Državno Tekmovanje V Smučanju in Deskanju Za Osnovne Šole OŠ

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Državno Tekmovanje V Smučanju in Deskanju Za Osnovne Šole OŠ Državno tekmovanje v smučanju in deskanju za osnovne šole OŠ Naklo Krvavec 2016 Državno tekmovanje v smučanju in deskanju za osnovne šole Predstavitev šole: Osnovna šola Naklo je kot osem- oziroma devetletna šola začela delovati leta 1997. Skupaj s podružničnima šolama v Dupljah in Podbrezjah šolo obiskuje nekaj več kot 500 učencev, zanje pa skrbi okoli 70 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Izjemne materialne pogoje za delo, veliko pripravljenost za inovacije, vedno prisotno motiviranost učiteljev in učencev za nove dosežke ter podporo občine na šoli že vsa leto znamo in zmoremo izkoriščati v svoj prid. Naši učenci so izjemno uspešni na tekmovanjih iz znanj, športnih tekmovanjih, pa tudi kot mladi raziskovalci in umetniki se dokazujejo tako v občini kot zunaj nje. Predstavitev občine: Osnovni podatki Občina Naklo leži na nadmorski višini 407 m in ima skupaj 5020 prebivalcev. Področje občine obsega 28,3 km². Občina Naklo združuje tri centre s skupaj 13 naselji, in sicer: Bistrica, Cegelnica, Gobovce, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Podbrezje, Polica, Spodnje Duplje, Strahinj, Zadraga, Zgornje Duplje in Žeje. Lega Občina Naklo leži v Ljubljanjski kotlini, na Kranjski ravnini, in sicer sredi nakelske doline med dvema najstarejšima terasama Save in Tržiške Bistrice. Z obeh strani jo obdaja gozdna površina Dobrave in Udin Boršta. Na jugu in vzhodu meji na občino Kranj, na severu na občino Tržič, na zahodu in severozahodu pa na občino Radovljica. Čeprav nakelska dolina velja za ozko, ima občina Naklo izredno dobre cestne povezave. Ob robu Udin Boršta poteka avtocesta Ljubljana – Jesenice, na zahodni strani pa magistralna cesta proti Jesenicam in Tržiču. Obe pa nas pripeljeta do mejnih prehodov z Italijo in Avstrijo. Gospodarstvo Občina Naklo je v Sloveniji zelo prepoznavna zaradi izvrstne lege, prometnih povezav in bližine do večjih gospodarskih centrov po državi. Občino Naklo krasijo močno razvito malo podjetništvo, intenzivno kmetijstvo, ter društvena dejavnost. Prebivalstvo si je delo našlo v domačem kraju, saj so si velika podjetja, kot Merkur, Mercator, in druga, uredila svojo poslovno – skladiščno – proizvodno središče prav na območju Naklega. Veliko pa jih zahaja na delo v bližnji mesti Kranj in Tržič. Občina poskuša pospeševati razvoj kmetijstva, malega gospodarstva in turizma. Turizem Ob lepi naravi, prijaznih ljudeh in ne nazadnje kar nekaj zgodovinskih znamenitosti imamo v občini Naklo pestro turistično ponudbo. Popotniki lahko letujejo ali prenočujejo v hotelu, turističnih sobah, tisti, ki ljubijo naravo pa lahko pridejo v kamp ob Tržiški Bistrici, rekreativci pa svojo energijo lahko sproščajo v gozdovih Udinboršta in Dobrave, igrajo tenis na urejenih teniških igriščih, uživajo ob jahanju konj, kolesarijo kot tudi ribarijo ali pa obiščejo bližnje gorenjske gore. OŠ Naklo Krvavec 2016 Državno tekmovanje v smučanju in deskanju za osnovne šole Zgodovina V virih se Naklo prvič omenja leta 1241. Srednji vek so zaznamovali Turki. Po kraju so robantili rokovnjači, Napoleonova vojska pa ga je obiskala kar dvakrat. V tej dobi je bilo