Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1355

NAKLO 5. člen (uporabljeni izrazi in pojmi) 469. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zako- Občine Naklo nom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 – ZPNačrt-A), z Uredbo o Prostorskem redu Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Uredbo o enotni klasifika- (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B, 108/09 ciji objektov CC-SI (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) in s – ZPNačrt-A) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 20. seji dne 4. 2. ZGO-1 Uradni list RS, št. 110/02 – ZGO-1, 47/04 – ZGO-1A, 2010 sprejel 102/04 – ZGO-1-UPB1, 14/05 – popr. in 126/07 – ZGO-1B, 108/09 – ZGO-1C). O D L O K 6. člen o Občinskem prostorskem načrtu Občine Naklo (območje OPN) (1) Z OPN se ureja celotno območje Občine Naklo, razen I. UVODNE DOLOČBE območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov (v nadalje- vanju: OPPN). 1. člen (2) Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine (predmet odloka) Naklo. (3) Z OPN se do sprejetja OPPN urejajo tudi območja, za (1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt katera je načrtovana izdelava OPPN. za Občino Naklo. (4) Z OPN se ne ureja območja sprejetih prostorskih iz- (2) Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) vedbenih načrtov, ki ostajajo v veljavi: je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod – Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja P 5/16-a številko projekta UD/406-44/07. (LPKF) (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/05) – Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja SE 7/6 2. člen – Podtabor (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/06) (namen OPN) – Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja obči- priključek Naklo (Uradni list RS, št. 4/06) ne, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter – Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju Črnivec (Peračica)–Podtabor (Uradni list RS, št. 33/03) usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine – Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku in varstvenih zahtev. Podtabor–Naklo (Uradni list RS, št. 35/96, 18/05, 109/07). (5) Območja državnih lokacijskih oziroma prostorskih na- 3. člen črtov so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega (cilji OPN) akta. Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgo- ročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb, ter usklajeva- II. STRATEŠKI DEL nje teh potreb z javnimi koristmi na področjih varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 1. Splošne določbe 7. člen 4. člen (namen) (vsebina OPN) Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski (1) OPN Občine Naklo vsebuje strateški in izvedbeni del razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih ter vsebuje naslednja poglavja: potencialov se s strateškim delom OPN na podlagi razvojnih I. Uvodne določbe, potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju II. Strateški del, varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih III. Izvedbeni del, dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega IV. Prehodne in končne določbe in grafične priloge strate- zdravja določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine škega in izvedbenega dela. ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lo- (2) Občinski prostorski načrt Občine Naklo ima naslednje kalnega pomena. obvezne priloge: – izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, 8. člen – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, (vsebina) – konceptualni del urbanističnega načrta za naselja (1) Strateški del OPN vsebuje tekstualni del in grafične Naklo, Malo Naklo in Polica, prikaze. – podrobnejši del urbanističnega načrta za naselja Na- (2) Tekstualni del strateškega dela OPN vsebuje nasle- klo, Malo Naklo in Polica, dnja poglavja: – smernice in mnenja, – splošne določbe, – obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, – izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, – povzetek za javnost, – zasnova prostorskega razvoja občine, – okoljsko poročilo (izdelalo podjetje Marbo, d.o.o. Bled, – zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega Alpska cesta 43, Lesce, pod številko 119/2-2007), pomena, – ostala gradiva: – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, – strokovne podlage za posege na kmetijska zemlji- – usmeritve za razvoj v krajini, šča, – usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, – omilitveni ukrepi – priloga k odloku OPN. – usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Stran 1356 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

(3) Grafični prikazi strateškega dela OPN se prikažejo na – zagotavljanje pogojev za kakovostno in sodobno izobra- geodetskih podlagah in vsebujejo: ževanje predšolske, osnovnošolske, srednješolske mladine in – zasnovo prostorskega razvoja občine ter zasnovo go- odraslih ter obenem zagotoviti pogoje za kvalitetno preživljanje spodarske javne infrastrukture, starosti občanov in dostop do zdravstvenih storitev v domačem – usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, kraju; usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namen- – zagotavljanje ohranitve obdelanosti kmetijskih površin ske rabe zemljišč, in ohranitve perspektivnih kmetij in ohranjene identitete po- – okvirna območja naselij vključno z območji razpršene deželja, podeželje povezati z obstoječo turistično ponudbo in gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana, vzpodbuditi razvoj novih ciljnim skupinam prilagojenih turistič- – okvirna območja razpršene poselitve. nih programov, tudi z obnovo in ohranitvijo kulturne dediščine in skrbjo za ohranitev naravne dediščine ter vzpodbudami za 2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine nastanek novih turističnih atraktivnosti v občini; – pospeševanje rasti, razvoja in medsebojnega pove- 9. člen zovanja malih in srednjih podjetij ter s tem ustvarjanje novih delovnih mest; (izhodišča prostorskega razvoja občine) – zagotavljanje delovanja in razvoja društvenega življenja Prostorski razvoj občine sledi izhodiščem Strategije pro- v občini, čim večjo prepoznavnost občine in njenih projektov storskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. navzven in obenem tudi medsebojno komunikacijo, izmenjavo Izhodišča za prostorski razvoj občine so sledeča: informacij in graditev partnerstev med prebivalci in organizaci- – socialna enakost vseh prebivalcev, jami znotraj občine in privabitvijo t.i. priseljencev v dogajanja – enake pravne pravice in obveznosti vseh državljanov, v občini. – polna zaposlenost in preživljanje z Iastnim delom, – možnost izobraževanja, zdravstvenega varstva in kul- 3. Zasnova prostorskega razvoja občine turnega delovanja, – ohranjanje pokrajinske raznolikosti, 11. člen – ohranjanje stavbarstva, kulturne, tehnične in umetno- (pogoji za skladnejši razvoj v prostoru) stno zgodovinske dediščine, Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izobliko- – usklajen razvoj celotnega območja občine, policentri- vanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala zem, na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje – zdravo in kakovostno bivalno okolje, naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in – zagotavljanje minimalne infrastrukturne opremljenosti ostalih naseljih, smotrno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti celotnega območja občine. v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih 10. člen vrednot ter celostno ohranjanje kulturne dediščine. (cilji prostorskega razvoja občine) 12. člen (1) Cilji prostorskega razvoja občine so naslednji: – skladen razvoj Občine Naklo po načelih trajnostnega (prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) razvoja, v povezavi z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi (1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj razmerami, dejavnosti bodo: – vzdržen prostorski razvoj, usklajen z razvojnimi in po- – območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč zno- selitvenimi potrebami, traj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove že pozidanih – upoštevanje razvojnih dokumentov posameznih nosil- območij naselij, še posebej vaških jeder, cev urejanja prostora, – območja slabših kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč – usmerjanje prostorskega razvoja skladno z varstvenimi z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, usmeritvami in zahtevami s področja varstva okolja, ohranjanja z možnostjo priključitve na prometno in komunalno infrastruk- narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter turo ter čistilno napravo, sanacijo degradiranih območij, – zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako – povezovanje posameznih območij znotraj občine, pove- da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih zovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezo- enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih na- vanje občine s širšim regionalnim prostorom, selij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture, – spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega ra- – robovi naselij, kjer bo širitev izvajana z dopolnjevanjem zvoja, in zaokroževanjem. – spodbujanje za razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih (2) Pri razporejanju poselitve v prostor občine in umešča- funkcij, razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo ter omo- nju posameznih dejavnosti je treba: gočanje možnosti za športno in kulturno dejavnost, – dopustiti gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih – zagotavljanje prebivalcem naselij možnost za vsako- območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet dnevno oskrbo, izobraževanje, informiranje in druženje, kulturne krajine, – zagotavljanje zadostne in dostopne oskrbe z družbenimi – dopustiti gradnjo manjših obratov v območjih naselij, in drugimi storitvenimi dejavnostmi, ne glede na obseg svojega ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in gravitacijskega območja. možnosti umestitve objektov v prostor, (2) Skladno s cilji bo Občina Naklo uveljavljala naslednje – preprečiti nadaljnje širjenje razpršene gradnje, razen razvojne interese: v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko – oblikovanje naravi prijaznega in kvalitetnega življenjske- zaokroži v večjo gručo, ga okolja s prizadevanjem za odstranitev velikih onesnaževal- – preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno cev okolja iz centra naselja Naklo in omilitvijo vpliva avtoceste gradnjo ob komunikacijah, na bivalno okolje ter prizadevanjem za preprečitev nadaljnjega – dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjati onesnaževanja voda, gozdov, zraka in zagotavljanjem kvalite- v prostor, tne pitne vode na čim večjem teritoriju občine ter zagotovitvijo – dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja cestnih in ostalih povezav, ki bodo povečevali varnost stalnih območja, usmerjati v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno prebivalcev in obiskovalcev; vplivali na razvoj drugih dejavnosti, Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1357

– preveriti ali je planirana širitev naselij v skladu z razpo- tnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih ložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane turističnih žil v Evropi (E 651). Vzporedno z avtocesto poteka infrastrukturne opreme, regionalna cestna povezava, ki povezuje območje s Kranjem, – preveriti sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja Tržičem in Radovljico. varovanih vrednot kulturne dediščine. (2) Območje je preko Kranja vezano na slovensko in s 13. člen tem na mednarodno železniško omrežje. (3) Območje občine je z avtocesto in regionalno cesto (omrežja naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij) povezano z osrednjim državnim letališčem – Letališče Jožeta (1) Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti Pučnika Ljubljana (15–20 minutna dostopnost). v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organiza- cije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda se razvija naslednje tipe 15. člen naselij v občini: (območja varstva narave) a) občinsko in lokalno središče – Naklo, (1) Med najbolj zanimivimi naravnimi znamenitostmi v Ob- b) oskrbna središča – Podbrezje, Spodnje in Zgornje čini Naklo sta Udin Boršt, ki je največji strnjen gozd v Ljubljanski Duplje, kotlini in Dobrava, konglomeratna terasa, znana po največjem c) ostala ruralna naselja v občini – Bistrica, Cegelnica, Go- številu vrtač med vsemi Dobravami ob Savi. bovce, Malo Naklo, Okroglo, Polica, Strahinj, Zadraga, Žeje. (2) a) Občinsko in lokalno središče: (2) Za spominski park Udin boršt kot celoto po odlo- Naselje se bo razvijalo kot sedež občine ter kulturno in ku (Odlok o razglasitvi spominskega parka Udin boršt za trgovsko-storitveno središče in središče interesov in informacij. zgodovinski in kulturni spomenik, Uradni vestnik Gorenj- Za proizvodne in obrtno servisne dejavnosti bodo namenjene ske, št. 20/85) velja varstveni režim, ki zagotavlja ohranitev proste površine med regionalno cesto Kranj – Naklo in že po- gozdne in kulturne krajine, lastnikom zemljišč pa omogoča zidanim območjem blagovnega terminala Naklo. gospodarjenje z gozdovi in kmetijskimi obdelovalnimi povr- (3) b) Oskrbna središča: šinami. Gozdni rezervat Kriva jelka v Udin borštu je naravna Za oskrbna središča je značilno, da imajo zagotovljeno vrednota državnega pomena. dnevno oskrbo, skupne prostore, gostinske obrate ter obrato- (3) Z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list valnice malega gospodarstva. V oskrbna središča bo usmerjen RS, št. 48/04) so določena ekološko pomembno območja: razvoj tistih specializiranih trgovin, ki zaradi svojih učinkov na – 25400 Sava od Radovljice do Kranja s sotočjem Tržiške prostor ne sodijo v občinsko središče, hkrati se s tem zagotovi Bistrice boljša dostopnost do porabnika (npr. kmetijske trgovine, grad- – 28600 Dacarjevo brezno beni material ...). – 27800 Žiganja vas. (4) c) Ostala ruralna naselja (4) Reka Sava od Radovljice do Kranja s sotočjem je V ostalih, ruralnih naseljih se bo težilo k zapolnitvi obsto- ječih prostih površin znotraj območja naselja ter revitalizaciji in opredeljena kot ekološko pomembno območje. Obe reki sta prenovi vaških središč, le izjemoma širitvi naselij na kmetijske pomembni nosilki vrstne pestrosti v sicer dokaj urbanizirani in gozdne površine. kmetijski krajini. Predvsem ima veliko naravovarstveno vre- dnost območje sotočja Save in Tržiške Bistrice (Nakelska 14. člen Sava). (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij (5) Dacarjevo brezno nad Zg. Dupljami v bližini vasi Žiga- v občini in regiji) nja vas, je kraško brezno. (1) Območje je vpeto v slovenski avtocestni križ, v smeri (6) Na območju občine se nahajajo naslednje naravne Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prome- vrednote:

Ident. št. Ime Zvrst Status 785 Arneševa luknja geomorfp, hidr NVDP 992 Mlinarjev studenec na Okroglem hidr NVLP 1878 V Udin boršt – osameli kras geomorf (geomorfp, hidr, geol) NVDP 2762 V Sava – od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke navzdol do Črnuč hidr, geomorf (zool, bot) NVDP 3151 Sava – Tržiška Bistrica – sotočje geomorf, hidr, bot, zool NVLP 3442 Udin boršt – gozdni rezervat Kriva jelka ekos NVLP 3444 Arharjevo brezno geomorfp NVDP 3480 Velika Lebinica geomorfp NVDP 3481 Arneševa zijalka geomorfp NVDP 3621 Dupulnik geomorfp, hidr NVDP 3672 Dacarjevo brezno geomorfp, zool NVDP 4311 Bistrica pri Naklem – fosilna struga geol, geomorf NVDP 4927 Gobovce – lehnjakovi izviri hidr NVLP 4937 Lešnica – povirno območje potoka hidr NVLP 5088 Dobrave – močvirja ob Savi ekos NVLP 5090 Jama na Okroglem geomorfp NVDP 5277 Naklo – lipa drev NVLP 5278 Podbrezje – lipa drev NVLP 5288 Udin boršt – območje vrtač geomorf NVLP 5299 Mala Lebinica geomorfp NVDP 5308 V Nakelska suha dolina geomorf NVLP Stran 1358 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

5321 V Gradišče na Dobravi – terasa geol, geomorf NVLP 5341 Jama v Arhovem partu geomorfp NVDP 5378 Kadunčev studenec geomorfp NVDP 5417 Nacovka – terasa geomorf, geol NVLP 5475 V Tržiška Bistrica – od Pristave do izliva hidr, geomorf, geol NVDP (7) Poleg naštetih naravnih vrednot so na območju še naravne vrednote – jame: Ident. št. Ime jame Kratka oznaka Režim 41078 Arhova jama Vodoravna jama 3 41081 Arneševa zjalka Jama s stalnim tokom 3 40763 Arneševa luknja Vodoravna jama 3 41076 Brezno v Kvikšovem partu Jama z breznom in etažami, 3 poševna jama 42404 Ciganska jama Spodmol, kevdrc 3 41075 Dacarjevo brezno Brezno s stalnim tokom 2 40764 Dopulnek Jama stalni izvir 3 41077 Jama v Arhovem partu Brezno 3 46950 Kačja jama nad Spodnjimi Dupljami Spodmol, kevdrc 3 44171 Kadunčev studenec Jama stalni izvir 3 40766 Mala Lebenica Jama stalni izvir 3 42878 Partizanska jama pod Okroglim Vodoravna jama 3 40765 Velika Lebenica Jama stalni izvir 3

