Uradni List RS, Št

Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. Ljubljana, sreda Cena 4,13 € ISSN 1318-0576 Leto XVIII 55 4. 6. 2008

DRŽAVNI ZBOR

2296. Kazenski zakonik (KZ-1) Sistem zakonitih kazenskih sankcij 3. člen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije (1) Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne sankcije in izdajam varnostni ukrepi. (2) Za kaznivo dejanje je v zakonu vedno predpisana kazen, ki se izreče storilki oziroma storilcu (v nadaljnjem bese- U K A Z dilu: storilec) v sorazmerju s težo dejanja in njegovo krivdo. Ob o razglasitvi Kazenskega zakonika (KZ-1) pogojih, določenih v splošnem delu tega zakonika, se storilcu smejo izreči namesto kazni opozorilne sankcije in poleg kazni Razglašam Kazenski zakonik (KZ-1), ki ga je sprejel ali opozorilne sankcije še varnostni ukrepi. Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. maja 2008. (3) Ob pogojih, določenih s tem zakonikom, se proti storilcu zaradi storjenega kaznivega dejanja izrečeta tudi odvzem Št. 003-02-4/2008-22 premoženjske koristi in objava sodbe. Ljubljana, dne 28. maja 2008 (4) Kadar predpisi določajo, naj se zaradi same obsodbe za kaznivo dejanje obsojenki oziroma obsojencu (v nadaljnjem dr. Danilo Türk l.r. besedilu: obsojenec) poleg izrečenih kazenskih sankcij od- Predsednik vzamejo ali omejijo kakšne pravice, velja tudi za take pravne Republike Slovenije posledice prepoved iz prejšnjega člena.

Drugo poglavje K A Z E N S K I Z A K O N I K VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA (KZ-1) 1. Osebna veljavnost

SPLOŠNI DEL Enaka veljavnost kazenskega zakona 4. člen Prvo poglavje (1) Če v tem zakoniku ni izjemoma drugače določeno, TEMELJNE DOLOČBE velja kazenski zakonik enako za vse polnoletne osebe, ne glede na to, ali so državljanke oziroma državljani (v nadaljnjem Uveljavljanje kazenske odgovornosti besedilu: državljan) Republike Slovenije ali tujke oziroma tujci (v nadaljnjem besedilu: tujec). 1. člen (2) Kazenskopravna določba, ki se izjemoma nanaša le (1) Kazenska odgovornost v Republiki Sloveniji se sme na državljane Republike Slovenije, se ne uporabi za državljane uveljavljati ob spoštovanju ustavno zagotovljenih človekovih drugih držav članic Evropske unije in druge tujce. pravic in temeljnih svoboščin v demokratični ureditvi ter na (3) Če kazenskopravna določba izjemoma velja samo za načelih pravne države. tujce, je v njej tudi lahko določeno, kdaj se državljani drugih (2) Po tem zakoniku se kazenska odgovornost uveljavi držav članic Evropske unije ne štejejo za tujce. s kaznovanjem polnoletnih oseb zaradi storjenih kaznivih dejanj na podlagi ugotovljene krivde. Posebna osebna veljavnost

Ni kaznivega dejanja in kazni brez zakona 5. člen (1) Če je v zakonu določeno, da se za kaznivo dejanje 2. člen kaznujejo le osebe s posebnimi lastnostmi, pravicami ali polo- Nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga kazenska žajem, velja kazenski zakon enako za vse te osebe. sankcija za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, (2) Posebni kazenski zakoni določajo kazensko odgovor- še preden je bilo storjeno, in za katero ni bila z zakonom prednost mladoletnic oziroma mladoletnikov (v nadaljnjem besedilu: pisana kazen ali druga kazenska sankcija. mladoletnik) in pravnih oseb.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5866 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(3) V posebnem zakonu, ki določa kazensko odgovornost (3) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za vsa- mladoletnikov, je lahko tudi določeno, da se osebam, ki so bile kogar, ki stori kaznivo dejanje na domačem civilnem letalu med ob storitvi kaznivega dejanja že polnoletne, vendar še niso bile poletom ali na državnem letalu, ne glede na to, kje je bilo letalo stare enaindvajset let (mlajše polnoletnice oziroma mlajši pol- ob storitvi dejanja. noletniki), smejo namesto kazni glede na njihovo osebnostno razvitost izreči kazenske sankcije za mladoletnike. Veljavnost kazenskega zakonika Republike Slovenije za nekatera kazniva dejanja, storjena v tujini Izključitev osebne veljavnosti 11. člen 6. člen Kazenski zakon Republike Slovenije velja za vsakogar, (1) Kazenski zakon se ne uporabi za dejanja oseb, katerih ki stori v tujini kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določ- – kaznivo dejanje iz 243. člena tega zakonika ali kakšno bah ustave ali pravilih mednarodnega prava. drugo kaznivo dejanje, ki se po mednarodni pogodbi mora (2) Kadar je v zakonu določeno, da se storilec preganja preganjati v vseh državah podpisnicah, ne glede na to, kje je za kaznivo dejanje na predlog ali na zasebno tožbo, se taka storjeno, ter določba ne uporabi proti osebi, zoper katero oškodovanka ozi- – kazniva dejanja iz 108. člena in 348. do 360. člena tega roma oškodovanec (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec) ni dal zakonika. predloga ali ni vložil zasebne tožbe ali jo je umaknil. Veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije 2. Časovna veljavnost za državljana Republike Slovenije, ki stori kaznivo dejanje v tujini Uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona 12. člen 7. člen Kazenski zakon Republike Slovenije velja za državljana (1) Za storilca kaznivega dejanja se uporablja zakon, ki je Republike Slovenije, tudi če stori v tujini kakšno drugo kaznivo veljal ob storitvi kaznivega dejanja. dejanje poleg kaznivih dejanj, naštetih v prejšnjem členu. (2) Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporablja zakon, ki je milejši za storil- Veljavnost kazenskega zakona Republike Slovenije ca. za tujca, ki stori kaznivo dejanje v tujini (3) Prvi in drugi odstavek tega člena se uporabita tudi v zvezi s časovno veljavnostjo predpisov, na katere se sklicuje 13. člen kazenski zakon. Če je zaradi spremembe takega predpisa (1) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za tuj- kaznivo dejanje ne le drugače določeno, ampak pomeni drugo ca, ki stori zunaj Republike Slovenije, proti njej ali njenemu protipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, državljanu kaznivo dejanje, čeprav to niso kazniva dejanja iz ki se uporabi kot milejši za storilca, ker se njegovo dejanje ne 11. člena tega zakonika. določa kot kaznivo dejanje. (2) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za tujca, ki stori proti tuji državi ali proti tujcu v tujini kaznivo dejanje, Časovno omejeni zakoni če se zaloti na ozemlju Republike Slovenije, pa se ne izroči tuji državi. V takem primeru sodišče ne sme izreči hujše kazni od 8. člen tiste, ki je predpisana z zakonom države, v kateri je bilo kaznivo Kazenski zakon ali drug predpis, na katerega se kazenski dejanje storjeno. zakon sklicuje, ki naj bi veljal le za določen čas, se sme uporabiti, če ni drugače določeno, tudi po poteku tega časa, če je Posebni pogoji za pregon bilo kaznivo dejanje storjeno, ko je kazenski zakon ali predpis še veljal. 14. člen (1) Če se je v primerih iz 10. člena in prve alineje 11. člena Sočasna veljavnost splošnega dela tega zakonika tega zakonika kazenski postopek začel ali se je končal v tujini, in drugih kazenskih zakonov se storilec preganja v Republiki Sloveniji z dovoljenjem mini- strice oziroma ministra (v nadaljnjem besedilu: minister) za 9. člen pravosodje z opozorilom, pod kakšnimi pogoji se s pregonom (1) Določbe splošnega dela tega zakonika se uporabljajo ne krši prepoved ponovnega sojenja v isti zadevi. tudi za kazniva dejanja, določena z drugimi zakoni ali ratificira- (2) V primerih iz 12. in 13. člena tega zakonika se storilec nimi in objavljenimi mednarodnimi pogodbami ali akti Evropske ne preganja: unije, razen če s temi akti ni določeno drugače. 1) če je kazen, za katero je bil v tujini obsojen, popolnoma (2) Če zakoni, ki določajo kazensko odgovornost za mla- prestal ali je bilo skladno z mednarodno pogodbo določeno, da doletnike, pravne osebe ali druge posebne vrste storilcev ali bo v tujini izrečeno kazen prestal v Republiki Sloveniji; dejanj (posebni kazenski zakoni), v splošnih določbah omenjajo 2) če je bil v tujini s pravnomočno sodbo oproščen ali mu sočasno uporabo splošnega dela tega zakonika, se uporabi je bila kazen odpuščena ali je izvršitev kazni zastarala; zadnji veljavni zakonik. 3) če se kaznivo dejanje po tujem zakonu preganja na zahtevo oškodovanca, taka zahteva pa ni bila vložena oziroma 3. Krajevna veljavnost je bila umaknjena. (3) V primerih iz 12. in 13. člena tega zakonika se storilec Veljavnost kazenskega zakonika Republike Slovenije preganja samo, če je dejanje kaznivo tudi po zakonu države, za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na njenem ozemlju v kateri je bilo storjeno. (4) Če v primeru iz 12. člena tega zakonika dejanje po 10. člen zakonu države, v kateri je bilo storjeno, ni kaznivo, je pa to (1) Kazenski zakon Republike Slovenije velja za vsako- dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji ali njenemu državlja- gar, ki stori kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije. nu, se sme storilec preganjati samo z dovoljenjem ministra za (2) Kazenski zakon Republike Slovenije velja tudi za vsa- pravosodje. kogar, ki stori kaznivo dejanje na domači ladji, ne glede na to, (5) V vseh drugih primerih razen primerov iz druge alineje kje je bila ladja ob storitvi dejanja. 11. člena in četrtega odstavka tega člena tega zakonika, ko je

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5867 dejanje storjeno v tujini, pa v državi, v kateri je bilo storjeno, (2) Storilec kaznivega dejanja je tudi vsak, ki skupaj z dru- ni kaznivo, se storilec sme preganjati z dovoljenjem ministra gim stori kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi za pravosodje, če je dejanje takrat, ko je bilo storjeno, veljalo ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi (sostorilka oziro- za kaznivo dejanje po splošnih pravnih načelih, ki jih priznava ma sostorilec (v nadaljnjem besedilu: sostorilec)). mednarodna skupnost. (6) V primeru iz 10. člena tega zakonika se sme ob pogo- Omejitve kazenske odgovornosti jih, določenih z zakonom, pregon tujca odstopiti tuji državi. glede na starost storilcev

Vštevanje odvzete prostosti v tujini 21. člen Kdor je storil protipravno dejanje, ko še ni bil star štirinajst 15. člen let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja. V tujini odrejeni pripor in vsak odvzem prostosti med izročitvenim postopkom se vštejeta v kazen iz obsodbe pred Silobran domačim sodiščem, enako pa se vanjo všteje tudi že prestana kazen iz sodbe tujega sodišča, če se zanjo izve pozneje. Če 22. člen kazni nista iste vrste, sodišče presodi, kako naj se prišteje. Če (1) Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni kaznivo dejanje. je prestal obsojenec skupaj več kazni, kot mu jih je bilo izreče- (2) Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da stori- nih v obsodbi pred domačim sodiščem, se v presežku šteje za lec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven neupravičeno obsojenega. napad. (3) Storilec, ki je prekoračil meje silobrana, se sme kaznovati mileje; če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti Tretje poglavje ali prestrašenosti, povzročene z napadom, se mu sme kazen SPLOŠNE DOLOČBE O KAZNIVEM DEJANJU tudi odpustiti.

1. Kaznivo dejanje in storilec Prisiljenost

Kaznivo dejanje 23. člen Dejanje, ki je bilo storjeno pod vplivom sile, ki se ji storilec 16. člen ni mogel upreti, ni kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje je človekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kazni- 2. Krivda in kaznivost storilcev vo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca. Krivda

Način storitve kaznivega dejanja 24. člen (1) Kazenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sod- 17. člen bo sodišča, s katero se ji očita, da je kriva za storitev ali opu- (1) Kaznivo dejanje je lahko storjeno s storitvijo ali opustitev, ki jo zakon določa kot kaznivo dejanje, in ji zaradi tega stitvijo. izreče zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. (2) Kaznivo dejanje je lahko storjeno z opustitvijo samo, (2) Kriv je storilec, ki je storil kaznivo dejanje z naklepom če je storilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti. ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in (3) Z opustitvijo je lahko storjeno tudi kaznivo dejanje, ki mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom. ga zakon ne določa kot opustitveno kaznivo dejanje, če storilec ne prepreči prepovedane posledice. V takem primeru se stori- Naklep lec kaznuje za opustitev samo, če je moral preprečiti nastanek prepovedane posledice in če je opustitev za nastanek take 25. člen posledice enakega pomena kot storitev. Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti ali če se je zave- Čas storitve kaznivega dejanja dal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica nastane. 18. člen Kaznivo dejanje je storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi Malomarnost moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. 26. člen Kraj storitve kaznivega dejanja (1) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliščinah in 19. člen osebnih lastnostih mora in je zmožen kaj storiti ali opustiti. (1) Kaznivo dejanje je storjeno na kraju, na katerem je (2) Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, na katerem malomarnosti, kadar lahko storilec pričakuje prepovedano po- je nastala prepovedana posledica. sledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker (2) Za poskus kaznivega dejanja se šteje, da je bilo storje- je iz lahkomiselnosti pravočasno ne odvrne. no na kraju, na katerem je storilec delal, kakor tudi na kraju, na (3) Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, če stori- katerem naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala lec kljub potrebni pazljivosti povzroči prepovedano posledico, prepovedana posledica. ki je ni bilo mogoče pričakovati in tudi ne predvideti njenega odvračanja. Storilec in sostorilec Kaznivost malomarnosti 20. člen (1) Storilec kaznivega dejanja je vsak, ki ga stori oseb- 27. člen no ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni (1) Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se sto- storilec). rilec kaznuje samo, če zakon tako določa.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5868 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(2) Nobene določbe kazenskega zakona ni mogoče upo- (2) Kdor stori kaznivo dejanje v skrajni sili pod pogoji iz rabiti tako, da storilec, ki stori kaznivo dejanje iz malomarnosti, prvega odstavka tega člena zaradi odvračanja nevarnosti za ne bi bil kaznovan mileje kot za storitev enakega dejanja druge pravno priznane vrednote, se ne kaznuje, če je s kazni- z naklepom. vim dejanjem prizadejano zlo manjše od zla, ki je grozilo. (3) Sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz (3) Če je v primerih iz prvega ali drugega odstavka tega malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca člena storilec sam povzročil nevarnost, toda iz malomarnosti, toliko prizadevajo, da izrek kazni v takem primeru očitno ne bi ali je prekoračil meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, če bil upravičen. pa je prekoračil meje skrajne sile v posebno olajševalnih oko- liščinah, se mu sme kazen odpustiti. Odgovornost za hujšo posledico Meje kaznivosti 28. člen Če je iz kaznivega dejanja nastala hujša posledica, za 33. člen katero predpisuje zakon hujšo kazen, se sme ta kazen izreči, (1) Če je v zakonu določeno, da dejanje, ki ima znake če je storilec glede na to posledico ravnal malomarno. kaznivega dejanja, zaradi posebnih okoliščin, razmerij ali lastnosti storilca ni kaznivo, se storilec zaradi takega kaznivega Neprištevnost dejanja ne preganja. 29. člen (2) Če zaradi izključitve kaznivosti po prvem odstavku tega člena storilec ni kazensko odgovoren, to ni ovira, da se za (1) Kdor ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven, ni storjeno protipravno dejanje zoper njega ne uveljavi drugačna kriv. pravna odgovornost. (2) Ni prišteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti 3. Poskus kaznivega dejanja v oblasti svojega ravnanja zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti. Poskus (3) Storilec kaznivega dejanja, čigar zmožnost razumeti pomen svojega dejanja ali zmožnost imeti v oblasti svoje 34. člen ravnanje je bila bistveno zmanjšana zaradi kakšnega stanja (1) Kdor je naklepno kaznivo dejanje začel, pa ga ni iz prejšnjega odstavka ali zaradi kakšne druge trajne in hude dokončal, se kaznuje za poskus, če je to kaznivo dejanje, za duševne motenosti, se sme mileje kaznovati. katero se smejo po zakonu izreči tri leta zapora ali hujša kazen; (4) Kriv je storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo za poskus drugih kaznivih dejanj pa samo, če zakon izrecno alkohola, drog ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če predpisuje, da je kazniv tudi poskus. je bila pred tem za kaznivo dejanje ugotovljena njegova krivda, (2) Storilec se kaznuje za poskus v mejah kazni, predpi- ki jo zakon določa za to dejanje. sane za kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje. Dejanska zmota Neprimeren poskus 30. člen 35. člen (1) Kdor v dejanski zmoti stori dejanje, ki ga zakon določa kot naklepno kaznivo dejanje, ni kriv. Storilcu, ki poskuša storiti kaznivo dejanje z neprimernim (2) Kaznivo dejanje je storjeno v dejanski zmoti, če se sredstvom ali proti neprimernemu predmetu, se sme odpustiti storilec ob storitvi ni zavedal okoliščin, ki jih zakon določa kot kazen. znake kaznivega dejanja, ali je zmotno mislil, da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo. Prostovoljni odstop (3) Za kaznivo dejanje, ki se stori iz malomarnosti, krivda 36. člen storilca ne more biti izključena, če je bil v zmoti glede okoli- ščin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel (1) Storilcu, ki je poskušal storiti kaznivo dejanje, pa je zavedati. prostovoljno odstopil od njegove storitve, se sme odpustiti kazen. Pravna zmota (2) Če storilec prostovoljno odstopi od storitve kaznivega dejanja, se kaznuje za tista dejanja, ki pomenijo kakšno drugo 31. člen samostojno kaznivo dejanje. (1) Storilec kaznivega dejanja, ki iz upravičenih razlogov ni vedel, da je to dejanje v nasprotju s pravom, ni kriv. 4. Udeležba pri kaznivem dejanju (2) Ni upravičenih razlogov iz prvega odstavka tega člena, če storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko Napeljevanje seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj 37. člen poznati posebna pravna pravila. (1) Kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo (3) Če je storilec storil kaznivo dejanje v pravni zmoti, ki dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga storil sam. bi se ji lahko izognil, se sme kaznovati mileje. (2) Kdor drugega naklepoma napeljuje k storitvi kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči tri leta zapora ali Skrajna sila hujša kazen, se kaznuje kakor za poskus kaznivega dejanja, tudi če ni bilo poskusa storitve dejanja. 32. člen (1) Kdor stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, Pomoč zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno ne- zakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost, osebno 38. člen svobodo ali premoženje, nujno za preživetje, ni kriv, če take (1) Kdor naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem ka- nevarnosti ni bilo mogoče odvrniti drugače, storilec pa se ji tudi znivem dejanju, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil, sme pa ni bil dolžan izpostavljati. se kaznovati tudi mileje.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5869

(2) Kot pomoč pri storitvi kaznivega dejanja se šteje Četrto poglavje zlasti: če da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj KAZNI stori kaznivo dejanje, če mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za storitev, če vnaprej obljubi, da bo prikril 1. Vrste kazni in pogoji za njihovo izrekanje kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledi kaznivega dejanja, predmete, nastale Vrste kazni s kaznivim dejanjem ali premoženjsko korist, pridobljeno 43. člen s kaznivim dejanjem. Za kazniva dejanja se smejo krivim storilcem izreči te kazni: Kaznovanje napeljevalca in pomagača za poskus – zapor; – denarna kazen; 39. člen – prepoved vožnje motornega vozila. Če ostane kaznivo dejanje pri poskusu, se napeljevalka oziroma napeljevalec (v nadaljnjem besedilu: napeljevalec) in Glavne in stranske kazni pomagačka oziroma pomagač (v nadaljnjem besedilu: poma- gač) kaznujeta kakor za poskus. 44. člen (1) Zapor se sme izreči samo kot glavna kazen. Meje kaznivosti udeležencev (2) Denarna kazen se sme izreči kot glavna in tudi kot stranska kazen. 40. člen (3) Prepoved vožnje motornega vozila se sme izreči samo kot stranska kazen ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni (1) Storilec, napeljevalec in pomagač se kaznujejo za obsodbi. kazniva dejanja v mejah naklepa. (4) Poleg glavne kazni se sme izreči ena ali obe stranski (2) Napeljevalcu ali pomagaču se sme odpustiti kazen, če kazni. je prostovoljno preprečil kaznivo dejanje. (3) Osebna razmerja, lastnosti in okoliščine, zaradi katerih Zakonitost pri izrekanju kazni zakon izključuje krivdo ali kaznivost ali dopušča odpustitev, zmanjšanje ali povečanje kazni, se smejo upoštevati samo pri 45. člen tistem storilcu ali udeleženki oziroma udeležencu (v nadaljnjem (1) Storilcu kaznivega dejanja se izreče kazen, ki je pred- besedilu: udeleženec), pri katerem so taka razmerja, lastnosti pisana za storjeno kaznivo dejanje; milejša ali strožja kazen in okoliščine ugotovljene. od predpisane se sme izreči le ob pogojih, ki jih določa ta zakonik. Odgovornost članov in vodij hudodelske združbe (2) Za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, se sme izreči denarna kazen kot stranska kazen tudi, kadar ni 41. člen predpisana z zakonom ali kadar je z zakonom predpisano, da (1) Za naklepno kaznivo dejanje s predpisano kaznijo več bo storilec kaznovan z zaporom ali denarno kaznijo, sodišče kot tri leta zapora se v zakonu sme predpisati hujša kazen, če pa izreče kot glavno kazen zapor. je bilo kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi. (2) S hujšo kaznijo po prvem odstavku tega člena se Zapor kaznuje članica oziroma član (v nadaljnjem besedilu: član) 46. člen združbe najmanj treh oseb, če stori kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe v povezavi z najmanj (1) Zapor ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. od tridesetih let. (3) V primeru iz drugega odstavka tega člena se enako (2) Za kazniva dejanja genocida, hudodelstva zoper člo- večnost, vojnega hudodelstva in agresijo ter pod pogoji iz kot storilec kaznuje tudi vodja združbe, ki je vodil izvedbo hu- 1. točke drugega odstavka 53. člena tega zakonika za dve dodelskega načrta ali razpolagal s protipravno premoženjsko ali več kaznivih dejanj po petem odstavku 108. člena, po koristjo te združbe ob storitvi kaznivega dejanja, izhajajočega 116. členu, po 352. členu, po drugem odstavku 360. člena, po iz tega hudodelskega načrta, ne glede na to, ali je pri njegovi četrtem odstavku 371. člena in po tretjem odstavku 373. člena, izvedbi neposredno sodeloval kot storilec ali udeleženec po 20. se sme izreči kazen dosmrtnega zapora. ali 37. in 38. členu tega zakonika. (3) Pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora do tridesetih let, je najnižja kazen petnajst let 5. Kaznivost pravnih oseb zapora. (4) Kazen zapora do dveh let se predpiše brez najnižje mere te kazni. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja (5) Zapor se izreka za cela leta in cele mesece, do šestih mesecev pa tudi na cele dni. 42. člen (1) Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno ose- Denarna kazen bo za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe in je v zakonu, ki ureja odgovornost 47. člen pravnih oseb za kazniva dejanja navedeno, da je pravna oseba (1) Denarna kazen se izreka v dnevnih zneskih in lahko zanj odgovorna. znaša najmanj trideset, največ pa tristo šestdeset dnevnih zne- (2) Kazenska odgovornost pravnih oseb ne izključuje od- skov, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti pa največ govornosti fizičnih oseb kot storilcev, napeljevalcev ali poma- tisoč petsto dnevnih zneskov. gačev pri istem kaznivem dejanju. (2) Število dnevnih zneskov denarne kazni določi so- (3) Zakon, ki ureja odgovornost pravnih oseb za kazniva dišče z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni. Višino dejanja, določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, dnevnega zneska določi sodišče tako, da upošteva višino kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne storilčevega dnevnega zaslužka glede na uradne podatke posledice obsodbe za pravne osebe. davčnega organa in njegove družinske obveznosti. Pri določa-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5870 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije nju višine zneska se sodišče opre na podatke, ki ob izrekanju 2) če so za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisana kazni niso stari več kot šest mesecev. tri ali več let zapora, jo sme omiliti do enega leta zapora; (3) Če sodišče podatkov o storilčevem dnevnem zaslužku 3) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisano po prejšnjem odstavku ne more dobiti, se kot dnevni znesek eno leto zapora, jo sme omiliti do treh mesecev zapora; denarne kazni vzame tridesetina zadnje uradno objavljene 4) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpi- povprečne mesečne neto plače za zaposleno osebo v Repu- sano manj kot eno leto zapora, jo sme omiliti do petnajst dni bliki Sloveniji. zapora; (4) V sodbi določi sodišče rok za plačilo denarne kazni. Ta 5) če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora in rok ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od treh me- pri tem ni določena najnižja kazen, sme namesto zapora izreči secev, vendar pa sme sodišče v upravičenih primerih dovoliti, denarno kazen; da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer 6) če je denarna kazen izrečena kot glavna kazen, se sme rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. omiliti do petnajst dnevnih zneskov.

Prepoved vožnje motornega vozila Odpustitev kazni

48. člen 52. člen (1) Storilcu kaznivega dejanja, ki je storil kaznivo dejanje (1) Sodišče sme storilcu kaznivega dejanja odpustiti ka- kot voznica oziroma voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) mo- zen, kadar to zakon posebej določa. tornega vozila, sme sodišče izreči prepoved vožnje motornega (2) Kadar ima sodišče pravico storilcu kaznivega dejanja vozila določene vrste ali kategorije. odpustiti kazen, mu jo sme omiliti brez omejitev, ki so predpi- (2) Sodišče določi čas trajanja kazni iz prejšnjega odstav- sane za omilitev kazni. ka, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od dveh let, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe. Čas, prestan Stek kaznivih dejanj v zaporu oziroma v zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja te kazni. 53. člen (3) Če je kazen iz prvega odstavka tega člena izrečena (1) Če je storilec z enim dejanjem ali več dejanji storil dve osebi, ki ima tuje dovoljenje za vožnjo motornega vozila, vklju- ali več kaznivih dejanj, za katera se mu hkrati sodi, določi sodi- čuje ta kazen prepoved uporabe tega dovoljenja na ozemlju šče najprej kazen za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato Republike Slovenije. pa izreče za vsa ta kazniva dejanja enotno kazen. (2) Enotno kazen izreče sodišče po naslednjih pravilih: 2. Odmera kazni 1) če je za dve ali več kaznivih dejanj iz drugega odstavka 46. člena tega zakonika v steku določilo kazen zapora tridese- Splošna pravila za odmero kazni tih let, izreče enotno kazen dosmrtnega zapora; 2) če je za kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, 49. člen mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene (1) Storilcu kaznivega dejanja odmeri sodišče kazen kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne v mejah, ki so z zakonom predpisane za to dejanje glede na preseči dvajsetih let zapora; težo storjenega dejanja in storilčevo krivdo. 3) če so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni (2) Pri tem upošteva sodišče vse okoliščine, ki vplivajo na zapora do treh let, enotna kazen ne sme biti večja od osmih to, ali naj bo kazen manjša ali večja (olajševalne in obteževalne let zapora; okoliščine), zlasti pa: stopnjo storilčeve kazenske odgovornosti, 4) če je za kazniva dejanja v steku določilo le denar- nagibe, iz katerih je dejanje storil, stopnjo ogrožanja ali kršitve ne kazni, zviša najvišjo določeno denarno kazen, ki pa ne zavarovane pravne vrednote, okoliščine, v katerih je bilo deja- sme preseči seštevka določenih denarnih kazni in ne tristo nje storjeno, prejšnje življenje storilca, njegove osebne in pre- šestdeset dnevnih zneskov oziroma 15.000,00 eurov, če je moženjske razmere, njegovo obnašanje po storjenem dejanju, bilo eno ali več kaznivih dejanj storjenih iz koristoljubnosti, zlasti, ali je poravnal škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, pa ne sme presegati tisoč petsto dnevnih zneskov oziroma in druge okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost. 50.000,00 eurov; (3) Pri odmeri kazni storilcu, ki je storil kaznivo dejanje, 5) če je za nekatera kazniva dejanja v steku določilo ka- potem ko je že bil pravnomočno obsojen ali pa je kazen prestal zen zapora, za druga kazniva dejanja pa denarne kazni, izreče oziroma je zastarala ali pa mu je bila odpuščena (povratek), eno kazen zapora in eno denarno kazen po 2., 3. in 4. točki sodišče upošteva zlasti, ali je bilo prejšnje dejanje iste vrste kot tega odstavka; novo, ali sta bili obe dejanji storjeni iz enakih nagibov, in koliko 6) če je za kazniva dejanja v steku določilo več istovrstnih časa je poteklo od prejšnje obsodbe oziroma od prestane, stranskih kazni, izreče enotno stransko kazen tako, da ne sme odpuščene ali zastarane kazni. doseči njihovega seštevka in ne preseči najvišje splošne meje kazni. Omilitev kazni (3) Če je sodišče za kazniva dejanja v steku določilo za najmanj tri kazniva dejanja kazen nad deset let zapora, sme 50. člen izreči kazen tridesetih let zapora. Sodišče sme storilcu odmeriti kazen pod mejo, ki je pred- (4) Stransko kazen izreče sodišče, čeprav je bila določe- pisana z zakonom, ali pa uporabiti milejšo vrsto kazni: na le za eno samo kaznivo dejanje v steku; če pa je določilo – če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati; več denarnih kazni, izreče eno samo denarno kazen po 4. točki – če ugotovi posebne olajševalne okoliščine, ki utemelju- drugega odstavka tega člena. jejo izrek omiljene kazni. Nadaljevano kaznivo dejanje Meje omilitve kazni zapora 54. člen 51. člen (1) Kdor iz koristoljubnosti ali oškodovalnih nagibov isto- Kadar so dani pogoji za omilitev kazni iz prejšnjega člena, časno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali več istih jo sodišče omili v teh mejah: ali istovrstnih premoženjskih kaznivih dejanj, ki glede na kraj, 1) če je za kaznivo dejanje kot najnižja kazen predpisanih način ali druge enake okoliščine pomenijo enotno dejavnost, petnajst let zapora, jo sme omiliti do deset let zapora; stori nadaljevano kaznivo dejanje.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5871

(2) Za nadaljevano kaznivo dejanje se ne uporabijo do- (3) V pogojni obsodbi lahko sodišče določi, da bo določe- ločbe o steku iz prejšnjega člena tega zakonika, temveč se na kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj določi ena kazen v me- premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, jah kazni, predpisane za najhujše kaznivo dejanje, pri čemer ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne se poleg glavne kazni zapora obvezno določi tudi stranska izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obve- denarna kazen. znosti. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi sodišče v mejah (3) Storilcu, ki si z dejavnostjo po prvem odstavku tega preizkusne dobe. člena skupaj pridobi večjo ali veliko premoženjsko korist ali (4) Varnostni ukrepi, izrečeni ob pogojni obsodbi, se iz- povzroči večjo ali veliko premoženjsko škodo, zaradi katere vršijo. je za kaznivo dejanje predpisana hujša kazen, se po drugem odstavku tega člena določi ta hujša kazen, če mu je šlo za to, Izrek pogojne obsodbe da si z istočasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroči tako škodo. 58. člen (1) Pogojna obsodba se sme izreči, če je sodišče storilcu Odmera kazni obsojencu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. (2) Pogojna obsodba se ne sme izreči za kazniva dejanja, 55. člen za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let. (1) Če sodi sodišče obsojenca zaradi kaznivega deja- (3) Sodišče izreče pogojno obsodbo, če glede na oseb- nja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po prejšnji nost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje obsodbi, ali zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil med pre- po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske odgovor- stajanjem zapora, izreče za vsa kazniva dejanja enotno kazen nosti in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, po 53. členu; pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal določena. Kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, se kaznivih dejanj. mu všteje v izrečeno kazen zapora. (4) Če sodišče v pogojni obsodbi določi stranske kazni, (2) Za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem sme izreči, da se vse ali posamezne stranske kazni izvršijo. zapora, izreče sodišče storilcu kazen ne glede na prej izrečene kazni, če bi bil neprestani del prej izrečene kazni pri uporabi Preklic pogojne obsodbe določb 53. člena nesorazmerno majhen. zaradi novega kaznivega dejanja (3) Obsojenec, ki je storil v zaporu med prestajanjem kazni zapora kaznivo dejanje, za katero predpisuje 59. člen zakon denarno kazen ali zapor do enega leta, se kaznuje (1) Sodišče prekliče pogojno obsodbo, če stori obsojenec disciplinsko. v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali daljšo kazen. Vštevanje pripora in prejšnje kazni (2) Če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več 56. člen kaznivih dejanj, za katera je sodišče določilo kazen zapora manj kot dve leti ali denarno kazen, odloči sodišče, ali bo (1) Čas, prestan v priporu, ter kakršen koli odvzem pro- preklicalo pogojno obsodbo, ko presodi vse okoliščine, ki se stosti v zvezi s kaznivim dejanjem, se všteva v izrečeno kazen nanašajo na storjena kazniva dejanja in storilca, zlasti pa na zapora in denarno kazen. (2) Če je uveden kazenski postopek za več kaznivih de- sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen in nagibe, janj in pripor ni odrejen za vsako od njih, se čas, prestan iz katerih so bila storjena. Pri tem je vezano na prepoved, da v priporu, všteva v izrečeno kazen zapora in denarno kazen za ne sme izreči pogojne obsodbe, če je treba storilcu za kazniva kaznivo dejanje, za katero je obdolženka oziroma obdolženec dejanja, ugotovljena v pogojni obsodbi, in za nova kazniva (v nadaljnjem besedilu: obdolženec) obsojen. dejanja izreči kazen več kot dveh let zapora (prvi odstavek (3) Zapor, denarna kazen ali kakšna druga sankcija, ki prejšnjega člena). jo je obsojenec prestal oziroma plačal za prekršek, ter kazen (3) Če sodišče prekliče pogojno obsodbo, izreče po ali disciplinski odvzem prostosti, ki ga je prestal zaradi kršitve 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in novo vojaške discipline, se mu všteje v kazen, izrečeno za kaznivo kaznivo dejanje; pri tem upošteva, da je kazen iz preklicane dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška oziroma pogojne obsodbe že določena. kršitve vojaške discipline. (4) Če sodišče ne prekliče pogojne obsodbe, sme za (4) Dan pripora, dan odvzema prostosti, dan zapora in novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo ali kazen. Če dva dnevna zneska denarne kazni so pri vsakem vštevanju spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno izenačeni. obsodbo, določi po 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje in določi novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let Peto poglavje in se šteje od pravnomočnosti nove sodbe. Obsojencu, ki mu OPOZORILNE SANKCIJE je za novo kaznivo dejanje izrečen zapor, se čas prestajanja te kazni ne šteje v preizkusno dobo, določeno s pogojno obsodbo 1. Pogojna obsodba za prejšnje kaznivo dejanje.

Splošne določbe o pogojni obsodbi Preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja 57. člen (1) Sodišče sme ob pogojih, ki so določeni s tem za- 60. člen konikom, izreči storilcu kaznivega dejanja pogojno obsodbo (1) Sodišče prekliče pogojno obsodbo, če po njenem izre- namesto kazni. ku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil (2) S pogojno obsodbo določi sodišče storilcu kaznivega pogojno obsojen, in če sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno dejanja kazen, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v času, ki obsodbo, če bi se vedelo za to dejanje. V takem primeru ravna ga določi sodišče in ne sme biti manj kot eno leto in ne več po tretjem odstavku prejšnjega člena. kot pet let (preizkusna doba), ne bo storil novega kaznivega (2) Če sodišče ne prekliče pogojne obsodbe, ravna po dejanja. četrtem odstavku prejšnjega člena.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5872 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve 3) usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustre- naloženih obveznosti za obsojenčevemu zdravju, sposobnostim in nagnjenju; 4) poraba dohodkov v skladu s preživninskimi dol 61. člen žnostmi; Če je bilo s pogojno obsodbo obsojencu naloženo, da 5) prepoved druženja z nekaterimi osebami; izpolni kakšno obveznost iz tretjega odstavka 57. člena tega 6) prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi oseb; zakonika, pa je ni izpolnil v roku, ki mu je bil določen v sodbi, 7) prepoved dostopa na posamezne kraje. sme sodišče v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolni- (4) Med preizkusno dobo sme sodišče spremeniti ali od- tev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, praviti navodila po uradni dolžnosti, na predlog svetovalke ki je bila določena v pogojni obsodbi. Če spozna, da obsojenec oziroma svetovalca (v nadaljnjem besedilu: svetovalec) ali ob- iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti, sojenca. mu sodišče lahko odpusti njeno izpolnitev ali pa jo nadomesti z drugo ustrezno obveznostjo, določeno v zakonu. Dejavnost svetovalca 66. člen Roki za preklic pogojne obsodbe (1) Varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ga določi 62. člen sodišče. (1) Pogojna obsodba se sme preklicati v preizkusni dobi. (2) Svetovalec pomaga obsojencu in nadzira izpolnjeva- Če stori obsojenec v tem času kaznivo dejanje, ki ima za po- nje navodil, ki jih je sodišče izreklo obsojencu. Pri tem mora sledico preklic pogojne obsodbe, pa se to s sodbo ugotovi šele svetovalec: po poteku preizkusne dobe, se sme pogojna obsodba preklicati 1) s pomočjo in nadzorstvom ter praktičnimi napotki in najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe. nasveti za uresničevanje navodil sodišča prispevati k temu, (2) Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti da obsojenec v prihodnje ne bo storil novega kaznivega iz tretjega odstavka 57. člena tega zakonika, sme sodišče dejanja; najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe preklicati 2) opravljati dolžnost iz prejšnje točke in vzdrževati stike pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni z obsojencem obzirno ter tako, da ne bo obsojenec zaradi tega obsodbi. izpostavljen neprijetnostim, 3) občasno poročati sodišču o opravljanju varstvenega nadzorstva, predlagati spremembo ali odpravo navodil ter usta- 2. Pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom vitev nadzorstva. Varstveno nadzorstvo Posledice neizpolnjevanja navodil 63. člen 67. člen (1) Ob pogojih, določenih v tem zakoniku, sme sodišče Če obsojenec med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil določiti, da bo storilec, ki mu je bila izrečena pogojna obsodba, ali se izmika stikom s svetovalcem, ga sme sodišče posvariti, za določen čas med preizkusno dobo pod varstvenim nadzor- spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo v mejah stvom. določene preizkusne dobe ali preklicati pogojno obsodbo. (2) Varstveno nadzorstvo vključuje z zakonom določeno pomoč, nadzor ali varstvo. 3. Sodni opomin Pogoji za izrek varstvenega nadzorstva Pogoji za izrek sodnega opomina 64. člen 68. člen (1) Sodišče izreče ukrep varstvenega nadzorstva, če spo- (1) Sodni opomin se sme izreči za kazniva dejanja, za zna, da je storilcu med preizkusno dobo potrebna kakšna oblika katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, takega nadzorstva (drugi odstavek prejšnjega člena). Ta ukrep če so storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo izreče sodišče za določen čas v mejah preizkusne dobe, dolo- posebno lahka. čene s pogojno obsodbo. (2) Za določena kazniva dejanja se sme izreči sodni opo- (2) Če sodišče ugotovi, da varstveno nadzorstvo ni več min ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi kadar je zanje predpi- potrebno, sme izvedbo tega ukrepa ustaviti še pred potekom san zapor do treh let. preizkusne dobe. (3) Sodni opomin sme sodišče izreči za več kaznivih dejanj, storjenih v steku, če so za vsako od teh dejanj dani pogoji Izbira navodil iz prvega ali drugega odstavka tega člena. (4) Pri odločanju, ali naj izreče sodni opomin, upošteva 65. člen sodišče osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo (1) Ko izreče ukrep varstvenega nadzorstva, lahko odredi obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske sodišče tudi eno ali več navodil, po katerih se mora ravnati odgovornosti in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil. obsojenec. (2) Pri izbiri navodil upošteva sodišče zlasti storilčevo starost, njegove psihične lastnosti, nagibe, iz katerih je storil Šesto poglavje dejanje, osebne razmere, njegovo prejšnje življenje, okoliščine, VARNOSTNI UKREPI v katerih je storil dejanje, ter njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju. Posebej mora paziti, da z izbiro navodil ne Vrste varnostnih ukrepov bo prizadelo obsojenčevega človeškega dostojanstva ali mu povzročilo posebnih težav. 69. člen (3) Navodila sodišča smejo vključevati te naloge: Storilcem kaznivih dejanj se smejo izrekati ti varnostni 1) zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, s so- ukrepi: glasjem tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog; – prepoved opravljanja poklica; 2) obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge – odvzem vozniškega dovoljenja; posvetovalnice; – odvzem predmetov.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5873

Izrekanje varnostnih ukrepov moralni razlogi, vendar pa pravica drugih terjati od storilca odškodnino s tem ni prizadeta. 70. člen (3) Z zakonom se sme določiti obvezen odvzem predme- (1) Sodišče sme izreči storilcu kaznivega dejanja enega tov, tudi če niso storilčeva last. ali več varnostnih ukrepov, kadar so zanje dani s tem zakonikom določeni pogoji. (2) Odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov Sedmo poglavje se smeta izreči, če so bili storilcu izrečeni kazen, pogojna ob- ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI, sodba, sodni opomin ali mu je bila odpuščena kazen. PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM (3) Prepoved opravljanja poklica se sme izreči, če je bila storilcu izrečena kazen zapora ali v pogojni obsodbi določena Razlog za odvzem premoženjske koristi kazen zapora. 74. člen Prepoved opravljanja poklica (1) Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. 71. člen (2) Korist iz prejšnjega odstavka tega člena se odvzame (1) Sodišče sme storilcu kaznivega dejanja prepove- s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v tem dati opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali kakšne zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje. dolžnosti, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, Način odvzema premoženjske koristi da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost. 75. člen (2) Sodišče določi, koliko časa naj traja ukrep iz prejšnje- (1) Storilcu ali drugi prejemnici oziroma prejemniku (v ga odstavka; ta ne sme trajati manj kot eno leto in ne več kot nadaljnjem besedilu: prejemnik) koristi se odvzamejo denar, pet let, šteto od pravnomočnosti odločbe, pri čemer se čas, dragocenosti in vsaka druga premoženjska korist, ki je bila prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, če pa mu jih varstvo, ne všteva v čas trajanja tega ukrepa. ni mogoče odvzeti, se mu odvzame premoženje, ki ustreza (3) Kadar izreče pogojno obsodbo, sme sodišče določiti, premoženjski koristi. da bo ta obsodba preklicana, če storilec prekrši prepoved (2) Če storilcu ali drugemu prejemniku koristi ni mogoče opravljanja poklica. odvzeti premoženjske koristi ali premoženja, ki ustreza premo- (4) Sodišče sme odločiti, da ta varnostni ukrep preneha, ženjski koristi, se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, če sta potekli dve leti od začetka njegovega izvajanja. O tem ki ustreza tej premoženjski koristi. Sodišče sme v upravičenih odloči sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prene- primerih dovoliti, da se lahko denarni znesek, ki ustreza pre- hali razlogi za izrek tega ukrepa. moženjski koristi, plača tudi v obrokih, pri čemer pa rok plačila ne sme biti daljši od dveh let. Odvzem vozniškega dovoljenja (3) Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se lahko odvzame tudi tistim, na katere je bila 72. člen prenesena brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vre- (1) Storilcu kaznivega dejanja zoper varnost javnega pro- dnosti, če so vedeli ali bi bili mogli vedeti, da je bila pridobljena meta sme sodišče odvzeti vozniško dovoljenje za posamezne s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. vrste motornih vozil in pri tem določiti, da se mu ne sme izdati (4) Če je bila premoženjska korist, pridobljena s kaznivim novo dovoljenje za eno do pet let. Če storilec vozniškega dejanjem ali zaradi njega, prenesena na bližnje sorodnike sto- dovoljenja nima, sodišče izreče, da se mu dovoljenje ne sme rilca kaznivega dejanja (razmerja iz 224. člena tega zakonika), izdati. ali če je bilo zaradi onemogočanja odvzema premoženjske (2) Sodišče sme izreči ta ukrep, če spozna, da bi storilče- koristi po prvem odstavku tega člena na te osebe preneseno va nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost kakšno drugo njegovo premoženje, se jim odvzame, razen če za javni promet zaradi njegovega obnašanja, osebnih lastnosti dokažejo, da so zanj plačali dejansko vrednost. ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. (3) Vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočno- Varstvo oškodovanca stjo sodne odločbe. Čas, prestan v zaporu ali zdravstvenem zavodu za zdravljenje in varstvo, se ne všteva v čas trajanja 76. člen tega ukrepa. (1) Če je bil oškodovancu v kazenskem postopku pri- (4) Po poteku časa, ki ga je določilo sodišče v okviru sojen premoženjskopravni zahtevek, izreče sodišče odvzem najnižje in najvišje kazni tega ukrepa, sme storilec na novo pri- premoženjske koristi, kadar presega oškodovancu prisojeni dobiti vozniško dovoljenje ob splošnih pogojih, ki so predpisani premoženjskopravni zahtevek. za pridobitev posameznih vrst vozniških dovoljenj. (2) Oškodovanec, ki ga je sodišče v kazenskem postopku (5) Sodišče sme odločiti, da ta varnostni ukrep preneha glede premoženjskopravnega zahtevka napotilo na pravdo, in da sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje, če sta lahko zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti, če začne pravdo potekli dve leti od začetka njegovega izvajanja. O tem odloči v šestih mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil sodišče na prošnjo obsojenca, če ugotovi, da so prenehali napoten na pravdo, in če zahteva poplačilo iz odvzete vredno- razlogi za izrek tega ukrepa. sti v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek. Odvzem predmetov (3) Oškodovanec, ki ni prijavil premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, lahko zahteva poplačilo iz 73. člen odvzete vrednosti, če je pravdo za ugotovitev svojega zahtevka (1) Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kazni- začel v treh mesecih od dne, ko je izvedel za odločbo, s katero vo dejanje ali so nastali s kaznivim dejanjem, se smejo vzeti, je bila odvzeta premoženjska korist, najpozneje pa v dveh letih če so storilčeva last. od pravnomočnosti te odločbe, in če v treh mesecih od pravno- (2) Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi, močnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek, kadar niso storilčeva last, če to zahteva splošna varnost ali zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5874 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Odvzem premoženjske koristi pravni osebi Deveto poglavje REHABILITACIJA, IZBRIS OBSODBE IN POGOJI 77. člen ZA DAJANJE PODATKOV IZ KAZENSKE EVIDENCE Če je bila s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljena premoženjska korist pravni osebi, se ji taka korist odvzame. Pravni položaj obsojenca po prestani kazni Pravni osebi se odvzame tudi premoženjska korist ali premo- ženje, ki ustreza premoženjski koristi, če ga osebe, navedene 81. člen v prvem odstavku 75. člena tega zakonika, prenesejo nanjo (1) Po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni zapora ima- brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. jo obsojenci vse pravice, ki so določene v ustavi, zakonih in drugih predpisih, in lahko pridobivajo vse pravice, razen tistih, ki so jim omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali Osmo poglavje zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe. PRAVNE POSLEDICE OBSODBE (2) Prejšnji odstavek velja tudi za tiste, ki so na pogojnem odpustu. Nastanek pravnih posledic obsodbe Zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe 78. člen (1) Obsodbe za posamezna kazniva dejanja ali posame- 82. člen zne kazni imajo lahko za pravno posledico prenehanje oziroma (1) Z zakonsko rehabilitacijo se izbriše obsodba iz ka- izgubo posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih zenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, pravic. obsojenec pa velja za neobsojenega. (2) Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila (2) Za obsodbo velja pravnomočna odločba kakor tudi storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna spremembe te odločbe z amnestijo ali pomilostitvijo. obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena. (3) Obsodba se izbriše iz kazenske evidence v določe- (3) Pravne posledice obsodbe se smejo predpisati samo nem roku, od takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so pred- odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega pisane. dejanja. (4) Za storilca se sme uporabiti samo tista pravna posledi- (4) Roki iz prejšnjega odstavka so: ca obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob storitvi kaznivega 1) za obsodbo, s katero je bil storilcu izrečen sodni opo- dejanja. min, in za obsodbo, s katero mu je bila odpuščena kazen – eno leto od pravnomočnosti sodne odločbe; Vrste pravnih posledic obsodbe 2) za pogojno obsodbo – eno leto, od takrat ko je potekla preizkusna doba; 79. člen 3) za obsodbo na denarno kazen, stransko kazen ali (1) Pravna posledica obsodbe, ki se nanaša na prene- kazen zapora do enega leta – tri leta; hanje ali izgubo posameznih pravic, je prenehanje opravljanja 4) za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let določenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe ali preneha- – pet let; nje delovnega razmerja ali izguba pravice tujca do prebivanja 5) za obsodbo na kazen zapora nad tri leta do petih let v Republiki Sloveniji. – osem let; (2) Pravne posledice, ki so v prepovedi pridobitve posa- 6) za obsodbo na kazen zapora nad pet do deset let meznih pravic, so: – deset let; 1) prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali po- 7) za obsodbo na kazen zapora nad deset do petnajst let oblastil uradne osebe; – petnajst let. 2) prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve (5) Obsodba na kazen zapora nad petnajst let se ne pogodbe o zaposlitvi; izbriše. 3) prepoved pridobitve posameznih dovoljenj ali odobri- (6) Obsodba se ne more izbrisati iz kazenske evidence, tev, ki jih dajejo državni organi s svojo odločbo. dokler trajajo varnostni ukrepi.

Začetek in trajanje pravnih posledic obsodbe Sodna rehabilitacija

80. člen 83. člen (1) Pravne posledice učinkujejo od dne pravnomočnosti Sodišče sme na prošnjo obsojenca odločiti, da se ob- obsodbe. sodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za (2) Pravne posledice obsodbe, ki so v prepovedi prido- neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega bitve posameznih pravic, smejo trajati največ pet let od dne, roka, po poteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana, če ni za v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju posamezne pravne posledice z zakonom določen krajši ali o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani ka- daljši rok. zni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, pomembne (3) Po poteku dveh let od dne, ko je bila kazen prestana, za izbris obsodbe. zastarana ali odpuščena, sme sodišče na prošnjo obsojenca odrediti, da preneha pravna posledica obsodbe, ki se nanaša Dajanje podatkov iz kazenske evidence na prepoved pridobitve posamezne pravice. (4) Pri presoji, ali naj odredi prenehanje pravne posledice 84. člen obsodbe, upošteva sodišče vedenje obsojenca po obsodbi, ali (1) Podatki o izrečenih sodbah se vodijo v kazenski je povrnil škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, in tudi evidenci. Z zakonom se določita obseg podatkov in dajanje druge okoliščine, ki kažejo, da je prenehanje pravne posledice podatkov iz kazenske evidence pred izbrisom iz kazenske obsodbe utemeljeno. evidence. (5) S prenehanjem pravnih posledic obsodbe niso priza- (2) Na upravičeno z zakonom določeno zahtevo ustanov dete tiste pravice drugih, ki se opirajo na obsodbo. ali društev, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v uče- (6) Z izbrisom obsodbe prenehajo njene pravne po nje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se dajo podatki iz kazenske sledice. evidence tudi za izbrisane obsodbe za kazniva dejanja po

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5875

173. členu, po drugem odstavku 174. člena, po drugem od- (2) Če obsojenec plača samo del denarne kazni, se mu stavku 175. člena, storjenega proti mladoletni osebi, in po ostanek sorazmerno spremeni v zapor, če plača še ostanek, 176. členu tega zakonika. pa se izvrševanje kazni zapora ustavi. (3) Z zakonom se določi, da se obsodbe za kazniva de- (3) Po obsojenčevi smrti se denarna kazen ne izvrši. janja iz prejšnjega odstavka vpišejo v posebno evidenco in se predpišejo pogoji, omejitve in postopek za dajanje podatkov Pogojni odpust o takih obsodbah; v primerih, ki niso zajeti v prejšnjem odstavku, se obsodba kljub ohranitvi v posebni evidenci šteje za 88. člen izbrisano (prvi odstavek tega člena). (1) Obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, sme biti odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kazni- Deseto poglavje vega dejanja. TEMELJNE DOLOČBE O IZVRŠEVANJU (2) Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen nad pet- KAZENSKIH SANKCIJ najst let zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko je prestal tri četrtine kazni. Položaj obsojenca na prestajanju kazni zapora (3) Obsojenec, ki mu je sodišče izreklo kazen dosmrtnega zapora, sme biti pogojno odpuščen s prestajanja kazni, ko 85. člen je prestal petindvajset let zapora. (1) Z ustavo in zakoni zajamčene pravice tistih, proti ka- (4) Organ, ki odloča o pogojnem odpustu, in postopek za terim se izvršujejo kazenske sankcije, se smejo v skladu z za- odločanje o pogojnem odpustu določa zakon. konom odvzeti ali omejiti samo, kolikor je nujno, da se izvrši (5) Obsojenec je lahko pogojno odpuščen, če je mogoče posamezna kazenska sankcija. utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. (2) Oseba, proti kateri se izvršuje kazenska sankcija, ne Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upoštevajo sme biti mučena in se z njo tudi na drug način ne sme okrutno, predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo nečloveško ali ponižujoče ravnati. Če se je z njo ravnalo tako, zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo. kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega de- (3) Z obsojenci je treba ravnati človeško, spoštovati njiho- janja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem vo osebno dostojanstvo ter varovati njihovo telesno in duševno kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev celovitost. v življenje na prostosti. (4) Obsojencem je treba zagotoviti ustrezno zdravstveno (6) Izjemoma sme biti pogojno odpuščen tudi obsojenec, oskrbo, z njihovim soglasjem tudi z zdravljenjem odvisnosti od ki je prestal le tretjino kazni, če je izpolnjen pogoj iz petega alkohola ali drog. odstavka tega člena in če posebne okoliščine, ki se nanašajo na obsojenčevo osebnost, kažejo, da ne bo ponovil kaznivega Prestajanje kazni zapora dejanja. 86. člen (7) Obsojenca, ki bo pogojno odpuščen, lahko na predlog organa, ki odloča o pogojnem odpustu, postavi sodišče pod (1) Obsojenci prestajajo kazen zapora v zaporih, ki jih varstveno nadzorstvo. Varstveno nadzorstvo opravlja svetova- določa zakon. lec, ki ima enake naloge kot pri pogojni obsodbi z varstvenim (2) Obsojenci se razvrščajo v te zapore glede na to, koliko nadzorstvom. mora biti omejena njihova prostost. (8) Obsojencu, ki je pogojno odpuščen, lahko sodišče (3) Kazen zapora do devetih mesecev se lahko nadome- naloži te naloge: sti s hišnim zaporom. O nadomestnem hišnem zaporu odloči 1) zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, z nje- sodišče s sklepom, s katerim določi, da se obsojenec ne sme govim soglasjem tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola ali oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali začasno prebiva, ozi- drog; roma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodišče lahko 2) obiskovanje ustrezne poklicne, psihološke ali druge obsojencu izjemoma dovoli, da se za določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni zapor, kadar je to neizogibno posvetovalnice; potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, 3) usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki zdravstveno pomoč, ali za opravljanje dela. Če se obsojenec ustreza obsojenčevemu zdravju, sposobnostim ali nagnjenju; brez dovoljenja sodišča oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hišni 4) poraba dohodka v skladu s preživninskimi dolž zapor, ali pa to stori izven dovoljenega časa, lahko sodišče nostmi; odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši. 5) prepoved druženja z nekaterimi osebami; (4) Kazen zapora do dveh let se lahko izvrši tudi tako, da 6) prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi; obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh 7) prepoved dostopa na posamezne kraje. let delo v splošno korist v višini najmanj 80 ali največ 480 ur. To delo se razporedi tako, da ne moti obsojenčevih obveznosti iz Preklic pogojnega odpusta delovnega razmerja. O obliki take izvršitve odloča sodišče, ki 89. člen je izreklo kazen na prvi stopnji, upoštevajoč pri tem objektivne in subjektivne okoliščine storilca in njegovo soglasje s takim (1) Sodišče prekliče pogojni odpust, če obsojenec na načinom izvršitve kazni zapora. Z delom v splošno korist se pogojnem odpustu stori eno ali več kaznivih dejanj, za katera ne more izvršiti kazen zapora, ki je bila storilcu izrečena za je izreklo kazen zapora nad eno leto. kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost. Če obsojeni ne (2) Sodišče lahko prekliče pogojni odpust, če stori pogoj- izpolnjuje nalog, ki izvirajo iz opravljanja dela v splošno korist, no odpuščeni eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo lahko sodišče odredi, da se izrečena kazen zapora izvrši. kazen zapora do enega leta. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni odpust, upošteva sodišče zlasti sorodnost storjenih kaznivih Način izvršitve denarne kazni dejanj, njihov pomen, nagibe, iz katerih so bila storjena, in druge okoliščine, ki kažejo, da je preklic pogojnega odpusta 87. člen utemeljen. Sodišče lahko prekliče pogojni odpust tudi, če po- (1) Če se denarna kazen ne da niti prisilno izterjati, jo gojno odpuščeni ne opravlja nalog, ki mu jih je naložil organ, sodišče izvrši tako, da se za vsaka začeta dva dnevna zneska ki odloča o pogojnem odpustu. denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme (3) Kadar sodišče prekliče pogojni odpust, izreče kazen biti daljši od šestih mesecev. po 53. členu in drugem odstavku 55. člena tega zakonika; pri

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5876 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije tem vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki ga ob- Zastaranje izvršitve stranskih kazni sojenec še ni prestal. in varnostnih ukrepov (4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se uporabljajo tudi, kadar sodišče pogojno odpuščenega obsodi za dejanje, 93. člen ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen. (1) Izvršitev denarne kazni kot stranske kazni zastara, ko (5) Če je pogojno odpuščeni obsojen na kazen zapora potečeta dve leti od pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta do enega leta in sodišče ne prekliče pogojnega odpusta, se kazen izrečena. pogojni odpust podaljša za čas, ko je obsojenec prestajal (2) Izvršitev prepovedi vožnje motornega vozila kot stran- kazen zapora. ske kazni zastara, ko zastara glavna kazen. (6) Če stori obsojenec med pogojnim odpustom kaznivo (3) Izvršitev varnostnih ukrepov odvzema vozniškega dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se dovoljenja in odvzema predmetov zastara, ko potečejo tri leta to s sodbo ugotovi šele po njegovem poteku, se sme pogojni od pravnomočnosti odločbe, s katero sta bila ta dva ukrepa odpust preklicati najpozneje v enem letu od takrat, ko je čas izrečena. pogojnega odpusta potekel. (4) Izvršitev varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica zastara, ko poteče čas, za katerega je bil ukrep iz- rečen. Enajsto poglavje ZASTARANJE Tek in prekinitev zastaranja

Zastaranje kazenskega pregona 94. člen 90. člen (1) Zastaranje izvršitve kazni se začne tistega dne, ko postane sodba pravnomočna; če je pogojna obsodba pre- (1) Če ni v tem zakoniku drugače določeno, kazenski klicana, pa tistega dne, ko postane pravnomočna odločba pregon ni več dovoljen, če je poteklo: o preklicu. 1) petdeset let od storitve kaznivega dejanja, za katero (2) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu kazen ne se sme po zakonu izreči zapor tridesetih let, razen če ni neza- sme izvršiti. starljivo kaznivo dejanje; (3) Zastaranje izvršitve kazni zapora preneha teči z dnem 2) trideset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se nastopa kazni. Če obsojenec pobegne s prestajanja kazni, sme po zakonu izreči zapor nad deset let; izvršitev preostanka kazni ne zastara. 3) dvajset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se (4) Drugi odstavek tega člena velja tudi za zastaranje sme po zakonu izreči zapor nad pet let; varnostnih ukrepov. 4) deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto; Nezastarljivost kaznivih dejanj 5) šest let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor do enega leta ali denarna kazen. 95. člen (2) Če je za kaznivo dejanje predpisanih več kazni, se (1) Kazenski pregon in izvršitev kazni ne zastarata za zastaralni rok določi po najhujši predpisani kazni. kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izreči kazen (3) Ne glede na prvi odstavek tega člena pri kaznivih dosmrtnega zapora, za kazniva dejanja iz 100. do 105. člena dejanjih zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanjih zoper tega zakonika in tudi ne za tista kazniva dejanja, za katera po zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoče. osebi, začne rok za zastaranje kazenskega pregona teči od (2) Izvršitev kazni dosmrtnega zapora ne zastara. polnoletnosti oškodovanca.

Tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona Dvanajsto poglavje 91. člen AMNESTIJA IN POMILOSTITEV (1) Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, Amnestija ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. (2) Če je pravnomočna sodba v postopku za izredno 96. člen pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe. Z amnestijo se osebam, ki so je deležne, odpusti pregon, (3) Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu pregon popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izrečena kazen ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za spremeni v milejšo, izbriše obsodba ali odpravi pravna posle- državne organe. dica obsodbe. (4) Zastaranje se pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, po Pomilostitev pretrganju pa začne zastaranje znova teči. 97. člen Zastaranje izvršitve kazni S pomilostitvijo se po imenu posamezni osebi odpusti pregon ali popolnoma ali delno odpusti izvršitev kazni, izreče- 92. člen na kazen spremeni v milejšo ali v pogojno obsodbo ali izbriše Če ni v tem zakoniku drugače določeno, se izrečena obsodba ali odpravi oziroma skrajša trajanje pravne posledice kazen ne sme več izvršiti, ko je poteklo: obsodbe. 1) petindvajset let od obsodbe na trideset let zapora, razen če ni nezastarljivo kaznivo dejanje; Uporaba splošnega dela 2) petnajst let od obsodbe na zapor nad deset let; pri amnestiji in pomilostitvi 3) deset let od obsodbe na zapor nad pet let; 4) pet let od obsodbe na zapor nad eno leto; 98. člen 5) tri leta od obsodbe na zapor do enega leta ali na de- (1) Če se z amnestijo ali pomilostitvijo spremeni določba narno kazen. o kazenski sankciji, se uporablja splošni del tega zakonika.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5877

(2) Če je izrečena kazen dosmrtnega zapora, se s po- POSEBNI DEL milostitvijo ali na podlagi amnestije izreče kazen zapora od petindvajset do trideset let. (3) Z amnestijo ali pomilostitvijo niso prizadete tiste pravi- Štirinajsto poglavje ce drugih, ki se opirajo na obsodbo. KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEČNOST

Genocid Trinajsto poglavje 100. člen Pomen izrazov v tem zakoniku (1) Kdor ukaže ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uničil neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino, 99. člen naslednja dejanja: (1) Uradna oseba po tem zakoniku je lahko: – pobijanje pripadnikov takšne skupine, 1) poslanec državnega zbora, član državnega sveta in – povzročanje hudih telesnih poškodb ali okvar duševne- član lokalnega ali pokrajinskega predstavniškega telesa; ga zdravja pripadnikom takšne skupine, 2) sodnik ustavnega sodišča, sodnik, sodnik porotnik, – naklepno izpostavljanje takšne skupine življenjskim državni tožilec ali državni pravobranilec; razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega 3) oseba, ki pri državnem organu opravlja uradne naloge fizičnega uničenja, ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovor- – izvajanje ukrepov, ki preprečujejo rojstva v takšni sku- nostmi; pini, 4) druga oseba, ki opravlja posamezne uradne naloge – prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo sku- na podlagi pooblastil, ki jih ji daje zakon ali na podlagi zakona pino, izdani predpisi ali na podlagi zakona sklenjena pogodba o ar- se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. bitraži; (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega 5) vojaška oseba, ki je kot taka določena s posebnimi odstavka proti kakšni skupini zaradi razlogov iz osme alineje predpisi, kadar gre za posebna kazniva dejanja, pri katerih je 101. člena. navedena uradna oseba, pa niso določena kot kazniva dejanja zoper vojaško dolžnost; Hudodelstva zoper človečnost 6) oseba, ki v tuji državi na kateri koli ravni opravlja za- konodajno, izvršilno ali sodno nalogo oziroma drugo uradno 101. člen dolžnost in po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke Kdor ukaže ali stori dejanja, ki so sestavni del velikega tega odstavka; ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo ob vednosti 7) oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj storilca, da gre za tak napad: uradne osebe in po vsebini izpolnjuje pogoje iz 1., 2. ali 3. točke – umor; tega odstavka; – iztrebljanje, ki pomeni ustvarjanje takih življenjskih raz- 8) oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, mer, med drugim kratenje dostopa do hrane in zdravil, ki naj tožilsko ali drugo uradno dolžnost ali nalogo. privedejo do delnega uničenja prebivalstva; (2) Za vojaško osebo po tem zakoniku se štejejo: vojak, – zasužnjevanje, ki pomeni izvajanje posameznega ali častnik, podčastnik in vojaški uslužbenec, ki poklicno opravlja vseh upravičenj, ki izhajajo iz lastninske pravice nad osebo in vojaško službo, vojak na obveznem ali prostovoljnem služenju vključujejo tudi izvajanje takih upravičenj pri trgovanju z ljudmi, vojaškega roka ter obveznik obvezne ali pogodbene rezerve, zlasti z ženskami in otroki; ko opravlja vojaško službo. – deportacija ali prisilna preselitev prebivalstva, ki pomeni (3) Za volitve in glasovanje po tem zakoniku se štejejo prisilno odstranitev oseb z izgonom ali drugimi prisilnimi dejanji volitve predsednika republike, poslancev državnega zbora, z območja, na katerem zakonito prebivajo, brez razlogov, do- članov državnega sveta, poslancev evropskega parlamenta, voljenih po mednarodnem pravu; lokalne ali pokrajinske volitve ter zakonodajni referendum in – zapor ali drug strog odvzem prostosti ob kršitvi temeljnih drugi z ustavo predpisani referendumi. pravil mednarodnega prava; (4) Za zunajzakonsko skupnost po tem zakoniku se šteje – mučenje, ki pomeni naklepno povzročitev hude bole- dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki čine, telesnega ali duševnega trpljenja osebi, ki jo je storilec nista sklenila zakonske zveze. pridržal, pri čemer mučenje ne vključuje bolečine ali trpljenja, (5) Listina je vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug ki je izključno posledica izvrševanja zakonitih sankcij ali je predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki z njimi povezano; ima vrednost za pravna razmerja. – posilstvo, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, pri- (6) Za premično stvar po tem zakoniku se šteje tudi vsaka silna nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki pridobljena ali zbrana energija za svetlobo, toploto, obsevanje, je zanosila pod prisilo, z namenom vplivati na etnično sestavo pogon, premikanje ali prenos glasu, slike ali besedila na dalja- katerega koli prebivalstva ali izvajati druge hude kršitve medna- vo. Protipravna ravnanja s stvarmi po tej določbi ali z nepre- rodnega prava, prisilna sterilizacija ali katera koli druga oblika mičnim premoženjem ali deli tega premoženja se ne štejejo za primerljivo hudega spolnega nasilja; kazniva dejanja, če je z njimi nastala neznatna premoženjska – preganjanje, ki pomeni naklepno ali hudo kratenje škoda. temeljnih pravic v nasprotju z mednarodnim pravom zaradi (7) Za silo se šteje tudi uporaba hipnoze, drog ali drugih prepoznavne lastnosti skupine ali skupnosti, in sicer zaradi posebnih sredstev za to, da nekdo proti svoji volji postane političnih rasnih, narodnih, kulturnih, verskih razlogov, razlogov, nezavesten ali onesposobljen za odpor. povezanih s spolom, ali drugih razlogov, ki so po mednarodnem (8) Za motorno vozilo se šteje vsako prometno sredstvo pravu splošno priznani kot nedopustni, če je tako preganjanje na motorni pogon v kopnem, vodnem in zračnem prometu. povezano s kaznivimi dejanji po tem členu ter po 100., 102. in (9) Za premoženjsko korist, škodo ali vrednost se šteje 103. členu; znesek med storitvijo kaznivega dejanja, ki – prisilno izginotje oseb, ki pomeni prijetje, pridržanje ali 1) pri majhni ne presega 500 eurov; ugrabitev osebe po nalogu države ali politične organizacije ali 2) pri večji presega 5000 eurov; z njenim pooblastilom, podporo ali soglasjem, ki potem takega 3) pri veliki presega 50.000 eurov. odvzema prostosti ne prizna ali noče dati podatkov o usodi teh

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5878 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije oseb ali o tem, kje so, z namenom odvzeti tem osebam pravno o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada varstvo za daljši čas; (Uradni list RS, št. 22/2003)), katere posledica je smrt ali huda – apartheid, ki pomeni nečlovečna dejanja, podobna na- poškodba osebe; vedenim v tem členu, storjena v okviru institucionaliziranega – neposredna ali posredna premestitev dela civilnega pre- režima sistematičnega zatiranja in nadvlade ene rasne skupine bivalstva zasedbene sile na zasedeno ozemlje ali deportacija nad kakšno drugo rasno skupino ali skupinami z namenom, da ali preselitev vsega ali dela prebivalstva zasedenega ozemlja se ohrani tak režim, na to ozemlja ali zunaj njega; – druga podobna nečlovečna ravnanja, s katerimi se na- – naklepni napadi na zgradbe, namenjene veri, izobra- klepno povzroča veliko trpljenje ali hude telesne poškodbe ali ževanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, kultur- okvare duševnega ali telesnega zdravja, ne ali zgodovinske spomenike, kulturne dobrine s posebnim spoznavnim znamenjem, naravne znamenitosti, bolnišnice se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjenci, če ti objekti niso vojaški cilji; Vojna hudodelstva – izpostavljanje oseb, ki jih ima nasprotna stran pod svojo 102. člen oblastjo, telesnemu pohabljanju ali kakršnim koli medicinskim ali znanstvenim poskusom, ki niso upravičeni kot zdravstvena, Kdor ukaže ali stori vojna hudodelstva, zlasti če so stor- zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba prizadetih oseb, niti jena kot sestavni del načrta ali politike ali kot del obsežnega niso storjeni v interesu teh oseb in povzročajo smrt ali resno izvrševanja takih hudodelstev, ki so: ogrozijo zdravje take osebe ali oseb; 1) hude kršitve ženevskih konvencij z dne 12. avgusta – zahrbten umor ali ranitev posameznikov, ki pripadajo 1949 (Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evro- sovražni državi ali vojski; pe, Ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev – protipravno jemanje stvari ubitim in ranjenim na boji- vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oboro- šču; žitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, (Uradni – izjava, da ne bo nikomur prizaneseno; list RS, št. 14/1992)) in sicer katero koli navedeno dejanje – uničenje ali zaseg sovražnikovega premoženja, razen zoper osebe ali premoženje, ki jih varujejo ustrezne ženevske če takega uničenja ali zasega neizogibno ne zahtevajo vojne konvencije: nujnosti; – naklepno pobijanje; – izjava, da so pravice in tožbe državljanov sovražne – mučenje ali nečloveško ravnanje, tudi biološki poskusi; strani na sodišču odpravljene, začasno ustavljene ali nedo- – naklepno povzročanje velikega trpljenja ali hudih tele- pustne; snih poškodb ali okvar zdravja; – prisiljevanje državljanov sovražne strani, da sodelujejo – obsežno uničevanje ali prilaščanje premoženja, ki ga pri vojnih operacijah proti svoji lastni državi, tudi če so bili pred vojaške potrebe ne opravičujejo in je izvedeno protipravno in začetkom vojne pripadniki njenih oboroženih sil; samovoljno; – plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z na- – prisiljenje vojnega ujetnika ali druge zaščitene osebe, padom; da služi v sovražnikovih oboroženih silah; – uporaba strupa ali zastrupljenega orožja; – naklepen odvzem pravice vojnemu ujetniku ali drugi – uporaba dušljivih, strupenih ali drugih plinov in vseh zaščiteni osebi do poštenega in pravilnega sojenja; podobnih tekočin, sredstev ali naprav; – protipravna deportacija ali protipravno pridržanje; – uporaba krogel, ki se v človeškem telesu hitro razpršijo – jemanje talcev; ali sploščijo, kot so krogle s trdim ovojem, ki ne pokriva jedra 2) druge kršitve zakonov in običajev, ki se uporabljajo v celoti ali je narezan; v mednarodnih oboroženih spopadih po veljavnem mednaro- – uporaba takega orožja, izstrelkov ter sredstev in nači- dnem pravu, in sicer katero koli navedeno dejanje: nov vojskovanja, ki povzročijo odvečne poškodbe ali nepotreb- – naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali no trpljenje ali že po svoji naravi učinkujejo brez razločevanja na posamezne civilne osebe, ki neposredno ne sodelujejo pri in s tem kršijo mednarodno pravo oboroženih spopadov, če so sovražnostih; tako orožje, izstrelki in sredstva in načini vojskovanja v celoti – naklepni napadi na civilne objekte, to je na objekte, ki prepovedani; niso vojaški cilji; – napadi na osebno dostojanstvo, še posebej poniževalno – naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, in zaničevalno ravnanje; enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno – posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov, dokler prisilna nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, so po mednarodnem pravu oboroženih spopadov upravičeni do ki je zanosila pod prisilo, z namenom vplivati na narodno enakega varstva kot civilne osebe ali civilni objekti; sestavo katerega koli prebivalstva ali izvajati druge hude kr- – naklepna sprožitev napada z vednostjo, da bo tak napad šitve mednarodnega prava, prisilna sterilizacija ali katera koli povzročil tudi smrt in telesne poškodbe civilnih oseb ali civilnih druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev ženevskih objektov ali obsežno, dolgoročno in hudo škodo za naravno konvencij; okolje, ki bi bila čezmerna v primerjavi s skupnimi pričakovani- – izraba navzočnosti civilne ali kakšne druge zaščitene mi, konkretnimi in neposrednimi vojaškimi prednostmi; osebe za odvrnitev vojaških operacij od določenih točk, območij – napad ali bombardiranje nebranjenih mest, vasi bivališč ali vojaški enot; ali zgradb, ki niso vojaški cilji, s kakršnimi koli sredstvi; – uporaba kulturnih dobrin pod razširjenim varstvom ali – umor ali ranitev borca, ki se je vdal na milost ali ne- njihovo neposredno okolico v podporo vojaškemu delovanju; milost, potem ko je odložil orožje ali nima več sredstev za – naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote obrambo; in prevoze ter osebje, ki uporablja razpoznavne znake po že- – zloraba bele zastave ali zastave ali vojaških oznak nevskih konvencijah; ali uniforme sovražnika ali Združenih narodov, znamenja ali – naklepno stradanje civilnih oseb kot način vojskovanja, zastave Rdečega križa ali znamenj, ki tem ustrezajo ter drugih tako da se jim odvzamejo stvari, nujne za njihovo preživetje, razpoznavnih znakov po ženevskih konvencijah ali zaznamo- vključno z naklepnim preprečevanjem dobav pomoči, kot so vanj kulturnih dobrin po haaški konvenciji (Konvencija o varstvu predvidene po ženevskih konvencijah; kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada s Pravilnikom – nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, za njeno izvajanje (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, v državne oborožene sile ali njihovo izrabljanje za dejavno št. 4/56) in Drugi protokol k Haaški konvenciji iz leta 1954 sodelovanje pri sovražnostih;

