Občine Številka 82/Leto 21 Uvodnik

Glas Naklo junij 2015 občine Številka 82/leto 21 uvodnik

V tej številki ... ŽUPANOV KOTIČEK 3 POD ČRTO Ustanovitev komisije 4 Sita obljub 4 IZ NAŠE SRENJE Podjeten in priden kot čebele 5 Rdeče jagode rada jem … vsako leto rajši ... 5 V občini zbranih 500 imen 6 Iz temine rovov v svit življenja 7 Andreja Kosec, odgovorna urednica Polni energije in z novo močjo v poletje 8 Parada starodobnikov 8 Če česa res ne maram, je to prikrivanje oz. neizražanje Country line dance 10 mnenja. O čemer koli. Pa vendarle ljudje to počnemo iz KULTURNI ODMEV različnih vzrokov. Nekateri so sramežljivi, drugi bojazljivi, Knjižnica, pa ne samo to 11 tretji (enostavno) neodkriti. Mislim, da s tem pogosto de- Na Tednu ljubiteljske kulture 12 lamo škodo sami sebi, ker se posledično ne moremo pogo- varjati. Zato cenim tiste, ki si upajo povedati svoje mnenje, SREDICA še posebej, če je aktualno in družbeno pereče, sporno. Tako Izginule podobe vsakdana (1. del) 13 osebna stališča kot javno mnenje pa se pogosto izoblikuje- ZNANI NAKLANCI jo na podlagi glasno povedanega, kar je v marčevski številki Profesor Alojzij Strupi »žrtev svobode« 14 glasila naredil Franci Šinkar v rubriki Jaz pa razmišljam tako. JAZ PA RAZMIŠLJAM TAKO Zavzel je stališče, ki ga zagovarja, čeprav je enostransko in Sadovi brezbrižnosti 16 pristransko. Naglas se je odzval na dogajanja, ki mu niso všeč in s tem pozval h glasnemu razmišljanju tiste, ki me Naklanska homofobična sedanjost 17 nite podobno in druge, ki takšnemu razmišljanju absolutno ŠPORT nasprotujete. Zato sem iskreno vesela pisma g. Uroša Feldi- Atletom Športnega društva Naklo 10 medalj 18 na, ker je pripomogel k javnemu dialogu pro et contra. Če si Zadovoljni z rezultati 19 je s tem kdo izjasnil stališče o istospolnih oz. »tradicionalnih Na vasi se dogaja 2015 19 skupnostih« ali si mogoče celo premislil, je namen dosežen. Niti v najmanjšem primeru pa namen članka oz. objava le- ZAPISI ŠOLSKIH PERES tega ni bila žaljenje ali kakršno koli napadanje. Zgolj glasno Skupaj gradimo družbo enakih možnosti 20 premlevanje … o tabuju, da bi to ne bil več. MLADI VRVEŽ Na tem mestu oba pisca odpirata vprašanje strpnosti. Je Malčki med dinozavri in rožicami 24 strpen tisti, ki je tiho in taji misli? To je prej nevarno kot pa Melji, melji mlin droban 24 strpno. (Zadosti pa seveda prevladujočemu toku.) Pregovor JAVNA OBVESTILA pravi, da pes, ki laja, ne grize. Strpnost je poslušati drugače misleče in se od njih učiti. To pa ne gre, če ne povemo, Popisujemo zgodovino cerkva in znamenj 25 kar mislimo. Zato bo omenjena rubrika v glasilu še vedno Nasveti pred odhodom na počitnice 25 odprta za drugačna mnenja. Pa ne vzemite jih strogo oseb Olje in plin iz uvoza sta tveganje 26 no, ampak kot eno izmed kapelj v morju, v katerem se Socialnovarstvena storitev – pomoč na domu v učimo plavati – živeti drug z drugim. občini Naklo 26 Sicer pa je tokratna številka zaznamovana s kulturno dediščino na več področjih – na kulturnem, sociološkem, Eterična olja doTERRA 27 gospodarskem. Slednjega smo izbrali za osrednjo temo, Projekt GORKI - 2. sklop 28 saj se neposredno povezuje z dogodkom ob praznovanju PREDSTAVLJAMO 29 občinskega praznika Na vasi se dogaja. Namen le-tega je namreč tudi »spoznavanje ponudbe v občini«, zato smo za- vrteli čas nazaj, ko so se Naklanci preživljali samo s svojimi Prispevke za septembrsko številko obrtmi. Se jih še spomnite? Način življenja se je res močno poš ljite najkasneje do petka, 11. spremenil, bistvo pa ne – družiti se in sodelovati. Vsaj kadar si želimo. septembra. Besedila opremite s Uživajte v poletju in se vsaj za en dan požvižgajte na vse. fotografijami v .jpg formatu. Vredno je.

2 Glas občine Naklo junij 2015 županov kotiček Spoštovane občanke in občani! Poletje je nezadržno pred vrati in marsikdo se sprašuje, kaj se je doga- Izdajatelj: jalo čez pomlad v naših krajih. Nikjer Občina Naklo, ni bilo videti gradbenih strojev in nikjer spoznali in se zabavali skupaj na enem Stara cesta 61, 4202 Naklo nobenih gradbenih posegov. Resnično mestu. se v tem trenutku gradi in ureja samo V jesenskem času, ko se vsi vrnete Odgovorna urednica: Andreja Kosec železniška postaja nasproti hotela z dopustov, pa vas že sedaj vabim Marinšek. V proračunu Občine Naklo Uredniški odbor: Ana Pintarič, na slovesnost ob dvajseti obletnici smo v ta namen predvideli 100.000 ev- Andreja Kosec, Franci Šinkar, Helena Občine Naklo. Ker bo letošnja jesen rov. Sam projekt je sofinanciran tudi s Krampl Nikač, Zdravko Cankar, Katja pestra, zanimiva in polna dogodkov, strani Evropske unije, in sicer v znesku Bevk, Ana Žontar. vsem skupaj želim, da se spočijete, kaj 18.000 evrov. Ostali projekti so pa do lepega doživite, potem pa se vsi sku- Lektoriranje: Andreja Kosec sedaj čakali potrditev v rebalansu, tako paj zaženemo v nove delovne zmage. da sedaj, ko je rebalans potrjen, lahko Pridite to soboto, na zadnji dan Izvedba: Specom d. o. o. računamo tudi na njihovo realizacijo. V pomladi, na srečanje v Podbrezje, da E-naslov: [email protected] tem trenutku gremo v realizacijo tistih se vsi skupaj srečamo in poveselimo Trženje oglasnega prostora: manjših obljubljenih projektov, večje pa ob našem prazniku. Nagradite prosto- 040/202 384 bomo začeli izvajati v jesenskem času. voljce, ki organizirajo dogodek, s svo- Oblikovanje: Matej Rauh V teh dneh se pripravljamo na dva jim prihodom in nasmejanimi obrazi. slavnostna dogodka. Prvi je že tu, in si Glasilo GLAS OBČINE NAKLO pravilo- cer praznovanje občinskega praznika Na župan Marko Mravlja ma izhaja štirikrat letno, brezplačno vasi se dogaja, ki je ga prejmejo vsa gospodinjstva v namenjen druženju, občini Naklo. zabavi in spozna- Naklada 1.820 izvodov vanju ponudbe Naslovnica: Kamnosek mlinskih občine Naklo. Ker je kamnov Franc Puhar, po domače tradicionalni pano- Štancar s Police. Arhiv Mare Črnilec. ramski avtobus Ve Oddaja gradiva za seli Janez, ki je po vezoval prireditev septembrsko številko v preteklosti, krenil Rok za oddajo gradiva je petek, na pot v svojo novo 11. september 2015. domovino, se bo občinski praznik Na Prispevki, prejeti po tem datumu, ne vasi se dogaja od bodo objavljeni v tekoči številki. Be- letos naprej odvijal sedila in fotografije se pošiljajo na samo na eni lokaciji, elektronski naslov andreja.kosec@ in sicer se tokrat vi- siol.net s pripisom »za Glas občine dimo v Podbrezjah, Naklo«. Uredništvo si pridržuje pra drugo leto v Dup vico lektoriranja, krajšanja in prire- ljah in leto kasneje janja člankov glede na prostorske v Naklem. S kolo- zmožnosti ter zavrnitve člankov z barjenjem dogodka žaljivimi vsebinami in navedbami, bomo poskrbeli, da ki niso v skladu z Zakonom o medi- bo v občini vsako jih. Rokopisi, zgoščenke, fotografije leto okolje nekoliko in drugi materiali se ne vračajo, ra- drugačno, posebno, zen na izrecno željo avtorja. Ano predvsem pa bodo nimni in nepodpisani članki ne bodo obiskovalci posa- objavljeni. mezen kraj bolje

junij 2015 Glas občine Naklo 3 pod črto Ustanovitev komisije Marko Mravlja, župan Spoštovani gospod Janez Štular je v prejšnji številki no kontrolira tudi mestni inšpektorat. Ker je v tem mandatu občinskega glasila podal predlog za ustanovitev komisije, prav tako sestavljena nadzorna komisija iz vseh političnih ki bi pregledala poslovanje zadnjega mandatnega obdobja. predstavnikov v občinskem svetu, je predstavnik SLS prev- Sej ne vem, ali se gospod Štular norčuje ali pa je pozabil, da zel nadzor nad izgradnjo vrtca Mlinček, zanima me pa, kako je bil predsednik nadzorne komisije v prejšnjem mandatu bi bilo, če bi predstavnik opozicije v času mandata g. Janeza dr. Rok Rozman, pravnik, ki sedi v več nadzornih komisi- Štularja pregledoval izgradnjo Doma starejših občanov in jah po Sloveniji; verjemite, da ni bil prav nič milostljiv, ko večnamenskega objekta. je pregledoval poslovanje občinske uprave. Vse njegove Zato, spoštovani g. Štular, predlagam, da ustanovimo ugotovitve smo upoštevali in se držali navodil. Hkrati nas je neodvisno zunanjo komisijo, ki bo pregledala poslovanje takoj po tem, ko sem nastopil mandat, pregledalo računsko občine tudi v vašem mandatnem obdobju. ・ sodišče. Kontrole nad poslovanjem ne zmanjka, saj nas red- Odprto pismo županu Sita obljub Špela Tomažič Danes, 15. maja 2015, mi je dež ponoči »očistil« pogled na naše dvorišče in očistil pogled na naš predel Nakla - Pivko, ki je pozabljen kos v občini Naklo. Današnjo noč je močno deževalo. Zjutraj je voda tekla z Glavne ceste na naše dvorišče in s seboj vlekla vso nesnago. Razlog je, da se ob » ležečem policaju« - cestni oviri nabere voda, ki ne more odteči. Odteči bi morala v jarek, ki teče ob cesti. V ta jarek je najprej skozi betonsko ograjo prevrtal mož, za tem pa so to luknjo za vodo povečali še občinski delavci. Seveda pa voda pridrvi z gozda po hribu in se jo ob ležečem policaju – cestni oviri nabere velika količina. Ta voda pa potem steče k nam na dvorišče, ker jo avtomobili, ki vozijo z neprimerno hitrostjo samo še uspešneje pljuska- jo k nam na dvorišče. Prinese pesek in tako nam drsna vrata komaj delujejo, ker se na tirnici nabere toliko peska. Voda je pritekla vse do vhodnih vrat. Zakaj vse to? Pravzaprav je bolje, da začnem pisati na začetku. Vsako leto se za izgradnjo pločnika in seveda s tem rešitev odvod- teriala. Seveda ste postavili še oznako z znakom cona za njavanja ob Glavni cesti med krožiščem in OŠ Naklo naj pešce. Res bistroumno. de nov izgovor, kje so porabili sredstva, da jih za izgradnjo Kadar se v OŠ Naklo učijo o varni poti v šolo, nikoli ne pločnika žal ni več. Najprej so bili izgovori, da mora naj peljejo učencev po cesti, po kateri hodijo vsakodnevno v prej država urediti križišče – sedaj krožišče in šele potem šolo od krožišča proti šoli, ampak vedno po pločniku proti bodo začeli z izgradnjo. Nato so se sredstva potrebovala za središču. Razlog je bil, da je odsek prenevaren za sprehod ureditev kanalizacije v Podbrezjah in v Dupljah, pa seveda učencev. Torej naj se sami ukvarjamo s tem problemom hkrati ureditev Dupelj s pločniki ipd. Za tem se je pojavil in seveda mi starši učimo, kako naj vsak dan otroci varno vrtec, sedaj je na vrsti Gorki. Ne vem, kdaj bo na vrsti cesta. pridejo do šole po tej nevarni poti. Ali res čakate, da se zgo- Tudi vi spoštovani župan ste že v prvem mandatu obljub di kaj tragičnega? ljali izgradnjo pločnika in ceste, tudi v kampanji za ta drugi Dotaknila bi se še enega problema – javna razsvetljava mandat ste to omenjali, vendar sedaj so stvari spet v starih ob Glavni cesti med krožiščem in OŠ Naklo. Postavljeni sta tirnicah in zagotovo z izgradnjo ne bo nič. Ne vem, zakaj je dve luči, nato pa se javna razsvetljava neha. Ne samo, da tale konec pozabljen. Res se obračam na vas, gospod župan, nimamo pločnika, hodimo tudi v temi. Cesta pa je vse bolj in vas lepo prosim za pojasnilo, kdaj je bilo na tem področju prometna in menim, da bi bilo prav, da bi razmišljali, da bi nekaj narejeno, kdaj ste nazadnje pri nas nekaj delali. No, bil ta del ceste namenjen le stanovalcem. prosim vas, da ne omenjate tistih »prismodnjaških izumov« Prosim vas tudi, da pojasnite, za kakšen znesek pravzaprav o ograditvi navideznega pločnika na nasutem pesku ob gre pri tem nemogočem projektu, ker ga tako prelagate. Saj robu ceste, ki ste ga povrhu ogradili z vrvico iz pvc ma- izračune že imate, to ste tudi večkrat že izjavili. ・

4 Glas občine Naklo junij 2015 iz naše srenje

Nov čebelnjak v Dupljah Podjeten in priden kot čebele J. M. Mlad čebelar Jaka Majnik je letos postavil nov čebelnjak na robu Udinboršta. Dijaka drugega letnika Kranjske gim- nazije je za čebele navdušil družinski prijatelj. Pred petimi leti je v oskrbo dobil mlado čebeljo družino in jo naselil kar na domačem balkonu. Prvo leto je družino oskrboval pod mentorjevim vodstvom. Naslednje leto je število čebeljih družin že povečal na tri. Spopadel se je tudi z rojenjem čebel, ko jih je reševal s sosedove jablane. Velikokrat je pomoč mentorja dobil kar po telefonu, pred tem pa mu je poslal slike čebel po internetu. Ti prvi panji so bili tako ime novani nakladni panji. Opremo je kupoval počasi: zaščitno obleko, rokavice, pihalnik … Lansko leto je tako imel že šest panjev. Nekaj večjih in nekaj čisto malih. Odločitev za velik AŽ panj se je porajala, kar nekaj časa. Odločil se je, da bo denar, ki sta ga starša mesečno nalagala za njega v banko, porabil za ta nakup. Sam je narisal načrt za panj, ki so ga izdelali mojstri iz Gornjega grada nad Kamnikom. 21 AŽ panjev je naročil pri mojstru z Vrhnike. Prispeli so že sredi zime in naloženi pod napušč čakali na poslikavo. Mama je pripravila predlog poslikave zunanjosti panjev, ki je bil sprejet in začelo se je risanje in barvanje, ki je trajalo slab mesec dni. V aprilu je bilo potrebno pripraviti temelje. Pred prvim majem pa je bil čebelnjak postavljen in med pr- vomajskimi počitnicami so se v čebelnjak naselile čebelje družine, ki jih je že v sredini februarja Jaka naročil pri rejcu čebeljih družin iz Potoč pri Preddvoru. Dela v teh pomlad- nih mesecih res ne primanjkuje. Potrebno je pregledati vse čebelje družine, označiti matice. Tako veliko število čebeljih družin že zahteva sistematično delo, vodenje dnevnika za vsako družino in redno pregledovanje družin. Jaka upa, da bo letošnja sezona medu boljša od lanske, ko ga je pridelal samo za domače potrebe. ・ Rdeče jagode rada jem … vsako leto rajši ... Urška Kleč, koordinatorica projekta »Garklc«, in stanovalci DSO Naklo

