marecGlas 2016 občineNakloŠtevilka 85/leto 22 uvodnik

V tej številki ... ŽUPANOV GLAS 3 POD ČRTO 4 Vloga vaških odborov v občini Naklo 4 Dotacije, izplačane iz proračuna Občine Naklo v letu 2015 5 Andreja Kosec, odgovorna urednica Uresničene pobude vaških odborov 7 Neprimerna lokacija 8 Več kot 20 let zavarovano območje 9 Poezija, igra, slikarstvo, ples, petje, šport, kuhanje, skrb za IZ NAŠE SRENJE 11 okolje, z vsem tem in še čim drugim ste nanizali pomladni Minilo je, kot bi pihnil 11 Glas. V skladu s pestrim mesecem marcem. Komaj čaka­ Člani pridno delajo 13 mo, da se z novimi močmi in energijami zaženemo v nov Delovanje društva v zimskih mesecih 15 krog – na vrtu, v sadovnjaku, v hiši. Na srečo smo še vedno Parizar že 50 let ne vozi več 16 povezani in usklajeni z naravo, kajne? Tudi uredniški odbor Zapeli smo pred Prešernovim spomenikom v Kranju 17 ne počiva in se trudi pridodati k vsebini. Tokrat boste lah­ V Podbrezjah jaslice pod Bankovo skalo 17 ko prvič razgibali možgane z nagradno križanko, Zdravko Dobrodelni koledniki z voščili 18 Igrica na prostem 19 pa obljublja, da se bo za nove besede in nagrade trudil še KULTURNI ODMEV 20 naprej. Številne aktivnosti likovne sekcije 20 Poznate ta občutek, ko enostavno ne zdržite doma in Poklon velikima umetnicama 21 morate iti? Na športnih straneh so napisani prispevki, ki Občinskim gasilcem v zahvalo 22 poženejo navdušenje skozi žile. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo Branje odpira svetove 23 z zdravjem telesa in duha, vsi po vrsti poudarjajo pomen Pevci MePZ Dobrava-Naklo s koncertom popestrili večer gibanja. Saj ne, da zima ne nudi dobrih pogojev za to, am­ naklanskim upokojencem 23 pak pomlad je res idealna. Tek in pohodništvo dajeta veselje Dve pomembni razstavi 24 do življenja vse več ljudem. V veliki meri je takšen način živ­ Prešeren dan v Podbrezjah 25 26 ljenja in razmišljanja zastopan v tej številki časopisa. Pred­ GLAS JE DRUGI OBRAZ Vedno na poti 26 vsem v pogovoru s Klemenom Trilerjem, ki ga sicer dobro ŠPORT 27 poznamo in kar naprej postavlja nove mejnike v gorskem »Sandi, boš videl, da ti bo v Dubaju uspelo!«­ 27 teku, ter prispevku o Sandiju Novaku, ki potrjuje rek Kjer je Prvo tekmovanje za najmlajše člane 28 volja, je tudi pot. Je pa meja med gibanjem in pretiravanjem Prvaki 28 pri pravih entuziastih hitro zabrisana in tudi Klemen prizna, Družabna tekmovanja 29 da pretiravanje ni dobro za telo. A če užitek premaga razum ZAPISI ŠOLSKIH PERES 30 … je akcija! Če pa ste bolj umirjeni in vas vseeno vleče ven, Skokice v Dražgošah ob predsedniku države 30 naj si bo to v kulturno sredino, na družabno srečanje, mo­ Drugošolci na razstavi v dupljanski graščini 30 goče v gozd, ne spreglejte napovednika dogodkov, ki vas Huda mravljica ni več huda … 31 Ozaveščevalna akcija o odstranjevanju japonskega utegnejo privabiti in se bodo odvijali v prihodnjih tednih in dresnika v občini Naklo 31 mesecih. Za vsakega bo nekaj. Najboljša igralka na prvenstvu 33 Še posebej pa je marec praznik žensk po vsem svetu, Atletika ali folklora? 33 že od leta 1857, ko so se prvič v zgodovini v New Yorku IZ DOMAČEGA LONCA 34 tekstilne delavke uprle socialni, politični in ekonomski JAVNA OBVESTILA 35 zapostavljenosti. Od tedaj je minilo skoraj 100 let, da so Sterilizacija in kastracija mačk 35 Slovenke dobile volilno pravico in svobodo pri odločanju o Preglednost ob cestnem svetu in gradnja­ v rojstvu otrok. Ponekod je še danes nimajo. Tudi zato se o varovalnem pasu ceste 36 zapostavljenosti žensk še piše in govori. Vendar je kontekst Onesnaženje cest in nepravilna razdalja pri oranju 37 drugačen. Povečini lahko izbiramo svoje službe, partner­ Voda iz pipe je zdrava 38 NAPOVEDNIK DOGODKOV 40 je, število otrok, a je marsikatera ujeta v dolžnosti, ki jim NAGRADNA KRIŽANKA 41 prav zaradi emancipacije in spremenjenega družbenega reda ni konca. Paradoks in rešitev hkrati je ravno v načinu razmi­šljanja. Postavile smo si namreč zelo visoka merila Prispevke za junijsko številko poš­ uspešnosti in zadovoljnosti. A ni treba, da vse znamo, da ljite najkasneje do nedelje, 5. juni- mislimo in delamo popolno. Ker se standard popolnosti ves čas spreminja, prilagaja duhu časa in zato nikoli ne bo v ja­. Besedila opremite s fotografi­ celoti dosežen. Edino, kar res šteje, je ljubezen. Vem, sliši se jami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot patetično in izpeto, ampak najbolj pomembne stvari so res najbolj enostavne. Dovolj je, da imamo radi (sebe in druge) ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in in da to znamo pokazati. Upam, da bo letošnje leto kljub jim pripišite spremno besedilo. drugačnim napovedim astrologov prav takšno.

2 Glas občine Naklo marec 2016 županov glas Spoštovane Naklanke in Naklanci!

Izdajatelj: V zadnjih mesecih pospešeno poteka­ Občina Naklo, jo aktivnosti občin v zvezi s povprečni­ Stara cesta 61, 4202 Naklo no, sofinanciranjem občinskih projek­ tov in številnih predlogov ukrepov za Odgovorna urednica: Andreja Kosec znižanje stroškov občin. O vsem ste Uredniški odbor: Ana Pintarič, verjetno dobro seznanjeni preko medi­ ­Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena jev, prav pa je, da vas osebno seznanim, Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja da se tudi sam po svojih najboljših Bevk, Ana Žontar. močeh zavzemam, da bi odnos države do lokalnih skupnostih v prihodnosti ne Lektoriranje: Andreja Kosec bi bil tako mačehovski. Kot predstavnik naše občine se pri­ Izvedba: Specom d. o. o. družujem ostalim občinam in našim E-naslov: [email protected] združenjem, ki že nekaj let opozarjamo, drugih občinah širom po Sloveniji ude­ Trženje oglasnega prostora: da Vlada RS in njena ministrstva kakor jani trajnostni­ cilj primerljivosti kva­ 040/202 384 tudi Državni zbor RS z določanjem pov­ litete življenja na ravni EU. Občine kot Oblikovanje: Matej Rauh prečnine mimo sprejetega Zakona o fi­ osnovne celice oz. lokalne skupnos­ Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo­ nanciranju občin kršijo temeljna načela ti so namreč tiste, ki poskrbijo za to, ma izhaja štirikrat letno (marec, junij, pravne države. Občine so v preteklosti da imajo ljudje, ne glede na to, ali so september, december). Brezplačno pristajale na omenjeno dejstvo nav­ finančno bolj ali manj dobro preskrb­ ga prejmejo vsa gospodinjstva v kljub zavedanju, da gre za kršitve, ki ljeni, enake možnosti in pravice. Da občini Naklo. imajo negativne posledice za zmožnost imajo pravico in dostop do zadostne občin, izvajati zakonske naloge, in za­ količine kvalitetne pitne vode, čiste­ Naklada 1.820 izvodov vedanju, da so kršitve pravne države ga zraka, da imajo otroke vključene v Naslovnica: Kokoške na vrtiljaku slaba popotnica za vsako državo, saj vrtec, malico v šolah, pomoč na domu, Foto: arhiv BC Naklo, Veliko­nočna se nikoli ne končajo. Vse pa zaradi ra­ kadar jo potrebujejo, starše v domovih razstava dijakov in dijakinj BC Naklo zumevanja, da je država v težki socialni za starejše … Da imajo ljudje, ne glede – Srednja šola v Dupljanski graščini in ekonomski krizi in da morajo občine na to, ali živijo v urbanem ali sub urba­ v takšnih časih prevzeti svoj del breme­ nem okolju, enake možnosti in pogoje Oddaja gradiva na reševanja te krize. Takšen razmislek za razvoj svoje ustvarjalnosti in občut­ Rok za oddajo gradiva je vsakega je tudi bil vodilo pri podpisu Dogovora­ ka varnosti. Kot ugotavljamo z nezako­ petega (5.) v mesecu, v katerem o višini povprečnine za leto 2015, ko nito in vrednostno (predvsem glede z časopis izide. smo občine vnaprej pristale na nižjo države prenesenih nalog na lokalne Prispevki, prejeti po tem datumu, ne povprečnino ob zagotovilu, da bo Vla­ skupnosti) se s popolnoma neustrezno bodo objavljeni v tekoči številki. Be­ da RS in nato Državni zbor RS znižala višino povprečnine jemlje prav tistim, sedila in fotografije se pošiljajo na stroške občinam vsaj do višine dogo­ ki iz različnih razlogov ne zmorejo. Pri elektronski naslov andreja.kosec@ vorjene znižane povprečnine. Žal sedaj tem pomislim tako na posameznike, ki siol.net s pripisom »za Glas občine ugotavljamo, da se to ni zgodilo. ne zmorejo zaradi različnih življenjskih Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra­ Občine so že v preteklem letu občutile razlogov, kot tudi na vsa ostala vselej vico lektoriranja, krajšanja in prire­ učinke neizpolnjenega dogovora­ in prikrajšana okolja in področja. janja člankov glede na prostorske nevzdržno je, da bi se takšni negativni Glasen upor in nasprotovanje tak­ zmožnosti ter zavrnitve člankov z učinki nadaljevali še v prihodnja leta. Te šnemu ravnanju smo župani in županje žaljivimi vsebinami in navedbami, ki negativne učinke boste namreč nepo­ izrazili z zahtevo po razrešitvi ministra niso v skladu z Zakonom o medijih. sredno in posredno čutili naši občani. za finance RS. V preteklosti je sistem Rokopisi, zgoščenke, fotografije in Zavedajoč se, da so občine namreč ustanavljanja manjših občin zagoto­ drugi materiali se ne vračajo, razen tiste, ki skrbijo za javni standard na vil skladnejši razvoj naše države. Se­ na izrecno željo avtorja. Anonimni­ in lokalni ravni, je potrebno narediti vse, daj je žal večina teh občin v težki si­ nepodpisani članki ne bodo ­objavljeni. da se tako v občini Naklo kot tudi vseh tuaciji zaradi zagotavljanja sredstev

marec 2016 Glas občine Naklo 3 pod črto

vzdrževanja našega premoženja. Takšen način varčevanja države je težko razumeti, vendar je očitno najlažje varčevati pri drugih. Ob tem je potrebno navesti tudi opozorila Računske­ ga sodišča, da država ne upošteva zakona o financiranju občin v celoti, saj bi morala višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki odražajo dejanske stroške občin. Višina povprečnine ne sme in ne more biti predmet poga­ janj med omenjenima deležnikoma, saj to v praksi pomeni velike finančne nepredvidljivosti v okviru prihajajočih inves­ ticijskih ciklov. Intenzivnost črpanja sredstev za investici­ je iz državnih in evropskih virov je lahko ogrožena zaradi nujnosti zagotavljanja lastnega deleža sredstev, s čimer se lahko v prihodnosti tudi slabša učinkovitost izkoriščanja zu­ nanjih virov. Kakor koli. V okviru Občine Naklo lahko zadovoljno ugo­ in občanov v domačem okolju. Poskrbeli smo in bomo tudi tovim le, da je bilo veliko storjenega na različnih področjih v prihodnje za nemoten razvoj in prepoznavnost. Pred nami dela in življenja v naši občini. Vstopamo v nov investicijski so novi izzivi, ki se jih bomo skupaj z vami z veseljem lotili. cikel, v katerega uspešnost ne dvomimo in s katerim bomo poskrbeli za še prijetnejše bivanje in varnost naših občank Župan Marko Mravlja Vloga vaških odborov v občini Naklo Marjan Babič, občinski svetnik iz Žej

Veliko je tem, ki bi jih bilo treba v občinskem glasilu cedura ustavila. Konkretno gre za vaška odbora Bistrica in predstaviti občanom – poleg običajnih lepih besed župa­ Podbrezje. Oba odbora sta bila že dvakrat dana v gradivo za na. Seveda, prav je, da se pohvali tisto, kar je uspelo, prav obravnavo na občinskem svetu, pa nato umaknjena. Torej, pa je tudi, da se bolj neposredno predstavijo tudi bolj ne­ občinski svet ni mogel o tem glasovati in jih tudi ni zavrnil. ugodne teme. Ali da se določene stvari neposredno pred­ Pojasnilo za to, da predlogi še niso bili obravnavani, tako stavijo občanom. Ko preberemo številko »Naklanca« se lahko da le župan. Ob tem bi omenil še stereotip naspro­ večkrat vprašamo – A tega pa niso napisali? A se bojijo za tovanja koalicija : opozicija v občinskem svetu, ki naj bi svoj »imidž«? po mnenju sogovornikov vodil v to ne-imenovanje vaških Na občnem zboru sem po končanem uradnem delu po odborov. Torej, »ker se kregate, ni odločitve«. Kako se tako nekaj običajnih frazah od znancev dobil še tole vprašanje: gledanje širi med občani, je težko razložiti. Cilj vseh pred­ »Daj, povej, zakaj bremzate vaške odbore?« Kako to mislite, lagateljev je predlagati ljudi, za katere smatrajo, da bodo »bremzamo?« sem vprašal. »Ja, saj smo zbrali predloge, pa dobro zastopali interese svojega kraja. Vaški odbori morajo ste jih na občini zavrnili.« Občina je širok pojem – je to žu­ biti most med občani in občino, ne pa eventualni gene­ pan, občinska uprava ali morda občinski svet? Pa smo vrtali rator spora z občinsko oblastjo – s to aktualno, s prejšnjo naprej in potem so se ljudje čudili, kako zapleten je pos­ in z naslednjimi. Zakaj? Le če bo način dela sodelovanje, topek za imenovanje članov vaških odborov. Tako sem se bodo dosegli svoje cilje – predstavitev problemov, njihovo odločil, da to temo predstavim širšemu občinstvu. reševanje in seveda prenos informacij v obeh smereh. Vaški Po veljavnem odloku Občine Naklo občani lahko izrazi­ jo svojo voljo po ustanovitvi vaškega odbora v določe­ nem naselju tako, da zberejo zadostno število podpisov za formiranje takega odbora, to je vsaj 5 % vseh volivk in volivcev iz tega naselja. Na podlagi odloka potem KVIAZ (Komisija za volitve, imenovanja) pozove politične stranke in liste, zastopane v občinskem svetu, da podajo predloge za sestavo vaškega odbora. Potem KVIAZ te predloge preuči in izbere potrebno število kandidatov in pri tem upošteva predloge predlagateljev proporcialnosti glede na rezultate na občinskih volitvah. Predlog KVIAZ-a je nato dan v gradi­ vo za obravnavo na seji občinskega sveta in vaški odbori so konstituirani, ko njihovo sestavo potrdi oz. izglasuje občin­ ski svet. Če se povrnem na prej omenjeno vprašanje, kje se je pro­

4 Glas občine Naklo marec 2016 pod črto odbori so tudi centralna točka komunikacije med občani občine Naklo – trenutno so potrjeni vaški odbori le v nasel­ in občino v primeru velikih komunalnih projektov – grad­ jih Polica in Žeje. Bistrica, Cegelnica, Okroglo, Gobovce in nja kanalizacije, cest, pločnikov itd. Zato bi moralo biti v Podbrezje še čakajo na potrditev, v drugih (večjih) naseljih interesu občine, da vaški odbori zaživijo v vseh naseljih pa občani svoje volje za to še niso izrazili. ・ Dotacije, izplačane iz proračuna Občine Naklo v letu 2015 Občinska uprava Občine Naklo - Dragica Roblek, Jana Mihelič

Iz proračuna Občine Naklo so bile v letu 2015 izplačane dotacije društvom s sedežem na območju Občine Naklo z delovanjem na področju kulture, športa in turizma. Dotacije so bile izplačane našim gasilskim društvom, društvu upoko­ jencev, združenju podjetnikov ter političnim strankam, ki imajo predstavnike v občinskem svetu. Dotacije so bile izplačane različnim humanitarnim društvom v katere so včlanjeni tudi naši občani ter Društvu za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja. Na podlagi Razpisa za sofinanciranje ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Naklo za leto 2015 so bila razdeljena sred­ stva naslednjim društvom: PP 180002 - Delovanje društev s področja kulture

Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s %v primerjavi s tekočimi odhodki ­skupnimi odhodki (brez investicijskih odhodkov)

KD TABOR PODBREZJE 6.410,86 0,162 0,255

KUD TRIGLAV DUPLJE 2.614,41 0,066 0,104

KTD POD KRIVO JELKO DUPLJE 3.782,55 0,095 0,150

Moto društvo OLDTEIMER NAKLO 511,76 0,013 0,020

DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO-FS 3.487,73 0,088 0,139

ULTIMA kulturno umetniško društvo 656,38 0,017 0,026

KD DOBRAVA NAKLO 12.198,73 0,307 0,485

SKUPAJ SREDSTVA 29.662,42 0,748 1,179 Na podlagi Razpisa za sofinanciranje športnih programov v Občini Naklo za leto 2015 so bila sredstva razdeljena nasled­ njim društvom: PP 180007 - Delovanje društev s področja športa

Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s %v primerjavi s tekočimi odhodki (brez skupnimi odhodki investicijskih odhodkov) ŠPORTNO DRUŠTVO NAKLO 4.395,87 0,111 0,175

DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO 1.629,23 0,041 0,065

NOGOMETNI KLUB NAKLO 9.688,78 0,244 0,385

TVD PARTIZAN DUPLJE 12.679,22 0,320 0,504

TVD PARTIZAN PODBREZJE 2.475,86 0,062 0,098

+ najemnina nogometno igrišče 600,00 0,015 0,024

ROKOMETNI KLUB NAKLO PEKO TRŽIČ 6.816,22 0,172 0,271

KOŠARKARSKI KLUB OŠ NAKLO 560,88 0,014 0,022 TURNO-SMUČARSKI KLUB OLIMPIK 247,75 0,006 0,010 SKUPAJ SREDSTVA 39.093,81 0,985 1,553 Na podlagi Razpisa za sofinanciranje programov društev na področju turizma v Občini Naklo za leto 2015 so bila sred­ stva razdeljena naslednjim društvom:

marec 2016 Glas občine Naklo 5 pod črto

PP 140002 - Turizem Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s %v primerjavi s tekočimi odhodki skupnimi odhodki (brez investicijskih odhodkov) KTD POD KRIVO JELKO 681,00 0,017 0,027 MK PTIČKI BREZ GNEZDA 817,00 0,021 0,032 TD NAKLO 1.225,00 0,031 0,049 GETD MATIJOVC 300,00 0,008 0,012 KONJENIŠKO DRUŠTVO NAKLO 953,00 0,024 0,038 SKUPAJ SREDSTVA 3.976,00 0,100 0,158

Na podlagi posameznih vlog društev je iz postavke Protokol in pokroviteljstva župan odobril sredstva naslednjim društ­ vom: PP 040007 - Protokol in pokroviteljstva Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s %v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) TURNO-SMUČARSKI KLUB OLIMPIK 500,00 0,013 0,020 ŽUPNIJA NAKLO 500,00 0,013 0,020 KD DOBRAVA NAKLO (D. Križaj, N. Rion) 3.000,00 0,076 0,119 ROKOMETNI KLUB NAKLO PEKO TRŽIČ 1.500,00 0,038 0,060 NOGOMETNI KLUB NAKLO 300,00 0,008 0,012 OZ VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO 200,00 0,005 0,008 ROKOMETNI KLUB NAKLO PEKO TRŽIČ 1.050,00 0,026 0,042 SKUPAJ SREDSTVA 7.050,00 0,178 0,280

Na podlagi vloge Združenja podjetnikov Naklo so jim bila izplačana sredstva za delovanje združenja ter za subven­ cioniranje stroškov: PP 140001 - Malo gospodarstvo Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) Transfer Združenju podjetnikov 2.880,00 0,073 0,114 Transfer Združenju podjetnikov-subvencija 4.724,39 0,119 0,188 SKUPAJ SREDSTVA 7.604,39 0,192 0,302

Na podlagi vloge Društva upokojencev so jim bila izplačana sredstva za delovanje društva: PP 180010 - Program društva upokojencev Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAKLO 2.000,00 0,050 0,079 SKUPAJ SREDSTVA 2.000,00 0,050 0,079

Na podlagi pogodbe o sofinanciranju delovanja Varne hiše Gorenjske in Materinskega doma so bila Društvu za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja nakazana sredstva: PP 200002 - Varna hiša in Materinski dom Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) DRUŠTVO ZA POMOČ ŽENSKAM IN 2.115,96 0,053 0,084 OTROKOM ŽRTVAM NASILJA SKUPAJ SREDSTVA 2.115,96 0,053 0,084

6 Glas občine Naklo marec 2016 pod črto

Na podlagi prejetih vlog različnih humanitarnih društev, v katerih so včlanjeni tudi naši občani, so bila odobrena in izplačana sredstva: PP 200006 - Humanitarne organizacije Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhodki skupnimi odhodki (brez investicijskih odhodkov) Humanitarna društva skupaj 1.600,00 0,040 0,064 OO RDEČEGA KRIŽA Kranj 1.963,20 0,049 0,078 SKUPAJ SREDSTVA 3.563,20 0,090 0,142

Za delovanje prostovoljnih gasilskih društev v Občini Naklo so bila na podlagi pogodbe Gasilski zvezi Naklo odobrena sredstva v naslednji višini: PP 070002 - Gasilska zveza Naklo Društvo VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhodki skupnimi odhodki (brez investicijskih odhodkov) GASILSKA ZVEZA NAKLO 20.835,00 0,525 0,828 SKUPAJ SREDSTVA 20.835,00 0,525 0,828

