DOCSLIB.ORG

Policentrično Omrežje Središč in Dostopnost Prebivalstva Do Storitev Splošnega in Splošnega Gospodarskega Pomena

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Policentrično Omrežje Središč in Dostopnost Prebivalstva Do Storitev Splošnega in Splošnega Gospodarskega Pomena POLICENTRIČNO OMREŽJE SREDIŠČ IN DOSTOPNOST PREBIVALSTVA DO STORITEV SPLOŠNEGA IN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA KONČNO POROČILO Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Izvajalec: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, junij 2016 0 POLICENTRIČNO OMREŽJE SREDIŠČ IN DOSTOPNOST PREBIVALSTVA DO STORITEV SPLOŠNEGA IN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA KONČNO POROČILO Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Predstavnika naročnika: mag. Tomaž Miklavčič in Blanka Bartol Izvajalec: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Vodja projekta: dr. Janez Nared Projektna skupina: dr. David Bole dr. Mateja Breg Valjavec dr. Rok Ciglič dr. Majda Černič Istenič Maruša Goluža dr. Jani Kozina dr. Lucija Lapuh dr. Nika Razpotnik Visković Peter Repolusk Petra Rus dr. Jernej Tiran 1 KAZALO POVZETEK ................................................................................................................................................ 4 1 UVOD ............................................................................................................................................... 8 2 TEORIJA CENTRALNIH NASELIJ, POLICENTRIZMA IN STORITEV SPLOŠNEGA IN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA .................................................................................................................. 11 2.1 Storitve splošnega in splošnega gospodarskega pomena pri opredeljevanju centralnih naselij 20 3 IZHODIŠČA RAZISKAVE IN METODOLOGIJA .................................................................................. 23 3.1 Sodobne spremembe, ki vplivajo na sistem poselitve .......................................................... 23 3.2 Uporabljene metode ............................................................................................................. 25 4 OPREDELITEV STOPENJ CENTRALNOSTI IN PRIPADAJOČIH FUNKCIJ ............................................ 27 4.1 Morfološka in funkcijska merila ............................................................................................ 28 4.2 Kolokacija............................................................................................................................... 30 5 DOLOČITEV STOPNJE CENTRALNOSTI SLOVENSKIH NASELIJ ........................................................ 32 5.1 Stična naselja ......................................................................................................................... 32 5.2 Somestja ................................................................................................................................ 50 5.3 Morfološka in funkcijska opredelitev centralnih naselij ....................................................... 61 6 VLOGA CENTRALNIH NASELIJ Z VIDIKA GRAVITACIJSKIH ZALEDIJ ................................................. 67 6.1 Izhodišča in metodologija ...................................................................................................... 67 6.2 Določitev gravitacijskih zaledij na podlagi meja dnevne mobilnosti delavcev...................... 69 6.3 Ujemanje gravitacijskih zaledij z regionalnimi členitvami izbranih javnih služb ................... 72 7 ANALIZA VRZELI MED OPREDELITVIJO CENTRALNIH NASELIJ V STRATEGIJI PROSTORSKEGA RAZVOJA IZ LETA 2004 TER REZULTATI ŠTUDIJE ................................................................................... 86 7.1 Analiza vrzeli ob upoštevanju velikosti naselja po številu prebivalcev in opremljenosti naselja s funkcijami ......................................................................................................................... 100 8 KONKURENČNOST SLOVENSKIH NASELIJ .................................................................................... 102 8.1 Izhodišča in metodologija .................................................................................................... 