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5879

3) v oboroženem spopadu, ki ni mednaroden, vendar ne Odgovornost vojaških poveljnikov in drugih nadrejenih pomeni notranjih nemirov in napetosti, kot so neredi, posamič- na in občasna dejanja nasilja ali druga podobna dejanja, ob 104. člen hudih kršitvah 3. člena, skupnega štirim ženevskim konvenci- (1) Vojaški poveljnik se za kazniva dejanja iz 100. do jam z dne 12. avgusta 1949, in sicer katero koli od navedenih 103. člena tega zakonika, ki so jih storile enote pod njegovim dejanj, storjenih zoper osebe, ki pri sovražnostih ne sodelujejo dejanskim poveljstvom in nadzorom, ker ni pravilno opravljal dejavno, vključno s pripadniki oboroženih sil, ki so odložili nadzora nad temi enotami in ni izvedel vseh primernih in orožje, in tistimi, ki ne morejo sodelovati v boju zaradi bolezni, potrebnih ukrepov v okviru svojih pooblastil za preprečitev ran, pridržanja ali drugega vzroka: ali ustavitev teh kaznivih dejanj ali za predložitev zadeve pri- – napadi na življenje in telo, še posebej umori vseh vrst, stojnim organom v preiskavo in pregon, čeprav je vedel, da pohabljenje, okrutno ravnanje in mučenje; so njegove enote storile ali da bi v danih okoliščinah lahko – napadi na osebno dostojanstvo, še posebej zaničevalno storile taka kazniva dejanja, se kaznuje z zaporom od enega in poniževalno ravnanje; do osmih let. – jemanje talcev; (2) Za dejanja iz prejšnjega odstavka se enako kaznuje – izrekanje obsodb in izvrševanje smrtnih kazni brez pred- oseba, ki dejansko nastopa kot vojaški poveljnik, ali oseba, hodne sodbe pravilno ustanovljenega sodišča, ki zagotavlja vsa ki v civilni organizaciji ali podjetju dejansko izvaja vodstveno pravna jamstva, ki so splošno priznana kot nujna; oblast in nadzorstvo. 4) druge hude kršitve zakonov in običajev, ki se po (3) Za dejanja iz prejšnjih odstavkov se vojaški poveljnik veljavnem mednarodnem pravu uporabljajo v oboroženih ali oseba, ki dejansko nastopa kot vojaški poveljnik, ali oseba, spopadih, ki niso mednarodni, in sicer katero koli navedeno ki v civilni organizaciji ali podjetju dejansko izvaja vodstveno dejanje: oblast in nadzorstvo, ki bi moral ali mogel vedeti, da so njego- – naklepni napadi na civilno prebivalstvo na splošno ali ve enote storile ali bi v danih okoliščinah lahko storile kazniva na posamezne civilne osebe, ki ne sodelujejo neposredno pri dejanja iz 100. do 103. člena tega zakonika, kaznuje z zaporom sovražnostih; od šestih mesecev do petih let. – naklepni napadi na zgradbe, material, sanitetne enote in prevoze ter osebje, ki uporablja razpoznavne znake po žene- Združevanje in ščuvanje h genocidu, k hudodelstvom vskih konvencijah v skladu z mednarodnim pravom; zoper človečnost ali agresiji – naklepni napadi na osebje, objekte in naprave, material, 105. člen enote ali vozila, vključena v človekoljubno pomoč ali mirovno misijo v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov (Akt (1) Kdor ustanovi hudodelsko združbo za izvrševanje ka- o notifikaciji nasledstva glede konvencij za katere je depozitar znivih dejanj in 100. do 103. člena tega zakonika, se kaznuje vlada ZDA, haaških konvencij in konvencij o intelektualni la- z zaporom od enega do desetih let. stnini (Uradni list RS, št. 24/1992)), dokler so po mednarodnem (2) Kdor postane član združbe iz prejšnjega odstavka, se pravu oboroženih spopadov upravičeni do enakega varstva kot kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. civilne osebe ali civilni objekti; (3) Storilec kaznivega dejanja iz prvega ali drugega od- – naklepni napadi na zgradbe, namenjeni veri, izobraže- stavka tega člena, ki prepreči storitev kaznivih dejanj, določenih vanju, umetnosti, znanosti ali dobrodelni dejavnosti, kulturne v prvem odstavku ali jih pravočasno naznani, se kaznuje z za- spomenike, bolnišnice in kraje, kjer se zbirajo bolniki in ranjen- porom do treh let, sme pa se mu tudi odpustiti kazen. ci, če ti niso vojaški cilji; (4) Kdor poziva ali ščuva k neposredni storitvi kaznivih – plenjenje mesta ali kraja, tudi če je bilo zavzeto z na- dejanj iz 100. do 103. člena, se kaznuje z zaporom od šestih padom; mesecev do petih let. – posiljevanje, spolno suženjstvo, vsiljena prostitucija, pri- Novačenje vojaških najemnikov in oseb, silna nosečnost, ki pomeni protipravno pridržanje ženske, ki je mlajših od osemnajst let zanosila pod prisilo, z namenom vplivati na narodno sestavo katerega koli prebivalstva, prisilna sterilizacija ter katera koli 106. člen druga oblika spolnega nasilja, ki je tudi huda kršitev 3. člena, (1) Kdor med vojno, oboroženim spopadom ali zasedbo skupnega štirim ženevskim konvencijam; ali kdor pri izvajanju ali v podporo politiki kakšne države ali – nabor ali vključevanje otrok, mlajših od petnajst let, organizacije kot del velikega sistematičnega napada ukaže v oborožene sile ali skupine ali njihovo izrabljanje za dejavno novačenje ali novači osebe, ki še niso stare osemnajst let, v dr- sodelovanje pri sovražnostih; žavne ali druge oborožene sile in jih izrablja ali ukaže njihovo – ukaz o izselitvi civilnega prebivalstva zaradi razlogov, izrabljanje za dejavno sodelovanje pri sovražnostih, se kaznuje ki so povezani s spopadom, razen če tega ne zahteva varnost za zaporom od desetih do petnajstih let. vpletenih civilnih oseb ali nujni vojaški razlogi; (2) Kdor novači, uri ali financira urjenje vojaških najemni- – zahrbten umor ali ranitev borca nasprotne strani; kov, se kaznuje z zaporno kaznijo do treh let. – izjava, da ne bo nikomur prizaneseno; – izpostavljanje oseb, ki jih ima druga stran v spopadu Neupravičena odložitev repatriacije vojnih ujetnikov pod svojo oblastjo, telesnemu pohabljenju ali kakršnim koli ali civilnih oseb medicinskim ali znanstvenim poskusom, ki niso upravičeni kot zdravstvena, zobozdravstvena ali bolnišnična oskrba prizadetih 107. člen oseb, niti niso storjeni v njihovem interesu in povzročijo smrt ali Kdor s kršitvijo pravil mednarodnega prava po končani resno ogrozijo zdravje take osebe ali oseb; vojni ali oboroženem spopadu ukaže odložiti ali sam odloži – uničenje ali zaseg nasprotnikovega premoženja, razen repatriacijo vojnih ujetnikov ali civilnih oseb, se kaznuje z za- če takega uničenja ne zahtevajo nujnosti spopada, porom od šestih mesecev do petih let. se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. Terorizem Agresija 108. člen 103. člen (1) Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, Kdor stori dejanje agresije, opredeljeno v skladu z medna- gospodarske, socialne ali politične temelje Republike Slove- rodnim pravom, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. nije ali druge države ali mednarodne organizacije, da bi hudo

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5880 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado Republike Ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od 110. člen naslednjih dejanj: (1) Kdor ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz 108. člena tega – napad na življenje in telo ali na človekove pravice in zakonika s tem da razširja sporočila ali jih daje na razpolago svoboščine, drugim osebam na kakšen drug način z namenom spodbujati – ugrabitev ali zajetje talcev, teroristična kazniva dejanja in tako povzroči nevarnost za izvr- – precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali pred- šitev enega ali več takih kaznivih dejanj, se kaznuje z zaporom stavništev tujih držav, prevoznega sistema, infrastrukture, infor- od enega do desetih let. macijskega sistema, pričvrščenih ploščadi v epikontinentalnem (2) Enako se kaznuje, kdor neposredno ali posredno jav- pasu, javnega kraja ali zasebne lastnine, no poveličuje ali zagovarja kazniva dejanja iz 108. člena ali – ugrabitev letala, ladje ali javnega prevoznega sred- kaznivo dejanje iz prejšnjega odstavka s tem, da z namenom iz stva, prejšnjega odstavka razširja sporočila ali jih daje na razpolago – proizvodnjo, posest, nakup, prevoz, dobavo ali upo- javnosti in s tem povzroči nevarnost za izvršitev enega ali več rabo orožja, razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnega takih dejanj. orožja, (3) Pregon za kazniva dejanja iz prejšnjih odstavkov se – raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemič- začne z dovoljenjem ministra za pravosodje. nega orožja, – ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem požarov, poplav ali eksplozij, Novačenje in usposabljanje za terorizem – motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi 111. člen za življenje ljudi osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi, (1) Kdor novači za terorizem s tem, da spodbuja drugo osebo k storitvi kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. ali k sodelovanju pri naročilu takega terorističnega kaznivega (2) Kdor hoče doseči namen iz prejšnjega odstavka s tem, dejanja ali k priključitvi k teroristični hudodelski združbi ali da uporabi ali grozi z uporabo jedrske ali druge radioaktivne skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, ki jih stori snovi ali naprave, s poškodovanjem jedrskega objekta, tako da ta hudodelska združba ali skupina, se kaznuje z zaporom od izpušča radioaktivno snov ali omogoča njen izpust, z grožnjo ali enega do desetih let. uporabo sile zahteva jedrsko ali drugo radioaktivno snov, napra- (2) Enako se kaznuje, kdor usposablja druge za kazniva vo ali jedrski objekt, se kaznuje z zaporom do petnajstih let. dejanja iz 108. člena tega zakonika s tem, da priskrbi navodila (3) Kdor pripravlja ali pomaga pri pripravljanju kaznivih za izdelavo in uporabo razstreliva, strelno ali drugo orožje, dejanjih iz prejšnjih odstavkov, tako da protipravno pridobi za škodljive ali nevarne snovi, jih usposablja za druge posebne storitev teh kaznivih dejanj potrebna sredstva ali z izsiljevanjem pripravi drugega, da pri teh kaznivih dejanjih sodeluje, ali po- metode ali tehnologijo za izvedbo ali sodelovanje pri teroristič- naredi uradne ali javne listine, potrebne pri storitvi teh kaznivih nem dejanju. dejanj, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega Spravljanje v suženjsko razmerje člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let. 112. člen (5) Če storilec pri storitvi dejanja iz prvega ali drugega (1) Kdor s kršitvijo pravil mednarodnega prava spravi odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več drugega v suženjsko ali njemu podobno razmerje ali ga ima osebam, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. v takem razmerju, kupi, proda, izroči drugi osebi ali posreduje (6) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega pri nakupu, prodaji ali izročitvi take osebe ali ščuva drugega, člena storjeno v hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen naj proda svojo svobodo ali svobodo osebe, ki jo preživlja ali izvrševati kazniva dejanja (v nadaljevanju teroristična hudodel- zanjo skrbi, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. ska združba ali skupina), navedena v teh odstavkih, se kaznuje (2) Kdor prevaža osebe v suženjskem ali njemu podob- z zaporom od osmih do petnajstih let. nem razmerju iz ene države v drugo, se kaznuje z zaporom od (7) Kdor sodeluje v teroristični hudodelski združbi ali sku- šestih mesecev do petih let. pini, ki ima namen storiti kazniva dejanja iz prvega, drugega, (3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka četrtega ali petega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom tega člena proti mladoletniku, se kaznuje z zaporom od treh do osmih let. do petnajstih let. (8) Kdor ustanovi ali vodi hudodelsko združbo iz prejšnje- ga odstavka, se kaznuje z zaporom najmanj petnajst let. Trgovina z ljudmi Financiranje terorizma 113. člen 109. člen (1) Kdor zaradi izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik (1) Kdor zagotovi ali zbere denar ali premoženje z name- spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva, služabništva ali nom, da bo deloma ali v celoti uporabljeno za storitev dejanj trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo drugo osebo kupi, iz 108. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom od enega prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako do desetih let. drugače razpolaga ali pri teh ravnanjih posreduje, se kaznuje (2) Enako se kaznuje storilec dejanja iz prejšnjega od- z zaporom od enega do desetih let. stavka tudi, če z namenom zagotovljen ali zbran denar ali (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti premoženje ni bil dejansko uporabljen za storitev v prejšnjem mladoletniku ali pa s silo, grožnjo, preslepitvijo, ugrabitvijo ali odstavku navedenih kaznivih dejanj. zlorabo podrejenega ali odvisnega položaja ali z namenom pri- (3) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v te- siljevanja k nosečnosti ali umetni oploditvi, se storilec kaznuje roristični hudodelski združbi ali skupini za izvrševanje terori- z zaporom od treh do petnajstih let. stičnih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od treh (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor stori do petnajstih let. dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena kot član (4) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vza- hudodelske združbe za izvedbo takih dejanj ali če je bila s tem meta. dejanjem pridobljena velika premoženjska korist.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5881

Prepovedana tvorba živih bitij Povzročitev smrti iz malomarnosti

114. člen 118. člen (1) Kdor izdeluje ali sodeluje pri izdelovanju ali poskusih Kdor povzroči smrt drugega iz malomarnosti, se kaznuje izdelovanja ali križanja človeka ali drugih vrst, kar je za člove- z zaporom od šestih mesecev do petih let. štvo škodljivo in prepovedano po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Detomor (2) Če gre pri dejanjih iz prejšnjega odstavka za ustvaritev 119. člen človeškega bitja, ki je genetsko istovetno z drugim živim ali mrtvim človeškim bitjem, za ustvarjanje človeških zarodkov Mati, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali v raziskovalne, industrijske ali komercialne namene ali za za- takoj po njem, dokler je še pod njegovim vplivom, se kaznuje menjevanje pomembnih človeških delov telesa ali organov, kar z zaporom do treh let. po predpisih in po mednarodnem pravu ni dovoljeno, se storilec kaznuje z zaporom od desetih do petnajstih let. Napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru (3) Kdor opravlja genetske preiskave, ki lahko napovejo 120. člen dedne bolezni ali omogočajo določitev nosilstva gena, odgovornega za bolezen, ali odkrijejo genetsko nagnjenost ali (1) Kdor koga naklepoma napelje k samomoru ali mu dovzetnost za bolezen, vendar se te preiskave ne opravljajo pomaga pri njem in ga ta stori, se kaznuje z zaporom od šestih izključno v zdravstvene namene ali kot zdravstvene raziskave mesecev do petih let. v zdravstvene namene, ali kdor pri opravljanju preiskav opusti (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mladoletni osebi, ki je že stara štirinajst let, ali proti osebi, katere ustrezno genetsko svetovanje ali s kršitvijo predpisov izvaja sposobnost razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti znanstvene preiskave na področju biologije in medicine, ki svoje ravnanje je bila bistveno zmanjšana, se kaznuje z zapo- so prepovedane po predpisih in po mednarodnem pravu, se rom od enega do desetih let. kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. (3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor pri proti mladoletni osebi, ki še ni stara štirinajst let, ali proti osebi, raziskovanju na človeških zarodkih ogrozi integriteto ali življe- ki ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti nje človeškega zarodka. svojega ravnanja, se storilec kaznuje kot za umor. (5) Kdor omogoča dejanja iz prvega ali drugega odstav- (4) Kdor surovo ali nečloveško ravna s kom, ki mu je poka tega člena s financiranjem, s tem, da daje na razpolago drejen ali od njega odvisen in zaradi takega ravnanja stori sa- objekte, pripomočke ali tvarine za izdelavo živih bitij ali nji- momor, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. hovo križanje, s pridobivanjem sodelavcev ali z drugačnim (5) Kdor komu pomaga pri samomoru in ga ta stori, pa organiziranjem izdelave, se kaznuje z zaporom od treh do so pri tem dane posebne olajševalne okoliščine, se kaznuje desetih let. z zaporom do treh let. (6) Če je kdo zaradi kakšnega dejanja iz prejšnjih odstavkov samomor samo poskušal, sme sodišče storilca kaznovati Petnajsto poglavje mileje. KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO Nedovoljen poseg v nosečnost Uboj 121. člen 115. člen (1) Kdor v nasprotju z zdravstvenimi pogoji in načinom (1) Kdor komu vzame življenje, se kaznuje z zaporom od umetne prekinitve nosečnosti, ki so določeni z zakonom, noseči petih do petnajstih let. ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka dvoje ali več ali ji pomaga pri prekinitvi nosečnosti, se kaznuje z zaporom od oseb, ki so se združile zato, da bi izvršile uboj, se storilec ka- šestih mesecev do petih let. znuje s kaznijo od desetih do petnajstih let. (2) Kdor noseči ženski brez njene privolitve prekine ali začne prekinjati nosečnost, se kaznuje z zaporom od enega Umor do osmih let. (3) Kdor z uporabo metod oploditve z medicinsko pomo- 116. člen čjo vpliva na izbiro spola bodočega otroka, razen če naj bi se Kdor koga umori s tem, da mu vzame življenje s tem izognilo hudi dedni bolezni, vezani na spol, se kaznuje 1) na grozovit ali zahrbten način; z zaporom do treh let. 2) zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne (4) Enako kot v prejšnjem odstavku tega člena se kaznu- varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev je, kdor protipravno opravi postopek oploditve z biomedicinsko državnih tožilcev ali zaradi postopka in odločitev sodnikov ali pomočjo zaradi nadomestnega materinstva. zaradi ovadbe ali pričanja v sodnem postopku; (5) Enako kot v tretjem odstavku tega člena se kaznuje, 3) zaradi kršitve enakopravnosti; kdor trguje s semenskimi celicami, neoplojenimi jajčnimi celi- 4) iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali cami in z zgodnjimi človeškimi zarodki. prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega mašče- (6) Če ima dejanje iz prejšnjih odstavkov za posledico vanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; posebno hudo telesno poškodbo ženske, se storilec kaznuje 5) z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi za storitev z zaporom od enega do desetih let. takih dejanj, (7) Če ženska zaradi dejanja iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena umre, se storilec kaznuje z zaporom se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. od treh do petnajstih let.

Uboj na mah Lahka telesna poškodba

117. člen 122. člen Kdor koga ubije na mah, ker ga je brez njegove krivde (1) Kdor koga tako telesno poškoduje, da je bil zaradi tega z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se kaznuje začasno okvarjen ali oslabljen kakšen del njegovega telesa ali z zaporom od enega do desetih let. njegov organ, ali je poškodovančeva zmožnost za delo zača-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5882 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije sno zmanjšana ali je prizadeta njegova zunanjost ali je začasno (3) Ne glede na prejšnji odstavek naklepna povzročitev okvarjeno njegovo zdravje, se kaznuje z denarno kaznijo ali hude ali posebno hude telesne poškodbe pri zdravljenju ali z zaporom do enega leta. zdravilski dejavnosti ni protipravna, če je bila privolitev dana (2) Če je poškodba iz prejšnjega odstavka prizadejana v obliki in ob pogojih, ki jih določa zakon. z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak (4) Če je poškodovanec med storitvijo kaznivega dejanja način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, hude ali posebno hude telesne poškodbe prej dano privolitev se storilec kaznuje z zaporom do treh let. preklical, to na izključitev protipravnosti dejanj po prejšnjem od- (3) Sodišče sme storilcu dejanja iz prejšnjega odstavka stavku ne vpliva, v drugih primerih po drugem odstavku tega čle- izreči sodni opomin, zlasti če je bil storilec izzvan z nedostojnim na pa se storilec, ki začetega dejanja po preklicu ni dokončal, ne ali surovim obnašanjem poškodovanca. kaznuje za njegov poskus oziroma se ne kaznuje za dokončano (4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se lažje dejanje, zajeto v poskusu hujšega kaznivega dejanja. začne na predlog. Sodelovanje pri pretepu Huda telesna poškodba 126. člen 123. člen Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo (1) Kdor koga tako telesno poškoduje ali mu prizadene telesno poškodovan, se za samo sodelovanje kaznuje z zapo- tako škodo na zdravju, da bi bilo lahko zaradi tega v nevar- rom do enega leta. nosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in znatno oslabljen kakšen del njegovega telesa ali kak organ Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru ali je začasno in znatno oslabljen pomemben del telesa ali pomemben organ ali je zaradi tega poškodovani začasno 127. člen nezmožen za vsakršno delo ali je njegova zmožnost za delo (1) Kdor pri pretepu ali prepiru seže po orožju, nevarnem za vselej zmanjšana ali je bila začasno precej zmanjšana ali orodju ali kakšnem drugem sredstvu, s katerim se lahko telo je bil začasno skažen ali mu je začasno hudo ali za vselej hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno v manjši meri okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev. šestih mesecev do petih let. (2) Pregon se začne na predlog. (2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do Povzročitev nevarnosti desetih let. (3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz 128. člen malomarnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let. Kdor pusti koga brez pomoči v smrtni nevarnosti, ki jo je (4) Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka sam povzročil, se kaznuje z zaporom do dveh let. tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se ka- Zapustitev slabotne osebe znuje z zaporom do treh let. 129. člen Posebno huda telesna poškodba Kdor pusti osebo, ki mu je bila zaupana ali za katero sicer mora skrbeti, brez pomoči v razmerah, ki so nevarne za življe- 124. člen nje ali zdravje, se kaznuje z zaporom do dveh let. (1) Kdor koga tako hudo telesno poškoduje ali mu prizadene tako hudo škodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v ne- Opustitev pomoči varnosti življenje poškodovanca, ali je uničen ali za vselej in zelo oslabljen pomemben del njegovega telesa ali pomemben 130. člen organ ali je postal poškodovani zaradi tega za vselej nezmo- Kdor ne pomaga osebi, ki je v neposredni smrtni nevar- žen za vsakršno delo ali je ostal skažen ali mu je bilo za vselej nosti, čeprav bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga hudo okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od enega do drugega, se kaznuje z zaporom do enega leta. desetih let. (2) Če poškodovani zaradi poškodbe iz prejšnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od treh do pet- Šestnajsto poglavje najstih let. KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE (3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega člena iz IN SVOBOŠČINE malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. (4) Če je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka Kršitev enakopravnosti tega člena storil na mah, ker ga je poškodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražil, se ka- 131. člen znuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. (1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpo- vedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem Izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, roj- s soglasjem poškodovanca stvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali ka- kšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih 125. člen pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne (1) Povzročitev lahke telesne poškodbe (122. člen) ni skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno protipravna, če je poškodovanec privolil vanjo. V tem primeru pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega raz- se pri mladoletni ali slabotni osebi upošteva privolitev, če jo likovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se v skladu z zakonom v skrbi za njuno zdravje da tisti, ki zastopa kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. take osebe. (2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali (2) Naklepna povzročitev hude (123. člen) ali posebno organizacijo zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi. hude (124. člen) telesne poškodbe ni protipravna, če je poško- (3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega dovanec privolil vanjo in pri tem niso bile prizadete koristi koga člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih drugega ali ogrožena kakšna skupna pravna vrednota. pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5883

Prisiljenje (2) Enako se kaznuje, kdor zvočno snema njemu namenjeno zaupno izjavo drugega brez njegovega soglasja z name- 132. člen nom, da bi tako izjavo zlorabil, ali kdor tako izjavo neposredno (1) Kdor koga s silo ali resno grožnjo prisili, da kaj stori ali prenaša tretji osebi ali ji tak posnetek predvaja ali ji kako dru- opusti ali da kaj trpi, se kaznuje z zaporom do enega leta. gače omogoči, da se z njim neposredno seznani. (2) Pregon se začne na predlog. (3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih Protipraven odvzem prostosti pravic ali poskusi to storiti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. 133. člen (4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena (1) Kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu se začne na predlog, za dejanje iz drugega odstavka pa na kako drugače omeji svobodo gibanja, se kaznuje z zaporom zasebno tožbo. do enega leta. (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba Neupravičeno slikovno snemanje z zlorabo svojega položaja ali svojih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let. 138. člen (3) Poskus dejanja iz prvega odstavka tega člena je (1) Kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikov- kazniv. ni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegovega (4) Kdor komu protipravno odvzame prostost za več kot soglasja in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost ali teden dni ali če to stori na grozovit način, se kaznuje z zaporom kdor tako snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji tak od treh mesecev do petih let. posnetek prikazuje ali kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom Ugrabitev do enega leta. (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba 134. člen z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ali poskusi to (1) Kdor koga ugrabi z namenom, da njega ali koga dru- storiti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. gega prisili, da nekaj stori, opusti ali trpi, ali kdor v zvezi (3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se z ugrabitvijo prisili ugrabljeno osebo ali koga drugega, da nekaj začne na predlog. stori, opusti ali trpi, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Kršitev tajnosti občil (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti mla doletni osebi ali zagrozi z ubojem ali s hudo telesno poškodbo 139. člen ugrabljene osebe, se kaznuje z zaporom od enega do desetih (1) Kdor neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko let. ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje ali pošiljko, se kaznuje (3) Storilec dejanj iz prvega ali drugega odstavka tega čle- z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. na, ki prostovoljno spusti na prostost ugrabljeno osebo, preden (2) Z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta se ka- je izpolnjena njegova zahteva, zaradi katere jo je ugrabil, se znuje: sme kaznovati mileje ali se mu sme kazen odpustiti. 1) kdor se z uporabo tehničnih ali kemičnih sredstev, ne da bi odprl tuje pismo, tujo brzojavko ali kakšno drugo tujo za- Ogrožanje varnosti prto pošiljko, neupravičeno seznani z njihovo vsebino; 2) kdor se z uporabo tehničnih sredstev neupravičeno 135. člen seznani s sporočilom, ki se prenaša po telefonu ali s kakšnim (1) Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem drugim elektronskim komunikacijskim sredstvom; ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se 3) kdor neupravičeno odpre zaprt predmet, ki varuje spo- kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. ročilo, in se neupravičeno seznani s sporočilom v njem. (2) Pregon se začne na predlog. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor s katerim od dejanj, ki so navedena v prvem in drugem odstav- Neupravičena osebna preiskava ku tega člena, omogoči drugemu, da se neposredno seznani z vsebino sporočila ali pošiljke. 136. člen (4) Kdor neupravičeno obdrži, skrije, uniči ali komu dru- (1) Kdor neupravičeno preišče drugega ali stvari, ki jih ima gemu izroči tuje pismo, brzojavko ali kakšno drugo pošiljko, ta na sebi ali s seboj, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom preden se je prejemnik seznanil z njeno vsebino, se kaznuje do enega leta. z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba (5) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, z zaporom do dveh let. poštni ali drug delavec, ki mu je zaupano prevzemanje, pre- (3) Poskus dejanj iz prvega in drugega odstavka tega nos ali predaja tujih pisem, tujih brzojavk ali kakšnih drugih člena je kazniv. pisanj ali pošiljk, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do (4) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se petih let. začne na predlog. (6) Pregon za dejanja iz prvega do četrtega odstavka tega člena se začne na predlog. Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje Nedovoljena objava zasebnih pisanj 137. člen (1) Kdor neupravičeno s posebnimi napravami prisluškuje 140. člen pogovoru ali izjavi, ki mu ni namenjena, ali jo zvočno snema, (1) Kdor brez dovoljenja pooblaščene osebe, kadar je ali kdor tak pogovor ali tako izjavo neposredno prenaša tretji tako dovoljenje potrebno, objavi dnevnik, pismo ali kakšno dru- osebi ali ji tak posnetek predvaja ali kako drugače omogoči, da go zasebno pisanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom se z njim neposredno seznani, se kaznuje z denarno kaznijo do enega leta. ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se začne na zasebno tožbo.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5884 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Kršitev nedotakljivosti stanovanja (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba z zlorabo svojega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom 141. člen do dveh let. (1) Kdor neupravičeno vstopi v tuje stanovanje ali zaprte prostore ali kdor se na zahtevo upravičenca od tam ne odstrani Preprečitev ali oviranje javnega shoda ali mu na drug način onemogoči njihovo uporabo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 145. člen (2) Enako se kaznuje, kdor neupravičeno preišče stano- (1) Kdor s silo, resno grožnjo, preslepitvijo ali kako dru- vanje ali prostore iz prvega odstavka tega člena. gače protipravno prepreči ali ovira sklicanje ali potek mirnega (3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega javnega shoda, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih enega leta. pravic, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. (2) Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena uradna (4) Poskus dejanj iz prvega, drugega in tretjega odstavka oseba z zlorabo svojega uradnega položaja ali uradnih pravic, tega člena je kazniv. se kaznuje z zaporom do dveh let. (5) Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora v določenem roku izprazniti stanovanje ali Preprečitev tiskanja in oddajanja prostore. (6) Pregon za dejanji iz prvega in drugega odstavka tega 146. člen člena se začne na predlog. Kdor protipravno prepreči tiskanje, prodajo ali razširjanje časopisa, knjige ali druge tiskane stvari ali oddajanje radijskega Neupravičena izdaja poklicne skrivnosti ali televizijskega programa, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 142. člen (1) Kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel Kršitev moralnih avtorskih pravic kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega 147. člen poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega (1) Kdor s svojim imenom ali imenom koga drugega obja- leta. vi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del (2) Za dejanje iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje, kdor ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa do enega leta. javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja (2) Kdor skazi, okrni ali kako drugače neupravičeno po- kakor ohranitev skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza seže v tuje avtorsko delo, se kaznuje z denarno kaznijo ali dolžnosti varovanja skrivnosti. zaporom do šestih mesecev. (3) Pregon se začne na zasebno tožbo. (3) Pregon se začne na predlog.

Zloraba osebnih podatkov Kršitev materialnih avtorskih pravic

143. člen 148. člen (1) Kdor uporabi osebne podatke, ki se obdelujejo na pod- (1) Kdor z namenom prodaje neupravičeno uporabi eno lagi zakona, v neskladju z namenom njihovega zbiranja ali brez ali več avtorskih del ali njihovih primerkov, katerih skupna osebne privolitve osebe, na katero se osebni podatki nanašajo, tržna cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. z zaporom do treh let. (2) Enako se kaznuje, kdor vdre ali nepooblaščeno vstopi (2) Če tržna cena avtorskih del iz prejšnjega odstavka v računalniško vodeno zbirko podatkov z namenom, da bi sebi pomeni veliko premoženjsko vrednost, se storilec kaznuje z za- ali komu drugemu pridobil kakšen osebni podatek. porom do petih let. (3) Kdor na svetovnem medmrežju objavi ali omogoči (3) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka drugemu objavo osebnih podatkov žrtev kaznivih dejanj, žrtev tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist kršitev pravic ali svoboščin, zaščitenih prič, ki se nahajajo in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako v sodnih spisih sodnih postopkov, kjer po zakonu ali po odločitvi premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do sodišča ni dovoljena prisotnost javnosti ali identifikacija žrtev osmih let. ali zaščitenih prič ter osebnih zapisov o njih v zvezi s sodnim (4) Primerki avtorskih del in naprave za njihovo reprodu- postopkom, na podlagi katerih se te osebe lahko določi ali so ciranje se vzamejo. določljive, se kaznuje z zaporom do treh let. (4) Kdor prevzame identiteto druge osebe in pod njenim Kršitev avtorski sorodnih pravic imenom izkorišča njene pravice, si na njen račun pridobiva premoženjsko korist ali prizadene njeno osebno dostojanstvo, 149. člen se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let. (1) Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, (5) Če stori dejanje iz prejšnjih odstavkov tega člena ura- razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, vide- dna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se ogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna kaznuje z zaporom do petih let. cena pomeni večjo premoženjsko vrednost, se kaznuje z za- (6) Pregon iz tretjega odstavka tega člena se začne na porom do treh let. predlog. (2) Kdor neupravičeno reproducira, da na voljo javnosti, razširja ali da v najem eno ali več izvedb, fonogramov, vide- Kršitev pravice do pravnega sredstva ali peticije ogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz, katerih skupna tržna cena pomeni veliko premoženjsko vrednost, se kaznuje z za- 144. člen porom do petih let. (1) Kdor pri opravljanju svojega dela prepreči drugemu, (3) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka da bi uporabil svojo pravico do pritožbe, ugovora ali kakšnega tega člena pridobljena velika protipravna premoženjska korist drugega pravnega sredstva, do vloge ali predloga, ali da bi in je šlo storilcu za to, da sebi ali komu drugemu pridobi tako dal politične ali druge pobude splošnega pomena, se kaznuje premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. osmih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5885

(4) Primerki izvedb, fonogramov, videogramov, rtv-oddaj (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba ali podatkovnih zbirk in naprave za njihovo reproduciranje se pri opravljanju svojih dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasova- vzamejo. njem, se kaznuje z zaporom do dveh let.

Sprejemanje podkupnine pri volitvah Sedemnajsto poglavje KAZNIVA DEJANJA ZOPER VOLILNO PRAVICO 157. člen IN VOLITVE (1) Kdor zato, da pri volitvah ali glasovanju ne glasuje ali da glasuje za določen predlog ali proti njemu ali da ne glasuje Kršitev volilne pravice veljavno, zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo premoženjsko ali nepremoženjsko korist zase ali za koga 150. člen drugega, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega Uradna oseba, ki koga z namenom, da bi mu onemogo- leta. čila uresničevanje volilne pravice, nezakonito ne vpiše v volilni (2) Sprejeta nagrada, darilo ali druga premoženjska korist imenik ali ga črta iz njega, se kaznuje z denarno kaznijo ali se vzamejo. zaporom do enega leta.

Kršitev proste odločitve volivcev Osemnajsto poglavje 151. člen KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČAST IN DOBRO IME (1) Kdor koga s silo, resno grožnjo, podkupovanjem, pre- Razžalitev slepitvijo ali na drug nedovoljen način prisili ali nanj vpliva, da pri volitvah ali glasovanju glasuje ali ne glasuje ali da ne glasuje 158. člen veljavno ali da glasuje za ali proti določenemu predlogu, se (1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. zaporom do treh mesecev. (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasova- po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja njem, se kaznuje z zaporom do dveh let. ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali (3) Dana podkupnina se vzame. zaporom do šestih mesecev. (3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znan- Zloraba volilne pravice stvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri 152. člen izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali var- Kdor pri volitvah ali glasovanju glasuje namesto drugega stvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih pod njegovim imenom ali več kot enkrat glasuje pri istem glaso- okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. vanju, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti. Kršitev svobodne opredelitve 153. člen Obrekovanje Kdor pokliče glasovalca pri volitvah ali glasovanju na od- 159. člen govor zaradi glasovanja ali od njega zahteva, naj pove, kako (1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj neresničnega, kar lah- je glasoval ali zakaj ni glasoval, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. ko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, čeprav ve, da je to, kar trdi ali raznaša, neresnično, se kaznuje z denarno kaznijo Uničenje ali ponareditev volilnih listin ali zaporom do šestih mesecev. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, 154. člen po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja (1) Kdor pri volitvah ali glasovanju uniči, poškoduje, pri- ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali krije ali ponaredi kakšno listino o volitvah ali glasovanju ali zaporom do enega leta. kakršen koli predmet, ki je dokaz za ugotavljanje izida volitev (3) Če je tisto, kar se neresnično trdi ali raznaša, take ali glasovanja, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec enega leta. kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba pri opravljanju svoje dolžnosti v zvezi z volitvami ali glasova- Žaljiva obdolžitev njem, se kaznuje z zaporom do dveh let. 160. člen Ponareditev volilnih izidov (1) Kdor o kom trdi ali raznaša kaj, kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo 155. člen ali zaporom do treh mesecev. Uradna oseba, ki pri volitvah ali glasovanju spremeni šte- (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, vilo oddanih glasov z dodajanjem ali odvzemanjem glasovnic po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali glasov pri štetju ali objavi izid volitev ali glasovanja, ki se ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali ne ujema z opravljenim glasovanjem, se kaznuje z zaporom zaporom do šestih mesecev. do dveh let. (3) Če je tisto, kar se trdi ali raznaša, take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno Kršitev tajnosti glasovanja kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) Če dokaže resničnost svoje trditve ali če dokaže, da 156. člen je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil (1) Kdor kakor koli prekrši tajnost glasovanja pri volitvah ali raznašal, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, lahko ali glasovanju, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do pa se kaznuje za razžalitev (158. člen) ali očitanje kaznivega šestih mesecev. dejanja z namenom zaničevanja (162. člen).

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5886 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(5) Če kdo za koga trdi ali raznaša, da je storil kaznivo (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, odstavka proti mednarodni organizaciji, ki jo priznava Re- se sme resničnost, da je oškodovanec storil kaznivo dejanje, publika Slovenija, ali proti njenemu predstavniku ali njenim dokazovati le s pravnomočno sodbo, z drugimi dokazi pa le, če simbolom. pregon ali sojenje ni mogoče ali ni dovoljeno. (6) Če je bila žaljiva obdolžitev, da je oškodovanec Sramotitev slovenskega naroda storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po ali narodnih skupnosti uradni dolžnosti, storjena v okoliščinah iz tretjega odstavka 165. člen 158. člena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za žaljivo obdolžitev, čeprav ni pravnomočne sodbe, če dokaže, da je Kdor javno stori dejanje iz 158. do 160. člena tega imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil zakonika proti slovenskemu narodu ali proti italijanski ali ali raznašal. madžarski narodni skupnosti ali proti romski skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji, se kaznuje z denarno kaznijo ali Opravljanje zaporom do enega leta.

161. člen Javna objava kaznivih dejanj (1) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega zoper čast in dobro ime življenja kakšne osebe, kar lahko škoduje njenemu dobremu 166. člen imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (1) Odgovorni urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, se za kazniva dejanja iz 158. do 165. člena zakonika, ki so po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja storjena z javno objavo teh dejanj v časopisih in revijah, ra- ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali dijskih in televizijskih programih, elektronskih publikacijah, na zaporom do šestih mesecev. teletekstu ali v drugih oblikah dnevnih ali periodičnih publikacij (3) Če je tisto, kar kdo trdi ali raznaša, take narave, da ima ali na spletnih straneh, kaznuje v mejah kazni, predpisane za hude posledice za oškodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznivo dejanje, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in teh dejanj ni mogel preprečiti. kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Enako se kaznuje izdajatelj ali tiskar, če je bila javna (4) Resničnosti ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali objava kaznivih dejanj iz 158. do 165. člena tega zakonika stor- raznaša iz osebnega ali družinskega življenja koga drugega, jena po neperiodični tiskani publikaciji, in izdelovalec, če je bila ni mogoče dokazovati, razen v primerih iz petega odstavka storjena po gramofonski plošči, na zgoščenki, filmu, DVD-ju tega člena. in drugih videosredstvih, zvočnih ali podobnih sredstvih, ki so (5) Kdor trdi ali raznaša kaj iz osebnega ali družinskega namenjene širšemu krogu ljudi. življenja drugega pri opravljanju uradne dolžnosti, politične ali druge družbene dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice ali var- Odpustitev kazni za kazniva dejanja stvu upravičenih koristi, se ne kaznuje, če dokaže resničnost iz 158. do 162. člena svoje trditve ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar je trdil ali raznašal. 167. člen Če je bil storilec kaznivega dejanja iz 158. do 162. in Očitanje kaznivega dejanja 166. člena tega zakonika izzvan z nedostojnim ali surovim z namenom zaničevanja ravnanjem oškodovanca ali se pred sodiščem opraviči oškodo- 162. člen vancu ali pred sodiščem prekliče tisto, kar je trdil ali raznašal, mu sme sodišče kazen odpustiti. (1) Kdor z namenom zaničevanja komu očita, da je storil kaznivo dejanje ali da je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja ali Posebne določbe o pregonu to z istim namenom komu pove, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. 168. člen (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, (1) Pregon zaradi kaznivih dejanj iz 158. do 162. in po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja 166. člena tega zakonika se začne na zasebno tožbo. ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali (2) Če so dejanja iz 158. do 162. in 166. člena tega zaporom do šestih mesecev. zakonika storjena proti državnemu organu ali občinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaški osebi v zvezi Sramotitev Republike Slovenije z opravljanjem njune službe v tem organu, se pregon začne na predlog. 163. člen (3) Pregon za kaznivo dejanje iz 164. člena tega zakonika (1) Kdor javno stori dejanje iz 158. do 162. člena tega se začne z dovoljenjem ministra za pravosodje. zakonika proti Republiki Sloveniji ali predsedniku republike (4) Če so dejanja iz 158. do 162. in 166. člena tega v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, se kaznuje z denarno zakonika storjena proti pokojni osebi, se začne pregon na kaznijo ali zaporom do enega leta. zasebno tožbo zakonca, osebe, s katero je pokojnik živel (2) Enako se kaznuje, kdor javno sramoti zastavo, grb ali v zunajzakonski skupnosti, partnerja iz registrirane istospolne himno Republike Slovenije. partnerske skupnosti, njegovih otrok ali posvojencev, staršev ali posvojiteljev, bratov ali sester. Sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije Objava sodbe

164. člen 169. člen (1) Kdor javno stori dejanje iz 158. do 162. člena tega za- Pri obsodbi za kazniva dejanja iz 158. do 165. člena tega konika proti tuji državi, voditelju tuje države ali diplomatskemu zakonika, storjena s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sred- predstavniku tuje države v Republiki Sloveniji ali kdor javno stvom javnega obveščanja, sme sodišče na oškodovančevo sramoti zastavo, grb ali himno tuje države, se kaznuje z denar- zahtevo odločiti, da se sodba na stroške obsojenca objavi na no kaznijo ali zaporom do enega leta. isti način, kot je bilo dejanje storjeno, v celoti ali izvlečku.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5887

Devetnajsto poglavje občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let. Posilstvo (4) Kdor v okoliščinah iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena kako drugače prizadene spolno nedotaklji- 170. člen vost osebe, ki še ni stara petnajst let, se kaznuje z zaporom (1) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu do petih let. občevanju ali z njim izenačenim spolnim ravnanjem, tako da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje in Kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito 174. člen ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zapo- (1) Kdor zlorabi svoj položaj in tako pripravi osebo dru- redoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta pro- gega ali istega spola, ki mu je podrejena ali od njega odvisna, stost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. k spolnemu občevanju, ali da stori oziroma trpi kakšno drugo (3) Kdor prisili osebo drugega ali istega spola k spolnemu spolno dejanje, se kaznuje z zaporom do petih let. občevanju ali z njim izenačenem spolnemu ravnanju, tako da ji (2) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali druga zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad petnajst let, ki bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z za- mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo in oskrbo, se kaznuje porom od šestih mesecev do petih let. z zaporom od enega do osmih let. (4) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeni proti osebi, s katero storilec živi v zakonski, zunaj- Zloraba prostitucije zakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, se pregon začne na predlog. 175. člen (1) Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge Spolno nasilje osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od 171. člen treh mesecev do petih let. (1) Kdor uporabi silo ali zagrozi osebi drugega ali istega (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno proti mla- spola z neposrednim napadom na življenje ali telo in jo tako pri- doletni osebi ali proti več osebam ali v okviru hudodelske združ- sili, da stori ali trpi kakšno spolno dejanje, ki ni zajeto v prejšnjem be, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. členu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do desetih let. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno grozovito Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb za- pornografskega gradiva poredoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. 176. člen (3) Kdor osebo drugega ali istega spola prisili, da stori ali (1) Kdor osebi, mlajši od petnajst let, proda, prikaže ali trpi kakšno spolno dejanje iz prvega odstavka tega člena, tako z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji doda ji zagrozi, da bo o njej ali njenih bližnjih odkril, kar bi škodovalo stopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske njeni ali njihovi časti ali dobremu imenu, ali da bo njej ali njenim vsebine, ali ji pokaže pornografsko ali drugačno seksualno bližnjim povzročil veliko premoženjsko škodo, se kaznuje z za- predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh porom do petih let. let. (4) Če sta bili dejanji iz prvega ali tretjega odstavka tega (2) Kdor zlorabi mladoletno osebo za izdelavo slik, av- člena storjeni proti osebi, s katero storilec ali storilka živi v zakon- dovizualnih ali drugih predmetov pornografske ali drugačne ski, zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski seksualne vsebine, jo uporabi za pornografsko ali drugačno skupnosti, se pregon začne na predlog. seksualno predstavo ali taki predstavi vedoma prisostvuje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Spolna zloraba slabotne osebe (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor proizvede, razširi, proda, uvozi, izvozi ali drugače ponudi por- 172. člen nografsko ali drugačno seksualno gradivo, ki vključuje mlado- (1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje letne osebe ali njihove realistične podobe, ali kdor poseduje z osebo drugega ali istega spola, tako da zlorabi njeno duševno tako gradivo, ali razkriva identiteto mladoletne osebe v takem bolezen, začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalost, gradivu. slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more (4) Če je bilo dejanje iz drugega ali tretjega odstavka upirati, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvrševanje takih (2) Kdor v okoliščinah iz prejšnjega odstavka kako drugače kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do prizadene spolno nedotakljivost slabotne osebe, se kaznuje osmih let. z zaporom do petih let. (5) Pornografsko ali drugačno seksualno gradivo iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se vzame ali Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let njegova uporaba ustrezno onemogoči.

173. člen (1) Kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno deja- Dvajseto poglavje nje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let, KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE se kaznuje z zaporom od treh do osmih let. (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka s slabotno Prenašanje nalezljivih bolezni osebo, ki še ni stara petnajst let, ali tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje 177. člen z zaporom od petih do petnajstih let. (1) Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah, s katerimi (3) Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5888 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen (3) S kaznijo iz prvega odstavka se kaznuje zdravnik, ki razširi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega komu protipravno odvzame spolne celice, nedovoljeno ravna leta. z njimi ali krši anonimnost dajalca spolnih celic. (2) Enako se kaznuje, kdor se ne ravna po predpisih ali (4) Zdravnik, ki komu vzame del telesa zaradi presadi- odredbah, s katerimi pristojni organi določijo ukrepe za zati- tve ali presadi komu del telesa, ne da bi si poprej pridobil na ranje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki se lahko predpisani način izjavljeno privolitev dajalca in prejemnika ali prenesejo na ljudi, in s tem povzroči, da se kužna bolezen njunih zakonitih zastopnikov ali kadar v nasprotju s predpisani- prenese na ljudi. mi postopki odvzeti del človeškega telesa hrani ali uporabi za (3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega drug namen, kot je bil odvzet, se kaznuje z zaporom od treh člena iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zapo- mesecev do petih let. rom do šestih mesecev. (5) Kdor poskuša ali izvede poseg, katerega namen je (4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- spremeniti človeški genom in se ne opravlja za preventivne, ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec diagnostične ali terapevtske namene, ali je njegov cilj uvesti kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom spremembe v genom potomcev, se kaznuje z zaporom do do osmih let, za dejanja iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let. petih let. (6) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor vzame ali pridobi odvzeti del človeškega telesa, za katerega Opustitev zdravstvene pomoči darovalec prejme plačilo, kdor nezakonito razpolaga z odvze- tim delom človeškega telesa, kdor uporabi ali poskusi upora- 178. člen biti človeško telo ali njegove dele z namenom pridobivanja Zdravnik ali drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju premoženjske koristi ali kdor neupravičeno in proti plačilu s svojo poklicno dolžnostjo ne pomaga bolniku ali komu dru- posreduje pri dajanju delov telesa žive ali umrle osebe za gemu, ki je v nevarnosti za življenje, se kaznuje z zaporom do presaditev. enega leta. Malomarno opravljanje lekarniške dejavnosti Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti 182. člen Lekarnar ali druga oseba, pooblaščena za izdajanje zdra- 179. člen vil, ki iz malomarnosti ne pripravi zdravila v predpisanem raz- (1) Zdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti iz merju ali količini ali izda namesto predpisanega ali zahtevanega malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti in zdravila drugo zdravilo ali snov ali pri pripravljanju ali izdajanju stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, zdravil kako drugače ravna v nasprotju s pravili znanosti in se kaznuje z zaporom do treh let. stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje, (2) Enako se kaznuje se kaznuje z zaporom do dveh let. (a) zdravstveni delavec, ki pri svoji zdravstveni dejavnosti ravna v nasprotju s pravili stroke, pa pri tem povzroči, da se Proizvodnja in promet škodljivih sredstev za zdravljenje komu občutno poslabša zdravje ali (b) zdravilec, ki pri opravljanju dovoljene zdravilske dejav- 183. člen nosti iz malomarnosti neustrezno izbere in uporabi zdravilski (1) Kdor proizvaja, prodaja ali kako drugače daje v promet sistem ali zdravilsko metodo, pa pri tem povzroči, da se komu zdravila ali druga sredstva za zdravljenje, ki so škodljiva za občutno poslabša zdravje. zdravje, se kaznuje z zaporom do osmih let. (3) Če zaradi dejanja iz prvega ali drugega odstavka kdo (2) Enako se kaznuje, kdor pridobiva, predeluje ali raz- umre, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. pečava okuženo kri ali drugo tkivo ali iz tega izdelano snov za zdravljenje. Mazaštvo (3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta. 180. člen (4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- (1) Kdor se ukvarja z zdravljenjem ali opravljanjem zdra- ka tega člena za posledico hudo ali posebno hudo telesno vilske dejavnosti, čeprav nima predpisane kvalifikacije, in pri poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več oseb, tem odvrne bolnika od pravočasnega iskanja zdravniške pomo- se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka či, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa (2) Storilec dejanja iz prejšnjega odstavka, ki povzroči z zaporom do petih let. pomembno škodo na zdravju osebe, ki v postopke zdravljenja (5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- ni privolila ali ni bila sposobna privoliti, se kaznuje z zaporom ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec od šestih mesecev do osmih let. kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom (3) Če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico smrt od enega do petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa bolnika, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. z zaporom od enega do desetih let. (4) Pripomočki, namenjeni ali uporabljeni za zdravljenje po prvem odstavku tega člena, se odvzamejo. Proizvodnja in promet zdravju škodljivih živil in drugih izdelkov Nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma 184. člen (1) Kdor proizvaja, prodaja ali kako drugače daje v promet 181. člen živila, ki so škodljiva za zdravje ljudi, in tako povzroči nevarnost (1) Zdravnik, ki komu vzame del telesa zaradi presaditve za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let. ali komu presadi del telesa, čeprav je jemanje ali presaditev (2) Enako se kaznuje, kdor proizvaja, prodaja ali kako dela telesa po pravilih zdravniške znanosti in stroke neupravi- drugače daje v promet sredstva za osebno nego, otroške igra- čeno, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. če ali podobne izdelke za množično potrošnjo, ki so škodljivi (2) Enako se kaznuje zdravnik, ki z namenom presaditve za zdravje. vzame del človeškega telesa, preden je na predpisan način (3) Kdor stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ugotovljena smrt. člena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5889

(4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- drugače omogoči drugemu, da uživa prepovedane droge ali ka tega člena za posledico hudo ali posebno hudo telesno nedovoljene snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih poškodbo ali temu ustrezno okvaro zdravja ene ali več oseb, mesecev do osmih let. se storilec kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka (2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka proti več ose- z zaporom do osmih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa bam, proti mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z za- z zaporom do petih let. časno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali osebi, (5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah ali v njihovi kaznuje za dejanje iz prvega ali drugega odstavka z zaporom neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, v javnih lokalih od enega do dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz prvega odstavka jav- z zaporom od enega do osmih let. ni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni delavec, učitelj ali (6) Škodljiva živila in drugi izdelki se vzamejo. vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj, se kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let. Nevestno pregledovanje mesa za prehrano (3) Prepovedane droge, nedovoljene snovi v športu in pripomočki za njihovo uživanje se vzamejo. 185. člen (1) Veterinar ali druga pooblaščena oseba, ki pri pregledu klavnih živali ali mesa, ki je namenjeno za prehrano, nevestno Enaindvajseto poglavje ravna ali kljub predpisom ne opravi pregleda in s tem omogoči, KAZNIVA DEJANJA ZOPER ZAKONSKO ZVEZO, da pride v promet meso, ki je škodljivo za človekovo zdravje, DRUŽINO IN OTROKE se kaznuje z zaporom do enega leta. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- Dvojna zakonska zveza lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. 188. člen (1) Kdor sklene novo zakonsko zvezo, čeprav je že poro- Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi čen, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi (2) Enako se kaznuje tudi, kdor sklene zakonsko zvezo sestavinami za izdelavo prepovedanih drog z osebo, za katero ve, da je poročena. (3) Če je prejšnja zakonska zveza prenehala ali je bila 186. člen razveljavljena, se pregon ne začne, če pa se je začel, se (1) Kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ustavi. ponuja naprodaj ali zaradi prodaje kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno Sprememba rodbinskega stanja daje v promet rastline ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne 189. člen sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog, se (1) Kdor podtakne ali zamenja otroka ali kako drugače kaznuje z zaporom od enega do desetih let. spremeni njegovo rodbinsko stanje, se kaznuje z zaporom do (2) Kdor prodaja, ponuja na prodaj ali brezplačno deli treh let. prepovedano drogo ali predhodno sestavino za izdelavo pre- (2) Poskus je kazniv. povedanih drog mladoletni osebi, duševno bolni osebi, osebi z začasno duševno motnjo, hujšo duševno zaostalostjo ali Odvzem mladoletne osebe osebi, ki je v postopku odvajanja od odvisnosti ali rehabilitacije ali če stori dejanje v vzgojnih ali izobraževalnih ustanovah 190. člen ali v njihovi neposredni bližini, v zaporih, v vojaških enotah, (1) Kdor protipravno odvzame mladoletno osebo roditelju, v javnih lokalih ali na javnih prireditvah, ali stori dejanje iz pr- posvojitelju, skrbniku, zavodu ali osebi, ki ji je zaupana, ali jo vega odstavka javni uslužbenec, duhovnik, zdravnik, socialni zadržuje in preprečuje, da bi jo imel tisti, ki ima pravico do nje, delavec, učitelj ali vzgojitelj in pri tem izkorišča svoj položaj ali ali kdor zlonamerno onemogoča, da bi se uresničila izvršljiva kdor za izvrševanje omenjenega dejanja uporablja mladoletne odločba glede mladoletne osebe, se kaznuje z denarno kaznijo osebe se kaznuje z zaporom od treh do petnajst let. ali zaporom do enega leta. (3) Če je dejanje iz prvega in drugega odstavka storjeno (2) V primeru, da je dejanje povzročilo poslabšanje dušev- v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, ali če je storilec nega ali telesnega zdravja mladoletne osebe ali da je ogrozilo tega dejanja organiziral mrežo prekupčevalcev ali posrednikov, njen razvoj, se kaznuje z zaporom od enega do petih let. se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. (3) Če izreče sodišče pogojno obsodbo, lahko naloži sto- (4) Kdor brez pooblastila izdeluje, nabavlja, ima ali daje rilcu, da mora mladoletno osebo izročiti upravičencu ali omogo- v uporabo opremo, snovi ali predhodne sestavine, za katere ve, čiti uresničitev izvršljive odločbe glede mladoletne osebe. da so namenjene za izdelavo prepovedanih drog ali nedovo- (4) Če je storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena ljenih snovi v športu, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev prostovoljno izročil mladoletno osebo upravičencu ali omogočil do petih let. uresničitev izvršljive odločbe, se mu kazen lahko odpusti. (5) Prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu in sredstva za njihovo izdelovanje ter prevozna sredstva, upora- Nasilje v družini bljena za prevoz in hrambo drog ali nedovoljenih snovi v športu, se vzamejo. 191. člen (1) Kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga Omogočanje uživanja prepovedanih drog pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo ali nedovoljenih snovi v športu z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zale- 187. člen zuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače (1) Kdor napelje drugega k uživanju prepovedanih drog z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v sku- ali prepovedanih doping snovi ali mu jih da, da jih uživa on pnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. ali kdo drug, ali kdor da na razpolago prostore za uživanje (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu ali kako odstavka v kakšni drugi trajnejši življenjski skupnosti.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5890 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(3) Če je dejanje iz prvega odstavka storjeno proti osebi, neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se sto- treh let. rilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med Zanemarjanje otroka in surovo ravnanje zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpo- 192. člen ved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje (1) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svo- delovnega razmerja. je dolžnosti do otroka, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki sili otroka Šikaniranje na delovnem mestu k pretiranemu delu ali k delu, ki ni primerno njeni starosti, ali jo iz koristoljubnosti navaja k beračenju ali drugim dejanjem, ki so 197. člen škodljiva za njen razvoj, ali z njo surovo ravna ali jo trpinči, se (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim kaznuje z zaporom do petih let. nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenako- pravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu poni- Kršitev družinskih obveznosti žanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico 193. člen psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje (1) Kdor hudo zanemarja družinske obveznosti, ki jih delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom ima po zakonu, in tako pusti v težkem položaju družinskega do treh let. člana, ki ne more sam skrbeti zase, se kaznuje z zaporom do dveh let. Kršitev pravic pri zaposlovanju ali brezposelnosti (2) Če sodišče izreče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora redno izpolnjevati svoje dolžnosti skrbi, vzgoje 198. člen in preživljanja. (1) Kdor komu odreče ali omeji pravico do svobodne zaposlitve pod takimi pogoji, kot so določeni s predpisi, se Neplačevanje preživnine kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Enako se kaznuje, kdor zavestno ne ravna po pred- 194. člen pisih o pravicah brezposelnih oseb in tako brezposelno osebo (1) Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu prikrajša za pravico, ki ji pripada ali ji jo omeji. mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, Zaposlovanje na črno se kaznuje z zaporom do enega leta. (2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka ogroženo 199. člen ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se (1) Kdor v nasprotju s predpisi zaposli dva ali več delav- storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh cev in jih ne prijavi za ustrezno zavarovanje ali zaposli več tuj- let. cev ali oseb brez državljanstva brez ustreznih dovoljenj za delo, (3) Če sodišče izreče pogojno obsodbo, lahko naloži se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. storilcu dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena, (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno z zaposli- da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora tvijo delavcev, ki niso usposobljeni za izvajanje del s posebnimi poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, pooblastili ali s pravico poseganja v telesno ali duševno celovi- nastale s preživljanjem. tost posameznika, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.

Krvoskrunstvo Kršitev pravic do sodelovanja pri upravljanju in kršitev sindikalnih pravic 195. člen Oseba, ki spolno občuje z mladoletnim krvnim sorodni- 200. člen kom v ravni črti ali z mladoletnim bratom oziroma sestro, se (1) Kdor s kršitvijo predpisov ali splošnih aktov prepreči ali kaznuje z zaporom do dveh let. onemogoči delavcem uresničevanje pravic do sodelovanja pri upravljanju ali te pravice zlorabi ali ovira njihovo uresničevanje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Dvaindvajseto poglavje (2) Enako se kaznuje, kdor s kršitvijo predpisov ali splo- KAZNIVA DEJANJA ZOPER DELOVNO RAZMERJE šnih aktov prepreči ali onemogoči delavcem svobodno združe- IN SOCIALNO VARNOST vanje in sindikalne dejavnosti ali ovira uresničevanje sindikalnih pravic ali prevzame sindikat. Kršitev temeljnih pravic delavcev Ogrožanje varnosti pri delu 196. člen (1) Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi po- 201. člen godbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači (1) Kdor v rudniku, tovarni, na gradbišču ali kakšnem in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, drugem delovnem kraju uniči, poškoduje ali odstrani varnostne odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu naprave in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi, se kaznuje žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti z zaporom do treh let. in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega (2) Oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje pri delu ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako pri- v rudnikih, tovarnah, delavnicah, na gradbiščih ali drugih de- krajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, lovnih krajih in ne postavi varnostnih naprav ali ne skrbi za ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do njihovo brezhibnost ali ne poskrbi za njihovo delovanje, kadar enega leta. je potrebno, ali sicer ne ravna po predpisih ali tehničnih pravilih (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico o varnostnih ukrepih in tako povzroči nevarnost za življenje nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno ljudi, se kaznuje z zaporom do dveh let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5891

(3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega (2) Enako se kaznuje storilec tatvine, če je ukradena stvar člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota ali če je do enega leta. ukradena stvar velike vrednosti in si je storilec hotel prilastiti (4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- tako stvar ali stvar take vrednosti. ka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več (3) Če je bila z dejanjem iz prvega odstavka tega člena oseb, se storilec za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega pridobljena stvar posebnega kulturnega pomena ali stvar velike člena kaznuje z zaporom do petih let, za dejanje iz tretjega vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take odstavka pa z zaporom do treh let. vrednosti ali če je bilo dejanje iz drugega odstavka tega člena (5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- storjeno v hudodelski združbi, se kaznuje z zaporom od enega ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec do osmih let. za dejanje iz prvega ali drugega odstavka kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa Rop z zaporom od enega do osmih let. 206. člen Kršitev pravic iz socialnega zavarovanja (1) Kdor vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi 202. člen z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z za- Kdor zavestno ne ravna po predpisih o socialnem zaporom od enega do desetih let. varovanju in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu pripada, (2) Če sta storili rop dve ali več oseb, ki so se združile ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do zato, da bi ropale, ali če je vrednost ukradene stvari velika in si enega leta. je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Zloraba pravic iz socialnega zavarovanja (3) Če je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z za- 203. člen porom od petih do petnajstih let. (1) Kdor hlini ali si povzroči bolezen ali delovno nezmo- žnost in s tem doseže, da se mu na podlagi socialnega za- Roparska tatvina varovanja prizna pravica, ki mu ne bi pripadala, se kaznuje 207. člen z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Kdor pristojnemu organu predloži lažne listine ali (1) Kdor je zaloten pri tatvini, pa zato, da bi ukradeno da lažno izjavo in ga s tem preslepi, da izda odločbo o pokoj- stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z nepo- nini, invalidnini ali denarnem socialnem dodatku, čeprav niso srednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom dani pogoji za izdajo take odločbe, se kaznuje z zaporom do od enega do desetih let. (2) Če je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec dveh let. hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Triindvajseto poglavje Zatajitev KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE 208. člen Tatvina (1) Kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki mu 204. člen je zaupana, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če je vrednost zatajene stvari majhna in si je storilec (1) Kdor vzame komu tujo premično stvar, da bi si jo pro- hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kazni- tipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let. jo ali zaporom do šestih mesecev. (2) Če je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec (3) Če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena skrbnik, hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kazni- se kaznuje z zaporom do treh let. jo ali zaporom do enega leta. (4) Če je zatajena stvar posebnega kulturnega pomena (3) Pregon za dejanje iz prejšnjega odstavka se začne ali naravna vrednota ali če je zatajena stvar velike vrednosti in na predlog. si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take vrednosti, se (4) Če je storilec vrnil oškodovancu ukradeno stvar, pre- kaznuje z zaporom do petih let. den je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme (5) Kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki jo kazen odpustiti. je našel ali je do nje po naključju prišel, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Velika tatvina (6) Pregon za dejanje iz prvega, drugega in petega od- 205. člen stavka tega člena se začne na predlog. (1) Storilec tatvine iz prvega odstavka prejšnjega člena se Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja kaznuje z zaporom do petih let: 1) če je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali 209. člen drugačnim premagovanjem večjih ovir prišel v zaprto stavbo, (1) Kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore; drug del tujega premoženja, ki mu je zaupano v zvezi z zapo- 2) če sta storili tatvino dve ali več oseb, ki so se združile slitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finančnih ali poslovnih zato, da bi kradle; dejavnosti ali pri opravljanju dolžnosti skrbnika ali mu je pre- 3) če je storil tatvino na posebno predrzen način; puščeno kot uradni osebi v službi, se kaznuje z zaporom do 4) če je imel pri sebi kakšno orožje ali nevarno orodje za treh let. napad ali obrambo; (2) Če stori dejanje iz prejšnjega člena uradna oseba proti 5) če je storil tatvino ob požaru, povodnji ali podobni tujemu premoženju, ki ji je dosegljivo ob preiskavi stanovanja, naravni nesreči; prostorov ali oseb, ob izvršbi v sodnem ali upravnem postopku 6) če je storil tatvino tako, da je izrabil nemoč ali nesrečo ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoženja, se ka- drugega. znuje z zaporom do petih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5892 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(3) Če gre pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za (3) Če si je z dejanji iz prejšnjih odstavkov sam ali kdo premoženje majhne vrednosti, pa si je storilec hotel prilastiti drug pridobil veliko premoženjsko korist ali povzročil drugemu tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega leta. enega do osmih let. (4) Če gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega člena za premoženje velike vrednosti in si je storilec hotel pri- Izsiljevanje dobiti tako premoženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. 213. člen (5) Če storilec zaupane ali dosegljive stvari iz prvega ali (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil proti- drugega odstavka tega člena neupravičeno uporabi, se kaznuje pravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, se kaznuje z zaporom do petih let. Odvzem motornega vozila (2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, 210. člen da bo o njem ali njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo (1) Kdor vzame tuje motorno vozilo z namenom, da ga pro- njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo tipravno uporabi za vožnjo, se kaznuje z zaporom do dveh let. svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. (2) Poskus je kazniv. (3) Če dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena (3) Če storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega storita dve ali več oseb ali če je storjeno z uporabo orožja ali člena motorno vozilo uniči, ga napravi nerabnega, ali ga zapusti nevarnega orodja ali na posebej surov in poniževalen način, se na neznanem kraju, se kaznuje z zaporom do treh let. storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (4) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hu- Goljufija dodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 211. člen (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil pro- Oderuštvo tipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti 214. člen v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega pre- Kdor sprejme ali si za uslugo, ki jo nekomu stori, zase ali moženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. za koga drugega zagotovi očitno nesorazmerno premoženjsko (2) Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena korist, s tem da izrabi njegovo slabo premoženjsko stanje, v zavarovalništvu ob sklenitvi pogodbe navede lažne podatke hude stanovanjske razmere, stisko, nezadostno izkušenost ali ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno lahkomiselnost, se kaznuje z zaporom do treh let in z denarno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je za- kaznijo. varovalni ali škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta. Izneverjenje (3) Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se zdru- žile zato, da bi goljufale, ali če je storilec z dejanjem iz prvega 215. člen odstavka tega člena povzročil veliko premoženjsko škodo, se (1) Kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. oskrbuje njeno premoženje, pa zavestno ne izpolni svoje ob- (4) Če je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega veznosti delati v njeno korist ali dela v njeno škodo, se kaznuje člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z za- z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. porom od enega do desetih let. (2) Če storilec ob storitvi dejanja iz prejšnjega odstavka (5) Če je z dejanjem iz prvega odstavka tega člena pov- izrabi pooblastilo za pridobitev premoženjske koristi sebi ali zročena majhna premoženjska škoda in je storilec hotel prido- komu drugemu, se kaznuje z zaporom do treh let. biti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo (3) Če stori dejanje iz drugega odstavka tega člena od- ali zaporom do enega leta. vetnik, notar, skrbnik, izvršitelj ali stečajni upravitelj ali če si (6) Kdor, zato da bi drugega oškodoval, spravi koga z la- storilec pridobi veliko premoženjsko korist, se kaznuje z zapo- žnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmo- rom do petih let. to ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno Zloraba izvršbe kaznijo ali zaporom do enega leta. (7) Pregon za dejanje iz petega in šestega odstavka tega 216. člen člena se začne na predlog. (1) Kdor v izvršbi protipravno izterja več, kot je kdo dolžan plačati, ali si prilasti zmotno preplačilo dolga, se kaznuje z de- Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo narno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Enako se kaznuje, kdor v izvršbi izigra upnika za nje- 212. člen govo terjatev z dogovorom z udeleženci dražbe. (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil proti- (3) Poskus je kazniv. pravno premoženjsko korist, organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri katerih udeleženci Prikrivanje vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in 217. člen pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, (1) Kdor premično ali nepremično stvar, za katero ve, da ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost, se kaznuje je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v za- z zaporom do treh let. stavo, si kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča, se kaznuje (2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu z zaporom do dveh let. drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, v nasprotju (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka, pa bi moral in s predpisi organizira, sodeluje ali pomaga pri prirejanju klasič- mogel vedeti, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, nih ali posebnih iger na srečo, iger na srečo preko medmrežja se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. ali drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih, za katere ni (3) Če sta dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega bilo izdano dovoljenje ali koncesija pristojnega organa. člena storili dve ali več oseb, ki so se združile zaradi prikrivanja

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5893 ali je vrednost stvari iz prvega ali drugega odstavka tega člena (2) Če so požgane stvari iz prejšnjega odstavka last ti- večja ali je stvar posebnega kulturnega pomena ali naravna stega, ki je požgal, ravnal pa je iz zlobnih ali drugih nizkotnih vrednota, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka nagibov, se kaznuje z zaporom do petih let. z zaporom do treh let, za dejanje iz drugega odstavka pa z za- (3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz porom do dveh let. malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (4) Če je bila prikrita stvar pridobljena s kaznivim de- (4) Če sta dejanje iz prvega odstavka tega člena storili janjem, za katero se storilec preganja na zasebno tožbo ali dve ali več oseb ali če je požgana stvar posebnega kulturnega predlog, se storilec dejanj iz prvega in drugega odstavka tega pomena, naravna vrednota ali velike vrednosti, se storilec ka- člena preganja na zasebno tožbo oziroma na predlog. znuje z zaporom od enega do desetih let. (5) Če je bilo dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi za izvedbo Oškodovanje tujih pravic kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. 223. člen Nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega (1) Kdor, zato da bi komu preprečil uveljavitev stvarne pra- kulturnega pomena, ali naravne vrednote vice, odtuji, uniči, poškoduje ali vzame njegovo stvar, na kateri ima zastavno pravico ali pravico užitka, in ga s tem oškoduje, 218. člen se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (1) Kdor brez dovoljenja pristojnega organa odnese v tu- (2) Enako se kaznuje tudi, kdor, zato da bi preprečil plači- jino ali kdor iz nje v nasprotju z mednarodnim pravom prinese lo upnika, med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji ali skrije stvar, ki je posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota, dele svojega premoženja in s tem upnika oškoduje. se kaznuje z zaporom do treh let. (3) Pregon za dejanje iz prvega in drugega odstavka tega (2) Če je stvar iz prejšnjega odstavka velikega ali izje- člena se začne na predlog. mnega kulturnega pomena, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Pregon, kadar je storilec v bližnjem razmerju z oškodovancem Poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote 224. člen Za kaznivo dejanje iz 204., 205., prvega, drugega, četr- 219. člen tega in petega odstavka 208., 210., 211., prvega in drugega (1) Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je poseb- odstavka 215. in 220. člena tega zakonika, ki so bila storjena nega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavaro- proti zakoncu ali osebi, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, vano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje ali partnerju iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, z zaporom do petih let. krvnemu sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali drugemu (2) Če je poškodovana ali uničena stvar kulturni spomenik krvnemu sorodniku v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, ali naravna vrednota velikega ali izjemnega pomena za Repu- sorodniku po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelju bliko Slovenijo ali če je povzročena škoda velika, se storilec ali posvojencu, rejniku ali rejencu ali proti drugim osebam, kaznuje z zaporom do osmih let. s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu, se pregon začne na zasebno tožbo. Poškodovanje tuje stvari

220. člen Štiriindvajseto poglavje (1) Kdor tujo stvar poškoduje, uniči ali napravi neuporab- KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO no, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če je povzročena škoda velika, se storilec kaznuje Zloraba monopolnega položaja z zaporom do petih let. (3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se 225. člen začne na predlog. Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, krši prepoved ome- Napad na informacijski sistem jevalnih sporazumov med podjetji, zlorabi prevladujoči položaj enega ali več podjetij ali ustvari prepovedano koncentracijo 221. člen podjetij in s tem prepreči ali pomembno ovira ali izkrivlja kon- (1) Kdor vdre v informacijski sistem ali kdor neupravičeno kurenco v Republiki Sloveniji ali na trgu Evropske unije ali nje- prestreže podatek ob nejavnem prenosu v informacijski sistem nem pomembnem delu, ali pomembno vpliva na trgovino med ali iz njega, se kaznuje z zaporom do enega leta. državami članicami, kar ima za posledico veliko premoženjsko (2) Kdor podatke v informacijskem sistemu neupravičeno korist za to podjetje ali za ta podjetja ali veliko premoženjsko uporabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski škodo za drugo podjetje, se kaznuje z zaporom od šestih me- sistem neupravičeno vnese kakšen podatek, ovira prenos po- secev do petih let. datkov ali delovanje informacijskega sistema, se kaznuje za zaporom do dveh let. Lažni stečaj (3) Poskus dejanja iz prejšnjega odstavka je kazniv. (4) Če je z dejanjem iz drugega odstavka tega člena pov- 226. člen zročena velika škoda, se storilec kaznuje z zaporom od treh (1) Kdor, zato da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno mesecev do petih let. ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premo- ženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzroči stečaj ali Požig izpolni pogoje za izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti brez likvidacije, tako da: 222. člen 1) premoženje ali njegov del, ki spada v stečajno maso, (1) Kdor požge tujo hišo ali drugo stavbo, namenjeno za navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko prebivanje, gospodarsko poslopje ali poslovno stavbo, stavbo ceno ali uniči; ali drugo nepremičnino, ki je v javni rabi, se kaznuje z zaporom 2) sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične od enega do osmih let. terjatve;

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5894 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

3) prikrije, uniči, spremeni ali tako vodi poslovne knjige ali Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejansko premoženjsko stanje, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 230. člen (2) Enako se kaznuje, kdor povzroči stečaj ali izpolni (1) Kdor zase ali za koga drugega pridobi posojilo, in- pogoje za izbris gospodarske družbe po uradni dolžnosti brez vesticijska sredstva, subvencijo ali kakšno drugo ugodnost likvidacije z namenom, da bi oškodoval upnike, s tem da sebe za opravljanje gospodarske dejavnosti, čeprav ne izpolnjuje ali drugega spravi v položaj plačilno nesposobnega tako, da zahtevanih pogojev, s tem da posojilodajalcu ali drugemu, ki je nesmotrno troši sredstva, se čezmerno zadolžuje, pravočasno pristojen za odobritev take ugodnosti, predloži neresnične ali ne izterja dolgov, sklepa škodljive pogodbe, neodplačno ali nepopolne podatke o premoženjskem stanju, bilancah, dobičku navidezno prenaša premoženje na druge osebe ali na drug ali izgubi ali druge podatke, pomembne za odobritev posojila ali način zmanjšuje vrednost svojega premoženja ali premoženja ugodnosti oziroma te podatke zamolči, se kaznuje z denarno oziroma podjetja, ki ga upravlja. kaznijo ali zaporom do treh let. (3) Če je zaradi dejanj iz prejšnjih odstavkov nastala (2) Če je bilo posojilo ali druga ugodnost iz prejšnjega velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od odstavka uporabljena v druge namene, kot so bili dogovorjeni enega do osmih let. s posojilodajalcem ali tistim, ki je pristojen za odobritev take ugodnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom Oškodovanje upnikov do enega leta.