Na podlagi volilnih rezultatov na zadnjih volitvah se iz proračuna Občine Naklo financirajo tudi politične stranke, ki imajo svoje predstavnike v Občinskem svetu. Za ta namen so bila izplačana sredstva v naslednji višini: PP 010002 - Financiranje političnih strank Politična stranka VIŠINA SREDSTEV % v primerjavi s % v primerjavi s tekočimi odhod­ skupnimi odhodki ki (brez investicijskih odhodkov) SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 3.420,81 0,086 0,136 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2.978,70 0,075 0,118 DESUS 2.199,48 0,055 0,087 NOVA SLOVENIJA 1.447,90 0,036 0,058 SOCIALNI DEMOKRATI 757,11 0,019 0,030 SKUPAJ SREDSTVA 10.804,00 0,272 0,429

Iz proračuna Občine Naklo za leto 2015 je bilo tako skupaj izplačanih 126.704,78 EUR za delovanje društev, zvez in političnih strank, kar predstavlja 5,03 % tekočih odhodov v letu 2015. ・ Uresničene pobude vaških odborov Občinska uprava Občine Naklo

K boljši kakovosti življenja občank in občanov prispevajo Med pomembnejše investicije, ki bodo bistveno prispe­ večje investicije in tudi manjši prispevki, ki odpravijo težave, vale k večji prometni varnosti, sodi pločnik pri nadvozu nad na katere nas spomnite. Veseli smo, da so zaživeli vaški od­ bori in lahko rečemo, da so rezultati že vidni.

avtocesto. Podaljšanje pločnika iz strani Strahinja bo zago­ tovilo varno nadaljevanje poti za najšibkejše udeležence v prometu. Na Okroglem so delavci pogodbenika za javno razsvetlja­

marec 2016 Glas občine Naklo 7 pod črto

vo zamenjali stare ni postaji, da dijakom ne luči, ki neprimerno bo več potrebno čaka­ osvetljujejo nebo, ti na dežju. Avtobusni z novim lučmi, ki postaji sta zasnovani na svetijo le proti tlem obliki kozolca in se tako in s tem ustrezajo čudovito vklapljata v najnovejšim smer­ podeželsko okolje. Za­ nicam. Nove luči ključni talni sloj bo ure­ temeljijo na visoki jen v pomladnem času. energetski učinko­ Postavili smo ograjo vitosti in odlični pri Osnovni šoli Pod­ optični porazdelitvi svetlobe. brezje. Ograja omogoča Na pobudo občanke v občinskem glasilu smo sanirali šolarjem brezskrbno igro in koriščenje celotnega šolskega bankini Glavne ceste in ceste Na kalu in povečali odprtino, posestva. Z lovilno mrežo in drsnimi vrati bo otroška igra še tako da ni nevarnih nanosov peska ob dežju in zastajanja bolj varna, saj žoga ne bo več uhajala na cesto. vode pred hitrostno oviro. Obnovili smo informativno tablo Udin boršt pri Osnovni Pri Biotehniškem centru Naklo smo postavili novi avtobus­ šoli Naklo. ・ Mnenje občanov Neprimerna lokacija Franc Porenta

Občani občine Naklo smo bili v začetku decembra 2015 s še tole – tudi prostori naklanske občinske uprave, kakor je plakati na javnih oglasnih deskah in vabili na dom, za 12. 12. bilo že pred leti pod bivšim županom predvideno, bi vseka­ 2015 ob 17.00 uri povabljeni na slavnostni prižig lučk in bla­ kor bolj sodili v sedaj prazne in že drugo leto neizkoriščene goslov božičnega drevesa na zelenici pred upravo Občine prostore starega vrtca, ob katerem bi bilo tudi vsakoletno Naklo. Udeležba je bila kar številna. Tudi sam sem bil pri­ božično drevo bolj vpadljivo ter vasi v okras. ・ soten. Med spremljanjem programa in kasneje v klepetu in ob pogostitvi sem se z ljudmi med drugim pogovarjal tudi o primernosti postavitve božičnega drevesa na novi lokaciji, kamor je bilo drevo postavljeno prvič. V živahni debati je bilo moč zaključiti, da je večina tistih, s katerimi sem se o tem pogovarjal, mnenja, da nova lokacija ni primerna pred­ vsem zato, ker kot osrednja občinska božična smreka na to mesto enostavno ne sodi, saj ni sredi vasi in je preveč odmaknjena na rob. Sicer pa, ko že pišem, kje naj bi kaj ne bilo oziroma bilo,

Ob materinskem dnevu, vsem mamicam želimo veliko srečnih trenutkov ter zdravih in veselih otrok. Naj velikonočno praznovanje prinese veselja in sreče v vse domove naših krajev.

Lista za MOJ kraj

8 Glas občine Naklo marec 2016 pod črto

Naravovarstveni pomen Udin boršta Več kot 20 let zavarovano območje Maja Brozovič, univ. dipl. geog., Zavod RS za varstvo narave OE Kranj

zavarovanem območju Udin boršta s strani lokalne skupnosti prihajajo pobude po gradnji in posegih. Ugotavljamo, da je veljavni odlok treba prenoviti. Z odlokom o zavarovanju so prepovedane gradnje Vvseh vrst, dovoljeno je le gospodarjenje z gozdom in ohranjanje kmetijske in gozdne krajine. Zato je Občina Naklo že v letu 2008 dala pobudo po novelaciji odloka o zavarovanju. Na kranjski enoti Zavoda RS za varstvo narave smo v letu 2009 naravovarstveno ovrednotili območje in ponovno ugotovili, da je Udin boršt izjemna in redka naravna vrednota v slovenskem merilu z veliko biotsko pestrostjo. Namen prispevka je prebivalce občine Naklo seznaniti z njegovim naravovarstvenim pomenom in opozoriti na premišljene odločitve pri lokalnem prostorskem razvoju, da bodo ohranili Udin boršt kot strnjen gozdni prostor za prihodnje rodove.

in debelo plastjo prsti. Na njej so se razvile vodoravne jame, brezna, zatrepne in slepe doline ter kraški izviri na njenem robu. Pod konglomeratno teraso leži neprepustna oligocenska morska laporna glina (sivica). Opazujemo jo lahko na kraških izvirih ter v dolini Želinjskega potoka na robu terase. Terasa je tudi zaradi naravnih značilnosti, ker je razčlenjena, zakrasela, brez vode, nestabilnih kamnin na njenem robu in ker so tla pa so zakisana, neprimerna za kmetijsko pridelavo in poselitev. Udin boršt je največji strnjen kompleks nižinskega goz­ da na Gorenjskem in enega večjih v Sloveniji. Oblika in površina gozda se v zadnjih 250 letih skoraj ni spremenila. Udin boršt nudi t. i. »ekosistemske storitve« lokalnemu Arneševa luknja prebivalstvu (zdravo bivalno okolje zaradi čistega zraka, Leta 1985 so skupnosti občin Kranj in Tržič sprejele Odlok zaloge podzemne vode, pomen gozda zaradi sprostitve in o razglasitvi Spominskega parka Udin boršt za zgodovinski rekreacije ter nabiralništva gozdnih plodov, strnjen gozd in kulturni spomenik z namenom, »da se ohranijo obstoječa uravnava lokalno podnebje itd.). zgodovinska izročila revolucionarnega delavskega gibanja Udin boršt je naravovarstveno pomemben zaradi kraških in narodno osvobodilnega boja ter ohrani obstoječa gozd­ pojavov v konglomeratu, med katerimi so tudi jame, kar je na površina z naravnimi znamenitostmi ter zgodovinskimi za slovenski kras redkost. Na območju Udin boršta je po in kulturnimi spomeniki.« Zavarovano območje sega na dolžini druga najdaljša jama v konglomeratu v Sloveniji Ve­ območje treh sedanjih občin: Mestne občine Kranj, občine lika Lebinca (najdaljša do sedaj raziskana je Marijino brezno Naklo in občine Tržič. V zavarovanem območju v celoti leži­ pri Škofji Loki). Na območju Udin boršta je 12 znanih jam, jo naselja Cegelnica na zahodni strani, na vzhodni strani brezen ali spodmolov. Večina vhodov v jame je na njenem pa naselje Letenice ter zaselka Kamnjek in Novake. Na za­ najvišjem, zahodnem robu terase. hodni stani ob robu najvišjega dela terase v spominski park Zavarovano območje je življenjski prostor redkih in segajo le nekateri robni deli naselij Žiganje vasi, Spodnjih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Jame in kraški izviri so Zgornjih Dupelj, Strahinja in Pivke ter na skrajnem južnem med najbolj ogroženimi življenjskimi okolji. Med jamskimi robu naselje Polica. Lokalne skupnosti ugotavljajo, da je odlok preživet in da ga je treba novelirati, ker onemogoča prostorski razvoj. Udin boršt je s strnjenim gozdom porasla do 50 m visoka ledeniško-rečna konglomeratna terasa,ki meri 15 km². Na njej se je razvil redek primer osamelega krasa v konglo­ meratih v Sloveniji. Osameli kras nastane na prepustni kar­ bonatni podlagi, ki jo z vseh strani obdajajo neprepustne kamnine. Nastanek terase postavljajo geologi po starosti v starejšo ali srednjo ledeno dobo (pleistocen, konec pred približno 10.000 leti). V konglomerat so sprijeti starejši prod­ niki, ki sta jih nanosili ledenodobni Tržiška Bistrica in Sava. Konglomeratna terasa iz pretežno karbonatanih kamnin in veziva je zakrasela, njeno površje je razčlenjeno z vrtačami Jelšev log mokrišče

marec 2016 Glas občine Naklo 9 pod črto

Zahvaljujoč lo­ kalnemu prebi­ valstvu in dose­ danji trajnostni rabi naravnih vi­ rov je zavarova­ no območje ohranilo naravne značilnosti z vi­ soko stopnjo bi­ otske raznovrst­ nosti. Občine se na tem ob­ močju soočajo Mali podkovnjak netopir z vprašanji in živalmi so največkrat opaženi pajkovci, raki enakonožci (Izo­ dilemami pros­ poda), jamski hrošči, dvokrilci, kobilice, navadni močeradi torskega načr­ in netopirji. V kraških izvirih se pojavljajo vodne živali kot tovanja, poselit­ so mladoletnice, enodnevnice, jamske postranice. Ti drobni ve in umeščanja organizmi so zelo občutljivi na onesnaženje z okolice (od­ dejavnosti po plake s kmetijstva in komunalne odplake) in so znanilci čiste meri človeka. vode. Ugotavljajo, da Gozd rdečega bora zavzema kar polovico površine Udin je veljavni odlok boršta. Posebnost so jelševja in javorovja, ki se pojavljajo v preživet in od­ Konglomerat majhnih površinah ob potokih in v zamočvirjenih dolinah pirajo pobude o novem zavarovanju. ter na njihovih strmih pobočjih. Gozd je pomemben dom Poistovetenje z naravnimi značilnostmi prostora so lah­ trem vrstam zavarovanih netopirjev (navadni netopir, mali ko »lokalne identitete«, pa naj bo to konglomeratni kras s podkovnjak, pozni netopir). Območje, ki obsega Žiganjo vas kraškimi izviri in jamami, ohranjen strnjen gozd ali ohran­ in severozahodni del Udin boršta z Dacarjevim breznom, jene rastlinske vrste ter živalske vrste kot je: npr. netopir mali se uvršča zaradi netopirja malega podkovnjaka in jamskih podkovnjak. Prepoznavanje ohranjene narave kot »lokalnih živali med evropsko pomembna območja narave (območja identitet« je lahko tudi prispevek k dvigu samozavesti Natura 2000). Poudariti je treba tudi prisotnost številnih vrst lokalnega prebivalstva. Velik delež Nature 2000 je prednost, dvoživk in ogroženih vrst rib kaplja in potočnega piškurja v ki so jo marsikje v Sloveniji (npr. Pohorje) že oplemenitili v Želinjskem potoku. Izpostaviti je treba tudi endemično vr­ turizmu, zakaj je ne bi tudi vi. Natura 2000 v naš sodoben sto školjke Bithynello robiciano. Rastlinstvo Udin boršta še način živ­ljenja ni bilo popisano, zato se pojavljajo le posamezni podatki o uvaja traj­nostni rastiščih naravovarstveno pomembnih rastlin: kranjske site, način gospodar­ pikčastoplodnega šaša in okroglolistne rosike. Med najbolj jenja in nas varu­ ogroženimi vrstami ptic se pojavljajo gozdni jereb, črna je pred uničujo­ štorklja, postovka in kragulj. Na zavarovanem območju živi čim potrošniškim najmanj 9 vrst dvoživk. Med njimi planinski pupek, hribski življenjem, ki urh, navadna krastača, rosnica, debeloglavke in zelene žabe ima prekomeren spadajo med ranljive vrste. vpliv na nara­ vo in človekovo zdravo življenje. Upamo, da bo novo zavarovan­ je »presečna množica« uskla­ jenih odločitev vseh in vzdržne­ ga družbene­­ ga razvoja s poudarkom na iskanju »lokalnih identitet«. ・ Vrtača

10 Glas občine Naklo marec 2016 iz naše srenje

20. obletnica delovanja FS DU Naklo Minilo je, kot bi pihnil Andrej Košič

eprav smo najprej dejali, da bomo plesali ljudske plese za lastno zadovoljstvo, to ni dolgo zdrža- lo. Kar naenkrat je bilo pred nami vprašanje, ali bomo spravili skupaj denar za nabavo kostumov »Čin spet ni bilo dvoma da ali ne. Pa smo že bili sredi leta 1998 po uspešnem nastopu na reviji odraslih ­folklornih skupin območja Gorenjske v Kamniku.«

Slovenska folklorna srenja šteje v »razredu odraslih« zamere, kdo je bil bolj prvi, ampak dajem prednost dami) in fol ­klornih skupin kakšnih 400 skupin s približno 8.000 do obisk jeseniških upokojenih folkloristov na tednu kulturnih 9.000 plesalci ljudskih plesov, ljudskimi pevci in godbeniki prireditev DU Naklo. Po starem, dobrem in med Slovenci ljudskih melodij. Od teh je bilo veteranskih ali upokojen­ dovolj uveljavljenem principu, češ - če oni lahko, zakaj pa skih še pred tridesetimi leti delujočih le toliko, da jih je bilo mi ne – in kot bi dejali v kleni srbščini »za tren oka« je bila mogoče prešteti na prste ene roke. nova zvezda rojena tudi v Naklem. Zakaj? Danes je slika precej drugačna, saj so zlasti pred 10 do 15 Razloga sta vsaj dva; prvi, če ostajamo spet pri nekem leti nastajale kot gobe po dežju. Logiko njihovega rojevan­ drugem srbskem reklu, da »ljudi prave posao« smo imeli v ja je bilo mogoče opisati nekako takole: plesalka, plesalec, vasi na Cvetlični 8 dva nekdanja Maroltovca, ki sta se bila pevec ali godbenik, ki je v letih svoje adolescence pričel z pripravljena spoprijeti z drugim razlogom, ta pa je bil bolj omenjeno dejavnostjo in jo gojil do svoje poroke, je po roj­ trdoživ in reklo se mu je v strokovnem žargonu »bela lisa«, stvu otrok prenehal s folklorno dejavnostjo, v naslednjih 20 kar je pomenilo, da na tem terenu podobna ali enaka de­ do 25 letih poskrbel za vzgojo otrok, ko so se ti osamosvo­ javnost v preteklosti še ni bila zabeležena. Ampak zbrali smo jili, se je pa vrnil k svoji »prvobitni ljubezni« in kot veteran ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati, najstarejši med njimi (ali sicer bolj poredko – ampak vendar – kot upokojenec) je takrat štel 66 let. Čeprav smo najprej dejali, da bomo ple­ ponovno pričel vaditi in nastopati v eni od ustreznih fol­ sali ljudske plese za lastno zadovoljstvo, to ni dolgo zdržalo. klornih skupin. Teh je po zadnji anketi pred nekaj leti že Kar naenkrat je bilo pred nami vprašanje, ali bomo spravili več kot 30. Ne da bi se spuščal v oceno njihove aktualne skupaj denar za nabavo kostumov in spet ni bilo vprašanje kvalitativne vrednosti lahko omenim, da je vsakoletna revija da ali ne, pa smo že bili sredi leta 1998 po uspešnem nasto­ te vrste folklornih skupin v Bistrici ob Dravi dober pokaza­ pu na reviji odraslih folklornih skupin območja Gorenjske v telj tako kvalitativne kot tudi količinske rasti te vrste skupin, Kamniku (z zelo močno zasedbo skupin – med drugim tudi seveda v okviru finančnih možnosti organizatorjev, ki na v slovenskem prostoru uveljavljenih »prvokategornikov« takšnem srečanju v dveh večerih lahko predstavijo največ Save, Iskre-Emeco in Ozare) izbrani za Srečanje odraslih 20 skupin, precej jih pa morajo zaradi pomanjkanja denarja folklornih skupin Slovenije tistega leta v Črnomlju. vsako leto odkloniti. Pojav, ki je pred 30 leti mejil skoraj na In tudi prvotna odločitev, da se bomo predstavljali le z znanstveno fantastiko, je prerasel v tako rekoč novo zvrst gorenjskimi plesi in pesmimi, je zdržala le ne-polna 4 leta, dejavnosti, lahko bi dejal delno kot posledica osamosvo­ ko smo se odločili za reprodukcijo slovenskih ljudskih jitve države, če ga gledamo z družbenega vidika, z aspekta plesov. posameznika pa kot možno uresničitev ene od želja, ki so Samo enkrat sem se oglasil, da bi bilo bolj prav, če bi nas tlele v mnogih srcih ali glavah, pa pred letom 1990 ni bilo primerjali s kakšnimi drugimi veteranskimi ali upokojenski­ niti korajže niti vzorov, na katere bi se lahko naslonil. mi skupinami (po starem dobrem Ježkovem principu, da je In v tem času se je rojevala tudi Folklorna skupina Druš­ vse na tem svetu relativno – npr. trije lasje na glav’ je rela­ tva upokojencev v Naklem. Javna tajna je že, da je rojstvu tivno mau, tri lasje v žup’ pa relativno velik), češ, primerjajte botroval duet Fanika Pagon in Rudi Nadiževec (naj ne bo podobne s podobnimi, ampak ni zaleglo. In smo krenili svojo pot, ki nam na kratko kaže naslednje rezultate: --V dvajsetih letih samo dvakrat nismo bili izbrani z ob­ močne na pokrajinsko revijo, s tem da smo vsakič dosegali pokrajinski nivo, --štirikrat smo bili izbrani na državno revijo slovenskih fol­ klornih skupin v Beltince oziroma v Maribor (vsako leto v izbor od že omenjenih približno 400 izberejo 7 ali 8 skupin), --naše ljudsko plesno, pevsko in glasbeno zapuščino v izvirnih ali po izvirnih vzorcih narejenih kostumih smo predstavili v osmih državah Evrope (Madžarska, Avstrija, Češka, Ukrajina, Nizozemska, Portugalska in po večkrat Poljska in Hrvaška),

marec 2016 Glas občine Naklo 11 iz naše srenje

--smo redni gostje letnega srečanja veteranskih in upoko­ jenskih skupin Slovenije v Bistrici ob Dravi, --za nami so štirje nastopi v Linhartovi dvorani Cankarjeve­ ga doma, --15 let že razveseljujemo z enim ali več celovečernimi ani­ macijskimi nastopi letno goste hotela Delfin v Izoli, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije, --skoraj od začetka nastopa v našem okviru rokovnjaška muzika v svojih »kostumih«, --že nekaj let zelo uspešno deluje v našem sestavu tudi pev­ ska skupina »Šestica«, --15 let že vsako leto koledujemo po vaseh v občini Naklo in Tržiča, Seveda takšni rezultati niso prišli sami po sebi. Dese­ --da se ne bi samo hvalili, kolikokrat smo »skočili nastopat tine in stotine ur trdega dela na vajah je bilo potrebnih, da preko občinskega plota« lahko zapišemo, da smo od sku­ lahko zapišemo, da nas strokovnjaki že vrsto let po kva­ paj 303 nastopov več kot 90 nastopov izvedli v domači liteti uvrščajo v ožji vrh veteranskih in upokojenskih skupin občini, Slovenije. Vsak član skupine je s pričetkom dela pri skupini --naš plesni program obsega 10 plesnih spletov iz štirih prevzel tudi finančno obvezo, da je z lastnimi sredstvi na­ slovenskih pokrajin, in sicer Gorenjske, Koroške, Prekmur­ bavil gorenjsko ljudsko ali narodno nošo (kar je pomenilo ja in Bele krajine; prinližno 1.000 do 1.500 evrov), pri dopolnjevanju noš iz --v dvajsetih letih je v skupini delovalo 37 bivših plesalk in drugih pokrajin pa je finančno priskočila na pomoč Občina plesalcev, trenutno pa vadi in nastopa 21 plesalk in ple­ Naklo. salcev; v istem času je v skupini delovalo 10 bivših godbe­ Danes, ko po dvajsetih letih obujamo spomine na številna nikov, trenutno pa glasbeni orkester šteje 5 članov. prijetna doživetja, mnoga stkana nova znanstva in prijatelj­ stva po domovini in po državah, kjer smo gostovali, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bilo vredno časa in truda, ki smo ga posvetili tej dejavnosti. Radi se spominjamo izjemno toplega sprejema v Balka­ ny-ju, vasici sredi madžarske stepe, kjer smo prvič in edin­ krat na naših gostovanjih doma ali pa v tujini nastopali na improvizirano sestavljenem odru iz dveh (resnično velikih) kamionskih prikolic, kjer nas je prevzela izredna toplina in neposrednost simpatične županje, ki nas je gostila sicer v vojaškem šotoru, ampak pri bogato obloženi mizi dobrot madžarskega podeželja in smo ob slovesu med prepevan­ jem slovenskih pesmi od šotora do avtobusa »hodili« na razdalji 300 metrov debele pol ure … Doživljali smo neverjetne preobrate v poljskem Naklu Za praznik ti voščim, oj mamica, žena, nad Notecijo; ko smo prvič prvi večer prišli v internat ene da želja bi vsaka se tebi spolnila, od srednjih šol z – lahko bi mirno dejali – opremo iz ob­ dobja Josipa Visarijonoviča Stalina (kar je pomenilo sredi da dnevi bi tekli ti sončni in srečni, zime nobenega gretja, straniščne školjke brez pokrovov da žalost, skrbi bi za vedno se skrili ipd.) in je nekaj naših članov izgubilo veselje, da bi tam legli k počitku, pa čez dve ali tri leta, ko smo zastopali Naklo/ in mi bi se vedno iskreno ljubili. Notecijo na tekmovanju na poljski državni televiziji in sku­ paj z domačo folklorno skupino v konkurenci srednje ve­ likih poljskih mest v finalu osvojili prvo mesto, kako so nas Dekletom, ženam in materam želimo takrat – če sem malce poetičen – nosili po rokah, gostili v lepe praznike v mesecu žensk! restavracijah, spali smo v privatnih penzionih, organizirali so izlet do Baltiškega morja, oglede zgodovinskih znameni­ Vaš SD tosti in tako dalje. Lahko bi ure in ure opisoval prijateljsko srečanje s češko folklorno skupino Senior iz Šumperka, ki so bili najprej nekaj dni naši gostje v Naklem in nastopali tudi po Gorenjski, dva meseca kasneje smo pa mi gostovali na njihovem takrat že tradicionalnem mednarodnem folklornem festivalu, koliko se je tu »rodilo« osebnih prijateljstev in povezav med člani

