nekaj tizaciji v mestu, ki leži na višini 1400 dneh je vladala ptičja gripa in po mesecev poprej pa te sreče ni imelo metrov. O številu prebivalcev mesta restavracijah so nam odsvetovali strmoglavljeno letalo. Zaradi slabega ni točnih podatkov. Številke sežejo uživati perutnino. vremena se je zaletelo v goro ob od 1,3 milijona do 3 milijonov. Naše Nepalci so ponosni na svojo letališču, kjer smo še lahko videli prenočišče se je nahajalo v mestni kulturo in samozavestno obhajajo njegove ostanke. četrti Tamel, ki se je kot turistična verske obrede. Religiozni centri V Lukli so se nama pridružile četrt še najbolj razvila. Tukaj so tri kraljevska mesta: Katmandu, Šerpe Njima st. in ml., Pasan in plezalci najdejo vse, kar si želijo, in Patan in Baktapur. To so kulturna in Dava. Regija, v kateri smo se nahaja- to poceni. Priljubljen kraj srečanja verska središča. Jedro vseh mest je li, se imenuje Solu Khumbu. Glavni

|62| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Ama Dablam je ena najlepših gora na svetu. Namče Bazar in krenili naprej, smo Foto: Simon Trießnig zagledali eno najbolj markantnih in estetsko privlačnih gora Himalaje, 6856 metrov visoki Ama Dablam del naše pešpoti pa je ležal v naro- (Materina ogrlica). V njegovem dnem parku Sagarmata. Sagarmata primeru se je narava izkazala kot je nepalsko ime za Mount Everest, posebno dobra kiparka in tudi Šerpe pa pravijo najvišji gori sveta Šerpe so mu posvetili več časa kot Čomolungma. Še isti dan se je pot drugim goram. nadaljevala in šli smo skozi vasi Gat, Pakding, Bengkar in Džorsale. Priprave na višino V slednji smo prespali in si tako Z vsakodnevno večurno hojo nabirali moči za prvi večji vzpon s smo zlagoma in brez večjih težav 700 metri višinske razlike do Namče premostili mnogo višinskih metrov. Bazarja na 3500 metrih. Naš stalni Srečali pa smo tudi ljudi, ki so tvegali spremljevalec je bila reka Dudh prehiter vzpon in se nato morali Koshi (po naše Mlečna reka). Med vrniti zaradi višinske bolezni. vzponom smo na višini približno Sledilo je prenočevanje v Mačermi 3300 metrov prvič zagledali najvišjo (4470 m). Tam sta bila prisotna goro sveta Mt. Everest (8848 m) in tudi dva angleška zdravnika, ki sta njegovega soseda, Lotse (8414 m). potnike poučila o nevarnostih višin- Nadalje sta se pojavila še Tamserku ske bolezni. To je bila ena od redkih (6608 m) in Kongde (6186 m). možnosti za zdravstveno oskrbo. Šerpe imajo Namče Bazar za svoje Zadnje prenočišče je bilo na višini tajno glavno mesto. Vas je znana po 4800 metrov v vasi Gokyo. Na kratko tržnici. Ljudje se zbirajo od vsepo- sem pomislil, da bomo to noč pre- vsod, prodajajo in kupujejo, kar je spali celo na višini Mont Blanca. Ob pravi raj za snemalce in fotografe. vasi nas je presenetilo temno modro S Francem nama je šinilo v glavo, da visokogorsko jezero, ki so ga hranili sva – če primerjamo višino z gorami ledeniki – svojevrsten pojav na tej v Avstriji – že skoraj na vrhu višini. Noč pred zadnjim podvigom Velikega Kleka. To sva opazila tudi je bila vetrovna. ponoči, saj nama je manjša količina kisika v zraku povzročila večkratno prebujanje. Obilnega globokega Gokyo Ri je tehnično nezahteven vrh, za katerega spanja pa v naslednjih dneh tako ali pa je zaradi višine (5360 m) potrebno biti dobro tako ni bilo več. Ko smo zapustili pripravljen. Foto: Simon Trießnig