Dom starejših občanov Naklo je vstopila pomlad, z njo pa so se prebudila vprašanja: »Kaj bomo Vletošnje leto zasadili v garklc?« Jagode, ker so sladke, meto za čaj, drobnjak za namaz … Čez zimo so visoke grede »garklca« osamljeno stale ljali zemljo. Poletni mese- pod napuščem, zimo so preživela le zimzelena zelišča. Ko ci, obdarjeni s soncem, se zazremo vanje, se nam spomin vrne v prejšnjo pomlad. so prinesli pridelek, ki je Visoke grede so nastale v LEADER projektu Starostniki ak- popestril naše jedilnike; tivno raziskujejo koristne organizme – »Garklc« pod prid solata, drobnjakov namaz, nimi rokami dijakov Biotehniškega centra Naklo in njihove- metin čaj … Jeseni, ko smo ga mentorja, projekt pa je sofinancirala tudi Občina Naklo. pobrali še zadnje pridel- Postavili so jih na naše dvorišče, ob belo krožno pot, da se ke, smo visoke grede lažje sprehodimo skozenj. Skupaj z dijaki smo zasadili prve izpraznili in jih postavili ob rastline, ki smo jih nato vse poletje pridno zalivali, jim rah napušč. »Hmmm, le kaj bomo vanje posadili spomladi?« so

junij 2015 Glas občine Naklo 5 iz naše srenje

Pridelek iz »garklca«. Kmalu bo na mizi. bile misli, obrnjene v prihodnost. »Jagode, sladke in rdeče študent Biotehniškega centra Naklo, ki je že pripravil načrt … in veliko naj jih bo,« se je zaslišalo, ko je beseda nanesla zasaditve in pri tem upošteval pravilo dobrih sosedov v na letošnji »garklc«. »Jagode, da se lahko odtrgajo in ta- vrtu. Povabljeni ste, da mu ob zasajanju pomagate. Kar z koj pojedo.« In tako bomo ob solati, paradižniku, papriki ljubeznijo posejemo v »garklc«, to zraste. ・ zasadili tudi jagode. Pri tem nam bo pomagal Miha Grašič,

Projekt sofinancira EU, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (preko PRP 2007-2013, os LEADER) LAS Gorenjska košarica ter občine na območju LAS Gorenjska košarica

Dediščina starih hišnih imen V občini zbranih 500 imen Klemen Klinar

rojekt zbiranja starih hišnih imen je končan. V nastajanju pa je zbirka knjižic hišnih imen z območja Posrednje in zgornje Gorenjske. Na Gorenjskem že vse od leta 2009 potekajo akcije zbiran- hišnih imen www.hisnaimena.si, ki trenutno šteje preko ja starih hišnih imen, v katere je bila vključena tudi Občina 7900 enot. Spletna stran je zasnovana tako, da obiskovalci Naklo. V zadnji projekt, imenovan Dediščina starih hišnih lahko s pomočjo iskalnika iščejo imena po hišnem imenu imen in financiran s strani EU programa LEADER ter Občine ali naslovu. Naklo, so bila vključena naselja Cegelnica, Malo Naklo, S tokratnim projektom je zbiranje v občini Naklo končano. Naklo (s Pivko), Okroglo in Polica, kjer je bilo zbranih 139 Kljub temu pa lastniki domačij s celotne občine, ki se za hišnih imen. V nakelski občini je bilo sicer skupaj zbranih označitev domačij do zdaj še niso odločili, še vedno lahko okoli 500 imen. S hišnimi imeni se ohranja domače narečje, prejmejo tablo s hišnim imenom. Za več informacij se lahko ki je že znotraj občine raznoliko, hkrati pa kot del kulturne obrnejo na Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske, telefon dediščine krepi identiteto lokalnega prebivalstva. Poleg 04 581 34 16 ali e-pošta [email protected]. ・ tega je marsikatero ime zanimivo, saj se v njegovi razlagi skriva zanimiva zgodba ali zgodovinska podrobnost o hiši ali kraju. Da hišna imena ne bodo izginila v pozabo, v okviru akcij nastaja bogata zbirka knjižic s hišnimi imeni, ki trenutno šteje 34 različnih publikacij z območja celotne Osrednje in Zgornje Gorenjske. Knjižice poleg seznama hišnih imen po vaseh z njihovimi zgodovinskimi zapisi vsebuje tudi stare fotografije domačij in zanimive kratke zgodbe. Knjižice je moč dobiti na Občini Naklo. Lastniki domačij, ki so za to podali pisno soglasje, so prejeli tudi brezplačne table z narečnim zapisom svojega hišnega imena. Poleg tega so vsa imena umeščena v skupno spletno bazo gorenjskih

6 Glas občine Naklo junij 2015 iz naše srenje

Izlet dupljanskih rekreativk Iz temine rovov v svit življenja Marija Jerše; foto: Mirjam Jelovčan Ob zaključku rekreacije smo se tudi letos dupljanske re- Pot nas je nap- kreativke v soboto, 21. marca, odpravile na celodnevni izlet. rej vodila do Najprej smo se ogledale Plečnikovo cerkev na Barju, ki je Kobariškega muze- zgrajena na več sto lesenih pilotih. Z gradnjo so začeli leta ja. Najprej smo si 1937, točno čez eno leto pa je bila v njej že prva maša. Če ogledale krajši do- pomislimo, koliko časa potrebujemo danes, da se zgradijo kumentarni film. V večje zadeve, se lahko danes ob tem podatku le kislo nas- muzeju je več sob, mehnemo. vsaka od njih ima Ob pogledu na okoliški potok človeku ni jasno, kako svoje ime. Gradivo lahko tako majhen potoček povzroči tako obširne poplave. je predstavljeno Sledi teh poplav so vidne na vseh hišah. Čeprav je večina na takšen način, da hiš sezidana kasneje kot cerkev, so novodobni gradbeniki se dotakne čustev zanemarili podatek, ki ga je upošteval že Plečnik in je cerkev obiskovalcev in nas spodbuja k razmišljanju o človeških zaradi terena dvignil nad raven naravnih tal. Cerkev daje stiskah in trpljenju, ki so ga izkusili vojaki na obeh straneh zaradi masivnega smrekovega lesa domač občutek – iz lesa fronte. so stropne obloge, kor, oltarji … Obiskovalcu najbolj ostane v spominu Črna soba, kajti na Nato smo se odpravile v Idrijo, v Antonijev rov. stropu sobe je odtisnjenih 360 000 črnih pik, ki prikazujejo število žrtev soške fronte. Pod Idrijo, mesto ima obliko zvezde, so v 500 letih O pripravah na soške bitke in poteku soške fronte pričajo izkopali več kot 700 kilometrov rovov. številne fotografije, zemljevidi, zelo nazorno stvari prikaže V ozkih rovih Antonijevega rova so prikazani stari načini ogromna maketa. rudarjenja, v dobri uri raziskovanja pa smo si s slikoviti opisi vodičev ustvarile podobo garaškega dela rudarjev. Škrata Kobariški muzej je opomin na nesmiselnost vojn. Perkmandlca, ki je rad nagajal rudarjem, pa nismo opazile. Ko smo zapuščale muzej, so nam po glavi rojile iste misli Kot se spodobi, smo v bližnji gostilni kosile idrijske žlikrofe. – vsaka vojna je nesmiselna, kajti ljudje so bili tisti, ki so, ne glede na to, ali so bili v zaledju ali na fronti, prenašali največje breme vojne. Kobariški muzej je predvsem opomin človeštvu, da je naloga vsake generacije, da živi in se razvija. Preko prelaza Predel smo se mimo Rabeljskega jezera pripeljale do Rateč, kjer so še zadnji obiskovalci zapuščali Planico. Celodnevno popotovanje smo zaključile v prijetnem okolju gostilne Adrijan na Črnilcu. Z okusno domačo hrano so gostitelji poskrbeli za naše sestradane želodčke, nekate re so ob ubranih zvokih harmonike tudi zaplesale. Ker pa je vsake lepe stvari enkrat konec, je bilo vse pre- hitro konec tudi prelepega dne. Ampak za zaključek smo si bile enotne – drugo leto izlet ponovimo, kajti Slovenija skriva preštevilne lepote, ki jih moramo še odkriti. ・ »DAN ZA ŽIVLJENJE« v Podbrezjah Rotary klub Tržič Naklo (ustanovitev kluba je bila 6. 6. 2015 v Naklem) bo v letošnjem letu izvedel dva dogodka DAN ZA ŽIVLJENJE, na katerem donira postavitev defibrilatorja v lokalno okolje. Prvi dogodek je bil 12. 6. v Tržiču, drugi dogodek pa je planiran za 11. 9. 2015 v Podbrezjah. Ta dan se bomo popoldne zbrali pred Gasilskim domom v Podbrezjah, strokovnjaki bodo izvedli tečaje prve pomoči ob zastoju srca in pojasnjevali ravnanje z defibrilatorjem. Cilj akcije je, da se tečaja udeleži čim več krajanov in da se vsi seznanimo s postopki ob srčnem zastoju, kar se lahko zgodi vsakomur med nami. Defibrilator, ki bo donacija Kluba Rotary, bo nameščen v vežici ob vhodu doma in bo tako v nujnem primeru dostopen vsakomur. Predvsem pa se bodo za delo z njim usposobili člani PGD Podbrezje in tudi tako lahko pomagali sokrajanom v stiski. Na dogodek ste že sedaj vsi prijazno vabljeni, saj bo popestren z družabnim programom, predstavili pa se bodo tudi donatorji. Za Rotary klub Tržič Naklo Jožef Perne

junij 2015 Glas občine Naklo 7 iz naše srenje

Konjeniško društvo Naklo Polni energije in z novo močjo v poletje Silva Gregorec, predsednica društva Delo konjeniškega društva Naklo se nadaljuje tudi v letu torjem Zetor 2511 in pa s prikazom predenja volne na star 2015. Po blagoslovu konj na sv. Štefana je bil konec marca način s kolovratom, od česanja preje do priprave za prejo. občni zbor, na katerem smo izvolili nove člane v organe up- Prav preja volne in predilništvo je zelo značilno za Naklo, saj ravljanja. so se v 19. in tudi v 20. stoletju v Naklem ukvarjali z prejo Predsednica je podala plan dela za prvo polovico leta. volne. Največji med predelovalci, Vinko Črnilec - Rezek, je S sedmimi konji smo sodelovali na Škofjeloškem Pasjonu v začetku 20. stoletja zgradil manjši proizvodnji obrat Pre- 2015. Bil je kar zahteven projekt, saj je bilo 12 predstav in dilnico, kjer so strojno predli volno še tja do konca 60 let. dve generalki. Na pasijonu je sodelovalo okoli 70 konj in V juliju se udeležimo tradicionalnega Furmanskega skoraj 700 igralcev. praznika v Postojni, kjer se bo poleg zapravljivčka in blejske Naš uradni postiljon Tone je v začetku meseca junija kočije na veliki kočiji vis-a-vis peljal sam avstroogrski maršal praznoval okrogli jubilej, 60-letnico. Od samega našega Radetsky, ki je več kot 10 let živel v Tržiču. In na četrtem cesarja je prišla vest, da bo sedaj lahko v penziji, ampak vozu bomo prikazali izdelavo lesenih vodovodnih cevi. Čez kakšno furo bo pa še moral narediti za potreba občine, dve leti bo minilo 300 let od smrti največjega Naklanca Gre- posebno sedaj, ko ima novega konja. gorija Voglarja - Karbonariusa, ki je več kot 20 let služboval Nadalje bomo sodelovali na občinski prireditvi Na vasi se kot osebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega in je po dogaja v Podbrezjah z vleko traktorja in še nekaterimi ak- svoji smrti zapustil rodni vasi veliko vsoto denarja za izgrad- tivnostmi. njo vodovoda, tako da je voda pritekla v korito sredi vasi, Tudi na slovenski razstavi starodobne kmetijske mehani- kar je bilo za tiste čase izjemnega pomena. ・ zacije in opreme se bomo predstavili z restavriranim trak-

Moto društvo Oldteimer Naklo Parada starodobnikov Janez Legat, tajnik društva

oto društvo Oldteimer Naklo je »pod streho spravilo« tudi jubilejno dvajseto prvomajsko parado Mstarodobnikov. Prisrčen motorističen pozdrav vsem občankam in nik društva g. Franci Zadnikar, ki je ob jubilejni prireditvi občanom. Leto je naokoli in zopet je za nami še ena zaslužnim za vsa leta sodelovanja poklonil spominske pla- uspešno izvedena prvomajska parada, ki pa je bila letos kete. To pa so sledeči: Gasilsko društvo Naklo, Pihalni orkester nekaj posebnega, saj je bila jubilejna, že dvajseta po vrsti. Alples Železniki, Orodjarstvo Osterman Ivo s. p. Olševek, ga. Kljub neugodnim vremenskim razmeram se je zbralo lepo Irena Markič, Folklorna skupina društva upokojencev Naklo, število starodobnikov od blizu in daleč. Letošnjo prireditev IRO-plast Naklo, Zidarstvo Bojan Bajželj s. p., Občina Na- so nam že za zajtrk popestrili člani društva Za priznanje klo, Župnijski urad Naklo, g. Jože Mohorič in g. Ivan Meglič. praženega krompirja kot samostojna jed z obilno porcijo Posebnega pozdrava g. predsednika je bil deležen g. Jože omenjenega krompirja. Mesarstvo Tišler pa je poskrbelo, da Kuhar, ki se je edini udeležil vseh dvajset parad. Našo pri- je vsak udeleženec prejel tudi počasi okrogle pol klobase. reditev sta še pozdravila predsednika zveze SVAMZ in Po zaužitju teh dobrot je vse navzoče nagovoril predsed- Gorenjske zveze GAMZS. V prvi vrsti smo zelo veseli, da