Naklo gručasto kmečko naselje, nanizano okrog cerkve. Ljudje v Naklem so se do prihoda železnice (1908) ukvarjali s poljedeljstvom, veliko so sejali ajdo, ki je dandanes zopet našla prostor na njivah. Že takrat se je v Naklem pojedlo največ ajdovih žgancev in zelja in del kmetijske tradicije se živi še danes. V tem času so dobro služili s prevozništvom. V Naklem je bila prekladalna postaja za furmane, ki so svoje blago vozili iz Postojne in Kopra, Naklanci pa so jo tovorili dalje na Koroško in v Italijo. Že takrat so bile dobro razvite dejavnosti, kot npr. : gostinstvo, kovaštvo, kolarstvo, posebno pa pletilstvo. Iz nekdanjega kmečkega naselja se Naklo danes Razvija v pravo urbano naselje s številnimi podjetji, obrtnimi delavnicami in gostišči, zgodovino Nakla pa naprej pišejo njegovi prebivalci. Med njimi naj omenimo svetovnega popotnika in pisatelja ter danes gotovo najbolj prepoznavnega Naklanca Toma Križnarja. Predstavitev ASK Triglav Alpski smučarski klub Triglav Kranj ima več kot 60 letno tradicijo vzgoje vrhunskih tekmovalcev v vseh starostnih kategorijah in je eden največjih in najbolje organiziranih smučarskih klubov v Sloveniji. Smo organizator mnogih tekmovanj na smučišču Krvavec. Zaradi uspešnega dela, nam je tudi letos zaupana organizacija Državnega tekmovanja v alpskem smučanju in deskanju za osnovne šole. Namen tekmovanja je vključevanje čim večjega števila mladih smučarjev v proces učenja, treninga, druženja in predvsem ukvarjanja s športom. Poleg tekmovalnega smučanja v klubu skrbimo tudi za rekreativno smučanje in za najmlajše, v okviru alpske šole. Imamo tudi Freestyle skupino (snežni park, skicross). Več o klubu si lahko preberete na www.asktriglav.si OŠ Naklo Krvavec 2016 Državno tekmovanje v smučanju in deskanju za osnovne šole ORGANIZATOR Organizator državnega tekmovanja v smučanju in deskanju na snegu je Zavod za šport RS Planica v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije. IZVAJALEC Izvajalec državnega tekmovanja v smučanju in deskanju na snegu je OŠ Naklo, v sodelovanju z ASK Triglav Kranj. DATUM IN KRAJ TEKMOVANJA Tekmovanje bo potekalo v torek, 15. marca 2016, na Krvavcu. Vse tekme bodo potekale na progi Poligon Triglav in progi št. 18. PRIJAVE Prijave na tekmovanje so možne le do četrtka, 10. 3. 2016, najkasneje do 13. ure, preko spletne aplikacije. Naknadna prijava ali prijava na drugačen način ni možna. Spletna aplikacija se nahaja na strani: https://app.sport.si/cas/login?locale=sl&service=http%3A%2F%2Fapp.sport.si%2Fevt%2Findex.jsf. TEKMOVALCI IN KATEGORIJE Smučanje – kategorizirani Na državnem tekmovanju tekmujejo učenci in učenke letnik 2001, 2002 in 2003. Vsak letnik je svoja kategorija. Uvrstitev na področnem tekmovanju ni pogoj za udeležbo na državnem tekmovanju. Nastopijo lahko vsi učenci in učenke, ki jih bodo šole pravočasno prijavile preko spletne aplikacije. Rok za prijavo na tekmovanje je 10. marec 2016, do 13. ure. Kategorizirani smučarji in smučarke bodo nastopili v paralelnem veleslalomu. V uvodnem delu bodo za vse kategorije izvedene kvalifikacije. V kvalifikacijah bodo vsi tekmovalci iste kategorije odpeljali eno vožnjo po isti progi, v izločilne boje pa se bo uvrstilo najboljših 16 tekmovalcev v kategoriji. Rezultati kvalifikacij bodo služili tudi za določitev parov (1-16, 