|63| Naslednje jutro je sledil podvig dve leti kasneje je bila monarhija Nepal leži tik pod 30. vzpore- na goro Gokyo Ri (5360). Že zjutraj ukinjena in kralj pregnan. Danes dnikom, to je na višini Libije in je bilo vreme jasno in vrhovi dobro še ni jasno, kakšna bo prihodnost glavnega mesta Egipta, Kaira. vidni. Odpravili smo se počasi, Nepala. Država je bogata kulturno Njegova geografska lega je hkrati vsak po svojih sposobnostih. Korak in jezikovno, saj v njej živijo številne razlaga za vse naravne posebnosti v za korakom smo se povzpeli na narodnosti, po različnih virih jih je himalajskem gorovju, ki jih sicer na 5000 metrov nadmorske višine. celo do šestdeset. takih višinah ne bi pričakovali. Zato Od tam naprej je veljalo pravilo: en Nepalsko populacijo sestavljajo je drevesna meja šele na približno korak, en dih ... v glavnem indijske in mongolske 4000 metrih, vrtovi z zelenjavo, Ob 10. uri smo prispeli na vrh in narodne skupnosti, med slednje žitna polja, sadno drevje in rože pa bili nagrajeni s pogledom na številne spadajo tudi Tibetanci, od katerih so nas spremljali do približno 3500 šest-, sedem- in osemtisočake. Pred so najbolj znane Šerpe. Indijske metrov nadmorske višine. Sredi nami so bili štirje osemtisočaki: skupnosti so v glavnem naseljene na marca so cvetele jablane, rododen- Everest, Lotse, Čo Oju in Makalu. jugu, medtem ko mongolske skupno- dron in magnolije ... Poleti je dežela V glavnem so omenjeni osemti- sti srečamo bolj na severu. Sicer pa pod vplivom monsuna in z njim sočaki tudi mejne gore s Tibetom se obe skupini srečata v osrednjem povezanih močnih nalivov. Trenu- (Kitajsko). Opremljeni z vtisi smo gorovju Nepala. tno pa vlada v Himalaji velika suša. začeli sestopati z gore. Kar zadeva verstva, so indijske sku- Pitna voda je v gorovju dragocenost, pnosti v glavnem hinduistične, člani pašniki za jake so rjavi in erozija Dežela in ljudje mongolskih skupnosti pa so pred- močno napreduje. Deževalo ni že Nepal ima 28 milijonov prebivalcev vsem budisti (posebej Tibetanci) in več mesecev. in je velik 147 000 km2. S tem ima pripadniki naravnih verstev. Nepal dvakratno površino Avstrije. Leta glede na nadmorsko višino premore Kdo so Šerpe? 2001 je bil kralj Birendra umorjen. tri različne geografske regije - V gorovju na območju Solu Khumbu Nasledil ga je nepriljubljeni kralj nižinski tropski gozd, sredogorje živijo v glavnem Šerpe. Besedi shar Gyanendra in nemiri so se posle- in visokogorje (Himalaja). Sosedi in pa pomenita "tisti, ki pridejo dično stopnjevali. Po posredovanju Nepala sta Indija in Kitajska (Tibet). iz vzhoda", pri čemer je mišljen Združenih narodov je bil leta 2006 Na vzhodu se v neposredni bližini Tibet. Šerpe se tudi danes še čutijo podpisan mirovni sporazum, nahajata še Butan in Bangladeš. povezane s Tibetom. V nepalskem

Namče Bazar je znan kot zbirališče trgovcev od vsepovsod. Foto: Simon Trießnig

|64| Planinski vestnik | AVGUST 2012 gorovju so se naselili v zadnjih stoletjih. Med njimi so tudi begunci, ki so v 20. stoletju zbežali in še vedno bežijo pred kitajskimi oblastmi v Tibetu. Znano je, da so Tibetanci ravno v zadnjem času ponovno izpostavljeni kitajskemu pritisku. Zaenkrat so meje med Nepalom in Tibetom (Kitajsko) neprepustne. Obletnico prisilne aneksije Tibeta h Kitajski in nemire pred olimpijskimi igrami v Pekingu je kitajsko vodstvo izkoristilo za ponovno represijo in sistematično zapiranje mej. Vendar si Šerpe v Nepalu z izobraževanjem izboljšujejo življenjski standard, vedno več jih tudi študira. Turizem pa za marsikoga predstavlja dodaten dohodek. Nepal je danes na prelomnici. Ljudje so se odločili za nov politični sistem, ki pa se mora šele izkazati. Kam bo pot peljala deželo v priho- dnosti, še ni jasno. Dejstvo je, da je dežela bogata kulturno in z narav- nimi posebnostmi, ter si kot taka zasluži pozornost drugih narodov. Dhanyavad in namaste Nepal – Po himalajskih poteh ves tovor prenesejo jaki in pa - ljudje. Foto: Simon Trießnig hvala in srečno, Nepal. m