8 Glas občine Naklo junij 2015 iz naše srenje

smo se vsi udeleženci srečno vrnili na odpravili še na Brezje k Mariji pomagaj, omenjenih razlogih sploh še imeli vol- cilj. Vreme nam je tokrat malo ponaga- kjer smo imeli postanek z blagoslo- jo do organizacije takšne ali podobne jalo, pa vendar so udeleženci v Naklem vom. Blagoslov pa smo v dogovoru prireditve. Vsi vemo, da se pri denar uživali in preživeli lep dan. Povezo- z g. župnikom v Naklem izpustili, saj ju vse začne in vse se konča. Takšna vanje programa v Naklem na startu in smo ga bili deležni na Brezjah. Pot nas prireditev zahteva namreč kar zajetna cilju je profesionalno kot že tolikokrat je nato vodila preko Begunj, pod go- finančna sredstva, tako da je brez do- doslej opravil g. Jože Mohorič. Na poti, rami in v popoldanskih urah nazaj v natorjev ne bi zmogli speljati. Zato na postanku in blagoslovu na Brezjah Naklo, tako da smo prevozili približno se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo pa je povezovanje prav tako profesio 70 kilometrov. Za kulinariko je preko vsem, ki so prireditev omogočili. Ti pa nalno prevzel g. Ivan Meglič, ki pa je celega dneva skrbelo Mesarstvo Tišlr so sledeči: IRO-plast Naklo, Orodjarst- tudi naš član. Obema se moto društvo iz Podbrezij, ki je svojo nalogo opravi- vo Ivo Osterman s.p. Olševek, Trgovina Oldteimer Naklo lepo zahvaljuje. V lo na zgledni profesionalni ravni. Vsak Mernik Žeje, MesarstvoTišlr Podbrezje, posebno čast si štejemo, da nas obišče udeleženec pa je na koncu prejel tudi Radio Gorenc Tržič, Zidarstvo in fasad- tako velika množica ljubiteljev staro- spominsko zlato medaljo z emble erstvo Bajželj Bojan s. p., Avtoelektrika dobnikov, tako iz naše občine kakor mom društva. Kljub napornemu zbi- Colnarič Drago s. p. Podbrezje, Pizzerija tudi od drugod. V pomoč so nam tudi ranju dovoljenj, s katerimi pričnemo Bolero Naklo, Tri krone d. o. o. Roman letos priskočili člani prostovoljnega že v mesecu decembru in jih je bilo Jenko Godešič, Slovenska veteranska gasilskega društva Naklo, brez katerih v letošnjem letu potrebno zbrati kar avto moto zveza, Tiskarna Žnidarič d. si take prireditve ne moremo zamisliti. 37, smo organizatorji nad prireditvijo o. o. Kranj, Mesarija Prim Naklo, Gos- Za popestritev kulturnega programa zelo zadovoljni, saj za tako množično tilnica Kresnik Naklo, H-Style s. p. Nak je najprej poskrbela domača folklorna zanimanje nismo potrebovali pomanj lo in Nejc Kodrič Šenčur. skupina društva upokojencev Naklo kljivo oblečenih deklet, kot to počno Za konec Moto društvo Old- z gorenjskimi plesi, nato pa so nas z nekatera druga društva. Svoje zado- teimer Naklo želi vsem občankam in malce zamude v takte »plehmuske« voljstvo, morda celo nezadovoljstvo, občanom občine Naklo, da kar se da popeljali še godbeniki Alplesa iz nam prosimo posredujte tudi občani, lepo preživijo občinske praznike, ki so Železnikov. tako da bomo lahko morebitne na- pred nami. ・ Pot nas je vodila najprej po vaseh in pake ali pomanjkljivosti v bodoče ulicah občine Naklo, nato pa smo se odpravili, seveda če bomo ob zgoraj

Oldteimerji na Brezjah čakajo na blagoslov.

junij 2015 Glas občine Naklo 9 iz naše srenje

Druženje s plesom Country line dance Aleksandra Rumež Country glasbo moraš živeti, da jo lahko začutiš. Country line dance (CLD) je ples v vrstah s ponavljajočim zaporedjem korakov. Skupina se obrača v dve smeri ali na vse štiri smeri, odvisno od koreografije. Plesalci se morajo soočiti v danem trenutku v kateri smeri se vrtijo oz.obračajo. Koreografije so večinoma sestavljene iz delov, pri katerem zgornji del trupa ni tako intenziven, s spodnjim delom pa poskakujemo, udarjamo z nogo ob tla, zato še toliko bolj pridejo do izraza kavbojski škornji. Country line dance (CLD) je namenjen množici ljudi, se pravi, ni namenjen samo posameznikom. Množici pa zato, ko se dobimo na raznih country prireditvah, se vse skupine združimo in skupaj zaplešemo. Da sem vodja country skupin, ni golo naključje. Ples me je navdušil že v OŠ, ko sem obiskovala različne plesne tečaje, jazz balet, kasneje standardne plese, salso. Ko pa sem pred petimi leti spoznala CLD na eni od country delavnic, sem začutila, da je to zvrst, ki mi je pisana na kožo. Od takrat sem pridobila znanje za več kot šestdeset različnih koreo- grafij, ki so povezane z različnimi stili plesa in glasbe, od nežnih valčkov, hitre polke, twista, rocknrolla, chacha. Plesala sem v skupini Country mač ke, nato sem se odločila za samostojno pot, kjer svoje znanje nadgrajujem na raznih delavnicah v tujini in spletnih straneh ter naprej posredujem svojima skupinama Country Babice in Country Stars. Obe delujeta na območju Gorenjske že drugo leto. Treningi se izvajajo na dveh lokacijah, v Naklem (Country Stars) ter Tržiču (Country Babice). Skupino v Tržiču ses- tavlja 12 plesalk, skupino v Naklem pa 19 plesalk in 1 na- debuden kavboj. Nova skupina v Naklem se je ustanovila pred dvema letoma. Vanjo so vključene plesalke iz Nakla in kranjske regije. Plesalke so vseh starosti, od osnovnošolk do upokojenk, se pravi, da smo v skupino vključene ženske, ki imamo veselje do učenja country plesov. Skupina se lahko pohvali, da imamo med plesalci tudi moškega predstavnika, devetletnega Urbana iz Strahinja, osnovnošolca, ki ima iz- reden talent za učenje country plesov. Country Stars imajo treninge dvakrat na teden v prostorih Osnovne šole Naklo. Pomemben del plesne country skupine predstavlja tudi poseben stil oblačenja. Tako na nastop ne gremo brez kavbojk, klobuka, rutke, škornjev, usnjenega pasu in kari- raste srajce ali naše zaščitne country majčke. Country ples nam poleg prijetnega in sproščenega preživljanja prostega časa nudi medsebojno druženje in užitek v plesu. Ples nas je dodatno še bolj povezal, saj so se med nami stkale tudi prijateljske vezi. Radi se udeležimo različnih prireditev, kjer z veseljem pokažemo, kaj znamo. Nastopamo na različnih lokacijah, kjer se nam lahko tudi pridružite pri plesu. Veseli bomo vsakega novega člana, ki ima željo po učenju country plesov. Country ples nam predstavlja sprostitev za dušo in telo. ・

10 Glas občine Naklo junij 2015 kulturni odmev

Mestna knjižnica Kranj Knjižnica, pa ne samo to Helena Krampl Nikač Saj veste, splošna knjižnica je prostor, kjer si lahko izposodite knjige. Kjer se na knjižnih policah ponujajo izmišljeni in realni svetovi, do katerih brez knjig sploh ne bi imeli dostopa – in včasih je bolje tako. Vse bolj pa knjižnica postaja tudi prostor za srečevanja in pogovor, razstave, izobraževanja, prireditve, polemične razprave, ustvarjanja. In k temu stremimo tudi v Mestni knjižnici Kranj (MKK). Mestna knjižnica Kranj je splošna knjižnica, vključena v knjižnični infor- Nastop SILA. macijski sistem Slovenije. To pomeni, do. Osnovnošolce in srednješolce s ohranjanju kompetenc ter socializaciji da je javna kulturna in izobraževalna knjižnico in kakovostnim mladinskim udeležencev. Danes v MKK deluje 15 ustanova, namenjena informiranju, branjem seznanjamo s pomočjo vse organiziranih bralnih skupin. Vodijo izobraževanju, raziskovanju, razved slovenskega projekta Rastem s knjigo. jih strokovni delavci Mestne knjižnice rilu in duhovnim potrebam ter razvi- Cilj projekta je predvsem motivirati Kranj in 20 usposobljenih prosto- janju pismenosti. Deluje na območju mlade za branje. Poleg osnovnošolcev voljcev – voditeljev bralnih srečanj. Mestne občine Kranj ter sosednjih in srednješolcev nas obišče tudi zelo Za vse generacije uporabnikov občin Naklo, Cerklje na Gorenjskem, veliko vrtčevskih skupin, ki jim ob stro knjižnice organiziramo informacij Jezersko, Preddvor in Šenčur. kovnem vodenju naših knjižničarjev sko opismenjevanje, brezplačna Vsi zaposleni v MKK veliko energije približamo pestro ponudbo in življenje računalniška izobraževanja, kjer se vlagamo v projekte za spodbujanje v naši knjižnici. lahko naučijo osnovne uporabe branja. Začnemo že pri najmlajših Odrasli bralci sodelujejo v projektu računalnika, otroškega programiran- obiskovalcih, ki se šele razvijajo v Štirje letni časi branja, ki je namenjen ja, oblikovanja diplomske naloge, bralce. Prepričani smo, da je otroštvo spodbujanju branja slovenskih avtor- načrtovanja potovanja z računalnikom, lepše v družbi kvalitetnih in raznovrst- jev. Odrasli, ki bi o prebranem radi obdelovanja fotografij in še marsikaj. nih knjig. Zato smo zanje pripravili izrazili svoje mnenje, dvome ali se Vse, kar je potrebno za udeležbo, je projekt Družinsko branje, v katerem vključili v pogovor o prebrani knjigi, članstvo v naši knjižnici. sodeluje že preko 200 družin. Za malo se lahko pridružijo bralnim srečanjem Za člane in uporabnike knjižnice vsak starejše otroke, ki radi raziskujejo, vsa Modro brati in kramljati. Za ta projekt mesec pripravimo različne prireditve: ke tri mesece pripravimo nov kviz, s smo dobili mednarodno nagrado za potopise, improvizacijske predstave, katerim si širijo obzorja in obglodajo inovativno spodbujanje pismenosti. filmske večere, striparske večere, lutke, kakšno kost, ki je drugače verjetno Bralna srečanja so namenjena dvigu predavanja s področja vzgoje in bran- ne bi. Vsak, ki sodeluje v teh akcijah, bralne kulture, ohranjanju lokalne ja, računalniška predavanja, šahovske ima možnost dobiti »luštno« nagra- kulturne dediščine, pridobivanju in simultanke, pravljične urice … Hkrati so na ogled vsaj tri različne večje razstave. Na posameznih oddelkih pa naše mini razstave posvečamo aktual- nim knjižnim dogodkom, obletnicam … Bliža se poletje, ko je knjižnica predvsem kraj, kjer najdete knjige za kratkočasno dopustniško branje. Letos pa si vzemite čas ter naredite načrt, kako boste svojo članarino v knjižnici kar najbolje izkoristili in se nam jeseni pridružili pri izobraževanjih, prireditvah in se z otrokom ali vnukom udeležili kakšne delavnice. ・ Ustvarjalna delavnica Spretni prsti.

junij 2015 Glas občine Naklo 11 kulturni odmev

Kulturno društvo Tabor Na Tednu ljubiteljske kulture Daca Perne enotno podobo predstavljati vse, ki svoj talent, čas in energijo namenjajo ljubiteljski kulturi, da bi bogatili sebe in družbo. Slovenija se s Tednom ljubiteljske kulture letos drugič pridružila evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo kulturnim ustvarjalcem ter opozorijo na pomen, kakovost in množičnost ljubiteljske kulture v sodobni družbi. Namen projekta je priznanje več kot 107.000 kulturnim ustvarjalcem, ki svojo energijo in čas ljubiteljsko (torej brez plačila za svoje delo) namenjajo kulturi. Projekt prek pestrega »Spoštovane kulturne ustvarjalke in Tako se je glasilo povabilo, ki kulturnega dogajanja povezuje vse ustvarjalci! nas je že nekaj tednov prej nago- prebivalce Slovenije in zamejstva in iz- Z veseljem sporočamo, da je splet- vorilo, naj sodelujemo. Ker je KD postavlja kulturni ter družbeni pomen ni portal Tedna ljubiteljske kulture z Tabor vključeno v ZKD Kranj, ki ji ljubiteljske kulture v naši državi. možnostjo prijave dogodkov odprt. predseduje gospa Mija Aleš, smo se Odprtje letošnjega tedna ljubiteljske S prijavnico se lahko registrirate in dogovorili, da sodelujemo z našimi kulture je bilo v znamenju multikul- prijavite svoje dogodke. Pričakovani tiskanimi deli. turne ustvarjalnosti mladih in pos učinek Tedna ljubiteljske kulture je Predstavili smo se s štirimi tavljeno v Novo Gorico. Njene trge so večja prepoznavnost pomena lju- zloženkami, ki govorijo o Taboru, dve- tako ves dan preplavljali gledališčniki, biteljske kulture in nas ustvarjalcev. ma knjigama o legendi Taborske Urške, lutkarji, pevci, likovniki, fotografi in Pokazali bomo, da je ljubiteljska kul- povestjo Marija Taborska, ki jo je pri plesalci, ki so združene ustvarjalne turna dejavnost nacionalnega pome 16 letih napisala Mimi Malenšek in moči strnili zvečer na slovesni otvoritvi na. Ljubiteljska kulturna društva in poezijo s proznimi deli, ki jih je do 17. v Slovenskem narodnem gledališču. ustvarjalci bomo postali pomembnejši leta ustvaril Branko Jeglič. Dodana sta Slovenija se je tako od 15. maja do partner v odnosih z lokalnimi skup- še koledar z dvanajstimi podbreškimi 24. maja ukvarjala s kulturo po šolah, nostmi. Čas je, da pokažemo, kako kapelicami ter mapa skic čevljev, ob- vrtcih, muzejih, ateljejih, knjižnicah in pomemben družbeni dejavnik smo, likovanih po Plečnikovih kelihih, delo župniščih ter pomagala graditi bolj vreden večje podpore tako na lokalni Toneta Strliča. Naša prva predstavitev odprto ter ustvarjalno družbo. ・ kot na nacionalni ravni. Ne pozabimo: na TLK, ki pa je če skočimo vsi hkrati, se nas bo daleč letos potekal že slišalo! V Tednu ljubiteljske kulture drugič, je bila lahko sodelujejo vsi ljubiteljski kulturni nameščena v ustvarjalci, skupine ali društva, šole, namizno vitrino vrtci, muzeji, knjižnice … Sodelujejo v Gorenjskem lahko s programom, ki najbolj ustreza muzeju v Kranj. – s predstavo, koncertom, razstavo, Pripravila jo je pogovorom z zanimivimi ustvarjalci gospa Jelena … Dogodek je lahko velik (letni kon- cert), lahko pa tudi zgolj simboličen Justin, dela pa (dan odprtih vrat, javna vaja), toliko da je izbrala pred opozorimo nase in na svoje delovanje. sednica ZKD Velja pravilo, da nič ni preveliko in nič Kranj gospa premajhno! Tako bodo res vsi dogodki Mija Aleš. in prireditve potekale pod skupno po- S Tednom dobo, kar bo pripomoglo k vsesloven- ljubiteljske kul- ski prepoznavnosti Tedna ljubiteljske ture so želeli kulture«. osveščati in pod Naša literarna dela v vitrini Gorenjskega muzeja Kranj.