(8) Na območju občine so posebna varstvena območja: (6) V Spodnjih Dupljah je dupljanski (Vojvodov) grad (Sp. – SI3000201 Nakelska Sava, Duplje 36), ki leži na ravnini sredi spodnjega dela vasi. Več hiš – SI3000284 Dacarjevo brezno – Žiganja vas. v naselju je etnoloških spomenikov. (7) Župnijska cerkev sv. Vida stoji na ravnini, ob poko- 16. člen pališču, zamenjala pa je starejšo cerkev, ki je stala višje nad (območja varstva kulturne dediščine) vasjo. Cerkev je baročna, zgrajena istočasno kot sosednje (1) Na območju občine je več ohranjenih objektov in ob- župnišče. Znamenje z Gosarjevimi freskami stoji na križišču močij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Na poti v Sp. Dupljah. teh območjih niso dopustni posegi, ki bi spremenili lastnosti, (8) V Zgornjih Dupljah stoji podružnična cerkev sv. Miha- vsebino in oblike dediščine ter s tem zmanjšali vrednost prepo- ela pod Arhovim Gradiščem. Gotska cerkvica z Gosarjevimi znavnih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upošteva- freskami je prvič omenjena l. 1391. V naselju je še ohranjena ti javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu kmečka hiša »pri Sitarju«. ohranjanju kulturne dediščine. S prostorskim razvojem se bo (9) V Zadragi stoji domačija »Pri Jan« ali »Pavlinova omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki domačija« (Zadraga 2), tip kmečkega dvorca iz 19. stoletja za dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo strnjenim obzidjem, ki ga sestavljajo: klasicistična stanovanjska izgube dediščinskih (spomeniških) lastnosti, ki se morajo ohra- hiša, zidana kašča in gospodarsko poslopje ter kapelica iz njati za sedanje in bodoče generacije. 18. stoletja ob poti zunaj zidu. (2) Naklo kot naselje je suburbana aglomeracija brez na- (10) V Žejah, ob cesti je kmečka hiša »pri Peruč« (Žeje 3), selbinskih posebnosti, vendar je ohranjenih še nekaj kvalitetnih ki predstavlja primer tipičnega gorenjskega kmečkega dvorca iz objektov, kot je baročna župnijska cerkev sv. Petra in domačija 18. stoletja (zidana, nadstropna, s prehodno vežo in dvokapno »pri Bernard« (Voglarjeva ulica 5). streho). Ohranjeni so baročni detajli: okna s kamnitimi okvirji s (3) V naselju Okroglo je podružnična cerkev sv. Marije kovanimi mrežami. Magdalene z romansko ladjo predelano v gotiki. V bližini cerkve (11) Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših je Zupanov gradič (Okroglo 8), na skalnatem robu nad Savo, izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati grajen v klasicističnem stilu. Celoten kompleks gradiča je bil enote kulturne dediščine vpisane v register nepremične kultur- prenovljen v letih 1998–2001. ne dediščine, ki so prikazane v prikazu stanja prostora. (4) V Podbrezjah je več ambientov in posameznih objek- 17. člen tov kakovostne arhitekturne dediščine. Najbolj izpostavljena in prepoznavna je podružnična cerkev Žalostne matere božje, (površinske vode) prej sv. Benedikta, ki stoji v Podtaboru na konglomeratni vzpeti- (1) Na območju Občine Naklo sta vodotoka 1. reda Sava in ni in predstavlja izrazito krajinsko dominanto. Celotni kompleks Tržiška Bistrica, ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda. sestavljajo protiturški tabor, Kalvarja s kapelicami in Križanjem (2) Vodotoka Sava in Tržiška Bistrica sta vodotoka 1. reda, ter kapela na mestu obrambnega stolpa. Obzidje je z ohranje- zato zunanja meja priobalnih zemljišč sega 15 m od meje vo- nimi strelnimi linami. Kvaliteten ambient dopolnjuje Kalvarja dnega zemljišča oziroma 40 m izven območja naselij, na vodah s Križanjem: enajst zidanih kapelic v sklopu severnega dela 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in obzidja in skupina treh križev, na katerih so leseni polihromirani priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v kipi Jezusa in obeh razbojnikov. primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1) (Uradni (5) Župna cerkev sv. Jakova v Britofu je v osnovi gotska. list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – Župnišče ob cerkvi je bilo zgrajeno v treh obdobjih. Skupaj s ZVO-1 in 57/08 – ZV-1A). cerkvenima zvonikoma oblikuje značilno veduto naselja (gleda- (3) Na območju občine ni evidentiranih erozijskih žarišč no iz zahoda). Ambientalno zanimivi sta tudi vaški jedri Srednja globinske in bočne erozije. Na severozahodnem delu občine, vas in Dolenja vas. na delu območja Spominskega parka Udin Boršt je evidenti- Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1359 rano območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite, ki območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih sega od naravovarstvenega rezervata Krive jelke na sever, čez površinah in infrastrukturnih koridorjih. občinsko mejo, v Občino Tržič. (2) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in (4) Na območju Občine Naklo so poplavna območja naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpi- vzdolž vodotoka Tržiška Bistrica, vse do njenega izliva v reko sane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih Savo. Poplavna območja se nahajajo tudi ob Savi pri naselju naprav. Gobovce in površine ob Dupeljščici v Naklem. Na poplavnih ob- (3) Novogradnja ali posodabljanje obstoječe infrastrukture močjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, se izvaja na način, da varovane vrednote kulturne dediščine ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna niso prizadete in upoštevani pogoji nosilcev urejanja prostora. zemljišča, ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen (4) Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gra- voda. Za posege v poplavna območja je treba upoštevati po- dnjo za celotno območje občine. V programu se določi in goje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje. poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ura- dni list RS, št. 89/08). 22. člen 18. člen (prometna infrastruktura) (območja mineralnih surovin) Državne ceste (1) Na območju Občine Naklo potekajo odseki naslednjih (1) Na območju Občine Naklo je pridobivalni prostor (Bi- državnih cest: strica pri Naklem), za katerega je bila podeljena rudarska pra- vica za gospodarsko izkoriščanje proda. Skladno z obstoječimi – avtocesta A2 ...... Predor Karavanke–Vrba– dovoljenji je po koncu izkoriščanja predvidena sanacija obmo- Lesce–Črnivec čja, ki mora upoštevati tudi naravovarstvene smernice. – Podtabor–Kranj Z– (2) Končna namembnost po opustitvi izkoriščanja mine- Ljubljana (Šentvid) ralnih surovin oziroma po sanaciji pridobivalnega prostora bo – glavna cesta G2-101 ...... Ljubelj–Bistrica pri kmetijska, kot je bila pred odprtjem površinskega kopa. Tržiču–Podtabor – regionalne ceste 19. člen – R2-411 ...... Naklo–Podtabor– (odlagališča odpadkov) Gobovce–Črnivec (1) Zbiranje odpadkov (tedenski odvoz po gospodinjstvih – R3-636 ...... Lipnica–Podnart– in podjetjih) je v pristojnosti Komunale, javnega podjetja iz Kra- Gobovce–po cesti 411 nja. Urejen je tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov, urejeni –Podtabor. so tudi nekateri ekološki otoki (Naklo). (2) Območje je vpeto v tako imenovani slovenski avtoce- (2) Na področju ravnanja z odpadki se bo: stni križ, v smeri Ljubljana–Predor Karavanke, ki predstavlja – razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Odsek, ki – sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema prečka območje je skoraj v celoti izgrajen, predvideno je do- ravnanja z odpadki, končanje izgradnje na odseku Peračica–Podtabor od občinske – preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v pro- meje do Podtabora ter izgradnja novega avtocestnega priključ- storu ter prostor ustrezno saniralo. ka Naklo. Z avtocesto je območje Občine Naklo navezano s 20. člen priključkom na Polici, priključkom Podtabor in načrtovanim (območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom) priključkom Naklo. (3) Vzporedno z avtocesto poteka tudi regionalna cestna Za naselja Naklo, Malo Naklo in Polica je izdelan urba- povezava, ki povezuje območje s Kranjem, Tržičem in Radovlji- nistični načrt, ki je podlaga za celovito načrtovanje razvoja ur- co ter deli naselje Naklo na stanovanjski in poslovno industrijski banega središča. Območje je na severu omejeno z avtocesto, del. Obstoječi priključki na regionalno cesto so neurejeni in v na vzhodu z občinsko mejo, na jugozahodu s traso Ceste na večini primerov tudi nevarni, ob cesti so neurejena parkirišča Okroglo, na zahodu pa vključuje še območje asfaltne baze. tovornih vozil. (4) Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Ze- 4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture mljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsa- lokalnega pomena ko stran avtoceste znaša 40 m, glavne ceste 25 m in regionalne ceste 15 m. 21. člen Občinske ceste (razvoj infrastrukturnih omrežij) (1) Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso (1) Infrastrukturna omrežja se bodo (z upoštevanjem var- kategorizirane kot državne ceste in so navedene v Odloku o stvenih omejitev) razvijala skladno s potrebami prostorskega kategorizaciji občinskih cest v Občini Naklo (Uradni vestnik in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastruk- Gorenjske, št. 29/98). Občinske ceste so kategorizirane na turna opremljenost bo v bodoče dopolnjevana na območjih z lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Lokalne ceste v naseljih neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, z uvedenim uličnim sistemom so razvrščene v podkategorijo ter izboljševana da bi se preprečilo onesnaževanje in zmanj- zbirnih mestnih in zbirnih krajevnih cest (LZ). Občinske ceste ševanje obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot. Na dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za bodoče novo cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posame- opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna celovita znimi naselji in z naselji v sosednjih občinah. ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in (2) V naseljih se, kjer se pokaže potrebno, zaradi večje zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu varnosti pešcev, zgradi pločnike. celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja (3) V občini je zelo veliko prometa s tovornimi vozili, ki jih prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) večkrat puščajo neorganizirano parkirane na različnih krajih. se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi Potrebno je urediti parkirišča za tovorna vozila na Polici, pri potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezni odsek ali Traminu in ob regionalni cesti nad gramoznico. Stran 1360 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

Kolesarske steze (3) Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvo- Območje Občine Naklo je reliefno primerno za kolesar- dnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja ener- jenje. Območje prečka tudi nekaj kolesarskih smeri, ki naj bi getske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih. povezale severno Gorenjsko s Kranjem in ostalimi deli države. (4) Na vodotokih se bodo lahko gradili novi energetski V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti stezo za kolesarski in objekti, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva traktorski promet ob cesti v smeri Polica–Bistrica–Podbrezje, s voda, narave in kulturne dediščine. Lahko se bodo uveljavljali povezavami na Trnovec in proti Gobovcam ter na Zvirče. Enako tudi lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov vrsto kolesarsko-traktorske poti se vzpostavi ob cestah od Na- energije. klega proti Strahinju, Dupljah in Zadragi ter mimo Žej. Označijo Oskrba z elektriko se bo postopoma urejala podzemno v in uredijo se kolesarske steze tudi skozi Udin boršt. kabelski kanalizaciji, razen v primeru, če bi podzemna izvedba Železniški promet bistveno ogrozila arheološke ostaline. (1) Na območju Občine Naklo poteka železniška proga Plinovodno omrežje Kranj–Naklo, in sicer do območja trgovine Merkur v Naklem. (1) Preko območja občine potekajo naslednji plinovodi, ki (2) Opredeli se koridor za ponovno vzpostavitev trase so v upravljanju Geoplina d.o.o.: opuščene regionalne železniške proge Naklo–Tržič kot nadalje- – R 29; instalacija Britof–MRP Jesenice, premer 200 mm, vanje proge Kranj–Naklo. Za zgrajeno progo je določen: tlak 50 bar, – progovni pas – prostor med osema skrajnih tirov proge, – P 292; od R 29 v km 22+525–MRP Tržič, premer razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju 100 mm, tlak 50 bar, oziroma 8 m zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih – P 29134; od P2913 v km 2+198–MRP Merkur Naklo, tirov proge, premer 200 mm, tlak 6 bar, – P 29136; MRP Merkur Naklo–MP Asfaltna baza, premer – varovalni progovni pas – zemljiški pas na obeh straneh 150 mm, tlak 1bar, proge širok 200 m, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov – P 29137; od P29134 v km+745–MRP Exoterm, premer proge. 100 mm, tlak 6 bar, 23. člen – P 29138; od P 29136 v km 0+508–MP Živila, premer 100 mm, tlak 1 bar. (elektronske komunikacije) (2) Predvidena je gradnja prenosnega plinovoda M10 Telekomunikacijsko omrežje (Vodice–Rateče). (1) Razvoj telekomunikacijske infrastrukture se usmeri (3) Ostali plinovodi v sistemu široke potrošnje obratujejo v opremljanje naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot pod tlakom 1 do 3 bar. Na območju naselja Naklo bo zgrajeno je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega plinovodno omrežje v obsegu, ki bo zagotavljalo dolgoročno območja občine s signalom mobilne telefonije. možnost oskrbe s plinom individualnih porabnikov, kakor tudi (2) V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se so- območij mešanih in proizvodnih dejavnosti. časno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije (4) Pri umeščanju plinovoda je potrebno upoštevati vidik in ostale telekomunikacijske infrastrukture. varstva kulturne dediščine. (3) Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komuni- (5) Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v kacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba nad 16 bar je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovo- bistveno ogrozila arheološke ostaline. dnega omrežja. (4) Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na po- (6) V območjih, v katerih je izvedena plinovodna mreža dročju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz široke potrošnje, je za vse gradnje objektov potrebno pridobiti ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in sou- 25. člen porabe antenskih stolpov. Ni dopustno postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine. (komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja) (5) Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno posta- Odvajanje in čiščenje odplak vljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, (1) Načrtovanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpa- okolje ali kulturno dediščino. dnih in padavinskih voda iz stanovanjskih, proizvodnih in obmo- čjih javne infrastrukture mora biti načrtovano v skladu z Zako- 24. člen nom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja: (energetika) – Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, Električno omrežje 45/07 in 79/09); (1) Na območju Občine Naklo se nahajajo elektroenerget- – Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz ski objekti državnega pomena, to so RTP 400/110 kV Okroglo komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, in RTP Naklo. 31/01, 62/01); Na območju občine potekajo naslednji obstoječi daljno- – Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne vodi: občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja ko- – DV 2x400 kV Beričevo–Okroglo, munalne odpadne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, – DV 2x110 kV Kleče–Okroglo, št. 109/07, 33/08). – DV 2x110 kV Okroglo–Jeklarna, (2) Kanalizacijski sistem v občini še ni v celoti zgrajen, – DV 2x110kV Okroglo–Moste, kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu pokriva Naklo, Ce- – DV 1x110 kV Okroglo–Naklo, gelnico, dograjuje se kanalizacija v naseljih Strahinj, Spodnje – DV 2x110 kV Okroglo–Zlato polje, in Zgornje Duplje, Okroglo in Polica. Glavni zbiralnik GZ-7 je – DV 2x110 kV vzankanje RTP Naklo, priključen na centralno čistilno napravo Kranj. – DV 2x110 kV vzankanje RTP Tržič, (3) Potrebno je zgraditi ali dograditi kanalizacijske sisteme – DV 1x110 kV Okroglo–Radovljica. v ločenem sistemu odpadnih in meteornih voda v vseh naseljih, (2) Predvideni so koridorji za naslednje, predvidene dalj- zlasti v Podbrezjah, Bistrici in Žejah. V Bistrici bo potrebno za novode: odvajanje odpadnih voda iz Podbrezij zgraditi lokalno čistilno – DV 2x110 kV Okroglo Železniki napravo ob Tržaški Bistrici ali prečrpališče, s katerim bi se – DV 1x400 kV Okroglo–Udine. odpadne vode prečrpavale v obstoječi sistem, ki je vezan na Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1361

čistilno napravo Kranj. V naseljih Gobovce in Zadraga se zgra- – Spodnje Duplje, dijo lokalne čistilne naprave. – Strahinj, (4) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: – Zadraga, – zagotovitev čiščenja odpadnih voda, – Zgornje Duplje, – dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, pred- – Žeje. nostno na območjih brez urejenega omrežja ter obnova obsto- 27. člen ječega omrežja, – zagotovitev sočasne izgradnje kanalizacijskega omrežja (določitev območij posebnih dejavnosti) odpadnih vod na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve, Območja različnih dejavnosti, zelo oddaljenih od naselij, – ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi ki jih ni možno vključiti v obstoječa naselja se določijo kot ob- sistemi (biološke čistilne naprave) za razložna naselja in poseli- močja posebnih dejavnosti. To so: tvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, – razširjeno območje betonarne v gramoznici Gača, v – sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja katero se bo preselila asfaltna baza iz Naklega ter zgradila meteornih voda iz utrjenih površin. upravna stavba, Vodni viri in oskrba s pitno vodo – tovarna za predelavo odpadkov in površine za skladi- (1) Na območju občine sta dva vodna vira, vrtini Duplje in ščenje lesa, Podtabor. Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na dva – območje izpostave avtocestne baze Hrušica v Podbrez- varstvena pasova: jah in predvidena obrtna cona, – prvi varstveni pas z najstrožjim režimom zaščite, – območje Srednje biotehniške šole in pripadajočih objek- – drugi varstveni pas s strogim režimom zaščite. tov, (2) Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so: – območje RTP Okroglo. – varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov, – dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez 28. člen vodovodnega omrežja, (določitev posebnih območij razpršene gradnje) – izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovo- Območja razpršene gradnje, ki so sestavljena iz več stavb, dnega omrežja, prioritetno na odsekih, kjer so salonitni cevo- s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti in turistične kmetije so vodi, opredeljene kot posebna območja razpršene gradnje. To so: – dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov. – območje predvidene preselitve kmetije jugovzhodno od (3) Obstoječi sistem vodovoda (da bo izpolnjeval pogoje Spodnjih Dupelj, zanesljive vodooskrbe) je potrebno rekonstruirati in poveča- – območje kinološkega društva severno od avtoceste, ti njegovo zmogljivost pred vsako nadaljnjo širitvijo območij – območje ob avtocesti pri Malem Naklem, naselij. – območje Zupanovega gradiča južno od Okroglega. Varstvo okolja (1) Vse naložbe bodo presojane s stališča vpliva na 6. Okvirna območja razpršene poselitve okolje. Projektna dokumentacija in investicijski programi, tako za novogradnje kot za rekonstrukcije, bodo vsebovale tehnič- 29. člen no dokumentacijo o tehnologiji in napravah za preprečevanje (določitev okvirnih območij razpršene poselitve) škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje Okvirno območje razpršene poselitve obsega območje onesnaženje okolja, bodo obravnavane kot prednostne. med naselji Podbrezje in Duplje, ki je posejano z zaselki ter (2) Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih okolica naselja Okroglo. Območje sestavljajo naslednji deli ureditvah nove aglomeracije naselij in celotne občine. Varo- naselja ter zaselki: vanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in – območje zahodno od Zgornjih Dupelj, ob cesti za Tr- prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje novec, vključevati v urbane ambiente, graditi ekološko varčno in z – turistična kmetija Trnovec, naravnimi prvinami pretežno naselbinsko strukturo. – zaselek severno od Podtabora ob avtocestni deteljici, (3) Z večanjem družbenega standarda se pred urbani- – zaselek severozahodno od Podtabora, stično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje – zaselek vzhodno od Okroglega, opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanje primerne – območje Starega mlina, južno od Okroglega ob reki kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti Savi. ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stano- vanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih 7. Usmeritve za prostorski razvoj občine mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja. 7.1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo

5. Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene 30. člen gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana (razvoj naselij) (1) Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje 26. člen bo zagotovljeno z: (določitev naselij) – notranjim razvojem naselij, Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že zno- – celovito prenovo naselij, traj meja zazidljivosti in tiste površine izven teh meja, ki pred- – širitvijo naselij. stavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so: (2) Notranji razvoj naselij bo dosežen z: – Bistrica, – usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij, – Cegelnica, – smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč. – Gobovce, (3) Celovita prenova naselij bo izvajana z: – Okroglo, – prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda, – Podbrezje z deli naselja Podtabor, Britof, Srednja vas – ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z in Dolenja vas, obstoječimi elementi, – Polica, – vsebinsko prenovo in uvajanjem dejavnosti, ki bi omo- – Naklo, gočile novo rabo obstoječe grajene strukture prostora, – Malo Naklo, – prenovo komunalne infrastrukture. Stran 1362 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

(4) Širitev naselij se usmerja: (3) Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potre- – v lokalna in oskrbna središča, be kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi – na slabša kmetijska zemljišča in gozdna zemljišča z potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evrop- upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno ske zveze in če je v skladu z varstvenimi usmeritvami. infrastrukturo ter čistilno napravo, (4) Pri vseh posegih na območjih razpršene gradnje bo – v zaključena območja, za katera se lahko zagotovi potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve ustrezno opremljenost stavbnih zemljišč. podeželja. (5) Širitev ureditvenega območja je možna, če znotraj (5) Obstoječi pridobivalni prostor površinskega kopa ob območja ni mogoče realizirati načrtovanega projekta. Možno obratu cementnih izdelkov Cegram se opredeli kot območje, je širjenje na površine, kjer bo doseženo zapolnjevanje in na katerem je obvezna sanacija. zaokroževanje roba naselja ter sanacija razpršene gradnje, ki omogočajo prilagajanje novih grajenih struktur lokalni topogra- 33. člen fiji, morfologiji in obstoječi infrastrukturni opremljenosti naselij (ohranjanje poselitve) ter omogočajo racionalno navezovanje na omrežje komunalne Poselitev se bo ohranjala z aktivno prenovo obstoječega in prometne infrastrukture. stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih območij in z aktivira- (6) Na vseh poselitvenih območjih se razvoj naselij za- njem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. gotovi z: – dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavb- 34. člen nih zemljišč, (urbanistično oblikovanje naselij) – ustvarjanjem nove kvalitetnejše strukture in rabe urba- nega prostora, (1) Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo – ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohra- usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe nitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posame- naselja ter varovanje identitete naravne krajine: znih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in a) vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij: prostora ter ne bo vnašal v območje neznačilnih arhitekturnih – varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, obmo- elementov, čja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovo- – izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med na- stna območja, selji, – varujejo se pomembne prvine identitete naravne kra- – dvigom komunalnega standarda, jine, – učinkovitimi komunikacijskimi zvezami. – varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in pre- sledki med morfološko raznolikimi deli naselja, 31. člen – novogradnje naj povzemajo bistvene elemente avtoh- tonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med (razvoj dejavnosti po naseljih) streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi strateške členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali usmeritve za razvoj dejavnosti (sekundarnih, terciarnih in kvar- niz), tarnih) v naseljih: – varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostor- – enote malega gospodarstva se bodo usmerjale predvsem ske dominante ter smeri pogledov nanje, v območja za obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti, b) prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim – manjše obrate se bo lahko odpiralo v ostalih območjih kakovostnim prostorskim strukturam: naselij, da bo zagotovljena prebivalstvu možnost zaposlitve – nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor, in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje – površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sek- naravna krajina, torja bodo zagotovljene predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo c) zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu: centra naselja Naklo in vaških jeder ostalih naselij, – vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov – osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora oziroma izenačenega merila, upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne – dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgo- funkcije tega prostora ter na tej osnovi tudi dopolnilne dejavnosti, stitve in na vozliščih cestnega omrežja. vezane na te dve funkciji (turizem, drobno gospodarstvo), (2) Naselja na urbaniziranem podeželju so območja prise- – dejavnost turizma se bo razvijala predvsem v območjih, ljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohra- kjer naravne danosti to dopuščajo. njajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje: – prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajeva- 32. člen njem, zapolnjevanjem, sanacijo in prenovo ter širjenjem na nove površine. Intenzivnost širjenja in prostorskega razvoja ni (sanacija in prenova v območjih razpršene gradnje) povezana s stopnjo centralnosti naselja, (1) Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor bo – v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urba- sanirana s funkcijskim in morfološkim zgoščevanjem, zaokro- ne funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne ževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in in storitvene dejavnosti, okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s – urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in komunalno infrastrukturo. sooblikovanja kulturne krajine, (2) V vseh območjih razpršene gradnje se: – vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo – gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in vzpodbuja z novimi centralnimi dejavnostmi. razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih (3) Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih virov, na urbaniziranem podeželju so: – obnavlja, prenavlja ali spreminja raba obstoječih – razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stano- objektov, vanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske – odstranjuje objekte in gradi nove na način, da se ohra- podobe in jih je možno komunalno opremiti, nja prvotna namembnost objektov, – usmerjanje stanovanjske gradnje na površine, primer- – gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokro- ne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe žitev komunalno opremljenega območja. grajene strukture, Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1363

– izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega stan- (2) Pri izdelavi tega OPN je spremenjena raba nekaterih darda v stanovanjskih območjih, zemljišč: – vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stano- – iz stavbnega zemljišča je vrnjeno v najboljša kmetijska vanjska območja, zemljišča 3,99 ha zemljišča, – funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanj- – iz stavbnega je vrnjeno v druga kmetijska zemljišča skih površin, predvsem razpršene gradnje. 0,5 ha zemljišča, (4) Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe – iz najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavb- hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše, vila bloki. no zemljišče 10,05 ha zemljišča, (5) Pri načtrovanju objektov na območju vaških jeder se – iz drugih kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbno upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov: zemljišče 2,9 ha, – razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v – iz gozdnih zemljišč je spremenjeno v druga kmetijska območju prepleta tip gručastega in obcestnega tipa, razpršena zemljišča 1,4 ha. gradnja pa je redka; (3) V občini je 175 kmetijskih gospodarstev. – naklon strehe se giblje v razponu od 36° do 45°, pogosto (4) Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve; oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturno- – razmerje med ostenjem stranske fasade in streho je varstvenih kriterijev, ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in ca. 1–1.5:1; turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.). – značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni (5) Omogoči se selitev celih kmetij na kmetijska zemljišča elementi oblikovani v ometu. na robovih naselij z ustreznimi pogoji, v izvedbenih prostorskih (6) Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usme- dokumentih. ritvam: (6) Ustrezni pogoji omogočajo razvoj ribištva. – vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v (7) Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne kra- katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje jine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospo- ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, darjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih zbirnega in internega prometa, predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave – središča naselij naj se razbremenijo motornega, pred- na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi vsem mirujočega prometa, prizadevanja da se, ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika, – oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje preide na tako imenovane sonaravne postopke. okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega stan- (8) Kmetijstvo je treba opredeliti: darda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, – kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene klopi za posedanje), zahteve po prostoru in stanju naravnih virov, – ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo – z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine. prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili. (9) Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vre- dnosti kulturne krajine pa se ohranja obstoječo kmetijsko rabo 35. člen in krajinske vzorce. (določitev območij za katera se bo izvajala celovita prenova) Gozdarstvo (1) Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna de- V območja celovite prenove, kjer se prenavlja grajena javnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je hkrati prijazna do struktura, javni prostori ter dediščina, sta zajeti degradirani naravnih sestavin krajine. območji. Celovita prenova bo potrebna za: (2) Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na – Naklo – ureditev degradiranih površin ob železniški posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča postaji, ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere – Naklo – ureditev stanovanjskih površin v sedanji asfaltni za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi bazi. vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati 7.2 Usmeritve za razvoj v krajini tudi dostopnost v hudournike in potrebna dela v povirjih. (3) Primestni gozdovi in gozdovi v prvem varstvenem 36. člen pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s (razvoj v krajini) posebnim namenom. (4) Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim pro- (1) Krajina se ne ustvarja na novo, temveč se zaradi umi- storom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne kanja rab, umeščanja novih rab ali posodabljanja obstoječih krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah: dejavnosti preureja, obnavlja in redefinira prostorska razmerja – izpostavljeni robovi teras (Udin Boršt, Dobrave), Iogi ob v njej. Tržiški Bistrici in ob Savi, (2) Spremembam v krajinskih razmerjih so najbolj pod- – gozdni ostanki v kmetijski krajini ter v podjetniških conah vržena območja stika poselitve s kulturno krajino, kjer so po- in gozdno obrobje večjih naselij. trebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja ter ohranjanja (5) V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba goz- krajine. da, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen. (3) Na površinah za posamične skupine objektov zunaj (6) Zelo je pomembna ohranitev deleža gozdnih ostankov poselitvenih območjih se bo dopuščalo ohranjanje in delno do- v kmetijski in primestni krajini. polnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh (7) V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudar- površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dopolnilne jeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo Ie izje- dejavnosti turizma, gostinstva, oskrbe in storitve. moma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje na- 37. člen črtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in (razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane gozdnega prostora. na naravne vire) (8) V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je Kmetijstvo dopustno na račun gozda osnovati Ie travne in vodne površine (1) Vseh kmetijskih površin v Občini Naklo je 874,31 ha, ter speljati gozdno cesto. od tega je 738,37 ha najboljših kmetijskih površin (K1) in (9) V kmetijski in primestni krajini krčitve gozdov niso 135,95 ha drugih kmetijskih površin (K2). dopustne; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih Stran 1364 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih – ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mle- kompleksov gozdov ob predhodnem osnovanju nadomestnih ka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti gozdnih površin v prizadeti krajini. pohodništvo, pozimi tek na smučeh), (10) V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva – zaradi prisotnosti voda v prostoru se razvija športni posebnih objektov in naprav. ribolov na reki Savi, Tržiški Bistrici in ribnikih pri Žejah. (11) Posegi zunaj gozda niso dovoljeni, če je iz poročila (2) Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati nasle- o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali delovanje objekta dnje usmeritve: negativno vplivala na gozdni ekosistem in funkcije gozda. – ohranjanje naravnih vrednosti in kulturne dediščine, (12) Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes – oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenje- prednost pred zasebnim. nih turizmu, ki povečuje in ne degradira obstoječih kakovosti (13) Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih prostora, objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopu- – oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in stna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične po- služijo gospodarjenju z gozdom: nudbe, ki doprinese k ohranjanju poselitve in kulturne krajine, – če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače – naravne in kulturne vrednote se vključijo v turistično ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji; ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti, – če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti – kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se uresničevanja funkcij gozda. varuje in vzdržuje, Vode – degradirana območja se sanira. (1) Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebi- (3) Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospo- valstva z vodo, druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim darsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in privlačnosti krajine. Mineralne surovine varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem (1) Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem raci- voda ter skrb da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale onalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi vodnega režima in kakovost površinskih in talnih voda. surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih (2) Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji sa- ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno mooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo prvino krajinskega prostora. in kamnarstvo. (3) Zaradi zaščite vodnih virov pred onesnaženjem s (2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineral- fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kme- nih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah tijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namen- obsežnimi vegetacijskimi pasovi. sko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. (4) Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s ka- občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). kovostno pitno vodo se bo: (3) Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske – nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upo- analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom števanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sana- gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, cija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o erozijskih in drugih nestabilnih območij ter upoštevanjem drugih graditvi objektov in rudarsko zakonodajo. specifičnosti delovanja vodnega sistema, – zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in 38. člen podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se (območja potencialnih naravnih in drugih nesreč) bodo zajemali kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost (1) Na skrajnem severozahodnem delu občine, na delu voda za uporabo v tehnoloških procesih, območja Spominskega parka Udin Boršt je evidentirano obmo- – zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo po- čje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. novno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij (2) Na območju Občine Naklo se nahajajo poplavna ob- oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti močja vzdolž vodotoka Tržaška Bistrica, ob Savi pri naselju s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v indi- Gobovce in površine ob Dupeljščici v Naklem. Na teh območjih vidualni porabi, morajo biti posegi načrtovani v skladu z določili Uredbe o pogo- – pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala jih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08). usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega (3) Skladno z načrtom zaščite in reševanja so na obmo- režima, čju Občine Naklo določeni naslednji objekti oziroma območja, – usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proi- pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi ne- zvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu srečami: z zahtevami Evropske zveze, – lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v prime- – saniralo degradirana in ogrožena območja, ru naravnih in drugih nesreč: Gasilski dom Naklo, Gasilski dom – zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega Duplje, Gasilski dom Podbrezje, Gasilski dom Žeje; javnega dobra, – zbirna mesta za reševalne ekipe: Občina Naklo, osnov- – sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti na šola Duplje, Gasilski dom Podbrezje; za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na – heliodrom: igrišče ob Osnovni šoli Naklo; območja sosednjih občin. – pokopališča: Naklo, Spodnje Duplje, Podbrezje; Turizem in rekreacija – deponija ruševin: gramoznica Bistrica; (1) Območje občine do sedaj ni bilo turistično usmerjeno. – sanitetna sprejemališča: Osnovna šola Naklo, Gasilski Turizem se razvija z upoštevanjem naslednjih ukrepov: dom Duplje, igrišče ob Osnovni šoli Naklo; – dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih – zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: gramoznica površinah, Naklo; – kmetije bi lahko ponujale posebne programe otroških – zbirna mesta za materialno pomoč: Gasilski dom Naklo; počitnic, – zbirna mesta tuje pomoči: prostori občinske uprave. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1365

7.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč nom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varo- 39. člen vanja. (območja stavbnih zemljišč) (1) Pri razporejanju dejavnosti in namenske rabe prostora 43. člen na območju stavbnih zemljišč izhajamo iz temeljne ugotovitve (območja drugih zemljišč) dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in po- Namenska raba zemljišč območij mineralnih surovin se vršin. Za področja ureditvenih območij večine naselij v občini določi na osnovi možnosti izkoriščanja mineralnih surovin na so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz teh zemljiščih ter racionalnosti izrabe, ki temelji na ocenjenem prevladujočih obstoječih dejavnosti. Pri občinskem središču stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih Naklo in pridruženih mu naseljih Malo Naklo in Pivka pa so surovin. Opredeliti je treba tudi obvezno sanacijo po končanem dejavnosti in namenska raba prostora določene s prikazom izkoriščanju ter bodočo namensko rabo, kar bodo podrobneje koncepta podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih urejali OPPN, ki jih je potrebno sprejeti za namen izkoriščanja zemljišč v naselju. mineralnih surovin. (2) Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kon- tinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter III. IZVEDBENI DEL posameznim predelom. (3) Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgraje- 1. Splošne določbe nosti posameznih območij je potrebno prilagajati nove prostor- ske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu. 44. člen (4) Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja (namen) je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab. Izvedbeni del OPN določa po posameznih enotah ureja- nja: območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene 40. člen pogoje in območja za katere se pripravi OPPN. (območja kmetijskih zemljišč) 45. člen (1) Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine naj- boljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih ze- (vsebina) mljišč. (1) Izvedbeni del OPN vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturi- (2) Tekstualni del: rane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske po- – splošne določbe, vršine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko – območja namenske rabe prostora, sliko teh območij v preteklih stoletij, npr. obvodna zarast, dre- – prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah ure- vesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur janja prostora, na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno. – območja, za katera se pripravi občinski podrobni pro- storski načrt, 41. člen – posebni prostorski izvedbeni pogoji. (območja gozdnih zemljišč) (3) Grafični del: Na podlagi opredeljenih funkcij gozdov so določene – pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, osnovne kategorije gozdov. Te so: – pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske – večnamenski gozdovi, rabe in ključnih omrežji gospodarske javne infrastrukture, – gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogo- – prikazi območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma spodarski ukrepi dovoljeni, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih – gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospo- pogojev, darski ukrepi niso dovoljeni, – prikazi območij enot urejanja prostora in prikazi javne – varovalni gozdovi. gospodarske infrastrukture. (4) Grafični prikazi so izdelani na DKN v merilu 1:5000, 42. člen pregledne karte pa na državni topografski karti v merilu (območja vodnih zemljišč) 1:10 000. (1) Območja vodnih zemljišč tekočih voda obsega osnov- 2. Območja namenske rabe prostora no strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomor- fološke spremembe. Vodna zemljišča stoječih voda obsega dno 46. člen stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge (enote urejanja prostora) in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišče, Celotno območje Občine Naklo je razdeljeno na enote ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. urejanja prostora, ki so določene na temelju skupnih značilnosti (2) Vodna zemljišča so tudi območja pregrad, jezov in prostora. OPN določa prostorske izvedbene pogoje za nasle- ostalih vodnih objektov. dnje enote urejanja prostora: (3) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih ze- Enota Podrobnejša Predvideni mljišč sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča urejanja Naziv območja namenska in obstoječi oziroma zunaj naselja najmanj 40 m, na vodah 2. reda pa 5 m prostora raba OPPN od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa BI 1 Bistrica SK zemljišča med visokovodnimi nasipi. BI 2 Bistrica SK (4) Vodotoka 1. reda na območju Občine Naklo sta Sava BI 3 Bistrica SK in Tržiška Bistrica, vsi ostali vodotoki pa sodijo med vodotoke BI 4 Gramoznica LN 2. reda. Jurčkovo polje (5) Območje občine je del ribiških okolišev Radovljica, Kranj in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja z name- CE 1 Cegelnica SS, SK, K1 Stran 1366 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

Enota Podrobnejša Predvideni Enota Podrobnejša Predvideni urejanja Naziv območja namenska in obstoječi urejanja Naziv območja namenska in obstoječi prostora raba OPPN prostora raba OPPN GO 1 Gobovce SK, O PL 4 Polica - Ob cesti PO predvideni GO 2 Gobovce - polje K1, K2, G, VC OPPN NA 1 Naklo - center CU SD 1 Spodnje Duplje SS, SK NA 2 Naklo SS, SK, ZK, SD 2 Duplje - šola CU CU, ZS, PC, K1 SD 3 Spodnje Duplje SK, ZK NA 3 Vrtec in stano- SS predvideni SD 5 Spodnje Duplje - SK, IK vanja OPPN kmetija NA 4 Naklo – ob avto- SS predvideni ST 1 Nogometno BC cesti OPPN igrišče NA 5 Malo Naklo - CU ST 2 Strahinj – center SS, SK šola ST 3 Strahinj SS, K1, SK NA 6 Pivka SK predvideni ST 4 Strahinj SS OPPN ST 5 Biotehniška šola CU NA 7 Ob krožišču SS predvideni ZA 1 Zadraga SK OPPN ZA 2 Zadraga SK NA 8 Asfaltna baza SS predvideni ZD 1 Zgornje Duplje SK OPPN ZD 2 Zgornje Duplje SS NA 9 Podreber SS ZD 3 Zgornje Duplje SK NA 10 Pri železniški CU predvideni postaji OPPN ZD 4 Rastlinjaki, IK, SK kmetija NA 11 Blagovni terminal IG ŽE 1 Žeje SK, G NA 12 Rezervat Naklo IG predvideni OPPN ŽE 2 Ribniki ZS, VC OK 1 Okroglo SK ŽE 3 Kmetija SK OK 2 RTP Okroglo E UB Udin boršt G, K1, K2, PC, VC OK 3 Zupanova vila CU, ZP PG 1 Cestno podjetje IG predvideni PO 1 Podbrezje - Pod- SK, SS, IK, ZK - Gača OPPN tabor PG 2 Podbreška G, PC, K1, K2, PO 2 Podtabor SS OLN gmajna VC SE7/6-Pod- tabor PG 3 Tovarna za pre- O predvideni delavo odpadkov OPPN PO 3 Podbrezje - SS Britof SP Strahinjsko polje K1, K2, G, A, PC, VC PO 4 Podtabor -turi- BT zem DO Dobrave G, K1, K2, VC PO 5 Podtabor - go- IG predvideni KP Kranjsko polje K1, K2, A, VC, spodarska cona OPPN G PO 6 Podtabor - avto- PO LN za avtoce- 47. člen cestna baza sto Podta- bor–Naklo (namenska raba prostora) PO 7 Podbrezje - Bri- SS predvideni OPN za območje Občine Naklo določa osnovno in po- tof-jug OPPN drobnejšo namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska PO 8 Podbrezje G, K1, K2, A, raba je določena v poglavju skupnih določb oziroma, za -okolica PC, VC specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka. PO 9 Podbrezje - Spo- SK, K2 dnja vas 48. člen PO 10 Spodnja vas - SK predvideni (vrste območij osnovne in podrobnejše namenske rabe) vzhod OPPN (1) V skladu z usmeritvami za razporejanje dejavnost PO 11 Spodnja vas - SS predvideni in namensko rabo prostora iz strateškega dela OPN so vrste sever OPPN dejavnosti (namembnosti) in vrste posegov določene za po- PO 12 Spodnja vas – LN, SS samezno namensko rabo površin ter podrobnejšo namensko Kavčič rabo površin. PO 13 Cegram IG (2) Območja namenske rabe prostora in območja podrob- PO 14 Podbrezje – Sre- SK nejše namenske rabe imajo v OPN naslednji pomen: dnja vas NAMENSKA RABA NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH PL 1 Polica SK, SS, ZS, S – območja stanovanj, ki so pretežno namenjena bivanju K1, CU, G s spremljajočimi dejavnostmi in so členjena na podrobnejšo PL 2 LPKF IG OLN 5/15a - namensko rabo: LPKF SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi; PL 3 Pod Polico IG predvideni SB – stanovanjske površine za posebne namene, ki OPPN so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju različnih sku- Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1367 pin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov in drugih socialnih NAMENSKA RABA NA OBMOČJU DRUGIH ZEMLJIŠČ skupin); L – območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izva- SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene janje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin; površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju; LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora; C – območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju; 3. Prostorski izvedbeni pogoji po posameznih enotah CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so urejanja prostora območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, social- 49. člen nih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih (1) Splošni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa istovr- in podobnih dejavnosti ter bivanje; stna območja in površine po namenu, razen če v posebnih pro- I – območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno name- storskih izvedbenih pogojih ni določeno drugače. Vse gradnje in njena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ureditve morajo biti v skladu s podrobno namensko rabo območja ter servisnim dejavnostim; in prostorskimi izvedbenimi pogoji za umestitev in oblikovanje. Na IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine mo- skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim rajo biti gradnje in ureditve tudi v skladu s prostorskimi izvedbenimi dejavnostim; pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so (2) Funkcija območij in površin je določena z dopustnimi namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin dejavnostmi, dopustnimi vrstami posegov v prostor, s pogoji za ali reji živali; izrabo in za varstvo okolja. B – posebna območja, ki so namenjena posebnim de- javnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča 3.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste in podobno; posegov v prostor BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in na- 50. člen stanitev; (vrste dopustnih posegov na celotnem območju BC – športni centri so športne površine in objekti, ki prostorskega načrta) so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam; (1) Na celotnem območju, ki se ureja s tem OPN so do- Z – območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju pustne naslednje vrste posegov: prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in – za obstoječe zakonito zgrajene objekte – vzdrževalna izboljšavi kakovosti bivanja; dela in rekonstrukcije; ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so – odstranitve objektov, razen objektov kulturne dediščine; namenjene oddihu rekreaciji in športom na prostem; – spremembe namembnosti obstoječih zakonito zgrajenih ZP – parki kot urejena območja odprtega prostora v objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so skladne s podrob- naselju; no namensko rabo, razen za objekte kmetijstva in pomožnih ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za kmetijsko gozdarskih objektov; pokop in spominu na umrle; – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitve P – območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za gospodarske javne in prometne infrastrukture ter drugih omrežij izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa; v javni rabi; PC – površine cest; – vodnogospodarske ureditve; PŽ – površine železnic; – gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov; PO – ostale prometne površine, ki so namenjene – ureditve za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam nesrečami; za odvijanje prometa; – postavitev spominskih obeležij; E – območja energetske infrastrukture, ki so namenjena – postavitev začasnih objektov za prireditve, začasnih za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja ener- parkirišč; getike; – postavitev objektov za oglaševanje, ob predhodni pri- O – območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za dobitvi soglasja občine. izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z (2) Odstranitve objektov ali delov objekta, ki je varovano vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki; po predpisih o kulturni dediščini niso dopustne, razen če je v A – površine razpršene poselitve, kot avtohtoni poseli- ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojnega organa. tveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samo- Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kul- tnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, turne dediščine mora upoštevati usmeritve navedene v kultur- razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih novarstvenem soglasju. manjših naselij; (3) Namembnost posameznega objekta lahko odstopa █ – razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo izven od predpisane namembnosti za posamezno območje, če ima območij stavbnih zemljišč. obstoječi objekt tako namembnost določeno z veljavnim grad- NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZE- benim dovoljenjem. MLJIŠČ (4) Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spre- K – območja kmetijskih zemljišč; membe namembnosti pomožnih objektov v stanovanjske, poči- K1 – površine najboljših kmetijskih zemljišč; tniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene. K2 – površine drugih kmetijskih zemljišč; (5) Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali NAMENSKA RABA NA OBMOČJU GOZDNIH ZE- skupine dreves razen sanitarne sečnje. MLJIŠČ G – območja gozdov, kot zemljišča porasla z gozdnim 51. člen drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu iz- koriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z (vrste dopustnih posegov na območjih stavbnih zemljišč) Zakonom o gozdovih določene kot gozd; (1) V vseh območjih stavbnih zemljišč, če zanje ni predvi- NAMENSKA RABA NA OBMOČJU VODNIH ZEMLJIŠČ dena izdelava OPPN so poleg posegov določenih v 50. členu V – območja vodnih zemljišč, ki so namenjena za izvaja- tega odloka dopustne še: nje dejavnosti s področja rabe voda; – novogradnje objektov, razen na parkovnih površinah, VC – površine celinskih vod; zelenih površinah in površinah igrišč; Stran 1368 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

– dozidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih – gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov; objektov. – postavitev ograj; (8) Na površinah za turizem BT so dopustni še: – ureditev javnih površin; – gradnje stavb namenjenih turizmu z možnostjo nasta- – gradnje in ureditve za rekreacijo. nitve ter rekreacije s spremljajočimi dejavnostmi gostinstva, (2) Na stanovanjskih površinah SS so dopustne še: trgovine in storitev; – gradnje novih stanovanjskih stavb, večnamenskih stavb – postavitev začasnih in vadbenih objektov. (stanovanja, storitve, trgovina), spremljajočih stavb splošnega (9) Na površinah za športne centre BC so dopustni še: družbenega pomena, gostinskih stavb, upravnih in pisarniških – gradnje športnih dvoran in športnih igrišč ter spremljajočih stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti, gara- objektov, ki služijo tej dejavnosti (tribune, garderobe,sanitarije, žnih stavb in stavb za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obre- pisarne, tehnični objekti, gostinstvo in storitvena obrt za šport menjujejo okolja in stavb za opravljanje verskih obredov; in rekreacijo); – gradnje novih stanovanjskih, nestanovanjskih kmetijskih – postavitev začasnih (razen objektov za skladiščenje) in stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje dopolnilne vadbenih objektov. dejavnosti kmetij le, če gre za posege na obstoječih kmetijah (10) Na površinah za oddih, rekreacijo in šport ZS so oziroma kmetijskih objektih; dopustne še: – gradnje in postavitve pomožnih objektov, razen po- – gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in možnih kmetijsko gozdarskih objektov (izjema so obstoječe rekreacijo na prostem ter spremljajočih objektov, ki služijo tej kmetije) in objektov namenjenih skladiščenju. dejavnosti (gostinstvo, pisarne, garderobe, sanitarije in podob- (3) Na stanovanjskih površinah za posebne namene SB no, vzdrževanje športnih in rekreacijskih površin in podobno); so še dopustne: – ureditev rekreacijskih in športnih površin; – gradnje novih stanovanjskih stavb za posebne namene – postavitev začasnih objektov (razen objektov za skladi- in spremljevalnih objektov (domovi za ostarele, socialno-var- ščenje) in vadbenih objektov. stveni zavodi in druge nastanitvene stavbe). (11) Na površinah parkov ZP so dopustni še: (4) Na površinah podeželskega naselja SK so dopustne – ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih javnih površin še: s sprehajalnimi potmi in drugimi objekti vrtne arhitekture ter – gradnje novih stanovanjskih, nestanovanjskih kmetijskih postavitve spominskih obeležij. stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti in gradnje dopolnilne (12) Na površinah pokopališč ZK so dopustni še: dejavnosti kmetij, večnamenskih stavb (stanovanja, storitve, – gradnje in širitve pokopališč in gradnje pokopaliških trgovina), spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, stavb s spremljajočimi objekti; gostinskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, drugih – gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij. stavb za storitvene dejavnosti, proizvodno obrtnih dejavnosti, (13) Na površinah cest PC in železnic PŽ so dopustni še: ki prekomerno ne obremenjujejo okolja in stavb za opravljanje – gradnje in ureditve v skladu z namensko rabo območja. verskih obredov; (14) Na ostalih prometnih površinah PO so dopustni še: – gradnje in postavitve pomožnih objektov; – gradnja in ureditev površin mirujočega prometa, objek- – gradnje in postavitve pomožnih kmetijsko gozdarskih tov in površin za vzdrževanje prometne infrastrukture, terminali objektov. (postaje), bencinski servisi in spremljajoči objekti prometne V območjih, kjer prevladuje kmetijstvo, niso dovoljene infrastrukture; gradnje stanovanjskih stavb, ki niso vezane na funkcijo kmetije – gradnja in postavitev začasnih objektov. in ovirajo nadaljnji razvoj kmetije. (15) Na območjih energetske infrastrukture E so dopu- (5) Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti CU so stni še: dopustni še: – gradnja in ureditev objektov in naprav energetske in- – gradnje stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvo- frastrukture; dnih, obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter stavb namenje- – gradnja in postavitev začasnih objektov. nih izobraževanju, otroškemu varstvu in znanstveno-razisko- (16) Na območjih okoljske infrastrukture O so dopustne valnemu delu ter spremljajočih objektov in naprav, stavb za še: zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih – gradnja in ureditev objektov in naprav s področja oskrbe objektov, stavb namenjenih javni upravi, stavb za kulturo in z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki; razvedrilo, muzejev, knjižnic ter spremljajočih objektov, stavb – gradnja in postavitev začasnih objektov. za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih (17) Na območjih razpršene poselitve A so dopustni še: objektov, gasilskih objektov in kmetij; – gradnje stanovanjskih stavb, stavb za potrebe kme- – gradnje in postavitve športnih igrišč; tijstva, trgovine, proizvodnje, storitvenih dejavnosti, športa in – gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne po- rekreacije; trebe, pomožnih kmetijskih objektov, začasnih objektov (razen – gradnje in postavitve pomožnih objektov. objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, ograj (18) Na območjih razpršene gradnje so dopustne do- ter spominskih obeležij. zidave in nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih objektov, (6) Na območjih gospodarskih con IG so dopustni še: novogradnje niso dovoljene. – gradnje stavb namenjenih proizvodnji, obrti, skladišče- nju, trgovini, servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in 52. člen spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (upravni prostori, (vrste dopustnih posegov na kmetijska, okrepčevalnice, prometni terminali, bencinski servisi); gozdna in vodna zemljišča) – gradnja in postavitev začasnih objektov. Poleg posegov, določenih v 50. členu tega odloka, so (7) Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK so na površinah zunaj območja stavbnih zemljišč dovoljeni še dopustni še: naslednji posegi: – gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kme- – vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov tijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, in hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve, ki se sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, kozolci, rastlinjaki in nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni površinskih voda; kmetijski dejavnosti); – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi; – gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne po- – urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih trebe; poti; Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1369

– ureditve za rekreacijo, tako da se ohranja kmetijska (5) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogoz- oziroma gozdna funkcija zemljišča; dovati. – postavitev čebelnjakov v skladu z Uredbo o vrstah (6) Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, 99/08), (7) Posegi v gozd so dopustni, če ne ogrožajo, razvre- ob predhodni pridobitvi pozitivnega mnenja Čebelarske zveze dnotijo ali onemogočajo ekoloških in/ali socialnih funkcij gozda; Slovenije; strokovno presojo oziroma mnenje o tem izdela pristojni zavod – ureditve za lov in ribolov, tako da se ohranja kmetijska za gozdove. oziroma gozdna funkcija zemljišča. (8) Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, pred katerim je priporočljivo predhodno 53. člen preveriti možnost posega v gozdni prostor. (vrste dopustnih posegov na kmetijskih zemljiščih) 55. člen (1) Na površinah kmetijskih zemljišč K1 in K2 so dovoljeni še naslednji posegi: (vrste dopustnih posegov na zemljiščih varovalnih gozdov) – kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in meliora- (1) V območjih varovalnih gozdov posegi v prostor niso cije; dovoljeni. – sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč (2) Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastruktur- odpadkov v osnovno namensko rabo; ne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da na- – postavitev obor; črtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko – postavitev ograj za potrebe varstva narave, gozdarstva, funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije; obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opa- – gradnje pomožnih kmetijskih objektov (kozolci, kmeč- zovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh. ke lope, rastlinjaki, silosi, skednji, seniki, gnojišča, zbiralniki (3) Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospo- gnojnice, vodni zbiralniki, betonska korita za zbiranje vode, darskega značaja, ampak imajo po svoji legi tudi varovalno poljska pot, gozdna cesta, obore za rejo divjadi) ob predhodni funkcijo. predložitvi mnenja kmetijske svetovalne službe. (4) Varovalni gozdovi so razglašeni z Uredbo o varovalnih (2) Gradnja dvojnih kozolcev oziroma toplerjev ni dopu- gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Uradni list RS, stna. št. 88/05, 56/07 in 29/09). Za posege v varovalne gozdove je (3) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne predhodno potrebno pridobiti dovoljenje Ministrstva za kmetij- dediščine je pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta stvo, gozdarstvo in prehrano. potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristoj- nega organa za varstvo kulturne dediščine. 56. člen (4) Za posege v zavarovana območja, v območja (vrste dopustnih posegov na zemljiščih gozdov Natura 2000 in v naravne vrednote je potrebno pridobiti s posebnim namenom) naravovarstveno soglasje. (1) V območjih gozdov s posebnim namenom so posegi 54. člen v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben (vrste dopustnih posegov na gozdnih zemljiščih) režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov. (1) Na območju gozdov G so dovoljeni še naslednji po- (2) V še ne razglašenih gozdovih je zaradi ekološke in segi: socialne funkcije potrebno ohranjati gozdno rabo, posegi pa so – posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovsko- dovoljeni le v skladu z gozdnogospodarskimi načrti. gojitvenimi načrti; (3) Od gozdov s posebnim namenom, v katerih so goz- – sanacije degradiranega gozdnega prostora; dnogospodarski ukrepi dovoljeni, so razglašeni gozdovi v pr- – sanacija divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč vem varstvenem pasu virov pitne vode po Odloku o varstvu odpadkov v osnovno namensko rabo; virov pitne vode na območju Občine Naklo (Uradni vestnik – gradnje žag in deponij lesa; Gorenjske, št. 21/02) in za Podbrezje z odločbo Skupščine – gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilni- Občine Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18-175/66). ce, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in (4) Za gozdove s posebnim namenom, v katerih goz- učne poti ter gozdne žičnice); dnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, so razglašeni gozdovi – sanitarne sečnje; v gozdnem rezervatu Udin boršt z Odlokom o razglasitvi Spo- – krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 0.5 ha, minskega parka Udin boršt za zgodovinski in kulturni spomenik če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20-229/85). pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove. 57. člen (2) V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan (vrste dopustnih posegov na vodnih zemljiščih) z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohrani- (1) Na površinah celinskih vod VC so dovoljeni še nasle- ti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. dnji posegi: Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje – gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infra- odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na strukturo; svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje – gradnja objektov grajenega javnega dobra; s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. – ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in (3) Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja bioloških lastnosti površinskih voda; naravne dediščine, na vodovarstvenih območij ali območij va- – ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; rovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi – gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za predpisanim varstvenim režimom za to dediščino. izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma pri- (4) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upo- obalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev števati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas – gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred one- v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. snaženjem; Stran 1370 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

– gradnje objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti 3.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. 60. člen (2) Varstveno območje vodotokov Save in Tržiške Bistrice (odmiki od parcelnih meja) obsegata vodno in priobalno zemljišče v širini 15 m od zgor- (1) Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih njega roba brežine oziroma najmanj 40 m zunaj naselja. Ostali meja toliko, da ni motena sosednja posest in da je možno vodotoki, potoki, hudourniki in suhe hudourniške struge imajo vzdrževanje in raba objektov v okviru zemljiške parcele. Lega širino priobalnega zemljišča 5 m od zgornjega roba brežine. Na stavbe mora slediti legi stavb v območju urejanja, na pobočjih vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljena gradnja objektov, mora biti daljša stranica vzporedna s plastnicami. razen peš poti in kolesarskih stez ter objektov iz primerov, ki (2) Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1) (Uradni list RS, oddaljene najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa naj- št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in manj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju 57/08 – ZV-1A). lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna (3) Pri ureditvah in gradnjah na vodnem in priobalnem stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za zemljišču naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija. polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj (4) Na vodnem in priobalnem zemljišču niso dovoljene: kot 2,5 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti – dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali požarni odmik. stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost (3) V primeru stanovanjske gradnje na mestu odstranje- pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, nega objekta, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in enak ali večji, kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava obvodnih organizmov; lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna. – nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodoto- (4) Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddalje- kov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na ne najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in labilnih tleh. požarno varstveni pogoji. (5) Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem 61. člen območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno (vaška jedra) vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost te- (1) V območjih ohranjenih vaških jeder in v podobnih ob- rena in erozijske procese je potrebno pridobiti pogoje h gradnji močjih je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi in vodno soglasje. vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na pose- 58. člen stne meje, je potrebno novo ali stavbo, ki se jo gradi na mestu (vrste dopustnih posegov na drugih zemljiščih) odstranjenega objekta, praviloma locirati na mejo, ob pogoju da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče. Poleg posegov, določenih v 50. členu tega odloka, so na (2) Območja na katerih se izvajajo ukrepi iz tega člena površinah nadzemnega pridobivalnega prostora LN so dovo- so Območje CU v enoti urejanja prostora NA 1 in območja z ljeni še naslednji posegi: oznakami SK v starih jedrih naslednjih enot urejanja prostora: – izkoriščanje mineralnih surovin; OK 1, PO 1, PO 9, PO 14, SD 3, ST 2, ZD 1 in ŽE 1. – gradnja objektov in naprav za potrebe izkoriščanja in obdelave mineralnih surovin; 62. člen – po pridobitvi dovoljenja za opustitev izkoriščanja izva- (ograje) janje dokončne sanacije okolja in odpravljanje posledic, ki so nastale pri izvajanju rudarskih del; Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje zemljiških parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče – postavitev enostavnih objektov za potrebe sanacije. javna cesta. 59. člen 63. člen (prepletanje dopustnih dejavnosti) (odmik od ceste) V območjih z oznako S, C in I so dovoljene dopolnilne (1) Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju nasle- morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj dnjih pogojev: 5 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na 1. V območjih z oznako SS: kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je – obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih, možno le v soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali vozila ali gradbene stroje, dela naselja. – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne (2) Za postavitve ograj ob javnih cestah je potrebno prido- povzroča čezmerne obremenitve s hrupom. biti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, 2. V območjih SK in IK: da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna 64. člen vozila ali gradbene stroje, – kmetijske dejavnosti, vendar mora na območju kulturne (bližina gozda) dediščine projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na Kolikor stavbno zemljišče meji na strnjen gozd je zaradi ZVKD in zanj pripraviti strokovno oceno vplivov na okolje, neoviranega gospodarjenja z gozdom obvezen soglasjedajalec – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s v postopku pridobivanja upravnega dovoljenja tudi pristojna hrupom ne moti stanovanjskega okolja. gozdnogospodarska organizacija. 3. V območjih CU: – dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna 3.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti vozila ali gradbene stroje, 65. člen – kmetijske dejavnosti, hlev do 40 glav živine (samo v enoti NA1), (velikost objektov) – delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s (1) Pri določanju velikosti stavb je treba poleg predpisanih hrupom ne moti stanovanjskega okolja. dopustnih velikosti za posamezne vrste stavb upoštevati tudi Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1371 vertikalni gabarit naselja, dela naselja oziroma posameznih – Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb skupin stavb, tako da nove stavbe po višini ne izstopajo iz celo- in ne smejo presegati gabarita najvišjega objekta v okolici. tne podobe naselja oziroma skupine objektov, razen če funkcija (9) Površine razpršene poselitve A in razpršena gradnja: in tehnologija objekta zahtevajo drugačne gabarite. – Tlorisni in višinski gabariti se povzamejo po pogojih za (2) Velikost posameznega obstoječega objekta lahko pre- območje podeželskega naselja SK. sega pogoje za posamezno območje, če ima objekt tako veli- kost določeno z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Povečanje 67. člen gabaritov takega objekta, ki presegajo pogoje za to območje, (zmogljivost objektov) ni dopustno. V vseh območjih, v katerih se lahko gradijo stanovanjske (3) V območjih naselbinske kulturne dediščine večstano- stavbe velja, da so lahko v novo zgrajeni stanovanjski stavbi vanjska gradnja ni dopustna. največ 4 stanovanja, v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali (4) Spremljajoči objekti na površinah za oddih, rekreacijo spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne in šport ZS, ne smejo presegati 50 m² neto tlorisne površine. spreminjajo zunanji gabariti pa lahko tudi več.