102 8.2 Mednarodna konkurenčnost slovenskih mest .................................................................... 103 8.3 Analiza konkurenčnosti centralnih naselij ........................................................................... 109 9 SKLEPI IN PRIPOROČILA ZA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE SISTEMA CENTRALNIH NASELIJ ... 116 9.1 Predlog sistema centralnih naselij v Sloveniji ..................................................................... 116 2 9.2 Opredeljevanje centralnih naselij v občinskih prostorskih načrtih ter regionalnih razvojnih programih ........................................................................................................................................ 121 9.3 Nabor ukrepov za učinkovito upravljanje sistema centralnih naselij .................................. 122 9.4 Spremljanje in vrednotenje policentričnega omrežja središč ............................................. 123 9.5 Dodatne raziskave ............................................................................................................... 124 10 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................. 125 11 PRILOGE ................................................................................................................................... 131 11.1 Metapodatki po funkcijah ................................................................................................... 131 11.2 Navodila za opredeljevanje centralnih naselij ..................................................................... 168 11.3 Morfološka in funkcijska opredelitev – preglednice ........................................................... 171 11.4 Baza podatkov (na elektronskem nosilcu) ........................................................................... 200 12 SEZNAM PRILOG ...................................................................................................................... 201 12.1 Seznam preglednic .............................................................................................................. 201 12.2 Seznam slik .......................................................................................................................... 202 3 POVZETEK Predmet projektne naloge je analiza policentričnega omrežja urbanih središč v Republiki Sloveniji z vidika opremljenosti s storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Podlaga za analizo so tuje in domače študije o centralnih naseljih ter ostali strateški dokumenti. Kot so pokazale omenjene študije, je struktura centralnih naselij na višjih stopnjah razmeroma stabilna, večje spremembe pa so vidne v centralnih naseljih nižjih stopenj, zlasti zaradi prostorskih in družbenih sprememb v preteklih desetletjih, kot so reforma lokalna samouprave, centralizacija, digitalizacija in povečana raba interneta, izgradnja avtocestnega križa in naraščajoča mobilnost, suburbanizacija … Sodobne raziskave centralnih naselij v tujini so izhodiščno preučevanje opremljenosti s storitvami nadgradile z novimi prijemi. V ospredju so razprave o razmerju med kohezivnostjo in konkurenčnostjo, razprave o funkcijskih regijah in funkcijskem policentrizmu. Omenjene sodobnejše koncepte smo upoštevali pri analizi omrežja centralnih naselij, kjer smo se oprli na storitve splošnega pomena, to je storitve, ki jih javni organi države opredelijo kot storitve v splošnem interesu in se zanje uporabljajo posebne obveznosti javne službe. Po tujih zgledih smo širši nabor storitev omejili na štiri poglavitne funkcije, in sicer javno upravo, šolstvo, zdravstvo in sodstvo. Ožji nabor storitev splošnega pomena je omogočil razmeroma pregledno opredelitev centralnih naselij, saj bi bil ob dodajanju novih funkcij sistem manj pregleden, zaradi kolokacije funkcij (različne funkcije se pojavljajo v istem naselju) pa dodajanje novih funkcij tudi ne bi prineslo bistveno drugačnih rezultatov. Izoblikovali smo podatkovno zbirko opremljenosti središč s storitvami splošnega pomena, ki poleg georeferenciranih podatkov vsebuje tudi meta podatke. V njej smo zajeli 703 naselja z vsaj eno od štirih poglavitnih funkcij s podatki, temelječimi na Poslovnem registru Slovenije (AJPES) in zbirkah pristojnih javnih ustanov. V naslednji fazi smo izhajajoč iz dosedanjih opredelitev centralnih