2-15, 3-14,…). Če bo v kategoriji prijavljenih manj kot 16 tekmovalcev, bo pare določil žreb. Pari se bodo med seboj pomerili v eni vožnji (boljši po času iz kvalifikacij si izbere progo). Boljši tekmovalec se bo uvrstil v naslednji krog, poraženec pa bo izpadel (razen poražencev v polfinalu, ki se bosta pomerila v boju za 3. mesto). Med kategorizirane tekmovalce sodijo vsi, ki so v šolskih letih 2013/14, 2014/15 in 2015/16 nastopili na uradnih tekmovanjih Smučarske zveze Slovenije. Smučanje – nekategorizirani Na državnem tekmovanju nastopajo le starejši učenci in učenke, to so učenci in učenke letnik 2001 in 2002. Pravico nastopa na državnem tekmovanju ima le najboljših 10 smučarjev in smučark in najboljše tri ekipe iz vsakega področja. Šole morajo svoje učence in učenke prijaviti preko spletne aplikacije. Šole lahko v eni kategoriji prijavijo največ tri učence oziroma učenke. Rok za prijavo na tekmovanje je 10. marec 2016, do 13. ure. Nekategorizirani smučarji in smučarke bodo nastopili v eni vožnji. Poleg posameznikov tekmujejo tudi ekipe, ki so sestavljene iz dveh tekmovalcev in dveh tekmovalk iz ene šole (tekmovalec v ekipi je lahko tudi mlajši, a njegov rezultat šteje izključno za ekipne točke). Ekipna tekma se bo točkovala po interpolaciji (zmagovalec dobi 100 točk, zadnji 1 točko, vsi ostali pa so razporejeni vmes). Če učenec ali učenka zaradi različnih vzrokov ne bo nastopil na državnem tekmovanju, ga OŠ Naklo Krvavec 2016 Državno tekmovanje v smučanju in deskanju za osnovne šole lahko zamenja le enajsto uvrščeni tekmovalec v njegovi kategoriji na istem področnem tekmovanju (ne pa učenec iste šole). Ekipa lahko zamenja člana, ki ne more nastopiti. Deskanje Na državnem tekmovanju nastopajo učenci in učenke letnik 2001, 2002 in 2003. Uvrstitev na področnem tekmovanju ni pogoj za udeležbo na državnem tekmovanju. Nastopili bodo lahko učenci in učenke (največ trije iz šole v kategoriji), ki jih bodo šole pravočasno prijavile preko spletne aplikacije. Rok za prijavo na tekmovanje je 10. marec 2016, do 13. ure. Deskarji in deskarke bodo nastopili v eni vožnji. Poleg posameznikov tekmujejo tudi ekipe, ki so sestavljene iz dveh tekmovalcev in dveh tekmovalk iz ene šole. Ekipna tekma se bo točkovala po interpolaciji (zmagovalec dobi 100 točk, zadnji 1 točko, vsi ostali pa so razporejeni vmes). TEKMOVALNA PRAVILA Kategorizirani smučarji in smučarke bodo nastopili v paralelnem veleslalomu. V kvalifikacijah bodo vsi tekmovalci iste kategorije odpeljali eno vožnjo po isti progi, v izločilne boje pa se bo uvrstilo najboljših 16 tekmovalcev v kategoriji. Rezultati kvalifikacij bodo služili tudi za določitev parov (1-16, 2-15, 3-14,…). Pari se bodo med seboj pomerili v eni vožnji, (boljši po času iz kvalifikacij si izbere progo) boljši tekmovalec se bo uvrstil v naslednji krog, poraženec pa bo izpadel (razen poražencev v polfinalu, ki se bosta pomerila v boju za 3. mesto). Vsi deskarji in nekategorizirane smučarke in smučarji bodo nastopili v eni vožnji. TOČKOVANJE EKIPNIH TEKEM Tekmujejo lahko samo popolne ekipe (dve nekategorizirani tekmovalki in dva nekategorizirana tekmovalca). Za uvrstitev ekipe morajo biti vsi tekmovalci uvrščeni. Točkuje se po interpolaciji (zmagovalec dobi
Recommended publications