66. člen 68. člen (tlorisni in višinski gabariti) (faktor zazidanosti) (1) Stanovanjske površine SS: (1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se – Tlorisni gabarit vseh stavb mora biti podolgovat, z raz- določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino merjem stranic vsaj 1:1,2, tloris je lahko tudi lomljen, s prizida- parcele namenjene gradnji. Določen je za istovrstne površine vami se ne sme porušiti predpisanega razmerja. in znaša največ: – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, pri čemur je kolenčni zid visok največ 100 cm. Nadzidave stavb se – stanovanjske površine SS ...... 0.35 lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. – površine podeželskega naselja SK ...... 0.40 (2) Stanovanjske površine za posebne objekte SB: – gospodarske cone IG ...... 0.50 – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi – površine z objekti za kmetijsko ...... zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. proizvodnjo IK 0.50 – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+2+M, kjer – površine za turizem BT ...... 0.30 je pritličje pri vhodu največ 50 cm nad terenom. (3) Površine podeželskega naselja SK: – športni centri BC ...... 0.35. – Tlorisni gabarit vseh stavb, razen kmetijskih mora biti (2) Za območja CU, v katerih je velik delež nestanovanj- podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4, tloris je lahko tudi skih stavb ter območja stavb za posebne namene SB se faktor lomljen, s prizidavami se ne sme porušiti predpisanega raz- zazidanosti določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo merja. posamezno dejavnost, če so za njo predpisani, za ostale par- – Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat cele namenjene gradnji pa je faktor zazidanosti 0.45. tlorisni gabarit v razmerju 1:1,6, pomožne kmetijske stavbe pa (3) V območjih kulturne dediščine faktorji zazidanosti iz vsaj 1:1,4. prvega odstavka tega člena niso zavezujoči. – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 50 cm nad terenom, kolenčni zid pa 69. člen visok največ 50 cm ali (K)+P+M, kjer je kolenčni zid visok do (delež odprtih bivalnih površin) 100 cm. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpi- (1) Najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v sanega višinskega gabarita. odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele (4) Osrednja območja centralnih dejavnosti CU: namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo ze- – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi lene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne V vaškem jedru morajo tlorisni gabariti stavb slediti tipičnemu površine. Določene so za istovrstne površine in znaša: razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru, razmerje stavb 1:1,4. – stanovanjske površine SS ...... 25% – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+1+M. – površine podeželskega naselja SK ...... 30% (5) Gospodarske cone IG: – gospodarske cone IG ...... 10% – Tlorisna zasnova stavb mora upoštevati funkciji ob- – površine za turizem BT ...... 30%. močja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. (2) Pri stavbah splošnega družbenega pomena v obmo- – Višinski gabarit stavb je lahko največ (K)+P+2+M, ozi- čjih CU ter pri stavbah za posebne namene SB se delež odprtih roma ne sme presegati višine 30,0 m. bivalnih površin določi s projektom zunanje ureditve pripada- (6) Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo IK: jočega zemljišča v skladu s standardi in normativi, ki urejajo – Za vse stavbe, razen za rastlinjake in steklenjake veljajo posamezno področje, za ostale parcele v teh območjih name- pogoji kot za površine podeželskega naselja SK. njene gradnji pa naj bo delež odprtih bivalnih površin 30%. – Za proizvodne kmetijske objekte mora biti tlorisni gabarit prilagojen velikosti in legi zemljiške parcele ter namembnosti 3.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja območja in funkciji stavb. 70. člen – Višina proizvodnih kmetijskih objektov je lahko največ 9 m. (oblikovanje streh) (7) Površine za turizem BT: (1) Strehe na vseh površinah namenske rabe, razen na – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi površinah za kmetijsko proizvodnjo in površinah gospodarskih zemljiške parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. con, morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom, nad lomlje- – Višinski gabarit je lahko največ (K)+P+1+M in ne sme nim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v biti vedutno izpostavljen. istem naklonu, v razponu od 36° do 45°, razen pri samostojnih (8) Športni centri BC: nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon oziroma minimalni – Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi naklon (ravna streha) ali zaobljen profil (razen v območjih SK). gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Stran 1372 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

(2) Strehe morajo biti krite s kritino sive do grafitnosive, (9) Na površinah podeželskega naselja SK se mora arhi- rjave ali rdeče barve. Dopustne so kritine, ki dajejo videz majh- tekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalite- nih strešnikov. Prosojna kritina je dopustna na gospodarskih tah značilne arhitekture ter upoštevati še: poslopjih za dosuševanje sena. Svetle pločevinaste kritine, ki – Urbanistično in arhitekturno oblikovanje posegov se ne oksidirajo, kritine z močnim odsevom ter prosojne barvaste mora podrediti oblikovnim kvalitetam krajevno značilne arhi- kritine niso dopustne. Pri načrtovanju je treba spoštovati tradi- tekture. cionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki – Dopustna je gradnja stanovanjske hiše ali gospodarske- v obliki stolpov niso dopustni. ga poslopja na mestu odstranjenega objekta, na parcelni meji (3) Strehe na cerkvah, kapelicah, znamenjih, graščinah in pod pogojem, da po višini ne presega višine prvotnega objekta dvorcih imajo lahko drugačen naklon od predpisanega. Na teh ter da ima ustrezno urejene strešne odtoke in snegolove. objektih je bakrena pločevina kot kritina dopustna. – Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih (4) Naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na splošni podobi naselja oziroma tradicionalni značilnosti vaške- vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih po- ga jedra. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. slopij so dopustni v nadstropju. (5) Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine – Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo lesnem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami biti višje od nje. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno ne sme biti večji od 2 cm. fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z – Barva in materiali fasade se morajo zgledovati po tradi- javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. cionalnih primerih in ne smejo izstopati iz konteksta celotnega Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. in ne smejo biti višji od slemena. Strehe nad prizidki morajo biti – Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove in upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh. pri ureditvi terase. – Te določbe veljajo tudi za gradnjo na površinah razpr- (6) Podstreha je lahko izkoriščena v dveh etažah, odprti- šene poselitve A in razpršeno gradnjo. ne spodnje etaže podstrehe so lahko v obliki frčad ali strešnih (10) Na površinah gospodarskih con IG se arhitektonsko oken, odprtine zgornje etaže podstrehe pa so lahko le v obliki oblikovanje stavb prilagodi namembnosti in funkciji stavbe. strešnih oken. (7) Ravna streha je dopustna nad delom objekta v primeru 72. člen ureditve terase in nad vkopanim delom objekta, če je objekt v (vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave) celoti, ali večinoma vkopan, razen v vaških jedrih in v vplivnih (1) Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nad- območjih kulturne dediščine. zidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za (8) Drugačen naklon strehe od predpisanega naklona je dopusten na nestanovanjskih objektih: novogradnje. – v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmej- (2) Dozidave in nadzidave se morajo skladati s celotno še strehe, ki je pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in objekta, gradbenimi materiali osnovnega objekta ter s sosednjimi objekti – če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega v naselju ali gruči. 15 m. (3) Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah, dozidavah in (9) Na površinah IK, pri novogradnjah večjih hlevov in nadzidavah objektov krajevno značilne arhitekture je treba ostalih objektih za kmetijsko proizvodnjo, je zaradi funkcional- ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, raz- nih zahtev naklon strešin lahko od 15° do 45°. poreditev odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Prilaga- (10) Na površinah gospodarskih con IG naklon strešin je jati se je treba razmerjem fasad in razmerjem stavbne mase. lahko drugačen od naklona in oblik streh v sosednjih ureditve- 73. člen nih enotah. Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. (odstranitev objekta) V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječe- 71. člen ga poruši, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt (arhitektonsko oblikovanje stavb) povezati v enotno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in (1) Na vseh površinah namenske rabe, razen na površi- kritina morajo biti enaki. nah za gospodarske cone IG veljajo splošni pogoji za arhitek- 74. člen tonsko oblikovanje stavb, navedeni v tem členu. (pogoji za oblikovanje, ki izhajajo iz usmeritev za ohranjanje (2) Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave oblikovne podobe celotnega naselja) in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na (1) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati ve- montažno. Nove stavbe morajo biti prilagojene stavbam in getacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti ureditvam v okolici. provizorje in odvečni material ter urediti okolico. (3) Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov (2) Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske krajevno značilne arhitekture. površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat (pridobiti (4) Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z gradbeno dovoljenje), z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno. objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov. (5) Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi 75. člen konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). (oblikovne poteze) (6) Balkonske ograje naj imajo praviloma vertikalno po- (1) Pri lokacijah novih gradenj je potrebno lego objektov ložene deske. na parceli, orientacijo objekta, odmike od sosednjih objektov, (7) Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih plo- gradbene mase, naklon strehe in smer slemena prilagoditi ščic, fasadne opeke ali umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki značilnostim enote urejanja prostora. niso dopustne. (2) V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente (8) Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zašči- ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni tnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi. posegi, ki bi zmanjšali njihovo vrednost v prostoru. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1373

(3) Varovane gozdne robove, živice, drevesa, skupine ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo dreves in naravne oblike terena je treba ohranjati in varovati vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm) tako, da se ne spremeni njihova oblika oziroma pojavnost v vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se prilagodi ožini in prostoru. V varovanih gozdnih robovih in živicah je dopustna lokalno zoža. sanitarna sečnja in obnavljanje rastlinskih sestojev. (2) Površine za pešce naj se urejajo v čim večji meri brez (4) Varovane ježe teras je treba ohraniti in niso dopustni robov z enovito in zvezno površino, ki bo ugodna za peš hojo posegi, ki bi spremenili značilno podobo naravne oblikovanosti in za osebe s posebnimi potrebami, s poglobljenimi robniki ob terena in vegetacije. prehodih za pešce. Površine tlakov naj bodo izvedene z materi- ali oziroma površinsko obdelavo proti drsenju. Stopnice in drugi 76. člen robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni. (tipologija objektov) (3) Pri urejanju okolice objektov, javnih površin in infra- Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na: strukture mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta V območjih SS: zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti hiše, atrijske vrstne hiše; okolico. – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne (4) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo hiše v katerih se nahajata dve stanovanji; biti urejene s travnatimi brežinami. Ureditve površin in drugi – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše posegi na višje ležečih zemljiščih morajo biti izvedeni tako, da z tri ali več stanovanji; se preprečijo negativni vplivi na nižje ležeče površine. – stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot (5) Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le polovico prostora namenjenega za stanovanje. kot sanitarna sečnja. V območjih SK: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke 79. člen hiše in druge podeželske hiše, vile, vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne (pogoji za oblikovanje urbane opreme) hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske (1) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi stavbe kmetij; se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu na- – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše selja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo z tri ali več stanovanji; funkcionalno oviranih oseb ter vzdrževanja infrastrukturnega – stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad sleme- polovico prostora namenjenega za stanovanje. ni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso V območjih CU: dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pohodno površino. hiše in druge podeželske hiše, vile; (2) Spominska obeležja in turistične oznake morajo biti – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše v katerih se locirani tako, da se z njimi vsebinsko in oblikovno dopolnjuje nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij; javni prostor, da ne motijo ambienta, da ne zastirajo značilnih – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše pogledov in da ne ovirajo prometa ter vzdrževanja infrastruk- z tri ali več stanovanji; turnih naprav. Podpore nadstrešnic, drogovi tabel in prometnih – stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot znakov morajo stati v liniji robnika ali neposredno ob njem. polovico prostora namenjenega za stanovanje. 80. člen V območju A: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke (pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin hiše in druge podeželske hiše; za mirujoči promet) – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše. (1) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v Ostali tipi zazidave v posameznih območjih, so vezani na vmesnih pasovih zasadijo žive meje ali druge oblike vegetacije. namensko rabo in funkcijo objekta. Odvajanje padavinskih odpadnih vod se uredi preko lovilcev olj. Parkirišča, ki po površini presegajo 500 m², je treba členiti v več 77. člen manjših enot in jih ločiti z zasaditvami, spremembami tlakov ali (pogoji za ohranjanje ali spreminjanje obstoječih drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna morfoloških struktur) parkirišča v času prireditev. (1) Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju pose- (2) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi gov v prostor je treba upoštevati morfološke značilnosti posa- namembnosti vseh stavb je potrebno na zemljiški parceli za- meznih območij. Posegi v prostor morajo vzdrževati vzposta- gotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi za zaposlene in vljeno oblikovno enovitost v posamezni enoti urejanja prostora obiskovalce. Parkirišča morajo biti ob objektu ali za njim kadar in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam. to dopuščajo prostorske možnosti, zlasti ob objektih terciarnih (2) Gradnje in ureditve se morajo prilagajati morfološkim in kvartarnih dejavnosti. Če ni zadosti prostora za parkirišča značilnostim naselja ali dela naselja, predvsem glede: na lastnem zemljišču je treba urediti parkirišče pogodbeno na – parcelacije in lege objekta na parceli, drugem zemljišču. – gradbene črte in odmika od sosednjih objektov, (3) Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustre- – gradbene mase, znimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično – višine objektov, ločeni od cestnega sveta. – naklona streh in smeri slemena, (4) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti di- – orientacije objektov. menzionirane in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključe- 78. člen vanje vozil na javno cesto. (5) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremlje- (oblikovanje, dimenzioniranje, umeščanje ter način na s sanitarjami in sanitarnim prostorom za zbiranje odplak iz medsebojnega povezovanja javnih in zelenih površin) potovalnih kombijev. (1) Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene (6) Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fi- tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih zično omejijo, tako da se prepreči neurejeno parkiranje. Fizične voznih površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ovire naj bodo izvedene z naravnim gradivom. Stran 1374 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

(7) Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v istem glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovne- število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): mu objektu kot prečna streha oziroma kot vzporedna streha. (3) Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade starih kmečkih – enostanovanjske stavbe 2 PM hiš krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin. – dvostanovanjske stavbe 4 PM (4) Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva – dvojček 4 PM oziroma gospodarskega poslopja ali njuno neposredno bliži- – večstanovanjske stavbe 2 PM / stanovanje + 1 PM / 10 no. stanovanj (5) Sončnih zbiralnikov ni dopustno postavljati nad sleme- – počitniške hiše 1 PM nom strehe in na objekte kulturne dediščine. (6) Posamični pomožni komunalni objekti in naprave (tra- – domovi za ostarele 1 PM / 5 postelj fopostaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki) – vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 morajo biti postavljeni nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega zaposlena objekta, neposredno poleg njega ali pod površino. – športna igrišča 1 PM / 250 m² površine igrišč (7) Vrtne lope morajo biti lesene; streha je lahko šoto- – zdravstveni domovi 1 PM / 2 zaposlena + 1 PM na rasta, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na 30 m² sosednjih objektih. – prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev (8) Postavitev kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno. (9) Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) – cerkve 1 PM / 20 sedežev garaže niso dopustne. – trgovine 1 PM / 30 m² koristne prodaj- ne površine oziroma 2PM + 1 82. člen PM / 2 zaposlena (pogoji za postavitev in oblikovanje ograj in opornih zidov) – gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena (1) Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Naj se uporabljajo žive meje, – gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 žičnate ali lesene ograje. Oblikovanje ograj ob javnih površinah sedežev v vaških jedrih in vaških naseljih se mora zgledovati po tradici- – obrtni in industrijski objekti 1 PM / 50 m² neto površine ali onalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali 1 PM / 2 zaposlena horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi žive meje in – skladišča 1 PM /100 m² neto površine ali polni zidovi (kamen, omet, les). 1 PM / 2 zaposlena (2) Ograje v območju križišč in prometnih priključkov ne – poslovni prostori s strankami 1 PM / 30 m² neto površine smejo biti višje od 0.8 m in ne smejo segati v pregledno polje – poslovni prostori brez strank 1 PM / 2 zaposlena ceste, sicer pa ne smejo presegati višine 1,2 m, višje ograje so dopustne le kot igriščne, protihrupne ali zaščitne ograje. Ograje – pokopališča 1 PM / 30 grobov. ob lokalnih cestah morajo biti odmaknjene najmanj 50 cm od (8) Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, parcelne meje oziroma že izvedenega vozišča, kolesarske ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% PM steze ali pločnika. Odmik med dvema ograjama vrtov oziroma za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru da je PM manj parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m. kot 20, je potrebno zagotoviti 1PM za vozila oseb z invalidskimi (3) Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti vozički. zemljišču za nameravano gradnjo in ne proti cesti. (9) Pri določanju PM večstanovanjskih objektov, je potreb- (4) Protihrupne ograje morajo biti v naseljih oblikovane no zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 PM za vozila oseb kot del krajevne opreme (ne kot protihrupna ograja na avto- z invalidskimi vozički. cesti), morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne (10) Na zemljiških parcelah je dovoljena gradnja manjka- ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti kovinske jočih parkirišč k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimal- ali obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je nega deleža odprtih bivalnih površin. lahko kovinski. (11) Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno (5) Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno, razen v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega v primeru fizičnega varovanja. upravljavca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkira- (6) Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna nju. drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdela- (12) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različni- ni z naravnimi materiali in ozelenjeni. mi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem (7) Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno parkiranju. izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti. 81. člen (8) Ureditve rekreacijskih površin izven območij naselij (pogoji za oblikovanje pomožnih objektov – morajo biti izvedene praviloma brez ograj, dopustne so lesene nezahtevnih in enostavnih) ograje za omejitev prehoda na kmetijska ali gozdna zemljišča ter omejitev prometa. (1) Pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na pripadajočem zemljišču osnovnega objekta. Po- 83. člen možni objekti v zaselkih in na osamljenih kmetijah, razen kozol- cev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini (pogoji za postavitev in oblikovanje začasnih objektov) kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo. (1) Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prila- (2) Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z obli- gojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih kovanjem in materiali osnovne stavbe. Pomožni prostostoječi površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko objekti morajo imeti simetrično dvokapnico v naklonu 36° do prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih str- 45°, razen pri nadstreških, ki imajo lahko položnejši naklon njenih naselij. oziroma minimalni naklon (ravna streha). Pomožni objekti kot (2) Začasnih objektov ni dopustno postavljati v neposre- prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo imeti dni bližini objektov varovanih po predpisih o varstvu kulturne streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streha dediščine oziroma naravnih vrednot, izjemoma se dovoli v času nad njim mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega trajanja prireditev. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1375