Zažiganje darov za bogove v Katmanduju Foto: Simon Trießnig

|65| BOTANIKA Idrc na Gori Iskanje redkega jegliča

Besedilo: Irena Breščak

Jelenk nad Spodnjo Idrijo, klasično nahajališče idrijskega jegliča Foto: Anka Vončina

vončki in trobentice, mačice, cerkljansko mladež. Prinesel je novico, cvetovi. Pišem mu po elektronski vijolice, spet iz zemlje vzklijejo, da avrikelj v stenah že odpira rumene pošti: "Kje pa ste fotografirali takšen Zzdaj pomlad je tu … Saj poznate očke. Na Gori1 ga imamo za izvoz. avrikelj?" Na odgovor nisem dolgo to staro, zimzeleno slovensko Prvomajski sprehod po robu od Otlice čakala: "Blizu roba Gore, od Navrš popevko? Kakšno leto pa na Vipa- čez Otliški maj, pa proti Otliškemu proti Otliškemu oknu." Gospod je vskem zacvetijo kasneje kot ponavadi. oknu, še raje pa štirinajst dni prej, je kar prijazno pripel še nekaj fotografij Razlog je lahko orkanska burja, ki dela pravšnji čas. Takrat ne veš, kam bi po- z nahajališča. Moje sive celice so zamete, pa ne le snežnih, ampak celo gledal. Avrikelj, Clusijev svišč, avrikelj, začele klepetati in ugibati: a je mogoče iz zemlje na njivah. Pa veste tudi, kaj tržaški svišč, avrikelj, pa spet svišč, pa … gospod Medvešek našel idrca je to zastava? Ko je pozimi "na celini" Opa, kaj pa je to? Avrikelj z napako? (idrijski/dražestni jeglič – Primula slabo vreme, na Vipavskem pa jasno, Z vijoličastim cvetom? Ne me basat! x venusta)? Redkega križanca med mrzlo in vetrovno, visi nad Goro Zgodba je pa taka: od znancev in avrikljem (Primula auricula) in kranj- (ajdovsko) oblačna zavesa – zástava. neznancev dobivam razno elektron- skim jegličem (Primula carniolica)? Tedaj je pri nas prava zimska idila – sko pošto in nekoč je bil med njo Ta jeglič navadno raste v neposredni izza okna. album Sinji vrh slikarja in fotografa bližini obeh staršev, v naravi pa se Janeza Medveška. Gledam fotke in razmnožuje samo vegetativno. Jeglič, Roža z napako? zagledam – avrikelj z vijoličastimi ki raste (skoraj) samo na Idrijskem in Moj zet je pred dnevi peljal po Furla- to na tako izpostavljenih mestih, da si novi poti na Gradiško turo (Nanos) 1 Rob med Colom in Predmejo. jaz tja ne upam? Kot so Kendove robe