227. člen Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti ve, da 231. člen je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen za plačilo, pa iz zadolženega premoženja izplača dolg ali kako drugače (1) Kdor pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in papirji ali drugimi finančnimi instrumenti lažno prikaže premo- tako povzroči veliko premoženjsko škodo drugim upnikom, se ženjsko stanje, podatke o dobičku ali izgubi ali druge podatke kaznuje z zaporom do petih let. v prospektu, pri objavi letnega poročila ali na drug način, ki (2) Enako se kaznuje, kdor ve, da je sam ali kdo drug pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje kot dolžnik postal nezmožen za plačilo, pa zato da bi izigral eno ali več oseb, da jih kupijo, prodajo ali z njimi na drug in oškodoval upnike, prizna neresnično terjatev, sestavi lažno način poslujejo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzroči do dveh let. veliko premoženjsko škodo upnikom. (2) Če je šlo pri dejanju iz prejšnjega odstavka za vrednostne papirje ali druge finančne instrumente velike vrednosti, se Poslovna goljufija storilec kaznuje z zaporom do petih let.

228. člen Preslepitev kupcev (1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri skleni- 232. člen tvi ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazova- (1) Kdor, zato da bi preslepil kupce, v večjem obsegu njem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da ob- razpečava izdelke z oznako, v kateri so podatki, ki ne ustre- veznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne zajo vsebini, vrsti, izvoru ali kakovosti blaga, ali razpečava ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko izdelke, ki niso toliko težki ali take kakovosti, kot se pri njih korist ali nastane za stranko ali koga drugega premoženjska navadno domneva, ali razpečava izdelke brez oznake o vse- škoda, se kaznuje z zaporom do petih let. bini, vrsti, izvoru, kakovosti ali trajanju izdelka, če je taka (2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka pridob oznaka predpisana, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom ljena velika premoženjska korist ali nastala velika premo- do dveh let. ženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do (2) Enako se kaznuje, kdor sklepa pogodbe z lažnimi desetih let. navedbami o dobavnem roku ali načinu izpolnitve obveznosti (3) Če je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena kot bistvenem sestavnem delu pogodbe. pridobljena majhna premoženjska korist ali nastala majhna (3) Kdor, zato da bi preslepil kupce ali uporabnike storitev, premoženjska škoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali lažno objavi, da je znižana cena blaga ali da se blago razproda- zaporom do enega leta. ja ali da se bodo cene zvišale ali uporablja kakšen drug lažen oglas, se kaznuje z denarno kaznijo. Goljufija na škodo Evropskih skupnosti

229. člen Neupravičena uporaba tuje oznake ali modela (1) Kdor se izogne odhodkom, s tem da uporabi ali predlo- 233. člen ži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne (1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno upo- razkrije podatkov in tako poneveri ali neupravičeno zadržuje ali rabi tujo firmo, znamko, geografsko označbo ali drugo posebno neustrezno uporabi sredstva splošnega proračuna Evropskih oznako za blago ali storitev ali uporabi bistveni del te oznake skupnosti ali proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanje blaga ali ali se upravljajo v njihovem imenu, se kaznuje z zaporom od storitev, se kaznuje z zaporom do treh let. treh mesecev do treh let. (2) Enako se kaznuje, kdor pri gospodarskem poslovanju (2) Enako se kaznuje, kdor pridobi sredstva z dejanji in iz neupravičeno uporabi tuji model. proračunov iz prejšnjega odstavka. (3) Predmeti iz prvega in drugega odstavka tega člena (3) Če je bila z dejanjem iz prejšnjih odstavkov pridobljena ter orodja in naprave, ki se uporabljajo za njihovo izdelovanje, velika premoženjska korist ali povzročena velika premoženjska se vzamejo. škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (4) S kaznimi iz prejšnjih odstavkov tega člena se ka- Neupravičena uporaba tujega izuma ali topografije znujejo vodje podjetij ali druge osebe, ki so pooblaščene za sprejemanje odločitev ali nadzor v podjetjih, če omogočijo ali 234. člen ne preprečijo kaznivih dejanj storilcem iz prejšnjih odstavkov, (1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno upo- ki so jim podrejeni in delujejo v imenu podjetja. rabi tuji izum, zavarovan s patentom ali dodatnim varstvenim

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5895 certifikatom, ali registrirano topografijo polprevodniškega vezja, jem pri izdajatelju vrednostnega papirja ali lastniškim deležem ali novo rastlinsko sorto, zavarovano z žlahtniteljsko pravico, se v kapitalu izdajatelja vrednostnega papirja, svojo zaposlitvijo kaznuje z zaporom do treh let. ali pri opravljanju dejavnosti in jo izkoristi zase ali za koga (2) Proizvodi, izdelani na podlagi neupravičene uporabe drugega za posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev iz prejšnjega odstavka, se vzamejo. tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega instrumenta, se kaznuje z zaporom do treh let. Ponareditev ali uničenje poslovnih listin (2) Enako se kaznuje oseba, ki notranjo informacijo sporoči nepoklicani osebi ali na podlagi notranje informacije 235. člen priporoči tretji osebi posredno ali neposredno pridobitev ali (1) Kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine odsvojitev tega vrednostnega papirja ali drugega finančnega in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih instrumenta. predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za (3) Enako kot v prvem odstavku se kaznuje oseba, ki poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali nepooblaščeno pride do notranje informacije in jo izkoristi za so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno posredno ali neposredno pridobitev ali odsvojitev tega vredno- dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne po- stnega papirja ali drugega finančnega instrumenta zase ali za datke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim koga drugega. podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali (4) Če je pri dejanjih iz prejšnjih odstavkov šlo za vredno- omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, se stne papirje ali druge finančne instrumente velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do dveh let. storilec kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poško- Zloraba trga finančnih instrumentov duje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prejšnjega odstavka. 239. člen (3) Poskus dejanj iz prvega in drugega odstavka tega (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil proti- člena je kazniv. pravno premoženjsko korist, s prepovedanim ravnanjem zlorabi trg finančnih instrumentov, tako, da: Izdaja in neupravičena pridobitev 1) sklene posel ali izda naročilo za trgovanje, ki udeležen- poslovne skrivnosti cem trga da napačno ali zavajajočo predstavo glede ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta, ali s tem ena 236. člen ali več povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali več finančnih (1) Kdor neupravičeno v nasprotju s svojimi dolžnostmi instrumentov na nenormalni ali umetni ravni; glede varovanja poslovne skrivnosti sporoči ali izroči komu po- 2) pri sklenitvi posla ali izdaji naročila za trgovanje uporabi datke, ki so poslovna skrivnost, ali mu kako drugače omogoči, fiktivna sredstva ali druge oblike goljufivega ravnanja; da pride do njih, ali jih zbira z namenom, da jih izroči nepokli- 3) razširja napačne ali zavajajoče informacije o finančnih cani osebi, se kaznuje z zaporom do treh let. instrumentih, z istim ciljem razširja govorice ter napačne in (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da jih neupravi- zavajajoče novice po medijih, medmrežju ali na drug podoben čeno uporabi, protipravno pride do podatkov, ki se varujejo kot način, poslovna skrivnost. (3) Če so podatki iz prvega ali drugega odstavka tega se kaznuje z zaporom do treh let. člena posebno pomembni, če kdo izroči take podatke zato, da (2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka prido- jih kdo odnese v tujino, ali je dejanje storjeno iz koristoljubnosti, bljena velika premoženjska korist ali povzročena velika prese storilec kaznuje z zaporom do petih let. moženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu (4) Če je dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega pridobiti tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let. do enega leta. Zloraba položaja ali zaupanja Vdor v poslovni informacijski sistem pri gospodarski dejavnosti

237. člen 240. člen (1) Kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno upo- (1) Kdor pri vodenju ali nadzorstvu gospodarske dejav- rabi, spremeni, preslika, prenaša, uniči ali v informacijski sistem nosti, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko vnese kakšen svoj podatek, ovira prenos podatkov ali delovanje korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi svoj položaj informacijskega sistema ali kako drugače vdre v informacijski ali dano zaupanje glede razpolaganja s tujim premoženjem, sistem, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno pre- upravljanja podjetja ali vodenja gospodarske dejavnosti, pre- moženjsko korist ali drugemu povzročil premoženjsko škodo, stopi meje svojih pravic ali ne opravi svoje dolžnosti, se kaznuje se kaznuje z zaporom do treh let. z zaporom do petih let. (2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka prido- (2) Če je bila z dejanjem iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska korist ali povzročena velika pre- bljena velika premoženjska korist ali povzročena velika pre- moženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu moženjska škoda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako pridobiti tako premoženjsko korist ali drugemu povzročiti tako premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom do petih let. premoženjsko škodo, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Zloraba notranje informacije (3) Če je bilo dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno zato, da storilec sebi ali komu drugemu pridobi nepremo- 238. člen ženjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. (1) Kdor notranjo informacijo, ki bi lahko pomembno vpli- vala na ceno vrednostnega papirja ali drugega finančnega in- Nedovoljeno sprejemanje daril strumenta, uvrščenega na organiziran trg v Republiki Sloveniji ali v vsaj eni državi članici Evropske unije ali za katero je bil 241. člen vložen predlog za uvrstitev na tak trg, ne glede na to, ali se (1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti zase ali z njim trguje na tem trgu ali ne, pridobi v zvezi s svojim položa- za koga drugega zahteva ali sprejme nedovoljeno nagrado,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5896 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take (2) Kdor ponaredi vrednostne papirje ali kdor spremeni koristi, da bi zaradi pridobitve ali ohranitve posla ali druge ne- kakšen tak pravi vrednostni papir, da bi ga uporabil kot pravega dovoljene koristi zanemaril koristi svoje organizacije ali druge ali ga dal v uporabo komu drugemu, ali kdor take ponarejene fizične osebe ali ji povzročil škodo, se kaznuje z zaporom od vrednostne papirje uporabi kot prave ali jih s tem namenom šestih mesecev do petih let. pridobi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (2) Storilec dejanja iz prejšnjega odstavka, ki zahteva ali (3) Če gre pri dejanju iz prejšnjih odstavkov za veliko sprejme nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist količino vrednotnic ali vrednostnih papirjev, se storilec kaznuje ali obljubo oziroma ponudbo take koristi zase ali za koga z zaporom od enega do desetih let. drugega kot protiuslugo zaradi pridobitve ali ohranitve posla (4) Kdor odstrani žig, s katerim se vrednotnice iz prvega ali druge koristi, se kaznuje za zaporom od treh mesecev do odstavka tega člena uničujejo, ali kdor si kako drugače priza- petih let. deva napraviti te vrednotnice, kakor da ne bi bile uporabljene, (3) Storilec dejanja iz prvega odstavka tega člena, ki po ali kdor že uporabljene take vrednotnice znova uporabi ali sklenitvi posla ali opravljeni storitvi ali pridobitvi druge nedo- proda, kakor da bi bile veljavne, se kaznuje z denarno kaznijo voljene koristi zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme ali zaporom do enega leta. nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje (5) Ponarejene vrednotnice in ponarejeni vrednostni pa- z zaporom do dveh let. pirji se vzamejo. (4) Sprejeta nagrada, darilo ali kakšna druga korist se (6) Za vrednotnice po tem zakoniku se štejejo kolki in vzamejo. druge vrednotnice, izdane in v obtoku na podlagi zakona Re- publike Slovenije, ter tuje vrednotnice. Nedovoljeno dajanje daril Pranje denarja 242. člen (1) Kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, 245. člen ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo (1) Kdor denar ali premoženje, za katero ve, da je bilo pri- korist zanjo ali za koga drugega, da bi sebi ali komu drugemu dobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim pridobil kakšno neupravičeno ugodnost pri pridobitvi ali ohra- razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug nitvi posla ali druge nedovoljene koristi iz prvega odstavka način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, 241. člena, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor, se kaznuje let. z zaporom do petih let. (2) Kdor osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost, obljubi, (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega od- ponudi ali da nedovoljeno nagrado, darilo ali kakšno drugo stavka, pa je hkrati storilec ali udeleženec pri kaznivem dejanju, korist zanjo ali za koga drugega kot protiuslugo za pridobitev s katerim je bil pridobljen denar ali premoženje iz prejšnjega ali ohranitev posla ali druge koristi, se kaznuje z zaporom do odstavka. treh let. (3) Če je denar ali premoženje iz prvega ali drugega (3) Storilcu iz prejšnjih odstavkov, ki je dal nedovoljeno odstavka tega člena velike vrednosti, se storilec kaznuje z za- nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na zahtevo, pa je deja- porom do osmih let in denarno kaznijo. nje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je (4) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hu- bilo odkrito, se sme kazen odpustiti. dodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec kaznuje (4) Dana nagrada, darilo ali kakšna druga korist se vza- z zaporom od enega do desetih let in denarno kaznijo. mejo, v primeru iz prejšnjega odstavka pa se smejo vrniti (5) Kdor bi moral in mogel vedeti, da je bil denar ali pre- tistemu, ki jih je dal. moženje pridobljeno s kaznivim dejanjem, pa stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom Ponarejanje denarja do dveh let. (6) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vza- 243. člen meta. (1) Kdor ponaredi denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor spremeni pravi denar, da bi ga spravil v obtok, ali Izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice kdor tak ponarejeni denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. 246. člen (2) Enako se kaznuje, kdor si preskrbi ponarejen denar, (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil proda bi ga spravil v obtok kot pravega. tipravno premoženjsko korist, izda ali da v promet ček, za (3) Če gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka katerega ve, da ni krit in tako pridobi premoženjsko korist, se tega člena za veliko količino ponarejenega denarja, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega (4) Kdor da v obtok ponarejen denar, ki ga je prejel kot odstavka uporabi bančno kartico na bančnem avtomatu za pravega, ali kdor ve, da je bil denar ponarejen ali da je bil tak dvig gotovine, čeprav ve, da nima kritja na tekočem računu, denar spravljen v obtok, pa tega ne naznani, se kaznuje z de- ali uporabi kreditno kartico, čeprav ve, da ob plačilu ne bo imel narno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. kritja, in si tako pridobi premoženjsko korist. (5) Ponarejeni denar se vzame. (3) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka (6) Denar je kovan ali papirnat denar, ki je na podlagi tega člena pridobljena velika premoženjska korist, se storilec zakona v obtoku v Republiki Sloveniji ali drugi državi. kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic Uporaba ponarejene bančne, kreditne ali druge kartice ali vrednostnih papirjev 247. člen 244. člen (1) Kdor namesti na bančni avtomat ali aparat za vplačila (1) Kdor ponaredi kolke ali poštne znamke ali druge vre- s kartico napravo za preslikavanje zapisa bančnih ali kreditnih dnotnice ali kdor spremeni kakšno tako pravo vrednotnico, da kartic ali njeno prepoznavo pridobi preko plačila na celotnem bi jo uporabil kot pravo ali jo dal v uporabo komu drugemu, ali medmrežju ali jo ponaredi na kakšen drug način ali kdor tako kdor ponarejene vrednotnice uporabi kot prave ali si jih s tem ponarejeno bančno ali kreditno kartico uporabi in si pridobi namenom pridobi, se kaznuje z zaporom do treh let. premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5897

(2) Enako se kaznuje, kdor ponaredi ali uporabi ponare- korist ali povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali jeno drugo kartico, s katero je mogoče pridobiti premoženjsko podpira teroristično dejavnost ali taka dejanja stori kot član hu- korist s pomočjo tehničnih naprav za prepoznavo kartice. dodelske združbe, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih (3) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka let in z denarno kaznijo. tega člena pridobljena velika premoženjska korist, se storilec (5) Kdor pridobiva ali zbira tihotapsko blago velike pre- kaznuje z zaporom od enega do osmih let. moženjske vrednosti za prenos na carinsko območje Evropske skupnosti, preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz na in Izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje po carinskem območju Evropske skupnosti ali kako drugače organizira skrivanje, skladiščenje ali prodajo tihotapskega bla- 248. člen ga, se kaznuje z zaporom od treh do dvanajstih let in denarno (1) Kdor izdela, si pridobi, proda ali da v uporabo pripo- kaznijo. močke za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev (6) Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za kazniva deja- ali napravo za preslikavanje zapisa bančne ali kreditne kartice, nja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila storjena, ena- se kaznuje z zaporom do dveh let. ko kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodnopravno (2) Pripomočki za ponarejanje se vzamejo. obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede na to, kje so storjena, ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno enako Davčna zatajitev določila kot kazniva dejanja. (7) Tihotapsko blago se vzame. 249. člen (1) Kdor da, zato da bi se sam ali kdo drug popolnoma ali deloma izognil plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisa- Petindvajseto poglavje nih obveznosti fizičnih ali pravnih oseb ali neupravičeno dobil KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVNI PROMET v celoti ali deloma vrnjen davek v Republiki Sloveniji ali drugih državah članicah Evropske unije, lažne podatke o pridobljenih Ponarejanje listin dohodkih, stroških, predmetih, blagu ali drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov in drugih predpisanih obveznosti, 251. člen ali kako drugače preslepi organ, pristojen za odmero ali nadzor (1) Kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa obve- da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali znosti, ki se jim je izogibal, ali davek, ki mu je bil neupravičeno spremenjeno listino uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom vrnjen, pomenijo večjo premoženjsko korist, se kaznuje z za- do dveh let. porom od šestih mesecev do treh let. (2) Poskus je kazniv. (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega od- (3) Kdor ponaredi javno listino, oporoko, javno ali uradno stavka ne prijavi pridobljenega dohodka ali drugih okoliščin, ki knjigo ali kakšno drugo knjigo, ki se mora voditi na podlagi vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih prepisanih zakona, spremeni tako pravo listino ali kdor tako ponarejeno obveznosti fizičnih ali pravnih oseb, kadar je prijava obvezna, ali spremenjeno listino hrani zaradi uporabe ali jo uporabi kot pa obveznosti, katerim se je nameraval izogniti, pomenijo večjo pravo, se kaznuje z zaporom do treh let. premoženjsko korist. (3) Kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev dejanske Posebni primeri ponarejanja listin davčne obveznosti, na zahtevo pristojnega davčnega organa ne daje podatkov, ne predloži poslovnih knjig in evidenc, ki jih 252. člen je dolžan voditi, ali so knjige in evidence vsebinsko napačne, (1) Za ponarejanje listin se kaznuje po prejšnjem členu: ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora 1) kdor kakšen papir, golico ali kakšno drugo listino, ki jo ali ovira davčni nadzor, se kaznuje z zaporom od enega do je kdo podpisal, neupravičeno izpolni s kakšno izjavo, ki ima dveh let. pomen za pravna razmerja; (4) Če je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka 2) kdor koga preslepi o vsebini kakšne listine in jo ta pod- tega člena dosežena velika premoženjska korist in je storilec hotel doseči tako premoženjsko korist, se kaznuje z zaporom piše, misleč, da se podpisuje pod kakšno drugo listino ali pod od enega do osmih let. kakšno drugo vsebino; (5) Če je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega 3) kdor izda listino v imenu kakšne osebe brez njenega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z za- pooblastila ali v imenu osebe, ki je ni; porom od treh do dvanajstih let. 4) kdor kot izdajatelj listine doda k svojemu podpisu ka- kšen položaj ali naziv, čeprav nima takega položaja ali naziva, Tihotapstvo pa to bistveno vpliva na dokazilno moč listine; 5) kdor napravi listino tako, da neupravičeno uporabi pravi 250. člen pečat ali znamenje. (1) Kdor prenese, izogibajoč se ukrepom carinskega nad- (2) Enako se kaznuje, kdor kot tržno blago napravi za zorstva, čez carinsko črto Evropske skupnosti blago velike pre- drugega doktorsko disertacijo, magistrsko, diplomsko, izpitno, moženjske vrednosti, ali ga prenese z uporabo sile ali grožnje, maturitetno ali seminarsko nalogo ali sestavi za drugega ka- se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo. kšno drugo pisno nalogo, potrebno za pridobitev izobrazbe, ali (2) Kdor se ukvarja s prenašanjem blaga velike premo- kdor tako nalogo uporabi kot svojo. ženjske vrednosti na carinsko območje Evropske skupnosti in se pri tem izogiba ukrepom carinskega nadzorstva, ga po njem Overitev lažne vsebine prevaža, nudi skrivališča ali skladišča, ga ponuja ali doseže prodajo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let zapora 253. člen in denarno kaznijo. (1) Kdor spravi pristojni organ ali notarja v zmoto in s tem (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje uradna doseže, da ta v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini oseba, ki z zlorabo uradnega položaja ali pravic omogoči potrdi kar koli lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, tihotapstvo blaga na carinsko območje Evropske skupnosti ali se kaznuje z zaporom do treh let. prevoz po njem. (2) Enako se kaznuje tudi, kdor uporabi javno listino, za- (4) Če storilec z dejanji iz drugega ali tretjega odstavka pisnik, knjigo ali poslovno listino iz prejšnjega odstavka, čeprav tega člena sebi ali komu drugemu pridobi veliko premoženjsko ve, da je lažna.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5898 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Nezakonito dajanje pravne pomoči Nevestno delo v službi

254. člen 258. člen (1) Kdor se brez ustrezne izobrazbe ali brez ustreznih Uradna oseba, ki zavestno krši zakone ali druge predpise, izpolnjenih pogojev za plačilo ukvarja s tem, da v sodnih ali opušča svoje nadzorstvo ali kako drugače očitno nevestno upravnih postopkih daje pravno pomoč, se kaznuje z denarno ravna v službi, čeprav predvideva ali bi morala in mogla pred- kaznijo ali z zaporom do enega leta. videvati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic (2) Pridobljena premoženjska korist se vzame. drugega ali škoda na javni dobrini ali premoženjska škoda, in res nastane kršitev oziroma večja škoda, se kaznuje z denarno Izdaja in uporaba lažnega zdravniškega kaznijo ali zaporom do enega leta. ali veterinarskega spričevala Ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa 255. člen ali arhivskega gradiva (1) Zdravnik, ki zavestno izda lažno zdravniško spričevalo 259. člen ali drugo zdravniško potrdilo, se kaznuje z zaporom do treh let. (1) Uradna oseba, ki v uradno listino, knjigo, ali spis vpiše (2) Enako se kaznuje, kdor zavestno uporabi zdravniško lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka spričevalo ali potrdilo iz prejšnjega odstavka. ali s svojim podpisom oziroma pečatom potrdi uradno listino, (3) Veterinar, ki zavestno izda lažno veterinarsko spriče- knjigo ali spis z lažno vsebino ali s svojim podpisom oziroma valo, se kaznuje z zaporom do enega leta. uradnim pečatom omogoči sestavo uradne listine, knjige ali (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor za- spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do treh let. vestno uporabi spričevalo iz prejšnjega odstavka. (2) Enako se kaznuje tudi uradna oseba, ki uradno listino, knjigo ali spis z lažno vsebino uporabi v službi kot resnične ali Ponarejanje znamenj za zaznamovanje blaga, mer in uteži ki uradno listino, knjigo ali spis uniči, skrije, jih precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne. 256. člen (3) Kdor protipravno odtuji, uniči ali prikriva arhivsko gra- (1) Kdor, zato da bi jih uporabil kot prave, ponaredi zna- divo, ali ga napravi neuporabnega, se kaznuje z zaporom od menja za zaznamovanje domačega ali tujega blaga, kot so treh mesecev do treh let. pečati, žigi, znamke ali druge predpisane oznake, s katerimi Izdaja tajnih podatkov se zaznamujejo zlato, srebro, živina, les ali kakšno drugo blago, ali prava taka znamenja spremeni ali odstrani ali uporabi 260. člen ponarejena znamenja kot prava, se kaznuje z denarno kaznijo (1) Uradna oseba ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi ali zaporom do dveh let. dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu (2) Enako se kaznuje, kdor ponaredi mere ali uteži ali kdor tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, jih uporabi pri merjenju kot prave. ali zbira take podatke, zato da jih izroči nepoklicani osebi, se (3) Kdor neupravičeno izdela, si pridobi, proda ali da kaznuje z zaporom do treh let. v uporabo pripomočke za izdelovanje znamenj za zaznamova- (2) Enako se kaznuje, kdor protipravno pride do tajnih nje ali označevanje blaga kakor tudi ponarejene mere in uteži, podatkov, da bi jih neupravičeno uporabil, kakor tudi, kdor take se kaznuje z zaporom do enega leta. podatke brez dovoljenja javno objavi. (4) Ponarejena znamenja, mere in uteži kakor tudi pripo- (3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno iz močki za njihovo ponarejanje se vzamejo. koristoljubnosti ali zaradi objave ali uporabe podatkov v tujini, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. (4) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno Šestindvajseto poglavje iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLŽNOST IN JAVNA POOBLASTILA Jemanje podkupnine

Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic 261. člen (1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga 257. člen drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo (1) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se opraviti ali kako drugače zlorabila svoj položaj, ali kdor posre- kaznuje z zaporom do enega leta. duje pri takem podkupovanju, se kaznuje z zaporom od enega (2) Če storilec z dejanjem iz prejšnjega odstavka povzroči do osmih let in denarno kaznijo. večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z za- (2) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zase ali za koga porom do treh let. drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo (3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom od treh sicer ne bi smela opraviti, ali kako drugače uporabila svoj polo- mesecev do petih let. žaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju uradne osebe, (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje storilec iz se kaznuje z zaporom od enega do petih let. prejšnjega odstavka, ki izkoristi svoj položaj ali vpliv za nezako- (3) Uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, potem ko opravi nito povečanje lastnega premoženja v večji vrednosti. oziroma ne opravi uradnega dejanja iz prejšnjih odstavkov, zah- (5) Če je storilec z dejanjem iz tretjega in četrtega od- teva ali sprejme v zvezi s tem nagrado, darilo ali kakšno drugo stavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno pre- korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. moženjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje (4) Sprejeta nagrada, darilo in kakšna druga korist se z zaporom od enega do osmih let. vzamejo.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5899

Dajanje podkupnine pritisk ali da bi ustrahoval tretjo osebo ali nanjo izvajal pritisk ali iz katerega drugega razloga, ki temelji na katerikoli obliki 262. člen kršitve enakopravnosti, se kaznuje z zaporom od enega do (1) Kdor uradni osebi ali javnemu uslužbencu obljubi, desetih let. ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali (2) Če bolečino ali trpljenje iz prejšnjega odstavka tega za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila člena povzroči ali prizadene uradna oseba ali kdo drug, ki uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila nastopa z uradnim statusom ali na njeno pobudo ali z njeno dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali da bi kako drugače izrecno privolitvijo ali molče, se kaznuje z zaporno kaznijo od zlorabila svoj položaj ali kdor posreduje pri takem podkupova- treh do dvanajstih let. nju, se kaznuje za zaporom od enega do petih let in denarno kaznijo. Kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo (2) Kdor uradni osebi ali javnemu uslužbencu obljubi, uradnega položaja ali uradnih pravic ponudi ali da nagrado, darilo ali kakšno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih pravic opravila uradno 266. člen dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne Uradna oseba, ki pri opravljanju službe z zlorabo svojega bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti ali da bi uradnega položaja ali uradnih pravic s kom grdo ravna, ga žali, kako drugače uporabila svoj položaj, se kaznuje z zaporom od ga lahko telesno poškoduje ali sploh ravna z njim tako, da pri- šestih mesecev do treh let. zadene njegovo človeško dostojanstvo, se kaznuje z zaporom (3) Storilcu kaznivega dejanja iz prejšnjih odstavkov, ki je do treh let. dal nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na zahtevo uradne osebe ali javnega uslužbenca, pa je dejanje naznanil, preden Izsiljevanje izjave je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti. 267. člen (1) Uradna oseba, ki pri opravljanju službe ali javnih poo- Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje blastil uporabi silo, grožnjo ali kakšno drugo nedovoljeno sredstvo ali nedovoljen način, da bi od obdolženca, priče, izvedenca 263. člen ali koga drugega izsilila izpovedbo ali kakšno drugo izjavo, se (1) Kdor zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. nagrado, darilo ali kakšno drugo korist ali obljubo oziroma po- (2) Če je bilo dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno nudbo take koristi, da bi izkoristil svoj položaj ali svoj resnični ali s hudim nasiljem ali če storilec z izsiljevanjem izpovedbe pov- domnevni vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno zroči hude posledice za obdolženca v kazenskem postopku, se uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do treh let. storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (2) Enako se kaznuje, kdor izrabi svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posreduje, da bi se opravilo ura- Protipravna prilastitev stvari dno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali da se ne bi opravilo ob preiskavi ali izvršbi uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo opraviti. (3) Če storilec za posredovanje iz prejšnjega odstavka 268. člen pred posredovanjem ali po njem zase ali za koga drugega (1) Uradna oseba, ki ob preiskavi stanovanja, prostorov sprejme nagrado, darilo ali kakšno drugo korist, se kaznuje ali oseb ali ob izvršbi v sodnem ali upravnem postopku vzame z zaporom od enega do petih let. stvar zato, da si jo protipravno prilasti, se kaznuje z zaporom (4) Sprejeta nagrada, darilo ali kakšna druga korist se od šestih mesecev do petih let. vzamejo. (2) Če gre za stvar velike vrednosti in je storilec hotel, da si prilasti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega Dajanje daril za nezakonito posredovanje do osmih let.

264. člen (1) Kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo Sedemindvajseto poglavje ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil KAZNIVA DEJANJA ZOPER VOJAŠKO SLUŽBO svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi ali ne opravi kakšno uradno dejanje, se kaznuje Neizpolnitev ukaza in odrekanje poslušnosti z zaporom do treh let. (2) Kdor drugemu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo 269. člen ali kakšno drugo korist zanj ali za koga drugega, da bi izkoristil (1) Vojaška oseba, ki ne izpolni ukaza nadrejene vojaške svoj položaj ali svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, osebe v zvezi s službo ali mu odreče poslušnost, pa zaradi da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne bi smelo opraviti, ali tega nastane nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike da se ne bi opravilo uradno dejanje, ki bi se moralo ali smelo vrednosti, se kaznuje z zaporom do dveh let. opraviti, se kaznuje z zaporom od enega do petih let. (2) Vojaška oseba, ki se upira stražarju, straži, patrulji, (3) Storilcu kaznivega dejanja iz prejšnjih odstavkov, ki je dežurnemu ali drugi vojaški osebi, ko pri opravljanju svoje voja- dal nagrado, darilo ali kakšno drugo korist na zahtevo osebe, ške dolžnosti skrbi za varnost in red v vojaški enoti, se kaznuje ki je nezakonito posredovala, pa je dejanje naznanil, preden je z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti. Upiranje nadrejenemu

Mučenje 270. člen (1) Vojaška oseba, ki se skupaj z drugimi vojaškimi ose- 265. člen bami upre ukazu nadrejene vojaške osebe v zvezi s službo ali (1) Kdor komu namenoma povzroči hudo bolečino ali ga noče izpolniti ali mu odreče, da bi storila svojo dolžnost, se trpljenje, bodisi telesno ali duševno, da si od njega ali tretje kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. osebe pridobi informacijo oziroma priznanje, ga kaznuje za (2) Vojaška oseba, ki pri storitvi dejanja iz prejšnjega dejanje, ki ga je storil on ali tretja oseba ali je za to dejanje odstavka uporabi orožje, se kaznuje z zaporom od enega do osumljen on ali tretja oseba, da bi ga ustrahoval ali nanj izvajal desetih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5900 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor je Opustitev ukrepov za varnost ljudi organiziral dejanje iz prvega odstavka tega člena, kakor tudi in premoženja v vojaški enoti vojaški starešina, ki je sodeloval pri takem dejanju. 276. člen Odklonitev sprejema ali uporabe orožja (1) Poveljujoča vojaška oseba, ki ne stori predpisanih ali ukazanih ukrepov za varnost življenja in zdravja zaupanih mu 271. člen ljudi, zavarovanje in dobro vzdrževanje objektov, predmetov Vojaška oseba, ki v nasprotju s predpisi in brez upra in sredstev za bojno pripravljenost, nujno oskrbo zaupane mu vičenega razloga noče sprejeti orožja ali ga noče uporabiti enote s hrano, opremo ali sredstvi, ali ne ukrene, kar mora po ukazu ali pravilih službe, se kaznuje z zaporom do enega ukreniti, da so zavarovalna dela pravočasno in v redu opra- leta. vljena in spravi s tem v nevarnost življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let. Lažna ustna poročanja in lažna poročila (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. 272. člen (3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega Vojaška oseba, ki pri opravljanju službe lažno ustno poro- člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, ča ali da lažno poročilo ali v njem zamolči kakšno dejstvo, ki ga se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom ne bi smela zamolčati, in s tem spravi v nevarnost življenje ljudi od enega do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z za- ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo porom do treh let. ali zaporom do enega leta. (4) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za Samovoljna odstranitev in beg iz vojske dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega 273. člen do osmih let. (1) Vojaška oseba, ki samovoljno zapusti svojo enoto Opustitev zavarovanja pri vojaških vajah ali službo med opravljanjem pomembne naloge ali med večjo bojno pripravljenostjo enote, se kaznuje z denarno kaznijo ali 277. člen zaporom do enega leta. (1) Vojaška oseba, ki pri vaji, pouku ali poskusih ne stori (2) Enako se kaznuje vojaška oseba, ki ve za okoliščine predpisanih ali ukazanih varnostnih ali previdnostnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena, pa se samovoljno ne vrne in spravi s tem v nevarnost življenje ljudi ali premoženje velike z dovoljenega izostanka iz enote ali službe, in vojaška ose- vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let. ba, ki samovoljno zapusti svojo enoto ali službo za več kot (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malo- deset dni. marnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. (3) Vojaška oseba, ki se skriva, da bi se izognila službi (3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega v vojski, se kaznuje z zaporom do treh let. člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, (4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje vojaška se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom oseba, ki odide iz države in ostane v tujini, da bi se izognila od enega do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z za- službi v vojski. porom do treh let. (4) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega Grdo ravnanje s podrejenim člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za 274. člen dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega (1) Nadrejena vojaška oseba, ki v službi ali v zvezi do osmih let. s službo grdo ravna s podrejenim, ali ravna z njim tako, da žali njegovo človeško dostojanstvo, se kaznuje z zaporom Odgovornost za kaznivo dejanje, storjeno do treh let. na ukaz nadrejenega (2) Če nadrejena vojaška oseba stori dejanje iz prej- šnjega odstavka proti več osebam, se kaznuje z zaporom do 278. člen petih let. Podrejeni se ne kaznuje, če stori kaznivo dejanje na ukaz ali povelje nadrejene vojaške osebe in se ta ukaz ali povelje Kršitev predpisov o straženju nanaša na vojaško dolžnost, razen če ne gre za vojno hudodelstvo ali kakšno drugo hudo kaznivo dejanje, ali če je vedel, da 275. člen pomeni izvršitev ukaza ali povelja kaznivo dejanje. (1) Vojaška oseba, ki ne ravna v skladu s predpisi o stra- ženju, patrulji, dežurni ali drugi službi za vzdrževanje varnosti in Milejše kaznovanje zaradi izzvanosti reda v vojaški enoti, poveljstvu ali zavodu ali za vojaško zaščito objektov ali območij in s tem povzroči nevarnost za življenje 279. člen ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom Če je bil storilec kaznivega dejanja iz 269. člena, prvega do treh let. odstavka 270. člena ali prvega odstavka 273. člena tega zako- (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malo- nika izzvan z nezakonitim ali surovim ravnanjem vojaške ose- marnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. be, se sme kaznovati mileje ali se mu sme odpustiti kazen. (3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz Osemindvajseto poglavje prvega odstavka z zaporom od enega do petih let, za dejanje KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVOSODJE iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let. (4) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega Opustitev ovadbe, da se pripravlja kaznivo dejanje člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih 280. člen let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega (1) Kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero do osmih let. je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, pa

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5901 ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo (5) Če se pregon storilca kaznivega dejanja začne na dejanje poskušeno ali dokončano, se kaznuje z zaporom do predlog, se tudi storilec kaznivega dejanja iz prvega odstavka enega leta. tega člena preganja na predlog. (2) Če je šlo pri dejanju iz prejšnjega odstavka za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj Kriva ovadba petnajst let zapora ali dosmrtni zapor, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 283. člen (3) Kdor ne naznani, da se pripravlja kaznivo dejanje (1) Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se iz prvega odstavka tega člena, se ne kaznuje, če je storilec preganja po uradni dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se kaznuje zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali re- z zaporom do dveh let. gistrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni (2) Enako se kaznuje, kdor podtakne sledove kaznivega vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Če se katera dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski posto- od oseb, navedenih v tem odstavku, ne kaznuje za opusti- pek za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni tev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se za opustitev dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil. ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec ali oseba, s katero živi (3) Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrirane istospolne se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, se kaznuje partnerske skupnosti. z denarno kaznijo. (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje tudi, kdor Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in 281. člen s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. (1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je (5) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se kaznuje dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje z zaporom do treh let. storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje Kriva izpovedba z zaporom do treh let. 284. člen (2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj (1) Priča, izvedenec, cenilec, prevajalec ali tolmač, ki pred sodiščem, v postopku o prekršku, parlamentarne preiskave, z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec za ugotavljanje kršitev delovnih obveznosti ali drugih kršitev pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do delovne discipline, v drugem disciplinskem ali upravnem po- treh let. stopku po krivem izpove, izvedenec ali cenilec, ki da lažno pi- (3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zako- sno mnenje, ali prevajalec, ki da lažni pisni prevod, se kaznuje nec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registri- z zaporom do treh let. rani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, (2) Enako se kaznuje stranka, ki je pri dokazovanju brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali zdravnik ali spovednik storilca. Ker se katera od oseb iz tega upravnem postopku po krivem izpovedala, in je sodišče ali odstavka razen zagovornika, zdravnika ali spovednika ne ka- drug pristojni organ na to izpovedbo oprlo svojo odločbo v tem znuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena, se postopku. za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, (3) Za krivo izpovedbo v kazenskem postopku se storilec s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz registrira- kaznuje z zaporom do petih let. ne istospolne partnerske skupnosti. (4) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka posebno hude posledice za obdolženca, se storilec kaznuje z zaporom od Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja enega do osmih let. 282. člen (5) Če storilec prostovoljno prekliče svojo krivo izpovedbo, preden se izda dokončna odločba, se kaznuje z denarno (1) Kdor skriva storilca kaznivega dejanja, ki se preganja kaznijo, sme pa se mu tudi odpustiti kazen. po uradni dolžnosti, ali mu s skrivanjem orodja, sledov ali kako drugače pomaga, da ga ne odkrijejo, ali kdor skriva obsojenca Preprečitev dokazovanja ali stori kaj drugega, da se ne bi izvršila kazen ali izrečeni varnostni ukrep ali da se ne bi uporabil vzgojni ukrep oddaje 285. člen v vzgojni zavod ali prevzgojni dom, se kaznuje z zaporom do (1) Kdor, zato da bi preprečil ali otežil dokazovanje, skrije, enega leta. uniči ali poškoduje tujo listino ali drugo stvar, predlagano za (2) Če gre za pomoč storilcu kaznivega dejanja po prej- dokazovanje, ali jo napravi delno ali popolnoma neuporabno, šnjem odstavku, za katero je predpisana kazen zapora najmanj se kaznuje z zaporom do treh let. petnajstih let ali dosmrtnega zapora, se storilec kaznuje z za- (2) Enako se kaznuje tudi, kdor z namenom iz prejšnjega porom do petih let. odstavka odstrani, uniči, pokvari, premakne ali prestavi mejnik, (3) Kazen za dejanje iz prvega odstavka tega člena ne zemljemersko znamenje ali sploh kakšno znamenje o lastninski sme biti ne po vrsti ne po višini hujša od kazni, ki je predpisana pravici na nepremičnini ali pravici do uporabe vode ali kdor za kaznivo dejanje osebe, ki ji je storilec pomagal. z enakim namenom tako znamenje postavi napačno. (4) Za dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena (3) Kdor, zato da bi preprečil ali otežil dokazovanje v ka- se ne kaznuje zakonec storilca, oseba, s katero živi v zunaj- zenskem postopku, predloži dokaze, za katere ve, da so lažni zakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski sku- ali ponarejeni, se kaznuje z zaporom do petih let. pnosti, ali krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec. Ker se katera od oseb iz tega odstavka ne Oviranje pravosodnih in drugih državnih organov kaznuje za kaznivo dejanje iz prvega ali drugega odstavka, se za pomoč storilcu pri storitvi kaznivega dejanja iz prvega ali 286. člen drugega odstavka tega člena ne kaznuje niti njegov zakonec (1) Kdor z namenom, da bi v sodnem ali upravnem po- ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti niti partner iz stopku ali v postopku parlamentarne preiskave vplival na pri- registrirane istospolne partnerske skupnosti. čanje ali izvajanje dokazov, uporabi zoper drugega fizično silo,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5902 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije grožnjo ali ustrahovanje, mu ponuja ali daje nedovoljene koristi, ali grožnjo, da bodo neposredno uporabile silo, prisilile, da se kaznuje z zaporom do petih let. kaj storijo ali opustijo, kar je proti njihovi dolžnosti, se kaznuje (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da bi vplival z zaporom do dveh let. na opravljanje uradnih dolžnosti uradnih oseb v pravosodju, (2) Storilec dejanja iz prejšnjega odstavka, ki je uporabil v organih odkrivanja in pregona v zvezi s kazenskim postop- silo ali grožnjo, se kaznuje z zaporom do treh let. kom, uporabi zoper uradno osebo fizično silo, grožnjo ali ustrahovanje. Omogočanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost

Kršitev tajnosti postopka 293. člen (1) Kdor s silo, grožnjo, preslepitvijo ali kako drugače 287. člen omogoči beg komu, ki prestaja kazen v zaporu, ali komu, ki je (1) Kdor neupravičeno izda, kar je izvedel v postopku priprt ali mladoletniku, ki je v prevzgojnem domu, se kaznuje pred glavno obravnavo ali na obravnavi pred sodiščem, na z zaporom do treh let. ustni obravnavi v upravnem postopku ali postopku o prekršku (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno v organi- ali postopku parlamentarne preiskave, za kar je z zakonom zirani skupini, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. določeno, da se ne sme objaviti, ali pa je bilo z odločbo pristojnega organa ali sodišča odločeno, da ostane tajno, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Devetindvajseto poglavje (2) Kdor objavi osebne podatke otroka, ki je udeleženec KAZNIVA DEJANJA ZOPER JAVNI RED IN MIR v sodnem, upravnem ali v kakršnemkoli drugem postopku, ali objavi druge informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče Hudodelsko združevanje prepoznati njegovo identiteto, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do 3 let. 294. člen (3) Kdor razkrije identiteto zaščitene priče, ogrožene ose- (1) Kdor sodeluje v hudodelski združbi, ki ima namen be ali osebe s prirejeno identiteto, se kaznuje z zaporom do storiti kaznivo dejanje, za katero se sme izreči kazen več kot treh let. treh let zapora ali dosmrtnega zapora, se kaznuje z zaporom (4) Če stori dejanje iz prejšnjega odstavka uradna oseba, od treh mesecev do petih let. se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Kdor ustanovi ali vodi združbo iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. Protizakonito, pristransko in krivično sojenje (3) Storilcu kaznivega dejanja iz prejšnjih odstavkov, ki prepreči nadaljnje opravljanje teh dejanj ali razkrije podatke, ki 288. člen so pomembni za preiskovanje in dokazovanje že storjenih ka- (1) Sodnik, ki pri vodenju sodnega postopka ali izrekanju znivih dejanj, se kazen za ta dejanja omili v skladu z 51. členom sodne odločbe zavestno krši zakon ali izkrivlja pravo, da bi tega zakonika. stranki v postopku škodoval ali ji neupravičeno dal prednost, se kaznuje z zaporom do treh let. Dogovor za kaznivo dejanje (2) Enako se kaznuje sodnik, ki z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena opre sodno odločbo na dejstva, za katera 295. člen ve, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovo- Kdor se s kom dogovori, da bosta storila kaznivo dejanje, ljenimi dokazi. za katero se sme izreči kazen petih let zapora ali hujša kazen, se kaznuje z zaporom do enega leta. Preprečitev vrnitve na delo Nasilništvo 289. člen Kdor zavestno ne ravna po pravnomočni sodni odločbi, 296. člen s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo, se kaznuje (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. boleče ali ponižujoče kaznuje, ga s silo ali grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja ali mu jemlje Kršitev prepovedi opravljanja poklica svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih 290. člen pravic spravlja v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do Kdor omogoči drugemu opravljanje poklica, dejavnosti dveh let. ali dolžnosti, čeprav ve, da mu je bil s pravnomočno sodno (2) Če dejanje iz prejšnjega odstavka storita dve ali več odločbo izrečen varnostni ali varstveni ukrep prepovedi opra- oseb ali če je bilo hudo ponižanih več oseb ali če storilec dru- vljanja poklica ali da je taka prepoved nastala kot pravna gega lahko telesno poškoduje, se storilec kaznuje z zaporom posledica obsodbe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. do enega leta. (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor pov- zroča nasilje ali ogroža varnost drugih na športnih prireditvah Beg osebe, ki ji je vzeta prostost ali v zvezi s temi prireditvami.

291. člen Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno napadel življenje ali telo, pobegne iz zapora ali pripora, se kaznuje z zaporom 297. člen do treh let. (1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali Upor oseb, ki jim je vzeta prostost spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali du- ševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje 292. člen z zaporom do dveh let. (1) Kdor sodeluje v skupini oseb, ki jim je vzeta prostost (2) Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti in so se zbrale, da bi se s silo osvobodile ali da bi združeno na- ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični padle osebe, katerih nadzorstvu so zaupane, ali da bi jih s silo dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalo-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5903 važuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo Napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost. 300. člen (3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo (1) Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno v sredstvih javnega obveščanja se kaznuje tudi urednik oziro- osebo ali drugo osebo, za katero ve, da pomaga uradni osebi, ma tisti, ki ga je nadomeščal, s kaznijo iz prvega ali drugega ko ta opravlja naloge policije ali državne varnosti ali varuje odstavka tega člena, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in javni red, ali osebo, ki opravlja naloge v zvezi z izvrševanjem dejanj iz prejšnjih odstavkov ni mogel preprečiti. kazenskih sankcij, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev (4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega do treh let. člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varno- (2) Če storilec ob storitvi dejanja iz prejšnjega odstavka sti, sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, uradni osebi ali drugi osebi, za katero ve, da ji pomaga, grozi poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spomin- z orožjem ali nevarnim predmetom ali sredstvom ali z njo grdo skih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do ravna ali jo lahko telesno poškoduje, se kaznuje z zaporom od treh let. šestih mesec do petih let. (5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti dvema ali več kaznuje z zaporom do petih let. osebam. (6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelo- Sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi vanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uradno dejanje uporaba ustrezno onemogoči. 301. člen Sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje (1) Kdor sodeluje v skupini, ki s skupnim delovanjem prepreči ali poskusi preprečiti uradni osebi uradno dejanje ali 298. člen jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje, se kaznuje za (1) Kdor sodeluje v skupini, ki s skupnim delovanjem stori samo sodelovanje z zaporom od treh mesecev do dveh let. kakšno nasilje proti ljudem, uniči ali poškoduje premoženje ve- (2) Vodja skupine, ki je storila dejanje iz prejšnjega od- čje vrednosti ali poskusi storiti tako kaznivo dejanje, se kaznuje stavka, se kaznuje z zaporom od šestih mesec do treh let. za samo sodelovanje z zaporom do dveh let. Hujskanje k upiranju (2) Če je bil pri delovanju skupine iz prejšnjega odstavka kdo ubit ali hudo telesno poškodovan, se udeleženec skupine 302. člen za samo sodelovanje kaznuje z zaporom do treh let. (1) Kdor druge hujska k nasilnemu upiranju zakonitim od- (3) Vodja skupine, ki je storila dejanje iz prvega ali dru- ločbam ali ukrepom državnih organov ali proti uradni osebi, ki gega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od šestih opravlja uradno dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta. mesecev do petih let. (2) Če zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka odločba ali ukrep državnega organa ni bil izveden ali je bila izvedba zelo Preprečitev uradnega dejanja otežena ali je to dejanje storil vodja skupine, se storilec kaznuje ali maščevanje uradni osebi z zaporom do treh let. 299. člen Odstranitev ali poškodovanje (1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil uradnega pečata ali znamenja silo, prepreči uradni osebi uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, ali jo na enak način prisili, da 303. člen opravi uradno dejanje, se kaznuje z zaporom od treh mesecev Kdor odstrani ali poškoduje uradni pečat ali znamenje, do dveh let. ki ga je upravičena uradna oseba uporabila za to, da zavaruje (2) Če storilec ob storitvi dejanja iz prvega odstavka tega predmete ali prostore, ali kdor brez odstranitve ali poškodbe člena razžali uradno osebo, grdo ravna z njo ali ji prizadene pečata ali znamenja vstopi v tak prostor, se kaznuje z denarno lahko telesno poškodbo ali pa ji grozi z uporabo orožja ali ne- kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. varnega predmeta ali sredstva, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. Odvzem ali uničenje (3) Kdor stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega uradnega pečata ali uradnih spisov člena proti uradni osebi, ko ta opravlja naloge policije ali dr- žavne varnosti, zasleduje storilca kaznivega dejanja ali pazi na 304. člen koga, ki mu je vzeta prostost ali opravlja dejanja kazenskega (1) Kdor protipravno vzame, skrije, uniči ali poškoduje ali pregona, dejanja upravnega inšpekcijskega nadzora, vodi pre- kako drugače napravi neuporaben uradni pečat, uradno knjigo, iskavo ali sodi v kazenskem postopku, se kaznuje z zaporom spis ali listino, ki pripada ali je pri državnemu organu, gospodar- od enega do petih let. ski družbi, drugi pravni osebi ali posamezniku, ki izvaja javna (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor se pooblastila, se kaznuje z zaporom do dveh let. uradni osebi, ki opravlja ali je opravljala dejanja v postopku (2) Poskus je kazniv. o prekršku ali kazenskem pregonu, naloge policije, dejanja upravnega inšpekcijskega nadzora, vodi ali je vodila prei- Lažno izdajanje za uradno ali vojaško osebo skavo, ali sodi ali je sodila v kazenskem postopku, maščuje zaradi dejanj, ki jih je opravila sama ali druga uradna oseba 305. člen v okviru svojih pravic, tako da je ogroženo življenje, telo, (1) Kdor se, zato da bi sebi ali drugemu pridobil kakšno osebna varnost ali premoženje uradne osebe ali njenih bližnjih korist ali da bi komu prizadejal škodo, lažno izdaja za uradno sorodnikov. ali vojaško osebo ali neupravičeno nosi oznake uradne ali (5) Če je storilec dejanja iz prvega do četrtega odstavka vojaške osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do tega člena izzvan z nezakonitim ravnanjem uradne osebe, se enega leta. kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev, sme (2) Enako se kaznuje, kdor opravi kakšno dejanje, ki ga je pa se mu kazen odpustiti. upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5904 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, (6) Kdor pridobiva ali zbira ljudi za nezakonito prese- namenjenih za kaznivo dejanje ljevanje, jim preskrbuje ponarejene dokumente ali prevoz ali kako drugače organizira nezakonito preseljevanje, se kaznuje 306. člen z zaporom do petih let in denarno kaznijo. (1) Kdor orožje, razstrelilne snovi ali pripomočke, s kateri- (7) Prejšnji odstavki se uporabljajo tudi za kazniva de- mi se lahko napravijo, ali strupe, za katere ve, da so namenjeni janja, storjena v tujini, če je država, v kateri so bila storjena, za kaznivo dejanje, izdela ali si jih pridobi ali jih hrani ali komu enako kot Republika Slovenija sprejela skupno mednarodno- omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom do treh let. pravno obveznost preprečevati taka kazniva dejanja, ne glede (2) Kdor napravi ali komu odstopi ponarejen ključ, odpirač na to, kje so storjena, ter je dejanja v svojem zakonu ustrezno ali kakšen drug pripomoček za vlom, čeprav ve, da je namenjen enako določila kot kazniva dejanja. Če je bilo kaznivo dejanje za kaznivo dejanje, se kaznuje z zaporom do enega leta. storjeno na območju Evropske unije, se državljani njenih članic (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor z na- pri uporabi drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega menom storitve kaznivega dejanja poseduje, izdeluje, prodaja, člena ne štejejo za tujce. daje v uporabo, uvaža, izvaža ali kako drugače zagotavlja pri- pomočke za vdor ali neupravičen vstop v informacijski sistem. Zloraba znamenj za pomoč in nevarnost 309. člen Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva (1) Kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da 307. člen grozi nevarnost in s tem povzroči, da so državni organi ali druge (1) Kdor protipravno izdela, pridobi, ponuja, proda, hrani, pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno menja, vnese v državo ali iznese iz nje strelno, kemično, bio- uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči, se loško ali jedrsko orožje, strelivo ali eksploziv ali vojaško orožje kaznuje z zaporom do treh let. in vojaško opremo, katerih promet posameznikom ni dovoljen (2) Če je bilo z dejanjem iz prejšnjega odstavka prepreče- ali je omejen, ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom od no ali ovirano delo pravosodnih ali drugih državnih organov in je šestih mesecev do petih let. bila s tem preprečena storitev uradnega dejanja ali povzročena (2) Če gre pri dejanju iz prejšnjega odstavka za orožje, večja premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom do strelivo ali eksplozivne snovi ali kakšno drugo bojno sredstvo petih let. v veliki količini ali vrednosti ali pomeni nevarnost ali če je dejanje storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zapo- Samovoljnost rom od enega do desetih let. 310. člen (3) Če gre pri dejanju iz prvega odstavka tega člena za (1) Kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, posamezno strelno orožje ali manjšo količino streliva za tako za katero misli, da mu pripada, se kaznuje z denarno kaznijo orožje, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. ali zaporom do šestih mesecev. (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor po- (2) Kdor si samovoljno vzame svojo pravico ali pravico, za nareja ali nedovoljeno uničuje, odstranjuje ali spreminja oznake katero misli, da mu pripada, z uporabo sile ali resne grožnje z nana strelnem orožju. padom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom do dveh let. (5) Kdor protipravno izdela, pridobi, hrani, proda, menja, (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor stori vnese v državo ali iznese iz nje sestavne oziroma rezervne dejanje iz prejšnjega odstavka za drugega. dele orožja, streliva, eksploziva ali vojaškega orožja in vojaške (4) Kdor zase ali koga drugega z dejanjem iz drugega opreme, snov ali sestavine, za katere ve, da bodo uporabljene odstavka tega člena izterja dolg, se kaznuje z zaporom do za proizvodnjo ali delovanje predmetov iz prejšnjih odstavkov, treh let. ali pri tem posreduje, se kaznuje z zaporom do petih let. (5) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo, za dejanji iz drugega in tretjega od- Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države stavka pa na predlog. 308. člen Oviranje verskih obredov (1) Kdor nasilno prekorači državno mejo Republike Slo- venije ali oborožen nezakonito vstopi na njeno ozemlje, se 311. člen kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let ali z denarno Kdor ovira, prepreči ali moti verski obred ali kdor se na kaznijo. kraju, ki je temu namenjen, žaljivo obnaša, se kaznuje z denar- (2) Enako se kaznuje tujec, ki nima dovoljenja za prebiva- no kaznijo ali zaporom do enega leta. nje v Republiki Sloveniji, če se na način iz prejšnjega odstavka zadržuje na njenem ozemlju ali se upre zakoniti odstranitvi Oviranje pogreba in skrunitev groba z njega. (3) Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja 312. člen za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito (1) Kdor ovira, prepreči ali moti pogreb, se kaznuje z za- spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga porom do enega leta. pri skrivanju ali kdor skupino dveh ali več takih tujcev za plači- (2) Enako se kaznuje, kdor neupravičeno prekoplje ali lo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, se kaznuje razdre grob ali kakšen drug kraj, na katerem so pokopani umrli, z zaporom do petih let in denarno kaznijo. ali ga sicer hudo oskruni. (4) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje uradna (3) Če dejanja iz prejšnjih odstavkov storita dve ali več oseba, ki z zlorabo uradnega položaja ali pravic omogoči tujcu oseb ali če sta bila oskrunjena dva ali več grobov, se kaznujeta nezakonit vstop na ozemlje Republike Slovenije ali nezakonito z zaporom do treh let. prebivanje na njem. (5) Če storilec z dejanji iz tretjega ali četrtega odstav- Skrunitev trupla ka tega člena sebi ali komu drugemu pridobi nesorazmerno premoženjsko korist ali priskrbi brezpravno delovno silo ali 313. člen povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali taka dejanja Kdor neupravičeno skrije, odnese, poškoduje, uniči ali stori kot član hudodelske združbe, se kaznuje z zaporom od kako drugače oskruni truplo, del trupla ali posmrtne ostanke, enega do osmih let in z denarno kaznijo. se kaznuje z zaporom do dveh let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5905

Trideseto poglavje (4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPLOŠNO VARNOST LJUDI ka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več IN PREMOŽENJA oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom do petih let, za dejanje iz Povzročitev splošne nevarnosti drugega odstavka z zaporom do treh let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom od enega do osmih let. 314. člen (5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- (1) Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, ele- za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do ktrično ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom od nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga enega do osmih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zapo- moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premože- rom od treh do petnajstih let. nja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let. Ogrožanje okolja s hrupom ali svetlobo (2) Kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in 317. člen sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali (1) Kdor s kršitvijo predpisov povzroča čezmeren hrup pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali ali premočno osvetlitev, s katero se lahko povzročijo hujše komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, okvare zdravja ljudi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom pri katerem je ali bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženja do dveh let. večje vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- (3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka iz malomarnosti, lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. do enega leta. (4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več Poškodovanje ali uničenje javnih naprav oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za de- 318. člen janje iz prvega in drugega odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let. (1) Kdor uniči, poškoduje ali odstrani električne vode, (5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- plinovode, vodovode, toplovode, naftovode, telekomunikacijske ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec naprave, podmorske kable, kanalizacijske naprave in naprave kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega za varstvo okolja ali druge podobne javne naprave in tako do petnajstih let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom povzroči motnje v preskrbi prebivalstva ali gospodarstva, se kaznuje z zaporom do petih let. najmanj petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z za- (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- porom do osmih let. lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Povzročitev nevarnosti pri gradbeni dejavnosti

315. člen Prevažanje ali prenašanje razstreliva ali nevarnih snovi v nasprotju s predpisi (1) Oseba, ki je odgovorna za načrtovanje ali nadzor načr- tov za pripravo ali vodenje zidave ali gradbenih del, pa pri tem 319. člen ravna v nasprotju s predpisi ali splošno priznanimi tehničnimi Kdor v nasprotju s predpisi o prometu z razstrelivom ali pravili in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premože- lahko vnetljivimi snovmi ali z drugimi nevarnimi snovmi ali ne- nje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let. varnimi odpadki prevaža, odda za prevoz z javnim prometnim (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- sredstvom take snovi ali jih sam prenaša, ko uporablja javno lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom prevozno sredstvo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. do enega leta. (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb Zloraba telekomunikacijskih znamenj ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do petih let, za dejanje 320. člen iz drugega odstavka pa z zaporom do treh let. Kdor zavestno brez potrebe odda mednarodno dogo- (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega vorjeno znamenje klica na pomoč ali znamenje, da mu grozi člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec za de- nevarnost, ali kdor s telekomunikacijskim znamenjem preslepi, janje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom od enega do da je dana varnost, ali kdor kako drugače zlorabi mednarodno dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom dogovorjeno telekomunikacijsko znamenje, se kaznuje z de- do osmih let. narno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi Neodvrnitev nevarnosti 316. člen 321. člen (1) Kdor poseduje, uporablja, odloži, prevaža ali kako dru- (1) Kdor ne naznani pravočasno pristojnemu organu ali gače razpolaga z jedrskimi snovmi, pri tem pa ravna v nasprotju organizaciji ali sicer ne stori vsega, kar je potrebno, da se od- s predpisi ali tehničnimi pravili o varnostnih ukrepih, se kaznuje vrne požar, povodenj, eksplozija, prometna nesreča, ekološka z zaporom do treh let. nesreča ali kakšna druga nevarnost za življenje ljudi ali čezmer- (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- no obremenitev okolja ali premoženje večje vrednosti, čeprav lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom bi to lahko storil brez nevarnosti zase ali za koga drugega, se do enega leta. kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) Kdor protipravno pridobi jedrske snovi in jih pose- (2) Kdor komu s silo, grožnjo ali preslepitvijo prepreči, da duje, odloži, uporablja, prevaža, izroči komu drugemu ali bi storil, kar je potrebno, da se odvrne nevarnost za življenje drugemu omogoči, da pride do njih, se kaznuje z zaporom ljudi, okolje ali premoženje večje vrednosti, se kaznuje z zapo- do petih let. rom do dveh let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5906 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Odklonitev sodelovanja (3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za po- pri odvračanju splošne nevarnosti sledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. 322. člen Kdor v nasprotju z odredbo pristojnega organa ali orga- Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem nizacije brez upravičenega razloga ne sodeluje pri odvračanju ali sredstvom splošne nevarnosti ali odpravljanju posledic, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. 326. člen (1) Kdor uniči ali poškoduje prometne naprave, prometna sredstva, prometne znake in naprave za signalizacijo, prome- Enaintrideseto poglavje tne varnostne naprave, daje napačne signale ali znamenja, KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST postavlja ovire na prometnih poteh ali ravna na drug podoben JAVNEGA PROMETA način in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premože- nje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do treh let. Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. 323. člen (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega (1) Udeleženec v prometu, ki s kršitvijo predpisov o var- člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali nosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči prometno ne- veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz srečo, v kateri je bila kakšna oseba hudo telesno poškodovana, prvega odstavka z zaporom do petih let, za dejanje iz drugega se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. odstavka pa z zaporom do treh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje let in s prepovedjo vožnje motornega vozila. za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do Predrzna vožnja v cestnem prometu osmih let.