  • Policentrično Omrežje Središč in Dostopnost Prebivalstva Do Storitev Splošnega in Splošnega Gospodarskega Pomena
    POLICENTRIČNO OMREŽJE SREDIŠČ IN DOSTOPNOST PREBIVALSTVA DO STORITEV SPLOŠNEGA IN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA KONČNO POROČILO Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Izvajalec: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Ljubljana, junij 2016 0 POLICENTRIČNO OMREŽJE SREDIŠČ IN DOSTOPNOST PREBIVALSTVA DO STORITEV SPLOŠNEGA IN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA KONČNO POROČILO Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor Predstavnika naročnika: mag. Tomaž Miklavčič in Blanka Bartol Izvajalec: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Vodja projekta: dr. Janez Nared Projektna skupina: dr. David Bole dr. Mateja Breg Valjavec dr. Rok Ciglič dr. Majda Černič Istenič Maruša Goluža dr. Jani Kozina dr. Lucija Lapuh dr. Nika Razpotnik Visković Peter Repolusk Petra Rus dr. Jernej Tiran 1 KAZALO POVZETEK ................................................................................................................................................ 4 1 UVOD ............................................................................................................................................... 8 2 TEORIJA CENTRALNIH NASELIJ, POLICENTRIZMA IN STORITEV SPLOŠNEGA IN SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA .................................................................................................................. 11 2.1 Storitve splošnega in splošnega gospodarskega pomena pri opredeljevanju centralnih naselij 20 3 IZHODIŠČA RAZISKAVE IN METODOLOGIJA .................................................................................
    [Show full text]
  • Uradni Vestnik Gorenjske
    Uradni vestnik Gorenjske LETO: XXXI petek, 6. novembra 1998 Številka 29 VSEBINA 5. člen OBČINA NAKLO Lokalne ceste v naseljih z uvedenim uličnim sistemom, razvrščene v podkategorije, so: 111. ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI NAKLO • zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ) Preostala Zap Št ceste Začetek Potek ceste Konec Dolžina Namen dolžina ceste v št. ai ceste ai ceste afi ceste v uporabe sosednji občini odseka odseka odseka občini (v m) (v m) OBČINA NAKLO 1 280011 01248 PIVKA-NAKLO 01428 1473 vsa vozila 2 280021 C 280010 NAKLO-CEGELNICA C 260020 1585 vsa vozla 3 260031 01428 NAKLO-OKROGLO C 280030 3625 vsa vozila 111. 6. člen Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so: Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 10. člena statuta občine Naklo (UVG, št. 3/95, 5/96 Preostala in 26/96) je občinski svet občine Naklo na 30. seji dne 20. 10. 1998 Zap Potek ceste Konec Dolžina Namen dolžina ceste v sprejel Št ceste Začetek št ai ceste ai ceste ai ceste v uporabe sosednji občini odseka odseka odseka občini (v m) (vm) ODLOK 1 780011 G Ml 209 POUCA-PIVKA C 260010 822 vsa vozila o kategorizaciji občinskih cest v Občini Naklo 2 780021 0260010 PIVKA-NAKLO C 780200 894 vsa vozila 1. člen 3 780031 C 280010 CESTA SKOZI PIVKO C7B0O20 391 vsa vozila Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu 4 780041 01428 TEMNIŠKA UL NA PIVKI ZHISA3 340 vsa vozla uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter vsa vozila občinske kolesarske poti.