|66| Planinski vestnik | AVGUST 2012 na spodnjeidrijskem Jelenku. No, v V gozdni združbi bukve (Fagus Idrijski jeglič Julijano si že upam, a tam je nasajen … sylvatica) in črnega gabra (Ostrya Avrikelj ali lepi jeglič je alpska rastli- carpinifolia) na pobočju pod na- Slovensko ime: idrijski jeglič, dražestni jeglič na prisojnih, apnenčastih tal, kranjski hajališčem pa še podlesno vetrnico Latinsko ime: Primula x venusta jeglič pa nežna rastlinica temačnih, (Anemone nemorosa), navadni Družina: jegličevke (Primulaceae) senčnih, predvsem idrijskih grap in je volčin (Daphne mesereum), ciklamo Posebnost: endemit okolice Idrije slovenski endemit. Krstni list mu je pri (Cyclamen purpurascens), tropernato Čas cvetenja: april–maj Divjem jezeru, kjer je njegovo klasično špajko (Valeriana tripteris), trpežni Ogroženost: Zaradi redkosti je še posebej nahajališče, napisal Giovanni Scopoli, golšec (Mercurialis perennis), jetrnik hortikulturno zanimiv. idrijski zdravnik, naravoslovec in (Hepatica nobilis), spomladanski Zavarovani idrijski ali dražestni jeglič je botanik. Križanci med obema so redki, grahor (Lathyrus vernus) in dvolistno križanec med avrikljem in kranjskim jegličem. ker je malo rastišč, kjer bi oba jegliča, senčico (Maianthemum bifolium). Leta 1822 ga je v Kendovih robeh na Jelenku ki se ekološko izključujeta, rasla tako Vmes so cveteli raztreseni avriklji. nad Spodnjo Idrijo odkril lekarniški laborant blizu, da bi "poštar" lahko prenesel Ferjančič iz Idrije. Kar nekaj časa je bilo to pelod med njima. Mnenje botaničnih strokovnjakov njegovo edino rastišče, sedaj pa so nam Fotografije idrca sem skupaj s znana tudi druga s Trnovskega gozda in Najin lov na trofejo terenskim popisom rastlin poslala Čepovanskih Vrš. Raste tam, kjer blizu rasteta Nestrpno sem čakala čas cvetenja nekaterim botaničnim eminencam: obe starševski vrsti. Ta hibrid ima več različnih avriklja. Bilo je prav na Veliko noč. Nejcu Joganu s katedre za botaniko oblik, kar se ujema z zakonom o križancih. S tatkotom – mojim življenjskim sopo- Biološkega oddelka Biotehniške fakul- Pri nekaterih prevladujejo avrikljeve poteze, tnikom – sva šla na Goro iskat vijoličasti tete, Jožetu Bovconu, predstojniku Bo- pri drugih poteze kranjskega jegliča. Njegovi jeglič. Parkirala sva blizu kmetije Zavrh, taničnega vrta, in Igorju Dakskoblerju. listi so od belo poprhanih do bleščeče zelenih. kjer delajo kozji sir. Lastniku kmetije Gospod Jogan je takole komentiral Barva cvetnega venca je od bledo rumene do sem pokazala fotografijo nenavadnega najdbo: "Je verjetno, da gre za križanca škrlatne z vsemi vmesnimi odtenki. Vsi cvetovi jegliča, pa je rekel, da takega še ni videl. med avrikljem in kranjskim jegličem. pa imajo rumeno golt. Povzpela sva se na Navrše (vrh na robu Gotovo bi se to dalo ugotoviti z analizo Leta 1827 je idrijski jeglič prvi opisal Host in mu Gore nad izvirom Hublja) in se spustila kromosomov, a rutinsko tega nihče ne dal znanstveno ime Primula x venusta. Različni po pobočju proti Otliškemu oknu. dela in vse skupaj ni tako enostavno. avtorji so ga imenovali tudi Primula jelenkiana Našla sva veliko rumenocvetnih avri- Čisto možno bi bilo, da je rdeči pridih ali Primula idriana. Leta 1838 si ga je prišel kljev, a nobenega vijoličastega. Pa se mi venca ostanek kakega davnega ogledat saški kralj Friderik Avgust II. je posvetilo: "Pokličem gospoda Med- križanja avriklja s kranjskim jegličem Anka Vončina veška!" Kako, ko pa ne vem njegove ter nato ponovnega križanja križanca telefonske številke? Poklicala sem kar z avrikljem. S tem namreč populacija poznavalca. Povedal je, da je razpon na informacije in izvedela njegovo avriklja dobi nekaj značilnosti kranj- barv cvetov idrijskih jegličev od domačo številko. Bil je doma. S slušalko skega jegliča, ki se pač lahko izrazijo rumeno oranžne pa vse do vijoličaste, na ušesu sem sledila navodilom: "Po- pri nekaterih osebkih (introgresija)." da pa imajo vedno rumeno golt cveta. glejte proti robu Gore, blizu planinske Maja sem dobila povabilo gospoda No, idrc z Gore ga nima. steze, tik nad gozdom …" Naš tatko se je Rafaela Terpina na ogled nahajališča Vsako pomlad Gora zazeleni in pred mano prebijal skozi grmovje in – lepega čeveljca (Cypripedium calce- vzcveti, idrc pa čaka na obisk. Obi- ga res našel. Med rumenimi avriklji se je olus) na Idrijskem. Med sprehodom skovalcem Gore – med njimi je vedno bohotila ena sama rastlina z mnogimi med razkošnimi copatki čeveljcev, več "celincev" iz notranjosti naše vijoličastimi cvetovi. Bil je že na pol ki sem jih v naravi videla prvič, sem slovenske kokoške – pa želim veliko odcvetel, a vendar lepotec. Liste je imel mu omenila tudi domnevnega idrca razkošnih pogledov na cvetne poljane kot avrikelj, a nekoliko mehkejše in z Gore in mu pokazala fotke. Gospod in globoko spodaj na Deželo, ki se brez belega poprha. Po najdbi trofeje Rafael velja za njegovega odličnega koplje v soncu. m sva pregledala še gozd pod nahajali- ščem. Kranjskega jegliča, ki bi se lahko križal z avrikljem, nisva našla. Najbližje meni znano nahajališče je pod Malim Golakom, to pa je kar oddaljeno. V kakšni druščini pa raste idrc? Na zaraščajočem se pašniku, tik nad gozdnatim pobočjem bukve in črnega gabra, nagnjenim proti severu, proti cesti Col–Predmeja. Na rastišču sem popisala: avrikelj, ozkolistno vilovino (Sesleria juncifolia), Clusijev svišč (Gentiana clusii), tržaški svišč (Gentia- na tergestina), petoprstnik (Potentilla sp.), grebenušo (Polygala sp.), pasjo vijolico (Viola canina) in navadni brin (Juniperus communis).