12 Glas občine Naklo marec 2016 iz naše srenje obeh skupin, saj smo si bili po starosti zelo podobni. dveh eminentnih poljskih folklornih skupin z več desetletno Nepozabno je bilo tako rekoč »na juriš« organizirano gos­ tradicijo in plesno folklorno skupino iz Litve. tovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Odoornu Skupina je v vseh dvajsetih letih svojega obstoja delovala na Nizozemskem. Od prejetega vabila sredi visokega polet­ s povprečno 25 do 30 plesalkami in plesalci ter izvirno last­ ja, ko je bila večina članov skupine raztresena po različnih no glasbeno spremljavo; le pri spremljanju belokranjskih počitniških lokacijah, do odhoda na pot so minili le štirje plesov sodeluje z nami veteranska tamburaška skupina dnevi, začinjeni s tremi vajami. Na festivalu je gostovalo Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki. preko 20 folklornih skupin iz 17 držav, nam pa je poleg vseh Veliko zadovoljstvo nam vzbuja zavest, da se je nekaj let za številnih obiskov prijateljev iz Nizozemske prav gotovo os­ nami rodila in vseh svojih 16 let uspešno deluje na področju tal v neizbrisnem spominu naš zaključni nastop na festivalu, ohranjanja ljudskih plesov, pesmi in običajev ter otroških ko smo več kot 2.500-glavo množico dvignili na noge, da igric otroška in mladinska folklorna skupina Podkuca, ki nam je po številnih aplavzih med gorenjskimi in prekmur­ predstavlja čvrsto garancijo, da Naklo tudi v naslednjih letih skimi plesi stoje skandirala ob zaključnem plesu do odhoda ne bo več bela lisa na folklornem zemljevidu Slovenije. z odra. Zato vabimo vse prebivalce občine Naklo in okolice na Prislužili smo si srebrno plaketo Občine Naklo, na Festiva­ ogled priložnostne pregledne razstave in na naš jubilejni lu v mestu Rostocze na vzhodu Poljske smo od skupno treh koncert, ki ga bomo izvedli v telovadnici Osnovne šole v prejeli dve priznanji, ki sta toliko več vredni, če povemo, da Naklem skupaj s FS Podkuca in tamburaško skupino Biser­ smo ta uspeh dosegli v zavidanja vredni konkurenci plesalk nica v soboto, 23. aprila 2016 v večernih urah, da skupaj in plesalcev akademske folklorne skupine iz Niša v Srbiji, obeležimo 20 let našega plesa, petja in muziciranja. ・ TD Naklo Člani pridno delajo Damijan Janežič (tekst in foto)

Člani Turističnega društva Naklo ne počivamo. Z delom Moste, predstavila novo knjigo z naslovom 100 let Kranjske upravnega odbora smo izjemno zadovoljni. Prireditve se deželne elektrarne Završnica. Po predstavitvi je doc. dr. Dra­ vrstijo. V zadnjih treh mesecih smo pripravili domoznansko go Papler s predavanjem Naklo – srce gorenjske elektrike, razstavo, pustno maškarado, recital, občni zbor, izlet, štiri obeležil še devetdesetletnico prihoda elektrike v Naklo. Vasi predavanja in se udeležili turističnega sejma. Podbrezje in Naklo sta elektriko dobili iz hidroelektrarne V soboto, 26. in v nedeljo, 27. decembra 2015, so Sekcija Završnica. Nežka Črnilec, po domače Repnekova iz Nakle­ zgodovinarjev ljubiteljev pri TD Naklo in naklanski slikarji ga, je v svoj dnevnik zapisala: »V Naklem smo dobili elek­ v Domu Janeza Filipiča pripravili razstavo v spomin trem triko 6. 12. 1924.« Vasi Zadraga, Zgornje in Spodnje Duplje pomembnim Naklancem: kiparju Jožefu Pavlinu ob njegovi so elektriko dobile leta 1928 iz Bornove hidroelektrarne v 140-letnici rojstva, rezbarju in jasličarju Janezu Vovku ter Pristavi pri Tržiču. pevcu, organistu, skladatelju in pevovodji Valentinu Zelniku V soboto, 30. januarja, se je Turistično društvo Naklo ob njuni 10. obletnici smrti. Avtor razstave z naslovom Sledi udeležilo mednarodnega sejma za aktivno preživljanje pros­ njihovih del še živijo je bil raziskovalec krajevne zgodovine tega časa Natur, Alpe Adria, avantura – natura, ki je trajal in biografij Damijan Janežič. Nekaj kopij časopisnih prispev­ od 27. do 30. januarja 2016 na Gospodarskem razstavišču v kov, razstavnih listov in fotografij je iz bogatega arhiva Ljubljani. Damijan Janežič in David Podobnik sta na razstav­ dodal docent dr. Drago Papler. Slikarska dela – osnutek nem prostoru Gorenjske turistične zveze predstavljala turis­ in portret Jožefa Pavlina v tehniki olje na platnu je dodala tične znamenitosti občine Naklo. Obiskovalci so se najbolj slikarka Alojzija Murn iz Strahinja, Španovo znamenje v teh­ zanimali za pohodne in kolesarske poti. niki akvarela slikar Zdravko Purgar iz Podbrezij, Katrušniko­ vo znamenje v tehniki olje na platnu pa Franci Markovec iz Žej. Obiskovalci so kulturno dogajanje v Naklem ob koncu leta pohvalili. Želijo si, da bi se takšne in podobne prireditve odvijale pogosteje. Pogrešajo kulturna srečevanja, druženje in pogovor. V torek, 12. januarja, se je tako kot že več zim zapored v Naklem ustavil znani turistični vodnik Janez Pretnar iz Ra­ dovljice. Predstavil je potovanje k spečim vulkanom Srednje Amerike. Na vsakem njegovem predavanju se oglasi nekaj ‘njegovih’ popotnikov. Ponovno želijo z njim podoživeti nepozabna potovanja po svetu. V torek, 26. januarja, sta v Gostilnici Kresnik docent dr. Drago Papler in inž. Anton Koselj, vodja hidroelektrarne Lepo vreme je privabilo veliko množico maškar.

marec 2016 Glas občine Naklo 13 iz naše srenje

Na pustno soboto, 6. februarja, se je v Naklem odvijal zbrali na občnem zboru. Predsednik Aleš Kokalj je v po­ pustni sprevod. S soncem obsijano Naklo je privabilo veliko ročilu povedal, da je društvo v preteklem letu organizira­ množico maškar. Ob 10. uri so se sprehodile skozi Naklo. lo ali sodelovalo na 11 prireditvah. Med njimi na sejmu Po vrnitvi k Domu Janeza Filipiča so dobile krof, čaj, če pa Turizem in prosti čas v Ljubljani, na čistilni akciji, na 15. so bile izžrebane, tudi katero od nagrad, ki so jih pokloni­ svetovnem festivalu praženega krompirja v Mokronogu, na li donatorji. Glavni nagradi je komisija turističnega društva Dnevih narodnih noš in oblačilne kulture v Kamniku, na 45. podelila Meduzam in Minionom. srečanju gorenjskih turističnih delavcev v Kranjski Gori, v V ponedeljek, 8. februarja, na slovenski kulturni praznik, sodelovanju s trgovino Matjaž in vinarstvom Žorž iz Vipave sta Turistično društvo Naklo in Likovno društvo Naklo v je bila sredi Naklega pokušina mladega vina in kostanja. Domu Janeza Filipiča v Naklem pripravila recital Prešer­ Organizirali­ smo pustni sprevod, domoznanski izlet v Škof­ nove poezije in pesmi Simona Jenka, Simona Gregorčiča, jo Loko, prireditev Najlepše doma s podelitvijo priznanj za Tone ta­ Pavčka in Aleša Debeljaka. Recitiralo je šest deklet iz najlepše urejene vrtove in hiše in razstavo Sledi njihovih dramske skupine Živčki pod mentorstvom Mihe Štefeta in del še živijo. Januarja, februarja in novembra se je zvrstilo sedem recitatorjev iz Kranja, Ilirske Bistrice, Maribora in Na­ osem, po večini potopisnih predavanj. To zimo posodablja­ klega. Sledila je predstavitev opusa slikarke Lucije Šubic, ki mo spletno stran. je konec lanskega leta praznovala devetdeseti rojstni dan. Člani društva so bili z delom upravnega odbora izjemno Likovno društvo Naklo ji je ob častitljivi obletnici poklonilo zadovoljni. Tudi v letošnjem letu mu želijo tako uspešno predstavitveno zgibanko. delo. Občnega zbora so se med drugimi udeležili Ivan Meg­ V torek, 9. februarja, nas je obiskal Ivan Meglič, pred­ lič iz KTD Pod Krivo jelko Duplje, Mirjam Pavlič iz Gorenjske sednik Kulturno turističnega društva Pod krivo jelko Duplje. turistične zveze in Mimi Rozman iz TD Kokrica. Žal smo po­ Predstavil je Poljsko. Po njej se je večkrat potepal sam in grešali predstavnika Občine Naklo, ki bi nam povedal kaj skupaj s predstavniki Občine Naklo. Cilj njihovega potovan­ več o strategiji turizma v Naklem. ja je bilo manjše mesto Nakło nad Noteciᶏ ob reki Noteć V soboto, 5. marca, se je poln avtobus Naklancev in Du­ v severnem delu Poljske. Tam živi veterinar Pavel Wyczan­ pljancev odpravil na domoznanski izlet. Ogledali smo si ski, pobudnik pobratenja z Občino Naklo. V drugem delu muzeje na Stari Savi na Jesenicah. Dr. Marko Mugerli, kus­ je zavrtel film ob desetletnici sodelovanja slovenskega in tos za zgodovino železarstva, je predstavil Ruardovo grašči­ poljskega mesta. V Nakło nad Noteciᶏ so hodili v izmenjavo no, v kateri domuje železarski muzej s stalno železarsko in tudi dijaki z Biotehniškega centra Naklo. Ob koncu je Ivan rudarsko zbirko. Nato nas je popeljal skozi razvoj železar­ Meglič dejal: »Žal je po letu 2010 sodelovanje občin zamrlo, kar je škoda.«

SLIKA: 4649 Ivan Meglič je natrosil veliko zanimivosti o Poljski. V torek, 23. februarja, smo skupaj z maratonskim tekačem Klemenom Trilerjem, domačinom s Police pri Naklem, tekli po Slovenski planinski poti. Pokazal nam je film z naslovom T(h)ril(l)er. Film, prvič predstavljen leta 2013, pripoveduje Klemenovo zgodbo. V njej Klemen najprej obudi spomin na začetke ukvarjanja s tekom in zasvojitvijo z njim. V dru­ gem delu filma Klemen teče po Slovenski planinski poti. Začel je v okolici Maribora, po 630 kilometrih pa zaključil v Ankaranu. Prvi del poti je užival, nato pa imel precej težav z nogami (žulji, odstop kite …). Razmišljal je tudi o odstopu, a je bil psihično tako močan, da je kljub velikim naporom pritekel na cilj in postal ‘zmagovalec’. V sredo, 24. februarja, smo se člani in prijatelji turizma

14 Glas občine Naklo marec 2016 iz naše srenje

stoletja. Med občasnimi razstavami smo videli razstavo Delavke železarne. Ob koncu smo si ogledali še 20-minut­ ni film Žar jekla – martinarna Jesenice in kratko vlakovno kompozicijo, za ozkotirno železnico, ki so jo uporabljali v martinarni. Čistilna akcija Turistično društvo Naklo, Lovska družina Udenboršt in društvo Projects vabijo v soboto, 9. aprila ob 9. uri pred Gostilnico Kresnik. Od tam se bomo podali v različne smeri in očistili Naklo ter sosednje vasi smeti. Vabljeni v čim več­ Dr. Mugerli je zanimivo predstavil zgodovino železarstva. jem številu, kajti urejena vas pripoveduje o urejenih in kul­ stva od fužin do železarne. Zdenka Torkar Tahir, kustosinja turnih ljudeh, ki živijo v tej vasi. Zahvaljujemo se Mateju za etnologijo, nam je v Kasarni predstavila razstavo Bivalna Bernardu iz podjetja MB merilno in rezilno orodje, ki bo kultura in način življenja železarskih družin. Ogledali smo čistilno akcijo denarno pokril. si rekonstruirano delavsko stanovanje in fotografije njego­ Obširnejše zapise o prireditvah in fotografije si oglejte na vih prebivalcev iz obdobja tridesetih in štiridesetih let 20. spletni strani Turističnega društva Naklo. ・ Moto društvo Oldteimer Naklo Delovanje društva v zimskih mesecih Janez Legat

Prisrčen pozdrav vsem občankam in občanom naše potrebno za prvomajsko parado. občine Naklo. Čas beži z bliskoviti naglico, kajti pred nami Preko dolgih zimskih dni in večerov smo svoje jeklene lju­ je zopet organizacija največje društvene, da ne rečem bljenčke mislim da do dobra nastavili za takšno avanturo, ki celo občinske prireditve, letos že 21. po vrsti; RAZSTAVA bi jo moral vzdržati verjetno vsak starodobnik. Se pa seveda IN PARADA STARODOBNIKOV NAKLO 2016. V letošnjem zgodi, da jo včasih komu tudi kaj zagode in na poti ob­ letu smo se s sklepom upravnega odbora, na željo mnogih stane. Vendar je bojazen odveč, saj na začelju parade vozi udeležencev odločili, da prireditev podaljšamo še za dodat­ tudi vlečna služba ali po domače »šlep štanga«, ki pripelje nih 9 kilometrov, tako da bomo starodobna vozila iz naše vsakega nazaj na startno mesto, ne glede na naravo okvare. občine preko Podnarta, Lipnice, Kamne Gorice, Lancovega Največja želja organizacijskega odbora je seveda lepo vre­ Bodešč in Koritna popeljali vse do gorenjskega bisera Ble­ mo. V kolikor nam bo to naklonjeno, si želimo večje število da. Tam bo na dvorišču Vile Bled sledil krajši postanek z motoristov, ki seveda naredijo večji čar kot avtomobili. Za­ možnostjo vodenega­ ogleda, nato pa se bomo preko Lesc, vedati pa se moramo, da udeležba na prireditvi seveda ni Radovljice, Brezij in Posavca vrnili nazaj v matično občino. tako poceni, saj ne zajema samo stroškov startnine, pač pa Ob koncu januarja smo imeli tudi redni letni občni zbor je še prej potreben obisk kakšnega sejma seveda z oldti­ društva, na katerem smo si okvirno začrtali zgoraj omenjeno mersko tematiko. Takšnih sejmov pa v naši ljubi domovini traso letošnje parade. Sklenili smo tudi, da bomo ljubitelje žal ni veliko, če pa že so, pa so v zelo majhnem obsegu, zato starodobnikov večkrat v letu razveselili, saj smo mnenja, da je potrebno obiskati kakšnega v tujini, kar pa seveda zopet moramo svoje jeklene konjičke večkrat pokazati. Izražena stane. Enako je tudi pri organizaciji naše prireditve. Vse se je bila namreč želja po večjem številu društvenih voženj, začne in konča pri denarju. Samo društvo komaj še zmore ki jih bomo poskušali realizirati. Za kaj takega namreč ne zadovoljiti potrebe upravnih organov, pri katerih smo glede potrebujemo raznih dovoljenj upravnih organov, kot je to na zakonodajo prisiljeni zaprositi za razna dovoljenja, ki pa

Ponosni lastnik do potankosti obnovljenega Fiata pod gorenjskimi vršaci Takole so se vozili nekoč prvi kolesarji.

marec 2016 Glas občine Naklo 15 iz naše srenje

žel po večini primerov niso zastonj oziroma so celo iz leta v leto dražja. No, pa naj zveni, da samo jamramo.­ ­ V organizacijskem odboru smo izredno optimistični in upamo, da se bo vse izteklo tako, kot se je že v preteklih letih. Seveda najpomembneje je, da se komu kaj nepre­ dvidljivega ne zgodi in da se nazaj na prireditveni prostor vsi vrnemo brez kakršnih koli prask bodisi na vozilih bodisi na njihovih voznikih. V imenu organizacijskega odbora se že v naprej zahvalju­ jemo dosedanjim in morebiti tudi novim donatorjem, brez katerih si tako obsežne prireditve ne bi mogli niti zamisliti, kaj šele izpeljati. Ob koncu naj še povabimo predrage občanke in občane, da si v čim večjem številu ogledate prvomajsko prireditev, kajti tudi tokrat obljubljamo, da bo fletno. Nasvidenje do 1. Joža, upamo da tudi letos prideš, saj si edini, ki si bil na maja 2016. ・ vseh dvajsetih paradah. Spomin na vlak Parizar že 50 let ne vozi več David Podobnik

Točno 15. januarja 2016 je minilo 50 let od ukinitve železniške proge Kranj-Tržič. Progo so slovesno odprli daljne ­ga leta 1908, šestega julija. Takrat se je iz cesarske ceste Kranj-Tržič umaknil poštni voz in tovorni voz parizar. Vlak je obratoval vseskozi neprekinjeno, nakar je takrat­ na vlada SR Slovenije določila, da se proga ukine z 31. 12.

Tone Pavček KAKO RASTE MAMA

Najprej je sama tema, najprej je velik nič, potlej je majcena deklica in iz nje ljubek deklič.

Iz njega mamica zraste, a raste dolgo in mnogo let, potem pa je to kar naenkrat in jaz pridem na svet. 1965. Vendar je šolski minister prosil vlado, da vlak vozi do Iz mamice zraste mama zimskih počitnic, to je do 15. 1. 1966. Vsi šolarji višjih razre­ bogve kdaj, kar nekega dne, dov iz Naklega so z vlakom hodili v šolo v Duplje, po koncu ko še sama ne ve, da ji pada počitnic so potovali z avtobusi ljubljanskega podjetja SAP. prvi sneg na lase. Po tem datumu se je pričelo z demontažo proge Tržič-Naklo. Ko jaz odrastem, raste Prevoz tračnic je prevzel naklanski furman Poklukar Stane - mama počasi nazaj, Robovc, ki je skupaj z ženo Elizabeto v dveh mesecih na tej dokler babica ne postane trasi ročno naložil na velika furmanska 20-colska vozova vse in pride z vnuki v raj. tračnice. Na vozove sta nakladala po 10 ton, tračnice pa so bile težke vsaka 500 kg in dolge do 11 metrov. Vseh 900 ton ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU! tračnic sta prepeljala s konji v Naklo na železniško postajo, od koder so jih podarili v Bosno. Tako se je končalo 58-letno delovanje železniške proge, do Vaš občinski Naklega pa je ostal industrijski tir in vlak vozi še danes. Na ­odbor DESUS platoju pred železniško postajo v Naklem je Občina Naklo Naklo postavila originalno restavrirano lokomotivo JŽ 53-019, ki je peljala zadnji vlak iz Tržiča, v lanskem letu pa še lepo restavriran potniški vagon, ravno tako iz zadnje kompozicije. ・

16 Glas občine Naklo marec 2016 iz naše srenje Zapeli smo pred Prešernovim spomenikom v Kranju Mara Črnilec

Ob kulturnem prazniku 8. februarja je naš pevski zbor pripeljal tudi kakšnega kolega. Ko so se o vsem pogovorili v Dobrava Naklo, tako kot že veliko let doslej, tudi letos ob župnišču, so obiskali še takratno Težičevo gostilno, ki je bila Prešernovem spomeniku pred Prešernovim gledališčem od župnišča oddaljena le par deset metrov. Kranj zapel tri pesmi. Deževni ponedeljek je na prireditveni Tako, kot je v tistih časih Prešeren prihajal v Naklo, tako prostor privabil veliko poslušalcev. Vsi so nam za zapete sedaj mi pevci vsako leto odhajamo pred njegov spomenik pesmi veselo ploskali, kar seveda pevcem veliko pomeni. v Kranj in mu zapojemo. To pa ne bi bilo možno, če zbora Pred našim nastopom je prepeval Mešani pevski zbor ne bi vodil umetniški vodja Andrej Zupan, ki nam dirigira Petra Liparja iz Kranja, v katerem pojejo celo Naklanci. S že 22 let. pevci tega zbora se srečujemo vsako leto pred Prešernovim Mislimo, da se Kranjčani vsako leto na veliki kulturni spomenikom in na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri praznik zelo dobro pripravijo, saj je bilo staro mestno jedro Stični. Kranja polno obiskovalcev. Naša predsednica je poslušalcem povedala, da je naš Za konec se še vsi pevci zahvaljujemo Mestni občini Kranj, največji slovenski pesnik iz Kranja večkrat prišel v Naklo ki nas je na koncu prireditve prav dobro pogostila, med na obisk k prijatelju župniku g. Blazniku. Včasih je s seboj jedačo pa smo, da nam ni bilo dolgčas, še kakšno zapeli. ・ V Podbrezjah jaslice pod Bankovo skalo Milenka Jekovec