324. člen Opustitev nadzorstva v javnem prometu (1) Voznik motornega vozila, ki s predrzno vožnjo v ce- 327. člen stnem prometu ogrozi življenje ali telo sopotnikov ali drugih navzočih udeležencev cestnega prometa s tem, da prekorači (1) Oseba, ki ji je zaupano nadzorstvo nad vzdrževanjem hitrost za enkrat več od dovoljene na cesti, v naselju, v območju cest, mostov, nad prevoznimi sredstvi ali javnim prometom ali za pešce, v območju umirjenega prometa ali v območju omeje- vodstvo ali usmerjanje vožnje, pa s kršitvijo svoje dolžnosti ne hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z več kot 1.10 grama povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vre- alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola dnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktiv- (2) Enako se kaznuje oseba, ki da nalog za vožnjo, čeprav nih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in pri tem ve, da voznik zaradi utrujenosti ali iz kakšnega drugega vzroka – prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti ni zmožen voziti vozila ali da prevozno sredstvo ni brezhibno, cestnega prometa, in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje – ne upošteva pravil o prednosti, velike vrednosti. – vozi na prekratki varnostni razdalji, (3) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega – na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z zaporom v eno smer, vozi po vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni do enega leta. smeri, (4) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- – s kakšno drugačno kršitvijo predpisov o varnosti ce- ka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več stnega prometa povzroči nevarno situacijo, zaradi katere bi se oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec za dejanje iz lahko pripetila prometna nesreča, ki pa so se ji drugi udeleženci prvega in drugega odstavka kaznuje z zaporom do petih let, za cestnega prometa izognili s pravočasnim ukrepanjem, dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do treh let. (5) Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstav- se kaznuje z zaporom do treh let. ka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico za dejanje iz prvega in drugega odstavka kaznuje z zaporom prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, od enega do dvanajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vo- z zaporom do osmih let. žnje motornega vozila. (3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za po- Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči sledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo 328. člen vožnje motornega vozila. (1) Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa sredstvom ali zaradi njega poškodovan, se kaznuje z zaporom do enega leta. 325. člen (2) Če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno (1) Kdor s kršitvijo predpisov o varnosti železniškega, poškodbo ali smrt poškodovanega, se storilec kaznuje z zapo- ladijskega, zračnega prometa ali prometa na žičnicah ali jav- rom od treh mesecev do petih let. nem prevozu potnikov v cestnem prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroči nesrečo, Ugrabitev letala ali ladje se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico 329. člen hudo telesno poškodbo kakšne osebe, se storilec kaznuje Kdor s silo ali resno grožnjo, da bo uporabil silo, prevza- z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega me nadzor nad letalom, ki leti, ali nad ladjo, ki pluje, se kaznuje vozila. z zaporom od enega do petnajstih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5907

Napad na varnost zračnega prometa ali zavarovanega naravnega bogastva, se storilec za dejanje iz prvega odstavka kaznuje z zaporom do desetih let, za dejanje 330. člen iz drugega odstavka pa z zaporom do petih let. (1) Kdor spravi v nevarnost let letala, tako da položi ali (5) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega prinese v letalo razstrelivo ali druge podobne naprave ali snovi, člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje uniči ali poškoduje navigacijske naprave na letalu ali napravi za dejanje iz prvega odstavka tega člena z zaporom od enega na njem kakšno drugo škodo ali daje napačna obvestila v zvezi do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z letom ali z napadom na posadko civilnega letala omejuje ali z zaporom od enega do osmih let. zmanjšuje sposobnost opravljanja dolžnosti članov posadke, (6) Storilec se kaznuje z enakima kaznima kot v prejšnjem ali s kršitvijo varnostnih navodil, ki so vidno označena ali jih odstavku, če so dejanja iz prejšnjih odstavkov storjena v hudo- potnikom posreduje vodja letala ali ostali člani posadke, se delski združbi za izvedbo takih dejanj. kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje, kdor ogrozi varnost na letališču Onesnaženje morja in voda z ladij tako, da s silo ali grožnjo z uporabo sile prisili osebje letališča, da prekine poslovanje v zvezi s poleti letal, ali z razstrelivom ali 333. člen drugo podobno napravo ali snovjo uniči ali poškoduje letalo ali (1) Kdor s kršitvijo predpisov z ladje ali drugih plovil izpu- naprave, namenjene za varnost zračnega prometa. sti ali odredi izpustitev nafte, kemikalij ali drugih onesnaževal (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega v morje, jezerske ali rečne vode in s tem onesnaži morje, vode člena za posledico smrt ene ali več oseb ali uničenje le- ali obale, se kaznuje z zaporom do petih let. tala ali letališča, se storilec kaznuje z zaporom od treh do (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz malo- petnajstih let. marnosti, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega Uničenje in odstranitev znamenj, člena za posledico poslabšanje zdravja ljudi ali nepopravljivo namenjenih za varnost zračnega prometa poškodbo ali uničenje voda ali obale, živalskega ali rastlin skega sveta, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka 331. člen z zaporom od enega do desetih let, za dejanje iz drugega Kdor uniči, poškoduje ali odstrani znamenje, ki je name- odstavka pa z zaporom od šestih mesecev do petih let. njeno za varnost zračnega prometa, se kaznuje z zaporom do (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka za dveh let. posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka tega člena z zaporom od treh do dvanajstih let, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z zaporom Dvaintrideseto poglavje od enega do osmih let. KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE Uvoz in izvoz radioaktivnih snovi

Obremenjevanje in uničevanje okolja 334. člen 332. člen (1) Kdor v nasprotju s predpisi uvozi v državo ali izvozi iz nje jedrske ali druge nevarne radioaktivne snovi ali odpadke, (1) Kdor spravi v nevarnost življenje ali zdravje večjega se kaznuje z zaporom do petih let. števila ljudi ali povzroči delno ali popolno poškodbo okolja ali (2) Kdor z zlorabo svojega položaja ali pooblastila v na- njegovo uničenje ali povzroči nevarnost za tako poškodbo ali sprotju s predpisi omogoči, da se v državo vnesejo snovi ali uničenje, s tem da s kršitvijo predpisov odpadki iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom 1) ali z drugim splošno nevarnim ravnanjem izpusti ali od šestih mesecev do osmih let. vnese nevarne snovi ali ionizirajoče sevanje v zrak, zemljo ali (3) Če je dejanje iz prvega odstavka tega člena storjeno vodo; v hudodelski združbi za izvedbo takih dejanj, se storilec kaznu- 2) obdeluje, vključno z odstranjevanjem, skladiščenjem, je z zaporom od enega do desetih let. prevozom, izvaža ali uvaža odpadke, nevarne odpadke ali druge nevarne snovi, ter jih nezakonito pošilja zaradi dobička; Protipravna pridobitev ali uporaba radioaktivnih 3) upravlja obrat, v katerem se opravlja nevarna dejavnost ali drugih nevarnih snovi ali se v njem skladiščijo nevarne snovi ali pripravki, kar pomeni nevarnost zunaj obrata; 335. člen 4) bistveno poslabša zaščiten habitat; (1) Kdor v nasprotju s predpisi izdeluje, sprejema, ima 5) trguje s snovmi ali uporablja snovi, ki tanjšajo ozonski v posesti, obdeluje, skladišči, uporablja ali prevaža, odloži ali plašč; zavrže radioaktivne ali druge za zdravje ali življenje ljudi ali 6) čezmerno onesnaži okolje, razvrednoti okolje ali čez- okolje nevarne snovi, se kaznuje z zaporom do petih let. merno izkorišča naravne dobrine, (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena za se kaznuje z zaporom do petih let. posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali pov- (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- zroči hudo škodo kakovosti zraka, zemlje, vode, živalim ali lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom rastlinam, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do dveh let. do osmih let. (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega (3) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za po- člena za posledico poslabšanje zdravja večjega števila ljudi, sledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom delno ali popolno uničenje živalskega ali rastlinskega sveta od enega do desetih let. ali zajetja pitne vode ali drugo poškodbo okolja s hujšimi po- (4) Kdor pridobi jedrske snovi s tatvino, ropom, zatajitvijo, sledicami, ponavljajočo se kritično onesnaženost ali kritično goljufijo, grožnjo ali uporabo sile ali drugim načinom ustrahova- razvrednotenje okolja, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega nja, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. odstavka z zaporom do osmih let, za dejanje iz drugega odstav- (5) Kdor z dejanjem, ki je usmerjeno proti jedrskemu ka pa z zaporom do treh let. objektu ali posega v delovanje jedrskega objekta, povzroči (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega zaradi izpostavljenosti sevanju ali sproščanju radioaktivnih člena za posledico nepopravljivo poškodbo ali uničenje okolja snovi hudo telesno poškodbo ali smrt ene ali več oseb, veliko

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5908 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije premoženjsko ali okoljsko škodo, se kaznuje z zaporom od Uničenje nasadov s škodljivo snovjo enega do petnajstih let. (6) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, če je 339. člen dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hudodelski združbi za Kdor s škodljivo snovjo povzroči uničenje tujih rastlin, izvedbo takih dejanj. sadnih dreves ali drugih nasadov in s tem povzroči večjo škodo na teh nasadih, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do Onesnaženje pitne vode dveh let.

336. člen Uničevanje gozdov (1) Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži vodo, ki jo ljudje uporabljajo kot pitno vodo in tako povzroči nevarnost za 340. člen življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje z zaporom do treh let. (1) Kdor zavestno v nasprotju s predpisi ali odredbami (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- pristojnih organov v večjem obsegu krči ali seka na golo gozd lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom ali ga kako drugače uničuje, pa pri tem niso dani znaki ka- do treh mesecev. kšnega drugega kaznivega dejanja, se kaznuje z zaporom do (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega enega leta. člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka v varovalnem se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom gozdu ali gozdu, ki ima poseben namen, se kaznuje z zaporom do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do do treh let. treh let. (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega Mučenje živali člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih 341. člen let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega (1) Kdor surovo ravna z živaljo ali ji po nepotrebnem do osmih let. povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom (5) Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži vodo, ki je do šestih mesecev. namenjena za napajanje živali in tako povzroči nevarnost za (2) Kdor z dejanjem iz prejšnjega odstavka muči več živa- življenje in zdravje živali, se kaznuje z denarno kaznijo ali za- li, ali mučeno žival trajno hudo pohabi ali na krut način povzroči porom do enega leta. njen pogin, se storilec kaznuje z zaporom do enega leta. (6) Če ima dejanje iz petega odstavka za posledico pogin živali večje vrednosti ali večjega števila živali, se storilec kaznu- Nezakonit lov je z zaporom do treh let. 342. člen Onesnaženje živil ali krme (1) Kdor brez dovoljenja ali sicer neupravičeno lovi in ubije ali rani divjo žival ali jo ujame živo, se kaznuje z denarno 337. člen kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. (1) Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži živila in tako (2) Če gre pri dejanju iz prejšnjega odstavka za divjad povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, se kaznuje večje vrednosti ali divjad, pomembno po predpisih o lovstvu, ali z zaporom do treh let. je dejanje storjeno med varstveno dobo ali v skupini, se storilec (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno iz ma- kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. lomarnosti, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom (3) Kdor lovi ogrožene ali zredčene vrste divjadi, katerih do treh mesecev. lov je prepovedan, kdor lovi brez posebnega dovoljenja divjad (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega posamezne vrste, za katero je potrebno tako dovoljenje, kdor člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, lovi na način ali s sredstvi, s katerimi se divjad množično pose storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom končuje ali kdor lovi s pomočjo motornega vozila ali žarometa, do petih let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. treh let. (4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega Nezakoniti ribolov člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do dvanajstih 343. člen let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom od enega Kdor lovi ribe z razstrelivom, elektriko, strupom, omamnim do osmih let. sredstvom, pa pri tem povzroči pogin rib, ali lovi na način, ki (5) Kdor s kakšno škodljivo snovjo onesnaži živalsko krmo je škodljiv za njihovo razmnoževanje, se kaznuje z denarno ali druga krmila, ki so namenjena za prehrano živali in tako kaznijo ali zaporom do enega leta. povzroči nevarnost za življenje ali zdravje živali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (6) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico Nezakonito ravnanje pogin živali večje vrednosti ali večjega števila živali, se storilec z zaščitenimi živalmi in rastlinami kaznuje z zaporom do treh let. 344. člen (1) Kdor nezakonito poseduje, odvzame, poškoduje, Protipravno zavzetje nepremičnine usmrti, izvaža, uvaža ali trguje z zaščitenimi divjimi živalskimi ali rastlinskimi vrstami, zaščitenimi živalmi ali rastlinami ali nji- 338. člen hovimi deli ali iz njih izdelanimi izdelki, se kaznuje z zaporom (1) Kdor zavzame tuje zemljišče, ki je po predpisih dolo- do petih let. čeno za zavarovano zemljišče ali območje, naravno vrednoto (2) Če je stvar iz prejšnjega odstavka velikega ali izje- ali javno dobro, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do mnega naravovarstvenega pomena ali če je dejanje iz prej- enega leta. šnjega odstavka storjeno v hudodelski združbi za izvedbo (2) Enako se kaznuje, kdor zavzame tuje zemljišče z na- takih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev menom, da ga uporabi za gradnjo. do desetih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5909

Prenašanje kužnih bolezni Kršitev ozemeljske nedotakljivosti pri živalih in rastlinah 351. člen 345. člen Kdor vdre na ozemlje Republike Slovenije zaradi kršitve (1) Kdor med epidemijo kakšne živalske kužne bolezni, njene ozemeljske nedotakljivosti, se kaznuje z zaporom od ki lahko spravi v nevarnost rejo živali na celotnem območju enega do desetih let. države, ne ravna po predpisih, s katerimi so določeni ukrepi za zatiranje ali preprečevanje bolezni, se kaznuje z denarno Uboj predsednika republike kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Enako se kaznuje, kdor med trajanjem nevarnosti za 352. člen bolezen ali škodljivce, ki lahko spravijo v nevarnost rastlinski Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Repu- svet na celotnem območju države, ne ravna po predpisih, s ka- blike Slovenije, vzame življenje predsednika Republike Sloveni- terimi so določeni ukrepi za zatiranje ali preprečevanje bolezni je ali tistega, ki ga nadomešča, se kaznuje z zaporom najmanj ali škodljivcev. petnajstih let. (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico razširitev kužne bolezni ali škodljivcev v ve- Nasilje zoper najvišje predstavnike države čjem obsegu, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let. 353. člen (4) Če je dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje z de- Kdor, zato da bi ogrozil opravljanje nalog v demokra- narno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev. tični ureditvi ali varnost Republike Slovenije, ugrabi koga od najvišjih predstavnikov države, poslanca, člana državnega Izdelovanje škodljivih zdravil sveta, člana vlade, sodnika ustavnega ali vrhovnega sodišča za zdravljenje živali ali stori zoper njega ali njegovega bližnjega kakšno drugo nasilje ali napade njegove uradne prostore, zasebno stano- 346. člen vanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom najmanj (1) Kdor izdela za prodajo ali razpečava snovi kot zdravila petnajstih let. za zdravljenje ali preprečevanje kužnih bolezni pri živalih, ki so nevarna za njihovo življenje ali zdravje, pa so zaradi tega Nasilje zoper predstavnike tujih držav poginile živali večje vrednosti ali več živali ali so se razširile ali mednarodnih organizacij kužne bolezni, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do 354. člen enega leta. (2) Snovi iz prejšnjega odstavka tega člena se vzamejo. Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Re- publike Slovenije ali škodoval tuji državi, ugrabi predstavnika tuje države ali mednarodne organizacije ali stori zoper njega ali Nevestna veterinarska pomoč njegovega bližnjega kakšno drugo nasilje ali napade njegove 347. člen uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Veterinar ali drug veterinarski delavec, ki pri opravljanju veterinarske dejavnosti iz malomarnosti ravna v očitnem na- Oborožen upor sprotju s pravili veterinarske znanosti in stroke in tako povzroči pogin živali večje vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali 355. člen zaporom do enega leta. (1) Kdor organizira ali vodi oborožen upor, da bi ogrozil obstoj Republike Slovenije, spremenil njeno ustavno ureditev ali strmoglavil njene najvišje državne organe, se kaznuje z za- Triintrideseto poglavje porom najmanj petnajstih let. KAZNIVA DEJANJA ZOPER SUVERENOST (2) Kdor sodeluje v oboroženem uporu iz prejšnjega od- REPUBLIKE SLOVENIJE IN NJENO DEMOKRATIČNO stavka, se kaznuje z zaporom do petih let. USTAVNO UREDITEV Diverzija Veleizdaja 356. člen 348. člen Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost Re- Kdor s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, ogrozi obstoj publike Slovenije, poruši, zažge ali kako drugače uniči ali Republike Slovenije ali tako poskuša spremeniti njeno ustavno poškoduje kakšen gospodarski objekt, prometno sredstvo ali ureditev ali strmoglaviti najvišje državne organe, se kaznuje prometno napravo, napravo, namenjeno sistemu zvez, javno z zaporom od enega do desetih let. napravo za vodo ali prenos energije ali kakšen drug objekt, pomemben za varnost ljudi, preskrbo prebivalstva ali gospo- Napad na ozemeljsko celovitost darstvo, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.

349. člen Sabotaža Kdor poskuša s silo ali grožnjo, da bo uporabil silo, odcepiti del ozemlja Republike Slovenije ali del tega ozemlja 357. člen pripojiti drugi državi, se kaznuje z zaporom od enega do (1) Kdor, zato da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost desetih let. Republike Slovenije, prikrito, zahrbtno ali na drug podoben način povzroči pri opravljanju svoje delovne obveznosti veliko Napad na neodvisnost države škodo državnemu organu ali organizaciji, v kateri dela, ali drugemu državnemu organu ali organizaciji, se kaznuje z zaporom 350. člen od enega do desetih let. Državljan Republike Slovenije, ki poskuša spraviti Repu- (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno na je- bliko Slovenijo v podrejenost ali odvisnost nasproti drugi državi, drskem objektu, se storilec kaznuje z zaporom od enega do se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. dvanajstih let.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5910 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Vohunstvo službo ali obveznost, samega sebe poškoduje ali kako dru- gače napravi nezmožnega ali dovoli drugemu, da ga napravi 358. člen nezmožnega. (1) Kdor služi tuji državi ali tuji organizaciji ali njunemu (3) Kdor drugega z njegovim dovoljenjem ali brez nje- agentu, tako da zbira zaupne vojaške, gospodarske ali uradne govega dovoljenja telesno poškoduje ali ga kako drugače podatke ali dokumente ali ji jih sporoči ali izroči ali ji omogoči, da napravi nezmožnega, da bi se izognil vojaški službi ali drugi pride do njih, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. vojaški obveznosti, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev (2) Kdor v škodo Republike Slovenije ustvari za tujo dr- do petih let. žavo ali tujo organizacijo obveščevalno službo ali jo vodi, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Sila proti vojaški osebi (3) Kdor se vključi v tujo obveščevalno službo iz prejšnje- pri opravljanju vojaške dolžnosti ga odstavka ali podpira njeno delo, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 363. člen (1) Kdor s silo ali grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, Ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve prepreči vojaški osebi opravljati vojaško dolžnost ali jo na enak način prisili opravljati vojaško dolžnost, se kaznuje z zaporom 359. člen do dveh let. (1) Kdor, zato da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali (2) Poskus je kazniv. varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni (3) Če storilec ob storitvi dejanja iz prvega odstavka tega storitvi kaznivih dejanj iz 348. do 357. člena tega zakonika, se člena razžali vojaško osebo, grdo ravna z njo ali ji prizadene kaznuje z zaporom do petih let. lahko telesno poškodbo ali ji grozi z uporabo orožja, se kaznuje (2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka z premoženj- z zaporom do treh let. sko ali kako drugo pomočjo iz tujine, se kaznuje z zaporom od (4) Če je bil storilec dejanja iz prvega do tretjega odstavka šestih mesecev do petih let. tega člena izzvan z nezakonitim ali surovim ravnanjem vojaške (3) Kdor izdeluje ali razmnožuje gradivo, s katerim se po- osebe, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih ziva ali ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz prvega odstavka tega mesecev, sme pa se mu tudi odpustiti kazen. člena, zato da bi ga sam ali kdo drug razširjal, ali kdor z enakim namenom hrani večjo količino takega gradiva ali ga razširja, se Napad na vojaško osebo, ki opravlja službo kaznuje z zaporom do treh let. 364. člen Kaznovanje za najhujše oblike kaznivih dejanj (1) Kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel vojaško osebo, ki opravlja službo, se kaznuje z zaporom do dveh let. 360. člen (2) Če storilec pri dejanju iz prejšnjega odstavka vojaški (1) Za kaznivo dejanje iz 348. do 351. člena in 353. do osebi grozi z orožjem, z njo grdo ravna ali jo lahko telesno 357. člena tega zakonika, ki ima za posledico smrt ene ali več poškoduje, se kaznuje z zaporom do treh let. oseb, hudo nasilje ali veliko razdejanje, se storilec kaznuje (3) S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor z zaporom od desetih do petnajstih let. stori dejanje iz prvega odstavka tega člena proti dvema ali več (2) Če storilec pri storitvi dejanj iz prejšnjega odstavka vojaškim osebam. naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. Nevestno ravnanje s sredstvi za obrambo

Štiriintrideseto poglavje 365. člen KAZNIVA DEJANJA ZOPER OBRAMBNO MOČ DRŽAVE Kdor ravna v nasprotju s predpisi z orožjem, strelivom, razstrelivom, bojnimi napravami ali drugimi sredstvi, name- Izmikanje obrambnim dolžnostim njenimi za obrambo države, ki so mu zaupana v hrambo, popravilo, oskrbo ali uporabo, čeprav predvideva ali bi moral in 361. člen mogel predvideti, da se sredstva lahko izgubijo, uničijo ali po- (1) Kdor se, ko je razglašeno izredno ali vojno stanje, skri- škodujejo, pa zaradi tega nastane velika premoženjska škoda, va ali se ne odzove na poziv za izpolnitev obrambne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do dveh let. se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Kdor, zato da bi se v času razglašenega izrednega Izpodkopavanje obrambnih ukrepov ali vojnega stanja izognil obrambni dolžnosti kot nezmožen za tako dolžnost, hlini bolezen, uporabi ponarejeno listino ali 366. člen kako drugače preslepi pristojni organ, se kaznuje z zaporom Kdor uniči obrambne naprave, obrambne objekte, položa- do treh let. je, orožje ali druga obrambna sredstva, jih napravi neuporabna (3) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor stori ali kako drugače ovira ali opušča obrambne ukrepe države, se dejanje iz prejšnjega odstavka, s tem da se sam ali s pomočjo kaznuje z zaporom od enega do desetih let. drugega poškoduje ali kako drugače napravi za nezmožnega za obrambno dolžnost. Preprečevanje boja proti sovražniku

Izmikanje obrambnim dolžnostim s preslepitvijo 367. člen Državljan Republike Slovenije, ki med vojno ali oborože- 362. člen nim spopadom preprečuje državljanom Republike Slovenije ali (1) Kdor, ko je razglašeno izredno ali vojno stanje, hlini državljanom njenih zaveznikov boj proti sovražniku, se kaznuje bolezen, uporabi ponarejeno listino ali kako drugače preslepi z zaporom od enega do desetih let. pristojni organ, da bi se izognil vojaški službi ali drugi obrambni dolžnosti, in ga tako zapelje, da ga ta razglasi za nezmožnega Služba v sovražnikovi vojski za opravljanje vojaške službe ali vojaške dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. 368. člen (2) Enako se kaznuje, kdor, da bi se izognil službi ali Državljan Republike Slovenije, ki med vojno ali obo- obveznosti iz prejšnjega odstavka ali da bi bil določen za lažjo roženim spopadom služi v sovražnikovi vojski ali v drugih

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5911 sovražnikovih oboroženih silah ali sodeluje v vojni ali oboro- Piratstvo ženem spopadu kot borec proti Republiki Sloveniji ali njenim zaveznikom, se kaznuje z zaporom do desetih let. 374. člen (1) Kdor s silo ali z resno grožnjo, da bo uporabil silo, s kr- Novačenje za tujo vojsko šitvijo pravil mednarodnega prava prevzame oblast nad letalom ali nad ladjo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. 369. člen (2) Enako se kaznuje tudi član posadke letala ali ladje, ki Kdor novači državljane Republike Slovenije ali državljane se upre in prevzame oblast nad letalom ali ladjo. drugih držav ali osebe brez državljanstva za službo v sovra- (3) Če imata dejanji iz prvega ali drugega odstavka tega žnikovi vojski ali drugih sovražnikovih oboroženih silah ali za člena za posledico smrt ene ali več oseb ali veliko premoženjsko sodelovanje v vojni ali oboroženem spopadu proti Republiki škodo, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Sloveniji ali njenim zaveznikom, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Šestintrideseto poglavje Pomoč sovražniku PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

370. člen 375. člen Do uveljavitve kazenskega zakona za mladoletnike se (1) Državljan Republike Slovenije, ki med vojno pomaga uporabljajo določbe 70. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo sovražniku pri odvzemu premičnin, jemanju živeža ali drugih na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, dobrin ali pri kakšnih drugih ukrepih proti prebivalstvu, se ka- drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določba tretjega znuje z zaporom do petih let. odstavka 100. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, (2) Enako se kaznuje državljan Republike Slovenije, ki št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99, 40/04, 95/04, v nadaljnjem med vojno politično ali gospodarsko sodeluje s sovražnikom. besedilu: Kazenskega zakonika).

376. člen Petintrideseto poglavje Do uveljavitve zakona, ki bo urejal ukrepe obveznega KAZNIVA DEJANJA ZOPER MEDNARODNO PRAVO psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev, se uporabljajo določbe o varnostnih ukrepih Ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 64. in 65. členu ter določbi drugega in četrtega odstavka 63. člena Kazenskega zakonika. 371. člen (1) Kdor ogrozi varnost osebe, ki je pod mednarodnim 377. člen pravnim varstvom, z resno grožnjo, da bo napadel njo, njene Določba 392. člena Kazenskega zakonika se uporablja uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se le za kaznivi dejanji po 130. in 132. členu Kazenskega zakona kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, (2) Kdor osebo, ki je pod mednarodnim pravnim varstvom, 47/88, 33/89 in 5/90), ki se uporabljata, če je kaznivo dejanje ugrabi ali stori zoper njo kakšno drugo nasilje ali napade njene storjeno pri upravljanju družbenih sredstev ali na škodo druž- uradne prostore, zasebno stanovanje ali prevozno sredstvo, se benega premoženja ali kapitala. kaznuje z zaporom najmanj enega leta. (3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega 378. člen člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje Do določitve pogojev za opustitev kazenskega pregona z zaporom od petih do petnajstih let. v zakonu o kazenskem postopku se sodišča in državna tožil- (4) Če storilec pri storitvi dejanja iz prvega ali drugega stva odločajo, da se kazenski pregon zoper storilca kaznivega odstavka tega člena naklepoma vzame življenje eni ali več dejanja ob smiselni uporabi razlogov o dejanju majhnega po- osebam, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. mena iz 14. člena Kazenskega zakonika izključi, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter Kršitev parlamentarčeve pravice posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon. 379. člen 372. člen Če je bila izrečena stranska kazen izgona tujca iz drža- Kdor v nasprotju s pravili mednarodnega prava med voj- ve po 40. členu Kazenskega zakonika pred uveljavitvijo tega no ali oboroženim spopadom žali parlamentarca ali njegovo zakonika, se ta kazen zoper obsojenca izvrši tudi po začetku spremstvo, grdo ravna z njimi, jih zadrži ali jim prepreči vrnitev veljavnosti tega zakonika. ali kako drugače prekrši njihovo nedotakljivost, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let. 380. člen Z dnem, ko začne veljati ta zakonik, preneha veljati Ka- Jemanje talcev zenski zakonik (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek, 23/99, 40/04 in 95/04). 373. člen (1) Kdor ugrabi kakšno osebo in grozi, da jo bo ubil, 381. člen poškodoval ali zadržal kot talca, da bi prisilil kakšno državo ali Ta zakonik začne veljati 1. novembra 2008. mednarodno organizacijo, da nekaj stori ali ne stori kot izrecen ali molčeč pogoj za izpustitev talca, se kaznuje z zaporom od Št. 713-01/89-3/84 enega do petnajstih let. Ljubljana, dne 20. maja 2008 (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico EPA 1866-IV smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Državni zbor (3) Če storilec pri storitvi dejanja iz prvega odstavka tega Republike Slovenije člena naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznu- France Cukjati, dr. med., l.r. je z zaporom najmanj petnajstih let. Predsednik

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5912 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

2297. Zakon o soglasju in poroštvu Republike tovalcev, ne pa tudi stroški borze, Agencije za trg vrednostnih Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz naslova papirjev in Klirinško depotne družbe d.d., kreditov in izdaje dolžniških vrednostnih – vsi stroški, povezani z najetjem kredita ne smejo prese- papirjev za realizacijo gradnje avtocestnih gati 0,2% od vrednosti glavnice posameznega kredita, odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje – obrestna mera kreditov mora biti primerljiva obrestnim avtocest v Republiki Sloveniji v višini 544,22 meram primerljivih kreditov z državnim poroštvom, milijonov eurov (ZPDVPNPIA1) – pri izdaji dolžniških vrednostnih papirjev morajo biti pogoji zadolževanja primerljivi s pogoji primerljivih državnih Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in pr- vrednostnih papirjev. vega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam (3) Sredstva kreditov oziroma dolžniških vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka bodo namenjena za finan- U K A Z ciranje gradnje avtocestnih odsekov Pesnica–Slivnica (Pes nica–Zrkovska cesta), Razdrto–Vipava (etapa: Rebernice), o razglasitvi Zakona o soglasju in poroštvu Šentvid–Koseze (faza I in 1. etapa faze II.), Hrastje–Kronovo Republike Slovenije za obveznosti DARS, d.d. (Hrastje–Lešnica), Lenart–Beltinci (Cogetinci–Vučja vas), iz naslova kreditov in izdaje dolžniških Peračica–Podtabor, Beltinci–Pince (Lendava–Pince), Pesni- vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje ca–Slivnica (Nova Zrkovska km 0,87–3,8), Klanec–Ankaran avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa (Navezava na luko Koper I. faza), Klanec–Ankaran (Ploščad izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini za BS Bertoki), Koper–Izola, Hrastje–Kronovo (Lešnica–Kro- 544,22 milijonov eurov (ZPDVPNPIA1) novo), Lenart–Beltinci (Lenart–Sp. Senarska), Vrba–Perači- ca, Lenart–Beltinci (Sp. Senarska–Cogetinci), Beltinci–Pince Razglašam Zakon o soglasju in poroštvu Republike (Beltinci–Lendava), Pesnica–Slivnica (Zrkovska cesta–Ptuj- Slovenije za obveznosti DARS, d.d. iz naslova kreditov in ska cesta), Bič–Hrastje (Pluska–Ponikve), Bič–Hrastje (Poni- izdaje dolžniških vrednostnih papirjev za realizacijo gradnje kve–Hrastje), Slivnica–Gruškovje (Slivnica–Draženci), MMP avtocestnih odsekov iz Nacionalnega programa izgradnje av- Gruškovje–državna meja, Obvozna cesta Dragonja, sistema tocest v Republiki Sloveniji v višini 544,22 milijonov eurov za nadzor in vodenje prometa za odsek Šentvid–Koseze, (ZPDVPNPIA1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slove- obnavljanje AC omrežja v letu 2007, Hajdina–Ormož (Gorišni- nije na seji 22. maja 2008. ca–Ormož), Želodnik–Vodice: Želodnik Mengeš z obvoznico Mengeš, Zahodna obvoznica Maribor: Proletarskih brigad– Št. 003-02-5/2008-3 Streliška, Naklo–Kranj: priključek Naklo, sistema za nadzor Ljubljana, dne 30. maja 2008 in vodenje prometa: Razdrto–Vipava in Postojna–Kozina, sistema za nadzor in vodenje prometa: AC obroč Ljubljana, za dr. Danilo Türk l.r. obnavljanje AC omrežja v letu 2008 ter za dodatne postavke Predsednik v letu 2008 (rehabilitacije državnih cest po sporazumu med Republike Slovenije DARS in Mestno občino Ljubljana, ureditev počivališč za to- vorna vozila, nadomestilo za izvajanje naročila, krožišče Čep lje, ukinitev mednarodnih mejnih prehodov v sklopu avtocest, Z A K O N stroški koordiniranja varstva pri delu, potrjevanje kvalitete, O SOGLASJU IN POROŠTVU revizije projektne dokumentacije v skladu z zakonom o gradi- REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI tvi objektov, center za nadzor in vodenje prometa in cestninski DARS, D.D. IZ NASLOVA KREDITOV IN IZDAJE center, izvedba protihrupnih ukrepov, zaključna dela na avto- cestah, priprava projektne dokumentacije za odseke po letu DOLŽNIŠKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV 2008, odkupi zemljišč in drugih nepremičnin za odseke po letu ZA REALIZACIJO GRADNJE AVTOCESTNIH 2008, razvoj navezovalnih cest, zaključna dela na navezoval- ODSEKOV IZ NACIONALNEGA PROGRAMA nih cestah ter nov elektronski cestninski sistem). IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI V VIŠINI 2. člen 544,22 MILIJONOV EUROV Če DARS, d.d. ne bo poravnal obveznosti iz naslova najetih (ZPDVPNPIA1) kreditov, za katere je Republika Slovenija dala poroštvo po tem zakonu, bo Republika Slovenija na podlagi pisnega poziva kredi- 1. člen todajalca poravnala zapadlo obveznost namesto DARS, d.d.. (1) Republika Slovenija daje soglasje in poroštvo za obveznosti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljnjem 3. člen besedilu: DARS, d.d.) iz naslova kreditov oziroma izdaje dolžni- (1) Če DARS, d.d. ne bo sposoben poravnati obveznosti ških vrednostnih papirjev, do skupne višine 544,22 milijonov eurov iz naslova izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, za katere glavnic s pripadajočimi obrestmi in drugimi stroški, v protivrednosti je Republika Slovenija dala poroštvo po tem zakonu, bo Re- katerekoli druge valute po tečajnici Banke Slovenije za referenčni publika Slovenija na podlagi predhodnega pisnega obvestila tečaj Evropske centralne banke na dan sklenitve kreditnih pogodb DARS, d.d. poroku, na dan zapadlosti posamezne obveznosti oziroma izdaje dolžniških vrednostnih papirjev. poravnala zapadlo obveznost zakonitemu imetniku dolžniškega (2) DARS, d.d. lahko najame kredite oziroma izda dolžni- vrednostnega papirja namesto DARS, d.d.. ške vrednostne papirje iz prejšnjega odstavka pod naslednjimi (2) Republika Slovenija in DARS, d.d. podrobneje opre- pogoji: delita s pogodbo vsebino in obliko obvestila iz prejšnjega od- – sredstva se lahko črpajo v več obrokih do konca leta stavka. 2010, (3) Pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene v imenu in za – rok odplačila je največ 25 let od dneva sklenitve po- račun Republike Slovenije minister oziroma ministrica (v nadalj- samezne kreditne pogodbe ali dneva izdaje posameznega njem besedilu: minister), pristojen za finance, v roku 90 dni po dolžniškega vrednostnega papirja, izdaji dolžniških vrednostnih papirjev s strani DARS, d.d.. – stroški, povezani s pripravo in izdajo dolžniških vrednostnih papirjev, ne smejo presegati 0,4% vrednosti izdaje, pri 4. člen čemer se kot stroški izdaje štejejo stroški storitev organizacije Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije iz 1. člena in prevzema tveganja celotne izdaje ter stroški zunanjih sve- tega zakona se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5913 kredita oziroma izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, za »(5) Potni list in vpis podatkov v potni list je za pse, ki se katerega bo dano poroštvo Republike Slovenije. premikajo na ozemlju Republike Slovenije samo zaradi preven- tivnih oziroma diagnostičnih namenov, obvezen od 1. januarja 5. člen 2009 dalje.«. (1) V primeru zadolžitve s krediti sklene pogodbe o poro- štvu s kreditodajalci v imenu in za račun Republike Slovenije 2. člen minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo za to pooblasti Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- Vlada Republike Slovenije. dnem listu Republike Slovenije. (2) V primeru zadolžitve z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev izda poroštveno izjavo v imenu in za račun Republike Št. 007-28/2008 Slovenije minister, pristojen za finance, ali oseba, ki jo za to Ljubljana, dne 2. junija 2008 pooblasti Vlada Republike Slovenije. EVA 2008-2311-0104

6. člen Iztok Jarc l.r. (1) Če Republika Slovenija izpolni poroštveno obveznost Minister po tem zakonu, pridobi pravico regresiranja izplačanih zne- za kmetijstvo, gozdarstvo skov od DARS, d.d. skupaj z vsemi stroški, ki so v zvezi s tem in prehrano nastali. (2) Pravico do regresiranja Republika Slovenija uresniči iz sredstev po vseh virih, ki so namenjeni izgradnji avtocest v Republiki Sloveniji. 2299. Tarifa o pravnih storitvah 7. člen Na podlagi drugega odstavka 144. člena Zakona o avtor- V roku 90 dni po sklenitvi poroštvene pogodbe oziroma ski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – prečiščeno izdaji poroštvene izjave skleneta DARS, d.d. ter v imenu in za besedilo) je patentni zastopnik dr. Jure Marn, univ. dipl. inž., račun Republike Slovenije minister, pristojen za finance, po- univ. dipl. prav., Ljubljanska ulica 9, Maribor dne 10. 10. 2007 godbo, s katero uredita način zavarovanja poroštva Republike sprejel Slovenije.

8. člen T A R I F O Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem o pravnih storitvah listu Republike Slovenije. 1. člen Št. 440-03/08-152/1 Ta tarifa določa način obračunavanja pravnih storitev in Ljubljana, dne 22. maja 2008 povračila stroškov dr. Juretu Marnu v zvezi z opravljenim delom EPA 2069-IV pri uveljavljanju avtorskih in sorodnih pravic.

Državni zbor 2. člen Republike Slovenije Pravne storitve obsegajo vsa opravila, ki jih dr. Jure France Cukjati, dr. med., l.r. Marn opravi na podlagi pooblastilnega razmerja v zvezi z Predsednik zastopanjem na področju varstva avtorskih in sorodnih pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi, zaradi varstva teh pravic.

3. člen MINISTRSTVA Za vrednotenje storitev po tej tarifi se smiselno uporabljajo tista določila veljavne tarife o odvetniških storitvah ter sklepi o 2298. Pravilnik o spremembi Pravilnika o spremembi tarife o odvetniških storitvah Odvetniške zbornice veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni Slovenije, ki se nanašajo na pravne storitve v zvezi z varstvom za nekomercialne premike hišnih živali, in o avtorskih in sorodnih pravic, za tiste sodne postopke in tiste modelu potnega lista, ki mora spremljati te državne organe, ki odločajo v zadevah iz področja avtorskih živali in sorodnih pravic.

Na podlagi prvega odstavka 9. člena in petega odstavka 4. člen 12. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni Stranke so dolžne plačati dr. Juretu Marnu akontacijo list RS, št. 93/05) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in za potrebne storitve pravne pomoči v dogovorjenem obsegu, prehrano stroške za sodne ali upravne takse, izdatke za morebitne sodne izvedence ali druge stroške, ki se pojavljajo v postopku P R A V I L N I K oziroma katerih založitev zahteva sodišče ali drug organ, pa v dejanski višini. o spremembi Pravilnika o veterinarskih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne 5. člen premike hišnih živali, in o modelu potnega lista, Storitve po tej tarifi ne obsegajo davka na dodano vre- ki mora spremljati te živali dnost, drugih davkov, prispevkov, sodnih in upravnih taks.

1. člen 6. člen V 11. členu Pravilnika o veterinarskih pogojih, ki morajo K tej tarifi izda soglasje minister, pristojen za pravosodje. biti izpolnjeni za nekomercialne premike hišnih živali, in o modelu potnega lista, ki mora spremljati te živali (Uradni list 7. člen RS, št. 25/08) se za četrtim odstavkom doda peti odstavek, Ta tarifa začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem ki se glasi: listu Republike Slovenije.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5914 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

8. člen plačala. Sodišče prve stopnje je izrecno pojasnilo, da je To tarifo izdajatelj objavi v Uradnem listu Republike Slo- sporno razmerje treba na podlagi 1. točke 20. člena »v času venije. sklenitve in izvajanja kupoprodajne pogodbe« veljavnega Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav Maribor, dne 10. oktobra 2007 v določenih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/82 in nasl. – ZUKZ) presojati po avstrijskem pravu. dr. Jure Marn 2. Pritožnica zatrjuje kršitev 8. člena, drugega odstavka univ. dipl. inž., univ. dipl. prav. 14. člena, 22. in 25. člena Ustave. Sodiščema očita, da sta za odločitev o valuti obveznosti in o obrestni meri zamudnih Na podlagi določbe drugega odstavka 144. člena Zakona obresti neupravičeno uporabili slovensko pravo, saj bi tudi o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – pre- čiščeno besedilo) soglašam s tarifo o pravnih storitvah. glede teh dveh vprašanj morali uporabiti avstrijsko pravo, tako kot sta ga za presojo utemeljenosti zahtevka iz pogodbenega razmerja. Navaja, da je taka uporaba materialnega Št. 012-87/02 prava samovoljna oziroma arbitrarna ter dodaja, da je sodi- Ljubljana, dne 24. aprila 2008 šči, kljub ugovorom pritožnice, tudi nista zadostno vsebinsko EVA 2008-2011-0050 utemeljili. Po oceni pritožnice naj bi uporaba slovenskega prava za obrestni del zahtevka tudi kršila načelo enakosti prof. dr. Lovro Šturm l.r. pred zakonom, saj bi bila obveznost pritožnice bistveno Minister manjša, če bi v sporu sodilo avstrijsko sodišče. Pritožnica za pravosodje tudi meni, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev uteme- ljilo le na določenih dokazih (računih tožeče stranke) in da sta se sodišči ocenjevanju drugih dokazov enostavno izognili, čeprav naj bi bili računi tožeče stranke predloženi v tako slabih fotokopijah, da je o njihovi vsebini mogoče le ugibati, USTAVNO SODIŠČE te pomanjkljivosti pa ne more nadomestiti prevod listine po »sodnem izvedencu«. Njen ugovor v tej smeri naj bi Višje 2300. Odločba o razveljavitvi sodb višjega in sodišče zavrnilo z nezadostno in neustrezno obrazložitvijo. okrožnega sodišča v izpodbijanem delu Končno naj bi bila pritožnici kršena tudi pravica do izjave, ker je sodišče prve stopnje dokazila o njenih plačilih, ki jih je Številka: Up-399/05-32 pridobilo od banke, posredovalo le tožeči stranki, ne pa tudi Datum: 15. 5. 2008 njej. Iz dokumentacije banke naj bi izhajalo, da je pritožnica določene račune plačala dvakrat. O D L O Č B A 3. Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo s sklepom št. Up-399/05 z dne 5. 6. 2007 sprejel v obravnavo. V Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni skladu s 56. členom tedaj veljavnega Zakona o Ustavnem pritožbi družbe Dominko, d.o.o., Ptuj, ki jo zastopa Stanislav sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS/94) je Ustavno so- Klemenčič, odvetnik na Ptuju, na seji 15. maja 2008 dišče ustavno pritožbo poslalo Višjemu sodišču v Mariboru, v skladu z 22. členom Ustave pa nasprotni stranki v pravdnem o d l o č i l o : postopku. Višje sodišče na ustavno pritožbo ni odgovorilo, nasprotna stranka pa v odgovoru nasprotuje pritožničinim 1. Sodba Višjega sodišča v Mariboru št. I Cpg 302/2003 trditvam. Navaja, da je izpodbijani sodbi treba razlagati tako, z dne 4. 4. 2005 in sodba Okrožnega sodišča na Ptuju da so s prisojenimi zakonskimi zamudnimi obrestmi mišlje- št. Pg 79/96 z dne 16. 4. 2003 se v obsodilnem delu glede ne zamudne obresti po avstrijskem pravu. Opozarja, da je zneska 1,653.505,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi izračun zneska dolžnih zamudnih obresti stvar izvršilnega od 1. 1. 1995 do plačila ter glede pravdnih stroškov razve- postopka. S sklicevanjem na odločitve Ustavnega sodišča ljavita in se zadeva v tem delu vrne Okrožnemu sodišču na nasprotna stranka utemeljuje svoje stališče, da v pravdi Ptuju v novo odločanje. pritožnici nista bili kršeni pravici iz 22. in 25. člena Ustave. 2. Pritožnica sama nosi stroške postopka z ustavno Nasprotna stranka meni tudi, da pravica do enakega varstva pritožbo. pravic pritožnice ni bila kršena niti s tem, da ji sodišče ni vročilo dokazil o plačilih z njenega bančnega računa, in se O b r a z l o ž i t e v pri tem sklicuje na ureditev po drugem odstavku 291. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in A. nasl. – ZPP). Pritožnica naj bi se kot gospodarska družba 1. V gospodarskem sporu zaradi plačila neplačanih morala zavedati, kakšen bo uspeh dokazovanja z navede- obveznosti iz pogodbenega razmerja o dobavah pnevmatik, nim dokaznim sredstvom. Odgovor nasprotne stranke je bil sklenjenega med avstrijsko prodajalko in slovensko kupo- pritožnici vročen. Pritožnica se ne strinja s stališčem, da so valko, je sodišče prve stopnje pritožnici (toženi stranki) bile zamudne obresti prisojene po avstrijskem pravu, in se naložilo plačilo 1.747.285,00 SIT (150.475,73 ATS v tolarski v zvezi s tem vprašanjem sklicuje na sodbi Vrhovnega sodi- protivrednosti, izračunani na dan 1. 1. 1995), z zakonskimi šča št. II Ips 629/99 z dne 28. 6. 2000 in št. II Ips 361/97 z zamudnimi obrestmi od 1. 1. 1995 do plačila. Višje sodišče je dne 19. 11. 1997. Pritožnica tudi vztraja pri svojih stališčih pritožbi pritožnice v manjšem delu ugodilo in na prvi stopnji iz ustavne pritožbe o kršitvi njene človekove pravice iz prisojeno glavnico znižalo na 1,653.505,50 SIT (142.495,39 22. člena Ustave z nezadostno utemeljitvijo dokazne ocene ATS v tolarski protivrednosti na isti dan). Ker je bilo ugo- obeh sodišč in s tem, da ji ni bila omogočena opredelitev do tovljeno, da izpiski iz poslovnih knjig tožeče stranke niso pomembnih dokaznih listin, pridobljenih od banke. zanesljivi, sta sodišči odločitev oprli na predložene račune 4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis zadeve, v ka- tožeče stranke, za katere pritožnica ni dokazala, da jih je teri sta bili izdani izpodbijani sodbi.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5915

B. ljilo svoje odločitve o tem, zakaj je za utemeljenost tožbenega 5. Pritožnica zatrjuje, da sodišči nista zadostno obra- zahtevka treba uporabiti avstrijsko pravo, za valuto obveznosti zložili, zakaj sta uporabili domače materialno pravo glede in zamudne obresti pa slovensko. valute zahtevka in zamudnih obresti, čeprav sta za presojo 9. Z izpodbijanima sodnima odločbama je bila iz razlo- utemeljenosti tožbenega zahtevka iz pogodbenega razmerja gov, navedenih v točkah 6 do 8 te obrazložitve, pritožnici uporabili avstrijsko pravo. S tem naj bi pritožnici kršili pravico kršena pravica iz 22. člena Ustave. Ker sta odločitvi o valuti do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravico do glavnice in zamudnih obrestih povezani med seboj, ju je pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Ustavno sodišče v obsodilnem delu razveljavilo in zadevo 6. Obveznost sodišča, da svojo odločitev obrazloži, vrnilo Okrožnemu sodišču v novo odločanje (1. točka izreka). izhaja iz 22. člena Ustave. Sodišče se mora z navedbami V ponovljenem postopku bo Okrožno sodišče moralo odločiti strank seznaniti ter se do njih, če so dopustne in za odloči- ob upoštevanju navedenih razlogov. Ker je Ustavno sodišče tev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe tudi opredeliti. izpodbijani sodni odločbi razveljavilo že zaradi navedene kr- To ne velja le za dejanske navedbe, temveč tudi za pravno šitve človekovih pravic, mu drugih očitkov iz ustavne pritožbe opredelitev spora. Ne glede na pravilo, da sodišče pozna ni bilo treba presojati. pravo po uradni dolžnosti (iura novit curia), se obveznost 10. Po prvem odstavku 34. člena Zakona o Ustavnem sodišča do opredelitve (obrazložitve) nanaša tudi na pravna sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju vprašanja. Pri tem sodišče ni dolžno posebej odgovarjati ZUstS) nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udele- na vsak pravni argument stranke, mora pa se opredeliti do ženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. tistih, ki so za presojo spora odločilni. Za zagotovitev pravi- Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v ce do poštenega sojenja kot tudi za zagotovitev zaupanja v postopku z ustavno pritožbo. Ker v obravnavani zadevi ni sodstvo je pomembno, da stranka, če njenemu zahtevku ali bilo razloga za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče o pravnemu sredstvu (ugovoru) ni ugodeno, lahko spozna, da predlogu pritožnice za povrnitev stroškov odločilo, kot izhaja se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravna- iz 2. točke izreka te odločbe. valo, ter da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče ni enostavno C. prezrlo. 7. Navedeno še posebej velja v obravnavanem prime- 11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi ru, ko gre za spor z mednarodnim elementom, v katerem prvega odstavka 59. člena in prvega odstavka 34. člena v je treba uporabiti pravila mednarodnega zasebnega prava. zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik V takem primeru mora sodišče najprej odločiti, po katerem ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klamp- pravu bo odločalo (domačem ali tujem), in to v obrazložitvi fer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, svoje odločbe tudi navesti, sicer ostaja nejasno, na kateri Jasna Pogačnik, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je pravni podlagi temelji odločitev. Sodišče prve stopnje je ugo- sprejelo soglasno. dilo zahtevku na plačilo določenega zneska tolarjev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 1995 do plačila. Predsednik l.r. Pojasnilo je, da je tožeča stranka upravičena do preračuna Jože Tratnik in do zakonskih zamudnih obresti od datuma preračuna naprej zato, ker je v Republiki Sloveniji valuta tolar. Po oceni Ustavnega sodišča taka obrazložitev ne zadosti zahtevam iz 22. člena Ustave. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi katerih pravil mednarodnega zasebnega prava v povezavi s pravili o deviznem poslovanju je odločilo o valuti DRUGI DRŽAVNI ORGANI obveznosti in zamudnih obrestih, čeprav je bila navedba IN ORGANIZACIJE pravne podlage v obravnavanem primeru nujna sestavina obrazložitve. 2301. Sklep o spremembah in dopolnitvah Seznama 8. Zahtevam iz 22. člena Ustave po oceni Ustavnega so- poslovnih subjektov, objavljenega v Uradnem listu RS št. 43/07, s katerimi na podlagi določb dišča prav tako ne zadosti obrazložitev Višjega sodišča. Prito- Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo žnica se je v pritožbi izrecno sklicevala na avstrijske predpise poslovati naročniki iz prvega, drugega in in domače predpise o deviznem poslovanju, iz katerih naj bi tretjega odstavka 28. člena ZPKor izhajalo, da tožeča stranka lahko svojo terjatev iztoži le v tuji valuti ter da ji ne gredo zamudne obresti po slovenskem za- Na podlagi šestega odstavka 28. člena Zakona o pre- konu. Višje sodišče je na te pritožbene argumente odgovorilo prečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04, v nadaljevanju le, da je »oblikovanje tožbenega zahtevka v domeni tožeče ZPKor), 13. člena Poslovnika Komisije za preprečevanje korup- stranke, ki ni uveljavljala zamudnih obresti za čas do 1. 1. cije (Uradni list RS, št. 105/04) in odločbe Ustavnega sodišča 1995«. Takšen odgovor je zgolj navidezen. Navidezen zato, Republike Slovenije št. U-I-163/05 (Uradni list RS, št. 97/05) je ker ne vsebuje odgovora na vprašanje o tem, ali je tako »obli- komisija na seji dne 29. 5. 2008 sprejela kovan« zahtevek tudi utemeljen, tj. ali je sprememba valute dovoljena, in če je, zakaj ima takšna sprememba tožbe vpliv S K L E P na višino zamudnih obresti. Tudi Višje sodišče tako ni uteme- o spremembah in dopolnitvah Seznama poslovnih subjektov, objavljenega v Uradnem Odločba Ustavnega sodišča št. Up-377/97 z dne 22. 2. 2001 listu RS št. 43/07, s katerimi na podlagi določb (OdlUS X, 108), A. Galič, Ustavno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 234 in 235. Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo Odločba Ustavnega sodišča št. Up-377/97. poslovati naročniki iz prvega, drugega in Tožbeni zahtevek je bil sprva izražen v avstrijskih šilingih, tretjega odstavka 28. člena ZPKor kasneje pa ga je tožeča stranka preračunala v tolar po tečaju, veljavnem 1. 1. 1995. 1. člen Da to tudi strankama ni jasno, izhaja iz odgovora nasprotne Seznam poslovnih subjektov po prvem odstavku 28. člena stranke v odgovoru na ustavno pritožbo. ZPKor se dopolni z naslednjimi poslovnimi subjekti:

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5916 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Zap. Naziv poslovnega Naročnik Mat. štev. Naslov poslovnega subjekta št. subjekta 1 Občina Ormož ODVETNIK HEBAR MARTIN 1512692000 PARTIZANSKA 2000 MARIBOR CESTA 12 2 Občina Bled ALPSKI ODMEVI, D.O.O. 2371278000 CESTA SVOBODE 11 4260 BLED 3 Občina Muta DARO D.O.O. 5772958000 CESTA OB POTOKU 48 2366 MUTA 4 Javna agencija za teh- GET D.O.O. 5443458000 PETANJCI 68 B 9251 TIŠINA nološki razvoj RS 5 Javno podjetje kontro- REALITAS D.O.O. 2313375000 DUNAJSKA CESTA 156 1000 LJUBLJANA la zračnega prometa Slovenije d.o.o. 6 Javno podjetje kontro- STINGER D.O.O. 5542197000 DUNAJSKA CESTA 156 1000 LJUBLJANA la zračnega prometa Slovenije d.o.o. 7 Kabinet predsednika MFI D.O.O. 2048345000 ŠMARTINSKA 130 1000 LJUBLJANA Vlade RS 8 Kabinet predsednika ŠIRCELJ CONSULTING 1273728000 ŠMARTINSKA 130 1000 LJUBLJANA Vlade RS D.O.O.

2. člen Seznam poslovnih subjektov po drugem odstavku 28. člena ZPKor se dopolni z naslednjima poslovnima subjek- toma:

Zap. Naročnik Naziv poslovnega subjekta Mat. štev. Naslov poslovnega subjekta št. 1 Osnovna šola Metlika MANJA D.O.O. 5582512000 TRDINOVA POT 2 A 8330 METLIKA 2 Osnovna šola Metlika DON DON D.O.O. 5844550000 TRDINOVA POT 2 A 8330 METLIKA

3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za vsak poslovni subjekt od dneva, ko so zanj nastopili ali prenehali razlogi iz prvega, drugega in tretjega odstavka 28. člena ZPKor.

Št. 11-033-13/2007,3 Ljubljana, dne 29. maja 2008

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos l.r.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5917

OBČINE

BOROVNICA nost Fenolit) ter zaselkom Trnovo, na prostoru, umeščenem med vodotokom Borovniščica na zahodni strani, na vzhodni 2302. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega strani pa je območje omejeno z regionalno cesto Borovnica prostorskega načrta za del območja B1S/15 –Ig in ob njej progo železniškega prometa. Območje, za ka- Breg pri Borovnici tero je dana pobuda in namen za izdelavo OPPN, je del prej opisanega širšega območja v velikosti 11.355 m2 in zajema Na podlagi 46. in 57. člena Zakona o prostorskem na- površino zemljiških parcel parc. št.: 790/1, 790/2, 790/3, 790/4, črtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljnjem besedilu: 790/5, 790/6, 790/7, 531/6, 531/7, 529/1, 531/5 in 529/2, vse ZPNačrt) in 7. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, k.o. Breg, lociranih v južnem delu območja urejanja. Območje št. 6/08) je župan Občine Borovnica dne 29. 5. 2008 sprejel OPPN se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. III. Način pridobitve strokovnih rešitev V postopku izdelave občinskega podrobnega prostorske- S K L E P ga načrta je potrebno izdelati naslednje strokovne podlage: o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega – geodetski načrt; načrta za del območja B1S/15 Breg pri Borovnici – podatki zemljiškega katastra in stavb; – idejno zasnovo načrtovane prostorske ureditve, iz- S tem sklepom se podrobneje opredelijo vsebina in ob- delano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, seg izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve z ustreznim nadaljevanju OPPN), oceni stanje, razlogi in ugotovi pravna poročilom in utemeljitvijo; podlaga. Nadalje postopek, predmet in programska izhodišča – podatki iz zemljiške knjige; ter okvirno območje OPPN. Določi se nosilce urejanja prostora, – ovrednotenje obstoječega stanja kot izhodišče; ter druge udeležence, ki bodo sodelovali pri pripravi OPPN, se- – idejne zasnove: idejna zasnova objektov in naprav; znam potrebnih strokovnih podlag, navedbo in način pridobitve idejna zasnova prometne ureditve z navezavo na javno cesto; geodetskih podlag, način pridobitve strokovnih rešitev, roke za idejne zasnove energetske, komunalne, vodne in druge gospo- pripravo ter obveznosti v zvezi s financiranjem. darske infrastrukture, kot nova ali prenovljena infrastruktura. I. Ocena stanja in razlogi za pripravo Idejne zasnove se izdelajo v skladu s predpisi, ki določajo Ocena stanja vsebino projektne dokumentacije (Pravilnik o projektni in teh- Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega in srednje- nični dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/04, 54/05)). ročnega družbenega plana Občine Borovnica (Dolgoročni plan Če se izkaže za potrebno, je investitor v postopku iz- Občine Vrhnika za obdobje 1986–2000 in srednjeročni družbe- delave predloga OPPN dolžan zagotoviti izdelavo dodatnih ni plan Občine Vrhnika za obdobje 1986–1990, s spremembami strokovnih podlag, ki niso naštete v tem sklepu. in dopolnitvami, ki se nanašajo na območje Občine Borov- Pri izdelavi strokovnih podlag in OPPN se uporabijo: nica – dopolnitev 2004, Uradni list RS, št. 108/04) in Odlok – podatki o gospodarski javni infrastrukturi iz zbirnega o splošnih merilih in pogojih prostorsko ureditvenih pogojev katastra gospodarske javne infrastrukture, za Občino Borovnica (Uradni list RS, št. 1/95) opredeljujejo – podatki o pravnih režimih iz zbirke pravnih režimov in namensko rabo ureditvenega območja, znotraj katerega se drugih uradnih evidenc, bo odvijal nameravan poseg, za namen poselitve. Podrob- – topografski in katastrski ter drugi geodetski podatki iz nejša namenska raba prostora, ki ravno tako izvira z planskih uradnih evidenc, usmeritev, pa opredeljuje predmetno območje kot območje za – drugi podatki nosilcev urejanja prostora. namen stanovanj. Predvidena vrsta objektov je: individualna Pri pripravi predloga OPPN je treba v čim večji meri upo- stanovanjska zazidava. števati pisna mnenja in pripombe javnosti, dana na predlagano Predpisana oblika izvedbenega prostorskega akta, s katerim načrtovano prostorsko ureditev. se bo območje urejalo je občinski lokacijski načrt (OLN), oziroma Način pridobitve geodetskih podlag v skladu z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list Podlaga za izdelavo predloga OPPN je geodetski načrt, RS, št. 33/07) – Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni Do uveljavitve občinskega prostorskega načrta se OPPN list RS, št. 40/04). Predlog OPPN mora vsebovati tudi podatke pripravlja skladno z veljavnimi prostorskimi sestavinami plan- o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na zemljiščih in skih aktov Občine Borovnica. nepremičninah. Trenutna katastrska raba zemljišč je naslednja: barjanski Geodetske podlage za izdelavo OPPN v digitalni in ana- travnik, travnik, njiva in neplodno. Zemljišče je nepozidano in logni obliki pridobi naročnik. komunalno ni opremljeno. Gradil se bo primarni vod kanalizaci- Način pridobitve strokovne rešitve. je Breg–Pako vzporedno s cesto v odmiku 2 metra od ceste. Izdela se ena strokovna rešitev. Strokovna rešitev se Razlogi izdela na osnovi: Razlog za sprejem OPPN je težnja k realizaciji razvojnih – obstoječe veljavne prostorske dokumentacije in drugih potreb in ciljev, izraženih in opredeljenih v planskih dokumentih gradiv, relevantnih za izdelavo naloge s področja prostorskega občine ter pobude znanih in potencialnih investitorjev. razvoja, varstva okolja in ohranjanja narave, Z OPPN se podrobneje načrtuje umestitev načrtovane – smernic nosilcev urejanja prostora in njihovih strokovnih ureditve v prostor z vso potrebno uskladitvijo prometne, ener- podlag, getske, komunalne in druge infrastrukture, s prikazom vplivov – idejno programske zasnove stanovanjskih objektov, in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji, z reši- – idejne zasnove objektov gospodarske komunalne in- tvami in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo frastrukture, kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin ter z – idejne zasnove prometne ureditve, rešitvami in ukrepi za obrambo in za varstvo pred naravnimi in – izraženih investicijskih namer lastnikov zemljišč in dru- drugimi nesrečami. gih oseb. II. Ureditveno območje V primeru, da se bodo za prostorsko ureditev pripravile Celotno območje urejanja (cca 11.355 m2) se nahaja ob variante rešitve, je le-te potrebno ovrednotiti in medsebojno naselju Breg, med območjem namenjenim za rekreacijo (ter primerjati s prostorskega, okoljskega, funkcionalnega in eko- severno območjem za proizvodnjo, obrtno in servisno dejav- nomskega vidika.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5918 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

IV. Roki za pripravo akta in posameznih faz nosilca urejanja prostora, se šteje, da nima smernic, ki bi jih bilo potrebno upoštevati. FAZE NOSILEC ROK Na predlog OPPN morajo nosilci urejanja prostora v 30 dneh po prejemu vloge izdati ali utemeljeno zavrniti izdajo Sklep o pripravi župan Maj 2008 mnenja, sicer se šteje, da je mnenje dano. OPPN VI. Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN Priprava osnutka načrtovalec Junij–Avgust 2008 Pripravljavec OPPN je Občina Borovnica, Paplerjeva 22, OPPN 1353 Borovnica. Smernice nosilcev občina September 2008 Naročniki in financer OPPN so zainteresirani lastniki ze- urejanja prostora mljišč v območju OPPN. Načrtovalec je podjetje ALTA 5 d.o.o., Dunajska cesta Priprava dopolnjene- načrtovalec Oktober–November 21, Ljubljana. Načrtovalec je dolžan izdelati predmetno doku- ga osnutka OPPN 2008 mentacijo v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, v skladu Javna razgrnitev občina December 2008 s sklepom ter drugimi predpisi in zakonodajo s posameznih in javna obravnava področij. VII. Objava sklepa o pripravi OPPN Stališča do pripomb načrtovalec, Januar 2009 Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in občina v svetovnem spletu in začne veljati z dnem objave. Priprava predloga Januar–Februar 2009 Občina Borovnica posreduje sklep Ministrstvu za okolje OPPN in prostor.

Mnenja nosilcev Marec 2009 Št. 3505-0004/2007-4 urejanja prostora Borovnica, dne 29. maja 2008 Sprejem OPPN April 2009 Župan Roki so okvirni in je dopustno, da se tekom postopka Občine Borovnica spremenijo. Andrej Ocepek l.r. V. Nosilci urejanja prostora (ministrstva, organi lokalnih skupnosti, izvajalci javnih služb ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo v postopku priprave prostorskih aktov) Pred pričetkom izdelave osnutka OPPN je potrebno pri- ČRENŠOVCI dobiti mnenje o potrebni Presoji vplivov na okolje. Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosil- 2303. Sklep o določitvi plakatnih mest v času ci javnih pooblastil, ki v skladu z ZPNačrt predstavljajo nosilce referendumske kampanje urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave OPPN odločajo o zadevah urejanja prostora, so: Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševa- kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) je Občinski svet Občine nje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana, Črenšovci na 13. seji dne 27. 5. 2008 sprejel 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje – Sektor za varstvo okolja, Vojkova cesta 1b, 1000 Ljubljana, 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje S K L E P – Urad za upravljanje z vodami – sektor za vodno območje o določitvi plakatnih mest Donave, Einspielerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana, v času referendumske kampanje 4. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območ- na enota Ljubljana, Tržaška cesta 4, p.p. 3981001 Ljubljana, 1. 5. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Ljublja- Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandni- na, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana, mi sporočili za posvetovalni referendum o območjih in imenih 6. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste (DRSC), pokrajin v Sloveniji, je dovoljeno na plakatnih mestih v skladu Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Tržaška s tem sklepom in pod pogoji, ki jih določa Zakon o volilni in cesta 19, p.p. 1503, 1001 Ljubljana, referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/07) in Odlok o 7. Holding Slovenske železnice d.o.o., Kolodvorska 11, pogojih plakatiranja v času volilne kampanje v Občini Črenšovci 1000 Ljubljana, (Uradni list RS, št. 93/06). 8. Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, 2. 9. Telekom Slovenije d.d., TK omrežje zahod, Stegne 19, V Občini Črenšovci se za nameščanje plakatov z referen- 1547 Ljubljana, dumsko vsebino določijo naslednja brezplačna plakatna mesta 10. Komunalno podjetje Vrhnika d.d. (vodooskrba, zbira- (oglasni panoji): nje in čiščenje odpadnih vod in druga infrastruktura lokalnega – Črenšovci (na treh avtobusnih postajah, pri cerkvi in pri pomena, zbiranje odpadkov), starem bloku), 11. Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica – Žižki (pri kapelici in križišču h.št. 69), (občinske ceste in javna razsvetljava), – Trnje (pri novem mostu in vaško-gasilskem domu), 12. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku – Gornja Bistrica (pri avtobusni postaji, zadružnem domu priprave OPPN izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno in pri Miklavžu), področje. – Srednja Bistrica (pred trgovino), Kolikor se v postopku priprave ugotovi, da je potrebno – Dolnja Bistrica (pri vaškem domu). vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, ki niso našteti v Na brezplačnih plakatnih mestih lahko organizatorji volilne prvem odstavku tega člena, se njihove smernice pridobijo v kampanje plakate nameščajo sami. Na plakatno mesto se lah- postopku. ko namesti le en plakat posameznega organizatorja. Največja Navedeni nosilci urejanja prostora v 30 dneh po prejemu možna velikost plakata na zgoraj naštetih oglasnih panojih je v vloge podajo smernice za pripravo OPPN. V primeru molka velikosti standardnega formata papirja A2.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5919

Poleg navedenih plakatnih mest je dovoljeno brezplačno 5. člen nameščanje plakatnih panojev na vseh javnih površinah v lasti Otroci se vpisujejo in sprejemajo v dnevno varstvo na občine. Vsak organizator volilne kampanje lahko namesti po en podlagi prijav in prostih mest vse leto. Sprejem otrok za na- plakatni pano v velikosti standardnega formata papirja A1 na slednje šolsko leto se opravi praviloma v maju za naslednje vsako javno površino s pogojem, da ni oviran promet oziroma šolsko leto. da niso ogroženi udeleženci prometa in vhodi ter dostave do Objava za vpis otrok se objavi v lokalnem časopisu v zgradb. mesecu marcu. Če je v VVE vpisanih več otrok, kakor je v VVE prostih 3. mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. Upravljavec plakatne površine bo nemudoma odstranil ves propagandni material, ki bo nameščen v nasprotju s tem 6. člen sklepom. Otroci se sprejmejo v dnevno varstvo na podlagi vloge. Starši vpišejo otroka v VVE tako, da oddajo vlogo na predpisa- 4. nem obrazcu. Vlogo za vpis otroka v VVE dobijo starši oziroma Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu skrbniki otroka na sedežu VVE v Osnovni šoli Horjul, v VVE, Republike Slovenije. na Občini Horjul ali na spletnih straneh zavoda OŠ Horjul ter Občine Horjul. Vlogo vložijo na upravo zavoda OŠ Horjul ali Št. OS-89/13-08 na občino po pošti ali osebno. Vloga za sprejem otroka mora Črenšovci, dne 27. maja 2008 vsebovati podatke o otroku in starših oziroma skrbnikih. Rav- natelj oziroma od njega pooblaščena oseba ali komisija za Župan sprejem otrok imajo pravico in dolžnost preveriti posamezna Občine Črenšovci dejstva, navedena v vlogi za sprejem, če obstaja dvom o njihovi Anton Törnar l.r. verodostojnosti.

7. člen Če je v VVE dovolj prostih mest, odloča o sprejemu otrok HORJUL na podlagi tega pravilnika ravnatelj zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba. 2304. Pravilnik o sprejemu otrok v Vzgojno V primeru, da je prijav za sprejem otrok v VVE več, kot je varstveno enoto pri Osnovni šoli Horjul prostih mest, o sprejemu odloča komisija za sprejem otrok.