Idrijski jeglič Foto: Irena Breščak

|67| KAKO SO NEKOČ RISALI PANORAME HRIBOV Razgled z vlaka

Ljubljana–Planica Besedilo: A. S.

Danes se sploh več ne zavedamo, vodijo žepne napravice, ki jih je spomnilo zanimivo sporočilo kako nam računalniki pomagajo usmerjajo sateliti, celo panorame Aleša Gučka: tudi pri obiskovanju gora. Foto- hribov nam znajo narisati računal- "Moj oče Svetozar Guček – Zare grafira lahko vsak, zemljevidov niki. Kako pa je vse to bilo precej je bil alpinist, kasneje vnet pla- imamo nešteto, po terenu nas drugače pred nekaj desetletji, nas ninec, turni smučar, tri leta po

Jezero Jasna pri Kranjski Gori Foto: Dan Briški

|68| Planinski vestnik | AVGUST 2012 vojni gospodar Aljaževega doma da smo šli v Planico, ali že izstopili (na skici zgoraj) in nazaj grede v Vratih, mednarodni smučarski v Kranjski Gori, da smo smučali spodaj pod črto (zasukano na sodnik, učitelj smučanja, avtor in se pozno popoldne vrnili. Vlak glavo). Pavs papir je sprhnel, knjige o bloškem smučanju, je zjutraj iz Ljubljane odpeljal ob ostala pa je kopija na papir ozalid, ilustrator športnih knjig, pisec 5.45 in prisopihal v Kranjsko Goro razvit s salmijakom." številnih člankov o zgodovini smu- okoli 9.15. Iz Kranjske Gore je od- Objavljamo skico, kakršno nam čanja, dolgoletni član OK Planica, peljal ob 16.30 in se končno ustavil je uspelo rešiti z ozalida. Kakovost usposobil je okoli 1500 smučarskih v Ljubljani okoli 20.00 ure. Nato seveda ni velika, zgodovinsko pa je sodnikov v Sloveniji, član FIS Te- pa peš s pancarji domov. zagotovo zanimiva. m belenkomiteeja ... in predvsem moj Spomnim se, da je oče okoli leta oče, ki me je navdušil nad smuča- 1955 vzel iz nahrbtnika pavs papir njem, celo preveč. in nanj narisal vse griče, hribe in Z vlakom smo se vozili po 2. sve- gore na levi strani smeri vožnje tovni vojni od Ljubljane do Rateč, vlaka iz Ljubljane proti Gorenjski