(3) Postavitve začasnih objektov za prireditve so dopu- 3.5. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo stne v enoti urejanja prostora, v katerem poteka prireditev, in v enotah urejanja prostora, ki nanj neposredno mejijo. 86. člen (4) Postavitve morajo biti skladne s programom prireditve. (prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo) Skladnost s programom prireditve ugotavlja pristojna občinska (1) Parcela namenjena gradnji, je zemljišče sestavljeno služba. iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov na katerem 84. člen stoji oziroma na katerem je predviden objekt. Velikost mora (odstopanja) omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vse- mi spremljajočimi prostorskimi potrebami. Velikost se določa Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z glede na: okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar – namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in do- prostorsko dominanto v okolju kot novo kvaliteto v prostoru, ali stopi, parkirišča, utrjene in zelene površine); doseči večjo razpoznavnost območja, opozoriti na drugo de- – določen faktor zazidanosti (FZ), minimalne odmike od javnost, oziroma kadar ima namen prilagoditve okolju. Ob tem posestnih meja in predpisan delež odprtih bivalnih površin; mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete – zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega prostora. Odstopanja je potrebno posebej obrazložiti in ute- objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in inter- meljiti v vodilni mapi PGD, z njimi pa mora soglašati občinska vencijske poti. urbanistična služba. (2) Za kmetije in kmetijske objekte (SK, IK) se velikost 85. člen parcele za nameravano gradnjo določi ob upoštevanju velikosti in usmeritvi kmetije, potrebi po modernizaciji (nestanovanjske (oblikovanje površin zunaj naselij) kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske (1) Pri regulacijah in melioracijah je treba upoštevati ohra- stavbe kmetij), legi in medsebojni razporeditvi objektov, po- njanje naravnih značilnosti prostora. Kjer razmere to dopu- trebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh ščajo, je potrebno ohranjati prvotni potek vodotoka (meandri) sanitarnih in požarnih predpisov. in vegetacijsko strukturo ali ponovno vzpostaviti avtohtono (3) Pri stavbah za posebne namene (SB), stavbah v osre- vegetacijo. Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne dnjih območjih centralnih dejavnosti (CU) in stavbah v območjih predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je gospodarskih con (IG) se velikost parcele za nameravano čim manj vidnega betona. Visokodebelno vegetacijo ob vodo- gradnjo določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev de- tokih je potrebno ohranjati v čim večji meri. javnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja. (2) Brežine, nasipe, odkopne brežine in druga izposta- (4) Obstoječim stavbam se določa parcela za nameravano vljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo in ozeleniti. gradnjo na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovni- stavb, ustreznega deleža odprtih bivalnih površin, pripadajočih mi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh zadostna, je treba uporabiti take elemente ali zgraditi objekte javnih površin. za zavarovanje, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev (5) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko šte- z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. vilo avtomobilov (gostilne, servisi, delavnice za popravila avto- (3) Po izvedenih gradbenih delih je potrebno neutrjene mobilov, banke, pošte) ali pa so potrebne manjše deponije, je površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije na parceli potrebno za ozelenjevanje praviloma uporabljati samonikle za nameravano gradnjo pri objektu ali na skupnem zemljišču vrste. za več objektov skupaj. (4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agro- (6) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno melioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in po- razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. samezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti ter zemljiščih niso dopustne. ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. (7) Kriteriji za parcelacijo minimalnih parcel za namera- (5) Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih vano gradnjo so: cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnovesje na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in – samostoječe enostanovanjske stavbe min. 400 m² hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, – samostoječe dvostanovanjske stavbe min. 400 m² da se površine zarastejo do jesenskega deževja. – dvostanovanjske stavbe – dvojček min. 500 m² (6) Ureditve smučišč so dopustne na krajinsko in ekološko – samostoječe atrijske stavbe min. 400 m² sprejemljivih lokacijah, na podlagi strokovne ocene vplivov na okolje. – enostanovanjske stavbe v nizu za vsako (7) Dopustno je odvzemati mivko, pesek, prod in kamen iz enoto min. 200 m². naravnih vodotokov, iz vodnih in obvodnih zemljišč: (8) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih parcel – če je dokazan večji dotok plavin od transportne sposob- za gradnjo je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več nosti vodotoka; parcel za nameravano gradnjo. Vse tako nastale parcele mo- – če obstaja stalna težnja dviganja gladine zaradi zapro- rajo imeti zagotovljen dovoz in dostop. jevanja; (9) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev – če zaprojevanje ogroža vodnogospodarske objekte in parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture. naprave; – če je ogrožen dotok vode v podtalnico; 3.6. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov – če je potrebno poglobiti dno zaradi plovbe ali boljšega na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro dotoka vode. (8) Novogradnje objektov, na površinah, ki niso namenje- 87. člen ne poselitvi, so dopustne na vizualno neizpostavljenih legah. Novi objekti ne smejo preprečevati dostopa in prevoza do (pogoji za komunalo urejanje) gozda ali kmetijskih površin po dosedanjih poteh oziroma je (1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opre- potrebno omogočiti nadomestno prometnico. mljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno ko- Stran 1376 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije munalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na 89. člen elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda (pogoji glede zbiranja in odvajanja ter čiščenja oziroma možnost izgradnje greznice. Gradnja novih objektov odpadnih voda) naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s (1) Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpa- komunalnimi vodi. dnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem (2) V novo načrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, javne meteorne in fekalne kanalizacije, za katere skrbi upra- kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je vljavec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komu- uporabnikov (interna meteorna in fekalna kanalizacija). nalne infrastrukture oziroma sočasno. (2) Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se (3) Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s in morajo biti med seboj usklajeni. Vodi in naprave morajo biti končnimi dispozicijami. Fekalno kanalizacijo se vodi na lokalne vkopani v tla. Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po iz- čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo. vedbi napeljave sanirati tako, da se vzpostavi v prvotno stanje. (3) Naselje ali del naselja, v katerem je letna obremenitev (4) Komunalne in energetske ureditve se morajo izvajati zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, morajo ustrezati 1 ha zemeljske površine, večja od 20 PE, mora biti opremljeno obrambno-zaščitnim zahtevam in biti v skladu s predpisi, ki z javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode, če celotna urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno obremenitev, ki tam nastaja, presega 50 PE. upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur. (4) V obravnavanem območju morajo biti vsi objekti pri- (5) Nadzemni komunalni in energetski objekti in naprave ključeni na zgrajeno omrežje fekalne kanalizacije pod pogoji (trafopostaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralni- upravljavca javne kanalizacije. ki in podobno) morajo biti postavljeni nevpadljivo, predvsem (5) Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi ne na osrednjih prostorih naselja, praviloma v sklopu druge- v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. ga objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne (6) Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih po- površine. Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani, naklon žiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali vodotok po najbližji strehe mora biti prilagojen sosednjim objektom. Postavitve možni poti, pri tem je potrebno zmanjšati hipni odtok padavin- teh objektov v območjih varstva naravne in kulturne dediščine skih voda z urbanih površin z ustreznim zadrževanjem (zatravi- niso dopustne. tev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki ...). Padavinske (6) Prednostno je potrebno padavinske vode ponikati, če vode s streh objektov se, preko peskolovov, padavinske vode te možnosti ni se odvajajo v vodotoke. iz utrjenih površin (parkirišč) pa preko lovilcev olj in peskolovov, (7) V območjih rezervatov in varstvenih pasov obstoječe- spelje v ponikovalnice ali vodotoke. ga infrastrukturnega omrežja in naprav, je izvajanje posegov (7) Predvideti je treba načine odvajanja padavinskih, pa- omejeno skladno z veljavnimi predpisi, tako da se posegi izva- davinskih odpadnih in zalednih voda tako, da se pri načrtova- jajo pod pogoji predpisov in pogojev upravljavcev infrastrukture. nju odvajanja padavinskih voda v odvodnike izhaja iz analize V rezervatih planiranih komunalnih in energetskih vodov in odtočnih razmer, ki mora vsebovati hidravlični izračun odtoč- naprav ni dopustna gradnja novih objektov in naprav. nih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri 88. člen čemer je potrebno vključiti vse novo predvidene pozidane po- (pogoji glede oskrbe s pitno vodo) vršine za celotno območje. (1) Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse (8) Pri načrtovanju komunalnih čistilnih naprav je potrebno stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti vodoto- skladu s soglasjem upravljavca. Priključek uporabnika ne sme ka glede na predvideno odvajanje odpadnih voda v vodotok. biti daljši od 80 m. Kjer je vodovodno omrežje samo delno Pri navedeni analizi je potrebno upoštevati maksimalne in mini- zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi malne pretoke ter srednji nizki pretok vodotoka na eni strani ter javno vodovodno omrežje. maksimalno količino odpadnih voda na iztoku. S predvidenim (2) V območjih razpršene gradnje, objektov ne bo možno odvajanjem odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane priključiti na javno vodovodno omrežje, razen v primeru, da v odtočne razmere na dolvodnih zemljiščih oziroma ne sme biti bližini že poteka obstoječi vodovod. Investitorji teh objektov si povečana poplavna ogroženost v vplivnem območju. Za zago- zagotovijo drug vir pitne vode. Na območjih razpršene gradnje tavljanje neškodljivega odvajanja odpadnih voda v vodotok je, upravljavec ne zagotavlja količin vode, ki so potrebne za po- po potrebi, pred iztokom potrebno predvideti zadrževalni bazen žarno varnost. ustreznih dimenzij. (3) Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgra- (9) Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na diti v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode možno vzdrževanje omrežja in priključkov. Uporabniki tehno- ali v podzemlje. loške vode in avtopralnice s sistemom prečiščevanja že upora- (10) Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebu- bljene vode, morajo imeti zaprte vodovodne sisteme. jejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, (4) Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidran- kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna tno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma zakonodaja. v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, (11) Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površin- skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic skim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ. (Uradni list SRS, št. 10/85, Uradni list RS, št. 67/2 – ZV-1, (5) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se morajo 98/07). gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili Odloka (12) V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja o varstvu virov pitne vode na območju Občine Naklo (Uradni odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi zakoni, vestnik Gorenjske, št. 21/02). pravilniki in akti o zavarovanju. (6) Graditve objektov, za katere je predvidena poraba 90. člen večjih količin vode, je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna oskrba z vodo. (pogoji glede ravnanja in odlaganja odpadkov) (7) V varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, (1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je ki v primeru vodovoda znaša 3 m, merjeno od osi vodovoda, urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna je obvezna pridobitev soglasja upravljavca. Hišni vodovodni organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno priključki nimajo varovalnega pasu. deponijo. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1377

(2) Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi – Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih me- višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov stih, locira ekološke otoke. v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša. (3) Odjemna mesta s kontejnerji in zabojniki v naseljih – Trase prometnic ne smejo posegati v brezna, jame, morajo biti urejena na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti izvire ter sekati vodnih žil. Pri prečkanju grap z vodo je treba morajo utrjeno površino, tako da je omogočeno enostavno izvesti ustrezne propuste. čiščenje. Odjemna mesta za kosovni odpad in steklovino naj – Kjer ureditve prometnic prečkajo planinske in druge poti, bodo v naseljih postavljena v bližino trgovin ali parkirnih po- je treba te poti na novo urediti in označiti. vršin. Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo – Zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa biti urejena v sklopu ograje – zidu pokopališča, vendar ne na na obstoječih in predvidenih cestah, stabilnost cest in njihovi vidno izpostavljeni lokaciji. Zbirna mesta morajo biti dostopna interesi, preglednost na območju cest in cestnih priključkov. vozilom za odvoz. (4) Pri gradnji in urejanju dovozov in priključkov je treba (4) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti upoštevati: ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki – Vsak objekt na zaključeni zemljiški parceli mora imeti ga določajo veljavni predpisi. zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno ce- (5) Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpad- sto. kov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. – Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo (6) Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov Predelava gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s skupno. sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. – Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma loci- (7) Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in rani na nasprotni strani že obstoječih priključkov. izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretoč- – Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do ne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na kmetijskih in gozdnih zemljišč. nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, – Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za ni dovoljeno. intervencijska vozila. (8) Izkopana zemljina, jalovina ter gradbeni material se – Dovoz do posamezne zemljiške parcele je v primeru, lahko odložijo tudi kam drugam v okolje, za kaj mora biti prido- če drugače ni mogoče, dopustno urediti tudi preko kmetijskih bljeno dovoljenje za poseg v prostor. zemljišč. Širina dovoza ne sme presegati 3 m. – Meteorne in odpadne vode iz objektov in zemljiških 91. člen parcel objektov ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo (pogoji glede priključevanja na grajeno javno dobro) biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega (1) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko telesa. gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih (5) Glede varovalnih pasov cest je treba upoštevati: namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in spre- – Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostor- hajalne poti. skih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, (2) Prometne površine je, glede na namen, potrebno je ob javnih cestah določen varovalni pas v katerem je raba obdelati oziroma tlakovati različno. prostora omejena. (3) Pri gradnji in urejanju novih prometnih površin je treba – Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega upoštevati: sveta in je na vsako stran državne ceste širok: – Minimalna širina občinskih cest oziroma ulic je 4 m. – avtoceste 40 m – Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ – hitre ceste 35 m 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les. – glavne ceste 25 m – Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je – regionalne ceste 15 m slepa cesta možna, kolikor ima na zaključku urejeno ustrezno – državne kolesarske poti 5 m. obračališče. – Varovalni pas občinske ceste je širok: – Ob gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževalnih delih na cesti – lokalna cesta 8 m je potrebno istočasno izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov in napeljav, če so ti objekti potrebni preno- – javna pot 6 m ve. – pot za kolesarjenje 3 m. – Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh je v – Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opre- varovalnem pasu ceste pridobiti projektne pogoje in soglasje mljeni z javno razsvetljavo. pristojnega upravljavca. – Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz – Načrtovanim in obstoječim prometnicam, ki so predvi- hrapavih materialov, ob prehodih za pešce morajo imeti po- dene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. V rezervatih globljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene, dokler se osebam. gradnja oziroma rekonstrukcija ceste ne izvede. Na obsto- – Ob regionalnih in lokalnih cestah ter javnih poteh se ječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela lahko izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na pro- ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in storske možnosti in razpoložljivost zemljišč se naj kolesarske telekomunikacijske infrastrukture. poti izvedejo izven cestnih teles. Rezervati posameznih cest so: – Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven voz- – državne ceste (glavne in regionalne) 40 m išča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in po- čivališča. – lokalne ceste 30 m. – Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno 92. člen obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano. (pogoji glede gradnje in ureditve kolesarskih poti) – V naselju, kjer objekti krajevno značilne arhitekture tvo- (1) Kolesarski pas poteka ob vozišču, od ostalega vozišča rijo ožine, niso dopustne odstranitve teh objektov. je ločen z vzdolžno neprekinjeno črto. Stran 1378 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

(2) Kolesarska steza poteka ob vozišču motornega pro- (2) Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v meta in je nivojsko ločena od vozišča. Poteka tudi ob hodniku skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. za pešce. (3) Pri grajenih in prostorskih ureditvah je potrebno, za (3) Kolesarska pot poteka neodvisno od ostale cestne določen napetostni nivo, upoštevati elektroenergetske koridor- mreže in je s predpisano signalizacijo označena kot javna ce- je, ki znašajo: sta, ki je namenjena izključno vožnji kolesarjev. – kablovod 20 kV 8 m (2x4 m od osi kablovoda) (4) Izven naselja se uredijo, v odvisnosti od prostorskih možnosti in hitrosti ter gostote prometa, kolesarski pas ali ko- – daljnovod 10, 20 kV 20 m (2x10 m od osi daljnovoda) lesarska pot, v naselju pa kolesarski pas ali kolesarska steza. – daljnovod 35 kV 30 m (2x15 m od osi daljnovoda) Minimalna širina za vožnjo enega kolesa je 1 m. – daljnovod 110 kV 30 m (2x15 m od osi daljnovoda) – daljnovod 440 kV 50 m (2x25 m od osi daljnovoda). 93. člen (pogoji glede železniškega prometa) (4) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno izdelati ustrezno doku- Zunaj območja občine, ob jugozahodni meji, poteka ob- mentacijo in pridobiti soglasje pristojnega upravljavca. stoječa železniška proga Ljubljana–Jesenice–državna meja, po (5) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave območju občine pa industrijski tir do Naklega, ki bo dograjen stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki po- v primestno progo do Tržiča. Potrebno je upoštevati naslednje segajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma pred- smernice: videnih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblašče- – za vsak objekt v 200 m varovalnem pasu železnice je ne organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin potrebno upoštevati veljavni Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04) in Pravilnik o pogojih za elektromagnetskega polja, ki so določene v Uredbi o elektro graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja magnetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni ter postavljanja naprav v varovalnem pasu in varovalnem pasu list RS, št. 70/96). ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimal- (6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nad- nih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje zemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiri- protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno, ščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki – za vsak objekt lociran v 200 m železniškem varovalnem prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale. progovnem pasu si mora investitor pridobiti projektne pogoje (7) Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih in soglasje h gradnji, potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Pri – predvidene ceste morajo biti oddaljene min. 8 m od osi prenovah in rekonstrukcijah prostostoječih vodov, se jih izvede obstoječega tira, v kabelski izvedbi. – objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno (8) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri 12 m od osi skrajnega tira, za objekte višje od 15 m pa je kvalitetnih in varovanih pogledov. potrebno za vsak meter višine dodati 0,5 m k minimalni odda- (9) Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objek- ljenosti od osi skrajnega tira. tov, na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije 94. člen za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednje (pogoji glede varnosti v zračnem prometu) napetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo (1) Del območja, ob vzhodni meji občine, se dotika pol- oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne krog s polmerom 10 km od referenčne točke letališča (obmo- kvalitete prostora. čje Police). Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila (10) Javna razsvetljava na cestah, ulicah in drugih javnih povezana z ovirami za zračni promet po 110. členu Zakona o površinah se izvaja z nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetil- letalstvu (Uradni list RS, št. 18/01, 110/02 – ZGO-1, 114/02, kami, ki s svojo močjo in usmerjenostjo svetlobe ne onesnažu- 31/05, 39/05, 49/06 – ZMetD). Med ovire za zračni promet jejo okolja. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovnim tako štejejo: kvalitetam posameznih enot urejanja prostora. V vaških jedrih – v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot Za osvetljevanje javnih površin naj se uporabljajo žarnice, ki 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne od- referenčne točke letališča, dajajo UV spektra; to so natrijeve plinske žarnice (nizkotlačne – objekti, inštalacije in naprave, ki so višji od 30 m in ki ali visokotlačne). Neprimerne so nizkotlačne in visokotlačne stojijo na napravah ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvi- živosrebrne žarnice. Svetilke naj bodo neprodušno zaprte in gajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m, usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico. – vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot (11) Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so balkonske ograje in zatrepe, tako da ležijo v njihovi ravnini. napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m, Postavitve nad slemenom in na objektih kulturne dediščine – za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in na- niso dopustne. prave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj (12) Celice za fotovoltaične elektrarne je dopustno po- 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, stavljati na strehe (v ravnino strehe, brez dodatnih konstrukcij železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. – stebričkov). Fotovoltaične elektrarne na stebrih je dopustno (2) Referenčna točka letališča je na nadmorski višini postavljati na, za to primernih, stavbnih zemljiščih. 388,0 m. (13) Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih (3) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki daljnovodov je potrebno pridobiti soglasje gospodarske javne utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, službe za prenos električne energije. je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno 96. člen označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. (pogoji za gradnjo in ureditev malih hidroelektrarn) 95. člen (1) Urejanje MHE je mogoče v okviru obstoječih mlinov in (pogoji glede oskrbe z električno energijo) žag. Nove MHE je možno umeščati v prostor šele po sprejetju (1) Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati podrobnejšega načrta upravljanja z vodotoki na območju Ob- stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter čine Naklo. Male hidroelektrarne v območjih naravne dediščine predpisane odmike in pogoje upravljavca. so dopustne na krajinsko in ekološko sprejemljivih lokacijah. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1379