Ko smo v Naklem na prostem pred občino čakali, da mora biti v jaslicah. se prižgejo lučke na praznični smreki, je k meni pristopil Ozvočenje nam je pomagalo, da so se božične pesmi bol­ podžupan občine Naklo Albin Golba, mnogi domačini ga je slišale in domačini so poskrbeli za močno luč, da smo jih še vedno kličemo Bine, in povedal, da je smreka zrasla v spodobno prebrali. Grela sta nas dva gašperčka, čaj, »ku­ Podbrezjah, na bregu ob Bekernikovi hiši. Ker je opazil moje hančki«, domače pecivo, predvsem pa dobra volja in pri­ začudenje, me je takoj podučil, da je tudi lanska novolet­ jetno kramljanje s sovaščani. Res, vsa zahvala gre pobud­ na smreka zrasla na podbreških tleh. Začeli smo kramlja­ nikom za ta večer, za pridne roke, ki so čistile in oblikovale, ti, naredili manjši krog znancev, nekateri so že začeli nositi sovaščanom, ki so bili pripravljeni, da nekaj storijo za skup­ »kuhančka«. Pa sta pristopila še Podbrežana iz Dolenje vasi no dobro, za nekaj prijetnega in sproščenega, za nekaj, kar Anica in Joža. »Milenka«, se je k meni obrnila Anica, »ali se ne dobi plačila v denarju, pač pa prihaja iz srca in je na­ že veš, da bomo letos v Dolenji vasi naredili jaslice?« »Ma menjeno duši. ・ daj, a res?« sem bila takoj navdušena. »Kje?« »Pod Bankovo skalo,« mi je odgovorila in nadaljevala: »A prideš zraven?« »Jaaa, pridem! A pripravim kakšno pesem in malo pro­ grama?« »U, daj, to bi b`lo pa dobr`.« In sva bili zmenjeni. Bližnji sosedi sta dali idejo, da bi prostor pod Bankovo skalo očistili, polepšali in v njej postavili jaslice s sveto družino, ovčkami, pastirci in z vsem, kar sodi zraven. Ideja je rodila pobudo, kateri se je pridružilo še nekaj sosedov in nastal je projekt Jaslice pod Bankovo skalo. Moja naloga je bila, da pripravim kratek kulturni program. Izbrala sem božične pesmi, ki se običajno pojejo. Ker pa tega na kvalitetni način nismo mogli realizirati, sem se odločila za branje božičnih pesmi na način recitacije. 22. decembra ob 17. uri smo se zbrali pred jaslicami v Do­ lenji vasi. Votlina pod Bankovo skalo je bila lepo očiščena, nato pa nastlana s senom in smrekovimi vejicami, sem in tja je bilo položeno lubje in mah. Bila je božično razsvetlje­ na. Skale, ki so gledale izpod mahu, so dajale zavetje sveti družini. Jezuščka sta greli kvačkana odejica in kapica. Marija in Jožef, spretno oblikovana iz vezane plošče, sta bedela ob njem, ter ovčke, pastir in osliček nedaleč stran. Vse tako, kot

marec 2016 Glas občine Naklo 17 iz naše srenje

Od Bistrice do Gobovc preko vseh podbreških zaselkov Dobrodelni koledniki z voščili Daca Perne

“Glejte, glejte, kaj je tam, trije kralji gredo k nam!” Drugje se sreča ne dobi, v ljubezni le prebiva, če vsak za druge še skrbi, vse več in več dobiva. Koledniki ohranjajo tradicijo koledovanja, ki ne le ple­ meniti solidarnost, povezanost in pomoč šibkejšim, temveč nam tudi za prihodnost sporoča, da ohranjanje teh vrednot družbo bogati in jo krepi. Koledniki vsako leto pridejo tudi v Predsedniško palačo s sporočilom ljubezni in dobrimi žel­ jami ter z mislijo na vse otroke po svetu. Naši koledniki so tokrat že drugo leto obiskali tudi našega župana. A njihovo poslanstvo se začne v Podbrezjah, saj enem dnevu obhodijo za odvisnike v Ukrajini, izvedbo delavnic indijanske obrti v domove od Gobovc preko podbreških zaselkov do Bistrice. Braziliji in ureditev prostorov za druženje na misijonu med Od hiše do hiše, od vrat do vrat, kjer so pozdravili, povedali Inuiti - Eskimi v Kanadi. namen akcije, označili podboje vrat, voščili srečno in bla­ Vseh 17 kolednikov, tri skupine, smo tudi letos oblekli in goslovljeno novo leto, so prosili za dar ubogim, ki so bili jih opremili v Pirčevi dvorani. Po blagoslov so odšli v ta­ za leto 2016 izbrani, da se jim pomoč nameni. Kajti prvot­ borsko cerkev, kjer jih je prijazno na pot pospremil župnik nemu namenu koledovanja, ki je oznanjevanje Jezusovega Janez Rihar, pozdravno pismo Misijonskega središča pa jim roj ­stva in voščila za srečo v novem letu, se je v sedanjem prebrala Lidija. Prav tako je blagoslovil vse zloženke, krede, času pridružil še zelo močan dobrodelni namen solidarnosti nalepke, skratka vse, kar koledniki nosijo s seboj in delijo. z otroki v deželah v razvoju. Koledniki ohranjajo stare šege Pred blagoslovom je župnik mladim pred seboj spregovo­ in navade ter s svojimi dobrodelnimi dejavnostmi pomaga­ ril o pomembnosti koledovanja in njihovega truda. Dodal jo revnim in pomoči potrebnim. je, da je to vzgoja za odprtost in solidarnost z drugimi, ki Koledniško akcijo, ki je letos potekala pod geslom »Mla­ jo je v šolah in še kje morda čutiti premalo. Je še mnogo dim po svetu hudo se godi, z darovi jim radi pomagajmo več, je vzgoja k pripravljenosti za pomoč, dobrodelnost, vsi«, organizirajo v Misijonskem središču Slovenije (vsako sodelovanje , kar kaže smer k tistim vrednotam, za katere leto posredujejo podatke o lanski višini nabranih sredstev nas navdušuje evangelij. in namenu porabe) in poteka že dvaindvajset let v okoli šti­ Med slikovnim gradivom je tudi zloženka, ki jo delijo risto župnijah po vsej Sloveniji. Koledniki so v lanskem letu skupine kolednikov, ko pridejo na hišni prag. Še prej vsak zbrali 351.831,00 evrov in s tem denarjem podprli več raz­ izmed članov v verzih pove o namenu prihoda in zaprosi vojnih projektov slovenskih misijonark in misijonarjev. Pri za dar. Na podboje vrat so tokrat napisali: 20+G+M+B+16. nas se zbere okoli 1.400,00 evrov, kar nas uvršča visoko. V soboto, 16. januarja 2016, se je del kolednikov z gasil­ Z letos zbranim denarjem pa bodo podprli gradnjo dveh skim kombijem odpeljal na srečanje kolednikov ljubljanske osnovnih šol na Madagaskarju, osnovne šole v Senegalu, nadškofije. Tu se koledniki posameznih župnij predstavijo šolskega centra na Salomonovih otokih, dograditev hiše in si tako izmenjajo izkušnje. Srečanje popestrijo z različni­ mi glasbenimi skupinami, obiskom misijonarja, ki pred­ stavi sadove trikraljevske akcije (letos je bil to misijonar z Madagaskarja Izidorja Grošlja, sedaj župnika v Šentvidu pri Stični) in zaključijo s sveto mašo. Letošnje presenečenje je bil čarovnik Grega. Verjamemo, da k uspešnosti dogodka prispevajo naši nas­ mejani, veseli koledniki, pripravljeni, da s pesmijo ponese­ jo po domovih od hiše do hiše veselo oznanilo, blagoslov in novoletno voščilo. Nazadnje se ustavijo in zberejo še v gostišču Sonja na topli pici in čaju. Vsako leto so bogatejši za novo izkušnjo, ko se počutijo kot nekakšni posredniki med darovalci in prejemniki darov naših slovenskih misi­ jonarjev. Zavedajo se, da bogatijo tudi nas vse in hkrati os­ rečujejo odprta srca. ・

18 Glas občine Naklo marec 2016 iz naše srenje

Iskrica dobrote za srečen božič Igrica na prostem Daca Perne

Igralci po zaključku v Pirčevi dvorani Angelca ob hlevčku V cerkvi Marije Sedem Žalosti, kjer že petnajst let poteka otroška božična sv. maša, so bili pomembni soustvarjalci Nekje na poljani slepa deklica Lučka pase čredico ovčic, obreda spet otroci, ki sta jih vodili in pripravili Lidija Aljančič nabira rožice za svojo mamo in si tiho prepeva pesmico, ki in Katka Korenčan, zborček pa je spremljala Mojca Debeljak govori o hrepenenju, da bi cvet tudi videla, ne le vonjala in in Jani Peternel. tipala. Iz sanjavih želja jo iztrga oddaljen zvonec ovčke, ki Za igro zunaj so skrbeli še lučkarji in tonski mojstri v vlogi odtava, nato v ihti izgubi še pastirsko palico in šopek. Obu­ Boštjana Aljančiča in Aleša Jerala. Hlevček pa je tokrat že pana joče in kliče ovčko. Sliši jo pastirček Matiček, ji priskoči drugič izdelal in postavil Milan Debeljak s pomočjo Francija na pomoč in opazi njeno notranjo lepoto. Med tem pripo­ Jegliča. Seveda so povsod pomagali še mnogi ne-našteti, vedovalka, ki stoji pred zborčkom, ki vsak prizor pospremi ki so prispevali, da je bilo pri srcih toplo in so bili stiski rok z eno od božičnih pesmi, opozori gledalce, da je ta dan res iskreni. Ko smo se po obdarovanju otrok v Pirčevi dvo­ poseben po tem, ker je ljubezen čutiti v zraku, in povabi, naj rani poslavljali s taborskega griča, so od povsod prihaja­ si jo podarjamo med seboj, da bo vse večja in večja. Nekje la iskrena voščila, ki so nosila podobna sporočila: »Naj ti na drugem koncu prizorišča Jožef z Marijo in osličkom ob Božiček sreče nasuje, naj zdravje ti služi, v tebi domuje, naj strani v skrbeh išče prenočišče. Razveselita se, ko opazita se ti v novem letu zgodi polno najlepših srčnih reči!« luč, a sta še isti hip žalostna, ko ju v hiši, kjer živi Lučka, Pa naj se zgodi, tudi vam vsem, ki to prebirate! ・ njen oče, gospod Čemernik, ne sprejme. Ne gane ga ženina prošnja, zanima ga predvsem dejstvo, dobro se imeti in še bolje jesti. Pogumna Lučka se hitro odloči, želi jima sama Ob dnevu žena in pomagati in se ne ozira na materino začudenje in očetovo prepoved. Skupaj odidejo iskat prenočišče, saj verjame, da ­materinskem dnevu se z močno voljo in trdno vero zmore vse. Na jasi pastirčke s pastirico obiščeta angelca in nenadoma so vsi polni ra­ čestitamo vsem materam, dosti in veselja. V zadnjem petem prizoru se vsi počasi ženam in dekletom. premikajo k hlevčku, kjer v naročju Marija drži Jezuščka in Lučka nenadoma­ ugotovi, da vidi zvezdo, ki oznanja nekaj veličastnega. Ko zasliši še Matičkov glas, in šopek v njegovi roki, ki ga ji ponuja, je presrečna. »Vidim, vidim!« ponavlja, Občinski odbor dokler ne zagleda še matere in skesanega očeta. Angelca med tem z dvignjenima rokicama opazujeta vso srečo na SLS Naklo obrazih in v očeh, kjer odsevajo božične iskrice. Povezoval­ ka povabi, naj take iskrice v svoja srca spustimo vsi, da bo lepši svet za vse ljudi. Ob spremljavi pesmi Sveta noč na harmoniki so igralci odšli v cerkev, kjer je enaka melodija že donela z orgel. Tako sta si dva prelepa instrumenta podala roko in srca vseh in tisti čas na Taboru uglasila na to legen­ darno božično melodijo.

marec 2016 Glas občine Naklo 19 kulturni odmev

KD Dobrava v letu 2015 Številne aktivnosti likovne sekcije Alojzija Murn

V okviru kulturnega društva Dobrava Naklo delujemo li­ kovniki kot avtonomna sekcija od leta 2009. V letu 2015 smo izvedli dvanajst dobro pripravljenih in obiskanih dogodkov. Pohvaliti je treba entuziazem nekaterih likovnikov, saj so bile vse razstave, razen novembrske v Domu starejših v Naklem, izvedene brez finančne podpore društva, kajti likovniki v društvu Dobrava smo bili vse do oktobra povsem brez de­ narja. O večini naših razstav je poročal Gorenjski glas. V lanskem letu so si sledili naslednji dogodki:

Razstava vseh likovnih del, predstavljenih na prireditvah Slovenske narodne v pesmi in sliki. Na kulturni praznik 8. februarja smo na pobudo Ronke Kozjek in v sodelovanju z Razstavo slik Murnove v galerijskih prostorih graščine Du- Graščino Duplje imeli pregledno slikarsko razstavo v galeriji plje je postavila umetnostna zgodovinarka Melita Ažman. graščine. Razstavljene so bile slike, že v letih 2012 do 2014 Foto: Marjan Ciglič predstavljene na prireditvi Slovenske narodne v pesmi, sliki in plesu. Samostojna razstava Alojzije Murn v kavarni CSO Trno- vo. Slike z razstave Alojzije Murn v Graščini Duplje so bile Delavnica slikanja za stanovalce Doma starejših občanov nato od 1. julija do konca avgusta 2015 razstavljene še v Naklo. Uspešno je bila izvedena likovna delavnica s stano­ Ljubljani v lokacijsko zanimivi in dobro obiskani kavar­ valci Doma starejših občanov v Naklem. Nekaj stanovalcev ni CSO Trnovo. Otvoritev s kratkim kulturnim programom Doma je pod vodstvom članic društva likovne pedagogin­ (pev­ski zbor in recitatorji) je bila 1. 7. 2015. je Mete Mauser in Ronke Kozjek naslikalo nekaj slik, ki so bile kasneje predstavljene na priložnostni razstavi v Domu. Celodnevna likovna kolonija Vrt in cvetje (10. 7. 2015). Na prelep julijski dan smo imeli še likovno kolonijo, na ka- Natečaj Zlata paleta 2015 – tema realizem in tema mo­ teri so nastale slike na temo »Vrt in cvetje«. Na uspešno derno slikarstvo: kar pet pridobljenih priznanj. Za dvig izvedeni koloniji v velikem, razgibanem vrtu z bajerjem v kakovosti, motivacijo članov in nadaljevanje sodelovanja v Strahinju so nastale tematske slike, v prijetnem vzdušju s Zvezi likovnih društev Slovenije smo na pobudo Murnove pogostitvijo pa se je družilo deset slikarjev iz KD Dobrava, poslali dela nekaterih slikarjev iz našega društva (dve članici iz Kranja in Ljubljane. sta se namreč odločili zastopati KUD Tabor Podbrezje). Na obeh natečajih, prvi je bil 11. aprila, drugi pa 9. maja, smo Samostojna slikarska razstava Zdravka Purgarja v Vog- dosegli zastavljene cilje: Nastala so kakovostna dela, nare­ varjevi hiši (8. 5.-30. 6.). Namen teh razstav je poživiti kul­ dili smo izbor, udeležili smo se dveh za nas pomembnih turno dogajanje v Dupljah in osmisliti obnovljen razstavni natečajev in pridobili kar 5 priznanj! prostor pri Vogvarjevi hiši. Kot nadaljevanje cikla razstav iz leta 2014 sta bili v sodelovanju s KTD Pod krivo jelko letu Samostojna razstava Alojzije Murn v graščini Duplje od 2015 še dve razstavi. Maja in junija je samostojno razstavljal 11. do 30. junija. V času raznih dogodkov ob občinskem Zdravko Purgar. Otvoritev z govorom, glasbenim in recita­ prazniku je kot edini kulturni dogodek bila v Graščini Du­ torskim nastopom: Zdravko Purgar, vabila je priskrbelo KTD plje samostojna slikarska razstava Alojzije Murn. Otvoritev Pod krivo jelko. je številnim obiskovalcem ponudila zares bogat in pri­ vlačen kulturni program s tremi ATS-plesalkami, odličnim Samostojna slikarska razstava Matjaža Mauserja v Vog- glasbenikom Branetom Klančnikom in kranjskim slikarjem varjevi hiši (11. 7.- 31. 7.). Na otvoritvi 11. 7. 15 v or­ Brankom Škoficem, ki je v živo na platno slikal plesalke. ganizaciji KTD Pod krivo jelko Duplje z glasbenim in reci­ Razstavljena dela je v svojem govoru predstavila umet­ tatorskim nastopom je svoje slike predstavil slikar Matjaž nostna zgodovinarka Melita Ažman. Mauser. Tema slik, ki so večinoma nastale na kolonijah Dvorski likovni dnevi v letih 2013 in 2014, je bila Zgodba Kulturni dogodek – predstavitev kiparja Jožefa Pavlina o drevesu. Ob 140-letnici rojstva znamenitega Naklanca Jožefa Pavli­ Samostojna slikarska razstava Francija Markovca v Vog­ na je Alojzija Murn izdelala njegov portret na platnu, ki je varjevi hiši (14. 8.- 30. 9.) bil predstavljen 11. junija na razstavi Murnove v Graščini Po otvoritvi razstave s pevskim nastopom in govorom so Duplje. Obiskovalcem razstave je Pavlina in njegov pomen številni obiskovalci občudovali prelepe Markovčeve slike z predstavil Damijan Janežič. motivi dreves in gozda.

20 Glas občine Naklo marec 2016 kulturni odmev

Razstava slik na temo cvetje in vrt pri kapelici na Ce- gelnici (16. 8.). Slike na temo vrt in cvetje smo za Marijin praznik sredi avgusta razstavili pri kapelici na Cegelnici, kar je bilo pri obiskovalcih lepo sprejeto.

Razstava slik v Domu starejših občanov Naklo (12. 11.). Razstavljene slike so bile na temo izbranih slovenskih na­ rodnih pesmi, ker pa smo lani poleti izvedli likovno koloni­ jo na temo vrtov in cvetja, smo dodali naši razstavi tudi nekaj teh slik. Odprtje razstave z govoroma direktorice Doma starejših občanov Preddvor gospe Andreje Valant in vodje likovnikov Alojzije Murn je poživil privlačen skupni nastop harmonikarja Gašperja Voglarja in v narodno nošo oblečenih odličnih plesalcev Milene Zupan in Metoda Po- Slikarji med slikanjem lokvanjev na poletni likovni rente iz Folklorne skupine Društva upokojencev Naklo. ・ koloniji Vrt in cvetje. Foto: Marjan Ciglič KD Tabor Podbrezje Poklon velikima umetnicama aj imata skupnega pisateljica Mimi Malenšek in slikarka Ivana Kobilca? Obe sta imeli radi Podbrez- je, boste rekli. A povezani sta bili tudi tako, da je prav pisateljičina beseda botrovala slikarkinemu Kportretu na bankovcu. Naše društvo se v letošnjem letu posveča obema umetnicama. Eni postavljamo spominsko sobo, drugi spominsko obeležje. V zahvalo, ker sta bili tako naši in tako veliki za ves naš narod.

Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Malenšek doživela veliko bo v sredo, 13. aprila 2016 ob 19.00. čast. Skupaj s V Kulturnem domu Podbrezje ob vhodu v knjižnico smo sliko Likarice jo v februarju začeli z obnovitvenimi deli prostora in bomo v je poslala na marcu nadaljevali s postavitvami, da bomo lahko 13. aprila Salon Državne- ob 19 h slovesno odprli spominsko sobo pisateljici Mimi ga umetnost- Malenšek. Datum sovpada s 4. obletnico njene smrti. nega združenja Spominska soba bo urejena v štirih sklopih. V prvem želi­ v Pariz in obe mo prikazati njen delovni prostor, v drugem bodo v vitri­ Ivanini sliki je nah dokumenti s priznanji, njena dela in prevodi, ki jih je v žirija izbra- oporoki zapustila KD Tabor Podbrezje, v tretjem bo njeno la za razstavo življenje in delo prikazano na časovnicah, v četrtem pa niz izmed kar 2.800 utrinkov ljudi, ki so bili kakor koli povezani z njo. prispelimi deli. Odkritje spomenika Ivane Kobilca bo v torek, 21. Časopisje je junija 2016 ob 19.00. sliki namenilo Ob 90-letnici smrti naše prve akademsko izobražene ki­ laskave ocene, parke in svetovljanke Ivane Kobilca bomo v spomin na sliko list Journal illus­ Poletje odkrili njen spomenik na večer poletnega solsticija tré je objavil celo njeno reproduk- v spominskem parku v Podbrezjah. Najbolj obiskana slika Poletje, naslikano v Podbrezjah leta 1890. v NG je ravno slika, ki je bila v dveh poletjih naslikana v cijo. Slikarka je naši vasi davnega leta 1889/1890. Prav zato si v KD Tabor bila med redkimi nagrajenci, ki so leta 1891 postali pridruženi štejemo v obvezo in čast slikarki postaviti prvo spominsko člani uglednega združenja, Poletje pa so razstavili še na Duna- obeležje. Ob tej priložnosti nameravamo izdati tudi pose­ ju, v Berlinu, Münch- bno lepo oblikovano in natisnjeno monografijo na okoli nu, Pragi, Dresdnu in 100 straneh, ki bo na voljo ob slovesnosti, ki jo najavljamo. Sarajevu. Leta 1901 Dogodku ob rob nastajajo tudi miniaturke iz slik Poletje je bila ena izmed del in Kofetarica. Seveda dogodek za nas predstavlja velik fi­ prve slovenske umet- nančni zalogaj, zato veliko energije v zadnjih mesecih pora­ niške razstave v Lju- bimo tudi za zbiranje sredstev. bljani. ・ Slika Poletje ni kar kakšno delo v Kobilčinem opusu, am- pak tista slika, s katero je tedaj osemindv­ ajsetletna umetnica Miniaturke iz slike Poletje in Kofetarica.

marec 2016 Glas občine Naklo 21 kulturni odmev Občinskim gasilcem v zahvalo Milan Debeljak

… Konjički, otroške domače naloge Načrt, postavitev. Vse v hipu. »Zdaj k za vami ostaja dvorišče mokro, in tisoč še drugih pomembnih reči, vodi!« Bog bodi zahvaljen, bila je le vaja, zvečer smo utrujene reve uboge, Hidrantni nastavek, ključ, spojka, cevi, brž k svojim gasilkam lepo na topló!« dan bil je naporen, človeku se spi. zaloge v cisternah, črpalka, razvodi, ročniki in curki, živahni, težkí. Vsem občinskim gasilcem Tedaj pa alarm! Kot strela ognjena! v spomin na gašenje Le kdo je pripravljen na rezki vi-ju!? Star dvoboj moči med vodó in plameni. na kmetiji pri Kočarju v Podbrezjah Zvone mobiteli, zavija sirena. »Če ne pogasimo, bo streha na tleh!« 5. novembra 2015. ・ »Brž v čevlje! Če ne, gre kmetija po saj, kar je že v ognju, vzdihuje o ceni, zlu!« če kmet, kje je pamet, vari pri drveh. Vabilo na literarni večer