naselij, predlogov fokusne skupine in delavnice z zainteresirano javnostjo opredelili šest stopenj centralnosti na podlagi morfološkega (število prebivalcev) in funkcijskega merila (opremljenost s pričakovanimi funkcijami): stopnja število prebivalcev pričakovane funkcije 1. nacionalno središče mednarodnega 100.001 in več - sedež javne univerze pomena - univerzitetni klinični center - višje sodišče 2. središče nacionalnega pomena 20.001–100.000 - sedež visoke šole, fakultete ali akademije - večja splošna bolnica 3. središče regionalnega pomena 10.001–20.000 - okrožno sodišče - sedež višje šole - bolnišnica - sedež srednje šole 4. središče medobčinskega pomena 3001–10.000 - zdravstveni dom - upravna enota - okrajno sodišče 5. središče lokalnega pomena 1501–3000 - popolna osnovna šola 4 - zdravstvena postaja - sedež občine 6. središče vicinalnega pomena 501–1500 - podružnica osnovne šole Zaradi specifične razpršene poselitve v Sloveniji smo dodali novo kategorijo centralnih naselij z manj kot 500 prebivalci, ki pa so morala imeti vsaj dve od obravnavanih štirih funkcij. To so večinoma vaška naselja, ki so hkrati sedeži občine in nudijo zato številne druge funkcije. Zaznali smo tudi, da več administrativnih naselij leži tesno eno ob drugem in dejansko predstavljajo eno naselje. Takšna naselja, ki
Load more

Recommended publications
  • Možnosti in Priložnosti Socialne Oskrbe Na Domu
    B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Spletno poslovanje MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI SOCIALNE OSKRBE NA DOMU Mentorica: mag. Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Kandidatka: Stanislava Kralj Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kranj, januar 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Marini Vodopivec za strokovno pomoč in usmerjanje ob izdelavi moje diplomske naloge. Zahvaljujem se lektorici Ani Peklenik, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledala. Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali na mojo anketno raziskavo in vsem intervjuvancem za odgovore. Zahvaljujem se svojim prijateljem in sodelavcem, ki ste se pri izdelavi dela posebej angažirali in mi bili v moralno oporo. Hvala moji družini za podporo in potrpežljivost. Hvala vsem, ki ste mi v času študija kakorkoli pomagali in mi stali ob strani. IZJAVA »Študentka Stanislava Kralj izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Marine Vodopivec.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne _____________ Podpis: __________________ POVZETEK V diplomski nalogi obravnavamo organizirano pomoč v lokalnem okolju in na domu osebe, ki potrebuje nego in pomoč. Zanima nas, ali lahko oseba dobi pomoč na svojem domu, v svojem kraju, v instituciji, ali jo mora iskati v drugih občinah. Menimo, da je za osebo najbolje, da se ji pomaga v domačem okolju. Tako ni potrebe po selitvi v drugo okolje ali regijo. Naše mnenje je, da v večjih občinah osebe lažje pridejo do pomoči, ker je tam več ponudnikov. V diplomski nalogi nas zanima, ali je v manjših občinah poskrbljeno za starejše pomoči potrebne, invalide in dolgotrajno bolne.
    [Show full text]
  • Univerza Na Primorskem Fakulteta Za Management
    9 UNIVERZA NA PRIMORSKEM 201 FAKULTETA ZA MANAGEMENT ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA AZRA DELJANIN ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA NALOGA PROJEKTNA ZAKLJUČNA AZRA DELJANIN DELJANIN AZRA KOPER, 2019 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT Zaključna projektna naloga ANALIZA RAZVOJA DEJAVNIKOV TURIZMA V IZBRANI OBČINI Azra Deljanin Koper, 2019 Mentor: doc. dr. Jana Hojnik POVZETEK Med eno izmed najbolj obetavnih in bolje rastočih gospodarskih dejavnosti danes štejemo turizem, saj veliko pripomore k rasti in razvoju tako mikro kot tudi makro regij. Čeprav veliko lokacij ponuja dobre priložnosti za turizem, so te večinoma premalo izkoriščene in tam se pojavlja premajhna obiskanost. Dobro izkoriščenost lahko vidimo na primerih večjih krajev, kot sta Bled in Ljubljana, z rastjo teh pa zapostavljamo manjše kraje. Naklo je izjemno dober primer turističnega kraja, ki je bil skozi leta zapostavljen. Razvoj turizma v tem kraju se je začel že pred izgradnjo železnice, saj je tam potekala glavna cestna povezava med Kranjem, in takrat