    [Show full text]
  • Možnosti in Priložnosti Socialne Oskrbe Na Domu
    B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Poslovni sekretar Modul: Spletno poslovanje MOŽNOSTI IN PRILOŽNOSTI SOCIALNE OSKRBE NA DOMU Mentorica: mag. Marina Vodopivec, univ. dipl. psih. Kandidatka: Stanislava Kralj Lektorica: Ana Peklenik, prof. Kranj, januar 2016 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici mag. Marini Vodopivec za strokovno pomoč in usmerjanje ob izdelavi moje diplomske naloge. Zahvaljujem se lektorici Ani Peklenik, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in slovnično pregledala. Zahvaljujem se vsem, ki ste se odzvali na mojo anketno raziskavo in vsem intervjuvancem za odgovore. Zahvaljujem se svojim prijateljem in sodelavcem, ki ste se pri izdelavi dela posebej angažirali in mi bili v moralno oporo. Hvala moji družini za podporo in potrpežljivost. Hvala vsem, ki ste mi v času študija kakorkoli pomagali in mi stali ob strani. IZJAVA »Študentka Stanislava Kralj izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Marine Vodopivec.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne _____________ Podpis: __________________ POVZETEK V diplomski nalogi obravnavamo organizirano pomoč v lokalnem okolju in na domu osebe, ki potrebuje nego in pomoč. Zanima nas, ali lahko oseba dobi pomoč na svojem domu, v svojem kraju, v instituciji, ali jo mora iskati v drugih občinah. Menimo, da je za osebo najbolje, da se ji pomaga v domačem okolju. Tako ni potrebe po selitvi v drugo okolje ali regijo. Naše mnenje je, da v večjih občinah osebe lažje pridejo do pomoči, ker je tam več ponudnikov. V diplomski nalogi nas zanima, ali je v manjših občinah poskrbljeno za starejše pomoči potrebne, invalide in dolgotrajno bolne.
    [Show full text]
  • Občĺna Naklo
    občĺnaNaklo Stara cesta 6l, 4Ż02 Naklo Tel;04/277 ll00' ťax:041271 ll1l oBčtNsKlSVET oBčlNE NAKLo Številka: o32-ooo4/ 20L6 Datum: 3L.03.20L6 ZAPISNIK 11. redne seje Občinskega sveta občine Naklo, kije bĺla v sredo, dne 30.03.2oL6, ob ].7.00 uri, v sejnisobi občine Naklo. PRlsoTNl SVETNIK!: Andreja Prosen, Albin Golba, Sandĺ Robida, Maja Lukač, lvan Meglič, Marjan Babič, Katja Bevk, Ana Jegllč, Zdravko Cankar, Helena Krampl Nikač, Peter Hkavc, Jure Renko, Nataša Zaletelj, Stane oman, Peter Celar ŽupRlu: Marko Mravlja oBčlNsKA UPRAVA: Tomaž Pliberšek, Mojca šmid, Manca Miko, Dragica Roblek, Bojana Umnĺk, Mateja Kosmač Jarc, Jana Mihelič OSTALI PRISOTNI: Martina Bizjan, Francka Prezelj - DSO Preddvor NoVlNARJl: Branka Jurhar - Radĺo Triglav, Suzana P. Kovačič_ Gorenjskiglas Dnevni red: t. Potrditev zapisnika ].0. redne seje občinskega sveta 2. Sprememba cenika storitev pomoči družĺnina domu 3. Mandatne zadeve, volĺtve in imenovanja: a) imenovanje vaških odborov Podbrezje, Bistrica, Cegelnica, okroglo in sprememba vaški odbor Gobovce b) imenovanje predstavnika v svet zavoda Biotehniški center Naklo c) imenovanje predstavnika javnosti v senat za reševanje pritoŽb zoper policiste 4. odlok o priznanjih občine Naklo 5. Pravilnik o spremembi pravilnika o sofinanciranju športnih programov v občini Naklo 6. Letni program športa v občini Naklo za leto 20].6 7. Letni program kulture v občini Naklo za leto 2016 8. Zaključni račun proračuna občine Naklo za leto 2015 9. Dopo!nitev načrta pridobivanja nepremičnega premoženja 10. lzstop občine Naklo iz Medobčinskega inšpektorata Kranj 11. Vloga zavezanca Breza d.o.o., Naklo, glede odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča L2. Poročilo župana, pobude in vprašanja . I Davčna številka 30835437' matična številka 5874688 Transakcijski račun Št.0l282_0100006748 pl'i Banki Slovenije.