12 Glas občine Naklo junij 2015 sredica

Kulturna dediščina Izginule podobe vsakdana (1. del) Damijan Janežič

vaseh občine Naklo so v preteklosti delovale vse obrti, potrebne za življenje ljudi: kovaštvo, kolarstvo, Vmizarstvo, čevljarstvo, tkalstvo, pletarstvo, sodarstvo, šiviljstvo, krojaštvo, pletilstvo, predilništvo in še kakšna. V raznih obdobjih so se jim pridružile umetnostne obrti (orglarstvo, podobarstvo idr.). Na obrtnike, ki so delovali pri kaki hiši, danes spominja le še hišno ime. V današnjem času, ko so nam v pomoč S pletilstvom se je ukvarjal še en Blejec, stroji, računalniki, roboti in letala, s katerimi nečak Andreja Kristana Janez Kristan, po v manj kot enem dnevu preletimo zemeljsko domače Žančək iz Strahinja. Pletilske obrti oblo, je za nekdanje obrtnike zmanjkalo dela. se je začel učiti pri stricu. Leta 1937 se je Do pred kakimi petdesetimi leti so živeli pre- osamosvojil. V delavnici so povečini delali prosto življenje, povezano z naravnimi zako- le člani družine. Izdelovali so nogavice, tre- nitostmi. Bili so rokodelci. Veščino postopka nirke, perilo, kombineže. Podjetje je z delom izdelave so vajenci in nato pomočniki dobili prenehalo okrog leta 1960. ob delu. Slovenski pregovor pravi: Vaja dela Okrog leta 1925 je Franc Črnilec, po domače mojstra. Zguba iz Naklega, rojen na Režkovi kmetiji Da dragocena zapuščina naklanskih moj v Naklem, odprl predilnico volne. Rabljene strov in obrtnikov ne bi odšla v pozabo, sem stroje je kupil v eni od predilnic v Zapužah. jo deloma raziskal, deloma poiskal v obstoječi Poleg domačih je imel zaposlenega kakega literaturi. Prepričan sem, da o obrteh starejši delavca. Volno je dobil iz Dalmacije. Nekaj občani še veliko veste. Predlagam, da svoje volne je odkupil in jo dal ženskam, da so zanj vedenje zapišete. Le tako se bo ohranilo pri- pletle različne izdelke. Po podržavljenju so hodnjim rodovom. Rezbar Janez Vovk. bili v predilnici zaposleni trije delavci. Volno Šiviljstvo, krojaštvo, pletilstvo Arhiv družine Vovk. so dobivali iz vse Slovenije, največ pa iz Bele Ko oblačil še nismo kupovali v velikih krajine in s Primorske. Leta 1964 so predenje trgovskih hišah, izdelanih povečini na Kitajskem, so bili na opustili. Nekaj let so še trgali odpadne krpe in juto. Leta vasi pomembni poklici šivilja, krojač in pletilja. Šivilji so po 1969 so predilnico dokončno zaprli. domače rekli mojškra, krojaču žnidar. Domačije z domačim V Zemljepisnem in zgodovinskem opisu šolskega okoliša imenom Pər Žnidarjə so v Krakovem v Naklem in v Stra- Naklo je šolski upravitelj Albert Poljšak zapisal, da so Pər Bo- hinju. V Podbrezjah so bili krojači ali šivilje Pər Užarjə, Pər vavc v Strahinju v prvi polovici 20. stoletja ročno izdelovali Šmarnc v Britofu, Pər Cimprman v Dolenji vas. Pər Repnek v bičevnike. Prodajali so jih po Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni Naklem sta bila krojač Miha Pavlin in šivilja Nežka Črnilec. in Srbiji. V Strahinju je Šəntanek izdeloval lesene cokle. V Na današnji Gorenjski cesti v Naklem je imel krojaško de- Strahinju in na Cegelnici so izdelovali rokavice iz arovice lavnico Miha Lavrič. (blaga, narejenega iz kravje dlake, konopnine) za ribiče. Pletilska obrt se je v Naklem in okolici začela intenzivneje Do prve svetovne vojne so jih pošiljali v Trst. Iz arovice so razvijati v začetku 19. stoletja. Naklanci so pletli rokavice, izdelovali tudi preproge. ・ nogavice in jopice. Izdelke za hrvaško ljudsko nošo so Nadaljevanje sledi v septembrski številki glasila. prodajali v Zagreb, Karlovec in Glino na Hrvaškem. Pər Težič Spoštovani občani, v Naklem sta okrog leta 1900 odprli pletilsko obrt Marija in hranite doma fotografije prednikov – obrtnikov pri delu? Ste Neža Ažman, rojeni Pər Ažman v Naklem. Imeli sta pletil- jih pripravljeni posoditi za preslikavo? Pokličite me na tel. št. ske stroje na nožni pogon. Obenem so jim izdelke ročno 040 553 530. pletle ženke iz Naklega, Kokrice, Gorič, Trstenika, Preddvora Viri: Zemljepisni in zgodovinski opis šolskega okoliša Naklo, 1939; Jože Kožuh, Domoznanstvo, 1956. in sosednjih vasi. Posrednik volnenih izdelkov je bil že njun Nada Holynki, Majda Žontar, Gorenjska industrija od manufaktur do danes, Gorenjski oče Matevž Ažman in Vinko Črnilec, po domače Režek iz muzej Kranj, 1992. Lucija Perne, Moj domači kraj Podbrezje skozi zgodovino, diplomsko delo, Ljubljana 1995. Naklega. Matjaž Mauser, Umetnostnozgodovinski oris cerkve sv. Vida v Spodnjih Dupljah, v: Dupl- Leta 1908 je v Strahinju Pər Bovavc odprl pletilsko de- janski zbornik, Duplje 1996. Mara Črnilec, Izdelovalci mlinskih kamnov, Umetniki izdelkov iz konglomerata, Naklo lavnico Blejec Andrej Kristan. Ob pomoči žene in otrok je 2003. izdeloval brisače, rjuhe, blago za spodnje perilo, kombineže Klemen Klinar, Urška Železnikar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Bistrica, in puloverje. Nasledil ga je sin Alfred, ki je proizvodnjo Gobovce Podbrezje, Spodnje Duplje, Strahinj, Zadraga, Zgornje Duplje in Žeje, julij 2013. Klemen Klinar, Urška Železnikar, Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Cegelnica preselil v domačo hišo, zgrajeno tik pred drugo svetovno Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Pivka in Polica, Naklo, marec 2015. vojno. Poleg omenjenih izdelkov je začel izdelovati še tre- Damijan Janežič, Pletilstvo in predilništvo v Naklem (neobjavljen prispevek). Spletni viri: Damijan Janežič: Jožef Pavlin, spletna stran Turističnega društva Naklo. nirke, otroška oblačila, jopice in puloverje. Družinska obrt je Damijan Janežič: Janez Vovk, spletna stran Turističnega društva Naklo. prenehala delovati okrog leta 1985. Daca Perne, 9. Taborski dnevi v okviru DEKD, 2014, spletna stran Podbrezje.si.

junij 2015 Glas občine Naklo 13 znani naklanci Profesor Alojzij Strupi »žrtev svobode« Damijan Janežič V nedeljo, 6. maja 1945, je profesor aprila 1941, je Alojzij Strupi s še tremi člani profesor- nemški oku- skega zbora sledil zgledu nadzorst- pator zahteval venega osebja Zavoda sv. Stanislava, ki takojšnjo iz je 4. maja po kosilu izginilo iz Zavoda. praznitev Po nepotrebnem so brez napovedi Škofovih za- odšli čez mejo na Koroško. Na drav vodov. Profe- skem mostu jih je zajela jugoslovanska sorji in dijaki vojska in jih vrnila v Šentvid. so morali v Profesor Alojzij Strupi se je rodil 9. nekaj urah junija 1901 na Peščevi kmetiji v Strahin oditi, zatek ju. Osnovno šolo je obiskoval v Nak- li so se v lem, gimnazijo pa v Kranju. Končal jo je ljubljansko z odličnim uspehom leta 1919. Vstopil Baragovo je v bogoslovje in študiral teologijo. semenišče, 21. oktobra 1923 ga je škof Anton Bo- kjer so v času naventura Jeglič posvetil v duhovnika. vojne Škofovi Duhovniško poslanstvo je začel v zavodi nadal Zavodu sv. Stanislava v Škofovih za- jevali z delom. vodih v Šentvidu nad Ljubljano, kjer O profe- je do leta 1928 opravljal delo prefekta sorju Alojziju (vzgojitelja). Na škofovo željo se je 5. Strupiju je Ka- oktobra 1927 vpisal na študij germa jetan Gantar nistike, primerjalne književnosti s (rojen 1930 v teorijo književnosti in latinščine na Ljubljani), dr. Filozofski fakulteti v Ljubljani. 12. feb- literarnih zna- ruarja 1932 je diplomiral. Ustni izpit nosti, klasični iz latinščine je opravil že 14. oktobra filolog in pre 1929 z odlično oceno. vajalec, pred Leta 1932 je postal profesorski upokojitvijo pripravnik, leta 1936 pa profesor redni profe- nemščine, latinščine in verouka na sor za latin- Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu ski jezik in nad Ljubljano. književnost Od šolskega leta 1934/1935 do na Filozofski šolskega leta 1939/1940 je bil varuh fakulteti, v učiteljske knjižnice in oskrbnik nemške spominih za dijaške knjižnice. Sodeloval je pri ses- pisal: »Kot di- tavljanju latinskih vadnic. jak Škofijske Gimnazijci so ga poznali kot klasične gim- odličnega, redoljubnega in vestnega nazije v Šent profesorja, morda celo malo preveč vidu sem strogega. Mladim je, ne le z besedo, latinščino ampak z zgledom, to je urejenostjo, obiskoval pri načelno jasnostjo in predanostjo nau- profesorju kom cerkve, kazal pot prihodnosti. Strupiju. Štiri Duhovnik in profesor Alojzij Strupi na podobici, izdani ob Članom dijaške Katoliške akcije je pre- leta je bil tudi smrti. Arhiv Damijana Janežiča. daval na posebnem študijskem tečaju moj razrednik. o socialnem vprašanju. Ko so se tik Ko smo se četrtošolci pred sedemde- Med begom v Avstrijo so ga pre- pred vojno začeli pripravljati na vse setimi leti, 5. maja 1945, poslavljali od stregli partizani, ga zaprli in mučili. narodno pobožnost prvih petkov, je profesorja, žal brez belih nageljnov, je s Izmučenega so po več mesecih izpus- sodeloval kot član odbora. solzami v očeh dejal: ‘... če se sploh še tili, da se ne bi govorilo, da je spet en Na začetku druge svetovne vojne, kdaj vidimo.’« duhovnik umrl v oznovskem zaporu.

14 Glas občine Naklo junij 2015 znani naklanci

Toda kmalu zatem je za posledicami zapora umrl. Alojzij spregovoril še domači župnik Janez Filipič. Pogreba se je Strupi, profesor nemščine in latinščine, je slovel kot najstrožji udeležilo 13 duhovnikov in velika množica Naklancev. in najzahtevnejši profesor na Škofijski klasični gimnaziji. Od Župnik Filipič je v kroniki župnije Naklo zapisal: »… Gos- dijakov je veliko zahteval, a jim tudi veliko dajal. Kljub nje- pod profesor Strupi je umrl zaradi zastrupitve. Bil je vzoren govi strogosti smo ga imeli radi, še zlasti potem, ko nas je duhovnik in profesor, delaven pri katoliški akciji učiteljic. Po v četrtem razredu učil verouk. Tedaj je na mesto strogosti odhodu na Koroško je bil v Šentvidu zaprt 70 dni, kjer je stopila njegova osebna toplina. Ob citatih Kristusovih besed mnogo trpel.« je rad navajal tudi besedilo v latinščini, grščini in nazadnje Profesor dr. Ivan Knific pa je o njem dejal: »Bil je izvrsten večkrat vzkliknil: ‘Kako lepo je moralo to zveneti šele v Kris- in silno vesten profesor, določen, da bo postal naslednji tusovem maternem jeziku, v aramejščini! Kakšna škoda, da ravnatelj zavoda.« nam to ni ohranjeno!’ Leta 1938 je skupaj z gospodično Minko Bukovnik, po Profesor Strupi pa ni bil le duhovnik, ampak tudi velik domače Ažmanovo z Okroglega, botroval (daroval je večjo učenjak in vzgojitelj. Vse, kar je pri pouku latinščine ome- vsoto denarja) novemu praporu Katoliškega prosvetnega nil, smo si zapomnili. Ko sem se leta 1950 vpisal na klasično društva v Naklem. Po nekaterih pričevanjih naj bi namenil filologijo, so nas starejši strašili z najtežjim izpitom: izpit iz (mogoče posodil) večjo vsoto denarja za gradnjo prosvet- latinske deskriptivne gramatike pri profesorju Grošlju, ki so nega doma, današnjega Doma Janeza Filipiča. ・ ga vsi odložili na jesen. Jaz pa sem šel profesorja vprašat, če bi lahko izpit opravljal že pred božičem. Profesor me je Viri in literatura: nezaupljivo pogledal in rekel: ‘Saj nimate še niti enega se- Zavod sv. Stanislava, fascikel 3, Nadškofijski arhiv Ljubljana; mestra mojega proseminarja! Lahko, a pri izpitu boste morali Jožef Markič, neobjavljeni zapiski, Nadškofijski arhiv Ljubljana; pokazati kaj posebnega!« Profesor me je spraševal podrob- Šematizem 1930; Sto let Zavoda sv. Stanislava, Ljubljana 2005, znanstvena monografija. nosti, nazadnje še dve vprašanji iz stilistike: štirje pari volov Spletni viri: (quater bini boves), trinožna ima eno od treh nog prekratko Kajetan Gantar, Ivan Hribovšek: njegov odnos do antike in antične (mensae pes terius impar). Vse sem znal, iz zaloge znanja, poezije in njegov študij na dunajski univerzi. V prispevku, ki je ki sem si ga nabral v štirih letih na Škofijski klasični gimna- objavljen na spletni strani Knjižnice Antona Tomaža Linharta v ziji pri profesorju Strupiju. Dijaki smo zanj uporabljali kratico Radovljici, v zavihku domoznanstvo, obravnava lik duhovnika in SSSR = Strogi Strupi Strah Razreda.« profesorja Alojzija Strupija. V nedeljo, 6. maja 1945, je Alojzij Strupi skupaj s pro- Ustni viri:coo-92x126mm-maj2015-1-tisk.pdf 1 05/06/15 12:18 Pavel Grašič, po domače Janezovc iz Strahinja. fesorjem Antonom Modrom ter suplentoma Stankom Jegličem in Francem Fricem sledil zgledu nadzorstvenega osebja Zavoda, ki je 4. maja po kosilu izginilo iz Zavoda. Po nepotrebnem so brez napovedi odšli čez mejo. Beg se jim ni posrečil. Po mnogih težavah so prek Kranja in Ljubelja prišli do dravskega mostu, kjer jih je zajela jugoslovanska vojska in vrnila v Zavod sv. Stanislava v Šentvid. Po velikem trpljenju jih je preiskovalna komisija po dvainsedemdeset dnevni odsotnosti oprostila nespametnega pobega in vrnila v Baragovo semenišče. Kmalu zatem, 17. avgusta 1945, je profesor Alojzij Strupi v splošni bolnišnici v Ljubljani zaC posledicami zapora, virusne bolezni in začetka meningitisa M umrl. Na mrtvaškem odru je ležal v kapeli Zavetišča sv. JožefaY v Baragovem semenišču v Ljubljani. 18. avgusta je ravnateljCM dr. Ivan Knific ob somaševanju profesorjev Antona ModraMY in Stanka Jegliča zanj opravil mašo zadušnico. Po njej so gaCY prepeljali na rojstni dom v Strahinj, kjer je ležal na parah. CMY Pavel Grašič, po domače Janezovc iz Strahinja, se je spo K minjal: »Nekaj vaščanov je na skrivaj odprlo dvojno krsto, ki je bila sicer zapečatena in je oblast ni dovolila odpreti. Vi- deli so izmučeno Strupijevo telo, ki je bilo okrog vratu močno podpluto in pomodrelo. Iz telesa mu je gledalo tudi nekaj polomljenih reber.« Pokopali so ga v nedeljo, 19. avgusta 1945, ob peti uri popoldne. V slovo mu je spregovoril generalni vikar, stolni kanonik, njegov sošolec in poznejši škof Anton Vovk, ki je zanj opravil sv. mašo in pogreb. Ob velikem nalivu dežja mu je pri duhovniškem grobu na pokopališču v Naklem