(2) Pri urejanju malih hidroelektrarn mora biti zagotovljen (5) Za sprejem televizijskih programov prek satelita in prehod rib (ribja steza) in takšen pretok vode, ki zagotavlja distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko biološki minimum. Tlačni vodi morajo biti vkopani, zemljišče pa omrežje (CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s urejeno in zavarovano proti eroziji. Pri vkopavanju tlačnih cevi sprejemnim sistemom. Trasa omrežja CaTV mora praviloma ni dopustno zasipavanje struge z odvečnim materialom. Dopu- potekati po isti trasi kot TK omrežje. stne so obnove starih rak za potrebe malih hidroelektrarn. (6) Vire elektromagnetnega sevanja in bazne postaje je (3) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljena treba v prostor locirati tako, da glede na najbližje stanovanjske nevpadljivo, po velikosti ne sme presegati dimenzij, ki jih na- objekte vplivi niso čezmerni. rekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če se strojnica 99. člen nahaja v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno (obstoječa in predvidena omrežja in objekti gospodarske utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati javne infrastrukture, na katera se morajo posamezna dostopa do struge zaradi vzdrževalnih in investicijskih del. območja obvezno priključiti, in obveznosti, ki izhajajo iz tega) Streha na strojnici mora biti simetrična dvokapnica z naklonom (1) Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječo oziroma od 36° do 45°. novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Po izgra- dnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo 97. člen na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in (pogoji glede oskrbe s plinom) dezinficirati. (1) Za plinovod z delovnim tlakom nad 16 bar je določen (2) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno nadzorovani pas v širini 100 m na vsako stran plinovoda. V priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na nadzorovanem pasu je potrebno upoštevati določila pravilnika čistilno napravo za njeno čiščenje. o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje (3) Začasni objekti, ki uporabljajo vodo oziroma so priklju- plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, čeni na vodovod, morajo imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih št. 60/01, 54/02) ter za vsak poseg v tem pasu pridobiti soglasje voda. upravljalca plinovoda. (2) Za gradnjo in kasnejše posege v varnostnem pasu 100. člen nizkotlačnih plinovodov je potrebno upoštevati določila Pravil- (način možne oskrbe objektov, kolikor izgradnja gospodarske nika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje javne infrastrukture ali javnega dobra plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar ni predvidena) (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02). Varstveni pas za plinovode z (1) V območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tla- in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične kom manjšim od 5 barov pa 2 m na vsako stran osi plinovoda. in bakteriološke analize vodnega vira. Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m (2) Do izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 bar je odpadnih voda, v posameznem območju, je dovoljeno graditi le potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja. septične jame ali male biološke čistilne naprave, ki jih prazni in (3) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno čistilno v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno napravo za odpadne vode. pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja. (4) Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje 3.7. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja je možno pod pogoji, ki jih določi upravljavec plinovoda. kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi 98. člen in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb (pogoji glede navezovanja na telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez) 101. člen (1) Novo telekomunikacijsko omrežje (v nadaljnjem bese- (pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine) dilu: TK) in druga telekomunikacijska kabelska omrežja naj se (1) Kulturna dediščina je prikazana v prikazu stanja pro- izvedejo z zemeljskimi kabli. stora. (2) Prečkanje TK kablov z drugo infrastrukturo se izvede (2) Na območjih varovanih po predpisih o varstvu kulturne v zaščitnih ceveh. dediščine veljajo, pri gradnji in drugih posegih v prostor, pro- (3) Pri določanju odmikov stavb od TK omrežja je potreb- storski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne no upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Ob dediščine. medkrajevnih kablih za zveze je v trimetrskem pasu dopustna (3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni le gradnja komunalnih naprav. posegi v prostor in prostorske ureditve, ki: (4) Oddajnike za potrebe mobilnih komunikacij je tre- – prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene ba locirati na vizualno manj izpostavljenih in ne-dominantnih vrednosti, lokacijah, prav tako ne v smeri kakovostnih pogledov na na- – dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in ravne ali ustvarjene kakovostne dominante ter na lokacije, ki situ). zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi. V urbanih območjih (4) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturni je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenje- spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno obmo- ne trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v čje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoje- je potrebno pridobiti soglasje organa, pristojnega za varstvo če sisteme infrastrukture ali njihovo neposredno bližino (npr. kulturne dediščine. kotlovnice, dimniki, stolpi). Na območja naravne dediščine in (5) Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so na ekološko pomembnih območjih se te naprave postavlja le razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skla- izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih du z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega je območje pridobilo ta status. Praviloma se s temi napravami dokumenta. posega na območja in objekte kulturne dediščine le izjemoma, (6) Na objektih ali območjih registrirane kulturne dedišči- potrebno pa jih je umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ne, ki ni razglašena za kulturni spomenik velja, da posegi v ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine. prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane Stran 1380 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substan- (12) Varstveni režim za registrirano memorialno dedišči- co, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso no: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: dovoljeni. – avtentičnost lokacije, (7) Za posamezne zvrsti registrirane kulturne dediščine – materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tudi dodatni varstveni drugih nepremičnin, režimi. – vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter (8) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: vedute. ohranjajo se varovane vrednote, kot so: (13) Varstveni režim v vplivnem območju kulturne dedi- – tlorisna in višinska zasnova (gabariti), ščine: – gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, – ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in domi- – oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, nantnost dediščine, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, – prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti fasadni detajli), negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substan- – funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajo- co kulturne dediščine, čega zunanjega prostora, – dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno – komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, uporabo kulturne dediščine. – pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izposta- (14) Varstveni režim v registriranem arheološkem najdi- vljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd), šču: – celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v – ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne po- okolici značilnostim stavbne dediščine). škodovati arheološke ostaline, (9) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino: – izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovolje- ohranjajo se varovane vrednote, kot so: ni posegi, kot jih omogočajo ostale odločbe prostorskega akta – naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mre- ob izpolnitvi enega od pogojev: ža, razporeditev odprtih prostorov naselja), – v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred pose- – odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stav- gom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, bami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje izvedejo arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitev grad- značilne funkcionalne celote), benega dovoljenja), – prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja – v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheolo- (drevesa, vodotoki itd.), ške raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave – prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na najdišča. reliefne značilnosti, poti itd.), (15) Ob enotah in območjih kulturne dediščine ter v – naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, vplivnih območjih kulturne dediščine ni dovoljeno postavljanje – podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, nezahtevnih in enostavnih objektov z izjemo nezahtevnih in oblike strešin, kritina), enostavnih objektov za potrebe obstoječe stanovanjske hiše – odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in ali gospodarskega poslopja, če to ne krni prostorskih kvalitet pogledi iz njega), kulturne dediščine. – stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, (16) V smeri vedut (iz komunikacijskih poti na kulturno ulične fasade itd.). dediščino) ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev ali dru- (10) Varstveni režim v območjih kulturne krajine: ohranjajo gih enostavnih objektov, ki bi zmanjševali prostorski pomen se varovane vrednote, kot so: kulturne dediščine. – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (17) Obseg arheoloških raziskav opredeli Zavod za var- (naravne in kulturne prvine), stvo kulturne dediščine Slovenije. Stroške arheoloških raziskav – odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij, nosi naročnik izdelave OPPN oziroma investitor. – sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna (18) Pri posegih ob kulturni dediščini je treba zagotoviti raba zemljišč), varovalni pas med posegom in kulturno dediščino. Ohranja – tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbar- se celovitost kulturne dediščine tako, da se ustrezno umešča stva, objekte ob enote kulturne dediščine. Za ohranjanje dobrega – odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podo- stanja kulturne dediščine je obvezno ohranjanje krajinske iden- bo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino. titete, ohranjanje značilnosti grajenih struktur, ohranjanje vedut (11) Varstveni režim v območjih vrtnoarhitekturne dedišči- in prenova vaških jeder. ne: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: 102. člen – kompozicija zasnova (oblika, struktura, velikost, pote- ze), (pogoji glede ohranjanja narave) – kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, (1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo skulpture), usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot – naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vege- in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti tacija, voda, relief itd.), navedene v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice – funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino za OPN Občine Naklo« (ZRVN, OE Kranj, marec 2008), ki se oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje hranijo na sedežu Občine Naklo. celote, (2) Za gradnjo objekta na zavarovanih območjih nara- – podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z ve, območjih Natura 2000 in naravnih vrednot je, skladno s okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značil- 105. členom Zakona o ohranjanju narave (uradno prečiščeno ne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje), besedilo) (Uradni list RS, št. 96/04), potrebno pridobiti naravo- – oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, varstveno soglasje. sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.), (3) Ob vodotokih se ohranjajo poplavne in razlivne povr- – ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj šine ter obvodni pas vegetacije. Vodnogospodarski objekti in drevja, obrežna zavarovanja se gradijo le za namen varstva pred po- – rastišče, plavami in erozijami in to z naravnimi materiali, ob čim manjšem – posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, po- poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinami- škodb itd.). ko vodotoka. Ohranja se vzdolžna razgibanost vodotokov z br- Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1381 zicami, tolmuni, mrtvimi rokavi, prodišča ipd. Prodišča se rabijo (2) Emisije hladiv v okolje iz hladilnih naprav je treba v količini, da se naravna dinamika vodotoka ne spreminja, brez zmanjševati z gradnjo tesnih naprav in nadzorovanim vzdrže- večjih posegov v brežine in v času, ko ptice ne gnezdijo. vanjem hladilnih naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi ali (4) Na območjih botaničnih naravnih vrednot se ohranja fluorirane toplogredne pline, zaradi preprečevanja izpuščanja obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj ozonu škodljivih snovi oziroma fluoriranih toplogrednih plinov. naravne vrednote. (5) Ohranjajo se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, 105. člen suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni (varstvo tal) vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske (1) Vse objekte, ki so priključeni na vodovod, je potrebno vrste. V čim večji meri se ohranijo gozdni robove, tradicionalni priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na visokodebelni sadovnjaki, manjše skupine dreves in posame- čistilno napravo za njeno čiščenje. zna drevesa v krajini, omejki (drevesne živice) in grmišča. (2) Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov (6) Gozdne ceste ne smejo biti trasirane preko naravnih morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodo- vrednot in območij, pomembnih z vidika ohranjanja biotske toke ali direktno v podtalnico ali kanalizacijo. raznovrstnosti in ne smejo biti asfaltirane. (3) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in de- (7) Agromelioracije se izvajajo tako, da bistveno ne spre- ponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje minjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebno- drugih kmetijskih zemljišč. sti. Hidromelioracije se ne izvajajo. (8) Gradnja na robu konglomeratnih teras ni dopustna. 106. člen (9) Del gramoznice Bistrica, kjer je ohranjena fosilna stru- ga pleistocenske reke Save se ne zasipa. (varstvo voda in priobalnega zemljišča) (10) Pri izvedbi posegov v območju Spominskega parka (1) Struge, obrežja, dna vodotokov se ohranja v čim bolj Udin boršt je potrebno izvesti ukrepe za sanacijo degradiranih naravnem stanju. površin robnega območja Spominskega parka (vzpostavitev (2) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred zelenih meja, sanacija golosekov, obnova gozdnega roba ...). onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah Zasipanje vrtač v območju Udin boršta z odpadki in drugim in za požarno varnost. materialom ni dopustno. (3) Za posege v vodovarstvena območja, vodne in obvo- (11) Na posebnih varovanih območjih (območjih Natura dne ekosisteme je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to 2000) se upoštevajo usmeritve za ohranitev ali doseganje ugo- področje ter akte o zavarovanju. dnega stanja prosto živečih rastlinskih ali živalskih vrst, njihovih (4) Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih habitatov ter habitatnih tipov. območjih je obvezno spoštovati omejitev pri izvajanju kmetijskih (12) Posebna varstvena območja se ohranijo skladno in drugih gospodarskih dejavnostih. Pred vsakim posegom ali z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura spremembo dejavnosti na območju varstvenih pasov je treba 2000) (Uradni list RS, št. 49/04). pridobiti predhodno strokovno mnenje hidrogeološke službe. (13) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, sta naslednji (5) Gradnje objektov ali naprav, ki so namenjena proizvo- posebni varstveni območji: dnji, v katero so vključene nevarne snovi, in gradnja objektov – Dacarjevo brezno – Žiganja vas, št. SI3000284, za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja treba – Nakelska Sava, št. SI3000201. pridobiti okoljevarstveno soglasje ter gradnje objektov in na- prav za odlaganje odpadkov, so v vodovarstvenih območjih 103. člen prepovedane. (varstvo okolja in naravnih dobrin) (6) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v po- vršinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz površinskih (1) Gradnja in prostorske ureditve so možne v vseh obmo- in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, čjih, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja. Neposredno predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. določbe glede varovanja okolja. (7) Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, (2) Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča. vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja (3) Za objekte in naprave, ki povzročajo emisije snovi ali mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s energije v okolje (emisije v zrak, odpadne vode, hrup, elektro- podzemno vodo, je prepovedano. magnetno sevanje) je treba pred izdajo gradbenega dovoljenja (8) V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, če to ni potrebno, pa je vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok treba za zmanjšanje obremenjevanja okolja izdelati strokovno celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, oceno. ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. 104. člen (9) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena (varstvo zraka) strokovna institucija. (1) Za varstvo zraka je potrebno: (10) Pri urejanju objektov in naprav, kot so male hidroe- – pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse lektrarne, mlini, žage in ribogojnice, mora investitor na odseku predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne od odvzema vode do ponovnega izpusta v strugo vodotoka bodo prekoračene dovoljene emisije, zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode. Odvzem vode ne – nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohra- (plin, biomasa ...), nitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti – zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplo- ustrezen prehod rib. tne izolacije stavb, (11) Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za – obvezno priključiti vse večje uporabnike na zgrajeno varstvo rastlinja. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepo- plinovodno omrežje, vedano odlaganje odpadkov. – urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegeta- (12) Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in cijo za boljši lokalni pretok zraka, na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši – postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne ekološko sprejemljivimi gorivi. pospešuje škodljivega delovanja voda. Stran 1382 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

(13) Odvečni odkopni material ni dopustno odlagati v – zasipavanje izvirov, strugo ali ga nezavarovanega odlagati na strmih pobočjih in – nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po brežinah. erozivnih ali plazljivih zemljiščih, (14) Na zajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso do- – omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje pustne vidne betonske površine. erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, (15) Za rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne – odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, rabe, je treba pred posegi pridobiti vodno pravico na podlagi – zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom, vodnega dovoljenja ali koncesije. – odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi za- (16) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in gotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje – vlačenje lesa. rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti: (2) Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žari- – ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastno- ščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih sti in raznolikost vodotokov, zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj – objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod, graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predho- – ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost dno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu struge in brežin, dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine, če – preprečuje se onesnaženost voda, je ta potrebna. – odvzem plavin (proda, gramoza, peska) se izvaja na način, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za 110. člen ribe, rake in druge vodne živali, (požarno ogrožena območja) – prepovedano je odlaganje odpadkov v vode, začasne (1) Pri urejanju in poseganju v prostor je upoštevati prostor- deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo na način, da je ske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti preprečeno onesnaževanje voda, pa zagotavljati potrebne odmike med objekti ali potrebno protipo- – prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na žarno ločitev ter vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih, tako da se (2) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati požarna posegi ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja tveganja, ki so povezana z objekti s povečano možnostjo na- posameznih vrst rib, v tem času je prepovedan tudi odvzem stanka požara. plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča. 3.8. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja 107. člen 111. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (osončenje) (1) Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upo- števati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45° kot poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. V strnjenih (2) Pri načrtovanju vseh posegov je potrebno upoštevati vaških jedrih upoštevanje tega pogoja ni obvezno. pogoje za: – varstvo pred požarom, 112. člen – zagotovitev virov za zadostno oskrbo z vodo za gaše- (varstvo pred hrupom) nje, – potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne (1) Na območju, ki se ureja s tem odlokom, se v skladu z ločitve, Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list – varen umik pri požaru za ljudi, živali in premoženja, RS, št. 105/05, 34/08) določa III. stopnja varstva pred hrupom, – dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska razen za: vozila, – gospodarske cone (IG), kjer se določa IV. stopnja var- – zagotovitev površin za potrebe evakuacije. stva pred hrupom. (3) Objekti morajo biti projektirani ustrezno glede na sto- (2) Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skla- pnjo potresne ogroženosti. dno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa (4) Po karti potresne nevarnosti (atlas ARSO) je občina v IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC, območju s projektnim pospeškom tal (g) 0.2. DP), območja lokalnih cest (LC), območja železniških prog (PZ) in območja železniških postaj. (3) Na območju krajine se za vsa območja določa IV. sto- 108. člen pnja varstva pred hrupom, razen izjem določenih v uredbi. (poplavna območja) (4) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma dru- Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti gačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv ali drugih naprav), za kaj je potrebno pridobiti soglasje pristoj- na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno nega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi ogroženost območja. Za posege v poplavna območja je treba predhodne strokovne presoje. upoštevati pogoje in omejitve iz Uredbe o pogojih in omejitvah (5) Celotna obremenitev posameznega območja s hru- za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogro- pom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o ženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda varstvu pred hrupom. in morja (Uradni list RS, št. 89/08). (6) Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, 109. člen kjer predpisane mejne ravni niso presežene, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v ka- (erozijska območja) terih je obremenitev s hrupom že čezmerna. (1) Na erozijskih območjih je prepovedano: (7) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v re- – poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in konstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za oblikovanje hudournikov, gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in – ogoljevanje površin, ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo – krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje ze- predpisi o varstvu pred hrupom. mljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako dru- (8) Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati gače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1383

(9) V vplivnem območju avtoceste je potrebno upošte- – spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v vati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih okviru dopustnih dejavnosti namenske rabe območja, pri projektnih pogojih k PGD projektu posreduje upravljavec – postavitve pomožnih in začasnih objektov, razen objek- avtoceste. tov namenjenih skladiščenju, ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki (10) Pri novogradnjah objektov in rekonstrukcijah obsto- odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja OPPN-ja, ječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostor, potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih – gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve go- protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. spodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi. 113. člen (2) Posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali ka- (pogoji za neoviran dostop do objektov funkcionalno snejšega načrtovanja in so skladni s predvidenimi ureditvami. oviranim osebam) (1) Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno 4. Območja, za katera se pripravi OPPN oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir. 115. člen (2) Javne površine (ceste, pločniki) naj se izvedejo brez ro- bov, da bodo lahko premostljive za funkcionalno ovirane osebe. (območja urejanja z OPPN-jem) (1) V sklopu priprave OPPN mora pripravljavec pridobiti 3.9. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejše smernice, v katerih bodo določene konkretne predvidenih OPPN usmeritve in pogoji. (2) Pred načrtovanjem (ali sočasno) pozidave ali drugih 114. člen ureditev, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje, je potreb- (dopustni posegi pred izdelavo OPPN) no pridobiti idejni načrt komunalne infrastrukture za celotno (1) Na območjih, za katere je predvidena izdelava OPPN, območje urejanja. so do sprejetja le-teh dopustne naslednje vrste posegov: (3) Za območja z gostejšo pozidavo (nad 40 stanovanjskih – za obstoječe zakonito zgrajene stavbe so dopustna vzdr- enot na ha oziroma pri gradnji večstanovanjskih stavb nad ževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, odstranitve 1000 m² neto) se predvidi skupno ogrevanje. objektov ter gradnje na lokaciji odstranjenega objekta, (4) S tem odlokom so predvideni naslednji OPPN:

Enota Podrobn. Površina urejanja Naziv območja namenska Usmeritve za izdelavo OPPN m² prostora raba

NA 3 Vrtec in stanovanja 19.074 SS V območju se lahko gradi: – vrtec z vsemi propadajočimi površinami, – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše, atrijske vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji; – stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico pro- stora namenjenega za stanovanje, – spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, gostinske sta- ve, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitve- ne dejavnosti, garažne stavbe in stavbe za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja. Maksimalni dopustni gabarit stavb je (K)+P+1+M. Dopustna izraba prostora: faktor zazidanosti na območju cele enote je lahko naj- več 0.35.

NA 4 Naklo – ob avtocesti 9.886 SS V območju se lahko gradi: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše, atrijske NA7 Ob krožišču 18.203 SS vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji; PO 7 Podbrezje - 5.298 SS Britof-jug – stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico pro- stora namenjenega za stanovanje; – spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, gostinske PO 11 Spodnja vas - sever 4.431 SS stave, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja. Maksimalni dopustni gabarit stavb je (K)+P+1+M. Dopustna izraba prostora: faktor zazidanosti na območju cele enote je lahko naj- več 0.35. V območju PO 7 se javne površine osvetlijo tako, da bo negativni vpliv osvetljevanja čim manjši. Stran 1384 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije

Enota Podrobn. Površina urejanja Naziv območja namenska Usmeritve za izdelavo OPPN m² prostora raba NA 6 Pivka 24.955 SK V območju se lahko gradi: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile, vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij; – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tri ali več stanovanji; – stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico pro- stora namenjenega za stanovanje; – nestanovanjske kmetijske stavbe za opravljanje kmetijske dejav- nosti in dopolnilne dejavnosti kmetij, večnamenske stavbe (stanova- nja, storitve, trgovina), spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske, druge stavbe za storitvene dejavnost ter proizvodno obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja. Maksimalni dopustni gabarit stavb je (K)+P+1+M. Dopustna izraba pro- stora: faktor zazidanosti na območju cele enote je lahko največ 0.40. Pred sprejemom OPPN je potrebno preveriti območje z nedestruktiv- nim arheološkim pregledom, na meji z arheološkim območjem ter na delu, ki sega v arheološko območje. Zemeljska dela so možna pod arheološkim nadzorom, ki v primeru najdb preide v zaščitna izko- pavanja. Zemeljska dele je treba izvajati tako, da ne bodo ogroženi eventualni arheološki predmeti. NA 8 Asfaltna baza 70.084 SS Za območje se predvideva celovita prenova, odstrani se asfaltna baza in sanira območje bivše gramoznice. V območju se lahko gradi: – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, vile, vrstne hiše, atrijske vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji; – tri in večstanovanjske stavbe: druge stanovanjske hiše s tri ali več stanovanji; – stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje; – spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, gostinske stave, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe in stavbe za proizvodno obrt, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja. Maksimalni dopustni gabarit stavb je (K)+P+2+M. Dopustna izraba pro- stora: faktor zazidanosti na območju cele enote je lahko največ 0.40. NA10 Pri železniški postaji 33.875 CU Za območje se predvideva celovita prenova, uredi se ga tako, da bo služilo centru naselja (parkovna ureditev, parkirišča, manjši muzej ali druga javna funkcija v bivši železniški postaji, trgovine gostinski lokali). Oblikovanje in gabariti se podredijo potrebam in so lahko svobodni. Dopustna izraba prostora: absolutna površina odprtih zelenih ali dru- gih površin (parki, trgi) mora biti vsaj 50%. NA 12 Rezervat Naklo 130.789 IG V območju se lahko gradi: PO 5 Podtabor - gospo- 35.355 IG – gradnje stavb namenjenih proizvodnji, obrti, skladiščenju, trgovini, darska cona servisom, gradbeni proizvodnji, parkiriščem in spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti (upravne stavbe, okrepčevalnice, prometni termi- PL 3 Pod Polico 163.550 IG nali, bencinski servisi). Oblikovanje in gabariti se podredijo potrebam tehnološkega procesa. Maksimalni dopustni gabarit stavb je (K)+P+2+M oziroma K+P+3 (ravna streha), razen v območju Podtabor – gospodarska cona, kjer je lahko (K)+P+1+M oziroma maksimalna višina stavb 9 m (do višine dreves – strehe ne smejo gledati iz gozda). Dopustna izraba prostora: faktor zazidanosti na območju cele enote je lahko največ biti 0.50. Da gospodarska cona na Podtaboru ne bi imela v vizuelnem stiku z ob- močjem prostorske dominante cerkve Žalostne matere božje negativen vpliv ter da se ohrani značilen stik med kmetijskimi površinami in goz- dom, kot okvir prostorske dominante, je potrebno ohranjati in dosaditi vi- sokodebelno vegetacijo na celotnem vzhodnem robu ob cesti v zadostni širini da se doseže gosto barijero. Na delih, kjer gozdne vegetacije ni, jo je potrebno zasaditi, in sicer avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo. Brežine bivše gramoznice v območju PL3 – Pod polico se sanira, tako da se s nasutjem vzpostavi varovalni pas proti okolnim območjem, oze- leni brežine ter po potrebi postavi zaščitne ograje. Na meji s stanovanj- skim območjem se, po potrebi, postavi protihrupna ograja oziroma nasip. Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1385