Na podlagi 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07), 20. člena SESTAVA IN NAČIN DELA KOMISIJE Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – UPB2, 25/08) in na predlog Sveta Osnovne šole Horjul je Občinski svet Občine 8. člen Horjul na 13. seji dne 21. 5. 2008 sprejel Komisijo za sprejem otrok v VVE imenuje ravnatelj s posebnim sklepom. P R A V I L N I K Komisijo sestavljajo trije člani, in sicer: – predstavnik ustanovitelja 1 član; tega člana predlaga o sprejemu otrok v Vzgojno varstveno enoto pri Občina Horjul OŠ Horjul – predstavnik strokovnih delavcev vrtca 1 član; tega člana predlaga ravnatelj(ica) UVODNE DOLOČBE – predstavnik Sveta staršev zavoda (iz VVE) 1 član; tega člana predlaga Svet zavoda. 1. člen Člani komisije so imenovani za dobo štirih let in so lahko Ta pravilnik ureja postopek sprejemanja otrok, sestavo imenovani največ dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnika in način dela komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem sveta staršev je vezan na vključenost otroka v VVE. otrok v vzgojno varstveno enoto pri Osnovni Šoli Horjul (v 9. člen nadaljevanju VVE). Komisija dela na sejah. Komisija na prvi seji izvoli predsednika, ki vodi delo komisije. VPIS IN SPREJEM OTROK Seja je sklepčna, če so navzoči vsi člani. Na sejah sta navzoča ravnatelj zavoda in pomočnik rav- 2. člen natelja iz VVE, vendar brez pravice glasovanja. V VVE se sprejemajo otroci od dopolnjenega enega leta Komisija sprejema odločitve s sklepi, ki jih sprejema z starosti, oziroma od dopolnjene starosti najmanj enajst mese- večino glasov. cev, do vključitve v osnovno šolo. Komisija obravnava vse vloge na seji v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, z uporabo skrajšanega ugo- 3. člen tovitvenega postopka. VVE lahko sprejema tudi otroke s posebnimi potrebami v skladu z veljavnimi predpisi, če ima zagotovljene ustrezne 10. člen prostorske in kadrovske pogoje, vendar le s predhodnim so- Komisija odloča o sprejemu otrok praviloma enkrat letno, v glasjem ustanovitelja. mesecu maju oziroma po potrebi. Komisija najprej obravnava: – prijave za vpis otrok iz območja Občine Horjul, ki vsto- 4. člen pajo v VVE s 01.09. tekočega leta in so prejete do datuma VVE lahko vpiše oziroma sprejme v dnevno varstvo to- zasedanja komisije, liko otrok, kot to dopuščajo prostorski normativi in standardi – prijave za vpis otrok iz območja Občine Horjul, ki vsto- za oblikovanje oddelkov, v skladu z veljavno zakonodajo in pajo kasneje, vendar so starši za prehodno obdobje podpisali sklepom občinskega sveta o določitvi števila oddelkov in otrok izjavo za plačilo rezervacije in so prejete do datuma zasedanja v oddelkih. komisije.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5920 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

V primeru prostih kapacitet, komisija obravnava še na- 13. člen slednje vloge: Če starši ne podpišejo pogodbe z zavodom v roku, ki jim – prijave za vpis otrok iz ostalih občin, ki vstopajo v VVE ga določi zavod, se šteje, da so umaknili vlogo za vpis otroka s 01.09. tekočega leta in so prejete do datuma zasedanja v VVE. V tem primeru se izda sklep o ustavitvi postopka vpisa komisije, otroka v VVE. – prijave za vpis otrok iz drugih občin, ki vstopajo kasneje, vendar so starši za prehodno obdobje podpisali izjavo 14. člen za plačilo rezervacije in so prejete do datuma zasedanja Zavod mora na svojih spletnih straneh objaviti informacije komisije, o številu mest, ki jih zagotavlja za predšolske otroke, o številu – prijave za vpis otrok iz območja Občine Horjul in drugih prostih mest, ki so staršem na voljo in podatek o predvideni občin, ki se ne vključujejo v VVE s 01.09. in starši za njih ne čakalni dobi, ki jo predstavlja čas od vpisa otroka v VVE do bodo plačevali rezervacije. možnosti njegove vključitve v program VVE. Otroke iz območij ostalih občin se sprejme v VVE iz- ključno za obdobje tekočega šolskega leta. Komisija oblikuje prioritetni vrstni red po programih in starostnih obdobjih. KRITERIJI ZA SPREJEM V VZGOJNO VARSTVENO Na seji komisije se piše zapisnik, ki vsebuje: ENOTO – čas in kraj zasedanja komisije, – poimensko prisotnost članov in drugih prisotnih oseb, 15. člen – ugotovitev o številu prostih mest v VVE, Prednost pri sprejemu v VVE ima otrok s posebnimi potre- – ugotovitev o številu prijavljenih otrok, bami. Prednost pri sprejemu v VVE ima tudi otrok, za katerega – seznam otrok s številom točk, ki so jih zbrali v skladu starši predložijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti s kriteriji iz 16. člena tega pravilnika, zaradi socialnega položaja družine. – seznam otrok, ki so bili sprejeti, – seznam otrok, ki so bili zavrnjeni, s številom doseženih 16. člen točk (prednostni seznam). Komisija mora pri izbiri, sprejemu in razporejanju otrok v Zapisnik se mora hraniti v dokumentaciji zavoda v skladu VVE oziroma oddelke, upoštevati naslednje kriterije: z veljavnimi predpisi. 1. Otrok, ki bo v naslednjem šolskem letu šolo 11. člen obvezen 14 točk Komisija na podlagi kriterijev in v skladu z določbami iz predhodnega člena tega pravilnika določi prednostni vrstni red 2. Otrok, ki je bil uvrščen v prednostni vrstni red v za sprejem otrok v vrtec. preteklem letu in v VVE ni bil sprejet 12 točk Če več otrok doseže enako število točk, komisija pri 3. Otrok staršev, ko sta oba starša zaposlena 10 točk določitvi prednostnega vrstnega reda upošteva naslednje dodatne kriterije po naslednjem zaporedju: 4. Otrok staršev, ki imajo v VVE že vpisanega 1. Datum vstopa v VVE – prednost ima otrok, ki v VVE otroka 8 točk vstopa prej. 5. Otrok v enoroditeljski družini 6 točk 2. Datum oddane vloge – prednost ima otrok katerega vloga je bila oddana prej. 6. Socialno ekonomske oziroma zdravstvene Na podlagi oblikovanega prednostnega vrstnega reda razmere; komisija odloči o številu sprejetih otrok s sklepom. Določi, – s potrdilom zdravstvene, patronažne oziroma kateri otroci so na podlagi doseženega števila točk sprejeti socialne službe 4 točke v VVE. Ostale otroke uvrsti na čakalno listo po vrstnem redu – brez potrdila 2 točki zbranega števila točk od najvišjega do najnižjega. Sklep pod- 7. Vključitev otroka v vrtec s 1. 9. tekočega leta 20 točk piše predsednik komisije. Med letom prejete vloge za vpis otroka v tekoče šolsko leto v primeru čakalne vrste in prostih 8. Vključitev otroka v VVE po 1. 9. tekočega leta kapacitet, pregleda komisija, ki na novo vpisane otroke toč- in plačilo rezervacij v obdobju do sprejema 10 točk kuje skladno s tem pravilnikom. Otroci, ki so sprejeti, vendar starši odklonijo sprejem oziroma ga želijo prestaviti za določen čas, se ob ponovni vlogi 12. člen ponovno obravnavajo. VVE je dolžna v roku 8 dni po sprejemu sklepa komisije pisno obvestiti starše otrok oziroma njihove skrbnike z Odloč- 17. člen bo o sprejemu oziroma zavrnitvi otroka. Za otroke, ki so bili Otroci pričnejo obiskovati vrtec z dnem, ki se določi v sprejeti v VVE, odločba določa datum vključitve otroka v vrtec odločbi. in rok za sklenitev medsebojne pogodbe med zavodom in Zavod o vpisu in vključitvi otrok obvešča občino ustanovi- starši. Obvestilo vsebuje tudi informacijo o tem, da morajo za teljico in občino zavezanko za plačilo. otroka pred vključitvijo v VVE predložiti potrdilo pediatra, da Uvajanje otrok v VVE se prične z dnem uradnega vpisa. se otrok lahko vključi v VVE, za otroke s posebnimi potrebami Če starši ne podpišejo pogodbe z zavodom v določenem pa tudi odločbo o usmeritvi. roku oziroma ne zaprosijo za razumno podaljšanje roka iz ute- Za otroke, ki so bili zavrnjeni, mora odločba vsebovati meljenih razlogov oziroma otroka ne vključijo v VVE v 8 dneh tudi obrazložitev iz katere so razvidni podatki o številu razpo- po dnevu, ki je določen za vključitev in izostanka ne napovejo ložljivih prostih mest v VVE, podatek o številu vseh vpisanih oziroma ne opravičijo s tehtnimi razlogi, sprejme ravnatelj(ica) otrok, podatek o številu vseh prejetih vlog, podatek o številu ugotovitveni sklep o izpisu, na njegovo mesto pa se sprejme doseženih točk za zavrnjenega otroka. drugega otroka z najvišjim številom doseženih točk iz seznama Zoper odločitev komisije lahko starši v petnajstih dneh otrok, ki so bili zavrnjeni. V tem primeru so starši dolžni plačati po prejemu odločbe vložijo pritožbo na Svet zavoda. Svet prispevek za program za tekoči mesec. zavoda mora o pritožbi odločati v tridesetih dneh po prejemu pritožbe. 18. člen Zavod mora staršem na njihovo zahtevo omogočiti vpo- Rok za podpis pogodbe določi ravnatelj(ica) in ne sme biti gled v zapisnik komisije, ki odloča o sprejemu otrok v VVE, krajši od 15 dni od dneva, ko so starši obveščeni, da je otrok vendar le tistega dela, ki se nanaša na njihovega otroka. sprejet v VVE.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5921

19. člen 711 Takse in pristojbine 7.556 Starši lahko otroka s pisno lastnoročno podpisano izjavo 712 Denarne kazni 98 trajno izpišejo iz VVE, kadarkoli to želijo, vendar morajo upo- 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.865 števati 30-dnevni odpovedni rok, ki začne teči z dnem prejema pisne odpovedi v VVE, na sedežu zavoda ali na Občini Horjul. 714 Drugi nedavčni prihodki 204.788 V nasprotnem primeru so dolžni plačati stroške storitve še za 72 KAPITALSKI PRIHODKI 183.183 naslednji mesec. Izpisani otrok nima prednosti pri ponovnem 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 883 sprejemu. 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nemat. premož. 182.300 73 PREJETE DONACIJE 0 KONČNE DOLOČBE 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 20. člen 731 Prejete donacije iz tujine 0 Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati Kriteriji 74 TRANSFERNI PRIHODKI 263.877 za sprejem otrok v Vzgojno varstveno enoto pri OŠ Horjul ter 740 Transferni prihodki iz drugih javnofin. sestava in način dela komisije z dne 25. 5. 2005, ki jih je sprejel instit. 263.877 Svet zavoda OŠ Horjul v soglasju z ustanoviteljico zavoda. II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.178.081 21. člen 40 TEKOČI ODHODKI 305.827 Ta pravilnik se objavi na spletni strani Občine Horjul in v 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 100.832 Uradnem listu Republike Slovenije ter začne veljati naslednji 401 Prispevki delodajalcev za soc. varnost 16.055 dan po javni objavi. 402 Izdatki za blago in storitve 182.167 403 Plačila domačih obresti 5.938 Št. 0392-0005/2008 409 Rezerve 835 Horjul, dne 21. maja 2008 41 TEKOČI TRANSFERI 857.318 Župan 410 Subvencije 5.822 Občine Horjul 411 Transferi posameznikom Janko Jazbec l.r. in gospodinjstvom 564.710 412 Transferi neprofitnim org. in ustanovam 72.424 413 Drugi tekoči domači transferi 214.362 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 631.587 KRIŽEVCI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 631.587 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 383.349 2305. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Križevci za leto 2007 430 Investicijski transferi 0 431 Investi. transf. prav. in fiz. osebam, Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni ki niso prorač. uporab. 194.930 list RS, št. 79/99, 127/00 in 79/01, 110/02 in 30/02) ter Statuta 432 Investic. transf. proračunskim Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01 in 74/02) je uporabnikom 188.419 Občinski svet Občine Križevci na 12. redni seji dne 13. 5. 2008 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK sprejel (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) 380.345

O D L O K B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB o zaključnem računu proračuna Občine Križevci za leto 2007 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 1. člen (750+751+752) S tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL Občine Križevci za leto 2007. 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 2. člen 752 Kupnine iz naslova privatizacije Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki Ob- V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIT. čine Križevci po zaključnem računu za leto 2007 znašajo: DELEŽ. (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAP. A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR DELEŽEV Skupina/Podskupina kontov Proračun 440 Dana posojila leta 441 Povečanje kapitalskih deležev I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.558.426 in naložb TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.111.366 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova 70 DAVČNI PRIHODKI 1.811.102 privatizacije 700 Davki na dohodek in dobiček 1.670.221 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 703 Davki na premoženje 57.571 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 704 Domači davki na blago in storitve 83.310 (IV.-V.) 71 NEDAVČNI PRIHODKI 300.264 C) RAČUN FINANCIRANJA 710 Udeležba na dobičku in dohodkih od VII. ZADOLŽEVANJE (500) premož. 82.957 50 ZADOLŽEVANJE

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5922 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

51 500 Domače zadolževanje – veljavni prostorsko izvedbeni akti občine (prostorsko ureditveni pogoji in izvedbeni načrti). VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 27.564 Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega 55 ODPLAČILA DOLGA 27.564 družbenega plana, ki so bile izdelane v prejšnji družbeno 550 Odplačila domačega dolga 27.564 ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 352.781 sistema v RS, kljub naknadno sprejetim spremembam oprede- IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII) –27.564 litev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega X. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX) –380.345 razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je treba nadomesti z v ZPNačrt-u določenim občinskim prostor- 3. člen skim načrtom, ki bo opredel prostorski razvoj Občine Križevci Presežek prihodkov nad odhodki po zaključnem računu in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Križevci proračuna Občine Križevci za leto 2007, se prenese v proračun in v novih družbeno gospodarskih pogojih. Občine Križevci za leto 2008. 3. člen 4. člen Pri pripravi OPN se upoštevajo relevantne vsebine veljav- Sestavni del tega odloka so tudi dokumenti zaključnega nih prostorskih aktov za območje Občine Križevci, kolikor so računa, pripravljeni v skladu z Navodilom o pripravi zaključnega vsebinsko skladne z razvojnimi usmeritvami občine, skladne računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za z določili ZPNačrt in državnimi prostorskimi akti ter skladne s pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in smernicami nosilcev urejanja prostora. posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, Za OPN se pripravijo strokovne podlage za opredelitev 10/06 in 8/07). stanja in razvojnih možnosti v občini, v kateri se prostorski razvojni predlogi po potrebi prikažejo v variantah. Strokovne 5. člen podlage posredujejo tudi nosilci urejanja prostora za svoja Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. področja in drugi udeleženci pri pripravi OPN, najmanj v na- tančnosti ter v digitalni obliki, ki je predpisana s pravilniki na Št. 032-01-12/2008-81 podlagi ZPNačrt. Križevci, dne 14. maja 2008 4. člen Župan OPN se pripravi kot enovit prostorski akt s strateškim in Občine Križevci izvedbenim delom. Za katera naselja v Občini Križevci se bo Ozvald Tučič l.r. izdelal urbanistični načrt, se bo določilo v zasnovi prostorskega razvoja, ki je del strateškega dela OPN

5. člen Nadaljnji postopek priprave in sprejema OPN bo potekal 2306. Sklep o pripravi Občinskega prostorskega v naslednjih okvirnih rokih: načrta Občine Križevci

Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju Aktivnost Trajanje (ZPNačrt – Uradni list RS, št. 33/07) ter Statuta Občine Kri- 1 Sprejem sklepa o pripravi OPN 10 dni ževci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) je župan Občine Križevci sprejel 2 Obvestilo ministrstvu in sosednjim občinam 10 dni S K L E P 3 Izdelava strokovnih podlag 4 mesece o pripravi Občinskega prostorskega načrta 4 Izdelava osnutka OPN 4 mesece Občine Križevci 5 Pridobitev smernic s strani pristojnih nosilcev urejanja 1. člen prostora in obvestila, ali je S tem sklepom župan Občine Križevci določa, da se prične potrebno izvesti CPVO 1 mesec s pripravo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) 6 Izdelava dopolnjenega osnutka Občine Križevci, po postopku in na način, ki ga določa Zakon o OPN 2 meseca prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in ta sklep. 7 Priprava in preveritev sočasno s pripravo 2. člen kakovosti okoljskega poročila* dopolnjenega osnutka OPN V letu 2007 je začel veljati nov Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt – Uradni list RS, št. 33/07), ki predpisuje 8 Javna razgrnitev dopolnjenega izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regio- osnutka OPN in okoljskega nalnem in lokalnem nivoju. Za zagotovitev prostorskih aktov, poročila, javna obravnava* 1 mesec usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi 9 Priprava stališč do pripomb 1 mesec dokumenti, mora tudi Občina Križevci začeti s pripravo Občin- 10 Izdelava predloga OPN 1 mesec skega prostorskega načrta, ki je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. 11 Potrditev predloga OPN Občina Križevci je ob svojem nastanku za svoje območje opredelitev do *CPVO s strani prevzela akte bivše Občine Ljutomer, med drugim tudi plan- pristojnih nosilcev urejanja ske in prostorske izvedbene akte, s katerimi se ureja večina prostora 3 mesece občinskega prostora. Za območje Občine Križevci tako veljajo 11 Sprejem OPN – občinski svet 1 mesec naslednji prostorski akti: 12 Objava odloka o OPN 1 mesec – odloki o spremembah in dopolnitvah prostorskih sesta- vin dolgoročnih in srednjeročnih planov predmetnih občin, ki * v primeru obveznosti izvedbe so še v veljavi, CPVO

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5923

6. člen O D L O K V skladu s 47. in 51. členom ZPNačrt občina pošlje osnu- o spremembah in dopolnitvah Odloka tek OPN ministrstvu, ki ga nemudoma, najkasneje pa v sedmih o postopkih vračanja vlaganj v javno dneh, pošlje nosilcem urejanja prostora, da v zakonsko predpisanem roku dajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim oziroma mnenja iz njihove pristojnosti. upravičencem na območju Občine Mirna Peč Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi ter podajo smernice in mnenja k predlogu OPN, so: 1. člen 1. Ministrstvo za okolje in prostor S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o postop- 2. Ministrstvo za promet kih vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejan- 3. Ministrstvo za gospodarstvo skim končnim upravičencem na območju Občine Mirna Peč in 4. Ministrstvo za kulturo sprememba odloka (Uradni list RS, št. 80/02 in 135/03). 5. Ministrstvo RS za obrambo 6. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo 2. člen 7. Ministrstvo za šolstvo in šport V tretjem odstavku 3. člena odloka se dodata stavka: »Po- 8. Ministrstvo za zdravje goj za dokazovanje pravice do vračila vlaganj v telekomunikacij- 9. Ministrstvo za notranje zadeve sko omrežje je v roku vložena vloga za vračilo vlaganj v teleko- 10. Direkcija RS za ceste munikacijsko omrežje in ustrezna dokazila. Občina vrača deleže 11. Družba za avtoceste v RS upravičencem pod pogoji in v rokih, ki jih določa zakon.« 12. Javna agencija za železniški promet RS Črta se peti odstavek 3. člena odloka. 13. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni Dodajo se sledeči odstavki k 3. členu odloka: razvoj »(5) Seznam končnih upravičencev, ki je izdelan na pod- 14. ELES, Elektro Slovenija d.o.o. lagi vloženih zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomuni- 15. Elektro Maribor d.d. kacijsko omrežje in že objavljenega seznama iz leta 2004, se 16. Geoplin v roku 60 dni od sklenjene pisne poravnave objavi na oglasni 17. Telekom Slovenije deski in spletni strani občine. 18. Zavod RS za varstvo narave (OE Maribor) (6) Seznam končnih upravičencev je izobešen 15 dni. V 19. Zavod za varstvo kulturne dediščine (OE Maribor) tem roku se lahko podajajo spremembe, ki so vezane na po- 20. Zavod za gozdove RS (OE Murska Sobota) datke končnega upravičenca (naslov, številka transakcijskega 21. Zavod za ribištvo Slovenije računa) ter morebitne pravne naslednike končnega upravi- 22. Občina Križevci. čenca. V skladu z interesom sodelovanja in glede na prostorsko (7) Na podlagi podanih sprememb se v roku 15 dni izdela relevantnost se kot nosilce urejanja prostora v postopek lahko dokončna verzija seznama upravičencev, ki je podlaga za vključi tudi druge občinske gospodarske javne službe ter orga- pripravo pogodb – poravnav o vračilu vlaganj v javno teleko- nizacije, kolikor bi se v postopku priprave prostorskega akta munikacijsko omrežje. (8) Poravnave o vračilu vlaganj v javno telekomunikacij- izkazalo, da so potrebni. sko omrežje je treba posredovati upravičencem v podpis v roku 7. člen 30 dni od izdelave dokončne verzije seznama upravičencev. Poravnave vsebujejo osebne podatke upravičenca, številka Izdelavo OPN financira Občina Križevci. transakcijskega računa, na katerega se nakazuje vračilo vla- 8. člen ganj v telekomunikacijsko omrežje, morebitne pravne naslednike upravičenca ter določilo, da so s poplačilom pogodbenega Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na zneska poravnane vse obveznosti in terjatve iz naslova vlaganj svetovnem spletu ter začne veljati z dnem objave. v telekomunikacijsko omrežje in iz tega naslova upravičenec ne Po objavi se sklep pošlje tudi Ministrstvu za okolje in bo uveljavljal nobenih zahtevkov več. prostor ter sosednjim občinam. (9) Upravičenci so dolžni poravnavo o vračilu vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje podpisati in vrniti na naslov Št. 350-01/08-768 Občine Mirna Peč v roku 15 dni od prejema pogodbe. Kolikor je Križevci, dne 26. maja 2008 upravičenec poravnavo prejel, pa je ne podpiše in vrne v določe- nem roku, se šteje, da upravičenec odstopa od vloženega zah- Župan tevka za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Občine Križevci (10) Podpisana poravnava o vračilu vlaganj v javno tele- l.r. Ozvald Tučič komunikacijsko omrežje je podlaga za izplačilo iz proračuna Občine Mirna Peč, ki se začnejo realizirati v 30 dneh od podpisa pogodbe. (11) Sredstva, ki jih zaradi nepopolnosti podatkov ali ne- dosegljivosti dejanskih končnih upravičencev ne bi bilo mogoče MIRNA PEČ nakazati dejanskim končnim upravičencem v roku enega leta po izkazani neuspeli vročitvi poravnave ali poziva za posredo- 2307. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka vanje potrebnih podatkov, lokalna skupnost vloži v infrastruktu- o postopkih vračanja vlaganj v javno ro na območju, kjer je bilo izvršeno predmetno vlaganje.« telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na območju Občine 3. člen Mirna Peč Prvi odstavek 4. člena odloka se spremeni tako, da se spremenjeno besedilo glasi: Na podlagi 6. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno »(1) Višina vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko telekomunikacijsko omrežje – uradno prečiščeno besedilo omrežje se oblikuje na podlagi zneskov iz pogodbe med KS (Uradni list RS, št. 54/07 – UPB4) in 16. člena Statuta Obči- Mirna Peč in naročnikom telefona, podatkov o dejanskih vpla- ne Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) je Občinski čilih, ki se nahajajo v arhivu občine ali so jih predložili upravi- svet Občine Mirna Peč na 14. redni seji dne 27. 5. 2008 čenci, podatkov o opravljenih urah in glede na znesek vračanja sprejel vlaganj občini s poravnavo med Državnim pravobranilstvom RS

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5924 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije in občino. Ugotovljena višina vračanja vlaganj v javno teleko- 2309. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka munikacijsko omrežje po posameznih obdobjih na telefonski o začasnih ukrepih za zavarovanje območja priključek znaša: urejanja prostora na podlagi Programa – do vključno leta 1983: vračanje v višini 125,00 EUR, priprave za občinski lokacijski načrt – od leta 1984 do vključno leta 1987: vračanje v višini Industrijska cona Dolenja vas 1.000,00 EUR, – od leta 1988 do vključno leta 1992: vračanje v višini Na podlagi 81. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni 1.200,00 EUR, list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03 – ZZK-1) ter 16. člena Sta- – od leta 1993 do vključno leta 1996: vračanje v višini tuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) je 500,00 EUR, Občinski svet Občine Mirna Peč na 14. redni seji dne 27. 5. – od leta 1997 dalje: vračanje v višini 350,00 EUR. 2008 sprejel 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka Št. 389-01/2006-31 o začasnih ukrepih za zavarovanje območja Mirna Peč, dne 28. maja 2008 urejanja prostora na podlagi Programa priprave za občinski lokacijski načrt Industrijska cona Župan Občine Mirna Peč Dolenja vas Zvonko Lah l.r. 1. člen V Odloku o začasnih ukrepih za zavarovanje območja urejanja prostora na podlagi Programa priprave za občinski 2308. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokacijski načrt Industrijska cona Dolenja vas (Uradni list RS, oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna Peč št. 10/07) se v prvem odstavku 5. člena črta prva alinea »pre- Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih poved parcelacije zemljišč«. službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, 2. člen št. 41/04, 20/06, 28/06 – Skl.US: U-I-51/06-5, 39/06 – UPB1, Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl.US: U-I-51/06-10, 112/06 – Odl. listu Republike Slovenije. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt), 13. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 21/02) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni Št. 3505-02/2006-227 list RS, št. 59/07 in 14/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč Mirna Peč, dne 28. maja 2008 na 14. redni seji dne 27. 5. 2008 sprejel

O D L O K Župan o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi Občine Mirna Peč s pitno vodo v Občini Mirna Peč Zvonko Lah l.r.

1. člen Četrti odstavek 14. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03) se spremeni tako, da glasi: »Uporabnik je dolžan zavarovati vodomerno napravo in radijski oddajnik pred poškodbami in vremenskimi vplivi, vzdr- 2310. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah ževati merilno mesto, skrbeti za njegovo čistost in stalno do- Tarifnega pravilnika za obračun oskrbe z vodo stopnost ter pooblaščenim delavcem in upravljavcem izvajalca v Občini Mirna Peč javne službe omogočati nemoten dostop.« Na podlagi 22. in 26. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo 2. člen v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, št. 73/03) ter 7. in 16. člena Tretji odstavek 15. člena se spremeni tako, da glasi: Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) »V primeru, da je za poškodbo vodomerne naprave ali je Občinski svet Občine Mirna Peč na 14. redni seji dne 27. 5. radijskega oddajnika kriv uporabnik, je dolžan poravnati vse 2008 sprejel stroške, ki jih je s tem povzročil, izvajalec javne službe pa je dolžan poškodovano napravo hraniti ves čas postopka.«

3. člen P R A V I L N I K Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem o spremembah in dopolnitvah Tarifnega listu Republike Slovenije. pravilnika za obračun oskrbe z vodo v Občini Mirna Peč Št. 354-15/2008-1 Mirna Peč, dne 28. maja 2008 1. člen Župan Črta se naslednja vsebina 6. člena Tarifnega pravilnika Občine Mirna Peč za obračuna oskrbe z vodo v Občini Mirna Peč (Uradni list RS, Zvone Lah l.r. št. 73/03):

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5925

» Vodomer DN (mm) 20 25 40 50 80 100 150 50-k 80-k 100-k 150k

Nazivni pretok Qn (m3/h) 3,5 6 10 15 40 60 150 40 60 90 200 – k – kombinirani vodomer«.

2. člen – zagotavljajo vodotesnost in odpornost proti mehanskim, Besedilo 9. člena se nadomesti z besedilom, ki se glasi: kemijskim, biološkim in drugim vplivom, »Znesek števnine v obračunskem obdobju (mesec) dobi- – so izdelani, vključno s tesnili, iz materialov, ki v stiku mo kot zmnožek faktorja vodomera in veljavne cene vode. z odpadno vodo ne smejo spreminjati kakovosti vode glede Števnina (Eur) = fv (m3) x Cena (Eur/m3) fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti, – zagotavljajo stabilnost in funkcionalnost cevovoda mi- nimalno 50 let, Vodomer DN fv (m3) – so v skladu s projektno dokumentacijo, 20 3,5 – so standardnih dimenzij (DN) 200, 250, 300, 350, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 1200, 1400 … mm, kar 25–30 6 pomeni nazivni premer glede na notranji premer cevovoda, – imajo atest, 40 10 – zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s SIST EN 50–65 15 1610.« 80 40 2. člen Besedilo 56. člena se nadomesti z besedilom, ki se glasi: 100–125 60 »V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo 150–200 150 samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje.« 50 komb. 40 3. člen 80 komb. 60 Besedilo 57. člena se nadomesti z besedilom, ki se glasi: 100 komb. 90 »Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme 150 komb. 200 imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.« « 4. člen 3. člen Besedilo 58. člena se nadomesti z besedilom, ki se glasi: Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. »Mejne vrednosti za izračun faktorja onesnaženosti so: Naziv Enota Vrednost Št. 354-14/2008-1 Mirna Peč, dne 28. maja 2008 Aluminij mg/l 30 Arzen mg/l 0,075 Župan Baker mg/l 0,35 Občine Mirna Peč Zvone Lah l.r. Barij mg/l 3,5 Cink mg/l 1,5 Kadmij mg/l 0,075 Kositer mg/l 1,5 2311. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji Celotni krom mg/l 0,375 Krom (VI) mg/l 0,075 Na podlagi 40. člena Odloka o odvajanju in čiščenju Nikelj mg/l 0,35 komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Srebro mg/l 0,075 Mirna Peč (Uradni list RS, št. 33/06) ter 7. in 16. člena Sta- tuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) je Svinec mg/l 0,35 Občinski svet Občine Mirna Peč na 14. redni seji dne 27. 5. Železo mg/l 20 2008 sprejel Živo srebro mg/l 0,0075 Vsota tenzidov mg/l 25 P R A V I L N I K Težkohlapne lipofilne snovi mg/l 75 o spremembah in dopolnitvah Tehničnega Skupni dušik (kjeldahlovega, mg/l 60 pravilnika o javni kanalizaciji nitritnega, nitratnega) 1. člen Adsorbirani organsko vezani mg/l 0,4 Besedilo 11. člena Tehničnega pravilnika o javni kanali- halogeni (AOX) zaciji (Uradni list RS, št. 35/06) se nadomesti z besedilom, ki Fosfor (celotni) mg/l 10 se glasi: Kobalt mg/l 0,35 »Za gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporab ljajo cevi, ki: Sulfat mg/l 250

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5926 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Za parametre, ki niso navedeni, se uporabijo vrednosti, nega partnerstva, in sicer kot koncesijsko razmerje. Pri tem določene v veljavni uredbi o emisijo snovi in toplote iz virov se uporabi BOT model lastninske pravice. onesnaževanja, oziroma v predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost.« 4. člen 5. člen (organizacijska zasnova izvajanja JZP) Besedilo 64. člena se nadomesti z besedilom, ki se glasi: JZP se izvaja na način, da pride do sodelovanja jav- »Za ugotavljanje lastnosti odpadne vode je odločilna nega in zasebnega sektorja pri izvedbi projektov. S tem se analiza reprezentativnega vzorca, za ugotavljanje mejnih kon- dosežejo pozitivni učinki: znižanje proračunskih izdatkov, centracij škodljivih snovi pa normativi, določeni v predpisih o pridobitev dodatnega kapitala, spodbujanje razvoja različnih emisijah snovi in toplote.« storitev, povečanje učinkovitosti javnih institucij ter gospodarstva, hitrejši dostop do znanja, razvoj podjetništva z 6. člen visoko dodano vrednostjo tudi v manj razvitih krajih. Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. 5. člen (prostorska zasnova izvajanja JZP) Št. 354-19/2006-8 Mirna Peč, dne 28. maja 2008 JZP na področju širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij se bo izvajalo na celotnem območju Občine Župan Mirna Peč. Občine Mirna Peč Podrobnejša prostorska zasnova se določi z Načrtom Zvone Lah l.r. razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v Občini Mirna Peč.

6. člen (pravice in obveznosti zasebnega partnerja) 2312. Sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva Zasebni partner mora zagotoviti naslednje: za izvedbo projekta »Gradnja, upravljanje – izdelavo projekta, in vzdrževanje širokopasovnega omrežja – izgradnjo infrastrukture v določenih rokih, elektronskih komunikacij v Občini Mirna Peč« – dostop do storitev praviloma vsem naseljem v Občini Mirna Peč, Na podlagi 11. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem par- – upravljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja tnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 – v nadaljevanju ZJZP) ter v skladu s predpisanimi pogoji in na način, ki bo omogočil 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, dostop vsem zainteresiranim ponudnikom storitev in drugim 14/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 14. seji dne 27. 5. operaterjem pod enakimi pogoji, 2008 sprejel – nadgradnjo v skladu s potrebami in pogoji, – upoštevanje veljavne zakonodaje ter veljavno skle- S K L E P panje pravnih poslov. o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev Glavna pravica zasebnega partnerja je izkoriščanje javno-zasebnega partnerstva za izvedbo širokopasovnega omrežja v obdobju, določenim s koncesijsko pogodbo. projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja elektronskih 7. člen komunikacij v Občini Mirna Peč« (uporaba storitev JZP) 1. člen Zasebni partner mora v sodelovanju z javnim partner- (vsebina sklepa) jem zagotoviti uporabo storitev ZJP na področju široko- pasovnega omrežja elektronskih komunikacij uporabnikom Ta sklep predstavlja pravno podlago za izpeljavo projek- enake kategorije pod enakimi področji. Splošne pogoje za tov na področju gradnje širokopasovnega omrežja elektronskih uporabo storitev določi zasebni partner s soglasjem javnega komunikacij v Občini Mirna Peč (v nadaljevanju: širokopasovno partnerja. omrežje). Prav tako določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire partnerja za Prav tako se določi pravice in obveznosti uporabnikov gradnjo, upravljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja storitev, način njihovega uveljavljanja ter varstva. elektronskih komunikacij v Občini Mirna Peč. 8. člen 2. člen (pravice in obveznosti javnega partnerja) (javni interes) Javni partner izbranemu zasebnemu partnerju zago- Na področju širokopasovnih elektronskih komunikacijskih tovi: povezav obstaja javni interes, da se izvedejo projekti na tem – uporabo že zgrajene infrastrukture, ki je v lasti lokalne področju. skupnosti za namene zagotavljanja omrežja širokopasovnih Zaradi hitrejše realizacije ciljev, določenih tudi v okvi- elektronskih komunikacij (že položene cevi, jaški ipd.), ru Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje – pravico služnosti na zemljiščih, ki so v lasti lokalne 2007–2023 in katerega namen je omogočiti vsem državljanom skupnosti v obsegu, kot je to potrebno za izgradnjo, upra- Republike Slovenije dostop do širokopasovnih storitev in inter- vljanje in vzdrževanje širokopasovnega omrežja elektronskih neta, se projekti izvedejo v obliki javno-zasebnega partnerstva komunikacij, (v nadaljevanju: JZP). – druge storitve, ki so potrebne za izpeljavo projekta in jih lahko zagotovi le lokalna skupnost. 3. člen Glavna pravica javnega partnerja je prevzem zgrajene- (oblika izvedbe) ga širokopasovnega omrežja v last, upravljanje, vzdrževanje JZP na področju gradnje, upravljanja in vzdrževanja in izkoriščanje po končani gradnji oziroma po preteku konce- omrežij elektronskih komunikacij se izvede v obliki pogodbe- sijskega razmerja z zasebnim partnerjem.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5927

9. člen prečiščeno besedilo) in Statuta Občine Naklo (UVG, št. 88/07) (način financiranja) je Občinski svet Občine Naklo na 13. seji dne 27. 5. 2008 sprejel Projekti JZP se financirajo iz: – zasebnih sredstev, – s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna za O D L O K kohezijsko politiko in evropskih sredstev za regionalni razvoj, o zaključnem računu proračuna Občine Naklo za ki jih za to področje z razpisi namenja Evropska unija oziroma leto 2007 druge institucije iz tega območja. Financiranje se določi posebej za vsak projekt JZP. 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Naklo za 10. člen leto 2007. (ostale določbe) Javni partner se zavezuje, da bo zasebnemu partnerju 2. člen pri izvedbi projektov JZP na področju širokopasovnega omrež- Zaključni račun proračuna izkazuje: ja elektronskih komunikacij na podlagi izkazanega interesa Konto Opis Realizacija zagotavljal dostop do javnih evidenc s katerimi upravlja. Prav 2007 tako zasebnemu partnerju nudi strokovno podporo, v tolikšnem obsegu, kot se bo določilo v projektni dokumentaciji posame- A. BILANCA PRIHODKOV znega projekta JZP. IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI Št. 032-06/2008-6 (70+71+72+73+74) 3.798.977 Mirna Peč, dne 27. maja 2008 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.501.979

Župan 70 DAVČNI PRIHODKI Občine Mirna Peč (700+703+704+706) 3.055.247 Zvone Lah l.r. 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.220.607 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 659.805 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO 2313. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra IN STORITVE 174.834

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list 71 NEDAVČNI PRIHODKI RS, št. 59/07 in 14/08) ter 23. člena Zakona o graditvi objektov (710+711+712+713+714) 446.732 (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB1 in 126/07) je Občinski svet 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU Občine Mirna Peč na 14. redni seji dne 27. 5. 2008 sprejel IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 72.692 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 7.683 S K L E P 712 DENARNE KAZNI 3.976 o ukinitvi statusa javnega dobra 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 6.057 I. 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 356.324 S tem sklepom se ukine status javnega dobra na zemljiščih s parc. št. 2983/6, pot v izmeri 11 m² in parc. št. 2983/7, pot v izmeri 72 KAPITALSKI PRIHODKI 29 m², obe vpisani pri vložku številka 1554, k.o. Mirna Peč. (720+721+722) 231.298 722 PRIHODKI OD PRODAJE II. ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA Zemljišči iz I. točke tega sklepa prenehata imeti status PREMOŽENJA 231.298 javnega dobra in postaneta last Občine Mirna Peč. 74 TRANSFERNI PRIHODKI 65.700 III. 740 TRANSFERNI PRIHODKI Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH listu Republike Slovenije. INSTITUCIJ 65.700 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 4.429.187 Št. 032-06/2008-7 Mirna Peč, dne 28. maja 2008 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 945.432 Župan 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI Občine Mirna Peč ZAPOSLENIM 157.979 Zvonko Lah l.r. 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 25.278 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 756.079 NAKLO 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 6.096 2314. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine 41 TEKOČI TRANSFERI Naklo za leto 2007 (410+411+412+413) 941.390 410 SUBVENCIJE 900 Na podlagi določb Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 110/02, 30/02, 56/02 in 110/02), 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno IN GOSPODINJSTVOM 567.433

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5928 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

412 TRANSFERI NEPROFITNIM 2315. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna ORGANIZAC. IN USTANOVAM 187.083 šola Naklo 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 185.975 Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/94 – Odl. US: U-I-104/92, 8/96, 18/98 – Odl. US: 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 2.136.448 U-I-34/98, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP), 42. člena Zakona 420 NAKUP IN GRADNJA o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (uradno OSNOVNIH SREDSTEV 2.136.448 prečiščeno besedilo) /ZOFVI-UPB5/ (Uradni list RS, št. 16/07, 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 405.918 101/07 – Odl. US), Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI št. 88/07) in Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal- PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 388.880 nega zavoda Osnovna šola Naklo (Uradni vestnik Gorenjske, 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI št. 8/97, 35/98, 9/03) je Občinski svet Občine Naklo na 13. redni PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 17.037 seji dne 27. 5. 2008 sprejel naslednji čistopis III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) (SKUPAJ O D L O K A PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHOD- o ustanovitvi javnega zavoda KI) –630.210 Osnovna šola Naklo

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV I. SPLOŠNE DOLOČBE IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1. člen IN PRODAJA KAPITALSKIH Občinski svet Občine Naklo je na seji dne 30. januarja DELEŽEV (750+751) 12.900 1997 s svojim odlokom na področju osnovnega šolstva ter 750 PREJETA VRAČILA DANIH vzgoje in varstva predšolskih otrok ustanovil javni vzgoj- POSOJIL 12.900 no-izobraževalni zavod Osnovna šola Naklo. 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE Ustanoviteljske pravice občine izvršuje Občinski svet. KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 Osnovna šola Naklo je vpisana v sodni register pri Okro- VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA žnem sodišču v Kranju na Oddelku za gospodarsko sodstva s IN SPREMEMBE KAPITALSKIH sklepom, pod št. Srg.: 10599200, z dne 13. 5. 1997. DELEŽEV (IV. – V.) 12.900 2. člen VII. SKUPNI PRESEŽEK (PRIMANJ- KLJAJ) PRIHODKI MINUS ODHODKI S tem Odlokom ustanovitelj usklajuje akt o ustanovitvi TER SALDO PREJETIH IN DANIH javnega zavoda z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje POSOJIL (I. + IV.) – (II. + V.) –617.310 in izobraževanja ter hkrati sprejema čistopis tega akta. Naziv in sedež ustanovitelja je: Občina Naklo, Glavna cesta 24, 4202 Naklo. C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VIII. ZADOLŽEVANJE (500) 820.000 II. IME, SEDEŽ IN DEJAVNOST ŠOLE 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 820.000 55 IX. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 3. člen X. NETO ZADOLŽEVANJE (VIII.-IX.) 820.000 Ime šole je: OSNOVNA ŠOLA NAKLO. XI. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) Skrajšano ime zavoda je: OŠ Naklo. SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X) Sedež šole je: Glavna cesta 47, 4202 Naklo. = (I.+IV.+VIII.) – (II.+V.+IX.) 202.690 V sestavo OŠ Naklo sodijo: STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH – centralna šola Naklo, Glavna cesta 47, 4202 Naklo, OB KONCU PRETEKLEGA LETA 83.196 – Podružnična šola Podbrezje, Podbrezje 120, 4202 Na- klo, 3. člen – Podružnična šola Duplje, Sp. Duplje 2, 4203 Duplje Presežek prihodkov nad odhodki v višini 202.690 EUR se ter prenese v leto 2008. – organizacijska enota Vrtec, ki deluje na dveh lokacijah: Naklo (Vrtec Rožle) in Duplje (Vrtec pri podružnični šoli). 4. člen Presežek sredstev stalne proračunske rezerve v višini 4. člen 56.072 EUR se prenese v leto 2008 za isti namen. Pečat sedeža šole je okrogle oblike s premerom 35 mm. Na obodu pečata sta dve vzporedni črti – kroga, oddaljena 5. člen 1 mm. Ob črtah proti sredini kroga je izpisano: OSNOVNA Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna je sestavni del ŠOLA NAKLO. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, pod tega odloka. njim pa izpisan sedež šole. Podružnice pri izvajanju vzgojno-izobraževalne dejavnost 6. člen. uporablja pečat okrogle oblike s premerom 35 mm. Na obodu Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem pečata sta dve vzporedni črti – kroga, oddaljena 1 mm. Ob čr- listu Republike Slovenije. tah proti sredini kroga je izpisano ime šole. Sredi pečata je grb Republike Slovenije, pod njim pa ime in sedež podružnice. Šifra: 410-0006/2008 Šola uporablja tudi pečate s premerom 20 mm z enako Naklo, dne 27. maja 2008 vsebino, kot jo imajo pečati iz prvega in drugega odstavka tega člena. Župan Šola ima tudi pečate podolgovate oblike za interno po- Občine Naklo slovanje z enakim besedilom, vendar brez grba Republike Janez Štular l.r. Slovenije.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5929

Število pečatov, pooblastila za uporabo, način varovanja ravnatelj pooblasti z generalnim ali posebnim pooblastilom ipd. določi ravnatelj šole z organizacijskim predpisom. tudi druge osebe za zastopanje v določenih zadevah v njegovi odsotnosti. 5. člen Dejavnost šole po standardni klasifikaciji dejavnosti (Ura- 9. člen dnem listu RS, št. 69/2007) je: Vse listine finančne narave podpisuje za šolo ravnatelj, oziroma v odsotnosti oseba, ki jo ravnatelj pooblasti. Šifra Vsebina G/ 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih proda- jalnah s knjigami IV. ORGANIZACIJA ŠOLE G/ 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami G/ 47.622 Trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi 10. člen potrebščinami Šolski okoliš, s katerega imajo starši pravico vpisati svoje G/ 47.630 Trgovina na drobno v specializiranih proda- otroke v to šolo, obsega področje celotne Občine Naklo. jalnah z glasbenimi in video zapisi Šolski okoliš centralne šola Naklo zajema naselja: Cegel- G/ 47.650 Trgovina na drobno v specializiranih pro- nica, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Polica, Strahinj in Žeje. dajalnah z igračami in rekviziti za igre in Po zaključenem razredu na podružnični šoli pa vključuje zabavo tudi okoliše podružničnih šol Podbrezje in Duplje. G/ 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah Šolski okoliš podružnične šole Podbrezje zajema naselja: z drugim blagom Bistrica, Gobovce in Podbrezje. H/49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet Šolski okoliš podružnične šole Duplje zajema naselja: I/ 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati Spodnje Duplje, Zadraga in Zgornje Duplje. I/ 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi Notranja organizacijska enota šole je tudi vrtec. J/ 58.190 Drugo založništvo Notranjo organizacijo in sistemizacijo šole z natančno L/ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih vsebino dela v podružnici določi ravnatelj. nepremičnin Sistemizacijo delovnih mest v šoli določi ravnatelj šole N/ 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in dru- v soglasju s šolsko upravo (z MŠŠ), za vrtec pa v soglasju z ge posamične pisarniške dejavnosti ustanoviteljem. N/ 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj P/ 85.100 Predšolska vzgoja P/ 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje V. ORGANI ŠOLE P/ 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje P/ 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje Svet osnovne šole R/ 90.010 Umetniško uprizarjanje 11. člen R/ 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve R/ 93.110 Obratovanje športnih objektov Svet osnovne šole sestavljajo predstavniki ustanovitelja, R/ 93.190 Druge športne dejavnosti predstavniki zaposlenih v šoli in predstavniki staršev. R/ 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti Svet sestavlja 9 članov, in sicer imenuje v svet: čas – ustanovitelj 3 predstavnike, S/ 94.200 Dejavnost sindikatov. – delavci šole 3 predstavnike (en predstavnik delavcev centralne šole, en predstavnik delavcev podružnic in en pred- V okviru te dejavnosti šola opravlja vzgojno-varstveno in stavnik delavcev vrtca), vzgojno-izobraževalno dejavnost, to je organizirano in sistema- – starši 3 predstavnike (en predstavnik sveta staršev cen- tično posredovanje znanja ter občih civilizacijskih in kulturnih tralne šole, en predstavnik staršev podružnic in en predstavnik vrednot, ki se opravlja kot javna služba na ravni dejavnosti staršev iz vrtca) vrtcev, obveznega splošnega osnovnošolskega in osnovnošol- skega prilagojenega izobraževanja. 12. člen Šola lahko za te namene ustanovi s soglasjem ustanovi- Mandat članov sveta je 4 leta. Člani so lahko izvoljeni telja družbo ali drug zavod. največ dvakrat zaporedoma. Kandidiranje za člane sveta se začne najmanj 60 dni pred 6. člen potekom mandata dosedanjim članom. Osnovna šola Naklo je pravna oseba. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja s 13. člen sredstvi, ki jih ji zagotavlja ustanovitelj, in ki jih sama ustvarja Po sprejetju sklepa na seji sveta, da se začenja postopek in s katerimi razpolaga. kandidiranja, predsednik sveta ali ravnatelj, ki izvršuje skle- Šola nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za pe sveta, pošlje ustanovitelju, predsedniku zbora delavcev in svoj račun. predsedniku sveta staršev dopis, s katerim jih obvesti, da se začenja postopek kandidiranja v svet šole in jih zaprosi, da v roku 30 dni pošljejo imena članov sveta, ki jih bodo imenovali III. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE ŠOLE v svet šole.

7. člen 14. člen Šolo predstavlja in zastopa ravnatelj šole, ki je odgovoren Ustanovitelj imenuje svoje predstavnike v svet šole v za zakonitost dela v zavodu. Ravnatelj je pooblaščen, da v skladu s svojimi pravili. imenu in za račun šole v okviru registrirane dejavnosti sklepa vse pogodbe ter opravlja druge pravne posle. 15. člen Ravnatelj zastopa šolo navzven neomejeno. Delavci šole izvolijo svoje predstavnike v svet šole na volitvah s tajnim glasovanjem. Postopek se začne na zborih de- 8. člen lavcev podružnic, vrtca in matične šole, ko delavci predlagajo Med ravnateljevo odsotnostjo ga nadomešča namestnik kandidate za člane sveta šole v skladu z določili 11. člena tega ravnatelja, ki je praviloma eden izmed pomočnikov, lahko pa akta. Tako predlagajo kandidate za svet šole posebej delavci

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5930 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije oddelkov vrtca, posebej delavci podružnic in posebej delavci 20. člen centralne šole. Članu sveta lahko preneha funkcija pred potekom man- Ko delavci zaključijo s predlaganjem kandidatov za člane data na lastno željo, zaradi zunanjih okoliščin (prenehanje sveta na zborih delavcev, posamezni zbor delavcev z javnim zaposlitve, otrok preneha obiskovati šolo, vrtec) ali če je od- glasovanjem potrdi kandidatne liste za volitve članov sveta iz poklican. V tem primeru se izvedejo nadomestne volitve. vrst delavcev šole. Skupni zbor delavcev imenuje volilno komisijo za izvedbo volitev v svet šole, ki strokovno in tehnično iz- Ravnatelj vede tajne volitve. Na glasovnici morajo biti posebej oblikovane skupine kandidatov za svet šole iz vrst kandidatov iz podružnic 21. člen in iz vrst kandidatov iz vrtca. Voli se enega člana sveta izmed Pedagoški vodja in poslovodni organ šole je ravnatelj. delavcev centralne šole, enega člana izmed delavcev iz podru- Ravnatelj opravlja naslednje naloge: žnic in enega člana izmed delavcev vrtca. – organizira, načrtuje in vodi delo šole, Po štetju glasov volilna komisija razglasi rezultate volitev – pripravlja program razvoja šole, in izda izvoljenim članom sveta sklepe o izvolitvi. – pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgo- 16. člen voren za njegovo izvedbo, – je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic Predstavnike staršev izvoli v svet šole svet staršev, po en in dolžnosti učencev, predstavnik staršev je iz podružnic, en predstavnik staršev je iz vrtca in en predstavnik staršev je iz centralne šole. – vodi delo vzgojiteljskega in učiteljskega zbora, Na roditeljskih sestankih starši delegirajo starše učencev – oblikuje predlog nadstandardnih programov, v svet staršev šole, tako da je vsak oddelek zastopan v svetu – spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje staršev s po enim staršem. strokovnih delavcev, Na svetu staršev oblikujejo starši z javnim glasovanjem – organizira mentorstvo za pripravnike, kandidatno listo za člane sveta v skladu z določilom prvega – prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojite- odstavka tega člena ter z glasovanjem izvolijo svoje predstav- ljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, nike v svet šole. – predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, – odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, 17. člen – spremlja delo svetovalne službe, Ko dosedanji predsednik sveta šole prejme imena izvo- – skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestan- ljenih članov sveta, skliče konstitutivno sejo sveta, na kateri ki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), prisotni člani sveta verificirajo mandate izvoljenih članov sveta – obvešča starše o delu šole in o spremembah pravic in in izmed sebe izvolijo predsednika sveta šole in njegovega obveznosti učencev, namestnika. – spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, Do konstituiranja sveta šole naloge sveta opravlja dose- – odloča o vzgojnih ukrepih, danji svet šole. – zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov, – zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za zako- 18. člen nitost dela, Svet šole: – določa sistemizacijo delovnih mest, – imenuje in razrešuje ravnatelja šole, – odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski – sprejema pravila šole, če se svet odloči, da bo šola odgovornosti delavcev, imela pravila, – skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno služ- – sprejema program razvoja šole, bo, – sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovem – predlaga svetu šole v sprejem splošne akte šole, izvajanju, – sprejema organizacijske predpise šole in – določi finančni načrt in sprejema zaključni račun šole, – opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi – odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, predpisi. – obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni pro- Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svo- blematiki, je pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno – odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, pooblasti delavca šole. – obravnava poročila o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, 22. člen – daje ustanovitelju in ravnatelju predloge in mnenja o Ravnatelja imenuje svet šole na podlagi javnega razpisa posameznih vprašanjih, – odloča o statusnih spremembah in spremembah dejav- za mandatno obdobje petih let, ki se lahko ponovi, če izpol- nosti šole v soglasju z ustanoviteljem, njuje naslednje pogoje: – določa in voli izvršilne organe šole, – da ima najmanj visokošolsko izobrazbo, – obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski in – izpolnjevati mora pogoje za učitelja ali za svetovalnega učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zapo- delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcija ravnatelja, slenih, svet staršev, skupnost učencev, – imeti mora najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji – obravnava mnenja in predloge sveta staršev in usta- in izobraževanju, novitelja, – imeti mora naziv svetnik ali svetovalec oziroma pet let – odloča na drugi stopnji o pritožbah v zvezi z uresničeva- naziv mentor, njem pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih na šoli, – opravljen mora imeti ravnateljski izpit, – lahko sprejme svoj poslovnik in predpise, kako deluje – da k imenovanju pridobi svet šole soglasje ministra za svet šole, šolstvo in šport. – opravlja druge pristojnosti po zakonu. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je za ravnatelja lahko imenovan tudi kandidat, ki nima ravnateljske- 19. člen ga izpita, mora pa si ga pridobiti najkasneje v enem letu po Svet na svojih sejah odloča z večino glasov vseh članov. začetku mandata. Svet o predlogih sklepov glasuje praviloma javno, če se ne Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku iz odloči za tajno glasovanje. prejšnjega odstavka, mu preneha mandat po zakonu.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5931

23. člen Strokovni organi Svet šole mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja šole pridobiti obrazloženo mnenje učiteljskega zbora 28. člen šole, obrazloženo mnenje sveta staršev in obrazloženo mnenje Strokovni organi na šoli so: občine, na območju katere ima šola sedež. – vzgojiteljski zbor, Učiteljski zbor o mnenju iz prvega odstavka tega člena – učiteljski zbor, glasuje tajno. – oddelčni učiteljski zbor, Če učiteljski zbor, svet staršev oziroma občina ne da so- – razrednik in glasja v 20 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet – strokovni aktivi. imenuje oziroma razreši ravnatelja brez tega mnenja. Naloge in pristojnosti strokovnih organov šole določajo Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil členi 60 do 66 Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in zanj zaprošen, lahko svet šole odloči o imenovanju ravnatelja izobraževanja. brez tega mnenja.

24. člen VI. SREDSTVA ŠOLE Ravnatelja razreši svet šole. 29. člen Svet mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti Ustanovitelj iz proračunskih sredstev zagotavlja materi- ravnatelja z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih alno osnovo za redno dejavnost šole v skladu s programom izjavi. dejavnosti. Svet s predlogom za razrešitev seznani lokalno skupnost, Ustanovitelj zagotavlja tudi nabavo novih sredstev v skla- svet staršev in učiteljski zbor šole. du s programom razvoja šole ter v skladu s proračunom za Svet obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja posredu- tekoče leto. je v mnenje ministru. Svetu ni treba zaprositi za mnenje mini- Način financiranja in pridobivanja sredstev šole določata stra, če se ravnatelja razreši na njegov predlog. V tem primeru zakon in ustanovitelj. svet o razrešitvi ravnatelja obvesti ministrstvo. Potrebna sredstva za opravljanje osnovne dejavnosti se Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil opredelijo v letnem planu oziroma programu šole. zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez Šola pridobiva in uporablja sredstva za opravljanje dejav- tega mnenja. nosti na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in s tem Svet po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka sklepom. iz prejšnjega odstavka odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči Šola mora uporabljati sredstva za namene, ki jih določi ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v ustanovitelj in posredovati letna poročila ustanovitelju. skladu zakonom, ki ureja zavode 30. člen Vršilec dolžnosti ravnatelja Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih šola pridobi s pro- 25. člen dajo proizvodov in storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v Če ravnatelju predčasno preneha mandat, oziroma če skladu z določili tega akta, se uporablja za plačilo materialnih nihče izmed prijavljenih kandidatov za ravnatelja ni imenovan, stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predho- svet šole imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih dnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače. delavcev šole oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar Merila za delitev presežka prihodkov nad odhodki v šolah največ za eno leto. določi minister. Če v 60 dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet šole Primanjkljaj sredstev za dela šole, ki nastane pri izvajanju ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje medsebojno dogovorjenega programa, upoštevajoč dogovorje- vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister. na merila in kriterije, krije ustanovitelj v skladu z zakonom. V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja. 31. člen Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista Šola odgovarja za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi oseba v istem zavodu opravlja funkcijo vršilca dolžnosti ravna- razpolaga. telja največ dvakrat. 32. člen Pomočnik ravnatelja Ustanovitelj odgovarja za obveznosti šole do višine sred- 26. člen stev, ki jih v skladu z veljavnimi predpisi zagotavlja šoli, subsidiarno. Ravnatelj ima lahko enega ali več pomočnikov, ki po- magajo ravnatelju pri opravljanju poslovodnih in pedagoških nalog. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno VII. OBVEŠČANJE DELAVCEV ŠOLE pooblasti ravnatelj in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpol- 33. člen njuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma Delavci šole morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih ravnateljskega izpita. določa kolektivna pogodba, zlasti pa: Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Rav- – o rezultatih ob periodičnih in zaključnem računu, natelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z – o kazalcih, ki so predpisani z zakoni in drugimi predpisi, razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi – o sklepih organov šole, za razrešitev seznaniti vzgojiteljski, učiteljski oziroma preda- – o ugotovitvah kontrolnih organov. vateljski zbor. 34. člen 27. člen Ravnatelj mora pred odločitvami, ki jih določa kolektivna Podružnico šole vodi vodja podružnice, ki ga imenuje pogodba, pridobiti mnenje delavcev. in razrešuje ravnatelj šole izmed delavcev podružnice šole. Delavce obvešča ravnatelj ali od njega pooblaščena ose- Vodja podružnice opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ba. O delu organov v šoli obvešča delavce predsedujoči posa- ravnatelj. meznega organa.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5932 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Delavce se obvešča na zborih delavcev ali z objavljanjem O D L O K sklepov na oglasnih deskah. o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Naklo VIII. SPLOŠNI AKTI ŠOLE 1. člen 35. člen Za 41. členom se doda naslov »VII. Inšpekcijsko nad- S splošnimi akti se urejajo odnosi v šoli. Na predlog rav- zorstvo«. natelja sprejema svet šole: 2. člen – pravila šole, (če se svet odloči, da jih bo imel), – pravilnik o delovnih razmerjih, Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi: – druge akte v skladu z zakoni ali sklepi sveta šole. »Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja ob- Ravnatelj sprejema organizacijske predpise in druge akte činska inšpekcija in pristojne občinske službe v okviru svojega za urejanje življenja in dela na šoli. delovnega področja in zakonskih pooblastil. Posamični akti morajo biti usklajeni z veljavnimi splošnimi V primeru, ko zavezanec ne izvrši inšpekcijske odločbe v akti. roku, ki je določen v tej odločbi, lahko občinski inšpektor odredi Splošni akti morajo biti objavljeni na oglasnih deskah in prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. začno praviloma veljati osmi dan po objavi. Izvajalec je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan povzročitelje odpadkov prijaviti občinski IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE inšpekciji Občine Naklo. V sporu o tem, v katero klasifikacijsko skupino uvrstiti določen odpadek, na zahtevo izvajalca odloči 36. člen ministrstvo, pristojno za varstvo okolja. Zaradi sprememb zakona se oblikuje nov svet po poteku Nadzor nad izvajanjem odlaganja odpadkov s strani pov- mandata dosedanjemu. zročiteljev odpadkov na reciklažnem dvorišču ali na zbirni postaji izvaja izvajalec.« 37. člen Medsebojne pravice in obveznosti bosta ustanovitelj in 3. člen šola izvajala v skladu s tem aktom, pravili šole in zakonom. Naslov »VII. Kazenske določbe« se spremeni tako, da se glasi: »VIII. Določbe o sankcijah«. 38. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 4. člen Republike Slovenije. Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo 800 € se sankcionira za prekršek izvajalec, če: Št. 007-0006/2008 1. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških otokov (9. člen), Naklo, dne 27. maja 2008 2. ne čisti in ne vzdržuje reciklažnega dvorišča (13. člen), Župan 3. ne priskrbi ustreznih tipiziranih posod na območjih, Občine Naklo kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (prvi odstavek Janez Štular l.r. 17. člena), 4. ne objavi in ne obvesti povzročiteljev o začetku ali spremembi načina ločenega zbiranja odpadkov (18. člen), 5. ne vodi katastra ekoloških otokov (19. člen), 6. periodično ne čisti in razkužuje posod za odpadke (tretji odstavek 22. člena), 2316. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka 7. ne vrši stalnega nadzora nad odjemnimi mesti in eko- o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini loškimi otoki in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali Naklo pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 26. člena), 8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov najkasneje Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samou- v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (prvi pravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 27/08 Odl. odstavek 28. člena), US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 9. odvaža komunalne odpadke z neprimernimi vozili (prvi 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o var- in tretji odstavek 28. člena). stvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, št. 17/06, 20/06, 28/06 Z globo 250 € se sankcionira tudi odgovorna oseba izva- Skl. US: U-I-51/06-5, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 jalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.« Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 5. člen – ZPNačrt), 1. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ura- dni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03, 41/04 – ZVO-1, Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi: 34/08), 1. in 2. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi »Z globo 800 € se sankcionira za prekršek pravna oseba frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komu- ali samostojni podjetnik posamzenik kot povzročitelj odpad- nalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01), 3. in 17. člena kov: Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04 – ZdZP- 1. če se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi od- KG, 86/04, 7/05 Skl. US: U-I-19/05-5, 23/05 – UPB1, 34/05 padki (tretji odstavek 5. člena), Odl. US: U-I-19/05-11, 44/05, 55/05 – UPB2, 40/06 (51/06 2. če ne vzdržuje zbirnega in odjemnega mesta (četrti popr.), 70/06 – UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: U-I-69/06-16, odstavek 8. člena), 3/07 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: 3. če ne poskrbi za odlaganje komunalnih odpadkov v U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 posode za odpadke v času gradnje ali adaptacije v dogovoru z popr.)) in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, izvajalcem (drugi odstavek 12. člena), št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 13. redni seji 4. če ne odloži odpadkov na reciklažnem dvorišču po dne 27. 5. 2008 sprejel navodilih izvajalca (13. člen),

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5933

5. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov v ustrezne tipi- U-I-69/06-16, 3/07 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 zirane posode na ekoloških otokih skladno z navodili izvajalca Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (drugi odstavek 17. člena), (21/08 popr.)) ter 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list 6. če ne odlaga komunalnih odpadkov na zbirnih mestih ter RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 13. redni seji v predpisane posode za odpadke (prvi odstavek 20. člena), dne 27. 5. 2008 sprejel 7. če ne sklene pogodbe za odvoz komunalnih odpadkov (tretji odstavek 20. člena), 8. če odlaga prepovedane odpadke v posode za komu- O D L O K nalne odpadke (prvi odstavek 21. člena), o spremembah in dopolnitvah Odloka 9. če po izpraznitvi posode za odpadke ne vrne na zbirno o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih mesto (prvi odstavek 22. člena), voda ter padavinskih voda na območju 10. če odlaga odpadke na javnem komunalnem odlaga- Občine Naklo lišču v nasprotju s poslovnikom upravljavca odlagališča (prvi odstavek 31. člen), 1. člen 11. če odlaga odpadke izven javnega komunalnega odla- Besedilo 17. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: gališča (prvi odstavek 34. člen), »Uporabnik mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo 12. če kuri komunalne odpadke na prostem v nasprotju lastniku naprave Občini Naklo plačati ustrezen prispevek pri- s 35. členom, ključnine glede na velikost vodovodnega priključka: 13. če ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter o spremembah teh – 1 ″ (25 mm) 800,00 eur podatkov (prvi odstavek 40. člena). – 6/4″ (37,5 mm) 1.500,00 eur Z globo 250 € se sankcionira tudi odgovorna oseba pra- – 2 ″ (50 mm) 2.500,00 eur ven osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika po- – 3 ″ (75 mm) 4.200,00 eur. sameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Z globo 600 € se sankcionira posameznik, ki opravlja Kolikor uporabnik ni priključen na javno vodovodno gospodarsko dejavnost, če kot povzročitelj odpadkov stori pre- omrežje, se priključnino določi na osnovi ocene predvidenega kršek iz prvega odstavka tega člena. odtoka v javni kanal.« Z globo 250 € se sankcionira posameznik, ki kot povzroči- 2. člen telj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.« Naslov »Kazenske določbe« se spremeni tako, da se 6. člen glasi: »Določbe o sankcijah«. Besedilo 45. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo 600 € se sankcionira za prekršek pravna oseba 3. člen ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi: dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev »Z globo 1.200 € se sankcionira za prekršek upravlja- na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje vec: prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (25. člen)«. – če ne dopusti priključitve, kot to določa 20. člen tega Z globo 250 € se sankcionira za prekršek iz prejšnjega odloka, odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgo- – če ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 2., 4., 11., 13., 15. toč- vorna oseba samostojnega podjetnika.« ke 38. člena tega odloka. Z globo 300 € se sankcionira tudi odgovorna oseba upra- 7. člen vljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.« Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 4. člen Besedilo 48. člena se spremeni tako,da se glasi: Št. 007-0007/2008 »Z globo 800 € se sankcionira za prekršek uporabnik Naklo, dne 27. maja 2007 – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: – če odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali metorno Župan vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sis- Občine Naklo tema, Janez Štular l.r. – če ne izpolnjuje obveznosti iz 1., 3., 4., 5., 7., 8., 14. toč- ke 40. člena tega odloka.« Z globo 300 € se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega 2317. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka člena.« o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter padavinskih voda na območju Občine Z globo 300 € se sankcionira za prekršek posameznik, ki Naklo stori katero izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.«

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupra- 5. člen vi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 27/08 Odl. US: Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18), 3., 4. in 7. člena Zakona o »Z globo 1.500 € se sankcionira za prekršek uporabnik gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali po- – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu sameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne izpolnjuje okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl. US: obveznosti iz 2. točke 40. člena tega odloka.« U-I-51/06-5, 39/2006 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: Z globo 1.500 € se sankcionira tudi odgovorna oseba U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt), pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega 45/04 – ZdZPKG, 86/04, 7/05 Skl. US: U-I-19/05-5, 23/05 člena.« – UPB1, 34/05 Odl. US: U-I-19/05-11, 44/05, 55/05 – UPB2, Z globo 750 € se sankcionira za prekršek posameznik, ki 40/06 (51/06 popr.), 70/06 – UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5934 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

6. člen mostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno Besedilo 51. člena se spremeni tako, da se glasi: opravlja dejavnost, z globo 1.500 € se sankcionira za prekršek »Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja ob- uporabnik – pravna oseba«. činska inšpekcija, upravljavec kanalizacije in naprav za čiščenje vode ter pristojne občinske službe v okviru svojega delovnega 5. člen področja in zakonskih pooblastil.« Drugi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo 350 € se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe 7. člen oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posamezni- Doda se novi 51.a člen, ki se glasi: ka, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena«. »V primeru, ko zavezanec ne izvrši inšpekcijske odločbe v roku, ki je določen v tej odločbi, lahko občinski inšpektor odredi 6. člen prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.« Tretji odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo 350 € se sankcionira za prekršek tudi uporabnik 8. člen – fizična oseba, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem odstavka tega člena«. listu Republike Slovenije. 7. člen Št. 007-0008/2008 Besedna zveza v 55. členu »pristojni organ Občine Naklo« Naklo, dne 27. maja 2008 se spremeni tako, da se glasi: »medobčinski inšpektorat Kranj«.

Župan 8. člen Občine Naklo Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Janez Štular l.r. listu Republike Slovenije.

Št. 007-0010/2008 Naklo, dne 27. maja 2008

2318. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Župan oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo Občine Naklo Janez Štular l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, št. 17/06, 20/06, 28/06 Skl. US: U-I-51/06-5, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 2319. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt), 3. in 17. člena o postavitvi neprometnih in reklamnih znakov Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04 – ZdZPKG, ter oglaševanju v Občini Naklo 86/04, 7/05 Skl. US: U-I-19/05-5, 23/05 – UPB1, 34/05 Odl. US: Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samou- U-I-19/05-11, 44/05, 55/05 – UPB2, 40/06 (51/06 popr.), 70/06 pravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 27/08 Odl. – UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: U-I-69/06-16, 3/07 – UPB4, US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18), 3. in 17. člena Zakona o 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04 – ZdZPKG, 86/04, Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.), 3. člena Zakona o 7/05 Skl. US: U-I-19/05-5, 23/05 – UPB1, 34/05 Odl. US: gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 U-I-19/05-11, 44/05, 55/05 – UPB2, 40/06 (51/06 popr.), 70/06 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 6. člena Odloka o gospodarskih – UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: U-I-69/06-16, 3/2007 – UPB4, javnih službah (UVG, št. 16/01) in 12. člena Statuta Občine 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.)) in 12. člena Statuta na 13. redni seji dne 27. 5. 2008 sprejel Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine Naklo na 13. redni seji dne 27. 5. 2008 sprejel O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s O D L O K pitno vodo na območju Občine Naklo o spremembah in dopolnitvah Odloka 1. člen o postavitvi neprometnih in reklamnih znakov Naslov »Kazenske določbe« se spremeni tako, da se ter oglaševanju v Občini Naklo glasi: »Določbe o sankcijah«. 1. člen 2. člen Naslov: »Kazenske določbe« se spremeni tako, da se Besedna zveza in znesek v prvem odstavku 52. člena: »Z glasi: »Določbe o sankcijah«. globo 300.000,00 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec »se 2. člen spremeni tako, da se glasi: »Z globo 1.500 € se sankcionira za prekršek upravljavec.« Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo 1.000 € se za prekršek sankcionira samostojni 3. člen podjetnik posameznik, z globo 1.500 € pa se za prekršek sank- Besedna zveza in znesek v drugem odstavku 52. člena: cionira pravna oseba, ki: »Z globo 80.000,00 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba – postavi neprometni ali reklamni znak, pa predhodno ne upravljavca« se spremeni tako, da se glasi: »Z globo 350 € se pridobi dovoljenja pristojnega občinskega organa, sankcionira tudi odgovorna oseba upravljavca ...« – ima dovoljenje za postavitev ali namestitev neprometne- ga ali reklamnega znaka, pa le-tega postavi oziroma namesti 4. člen sam, ne pa pooblaščeni izvajalec, Prvi odstavek 53. člena se spremeni tako, da se glasi: – postavi neprometni ali reklamni znak v nasprotju z iz- »Z globo 1.000 € se sankcionira za prekršek uporabnik – sa- danim dovoljenjem,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5935

– kot lastnik znaka ne poskrbi za njegovo vzdrževanje, – nadzorovati opravljanje rednega vzdrževanja in odrediti – postavi znak, ki ne ustreza postavljenim kriterijem tega odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; odloka oziroma izdanemu dovoljenju, – nadzorovati dela pri obnavljanju cest, pregledovati doku- – na lastni nepremičnini postavi oziroma namesti znak za mentacijo za ta dela in odrediti ustavitev del, če se ta dela izvajajo interes druge pravne ali fizične osebe, brez odločbe o dovolitvi priglašenih del ali v nasprotju s projektno – ne zahteva izdaje dovoljenja za že postavljen znak v dokumentacijo za obnovitvena dela ali opisom teh del; roku, kot ga določa ta odlok.« – nadzorovati izvajanje ukrepov za varstvo cest in pro- Z globo 200 € se za prekršek iz prvega odstavka tega čle- meta na njih ter ustaviti vsa dela na cesti, ki se opravljajo brez na sankcionira tudi fizična oseba ali odgovorna oseba pravne izdanega dovoljenja ali soglasja ali v nasprotju z njim; osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.« – odrediti odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti na cesti, ki ogrožajo varnost prometa; 3. člen – v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena varnost prometa Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi: na cesti ali bi lahko nastala škoda na njej, odrediti začasne »Z globo 500 € se za prekršek sankcionira samostojni ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda; podjetnik posameznik, z globo 1.000 e pa se za prekršek sank- – odrediti ukrepe za zagotovitve polja preglednosti; cionira pravna oseba, če: – nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri posegih v – lepi in namešča plakate izven plakatnih mest, varovalnem pasu ceste; – meče letake ali lepi plakate na izložbeno okno brez – odrediti začasno prepoved prometa na novi, rekon- predhodnega dovoljenja upravljavca poslovnih prostorov, struirani ali obnovljeni cesti, ki še ni tehnično pregledana ali ni – lepi plakate preko plakatov, ki oglašujejo oziroma vabijo izročena prometu. na prireditev, ki se še ni zgodila.« Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega Z globo 100 € se za prekršek iz prvega odstavka tega čle- odstavka tega člena, je 8 dni od dneva vročitve. na sankcionira tudi fizična oseba ali odgovorna oseba pravne V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika. podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v od- Globe so po odbitku stroškov dohodek občine.« ločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. 4. člen V zadevah iz 5. točke prvega odstavka tega člena, ko Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem je zaradi neposredne ogroženosti občinske ceste ali varnosti listu Republike Slovenije. prometa na njej ogrožena tudi varnost udeležencev v prometu, občinski inšpektor za ceste lahko odloči po skrajšanem po- Št. 007-0009/2008 stopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko občinski Naklo, dne 27. maja 2008 inšpektor za ceste odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj. Župan Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima občinski in- Občine Naklo špektor za ceste, v zvezi z nadzorom cest, od odgovorne osebe Janez Štular l.r. zavezanca ali posameznika pravico zahtevati, da v roku, ki ga določi občinski inšpektor za ceste, poda pisno izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva. Če občinski inšpektor za ceste pri izvajalcu rednega vzdr- ževanja občinskih cest ugotovi pogoste kršitve obveznosti pri 2320. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v Občini Naklo izvajanju rednega vzdrževanja občinskih cest kot javne službe, mora podati koncedentu predlog za uveljavitev sankcij, določe- Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih ce- nih s koncesijsko pogodbo.« stah (Uradni list RS, št. 33/06 – ZJC-UPB1, 45/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 45/04 – ZdZPKG, 4. člen 86/04, 7/05 Skl. US: U-I-19/05-5, 23/05 – UPB1, 34/05 Odl. US: Naslov »VII. Kazenske določbe« se spremeni tako, da se U-I-19/05-11, 44/05, 55/05 – UPB2, 40/06 (51/06 popr.), 70/06 glasi: »VII. Določbe o sankcijah«. – UPB3, 115/06, 139/06 Odl. US: U-I-69/06-16, 3/2007 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 5. člen Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08 (21/08 popr.)) ter 12. člena Statuta V besedilo prvega odstavka 56. člena se spremeni tako, Občine Naklo (Uradni list RS, št. 88/07) je Občinski svet Občine da se glasi: Naklo na 13. redni seji dne 27. 5. 2008 sprejel »Z globo v višini 800 € se sankcionira za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: O D L O K – brez soglasja gradi ali rekonstruira gradbene objekte v o spremembah in dopolnitvah Odloka varovalnem pasu občinske ceste ali v njem postavlja kakršne o občinskih cestah v Občini Naklo koli druge objekte in naprave (drugi odstavek 30. člena); – brez soglasja postavi ali napelje nadzemne telefonske, 1. člen telegrafske in druge kabelske vode, nizkonapetostne električne Šesti odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi: oziroma napajalne vode, kanalizacijo, vodovod, toplovod in »Drugi in tretji odstavek tega člena se ne uporablja za območja, druge podobne naprave (prvi odstavek 31. člena); urejena s prostorskimi izvedbenimi akti Občine Naklo«. – brez dovoljenja prekopava, podkopava in opravlja druga dela na občinski cesti ali opravlja ta dela v nasprotju z dovolje- 2. člen njem (prvi odstavek 32. člena); Črta se 54. člen. – brez soglasja podira drevesa, spravlja les ali opravlja izkope, vrtanja in druga dela na zemljiščih ali na objektih 3. člen vzdolž občinske ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala promet, Besedilo 55. člena se spremeni tako, da se glasi: poškodovala cesta ali povečala stroške njenega vzdrževanja »Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinskih cest (33. člen); ima občinski inšpektor za ceste poleg pravic in dolžnosti, ki jih – postavi na površinah ob občinski cesti, določenih za ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti: te namene, objekte in naprave za opravljanje spremljajočih

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5936 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije dejavnosti brez predhodne sklenitve pogodbe ali če spremeni 8. člen objekte in naprave ali samo dejavnosti brez soglasja občinske- Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi: ga urada (36. člen); »Z globo v znesku 1.000 € se sankcionira za prekršek – brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občin- investitor objektov in naprav v ali obcestnem telesu občinske sko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in ceste, če o nameravanih delih ne obvesti občinski urad ali drugimi pogoji tega soglasja (prvi odstavek 37. člena); če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov (tretji – vrste in obsega del pri pogozdovanju ali urejanju hu- odstavek 23. člena). dournikov ter deročih rek ne prilagodijo tako, da se zavaruje Z globo 200 € se kaznuje za prekršek iz prejšnjega od- občinska cesta (drugi odstavek 40. člena); stavka tudi odgovorna oseba investitorja.« – brez soglasja ob cesti odpira kamnolome, peskokope in glinokope, ki bi lahko vplivali na stabilnost cestnega telesa, vzdr- 9. člen ževanje občinske ceste ali varnost prometa na njej (41. člen); Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem – brez soglasja opravlja dela zunaj varovalnega pasu listu Republike Slovenije. občinske ceste, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in tako vpliva na cesto in var- Št. 007-0011/2008 nost prometa na njej, ali jih opravlja v nasprotju s pogoji tega Naklo, dne 27. maja 2008 soglasja (42. člen); – začasno ali trajno zasede občinsko cesto ali njen del Župan ali izvaja ali opusti kakršnakoli dela na cesti in na zemljišču Občine Naklo in objektih ob občinski cesti, ki bi lahko poškodovala cesto Janez Štular l.r. ali objekte na njej ter ovirala ali ogrožala promet na cesti (43. člen); – vozi vozilo s takšnimi naleženimi ploskvami koles, ki bi lahko poškodovala vozišče (44. člen); – vozi motorno vozilo z gosenicami, ki niso obložene s REČICA OB SAVINJI primernimi oblogami, ki ne poškodujejo zemljišča (drugi odstavek 44. člena); 2321. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine – ne pritrdi snegolovov na strehe objektov, s katerih se Rečica ob Savinji za leto 2007 lahko na občinsko cesto vsuje snega ali ne odstrani ledenih sveč s teh objektov, ki ogrožajo varnost udeležencev v prometu Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni (tretji odstavek 45. člena); list RS, št. 94/07 – UPB2), 96. in 98. člena Zakona o javnih – brez dovoljenja izvede delno ali popolno zaporo občin- financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in ske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, ali druge prireditve na cesti (prvi in tretji odstavek 46. člena); št. 11/07) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 16. seji – ne obvesti ali ne obvesti pravočasno o izvedbi delne ali dne 22. 5. 2008 sprejel popolne zapore občinske ceste zaradi izvajanja obnovitvenih del, za katero ni bilo treba pridobiti dovoljenja (drugi odstavek O D L O K 47. člena); – izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste v na- o zaključnem računu proračuna Občine sprotju s pogoji za njeno izvedbo, delno ali popolno zaporo Rečica ob Savinji za leto 2007 ceste in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne 1. člen prometne ureditve ali preseže dovoljeni čas njenega trajanja Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Rečica ob (tretji odstavek 47. člena); Savinji za leto 2007 z naslednjo vsebino: – ravna v nasprotju z omejitvami uporabe zemljišča v v EUR brez polju preglednosti (prvi odstavek 48. člena); A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV centov – postavi nagrobno ali spominsko znamenje v varovalnem pasu občinskih cest ali brez soglasja postavi tablo, napis in Skupina/Podskupina kontov Realizacija drug objekt ali napravo za slikovno in zvočno obveščanje in 2007 oglaševanje ob občinski cesti ali jih postavi v nasprotju s pogoji I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.288.808 soglasja (50. člen). TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.193.863 Z globo 200 € se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posa- 70 DAVČNI PRIHODKI 1.163.370 meznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka«. 700 Davki na dohodek in dobiček 1.056.569

6. člen 703 Davki na premoženje 49.262 Besedilo 57. člena se spremeni tako, da se glasi: 704 Domači davki na blago in storitve 57.539 »Z globo 200 € se za prekrške sankcionira posameznik, ki 706 Drugi davki stori katero od dejanj iz prvega odstavka prejšnjega člena«. 71 NEDAVČNI PRIHODKI 30.493 7. člen 710 Udeležba na dobičku in dohodki od Besedilo 58. člena se spremeni tako, da se glasi: premoženja 16.131 »Z globo 1.000 € se sankcionira za prekršek izvajalec 711 Takse in pristojbine 2.099 rednega vzdrževanja občinskih cest: 712 Globe in druge denarne kazni 199 1. če teh cest ne vzdržuje redno tako, da omogočajo varno odvijanja prometa (prvi in drugi odstavek 24. člena); 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 955 2. če ne zagotovi opravljanja nujnih vzdrževalnih del ob 714 Drugi nedavčni prihodki 11.109 morebitni stavki (tretji odstavek 25. člena). 72 KAPITALSKI PRIHODKI 20.250 Z globo 200 € se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja 720 Prihodki od prodaje osnovnih sred- občinskih cest.« stev 20.250

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5937

721 Prihodki od prodaje zalog VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 722 Prihodki od prodaje zemljišč IN SPREMEMBE KAPITALSKIH in neopredmetenih dolgoročnih sredstev DELEŽEV (IV.-V.) 473 73 PREJETE DONACIJE C. RAČUN FINANCIRANJA 730 Prejete donacije iz domačih virov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 731 Prejete donacije iz tujine 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje 74 TRANSFERNI PRIHODKI 74.695 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 74.695 55 ODPLAČILA DOLGA 5.741 741 Prejeta sred. iz državnega proračuna 550 Odplačila domačega dolga 5.741 iz sredstev proračuna EU IX. POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.241.540 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 42.000 40 TEKOČI ODHODKI 400.617 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –5.741 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 76.654 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) –47.268 401 Prispevki delodajalcev za socialno STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH varnost 12.803 DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 402 Izdatki za blago in storitve 294.120 9009 Splošni sklad za drugo 403 Plačila domačih obresti 6.133 2. člen 409 Rezerve 10.907 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem 41 TEKOČI TRANSFERI 499.253 listu Republike Slovenije. 410 Subvencije 24.909 Št. 007-0005/2008-10 411 Transferi posameznikom Rečica ob Savinji, dne 22. maja 2008 in gospodinjstvom 265.108 Župan 412 Transferi neprofitnim organizacijam Občine Rečica ob Savinji in ustanovam 67.075 Vincenc Jeraj l.r. 413 Drugi tekoči domači transferi 142.161 414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 302.515 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 302.515 2322. Odlok o priznanjih v Občini Rečica ob Savinji 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 39.155 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji 431 Investicijski transferi pravnim (Uradni list RS, št. 11/07) ter na podlagi 68. člena Poslovnika in fizičnim osebam, ki niso proračunski Občinskega sveta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, uporabniki 27.694 št. 26/07) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 16. re- 432 Investicijski transferi proračunskim dni seji dne 22. 5. 2008 sprejel uporabnikom 11.461 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 47.268 O D L O K B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB o priznanjih v Občini Rečica ob Savinji IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 473 I. SPLOŠNE DOLOČBE 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 473 1. člen 750 Prejeta vračila danih posojil Ta odlok določa vrste priznanj Občine Rečica ob Savinji, 751 Prodaja kapitalskih deležev pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj, njihovo obliko, financiranje ter način vodenja evidence podeljevanja priznanj. 752 Kupnine iz naslova privatizacije 473 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 2. člen KAPITALSKIH DELEŽEV Priznanja Občine Rečica ob Savinji: (440+441+442+443) – Naziv častnega občana Občine Rečica ob Savinji; 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE – Grb Občine Rečica ob Savinji; KAPITALSKIH DELEŽEV – Županovo priznanje Občine Rečica ob Savinji; – Županovo priznanje Občine Rečica ob Savinji mladim. 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev 3. člen in finančnih naložb Priznanja Občine Rečica ob Savinji so najvišja prizna- 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova nja Oobčine, ki se podeljujejo zaslužnim občanom, drugim privatizacije posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na podro- 443 Povečanje namenskega premoženja čju gospodarstva, šolstva, vzgoje, kulture, znanosti, športa, v javnih skladih in drugih osebah javnega ekologije, zaščite in reševanja in na drugih področjih človeko- prava, ki imajo premoženje v svoji lasti ve ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5938 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije popolnejšemu življenju občanov in ki imajo pomen za razvoj in V. ŽUPANOVO PRIZNANJE OBČINE ugled Občine Rečica ob Savinji. Priznanja Občine Rečica ob REČICA OB SAVINJI MLADIM Savinji se podeljujejo tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost ob izrednih dogodkih. 9. člen Županovo priznanje Občine Rečica ob Savinji se pode- 4. člen ljuje: Priznanja izroča župan Občine Rečica ob Savinji ali od – učencem, ki v tekočem letu zaključujejo osnovno šolo njega pooblaščena oseba ob praznovanju občinskega prazni- in so v vseh letih dosegali odličen uspeh; ka, 17. junija, če s tem odlokom ni določeno drugače. – zlatim maturantom. O podelitvi teh priznanj odloča župan. Priznanje se podeli 5. člen z listino, lahko tudi med letom. Priznanju se priloži priložnostno Sredstva za priznanja se zagotavljajo v proračunu Občine darilo. Rečica ob Savinji.