112. Nihče ne ozre se okoli Napad. Varovanje. »Še vode!« In zmaga! Recept za pesem za ognjem in dimom na pragu noči, In ko se počasi poleže nemir, S pomočjo Kulturnega društva Ta­ ekranček ponuja kar vsem na izvoli: vsi v zbor, kjer poveljnik stotniji razlaga, bor Podbrezje sem izdal svojo peto »Podbrezje. Pri Kočarju. Lopa. Gori.« kako je sam videl ta strašni večer. knjigo Recept za pesem. V njej sem odgovoril na vprašanje, ki mi ga V garažah gasilskega doma je spravljen Možje, ki so pravkar vihrali še v boju, postavlja slovenska ljudska pesem in postroj, ki zanj vzorno, zavzeto skrbe, poslušni ukazom kot stroj brez včasih tudi kdo izmed vas, prijatel­ vsak gumbek, vsak vzvodek na ogenj vprašanj, jev: »Kdo te ptiček mali peti je učil?« pripravljen, stojijo zdaj mirno in tiho v postroju, Pesnitev je pogled na pesniško vsak v svojo opravo bi skočil miže. na milost oceni ravnanj in dejanj. ustvarjanje, na lepoto življenja s pe­ Sirena krog vogla in že je v križišču. smijo, izpoved veselja in hvaležnos­ »Le vsak svoj vrtiček ljudje bi gojili, »Poženi! Hitreje!« »Hitreje ni moč!« ti zanjo. Recept za pesem je vabilo zastonj ne premakne ničesar nihče, Vse vkup pet minut in so že na dvorišču. vsem, ki imate pesem radi, na pot a vi ste zastonjsko v zastonjskost vzgojili »Tam zadaj! Vse v ognju! Ljudje, na po­ ustvarjanja. Delo je doslej najob­ dekleta in fante, ki zmorejo vse. moč!« sežnejše, saj so pesmi napolnile 260 strani. Vsebina je sestavljena iz treh Ah, žena, še bova sadila in plela, Samo ena sama zakrčena želja: sklopov. V prvem najdemo misel: kosila in žela, kar Bog bo dajal, »Moj Bog, odpuščanje! In sveti Florijan!« »Pesem je odkršek sanje razigrane ker vse je kot prej in ker nisva zgorela Nemir telefonov. Poskočna povelja. Večnosti, ki se čudežno v spoznan­ in vzelo ni strojev, ne mrve, ne krav. »Pritisnite, fantje!« … »Ah, vse bo za­ je in lepoto spremeni.« In zvrstijo se man!« Zahvaljena naša požarna obramba!« pesmi, ki govorijo o moči besede, o Pozdrav in olajšanje. Že vas več ni. verzih, o kiticah … o pesmi, ki je ne­ »Elektrika, barve, plin, cunje, gorivo …« Z ženó se spogledava, zopet sva sama, snovna hči duha. »Otroci! Odrasli! Je kdo kje ostal? …« odšli ste tako, kot ste pravkar prišli. Drugi sklop sestavlja 26 sonetov, »Vse krave na varnem?« Le v hiši je živo: nadaljevanja izdaje Spevov molitve. »Ta pes se napreza, kot bi podivjal!« »Občinski gasilci, ponos me navdaja, V tretjega z naslovom Pesmi za pri­ jatelje pa so se naselile pesmi, ki sem jih posvetil družini, prijateljem, sorodnikom in Darku. V Kulturnem društvu pripravljamo literarni večer s predstavitvijo knji­ ge, ki bo v soboto, 9. aprila ob 19.00 v Kulturnem domu v Podbrezjah. Prebrali bomo odlomke iz pesnitve in zapeli nekaj pesmi. Tam si boste knjigo lahko tudi kupili. Prisrčno vas povabim na prazno­ vanje, kjer se bom zahvalil vsem, ki ste mi pomagali pri rojstvu te zbirke. In vsem, ki ste vedno znova delček moje pesmi za prijatelje. Milan Debeljak

22 Glas občine Naklo marec 2016 kulturni odmev Branje odpira svetove Nina Svetelj, Mestna knjižnica Kranj

O vrednosti branja je dr. Livija Knaflič zapisala: »Knjige tudi akcijo branja vsebujejo nešteto vsebin, dogodkov, opisujejo kraje, ves slovenskih drama­ svet je v njih … Več znanja nam olajša razumevanje sveta in tikov in »nabi­ nam pomaga, da se v njem lažja znajdemo.« ranja kondicije« V časih, ki so pred nami, bo razumevanje sveta še kako za Teden slo­ pomembno, zato se v Mestni knjižnici Kranj in vseh njenih venske drame. Pri krajevnih knjižnicah trudimo, da bi ljudje čim več brali. pripravi te akcije Branje spodbujamo na različne načine. Najbolj vidni in smo sodelova­ odmevni so naši projekti spodbujanja branja, ki se osre­ li s Prešernovim dotočajo na različne bralce, različne zvrsti branja in različne gledališčem Kranj, starostne skupine. saj se nam Teden Z Družinskim branjem spodbujamo branje pri najmlajših slovenske drame O uporabnikih knjižnice. S to bralno akcijo poskušamo doseči, zdi pomemben S p V da bi mladi bralci posegali predvsem po kvalitetnejši lite­ dogodek za naše V raturi. Z Berem sam/sama poleti spodbujamo samostojno mesto. branje pri otrocih, ki se v svet branja šele podajajo. Prav Ljudje smo na tako poletna bralna akcija Pasja torba je namenjena popes­ splošno zelo nag­ tritvi počitnic, saj v vsako torbo skrijemo dobre in zanimive njeni k temu, da zgodbe, ki ostanejo presenečenje, dokler jih otroci doma se ujamemo v ne odprejo in raziščejo, kakšen zaklad smo jim pripravili. vzorce, ki pred­ Prav poseben način spodbujanja branja je tudi kviz stavljajo naše Modrega psa. Z njim v otrocih spodbudimo raziskovalno varno območ­ žilico in drugačen, bolj poglobljen način branja zgodb, saj je in zelo redko morajo na koncu odgovoriti na vprašanja, ki ponujajo zvite posegamo izven in zavite odgovore. teh nevidnih mej. Branje pa ni pomembno le za otroke, ampak tudi za S takimi projekti odrasle, ki z njim lahko prepotujejo svet, spoznavajo različne marsikoga spod­ kulture, spodbujajo empatijo … Že tretje leto v knjižnici budimo, da vzame pripravljamo Štiri letne čase branja, s katerim spodbujamo v roke knjigo, ki je drugače ne bi, in odkrije nov svet ali dva. branje del slovenskih avtorjev. V marcu smo prvič pripravili Naš nasvet: vzemite v roke knjigo in se odprite svetu. ・ Pevci MePZ Dobrava-Naklo s koncertom popestrili večer naklanskim upokojencem Mara Črnilec

Že tradicionalno so se pevci Mešanega pevskega zbora kom in babicam. Za še več smeha sta s pripovedovanjem (MePZ) Dobrava-Naklo kmalu po novem letu odpravili v šal poskrbela pevca Jože Ažman in Mara Črnilec. naklanski Dom starejših občanov, kjer so z glasbenim veče­ Prebivalko doma upokojencev je zanimalo, ali vsi pevci rom tamkajšnjim prebivalcem popestrili večer. Pridružili zbora živijo v Naklem. Pojasnili smo ji, da smo iz vseh vasi so se jim tudi pevski kolegi iz Lipnice, saj si člani zborov občine, za svoja pa smo vzeli tudi prijatelja Mira Zupana in večkrat pevsko med seboj pomagajo. Lipničani tako pridejo Jaka Praprotnika, ki prihajata iz Kovorja in Tržiške Bistrice. v Naklo, Dobavčani pa v Lipnico. Obema zboroma je sku­ Pri nas pojeta že deset let. Gospa je bila presenečena, da je pen pevovodja Andrej Zupan iz Kovorja, ki Dobravčane vodi v zbor vključenih toliko starejših pevcev. že 24 let. Program je zbor zaključil z naklansko himno Prav lepa je Poleg pevskih zborov so program popestrili tudi in­ naklanska fara, ob njenem petju pa so se mu pridružili tudi štrumentalisti. S svojo harmoniko in veselim značajem je gledalci. Seveda je za glasbeno spremljavo s harmoniko poslušalcem prav hitro nasmeh na obraz privabil Jože Šti­ poskrbel Jože. Nastopajoči so izrazili upanje, da se bodo lec. Na harmoniko pa je zaigral tudi Rajko Čuk. poslušalci doma nastopa še večkrat spomnili in jim obljubi­ Najmlajša Ajda Jagodic, učenka petega razreda v OŠ Na­ li, da se vidijo čez leto dni. klo, je zaigrala na klaviature. Poleg osnovne obiskuje tudi Ja, prav glasba je tista, ki osvoji vse ljudje sveta. ・ glasbeno šolo, kot pianistka pa se je prvič predstavila ded­

marec 2016 Glas občine Naklo 23 kulturni odmev

Likovno društvo Naklo ob kulturnem prazniku Dve pomembni razstavi Alojzija Murn

Samostojna slikarska razstava Francija Markovca v Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka in akademska graščini Duplje slikarka dr. Slađana Mitrović, so Francijeve slike prepoznavne V galeriji Graščine Duplje je bila 6. februarja 2016 ot­ po intenzivnih, žarečih barvah in po uporabi komplemen­ voritev razstave slik Francija Markovca v organizaciji Li­ tarnih kontrastov. Ob tem je pomemben likovni­ element kovnega društva Naklo. Ob razstavi je društvo izdalo pred­ tudi svetloba. Poleg pokrajine, ki je njegov osrednji likovni stavitveno kartico o slikarju. Na otvoritvi se je zbralo veliko motiv, zasnovan od realističnih do barvno transformiranih, obiskovalcev, ki so uživali ob poslušanju mojstra na klavirski nadrealnih in skoraj sanjskih prostorov, so med njegovimi harmoniki Braneta Klančnika, ki se mu je pridružila soproga deli tudi portreti, živalske figure, tihožitja in žanrski prizori. Zdravka in čudovito zapela šanson Glažek vinčka avtorja Franeta Milčinskega – Ježka. Poleg obeh nastopajočih smo Predstavitev kataloga o prvi naklanski slikarki lahko opazovali razstavljeno sliko s kozarcem vina, ki je ­Luciji Šubic ob njeni 90-letnici za Francija pomembna, saj je zanjo prejel priznanje Zveze V Filipičevem domu v Naklem je bila 8. februarja po reci­ likovnih društev Slovenije. Otvoritev ni mogla miniti brez talu pesmi Franceta Prešerna in drugih slovenskih pesnikov Prešernove pesmi – pesnikovo pesem Dohtar je recitirala predstavljen opus znane slikarke Lucije Šubic. Lucijine slike mlada Ana Poklukar iz Žej. imajo ljudje radi, zato se nahajajo v mnogih domovih, tudi Po končani otvoritvi so bili obiskovalci povabljeni še v po svetu. Poleg številnih slik na platnu z različno motiviko zgornje prostore, kjer se je nadaljevalo prijetno druženje ob so med njenimi deli tudi poslikane plošče iz skrilja, preko pogovoru in poslušanju igranja in petja Zdravke in Braneta. petsto panjskih končnic, poslikane lesene deščice, skrinje, Precej ogledov razstave je bilo tudi v naslednjih tednih. zibelke in drugi predmeti. Razstava je bila podaljšana do 10. marca. Ob njeni častitljivi 90-letnici, ki jo je praznovala decem­ Naj na kratko predstavim še slikarja. Franci Markovec, bra, ji je Likovno društvo Naklo poleg razstave poklonilo med ljudmi poznan tudi kot Mrkovčev Franci iz Žej, je bil veliko barvno predstavitveno zgibanko, ki na štirih straneh rojen leta 1949. Že v osnovni šoli je kazal veliko zanimanje ponudi popis obsežnega opusa slikarkinih del s podatkom, za risanje. Francijev talent je proti koncu šole opazil učitelj kje se dela nahajajo, njene razstave, kratek življenjepis in likovnega pouka Vinko Tušek, znani kranjski slikar, ki je strokovno mnenje umetnostne zgodovinarke o njenih Francija spodbujal in usmerjal kot dober likovni pedagog. slikah. Te zgibanke se je gospa Lucija zelo razveselila, ko jo Franci Markovec je seveda, kolikor se je dalo, uporabljal je prejela v roke. Na žalost je bila zaradi sporočila slikarkine svoj talent in znanje tudi v svojem soboslikarskem poklicu, hčerke o zdravstvenih problemih odpovedana obširnejša takoj po vojski, ki jo je odslužil leta 1970. V zgodnjih 80. razstava, na kateri bi bila navzoča tudi gospa Lucija. Zato je letih pa je začel veliko slikati in bil nekaj let tudi član Li­ bila predstavitev njenega opusa v Filipičevem domu skrom­ kovnega društva Kranj, v katerem se je zopet srečal s svojim nejša. Življenjsko pot Lucije Šubic in njene zanimivejše nekdanjim učiteljem, slikarjem Vinkom Tuškom. slike in druga dela, katerih fotografije so bile projicirne na Franci je poleg svojega poklicnega dela opravljal tudi delo platno, je predstavil krajevni zgodovinar Damijan Janežič. na kmetiji, vendar ga je to preveč obremenjevalo, da bi se Odgovarjal je tudi na vprašanja obiskovalcev. v večji meri posvečal slikanju. Slikarstvo pa ga je ponovno Alojzija Murn je prebrala oceno umetnostne zgodovinarke zagrabilo, ko je od svoje družine za darilo prejel slikarsko dr. Mitrovićeve. Ta je med drugim zapisala: »Slikarstvo Lu­ opremo in od tedaj dalje veliko likovno ustvarja. cije Šubic ima pomemben prispevek h kulturnemu razvoju majhnih krajevnih središč, kot je Naklo, predvsem pa priča o tem, da likovna umetnost v našem prostoru utira veliko raz­ ličnih poti, zato ne more ostati vezana zgolj na akademsko okolje.« ・

Izredno dobro obiskano otvoritev je poživil nastop ­Zdravke in Braneta Klančnika in recitatorke Ane Poklukar. Fotografiji dveh slik Lucije Šubic na zgibanki, izdani ob Foto: Matjaž Mauser njeni 90-letnici. Foto: Alojzija Murn

24 Glas občine Naklo marec 2016 kulturni odmev Prešeren dan v Podbrezjah Milenka Jekovec, KD Tabor Podbrezje

varjamo trenutke, v katerih besede naših poetov najdejo pot do njihovega srca. In to je namen umetniškega ustvarjanja in odgovornost nas, ki ga posredujemo poslušalcem. Na taboru smo brali Prešernove Gazele, v Do­ lenji vasi Sonetni venec ob klavirski izvedbi So­ netnega venca slovenskega skladatelja Vitja Av­ sca. Rdeča nit v tej poetiki je ljubezen, čustvo do domovine in ženske. »Lepo je govoriti o ljubezni, kadar je srečna, cvetoča, pravkar rojena, sramežljiva ali neustraš­ na, kadar je stalna in trdna, mogočna in neunič­ ljiva. Zgodi se, da hrepeni, joče, da vse hoče, tudi česar ne more dobiti. Je ljubezen do moškega, do ženske, otroka, domovine, narave, kulture. Je ljubezen do lepega. Dr. France Prešeren je svoj pesniški dar uporabljal zato, da je slavo pel rod­ ni zemlji, da je slovenskemu narodu povedal, da Oblaki so nosili težo, ki je nežno pršila po naši deželi in sme zahtevati in upati, da bo enkrat združen in enakovre­ v stisko spravljala bralce Prešernove poezije. Ali bodo po­ den ostalim narodom in sam svoj gospodar. Zavzet je bil trebni dežniki? Verjetno, saj so lipe še gole in svečan ne za dobro lastnega naroda. Ljubil je slovensko besedo, ki jo skopari s snegom, dežjem, mrzlimi vetrovi, ki zapihajo in je znal tako mojstrsko preliti v rime. V ljubezenskih pesmih zmrazijo do kosti. Tudi takrat, ko se je poslavljal Prešer­ pa je pogosto izražal razočaranje nad ljubeznijo, kot srečo nov France z Vrbe doma, je bilo najbrž tako. Tudi njega je ob izpolnjeni združitvi s svoj Julijo. Njegovo pesniško srce zazeb ­lo, poslednjič v življenju, ko so misli zaplavale, se širile je bilo z neverjetno silovitostjo, iskrenostjo in globino izpo­ in utonile v valovih vesoljnega prostranstva. Utrujeno telo vedne pesmi.« si je zaželelo spanja in njegov briljantni pesniški um miru in Dan se je nagibal v večer. Poezije so se zapirale, pesmi so večnega počitka. še vedno, kot lepi trenutki lebdele okoli nas. Kdor je želel Zadnja leta se spominu našega poeta poklonimo z bran­ in hotel, jih je vzel s seboj in grele ga bodo do prihodnjega jem njegove poezije ob njegovih spomenikih, pod milim svečana, pa čeprav pod dežniki ali prijazno streho, ki nam nebom na ulici ali na njegovem domu v Vrbi. Po slovenskih je bila letos namenjena v Dolenji vasi, kjer so nas sprejeli in šolah se prebirajo njegove pesmi, po dvoranah odmevajo pogostili, kot znajo samo prijazni in dobri ljudje. ・ njegove pesmi, ki jih prepevajo pevski zbori, iz grl pevcev solistov zadoni Kam, Mornar, Zapuščena, Nezakonska mati in še mnoge druge. Vsem občankam in V Podbrezjah se na ta dan praznika, saj to je naš državni praznik, zberemo na dveh koncih vasi: Južni del Podbrezij občanom pod lipo v Dolenji vasi in severni del pod lipo na Taboru. V čas in prostor zadoni sedma kitica Zdravljice, slovenska želimo vesele velikonočne himna. Žebranje med ljudmi utihne. Na njihovih obrazih se praznike. pojavi nekaj slovesnega, spoštljivega, skoraj svetega. Letos sta se glasova izvajalcev himne izpod taborske lipe in iz­ pod lipe v Dolenji vasi slišala daleč naokoli. Čisti, angelski sopran je pobožal polja in pokrajino pod taborsko cerkvi­ Občinski odbor jo, čez gozdiček poletel proti njivam in hišam, se srečal z žametnim baritonom nad Dolenjo vasjo, se objel v poetovi SLS Naklo pesmi in utonil v daljavi. V Podbrezjah imamo res veselje in srečo, da se vedno najde kdo, ki je pripravljen priti k nam in sooblikovati naša kulturna hotenja in žlahtnost slovenske besede, pesmi in to podarjati tudi drugim. Na naših prire­ ditvah in srečanjih se vaščanov nikoli »ne tare«, kot bi rekli po domače. A tisti, ki pridejo, nikoli ne odhajajo praznih rok. Vem, so mi povedali. Nastopajoči, skupaj z njimi, soust­

marec 2016 Glas občine Naklo 25 glas je drugi obraz

Ekstremno s Klemenom Trilerjem Vedno na poti Andreja Kosec

ečem jaz, tečeš ti, tečemo skoraj vsi. Ampak Klemen Triler teče drugače. Predvsem dlje in višje. Pravi, Tda zanj ni ovir in da je s ciljem pred seboj vse mogoče. Hribe je imel vedno rad. Ne v smislu alpinizma, pač pa in družina. V glavi imam gorništva. Deset let aktivnega igranja nogometa je njego­ samo pot – od točke do vo telo kondicijsko pripravilo do te mere, da je združil tek točke, sicer bi se mi od­ in gore. In postal gorski tekač, ultramaratonec. Pozornost peljalo. slovenske javnosti je ponovno zbudil lani avgusta, ko je Omenil si prijatelje. že drugič postavil rekord Slovenske planinske poti (SPP) – Kdo in kaj so? pretekel jo je v 7 dneh, 11 urah in 25 minutah. V številkah je Na SPP je z mano to 599 dolžinskih km, dobrih 45 km vzponov in prav toliko teklo ali mi kakorkoli spustov. drugače pomagalo več Zakaj, Klemen, ne moreš biti zadovoljen s hojo po hribih kot 50 ljudi, med njimi in tekom po ravnem? 38 tekačev. Uroš Feldin Fizično sem tako pripravljen, da me vse ostalo razen gor­ pa je tisti, ob katerem skega teka in turno smučanja dolgočasi. Tek na goro, npr. sem prvič tekel del SPP na Storžič, ki ga pretečem v 53 minutah, je zame tako, kot in se takrat odločil, da za druge sprehod. Enostavno nisem utrujen. Visokogorje bom enkrat pretekel me je popolnoma zasvojilo, v skalah sem adaptiran. Nič mi celo. Sedaj Uroš skrbi ni težko. za logistiko – načrtuje postanke, prenočišča Kako pa gledaš na SPP zdaj, ko si jo pretekel že dvakrat? in je kontaktna oseba za vse moje spremljevalce (tekače), Preteči SPP je proces, za katerega sem treniral desetlet­ katere sproti seznanja z mojo lokacijo ter nas preskrbuje s je in več. Preden sem se je prvič lotil sem se zavedal, da hrano in pijačo. sem sposoben premagovati enodnevne ekstremne na­ pore, nisem se pa še poznal kako se mi bo telo odzvalo po Šport je tvoj način življenja. Vanj si vpet tudi kot pred­ večdnevno zaporednih dneh. Je nagrada za minulo delo. sednik Turno-smučarskega kluba Olimpik. Rezultat oz. dosežek zame ni pomemben, več mi pomeni Ja, to je pri nas edini resni turno-smučarski klub. Ima 25 premagati težave in samega sebe – je test telesa in duha tekmovalcev in 50 ostalih članov. Večji del smo reprezen­ do skrajnih meja. In seveda užitek. Tečem, ker v tem uži­ tanti, ki tekmujemo predvsem v tujini. Problem je v tem, da vam. Vsak dan, ne glede na vreme. Po tem sem popolnoma je to zelo drag šport, ni pa dobičkonosen, zato nezanimiv sproščen. za sponzorje. V Sloveniji je slabo razvit. Sam sem sedemkrat tekmoval na svetovnem prvenstvu. In ker imam v življen­ Kaj se ti v najtežjih trenutkih odvija v glavi? ju še veliko načrtov in ciljev, bom s turnim smučanjem v Takrat sem v posebnem stanju. Izredno moram znati reprezentanci v naslednji sezoni zaključil. poslušati telo in odreagirati na vsak vzgib. Težavo, bolečino in jo sprejeti, z njo vztrajati. Ko sem prvič tekel SPP, so bile Kaj ti še predstavlja izziv? Tujina? poškodbe in bolečine tako neznosne, da sem že obupa­ Tujina je zelo draga. Z veseljem bi prečil Alpe ali kaj po­ val. Na štirih prstih na nogi sem bil praktično ožuljen do dobnega, če bi dobil sponzorja. Sicer pa imam namen SPP mesa, brez kože na njih. A so mi pomagali prijatelji tekači preteči še enkrat. Zanima me tudi Jezerska planinska pot, dolga 100 km in 20.000 (vzponov in spustov) višinskih met­ rov. Ne bom se še »upokojil«, se počutim preveč vitalnega. (V resnici je Klemen umaknil svoj miren pogled nekam stran in s kljubovalnim nasmehom brez besed povedal, da prave­ ga cilja ne izda. Ne še.) ・

SPP se začne v Mariboru in konča v Ankaranu. Med mestoma je 75 kontrolnih točk z žigi. Poteka po zahtev­ nem terenu in »obišče« 23 vrhov. Med drugim so na poti najvišji dvatisočaki Stol, Triglav, Grintovec. Klemen jih je, mimogrede, v letu 2014 pretekel v enem samem dnevu – tekel je 17 ur.