|69| Narava v gorskem svetu Najboljši način za varovanje in ohranjanje gorskega okolja so ozaveščanje, izobraževanje in informiranje planincev ter tudi drugih obiskovalcev gora. Varstvo gorske narave je bilo v izobraževanjih Planinske zveze Slovenije prisotno že vse od leta 1954 (program za gorske stražarje). Zdaj je vključeno tudi v nekatere druge programe usposabljanj PZS. Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo. Varovanje narave je v najširšem družbenem nica Slika na naslovnici: brezstebelna lep (Silene acaulis) 4.990 SIT interesu,Foto: Irena MuπiË planinstvo pa je z naravo tesno povezano, zato dosledno 20,82 EUR spoštuje prvine varstva narave in okolja in je v tem prizadevanju zgled drugim. Množičnost

VZGOJNA LITERATURA PZS Narava v gorskem svetu gorskem v Narava Narava v gorskem svetu gorskem v Narava obiskaAlpinistiËna πolav —gorah,dodatek sodobni uËbenik Mentor planinske skupine prometNevarnosti v gorah in druge oblike Oprema za gore in stene civilizacijePlaninska orientacijska vednotekmovanja bolj

Planinska πola —priroËnik

benik Ë u ogrožajoPlaninski tabori —priro prvobitnostËnik Podhladitev, omrzline in druge poπkodbe zaradi mraza gorskegaProti vrhovom —priro Ëniksveta. Skrb za Prehrana v gorah varstvoSlovenski alpinizem narave ‘97 in okolja NARAVA Slovenski alpinizem ‘98 je Slovenskizato alpinizem ena ‘99 temeljnih Slovenski alpinizem 2000 V GORSKEM —priroËnik vzgojna literatura Turno smuËanje Planinske zaloæbe Slovenije dolžnostiVeliki pionirji alpinizma planinca in SVETU bistveni sestavni del PZS

planinske vzgoje.3/31/06 10:04:58 AM

1 Narava v gorskem svetu 2.indd Do leta 2006 se je za vse teme naravovarstvenega usposabljanja kot učbenik uporabljala druga dopolnjena izdaja edicije Narava v gorskem svetu (poznavanje in varstvo narave za planince) iz leta 1982. Ugotovljeno je bilo, da nekatere oblike ravnanja, za katere se je še pred dvajsetimi leti menilo, da so ustrezne, danes niso več dobre in prijazne za gorsko naravo. Zato so si v Komisiji za varstvo gorske narave zadali nalogo, da bodo izdali novo, posodobljeno edicijo z istimi avtorji, ki bo služila kot učbenik za varuhe gorske narave in druge programe ter gorske stražarje, ob tem pa bo napisana poljudno, tako da bodo po njej segali tudi drugi ljubitelji in obiskovalci gorske narave. Tem bo pomagala pri izpopolnjevanju izobraževanja o gorski naravi, ki ji je uspelo ohraniti svojo divjo lepoto in občudovanje človeka.

V času od 15. 8. do 14. 9. 2012 je knjiga na voljo s 50-odstotnim popustom, in sicer po ceni 10,41 €.*

*DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

INFORMACIJE in NAROČILA: Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, - po pošti: Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, - telefon: 01 / 43 45 684 ali faks: 01 / 43 45 691, - e -naročila: [email protected] ali - preko spletne trgovine PZS. Slovenski planinski muzej, - Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, - telefon (0)8 380 67 30, faks: (0)4 589 10 35, - e-naročila: [email protected].