najbolj razvitim industrijskim krajem, Tržičem. Skozi leta se je mesto razvijalo, dandanes pa turizem upada zaradi rasti večjih krajev v bližini. Po pregleda teorije dejavnikov razvoja turizma, smo preko anketiranja in intervjujanja turističnih delavcev v Naklu želeli izvedeti njihovo mnenje o trenutnem stanju turizma in možnostih ponovnega odprtja turističnih točk ter nadaljnega razvoja le-teh. Ključne besede: turizem, občina Naklo, turistična ponudba, turistična destinacija, turistične točke, SUMMARY Nowadays tourism is known as one of the most promising and growing economic zones because it supports the growth of micro and macro regions in the world. Although many locations offer various options for tourism growth, they are usually not used well enough for tourists to come visit them.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Od Prvega Štetja Prebivalstva, Ki Je Bilo Na Področju Današnje Občine
    PREBIVALSTVO NA OBMOČJU OBČINE KRANJ Vlado Valenčič I. Od prvega štetja prebivalstva, ki je bilo na področju današnje občine Kranj izvedeno leta 1754, so ohranjeni popisi za župnije Kranj, Šmartno pri Kranju, Naklo, Preddvor, Križe, Smlednik in vikariat Podbrezje. Popis zajema župnije v njihovem obsegu pred reformami Jožefa II., ki so prinesle več novih župnij in znatno spremenile obseg dotedanjih.1 Ozemlja prvih štirih župnij so sedaj v celoti vključena v kranjsko občino, od ostalih treh ji pripadajo le nekatere vasi. Ozemlje občine sega še na področja nekaterih drugih župnij, za katere nimamo podatkov prvega štetja. To so bile predjožefinske župnije Cerklje, Šenčur, Velesovo, Jezer­ sko, Selca in Stara Loka. V celoti je vključeno v občino Kranj ozemlje župnij Cerklje, Šenčur, Velesovo in Jezersko; od župnij Selca in Stara Loka je v kranjski občini le nekaj naselij. Popisno gradivo iz let.a 1754 se nanaša na jedro današnje občine in je dovolj pomembno, da more biti osnova za primerjavo razvoja prebivalstva na kranjskem področju. 0 splošnem značaju in pomenu prvega ljudskega štetja je naše zgo­ dovinopisje že razpravljalo. Tudi popisi za nekatere župnije so bili že izkoriščeni za prikaz stanja in razvoja prebivalstva na posameznih področ­ jih.2 Iz popisa kranjske župnije so bili objavljeni podatki o številu hiš in prebivalcev.3 Ohranjeni seznami prebivalcev, za vsako župnijo v enem ali več zvezkih, vsebujejo prebivalce po imenu, spolu, starosti in stanu ter nava­ jajo kraj, kjer so živeli, in zemljiško gospostvo, kateremu so bili podložni.4 jfi---------- 1 Glede obsega župnij pred Jožefom II. prim. M. M ik lavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Glasnik muzejskega društva za Slo­ venijo 25—26 (1944—1945), 48 sl.
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, sreda Cena 4,13 € ISSN 1318-0576 Leto XVIII 55 4. 6. 2008 DRŽAVNI ZBOR 2296. Kazenski zakonik (KZ-1) Sistem zakonitih kazenskih sankcij 3. člen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (1) Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne sankcije in izdajam varnostni ukrepi. (2) Za kaznivo dejanje je v zakonu vedno predpisana kazen, ki se izreče storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem bese- U K A Z dilu: storilec) v sorazmerju s težo dejanja in njegovo krivdo. Ob o razglasitvi Kazenskega zakonika (KZ-1) pogojih, določenih v splošnem delu tega zakonika, se storilcu smejo izreči namesto kazni opozorilne sankcije in poleg kazni Razglašam Kazenski zakonik (KZ-1), ki ga je sprejel ali opozorilne sankcije še varnostni ukrepi. Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2008. (3) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se proti sto- rilcu zaradi storjenega kaznivega dejanja izrečeta tudi odvzem Št. 003-02-4/2008-22 premoženjske koristi in objava sodbe. Ljubljana, dne 28. maja 2008 (4) Kadar predpisi določajo, naj se zaradi same obsodbe za kaznivo dejanje obsojenki oziroma obsojencu (v nadaljnjem dr. Danilo Türk l.r. besedilu: obsojenec) poleg izrečenih kazenskih sankcij od- Predsednik vzamejo ali omejijo kakšne pravice, velja tudi za take pravne Republike Slovenije posledice prepoved iz prejšnjega člena. Drugo poglavje K A Z E N S K I Z A K O N I K VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA (KZ-1) 1. Osebna veljavnost SPLOŠNI DEL Enaka veljavnost kazenskega zakona 4.