    [Show full text]
  • Univerza Na Primorskem Fakulteta Za Management
    9 UNIVERZA NA PRIMORSKEM 201 FAKULTETA ZA MANAGEMENT ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA AZRA DELJANIN ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA NALOGA PROJEKTNA ZAKLJUČNA AZRA DELJANIN DELJANIN AZRA KOPER, 2019 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT Zaključna projektna naloga ANALIZA RAZVOJA DEJAVNIKOV TURIZMA V IZBRANI OBČINI Azra Deljanin Koper, 2019 Mentor: doc. dr. Jana Hojnik POVZETEK Med eno izmed najbolj obetavnih in bolje rastočih gospodarskih dejavnosti danes štejemo turizem, saj veliko pripomore k rasti in razvoju tako mikro kot tudi makro regij. Čeprav veliko lokacij ponuja dobre priložnosti za turizem, so te večinoma premalo izkoriščene in tam se pojavlja premajhna obiskanost. Dobro izkoriščenost lahko vidimo na primerih večjih krajev, kot sta Bled in Ljubljana, z rastjo teh pa zapostavljamo manjše kraje. Naklo je izjemno dober primer turističnega kraja, ki je bil skozi leta zapostavljen. Razvoj turizma v tem kraju se je začel že pred izgradnjo železnice, saj je tam potekala glavna cestna povezava med Kranjem, in takrat najbolj razvitim industrijskim krajem, Tržičem. Skozi leta se je mesto razvijalo, dandanes pa turizem upada zaradi rasti večjih krajev v bližini. Po pregleda teorije dejavnikov razvoja turizma, smo preko anketiranja in intervjujanja turističnih delavcev v Naklu želeli izvedeti njihovo mnenje o trenutnem stanju turizma in možnostih ponovnega odprtja turističnih točk ter nadaljnega razvoja le-teh. Ključne besede: turizem, občina Naklo, turistična ponudba, turistična destinacija, turistične točke, SUMMARY Nowadays tourism is known as one of the most promising and growing economic zones because it supports the growth of micro and macro regions in the world. Although many locations offer various options for tourism growth, they are usually not used well enough for tourists to come visit them.
    [Show full text]
  • Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve.
    [Show full text]
  • Od Prvega Štetja Prebivalstva, Ki Je Bilo Na Področju Današnje Občine
    PREBIVALSTVO NA OBMOČJU OBČINE KRANJ Vlado Valenčič I. Od prvega štetja prebivalstva, ki je bilo na področju današnje občine Kranj izvedeno leta 1754, so ohranjeni popisi za župnije Kranj, Šmartno pri Kranju, Naklo, Preddvor, Križe, Smlednik in vikariat Podbrezje. Popis zajema župnije v njihovem obsegu pred reformami Jožefa II., ki so prinesle več novih župnij in znatno spremenile obseg dotedanjih.1 Ozemlja prvih štirih župnij so sedaj v celoti vključena v kranjsko občino, od ostalih treh ji pripadajo le nekatere vasi. Ozemlje občine sega še na področja nekaterih drugih župnij, za katere nimamo podatkov prvega štetja. To so bile predjožefinske župnije Cerklje, Šenčur, Velesovo, Jezer­ sko, Selca in Stara Loka. V celoti je vključeno v občino Kranj ozemlje župnij Cerklje, Šenčur, Velesovo in Jezersko; od župnij Selca in Stara Loka je v kranjski občini le nekaj naselij. Popisno gradivo iz let.a 1754 se nanaša na jedro današnje občine in je dovolj pomembno, da more biti osnova za primerjavo razvoja prebivalstva na kranjskem področju. 0 splošnem značaju in pomenu prvega ljudskega štetja je naše zgo­ dovinopisje že razpravljalo. Tudi popisi za nekatere župnije so bili že izkoriščeni za prikaz stanja in razvoja prebivalstva na posameznih področ­ jih.2 Iz popisa kranjske župnije so bili objavljeni podatki o številu hiš in prebivalcev.3 Ohranjeni seznami prebivalcev, za vsako župnijo v enem ali več zvezkih, vsebujejo prebivalce po imenu, spolu, starosti in stanu ter nava­ jajo kraj, kjer so živeli, in zemljiško gospostvo, kateremu so bili podložni.4 jfi---------- 1 Glede obsega župnij pred Jožefom II. prim. M. M ik lavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, Glasnik muzejskega društva za Slo­ venijo 25—26 (1944—1945), 48 sl.