VI. POSTOPEK ZA RAZPIS PODELITVE PRIZNANJA II. NAZIV »ČASTNI OBČAN OBČINE REČICA OB SAVINJI« NAZIVA ČASTNI OBČAN IN GRBA OBČINE

6. člen 10. člen Naziv častni občan Občine Rečica ob Savinji se podeli Priznanja Občine Rečica ob Savinji se podeljujejo na občanom Občine Rečica ob Savinji, drugim državljanom Re- podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi občinska uprava in potrdi publike Slovenije in državljanom tujih držav, ki imajo poseb- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Izje- ne zasluge za napredek gospodarstva, znanosti, umetnosti, ma sta županovi priznanji Občine Rečica ob Savinji, za kateri kulture, športa, vzgoje in izobraževanja ter za druge izjemne razpis ni potreben. dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo Razpis za podelitev priznanj se objavi na spletni strani Občine Rečica ob Savinji občine http://www.obcina-recica.si in na oglasni deski. Naziv »Častni občan Občine Rečica ob Savinji« se po- Razpis se objavi najkasneje dva meseca pred občinskim deli s posebno listino, ki vsebuje besedilo sklepa, s katerim je praznikom v tekočem letu. Razpisni rok ne sme biti krajši od 15 dodeljeno priznanje. dni in ne daljši od enega meseca.

11. člen III. GRB OBČINE REČICA OB SAVINJI Z razpisom se objavijo: – vrste priznanj; 7. člen – kriteriji za podelitev priznanj; Grb Občine Rečica ob Savinji je najvišje priznanje Občine – zahtevani podatki v predlogu za podelitev priznanja; Rečica ob Savinji. Podeljuje se: – rok za oddajo predloga. 1. posamezniku za življenjsko delo, večletne uspehe ali enkratne izjemne dosežke trajnejšega pomena, 12. člen 2. skupinam občanov, društvom in drugim pravnim ose- Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Ob- bam za večletne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo čine Rečica ob Savinji so lahko občani, politične stranke, pod- ugled Občine Rečica ob Savinji na gospodarskem, družbenem jetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj ali drugem področju življenja in dela. Podeljuje se zlati, srebrni in bronasti grb. zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja. Za dobi- Zlati grb Občine Rečica ob Savinji je reliefni odtis grba tnike občinskih priznanj tudi ne morejo biti predlagani občinski Občine Rečica ob Savinji, izdelan iz zlata, v velikosti 3 x funkcionarji v času opravljanja funkcije. 3,69 cm. Na hrbtni strani ima priponko. Podeljuje se v škatli, 13. člen v kateri je poleg grba ploščica z vgravirano navedbo »Zlati grb Občine Rečica ob Savinji« ter navedbo imena in priimka Predlog za občinska priznanja mora vsebovati: prejemnika ter datuma podelitve. – podatke o predlagatelju; Srebrni in bronasti grb imata enako obliko in velikost kot – vrsto predlaganega priznanja; zlati grb ter na hrbtni strani priponko. Izdelana sta iz srebra – podatke o predlaganem prejemniku priznanja; oziroma brona. Podeljujeta se v škatli, v kateri je poleg grba – obrazložitev k predlogu; ploščica z vgravirano navedbo »Srebrni oziroma bronasti grb – dokumente, ki potrjujejo predlog (če obstajajo). Občine Rečica ob Savinji« ter navedbo imena in priimka prejemnika ter datuma podelitve. Letno se podeli največ en zlati grb ter načeloma največ VII. POSTOPEK OBRAVNAVE PREDLOGOV trije srebrni oziroma bronasti grbi. Priznanje se podeli skupaj z listino, ki vsebuje besedilo 14. člen sklepa o podelitvi priznanja. Postopek obravnave predlogov vodi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki lahko: – od predlagatelja zahteva dopolnitev predloga; IV. ŽUPANOVO PRIZNANJE OBČINE REČICA OB SAVINJI – predlog zavrne, če ni dovolj utemeljen; – zaprosi za dodatno mnenje ustrezne institucije, občin- 8. člen ske organe ali druge ustrezne organizacije in posameznike; Pisno priznanje Občine Rečica ob Savinji se podeljuje – razvrsti predlaganega kandidata v tisto vrsto priznanja, posameznikom, organizacijam in skupnostim ter društvom ob ki je glede na podan predlog ustreznejša. posameznih jubilejih in priložnostih, kakor tudi uglednim go- stom oziroma delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno 15. člen za razvoj posamezne panoge, organizacije ali skupnosti v Skladno s kriteriji iz 15. člena, Komisija za mandatna Občini Rečica ob Savinji. vprašanja, volitve in imenovanja, oblikuje sklep o podelitvi Pisna priznanje se lahko podeljujejo tudi med letom. O po- priznanj in ga skupaj z utemeljitvijo posreduje v obravnavo delitvi teh priznanj odloča župan. Priznanje se podeli z listino. občinskemu svetu.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5939

O podelitvi priznanj in nagrad Občine Rečica ob Savinji občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja ko- odloča občinski svet na predlog komisije za mandatna vpraša- munalne odpadne in padavinske vode (v nadaljnjem besedilu: nja, volitve in imenovanja. storitve javne službe) tako, da določa: – organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja stori- VIII. VODENJE EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ tve javne službe, IN NAGRAD – varstvo in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, 16. člen – pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, Strokovna in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem – pravice in obveznosti uporabnikov, priznanj opravlja občinska uprava Občine Rečica ob Savinji. – vire financiranja storitve javne službe in način njihovega Celotno gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj je javno in je oblikovanja, na vpogled pri občinski upravi Občine Rečica ob Savinji. – vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev javne službe, 17. člen – druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj Priznanja se vpisujejo v evidenco posameznih priznanj gospodarske javne službe. kronološko in vsebujejo naslednje podatke: – zaporedno številko; 2. člen – ime in priimek ali naziv ter osnovne podatke o prejemniku; (namen) – datum seje, na kateri je bilo odločeno o podelitvi prizna- Namen odloka je: nja ter številka sklepa občinskega sveta; – zagotavljanje in upravljanje javne dobrine, – vrsto podeljenega priznanja; – uveljavljanje zakonov in ostalih predpisov, ki se nana- – datum izročitve priznanja. šajo na varovanje okolja in ostalih predpisov in posebej na varovanje voda, IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE – smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije, 18. člen – razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem kanalizacije, listu Republike Slovenije. – varovanje okolja.

Št. 007-0005/2008-13 3. člen Rečica ob Savinji, dne 22. maja 2008 (pojmi) Župan Pojmi uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga Občine Rečica ob Savinji določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna Vincenc Jeraj l.r. služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen. Za potrebe izvajanja tega odloka imajo s tem odlokom opredeljeni pojmi naslednji pomen: 1) Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bi- valnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih 2323. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. padavinske odpadne vode v Občini Rečica ob Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih Savinji v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka odpadna voda, RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZmetD, 66/06 in 33/07 – ZPNačrt), katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan in letna 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 količina ne presega 4000 m3, hkrati pa letno obremenjevanje – UPB, 21/06 – odločba US RS in 94/07), 3., 7. in 35. člena Za- zaradi odvajanja te vode ne presega 50 PE in letna količina kona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, nobene od nevarnih snovi ne presega količine za nevarne snovi 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), Pravilnika o nalogah, ki se in ustreza zakonskim predpisom o emisiji snovi in toplote pri izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode 2) Padavinska odpadna voda je voda, ki je posledica (Uradni list RS, št. 109/07), Uredbe o emisiji snovi in toplote pri padavin in odteka s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v RS, št. 47/05, 45/07), Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju od- vode ali v tla. padne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, 3) Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna št. 98/07) in 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. 16. redni seji dne 22. 5. 2008 sprejel 4) Komunalna čistilna naprava je naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske O D L O K vode. o odvajanju in čiščenju komunalne in 5) Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za me- padavinske odpadne vode šanico komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne v Občini Rečica ob Savinji naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda enega ali več naprav, presega 50%, merjeno s KPK. I. SPLOŠNE DOLOČBE 6) Mala komunalna čistilna naprava je naprava za čišče- nje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo 1. člen od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna (splošna opredelitev) odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje biološko na Ta odlok ureja na območju Občine Rečica ob Savinji (v način, kot ga ureja uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja storitev obvezne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5940 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

7) Nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpi- III. VRSTA IN OBSEG STORITVE JAVNE SLUŽBE TER sa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža 5. člen komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na (izvajanje storitve) komunalno čistilno napravo. Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpa- 8) Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo dno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov kanalizacijo z javnih površin ali streh. za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno območju celotne občine, razen za posamezne stavbe ali sku- z infiltracijo v zemljo. pino stavb na nadmorski višini nad 1.500 m. V okviru javne 9) Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti: iz malih komunalnih čistilnih naprav. 1) vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije, 10) Obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je ob- 2) odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpa- delava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred od- dne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih stranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, površin, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo 3) prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih blata se štejejo tudi drugi postopki predelave ali odstranjevanja naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitve ter njegovo blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v obdelavo najmanj enkrat na štiri leta, skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. 4) prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne 11) Območje izvajanja javne službe je območje celotne čistilne naprave. ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objek- biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne tov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja tudi službe. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja 12) Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave v javno kanalizacijo. kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno ka- 13) Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo je del nalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno stavb zunaj naselja zagotoviti: kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, 1) redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obna kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključeni na javno delavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi, kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška 2) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri ni možno postaviti. uporabniku storitve in njegovo obdelavo najmanj enkrat na 14) Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjeva- štiri leta, nje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en prebivalec 3) prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo na dan. ocene obratovanja male čistilne naprave za male komunalne 15) Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemij- čistilne naprave iz prejšnje alinee v skladu s predpisom, ki ske spojine, ki: določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih ko- – so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpi- munalnih čistilnih naprav, sih, 4) izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, – povzročajo škodo na javni kanalizaciji, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih ko- – škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda, munalnih čistilnih naprav. – škodujejo biološkim združbam v sprejemniku, Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter pa- – povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so davinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo. stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če 16) Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v o objektih gospodarske javne infrastrukture. komunalni ali skupni čistilni napravi. 17) Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infra- 6. člen strukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. (lokalna gospodarska javna infrastruktura) 18) Pristojni organ je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe. Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi 19) Tehnični pravilnik je akt, ki ureja področje tehničnih povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacij- normativov in postopkov pri odvajanju in čiščenju komunalnih sko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in padavinskih voda. in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. II. ORGANIZACIJA IN PROSTORSKA ZASNOVA Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospo- OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE darska javna infrastruktura. Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, pretočne, 4. člen nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo, (oblika javne službe) manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti Javno službo zagotavlja občina v javnem podjetju na lastnikov stavb, ki jim pripadajo. območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem 7. člen odlokom. Z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunal- (uporabniki) nih in padavinskih voda na celotnem območju Občine Rečica Uporabniki javne službe iz tega odloka so gospodinjstva ob Savinji upravlja in gospodari JP Komunala d.o.o. Mozirje (v in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma nadaljnjem besedilu: izvajalec). vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5941 objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska ki se predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti občine. Infra- voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice. strukturni objekti se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina Uporabnik oziroma lastnik sta v razmerju do izvajalca občine, služnostne pravice pa v korist občine in vsakokratne- subsidiarno odgovorna. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ga izvajalca. ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka javno infra- razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena strukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki je objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva solidarno ki pa so dolžne občini omogočiti ustrezno služnostno ali drugo odgovorna v razmerju do izvajalca. stvarno pravno pravico v skladu s smiselno uporabo prvega odstavka. V nasprotnem primeru mora izvajalec o tem obve- 8. člen stiti občino, ki mora nemudoma pričeti postopek za omejitev (javna pooblastila) lastninske pravice lastnika zemljišča. S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za Brez soglasja občinskega sveta so omrežja, objekti, uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in naprave in zemljišča iz prvega odstavka tega člena izven vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: pravnega prometa (na njih ni mogoča izvršba in jih ni mogo- kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, če priposestvovati ali na drugačen način pridobiti lastninskih omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. ali drugih stvarnih pravic, razen služnosti za napeljevanje Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra kanalizacijskih in podobnih objektov in naprav javnega po- financira občina v deležu, ki se določi v dogovoru z ostalimi ob- mena). činami, za katere izvajalec izvaja storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. 11. člen Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine v dele- (omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca) žu, ki se določi v dogovoru z ostalimi občinami iz predhodnega Omrežja, objekti in naprave v upravljanju izvajalca so: odstavka in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbir- 1) magistralno omrežje in naprave: nega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s – kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih standardi in normativi geografskega informacijskega sistema. voda medobčinskega pomena, Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov. Izva- – črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda jalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki na magistralnem omrežju, za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega – naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na upravičenega interesa. Skladno z določili zakona, ki ureja magistralnem omrežju. dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem 2) primarno omrežje in naprave: dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih in- – primarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v formacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na povezani tehnološki sklopi, kot so črpališča in druge naprave prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izva- vodih, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in jalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih ki ureja posredovanje informacij javnega značaja. omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evi- odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki denc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vode- so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komu- nje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi nalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno subjekti. kanalizacijsko omrežje. V okvir javne službe iz tega odloka sodi tudi izvajanje 3) sekundarno omrežje in naprave: vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem – sekundarno omrežje in naprave javne kanalizacije (v omrežju. nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, kot so 9. člen peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje od- (Tehnični pravilnik) padne vode in podobnih, ki so namenjeni odvajanju komunalne Izvajalec sprejme Tehnični pravilnik z navodili, normativi odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Se- in standardi o javnem kanalizacijskem sistemu in odvajanju in kundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini (v ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje. nadaljevanju: Tehnični pravilnik). 4) male čistilne naprave: Tehnični pravilnik podrobneje določa navodila in tehnične – komunalne čistilne naprave opredeljene v predpisu, ki normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje ureja odvajanje odpadnih voda iz malih komunalnih čistilnih javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže naprav. zanesljivo delovanje ter druge pogoje za izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovar- 12. člen stvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo (objekti in naprave uporabnikov) javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komu- Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov nalnih naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega so: značaja in stroškovnik za pridobivanj teh informacij. 1) interna kanalizacija, 2) kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo, 3) obstoječe greznice in greznice, IV. OBJEKTI IN NAPRAVE V UPRAVLJANJU 4) male komunalne čistilne naprave, UPORABNIKOV IN IZVAJALCA 5) vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo, 10. člen 6) merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem pri- (stvarno pravna razmerja javne infrastrukture) ključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav. Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju zemljišča, na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in, upravljavcev stavb ali lastnikov stavb.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5942 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo v primeru, da uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v sami zagotoviti: malo čistilno napravo, ki je bila izgrajena in predana v uporabo – redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in skladno s predpisi. priključkov na javno kanalizacijo, V primeru spora o tem, ali obstoji dolžnost priključitve – redno vzdrževanje obstoječih greznic ter malih komu- na javno kanalizacijsko omrežje, odloči o tem v upravnem nalnih čistilnih naprav, postopku pristojni organ občinske uprave, stvarno pristojen za – občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov gospodarske javne službe. na javno kanalizacijo, greznic ter malih komunalnih čistilnih Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljena naprav v skladu s predpisom. samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je Lastniki objekta lahko naloge iz tretjega odstavka pre- dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka, ter pod nesejo s pogodbo na izvajalca javne službe in druge pravne pogojem, da objekt razpolaga z gradbenim ali temu ustreznim osebe, ki so registrirane za to dejavnost. upravnim dovoljenjem. Gradbeno oziroma ustrezno dovoljenje Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka gospo- ni potrebno, ko gre za objekte, zgrajene pred letom 1967 in je dariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne za objekt odmerjen komunalni prispevek. vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve pred- pogodbo o izvajanju storitev gospodarske javne službe, ki je pisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en vode in javno kanalizacijo. obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga s strani uporabnikov pooblaščena oseba, na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta V. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNEGA oziroma objektov. KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad ka- 13. člen nalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom. Smernice za opu- (javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev stitev in sanacijo greznic poda izvajalec na zahtevo uporabnika. in dajanje soglasij) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje mnenj, 16. člen projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju (pravica do priključitve na omrežje) z zakonom: Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanaliza- – k prostorskim aktom; cijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter – k projektom oziroma drugim aktom v postopku izdaje tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo. gradbenega dovoljenja; Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi – za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje; zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna – za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko pritožba. O pritožbi odloča župan. omrežje; Ob usposobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogo- – za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči; ča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec – v drugih primerih, določenih z zakonom. obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti Izvajalec je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predho- o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko dne strokovne pogoje ali mnenje. omrežje in jim posreduje tudi pogoje za izvedbo priključka. Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in na- Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima prav, če je tako določeno s predpisi. izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilni- 14. člen kom. V enostavnih primerih in po dogovoru z upravljavcem je ta rešitev lahko tudi tipska. (javna pooblastila) Izvajalec ima, poleg javnih pooblastil iz prejšnjega člena, 17. člen tudi, skladno s 8. členom tega odloka, javno pooblastilo za vo- (kanalizacijski priključek) denje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku. V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o: Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, – objektih in napravah sekundarnega, primarnega omrež- lahko pa ima objekt tudi več priključkov. ja in magistralnega omrežja, Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in kana- – komunalnih in skupnih čistilnih napravah, lizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno – kanalizacijskih priključkih. kanalizacijo lahko izvede izvajalec oziroma za to usposobljena oseba pod nadzorom izvajalca. 15. člen Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi. (priključitev na javno kanalizacijo) Na območju, kjer se zgradi javna kanalizacija, je obvezna 18. člen priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mese- (prepoved posegov v omrežje) cih po tem, ko uporabnik prejme obvestilo iz drugega odstavka 16. člena tega odloka. Tudi v primeru, če se uporabnik v nave- Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli dem roku ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje, nastane del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, določenih v obveznost plačila storitve po tem odloku. 11. členu tega odloka. Ne glede na določila prejšnjega odstavka priključitev na Vsa dela na javnem kanalizacijskem omrežju, kanalizacij- javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi bile tehnične skem priključku ter interni kanalizaciji nadzira izvajalec oziroma rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem pri- s strani izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo pooblaščena meru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan oseba. urediti z izgradnjo nepretočne greznice oziroma male čistilne 19. člen naprave, skladno s predpisi. Nesorazmerno draga storitev je tista, ki presega povprečni strošek za več kot 100%. (akti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena priklju- V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa čitev na javno kanalizacijsko omrežje prav tako ni obvezna projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam. Po-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5943 stopek določanja projektnih pogojev ter dajanja soglasij, roki, ne vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma tehnološke zahtevana dokumentacija, zaračunavanje stroškov in druga s vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za temi postopki povezana vprašanja se, upoštevajoč področne merjenje količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno predpise, uredijo v Tehničnem pravilniku. napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru 20. člen vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave, se koli- (začasni priključek) čina odvedene odpadne in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi. Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 15. člena tega odloka, pod 24. člen pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega (okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave) kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski upravnem postopku. vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša za dobo največ odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega soglasja. obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare. 21. člen Plačila storitev javne službe se lahko oprosti uporabnik, ki (ukinitev priključka) izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni od- tekala v kanalizacijo, in sicer za tisto količino vode, ki presega Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v povprečno porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi ugotovljena na osnovi odčitkov, oziroma v obdobjih 12 mesecev lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred rušitvijo. pred nastankom okvare. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek. 25. člen (merilno mesto) VI. PREVZEM NAPRAV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi OMREŽJA V UPRAVLJANJE nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi 22. člen predpisi in Tehničnim pravilnikom. (prenos objektov izvajalcu) 26. člen Investitor javnega kanalizacijskega omrežja ali njegovih posameznih elementov, objektov oziroma naprav mora po kon- (izvajanje in pogostost meritev) čani gradnji, skladno s pogodbo, prenesti objekte in naprave v Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja izvaja- upravljanje in gospodarjenje izvajalcu. Investitor je dolžan po- lec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospo- leg objektov in naprav izvajalcu izročiti tudi vso projektno in teh- dinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi splošnih nično dokumentacijo ter vsa predpisana upravna dovoljenja. določil in predpisov, ki so podani s strani pristojnih ministrstev. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi pred- zapisniki o primopredaji dokumentacije. Pri prevzemu obsto- pisi. ječih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje mora biti izvajalcu izročena vsa dokumentacija, ki je na voljo, kot 27. člen npr. evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine (stroški opravljanja meritev in odvajanja) o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode zadeve. plača uporabnik javne kanalizacije. V primeru, da se v objektu oziroma na nepremičnini, pri- ključeni na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z VII. MERITVE KOLIČIN IN OBRAČUN ODVEDENE medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo TER OČIŠČENE ODPADNE VODE storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode. 23. člen 28. člen (meritve količin in obračun odvajanja) (okoljske dajatve) Odvedena odpadna in očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vo- Uporabniki so za plačilo okoljske dajatve za onesna- dovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in ževanje okolja, ki je posledica odvajanja odpadnih voda v v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo. javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posre- Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki dno s ponikanjem v podzemne vode, dolžni plačati ceno za so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo stroške enoto obremenitve, ki jo določi Vlada Republike Slovenije s odvedene odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje, in se Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom plačuje na način in v obsegu, kot ga določi Vlada Republike (merilno napravo). Obračunski vodomer (merilno napravo) Slovenije. je dolžan vgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, in ostali- VIII. INDUSTRIJSKA ODPADNA VODA mi veljavnimi predpisi. Do vgraditve obračunskega vodomera (merilne naprave) se odvedena odpadna in očiščena voda 29. člen uporabniku obračuna po pavšalni porabi, ki jo izvajalec določi na podlagi kriterijev o norma porabi vode. (odvajanje industrijskih odpadnih voda) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste indu- uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očišče- strijske odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5944 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri IX. PADAVINSKE VODE odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni 34. člen primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priklju- (odvajanje padavinskih voda) čitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi Padavinsko vodo je potrebno odvajati neposredno v na- o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in ravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. javno kanalizacijo. V primeru, če takšno odpadno vodo v javno Padavinske vode, ki so tako onesnažene, da se na podla- kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na gi določb podzakonskih aktov ne smejo odvajati neposredno v krivdo odškodninsko odgovoren za vso v posledici takšnega vodotoke ali na ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin ravnanja morebiti nastalo škodo. primerno zajeti in očistiti, ter jih speljati v vodotoke ali s ponika- Uporabnik mora uveljavljati take ukrepe in tehnične reši- njem v tla, kadar je to izvedljivo. tve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kana- vode, ki odteka v javno kanalizacijo. lizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega 30. člen odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih (meritve stopnje onesnaženosti) voda, s tem, da se tarifa obračuna na podlagi velikosti površine, Meritve stopnje onesnaženosti industrijskih odpadnih vod, s katere se padavinska voda odvaja. ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan X. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA zagotoviti uporabnik. NA OBMOČJIH, KJER NE OBSTAJAJO IN NISO V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne PREDVIDENI SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE pogoje za način vzorčenja, pogostnost meritev in parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi. 35. člen Izvajalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki (gradnja lastnih naprav) so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja javne vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja mesecev. lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (čistilne naprave), 31. člen na katere se ne navezuje padavinskih voda. Dovoli se gradnja izključno nepretočnih greznic na praznjenje ali navezavo na (meritve količin odpadne industrijske vode – merilno mesto) primerno izvedeno malo čistilno napravo. Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico. zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti Speljati jih je treba v sprejemnike, meteorno kanalizacijo ali s projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo. merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za Obstoječe greznice, ki niso vodo tesne, so dolžni lastniki nadzorni pregled merilnega mesta. odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2015, če je stavba Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilna vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa nega mesta: najkasneje do 31. 12. 2017. Greznice, ki niso vodo tesne, je 1) voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta, potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo 2) dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu ustrezen certifikat ali nepretočnimi greznicami. omogočiti pregled obratovalnega dnevnika, Uporabnik oziroma lastnik stavbe na območjih iz prvega 3) dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za odstavka tega člena je dolžan skleniti z izvajalcem ali drugo določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne za to dejavnost registrirano osebo pogodbo o praznjenju vode ter greznice oziroma odvozu blata iz male čistilne naprave in 4) izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja me- o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan rilnih naprav. skleniti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. – uvajanje monopola? 32. člen (posebna pogodba) 36. člen Posebno pogodbo z izvajalcem morajo skleniti uporabniki (čiščenje in vzdrževanje) v primeru, če dosegajo: Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrže- 1) nadpovprečne količine odpadne vode, vanje lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda (greznic, 2) nadpovprečna nihanja količin odpadne vode, čistilnih naprav). 3) nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode Praznjenje greznic je obvezno in se opravlja po potrebi s oziroma nihanj parametrov, strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja 4) za odvajanje vseh industrijskih odpadnih voda. odpadnih voda oziroma najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do greznic 33. člen s specialnimi vozili. Izvajalec izda potrdilo o praznjenju grezni- (obveznost obveščanja) ce, ki ga mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti iz- služb. vajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na napravo za okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle prevzem in čiščenje grezničnih gošč. v javno kanalizacijo. V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina greznice, ki je Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spre- bila pripeljana na čistilno napravo, ne ustreza pogojem za spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega jem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev značaja. neustrezne vsebine na stroške uporabnika. O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan Vsebina greznic, blata iz malih čistilnih naprav in ostankov obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. janu- čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni arja tekočega leta za preteklo leto. dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5945

Glede plačila storitve iz drugega odstavka tega člena se 40. člen uporabljajo določila tretjega in četrtega odstavka 45. člena (obračun na internem vodovodnem omrežju več tega odloka. uporabnikom) Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z indi- V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več vidualnimi greznicami, na podlagi katere se pripravlja plan uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, izda praznjenja. Dejanske termine praznjenja je upravljavec dolžan izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec lahko izda račun uskladiti z uporabnikom. za stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi posameznim uporabnikom objekta na podlagi pisnega dogovora XI. MOTNJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA z upravnikom objekta ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj. 37. člen Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski (motnja delovanja sistema brez objave) vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so uporabniki Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz notranje vodomer, podpiše delilno razmerje. kanalizacije v javno kanalizacijo, in nato dobavo vode iz javne- Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni ga vodovoda, v naslednjih primerih: za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne – če je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v vzdržuje in ne odčitava. njej ogroženo obratovanje, javne kanalizacije, proces čiščenja na Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega čle- komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi, na lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta – če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izve- pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov na interni den brez soglasja izvajalca, napeljavi. – če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posame- drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski znim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave, uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega – če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in plačila dolga. stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku, 41. člen – če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka, (plačilo računa) – če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode, položnici ali računu. – če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun vire ali oskrbo s pitno vodo. v 8 dneh od dneva izdaje računa. Vloženi ugovor ne vpliva Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega od- na zapadlost računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno stavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali odgovoriti v 15 dneh od prejema ugovora in v tem času ozi- virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje roma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti odvajanja odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega komunalne odpadne vode, po postopku, določenim s tem vodovoda velja za čas, do odprave vzroka prekinitve. Stroške odlokom. prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik. 42. člen 38. člen (prekinitev priključka na javno kanalizacijo) (motnja delovanja sistema z obvezno objavo) Uporabniku, ki po preteku roka plačila, razen v primerih, Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti mo- ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska tnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, voda tudi v naslednjih primerih: da mu bo odvajanje komunalne odpadne vode na njegove 1) za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni stroške začasno prekinjeno, če računa ne bo poravnal v skladu kanalizaciji, z zakonskimi določili. 2) za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in Če celotni znesek računa niti v 15 dneh po vročenem napravah javne kanalizacije, pisnem opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ne 3) v primerih višje sile. bo poravnal, lahko izvajalec uporabniku začasno prekine od- Izvajalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odvajanje komunalne odpadne vode. padnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja pravočasno, in sicer vsaj 1 teden pred prekinitvijo XIII. VARSTVO UPORABNIKOV za planirana vzdrževalna dela. V primerih iz 3. točke prvega odstavka lahko izvajalec po- 43. člen stopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. (načini varstva pravic uporabnikov storitev javne službe) V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev (do treh ur) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za upravljavca ni obvezna. Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z: – dolžnostjo sklenitve pogodbe, če so za to izpolnjeni XII. OBRAČUN ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE pogoji; IN PADAVINSKE ODPADNE VODE – možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil; 39. člen – možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve (plačevanje stroškov) izvajalca, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na Uporabniki javne službe so dolžni redno plačevati stroške izvajalca; odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega – ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov; računa izvajalca. – drugimi predpisi.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5946 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

44. člen 48. člen Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec krši dolžnost (druge storitve javne službe) sklenitve pogodbe z uporabnikom, ko mu ta pravica pripada, V okviru javne službe mora izvajalec javne službe zago- zahteva od pristojnega organa izdajo odločbe, s katero ta od- tavljati čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih loči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena površinah ter redno vzdrževati in čistiti objekte meteorne ka- in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno nalizacije. ravnanje. V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska 8 dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo: – na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene XIV. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE površine in peskolove ter lovilce olj na njih in – čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjen za 45. člen odvajanje padavinske vode. (viri financiranja javne službe) Viri financiranja gospodarske javne službe so: a) plačila uporabnikov za storitve javne službe, XV. OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV b) sredstva občinskega proračuna, 49. člen c) sredstva državnega proračuna in državnih skladov, d) druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje (programi javne službe, poročanje) sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti program odva- padavinskih voda, janja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za e) sredstva občinskega proračuna za druge storitve javne naslednje leto in ga posreduje občini v uskladitev najkasneje službe (prvi odstavek 47. člena). do 31. oktobra v tekočem letu. Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredovati usklajen program 46. člen najkasneje do 31. decembra tekočega leta, ki jih ta objavi na (plačila uporabnikov za storitve javne službe) svojih spletnih straneh. Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena 50. člen v evrih za porabljeni kubični meter vode. Plačila uporabnikov (obveznosti izvajalca) za storitve javne službe so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, Izvajalec ima pri izvajanju gospodarske javne službe od- ostali izven gospodinjski nameni, posebne kategorije gospo- vajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda darskih subjektov). naslednje obveznosti: Za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z 1) skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in obrato- javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo vanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, skupino stavb zunaj naselja, ki imajo urejeno skupno odvajanje ki so v njegovem upravljanju, odpadnih voda, predstavlja plačilo (v smislu točke a) prvega 2) skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odstavka 44. člena tega odloka) izvajalcu gospodarske javne odpadne vode, službe za naslednje storitve: 3) redno kontrolira sestav odpadne vode, delovanje či- – praznjenje nepretočnih greznic, stilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke – prevzem blata iz greznic in obstoječih greznic najmanj odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh, enkrat na štiri leta; dejanska frekvenca se definira v Tehničnem 4) obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob mo- pravilniku, glede na porabo vode na odjemnem mestu, tnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda – prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav naj- neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja, manj enkrat na štiri leta, 5) vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter – obratovalni monitoring za male komunalne čistilne na- redno usklajuje kataster, prave iz prejšnje alinee. 6) izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kana- Kolikor je storitve iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega lizacijo, v skladu z zakonskimi opredelitvami, odstavka potrebno opraviti v pogostejših časovnih intervalih, 7) dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi kot so opredeljeni v prejšnjem odstavku, je izvajalec gospodar- pogojev priključevanja na javno kanalizacijo, ske javne službe vsako nadaljnjo izvedbo teh storitev upravičen 8) nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije zaračunati po veljavnem ceniku. Ne glede na to, ali je storitev ter kanalizacijskih priključkov, iz tretjega odstavka naročena, jo je uporabnik (iz tretjega od- 9) sistematično pregleduje objekte in naprave javne ka- stavka) dolžan plačati, če je opravljena. nalizacije ter priključnih jaškov, 10) izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak 47. člen in višje sile (37. člen), 11) organizira odvajanje komunalne odpadne in pada- (plačilo stroškov za priključitev na javno vinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim kanalizacijsko omrežje) občinskim službam, Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dol- 12) pripravlja predloge za načrtovanje, planiranje obnove, žan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje. širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema, skladno s pred- Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena vsebuje- pisi, ki urejajo investicije v infrastrukturo, jo predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih 13) kontrolira in izvaja praznjenje greznic skladno s ter- in izvedbenih del za priključitev uporabnika na kanalizacijsko minskim planom, omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na zahtevnost iz- 14) vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z individual- vedbe priključka razlikujejo. nimi greznicami, na podlagi katere pripravlja terminski plan za Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega redno praznjenje, člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, za- 15) kontrolira vodotesnost kanalov in bazenov, računa upravljavec z računom, glede katerega smiselno veljajo 16) pristojnemu organu v rokih iz 48. člena tega odloka določila 40. in 41. člena tega odloka. predloži program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5947 padavinske vode na način in v rokih, ki jih opredeljuje Pravilnik o vljavci drugih omrežij (na primer: električno omrežje, telefon, nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe plinovod, toplovod in podobno) morajo pred opravljanjem del odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infra- 51. člen strukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti (obveznosti uporabnika oziroma lastnika) izvajalca. Uporabnik oziroma lastnik ima naslednje obveznosti: V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji 1) na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu javne kanali- izvajalca, zacije in mu poravnati stroške popravila. 2) na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti 54. člen najkasneje v 12. mesecih po izgradnji le-te in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili izvajalca, (oprostitev odgovornosti izvajalca za škodo) 3) spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremem- Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne be pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode, kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih: 4) zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno – zaradi naravnih in drugih nesreč, s projektno dokumentacijo in Tehničnim pravilnikom, – ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in 5) redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in zalednih voda, napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno čistilno na- – ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo pravo ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem. naprave v skladu s predpisi, 6) omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega XVI. NADZOR časa, 55. člen 7) odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo (organi nadzora) redčiti z ne onesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja organ občin- z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti, ske uprave, pristojen za gospodarske javne službe. 8) redno oziroma v skladu s tem odlokom naročati pra- Nadzor nad izvajanjem odloka v delu, ki se nanaša na znjenje greznic in izvajati vzdrževalna dela, prepovedana dejanja, opredeljena kot prekršek, izvaja inšpek- 9) odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno cijska služba. vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov, Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o kršitvah do- 10) prijaviti izvajalcu vsako večjo spremembo količine in ločil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode, če ta spre- oziroma drugega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve memba traja več kot tri mesece, dokumentirati. 11) redno plačevati prejete račune za odvajanje in čišče- nje odpadnih in padavinskih voda, 56. člen 12) pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih spre- (dolžnost plačevanja storitev po poteku rokov za priključitev) membah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo, Po poteku rokov iz prvega odstavka 15. člena oziroma 13) javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in na- 61. člena tega odloka se uporabniku lahko začnejo zaraču- pravah javne kanalizacije izvajalcu, navati stroški po ceniku, ki velja za odvajanje v javno kanali- 14) pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacij- zacijsko omrežje ne glede na to, ali je bila priključitev na javni skega priključka, kanalizacijski sistem izvedena ali ne in ne glede na to, ali je 15) ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na bila priključitev izvedena pravilno in zakonito. Razlogi, ki one- svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez so- mogočajo priključitev na javno kanalizacijo in, ki niso na strani glasja izvajalca, izvajalca, uporabnika ne opravičujejo dolžnosti plačila. 16) odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglas- XVII. KAZENSKE DOLOČBE ja izvajalca in neustrezno uporabo. Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanaliza- 57. člen cijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih (prekrški izvajalca) uporabnikov. Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec, če: 52. člen 1) ne zagotovi izvajanja določil iz prvega in drugega od- (obveznosti pri odvajanju industrijskih vod) stavka 5. člena, 2) ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja, kot to dolo- Pri odvajanju industrijskih odpadnih vod ima uporabnik ča prvi odstavek 8. člena odloka, javne kanalizacije še naslednje obveznosti: 3) priključi objekt, ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje 1) v roku šestih mesecev od pričetka odvajanja industrijske peti odstavek 15. člena, odpadne vode urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpa- 4) z uporabnikom ne sklene pogodbe iz šestega odstavka dne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi, 15. člena, kljub temu, da so izpolnjeni pogoji za priključitev, 2) v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne indu- 5) ne dopusti priključitve, kot to določa prvi odstavek strijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu najkasneje do 16. člena, 15. 3. za preteklo leto, 6) ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi objektov javne 3) pridobiti soglasje izvajalca za povečanje odvajanja kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to določa drugi dogovorjene količine vode. odstavek 17. člena, 53. člen 7) ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek 17. člena, (obveznosti drugih subjektov) 8) ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, re- kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot to določa konstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter upra- 36. člen,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5948 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

9) če uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v jav- XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE no kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani razlogi iz 36. člena, 60. člen 10) ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno (uskladitev katastra komunalnih naprav) kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 8. člena prekinitev, tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti naj- 11) povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez pred- kasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka. hodnega obvestila uporabnikom iz drugega odstavka 37. člena in je zato povzročena škoda. 61. člen Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega (Tehnični pravilnik) člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca. Predlog Tehničnega pravilnika iz 9. člena tega odloka 58. člen pripravi izvajalec javne službe, najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka. (prekrški uporabnikov) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, 62. člen če: (priključitev objektov na javno kanalizacijo) 1) objekte in naprave iz prvega odstavka 12. člena ne Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve vzdržuje, kot je to določeno v tretjem odstavku 12. člena, tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba 2) se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga do- priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po loča prvi odstavek 15. člena oziroma 61. člen, uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz drugega in tretjega od- 3) ne uporablja javne kanalizacije, kot to določa sedmi stavka 15. člena tega odloka. odstavek 15. člena, 4) ne vgradi obračunskih vodomerov (merilnih naprav), 63. člen kot to določa drugi odstavek 23. člena, (medsebojni sporazumi med uporabniki) 5) brez razloga ne izvede merilnega mesta, če to od njega zahteva drugi odstavek 25. člena, ali ravna z merilnim mestom Uporabniki so medsebojne sporazume iz drugega odstav- v nasprotju z določili posameznih točk iz 25. člena, ka 27. člena tega odloka dolžni skleniti in jih izvajalcu javne 6) v javno kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno službe posredovati v dvanajstih mesecih od dneva uveljavitve vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih tega odloka. določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpa- V času uveljavitve tega odloka so uporabniki o že obsto- dnih voda v vode in javno kanalizacijo, in ravna v nasprotju z ječih medsebojnih sporazumih iz drugega odstavka 27. člena 29. členom, tega odloka, dolžni pisno obvestiti izvajalca javne službe najpo- 7) ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti industrijske zneje v enem mesecu od uveljavitve tega odloka. odpadne vode iz prvega odstavka 29. člena, 64. člen 8) v primeru potrebe po posebni pogodbi iz 31. člena ne sklene posebne pogodbe z izvajalcem, (pričetek veljavnosti) 9) ne obvešča izvajalca, kot je določeno v 32. členu, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem 10) padavinsko vodo brez soglasja izvajalca odvaja v listu Republike Slovenije. javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na ceste ali ostale javne površine (33. člen), Št. 007-0005/2008-14 11) na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanali- Rečica ob Savinji, dne 22. maja 2008 zacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 35. člen, Župan 12) ne zagotovi rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih Občine Rečica ob Savinji objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo prvi, drugi Vincenc Jeraj l.r. in tretji odstavek 35. člena, 13) ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 50. členu tega odloka. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik 2324. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini 1.200 EUR. Rečica ob Savinji za programsko obdobje Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega 2008–2013 podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 EUR. Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu – uradno pre- čiščeno besedilo (ZKme-UPB1) (Uradni list RS, št. 51/06) in 59. člen 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 11/07) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 16. seji (drugi prekrški) dne 22. 5. 2008 sprejel Z globo 1.200 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če: P R A V I L N I K 1) ne prenese objektov in naprav v upravljanje upravljavcu o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj (prvi odstavek 22. člena), kmetijstva in podeželja v Občini Rečica 2) pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki ob Savinji za programsko obdobje 2008–2013 bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti upravljavca (prvi odstavek 52. člena). I. SPLOŠNE DOLOČBE Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna 1. člen oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. (vsebina pravilnika) Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste z globo 400 EUR. pomoči za mikropodjetja kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5949

Komisije (ES) št. 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi v predhodnem triletnem obdobju, ali triletnega povprečja, osno- členov 87 in 88 Pogodbe Evropske skupnosti pri pomoči za vanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjih in majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. najnižjih vnosov; slabe vremenske razmere lahko izenačimo z 2001), v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne naravnimi nesrečami. 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se 5. člen ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov in o spremembi (vrste pomoči) Uredbe (ES) št. 70/2001 (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006), z Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 podeželja v občini se sredstva za izvajanje ukrepov usmerjajo o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis preko naslednjih pravnih podlag in ukrepov: (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah ter z Uredbo Sveta (ES) Pravna podlaga Ukrep št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj Uredba Komisije (ES) 1. Naložbe v kmetijska gospodar- podeželja Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja št. 1857/2006 z dne stva za primarno proizvodnjo (EKSRP) (UL L št. 277, z dne 21. 10. 2005). 15. 12. 2006 o uporabi 2. Varstvo tradicionalnih krajin in členov 87 in 88 Pogodbe stavb 2. člen pri državni pomoči za 3. Premestitev kmetijskih poslopij (način zagotavljanja sredstev) majhna in srednje velika v javnem interesu podjetja, ki se ukvarjajo 4. Pomoč za plačilo zavarovalnih Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in razvoja kme- s proizvodnjo kmetijskih premij tijstva ter podeželja za obdobje 2008–2013 v Občini Rečica ob proizvodov) 5. Pomoč za zaokrožitev zemljišč Savinji (v nadaljevanju: občine) se zagotavljajo v proračunu 6. Pomoč za spodbujanje kakovo- občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine stnih kmetijskih proizvodov za tekoče leto. 7. Zagotavljanje tehnične podpore 3. člen v kmetijstvu (oblika pomoči) Uredba Komisije (ES) 8. Naložbe za opravljanje dopol- št. 1998/2006 z dne nilne dejavnosti na kmetijah Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v 15. 12. 2006 o uporabi 9. Pokrivanje dodatnih stroškov določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva členov 87 in 88 Pogodbe transporta in opreme iz odročnih v obliki dotacij. pri pomoči de minimis krajev 4. člen Ostali ukrepi občine 10. Izvajanje lokalne razvojne strategije (izrazi) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji po- 5.a člen men: (splošni cilji) – »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz Cilji ohranjanja in razvoja kmetijstva ter podeželja na člena 87 (1) Pogodbe; območju Občine Rečica ob Savinji so: – »kmetijski proizvodi « pomenijo proizvode iz seznama v – ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, Prilogi 1 pogodbe ES, razen ribiških proizvodov in proizvodov – ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, iz ribogojstva, zajetih v Uredbi Sveta (ES) št. 104/2000, proi- – izboljšanje higienskih razmer in standardov za dobro zvode, ki se uvrščajo v oznake KN 4502, 4503 in 4504 (plutasti počutje živali, izdelki), proizvode, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in – povečanje konkurenčnosti primarnega sektorja, mlečne proizvode, kakor je navedeno v členu 3(2) Uredbe – boljša učinkovitost in strokovnost kmetijstva, EGS št. 1898/87; – spodbujanje diverzifikacije. – »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu po katerem proizvod ostane 6. člen kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetijah za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; (upravičenci do pomoči) – »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi Upravičenci do pomoči so: ali razstavljati z namenom prodaje, ponudbe za prodajo, do- (1) Za ukrepe Naložbe v kmetijska gospodarstva za bave ali katerega koli drugega načina dajanja v promet razen primarno proizvodnjo, Varstvo tradicionalnih krajin in stavb, prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu, Pomoč za ali predelovalcu in vsake dejavnosti priprave proizvoda za tako plačilo zavarovalnih premij in Pomoč za zaokrožitev zemljišč: prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec konč- – kmetijska gospodarstva – pravne in fizične osebe, ki se nemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, opredelje- za to namenjenih prostorih; nih v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 364/2004, imajo sedež na obmo- – »mikro-podjetja«: imajo manj kot 10 zaposlenih in manj čju občine Rečica ob Savinji in so vpisani v register kmetijskih kot 2 milijona EUR letnega prometa; gospodarstev (v nadaljevanju: kmetijska gospodarstva). – »bruto intenzivnost pomoči« pomeni znesek pomoči, (2) Za ukrep Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovo- izražen kot odstotek stroškov, za katere je projekt upravičen stnih kmetijskih proizvodov: do pomoči. Vsi uporabljeni zneski so zneski pred odbitkom – nosilci kmetijskih gospodarstev na območju Občine neposrednih davkov; Rečica ob Savinji, ki so vpisana v register kmetijskih gospo- – »območja z omejenimi možnostmi« pomeni območja, darstev. kakor so jih države članice opredelile na podlagi člena 17 (3) Za ukrep Zagotavljanje tehnične podpore v kmetij- Uredbe (ES) št. 1257/1999 (v nadaljevanju OMD); stvu: – »kakovosten proizvod« pomeni proizvod, ki izpol- – registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki njuje merila, določena v skladu s členom 32 Uredbe (ES) delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na ob- št. 1698/2005; močju občine ali regije (v nadaljevanju: društva in združenja); – slabe vremenske razmere pomenijo vremenske poja- – organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev na ve, kot so zmrzal, toča, led, dež ali suša, ki uničijo več kot področju kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja (v nada- 30% običajne letne proizvodnje določenega kmeta, določene ljevanju: registrirani izvajalci).

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5950 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(4) Za ukrep Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti sije. Upravičencem se izda sklep o višini odobrenih sredstev in na kmetijah: opravičljivih stroških za posamezen ukrep in namen. – nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmetijskega gospo- (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravi- dinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; čenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. ko so ali se bodo registrirali za opravljanje dopolnilne dejavnosti na Odločitev župana je dokončna. kmetiji (v nadaljevanju: nosilci dopolnilnih dejavnosti). (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom (5) Za ukrep Pokrivanje dodatnih stroškov transporta in pomoči se uredijo s pogodbo. opreme iz odročnih krajev: – zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta; 10. člen – subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti tran- (izplačila sredstev) sporta. Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplača- (6) Za ukrep Izvajanje lokalne razvojne strategije: jo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca iz točke 2, – lokalna akcijska skupina, odgovorna za izvajanje lokalne člena 8. razvojne strategije na območju občine.

7. člen II. UKREPI (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) POMOČI, DODELJENE PO UREDBI KOMISIJE (ES) (1) Pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izve- št. 1857/2006 – »skupinske izjeme za kmetijstvo« denega javnega razpisa, objavljenega v Savinjskih novicah in na 11. člen spletnih straneh občine, skladno s pogoji in po postopkih, določe- nih v tem pravilniku in javnem razpisu. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno (2) Javni razpis na osnovi tega pravilnika pripravi občinska proizvodnjo uprava. Potrdi ga Odbor za gospodarstvo. (4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) (3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi Predmet pomoči: komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje župan. Komisijo sestavljajo 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in predsednik in dva člana. Najmanj en član komisije je član občin- rastlinsko proizvodnjo: skega sveta in najmanj en član je predstavnik krajevno pristojne – naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo enote kmetijske svetovalne službe. opremo (oprema za krmljenje, molžo in izločke) za prirejo mleka, mesa in jajc; 8. člen – naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo; (javni razpis) – nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z ra- čunalniško programsko opremo; (1) Javni razpis mora vsebovati: – nakup kmetijskih zemljišč, v vrednosti do 10% celotne 1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne dodeljuje sredstva; investicije; 2. pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; – prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter 3. namene, za katere se dodeljujejo pomoči; prva postavitev oziroma prestrukturiranje intenzivnih trajnih na- 4. predmet javnega razpisa; sadov sadovnjakov, vključno z jagodišči ter hmeljišč; 5. upravičence; – nakup in postavitev rastlinjakov, plastenjakov vključno s 6. upravičene stroške; pripadajočo opremo; 7. morebitne omejitve; – nakup in postavitev mrež proti toči. 8. višino sredstev, ki so na razpolago za posamezni ukrep; Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko 9. merila za ocenjevanje vlog; proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrv- 10. določbe v zvezi z razpisno dokumentacijo; nih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči 11. določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena do- dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. deljena sredstva oziroma roki, če je predvideno zaporedno dode- 2. Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: ljevanje sredstev; – naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo 12. rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dode- domačih živali in obor za rejo gojene divjadi; litev sredstev; – naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev do- 13. datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev oziroma da- stopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na tumi odpiranja vlog, če je v javnem razpisu predvideno zaporedno kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih. odpiranje le-teh; Namen ukrepa: 14. rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o – posodabljanje in prestrukturiranje primarne kmetijske izidu javnega razpisa. proizvodnje ob izpolnjevanju standardov Skupnosti, (2) Zahtevki morajo vsebovati z razpisom zahtevane po- – povečanje konkurenčnosti primarnega kmetijskega sek- datke: torja, – osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), KMG-MID – dvig kakovosti v pridelavi, številko, davčno številko, številko računa za nakazilo sredstev, – povečanje zaposlenosti, – namen zahtevka, – ohranjanje obdelanosti kmetijskih površin. – izjavo o točnosti navedenih podatkov, Cilji ukrepa: – izjavo, da upravičenec za ta namen v tekočem letu še ni – zmanjšanje proizvodnih stroškov, prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali medna- – izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, rodnih virov, če pa je, njeno višino pridobi občina od izplačevalca – izboljšanje kakovosti, oziroma njeno višino dokaže vlagatelj z ustrezno dokumentacijo, – ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali, – druge zahtevane priloge. – boljše izkoriščanje naravnih virov (pašnikov in travnikov). 9. člen Upravičenci: kmetijska gospodarstva (dodelitev sredstev) Splošni pogoji upravičenosti: (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku – izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in odloča direktor občinske uprave s sklepom, na predlog komi- tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5951

– ponudbo oziroma predračun za nameravano investicijo, za 10% (te naložbe morajo biti opredeljene v poslovnem načrtu – pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, kot je določeno v členu 22 (c) in izpolnjeni morajo biti pogoji iz kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja, člena 22 Uredbe 1698/2006). – gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljav- – najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: nimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji okolja, znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. – mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da ga pripravi pristojna strokovna služba, doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higi- – naložba mora biti v skladu s Standardi Evropske Sku- ene in dobrega počutja živali. pnosti, Najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu podjetju – kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju ne sme preseči 400.000 € v katerem koli obdobju treh prora- vsaj enega od naštetih specifičnih ciljev tega ukrepa, kar mora čunskih let oziroma 500.000 € na območjih z omejenimi dejav- biti razvidno iz vloge, niki iz nacionalnih virov in lokalnih virov. – po zaključku investicije mora kmetijsko gospodarstvo izpolnjevati standard za dobro počutje živali, 12. člen – do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso Varstvo tradicionalnih krajin in stavb podjetja v težavah. (5. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Upravičeni stroški: Namen ukrepa: – stroški posodobitve hlevov (gradbena in obrtniška dela, Z ukrepom želimo ohranjati proizvodno in neproizvodno oprema stojišč, ležišč, privezov in boksov, električna oprema, prezračevalni sistemi, napajalni sistemi ...); dediščino na podeželju – objekte/tradicionalne stavbe ter pri- – stroški nakupa in montaže nove tehnološke opreme (za spevati k privlačnosti vaškega okolja kot bivalnega prostora krmljenje, molžo in izločke ...); in potenciala za razvoj drugih dejavnosti. V okviru ukrepa se – stroški nakupa materiala, opreme in stroški novogra- bodo izvajale podpore investicijam, ki imajo poseben pomen za dnje pomožnih živinorejskih objektov; obnova ali rekonstrukcija ohranjanje naravne in kulturne dediščine na podeželju. gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne Cilji ukrepa: direktive ni opravičljiv strošek; – ohranitev naravne in kulturne dediščine na podeželju, – stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme, – prispevek k izboljšanju kvalitete bivanja na podeželju. vključno z računalniško programsko opremo; Predmet podpore: – stroški prve postavitve ekstenzivnih trajnih nasadov ali Predmet podpore je finančna pomoč pri obnovi -zgodo postavitve oziroma prestrukturiranja (zamenjave sort) obstoje- vinskih znamenitosti, zaščitenih po predpisih o spomeniškem čih intenzivnih nasadov (priprava zemljišča in postavitev opore varstvu, in sicer: in ograje, nakup sadilnega materiala, postavitev mrež proti – za naložbe, namenjena ohranjanju značilnosti neproi- toči ...); zvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih – stroški nakupa in postavitve rastlinjaka ali plastenjaka (arheološke, zgodovinske znamenitosti); s pripadajočo opremo; – za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev – stroški nakupa in postavitve mrež proti toči; na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči – stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov in obor povečanja zmogljivosti kmetije. (oprema za ograditev in pregraditev pašnika na pašne čredin- Upravičenci: ke, pašni aparat, ureditev napajališč ...); Kmetijska gospodarstva. – stroški izvedbe agromelioracijskih del, razen drenažna Splošni pogoji upravičenosti: dela in material za drenažo. (stroški odstranjevanja zarasti, – objekt mora biti zaščiten po predpisih o spomeniškem skal, planiranja, analize zemlje, gnojilnega načrta, založnega varstvu; gnojenja, vključno z apnenjem, nakup in sejanje travnega se- – obnova objekta mora potekati v skladu s kulturnovar- mena, razen drenažna dela in material za drenažo ...); ta del stvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za opredelite v javnem razpisu; varstvo kulturne dediščine Slovenije; – splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije – predloženi morajo biti predračuni. (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški študije za Upravičeni stroški: izvedljivost, nakup patentov in licenc ...). – splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije Podpore se ne dodelijo za: (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponov- – davke, razne takse in režijske stroške, no postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, posnetek – stroške zavarovanja, stanja, arhitekturni in statični načrt) projekt gradnje ali obnove, – stroške za refinanciranje obresti, popis del, konservatorski program ...); – za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne do- – stroški nakupa materiala in izvedbe del. kumentacije, Podpore se ne dodelijo za: – investicije povezane z drenažiranjem kmetijskih ze- – davke, razne takse in režijske stroške, mljišč, – stroške zavarovanja, – samostojen nakup živali in samostojen nakup kmetijskih – stroške za refinanciranje obresti, zemljišč, – za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne do- – nakup enoletnih rastlin, kumentacije, – investicije v naložbe trgovine, – investicije, ki se izvajajo izven območja občine in – investicije, ki se izvajajo izven območja občine, – investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev – investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU. Republike Slovenije in EU in nakup proizvodnih pravic. Finančne določbe: Finančne določbe: – bruto intenzivnost pomoči: – bruto intenzivnost pomoči: – za naložbe v neproizvodne objekte do 100% dejan- – do 50% upravičenih stroškov na območjih z omeje- skih stroškov, nimi dejavniki; – za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60% – do 40% upravičenih stroškov za ostala območja. dejanskih stroškov oziroma 75% na OMD, Če naložbo izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzposta- – dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100% za vitve kmetijskega gospodarstva, se intenzivnost pomoči poveča pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradici-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5952 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije onalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti Upravičeni stroški: kulturne dediščine na stavbah. Zavarovalne premije za: – najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: – zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji zne- spomladansko pozebo, požarom, udarom strele, viharjem in sek pa 3.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. poplavami, – zavarovanje živali pred nevarnostjo pogina zaradi bo- 13. člen lezni. Premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu Podpore se ne dodelijo: (6. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) – za tiste deleže pomoči, kot jih s predpisom o sofinanci- Namen ukrepa ranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje Namen ukrepa je kriti del stroškov, ki nastanejo zaradi pre- za tekoče leto določi Vlada Republike Slovenije, mestitve poslopja, odstranitve obstoječih stavb ter poseganje v – kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register proces utečene proizvodnje na kmetiji, skrajšati čas za ponovno kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za vzpostavitev in eventualno izboljšanje pogojev. kmetijstvo, Cilj ukrepa: – kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sedež in pretežni del Pomoč upravičencu za čim prejšnjo vzpostavitev pogojev površin, ki so predmet zavarovanja, izven območja občine. za normalno poslovanje. Finančne določbe: Predmet podpore: – bruto intenzivnost pomoči: Predmet podpore je finančna pomoč pri premestitvi poslopij – do 10% upravičenih stroškov zavarovalne premije za v javnem interesu. zavarovanje posevkov in plodov. Upravičenci: – Razliko med višino sofinancirane zavarovalne premije Kmetijska gospodarstva. iz nacionalnega proračuna do 50% opravičljivih stroškov zava- Pogoji upravičenosti: rovanja živali zaradi bolezni. Premestitev na podlagi interesa občine. – znesek dodeljene pomoči: Upravičeni stroški: Največji znesek podpore na upravičenca znaša – razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obsto- 100 EUR. ječih stavb, – razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev obstoje- 15. člen čih stavb, s posledico pridobitve nadomestnega modernejšega Pomoč za zaokrožitev zemljišč poslopja, (13. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) – razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev s pove- čanjem proizvodne zmogljivosti. Namen ukrepa: Finančne določbe: Zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in – bruto intenzivnost pomoči: neugodne posestne strukture je namen ukrepa spodbuditi večji – do 100 dejanskih stroškov, če premestitev poslopja interes za zaokrožitev kmetijskih zemljišč na območju občine zajema le razstavljanje, odstranitev in ponovno postavitev ob- in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospo- stoječih stavb, darstev. – če je posledica premestitve poslopja, da kmet dobi Cilj ukrepa: modernejše poslopje, mora sam prispevati vsaj 50% na OMD, S finančno pomočjo za zaokrožitev kmetijskih zemljišč na ostalih območjih pa vsaj 60% povečanja vrednosti poslopja omogočiti večjo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljišč in po premestitvi. Če je upravičenec mladi kmet, je prispevek vsaj s tem zmanjšati stroške pridelave. 55% ali 45%, Predmet podpore: – če je posledica premestitve poslopja povečanje pro- Predmet podpore je finančna pomoč za pokritje stroškov, izvodne zmogljivosti, mora kmet sam prispevati vsaj 60%, na nastalih z zaokrožitvijo zemljišč. OMD pa vsaj 50% stroškov v zvezi s povečanjem zmogljivosti. Upravičenci: Če je upravičenec mladi kmet, je prispevek vsaj 55% ali 45%. Kmetijska gospodarstva. – najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: Splošni pogoji upravičenosti: Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 500 €, najvišji zne- Krijejo se stroški pravnih in upravnih postopkov. sek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. Upravičeni stroški: – stroški pravnih in upravnih postopkov. 14. člen Podpore se ne dodelijo: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij – za aktivnosti, ki se izvajajo izven območja občine, (12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) – za aktivnosti, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Namen ukrepa: Republike Slovenije in EU. Namen ukrepa je s povečanjem obsega zavarovanj zmanj- Finančne določbe: šati posledice in tveganja, ki jih na plodovih in posevkih naredijo – bruto intenzivnost pomoči: naravne nesreče kot so spomladanska pozeba, toča, požar, – do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih udar strele, vihar in poplave ter zmanjšati izgube, nastale zaradi postopkov. bolezni živali. – najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: Cilj ukrepa: Največji znesek pomoči znaša 500 € na kmetijsko gospo- Vključevanje čim večjega števila kmetij v sistem zavarovanj darstvo na leto. posevkov in plodov ter živali. Predmet podpore: 16. člen Zagotovi se finančna pomoč za plačilo zavarovalne premije, v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavaroval- Pomoč za spodbujanje proizvodnje kakovostnih nih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. kmetijskih proizvodov Upravičenci: (14. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Kmetijska gospodarstva. Namen ukrepa: Splošni pogoji upravičenosti: Namen ukrepa je spodbujati proizvodnjo kakovostnih – Izpolnjevanje določila nacionalnega predpisa, ki ureja kmetijskih proizvodov in s tem potrošnikom omogočiti večjo sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske pro- možnost dostopa do prehranskih proizvodov višje kakovosti. izvodnje za tekoče leto. Prav tako je namen ukrepa promovirati območje pridelave ka-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5953 kovostnih kmetijskih proizvodov in s tem širjenje in uveljavljanje Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustre- podjetniških iniciativ. znem območju in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. Cilji ukrepa: Če tehnično podporo zagotavljajo skupine proizvajalcev ali – doseganje višje dodane vrednosti za osnovne kmetijske druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v proizvode, takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do – utrjevanje tržnega položaja kmetov, storitev. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov – izboljšanje dohodkovnega položaja kmetov, skupine ali organizacije se omeji na stroške za zagotavljanje – povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki proizva- storitve. jajo kakovostne kmetijske proizvode in so vključena v sheme Upravičeni stroški: kakovosti. 1. Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov Predmet podpore: in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za Predmet podpore je spodbujanje proizvodnje kakovostnih kritje stroškov organiziranja in materialnih stroškov za izvedbo kmetijskih proizvodov. programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraže- Upravičenci: vanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije ...): Nosilci kmetijskih gospodarstev na območju občine Rečica – najem prostora, ob Savinji, ki so vpisane v register kmetijskih gospodarstev. – honorar izvajalcu, Splošni pogoji upravičenosti: – oglaševanje, Pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na ustre- – gradiva za udeležence, znem območju, in to na podlagi objektivno opredeljenih pogojev. – stroški izvedbe strokovnih ekskurzij. Če storitve zagotavljajo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske 2. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje organizacije za vzajemno pomoč, članstvo v takih skupinah ali strani: organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev. Vsak pri- – honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali obča- spevek nečlanov za kritje upravnih stroškov skupine ali organiza- sne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški cije se omeji na sorazmerne stroške za zagotavljanje storitve. podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne – Izvajalci pomoči za spodbujanje proizvodnje kakovostnih storitve ali oglaševanje. kmetijskih proizvodov po tem pravilniku so organizacije, ki so 3. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj registrirane za to dejavnost. med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelova- – Občina z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli po- nje na njih: samezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način – stroški udeležbe, izvedbe plačil. – potni stroški, Upravičeni stroški: – stroški publikacij, Pomoč se lahko odobri za pokritje stroškov naslednjih – najemnine razstavnih prostorov, dejavnosti, če so v zvezi z izboljšanjem kakovosti kmetijskih – simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vre- proizvodov: dnosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. – za tržne raziskave, zasnovo in oblikovanje proizvoda, 4. Stroški publikacij (katalogov, spletišč), ki predstavljajo vključno s pomočjo za pripravo vlog za priznanje geografskih dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti. in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo Finančne določbe: v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje – bruto intenzivnost pomoči: stroškov vzpostavitve internetne strani). – do 100% dejansko nastalih stroškov v obliki subvencio- Podpore se ne dodelijo: niranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. – za stroške za storitve povezane z običajnimi operativ- – najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: nimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 100 €, najvišji redne pravne storitve ali oglaševanje; pa 1000 € na projekt na leto. – za stroške svetovanja, ki so financirane v okviru javne svetovalne službe. 17. člen Finančne določbe: – bruto intenzivnost pomoči: Zagotavljanje tehnične podpore – pomoč lahko krije do 100% stroškov; (15. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) – pomoč ne sme vključevati neposrednih plačil v denar- Namen ukrepa: ju proizvajalcem. Namen ukrepa je zagotavljati boljšo učinkovitost in strokov- – najmanjši/največji upravičeni stroški: nost kmetijstva ter prispevati k njegovi dolgoročni sposobnosti – najvišji letni znesek dodeljene pomoči za društva do preživetja. 1.500 €/ program; Cilji ukrepa: – najvišji letni znesek dodeljene pomoči za organizacije Boljša učinkovitost kmetijstva in dolgoročna sposobnost do 2.500 €/program. preživetja. Predmet podpore: 18. člen Stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, Kumulacija organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja (19. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) na tekmovanjih, publikacij in spletišč. Upravičenci: (1) Najvišji zneski pomoči, določeni v členih 11 do 17 – društva in združenja, tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora – registrirani izvajalci. za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih Občina Rečica ob Savinji z izvajalci sklene pogodbo, v ka- sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. teri opredeli posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh (2) V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ter način izvedbe plačil. ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo Splošni pogoji upravičenosti: po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, Upravičenci iz prejšnjega odstavka morajo k vlogi pre- vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe dložiti letni program dela in dokazila, zahtevana z javnim raz- (ES)št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi z pisom. nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5954 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena – pridobljeno ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, z Uredbo ES št. 1857/2006. kolikor se za to vrsto naložbe izdajajo dovoljenja; (3) Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne – mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vla- sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) ganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti; številka 1860/2004 glede na iste upravičene odhodke ali – gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljav- naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena nimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006 in okolja; v tem pravilniku. – naložba mora biti v skladu s Standardi Evropske Sku- pnosti; – upravičenci morajo po kočani investiciji izpolnjevati POMOČI, DODELJENE PO UREDBI KOMISIJE (ES) vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v št. 1998/2006 »de minimis« javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006) vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti 19. člen na kmetiji; – fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavno- Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na sti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje kmetijah eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni (Uredba komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 registrirana; in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis) – dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne de- Namen ukrepa: javnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaključeni Z ukrepom želimo ustvariti pogoje in možnosti za ohra- investiciji. njanje in ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje dohodkovnega Upravičeni stroški: položaja in utrjevanje tržnega položaja kmetijskih gospodar- – gradbena in obrtniška dela; stev. – stroški nakupa nove opreme, vključno z računalniško Namenjen je naložbam, ki so potrebne za začetek opra- programsko opremo; vljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev že obstoječe – stroški promocije; dopolnilne dejavnosti – stroški udeležbe na izobraževanjih in usposabljanjih; Cilji ukrepa: – splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo pro- Povečanje števila kmetijskih gospodarstev, ki opravljajo jekta. dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Podpore se ne dodelijo za: Predmet podpore: – davke, razne takse in režijske stroške, Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste name- – stroške zavarovanja, nov: – stroške za refinanciranje obresti, 1. predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilo- – za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne do- gi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, kumentacije, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za ži- – investicije, ki se izvajajo izven območja občine, vali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, – investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov), Republike Slovenije in EU in nakup proizvodnih pravic. 2. neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kme- Finančne določbe: tijah, – bruto intenzivnost pomoči: 3. neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kme- do 50% upravičenih stroškov. tije, – najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: 4. turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost Najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 500 €, najve- – ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, čji pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto v katerem koli turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žični- obdobju treh proračunskih let. ce, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike), 20. člen 5. dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicional- nimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s sla- Pokrivanje dodatnih stroškov transporta in opreme mo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih iz odročnih krajev (Uredba komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, pod- kovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic), in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis) 6. pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov Namen ukrepa: na kmetiji, Zaradi neekonomskih prevozov v odročnih, razpršenih 7. storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opre- območjih občine pokrivati dodatne stroške transporta in opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem, me. 8. izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, Cilji ukrepa: gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, Ohraniti gospodarsko dejavnost in transportne mreže na 9. zbiranje in kompostiranje organskih snovi, odročnih območjih. 10. aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz la- Predmet podpore: stnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Pokrivanje dodatnih stroškov prevoza (transporta in Upravičenci: opreme). Nosilci dopolnilnih dejavnosti. Upravičenci: Splošni pogoji upravičenosti: – zadruge, ki opravljajo dejavnost transporta, – izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opre- – subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti me in tehnologijo, ki ga opravi za to pooblaščena pristojna transporta institucija; Splošni pogoji upravičenosti: – ponudbo oziroma predračun za nameravano investi- – upravičenec mora biti registriran za opravljanje dejav- cijo; nosti transporta.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5955