    [Show full text]
  • Občinenakloštevilka 93/Leto 24 Uvodnik
    marecGlas 2018 občineNakloŠtevilka 93/leto 24 uvodnik Razmišljati izven okvirjev V tej številki ... Andreja Kosec, odgovorna urednica ŽUPANOV GLAS 3 IZ NAŠE SRENJE 4 Odreči se. Čemurkoli. Je grozno težko. Ker Brez povezovanja, prireditev in smo razvajeni, je prvi odgovor, ki se mi ponu­ predstavitvenega gradiva ni turizma! 4 di, saj vse imamo, ničesar ne pogrešamo. Ničesar materialne­ Jaslice v naravnem okolju že tretje leto 5 ga, kar bi bilo očitno navzven. Povsem vsakdanji, samodejen prizor, ko zavijemo v trgovino po tisto, kar nam je zmanjkalo, Kronika je neprecenljiv vir 6 se mi še vedno zdi privilegij. Tak nepotreben privilegij, ki je v Delovanje društva v zimskih mesecih 6 resnici »hendikep«. V službi ostanemo nekaj ur več, oddelamo KULTURNI ODMEV 8 še za dodatnega pol človeka dela, da gremo lahko v trgovine, saj ob vsej pros tovoljni tlaki sodobnega časa nimamo volje niti Recital v izvedbi Anatola Šterna 8 računice, da bi sami pridelali hrano, pomolzli kravo idr. Sicer V Podbrezjah brali Sonetje nesreče 9 karikiram, a zdi se mi, da kapitalistični žakelj poka po šivih. Pa Dve zanimivi slikarski razstavi in recital ne v smislu, da je v njem že zadosti naših žuljev, teh namreč nikoli ne bo dovolj, ampak vse več je ljudi, ki se jim zdijo žulji v Pavlinovi galeriji 10 v tisti veliki vreči dajatve nenasitnim, ki zlorabljajo svojo moč Praznovanje Prešernovega dneva za izkoriščanje v svoj blagor. Tako tožijo, da nimajo časa zase, v Krajevni knjižnici Naklo 11 da iz službe prihajajo izčrpani in nimajo volje, da bi živeli izven danih okvirjev …, kajti pravo zadovoljstvo ni merljivo v denarju.
    [Show full text]
  • Letno Poročilo O Kakvosti Pitne Vode Za Javne
    Letno poročilo o kakovosti pitne vode za javne vodovodne sisteme v upravljanju Komunale Kranj za leto 2020 Kranj, marec 2021 NASLOV: Letno poročilo o kakovosti pitne vode za javne vodovodne sisteme v upravljanju Komunale Kranj za leto 2020 IZVAJALEC MIKROBIOLOŠKIH ANALIZ: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), Center za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja, Oddelek za mikrobiološke analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Kranj, Laboratorij za vode in druge vzorce okolja Gosposvetska ulica 12 4000 Kranj IZVAJALEC KEMIJSKIH ANALIZ: NLZOH, Center za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja, Oddelek za kemijske analize živil, vod in drugih vzorcev okolja Kranj, Laboratorij za preiskave vod in drugih vzorcev okolja Gosposvetska ulica 12 4000 Kranj IZVAJALEC VZORČENJA: NLZOH, Center za okolje in zdravje, Oddelek za okolje in zdravje Kranj, Enota za vode in živila Gosposvetska ulica 12 4000 Kranj in Komunala Kranj, javno podjetje, d.o.o. Ulica Mirka Vadnova 1 4000 Kranj DATUM: marec 2021 PRIPRAVILA: Marko Erjavec, dipl. san. inž. (NLZOH) Rok Oblak, dipl. san. inž. (Komunala Kranj) KAZALO 1. UVOD ............................................................................................................................................................ 4 2. VODOVODNI SISTEM KRANJ ............................................................................................................... 7 3. VODOVODNI SISTEM BESNICA ..........................................................................................................11
    [Show full text]
  • Občine Številka 82/Leto 21 Uvodnik