    [Show full text]
  • Hišna Imena Kot Del Kulturne Dediščine
    ARTICLE IN PRESS TRADITIONAL HOUSE NAMES AS PART OF CULTURAL HERITAGE Klemen Klinar, Matjaž Geršič #Domačija Pәr Smôlijo v Srednjem Vrhu nad Gozd - Martuljkom The Pәr Smôlijo farm in Srednji Vrh above Gozd Martuljek KLEMEN KLINAR ARTICLE IN PRESS Traditional house names as part of cultural heritage DOI: 10.3986/AGS54409 UDC: 811.163.6'373.232.3(497.452) COBISS: 1.02 ABSTRACT: Traditional house names are a part of intangible cultural heritage. In the past, they were an important factor in identifying houses, people, and other structures, but modern social processes are decreasing their use. House names preserve the local dialect with its special features, and their motivational interpretation reflects the historical, geographical, biological, and social conditions in the countryside. This article comprehensively examines house names and presents the methods and results of collecting house names as part of various projects in Upper Carniola. KEYWORDS: traditional house names, geographical names, cultural heritage, Upper Carniola, onomastics The article was submitted for publication on November 15, 2012. ADDRESSES: Klemen Klinar Northwest Upper Carniola Development Agency Spodnji Plavž 24e, SI – 4270 Jesenice, Slovenia Email: [email protected] Matjaž Geršič Anton Melik Geographical Institute Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Email: [email protected] ARTICLE IN PRESS 1 Introduction “Preserved traditional house names help determine historical and family conditions, social stratification and interpersonal contacts, and administrative and political structure. Immigration and emigration are very important aspects of social culture and they have left a strong trace in the house names in the Žiri area” (Zorko, cited in Stanonik 2005, frontispiece).
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, sreda Cena 4,13 € ISSN 1318-0576 Leto XVIII 55 4. 6. 2008 DRŽAVNI ZBOR 2296. Kazenski zakonik (KZ-1) Sistem zakonitih kazenskih sankcij 3. člen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (1) Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne sankcije in izdajam varnostni ukrepi. (2) Za kaznivo dejanje je v zakonu vedno predpisana kazen, ki se izreče storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem bese- U K A Z dilu: storilec) v sorazmerju s težo dejanja in njegovo krivdo. Ob o razglasitvi Kazenskega zakonika (KZ-1) pogojih, določenih v splošnem delu tega zakonika, se storilcu smejo izreči namesto kazni opozorilne sankcije in poleg kazni Razglašam Kazenski zakonik (KZ-1), ki ga je sprejel ali opozorilne sankcije še varnostni ukrepi. Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2008. (3) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se proti sto- rilcu zaradi storjenega kaznivega dejanja izrečeta tudi odvzem Št. 003-02-4/2008-22 premoženjske koristi in objava sodbe. Ljubljana, dne 28. maja 2008 (4) Kadar predpisi določajo, naj se zaradi same obsodbe za kaznivo dejanje obsojenki oziroma obsojencu (v nadaljnjem dr. Danilo Türk l.r. besedilu: obsojenec) poleg izrečenih kazenskih sankcij od- Predsednik vzamejo ali omejijo kakšne pravice, velja tudi za take pravne Republike Slovenije posledice prepoved iz prejšnjega člena. Drugo poglavje K A Z E N S K I Z A K O N I K VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA (KZ-1) 1. Osebna veljavnost SPLOŠNI DEL Enaka veljavnost kazenskega zakona 4.