|70| Planinski vestnik | AVGUST 2012 Mladinska knjiga Trgovina AFORIZMI Slovenska 29, Ljubljana, T: 01 2410 656, E: [email protected] Misli o gorah Pestra izbira knjig s področja gorništva, alpinizma, fotomonografij in potopisov Gore ponavadi obnorijo pametnega človeka, ne pa norega. Simon Yates: Smetišča okrog naših vrhov naj gredo v zgodovino, THE WILD WITHIN ne pa na smetišče zgodovine. Vertebrate Publishing, Črne misli ob Beli peči? Ne, to pa ne. 1. izdaja: marec 2012 Bela pravljica ob Črnem jezeru? Ja, to pa ja. (trda vezava; 240 strani; barvne fotografije, cena 29,62€) Če vzameš otroke s seboj v gore, imaš več možnosti, da te bodo vzeli vnuki kdaj s seboj v gore. Šele ko prideš na vrh, vidiš, na koliko vrhov še nisi prišel. Kdor domačih gora ne ceni, tudi tujih ni vreden. Ljubiteljico gora prej osvojiš, če jo zapelješ višje.

Na gorskem teku se je slabo uvrstil. Zaželeli so COSMIC 4D 2 GTX - vse kar potrebujete v 605 gramih! mu dober tek, zato se je usedel in pomalical. Pri daljših pohodih je obutev ključnega pomena, saj nudi stopalu oporo in predvsem pomoč pri premagovanju zahtevnih terenov. Ob izbiri primerne Gora se ne da premakniti, zato se moraš ti obutve smo občutno manj utrujeni in bistveno bolj varni. Ljubitelje visokogorja premakniti iz fotelja. in zahtevnih pohodov bo Salomonov COSMIC 4D 2 GTX prepričal že po nekaj Zaradi tega te ne bodo imeli za premaknjenega. prehojenih korakih. Tehta le 605 gramov ter združuje lahkotnost tekaške obutve in stabilnost pohodnih čevljev, z vgrajeno 4D šasijo po celotni dolžini podplata. Ko te v gore mika, te mika, Z zgornje in spodnje strani je šasija obdana z blaženjem, ki zagotavlja mehkobo da se ti mik izpolni brez daljšega zamika. in udobje tudi pri daljših pohodih. Zgornji del je v celoti lepljen, kar ga loči od klasičnih usnjenih pohodnih čevljev ter mu daje športen in atraktiven Kdor nima v glavi, ta ima v nogah, izgled. Optimalno razmerje med zračnostjo in vodo odpornostjo je bi za pohodnike težko veljalo. zagotovljeno z vgrajeno GORE –TEX membrano, dober oprijem pa z robustnim Contagrip™ podplatom. COSMIC 4D 2 GTX je Samohodec ni nujno samo hodec. idealen za tiste, ki želijo zamenjati svoj stari, usnjen pohodni čevelj z novo, lahkotnejšo, bolj drzno in stabilnejšo Jožko Mislej različico. Več na WWW.SALOMON.COM

Nahrbtniki vrhunske oblike in kvalitete!

Factory store d.o.o., Griže 125, 3302 Griže • Tel: 03 710 36 86•E - mail: [email protected]•www.factorystore.si

|71| PLANINSKA OPREMA Iskanje "hvaležne pokrovke" za lastno glavo Besedilo: Tomaž Petauer Tropska čelada