26 Glas občine Naklo marec 2016 šport

Paraolimpijski maratonec »Sandi, boš videl, da ti bo v Dubaju ­uspelo!« Zdravko Potočnik

ako iskreno dobrohotno, tako nesebično prijateljsko in s pridihom zdrave nagajive ironije te lahko na pomemben tek pospremijo le preostali trije nepogrešljivi lističi 4-peresne tekaške deteljice, ki tvorijo Ts Sandijem Novakom srečno zmagovalno kombinacijo.

2 uri 39 minut in 57 sekund je San­ di januarja letos v Dubaju potrebo­ val, da je pretekel 42 kilometrov in 195 metrov. Do pol poti je pošteno preznojil prijatelja Urbana Jereba, drugo polovico maratona je korak in sapo z njim lovil Roman Kejžar, med­ tem ko je Primož Černilec skakal in mahal ob progi ter navijal za vse tri. Sandiju Novaku je uspelo! Olimpij­ Štiriperesna deteljica: Urban Jereb, Roman Kejžar, Sandi Novak in Primož Černilec. ska norma 2 uri in 42 minut, določe­ Enkrat je že vse znal, a se mu je septembra 2005 do­ na za paraolimpijske igre, ki bodo letos avgusta v Rio de tedanje življenje z nesrečo v trenutku obrnilo na glavo. Ko Janeiru, je celo močno presežena. se je prebudil iz nezavesti, je spoznal, da je usoda za zmeraj »No, Primož, Roman in Urban, saj sem vam rekel, da nam ugasnila luč v njegovih očeh. Skoraj vsega se je moral uči­ bo uspelo! A ste videli?! Jaz nisem gledal, ha ha ha!« Ja, brez ti znova, delal je napake, odrival malodušje, počasi je spet na videz grobo robatega, a kot solza iskrenega humorja pač shodil, govor je postajal razumljivejši. Težko težko je bilo, a kdaj pa kdaj ne gre, saj Sandi rad doda: »Prej sem živel živ­ z vsakim dnem je spet znal več; spodobno se je že oblekel, ljenje, pa ga v resnici nisem videl; zdaj ga ne vidim, znam šel z belo palico naokrog, si skuhal kaj malega in se naučil pa ga živeti!« brajlice. Samozavest je rasla in se krepila, Sandi pa je pod­ Za nekaj sladkih dni so pozabljeni litri znoja in truda, nevi in ponoči sanjal o teku, saj je bil že prej izvrsten nogo­ spremljani z zakrčenim nasmeškom in nadležnim dvomom: metaš in mu šport od nekdaj veliko pomeni. Po treh letih bo ali ne bo? BO! Seveda je to šele zelo obetaven začetek, nepopustljivosti, brezmejne volje, optimizma, srečnih tre­ a najpomembnejša zunanja ovira je premagana – norma za nutkov, temnih oblakov, operacij in brezštevilnih treningov paraolimpijski maraton je »pod streho«. Mogoče je tokrat mu je uspelo tudi ob pomoči Primoža Černilca in Klemna tudi botra sreča pomežiknila na eno oko, saj je bil Sandi Trilerja prvič v življenju preteči maraton: oktobra 2008 je že nekajkrat na maratonih zelo hiter, a vseeno kljub po­ za 42 km v Ljubljani potreboval debele 4 ure. Pa še uro na pravkom svojega rekorda nikoli dovolj. Lani je maraton v cilju, da je v miru podoživel vso pritečeno srečo. Končno se Dubaju pretekel v 2 urah in 52 minutah, na svetovnem pr­ je spet dobro počutil v svoji koži, napredoval je psihološko, venstvu v Londonu je bil še pol minute hitrejši. Spomini na telesno, logopedsko in socialno. Čutil je, da lahko preseže Berlinski maraton, ki ga je pretekel v septembru 2015, pa samega sebe, če se potrudi in si tega tudi srčno želi. so sladko kisli. Sladki, saj je svoj osebni rekord izboljšal za Sandi Novak se udeležuje atletskih tekmovanj za slepe več kot 8 minut in pol, precej kisli pa zato, ker je z izvrst­ in slabovidne; tekmuje na državnih, evropskih in svetovnih nim časom 2.43.01 le za 61 sekund zaostal za olimpijsko atletskih tekmovanjih in vsepovsod niza izjemne uspehe. Z normo. Zato je zdaj veselje še toliko večje, saj se je uvrstil nasmehom pove, da ga ni strah teme ne ponoči ne podnevi. na paraolimpijske igre s »popravnim izpitom«, a v velikem slogu nepopustljivega optimističnega borca. Sandi je šprinter na daljavo: 100 m (13:06 s), 200 m Sandi se veseli, da si bo letos poleti za svoj 43. rojstni dan (29:06 s), 400 m (1:06), 800 m (2:39), 1500 m (5:20), 5000 kar sam poklonil veličastno darilo – uresničeno dolgoletno m (17:37; 4. mesto na EP v Swanseu), 10000 m (37:44), željo, da kljub slepoti preteče maraton v Riu med najboljši­ polmaraton 21 km (1:19:50), najhitrejši maraton (2:39:57; mi tekači na svetu. Dubaj, januar 2016). V več kot 10-letne sanje pa niso vključeni le prijet­ Sandi, iskreno ti čestitamo! Čestitamo tudi tvojim (tekaš­ ni dogodki; zagotovo je več grenkih in žalostnih. Najbolj kim) prijateljem. Obenem se ti tudi zahvaljujemo. Hvala ti, presenetljivo in odločujočo vlogo pa tu odigrajo Sandijeva da si nam pokazal in kar s seboj dokazal, da se marsikaj da, vedrina, odločnost in vztrajnost, da tudi težave uporabi kot če se želi, vztraja in hoče – in da je pot lahko tudi tam, kjer stopnice proti svojemu življenjskemu cilju. je ni videti. ・

marec 2016 Glas občine Naklo 27 šport

Atletska šola Naklo Prvo tekmovanje za najmlajše člane Bojan Klančnik, mentor

Da otroci radi nastopajo in tekmujejo, so pokazali mladi atleti Atletske šole Naklo. Že na prvih atletskih korakih v začetku novega šolskega leta so dokazali, da je to njihov šport. V nekaj mesecih so se naučili osnovnih korakov at­ letike, gimnastike in iger z žogo. Svoje znanje in borbenost so pokazali na prvem atletskem tekmovanju, ki je obsegalo tek čez ovire, preval naprej, slalom mimo stožcev in šprint do naslednje predaje s pravo štafetno palico. V zahtevnem teku, kjer ni bilo spodrsljajev, so bili vsi zmagovalci. Vsi so prejeli medalje. Navdušeni so bili tudi njihovi starši, ki so si tekmovanje ogledali v velikem številu. Spomladi, to je aprila in maja, bomo za najmlajše orga­ nizirali tekmovanje v skoku v daljino in metu vorteksa. To

Zmagovalci Atletske šole Naklo 2015/16 v štafeti. bo pravi mali festival skokov in metov, na katere se že vneto pripravljamo. V mesecu juniju pa bo potekalo tradicionalno že 12. Občinsko prvenstvo v atletiki za vse kategorije. Že vnaprej vabljeni! Zadnja novica pa je prispela s Ptuja. Na zimskem držav­ nem prvenstvu sta v metu kopja pri mlajših mladincih nastopila Anže Kozina in Klemen Pintarič. Anže je postal državni prvak in osvojil zlato medaljo. Kopje mu je poletelo 50,97 m daleč. Srebrno medaljo pa je domov prinesel Kle­ men, ki je z rezultatom 47,03 m dosegel svoj osebni rekord. Navdušenje ob podelitvi medalj. Čestitamo! ・ Rokomet Prvaki Erih Žnidaršič

V mesecu januarju je v Vroclavu na Poljskem potekalo evropsko rokometno prvenstvo za moške. Dve tekmi naše reprezentance so si ogledale tudi rokometašice RK Naklo­ - Peko Tržič. Dekleta so pot izkoristila tudi za nastop na žen­ skem članskem rokometnem turnirju, kjer so se pomerila z ekipami KPR Kobierzyce in UKS Handball 28 Wroclaw. Z zmago in remijem so osvojila prvo mesto in se za nagrado udeležila sprejema v hotelu Metropol, kjer so bili nastanjeni tudi slovenski rokometaši. ・

28 Glas občine Naklo marec 2016 šport

Pikado Družabna tekmovanja DU Naklo Franci Pretnar

Tekmovalci v pikadu - člani Društva upokojencev Naklo se lahko pohvalijo, da se že nekaj let v zimskem času dobiva­ jo na treningih, druženju in tekmovanjih gorenjskih društev upokojencev. Pikado sekcija se druži vsak četrtek dopoldne v Kulturnem domu v Podbrezjah na treningih in druženju za najbolj­ši re­ zultat posameznika, obenem se pripravlja za ekipno tek­ movanje PŠI. Sekcija se je v letu 2014-2015 dobila na treningih 30-krat. V letu 2014 se je moška in ženska ekipa udeležila pokra­ jinskih športnih iger Gorenjske v organizaciji Društva upo­ kojencev Rateče - Planica v Smučarskem centru v Planici. Doseženi rezultati: moška ekipa 6. mesto med 12 ekipami, ženska ekipa 9. mesto med 13 ekipami. V letu 2014 smo organizirali piknik v lastni režiji s tekmovanjem in pode­ litvijo medalj najboljšim posameznikom. Leta 2015 smo se v organizaciji DU Kamnik udeležili spominskega turnirja v Pikado sekcija na tekmovanju v Kamniku 2015. pikadu z eno mešano ekipo. Pokrajinske športne igre upo­ kojence Gorenjske v pikadu so bile zaupane Društvu upo­ prav tako članico na 5. mestu med 50 tekmovalkami. kojencev Kamnik. Naše društvo je tekmovalo z moško in Tudi letos se bomo udeležili spominskega turnirja v Kam­ žensko ekipo. Moška ekipa je dosegla odlično 4. mesto med niku v mesecu marcu, pripravljamo se tudi za letošnje tek­ 10 ekipami, ženska pa 7. med 12 ekipami. Med posamezni­ movanje Pokrajinskih športnih iger Gorenjske v pikadu, ki ki smo pri moških imeli člana na 5. mestu med 40 člani in bo aprila v organizaciji Društva upokojencev Komenda. ・

marec 2016 Glas občine Naklo 29 zapisi šolskih peres Skokice v Dražgošah ob predsedniku države Nataša Zaletelj

V Dražgošah je v nedeljo, 10. 1. 2016, potekala slovesnost ob 74. obletnici dražgoške bitke. V kulturnem programu so sodelovale tudi Skokice, ki so se predstavile s plesno točko Moja Slovenija. Imele pa so še eno prijetno dolžnost. Pospremile so predsednika države do spomenika, prej pa se z njim spoznale in klepetale. Imeli smo se lepo. Vtisi plesalk: Alja Kopač: »Najbolj všeč mi je bilo, ko smo hodile skupaj s predsednikom.« Rachel Markič: »Povedale smo mu, da smo iz OŠ Naklo.« Suzi Rutar: »Bilo je lepo sončno vreme. Predsedniku sem izročila sliko za spomin.« Estera Perko: »Med plesom smo sestavile zastavo iz blaga.« Zala Markovec: »Predsednik je bil lepo oblečen.« Foto: Jasna Zupan Žana Lunar: »Bil je prijazen.« Jelena Vukelič: »Fino je bilo. Zato, ker nas je gledalo veliko Taja Golc: »Povabila sem ga v našo šolo. Pravi, da bo prišel.« ljudi in vsi naši starši.« Pia Trampuž: »Zelo dober nastop je bil. Želim si, da bi še Lana Traven: »Med plesom sem jedla potico. In bile smo na velikokrat tako nastopale.« velikem platnu.« Julija Jošt: »Predsednik je bil KUL. Uživala sem.« Klara Markoja: »Nosila sem velik lipov list.« Ela Babnik Perpar: »Predsedniku sem povedala, da me je Ema Rozman: »Všeč mi je bilo, ker smo bile v časopisih in na ponoči bolel trebušček zaradi treme. Pa mi je povedal, da je televiziji pri Dnevniku.« tudi njega mal.« Eva Jere: «Imele smo zanimive lasulje.« ・ Drugošolci na razstavi v dupljanski graščini Danes smo se s kombijem odpeljali v Duplje. Tam smo si ogledali razstavo slik. Slike je narisal Zalin ata. Ime mu je Franci. Povedal nam je nekaj o slikah. Pokazal nam je pros­ tor, v katerem je bila glava od okostnjaka. Šli smo do stare hiše iz lesa. Videli smo črno kuhinjo in mizo iz lesa. Na mizi so bili stari krožniki. Potem smo se odpeljali v šolo. V kom­ biju sem sedel z Maticem. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo gledali slike. Najlepša mi je bila slika, na kateri je nekdo posekal drevo. Maj Mihalič, 2. a

V sredo smo šli na razstavo. Razstava je bila v graščini. Tja sem šla z učiteljico. Tam so bile slike, ki jih je naslikal od Prispevke za junijsko številko poš­ moje sošolke ata. Slike so mi bile zelo všeč in še posebej ljite najkasneje do nedelje, 5. juni- tiste, kjer je bila narava. Tam pa niso bile samo slike, am­ pak tudi stari predmeti. To so stare obleke, sulice, sekire in ja­. Besedila opremite s fotografi­ podobno. Tam pa je tudi kvadratna kamnita luknja in ima jami v .jpg formatu, ki jih pošljite kot lesena vratca in notri je lobanja. Od Zale ata nam je dal čokolado. Potem smo šli v zelo staro hišo. Tam je bil plesniv ­samostojne datoteke (ne v Wordu) in strop. Imela sem se zelo lepo. jim pripišite spremno besedilo. Julija Plut, 2. a ・

30 Glas občine Naklo marec 2016 zapisi šolskih peres Huda mravljica ni več huda … Maja Ovsenik

Učenci 2. b razreda radi prepevajo šest zlatih nog je imela, in igrajo na glasbila. Ker le-teh vedno je skakala, norela je, primanjkuje, so jih s pomočjo staršev je čisto ponorela. naredili kar doma. V šoli jih pogosto (Alja Kopač, Manca Čer- vzamejo v roke in z njimi spremljajo nilec) pesmice. Pred kratkim so prepevali Hudo Snežna mravljica mravljico, ki jo vsi dobro poznamo. Kaj Bila je snežna mravljica, pa, če bi pesmico prepesnili? šest snežnih nog je imela, Huda mravljica je postala modra, je drsala in smučala snežna, lepa, zlata, glasna … in dobro je živela. (Enisa Kolenović) Modra mravljica Bila je modra mravljica, Lepa mravljica šest modrih nog je imela, Bila je lepa mravljica, Glasna mravljica je vohala, smejala se, šest belih nog je imela, Bila je glasna mravljica, se hitro je vrtela. je migala, je vohala, po svetu je hodila, (Ula Leskovšek, Kaja Sušnik, Julija Jošt) v brlogu je živela. imela s sabo volka je (Pavla Poklukar) in skupaj sta zavpila. Nežna mravljica (Eva Eržen) Bila je nežna mravljica, Zlata mravljica šest malih nog je imela, Bila je zlata mravljica, Bela mravljica je kuhala, je mešala šest zlatih nog je imela. Bila je bela mravljica, in dobro je živela. Živela je v zlatarnici šest belih nog je imela. (Žak Hozjan, Drejc Kavčič, Miha Voglar) in rada si je pela. Je jokala in stokala, (Mark Eržen, Nemanja Vukelić, Vid je čisto ponorela. Lepa mravljica Varek) (Lana Ćosić, Tisa P. Marinšek, Klara Bila je lepa mravljica, Česen, Neli Selišnik) ・ Ozaveščevalna akcija o odstranjevanju japonskega dresnika v občini Naklo Dijaki 4. N razreda pod mentorstvom učiteljice Tine Križnar na BC Naklo Smo dijaki 4. letnika programa za nalogo smo poskušali biti aktualni, Naravovarstveni tehnik na Bioteh­ koristni, predvsem pa smo želeli delo­ niškem centru Naklo – srednja šola: vati lokalno. Zadali smo si cilj, da širšo Luka Orehar, občan Nakla, ter sošol­ populacijo na območju občine Na­ ci: Jaka Oblak, Žiga Omahen in Ma­ klo ozavestimo o velikih razsežnostih tic Pretnar. V letošnjem letu moramo in škodljivostih japonskega dresnika, poleg poklicne mature za uspešen invazivne tujerodne rastlinske vrste, zaključek šolanja izdelati tudi projek­ ki je žal prav na območju občine Na­ tno nalogo, vezano na naše strokovno klo zelo razširjena. V Sloveniji so ga področje – naravovarstvo. Pod men­ prvič zabeležili pred sto leti v okolici torstvom učiteljice Tine Križnar in v Celja, poroča botanik dr. Nejc Jogan. Vir: svetovni splet okviru strokovnega predmeta Vodenje Pred 30 leti so japonski dresnik opaža­ Japonski dresnik v naravi, kjer spoznavamo različne ob­ li zlasti v vzhodnem delu Ljubljane Razloga za veliko razširjenost na ob­ like vodenja skupin ljudi po naravi, se ter blizu Naklega in Celja. Danes se z močju Nakla sta najverjetneje prav učimo, kako na čim bolj zanimiv način njim spopadajo že od Trente pa vse do bližnja t. i. Jurčkova gramoznica in predstaviti naravne ali družbene zna­ Prekmurja. (VIR: http://www.mojaobci­ kompleks Asfaltne baze Naklo, saj gre menitosti, opozarjamo pa tudi na aktu­ na.si/vojnik/novice/japonski-dresnik- tam za nenehno mešanje in prenašan­ alne okoljske probleme. V iskanju ideje z-vulkana-v-beton.html, 1. 3. 2016). je proda, peska in kamenih agregatov.

marec 2016 Glas občine Naklo 31 zapisi šolskih peres

Dodatno k hitremu širjenju pripomorejo obširne brežine rek Save in Tržiške Bistrice. Odločili smo se, da v Naklem izvedemo ozaveščevalno akcijo, v kateri bi ljudi v prvi vrsti naučili rastlino prepozna­ ti, potem pa opozoriti na njeno sposobnost za res hitro in agresivno širjenje. Opozorili bi radi, da gre za rastlino, ki je zrasla na vulkanskih tleh in je ravno zato ne ustavimo tako zlahka, še posebej, ker v našem okolju nima naravnih sovražnikov. Poleg tega zaradi dresnika izginjajo avtoh­ tone živali in rastline, ki so poprej naseljevale in poraščale bregove naših rek. Naj navedemo še nekaj kratkih, a precej Predvidena lokacija za odstranjevanje dresnika v Naklem. Foto: Tina Križnar zastrašujočih številk: --0,8 g: da zraste nova rastlina, zadošča že 0,8 grama ko­ močja. Prepričani smo, da bi nam marsikateri ribič ali red­ renike – 1 cm dolg košček; ni sprehajalec ob vodnih poteh pritrdil, da se je ponekod --20 let: korenine lahko pod zemljo dremajo tudi 20 let, že nemogoče prebiti do nekdaj tako čudovitih kotičkov za nato znova poženejo; ribarjenje. Medse zato vabimo tako osnovnošolce, pred­ --2 m/leto: v enem letu japonski dresnik zraste 2 metra vi­ stavnike mlajše generacije in njihove starše, lokalne kmete, soko, njegov sorodnik sahalinski dresnik pa doseže višino gasilce, ribiče, upokojence in prav vse vas, občane Nakla, celo 4 metre; ki menite, da je prav, da ohranjamo našo naravno krajino v --5 m: če zemljo, v kateri so korenine japonskega dresnika, čim bolj prvotni obliki. odložimo na komunalno odlagališče, bi ga morali prekriti Predvidoma bomo akcijo izvedli 5. aprila 2016 ob 11. uri s 5 metrov debelo plastjo nasutja; na Grogovi ulici – na poti iz Nakla na Cegelnico tik pred --7 m: kar 7 metrov globoko je potrebno odkopati plast podvozom pod avtocesto. Potrudili se bomo za čim boljšo zemlje, če se ga želimo znebiti tako, da zemljo odstranimo; promocijo, veseli pa bomo, da glas o tem razširite naokrog --5–7 cm: japonski dresnik lahko prebije asfaltno prevleko, tudi vi. Res bomo veseli, če se nam boste uspeli pridružiti, debelo 5 centimetrov, nekateri poročajo celo o 7 centi­ nam prisluhnili in tudi vi prispevali svoj delež. Skupaj ga metrih; lahko premagamo! --15 cm/dan: na dan lahko japonski dresnik zraste kar 15 V kolikor smo vam vzbudili pozornost, navajamo nekaj centimetrov; izredno koristnih spletnih povezav: --238/m²: pod enim kvadratnim metrom lahko korenine http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF1- japonskega dresnika proizvedejo 238 brstov. japonski-dresnik.pd Naš glavni namen je, da bi na manjšem ozemlju – v mislih http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/in­ imamo lokacijo v neposredni bližini centra Nakla, kjer bi se vazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_ nam lahko pridružilo čim več zainteresiranih ali pa celo na­ tujerodne_vrste/ ključnih mimoidočih – predstavili nekaj načinov, kako naj­ http://www.bodieko.si/resveratrol prej prepoznati ter kako se spopadati s to trdoživo rastlino. http://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=861 Navsezadnje ravno na račun dresnika ponekod že izginjajo http://dar.zrsvn.si/slike/ras/vpl/jad/ koristne kmetijske površine, predvsem pa se brežine rek http://www.ekolist.si/problematika_sirjenja_invazivnih_tu­ spreminjajo v neprehodna in vedno manj privlačna ob­ jerodnih_rastlin_na_obrezjih_rek.html ・