    [Show full text]
  • Občinenakloštevilka 93/Leto 24 Uvodnik
    marecGlas 2018 občineNakloŠtevilka 93/leto 24 uvodnik Razmišljati izven okvirjev V tej številki ... Andreja Kosec, odgovorna urednica ŽUPANOV GLAS 3 IZ NAŠE SRENJE 4 Odreči se. Čemurkoli. Je grozno težko. Ker Brez povezovanja, prireditev in smo razvajeni, je prvi odgovor, ki se mi ponu­ predstavitvenega gradiva ni turizma! 4 di, saj vse imamo, ničesar ne pogrešamo. Ničesar materialne­ Jaslice v naravnem okolju že tretje leto 5 ga, kar bi bilo očitno navzven. Povsem vsakdanji, samodejen prizor, ko zavijemo v trgovino po tisto, kar nam je zmanjkalo, Kronika je neprecenljiv vir 6 se mi še vedno zdi privilegij. Tak nepotreben privilegij, ki je v Delovanje društva v zimskih mesecih 6 resnici »hendikep«. V službi ostanemo nekaj ur več, oddelamo KULTURNI ODMEV 8 še za dodatnega pol človeka dela, da gremo lahko v trgovine, saj ob vsej pros tovoljni tlaki sodobnega časa nimamo volje niti Recital v izvedbi Anatola Šterna 8 računice, da bi sami pridelali hrano, pomolzli kravo idr. Sicer V Podbrezjah brali Sonetje nesreče 9 karikiram, a zdi se mi, da kapitalistični žakelj poka po šivih. Pa Dve zanimivi slikarski razstavi in recital ne v smislu, da je v njem že zadosti naših žuljev, teh namreč nikoli ne bo dovolj, ampak vse več je ljudi, ki se jim zdijo žulji v Pavlinovi galeriji 10 v tisti veliki vreči dajatve nenasitnim, ki zlorabljajo svojo moč Praznovanje Prešernovega dneva za izkoriščanje v svoj blagor. Tako tožijo, da nimajo časa zase, v Krajevni knjižnici Naklo 11 da iz službe prihajajo izčrpani in nimajo volje, da bi živeli izven danih okvirjev …, kajti pravo zadovoljstvo ni merljivo v denarju.
    [Show full text]
  • Nak-Novaj 15.1.2011
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Nak-Novaj 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Naklo – Črnomelj, Vreme (1782) NAKLO, 4202 Naklo, Voglarjeva 13 (Nachel, Nakles, Naklas, Naklu) Sv. Peter (omenj.
    [Show full text]
  • TRADITIONAL HOUSE NAMES AS PART of CULTURAL HERITAGE Klemen Klinar, Matja` Ger{I~ R a N I L K
    Acta geographica Slovenica, 54-2, 2014, 411–420 TRADITIONAL HOUSE NAMES AS PART OF CULTURAL HERITAGE Klemen Klinar, Matja` Ger{i~ R A N I L K N E M E L K The P re Smôlijo farm in Srednji Vrh above Gozd Martuljek. Klemen Klinar, Matja` Ger{i~, Traditional house names as part of cultural heritage Traditional house names as part of cultural heritage DOI: http: //dx.doi.org/ 10.3986/AGS54409 UDC: 811.163.6'373.232.3(497.452) COBISS: 1.02 ABSTRACT: Traditional house names are a part of intangible cultural heritage. In the past, they were an important factor in identifying houses, people, and other structures, but modern social processes are decreas - ing their use. House names preserve the local dialect with its special features, and their motivational interpretation reflects the historical, geographical, biological, and social conditions in the countryside. This article comprehensively examines house names and presents the methods and results of collecting house names as part of various projects in Upper Carniola. KEY WORDS: traditional house names, geographical names, cultural heritage, Upper Carniola, onomastics The article was submitted for publication on November 15, 2012. ADDRESSES: Klemen Klinar Northwest Upper Carniola Development Agency Spodnji Plav` 24e, SI – 4270 Jesenice, Slovenia Email: klemen.klinarragor.si Matja` Ger{i~ Anton Melik Geographical Institute Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenia Email: matjaz.gersiczrc -sazu.si 412 Acta geographica Slovenica, 54-2, 2014 1 Introduction »Preserved traditional house names help determine historical and family conditions, social stratification and interpersonal contacts, and administrative and political structure.
    [Show full text]