– predložiti seznam lokalnih, odročnih prog z navedbo dajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico razdalj in številom prevozov letno; do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve – zagotoviti ustrezen transport, ki omogoča ohranjanje leti. ustrezne kakovosti mleka. Upravičeni stroški: Stroški transporta na odročnih območjih. V. KONČNA DOLOČBA Podpore se ne dodelijo za: Financiranje prevoza na rednih, lažje dostopnih pro- 24. člen gah. Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Finančne določbe: dnem listu Republike Slovenije in se uporablja za programsko Bruto intenzivnost pomoči do 100% upravičenih stroškov obdobje 2008–2013. za prevoz (transport in opremo). Znesek dodeljene pomoči se določi z javnim razpisom. Št. 007-0005/2008-12 Skupna pomoč »de miminis«, dodeljena kateremu koli Rečica ob Savinji, dne 22. maja 2008 podjetju, ne sme presegati 100.000 EUR bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Župan 21. člen Občine Rečica ob Savinji Vincenc Jeraj l.r. Kumulacija (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis) Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v 2325. Pravilnik o oddaji javnih naročil, za katera ni katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe ko- potrebno objaviti javnega razpisa misije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis). Na osnovi Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) (Uradni list RS, št. 128/06 in 16/08), 16. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 11/07) ter 68. člena Poslovnika III. OSTALI UKREPI OBČINE Občinskega sveta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 26/07) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 16. re- 22. člen dni seji dne 22. 5. 2008 sprejel Izvajanje lokalne razvojne strategije (Leader) (63. člen Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005) P R A V I L N I K Namen ukrepa: o oddaji javnih naročil, za katera ni potrebno Zagotoviti večletno podporo inovativnim partnerskim ra- objaviti javnega razpisa zvojnim iniciativam na podeželju, ki bodo prispevale k razvoju delovnih mest in kakovosti življenja na podeželja. Cilji: I. SPLOŠNE DOLOČBE Izvajanje projektov po načelih Leader. Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lo- 1. člen kalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokal- ne akcijske skupine. Ta pravilnik določa način oddajanja javnih naročil, za Upravičenci: katera po Zakonu o javnem naročanju ni potrebno objaviti Lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, javnega razpisa (v nadaljevanju: javna naročila male vrednosti pristojnega za kmetijstvo. – JNMV). Pogoji upravičenosti: – lokalna razvojna strategija, potrjena s strani ministr- 2. člen stva, pristojnega za kmetijstvo, Ocenjena vrednost javnega naročila se ne sme določiti – lokalna akcijska skupina, priznana s strani ministrstva, tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognila uporaba pristojnega za kmetijstvo, ZJN-2 glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila. – predložen letni program upravljanja in izvajanja lokalne Za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila je potrebno razvojne strategije. upoštevati 14. člen Zakona o javnem naročanju. Finančne določbe: Prepovedano je drobljenje javnega naročila ali delitev Sredstva bodo dodeljena za upravljanje in izvajanje lo- na sklope zaradi izognitve uporabe Zakona o javnem naro- kalne razvojne strategije na podlagi letnega programa Lokal- čanju. ne akcijske skupine. Financiranje do 50% opravičljivih stroškov za izvajanje 3. člen projektov. Za vsako oddajo JNMV se mora določiti odgovorna oseba JNMV, ki je odgovorna zlasti za: – opredelitev predmeta JNMV, IV. NADZOR IN SANKCIJE – določitev ocenjene vrednosti in izbiro postopka, – pripravo dokumentacije, 23. člen – pravilnost izvedbe oddaje, (Nadzor in sankcije) – pravilnost izbora, Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja nad- – nadzor nad izvedbo pogodbe. zorni odbor. Odgovorna oseba je določena v načrtu skrbnikov prora- V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih čunskih postavk. Župan lahko za posamezno oddajo JNMV, po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v 30 dneh ali za posamezno dejanje v postopku oddaje JNMV, s sklepom po pravnomočnosti sklepa o vračilu sredstev, skupaj s pripa- določi drugo odgovorno osebo.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5956 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

II. NAROČILNICE IN POGODBE tem obvestiti vse ponudnike, ki jim je bilo posredovano povabilo k oddaji ponudbe oziroma razpisna dokumentacija. 4. člen Če za izbor ni določeno merilo najnižje cene, morajo Za naročanje blaga in storitev se lahko uporablja naročil- biti merila posebej navedena in ovrednotena. Taka merila ne nice za JNMV, katerih ocenjena vrednost ne presega 10.000 smejo biti diskriminatorna in morajo biti smiselno povezana z € za blago in storitve oziroma 20.000 € za gradnje. Navedene vsebino javnega naročila. Pri ocenjevanju ponudb je potrebno mejne vrednosti so vrednosti nabav brez DDV. upoštevati le tista merila, ki so bila navedena v povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji in način, kot so bila 5. člen opisana in vrednotena. Kolikor se odda naročilo na podlagi Naročilnice se izdajajo na podlagi zahtevka odgovorne ekonomsko najugodnejše ponudbe z uporabo različnih meril, osebe JNMV. Naročilnice podpiše župan. merilo cena ne sme predstavljati manj kot 60% vseh meril. Najnižja cena pomeni, da je edino merilo najnižja cena, 6. člen ob izpolnjevanju pogojev, ki so zahtevani v povabilu k oddaji Pogodbe se sklepajo v primeru ponavljajočih se nabav ponudbe ali razpisni dokumentaciji. V tem primeru se po blaga ali storitev ali nabav iz naslova gradenj. Pogodbe se sklenitvi pogodbe izvajalcu ne sme priznavati naknadnega sklepajo tudi za enkratne nabave, ki presegajo vrednost povišanja cen, razen v primeru iz 29. člena Zakona o javnem 5.000 € za blago in storitve oziroma 10.000 € za gradnje. naročanju. Pogodbe pripravi odgovorna oseba JNMV, podpisuje pa jih župan. 12. člen Odgovorna oseba JNMV pripravi dokumentacijo, ki obsega: III. POSTOPEK BREZ DOKUMENTACIJE O PREVERJANJU – povabilo k oddaji ponudbe, CENE IN KAKOVOSTI – navodilo ponudnikom za izdelavo ponudbe, 7. člen – podatke o ponudniku (OBR), Za JNMV, katerih ocenjena vrednost ne presega 10.000 € – izjavo o sprejemanju pogojev (OBR), za blago in storitve oziroma 20.000 € za gradnje, ni potrebno – ponudbo (OBR), posebej dokumentirati preverjanja cene in kakovosti, o njihovi – predračun za dobavo blaga oziroma storitev oziroma oddaji pa se vodi evidenca, ki obsega navedbo predmeta in gradenj (specifikacije), ceno. – izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR). V primeru naročanja storitev je sestavni del razpisne dokumentacije tudi opis storitev, v primeru naročanja gradenj IV. POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB pa popis potrebnih gradbenih del ali druga tehnična dokumentacija. Za nabavo blaga se v predračun napišejo podatki 8. člen o vrsti blaga in količini blaga. Postopek zbiranja ponudb se uporabi, če je vrednost predmeta javnega naročila enaka ali višja od 10.000 € in nižja 13. člen od 40.000 € za blago in storitve oziroma enaka ali višja od Odpiranje ponudb ni javno. 20.000 € in nižja od 80.000 € za gradnje. 14. člen 9. člen Po poteku roka, določenega za oddajo ponudb, odgo- Pozove se najmanj tri ponudnike, če jih je na relevantnem vorna oseba JNMV (oziroma strokovna komisija, če obstaja) trgu toliko, s tem, da ni pogoj, da ponudbe tudi pridobimo. preveri, če prispele ponudbe ustrezajo vsem pogojem in oceni V postopku mora naročnik ceno in kakovost predmeta ponudbe v skladu z vnaprej določenimi merili. javnega naročila skrbno preveriti in to preverjanje izkazati v Po pregledu in ocenitvi ponudb ter morebitnem prever- svoji dokumentaciji. janju sposobnosti, pripravi odgovorna oseba JNMV (oziroma V postopku je potrebno spoštovati temeljna načela naro- komisija) pisno poročilo, ki obsega vsaj: čanja iz Zakona o javnem naročanju. – številko JNMV, 10. člen – predmet JNMV, – ime izbranega ponudnika, ceno in razloge za izbor, Postopek se prične s sklepom o začetku postopka, ki – imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za zavrnitev. obsega: Poročilo podpiše odgovorna oseba JNMV in člani komi- – številko JNMV, – predmet JNMV, sije, če je ta imenovana. – ocenjeno vrednost JNMV brez DDV, 15. člen – ime odgovorne osebe JNMV in članov komisije, če je le-ta imenovana, Pred podpisom pogodbe je potrebno vse ponudnike, ki – proračunska postavka – konto, na kateri so zagotovlje- so oddali ponudbe, pisno obvestiti o izboru in jim dostaviti na sredstva za plačilo. izvod obvestila. Sklep podpiše župan. Obvestilo podpiše župan. Če prispejo samo nepopolne ponudbe, se lahko vse 11. člen ponudnike, ki so oddali ponudbo, povabi na pogajanja. Potencialnim ponudnikom je potrebno posredovati dokumentacijo, ki obsega podatke in zahteve, na podlagi katerih bo naslovnik lahko pripravil pravilno ponudbo. Posredovanje do- V. POSTOPKI PRI VEČJIH VREDNOSTIH kumentacije je lahko pisno ali elektronsko, ponudbe pa morajo biti pisne ali v elektronski obliki. 16. člen V dokumentaciji mora biti določen tudi primeren rok, do Vsa javna naročila, ki presegajo vrednosti, navedene v katerega se bodo ponudbe sprejemale. Rok za oddajo ponudbe prejšnjih členih, se pričnejo s sklepom o pričetku postopka iz mora biti primerno dolg, tako da ponudniku omogoča pripravo 10. člena tega pravilnika. Postopki in dokumentacija so opre- popolne ponudbe. Rok se lahko podaljša, vendar je potrebno o deljeni v Zakonu o javnem naročanju.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5957

VI. EVIDENCE IN DOKUMENTACIJA Vrsta programa Cena programa v EUR 17. člen 2. Poldnevni program (4 do 6 ur) Evidence se vodijo ločeno za blago, storitve in gradnje brez prehrane in obsegajo: – številko javnega naročila, Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) 262,97 – predmet, Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) 204,90 – vrednost. Kombinirani oddelki (1 do 6 let) in oddelek Za javna naročila iz 8. člena tega pravilnika pa evidenca 3–4 leta 241,93 obsega dodatno še: 3. Krajši program – vrsta uporabljenega postopka. (3–6 let, brez prehrane) 104,73 – vrsto predmeta javnega naročila, – navedbo predmeta, 2. člen – opis predmeta, Cene prehrane znašajo: – vrednost javnega naročila (ocenjena vrednost, pogodbena vrednost brez DDV, pogodbena vrednost z DDV), Obroki Dnevno EUR Mesečno EUR – ime izbranega ponudnika in Zajtrk 0,70 15,40 – matično številko izbranega ponudnika. Malica 0,48 10,56 Kosilo 1,63 35,86 VII. KONČNE DOLOČBE Skupaj 2,81 61,82

18. člen 3. člen Ta pravilnik so pri oddaji JNMV dolžni uporabljati in spošto- Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini: vati vsi zaposleni v občinski upravi Občine Rečica ob Savinji. Obroki Dnevno EUR 19. člen Zajtrk 0,25 Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Malica 0,17 dnem listu Republike Slovenije. Kosilo 0,59 Št. 007-0005/2008-11 Skupaj 1,01 Rečica ob Savinji, dne 22. maja 2008 4. člen Starši otrok, za katere je Občina Slovenska Bistrica po Župan veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske Občine Rečica ob Savinji vzgoje v vrtcu, lahko uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške Vincenc Jeraj l.r. odsotnosti otroka enkrat letno v obdobju od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavljajo za neprekinjeno odsotnost otroka za največ en mesec. Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. Za počitniško rezervacijo plačajo starši SLOVENSKA BISTRICA 30% plačila določenega z odločbo. Prav tako lahko starši enkrat letno uveljavljajo oprostitev 2326. Sklep o določitvi cene programov v vrtcih v plačila vrtca zaradi bolezni oziroma poškodbe otroka. Starši Občini Slovenska Bistrica lahko uveljavljajo oprostitev plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni oziroma poškodbe ni obiskoval vrtca najmanj 20 oziro- Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list ma do največ 30 delovnih dni. RS, št. 113/03), 18. člena Pravilnika o metodologiji za oblikova- Na podlagi vloge staršev z ustreznimi zdravniškim do- nje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list kazilom, Občina Slovenska Bistrica izda odločbo o oprostitvi RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) in določil Statuta Občine Slovenska plačila. Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 5. člen 26. 5. 2008 sprejel Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 6. 2008 dalje. S K L E P o določitvi cene programov v vrtcih Slovenska Bistrica, dne 26. maja 2008 v Občini Slovenska Bistrica Županja 1. člen Občine Slovenska Bistrica Irena Majcen l.r. Cene programov znašajo: Vrsta programa Cena programa v EUR 1. Dnevni program (6 do 9 ur) 2327. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) 388,75 rabi – javno dobro Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) 289,05 Kombinirani oddelki (1 do 6 let) 310,08 Na podlagi 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski Oddelek 3–4 leta 310,08 svet Občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 26. 5. Oddelek s posebnimi potrebami 763,78 2008 sprejel

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5958 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

S K L E P – parc. št. 772/5, pot, v izmeri 10,00 m2, k.o. Kovača vas. o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi Nepremičnini postaneta last Občine Slovenska Bistrica, s – javno dobro čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa. I. S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi II. – javno dobro za nepremičnino: Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem – parc. št. 1443/4, pot, v izmeri 120,00 m2, k.o. Slovenska listu Republike Slovenije. Bistrica. Nepremičnina postane last Občine Slovenska Bistrica, s Št. 033-20/2008-21/15e čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa. Slovenska Bistrica, dne 26. maja 2008

II. Županja Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Občine Slovenska Bistrica listu Republike Slovenije. Irena Majcen l.r. Št. 033-20/2008-21/15č Slovenska Bistrica, dne 26. maja 2008 Županja Občine Slovenska Bistrica Irena Majcen l.r. ŠKOFLJICA 2330. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje urejanja ŠSE 4/5 2328. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni Lavrica – južni del rabi – javno dobro

Na podlagi 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica Na podlagi 60. člena Zakona prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski (ZPNačrt) – Uradni list RS, št. 33/07, Programa priprave občin- svet Občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 26. 5. skega lokacijskega načrta za območje urejanja ŠSE 4/5 Lavrica 2008 sprejel – južni del (Uradni list RS, št. 24/07) in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99, 103/00, 76/02) je Občinski S K L E P svet Občine Škofljica na 15. redni seji dne 27. 5. 2008 sprejel o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi – javno dobro S K L E P o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka I. Odloka o občinskem podrobnem prostorskem S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi – javno dobro za nepremičnino: načrtu (OPPN) za območje urejanja ŠSE 4/5 – parc. št. 701/2, pot, v izmeri 478 m2, k.o. Tinjska Gora. Lavrica – južni del Nepremičnina postane last Občine Slovenska Bistrica, s čimer odpade zakonska prepoved pravnega prometa. 1. člen Javno se razgrne dopolnjen osnutek Odloka o občinskem II. podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje urejanja Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem ŠSE 4/5 Lavrica – južni del. listu Republike Slovenije. 2. člen Št. 033-20/2008-21/15d Slovenska Bistrica, dne 26. maja 2008 Območje OPPN obsega zemljišča ali dele zemljišč s parc. št.: 1911/2, 1912, 1914/1, 1914/2, 1916/1-del, 1916/3- Županja del, 1916/4-del, 1916/7-del, 1917/1, 1918/2, 1920/1, 1920/10, Občine Slovenska Bistrica 2317/2-del, vse v k.o. Rudnik. Irena Majcen l.r. 3. člen Dopolnjen osnutek OPPN se javno razgrne za najmanj 30 dni, to je od 4. 6. 2008 do 4. 7. 2008. 2329. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni Mesto javne razgrnitve je Občina Škofljica, Šmarska cesta rabi – javno dobro 3, 1291 Škofljica.

Na podlagi 10. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica 4. člen (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99, 65/02 in 43/07) je Občinski V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava svet Občine Slovenska Bistrica na 12. redni seji dne 26. 5. dne 18. 6. 2008 ob 17. uri v kulturni dvorani na Lavrici, Dolenj- 2008 sprejel ska cesta 327.

S K L E P 5. člen o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi V času javne razgrnitve se lahko podajo pisne pripombe – javno dobro in predlogi k dopolnjenemu osnutku OPPN, na mestu javne razgrnitve ali po pošti na naslov: Občina Škofljica, Šmarska I. cesta 3, 1291 Škofljica. S tem sklepom se ukine status zemljišča v splošni rabi – javno dobro za nepremičnini: 6. člen – parc. št. 763/4, cesta, v izmeri 287,00 m2, k.o. Kovača Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- vas, dnem listu RS. Občane se o javni razgrnitvi obvesti najmanj

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5959

7 dni pred začetkom javne razgrnitve, na krajevno običajen – akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dedi- način. ščine ter urejanju okolja, – izvajanje projektov, ki povezujejo več društev in drugih Št. 007-09/2008 turističnih organizacij, Škofljica, dne 29. maja 2008 – organizacija in sodelovanje na različnih izobraževanjih in delavnicah, Župan – aktivnosti za zagotavljanje in vzgajanje turističnega Občine Škofljica podmladka. Boštjan Rigler l.r. Sredstva za financiranje investicij v prostore in opremo društev niso predmet tega pravilnika.

III. POSTOPEK PRIDOBIVANJA SREDSTEV ŠMARJE PRI JELŠAH 4. člen 2331. Pravilnik o sofinanciranju programov Društva s področja turizma lahko s svojimi programi za turističnih društev v Občini Šmarje pri Jelšah proračunska sredstva lokalne skupnosti, po posameznih vse- binah, opredeljenih v 11. členu tega pravilnika, kandidirajo le Na podlagi 24. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. enkrat letno. Če se je izvajalec s svojim programom prijavil 61/06), določb Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni na kateri drugi javni razpis lokalne skupnosti v posameznem list RS, št. 2/04) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah proračunskem letu, njegov program ne more biti sofinanciran (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine po merilih tega pravilnika. Šmarje pri Jelšah na 14. seji dne 29. 5. 2008 sprejel 5. člen Javni razpis se objavi na krajevno običajen način. P R A V I L N I K Objava javnega razpisa mora vsebovati: o sofinanciranju programov turističnih društev – ime oziroma naziv in sedež neposrednega uporabnika, v Občini Šmarje pri Jelšah ki dodeljuje sredstva, – pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, – predmet javnega razpisa, I. SPLOŠNE DOLOČBE – navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo 1. člen pogoje, izberejo prejemniki sredstev, S tem pravilnikom se določajo namen, upravičenci, pogoji, – okvirno višino sredstev, ki so na razpolago za predmet merila in kriteriji za sofinanciranje letnih programov društev javnega razpisa, na področju turizma v Občini Šmarje pri Jelšah. Sredstva za – določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena sofinanciranje programov na področju turizma se zagotavljajo dodeljena sredstva, iz občinskega proračuna, njihovo višino potrdi občinski svet z – rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dode- odlokom o proračunu za tekoče leto. litev sredstev, – datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, – rok, v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o II. UPRAVIČENCI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV izidu javnega razpisa, – kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvi- 2. člen gnejo razpisno dokumentacijo. Za sofinanciranje programov morajo društva iz 1. člena Društvo odda ponudbo na obrazcih, ki so sestavni del tega pravilnika izpolnjevati naslednje pogoje: razpisne dokumentacije, ki jo pripravi občinska uprava. Na – da so registrirana za izvajanje dejavnosti, ki je predmet obrazcu, ki ga pridobijo na vložišču Občine Šmarje pri Jelšah, razpisa, po zakonu o društvih, so zahtevane rubrike za ugotavljanje pogojev in meril iz tega – imajo sedež in delujejo v Občini Šmarje pri Jelšah, pravilnika. – da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino K prijavi na razpis je društvo dolžno priložiti naslednjo in ostalo dokumentacijo v skladu z določili o registraciji, dokumentacijo: – da je v društvu vsaj 10 članov iz Občine Šmarje pri – dokazilo o registraciji v skladu z Zakonom o društvih, Jelšah, – seznam in število članov s plačano članarino, – da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo – finančno ovrednoten program, s katerim se društvo načrtovanih programov (materialne, prostorske, kadrovske, prijavlja na razpis, z opisom programa, organizacijske), – poročilo o poslovanju društva za preteklo leto. – da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poslovno in finančno poročilo o realizaciji plana za tekoče leto, 6. člen – predložijo vsebinsko in finančno ovrednoten program Društva lahko kandidirajo za sredstva za sofinanciranje dela za tekoče leto. programov turističnih društev na področju turizma s prijavo na javni razpis. Javni razpis se objavi praviloma po sprejemu 3. člen proračuna za posamezno leto. Predmet tega pravilnika je sofinanciranje letnih programov Sofinanciranje se izvede na podlagi javnega razpisa, ki se na področju turizma s strani občine, z naslednjimi vsebinami: objavi v sredstvih javnega obveščanja in na spletni strani obči- – redne dejavnosti turističnih društev, ne. Postopek javnega razpisa vodi Oddelek za gospodarstvo. – organiziranje in sodelovanje pri organizaciji turističnih prireditev in akcij lokalnega in širšega pomena, 7. člen – izvajanje promocijskih in informativnih aktivnosti lokal- Javni razpis mora trajati najmanj en mesec. Predložena nega in širšega pomena, vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti – spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri označen z »ne odpiraj – vloga« in navedbo javnega razpisa, aktivnostih pospeševanja turizma, na katerega se nanaša.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5960 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

8. člen Št. Zbirni opis kriterija Posamični opis kriterija Št. točk Postopek javnega razpisa za sofinanciranje turistič- I. Sredstva za redno 1. Število članov društva nih društev vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. dejavnost društva – od 10 do 20 članov 3 Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, kateri morajo – od 21 do 40 članov 7 imeti ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za – nad 40 članov 10 katero se dodeljujejo sredstva. Predsednik in člani komisije 2. Delovanje turističnega ne smejo biti s prejemniki kakorkoli interesno povezani in podmladka v okviru TD 5 v smislu poslovnega ali sorodstvenega razmerja (73. člen 3. Sodelovanje s KS ter pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS). drugimi društvi v kraju Na odpiranju vlog komisija ugotavlja popolnost vlog gle- (konkretne aktivnosti, de na to, če so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. Ko- prireditve, delavnice ipd.) 5 misija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove vlagatelje 4. Kvaliteta in realnost nepopolnih vlog k njihovi dopolnitvi v roku 8 dni. Nepopolne programa in prireditve 5 vloge, ki jih vlagatelji v roku ne dopolnijo, se zavržejo. 5. Realizacija plana pre- Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog in na teklega leta: – realizacija od 50–75% podlagi s pravilnikom določenih pogojev in meril oceni pri- plana 5 spele vloge, ter pripravi pisni predlog višine sofinanciranja – realizacija od 75–100% in ga predloži v potrditev županu. Sklep o sofinanciranju, plana 10 katerega izda župan, je osnova za sklenitev pogodbe o Skupaj redna dejavnost največ: 35 sofinanciranju z izbranimi društvi. Društvom, katera ne iz- II. Projekti – Organizacija čistilnih polnjujejo razpisnih pogojev, se izda sklep o zavrnitvi vloge. 1. Akcije na področju akcij ipd. 5 Neizbrani vlagatelj lahko v roku 8 dni od prejema sklepa na ohranjanja kulturne – urejanje in vzdrževanje občino vloži pritožbo, o kateri odloča župan v roku 15 dni s naravne dediščine, kolesarskih in sprehajal- sklepom. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi urejanja in nih poti, piknik prostorov, katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti olepševanja okolja: razgledišč, turistične postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena pritožba ne signalizacije, okolico zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. naravnih in kulturnih spomenikov ipd. 8 9. člen 2. Prireditve Prireditve, ki predsta- Obvezna vsebina pogodbe je: lokalnega in vljajo kulturno, naravno – naziv, naslov, davčna številka ter matična številka širšega pomena dediščino in ljudske obi- naročnika, čaje (šege in navade) ali – naziv, naslov, davčna številka, matična številka ter druge turistične prireditve, številka transakcijskega računa upravičenca, ki promovirajo občino, – namen, za katerega se namenjajo sredstva proraču- so prireditve občinskega na, oziroma vrsta programa, ki se sofinancira, pomena. – višina dodeljenih sredstev in način izplačevanja, – Organizacija prireditve, – trajanje pogodbe, ki traja več kot 1 dan 8 – cilji, ki bodo realizirani v obdobju sklenitve pogodbe – Organizacija prireditve, zaradi uresničitve namena pogodbe, ki traja 1 dan 5 – način nadzora nad zakonito in namensko porabo – Sodelovanje vsaj na sredstev, eni prireditvi občinskega – določilo o vračilu sredstev v primeru nenamenske pomena 4 porabe le-teh oziroma določilo o sankcijah, če izvajalec ne- 3. Promocijski – izdajanje promocijske- namensko porabi dodeljena sredstva ali ne izpolni predmeta material ga materiala: prospekt, zgibanka, razglednice, pogodbe, cd ipd. 3 – določilo, da mora izvajalec sproti obveščati občino – drugi promocijski mate- (občinski urad) o spremembah, ki lahko vplivajo na izpolnitev rial (tur. spominki) 2 pogodbenih obveznosti, – javno nastopanje – druga določila, pomembna za sofinanciranje progra- v medijih, na sejmih, ma. razstavah, srečanjih in prireditvah izven 3 4. Izobraževanje – organizacija delavnice, IV. MERILA IN KRITERIJI ZA IZBOR PROGRAMOV tečaja 3 – udeležba na seminarju, 10. člen delavnici drugih Programi se ocenijo glede na vsebino posameznih izvajalcev 2 dejavnosti, pestrost programa, množičnost vključevanja, – šolanje in sodelovanje organizacije z okoljem, odmevnost programov, izpopolnjevanje kadrov za ki jih izvaja v širši okolici in pomembnost projektov za širšo namene lokalno skupnost. pospeševanja turizma 2 Sredstva za posamezne programe se razdelijo glede 5. Projekti, ki povezu- – oblikovanje turističnih na doseženo število točk in višino razpoložljivih namenskih jejo k skupni izved- proizvodov in celoletne sredstev proračuna. bi več turističnih in turistične ponudbe in drugih društev ter programov 3 11. člen organizacij – prijave na razpise in Pri izboru programov in projektov za sofinanciranje se sodelovanje v drugih upoštevajo naslednja merila in kriteriji: projektih 5

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5961

Št. Zbirni opis kriterija Posamični opis kriterija Št. točk S K L E P 6. Ostali projekti – organizacija, izvedba ocenjevalnih akcij 1. Spodbujanje lokal- Oziroma natečajev naj … Ukine se status zemljišča v splošni rabi, na parc. št. nega prebivalstva (npr. najlepše urejena 1788/23, pot 140 m2, vpisani v vl. št. 632, k.o. Bodrež. za sodelovanje pri hiša …) 5 2. aktivnostih pospe- – spletna stran ševanje turizma (postavitev in zagon) 5 Na navedeni parceli pridobi lastninsko pravico Občina – informiranje ter Šmarje pri Jelšah. vodenje turistov in 3. obiskovalcev 2 Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Skupaj projekti največ: 65 listu Republike Slovenije. Skupaj redna dejavnost in projekti največ: 100 Št. 03212-0048/2008 12. člen Šmarje pri Jelšah, dne 30. maja 2008 Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Programi Župan se točkujejo. Vrednost točke določi komisija v skladu z višino Občine Šmarje pri Jelšah razpisanih sredstev za tekoče proračunsko leto, tako da višino Jožef Čakš l.r. razpisanih sredstev razdeli z vsoto vseh dodeljenih točk. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih toč in vrednosti točke.

2333. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni V. NADZOR NAD PORABO SREDSTEV rabi 13. člen Na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah Izvajalci programov so dolžni izvajati programe in projek- (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine te v skladu s tem pravilnikom in le za namene, kot so jim bili Šmarje pri Jelšah na 14. redni seji dne 29. 5. 2008 sprejel opredeljeni v pogodbi, ter o izvedbi redno poročati v skladu z pogodbenimi določili. Občina Šmarje pri Jelšah lahko od izvajalcev programov zahteva vsa dokazila in podatke, ki so S K L E P potrebni za ovrednotenje izvajanja dogovorjenih programov. Namensko porabo sredstev po tem pravilniku spremlja in pre- 1. verja občinska strokovna služba. Ukine se status zemljišča v splošni rabi, na parc. št. 1550/7, pot 44 m2, vpisani v vl. št. 631, k.o. Pijovci. 14. člen Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena 2. sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se ob- Na navedeni parceli pridobi lastninsko pravico Občina računavajo od dneva nakazila do dneva vračila sredstev v Šmarje pri Jelšah. primeru: 3. – da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem – da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sred- listu Republike Slovenije. stev navajal neresnične podatke, – druge nepravilnosti pri porabi sredstev. Št. 03212-0049/2008 Šmarje pri Jelšah, dne 30. maja 2008

VI. KONČNE DOLOČBE Župan 15. člen Občine Šmarje pri Jelšah l.r. Spremembe in dopolnitve pravilnika se sprejemajo po Jožef Čakš enakem postopku kot sam pravilnik. 16. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. ŠTORE Št. 03212-0047/2008 Šmarje pri Jelšah, dne 30. maja 2008 2334. Odlok o priznanjih Občine Štore

Župan Na podlagi 16. člena Statuta Občine Štore (Uradni list RS, Občine Šmarje pri Jelšah št. 66/99, 112/00, 5/03, 1/07) je Občinski svet Občine Štore na Jožef Čakš l.r. 9. redni seji dne 21. 5. 2008 sprejel O D L O K o priznanjih Občine Štore 2332. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi I. SPLOŠNE DOLOČBE

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah 1. člen (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Ta odlok določa vrste priznanj, pogoje, postopek in način Šmarje pri Jelšah na 14. redni seji dne 29. 5. 2008 sprejel podeljevanja priznanj ter način vodenja evidence.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5962 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

2. člen podeli za odličen uspeh in perspektivnost diplomantov visoko- Priznanja Občine Štore so: šolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijske- – naziv Častni občan Občine Štore, ga obdobja je 9.00 ali več. – Zlati grb Občine Štore, – Srebrni grb Občine Štore, 8. člen – Bronasti grb Občine Štore, (Priznanje župana) – Priznanje odličnim diplomantom, Priznanje župana podeli župan Občine Štore posamezni- – Priznanje župana, kom ali skupinam kot aktualen odziv za dosežke in uspehe na – Športnik leta ali športni kolektiv leta. vseh področjih dela in ustvarjanja. Dosežki so pomembni za Štore, vendar ne dosegajo ravni grbov. Priznanje z listino izroči 3. člen župan na slovesnosti ob aktualnem dogodku ali na slovesnosti Občina Štore podeljuje priznanja zaslužnim občanom in ob občinskem prazniku. drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za profesionalne 9. člen in druge dosežke ter uspehe na kateremkoli področju delovanja (Športnik leta ali športni kolektiv leta) in ustvarjanja, ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. Priznanje športnik leta ali športni kolektiv leta se podeljuje posameznikom oziroma skupinam oseb, ki so s svojim 4. člen aktivnim in kvalitetnim delovanjem na področju športa v prete- O podelitvi priznanj Občine Štore, razen priznanja župana, klem letu dosegli pomembne uspehe in dosežke, tako v občini odloča, na predlog Komisije za odlikovanja in župana, Občinski kot izven njenih meja. svet Občine Štore. Priznanje v obliki priznanja se športniku ali športnemu O podelitvi priznanja župana odloča župan Občine Štore kolektivu podeli na slovesnosti ob Občinskem prazniku Ob- po posvetovanju s Komisija za odlikovanja. čine Štore. Praviloma se vsako leto podeli eno priznanje, lahko pa tudi več. II. DOLOČBE O POSAMEZNIH PRIZNANJIH

5. člen III. POSTOPEK PODELJEVANJA PRIZNANJ (Naziv Častni občan Občine Štore) 10. člen Naziv Častnega občana Občine Štore lahko prejme le Pobude oziroma predloge za podelitev priznanj lahko posameznik. Občinski svet Občine Štore podeli naziv za izje- podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organi- men prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, zacije in skupnosti, društva ter organi lokalnih skupnosti. kulture, športa, humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj in ugled občine doma in v tujini. 11. člen Častni občan prejme ob podelitvi naziva posebno listino o podelitvi naziva. Pobude oziroma predlogi za podelitev naziva častni ob- čan, grb Občine Štore, Priznanje odličnim diplomantom ter 6. člen Priznanje športnik leta oziroma športni kolektiv leta se zbirajo (Grb Občine Štore) na podlagi javnega razpisa. Razpis za podelitev priznanj se objavi v glasilu Štorski občan, enkrat letno, in sicer najmanj Zlati grb Občine Štore podeli Občinski svet Občine Štore 60 dni pred občinskim praznikom. za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspehe in dosežke na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, 12. člen športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Štore ter praviloma pomenijo zaključek kariere pri Javni razpis za podelitev priznanj mora vsebovati: posamezniku ali zrelo fazo razvoja izredno uspešne skupine. – določbe ali kriterije za podelitev priznanj, ki so oprede- Srebrni grb Občine Štore podeli Občinski svet Občine ljeni v drugem poglavju tega odloka, Štore za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem ob- – navedbo dokumentacije, ki jo je treba predložiti k pre- dobju na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, dlogu, športa in humanitarnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in – rok, do katerega morajo biti poslane pobude oziroma ugled Občine Štore ter praviloma pomenijo izjemno uspešnost predlogi ter na kateri naslov. posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspešnost skupine v fazi njene potrjene rasti. 13. člen Bronasti grb Občine Štore podeli Občinski svet Občine Predlog za podelitev naziva Častni občan Občine Što- Štore za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe v kratkem re, zlatega, srebrnega in bronastega grba Občine Štore ter časovnem obdobju in kot vzpodbudo za nadaljnje ustvarjalno Priznanja Športnik leta oziroma športni kolektiv leta mora biti delo na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, predložen v pisni obliki in mora vsebovati: športa in humanitarnih dejavnosti. – splošne podatke o pobudniku, Občinski svet praviloma podeli vsako leto en zlat, dva sre- – predstavitvene podatke o kandidatu, brna in tri bronaste grbe. – vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan, Grbi Občine Štore se podeljujejo enkrat letno na slovesno- – utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali sti ob občinskem prazniku Občine Štore. dosežkov, zaradi katerih je predlagana podelitev, Naziv Častni občan Občine Štore in grbi Občine Štore se – dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi, lahko podelijo tudi posmrtno. – datum pobude.

7. člen 14. člen (Priznanje odličnim diplomantom) Predlog za podelitev Priznanja odličnim diplomantom Priznanje odličnim diplomantom lahko prejme le posame- mora vsebovati: znik s stalnim prebivališčem v Občini Štore. Občinski svet ga – splošne podatke o pobudniku,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5963

– podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom iz- ZREČE obraževalne poti in ob študijskih aktivnosti ter doseženih uspehov), 2335. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o – potrdilo o diplomi, proračunu Občine Zreče za leto 2008 – potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju, vključno z diplomo, Na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni – naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU 127/06 o pomenu, ki ga ima diplomsko delo za Občino Štore, – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO), 29. člena Zakona o lokalni samo- – datum pobude. upravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – prečiščeno besedilo), 91. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Zreče 15. člen (Uradni list RS, št. 39/99, 11/01, 100/03 in 48/07) in 16. člena Komisija obravnava le predloge, ki so bili predloženi Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02, pravočasno. Komisija lahko zahteva od pobudnika, da vlogo 100/03, 85/04, 76/06 in 48/07) je Občinski svet Občine Zreče dopolni. Prispele pobude za priznanja, razen za Priznanje na 12. redni seji dne 21. 5. 2008 sprejel odličnim diplomantom, lahko komisija po lastni presoji pre- kvalificira. Komisija oblikuje predlog za podelitev priznanj in ga O D L O K skupaj z obrazložitvijo posreduje Občinskemu svetu Občine o spremembah in dopolnitvah Odloka o Štore v obravnavo in odločanje. proračunu Občine Zreče za leto 2008

16. člen 1. člen Poude za podelitev Priznanja župana sprejema župan V Odloku o proračunu Občine Zreče za leto 2008 (Uradni Občine Štore preko celega leta, torej brez javnega razpisa. list RS, št. 119/07 in 34/08) se spremeni drugi odstavek 2. člena V pisni obliki jih lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, odloka tako, da se glasi: politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi »Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov lokalne skupnosti. določa v naslednjih zneskih:

17. člen A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHOD- Vsa podeljena priznanja je mogoče iz utemeljenih ra- KOV v EUR zlogov tudi odvzeti, po enakem postopku, kot so bila podeljena, če so bila podeljena v nasprotju s kriteriji za podelitev Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto Proračun leta priznanj. 2008 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 8.523.191,76 IV. NAČIN VODENJA EVIDENCE PODELJENIH PRIZNANJ TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.566.887,00 18. člen 70 DAVČNI PRIHODKI 4.220.278,00 Strokovna, organizacijska in administrativna dela v zvezi s podeljevanjem priznanj opravlja občinska uprava Občine 700 Davki na dohodek in dobiček 3.171.199,00 Štore. 703 Davki na premoženje 475.400,00 Celotno gradivo v zvezi s podelitvijo priznanj je na vpogled pri občinski upravi Občine Štore. 704 Domači davki na blago in storitve 556.679,00

19. člen 706 Drugi davki 17.000,00 Priznanja se skladno s tem odlokom in veljavnimi pred- 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.346.609,00 pisi vpisujejo v evidenco posameznih priznanj kronološko in vsebujejo naslednje podatke: 710 Udeležba na dobičku in dohodki od – ime in priimek ali naziv ter osnovne podatke o preje- premoženja 138.800,00 mniku, – kratka obrazložitev, 711 Takse in pristojbine 16.579,00 – datum izročitve priznanja. 712 Denarne kazni 2.800,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 372.041,00 V. KONČNE DOLOČBE 714 Drugi nedavčni prihodki 816.389,00 20. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o 72 KAPITALSKI PRIHODKI 1.296.360,00 podeljevanju priznanj Občine Štore (Uradni list RS, št. 11/96 720 Prihodki od prodaje osnovnih in 44/02). sredstev 1.214.000,00 21. člen 721 Prihodki od prodaje zalog 0,00 Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Njegove določbe pa se uporabljajo 722 Prihodki od prodaje zemljišč in že ob podelitvi priznanj v letu 2008. neopredmet. dolgoročnih sredstev 82.360,00

Št. 007-0003/2008-1 73 PREJETE DONACIJE 0,00 Štore, dne 22. maja 2008 730 Prejete donacije iz domačih virov 0,00

Župan 731 Prejete donacije iz tujine 0,00 Občine Štore Miran Jurkošek l.r. 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.659.944,76

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5964 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

740 Transferni prihodki iz drugih V. DANA POSOJILA javnofinančnih institucij 254.734,76 IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 741 Prejeta sred. iz drž. proračuna iz sred. proračuna EU 1.405.210,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 8.464.863,70 440 Dana posojila 0,00 40 TEKOČI ODHODKI 2.361.659,76 441 Povečanje kapitalskih deležev 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 368.099,00 in naložb 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova 401 Prispevki delodajalcev za socialno privatizacije 0,00 varnost 62.044,00 443 Povečanje namenskega premože- 402 Izdatki za blago in storitve 1.837.807,76 nja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje 403 Plačila domačih obresti 1.200,00 v svoji lasti 0,00 409 Rezerve 92.509,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH 41 TEKOČI TRANSFERI 1.921.104,83 DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 410 Subvencije 88.450,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 411 Transferi posameznikom VII. ZADOLŽEVANJE (500) in gospodinjstvom 1.147.142,80 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 231.062,49 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 413 Drugi tekoči domači transferi 454.449,54 55 ODPLAČILA DOLGA 186.900,00 414 Tekoči transferi v tujino 0,00 550 Odplačila domačega dolga 186.900,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 3.888.485,94 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 3.888.485,94 SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) –128.571,94 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 293.613,17 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) –186.900,00 431 Invest. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski porabniki 210.343,84 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) –58.328,06 432 Invest. transferi proračunskim STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE uporabnikom 83.269,33 31. 12. PRETEKLEGA LETA 128.571,94 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 9009 Splošni sklad za drugo – ali 0 ali + (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 58.328,06 « B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 2. člen Vsi ostali členi odloka ostanejo nespremenjeni. IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 3. člen (750+751+752 Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 Št. 41000-0002/2007 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 Zreče, dne 21. maja 2008 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 Župan 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 Občine Zreče mag. Boris Podvršnik l.r.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5965 MINISTRSTVA 4. člen (bistvene zahteve) 2336. Pravilnik o projektni dokumentaciji (1) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »me- hanska odpornost in stabilnost« je treba zagotoviti, da vplivi, ki Na podlagi 40. in 54. člena Zakona o graditvi (Uradni list jim bo objekt verjetno izpostavljen, ne bodo povzročili: RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., – porušitve celotnega ali dela objekta, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) minister za okolje – deformacij, večjih od dopustnih ravni, in prostor, v soglasju z ministrom za kulturo, ministrom za – škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije gozdarstvo in prehrano, ministrom za šolstvo in šport, ministri- ali co za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrico za delo, – škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je družino in socialne zadeve, ministrico za zdravje, ministrom za nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok. javno upravo, ministrom za notranje zadeve in ministrom za (2) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »var- obrambo izdaja nost pred požarom« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogro- žanja ljudi v objektih in okolici treba zagotoviti, da: – se zmanjša nevarnost širjenja požara na sosednje P R A V I L N I K objekte, – nosilna konstrukcija objekta ob požaru določen čas o projektni dokumentaciji ohrani potrebno nosilnost, – se v največji možni meri omeji hitro širjenje požara v objektu, 1. TEMELJNE DOLOČBE – je na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakua- cijskih poti in izhodov, ki uporabnikom omogočajo hitro in varno 1. člen zapustitev objekta, (vsebina pravilnika) – je v primerih, ko je to potrebno zagotovljeno požarno javljanje in alarmiranje, Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne doku- – so zagotovljene naprave in oprema za gašenje, in mentacije za zahtevne in manj zahtevne objekte, način njene – je v objektu možen neoviran in varen dostop za gašenje izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo in se uporabljajo za in reševanje. posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede (3) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »hi- na namen njene uporabe, obliko in vsebino povzetka revizij- gienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice« je zaradi skega poročila ter vsebino povzetka podatkov o nameravani zagotavljanja primernega notranjega okolja (toplotno okolje, gradnji. osvetlitev, kakovost zraka, vlažnost), oskrbe z vodo, odvajanja odpadnih voda, odstranjevanja trdnih odpadkov in skrbi za 2. člen okolico objekta treba zagotoviti, da se na najmanjšo možno (vrste projektne dokumentacije) mero: (1) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija – zmanjša oddajanje strupenih plinov, ki jih oddajajo grad- razvršča na naslednje projekte: beni materiali ali deli objekta, – idejno zasnovo (IDZ), katere namen je pridobitev pro- – zmanjša prisotnost nevarnih delcev ali plinov v zraku, jektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih so- – zmanjša emisije nevarnega sevanja, glasodajalcev, – zmanjša onesnaženje ali zastrupljanje vode ali zemlje, – idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustre- – preprečuje napačno odvajanje odpadnih voda, dima, znejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe trdnih ali tekočih odpadkov, in del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali – preprečuje prisotnost vlage v delih objekta ali na povr- če to izrecno pisno zahteva investitor, šinah znotraj objekta. – projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ka- (4) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »var- terega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja, nost pri uporabi« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja – projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je izvedba ljudi (zlasti starejših in invalidnih oseb ter otrok) v objektih treba gradnje, zagotoviti, da pri normalni rabi objekta ne more priti do: – projekt izvedenih del (PID), katerega namen je pridobi- – zdrsa, padca, udarca, tev uporabnega dovoljenja. – opeklin, električnega udara, eksplozije in (2) Kadar se pri izdelavi projekta, v upravnih postopkih – nezgode zaradi gibanja vozil. in drugih dejanjih za posamezne projekte uporabljajo kratice, (5) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »zase morajo uporabljati kratice, kot so določene v prejšnjem ščita pred hrupom« je zaradi omejevanja ogrožanja zdravja in odstavku. zagotavljanja sprejemljivih možnosti za spanje, počitek in delo uporabnikov objektov, treba zagotavljati varstvo pred: – hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov, 3. člen – udarnim hrupom, ki se v prostor prenaša preko kon- (vsebina projektne dokumentacije) strukcije, (1) S projektno dokumentacijo odgovorni projektanti dolo- – hrupom naprav in inštalacij v stavbi, čijo lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti – pred odmevnim hrupom, in predvidene gradnje tako, da ob upoštevanju naročila investi- – pred zunanjim hrupom (npr. hrupom prometa, hrupom torja, zagotovijo skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in iz bližnjih industrijskih objektov). evidentiranost. (6) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »var- (2) Glede na namen, vrsto, velikost, kapaciteto in druge čevanje z energijo in ohranjanje toplote« je ob upoštevanju značilnosti objekta, odgovorni projektant zanesljivost objekta podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega zagotovi z izpolnjevanjem ene, več ali vseh bistvenih zahtev, ugodja za bivanje in delo ljudi v objektih, treba zagotoviti tudi katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, teh- učinkovito rabo energije. Z izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, nične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in priprave tople vode v tehnike. objektih je treba zagotoviti, da objekt ne preseže dovoljene le-

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5966 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije tne potrebne toplote za ogrevanje in dovoljene letne dovedene (4) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, energije za svoje delovanje. ki mora biti po tem pravilniku vložena v vodilno mapo, več strani, mora biti na vsaki strani označeno, za katero sestavino vodilne mape gre ter navedena označba zaporedne številke strani. 2. SESTAV PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (5) Sestavine vodilne mape so za vsako vrsto projekta posebej določene v poglavju o podrobnejši vsebini projektov, 5. člen ki sodijo v projektno dokumentacijo. (sestavine projektov) (6) Sestavine vodilne mape morajo biti v projekt vložene v vrstnem redu, kot je za posamezen projekt določeno v tem (1) Projekt po zaporedju sestavljajo: pravilniku in med seboj jasno ločene. – vodilna mapa, (7) Za vse sestavine vodilne mape je odgovoren odgo- – načrti in vorni vodja projekta. – elaborati. (2) Vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udele- 7. člen žencih pri graditvi, lokacijske podatke ter druge dokumente iz (načrti) katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti (1) Načrti projektne dokumentacije morajo biti zloženi v rešitev v projektu s prostorskimi akti, izpolnjevanju bistvenih naslednjem vrstnem redu in vidno označeni z naslednjimi šte- zahtev nameravane gradnje in drugi podatki, pomembni za vilčnimi oznakami: odločanje v upravnem postopku. – številka »1«: načrti arhitekture, (3) Načrti vsebujejo sistematično urejene sestave grafič- – številka »2«: načrti krajinske arhitekture, nih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkci- – številka »3«: načrti gradbenih konstrukcij in drugi grad- onalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje beni načrti, in s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi – številka »4«: načrti električnih inštalacij in električne sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s opreme, prostorskimi akti, izpolnjevala bistvene zahteve ter da bodo za – številka »5«: načrti strojnih inštalacij in strojne opreme, objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zago- – številka »6«: načrti telekomunikacij, tovljen neoviran dostop, vstop in uporaba brez grajenih ovir. – številka »7«: tehnološki načrti, (4) Elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, – številka »8«: načrti izkopov in osnovne podgradnje. geodetske načrte, konservatorske načrte ter druge tehnične (2) Glede na vrsto projekta, vrsto gradnje in vrsto objekta dokumente v zvezi z gradnjo kadar so zaradi posebnosti posa- lahko projekt vsebuje enega ali več vrst načrtov iz prejšnjega mezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt gradi, po- odstavka, razen če ta pravilnik ali drugi predpisi ne določajo, trebni in jih zahtevajo posebni predpisi, s katerimi se dokazuje da je v posameznem projektu določena vrsta načrta obvezna. izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev. Vsak projekt lahko vsebuje tudi več načrtov iste vrste, ki jih je (5) Sestavine vodilne mape, načrtov in elaboratov projek- treba poimenovati ter označiti z zaporedno številko vrste načr- tne dokumentacije se vlaga v mape, ki omogočajo vstavljanje ta, poševnico in številko načrta. listov v formatu A4. (3) Če pri nameravani gradnji določena vrsta načrta ni (6) Če so vodilna mapa, načrti in elaborati vloženi v eno potrebna, se zaporedje načrtov in njihove številčne oznake ne mapo, morajo ti biti med seboj jasno ločeni. spremeni. (7) Če so posamezne sestavine projektne dokumentacije (4) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, na listih večjega formata, se zložijo na format A4. ki mora biti po tem pravilniku vložena v mapo z načrti, več strani, (8) Na zunanji strani platnic vsake mape projekta morajo mora biti na vsaki strani označeno za katero sestavino mape gre, biti najmanj podatki o: zaporedna številka strani in skupno število vseh strani. – vrsti projekta, (5) Vsak načrt sestavljajo naslovna stran s ključnimi po- – objektu, datki o načrtu in kazalo vsebine načrta, katerih vsebina je do- – vsebini mape, z oznakami, določenimi v tem pravilniku ločena v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika ter tehnično (npr. 0 Vodilna mapa, 1 Načrt arhitekture …), poročilo in risbe. – projektantu, (6) Za vse sestavine načrtov je odgovoren odgovorni pro- – identifikacijski označbi projekta, jektant posameznega načrta. Kolikor se v načrt vloži določena – datumu izdelave projekta. sestavina, ki po svoji vsebini ali stroki sodi v drug načrt, se med (9) Projektna dokumentacija mora biti izdelana v sloven- podatke o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v skem jeziku. prilogi 1 navede tudi sodelavec – odgovorni projektant, ki je izdelal to sestavino. 6. člen (vodilna mapa projektne dokumentacije) 8. člen (tehnično poročilo) (1) Vodilna mapa v projektni dokumentaciji mora biti vidno označena s številko »0«. (1) Tehnično poročilo načrtov projektne dokumentacije (2) Podatke o projektu in udeležencih pri graditvi sesta- obsega tehnične opise, lahko tudi rezultate analiz in izračunov, vljajo naslovna stran s ključnimi podatki o projektu in udeležen- sheme in druge prikaze, iz katerih so razvidni bistveni podatki cih pri graditvi, kazalo vsebine vodilne mape, kazalo vsebine v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev, izsledke predhodnih projekta, splošni podatki o objektu in soglasjih ter podatki o raziskav, empirične podatke, ter oceno vrednosti materiala in izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1, ki del. je sestavni del tega pravilnika. (2) Rezultati izračunov in analiz morajo vsebovati opis ra- (3) Lokacijski podatki so opisi in/ali grafični prikazi, s ka- čunskih metod in predpostavk, na podlagi katerih je odgovorni terimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško par- projektant prišel do takšnih rezultatov. celo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, 9. člen oblikovanje, odmike, dostopi in intervencijske površine, vplive nameravane gradnje na okolje, če je to zahtevano, ter priključ- (risbe) ke na komunalno in drugo infrastrukturo, kadar so predvideni. (1) Natančnost merila, v katerem morajo biti izdelane Grafični prikazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja risbe v posameznem projektu, mora omogočiti uresničitev na- se izdelajo na geodetskem načrtu. mena, zaradi katerega se posamezna vrsta projekta izdeluje.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5967

(2) Istovrstne risbe in vse risbe v posamezni vrsti projekta 12. člen morajo biti izdelane praviloma v istem merilu. (posebnosti) (3) Vsaka risba mora imeti v spodnjem desnem kotu gla- Ne glede na določbe prejšnjih dveh členov vodilna mapa vo, v kateri mora biti navedeno, kaj risba prikazuje in mora projekta v primeru odstranitve objekta ali spremembe namemb- vsebovati najmanj naslednje podatke: nosti ne vsebuje grafičnih prikazov, temveč le tekstualni opis – vrsta projekta (IDZ, IDP, PGD, PZI, PID), lokacije objekta. Projekt odstranitve objekta ali spremembe – identifikacijsko označbo projekta, namembnosti ne vsebuje načrtov. – vsebino risbe, – merilo, 3.2. Idejni projekt – ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta, ki je izdelal risbo, 13. člen – označbo risbe, – datum izdelave risbe. (vodilna mapa) (4) Vsaka tlorisna risba, ki prikazuje lego nameravane (1) Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi gradnje v prostoru, mora imeti označene smeri neba. 1 tega pravilnika vsebovati tudi lokacijske podatke in zbirno (5) V primeru rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave ob- projektno poročilo. stoječega objekta ali v primeru spremembe namembnosti je (2) Lokacijski podatki v vodilni mapi morajo vsebovati: treba pred izdelavo risb izdelati posnetek obstoječega stanja. – popis zemljiških parcel na katerih bo potekala predvi- Za izdelavo posnetka obstoječega objekta se lahko uporabijo dena gradnja, tudi obstoječe risbe projekta izvedenih del. – navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve (6) Če se objekt, varovan na podlagi predpisov o kulturni oziroma pogoje za gradnjo, dediščini, prizidava, nadzidava ali rekonstruira, morajo biti za- – opis obstoječega in predvidenega stanja, varovani deli objekta v posnetku obstoječega stanja posebej – popis varovanih območji in varovalnih pasov, označeni. – popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, 3. PODROBNEJŠA VSEBINA PROJEKTOV – grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, 3.1 Idejna zasnova sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov, – grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, če so pri- 10. člen ključki predvideni in če je njihov potek znan, sicer pa izkazana (vodilna mapa) potreba po priključevanju nanjo, (1) Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi 1 – grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikova- tega pravilnika vsebovati tudi lokacijske podatke. nje objekta in terena, če je to smiselno. (2) Lokacijski podatki v vodilni mapi morajo vsebovati: (3) Zbirno projektno poročilo vsebuje predvsem opis pro- – popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gra- jekta s predvidenimi materiali, instalacijami in tehnološko opre- dnja, mo, ki služi objektu s tehničnimi ukrepi za varstvo okolja ter opis – navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve morebitnih predhodnih geoloških in geomehanskih raziskav, oziroma pogoje za gradnjo, seizmoloških, meteoroloških, hidroloških in klimatskih pogojev – opis obstoječega in predvidenega stanja, lokacije ter rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje. – popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo 14. člen soglasodajalcev, – popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z na- (načrti) vedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno kapaciteto z (1) Idejni projekt za stavbe mora vsebovati praviloma navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture, načrt arhitekture ali tiste načrte, ki so glede na namen stavbe – grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je raz- primerni ter tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi. vidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, (2) Idejni projekt za gradbene inženirske objekte mora sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov, vsebovati tiste načrte, ki so glede na namen gradbeno inženir- – grafični prikaz značilnih prerezov (profilov). skega objekta primerni ter tiste načrte, ki jih določajo posebni predpisi. 11. člen (3) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tlorise (načrti) vsake etaže in dva značilna, med seboj pravokotna prereza. Za (1) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhi- podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov za gradbene inže- tekture ter prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastruk- nirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže turo. enako raven, kot je predpisana za stavbe. (2) Idejna zasnova za gradbeno inženirske objekte mora 15. člen vsebovati tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na gospodarsko javno (posebnosti) infrastrukturo. Ne glede na določbe prejšnjih dveh členov vodilna mapa (3) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris v primeru odstranitve objekta ali spremembe namembnosti in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna glo- ne vsebuje grafičnih prikazov temveč le tekstualni opis loka- bina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb cije objekta z navedbo veljavnega prostorskega akta, opisom načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila obstoječega in predvidenega stanja in navedbo predvidenih stroke tako, da se doseže enako raven kot za stavbe. soglasodajalcev v območju varstvenih in varovalnih pasov (4) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati ter soglasij ter popis predvidenih priključkov na infrastrukturo shemo predvidenega poteka priključka od mesta priključitve s predvideno kapaciteto ter mestom priključitve in navedbo na obstoječo infrastrukturo do objekta z navedbo potrebne načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe; projekt ne dimenzije oziroma kapacitete priključka. vsebuje načrtov.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5968 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

3.3. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja – grafični prikaz zunanje ureditve, ki vsebuje prikaz zelenih in utrjenih površin z odvodnjavanjem, 16. člen – opis pričakovanih vplivov objekta na neposredno okoli- (pečatenje in spreminjanje projekta) co z navedbo ustreznih ukrepov, (1) Vodilna mapa se zveže z državno vrvico ter opremi – elemente za zakoličenje, če se projekt nanaša na gra- z žigom in podpisom odgovornega vodje projekta, posamezni dnjo novega objekta ali dozidavo, načrti pa se zvežejo z državno vrvico ter opremijo z žigom in – grafični prikaz območja gradbišča. podpisom odgovornega projektanta. (2) Grafični prikazi iz prejšnjega odstavka se izdelajo na (2) Po začetku postopka za izdajo gradbenega dovoljenja geodetskem načrtu, na toliko risbah, da so posamezni prikazi projekta ni dovoljeno razvezovati ali spreminjati. Spremembe in jasno vidni. dopolnitve projekta nastale med upravnim postopkom se vložijo 19. člen kot dodatek k projektu pri čemer mora odgovorni projektant izrecno označiti, da gre za spremembe ali dopolnitve, kaj se (izkazi) spreminja, ter navesti zaporedno številko in datum spremembe Z izkazi se v vodilni mapi dokazuje izpolnjevanje bistvenih ali dopolnitve. Dodatek se zveže ter opremi z žigom in podpi- zahtev. Za stavbe je treba predložiti predvsem izkaz požarne som odgovornega projektanta posameznega načrta, ki se je varnosti stavbe, izkaz energijskih karakteristik prezračevanja spreminjal in odgovornega vodje projekta. stavbe in izkaz toplotnih karakteristik stavbe. (3) Če je projekt zaradi sprememb ali dopolnitev nepregle- den lahko upravni organ zahteva, da investitor predloži čistopis 20. člen projekta. Čistopis projekta lahko če želi, v katerikoli fazi predloži (načrti) tudi investitor. (1) Vsak načrt mora vsebovati izjavo odgovornega projek- 17. člen tanta načrta iz priloge 7, ki je sestavni del tega pravilnika. (vodilna mapa) (2) Projekt za stavbe mora praviloma vsebovati načrt arhitekture oziroma tiste vrste načrtov, ki so glede na vrsto Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi 1 gradnje in vrsto stavbe potrebni ali jih določajo posebni pred- tega pravilnika vsebovati tudi: pisi. Projekt za gradbene inženirske objekte mora praviloma – izjavo odgovornega vodje projekta, določeno v prilogi vsebovati tiste vrste načrtov, ki so glede na vrsto gradnje in 2, ki je sestavni del tega pravilnika, v kateri odgovorni vodja vrsto gradbenega inženirskega objekta potrebni ali jih določajo projekta opredeli tudi obvezne vrste načrtov glede na vrsto posebni predpisi. gradnje in vrsto objekta, (3) V primeru odstranitve objekta se izdela samo načrt – povzetek revizijskega poročila, če je revizija predpisana, odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve katerega vsebina je določena v prilogi 3, ki je sestavni del tega objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi s čim manjši- pravilnika, mi posledicami za okolico ter da se prikaže situacija končne – lokacijske podatke, ureditve. – izkaze, (4) V primeru prizidave, nadzidave ali rekonstrukcije – kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za priključitev. objekta se poleg obveznih načrtov izdela tudi posnetek ob- 18. člen stoječega stanja, ki omogoča, da se jasno označijo tisti deli obstoječega objekta, ki se zaradi prizidave, nadzidave ali re- (lokacijski podatki) konstrukcije v obstoječem objektu spreminjajo ali dopolnjujejo; (1) Lokacijski podatki glede na vrsto gradnje vsebujejo: tehnično poročilo mora vsebovati statično presojo obstoječega – grafični prikaz lege, velikosti in oblike zemljiške parcele objekta, s katero se ugotovita možnost in primernost namera- oziroma zemljiških parcel, na katerih objekt stoji oziroma na vane gradnje. katerih bo potekala nameravana gradnja, s seznamom teh (5) V primeru spremembe namembnosti se izdela samo parcel, posnetek obstoječega stanja; kadar sprememba namembno- – navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določajo reši- sti predstavlja proizvodnjo, pa praviloma tudi načrt strojnih in tve oziroma pogoje za gradnjo z opisom usklajenosti z njim, električnih inštalacij. – grafični prikaz gradbenih in drugih regulacijskih linij, če (6) V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za že so te določene v prostorskem aktu, zgrajen objekt se namesto risb izdelajo posnetki obstoječega – grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako daje stanja: razvidna njegova tlorisna velikost na stiku z zemljiščem z zna- 1. pri stavbah: čilnimi absolutnimi in relativnimi višinskimi kotami; projekcija – posnetek temeljenja in kanalizacije ter priključkov na najbolj izpostavljenih nadzemnih ali podzemnih delov objekta infrastrukturo z identifikacijsko številko obstoječega omrežja, na zemljišče; odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov na katerega se priključuje, iz zbirnega katastra gospodarske ter varovanih območji in varovalnih pasov, javne infrastrukture, – grafični prikaz značilnih prerezov (profilov) in oblikova- – tlorise vseh etaž z vpisanimi merami in relativnimi vi- nje objekta in terena, če je glede na vrsto objekta in zunanjo šinskimi kotami, risbo strehe, najmanj dva značilna med seboj ureditev to smiselno, pravokotna prereza in prerez skozi stopnišče ter skozi jašek in – grafični prikaz območja za določitev strank z izračunom strojnico dvigala, če ima objekt dvigalo, poglede na vse fasade območja in seznamom zemljiških parcel na katere sega obmo- ter detajle, kadar so potrebni za razumevanje obstoječega čje za določitev strank, stanja, praviloma v merilu 1 : 50 in – grafični prikaz priključkov na infrastrukturo, ki vsebuje – posnetek inštalacij in tiste tehnološke opreme s katerimi točko priključitve na obstoječo infrastrukturo, mesto priključitve se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev. na objektu in traso poteka priključka, kadar se objekt nanjo 2. pri gradbenih inženirskih objektih načrte, s katerimi se priključuje, s popisom vrst priključkov in njihov kapacitete ozi- doseže raven iz prejšnjih odstavkov zlasti pa: roma dimenzij ter seznamom zemljiških parcel preko katerih – obstoječe vzdolžne in prečne profile v primernem me- priključki potekajo, rilu, – grafični prikaz prometne ureditve, ki vsebuje prikaz nači- – posnetek inštalacij in tiste tehnološke opreme s katerimi na in poteka priključevanja na javno cesto, prikaz površin za mi- se zagotavlja izpolnjevanje bistvenih zahtev, rujoči promet in intervencijski dostop ter seznamom zemljiških – druge posnetke, kadar je to glede na vrsto objekta parcel preko katerih poteka priključevanje na javno cesto, potrebno.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5969

21. člen – alternativni sistemi oskrbe z elektriko, kot je zagotavlja- (risbe) nje elektrike s fotonapetostnimi ali vetrnimi sistemi, – alternativni sistemi odvajanja odpadnih voda, kot so (1) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati zlasti: male čistilne naprave, nepretočne greznice in greznice glede – v načrtu arhitekture: risbe temeljenja in kanalizacije, na predpise o odvajanju odpadnih voda, tlorise vseh etaž z vpisanimi merami in relativnimi višinskimi – alternativni sistemi zagotavljanja toplote, kot so decen- kotami, risbo strehe, dva značilna, med seboj pravokotna pre- tralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproi- reza ter druge značilne prereze, ki so potrebni za razumevanje zvodnja toplotne in električne energije ali toplotne črpalke. objekta ter fasade, praviloma v merilu 1 : 100, (3) Iz predloženega načrta inštalacij in naprav, s katerimi – v načrtu krajinske arhitekture: tloris ureditve zemljišča in se zagotavlja komunalna oskrba iz prejšnjega odstavka, mora dva značilna, med seboj pravokotna profila, kadar je zemljišče nedvoumno izhajati, da način oskrbe sledi napredku tehni- namenjeno gradnji reliefno razgibano, ke z zagotavljanjem ekološko sprejemljivejših načinov oskrbe – v načrtu gradbenih konstrukcij in drugih gradbenih načr- ob zagotavljanju izpolnjevanja predpisanih bistvenih zahtev tih: pozicije in mere ključnih konstrukcijskih elementov, objekta. – v načrtih inštalacij: osnovne sheme razporeditve sistemov in naprav s prikazom njihove medsebojne povezave 25. člen in prikaz njihovega priključevanja na infrastrukturo, s točko (obvezni elaborati) priključitve na objektu in točko priključitve na obstoječo infra- Projektu je treba kot obvezen elaborat priložiti najmanj: strukturo, – geodetski načrt, izdelan po predpisih o geodetskem na- – v tehnološkem načrtu: risbe tehnologi z elementi, ki črtu, če gre za rekonstrukcijo s katero se spreminja prostornina vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev objekta, objekta ali novo gradnjo ali dozidavo objekta, – v načrtih izkopov in osnovne podgradnje: risbe površin – za objekt, za katerega je študija požarne varnosti ob- in prostornin izkopa ter risbe podgradnje z navedbo deponije, vezna, študijo požarne varnosti, izdelano po predpisih o študiji na kateri se bodo deponirali izkopani materiali. požarne varnosti, (2) Za podrobnejšo vsebino in obseg risb v načrtih grad- – pri stavbah, za katere študija požarne varnosti ni obve- beno inženirskih objektov se uporabljajo pravila stroke tako, da zna, zasnovo požarne varnosti, izdelano po predpisih o požarni se doseže raven iz prejšnjih odstavkov. varnosti v stavbah, – načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, izdelan po 22. člen predpisih o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih (posebnosti vodilne mape) delih, če gre za gradnjo, za katero je načrt gospodarjenja z (1) Na območju, urejenem z občinskim podrobnim pro- odpadki obvezen, storskim načrtom oziroma državnim prostorskim načrtom, se – konservatorski načrt, izdelan po predpisih o varstvu ne izdeluje lokacijskih podatkov, ki se nanašajo na območje za kulturne dediščine, če gre za gradnjo, za katero je načrt ob- določitev strank. vezen, (2) Če se nameravana gradnja nanaša na odstranitev – pri stavbah elaborat gradbene fizike, izdelan po predpi- objekta, lokacijski podatki vsebujejo samo lego obstoječega sih o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah, objekta na zemljišču, zbirnik priključkov na infrastrukturo in – pri stavbah ocena zvočne izolacije, izdelan po predpisih območje gradbišča. o zvočni zaščiti stavb, (3) Če se nameravana gradnja nanaša na rekonstrukcijo – pri stavbah študija izvedljivosti alternativnih sistemov za objekta s katero se ne spreminja prostornina objekta, nadzida- oskrbo z energijo, izdelana po predpisih s področja učinkovite vo, odstranitev ali spremembo namembnosti, se lahko grafični rabe energije, če je študija obvezna. prikazi lokacijskih podatkov izdelajo na prikazu iz katastrskega načrta v merilu, ki zagotavlja preglednost prikazov lokacijskih 3.4. Projekt za izvedbo podatkov. 26. člen 23. člen (način izdelave) (vodilna mapa za potrebe občine) Projekt za izvedbo sestavljajo načrti podrobnejših teh- (1) Če investitor namerava graditi na območju, ki se ne ničnih rešitev in detajlov, ki nadgrajujejo posamezne načrte ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. prostorskim načrtom ali če investitor zahteva, da vlogo za odmero komunalnega prispevka posreduje občini upravni organ, 27. člen je investitor ob vložitvi zahteve za pridobitev gradbenega dovo- (vodilna mapa) ljenja dolžan predložiti dodaten izvod vodilne mape. Vodilna mapa vsebuje naslovno stran s ključnimi podatki (2) Dodaten izvod vodilne mape se šteje za povzetek o projektu in udeležencih pri graditvi, ter podatke o izdelovalcih podatkov o nameravani gradnji. projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1.