junij 2015 Glas občine Naklo 15 jaz pa r azmišljam tako Sadovi brezbrižnosti Franci Šinkar aj lahko oziroma moram narediti, da zanamcem zapustim boljšo državo? Prvi korak je, da ne zanema- Krim svoje prihodnosti, da se opredelim do nje in do izzivov, ki jih prinaša. Prihodnost je preveč pomembna, da bi jo prepuščali nimajo samo na predvolilnem jeziku, pač pa se zanjo de- samo poklicnim politikom. Politika je sicer v svojem bistvu jansko trudijo. Take, ki jim je dejansko mar za našo skupno dobra, žal pa je tako, da se z njo ukvarja vse preveč ljudi, ki prihodnost, ne pa da iščejo samo svoje lastne koristi. Čas je mislijo v prvi vrsti samo na lastne koristi. Taki politiki so kot že, da nesposobne, pokvarjene in lažnive politike na nasled- plenice – iz higienskih razlogov jih je treba vsake toliko časa njih volitvah pošljemo na smetišče zgodovine – zares, imeli zamenjati. Zato pa imamo volitve. so svoj priložnost, vzeli so si nezasluženo plačilo, sedaj pa Volilna pravice je najpomembnejši element volilnega sis- naj nam ne delajo več škode. Sicer bo prihodnjim rodovom tema in ena temeljnih političnih pravic državljana. Škoda le, kaj malo ostalo. da jo vse več volilnih upravičencev zanemarja. Saj razumem, Končno se moramo vprašati ne samo, kaj lahko država ljudje so razočarani nad politiki in političnim sistemom, zato stori za nas, pač pa predvsem, kaj zmorem jaz osebno storiti sploh ne gredo na volitve. Vidijo, da nimajo nobenega vpli- za državo (pa pri tem ne mislim na navite davke za polnjenje va na politične odločitve. Razni referendumi sicer poskušajo nenasitno sestradane državne blagajne). Kaj lahko oziroma kaj spremeniti, vendar uspeh na referendumu avtomatično moram narediti, da zanamcem zapustim boljšo državo. Prvi še ne pomeni, da se bo tudi v resnici upoštevala volja ljud- korak je, da ne zanemarim svoje prihodnosti, da se opre- stva. Slika je res vse prej kot rožnata. delim do nje in do izzivov, ki jih prinaša. Da izrazim svojo Pa vendar je brezvoljnost volivcev, ki se izraža v nizki voljo. Da oddam svoj glas na volitvah, na referendumih. Da volilni udeležbi, lahko nevarna za našo prihodnost. Naj se pokažem, da mi ni vseeno. Saj to ni tako težko. sliši še tako čudno, kljub vsemu odloča tisti, ki je oddal svoj Ali kot je zapisal nekdo: »Dajte nam v vsaki deželi tisoč glas. Kdor ne gre na volitve, se sploh ne bi smel pritoževati ljudi, ki so se otresli moči denarja, pohlepa, laži, sovraštva, nad politično in vsakršno situacijo – imel je možnost izraziti tisoč očiščenih ljudi z dosledno nesebično voljo v službi svojo voljo, pa je ni! Volilna udeležba vztrajno pada, kot dob rega, tisoč vesti v službi resnice, tisoč duš v službi bi naravnost želeli, da o vsem odloča le peščica ljudi. Da pravice in ljubezni – in vrgli bomo svet s tečajev!«・ odgovornost za odločitve prevalimo na druge. Pa si tega res želimo? Volilna pravica ni nekaj samo po sebi umevnega, dokončnega in nespremenljivega. Iz zgodovine vemo, www.trampuz.si da so bili časi, ko te pravice niso imeli npr. temnopol- ti, ženske… Volilna pravica je v bistvu stvar družbenega dogovora. V premislek: kaj, če se neka vlada v prihodnosti AL, INOX varjenje odloči, da ukine volilno pravico za vse tiste, ki se volitev ne Krivljenje cevi in profilov udeležujejo?! Trikrat ne greš na volitev in te izbrišejo. Ali pa, da uvede obvezno volilno udeležbo s finančnimi sankci- Rezanje in CNC krivljenje pločevine jami za tiste, ki ne bi volili? Nemogoče? Vse je mogoče! Že trenutna vlada je zmožna vsakršnih akrobacij, pa če nam TRAMPUŽ MARIJAN s.p., 4202 Naklo, Temniška 28 je prav ali ne – takšno vlado smo izvolili! Vsak izmed nas jo je izvolil, z udeležbo ali neudeležbo na volitvah. In sedaj tel: 04 257 72 30, fax: 04 257 72 31, [email protected] so tukaj posledice naših odločitev, naših glasov ali pa naše brezbrižnosti. V času med enimi in drugimi volitvami se jezimo nad vlado, razočarani smo nad »svojimi«, v žlici vode bi uto- pili »one druge«, zganjali bi vstaje, revolucije, samo da bi kaj spremenili. Ko pa končno pride čas novih volitev, nas kot strela z jasnega zadene množična izguba spomina, pozabimo čisto vse grehe in napake stare garniture in spet nasedemo sladkim obljubam istih smehljajočih se politikov – in zgodba se ponovi. Če pa se že pojavi kakšen nov obraz, pa se prej ali slej izkaže, da gre samo za mlajšo verzijo že videnih razočaranj. Podoba je nova, program že znan, samo slabe lastnosti so se še namnožile. Vendar ne smemo obupati. Vztrajati moramo. Iskati moramo boljše politike. Take, ki blaginje navadnih državljanov

16 Glas občine Naklo junij 2015 jaz pa r azmišljam tako

Nekateri pa razmišljamo tudi drugače Naklanska homofobična sedanjost Uroš Feldin V marčevski številki Glasa občine Naklo sem na 24. strani sko ali versko glasilo. Niti ni primeren za 21. stoletje, am- zasledil pod rubriko Jaz pa razmišljam tako članek dobrega pak kvečjemu za inkvizicijski srednji vek. Kdo bo naslednjič in poučnega človeka Francija, sicer člana Uredniškega od na vrsti – mogoče transvestiti, duševno prizadeti, invalidi, bora Glasa občine Naklo, ki označuje homoseksualnost kot drugače politično misleči, pripadniki drugih verskih skup- grozečo zlo in nas hkrati dobrohotno svari. Slovenski narod nosti ali pa kdo drug? pred izumrtjem, tradicionalno družino pred razpadom in Sploh pa – za soljudi gre, za človekove pravice in za svo- celo človeško vrsto pred nadaljevanjem … bodno odločanje posameznikov o tem, kaj bodo počeli Kako se je tak članek sploh lahko znašel v glasilu, sprašujem v svojem življenju in ne o tem, kaj jim bo vsilila večina in predvsem odgovorno urednico in celoten uredniški od- določili drugi. bor in seveda tudi izdajatelja. Članek očitno izraža osebno V reviji Ona sem prebral: homofobičnost je značilna politično in versko stališče avtorja, ki je slučajno nekam zgolj za človeško vrsto. Dokazano je, da vsaj 1500 različnih zelo podobno stališčem nekaterih političnih strank in ver- živalskih vrst prakticira homoseksualnost, razen človeka skih skupnosti v RS. Noben drug članek v omenjeni številki pa prav nobena druga vrsta nima s tem nobenega, niti ni niti podoben temu članku. V naši občini živimo ljudje najmanjšega problema. različnih prepričanj, nazorov in pripadnosti, zato je prav, da Če ima tako mnenje večina naših občanov, kot ga ima v našem občinskem glasilu takih prispevkov ni, ampak se pisec članka, pa bom drugič, ko se bom prijavljal na športno poroča o dogajanju v občini na objektiven in nepristran- tekmovanje, kjer sem do sedaj kot deklariran Naklanec po- ski način. Nisem član ali pristaš nobene politične stranke, gosto in večkrat tudi kar uspešno predstavljal Naklo, krepko nobenega lobija ali verske skupnosti, zato kot zaposlen, ki razmislil in v prijavnici v rubriki, kjer tekmovalec navede kraj plačuje davke in prispevke v naklanski občini, sklepam, da s bivanja, raje pustil to polje kar prazno. ・ tem tudi posredno financiram omenjeno glasilo in se prav zato z objavo takih prispevkov ne strinjam in temu odločno nasprotujem. Čeprav je v pogojih za objavo člankov v občinskem glasilu eksplicitno napisano, da se zavrnejo članki z žaljivimi vse binami in navedbami, ugotavljam, da je omenjeni članek natančno tak. Članek je v bistvu žaljiv, nestrpen, nazadnjaški, Prispevke za septembrsko številko vsebuje predsodke, zavrača sprejemanje drugačnosti, zagovarja stališča večine, stigmatizira, izključuje in diskvalificira, poš ljite najkasneje do petka, 11. diskriminira, obsoja, predvsem pa moralizira in nekritično septembra. Besedila opremite s brani tradicionalne vrednote. Članek kot tak torej ni pri meren za občinsko glasilo, ampak zgolj za kakšno strankar- fotografijami v .jpg formatu.

Peternelj Janez s.p. P. E.: Škofja Loka, Podbrezje 32, Groharjevo naselje 1, PRIHAJA ČAS 4220 Škofja Loka 4202 Naklo tel.: 04/ 512 01 93 tel.: 04/ 530 66 00 PIKNIKOV! gsm: 031/ 307 786 NUDIMO VAM OKUSNO MESO ZA ŽAR! • čevapčiči • pleskavice • klobasice • svinjska rebra • kotleti • vešalice • ražnjiči Poleg mesa za žar vam nudimo tudi vse vrste svežega mesa, suhe domače salame, mrežne pečenke, ...

junij 2015 Glas občine Naklo 17 šport

Atletika Atletom Športnega društva Naklo 10 medalj Bojan Klančnik, mentor tleti športnega društva Naklo so v prvem delu sezone z državnih prvenstev domov prinesli kar 10 Amedalj. Na zimskem, ekipnem in posamičnem državnem prvenstvu so osvojili 4 zlate, 4 srebrne in 2 bro- nasti medalji ter še nekaj uvrstitev v finale, to je med osem najboljših. Taja Klemenčič je osvojila prvo mesto v metu kopja, srebrna je bila v suvanju krogle in četrta v metu vortexa. Neža Tomažič je državna prvakinja postala v metu vortexa, tretja pa je bila v metu kopja. Nuša Debenec se lahko pohvali z dvema medaljama. Druga je bila v metu kopja in tretja v suvanju krogle. Ka- rin Kočar je osvojila odlično četrto mesto v suvanju krogle, v skoku v daljino pa je z rezultatom 468 cm zasedla zelo dobro šesto mesto Udeleženke državnega prvenstva Ravne 2015. med 41 nastopajočimi. Karin je svoj osebni rekord popravila Zlate lige v Kranju. Nastopajo v tekih na 60, 200 in 600 m, potem še na Gorenjskem prvenstvu osnovnih šol. Z rezul- skoku v daljino in metu vortexa. Z zelo dobrimi rezultati in tatom 477cm je zasedla tretje mesto in se zanesljivo uvrstila novimi osebnimi rekordi se lahko pohvalijo: Manca Lunar, v finale. Prav tako je v svoji skupini prepričljivo zmagalTine Klara Markoja, Ana Šavs, Ema Rozman, Taja Golc, Ela Gregorc v metu vortexa tudi z novim osebnim rekordom Babnik, Brina Korenčan, Lana in Andrej Mihelič, Erazem, 78,84 m. Oskar in Maks Šluga, Krištof Koštrun, Jon Lampe, Miha Mlajši mladinec in državni reprezentant Anže Kozina je Pintarič, Tim Ravnihar ter Jan in Vid Zupan. letos osvojil že dva naslova državnih prvakov. V italijanskem Najmlajši atleti Atletske šole Naklo so se izkazali na dveh Bressanonu je za državno reprezentanco na srečanju mla- domačih tekmah, ki smo jih organizirali v aprilu in maju. dih Srednje Evrope osvojil zelo dobro osmo mesto. Tekmovali so v skoku v daljino in metu vortexa. Vsi se bodo Srebrni medalji sta osvojila še Klemen Pintarič v metu predstavili na 11. Občinskem prvenstvu, 16. junija. ・ kopja in Žiga Burja v metu vortexa. Mlajši pionirji in pionirke zelo uspešno nastopajo na tekmah

Zmagovalci Atletske šole Naklo 2015 – daljina 1. razred.

18 Glas občine Naklo junij 2015 šport

Namizni tenis Zadovoljni z rezultati Mirko Rakovec V namiznoteniški sekciji pri TVD Partizan Duplje imamo 1, 8. Koroška Bela, 9. Zvirče, 10. Škofja Loka 2, 11. Mošnje 1, dve ekipi, ki tekmujeta v Gorenjski namiznoteniški ligi. 12. Mošnje 2. Na zaključnem turnirju posameznikov te lige V sezoni 2014/15 tekmujemo v I. Gorenjski namiznoteniški na Jesenicah je Brane Rakovec osvojil 3. mesto. ligi. Ekipa v postavi Uroš Prelovšek, Matej Ulčnik, Brane Ra- Tudi letos smo se udeležili tradicionalnega veteranskega kovec, Nejc Legat, Miha Jeraj in Jaka Krpič nastopa dokaj ekipnega božično-novoletnega turnirja v Voklem, ki ga or- dobro, saj smo po končanem jesenskem delu tekmovanja ganizira NTK Šenčur. Nastopili smo z dvema ekipama. Prva na 6. mestu. V spomladanskem delu tekmovanja smo zara- ekipa je osvojila prvo mesto in s tem lep pokal pred ekipa- di poškodb dveh tekmovalcev igrali malo slabše, tako da ma iz Postojne in Bohinja. Naša druga ekipa pa se je uvrstila smo na koncu osvojili 8. mesto. Končna lestvica: 1. Mengeš med 8. in 14. mestom. Cornilleau, 2. Kvibo Križe, 3. Jesenice, 4. Eltron, 5. Šenčur, 6. Trije naši tekmovalci se dokaj uspešno udeležujejo tudi Radiestezija Maselj, 7. Kondor Godešič, 8. Duplje, 9. Erpo državnih turnirjev za računalniško lestvico rekreativcev in Sistemi in 10. Tapetništvo Bokal. veteranov. Teh je sedem v sezoni, odvijajo pa se v različnih V Gorenjski veteranski namiznoteniški ligi v tej sezoni krajih po vsej Sloveniji. Zelo lep uspeh sta dosegla Rado nastopamo z ekipo v postavi Zoran Ramovš, Brane Ra- Pančur, ki je v svoji kategoriji (člani nad 75 let) v skupnem kovec, Darko Pangrič, Mirko Rakovec, Brane Teran in Rado seštevku osvojil odlično 2. mesto in Brane Rakovec, ki je v Pančur. V jesenskem delu tekmovanja smo zasedli odlično kategoriji (člani 60-65 let) osvojil 3. mesto. Udeležili so se 3. mesto. Z dobrimi igrami smo nadaljevali tudi spomladi, tudi državnega prvenstva rekreativcev in veteranov, ki so ga tako da smo to mesto obdržali tudi na koncu tekmovanja. letos organizirali v Cerknici. Končna lestvica v sezoni 2014/15 : 1. Jesenice, 2. Šenčur, 3. Poleg ligaškega tekmovanja pa v namiznoteniški sekciji Duplje, 4. Bohinj, 5. Triglav-Orehek, 6. Križe, 7. Škofja Loka tudi letos skrbimo za rekreacijo naših občanov. Ob pone deljkih se rekreacije udeležuje tudi do deset starejših članov, prav toliko pa tudi ob sredah, ko igrajo namizni tenis mlajši Na vasi se dogaja člani. ・ 2015 V soboto, 20. 6. 2015, od 10.00 ure dalje Občina Naklo skupaj s skupino prostovolj Razstava vžigaličnih škatlic cev in s so Sandija Novinca v Podbrezjah. delovanjem druš tev pripravlja prireditev Na vasi se dogaja, ki bo letos organizirana že 4. leto zapored. Vabimo vas, da oddate prijavnico za razstav- no stojnico, na kateri boste lahko vsej javnosti pokazali, s čim se ukvarjate poslovno ali v svojem prostem času. Ker se tokrat vidimo v Podbrezjah, je tudi os- rednja tema letošnje prireditve predstaviti Pod- brezje nekoč. Poslanstvo praznika pa še vedno ostaja povezovanje vasi in njihovih prebivalcev v občini. ・