Enota Podrobn. Površina urejanja Naziv območja namenska Usmeritve za izdelavo OPPN m² prostora raba PO 10 Spodnja vas - 20.754 SK V območju se lahko gradi: vzhod – enostanovanjske stavbe: samostoječe hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, vile, vrstne hiše; – dvostanovanjske stavbe: samostoječe hiše ali vrstne hiše v katerih se nahajata dve stanovanji, dvostanovanjske stavbe kmetij; – stanovanjsko-poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico pro- stora namenjenega za stanovanje; – nestanovanjske kmetijske stavbe za opravljanje kmetijske dejav- nosti in dopolnilne dejavnosti kmetij, večnamenske stavbe (stanova- nja, storitve, trgovina), spremljajoče stavbe splošnega družbenega pomena, gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske, druge stavbe za storitvene dejavnost ter proizvodno obrtne dejavnosti, ki prekomerno ne obremenjujejo okolja. Maksimalni dopustni gabarit stavb je (K)+P+1+M. Dopustna izraba prostora: faktor zazidanosti na območju cele enote je lahko naj- več 0.40. Ohrani naj se drevesa na južni in zahodni strani kot zeleni pas med vaškim jedrom in podeželskim naseljem. PL 4 Polica - Ob cesti 20.397 PO Uredijo se parkirišča za tovorna in osebna vozila, avtopralnico in ben- cinski servis s spremljajočimi objekti ter trgovina z avtomobili. Obliko- vanje in gabariti se podredijo potrebam tehnološkega procesa. PG 1 Cestno podjetje - 63.849 IG V območju bo, ob obstoječi betonarni in separaciji, zgrajena asfaltna Gača baza, upravna zgradba, mehanična delavnica, transformatorska po- staja in ostali objekti potrebni v tehnološkem procesu. Oblikovanje in gabariti se podredijo potrebam tehnološkega procesa. Brežino potoka Lešnica in njen zgornji rob je potrebno sanirati in stabilizirati ter preprečiti onesnaževanje z vodami ki se stekajo iz se- paracije in drugih obratov, tako da se uredi zbiranje odpadnih vod. Vsi posegi se morajo odmakniti 25 m od roba terase Lešnice. Zazidava in ureditve ne smejo segati do ceste, potrebno je ohranjati gozdni rob. Dostop z gozdne ceste naj se uredi iz ceste vzhodno od območja ali iz ceste južno od območja, vendar ne mimo kapelice. Okoli kapelice je treba zagotoviti 7 m zeleni pas. PG 3 Tovarna za predela- 51.000 O V območju bo tovarna za predelavo odpadkov in površine za skladi- vo odpadkov ščenje lesa. Oblikovanje in gabariti se podredijo potrebam tehnološke- ga procesa.

5. Posebni prostorski izvedbeni pogoji (4) Na zemljišču parc. št. 265, 264, 246, 247, 248, vse k.o. Naklo, je potrebno ohraniti visokodebelni sadovnjak in 116. člen gozdni rob. Enota urejanja prostora GO 1 – Gobovce (5) Na meji zemljišč proti pokopališču naj se vzpostavi (1) Stavbna masa mora biti orientirana v smeri sever - jug zeleni pas, ki naj bo dovolj širok in visok, da bo ločil pokopališče ali vzporedno s cesto. od naselja. (2) Na zemljišču parc. št. 913/5 in 913/6 k.o. Podbrezje se 118. člen v času gradnje in v času obratovanja ne posega na območje naravne vrednote. Na območju posega naj se v čim večji možni Enota urejanja prostora NA 9 – Podreber meri ohrani posamezna sadna drevesa. Zemljišča parc štev. 197/1 in 198/1, k.o. Naklo se name- (3) Na zemljišču parc. št. 924/11 k.o. Podbrezje je potreb- nijo gradnji poslovno proizvodnega objekta. no ohraniti grmovni pas in posamezna drevesa, predvsem na 119. člen južnem delu območja (neravninski del). Enota urejanja prostora PO 1 – Podbrezje – Podtabor (1) V cerkvi Žalostna Mati božja v Podbrezjah je poletno za- 117. člen točišče netopirjev. Vsa dela na omenjenem objektu naj se izvedejo Enota urejanja prostora NA 2 – Naklo v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj. Objekt (1) Na zemljiščih, pozidanih z dvojčki in vrstnimi hišami naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar novogradnje in nadzidave niso dovoljene. tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši. (2) Na zemljišču parc. št. 550 in 504/1, k.o. Strahinj ter (2) Gradnja na zemljišču parc. št. 1201/4, k.o. Podbrezje 325, k.o. Naklo je dopustna postavitev reklamno-informacij- naj se arhitekturno in prostorsko umesti v prostor skladno z skega panoja. Reklamno-informacijski pano ob avtocesti (giga gabariti in tipologijo okoliških objektov. pano) naj bo zasnovan kot zaslon, stoječ na eni nogi, jeklene (3) Na zemljišče parc. št. 1348, k.o. Podbrezje se kmetija konstrukcije. Reklamno-informacijski panoji ne smejo biti po- lahko širi le s postavitvijo pomožnih kmetijskih objektov. stavljeni v varovalni pas avtoceste. (3) Na zemljišču parc. št. 142/1, 142/3, 142/8, 142/10, 173/2 120. člen in 142/6, k.o. Naklo je potrebno ohraniti pas grmovne in dreve- Enota urejanja prostora PO 2 – Podtabor sne vegetacije na zahodnem robu območja, na zemljišču parc. Na vzhodni strani naj se vzpostavi zeleni pas, ki naj bo št. 141/1 in 141/5, k.o. Naklo pa na vzhodnem robu območja. dovolj širok in visok, da loči območje med stanovanjskim nase- Stran 1386 / Št. 11 / 16. 2. 2010 Uradni list Republike Slovenije ljem in Taborom. Območje naj se omeji tako, da ne bo segalo požarno soglasje k projektiranim rešitvam poslovne stavbe. v območje kulturne dediščine. Poslovna stavba na zemljišču parc. št. 177/1, 176/3, 176/1, 175/1, 417/6 in 418/1, vse k.o. Pivka se mora oblikovno prilago- 121. člen diti sosednjim objektom, streha na objektu naj bo dvokapnica, Enota urejanja prostora PO 3 – Podbrezje – Britof maksimalna višina stavbe pa (K)+P+2+M. (1) V osnovni šoli Franceta Prešerna Naklo, podružnica (4) Brežine bivše gramoznice se sanira, tako da se s Podbrezje v Podbrezjah je poletno zatočišče netopirjev. Vsa nasutjem vzpostavi varovalni pas proti okolnim območjem, dela na omenjenem objektu naj se izvedejo v sodelovanju z ozeleni brežine ter po potrebi postavi zaščitne ograje. Na meji Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj. Objekt naj se ne s stanovanjskim območjem se, po potrebi, postavi protihrupna osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar tako, da ograja oziroma nasip. bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši. 129. člen (2) Zemljišče parc. št. 1100/1, 1100/3, 1100/4 in 1100/5, Enota urejanja prostora SD 3 – Spodnje Duplje k.o. Podbrezje nameni za posamezne stanovanjske hiše, ki (1) V cerkvi sv. Vida v Spodnjih Dupljah, je poletno zatoči- naj se arhitekturno in prostorsko umestijo v prostor skladno z šče netopirjev. Vsa dela na omenjenem objektu naj se izvedejo v gabariti in tipologijo okoliških objektov. sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave, OE Kranj. Objekt naj se ne osvetljuje. Izjemoma je osvetljevanje možno, vendar 122. člen tako, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši. Enota urejanja prostora PO 4 – Podtabor turizem (2) Na zemljišču parc. št. 27/1 k.o. Duplje so posamezna Parkirišče v območju naj se oblikuje skladno z okoljem drevesa, ki jih je potrebno zaradi ohranjanja biotske raznovr- (kmetijske površine) in naj ne bo asfaltirano. Parkirne površine stnosti ohraniti. Gradnja naj se arhitekturno in prostorsko ume- naj se deli na manjše površine, ki naj se jih deli z zasaditvijo sti v prostor skladno z gabariti in tipologijo okoliških objektov. grmovja ali dreves. 123. člen 130. člen Enote urejanja prostora SD 5 – Spodnje Duplje – kmetija, Enota urejanja prostora PO 6 – Podtabor avtocestna ZD 4 – Rastlinjaki, kmetija, in ŽE 3 – Kmetija baza (1) V omenjena območja je predvidena preselitev kmetij. (1) V območju je potrebno ohranjati gozdnato območje Pri preselitvi kmetij na nove površine je treba zasnovati celotno izven že degradiranih površin (avtocestna baza). kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objek- (2) Ohranja naj se pas gozdnih dreves ob cesti Tržič–Pod- ti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov. brezje, zato da se ohranja bariera med obrtnimi in industrijskimi (2) Na zemljiščih parc. št. 476/1 in 479/1, k.o. Duplje se conami ter stanovanjskim območjem ter tako zmanjša vpliv hru- ohranja drevesna vegetacija na terasi ter pas gozdne vegetaci- pa teh območij na stanovanjske objekte. Na delih, kjer gozdne je na skrajnem zahodnem delu območja in posamezna drevesa vegetacije ni, jo je potrebno zasaditi. na jugovzhodnem delu območja. (3) Na zemljišču parc. št. 979, k.o. Duplje se zaradi vedute 124. člen na cerkev objekti locirajo na severovzhodnem delu zemljišča, Enota urejanja prostora PO 9 – Podbrezje - Spodnja vas oblikovanje pa naj bo skladno z vaško tipologijo. Potrebno je V Podbrezjah - Spodnja vas je potrebno ohranjati gradbe- načrtovati tudi visokodebelno vegetacijo po parcelni meji. no linijo objektov ob trgu, in razmerje fasad, ki gledajo na trg. (4) Na območju posega (poseg na zahodu), na zemljiščih parc. št. 29/1, 74 in 91, k.o. Žeje, je potrebno ohraniti čim več 125. člen posameznih večjih dreves. Enota urejanja prostora PO 8 – Podbrezje okolica Na zemljiščih parc. štev. 1443, 1444 in 145, k.o. Podbrez- 131. člen je se ohranja drevesni živici na robu parcele. Na območju po- Enota urejanja prostora ST 1 – Nogometno igrišče sega je potrebno ohraniti pas drevesne in grmovne vegetacije (1) Ureditve za šport in rekreacijo morajo biti načrtovane na zahodnem robu območja (ob cesti). tako, da so parkirni prostori predvideni dovolj daleč od enote dediščine EŠD 5157 Strahinj – Grobišče borcev 2. bataljona 126. člen Kokrškega odreda, ter da razen sanitarij in garderobe znotraj Enota urejanja prostora PO 14 – Podbrezje - Srednja vas območja enote kulturne dediščine EŠD 5146 Udin boršt – Spo- Na vzhodni strani ceste v Podbrezje - Srednji vasi je po- minski park Udin boršt ni načrtovanih objektov. trebno ohraniti gradbeno linijo objektov. (2) Gozdni rob, ki bo zaradi širitve poselitve za namen športa in rekreacije na prostem poškodovan, je potrebno za- 127. člen saditi s primerno vegetacijo tako, da bo poškodba čim prej Enota urejanja prostora PL 1 – Polica sanirana z novo zarastjo. Na zemljiščih s podrobnejšo namensko rabo CU je do- pustna izgradnja parkirišča za tovorna vozila s servisnim in 132. člen upravnim objektom. Enota urejanja prostora ST 3 – Strahinj Na zemljiščih parc. št. 218/1 in 11/2, k.o. Strahinj se ohra- 128. člen njajo mejice. Potrebno je ohraniti drevesno živico, in sicer pas Enota urejanja prostora PL 3 – Pod Polico visokih dreves na območju posega. (1) Na zemljiščih parc. štev. 147/2 in 146/6, k.o. Pivka je pred izdelavo podrobnega načrta dopustna gradnja poslov- 133. člen no-proizvodnega objekta. Projektna rešitev mora upoštevati Enota urejanja prostora ST 4 – Strahinj rezervat predvidene občinske ceste na zahodni strani. Na zemljišču parc. št. 140/3, k.o. Strahinj je potrebno (2) Do priprave podrobnega načrta je dopustna dozidava ohraniti drevo. obstoječega objekta delavnice betonskih izdelkov za potrebe 134. člen posodobitve železokrivnice in ureditev zunanje deponije za skla- Enota urejanja prostora ST 5 – Biotehniška šola diščenje betonsko-jeklenih izdelkov z mostnimi dvigali. Dozidani Stavbe v območju morajo po horizontalnih in vertikalnih del objekta delavnice betonskih izdelkov se mora oblikovno prila- gabaritih slediti krajinskemu oblikovanju ježe pod teraso Na- goditi obstoječemu objektu z enotno oblikovanimi arhitekturnimi covka. Poseg v gozd in na teraso ni dopusten. elementi (višina, naklon strehe, kritina, fasada ...). (3) Na zemljišču parc. št. 177/1, 176/3, 176/1, 175/1, 135. člen 417/6 in 418/1, vse k.o. Pivka je dopustna gradnja poslovne Enota urejanja prostora ZA2 – Zadraga stavbe pred pripravo in sprejemom OPPN. Pred vložitvijo vloge Na območju posega, na parc. štev. 301, k.o. Duplje, se za izdajo gradbenega dovoljenja, je investitor dolžan pridobiti lahko uporablja le okolju prijazne svetilke (delež svetlobnega Uradni list Republike Slovenije Št. 11 / 16. 2. 2010 / Stran 1387 toka, ki seva navzgor, mora biti enak 0%, svetilka mora imeti – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave poudarjen rumeni in rdeči spekter svetlobe, ki ne vsebuje UV (Uradni list RS, št. 74/94, 34/08, 34/08 – popr., 42/08 – popr., spektra, svetilka mora biti nepredušno zaprta, tako da se žužel- Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/97, 23/98, 11/02, 37/02, 23/04, ke ne morejo ujeti vanjo) in vgraditi tudi senzorje za samodejni 30/04 – popr., 34/05). vklop in izklop svetil. Stanovanjsko hišo naj se arhitekturno in prostorsko umesti v prostor ob domačiji in skladno z njenimi 142. člen gabariti in tipologijo. (vpogled) 136. člen OPN Naklo je na vpogled vsem zainteresiranim na Občini Naklo in UE Kranj. Enota urejanja prostora ŽE 2 – Ribniki (1) Ribogojnico je treba opremiti z ustrezno hidravlično 143. člen dimenzioniranimi zadrževalniki, čez katere se spušča voda iz (nadzor nad izvajanjem) ribogojnice v površinske vode v primeru čiščenj in dezinfekcij bazenov ter v času hranjenja rib. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni in- (2) Na območju posega je potrebno ohraniti vso obrežno špektorat. vegetacijo ob Mlinščici in Tržiški Bistrici ter vso drevesno vege- 144. člen tacijo na vzhodnem delu območja posega. (3) Na območje strme brežine oziroma konglomeratne (veljavnost) ježe na tem delu ni dovoljeno posegati. Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 137. člen Enota urejanja prostora SP – Strahinjsko polje Št. 3500-0015/2007-115/2010 (1) Na zemljiščih parc. št. 373 in 322, k.o. Naklo, v ob- Naklo, dne 4. februarja 2010 močju najboljših kmetijskih zemljišč, je dopustna postavitev re- klamno-informacijskega panoja. Reklamno-informacijski pano Župan ob avtocesti (giga pano) naj bo zasnovan kot zaslon, stoječ na Občine Naklo eni nogi, jeklene konstrukcije. Reklamno-informacijski pano ne Janez Štular l.r. sme biti postavljen v varovalni pas avtoceste. (2) Na zemljiščih parc. št. 765/1, 760/2 in 760, k.o. Duplje se ohranjajo mejice. (3) Na zemljišču parc. št. 30, k.o. Duplje se ohranja viso- kodebelni sadovnjak. 470. Odlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih načrtov z Občinskim prostorskim 138. člen načrtom Občine Naklo Enota urejanja prostora KP – Kranjsko polje (1) Ohranja se obrežna vegetacija in naravna struga Na podlagi 96. in 97. člena Zakona o prostorskem načr- reke Save. tovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B, (2) Mora biti omogočen prost dostop do gozda mimo ali 108/09 – ZPNačrt-A) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni skozi območje A oziroma objektov na zemljiščih parc. št. 62, list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 20. seji dne 63 in 131/74, k.o. Okroglo. Vsa infrastruktura za objekte se 4. 2. 2010 sprejel uredi po trasi dostopne ceste, tako da se ne posega v izvire nad objekti in v reko Savo ter njene strme ježe nad objekti O D L O K in v ohranjen obrečni gozd. Na območju je potrebno ohraniti obrežno vegetacijo in naravno strugo reke Save. Stanovanjska o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih objekta je potrebno ustrezno komunalno opremiti. načrtov z Občinskim prostorskim načrtom 139. člen Občine Naklo Enota urejanja prostora NA 8 – Asfaltna baza 1. člen (1) Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustni posegi ki omogočajo vzdrževanje obstoje- S tem odlokom se ugotavlja, da prostorski izvedbeni čih objektov in gradnjo pomožnih objektov nujnih za delovanje načrti: obrata do njegove ukinitve. Niso dopustni posegi, ki bi širili – Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja P 5/16-a proizvodnjo na tej lokaciji. (LPKF) (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/05), (2) Pred izdelavo občinskega podrobnega prostorskega – Odlok o občinskem lokacijskem načrtu območja SE 7/6 načrta so dopustna dela na sanaciji območja z zasipavanjem – Podtabor (Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/06), in utrjevanjem terena. – Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocestni priključek Naklo (Uradni list RS, št. 4/06), 140. člen – Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Enota urejanja prostora NA 10 – Pri železniški postaji Črnivec (Peračica)–Podtabor (Uradni list RS, št. 33/03), Do izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta so – Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku dopustni posegi ki omogočajo vzdrževanje obstoječih objektov. Podtabor–Naklo (Uradni list RS, št. 35/96, 18/05, 109/07), niso v nasprotju z Občinskim prostorskim načrtom Občine IV. KONČNE DOLOČBE Naklo, sprejetim na 20. seji Občinskega sveta Občine Naklo dne 4. 2. 2010. 141. člen (prenehanje veljavnosti prostorskih dokumentov) 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem odloki: listu Republike Slovenije. – Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbe- nega plana za območje Občine Naklo (Uradni vestnik Gorenj- Št. 3500-0015/2007-116/2010 ske, št. 23/04, 20/09-sklep), Naklo, dne 4. februarja 2010 – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88, 38/96, Župan 5/97, 23/98, 31/01, 11/02, 37/02, 23/04, 30/04 – popr., 34/05 in Občine Naklo Uradni list RS, št. 70/94, 35/95, 34/08), Janez Štular l.r.