32 Glas občine Naklo marec 2016 zapisi šolskih peres

Intervju Najboljša igralka na prvenstvu Tjaša Sušnik, 8. c

Ana Marija Grabec je učenka 8. razreda OŠ Naklo. Od de­ misliš, da je tvoja višina največja prednost? vetega leta trenira odbojko pri Triglavu. Treninge ima trikrat Veliko prednosti imam na bloku, saj skočim višje in lažje tedensko, ob koncu tedna pa ima pogosto tudi tekmovanja. blokiram žogo. Mojo višino pa dobro izkoristim tudi pri na­ Njen trener je Franci Babnik Jeglič. Z Ano sva se pogovarjali padu, saj lahko udarim žogo čim bolj ostro. o športu, ki ga pogosto igramo tudi na morju, piknikih … Poleti trenirate in tekmujete tudi v odbojki na mivki. V Kdo te je navdušil za odbojko? čem se razlikuje od odbojke, ki jo igrate v dvorani? Ljudje na piknikih, ko so igrali odbojko. Odbojka se mi je Odbojka na mivki se zelo razlikuje od dvoranske odbojke. že od nekdaj zdel zelo lep ekipni šport in vedela sem, da bi V igrišču sta samo dve igralki, pravila so drugačna, igrišče je bilo to zame. manjše in predvsem je odbojka na mivki tudi zelo odvisna od vremena. Treningi so verjetno zelo naporni. Kako poteka tre­ ning med tekmovalno sezono in kako v pripravljalnem Poškodbe so sestavni del vsakega športa. Ali si se pri ­obdobju? odbojki že kdaj poškodovala? V pripravljalnem obdobju imamo kondicijske treninge in Na srečo me hujše poškodbe še niso doletele. Imam pa velik vadimo tehniko, med tekmovalno sezono pa se bolj precej težav s koleni in gležnji, saj sem zelo hitro zrasla, a posvetimo napakam, ki smo jih naredile na prejšnjih tek­ me to ne ovira pri igranju. mah in stvarem, ki nam še ne gredo dobro. Kateri so tvoji največji uspehi? Odbojka je skupinski šport in rezultat je na koncu odvi­ Do zdaj smo se z ekipo na državnem prvenstvo povzpele sen od pripravljenosti vseh deklet kot tudi od vzdušja v precej visoko. Skoraj vsako leto smo prišle med najboljših ekipi. Ali se kdaj sprete na treningu ali pa celo na tekmi? 20 v Sloveniji, kar je že kar velik dosežek. Prejela pa sem V ekipi zelo dobro sodelujemo, nikoli se ne spremo, spod­ tudi pokal za najboljšo igralko na mednarodnem prvenstvu bujamo druga drugo, zato tudi nikoli ne pride do spora. v Kranju. ・

Si zelo visoka tekmovalka. Svojo višino verjetno zelo dobro izkoristiš tudi na igrišču. Na katerem položaju Intervju Atletika ali folklora? Sara Jarc, 8. b

Maja Jarc je desetletnica, ki je uspešna atletinja in hkrati Rada bereš in poslušaš glasbo. Katere so tvoje najljubše folklorna plesalka. Vsi vemo, da je težko usklajevati vse de­ knjige in pesmi? javnosti ... Najljubše so mi knjige avtorja Friedricha Joachima Aman­ da X in 4 1/2 prijatelji. Kar se tiče glasbe, pa najraje poslušam Treniraš atletiko in folkloro. Kako usklajuješ to s šolo? pesmi z Evrovizije in pop glasbo nasploh. Priznam, da je težko. Atletika dvakrat na teden in folklor dvakrat pa še ena ura prečne flavte. Po navadi nimam časa Kako bi izgledal dan po tvoje? za nalogo, zato dobim tudi kakšno kazen. Če se le da, jo Zagotovo pozno vstajanje, kasneje pa gledanje televizij­ naredim. Sem pa vsak večer utrujena. skega programa Disney Channel. Za kosilo kar koli s krom­ pirjem, popoldne pa jahanje. ・ Kateri so tvoji uspehi? Nekaj čez trideset medalj in več drugih mest na medna­ rodnih tekmovanjih. Najraje mečem vortex in skačem v dal­ jino, zato imam s teh področij največ medalj.

Nekateri menijo, da atletika in folklora ne sodita skupaj. Osebno mislim, da kombinacije športov niti niso pomemb­ne. Oboje me veseli, zato se z mnenji drugih niti ne obremenjujem.

marec 2016 Glas občine Naklo 33 iz domačega lonca

Ko berete to številko občinskega glasnika, pomlad že trka na naša vrata, z njo pa tudi velikonočni prazniki. Spet bo na naših mizah obilo tradicionalnih dobrot: šunke, prate, pirhi in potice. Tokrat ne bo navodil in receptov za te dobrote, ker jih znajo pripraviti v vsaki družini. Povem vam le drob­ no skrivnost glede kuhanja suhega mesa – vodi, v kateri se kuha, se doda eno ali dve brinovi jagodi. In kaj kuhamo in pečemo po praznikih? Po kalorični hrani se prileže kaj lažje­ ga, zato sem tokrat pripravila recept za zelenjavni lonec in vrtanek. Vrtanek, ki je nekoč veljal za praznično jed in je bil ob veliki noči vedno na mizi, se lepo poda k vsaki enolon­ čnici. Regrata pa najbrž ob tem ne bomo pripravljali, a bo po tej naši mili zimi kmalu zelo dobrodošel.

Zelenjavni lonec To vrsto enolončnice lahko pripravljamo v vseh letnih Vrtanek (srednje velik) časih. Zanjo lahko porabimo vso zelenjavo, ki jo imamo na Vrtanki so značilni za Prekmurje. Pekli so se nekoč in razpolago. Sestavine se med seboj dobro povežejo in tako danes ob raznih slavnostnih dogodkih in niso smeli manj­ dobimo zdrav in okusen obrok. Pri tem receptu ne bom kati na prazničnih mizah. Na kmečkih domovih so gospo­ navajala natančnih mer oziroma količin zelenjave. Vsak, dinje spekle vrtanke tudi ob raznih večjih delih, ko je bilo pri kdor se bo lotil kuhe, naj si sestavine prilagodi lastnim žel­ hiši več ljudi. Najlepše pečeni in najboljši vrtanki so spečeni jam in okusu. v kmečkih pečeh, vendar bo gotovo tudi naš, pečen v elek­ trični pečici, prav tako lep in okusen. Kot so rekle že naše Sestavine: babice, pomembno je, da jih pripravljamo z dobro voljo in --50 dag govejega flama (lahko tudi več ali manj) ljubeznijo. Ne smemo biti razočarani, če nam naš prvi vr­ --zelenjava: manjša ohrovtova glava, krompir, rumena in tanek ne bo preveč uspel. Zapomnimo si: vaja dela mojstra. rdeča sveža paprika, čebula, česen, paradižnik, koleraba, Vredno je poskusiti. bučke, jajčevec, korenje, grah, por, peteršiljeva korenina, zelena … Sestavine: --začimbe: lovorov list, poper v zrnu, sol, sladka rdeča mleta --60 dag bele gladke moke paprika --4 dag kvasa --6 dag maščobe (maslo, mast, margarina) Priprava: --približno 2,5 dl toplega mleka Goveji flam narežemo na manjše kocke ali trakove. --2 jajci (eno za testo, eno za premaz) Zelenjavo očistimo in vsako posebej zrežemo na več­ --1 žlička soli je koščke, na primer čebulo na četrtine, krompir na več­ --2 žlički sladkorja je kocke, stroke česna pustimo cele. Zrezane zelenjave ne mešamo, ampak jo pustimo v skledici vsako posebej. Priprava: V visoki kozici segrejemo maščobo (mast ali olje) in nan­ V lonček damo kvas, sladkor in kavno skodelico toplega jo stresemo narezano meso. Na malo večji temperaturi ga mleka. Vzhajanega dodamo moki in s preostalimi sestavi­ opečemo svetlo rjavo, solimo in potresemo z mleto papriko nami zamesimo čvrsto, toda ne pretrdo, pa tudi ne premeh­ ter odmaknemo s plošče. Nato začnemo po plasteh doda­ ko testo. Ko se loči od sklede in roke, je dovolj umeseno. jati zrezano zelenjavo: krompir, ohrovt in tako naprej do Pokrijemo ga in ga pustimo vzhajati. Vzhajanega razdeli­ vrha kozice. Vmes med zelenjavo dodamo lovorov list in mo na 2 dela in naredimo 60 cm dolga svaljka. Spiralno ju zrna popra. Če kdo hoče kaj bolj pikantnega, lahko doda prepletemo in sklenemo v krog ter na koncu dobro spo­ tudi pekoči feferon. Ko smo porabili vso pripravljeno zelen­ jimo, nato pa ga položimo na večji pekač, obložen s peki javo, za konec dodamo še nekaj manjših ohrovtovih listov in papirjem. Vzhajanega premažemo s stepenim jajcem in ga zalijemo z vodo, vendar le toliko, da je zgornja zelenjava še damo v pogreto pečico. Pri 200 OC ga pečemo približno na suhem. Nato damo kozico nazaj na ploščo. Ko jed zav­re, 40–50 minut. zmanjšamo temperaturo in jo počasi kuhamo približno­ 2 Druga različica izdelave vrtanka je, da vzhajano testo uri. Med kuhanjem zelenjava že spusti vodo. Poskusimo in razdelimo na 3 dele in naredimo 3 svaljke. Prepletemo jih v če je potrebno, še dosolimo. kito in sklenemo v krog. Ta enolončnica mora biti gosta. Servirana je tako, da z več­ Pri izdelavi vrtankov moramo paziti, da ne pomokamo jo žlico ali lopatko zajemamo jed od vrha do dna posode.­ preveč niti rok niti podlage, na kateri jih izdelujemo.

Ana Pintarič

34 Glas občine Naklo marec 2016 javna obvestila

Društvo za zaščito živali Kranj Sterilizacija in kastracija mačk Pa zakaj je to potrebno? Čisto preprost razlog je: mačk bi moralo veljati – nekatere občine je treba na to njihovo je preveč in edini način za omejitev njihovega števila zakonsko dolžnost spomniti, tudi s pomočjo veterinarske sta sterilizacija in kastracija. Gre za poseg, opravljen v inšpekcije, če ne gre drugače) za vse občine. Na tem mestu splošni narkozi in mačka pri tem ne trpi. poudarjamo: takoj ko v svoji okolici opazite mačko, ki Mogoče boste zdaj rekli – pa saj za mačke je razmnoževan­ vam ni znana, pa ne glede na to, v kakšnem stanju je je nekaj povsem naravnega, to, da se razmnožujejo in na­ (zdrava, bolna, lepo negovana, zanemarjena, prijazna, daljujejo svojo vrsto, je njihovo poslanstvo. Ne bo držalo. plašna …), poskusite ugotoviti, če komu pripada, in če Mačke se ne razmnožujejo z namenom izpolnjevanja svoje­ ne, se nemudoma obrnite na občino z namenom, da se ga »poslanstva« – mačke se razmnožujejo preprosto zato, jo čim prej veterinarsko oskrbi. Če se boste ponudili, da ker jih k temu žene neustavljiv nagon. V nasprotju z npr. po veterinarski oskrbi prevzamete skrb za hranjenje in os­ človekom, ki se za nadaljevanje svoje vrste odloči razumsko novni nadzor nad mačko, bo za mačko še dodatno dobro. in (povečini) odgovorno, za mačke to ne velja. Edini način, Sicer pa se v primeru najdbe mačke oz. živali nasploh da svojo mačko obranite pred številnimi posilstvi mačkov iz lahko obrnete tudi na naš elektronski naslov info@ sosedstva, svojega mačka pred napornimi boji za samico s dzzz-kranj.si in vam bomo pomagali z nasveti in infor- tekmeci, oba pred možnostjo okužbe s spolno prenosljivi­ macijami. mi boleznimi ter tragično smrtjo, ko slepo sledijo svojemu In ne bojte se, da bi vaši vnuki poznali mačke samo še z nagonu čez prometne ceste, je, da pravočasno poskrbite razglednic, ker se tako strastno angažiramo za sterilizacijo za sterilizacijo/kastracijo. Pri tem ne poslušajte nasvetov in kastracijo mačk. Vsak trenutek bo obstajalo (pre)veliko nekaterih veterinarjev, da se poseg opravi šele po šestih število tistih, ki jim je sterilizacija/kastracija zadnja skrb na mesecih starosti ali celo po prvem leglu. Veterinar, ki si tem svetu in če vam povemo, da en sam par mačk skupaj upa izjaviti kaj takega, je nestrokoven in prav nič seznanjen s svojimi potomci v petih letih »sproducira« 20.000 mačk, s problematiko preštevilnih mačjih mladičev, ki jih večino­ vam je, upamo, vse jasno. ma doleti ne ravno rožnata usoda. Sterilizirajte – kastrirajte – posvajajte! Mačk je preveč, dobrih in odgovornih domov zanje pa premalo. Bodite Mogoče je vaš izgovor, da ne poskrbite za sterilizacijo/ del rešitve, ne problema. ・ kastracijo mačka to, da so baje sterilizirane mačke (in kastri­ rani mački) lene in ne lovijo več miši. Ne bo držalo. Mačke, ki niso v stalnem stresu zaradi burnih hormonov, ki niso breje dva- do trikrat letno in ki niso obremenjene z nego in vzgojo mladičev, imajo več energije za lov na miši (če vam to res toliko pomeni). Podobno velja za samce – energijo, ki bi jo sicer usmerili v boje z ostalimi samci, s ciljem zadovol­ jiti svoj živalski nagon, bodo usmerili drugam. Mogoče je vaš izgovor, da ne poskrbite za sterilizacijo/ kastracijo mačka to, da je sterilizacija in kastracija drag poseg in vi problem (legla in mladiči večkrat letno) ceneje »rešite« drugače. Poznamo načine, na katere neodgovorni lastniki mačk »rešujejo problem ceneje« in noben od teh načinov ni ne human ne zakonit. Če ste v hudi socialni stiski, se obrnite na nas, skupaj bomo zagotovo našli ustrezno rešitev. Če ste samo skopuški in se vam denar, vložen v mačko, zdi stran vržen, pa si je nikar, res nikar ne omišljajte. Vsem ostalim pa nekaj deset evrov za poseg ne bi smelo biti odveč. Še informacija, s katero mogoče še niste bili seznanjeni: za osnovno veterinarsko oskrbo zapuščenih in prostoživečih mačk je odgovorna občina, v kateri se taka mačka najde oz. nahaja. Ponavljamo - gre za sterilizacije in kastraci­ je prostoživečih, brezdomnih in zapuščenih mačk, seveda nikakor ne lastniških. Za lastniške mačke je odgovoren vsak lastnik sam, za osnovno veterinarsko oskrbo, na čelu s sterilizacijo in kastracijo prostoživečih, brezdom- nih in zapuščenih mačk, pa občina, v kateri se taka mač- ka nahaja oz. najde. To po Zakonu o zaščiti živali velja (oz.

marec 2016 Glas občine Naklo 35 javna obvestila

Medobčinski inšpektorat Kranj Preglednost ob cestnem svetu in ­gradnja v varovalnem pasu ceste Slavko Savić, inšpektor

Medobčinski inšpektorat Kranj tako kot policija nadzoruje cestah. Pri lokalnih cestah znaša 10 m, pri javnih poteh pa 5 oviranje preglednosti cest in gojenja previsoke ali preširoke m. Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, ki v vegetacije. Javni interes tako Občine kot tudi vseh občanov, varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja ali v nasprot­ uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in ju s soglasjem upravljavca ceste gradi ali rekonstruira stavbo da na njih ni elementov, ki bi ogrožali ali bili nevarni za vse ali objekte ali v njem postavlja kakršne koli druge objekte udeležence v prometu. ali naprave, ter izvaja kakršnakoli dela na pripadajočih zem­ Višji posevki od 75 centimetrov tik ob cestišču zmanj­ ljiščih. Pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezni­ šujejo vidljivost in preglednost na vozišču (npr. drevesa, ku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost in grmovnice, višje poljščine, npr. koruza), ki z vejami sega­ stori enak prekršek kot v prejšnjem stavku, se izreče globa jo v zračni prostor ceste. Občani se s takšnimi zasaditvami 2000 EUR, za njihove pogosto ne zaveda­ odgovorne osebe pa jo odgovornosti za z 200 EUR. svoje ravnanje. Temeljni namen Lastniki zemljišč tega članka je pre­ morajo skrbeti za ventivni in odvrnitev varovalni pas, v ka­ občanov od škod­ terem se razrašča ljivega ravnanja in vegetacija iz stavb­ posledično izrekan­ nih in kmetijskih ja sankcij inšpekcije zemljišč v zračni oziroma redarstva. ・ prostor javnih cest, saj to zelo vpliva na varno odvijanje cestnega prometa. Občane zatorej opozarjamo, da obrežejo nevarne zasaditve v okolici cest in poti. Globa je predpisana v 5. ali 98. členu Zakona o cestah. Po 5. členu znaša 1000 EUR po 98. čle­ nu pa 500 EUR. V primeru prometne nesreče, ki bi nastala zaradi razraščene vegetacije kot ovire na cesti ali ob njej, je lastnik zemljišča, s katerega raste vegetacija, tudi odškod­ ninsko odgovoren za nastalo škodo. Želimo, da kršitelji sami odstranijo moteče ali nevarno zelenje oziroma vejevje, ker to pomeni večjo prometno varnost in se hkrati s tem se izognejo nepotrebnemu plačilu globe oz. obrezovanju na njihove stroške. Gradnja, rekonstrukcija in podobne spremembe v varo­ valnem pasu občinskih cest, tudi npr. ograj, so dovoljene le s soglasjem Občine, čeprav ta dela potekajo na zasebnem zemljišču. Po 97. členu Zakona o cestah se varovalni pas občinske ceste meri od zunanjega roba cestne­ ga sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri pre­ mostitvenih objektih pa od tlorisne projek­ cije najbolj izpostav­ ljenih robov objekta na zem ­ljišče pri lokalnih

36 Glas občine Naklo marec 2016 javna obvestila

Medobčinski inšpektorat Kranj Onesnaženje cest in nepravilna razdalja pri oranju Slavko Savić, inšpektor