junij 2015 Glas občine Naklo 19 zapisi šolsk ih peres

Projekt Dvig socialnega in kulturnega kapitala Skupaj gradimo družbo enakih možnosti Janja Čenčič Gartner, BC Naklo Jasna Zupan, OŠ Naklo V šolskem letu 2014/15 sta obe šoli v občini Naklo sodelovali v projektu Dvig socialnega in kulturnega kapitala v lokalnih skupnostih za razvoj enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti (SKK). Projekt je financiran z denarjem Ev- ropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, vodi pa ga Šola za ravnatelje. Mrežo šol poleg Biotehniškega centra Naklo, ki ima vlogo koordinatorja, in OŠ Naklo sestavljata še OŠ Simona Jenka Kranj in OŠ Šenčur. Za cilj projekta smo si zadali organizirati dejavnosti, ki povezujejo šole članice mreže med seboj in z lokalnim okoljem, tj. starši, organizirali kar 8 skupnih dejavnosti in 23 posameznih do- starimi starši, lokalnimi društvi in ustanovami. Na obeh nak godkov. Omenimo le najpomembnejše. lanskih šolah izvajamo že veliko takih dejavnosti, ki smo jih Novembra je 27 učencev iz vseh treh vključenih osnovnih še nadgradili, izpeljali pa smo tudi nekaj novih. Tako smo šol prišlo na BC Naklo, kjer so se naučili, kako pripraviti tradicionalni slovenski zajtrk, ki so ga imeli naslednji dan v slovenskih osnovnih šolah in vrtcih. Najprej so se v pekovski delavnici pod mentorstvom dijakov pekov naučili, kako se oblikuje in speče različne pekovske izdelke ter kako lahko sami doma naredijo suro- vo maslo. Nato so jim dijaki naravo- varstveniki razkazali posestvo. Praznični čas smo izkoristili, da so si učenci in dijaki med seboj izmenjali novoletne okraske, ki so jih opremili tudi z mislimi o tem, kaj lahko nare dijo za svoje sorodnike in lokalno okolje. Na vsaki šoli članici mreže je bila postavljena novoletna smrečica, svoje izdelke pa so razstavili tudi na božično-novoletni razstavi v Dupljah. Marca so dijaki nižjepoklicne smeri BC Naklo obiskali vrtec Mlinček z lut

20 Glas občine Naklo junij 2015 zapisi šolsk ih peres kovno predstavo Risani junaki ločujejo odpadke. Dijaki so sami izdelali lutke in napisali igro, otroci v vrtcu pa so jim pridno pomagali ločevati odpadke. Spomladi smo bili aktivni v naravi. BC Naklo se je pridružil OŠ Naklo na Pohodu treh generacij, kjer smo se družili tudi s starši in starimi starši ter testirali svoje fizične spodobnos- ti in se poučili o skrbi za svoje zdravje in zdravo prehrano. Projekt SKK smo sklenili v Porodnišnici Kranj. Otroci so celo leto barvali medvedke, ki smo jih predali porodnišnici, ta pa jih bo podarila novopečenim mamicam in njihovim novorojenčkom. Z dejavnostmi v okviru projekta SKK smo razvijali socialne mreže, skupne norme in vrednote, medsebojno zaupanje ter soodvisnost in vzajemnost vseh deležnikov. Pri tem smo bili zelo uspešni. Obe šoli odpirata vrata lokalnemu okolju za sodelovanje, mlade skušamo spodbujati, da se zavedajo sebe in ljudi ter sveta okrog sebe, da se naučijo skrbeti drug za drugega, se vključujejo v društva in prostovoljske dejavnost, da se čutijo pripadni družbi, ki jih obdaja. Prav tako s strani širšega lokalnega okolja in staršev čutimo zaupanje, pripadnost in solidarnost, krepi se zadovoljstvo nas vseh. ・

Razmišljanje ob branju knjige Jurij Kozjak Spor lahko zaznamuje naše življenje

V življenju se srečujemo z najrazličnejšimi stvarmi. Nekatere so lepe, druge pa ne. In ravno te, ne preveč lepe stvari, običajno pustijo močan pečat na človeku in družini. Družina Kozjak je doživela kar nekaj takih pretresov. Ne le da je Marku zgodaj umrla žena, velike težave sta mu povzročala tudi njegov brat Peter in cigan Samol. Mogoče je ravno zato Marko tako spoštoval Boga in okoliške prebivalce. Letos smo morali za Cankarjevo tekmovanje prebrati Jurčičevo prvo večje delo, knjigo Jurij Kozjak, slovenski janičar. Josip Jurčič se je rodil 4. 3. 1844 na Muljavi. Že kot otrok je verjetno slišal pripoved o hrabrem janičarju. Kot drug vir mu je služila knjiga Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske, kjer je opisan turški vpad leta 1475. Jurčičevo knjigo je izdala Mohorjeva družba v Celovcu leta 1864. Njegova znana dela so še Deseti brat, Domen, Spomini na deda in Rokovnjači. Slednje delo je zaradi Jurčičeve smrti leta 1881 dokončal Janko Kersnik. Knjiga Jurij Kozjak je zgodovinska povest. Govori o ugrabljenem dečku, ki je postal janičar, o turških vpadih na slo vensko ozemlje v 15. stoletju, o plemiški družini Kozjak, stiškem samostanu in njegovem pomenu za Slovence … Ses- tavlja jo 16 poglavij. V povesti avtor nastopa kot vsevedni pripovedovalec. Vodi posamezne osebe, zapleta in razpleta dogajanje, vmes pa bralcu pojasni neznana dejstva. Posebej slikovito opisuje sodelujoče v povesti: Marka, Petra, cigana Samola, Jurija, Bernarda. Opiše tudi kraje, kjer se je zgodba dogajala: grad Kozjak, samostan Stična, cerkvica na Muljavi, kraške jame pri Krki … Zgodba je mestoma zelo napeta. Pisatelj je dramatičnost povečal s pisanjem v sedanjiku. Zanimiva knjiga je, kot že rečeno, izšla leta 1864 pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Delo je bilo nagrajeno s 100 goldi- narji in spada med prve slovenske večernice. Knjiga je bila med ljudmi zelo priljubljena. Zaradi ideje, da se na koncu z Božjo pomočjo vse uredi, so jo radi prebirali vernikom pri sveti maši. Prepričan sem, da je napeta realistična zgodba zaznamovala življenje marsikoga izmed preprostih ljudi, ki so radi prisluhnili zgodbi. Lepo bi bilo, če bi naša življenja zaznamovale le zgodbe. Žal jih oblikujejo dogodki, ki jih doživljamo vsak dan. Majhen spor prevečkrat preraste v velik problem. Otroci za spore velikokrat nismo krivi sami, a vseeno moramo nositi njihove posledice. Spori v družini lahko privedejo do prepirov, nasilja, ločitve ali celo samomora. Sosedje se zaradi zemljiških sporov tožarijo na sodiščih. Spori med državami pa privedejo do krvavih vojn. Žalostno je, da pri tem najbolj trpimo otroci. Naš glas je prešibak in smo preveč nepomembni, da bi nas upoštevali. Verjetno je tudi Jurij Kozjak želel marsikaj spremeniti v svojem življenju. Želel si je imeti bolj prijaznega strica. Pogrešal je mamo, ki mu jo je Bog prezgodaj vzel. Ko je odšel še oče z vojsko proti Celju, mu je ostal le še oče Bernard. Največji šok za malega Jurija pa je bila njegova prodaja neznancem v Turčijo. Odraščal je med tujci, v deželi s tujim jezikom, tujo vero in tujimi navadami. Verjetno je veliko noči prejokal in upal, da so to le hude sanje. »Oh Bog, in kaj bode potlej?« si ni govoril le Peter, ko so ga skritega v listju našli Turki. To se je verjetno spraševal tudi Jurij. Za razliko od Petra, ki je bil »največja reva v človeški koži«, je Jurij postal mladenič, podoben očetu: postaven, hraber in blagega srca – dobra duša.

junij 2015 Glas občine Naklo 21 zapisi šolsk ih peres

Občutek imam, da so bili blagega srca vsi slovenski janičarji. Tudi tisti, ki ga v svoji pesmi opisuje pesnik Anton Aškerc. Ta janičar je hraber, bojevit in za zgled drugim janičarjem. Še bolj kot tovarišem pa je vdan svoji domovini. Ko pred seboj zagleda domačo vas in znano pokrajino, raje stori samomor, kot da bi napadel, ropal in pobijal svoj narod in svojo deželo. V njem se bije spor med poveljem in njegovo ljubeznijo do domovine, kar usodno vpliva na njegovo življenje. Imam srečo, da mi zaenkrat ni bilo treba hoditi po tako težki poti, kot sta jo morala prehoditi Jurij Kozjak in Aškerčev janičar. Spori so obstajali v preteklosti in obstajajo tudi danes. Če dobro pomislim, so vzroki zanje isti: prepiri, pohlep, lakomnost, verska nestrpnost. Že samo z iskrenimi pogovori bi lahko odnose med seboj marsikaj spremenili. S tem pa tudi naša življenja.

Matej Lukan, 6. a

Pravljica Obuti maček

Za devetimi gorami, devetimi rekami in devetimi jezeri je stal grad. V njem so mirno in spokojno živeli kralj, kraljica in njuna ljubka hčerka kraljična. Ob gradu je stalo manjše mestece, kjer so oddajali mucke. Imeli so velike, majhne, stare in mlade. Enega si je zaželela tudi kraljična in starša sta ji željo izpolnila. Kraljična je skrbela za mucka, kot bi bil kralj kraljev. Dvorni krojač mu je naredil tudi čeveljčke. Ker so bili mucku čevlji všeč in jih je rad nosil, so ga vsi na dvoru začeli klicati Obuti maček. Čez nekaj tednov je kraljica nenadoma umrla. Kralj si je kmalu poiskal drugo ženo, ki pa kraljične ni marala. Ko se je kraljična učila pri grajskem učitelju, je Obuti maček raziskoval okolico gradu. Padel je v potok in vrtinec ga je potegnil v podzemlje. Ko se je spet zavedel, je pred seboj zagledal sedem palčkov. Hudo so se prestrašili drug drugega. Kmalu so palčki ugotovili, da jim maček ne bo storil nič hudega. Zaupali so mu, da v podzemlju skrivajo letečo preprogo, skrivnostno zrno graha, ključ, ki odklepa vse ključavnice, in mizico, ki ti postreže z vsem, kar ti poželi srce. Maček jih je le s težkim srcem zapustil in se vrnil v grad. Dnevi so minevali, Obuti maček in kraljična pa sta rasla. Mačeha je deklico vedno bolj sovražila in kraljična je zato velikokrat jokala. Maček jo je vprašal, zakaj joče. Ko mu je kraljična razložila o mačehi, sta skupaj zbežala v podzemlje. Mačeha je za pastorko poslala vojščake. Sledili so stopinjam in kmalu so se znašli pri bivališču sedmih palčkov. Palčki so uspeli pobrati le najnujnejše. Skupaj s kraljično in mačkom so se vkrcali na letečo preprogo, ki jih je odnesla na zapuščen grad. S ključem, ki odpira vse ključavnice, so ga odklenili. Eden od palčkov je zaklical: »Mizica, pogrni se!« in že se je kraljična mastila z dobrotami. A zlobna mačeha ni odnehala. S čudežnim ogledalom je odkrila, kje se skriva kraljična. Skupaj z vojščaki je prišla pred star grad. Maček je splezal na obzidje in vanjo vrgel zrno graha. Mačeha se je razblinila in izpuhtela. Vojščaki so se začudeno spogledali in odkorakali domov. Domov sta se vrnila tudi kraljična in Obuti maček. Kralj se je pogrešane hčerke zelo razveselil. Palčki so bili povišani v viteze, mačku pa so v zahvalo vsak dan naredili dva para udobnih in toplih čeveljčkov. Mir in veselje sta se naselila v deželo in vsi so živeli srečno do konca svojih dni. Matej Lukan, 6. a

Strah me je bilo

Bilo je leta 2007 v petek, en dan pred obiskom Miklavža. Hodila sem v prvi razred PŠ Podbrezje. Oboževala sem Miklavža, ker mi je vsako leto prinesel mandarine in čokolado. Komaj sem čakala, da pride naslednji dan zvečer. Tako močno sem si želela plišastega mucka, da sem res upala, da mi ga bo prinesel. Spomnila pa sem se tudi na parkeljne. Nisem jih marala. Bala sem se jih, ker so grozni, ampak so vsako leto prispeli z Miklavžem in se podili po vasi. Naslednji dan sem se oblekla, si nadela torbo na ramena, se poslovila od domačih in stopala po naši ulici. Zdelo se mi je, kot da bo vsak hip izza vogala stopil parkelj. Nekje iz daljave sem slišala neko globoko krohotanje in zvonjenje. Tako sem se ustrašila, da sem hitro stekla v šolo. Prvi dve uri sem mirno preživela, tretjo uro me je bilo vedno bolj strah. Bil je odmor. Prvošolci smo sedeli v razredu za mizo in se pogovarjali. Kar naenkrat pa smo zaslišali cingljanje in zvonjenje verig in zvoncev. S prijateljico sva stekli k oknu in spodaj zagledali verigo in del roga, kot ga imajo parkeljni. V šoli se je zvonjenje še bolj slišalo in ko sva še enkrat pogledali skozi okno, sva videli črne in rjave kožuhe. Vsi prvošolci smo se tako ustrašili, da smo se začeli jokati in se skrili pod mize. Čez nekaj minut so nas opazili drugošolci in nas potolažili. Zagledale so nas tudi učiteljice in nam povedale, da parkeljni ne morejo v šolo in da so poleg tega še smešni. Od takrat naprej se jih ne bojim več, ker še vedno mislim, da so smešni in neumni.