24. člen 28. člen (zagotovitev komunalne oskrbe) (načrti) (1) Če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nad- (1) V načrtih lahko odgovorni projektant uporabi posame- zidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni pa- zne sestavine (npr. risbe, bistvene izračune, analize) načrtov rametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali se nanje samo zvezi z njegovo komunalno oskrbo, je treba v projektu izkazati, sklicuje, pri čemer mora jasno in natančno označiti, v katerem da je zagotovljena minimalna komunalna oskrba. delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se te sesta- (2) Za komunalno oskrbo, ki sledi napredku tehnike se vine nahajajo. štejejo zlasti: (2) Sestavni del načrtov so lahko tudi delavniški in drugi – alternativni sistemi oskrbe s pitno vodo, kot je zbiranje tovarniški načrti, če je to potrebno za izvedbo gradnje, vendar deževnice in sodobni načini filtriranja oziroma lastna oskrba jih mora v tem primeru podpisati in žigosati odgovorni projek- prebivalcev s pitno vodo, kadar je glede na predpise o oskrbi s tant posameznega načrta, pri čemer mora biti jasno in natanč- pitno vodo ta dovoljena, no označeno, kateremu načrtu pripadajo.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5970 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(3) Tehnično poročilo načrtov mora vsebovati zahteve za (2) Če je pri gradnji prišlo do sprememb, ki ne vplivajo na lastnosti gradbenih materialov, kot so opredeljeni v predpisih o spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in dajanju gradbenih proizvodov v promet ter opis mesta in načina drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene njihove vgradnje. Tehnično poročilo vsebuje tudi popis količin pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve materiala in opreme. in take spremembe tudi ne vplivajo na zagotavljanje neovira- (4) Risbe načrtov, odvisno od vrste objekta, zahtevnosti, nega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb, velikosti in drugih značilnosti nameravane gradnje, vsebujejo se izdela vodilna mapa, ki mora vsebovati naslovno stran s zlasti: ključnimi podatki o projektu in udeležencih pri graditvi, kazalo – risbe, sheme in detajle gradbenih, obrtniških in inšta- vsebine vodilne mape, kazalo vsebine projekta ter podatki o lacijskih del, izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1, – zbirne risbe vseh inštalacij ter opreme, izjavo odgovornega vodje projekta izvedenih del in odgovor- – sheme tehnoloških sistemov, nega nadzornika določeno v prilogi 4, ki je sestavni del tega – risbe (de)montaže gradbenih elementov in sklopov, pravilnika ter zbirno projektno poročilo. – risbe in detajle tehnologije gradnje, – risbe izkopov in temeljev, 32. člen – risbe dilatacij in ležišč, (zbirno projektno poročilo) – risbe izolacij, Zbirno projektno poročilo mora vsebovati tudi opis in ute- – opažne risbe, meljitev skladnosti gradnje s projektom za pridobitev gradbenega – armaturne risbe, dovoljenja in izdanim gradbenim dovoljenjem. Opis morebitnih – risbe in navodila za vgradnjo konstrukcij in opreme, sprememb in odstopanj izvedenega objekta glede na projekt za – sheme in prikazi faznosti gradnje, pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi navedbo – risbe prebojev in prehodov v konstrukcijah, listov posameznih načrtov, kjer so te spremembe vidne. – risbe notranje in zunanje ureditve objekta, – detajlne risbe vodov in napeljav s križanji in priključe- 33. člen vanji, (načrti) – risbe in opis ureditve gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi gradbišča (npr. komunikacijske poti, Načrti se lahko izdelajo kot novi načrti ali pa tako, da se komunalni priključki, skladišča, deponije, delavnice, prostori posamezni načrti projekta za izvedbo dopolnijo z vsemi spre- za delavce) ter druge podatke, pomembne za opis vpliva grad- membami, ki so nastale med gradnjo. Iz načrtov morajo biti jasno bišča na okolico, razvidna morebitna odstopanja izvedenih del od projekta za prido- – druge potrebne risbe in prikaze. bitev gradbenega dovoljenja. Če se spremembe vrisujejo na risbe (5) Risbe in opis ureditve gradbišča iz prejšnjega od- projekta za izvedbo, se nad glavo risbe PZI doda glava PID. stavka so lahko tudi sestavina varnostnega načrta, ki se po tem pravilniku šteje za obvezni elaborat in se izdela skladno s 3.6. Posebnosti projektne dokumentacije predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na za enostanovanjske stavbe začasnih in premičnih gradbiščih. V tem primeru ni potrebno, da so risbe in opis ureditve gradbišča sestavni del načrtov 34. člen projekta za izvedbo. (uporaba določb tega poglavja) (6) V primeru, da se načrt izdeluje po delih, jih morata podpisati in žigosati odgovorni vodja projekta in odgovorni Določbe tega poglavja se uporabljajo za enostanovanjske projektant. stavbe, ki sodijo med manj zahtevne objekte.

29. člen 35. člen (obvezen elaborat) (dokumentacija PGD) Projektu je treba kot obvezen elaborat priložiti najmanj Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostano- varnostni načrt po predpisih o zagotavljanju varnosti in zdravja vanjsko stavbo vsebuje: pri delu, če gre za gradnjo, za katero je varnostni načrt obve- – vodilno mapo, zen. – načrt arhitekture, – namesto načrta gradbenih konstrukcij le izjavo odgovor- 3.5. Projekt izvedenih del nega projektanta, da bo objekt mehansko odporen in stabilen. 30. člen 36. člen (pečatenje in spreminjanje projekta) (dokumentacija PZI) (1) Vodilna mapa se zveže z državno vrvico ter opremi Projekt za izvedbo za enostanovanjsko stavbo vsebuje z žigom in podpisom odgovornega vodje projekta, posamezni načrte podrobnejših tehničnih rešitev in detajlov. načrti pa se zvežejo z državno vrvico ter opremijo z žigom in podpisom odgovornega projektanta. 3.7. Digitalni del projektne dokumentacije (2) Če je projekt zaradi sprememb ali dopolnitev nepregle- den lahko upravni organ zahteva, da investitor predloži čistopis 37. člen projekta. Čistopis projekta lahko če želi, v katerikoli fazi predloži (digitalni del projektne dokumentacije) tudi investitor. (1) Investitor mora del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in del projekta izvedenih del predložiti tudi v digitalni 31. člen obliki, v skladu z določbami predpisov o prostorskem informa- (posebnosti vodilne mape) cijskem sistemu. (1) Če pri gradnji ni prišlo do odstopanj od projekta za (2) Digitalni del projekta za pridobitev gradbenega dovo- pridobitev gradbenega dovoljenja in izdanega gradbenega ljenja sestavljata priloga 1 vodilne mape in lokacijski podatki dovoljenja, se namesto vodilne mape izdela samo izjava pro- vodilne mape, digitalni del projekta izvedenih del pa sestavlja jektanta in nadzornika ter odgovornega vodje projekta in od- le priloga 1 vodilne mape. govornega nadzornika določene v prilogi 5, ki je sestavni del (3) Za identičnost digitalne oblike projektne dokumentaci- tega pravilnika. je z analogno je odgovoren odgovorni vodja projekta.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5971

(4) Za tehnično obliko digitalne oblike projektne dokumen- Soglašamo! tacije se smiselno uporabljajo določbe predpisov o prostorskem informacijskem sistemu. dr. Vasko Simoniti l.r. Minister za kulturo 4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE mag. Andrej Vizjak l.r. 38. člen Minister (prenehanje veljavnosti) za gospodarstvo Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pra- mag. Radovan Žerjav l.r. vilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Uradni list RS, Minister št. 66/04 in 54/05). za promet 39. člen Iztok Jarc l.r. (končni roki za izdelavo projektne dokumentacije Minister po dosedanjih predpisih) za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1) Ne glede na določbe prejšnjega člena tega pravilnika se lahko projektna dokumentacija za manj zahtevne objekte dr. Milan Zver l.r. izdeluje in prilaga vlogam v upravnih postopkih po dosedanjih Minister predpisih do 31. decembra 2008, za zahtevne objekte pa se za šolstvo in šport lahko izdeluje in prilaga vlogam v upravnih postopkih po dosedanjih predpisih do 31. decembra 2009. Marjeta Cotman l.r. (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora Ministrica biti po uveljavitvi tega pravilnika projektna dokumentacija, ki se za delo, družino in socialne zadeve vlaga v upravne postopke pečatena in zvezana, kot to določa ta pravilnik. Mojca Kucler Dolinar l.r. (3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora Ministrica imeti, z uveljavitvijo predpisa, ki ureja merila za izračun in priza visoko šolstvo, znanost kaz območja za določitev strank v postopku izdaje gradbenega in tehnologijo dovoljenja iz drugega odstavka 49.a člena ZGO-1, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se vlaga v upravne po- Zofija Mazej Kukovič l.r. stopke prikazano območje za določitev strank. Ministrica za zdravje 40. člen (začetek veljavnosti pravilnika) Dragutin Mate l.r. Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- Minister dnem listu Republike Slovenije. za notranje zadeve

Št. 0071-264/2007 dr. Gregor Virant l.r. Ljubljana, dne 14. maja 2008 Minister EVA 2008-2511-0024 za javno upravo

Janez Podobnik l.r. Karl Viktor Erjavec l.r. Minister Minister za okolje in prostor za obrambo

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5972 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 1 0.1 NASLOVNA STRAN

O - VODILNA MAPA

INVESTITOR

…………………………………………………………………………………. (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež)

OBJEKT

…………………………………………………………………………………. (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša)

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE

…………………………………………………………………………………. (IDZ Idejna zasnova, IDP Idejni projekt, PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, PZI Projekt za izvedbo, PID Projekt izvedenih del)

ZA GRADNJO

…………………………………………………………………………………. (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti)

PROJEKTANT

…………………………………………………………………………………. (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta, žig)

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA

…………………………………………………………………………………. (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

ŠTEVILKA PROJEKTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA

…………………………………………………………………………………. (številka projekta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta)

Priloge PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5973

0.2 KAZALO VSEBINE VODILNE MAPE

0.1 Naslovna stran (izpolni in vloži se prvi obrazec iz priloge 1) 0.2 Kazalo vsebine vodilne mape

0.3 Kazalo vsebine projekta (izpolni in vloži se tretji obrazec iz priloge 1) 0.4 Splošni podatki o objektu in soglasjih (izpolni in vloži se þetrti obrazec iz priloge 1) 0.5 Podatki o izdelovalcih projekta (izpolni in vloži se peti obrazec iz priloge 1) 0.6 Izjava odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (samo v PGD: izpolni in vloži se obrazec iz priloge 2) 0.7 Povzetek revizijskega poroþila (samo v PGD, þe je revizija obvezna: izpolni in vloži se obrazec iz priloge 3) 0.8 Lokacijski podatki (samo v IDZ, IDP in PGD) 0.9 Zbirno projektno poroþilo (samo v IDP in PID) 0.10 Izkazi (samo v PGD in PID) 0.11 Kopije pridobljenih soglasij ter soglasij za prikljuþitev (samo v PGD) 0.12 Izjava odgovornega vodje projekta izvedenih del in odgovornega nadzornika (samo v PID: izpolni in vloži se obrazec iz priloge 4)

(neustrezno izpusti ali dodaj)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5974 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

0.3 KAZALO VSEBINE PROJEKTA

0 Vodilna mapa št.

1 Naþrt arhitekture št.

2 Naþrt krajinske arhitekture št.

3/1 Naþrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni naþrti št.

3/2 Naþrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni naþrti št.

… … …

4/1 Naþrt elektriþnih inštalacij in elektriþne opreme št.

4/2 Naþrt elektriþnih inštalacij in elektriþne opreme št.

… … …

5/1 Naþrt strojnih inštalacij in strojne opreme št.

5/2 Naþrt strojnih inštalacij in strojne opreme št.

… … …

6 Naþrt telekomunikacij št.

7 Tehnološki naþrt št.

8 Naþrt izkopa in osnovne podgradnje za podzemne št. objekte Elaborat ... št.

Elaborat ... št.

(neustrezno izpusti ali dodaj)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5975

0.4 SPLOŠNI PODATKI O OBJEKTU IN SOGLASJIH

zahtevnost objekta klasifikacija celotnega objekta (1)

klasifikacija delež v skupni uporabni površini šifra podrazreda posameznih delov objekta objekta(1) (ne v IDZ)

druge (2) klasifikacije (ne v IDZ) navedba prostorskega akta lokacija(3) seznam zemljišþ z nameravano gradnjo(4) seznam zemljišþ preko katerih potekajo prikljuþki na gospodarsko javno infrastrukturo seznam zemljišþ preko katerih poteka prikljuþek na javno cesto seznam zemljišþ na katere sega obmoþje za doloþitev strank (samo v PGD) navedba soglasij soglasja v obmoþju varovalnih in soglasij za pasov (ne v IDZ) prikljuþitev(5) soglasja v varovanih obmoþjih (ne v IDZ)

soglasja za prikljuþitev (ne v IDZ) naþin zagotovitve oskrba s pitno vodo minimalne oskrba z elektriko komunalne oskrbe(6) odvajanje odpadnih voda dostop do javne ceste ocenjena vrednost objekta (ne v IDZ)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5976 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

(7) (8) velikost objekta zazidana površina (samo v PGD) (9) bruto tlorisna površina (samo v PGD) (10) neto tlorisna površina (samo v PGD) (11) bruto prostornina (samo v PGD) (12) neto prostornina (samo v PGD)

število etaž (samo v PGD) tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljišþem (samo v PGD) tlorisna velikost projekcije najbolj izpostavljenih delov objekta na zemljišþe (samo v PGD) (13) absolutna višinska kota (samo v PGD)

relativne višinske kote etaž (samo v PGD) (14) najvišja višina objekta (samo v PGD)

število stanovanjskih enot (samo v PGD)

število ležišþ (samo v PGD)

število parkirnih mest (samo v PGD)

oblikovanje fasada (samo v PGD) objekta orientacija slemena (samo v PGD)

naklon strehe (samo v PGD)

kritina (samo v PGD) odstotek zelenih (15) površin (samo v PGD) faktor (15) zazidanosti (samo v PGD) faktor izrabe (15) zemljišþa (samo v PGD) odmiki od sosednjih zemljišþ druge znaþilnosti objekta(15) (samo v PGD)

(neustrezno izpusti ali dodaj manjkajoþe)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5977

Opombe:

(1) Navedba klasifikacijske oznaþbe objekta iz Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacije vrst objektov in o doloþitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03), glej Metodološka pojasnila na spletni strani: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/graditev/metodoloska_pojasnil a.pdf (2) Navedba klasifikacije po drugih predpisih, npr. Požarno zelo zahteven objekt, objekt projektiran v skladu z zadnjim stanjem gradbene tehnike (3) Navedba kraja nameravane gradnje (4) Navedba parcelnih številk in katastrske obþine nameravane gradnje oziroma identifikacijske številke iz katastra stavb oziroma objektov (5) Naziv soglasodajalca z številko soglasja in datumom izdaje (6) Navedba katera od alinej tretjega odstavka 66. þlena ZGO-1 je upoštevana ali zagotovitev naþina oskrbe, ki sledi napredku tehnike iz tretjega odstavka 125. þlena ZGO-1B (7) Za stavbe se navedejo podatki skladno s standardom SIST ISO 9836, pri gradbeno inženirskih objektih se navedejo kapaciteta, velikost oziroma podatki o drugih znaþilnostih, glede na vrsto gradbeno inženirskega objekta, zato se nekatere vrstice ne izpolnjujejo ali pa se manjkajoþe dodajo (8) Navedba po toþki 5.1.2 standarda SIST ISO 9836 (9) Navedba po toþki 5.1.3 standarda SIST ISO 9836 (10) Navedba po toþki 5.1.5 standarda SIST ISO 9836 (11) Navedba po toþki 5.2.2 standarda SIST ISO 9836 (12) Navedba po toþki 5.2.5 standarda SIST ISO 9836 (13) Navede se absolutno višinsko koto, kjer je relativna kota ± 0.00 (14) Navedba višine, ki pomeni razdaljo med najvišjo toþko objekta in najnižjo toþko na stiku z zemljišþem (15) Se navedejo, þe jih zahteva prostorski akt

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5978 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

0.5 PODATKI O IZDELOVALCIH PROJEKTA

"0" Vodilna mapa:

Odgovorni vodja ……………………………………………… projekta: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "1" Naþrt arhitekture: Projektant: (naziv, naslov, telefon)

……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

Projektant: ……………………………………………… "2" Naþrt krajinske (naziv, naslov, telefon) arhitekture:

……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "3" Naþrt gradbenih Projektant: (naziv, naslov, telefon) konstrukcij in drugi

gradbeni naþrti: ……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "4" Naþrt elektriþnih Projektant: (naziv, naslov, telefon) inštalacij in elektriþne

opreme: ……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "5" Naþrt strojnih Projektant: (naziv, naslov, telefon) inštalacij in strojne

opreme: ……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "6" Naþrt Projektant: (naziv, naslov, telefon) telekomunikacij:

……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "7" Tehnološki naþrt: Projektant: (naziv, naslov, telefon)

……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… "8" Naþrt izkopov in Projektant: (naziv, naslov, telefon) osnovne podgradnje:

……………………………………………… Odgovorni projektant: (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

……………………………………………… Elaborat: Izdelovalec: (naziv, naslov, telefon) ...... ……………………………………………… (ime in priimek, strokovna izobrazba, podpis; þe sme elaborat izdelovati le odgovorni projektant tudi osebni žig)

(neustrezno izpusti ali dodaj)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5979

PRILOGA 2 IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE PROJEKTA ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja

………………….………………………………………. (ime in priimek)

I Z J A V L J A M

1. da so vsi naþrti tega projekta medsebojno usklajeni in k projektu izdelani ustrezni elaborati,

2. da so k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobljena vsa soglasja,

3. da so bile pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva, pri þemer je izpolnjevanje bistvenih zahtev dokazano z naslednjimi naþrti, ki sestavljajo ta projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja:

......

...... (navedejo se potrebni naþrti)

...... (št. projekta) (ime in priimek)

...... (kraj in datum izdelave) (osebni žig, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5980 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 3 POVZETEK REVIZIJSKEGA POROýILA

Objekt: (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša) Številka projekta: (številka projekta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta) Investitor: (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) Številka, kraj in datum izdelave povzetka revizijskega poroþila: Revident: (naziv in sedež) Odgovorni vodja revidiranja: (ime in priimek, osebni žig, podpis) Revizija je opravljena za: projektno dokumentacijo za projektno dokumentacijo, za katero je zahtevne objekte tako doloþeno s posebnimi predpisi

Odgovorni vodja revidiranja potrjujem, da iz posameznih revizijskih poroþil izhaja, da bo objekt izpolnjeval vse ustrezne bistvene zahteve

(ime in priimek, osebni žig, podpis)

Odgovorni revidenti:

Naþrta arhitekture: ……………………………..………………………………… (ime in priimek, osebni žig, podpis)

Naþrta krajinske arhitekture: ……………………………..………………………………… (ime in priimek, osebni žig, podpis)

Naþrta gradbenih konstrukcij in ……………………………..………………………………… drugih gradbenih naþrtov: (ime in priimek, osebni žig, podpis) Naþrta elektriþnih inštalacij in ……………………………..………………………………… elektriþne opreme: (ime in priimek, osebni žig, podpis) Naþrta strojnih inštalacij in strojne ……………………………..………………………………… opreme: (ime in priimek, identifikacijska številka, osebni žig, podpis) Naþrta telekomunikacijskih ……………………………..………………………………… inštalacij: (ime in priimek, osebni žig, podpis) Tehnološkega naþrta: ……………………………..………………………………… (ime in priimek, osebni žig, podpis)

Naþrta izkopov in osnovne ……………………………..………………………………… podgradnje (ime in priimek, osebni žig, podpis)

(neustrezno izpusti ali dodaj)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5981

Odgovorni revident ……………………………..….. (ime in priimek)

potrjujem, da je bila opravljena revizija naþrta …………. s katero se je preverilo, da bo objekt izpolnjeval naslednje bistvene zahteve:

…………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… …………………………………………………………………………………………………… ………………………………………… (kratek povzetek bistvenih elementov iz revizijskega poroþila in opis izpolnjevanja pogojev, za vsako bistveno zahtevo posebej)

Bistvene zahteve, pregledane v naþrtu, bodo pri izvedbi gradnje izpolnjene, þe bodo v projektu za izvedbo, izdelanem v skladu z gradbenim dovoljenjem, izpolnjeni še naslednji pogoji:

(navedba pogojev glede izdelave projekta za izvedbo) ……………………………………………………………. (osebni žig, podpis odgovornega revidenta)

(za vsakega odgovornega revidenta, navedenega v uvodu povzetka revizijskega poroþila, se okence ponovi)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5982 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 4 IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE PROJEKTA IZVEDENIH DEL IN ODGOVORNEGA NADZORNIKA

Odgovorni vodja projekta izvedenih del in odgovorni nadzornik

I Z J A V L J A V A

1. da so bile v projekt izvedenih del vnesene vse spremembe, ki so nastale med gradnjo,

2. da so spremembe, ki so nastale med gradnjo in so bile vnesene v projekt izvedenih del, skladne s projektom za izdajo gradbenega dovoljenja

št. …………………., datum ………

in izdanega gradbenega dovoljenja št. …………….. z dne …………

3. da spremembe ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem doloþenih lokacijskih in drugih pogojev ter elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali predpisane bistvene zahteve in take spremembe tudi ne vplivajo na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb,

4. da je objekt zgrajen skladno s predpisi.

Odgovorni nadzornik: Odgovorni vodja projekta:

……………………………….……………… ……………………………….…………………… (ime in priimek) (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (osebni žig, podpis) (osebni žig, podpis)

………………….……………….. ………………….……………….. (kraj in datum) (kraj in datum)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5983

PRILOGA 5 IZJAVA PROJEKTANTA IN NADZORNIKA TER ODGOVORNEGA VODJE PROJEKTA IN ODGOVORNEGA NADZORNIKA

Projektant in nadzornik ter odgovorni vodja projekta in odgovorni nadzornik

I Z J A VL J A M O

1. da pri gradnji ni prišlo do odstopanj od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja:

št. …………………., datum ………

in izdanega gradbenega dovoljenja št. …………….. z dne …………

2. da je objekt zgrajen skladno s predpisi.

Nadzornik: Projektant:

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (naziv nadzornika, ime in podpis odgovorne osebe (naziv projektanta, ime in podpis odgovorne osebe nadzornika, žig) projektanta, žig)

Odgovorni nadzornik: Odgovorni vodja projekta:

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (ime in priimek) (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (osebni žig, podpis) (osebni žig, podpis)

………………….……………….. ………………….……………….. (kraj in datum) (kraj in datum)

(izjava se uporabi tudi kot izjava na podlagi tretjega odstavka 101. þlena ZGO-1)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5984 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 6 NASLOVNA STRAN S KLJUýNIMI PODATKI O NAýRTU

ŠTEVILýNA OZNAKA NAýRTA IN VRSTA NAýRTA

…………………………………………………………………………………. (naþrt arhitekture; naþrt krajinske arhitekture; naþrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni naþrti; naþrt elektriþnih inštalacij in elektriþne opreme; naþrt strojnih inštalacij in strojne opreme; naþrt telekomunikacij; tehnološki naþrt; naþrti izkopov in osnovne podgradnje)

INVESTITOR

…………………………………………………………………………………. (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež)

OBJEKT

…………………………………………………………………………………. (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša)

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del)

ZA GRADNJO

…………………………………………………………………………………. (nova gradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti)

PROJEKTANT …………………………………………………………………………………. (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta, žig)

ODGOVORNI PROJEKTANT

…………………………………………………………………………………. (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

ŠTEVILKA NAýRTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAýRTA

…………………………………………………………………………………. (številka naþrta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave naþrta)

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA

…………………………………………………………………………………. (ime in priimek, strokovna izobrazba, osebni žig, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5985

KAZALO VSEBINE NAýRTA ………..….št. …….

1 Naslovna stran

2 Kazalo vsebine naþrta

3 Izjava odgovornega projektanta naþrta

4 Tehniþno poroþilo

5 Risbe

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5986 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PRILOGA 7 IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA NAýRTA V PROJEKTU ZA 0.3 PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA

Odgovorni projektant

………………….………………………………………. (ime in priimek)

I Z J A V L J A M,

1. da je naþrt …………………. skladen s prostorskim aktom,

2. da je naþrt skladen z gradbenimi predpisi,

3. da je naþrt skladen s projektnimi pogoji oziroma soglasji za prikljuþitev,

4. da so bile pri izdelavi naþrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je naþrt izdelan tako, da bo gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva,

5. da so v naþrtu upoštevane zahteve elaboratov.

...... (št. naþrta) (ime in priimek)

...... (kraj in datum izdelave) (osebni žig, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5987

2337. Pravilnik o gradbiščih 4. podatki o projektantih in podatek o odgovornem projektantu oziroma če je odgovornih projektantov več, podatek o Na podlagi šestega odstavka 82. člena in četrtega od- odgovornem vodji projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja stavka 84. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, ter projekta za izvedbo, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 93/05 5. podatki o izvajalcih in podatek o odgovornem vodji del – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) minister za okolje in oziroma če je odgovornih vodij del več, podatek o odgovornem prostor, v soglasju z ministrom za kulturo, ministrom za gospo- vodji gradbišča in darstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, goz- 6. podatki o nadzorniku in podatki o odgovornem nad- darstvo in prehrano, ministrom za šolstvo in šport, ministrico zorniku. za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrico za delo, (3) Pri gradnji zahtevnega objekta morajo biti na grad- družino in socialne zadeve, ministrico za zdravje, ministrom biščni tabli za podatki iz prejšnjega odstavka tudi podatki o za javno upravo, ministrom za notranje zadeve in ministrom revidentu in podatki o odgovornem vodji revidiranja. za obrambo izdaja (4) Podatki na tabli morajo biti zapisani v slovenskem jeziku, na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku. P R A V I L N I K 4. člen o gradbiščih (izjeme in posebnosti) Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega pra- 1. SPLOŠNA DOLOČBA vilnika se gradbišče, na katerem poteka gradnja v lastni režiji in gradbišče nezahtevnih objektov označi samo z listom formata 1. člen A4, na katerem so samo podatki iz prve, druge in tretje točke (vsebina pravilnika) drugega odstavka prejšnjega člena. Ta pravilnik določa način označitve in organizacijo uredi- 5. člen tve gradbišča, vsebino in način vodenja evidence izvajanja del na gradbišču ter način izvajanja sprotne kontrole gradnje. (postavitev in odstranitev gradbiščne table) (1) Gradbiščna tabla se postavi takoj po uvedbi izvajalca v delo oziroma najkasneje v štirinajstih dneh po začetku grad- 2. OZNAČITEV IN ORGANIZACIJA UREDITVE GRADBIŠČA benih del na gradbišču. (2) Gradbiščna tabla se lahko odstrani šele, ko je objekt 2.1 Označitev gradbišča zgrajen oziroma ko so dela končana.

2. člen 2.2 Organizacija ureditve gradbišča (obveznost označitve z gradbiščno tablo) 6. člen (1) Investitor mora gradbišče označiti z gradbiščno tablo pred začetkom del pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano (načrt organizacije gradbišča) gradbeno dovoljenje. (1) Načrt organizacije ureditve gradbišča izdela izvajalec, (2) Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem ki ga za to izbere investitor. mestu ob vhodu na gradbišče, na katerem se izvaja gradnja (2) Načrt organizacije ureditve gradbišča mora biti izdelan novega objekta ali rekonstrukcija objekta. Pri gradnji linijskih v skladu s projektom, na podlagi katerega je bilo za gradnjo objektov kot so ceste, objekti transportne infrastrukture, cevo- izdano gradbeno dovoljenje in v skladu z varnostnim načrtom, vodi, komunikacijska omrežja, energetski vodi in podobno, se kadar je predpisan. gradbiščna tabla postavi na začetku ali na koncu trase ali na (3) Načrt organizacije gradbišča mora vsebovati: mestu ob gradbiščni pisarni. 1. območje, kjer se bodo odvijala dela na gradbišču, (3) Gradbiščne table ni treba postaviti za odstranitev parcelne meje, prostori za začasne deponije materialov in objekta in na gradbišču, na katerem se gradijo: odpadkov, deponije opreme in delovnih priprav, gradbiščni 1. objekti, ki so po predpisih, ki določajo objekte in oko- provizoriji (pisarne za vodstvo in nadzor, objekti za bivanje in liše objektov posebnega pomena za obrambo ter ukrepe za odmor, garderobe, jedilnice, sanitarni objekti, prostor za prvo njihovo varovanje, opredeljeni kot objekti posebnega pomena pomoč, laboratoriji, začasna skladišča itd.), vse kar je potrebno za obrambo države; za izvajanje del, 2. objekti, namenjeni za opravljanje varnostnega, carin- 2. namestitev stalnih (za čas gradnje) in začasnih (pre- skega in inšpekcijskega nadzorstva na mejnih prehodih; mičnih) gradbiščnih ograj in zapor, preusmeritev in zavarovanje 3. objekti, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih prometa, namestitev prometnih in drugih znakov za obvestila, naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma prepovedi dostopov ali gibanja itd., zmanjšajo njihove posledice, oziroma objektI, za katere je 3. potrebne zunanje in notranje komunikacijske poti, pre- tako določeno s predpisi, ki urejajo odpravo takšnih ne- hodi, vhodi in dovozi, izhodi iz območja gradbišča in priključki sreč. na javno cesto ipd., 4. predeli oziroma območja za pripravo materialov, poliz- 3. člen delkov, sestavljanje opažev, odrov in konstrukcijskih elemen- (oblika in vsebina gradbiščne table) tov, (1) Gradbiščna tabla mora biti izdelana iz obstojnega 5. robovi izkopov (nasipov), višinski gabariti, nestabilna materiala in barv in tako, da so podatki na njej čitljivi. in drugače nevarna ali varovana območja (doseg obstoječih (2) Na gradbiščni tabli morajo biti po vrsti napisani nasle- stroje, območje miniranja, poplav itd.), dnji podatki: 6. mesta priključkov (na vodo, elektriko, plin, telekomuni- 1. podatki o vrsti objekta glede na namen in o vrsti gra- kacije, zrak, toplovod idr.) in razdelilna mesta na gradbišču s dnje, kot je navedeno v gradbenem dovoljenju, potekom stalnih (za čas gradnje) razvodov, 2. številka gradbenega dovoljenja ter datum izdaje grad- 7. potek montaže konstrukcij ali posameznih elementov benega dovoljenja in naziv organa, ki ga je izdal, (tudi porušitev in odstranitev), potek izkopov, delovnih in fasa- 3. podatki o investitorju, dnih odrov ter podpornih konstrukcij itd.,

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5988 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

8. namestitev oziroma razporeditev (žerjavov, dvigal, za- (2) Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko bijal, črpalk, betonarn, asfaltnih postrojenj itd.) s prikazom enoto posameznih del, je treba poleg gradbenega dnevnika delovno vplivnega območja, voditi knjigo obračunskih izmer. 9. območja za zbiranje oziroma za začasno deponijo (3) Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar gradbenih odpadkov in nevarnih snovi (po vrstah) in zaščitna je predpisana, mora na gradbišču voditi delavec, ki ga za to do- območja za varovanje okolice in loči izvajalec, in sicer za vsa dela, ki jih izvajalec na gradbišču 10. ukrepe za varovanje zdravja in varovanja oseb (na izvaja in to ves čas od njegove vključitve v delo do prevzema gradbišču in na vplivnem območju) ter okolice za čas gradnje. del. Za dela, ki so povezana z objektom, a se izvajajo v obratih (4) Obseg podatkov, ki morajo biti označeni na načrtu or- zunaj gradbišča, gradbenega dnevnika in knjige obračunskih ganizacije gradbišča je odvisen od velikosti, predvidenega časa izmer ni treba voditi. izvajanja in od zahtevnosti gradnje. Po potrebi se lahko izdela (4) Vpisi in vrisi morajo biti v gradbeni dnevnik oziroma prikaz več tehnoloških faz ločeno (faza izkopa in zaščite gradbe- knjigo obračunskih izmer vneseni s pisalom, ki pušča trajno sled ne jame, faza montaže, faza demontaže, za izvedbo posameznih ali pa mora biti vstavljen računalniški izpis na trajnem vidnem vrst del, rušenje, nasipanja, zapora in prekop komunikacije itd.), nosilcu. Vpisi, vrisi ali računalniški izpisi morajo biti lastnoročno kar je treba oceniti glede na naravo, obseg in nevarnosti del. podpisani, naveden pa mora biti tudi datum podpisa. (5) Če se gradnja izvaja na delu območja letališča, in- (5) Morebitni napačni vpisi oziroma vrisi morajo biti prečr- frastrukturnih objektov, naprav in sistemov navigacijskih služb tani tako, da ostanejo čitljivi, popravki pa morajo imeti datum, zračnega prometa, ceste, železnice ali pristanišča, ki je v ko se je napaka odkrila, in podpis pooblaščene osebe, ki je obratovanju in morata zato gradnja in obratovanje takšnega napako odkrila in vpisala oziroma vrisala popravke. objekta potekati sočasno, je treba z načrtom organizacije ure- (6) Gradbeni dnevnik je treba voditi v slovenskem jezi- ditve gradbišča zagotoviti tako gradnjo, da ne vpliva na varno ku, na območju, kjer živita italijanska in madžarska narodna izvajanje prometa na teh objektih. skupnost, pa lahko tudi v italijanskem oziroma madžarskem (6) Če se gradnja izvaja na območju, kjer potekajo pod- jeziku. zemni ali nadzemni vodi objektov gospodarske javne infrastrukture, kot so kanalizacija, vodovod, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, plinovod, toplovod in drugi komu- 3.1 Gradbeni dnevnik nalni objekti, je treba z načrtom organizacije ureditve gradbišča 11. člen zagotoviti tudi njihovo nemoteno obratovanje. (7) Pred začetkom gradnje mora načrt organizacije uredi- (oblika in vsebina gradbenega dnevnika) tve gradbišča potrditi investitor. (1) Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in dnevni li- (8) Zaradi izvajanja gradnje se ne sme poslabšati mo- sti. žnosti za intervencijo in požarne varnosti na območju gradnje (2) V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in in sosednjih objektov. udeležencih pri graditvi objekta. (3) Dnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V dnevni 7. člen list se vpisujejo podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi po- (izjeme in posebnosti) membni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj pa se Načrta organizacije ureditve gradbišča ni treba izdelati vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta pri gradnji v lastni režiji, pri gradnji nezahtevnih objektov in pri za izvedbo, ki nastanejo oziroma so potrebne zaradi izvajanja gradnji objektov iz tretjega odstavka drugega člena. del, ter besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani vsakega 8. člen dnevnega lista. (obveznost ograditve in varovanja gradbišča) (4) Oblika in vsebina ter način izpolnjevanja uvodnega lista in dnevnega lista gradbenega dnevnika so določeni v prilogi (1) Gradbišče je treba pred začetkom del ograditi in zava- 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem rovati v skladu z načrtom organizacije ureditve gradbišča. delu uvodnega lista in dnevnega lista je lahko označba ali (2) Gradbišče, pri katerem v skladu s prejšnjim členom logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in ni potreben načrt organizacije ureditve gradbišča, mora biti izvajalec tako dogovorita. ustrezno ograjeno oziroma varovano tako, da je s trakom, z mrežo, z opozorilnimi znaki ali na drug ustrezen način ozna- 12. člen čeno območje, v katerem so predvidena gradbena dela in za katerega je predvideno, da bi gibanje v njem lahko povzročilo (vodenje gradbenega dnevnika) neposredno nevarnost za mimoidoče in za promet. (1) Gradbeni dnevnik je treba začeti voditi z dnem začet- (3) Pri gradnji nezahtevnega in enostavnega objekta ka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe gradbišča ni treba niti ograditi niti zavarovati. izvajalca v delo in ga voditi, ko se dela na gradbišču ali objektu izvajajo. Vpisi v gradbeni dnevnik se morajo vršiti dnevno, ude- 3. VSEBINA IN NAČIN VODENJA DNEVNIKA O IZVAJANJU leženci pri graditvi objekta pa ga podpisujejo ob vsakokratnem DEL IN IZVAJANJE SPROTNE KONTROLE GRADNJE pregledu ali nadzoru. (2) Gradbeni dnevnik na gradbišču pooblaščeni sesta- 9. člen vljavec vodi v dvojniku. Podpisujejo ga najprej delavec, ki je pooblaščen za sestavo gradbenega dnevnika, nato od- (sestava dnevnika o izvajanju del) govorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik oziroma Dnevnik o izvajanju del sestavljata: njegov pooblaščenec – odgovorni nadzornik posameznih 1. gradbeni dnevnik in del (v nadaljnjem besedilu: odgovorni nadzornik). Če se 2. knjiga obračunskih izmer. odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata napisati opombo oziroma 10. člen obrazložitev in stran podpisati. Če odgovorni vodja projekta (obveznost vodenja gradbenega dnevnika in knjige za pridobitev gradbenega dovoljenja med gradnjo objekta obračunskih izmer) ugotovi neskladje, svoje ugotovitve in predloge, kako stanje (1) Gradbeni dnevnik je treba voditi pri vseh gradnjah, za popraviti, vpiše v gradbeni dnevnik. katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje, razen pri gradnji v (3) Gradbeni dnevnik mora biti dostopen za vpise vsem lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov. udeležencem pri graditvi objekta in pristojnim inšpektorjem.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5989

(4) Originalni izvod se iz zvezka gradbenega dnevnika oziroma konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki iztrga in ga hrani odgovorni nadzornik, dvojnik oziroma kopija, se po končani fazi gradnje odstranijo. ki ostane v zvezku, se hrani na gradbišču. (5) Spremembe projekta za izvedbo morajo biti vpisane (5) Gradbeni dnevnik se zaključi po dokončanju del ozi- na ustreznem listu knjige obračunskih izmer ali narisane v roma z dnem prevzema del. njeni prilogi v ustreznem merilu z vsemi za izvajanje kontrole (6) Kadar so zapisi, ki jih je treba navesti za en dan, investicije potrebnimi podatki. Izvajalec mora vse te spremem- obsežnejši, se lahko uporabi več takih strani (listov), ki se be tudi posebej označiti v ustreznih tehničnih risbah projekta označijo z isto zaporedno številko in istim datumom, njihovo za izvedbo. V teh tehničnih risbah morajo biti vse ugotovljene zaporedje pa se označi s črkami ali številkami. napake in nepravilnosti vidno prečrtane, popravljene ali skici- (7) Gradbeni dnevnik se vodi za vsak dan posebej na rane z vsemi potrebnimi podatki in podpisane. posebnem listu, ki se piše v dvojniku (samokopirni sistem) (6) Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo ali tudi v več izvodih, če je to potrebno. Izvirno napisani iz- mora biti posebej prikazana na samostojnem listu knjige obra- vod pripada investitorju, ostali izvodi pa izvajalcu in drugim čunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem zaporedju udeležencem. in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Če se katera od postavk ne izvede, se na listu napišejo razlogi, vloži 13. člen pa se označen list brez navedbe izmer in z vpisom »Ta dela (hramba gradbenega dnevnika) se niso izvedla zaradi ….«, ker mora biti število obračunskih (1) Oba izvoda gradbenega dnevnika se po tehničnem listov enako številu postavk v pogodbenem predračunu. pregledu objekta vstavita v ustrezno mapo, povežeta z vrvico (7) S podpisom pooblaščenca investitorja se šteje, da in zapečatita. so količine podpisanih del izvedene. Prevzem del, vključno z (2) En izvod gradbenega dnevnika (original) hrani inve- njihovo kakovostjo, se opravi s prevzemnim zapisnikom. stitor, drugi izvod (kopijo) pa hrani izvajalec. (8) Za nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso za- (3) Investitor oziroma lastnik objekta in njegov vsakokra- jeta v pogodbenem predračunu, in za morebitne izpuščene tni pravni naslednik mora hraniti gradbeni dnevnik toliko časa, postavke ali spremembe, se obračunski listi po enakem po- dokler stoji objekt. stopku kot predračunske postavke dodajajo na koncu knjige (4) Izvajalec mora hraniti gradbeni dnevnik najmanj de- obračunskih izmer, kot posebno poglavje z označbo »nepred- set let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predvidena in dodatna dela«. pisi določeno drugače. (9) Knjiga obračunskih izmer mora biti zaključena najpozneje do izročitve zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta investitorju. 3.2 Knjiga obračunskih izmer (10) Knjigo obračunskih izmer vodi v enem izvodu izva- 14. člen jalec, ki določi pooblaščenega sestavljavca. (oblika in vsebina knjige obračunskih izmer) 16. člen (1) Knjigo obračunskih izmer sestavljajo: (hramba knjige obračunskih izmer) 1. uvodni list, 2. seznam vloženih listov, (1) Ko so dela končana, se vsi listi knjige obračunskih 3. obračunski list, izmer oštevilčijo in vstavijo v ustrezno mapo, povežejo z 4. obračunske priloge in vrvico in zapečatijo. 5. obračunski načrti. (2) Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči na- (2) Knjiga obračunskih izmer se vodi na obrazcih, katerih ročniku oziroma investitorju, ki jo mora hraniti najmanj deset oblika in vsebina ter način izpolnjevanja so določeni v prilogi let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem določeno drugače. delu listov knjige obračunskih izmer je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in 3.3 Izvajanje sprotne kontrole gradnje izvajalec tako dogovorita. 17. člen 15. člen (izvajanje sprotne kontrole) (vodenje knjige obračunskih izmer) (1) Med gradnjo se mora vršiti sprotna kontrola izvajanja (1) Knjigo obračunskih izmer je treba začeti voditi z celotne gradnje tako, da se med gradnjo preverja, ali bo objekt dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve. Pri sprotni kon- dnem uvedbe izvajalca v delo in jo voditi, dokler niso dela troli izvajanja gradnje se preverja tudi, ali se pri vgrajevanju izvršena in izmerjena oziroma obračunana. gradbenih proizvodov upoštevajo veljavne tehnične specifika- (2) Knjigo obračunskih izmer vodi na gradbišču poo- cije za posamezne gradbene proizvode. blaščeni sestavljavec. Na vsakem listu oziroma po vsakem (2) Izvajalec odgovornega nadzornika in odgovornega prikazu izračunov obračunskega obdobja ga podpisujejo naj- vodjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pred naprej pooblaščeni sestavljavec, nato odgovorni vodja del in daljevanjem del sproti obvešča o zaključku posameznih faz, nazadnje odgovorni nadzornik. Če se odgovorni nadzornik ki jih kasneje ni več mogoče pregledati. Izvajalec za namen ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne stri- sprotne kontrole omogoči pregled celotnega objekta, vseh njata, morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran njegovih delov, vključno s konstrukcijami, inštalacijami, opre- podpisati. mo in napravami. (3) V knjigo obračunskih izmer se vpisujejo izmere in izračuni obsega izvršenih del v posameznem obračunskem 4. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE obdobju. Vpisujejo in vrisujejo se tudi skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer (dimenzij) 18. člen in podatkov o spremembah pri uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb projek- (prenehanje veljavnosti predpisa) tov za izvedbo določenih detajlov. Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravil- (4) V knjigo obračunskih izmer je treba vpisovati tudi nik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo in elemente načinu označitve gradbišča (Uradni list RS, št. 66/04).

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5990 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

19. člen (dokončanje del, ki so v teku) Na gradbiščih, na katerih so se dela začela izvajati pred uveljavitvijo tega pravilnika, se označevanje in organizacija ureditve gradbišča ter vodenje gradbenih dnevnikov in knjig obračunskih izmer nadaljujejo in končajo v skladu z določbami pravilnika iz prejšnjega člena.

20. člen (začetek veljavnosti) Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.

Št. 0071-41/2008 Ljubljana, dne 14. maja 2008 EVA 2008-2511-0027

Janez Podobnik l.r. Minister za okolje in prostor

Soglašamo!

dr. Vasko Simoniti l.r. Minister za kulturo

mag. Andrej Vizjak l.r. Minister za gospodarstvo

mag. Radovan Žerjav l.r. Minister za promet

Iztok Jarc l.r. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

dr. Milan Zver l.r. Minister za šolstvo in šport

Marjeta Cotman l.r. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve

Mojca Kucler Dolinar l.r. Ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo

Zofija Mazej Kukovič l.r. Ministrica za zdravje

Dragutin Mate l.r. Minister za notranje zadeve

dr. Gregor Virant l.r. Minister za javno upravo

Karl Viktor Erjavec l.r. Minister za obrambo

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5991

Vsi listi so formata A4 (21 cm x 29,7 cm) PRILOGA 1

GRADBENI DNEVNIK UVODNI LIST naslovna stran 1. Podatki o objektu, kot so navedeni v gradbenem dovoljenju: vrsta objekta glede na namen …………………………………………………………...... kraj gradnje …………………………………………………………………………….…………... vrsta gradnje ……………………………………………………………………….………………. 2. Podatki o investitorju: í naziv in sedež ali ime, priimek in naslov……………………………………………………….. ………………………………………………………………………………………………………. 3. Podatki o izvajalcu: í naziv in sedež …………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………………….

í odgovorni vodja del s podroþja: gradbeništva …………………………………………………………………………………………. strojništva ……………………………………………………………………………………………. elektrotehnike ……………………………………………………………………………………….. telekomunikacij ……………………………………………………………………………………… tehnoloških podroþij ………………………………………………………………………………… geotehnologije ……………………………………………………………………………...... (ime in priimek, strokovni ali poklicni naziv) odgovorni vodja gradbišþa (þe je imenovan) ….……………………………………………….. (ime in priimek, strokovni ali poklicni naziv) odgovorni vodja posameznih del s podroþja: gradbeništva ……………………………………………………………………………………….. strojništva …………………………………………………………………………………………….. elektrotehnike ……………………………………………………………………………………….. telekomunikacij ……………………………………………………………………………………… geotehnologije ……………………………………………………………………………………. (ime in priimek, strokovni ali poklicni naziv) 4. Podatki o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: í identifikacijska številka in datum izdelave...... ………………………………………….... 5. Podatki o gradbenem dovoljenju: í naziv organa, ki ga je izdal ………………………………………………………………………. – številka in datum ………………………………………………………………………………………………………. ………………………………………………………………………………………………………. (osnovno, morebitne spremembe in dopolnitve) 6. Podatki o projektu za izvedbo: í identifikacijska številka in datum izdelave...... ………………………………………….... 7. Podatki o nadzorniku: í naziv in sedež nadzornika ……………………………………………………………………….. í odgovorni nadzornik ……………………………………………………………….……………… í odgovorni nadzorniki posameznih del z navedbo podroþja: …………………………………. (ime in priimek, strokovni ali poklicni naziv) 8. Pri rekonstrukciji objekta, varovanega na podlagi predpisov o varstvu kulturne dedišþine ali pri gradnji na arheološkem obmoþju: – naziv in sedež pristojne službe za varstvo kulturne dedišþine ………………………………. – podatki o odgovornem konservatorju oz. arheologu………………………….……………… (ime in priimek, strokovni ali poklicni naziv) 9. Predaja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izvajalcu: í datum predaje ……………………………………………………………………...... í podpisi ……………………………………………………………………………......

Priloge PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5992 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

GRADBENI DNEVNIK UVODNI LIST druga stran 10. Podatki o osebi, odgovorni za sestavo: gradbenega dnevnika: ………………………………………………………….…………… knjige obraþunskih izmer: …………………………………………………………….…………

11. Dokumentacija o zagotavljanju varstva in zdravja pri delu na gradbišþu: í številka varnostnega naþrta ……………………………………………………………………… í izvajalec, pooblašþen za ureditev gradbišþa v skladu z varnostnim naþrtom ………………. í koordinator za varnost ……………………………………………………………………………. (ime in priimek, strokovni ali poklicni naziv)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5993

Prvi naslovni list

Stran: …

GRADBENI DNEVNIK DNEVNI LIST

Dnevno poroþilo številka: …………. za dan: ……………………………………… Delovni þas: od……do…… Vremenske razmere ob uri (vpisi vsaj za jutranji, dopoldanski in popoldanski þas): – vreme – temperatura zraka °C – višina padavin (sneg, dež) – vodostaj – hitrost vetra (m/s) in smer – drugi pogoji vodstvo delavci za delavci za delavci za delavci za skupaj Delavci na gradbišþu gradbena obrtna inštalacijska druga dela dela dela dela – delovna sila izvajalca – najeta delovna sila – podizvajalci, kooperanti

Stroji – izvajalþevi – drugi

Sporoþila naroþniku (kratek tehniþni opis del, ki se na objektu dnevno izvajajo, podatki o nepredvidenih in interventnih delih):

Sestavil: Odgovorni nadzornik oz. odgovorni Odgovorni vodja del oz. odgovorni nadzornik posameznih del: vodja posameznih del:

…………………………… …………………………… …………………………… (ime in priimek, podpis) (ime in priimek, podpis) (ime in priimek, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5994 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

hrbtna stran GRADBENI DNEVNIK DNEVNI LIST – dopolnilni del Dnevno poroþilo - list št. …. 6. Dodatne ugotovitve, navodila, sporoþila in pripombe ter vpisi in vrisi (sporoþila izvajalcu):

Varianta: Ta del lista se lahko izdela tudi z rastrom 1 mm x 1 mm 6.a Opombe in zahteve odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja

6.b Opombe in zahteve inšpekcijskih služb

6.c Opombe in zahteve odgovornih projektantov ter strokovnjakov z drugih podroþij (Npr. opombe in zahteve odgovornega projektanta požarne varnosti, ki je izdelal študijo požarne varnosti ali odgovornega projektanta, ki je izdelal zasnovo požarne varnosti; opombe in zahteve odgovornega konservatorja oz. odgovornega arheologa - pri rekonstrukciji objekta, varovanega na podlagi predpisov o varstvu kulturne dedišþine ali pri gradnji na arheološkem obmoþju)

6.d Opombe in zahteve soglasodajalcev

7. Opombe ali odgovori izvajalca del

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5995

Vsi listi so formata A4 (21 cm x 29,7 cm) PRILOGA 2

KNJIGA OBRAýUNSKIH IZMER UVODNI LIST

Objekt: ………………………………………………………………………………………………….. Investitor: ………………………………………………………………………………………………. Izvajalec: ………………………………………………………………………………………………..

Predraþun št. Datum Vrednost

Pogodba – dodatek Datum Vrednost

Odgovorni nadzornik oz. njegov V þasu od–do Podpis pooblašþenec – odg. nadzornik posameznih del

Odgovorni vodja del V þasu od–do Podpis

Sestavljavec V þasu od–do Podpis

Obraþunska knjiga vsebuje: …. …….obraþunskih listov .. ……….obraþunskih prilog ………. obraþunskih naþrtov

Zaþetek vodenja obraþunske knjige: ………………………………………………………………… Konec vodenja obraþunske knjige: ………………………………………………………………….

Odgovorni vodja del Odgovorni nadzornik oziroma odgovorni oz. odgovorni vodja gradbišþa: nadzornik posameznih del: ……………………………………………… …………………………………………………… (ime in priimek, podpis) (ime in priimek, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5996 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

KNJIGA OBRAýUNSKIH IZMER Seznam vloženih listov

Skupina Število vloženih listov konec obraþunskih mesecev Število del vloženih listov ob koncu del

Skupaj

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5997

OBRAýUNSKI LIST št. ……………….. stran ………….

Objekt: Opis del – postavka: Predraþunska postavka

Obraþunski naþrt: Stroškovno mesto: Priloga: Enota Predraþ. koliþina: Cena za enoto: Obraþunska koliþina mere Meseþna Skupna Skice, Prenos s strani: …… izmere, izraþuni:

Prenos na stran: …… Sestavil: INVESTITOR – NAROýNIK: IZVAJALEC: pooblašþenec – nadzornik: odgovorni vodja del: …………………………… …………………………… …………………………… (ime in priimek, podpis) (ime in priimek, podpis) (ime in priimek, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 5998 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

2338. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta 6. člen (prenehanje veljavnosti) Na podlagi drugega odstavka 92. člena Zakona o graditvi (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik – popr., 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US in 126/07) minister za o obliki in vsebini dokazila o zanesljivosti objekta (Uradni list RS, okolje in prostor, v soglasju z ministrom za kulturo, ministrom za št. 91/03). gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, goz- 7. člen darstvo in prehrano, ministrom za šolstvo in šport, ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ministrico za delo, družino in (prehodno obdobje) socialne zadeve, ministrico za zdravje, ministrom za javno upravo, (1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko dokazilo ministrom za notranje zadeve in ministrom za obrambo izdaja o zanesljivosti objektov izdeluje in vlaga v upravne postopke po dosedanjih predpisih do 31. decembra 2008. P R A V I L N I K (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena morajo vsebovati četrto stran vodilne mape z izjavo odgovornega o dokazilu o zanesljivosti objekta vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, le tista do- 1. člen kazila o zanesljivosti objektov, ki se prilagajo zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte, za katere je bilo gradbeno (namen pravilnika) dovoljenje izdano po uveljavitvi tega pravilnika. Ta pravilnik določa obliko in podrobnejšo vsebino dokazila o zanesljivosti objekta, ki ga je treba priložiti zahtevi za izdajo 8. člen uporabnega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: dokazilo). (začetek veljavnosti pravilnika) 2. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem (namen dokazila) listu Republike Slovenije. Dokazilo je elaborat, s katerim se dokazuje, da je objekt, ki je predmet tehničnega pregleda zanesljiv ter izpolnjuje bistvene Št. 0071-39/2008 zahteve, v primeru objekta v javni rabi, za katere je to predpisa- Ljubljana, dne 14. maja 2008 no, pa tudi zahteve s področja zagotavljanja neoviranega gibanja EVA 2008-2511-0029 funkcionalno oviranih oseb. Janez Podobnik l.r. 3. člen Minister (oblika in vsebina dokazila) za okolje in prostor (1) Dokazilo obsega vodilno mapo in mapo s prilogami. (2) Vodilno mapo sestavljajo naslovna stran z osnovnimi Soglašamo! podatki o dokazilu, podatki o objektu in udeležencih pri graditvi, dr. Vasko Simoniti l.r. izjava o zanesljivosti objekta, izjava odgovornega vodje projekta Minister za pridobitev gradbenega dovoljenja in tabelarično kazalo doka- za kulturo zil. Vodilna mapa mora biti izdelana z obliko in mora imeti vsebino, ki je določena v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. mag. Andrej Vizjak l.r. (3) Mapo s prilogami sestavljajo dokazila, z oštevilčenjem Minister in v zaporedju, kot so navedena v tabelaričnem kazalu dokazil za gospodarstvo vodilne mape. Obsegajo listine, kot so potrdila, elaborati, poroči- la, ocene, atesti, certifikati, izjave o skladnosti, meritve, komisijski mag. Radovan Žerjav l.r. zapisniki, izkazi in druga dokazila: Minister – o kvaliteti vgrajenih gradbenih proizvodov, inštalacij, teh- za promet noloških naprav in opreme, – o opravljenih preiskavah konstrukcijskih elementov, Iztok Jarc l.r. – o pregledu in merjenju vodovodnih, ogrevalnih, električ- Minister nih, plinskih in drugih inštalacij in preizkusu njihovega pravilnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano delovanja in – o upoštevanju predpisov s področja zagotavljanja zdravja dr. Milan Zver l.r. in varstva pri delu, higienske in zdravstvene zaščite, varstva pred Minister požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter var- za šolstvo in šport stva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. (4) Dokazilo z vsemi sestavinami mora biti izdelano v slo- Marjeta Cotman l.r. venskem jeziku. Ministrica (5) V primeru objektov varovanih na podlagi predpisov s za delo, družino in socialne zadeve področja varstva kulturne dediščine in odstopanja od predpisanih bistvenih zahtev določenih v kulturnovarstvenih pogojih, mora Mojca Kucler Dolinar l.r. biti izjava o zanesljivosti objekta v vodilni mapi izdelana z obliko Ministrica in mora imeti vsebino, ki je določena v Prilogi 2, ki je sestavni za visoko šolstvo, znanost del tega pravilnika. in tehnologijo 4. člen Zofija Mazej Kukovič l.r. (skupno dokazilo o zanesljivosti objekta) Ministrica Investitor v postopku izdaje uporabnega dovoljenja lahko za zdravje predloži več posameznih dokazil o zanesljivosti objekta, katerih Dragutin Mate l.r. število je odvisno od pogodb med investitorjem in izvajalci del, Minister ki so zbrana v skupnem dokazilu o zanesljivosti objekta tako, da za notranje zadeve se posameznim dokazilom o zanesljivosti doda skupna naslovna stran vodilne mape. dr. Gregor Virant l.r. Minister 5. člen za javno upravo (hramba dokazila) Investitor oziroma lastnik objekta in njegov vsakokratni Karl Viktor Erjavec l.r. pravni naslednik mora trajno oziroma dokler objekt stoji hraniti Minister celotno dokazilo. za obrambo

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 5999

PRILOGA 1 OSNOVNI PODATKI O DOKAZILU

DOKAZILO O ZANESLJIVOSTI OBJEKTA

ŠT.:

…………………………………………………………………………………. …………………………………………………………………………………. (številka dokazila oziroma dokazil, þe gre za skupno dokazilo)

ZA OBJEKT:

…………………………………………………………………………………. …………………………………………………………………………………. (naziv objekta, na katerega se dokazilo nanaša)

IZVAJALEC:

…………………………………………………………………………………. …………………………………………………………………………………. (naziv izvajalca oziroma izvajalcev, þe jih je bilo veþ)

DATUM IZDELAVE:

…………………………………………………………………………………. …………………………………………………………………………………. (datum izdelave dokazila)

Priloga

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 6000 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PODATKI O OBJEKTU IN UDELEŽENCIH PRI GRADITVI

1. naziv objekta

2. klasifikacija objekta

3. klasifikacija posameznih delov objekta 4. vrsta gradnje

5. lokacija

6. investitor

7. gradbeno(a) dovoljenje(a)

8. projektant(i) PGD

9. odgovorni vodja projekta PGD 10. projektant(i) PZI

11. odgovorni vodja projekta PZI

12. projektant(i) PID

13. odgovorni vodja projekta PID

14. izvajalec(ci)

15. odgovorni vodja del oz. odgovorni vodja gradbišþa 16. odgovorni vodja(e) posameznih del 17. nadzornik

18. odgovorni nadzornik

19. odgovorni nadzornik(i) posameznih del

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 6001

IZJAVA O ZANESLJIVOSTI OBJEKTA

IZVAJALEC ………………………..………., ki je izvajal ………….….…………… dela in NADZORNIK …………………………………….……….…, ki je nadziral dela na objektu:

…………………………………………………………………………………………………… (naziv objekta, na katerega se dokazilo nanaša) IZJAVLJATA 1. da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem:

št. ……………………………..…………….. z dne ……………………... (vsa dovoljenja),

2. da je objekt izveden v skladu z gradbenimi predpisi, 3. da je objekt zgrajen s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen naþin, da je objekt zanesljiv kot celota, 4. da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre, 5. da so bili pri gradnji upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo prepreþeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzroþiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici, tako, da je zgrajeni objekt zanesljiv ter izpolnjuje bistvene zahteve*

Izvajalec: Nadzornik:

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (naziv izvajalca, ime in podpis odgovorne osebe (naziv nadzornika, ime in podpis odgovorne osebe izvajalca, žig) nadzornika, žig) Odgovorni vodja del oz. odgovorni vodja Odgovorni nadzornik: gradbišþa:

……………………………….……………… ……………………………….…………………… (ime in priimek) (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (osebni žig, podpis) (osebni žig, podpis)

………………….……………….. ………………….……………….. (kraj in datum) (kraj in datum) Odgovorni vodja posameznih del: Odgovorni nadzornik posameznih del ……………………………….……………… ……………………………….……………… (vrsta del) (vrsta del)

……………………………….……………… ……………………………….……………… (ime in priimek) (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (osebni žig, podpis) (osebni žig, podpis)

………………….……………….. ………………….……………….. (kraj in datum) (kraj in datum)

*v primeru gradnje objektov v javni rabi, za katere je to predpisano, se doda besedilo »ter zahteve s podroþja zagotavljanja neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb« razdelki za odgovorne vodje del posameznih del in odgovorne nadzornike posameznih del se ustrezno dodajo

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 6002 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

IZJAVA ODGOVORNEGA VODJE PGD

Odgovorni vodja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja:

št. PGD …………………………………………, datum:……………..…………….…………

za objekt:

……………………………………………………………………………………………………. (naziv objekta, na katerega se izjava nanaša)

IZJAVLJAM

da je objekt zgrajen v skladu z zgoraj navedenim projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja

Odgovorni vodja PGD:

……………………………….…………………… (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (kraj in datum) (osebni žig, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 6003

TABELARIýNO KAZALO DOKAZIL

A. Podatki o projektni dokumentaciji (PGD, PZI, PID):

- - - - Tabelariþni seznam projektne dokumentacije PGD, PZI, PID B. Podatki o gradbenem dovoljenju oziroma dovoljenjih ter soglasjih oziroma soglasjih za prikljuþitev: - - - - Tabelariþni seznam izdanih gradbenih dovoljenj ter soglasij oziroma soglasij za prikljuþitev C. Podatki o pogodbah sklenjenih med investitorjem in izvajalci oziroma dobavitelji ter nadzornikom: - - - - Tabelariþni seznam sklenjenih pogodb,

D. Osnovni podatki o gradbenem dnevniku:

- - - - Tabelariþni seznam važnejših vpisov:

I. Pripravljalna dela na gradbišþu:

- - - - Tabelariþni seznam posameznih dokazil (konþna poroþila, dokazila, priloge) z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami II. Splošna gradbena dela:

- - - - Tabelariþni seznam posameznih dokazil (konþna poroþila, dokazila, priloge) z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami

Odgovorni vodja del oz. odgovorni vodja Odgovorni nadzornik: gradbišþa:

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (ime in priimek, osebni žig, podpis) (ime in priimek, osebni žig, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 6004 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

III. Elektro inštalacijska dela:

- - - - Tabelariþni seznam posameznih dokazil (konþna poroþila, dokazila, priloge) z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi prilogami

IV. Strojno inštalacijska dela:

- - - - Tabelariþni seznam posameznih dokazil (konþna poroþila, dokazila, priloge) z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami V. Zakljuþna gradbena dela:

- - - - Tabelariþni seznam posameznih dokazil (konþna poroþila, dokazila, priloge) z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami VI. Izkazi, poroþila, zapisniki oz. elaborati po podroþnih predpisih:

- - - - Tabelariþni seznam posameznih dokazil, ki jih zahtevajo podroþni predpisi, kot so Izkaz požarne varnosti stavbe, Poroþilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, Zapisnik o strokovno tehniþnem pregledu,.. z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami VII. Geodetski podatki:

- - - - Tabelariþni seznam geodetskih podatkov, kot so zapisniki o zakoliþbi, geodetski naþrt novega stanja zemljišþa po konþani gradnji,.. z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami VIII. Ostale izvedene meritve in pregledi:

- - - - Tabelariþni seznam ostalih posameznih dokazil o preizkusih instalacij, prikljuþkov in naprav, prevzemih izvršenih del,.. tudi rezultati prvih meritev obratovalnega monitoringa v primeru poskusnega obratovanja, z oštevilþenjem, kot sledijo v mapi s prilogami

(neustrezno izpusti ali dodaj manjkajoþe)

Odgovorni vodja del oz. odgovorni vodja Odgovorni nadzornik: gradbišþa:

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (ime in priimek, osebni žig, podpis) (ime in priimek, osebni žig, podpis)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 6005

PRILOGA 2 IZJAVA O ZANESLJIVOSTI OBJEKTA

št. ……………………………..…………….. z dne ……………………... (vsa dovoljenja),

2. da je objekt varovan na podlagi predpisov s podroþja kulturne dedišþine, 3. da je objekt zgrajen s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali in na takšen naþin, da je objekt zanesljiv kot celota, 4. da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kvalitetno vgrajene in da izpolnjujejo predpisane parametre, 5. da so bili pri gradnji upoštevani predpisani ukrepi, s katerimi bodo prepreþeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki jih utegne povzroþiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici, tako, da je zgrajeni objekt zanesljiv do ravni s katero niso ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji objekti ali okolje in je bila doloþena v kulturnovarstvenih pogojih Izvajalec: Nadzornik:

……………………………….……………… ……………………………….…………………… (ime in priimek) (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (osebni žig, podpis) (osebni žig, podpis)

……………………………….……………… ……………………………….……………… (ime in priimek) (ime in priimek)

…………………………………………..…... …………………………………………..…... (osebni žig, podpis) (osebni žig, podpis)

………………….……………….. ………………….……………….. (kraj in datum) (kraj in datum)

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 6006 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

VSEBINA

DRŽAVNI ZBOR 2311. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji 5925 2296. Kazenski zakonik (KZ-1) 5865 2312. Sklep o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev 2297. Zakon o soglasju in poroštvu Republike Slovenije javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta za obveznosti DARS, d.d. iz naslova kreditov in »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje širokopasov- izdaje dolžniških vrednostnih papirjev za realiza- nega omrežja elektronskih komunikacij v Občini cijo gradnje avtocestnih odsekov iz Nacionalnega Mirna Peč« 5926 programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji v višini 544,22 milijonov eurov (ZPDVPNPIA1) 5912 2313. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra 5927 NAKLO MINISTRSTVA 2314. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Na- 2336. Pravilnik o projektni dokumentaciji 5965 klo za leto 2007 5927 2337. Pravilnik o gradbiščih 5987 2315. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola 2338. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta 5998 Naklo 5928 2298. Pravilnik o spremembi Pravilnika o veterinarskih 2316. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o rav- pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za nekomercialne nanju s komunalnimi odpadki v Občini Naklo 5932 premike hišnih živali, in o modelu potnega lista, ki 2317. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o od- mora spremljati te živali 5913 vajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda ter 2299. Tarifa o pravnih storitvah 5913 padavinskih voda na območju Občine Naklo 5933 2318. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o USTAVNO SODIŠČE oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo 5934 2300. Odločba o razveljavitvi sodb višjega in okrožnega 2319. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o po- sodišča v izpodbijanem delu 5914 stavitvi neprometnih in reklamnih znakov ter ogla- ševanju v Občini Naklo 5934 2320. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ob- DRUGI DRŽAVNI ORGANI činskih cestah v Občini Naklo 5935 IN ORGANIZACIJE 2301. Sklep o spremembah in dopolnitvah Seznama po- REČICA OB SAVINJI slovnih subjektov, objavljenega v Uradnem listu 2321. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Re- RS št. 43/07, s katerimi na podlagi določb Zako- čica ob Savinji za leto 2007 5936 na o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka 2322. Odlok o priznanjih v Občini Rečica ob Savinji 5937 28. člena ZPKor 5915 2323. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Rečica ob Savinji 5939 OBČINE 2324. Pravilnik o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Rečica ob BOROVNICA Savinji za programsko obdobje 2008–2013 5948 2302. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostor- 2325. Pravilnik o oddaji javnih naročil, za katera ni po- skega načrta za del območja B1S/15 Breg pri trebno objaviti javnega razpisa 5955 Borovnici 5917 SLOVENSKA BISTRICA ČRENŠOVCI 2326. Sklep o določitvi cene programov v vrtcih v Občini 2303. Sklep o določitvi plakatnih mest v času referen- Slovenska Bistrica 5957 dumske kampanje 5918 2327. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi HORJUL – javno dobro 5957 2328. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi 2304. Pravilnik o sprejemu otrok v Vzgojno varstveno – javno dobro 5958 enoto pri Osnovni šoli Horjul 5919 2329. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi KRIŽEVCI – javno dobro 5958 2305. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kri- ževci za leto 2007 5921 ŠKOFLJICA 2306. Sklep o pripravi Občinskega prostorskega načrta 2330. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Od- Občine Križevci 5922 loka o občinskem podrobnem prostorskem načr- tu (OPPN) za območje urejanja ŠSE 4/5 Lavrica MIRNA PEČ – južni del 5958 2307. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o po- ŠMARJE PRI JELŠAH stopkih vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na 2331. Pravilnik o sofinanciranju programov turističnih območju Občine Mirna Peč 5923 društev v Občini Šmarje pri Jelšah 5959 2308. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 2332. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi 5961 oskrbi s pitno vodo v Občini Mirna Peč 5924 2333. Sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi 5961 2309. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o za- časnih ukrepih za zavarovanje območja urejanja ŠTORE prostora na podlagi Programa priprave za občinski 2334. Odlok o priznanjih Občine Štore 5961 lokacijski načrt Industrijska cona Dolenja vas 5924 2310. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Tarifnega ZREČE pravilnika za obračun oskrbe z vodo v Občini Mirna 2335. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pro- Peč 5924 računu Občine Zreče za leto 2008 5963

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Uradni list Republike Slovenije Št. 55 / 4. 6. 2008 / Stran 6007

PRIPORO ÿ AMO

ZALOŽBA ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1) (neuradno preþišþeno besedilo) s stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B) je zaþel veljati 15. januarja 2008, uporablja pa se od 15. aprila 2008. Spremembe zakona so zelo obsežne, zato smo neuradno preþišþeno besedilo Zakona o graditvi objektov izdali kot posebno knjigo v Zbirki predpisov. Knjigi je dodano tudi stvarno kazalo mag. Janeza Topliška.

Spremenjeni Zakon o graditvi objektov prinaša veliko novosti, s katerimi zakonodajalec želi poenostaviti postopek in skrajšati roke za izdajo gradbenega dovoljenja.

cena 34 € • leto izdaje: 2008 • ISBN: 978-961-204-399-5 • 232 strani • 14 cm × 20 cm • trda vezava

Slovenska cesta 9, 1000 Ljubljana • Spletna trgovina: www.uradni-list.si • Naroþite po faksu: 01/425 14 18

S tem nepreklicno naroþam ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1) (neuradno preþišþeno besedilo) s stvarnim kazalom mag. Janeza Topliška

• trda vezava Cena: 34 € Število izvodov

Podjetje Oddelek I L N I C A

ý Ime in priimek E-pošta

Davþna št. Davþni zavezanec DA NE

Ulica in številka Kraj

Podpis in žig Datum N A R O Po prejemu naroþilnice vam bomo poslali predraþun za naroþene knjige. Po plaþilu predraþuna vam bomo poslali naroþene knjige in raþun.

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/ Stran 6008 / Št. 55 / 4. 6. 2008 Uradni list Republike Slovenije

PRIPORO ÿ AMO

ZALOŽBA POMORSKO PRAVO 1. in 2. knjiga

Patrick Vlaþiþ, Andrej Pirš, Marko Pavliha, Anton Kariž, Janez Brank, Gregor Velkaverh, Josip Rugelj, Boris Jerman in Mitja Grbec

Pomorsko pravo, 1. in 2. knjiga, sta dolgo priþakovana uþbenika. V slovenšþini do danes še ni izšel tako celovit pregled pomorskega prava. Knjigi obravnavata veliko podroþij pomorskega prava. Koncept je prilagojen študentom; na koncu poglavij so povzetki, vprašanja, kljuþni pojmi in literatura. Primarno sta knjigi namenjeni študentom pomorstva, ki so doslej študirali iz predpisov, cena 125 € konvencij in tuje literature. Poleg tega sta namenjeni tudi drugim študentom, ki se pri študiju leto izdaje: 2008 sreþajo s pomorskim pravom, in kandidatom ISBN: 978-961-204-401-5 za izpite za pomorske þastnike. V njih bodo ISBN: 978-961-204-403-9 marsikaj koristnega našli tisti, ki delajo v praksi, 462 in 443 strani zlasti špediterji, pomorski agenti, prevozniki, 18 cm × 22 cm pristaniški prekladalci, sodniki, odvetniki, prav tako pa tudi tisti, ki so zaposleni v zavarovalnicah mehka vezava in mednarodni trgovini.

Slovenska cesta 9, 1000 Ljubljana • Spletna trgovina: www.uradni-list.si • Naroþite po faksu: 01/425 14 18

S tem nepreklicno naroþam POMORSKO PRAVO 1. in 2. knjiga Patrick Vlaþiþ, Andrej Pirš, Marko Pavliha, Anton Kariž, Janez Brank, Gregor Velkaverh, Josip Rugelj, Boris Jerman in Mitja Grbec

• mehka vezava Cena: 125 € Število izvodov

Podjetje Oddelek I L N I C A

ý Ime in priimek E-pošta

Davþna št. Davþni zavezanec DA NE

Ulica in številka Kraj

Podpis in žig Datum N A R O Po prejemu naroþilnice vam bomo poslali predraþun za naroþene knjige. Po plaþilu predraþuna vam bomo poslali naroþene knjige in raþun.

Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktor dr. Janez Pogorelec • Založnik Uradni list Republike Slove nije d.o.o. – direktorica mag. Špela Munih Stanič • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče • Naročnina za leto 2008 je 110,17 EUR (brez DDV), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 302,95 EUR • Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 20034 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi …) 200 18 32, uredništvo – telefaks 425 01 99 • Internet: www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] • Transakcijski račun 02922-0011569767

PURL: https://www.legal-tools.org/doc/1b73ed/