    Glas Naklo junij 2015 občine Številka 82/leto 21 UVODNIK V tej številki ... ŽUPANOV KOTIČEK 3 POD ČRTO Ustanovitev komisije 4 Sita obljub 4 IZ NAŠE SRENJE Podjeten in priden kot čebele 5 Rdeče jagode rada jem … vsako leto rajši ... 5 V občini zbranih 500 imen 6 Iz temine rovov v svit življenja 7 Andreja Kosec, odgovorna urednica Polni energije in z novo močjo v poletje 8 Parada starodobnikov 8 Če česa res ne maram, je to prikrivanje oz. neizražanje Country line dance 10 mnenja. O čemer koli. Pa vendarle ljudje to počnemo iz KULTURNI ODMEV različnih vzrokov. Nekateri so sramežljivi, drugi bojazljivi, Knjižnica, pa ne samo to 11 tretji (enostavno) neodkriti. Mislim, da s tem pogosto de- Na Tednu ljubiteljske kulture 12 lamo škodo sami sebi, ker se posledično ne moremo pogo- varjati. Zato cenim tiste, ki si upajo povedati svoje mnenje, SREDICA še posebej, če je aktualno in družbeno pereče, sporno. Tako Izginule podobe vsakdana (1. del) 13 osebna stališča kot javno mnenje pa se pogosto izoblikuje- ZNANI NAKLANCI jo na podlagi glasno povedanega, kar je v marčevski številki Profesor Alojzij Strupi »žrtev svobode« 14 glasila naredil Franci Šinkar v rubriki Jaz pa razmišljam tako. JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO Zavzel je stališče, ki ga zagovarja, čeprav je enostransko in Sadovi brezbrižnosti 16 pristransko. Naglas se je odzval na dogajanja, ki mu niso všeč in s tem pozval h glasnemu razmišljanju tiste, ki me­ Naklanska homofobična sedanjost 17 nite podobno in druge, ki takšnemu razmišljanju absolutno ŠPORT nasprotujete. Zato sem iskreno vesela pisma g. Uroša Feldi- Atletom Športnega društva Naklo 10 medalj 18 na, ker je pripomogel k javnemu dialogu pro et contra.
    [Show full text]
  • Zapeljan Po Gorenjski
    Zapeljan po Gorenjski Knjižica kolesarskih izletov po gorenjskih obcinah, vkljucenih v sistem izposoje koles Gorenjska.bike 1 Zapeljan po Gorenjski: knjižica z izleti po občinah, vključenih v sistem Gorenjska.bike Lektura: Tadej Turnšek Oblikovanje: Lučka Berlot CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Občina Jesenice, MO Kranj, Občina Naklo, Občina Tržič 2020, 2000 izvodov Izdano s sofi nanciranjem Evropskega sklada za regionalni razvoj 2 Operacija Hitro s kolesom: po opravkih, na izlet po domači ali sosednji občini Gorenjske občine Jesenice, Kranj, Naklo, Radovljica in Tržič so v letu 2017 pristopile k izdelavi Celostnih prometnih strategij občin (CPS). Cilj teh dokumentov je trajnostno prometno načrtovanje, ki podpira trajnostno mobilnost – hojo, kolesarjenje in javni potniški promet. Trajnostne mobilnosti ne moremo uresničevati brez ureditve prim- ernih površin za hojo in kolesarjenje. Zato so se občine zavezale nadalje vlagati v razvoj površin za pešce in kolesarje, ne le za os- ebne avtomobile. S spodbujanjem hoje in kolesarjenja namreč vsem občanom in obiskovalcem omogočajo varno premikanje – hkrati pa tudi skrb za zdravje in varovanje okolja. V občinah se je hitro pokazala potreba po enotnem, regijskem upra- vljanju površin za kolesarje, zato smo leta 2017 v sodelovanju z BSC Kranj in CIPRO Slovenija, društvom za varstvo Alp, stopili v operaci- jo Hitro s kolesom in uspešno pridobili podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj (pristop CLLD). Z operacijo smo vzpostavili enotno regijsko mrežo izposoje koles – sistem Gorenjska.bike, ki uporabnikom (prebivalcem in obiskov- alcem) omogoča kolesarjenje iz ene občine v drugo oz. iz enega urbanega naselja v drugega. Sistem je enostaven za uporabo. Kako začeti in na kakšen način ga lahko koristite, si preberite na www.gorenjska.bike.