Anita Šalej, 7. b

22 Glas občine Naklo junij 2015 zapisi šolsk ih peres

Detektivka Vdiranje v omarice

Zazvonil je zvonec. Po hodniku se je zaslišalo bučno kričanje. Petek je, kar za šolarje pomeni dva dneva počitka. Vsi so odhiteli v garderobe. Ves ta hrup je presekal glas dežurnega učenca. Njegova omarica je bila čisto prazna. Po nekaj trenutkih se je oglasil neki učenec z isto težavo. Kmalu je že pet učencev kričalo, ker so bile njihove omarice prazne. Prišli so učitelji in rekli, da bodo ta problem rešili v ponedeljek. Tako so morali učenci na ta »veseli« dan domov oditi v copatih. »« V ponedeljek zjutraj je prišlo teh pet učencev prej v šolo na sestanek z ravnateljem in hišnikom. Vsak posebej je pove dal, kaj je imel v omarici in kdaj jo je nazadnje odprl in zaprl. Bine je priznal, da je omarico pozabil zapreti. Ravnatelj je rekel, da bi bilo razumljivo, če bi se to zgodilo samo njemu. Nato je rekel, da gredo s hišnikom pogledat, v kakšnem stanju so omarice. V vseh štirih omaricah se je videlo, da je nekdo vdrl. Ravnatelj je rekel, da bo hišnik popravil omarice, o drugem pa da se bo pomenil z učitelji. Ravnatelj v torek še ni povedal še nič novega. Zgodilo pa se je še nekaj drugega. V oddelku mlajših učencev se je začelo pojavljati pritoževanje, da jim manjkajo copati, čevlji, celo jakne. Pri vseh omaricah je bilo videti, da je nekdo vlamljal. Ravnatelj je že prej objavil obvestilo, naj otroci ne puščajo dragocenih stvari v omaricah. Nato je poklical slavnega detektiva Puhnika. Ta je prišel v petek in vsakega oropanega otroka natančno izprašal, kaj mu manjka. Na koncu je prosil čistilko za ključe od omaric, da si jih je pogledal od znotraj. Nato je še vprašal dežurne učence, koga so tiste dni videli pri garderobah in se jim je zdel sumljiv. Nekajkrat so videli čistilko, ki je šla v garderobo s praznimi vrečami za smeti in se s polnimi vračala nazaj ven. Videli so tudi hišnika, kako je šel z dvema škatlama v garderobo in čez nekaj časa nazaj ven, petkovi dežurni učenec je še posebej omenil Aljošo, ki je šel kar nekaj krat noter in ven iz garderobe. Puhnik je šel pogledat v Aljoševo omarico in videl samo njegove čevlje in jakno. Nato se je odpravil k hišniku. Ta mu je povedal, da je imel v škatlah pribor, da je lahko popravil omarice. Zdaj je šel še k čistilki. Ta pa mu je pojasnila, da so bili zadnje dni koši za smeti zelo polni. Zdelo se ji je, da je med stresanjem opa- zila tudi kakšne čevlje, toda mislila je, da ima samo privide. Puhnik je že stotič v tem dnevu puhnil dim iz pipe. Zdaj je razmišljal: »Nekdo je moral vdreti v omarico. S čim, ne vem. Potem je stvari pobral ven. Nato je koš obrnil na glavo, vanj dal stvari in čezenj položil odpadke. Čistilka jih je dala v svojo vrečo in jih odpeljala in jih je stresla v kanto. Lahko, da je storilec popoldne prišel, vzel stvari iz kante in odšel. Lahko, da jih je pustil, da so jih uničili. To bi bil način maščevanja in zavisti.« Tedaj je Puhnik šel hitro pogledat v kante. Bile so prazne, saj so danes pobirali smeti. Vseeno pa je notri našel s krvjo popackane skrivljene škarje. Zdaj je Puhnik veselo puhnil dim in je odšel k dežurnemu učencu. Zbrali so se dežurni učenec, ravnatelj, podravnateljica ter Puhnik. Puhnik je dežurnemu učencu rekel, naj odgovarja z da ali ne. Začel je: »V petek si bil dežuren.« »Da.« »Četrto uro si šel s peresnico v garderobo.« »Da.« »Z žico si poskusil odkleniti vrata, nato si jih odprl s škarjami.« »Ne.« »Prosim, odvij obliž s prsta.« Dežurni učenec ga je odvil. V prstu je bila trska in videla se je rana. »To se ti je zgodilo, ko si odprl garderobo, kjer so se vrata preklala na pol.« »Da.« »Zadetek v polno,« je bil vesel ravnatelj. Nato je Puhniku čestital ter se mu zahvaljeval, vsa šola se mu je zahvaljevala. On pa je ponosno potegnil pipo in puhnil, kot je bilo v njegovi navadi.

Janez Dušak, 6. a

ŽPZ Dupljanke v naslednji pevski sezoni vabi k sodelovanju nove pevke

Smo starostno raznolika skupina deklet in žena, ki nas že več kot 20 let združuje želja po skupnem petju in veselje ob poustvarjanju slovenske in tuje zborovske glasbe. Za nami so številni uspešni nastopi v domačem kraju in na velikih odrih državnih in mednarodnih prireditev. Vaje imamo dvakrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih in četrtkih ob 20.00 v Dupljah.

junij 2015 Glas občine Naklo 23 mladi vrvež

Travniški vrtec Malčki med dinozavri in rožicami Anja Zupan V vrtcu Mlinček je skozi celo leto potekal projekt Travniški vrtec. V sklopu projekta smo izvajali razne likovne dejavnosti, v vseh letnih časih smo se sprehajali po travnikih, razisko- vali drobne živali, travniške rastline ter prepevali pesmi o travniku in travniških živalih ... Projekt smo zaključili z izletom v Volčji Potok. Že sama misel na izlet je bila eno veliko doživetje, saj je to za nekatere otroke pomenilo prvo vožnjo z avtobusom, piknik s prijateljčki daleč stran od doma ... Na izletu so otroke najbolj fascinirali dinozavri (v času našega obiska je bila v Arboretumu razstava dinozavrov). Dinozavri so prikazani v naravni velikosti. Zabavno je bilo, ko so »oživeli« ob našem prihodu. Otroci so jih občudovali z odprtimi usti – »Kako velika in glasna bitja so,« se je slišalo iz otroških ust. Ogledali smo si tudi razstavo orhidej, poleg katerih je bilo moč videti veliko različnih vrst metuljev. Med hojo po parku mi lepih rož, smo strnili končno misel o letošnjem projektu ob vsem zelenju in med lepo oblikovanimi gredicami, polni- Travniški vrtec. ・ Melji, melji mlin droban Manica Torkar Seveda je prav, da se v novem Mlinčku o pomenu imena še kaj sliši. V iztekajočem šolskem letu smo se pogovarjali o mlinih, jih opazovali, risali … Preizkusili pa smo se tudi v izdelovanju, za kar smo uporabili predvsem odpadno embalažo. Da bi videli, če se zares vrtijo, smo jih odnesli v bližnji gozd, v družbo že postavljenih mlinčkov. Spomladi pa smo se podali do čisto pravega zapuščenega mlina na Okroglem. V različnih delavnicah smo spoznali smo veliko vrst domačih in tujih žit ter jih s pomočjo naših odličnih kuharic tudi preizkusili. Dejavnosti je povezovala vesela pesem, kakšno o mlinčku pa smo tudi zaplesali. ・ Tudi tole drevo je otroke spomnilo na mlin.

Otroci, stari od 6 do 10 let, vabimo vas na POLETNI DOPOLDANSKI TABOR V NAKLEM na kmetiji in Društvu za aktivnosti in terapijo s pomočjo živali od 29. 6.-3. 7. 2015 ali od 17. 8.-21. 8. 2015 od 8. do 16. ure. KAJ BOMO DELALI? Božali, hranili in čistili živali, hleve, jahali kobilo Indi, se učili o domačih živalih, se igrali, zabavali, risali … HRANA Zajtrk, kosilo, malica in pijača so vključeni. Izvajalka: dr. MAKSIMILJANA MARINŠEK, terapevtka s pomočjo živali. CENA: 120 € PRIJAVE ZBIRAMO NA: [email protected] ali tel. št. 041-387-782

24 Glas občine Naklo junij 2015 javna obvestila

Kulturno društvo Tabor Popisujemo zgodovino cerkva in znamenj Dragica Perne Milan Debeljak V Kulturnem društvu v Podbrezjah smo se odločili, da pošljete po elektronski pošti. Za to uporabite naslednja dva bomo na naši internetni strani odprli rubriko, kjer bomo naslova: [email protected] ali milan.debeljak@siol. popisali zgodovino naših cerkva in znamenj. Tako bo nastal net dokument, v katerega bomo potem tudi sproti vnašali vse Vse ostalo gradivo, ki bo k nam prišlo po pošti ali v roke, »dogodke«, ki se bodo »pripetili« našim cerkvam in zna- bomo preslikali, pretipkali in po želji tudi vrnili. Svoje gra menjem. divo lahko izročite Dragici Perne, Milanu Debeljaku ali kate To naj bi bil najprej kronološki popis vseh dogodkov od remu koli članu Izvršnega odbora Kulturnega društva. postavitve do kasnejših dozidav in obnov. Za nazaj bomo Posebej vse lastnike znamenj prosimo, da bi sami poiskali poskusili zbrati čim več podatkov. Tudi tiste, ki niso po čim več podatkov in zgodb o »svojem znamenju« in nam jih polnoma zanesljivi, bomo objavili in tako omogočili, da jih poslali že vsaj deloma urejene v elektronski obliki. lahko kasneje popravimo, če nas bo poklical kdo, ki zgodbo Vzorec si lahko že pogledate na internetni strani Pod- bolje pozna. brezje.si/Mrakovo znamenje. Poleg tega pa bi radi zbrali zgodbe in pričevanja, ki so Del gradiva predstavljajo že fotografije in podatki, ki jih povezana z našimi verskimi objekti, bodisi o povodu za nji- je Dragica Perne objavila v koledarju za leto ..., kjer so bila hovo postavitev, pa tudi vse druge zgodbe o njih. predstavljena naša znamenja. Tretji del popisa bodo predstavljale fotografije, ki bodo Ta dopis pošiljamo najprej vam, lastnikom in tistim, ki za opremljene z datumi in lahko tudi s pojasnili o dogodkih. znamenja skrbite, pa tudi vam, ki upamo, da bi o tem lahko Zbrani »material« bomo lektorirali in ga kar takoj objavili kaj napisali. Prosim vas, da naše povabilo k zbiranju gradiva na spletni strani. Vsak objekt bo voden v svoji mapi, znotraj prenesete tudi tistim, ki zanje tudi sami veste, da bi lahko mape pa najprej zapovrstjo datumi dogodkov in spodaj še kaj prispevali iz svojih zbirk podatkov ali iz spomina. zgodbe. Imena pričevalcev in pripovedovalcev zgodb bomo Tako torej z veseljem pričakujemo vaš odziv in vas vabi- objavili, razen če kdo tega ne bi želel. mo k sodelovanju. V imenu Izvršnega odbora našega Kul- Zaželeno je, da nam vse podatke, zgodbe in fotografije turnega društva vas prisrčno pozdravljava. ・ Nasveti pred odhodom na počitnice Emil Šink

Turistične agencije imajo v svojih ponudbah različno doplačati morebitne razlike v ceni. paleto turističnih aranžmajev. Kupec aranžmajev mora biti Ocene vrednosti pomanjkljivih storitev so opredeljene pozoren in previden pri samem nakupu le-tega. Turistična v tako imenovani »frankfurtski tabeli«, ki je objavljena na agencija (TA) mora posredovati točne podatke o ceni spletnih straneh Turistično gostinske zbornice Slovenije in aranžmaja, kraju potovanja, o načinu in vrsti prevoza, o na spletnih straneh Zveze potrošnikov Slovenije. Pravna vrsti namestitve in lokaciji. Prav tako mora TA objaviti pro- podlaga, ki ureja to področje, je Obligacijski zakonik, ki gram potovanja in informacije, če so za potovanja potrebne ureja področje pogodbenih razmerij in Zakon o varstvu posebne listine, kot na primer vizum. Nacionalne kategori- potrošnikov, ki ureja potrošniška razmerja. zacije po posameznih državah so različne, zato TA običajno V kolikor morebitne težave niso odpravljene v času poto- napišejo svojo oceno kakovosti namestitve glede na kako- vanja oziroma bivanja, je potnik dolžan najkasneje v dveh vost namestitev v domači državi (hotel je kategoriziran s 4 mesecih podati pisno pritožbo na TA. V primeru pritožbe zvezdicami – ocean TA pa je 3+). Pomembno se je seznaniti je priporočljivo, da ima potnik dokazno gradivo, na primer tudi s splošnimi pogoji, ki opredeljujejo obveznosti TA na slikovni material ali prejete račune za storitve, ki so bile eni strani kot tudi obveznosti potnikov. opredeljene kot brezplačne. Največkrat je praksa, da TA V kolikor pri samem potovanju ali namestitvi pride do ponujajo v zameno določene popuste pri nakupu drugega določenih težav ali pomanjkljivosti storitev, mora kupec aranžmaja, vendar če se kupec s tem ne strinja, je upravičen oz. potnik podati pritožbo na kraju samem. Če potnik ni do povračila sorazmernega deleža denarnih sredstev. nameščen v ustrezno kategorijo namestitve, kot je bilo na- Cene turističnih aranžmajev se lahko spremenijo le v dveh vedeno v aranžmaju, je upravičen zahtevati, da ga names- primerih, in sicer če se spremeni menjalni tečaj valut ali če tijo v enako ali višjo kategorijo namestitvenega objekta. se spremenijo tarife prevoznikov. Cene se lahko spremenijo V kolikor je nameščen v višjo kategorijo, potnik ni dolžan največ dvajset dni pred odhodom. ・

junij 2015 Glas občine Naklo 25 javna obvestila

Slovenski energent, slovenski izdelek in slovenska delovna mesta Olje in plin iz uvoza sta tveganje Miha Vake, univ. dipl. med. kom. V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo ogrevalni sistemi na fosilna goriva, ki so žal odvisni od nihanja cen na svetovnih bor- zah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene energentov, kot sta olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča. Plin v primerjavi z oljem onesnažuje manj, a ni slovenski. Cena električne energije je dolgoročno neznanka. V porastu so sanacije stavb s pomočjo toplotnih črpalk. Takšna vrsta ogrevanja spada trenutno med vrsto alterna- tivnih vrst ogrevanja in je odlična izbira glede na udobno rokovanje in enostavnost uporabe ob predpostavki, da Kako izbrati pravi kotel na biomaso bo cena elektrike dolgoročno nizka. Toplotna črpalka za Pri odločitvi o opremi kurilnice je potrebno upoštevati več obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje porabi dejavnikov. Potrebujete pravega mojstra, ki vam bo pregled- tudi do 7.000 KwH energije letno. A problem je, da velik no, neodvisno in kakovostno zmontiral naročeno opremo. del električne energije pridobimo iz fosilnih goriv (TEŠ 6) Potrebujete pravi kotel, ki je primerna za vašo situacijo in ali pa ga uvozimo iz tujine in transportiramo po dotrajani potrebujete zanesljivega partnerja. V prodajnem programu električni infrastrukturi. Dolgoročnost takšne naložbe je proizvajalcev kotlov je več različnih modelov, ki izpolnjujejo torej odvisna tudi od tega, koliko bremena za obnovo elek- možnost pridobitve Eko sklada. Vi kot stranka, pa si lahko tro omrežja se bo prevalilo na uporabnike. izberete rešitev na drva, pelete ali kombinirano rešitev, ki bo Les je slovenski nacionalni interes. kurila tako drva kot pelete. Bolj ekološko osveščene stranke, Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo, in tudi pa si bodo kotlovnico uredile še z zalogovnikom tople vode, zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto, ima- ki bo odvečno toploto iz peči namesto v dimnik poslal o v mo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno zalogovnik, ki bo vodo kasneje razporedil po ogrevalnem uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med traj sistemu hiše. Še bolj tehnološko ozaveščeni uporabniki pa nostne lokalne energetske vire. Kotli na biomaso Valher bodo posegli po uplinjevalnem kotlu, ki lesa ne kuri ampak uporabljajo kot energent pelete ali polena. Možno pa bi uplini. Taki kotli po meritvah plinske slike dosežejo tudi do bilo seveda tudi kurjenje oljčnih koščic, lupine sončničnih 5* manj izpusta monoksida v ozračje kot klasični kotli. Vi- semen, papir ali koruzne storže. Varjeni kotli na pelete de- dimo torej, da je izbira med kotli velika in da si med seboj lujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot vsi niso enaki. Osebno priporočam, da se pred nakupom klasični kotli na drva. Dosegajo pa tudi izkoristke okoli 93 % posvetujete s strokovnjakom in si pogledate tabelo proizva- in so v primerjavi s konkurenco iz tujine ugodnejši ter zago- jalcev, ki jih je certificiral Slovenski Eko sklad in tako dobite tavljajo slovenska delovna mesta. možnost subvencije investicije v višini 25 % nakupa. ・ Pomoč na domu v občini Naklo Martina Bizjan, strokovna delavka za izvajanje pomoči na domu V Domu starejših občanov Naklo že tretje leto izvajamo Vsem dosedanjim uporab socialnovarstveno storitev pomoč družini na domu, ki je nikom se zahvaljujemo za sode namenjena vsem občanom Nakla, ki zaradi starosti, bolezni lovanje, obenem pa obveščamo ali invalidnosti potrebujejo pomoč pri vsakdanji negi in os- ostale, ki bi potrebovali katero krbi. od naših storitev, da pokličete na S storitvijo zagotavljamo izboljšanje kakovosti življenja tel. št. 04/ 27 72 545 (04/ 27 72 starejših, bolnih in invalidnih na domu, s čimer deloma raz- 540) ali pišete na e-pošto: mar- bremenimo tudi svojce uporabnikov, ki potrebujejo pomoč. [email protected]. Pomagamo vam pri opravilih v gospodinjstvu, pri os- Skupaj s sodelavci se veseli- novnih življenjskih opravilih in pri ohranjanju socialnih mo sodelovanja z vami. Storitev stikov. Pomoč izvajajo usposobljene socialne oskrbovalke in bomo še naprej zagotavljali poteka vse dni v tednu. strokovno in kvalitetno. ・