Kot popotnika in toploljubnega lju- svoje svetovne revolucije. Nisem je bitelja eksotike me je pritegnila tudi vzel na Kilimandžaro, sem jo pa nosil tropska čelada. Še prej sem razmišljal na Zanzibarju, zaradi česar so me naši o sombreru, ker pa je ta neroden, če klicali "dr. Livingstone". Z njo sem laziš skozi goščavo, sem se odločil spet pešačil iz Ljubljane na Triglav, pa zanjo. Ker jih pri nas ni mogoče v obratni smeri in na svoji najnapor- dobiti, sem se odločil, da si jo izdelam nejši turi s Triglava na morje (opisano sam. Vendar kako? Na voljo sem imel v Slovencu 1995), enkrat maja pa celo le nekaj fotografij, naprej pa sem se smučal z Grintavca. Zadnja tropsko moral znajti sam. Tako sem uporabil zahtevna tura z njo je bila Polovnik, platno in ga premazal z belim tesarol kar sem opisal v Planinskem vestni- lakom, da je otrdelo, na vrhu pa ku. Zadnjič sem jo vzel s seboj lansko dodal oni značilni izrastek. Jermena leto iz Lepene čez Veliko Babo nad ni imela. Nato sem jo preizkusil na Krnskim jezerom in Komno v Bohinj, morju, v Nerezinah na otoku Lošinju kjer sem srečal prijateljico Marto, s in na Osorščici, hribu nad njimi. Bila Tropski čeladnik Foto: Tomaž Petauer katero smo delali Slovenski veliki je neugledna, vendar dovolj prepo- leksikon, in ji salutiral: "Kilimandžar- znavna kot taka, tako da jo je celo ski ekspedicijski korpus!" (ali kar je neki Francoz imenoval "casquette Ošinil me je žarek baterije in nekdo je ostalo od njega). colonialle".1 zašepetal: "Tale je pa alpinist – čelado ima." Nisem ugovarjal, čeprav sem bil Končni rezultat je bila "tropska čelada" Končno ta prava namenjen le na Rinke, kamor je še kar Čelada je bila po šestindvajsetih Pozneje sem od kolegice, ki je bila spodobna pot. letih dotrajana. Po robu razcefrana, nekoč v Nigeriji, dobil "pravo", ki stiropor nalomljen, pa tudi jermen pa je bila izdelana v Etiopiji (?). Bila Ekspedicija v trope sem že moral flikati. Poleg tega sem je olivno zelena, bolj spominek Pa smo šli na Kilimandžaro. Odpravo začel, kakor se spodobi, na Triglav kakor za resno uporabo, za manjšo je organiziralo PD Kamenjak z Reke, jemati zaščitno čelado, resda ne alpi- glavo, notranja obloga kar iz nekega vmes je bilo tudi nekaj Slovencev, nistične, ampak delavsko (sicer jih po italijanskega časopisa in brez pre- med njimi Viki Grošelj in Danilo Ce- mojih opažanjih ima večina kolesar- zračevalnih luknjic. Prelakiral sem dilnik, ki sta preplezala novo prven- ske); da pa bi mi na nahrbtniku bin- časopis in zvrtal luknjice. Na mojem stveno po ledeniku. Neka Rečanka gljali kar dve ... Rešitev je pokrivalo, ki prvem pohodu iz Ljubljane na Triglav pa je imela tropsko čelado, boljšo od ga je mogoče stlačiti v nahrbtnik. Taki se je kar dobro obnesla (ali pa se mi moje, tako da sem se zaljubil vanjo (v so platneni "safari" klobuki, a zakaj je vsaj zdelo imenitno, da jo nosim). čelado, ne v Rečanko, čeprav je bila bi ga kupil, ko pa lahko nekaj takega Ko sem na Ledinah, kjer je bilo tudi ta luštna). Zbarantal sem jo za mnogo ceneje in po svoji meri napra- polno, prenočil na žimnici v jedilnici svojo torbico iz kameljega usnja, ki vim kar sam? In sem. Izbral sem mate- z nahrbtnikom in čelado ob sebi, mi jo je prinesel brat iz Tunizije. Imela rial, ki je nadvse primeren za to: alu- so pozneje prišli še trije planinci. je jedro iz stiropora in spodobno folizirano prevleko zoper pripeko za spodnjo oblogo, prezračevalne avtomobilsko steklo, ki sem jo ojačal 1 Kolonialno pokrivalo. luknjice pa sem moral spet zvrtati z lepilnim trakom. (Iz te prevleke si sam. Za večjo imenitnost sem spredaj lahko izdelate tudi termični telovnik vtaknil značko Kilimandžara, ki sem in navadno plastenko spremenite v Tropske čelade Foto: Tomaž Petauer jo pozneje zamenjal z emblemom termovko). Namesto jermena, ki se zatakne čez prednji rob, sem uporabil elastični trak, ki se enostavno potlači v notranjost. Ker ni toga, bi jo bilo primerneje kakor "čelada" imenovati "tropsko pokrivalo", a to ni pomemb- no; je zgrbančena, poveznjena na glavo pa dobi pravilnejšo obliko. A test je prestala v pripeki v začetku letošnjih prvomajskih praznikov na Volovji rebri. Kolonialni pozdrav! m

|72| Planinski vestnik | AVGUST 2012 88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz. Planinski vestnik tudi v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.

|3|