Medobčinski inšpektorat Kranj v varovalnem pasu ceste vzdolžnega oranja, ki pri nadzoruje na cesti onesnaženja z blatom in zemljo, oranje oranju upošteva tudi od­ preblizu ceste in gradnjo v varovalnem pasu brez soglasja. mik od cestnega telesa in Javni interes uporabnikov javnih cest je, da so te normalno ne samo od roba asfalta prevozne in da na njih ni elementov, ki ogrožajo ali so po­ oziroma vozišča. tencialno nevarni za vse udeležence v prometu. V primeru oranja pod Kmetje v času poljedelskih opravil pripeljejo delovne kotom 30 stopinj se stroje oz. traktorje in delajo na poljih, njivah, travnikih in v prepoveduje orati na gozdovih. Kar nekaj površin se nahaja v bližini javnih poti in razdalji manj kot 2,00 m cest, katerih lastnik je občina. od roba cestnega sveta, Onesnažene ceste so še posebej nevarne za voznike, ka­ pod kotom 45 stopinj je dar so mokre zaradi padavin. Poljedelec je dolžan da, pre­ ta razdalja 2,85 m in pod den se z delovnim strojem vključi na javno pot, s pnevmatik kotom 60 stopinj je ta in delovnih strojev očistiti blato, zemljo in podobne snovi. razdalja najmanj 3,45 m. Onesnaženja cestišč mnogokrat povzročajo tudi tovorna Oranje kmetijske po­ vozila, ki dovažajo in odvažajo potrebni material z gradbišč. vršine bližje od pred­ Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del, kljub zagrože­ pisane v preveliko bliži­ nim globam, ne poskrbijo za redno čiščenje pnevmatik ob no cest pomeni, da se izvozu z gradbišča na cesto. Takšno onesnaženje pomeni poškoduje spodnji no­ tudi prekršek cestno prometnih predpisov, saj 1. alinea 5. silni ustroj ceste. Po­ točke 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah določa, da je na sledica preorane njive cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali ga kako preblizu bankine ali celo drugače onesnaževati. za omenjen prekršek je predpisana v cestišče je razpokanost tudi dokaj visoka globa v višini 1000 EUR. Občina zato pozi­ asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja trdnost va vse poljedelce in voznike tovornih vozil, da so pri svojem bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje delu pozorni na kakršno koli onesnaženje javne ceste, ki bi življenjsko dobo cest. Poškodbe cestišča se morajo zaradi bila posledica njihove­ zagotovitve varnosti udeležencev v cestnem prometu, nuj­ ga dela na kmetijskih no takoj sanirati. Škoda, ki nastane je velika, presej večja od zemljiščih ali izvozov z nekaj več pridelka in jo mora plačati občina iz proračuna. gradbišč. Namesto, da bi denar namenjali za nove ceste in celovite Prav tako je potreb­ prenove, je občina prisiljena namenjati sredstva za popravi­ no poljedelce opozo­ lo obstoječih cest. riti na posledice nedo­ Zaradi premajhnih odmikov od cestnega sveta orači voljenega oranja njiv obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na as­ v bližini javne ceste. faltnem vozišču, s čemer povzročajo poškodbe bankine in 4. točka 2. odstavka 5. onesnaženje vozišča. člena Zakona o cestah namreč prepoveduje orati na razdalji Za vsako od naštetih kršitev – poškodba bankine, poškod­ manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri ba cestnega smernika, poškodba prometnega znaka, oranje na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega njive preblizu ceste, onesnaženje vozišča je predpisana glo­ sveta vzporedno s cesto (primer pravilnega vzporednega in ba. Zato ob oranju, spravilu poljskih pridelkov in podob­ pravokotnega oranja odmika od roba asfalta sta na spod­ no potrebno paziti, da se stroji ne obračajo na cestišču (na njih slikah). Tudi za tovrstni prekršek je predpisana globa v bankini in asfaltnem vozišču) in da se ne onesnaži vozišča višini 1000 EUR. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da ter poškoduje bankin ali cestnih smernikov. cestni svet ni rob asfalta. Orač in tudi drugi morajo upošte­ Osnovni namen članka je preventivni in odvrnitev vati, da je potrebno poleg roba asfalta za odmik upošte­ občanov od škodljivega ravnanja in posledično izrekanja vati najmanj še bankino, naprave za odvodnjavanje, če so sankcij inšpekcije oziroma redarstva. Občani bi se morali v tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse primeru kršitev zavedati, da so odgovorni za svoje ravnanje, to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in so del cest­ še posebej, če je zaradi tovrstnih posegov ogrožena varnost nega sveta. Na sliki spodaj je naveden primer pravilnega v cestnem prometu. ・

marec 2016 Glas občine Naklo 37 javna obvestila

Biološka razgradnja plastenk za vodo onesnažena s fekalnimi klicami, ki pa lahko traja tudi do 1.000 let. imajo izvor v človeških in/ali živalskih Ustekleničena voda pogosto vse­ iztrebkih, ali z indikatorskimi klicami buje več bakterij in nečistoč od vode - parametri. Če voda vsebuje mikro­ iz pipe. Prepotuje dolgo pot in po­ organizme, lahko ogroža naše zdravje. gostokrat mine dolgo časa, preden iz Poleg teh parametrov spremljamo skladišča pride do vas. tudi kemijske (kot so na primer ni­ 10 razlogov ZA pitje VODE IZ PIPE: trati, amonij, oksidativnost, motnost, Voda iz pipe pH vrednost, …), ki pokažejo obseg in 1. Voda najbolj odžeja. stopnjo onesnaženosti pitne vode s je zdrava 2. Blagodejno vpliva na počutje. kemičnimi snovmi, ki lahko predstav­ 3. Blaži glavobole in mnoge druge ljajo tveganje za zdravje ljudi. Kljub V mesecu marcu bomo obeleži­ težave. li svetovni dan voda (22. marec). Dan velikemu številu kemikalij v okolju so 4. Pomaga pri uravnavanju telesne v normative vključene le nekatere, s je namenjen opozarjanju na ome­ teže. jenost naravnih vodnih virov, njihovo katerimi si pomagamo pri oceni. 5. Spodbuja pozitivno razmišljanje. Dodatno spremljamo tudi indikator­ ogroženost, vplivu vode na naše živ­ 6. Na voljo je v neomejenih količinah. ljenje in predvsem za izboljšanje naše­ ske parametre, kjer mejne vrednosti 7. Je povsod dostopna in ugodna. niso določene na osnovi neposredne ga odnosa do voda. 8. Je najbolj ekološka, saj ne povzroča Voda po svetu postaja naravni vir, ki nevarnosti za zdravje, ampak dajo in­ nobenih odpadkov. formacijo o urejenosti celotnega siste­ ga vedno bolj primanjkuje. Na planetu 9. Samo voda iz pipe je ves čas pod je manj kot 1 % vode, ki se lahko upo­ ma in nas opozarjajo, zlasti ob spre­ nadzorom. membah, da se z vodo nekaj dogaja in rablja kot pitna voda. Več kot milijarda 10. Samo voda iz pipe je ves čas sveža. ljudi po vsem svetu nima dostopa do jih je treba raziskati. zdrave pitne vode. V evropskih državah­ Letno poročilo o kakovosti vode, Pravilnik o pitni vodi predpisuje dve je vode na splošno še dovolj, čeprav namenjene za prehrano ljudi v vrsti nadzora nad zdravstveno us­ jo na nekaterih področjih primanjkuje.­ občini Naklo za leto 2015 treznostjo pitne vode, in sicer notranji nadzor in monitoring. Notranji nad­ Enako velja tudi za Slovenijo. V občini Naklo upravljamo z dvema zor izvajamo upravljavci vodovodnih Vsi vodovodni sistemi, v upravljanju vodovodnima sistemoma. Naša glav­ sistemov. Vzpostavljen je na osno­ Komunale Kranj, se oskrbujejo s pit­ na skrb je zagotoviti zadostno količino vah HACCP sistema, ki omogoča pre­ no vodo, ki prihaja iz podtalnice. To pitne vode, ki je ustrezne kakovosti. poznavanje mikrobioloških, kemičnih je voda, ki je nasičena v vodonosnikih Skladno s Pravilnikom o pitni vodi izraz in fizikalnih dejavnikov, ki lahko pred­ pod zemeljskim površjem. Se narav­ »ustrezna kakovost« pomeni, da pitna stavljajo potencialno nevarnost za no napaja in obnavlja s padavinskimi voda ne vsebuje mikroorganizmov zdravje ljudi. vodami (dež, sneg). ter drugih snovi v koncentracijah, ki Izvajamo ukrepe in stalen nad­ Kakovost pitne vode iz virov, s ka­ same ali skupaj z drugimi snovmi lah­ zor na tistih mestih sistema, kjer se terimi upravljamo, je zelo dobra in jo ko predstavljajo nevarnost za zdravje­ tveganja lahko pojavijo. V sklopu lahko varno pijemo iz pipe. ljudi. HACCP sistema imamo opredeljena Vodo iz plastenke raje zamenjajmo V vodi spremljamo mikrobiološke, mesta vzorčenja, vrsto in pogostost za vodo iz pipe. S tem bomo ustvarili kemijske in indikatorske parametre in preskušanja. Vzorčenje upravljamo veliko manj odpadne embalaže in raz­ pri tem upoštevamo mejne vrednosti sami in v sodelovanju z Nacionalnim bremenili naše okolje. Ustekleničena iz državnega Pravilnika o pitni vodi. laboratorije za zdravje, okolje in hrano, voda 100-krat bolj obremenjuje okol­ Najpomembnejše je obvladovan­ enoto Kranj, kjer se izvajajo tudi labo­ je kot voda iz pipe. Po celem svetu se je mikroorganizmov v pitni vodi. ratorijska preskušanja. ustvari približno 1,5 milijona ton plas­ Mikrobiološki parametri pokažejo ob­ Kakovost pitne vode se poleg tičnih odpadkov. Res je, da danes ve­ seg in stopnjo onesnaženosti pitne notranjega nadzora spremlja tudi v liko odpadkov že recikliramo, a jih še vode z mikroorganizmi. Iz rezulta­ okviru državnega monitoringa, ki ga vedno preveč konča na odlagališčih. tov preskušanj je razvidno ali je voda zagotavlja Ministrstvo za zdravje, no­ silec monitoringa je Nacionalni labo­ ratorij za zdravje, okolje in hrano. Vodovodni sistem Kranj PRIJA Vodovodni sistem Kranj oskrbuje s OHLAJENA pitno vodo skupaj 61.077 porabnikov v Mestni občini Kranj ter občinah Naklo, Preddvor in Šenčur. V letu 2015 smo v sistem distribuirali 5.542.164 m3 pitne vode, od tega 258.004 m3 vode 1.981

38 Glas občine Naklo marec 2016 javna obvestila prebivalcem v naseljih Naklo, Okroglo Porabniki ste soodgo­ in Polica. Poračun količin pri Naselja v občini Naklo se oskrbujejo vorni za ohranjanje obračunu storitev s pitno vodo iz virov Bašelj (zajetja in kakovosti vode vrtine) in zajetja Nova vas. Pitna voda ravnanja z odpadki Pomembno je, da voda, ki priteče do iz virov Bašelj se je do 30.6.2015 stalno porabnikov enako dobra priteče tudi Z mesecem junijem 2015 je v dezinficirala s presvetljevanjem z UV iz vaših pip. Zato poskrbite za redno občini Naklo začel veljati spremen­ svetlobo, po tem datumu pa se voda vzdrževanje hišnega vodovodnega jen obračun in prilagojene cene stalno obdeluje po postopku ultrafil­ omrežja, ki vključuje cevovod, opre­ ravnanja z odpadki. Obračun se tracije. Presvetlevanje z UV svetlobo mo in naprave, ki so vgrajene med je prilagodil državni zakonodaji, pomeni razkuževanje vode in uničenje priključkom na sistem za oskrbo s ki predpisuje način, kako morajo morebitnih mikroorganizmov v vodi. pitno vodo in mestom uporabe pitne biti prikazane storitve na računih Ultrafiltracija pa pomeni, da se voda vode. Priporočamo, da približno en­ in da morajo biti cene izražene v iz zajetja s posebno napravo prečisti krat na 14 dni čistite mrežice na pipah. EUR na kilogram. Na mesečne iz­ in izloči morebitne mikroorganizme Čiščenje pomeni spiranje z vodo in po datke gospodinjstev za ravnanje z in delce. Tako priteče do porabnikov potrebi odstranjevanje vodnega kam­ odpadki še vedno vplivajo velikost bistra in čista voda. Občasno se pitna na. Vodo uporabljajte na vseh pipah v zabojnikov za mešane in biološke voda lahko tudi dezinficira z natrijevim stanovanju oziroma hiši. Vsako jutro odpadke, število oseb in pogos­ hipokloritom (tekočim klorom). Klor je na pipi, pred prvo uporabo tega dne, tost odvoza. Na mesečne izdatke preventivno dezinfekcijsko sredstvo, stočite nekaj vode. Voda naj teče dve pravnih oseb pa velikost zabojnikov ki predstavlja dodatno varnost pred minuti oziroma do ustalitve tempera­ za mešane in biološke odpadke ter naknadnih onesnaženje. Pitna voda iz ture vode. Enako naredite, ko pridete odpadno embalažo in pogostost zajetja Nova vas se stalno dezinficira s domov, predvsem pa, ko se vrnete po odvoza. presvetljevanjem z UV svetlobo. daljši odsotnosti. Na mestih, kjer voda Pri obračunu za tekoče leto upo­ V občini Naklo je bilo za mikro­ v omrežju zastaja, izvajajte tedensko števamo ocenjeno količino zbranih biološka preskušanja odvzetih enajst izpiranje do stabilizacije temperature odpadkov glede na prostornino za­ vzorcev pitne vode, za fizikalno ke­ vode. Odkrijte in odstranite slepe bojnikov in število oseb. Na računih mijska pa en vzorec. Glede na obseg rokave, do takrat pa spirajte vodo iz navedena količina v kilogramih ne opravljenih preskušanj so bili vsi od­ slepih rokavov vsaj enkrat na teden. pomeni dejanske mase odpadkov, vzeti vzorci ustrezni. Za ohranjanje čiste pitne vode je ki jih oddate posamezni uporabni­ ki, pač pa so upoštevane povprečne Vodovodni sistem Kovor - Naklo pomembno, da ne zlivamo v odtok ke­ količine. Vodovodni sistem Kovor - Naklo s mikalij, barv, lakov, insekticidov, zdravil Skladno z zakonodajo, moramo pitno vodo oskrbuje 3.193 prebivalcev in drugih nevarnih odpadkov. V odtok enkrat letno pripraviti poračun, ki v naseljih Bistrica, Cegelnica, Podbrez­ ne zlivajmo jedilnega in motornega predstavlja razliko med obračunano je, Spodnje in Zgornje Duplje, Strahinj, olja. Vse te snovi lahko nega­tivno vpliv­ in dejansko povprečno količino od­ Zadraga in Žeje. ajo na delovanje sistema za čiščenje padkov. Poračun količin je upošte­ Vira pitne vode sta vrtini Duplje in odpadnih vod, s tem ko uničijo­ favno in van na računih, ki ste jih prejeli v vrtina Podbrezje (rezervni vodni vir), zamašijo cevi. Nevarne odpadke odda­ mesecu marcu 2016. ki se napajajo iz aluvialnega (peščeno mo v zbirnih centrih za ločeno zbiranje Pri zbiranju določenih vrst komu­ prodnatega) vodonosnika. Pitna voda odpadkov ali v času letne akcije zbiran­ nalnih odpadkov je bila ocenjena ko­ se ne dezinficira ali kako drugače ob­ ja nevarnih odpadkov. ličina nižja od dejanske, enako velja deluje. V vodovodni sistem smo v letu S prijavo na brezplačno obveščan- pri zbiranju bioloških odpadkov. Pri 2015 distribuirali 348.223 m3 pitne je v času motene oskrbe s pitno obdelavi in odlaganju mešanih od­ vode. vodo poskrbite, da bodo informaci- padkov pa je ocenjena količina višja Za mikrobiološka preskušanja je bilo je pravi čas prišle do vas. Prijavite se od dejanske. To bo na vaših računih odvzetih petindvajset vzorcev pitne na osebno obveščanje po SMS in/ali upoštevano kot poračun količin. vode, za fizikalno kemijska pa dva. ­elektronskimi sporočili. Pišite nam na Upoštevali smo tudi, da v občini Glede na obseg opravljenih preskušanj [email protected] ali izpolnite od 1. 2. 2016 mešane odpadke od­ vsi odvzeti vzorci ustrezni. obrazec na naši spletni strani www. važamo na tri tedne, zato se zaraču­ Glede na zapisano, lahko zaključi- komunala-kranj.si. na le tretjina­ količine odpadkov (na mo, da porabniki v občini Naklo, ki Včasih je zaradi okvar oziroma računu prikazano kot faktor 0,3333). se oskrbujete s pitno vodo iz javnih posegov na javnem vodovodnem Pri izračunih cen se vedno upošte­ vodovodnih sistemov, pijete zelo omrežju in objektih oskrba s pitno va, da se ne ustvarja dobička, ampak dobro vodo. vodo motena. Ob izrednih dogodkih moramo včasih izdati poziv k preku­ zgolj krije stroške izvajanja javne havanju vode, zato je pravočasno ob­ službe. veščanje izrednega pomena. Več na www.komunala-kranj.si.

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

marec 2016 Glas občine Naklo 39 napovednik dogodkov

PGD Duplje PGD Podbrezje

Vse v sklopu 110. letnice društva: Očiščevalna akcija po vasi Podbrezje s Po­ 4. 6. Slavnostna seja družnično šolo Podbrezje, 15. 4. 2016 - v času 11. 6. Večja gasilska vaja (dopoldan) šolskega pouka. 11. 6. Dan odprtih vrat za občane (popoldan) Očiščevalna akcija od Bistrice, Gobovc do 17. in 18. 6. Dvodnevna veselica Zvirč z Lovsko družino Dobrča, 16. 4. 2016 od 18. 6. Parada 8.00 do 12.00.

TVD Partizan Podbrezje KUD Tabor Podbrezje 26. 3. 2016 ob 9.00 Odprtje spominske sobe pisateljici Mimi Čistilna akcija na Taboru in v okolici Kulturne­ Malenšek, v sredo, 13. aprila ob 19.00, KD ga doma Podbrezje in nogometnega igrišča Podbrezje. »Pod farovžem«. Odkritje spomenika Ivane Kobilca v torek, Organizatorja: TVD Partizan Podbrezje in 21. junija 2016 ob 19.00, spominski park v Gorenjsko ekološko in turistično društvo Mati­ Podbrezjah. jovc Podbrezje. Literarni večer s predstavitvijo knjige Milana 3. 6. 2016 ob 17.00 Debeljaka Recept za pesem, v soboto, 9. aprila Tradicionalna nogometna tekma med Hokej­ ob 19.00 v Kulturnem domu v Podbrezjah. sko reprezentanco Slovenije in FC Podbrezje na nogometnem igrišču »Pod farovžem«. Vsak torek ob 19.00 in vsak četrtek ob BC Naklo 20.00 v Kulturnem domu Podbrezje vadba športne gimnastike za rekreativce. 5. 4. 2016 ob 11.00 Vsako sredo ob 19.30 v Kulturnem domu Kraj prireditve: Grogova ulica Naklo - Cegel­ Podbrezje vadba joge za fizično in psihično nica pred podvozom pod avtocesto zdravje. Ozaveščevalna akcija o odstranjevanju japon­ skega dresnika v občini Naklo

FS DU Naklo

bo pripravila ob 20. letnici obstoja skupine koncert in to 23. 4. 2016 ob 19.30 uri v telovad­ nici OŠ Naklo. Gostje so FS Podkvica iz Nakla in skupina tamburašev iz Reteč. Obenem bo v OŠ Naklo odprta tudi razstava o največjih dosežkih skupine.

40 Glas občine Naklo marec 2016 nagradna križanka

1 2

3 4 5

6

7 8 9

10

11

12 13 14 15

16

17

18

19 20 21

22 23 24

25

26

27 28

29 30

EclipseCrossword.com Pokrovitelj današnje nagradne križanke je gostišče KLUB KOVAČ, Andrej Marinšek s. p., Glavna cesta 1, Na­ klo, tel. 042578955 ali 031339003. Vodoravno Navpično Klub Kovač Vam nudi: različno hrano, točeno pivo, ma­ lice, kosila, pizze … Nudi prostor za zaključene družbe, 3. POLJŠČINA 1. FRANC PIRC hrano vam dostavijo na dom, gostišče pa ima tudi 5. VPREŽNI KONJ 2. VODNO ZAJETJE V STRAHINJU prenočišča. 7. KRAJINSKI PARK 4. VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA 10. TUJE RODNA RASTLINA 6. IZDELKI IZ KONGLOMERATA 1. nagrada: kosilo s sladico in točenim pivom za dve osebi 13. ŽENSKO IME 8. GRAMOZNICA 2. nagrada: 2x pizza po izbiri 18. KONGLOMERATNA KRAŠKA 9. ITALIJANSKA JED 3. nagrada: porcija kruhkov s krompirčkom JAMA 11. POTOK 19. SERVIS GASILNIKOV 12. VAS KI JE IME DOBILO PO Rešitev s svojimi podatki (ime, priimek, naslov, e-poš­ 21. OČI ­DUPLINAH - NEMŠKO ta) pošljite do 5. 4. 2016 na naslov: Občina Naklo, Stara 24. KAPUSNICA 14. OBČINSKA PRIREDITEV cesta 61, 4202 Naklo s pripisom KRIŽANKA. Izžrebane 25. GOSTIŠČE 15. 110 LET DRUŠTVA nagrajence bomo naknadno obvestili. 26. RAZGLEDNA TOČKA 16. POMEMBEN NAKLANEC Veseli bomo vaših predlogov, ki jih lahko posredujete 27. ŽITO 17. ZDRUŽENJE 28. TEKMOVALNI KONJ na e-naslov: [email protected]. 20. ULICA V NAKLEM 29. VOJAŠKI DEZERTERJI 22. MLIN Križanko ureja Zdravko Cankar. 30. NARAVNI REZERVAT 23. JAMA V ZADRAGI

marec 2016 Glas občine Naklo 41 oglasi - 040/202 384

Športno društvo Naklo prireja turnir za NAJ IGRALCA – IGRALKO BOWLINGA V OBČINI NAKLO Sobota, 9. april 2016 ob 10.00 uri na bowlingu Hotela Marinšek. Tekmovalni kategoriji: moški, ženske s stalnim prebivališčem v občini Naklo. Prijave na: [email protected], 040 530 230 Na dan turnirja prijave možne na bowlingu do 9.30 ure. Mladina od 12 do 18 let brezplačno.

coo-92x126mm-Marec2016-2-tisk-pop.pdfsponzor: 1 11/03/16 Hotel07:13 Marinšek

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

www.coo.si

42 Glas občine Naklo marec 2016 oglasi - 040/202 384

ODPRLI OBOGATENI CENTER NAKLO 11. marca je odprl svoja vrata prenovljeni kmetij­ sko vrtni center Naklo, ki ga v sodelovanju z za­ drugo Na­klo odpiramo pod okriljem Loške zadruge. Dogodek smo pospremili s piknikom in družen- jem v pozno popoldne. Center se po novem ponaša z večjo kvadraturo in pestrejšo ponudbo. Velik poudarek se namenja kmetij­ skemu programu in vrtnarstvu, prav tako pa ima pes­ trejšo ponudbo cvetličarna, kjer boste na enem mestu lahko kupili rezano cvetje in lončnice. Prijazno osebje vam bo aranžiralo in dekoriralo venčke, darilne aranž­ maje ter svečane šopke. V centru Naklo ne gre izpustiti novega domačega kotička, kjer se na enem mestu nahaja široka ponudba lokalnih dobrot in produktov. Velik poudarek dajemo lastnim blagovnim znamkam Loška mlekarna, Mesnine Bohinja in Loške mesnine. Tako boste na policah kotička in v hladilnikih našli tudi okusne domače mesne in mlečne izdelke. Vrtnarska sezona se začenja, zato lepo vabljeni k nakupom v naš prenovljeni in obogateni center. Pre­ pričani smo, da se za vsakega najde marsikaj. Se vidimo! Vaša Loška zadruga KMETIJSKO VRTNI www.loska-zadruga.si CENTER NAKLO ODPRL VRATA V PRENOVLJENI PREOBLEKI, Z RAZŠIRJENO IN BOGATO PONUDBO * SADIKE * SEMENA * KRMILA * GNOJILA * SREDSTVA ZA * MOLZNA OPREMA * VRTNARSKI * GOZDARSKI VARSTVO RASTLIN * REZERVNI DELI PRIPOMOČKI PROGRAM * SVETOVANJE * KMETIJSKI STROJI CVETLIČARNA

* DOMAČI KOTIČEK * LOKALNE DOBROTE * Prodaja izdelkov blagovnih znamk Loške mlekarne in Mesnin Bohinja

DELOVNI ČAS: pon - pet: 7:00 -19:00 ; sobota: 7:00 - 13:00 Telefon: 04 59 51 940 in 04 59 51 943 e-pošta: [email protected] KMETIJSKO VRTNI CENTER NAKLO, Cesta na Okroglo 1a, Naklo

marec 2016 Glas občine Naklo 43 zadnja stran

REKLAMNI NAPISI IN TISK

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI

TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA

UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

POMAGAJMO SANDIJU NOVAKU Slepemu tekaču Sandiju Novaku bomo do konca leta od vsakih prodanih očal namenili 1€ in mu pomagali na paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru doseči največji cilj v življenju.

44 Glas občine Naklo marec 2016