26 Glas občine Naklo junij 2015 javna obvestila

Predstavitev Eterična olja doTERRA Ines Mravlja Na Ribniku Žeje bo 24. 6. 2015 ob 17.30 uri brezplačna sistem: z nijmi si pomagamo in odpravimo npr. glavobol, predstavitev doTERRA olj. Predstavili vam bomo, zakaj ta akne, prehlad, kašelj, vročino, nespečnost, bolečine, pre olja niso samo »navadna olja«, ampak res so posebna in bavne motnje, ublažite opekline, slabo voljo ... Sploh si ne kako se razlikujejo od drugih eteričnih olj. Izvedeli boste, morete predstavljate, kaj vse lahko naredite z njimi. kako jih uporabljati v vsakdanjem življenju, tudi pri kuhanju, Eterična olja niso samo olja za nad svečko, ampak imajo peki peciva … in da so varna za uporabo že pri dojen čkih doTERRA olja posebno vlogo v vašem življenju in zdravju. in otrocih. Z njimi lahko uspešno nadomestimo škodljiva So terapevtska. Ko boste sami to poizkusili, boste videli. čistila v gospodinjstvu. Pomagajo nam pri ohranjanju do- Prijave na 040 842 653 ali na [email protected] ・ brega počutja in zdravja, saj z njimi tudi krepimo imunski

Tudi projekt oskrbe s pitno vodo pri koncu

S skupnim projektom treh občin bo občanom zagotovljena zanesljivejša vodooskrba in dodatni vodni viri

Občina Naklo je skupaj z Mestno občino Kranj in Občino Preddvor pristopila tudi k projektu Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 3. sklop, katerega namen je izboljšati vodooskrbo za sodelujoče občine. Na območju Občine Naklo se je izvajal podprojekt Vodovod Zadraga–Naklo, za katerega je bil tehnični pregled opravljen 13. aprila 2015, uporabno dovoljenje pa je bilo pridobljeno 20. aprila 2015. Ultrafiltracija Bašelj V okviru omenjenega projekta je v sodelujočih občinah v gradnji še Slovenija, iz lastnih sredstev pa seveda tudi Občina Naklo. Skupna transportni vodovod Bašelj–Kranj, Ultrafiltracija Bašelj ter vodohran vrednost celotnega projekta (vodovodni sistem Bašelj–Kranj in Zeleni hrib – vse aktivnosti celotnega projekta morajo biti zaključene vodovodni sistem Zadraga–Naklo) znaša € 13.765.096,79, na do konca letošnjega leta. Občino Naklo pa odpade delež v višini € 2.787.503,18, od tega Projekt Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 3. sklop je predvideno sofinanciranje iz Kohezijskega sklada in Republike delno financirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenije v višini 1.714.672 €.

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne Operacijo delno financira Republika Slovenija infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: »Varstvo okolja – področje voda«; prednostne usmeritve: »Oskrba s pitno vodo«.

PVclanekNaklo.indd 6 05/06/15 14:14 junij 2015 Glas občine Naklo 27 javna obvestila

Projekt GORKI – 2. sklop V občini Naklo se bodo na omrežje GORKI začeli priklapljati novi uporabniki

V občini Naklo smo že pred meseci zaključili z deli na terenu, pridobljeno je tudi uporabno dovoljenje, na zgrajeno omrežje se bodo začeli priklapljati novi uporabniki

Občina Naklo je pri projektu Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega polja – 2. sklop združila moči z Mestno občino Kranj ter Občino Šenčur in tako uspela v okviru celovitega projekta pridobi- ti sredstva iz Kohezijskega sklada Evropske unije. Ker gre za velik fi- nančni zalogaj, takšna investicija brez sofinanciranja Evropske unije in Republike Slovenije za našo Občino ne bi bila mogoča. Tudi zato Centralna čistilna naprava Kranj smo več kot zadovoljni, da nam je brez težav uspelo spoštovati zasta- vljene roke in z deli in pridobivanjem potrebne dokumentacije zaklju- Bistrica–Žeje–Strahinj je potekal 7. januarja 2015, uporabno dovolje- čiti v pogodbenih okvirjih. nje pa smo prav tako prejeli 27. januarja 2015. V občini Naklo smo v okviru omenjenega projekta gradili povezoval- Uporabniki novih delov primarnega kanalizacijskega omrežja se na kanala, ki bosta odvajala komunalne odpadne vode s kanaliza- bodo v kratkem že lahko priklapljali na novo omrežje in pričakujemo, cijo že opremljenih delov aglomeracij v naseljih Podbrezje, Birstrica da bodo do konca letošnjega leta opravljeni vsi priklopi. in Zg. Duplje na Centralno čistilno napravo Kranj. Dela so na obeh Veseli smo, da ste občani naše občine z veliko mero strpnosti sodelo- kanalih, kanalu Zadraga–Duplje in kanalu Podtabor–Bistrica–Žeje– vali pri izvajanju projekta Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih Strahinj, potekala po terminskem načrtu, tekom del je prihajalo zgolj voda v porečju Zgornje Save in na območju Kranjskega in Sorškega do manjših sprememb bodisi zaradi situacije na samem terenu bodisi polja – 2. sklop. Zavedamo se, da smo večkrat motili vaše vsakodnev- zaradi želja stanovalcev, ki pa nam jih je s pomočjo projektanta uspe- ne aktivnosti, trudili smo se, da je bilo tega kar najmanj, vendar se za- lo brez večjih težav urediti. poram cest v popolnosti žal nismo mogli izogniti. Tudi zato se vam še Tehnični pregled za primarni kanal Zadraga–Duplje je bil opravljen enkrat iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in dobro voljo, ki ste jo iz- 23. decembra 2014, uporabno dovoljenje za ta del pa smo preje- kazali. V sadovih tega projekta bomo uživali tako mi kot tisti, ki bodo li 27. januarja 2015. Tehnični pregled za primarni kanal Podtabor– v naši občini živeli za nami.

Izvajanje podboja pod avtocesto Gradnja enega od črpališč Naročnik oglasa: Frontal, d. o. o., Cvetkova 2, 9000 Murska Sobota

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne Operacijo delno financira prioritete: Varstvo okolja – področje voda. Prispevek Skupnosti znaša Republika Slovenija 85,00 % javnih upravičenih stroškov. Lastna udeležba Republike Slovenije znaša 15,00 % javnih upravičenih stroškov.

28 GlasclanekGorkiNaklo2.indd občine Naklo1 junij 2015 09/06/15 06:02 predstavljamo

Spremembe cen komunalnih storitev v občini Naklo Z mesecem junijem 2015 so v občini tavka. Prav tako so vključeni stroški bilnega (odvajanje in čiščenje) in začele veljati nove cene in način obnove in vzdrževanja priključkov na fiks nega dela (omrežnina odvajanje obračuna storitev oskrbe s pitno vodo, javni vodovod. Pred spremembo so in omrežnina čiščenje). odvajanja in čiščenja odpadnih vod, se ti stroški uporabniku zaračunali po • Zbrana sredstva iz naslova odvajanja praznjenja greznic in malih komu- opravljeni storitvi. in čiščenja odpadnih voda so pri- nalnih čistilnih naprav ter ravnanja z • V večstanovanjskem objektu se hodki Komunale Kranj za pokrivan- odpadki. Prvi račun po novem načinu za vsako stanovanjsko oz. poslov- je stroškov izvajanja gospodarske boste uporabniki prejeli julija 2015. no enoto obračuna omrežnina za javne službe odvajanja in čiščenja Država je z Uredbo o metodologiji priključek s faktorjem omrežnine 1. odpadnih voda. za oblikovanje cen storitev obveznih To pomeni, da je omrežnina, ki jo • Sredstva omrežnin za čiščenje in gospodarskih javnih služb varstva bodo po novem plačevali uporabniki odvajanje Komunala Kranj v obliki okolja predpisala način obračuna ko- v večstanovanjskih objektih za posa- najemnine plačuje Občini Naklo in so prihodki občinskega proračuna. munalnih storitev, kar je bila osnova mezno stanovanje oz. poslovni pros- Omrežnini vključujeta stroške javne za pripravo novih elaboratov o obliko- tor, enaka omrežnini za vodomer DN infrastrukture (amortizacija infra vanju cen. Občinski svet Občine Naklo 20 v individualnih hišah. strukturnih objektov in naprav oz. je spremembe potrdil 27. maja 2015. • Sprejeti sta enotni ceni vodarine in najemnina, zavarovanje infrastruk- omrežnine, ki sta enaki za gospod- Glavne spremembe pri cenah ture, stroški morebitnih odškodnin) oskrbe s pitno vodo, obliko- injstva in izvajalce dejavnosti v vseh in sta namenjeni investicijam v ob- vanih po novi uredbi: občinah, kjer Komunala Kranj izvaja nove in novogradnje javnega kanali- • Cena je po novem sestavljena iz oskrbo s pitno vodo. Vodarina znaša zacijskega sistema in čistilnih naprav. variabilnega (vodarina) in fiksnega 0,44 EUR/m³ brez DDV, omrežnina • Cena storitve čiščenja znaša 0,2206 dela (omrežnina voda). voda pa 4,20 EUR na mesec brez EUR/m³ brez DDV, omrežnina • Osnova za obračun vodarine je do- DDV za vodomer premera DN 20. čiščenje pa 1 EUR na mesec brez bavljena količina pitne vode, izražena Za ostale dimenzije so faktorji pred- DDV za vodomer premera DN 20. v kubičnih metrih. pisani z uredbo. Cena storitve odvajanja znaša 0,0245 V ceno vodarine je vključen tudi • Uporabniki, ki so števnino plačevali EUR/m³ brez DDV, omrežnina odvajan- strošek vodnega povračila in se na pred letom 2010 bodo upravičeni do je pa 4,01 EUR na mesec brez DDV za računu ne izkazuje več kot posebna vračila dela števnine iz neporabljenih vodomer premera DN 20. Za ostale di- postavka. sredstev preteklih let. Poračun bo menzije so faktorji predpisani z uredbo. • Omrežnina voda je nova postavka na izplačan v roku enega leta, in sicer • Obračun okoljske dajatve za računu. Osnova je velikost priključka, bo na računu upoštevan kot odbitna onesnaževanje okolja zaradi odva- izražena kot DN (premer vodomera postavka. janja odpadnih vod ostaja nespre- v milimetrih). Cene oskrbe s pitno vodo se niso menjen in je prihodek državnega Pretežni del sredstev omrežnine v občini Naklo spremenile že od leta proračuna. Komunala Kranj v obliki najemnine 2004. Cene storitev odvajanja in čiščenja plačuje Občini Naklo in so prihodki Glavne spremembe pri ce odpadnih vod se v občini Naklo niso občinskega proračuna. Sredstva so nah za uporabnike, ki so pri spremenile že od leta 2004. namenjena predvsem obnovam in ključeni na javno kanalizacij Sprememba obračuna storitev novogradnjam javnega vodovodnega sko omrežje oblikovanih po praznjenja greznic in malih sistema. V omrežnino je vključena tudi novi uredbi: komunalnih čistilnih naprav števnina, ki se po novem na računu • Cena je po novem sestavljena po- po novi uredbi ne prikazuje več kot posebna pos dobno kot pri oskrbi z vodo, iz varia Skladno z okoljsko zakonodajo mora-

junij 2015 Glas občine Naklo 29 predstavljamo

jo biti greznice in male komunalne --zbiranje mešanih in ločeno zbranih upo rabnike glede na prostornino čistilne naprave spraznjene najmanj komunalnih odpadkov (vključuje in pogostost odvoza zabojnika za enkrat na tri leta. zbiranje in redni odvoz mešanih mešane komunalne odpadke oz. • Strošek praznjenja se ne bo več odpadkov in odpadne embalaže, števila oseb. obračunal po opravljeni storitvi, pač ekološke otoke, zbirni center, akci- • Na računih izražena količina v kilo- pa porabi vode. jo zbiranja nevarnih odpadkov) gramih, pomeni povprečno količino • Na računu bosta dodani dve novi --zbiranje bioloških odpadkov zbranih odpadkov in ne dejansko storitvi, in sicer omrežnina greznice (vključuje tudi odstranjevanje), maso odpadkov, ki jo odda posa- in MKČN, ki se nanaša na čiščenje --obdelavo in odlaganje odpadkov. mezni uporabnik. blata na ČN ter prevzem in obdelava Cena zbiranja in odvoza mešanih in Pri zbiranju odpadkov se količina zaračunane storitve določi v kilo- blata, ki se nanaša na transport gošč ločeno zbranih komunalnih odpad- gramih na osnovi povprečne teže oz. in muljev. kov mora biti ločena na ceno javne mase zbranih odpadkov v občini na • Osnova za zaračunavanje prevzema infrastrukture in ceno opravljanja osebo. Pri zbiranju bioloških ter obde- in obdelave blata bo količina dobav- storitev posamezne javne službe. • Mesečni izdatki storitev ravnanja lavi in odlaganju mešanih odpadkov ljene pitne vode, za omrežnino pa pa na liter. vodomer DN 20, ne glede na dejan- z odpadki so kljub spremembi, še vedno odvisni od velikosti zabojni • Cena storitve zbiranja in odvoza ski premer vodomera. mešanih in ločeno zbranih komunal- • Cena prevzema in obdelave bla- kov (za mešane in biološke odpadke) in števila oseb v gospodinjstvu. nih odpadkov znaša 0,0926 EUR/kg ta znaša 0,28 EUR/m³ brez DDV, brez DDV, cena javne infrastrukture • Cene morajo biti izražene v EUR/kg, omrežnina za vse velikosti vodomerov pa 0,0091 EUR/kg brez DDV. Cena torej mora biti količina na računih pa 0,70 EUR na mesec brez DDV. obdelave in odlaganje odpadkov pa izražena v kilogramih. Količina sto 0,1599 EUR/kg brez DDV. Spremenjene cene in način ritve pri posameznem uporabniku • Cena storitve zbiranja bioloških od- obračuna storitev ravnanja z je določena na podlagi povprečne padkov, ki vključuje tudi odstranje odpadki po novi uredbi količine zbranih odpadkov v občini vanje, znaša 0,1779 EUR/kg brez • Po novem bodo na računih ločeno Naklo v preteklem letu. Enkrat letno DDV. prikazane cene za: se bo ta količina porazdelila med

NAROČNIK: KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

30 Glas občine Naklo junij 2015 oglasi - 040/202 384

junij 2015 Glas občine Naklo 31 zadnja str an

REKLAMNI NAPISI IN TISK

TISK S FLEX IN FLOK FOLIJAMI sitotisk • tampotisk • uv tisk • kovinoplastika

SITOTISK

REKLAMNI NAPISI

TAMPOTISK

KOVINOPLASTIKA

UV TISK

Iroplast, d.o.o. • Glavna cesta 42 • 4202 Naklo tel.: 04 2576 111 • 040 687 777 • www.iroplast.si

32 Glas občine Naklo junij 2015