    [Show full text]
  • Občinenakloštevilka 98/Leto 25 Uvodnik
    marecGlas 2019 občineNakloŠtevilka 98/leto 25 uvodnik Spomladansko čiščenje V tej številki ... Andreja Kosec, odgovorna urednica ŽUPANOV GLAS 3 POD ČRTO 4 Najava javnih razpisov Občine Naklo 4 Marec pripada zimi in pomladi, vendar pa je IZ NAŠE SRENJE 5 vsako leto bolj pomladen. Pusta zaradi prvot- Delo operative Prostovoljnega nega poslanstva, ki ga opravlja, ne potrebu- gasilskega društva Naklo v letu 2018 5 jemo več; skoraj bi si marsikdo želel v novembru običaja, ki bi Zahvala 6 zimo priklical. A izmenjevanje segrevanja in ohlajanja Zemlje je Urejena, z obnovljenimi domačijami in kulturo po znanstveni teoriji popolnoma naravno, le da ljudje s svojim prepletena vas, privabi turiste 6 malomarnim odnosom do narave slabimo njeno sposobnost Tačke pomagačke iz KD Naklo 8 samoočiščevanja in revitaliziranja. Tarnanje in pritoževanje nis- Podbreška potica po svetu in domovini 9 ta več na mestu. Visoka raven osveščanja in pozitivne akcije Delovanje Moto društva Oldteimer različnih društev ter naravovarstvenih organizacij nas opozar- Naklo v zimskih mesecih 9 jajo na vsakem koraku. Prav zato tudi ne bi več smeli vztrajati Vpis v društvo invalidov 10 pri splošni drži, da se nas posameznikov globalni problemi ne 86. občni zbor Čebelarskega društva Naklo 10 Pred vrati nova izmenjevalnica tičejo, češ da ne moremo vplivati. To ni res. Zelo je res, da vsak »PODARIM – DOBIM« 11 šteje in zares moramo vzeti vsako stvar, ki jo lahko spremeni- Jaslice v naravnem okolju že četrto leto 12 mo pri sebi, pri svojem razmišljanju in vsakdanjem ravnanju Pustni sprevod v Dupljah 12 do okolja. Najraje s prstom pokažemo na druge, sebe pa ne KULTURNI ODMEV 13 vidimo »nič delati« za izboljšanje.
    [Show full text]
  • Nak-Novaj 15.1.2011
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Nak-Novaj 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Naklo – Črnomelj, Vreme (1782) NAKLO, 4202 Naklo, Voglarjeva 13 (Nachel, Nakles, Naklas, Naklu) Sv. Peter (omenj.
    [Show full text]
  • Množični Nesreči Na Avtocesti Za Gorenjsko Regijo, Dopolnjena
    Ministrstvo za obrambo RS Izpostava URSZR Kranj Regijski načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti za Gorenjsko regijo REPUBLIKA SLOVENIJA VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Številka: 842-14/2010-87 Datum: 13. 9. 2010 R E G I J S K I N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB MNOŽIČNI NESREČI NA AVTOCESTI ZA GORENJSKO REGIJO Verzija 2.0 (Dopolnjena verzija 2.1) (Dopolnjena verzija 2.2) (Dopolnjena verzija 2.3) Ažurirano: 06 12. 2017 Ažurirano: 07. 11. 2019 Verzija: 2.3 1 Ažurirano: 07.11.2019 Ministrstvo za obrambo RS Izpostava URSZR Kranj Regijski načrt zaščite in reševanja ob množični nesreči na avtocesti za Gorenjsko regijo K A Z A L O 1. MNOŽIČNA NESREČA NA AVTOCESTI 5 1.1. Uvod 5 1.2. Splošni podatki o avtocesti 5 1.3. Opis avtoceste 8 1.4. Vzroki in značilnosti nesreče na avtocesti 12 1.5. Sklepne ugotovitve 14 2. OBSEG NAČRTOVANJA 15 2.1. Temeljne ravni načrtovanja 15 2.2. Načela, zaščite, reševanja in pomoči 15 3. KONCEPT ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI OB MNOŽIČNI NESREČI NA AVTOCESTI 16 3.1. Temeljne podmene načrta 16 3.2. Zamisel izvedbe zaščite in reševanja 16 3.3. Uporaba načrta 18 4. SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA 20 4.1. Pregled organov in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog iz regijske pristojnosti 20 4.2. Materialno-tehnična sredstva za izvajanje načrta 22 4.3. Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta 22 5. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE 23 5.1. Opazovanje in obveščanje 23 5.2. Alarmiranje 26 6. AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV 27 6.1.
    [Show full text]